Маргина 13-14
ВИРТУАЛНА СТВАРНОСТ
VIRTUAL REALITY
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
1
МАРГИНА Бр. 13-14
март-април 1995
Редизајн 2010
*************************
МАРГИНА, редакција:
Жарко Трајаноски, Венка Симовска,
Абов Горан, Бане, Г.Н.Ом
Графичко уредување: КОМА
Издавач: КОМА/ТЕМПЛУМ
Илустрација на корицата: Valero Doval
***********************
2
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
содржина
виртуелна стварност 7
v. fluser - informaciskoto opшtestvo kako crv 12
h. reingold - intervju 20
georgi stojanov 27
витгенштајн 31
G. J. Varnok - vitgentшtajn 32
A. grejling - vlijanieto na vitgenшtajn... 38
британска нова проза 47
alister grej - kusi raskazi 48
nikola barker - ku~eto шto zarika 51
dankan mekklejn - koga bog doa|а... 55
xenet vinterson - strast 66
daglas adams - galakti~ki vodi~ za avtostoperi 69
Џармуш 74
локална сцена 105
toni popovski 106
лајбах 111
intervju 112
slavoj `i`ek - zoшto lajbah i nsk ne se faшisti? 115
дерида 119
ворхол 137
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
3
маргина елементи на
самосвест
Od ma~niot krug na zanimavawe so sebe, vo okolnosti vo kakvi se nao|ame - pad na mnogu
standardi, moral relativiziran vo kriminal, borba za elementaren opstanok - te{ko e,
ako ne i nevozmo`no (osven vo nekoi eskapisti~ki nasoki) da se izleze. Mislevme deka
Margina, edna godina testirana i nabquduvana od onie koi momentno gi naso~uvaat kulturnite i civilizaciski dvi`e~ki pravci na Makedonija, }‌e uspee da opstane vo barem
malku poprimereni uslovi, bidej}‌i sosema slu~ajno novite ideolo{ki matrici (sepak so
{epot mrmoreni: multikulturalnost, tolerancija, borba na mislewa, pravata na Drugiot...)
potpolno se poklopuvaat so “postmoderniot” koncept na Margina.
No, ve}‌e, za `al, ne sme sigurni vo komplementarnosta na postavenite celi; eve zo{to:
eden od klu~nite problemi na Makedonija e kako da se izleze od ekstremniot centralizam,
na site poliwa, od ekonomijata i sportot s$ do kulturata. Artikulirano dvi`ewe {to bi
se zalagalo za nekakva kulturna decentralizacija re~isi i ne postoi, bidej}‌i edinstvenata {ansa da se uspee na bilo koe pole e totalnata splotenost so dr`avata (centarot).
I namesto vo takvi (u`asni, i koi formalno onevozmo`uvaat bilo kakvo slobodarstvo)
okolnosti, onie koi poradi svojata (liberalna, socijaldemokratska itn.) politi~ka orientacija, ili onie koi ja distribuiraat stranskata pomo{, ili onie koi ja skiciraat na{ata
nacionalna i dr`avna strategija, da se obidat da sozdadat civilni, paralelni institucii
na konkurencija i kontrola, tie s$ pove}‌e ja naso~uvaat taa malku preostanata voda (nie
sme su{no podra~je, ko {to se znae) kon edinstvenata tesna vododelnica koja demago{ki
se narekuva “makedonski nacionalen interes”, a vsu{nost zna~i samo edna primitivna
tehnika na vladeewe.
Da ja zememe {emata na manipulacija vo kulturata: sto pati sme slu{nale: “mali sme,
sitni sme da se dvoime; Makedonija ne mo`e da izdr`i dva kulturni sistemi, mo`e da postoi samo dr`avno dotirana kultura i to~ka”. Vakvi tekstovi izgovaraat duri i prili~no
emancipirani lu|e, zaglaveni vo vitelot na taa dolgogodi{na demago{ka i totalitaristi~ka
manipulacija. Samiot koncept na kultura podrazbira alternitet, dijalog, konkurencija...
Postojat sociolo{ki teorii koi velat deka “akademizira­weto” ili petrificiraweto na
odredeni kulturni modeli slu`i samo zatoa da katapultira nov koncept, nova istoriska
brzina! Taka {to, ne velime: juri{ na MANU!, tuku samo barame minimum svest za neguvawe
na kriti~ki razliki odvnatre. MANU re~isi i ne mo`e da postoi bez gara`ni bendovi,
4
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
bez “Margina”! Vo odnos na {to taa akademija toga{ e ceremonijalen simbol? Vo odnos na
sto~arite i rabotnicite?! I dokolku takvi “mono”-institucii (paradoksalno, vo Makedonija
MANU verojatno e edna od pomalku konzervativnite institucii) nemaat ne{to strukturno
razli~no nasproti sebe, toga{ imate faraonska, stati~na kultura, a ne dr`a azdvi`eni i
kompetentni lu|e.
Zatoa e potpolno jasno, na primer, zo{to od edinstveniot (beden, koj ne uspea duri ni
da ja zadr`i svojata forma na separat) dodatok za kultura koj redovno sedmi~no izleguva,
“Lik” (zbutan vo edinstveniot dneven vesnik vo zemjava, ako ne go smetame - a ne treba da
go smetame - najlo{iot dneven vesnik na Balkanot, “Ve~er”), kontinuirano dopiraat lelekawata deka “uglednite, stari, iskusni, ekipirani” itn. izdava~ki ku}‌i propa|aat na smetka
na “primitivnite, neprofesionalni, ad hok” itn. privatni izdava~i. No nejasno e kako ne
postoi nitu edno relevantno glasilo (Margina nasila sega go pravi toa, iako nikoga{ ne
sakavme da vleguvame vo toj }‌orsokak, no ete, brm~at onie glupavi moralizatori vo nas) koe
}‌e soop{ti: da, privatnite izdava~i ~esto se pod elementarnite nivoi na profesionalnost,
no “ugledot” na “dr`avnite” e ~ista fikcija! Koj ugled, koi “profesionalni standardi”
{titi “Lik”? Edna ista tajfa (dovolno e {to e ista, bez protok, a ba{ka e totalno netalentirana, {to mnogupati avtoritetno e doka`ano, od M. \ur~inov, na primer) beskrajno gi
vrti istite prazni knigi pi{uvaj}‌i si me|usebe apologetski recenzii bez minimum vkus.
Niv im treba u{te i za{tita od dr`avata!? [umi i {umi se ispose~eni za taa redundantna
(“{umovita”) skribomanija od eden ruralen vid, kade{to knigata ne e izraz na nekoi strukturalni, dijalogi~ni proniknuvawa tuku legitimacija od tipot na revolvera{ki recki ili
broj na poseteni rabotni akcii. Knigata e totalno obezvredena tokmu od takvite tajfi i od
takvata izdava~ka produkcija, a ne od nakotenite horoskopxii i drugata palp-literatura (a
koga sme ve}‌e kaj “palp”: da objavea “uglednite” izdava~i barem po nekoja “palp” kniga na
Hemet, ^endler ili le Kare, ne samo {to }‌e zarabotea nekoja para tuku i }‌e go onevozmo`ea
objavuvaweto na tehni~ki potpolno stupidnite romani vo mak. literatura). Taka{to, ako ve}‌e
gi zanemaruvame objektivnite okolnosti zo{to sme volku prosti ko {to sme, subjektivnite
mora da se naso~at (“Lik”, kako promotor, taka li, na “novite, nemonopolski kulturni
vrednosti” toa treba da go napravi) na vistinskata adresa: za katastrofal­na­ta sostojba
vo makedonskata kultura (totalen bankrot vo site sferi) najgole­miot vinovnik se tokmu
dr`avnite galeni~iwa koi `iveeja vo epruveti 50 godini, nitu sozdavaj}‌i nekakvi visoki
profesionalni standardi (ova odgovorno go tvrdime barem za sferata na izdava{tvoto),
nitu sozdavaj}‌i kompetentna publika, nitu sozdavaj}‌i bilo kakva publika. I tie (koi
kulturata ja sfa}‌aat kako turisti~ko akawe, kako gondoliersko-ezersko recitirawe na
mrtvorodeni zborovi, kako elegi~en nacional-romantizam, kako eden grandomanski i
nacionalisti~ki ki~, kako egzibicionisti~ko i primitivno difamirawe) se obiduvaat
pak da vovedat eden beskrajno ma~en totalitaristi~ki kulturen koncept koj samo mo`e
da n$ zakopa vo ovaa getoiziranost i da sozdade atmosfera sli~na na onaa vo Srbija. No,
duri i Srbija (te{ko, so plukawe vrz Soros, so satanizirawe na Zapad, Amerika i Vatikan,
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
5
no sepak) uspeva da gi zadr`i tie krevki no mo}‌ni po svojot moralen i profesionalen
kredibilitet institucii na edna poinakva, “alternativna” kultura. Kaj nas, se ~ini, duri
i onoj {to edinstveno se obiduva{e da sozdade nekakva makar simulacija na dijalog, na
refleksija, na odgovor, Soros-centarot, kako da po~nuva da gubi zdiv i da se sleva vo edinstvenata vulkan­ska matica {to - po ladeweto koe brzo ni sledi, dokolku ve}‌e i ne sme
zale­deni - s$ skamenuva. Da, dajte ni ednakvi uslovi za igra (toa {to taka milno i `alno
go bara urednikot na “Lik”): prostorii, proda`ni punktovi, dotirano pe~atewe, dotirani
plati... Apsolutno sme sigurni deka so barem tri pati pomali pari od onie {to gi tro{i
“Detska radost”, na primer (totalen i gnasen monopolist koj gi eksploatira najnaivnite:
decata), “Templum” mo`e da napravi barem dvojno podobra produkcija, blagodarenie na
znaeweto, stilot, organizaciskite sposobnosti itn. Vo fer natprevar tajfite apsolutno
nemaat nikakvi {ansi so dinami~nosta i znaeweto! Vo kulturata, ugledot i kompetentnosta
se super-pazarni kategorii (ne samo vo smisla na pari tuku i kako respekt i dignitet), i
ottamu e besmislena pita~kata samobendisanost na kulturnite monopolisti.
No, dosta. Ova samo neka bide dokument deka toga{ koga n$ davea promrmorevme po nekoj
zbor. Margina ne saka i ne treba da se zanimava so ova, no mo`ebi vakov tip na diskurs
e potransparenten za onie koi, sakale-ne sakale, odreduvaat koj ima pravo da zboruva vo
“demokratskive vremiwa”.
Duri i kako fanzin Margina }‌e bide sekoga{ na stranata na Soros-Poper konceptot
za otvoreno op{testvo, {to ne zna~i i deka sekoga{ }‌e bide na stranata na onie {to (od
neznaewe, o~aj, izmorenost...) ne gi gledaat ostrite karpi pred svetilnikot i ne ja razlikuvaat oficielnata funkcionalna “dr`avna” kultura od onaa emancipatorskata, slobodna
i “alternativna”.
G.N.Om
P.S. Poradi nedostatok na pari Marginava e pokratka za pedesetina strani, a tira`ot &
e 200 primeroci od koi sekoj e sosema originalna kreacija blagodarej}‌i im na Nada Prqa
i Boban Pe{ov, novite Templum dizajneri.
Vo majskiot broj }‌e gi ~itate od ovoj broj isfrlenite tekstovi za Virtuelna Stvarnost
i za Bojs, kako i nekoi strip~iwa {to bea predvideni.
6
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Виртуелна
стварност
Margina ve}‌e delumno ja ~epna temava so tematite
za kiber-pankot i ve{ta~kata inteligencija (AI). Od
~ovekot {to go podgotvi blokot za AI, Georgi Stojanov, i sega imame eden interesen tekst, inaku prvobitno objaven na angliski vo makedonskata kniga na
S. Bo`inovski, Ve{ta~kata inteligencija.
Ovaa tema }‌e prodol`i i vo slednite broevi (Timoti
Liri, Fluser, umetnosta i VR itn.).
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Matthew Richardson
7
VR + cyberpunk =
технопаганска револуција
“Ako nekoj saka da zboruva za noviot svetski poredok, a pritoa da ne ja zeme vo predvid virtuelnata realnost, podobro da mol~i.”
Johan Seipstra
Neodamna (1991 g.) po~inatiot francuski filosof Feliks Gatari vo tekstot, koj {to va`i
za negov testament, zapi{al deka so rasteweto na decata pokraj televizijata, video igrite,
kompjuterskite i telematskite telekomuni­kacii, se ra|a “nova ma{inizirana osamenost,
koja{to sigurno ne e bez kvali­teti, no koja treba postojano da se obrabotuva, za da mo`e da
bide vo soglasnost so obnovenite oblici na socijalnoto... Novata planetarna svest }‌e mora
za ma{inite da razmisli odnovo. S$ u{te ~esto ja postavuvame ma{inata kako spro­tivnost na
~ovekovata du{a. Nekoi filosofi smetaat deka modernata tehnika ni go prikriva pristapot do na{ite ontolo{ki temeli, do prvobitnoto Bitie. No {to ako, naprotiv, obnovuvaweto
na du{ata i ~ovekovite vrednosti mo`eme da gi o~ekuvame tokmu od novite povrzuvawa so
ma{inata?... Ma{inite ne se tota­­liteti zatvoreni samite vo sebe. Tie odr`uvaat odredeni
odnosi so vre­­men­sko-prostornata nadvore{nost, kako i so znakovniot svet i so poleto na
virtuelnosta... Poradi novite informaciski ma{ini, koi {to s$ pove}‌e se vturnu­vaat vo
podra~jeto na senzibilnosta i inteligencijata, razumot i senzi­bilnosta mutiraat. Nie sme
svedoci na mutacijata na subjektivitetot, koja {to mo`ebi e u{te pobitna od izumot na pismoto i pe~ateweto.”
Te{ko e da se oslobodime od vpe~atokot deka pove}‌eto sovremeni “sitni” tehnolo{ki inovacii (li~en kompjuter, telefaks, modem, visoko-rezoluciska TV, videofon i t.n.) odedna{ se
nao|aat pred nas, kako da se sozdavaat bez bilo kakva istoriska zadnina od koja {to bi mo`ele
da go razbereme nivnoto zna~ewe. U{te pove}‌e ni se ~ini deka duri nekoga{ vo dale~nata
idnina }‌e mo`eme jasno da go razbereme nivnoto zna~ewe. Zna~eweto koe {to go imaat za nas
tuka i sega otkako sme stanale nivni sopstvenici (ako sme ja imale taa sre}‌a) i korisnici, e
vo toa {to ni nudat udobnost i bezbroj novi mo`nosti za iskoristuvawe na slobodnoto vreme.
Duri i ednostavniot fakt na poseduvawe na predmeti ni vleva - vo sekojdnevniot natprevar
so vremeto ~esto zagubenata - nade` za toa deka sme na nekoj olesnuva~ki na~in povrzani so
idninata. Znak, deka vsu{nost sme sta­pile vo nea e spoznanieto deka kupuvaweto na pr. na
kompjuter ni go razdelilo `ivotot na pred i po kupuvaweto. ^esto po podolga nivna upotreba
sfa}‌ame kako nezabele`livo, no korenito go menuvaat na{iot stil na `iveewe, stil na mislewe.
8
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Sekako, nekade vo laboratoriite, na sigurno smesteni, skrieni od pogle­dite na javnosta,
nau~nicite ja sozdavale istorijata na elektronikata. Po nara­~ka od voeno-industriskiot
kompleks razvile sistem za obrabotka i generi­rawe na {to e mo`no pogolemo koli~estvo
informacii. Stanalo jasno deka upravuva­weto i kontrolata na informaciite e od klu~no
zna~ewe za ishodot na poedine­~ni borbeni operacii i vojni. Taka, kontrolata i pristapot do
informa­ciite bea mnogu va`ni za tekot na vojnata vo Zalivot. @rtva na izmama stana duri
i zapadniot pe~at, koga neznaej}‌i, so pogre{no posreduvanata informacija, bez da saka go
pottikna protivnikot da napravi za nego pogubni potezi. Re~enoto ne va`i samo za vreme na
vojna; poseduvawe na informacii sekoga{ zna~i prednost i mo}‌.
Razvojnite po~etoci na virtuelnata realnost (VR) n$ vodat kon simula­torskite kabini za
pilotite na borbenite reaktivni letala i astronomi pri NASA. Niv gi razvile za da mo`at
kolku {to e mo`no poverno da gi imitiraat okolnostite na koi{to im e prepu{ten pilotot za vreme na izvr{uvaweto na borbenata zada~a. Sovremenite reaktivni borbeni letala
stanele tolku brzi, a upravuvaweto so niv tolku zapletkano, {to pilotite edvaj bile sposobni da gi sovladaat ogromnite koli~estva informacii, dostapni na ekranite i kontrol­nite
plo~i. Opsegot na raspolo`livite informacii i pilotovata ograni~ena sposobnost za nivno
sledewe s$ pove}‌e se raziduvale i generirale nesovladliv informaciski vi{ok. I pokraj
toa, ~ovekot e s$ u{te mnogu va`en za opstanokot na ma{inata i za uspe{no izvr{uvawe na
zada~ite. Samo edno­staven dodaten ~ekor vo prav moment mo`e zna~ajno da vlijae na posaku­
vanoto deluvawe na ma{inata i uspe{niot kraj na operacijata. Da se osposobi ~ovek, koj {to
vo vistinski moment }‌e izvr{i potrebno dvi`ewe, sekako e osnovna pri~ina za razvivawe na
{to e mo`no popotpolni simulatori na borbeni letala.
Sposobnosta za simulirawe (lat. simulare, da se napravi sli~no, presto­ruvawe) e mnogu zna~aen
faktor vo ~ovekovata istorija i e vo nekoj pogled duri i socijalen uslov za pre`ivuvawe. No
duri na stepen na nejzinata virtuelizacija mo`eme da gi sogledame site nejzini dimenzii.
Najmo}‌nata metafora, koja {to VR dosega ja proizvela, e dematerijalizacija na svetot. Vo VR
duhot (nemateri­jalnoto) transcendira telo (materijalno). Toa e povtoren obid na ~ovekot da
ja odlo`i i kone~no da ja porazi smrtta. So toa se zacrtuva o~iglednata paralela pome|u VR
i nekoja druga zavojuva~ka ma{ina, svetskata religija i zapadnoto hristijanstvo. ^ovekoviot
rascep na materijalno i duhovno ja proniknuva celata zapadna civilizacija. Vo arheolo{ka
smisla mo`eme isto taka razvojot na VR da go pojasnime so pomo{ na hristijanstvoto. VR tuka
i sega go ovistinuva ona {to svetskite religii go postavuvale vo vrska so posmrtniot `ivot.
Me|utoa, dodeka u~ewata za voskresnuvawa se ne{ta vo koe {to mo`eme samo da “veru­vame”, VR
nudi momentni re{enija. Vo moment mo`e da n$ prerodi vo novo (vir­tuelno) telo i da n$ preseli vo nov (virtuelen) svet. Vo taa perspektiva virtuel­nata realnost e logi~en naslednik i
posleden stepen na ~ovekovite osvojuvawa na novi prostori. Toa e prodol`uvawe na napadot
od analognite mediumi, koi {to ja dematerijaliziraa realnosta so neprekinata teleprisutnost na simuli­ranite realnosti na radio branovite, na televiziskite ekrani i vo kompjuter­
skite mre`i. Tie mediumi efektno go otstranija prostorot i vremeto i vovedoa nov oblik na
s$/prisutnost, sli~na na omniprezentniot bog.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
9
VR {iroko gi otvori vratite na idninata. Vo perspektiva, toa zna~i osloboduvawe na ~ovekovoto telo od negovite zemski te{kotii; mo`nost za pot­polen uvid nad virtuelnite svetovi.
Toa e ~ekor poblizu do boga, povtoren ~ove­kov obid da se digne na nivo na bog, da se ka~i vo
visinite na nematerijal­noto. So svojata bezobli~nost (vo VR sekoj mo`e da e bilo koj ili
bilo {to) i so nama­­lu­­vawe na rizikot, VR vsu{nost gi otstranuva na{ite telesni ograni~u­
vawa. Nudi mo`nost za navleguvawe vo svet, koj {to e sli~en na na{ata prestava za neboto:
tokmu na toj na~in osloboden od sekoj rizik, tokmu na toj na~in besko­ne~en, bez do`ivuvawa,
bez slu~ki, iskustva i razvoj, bidej}‌i tie raboti ne nosat ni{to dobro. I da ja zacrtame paralelata do kraj: sekoj mo`e da nastojuva da ja voobli~i svojata li~na vistinitost, s$ dodeka
nekoja sudbonosna mo}‌ne ja isklu~i negovata VR.
No {to e vsu{nost VR? Pred s$ tehnologija, koja {to vo relativno kratko vreme dojde od
specijaliziranite razvojni laboratorii i stapi na svojot tehno­paganski pat na popularizacija, so sega{nite otvarawa na VR centri i zabavi{ta nasekade po svetot, pa i na pat
kon komercijalizacija. “Virtuelna realnost” e geslo, koe{to duri od krajot na osumdesettite godini gi razbranuva duhovite na kompju­ter­skite stru~waci i hakeri, kiberneti~ari,
umetnici-tehnofili, kiberpankeri i sega s$ pogolem broj na lu|e koi {to se ednostavno
qubopitni. Toj, pred s$ neja­sen, za “zdraviot” razum kontradiktoren izraz, obi~no ja ozna­
~uva interak­ti­vnata kompjuterska tehnologija, koja {to na upotrebuva~ot mu sozdava iluzija
na vleguvawe i dvi`ewe vo ve{ta~ki, digitalno proizveden svet. Toj svet vsu{nost se nao|a
edinstveno vo kompjuterskata memorija. Za taa namena, kako zamena za obi~niot monitor, se
upotrebuvaat posebni eyefones ili head-mounted display, kaciga so o~ila-monitori za sekoe
oko posebno i stereo slu{alki kako i dataglove ili podato~na rakavica, koja {to slu`i kako
vlezna edinica za komunikacija so kompjuterot. Vo posledno vreme se razvieni i posebni
“kompju­terski obleki” ili cybersuits, tesen kombinezon so oprema, proni`an so senzori {to
posreduvaat podatoci kon kompjuterot za polo`bata na korisnikovoto telo i se stimulatori
za na{ite setila, koi{to mu davaat na korisnikot “sajber­na­utsko” ~uvstvo deka gi dopira
virtuelnite predmeti. Izrazot “virtuelna real­nost” ponekoga{ go ozna~uva toj kratkotraen
i voedno bezgrani~en svet, vo koj {to e mo`no s$ i ni{to ne e slu~ajno: cyberspace. Vsu{nost
VR s$ u{te e prili~no nedofatliva tehnologija i iluzijata “da se bide tamu” s$ u{te bara od
subjektot-korisnik odredeno suspension of disbelief. Predviduvawata za nejziniot iden razvoj
se dvi`at od skepti~ni i vozdr`ani, do optimisti~ki i krajno eufori~ni. Bez ogled na toa,
kako vsu{nost }‌e te~e nejziniot razvoj, VR u{te denes naveduva kon povtorno razmisluvawe za
na{eto sfa}‌awe na realnosta.
Mediumskoto iskustvo na neposredniot televiziski prenos na zalivskata vojna mo`e{e da
n$ uveri me|u drugoto i deka realnosta kone~no go napu{tila fizi~kiot svet i se naselila
vo virtuelnoto. Ako go sfatime ova kako edna od temel­nite postavki na svetot vo koj {to
`iveeme, toga{ ima smisla da se zboruva za virtuelnosta kako na~in na egzistencija. Bidej}‌i
kako {to zapi{al Fluser (V.Flusser), virtuelnosta ne e aproksimacija na realnoto, tuku, naprotiv, “real­noto” e ekstrapolacija na “virtuelnoto”. Vo `ivotot imame rabota so virtuel­
noto, me|utoa realnoto e samo reduktivna razmisla na na{eto apstraktno razmi­sluvawe. Taka
svetot kakov {to go ~uvstvuvame i do`ivuvame e celosno umet­ni~ko delo koe {to na{ite setila go kompjutiraat od virtuelnoto, virtuelnite pak, kompjuterski generirani svetovi, koi {to
10
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
lesno gi kreirame so pomo{ na VR tehnologiite, se alternativni celosni umetni~ki dela. So
VR, realnosta kone~no ne e edna edinstvena i nedeliva, tuku e pove}‌ekratna, prepletena so
liniite na mo`noto, po koi {to ~ovekovata praksa s$ polesno posega.
Socijalnite praksi, povrzani so VR i kiber-prostorot, najto~no go oblikuva cyberpunk-ot,
kontrakulturnoto dvi`ewe, ~ii{to po~etoci dosegaat vo sredinata na osumdesettite godini.
