Маргина 13-14 ВИРТУАЛНА СТВАРНОСТ VIRTUAL REALITY Margina #13-14 [1995] | okno.mk 1 МАРГИНА Бр. 13-14 март-април 1995 Редизајн 2010 ************************* МАРГИНА, редакција: Жарко Трајаноски, Венка Симовска, Абов Горан, Бане, Г.Н.Ом Графичко уредување: КОМА Издавач: КОМА/ТЕМПЛУМ Илустрација на корицата: Valero Doval *********************** 2 Margina #13-14 [1995] | okno.mk содржина виртуелна стварност 7 v. fluser - informaciskoto opшtestvo kako crv 12 h. reingold - intervju 20 georgi stojanov 27 витгенштајн 31 G. J. Varnok - vitgentшtajn 32 A. grejling - vlijanieto na vitgenшtajn... 38 британска нова проза 47 alister grej - kusi raskazi 48 nikola barker - ku~eto шto zarika 51 dankan mekklejn - koga bog doa|а... 55 xenet vinterson - strast 66 daglas adams - galakti~ki vodi~ za avtostoperi 69 Џармуш 74 локална сцена 105 toni popovski 106 лајбах 111 intervju 112 slavoj `i`ek - zoшto lajbah i nsk ne se faшisti? 115 дерида 119 ворхол 137 Margina #13-14 [1995] | okno.mk 3 маргина елементи на самосвест Od ma~niot krug na zanimavawe so sebe, vo okolnosti vo kakvi se nao|ame - pad na mnogu standardi, moral relativiziran vo kriminal, borba za elementaren opstanok - te{ko e, ako ne i nevozmo`no (osven vo nekoi eskapisti~ki nasoki) da se izleze. Mislevme deka Margina, edna godina testirana i nabquduvana od onie koi momentno gi naso~uvaat kulturnite i civilizaciski dvi`e~ki pravci na Makedonija, }e uspee da opstane vo barem malku poprimereni uslovi, bidej}i sosema slu~ajno novite ideolo{ki matrici (sepak so {epot mrmoreni: multikulturalnost, tolerancija, borba na mislewa, pravata na Drugiot...) potpolno se poklopuvaat so “postmoderniot” koncept na Margina. No, ve}e, za `al, ne sme sigurni vo komplementarnosta na postavenite celi; eve zo{to: eden od klu~nite problemi na Makedonija e kako da se izleze od ekstremniot centralizam, na site poliwa, od ekonomijata i sportot s$ do kulturata. Artikulirano dvi`ewe {to bi se zalagalo za nekakva kulturna decentralizacija re~isi i ne postoi, bidej}i edinstvenata {ansa da se uspee na bilo koe pole e totalnata splotenost so dr`avata (centarot). I namesto vo takvi (u`asni, i koi formalno onevozmo`uvaat bilo kakvo slobodarstvo) okolnosti, onie koi poradi svojata (liberalna, socijaldemokratska itn.) politi~ka orientacija, ili onie koi ja distribuiraat stranskata pomo{, ili onie koi ja skiciraat na{ata nacionalna i dr`avna strategija, da se obidat da sozdadat civilni, paralelni institucii na konkurencija i kontrola, tie s$ pove}e ja naso~uvaat taa malku preostanata voda (nie sme su{no podra~je, ko {to se znae) kon edinstvenata tesna vododelnica koja demago{ki se narekuva “makedonski nacionalen interes”, a vsu{nost zna~i samo edna primitivna tehnika na vladeewe. Da ja zememe {emata na manipulacija vo kulturata: sto pati sme slu{nale: “mali sme, sitni sme da se dvoime; Makedonija ne mo`e da izdr`i dva kulturni sistemi, mo`e da postoi samo dr`avno dotirana kultura i to~ka”. Vakvi tekstovi izgovaraat duri i prili~no emancipirani lu|e, zaglaveni vo vitelot na taa dolgogodi{na demago{ka i totalitaristi~ka manipulacija. Samiot koncept na kultura podrazbira alternitet, dijalog, konkurencija... Postojat sociolo{ki teorii koi velat deka “akademiziraweto” ili petrificiraweto na odredeni kulturni modeli slu`i samo zatoa da katapultira nov koncept, nova istoriska brzina! Taka {to, ne velime: juri{ na MANU!, tuku samo barame minimum svest za neguvawe na kriti~ki razliki odvnatre. MANU re~isi i ne mo`e da postoi bez gara`ni bendovi, 4 Margina #13-14 [1995] | okno.mk bez “Margina”! Vo odnos na {to taa akademija toga{ e ceremonijalen simbol? Vo odnos na sto~arite i rabotnicite?! I dokolku takvi “mono”-institucii (paradoksalno, vo Makedonija MANU verojatno e edna od pomalku konzervativnite institucii) nemaat ne{to strukturno razli~no nasproti sebe, toga{ imate faraonska, stati~na kultura, a ne dr`a azdvi`eni i kompetentni lu|e. Zatoa e potpolno jasno, na primer, zo{to od edinstveniot (beden, koj ne uspea duri ni da ja zadr`i svojata forma na separat) dodatok za kultura koj redovno sedmi~no izleguva, “Lik” (zbutan vo edinstveniot dneven vesnik vo zemjava, ako ne go smetame - a ne treba da go smetame - najlo{iot dneven vesnik na Balkanot, “Ve~er”), kontinuirano dopiraat lelekawata deka “uglednite, stari, iskusni, ekipirani” itn. izdava~ki ku}i propa|aat na smetka na “primitivnite, neprofesionalni, ad hok” itn. privatni izdava~i. No nejasno e kako ne postoi nitu edno relevantno glasilo (Margina nasila sega go pravi toa, iako nikoga{ ne sakavme da vleguvame vo toj }orsokak, no ete, brm~at onie glupavi moralizatori vo nas) koe }e soop{ti: da, privatnite izdava~i ~esto se pod elementarnite nivoi na profesionalnost, no “ugledot” na “dr`avnite” e ~ista fikcija! Koj ugled, koi “profesionalni standardi” {titi “Lik”? Edna ista tajfa (dovolno e {to e ista, bez protok, a ba{ka e totalno netalentirana, {to mnogupati avtoritetno e doka`ano, od M. \ur~inov, na primer) beskrajno gi vrti istite prazni knigi pi{uvaj}i si me|usebe apologetski recenzii bez minimum vkus. Niv im treba u{te i za{tita od dr`avata!? [umi i {umi se ispose~eni za taa redundantna (“{umovita”) skribomanija od eden ruralen vid, kade{to knigata ne e izraz na nekoi strukturalni, dijalogi~ni proniknuvawa tuku legitimacija od tipot na revolvera{ki recki ili broj na poseteni rabotni akcii. Knigata e totalno obezvredena tokmu od takvite tajfi i od takvata izdava~ka produkcija, a ne od nakotenite horoskopxii i drugata palp-literatura (a koga sme ve}e kaj “palp”: da objavea “uglednite” izdava~i barem po nekoja “palp” kniga na Hemet, ^endler ili le Kare, ne samo {to }e zarabotea nekoja para tuku i }e go onevozmo`ea objavuvaweto na tehni~ki potpolno stupidnite romani vo mak. literatura). Taka{to, ako ve}e gi zanemaruvame objektivnite okolnosti zo{to sme volku prosti ko {to sme, subjektivnite mora da se naso~at (“Lik”, kako promotor, taka li, na “novite, nemonopolski kulturni vrednosti” toa treba da go napravi) na vistinskata adresa: za katastrofalnata sostojba vo makedonskata kultura (totalen bankrot vo site sferi) najgolemiot vinovnik se tokmu dr`avnite galeni~iwa koi `iveeja vo epruveti 50 godini, nitu sozdavaj}i nekakvi visoki profesionalni standardi (ova odgovorno go tvrdime barem za sferata na izdava{tvoto), nitu sozdavaj}i kompetentna publika, nitu sozdavaj}i bilo kakva publika. I tie (koi kulturata ja sfa}aat kako turisti~ko akawe, kako gondoliersko-ezersko recitirawe na mrtvorodeni zborovi, kako elegi~en nacional-romantizam, kako eden grandomanski i nacionalisti~ki ki~, kako egzibicionisti~ko i primitivno difamirawe) se obiduvaat pak da vovedat eden beskrajno ma~en totalitaristi~ki kulturen koncept koj samo mo`e da n$ zakopa vo ovaa getoiziranost i da sozdade atmosfera sli~na na onaa vo Srbija. No, duri i Srbija (te{ko, so plukawe vrz Soros, so satanizirawe na Zapad, Amerika i Vatikan, Margina #13-14 [1995] | okno.mk 5 no sepak) uspeva da gi zadr`i tie krevki no mo}ni po svojot moralen i profesionalen kredibilitet institucii na edna poinakva, “alternativna” kultura. Kaj nas, se ~ini, duri i onoj {to edinstveno se obiduva{e da sozdade nekakva makar simulacija na dijalog, na refleksija, na odgovor, Soros-centarot, kako da po~nuva da gubi zdiv i da se sleva vo edinstvenata vulkanska matica {to - po ladeweto koe brzo ni sledi, dokolku ve}e i ne sme zaledeni - s$ skamenuva. Da, dajte ni ednakvi uslovi za igra (toa {to taka milno i `alno go bara urednikot na “Lik”): prostorii, proda`ni punktovi, dotirano pe~atewe, dotirani plati... Apsolutno sme sigurni deka so barem tri pati pomali pari od onie {to gi tro{i “Detska radost”, na primer (totalen i gnasen monopolist koj gi eksploatira najnaivnite: decata), “Templum” mo`e da napravi barem dvojno podobra produkcija, blagodarenie na znaeweto, stilot, organizaciskite sposobnosti itn. Vo fer natprevar tajfite apsolutno nemaat nikakvi {ansi so dinami~nosta i znaeweto! Vo kulturata, ugledot i kompetentnosta se super-pazarni kategorii (ne samo vo smisla na pari tuku i kako respekt i dignitet), i ottamu e besmislena pita~kata samobendisanost na kulturnite monopolisti. No, dosta. Ova samo neka bide dokument deka toga{ koga n$ davea promrmorevme po nekoj zbor. Margina ne saka i ne treba da se zanimava so ova, no mo`ebi vakov tip na diskurs e potransparenten za onie koi, sakale-ne sakale, odreduvaat koj ima pravo da zboruva vo “demokratskive vremiwa”. Duri i kako fanzin Margina }e bide sekoga{ na stranata na Soros-Poper konceptot za otvoreno op{testvo, {to ne zna~i i deka sekoga{ }e bide na stranata na onie {to (od neznaewe, o~aj, izmorenost...) ne gi gledaat ostrite karpi pred svetilnikot i ne ja razlikuvaat oficielnata funkcionalna “dr`avna” kultura od onaa emancipatorskata, slobodna i “alternativna”. G.N.Om P.S. Poradi nedostatok na pari Marginava e pokratka za pedesetina strani, a tira`ot & e 200 primeroci od koi sekoj e sosema originalna kreacija blagodarej}i im na Nada Prqa i Boban Pe{ov, novite Templum dizajneri. Vo majskiot broj }e gi ~itate od ovoj broj isfrlenite tekstovi za Virtuelna Stvarnost i za Bojs, kako i nekoi strip~iwa {to bea predvideni. 6 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Виртуелна стварност Margina ve}e delumno ja ~epna temava so tematite za kiber-pankot i ve{ta~kata inteligencija (AI). Od ~ovekot {to go podgotvi blokot za AI, Georgi Stojanov, i sega imame eden interesen tekst, inaku prvobitno objaven na angliski vo makedonskata kniga na S. Bo`inovski, Ve{ta~kata inteligencija. Ovaa tema }e prodol`i i vo slednite broevi (Timoti Liri, Fluser, umetnosta i VR itn.). Margina #13-14 [1995] | okno.mk Matthew Richardson 7 VR + cyberpunk = технопаганска револуција “Ako nekoj saka da zboruva za noviot svetski poredok, a pritoa da ne ja zeme vo predvid virtuelnata realnost, podobro da mol~i.” Johan Seipstra Neodamna (1991 g.) po~inatiot francuski filosof Feliks Gatari vo tekstot, koj {to va`i za negov testament, zapi{al deka so rasteweto na decata pokraj televizijata, video igrite, kompjuterskite i telematskite telekomunikacii, se ra|a “nova ma{inizirana osamenost, koja{to sigurno ne e bez kvaliteti, no koja treba postojano da se obrabotuva, za da mo`e da bide vo soglasnost so obnovenite oblici na socijalnoto... Novata planetarna svest }e mora za ma{inite da razmisli odnovo. S$ u{te ~esto ja postavuvame ma{inata kako sprotivnost na ~ovekovata du{a. Nekoi filosofi smetaat deka modernata tehnika ni go prikriva pristapot do na{ite ontolo{ki temeli, do prvobitnoto Bitie. No {to ako, naprotiv, obnovuvaweto na du{ata i ~ovekovite vrednosti mo`eme da gi o~ekuvame tokmu od novite povrzuvawa so ma{inata?... Ma{inite ne se totaliteti zatvoreni samite vo sebe. Tie odr`uvaat odredeni odnosi so vremensko-prostornata nadvore{nost, kako i so znakovniot svet i so poleto na virtuelnosta... Poradi novite informaciski ma{ini, koi {to s$ pove}e se vturnuvaat vo podra~jeto na senzibilnosta i inteligencijata, razumot i senzibilnosta mutiraat. Nie sme svedoci na mutacijata na subjektivitetot, koja {to mo`ebi e u{te pobitna od izumot na pismoto i pe~ateweto.” Te{ko e da se oslobodime od vpe~atokot deka pove}eto sovremeni “sitni” tehnolo{ki inovacii (li~en kompjuter, telefaks, modem, visoko-rezoluciska TV, videofon i t.n.) odedna{ se nao|aat pred nas, kako da se sozdavaat bez bilo kakva istoriska zadnina od koja {to bi mo`ele da go razbereme nivnoto zna~ewe. U{te pove}e ni se ~ini deka duri nekoga{ vo dale~nata idnina }e mo`eme jasno da go razbereme nivnoto zna~ewe. Zna~eweto koe {to go imaat za nas tuka i sega otkako sme stanale nivni sopstvenici (ako sme ja imale taa sre}a) i korisnici, e vo toa {to ni nudat udobnost i bezbroj novi mo`nosti za iskoristuvawe na slobodnoto vreme. Duri i ednostavniot fakt na poseduvawe na predmeti ni vleva - vo sekojdnevniot natprevar so vremeto ~esto zagubenata - nade` za toa deka sme na nekoj olesnuva~ki na~in povrzani so idninata. Znak, deka vsu{nost sme stapile vo nea e spoznanieto deka kupuvaweto na pr. na kompjuter ni go razdelilo `ivotot na pred i po kupuvaweto. ^esto po podolga nivna upotreba sfa}ame kako nezabele`livo, no korenito go menuvaat na{iot stil na `iveewe, stil na mislewe. 8 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Sekako, nekade vo laboratoriite, na sigurno smesteni, skrieni od pogledite na javnosta, nau~nicite ja sozdavale istorijata na elektronikata. Po nara~ka od voeno-industriskiot kompleks razvile sistem za obrabotka i generirawe na {to e mo`no pogolemo koli~estvo informacii. Stanalo jasno deka upravuvaweto i kontrolata na informaciite e od klu~no zna~ewe za ishodot na poedine~ni borbeni operacii i vojni. Taka, kontrolata i pristapot do informaciite bea mnogu va`ni za tekot na vojnata vo Zalivot. @rtva na izmama stana duri i zapadniot pe~at, koga neznaej}i, so pogre{no posreduvanata informacija, bez da saka go pottikna protivnikot da napravi za nego pogubni potezi. Re~enoto ne va`i samo za vreme na vojna; poseduvawe na informacii sekoga{ zna~i prednost i mo}. Razvojnite po~etoci na virtuelnata realnost (VR) n$ vodat kon simulatorskite kabini za pilotite na borbenite reaktivni letala i astronomi pri NASA. Niv gi razvile za da mo`at kolku {to e mo`no poverno da gi imitiraat okolnostite na koi{to im e prepu{ten pilotot za vreme na izvr{uvaweto na borbenata zada~a. Sovremenite reaktivni borbeni letala stanele tolku brzi, a upravuvaweto so niv tolku zapletkano, {to pilotite edvaj bile sposobni da gi sovladaat ogromnite koli~estva informacii, dostapni na ekranite i kontrolnite plo~i. Opsegot na raspolo`livite informacii i pilotovata ograni~ena sposobnost za nivno sledewe s$ pove}e se raziduvale i generirale nesovladliv informaciski vi{ok. I pokraj toa, ~ovekot e s$ u{te mnogu va`en za opstanokot na ma{inata i za uspe{no izvr{uvawe na zada~ite. Samo ednostaven dodaten ~ekor vo prav moment mo`e zna~ajno da vlijae na posaku vanoto deluvawe na ma{inata i uspe{niot kraj na operacijata. Da se osposobi ~ovek, koj {to vo vistinski moment }e izvr{i potrebno dvi`ewe, sekako e osnovna pri~ina za razvivawe na {to e mo`no popotpolni simulatori na borbeni letala. Sposobnosta za simulirawe (lat. simulare, da se napravi sli~no, prestoruvawe) e mnogu zna~aen faktor vo ~ovekovata istorija i e vo nekoj pogled duri i socijalen uslov za pre`ivuvawe. No duri na stepen na nejzinata virtuelizacija mo`eme da gi sogledame site nejzini dimenzii. Najmo}nata metafora, koja {to VR dosega ja proizvela, e dematerijalizacija na svetot. Vo VR duhot (nematerijalnoto) transcendira telo (materijalno). Toa e povtoren obid na ~ovekot da ja odlo`i i kone~no da ja porazi smrtta. So toa se zacrtuva o~iglednata paralela pome|u VR i nekoja druga zavojuva~ka ma{ina, svetskata religija i zapadnoto hristijanstvo. ^ovekoviot rascep na materijalno i duhovno ja proniknuva celata zapadna civilizacija. Vo arheolo{ka smisla mo`eme isto taka razvojot na VR da go pojasnime so pomo{ na hristijanstvoto. VR tuka i sega go ovistinuva ona {to svetskite religii go postavuvale vo vrska so posmrtniot `ivot. Me|utoa, dodeka u~ewata za voskresnuvawa se ne{ta vo koe {to mo`eme samo da “veruvame”, VR nudi momentni re{enija. Vo moment mo`e da n$ prerodi vo novo (virtuelno) telo i da n$ preseli vo nov (virtuelen) svet. Vo taa perspektiva virtuelnata realnost e logi~en naslednik i posleden stepen na ~ovekovite osvojuvawa na novi prostori. Toa e prodol`uvawe na napadot od analognite mediumi, koi {to ja dematerijaliziraa realnosta so neprekinata teleprisutnost na simuliranite realnosti na radio branovite, na televiziskite ekrani i vo kompjuter skite mre`i. Tie mediumi efektno go otstranija prostorot i vremeto i vovedoa nov oblik na s$/prisutnost, sli~na na omniprezentniot bog. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 9 VR {iroko gi otvori vratite na idninata. Vo perspektiva, toa zna~i osloboduvawe na ~ovekovoto telo od negovite zemski te{kotii; mo`nost za potpolen uvid nad virtuelnite svetovi. Toa e ~ekor poblizu do boga, povtoren ~ovekov obid da se digne na nivo na bog, da se ka~i vo visinite na nematerijalnoto. So svojata bezobli~nost (vo VR sekoj mo`e da e bilo koj ili bilo {to) i so namaluvawe na rizikot, VR vsu{nost gi otstranuva na{ite telesni ograni~u vawa. Nudi mo`nost za navleguvawe vo svet, koj {to e sli~en na na{ata prestava za neboto: tokmu na toj na~in osloboden od sekoj rizik, tokmu na toj na~in beskone~en, bez do`ivuvawa, bez slu~ki, iskustva i razvoj, bidej}i tie raboti ne nosat ni{to dobro. I da ja zacrtame paralelata do kraj: sekoj mo`e da nastojuva da ja voobli~i svojata li~na vistinitost, s$ dodeka nekoja sudbonosna mo}ne ja isklu~i negovata VR. No {to e vsu{nost VR? Pred s$ tehnologija, koja {to vo relativno kratko vreme dojde od specijaliziranite razvojni laboratorii i stapi na svojot tehnopaganski pat na popularizacija, so sega{nite otvarawa na VR centri i zabavi{ta nasekade po svetot, pa i na pat kon komercijalizacija. “Virtuelna realnost” e geslo, koe{to duri od krajot na osumdesettite godini gi razbranuva duhovite na kompjuterskite stru~waci i hakeri, kiberneti~ari, umetnici-tehnofili, kiberpankeri i sega s$ pogolem broj na lu|e koi {to se ednostavno qubopitni. Toj, pred s$ nejasen, za “zdraviot” razum kontradiktoren izraz, obi~no ja ozna ~uva interaktivnata kompjuterska tehnologija, koja {to na upotrebuva~ot mu sozdava iluzija na vleguvawe i dvi`ewe vo ve{ta~ki, digitalno proizveden svet. Toj svet vsu{nost se nao|a edinstveno vo kompjuterskata memorija. Za taa namena, kako zamena za obi~niot monitor, se upotrebuvaat posebni eyefones ili head-mounted display, kaciga so o~ila-monitori za sekoe oko posebno i stereo slu{alki kako i dataglove ili podato~na rakavica, koja {to slu`i kako vlezna edinica za komunikacija so kompjuterot. Vo posledno vreme se razvieni i posebni “kompjuterski obleki” ili cybersuits, tesen kombinezon so oprema, proni`an so senzori {to posreduvaat podatoci kon kompjuterot za polo`bata na korisnikovoto telo i se stimulatori za na{ite setila, koi{to mu davaat na korisnikot “sajbernautsko” ~uvstvo deka gi dopira virtuelnite predmeti. Izrazot “virtuelna realnost” ponekoga{ go ozna~uva toj kratkotraen i voedno bezgrani~en svet, vo koj {to e mo`no s$ i ni{to ne e slu~ajno: cyberspace. Vsu{nost VR s$ u{te e prili~no nedofatliva tehnologija i iluzijata “da se bide tamu” s$ u{te bara od subjektot-korisnik odredeno suspension of disbelief. Predviduvawata za nejziniot iden razvoj se dvi`at od skepti~ni i vozdr`ani, do optimisti~ki i krajno eufori~ni. Bez ogled na toa, kako vsu{nost }e te~e nejziniot razvoj, VR u{te denes naveduva kon povtorno razmisluvawe za na{eto sfa}awe na realnosta. Mediumskoto iskustvo na neposredniot televiziski prenos na zalivskata vojna mo`e{e da n$ uveri me|u drugoto i deka realnosta kone~no go napu{tila fizi~kiot svet i se naselila vo virtuelnoto. Ako go sfatime ova kako edna od temelnite postavki na svetot vo koj {to `iveeme, toga{ ima smisla da se zboruva za virtuelnosta kako na~in na egzistencija. Bidej}i kako {to zapi{al Fluser (V.Flusser), virtuelnosta ne e aproksimacija na realnoto, tuku, naprotiv, “realnoto” e ekstrapolacija na “virtuelnoto”. Vo `ivotot imame rabota so virtuel noto, me|utoa realnoto e samo reduktivna razmisla na na{eto apstraktno razmisluvawe. Taka svetot kakov {to go ~uvstvuvame i do`ivuvame e celosno umetni~ko delo koe {to na{ite setila go kompjutiraat od virtuelnoto, virtuelnite pak, kompjuterski generirani svetovi, koi {to 10 Margina #13-14 [1995] | okno.mk lesno gi kreirame so pomo{ na VR tehnologiite, se alternativni celosni umetni~ki dela. So VR, realnosta kone~no ne e edna edinstvena i nedeliva, tuku e pove}ekratna, prepletena so liniite na mo`noto, po koi {to ~ovekovata praksa s$ polesno posega. Socijalnite praksi, povrzani so VR i kiber-prostorot, najto~no go oblikuva cyberpunk-ot, kontrakulturnoto dvi`ewe, ~ii{to po~etoci dosegaat vo sredinata na osumdesettite godini. Dvi`eweto otprva imalo svoj domicil na zapadniot breg na SAD i bilo za~nato kako hibrid me|u New Age i tehnolo{kata inovativnost na Silicon Valey. Denes se {iri po svetot preku kompjuterskata mre`a WELL (Whole Earth ‘Lectronic Link), so spisanieto MONDO 2000 i dava vpe~atok deka }e prerasne vo sredi{na kontrakultura na kompjuterskoto vreme i deka }e stane akter na “postindustriskata perestrojka”. Oslabnat, no prepoznatliv profil na dvi`ewa, izrazuvaat slednive `ivotni gesla na kiberpankerite: 4Vo prirodata na informaciite e da se slobodno dostapni. I pokraj zaedni~kite napori na cenzorite, pravnite ~uvari na avtorskite prava i podato~nite policajci, pogolemiot del na tehnologijata od informaciskiot period, taka ili onaka, do{ol vo racete na onie koi{to mo`at od toa da izvle~at najmnogu i najdobro. 4Sekoga{ podreduvaj mu se na imperativot deka rabotite treba da se dr`at cvrsto vo raka. Kiberpankerite se uvereni deka bi go napravile svetot podobar, koga bi im do{la v race upravuva~kata kutija na informaciskiot sistem. 4Zalagaj se za decentralizacija. Op{testvoto se rasprsnuva vo stotici sub-kulturi i dizajnirani realnosti i sekoja od niv odgleduva svoj jazik, kod i stil na `iveewe. 4Surfiraj po rabovite. Koga svetot se menuva vo nano sekundi, najdobar na~in da ja odr`i{ glavata nad voda e da stapi{ na ~elo na Zitgeist-ot. Cyberpunk-ot ima kako tehnolo{ki (nau~ni) taka i literaturni (nau~no-fantasti~ni) koreni. Po misleweto na mnogu virtualofili, V. Barouz (William Burroughs) va`i za proto-cyberpunk pisatel. Kulten pisatel e V. Gibson (William Gibson). Negoviot roman Neuromancer e kvintesencija na cyberpunk-ot. Gibson e isto taka tvorec na kovanicata cyberspace - sredi{niot poim na spontanata filosofija na cyberpunk-ot i sinonimot za VR. Tipi~en lik na kiberpanker e identificirana bizarna smesa od tehnofeti{izam i uli~na pankerska etika, me{avina na kompjuterski haker i roker. Cyberpunk-ot se zazema za slobodna upotreba na tehnologijata, za premostuvawe na jazot pome|u umetnosta i naukata, pome|u literaturata i industrijata. Buntovnicite na informaciskoto vreme mislat deka samo taka e mo`no da se izvle~eme od distopiite, negativnite utopii na temnoto, cini~no, morbidno, digitalno podzemje, kade{to n$ potisnuvaat golemite korporacii i informaciskite monopoli. Cyberpunk e identifikaciska ramka za generaciite, koi{to svoeto detstvo i mladost - t. e. celiot `ivot - go pro`iveale pred kompjuterskite ekrani i so video igrite, generacii koi osoznale deka tehnologijata ne e nu`no zlo, tuku na{a edinstvena mo`nost. I, na krajot, cyberpunk-ot e dvi`ewe koe{to za svoja cel go postavuva izveduvaweto na “tehnopaganska revolucija”. Vo taa smisla se nalaga samo edna temelna zapoved: Sovladuvaj ja tehnologijata, inaku tehnologijata }e te sovlada tebe! Marjan Kokot Margina #13-14 [1995] | okno.mk 11 информациското општество како црв Vilem Flusser studiral filozofija vo Praga, emigriral vo London, a potoa vo Sao Paolo, kade {to gi prodol `il studiite. Od 1959 rabotel na univerzitetot vo Sao Paolo kako predava~ po filozofija na naukata i profesor po filozofija na komuni kacii. Vo Evropa se vratil vo 1971. Organiziral pove}e izlo`bi, pi{uval za umetni~ki i filozofski revii i objavil pove}e knigi za pra{awata na estetikata i komunikaciite. Umrel vo soobra}ajna nesre}a vo 1991 godina. Vilem Fluser Ovoj tekst e prevod od raspravata "Die Informationsgesellschaft als Regenswurm" objavena vo Gert Kaiser et al. (ur): Kultur und technik im 21. Jahrundert. Campus Verlag: Frankfurt/New York, 1993, str. 69-78. [to ni zna~i izrazot "informacisko op{testvo"? ]e predlo`am dve objasnuvawa. Kako prvo: informacisko op{testvo e ona, na koe{to mu e s$ pova`no proizveduvaweto ~isti informacii, a s$ pomalku va`no proizveduvaweto na informirani predmeti. A, potoa }e predlo`am razbirawe na informaciskoto op{testvo kako sinonim za "telemati~no op{testvo". Vo ova predavawe }e se obidam {to podobro da gi razlikuvam dvete zna~ewa so nade` deka na toj na~in }e dojdeme barem do postavkata za mo`en odgovor na postavenoto pra{awe. Razmisluvaweto za prvoto predlo`eno zna~ewe go zapo~nuvam so sledniot model: Da si zamislime `iva cevka, na primer crv. Taa cevka ima na edniot kraj vlez, input, da go nare~eme "usta" ili "ustie", a na drugiot kraj output, da go nare~eme "zadnik". Niz ustata vo cevkata dotekuva svetot, vo cevkata nekako se vari - se procesira - i niz zadnikot pak istekuva. Ako ~ovekot si go zamislime kako takov crv, najposle nie sme samo razvieni crvi, ili nerazvieni crvi, zavisi: ako kako kriterium ja postavime sre}ata, toga{ sme daleku zad crvite. Zna~i, ako se obiduvame da se pretstavime samite sebesi, toga{ mo`am da upotrebam poprefineti izrazi. Mo`am da re~am: niz ustieto dotekuva prirodata, a vo organizmot taa priroda se informira taka {to istekuva kako kultura. So toa situacijata ne sum ja opi{al precizno, zatoa {to ne 12 Margina #13-14 [1995] | okno.mk e taka, nie da ja goltame prirodata, da ja procesirame i da izla~uvame kultura, toa bi bilo preubavo. Vsu{nost kulturata, zna~i izmetot {to go la~ime i go ostavame zad sebe, popoleka gi gubi informaciite, stanuva otpadok i ponataka gi gubi informaciite i kone~no se vra}a vo prirodata, taka {to morame da si zamislime kru`nica, ~ij{to del sme nie kako crvi. Ako si go zamislime modelot na kru`nica priroda-kultura-otpadok-priroda, }e zabele`ime deka nekako sme izlegle od istorijata. Se raboti za model na ve~noto vra}awe na ednakvoto so specifi~en vkus na apsurdot. Zanimavaweto so kultura po toj model se ~ini besmisleno. [to mislime koga }e re~eme deka ja "procesirame prirodata"? Za da odgovoram, }e se obidam opi{aniot model malku da go promenam. Da zememe edna golema ma{ina, niz ustieto vo ma{inata dotekuva plasti~en materijal (namesto "priroda" mo`eme da ka`eme "plasti~en materijal", amorfnata ka{a od pojavi mo`eme da ja sfatime kako plasti~en materijal). Niz na{eto ustie, niz ustieto na ma{inata zna~i dotekuva plasti~en materijal. Vo ma{inata ima orudija. Vo orudijata e vnesen oblikot na penkalo. Orudieto udira po obi~niot plasti~en materijal i go informira vo oblikot "penkalo". Niz zadnikot istekuva reka od klonirani plasti~ni penkala, zna~i masovna kultura. Lu|eto tie penkala gi upotrebuvaat i gi iskoristuvaat, {to zna~i deka penkalata gubat del od svojot oblik i odat v |ubre. Tamu pak sedat zelenite i drugi ekolozi i molat {to pobrzo da se izgubat u{te pove}e informacii i da se vratat vo prirodata, koja {to povtorno }e gi zaokru`i vo izrabotka na novi plasti~ni penkala. Za taa namena treba da izrabotime cela niza nauki. Za da soznaeme {to dotekuva vo ustieto morame da gi razvivame prirodnite nauki, na primer fizikata. Za da soznaeme kako se odviva vareweto, kako oblikot go vtisnuvame vo prirodata, morame da gi neguvame informaciskite nauki, na primer matemati~kata teorija na informatikata. Za da soznaeme {to istekuva od zadnikot, {to se vsu{nost tie plas ti~ni penkala, morame da se zanimavame so istra`uvawe na kulturata, na primer so kritika na umetnosta. Za da soznaeme {to se slu~uva so otpadocite, morame da gi pottiknuvame naukite za otpadocite, na primer arheologijata. Ne va`i ve}e deka kulturata se deli na tvrdi prirodni nauki i meki nauki za kulturata. Informaciskite nauki i naukite za otpadocite se vklu~ija me|u niv i tie kulturni aktivnosti gi soedinija vo krug. ]e vovedam u{te edna nomenklatura: da gi nare~eme oblicite, koi{to gi vtisnuvame vo prirodata, so cel da ja informirame i od nejze da napravime kultura, da gi nare~eme tie oblici "idei", "ideali" ili "vrednosti", sledej}i ja klasi~nata tradicija na na{ite gr~ki predci. Ako toa go napravime, }e zaklu~ime deka mo`eme da go nare~eme "priroda" i ona {to e bez vrednost, deka vtisnuvaweto oblici vo prirodata mo`eme da go nare~eme i "vrednuvawe", dodeluvawe na "upotrebliva vrednost" ili samo "upotrebuvawe" (der Wert vrednost, das Verwerten - ostvaruvawe, upotrebuvawe), deka za kulturata mo`eme da velime deka e "dragocena", "polna so vrednosti", i toa dotolku pove}e, kolku {to podlaboko oblikot posegnuva vo prirodata, kolku poinformirana e prirodata. Ako otpadocite gi ozna~ime kako da se "bez vrednost", toga{ kru`nicata mo`eme da ja opi{eme vaka: bez vrednost/na vrednostite - vrednuvawe/upotrebuvawe - dragocenost - bez vrednost/na vrednostite. I apsurdnosta, {to pred malku se pojavi vo ontolo{koto, sega se poka`uva vo eti~noto. Modelot {to go predlo`iv e mo`en duri vo vremeto po industriskata revolucija. Za{to modelot go dobiv so nabquduvawe Margina #13-14 [1995] | okno.mk 13 na stiskalnicata, kade {to orudijata & gi vtisnuvaat oblicite na prirodata. No, moram vedna{ da navedam dve zabele{ki. Prvata glasi: modelite si gi sozdavame so orudija, {to sami sme si gi izmislile, bidej}i poleka soznavame {to sme izmislile i taka vo ma{inite se prepoznavame samite sebesi. Toa ne e nikakov antropomorfizam, ma{inite se navistina antropomorfni, pa samite sme gi sozdale. Sprotivnost me|u ~ovekot i ma{inata ne postoi, za{to ma{inata e del od ~ovekot, taa e proteza ili epiteza. Na primer, plasti~noto penkalo e proteza, sedi me|u prstite; moite ve{ta~ki zabi pak, se epitezi, se nao|aat vo moeto telo. Spored toa, za ma{inata ne mo`eme da tvrdime deka e von ~ovekot i deka ~ovekot e von ma{inata, tuku deka me|u ~ovekot i ma{inata postoi cela niza posrednici. Drugata zabele{ka {to bi sakal da ja spomenam e deka morame za ovoj model da & se zablagodarime na industriskata revolucija, zna~i na ma{inite {to izrabotuvaat plasti~ni penkala, no istiot model bi mo`ele da go upotrebime ve}e za vremeto koga go izmislile pe~atarstvoto. Ve}e pe~atarstvoto deluva na toj na~in i vo slu~ajot na pe~atarstvoto zborot "informacija" mo`e da ni bide pojasen otkolku vo slu~ajot na plasti~nite penkala. ]e se obidam da go interpretiram modelot. Postoi klasi~na interpretacija, da ja nare~eme platonska. Glasi: oblicite {to tuka gi vtisnuvaat vo prirodata se ve~ni i nepromenlivi, so~uvani na neboto. A ona {to nie go pravime koga prirodata ja menuvame vo kultura e ova: oblikot go povikuvame od bibliotekata idei na neboto, ja povrzuvame so prirodata i taka nastanuva kulturata. A toa go vr{i umetnikot, zanaet~ijata. Idejata, ve~nata, nepromenliva ideja za plasti~noto penkalo, nakuso "penkalnosta" ja povikuva od neboto i ja vtisnuva vo plasti~niot materijal, i gledaj, sme dobile plasti~no penkalo. Sleduva: plasti~niot materijal se raspa|a, no oblikot ve~no ostanuva. Toa e silnata interpretacija na ovoj proces. Vo sredniot vek `nee{e ne~ueni uspesi. Kako primer da go navedam ~evlarot: kraj ~evlarot te~e{e ko`a, istovremeno vo racete imal protezi - orudija -, a vo glavata go imal ve~niot, nepromenliv oblik na ~evelot - "~evelstvoto". Vo ko`ata go vtisnal oblikot. Ili: materijata ja zbil vo oblik. Oblikot go napolnil so materija, a rezultatot bil ~evel. I potoa dobriot ~ovek go odnel ~evelot na pazar i go izlo`il. Bil politi~no anga`iran. Oti{ol na pazar so cel da ja izlo`i informacijata {to privatno ja procesiral i taka na drugite da im ovozmo`i pristap do nea. Bil bios politicos. Toga{ se otvorila vratata od katedralata i od nea izlegol biskupot. Biskupot e nekoj {to nau~il da gi ras~lenuva oblicite. Prvo zatoa {to go ~ital Aristotel i znae {to e teorija. Teorijata e rendgenski pogled, koj{to prodira niz rabotite i gi gleda ve~nite oblici. Ako so toj pogled go izmeril ~evelot, niz nego go videl "~evelstvoto". A pokraj toa go ~ital i Svetoto pismo i komentarite na teolozite i znae deka vistinata se otkriva vo bo`jata milost i negovata beskone~na qubov kon nas. Negovata, zna~i, bila gratia sufficiens, dovolna milost, za da mu se otkrie zad ~evelot vistinskoto "~evelstvo". Biskupot, zna~i, oti{ol na pazar i razgleduval ~evli. I nabquduval vo kolkava merka na ~evlarot mu uspealo da go napravi oblikot na ~evelot o~igledno fenomenalen, i vo kolkava merka ne uspeal. - Ne e vozmo`no nekoga{ sosema da mu uspee, bidej}i ako idejata ja naneseme na pojavata, pojavnosta ja menuvame, me|utoa idejata sme ja izdale. Ako vo pesokot nacrtam triagolnik, }e moram da konstatiram deka zbirot na aglite ne 14 Margina #13-14 [1995] | okno.mk iznesuva to~no 180. - Taka ~evlarot sakaj}i ili nesakaj}i ja izdal idejata na ~evelot so toa {to go izrabotil ~evelot. I potoa mo`el biskupot, toj golem kriti~ar na umetnosta, toj auctoritas, da zaklu~uva kolku uspe{en ili neuspe{en bil ~evlarot, i so toa da ja odredi vrednosta na ~evelot, praetium iustum. Ova e navistina silna interpretacija. Na nea ne se zasnova samo platonskata ideja za dr`avata, politaea, tuku vo praksa i siot srednovekoven op{testven sistem. Kralevite se filozofi, t. e. biskupite, tie gi procenuvaat zanaet~iite, umetnicite, politi~arite; i tie - za toa ne se zboruva mnogu - mo`at da si dozvolat na mira da si izrabotuvaat ~evli, bidej}i zad niv stojat robovi, ugnetuvani, deca i drugi lu|e, koi{to gi pre`ivuvaat. Zna~i postojat dva stepena na op{testvenata teorija: filozofijata i pod nea politikata, i umetnosta i pod nea ekonomijata. A sega ve molam da pomislime na gra|anskata revolucija od 14. i 15. vek vo severna Italija i vo Flandrija. Zanaet~iite mu go odzedoa avtoritetot na biskupot da gi kritikuva nivnite ~evli. Sakaat, zna~i, da vovedat sloboden pazar. Sakaat da go otstranat crkveniot nadzor na pazarot, no so toa pravat golema gre{ka. Ako ne{to izmislime, morame potoa da otkrieme {to sme izmislile. Ako go negirame avtoritetot na biskupot, toga{ morame da ja negirame i teorijata kakva {to ja razbirale vo sredniot vek. Biskupot nema poim za ~evlarstvoto - za da go doznaeme toa, morame sami da se fatime za rabota, sami morame da go vtisnuvame oblikot na ~evelot vo ko`a i potoa se ispostavuva deka oblikot na ~evelot voop{to ne sme go povikale od neboto, tuku deka sme morale postojano od po~etok da se obiduvame, deka oblikot na ~evelot ne e ideja, tuku model, deka mo`eme da go oblikuvame i da go preoblikuvame, deka vo borbata me|u idejata i ko`ata sfa}ame deka mo`eme da izrabotuvame s$ podobri i podobri ~evli, deka toa e napredok. Nakratko: ideite ne se nepromenlivi oblici, tuku plasti~ni modeli i tie modeli mo`eme da gi preoblikuvame, podredeni & se na modata i zatoa skoro vo site jazici noviot vek se narekuva moderna. Zna~i, otkako go otstranija biskupot, bea prisileni da sozdadat novo poimawe na teorijata. Teorijata ne be{e ve}e kontemplacija na idei, tuku izrabotka na idei. A taa izrabotka trebalo da se izlo`i na ispituvawe, bidej}i morale da vidat kako idejata se vklopuva vo `ivotot, a istovremeno bilo potrebno i eksperimentirawe, za{to morale da proverat dali novata ideja navistina deluva. I toa {to sega go objasniv e sovremeno nau~no poimawe na teorijata i od toa nastanala tehnikata. Ovaa interpretacija e mo`ebi u{te posilna od prvata. Glasi vaka: ako ja zemam prirodata so cel da ja informiram, toga{ moram oblikot koj{to sakam da & go vtisnam na prirodata nekako da go izrabotam, mo`ebi so nau~en konsenzus. Ako e "oblik" sinonim za "vrednost", toga{ sleduva deka nema ve~ni i nepromenlivi vrednosti, nitu bo`ji, nitu prirodni, tuku site vrednosti se posledica na konsezusi. I konsenzusot go izrabotuvame; postepeno, progresivno: izrabotuvame s$ podobri ~evli, s$ podobri penkala, s$ podobri ma{ini i s$ podobri op{testva, bidej}i ona {to minuva niz ustieto ne e nu`no samo plasti~en materijal, mo`e da e na primer i detence. Bebeto se liznuva niz grloto, potoa vo nego se vtisnuvaat informacii, zna~i vospitanie, i kone~no dobivame kulturen ~ovek. Potoa pristignuva do grobot, kade {to go jadat drugi tipovi crvi, za da mo`e povtorno da premine vo neoblikuvana priroda. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 15 Zna~i, ako ka`am deka oblicite gi izrabotuvame sami, ja negiram ve~nosta na vrednostite i tvrdam deka vrednostite se oblici koi{to samite gi predlagame i so konsenzus gi usvojuvame. I od takva interpretacija me|u drugoto izvira i marksizmot. Ako samite so konsenzus gi odredime vrednostite i ako vrednosta se poka`e duri koga }e ja vtisneme vo prirodata, rabotata e izvor na site vrednosti. I vo sredi{teto na industriskoto op{testvo e rabotata. Pri {to sekako se ispostavuva deka postoi povraten efekt i deka do istata merka do koja{to prirodata ja upotrebuvame/vrednuvame, go denaturalizirame svetot, i deka do istata merka do koja{to ja humanizirame prirodata, go naturalizirame ~ovekot, taka {to interesot na izrabotuva~ot na ~evli ne e samo izrabotka na ~evli, tuku i oblikuvawe na ~evlarot. A toa e - taka mislam jadroto na marksizmot. Tretata interpretacija na mojot model izgleda vaka: se poka`a deka izrabotuvaweto i vtisnuvaweto oblici vo prirodata, zna~i izrabotuvaweto informacii i vtisnuvaweto informacii vo materijata se dve sosema razli~ni dvi`ewa. Da se vratime na penkalata. Edno e ako nekade nacrtam plasti~no penkalo, a potoa oblikuvam ~eli~no orudie, ne{to sosema drugo ako so toa orudie ritmi~no go obrabotuvam plasti~niot materijal za da izrabotam kloni na masovnata kultura. I dvete se narekuvaat "rabota". Gra|anskoto poimawe na rabotata ne pravi razlika me|u prvata, softverskata i vtorata, hardverskata faza na rabotata. No, otkako ja sfativme industriskata revolucija, znaeme deka e sosema razli~no ako sum in`ener, ako go izrabotuvam orudieto ili ako rabotam na ma{inata. Interesno: ako zboruvame za klasno op{testvo, klasite sekoga{ gi delele na proletarijat, koj{to raboti so ma{inite i na onie koi tie ma{ini gi poseduvaat i gi iskoristuveet rabotnicite na ma{inite vo svoi nameni. Takvi bile pogledite vo 19-iot vek. No, in`enerot i izrabotuva~ot na orudieto ne najdoa prostor vo takviot model, se najdoa vo nekakva somnitelna me|uklasa. (Mislam deka e toa edna od pri~inite za propa|aweto na marksizmot.) Zna~i, rekoa deka vrednosta na penkaloto e vo rabotata. No, ako go pogledneme penkaloto, gledame deka toa ne e vistina. Vrednosta na penkaloto e vo faktot {to pi{uva, ako pi{uva. I toa zavisi od negoviot oblik. Na penkaloto mu podelile vrednost onie lu|e koi{to go nacrtale penkaloto i go oblikuvale orudieto. Izvorot na vrednosta e oblikuva~ot, in`enerot - mirno mo`eme da go nare~eme i programer. A potoa se ispostavi deka vtorata, tvrda faza mo`e da se robotizira. Vtorata faza na rabotata e nedostojna na ~ovekot, ma{inite ja vr{at podobro. Toa e informacisko op{testvo vo prvoto zna~ewe na zborot. S$ pomalku lu|e rabotat so ma{ini i s$ pove}e lu|e rabotat so informacii, zna~i so ona {to go narekuvame tercijaren sektor odnosno uslu`ni dejnosti. S$ pomalku ima proleteri, a s$ pove}e funkcioneri. Vo taa smisla sekako se liznavme pravo vo sredinata na informaciskoto op{testvo, i toa, barem vo razvieniot svet, bez da gi ras~istime smetkite. No, na toa moram u{te ne{to da dodadam: za da izrabotime oblik, morame da imame specifi~ni kodovi. Se poka`a deka broevite se posoodvetni od zborovite i bukvite. Pri toa se sozdade nova elita, onaa {to vladee so brojkite. I tie lu|e {to manipuliraat so brojki, izrabotuvaat oblici i vrednosti, po koi soznavame, do`ivuvame i deluvame. Taka podmolno kako pe~urki po do`d porasnaa novite biskupi. Tie biskupi se informati~ari, kompjuterxii i programeri. 16 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Politi~arite i stopanstvenicite, koi{to, se razbira, nemaat poim od brojki toa voop{to ne go znaat. Pretsedatelite mislat deka odlu~uvaat, a vsu{nost toa go pravat lu|e, koi gi programiraat nivnite ma{ini. Sledstveno na toa, politi~kite analizi ne se voop{to na mesto. Ako sakame da gi analizirame sostojbite na ma{inite, morame prvo da gi analizirame kodovite, no toa nam ni e mnogu dale~no. Se nao|ame vo sli~na polo`ba kako pri pronao|aweto na bukvite. Lu|eto koi{to gi vledeele bukvite, litterati, so pomo{ na bukvite vovedoa zakoni, a masata, koja{to be{e, se razbira, nepismena, ili kle~e{e pred niv i se mole{e na bukvite ili gi prokolnuva{e. Odgovaram na prviot del od pra{aweto: Se nao|ame srede informacisko op{testvo vo prvoto zna~ewe na zborot. Pogolem del od lu|eto, i sekoj moment gi ima s$ pove}e, u~estvuvaat vo postapkite na izrabotka na oblici i vrednosti spored kodovi, {to stanuvaat s$ poprefineti, no mnozinstvoto za toa ne e svesno, za{to ne gi vladee kodovite. Preminuvam na vtoroto zna~ewe. Tvrdev deka "informaciskoto op{testvo" mo`e da zna~i i "telemati~no op{testvo". Vo toj slu~aj nema da bide taka lesno da se izraboti modelot. Sekako deka postoi mo`en model - centralniot nerven sistem. Telemati~noto op{testvo bi bilo op{testvo vo oblik na mre`a, koja{to gi vpiva site lu|e i nivnite ma{ini, nekakov ve{ta~ki siv sloj, koj{to ja obviva zemjinata topka; pribli`no onaka kako {to toa go opi{uva Hans Moravec vo svoite pretstavi, mo`ebi malku postrukturalno, pomalku evolutivno. Zna~i, modelot sekako bi mo`el da bide centralniot nerven sistem, koj{to so pomo{ na ve{ta~ki `ici, koi{to se delumno nevidlivi, ja omre`uva planetata. No, nema da se dr`am do toj model, ne e dovolno opipliv. Toa se narekuva "nematerijalna kultura". ]e pojdam od druga to~ka. Site op{testveni strukturi, kakvi {to gi poznavame vo industriskite op{testva, se raspa|aat ili samo {to ne se raspadnale. Nivnite trupovi ve}e ja zagaduvaat atmosferata. Na primer blago slovenoto semejstvo, zna~i golemoto semejstvo, kakvo {to go poznavame od sredniot vek, kako selskoto taka i gra|anskoto, se raspadna so industriskata revolucija pred pove}e od dveste godini, koga proletarijatot moral da se preseli od poliwata na ma{inite. Ona {to ostana e semejstvoto vo potesna smisla na zborot, a i toa ve}e o~igledno se raspa|a. Ima s$ pomalku brakovi, decata ispa|aat od semejstvoto, bidej}i gledaat televizija ili sli~no. Sidata celata rabota nekako ja potsopre, inaku bevme na toa da ja raspu{time vrskata me|u ma`ot i `enata. I pokraj razli~nite podatoci, mo`eme istoto da go tvrdime za narodot. Be{e pred rasturawe poradi masovnite komunikacii. Kolku pova`ni stanuvaa slikite i kolku jazikot go gube{e zna~eweto, tolku se razvodnea nacionalnite kulturi, koi{to i taka i taka otsekoga{ bile nesigurna rabota. Se raspu{taat, nastanuva svoevidna masovna kultura, granicite se gubat. Strukturite na industriskite op{testva ve}e podolgo vreme se raspa|aat. A te{ko e da se odredi koi novi strukturi se razvivaat. Na ova bi sakal da dodadam i edna teoretska zabele{ka. Vpregnati sme vo razli~ni vrski. Nie sme jazli na vrskite (toa e mojata centralna tematika). Nekoi od tie vrski ni se dodeleni. Ne sme si izbrale samite da se rodime vo odredeno semejstvo, odreden grad, doba i kultura. Drugite vrski sme gi istkale samite, na primer prijatelstvata, qubovta, odgovornosta kon rabotata i kon na{ite sorabotnici. A toa se egzistencijalno sosema poinaku oboeni vrski. Odgovorni sme za onie vrski, {to samite sme gi istkale, a ne za onie vo koi{to sme prisileni. Onoj {to gi slavi prisilnite vrski e - taka mislam - protiv slobodata. A Margina #13-14 [1995] | okno.mk 17 onoj pak {to gi naglasuva istkaenite vrski e ve}e vo novata era, za koja{to zboruvam. Informa ciskoto op{testvo za koe{to sega zboruvam e ona, koe{to pove}eto od prisilnite vrski gi zamenuva so dobrovolni, i toa so pomo{ na materijalni i nematerijalni `ici. Kon ova u{te dve zabele{ki. Prvo: stanuva jasno deka individuum ne postoi, deka mo`eme individuumot da go rascepime, ba{ kako atomite. Se nadevaa deka sepak }e dojdat do nedelivi ~esti~ki - do atomi kaj objektite, do individuumi kaj subjektite. Analizata go razjade individuumot isto kako i atomot. Ako na primer go sfatam individuumot kako presuden faktor i taa odluka potoa ja analiziram, }e dojdam do aktomite, a ako aktomite gi vovedam vo ma{ini, }e dojdam do decidemite, a ako gi vovedam decidemite, potoa se odlu~uvaat ma{inite. I pra{aweto dali odlukata e subjektivna ili objektivna e besmisleno. Istoto va`i i za postapkite. Ako postapkite gi delam na aktomi i aktomite gi vovedam vo roboti, pra{aweto dali robotot e subjekt ili objekt, e besmisleno. Sigurno e edno: morame da poa|ame od toa deka ne sme ne{to, tuku sme na~in-na-pletewevrski. So drugi zborovi: "jas" e onoj zbor koj{to treba da se vika "ti". Toa e relaciski poim: "jas" e "ti" za sogovornikot. Ili: ako se identificiram, moram najprvo da se diferenciram. Identitetot i diferencijata vzaemno se impliciraat. Toa mo`e da se vidi vo psihoanalizata, nevrofiziologijata i nevropsihologijata. S$ mo`eme da svedeme na isto. Poimaweto na telemati~noto se zasnova vrz antropologijata, koja{to veli deka ~ovekot ne e Ne{to, tuku na~in kako se povrzuva vo odnosi i kako so pomo{ na tie vrski s$ podobro se realiziraat mo`nostite vo poleto na odnosite. Intersubjektivnoto pole se javuva kako virtualen prostor, vo koj{to oddelni individuumi se jazli, pribli`no onaka kako {to se materiite jazli vo energetskiot prostor. Vtora zabele{ka: na{eto poimawe na vremeto e razli~no od ona {to go poznavale na{ite roditeli. Za na{ite roditeli vremeto bilo tek, koj{to te~el od minatoto kon idninata, i ne se zadr`uval vo sega{nosta i nosel s$ so sebe. Takvoto dramati~no poimawe e se razbira ludo. Bidej}i, kako prvo vremeto ne dotekuva od minatoto, tuku od idninata, a kako vtoro, sega{nosta e onaa {to se va`i. Ako ja napu{time istoriskata pretstava za vremeto i posegneme po novata pretstava spored koja vremeto doa|a od site strani, od idninata, i deka rabotite koi{to doa|aat od idninata, se ostvaruvaat vo sega{nosta, po {to sega{nosta vo tie raboti se menuva, se procesira vo dva vida minato, prvo vo ona {to mo`e da se povika, zna~i vo se}avawe, a vtoro, vo ona {to ne mo`e da se povika, zna~i vo zaborav. Se raboti, imeno, za toa da go ra{irime podra~jeto na sega{nosta. Dodeka nemame ma{ini sega{nosta e mo{ne ograni~ena. Ako se povrzuvame so lu|e, toa e mal broj poedinci. Nekoj presmetal deka nie antropoidite mo`eme da bideme povrzani so najmnogu osum lu|e. Pretstavkata "tele-" zna~i pribli`uvawe na ona {to e oddale~eno. Toa e silen zbor. Ako ja pogledneme vistinskata tele-ma{ina, teleskopot, koj{to na ~ovekot mu gi pribli`i ridovite na mese~evata povr{ina, znaeme kakvi bea posledicite: treba{e da se napu{ti idejata za neboto i zemjata, zemjata stana nebesno telo, Bo`joto carstvo na zemjata be{e ve}e skoro utvrdeno, a istovremeno se poka`a deka treba da se revidira pretstavata za nebesata, so eden zbor: zemskata i nebesnata mehanika mo`e da se svedat na ist imenitel - Wuton bil ve}e prisuten vo teleskopot. 