close

Enter

Log in using OpenID

01- Naslovna

embedDownload
 38 NA RU^EK SO...
STOJ^E TASKOV
REGIONALEN DIREKTOR NA EOS ZA JUGOISTO^NA EVROPA
ZA USPEH SE POTREB
ZNAEWE, NO PRED SÈ
@elbata za celosno ostvaruvawe, apetitot za rizik, otvorenosta kon sekakvi predizvici, pasijata za patuvawa od Taskov
pravat menaxer koj se gri`i za portfolijata na najgolemite banki
vo zemjava i vo Jugoisto~na Evropa. Studentskiot prestoj vo SAD mu
dava nova dimenzija na `ivotot, koja mu ovozmo`uva za desetina godini
i vo Makedonija da go `ivee amerikanskiot son
PETRE DIMITROV
[email protected]
emirniot duh, qubopitnosta,
strasta za `ivotot na Taskov mu
nosat najrazli~ni predizvici,
koi za deset godini go donesoa
do ulogata na internacionalen
menaxer koj upravuva so kreditni portfolija na pove}e od 50 banki i so 700
vraboteni vo pet zemji vo regionot.
Iako vo tinejxerskite godini go zaintrigirala glumata, pa e del od nekolku
poznati teatarski pretstavi, me|u koi
i “Haj-faj” na Goran Stefanovski, brzo
sfa}a deka ovaa profesija kaj nas ne
e mnogu ceneta i deka ne nudi ubav i
siguren `ivot.
N
Impresioniran od pravoto, po
zavr{uvaweto op{ta gimnazija odlu~uva
svoeto obrazovanie da go prodol`i na
Pravniot fakultet vo Skopje. Fakultetot
go zavr{uva so impozantni rezultati.
So prosek od 9,75, proglasen e za eden
od najdobrite studenti na generacijata.
Sepak, najubavite spomeni od studentskite
denovi mu se povrzani so dvete patuvawa
vo SAD, kako del od programata Work
and Travel. Raboteweto vo SAD mu dava
celosno nova dimenzija na `ivotot i mu
pomaga da se odlu~i polesno da vidi do
kade saka da stigne vo karierata koja
doprva mu pretstoi.
“Prestojot vo SAD be{e kr{ewe na
mentalnata bariera. Od sredina vo koja
NA[ETO MENI
So Taskov od na
bogatoto meni
Arabeska se
odlu~ivme za ”.
salata “cezar
sekojdnevno ti velat “Ne baraj mnogu” i
“Ne pravi vaka, oti...”, doa|a{ vo mesto
kade {to va`at i se `iveat sosema drugi
pravila. Samo neboto ti e limit. Lu|eto
ti veruvaat i ni{to ne e nevozmo`no.
Tamu nau~iv deka }e uspee{ tolku kolku
{to si zamislil. Ako ne misli{ deka }e
uspee{ i nema{ hrabrost da probuva{
i da gre{i{, toa nema ni da se slu~i”,
raska`uva Taskov.
Vo SAD raboti vo lizing-kompanija, a
kako {to veli, za da mu bide celosno
ispolneto vremeto, paralelno raboti u{te
dve raboti. Tamu ja u~i lekcijata kako se
pravat i kako se {tedat pari.
“Za razlika od pove}eto studenti, jas
celo vreme rabotev. Prviot pat bev
BROJ 629
16/11/2011
NA RU^EK SO...
www.kapital.mk
BNI VIZIJA I
È HRABROST
malku nostalgi~en, a vtoriot pat ve}e bev
vistinski Amerikanec. Duri se oblekuvav
i zboruvav
b
kako
k k niv. Nikoga{
k
ne sum imal
problem so adaptacija. Zarabotiv dovolno,
pa koga se vrativ vo Makedonija, gi vrativ
pozajmenite pari od tatko mi i plus ostana
prili~no golema suma za mene. Nikoga{ nema
da go zaboravam ~uvstvoto koga po prvoto
patuvawe tamu si ja kupiv prvata kola za
100 dolari. Ne be{e ne{to posebna, no
be{e moja. Ne morav od nikogo da baram
da mi pozajmuva kola i pari.”
Od golema pomo{ vo tie vremiwa koga
pred nego se najgolemite predizvici mu e
poddr{kata od negovite roditeli, koi go
podr`uvaat i go hrabrat deka mo`e da uspee
vo s$ {to }e posaka.
“Po toa iskustvo, otkako probav s$ i sam
uspeav vo edna sosema druga sredina,
nema{e granici za moite apetiti. Nema
ne mo`am.”
Prvoto rabotno iskustvo vo Makedonija go
ima vo 2000 godina vo Germanskiot fond za
obnova, kade {to se obu~uva za krediten
referent i go osoznava kreditiraweto, {to
mu stanuva glavna preokupacija. Iskustvata
koi gi steknuva preku Fondot vo Tutunska
”Ako vo ne{to ne
veruva{, i najlesn
oto ne{to stanuva
te{ko”
39 40
4
”Ne e dovolna sa
nau~i{ da se os mo vizijata za da uspee{. Treba da
bodi{ od stravot,
nego, a ne vizijatlo
zo{to }e go `ivee{
a”
”Bitno e da ima{ fokus i sila da istrae{ vo toj fokus”
`ni”
rmata se ednakvo va
”Su{tinata i fo
banka i vo Prokredit banka vo
Saraevo u{te pove}e mu go dolovuvaat svetot na kreditiraweto,
a rizikot i strasta koi toj gi