Dvi`eweto otprva imalo svoj domicil na zapadniot breg na SAD i bilo za~nato kako hibrid
me|u New Age i tehnolo­{kata inovativnost na Silicon Valey. Denes se {iri po svetot preku
kompjuter­skata mre`a WELL (Whole Earth ‘Lectronic Link), so spisanieto MONDO 2000 i dava
vpe~atok deka }‌e prerasne vo sredi{na kontrakultura na kompjuterskoto vreme i deka }‌e stane
akter na “postindustriskata perestrojka”. Oslabnat, no prepozna­tliv profil na dvi`ewa, izrazuvaat slednive `ivotni gesla na kiberpankerite:
4Vo prirodata na informaciite e da se slobodno dostapni. I pokraj zaedni~kite napori na cenzorite, pravnite ~uvari na avtorskite prava i podato­~nite policajci, pogolemiot
del na tehnologijata od informaciskiot period, taka ili onaka, do{ol vo racete na onie
koi{to mo`at od toa da izvle~at najmnogu i najdobro.
4Sekoga{ podreduvaj mu se na imperativot deka rabotite treba da se dr`at cvrsto
vo raka. Kiberpankerite se uvereni deka bi go napravile svetot podobar, koga bi im do{la v
race upravuva~kata kutija na informaciskiot sistem.
4Zalagaj se za decentralizacija. Op{testvoto se rasprsnuva vo stotici sub-kulturi i
dizajnirani realnosti i sekoja od niv odgleduva svoj jazik, kod i stil na `iveewe.
4Surfiraj po rabovite. Koga svetot se menuva vo nano sekundi, najdobar na~in da ja odr`i{
glavata nad voda e da stapi{ na ~elo na Zitgeist-ot. Cyberpunk-ot ima kako tehnolo{ki (nau~ni)
taka i literaturni (nau~no-fantasti~ni) koreni. Po misleweto na mnogu virtualofili, V.
Barouz (William Burroughs) va`i za proto-cyberpunk pisatel. Kulten pisatel e V. Gibson (William Gibson). Negoviot roman Neuromancer e kvintesencija na cyberpunk-ot. Gibson e isto
taka tvorec na kova­ni­cata cyberspace - sredi{niot poim na spontanata filosofija na cyberpunk-ot i sinonimot za VR. Tipi~en lik na kiberpanker e identificirana bizarna smesa od
tehnofeti{izam i uli~na pankerska etika, me{avina na kompjuterski haker i roker. Cyberpunk-ot se zazema za slobodna upotreba na tehnologijata, za premo­stuvawe na jazot pome|u
umetnosta i naukata, pome|u literaturata i indu­stri­jata. Buntovnicite na informaciskoto
vreme mislat deka samo taka e mo`no da se izvle~eme od distopiite, negativnite utopii na
temnoto, cini~no, mor­bi­dno, digitalno podzemje, kade{to n$ potisnuvaat golemite korporacii i infor­ma­ciskite monopoli. Cyberpunk e identifikaciska ramka za generaciite, koi{to
svoeto detstvo i mladost - t. e. celiot `ivot - go pro`iveale pred kompjuterskite ekrani i so
video igrite, generacii koi osoznale deka tehnologijata ne e nu`no zlo, tuku na{a edinstvena mo`nost. I, na krajot, cyberpunk-ot e dvi`ewe koe{to za svoja cel go postavuva izveduvaweto na “tehnopaganska revolucija”. Vo taa smisla se nalaga samo edna temelna zapoved:
Sovladuvaj ja tehnologijata, inaku tehnologijata }‌e te sovlada tebe!
Marjan Kokot
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
11
информациското
општество како црв
Vilem Flusser studiral fi­lo­zofija
vo Praga, emigri­ral vo London, a potoa
vo Sao Paolo, kade {to gi prodol­
`il studiite. Od 1959 rabo­tel na
univer­zi­tetot vo Sao Paolo ka­ko
predava~ po fi­lo­zofija na naukata
i profe­sor po fi­lo­zofija na komu­ni­
kacii. Vo Evropa se vratil vo 1971.
Organiziral pove}‌e izlo`bi, pi{uval
za umetni~ki i filozofski revii i
objavil pove}‌e knigi za pra{awata na
estetikata i komunikaciite. Umrel
vo soobra}‌ajna nesre}‌a vo 1991 godina.
Vilem
Fluser
Ovoj tekst e prevod od raspravata "Die Informationsgesellschaft als Regenswurm" objavena vo
Gert Kaiser et al. (ur): Kultur und technik im 21. Jahrundert. Campus Verlag: Frankfurt/New York,
1993, str. 69-78.
[to ni zna~i izrazot "informacisko op{testvo"? ]‌e predlo`am dve objasnu­vawa. Kako prvo:
informacisko op{testvo e ona, na koe{to mu e s$ pova`no proizveduvaweto ~isti informacii, a
s$ pomalku va`no proizveduvaweto na informirani predmeti. A, potoa }‌e predlo`am razbirawe
na informaciskoto op{testvo kako sinonim za "telemati~no op{testvo". Vo ova predavawe }‌e
se obidam {to podobro da gi razlikuvam dvete zna~ewa so nade` deka na toj na~in }‌e dojdeme
barem do postavkata za mo`en odgovor na postavenoto pra{awe.
Razmisluvaweto za prvoto predlo`eno zna~ewe go zapo~nuvam so sledniot model: Da si
zamislime `iva cevka, na primer crv. Taa cevka ima na edniot kraj vlez, input, da go nare~eme
"usta" ili "ustie", a na drugiot kraj output, da go nare­~eme "zadnik". Niz ustata vo cevkata
dotekuva svetot, vo cevkata nekako se vari - se procesira - i niz zadnikot pak istekuva. Ako
~ovekot si go zamislime kako takov crv, najposle nie sme samo razvieni crvi, ili nerazvieni
crvi, zavisi: ako kako kriterium ja postavime sre}‌ata, toga{ sme daleku zad crvite. Zna~i, ako
se obiduvame da se pretstavime samite sebesi, toga{ mo`am da upotrebam poprefineti izrazi.
Mo`am da re~am: niz ustieto dotekuva prirodata, a vo orga­nizmot taa priroda se informira
taka {to istekuva kako kultura. So toa situa­cijata ne sum ja opi{al precizno, zatoa {to ne
12
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
e taka, nie da ja goltame pri­ro­data, da ja procesirame i da izla~uvame kultura, toa bi bilo
preubavo. Vsu{nost kulturata, zna~i izmetot {to go la~ime i go ostavame zad sebe, popo­leka gi
gu­bi informaciite, stanuva otpadok i ponataka gi gubi informaciite i kone~no se vra}‌a vo
prirodata, taka {to morame da si zamislime kru`nica, ~ij{to del sme nie kako crvi. Ako si go
zamislime modelot na kru`nica priroda-kultura-otpadok-priroda, }‌e zabele`ime deka nekako
sme izlegle od istorijata. Se raboti za model na ve~noto vra}‌awe na ednakvoto so specifi~en
vkus na apsurdot. Zanimavaweto so kultura po toj model se ~ini besmisleno.
[to mislime koga }‌e re~eme deka ja "procesirame prirodata"? Za da odgovo­ram, }‌e se obidam
opi{aniot model malku da go promenam. Da zememe edna golema ma{ina, niz ustieto vo ma{inata
dotekuva plasti~en materijal (namesto "priroda" mo`eme da ka`eme "plasti~en materijal",
amorfnata ka{a od pojavi mo`eme da ja sfatime kako plasti~en materijal). Niz na{eto ustie,
niz ustieto na ma{inata zna~i dotekuva plasti~en materijal. Vo ma{inata ima orudija. Vo
orudijata e vnesen oblikot na penkalo. Orudieto udira po obi~niot plasti~en materijal i go
informira vo oblikot "penkalo". Niz zadnikot istekuva reka od klonirani plasti~ni penkala,
zna~i masovna kultura. Lu|eto tie penkala gi upotrebuvaat i gi iskoristuvaat, {to zna~i deka
penkalata gubat del od svojot oblik i odat v |ubre. Tamu pak sedat zelenite i drugi ekolozi
i molat {to pobrzo da se izgubat u{te pove}‌e informacii i da se vratat vo prirodata, koja­
{to povtorno }‌e gi zaokru`i vo izrabotka na novi plasti~ni penkala. Za taa namena treba da
izrabotime cela niza nauki. Za da soznaeme {to dotekuva vo ustieto morame da gi razvivame
prirodnite nauki, na primer fizikata. Za da soznaeme kako se odviva vareweto, kako oblikot go
vtisnuvame vo prirodata, morame da gi neguvame informaciskite nauki, na primer matemati~kata
teorija na infor­ma­tikata. Za da soznaeme {to istekuva od zadnikot, {to se vsu{nost tie plas­
ti~ni penkala, morame da se zanimavame so istra`uvawe na kulturata, na primer so kritika
na umetnosta. Za da soznaeme {to se slu~uva so otpadocite, morame da gi pottiknuvame naukite
za otpadocite, na primer arheologijata.
Ne va`i ve}‌e deka kulturata se deli na tvrdi prirodni nauki i meki nauki za kulturata.
Informaciskite nauki i naukite za otpadocite se vklu~ija me|u niv i tie kulturni aktivnosti
gi soedinija vo krug. ]‌e vovedam u{te edna nomen­klatura: da gi nare~eme oblicite, koi{to
gi vtisnuvame vo prirodata, so cel da ja informirame i od nejze da napravime kultura, da gi
nare~eme tie oblici "idei", "ideali" ili "vrednosti", sledej}‌i ja klasi~nata tradicija na
na{ite gr~ki predci. Ako toa go napravime, }‌e zaklu~ime deka mo`eme da go nare~eme "priroda"
i ona {to e bez vrednost, deka vtisnuvaweto oblici vo prirodata mo`eme da go nare~eme i
"vrednuvawe", dodeluvawe na "upotrebliva vrednost" ili samo "upotrebuvawe" (der Wert vrednost, das Verwerten - ostvaruvawe, upotre­buvawe), deka za kulturata mo`eme da velime
deka e "dragocena", "polna so vred­nosti", i toa dotolku pove}‌e, kolku {to podlaboko oblikot
posegnuva vo priro­data, kolku poinformirana e prirodata. Ako otpadocite gi ozna~ime kako da
se "bez vrednost", toga{ kru`nicata mo`eme da ja opi{eme vaka: bez vrednost/na vrednostite
- vrednuvawe/upotrebuvawe - dragocenost - bez vrednost/na vred­no­stite. I apsurdnosta, {to
pred malku se pojavi vo ontolo{koto, sega se poka­`uva vo eti~noto. Modelot {to go predlo`iv
e mo`en duri vo vremeto po indu­striskata revolucija. Za{to modelot go dobiv so nabquduvawe
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
13
na stiskalnicata, kade {to orudijata & gi vtisnuvaat oblicite na prirodata. No, moram vedna{
da navedam dve zabele{ki. Prvata glasi: modelite si gi sozdavame so orudija, {to sami sme si
gi izmislile, bidej}‌i poleka soznavame {to sme izmislile i taka vo ma{inite se prepoznavame
samite sebesi. Toa ne e nikakov antropomor­fizam, ma{inite se navistina antropomorfni, pa
samite sme gi sozdale.
Sprotivnost me|u ~ovekot i ma{inata ne postoi, za{to ma{inata e del od ~ovekot, taa e proteza
ili epiteza. Na primer, plasti~noto penkalo e proteza, sedi me|u prstite; moite ve{ta~ki zabi
pak, se epitezi, se nao|aat vo moeto telo. Spored toa, za ma{inata ne mo`eme da tvrdime deka e
von ~ovekot i deka ~ovekot e von ma{inata, tuku deka me|u ~ovekot i ma{inata postoi cela niza
posrednici. Drugata zabele{ka {to bi sakal da ja spomenam e deka morame za ovoj model da &
se zablagodarime na industriskata revolucija, zna~i na ma{inite {to izrabotuvaat plasti~ni
penkala, no istiot model bi mo`ele da go upotre­bime ve}‌e za vremeto koga go izmislile
pe~atarstvoto. Ve}‌e pe~atarstvoto deluva na toj na~in i vo slu~ajot na pe~atarstvoto zborot
"informacija" mo`e da ni bide pojasen otkolku vo slu~ajot na plasti~nite penkala. ]‌e se obidam
da go interpretiram modelot. Postoi klasi~na interpretacija, da ja nare~eme platonska. Glasi:
oblicite {to tuka gi vtisnuvaat vo prirodata se ve~ni i nepromenlivi, so~uvani na neboto.
A ona {to nie go pravime koga prirodata ja menuvame vo kultura e ova: oblikot go povikuvame
od bibliotekata idei na neboto, ja povrzuvame so prirodata i taka nastanuva kulturata. A toa
go vr{i umet­nikot, zanaet~ijata. Idejata, ve~nata, nepromenliva ideja za plasti~noto penkalo,
nakuso "penkalnosta" ja povikuva od neboto i ja vtisnuva vo plas­ti~niot materijal, i gledaj,
sme dobile plasti~no penkalo. Sleduva: plasti~niot materijal se raspa|a, no oblikot ve~no
ostanuva.
Toa e silnata interpretacija na ovoj proces. Vo sredniot vek `nee{e ne~ueni uspesi. Kako
primer da go navedam ~evlarot: kraj ~evlarot te~e{e ko`a, isto­vremeno vo racete imal protezi
- orudija -, a vo glavata go imal ve~niot, nepro­menliv oblik na ~evelot - "~evelstvoto". Vo
ko`ata go vtisnal oblikot. Ili: materijata ja zbil vo oblik. Oblikot go napolnil so materija,
a rezultatot bil ~evel. I potoa dobriot ~ovek go odnel ~evelot na pazar i go izlo`il. Bil
poli­ti~no anga`iran. Oti{ol na pazar so cel da ja izlo`i informacijata {to pri­vatno ja
procesiral i taka na drugite da im ovozmo`i pristap do nea. Bil bios politicos. Toga{ se
otvorila vratata od katedralata i od nea izlegol biskupot. Biskupot e nekoj {to nau~il da
gi ras~lenuva oblicite. Prvo zatoa {to go ~ital Aristotel i znae {to e teorija. Teorijata e
rendgenski pogled, koj{to pro­dira niz rabotite i gi gleda ve~nite oblici. Ako so toj pogled
go izmeril ~evelot, niz nego go videl "~evelstvoto". A pokraj toa go ~ital i Svetoto pismo
i komentarite na teolozite i znae deka vistinata se otkriva vo bo`jata milost i negovata
beskone~na qubov kon nas. Negovata, zna~i, bila gratia sufficiens, dovolna milost, za da mu se
otkrie zad ~evelot vistinskoto "~evelstvo". Bisku­pot, zna~i, oti{ol na pazar i razgleduval
~evli. I nabquduval vo kolkava merka na ~evlarot mu uspealo da go napravi oblikot na ~evelot
o~igledno fenomena­len, i vo kolkava merka ne uspeal. - Ne e vozmo`no nekoga{ sosema da mu
uspee, bidej}‌i ako idejata ja naneseme na pojavata, pojavnosta ja menuvame, me|utoa idejata sme
ja izdale. Ako vo pesokot nacrtam triagolnik, }‌e moram da konstati­ram deka zbirot na aglite ne
14
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
iznesuva to~no 180. - Taka ~evlarot sakaj}‌i ili nesakaj}‌i ja izdal idejata na ~evelot so toa {to
go izrabotil ~evelot. I potoa mo`el biskupot, toj golem kriti~ar na umetnosta, toj auctoritas,
da zaklu~uva kolku uspe{en ili neuspe{en bil ~evlarot, i so toa da ja odredi vrednosta na
~evelot, praetium iustum.
Ova e navistina silna interpretacija. Na nea ne se zasnova samo platonskata ideja za
dr`avata, politaea, tuku vo praksa i siot srednovekoven op{testven sistem. Kralevite se
filozofi, t. e. biskupite, tie gi procenuvaat zanaet~iite, umetnicite, politi~arite; i tie - za
toa ne se zboruva mnogu - mo`at da si dozvo­lat na mira da si izrabotuvaat ~evli, bidej}‌i zad
niv stojat robovi, ugnetuvani, deca i drugi lu|e, koi{to gi pre`ivuvaat. Zna~i postojat dva
stepena na op{testvenata teorija: filozofijata i pod nea politikata, i umetnosta i pod nea
ekonomijata. A sega ve molam da pomislime na gra|anskata revolucija od 14. i 15. vek vo severna
Italija i vo Flandrija. Zanaet~iite mu go odzedoa avtori­te­tot na biskupot da gi kritikuva
nivnite ~evli. Sakaat, zna~i, da vovedat slo­boden pazar. Sakaat da go otstranat crkveniot nadzor
na pazarot, no so toa pravat golema gre{ka. Ako ne{to izmislime, morame potoa da otkrieme
{to sme izmi­slile. Ako go negirame avtoritetot na biskupot, toga{ morame da ja negi­rame i
teo­ri­jata kakva {to ja razbirale vo sredniot vek. Biskupot nema poim za ~evlar­stvoto - za da
go doznaeme toa, morame sami da se fatime za rabota, sami morame da go vtisnuvame oblikot na
~evelot vo ko`a i potoa se ispostavuva deka oblikot na ~evelot voop{to ne sme go povikale od
neboto, tuku deka sme morale postojano od po~etok da se obiduvame, deka oblikot na ~evelot ne
e ideja, tuku model, deka mo`eme da go oblikuvame i da go preoblikuvame, deka vo borbata me|u
idejata i ko`ata sfa}‌ame deka mo`eme da izrabotuvame s$ podobri i podobri ~evli, deka toa
e napredok. Nakratko: ideite ne se nepromenlivi obli­ci, tuku plasti~ni modeli i tie modeli
mo`eme da gi preoblikuvame, podredeni & se na modata i zatoa skoro vo site jazici noviot
vek se narekuva moderna.
Zna~i, otkako go otstranija biskupot, bea prisileni da sozdadat novo poi­mawe na teorijata.
Teorijata ne be{e ve}‌e kontemplacija na idei, tuku izrabotka na idei. A taa izrabotka trebalo
da se izlo`i na ispituvawe, bidej}‌i morale da vidat kako idejata se vklopuva vo `ivotot, a
istovremeno bilo potrebno i eks­peri­men­tirawe, za{to morale da proverat dali novata ideja
navistina deluva. I toa {to sega go objasniv e sovremeno nau~no poimawe na teorijata i od toa
nastanala tehnikata. Ovaa interpretacija e mo`ebi u{te posilna od prvata. Glasi vaka: ako ja
zemam prirodata so cel da ja informiram, toga{ moram oblikot koj{to sakam da & go vtisnam
na prirodata nekako da go izrabotam, mo`ebi so nau~en konsenzus. Ako e "oblik" sinonim za
"vrednost", toga{ sleduva deka nema ve~ni i nepromenlivi vrednosti, nitu bo`ji, nitu prirodni,
tuku site vrednosti se posledica na konsezusi. I konsenzusot go izrabotuvame; postepeno,
progresivno: izrabotuvame s$ podobri ~evli, s$ podobri penkala, s$ podobri ma{i­ni i s$
podobri op{testva, bidej}‌i ona {to minuva niz ustieto ne e nu`no samo plasti~en materijal,
mo`e da e na primer i detence. Bebeto se liznuva niz grloto, potoa vo nego se vtisnuvaat
informacii, zna~i vospitanie, i kone~no dobivame kulturen ~ovek. Potoa pristignuva do grobot,
kade {to go jadat drugi tipovi crvi, za da mo`e povtorno da premine vo neoblikuvana priroda.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
15
Zna~i, ako ka`am deka oblicite gi izrabotuvame sami, ja negiram ve~nosta na vrednostite i
tvrdam deka vrednostite se oblici koi{to samite gi predla­game i so konsenzus gi usvojuvame. I
od takva interpretacija me|u drugoto izvira i marksizmot. Ako samite so konsenzus gi odredime
vrednostite i ako vrednosta se poka`e duri koga }‌e ja vtisneme vo prirodata, rabotata e izvor
na site vred­nosti. I vo sredi{teto na industriskoto op{testvo e rabotata. Pri {to sekako
se ispostavuva deka postoi povraten efekt i deka do istata merka do koja{to prirodata ja
upotrebuvame/vrednuvame, go denaturalizirame svetot, i deka do istata merka do koja{to ja
humanizirame prirodata, go naturalizirame ~ovekot, taka {to interesot na izrabotuva~ot na
~evli ne e samo izrabotka na ~evli, tuku i oblikuvawe na ~evlarot. A toa e - taka mislam jadroto na marksizmot.
Tretata interpretacija na mojot model izgleda vaka: se poka`a deka izrabo­tuvaweto
i vtisnuvaweto oblici vo prirodata, zna~i izrabotuvaweto informa­cii i vtisnuvaweto
informacii vo materijata se dve sosema razli~ni dvi`ewa. Da se vratime na penkalata. Edno
e ako nekade nacrtam plasti~no penkalo, a potoa oblikuvam ~eli~no orudie, ne{to sosema drugo
ako so toa orudie ritmi~no go obrabotuvam plasti~niot materijal za da izrabotam kloni na
masovnata kultura. I dvete se narekuvaat "rabota".
Gra|anskoto poimawe na rabotata ne pravi razlika me|u prvata, softver­skata i vtorata,
hardverskata faza na rabotata. No, otkako ja sfativme industri­skata revolucija, znaeme deka
e sosema razli~no ako sum in`ener, ako go izrabo­tuvam orudieto ili ako rabotam na ma{inata.
Interesno: ako zboruvame za klas­no op{testvo, klasite sekoga{ gi delele na proletarijat, koj{to
raboti so ma{i­nite i na onie koi tie ma{ini gi poseduvaat i gi iskoristuveet rabotni­cite na
ma{inite vo svoi nameni. Takvi bile pogledite vo 19-iot vek. No, in`enerot i izrabotuva~ot na
orudieto ne najdoa prostor vo takviot model, se najdoa vo nekakva somnitelna me|uklasa. (Mislam
deka e toa edna od pri~inite za propa|a­weto na marksizmot.) Zna~i, rekoa deka vrednosta
na penkaloto e vo rabotata. No, ako go pogledneme penkaloto, gledame deka toa ne e vistina.
Vred­nosta na penkaloto e vo faktot {to pi{uva, ako pi{uva. I toa zavisi od negoviot oblik.
Na penkaloto mu podelile vrednost onie lu|e koi{to go nacrtale penka­loto i go oblikuvale
orudieto. Izvorot na vrednosta e oblikuva~ot, in`enerot - mirno mo`eme da go nare~eme i programer. A potoa se ispostavi deka vtorata, tvrda faza mo`e da se robotizira. Vtorata faza
na rabotata e nedostojna na ~ovekot, ma{inite ja vr{at podobro. Toa e informacisko op{testvo
vo prvoto zna~ewe na zborot. S$ pomalku lu|e rabotat so ma{ini i s$ pove}‌e lu|e rabotat so
informacii, zna~i so ona {to go narekuvame tercijaren sektor odnosno uslu`ni dejnosti. S$
pomalku ima proleteri, a s$ pove}‌e funkcioneri. Vo taa smisla sekako se liznavme pravo vo
sredinata na informaciskoto op{testvo, i toa, barem vo razvieniot svet, bez da gi ras~istime
smetkite.
No, na toa moram u{te ne{to da dodadam: za da izrabotime oblik, morame da imame specifi~ni
kodovi. Se poka`a deka broevite se posoodvetni od zborovite i bukvite. Pri toa se sozdade
nova elita, onaa {to vladee so brojkite. I tie lu|e {to manipuliraat so brojki, izrabotuvaat
oblici i vrednosti, po koi sozna­vame, do`ivuvame i deluvame. Taka podmolno kako pe~urki
po do`d porasnaa novite biskupi. Tie biskupi se informati~ari, kompjuterxii i programeri.
16
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Poli­ti~arite i stopanstvenicite, koi{to, se razbira, nemaat poim od brojki toa voop{to ne go
znaat. Pretsedatelite mislat deka odlu~uvaat, a vsu{nost toa go pravat lu|e, koi gi programiraat
nivnite ma{ini. Sledstveno na toa, politi~kite analizi ne se voop{to na mesto. Ako sakame da
gi analizirame sos­toj­bite na ma{inite, morame prvo da gi analizirame kodovite, no toa nam
ni e mnogu dale~no. Se nao|ame vo sli~na polo`ba kako pri pronao|aweto na bukvite. Lu|eto
koi{to gi vledeele bukvite, litterati, so pomo{ na bukvite vovedoa zakoni, a masata, koja{to
be{e, se razbira, nepismena, ili kle~e{e pred niv i se mole{e na bukvite ili gi prokolnuva{e.