18 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Ako razmislime za toa i zememe predvid {to zna~i "tele-", zna~i pribli`uvawe na oddale~enoto, i toa ne samo na oddale~eni slu~ki, tuku i oddale~eni lu|e, mo`eme so pomo{ na telematikata da se povrzeme so golem broj drugi lu|e, vo koi{to mo`eme da se ostvarime i koi{to mo`at da se ostvarat vo nas. Me|u nekoga{ oddale~enoto i denes pribli`enoto nastanuva dijalo{ki odnos. Toa zna~i deka sega{nosta se {iri, s$ e soprisutno i samiot sum soprisuten nasekade. Geografijata i istorijata moram da gi napu{tam i da upotrebuvam sosema poinakvi kategorii za blizina, sosem poinakva proksemika. Poinaku sum prisuten, ako navistina mo`am svesno i dobrovolno da vospostavam odnosi so lu|eto, koi{to nekoga{ mi bile oddale~eni, a denes mi se pribli`uvaat. Toa e smrt na humanizmot. Humanizmot e dezegzistencijalizacija na qubovta. Qubime {est milijardi lu|e. Toa ja objasnuva poznatata re~enica: "Go qubam ~ove{tvoto; toa se lu|e koi mi odat na nervi." Humanizamot izumira i na negovo mesto stapuvaat so odgovornost istkaeni vrski so nekoga{ oddale~eni lu|e. Toa e ~udno vra}awe od humanizmot kon qubovta do bli`niot, no ne kon onaa qubov do bli`niot {to ja poznava evrejsko-hristijanskata vera, zna~i qubov do bli`niot koj ni e daden, tuku se raboti za odgovornosta kon pribli`eniot oddale~en ~ovek. Mislam deka e toa telematika. Realno sme, se razbira, s$ u{te daleku od toa. Informaciskoto op{testvo vo taa smisla s$ u{te ne e nikade pojaveno. Zabele{kata so koja{to bi sakal da zaklu~am glasi: istorijata na Zapadniot svet, mo`ebi istorijata voop{to, vo prvata polovina od 20. vek do`ivea straoten brodolom. No, ne smee da se leat solzi poradi nea. Ne samo poradi toa {to prave{e vo prvata polovina na ovoj vek, ve}e pot~inuvaweto na crncite e ne{to {to ne mo`e da & se prosti na niedna kultura. Zna~i: ne smeeme da pla~eme za kulturata. Katastrofata e zad nas. mo`eme da re~eme: fala mu na boga, kone~no se oslobodivme, da se nadevame, od ovaa istorija. A na horizontot se najvuva nova mo`nost - polna e so opasnosti, no i so bleskavi priliki. Sostojba, vo koja{to za prvpat }e mo`e me da se zanimavame so ona {to e ~ove~ko, imeno so izrabotuvawe informacii. (^ovekot mo`eme da go definirame kako su{testvo koe gi skladira i gi posreduva informaciite, pridobieni protiv site zakonitosti na prirodata, {to pretstavuva ~ovekovo dejstvuvawe protiv entropijata, zna~i protiv fizikata i protiv Mendelovite zakoni, zna~i protiv `ivotnoto vo nas.) Od edna strana zna~i, se pojavuva nabrojanoto, a na drugata mo`nosta za teoretska i prakti~na qubov do bli`niot. Ostanuva evrejskata molitva, so koja{to bi sakal da zaklu~am: Ti si onoj, koj{to n$ odr`uva{e, koj{to n$ za{tituva{e i taka ni ovozmo`i, da go `iveeme sega{niot moment. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 19 intervju заборавете го информацискиот автопат - мрежите ги плетат луЃето Howard Rheingold e avtor na mnogu poznati knigi za vlijanieto na novite kompjuterski tehnologii, da gi spomeneme samo mo{ne uspe{nata Virtual Reality i najnovata Virtual Commun ity. Svoi statii objavuva vo taka razli~ni mediumi kako {to se The New York Times, Esquire, Psychology Today, Playboy, The San Francisco Chronicle, Omni, Mondo 2000 i Wired. Pokraj ~estite nastapi vo mediumite, toj e poznat govornik vo imeto na kompjuterskata kultura, aktivist na civilnoop{testvenata organizacija Electronic Frontier Foundation i sovetnik vo Slu`bata za ocenuvawe na tehnologii pri amerikanskiot kongres. Vo momentot, kako urednik na Whole Earth Review, e zafaten so ureduvawe na opse`niot vonreden broj Millenium Whole Earth Catalog, {to }e pretstavuva nekakov findesi$cle-ovski rimejk na legendarniot Whole Earth Catalog od 1969 godina. Hauard Reingold Vo svojata nova kniga Virtualna zaednica - barawe vrska vo kompjuteriziran svet (Virtual Community - Finding Connection in a Computerized World) se zanimavate, pred s$, so kompjuterski posreduvanata komunikacija (computer mediated communication - CMC). Kako na kuso bi go opi{ale razvojot, odnosno podobro, paradigmatskiot presvrt od kompjuterot kako "orudie" kon kompjuterot kako "medium"? I {to toa voop{to zna~i? Kompjuterite ne gi izmislile so cel tie da bidat komunikaciski napravi. Vsu{nost, sosema slu~ajno e otkrieno deka postojat na~ini lu|eto da komuniciraat me|u sebe so pomo{ na kompjuteri, i deka lu|eto ne mo`at podednakvo dobro da komuniciraat preku drugi mediumi. Do ovie otkritija do{le vo ramkite na istra`uvawata na amerikanskoto ministerstvo za odbrana, koga za prv pat gi upotrebile kompjuterite na toj na~in vo istra`uva~ki celi. Po izgradbata na mre`ata ARPA se poka`a deka lu|eto so pomo{ na elektronskata po{ta mo`at da komuniciraat ne samo eden so drug, tuku eden so mnogumina i duri mnogu lu|e so mnogumina. Mislam deka 20 Margina #13-14 [1995] | okno.mk vistinskiot pridones na kompjuterskite komunikacii e vo toa {to so niv na mnogu lu|e im e ovozmo`en pristap do mnogu lu|e bez posreduvawe na nekakov vratar vo forma na urednik ili predavatel, koj{to odreduva koj ima pristap do komunikaciskite sredstva. Ako ima{ obi~en personalen kompjuter i telefon, mo`e{ da vospostavi{ komunikacija, bez da si nekoja golema korporacija ili vlada. Toa zna~i deka se soglasuvate so izjavata, {to neodamna imavme mo`nost da ja pro~itame vo revijata Wired, deka "vsu{nost ne se raboti za sodr`inata tuku za povrzlivosta"? Da, sosema. Ima mnogu malku lu|e, na primer pisateli i artisti, koi sozdavaat sodr`ini. A site komunicirame. Zatoa povrzlivosta zna~i da im se ovozmo`i na site gra|ani, kade i da se, i bez ogled na toa dali se priznati umetnici i istaknati pisateli ili ne, da mo`at da komuniciraat eden so drug. Ne treba da si komunikator po profesija za da upotrebi{ telefon, i isto taka ne treba da bide{ komunikator po profesija za da upotrebuva{ kompjuterska mre`a ili BBS. Vo svojata kniga mu pripi{uvate na {ireweto na kompjuterskite komunikaciski mre`i i na porastot na kompjuterski posreduvanite komunikacii golem demokratizaciski potencijal. No kako mo`e takvata demokratizacija da se realizira? Demokratizaciskiot potencijal vsu{nost go ovozmo`uva ve}e spomenatiot aspekt na komunicirawe na mnogu lu|e so mnogumina. Na centralnata vlast & e daleku polesno da go nadgleduva naselenieto, ako postojat masovni mediumi na komunicirawe: koga mora{, na primer, da ima{ televiziska stanica, za da mo`e{ javno da komunicira{. Dodeka vo slu~ajot na kompjutersko posreduvanite komunikacii mo`e{ ve}e da komunicira{ ako ima{ personalen kompjuter i telefonska linija. Taka demokratizaciskiot potencijal e ve}e vgraden vo samata priroda na tehnologijata, koja{to e poevtina i pomalku centralizirana. No, celo vreme zboruvam za potencijal, {to zna~i deka e potrebno toa da se realizira. Samata upotreba na tehnologija s$ u{te ne zna~i deka }e gi promeni{ rabotite vo realniot svet. No, taa tehnologija go nudi orudieto, {to mo`eme da go upotrebime. Idejata na demokratijata ne e samo vo toa narodot da mo`e da gi izbira svoite voda~i, tuku gra|anite me|usebno da raspravaat za problemite bez strav i bez posreduvawe. Zatoa taa tehnologija vo momentov im koristi samo na lu|eto koi ja prepoznavaat i ja upotrebuvaat kako medium. A takvata upotreba na tehnologijata tokmu sega se soo~uva so budeweto na golemite korporacii, koi{to imaat za toa dosta razli~na pretstava - ja narekuvaat "informaciski avtopat". Vsu{nost, se raboti za toa da dobijat u{te pove}e od istoto, od centralnata vlast, za distribucija na odnapred izrabotenite produkti, koi{to pasivnata publika }e gi prima. Zatoa, momentalniot predizvik e da se obu~i {to pogolem broj gra|ani da go upotrebuvaat ova orudie. Koga dovolen broj lu|e }e sfati deka kompjuterite ovozmo`uvaat mnogu lu|e da komuniciraat so mnogumina drugi, nim }e im bide prepu{teno samite da organiziraat raspravi i aktivnosti, {to }e imaat odredeno vlijanie na nivnite zaednici. I preku toa vlijanie na oddelnite aktivnosti i raspravi na zaednicata mo`e da se realizira demokratizaciskiot potencijal na noviot medium. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 21 Vo vrska so ova se setiv na stavot koj{to go zazedovte na v~era{niot simpozium "@ivotot vo mre`a". Rekovte pribli`no vaka: "Vo mre`ata ne se raboti za povrzuvawe na ma{ini so ma{ini, nitu za {ibawe na informacii po informaciskiot avtopat, tuku za povrzuvawe na lu|eto so drugi lu|e." Da, vistina e. Iako mnogu lu|e mislat deka novata informaciska tehnologija e pred s$ nameneta za dobivawe informacii: zborovi, sliki ili zvuci. Toa e, sekako, do odredena mera vistina. No, me|usebnoto povrzuvawe na lu|eto, na nivnite imaginacii i emocii pretstavuva dosta pogolem potencijal. I vo toj pogled samata tehnologija voop{to ne e relevantna. Nikomu, koj{to upotrebuva telefon ne mu se potrebni in`enerski znaewa za telefonskite mre`i. S$ {to moraat da znaat e toa, so kogo i za {to sakaat da razgovaraat. Sega lu|eto se koncentriraat na samata tehnologija, no `ari{teto ve}e postepeno se premestuva na ona, za {to vsu{nost sakaat da komuniciraat. Vo posledno vreme mo`eme da zbele`ime zna~aen porast na sosema komercijalni interesi na golemite korporacii da vospostavat nekoj vid dominacija vrz Internet. Dali e mo`no toj relativno nov prostor na javnosta da se odbrani od takvite obidi na komercijalizacija i kako? Mislam deka klu~ot za odbrana e vo toa {to pove}e da se ra{iri informacijata za toa {to vsu{nost se slu~uva. Mnogu malku lu|e go razbiraat potencijalot na noviot medium, a koga }e gi dostigne propagandata na golemite korporacii, si sozdavaat pogre{na pretstava za informaciskiot avtopat vo vid na 500 televiziski kanali. Pri toa, sekako, korporaciite ja opredeluvaat interaktivnosta samo so zgolemeniot broj kanali na dale~inskiot upravuva~, a nemate ba{ nikakva mo`nost za komunikacija so drugi lu|e. Ako uspeeme vo mnogu kuso vreme da go pretstavime potencijalot na noviot medium na golem broj lu|e po celiot svet, mo`ebi }e mo`eme da vospostavime nadzor vrz mediumot i da sozdademe sopstveni komunikaciski modeli, pred ovoj medium da se komodificira i da stane za nas izguben, kako {to toa se slu~i so televizijata. Dr`avata, od koja{to doa|am e po s$ izgleda "dupka vo mre`ata", kako {to se izrazi slikovito eden od u~esnicite na v~era{niot simpozium. Tokmu zatoa me interesira dali i {to mo`at nevladini organizacii, kakva {to e Electronic Frontier Foundation (ponatamu EFF) ili drugi, da pridonesat vo ra{iruvaweto na kompjuterskite komunikaciski mre`i vo s$ u{te nepokrienite delovi od svetot? Ne veruvam deka e EFF soodveten oblik za tie raboti. EFF vsu{nost be{e vospostavena so cel da gi brani gra|anskite prava i slobodi od pritisocite i me{aweto na amerikanskata vlada. Nejzinite aktivisti mislat deka e mnogu va`no takvi organizacii da se osnovaat sekade kade {to ima potreba. Inaku, me|u dr`avite te~at dosta raspravi za toa kako najdobro da se upotrebat parite za da se zabrza nivniot razvoj. Li~no mislam deka ve}e so mal del od parite, {to sega se tro{at za drugi proekti, bi im se ovozmo`il na lu|eto poeftin pristap do kompjuterskite mre`i. Za toa ne e potreben mnogu skap kompjuter. S$ {to vi e potrebno, toa e telefonski sistem, koj{to kolku tolku funkcionira, bidej}i modemite so korekciska funkcija ovozmo`uvaat deluvawe na BBS duri i na linii {to imaat dosta {umovi. Takvata tehnologija sama po sebe ne e skapa. No, naporite da se ra{irat mo`nostite za pristap i na postojnite dupki vo mre`ata, moraat pokraj javniot pristap i obezbeduvaweto oprema da go vklu~at i 22 Margina #13-14 [1995] | okno.mk investiraweto vo osposobuvaweto i nagraduvaweto na lu|eto, koi{to podocna }e obu~at drugi lu|e da ja upotrebuvaat taa tehnologija. Ubeden sum deka tie pari bi bile razumno iskoristeni. Mislam deka vladinite i civilnite organizacii po svetot, koi{to se zanimavaat so dupkite vo mre`ata, podobro bi slu`ele na svojata namena, dokolku bi namenile malku pove}e pari na {ireweto na telekomunikaciskite mo`nosti me|u gra|anite po svetot. Dali mo`ebi znaete deka nekoi navladini organizacii bez vidlivi komercijalni interesi (na primer Soros Foundation) sega namenuvaat zn~itelni sumi pari za potkrepuvawe na mediumite, a vo tie ramki i za {irewe na kompjuterskite kominikaciski mre`i vo sredna i isto~na Evropa? Poznavam nekogo vo ^e{ka, koj{to sorabotuva so Soros Foundation i pomaga pri pottiknuvaweto na radio stanici. Mislam deka i {ireweto kompjuterski mre`i e mnogu dobra ideja. Toa e sigurno potencijalen izvor na potpora so dosta pari i silni obvrski za korisna upotreba na tie pari. A sekako mislam deka takvite organizacii o~ekuvaat lu|eto od tie dr`avi sami da izrazat `elba za takviot pristap do kompjuterski posreduvanite komunikacii. I zatoa u{te edna{ }e povtoram, najva`noto orudie ili oru`je e {ireweto informacii za toa za {to vsu{nost se raboti. Za{to lu|eto, koi tie mo`nosti ne gi poznavaat i ne gi razbiraat, nema ni da baraat pristap. A, ako ne go baraat, nema ni da go dobijat. Ako rezimiram, se ~ini deka osnovniot problem e pristapot: pristapot do poznavaweto na kompjuterskite komunikaciski mre`i i nivnite potencijali i pristapot do priklu~uvaweto kon tie mre`i. Da. No, moram da ka`am deka ve}e dobivam elektronska po{ta od eden student od Slovenija, taka {to ne e ba{ nezabele`liva vo mre`ata. Sekoga{ postojat nekolku lu|e koi go nao|aat patot. No, koga ve}e postoi infrastruktura za komunicirawe za eden ~ovek, toga{ e mnogu polesno za mnogu drugi lu|e, koi sledat. Taka e i vo Soedinetite dr`avi. S$ zapo~nuva na univerzitetite, a potoa od tamu mre`ite se {irat. Se pla{am deka naslikav pocrna slika otkolku {to e vo realnosta. Problemot e vsu{nost vo toa, {to vo Slovenija pristapot do Internet e s$ u{te mnogu ograni~en, prakti~no dostapen samo na univerzitetite i nau~no-istra`uva~kite krugovi. Da se navratime u{te edna{ na EFF. Celite na ovaa organizacija se, zna~i, kristalizirawe na politi~kite pra{awa vo odnos na pristapot i oblicite na upotreba na kompjuterskite komunikaciski mre`i? Da. I sekako, naporite na EFF se pred s$ naso~eni vo Soedinetite dr`avi. Toa vklu~uva razli~ni vidovi na deluvawe, od sorabotka so amerikanskata vlada, preku lobirawe, do organizirawe civilna opozicija vo slu~aite koga vladinata politika bi mo`ela da ja zagrozi li~nata sloboda vo mre`ata. Mislam deka glavnata rabota za koja{to se zazema EFF e pottiknuvawe na lokalnoto deluvawe i organizirawe, koe{to ne e vodeno od centralna organizacija, tuku ramnopravno komunicira so EFF i drugite sli~ni organizacii. Me interesira {to mislite za problemot na izdava~kite i avtorskite prava na podra~jeto na novite elektronski mediumi, osobeno vo kompjuterskite komunikaciski mre`i. Toa e sekako golem problem, bidej}i prirodata na ovaa tehnologija mnogu go olesnuva kopiraweto. Mnogu polesno e da se nadgleduvaat izdava~kite prava na podra~jeto na pe~atenite mediumi. Vsu{nost na ova pra{awe nemam odgovor. Eden model na izdava~ki prava postoi vo Margina #13-14 [1995] | okno.mk 23 muzi~kiot deloven svet, kade {to postojat izdava~ki dru{tva, koi{to pri sekoe izveduvawe na kompozicijata dobivaat del od dobivkata, {to podocna im ja ispla}aat na avtorite. Samite avtori inaku mnogu te{ko mo`at da nadgleduvaat koj s$ gi kopira snimkite na nivnata muzika. Mo`ebi toj na~in bi mo`el da slu`i kako model. No, ne znam kako toa bi funkcioniralo vo praksa. Sekako pri toa }e bide potrebna golema inventivnost, bidej}i se raboti za seriozen problem, koj{to mo`ebi i ne mo`e da se re{i. Mo`ebi umetnicite vo idninata }e moraat da otkrijat novi na~ini na pre`ivuvawe ili pak ednostavno }e imame pomalku umetnost. Ili pak }e go promenime konceptot na avtorstvo? Da, ili }e go promenime konceptot na avtorstvo. Mo`ebi lu|eto }e se pretplatat na nekoj avtor i potoa redovno }e mu pla}aat mese~na pretplata. A {to so razli~nite tehniki na pasti{i i kola`i, kade {to e avtorstvoto na nekoj na~in kolektivno i razdeleno? Nikoj ne znae. Namenata na izdava~kite prava e da im se ovozmo`i na tvorcite na intelektualnata sopstvenost od tamu da dobivaat sredstva za pre`ivuvawe, za da mo`at i ponatamu da sozdavaat intelektualna sopstvenost. Ako ne mo`at so svojata rabota da zarabotat za `ivot, toga{ naskoro nema ni da ima {to da se kopira. Toa e seriozen problem {to }e treba da se re{i. Mo`ebi go gledate re{enieto vo oblik na shareware? Shareware e rabota, koja{to za `al ne funkcionira ba{ dobro. Mislam deka bi bilo poednostavno na lu|eto da im se ovozmo`i za shareware da pla}aat so ednostavno pritiskawe na kop~e i parite bi se upatile od nivnata na smetkata na avtorot. Taka mo`ebi i bi funkcioniralo. A vo momentov sostojbata e takva, {to tvorcite na softver mnogu te{ko pre`ivuvaat, ako se obiduvaat da go prodadat kako shareware. Kakov e va{iot stav kon kriptografijata kako sredstvo za za{tita na privatnosta vo kompjutersko posreduvanite informacii? Kakva e sostojbata vo vrska so toa sega vo Soedinetite dr`avi? Kriptografijata e eden od na~inite na kodirawe na komunikacijata, taka {to lu|eto koi me|usebno komuniciraat mo`at da ja razberat sodr`inata, dodeka nekoj tret - nekoja vladina slu`ba ili privatno lice nema pristap do taa sodr`ina. Do neodamna samo razuznava~kite slu`bi imale pristap do posilnite standardi na kriptografijata i se razbira mo`ele da gi otkrivaat kodovite na drugite lu|e. Pred izvesno vreme pak, razvija na~in na kriptografirawe so upotreba na javen klu~. Taka na gra|anite im se ovozmo`uva me|usebna komunikacija, razmena na elektronska po{ta i drugi elektronski transakcii, koi{to e nevozmo`no da se prislu{kuvaat. Se razbira deka vladite od toa mnogu se pla{at, bidej}i na nekoj na~in im bega od race nivnoto sopstveno oru`je. Vo Soedinetite dr`avi predlo`eniot Clipper ~ip be{e obid NSA, dr`avnata slu`ba za bezbednost da upotrebi vladina mo}i propi{e upotreba na odredena kriptografija, koja{to vo sekoj moment bi ovozmo`ila uvid vo komunikaciite me|u gra|anite. Toa pobudi silno protivewe na korisnicite na kompjuterskite komunikaciski mre`i, bidej}i spored niv se raboti za obid na vladinite slu`bi da im go odzemat orudieto koe{to bi trebalo da ja 24 Margina #13-14 [1995] | okno.mk {titi privatnosta na gra|anite. Predlogot Clipper ~ip be{e od kratok zdiv, bidej}i stu~wacite neodamna otkrija deka e relativno ednostavno da se otkrie kodot. Ovoj predlog sega e sosema povle~en, a li~no mislam deka toa ne e krajot na obidite za kontrolirawe na upotrebata na kriptografija. Kolku pove}e e nejzinata upotreba ra{irena vo razli~nite delovi od svetot, tolku pote{ko }e $ bide na koja i da e vlada da ja kontrolira nejzinata upotreba. Tuka e interesno da se spomene kolku brzo se ra{iri po svetot upotrebata na programot za kriptografirawe so re~ito ime PGP (Pretty Good Privacy). Da. Toa bi bilo ve}e dovolno, bidej}i e PGP sega tolku rasprostranet i dostapen, {to ve}e ne e ednostavno da se otstrani. Prostorite na neformalno komunicirawe, kade {to lu|eto mo`at da razmenuvaat idei i raspravaat za pra{awa, {to se spored nivno mislewe va`ni za zaednicata, vo istorijata igrale va`na uloga vo konstituiraweto na modernoto civilno op{testvo. Vo mislite gi imam kafeanite i salonite. Denes korisnicite na kompjuterskite komunikaciski mre`i razgovaraat ili zaneseno raspravaat vo elektronski kafeani i virtualni saloni. Toa se prostori kade {to lu|eto so upotrebata na mre`na arhitektura mo`at me|u sebe da komuniciraat i so toa da sozdadat virtualni zaednici. Tie virtualni prostori na neformalni komunikacii se i prostori kade {to navistina se sozdava nova kultura. Tokmu zatoa mislam deka itno treba da se sozdadat {to e mo`no pove}e takvi lokalni mre`i i virtualni prostori, koi{to vo oddelni gradovi, dr`avi i vo globalen pogled }e im ovozmo`at na lu|eto komunikacija preku toj medium. Razgovaral: Marjan Kokot izvor: ^asopis za kritiko znanosti, 150-151 Prevod na dvata teksta: Ana Pejova Margina #13-14 [1995] | okno.mk 25 Georgi Stojanov четвртиот дијалог помеѓу хилас и филонус за крајот на една наука или џорџ беркли, виртуелниот реалист одбранет Filonus: Moj drag Hilasu, kakvo zadovolstvo ~ovek povtorno da te vidi. Kade be{e ovie nekolku stoletija! Hilas: Mili bo`e, prijatno sum iznenaden {to te sre}avam tuka. Toa mora da e uredeno od samoto providenie, bidej}i od v~erave~er samo ti si mi na pamet. Vo v~era{nata rasprava, ti be{e pretstaven kako nekoj {to go zastapuva najekstravagantnoto gledi{te {to dosega mo`elo da mu padne na um na ~oveka, imeno deka ne postoi takvo ne{to kako nezavisna realnost {to im pripi{uva (priozna~uva) vistinitosni vrednosti na na{ite teorii za nea, deka duri i zborot vistina e besmislen i prazen zbor i ne{to sli~no na toa... Filonus: Milosrden i dobar Hilasu, ajde da napravime eden dogovor: Jas }e ti gi obelodenam moite uveruvawa a potoa }e vidime dali }e proizleze deka ti koj se dr`i{ na sprotivnata strana, vrz osnova na toa gledi{te, si pogolem skeptik i zastapuva{ pove}e paradoksi i neprikladnosti za zdraviot razum, otkolku jas. Ne mo`am da odbijam takov predlog. Filonus: Dobro, dozvoli mi prvo da go obrazlo`am tvrdeweto deka nie, pripadnicite na vidot Homo Sapiens zaedno so site ostanati `ivotni i rastenija, sme emergentni (projavuva~ki) teorii... Hilas: ?!? Filonus: Se razbira, zborot teorija ovde ne treba doslovno da bide sfaten. Negovata smisla 26 Margina #13-14 [1995] | okno.mk e deka nie, kako organizmi, ja odrazuvame, ili opi{uvame realnosta, t.e. okolinata ako taka pretpo~ita{, na istiot na~in na koj se pretpostavuva deka toa go pravat takanare~enite nau~ni teorii. Procesot na pravewe na teorii zapo~na koga se pojavi prviot ednokleto~en organizam. Kleto~nata membrana ja obele`a tokmu prvata podelba pome|u "nabquduva~ot subjekt" i nabquduvaniot svet'. Evolucijata mo`e da se gleda kako proces na sozdavawe na s$ pokompleksni i posofisticirani teorii. Hilas: A {to e so vistinitosnata vrednost na ovie tvoi "bio-teorii"? Filonus: Pa zemi go na primer pra{aweto "Dali e vistinita teorijata-tigar?" ili 'Dali na teorijata-majmun pove}e treba da & se veruva otkolku na teorijata-tigar?" Ovie pra{awa se o~evidno besmisleni. Vo ovaa dlaboka analogija ednostavno nema prostor za poimot Vistina. Hilas: S$ u{te ne ja gledam vrskata... Filonus: Trpenie prijatelu. Za razlika od ostanatite `ivotni, del od teorijata-~ovek e za nego samiot i obi~no se narekuva "jastvo" ili "um" ili "jas". Mno{tvoto sebstva {to go konstituiraat ~ove~koto op{testvo se karakterizira so edno drugo nivo od emergentni teorii: ^ove~kite Jazici. Sekoj jazik pretstavuva razli~na teorija na realnosta. Te molam zabele`i Hilase, deka pojavuvaweto na edna nova teorija ja menuva realnosta koja {to, pak, od svoja strana, e reflektirana vo site teorii. Izvodot od ova e deka ne postoi nikakva ~ista hierarhiska struktura kako {to se ~ini na prv pogled. Ova posledno nivo, nivoto na projavuva~kite jaziciteorii (mo`eme da go narekuvame intelektosfera) e osnova na koja se pojavuvaat nau~nite teorii. Pogledni ja ovaa slika: Hilas: Ma ajde Filonuse, jas ne mo`am da go progoltam ova. Neli e ova nekakva fatalisti~ka gledna to~ka, mislam s$ da bide bio- i fiziolo{ki opredeleno... Filonus: Ne sosema, drag prijatele. Mo`ebi bi mo`el podobro da ti objasnam ako se poslu`am so primer od genetikata. [to podrazbirame koga velime deka oblikot na ne~ij nos e odreden od negovite geni? Dali toa zna~i deka ako e dadena DNA-sekvencata mo`e da se predvidi aktualniot oblik? Ne mo`e! Zo{to? Bidej}i postojat mnogu nivoa (na teorii) koi me|usebno si vlijaat na direkten ili pozaobikolen na~in i kompleksnosta na procesite e daleku od na{ata sposobnost da ja sfatime ili, podobro, daleku od mo`nosta taa voop{to da se sfati. Faktot deka do izvesna to~ka nie mo`eme da predvidime nekakva makro karakteristika se dol`i na na{eto iskustvo deka ~ovek obi~no nalikuva na negovite roditeli. Hilas: Sega pojasno mo`am da vidam {to si mislel. Filonus: Znaej}i ja tvojata naklonetost kon filozofijata, a osobeno kon epistemoligijata, Margina #13-14 [1995] | okno.mk 27 mo`am da ti ka`am deka postojat mnogu zna~ajni paragrafi vo taa literatura {to se mnogu bliski do opisot {to go dade. Na primer, pro~itaj go ova: "...Totalitetot (sevkupnosta) od na{ite takanare~eni znaewa ili uveruvawa, po~nuvaj}i od najobi~nite raboti od geografijata i istorijata do najdlabokoumnite zakoni na atomskata fizika ili duri na ~istata matematika i logika, se od ~ovekot sozdadena fabrika koja{to zavleguva vo iskustvoto samo po rabovite. Ili, da go smenime pogledot, celokupnata nauka e kako pole na sila ~ii grani~ni uslovi se iskustvoto. Konfliktot so iskustvoto na periferijata predizvikuva preureduvawa vo vnatre{nosta na poleto. (...) Prevrednuvaweto na nekoi iskazi nalo`uva prevrednuvawe na ostanatite, poradi nivnite zaemni logi~ki vrski - logi~kite zakoni pak se ednostavni poznati ponatamo{ni elementi na sistemot, poznati natamo{ni elementi na poleto. (...) Mo`e da dojde do toa bilo koj iskaz da se smeta za vistinit, ako napravime dovolno golemi preureduvawa na drugo mesto vo sistemot ..." Ova e izvadok od Kvajnovata kniga "Od logi~ka gledna to~ka". Kade e ovde VISTINATA? Klu~niot poim e ekvilibrium od silite vo sistemot. Potpolno se soglasuvam so slikata pretstavena vo citatot so isklu~ok na eden detaq: Ne postojat nikakvi granici pome|u celokupnata nauka (teoriite na naukata) i iskustvoto, ako samoto iskustvo e mno`estvo od teorii (na drugi nivoa) kako {to rekov. Prepro~itaj go samo ova "rabovi", "granici, kleto~na membrana, dali ti zvu~i poznato? Sega e jasno zo{to karnapovskite obidi da se pro~isti prirodniot jazik od apriornite teoretski termini, se utopiski proekti. Duri i ako slobodno ja poednostavime slikata i pretpostavime deka navistina postojat takvi ne{ta kako empiriski fakti nie imame samo eden kone~en broj od niv vrz koi mo`eme da gi gradime na{ite teorii. Zatoa postoi beskone~en broj od teorii {to gi objasnuvaat nabquduvanite fenomeni. Ne postoi NIKAKOV razlog edna da bide pretpo~itana na smetka na drugite osven mo`ebi estetski. U{te edna{, kade e vistinata? Hilas: Moram da priznam Filonuse, deka na~inot na koj gi postavuva{ ne{tata izgleda sovr{eno razlo`en. Filonus: Stabilen ili stabilizira~ki e podobar zbor... Hilas: ...No s$ u{te ne mo`am da se pomiram so pomislata deka vo taa {ema pretstavuvam samo edno nivo od pove}e, kako nekakov potporen materijal naselen so neobi~ni teorii-`ivotni i duri nesvesen za najgolemiot del od niv. Da ne ja spomnuvam besmislenosta na naukata bez poimot na vistinata. Ako voop{to ima smisla vo ovoj kontekst mo`am li voop{to da go pokrenam pra{aweto za objasnuvawata za koi se pretpostavuva deka treba da ni gi dade naukata? Filonus: Ako mo`am da ti pomognam, dopu{ti mi da go ka`am slednovo: koga poimot na vistinata be{e voveden toj neposredno go implicira{e konceptot na dokaz (za da prifati{ edna teorija mora{ da doka`e{ deka e vistinita). No za da doka`e{ iskaz od nekoja teorija mora da ja poka`e{ negovata vistinitost so pomo{ na nekoja prifatena procedura. Rekurzijata ovde e o~igledna. Bea predlo`eni razli~ni re{enija za ova. Sekako edno od najopstojnite e uveruvaweto deka postoi nekakvo vrodeno ili prirodeno znaewe so koe site se soglasuvame i na koe ne mu e potreben nikakov dokaz. A {to e ova ako ne fatalizam na delo... [to se odnesuva do objasnuvawata, treba da ka`am deka ona {to e ili ona {to bi trebalo da se smeta za objasnuvawe e slabo razbirano. Dali se tie sredstva koi mo`at da ja presvrtat (promenat) 28 Margina #13-14 [1995] | okno.mk na{ata sostojba na umot do sostojba koja {to ne sodr`i kakvi bilo pra{awa za pri~inite?... Patem, mi se dopa|a na~inot na koj go svrza kontekstot so smislata... Hilas: Pretpostavuvam i deka ne veruva{ vo progres vo nau~niot progres. Filonus: Ne ako toa zna~i deka teoriite stanuvaat s$ pokompletni i povistiniti. No da ako toa zna~i deka tie stanuvaat pokompleksni i im slu`at na na{ite s$ pogolemi i s$ posofisticirani potrebi. Baranata kompletnost e vo princip nevozmo`na bidej}i tokmu samoto pojavuvawe na teorijata go menuva objektot za koj se pretpostavuva deka taa treba da go objasni. Hilas: [to podrazbira{ pod kompleksnost na edna teorija? Filonus: Mo`e{ da razmisluva{ za nea kako za funkcija na brojot i orientacijata na vektorite na sila od Kvajnovoto pole na sila. Hilas: Zatoa se ~ini deka ti se soglasuva{ so Fejerabend, Lakato{, Kun i nivnite kolegi, neprijatelite na naukata? Filonus: Tie se pogre{no obvineti od strana na prirodnonau~nicite kako neprijateli na nivnite nauki. Vsu{nost nivnoto pojavuvawe go obele`a krajot na edna nauka: epistemologijata, koe{to s$ u{te treba da se razbere. Dozvoli mi sega Hilase da te pokanam vo mojata laboratorija. Sakam da ti poka`am ne{to. *** Filonus: Te molam dojdi ovde. Sakam da ti go poka`am mojot nov sistem na virtualna realnost nare~en PROVIDENCE (PROgram for VIrtual Description of the empirical evidENCE - programa za virtualen opis na empiriskiot dokazen materijal.) Toa e mojata panacea za site stradanija na naukata. Hilas: Molam? Filonus: Siguren sum, Hilase, deka znae{ {to e sistem na Virtualna Realnost. Hilas: Da, gore-dolu. Filonus: Dobro toga{, kako {to sigurno pretpostavuva{ zad sekoj VR sistem, ako ne e nekoj trivijalen, postoi nekakva nau~na teorija za realnosta. Sega mo`eme da go definirame poimot Verodostojnost na teorijata. Verodostojnosta vo ovoj kontekst go ozna~uva stepenot do koj VR sistemot zasnovan na taa odredena teorija e transparenten za realnosta na ~ove~kiot subjekt koj go upotrebuva. Kolku teorijata e poverodostojna se dobiva podobar VR sistem. Hilas: I kakomisli{ sega ova da gi izlekuva "site stradanija". Filonus: Razmisli samo malku za ova: Ne treba da bide{ ekspert za da ja primenuva{ teorijata i da ja koristi{ na onoj na~in na koj {to saka{. Ne treba da go u~i{ nejziniot formalizam, mo`e{ ednostavno da vleze{ i da ja `ivee{. Ako si staromoden i s$ u{te saka{ da mu dade{ nekakvo zna~ewe na zborot VISTINA mo`e{ da go definira{ nego kako razlean predikat koj go izrazuva stepenot na tvojata ubedenost vo toa kolku se ~ini realen VR sistemot. Stepenot na ubedenosta zavisi isto taka i od sofisticiranosta na subjektot i mo`e da se dobie preku procedurata za DOKA@UVAWE, {to zna~i preku procesot na `iveeweto na teorijata. Ako bara{ objasnuvawe mo`e{ da go koristi{ izvorniot kod (source code) na VR programata. U{te Margina #13-14 [1995] | okno.mk 29 pove}e, zavisno od tvojot tekoven epistemolo{ki stav, ti mo`e{ da bira{ me|u razli~nite implementacii na istata VR programa zasnovana na razli~ni programira~ki paradigmi (proceduralni, deklarativni, objektno orientirani jazici...). Hilas: Ova me potsetuva na Tjuringoviot Test... Filonus: Milo mi e {to zabele`a. Navistina ova e edna generalizacija na Tjuringoviot Test i jas ja narekuvam TTT (Tjuringov Test za Teorii). Generalizacijata izgleda sosema prirodno bidej}i originalniot TT e test za teorii na eden fragment na realnosta, imeno, teoriite za ~ove~kiot um. Si zemam sloboda da te potsetam za eden na{ odamne{en dijalog vo koj raspravavme za postoeweto na materijalen svet nezavisen od Duhot koj go percipira. Hilas: I koga se soglasivme za neplauzibilnosta na eden takov stav. Filonus: To~no taka. Ovie VR sistemi se ~ini deka se prekrasna ilustracija na principot deka esse e percipi. Jas navistina sakam da ja spodelam so tebe radosta i zabavata {to ja imav, koga kontemplirav na ovaa tema. Hilas: Nestrpliv sum da ~ujam! Filonus: Pa, najnapred se obidov da pronajdam edna zadovoluva~ka definicija na poimot na "postoewe" vnatre VR svetot. Dojdov do ova: Sekoj objekt {to mo`eme da go zabele`ime vo VR e rezultat na nekoj segment od programskiot kod. Ovoj segment od kodot ostanuva vo miruvawe s$ do momentot koga treba da bide startuvan. Na primer, ako jas sum vo edna VR soba, programskiot segment za prika`uvawe na slika koja visi na yidot zad mene nema da bide aktiviran s$ dodeka ne ja svrtam mojata glava kon toj yid. Ako ja imame slednata definicija "Objektot E (ili POSTOI) vo VR ako soodvetniot programski segment e startuvan" se ~ini deka taa e doslovna primena na principot esse e percipi: Objektot ne postoi osven ako ne e percipiran. Ve}e postojat VR sistemi so mo`nost za pove}e od eden korisnik taka {to mo`eme da ka`eme deka: Objektot ne postoi (osven) ako ne e percipiran od strana na barem eden subjekt. Koga nema nikakvi subjekti vo VR sistemot, programata e vo sostojba na miruvawe samo kako mo`nost obezbedena od strana na Providenieto. Hilas: Bi sakal da go ~ujam komentarot na stariot Berkli za ova. Filonus: I jas. referenci Bassnet-McGuine, Translation Studies, Methuen, 1980 Dennet D., Consciousness Explanaid, Little, Brown and Co., 1991 Fraassen B., The Scientific Image, Clarenoon Press, 1987 Hofstadter D., Godel, Esher, Bach: An Ethernal Golden Braid, Vintage Books, 1980. Quine W., From a logical point of view, Harvard University Press, 1953 tekstov prvobitno e objaven na angliski vo knigata Ve{ta~kata inteligencija na S. Bo`inovski. prevod: @arko Trajanoski 30 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Wittgenstein Margina #13-14 [1995] | okno.mk 31 G. Varnok витгенштајн (G. J. Warnock, English Philosophy Since 1900, 1969) 1. јазик Nema nikakvo somnevawe za toa deka najmo}no i najra{ireno vlijanie vrz filozofskata praktika vo ovaa zemja denes ima Ludvig Vitgen{tajn. Objasnuvaweto na negovoto delo i efektite od nego e soo~eno so osobeni te{kotii; no mora da se napravi obid da se obezbedi edno, bez somnenie provizorno, i vo golema mera nesovr{eno objasnuvawe. Vo ovoj pogled postojat razli~ni pri~ini {to predizvikuvaat te{kotii. Na prvo mesto, hronologijata e na nekoj na~in konfuzna. Vitgen{tajnoviot Tractatus be{e objaven vo 1921 a vo prevod na angliski, slednata godina. Slednite nekolku godini toj `ivee{e vo blizinata na Viena, odr`uvaj}i vo toa vreme bliski kontakti so filozofite od Vienskiot krug, iako ne stana negov ~len; Od 1912 do 1914 toj prestojuva{e vo Anglija, pominuvaj}i izvesen del od toj period vo Kembrix, kako u~enik na Rasel. Toj se vrati vo Kembrix vo 1929 godina i od toj datum pa natamu negovoto filozofsko delo zapo~na da se zdobiva so sosema razli~en karakter. Kako i da e, od eden ili od drug razlog, toa be{e nekolku godini pred javnosta da bide zapoznaena so ovie novi dostreli. Ne samo {to Vitgen{tajn ni{to ne publikuva{e; se ~ini isto taka deka mnogu im se sprotistavuva{e i na objavenite dela od strana na onie na koi im bea nameneti negovite idei. Pominaa nekolku godini pred da stanat dostapni napisite {to go nosea noviot karakter, pa i ovie ne bea avtori zirani od samiot Vitgen{tajn. Vo isto vreme interesot za negovoto delo be{e tolku silen vo razni nasoki taka {to glasinite za nego postignaa zna~ajna, iako napolu tainstvena aktuelnost. Ovie ne bi trebalo da se smetaat, se razbira, kako kone~ni i avtoritativni; no od 1953 god., koga posthumno bea objaveni negovite Filosofski ispituvawa, pove}e zapadni filosofi nekolku godini bea vo pogolema ili pomala mera bliski so trendot na negovoto delo. Te{ko e i re~isi nevozmo`no da se ka`e kolku, po 1929 godina, be{e ra{ireno negovoto vlijanie. Toa be{e sekako na{iroko rasprostraneto daleku pred 1953 godina no specifi~nite okolnosti na negovoto ra{iruvawe onevozmo`uvaat precizen istoriski opis. I samiot opis na negovoto delo e isto taka obremenet so posebni te{kotii. Filosofskite ispituvawa duri ne li~at na nitu edno od porane{nite ili podocne`nite filosofski dela, i re~isi sekako trpat daleku pogolema {teta od nivnoto povr{no recipirawe. Knigata se sostoi od eden sled koncizni, ~esto slabo povrzani paragrafi; kako {to veli Vitgen{tajn, taa patuva "niz edno {iroko pole od mislovni raspatija vo sekoja nasoka"; taa e polna so neodgo voreni pra{awa, neistaknati aluzii, imaginarni dijalozi, sliki, metafori i epigrami. Nekoj duri mo`e da se za~udi kako ovaa plamena bele`nica e povrzana so podredenite, dekorirani, argumentativni raspravi na ostanatite porane{ni i podocne`ni filosofi. Dali taa voop{to mu pripa|a na istiot predmet? Se razbira, fakt e deka mu pripa|a; voop{to ne e lesno da se 32 Margina #13-14 [1995] | okno.mk povrze ona {to se nao|a vo nejzinite stranici so {to i da e ostanato. Vsu{nost, Vitgen{tajn ne saka{e mnogu da go pravi toa. Toj ne be{e zainteresiran za delata na ostanatite filosofi bez ogled dali tie se od minatoto ili od negovoto vreme. Naj~esto toj so sebesi naj`estoko se rasprava{e. Fundamentalna za promenata vo negovite filosofski gledi{ta koja {to se pojavi nabrzo po objavuvaweto na negoviot Tractatus be{e radikalno izmenetata koncepcija na jazikot. Za da sogledame kakva be{e ovaa promena koncizno mora da ja razgledame pozicijata od koja{to toj trgna. Taa be{e vsu{nost mo{ne bliska so Raseloviot logi~ki atomizam. Mo`e da se ka`e deka taa e pokonzistentna, potemelna i ottamu poekstremna razrabotka na nekoi Raselovi principi i idei. Vo nekoja raka Vitgen{tajn gi sfati ovie idei poseriozno; toj se zagleda pozadlabo~eno vo nivnite konsekvenci. Nie ve}e go spomnavme negovoto po~etno sfa}awe deka ako toa {to samiot toj go napi{al e vistinito, toga{ najgolemiot del od nego mora isto taka da bide i besmislen; i vidovme deka toj ne se stesnuva{e da go priznae toa. Toj isto taka im posveti pove}e vnimanie odo{to Rasel na na~inite na koi jazikot treba da se odnesuva na svetot za koj sakame da zboruvame, i na karakterot na "logi~kite atomi" od koi, spored doktri nata e sostavena realnosta. I za obata momenta negovite gledi{ta bea bezobyirno nastrani. Sli~no kako i Rasel toj ja locira{e realnata alka pome|u jazikot i realnosta vo relacijata {to atomarnite propozicii ja imaat so atomarnite fakti. Negovata op{ta koncepcija za ovaa relacija e dobro objasneta vo negovata sporedba so slikite. Vo edna slika na eden objekt ili scena, postoi izvesen vid korespondencija pome|u delovite ili elementite od slikata, i delovite ili elementite od objektot ili scenata. No ne e dovolno samo da bidat prisutni ovie elementi; nivnata struktura, forma, ili ureduvawe mora da bide ista - se razbira vo soglasnost so nekoj sistem na proekcija, bez ogled dali se raboti za ednostrana perspektiva ili ne{to poelaborirano. Taka "eden atomaren fakt e kombinacija od objekti (entiteti, ne{ta). ...Konfiguracijata na objekti go formira atomarniot fakt." No, i samiot "re~eni~en znak" e isto taka eden fakt; toj e isto taka edna kombinacija od elementi, imeno zborovi. Ovoj vid fakt e spored toa vo sostojba da gi "otslikuva" ostanatite, neverbalni fakti; i tokmu poradi toa jazikot mo`e da upatuva na svetot, mo`e da ozna~uva ne{to drugo od sebesi. Koi ne{ta bi trebalo da se prifatat kako elementi na ovie fakti? Od jazi~na gledna to~ka toa bi bile, vo edna neobi~na smisla, imiwa, ednostavni demonstrativni simboli; od gledna to~ka na realnosta tie bi bile objekti, "partikulari". No eden partikular ne mo`e da bide, kako {to Rasel pretpostavuva{e, ne{to kako bela to~ka ili crven flaster. Bidej}i toa {to eden partikular e bel ili crven e samo fakt za nego; samiot toj e samo ona {to mo`e da bide belo ili crveno, i mo`e da se ka`e (verojatno pogre{no) ne{to navistina bezbojno. I zatoa eden objekt e ona {to mo`e da vleze vo edna "konfiguracija", samiot toj ne smee da bide nekakva konfiguracija; toj mora da bide ednostaven. No ne se site propozicii od koj i da e aktualen jazik atomarni propozicii, sliki na atomarni fakti. Taka, {to se propoziciite {to vo momentov gi izgovarame? Tuka, kako {to vidovme, detalniot odgovor e na dofat na rakata; tie se vistinitosno funkcionalni sostavki na atomarnite propozicii. Atomarnite propozicii se, vo izvesna smisla, re~isi nezabele`livi cigli od koi se izgradeni na{ite sekojdnevni izjavi; a Margina #13-14 [1995] | okno.mk 33 pravilata na konstrukcija iako toa ne e lesno da se sogleda (se pove}e ili pomalku) pravilata na kombinirawe postaveni vo Principia Mathematica. Bez somnenie nie ~estopati izgovarame mno`estvo od zborovi koi{to ne se na takov na~in konstruirani; ponekoga{ nie go pravime toa vo su{ta konfuzija, ponekoga{ (mo`ebi kako pri izrazuvaweto na eti~kite sudovi) nie go pravime toa poradi mnogu seriozni nameri; no vo site ovie slu~ai mora da se zaklu~i deka nie navistina ne ka`uvame ne{to - na{ite zborovi nemaat nikakvo zna~ewe, bidej}i samoto zna~ewe e izvedlivo na izvesen na~in samo od atomarnite propozicii. Sega se razbira e sosema jasno deka ova objasnuvawe na jazikot ne e nekakov vid empiriski opis; toa ne e zasnovano na nabquduvawe. Ako od nekogo se pobara ednostavno da nabquduva eden jazik i da go opi{e, negovoto objasnuvawe sekako nema da bide voop{to sli~no na ova. Navistina be{e postojano naglasuvana poentata deka jazikot izgleda ne se vklopuva vo ova objasnuvawe, deka prirodnite vpe~atoci za nego na onoj {to go nabquduva se sosema razli~ni. Namerata na ova objasnuvawe be{e edno izlo`uvawe na su{tinata na jazikot. Edno objasnuvawe na negovite pritaeni osnovi; edno iskopuvawe, taka da se ka`e, do negovite najdlaboki nivoa. Obidot se sostoe{e vo toa da se obelodeni ona {to jazikot go pritajuva - negovite skrieni deluvawa, negovite klu~ni koski koi{to normalno ne se gledaat pod poznatata povr{ina. Ponudenoto objasnuvawe be{e sogledano kako ona vistinskoto; be{e spomenato samo toa deka, ako razmisluvame za su{tinata na jazikot i gi prenebregneme negovite ~isto povr{inski odliki, }e vidime deka osnovite mora da bidat na takov na~in opi{ani. Se ~ini deka vo tekot na nekolkute godini po 1921-ta Vitgen{tajn se zdobi so uveruvaweto deka ova neobi~no, neempirisko objasnuvawe na jazikot ne bilo, kako {to toj tvrdel deka e, izlo`uvawe na ne{to dlaboko prikrieno, tuku naprotiv toa bilo podmetnuvawe na edna invencija na faktite. Toj dojde do toa da otfrli posebno tri od implikaciite ili pretpostavkite na negovite porane{ni gledi{ta - prvo, deka jazikot vo su{tina se upotrebuva za edna cel, postavuvawe na faktite; vtoro, deka re~enicite vsu{nost gi dobivaat nivnite zna~ewa na eden na~in, imeno po pat na "otslikuvawe"; i treto, deka sekoj jazik ja ima, iako toa te{ko mo`e da bide sogledano, jasnata i cvrsta struktura na formulite od logi~kiot kalkulus. Da pretpostavime, toj sega veli deka nie pravime seriozen obid da "nalo`ime jasno gledi{te za celta i funkcioniraweto na zborovite". Prviot su{tinski moment e da se nabquduva kolku vsu{nost tie se razli~ni. "Pomislete na alatkite vo kutijata za alatki; tuka imame ~ekan, kle{ti, pila, {rafciger, linijka, lepilo, klinci i navrtki. Funkciite na zborovite se isto taka razli~ni kako i funkciite na ovie objekti. Mo`eme da bideme dovedeni vo isku{enie, osobeno koga filosofirame, da ponudime edno objasnuvawe na na~inot na koi{to funkcioniraat zborovite. No sekoe takvo edinstveno objasnuvawe e, vo najdobar slu~aj, sosema beskorisno isto tolku beskorisno, na primer kako i edinstvenoto objasnuvawe {to nekoj bi go dal za toa za {to slu`at alatkite. [to se postignuva preku ka`uvaweto, na primer, "Site alatki slu`at za da oblikuvaat ne{to"? Ova navistina ne ni ka`uva voop{to ni{to za alatkite. Duri nema nikakva korist da se ka`e deka postojat pove}e vidovi alatki; bidej}i kolku mnogu"vidovi" postojat? "Kolku mnogu vidovi na re~enici postojat? Da re~eme tvrdewe, pra{awe i zapoved? Postojat bezbroj vidovi: bezbroj razni vidovi na upotreba na onie {to gi narekuvame "simboli", 34 Margina #13-14 [1995] | okno.mk "zborovi", "re~enici". I ova mno{tvo voop{to ne e fiksirano." Zborovite se koristat pri davawe naredbi, opi{uvawe na ne{ta, izrazuvawe na `elbi; vo tekot na igraweto, preveduvaweto, raska`uvaweto prikazni; pri pra{uvaweto, zablagodaruvaweto, kolneweto, ~estitaweto, moleweto. ... "Interesno e da se sporeduvaat mno{tvoto alatki vo jazikot i na~inite na koi{to se upotrebuvaat, mno{tvoto vidovi zborovi i re~enici, so ona {to logi~arite go imaat ka`ano za strukturata na jazikot. (Vklu~uvaj}i go i avtorot na Tractatus Logico-Philophicus.)" Da pretpostavime sega deka nekoj e na pat da zabele`i deka site ovie razliki vo upotrebata na zborovite se samo povr{inski fenomeni, deka mora da ima nekakva su{tinska upotreba na jazikot pritaena zad niv - isto kako {to i samiot Vitgen{tajn edna{ pretpostavuva{e deka bilo. Toga{ nie mo`eme da pra{ame, zo{to mora da postoi edna su{tinska upotreba? Zar ne se pretpostavuva deka, poradi toa {to tie se nare~eni "upotrebi na jazikot", deka tie mora da imaat ne{to zaedni~ko? Ako e taka, da go zememe predvid slu~ajot so igrite. "[to im e zaedni~ko na site niv? - Ne velete: "Mora da postoi ne{to {to im e zaedni~ko, inaku tie ne bi bile nare~eni "igri"" - tuku poglednete i videte dali voop{to ne{to im e zaedni~ko. Bidej}i ako gi poglednete niv vie nema da vidite ne{to {to im e zaedni~ko na site, tuku sli~nosti, me|usebni vrski i cela niza od takvi ne{ta. Da povtorime: ne mislete, tuku poglednete!" Da se pretpostavuva deka ne{to mora da e taka, namesto da se pogledne za da se vidi dali toa e taka, e eden od pove}eto kusi pati{ta kon filosofskata zapletkanost. Nakuso, "{to pokonkretno go ispituvame aktualniot jazik, stanuva poostar konfliktot pome|u nego i na{ite barawa." Nie sme postojano na udar od s$ pogolemoto razli~ie vo aktualnite ili mo`ni upotrebi na zborovite i s$ pove}e oddale~eni od idejata deka jazikot ("kako takov" verojatno) ima samo edna upotreba. Za da go sobere na edno mesto siot delokrug od ova razli~ie, Vitgen{tajn ne samo {to uka`uva na razli~nite upotrebi vo postoe~kiot jazik, tuku isto taka zamisluva mo`ni jazici, na takov na~in poednostaveni za da mo`e da ja donese nivnata raznoobraznost jasno dostapna na pogledot. Da ja razgledame vo prodol`enie pretpostavenata ideja deka zborovite go dobivaat nivnoto zna~ewe na eden izvesen na~in. Mo`ebi "nekoj misli deka u~eweto na jazikot se sostoi vo davawe imiwa na predmetite". No postojat golem broj zborovi koi{to ne mo`at da se svedat kako imiwa na ne{to. Pokraj toa, {to e "davaweto ime" na ne{to? Mo`ebi poso~uvaweto na nego i iska`uvaweto na imeto. No se razbira, ako ova treba da e uspe{no, izvedbata mora da se razbere na vistinskiot na~in; sekoga{ postojat pove}e razli~ni na~ini na koi{to taa bi mo`ela da se razbere. Ako vie poso~ite ne{to i ka`ete "ova e trkalezno" jas preku toa }e nau~am {to zna~i "trkalezno" samo ako jas ve}e sum razbral deka vie upatuvate na negoviot oblik. A kolku mnogu ova se razlikuva od upatuvaweto na negovata boja, ili na samiot objekt? "Na koj na~in toj ja "prifa}a" definicijata se gleda vo upotrebata na definiraniot zbor {to toj ja pravi" - a bidej}i postojat pove}e mnogu razli~ni upotrebi duri i za op{tite imenki i pridavki, jasno e deka u~eweto so ovoj pretpostaven edinstven proces na "davawe ime" mora navistina da bide ne pomalku razli~en. Imenuvaweto duri treba da se razbere na tolku mnogu na~ini kako {to se upotrebite na imiwata. "Kakva e ralacijata pome|u imeto i imenuvanoto ne{to? - Dobro kakva e taa?" Nie mora da pogledneme vo posebnite slu~ai i da pronajdeme {to Margina #13-14 [1995] | okno.mk 35 e vklu~eno vo procesot na razbirawe na zborovite, vo procesot na u~eweto {to zna~at tie; i nie }e doznaeme deka mnogu sosema razli~ni ne{ta se vklu~eni. Da ja razgledame ponatamu strukturata na jazikot. Dali se raboti za toa deka stavovite {to voobi~aeno gi izgovarame se kompleksni, izgradeni vo soglasnost so precizni pravila na konstrukcija od to~no odredeni ednostavni elementi? Dali e vistina deka mora da postojat izvesni egzaktni logi~ki relacii pome|u sosema razli~nite ne{ta {to gi izrekuvame? Pa dobro, zo{to nekoj bi trebalo da pretpostavi deka ova bi moralo da bide vistinito? "F. P. Ramsey edna{ istakna vo razgovorot so mene deka logikata bila "normativna nauka". Jas ne znam to~no {to toj ima{e na um, no toa e nesomneno blisku povrzano so ona {to mi svetna podocna: imeno, deka vo filosofijata nie ~esto ja sporeduvame upotrebata na zborovite so igri i kalkulusi koi{to imaat fiksni pravila, no ne mo`eme da ka`eme deka nekoj koj go upotrebuva jazikot mora da igra edna takva igra." Duri e i opasno da se ka`e deka eden jazik koj{to bi ovoplo tuval fiksni i jasni pravila bi bil "idealen" jazik. Bidej}i "najmnogu {to mo`e da se ka`e e deka nie konstruirame idealni jazici"; ovie ne se, kako {to na primer Rasel implicira{e, podobri ili "posovr{eni" odo{to na{iot sekojdneven jazik - "kako da zemete nekoj logi~ar za da im poka`e na lu|eto kako najposle bi trebalo da izgleda edna korektna re~enica". "Nie pogre{no ja razbirame ulogata na idealot vo na{iot jazik... Idejata sega n$ apsorbira, deka idealot "mora" da se pronajde vo realnosta. Vo me|uvreme nie s$ u{te ne gledame na koj na~in toj se javuva tamu, nitu ja razbirame prirodata na ova "mora". Nie mislime toj mora da bide vo realnosta; bidej}i nie mislime nie ve}e go gledame tamu." Iako najo~iglednite fenomeni na jazikot se ~ini se vo konflikt so ova veruvawe vo edna fiksna, ednostavna, i opredelena struktura, "striktnite i jasni pravila na logi~kata struktura na propoziciite ni izgledaat nas kako ne{to vo zadnina - skrieni vo mediumot na razbiraweto". No "od kade doa|a ovaa ideja? Ne e li taa kako parot staklenca na na{iot nos niz koi go gledame ona {to }e go pogledneme i koi nikoga{ ne gi simnuvame". Da pretpostavime deka gi simnuvame i deka povtorno gledame kon faktite. "[to pokonkretno go ispituvame aktualniot jazik stanuva poostar konfliktot pome|u nego i na{ite barawa. ... Nie gledame deka onie {to gi narekuvame "re~enica" i "jazik" go nemaat formalnoto edinstvo {to bev go zamislil, tuku deka se semejstva od strukturi pomalku ili pove}e srodni edna so druga". Idejata za nekakva podle`e~ka "kristalna jasnost" ne be{e rezultat na ispituvaweto; taa be{e odnapred smislena ideja. "Sovr{eniot jazik" na logi~kiot atomizam ne be{e otkritie, ne{to nepokrieno od zbunuva~kite obvivki na sekojdnevniot jazik - toj be{e ne{to pronajdeno, {to im ja dade na negovite pronao|a~i iluzijata deka tie go prona{le; ... Bea li tie vo pravo koga pretpostavuvaa deka ovaa razlika treba da e samo o~igledna. So spu{teni o~ila, ne gledame nikakov razlog za takvoto mislewe. Dosega, zna~i, ona {to Vitgen{tajn saka{e da go ka`e ednostavno se sveduva na slednovo: deka jazikot ne e - ne samo "su{tinski" ili na nekoj prikrien na~in - kako {to samiot toj i ostanatite edna{ go pretstavija. Ne postoi eden obrazec {to treba da se otkrie, nitu edno edinstveno objasnuvawe {to treba da se ponudi, nikakvo malo mno`estvo od opredeleni pravila. Naprotiv, formite i upotrebite na jazikot se neiscrplivo fleksibilni i raznoobrazni; nekoj jazik ne e 36 Margina #13-14 [1995] | okno.mk kako edna igra, tuku kako celo semejstvo igri, a pravilata na igrata, celite na igrata, na~inite na igrawe na ovie igri se beskrajno razli~ni. Kon ova mora da dodademe edna poprvo razli~na poenta na koja Vitgen{tajn aludira samo povremeno. Nie mora, veli toj, da mu odoleeme na isku{enieto, da razmisluvame za jazikot kako za ne{to edinstveno, ne{to izolirano i sosema zasebno; nie mora da prestaneme da go gledame nego kako ne{to tu|o. Upotrebata na eden jazik ne e samo edna od najsekojdnevnite raboti {to gi pravime - "onolkav del od na{ata prirodna istorija kolkav se odeweto, jadeweto, pieweto, igraweto"; toj isto taka na bezbroj na~ini e aktualno vklu~en vo mnogu ostanati raboti {to gi pravime, taka {to toj bez niv e nerazumen a i tie bez nego. "Da izmisli{ eden jazik zna~i da izmisli{ edna forma na `ivotot" - taka {to ~esto objasnuvaweto, ili razbiraweto na jazikot mora da donese ne{to {to na prv pogled izgleda Nick White potpolno nelingvisti~ko, ne{to ednostavno, za toa {to lu|eto se, {to sakaat, i {to pravat. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 37 A. Grejling влијанието на витгенштајн: значењето, умот и методот (A. GRAYLING: Wittgenstein's Influence: Meaning, Mind and Method) Vo prviot i pokus del od ovoj esej zboruvam za generalnoto vlijanie na Vitgen{tajn vrz filosofskata praktika do dene{no vreme. Vo vtoriot, mnogu poop{iren del, gi pretresuvam aspektite od negovoto delo {to imaa pogolemo vlijanie, glavno na debatite za zna~eweto i umot. Aspektite za koi stanuva zbor se Vitgen{tajnovite gledi{ta za sledeweto na pravila i privatniot jazik. Ovoj vtor del e mnogu potehni~ki odo{to prviot. I Vo The Legacy of Wittgenstein Entoni Keni (1984) se poplakuva deka Vitgen{tajnovata misla ne uspeala mnogu da vlijae na sovremenata filosofija. Nasproti ova, Xorx fon Riht (1982) veli deka Vitgen{tajn e najvlijatelniot filosof vo dvaesettiot vek. Vo studijata za Vitgen{tajnovata filosofija na jazikot ^arls Trevis (1989) veli deka Vitgen{tajnovite gledi{ta, osobeno za problemite na zna~eweto i razbiraweto imale "malo vlijanie". A Findli (1975) ja opi{uva negovata filosofija kako filosofija so neizmerno mnogu sledbenici. [to zna~i ova razli~ie od mnenija? Dali Vitgen{tajn e ili ne e vlijatelen filosof? Odgovorot na ova pra{awe pretpostavuva odgovor na nekoe drugo. Koja bi trebalo da bide merkata za Vitgen{tajnovoto vlijanie? Nezadovoluva~ki kandidat e brojot na publikacii {to se imaat pojaveno za nego po negovata smrt. Gi ima mnogu, od memoari do egzegezi i kriti~ki raspravi. No ne se raspravalo samo za Vitgen{tajn - i za Frege i Rasel mo`e da se ka`e istoto; kako i da e, ne postoi nikakva direktna vrska pome|u kvantitetot na publikuvani raspravi za nekogo i vlijanieto na taa individua. Na primer, mnogu ima napi{ano za ovovekovnite diktatori, no toa uka`uva tokmu na sprotivnoto od nivnoto vlijaewe vrz na{ite misli i na~ini na odnesuvawe, osven ako ova ne se zeme na negativen na~in. Mnogu podobra merka za Vitgen{tajnovoto vlijanie bi bil stepenot do koj toj gi oblikuval filosofskite preokupacii, i ottamu, filosofskite debati, po negovata smrt. Kako prv ~ekor za negovo opredeluvawe mo`eme da si postavime ~etiri pra{awa. Dali gi spodeluvame Vitgen{tajnovite gledi{ta za prirodata na filosofijata? Dali go spodeluvame negovoto 38 Margina #13-14 [1995] | okno.mk gledi{te za toa koi se vistinskite problemi so koi treba da se spravime? Dali se soglasuvame so nego za toa {to bi trebalo da bide zada~a na filosofot? Dali pri na{eto razmisluvawe za filosofskite problemi sme vodeni od negoviot stav kon niv? Koga }e uvidime deka na prvoto i na tretoto pra{awe odgovorot e "ne" (osven za Vitgen{tajnovskata "{kola"), a deka na ostanatite dve odgovorot e "za izvesni pra{awa, povremeno", stanuvaat jasni razlozite za Kenievoto i Trevisovoto pesimisti~ko procenuvawe na Vitgen{tajnovoto vlijanie. No ova sugerira deka nie sme preokupirani so edna zabuna. Mislam deka ova e vina na nekoi Vitgen{tajnovi poenergi~ni obo`avateli: tie vsu{nost go sozdadoa Vitgen{tajnovoto vlijanie, seta negova "veli~ina", kako filosofijata da e natprevar za izbor na ubavica; i jas se somnevam deka, ponekoga{, del od motivite na lu|eto da n$ ubedat vo ne~ie renome e nivnata `elba toa da bide pri~ina za prifa}awe na negovite gledi{ta. A ova e gre{ka so neprijatno latinsko ime. So cel podobro da ja fokusirame slikata, i da izdvoime nekoi od pogledite vo koi Vitgen{tajnovata misla pridonela kon filosofskata debata, morame da se potsetime na izvesni ne{ta. Vo tekot na golem del od svojata istorija, filosofijata se sfa}a{e kako obid da se rasvetlat, i, dokolku e mo`no, da se dade odgovor na pra{awa za niza problemi koi se ~inea centralni za na{eto razbirawe na samite sebesi i na svetot koj go naseluvame. Me|u niv, pokraj ostanatite, bea vklu~eni pra{awa za na{ite koncepti na realnosta, znaeweto, razumot, vistinata i vrednostite. Obidite da se razbere nekoj del od ponekoe, ili od site ovie pra{awa, spored karakterot, se rangiraa od sistematski do parcijalni. Spored edno gledi{te za istorijata na ovie napori, osobeno po~nuvaj}i od sedumnaesettiot vek, otkrivaweto na vistinskite pra{awa koi treba da se postavat, i vetuvaweto na na~inite da se odgovori na niv, rezultira{e so golem napredok (ova bi mo`elo da bide del od prikaznata za razvojot na prirodnite nauki, psihologijata, sociologijata i linvistikata; i, tokmu sega, za ve{ta~kata inteligencija i kognitivnata nauka). No Vitgen{tajn ne ja prifa}a ovaa slika za filosofijata. Spored negovo mislewe, zada~a na filosofot ne e da se zafa}a so spomenatite pra{awa, tuku poprvo da poka`e deka ovie pra{awa se izve{ta~eni, i se javuvaat samo poradi toa {to nie pogre{no go razbirame funkcioniraweto na jazikot. Ova gledi{te e centralno kako za negovite rani, taka i za podocne`nite filosofii. Razlikata pome|u ranite i podocne`nite filosofii po~iva vo negovite gledi{ta za toa kako jazikot funkcionira, i, spored toa, za karakterot na pogre{nite sfa}awa za jazikot koi ra|aat filosofski problemi. Vo podocne`nata filosofija - koja gi pretstavuva gledi{tata kon koi Vitgen{tajn e pove}e naklonet - ovaa dijagnoza na filosofskite problemi povlekuva ne{to odredeno vo vrska so zada~ata na filosofot: da gi izlekuva lu|eto od nivniot “poriv” pogre{no da go razbiraat jazikot. Ona {to nekogo go pravi Vitgen{tajnovec e negovoto ili nejzinoto pridr`uvawe kon ova objasnuvawe na filosofskite problemi kako patolo{ki, i, spored toa, na zada~ata na filosofot kako terapevtska. Onoj koj ne gi prifa}a ovie gledi{ta, ne e, vo stroga smisla, u~enik. Mo`ebi onie koi se u`aleni poradi toa {to Vitgen{tajn ne e vlijatelen, ili ne e dovolno vlijatelen, go imaat na um faktot deka malkumina od onie koi se zanimavaat so filosofija se ili bile Margina #13-14 [1995] | okno.mk 39 u~enici na Vitgen{tajn vo ovaa smisla. Tuka treba nakuso da se odbele`at dve poenti. Ednata e deka bi bilo pogre{no Vitgen{tajnovskata pozicija da se karakterizira kako distinktivno “anti-filosofska”. Razlogot za toa e {to celata filosofija e anti-filosofska, vo taa smisla {to site filosofi sakaat da ja dokraj~at filosofijata. Tie sakaat da go storat ova preku razre{uvaweto na problemite na filosofijata; ~estopati, poka`uvaj}i deka tie se problemi od poinakov vid, koi treba da se razre{at so pomo{ na tehnikite na, da re~eme, prirodnite nauki, ili nekoja druga posebna aktivnost. Nekoi problemi ostanuvaat neumolivo konceptualni, no duri i tuka mo`eme da se nadevame deka filosofskoto istra`uvawe e sposobno baraweto za razbirawe ili rasvetluvawe da go dovede do pomirlivo re{enie. Spored toa, me|u filosofskata tradicija i Vitgen{tajn postoi mala razlika vo pogled na celite; razlikata e edinstveno vo sredstvata. Toj se streme{e - i vo toj pogled ne e osamen vo istorijata na filosofijata - da ja dokraj~i filosofijata doka`uvaj}i deka taa nikoga{ i ne zapo~nala. Negoviot priod pretstavuva eden obid za rez; bidej}i, dokolku nekoj go prifati, toj se osloboduva od site problemi na filosofijata so eden udar (kako kroja~ot i muvite), bez da bide vovle~en vo analizata na nejzinite raznovidni problemi. Drvoto da se prese~e od koren e poekonomi~no otkolku da se soboruva granka po granka. Ovoj priod kon filosofijata e najjasen vo Tractatus-ot; vo podocne`nata filosofija Vitgen{tajn mol~e{kum priznava deka ne{tata ne se tolku ednostavni, iako celta ostanuva ista. Vtorata poenta proizleguva od prvata. Da se ka`e deka malkumina koi se zanimavaat so filosofija go spodeluvaat Vitgen{tajnoviot stav, zna~i da se ka`e deka vo odnos na ova fundamentalno pra{awe toj potfrlil vo ubeduvaweto. Razlogot e ednostaven. Da se tvrdi deka filosofskite problemi proizleguvaat od pogre{noto razbirawe na jazikot ednostavno izgleda nezadovoluva~ko kako dijagnoza za pri~inite na filosofskata zabuna. Mnozina filosofi od Platon do Rasel predupreduvaa na prelagite na jazikot, i toa so dobar razlog. No da se re~e deka deka site filosofski problemi poteknuvaat od toj izvor zna~i da se odi predaleku. Vitgen{tajn mora na korisnicite na jazikot da im pripi{e eden “poriv” pogre{no da go razbiraat svojot jazik tokmu vo onie to~ki vo koi ~ovek bi pretpostavil deka tie nastojuvaat da go napravat sprotivnoto; i nekoj, paradoksalno, bi moral da pribegne kon namerna zbrka dokolku se obiduva nekogo da navede da gi sogleda perspektivite od koi, bi rekle, eden od na{ite najzacvrsteni i fundamentalni koncepti se ~ini problemati~en. No ne{tata o~igledno ne se takvi. Jazikot e eden instrument sposoben za suptilnost i preciznost, i nekoi od negovite najprefineti aplikacii treba, spored Vitgen{tajnovoto gledi{te, da se pronajdat tokmu onamu kade{to na{ite filosofski preokupacii treba da emaniraat od konfuzijata. Navistina, konfuzijata i zbu netosta mo`at da bidat prisutni, no poentata e deka tie se pri~inata na porivot za razbirawe, a ne posledica od eden poriv za pogre{no razbirawe. No glavnata nepogodnost proizleguva od faktot deka gri`livoto vnimavawe vrz na{ite upotrebi na jazikot, na primer, vrz na{eto upotrebuvawe na izrazite koi gi sodr`at terminite “dobro”, “vistinito” i “znae”, ne gi razre{ija na{ite te{kotii vo pogled na dobrinata, vistinata i 40 Margina #13-14 [1995] | okno.mk znaeweto. Koga rabotite bi stoele taka ednostavno, filosofijata bi nemala istorija, bidej}i voop{to ne bi imala potreba od nea. Ishodot na ovie zabele{ki e deka Vitgen{tajnovata misla ne izvr{ila golemo vlijanie vo filosofijata dokolku beleg na nejzinata vlijatelnost e toa {to filosofite se soglasuvaat, i deluvaat vo soglasnost so negovite gledi{ta za filosofijata kako patolo{ka i za filosofskoto istra`uvawe kako terapija. Tuka, spored toa, toj sosema potfrlil da uveri. Navistina, od Vitgen{tajn navamu, filosofijata prodol`i da go vklu~uva vo sebe tokmu ona na koe toj mu se sprotistavuva, i so pomo{ na sredstva koi toj gi zabranuva; imeno, sistematskite obidi da se razbere realnosta, znaeweto, vistinata i ostanatite glavnini preokupacii. Tokmu poradi toa {to negovite sledbenici smetaa deka ova pretstavuva prodol`uvawe na zlata, Vitgen{tajn be{e mo{ne zagri`en okolu toa da pobie deka postoi ostra granica pome|u niv i ona {to s$ u{te mo`e da se nare~e mainstream (glavna struja). U{te edna{, ova go objasnuva `aleweto koi nekoi od negovite obo`avateli go ~uvstvuvaat vo pogled na ne-Vitgen{tajnovskiot karakter na filosofijata do dene{no vreme. No so ova voop{to ne se odrekuva deka postojat aspekti od Vitgen{tajnovata misla koi se mo{ne sugestivni i koi pottiknaa mnogu uvidi i raspravi. Filosofskata zaednica na{iroko go tretira{e Vitgen{tajnovoto delo kako {to go tretira sekoe filosofsko delo: taa go iskoristuva ona {to mo`e da se iskoristi, i go ignorira ostanatoto. I pokraj faktot {to Vitgen{tajnoviot metod na filosofirawe (doing philosophy) e presuden za prirodata na negovite gledi{ta za umot i zna~eweto, negoviot metod celosno be{e otfrlen, no nekoi od negovite gledi{ta za umot i zna~eweto vlegoa vo po{iroka debata i nea ja pothranija. Ona {to privle~e najmnogu vnimanie se negovite gledi{ta za sledeweto na pravilata i mo`nosta za privaten jazik. Vo toa, negativno i pozitivno, po~iva golem del od negovoto izvorno vlijanie. Sega podetalno se svrtuvam kon izvesni to~ki od ovaa materija. II Bi sakal da pokrenam tri pra{awa okolu Vitgen{tajnovite gledi{ta za sledeweto na pravilata i privatniot jazik, onaka kako {to se izlo`eni glavno vo Philosophical Investigations. Site tie se dvi`at okolu istata sogledba, za koja raspravam vo vrska so prvoto pra{awe. Vo soglasnost so toa, ostanatite dve gi tretiram na posumaren na~in. Vo razgleduvaweto na site tri pra{awa, se zanimavam samo so eden aspekt od sogledbite za sledeweto na pravilata, koi se premnogu {iroka i kompleksna materija za da mo`at napolno da bidat obraboteni vo ovoj esej. Prvoto pra{awe e povrzano so toa {to zna~i da se sledi pravilo. Raspravaj}i za ova, Vitgen{tajn osobeno se trudi da doka`e deka toa {to nekoj sledi nekoe pravilo ne podrazbira deka toj e vo nekakva vnatre{na mentalna sostojba, ili pominuva niz nekakov vnatre{en mentalen proces, koj go konstituira "razbiraweto" na praviloto vo smisla na standardnata intencionalisti~ka psihologija. Nekoj sledi pravilo, veli Vitgen{tajn, kako rezultat na toa {to e treniran da go pravi toa (cf. PI, I, 208); deluvaweto vo soglasnost so toj trening go iscrpuva ona {to zna~i Margina #13-14 [1995] | okno.mk 41 da se sledi praviloto. Kako {to veli toj, vo objasnuvaweto na ona {to pritoa se slu~uva, ne postoi ni{to na {to bi mo`ele da se povikame pokraj soglasuvawata koi gi zasnovaat na{ite praktiki. Bi sakal da sugeriram eden razlog za na{eto nezadovolstvo od ova gledi{te. Vtorata poenta se odnesuva na zaklu~okot od pra{aweto za stepenot na neopredelenosta kaj pravilata koi treba da bidat konstitutivni za zna~eweto. Del od ona {to Vitgen{tajn go veli implicira deka ovoj stepen bi mo`el da bide visok. Bi sakal da sugeriram deka negovite motivi da go ka`e ova, i pokraj toa {to samata sugestija e korektna, se nesoodvetni. Jas go na~nuvam edinstveno supstancijalniot problem vo vrska so toa do kade mo`e da odi ovaa neopredelenost, pred da se pojavi potfrlawe vo za~uvuvaweto vo stabilnite op{ti smisli vo jazikot. Tretoto pra{awe se odnesuva na vrskata pome|u sogledbite okolu sledeweto na pravila i argumentot za privatniot jazik. Tuka mo`e da se javi izvesna nejasnotija, duri, pri prvoto ~itawe, i konflikt: taa mo`nost vo najmala raka treba da bide identifikuvana zaedno so mo`nosta za nekakvo re{enie. Sega se zafa}am so sekoja to~ka po red. Vo ona {to be{e nare~eno "poglavje za sledeweto na pravila", t.e., od PI I, 80 no osobeno od I, 143-242, Vitgen{tajn ednovremeno ima pove}e va`ni preokupacii. Ednata e da ja otfrli zamislata deka, iako jazikot e nesomneno aktivnost rakovodena od pravila, pravilata za koi tuka se raboti se onie na logikata - ne{to {to samiot Vitgen{tajn go zastapuva{e vo Tractatusot, no so vreme po~na da go smeta za pogre{no. Vtorata, so nea tesno povrzana preokupacija, e deka pravilata koi rakovodat so upotrebata na jazikot vo niedna smisla ne treba da se sfa}aat platonisti~ki, t.e. kako da postojat nezavisno od faktot {to nie se pridr`uvame kon niv, i kako odnadvor da nametnuvaat objektivni standardi na korektnost. Tretata, i podednakvo tesno povrzana preokupacija e odrekuvaweto deka sledeweto na edno pravilo go vklu~uva razbiraweto kako eden vnatre{en mentalen proces: poprvo, veli Vitgen{tajn, ona {to zna~i da se razbere edno pravilo e iscrpeno so samata aktivnost na sledeweto na praviloto. Vitgen{tajnovite razlozi za odrekuvaweto deka razbiraweto na edno pravilo vklu~uva vnatre{ni mentalni sostojbi ili procesi, jasno se izlo`eni na uvid vo PI, I, 151 -156. Slikata koja toj saka da ja sobori e onaa op{toprifatenata, deka sekoj koj sledi nekoe pravilo go pravi toa bidej}i sfatil {to bara toa pravilo, i znae kako da gi prepoznae okolnostite vo koi ovie barawa treba da se zadovolat; a toa zna~i da se upotrebi eden intencionalisti~ki vokabular koj referira na entiteti ili nastani od takov vid za koj Vitgen{tajn smeta deka treba da gi razbereme na sosem poinakov na~in. Spored toa, toj go zastapuva gledi{teto deka da se re~e deka nekoj razbira edno pravilo ne zna~i nemu da mu se pripi{e ni{to kognitivno, vo smisla na edna internalizirana svesnost za upatstvo so ~ie povikuvawe mo`e da odi vo ~ekor so praviloto niz site negovi aplikacii vo novi slu~ai. Kon ova odrekuvawe negoviot argument podocna go dodava tvrdeweto deka duri i koga razbiraweto na edno pravilo navistina bi pretstavuvalo internalizirana kognitivna sostojba, nie bi se na{le vo neprilika vo pogled na toa kako ovaa sostojba bi trebala da ni ovozmo`uva, vo sekoja slu~aj pri primenata na praviloto, da prepoznaeme {to se bara od nas (cf. PI, I, 198, I, 209-213; RFM, VI, 38, 47). Ova e 42 Margina #13-14 [1995] | okno.mk eden vid na regressus ad infinitum argument, bidej}i toj sugerira deka duri i koga razbiraweto na edno pravilo bi pretstavuvalo vnatre{na kognitivna sostojba, ~ovek pak bi moral da go interpretira praviloto za da ja proceni negovata primenlivost vo dadena situacija. No toga{ se javuva problemot kako toa korektno da se interpretira, taka {to ~ovek bi moral da znae ne{to drugo, mo`ebi u{te edno pravilo, koe bi mu ka`alo kako da go primeni praviloto vo toj slu~aj. Obete komponenti na Vitgen{tajnoviot argument se izlo`eni vo sogledbite koi nakuso }e gi iznesam. Najnapred e neophodno da se odbele`i deka Vitgen{tajn ima mo{ne restriktivno sfa}awe za toa {to pretstavuva edna mentalna sostojba ili proces. Kako {to poka`uvaat negovite zabele{ki vo, na primer, PI I, 154, toj smeta deka mentalnite sostojbi se fenomenolo{ki po karakter paradigmite se po~uvstvuvanite bolki, slu{natite zvuci - i deka, spored toa, s$ {to e mentalno treba da poseduva po~uvstvuvan kvalitet. Konzistentno so ova, toj ~estopati, i bez da poka`e nikakvo ~uvstvo deka pravi ne{to neobi~no, zboruva deka ima "~uvstvo" ili "iskustvo" deka ~ita (PI, I, 157, 169, 170), promisluva (PI, I, 174) ili deka e voden ili trpi vlijanie (PI, I, 175, 176). Toj duri i zboruva za imawe oset deka ne{to e lesno za pravewe (PI, I, 151). Izgleda toj smeta deka klasata na mentalni sostojbi mo`e da bide ocrtana so toa {to }e se doka`e dali nekoj mo`e da dade odgovor na pra{awata za toa koga napravil ne{to. Vie mo`ete da ka`ete koga ste po~uvstvuvale bolka ili ste po~uvstvuvale deka trpite vlijanie, no ne mo`ete da ka`ete koga znaete kako da igrate {ah ili da razberete edno pravilo. Ograni~uvaj}i go konceptot na mentalen proces na ona {to se javuva kako datumski odredlivo i fenomenolo{ko, Vitgen{tajn gi isklu~uva objasnuvawata na razbiraweto i drugite kognitivni poimi vo intencionalni termini, t.e. kako reprezentacionalni sostojbi ~ija paradigma e propozicionalniot stav. Se razbira, tokmu poseduvaweto na vakvi sostojbi e ona {to izgleda najsvojstveno za su{testvata koi upotrebuvaat jazik, bidej}i, dodeka preku zna~eweto na "setilno", morame da pretpostavime deka site setilni su{testva imaat fenomenolo{ki sostojbi, obi~no e mo{ne diskutabilno kade vo skalata na prirodata mo`e da se dopu{ti pripi{uvawe na intencionalnost. Problemot najostro se ~uvstvuva vo vrska so su{testvata koi nalikuvaat na inteligentni, kako ku~iwata i {impanzata, ~ie{to odnesuvawe bara opis vo termini koi pripi{uvaat propozicionalni stavovi, no vo granici potesni od onie koi sme obvrzani da gi postavime vo slu~ajot na korisnicite na jazikot. Da se potsetime na Vitgen{tajnovata zabele{ka za ku~eto koe{to o~ekuva negoviot gospodar da se vrati doma, no za koe ne mo`e da se ka`e deka o~ekuva negoviot gospodar da se vrati doma slednata nedela. Ova izgleda kako zabele{ka za opsegot na inten cionalnite kapaciteti na ku~eto. Nekoj bi mo`el da ka`e, zaedno so Vitgen{tajn od PI, I, 154 (i PI, I, 544, 545), deka o~ekuvaweto nekoj da se vrati doma e vo potpolnost vid ~uvstvo; bidej}i kakvi razli~ni ~uvstva bi donela dimenzijata na "slednata nedela"? (Postoi li drugo ~uvstvo za "idniot mesec", a treto za "idnata godina"? Kakvo razli~no ~uvstvo e "go o~ekuvam za dva ~asa" vo sporedba so "za dva ~asa i deset minuti"?). Spored toa, ograni~uvaweto na fenomenolo{ki sostojbi i procesi koi mo`at da se datiraat, e nezadovoluva~ko u{te od samiot po~etok, i ne samo poradi eksplanatornoto osiroma{uvawe koe toa go navestuva, dokolku go prifatime vo spomenatite vidovi konteksti. Na ovaa to~ka ponatamu pocelosno }e se navratam. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 43 Na linija na ova restriktivno gledi{te Vitgen{tajn tvrdi deka objasnuvaweto na ona {to zna~i nekoj da razbere edno pravilo, treba da se svrti kon idejata deka toj e treniran za negova upotreba preku primeri i praksa (PI, I, 208). So toa u~enikot ne sfa}a ni{to pove}e od ona {to go znae negoviot u~itel; negoviot trening go osposobuva da go primenuva praviloto vo novi slu~ai na na~ini koi se vo soglasnost so praktikite na negovata zaednica. Navistina, kako {to poka`uva PI, I, 242 i drugi mesta, postoeweto na soglasnost vo pogled na sudovite i praktikite e ona vrz {to e zasnovano sledeweto na pravilata (generalno: koja i da e institucionalna aktivnost). Spored toa. da se razbere edno pravilo, zna~i da se zadovolat dvata uslova otelotvoreni vo odnesuvaweto vo soglasnost so praktikite na zaednicata, onaka kako {to nekoj e treniran da pravi od strana na drugite ~lenovi na taa zaednica. Bi bilo plodotvorno da se zemat predvid gledi{tata koi Vitgen{tajn gi napa|a i negovite alternativi za niv, vo odnos na dvete mo`nosti za objasnuvawe na sledeweto na praviloto. Ednoto objasnuvawe se povikuva na edna intencionalna psihologija za koja razbiraweto pretstavuva vnatre{na kognitivna sostojba so ~ie poseduvawe onoj koj go sledi praviloto e svesen za upatstvo za izveduvawe izvesni proceduri vo slu~aite identifikuvani preku kriteriumi koi vo standardniot slu~aj se dadeni zaedno so praviloto koe toj go po~ituva. Vtoroto objasnuvawe, ona Vitgen{tajnovoto, e deka preku primeri i praksa po~etnicite vo sledeweto na praviloto se treniraat da se odnesuvaat na na~ini koi se vo soglasnost so na~inot na koj se odnesuvaat drugite vo nivnata zaednica, i so toa vo sledeweto na praviloto nema ni{to pove}e od soglasnosta do koja se do{lo, i osobeno, nikakva psiholo{ka sostojba vo koja izvesna sodr`ina (poraka, propis, ili specifikacija), sfatena kako rezultat na negoviot trening, slu`i kako posed na po~etnikot koj nego go vodi. Samata praksa e s$ {to postoi. Celata te`ina na ova objasnuvawe ja nosat generalizaciite za soglasnosta vo odnesuvaweto, a za vozvrat nivnata mo`nost im se pripi{uva na prvi~nite usoglasuvawa vo sudovite i praktikite. Va`no e da se zabele`i deka tie ne treba da pretstavuvaat samo izvetveni frazi za koi bi o~ekuvale da bidat vistiniti vrz osnova na faktot deka toa e op{t socijalen fenomen za koj raspravame: tie se samoto objasnuvawe i nema ni{to pove}e od toa. Vo pogled na ovoj kontrast te{ko e da se vidi zo{to Vitgen{tajnovite gledi{ta treba da bidat sfateni seriozno. Tie n$ povikuvaat kako objasnuvawe da prifatime ne{to napolno mistificira~ko: toa deka nekoj mo`e, vrz osnova na primeri da go ekstrapolira na novi slu~ai, no ne bidej}i ne{to "razbira" vo starata nerekonstruirana smisla. Toj samo prodol`uva ponatamu i negovoto prodol`uvawe se smeta za sledewe na praviloto bidej}i e vo soglasnost so praksata na zaednicata. Vitgen{tajn na drago srce veli deka na objasnuvaweto treba da mu se stavi kraj: izgleda deka problemot tuka e onoj koj e otsuten. Vpe~atokot na eksplanatorna praznina e potkrepen, preku edna podetalna komparacija so idejata deka razbiraweto e kognitivna sostojba vo ramkite na poznatiot intencionalisti~ki model koj Vitgen{tajn go otfrla, i toa na sledniot na~in. Spored intencionalisti~kot model, za nekoj koj razbira edno pravilo velime deka znae {to toa pravilo bara vo slu~aite na koi se primenuva, i deka znae kako niv da gi prepoznae. Toa zna~i deka pokraj svesta za vidot na barawata koi gi nametnuva faktot deka praviloto e pravilo, 44 Margina #13-14 [1995] | okno.mk onoj koj nego go razbira ima relevantni sposobnosti za prepoznavawe i vladee so relevantna procedura. Ovaa procedura treba da mo`e da se specifikuva na kone~en na~in, no da bide potencionalno neograni~ena vo brojot na slu~aite vo koi e primenliva. Ova barawe, i pokraj toa {to slu`i kako edna od isturenite to~ki za Vitgen{tajn i mnogumina drugi, ne e problemati~no. Vitgen{tajn, izgleda, smeta deka dokolku nekoj go razbira praviloto vo intencionalna smisla bi trebalo naedno da gi ima zacrtano i site negovi idni aplikacii (RFM, VI, 31); kako {to vo primerot "dodaj 2" sekoj broj do koj nekoj bi mo`el da dojde preku dodavawe dva na koj i da e drug broj, na izvesen na~in, mora kaj nego da bide prisuten pri samoto sfa}awe na problemot. No ova e karikatura; razbiraj}i go "dodaj dva" treba da go sfatam samo toa deka koga mi e daden koj i da e broj treba da odgovoram so toa {to }e go dadam brojot po negoviot sledbenik. Za da go sfatam ova ne treba da ja imam, per impossible i barem na pojavno ramni{te pomislata deka do 1002 se doa|a dodavaj}i dva na iljada i taka natamu vo site drugi mo`nosti. Voop{to ne moram da imam na um ni eden poedine~en broj. Del od ovaa poenta e deka za da bide vo pozicija da go razbere "dodaj dva", ~ovek treba dosta da znae aritmetika: postojat holizmi na razbiraweto na edna oblast (da re~eme, na edna praksa) koi u~itelot mo`e da gi involvira vo objasnuvawata na ona {to treba da se napravi, a u~enikot, vo opravduvaweto na ona {to toj go pravi. Ovaa poenta e u{te pojasna vo slu~ajot na {ahot i kulinarskite recepti. Praviloto go opredeluva potegot ili smesata vo izvesna smisla apstraktno; toa bara edinstveno da se sfati tipot na okolnostite vo koi se bara negovata prinuda , a ne simultano sfa}awe na site, ili na beskone~no mnogu okolnosti koi slu`at kako urnek. Dokolku nekoj koj ja brani Vitgen{tajnovata pozicija re~e deka ova pretstavuva donesuvawe zaklu~ok odnapred, pretpostavuvaj}i deka distinkcijata tip-urnek koja tuka e na delo e jasna, dodeka taa e vsu{nost del na problemot (koncepcijata za tip na situacija vo koja praviloto se primenuva, e tesno - vo nekoi slu~ai konstitutivno - povrzana so poimot na samoto pravilo), toj ja ispu{ta poentata vo vrska so objasnuvaweto. Spored intencionalnoto gledi{te za razbi raweto, nie se smetame sebesi za opremeni so mo}en aparat za opi{uvawe, predviduvawe i razjasnuvawe na ona {to lu|eto go pravat koga nim im pripi{uvame razbirawe na ona {to go pravat. (Predviduvaweto, osobeno, e edna ubeduva~ka odlika). Ova se poka`uva preku faktot {to imame testovi za toa dali nekoj go razbira praviloto. Na najednostavnoto nivo, kade {to Vitgen{tajn go locira svojot kriterium, razbiraweto se vospostavuva preku uspehot na subjektot vo primenuvaweto na praviloto vo novi slu~ai. No koga sme pove}e ispituva~ki nastroeni i sakame da gi predizvikame kapacitetite na subjektot da gi prepoznaat aplikaciite vo te{ki slu~ai, ili so niv kreativno da manipuliraat, go pravime toa preku testovi koi imaat za cel da iznudat pove}e odo{to gola soglasnost, nameneti da razlikuvaat tri su{testveno razli~ni slu~ai: akcidentalno usloglasuvawe, mehani~ko ili nerazbira~ko usoglasuvawe so praviloto (kako koga u~enikot primenuva edna matemati~ka formula znaej}i deka taa funkcionira no ne znaej}i zo{to), i sfa}aweto na edno pravilo vo koe onoj koj go sledi praviloto ima zamisla za toa zo{to go sledi na toj na~in. Toa {to nie sme sposobni da gi razlikuvame ovie slu~ai, i osobeno da go identifikuvame tretiot, na razbirliv na~in se povrzuva so na{eto razbirawe za toa kako pravilata se Margina #13-14 [1995] | okno.mk 45 zaobikoluvaat, prekr{uvaat ili menuvaat, ili kreativno se variraat; i za toa kako nekoi treba da se smetaat za razumni, nekoi za obvrzni vo prisustvo na sankciite, a nekoi konstitutivni za dadeni praktiki. Na koj na~in Vitgen{tajnovoto objasnuvawe mo`e da obezbedi sporedbeno bogati objasnuvawa i sortirawa na ovie vidovi? Vo sekoj slu~aj izgledame prinudeni da se povikame na poimot za inteligentno sfa}awe na prviloto koe treba da bide prekr{eno ili izmeneto, na sankcijata na koja se izlo`uvame ili na konstituiranata praktika, dokolku voop{to sakame da go osmislime faktot deka praviloto e pravilo za onie na koi se primenuva. A ova ni ovozmo`uva ne{to {to ne mo`e{e da go ovozmo`i Vitgen{tjnovoto gledi{te: toa objasnuva kako funkcionira korigiraweto na ne~ija pogre{na primena na praviloto. Spored Vitgen{tajnoviot model, povtornoto zapo~nuvawe na treningot so novi primeri, kako na~in na korigirawe na pogre{noto sledewe na prviloto ne mo`e da se razlikuva od voveduvaweto na novo pravilo. Izgleda navistina besmisleno da se obideme da go artikulirame poimot na korigirawe na gre{kata pri sledeweto na praviloto spored Vitgen{tajnovite principi, koga e te{ko da se vidi kade tie obezbeduvaat mesto za samiot poim na gre{ka pri sledeweto na praviloto: bidej}i toa e posledica od edna od Vitgen{tajnovite skepti~ki sugestii - imeno, deka re~isi za sekoja interpretacija na edno pravilo mo`e da se ka`e deka e vo soglasnost so nego - deka, na prvo mesto, sosem malku ili voop{to ni{to ne se smeta za gre{ka. No ovoj nezadovoluva~ki rezultat sledi edinstveno dokolku, sledej}i ja linijata na Vitgen{tajnovite glavni tezi, smetame deka ni{to, pokraj faktot deka se javuva soglasnost vo praksata, ne se smeta kako odreduvawe dali praviloto e korektno primeneto. Imaj}i ja predvid ovaa skepti~ka sugestija navistina mo`e da se pojavi problem vo odreduvaweto kako, na prvo mesto, samata soglasnost treba da se vospostavi. (vtoriot del vo sledniot broj) Prevod i podgotovka: @arko Trajanoski 46 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Nick White БРИТАНСКА НОВА ПРОЗА Alister Grej Nikola Barker Dankan Mekklejn Xenet Vinterson Daglas Adams Margina #13-14 [1995] | okno.mk 47 Alister Grej (od zbirkata raskazi “Prete`no neverojatni prikazni”) поделбата на иан никол Eden den Ian Nikol, kop~ar po zanaet, po~nal da se deli na dve posredina. Procesot zapo~nal so }elavewe na tilot. Cela nedela Ian se ma~kal so regenerator, no }elavicata mu se {irela, ko`ata nekako ~udno mu ispukala i tolku grozna bila gletkata {to kone~no oti{ol na doktor. “[to ima?”, pra{al. “[to znam”, rekol doktorot, “ama mene na lice mi nalikuva, ha, ha! A kako se ~uvstvuvate inaku?” “Pa dobro. Nekoga{ taka me bocka vo gradite ama samo ponautro.” “Imate apetit?” “Kolku za dvajca.” Doktorot go is~ukal so stetoskopot od glava do petici i mu rekol, “]e ve pratam na rendgen. Mo`e }e treba i specijalist da viknam.” Vo tekot na narednite tri nedeli }elavicata se pove}e se {irela a liceto na nea stanuvalo s$ pojasno. Ian povtorno naminal kaj doktorot i vo sobata za konsultacii go zateknal specijalistot kako gi razgleduva osvetlenite rendgenski snimki. “Bez nikakvo somnenie, Nikol”, rekol specijalistot, “ vie se delite na dve posredina.” Ian se podumal. “Emi, toa ne }e da e normalno?” “Naprotiv, se slu~uva po~esto otkolku {to si mislite. Kaj bakteriite i virusite, na primer, se sre}ava mnogu ~esto, me|utoa kaj klinokova~ite, se razbira, e retkost. Bi vi prepora~al da dojdete v bolnica kade {to procesot }e se finalizira bez nervozi za va{ata sopruga i neprijatnosti za vas li~no. Razmislete.” Ian razmislil pa oti{ol v bolnica a tamu go smestile na edno malo oddelenie kade za nego se gri`ela medicinska sestra bidej}i specijalistot bil `ivo zainteresiran za slu~ajot. Vo tekot na podelbata s$ pogolem broj specijalisti bile pokaneti da vidat {to se slu~uva. Otprvin Ian jadel i piel so v~udoneviduva~ka al~nost. Koga tri dena po red izel tripati pove}e otkolku {to te`el padnal vo koma koja traela s$ dodeka rascepot ne se kompletiral. Postepeno mu se oddelile mozo~nite hemisferi i me|u niv se formirala koskena pregrada. Na liceto na tilot mu porasnale vilica i trepki. Toa {to vo po~etokot li~elo na rak na srceto prerasnalo vo u{te edno srce. So niza gr~eviti dvi`ewa mu se udvoil i ‘rbetniot stolb. Specijalistite zbuneto gi pribele`uvale fazite vo procesot i diskutirale za mo`nite pri~initeli. Eden germanski sovetnik konstatiral deka `ivotot se osloboduva od konsekvencite na seksualnata reprodukcija. Psihijatarot pak, izjavil deka se raboti za vid na {izofrenija, psihoanaliti~arot deka e obi~en proces na blizna~ewe odlo`en poradi seriozna prednatalna qubomora me|u dvata 48 Margina #13-14 [1995] | okno.mk organizmi. Koga podelbata zavr{ila na krevetot si le`ele dvajca slabi~ki Ian Nikolovci. Prezirot koj go ~uvstvuvale eden kon drug bil istovremeno nepredviden i neo~ekuvan. V krevet originalot mo`elo da se prepoznae po mestopolo`bata (le`el na desnata strana) no koga i dvajcata dovolno zakrepnale i mo`ele da odat sekoj od niv se projavil kako sopstvenik na izvodot od mati~nata kniga na rodenite, rabotni~kata kni{ka, oblekata, `enata i socijalnoto osiguruvawe. Eden den vo bolni~kiot park po~nale da se tepaat. Si bile dorasnati eden na drug i ne postoi soglasnost za toa koj pobedil. Po napu{taweto na bolnicata zakonski se gonele za otu|uvawe na identitetot. Slu~ojot bil re{en otkako se utvrdilo deka eden od niv nemal papok. Vtoriot Ian Nikol go iskoristil zakonskoto pravo da go smeni imeto i sega se vika Magbet. Ponekoga{ se dopi{uva so Ian Nikol. Vo najnovite informacii za niv se veli deka i dvajcata }elaveat na tilot. проблем Grcite ne se vo pravo za sonceto; sonceto e definitivno `ensko. Dobro ja poznavam. ^esto mi doa|a na gosti, ama ne tolku kolku {to bi sakal. Pretpo~ita vremeto da si go minuva po mediteranskite pla`i so pobogati lu|e, prete`no stranci. Jas nikoga{ ne se `alam. Doa|a dovolno ~esto da mi ja krepi nade`ta. S$ do dene{niov den. Denes, mo`ebi zatoa {to e prolet, dojde neo~ekuvano, so seta svoja rasko{, i me napravi sovr{eno sre}en. Bev v~udoneviden, blagodaren i, se razbira, go cenev ova, kako {to i prilega. Si le`ev i se kapev vo nejzinata zlatna toplina, pomalku za{emeten i pospan no sepak gi mrmorev, za vakvi priliki prigodnite, komplimenti. Razbrav deka mi zboruva so ponametliv ton pa odvreme navreme }e re~ev, “da” ili “hm”. Na krajot mi re~e, “Ne me slu{a{.” “Ama te slu{am”, rekov i se poma~iv da se prisetam. “Zboruva{e za tvoite pegi.” “[to da pravam so niv?” “Pravo da ti ka`am, sonce, mislam deka ne se ba{ va`ni.” “Ne se va`ni!? Ne bile va`ni!? Lesno ti e tebe da ka`e{. Ne mora{ ti so niv da `ivee{.” Zamalku }e zakukav od maka. Sekoga{ koga nekoj taka ubavo }e me usre}i po~nuva da se pravi problemati~en. Sobrav sila da progovoram za problemot. Rekov, “Tvoite pegi prvpat gi zabele`al Galilej vo {esnaesettiot vek niz negoviot usovr{en teleskop. Dotoga{ te smetale za najsovr{eno od site nebeski tela...” Taa zaleleka a jas pobrzav da ka`am, “No, tie ne se trajni! Se pojavuvaat i se gubat! Povrzani se so niza dobri ne{ta, kako na primer rasteweto. Koga ima{ pegava godina rastenijata rastat isklu~itelno brzo i gusto. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 49 Taa si go sokri liceto i re~e, “A zo{to da nemam sovr{eno nebesno telo kako koga si bev pomlada? Ta jas ne sum izmeneta. Ista sum kako i toga{.” Se obidov da ja ute{am. Rekov, “Nikoj ne e sovr{en.” Taa ni{to ne re~e. Rekov, “Mese~inata e celata so pegi pa nikoj ne gi smeta za neprivle~ni.” Sonceto stana i trgna da si odi. Ja gledav u`asnato, nemo`ej}i da mrdnam ili pak da re~am ne{to. “[to ti e?”, pro{epotev. “Pa ti {totuku mi prizna deka si gledal po drugi planeti koga ne sum bila tuka.” “Da, ama ne be{e namerno. ^ovek koga }e izleze no}e mora ovde-onde da ja vidi mese~inata, ama so nea ne se gledam redovno kako so tebe.” “Da ti se pravev i jas nedofatliva mo`e i moite pegi }e te bendisaa. [to budala sum bila da si mislam deka ako se davam, i se davam, i pak se davam sedum dena nedelno, pedeset i dve nedeli godi{no, sto godini vo vekot, lu|eto }e me sakaat i }e me cenat, koga tie celo vreme pove}e go sakale toa prevrtlivo mlado kurvi~e {to seta svetlina od mene ja zema! Od majka si rodena! Ako, ako, mi dojde pametot. Od sega pa natamu samo edna{ vo dve nedeli }e izleguvam pa mo`e toga{ ma`ite i moite pegi }e gi sakaat.” I vedna{ bez zbor }e si zamine{e da ne priskoknav da ja molam i da ja kolnam i eden kup lagi da & ka`uvam. Rekov, od Galilej pa navamu za pegite se doznalo mnogu, na primer deka se elektromagnetski fenomen i verojatno se izle~ivi. Rekov, do sledniot pat koga }e se sretneme }e ja prostudiram rabotata i }e mo`am da & prepora~am ne{to. Taka, koga me ostavi be{e pove}e nata`ena otkolku nalutena i utre pak }e se vidime. Sepak, nema nade` deka so nea pak }e bidam sovr{eno sre}en. Na sonceto & se pova`ni pegite od zracite i gotova e za niv mene da me obvini. 50 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Nikola Barker кучето што зарика “NELSON MENDELA OSLOBODEN” pi{uva{e na naslovnata strana na “Mejl on Sandej”. Devojkata za koja se rasprava vo ovoj raskaz sede{e otsprotiva vesnikot i ~ovekot koj {totuku go be{e kupil od improviziraniot kiosk pred vlezot vo metroto kaj Tauer Xil. Naslovnata stranica mu go privle~e vnimanieto; i iako ve}e go ima{e pro~itano udarniot napis, mislite s$ u{te mu se roeja okolu novosteknatata sloboda na Mendela. “Ona devoj~eno otsprotiva,” si re~e, “nebare se misli tolku pametno i iz`iveano, ama koga Mendela go zatvorile majka & sigurno u{te odela na {kolo a nejze ne ja ni planirala.” Ponekoga{ vremeto e tolku bavno, ~udno. Devoj~eto go oseti deka ja gleda, mu go presretna pogledot i tivko no sepak neprijatelski za’r`a. Toj, opomenat, vedna{ go svrte pogledot i po~na da ~ita nova statija. Taa celata be{e nakitena so violetovo. S$ na nea be{e violetovo osven patikite koi bea sne`no beli. Se razbira, teloto ne & be{e violetovo - ima{e rusa kosa i bledo lice - no o~ite & bea sini so rozenikavo-kafeni pegi vo centarot. Ovaa boja mo`ebi be{e samo odraz a mo`ebi i navistina be{e takva. Iako oblekata & be{e violetova i so sportski dizajn taa be{e daleku od sportski tip. Ednostavno & se dopa|a{e modata - ili nejze ili na nejzinoto mom~e, Rasel, koj be{e najmalku dve glavi povisok od nejzinite metar i sedumdeset. Taa go pogledna so rozenikavo-violetovite pegavi o~i i (bidej}i krajno efikasno go ima{e otka~eno ~ita~ot otsprotiva) re~e, “Rasel, daj be mastika. Dosadno mi e.” Rasel posegna vo dolniot del od trenerkite i izvadi paket~e mastiki. Stela koja go nabqudiva{e ovoj ~in so razo~aruvawe konstatira deka, koga go izvadi paket~eto, Rasel za dobri pet-{est santimetri si gi potskrati inaku skladnite genitalii. Í ponudi mastika i taa zema edna. Be{e topla. Ja odvitka i ja stavi v usta. Rasel se pomesti za da mu bide poudobno i se zadlabo~i vo {arenata mapa na metroto nad prozorecot. Bea vo Distrikt. “U{te tri stanici, Stela,” re~e, “dosega patuvame samo dvaeset i sedum minuti. Ne e stra{no.” Taa zamisleno xvaka{e i go prislu{kuva{e razgovorot na lu|eto koi sedea zad nea. Dvajcata bea ma`i. Edniot re~e: “Se pra{uvam zo{to vozovite vo metroto imaat prozorci koga i taka skoro sekoga{ e temno. Prozorcite kako da se nepotrebni, kako nekoj arhitektonski vic. Ne misli{ taka?” Negoviot sopatnik razmisli i potoa odgovori, “Ne. Gledaj, ne se smeam. Ponekoga{ navistina trese{ gluposti.” Stela mu se svrte na Rasel, “Znae{ deka mrazam spearmint i stalno go kupuva{. Stvarno mrazam spearmint.” Toj krena ramenici, “Pa ne mora{ da ja izede{, ne? Plukni ja ako ne ti e po }ef. Ne te teram da ja jade{, da & se snevidi.” Stela so jazikot od mastikata napravi top~e, vdi{a dlaboko i kako lepliv kur{um ja ispluka na vesnikot otsprotiva. Mastikata nakratko se zadr`a na naslovnata stranica a potoa bezglasno Margina #13-14 [1995] | okno.mk 51 padna na podot. Nikoj ne reagira{e. Rasel go svrte pogledot. Stela be{e malku razo~arana {to nejziniot ispad ne predizvika raspravija. A ba{ & se saka{e dobro da se izrasprava. Rasel & veti deka denes }e ja nosi na nekoe posebno mesto; sekoga{ izleguvaa vo nedela. Preku nedelata toj rabote{e skrateno na vlezot vo Erl Kort arenata, proveruva{e karti i na posetitelite im gi poka`uva{e mestata. Denes be{e posleden den od Krafts izlo`bata na ku~iwa vo arenata i Rasel, kako vraboten, dobi gratis karti. “Ajde, ba{ }e bide sme{no”, & re~e. Stela ne misle{e taka. So race ja pro~e{la trajnata i glasno se izdi{a. Rasel & ja dopre rakata i & {epna, “Kolku od lu|evo vo vozov misli{ deka odat na izlo`bata?” Toga{ podrazmisli malku i dodade, “Osven nas dvajca.” Stela pogledna naokolu nezainteresirano i na cel glas re~e, “Celiov voz bazdi na prokleti ku~i{ta. Site smrdat na stari }ilimi, stari, vla`ni, smrdlivi }ilimi.” Site se pravea deka ne slu{nale. Dve-tri `eni koi Stela ne mo`e{e da gi zafati so besniot pogled, non{alantno si gi mirisnaa xemperite trudej}i se da izgledaat kako toa da im e navika. Eden ~ovek od rakavot istrese ku~e{ko vlakno. Rasel otsutno se po~e{a pod mi{kite i re~e, “Si mislam kade ku~iwata odat na serewe. ]e mora de proverime koga }e stigneme.” Stela vozdivna, “Edvaj ~ekam.” Na izlo`bata vrie{e kako vo ko{nica. Lu|eto se butkaa, se redea vo redovi, se digaa na prsti i kle~ea. Nekoi od niv imaa doneseno ki{ i vino za u`inka. Drugite ~ekaa “hot-dog” nesvesni za ironijata. Ku~iwa ima{e nasekade. Dogi i pekinezeri, pudli i dalmatinci. Stela stoe{e srede seto ova i zra~e{e namturluk. Rasela go napu{ti u{te na vlezot kade toj se zazboruva so nekoj kolega od rabota. Pametot mu be{e vo toa kade se frla izmetot. Ku~iwata bea podeleni po rasi, i sekoja rasa be{e smestena vo ~eli~ni separea; golemi metalni kutii, polu-ku}i~ki, polu-ku~e{ki krevet~iwa (so sekoga{ spremnite sopstvenici so ~etka i suv {ampon v race). Stela se {eta{e edno vreme po prizemjeto, so podsmev prosledi del od izborot za naj-bernandinec i se ka~i po skalite. Se ka~i zatoa {to saka{e Rasel da ne mo`e da ja najde i da ja misli kade e. “Taka i mu treba,” si misle{e. Na gorniot kat gleda{e kako pudlite gi pot{i{uvaa i ~e{laa vo specijalna izlo`bena frizernica. Edna bela, gurelava mu{terika ja potseti na majka &. “Mora da & go spomnam ovoj stil koga }e odi da se pot{i{a. Ba{ e dobar”, si re~e. I tokmu koga si misle{e deka }e po~ne da se zabavuva, zabele`a tezga polna ku~e{ki portreti napraveni od vistinsko ku~e{ko krzno. Koga prodava~kata & ponudi eden Stela v lice & se iznasmea. Takov & be{e denot. U{te malku se podzavrte okolu tezgite. Rasel kako v zemja da be{e propadnal. Na krajot stigna do oddelot za minijaturni ku~iwa. Bea ~udni, malenkavi i kov~esti. Nekoi bea treskavi~avi, so vla`en pogled. Stela gi mraze{e. Mar{ira{e vamu-tamu pokraj naredenite kutii kako nenasiten xelat, sadist za minijaturni ku~iwa. Na krajot, kako po instinkt, naide na edna ~ivava. Si sede{e vo kutijata privremeno bez sopstvenik, male~ok i okokoren. Nozete 52 Margina #13-14 [1995] | okno.mk mu bea tenki kolku nejzinite prsti. Taa zastana, go pogledna i promrmore, “Ti ne si ku~e. Ti si staorec.” Ku~eto se vika{e Rozeta Vajn Blum Moric. Gospodarot mu be{e [vajcarec. Gi na~uli u{ite koga ja slu{na, se zazjapa vo nea i re~e, “Nemoj da me misli{ gluv. U{te edna{ ako te slu{nam da ka`e{ deka sum staorec, grklanot }e ti go skinam.” Stela pove}e ja {okira negovata vulgarnost otkolku toa {to & prozbore. “Ti odvratno staor-ku~e. Ajde da te vidam. Kako `aba si vo o~ite”, re~e. Ku~eto se ispravi. Noseto mu se podzatrese kako pred nego da ima{e slatka pile{ka supa. “Navistina sum impresioniran od tvojata smisla za komparacija. {teta {to i vkusot vo oblekuvawato ne ti e takov. Sega znam to~no {to ne treba da nosam ovaa sezona. Ti si orospija so tapija a i izgleda{ kako pred zmiite da si begala. Aj, gubi mi se od pred o~i.” Stela mu se pribli`i na ku~eto. Klekna za da mo`e da ja vidi. Zjapa{e vo nego so neskriena omraza. Rozeta Vajn Blum Moric ne ni trepna. Nikoj ne mo`e{e da go pobedi vo zjapawe. Sedna i lefterno si gi obli`a usnite namerno otkrivaj}i gi iljadnicite beli zabi sitni i ostri kako igli. Stela re~e, “Gospod znae kako li te izbrale za izlo`bava. Treba vo laboratorija da te stavat i vrz tebe da testiraat {minka i {ampon.” Ku~eto ja nakrivi glavata, “Nesomneno zboruva{ od iskustvo. Glava davam deka vo dobro parewe ne si stignala podaleku od eba~ewe na zadnoto sedi{te na nekoja “Siera”. I ga}ite li ti se violetovi pod tie u`asni trenerki? Ne bi me iznenadilo.” Na Stela & treba{e izvesno vreme da ja sfati ovaa serija navredi. Razbra {to i be{e re~eno i se zapra{a dali bi & po{lo od raka da go tresne. Za `al, toga{ toj stana podvi`na cel. Po~na da se per~i ~as vamu ~as tamu po kafezot, povremeno zapiraj}i za da pozira ras~ekoren, so opa{ot napr~en kako horizontalno postavena antena. Po izvesno vreme ja pogledna samozadovolno preku ramo i re~e, “Jas sum vistinski izlo`ben eksponat. Sovr{eno sum oblikuvan. Bi sakal tebe da te vidam vo kakov bilo natprevar, mentalen ili fizi~ki, a kamo li vo vakva konkurencija. Od druga strana pak, ako gi frli{ tie u`asni trenerki mo`e u{te i visoko }e se rangira{ me|u buldozite. Kako {to gledam i gazot ti e takov, buldo{ki.” Stela se izvadi od takt. Ja stegna dlankata i zamavna so nea nebare saka{e na Rozeta Vajn Blum Moric glavata da & ja otka~i. Arno ama, ku~eto be{e popametno. Pred da re~e “gazot” zad Stela ja zdogleda krupnata figura na negoviot sopstvenik i odgleduva~. I pred Stela da zeme zalet i da udri po nego po rakata grubo ja plesna i & ja zgrap~i ogromna ~ove~ka {epa. Stela zakvi~i kako podbucnato svin~e a sopstvenikot ja grabna za plesnatata raka i ja povle~e kon skalite i izlezot. Duri odea taka na site do eden im vika{e, “Devojkava se obide da mi go izma~uva ku~eto. Bolna e. Ne podnesuva `ivotni. Najbezvredno ~ove~ko |ubre. Treba policija da viknam. Poglednete ja site, ne davajte da im se pribli`i na va{ite ku~iwa, bolna e.” Sopstvenikot be{e dvapati pokrupen od Stela. Pokraj nego se ~uvstvuva{e mnogu male~ka. Od drpaweto trenerkite & bea potkinati i istutkani. Site namurteno ja gledaa i c’ckaa. Dodeka ja vle~ea kon izlezot & se stori deka go vide Rasel, no toj so prst ne mrdna da & pomogne. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 53 Sopstvenikot ja odnese do eskalatorot pred stanicata na metroto i se zakani deka }e ja frli udolu. Potoa ja pu{ti i & re~e da si odi i nikoga{ da ne se vra}a. Taa bezglasno sede{e vo vozot, zapostavena i iznervirana. Na podot kraj nea ima{e frleno izxvakana mastika. Taa se navedna, ja zema i ja stavi v usta. Kalta i ne~istotijata & zakrckaa pod zabite no taa prodol`i da xvaka. Rozeta Vajn Blum Moric pobedi vo svojata rasa, no ne be{e izbrana za ku~e na godinata. Za vlakno izgubi. “Ne e stra{no,” si misle{e, “Bev na televizija a izlo`ba }e ima i slednata godina.” 54 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Dankan Mekklejn кога бог доаѓа да си ги собере своите бисери Se vratija doma od pabot i zateknaa ograben stan. Taa zabele`a prva, dodeka gi zaka~uva{e kaputite vo spalnata soba. Ebi go, re~e. Toj be{e vo kujnata, i podgotvuvaj}i go ~ajot ne ja slu{na. Ebi go! vikna. Toj izleze vo hodnikot. [to e? re~e. Dojdi da go vidi{ ova, re~e. Mislam deka nekoj vlegol vo stanov. Pogledna tamu kade {to mu poka`a. Golemiot prozorec na krajot od sobata be{e podotvoren, a novinskata hartija so koja gi bea zatvorile dupkite okolu ramkata be{e padnata na podot. Hartienite lenti le`ea vrz par~iwata iskr{eno staklo. Od pette prozorski stakla srednoto be{e skr{eno, najbliskoto do ra~kata. Ebi go! re~e. Zo{to nas? Zo{to, ba{ nas? Isuse... Gi pokri o~ite so rakata. Robi, re~e. [to misli{, u{te li se ovde? Toj ne re~e ni{to. Is~ekori nanazad. Robi, pogledni pod krevetot, te molam! Ja spu{ti rakata pokraj teloto. Poprvo bi bile vo plakarot, re~e. Robi, te molam! Proveri pod ebeniot krevet! Nemoj sega da se zaebava{. Ne sakam nekoj da mi le`i pod krevetot! Dobro, dobro, re~e. Prvo vo plakarot. Napravi nekolku ~ekori okolu nea, se navedna nanapred da ja dofati ra~kata so prstite, i silno ja povle~e vratata od plakarot, otskoknuvaj}i nanazad. Plakarot be{e prazen, osven nekolku kuferi i nekoi }esiwa so razni drebulii. Pod krevetot, re~e taa tivko. S$ u{te gi dr`e{e kaputite, pritiskaj}i gi na gradite i vle~ej}i gi kon bradata. Toj se naka{la, potoa glasno re~e: Ako ima nekoj pod krevetot, podobro vedna{ neka izleze, jasno? Nadvor, pi~ka li vi materina! Ti{ina. Vo kujnata ~ajnikot po~na da sviri. Taa pogledna vo nego, pa povtorno vo krevetot. So vrvot na ~evelot toj go podigna izabeniot kraj od }ebeto i go frli na krevetot. Pak go pro~isti grloto, potoa klekna, so bokot pokraj nejzinite noze, dovolno oddale~en od krevetot, i ja navedna glavata na podot. Gleda{e vo mra~niot, tesen prostor. Po nekolku sekundi se dovle~ka poblizu, ja ispru`i rakata i ja podigna celata strana od }ebeto i go prefrli na krevetot. Povtorno pogledna odozdola. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 55 Ovde nema nikoj, re~e. No ima ne{to. Legna na podot, ja vovle~e rakata do ramoto, bara{e nekolku sekundi, potoa se ispravi i sedna, so mal radiokasetofon vo racete. Se iskle{ti. Eve go! re~e. No}eska prebarav s$, ne mo`ev nikade da go najdam. Kako li se najde ovde? Taa gi frli kaputite preku negovata glava na krevetot. Jas go staviv tuka dodeka ti si gi mie{e zabite; za da ne stavi{ nekoj prokleta kaseta i da zaspie{ za pet minuti, a jas posle moram cela no}da go slu{am prokletiot Henk Balard. Sekoga{ e taka! Ti zaspiva{, a jas le`am i gi slu{am tvoite prokleti kaseti. Toj frkna. Se oblo`uvam deka od niv ubavo sonuva{, a? Taa se zagleda niz sobata, pogledna vo prozorecot pa povtorno vo nego. [to da pravime? re~e tivko. Toj stana. Pa, morame ... [to zele? Barem ne go uni{tile celiot stan. No {to zele? Treba da vikneme policija. Da, bi trebalo, mo`ebi. Najverojatno, da. Morame. Toj nekoj mo`ebi se mota naokolu; mo`e da se vrati koga }e zaspieme, ili ne{to sli~no. Da, dobro, vo pravo si. Podobro da gi vikneme pandurite. Se svrte naokolu. Pa {to da im ka`eme deka ni e ukradeno? Prevrte so o~ite. [to e so tvoite knigi. Moite knigi! O, ne! Se dobli`i do policata nad kaminot i so prstot premina preku knigite vo hartieno izdanie koi bea tamu naredeni. Na polovinata zastana i vikna: Kade e mojata... A, ne, taa minatata nedela mu ja pozajmiv na Bank. Dojde do krajot na redot i gi spu{ti prstite na budilnikot {to stoe{e tuka. Ne, site se ovde, re~e. So prstot go ~ukna yvon~eto na vrvot od budilnikot. Cing... [to bara pe~kata ovde? re~e toj, gledaj}i vo grealkata na butan koja be{e izvle~ena od otvorot za kamin, i stoe{e nakrivo pokraj za{titnata `ica pred kaminot. Ti li ja pomesti? Ne, re~e. Osven mo`ebi dodeka se navednuvav ... ^ekaj, kapakot odzadi e otvoren ... Se navedna nad grealkata da go zatvori kapakot. Robi! Prazna e! Kade e sadot za butan? Toj stana od krevetot. Butan-boca? Se namurti. O, ne... Nemoj da re~e{ deka ni ja zele ebenata butan-boca? Go pogledna, gi spu{ti ramewata, i go svrte pogledot kon otvoreniot prozorec. Mo`ebi ja frlile, od ~ista zloba, mo`ebi e nadvor na trevata... Toj otide do prozorecot i pogledna nadvor. Ne gledam ni{to. Mra~no e, no mislam deka bi ja videl. U`as! Toa be{e nova butan-boca od pred dva dena! Taa tresna so rakata po metalnata ramka na grealkata. Zayve~i. Koga zvukot prestana, toj re~e: Ba{ mislam ne{to, srce - no}eska, koga mi go sokri radioto, dali mi gi sokri i kasetite? Taa odmavna so glavata. Zo{to bi gi kriela? re~e. Pogledna na podot kraj krevetot. Obi~no bea tuka... Gi nema{e. 56 Margina #13-14 [1995] | okno.mk O, Robi, tvoite kaseti! Kolku mi e `al ... Toj go sobori pogledot i odmavna so glavata. Sega odam da telefoniram, re~e. Ne! Ne me ostavaj ovde sama! Dobro, toga{ odi ti. Ne sakam, mo`da se motaat tuka nekade ... Zo{to da ne odime zaedno? Ajde zaedno da odime. Ajde, toa ti e dobra ideja, re~e. Gi krena kaputite i go pridr`i nejziniot. Ajde, odime zaedno da vikneme policija, sega vedna{. Na patot kon izleznata vrata taa skokna do kujnata i go isklu~i gasot na ringlata pod ~ajnikot. Svir~eto padnalo od ~ajnikot i le`e{e na podot pokraj {poretot. Kujnata be{e polna parea a ~ajnikot prazen. Ajde! vikna odnadvor. Koga se vratija ja otvorija vleznata vrata i stoeja nekolku sekundi do nea, naslu{nuvaj}i. Ni{to. Taa vleze i go ~eka{e da ja zaklu~i vratata pred da pojdat vo kujnata. Bi mo`ele da svarime ~aj, re~e. Malku da n$ zatopli. Nadvor e ladno, re~e toj. I ovde e ladno, re~e taa. Jas ne go soblekuvam kaputot. Toj kimna so glavata, i go napolni ~ajnikot so voda od ~e{mata. Potoa go odvrti gasot na najsilno na dvete ringli, go pritisna kop~eto za plamen i go spu{ti ~ajnikot na ednata od niv. Plamen~iwata gi obli`uvaa potemnetite rabovi. Go namali oginot na taa ringla i gi protri racete nad plamenot od drugata. Taa pogledna vo plakarot od drugata strana na mijalnikot. Bi mo`ele da napravime tost, re~e. Toj {mrkna. Alkoholot ti predizvikuva glad. [to, ne mo`eme ni edno par~e da podelime? Podobro ne, stvarno; veknata treba da ni trae do ponedelnik. Mig podocna toj ja pogledna. A mo`ebi i bi mo`ele. Se grizna za krajot od ustata. Pa }e n$ zagree, neli? Taa go zatvori plakarot. Ne, ne, vo pravo si: podobro ne. Taa otide do plakarot i se dobli`i do {poretot. Daj malku jas da se stoplam, re~e. Na vleznata vrata se za~u treskawe. Nikoj od niv ne se mrdna. Pak treskawe. Potoa zayvoni yvon~eto. Toa se policajcite, re~e toj. Potivko! re~e taa. Toj pogledna vo nea. Pak yvon~eto. Jas }e otvoram, re~e, se svrte i izleze od kujnata. ^ajnikot se gree{e. Taa go podigna drugiot ~ajnik od `icata za cedewe sadovi, malku go isplakna so vrela voda i ja isturi vodata vo mijalnikot. Slu{na kako se otvara vleznata vrata, glasot od skalite re~e: Grabe`? Robi odgovori: Da, taka e, vlezete ... Taa stavi kesi~ka so ~aj vo prazniot ~ajnik i po~na da ja stava vrelata voda dodeka ~ekorite se pribli`uvaa kon kujnata. Robi se naka{la. Taa se svrte. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 57 Eve n$, re~e Robi. Cajkanot kimna i ja svrte glavata da ja razgleda celata prostorija. Ova e kujnata, re~e. Taa pogledna vo Robi i pogledite im se vkrstija. Toj ja navedna glavata. Da, re~e Robi, kujnata. I - ovde li se slu~i grabe`ot? Ne, re~e taa. Tamu, vo drugata soba, vo spalnata, go skr{ile prozorecot i ja otvorile ra~kata i ... Mo`ete li da mi ja poka`ete spalnata soba? re~e cajkanot, ve}e zavrten i poa|aj}i kon hodnikot. Da, sekako, re~e Robi i trgna po nego. Taa go stavi ~ajnikot so ~ajot na {poretot, go namali gasot na najmalku i trgna po niv. Cajkanot nose{e temen mantil za do`d od nekoj debel {u{kav materijal koj{to {u{ka{e i potpuknuva{e dodeka ode{e niz hodnikot; koga se zaka~i za plakarot vo spalnata soba jaknata glasno za{u{ka taka {to ne se slu{na {to re~e vo toj moment. Molam? re~e Robi. Cajkanot zavrte okolu krevetot i otide do prozorecot. Ni{to, re~e. Dvajcava stoeja kaj vratata i go gledaa kako {irum go otvara prozorecot, ja vadi glavata nadvor i gleda levo desno pa dolu na trevnikot. A otpe~atoci od prstite? pro{epoti taa. Robi odmavna so glavata. Gleda{ deka ima rakavici, re~e. Cajkanot ja povle~e glavata i cvrsto go zatvori prozorecot. Golemo par~e staklo padna od ramkata i se rasprsna vrz linoleumot kraj negovite noze. Toj zastana, go zatvori prozorecot so ra~kata i go svrte liceto kon niv. Kimna, pa go pogledna nego, pa nea. Vo red, a sega da slu{neme nekoi detali, re~e i sedna. Da, detali, re~e Robi. Pa, dojdovme okolu... Cajkanot ja digna rakata i zavrte so glavata. Ja otvori svojata {u{kava jakna i ja pikna vnatre rakata. Jaknata potpuknuva{e. Izvadi blok~e; od `i~enata spirala na vrvot od blok~eto izvadi moliv, potoa svrte nekolku stranici, go proveri vremeto na svojot ~asovnik i po~na da pi{uva. Po nekolku sekundi ja krena glavata. Imeto? re~e. Prvo vie, gospodine. Robert London, re~e Robi. Adresa? Ovde. Cajkanot zjapa{e vo blok~eto. Ti toa saka{ da bide{ pameten? Kako? Ne! Samo si mislev ... Prostete. Piterova ulica, broj 25. Cajkanot po~na da pi{uva. Prv kat desno, taka? Posledniot vlez desno, taka se vika, re~e taa, prv kat, posleden vlez desno. [{{! re~e cajkanot, ne krevaj}i go pogledot. A sega. Godini? Dvaeset i osum. Profesija. 58 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Nemam. Nevraboten? Pa da. Cajkanot kimna, pi{uva{e u{te edna sekunda. A sega. Va{eto ime, }e ve molam? Xeki Brus. Cajkanot go krena pogledot, sme{kaj}i se. Toa Xeki e skrateno od ne{to? @aklina, mo`ebi? Ne, samo Xeki. Adresa? Isto kako i negovata. Zna~i, ovde `iveete zaedno? Da, re~e Robi. No ne ste kako takvi vo brak? Ne sme, re~e Xeki. Go delime stambeniot prostor, taka se veli. Vo red, re~e cajkanot. Vsu{nost toa mene i ne mi e va`no. Va{ite godini? Trieset. Cajkanot go krena pogledot kon nea, za mig go stavi vrvot na molivot vo usta, potoa zapi{a. A va{ata profesija? Nemam. Da napi{am doma}inka? Nemojte toa da go napi{ete! frkna taa. Nevrabotena sum, ete toa sum. Cajkanot prodol`i da pi{uva nekolku sekundi, i potoa stavi to~ka. Vo red, re~e, a sega da ja slu{neme prikaznata. Ka`ete mi zaedno. Bevte - kade? I se vrativte - koga? I {to najdovte? Ti raska`i, re~e Xeki. Robi go pro~isti grloto. Bevme vo pabot, re~e. Rouzmarki pabot, vedna{ tuka zad agolot. Zna~i, pievte? Pa, ... po dve pija~ki .. po edna golema i edna mala krigla. Sabota e! I koga se vrativte doma? Po fudbalskite rezultati, re~e Xeki. Da, re~e Robi, ne ostanavme na natprevarot. Zna~i, koga dojdovme be{e nekade okolu deset i petnaeset. I otkrivme deka nekoj ni vlegol vo stanot. Vo red, re~e cajkanot. A sega, izgleda{e vaka ili ne{to ste pomestuvale? Ne, vaka be{e, re~e Xeki. Samo izlegovme, vedna{ vi telefoniravme, i vie dojdovme nabrzo potoa. Toj kimna so glavata. Bev vo ovoj kraj, re~e. Se zavrte da pogledne niz sobata. Vlegovte i prozorecot be{e otvoren, a edno staklo iskr{eno? Tie potvrdija. I {to e ukradeno? Mo`ete li da mi ka`ete {to e s$ ukradeno? Pa, glavnoto e butan-bocata od grealkata, re~e Xeki. A nova be{e: samo {to ja stavivme zav~era! Butan-boca. Toj {mrkna. U{te ne{to? Margina #13-14 [1995] | okno.mk 59 Kasetite, re~e Robi. Site kaseti mi gi nema. Kolku gi imalo? O, dvanaeset, trinaeset. Razbiram. Mo`ete li da mi gi opi{ete kasetite, {to ima{e na niv, i taka natamu? Pa, ne se kupeni snimeni, tuku prazni pa jas gi snimav. Pove}eto soul, malku bluz. Li~no snimeni kaseti, re~e cajkanot. Da, taka. U{te ne{to? Pari, skapocenosti, nakit? Isuse, zaboraviv! re~e Xeki. Mojata dijamantska ogrlica is~ezna! Cajkanot se ispravi. Kako? re~e. Xeki se nasmea. [ega ... Cajkanot odmavna so glavata, izdi{uvaj}i. Samo butan-buca i kasetite, re~e Robi. Do sega samo toa go zabele`avme. Cajkanot stana. Toga{ ne e mnogu, a? Pogledna naokolu pa se namurti. ^ekajte. A televizorot: kade e? I nego li go zele? Pauza. Nie nemame televizor, re~e Xeki. Nemate televizor? Ne, nemame. Ve}e podolgo vreme. A. A zo{to? Robi i Xeki se poglednaa. Kakva vrska ima toa so bilo {to? re~e taa. Cajkanot gi sobra ramewata. A, pa nema, nema. Samo me interesira{e. Trgna kon vratata. Tie se trgnaa za toj da pomine. E, pa toa bi bilo s$ {to zasega mo`am da napravam. ]e poglednam nadvor no ne veruvam deka }e najdam ne{to. I }e vnimavam dodeka vozam naokolu, }e zapram nekogo ako vidam deka tegne butan-boca, a! Se nasmea. Go stavi blok~eto vo vnatre{niot xeb, a jaknata povtorno za{u{ka dodeka ja zakop~uva{e. Osven toa, vi sovetuvam da stavite posigurni bravi na prozorcite; ova ne }e se slu~e{e da gi imavte. Ja otklu~i vratata i se svrte kon niv. Ete taka, jas zaminuvam. Robi ja krena rakata kon glavata. E, ~ekajte, re~e. Da? Zarem nema da zemete otpe~atoci, ili taka ne{to? Da, {to sega? re~e Xeki. Cajkanot se nasmevna. Otpe~atocite nemaat vrska so mene, re~e. Toa e drugo oddelenie. Tie sigurno }e dobijat kopija od mojot izve{taj, taka {to ima nekoja {ansa deka izutrina }e naminat. No da bidam iskren, verojatno nema da se pletkaat okolu vakva rabota. Mislam, ni{to vredno ne e ukradeno, taka da ... Toj gi spu{ti ramewata. Pa toga{ {to }e bide? re~e Robi, koga cajkanot izleze na skalite. 60 Margina #13-14 [1995] | okno.mk ]e dobiete pismo za dve tri nedeli, samo za da vi ka`at deka ne bilo ni{to, re~e cajkanot. Osven ako stokata ne se pojavi, vo toj slu~aj }e ve vikneme zaradi identifikacija. No jas ne bi se nadeval. Povtorno gi spu{ti ramewata. Sega stvarno moram da odam, re~e. Leka no}. Otide po skalite, preskoknuvaj}i po dve. Robi i Xeki gledaa po nego. Leka no}i vam, re~e Robi. Se dobli`i do prozorecot i po~na da lepi novinski lenti so selotejp preku skr{enoto staklo. E, da go napravevme ova porano, re~e. Pred da padne do`dot. Drvoto e sosema mokro i selotejpot ne saka da se zalepi. Verojatno e najdobro {to pobrzo da si legneme, re~e taa. Taka brzo }e se zagreeme. S$ dodeka sedime ovde, bez greewe, }e ni bide ladno. Toa mi e sosema jasno, Xeki, no nekoj mora da ja zatne ovaa ebena dupka, osven ako ne saka{ cela no}da te {iba do`d, i duva eben veter. Isuse! Nemoj da mi vika{! I jas se smrznuvam, gleda{! Dobro, vo red, prosti. So zabite otkina dolga lenta od selotejpot i se trude{e da ja zalepi novinskata hartija koja se vitka{e na vetrot. Po nekolku sekundi re~e: A {to pravi{ ti? Ahaha, ~ekaj samo da vidi{. Ne{to {to dobro i ubavo }e te stopli! [to? Da ne pronajde nekoja tajna kaseta od Dip Hit vo }esite, a? Taa se nasmea i stana od mestoto na koe kle~e{e pred plakarot. Se za~u yveckawe na {i{iwa vo crnata }esa {to ja dr`e{e. Viski! izvika toj. Samo ti ubavo zavr{i so taa dupka, re~e taa i izleze od sobata. Toj prodol`i da ja lepi hartijata, potpevnuvaj}i si ne{to i sme{kaj}i si se samiot na sebe. Nekolku sekundi potoa se oddale~i ~ekor nanazad i go pogledna svoeto delo. Hartijata se due{e na sredinata koga }e duvne{e silen vetar, no rabovite bea dobro zalepeni i ne se pomrdnuvaa. Toj ja frli rolnata selotejp na stol~eto pokraj krevetot i se podigna na prsti da gi spu{ti zavesite koga vo ku}ata se za~u tresok i vrisok. Toj pojde. Xeki stoe{e kraj mijalnikot, so laktovite pribieni do teloto, ednata {aka cvrsto stegnata ja dr`e{e na gradite, a vo drugata ja stega{e ra~kata od ~ajnikot. Pareata se kreva{e od ~ajnikot i se zadr`uva{e vo ladniot kujnski vozduh. Na poplo~eniot pod okolu nejzinite noze bea raseani staklenca. Koga toj zastana na vratata, nejzinite o~i se zatvorija, usnite & se iskrivija i taa vikna da pla~e, bez solzi vo po~etokot, samo zvukot na pla~ot doa|a{e od nejzinata usta; potoa se pojavija i solzi, te~ea niz nejzinoto vcrveneto lice i pa|aa od bradata ... i naedna{ po~na da cvi~i i da krkori, ramewata & se digaa i spu{taa dodeka golta{e vozduh i lipa{e. Toj pojde kon nea so ra{ireni race povtoruvaj}i go nejzinoto ime, velej}i & da se smiri, koga: Stoj! vikna taa, i toj zastana. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 61 [to e? pra{a toj. Na podot ima par~enca staklo a ti si samo vo ~orapi, re~e, pla~ej}i, no dodeka zboruva{e, nejzinoto lipawe se pretvori vo nasmevka i taa se nasmea, i se smee{e glasno dodeka ne ostana bez zdiv, potoa u{te malku pla~e{e dodeka vdi{uva{e vozduh. I toj po~na da se smee. Ba{ si budala, re~e. Nema zo{to da ta`i{, nikoj ne e povreden. Ah ... znam ... samo se ~uvstvuvam tolku glupavo ... Toj ja ispru`i rakata od mestoto na koe stoe{e, go zema ~ajnikot od nejzinata raka i go stavi na {poretot. Potoa so rakavot od svojot xemper gi izbri{a solzite od nejzinoto lice. [to voop{to prave{e? re~e. Taa go pogledna trepkaj}i. Eh ... {mrkna. Gi najdov vo plakarot ovie dve stari {i{iwa od limonada, i si rekov da gi napolnam so vrela voda, pa ubavo da n$ stoplat vo krevet ... Ooo, Xeki, sigurno ne ja stavi vrelata voda vo staklenite {i{iwa, a? Ne! Mo`ebi sum budala, no ne sum glupava, Robi. Vodata se stopli, no ne zovre, i go napolniv ednoto {i{e i toa be{e dobro. I sakav da stavam tapa za da ne se oladi, pred da go napolnam drugoto, no ne{to se slu~i, neznam {to, verojatno ne sum ja stavila dobro tapata; se zaglavila i koga sakav da ja izvadam, nekako so laktot go zaka~iv ova drugoto. I vidov kako se ni{a na rabot i se zaletav da go fatam i go butnav ova polnoto i dvete padnaa na podot i se sma~kaa. Sega ve}e nemame ni edno {i{e so topla voda! Liceto & se stegna kako da }e zalipa povtorno; no toj & se nasmevna i & go dofati ramoto so rakata, i po nekolku sekundi i na nejzinoto lice se pojavi nasmevka. Isuse Hriste, pro{epoti. Xeki? [to? Mislev deka spie{. Se razbudi? Ne, ne spiev, samo se prepravav: gi zatvoriv o~ite i di{ev tivko, se obiduvav da go naditram mozokot da me ostavi stvarno da zaspijam. Toj se zavrte kon nea. I ne ti uspea? Toa e zaradi toa {to me pritiskaat site ovie kaputi i ostanatoto. Mi se ~ini deka mi gi kr{at koskite. Kaputite ni se potrebni, tie ni se kako dopolnitelni }ebiwa. Bez niv bi se smrznale. Jas i onaka se smrznuvam. Osven toa i se gu{am. Ne mora{ glavata da ja pika{ odozdola, znae{ ... Taa mu go zbrca laktot vo stomak i se zakikoti. I toj se nasmea. Ti{ina. Robi ... [to? Kolku e ~asot? 62 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Ti bara{ od mene da ja dignam rakata vo ovoj leden prostor za da poglednam na ~asovnikot? Da. Ne! Zar nema{ svetlo na ~asovnikot? Imam. ^ekaj. Toj ja vovle~e glavata pod pokrivkite i malku se svitka, pribli`uvaj}i gi racete do pred liceto za da go pritisne kop~eto za svetlo i da go vidi vremeto. Dva i dvaeset, re~e i vozdivna. Samo? Isuse! Siguren li si deka ne ti se smrznal ~asovnikot? Ne e, no ne{to }e ti ka`am, Xeki, re~e, so glavata i ponatamu pod pokrivkite. [to? Eden prde` vo vakvi okolnosti mo`e da bide fatalen ... O, Robi ba{ si deti{te! Znae{, gledaj}i od ovaa perspektiva, toa vedna{ mi padna na um. Toga{ ispravi se. I prestani da se vrtka{ tuka dole. Obi~no ne se buni{ koga se vrtkam. Da, no sega gi kreva{ }ebiwata i vleguva laden vozduh. Ajde, prestani! Toj se ispravi i glavata mu izroni na pernicata. Isuse, ovde gore navistina e ladno, re~e. Ladno e, re~e taa, no mislam deka nema da ni smeta koga }e zaspieme. Se kladam deka istoto toa go rekol i kapetan Skot, re~e Robi, Slavnite posledni zborovi. Taa se zakikoti i zevna. Nadvor vetrot stanuva{e s$ posilen i do`dot udira{e vo prozorcite. Da ne go skr{ea prozorecot, ne bi bilo volku grozno, re~e taa. Sigurno i toga{ bi bila potrebna cela ve~nost sobata da se zatopli bez grealka, no sepak bi se zatoplila od na{ite tela. No vaka, so toj prozorec, nevozmo`no e: {tom }e izdivneme malku toplina, toa vedna{ izleguva a namesto toa vletuva laden vozduh. Toj vozdivna. S$ dodeka mo`e{ da go vidi{ svojot zdiv, znae{ deka si `iva. Iako, ovde e tolku mra~no {to ni{to ebeno ne se gleda; i {to toga{? Mo`am samo edno da ka`am, re~e taa. Se nadevam deka onoj {to ja digna na{ata prokleta butanboca vo ovoj period od godinata i na vakvo vreme imal nekoja debela pri~ina. ]e ti ka`am na {to jas se nadevam: Se nadevam deka butan-bocata eksplodirala dodeka ja mestel i go raznela vo prav i pepel. O Robi ... No razbira{ {to sakam da ka`am: mo`ebi e za nekoja siroma{ka ili za nekoja stara baba ili nekoj takov, toga{ e vo red. Po{tedi me od taa prikazna, Xeki! Ti misli{ deka Robin Hud upadnal vo na{iot stan? Da, i se nadevam deka moite kaseti im gi dal na gladnite Etiopjani. Taa ni{to ne odgovori. Ni toj ve}e ne zboruva{e. Nekoe vreme se slu{a{e samo nivnoto di{ewe, i vetrot i do`dot koi udiraa po prozorecot. Taa vozdivna. Potoa pak ti{ina. Taa pak vozdivna i re~e: Mo`ebi bi bilo podobro da odime vo kujna. Samo {to go pomisliv istoto, vedna{ odgovori toj. Mo`eme da go pu{time {poretot i vedna{ bi se zatoplilo. Mo`eme duri i da se napieme ~aj, Margina #13-14 [1995] | okno.mk 63 dodeka ~ekame da ni se odmrznat koskite. I nekoj tost da izedeme, a? Bi mo`ele toa da go nare~eme pojadok. Toa ne. Bi mo`ele. Zo{to da ne? Pojadok. Utro, gleda{. Da, ama ne spievme, neli? A toa e ona {to e va`no: prvo spie{ a posle stanuva{ i pojaduva{, toa ti e pojadok. Ti{ina. Mislam deka toa ne bi bilo vo red, re~e taa. Vsu{nost, eve {to misev jas, re~e toj. Mislam deka bi trebalo za sekoga{ da se preselime vo kujna zaedno so krevetot, da ja izvadime masata od tamu. I da jademe sedej}i na krevetot. Toa bi bilo logi~no: bi imale samo edna soba za zatopluvawe. Vo su{tina, voop{to ne bi morale da ja zatopluvame: tamu gotvime, greeme voda i nie stalno tamu - plus toa e pomala soba - }e se topli samata od sebe. Problemot vo ovaa soba se prozorcite, tolku se prokleto golemi. Ladnotijata samo re`e niz stakloto. A kako toa da ne e dovolno, tuku furi i niz puknatinite okolu ramkata, kade{to drvenarijata e iskrivena. Gospode, na ova treba{e odamna da se setime. Toa e zdrav razum. Se soglasuva{? Zastana. Xeki? Se zavrte kon nea. Xeki? Hmmm ... Xeki, se soglasuva{ li? Hmmm, {to? Toj se navedna kon nea i blago ja protrese. Se soglasuva{ li, Xeki? [to? [to? [to me pra{uva{? [to! Zarem ni{to ne slu{na? Verojatno sum zadremala, znae{, malku sum dremnala ... Gospodi, jas ovde isturam golemi idei a ti ni{to ne slu{a{. Ama, slu{av. Re~e deka bi trebalo da odime vo kujnata, neli? Vo pravo li sum? Toj {mrkna. Da, dobro, no zo{to sega da se pletkame, i bez toa samo {to ne zaspavme, taka li e? To est, jas samo {to ne zaspav, dodeka ti ne me razbudi, |ubre edno. Toj vozdivna. Prosti, re~e. Po nekolku sekundi toj povtorno prozbore. Xeki, imam druga ideja. Znae{ deka re~e kako jas sekoga{ zaspivam koga }e gi stavam svoite kaseti? Ajde, vklu~i go radioto, najdi nekoja fina muzika, i mo`ebi }e zaspieme slu{aj}i. O, ne, ti sekoga{ zaspiva{, a jas ostanuvam da le`am budna! No ti i bez toa samo {to ne zaspa, neli e taka? Ajde. ]e bide s$ poladno ako ne zaspieme, a kolku podolgo se raspravame, s$ pove}e go odlo`uvame spieweto ... Ajde! O Gospode! Dobro, toga{ ... Taa ja pikna rakata pod }ebiwata i ostanatite plastovi obleka i po~na da bara na podot kraj krevetot. Mig podocna go najde radioto i go digna na prekriva~ite. Se za~u klik, potoa kr~ewe. Go podzapre i po~na da go vrti kop~eto baraj}i stanica, pominuvaj}i 64 Margina #13-14 [1995] | okno.mk niz nekolku grupi glasovi, koi zboruvaa na stranski jazici, klasi~na muzika i mno{tvo nera zbirlivi, cvile~ki tonovi. Zapre na stanicata na koja se ~ita{e so amerikanski akcent; se ~itaa rezultati od ko{arkarski i fudbalski natprevari. Samo toa ni treba, re~e. Prodol`i da go vrti kop~eto. Po u{te nekolku sekundi kr~ewe, se za~u pesna vo kantri stil, tivko no jasno. Mislam deka ova e najdobroto {to mo`eme da go fatime, re~e taa. Malku go zasili tonot, se navedna da go spu{ti radioto na podot pokraj krevetot, potoa se povle~e nazad pod prekriva~ot i cvrsto gi zalepi nozete i racete do teloto. Mom~eto koe{to pee{e ima{e pla~liv glas, i pee{e za svojata devojka {to umira. Prvo be{e ta`en i pla~e{e, a potoa dojde sve{tenik i mu ka`a deka povtorno }e ja sretne svojata devojka na nebo, koga i samiot }e umre. Sve{tenikot mu re~e vaka: ]e ja sretne{ tamu gore, na neboto kade {to s$ e ubavo, koga Bog }e dojde da gi sobere svoite biseri. Ova go oraspolo`i mom~eto, i ottoga{ be{e potpolno sre}en; go prodol`i svojot `ivot, i koga i da go fate{e taga samo }e go povtore{e refrenot i vedna{ se razvedruva{e: Koga Bog }e dojde da si gi sobere svoite biseri... Ej, Robi, re~e Xeki koga zavr{i pesnata. [to misli{ kako umrela devojkata? Mo`ebi se smrznala i umrela, a? Toj ne odgovara{e. Pa sigurno i vo Teksas nekoga{ zaladuva, a? Ili kade i da e toa. Zemjata na kantri i vestern. Taa {mrkna. [to misli{? Toj ne odgovori. Robi, re~e tivko, spie{ li? Ne re~e ni{to. Radioto svire{e orkestarska verzija na nekoja pop pesna od sedumdesettite. Taa ja ispru`i rakata vo ladniot vozduh i go isklu~i. Robi? Ti{ina na negovata strana od krevetot. Potoa se slu{na negovoto izdi{uvawe. Taa ~eka{e. Toj vdi{a. Taa ~eka{e. Prevod: Budimka Popovska Margina #13-14 [1995] | okno.mk Clemens Habicht 65 Xenet Vinterson (izvadoci od romanot “Strast”) императорот Tolku golem merak ima{e Napoleon po pile{koto {to vo kujnata oko nemo`e{e da se sklopi. A i {to kujna be{e, so ptici ugol goli, polurazgoleni, sekakvi; edni mrtvi ladni visea po ~engelite, drugi ponakroce se vrtea na ra`enot ama najmnogu gi ima{e na buni{teto oti Imperatorot si be{e prezafaten. ^udno ~oveka taka gladta da go pritesni. Toa mi be{e prva slu`ba. Otprvin samo im go vitkav vratot na piliwata ama ne pomina dolgo i jas li~no mu go nosev poslu`avnikot niz dve pedi kal do negoviot {ator. Me saka{e oti bev kus. More, da ne si se falam. Ne me pizme{e. Ja saka{e samo Xozefina a i nea ja saka{e kako piliwata. Imperatorot nikoga{ ne go slu`ea lu|e povisoki od metar i pol. Slugite si gi meste{e malenkavi a kowite golemi. Najsakaniot negov kow mere{e {est-sedum lakti i tolku dolg mu be{e opa{ot - tripati da go zavitka{ okolu ~oveka pak }e ti ostane za perikata na qubovnicata mu. Kowot si be{e tersene i tolku otepani kowu{ari ima{e po kowu{nicata kolku {to ima{e piliwa na trpezata. Onie {to yverot sam ne gi ubi mavaj}i lesno so kopitata, gospodarot gi sredi oti vlaknoto ne mu bleskalo ili uzite ‘r|a fatile. “Novata vlada mora zaslepuva~ki da bleska i da impresionira,” vele{e. Leb i igri ~inam vele{e. Zatoa i ne be{e nekoe ~udo {to koga edvam najdovme kowu{ar toj isto taka be{e cirkuzant a na kowot mu be{e do kolena. Koga go timare{e yverot }e se ka~e{e na skala so dobra potpora i triagolnik na vrvot ama koga go java{e }e mu skokne{e pravo na ‘lsakaviot grb a kowov se isprava{e i ‘r`e{e ama nemo`e{e da kurtuli od nego duri ni so nosot v zemi i zadnite noze do boga dignati. Taka vid videlina }e fatea vo oblaci pra{ina i patuvaa so ~asovi a spe~eniot zaka~en za grivata go bodina{e kowot na jazik koj nikoj od nas ne go razbira{e... ...Toplo nema, samo od ladno-poladno. Ne si prispomnuvam ve}e kako be{e ogan kolenata da ti gi topli. Duri i vo kujnata, vo najtoploto mesto vo sekoj logor, premnogu e skudna toplotijata za da se ra{iri i na bakarnite kotliwa se nafa}a parea. Edna{ nedelno gi sobuvam ~orapite da si gi potkastram noktite i drugite vikaat sum bil kokona. Vo nosot sme crveni, vo prstite - modri, a inaku beli. Trobojka. Vaka pravi da ne mu se rasipat piliwata. Zimata mu doa|a kako dolap~e. Sepak ova be{e pred mnogu godini. Vo Rusija. Denes lu|eto za nego zborat nebare znael {to pravi. Nebare duri i najkobnite gre{ki gi napravil od maler i samouverenost. 66 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Za nikade be{e. Propast, siluvawa, klanici, edno ~udo ubistva, glad - so ovie zborovi makata si ja dr`ime ponastrana. Zborovi za vojnata {to gi {tedat o~ite. Prikazni vi prika`uvam. Veruvajte. ...I na slava i na ma~na rabota nie sme si taka, umereni lu|e. Retko ne{to }e n$ dopre a po dopir kopneeme. Le`ime budni no}e, sakame temnoto da se rascepi i da ni se javi nekakva si vizija. Strav n$ fa}a od umilnosta na decata ni ama gledame da gi izrasneme kako nas. Umereni, kako nas. Vo vakva no}, so ~e{ki dlanki i lica, ~ovek }e se ponadeva deka vo filxanite idninata }e ni poka`e angeli i dobro poznatite {umi odedna{ }e ni otkrijat drugi vrvici... ...Mu raska`uva{e i drugi prikazni. Za Deva Marija i kako ~ovek nemo`e mnogu na nea da se nadeva. “@enite”, vele{e, “Tie sekoga{ }e te naditrat.” “Sekoga{ }e te nasetat deka podla`uva{. Eve, i Deva Marija neli e `ena, i ako e sveta, ma{ko so nea na kraj ne mo`e da izleze. Dewe-no}e mo`e{ da se moli{ i~ nema da te ~ue. Ako si ma{ko poarno so Isus da si ima{ rabota.” Rekov, ta neli Deva Marija ni e posrednik. “Da de, ama taa za `enskiot svet posreduva. Eve, imame doma edem spomenik, taka verno napraven, ~ini{ ista Deva Marija. ]e dojdat `enite so pla~ewe i kitki cve}e a jas }e se skrijam zad gredite i `imi site sveti spomenikov od mesto se mrdnuva. Ma`i pak, koga }e dojdat, so kapite v race, }e pobaraat edno drugo a i molitvite }e gi ka`at - spomenikov-kamen kako {to si e. I sto pati ubavo sum im rekol, “Pravo kaj Isusa da odite” (i od nego imame spomenik, tuka blizu), a tie ne me slu{aat oti ma`ite taka si se `elni `ena da gi slu{a”... дама треф ...Si bil edna{ eden nejak i priglup ~ovek pa `ena mu i ~amecot go ~istela i ribata ja prodavala i decata gi gledala a u{te i odela na stra{niot ostrov sekoja godina koga & bilo vreme. Ku}ata im bila lete-ogin topla, zime-ko~an studena, a hrana imalo malku za tolku gladni usti. [etaj}i taka nekoj turist od crkva v crkva ~amxijava se zaprika`al so nego koga ~ovekov izvadil edno kese zlatnici od xebot, go stavil na krajot od ~amecot i go pra{al za ko`urkite na stapalata. Idela zima a ~amxijata bil bez pari pa si rekol “[to lo{o mo`e da me snajde samo ednata ~izma da ja sobujam i da mu poka`am na gostinot?” Utrinata ~amecot go na{le dvajca sve{tenici na pat za v crkva. Vo nego turistot bladal ne{to nepovrzano i si gi tegnel prstite na nozete. ^amxija nemalo. Turistot go odnele vo ludnicata San Servelo, mirno mesto kade {to gi gledaat bogatite od um {to se mrdnale. Kolku {to znam, u{te e tamu. A ~amxijata? Margina #13-14 [1995] | okno.mk 67 Toj mi bil tatko... ...Se pogodilo toga{ koga do{lo vreme da se rodam sonceto da se zatemni i majka mi zapnala kolku {to mo`e da si gi uspori makite dodeka da projde. Arno ama, kako sega taka i toga{ ne mi bilo po kef ~ekaweto i duri babicata dolu go podgrejuvala mlekoto glav~eto mi se izmolknalo nadvor. Ubavo glav~e so crvena kosa i o~i {to zableskale namesto sonceto. Devoj~e. Ra|a~kata lesno pominala i babicata me dignala za noze, udoluglava, duri da zakenkam. Arno ama koga me legnale da me isu{at majka mi damlosana gi svrtela belkite a babicata trgnala da si otvori u{te edno {i{e vino. Stapalata mi bile oko`ureni. Vremeto ne pameti nekoga{ na ~amxiite da im se rodilo devoj~e so oko`ureni stapala... Grape Frogg ...Na{ite predci. Pripadnosta na{a. Minatoto ja pretska`uva idninata i samo poradi nego taa e vozmo`na. Bez minato i idnina pak, sega{nosta e delumna. Seto vreme e ve~no prisatno i zatoa seto e na{e. Nikakva smisla nema da se zaborava, smisla ima samo da se sonuva. Taka se obogatuva sega{nosta. Taka taa se dopolnuva. Vo lagunata utrovo, so minatoto {to vesla pokraj mene, ja gledam idninata kako svetka vo vodata. Go gledam svojot odraz vo vodata i vo izobli~uvawata na liceto gledam vo {to mo`e da se prestoram. Kakva }e mi bide idninata ako ja najdam? ]e ja najdam. Strasta e negde me|u stravot i seksot.... ...Isus se rodi. Majka mu-vozvi{ena, tatko mu-zaboraven. Vo hor pejat angelite a Gospod sedi na krov ka~en kraj sekoja crkva i izobilno gi blagoslovuva tie pod nego. [to ~udo e da se sploti{ so Gospoda, so nego da se meri{ vo umot, i da znae{ deka em gubi{ em dobiva{. A kade na drugo mesto mo`e{ bez strav da u`iva{ vo ~udesniot mazohizam na `rtvata? Da se spru`i{ pod negovoto kopje i da sklopi{ o~i. Kade na drugo mesto mo`e{ da ima{ takva kontrola? Vo qubovta sigurno ne. Pove}e mu treba{ ti nego otkolku toj tebe oti toj znae {to go ~eka ako te nema, a ti, {to ni{to ne znae{, mo`e{ kap~eto da si go nakrivi{ i da tera{ ponatamu. Si vesla{ taka po vodata, za nego oko ne ti trepnuva, a toj gore vredno si bele`i so kolkava sila morskata struja ti minuva okolu glu`dovite... 68 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Daglas Adams (izvadoci od “галактичкиот водич за автостопери - трилогија во четири дела”) “Galakti~kiot vodi~ za avtostoperi” e edna isklu~itelno isklu~itelna kniga. Ureduvana e i prereduvana mnogu pati, vo tekot na u{te pove}e godini, od bezbroj urednici. Vo nea se pomesteni prilozi od mnogu patnici i nau~nici. Vovedot po~nuva vaka: “Vselenata”, veli, “e golema. Stvarno golema. Da ne ti se verue kolku epten mnogu raspametua~ki e golema. Tebe mo`e ti se ~ini daleku do samoposluga da trkne{ ama u sporedba so vselenata to ti e vo{ka u pubertet. Vidi,...” (Po nekoe vreme knigata stilski se pripastruva i po~nuva da vi go ka`uva toa {to treba da go znaete, kako na primer deka fantasti~no ubavata planeta Betselamin e tolku zagri`ena poradi kumulativnata erozija koja ja predizvikuvaat desette milioni turisti godi{no, {to neto razlikata pome|u koli~estvoto hrana {to }e go vnesete vo organizmot i ona {to od istiot }e go iznesete, dodeka ste na planetata, se otstranuva so hirur{ki zafat koga si odite. Zatoa, od `ivotna va`nost e sekoga{ koga na ovaa planeta odite vo ve-ce da si zemete bele{ka.) Raka na srce, i pogolemi umovi od onoj na vovedni~arot na “Vodi~ot” imaat zapelte~eno pred beskonkurentnata ogromnost na oddale~enosta me|u yvezdite. Nekoi }e vi predlo`at da si zamislite za moment kikiritka vo Reding ili orev~e vo Johanesburg i sli~ni drugi zamajuva~ki koncepti. Vistinata e vsu{nost deka me|uyvezdenite distanci se pregolemi za ~ove~kata imaginacija. Duri i na svetlinata, koja patuva tolku brzo {to na pove}eto su{testva im trebaat iljadnici godini duri da im svetne deka taa voop{to patuva, & treba vreme da stigne od edna do druga yvezda. Za osum minuti stignuva od yvezdata Sol do onamu kade {to be{e Zemjata, a za u{te ~etiri godini do prvata yvezda-kom{ika na Sol, Alfa Proksima. Za da stigne do drugiot kraj na Galaksijata, na primer do Damogran, na svetlinata & treba malku pove}e vreme - petstotini iljadi godini. Rekordno, ovaa relacija so avtostop mo`e da ja pominete za pet godini ama patem nema mnogu da vidite.... ...Rip~eto Vavilonsko, tivko prozbore “Galakti~kiot vodi~ za avtostoperi” - e male~ko, `olto i pijavi~esto i verojatno e naj~udnoto ne{to vo vselenata. Se hrani so umobranovata energija ne na nositelot tuku na onie okolu nego. Gi apsorbira site nesvesni mentalni frekvencii Margina #13-14 [1995] | okno.mk 69 od ovaa energija i od niv `ivee. Potoa vo mozokot na nositelot isfrla telepatska matrica vo koja se kombinirani svesnite mentalni frekvencii i nervnite signali od centrite za govor na mozokot od koj poteknuvaat. Konkretniot ishod od ova e deka ako vo uvoto si go zalepite Rip~eto Vavilonsko momentalno mo`e da razberete s$ {to vi se ka`uva, vo bilo koja jazi~na forma. Govorot koj vsu{nost go slu{ate e dekodiranata umobranova matrica koja vo va{iot mozok ja vnesuva Rip~eto. -E sega, tolku bizarno neverojatna e koincidencijata ne{to tolku raspametuva~ki korisno da evoluiralo po silata na slu~ajnosta, {to niza misliteli ova go smetaat za kone~en i nepobiten dokaz za nepostoeweto na Gospod. -Argumentot se razviva otprilika vaka: “Odbivam da doka`am deka postojam”, veli Gospod, “zatoa {to dokazot ja isklu~uva verbata a bez nea jas ne sum ni{to.” “Arno ama”, veli ^ovekot, “so Rip~eto Vavilonsko `iv te fativme, neli? Toa sigurno ne se razvilo slu~ajno. Taka se doka`uva deka postoi{ i konsekventno, spored tvojot sopstven argument, deka ne postoi{. QED.” “Auu...tu, kako ne mi tekna?”, veli Gospod i vedna{ is~eznuva vo edna pufka logika. “Ej, pa ova bilo lesno,” veli ^ovekot, trgnuva na bis da doka`e deka crnoto e belo i zaginuva na prviot pe{a~ki premin. Pogolemiot broj najeminentni teolozi tvrdat deka ovoj argument e edno ~udo tikvi so rasol, me|utoa Ulon Kolufajd ubavo si se zbogati koga bez sram i perde go iskoristi kako centralna tema na svojot bestseler “I na Gospod mu se najde krajot”. Vo me|uvreme, kutroto Rip~e Vavilonsko, so toa {to efektivno gi sru{i site barieri vo kumunikacijata me|u raznite kulturi i rasi, predizvika pove}e krvoprolevawe od bilo koja pojava vo istorijata.- ...Vo po~etokot bila sozdadena vselenata. Ova glavno se smeta za gre{ka poradi koja se imaat iznervirano golem broj lu|e. Mnogu su{testva veruvaat deka vselenata ja stvoril nekoj vid Gospod, me|utoa Xatravartidite od Viltvodl 4 veruvaat deka celata vselena vsu{nost bila iseknata od nosot na su{testvoto nare~eno Golemiot Zelen Aklsi`r. Xatravartidite koi `iveat vo postojan uplav od denot koj go narekuvaat “Doa|aweto na golemoto belo {amiv~e”, se mali sini su{testva so pove}e od pedeset race koi se poznati po toa {to se edinstveniot narod vo istorijata koj go izmislil dezodorans sprejot pred trkaloto. Sepak, teorijata za Golemiot Zelen Aklsi`r ne e po{iroko prifatena nadvor od Viltvodl 4 i bidej}i vselenata si e takva, enigmati~na, postojano se traga po novi objasnuvawa. Na primer, edna{ eden vid hiperinteligentni pan-dimenzionalni su{testva si izgradile 70 Margina #13-14 [1995] | okno.mk gigantski superkompjuter po ime Duma Golema, koj imal za cel da go presmeta edna{ zasekoga{ Odgovorot na Seva`noto Pra{awe za @ivotot, Vselenata i S$ Drugo. Sedum i pol milioni godini Duma Golema obrabotuval i presmetuval i na krajot izjavil deka Odgovorot e vsu{nost ^etirieset i Dva, pa taka moralo da se napravi u{te eden, u{te pogolem kompjuter da go najde pra{aweto... Hitchhiker's Guide to the Galaxy Margina #13-14 [1995] | okno.mk 71 за абторите Alister Grej Alister Grej e roden vo Ridri, Glazgov, vo 1934 godina, vo semejstvo na proizveduva~ na kartonski kutii i turisti~ki vodi~. Diplomiral dizajn i yidno slikarstvo i vo momentov e debel, pro}elav, asmati~en i `enet u~esnik vo soobra}ajot (pe{ak), po profesija pisatel i dizajner. Dosega gi napi{al romanite “Lanark”, “1982 Xenin” i “Ne{to ko`no”; zbirkite raskazi “Prete`no neverojatni prikazni” i “Posni prikazni”; novelite “Padot na Kelvin Voker” i “Mekgroti i Qudmila”; poetskata zbirka “Stari negativi” i polemikata “Zo{to [kotite treba da bidat na vlast vo [kotska”. Nikola Barker Nikola Barker e rodena vo 1966 godina vo Ili, vo blizina na Kembrix i raboti kako gotva~ za dietalna ishrana vo Kralskata detska bolnica vo Hekni. Nejzinata prva zbirka raskazi “Qubi go neprijatelot svoj” vo Fevruari minatata godina ja objavi renomiranata izdava~ka ku}a “Faber”. Dankan Meklejn Dankan Meklejn za sebe: Se razbira, od svojata proza ne mo`ev da zarabotam pari pa ~etiri godini rabotev kako portir vo edna selska sala nadvor od Edinburg. Na krajot od toj period objavena e mojata prva kniga, Bucket of Tongues, i nara~ana mi e vtora. Blagodarenie na toa, ja napu{tiv rabotata, otidov vo Orkni i se obidov da se posvetam samo na pi{uvaweto. Mojata sledna kniga, romanot Blackden, vo koj stanuva zbor za tenziite pome|u prirodniot i sovremeniot na~in na `iveewe vo edno malo {kotsko mesto, objavena e vo septemvri ovaa godina. U{te eden roman, Bunker Man, }e izleze vo juni 1995. za pi{uvaweto: Rabotata na pisatelot e da zabavuva, no ima u{te edna dol`nost: da se sprotivstavi{ na lagite i vlijanieto na mo}nite, parirawe na propagandata na onie so cvrsto braneti interesi, koi n$ iskoristuvaat i porobuvaat, da se zboruva vistinata za ekonomskite, politi~ki, psiholo{ki, kulturni fakti za `ivotot koj go `iveeme. Xenet Vinterson Xenet Vinterson e rodena vo Lanka{ir vo 1959 godina. Studirala angliska kni`evnost vo Oksford i `ivee vo London. Avtor e na edna humoreska (“^amxistvo za po~etnici”) i pet romani: “Portokalite ne se edinstveno ovo{je” (1985, nagradata Vitbred za prvoobjaven roman), “Strast” (1987, nagradata Xon Livlin Ris), “Da se opolovi cre{ata” (1990, nagradata E.M. Foster na Amerikanskata akademija za likovna umetnost i kni`evnost), “Ispi{ano na teloto” (1992) i “Umetnost i lagi” (1994). Daglas Adams Daglas Adams e roden vo Kembrix vo 1952 godina. Se obrazuva vo Brentvud i na Univerziteto vo Kembrix. Po diplomiraweto raboti kako radio i televiziski novinar a isto taka pi{uva i nastapuva vo niza kabaretski pretstavi vo London, Kembrix i Edinburg koi ponekoga{ samiot gi re`ira. Ne e `enet, nema deca i ne `ivee vo Sari. Negovoto najpoznato delo “Galakti~kiot vodi~ za avtostoperi - trilogija vo ~etiri dela” (“Galakti~ki vodi~ za avtostoperi”, “@ivotot, vselenata i s$ drugo”, “Restoranot na krajot na vselenata” i “^ao-~ao i fala za ribite”) be{e prvobitno radio-drama za Bi Bi Si koja poradi golemata popularnost Adams ja objavi kako kniga. 