povrzuva so ovoj biznis vo slednite tri godini u{te podlaboko
go vnesuvaat vo ovaa oblast.
“Fasciniran od Stiglic i od
rabotnite iskustva, vo ovoj
period celosno se posvetiv na
prou~uvawe na kreditiraweto
preku najrazli~na literatura.
Kone~no po~nav da go `iveam
toa {to go vidov vo SAD.”
Slednoto rabotno iskustvo go
ima vo Nacionalnata plate`na
karti~ka, kade {to raboti kako
proekt-menaxer, po {to sleduva
raboteweto vo Internacionalna kreditna banka, dene{na
Kapital banka. Vo toj period go
zapoznava Hristos Savides, so
koj{to re{ava da ja realizira
zaedni~kata vizija - sozdavawe
kompanija koja na bankite i na
telekom-kompaniite }e im pomogne
da upravuvaat so nivnite portfolija. Od vizijata proizleguva
kompanijata Matriks (Matrix), koja
podocna }e se pripoi na najgolemiot svetski finansiski server
EOS, me|unarodna kompanija za
otkup i naplata na dolgovi.
Po osnovaweto na kompanijata
vo Makedonija, Taskov ja {iri
kompanijata na prostorite na
biv{a Jugoslavija.
“Nemirniot duh, `elbata za
kompletno ostvaruvawe, pasijata za patuvawa bea glavnite
dvigateli koi me nosea napred.
Se se}avam koga se odlu~iv za
{irewe na firmata vo Srbija.
Sednav vo avtobus i stignav
vo Belgrad, kade {to vo 2003
godina ne poznavav ama ba{
nikogo, no nemav strav. Veruvav
vo sebe, za{to ulogata na padobranec vo nepoznat svet ve}e ja
pre`iveav na 22 godini, koga prv
pat sletav vo Wjuork. Si kupiv
oglasnik i tamu najdov advokat koj
me sovetuva{e kako da osnovam
i da vodam firma vo Srbija.
Pet godini podocna i so mnogu
pogolemo iskustvo, vo Hrvatska
zakupiv sala vo eden mal hotel
i sedum dena pravev intervjua
za vrabotuvawe, s$ dodeka ne go
najdov timot koj }e ja menaxira
tamo{nata firma ponatamu. S$
be{e kako na film i za tri
godini kompanijata vo Hrvatska
stana to~no 10 pati pogolema
od taa vo Makedonija. Sleduvaat pofalbite i priznanijata
na me|unarodnite menaxeri na
najgolemite banki so koi po~nav
da rabotam, koi mi pomognaa da
gi nadminam lokalnite pogledi
na vodewe biznis i da stanam
vistinski, internacionalen menaxer.”
Taskov pred sebe ve}e ima nov
predizvik. So nova kompanija,
Inboks (Inbox), otvara nova
perspektiva za efikasnost vo
administrativnoto rabotewe na
firmite.
“[to pravite so dokumentite {to
gi izdavate e pra{awe dali }
e imate ili }e nemate svoja
istorija na postoewe. Ako ne go
~uvame toa {to go sozdavame,
hroni~no }e patime od nedostig
od kontinuitet. Dr`aven, deloven,
kulturen.”
Veli deka od lu|eto bara mnogu,
no sekoga{ e najstrog kon sebe.
“Od lu|eto okolu sebe baram
mnogu, no sekoga{ sum najstrog
kon sebesi. Gi po~ituvam lu|eto,
otvoren sum i ~esen i kon sebe
i kon drugite. Ne zaboravam i
na balansot na fizi~kata (energijata) i na psihi~kata sila.
Ovie raboti denes me donesoa
tamu kade {to sum. Sfativ deka
koga saka{ da postigne{ golemi
raboti, treba prethodno da se
zadovoli{ so mali pobedi na
dnevna baza. Vo sprotivno, }e ja
izgubi{ motivacijata dodeka da
stigne{ do vistinskata cel.”
Od pred tri godini Taskov go ima
mo`ebi najgolemiot predizvik.
Stana tatko na Nadja.
“Za mene toa e mnogu pote{ka
uloga otkolku da bide{ generalen menaxer. Vo ovaa socijalna
uloga sum nov. Sekoj den u~am
ne{to novo od Nadja. Otkrivam
nova oblast, za koja ne mo`am
da ka`am deka sum ekspert i
u`ivam vo sekoj mig pominat
so nea. Dolg period vo `ivotot
nemav prostor za privatniot
`ivot. Rabotev od 8 do 8 ~asot,
a potoa patuvav do Belgrad ili
do Zagreb za narednoto utro tamu
da bidam na rabota vo 8 ~asot.
Sega so novata uloga poleka go
spu{tam kopjeto.”
Lekot za stresnoto sekojdnevie go
nao|a vo avtomobilite, koi mu se
najgolema pasija, bez koi, kako
{to veli, ne mo`e. Fizi~kata
sila, bez koja nema uspeh i koja
ja neguva u{te od mal, isto so
zadovolstvo mu go tro{i slobodnoto vreme. Nekoga{ posetuval
sali za ve`bawe, a sega ima
prostor za ve`bawe vo svojot
stan, kade {to ima replika i
na negovata kancelarija, pa kombinira ve`bawe i rabota.
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
0
File Size
397 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content