Odgovaram na prviot del od pra{a­weto: Se nao|ame srede informacisko op{testvo vo prvoto
zna~ewe na zborot. Pogolem del od lu|eto, i sekoj moment gi ima s$ pove}‌e, u~estvuvaat vo
postap­ki­te na izrabotka na oblici i vrednosti spored kodovi, {to stanuvaat s$ popre­fi­neti,
no mnozinstvoto za toa ne e svesno, za{to ne gi vladee kodovite.
Preminuvam na vtoroto zna~ewe. Tvrdev deka "informaciskoto op{testvo" mo`e da zna~i
i "telemati~no op{testvo". Vo toj slu~aj nema da bide taka lesno da se izraboti modelot.
Sekako deka postoi mo`en model - centralniot nerven sistem. Telemati~noto op{testvo bi
bilo op{testvo vo oblik na mre`a, koja­{to gi vpiva site lu|e i nivnite ma{ini, nekakov
ve{ta~ki siv sloj, koj{to ja obvi­va zemjinata topka; pribli`no onaka kako {to toa go opi{uva
Hans Mora­vec vo svoite pretstavi, mo`ebi malku postrukturalno, pomalku evolutivno. Zna~i,
modelot sekako bi mo`el da bide centralniot nerven sistem, koj{to so pomo{ na ve{ta~ki
`ici, koi{to se delumno nevidlivi, ja omre`uva planetata. No, nema da se dr`am do toj model,
ne e dovolno opipliv. Toa se narekuva "nemate­rijalna kultura". ]‌e pojdam od druga to~ka. Site
op{testveni strukturi, kakvi {to gi poznavame vo industriskite op{testva, se raspa|aat ili
samo {to ne se ras­pad­nale. Nivnite trupovi ve}‌e ja zagaduvaat atmosferata. Na primer blago­
slo­venoto semejstvo, zna~i golemoto semejstvo, kakvo {to go poznavame od sred­niot vek, kako
selskoto taka i gra|anskoto, se raspadna so industriskata revolu­cija pred pove}‌e od dveste
godini, koga proletarijatot moral da se preseli od poli­wata na ma{inite. Ona {to ostana e
semejstvoto vo potesna smisla na zbo­rot, a i toa ve}‌e o~igledno se raspa|a. Ima s$ pomalku
brakovi, decata ispa|aat od semejstvoto, bidej}‌i gledaat televizija ili sli~no. Sidata celata
rabota nekako ja potsopre, inaku bevme na toa da ja raspu{time vrskata me|u ma`ot i `enata.
I pokraj razli~nite podatoci, mo`eme istoto da go tvrdime za narodot. Be{e pred rasturawe
poradi masovnite komunikacii. Kolku pova`ni stanuvaa slikite i kolku jazikot go gube{e
zna~eweto, tolku se razvodnea nacionalnite kulturi, koi{to i taka i taka otsekoga{ bile
nesigurna rabota. Se raspu{taat, nastanuva svoevidna masovna kultura, granicite se gubat.
Strukturite na industriskite op{testva ve}‌e podolgo vreme se raspa|aat. A te{ko e da se
odredi koi novi strukturi se razvivaat. Na ova bi sakal da dodadam i edna teoretska zabele{ka.
Vpregnati sme vo razli~ni vrski. Nie sme jazli na vrskite (toa e mojata centralna tematika).
Nekoi od tie vrski ni se dodeleni. Ne sme si izbrale samite da se rodime vo odredeno semejstvo,
odreden grad, doba i kultura. Drugite vrski sme gi istkale samite, na primer prijatel­stvata,
qubovta, odgovornosta kon rabotata i kon na{ite sorabotnici. A toa se egzistencijalno sosema
poinaku oboeni vrski. Odgovorni sme za onie vrski, {to samite sme gi istkale, a ne za onie vo
koi{to sme prisileni. Onoj {to gi slavi prisilnite vrski e - taka mislam - protiv slobodata. A
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
17
onoj pak {to gi naglasuva istkaenite vrski e ve}‌e vo novata era, za koja{to zboruvam. Informa­
ciskoto op{testvo za koe{to sega zboruvam e ona, koe{to pove}‌eto od prisil­nite vrski gi
zamenuva so dobrovolni, i toa so pomo{ na materijalni i nematerijalni `ici.
Kon ova u{te dve zabele{ki. Prvo: stanuva jasno deka individuum ne postoi, deka mo`eme
individuumot da go rascepime, ba{ kako atomite. Se nadevaa deka sepak }‌e dojdat do nedelivi
~esti~ki - do atomi kaj objektite, do individuumi kaj subjektite. Analizata go razjade
individuumot isto kako i atomot. Ako na primer go sfatam individuumot kako presuden faktor
i taa odluka potoa ja ana­liziram, }‌e dojdam do aktomite, a ako aktomite gi vovedam vo ma{ini, }‌e
dojdam do decidemite, a ako gi vovedam decidemite, potoa se odlu~uvaat ma{i­nite. I pra{aweto
dali odlukata e subjektivna ili objektivna e besmisleno. Istoto va`i i za postapkite. Ako
postapkite gi delam na aktomi i aktomite gi vovedam vo roboti, pra{aweto dali robotot e
subjekt ili objekt, e besmisleno.
Sigurno e edno: morame da poa|ame od toa deka ne sme ne{to, tuku sme na~in-na-pletewevrski. So drugi zborovi: "jas" e onoj zbor koj{to treba da se vika "ti". Toa e relaciski poim:
"jas" e "ti" za sogovornikot. Ili: ako se identifi­ciram, moram najprvo da se diferenciram.
Identitetot i diferencijata vzaemno se impliciraat. Toa mo`e da se vidi vo psihoanalizata,
nevrofiziologijata i nevropsihologijata. S$ mo`eme da svedeme na isto. Poimaweto na
telemati~noto se zasnova vrz antropologijata, koja{to veli deka ~ovekot ne e Ne{to, tuku
na~in kako se povrzuva vo odnosi i kako so pomo{ na tie vrski s$ podobro se rea­li­ziraat
mo`nostite vo poleto na odnosite. Intersubjektivnoto pole se javu­va kako virtualen prostor,
vo koj{to oddelni individuumi se jazli, pri­bli`no onaka kako {to se materiite jazli vo
energetskiot prostor. Vtora zabe­le{ka: na{eto poimawe na vremeto e razli~no od ona {to go
poznavale na{ite roditeli. Za na{ite roditeli vremeto bilo tek, koj{to te~el od minatoto kon
idninata, i ne se zadr`uval vo sega{nosta i nosel s$ so sebe. Takvoto dramati~no poimawe e
se razbira ludo. Bidej}‌i, kako prvo vremeto ne dotekuva od minatoto, tuku od idninata, a kako
vtoro, sega{nosta e onaa {to se va`i. Ako ja napu{time istoriskata pretstava za vremeto i
posegneme po novata pretstava spored koja vremeto doa|a od site strani, od idninata, i deka
rabotite koi{to doa|aat od idninata, se ostvaruvaat vo sega{nosta, po {to sega{nosta vo tie
raboti se menuva, se procesira vo dva vida minato, prvo vo ona {to mo`e da se povika, zna~i
vo se}‌avawe, a vtoro, vo ona {to ne mo`e da se povika, zna~i vo zaborav.
Se raboti, imeno, za toa da go ra{irime podra~jeto na sega{nosta. Dodeka nemame ma{ini
sega{nosta e mo{ne ograni~ena. Ako se povrzuvame so lu|e, toa e mal broj poedinci. Nekoj
presmetal deka nie antropoidite mo`eme da bideme povrzani so najmnogu osum lu|e. Pretstavkata
"tele-" zna~i pribli`uvawe na ona {to e oddale~eno. Toa e silen zbor. Ako ja pogledneme
vistinskata tele-ma{ina, teleskopot, koj{to na ~ovekot mu gi pribli`i ridovite na mese~evata
povr{ina, znaeme kakvi bea posledicite: treba{e da se napu{ti idejata za neboto i zemjata,
zemjata stana nebesno telo, Bo`joto carstvo na zemjata be{e ve}‌e skoro utvrdeno, a istovremeno
se poka`a deka treba da se revidira pret­stavata za nebesata, so eden zbor: zemskata i nebesnata
mehanika mo`e da se sve­dat na ist imenitel - Wuton bil ve}‌e prisuten vo teleskopot.
18
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Ako razmislime za toa i zememe predvid {to zna~i "tele-", zna~i pribli`u­vawe na
oddale~enoto, i toa ne samo na oddale~eni slu~ki, tuku i oddale~eni lu|e, mo`eme so pomo{
na telematikata da se povrzeme so golem broj drugi lu|e, vo koi{to mo`eme da se ostvarime i
koi{to mo`at da se ostvarat vo nas. Me|u nekoga{ oddale~enoto i denes pribli`enoto nastanuva
dijalo{ki odnos. Toa zna~i deka sega{nosta se {iri, s$ e soprisutno i samiot sum soprisuten
nasekade. Geografijata i istorijata moram da gi napu{tam i da upotrebuvam sosema poina­kvi
kategorii za blizina, sosem poinakva proksemika. Poinaku sum prisuten, ako navistina mo`am
svesno i dobrovolno da vospostavam odnosi so lu|eto, koi{to nekoga{ mi bile oddale~eni, a
denes mi se pribli`uvaat.
Toa e smrt na humanizmot. Humanizmot e dezegzistencijalizacija na qubovta. Qubime {est
milijardi lu|e. Toa ja objasnuva poznatata re~enica: "Go qubam ~ove{tvoto; toa se lu|e koi mi
odat na nervi." Humanizamot izumira i na negovo mesto stapuvaat so odgovornost istkaeni vrski
so nekoga{ oddale~eni lu|e. Toa e ~udno vra}‌awe od humanizmot kon qubovta do bli`niot, no
ne kon onaa qubov do bli`niot {to ja poznava evrejsko-hristijanskata vera, zna~i qubov do
bli`niot koj ni e daden, tuku se raboti za odgovornosta kon pribli`eniot oddale~en ~ovek.
Mislam deka e toa telematika.
Realno sme, se razbira, s$ u{te daleku od toa. Informaciskoto op{testvo vo taa smisla s$
u{te ne e nikade pojaveno.
Zabele{kata so koja{to bi sakal da zaklu~am glasi: istorijata na Zapadniot svet, mo`ebi
istorijata voop{to, vo prvata polovina od 20. vek do`ivea straoten brodolom. No, ne smee da
se leat solzi poradi nea. Ne samo poradi toa {to prave{e vo prvata polovina na ovoj vek, ve}‌e
pot~inuvaweto na crncite e ne{to {to ne mo`e da & se prosti na niedna kultura. Zna~i: ne
smeeme da pla~eme za kulturata. Katastrofata e zad nas. mo`eme da re~eme: fala mu na boga,
kone~no se oslobodivme, da se na­de­vame, od ovaa istorija. A na horizon­tot se najvuva nova
mo`nost - polna e so opasnosti, no i so bleskavi priliki. Sostojba, vo koja­{to za prv­pat }‌e mo`e­
me da se zanimavame so ona {to e ~ove~ko, imeno so izrabotuvawe in­for­macii. (^ovekot mo`eme
da go de­fi­ni­­rame kako su{testvo koe gi skladira i gi posreduva informaciite, pridobieni
protiv site zako­nitosti na prirodata, {to pretstavuva ~ovekovo dejstvuvawe protiv entropijata,
zna~i protiv fizikata i protiv Mende­lovite zakoni, zna~i pro­tiv `ivotnoto vo nas.) Od edna
strana zna~i, se pojavu­va nabro­ja­noto, a na drugata mo`­nosta za teoretska i prakti~na qubov
do bli`­niot. Ostanuva evrejskata mo­lit­­va, so koja{to bi sakal da zaklu~am: Ti si onoj, koj{to
n$ odr`u­va­{e, koj{to n$ za{titu­va­{e i taka ni ovozmo­`i, da go `iveeme sega{­niot moment.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
19
intervju
заборавете го
информацискиот
автопат - мрежите ги
плетат луЃето
Howard Rheingold e avtor na
mnogu poznati knigi za vlijanieto na
novite kompjuterski tehnologii, da
gi spomeneme samo mo{ne uspe{nata
Virtual Reality i najnovata Virtual
Commu­n ity. Svoi statii objavuva
vo taka razli~ni mediumi kako
{to se The New York Times, Esquire,
Psychology Today, Playboy, The San
Francisco Chronicle, Omni, Mondo 2000
i Wired. Pokraj ~es­tite nastapi vo
mediumite, toj e poznat govornik
vo imeto na kompjuterskata
kultura, aktivist na civilnoop{testvenata organizacija Electronic Frontier Foundation i sovetnik vo Slu`bata za
ocenuvawe na tehnologii pri amerikanskiot kongres. Vo momentot, kako urednik na Whole
Earth Review, e zafaten so ureduvawe na opse`niot vonreden broj Millenium Whole Earth
Catalog, {to }‌e pretstavuva nekakov findesi$cle-ovski rimejk na legendarniot Whole Earth
Catalog od 1969 godina.
Hauard
Reingold
Vo svojata nova kniga Virtualna zaednica - barawe vrska vo kompjuteriziran svet (Virtual
Community - Finding Connection in a Computerized World) se zanimavate, pred s$, so kompjuterski
posreduvanata komunikacija (computer mediated communication - CMC). Kako na kuso bi go
opi{ale razvojot, odnosno podobro, paradigmatskiot presvrt od kompjuterot kako "orudie"
kon kompjuterot kako "medium"? I {to toa voop{to zna~i?
Kompjuterite ne gi izmislile so cel tie da bidat komunikaciski napravi. Vsu{nost, sosema
slu~ajno e otkrieno deka postojat na~ini lu|eto da komunici­raat me|u sebe so pomo{ na
kompjuteri, i deka lu|eto ne mo`at podednakvo dobro da komuniciraat preku drugi mediumi. Do
ovie otkritija do{le vo ramkite na istra`uvawata na amerikanskoto ministerstvo za odbrana,
koga za prv pat gi upotrebile kompjuterite na toj na~in vo istra`uva~ki celi. Po izgradbata na
mre`ata ARPA se poka`a deka lu|eto so pomo{ na elektronskata po{ta mo`at da komuniciraat
ne samo eden so drug, tuku eden so mnogumina i duri mnogu lu|e so mnogumina. Mislam deka
20
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
vistinskiot pridones na kompjuterskite komunika­cii e vo toa {to so niv na mnogu lu|e im e
ovozmo`en pristap do mnogu lu|e bez posreduvawe na nekakov vratar vo forma na urednik ili
predavatel, koj{to odreduva koj ima pristap do komunikaciskite sredstva. Ako ima{ obi~en
perso­nalen kompjuter i telefon, mo`e{ da vospostavi{ komunikacija, bez da si nekoja golema
korporacija ili vlada.
Toa zna~i deka se soglasuvate so izjavata, {to neodamna imavme mo`nost da ja pro~itame vo
revijata Wired, deka "vsu{nost ne se raboti za sodr`inata tuku za povrzlivosta"?
Da, sosema. Ima mnogu malku lu|e, na primer pisateli i artisti, koi sozdavaat sodr`ini.
A site komunicirame. Zatoa povrzlivosta zna~i da im se ovozmo`i na site gra|ani, kade i da
se, i bez ogled na toa dali se priznati umetnici i istak­­nati pisateli ili ne, da mo`at da
komuniciraat eden so drug. Ne treba da si komunikator po profesija za da upotrebi{ telefon,
i isto taka ne treba da bide{ komunikator po profesija za da upotrebuva{ kompjuterska mre`a
ili BBS.
Vo svojata kniga mu pripi{uvate na {ireweto na kompjuterskite komuni­ka­ciski mre`i i na
porastot na kompjuterski posreduvanite komunikacii go­lem demokratizaciski potencijal.
No kako mo`e takvata demokratizacija da se realizira?
Demokratizaciskiot potencijal vsu{nost go ovozmo`uva ve}‌e spomenatiot aspekt na
komunicirawe na mnogu lu|e so mnogumina. Na centralnata vlast & e da­leku polesno da go
nadgleduva naselenieto, ako postojat masovni mediumi na komunicirawe: koga mora{, na
primer, da ima{ televiziska stanica, za da mo­`e{ javno da komunicira{. Dodeka vo slu~ajot
na kompjutersko posreduvanite komunikacii mo`e{ ve}‌e da komunicira{ ako ima{ personalen
kompjuter i tele­fonska linija. Taka demokratizaciskiot potencijal e ve}‌e vgraden vo sama­ta
priroda na tehnologijata, koja{to e poevtina i pomalku centralizirana. No, celo vreme zboruvam
za potencijal, {to zna~i deka e potrebno toa da se rea­li­zira. Samata upotreba na tehnologija
s$ u{te ne zna~i deka }‌e gi promeni{ rabotite vo realniot svet. No, taa tehnologija go nudi
orudieto, {to mo`eme da go upotrebime. Idejata na demokratijata ne e samo vo toa narodot da
mo`e da gi izbira svoite voda~i, tuku gra|anite me|usebno da raspravaat za problemite bez
strav i bez posreduvawe. Zatoa taa tehnologija vo momentov im koristi samo na lu|eto koi ja
prepoznavaat i ja upotrebuvaat kako medium. A takvata upotreba na tehnologijata tokmu sega
se soo~uva so budeweto na golemite korpo­racii, koi{to imaat za toa dosta razli~na pretstava
- ja narekuvaat "infor­maciski avtopat". Vsu{nost, se raboti za toa da dobijat u{te pove}‌e
od istoto, od centralnata vlast, za distribucija na odnapred izrabotenite produkti, koi{to
pasivnata publika }‌e gi prima. Zatoa, momentalniot predi­zvik e da se obu~i {to pogolem broj
gra|ani da go upotrebuvaat ova orudie. Koga dovolen broj lu|e }‌e sfati deka kompjuterite
ovozmo`uvaat mnogu lu|e da komuniciraat so mnogumina drugi, nim }‌e im bide prepu{teno
samite da organiziraat raspravi i aktivnosti, {to }‌e imaat odredeno vlijanie na nivnite
zaednici. I preku toa vlijanie na oddelnite aktivnosti i raspravi na zaednicata mo`e da se
realizira demokratizaciskiot potencijal na noviot medium.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
21
Vo vrska so ova se setiv na stavot koj{to go zazedovte na v~era{niot simpozium "@ivotot
vo mre`a". Rekovte pribli`no vaka: "Vo mre`ata ne se raboti za povrzuvawe na ma{ini so
ma{ini, nitu za {ibawe na informacii po informaciskiot avtopat, tuku za povrzuvawe na
lu|eto so drugi lu|e."
Da, vistina e. Iako mnogu lu|e mislat deka novata informaciska tehnologija e pred s$
nameneta za dobivawe informacii: zborovi, sliki ili zvuci. Toa e, sekako, do odredena mera
vistina. No, me|usebnoto povrzuvawe na lu|eto, na niv­nite imaginacii i emocii pretstavuva
dosta pogolem potencijal. I vo toj pogled samata tehnologija voop{to ne e relevantna. Nikomu,
koj{to upotrebuva telefon ne mu se potrebni in`enerski znaewa za telefonskite mre`i. S$
{to moraat da znaat e toa, so kogo i za {to sakaat da razgovaraat. Sega lu|eto se kon­cen­triraat
na samata tehnologija, no `ari{teto ve}‌e postepeno se premestuva na ona, za {to vsu{nost
sakaat da komuniciraat.
Vo posledno vreme mo`eme da zbele`ime zna~aen porast na sosema komercijalni interesi na
golemite korporacii da vospostavat nekoj vid dominacija vrz Internet. Dali e mo`no toj
relativno nov prostor na javnosta da se odbrani od takvite obidi na komercijalizacija i
kako?
Mislam deka klu~ot za odbrana e vo toa {to pove}‌e da se ra{iri informa­cijata za toa
{to vsu{nost se slu~uva. Mnogu malku lu|e go razbiraat potenci­jalot na noviot medium, a
koga }‌e gi dostigne propagandata na golemite korpora­cii, si sozdavaat pogre{na pretstava za
informaciskiot avtopat vo vid na 500 televiziski kanali. Pri toa, sekako, korporaciite ja
opredeluvaat interaktiv­nosta samo so zgolemeniot broj kanali na dale~inskiot upravuva~, a
nemate ba{ nikakva mo`nost za komunikacija so drugi lu|e. Ako uspeeme vo mnogu kuso vreme
da go pretstavime potencijalot na noviot medium na golem broj lu|e po celiot svet, mo`ebi
}‌e mo`eme da vospostavime nadzor vrz mediumot i da sozdademe sopstveni komunikaciski
modeli, pred ovoj medium da se komodificira i da stane za nas izguben, kako {to toa se slu~i
so televizijata.
Dr`avata, od koja{to doa|am e po s$ izgleda "dupka vo mre`ata", kako {to se izrazi slikovito
eden od u~esnicite na v~era{niot simpozium. Tokmu zatoa me interesira dali i {to mo`at
nevladini organizacii, kakva {to e Electronic Frontier Foundation (ponatamu EFF) ili
drugi, da pridonesat vo ra{iru­vaweto na kompjuterskite komunikaciski mre`i vo s$ u{te
nepokrie­nite delovi od svetot?
Ne veruvam deka e EFF soodveten oblik za tie raboti. EFF vsu{nost be{e vospostavena so
cel da gi brani gra|anskite prava i slobodi od pritisocite i me{aweto na amerikanskata
vlada. Nejzinite aktivisti mislat deka e mnogu va`­no takvi organizacii da se osnovaat
sekade kade {to ima potreba. Inaku, me|u dr`avite te~at dosta raspravi za toa kako najdobro
da se upotrebat parite za da se zabrza nivniot razvoj. Li~no mislam deka ve}‌e so mal del od
parite, {to sega se tro{at za drugi proekti, bi im se ovozmo`il na lu|eto poeftin pristap do
kompjuterskite mre`i. Za toa ne e potreben mnogu skap kompjuter. S$ {to vi e potrebno, toa e
telefonski sistem, koj{to kolku tolku funkcio­nira, bidej}‌i modemite so korekciska funkcija
ovozmo`uvaat deluvawe na BBS duri i na linii {to imaat dosta {umovi. Takvata tehnologija
sama po sebe ne e skapa. No, naporite da se ra{irat mo`nostite za pristap i na postojnite
dupki vo mre`ata, moraat pokraj javniot pristap i obezbeduvaweto oprema da go vklu~at i
22
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
investiraweto vo osposobuvaweto i nagraduvaweto na lu|eto, koi{to podocna }‌e obu~at drugi
lu|e da ja upotrebuvaat taa tehnologija. Ubeden sum deka tie pari bi bile razumno iskoristeni.
Mislam deka vladinite i civilnite organizacii po svetot, koi{to se zanimavaat so dupkite
vo mre`ata, podobro bi slu`ele na svojata namena, dokolku bi namenile malku pove}‌e pari na
{ireweto na telekomunikaciskite mo`nosti me|u gra|anite po svetot.
Dali mo`ebi znaete deka nekoi navladini organizacii bez vidlivi komerci­jalni interesi
(na primer Soros Foundation) sega namenuvaat zn~itelni sumi pari za potkrepuvawe na
mediumite, a vo tie ramki i za {irewe na kompjuter­skite kominikaciski mre`i vo sredna i
isto~na Evropa?
Poznavam nekogo vo ^e{ka, koj{to sorabotuva so Soros Foundation i pomaga pri pottiknuvaweto
na radio stanici. Mislam deka i {ireweto kompjuterski mre`i e mnogu dobra ideja. Toa e
sigurno potencijalen izvor na potpora so dosta pari i silni obvrski za korisna upotreba
na tie pari. A sekako mislam deka tak­vite organizacii o~ekuvaat lu|eto od tie dr`avi sami
da izrazat `elba za takviot pristap do kompjuterski posreduvanite komunikacii. I zatoa
u{te edna{ }‌e povtoram, najva`noto orudie ili oru`je e {ireweto informacii za toa za {to
vsu{nost se raboti. Za{to lu|eto, koi tie mo`nosti ne gi poznavaat i ne gi razbiraat, nema ni
da baraat pristap. A, ako ne go baraat, nema ni da go dobijat.
Ako rezimiram, se ~ini deka osnovniot problem e pristapot: pristapot do poznavaweto na
kompjuterskite komunikaciski mre`i i nivnite potenci­jali i pristapot do priklu~uvaweto
kon tie mre`i.
Da. No, moram da ka`am deka ve}‌e dobivam elektronska po{ta od eden student od Slovenija,
taka {to ne e ba{ nezabele`liva vo mre`ata. Sekoga{ postojat nekolku lu|e koi go nao|aat patot.
No, koga ve}‌e postoi infrastruktura za komu­ni­cirawe za eden ~ovek, toga{ e mnogu polesno za
mnogu drugi lu|e, koi sledat. Taka e i vo Soedinetite dr`avi. S$ zapo~nuva na univerzitetite,
a potoa od tamu mre`ite se {irat.