72 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Liljana Bla`evska (kratok osvrt na romanite “Strast” na Xenet Vinterson i “Galakti~ki vodi~ za avtostoperi” na Daglas Adams) Za `al, mal e brojot na onie koi ja imale (kaj nas retkata) prilika da gi pro~itaat ovie dva romani i koi vo momentov mo`ebi gi ~udi nivniot spoj vo ovoj komentar. No, i pokraj nepremostliviot `anrovski jaz koj postoi pome|u fikcionaliziranata biografija i magi~niot realizam na Vinterson i nau~no-fantasti~nata istorija na svetot (vo ~etiri sliki) na Adams, nivnata srodnost se sostoi vo toa {to pretstavuvaat del od zbidnuvawata vo sovremenata Britanska proza. Romanot “Strast” na Xenet Vinterson e sopostavuvawe i integracija na dve `ivotni prikazni, na Napoleonoviot prislu`nik Anri i venecijankata Vijanel. Iako e smesten vo konkreten istoriski period (za vreme i po Napoleonovite osvojuvawa) organizmot na ovoj roman ne go dvi`i istorijata. Naprotiv, istorijata ne e ni{to pove}e od medium niz koj Vinterson gi razgleduva ma{kiot i `enskiot princip. Fikcionaliziranata biografijata na Napoleon, negoviot kult i neskrotliva glad, izjalovenite ambicii na selanecot Anri kako kvazi-vojnik i vojnata kako neizbe`na lokacija se vo funkcija na ma{kiot princip. Magijata na Venecija pak, nejzinata lokalna mitologija, mistikata na ra|aweto na Vijanel, nejzinata qubov i potraga po sopstvenoto srce se odrednici na `enskiot princip. Bez nikakov napaden i neopravdan antagonizam me|u ovie dva sveta, bez pristrasnost i feministi~ka retorika (vo roman koj e vo golema merka od i za `enata) Xenet Vinterson majstorski gi spojuva glavnite junaci i nudi svoj odgovor na pra{aweto za integracijata na ma{koto i `enskoto. Bez ambicii da se pravat paraleli me|u dvata romani koi kako zaedni~ka ja imaat samo o~udenata stvarnost mo`e da se re~e deka i Adamsoviot “Galakti~ki vodi~ za avtostoperi” e svoeviden odgovor. Toj e parodi~en odgovor na Biblijata, Darvinovata teorija za potekloto na vidovite i site ~ovekovi iluzii za negoviot status vo op{tiot red na ne{tata. Otkorenet od svojata sakana Anglija poradi planetarnata kataklizma na Zemjata koja mu se na{la na patot na intergalakti~kiot avtopat, glavniot junak, Artur Dent, so pomo{ na svojot prijatel, vonzemjaninot Ford, i kompjuteriziraniot “Galakti~ki vodi~ za avtostoperi” e vovle~en vo avantura koja mu otkriva mnogu pove}e otkolku {to e spremen da doznae. Pi{uvana vo duhot na popularnata literatura “trilogijata” ne mo`e da se pofali so visoki stilski kvaliteti, no poseduva osve`uva~ki neposredna narativna linija i nemilosrden humor koj mo`e da se sporedi samo so Helerovata “Kvaka 22”. Kako zaklu~ok neka ni poslu`at izvadocite od ovie dva romani do nekoi podobri vremiwa koga }e ni bidat dostapni vo celost. Тematot go podgotvi i prevede (osven raskazot na Meklejn):Liljana Bla`evska Margina #13-14 [1995] | okno.mk 73 Jim Jarmusch Xarmu{ - golemiot kriti~ar na Amerika koj sovr{eno gi obrabotuva (so mnogu qubov i empatija) tokmu amerikanskite mitovi... Xarmu{ - golemiot nezavisen re`iser, vo site pozitivni konotacii na ovoj inaku somnitelen zbor... Xarmu{ - sloboden, kreativen, mrzliv... Tematot go podgotvi: Igor Angelkov 74 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Xarmu{ e roden 1953. vo Akron, Ohajo. Osven filmskite, niz negovite veni plivaat i ~e{ko-irski krvni zrnca (i malku germanski), dovolno za negovata li~nost da go dobie onoj prepoznatliv “cool sjaj” na indiferenten fantom. Detstvoto i pubertetskite godini gi pominuva vo rodniot grad kade, kako {to veli toj, site se smeat, a onie {to ne go pravat toa ili se poremeteni ili se od isto~na Evropa. No, toj e revoltiran od okolinata i odnesuvaweto na lu|eto: “Otsekoga{ se ~uvstvuvav kako autsajder. Duri i vo Akron, kade `iveev do svojata 17 godina. Sepak, vo isto vreme se ~uvstvuvav kako vistinski Amerikanec”. So ~itawe na razna literatura Xim uspeva da gi popolni ruralnite dupki koi seriozno se zakanuvaa da go povle~at vo letargi~nosta na amerikanskiot tradicionalen na~in na `iveewe. Bit-dvi`eweto ve}e dlaboko gi ima{e pu{teno svoite koreni i be{e impresivno privle~en magnet, posebno za mladite lu|e. “Keruak go ~itav koga imav 14 godini. Vo toa vreme ne go razbirav negoviot stil, no povtorno go prepro~itav vo sedumnaesettata godina. Pro~itav verojatno s$ {to napi{al Keruak. Toj ne e me|u onie koi najve}e vlijaea na mene, bidej}i mnogu ~itav, no kaj nego ja sakam jazi~nata sloboda. Go sakam negovoto delo, no ne mi e me|u omilenite pisateli. No, duhot na Keruak i na tnr, bit-generacija mi be{e mnogu blizok koga imav 13-14 godini. Toga{ sakav da `iveam takov vid na `ivot”. Magi~niot svet na knigite izvr{uva transmisija vrz mladoto telo na mom~eto i od maliot amerikanski grad go transportira vo golemata betonska xungla, Wujork, kade po~nuva da studira kni`evnost na Kolumbija univerzitetot. Tamu bez dvoumewe nasekade go “pozajmuva” svojot duh, a za vozvrat vpiva s$ {to multinacionalnata geto kultura nudi preku “simbolisti~kite” igri. I o~ekuvano (dali?), kako posleden i najekspresivan fenomen vo dvaesettiot vek, rokenrolot izvr{uva najgolemo vlijanie vrz Xarmu{. “Kon krajot na sedumdesettite bev rokenrol muzi~ar vo Wujork. Vo toa vreme ima{e mnogu rokenrol grupi vo Wujork so ne{koluvani muzi~ari koi ne bea vo trend, kako Television, Ramones, Talking Heads, Blondie, Paty Smith, koi postojano imaa svirki po Wujork. Ne be{e mnogu va`no da bidete virtuoz, tuku samo da izrazite nekoi svoi silni ~uvstva. Te{ko e da se ka`e u{te koj rokenrol vlijae{e na mene zatoa {to toj poteknuva od bluzot i doa|a preku ritam i bluzot. Moram da po~nam od ^arli Peton i Robert Xonson. Tuka e, sekako, i “angliskata invazija” od 60-tite. Bluz-formata dobi mnogu {iroka publika, no tuka e i vlijanieto na kantrito, bluzot i ritam-bluzot od 50-tite. Tie vlijaea i na Karl Perkins, Elvis, Xoni Ke{ i prvite rokabili peja~i, na prvite pesni na Roj Orbison koj zapo~na nova forma. Seto toa e mnogu va`no za mene. Jas porasnav so rokenrolot i toj mi dade mnogu energija”. Zna~i, stati~nosta na wujor{kata sredina ne go vovlekuva vo svojata izolirana ma{ina, tuku mu v{pricuva dodatna energija koja kako meur go filtrira po amerikanskite “asfaltni cevki” na pustinskiot zaborav. “On the Road” filozofijata e mnogu stara forma. Jas mnogu ja sakam bidej}i obo`uvam da patuvam. Go sakam ~uvstvoto na ne`iveewe na nekoe odredeno mesto, ja sakam slobodata na patuvaweto. Pred da po~nam da se zanimavam so pravewe filmovi mnogu stopirav niz Amerika i patuvav na site mo`ni na~ini. Nemav pari da kupam kola, no se snao|av na drugi na~ini. Patuvawata podrazbiraat da bide{ sloboden na pati{tata i toa s$ u{te mnogu me interesira”. Sepak, tokmu toj, negovoto bo`estvo, filmot, e slednata, najzna~ajna Margina #13-14 [1995] | okno.mk 75 nitka vo nadgradbata na Xarmu{. Film koj po~iva na ogromnite rokenrol i “on the road” stolbovi dlaboko vtisnati vo svesta na Xarmu{. I novite poznanici (prijateli), sekako, vlijaea da dojdat do izraz negovite afiniteti kon filmot: “Rokenrolot vlijae{e i vrz filmskite re`iseri Erik Mi~el, Ejmos Pol, Hauard Brukner, Sara Drajver, vrz mene i vrz drugi Wujor~ani. Iako dobro ne ja poznavavme filmskata tehnika, imavme isti idei, ist duh, i sakavme ne{to da ka`eme preku filmot. Nas i toga{nite muzi~ari n$ vrzuva{e ist duh. Snimavme filmovi onaka kako {to umeevme, me|usebno sorabotuvavme vo filmot na razni na~ini: kako akteri, tonci, razni tehni~ari, rasvetluva~i, s$ pravevme za da si pomogneme eden na drug. I zatoa, poradi istiot duh pove}e sum svrzan za rokenrol kulturata otkolku za tradicijata na amerikanskiot film. Amerikanskiot film e zasnovan na strogata regresivna biznis struktura na Holivud, iako sekoga{ ima{e lu|e i nadvor od toa. No, energijata od muzi~kata scena be{e mnogu povlijatelna od golemite mo}ni re`iserski imiwa koi voop{to ne n$ interesiraa. Ne n$ interesira{e mo}ta, tuku izrazot”. Po studiite na New York University Film School pod mentorstvo na Nikolas Rej, komu mu stanuva i asistent, Xarmu{ go snima svojot prv film Postojani praznici (Permanent vacation). “Filmot go snimiv 1979 godina. Toa e niskobuxeten film snimen za 12 000 dolari i 10 dena. Toa e mnogu mal film i pretstavuva samo obid da napravam igran film. Prikaznata zboruva za eden mlad ~ovek od Wujork koj nema nitu rabota, nitu mesto kade da `ivee (ponekoga{ pretstojuva kaj svojata devojka), nitu nekakva ambicija. Eden vid na bezdomnik. Filmot e portret na ova mlado mom~e. I toj e “zaglaven” vo melodi~nosta na ^arli Parker i duri vo edna scena veli: “Koga }e umram, pogrebajte me vo belo odelo, onakvo kakvo {to nosi ^arli Parker”.” I negovite sledni filmovi Noviot svet (New world), koj podocna }e se pro{iri vo celove~erniot Po~udno od rajot (Stranger than Paradise) 1984., Pod udarot na zakonot (Down by law) 1986., Tainstveniot voz (Mistery train) 1989., i No} na zemjata (Night on Earth) 1991., se sredini vo koi se sretnuvaat likovi vo individualna kriza, marginalci koi se vo svet nadvor od nivnata kontrola, igra~ki vrz koi se nafrluva `ivotot. Tie likovi se li{eni od golemi gestovi i maniri, a nivnite sudbini se proniknati so crn humor i ponekoga{ so skoro nezabele`liva komika, naj~esto doselenici koi se obiduvaat da se so`iveat so zemjata od soni{tata. Pasivnosta i neambicioznosta na negovite likovi nemaat (?) avtobiografski elementi. Naprotiv, Xarmu{ saka (pak “?”) da raboti (za mali pari, of corse), da pravi filmovi, da kadrira, da gi snima marginalnite slu~ajnosti. “Filmot, voop{to, e zabaven i ne se {eguvam koga velam deka jas sum la`en re`iser. Po~nav da rabotam so prijatelite za da izrazam ne{to. Razgovaravme za duhot na muzikata koja denes ja narekuvaat pank-rok. Mnogu pova`no e ona {to imate da go ka`ete od mo`nostite so koi raspolagate za da go ka`ete toa. Toa e su{tinata i na Keruak. Truman Kepot rekol deka Keruakovite knigi ne se pi{uvani tuku ot~ukani. Negovite ograni~uvawa stanaa negova sila. Taka jas gledam na svojata rabota. Ne go sfa}am premnogu seriozno ona {to go rabotam. Sakam da snimam filmovi, sakam da gi gledam i da snimam vo sorabotka so tie silni lu|e. Toa e prekrasno. Nemam namera da bidam duhovit, no nekoj edna{ go pra{al Robert Mi~am {to misli za glumata, a ovoj rekol: “Podobro e od vistinska rabota”. Na nekoj na~in, se soglasuvam so 76 Margina #13-14 [1995] | okno.mk nego. Mnogu sum sre}en {to snimam filmovi, a ne rabotam nekoja rabota {to ja mrazam, {to zapoznav prekrasni lu|e i imav sjaen `ivot. Se nadevam deka }e snimam filmovi dodeka mo`am bidej}i se obiduvam da nau~am kako se pravi toa. Sekojpat koga }e go zavr{am snimaweto, sfa} am deka duri toga{ znam kako bi trebalo da se snimi toj film. Predocna e da po~nam povtorno, no va`no e u~eweto. Zatoa se nadevam deka i ponatamu }e snimam. Ako ne bi mo`el da snimam, nema da se ubijam, bidej}i ima i drugi raboti vo `ivotot. No, mnogu sum sre}en {to snimam filmovi. Sakam toa da go rabotam”. Xarmu{ so svoite filmovi stekna kult status. Otide mnogu podaleku od klasi~niot holivudski formalizam, uspe{no spojuvaj}i gi amerikanskata i evropskata tradicija i vo svoite filmovi vnese umetni~ki osloboden duh zabele`liv i kaj mladite nezavisni amerikanski re`iseri Stiven Soderberg, Spajk Li i Gus Van Sant. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 77 Dario Markovi} странци во новиот свет за филмот Stranger than Paradise 1. Istorijata poka`uva deka patot na ideite sekoga{ imal ist pravec: od istok kon zapad. Eklatantni primeri za toa se hristijanstvoto i golemitegeografski otkritija od 15 vek. Osvojuvaweto na amerikanskiot zapad isto taka trgna od isto~niot breg na kontinentot. I dodeka istokot ve}e be{e civiliziran, zapadot se nao|a{e vo proces na konstituirawe na civilizirano podra~je. Istokot na zapad pra}a{e “novini” koi tie prikazni gi artikuliraa i formuliraa kako legendi, koi mnogu brzo dobivaa i mitska golemina. Taka istokot od zapadot sozdade mitski prostor - prostor koj so silata na doselenicite od divina e pretvoren vo raj. No, zapadot, kako mitsko mesto na amerikanskata kultura, mnogu brgu stana predmet na obrabotka i karakteristi~en izraz na amerikanskiot duh - filmot. Bidej}i filmot e najreprezentativen duhoven oblik na otelotvoruvaweto na amerikanskite vrednosti, razlikata vo odnos na niv e najmanifestna vo odnosot me|u zapadniot film - Holivud, i isto~niot film - tnr. Wujor{ka {kola. Vo filmovite na Wujor{kata {kola tvrdiot optimisti~en individualizam podlegna pred svojot najlut neprijatel - osamenosta. Doselenikot ostana stranec, a rajot i visoko urbanata konglomeracija povtorno se preselija vo divinata. Istokot po~na da gi narekuva xungli, asfaltni, betonski... Vo novata divina aktivnosta i akcijata na doselenikot koj stanuva domorodec sozdavaj}i go svojot nov dom vo Noviot svet, e zameneta so pasivnosta na stranecot koj ve} e ni{to ne mo`e da promeni. Taka amerikanskiot istok - granicata koja go odreduva pravecot Wu Orleans-^ikago stanuva tatkovina na strancite, doselenici ~ija etni~ka raznolikost se koncentrira vo Wujork. 2. Po~udno od rajot (Stranger than Paradise) eksplicira tri tematski kruga {to go interesiraat Xarmu{: osamenosta, etni~kite odnosi i odnosot kon amerikanskata tradicija. So elaborirawe na ovie temi Xarmu{ ne vospostavuva samo svoj odnos kon ona {to denes go narekuvame “Pop Amerikana”, tuku i kon dvete temelni tradicii na amerikanskiot film: Holivud od edna i Wujor{kata {kola od druga strana. Site likovi vo Po~udno od rajot se marginalci. Glaven lik e Vili (Xon Luri), Ungarec po poteklo. Toj e eden od doselenicite koj go krie svoeto poteklo, osamenik so samo eden prijatel. Negovata okolina e bedata na Wujork, svetskata metropola na etni~kiot miks. Negoviot prijatel Edi e miren “de~ko od sosedstvoto” ~ii ambicii i na~in na `ivot se 78 Margina #13-14 [1995] | okno.mk paralelni so onie na negoviot prijatel. Tretiot lik vo filmot e Eva (Ester Balint), Vilievata rodnina koja na patot za Klivlend prisilno se zadr`uva desetina dena vo Wujork kaj svojot rodnina. Kone~no, ~etvrtiot, mnogu va`en lik vo Xarmu{oviot film e tetka Lote, starata ungarska gospo|a koja `ivee vo predgradieto na Klivlend. Zaedni~ka karakteristika na site likovi e a-istori~nosta. Vremeto vo koe se dvi`at i vreme na filmot - sega{nost. Inicijalna situacija vo filmot, pa so toa i na glavniot lik e inercijata, krajnata neaktivnost i stati~nost - spored fizi~kite zakoni - idealnata sostojba na teloto, uverliva otsutnost na akcija i reakcija. Inicijalnata situacija (stati~nost, inercija, neaktivnost) ja naru{uva Evinoto doa|awe. Iako vedna{ na po~etokot e razo~arana od prostorot vo koj `ivee nejziniot rodnina, taa so povremena aktivnost (kradewe na proizvodi od samoposlugata, ras~istuvawe na stanot) i so neprifa}aweto na “pravilata za igra” (samostojno {etawe po opasnite kvartovi, proglasuvaweto na amerikanskiot fudbal za glupava igra, gadewe nad mesoto od paketot “TV-ve~era”) } e go podigne emocionalnoto nivo na ve}e asimiliraniot rodnina, no i na negoviot prijatel. Vo taa smisla “idealnata sostojba na teloto” }e bide naru{ena. No, inertnosta i ponatamu } e funkcionira: so nekoja sila pridvi`enoto telo se dvi`i iako taa sila ve}e ne deluva na teloto. Za da zastane, potrebna e protivsila. Otsutnosta na protivsila mu ovozmo`uva na teloto beskone~no dvi`ewe. Tetka Lote ne uspeva da ja zapre inercijata na trojcata lu|e i da gi vrati vo nivnata idealna (“rajska?”) sostojba na miruvawe. So promenata na fizi~kata sostojba svetot dobiva neobi~ni, ~udni zna~ewa. Idealnata sostojba gi gubi svoite atributi i se pretvora vo svoja sprotivnost. Rajot stanuva ~uden, tu|, mo`ebi duri i sprotiven na sebesi - pekol. Pekolot e mo`no da se otkrie duri toga{ koga mo`nosta za ukinuvawe na rajot e vidliva. Toa e rezultat na Evinoto doa|awe i zaminuvawe. S$ {to vo filmot }e se slu~i ponatamu e rezultat na gubeweto na rajot. Izgubeniot raj e po~etok na istorijata, svest za sebesi i vremeto, koja go nosi ona najopasnoto: doznavawe za izgubenata nevinost na neznaeweto. No, istorijata barem delumno se povtoruva. Eva (sigurno ne slu~ajno se vika taka) ja naru{uva “idealnata sostojba na teloto”. I kako {to rajskata Eva slu~ajno go doznava ona {to ne treba da go znae, taka i evropskata Eva slu~ajno go zapoznava asimiliraniot Amerikanec: rajot {to go poznavala prestanal da bide toa. Ona {to Vili go otkriva e samotijata, a samotijata se pretvora vo pekol duri toga{ koga vo nekogo }e se predvidi mo`nosta za nejzino ukinuvawe. So toa redosledot na nastanite vo filmot, kako i naslovot na filmot, mo`e da se interpretira kako Xarmu{ova ne kritika, tuku deskripcija na gubeweto na amerikanskata nevinost, prvenstveno niz doznavaweto deka rajot e zaguben. 3. Vo klasi~niot holivudski film Amerikancite se so visok moral i duh. Tie im poka`uvaat na umornite Evropjani i Azijci, zatvorenicite na dolgite istoriski tradicii, kako treba da Margina #13-14 [1995] | okno.mk 79 se napravi ne{to. Xarmu{ovite filmovi sugeriraat presvrt. Vo filmot Po~udno od rajot Evropjankata gi budi Amerikancite od letargija. I {to e najbitno, taa gi potsetuva i gi naveduva na vra}awe na klasi~niot amerikanski `ivot - patuvaweto, baraweto na sre}ata. So toa inicijalnata situacija na miruvawe se pretvora vo patuvawe, no, mnogu poprecizno zvu~i - inertno, skoro pravolinisko dvi`ewe. Kako {to inertnosta na teloto e temel na negovoto miruvawe, ista e i pri~inata za negovoto dvi`ewe. No, so doa|aweto na celta rabotite sepak se menuvaat. Blesokot od emocii rezultira so avantura, koja }e rezultira so povtorna osamenost. Krajot na filmot e dvojno znakovit: Amerikancite, iako Evropjanite mo`at da gi pridvi`at, na krajot od niv ne dobivaat ni{to. Od druga strana, krajot na filmot poka`uva deka Xarmu{ se zanimava so paralelnite, no inkompatibilni `ivotni pati{ta na svoite likovi, i so toa razdelbata e nu`na. 4. Temelnata otsutnost na istori~noto, koja e bitna sprotivstavenost na amerikanskiot klasi~en film, jasno e eksplicirana niz Xarmu{oviot re`iserski stil. Iako prikaznata postoi, Xarmu{ ja uni{tuva so minimalisti~ka, asketska re`ija. Iako podelen so tri me|unaslovi (Noviot svet, Edna godina podocna i Raj), filmot go so~inuvaat dve jasno odvoeni celini: slu~uvawata vo Wujork i patuvaweto vo Klivlend, a potoa i na Florida. No, i za niv se karakteristi~ni dve raboti: repetitivnosta kako eden vid eksperimentalnost, i deskriptivnosta manifestirana niz mnogu izmenetata uloga na horizontalnite agli na kamerata. Ovie postapki skoro potpolno ja sogoluvaat mnogu proyirnata narativna nitka, no, naracijata Xarmu{ ni eden moment ne prestanuva da ja kontrolira. Bidej}i temelnata situacija e inertnosta, a perspektivata a-istori~na, mnogu retki se pomestuvawata na kamerata. Vo celiot film postoi samo edno lateralno vozewe so kamerata i toa na samiot po~etok na filmot koga Eva pominuva niz Wujor{koto predgradie. Posle toa, sekoja situacija e prika`ana od nekolku razli~ni horizontalni agli, a temelni monta`ni premini se zatemnuvawata. ^estata i naglasena upotreba na horizontalnite agli na kamerata ne ja naglasuva samo stati~nosta na poedine~niot kadar, tuku sugerira i potpolna prostorna dezorientacija na likovite. Spored toa, mnogu e interesno kako Xarmu{ go realizira patuvaweto: kamerata e smestena vo avtomobil, pa nieden del od okolinata ne e prepoznatliv. Taka i ne e neobi~no {to pri trgnuvaweto na pat, dvajcata prijateli }e soprat eden slu~aen minuva~ i }e go pra{aat vo koj pravec e Klivlend. No, spored krajot na filmot, so natrupuvawe na fabularnite elementi, se menuvaat i vizurite od koi se nabquduvaat poedine~ni sceni. Taka kamerata s$ po~esto se nao|a vo eksterier, a planovite se s$ po{iroki. Indikativna e i otsutnosta na vertikalnite agli. Imeno, vertikalnite agli go deformiraat snimeniot objekt i so samoto toa, nosat vidliv zna~aen naboj. Vo celiot film postoi samo eden 80 Margina #13-14 [1995] | okno.mk ekstremen goren rekurs i toa vo momentot koga Vili i Edi, po partijata poker, odlu~uvaat da ja posetat Eva. Me|utoa, otsutnosta na vertikalnite agli nosi mnogu jasno zna~ewe. Bidej}i tie, zaradi deformiraweto na prika`anite predmeti, se optovareni so zna~ewe - retori~ki, psiholo{ki itn. - nivnata otsutnost uka`uva na Xarmu{ovata sklonost kon dedramatizacija, antipsihologija, ru{ewe na narativnata kohezija i izbegnuvawe (prividno?) na kriti~kiot komentar. Toa se elementi {to Xarmu{ & gi dol`i na Wujor{kata {kola. No, tokmu tie upatuvaat i na “klasi~nite, holivudski” elementi na Xarmu{ovata re`ija. Imeno, minimalisti~kata i asketska re`iserska postapka optimalno e funkcionalna, i vsu{nost, vo funkcija na kr{livata narativna struktura. Otsutnosta na naglaseni vizuelni senzacii ovozmo`uva jasno prepoznavawe na fabularnata, naglaseno literarna konstrukcija, pa, vo vrska so toa, i maksimalnoto koncentrirawe kon odnosot ~ovek-svet (op{testvo, istorija) {to e edna od bitnite karakteristiki na klasi~niot holivudski film. Vo taa smisla, Xarmu{ e prv amerikanski avtor, kako {to toa e i Robert Altman. Toj, imeno, re`iserskiot pristap na Wujor{kata {kola go uskladuva so narativnosta na Holivud na toj na~in {to od edna strana ja minimalizira wujor{kata eksperimentalnata postapka, a od druga, isto taka, ja poednostavuva i ja sveduva na samo eden aspekt razgranetata holivudska fabula. So povrzuvawe na ovie dominantni strui vo amerikanskiot film, Xarmu{ go iska`uva ne samo svojot stav kon “klasi~nite” i “avangardni” amerikanski vrednosti, tuku i kon “klasi~nite” i “avangardni” duhovni vrednosti, najjasno eksplicirani niz amerikanskiot film. Spored toa, da zaklu~ime: “klasi~nata holivudska sodr`ina” od edna i “avangardniot, eksperimentalen” pristap od druga strana, e predmet so koj se zanimava Xarmu{ vo Po~udno od rajot. Bidej}i klasi~niot film eksplicira i klasi~ni, tradicionalni vrednosti, dodeka Wujork, so eksperiment (ponekoga{ i so dokumentarizam) gi doveduva vo pra{awe, Xarmu{ preku “konfliktot” na globalnite filmski opredeluvawa }e gi opi{e i globalnite protivre~nosti na amerikanskoto op{testvo i negovata popularna kultura. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 81 Jim about Film (izvadoci od intervjua): < Te{ko mi e da protolkuvam {to se slu~i so nenadejnata popularnost na mojot vtor film Po~udno od rajot. Izgleda imav mnogu sre}a. Filmot go snimiv vo vreme koga lu|eto bea umorni. Toga{ MTV be{e na svojot po~etok. Lu|eto bea zasiteni od postojano istiot imix, dvi`ewe. Filmot be{e moja reakcija na toa i protiv toa. Nekako lu|eto se zainteresiraa za toj film {to ne mo`ev da pretpostavam za vreme na snimaweto. Se obiduvavme da napravime film {to }e ni se dopadne nam, na akterite, na lu|eto {to go pravea filmot. Imavme sre}a {to lu|eto otidoa da go gledaat, a ne veruvavme deka }e odat da go gledaat. Mnogumina va{ata rabota ja povrzuvaat so wujor{kite minimalisti. Me|utoa, se ~ini deka re`iserite {to vie najmnogu gi cenite (mislam na Godar, Rivet, Nikolas Rej i dr.) ne se, ako s$ se zeme vo predvid, ba{ minimalisti. < Jas vsu{nost ne znam {to e to~no wujor{kiot minimalizam. Jas sakam ~isti raboti koi ne se preoptovareni so vi{ok idei nitu so vizuelni stimulacii.Jas sakam minimalisti~ki sliki, isto taka. No istovremeno sakam raboti koi mnogu se razlikuvaat od moite estetski kriteriumi. Na primer, gi sakam filmovite na Kasavetis i Robert Frank, bidej}i se intuitivni. Go sakam duri i na~inot na koi se snimeni, mnogu od niv so kamera na raka. Toa mi e tolku ~udno i so toa sum posebno impresioniran, bidej}i jas ne sum vo sostojba toa da go napravam. Zna~i, te{ko e da se govori za vlijanijata: ponekoga{ na ~ovek pove}e vlijaat raboti koi se daleku od negovite estetskite principi otkolku onie {to mu se poblizu. Kakov vid pomo{ vi dadoa drugite re`iseri vo tekot na snimaweto na “Po~udno od rajot”? < Venders i negoviot producent Kris Severni~ mi pomogaa od samiot po~etok davaj}i mi filmska lenta koja im preostanala od “Sostojba na ne{tata”. Kris mi vele{e: “Zo{to ti ne bi napravil film od pet minuti? Mo`ebi bi mo`ele da go distribuirame kako kratkometra`en film i da go prika`eme pred “Sostojba na ne{tata”?” Mi ostana u{te ~etirieset do pedeset minuti film i jas po~nav da pi{uvam ne{to {to bi traelo polovina ~as. Na slednata sredba im rekov: “Mislam deka bi mo`el da napravam ne{to evtino vo tekot na sledniot vikend”. Mi odgovorija: “Dobro, ima{ ~etirieset minuti filmska lenta za film od polovina ~as i nie sme spremni da go finansirame toa so minimalen buxet”. Spored toa, kompanijata “Grey city” go finansira{e najgolemiot del od filmot: kusometra`niot film ~ine{e 8000 dolari, jas dadov 2000 i tie ostatokot. Posle toa za vreme na monta`ata na prviot del, jas napi{av dolgometra`en film so prodol`enie na prikaznata i dodeka barav pari za prodol`uvawe na snimaweto, “Grey city” po~na so snimawe na eden drug proekt i taka ne mo`e{e da mi pomogne mene. Pol Bartel se zainteresira za proektot koga go vide kusometra`niot film: toj nema{e sredstva za finansirawe na ostatokot od filmot, no mi pozajmi suma koja morav da ja vratam na kompanijata “Grey city” za legalno da mo`am da najdam drug producent. Za dolgata verzija @ an-Mari [traub i Daniela mi dadoa filmska lenta koja im ostanala od filmot “Amerika Rapports de classes”, koj e snimen vo Soedinetite Dr`avi. Toa go iskoristiv za crnite “blankovi” vo filmot. Bidej}i na negativot ne e dovolno da se pravat crni vmetnuvawa, treba da se koristi filmskata lenta koja treba da se razvie duri i ako ne bila eksponirana, za da dobiete jasen 82 Margina #13-14 [1995] | okno.mk negativ od koj se pravi crna kopija.Taka filmskata lenta {to tie mi ja dadoa e koristena za crnite delovi: potoa, koga dojdov do pari, im go vrativ svojot dolg. < Od druga strana, dodeka go montirav prviot del od filmot vo svojot stan na “moviola” so vertikalen ekran, Robert Frank doa|a{e dva pati sedmi~no da go vidi napredokot i ritamot na filmot. Toj najmnogu mi pomaga{e da go najdam vistinskiot ritam; na edno mesto sugerira{e da go promenam redot na sekvencite i taka ostana i vo definitivnata verzija. Zna~i, “Po~udno od rajot” be{e mnogu evtin film? < Sakate da ka`ete mnogu beden. Koga otsednavme vo toj mal hotel na Florida, vo nego se smesti celata ekipa. Bea samo ~etiri sobi. Nemavme dovolno kreveti, pa naizmeni~no spievme na podot. Scena od филмот Stranger than Paradise Margina #13-14 [1995] | okno.mk 83 Jurica Pavi~i} со диверзија против каузалноста (Down by law) Filmot Pod udarot na zakonot (Down by law) ima posebno mesto vo filmografijata na Xim Xarmu{. Prvo, so toa {to e sreden: opusot na ovoj re`iser se deli na filmovi pred i filmovi po ovoj: poetski poinaku, produkciski poinaku i razli~ni preokupacii. Ponatamu, Pod udarot na zakonot prv pat na Xarmu{ mu ja donesuva nepodelenata qubov na filmskata publika: iako u{te Po~udno od rajot na avtorot mu donese nagrada vo Kan i respekt na publikata, Pod udarot na zakonot so svojot komercijalen uspeh (nezamisliv za crno-bel nezavisen film) go napravi Xarmu{ institucija na sovremenata kultura. Toj film e tolku poseben, iako na prv pogled e beskrajno ednostaven. Poznava~ite na raniot i docniot Xarmu{ (kolku takvata podelba ima smisla kaj re`iser so samo pet filma?) otprvin nema da gi pronajdat onie preokupacii, barem ne formalnite, svojstveni za prvite i podocnite negovi filmovi. Po~udno od rajot, pofalen vo Kan 1985., poka`uva{e avangardna sklonost kon formalniot eksperiment. Gadnite dolgi zatemnuvawa, potoa cikli~nata kompozicija kadarsekvenca koja po pravilo zavr{uva kako {to po~nuva, potoa eksperimentite so polutotalot vo enterier i stati~nata kamera, dijalogot vo tekot na zatemnuvaweto i dol`inata na kadarot (naj~esto za dol`ina pogolem od vistinskata) go pravea Po~udno od rajot formalno bizaren, krajno apstrakten film koj poznava~ite na Ozu gi naveduva{e na paraleli. Vo Pod udarot na zakonot toa edvaj go ima. Xarmu{ i ponatamu go koristi black-out-ot, no ni oddaleku taka radikaliziran. Se otka`uva od cikli~nosta na kadarot i negovata dol`ina i go poka`uva mnogu poekonomi~noto, ponarativnoto i poneutralnoto lice na svojot stil. 84 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Pod udarot na zakonot ne gi poseduva nitu temelnite karakteristiki na Wujor{kata {kola, na Tainstveniot voz i na No} na zemjata. Ovie dva filma eksperimentiraat so premisite na sekoe raska`uvawe: likot, prostorot i vremeto. Za razlika od niv, Pod udarot na zakonot deluva beznade`no poednostavno: tipi~na pikareska so izglancani epizodi, pravoliniski kontinuitet i edna fabularna linija. I spored tipologijata na zavr{nicata, Pod udarot na zakonot ne gi povtoruva ekstremite na drugite Xarmu{ovi filmovi. Dodeka Po~udno od rajot ima pomalkupove}e zatvoren kraj so elementi na deus ex machina, a Tainstveniot voz potpolno otvoren kraj, Pod udarot na zakonot e me{avina: naglo doa|a krajot, nikako organski ili o~ekuvan, no donesuva ispolnuvawe i razre{uvawe: vo taa smisla ne e otvoren bidej}i gi iscrpuva svoite sredni motivi: Roberto Beniwi se `eni, a Tom Vejts i Xon Luri se raziduvaat. Kone~no, Pod udarot na zakonot nema ni taka o~igledna metatekstualna vrska kako Po~udno od rajot (spored Ozu, ~ii filmovi likot gi nabrojuva kako kowi od izve{taj za kowska trka) ili Tainstveniot voz (kon Elvis Prisli i mitot za Grejslend). Ona {to jasno se gleda vo sekoj kadar od filmot, e fascinacijata od Luizijana, i toa podednakvo od francuskata kolonijalna arhitektura na Wu Orleans, toplata i vla`na klima koja tera na povra}awe, kako i od lavirintite na mo~uri{nata delta na Misisipi - od prostorite koi, so promeni potrebni zaradi otsutnosta na bojata, sli~no gi tretira Volter Hil vo Ju`niot komfor. Vo intervjuto so Xon Vretal od 1989. Xarmu{ veli: “Ako patuvate po vnatre{nosta na Amerika, nadvor od golemite gradovi, toga{ taa vi izgleda kako da e vremenski iskrivena.Pove}eto Amerikanci navistina veruvaat deka Amerika e centar na svetot, a deka sekade okolu niv e ekonomijata na tretiot svet. Toa e ona ~uvstvo deka Amerika zastanala na vrvot od svojata mo} vo pedesetitte i jas u`ivam vo svoite filmovi da go dadam ovoj vid bezvremenost, iako spored moeto mislewe site tie se sepak vo sega{nosta”. Ovde toa e nadistorisko, od arhetipovi sozdadeno oprostoruvawe dovedeno do krajnost: Pod udarot na zakonot bi mo`el da se slu~uva i vo sredniot vek. Edna to~ka na vrzuvawe sigurno e dolgoto no}no vozewe niz Wu Orleans so koe zapo~nuva filmot sledeno so pesnata na Vejts, Jockey Full of Bourbon od albumot Rain dogs. Dovolno za ubivawe na dejstvoto: vo tie dve minuti gleda~ot e izbombardiran od Xarmu{ovoto gledawe na Amerika kako istoriska kanta za |ubre. Nikade kako tuka Xarmu{ ne e u~enik na Antowoni. Iako me|u niv ima sli~nosti (motivot na patuvaweto i sklonosta kon kampuvawe), sepak nikoga{ ne bile poblizu otkolku vo postojanoto povtoruvawe na motivot na kulturolo{kata tradicija, posebno na arhitekturata, a kaj Xarmu{ i na jazikot i muzikata, so koi likovite ne se vo sostojba da komuniciraat. Sekako, Pod udarot na zakonot doveduva nekoi Xarmu{ovi preokupacii do orgazam. Taka e so negovata fascinacija so jazi~kite kalamburi, bilingvizmot, jazi~nite gre{ki i komunikaciskite te{kotii: ova e izvor i na beskrajnata zabavnost na filmot - dovolno e da se setime na scenata koga pijaniot Vejts na Beniwi-eviot pozdrav odgovara “buzz of” ({etaj, kidaj), koj sfa}aj}i go toa kako pozdrav, go zapi{uva vo tefter~eto kako fraza, i ja ve`ba za nejzina upotreba (Thank you. Buzz of you too). Osven toa, motivot na patot, prisuten vo pove} eto filmovi na Xarmu{, ovde e naj~ist. Patot e izgleda najstar raska`uva~ki motiv voop{to. Toj funkcionira vo brojni filmovi, me|u niv i vo onie na Vim Venders, koi re~isi sigurno ja Margina #13-14 [1995] | okno.mk 85 imaat strukturata na “pilgrims progress”: Alisa vo gradovite, Sostojba na ne{tata, So tekot na vremeto, Leto vo gradot, pa i neodamne{niot Do krajot na svetot. I Venders i Xarmu{ bea u~enici na Nikolas Rej (vrskata na obajcata so u~itelot e posebno pra{awe), i vo prvata faza na recepcija na Xarmu{ kaj nas, koga be{e pomalku-pove}e poznat samo po Pod udarot na zakonot, ovie dva re`iseri preterano bea doveduvani vo vrska: prete`no po motivot na patot. No, tokmu mestoto na nivnata sli~nost e i mesto kade tie dva velikana na sovremeniot film se raziduvaat: se raziduvaat kako Evropjanin i Amerikanec, kako modernist i post-modernist, i kone~no, kako filma{ na sedumdesettite i filma{ na osumdesettite. Site Vendersovi patuvawa se alegorija i site zavr{uvaat ili so zapoznavawe na “sostojbata na ne{tata” ili so definitivna nemo`nost za toa otkrivawe. Nasproti toa, Xarmu{ovoto patuvawe na trojcata probisveti niz Luizijana e li{eno od sekakva alegori~nost. Od nekolku pri~ini: prvo, dobro e motivirano, {to ne e ba{ slu~ajno kaj re`iser koj ba{ i ne vnimava na kauzalnata cvrstina na dejstvieto; vtoro, toa ne donesuva nikakov kvalitativen skok vo `ivotot i svesta na likovite. Vo poslednata scena na krstopatot Tom Vejts i Xon Luri se razdeluvaat bez rakuvawe po avanturata. @ivotot na nieden od niv ne e promenet so sredbata i dvajcata mu se vra}aat na minatiot `ivot, stati~en i bespomo{en: filmot, da se potsetime, po~nuva so brboreweto na nivnite `eni. Likovite se kako to~ki koi se sretnale vo prostorot i bez interakcija go prodol`ile patot vo op{tata entropija. Zna~i, celata avantura vo Pod udarot na zakonot ima funkcija na onaa prostorna i/ili vremenska to~ka od Tainstveniot voz i No} na zemjata. Ona {to vo podocne`nite filmovi go interesira{e kako ekstenzija, natrupuvawe na prostorno-vremenskite koincidencii i ispituvawe na slu~ajot kako negacija na smislenoto raska`uvawe, ovde go interesira kako intenzija: celiot Pod udarot na zakonot e eden takov slu~aj. Dodeka institucijata na pri~inite i posledicite vo podocne`nite filmovi e naru{ena so samata struktura na omnibusot koj vrzuva bez organska vrska, ovde kauzalnosta e napadnata vo vnatre{nosta na prikaznata. Vo Pod udarot na zakonot probisvetite doa|aat vo zatvor nevini, a dobriot kako ubiec. Likovite begaat od zatvorot bez objasnuvawe, kako {to e neobjasnivo kogaNikoleta Bra{i srede xunglata vo Misisipi go nao|a ba{ - Beniwi. I na kraj, celiot splet od nastani rezultira, kako {to rekovme, so toa {to so protagonistite ni{to ne se slu~i. Prikaznata nema{e posledica. A toa vo nekoja raka e i sprotivno na definicijata na prikaznata kako premin od eden stabilen sostav vo drug, spored Lotman, da re~eme. Xarmu{ vo edno intervju re~e deka “mnogu ~esto mislite mu odlutuvaat i po~nuva da zamisluva {to se slu~uva pome|u momentite vo dramata koi se gledaat. I toa e nekako tokmu ona {to se obiduvam da go napravam, da ne gi poka`uvam dramskite momenti, tuku na publikata da & prepu{tam da zabele`i {to se slu~uva me|u niv”. I vo Pod udarot na zakonot i vo drugite filmovi, toj elipti~no gi preskoknuva dinami~kite i prelomni motivi: zatvoraweto, begstvoto od zatvorot, Beniwi-evoto dodvoruvawe na Bra{i. Toj dozvoluva da n$ {okira fait accompli : toa deka junacite se nao|aat vo zatvor, deka izbegale od nego, deka Beniwi i Bra{i se pregrnuvaat. Osven toa, kako {to poka`avme, celiot film ja povtoruva cikli~nata struktura: po~etna polo`ba, dvi`ewe i slu~uvawe, pa vra}awe kon inicijalnata to~ka. Vo ovoj film ja nema cikli~nosta na nivo na kadar, no ja ima filmot vo celina, kako i sekoja sekvenca posebno. Primer se antologiskite sekvenci od zatvorot, na pr. ona koga zatvorenicite skandiraat: I scream you scream 86 Margina #13-14 [1995] | okno.mk we all scream for Ice cream, ili onaa koga Beniwi propoveda kako na kartawe ubil ~ovek so bilijarska kugla. Dvete ja povtoruvaat navedenata struktura: stati~na po~etna situacija, potoa nenadeen nastan koj eskalira, i vo ~asot koga o~ekuvame ednakvo koreniti posledici sledi vra} awe na starata sostojba bez o~ekuvanite promeni. Sekako, so strukturalisti~ki re~nik, stanuva zbor za ostra minus-postapka koja gi ironizira konvenciite na raska`uvaweto: linearen razvoj, pri~inska-posledi~nost, nastanot kako takov, a na vrvot od seto toa e ironiziraweto na alegoriskata komponenta na raska`uvaweto. Na taa postapka Pod udarot na zakonot & ja dol`i svojata zabavnost, no i svojata enigmati~na otvorenost i neobjasnivost. Toj e diverzija protiv kauzalnosta i zatvorenosta. Iako na prv pogled “obi~en”, Pod udarot na zakonot e film vo koj Xarmu{ nudi mo`ebi najmnogu vo toj pravec. Ona {to go opsednuva vo drugite filmovi na nivoto na imanentniot filmski izraz (monta`i, kadrirawe, vozewe), ili na nivoto na kompozicijata, ovde e integrirano vo prikaznata vo celost i vo sekvencata kako narativna gradivna “novela”. Spored toa Pod udarot na zakonot se nao|a na sredinata ne samo hronolo{ki. Toj vo mnogu ne{ta e i najslo`en film na Xarmu{ koj mora da sovlada mnogu te{kotii i koj najdiskretno gi prezentira avtorovite interesi. Zatoa i ne e ~udno {to stanuva zbor za najpopularniot film na Xarmu{. Jim about Film (izvadoci od intervjua): Kako go definirate angliskiot izraz “down by law”? < Toa e komplicirano. “Down by law” e izraz od slengot na crne~kiot jazik kogo prvpat go sretnav vo Wujork vo vrska so “Hiphop-ot”. Izrazot poteknuva od Ju`en Bronks. Kolku {to znam, se pojavil nekade vo dvaesettite godini koga Crncite po~nale da doa|aat od selata vo urbanite zoni na Severot. Onoj moment koga tie smetale deka gi zapoznale gradskite ulici, ili koga toa i ostanatite go mislele za niv, tie bile “down by law” (pritisnati od zakonot). Takvo objasnuvawe najdov vo re~ni~kiot sleng. Me|utoa, od toga{ ovoj izraz se koristel vo zatvorite, kade ozna~uval ne{to {to povrzuva cvrsto, bratski: ako nekoj bil “down by law”, Margina #13-14 [1995] | okno.mk 87 toa zna~elo deka bil brat po krv za vas - ako toj prv izlezel od zatvorot, toga{ toj ja prezemal gri`ata za va{eto semejstvo. Potoa, vo sedumdesettite godini, ovoj izraz se koristel vo sleng me|u maloletni~kite bandi, i i vo ovoj slu~aj zna~el ne{to krajno bratsko: ako e nekoj “down by law”, so vas, toa glavno zna~elo deka bez strav ste mo`ele da mu go doverite duri i va{iot `ivot. Vo me|uvreme toj izraz ja zagubil svojata sila i sega zna~i deka nekoj e blizok so vas ili deka vi e ne{to blisko. Toa ve}e ja nema onaa sila od nekoga{. Go sakam ovoj naslov, zatoa {to ako vo slengot ne se znae ovoj izraz, mo`e da se pretpostavi deka zna~i tokmu sprotivno, deka zna~i “ukinat so zakon”: dodeka vsu{nost toj zna~i ne{to vo red - OK. Ja sakam ovaa dvosmislenost, odnosno idejata deka toa e protiv smislata, deka ima obratna smisla. Koga filmot go pretstavuvavte vo Toronto i Wujork, rekovte deka gi pottiknuvavte akterite da glumat neiskreno. < Toa be{e {ega pome|u Tom Vejts, Xon Luri, Roberto Beiwi i mene za vreme na snimaweto na filmot. Koga akterite ne bea dovolno suptilni, pridru`uvaj}i se kon nivnata igra, im zboruvav posle snimaweto: “Igrate premnogu dobro - nie bi sakale da glumite pomalku iskreno”. Toa be{e samo {ega akterite da se pottiknat za podobra gluma. Za mene be{e va`no deka li~nostite Xek i Zak imaa ista koncepcija na `ivotot i deka vsu{nost se nao|aat vo isti `ivotni okolnosti - nesvesni za svoite sopstveni slabosti, dvajcata se na pat da potonat. Ne sakav tiv dvajca da imaat razli~ni koncepcii zo{to toga{ Roberto vo odnos na niv bi imal drug efekt. Na samiot po~etok, koga po~nuvavme so rabotata, Xon i Tom sakaa da im odredam poinakvi koncepcii otkolku {to imav zamisleno, {to spored moeto mislewe ne bi mo`elo da bide del od prikaznata koja ja zamisliv. Interesno e deka ulogata na Roberto, sprotivno na nivnite ulogi, izgleda kako nepotpolno definirana. Nie ne znaeme zo{to toj doa|a vo Amerika, i faktot deka nie podocna ne go gledame ubistvoto {to go vr{i, a go doveduvaat vo zatvot, go menuva na{iot odnos kon nego. Vsu{nost, izgleda kako Roberto da postoi vo drug poredok na ne{tata otkolku vo stvarnosta vo koja `iveat i ostanatite. < Osven faktot {to toj e nepopravliv optimist, negovata fantazija e mnogu otvorena, polna so vpe~atoci od poezijata i filmovite koi gi gledal, vpe~atoci koi na drugite li~nosti ne im se taka bliski. Koga Roberto citira ise~ok od Volt Vitmen na italijanski, vo sekvencata vo zatvorot, i koga li~nosta {to ja tolkuva Tom Vejts }e vikne “Volt Vitman” - toa e kako da se prisetuva na nekoe ime {to go ~ul u{te vo u~ili{teto, no vo sekoj slu~aj toa nemu ni{to ne mu zna~i, ne so~inuva del od negovata svest. U{te eden propust vo vrska so Roberto e i toa deka ne se znae kako izleguvaat od zatvorot. < Imate pravo. Postoi edna nejasna ideja kako bi mo`ele da izbegaat od zatvorot, ideja {to toj ja gledal vo nekoj amerikanski film vo Italija. No, mo`ebi zatoa {to jas sakam da pi{uvam za li~nost - sobiram sitni elementi mislej}i na li~nosta, a toga{ toa me vodi kon odvivawe na dejstvoto vo koe ja vklopuvam li~nosta, zatoa elementite od samata prikazna ne se za mene od posebna va`nost. Mislam deka i so tolku minimalno dejstvo mo`am da izvle~am situacija koja vo normalni uslovi izgleda neverojatna i neprifatliva za publikata. No, publikata saka 88 Margina #13-14 [1995] | okno.mk da ja prifati bidej}i e sodr`ana vo tie li~nosti, a ne vo samiot zaplet so voobi~aenite presvrti. Sli~no e i vo Po~udno od rajot koga Eva po gre{ka se nao|a so golema suma pari. Isto e i koga taa odi na aerodromot vo Florida za da fati avion za Budimpe{ta. Normalno, publikata ne bi trebalo da prifati takvi raboti, kako ni tolku sceni od zatvorot, pa ni otkritieto na Nikoleta vo mo~uri{teto. Ona vo {to ste posebno jaki e na~inot na koj angliskiot jazik se iskrivuva i nezabele`livo se zbogatuva koga go govorat stranci. Vo svoite mladi denovi se zanimavavte so preveduvawe na poezija od jazik {to ne go razbiravte. Sega bukvalno gi ispolnuvate svoite filmovi so stranci koi zboruvaat angliski. “Pod udarot na zakonot” i va{iot podocen kratok film “Kafe i cigari” profitiraa od prisustvoto i inspiracijata od tnr. “pidgin” angliski, kogo vo filmot go zboruva tokmu Roberto Beniwi. Pa, iako smeeweto na smetka na strancite ne e nekoja retka forma na humor, kaj vas toa pominuva bidej}i vie go upotrebuvate koga s$ }e trgne naopaku. < Gi sakam gre{kite {to gi pravat lu|eto izrazuvaj}i se; tie nekako vi davaat podlaboko ~uvstvo za likot, otkolku toj da govori sovr{eno to~no. Toa e del od nivnata li~nost. Gre{kite ~esto se mnogu pointeresni od ispravno napravenite raboti. Pod udarot na zakonot e film tokmu za toa: Bobovoto ~uvstvo za angliskiot jazik navistina ne e sovr{eno, no toj sepak mo`e da komunicira so sekoj Amerikanec vo filmot, mnogu polesno otkolku {to tie uspevaat me|usebno. Berenis Rejno ima{e interesna ideja za kadriraweto na “Pod udarot na zakonot”. Nejzinata kompozicija e mnogu zgusnata po visinata i dlabinata na kadarot, so linii koi se gubat samo na levo i na desno, no ne i pred, nad i pod slu~uvawata vo kadarot. Vo “Po~udno od rajot” ima pove}e razni kadrovi koi ne mo`at da se vidat vo ovoj film. < “Rajot” za mene be{e film za na~inot na gledawe na rabotite i samiot oblik na filmot go naglasuva toa: Pod udarot na zakonot - toa e da se poka`e poinakva perspektiva na rabotite so pomo{ na taa angelska li~nost, Roberto. Toa e ona {to go sugerira{e stilot na snimaweto. Zna~i, vo vnatre{nosta na sekvencata postojat razni gledi{ta na akcijata, no li~nostite se cvrsto postaveni vo kadarot, vo nekoja raka pocvrsto i od “Rajot”. Na primer, mnogu sceni imaat golema dlabina na kadarot - scenite na po~etokot so Xek i Bobi i so Zak i Loreta. Nema Margina #13-14 [1995] | okno.mk 89 ni edna snimka na edna li~nost a drugata li~nost da ne se nao|a vo dlabinata na kadarot. Nema ni gro-planovi, ni rezovi, ni subjektivni kadrovi, osven ako li~nosta e vo samiot kadar. Postoi, zna~i, nekoj vid zatvorawe vo kadarot, iako postoi otvorawe od drug agol i od druga perspektiva na istata scena. Robi Miler i jas mnogu razgovaravme za vizuelnata vertikala na klasi~niot “crn film” od krajot na ~etiriesettite - koj be{e vrzan za urbaniot ambient - i za sekoga{ horizontalnata kompozicija na vesternot - zaradi pejsa`ot. A nie sakavme, na nekoj na~in, da najdeme sredina, istovremeno ~uvaj}i go logi~niot stil za site tri dela vo filmot. Prviot del e silno urban, sredniot del kompletno se odigruva vo zatvorska }elija, a tretiot del se odviva nadvor, vo priroden ambient. Nie se obidovme da najdeme kompozicija koja bi bila ne{to pome|u ovie dve - nitu horizontalna nitu vertikalna, kompozicija koja bi imala stilisti~ka linija, a pritoa li~nostite da bidat vo vnatre{nosta na kadarot. Kako da postoi otsustvo na slu~uvawe “nadvor od kadarot”. Edinstveni momenti vo koi se ~uvstvuva toa “nadvor od kadarot”, toa se strani~nite trevelinzi. < Duri i toga{, li~nostite se zadr`ani vo kadarot. Osven vo prologot, kade nema nikakva li~nost. Celiot po~etok be{e samo na~in da se sugerira temata na filmot: da se napu{ti ne{to. Prviot treveling po~nuva so mnogu kratok fiksen kadar na mrtove~ka kola, a potoa kamerata se oddale~uva. Site ostanati kadri pred {picata se vo dvi`ewe, osven kratkite snimki pri pretstavuvaweto na li~nostite. Zo{to filmot go po~navte so mrtove~ka kola? < Od li~ni pri~ini. I zatoa {to, li~nostite na Xek i Zak za mene se tokmu vo proces na duhovno umirawe - tie ne se svesni nitu za samite sebe nitu za svoite mo`nosti, tie se odrekoa od s$ i pa|aat s$ ponisko dodeka ne go doprat dnoto, t.e. dodeka ne se najdat vo zatvorot “Orleans Parish Prison”. Post-Skriptum 1. Kaj Robi Miler me iznenaduva{e seto ona {to go prave{e za sekoja sekvenca: toj go ~ita{e scenarioto, toga{ toj i jas razgovaravme za toa, ne za na~inot kako treba da se snima, tuku za ona {to toa emocionalno bi zna~elo za prikaznata, a {to za sekoj nas posebno. Op{to, bevme mnogu bliski, samo ponekoga{ davavme donekade razli~ni objasnuvawa. Na temelot na ovie razgovori toj go podesuva{e osvetluvaweto. Zna~i, toj go podesuva{e svetloto vrz osnova na na{ite razgovori, a ne od momentot koga akterot }e bide osvetlen i }e po~ne da go zboruva svojot dramski tekst. So toa navistina bev impresioniran bidej}i jas nikoga{ ne razmisluvav tehni~ki na toj na~in. Toa vo golema merka e pri~ina poradi koja posledniot del od filmot li~i na bajka... Robi go najde patot za postignuvawe na taa atmosfera. Toa e kako da se raboti odvnatre kon nadvor, a ne odnadvor kon vnatre. Nemavme “star bord”, za kadrite odlu~uvavme na samoto mesto na snimaweto. 