Se pla{am deka naslikav pocrna slika otkolku {to e vo realnosta. Pro­blemot e vsu{nost vo
toa, {to vo Slovenija pristapot do Internet e s$ u{te mnogu ograni~en, prakti~no dostapen
samo na univerzitetite i nau~no-istra­`uva~kite krugovi. Da se navratime u{te edna{ na
EFF. Celite na ovaa organizacija se, zna~i, kristalizirawe na politi~kite pra{awa vo odnos
na pristapot i oblicite na upotreba na kompjuterskite komunikaciski mre`i?
Da. I sekako, naporite na EFF se pred s$ naso~eni vo Soedinetite dr`avi. Toa vklu~uva
razli~ni vidovi na deluvawe, od sorabotka so amerikanskata vlada, preku lobirawe, do
organizirawe civilna opozicija vo slu~aite koga vladinata politika bi mo`ela da ja
zagrozi li~nata sloboda vo mre`ata. Mislam deka glavnata rabota za koja{to se zazema EFF
e pottiknuvawe na lokalnoto deluvawe i organizirawe, koe{to ne e vodeno od centralna
organizacija, tuku ramno­prav­no komunicira so EFF i drugite sli~ni organizacii.
Me interesira {to mislite za problemot na izdava~kite i avtorskite prava na podra~jeto
na novite elektronski mediumi, osobeno vo kompjuter­skite komunikaciski mre`i.
Toa e sekako golem problem, bidej}‌i prirodata na ovaa tehnologija mnogu go olesnuva
kopiraweto. Mnogu polesno e da se nadgleduvaat izdava~kite prava na podra~jeto na pe~atenite
mediumi. Vsu{nost na ova pra{awe nemam odgovor. Eden model na izdava~ki prava postoi vo
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
23
muzi~kiot deloven svet, kade {to postojat izdava~ki dru{tva, koi{to pri sekoe izveduvawe
na kompozicijata dobivaat del od dobivkata, {to podocna im ja ispla}‌aat na avtorite. Samite
avto­ri inaku mnogu te{ko mo`at da nadgleduvaat koj s$ gi kopira snimkite na nivnata muzika.
Mo`ebi toj na~in bi mo`el da slu`i kako model. No, ne znam kako toa bi funkcioniralo vo
praksa. Sekako pri toa }‌e bide potrebna golema inventivnost, bidej}‌i se raboti za seriozen
problem, koj{to mo`ebi i ne mo`e da se re{i. Mo`ebi umetnicite vo idninata }‌e moraat da
otkrijat novi na~ini na pre`ivuvawe ili pak ednostavno }‌e imame pomalku umetnost.
Ili pak }‌e go promenime konceptot na avtorstvo?
Da, ili }‌e go promenime konceptot na avtorstvo. Mo`ebi lu|eto }‌e se pret­platat na nekoj
avtor i potoa redovno }‌e mu pla}‌aat mese~na pretplata.
A {to so razli~nite tehniki na pasti{i i kola`i, kade {to e avtor­stvoto na nekoj na~in
kolektivno i razdeleno?
Nikoj ne znae. Namenata na izdava~kite prava e da im se ovozmo`i na tvor­cite na
intelektualnata sopstvenost od tamu da dobivaat sredstva za pre`ivu­vawe, za da mo`at i
ponatamu da sozdavaat intelektualna sopstvenost. Ako ne mo`at so svojata rabota da zarabotat
za `ivot, toga{ naskoro nema ni da ima {to da se kopira. Toa e seriozen problem {to }‌e treba
da se re{i.
Mo`ebi go gledate re{enieto vo oblik na shareware?
Shareware e rabota, koja{to za `al ne funkcionira ba{ dobro. Mislam deka bi bilo
poednostavno na lu|eto da im se ovozmo`i za shareware da pla}‌aat so ednostavno pritiskawe na
kop~e i parite bi se upatile od nivnata na smetkata na avtorot. Taka mo`ebi i bi funkcioniralo.
A vo momentov sostojbata e takva, {to tvorcite na softver mnogu te{ko pre`ivuvaat, ako se
obiduvaat da go proda­dat kako shareware.
Kakov e va{iot stav kon kriptografijata kako sredstvo za za{tita na privatnosta
vo kompjutersko posreduvanite informacii? Kakva e sostojbata vo vrska so toa sega vo
Soedinetite dr`avi?
Kriptografijata e eden od na~inite na kodirawe na komunikacijata, taka {to lu|eto koi
me|usebno komuniciraat mo`at da ja razberat sodr`inata, dodeka nekoj tret - nekoja vladina
slu`ba ili privatno lice nema pristap do taa sodr­`ina. Do neodamna samo razuznava~kite
slu`bi imale pristap do posilnite stan­dardi na kriptografijata i se razbira mo`ele da gi
otkrivaat kodovite na drugite lu|e. Pred izvesno vreme pak, razvija na~in na kriptografirawe
so upo­treba na javen klu~. Taka na gra|anite im se ovozmo`uva me|usebna komunika­cija, razmena
na elektronska po{ta i drugi elektronski transakcii, koi{to e nevozmo`no da se prislu{kuvaat.
Se razbira deka vladite od toa mnogu se pla{at, bidej}‌i na nekoj na~in im bega od race nivnoto
sopstveno oru`je. Vo Soedinetite dr`avi predlo`eniot Clipper ~ip be{e obid NSA, dr`avnata
slu`ba za bezbednost da upotrebi vladina mo}‌i propi{e upotreba na odredena kripto­grafija,
koja{to vo sekoj moment bi ovozmo`ila uvid vo komunikaciite me|u gra|anite. Toa pobudi
silno protivewe na korisnicite na kompjuterskite komu­ni­kaciski mre`i, bidej}‌i spored
niv se raboti za obid na vladinite slu`bi da im go odzemat orudieto koe{to bi trebalo da ja
24
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
{titi privatnosta na gra|anite. Predlogot Clipper ~ip be{e od kratok zdiv, bidej}‌i stu~wacite
neodamna otkrija deka e relativno ednostavno da se otkrie kodot. Ovoj predlog sega e sosema
povle~en, a li~no mislam deka toa ne e krajot na obidite za kontrolirawe na upotrebata na
kriptografija. Kolku pove}‌e e nejzinata upotreba ra{irena vo razli~nite delovi od svetot,
tolku pote{ko }‌e $ bide na koja i da e vlada da ja kontrolira nejzinata upotreba.
Tuka e interesno da se spomene kolku brzo se ra{iri po svetot upotrebata na programot za
kriptografirawe so re~ito ime PGP (Pretty Good Privacy).
Da. Toa bi bilo ve}‌e dovolno, bidej}‌i e PGP sega tolku rasprostranet i dostapen, {to ve}‌e
ne e ednostavno da se otstrani.
Prostorite na neformalno komunicirawe, kade {to lu|eto mo`at da razmenuvaat idei i
raspravaat za pra{awa, {to se spored nivno mislewe va`ni za zaednicata, vo istorijata
igrale va`na uloga vo konstituiraweto na modernoto civilno op{testvo. Vo mislite gi
imam kafeanite i salonite. Denes korisnicite na kompjuterskite komunikaciski mre`i
razgovaraat ili zaneseno raspravaat vo elektronski kafeani i virtualni saloni.
Toa se prostori kade {to lu|eto so upotrebata na mre`na arhitektura mo`at me|u sebe da
komuniciraat i so toa da sozdadat virtualni zaednici. Tie virtual­ni prostori na neformalni
komunikacii se i prostori kade {to navistina se sozdava nova kultura. Tokmu zatoa mislam
deka itno treba da se sozdadat {to e mo`no pove}‌e takvi lokalni mre`i i virtualni prostori,
koi{to vo oddelni gradovi, dr`avi i vo globalen pogled }‌e im ovozmo`at na lu|eto komunikacija
preku toj medium.
Razgovaral: Marjan Kokot
izvor: ^asopis za kritiko znanosti, 150-151
Prevod na dvata teksta: Ana Pejova
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
25
Georgi Stojanov
четвртиот дијалог
помеѓу хилас и филонус
за крајот на една
наука или џорџ беркли,
виртуелниот реалист
одбранет
Filonus: Moj drag Hilasu, kakvo zadovolstvo ~ovek povtorno da te vidi. Kade be{e ovie nekolku
stoletija!
Hilas: Mili bo`e, prijatno sum iznenaden {to te sre}‌avam tuka. Toa mora da e uredeno od
samoto providenie, bidej}‌i od v~erave~er samo ti si mi na pa­met. Vo v~era{nata rasprava, ti
be{e pretstaven kako nekoj {to go zasta­puva najekstravagantnoto gledi{te {to dosega mo`elo
da mu padne na um na ~oveka, imeno deka ne postoi takvo ne{to kako nezavisna realnost {to
im pripi{uva (priozna~uva) vistinitosni vrednosti na na{ite teorii za nea, deka duri i
zborot vistina e besmislen i prazen zbor i ne{to sli~no na toa...
Filonus: Milosrden i dobar Hilasu, ajde da napravime eden dogovor: Jas }‌e ti gi obelodenam
moite uveruvawa a potoa }‌e vidime dali }‌e proizleze deka ti koj se dr`i{ na sprotivnata
strana, vrz osnova na toa gledi{te, si pogolem skeptik i zastapuva{ pove}‌e paradoksi i
neprikladnosti za zdraviot razum, otkolku jas.
Ne mo`am da odbijam takov predlog.
Filonus: Dobro, dozvoli mi prvo da go obrazlo`am tvrdeweto deka nie, pripadnicite na vidot
Homo Sapiens zaedno so site ostanati `ivotni i rastenija, sme emergentni (projavuva~ki)
teorii...
Hilas: ?!?
Filonus: Se razbira, zborot teorija ovde ne treba doslovno da bide sfaten. Negovata smisla
26
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
e deka nie, kako organizmi, ja odrazuvame, ili opi{uvame realnosta, t.e. okolinata ako taka
pretpo~ita{, na istiot na~in na koj se pretpostavuva deka toa go pravat takanare~enite
nau~ni teorii. Procesot na pravewe na teorii zapo~na koga se pojavi prviot ednokleto~en
organizam. Kleto~nata membrana ja obele`a tokmu prvata podelba pome|u "nabquduva~ot
subjekt" i nabquduvaniot svet'. Evolucijata mo`e da se gleda kako proces na sozdavawe na s$
pokompleksni i posofisticirani teorii.
Hilas: A {to e so vistinitosnata vrednost na ovie tvoi "bio-teorii"?
Filonus: Pa zemi go na primer pra{aweto "Dali e vistinita teorijata-tigar?" ili 'Dali na
teorijata-majmun pove}‌e treba da & se veruva otkolku na teorijata-tigar?" Ovie pra{awa se
o~evidno besmisleni. Vo ovaa dlaboka analogija ednostavno nema prostor za poimot Vistina.
Hilas: S$ u{te ne ja gledam vrskata...
Filonus: Trpenie prijatelu. Za razlika od ostanatite `ivotni, del od teorijata-~ovek e za nego
samiot i obi~no se narekuva "jastvo" ili "um" ili "jas". Mno{tvoto sebstva {to go konstituiraat
~ove~koto op{testvo se karakterizira so edno drugo nivo od emergentni teorii: ^ove~kite
Jazici. Sekoj jazik pretstavuva razli~na teorija na realnosta. Te molam zabele`i Hilase,
deka pojavuvaweto na edna nova teorija ja menuva realnosta koja {to, pak, od svoja strana,
e reflektirana vo site teorii. Izvodot od ova e deka ne postoi nikakva ~ista hierarhiska
struktura kako {to se ~ini na prv pogled. Ova posledno nivo, nivoto na projavuva~kite jaziciteorii (mo`eme da go narekuvame intelektosfera) e osnova na koja se pojavuvaat nau~nite
teorii. Pogledni ja ovaa slika:
Hilas: Ma ajde Filonuse, jas ne mo`am da go progoltam ova. Neli e ova nekakva fatalisti~ka
gledna to~ka, mislam s$ da bide bio- i fiziolo{ki opredeleno...
Filonus: Ne sosema, drag prijatele. Mo`ebi bi mo`el podobro da ti objasnam ako se poslu`am
so primer od genetikata. [to podrazbirame koga velime deka oblikot na ne~ij nos e odreden
od negovite geni? Dali toa zna~i deka ako e dadena DNA-sekvencata mo`e da se predvidi
aktualniot oblik? Ne mo`e! Zo{to? Bidej}‌i postojat mnogu nivoa (na teorii) koi me|usebno si
vlijaat na direkten ili pozaobikolen na~in i kompleksnosta na procesite e daleku od na{ata
sposobnost da ja sfatime ili, podobro, daleku od mo`nosta taa voop{to da se sfati. Faktot
deka do izvesna to~ka nie mo`eme da predvidime nekakva makro karakteristika se dol`i na
na{eto iskustvo deka ~ovek obi~no nalikuva na negovite roditeli.
Hilas: Sega pojasno mo`am da vidam {to si mislel.
Filonus: Znaej}‌i ja tvojata naklonetost kon filozofijata, a osobeno kon epistemoligijata,
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
27
mo`am da ti ka`am deka postojat mnogu zna~ajni paragrafi vo taa literatura {to se mnogu
bliski do opisot {to go dade. Na primer, pro~itaj go ova:
"...Totalitetot (sevkupnosta) od na{ite takanare~eni znaewa ili uveruvawa, po~nuvaj}‌i od
najobi~nite raboti od geografijata i istorijata do najdlabokoumnite zakoni na atomskata
fizika ili duri na ~istata matematika i logika, se od ~ovekot sozdadena fabrika koja{to
zavleguva vo iskustvoto samo po rabovite. Ili, da go smenime pogledot, celokupnata nauka e
kako pole na sila ~ii grani~ni uslovi se iskustvoto. Konfliktot so iskustvoto na periferijata
predizvikuva preureduvawa vo vnatre{nosta na poleto. (...) Prevrednuvaweto na nekoi iskazi
nalo`uva prevrednuvawe na ostanatite, poradi nivnite zaemni logi~ki vrski - logi~kite zakoni
pak se ednostavni poznati ponatamo{ni elementi na sistemot, poznati natamo{ni elementi
na poleto. (...) Mo`e da dojde do toa bilo koj iskaz da se smeta za vistinit, ako napravime
dovolno golemi preureduvawa na drugo mesto vo sistemot ..."
Ova e izvadok od Kvajnovata kniga "Od logi~ka gledna to~ka".
Kade e ovde VISTINATA? Klu~niot poim e ekvilibrium od silite vo sistemot. Potpolno se
soglasuvam so slikata pretstavena vo citatot so isklu~ok na eden detaq: Ne postojat nikakvi
granici pome|u celokupnata nauka (teoriite na naukata) i iskustvoto, ako samoto iskustvo
e mno`estvo od teorii (na drugi nivoa) kako {to rekov. Prepro~itaj go samo ova "rabovi",
"granici, kleto~na membrana, dali ti zvu~i poznato? Sega e jasno zo{to karnapovskite obidi
da se pro~isti prirodniot jazik od apriornite teoretski termini, se utopiski proekti. Duri
i ako slobodno ja poednostavime slikata i pretpostavime deka navistina postojat takvi ne{ta
kako empiriski fakti nie imame samo eden kone~en broj od niv vrz koi mo`eme da gi gradime
na{ite teorii. Zatoa postoi beskone~en broj od teorii {to gi objasnuvaat nabquduvanite
fenomeni. Ne postoi NIKAKOV razlog edna da bide pretpo~itana na smetka na drugite osven
mo`ebi estetski. U{te edna{, kade e vistinata?
Hilas: Moram da priznam Filonuse, deka na~inot na koj gi postavuva{ ne{tata izgleda sovr{eno
razlo`en.
Filonus: Stabilen ili stabilizira~ki e podobar zbor...
Hilas: ...No s$ u{te ne mo`am da se pomiram so pomislata deka vo taa {ema pretstavuvam samo
edno nivo od pove}‌e, kako nekakov potporen materijal naselen so neobi~ni teorii-`ivotni
i duri nesvesen za najgolemiot del od niv. Da ne ja spomnuvam besmislenosta na naukata bez
poimot na vistinata. Ako voop{to ima smisla vo ovoj kontekst mo`am li voop{to da go pokrenam
pra{aweto za objasnuvawata za koi se pretpostavuva deka treba da ni gi dade naukata?
Filonus: Ako mo`am da ti pomognam, dopu{ti mi da go ka`am slednovo: koga poimot na
vistinata be{e voveden toj neposredno go implicira{e konceptot na dokaz (za da prifati{
edna teorija mora{ da doka`e{ deka e vistinita). No za da doka`e{ iskaz od nekoja teorija
mora da ja poka`e{ negovata vistinitost so pomo{ na nekoja prifatena procedura. Rekurzijata
ovde e o~igledna. Bea predlo`eni razli~ni re{enija za ova. Sekako edno od najopstojnite e
uveruvaweto deka postoi nekakvo vrodeno ili prirodeno znaewe so koe site se soglasuvame
i na koe ne mu e potreben nikakov dokaz. A {to e ova ako ne fatalizam na delo... [to se
odnesuva do objasnuvawata, treba da ka`am deka ona {to e ili ona {to bi trebalo da se smeta
za objasnuvawe e slabo razbirano. Dali se tie sredstva koi mo`at da ja presvrtat (promenat)
28
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
na{ata sostojba na umot do sostojba koja {to ne sodr`i kakvi bilo pra{awa za pri~inite?...
Patem, mi se dopa|a na~inot na koj go svrza kontekstot so smislata...
Hilas: Pretpostavuvam i deka ne veruva{ vo progres vo nau~niot progres.
Filonus: Ne ako toa zna~i deka teoriite stanuvaat s$ pokompletni i povistiniti. No da ako toa
zna~i deka tie stanuvaat pokompleksni i im slu`at na na{ite s$ pogolemi i s$ posofisticirani
potrebi. Baranata kompletnost e vo princip nevozmo`na bidej}‌i tokmu samoto pojavuvawe na
teorijata go menuva objektot za koj se pretpostavuva deka taa treba da go objasni.
Hilas: [to podrazbira{ pod kompleksnost na edna teorija?
Filonus: Mo`e{ da razmisluva{ za nea kako za funkcija na brojot i orientacijata na vektorite
na sila od Kvajnovoto pole na sila.
Hilas: Zatoa se ~ini deka ti se soglasuva{ so Fejerabend, Lakato{, Kun i nivnite kolegi,
neprijatelite na naukata?
Filonus: Tie se pogre{no obvineti od strana na prirodnonau~nicite kako neprijateli na
nivnite nauki. Vsu{nost nivnoto pojavuvawe go obele`a krajot na edna nauka: epistemologijata,
koe{to s$ u{te treba da se razbere. Dozvoli mi sega Hilase da te pokanam vo mojata laboratorija.
Sakam da ti poka`am ne{to.
***
Filonus: Te molam dojdi ovde. Sakam da ti go poka`am mojot nov sistem na virtualna realnost
nare~en PROVIDENCE (PROgram for VIrtual Description of the empirical evidENCE - programa za
virtualen opis na empiriskiot dokazen materijal.) Toa e mojata panacea za site stradanija
na naukata.
Hilas: Molam?
Filonus: Siguren sum, Hilase, deka znae{ {to e sistem na Virtualna Realnost.
Hilas: Da, gore-dolu.
Filonus: Dobro toga{, kako {to sigurno pretpostavuva{ zad sekoj VR sistem, ako ne e nekoj
trivijalen, postoi nekakva nau~na teorija za realnosta. Sega mo`eme da go definirame poimot
Verodostojnost na teorijata. Verodostojnosta vo ovoj kontekst go ozna~uva stepenot do koj VR
sistemot zasnovan na taa odredena teorija e transparenten za realnosta na ~ove~kiot subjekt
koj go upotrebuva. Kolku teorijata e poverodostojna se dobiva podobar VR sistem.
Hilas: I kakomisli{ sega ova da gi izlekuva "site stradanija".
Filonus: Razmisli samo malku za ova: Ne treba da bide{ ekspert za da ja primenuva{ teorijata
i da ja koristi{ na onoj na~in na koj {to saka{. Ne treba da go u~i{ nejziniot formalizam,
mo`e{ ednostavno da vleze{ i da ja `ivee{. Ako si staromoden i s$ u{te saka{ da mu dade{
nekakvo zna~ewe na zborot VISTINA mo`e{ da go definira{ nego kako razlean predikat koj
go izrazuva stepenot na tvojata ubedenost vo toa kolku se ~ini realen VR sistemot. Stepenot
na ubedenosta zavisi isto taka i od sofisticiranosta na subjektot i mo`e da se dobie preku
procedurata za DOKA@UVAWE, {to zna~i preku procesot na `iveeweto na teorijata. Ako
bara{ objasnuvawe mo`e{ da go koristi{ izvorniot kod (source code) na VR programata. U{te
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
29
pove}‌e, zavisno od tvojot tekoven epistemolo{ki stav, ti mo`e{ da bira{ me|u razli~nite
implementacii na istata VR programa zasnovana na razli~ni programira~ki paradigmi
(proceduralni, deklarativni, objektno orientirani jazici...).
Hilas: Ova me potsetuva na Tjuringoviot Test...
Filonus: Milo mi e {to zabele`a. Navistina ova e edna generalizacija na Tjuringoviot Test
i jas ja narekuvam TTT (Tjuringov Test za Teorii). Generalizacijata izgleda sosema prirodno
bidej}‌i originalniot TT e test za teorii na eden fragment na realnosta, imeno, teoriite za
~ove~kiot um. Si zemam sloboda da te potsetam za eden na{ odamne{en dijalog vo koj raspravavme
za postoeweto na materijalen svet nezavisen od Duhot koj go percipira.
Hilas: I koga se soglasivme za neplauzibilnosta na eden takov stav.
Filonus: To~no taka. Ovie VR sistemi se ~ini deka se prekrasna ilustracija na principot
deka esse e percipi. Jas navistina sakam da ja spodelam so tebe radosta i zabavata {to ja imav,
koga kontemplirav na ovaa tema.
Hilas: Nestrpliv sum da ~ujam!
Filonus: Pa, najnapred se obidov da pronajdam edna zadovoluva~ka definicija na poimot na
"postoewe" vnatre VR svetot. Dojdov do ova: Sekoj objekt {to mo`eme da go zabele`ime vo VR e
rezultat na nekoj segment od programskiot kod. Ovoj segment od kodot ostanuva vo miruvawe s$
do momentot koga treba da bide startuvan. Na primer, ako jas sum vo edna VR soba, programskiot
segment za prika`uvawe na slika koja visi na yidot zad mene nema da bide aktiviran s$ dodeka
ne ja svrtam mojata glava kon toj yid. Ako ja imame slednata definicija "Objektot E (ili POSTOI)
vo VR ako soodvetniot programski segment e startuvan" se ~ini deka taa e doslovna primena na
principot esse e percipi: Objektot ne postoi osven ako ne e percipiran. Ve}‌e postojat VR sistemi
so mo`nost za pove}‌e od eden korisnik taka {to mo`eme da ka`eme deka: Objektot ne postoi
(osven) ako ne e percipiran od strana na barem eden subjekt. Koga nema nikakvi subjekti vo
VR sistemot, programata e vo sostojba na miruvawe samo kako mo`nost obezbedena od strana
na Providenieto.
Hilas: Bi sakal da go ~ujam komentarot na stariot Berkli za ova.
Filonus: I jas.
referenci
Bassnet-McGuine, Translation Studies, Methuen, 1980
Dennet D., Consciousness Explanaid, Little, Brown and Co., 1991
Fraassen B., The Scientific Image, Clarenoon Press, 1987
Hofstadter D., Godel, Esher, Bach: An Ethernal Golden Braid, Vintage Books, 1980.
Quine W., From a logical point of view, Harvard University Press, 1953
tekstov prvobitno e objaven na angliski vo knigata Ve{ta~kata inteligencija na S.