2. Koga zboruvate za sli~nostite pome|u “Rajot” i Pod udarot na zakonot, toa e sme{no zo{to edni novinari go napa|aa Pod udarot na zakonot zatoa {to ne li~i dovolno na “Rajot”, a drugi zatoa {to li~i premnogu. Za mene e najva`no {to u~am na gre{kite: mnogu pomalku nau~uvam od ona {to odelo bez problemi. Koga bi mo`el, bi sakal da zaboravam na o~ekuvawata na drugite. Ima raboti koi vo Pod udarot na zakonot, spored mene, ne funkcioniraat dobro: mnogu be{e otfrleno pri monta`ata, no toa se raboti od koi najmnogu nau~iv. 90 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Dragan Jurak дисторзија (Mistery train) Tainstveniot voz e sklopen od tri prikazni: Far from Yokohama, A Ghost i Lost in Space. Vo prvata, vovednata, dvajca japonski tinejxeri (gi glumat debitantite Masato{i Nagase i Juki Kudoh) so voz stignuvaat vo Memfis. Toj go saka Karl Perkins, taa Elvis, a prviot den go posetuvaat San studioto. No}ta ja pominuvaat vo siroma{en hotel smesten vo crne~kata ~etvrt. Vtorata epizoda, vo koja glumat Nikoleta Bra{i (nastapuva{e i vo Pod udarot na zakonot) i Elizabet Brako (`ena na Roberto Beniwi, igrala i vo Bojata na parite), e prikazna za Italijankata koja vo Memfis do{la po teloto na svojot po~inat ma` za da go odnese vo Italija. Taa ja pominuva no}ta vo istiot hotel vo koj otsednaa i mladite Japonci, delej}i ja sobata so slu~ajnata poznani~ka - devojkata koja toj den go napu{tila svoeto mom~e so namera utredenta da otpatuva od gradot. Tretata, zavr{na epizoda, Zagubeni vo vselenata, e prikazna za napu{tenoto mom~e (go igra Xoe Stramer) na devojkata od vtorata epizoda. Toj, Angli~anec koj li~i na Elvis, `ivee vo Memfis i se dru`i so crnci. Vo pijanstvo go ubiva sopstvenikot na edna prodavnica za pijalok, rasist, a potoa so bratot na svojata biv{a devojka i so eden crn prijatel ja pominuva no}ta vo istiot hotel, kriej}i se od policijata. Pred zorata, vo nesre}en slu~aj, mom~eto so pi{tol go ranuva svojot {ura koj go spre~i pri obidot za samoubistvo. Zna~i, se raboti za tri posebni prikazni koi se odvivaat vo vremenska i tesno-prostorna paralela. Nekoi zaedni~ki dramatur{ki nitki gi delat duri poslednite dve epizodi. Xarmu{ovite simultani nastani se vo tradicijata na Fokner, Altman (Ne{vil) i Kurosava (Ra{omon). No za razlika od filmot na Kurosava, vo koj postojat pove}e verzii na edna priMargina #13-14 [1995] | okno.mk 91 kazna, kaj Xarmu{ nao|ame razli~ni prikazni, no vo ista vremenska ramnina. Vremenskite me|i na nastanite Xarmu{ gi pravi mnogu pedantno i efektno. Kako ~asovnik koj vremenski go odreduva dejstvieto, vo filmot se pojavuva voz koj pominuva preku mostot vo blizinata na hotelot. Vakvata dramatur{ka upotreba na vozot, kako {to sugerira i samiot naslov na filmot, gi voveduva vo dejstvie impresionisti~ko-nadrealnite elementi. Negovoto pominuvawe preku mostot spojuva najrazli~ni sudbini i egzistencii, vovlekuvaj}i gi vo pove}edimenzionalen sklop na paralelno postoewe, vo sklop koj istovremeno e i {izoiden, i pateti~en, objektivno i subjektivno pomesten od egzistencijalno normalnoto le`i{te, zol i tainstven, kolku psihi~ki tolku i fizi~ki. Odvivaweto na dejstvieto so preciznost na ~asovnik go potvrduva i lokalnata radio-stanica (Tom Vejts kako Di-Xej), povtoruvaweto tri pati (vo site tri epizodi) na gradot Maches, potoa kafuleto Shades pokraj koe pominuvaat nositelite na dejstvieto, ili kako vo poslednata epizoda vo koja se odviva i samoto dejstvie. S$ se toa vremenski, no i prostorni ramki na filmskoto dejstvo - dejstvo koe, zaradi razli~nite interferencii, e na samiot rab od haosot. Vo taa smisla, sekoe novo (povtorno) emituvawe na pesnata Blue moon na lokalnata radio-stanica, samata pesna ja stava vo novi ramki. Nejziniot emocionalen i simboli~en naboj varira od epizodata so mladite Japonci do zavr{nata epizoda so Stramer - komu crniot prijatel mu veli deka toa e pesna za nego. Blue moon e tri pati otsvirena, a duri vo poslednata epizoda padna na svoeto mesto, so ogled na tekstot na pesnata i Stramerovata sudbina. Ist e slu~ajot so izgovaraweto na imeto Maches. Japonskite tinejxeri slu~ajno go spomenuvaat - pogre{no izgovaraj}i go zborot matches (kibrit) - dodeka za Stramer toj pretstavuva sudbina, zo{to negovata devojka ima namera da odi tamu. Ponatamu, celiot film e proniknat so kafkijanskata prisutnost na Elvis, bilo vo pesnite - Mistery train, Blue moon, bilo na slikite - vo sekoja hotelska soba visi Elvisova fotografija; bilo vo postojanoto spomenuvawe na negovoto ime; bilo vo pojavuvaweto na negoviot duh, vo epizodata so Italijankata. Kako i vozot, glasot na Vejts na radioto, kafuleto Shades, Matches, i Elvis e spojka koja vrzuvaj}i gi paralelnite svetovi, istovremeno samite gi distorzira. Po svojata narativno-recepciska struktura, Tainstveniot voz e retro film, negovata slika e kompletna duri koga }e pomine i posledniot kadar od proekcijata. Zaradi toa, filmot mo`e da se nare~e neizbalansiran. Na primer, prvata epizoda e samo prva karta - {tura, gruba i poednostavena - za koja mo`e da se ka`e deka odi na du{a na japonskite producenti (Kunihiro, Hirate i Hideaki Suda). No, kakva i da e, a taa e monotona, pozerska, venderovska vo negativna smisla na toj zbor, prazna vo naj{iroka smisla - sepak ima svoe mesto vo kompozicijata na filmot. Bez taa vovedna epizoda filmot ja gubi ramnote`ata, t.e. mestoto na refleksijata na slednite epizodi. Taa e neduhovita, poradi {to zra~i so atmosfera na pomal otpor, no nejzinata konstrukciska uloga e nediskutabilna. Slednata epizoda, Duh, e popolna od prvata, no isto taka go nosi krstot na ramnote`atarefleksija, svojata temelna primena. Nejzinata polnotija, me|u drugoto, se ot~ituva vo pojavata na Stramerovata verenica, bidej}i na toa mesto po~nuva da se odmotuva prikaznata. Vo pra{awe e, izgleda, raska`uva~ki paradoks, bidej}i dramatur{kata ekspozicija se pojavuva duri po dve tretini od traeweto na filmot. No stanuva zbor samo za prividen paradoks, bidej}i vistinskata 92 Margina #13-14 [1995] | okno.mk ekspozicija vo Tain stveniot voz e negovata prva epizoda, koja gi postavuva vremenskite i prostorni teksturi na filmot. So voveduvawe na verenicata vo filmot, Xarmu{ se potprel na dramatur{ki ponabiena konstrukcija. Bolnata neduhovitost na prvata epizoda ovde poleka se gubi, i fizionomijata poleka po~nuva da se oblikuva. Konceptot mo`e da se naseti, filmot dobi svoj potpira~, a poslednata epizoda ja sobra gradbata na svojot klimaks, i epilog. Za razlika od prviot del, Duh e mnogu po`iva prikazna, ne samo poradi nejzinoto mesto vo konstrukcijata na deloto, tuku i poradi toa {to Xarmu{ ovde e pomalku in`iner, pomalku artificielen otkolku vo prvata prikazna. Likot na Italijankata, iako stati~en, vo odnos na japonskite tinejxeri ima svoj {arm, a i samata scena na pojavuvaweto na Elvisoviot duh e pove}e od prifatliva - {to zna~i deka mo`e da funkcionira i nadvor od konstrukcijata, ~ij e del. Zagubeni vo vselenata, zavr{nata epizoda na filmot, e celta na Tainstveniot voz. S$ {to dotoga{ e prika`ano vo filmot, apsolutno e podredeno na taa epizoda. Kamerata dvapati pomina pokraj Shades, za tretiot pat da mo`e da vleze vo nego; Blue moon mora{e dvapati da bide otsvirena pred tretata prikazna; tainstveniot istrel, {to gi prepla{i Japoncite i Italijankata, duri vo Zagubeni vo vselenata e objasnet; samo na Stramer imeto na gradot Maches mu ja ozna~i sudbinata... Poslednata epizoda vpiva s$ {to pred nea se slu~uvalo: Daleku od Jokohama i Duh se samo noze na koi Zagubeni vo vselenata stoi. Takvata ocenka mo`e da predizvika i somnevawe vo perfekcionizmot na narativnata konstrukcija na Xarmu{, bidej}i na smetka na klimaksot na filmot uslovno se poni{tuvaat dve tretini od negovoto traewe. Gledano od taa strana, Tainstveniot voz bi mo`el da se gleda kako neramnote`en i necelovit film. (...) No, iako poigruvaweto so strancite vo Tainstveniot voz ne mo`e da funkcionira kako samostojna prezentacija, sepak vo sklopot na avtorskiot habitus na Xim Xarmu{ pretstavuva solidna i zdrava cigla. Gledaj}i vo kontekst na sevkupnata filmografija, “strancite vo Amerika” dobija u{te edna dimenzija vo svoeto pojavuvawe. Vpro~em, ni eden Vendersov lik, iako toa mu be{e cel, ne spie{e so amerikanski mit - kako {to toa go pravi Stramer vo Tainstveniot voz. Tainstveniot voz e dobar film, na svoj poseben na~in i pove}e od toa. Toj spa|a vo edinstvenite ostvaruvawa ~ii odeci ne se bu~ni, ni kontroverzni, no zatoa se nabieni so filmofilski interes koj na krajot prerasnuva vo kult. Kako {to i Stramerovata sudbina e tragi~na, taka vo nekoja raka e tragi~en i oreolot “golem bolen film” {to Tainstveniot voz go nosi. Trifo napi{al deka toj poim “mo`e da se primeni samo na mnogu dobri re`iseri, onie koi vo drugi priliki poka`ale deka mo`at da postignat sovr{enstvo”. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 93 Jim about Film (izvadoci od intervjua): Kako e roden “Tainstveniot voz”? < Kako i sekoga{, najnapred razmisluvav za akterite koi gi sakav, za lu|eto koi gi poznavam, so koi imav `elba da rabotam, za koi imav `elba da pi{uvam ulogi. Gi imav, zna~i, vo glavata pogolemiot broj od akterite za Tainstveniot voz pred da po~nam da ja pi{uvam prikaznata. Po~etocite odat od snimaweto na Pod udarot na zakonot, pa duri i ne{to porano. Po~nav da pi{uvam prikazna vo eden ~in: dvajca mladi zaqubeni lu|e pominuvaat no} vo hotelska soba. Se raspravale bez prekin. Otprvin se pomisluva deka nema {to da pravat zaedno, a toga{ se zabele`uva deka nivniot odnos, kolku i konflikten da izgleda, vsu{nost e mnogu pozitiven. Toa mi dade ideja... Ja gledav japonskata akterka Juki Kudoh vo pove}e filmovi. Si rekov sebesi deka toa e toa i deka bi mo`el da & predlo`am ne{to od toj `anr. Bidej}i taa be{e Japonka, mnogu prirodno si go postaviv pra{aweto dali i nejziniot qubovnik bi trebalo da bide Japonec, ili sprotivno na toa, od nekoja druga nacionalnost, za da se zgolemi visinata na jazi~nata bariera... Sekoga{ gi sakav problemite so jazikot. Od druga strana, sakav da & ponudam nova uloga na Nikoleta Bra{i koja igra{e vo Pod udarot na zakonot, sakav da go pronajdam i Skrimin Xej Houkins so kogo go rabotev Po~udno od rajot, a isto taka i da mu predlo`am ne{to va`no na ^inkvi Li... Zna~i, {to bi mo`ele da rabotat site tie lu|e zaedno? Da se sretnat vo nekoj hotel. Na krajot, dodeka se obiduvav da gi spojam tie malku disparatni idei, ja ~itav Divite Palmi od Fokner. Prekrasno ~udna narativna struktura koja na krajot ni samiot Fokner ne ja sakal. Toj napi{a dve drugi noveli. Negoviot izdava~, odbivaj}i da gi publikuva odvoeno (“nedovolno golemi za da se napravi kniga”) go sovetuva{e da gi spoi vo eden tom, no da gi izme{a, da im gi zameni poglavjata. Toa {to go napravi izgleda bo`estveno. Va{eto aktersko semejstvo li~i pomalku na teatarska trupa? <Znaete, jas ne sum edinstveniot vo toj pogled. Fazbinder, Godar, Skorsis, mnogu re`iseri sakaat da rabotat so istite lu|e. Toa e mnogu va`no. Va{eto “semejstvo” se sostoi od mnogu stranci... I va{ite filmovi, spored toa, govorat za te{kotijata na izrazuvaweto, za toa da se odi od edna do druga to~ka, da se stigne nekade... Koga bi go promenile akterskoto semejstvo, dali bi gi promenile i va{ite si`ea? <Ne znam. Ne planiram proekti i si`ea. Toa doa|a taka, intuitivno. Vo sekoj slu~aj, nemam namera da se otka`am od akterite koi momentno me obikoluvaat, no prifa}am i novi elementi, se razbira. Isto taka nemam namera da ja menuvam tehni~kata ekipa. Nie zaedno rastevme, ja nau~ivme rabotata zaedno. Mojot in`iner na zvuk, na pr., e ~ovek so golema kultura, strasen qubitel na literaturata, i toj e, iako ima tehni~ka funkcija na scenata, eden od moite najskapoceni sogovornici na planot na estetikata. Od nego baram sovet koga imam somnevawe vo pogled na dijalogot... Mnogu tehni~ari sega bi mo`ele da dobijat mnogu pari rabotej}i so nekoj drug. 94 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Zo{to, vie lo{o gi pla}ate? <Ne! Gi pla}am maksimalno, tolku kolku mojot buxet smee da podnese. No Tainstveniot voz ~ine{e 2 800 000 dolari. Mojot tonski snimatel bez problemi bi mo`el da bide praten na film od 15 milioni dolari! Ima{e ponudi. Dali sakate da raspolagate so pogolemi buxeti? <Jas smetam deka filmovite imaat premnogu pari... Site re`iseri {to }e gi pra{ate, }e vi ka`at deka im nedostasuva vreme, a vistinata e deka pove}e vreme zna~i pove}e pari. No ne treba, kako {to toa ~esto e slu~aj, da se zapo~nuva film so eden golem kriterium: “Kolku?”Kolku pari mo`at da se izvle~at od eden tvorec? I spored parite so koi }e raspolagame, }e pravime takov i takov vid film. Na{iot pristap e vo potpolna sprotivnost so ovoj. Nie go zaokru`ivme buxetot za Tainstveniot voz duri otkako scenarioto be{e napi{ano. Toj buxet odgovara{e na ona {to go smetavme neophodno za da go napravime filmot. Nie toa go po~ituvavme. Ograni~uvaweto i prinudata mi izgledaat kako najdobar na~in da se raboti. Za “Tainstveniot voz” otkrivte sosema nov izvor na finansii - japonskata Viktor kompanija, popoznata kako JVC. <Gospodin Hiratu, koj stana moj izvr{en producent, go poznavav ve}e nekolku godini pred toa. Posle Po~udno od rajot primiv edno mnogu ~udno pismo: “Go sakam va{iot film. Sakam da ispijam pivo so vas. @iveam vo Tokio”. Odgovoriv: “Ako pominete niz Wujork, OK”. Deset dena podocna toj be{e tuka. Stanavme prijateli. Mi re~e deka saka da proizveduva filmovi, no vo JVC nemaat oddelenie za takvi raboti. Koga go zavr{iv scenarioto, jas seedno mu go poka`av i toj re~e: “Da, JVC e podgotven da proizvede eden vakov film”. Sledniot pat dojde vo Wujork so najinteresna ponuda i koja voedno najmalku obvrzuva{e - toj ne saka{e da mi zboruva kako da go napravam filmot, tuku samo da vlo`i pari i da go pogledne filmot koga }e bide gotov. Tie bea sosema nadvor od ona {to jas go smetav za svoja rabota - tie ednostavno imaa doverba vo mene. Vsu{nost, edinstveno {to producentite sakaa da promenat vo “Tainstveniot voz” e faktot deka tuka se i dva japonski lika. Tie se gri`ea deka mo`e{e da se pomisli deka toa e niven uslov za finansirawe na filmot. A vie, vsu{nost, ve}e go napi{avte scenarioto za osumnaesetgodi{nata japonska akterka Juki Kudoh. <Mo`ebi toa pomalku e ironija, no deluvaa taka{to u{te pove}e mi se dopadnaa. Se nadevam deka povtorno }e rabotam so niv. Vo bleskavata fotografija na Robi Miler, “Tainstveniot voz” e va{iot prv film vo boja. Va{iot stil nesomneno se zbogati od ultra-kratkiot “Po~udno od rajot”, vo koj sekoja scena se sostoi od edna snimka odvoena so nekolku sekundi temen premin. No, za razlika od site amerikanski re`iseri vo osumdesettite, vie s$ u{te najgolema doverba imate vo stati~nata kamera so retkoto, povremeno koristewe na svetloto. <Vo izvesna merka, mojata upotreba na dolgite kadri ne pretstavuva nikakva razlika za akterite, ovozmo`uvaj}i im svojot lik da go zadr`at podolgo i taka da dobijat vo izrazot. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 95 Koj e motivot na va{iot izbor da snimate vo crno-bela tehnika ili vo boja? -Jas gi sonuvam moite idni filmovi. I kako i celiot svet sonuvam ili crno-belo ili vo boja. Toa e sosema intuitivno. Seedno mi e koga a posteriori tie izbori se smestuvaat vo domenot na ve}e odnapred sozdadenoto estetsko mislewe. Ili koga se procenuva deka crno-beloto mu pripa|a na minatoto. Bojata ne ja zagrozi crno-belata fotografija, ni{to pove}e otkolku fotografijata slikarstvoto. Za vozvrat, dvete postapki baraat razli~ni postapki. Robi Miler (glavniot kamerman) vo toj pogled me nau~i na mnogu raboti. Dekorite ne se izbiraat na ist na~in pri snimaweto vo razli~ni delovi od denot. Belo-crnoto dava pomalku informacii. Toa bi mo`elo da bide hendikep, no i prednost. Vo mera vo koja bojata mo`e da vi ka`e mnogu pove}e, taa so toa e i poneophodna. Treba s$ da se bira, od nijansata na oboenata hartija do nijansata na la`i~kata. Vo Tainstveniot voz, ~uvarot na akcesoriusot od kogo barav par no`ici mi donese pet, vo site mo`ni nijansi na sino. Crveniot, kako vo enterier taka i vo eksterier, kov~eg {to go nosat zaqubenite Japonci ekstremno e oboen. Insistirav, pri otvoraweto, da se ima vpe~atok kako da se gleda vnatre{nosta na transistorizirana po{ta. Vpro~em, s$ e mnogu zbieno... <Kako slikata na Japonija. Tamu ima tolku mali prostori. Objektite se tolku mali, a soni{tata tolku golemi... Va{iot stil na brza promena na kadrite i nemirno dvi`ewe na kamerata, karakteristi~en za Holivud vo docnite osumdesetti, isto taka postavuva razni barawa pred publikata. <Dokolku kompozicijata podolgo ostanuva na platnoto, taa so toa obi~no dobiva razli~ni zna~ewa i pogolema te`ina. Toga{ stanuvaat va`ni detalite vo vnatre{nosta na snimkata, dodeka kaj snimaweto nabrzina od snimkata dobivate centralna informacija, potoa toj is~eznuva i toa e s$ {to vi treba od nego. Toa e kako koga brzate niz muzej za da ja razgledate celata serija sliki. Pritoa, dobivate centralno ~uvstvo za sekoja od niv, no dokolku podolgo vreme ostanete pred nekoja od niv, }e dobiete sosema drugo ~uvstvo na kompozicijata i duri }e imate i {ansa emotivno da ja do`iveete. 96 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Zapra{an zo{to slika samo hotelski sobi i `elezni~ki stanici, japonskiot turist vo “Tainstveniot voz” odgovara deka najverojatno niv }e gi zaboravi. Xarmu{ isto taka e re{itelen da gi snimi onie sitni detali na koi vo najgolemiot del drugi filmovi nema da im se posveti nikakvo vnimanie. Mnogu detali vo “Tainstveniot voz” po~nuvaat so diskusiite za relativnite zaslugi na `elezni~kite stanici na Memfis i Jokohama, Karl Perkins i Elvis Prisli; celiot zavr{en del se vika “Zagubeni vo vselenata”, priznanie na klasi~nata TV serija od {eesettite za koja va{ite likovi sporat nadolgo i na{iroko. Jasno e deka vie ne davate golemi izjavi. <Po stilot na mojata rabota e jasno deka ~esto ona maloto e vsu{nost golemo - posebno vo dijalogot. Ponekoga{ najintimnite sceni gi gledate nekako pome|u re~enoto. Jas imam vistinski problem dodeka gledam drugi filmovi. Mnogu ~esto odlutuvam vo mislite i po~nuvam da zamisluvam {to se slu~uva me|u momentite na dramata koi se gledaat. I toa e nekako tokmu ona {to sakam da go napravam, da ne gi prika`uvam dramskite momenti, tuku & prepu{tam na publikata da zabele`i {to se slu~uva pome|u niv. Veruvam deka za lu|eto, samo dodeka gi nabquduvate kako pijat ~aj, mo`e da nau~ite mnogu pove}e otkolku ako gi nabquduvate kako raspravaat za filozofijata ili koga bi povlekle revolveri me|usebe. Positnite detali obi~no otkrivaat mnogu pove}e otkolku o~iglednite raboti. Vie tolku seriozno zboruvate za va{ite filmovi {to se zaborava deka tie se vsu{nost komedii. <Jas ne rabotam taka da sednam i da smisluvam vicevi, tuku sobiram sme{ni raboti koi im se slu~uvaat na lu|eto. Vo srceto na va{iot film postoi kontrast pome|u mnogu formalnoto, nau~no snimawe na filmot i ona za {to vie smetate deka pretstavuva odredeno nivo na “amaterizam” vo dijalozite i glumata. Po besprekornata ladnotija na muzi~arite Xon Luri i Tom Vejts vo va{ite posledni filmovi, angliskata publika mo`e{e da ja razmrda ne ba{ ugladenoto prisustvo na Xoe Stramer vo “Tainstveniot voz”. No, na krajot na krai{tata, vie priznavate deka va{ite filmovi ne ispa|aat onaka kako {to sakate mora da postoi izvesna mera na nepredvidlivost. <Filmot nikoga{ nema da bide sovr{en. Koga s$ bi imal isplanirano, s$ bi izgledalo nekako mrtvo i jas bi ja zagubil voljata za rabota. Zaradi toa, iako moite filmovi se obi~no mnogu kratki, nikoga{ odnapred ne pravev kniga na snimawe. Od istite pri~ini nikoga{ ne bi sakal da imam edna od onie video-lenti vo kamerata bidej}i toga{ bi mo`el da prilegnam ispivaj} i Perier dodeka tie snimaat nekoja scena, mislej}i kako toa bi mo`el da go poglednam za moment. Ne bi moral da vnimavam. Takov film e zaguba. So ~etiri filma zad sebe Xarmu{ s$ u{te insistira na toa deka s$ u{te go u~i svojot zanaet i deka s$ u{te mo`e da go menuva svojot stil. No, sebesi ne mo`e da se zamisli kako rabotnik vo Holivud -sekako, ne zaradi nedostatokot na ponudi. <Eden del od tipovite tamu se u`asni. Zatoa se pra{uvav dali tie lu|e gi gledale moite filmovi ili samo go pro~itale moeto ime vo Variety. (...) No, veruvam deka bi mo`el da zavr{am vo zatvor bidej}i so zadovolstvo bi zastrelal nekoi producenti... Ne mi se dopa|a idejata tamu nekoj biznismen, ~ie prethodno iskustvo se sveduva na vodewe na nekakva fabrika za dolna obleka, da mi ka`uva kako da go napravam filmot. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 97 Stipan Filakovi} ноќ на земјата (Night on Earth) Scena od филмот Night on Earth Nitu posledniot film na Xarmu{, No} na zemjata ne e isklu~ok od drugite negovi filmovi, bez razlika {to ne se trudel da se nadmine samiot sebe i da “napravi ~ekor napred” vo svoeto tvore{tvo. Od site negovi filmovi, ovoj bi mo`el da bide najblizu do “voobi~aenata” scenaristi~ko-re`iserska postapka, zatoa {to scenaristot i re`iserot Xarmu{ ja primenil vo dene{no vreme retkata formula: omnibus film. Da se prisetime deka filmot e takov vid vizuelen medij koj osven prostorno (ramkata na platnoto, ekranot) ima i vremensko traewe. Taka vo vnatre{nosta na kategorijata filmsko vreme ({to e intenzivno do`ivuvawe na novite vremenski kvaliteti nastanati so preobrazba na vistinskoto vreme so filmski sredstva) postoi i kategorija na dramsko vreme (paralelnost pome|u traeweto na dejstvieto ili nastanite vo filmot i traeweto na istoto dejstvie ili nastan vo realnosta) i proekcisko vreme (so hronometar izmerliva postojanata dol`ina na proekcijata). Idealnoto proekcisko vreme “zastana” na nekoi stotina minuti koi gleda~ot so polno vnimanie mo`e da gi prosledi (barem {to se odnesuva do evropskiot kulturen krug). Terminot “celove~eren igran film” ili “dolgometra`en igran film” naj~esto e, vsu{nost, film so traewe pome|u 70 i 130 minuti. Vo omnibusot na Xarmu{ se raboti za pet, po duhovnost srodni, no sepak posebni celini. Gi povrzuva faktot {to se slu~uvaat vo isto vreme - no vo razli~ni gradovi od svetot - odnosno se slu~uvaat vo taksi i glavniot lik, poto~no, eden od glavnite likovi, e taksist. Pak bi mo`ele samo da pogoduvame koe bilo poa|ali{teto na scenaristot: poedine~nite prikazni ili ramkite na no}noto taksirawe. Zaradi toa ne e sigurno deka se vo pravo onie koi, mo`ebi pottiknati od ambiciozniot naslov odnosno od `elbata na re`iserot so snimaweto na 98 Margina #13-14 [1995] | okno.mk zemjinata topka i igrata so vremenskite zoni - slu`at i kako premin od prikazna vo prikazna - da im dade pogolemo zna~ewe na soedinuva~kite faktori otkolku {to posebnite prikazni go imaat toa vo realnosta. Taka se zanemaruva faktot deka tie se povrzani so pove}e prakti~ni pri~ini so mo`nosta za distribucija vo komercijalnata kino-mre`a, {to nikako ne ja smaluva vrednosta na deloto kako celina. Postapkata na Xarmu{, sepak, ne treba da n$ iznenadi. Onie koi permanentno gi sledat negovite filmovi mo`ea da zabele`at deka ve}e i porano toj poka`uva{e sklonost za podelba na dolgometra`niot film na pomali celini. Ona {to vsu{nost gi soedinuva pette razli~ni prikazni vo filmot No} na zemjata e Xarmu{oviot pogled kon svetot i negoviot stil. Situacijata vo site pet prikazni e identi~na: privremeno zaedni{tvo na dvajca (ili pove}e) lu|e vo taksito. A bidej}i sredbite vo dene{no vreme se slu~ajni i izve{ta~eni, kade sekoj tr~a po svojata rabota i se obiduva da gi re{i sopstvenite problemi, lu|eto se - slu~ajno ili tragaj} i po nekoja usluga - upateni eden na drug, se zbli`uvat doznavaj}i pone{to eden za drug, no po izvr{uvaweto na rabotata povtorno se raziduvaat za verojatno nikoga{ pove}e da ne se sretnat. Taksito e idealno mesto za takvi sredbi bidej}i tuka site varijanti se mo`ni, a stesnetiot prostor nekako avtomatski predizvikuva zbli`uvawe na lu|eto. Prikaznite donesuvaat i dosta od lokalnata oboenost na nekoi gradovi vo koi se slu~uva odredenata epizoda i toa na prili~no duhovit na~in, uspe{no izbegnuvaj}i gi stapicite na kli{eto. Prvata prikazna se slu~uva vo Los Angeles, a vo svetlinata na slednite se poka`uva kako najtenka, za {to osven slabite idei pridonesuva i simpati~nata, no neuverliva - iako razvikana nova holivudska yvezda - Vinona Rajder, koja go igra likot na taksistkata koja ne saka da stane akterska yvezda - kakov li paradoks! (Zatoa na onie povnimatelnite mnogu pointeresna }e im bide pojavata na Xim Xarmu{ vo uloga na pijan roker na zadnoto sedi{te). Wujor{kata prikazna sigurno se natprevaruva za primatot najdobra. Zboruva za isto~nogermanskiot emigrant, biv{ klovn, koj e edinstven taksist {to zastanuva - poprecizno: dolazuva - do premrznatiot bruklinski crnec docna vo no}ta, koj mnogu saka da otide doma. Problemot na Germanecot e samo vo toa {to ne go poznava Wujork, ne zboruva angliski i ne znae da vozi avtomobil. No so neskr{liv optimizam veruva deka rabotite }e se sredat nekako. Brilijantna prikazna za razbiraweto i mo`noto prijatelstvo na lu|e od razli~ni kulturno-politi~ki i socijalni sredini (spored nadvore{niot izgled, na primer, sli~ni po beskrajno sme{niot ist tip na kapi), i odli~nata gluma na Armin Miler-Stal i Xankarlo Espozito ja pravat ovaa epizoda groteksno-apsurden biser. Prikaznata od Pariz e sostavena, vsu{nost, od dva dela. Prviot del groteskno go prika`uva svoevidniot rasizam vo likot na dvata patnika, afri~ki diplomati-crnci, koi se podbivaat so taksi-voza~ot - isto taka crnec. Vo vtoriot del od prikaznata edna slepa devojka ja doka`uva svojata superiornost otfrluvaj}i go diskretnoto so`aluvawe i obidot za zbli`uvawe na crniot voza~. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 99 Slednata epizoda - se slu~uva vo Rim - isto taka e pomalku morbidna so prili~no povr{na prikazna vo koja zabrevtaniot taksist na svojot srcebole`liv patnik-sve{tenik naivno, nemaj} i namera da provocira, mu gi raska`uva svoite seksualni frustracii i do`ivuvawa, sakaj}i na svoj sopstven na~in da se ispoveda, ne zabele`uvaj}i pritoa deka na negoviot patnik mu se slo{ilo i deka umira. Epizodata sepak ne e dosadna bidej}i e gradena vrz ve}e dobro poznatiot akter Roberto Beniwi, ~ija epizoda e vsu{nost mono-epizoda; ne prestanuva da zboruva nitu moment (duri ni koga e sam) zapliskuvaj}i go svojot patnik so nepresu{na reka od zborovi, pottiknuvaj}i kaj nasmeanoto gledali{te ~uvstvo na neveruvawe, so`aluvawe, lutina, strav... Vo konkurencija za najdobra, sekako e i prikaznata od Helsinki so koja omnibusot zavr{uva so lirski, i slobodno mo`e da ka`eme, bluz-nastan. Go sledi vo tekot na celiot film prisutnata muzika na Tom Vejts. Dvajca pijani prijateli se gri`at za tretiot, najpijaniot vrz kogo nate`nale site mo`ni nevolji od ovoj svet - zaradi {to i se napil - za `ivotnata prikazna na taksistot potpolno da gi odvrati od nivnoto vnimanie kon nesre}niot, pijan prijatel, ostavaj} i go sam da sedi na ulica pred svojata ku}a, celiot vo sneg. Od dosega{noto ka`uvawe, mo`ebi ve}e mo`e{e da se razbere deka kvalitetot na filmot najmnogu zavisi od Xarmu{ scenaristot, a pomalku od Xarmu{ re`iserot. Deloto kako celina e dobro onolku kolku poedine~nite prikazni se dobro napi{ani i akterski ostvareni. Toa e taka i zaradi stesnetiot prostor na avtomobilot i eksteriernite kadri pri vozeweto koi ne dozvolija re`iserskata fantazija da se razmavne, a po s$ sudej}i Xarmu{ re`iserot i odnapred poznat po svojata vozdr`anost, ednostavnost, ekonomi~nost, toa i ne go sakal. Filmot vo sekoj slu~aj e dobar i sigurno vo mra~nava stvarnost na na{eto stoletie privlekuva i poradi inaku retkata, i vo filmovite, humanost. Film about Jim (izvadoci od intervjua): < Po Tainstveniot voz nemav nikakva namera povtorno da snimam film sostaven od epizodi. Napi{av edno drugo scenario i koga izgleda{e nevozmo`no da se finansira, jas bev mnogu isfrustriran i deprimiran. Toga{ me poseti Tom Vejts i koga vide deka ku}ata mi e vo haos, deka sum nenaspien i nenajaden i deka navistina sum vo depresija, mi re~e: “Napi{i ne{to drugo. Ima{ mnogu idei, ~oveku. Ova ne e va`no. ]e go snimi{ podocna. Snimi ne{to drugo”. Taka za osum dena go napi{av No} na zemjata. Ve}e imav ideja za pariskata prikazna edna godina porano i s$ napi{av mnogu brzo. Toa ne be{e smisleno prethodno: “Sega po Tainstveniot voz }e go snimam ova i ova...”. Ne, s$ napraviv slu~ajno. Zatoa edna od temite vo moite filmovi e taa deka ubavinata na `ivotot le`i vo detalite, slu~ajnostite, a ne vo isplaniranite nastani. Ako trgnete da barate qubovnica, to~no znaej}i kakva bi trebala da bide, nikoga{ nema da ja najdete. Toa }e bide nekoj {to nikoga{ ne ste go o~ekuvale. Ima edna pesna od Nil Jang “Baram qubovnica, no s$ u{te ne sum ja na{ol, nema da bide onakva kakva ja zamisluvam”, taka nekako. Va`no e ona {to se slu~uva slu~ajno. Otsekoga{ imav eden problem. Gledav film vo koj nekoe mom~e }e ja povika devojkata i taa mu 100 Margina #13-14 [1995] | okno.mk veli: “Dojdi vedna{. Sakam da razgovarame”. Toj izleguva od stanot, se simnuva dole, tuka e rezot. Potoa vleguva vo nejziniot stan i tuka po~nuva edna emotivna scena. Mene toa voop{to ne me interesira. Jas se pra{uvam kako do{ol do nejziniot stan, dali do{ol so avtomobil, pe{, so metro? Kako se ~uvstvuval? Dali bil nervozen? Toga{ sfa}am deka sum ja propu{til scenata, zatoa {to sum mislel na ne{to {to ne e vo filmot. ^esto me kritikuvaa deka moite filmovi nemaat zaplet. Toa ne mi pre~i, zatoa {to edna{ Keruak re~e: “Zo{to knigata bi imala zaplet koga `ivotot go nema?” Sakav da napravam film od ne{to {to se otfrla od drugite filmovi. Zna~i, koga se vozite so taksi, odite od to~ka A do to~ka B. Toa vozewe ne e zna~ajno. No, jas sakav da napravam film od tie neva`ni detali. Toa se slu~uva vo sekoj moment vo site gradovi od svetot. O.K. Re{iv da snimam film so pet prikazni, za pet nastani koi se slu~uvaat paralelno vo razni vremenski zoni. Site tie lu|e vo taksi so stranec. Taksistot ne go poznavate i nikoga{ pove}e nema da go vidite. Se ~uvstvuvate mnogu slobodno, mo`e da se slu~i ne{to zanimlivo. Sakav da napravam film i da vidam {to }e se slu~i so tie mnogu ~udni grupi na lu|e. Isto taka, mi se pru`i {ansa malku da pobegnam od Amerika i da rabotam vo drugite zemji. Amerika mi e malku dosadna. Posebno politikata ~esto me razgnevuva. Dobiv mo`nost da patuvam, i u{te pova`no, da rabotam so akterite {to gi sakam, site od razli~ni gradovi. Edinstveno predvideno vo vrska so ovoj film e odeweto od Amerika i raboteweto so odredeni lu|e. Strukturata toa mi go ovozmo`i. Rabotniot naslov na No} na zemjata be{e L.A.WujorkParizRimHelsinki napi{ano kako eden zbor. No toa be{e samo raboten naslov. Tolku golem zbor ne mo`e da zastane na kino-reklama. Distributerite ne bi go prifatile toa. I taka nastana No} na zemjata. Dali nekoga{ ste imale `elba da snimate spored scenario koe ne bi bilo va{e? < Mnogu gi dobivam, no niedna prikazna ne mo`e da me vozbudi kako onie {to gi imam vo glavata. Dali ste razmisluvale da napi{ete kniga? < Zo{to? Filmot se zapi{a vo dolgata raska`uva~ka literaturna tradicija. Postoeja epskata poezija i teatarot. Potoa slede{e romanot, koj e relativno sovremen `anr, a potoa i filmot vo dvaesetiot vek. Toj e prodol`etok na istiot proces. Literaturata i narativniot film se pritoki na edna ista reka. Knigata e film. Scenarioto za sebe e mnogu grda, siroma{na rabota, {ema. Pri toa ne mo`e da se previdi deka se raboti za nositelot na prikaznata za koja ne se znae {to }e bide s$ dodeka ne se znae imeto na re`iserot. Ako scenarioto go potpi{al Venders, toa ve}e sodr`i Vendersovi sliki. Toa ne e i misleweto na Holivud kade re`iserot edvaj se zema vo predvid. Ona {to niv gi interesira e da prodadat paket, sklop od delovi koi se isplatlivi. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 101 Kakvi se va{ite odnosi so Holivud? < Ne postojat. Jas `iveam vo Wujork. A koga odam vo Los Angeles, toa e za da se sretnam so prijatelite. Slikari. Muzi~ari. Rabotnata strana na L.A. potpolno me deprimira. Na festivalot vo Kan vi dodelija nagrada za najgolem umetni~ki pridones... < Nemam poim {to zna~i toa. Sigurno najmnogu e qubeznost. Toa jasno go otkriva komercijalniot aspekt na golem festival kako {to e ovoj, a toa e deka mora da slu`i kako instrument za promocija i za podeluvawe na maksimum nagradi. Ako nas dvajca otideme vo Luvr, kako da se odlu~ime koe platno ima najgolema vrednost? Vim Venders e va{ prijatel. Dali povtorno go vidovte posle Kan? Dali razgovaravte za negovata uloga pretsedatel na `irito i na glavnite nagradi? < Da. Imavme diskusija za filmot na Spajk Li, Napravi ja vistinskata rabota, za koj ni{to ne dobi. Smetam deka toa e mnogu va`en film. Da se razmisluva za rasnite nemiri vo Wujork vo ovoj moment... Filmot ne donesuva jasen odgovor za problemite na rasizmot. Toj ka`uva {to e toa i toa vi eksplodira vo teloto. Spajk Li se vrati o~aen od Kan... Negovoto otsustvo od dobitnicite mu izgleda{e kako nepriznavawe. Li~no nikoga{ ne sum go vkusil toj vid na o~ajuvawe. Treba da vi priznam deka 1986., koga Pod udarot na zakonot be{e vo konkurencija, na denot na dodeluvaweto na nagradite jas i mojata ekipa rekovme: “E, ako filmot dobie nagrada, treba da se oble~eme vo pingvini”. Tolku bevme neoptovareni so nagradata {to mirno otidovme vo Petit Majestic... i dobro da ispieme. Va{ite filmovi, pomalku o~ekuvano otkolku kaj Spajk Li, sepak se politi~ki. < Se razbira, jas gledam na Amerika so o~i na starec i postojat mnogu raboti koi ne mi se dopa|aat. Vpro~em, s$ e politika. Kaj Spilberg, na primer, se smeta deka celiot svet e bel i pripa|a na srednata klasa i deka veruva vo gospod i deka vo celiot svet semejstvoto e struktura koja e najdobro prilagodena na kapitalisti~kiot sistem. Taa vizija e ~isto poeti~na. Me|utoa, mojata ne e. Iako moite filmovi ne se politi~ki traktati, tie sepak ne gi nabquduvaat rabotite kako steknati. Tie ja poka`uvaat drugata strana na op{testvoto - li~nostite koi ne se opijanuvaat so uspeh, koi ne se neizbe`no hristijani, belci... ^ovek kako vas, koj ja neguva svojata samostojnost - ona {to go izdava e crnata obleka. < Otsekoga{ se ~uvstvuvam amerikanski. Ima ne{to {to mi se dopa|a vo faktot deka amerikanskata kultura mo`e lesno da se otfrli. Sakam da pretstojuvam vo hotelite vo koi nema ni{to moe. Sakam rent-a-car, bidej}i takvite vozila se kako zapalki za ednokratna upotreba. Ne vi pripa|aat. Raska`ete ni ne{to za va{ite kratki filmovi. < Pravam serija filmovi pod naslov “Kafe i cigari” (a jas pijam ~aj, ha-ha). ]e snimam edna epizoda so Sem Fuler so ime “Kowak i cigari”. Toa se kratki filmovi, traat 5-10 minuti. Dejst- 102 Margina #13-14 [1995] | okno.mk vieto se odviva vo kafule, li~nostite sedat na masa, pijat kafe, pu{at cigari i vodat apsurdni razgovori. Toa e edinstvenoto {to go pravat, no sakam da napravam cela serija takvi filmovi. Vtoriot takov film be{e so Stiv Bu{emi, koj igra{e vo Tainstveniot voz, a snimiv eden i so ^inkvi Li, bratot na Spajk Li, i so @ua Li, negovata sestra. ^inkvi i @ua igraa bliznaci. Razlikata me|u niv e dve godini, no dovolno se sli~ni za da mo`at da igraat bliznaci. I na krajot, za va{ite idni proekti. < Ne mo`am da ka`am mnogu za moite proekti, koi gi ima okolu devet, bidej}i sum sueveren, no }e ka`am pone{to. Pred No} na zemjata napi{av vestern, no mnogu neobi~en vestern. Eden film bi se slu~uval vo Italija na italijanski, toa bi bila edna mala komedija. Drug bi se slu~uval vo Paterson, Wu Xersi, a i glavniot lik bi se vikal Paterson. Potoa, eden sakam da snimam vo Afrika, so edno mnogu specifi~no pigmejsko pleme koe se vika Bajaka. Sakam da snimam komedija so Pigmejcite. Sakam da snimam i edna komedija za po`arnikari koi dobivaat otkaz i potoa stanuvaat lo{i provalnici. Sakam da snimam i eden neobi~en nau~no-fantasti~en film vo Tokio, mnogu Art film. Koi u{te idei gi imam? Da, film za dvajca qubovnici koi patuvaat zaedno, se nadevam deka naskoro }e go snimam. Gi ima dovolno za slednite 10-12 godini. Dotoga{ }e imam u{te 20 idei, pa... Odam prebrzo za samiot sebe. Se gledam sebesi kako odam napred i vikam: “Ej, ~ekaj me mene. Jas sum s$ u{te ovde nazad”. Napomena: Recenziite na filmovite se prezemeni od Kvorum 1, 1994 g., a intervjuata od Sineast 73/74 i 83/84 i od TV. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 103 филмографија Permanent vacation (Postojani praznici), SAD, 1980. r, sc:Xim Xarmu{ Stranger than Paradise (Po~udno od rajot), SAD, 1984. r, sc: Xim Xarmu{; d.f:Tom Dulino; m: Xon Luri; ul: Xon Luri, Ester Balint, Ri~ard Edison, Sesilija Stark; p.k: Black Lake Down by law (Pod udarot na zakonot), SAD, 1986. r, sc: Xim Xarmu{; d.f: Robi Miler; m: Xon Luri, Tom Vejts; ul: Roberto Beniwi, Elen Barkin, Tom Vejts, Xon Luri; p.k: Black Lake Mistery train (Tainstveniot voz), SAD, 1989. r, sc: Xim Xarmu{; d.f: Robi Miler; m: Xon Luri; ul: Judu Kudoh, Masato{i Nagase, Nikoleta Bra{i, Elizabet Brako, Xoe Stramer; p.k: T.I. Production Night on Earth (No} na zemjata), SAD, 1991. r, sc: Xim Xarmu{; d.f: Frederik Elms; m: Tom Vejts; ul: Vinona Rajder, Xina Roulands, Xankarlo Espozito, Armin Miler-Stal, Beatris Dal, Roberto Beniwi; p.k: Locus Solus Production *objasnuvawe na kratenkite: r = re`ija; sc. = scenario; d.f. = direktor na fotografija; ul. = ulogi; m. = muzika; p.k. = producentska kompanija 104 Margina #13-14 [1995] | okno.mk локална сцена Margina #13-14 [1995] | okno.mk 105 И локалната сцена испадна непланирано тенка. Тоа е. Инаку, Тони Поповски е архитект (чии проекти неколку пати се наградувани), а неговата прва поетска книга „Дада, прва позитивна етапа“ наскоро би требало да се појави во Темплум. Toni Popovski барокни игри igra dvi`ewe koreografija bez sodr`ina slu~ajno dvi`ewe iznenaduvawe broewe zabrzano broewe ludilo polzewe do avantura a vo nea vrtewa minimalizam igra~ite se na krov i eden na drug si gi prenesuvaat gestovite vrtej}i se okolu sebe se dvi`am ne se znae dali napred nazad ili levo desno defiksiran sum IGRA spre~i ja napadnosta na ovoj prostor prostor kade identitetot ne e paravan za intimnosta tuku e za{tita za eden organ ponudi repromaterijal 106 Margina #13-14 [1995] | okno.mk rezervni delovi stranska literatura respektiraj gi vgraduvaj gi mladite istra`uva~i razvienite sistemi sonuvanite dirigenti i vozovite kon Novogorod DVI@EWE ^ad po ~ad videoproekt tri tela vo prostorot ~inat sistem pove}eto sistemi pravat slajd Tokmu denes sistemot }e progleda se bara ~ovek koj `ivee vo sega{nost SEGA[NOST se bara senkata na ona {to e ve}e videno VE]E VIDENO hidrolaboratorijata raspi{uva konkurs za nov statut KOREOGRAFIJA BEZ SODR@INA `ivotni kravi molznici stelni kravi zarem ne znaete od kade duva vetrot ili potreben vi e poseben in`inering Margina #13-14 [1995] | okno.mk 107 SLU^AJNO DVI@EWE studena impresija siguren instinkt obidi se da napravi{ pti~je gnezdo za edno semejstvo od minatoto golema i bolna slika na zaguba vo vodite na animalniot `ivot svetot okolu nas e na{ neprijatel po nego raspolagame So nemite So ~ekorite IZNENADUVAWE dlabo~ina bez dno na eden duh sre}a i uvod vo edno Ra|awe Di{ewe Zdiv Du{orabota so jaki potezi vrz platnenata konstrukcija na bdeeweto i napnatosta UDAR udarot e motor za da se otpo~ne za da se slu{ne... odzivot vo toa {irewe 108 Margina #13-14 [1995] | okno.mk vo taa pesna vo toj kontekst BROEWE podsvest odnadvor vlezena izlezena od sebe korist nadvore{na sudbina izlezete od vas samite popatno LUDILO po~etni~ki reklami obrazovni filmovi davaj davaj sopki sakam da sum kreten za sekoga{ da bidam apsolutno zadovolen od ona {to go pravam polzam POLZEWE po inercija cvetovi `e{ki crno crvenilo koe poleka me sogoruva Margina #13-14 [1995] | okno.mk 109 poradi stravot da ne se predomisli{ vseli se kaj mene neka sre}ata bide taa {to }e n$ iscrpi AVANTURA nametlivi sliki na ma{ini koi sakaat da n$ deidentifikuvaat VRTEWA uporno se vrtime i se pro~istuvame o~ekuvame nekoj so silen mlaz da go otstrani na{iot Produkt tokmu kaj otstranuva~ite doa|ame do izraz i le~ime MINIMALIZAM `iveev den vo koj po~inav so mene po~ina odgovornosta za ona {to po~iva{e vrz mene 110 IGRA^ITE SE NA KROV I EDEN NA DRUG SI GI PRENESUVAAT GESTOVITE posakuvam... nevreme Margina #13-14 [1995] | okno.mk Margina #13-14 [1995] | okno.mk LAIBACH LAIBACH 111 intervju H. N: Bez ogled na toa {to go zadr`avte svojot prepoznatliv, originalen Lajbah zvuk, so svojot nov album “Nato” o~igledno re{ivte da mu se priklu~ite na svetskiot “rave trance dance” trend. Dali toa zna~i deka naskoro }e se pojavite i na golemite svetski rave zabavi i dali vo soglasnost so ritamot na albumot }e go promenite i svojot scenski nastap? L: Blagodarime na komplimentot za originalnosta. Kon trendot ne se priklu~uvame, tuku go inkorporirame i prilagoduvame. H. N: Singlot “Final Countdown”, pove}e mo`e da se okarakterizira kako “High Energy” zvuk, odo{to kako dene{en dance zvuk. Dali “High Energy” e upotreben isklu~ivo zaradi pesnata “Final Countdown”, ili se raboti za va{a li~na sklonost kon toj muzi~ki pravec? L: So toj problem ne se zanimavavme premnogu, no ako e taka kako {to velite vie, toga{ neka bide isklu~ivo zaradi pesnata “Final Countdown”. H N: LAJBAH otsekoga{ saka da ja predviduva idninata (bez ogled kolku e crna). Kade na svetskata scena }e bide LAJBAH vo 2000 godina? L: Veruvame, na koordinatite SEVER-JUG-ISTOK-ZAPAD. H N: Od samite po~etoci, deluvaweto na grupata LAJBAH mo`e da se nare~e filozofija na provokativnosta. Nanazad 10 godini, cvrsto stoite na tronot na najprovokativnite na prostorot na biv{a Jugoslavija. Otkako ve}e ja nema nekoga{nata Jugoslavija, va{ata provokativnost e naso~ena kon Evropa. Kolkav e uspehot na provokativnosta vo Evropa, vo odnos na prostorot na biv{a Jugoslavija? L: Koj veli deka e kraj na Jugoslavija? H N: So osnovaweto na NSK dr`avata va{ata izdvoenost ja dostigna najvisokata to~ka. Kakva e idninata na NSK dr`avata? L: NSK dr`avata e socijalna skulptura koja od den na den se menuva, multiplicira, se {iri kako virus. Ne razmisluvame kojznae kolku za nejzinata idnina, idninata }e go prifati toa sama po sebe. H N: Kakvo e op{testveno-politi~koto ureduvawe vo NSK dr`avata, i kakov e nejziniot odnos kon ostanatite dr`avi? L: Pluralizam na samoupravni interesi, miroqubiva koegzistencija, nevrzanost. H N: Koi se veleposednici na NSK dr`avata i kade s$ se nao|aat? L: Toa se, glavno, ~lenovite na dru`inata NSK, diplomatski pretstavnici i nositeli na diplomatski paso{i, koi se i po~esni dr`avjani na NSK, kako i razni u~esnici od celiot svet koi se svoeto deluvawe se povrzani so NSK. 112 Margina #13-14 [1995] | okno.mk H. N: Dali vo NSK dr`avata se slu{a samo muzikata na LAJBAH, ili e dozvolena sloboda na izbor na dijametralno sprotiven muzi~ki vkus (narodna muzika, pop, {ansona...)