Bo`inovski.
prevod: @arko Trajanoski
30
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Wittgenstein
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
31
G. Varnok
витгенштајн
(G. J. Warnock, English Philosophy Since 1900, 1969)
1. јазик
Nema nikakvo somnevawe za toa deka najmo}‌no i najra{ireno vlijanie vrz filozofskata
praktika vo ovaa zemja denes ima Ludvig Vitgen{tajn. Objasnuvaweto na negovoto delo i efektite
od nego e soo~eno so osobeni te{ko­tii; no mora da se napravi obid da se obezbedi edno, bez
somnenie provizorno, i vo golema mera nesovr{eno objasnuvawe. Vo ovoj pogled postojat
razli~ni pri­~ini {to predizvikuvaat te{kotii. Na prvo mesto, hronologijata e na nekoj na~in
konfuzna. Vitgen{tajnoviot Tractatus be{e objaven vo 1921 a vo prevod na angliski, slednata
godina. Slednite nekolku godini toj `ivee{e vo blizinata na Viena, odr`uvaj}‌i vo toa vreme
bliski kontakti so filozofite od Vienskiot krug, iako ne stana negov ~len; Od 1912 do 1914
toj prestojuva{e vo Anglija, po­mi­­nuvaj}‌i izvesen del od toj period vo Kembrix, kako u~enik na
Rasel. Toj se vrati vo Kembrix vo 1929 godina i od toj datum pa natamu negovoto filozofsko
delo zapo~na da se zdobiva so sosema razli~en karakter. Kako i da e, od eden ili od drug razlog,
toa be{e nekolku godini pred javnosta da bide zapoznaena so ovie novi dostreli. Ne samo {to
Vitgen{tajn ni{to ne publikuva{e; se ~ini isto taka deka mnogu im se sprotistavuva{e i na
objavenite dela od strana na onie na koi im bea nameneti negovite idei. Pominaa nekolku
godini pred da stanat dostapni napisite {to go nosea noviot karakter, pa i ovie ne bea avtori­
zi­rani od samiot Vitgen{tajn. Vo isto vreme interesot za negovoto delo be{e tolku silen vo
razni nasoki taka {to glasinite za nego postignaa zna~ajna, iako napolu tainstvena aktuelnost.
Ovie ne bi trebalo da se smetaat, se razbira, kako kone~ni i avtoritativni; no od 1953 god.,
koga posthumno bea objaveni negovite Filosofski ispituvawa, pove}‌e zapadni filosofi
nekolku godini bea vo pogolema ili pomala mera bliski so trendot na negovoto delo. Te{ko e
i re~isi nevozmo`no da se ka`e kolku, po 1929 godina, be{e ra{ireno negovoto vlijanie. Toa
be{e sekako na{iroko rasprostraneto daleku pred 1953 godina no specifi~nite okolnosti
na negovoto ra{iruvawe onevozmo`uvaat precizen istoriski opis.
I samiot opis na negovoto delo e isto taka obremenet so posebni te{ko­tii. Filosofskite
ispituvawa duri ne li~at na nitu edno od porane{ni­te ili podocne`nite filosofski dela,
i re~isi sekako trpat daleku pogolema {teta od nivnoto povr{no recipirawe. Knigata se
sostoi od eden sled koncizni, ~esto slabo povrzani paragrafi; kako {to veli Vitgen{tajn, taa
patuva "niz edno {iroko pole od mislovni raspatija vo sekoja nasoka"; taa e polna so neodgo­
voreni pra{awa, neistaknati aluzii, imaginarni dijalozi, sliki, metafori i epigrami. Nekoj
duri mo`e da se za~udi kako ovaa plamena bele`nica e povrzana so podredenite, dekorirani,
argumentativni raspravi na ostanatite porane{ni i podocne`ni filosofi. Dali taa voop{to
mu pripa|a na istiot predmet? Se razbira, fakt e deka mu pripa|a; voop{to ne e lesno da se
32
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
povrze ona {to se nao|a vo nejzinite stranici so {to i da e ostanato. Vsu{nost, Vitgen{tajn
ne saka{e mnogu da go pravi toa. Toj ne be{e zainteresiran za delata na ostanatite filosofi
bez ogled dali tie se od minatoto ili od negovoto vreme. Naj~esto toj so sebesi naj`estoko
se rasprava{e.
Fundamentalna za promenata vo negovite filosofski gledi{ta koja {to se pojavi nabrzo po
objavuvaweto na negoviot Tractatus be{e radikalno izmene­tata koncepcija na jazikot. Za da
sogledame kakva be{e ovaa promena koncizno mora da ja razgledame pozicijata od koja{to
toj trgna. Taa be{e vsu{nost mo{ne bliska so Raseloviot logi~ki atomizam. Mo`e da se ka`e
deka taa e pokonzi­stentna, potemelna i ottamu poekstremna razrabotka na nekoi Raselovi
princi­pi i idei. Vo nekoja raka Vitgen{tajn gi sfati ovie idei poseriozno; toj se zagleda
pozadlabo~eno vo nivnite konsekvenci. Nie ve}‌e go spomnavme negovoto po­~et­no sfa}‌awe
deka ako toa {to samiot toj go napi{al e vistinito, toga{ najgolemiot del od nego mora isto
taka da bide i besmislen; i vidovme deka toj ne se stesnuva{e da go priznae toa. Toj isto taka
im posveti pove}‌e vnimanie odo­{to Rasel na na~inite na koi jazikot treba da se odnesuva na
svetot za koj sakame da zboruvame, i na karakterot na "logi~kite atomi" od koi, spored doktri­
nata e sostavena realnosta. I za obata momenta negovite gledi{ta bea bezob­yirno nastrani.
Sli~no kako i Rasel toj ja locira{e realnata alka pome|u jazikot i real­nosta vo relacijata
{to atomarnite propozicii ja imaat so atomarnite fakti. Negovata op{ta koncepcija za ovaa
relacija e dobro objasneta vo negovata spo­redba so slikite. Vo edna slika na eden objekt
ili scena, postoi izvesen vid kore­spo­ndencija pome|u delovite ili elementite od slikata,
i delovite ili ele­mentite od objektot ili scenata. No ne e dovolno samo da bidat prisutni
ovie elementi; nivnata struktura, forma, ili ureduvawe mora da bide ista - se razbira vo
soglasnost so nekoj sistem na proekcija, bez ogled dali se raboti za ednostrana perspektiva
ili ne{to poelaborirano. Taka "eden atomaren fakt e kombinacija od objekti (entiteti,
ne{ta). ...Konfiguracijata na objekti go formira atomarniot fakt." No, i samiot "re~eni~en
znak" e isto taka eden fakt; toj e isto taka edna kombinacija od elementi, imeno zborovi. Ovoj
vid fakt e spored toa vo sostojba da gi "otslikuva" ostanatite, neverbalni fakti; i tokmu
poradi toa jazikot mo`e da upatuva na svetot, mo`e da ozna~uva ne{to drugo od sebesi. Koi
ne{ta bi trebalo da se prifatat kako elementi na ovie fakti? Od jazi~na gledna to~ka toa bi
bile, vo edna neobi~na smisla, imiwa, ednostavni demonstrativni simboli; od gledna to~ka
na realnosta tie bi bile objekti, "partikulari". No eden partikular ne mo`e da bide, kako
{to Rasel pret­postavuva{e, ne{to kako bela to~ka ili crven flaster. Bidej}‌i toa {to eden
partikular e bel ili crven e samo fakt za nego; samiot toj e samo ona {to mo`e da bide belo
ili crveno, i mo`e da se ka`e (verojatno pogre{no) ne{to navistina bezbojno. I zatoa eden
objekt e ona {to mo`e da vleze vo edna "konfi­guracija", samiot toj ne smee da bide nekakva
konfiguracija; toj mora da bide ednostaven. No ne se site propozicii od koj i da e aktualen
jazik atomarni propo­zicii, sliki na atomarni fakti. Taka, {to se propoziciite {to vo
momentov gi izgovarame? Tuka, kako {to vidovme, detalniot odgovor e na dofat na rakata; tie se
vistinitosno funkcionalni sostavki na atomarnite propozicii. Ato­mar­nite propozicii se, vo
izvesna smisla, re~isi nezabele`livi cigli od koi se izgradeni na{ite sekojdnevni izjavi; a
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
33
pravilata na konstrukcija iako toa ne e lesno da se sogleda (se pove}‌e ili pomalku) pravilata
na kombinirawe postaveni vo Principia Mathematica. Bez somnenie nie ~estopati izgovarame
mno`estvo od zborovi koi{to ne se na takov na~in konstruirani; ponekoga{ nie go pravime
toa vo su{ta konfuzija, ponekoga{ (mo`ebi kako pri izrazu­va­weto na eti~kite sudovi) nie go
pravime toa poradi mnogu seriozni nameri; no vo site ovie slu~ai mora da se zaklu~i deka
nie navistina ne ka`uvame ne{to - na{ite zborovi nemaat nikakvo zna~ewe, bidej}‌i samoto
zna~ewe e izvedlivo na izvesen na~in samo od atomarnite propozicii.
Sega se razbira e sosema jasno deka ova objasnuvawe na jazikot ne e nekakov vid empiriski
opis; toa ne e zasnovano na nabquduvawe. Ako od nekogo se pobara ednostavno da nabquduva
eden jazik i da go opi{e, negovoto objasnuvawe sekako nema da bide voop{to sli~no na ova.
Navistina be{e postojano naglasuvana poen­tata deka jazikot izgleda ne se vklopuva vo ova
objasnuvawe, deka prirodnite vpe~atoci za nego na onoj {to go nabquduva se sosema razli~ni.
Namerata na ova objasnuvawe be{e edno izlo`uvawe na su{tinata na jazikot. Edno objasnu­vawe
na negovite pritaeni osnovi; edno iskopuvawe, taka da se ka`e, do negovite najdlaboki nivoa.
Obidot se sostoe{e vo toa da se obelodeni ona {to jazikot go pritajuva - negovite skrieni
deluvawa, negovite klu~ni koski koi{to normalno ne se gledaat pod poznatata povr{ina.
Ponudenoto objasnuvawe be{e sogledano kako ona vistinskoto; be{e spomenato samo toa deka,
ako razmisluvame za su{ti­nata na jazikot i gi prenebregneme negovite ~isto povr{inski
odliki, }‌e vidime deka osnovite mora da bidat na takov na~in opi{ani.
Se ~ini deka vo tekot na nekolkute godini po 1921-ta Vitgen{tajn se zdobi so uveruvaweto
deka ova neobi~no, neempirisko objasnuvawe na jazikot ne bilo, kako {to toj tvrdel deka
e, izlo`uvawe na ne{to dlaboko prikrieno, tuku naprotiv toa bilo podmetnuvawe na edna
invencija na faktite. Toj dojde do toa da otfrli posebno tri od implikaciite ili pretpostavkite
na negovite porane{ni gledi{ta - prvo, deka jazikot vo su{tina se upotrebuva za edna cel,
postavuvawe na faktite; vtoro, deka re~enicite vsu{nost gi dobivaat nivnite zna~ewa na eden
na~in, imeno po pat na "otslikuvawe"; i treto, deka sekoj jazik ja ima, iako toa te{ko mo`e da
bide sogledano, jasnata i cvrsta struktura na formulite od logi~kiot kalkulus.
Da pretpostavime, toj sega veli deka nie pravime seriozen obid da "nalo­`ime jasno gledi{te
za celta i funkcioniraweto na zborovite". Prviot su{­tinski moment e da se nabquduva kolku
vsu{nost tie se razli~ni. "Pomislete na alatkite vo kutijata za alatki; tuka imame ~ekan,
kle{ti, pila, {rafciger, linijka, lepilo, klinci i navrtki. Funkciite na zborovite se isto
taka razli~ni kako i funkciite na ovie objekti. Mo`eme da bideme dovedeni vo isku{enie,
osobeno koga filosofirame, da ponudime edno objasnuvawe na na~inot na koi{to funkcioniraat
zborovite. No sekoe takvo edinstveno objasnuvawe e, vo najdobar slu~aj, sosema beskorisno isto tolku beskorisno, na primer kako i edinstve­noto objasnuvawe {to nekoj bi go dal za toa
za {to slu`at alatkite. [to se pos­tignuva preku ka`uvaweto, na primer, "Site alatki slu`at
za da oblikuvaat ne{to"? Ova navistina ne ni ka`uva voop{to ni{to za alatkite. Duri nema
ni­kakva korist da se ka`e deka postojat pove}‌e vidovi alatki; bidej}‌i kolku mnogu"vidovi"
postojat? "Kolku mnogu vidovi na re~enici postojat? Da re~eme tvrdewe, pra{awe i zapoved? Postojat bezbroj vidovi: bezbroj razni vidovi na upotreba na onie {to gi narekuvame "simboli",
34
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
"zborovi", "re~enici". I ova mno{tvo voop{to ne e fiksirano." Zborovite se koristat pri
davawe naredbi, opi{uvawe na ne{ta, izrazuvawe na `elbi; vo tekot na igraweto, preveduvaweto,
raska`uvaweto prikazni; pri pra{uvaweto, zablagodaruvaweto, kolneweto, ~estitaweto,
moleweto. ... "Interesno e da se sporeduvaat mno{tvoto alatki vo jazikot i na~inite na koi{to
se upotrebuvaat, mno{tvoto vidovi zborovi i re~enici, so ona {to logi~arite go imaat ka`ano
za strukturata na jazikot. (Vklu~uvaj}‌i go i avtorot na Tractatus Logico-Philophicus.)"
Da pretpostavime sega deka nekoj e na pat da zabele`i deka site ovie raz­liki vo upotrebata
na zborovite se samo povr{inski fenomeni, deka mora da ima nekakva su{tinska upotreba na
jazikot pritaena zad niv - isto kako {to i samiot Vitgen{tajn edna{ pretpostavuva{e deka
bilo. Toga{ nie mo`eme da pra{ame, zo{to mora da postoi edna su{tinska upotreba? Zar ne
se pretpo­stavuva deka, poradi toa {to tie se nare~eni "upotrebi na jazikot", deka tie mora
da imaat ne{to zaedni~ko? Ako e taka, da go zememe predvid slu~ajot so igrite. "[to im e
zaedni~ko na site niv? - Ne velete: "Mora da postoi ne{to {to im e zaedni~ko, inaku tie ne bi
bile nare~eni "igri"" - tuku poglednete i videte dali voop{to ne{to im e zaedni~ko. Bidej}‌i
ako gi poglednete niv vie nema da vidite ne{to {to im e zaedni~ko na site, tuku sli~nosti,
me|usebni vrski i cela niza od takvi ne{ta. Da povtorime: ne mislete, tuku poglednete!" Da se
pretpostavuva deka ne{to mora da e taka, namesto da se pogledne za da se vidi dali toa e taka,
e eden od pove}‌eto kusi pati{ta kon filosofskata zapletkanost.
Nakuso, "{to pokonkretno go ispituvame aktualniot jazik, stanuva poo­star konfliktot pome|u
nego i na{ite barawa." Nie sme postojano na udar od s$ pogolemoto razli~ie vo aktualnite
ili mo`ni upotrebi na zborovite i s$ pove}‌e oddale~eni od idejata deka jazikot ("kako takov"
verojatno) ima samo edna upotreba. Za da go sobere na edno mesto siot delokrug od ova razli~ie,
Vitgen­{tajn ne samo {to uka`uva na razli~nite upotrebi vo postoe~kiot jazik, tuku isto
taka zamisluva mo`ni jazici, na takov na~in poednostaveni za da mo`e da ja donese nivnata
raznoobraznost jasno dostapna na pogledot.
Da ja razgledame vo prodol`enie pretpostavenata ideja deka zborovite go dobivaat nivnoto
zna~ewe na eden izvesen na~in. Mo`ebi "nekoj misli deka u~eweto na jazikot se sostoi vo
davawe imiwa na predmetite". No postojat golem broj zborovi koi{to ne mo`at da se svedat
kako imiwa na ne{to. Pokraj toa, {to e "davaweto ime" na ne{to? Mo`ebi poso~uvaweto na
nego i iska`uvaweto na imeto. No se razbira, ako ova treba da e uspe{no, izvedbata mora da
se razbere na vistinskiot na~in; sekoga{ postojat pove}‌e razli~ni na~ini na koi{to taa bi
mo`ela da se razbere. Ako vie poso~ite ne{to i ka`ete "ova e trkalezno" jas preku toa }‌e
nau~am {to zna~i "trkalezno" samo ako jas ve}‌e sum razbral deka vie upatuvate na negoviot
oblik. A kolku mnogu ova se razlikuva od upatuvaweto na negovata boja, ili na samiot objekt?
"Na koj na~in toj ja "prifa}‌a" defini­cijata se gleda vo upotrebata na definiraniot zbor {to
toj ja pravi" - a bidej}‌i postojat pove}‌e mnogu razli~ni upotrebi duri i za op{tite imenki i
pridavki, jasno e deka u~eweto so ovoj pretpostaven edinstven proces na "davawe ime" mora
navistina da bide ne pomalku razli~en. Imenuvaweto duri treba da se raz­bere na tolku mnogu
na~ini kako {to se upotrebite na imiwata. "Kakva e ralacijata pome|u imeto i imenuvanoto
ne{to? - Dobro kakva e taa?" Nie mora da pogledneme vo posebnite slu~ai i da pronajdeme {to
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
35
e vklu~eno vo procesot na razbirawe na zborovite, vo procesot na u~eweto {to zna~at tie; i
nie }‌e doznaeme deka mnogu sosema razli~ni ne{ta se vklu~eni.
Da ja razgledame ponatamu strukturata na jazikot. Dali se raboti za toa deka stavovite {to
voobi~aeno gi izgovarame se kompleksni, izgradeni vo soglasnost so precizni pravila na
konstrukcija od to~no odredeni ednostavni elementi? Dali e vistina deka mora da postojat
izvesni egzaktni logi~ki relacii pome|u sosema razli~nite ne{ta {to gi izrekuvame? Pa dobro,
zo{to nekoj bi trebalo da pretpostavi deka ova bi moralo da bide vistinito? "F. P. Ramsey
edna{ istakna vo razgovorot so mene deka logikata bila "normativna nauka". Jas ne znam to~no
{to toj ima{e na um, no toa e nesomneno blisku povrzano so ona {to mi svetna podocna: imeno,
deka vo filosofijata nie ~esto ja spore­duvame upotrebata na zborovite so igri i kalkulusi
koi{to imaat fiksni pra­vila, no ne mo`eme da ka`eme deka nekoj koj go upotrebuva jazikot
mora da igra edna takva igra." Duri e i opasno da se ka`e deka eden jazik koj{to bi ovoplo­
tuval fiksni i jasni pravila bi bil "idealen" jazik. Bidej}‌i "najmnogu {to mo`e da se ka`e
e deka nie konstruirame idealni jazici"; ovie ne se, kako {to na primer Rasel implicira{e,
podobri ili "posovr{eni" odo{to na{iot sekoj­dneven jazik - "kako da zemete nekoj logi~ar
za da im poka`e na lu|eto kako naj­posle bi trebalo da izgleda edna korektna re~enica". "Nie
pogre{no ja razbi­rame ulogata na idealot vo na{iot jazik... Idejata sega n$ apsorbira, deka
idea­lot "mora" da se pronajde vo realnosta. Vo me|uvreme nie s$ u{te ne gledame na koj na~in
toj se javuva tamu, nitu ja razbirame prirodata na ova "mora". Nie mis­lime toj mora da bide
vo realnosta; bidej}‌i nie mislime nie ve}‌e go gledame tamu." Iako najo~iglednite fenomeni
na jazikot se ~ini se vo konflikt so ova veruvawe vo edna fiksna, ednostavna, i opredelena
struktura, "striktnite i jasni pravila na logi~kata struktura na propoziciite ni izgledaat nas
kako ne{to vo zadnina - skrieni vo mediumot na razbiraweto". No "od kade doa|a ovaa ideja?
Ne e li taa kako parot staklenca na na{iot nos niz koi go gledame ona {to }‌e go pogledneme i
koi nikoga{ ne gi simnuvame".
Da pretpostavime deka gi simnuvame i deka povtorno gledame kon fak­tite. "[to pokonkretno go
ispituvame aktualniot jazik stanuva poostar kon­flik­tot pome|u nego i na{ite barawa. ... Nie gledame deka onie {to gi nare­kuvame "re~enica" i "jazik" go nemaat formalnoto edinstvo {to
bev go zamislil, tuku deka se semejstva od strukturi pomalku ili pove}‌e srodni edna so druga".
Idejata za nekakva podle`e~ka "kristalna jasnost" ne be{e rezultat na ispituvaweto; taa be{e
odnapred smislena ideja. "Sovr{eniot jazik" na logi~kiot atomizam ne be{e otkritie, ne{to
nepokrieno od zbunuva~kite obvivki na sekojdnevniot jazik - toj be{e ne{to pronajdeno, {to
im ja dade na negovite pronao|a~i iluzijata deka tie go prona{le; ... Bea li tie vo pravo koga
pretpostavuvaa deka ovaa razlika treba da e samo o~igledna. So spu{teni o~ila, ne gledame
nikakov razlog za takvoto mislewe.
Dosega, zna~i, ona {to Vitgen{tajn saka{e da go ka`e ednostavno se sveduva na slednovo: deka
jazikot ne e - ne samo "su{tinski" ili na nekoj prikrien na~in - kako {to samiot toj i ostanatite
edna{ go pretstavija. Ne postoi eden obrazec {to treba da se otkrie, nitu edno edinstveno
objasnuvawe {to treba da se ponudi, nikakvo malo mno`estvo od opredeleni pravila. Naprotiv,
formite i upotrebite na jazikot se neiscrplivo fleksibilni i raznoobrazni; nekoj jazik ne e
36
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
kako edna igra, tuku kako celo semejstvo igri, a pravilata na igrata, celite na igrata, na~inite
na igrawe na ovie igri se beskrajno razli~ni. Kon ova mora da dodademe edna poprvo razli~na
poenta na koja Vitgen{tajn aludira samo povremeno. Nie mora, veli toj, da mu odoleeme na
isku{enieto, da razmisluvame za jazikot kako za ne{to edinstveno, ne{to izolirano i sosema
zasebno; nie mora da prestaneme da go gledame nego kako ne{to tu|o. Upotrebata na eden jazik
ne e samo edna od najsekojdnevnite raboti {to gi pravime - "onolkav del od na{ata prirodna
istorija kolkav se odeweto, jadeweto, pieweto, igraweto"; toj isto taka na bezbroj na~ini e
aktualno vklu~en vo mnogu ostanati raboti {to gi pravime, taka {to toj bez niv e nerazumen a
i tie bez nego. "Da izmisli{ eden jazik zna~i da izmisli{ edna forma na `ivotot" - taka {to
~esto objasnuvaweto, ili razbiraweto na jazikot mora da donese ne{to {to na prv pogled izgleda
Nick White
potpolno nelingvisti~ko, ne{to ednostavno, za toa {to lu|eto se, {to sakaat, i {to pravat.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
37
A. Grejling
влијанието на
витгенштајн:
значењето, умот и
методот
(A. GRAYLING: Wittgenstein's Influence: Meaning, Mind and Method)
Vo prviot i pokus del od ovoj esej zboruvam za generalnoto vlijanie na Vitgen{tajn
vrz filosofskata praktika do dene{no vreme. Vo vtoriot, mnogu poop{iren del, gi
pretresuvam aspektite od negovoto delo {to imaa pogolemo vlijanie, glavno na debatite
za zna~eweto i umot. Aspektite za koi stanuva zbor se Vitgen{tajnovite gledi{ta za
sledeweto na pravila i privatniot jazik. Ovoj vtor del e mnogu potehni~ki odo{to prviot.
I
Vo The Legacy of Wittgenstein Entoni Keni (1984) se poplakuva deka Vitgen­{tajnovata misla ne
uspeala mnogu da vlijae na sovremenata filosofija. Nasproti ova, Xorx fon Riht (1982) veli
deka Vitgen{tajn e najvlijatelniot filosof vo dvaesettiot vek. Vo studijata za Vitgen{tajnovata
filosofija na jazikot ^arls Trevis (1989) veli deka Vitgen{tajnovite gledi{ta, osobeno za
problemite na zna~eweto i razbiraweto imale "malo vlijanie". A Findli (1975) ja opi{uva
negovata filosofija kako filosofija so neizmerno mnogu sledbe­nici. [to zna~i ova razli~ie
od mnenija? Dali Vitgen{tajn e ili ne e vlijatelen filosof?
Odgovorot na ova pra{awe pretpostavuva odgovor na nekoe drugo. Koja bi tre­balo da bide merkata
za Vitgen{tajnovoto vlijanie? Nezadovoluva~ki kandi­dat e brojot na publikacii {to se imaat
pojaveno za nego po negovata smrt. Gi ima mnogu, od memoari do egzegezi i kriti~ki raspravi.
No ne se raspravalo samo za Vitgen{tajn - i za Frege i Rasel mo`e da se ka`e istoto; kako i da
e, ne pos­toi nikakva direktna vrska pome|u kvantitetot na publikuvani raspravi za nekogo i
vlijanieto na taa individua. Na primer, mnogu ima napi{ano za ovove­kovnite diktatori, no toa
uka`uva tokmu na sprotivnoto od nivnoto vlijaewe vrz na{ite misli i na~ini na odnesuvawe,
osven ako ova ne se zeme na negativen na~in.