? L: Ne postoi dijametralno sprotiven muzi~ki vkus {to LAJBAH ne go sodr`i vo sebe. Samo na poslednata plo~a sorabotuvame so Slavko Avsenik pomladiot (narodna muzika), prerabotuvame pop hitovi (“Final Countdown”, “In The Army Now”), {ansoni (“In The Year 2525”), klasi~na muzika (Gustav Holst - “Planets”)... H. N: Niz site godini na va{eto postoewe se provlekuva kritika na postoe~kite sistemi, i, istovremeno, povik na ne{to (???) novo, podobro! Koj, i {to go nudi toa ne{to, i {to vsu{nost e toa? L: Ako go otfrlime nepotrebniot balast, toa e ona istoto i podobro od postoe~koto vo nas samite i toa sekoj od nas mora da go pronajde vo sebe. H. N: Na po~etokot na deluvaweto na grupata LAJBAH, pres-pogledot be{e naso~en kon va{iot mati~en grad Trbovqe. Dodeka LAJBAH go osvojuva{e svetot i vleguva{e vo prostori vo koi{to ni NATO ne odi, Trbovqe ostana malo industrisko, temno mesto, zaboraveno po va{eto zaminuvawe od nego. Zo{to mo}ta na va{eto vlijanie so eden del ne be{e naso~ena i kon izvlekuvawe od za~maenost na Trbovqe koe go proslavivte so svoeto postoewe? L: Za{to Trbovqe e Trbovqe, za{to toa se revolucionerni Crveni prevrtlivci koi{to ne trpat ne~ija uspe{nost. Nie crpevme od atmosferata na Trbovqe, a ne toa od nas, bidej}i nam ni treba{e Trbovqe i toa nas n$ proslavi, a ne nie nego. H. N: Va{eto muzi~ko deluvawe e ednakvo na va{ata svetska slava - golemo. Nao|aat li va{ite idei vistinski pat do va{ata publika? Postojat li kakvi bilo povratni informacii, odnosno, kakov e interesot na prostite masi za va{ite idei? L: Sudej}i spored posetitelite, na na{ite koncerti i ponatamu postoi dovolen interes na publikata. Ako ba{ morame da isfrlime brojka, koga imame normalna serija na koncerti, na turneja n$ gledaat pribli`no 100 000 lu|e, a tuka se i mediumite, preku koi dopirame do mnogu pogolem broj lu|e. H. N: Imate mo`nost, so silata na svojata slava da im pomognete na nastradanite lu|e na prostorot na biv{a Jugoslavija. Albumot “Nato” pretstavuva poka`uvawe so prst na vojnata, no dali planirate nekakvi humanitarni proekti za pomo{ na nastradanite vo vojnata, kako {to napravija mnogumina svetski poznati muzi~ari, vo ramkite na svoite mo`nosti? L: Festivalite na koi{to muzi~arite nastapuvaat vo humanitarni celi, glavno (so retki isklu~oci) se groteskni priredbi so koi industrijata se obiduva da gi izmie racete od nekoi prethodni grevovi. LAJBAH za `al, ne e humanitarna organizacija, a nie so fenomenot vojska se slu`ime od samiot po~etok. H. N: Vo prikaznata za NSK i za grupata LAJBAH nedostasuva samo u{teeden igran film (ili pove}e) koj }e sobere nekoja od presti`nite svetski filmski nagradi. Postojat li planovi koi se dvi`at vo taa nasoka? Margina #13-14 [1995] | okno.mk 113 L: Postojat planovi, no ne se dvi`at sami. H. N: NSK i LAJBAH se prozvod na evropskata kultura, pa spored toa, i nejzini pretstavnici. Kako gledate na neprijatelskite pogledi i pogrdnite zborovi me|u amerikanskite i evropskite kulturwaci, i generalno, na odnosite me|u tie dve kulturi, na ~ija adresa go upatuvate svojot komentar i svojot stav kon toj problem? L: Proizvod sme na evropskata kultura onolku kolku {to evropskata kultura e proizvod na afrikanskata i aziskata. Ne sme evropocentri~ni i sudirot me|u Amerika i Evropa ni najmalku ne n$ zasega. Smetame deka nekoi osnovni problemi {to treba{e pojasno da se obrabotat, treba{e da se obrabotat porano, taka {to problemi nema, a tamu kade {to nema problemi, nema ni re{enija. pra{awata gi postavi (pismeno): Dubravko Jagati} prezemeno od: “HEROINA- nova”, dekemvri, 1994 prevod: Venka Simovska 114 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Slavoj @i`ek зошто лајбах и NSK не се фашисти Superegoto e opscen “no}en” zakon koj{to nu`no go dublira i kako senka go sledi, “javniot” Zakon. Ova inherentno i konstitutivno razdvojuvawe na Zakonot e tema na filmot “Nekolku dobri lu|e” (“A Few Good Men”) na Rob Rajner, drama za voeniot sud, vo koja dvajca marinci se obvineti za ubistvo na eden vojnik. Voeniot obvinitel tvrdi deka ~inot na dvajcata marinci e namerno ubistvo, dodeka odbranata uspeva da doka`e deka obvinetite samo go sledele takanare~eniot “crven kod”, koj{to dozvoluva tajno no}no pretepuvawe na vojnik, koj, spored misleweto na vojnik od ist rang ili na pretpostaven oficer, go prekr{il eti~kiot kod na marincite. Funkcijata na ovoj “crven kod” e krajno interesna: toj go prostuva prestapniot ~in - ilegalno kaznuvawe na drugiot vojnik - no istovremeno ja potvrduva kohezijata na grupata, odnosno povikuva na ~in na krajna identifikacija so vrednostite na grupata. Takviot kod mora da ostane vo zakrilata na no}ta, nepriznaen, neiska`an - javno sekoj se pravi deka ne znae ni{to za nego, ili duri aktivno go negira negovoto postoewe. Toj go pretstavuva “duhot na zaednicata” vo naj~ista forma, vr{ej}i najsilen pritisok na edinkata da se soglasi so negoviot mandat na grupna identifikacija. Me|utoa, vo isto vreme, toj gi kr{i eksplicitnite pravila na `ivotot vo zaednicata. (Nesre}ata na dvajcata obvineti vojnici e vo toa {to ne se vo sostojba da go razberat ova otstapuvawe na “crveniot kod” od “golemiot Drug”, domenot na javniot Zakon: Tie o~ajni~ki se pra{uvaat: “[to zgre{ivme”? bidej}i samo ja sledea naredbata na pretpostaveniot oficer.) Otkade proizleguva toa kinewe na Zakonot na pi{uvan javen Zakon i negova opa~ina, “nepi{an”, opscen, taen kod? Od nedovolniot, neseopfaten karakter na javniot Zakon: eksplicitnite, javni pravila ne se dovolni, taka {to moraat da se dopolnat so taen, “nepi{an” kod naso~en kon onie {to, iako ne kr{at nikakvi javni pravila, neguvaat eden vid vnatre{na distanca i vo su{tina ne se identifikuvaat so “duhot na zaednicata”. Zna~i, poleto na Zakonot se deli na Zakon niz “ego-idealot”, t.e simboli~ki red {to go regulira op{testveniot `ivot i go odr`uva socijalniot mir, i negovata opscena “superego”sprotivnost. Mnogubrojnite analizi od Bahtin navamu poka`aa deka periodi~nite kr{ewa na javniot zakon mu se inherentni na socijalniot red, tie funkcioniraat kako uslov za negovata stabilnost (gre{ka na Bahtin - ili poprvo gre{ka na nekoi negovi sledbenici - e {to gi idealiziraa tie “transgresii” dodeka premol~uvaa pred tolpite za lin~uvawe i sl, kako su{tinski formi na “karnevalsko ukinuvawe na op{testvenata hierarhija”). Ona {to najsilno ja odr`uva zaednicata kako “celina” ne e tolku identifikacijata so Zakonot {to go regulira “normalniot”, sekojdneven tek na zaednicata, tuku poprvo identifikacijata so specifi~nata forma na kr{ewe na Zakonot (psihoanaliti~ki ka`ano, so specifi~nata forma na u`ivaweto). Da gi pogledneme provinciskite zaednici na belci na amerikanskiot Jug vo dvaesettite, kade Margina #13-14 [1995] | okno.mk 115 {to vladeeweto na zaedni~kiot, javen Zakon, e prosledeno so negoviot mra~en dvojnik, no} niot teror KKK, lin~uvaweto na bespomo{nite crnci: (na beliot) ~ovek lesno mu se prostuvaat sitni prekr{uvawa na Zakonot, osobeno koga e mo`no da bidat opravdani so “kodot na ~esta”; zaednicata i ponatamu go priznava kako “eden od nas”. Me|utoa, toj efikasno }e bide ekskomu niciran i proglasen za “ne eden od nas”, {tom }e se otka`e od specifi~niot oblik na transgresija prisuten vo toa op{testvo - na primer, {tom }e odbie da u~estvuva vo nekoj ritualen lin~ na klanot, ili mo`ebi duri }e gi prijavi na Zakonot (koj, se razbira, ne saka da slu{ne za niv, za{to tie ja egzemplificiraat negovata sopstvena opa~ina). Narcisti~kata zaednica se potpira na istata taa “solidarnost” vo vinata, predizvikana so u~estvoto vo zaedni~ki prekr{ok: bea progonuvani onie koi{to ne sakaa da ja prifatat temnata strana na idili~niot Volksgemeinschaft, no}nite pogromi, pretepuvaweto na politi~kite protivnici - nakratko, s$ ona {to “sekoj go znae{e no ne saka{e za toa glasno da govori”. Vo svetlina na ovaa konstitutivna tenzija na Zakonot me|u javniot/pi{uvan Zakon i superegoto, treba da se razbere neobi~noto kriti~ki-ideolo{ko vlijanie na Neu Slowenische Kunst, osobeno na grupata Lajbah. Vo procesot na dezintegracija na socijalizmot vo Slovenija tie na scena ja prika`aa agresivnata nedosledna me{avina na stalinizmot, nacizmot i “Blut und Boden” ideologijata. Prvata reakcija na prosvetenite kriti~ari levi~ari be{e gledawe na Lajbah kako na ironi~na imitacija na totalitarnite rituali; me|utoa, nivnata poddr{ka na Lajbah sekoga{ be{e prosledena so nelagodno ~uvstvo: “[to ako Lajbah ja precenuva svojata publika? [to ako publikata seriozno go sfati ona {to Lajbah so potsmev go imitira, taka {to vsu{nost go jakne ona {to saka da go podriva?” Ova ~uvstvo na neprijatnost po~iva na pretpostavkata deka ironi~nata distanca avtomatski e i subverziven stav. No {to ako naprotiv, dominanten stav na sovremeniot “postideolo{ki” univerzum e tokmu taa ironi~na distanca vo odnos na javnite vrednosti? [to ako taa distanca, koja ne pretstavuva nikakva zakana za sistemot, ja ozna~uva najvisokata forma na konformizmot, bidej}i normalnoto funkcionirawe na sistemot bara cini~na distanca? Vo ovaa smisla strategijata na Lajbah se pojavuva vo nova svetlina: taa go frustrira sistemot (vladea~kata ideologija) tokmu zatoa {to ne e negova ironi~na imitacija, tuku preterana identifikacija so nego - iznesuvaj}i ja na videlina opscenata superego opa~ina na sistemot, preteranata identifikacija ja suspendira negovata efiksnost. ( Za da go pojasnime na~inot na koj{to ova razotkrivawe, ova javno prika`uvawe na opscenoto fantazmati~no jadro na ideolo{koto zdanie, go suspendira negovoto normalno funkcionirawe, da se potsetime na, na nekoj na~in homologniot fenomen vo sferata na individualnoto iskustvo: sekoj od nas ima nekoj li~en ritual, fraza - prekar itn. - ili gest, koj go koristi samo vo najintimniot krug na najbliski prijateli ili rodnini; koga tie rituali }e stanat javni, nivniot efekt nu`no e posramenost i sram - posakuvame da propadneme vo zemja...) Vrvnoto sredstvo na Lajbah e nivnata spretna manipulacija so transferot: nivnata publika (osobeno intelektualcite) e opsednata so “`elba za Drugiot” - koja e Lajbahovata vistinska pozicija, dali se vsu{nost totalitaristi ili ne? - t. e. tie mu postavuvaat na Lajbah pra{awe i o~ekuvaat od niv odgovor, propu{taj}i da prifatat deka i samiot Lajbah ne funkcionira kako odgovor, tuku kako pra{awe. Preku nedofatliviot karakter na nivnata `elba, nere{itelnosta 116 Margina #13-14 [1995] | okno.mk okolu toa “kade vsu{nost se nao|aat” Lajbah n$ prinuduvaat da ja odredime sopstvenata pozicija i da odlu~ime za sopstvenata `elba - Lajbah ovde go postignuva presvrtot {to go definira krajot na psihoanaliti~koto lekuvawe. Na po~etok na lekuvaweto e transferot: transferniot odnos stapuva na sila {tom psihoanaliti~arot }e se pojavi so maskata na subjekt koj treba da znae - da ja znae vistinata za `elbata na pacientot. Koga vo tekot na psihoanalizata pacientot se `ali deka ne znae {to saka, toa jadikuvawe mu e upateno na psihoanaliti~arot, so implicitna pretpostavka deka psihoanaliti~arot toa go znae. So drugi zborovi, dokolku psihoanaliti~arot go pretstavuva golemoto Drugo, iluzijata na pacientot le`i vo reduciraweto na svoeto neznaewe za sopstvenata `elba na “epistemolo{ka” nesposobnost: vistinata za negovata `elba ve}e postoi, taa e zabele`ena nekade vo golemiot Drug, treba samo da se obelodeni i `elbata, po`eluvaweto }e te~e lesno... Krajot na psihoanalizata, rastvoraweto na transferot se slu~uva koga ovaa “epistemolo{ka” nesposobnost }e se pretvori vo “ontolo{ka” nemo`nost: pacientot mora da iskusi deka golemiot Drug isto taka ne ja poseduva vistinata za svojata `elba, deka negovata `elba e bez garancija, neosnovana, ovlastena edinstveno so samata sebe. Tokmu vo taa smisla, rastvoraweto na transferot go obele`uva momentot koga strelata so pra{aweto koja{to pacientot ja naso~il kon psihoanaliti~arot, }e se vrati kon nego samiot: prvo, pacientovoto (histeri~no) pra{awe upateno kon psihoanaliti~arot koj{to bi trebalo da go znae odgovorot; potoa, pacientot e prinuden da priznae deka i samiot psihoanaliti~ar ne e ni{to pove}e od golem znak-pra{alnik upaten kon pacientot. Ovde mo`e da se navede tezata na Lakan deka psi hoanaliti~arot e ovlasten samo so sebe samiot: pacientot stanuva psihoanaliti~ar koga }e sfati deka negovata `elba nema potkrepa vo Drugiot, deka edinstveno samiot toj mo`e da & dade ovlastuvawe na svojata `elba. Koga ova svrtuvawe na pravecot na strelata bi go definirale kako nagon, bi mo`ele da ka`eme (kako {to i veli Lakan), deka ona {to se slu~uva na krajot na psihoanalizata e promena na `elbata vo nagon. Izvor: TRANSKATALOG - Teorija Radikalizmi Art, br.1, Novi Sad, 1995 Prevod: Venka Simovska Margina #13-14 [1995] | okno.mk 117 Позначајни датуми во кариерата на Лајбах: Akcija “Rdeci revirji”, Trbovqe, leto 1980. “Novi rock”, Qubqana,10 septemvri 1982. Nastap na “XII bienale na nova muzika” vo Zagreb, 23 mart 1983. Televizisko intervju vo emisijata “TV Tednik”, 23 juli 1983. “Turneja po okupirana Evropa 83.” od 1 noemvri do 23 dekemvri 1983. Objavuvawe na prva golema plo~a “Lajbah” (Skuc/Ropot), Qubqana. Nastap na “Bloomsburry Festival” 85., London. Sorabotka so Majkl Klark vo pretstavata “No Fire Escape In Hell”, London, 1986. Nastap vo ramkite na LIFT, London, 1987. Sorabotka vo pretstavata “Macbeth”, Deutsches Scauspielhaus, Hamburg, 1987. Koncert vo festivalskata sala vo Qubqana, 17 fevruari 1987. Nastap na “L.A. Festival” 87., Los Angeles. Nastap na “New York Festival of Art”, 24 i 25 juni 1988. Prva amerikanska turneja, fevruari 1989. Koncert vo Trbovqe, “Termoelektrana 2”, 26 dekemvri 1990. Evropsko-amerikanska turneja “Kapital Tour”, 1992. Nastap vo Sietl, “Centar za slobodna umetnost”, Moore Theatre, 12 fevruari 1993. Nastap na “Johannes Kepler Universitat” vo Linc, 20 mart 1993. Nastap vo Skopje, “Saem hala 4”, septemvri 1993. “NSK Staat Berlin”, dva nastapa vo Volksbuhne Teatar, Berlin, 9 i 10 oktomvri 1993. Nastap vo Drezden, na festivalot “Kunst and Gewalt”, 29 oktomvri 1994. 118 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Perry Kulper Margina #13-14 [1995] | okno.mk 119 силата за законот: мистичен темел на авторитет Force de Loi: Le “Fondement Mystique de l’Authorité” Ovde toa e edna zada~a: Moram da vi se obratam (m’adresser) na angliski (da izgovoram na francuski i potoa na angliski naglasuvaj}i go obra}aweto / adresse). Naslovot na ovoj kolokvium i problemot na koj{to treba da mu se “address”, kako {to vie toa vo va{iot jazik vo preoden oblik go narekuvate, ve}e so meseci me pottiknuvaat na me~taewe. Iako mi e dodelena ~esta na toa “keynot address”, jas navistina so ni{to ne sum u~estvuval vo smisluvaweto na samiot naslov, nitu pak vo implicitnata formulacija na problemot. “Deconstruction and the possibility of justice”: svrznikot “and” svrzuva zborovi, koncepti, ne{ta koi{to mo`ebi i ne i pripa|aat na ista kategorija. Eden takov svrznik, “and”, se osmeluva da im se sprotivstavi na poredokot, taksinomijata, logikata na razvrstuvaweto, bez ogled na na~inot so koj{to operira: po pat na analogija, distinkcija ili opozicija. Eden govornik so nezgoden karakter bi rekol: ne gledam odnos, nikakva retori~nost ne mo`e da & se pot~ini na edna takva zada~a. Jas navistina bi se obidel da zboruvam za sekoe od tie ne{ta, ili tie kategoremi (“Deconstruction”, “possibility”, “justice”) pa duri i za sinkategoremite (“and”, “the”, “of”), no nikako vo toj poredok, vo taa taksis, taa taksinomija ili sintagma. Eden takov govornik ne bi imal samo nezgoden karakter, tuku i lo{a vera. Duri i nepravedna. Bidej}i lesno bi mo`elo da se predlo`i edno ispravno tolkuvawe, {to vo ovoj slu~aj bi zna~elo adekvatno i lucidno, zna~i, poskoro bi se reklo somnitelno, tolkuvawe na intenciite i zna~ewata na ovoj naslov. Naslovot sugerira pra{awe koe{to i samoto dobiva oblik na somne`: Dali dekonstrukcijata ja obezbeduva, dopu{ta, odobruva mo`nosta za pravda? Dali taa ja pravi vozmo`na pravdata ili eden dosleden diskurs za uslovite na mo`nosta za pravda? Da, bi rekle edni, ne, bi odgovorila druga “party”. Dali “so-called” destrukcionisti imaat {to da ka`at ili ne{to da napravat so pravdata? Zo{to za nea, vo osnova tie tolku malku zboruvaat? Kone~no, dali taa rabota gi interesira? Ne e li sostojbata takva zatoa {to - kako {to nasetuvaat nekoi - dekonstrukcijata vo sebe ne dopu{ta nikakva opravdana akcija, nikakov diskurs za pravdata, tuku duri i pretstavuva izvesna opasnost za pravoto i go uni{tuva samiot uslov za mo`nost za pravda? Da, bi rekle edni, ne, bi odgovorila druga “party”. Ve}e po~nuvaj}i od taa prva fiktivna razmena, se najavuvaat dvosmislenite izmestuvawa pome|u pravoto i pravdata. Bolkata na dekonstrukcijata, onaa poradi koja{to samata taa strada ili poradi koja{to stradaat tie {to taa gi izlo`uva na stradawe, se sostoi mo`ebi vo toa odsustvo na sigurno pravilo i kriterium na nedvosmislen na~in da se napravi razlika pome|u pravoto i pravdata. 120 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Ete go izborot, “ili - ili”, “da ili ne”, {to jas go nasetuvam vo toj naslov. Ete ja toga{ i merata vo koja{to toj naslov e poskoro nasilen, polemi~en, ispituva~ki /inquisiteur/. Tuka ve}e bi mo`elo da se strahuva od nekoe orudie na tortura, odnosno od eden na~in na ispituvawe {to ne e najpraveden. Bi bilo beskorisno vedna{ da se precizira deka jas, na pra{awata postaveni vo toj oblik (“ili - ili”, “da ili ne”) ne mo`am da dadam nikakov odgovor. Vo sekoj slu~aj: nikakov ute{itelen odgovor za koja i da e od ovie dve stranki, za ovie dve vaka formulirani o~ekuvawa. Jas zna~i moram, toa mi e ovde zada~ata, da vi se obratam na angliski (da go izgovoram ova edna{ na francuski i pak u{te edna{ na angliski)... Jas moram, zna~i pove}e raboti odedna{. 1. Moram da zboruvam na angliski (kako da se prevede toa “moram”, taa zada~a? I must? I should, I ought to, I have to?), bidej}i tuka za mene e sozdadena nekakva obvrska ili eden uslov nametnat so nekakva simboli~ka sila ili zakon vo situacija, {to jas ne ja kontroliram. Eden vid polemos se odnesuva ve}e na samoto usvojuvawe na jazikot: ako sakam, barem da me ~ujat, toga{ potrebno e da go zboruvam va{iot jazik; moram. 2. Moram da zboruvam na va{iot jazik, bidej}i toga{ ona {to }e go ka`am }e bide poto~no ili }e bide oceneto kako poto~no i podobro proceneto; taa to~nost treba ovoj pat da se sfati kako ispravnost, adekvatnost pome|u ona {to e i ona {to e re~eno ili na koe{to se mislelo, pome|u ona {to e re~eno i ona {to e sfateno ili pome|u ona na {to se mislelo i ona {to e re~eno ili slu{nato od tie koi{to se ovde i koi{to o~igledno go pravat zakonot. Da se pravi zakonot (“making the law”) e interesen izraz za koj{to }e morame povtorno da zboruvame. 3. Moram da zboruvam na eden jazik koj{to ne e moj, bidej}i toa }e bide poispravno i vo edna druga smisla na zborot ispravno - vo smisla na pravdata, vo smisla vo koja{to }e se ka`e, bez prekumerno razmisluvawe vo ovoj moment, deka pravno-eti~ko-politi~kata smisla e: poispravno e da se zboruva so jazikot na mnozinstvoto, osobeno toga{ koga toa mu dava zbor na stranec. Tuka se povikuvame na eden zakon za koj{to te{ko }e ka`eme dali e samo edna qubeznost, zakon na najsilniot ili pravi~en zakon na demokratijata; i dali zavisi od pravoto i pravdata. Za da se izlo`am na toj zakon i za da go prifatam, potreben e izvesen broj uslovi: na primer da odgovoram na povikot i da poka`am `elba da zboruvam ovde, na {to o~igledno nikoj ne me prisiluval; potoa treba da bidam vo sostojba, vo izvesna merka, da go razbiram dogovorot i uslovite na zakonot, odnosno na minimalen na~in da go usvojam va{iot jazik, koj{to toga{ prestanuva, barem vo tolkava merka, da mi bide tu|. Potrebno e vie i jas, nie, skoro na ist na~in da go razbereme prevodot na mojot tekst, napi{an najprvo na francuski, koj{to kolku i da e prekrasen (a za toa jas ovde & se zablagodaruvam na Mary Quaintance) sepak, nu`no ostanuva eden prevod, odnosno eden sekoga{ mo`en i sekoga{ nesovr{en kompromis pome|u dva idioma. Toa pra{awe na jazikot i idiomot bez somnenie }e bide vo srceto na ona {to bi vi go predlo`il ve~erva za rasprava. Margina #13-14 [1995] | okno.mk 121 Vo va{iot jazik postojat eden broj idiomatski izrazi, koi{to otsekoga{ mi se ~inele mnogu dragoceni so ogled na toa deka nemaat nikakov strikten ekvivalent vo francuskiot. ]e citiram, pred samiot po~etok, barem dva izraza koi{to ne se li{eni od vrska so ona {to }e se obidam da go ka`am ve~erva. A. Prviot izraz e: “to enforce the law” ili u{te: “enforceability of the law or of contract”. Koga “to enforce the law” }e se prevede na francuski na primer kako “appliquer la loi”, toga{ tuka se gubi direktnata, bukvalnata aluzija na silata koja{to doa|a odvnatre da nè potseti deka pravoto e sekoga{ edna ovlastena sila, sila koja{to se opravduva i opravdano se primenuva, duri i ako toa opravduvawe mo`e, od druga strana da se proceni kako neopravdano i neopravdlivo. Primenlivosta, “enforceability” ne e nadvore{na ili sekundarna mo`nost koja{to mu se dodava ili ne na pravoto kako dopolnuvawe. Taa e sila koja{to su{tinski e sodr`ana vo samiot koncept na pravdata kako pravo, pravdata dokolku taa stanuva pravo, zakonot kako pravo (bidej}i bi sakal u{te vedna{ da insistiram na za~uvuvaweto mo`nost za edna pravda, odnosno zakon koj{to ne samo {to go nadminuva pravoto ili mu protivre~i, tuku mo`ebi i ne e vo odnos so pravoto, ili so nego odr`uva eden taka ~uden Matthew Richardson odnos, pa vo isto vreme mo`e da go bara pravoto i da go isklu~uva). Zborot “enforceability” nè potsetuva deka nema pravo koe{to vo sebe, a priori, vo analiti~kata struktura na svojot koncept ne ja podrazbira mo`nosta da bide “enforced”, da bide primeneto po pat na sila. Postojat bez somnenie zakoni, koi{to ne se primenuvaat, no nema zakon bez primenlivost i nema primenlivost ili “enforceability” na zakonot bez sila, i toa bez ogled dali e taa prisila direktna ili ne, fizi~ka ili simboli~na, nadvore{na ili vnatre{na, brutalna ili suptilna, diskurzivna ili hermeneuti~ka, prinudna ili regulativna itn. Kako da se utvrdi razlikata pome|u, prvo, taa sila na zakonot, taa “zakonska sila”, {to veruvam podednakvo dobro se ka`uva i na francuski i na angliski, i nasilstvoto {to sekoga{ se ocenuva kako neopravdano? Kakva razlika postoi pome|u, od edna strana, silata {to mo`e da bide pravedna i vo sekoj slu~aj oceneta kako legitimna, no ne samo kako instrument vo slu`ba na pravoto, tuku kako samoto vr{ewe i ispolnuvawe, kako su{tina na pravoto i od druga strana, nasilstvoto {to sekoga{ se ocenuva kako nepravedno? [to e edna pravedna ili edna nepravedna sila? Za da ne go napu{time sè u{te pra{aweto na idiomot, }e se povikame ovde na eden germanski zbor, na koj nabrzo prili~no }e mu se posvetime, a toj e Gewalt. Na francuski, a i na angliski toj ~estopati se preveduva kako “violence”. Tekstot na Benjamin, za koj vedna{ }e vi zboruvam i koj e nasloven “Zur Kritik der Gewalt”, preveden e na francuski kako “Critique de la violence” i na angliski “Critique of Violence”. No tie dva prevoda, iako ne 122 Margina #13-14 [1995] | okno.mk se sosema neispravni, zna~i potpolno nasilno, sepak se mnogu agilni tolkuvawa, koi{to ne go zemaat vo obyir faktot deka Gewalt za Germancite zna~i isto taka i legitimna vlast, avtoritet, javna sila. Gesetzgebende Gewalt zna~i zakonodavna vlast, geistliche Gewalt e duhovna vlast na crkvata, Staatsgewalt e avtoritet ili vlast na dr`avata. Gewalt e zna~i, vo isto vreme i nasilstvo i legitimna vlast, opravdan avtoritet. Kako da se utvrdi razlikata me|u zakonskata sila na edna legitimna vlast i takanare~enoto nasilstvo, koe{to bi moralo da go vtemeli toj avtoritet i koe{to samoto sebe ne mo`elo da se ovlasti so nikakov prethoden legitimitet, pa taka toa, vo toj prvobiten moment ne e ni legalno ni nelegalno - drugi vedna{ bi rekle: ni pravedno ni nepravedno? Pred nekolku dena vo ^ikago im posvetiv edno predavawe - koe{to ovde namerno }e go ostavam na strana, iako negovata tema e prili~no srodna - na izvesen broj tekstovi na Hajdeger, vo koi zborovite Walten i Gewalt imaat odlu~uva~ka uloga, iako ne mo`e da se prevedat prosto kako sila i nasilstvo, vo kontekst vo koj i samiot Hajdeger nastojuva da poka`e deka spored nego, a vo isto vreme i izvorno, na primer za Heraklit, Dike, pravda, pravo, proces, sudewe, stradawe ili kazna, odmazda itn. e Eris (sudir, Streit, razdor ili polemos ili Kampf), {to isto taka zna~i i adikia - gr~. nepravda. Nie na toa }e se navratime, ako sakate vie, vo tekot na raspravata, no vo ovoj moment pove}e bi sakal vo toa da ne se vpu{tam. Bidej}i ovoj kolokvium i e posveten na dekonstrukcijata i mo`nosta za pravda, jas najprvin potsetuvam deka vo brojnite tekstovi, za koi{to se veli deka se dekonstruktivni, i posebno vo nekoi {to samiot sum gi objavil, upotrebata na zborot “sila” vo isto vreme e i za~estena, duri se osmeluvam da ka`am i odlu~uva~ka na strate{kite mesta, no i prosledena, sekoga{ so eksplicitna rezerviranost, so sostojba na izvesna budnost. ^estopati sum povikuval na vnimatelnost i samiot sebesi sum se potsetuval na rizikot na koj{to toj zbor e izlo`en, bez razlika dali stanuva zbor za rizikot na eden nejasen, supstancijalisti~ki, okultnomisti~en koncept, ili za rizikot na edno opravduvawe {to i se dava na nekoja, nasilna, nepravedna, li{ena od pravila, arbitrarna sila. Nema da gi naveduvam tie tekstovi. Toa bi bilo premnogu dopadlivo i bi ni odzemalo vreme. No, od vas baram da imate doverba vo mene. Prvata pretpazlivost kon supstancijalisti~kite i iracionalisti~kite rizici, koi tuku{to gi spomenav, se sodr`i ba{ vo diferencijalnoto obele`je na samata sila. [to se odnesuva do mene, sekoga{ stanuva zbor za diferencijalna sila, za razlikata kako za razlika vo sila, za silata kako razlika (difèrance) ili sila na razlikata (razlikata e odlo`ena - odlo`uva~ka sila), za odnosot me|u silata i oblikot, silata i zna~eweto, za “performativna” sila, za ilokuciona ili perlokuciona sila, ubeduva~kata sila i retorikata, za silata na potpisot, no isto taka, i osobeno, za site paradoksalni situacii vo koi najgolemata sila i najgolemata slabost na ~uden na~in se nadopolnuvaat. A toa e celata istorija. Ostanuva sepak toa deka jas sekoga{ sum ~uvstvuval neprijatnost vo vrska so zborot sila, koj ~esto sum go smetal za neophoden, taka {to vi se zablagodaruvam {to me povikavte denes da ka`am ne{to pove}e za nego. Vpro~em istoto toa va`i i za pravdata. Bez somnenie postojat dosta pri~ini, poradi koi pove}eto tekstovi {to prebrzo se identifikuvaat kako dekonstruktivisti~ki - na primer moite - se ~ini - ba{ taka velam - se ~ini deka temata na pravdata, kako tema ne ja smestuvaat vo svoeto sredi{te, a isto taka i temite na etikata ili politikata. Se razbira toa stanuva samo privid, ako se razgledaat Margina #13-14 [1995] | okno.mk 123 na primer (}e gi navedam samo ovie ovde) mnogute tekstovi posveteni na Levinas i odnosot me|u “nasilstvoto i metafizikata”, na filosofijata na pravoto, onaa Hegelovata, zaedno so celokupnoto negovo potomstvo vo Glas, ~ij{to osnoven motiv e toa, ili tekstovite posveteni na nagonot za mo} i na paradoksite na mo}ta vo Spèculer - sur Freud, na zakonot, vo Devant la loi ( za Vor dem Gesetz od Kafka), ili vo Dèclaration d’indèpendence, vo Admiration de Nelson Mandela ou les lois de la rèflexion i vo mnogu drugi tekstovi. Nema somnenie deka diskursite za dvostrukata afirmacija, dar od onaa strana na raspredelbata i razmenata, za neodlu~livoto, neizmerlivoto ili nepresmetlivoto, osobenosta, razlikata i heterogenoto se isto taka, od po~etok do kraj, barem posredni diskursi za pravdata. Vpro~em be{e normalno, predvidlivo i po`elno, istra`uvawata so dekonstruktiven stil da zavr{at vo problematikata na pravoto, zakonot i pravdata. Toa e duri nivnoto najsopstveno mesto, ako takvo ne{to voop{to postoi. Dekonstruktivnoto zapra{uvawe koe{to zapo~nuva, kako {to e toa slu~aj, so razdrmuvawe i uslo`nuvawe na opozicijata me|u nomos i physis, thèsis i phisis - odnosno opozicijata me|u zakonot, konvencijata i institucijata od edna strana i prirodata od druga, zaedno so site opozicii {to ovie gi uslovuvaat, na primer, a toa e samo eden primer, so opozicijata me|u pozitivnoto pravo i prirodnoto pravo (razlikata e premestuvawe na taa opoziciona logika), zna~i, dekonstruktivnoto zapra{uvawe koe{to zapo~nuva, kako {to e toa slu~aj, so razdrmuvawe, uslo`nuvawe ili paradoksalizirawe na vrednostite kako {to se onie na sopstvenoto i sopstvenosta vo site nivni registri, na subjektot i spored toa odgovorniot subjekt, subjektot na pravoto i subjektot na moralot, na pravnata ili moralnata li~nost, intencionalnosta itn., sè {to sledi, zna~i edno takvo dekonstruktivno zapra{uvawe e od po~etok do kraj zapra{uvawe za pravoto i pravdata. Zapra{uvawe za temelite na pravoto, moralot i politikata. Toa zapra{uvawe za temelite ne e ni fundamentalisti~ko ni antifundamentalisti~ko. Toa ponekoga{ ne se li{uva od prilikata da ja dovede vo pra{awe ili prekora~i mo`nosta ili krajnata nu`nost na samoto zapra{uvawe, pra{alniot oblik na mislite, ispituvaj}i ja bez doverba i predrasudi samata istorija na pra{awata i nejziniot filosofski avtoritet. Bidej}i postoi eden avtoritet - zna~i edna legitimna sila na pra{alniot oblik za koja{to e mo`no da se pra{ame, od kade taa, vo na{ata tradicija crpe edna tolku golema snaga. Da ima{e, hipoteti~ki zemeno, sopstveno mesto, {to ba{ i ne mo`e da bide slu~aj, edno takvo “zapra{uvawe” ili dekonstruktivno metazapra{uvawe }e be{e at home vo law schools i mo`ebi isto taka, kako {to toa ponekoga{ se slu~uva, vo oddelenijata za teologija ili arhitektura poskoro otkolku vo oddelenijata za filosofija, i osobeno vo onie za literatura, za koi ~esto se veruva deka moraat da go sodr`at. Zatoa, iako ne gi poznavam dobro odvnatre, poradi {to se ~uvstvuvam vinoven, i ne pretendiraj}i na kakva i da e familijarnost so niv, cenam deka razvojot na “critical legal studies”, ili trudovite, kako {to se onie na Stanley Fish, Barbara Herrustein - Smith, Drucille Conell, Sam Weber i drugi, koi{to svojata artikulacija ja smestuvaat nekade pome|u literaturata, filosofijata, pravoto i politi~ko-institucionalnite problemi, mi se ~ini deka denes se me|u najplodnite i najnu`nite, od aspekt na izvesna dekonstrukcija. Tie, bi rekol odgovaraat na najradikalnite programi na edna dekonstrukcija, koja{to za da si ostane dosledna na sebe, ne saka da ostane zatvorena vo ~isto spekulativni, teoriski ili 124 Margina #13-14 [1995] | okno.mk akademski diskursi, bidej}i saka da gi menuva ne{tata i da intervenira na eden eficienten i odgovoren, sekoga{ mnogu posreduvan na~in, se razbira ne samo vo profesijata, tuku i vo ona {to se narekuva grad, polis i op{to zemeno svet. Ne da gi menuva vo edna, navistina pomalku naivna smisla na presmetana, promislena i strate{ki kontrolirana intervencija, tuku vo smisla na najgolemo intenzivirawe na preobrazbata vo tek, vo ime na ne{to {to ne e nitu prost simptom, nitu prosta pri~ina (drugi kategorii se potrebni ovde). Vo edno industrisko, hiper-tehnologizirano op{testvo, akademskiot prostor e pomalku od koga i da e monadski i mona{ki ograden, {to vpro~en toj nikoga{ i ne bil. I ova e posebno to~no za “law schools”. Bi sakal da go dodadam slednovo, vo ramkite na tri kratki napomeni: 1. Taa kontura, sklop na priliki ili vrski pome|u, od edna strana dekonstrukcijata so poneposreden filosofski stil ili poneposredno literarno motivirana i od druga strana tie “Critical Legal Studies”e navistina nu`na i neizbe`na. 2. Taa ve}e artikulirana vrska, vo ovaa zemja, sigurno ne se razvila slu~ajno na taka interesen na~in; toa e sepak drug - iten i vozbudliv - problem, koj{to vo nedostatok na vreme moram da go ostavam na strana. Postojat, bez somnenie, dlaboki i slo`eni pri~ini, vo svetski razmeri - so toa sakam da ka`am geopoliti~ki, a ne samo gra|anski - za faktot {to toj razvoj najprvin i osobeno bil severnoamerikanski. 3. I osobeno, ako posvetuvaweto vnimanie na toj zdru`uva~ki i konkurentski razvoj, kako i u~estvuvaweto vo nego ni izgleda urgentno, toga{ e isto taka vitalno toa da ne se izedna~at me|u niv diskursite, stilovite i prili~no heterogenite neednakvi govorni konteksti. Zborot dekonstrukcija bi mo`el, vo nekakov kontekst, da inducira ili ohrabri edna takva konfuzija. Samata taa pru`a povod za dovolno nedorazbirawa, za da im se dodavaat u{te, asimiliraj}i gi na primer, me|usebno site stilovi na tie Critical Legal Studies ili pravej}i od niv primeri ili prolegomeni za SAMATA dekonstrukcija. Kolku i da mi se malku bliski, sepak znam deka tie trudovi na Critical Legal Studies imaat svoja istorija, svoj kontekst i svoj sopstven idiom, i deka tie vo odnos na takvoto filosofsko-dekonstruktivno zapra{uvawe ponekoga{ - da go ka`eme toa nabrzina - se neednakvi, srame`livi, pribli`ni ili {ematski, da ne ka`eme zaostanati, iako so svojata osobenost i so ostrinata na svojata tehni~ka kompetencija, tie naprotiv se prili~no napredni vo odnos na ovaa ili onaa sostojba na dekonstrukcijata vo edno mnogu pove}e literarno ili filosofsko pole. Respektot kon kontekstualnite, akademsko-institucionalnite, diskurzivnite osobenosti, nedoverbata vo pogled na analogizmite i naglite premestuvawa, konfuznite hegemonizacii, vo sega{nava faza mi se ~inat kako najgolemi imperativi. Jas sum siguren, vo sekoj slu~aj se nadevam, deka ovaa sredba }e ni ostavi se}avawe na razlikite i sporovite, barem isto tolku kolku i na prepletuvawata, koincidenciite i konsenzusite. Taa rabota vedna{ ja ka`av: samo privid e toa deka dekonstrukcijata, vo svoite najpoznati pod Margina #13-14 [1995] | okno.mk 125 toa ime manifestacii, ne mu se “obratila” /adresser/, kako {to se veli toa na angliski, na problemot na pravdata. Toa e samo privid, no potrebno e da se vodi smetka za prividite, da se spasat prividite, spored zborovite na Aristotel, a toa e ba{ ona za koe{to se zalagam jas ovde: da se poka`e zo{to i kako toa {to obi~no se narekuva Dekonstrukcija, iako deluva kako da ne mu se “obra}a” na problemot na pravdata, ne pravi ni{to drugo tuku tokmu toa, iako toa ne mo`e da go pravi na direkten, tuku na iskosen na~in. Iskosen kako i vo samiot ovoj moment vo koj{to se podgotvuvam da poka`am deka ne e mo`no direktno da se zboruva za pravdata, da se tematizira ili objektivizira pravdata, da se ka`e “ova e pravedno” i u{te pomalku “jas sum praveden”, a da ne se izgubi vedna{ pravdata, ako ne i pravoto. V. No jas sè u{te ne sum ni po~nal. Po~nav, taka {to vi rekov deka moram da vi se obratam na va{iot jazik i potoa navestiv deka otsekoga{ sum smetal za dragoceni, odnosno nezamenlivi barem dva va{i idiomatski izrazi. Edniot be{e “to enforce the law”, koj{to sekoga{ nè potsetuva na toa deka ako pravdata ne e nu`no pravo ili zakon, taa mo`e da stane pravda po pravo ili vo pravo, samo ako stanuva sila, ili u{te podobro, samo ako se povikuva na silata, u{te od prviot svoj moment, po~nuvaj}i od prviot svoj zbor. Na po~etokot od pravdata be{e logosot, govorot ili jazikot, a toa ne mu protivre~i nu`no na edno drugo zapo~nuvawe koe{to bi reklo: “Na po~etokot be{e silata”. Paskal toa go ka`uva vo eden fragment, na koj{to mo`ebi pokasno }e se navratam, vo edna od svoite slavni “misli”, sekoga{ mnogu poslo`eni otkolku {to ni se ~ini. Taa po~nuva vaka: “Pravda, sila. - Pravedno e ona {to e pravedno da bide sledeno; nu`no e ona {to e posilno da bide sledeno.” Ve}e po~etokot na toj fragment e izvonreden, barem vo samata strogost na svojata retorika. Toj veli deka toa {to e pravedno mora da se sledi (da se sledi so konsekvenca, efekt, da se primeni, enforced) i toa {to e najjako isto taka treba da se sledi (so konsekvenca, efekt itn.). So drugi zborovi, zaedni~ki aksiom e deka pravednoto i najjakoto, najpravednoto kako (as, as well as) najjako, moraat da bidat sledeni. No toa “moraat da bidat sledeni”, koe{to e zaedni~ko i za pravednoto i za najjakoto e “pravedno” vo nekoj drug slu~aj, a “nu`no” vo sledniov: “Pravedno e ona {to e pravedno da bide sledeno / so drugi zborovi, konceptot ili idejata na pravednoto, vo smisla na pravda, analiti~ki i a priori podrazbira deka pravednoto e “sledeno”, enforced i ispravno e - isto taka vo smisla na pravda - taka da se misli /; nu`no e ona {to e pojako da bide sledeno (enforced)”. I Paskal prodol`uva: “Pravdata bez sila e nemo}na / so drugi zborovi, pravdata ne e pravda, taa ne e izvr{ena ako nema sila (force) da bide “enforced”; edna nemo}na pravda ne pravda, ne e toa vo vistinska smisla /; silata bez pravda e tiranska. Pravdata bez sila e kontradiktorna, bidej}i sekoga{ postojat zli; silata bez pravda e za osuda. Treba zna~i zaedno da se stavat pravdata i silata; i taka da se postigne ona {to e pravedno da bide jako ili ona {to e jako da bide pravedno.” Za toa “treba” vo samiot zaklu~ok (“treba zna~i zaedno da se stavat pravdata i silata”), te{ko e da se odlu~i dali e toa edno “treba” propi{ano so ona {to e pravedno vo pravdata ili so ona {to e nu`no vo silata. No, toa pritesnuvawe e li{eno od objekt, bidej}i pravdata kako pravda bara pribegnuvawe kon sila. 126 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Taa misla, ona {to ja sledi i {to ja vodi (“i taka ne mo`ej}i da napravi ni{to drugo, osven ona {to e pravedno da bide jako, napravi ona {to e jako da bide pravedno”) bi zaslu`uvalo dolga analiza, vo koja{to jas ovde ne mo`am da se vpu{tam. Principot na mojata analiza ili podobro na moeto aktivno i sè samo ne-nasilno tolkuvawe, koe{to vo osnova posredno }e go predlo`am vo tekot na ova izlagawe, }e odi, osobeno vo slu~ajot na ovaa Paskalova misla, nasproti tradicijata i nejziniot najmasivno o~eviden kontekst. Toj poln kontekst i toa konvencionalno tolkuvawe, so koe toj kako da upravuva, odat ba{, vo edna konvencionalisti~ka smisla kon nekoja vrsta pesimisti~ki, relativisti~ki i empiriski skepticizam, koj{to na primer go pottiknal Arno da gi otstrani tie misli od edicijata Port Rojal, te{ej}i se deka Paskal gi pi{uval pod vlijanie na ~itaweto na Montew, spored kogo zakonite ne se pravedni sami po sebe, tuku bidej}i se zakoni. Vistina e deka Montew koristel eden interesen izraz, {to Paskal go prevzema na svoja smetka samoinicijativno, i koj{to i jas ovde bi sakal da go reinterpretiram i da raskinam so negovoto premnogu konvencionalno ~itawe. Toj izraz e “misti~niot temel na avtoritetot”. Paskal go citira Montew, ne imenuvaj}i go, toga{ koga vo mislata 293 pi{uva: “.... eden veli deka su{tinata na pravdata e avtoritetot na zakonodavecot, drug komoditetot na suverenot, tret dadenata navika; a najto~no e - ako se sledi samiot um deka ni{to ne e pravedno samo po sebe; sè so tek na vreme se rasklatuva. Obi~ajot ja sozdava celata pravi~nost, ve}e poradi samata pri~ina deka ovaa e prifatena - toa e misti~niot temel na nejziniot avtoritet. Onoj {to ja sveduva na nejzinoto na~elo, toj ja uni{tuva. ” Montew navistina zboruval za “misti~noto vtemeluvawe” na avtoritetot na zakonot: “A zakonite, veli toj, se odr`uvaat vo ramkite na doverbata, ne zatoa {to se pravedni, tuku zatoa {to se zakoni: toa e misti~niot temel na nivniot avtoritet; tie drug nemaat /.../ koj i da im se pokoruva nim zatoa {to se pravedni, ne im se pokoruva zatoa {to toa ba{ taka treba” (Essais, III, XIII, De l’experience, ed. Pleiade, st. 1203). Montew ovde o~igledno gi razlu~uva zakonite, odnosno pravoto od pravdata. Pravdata na pravoto, pravdata kako pravo ne e pravda. Zakonite ne se pravedni kako zakoni. Nim ne im se pokoruvame zatoa {to se pravedni tuku zatoa {to imaat avtoritet. Jas malku po malku } e go razjasnam ona {to go podrazbiram so izrazot “misti~en temel na avtoritetot”. Vistina e deka Montew isto taka pi{uval ne{to {to bi trebalo da se protolkuva od onaa strana na konvencionalnata i konvencionalisti~kata povr{nost: “ (samoto na{e pravo, se veli, poseduva legitimni fantazii vrz koi{to ja temeli vistinata na svojata pravda)”. Jas ovie zborovi gi staviv kako natpis nad eden tekst za Vor dem Gesetz. [to e edna legitimna fantazija? [to zna~i da se vtemeli vistinata na pravdata? Ete nekoi od pra{awata {to nè o~ekuvaat. Vistina e deka Montew nudi analogija pome|u toa dopolnuvawe po pat na legitimna fanatazija, odnosno fantazija koja{to e nu`na za samoto vtemeluvawe na vistinata na pravdata, i dopolnuvaweto so pomo{ na ve{ta~koto, koe{to se povikuva poradi deficit na priroda, kako otsustvoto na prirodno pravo da baralo dopolnuvawe vo istoriskoto ili pozitivnoto, odnosno funkcionalnoto pravo, ba{ kako - i toa e sega analogijata {to ja predlaga Montew - “`enite {to upotrebuvaat ve{ta~ki zabi tamu kade {to im nedostasuvaat prirodni, a namesto svojot vistinski ten, sozdavaat nekakov od tu|i materii itn. ... ” (Kniga II, od XII, st. 601 Plèiade). Margina #13-14 [1995] | okno.mk 127 Paskalovata misla {to gi “stava zaedno”, kako {to veli toj pravdata i silata, i taka od silata pravi nekakov vid su{tinski predikat na pravdata - a toa e zbor so koj toj poskoro go podrazbira pravoto otkolku pravdata - odi mo`ebi duri od onaa strana na konvencionalisti~kiot ili utilitaristi~kiot relativizam, od onaa strana na eden star ili moderen nihilizam, koj od zakonot bi napravil “a masked power”, od onaa strana na cini~niot moral na La Fontenovata basna “Volkot i jagneto” spored koja “Pri~inata na najjakiot e sekoga{ najdobra”. Paskalovskata kritika, so svojot princip, upatuva na prvobitniot grev i na rasipuvaweto na prirodnite zakoni preku eden um koj{to i samiot e rasipan (“Bez somnenie postojat prirodni zakoni; no toj ubav um sè rasipa”, del IV, misla 294; i ponatamu: “Na{ata pravda se poni{tuva pred bo`jata pravda”, st. 564). Gi naveduvam tie misli kako podgotovka za ~itawe na Benjamin. No ako se izdvoi funkcionalnata snaga na paskalovskata kritika, ako ja odvoime nea od nejziniot hristijanski pesimizam, {to ne e nevozmo`no, toga{ }e bide vozmo`no da se pronajdat tuka kako i kaj Montew, premisi na edna moderna kriti~ka filosofija, odnosno na edna kritika na pravnata ideologija, na edna sedimentacija na pravnite superstrukturi koi{to vo isto vreme i gi krijat i gi reflektiraat ekonomskite i politi~kite interesi na dominantnite snagi vo op{testvoto. Toa vo isto vreme bi bilo i mo`no i sekoga{ korisno. Me|utoa, od onaa strana na svojot princip i svojata snaga, ovaa paskalovska misla celi na edna mnogu pointrinsi~na struktura, koja{to kritikata na pravnata ideologija ne bi smeela nikoga{ da ja zanemari. Samoto projavuvawe na pravdata i pravoto, toj zasniva~ki, vtemeluva~ki i opravduva~ki aspekt na pravoto, implicira edna performativna snaga, odnosno sekoga{ nekoja interpretativna sila: ovoj pat ne vo smisla, vo koja{to pravoto bi bilo vo slu`ba na silata, kako poslu{en, servilen, pa ottamu nadvore{en instrument na mo}ta {to dominira, tuku vo smisla, vo koja{to toa bi odr`uvalo, so ona {to se narekuva sila, mo} ili nasilstvo, edna mnogu poslo`ena i pove}e vnatre{na vrska. Pravdata vo smisla na pravo (right or law) ne bi bila naprosto stavawe vo slu`ba na edna sila ili op{testvena mo}, na primer ekonomska, politi~ka, ideolo{ka, koja{to toga{ bi postoela von nea, ili pred nea, i na koja taa bi morala da i se pot~ini ili so nea da se usoglasi vo pogled na korisnosta. Samiot moment na nejzinoto vtemeluvawe ili osnovawe (moment koj{to, vpro~em, nikoga{ ne e zapi{an vo homogenoto tkaewe na edna istorija, bidej}i so svojata odluka toj toa tkaewe go rastura), operacija koja{to se sostoi vo zasnovawe, vo inauguracija, vo opravduvawe na pravoto, vo sozdavawe na zakonite, bi se sostoela vo eden silovit gest, vo edno performativno i spored toa interpretativno nasil stvo, koe{to vo samoto sebe ne e ni pravedno ni nepravedno i koe{to nikakva pravda i nikakvo prethodno i odnapred vtemeleno pravo, nikakvo predegzistira~ko zasnovawe, po definicija ne bi mo`elo ni da go garantira ni da go ospori ili obezvredni. Nikakov opravduva~ki diskurs ne mo`e niti smee da obezbedi uloga na metagovor vo odnos na performativnosta na vostanoveniot govor ili vo odnos na negovoto povlasteno tolkuvawe. Diskursot tuka se soo~uva so sopstvenata granica: vo samiot sebe, vo samata svoja performativna mo}. Toa e ona {to jas predlagam ovde da se nare~e misti~no. Postoi edno mol~ewe zayidano so violentnata struktura na vtemeluva~kiot kat. Vyidano, zayidano, bidej}i 128 Margina #13-14 [1995] | okno.mk toa mol~ewe ne mu e nadvore{no na govorot. Ete vo koja smisla }e se obidam da go protolkuvam, od onaa strana na prostiot komentar, ona {to Montew i Paskal go narekuvaat misti~en temel na avtoritetot. ]e go upotrebam zborot “misti~no” vo edna smisla, koja so izvesen rizik ja narekuvam vidgen{tajnovska. Tie tekstovi na Montew i Paskal, kako i tradicijata na koja{to i pripa|aat, a potoa i po malku aktivnoto tolkuvawe {to jas go predlagam, bi mo`ele da se povikaat na raspravata {to ja prevzema Stenli Fi{ vo “Force” (vo Doing What Comes Naturally), po povod Hartoviot The Concept of Law - no i po povod nekoi drugi, me|u koi implicitno e prisuten Ravls, i samiot kritikuvan od Hart - kako i na mnogute debati osvetleni so tekstovite na Sem Veber za agonisti~koto, a ne prosto vnatreinstitucionalnoto ili monoinstitucionalnoto obele`je na izvesni sudiri, vo Institution and Interpretation. Bidej}i potekloto, osnovaweto i vtemeluvaweto na avtoritetot, kako i pozicijata na zakonot, po definicija mo`at da se potprat edinstveno na samite sebe, samite tie toga{ se edno nasilstvo bez temel. Toa ne zna~i deka se nepravedni sami po sebe, vo smisla “ilegalni”. Tie ne se ni legalni ni ilegalni vo svojot vtemeluva~ki aspekt. Tie ja pre~ekoruvaat opozicijata na osnovanoto i neosnovanoto, kako i sekoj fundamentalizam i antifundamentalizam. Duri i ako uspehot na osnova~kite performativi na edno pravo (na primer, a toa e pove}e od eden primer, edna dr`ava kako garant na nekoe pravo) pretpostavuva prethodni uslovi i konvencii (da re~eme vo nacionalniot i internacionalniot prostor), istata “misti~na” granica bi se pojavila povtorno na pretpostaveniot izvor na tie uslovi, pravila ili konvencii i nivnoto vladea~ko tolkuvawe. Strukturata {to vaka ja opi{uvam e struktura vo koja{to pravoto e su{tinski vo sostojba da bide dekonstruirano, ili zatoa {to e osnovano, konstruirano vrz tekstualni sloevi {to mo`e da se interpretiraat i preobrazuvaat (toa e istorijata na pravoto, negovata mo`na i nu`na preobrazba, a ponekoga{ i samoto usovr{uvawe na pravoto) ili zatoa {to nejziniot kraen temel, po definicija ne e vtemelen. Toa {to pravoto e vo sostojba da bide dekonstruirano, toa ne e nikakva nesre}a. Vo toa mo`e da se otkrie politi~ka {ansa za koj i da e istoriski progres. No, paradoksot {to bi sakal da go stavam na diskusija e sledniov: taa struktura na pravoto ili ako pove}e sakate na pravdata kako pravo, koja{to e vo sostojba da se konstruira e vsu{nost toa {to ja obezbeduva mo`nosta za dekonstrukcija. Pravdata vo samata sebe, ako takvo ne{to postoi, odnosno von ili od onaa strana na pravoto, ne mo`e da bide dekonstruirana. Ni{to pove}e od samata dekonstrukcija, ako takvo ne{to postoi. Dekonstrukcijata e pravda. Mo`ebi zatoa {to pravoto (koe{to }e se obidam po pravilo da go razlikuvam od pravoto) e konstruktibilno vo edna smisla, koja{to ja pre~ekoruva opozicijata me}u konvencijata i prirodata, ili mo`ebi ba{ dokolku ja pre~ekoruva taa opozicija, toa zatoa i e konstruktibilno, a toa zna~i i podlo`no na dekonstrukcija ili u{te podobro na izvr{uvawe na edna dekonstrukcija, koja{to vo osnova sekoga{ im pristapuva na pra{awata na pravoto. 1. Dekonstruktibilnosta na pravoto, legalitetot, legitimitetot ili legitimiraweto (na primer) ja pravi dekonstrukcijata vozmo`na. 2. Nemo`nosta za dekonstruirawe na pravdata isto taka ja pravi vozmo`na dekonstrukcijata, odnosno se stopuva so nea. 3. Posledica: dekonstrukcijata e smestena vo rastojanieto {to ja deli Margina #13-14 [1995] | okno.mk 129 nemo`nata dekonstrukcija na pravdata od mo`nata dekonstrukcija na pravoto, legitimira~kiot ili legitimiraniot avtoritet. So drugi zborovi, hipotezata i tvrdeweto vo ~ij pravec ovde lutam, bi imala poskoro za podnaslov: pravdata kako mo`nost na dekonstrukcijata, struktura na pravoto i zakonot, na osnovawe i samoorganizirawe na pravoto kako mo`nost za izvr{uvawe dekonstrukcija. Siguren sum deka ova ne e ba{ jasno i se nadevam, iako ne sum sosema siguren, deka rabotata nabrzo } e stane malku pojasna. Rekov, zna~i, deka u{te ne sum po~nal. I mo`ebi nikoga{ nema ni da po~nam, taka {to ovoj kolokvium }e ostane bez Keynot, a sepak jas ve}e po~nav. Jas sebesi se opolnomo{tuvam - no so koe pravo? da gi umno`am ceremonijalnite prava i zaobikoluvawa. Po~nav so tvrdeweto deka sum vquben vo barem dva va{i idioma. Edniot e “enforceability”, a drugiot e prenosnata upotreba na glagolot “to adress”. Na francuski on s’adresse / se obra}ame/ nekomu, on adresse /upatuvame / nekoe pismo ili zbor - {to e isto taka preodna upotreba - a pritoa ne sme sigurni deka tie }e stignat na celta, no on n’adresse pas / ne upatuvame / problem. Jas ve~erva sum anga`iran, preku govor, preku govor na angliski da se zadr`am na eden problem, odnosno da odam pravo kon nego i pravo, bez zaobikoluvawe i tematski, kon vas, obra}aj}i vi se na va{iot jazik. Pome|u Nick White pravoto, ispravnoto obra}awe, pravecot i pravilnosta, bi trebalo da se najde edna ispravna linija na komunikacija, i taka da se najdeme na dobar pravec. Zatoa dekonstrukcijata ima reputacija, opravdana ili ne, deka ne{tata gi obrabotuva od koso, indirektno, so posreden stil, so “quotation marks” i sekoga{ pra{uvaj}i: Dali ne{tata stignuvaat na nazna~enata adresa? Dali taa reputacija e zaslu`ena? I kako taa, bez razlika dali e zaslu`ena ili ne da se objasni? Ve}e ovde imame, so samiot fakt deka zboruvam so jazikot na drugiot i prekinuvam so svojot, so faktot deka mu se prepu{tam na drugiot, edna osobena me{avina na sila, ispravnost i pravo. I toa ovde e edna zada~a: jas moram da im (se) “obratam” na angliski, kako {to velite vie na va{iot jazik, na tie beskone~ni problemi, beskone~ni vo nivniot broj, beskone~ni vo nivnata istorija, beskone~ni vo nivnata struktura, koi{to se pokrieni so naslovot “Deconstruction and the possibility of justice”. No, nie toa ve}e go znaeme, tie problemi ne se beskone~ni zatoa 130 Margina #13-14 [1995] | okno.mk {to se bezbrojni, nitu zatoa {to se vkoreneti vo beskone~noto na se}avaweto i (religiskite, filosofskite, pravnite itn.) kulturi so koi{to nikoga{ nema da zagospodarime. Tie se beskone~ni, ako taka mo`e da se ka`e, vo niv samite, bidej}i go baraat samoto iskustvo na aporija, koja{to ne e li{ena od vrska so ona {to tuku{to go narekov misti~no. Koga velam deka tie, duri baraat i iskustvo na aporija, pod toa podrazbiram dve ve}e prili~no slo`eni raboti. 