Mnogu podobra merka za Vitgen{tajnovoto vlijanie bi bil stepenot do koj toj gi oblikuval
filosofskite preokupacii, i ottamu, filosofskite debati, po negovata smrt. Kako prv ~ekor
za negovo opredeluvawe mo`eme da si postavime ~etiri pra{awa. Dali gi spodeluvame
Vitgen{tajnovite gledi{ta za prirodata na filosofijata? Dali go spodeluvame negovoto
38
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
gledi{te za toa koi se vis­tinskite problemi so koi treba da se spravime? Dali se soglasuvame
so nego za toa {to bi trebalo da bide zada~a na filosofot? Dali pri na{eto razmi­sluvawe za
filosofskite problemi sme vodeni od negoviot stav kon niv? Koga }‌e uvidime deka na prvoto i
na tretoto pra{awe odgovorot e "ne" (osven za Vitgen­{taj­nov­skata "{kola"), a deka na ostanatite
dve odgovorot e "za izvesni pra{awa, povre­meno", stanuvaat jasni razlozite za Kenievoto i
Trevisovoto pesimisti~ko pro­cenu­vawe na Vitgen{tajnovoto vlijanie.
No ova sugerira deka nie sme preokupirani so edna zabuna. Mislam deka ova e vina na nekoi
Vitgen{tajnovi poenergi~ni obo`avateli: tie vsu{nost go sozdadoa Vitgen{tajnovoto vlijanie,
seta negova "veli~ina", kako filosofijata da e natprevar za izbor na ubavica; i jas se somnevam
deka, ponekoga{, del od motivite na lu|eto da n$ ubedat vo ne~ie renome e nivnata `elba toa da
bide pri~ina za prifa}‌awe na negovite gledi{ta. A ova e gre{ka so neprijatno latinsko ime.
So cel podobro da ja fokusirame slikata, i da izdvoime nekoi od pogledite vo koi
Vitgen{tajnovata misla pridonela kon filosofskata debata, morame da se potsetime na izvesni
ne{ta.
Vo tekot na golem del od svojata istorija, filosofijata se sfa}‌a{e kako obid da se rasvetlat,
i, dokolku e mo`no, da se dade odgovor na pra{awa za niza problemi koi se ~inea centralni za
na{eto razbirawe na samite sebesi i na svetot koj go naseluvame. Me|u niv, pokraj ostanatite, bea
vklu~eni pra{awa za na{ite koncepti na realnosta, znaeweto, razumot, vistinata i vrednostite.
Obidite da se razbere nekoj del od ponekoe, ili od site ovie pra{awa, spored karakterot, se
rangiraa od sistematski do parcijalni. Spored edno gledi{te za istorijata na ovie napori,
osobeno po~nuvaj}‌i od sedumnaesettiot vek, otkrivaweto na vistinskite pra{awa koi treba da
se postavat, i vetuvaweto na na~inite da se odgovori na niv, rezultira{e so golem napredok
(ova bi mo`elo da bide del od prikaznata za razvojot na prirodnite nauki, psihologijata,
sociologijata i linvistikata; i, tokmu sega, za ve{ta~kata inteligencija i kognitivnata nauka).
No Vitgen{tajn ne ja prifa}‌a ovaa slika za filosofijata. Spored negovo mislewe, zada~a na
filosofot ne e da se zafa}‌a so spomenatite pra{awa, tuku poprvo da poka`e deka ovie pra{awa
se izve{ta~eni, i se javuvaat samo poradi toa {to nie pogre{no go razbirame funkcioniraweto
na jazikot. Ova gledi{te e centralno kako za negovite rani, taka i za podocne`nite filosofii.
Razli­kata pome|u ranite i podocne`nite filosofii po~iva vo negovite gledi{ta za toa
kako jazikot funkcionira, i, spored toa, za karakterot na pogre{nite sfa}‌awa za jazikot koi
ra|aat filosofski problemi. Vo podocne`nata filo­sofija - koja gi pretstavuva gledi{tata
kon koi Vitgen{tajn e pove}‌e naklonet - ovaa dijagnoza na filosofskite problemi povlekuva
ne{to odredeno vo vrska so zada~ata na filosofot: da gi izlekuva lu|eto od nivniot “poriv”
pogre{no da go razbiraat jazikot.
Ona {to nekogo go pravi Vitgen{tajnovec e negovoto ili nejzinoto pridr­`uvawe kon ova
objasnuvawe na filosofskite problemi kako patolo{ki, i, spored toa, na zada~ata na filosofot
kako terapevtska. Onoj koj ne gi prifa}‌a ovie gledi{ta, ne e, vo stroga smisla, u~enik. Mo`ebi
onie koi se u`aleni pora­di toa {to Vitgen{tajn ne e vlijatelen, ili ne e dovolno vlijatelen,
go imaat na um faktot deka malkumina od onie koi se zanimavaat so filosofija se ili bile
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
39
u~enici na Vitgen{tajn vo ovaa smisla.
Tuka treba nakuso da se odbele`at dve poenti. Ednata e deka bi bilo pogre­{no Vitgen{tajnovskata
pozicija da se karakterizira kako distinktivno “anti-filosofska”. Razlogot za toa e {to
celata filosofija e anti-filosof­ska, vo taa smisla {to site filosofi sakaat da ja dokraj~at
filosofijata. Tie sakaat da go storat ova preku razre{uvaweto na problemite na filosofijata;
~estopati, poka`uvaj}‌i deka tie se problemi od poinakov vid, koi treba da se razre{at so
pomo{ na tehnikite na, da re~eme, prirodnite nauki, ili nekoja druga posebna aktivnost.
Nekoi problemi ostanuvaat neumolivo konceptualni, no duri i tuka mo`eme da se nadevame
deka filosofskoto istra`uvawe e sposobno baraweto za razbirawe ili rasvetluvawe da go
dovede do pomirlivo re{enie.
Spored toa, me|u filosofskata tradicija i Vitgen{tajn postoi mala razlika vo pogled na
celite; razlikata e edinstveno vo sredstvata. Toj se stre­me{e - i vo toj pogled ne e osamen vo
istorijata na filosofijata - da ja dokraj~i filosofijata doka`uvaj}‌i deka taa nikoga{ i ne
zapo~nala. Negoviot priod pret­stavuva eden obid za rez; bidej}‌i, dokolku nekoj go prifati,
toj se osloboduva od site problemi na filosofijata so eden udar (kako kroja~ot i muvite),
bez da bide vovle~en vo analizata na nejzinite raznovidni problemi. Drvoto da se prese~e od
koren e poekonomi~no otkolku da se soboruva granka po granka. Ovoj priod kon filosofijata
e najjasen vo Tractatus-ot; vo podocne`nata filosofija Vitgen{tajn mol~e{kum priznava deka
ne{tata ne se tolku ednostavni, iako celta ostanuva ista.
Vtorata poenta proizleguva od prvata. Da se ka`e deka malkumina koi se zani­mavaat so
filosofija go spodeluvaat Vitgen{tajnoviot stav, zna~i da se ka`e deka vo odnos na ova
fundamentalno pra{awe toj potfrlil vo ubeduvaweto. Razlogot e ednostaven. Da se tvrdi deka
filosofskite problemi proizleguvaat od pogre{noto razbirawe na jazikot ednostavno izgleda
nezadovoluva~ko kako dijagnoza za pri~inite na filosofskata zabuna. Mnozina filosofi od
Platon do Rasel predupreduvaa na prelagite na jazikot, i toa so dobar razlog. No da se re~e deka
deka site filosofski problemi poteknuvaat od toj izvor zna~i da se odi predaleku. Vitgen{tajn
mora na korisnicite na jazikot da im pripi{e eden “poriv” pogre{no da go razbiraat svojot
jazik tokmu vo onie to~ki vo koi ~ovek bi pretpostavil deka tie nastojuvaat da go napravat
sprotivnoto; i nekoj, paradoksalno, bi moral da pribegne kon namerna zbrka dokolku se obiduva
nekogo da navede da gi sogleda perspektivite od koi, bi rekle, eden od na{ite najza­cvrsteni
i fundamentalni koncepti se ~ini problemati~en. No ne{tata o~i­gledno ne se takvi. Jazikot
e eden instrument sposoben za suptilnost i preci­znost, i nekoi od negovite najprefineti
aplikacii treba, spored Vitgen{taj­novoto gledi{te, da se pronajdat tokmu onamu kade{to na{ite
filosofski preokupacii treba da emaniraat od konfuzijata. Navistina, konfuzijata i zbu­
netosta mo`at da bidat prisutni, no poentata e deka tie se pri~inata na porivot za razbirawe,
a ne posledica od eden poriv za pogre{no razbirawe.
No glavnata nepogodnost proizleguva od faktot deka gri`livoto vnimavawe vrz na{ite upotrebi
na jazikot, na primer, vrz na{eto upotrebuvawe na izrazite koi gi sodr`at terminite “dobro”,
“vistinito” i “znae”, ne gi razre{ija na{ite te{kotii vo pogled na dobrinata, vistinata i
40
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
znaeweto. Koga rabotite bi stoele taka ednostavno, filosofijata bi nemala istorija, bidej}‌i
voop{to ne bi imala potreba od nea.
Ishodot na ovie zabele{ki e deka Vitgen{tajnovata misla ne izvr{ila golemo vlijanie vo
filosofijata dokolku beleg na nejzinata vlijatelnost e toa {to filosofite se soglasuvaat, i
deluvaat vo soglasnost so negovite gledi­{ta za filosofijata kako patolo{ka i za filosofskoto
istra`uvawe kako te­ra­pija. Tuka, spored toa, toj sosema potfrlil da uveri. Navistina, od
Vitgen{tajn navamu, filosofijata prodol`i da go vklu~uva vo sebe tokmu ona na koe toj mu
se sprotistavuva, i so pomo{ na sredstva koi toj gi zabranuva; imeno, sistematskite obidi da
se razbere realnosta, znaeweto, vistinata i ostanatite glavnini preokupacii. Tokmu poradi
toa {to negovite sledbenici smetaa deka ova pretstavuva prodol`uvawe na zlata, Vitgen{tajn
be{e mo{ne zagri`en okolu toa da pobie deka postoi ostra granica pome|u niv i ona {to s$
u{te mo`e da se nare~e mainstream (glavna struja). U{te edna{, ova go objasnuva `aleweto koi
nekoi od negovite obo`avateli go ~uvstvuvaat vo pogled na ne-Vitgen{tajnovskiot karakter na
filosofijata do dene{no vreme.
No so ova voop{to ne se odrekuva deka postojat aspekti od Vitgen{tajnovata misla koi se
mo{ne sugestivni i koi pottiknaa mnogu uvidi i raspravi. Filosofskata zaednica na{iroko go
tretira{e Vitgen{tajnovoto delo kako {to go tretira sekoe filosofsko delo: taa go iskoristuva
ona {to mo`e da se iskoristi, i go ignorira ostanatoto. I pokraj faktot {to Vitgen{tajnoviot
metod na filosofirawe (doing philosophy) e presuden za prirodata na negovite gledi{ta za
umot i zna~eweto, negoviot metod celosno be{e otfrlen, no nekoi od negovite gledi{ta za
umot i zna~eweto vlegoa vo po{iroka debata i nea ja pothranija. Ona {to privle~e najmnogu
vnimanie se negovite gledi{ta za sledeweto na pravilata i mo`nosta za privaten jazik. Vo
toa, negativno i pozitivno, po~iva golem del od negovoto izvorno vlijanie. Sega podetalno se
svrtuvam kon izvesni to~ki od ovaa materija.
II
Bi sakal da pokrenam tri pra{awa okolu Vitgen{tajnovite gledi{ta za sle­deweto na pravilata
i privatniot jazik, onaka kako {to se izlo`eni glavno vo Philosophical Investigations. Site tie
se dvi`at okolu istata sogledba, za koja raspravam vo vrska so prvoto pra{awe. Vo soglasnost
so toa, ostanatite dve gi tretiram na posumaren na~in. Vo razgleduvaweto na site tri pra{awa,
se zani­mavam samo so eden aspekt od sogledbite za sledeweto na pravilata, koi se pre­mnogu
{iroka i kompleksna materija za da mo`at napolno da bidat obraboteni vo ovoj esej.
Prvoto pra{awe e povrzano so toa {to zna~i da se sledi pravilo. Raspra­vaj}‌i za ova, Vitgen{tajn
osobeno se trudi da doka`e deka toa {to nekoj sledi nekoe pravilo ne podrazbira deka toj e vo
nekakva vnatre{na mentalna sostojba, ili pominuva niz nekakov vnatre{en mentalen proces,
koj go konstituira "razbiraweto" na praviloto vo smisla na standardnata intencionalisti~ka
psihologija. Nekoj sledi pravilo, veli Vitgen{tajn, kako rezultat na toa {to e treniran da go
pravi toa (cf. PI, I, 208); deluvaweto vo soglasnost so toj trening go iscrpuva ona {to zna~i
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
41
da se sledi praviloto. Kako {to veli toj, vo objasnu­vaweto na ona {to pritoa se slu~uva, ne
postoi ni{to na {to bi mo`ele da se povikame pokraj soglasuvawata koi gi zasnovaat na{ite
praktiki. Bi sakal da sugeriram eden razlog za na{eto nezadovolstvo od ova gledi{te.
Vtorata poenta se odnesuva na zaklu~okot od pra{aweto za stepenot na neo­pre­delenosta kaj
pravilata koi treba da bidat konstitutivni za zna~eweto. Del od ona {to Vitgen{tajn go veli
implicira deka ovoj stepen bi mo`el da bide visok. Bi sakal da sugeriram deka negovite motivi
da go ka`e ova, i pokraj toa {to samata sugestija e korektna, se nesoodvetni. Jas go na~nuvam
edinstveno sup­stan­cijalniot problem vo vrska so toa do kade mo`e da odi ovaa neopre­de­lenost,
pred da se pojavi potfrlawe vo za~uvuvaweto vo stabilnite op{ti smisli vo jazikot.
Tretoto pra{awe se odnesuva na vrskata pome|u sogledbite okolu sledeweto na pravila i
argumentot za privatniot jazik. Tuka mo`e da se javi izvesna nejasno­tija, duri, pri prvoto
~itawe, i konflikt: taa mo`nost vo najmala raka treba da bide identifikuvana zaedno so
mo`nosta za nekakvo re{enie.
Sega se zafa}‌am so sekoja to~ka po red.
Vo ona {to be{e nare~eno "poglavje za sledeweto na pravila", t.e., od PI I, 80 no osobeno od
I, 143-242, Vitgen{tajn ednovremeno ima pove}‌e va`ni preokupacii. Ednata e da ja otfrli
zamislata deka, iako jazikot e nesomneno aktivnost rakovodena od pravila, pravilata za koi
tuka se raboti se onie na logikata - ne{to {to samiot Vitgen{tajn go zastapuva{e vo Tractatusot, no so vreme po~na da go smeta za pogre{no. Vtorata, so nea tesno povrzana preoku­pa­cija, e
deka pravilata koi rakovodat so upotrebata na jazikot vo niedna smisla ne treba da se sfa}‌aat
platonisti~ki, t.e. kako da postojat nezavisno od faktot {to nie se pridr`uvame kon niv, i
kako odnadvor da nametnuvaat objektivni stan­dardi na korektnost. Tretata, i podednakvo tesno
povrzana preokupacija e odreku­vaweto deka sledeweto na edno pravilo go vklu~uva razbiraweto
kako eden vnatre{en mentalen proces: poprvo, veli Vitgen{tajn, ona {to zna~i da se razbere
edno pravilo e iscrpeno so samata aktivnost na sledeweto na praviloto.
Vitgen{tajnovite razlozi za odrekuvaweto deka razbiraweto na edno pravilo vklu~uva
vnatre{ni mentalni sostojbi ili procesi, jasno se izlo`eni na uvid vo PI, I, 151 -156. Slikata
koja toj saka da ja sobori e onaa op{toprifa­tenata, deka sekoj koj sledi nekoe pravilo go pravi
toa bidej}‌i sfatil {to bara toa pravilo, i znae kako da gi prepoznae okolnostite vo koi ovie
barawa treba da se zadovolat; a toa zna~i da se upotrebi eden intencionalisti~ki vokabular
koj referira na entiteti ili nastani od takov vid za koj Vitgen{tajn smeta deka treba da gi
razbereme na sosem poinakov na~in. Spored toa, toj go zastapuva gledi{teto deka da se re~e
deka nekoj razbira edno pravilo ne zna~i nemu da mu se pripi{e ni{to kognitivno, vo smisla
na edna internalizirana svesnost za upatstvo so ~ie povikuvawe mo`e da odi vo ~ekor so
praviloto niz site negovi aplikacii vo novi slu~ai. Kon ova odrekuvawe negoviot argument
podocna go dodava tvrdeweto deka duri i koga razbiraweto na edno pravilo navistina bi
pretstavuvalo internalizirana kognitivna sostojba, nie bi se na{le vo neprilika vo pogled
na toa kako ovaa sostojba bi trebala da ni ovo­zmo`uva, vo sekoja slu~aj pri primenata na
praviloto, da prepoznaeme {to se bara od nas (cf. PI, I, 198, I, 209-213; RFM, VI, 38, 47). Ova e
42
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
eden vid na regressus ad infinitum argument, bidej}‌i toj sugerira deka duri i koga razbiraweto
na edno pravilo bi pretstavuvalo vnatre{na kognitivna sostojba, ~ovek pak bi moral da go
interpretira praviloto za da ja proceni negovata primenlivost vo dadena situacija. No toga{
se javuva problemot kako toa korektno da se interpretira, taka {to ~ovek bi moral da znae
ne{to drugo, mo`ebi u{te edno pravilo, koe bi mu ka`alo kako da go primeni praviloto vo toj
slu~aj. Obete komponenti na Vitgen{tajnoviot argument se izlo`eni vo sogledbite koi nakuso
}‌e gi iznesam.
Najnapred e neophodno da se odbele`i deka Vitgen{tajn ima mo{ne res­triktivno sfa}‌awe za toa
{to pretstavuva edna mentalna sostojba ili proces. Kako {to poka`uvaat negovite zabele{ki
vo, na primer, PI I, 154, toj smeta deka mentalnite sostojbi se fenomenolo{ki po karakter paradigmite se po~uvstvu­vanite bolki, slu{natite zvuci - i deka, spored toa, s$ {to e mentalno
treba da poseduva po~uvstvuvan kvalitet. Konzistentno so ova, toj ~estopati, i bez da poka`e
nikakvo ~uvstvo deka pravi ne{to neobi~no, zboruva deka ima "~uvstvo" ili "iskustvo" deka
~ita (PI, I, 157, 169, 170), promisluva (PI, I, 174) ili deka e voden ili trpi vlijanie (PI, I,
175, 176). Toj duri i zboruva za imawe oset deka ne{to e lesno za pravewe (PI, I, 151). Izgleda
toj smeta deka klasata na mentalni sostojbi mo`e da bide ocrtana so toa {to }‌e se doka`e dali
nekoj mo`e da dade odgovor na pra{awata za toa koga napravil ne{to. Vie mo`ete da ka`ete koga
ste po~uvstvuvale bolka ili ste po~uvstvuvale deka trpite vlijanie, no ne mo­`ete da ka`ete
koga znaete kako da igrate {ah ili da razberete edno pravilo. Ograni~uvaj}‌i go konceptot na
mentalen proces na ona {to se javuva kako datumski odredlivo i fenomenolo{ko, Vitgen{tajn
gi isklu~uva objasnuvawata na razbiraweto i drugite kognitivni poimi vo intencionalni
termini, t.e. kako reprezentacionalni sostojbi ~ija paradigma e propozicionalniot stav. Se
razbira, tokmu poseduvaweto na vakvi sostojbi e ona {to izgleda najsvojstveno za su{testvata
koi upotrebuvaat jazik, bidej}‌i, dodeka preku zna~eweto na "setilno", morame da pretpostavime
deka site setilni su{testva imaat fenomenolo{ki sostojbi, obi~no e mo{ne diskutabilno
kade vo skalata na prirodata mo`e da se dopu{ti pripi{uvawe na intencionalnost. Problemot
najostro se ~uvstvuva vo vrska so su{testvata koi nalikuvaat na inteligentni, kako ku~iwata
i {impanzata, ~ie{to odnesuvawe bara opis vo termini koi pripi­{uvaat propozicionalni
stavovi, no vo granici potesni od onie koi sme obvrzani da gi postavime vo slu~ajot na
korisnicite na jazikot. Da se potsetime na Vitgen{tajnovata zabele{ka za ku~eto koe{to
o~ekuva negoviot gospodar da se vrati doma, no za koe ne mo`e da se ka`e deka o~ekuva negoviot
gospodar da se vrati doma slednata nedela. Ova izgleda kako zabele{ka za opsegot na inten­
cionalnite kapaciteti na ku~eto. Nekoj bi mo`el da ka`e, zaedno so Vitgen­{tajn od PI, I, 154
(i PI, I, 544, 545), deka o~ekuvaweto nekoj da se vrati doma e vo potpolnost vid ~uvstvo; bidej}‌i
kakvi razli~ni ~uvstva bi donela dimenzijata na "slednata nedela"? (Postoi li drugo ~uvstvo za
"idniot mesec", a treto za "idnata godina"? Kakvo razli~no ~uvstvo e "go o~ekuvam za dva ~asa"
vo sporedba so "za dva ~asa i deset minuti"?). Spored toa, ograni~uvaweto na fenomenolo{ki
sostojbi i procesi koi mo`at da se datiraat, e nezadovoluva~ko u{te od samiot po~etok, i ne
samo poradi eksplanatornoto osiroma{uvawe koe toa go navestuva, dokolku go prifatime vo
spomenatite vidovi konteksti. Na ovaa to~ka ponatamu pocelosno }‌e se navratam.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
43
Na linija na ova restriktivno gledi{te Vitgen{tajn tvrdi deka objasnu­vaweto na ona {to
zna~i nekoj da razbere edno pravilo, treba da se svrti kon idejata deka toj e treniran za negova
upotreba preku primeri i praksa (PI, I, 208). So toa u~enikot ne sfa}‌a ni{to pove}‌e od ona {to go
znae negoviot u~itel; negoviot trening go osposobuva da go primenuva praviloto vo novi slu~ai
na na~ini koi se vo soglasnost so praktikite na negovata zaednica. Navistina, kako {to poka`uva
PI, I, 242 i drugi mesta, postoeweto na soglasnost vo pogled na sudovite i praktikite e ona vrz
{to e zasnovano sledeweto na pravilata (gene­ralno: koja i da e institucionalna aktivnost).
Spored toa. da se razbere edno pravilo, zna~i da se zadovolat dvata uslova otelotvoreni vo
odnesuvaweto vo soglasnost so praktikite na zaednicata, onaka kako {to nekoj e treniran da
pravi od strana na drugite ~lenovi na taa zaednica.
Bi bilo plodotvorno da se zemat predvid gledi{tata koi Vitgen{tajn gi napa|a i negovite
alternativi za niv, vo odnos na dvete mo`nosti za objasnuvawe na sledeweto na praviloto.
Ednoto objasnuvawe se povikuva na edna intencio­nalna psihologija za koja razbiraweto
pretstavuva vnatre{na kognitivna sos­tojba so ~ie poseduvawe onoj koj go sledi praviloto
e svesen za upatstvo za izve­duvawe izvesni proceduri vo slu~aite identifikuvani preku
kriteriumi koi vo standardniot slu~aj se dadeni zaedno so praviloto koe toj go po~ituva.
Vto­roto objasnuvawe, ona Vitgen{tajnovoto, e deka preku primeri i praksa po­~et­nicite vo
sledeweto na praviloto se treniraat da se odnesuvaat na na~ini koi se vo soglasnost so
na~inot na koj se odnesuvaat drugite vo nivnata zaednica, i so toa vo sledeweto na praviloto
nema ni{to pove}‌e od soglasnosta do koja se do{lo, i osobeno, nikakva psiholo{ka sostojba vo
koja izvesna sodr`ina (poraka, propis, ili specifikacija), sfatena kako rezultat na negoviot
trening, slu`i kako posed na po~etnikot koj nego go vodi. Samata praksa e s$ {to postoi. Celata
te`ina na ova objasnuvawe ja nosat generalizaciite za soglasnosta vo odnesu­va­weto, a za vozvrat
nivnata mo`nost im se pripi{uva na prvi~nite usoglasuvawa vo sudovite i praktikite. Va`no
e da se zabele`i deka tie ne treba da pretstavu­vaat samo izvetveni frazi za koi bi o~ekuvale
da bidat vistiniti vrz osnova na faktot deka toa e op{t socijalen fenomen za koj raspravame:
tie se samoto objasnuvawe i nema ni{to pove}‌e od toa.
Vo pogled na ovoj kontrast te{ko e da se vidi zo{to Vitgen{tajnovite gle­di{ta treba da
bidat sfateni seriozno. Tie n$ povikuvaat kako objasnuvawe da prifatime ne{to napolno
mistificira~ko: toa deka nekoj mo`e, vrz osnova na primeri da go ekstrapolira na novi
slu~ai, no ne bidej}‌i ne{to "razbira" vo starata nerekonstruirana smisla. Toj samo prodol`uva
ponatamu i negovoto prodol­`uvawe se smeta za sledewe na praviloto bidej}‌i e vo soglasnost
so praksata na zaednicata. Vitgen{tajn na drago srce veli deka na objasnuvaweto treba da mu
se stavi kraj: izgleda deka problemot tuka e onoj koj e otsuten. Vpe~atokot na eksplanatorna
praznina e potkrepen, preku edna podetalna kompa­racija so idejata deka razbiraweto e
kognitivna sostojba vo ramkite na poz­natiot intencionalisti~ki model koj Vitgen{tajn go
otfrla, i toa na sledniot na~in.
Spored intencionalisti~kot model, za nekoj koj razbira edno pravilo velime deka znae {to toa
pravilo bara vo slu~aite na koi se primenuva, i deka znae kako niv da gi prepoznae. Toa zna~i
deka pokraj svesta za vidot na barawata koi gi nametnuva faktot deka praviloto e pravilo,
44
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
onoj koj nego go razbira ima relevantni sposobnosti za prepoznavawe i vladee so relevantna
procedura. Ovaa procedura treba da mo`e da se specifikuva na kone~en na~in, no da bide
potencionalno neograni~ena vo brojot na slu~aite vo koi e primenliva. Ova barawe, i pokraj toa
{to slu`i kako edna od isturenite to~ki za Vitgen{tajn i mnogumina drugi, ne e problemati~no.
Vitgen{tajn, izgleda, smeta deka dokolku nekoj go razbira praviloto vo intencionalna smisla
bi trebalo naedno da gi ima zacrtano i site negovi idni aplikacii (RFM, VI, 31); kako {to vo
primerot "dodaj 2" sekoj broj do koj nekoj bi mo`el da dojde preku dodavawe dva na koj i da e
drug broj, na izvesen na~in, mora kaj nego da bide prisuten pri samoto sfa}‌awe na problemot.
No ova e karikatura; razbiraj}‌i go "dodaj dva" treba da go sfatam samo toa deka koga mi e
daden koj i da e broj treba da odgovoram so toa {to }‌e go dadam brojot po negoviot sledbenik.
Za da go sfatam ova ne treba da ja imam, per impossible i barem na pojavno ramni{te pomislata
deka do 1002 se doa|a dodavaj}‌i dva na iljada i taka natamu vo site drugi mo`nosti. Voop{to
ne moram da imam na um ni eden poedine~en broj. Del od ovaa poenta e deka za da bide vo
pozicija da go razbere "dodaj dva", ~ovek treba dosta da znae aritmetika: postojat holizmi na
razbiraweto na edna oblast (da re~eme, na edna praksa) koi u~itelot mo`e da gi involvira vo
objasnuvawata na ona {to treba da se napravi, a u~enikot, vo opravduvaweto na ona {to toj go
pravi. Ovaa poenta e u{te pojasna vo slu~ajot na {ahot i kulinarskite recepti. Praviloto go
opredeluva potegot ili smesata vo izvesna smisla apstraktno; toa bara edinstveno da se sfati
tipot na okolnostite vo koi se bara negovata prinuda , a ne simultano sfa}‌awe na site, ili
na beskone~no mnogu okolnosti koi slu`at kako urnek.
Dokolku nekoj koj ja brani Vitgen{tajnovata pozicija re~e deka ova pret­stavuva donesuvawe
zaklu~ok odnapred, pretpostavuvaj}‌i deka distinkcijata tip-urnek koja tuka e na delo e jasna,
dodeka taa e vsu{nost del na problemot (kon­cepcijata za tip na situacija vo koja praviloto se
primenuva, e tesno - vo nekoi slu~ai konstitutivno - povrzana so poimot na samoto pravilo),
toj ja ispu{ta poentata vo vrska so objasnuvaweto. Spored intencionalnoto gledi{te za razbi­
raweto, nie se smetame sebesi za opremeni so mo}‌en aparat za opi{uvawe, predviduvawe i
razjasnuvawe na ona {to lu|eto go pravat koga nim im pripi­{uvame razbirawe na ona {to go
pravat. (Predviduvaweto, osobeno, e edna ubedu­va~ka odlika). Ova se poka`uva preku faktot
{to imame testovi za toa dali nekoj go razbira praviloto. Na najednostavnoto nivo, kade {to
Vitgen{tajn go locira svojot kriterium, razbiraweto se vospostavuva preku uspehot na subjektot
vo primenuvaweto na praviloto vo novi slu~ai. No koga sme pove}‌e ispituva~ki nastroeni i
sakame da gi predizvikame kapacitetite na subjektot da gi prepoznaat aplikaciite vo te{ki
slu~ai, ili so niv kreativno da manipuliraat, go pravime toa preku testovi koi imaat za cel
da iznudat pove}‌e odo{to gola soglasnost, nameneti da razlikuvaat tri su{testveno razli~ni
slu~ai: akcidentalno usloglasuvawe, mehani~ko ili nerazbira~ko usoglasuvawe so praviloto
(kako koga u~enikot primenuva edna matemati~ka formula znaej}‌i deka taa funkcionira no ne
znaej}‌i zo{to), i sfa}‌aweto na edno pravilo vo koe onoj koj go sledi praviloto ima zamisla
za toa zo{to go sledi na toj na~in.
Toa {to nie sme sposobni da gi razlikuvame ovie slu~ai, i osobeno da go identifikuvame
tretiot, na razbirliv na~in se povrzuva so na{eto razbirawe za toa kako pravilata se
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
45
zaobikoluvaat, prekr{uvaat ili menuvaat, ili kreativno se variraat; i za toa kako nekoi treba
da se smetaat za razumni, nekoi za obvrzni vo prisustvo na sankciite, a nekoi konstitutivni
za dadeni praktiki. Na koj na~in Vitgen{tajnovoto objasnuvawe mo`e da obezbedi sporedbeno
bogati objasnuvawa i sortirawa na ovie vidovi? Vo sekoj slu~aj izgledame prinudeni da se
povikame na poimot za inteligentno sfa}‌awe na prviloto koe treba da bide prekr{eno ili
izmeneto, na sankcijata na koja se izlo`uvame ili na konstituiranata praktika, dokolku
voop{to sakame da go osmislime faktot deka praviloto e pravilo za onie na koi se primenuva.
A ova ni ovozmo`uva ne{to {to ne mo`e{e da go ovozmo`i Vitgen{tjnovoto gledi{te: toa
objasnuva kako funkcionira korigiraweto na ne~ija pogre{na primena na praviloto. Spored
Vitgen{tajnoviot model, povtornoto zapo~nuvawe na treningot so novi primeri, kako na~in
na korigirawe na pogre{noto sledewe na prviloto ne mo`e da se razlikuva od voveduvaweto
na novo pravilo. Izgleda navistina besmisleno da se obideme da go artikulirame poimot na
korigirawe na gre{kata pri sledeweto na praviloto spored Vitgen{tajnovite principi, koga
e te{ko da se vidi kade tie obezbeduvaat mesto za samiot poim na gre{ka pri sledeweto na
praviloto: bidej}‌i toa e posledica od edna od Vitgen{tajnovite skepti~ki sugestii - imeno,
deka re~isi za sekoja interpretacija na edno pravilo mo`e da se ka`e deka e vo soglasnost
so nego - deka, na prvo mesto, sosem malku ili voop{to ni{to ne se smeta za gre{ka. No ovoj
nezadovoluva~ki rezultat sledi edinstveno dokolku, sledej}‌i ja linijata na Vitgen{tajnovite
glavni tezi, smetame deka ni{to, pokraj faktot deka se javuva soglasnost vo praksata, ne se
smeta kako odreduvawe dali praviloto e korektno primeneto. Imaj}‌i ja predvid ovaa skepti~ka
sugestija navistina mo`e da se pojavi problem vo odreduvaweto kako, na prvo mesto, samata
soglasnost treba da se vospostavi.
(vtoriot del vo sledniot broj)
Prevod i podgotovka: @arko Trajanoski
46
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Nick White
БРИТАНСКА НОВА ПРОЗА
Alister
Grej
Nikola
Barker
Dankan
Mekklejn
Xenet
Vinterson
Daglas
Adams
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
47
Alister Grej
(od zbirkata raskazi “Prete`no neverojatni prikazni”)
поделбата на иан никол
Eden den Ian Nikol, kop~ar po zanaet, po~nal da se deli na dve posre­dina. Procesot
zapo~nal so }‌elavewe na tilot. Cela nedela Ian se ma~kal so regenerator, no }‌elavicata mu
se {irela, ko`ata nekako ~udno mu ispukala i tolku grozna bila gletkata {to kone~no oti{ol
na doktor. “[to ima?”, pra{al.
“[to znam”, rekol doktorot, “ama mene na lice mi nalikuva, ha, ha! A kako se ~uvstvuvate
inaku?”
“Pa dobro. Nekoga{ taka me bocka vo gradite ama samo ponautro.”
“Imate apetit?”
“Kolku za dvajca.”
Doktorot go is~ukal so stetoskopot od glava do petici i mu rekol, “]‌e ve pratam na rendgen.
Mo`e }‌e treba i specijalist da viknam.”
Vo tekot na narednite tri nedeli }‌elavicata se pove}‌e se {irela a liceto na nea stanuvalo
s$ pojasno. Ian povtorno naminal kaj doktorot i vo sobata za konsultacii go zateknal specijalistot kako gi razgleduva osvetlenite rendgenski snimki. “Bez nikakvo somnenie, Nikol”,
rekol specijalistot, “ vie se delite na dve posredina.”
Ian se podumal.
“Emi, toa ne }‌e da e normalno?”
“Naprotiv, se slu~uva po~esto otkolku {to si mislite. Kaj bakteriite i virusite, na primer,
se sre}‌ava mnogu ~esto, me|utoa kaj klinokova~ite, se razbira, e retkost. Bi vi prepora~al da
dojdete v bolnica kade {to procesot }‌e se finalizira bez nervozi za va{ata sopruga i neprijatnosti za vas li~no. Razmislete.”
Ian razmislil pa oti{ol v bolnica a tamu go smestile na edno malo oddelenie kade za nego
se gri`ela medicinska sestra bidej}‌i specijalistot bil `ivo zainteresiran za slu~ajot. Vo
tekot na podelbata s$ pogolem broj specijalisti bile pokaneti da vidat {to se slu~uva. Otprvin
Ian jadel i piel so v~udoneviduva~ka al~nost. Koga tri dena po red izel tripati pove}‌e otkolku
{to te`el padnal vo koma koja traela s$ dodeka rascepot ne se kompletiral. Postepeno mu se
oddelile mozo~nite hemisferi i me|u niv se formirala koskena pregrada. Na liceto na tilot
mu porasnale vilica i trepki. Toa {to vo po~etokot li~elo na rak na srceto prerasnalo vo u{te
edno srce. So niza gr~eviti dvi`ewa mu se udvoil i ‘rbetniot stolb. Specijalistite zbuneto
gi pribele`uvale fazite vo procesot i diskutirale za mo`nite pri~initeli. Eden germanski
sovetnik konstatiral deka `ivotot se osloboduva od konsekvencite na seksualnata reprodukcija. Psihijatarot pak, izjavil deka se raboti za vid na {izofrenija, psihoanaliti~arot deka
e obi~en proces na blizna~ewe odlo`en poradi seriozna prednatalna qubomora me|u dvata
48
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
organizmi. Koga podelbata zavr{ila na krevetot si le`ele dvajca slabi~ki Ian Nikolovci.
Prezirot koj go ~uvstvuvale eden kon drug bil istovremeno nepredviden i neo~ekuvan. V
krevet originalot mo`elo da se prepoznae po mestopo­lo`bata (le`el na desnata strana) no koga
i dvajcata dovolno zakrepnale i mo`ele da odat sekoj od niv se projavil kako sopstvenik na
izvodot od mati~nata kniga na rodenite, rabotni~kata kni{ka, oblekata, `enata i socijalnoto
osiguruvawe. Eden den vo bolni~kiot park po~nale da se tepaat. Si bile dorasnati eden na drug
i ne postoi soglasnost za toa koj pobedil. Po napu{taweto na bolnicata zakonski se gonele za
otu|uvawe na identitetot. Slu~ojot bil re{en otkako se utvrdilo deka eden od niv nemal papok.
Vtoriot Ian Nikol go iskoristil zakonskoto pravo da go smeni imeto i sega se vika Magbet.
Ponekoga{ se dopi{uva so Ian Nikol. Vo najnovite informacii za niv se veli deka i dvajcata
}‌elaveat na tilot.
проблем
Grcite ne se vo pravo za sonceto; sonceto e definitivno `ensko. Dobro ja poznavam.
^esto mi doa|a na gosti, ama ne tolku kolku {to bi sakal. Pretpo~ita vremeto da si go minuva
po mediteranskite pla`i so pobogati lu|e, prete`no stranci. Jas nikoga{ ne se `alam. Doa|a
dovolno ~esto da mi ja krepi nade`ta. S$ do dene{niov den. Denes, mo`ebi zatoa {to e prolet,
dojde neo~ekuvano, so seta svoja rasko{, i me napravi sovr{eno sre}‌en.
Bev v~udoneviden, blagodaren i, se razbira, go cenev ova, kako {to i prilega. Si le`ev
i se kapev vo nejzinata zlatna toplina, pomalku za{emeten i pospan no sepak gi mrmorev, za
vakvi priliki prigodnite, komplimenti. Razbrav deka mi zboruva so ponametliv ton pa odvreme
navreme }‌e re~ev, “da” ili “hm”. Na krajot mi re~e, “Ne me slu{a{.”
“Ama te slu{am”, rekov i se poma~iv da se prisetam. “Zboruva{e za tvoite pegi.”
“[to da pravam so niv?”
“Pravo da ti ka`am, sonce, mislam deka ne se ba{ va`ni.”
“Ne se va`ni!? Ne bile va`ni!? Lesno ti e tebe da ka`e{. Ne mora{ ti so niv da `ivee{.”
Zamalku }‌e zakukav od maka. Sekoga{ koga nekoj taka ubavo }‌e me usre}‌i po~nuva da se pravi
problemati~en. Sobrav sila da progovoram za problemot.
Rekov, “Tvoite pegi prvpat gi zabele`al Galilej vo {esnaesettiot vek niz negoviot usovr{en
teleskop. Dotoga{ te smetale za najsovr{eno od site nebeski tela...”
Taa zaleleka a jas pobrzav da ka`am, “No, tie ne se trajni! Se pojavuvaat i se gubat! Povrzani se so niza dobri ne{ta, kako na primer rasteweto. Koga ima{ pegava godina rastenijata
rastat isklu~itelno brzo i gusto.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
49
Taa si go sokri liceto i re~e, “A zo{to da nemam sovr{eno nebesno telo kako koga si bev
pomlada? Ta jas ne sum izmeneta. Ista sum kako i toga{.”
Se obidov da ja ute{am. Rekov, “Nikoj ne e sovr{en.”
Taa ni{to ne re~e.
Rekov, “Mese~inata e celata so pegi pa nikoj ne gi smeta za neprivle~ni.”
Sonceto stana i trgna da si odi. Ja gledav u`asnato, nemo`ej}‌i da mrdnam ili pak da re~am
ne{to. “[to ti e?”, pro{epotev.
“Pa ti {totuku mi prizna deka si gledal po drugi planeti koga ne sum bila tuka.”
“Da, ama ne be{e namerno. ^ovek koga }‌e izleze no}‌e mora ovde-onde da ja vidi mese~inata,
ama so nea ne se gledam redovno kako so tebe.”
“Da ti se pravev i jas nedofatliva mo`e i moite pegi }‌e te bendisaa. [to budala sum bila
da si mislam deka ako se davam, i se davam, i pak se davam sedum dena nedelno, pedeset i dve
nedeli godi{no, sto godini vo vekot, lu|eto }‌e me sakaat i }‌e me cenat, koga tie celo vreme
pove}‌e go sakale toa prevrtlivo mlado kurvi~e {to seta svetlina od mene ja zema! Od majka si
rodena! Ako, ako, mi dojde pametot. Od sega pa natamu samo edna{ vo dve nedeli }‌e izleguvam
pa mo`e toga{ ma`ite i moite pegi }‌e gi sakaat.”
I vedna{ bez zbor }‌e si zamine{e da ne priskoknav da ja molam i da ja kolnam i eden kup
lagi da & ka`uvam. Rekov, od Galilej pa navamu za pegite se doznalo mnogu, na primer deka se
elektromagnetski fenomen i verojatno se izle~ivi. Rekov, do sledniot pat koga }‌e se sretneme
}‌e ja prostudiram rabotata i }‌e mo`am da & prepora~am ne{to. Taka, koga me ostavi be{e pove}‌e
nata`ena otkolku nalutena i utre pak }‌e se vidime.
Sepak, nema nade` deka so nea pak }‌e bidam sovr{eno sre}‌en. Na sonceto & se pova`ni
pegite od zracite i gotova e za niv mene da me obvini.
50
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Nikola Barker
кучето што зарика
“NELSON MENDELA OSLOBODEN” pi{uva{e na naslovnata strana na “Mejl on Sandej”. Devojkata za koja se rasprava vo ovoj raskaz sede{e otspro­tiva vesnikot i ~ovekot koj {totuku
go be{e kupil od improviziraniot kiosk pred vlezot vo metroto kaj Tauer Xil. Naslovnata
stranica mu go pri­vle~e vnimanieto; i iako ve}‌e go ima{e pro~itano udarniot napis, mislite
s$ u{te mu se roeja okolu novosteknatata sloboda na Mendela. “Ona devoj~eno otsprotiva,” si
re~e, “nebare se misli tolku pametno i iz`iveano, ama koga Mendela go zatvorile majka & sigurno u{te odela na {kolo a nejze ne ja ni planirala.” Ponekoga{ vremeto e tolku bavno, ~udno.
Devoj~eto go oseti deka ja gleda, mu go presretna pogledot i tivko no sepak neprijatelski
za’r`a. Toj, opomenat, vedna{ go svrte pogledot i po~na da ~ita nova statija.
Taa celata be{e nakitena so violetovo. S$ na nea be{e violetovo osven patikite koi
bea sne`no beli. Se razbira, teloto ne & be{e violetovo - ima{e rusa kosa i bledo lice - no
o~ite & bea sini so rozenikavo-kafeni pegi vo centarot. Ovaa boja mo`ebi be{e samo odraz
a mo`ebi i navistina be{e takva.
Iako oblekata & be{e violetova i so sportski dizajn taa be{e daleku od sportski tip.
Ednostavno & se dopa|a{e modata - ili nejze ili na nejzinoto mom~e, Rasel, koj be{e najmalku
dve glavi povisok od nejzinite metar i sedumdeset.
Taa go pogledna so rozenikavo-violetovite pegavi o~i i (bidej}‌i krajno efikasno go ima{e
otka~eno ~ita~ot otsprotiva) re~e, “Rasel, daj be mastika. Dosadno mi e.”
Rasel posegna vo dolniot del od trenerkite i izvadi paket~e mastiki. Stela koja go
nabqudiva{e ovoj ~in so razo~aruvawe konstatira deka, koga go izvadi paket~eto, Rasel za
dobri pet-{est santimetri si gi potskrati inaku skladnite genitalii. Í ponudi mastika i taa
zema edna. Be{e topla. Ja odvitka i ja stavi v usta. Rasel se pomesti za da mu bide poudobno i
se zadlabo~i vo {arenata mapa na metroto nad prozorecot. Bea vo Distrikt. “U{te tri stanici,
Stela,” re~e, “dosega patuvame samo dvaeset i sedum minuti. Ne e stra{no.”
Taa zamisleno xvaka{e i go prislu{kuva{e razgovorot na lu|eto koi sedea zad nea. Dvajcata bea ma`i. Edniot re~e: “Se pra{uvam zo{to vozovite vo metroto imaat prozorci koga
i taka skoro sekoga{ e temno. Prozorcite kako da se nepotrebni, kako nekoj arhitektonski
vic. Ne misli{ taka?” Negoviot sopatnik razmisli i potoa odgovori, “Ne. Gledaj, ne se smeam.
Ponekoga{ navistina trese{ gluposti.”
Stela mu se svrte na Rasel, “Znae{ deka mrazam spearmint i stalno go kupuva{. Stvarno
mrazam spearmint.”
Toj krena ramenici, “Pa ne mora{ da ja izede{, ne? Plukni ja ako ne ti e po }‌ef. Ne te
teram da ja jade{, da & se snevidi.”
Stela so jazikot od mastikata napravi top~e, vdi{a dlaboko i kako lepliv kur{um ja ispluka
na vesnikot otsprotiva. Mastikata nakratko se zadr`a na naslovnata stranica a potoa bezglasno
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
51
padna na podot. Nikoj ne reagira{e. Rasel go svrte pogledot. Stela be{e malku razo~arana {to
nejziniot ispad ne predizvika raspravija. A ba{ & se saka{e dobro da se izrasprava. Rasel &
veti deka denes }‌e ja nosi na nekoe posebno mesto; sekoga{ izleguvaa vo nedela. Preku nedelata
toj rabote{e skrateno na vlezot vo Erl Kort arenata, proveruva{e karti i na posetitelite im
gi poka`uva{e mestata. Denes be{e posleden den od Krafts izlo`bata na ku~iwa vo arenata
i Rasel, kako vraboten, dobi gratis karti.
“Ajde, ba{ }‌e bide sme{no”, & re~e. Stela ne misle{e taka. So race ja pro~e{la trajnata
i glasno se izdi{a. Rasel & ja dopre rakata i & {epna, “Kolku od lu|evo vo vozov misli{ deka
odat na izlo`bata?”
Toga{ podrazmisli malku i dodade, “Osven nas dvajca.”
Stela pogledna naokolu nezainteresirano i na cel glas re~e, “Celiov voz bazdi na prokleti
ku~i{ta. Site smrdat na stari }‌ilimi, stari, vla`ni, smrdlivi }‌ilimi.”
Site se pravea deka ne slu{nale. Dve-tri `eni koi Stela ne mo`e{e da gi zafati so besniot pogled, non{alantno si gi mirisnaa xemperite trudej}‌i se da izgledaat kako toa da im e
navika. Eden ~ovek od rakavot istrese ku~e{ko vlakno. Rasel otsutno se po~e{a pod mi{kite
i re~e, “Si mislam kade ku~iwata odat na serewe. ]‌e mora de proverime koga }‌e stigneme.”
Stela vozdivna, “Edvaj ~ekam.”
Na izlo`bata vrie{e kako vo ko{nica. Lu|eto se butkaa, se redea vo redovi, se digaa na
prsti i kle~ea. Nekoi od niv imaa doneseno ki{ i vino za u`inka. Drugite ~ekaa “hot-dog”
nesvesni za ironijata. Ku~iwa ima{e nasekade. Dogi i pekinezeri, pudli i dalmatinci. Stela
stoe{e srede seto ova i zra~e{e namturluk. Rasela go napu{ti u{te na vlezot kade toj se zazboruva so nekoj kolega od rabota. Pametot mu be{e vo toa kade se frla izmetot.
Ku~iwata bea podeleni po rasi, i sekoja rasa be{e smestena vo ~eli~ni separea; golemi
metalni kutii, polu-ku}‌i~ki, polu-ku~e{ki krevet~iwa (so sekoga{ spremnite sopstvenici so
~etka i suv {ampon v race). Stela se {eta{e edno vreme po prizemjeto, so podsmev prosledi
del od izborot za naj-bernandinec i se ka~i po skalite. Se ka~i zatoa {to saka{e Rasel da ne
mo`e da ja najde i da ja misli kade e. “Taka i mu treba,” si misle{e. Na gorniot kat gleda{e
kako pudlite gi pot{i{uvaa i ~e{laa vo specijalna izlo`bena frizernica. Edna bela, gurelava
mu{terika ja potseti na majka &. “Mora da & go spomnam ovoj stil koga }‌e odi da se pot{i{a.
Ba{ e dobar”, si re~e.
I tokmu koga si misle{e deka }‌e po~ne da se zabavuva, zabele`a tezga polna ku~e{ki portreti napraveni od vistinsko ku~e{ko krzno. Koga prodava~kata & ponudi eden Stela v lice &
se iznasmea. Takov & be{e denot.