1. Edno iskustvo e edna pateka, kako {to poka`uva negovoto ime; toa minuva niz i patuva kon odredi{teto, do koe nao|a pat. Iskustvoto si go otkriva svojot pomin, toa e mo`no. No, vo taa smisla nevozmo`no e da se ima potpolno iskustvo na aporija, odnosno na ona {to ne dopu{ta pomin. Edna aporija e ne-pat. Pravdata bi bila od taa gledna to~ka iskustvo za ona, za {to ne mo`eme da imame iskustvo. Vedna{ se soo~uvame so pove}e takvi aporii koi e nevozmo`no da se pominat. No, 2. jas veruvam deka nema pravda bez toa iskustvo na aporija, bez obyir na toa, {to toa e nevozmo`no. Pravdata e iskustvo na nevozmo`noto. Edna volja, `elba, potreba za pravda ~ija{to struktura ne bi bila iskustvo na aporija, ne bi imala nikakva {ansa da bide ona {to e, odnosno pravedno povikuvawe na pravdata. Sekoga{ koga ne{tata minuvaat ili navistina }e se slu~at, sekoga{ koga spokojno se primenuva edno dobro pravilo vo nekoja posebna prilika, vo eden konkretno vklu~en primer, spored nekoj odreduva~ki sud, toga{ mo`e da se bide siguren deka pravoto tuka ja nao|a svojata smetka, no sekako ne i pravdata. Pravoto ne e pravda. Pravoto e element na smetaweto i pravo e da bide pravdata, no pravdata e nepresmetliva, taa bara da se smeta na nepresmetlivoto: a aporetskite iskustva se kolku nesigurni tolku i nu`ni iskustva na pravdata, odnosno na momentite vo koi odlukata me|u pravednoto i nepravednoto ne e nikoga{ obezbedena so nekoe pravilo. Jas zna~i moram da vi se obratam i da im /se/ “obratam” na problemite; treba toa da go storam zbieno i na tu| jazik. Za da go storam toa zbieno, moram da go napravam {to poneposredno, odej} i, bez zaobikoluvawe, bez istorisko alibi, bez iskoseno dvi`ewe, od edna strana pravo kon vas, prvite prima~i na ovoj diskurs, no vo isto vreme, od druga strana, kon mestoto na koe{to su{tinski se odlu~uva za ka`anite problemi. Adresata, isto i pravecot, isto i ispravnosta ka`uvaat ne{to za pravoto, a ona {to ne treba da se propu{ti koga se saka pravdata, koga se saka da se bide praveden e ispravnosta na adresata. Ne bi smeela da nedostasuva ve{tina / addresse/, bi rekol na francuski, no osobeno ne bi smeela da se proma{i adresata /addresse/, ne bi smeele da se izla`eme vo adresata, a adresata sekoga{ se otkriva kako posebna. Edna adresa e sekoga{ posebna, idiomatska, a izgleda deka pravdata, kako i pravoto, sekoga{ pretpostavuvaat op{tost na nekoe pravilo, norma ili univerzalen imperativ. Kako da se pomiri ~inot na pravdata koj{to sekoga{ mora da se odnesuva na edna posebnost, individua, grupa, nezamenliva egzistencija, na drugiot i na mene kako drug, vo edna edinstvena situacija, so praviloto, normata, vrednosta ili imperativot na pravda, koi{to se nu`no edna op{ta forma, duri i ako taa op{tost propi{uva nekoja sekoga{ posebna primena? Koga bi se zadovolil so primenata na nekoe ispravno pravilo, li{eno od duhot na pravdata, vo koe{to ne se izmisluva sekoga{ nekoe novo pravilo i primer, toga{ mo`ebi so pravoto bi bil za{titen - dokolku bi dejstvuval vo soglasnost so objektivnoto pravo, no so toa ne bi bil praveden. Jas mo`am da postapuvam, bi rekol Kant, vo sklad so dol`nosta, no ne so pomo{ na dol`nosta ili od respekt Margina #13-14 [1995] | okno.mk 131 kon zakonot. Dali mo`e da se ka`e: Ova delo ne e samo legalno tuku i pravedno? Ili: Nekoja li~nost ne samo {to e vo pravo, tuku e i vo pravda? Nekoj e praveden, edna odluka e pravedna? Dali mo`e da se ka`e: Znam deka sum praveden? Dozvolete mi u{te edno skr{nuvawe. Da mu se obrati{ na drugiot so jazikot na toj drug, vo isto vreme e i uslov na sekoja mo`na pravda - no toa ni izgleda ne samo, strogo zemeno, nevozmo`no (bidej}i jas mo`am da zboruvam so jazikot na drugiot vo merata vo koja{to go prisvojuvam i asimiliram spored zakonot na eden impliciten tret), tuku toa duri e i isklu~eno so pravdata sfatena kako pravo, dokolku ni izgleda deka taa vklu~uva i eden element na univerzalnoto, deka pribegnuva kon ona treto, {to ja suspendira ednostranosta ili opravdanosta na idiomot. Koga mu se obra}am nekomu na angliski, toa za mene sekoga{ e nekakvo isku{enie. A i za onoj na kogo mu se obra}am, za vas isto taka, pretpostavuvam. Jas so pogolemo zadovolstvo, otkolku da vi objasnuvam zo{to e toa taka i pravej}i go toa da gubam vreme, trgnuvam in medias res, so pomo{ na nekolku zabele{ki, koi{to, {to se odnesuva do mene, tegobnata serioznost na toj problem na jazikot ja vrzuvaat za pra{aweto na pravdata, na mo`nosta za pravda. Prva zabele{ka: Od edna strana, poradi temelni pri~ini ni izgleda ispravno, kako {to bi se ka`alo toa na francuski, “rendre la justice” da se / sudi / na nekoj daden idiom, na jazikot za koj{to site subjekti, na koi{to toa se odnesuva, se kompetentni, odnosno sposobni da go sfatat i protolkuvaat: i onie koi{to sudat i onie na koi{to im se sudi, svedocite vo potesna i po{iroka smisla, site koi{to se garanti za izvr{uvaweto na pravdata ili podobro pravoto. Ne e pravedno da mu se sudi nekomu, koj{to ne go razbira jazikot so koj e napi{an zakonot ili e izgovorena presudata, itn. Bi mo`ele da gi zgolemime dramati~nite primeri na situaciite na nasilstvo vo koi{to se sudi so pomo{ na idiom {to li~nosta ili grupata obvineti ne go razbira, ponekoga{ ne ba{ sosema dobro, a ponekoga{ - voop{to. Kolku i da e nezna~itelna ili suptilna razlikata vo sposobnosta da se ovladee so idiomot, nasilstvoto na nepravdata zapo~nuva vo onoj moment, koga site partneri na edna zaednica ne go delat od po~etok do kraj istiot idiom. Bidej}i, strogo zemeno, idealna situacija ne e nikoga{ mo`na, od toa ve}e e mo`no da se izvle~at nekoi konsekvenci za ona {to naslovot na na{iot kolokvium go vika “mo`nost za pravda”. Nasilstvoto na taa pravda, koja{to se sostoi vo obvinuvaweto na onie {to ne go sfa}aat idiomot, vo ramkite na koja{to se tvrdi, kako {to se veli toa na francuski, “justice est faite”, ne e kakvo i da e nasilstvo, kakva i da e nepravda. Taa nepravda prepostavuva deka drugiot, taa `rtva na nepravdata na jazikot, sepak e vo sostojba da sfati eden jazik voop{to i deka toj e ~ovek dokolku e `ivotno {to zboruva, vo smislata {to nie lu|eto mu ja pripi{uvame na toj zbor govor. Vpro~em postoe{e vreme, koe{to ne e ni tolku daleku, a ne e ni zavr{eno, koga “nie lu|eto” zna~e{e “nie zrelite evropejci, beli ma`estveni, mesojadci, podgotveni da se `rtvuvaat”. Vo prostorot vo koj{to gi smestuvam ovie zborovi ili go rekonstruiram ovoj diskurs, nema da stane zbor za nepravdata ili nasilstvoto vrz nekoe `ivotno, u{te pomalku vrz bilka ili kamen. Mo`no e da se predizvika stradaweto na nekoe `ivotno, no nikoga{ nema da se ka`e, vo bukvalna smisla, deka vo pra{awe e eden povreden subjekt, deka toa e edna `rtva na 132 Margina #13-14 [1995] | okno.mk zlostorstvo, ubistvo, siluvawe ili kra`ba, deka e `rtva na verolomstvo - a toa e a fortiori vistina, se misli, i koga stanuva zbor za ona {to se narekuva vegetativno ili mineralno ili koga stanuva zbor za me|uvidovite kako {to se sungerite. Postoele, i sè u{te gi ima, vo ~ove~kata vrsta mnogu subjekti koi{to ne se priznaeni kako subjekti i koi{to se tretirani kako `ivotni (toa e nedovr{enata istorija na koja{to predmalku nakratko asocirav). Ona {to po malku nejasno se narekuva `ivotno, zna~i, `ivot~e kako takvo, bez dodatoci, ne e subjekt na zakonot ili pravoto. Opozicijata pome|u pravednoto i nepravednoto za toj subjekt nema nikakva smisla. Bez ogled dali stanuva zbor za sudewe na `ivotnite (a i toa go imalo) ili za potera po niv, {to na `ivotinte im pri~inuva izvesno stradawe (nekoi zapadni zakondavstva predviduvaat govori ne samo za pravata na ~ovekot, tuku i za pravata na `ivotnite voop{to), se veruva deka toa se ili anahronizmi ili sè u{te marginalni ili retki pojavi, koi{to ne se konstitutivni za na{ata kultura. Vo na{ata kultura mesojadskoto `rtvuvawe e temelno, ozakoneto i so najvisoka tehnologija regulirano, ba{ kako i biolo{koto eksperimentirawe so `ivotni - a toa zna~i, od vitalna va`nost za na{ata modernost. Kako {to sakav toa na drugo mesto da go poka`am, mesojadskoto `rtvuvawe e su{tinsko za strukturata na subjektivnosta, odnosno, isto taka za samiot temel na intencionalniot subjekt, i ako ne na zakonot toga{, barem na pravoto, taka {to razlikata me|u zakonot i pravoto, pravdata i pravoto, pravdata i zakonot ostanuva ovde otvorena nad bezdna. Jas vo ovoj moment nema da se vpu{tam vo toa, ne pove}e otkolku {to }e se vpu{tam vo ispituvawe na bliskosta me|u mesojadskoto `rtvuvawe, koe{to e vo temelot na na{ata kultura i na{eto pravo, i site kanibalizmi, simboli~ki ili ne, koi{to ja struktuiraat intersubjektivnosta vo doeweto, vo qubovta, `alosta i navistina site simboli~ki ili lingvisti~ki prisvojuvawa. Ako se saka govor za nepravdata, nasilstvoto i otsustvoto na respekt kon ona {to sè u{te tolku nejasno go narekuvame `ivotno - a jas tuka, zna~i vklu~uvam, vo imeto na dekonstrukcijata i grupa pra{awa za mesojadskiot falogocentizam - toga{ bi trebalo povtorno da se razgleda celinata na metafizi~ko- antropocentri~kata aksiomatika koja{to na zapad dominira nad misleweto za pravednoto i nepravednoto. Ve}e pri ovoj prv ~ekor se nasetuva prvata posledica, odnosno faktot deka eden dekonstruktiven pristap kon granicite koi{to go vostanovuvaat ~ove~kiot subjekt (po preferenca i primerno: vozrasen ma`jak poskoro otkolku `ena, dete ili `ivotno) po mera praveden i nepraveden, ne vodi nu`no kon nepravda nitu pak vodi kon bri{ewe na opozicijata me|u pravednoto i nepravednoto, tuku mo`ebi, vo imeto na edna nezasitna potreba za pravda, vodi kon reinterpretacija na site postavki na granicite, vo koi{to edna istorija i edna kultura bi mo`ele da ja zatvorat sopstvenata kriteriologija. Vo hipotezata koja{to za moment samo povr{no }e ja dopram, ona {to obi~no se narekuva dekonstrukcija ne bi odgovaralo, spored zbrkata ~ie{to {irewe na nekoi im e vo interes, na kvazinihilisti~kata abdikacija pred eti~ko-politi~ko-pravnoto pra{awe za pravdata i pred opozicijata me|u pravednoto i nepravednoto, tuku na edno dvostruko dvi`ewe koe{to vaka }e go {ematiziram: 1. Smislata na odgovornosta pred se}avaweto, odgovornost bez granica i zna~i, nu`no preterana, nepresmetliva odgovornost; potoa zada~ata na potsetuvaweto na istorijata, potekloto Margina #13-14 [1995] | okno.mk 133 i smislata, zna~i granicata, konceptot na pravdata, zakonot i pravoto, vrednosta, normata, propisite {to se nametnale i {to se sedimentirale, ostanuvaj}i, na toj na~in, pomalku ili pove}e ~itlivi ili pretpostaveni. [to se odnesuva do ona {to ni e, vo pove}e jazici, ostaveno vo nasledstvo pod imeto na pravdata, zada~ata na istoriskoto i interpretativnoto se}avawe se nao|a vo srceto na samata dekonstrukcija, kako zada~a na istori~arot, no i kako odgovornost pred nasledstvoto koe{to vo isto vreme e i nasledstvo na eden imperativ ili zbir naredbi. Dekonstrukcijata ve}e e anga`irana vo ramkite na taa potreba za beskone~na pravda, koja{to mo`e da go dobie izgledot na “misti~noto” za koe{to zboruvav. Treba da se bide praveden so pravdata, a prvata pravda {to mo`e nea da i se napravi se sostoi vo toa taa da se poslu{a, da se is~ita, protolkuva, da se napravi obid da se sfati od kade doa|a taa i {to saka od nas, znaej} i deka taa toa go pravi niz posebni idiomi (Dikè, Jus, justitia, justicel, Gerechtigkeit), da se ograni~ime na evropskite idiomi, koi{to mo`ebi bi trebalo da se razgrani~at vo odnos, ili po~nuvaj}i od drugite; na toa }e se navratime) i isto taka znaej}i deka taa pravda sekoga{ im se obra}a na posebnostite, specifi~nostite na drugiot, i pokraj ili ba{ poradi svojata pretenzija na univerzalnosta. Spored toa, ne treba nikoga{ da se popu{ta vo vrska so toa, sekoga{ treba da se praktikuva zapra{anost za potekloto, temelite i granicite na na{iot konceptualen, teoriski ili normativen aparat koj{to ja opkru`uva pravdata, a toa e, {to se odnesuva do dekonstrukcijata, sè samo ne neutralizirawe na interesot za pravda ili ne~uvstvitelnost na nepravda. Vsu{nost tuka stanuva zbor za preterano natprevaruvawe vo baraweto na pravdata, za ~uvstvitelnost kon nekakov vid su{tinska disproporcija, koja{to vo sebe nu`no vpi{uva prekumernost i neadekvatnost, i koja{to te`nee da gi otkrie ne samo teoriskite granici, tuku i konkretnite, so naj~uvstvitelnite efekti, nepravdi dadeni vo dobrata sovest koja{to dogmatski se dr`i do ovie ili onie nasledeni opredelbi na pravdata. 2.Taa odgovornost pred se}avaweto e odgovornost pred samiot koncept na odgovornosta, koj{to ja regulira pravdata i ispravnosta na na{ite odnesuvawa, na na{ite teoriski, prakti~ni i eti~ko-politi~ki odluki. Toj koncept na odgovornosta e nerazdvoiv od cela mre`a vrzani koncepti (na sopstvenosta, intencionalnosta, voljata, svesta, samosvesta, subjektot, jas, li~nosta, zaednicata, odlukata itn.) i sekoja dekonstrukcija na taa mre`a pojmovi vo nivnata dadena i dominantna sostojba mo`e da li~i na neodgovornost, iako, naprotiv, toa na {to se povikuva dekonstrukcijata, vsu{nost e zgolemuvawe na odgovornosta. No, vo momentot vo koj{to ugledot na eden aksiom e suspendiran so dekonstrukcija, vo toj nu`no strukturalen moment sekoga{ e mo`no da se veruva deka tuka ve}e nema ni mesto za pravdata nitu pak ja ima samata pravda, kako ni teoriski interes koj{to se odnesuva na problemite na pravdata. Toj moment na suspenzija, toa vreme na èpoche, vo koe{to navistina nema mo`na dekonstrukcija, sekoga{ e ma~no; no koj pretendira da bide praveden ekonomiziraj}i so tegobnosta? A toj moment na tegobna suspenzija - koj{to isto taka e i interval ili prostor vo koj se slu~uvaat preobrazbite, odnosno pravnopoliti~kite prevrati - mo`e da bide motiviran, mo`e da go najde svoeto dvi`ewe i svojot elan (elan koj{to, sam, ne mo`e da se suspendira) samo vo ramkite na potrebata za zgolemuvawe ili dopolnuvawe na pravdata, zna~i vo ramkite na iskustvoto za neadekvatnosta ili nepresmetlivata disproporcija. Bidej}i, kone~no, kade dekonstrukcijata ja nao|a svojata snaga, svoeto dvi`ewe 134 Margina #13-14 [1995] | okno.mk ili svojata motivacija ako ne ba{ vo toa nikoga{ zadovoleno povikuvawe na mo`nosta za pravda, od onaa strana na dadenite opredeluvawa na ona {to, vo odredeni konteksti se narekuva pravda. No bi trebalo u{te i da se protolkuva taa disproporcija. Ako sum rekol deka ne poznavam ni{to popravedno od ona {to denes go narekuvame dekonstrukcija (ni{to popravedno: ne velam ni{to polegalno ili polegitimno), jas znam deka nema da propu{tam prilika so toa da iznenadam ili {okiram ne samo odredeni protivnici na spomnatata dekonstrukcija ili na ona {to tie pod toa ime go zamisluvaat, tuku duri i onie koi{to pominuvaat ili sebe se sfa}aat kako privrzanici ili prakti~ari na dekonstrukcijata. Zna~i, jas toa nema da go ka`am, barem ne direktno i bez pretpazlivosta na izvesno zaobikoluvawe. Kako {to znaete, vo mnogu zemji, vo minatoto, a i denes sè u{te, edno od vtemeluva~kite nasilstva na zakonot ili pritisoci na dr`avnoto pravo se sostoi vo toa da im se nametne jazikot na nacionalnite i etni~kite malcinstva koi{to se sobrani vo Dr`avata. Toa be{e slu~aj vo Francija, barem vo dva navrati, najprvin koga dekretot na Villers-Cotteret go konsolidira{e edinstvoto na monarhisti~kata Dr`ava, nametnuvaj}i go francuskiot kako pravno-admini strativen jazik i zabranuvaj}i latinskiot jazik, jazikot na pravoto i Crkvata, da im ovozmo`i na site `iteli na kralstvoto da mu se prepu{tat na pretstavuvaweto vo zaedni~kiot jazik so pomo{ na advokati preveduva~i, a da ne mu se prepu{tat na nametnuvaweto na toj poseben jazik kakov {to sè u{te be{e francuskiot. Vistina e deka latinskiot ve}e be{e nasilstvo i deka od taa gledna to~ka, preminuvaweto od latinski na francuski be{e premin od edno nasilstvo kon drugo. Drug golem moment na nametnuvawe be{e momentot na Francuskata revolucija, koga jazi~nata unifikacija ponekoga{ ima{e sosema represivna pedago{ka smisla, vo sekoj slu~aj, mnogu avtoritarna. prevod: Eli Xukeska Margina #13-14 [1995] | okno.mk 135 136 Margina #13-14 [1995] | okno.mk andy worhol andy worhol Margina #13-14 [1995] | okno.mk 137 Andy Warhol - Popism фрагменти (3) Vo januari 65. ja zapoznav Edi Minturn Sexvik. Toa leto dojde vo Wujork. Ima{e soobra} ajna nesre}a i rakata & be{e vo gips. N$ zapozna Lester Perski, no ionaka, koga-toga{ }e se zapoznaevme, bidej}i toga{ poznavav dosta lu|e od Harvard/Kembrix dru{tvoto, ~ij del be{e i taa. Mnogu od niv {wuraa po San Remo. Klincite od {eesetite ne rabotea. Ne mo`e da se ka`e deka ne bea vraboteni, bidej}i takva ideja ne ni postoe{e, no sepak imaa najdobra mo`na obleka i karti za site avioni {to }e gi posakaa. Bogata{ite vo toa vreme slobodno raspolagaa so parite i gi potpomagaa svoite klinci da {wuraat naokolu. Taka istite tie klinci se budea nekade okolu pladne, telefoniraa nekolku pati, slu{aa par plo~i, odlu~uvaa kade }e odat podocna na celove~erna `urka, a potoa s$ odnovo idniot den. Otsekoga{ me voodu{evuvaa stavovite na vakvite bogati klinci. Pove}eto od niv mislea deka `ivotot {to go vodat e sosema normalen - bidej}i ne znaeja deka postoi nekoj drug. Sakav da nabquduvam kako im rabotat mozocite. Postojat dva vida na vakvi bogati klinci - edni koi se trudat da izgledaat siroma{no i da doka`at deka se kako i site ostanati lu|e i sekoga{ stravuvaat deka lu|eto gi sakaat samo zaradi nivnite pari; i onie koi se opu{teni i umeat da se zabavuvaat so tie isti pari. Ovie vtorite se zabavni. (...) Na `urkite sekoga{ ostanuvavme po cela no}, no zatoa po celo popladne se podgotvuvavme za niv, zezaj}i se po Fektori. Da~is be{e tolku haj na spid {to duri i najmala rabota ja frla{e vo pove}e~asovni monolozi, a jas samo sedev i u`ivav vo pretstavata. Koga vo fevruari javija deka Malkolm e ubien vo Harlem, s$ {to & be{e potrebno na Da~is e da go ~ue imeto na hotelot od kade se javuva{e reporterot. “Hotel Tereza! Pa tamu go imav svojot posleden abortus!” “Toa be{e najdobra `urka vo {eesetite”; taka Lester Perski ja oceni `urkata {to ja napraviv vo Fektori pod imeto Pedeset Najubavi Lu|e, letoto 65. “Siguren sum deka nema podobro, re~e Lester, ba{ me interesira dali nekoj napravi spisok na site onie lu|e koi bea tamu taa ve~er”. Sekako deka nikoj ne napravi. Xudi Garland sigurno be{e tamu. Vidov kako petmina ja vnesoa na race. Be{e ~udno {to toa nikoj ne go zabele`a, no zatoa Jas toa go zabele`av. Mislam, jas sekoga{ ja zabele`uvam Xudi Garland. Na istiot na~in na koj me voodu{evuvaa bogatite klinci, me voodu{evuvaa i tipovite od {ou biznisot, samo u{te pove}e. Mislam, Xudi Garland porasna vo MGM! Da zapoznae{ nekogo kako Xudi, ~ija realnost be{e tolku nerealna, pretstavuva{e pove}e od vozbuduvawe za mene. Taa s$ mo`e{e da napravi vo del od sekundata - taa ednostavno e najgolema akterka. Edi taa no} izgleda{e prekrasno. Mnogu se smee{e so Brajan Xons. Xerard i Da~is ne simnuvaa o~i od Xuliet Prus, koja samo {to raskina so Sinatra. Navistina izgleda{e super. Xudi ni 138 Margina #13-14 [1995] | okno.mk prio|a{e i na samo nekolku ~ekori od nas mu izjavi na Lester: “Sigurno }e glumam vo Tenesievata pretstava”. Lester na {ega re~e: “Sme{no e toa, Xudi, {to Tenesi misli deka ti podobro glumi{ otkolku {to pee{“. Vsu{nost, sme{no be{e toa {to vo toa vreme Lester navistina go misle{e toa, i samiot go ~uv kako go zboruva toa. [tom go izgovori toa, Lester znae{e deka napravi golema gre{ka - Xudi toa nikoga{ ne bi go progoltala. So ~asovi trae{e ona “Koga go rekol toa? [to misli so toa? Kako se osmeluva?” i site ostanati varijacii koi mo`at da ti padnat na pamet. Na krajot Xudi otide do Tenesi, koj stoe{e so Ginzberg i Barouz, i poka`a na Lester: “Toj re~e deka ti si rekol deka jas ne znam da glumam”. Lester polude. “O, Bo`e! Taa transmutira{e edna obi~na zabele{ka vo cel stav!” Otide kaj niv i dramata se odviva{e u{te cel ~as. Odnenade` ~uv kako Xudi vikna: “Rudi!” Potoa se zani{a kon Nureev, koj & vozvrati:”Xudi!” i pojde kon nea, a potoa slede{e ona Rudi/Xudi dodeka taa ne mu padna vo pregratka i mu re~e: “Ti, valkan komunisto! Znae{ li deka Tenesi Vilijams misli deka jas ne znam da glumam? Ajde da odime i da go pra{ame dali misli deka i ti ne znae{ da igra{...” (...) Na `urkata na Sem Grin ima{e nekolku tipa vo najnovite svileni i pli{ani ko{uli, no ne ba{ mnogu - mom~iwata s$ u{te nosea xins i klasi~ni ko{uli. Edi go donese Dilan na `urkata i tie se odvoija vo agolot. Dilan glavno `ivee{e kaj svojot menaxer Al Grosman, blizu Vudstok, i Edi, sekako, {wura{e so Grosman bidej}i ovoj & vetil deka }e & napravi kariera. Dilan be{e oble~en vo xins i ima{e ~izmi so visoki peti, a i kosata mu be{e malku podolga. Ima{e golemi podo~nici i duri i dodeka stoe{e izgleda{e podgrbaveno. Vo toa vreme ima{e 24 godini, i klincite {totuku po~nuvaa da se odnesuvaat i da se oblekuvaat i da govorat kako nego. No, nikoj osven Dilan ne mo`e{e da go skine toj govor - ako ne be{e raspolo`en ne mo`e{e ni toj. Koga go zapoznav, ne be{e ve}e folk - sakam da ka`am nose{e satenski, to~kasti ko{uli. Ve}e go izdade Bringing it all Back Home, taka da ve}e po~na so svojot rok saund, no s$ u{te ne svire{e na Wuport Folk festivalot, nitu na Forest Hils, kade starite folkeri go isfrlija, no zatoa klincite poludea po nego. Ova be{e neposredno pred “Like a Rolling Stone”. Go sakav Dilan zo{to sozdade potpolno nov stil. Ne ja pomina svojata kariera pravej}i hommage na svoeto minato, mora{e da napravi raboti na svoj na~in, i toa e ona {to go po~ituvav. Duri mu dadov i eden od svoite srebreni Elvisi. Podocna stanav paranoi~en koga ~uv deka go zamenil Elvis za nekoja sofa, tamu na selo. ^esto koga }e pra{av za toa dobivav nekoi odgovori od tipot “radio-Mileva”, no sfativ {to sakaa da mi ka`at - deka Dilan ne me saka, deka me obvinuva poradi toa {to Edi se navle~e. No, {to i da mislea lu|eto, fakt e deka jas nikoga{ ni{to ne & dadov. Duri ni apovi za dieta. Ni{to. Taa zema{e i spid i daun, no sigurno ni{to ne dobiva{e od mene. Seto toa go dobiva{e od istiot doktor od kogo site dami od visokoto dru{tvo go dobivaa. Povremeno nekoj }e me obvine{e deka sum zol - deka gi pu{tam lu|eto da se uni{tat dodeka jas mirno gi gledam samo za da mo`am da gi snimam. No jas mislam deka ne sum zol - samo sum Margina #13-14 [1995] | okno.mk 139 realisti~en. U{te dodeka bev mal, nau~iv deka sekoga{ koga }e se obidev nekomu da mu objasnam {to da pravi, ni{to nema{e da se slu~i i jas ni{to ne postignuvav. Nau~iv deka ima{ pogolema mo} koga mol~i{, bidej}i na toj na~in lu|eto }e po~nat da se preispituvaat. Koga lu|eto se podgotveni za toa, toga{ tie se menuvaat. Nekoga{ se menuvaat i pred toa, a nekoga{ pobrzo bi umrele otkolku da se promenat. Ne mo`e{ da gi natera{ toa da go napravat, ako toa ne go sakaat, a istovremeno ne mo`e{ da gi zapre{, ako ve}e edna{ odlu~ile. (...) Rabotite funkcioniraa taka {to site raboti {to gi pravevme nadvor od Fektori gi organizira{e Xerard, a s$ {to pravevme vo nea go organizira{e Bili. Xerard ja slede{e modata i umetnosta i gi povikuva{e site poznati li~nosti da dojdat vo Fektori. Bidej}i bukvalno ja obo`uva{e slavata i ubavinata, uspeva{e da napravi site koi }e dojdea vo Fektori da se ~uvstvuvaat dobro, duri i ako ne gi prepoznae{e. Kon krajot na toj mesec bev zafaten so podgotvuvawe na slikite za svojata izlo`ba vo Pariz. Rabotev so ~asovi i ~asovi seckaj}i hartija vo boja, za da vidam kako seto toa }e izgleda vo razli~ni boi i Stefan mnogu pati me slika{e. Toj nikako ne mo`e{e da gi sfati lu|eto vo Fektori. Edna{ go ~uv kako zboruva: “Tie tamu sedat. Mislam, ne sedat i ~itaat ili ne sedat i meditiraat, duri i ne sedat i gledaat, tie sedat - yverat vo prazno i ~ekaat da po~nat no}nite zabavi”. Za mojata izlo`ba vo Pariz, Ileana Zonabend saka{e da mi isprati brodska karta, no namesto toa uspeav da ja ubedam da mi isprati ~etiri avionski karti, za Edi i Xerard i ^ak Vejn da mo`at da dojdat so mene. Vo Francija ne bea zainteresirani za novata umetnost. Rado se navra}aa kon impresionizmot. Toa me natera da im gi ispratam Cve}iwata - mislev deka toa }e im se dopadne. Super si pominavme vo Pariz. Ostanuvavme vo gradot po cela no} i odevme po najaktuelnite klubovi. Vo Kastela ima{e edna luda fora nenadejno da ja doprat muzikata, pri {to site vtr~uvaa na podiumot i toga{ bilo koj-kogo-stigne-fustanite gore, pantalonite dole - ova se slu~i tri ili ~etiri pati no}ta. Snimivme i eden del za What New Pussycat? vo Kastela, i izgleda{e kako celiot grad da e poln so yvezdi kako Terens Stamp, Ursula Anders, Piter Selers, Vudi Alen, [irli MekLejn, Piter O Tul, Dali, Zu Zu, Vadim, Xejn Fonda, Ketrin Denev, Fransoaz Sagan, Xin [rimpton. Tolku ludo se zabavuvav vo Pariz {to re{iv toa da bide mesto vo koe }e objavam ne{to za {to razmisluvav ve}e so meseci. Imav namera da go napu{tam slikaweto. Slikarstvoto pove}e ne mi be{e zabavno. Me voodu{evuvaa lu|eto i sakav celoto vreme da go pominuvam snimaj}i gi. Zatoa i izjaviv vo francuskiot pe~at: “Od sega sakam samo da snimam filmovi”, no koga gi kupiv utre{nite vesnici, vo niv pi{uva{e deka “imam namera svojot `ivot da mu go posvetam na filmot”. Francuzite imaat svoj na~in na koj go razbiraat angliskiot jazik - i moram da priznam deka mi se dopa|a. Ne se vrativme vedna{ vo Wujork. Site sakaa prvo da odime vo Tanger, i jas se soglasiv. Tanger 140 Margina #13-14 [1995] | okno.mk smrde{e na gomna, no site bea voodu{eveni od nego bidej}i ima{e droga so toni. Bev sre}en koga letav kon Wujork, zatoa {to kone~no bev siguren deka poradi publicitetot {to go imavme vo francuskiot pe~at, Pikaso mora najposle da ~ul za nas. (Edno popladne dodeka sedevme vo nekoe kafule, malata Paloma Pikaso pomina pokraj nas). Pikaso be{e edinstven umetnik kogo navistina go cenev, samo zatoa {to be{e tolku ploden avtor. (...) Koga kone~no se srediv vo Wujork, Ivan i jas porazgovaravme za mojata odluka da prestanam so slikawe. Mu rekov kako na prijatel: “Navistina prestanuvam da slikam, Ivane. Mo`ebi ponekoga{ }e napravam nekoj portret ili sli~no, no vo ovoj moment, slikaweto mi e navistina dosadno”. Ivan sfati {to sakam da ka`am - deka ne sakam da umno`uvam uspe{ni temi. Re~e deka me smeta za poseben zatoa {to sum sposoben da si napravam sebesi nova kariera, kariera vo filmot. Povtorno go pra{av dali bi sakal da bide vo eden od niv, no toj re~e: “Oh, ne Endi. Premnogu sum normalen za takvo ne{to”. Vo vremeto koga najaviv deka se povlekuvam od slikarstvoto, Pop Art-ot ve}e go privle~e vnimanieto na istori~arite na umetnosta i muzeite. Kon krajot na juni, edna navistina vrela no}, napravivme golema `urka vo Fektori po povod objavuvaweto na knigata “Pop Art” od Xon Rublovski i Ren Hejmen. Sobata be{e prepolna. Edna devojka do mene sede{e i se pote{e vo edna plasti~en fustan. Ima{e kopija od knigata i me zamoli da ja potpi{am. Dodeka gi prelistuvav stranicite i gi gledav reprodukciite, ~uvstvuvav golemo zadovolstvo {to se povlekov od slikarstvoto. Pop standardite ve}e bea postaveni. (...) Ovaa be{e leto na Satisfek{n - Stounsi se slu{aa od sekoj stan i orman i kola i od s$. Be{e super da se ~ue kako Pop muzikata zvu~i mehani~ki, mo`e{e ednostavno da ja prepoznae{ pesnata po samiot ton, a ne po melodijata: mislam, se znae{e deka toa e Satisfek{n u{te pred prviot ton sosema da zavr{i. Dilan gi svire{e svoite prvi elektri~ni koncerti toa leto. Birdsite napravija verzija na negovata “Mister Tambourin man”, a Tartls ja napravija “It Aint Me Baby”. Dilan ve}e be{e nadvor od folkot i sosema vo rokot i te`i{teto na svoite tekstovi go prefrli od socijalen vo li~en protest. I {to pove}e be{e li~en, stanuva{e s$ popopularen. Izgleda{e deka {to pove} e govori “Jas sum Jas”, klincite s$ pove}e velea “I nie sme samo ti”. Dilan da be{e samo poet, nikoga{ nema{e da stane ne{to, no ajde ignoriraj poet koga }e vtr~a na Top Ten. Toa leto navistina po prv pat, pot mo`e{e da se najde sekade naokolu. No, esidot s$ u{te ne, mislam, s$ u{te ne go frlaa od helikopter. S$ u{te mora{e da znae{ nekogo. (...) Vo tekot na toa leto i esen imavme videotejp ma{ina kaj nas vo Fektori. Norelko mi ja dade ovaa ma{ina malku da si poigram so nea. Toga{ napravivme `urka za nea. @urkata be{e bukvalno andergraund, vo napu{tenata Wujork Reilroud stanica na Park Avenija pod Valdorf Margina #13-14 [1995] | okno.mk 141 Astorija. Se vleguva{e niz {ahtata na ulicata. Svire{e nekoj bend, a Edi dojde oble~ena vo kratki pantaloni. Dodu{a ima{e i lu|e koi bea oble~eni vo ve~erni toaleti i koi vriskaa i begaa od buba{vabi i staorci - sakam da ka`am, be{e super. Na ovaa `urka be{e promoviran i ~asopisot Tejp koj {totuku po~nuva{e da izleguva i kako {to se poka`a {totuku i prestana da izleguva. Be{e paralelno pe~aten i na kaseti, koi treba{e da se slu{aat dodeka ~asopisot se ~ita, no, toa ne pomina. Vo toa vreme ve}e bevme poznati po toa {to se nao|avme na sekoja `urka i reporterite sakaa da pi{uvaat za nas i da n$ slikaat, no najsme{no od seto toa be{e {to tie vsu{nost ne znaeja {to da napi{at - nie izgledavme kako “a story”, no nikoj ne znae{e ni koi sme, ni od kade sme, a u{te pomalku {to pravime. Ne bea samo reporterite zbuneti. Se se}avam na edno popladne koga grupa od nas, vklu~uvaj}i gi Edi i Xerard i Mela i Ingrid Superstar, otidovme na premierata na “Draga” vo Linkoln teatarot na 57. ulica. Kako i obi~no, dodeka nie dojdovme, filmot zavr{i. Mel poka`a na dvete {i{iwa {ampawsko i {este hartieni ~a{i postaveni na masata vo predvorjeto i se nasmea: “Ova lesno bi mo`elo da bide najnevkusna `urka na sezonata...” I kako toa da ne be{e dovolno, upravitelot {totuku se podgotvuva{e da odr`i govor. Nekoj verojatno mu {epnal: “Edi i Endi se ovde” bidej}i polni dve minuti dava{e toplo dobredojde na “Edi i Endi”, obilno zablagodaruvaj}i im {to do{le. Po seto toa, tapo se svrte i re~e: “Pa, uf, hm, }e sakaat li Edi i Endi da prijdat?” Nema{e poim kako izgledame. Edi i jas gi turnavme Xerard i Ingrid kon nego i toj po~na u{te pove}e da im se zablagodaruva za nivnata prisutnost. Toa be{e samo eden od slu~aite “Sre}ni sme {to ste do{le - a KOI ste vie?” No vaka be{e niz celiot grad - na lu|eto im be{e drago {to nie sme na nivnite `urki, no ne bea ba{ najsigurni zo{to bi trebalo da im bide drago. Seto toa be{e ludo zabavno, bidej}i nema{e nikakva smisla. (...) Preku Labour day vikendot otidovme na Fajr Ajlend da go snimime My Hustler so Pol Amerika vo glavna uloga. Filmot go snimivme vo crno-bela tehnika. Toa e prikazna za eden star peder koj donesuva sina lezbejka na Fajr Ajlend za vikend, a negovite sosedi se obiduvaat da ja izbrkaat ottamu. So godini podocna pro~itav edno intervju na Pol Amerika vo Wujork Tajms vo koe izjavi deka bil na LSD celo vreme vo tekot na snimaweto. Toa ne go znaev vo toa vreme, no znaev deka so nas se klincite od Kembrix i deka tie imaa obi~aj da go ufrlaat kade {to }e stignat. Zatoa celo vreme pri mojot prestoj tamu piev samo voda i jadev isklu~ivo ~okoladni bonboni, za koi bev siguren deka nemaat ni{to vnatre, bidej}i obvivkata }e im be{e skinata. Veruvajte mi, dobro gi znaev ovie lu|e i ako gi povede{ nekade so sebe na vikend, sigurno dobiva{ doza na esid, ako ne si vnimatelen. Sekoj ima{e prikazna za toa koj go donese esid-ot toj vikend. Edinstveno vo {to site bea sigurni be{e hitot “He Hit Me” koj go vrtevme po cel den i site go sakaa poradi blesaviot tekst. Xerard tvrdi deka esid imalo i vo jajcata {to site gi jadele, vklu~uvaj}i go i nego. Stiven [or veli deka [ugar Plum stavil esid vo oran` xusot {to site go piele, sekako osven nego. So meseci podocna, Xerard prodol`i so prikaznata deka esid imalo vo omletot i deka i jas sum jadel od nego. ^esto se karavme okolu toa. 142 Margina #13-14 [1995] | okno.mk “Site gi jadea tie jajca, Endi. Pol gi jade{e tie jajca, jas gi jadev tie jajca, ti gi jade{e tie jajca - site gi jadea tie jajca. Te vidov kako gi jade{. Priznaj, Endi!” “Ne sum. Znaev deka }e go stavat vo jajcata, i sekako, ne gi jadev. Vpro~em, tamu i ni{to ne jadev”. “Endi, te vidov deka gi jade{“. “Be{e na trip, neli? Toga{ si haluciniral, bidej}i jas ne gi jadev”. “Zo{to ne priznae{, prodol`uva{e uporno Xerard, be{e prekrasen, prekrasen trip. Nikoj nema{e lo{ trip, duri ni Pol Morisej. Koga go najdovme pokraj pla`ata, sobran kako fetus, toj se smee{e...” “Slu{aj, Pol. Mo`ebi Pol gi jadel tie jajca, mo`ebi ti si gi jadel tie jajca, mo`ebi site vo ^eri grouv gi jadele tie jajca. No, jas ne!” “Endi, vlegovme vo kujnata i ti be{e na podot, sobira{e |ubre i go frla{e vo kantata, na mnogu detski i ~uden na~in”. Xerard o~igledno misle{e deka lu|eto ~istat samo koga se na trip. Nikoga{ ne uspeav da go ubedam deka tamu ne jadev apsolutno ni{to od ona {to se dele{e. Sakam da ka`am, toj vikend bukvalno `iveev na voda, i bonboni”. Od druga strana, be{e navistina zabavno da gi gleda{ kako tripuvaat. Onaa no}, koga site bea na esid, mar{iraa vo krug kako Kolumbo ili Balboa ili bilo koj drug da go osvoil noviot svet - i s$ be{e vo red, dodeka nekoj ne otkri tegla vazelin na pla`ata na Fajr Ajlend. Do toga{ ve}e bevme opsednati so holivudskata mistika, mislam so s$ {to tamu se slu~uva. Eden od poslednite filmovi {to go snimivme so Edi be{e Lupe. Edi ja igra{e glavnata uloga, a go snimivme vo dobrata stara Dakota. Pena be{e hostesa vo {eesetite i gi spojuva{e intelektualcite od predgradieto so onie od Lauvr Ist Sajd - posebno &se dopa|aa pisateli povrzani so droga. Site ja znaevme prikaznata za Lupe Velez, meksikanskiot Spitfaer, koja `ivee{e vo palata so meksikanski stil, vo Holivud, i koja odlu~ila da napravi najubavo samoubistvo voop{to, kompletirano so oltar i zapaleni sve}i. Koga s$ ubavo podgotvila i zemala otrov, legnala na oltarot i ~ekala prekrasnata smrt da dojde po nea. No vo posleden moment, taa po~nala da povra}a, i umrela so glavata zaglavena vo VC-{oljata. (...) Koga pojdovme na filadelfiskoto otvorawe, jaki svetla bea vpereni kon nas, zaedno so televiziskite kameri. Be{e mnogu toplo, a jas bev celiot vo crno - T-shirt, farmerki, kratka jakna, ona {to tie denovi postojano go nosev - a o~ilata so `olti stakla ne go rasipaa vpe~atokot, ednostavno, s$ u{te ne gi nosev. Ima{e okolu 4000 klinci spakuvani vo dve sobi. Mora{e da gi simnat slikite od yidovite, za da ne bidat o{teteni. Be{e super: otvorawe na izlo`ba na sliki, a bez niedna slika! Sem stoe{e so bela jakna i Green Stamps kravata - ~lenovite na sovetodavniot odbor tr~aa naokolu vo svoite Green Stamps bluzi - zboruvaj}i im na novinarite deka ionaka nikoj ne doa|a na otvorawe zaradi slikite. Muzikata be{e do daska, a klincite igraa na “Dancin and Prancin” i Margina #13-14 [1995] | okno.mk 143 “Its All Over Now” i “You Really Turn Me On”. Koga klincite me vidoa mene i Edi kako vleguvame, bukvalno po~naa da vreskaat. Bevme na tie skali najmalku dva ~asa. Lu|eto ni dodavaa raboti da se potpi{eme na niv - torbi i obvivki od ~okolada i adresari i karti za metro i konzervi za supa i s$. Potpi{av pove}eto od niv, no Edi najgolemiot broj gi potpi{a so Endi Vorhol. Nema{e na~in da izbegame ottamu, znaevme deka masata }e n$ rastrgne {tom }e se simnevme. Na krajot organizatorite povikaa po`arnikari da probijat vrata na potkrovjeto, a potoa n$ odnesoa tamu niz bibliotekata, na krovot, pa preku sosednata zgrada preku po`arnite skali do policiskata kola koja n$ ~eka{e. Sega rabotite po~naa da stanuvaat interesni. Ne znaev {to gi tera{e lu|eto da vreskaat. Sum videl klinci kako se palat na Elvis i Bitlsi i Stounsi - mislam na rok idoli i filmski yvezdi, no mi be{e nezamislivo takvo ne{to da se slu~i na edno otvorawe. Duri i na Pop otvorawe. No toga{, nie ne bevme samo na otvorawe na izlo`ba - Nie bevme izlo`ba. Nie bevme inkarnacija na umetnosta, a {eesetite bea lu|eto, a ne toa {to tie go rabotea. (Peja~ot/Ne Pesnata.) Nikomu ne mu be{e gri`a dali slikite se na yidot ili ne. Zatoa i mi be{e drago {to po~nav da pravam filmovi. Edna nedela po filadelfiskata izlo`ba, dobiv vistinska lekcija od {ou biznisot i Popstilot. Tokmu toga{ koga misli{ deka stanuva{ navistina poznat, naiduva nekoj i te pravi predgrupa na amaterska ve~er. Papata Pavle VI. Prikazna za upotreba na mas-mediumite - mislam, za site vremiwa. Definitivno naj-Pop javen nastap na {eesetite be{e taa Papska poseta na Wujork Siti. Ja napravi za samo eden den - 15.10.1965. Toa be{e najdobro isplaniran i so mediumite najpokrien javen nastap vo istorijata na religijata (i verojatno na {ou biznisot voop{to). “Nikoga{ porano vo ovaa zemja! Za samo eden den! Papata vo Wujork Siti!” Papata i negovata ekipa koja ja so~inuvaa pomo{nicite i pe~atot i fotografite, go napu{tija Rim toa utro rano so DC-8. Osum ~asa i dvaeset minuti podocna izlegoa od avionot na Kenedi, dodeka papinite svileni marami se veeja na vetrot. Se povezoa vo kolona niz Kvins - niz ulicite koi bea polni so lu|e koi izlegle da go pozdravat Papata - potoa niz Harlem do Sen Patrik katedralata vo oblasta Fiftis, kade Papata ima{e namera da se simne vo “publikata”, no ubavo se vide kako negovite pomo{nici go odvratija od toa. Po toj mete` kaj katedralata se odvezoa do Valdorf Astoria kade go pre~eka pretsedatelot Xonson. Razmenija pokloni i pozboruvaa okolu eden ~as za svetskite problemi. A potoa Papata otide da mu se obrati na generalniot sekretar na ON (najve}e poradi, kako {to re~e, razoru`uvaweto i ukinuvaweto na kontrolata na natalitetot). Posle toa otide na Jenki stadionot da odr`i misa pred 90 000 lu|e, potoa, na zatvoraweto na Svetskata izlo`ba za da ja vidi Mikelan|elovata Pietau vo nejziniot Pop kontekst, pred da bide vratena vo Vatikan i na krajot, nazad na Kenedi i na TVA-avionot, odgovaraj} i na reporterite koi go pra{uvaa {to najve}e mu se dopadna vo Wujork so “Tutti buoni” (“S$ e ubavo”) {to be{e ~ista Pop filozofija. Vo Rim stigna u{te istata no}. Da se napravi tolku mnogu za tolku kratko vreme i so takov stil - ne mo`am da zamislam ni{to pove}e Pop od toa. 144 Margina #13-14 [1995] | okno.mk Pogolemiot del od Papskata turneja go gledavme vo Fektori na TV. Papata pomina vedna{ pod na{iot prozor na patot za ON - lu|eto od Tajnata slu`ba skokaa po krovovite vo okolinata. Site poludea po Papata. (...) Tenesi Vilijams dojde ne{to podocna i razgovaravme za samoubistvoto. Tokmu toj den snimivme eden od na{ite filmovi so ime Samoubistvo vo koj eden klinec gi poka`uva{e svoite devetnaeset luzni na rakata i raska`uva{e zo{to sekoj pat sakal da se samoubie. Mu raska`av na Tenesi kako Fredi Herko skokna niz prozor - toj be{e vistinski ~ovek za toa. Pol Morisej mu prijde na Tenesi i mu ka`a kako site sme poti{teni {to ne sme vo sostojba da otkupime prava za nekoe, bilo kakvo, negovo delo, bidej}i ne postoi nikoj na svetov koj mo`e da smisli podobar naslov od nego, pa, “kolku bi baral da platime za nekolku naslovi?”; na Tenesi mu se dopadna forata i ni go dade The besplatno. (...) Sekako, po~navme da vreskame od smea, a Xerard i Pol po~naa da se tepaat so nekogo vo hodnikot, s$ dodeka Edi, koja gleda{e telavizija, ne dotr~a seta vozbudena i re~e deka tamu kaj nas ima golem struen defekt i toa vo osum dr`avi, a nie seto toa go propu{tame. Site vedna{ posakavme da se vratime vo Wujork, no moravme da odime na prika`uvawe na na{ite dva filma i na fotose{n-ot. Vedna{ go otka`avme hotelot, otr~avme do kinoto, poziravme dva-tri pati i vtr~avme vo kolata da se vratime vo Wujork. Vo tekot na celiot pat do Wujork, go molevme Boga i ponatamu da nema struja koga nie }e pristigneme. Ne mo`evme da pominuvame niz tunelite bidej}i na radio javuvaa deka ne mo`at da se ventiliraat bez struja - i koga dojdovme do mostot, ne mo`evme da vidime niedno edinstveno svetlo vo celiot Menhetn osven svetlata na avtomobilite. Mese~inata be{e polna i s$ izgleda{e kako nekakva ogromna `urka - se vozevme niz Vilix i site bea na ulica i igraa naokolu so zapaleni sve}i vo racete. Semaforite ne rabotea, pa site vozea poleka - avtobusite bukvalno lazea. Lu|eto so kostumi i aktovki spieja po vlezovite, bidej}i site hoteli bea prebukirani, duri i guverneroviot Rokfeler mora{e da gi otvori kapiite na svojata tvrdina. Simpati~nite pripadnici na Nacionalnata garda im pomagaa na lu|eto koi bea zaglaveni vo podzemnata i si pomisliv deka tamu dole sigurno e najlo{o mesto na svetot vo ovoj moment. Toa be{e edinstvenata rabota koja mo`e{e da upropasti ne{to vaka ubavo. Toaa be{e najgolemiot i naj-Pop nastan vo {eesetite - i nikoj ne be{e po{teden. (...) Edna sreda nave~er, vo polovinata na dekemvri, NBC emituva{e emisija “Hollywood on Hudson”. Od site nas vo Fektori, samo Pol go gleda{e toa. Eden od negovite omileni re`iseri, Xejms Vong Hou be{e intervjuiran. Nekoj ja stavi novata plo~a na Bitlsi pod imeto Raber Soul. Na TV-to prodol`uvaa intervjuata... odedna{, Pol skokna i re~e deka {totuku po~nuva delot za mene i site dotr~avme do televizorot. (Podocna, koga razmisluvav za toa, bev siguren deka, da znaev deka toa }e se slu~i, ni polovina nema{e da u`ivam vo toa - si pomisliv: “Ova e ona Margina #13-14 [1995] | okno.mk 145 {to im se slu~uva na poznatite lu|e - samo }e pominat pred TV ekranot i }e vidat i ~ujat ne{to za sebe, gee.”) Utredenta dodeka {etav po 57. ulica se uveriv vo mo}ta na televizijata, bidej}i site lu|e koi tuka se {wuraa, se vrtea po mene i zboruvaa: “Toa e toj!” i “Ne, ne e. Pogledni mu ja kosata!” i “Da. No o~ilata za sonce...” i “...da...” i “...ne...” itn. Dotoga{ ve}e stanav postojan ~len na rubrikite vo Tajm i Lajf i vo mnogu drugi ~asopisi, no ni{to ne be{e tolku uverlivo kako tie pet minuti na televizija koi me napravija tolku prepoznatliv. Koga 65. pomina vo 66., najgolema novost vo Fektori be{e grupata muzi~ari koja sebesi se narekuva{e Velvet Andergraund. Za Nova godina Velvetite, Edi, Pol, Xerard i jas bevme vo Apolo teatarot, a posle se vrativme nazad da se odgledame vo ve~erniot dnevnik. Na krajot site zaspavme pred televizorot. Koga se razbudiv i pojdov doma o~ajni~ki se obiduvav da pronajdam taksi, no toa nikako ne mi poa|a{e od raka. Podocna doznav deka na polno} zapo~nal generalen {trajk na site od gradskiot prevoz, i toa ba{ toga{ koga noviot holivudski-privle~ensrcecepa~ki-zavodliv gradona~alnik na Wujork, Xon Lindzi, stapi na dol`nost. Toa be{e u{te eden golem “hepening” na {eesetite. Kako pri is~eznuvaweto na struja - lu|eto pe{a~ea po petnaesetina kilometri, ili vozea velosipedi, ili se obiduvaa da stopiraat nekogo. Velvetite rabotea muzika za andergraund re`iserite. Ponekoga{ se slu~uva{e tie da svirat vo `ivo zad platnoto, za vreme na proekcijata vo Lafaet Strit Sinematik. Sepak, nie sfativme kolku se tie genijalni i otka~eni duri koga gi vidovme vo Kafe Bizar na Tretata Zapadna ulica - “Na Go-go strit za devet soma na ve~er”, kako {to edna{ Lu Rid re~e, koj e nekoj vid glaven Velvet. Koga Barbara Rubin go zamoli Xerard da & pomogne da napravi film za Velvetite vo Bizar, Xerard go zamoli Pol Morisej ovoj da mu pomogne nemu, a toga{ Pol re~e deka ba{ i jas bi mo`el da pojdam so niv, pa taka site se spu{tivme do Bizar. Sopstvenicite na Bizar ne bea ba{ voodu{eveni od Velvetite. Nivnata muzika be{e premnogu glasna i otka~ena za taka turisti~ki nastroenata klientela koja go posetuva{e restoranot. Lu|eto izleguvaa od kafeto krajno zbuneti i zgrozeni od toa {to go ~ule. Bilo kako bilo, Velvetite bea pred otkaz. Pozboruvavme malku so niv dodeka Barbara i nejzinata ekipa {wuraa niz turkanicata i gi naso~uvaa svetlosnite topovi vo lu|eto i kamerite pravo vo lice pra{uvaj}i gi: “Dali ste nervozni? Dali ste nervozni?” s$ dodeka tipovite ne poludea, a toga{ taa gi snima{e, i tie, sekako, poluduvaa u{te pove}e, ili stra{no pocrvenuvaa, ili begaa ottamu, ili bilo {to. Velvetite ni se dopadnaaa, pa gi povikavme da dojdat vo Fektori. Stra{no ni se dopa|a{e {to tapanarot im e devojka, toa be{e stra{no neobi~no. Sterling Morison i Lu Rid - pa duri i Morin Taker - nosea xins i T-shirts, no Xon Kejl, Vel{anin, koj svire{e elektri~na viola, ima{e krajno mona{ki izgled - beli ko{uli i crni pantaloni i nakit od ve{ta~ki dijamanti (ku~e{ki |erdan i narakvica) i dolga, ramna, crna kosa i pomalku angliski izgovor. Lu izgleda{e dosta dobro i ima{e ne{to pubertetsko vo svojot izgled - Pol misle{e deka klincite na Ajlend bi mo`ele da se poistovetat so nego. 146 Margina #13-14 [1995] | okno.mk U{te edna rabota {to ja imavme vo glavata koga otidovme da gi proverime taa ve~er be{e taa deka tie bi mo`ele da bidat dobar bend za Niko, neverojatnata germanska ubavica, koja {totuku pristigna vo Wujork od London. Izgleda{e kako onie prekrasni statui od vikin{kite brodovi, koga bi o`iveale i bi se simnale me|u nas, smrtnicite. Iako Niko, kako pominuvaa {eesetite, be{e s$ pove}e vo srednovekovno-manastirski fazon, koga prv pat se pojavi be{e mnogu mod, vo beli volneni pantaloni so dvoreden blejzer, vo ka{mirska rolka, i so onie kalu|erski konduri so golemi nitni. Ima{e dolga, sina kosa, i sini o~i, i polni usni - i najneobi~en glas. Lu|eto go opi{uvaaa nejziniot glas na najrazli~ni na~ini, od zastra{uva~ki do mek i ne`en, i od baven i posveten do “vozduh vo odvodni cevki” i do “IBM kompjuter so akcent na Greta Garbo”. Otprilika isto zvu~e{e i koga }e zapee{e. Xerard ja zapoznal taa prolet vo London i & go dal telefonskiot broj od Fektori da ni se javi ako bilo koga dojde vo Wujork. Niko vo London go napravila singlot “Im not saying”, a bila i vo filmot La Dolce Vita. Ima{e mal sin - slu{navme nekoi prikazni deka tatkoto e Alen Delon i Pol vedna{ ja pra{a dali e to~no, bidej}i Delon be{e eden od negovite najomileni akteri i Niko re~e: da, i u{te deka male~kiot se nao|a kaj Alenovata majka. [tom izlegovme od restoranot, Pol re~e deka mora da ja imame Niko vo na{ite filmovi i deka bi trebalo da najdeme bend za nea. Neprekinato vreska{e deka taa e “najubavoto su{testvo {to nekoga{ odelo po zemjata”. Niko be{e nov tip na superyvezda. Bejbi Xejn i Edi bea vistinski Amerikanki, veseli, zabavni i drdorlivi - dodeka Niko be{e ~udna i mol~aliva. ]e ja pra{avte ne{to i taa }e odgovore{e mo`ebi za pet minuti. Koga lu|eto ja opi{uvaa gi koristea terminite kako “memento mori” ili taka ne{to. Taa ne be{e tip na devojka koja }e se ka~i na masa i }e igra, kako {to, na primer, bi napravile Bejbi Xejn i Edi. Vsu{nost, taa pobrzo bi se sokrila pod masata otkolku da se ka~i na nea i da igra. Be{e vistinska Evropjanka i be{e misteriozna. Vistinska bo`ica na Mese~inata. Pretsedatelot na Wujor{koto Zdru`enie na Psihijatrite me povika da odr`am govor na nivniot godi{en sobir. Mu rekov deka so zadovolstvo }e govoram ako toa mo`am da go napravam so svoite filmovi, imav namera da gi prika`am Harlot i Henri Geldzahler i toj re~e: dobro. Toga{ gi zapoznav Velvetite i mu rekov deka }e zboruvam niz niv i toj pak re~e: dobro. Taka edna ve~er, vo sredinata na januari, site od Fektori otidoa vo Delmoniko Hotel, kade se odr`uva{e toj banket. Stignavme na po~etokot. Vnatre ima{e okolu trista psihijatri - i site bea ubedeni deka po ve~erata }e odgledaat nekoi filmovi. Me|utoa, vo istiot moment koga glavnoto jadewe be{e poslu`eno, Velvetite po~naa da tre{tat, a Niko po~na da zaviva, i Xerard i Edi se ka~ija na binata i po~naa da igraat, i vratata se otvori so tresok i vletaa Jonas Mekas i Barbara Rubin so svojata ekipa i so kamerite i reflektorite se upatija to~no kon psihijatrite, pra{uvaj}i gi raboti kako: “Kakva & e vaginata?” “Dali penisot mu e dovolno golem?” Margina #13-14 [1995] | okno.mk 147 “Dali saka{ da & gi skr{i{ site koski? Zo{to vi e neprijatno? Pa vie ste psihijatri, na vas ne bi smeelo da vi bide neprijatno”. Jas bev voodu{even. Navistina otka~ija, a nekoi duri po~naa i da izleguvaat. Dami vo ve~erni fustani i gospoda so leptir-ma{ni. Ako muzikata - podobro re~eno fidbekot - {to go proizveduvaa Velvetite, ne be{e dovolen da gi izludi, reflektorite koi bea vpereni vo niv i pra{awata koi im bea postavuvani sigurno bea, posebno {to klincite nikako ne prestanuvaa. Ednostavno prodol`uvaa u{te i u{te i u{te. A Xerard go prave{e svojot poznat Whip Dance. S$ mi se dopadna. Utredenta Tribjun i Tajms imaa ogromni napisi za sevo ova: “[OK TRETMAN ZA PSIHIJATRITE” i “POP SINDROM VO DELMONIKO”. Ova navistina ne mo`e{e da & se slu~i na podobra grupa na lu|e. prodol`uva vo slednata Margina 148 Margina #13-14 [1995] | okno.mk
© Copyright 2024 Paperzz