U{te malku se podzavrte okolu tezgite. Rasel kako v zemja da be{e propadnal. Na krajot stigna do oddelot za minijaturni ku~iwa. Bea ~udni, malenkavi i kov~esti. Nekoi bea
treskavi~avi, so vla`en pogled. Stela gi mraze{e. Mar{ira{e vamu-tamu pokraj naredenite
kutii kako nenasiten xelat, sadist za minijaturni ku~iwa. Na krajot, kako po instinkt, naide
na edna ~ivava. Si sede{e vo kutijata privremeno bez sopstvenik, male~ok i okokoren. Nozete
52
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
mu bea tenki kolku nejzinite prsti. Taa zastana, go pogledna i promrmore, “Ti ne si ku~e. Ti
si staorec.”
Ku~eto se vika{e Rozeta Vajn Blum Moric. Gospodarot mu be{e [vajcarec. Gi na~uli u{ite
koga ja slu{na, se zazjapa vo nea i re~e, “Nemoj da me misli{ gluv. U{te edna{ ako te slu{nam
da ka`e{ deka sum staorec, grklanot }‌e ti go skinam.”
Stela pove}‌e ja {okira negovata vulgarnost otkolku toa {to & prozbore. “Ti odvratno
staor-ku~e. Ajde da te vidam. Kako `aba si vo o~ite”, re~e.
Ku~eto se ispravi. Noseto mu se podzatrese kako pred nego da ima{e slatka pile{ka supa.
“Navistina sum impresioniran od tvojata smisla za komparacija. {teta {to i vkusot vo oblekuvawato ne ti e takov. Sega znam to~no {to ne treba da nosam ovaa sezona. Ti si orospija so
tapija a i izgleda{ kako pred zmiite da si begala. Aj, gubi mi se od pred o~i.”
Stela mu se pribli`i na ku~eto. Klekna za da mo`e da ja vidi. Zjapa{e vo nego so neskriena
omraza. Rozeta Vajn Blum Moric ne ni trepna. Nikoj ne mo`e{e da go pobedi vo zjapawe. Sedna
i lefterno si gi obli`a usnite namerno otkrivaj}‌i gi iljadnicite beli zabi sitni i ostri
kako igli. Stela re~e, “Gospod znae kako li te izbrale za izlo`bava. Treba vo laboratorija da
te stavat i vrz tebe da testiraat {minka i {ampon.”
Ku~eto ja nakrivi glavata, “Nesomneno zboruva{ od iskustvo. Glava davam deka vo dobro
parewe ne si stignala podaleku od eba~ewe na zadnoto sedi{te na nekoja “Siera”. I ga}‌ite li
ti se violetovi pod tie u`asni trenerki? Ne bi me iznenadilo.”
Na Stela & treba{e izvesno vreme da ja sfati ovaa serija navredi. Razbra {to i be{e
re~eno i se zapra{a dali bi & po{lo od raka da go tresne. Za `al, toga{ toj stana podvi`na cel.
Po~na da se per~i ~as vamu ~as tamu po kafezot, povremeno zapiraj}‌i za da pozira ras~ekoren,
so opa{ot napr~en kako horizontalno postavena antena. Po izvesno vreme ja pogledna samozadovolno preku ramo i re~e, “Jas sum vistinski izlo`ben eksponat. Sovr{eno sum oblikuvan.
Bi sakal tebe da te vidam vo kakov bilo natprevar, mentalen ili fizi~ki, a kamo li vo vakva
konkurencija. Od druga strana pak, ako gi frli{ tie u`asni trenerki mo`e u{te i visoko }‌e
se rangira{ me|u buldozite. Kako {to gledam i gazot ti e takov, buldo{ki.”
Stela se izvadi od takt. Ja stegna dlankata i zamavna so nea nebare saka{e na Rozeta Vajn
Blum Moric glavata da & ja otka~i. Arno ama, ku~eto be{e popametno. Pred da re~e “gazot” zad
Stela ja zdogleda krupnata figura na negoviot sopstvenik i odgleduva~. I pred Stela da zeme
zalet i da udri po nego po rakata grubo ja plesna i & ja zgrap~i ogromna ~ove~ka {epa. Stela
zakvi~i kako podbucnato svin~e a sopstvenikot ja grabna za plesnatata raka i ja povle~e kon
skalite i izlezot. Duri odea taka na site do eden im vika{e, “Devojkava se obide da mi go
izma~uva ku~eto. Bolna e. Ne podnesuva `ivotni. Najbezvredno ~ove~ko |ubre. Treba policija
da viknam. Poglednete ja site, ne davajte da im se pribli`i na va{ite ku~iwa, bolna e.”
Sopstvenikot be{e dvapati pokrupen od Stela. Pokraj nego se ~uvstvuva{e mnogu male~ka.
Od drpaweto trenerkite & bea potkinati i istutkani. Site namurteno ja gledaa i c’ckaa. Dodeka
ja vle~ea kon izlezot & se stori deka go vide Rasel, no toj so prst ne mrdna da & pomogne.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
53
Sopstvenikot ja odnese do eskalatorot pred stanicata na metroto i se zakani deka }‌e ja
frli udolu. Potoa ja pu{ti i & re~e da si odi i nikoga{ da ne se vra}‌a.
Taa bezglasno sede{e vo vozot, zapostavena i iznervirana. Na podot kraj nea ima{e frleno
izxvakana mastika. Taa se navedna, ja zema i ja stavi v usta. Kalta i ne~istotijata & zakrckaa
pod zabite no taa prodol`i da xvaka.
Rozeta Vajn Blum Moric pobedi vo svojata rasa, no ne be{e izbrana za ku~e na godinata.
Za vlakno izgubi. “Ne e stra{no,” si misle{e, “Bev na televizija a izlo`ba }‌e ima i slednata
godina.”
54
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Dankan Mekklejn
кога бог доаѓа да си ги
собере своите бисери
Se vratija doma od pabot i zateknaa ograben stan. Taa zabele`a prva, dodeka gi zaka~uva{e
kaputite vo spalnata soba.
Ebi go, re~e.
Toj be{e vo kujnata, i podgotvuvaj}‌i go ~ajot ne ja slu{na.
Ebi go! vikna.
Toj izleze vo hodnikot. [to e? re~e.
Dojdi da go vidi{ ova, re~e. Mislam deka nekoj vlegol vo stanov.
Pogledna tamu kade {to mu poka`a. Golemiot prozorec na krajot od sobata be{e podotvoren,
a novinskata hartija so koja gi bea zatvorile dupkite okolu ramkata be{e padnata na podot.
Hartienite lenti le`ea vrz par~iwata iskr{eno staklo. Od pette prozorski stakla srednoto
be{e skr{eno, najbliskoto do ra~kata.
Ebi go! re~e. Zo{to nas? Zo{to, ba{ nas? Isuse... Gi pokri o~ite so rakata.
Robi, re~e. [to misli{, u{te li se ovde?
Toj ne re~e ni{to.
Is~ekori nanazad. Robi, pogledni pod krevetot, te molam!
Ja spu{ti rakata pokraj teloto. Poprvo bi bile vo plakarot, re~e.
Robi, te molam! Proveri pod ebeniot krevet! Nemoj sega da se zaebava{. Ne sakam nekoj da mi
le`i pod krevetot!
Dobro, dobro, re~e. Prvo vo plakarot. Napravi nekolku ~ekori okolu nea, se navedna nanapred
da ja dofati ra~kata so prstite, i silno ja povle~e vratata od plakarot, otskoknuvaj}‌i nanazad.
Plakarot be{e prazen, osven nekolku kuferi i nekoi }‌esiwa so razni drebulii.
Pod krevetot, re~e taa tivko. S$ u{te gi dr`e{e kaputite, pritiskaj}‌i gi na gradite i vle~ej}‌i
gi kon bradata.
Toj se naka{la, potoa glasno re~e: Ako ima nekoj pod krevetot, podobro vedna{ neka izleze,
jasno? Nadvor, pi~ka li vi materina!
Ti{ina. Vo kujnata ~ajnikot po~na da sviri. Taa pogledna vo nego, pa povtorno vo krevetot. So
vrvot na ~evelot toj go podigna izabeniot kraj od }‌ebeto i go frli na krevetot. Pak go pro~isti
grloto, potoa klekna, so bokot pokraj nejzinite noze, dovolno oddale~en od krevetot, i ja navedna
glavata na podot. Gleda{e vo mra~niot, tesen prostor. Po nekolku sekundi se dovle~ka poblizu,
ja ispru`i rakata i ja podigna celata strana od }‌ebeto i go prefrli na krevetot. Povtorno
pogledna odozdola.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
55
Ovde nema nikoj, re~e. No ima ne{to. Legna na podot, ja vovle~e rakata do ramoto, bara{e
nekolku sekundi, potoa se ispravi i sedna, so mal radiokasetofon vo racete. Se iskle{ti.
Eve go! re~e. No}‌eska prebarav s$, ne mo`ev nikade da go najdam. Kako li se najde ovde? Taa
gi frli kaputite preku negovata glava na krevetot. Jas go staviv tuka dodeka ti si gi mie{e
zabite; za da ne stavi{ nekoj prokleta kaseta i da zaspie{ za pet minuti, a jas posle moram
cela no}‌da go slu{am prokletiot Henk Balard. Sekoga{ e taka! Ti zaspiva{, a jas le`am i gi
slu{am tvoite prokleti kaseti.
Toj frkna. Se oblo`uvam deka od niv ubavo sonuva{, a?
Taa se zagleda niz sobata, pogledna vo prozorecot pa povtorno vo nego. [to da pravime? re~e
tivko.
Toj stana. Pa, morame ... [to zele? Barem ne go uni{tile celiot stan. No {to zele?
Treba da vikneme policija.
Da, bi trebalo, mo`ebi. Najverojatno, da.
Morame. Toj nekoj mo`ebi se mota naokolu; mo`e da se vrati koga }‌e zaspieme, ili ne{to sli~no.
Da, dobro, vo pravo si. Podobro da gi vikneme pandurite. Se svrte naokolu. Pa {to da im ka`eme
deka ni e ukradeno? Prevrte so o~ite. [to e so tvoite knigi.
Moite knigi! O, ne! Se dobli`i do policata nad kaminot i so prstot premina preku knigite vo
hartieno izdanie koi bea tamu naredeni. Na polovinata zastana i vikna: Kade e mojata... A,
ne, taa minatata nedela mu ja pozajmiv na Bank. Dojde do krajot na redot i gi spu{ti prstite
na budilnikot {to stoe{e tuka. Ne, site se ovde, re~e. So prstot go ~ukna yvon~eto na vrvot od
budilnikot. Cing...
[to bara pe~kata ovde? re~e toj, gledaj}‌i vo grealkata na butan koja be{e izvle~ena od otvorot
za kamin, i stoe{e nakrivo pokraj za{titnata `ica pred kaminot. Ti li ja pomesti?
Ne, re~e. Osven mo`ebi dodeka se navednuvav ... ^ekaj, kapakot odzadi e otvoren ... Se navedna
nad grealkata da go zatvori kapakot. Robi! Prazna e! Kade e sadot za butan?
Toj stana od krevetot. Butan-boca? Se namurti. O, ne... Nemoj da re~e{ deka ni ja zele ebenata
butan-boca?
Go pogledna, gi spu{ti ramewata, i go svrte pogledot kon otvoreniot prozorec. Mo`ebi ja
frlile, od ~ista zloba, mo`ebi e nadvor na trevata...
Toj otide do prozorecot i pogledna nadvor. Ne gledam ni{to. Mra~no e, no mislam deka bi ja
videl.
U`as! Toa be{e nova butan-boca od pred dva dena! Taa tresna so rakata po metalnata ramka na
grealkata. Zayve~i.
Koga zvukot prestana, toj re~e: Ba{ mislam ne{to, srce - no}‌eska, koga mi go sokri radioto,
dali mi gi sokri i kasetite?
Taa odmavna so glavata. Zo{to bi gi kriela? re~e. Pogledna na podot kraj krevetot. Obi~no
bea tuka...
Gi nema{e.
56
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
O, Robi, tvoite kaseti! Kolku mi e `al ...
Toj go sobori pogledot i odmavna so glavata. Sega odam da telefoniram, re~e.
Ne! Ne me ostavaj ovde sama!
Dobro, toga{ odi ti.
Ne sakam, mo`da se motaat tuka nekade ... Zo{to da ne odime zaedno? Ajde zaedno da odime.
Ajde, toa ti e dobra ideja, re~e. Gi krena kaputite i go pridr`i nejziniot. Ajde, odime zaedno
da vikneme policija, sega vedna{.
Na patot kon izleznata vrata taa skokna do kujnata i go isklu~i gasot na ringlata pod ~ajnikot.
Svir~eto padnalo od ~ajnikot i le`e{e na podot pokraj {poretot. Kujnata be{e polna parea a
~ajnikot prazen.
Ajde! vikna odnadvor.
Koga se vratija ja otvorija vleznata vrata i stoeja nekolku sekundi do nea, naslu{nuvaj}‌i.
Ni{to. Taa vleze i go ~eka{e da ja zaklu~i vratata pred da pojdat vo kujnata.
Bi mo`ele da svarime ~aj, re~e. Malku da n$ zatopli.
Nadvor e ladno, re~e toj.
I ovde e ladno, re~e taa. Jas ne go soblekuvam kaputot.
Toj kimna so glavata, i go napolni ~ajnikot so voda od ~e{mata.
Potoa go odvrti gasot na najsilno na dvete ringli, go pritisna kop~eto za plamen i go spu{ti
~ajnikot na ednata od niv. Plamen~iwata gi obli`uvaa potemnetite rabovi. Go namali oginot
na taa ringla i gi protri racete nad plamenot od drugata.
Taa pogledna vo plakarot od drugata strana na mijalnikot. Bi mo`ele da napravime tost, re~e.
Toj {mrkna. Alkoholot ti predizvikuva glad.
[to, ne mo`eme ni edno par~e da podelime?
Podobro ne, stvarno; veknata treba da ni trae do ponedelnik. Mig podocna toj ja pogledna. A
mo`ebi i bi mo`ele. Se grizna za krajot od ustata. Pa }‌e n$ zagree, neli?
Taa go zatvori plakarot. Ne, ne, vo pravo si: podobro ne. Taa otide do plakarot i se dobli`i do
{poretot. Daj malku jas da se stoplam, re~e.
Na vleznata vrata se za~u treskawe. Nikoj od niv ne se mrdna. Pak treskawe. Potoa zayvoni
yvon~eto. Toa se policajcite, re~e toj.
Potivko! re~e taa.
Toj pogledna vo nea. Pak yvon~eto. Jas }‌e otvoram, re~e, se svrte i izleze od kujnata.
^ajnikot se gree{e. Taa go podigna drugiot ~ajnik od `icata za cedewe sadovi, malku go isplakna so vrela voda i ja isturi vodata vo mijalnikot. Slu{na kako se otvara vleznata vrata,
glasot od skalite re~e: Grabe`? Robi odgovori: Da, taka e, vlezete ... Taa stavi kesi~ka so ~aj vo
prazniot ~ajnik i po~na da ja stava vrelata voda dodeka ~ekorite se pribli`uvaa kon kujnata.
Robi se naka{la. Taa se svrte.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
57
Eve n$, re~e Robi.
Cajkanot kimna i ja svrte glavata da ja razgleda celata prostorija. Ova e kujnata, re~e.
Taa pogledna vo Robi i pogledite im se vkrstija. Toj ja navedna glavata. Da, re~e Robi, kujnata.
I - ovde li se slu~i grabe`ot?
Ne, re~e taa. Tamu, vo drugata soba, vo spalnata, go skr{ile prozorecot i ja otvorile ra~kata i ...
Mo`ete li da mi ja poka`ete spalnata soba? re~e cajkanot, ve}‌e zavrten i poa|aj}‌i kon hodnikot.
Da, sekako, re~e Robi i trgna po nego. Taa go stavi ~ajnikot so ~ajot na {poretot, go namali
gasot na najmalku i trgna po niv.
Cajkanot nose{e temen mantil za do`d od nekoj debel {u{kav materijal koj{to {u{ka{e i
potpuknuva{e dodeka ode{e niz hodnikot; koga se zaka~i za plakarot vo spalnata soba jaknata
glasno za{u{ka taka {to ne se slu{na {to re~e vo toj moment.
Molam? re~e Robi.
Cajkanot zavrte okolu krevetot i otide do prozorecot. Ni{to, re~e. Dvajcava stoeja kaj vratata
i go gledaa kako {irum go otvara prozorecot, ja vadi glavata nadvor i gleda levo desno pa dolu
na trevnikot.
A otpe~atoci od prstite? pro{epoti taa.
Robi odmavna so glavata. Gleda{ deka ima rakavici, re~e.
Cajkanot ja povle~e glavata i cvrsto go zatvori prozorecot. Golemo par~e staklo padna od
ramkata i se rasprsna vrz linoleumot kraj negovite noze. Toj zastana, go zatvori prozorecot so
ra~kata i go svrte liceto kon niv. Kimna, pa go pogledna nego, pa nea. Vo red, a sega da slu{neme
nekoi detali, re~e i sedna.
Da, detali, re~e Robi. Pa, dojdovme okolu...
Cajkanot ja digna rakata i zavrte so glavata. Ja otvori svojata {u{kava jakna i ja pikna vnatre
rakata. Jaknata potpuknuva{e. Izvadi blok~e; od `i~enata spirala na vrvot od blok~eto izvadi
moliv, potoa svrte nekolku stranici, go proveri vremeto na svojot ~asovnik i po~na da pi{uva.
Po nekolku sekundi ja krena glavata.
Imeto? re~e. Prvo vie, gospodine.
Robert London, re~e Robi.
Adresa?
Ovde.
Cajkanot zjapa{e vo blok~eto. Ti toa saka{ da bide{ pameten?
Kako? Ne! Samo si mislev ... Prostete. Piterova ulica, broj 25.
Cajkanot po~na da pi{uva. Prv kat desno, taka?
Posledniot vlez desno, taka se vika, re~e taa, prv kat, posleden vlez desno.
[{{! re~e cajkanot, ne krevaj}‌i go pogledot. A sega. Godini?
Dvaeset i osum.
Profesija.
58
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Nemam.
Nevraboten?
Pa da.
Cajkanot kimna, pi{uva{e u{te edna sekunda. A sega. Va{eto ime, }‌e ve molam?
Xeki Brus.
Cajkanot go krena pogledot, sme{kaj}‌i se. Toa Xeki e skrateno od ne{to? @aklina, mo`ebi?
Ne, samo Xeki.
Adresa?
Isto kako i negovata.
Zna~i, ovde `iveete zaedno?
Da, re~e Robi.
No ne ste kako takvi vo brak?
Ne sme, re~e Xeki. Go delime stambeniot prostor, taka se veli.
Vo red, re~e cajkanot. Vsu{nost toa mene i ne mi e va`no. Va{ite godini?
Trieset. Cajkanot go krena pogledot kon nea, za mig go stavi vrvot na molivot vo usta, potoa
zapi{a. A va{ata profesija?
Nemam.
Da napi{am doma}‌inka?
Nemojte toa da go napi{ete! frkna taa. Nevrabotena sum, ete toa sum.
Cajkanot prodol`i da pi{uva nekolku sekundi, i potoa stavi to~ka. Vo red, re~e, a sega da ja
slu{neme prikaznata. Ka`ete mi zaedno. Bevte - kade? I se vrativte - koga? I {to najdovte?
Ti raska`i, re~e Xeki.
Robi go pro~isti grloto. Bevme vo pabot, re~e. Rouzmarki pabot, vedna{ tuka zad agolot.
Zna~i, pievte?
Pa, ... po dve pija~ki .. po edna golema i edna mala krigla. Sabota e!
I koga se vrativte doma?
Po fudbalskite rezultati, re~e Xeki.
Da, re~e Robi, ne ostanavme na natprevarot. Zna~i, koga dojdovme be{e nekade okolu deset i
petnaeset. I otkrivme deka nekoj ni vlegol vo stanot.
Vo red, re~e cajkanot. A sega, izgleda{e vaka ili ne{to ste pomestuvale?
Ne, vaka be{e, re~e Xeki. Samo izlegovme, vedna{ vi telefoniravme, i vie dojdovme nabrzo potoa.
Toj kimna so glavata. Bev vo ovoj kraj, re~e. Se zavrte da pogledne niz sobata. Vlegovte i prozorecot be{e otvoren, a edno staklo iskr{eno? Tie potvrdija. I {to e ukradeno? Mo`ete li
da mi ka`ete {to e s$ ukradeno?
Pa, glavnoto e butan-bocata od grealkata, re~e Xeki. A nova be{e: samo {to ja stavivme zav~era!
Butan-boca. Toj {mrkna. U{te ne{to?
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
59
Kasetite, re~e Robi. Site kaseti mi gi nema.
Kolku gi imalo?
O, dvanaeset, trinaeset.
Razbiram. Mo`ete li da mi gi opi{ete kasetite, {to ima{e na niv, i taka natamu?
Pa, ne se kupeni snimeni, tuku prazni pa jas gi snimav. Pove}‌eto soul, malku bluz.
Li~no snimeni kaseti, re~e cajkanot.
Da, taka.
U{te ne{to? Pari, skapocenosti, nakit?
Isuse, zaboraviv! re~e Xeki. Mojata dijamantska ogrlica is~ezna!
Cajkanot se ispravi. Kako? re~e.
Xeki se nasmea. [ega ...
Cajkanot odmavna so glavata, izdi{uvaj}‌i.
Samo butan-buca i kasetite, re~e Robi. Do sega samo toa go zabele`avme.
Cajkanot stana. Toga{ ne e mnogu, a? Pogledna naokolu pa se namurti. ^ekajte. A televizorot:
kade e? I nego li go zele?
Pauza. Nie nemame televizor, re~e Xeki.
Nemate televizor?
Ne, nemame. Ve}‌e podolgo vreme.
A. A zo{to?
Robi i Xeki se poglednaa. Kakva vrska ima toa so bilo {to? re~e taa.
Cajkanot gi sobra ramewata. A, pa nema, nema. Samo me interesira{e. Trgna kon vratata. Tie
se trgnaa za toj da pomine. E, pa toa bi bilo s$ {to zasega mo`am da napravam. ]‌e poglednam
nadvor no ne veruvam deka }‌e najdam ne{to. I }‌e vnimavam dodeka vozam naokolu, }‌e zapram
nekogo ako vidam deka tegne butan-boca, a! Se nasmea. Go stavi blok~eto vo vnatre{niot xeb, a
jaknata povtorno za{u{ka dodeka ja zakop~uva{e. Osven toa, vi sovetuvam da stavite posigurni
bravi na prozorcite; ova ne }‌e se slu~e{e da gi imavte. Ja otklu~i vratata i se svrte kon niv.
Ete taka, jas zaminuvam.
Robi ja krena rakata kon glavata. E, ~ekajte, re~e.
Da?
Zarem nema da zemete otpe~atoci, ili taka ne{to?
Da, {to sega? re~e Xeki.
Cajkanot se nasmevna. Otpe~atocite nemaat vrska so mene, re~e. Toa e drugo oddelenie. Tie sigurno }‌e dobijat kopija od mojot izve{taj, taka {to ima nekoja {ansa deka izutrina }‌e naminat.
No da bidam iskren, verojatno nema da se pletkaat okolu vakva rabota. Mislam, ni{to vredno
ne e ukradeno, taka da ... Toj gi spu{ti ramewata.
Pa toga{ {to }‌e bide? re~e Robi, koga cajkanot izleze na skalite.
60
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
]‌e dobiete pismo za dve tri nedeli, samo za da vi ka`at deka ne bilo ni{to, re~e cajkanot.
Osven ako stokata ne se pojavi, vo toj slu~aj }‌e ve vikneme zaradi identifikacija. No jas ne bi
se nadeval. Povtorno gi spu{ti ramewata. Sega stvarno moram da odam, re~e. Leka no}‌. Otide
po skalite, preskoknuvaj}‌i po dve.
Robi i Xeki gledaa po nego.
Leka no}‌i vam, re~e Robi.
Se dobli`i do prozorecot i po~na da lepi novinski lenti so selotejp preku skr{enoto staklo.
E, da go napravevme ova porano, re~e. Pred da padne do`dot. Drvoto e sosema mokro i selotejpot
ne saka da se zalepi.
Verojatno e najdobro {to pobrzo da si legneme, re~e taa. Taka brzo }‌e se zagreeme. S$ dodeka
sedime ovde, bez greewe, }‌e ni bide ladno.
Toa mi e sosema jasno, Xeki, no nekoj mora da ja zatne ovaa ebena dupka, osven ako ne saka{ cela
no}‌da te {iba do`d, i duva eben veter. Isuse!
Nemoj da mi vika{! I jas se smrznuvam, gleda{!
Dobro, vo red, prosti. So zabite otkina dolga lenta od selotejpot i se trude{e da ja zalepi
novinskata hartija koja se vitka{e na vetrot. Po nekolku sekundi re~e: A {to pravi{ ti?
Ahaha, ~ekaj samo da vidi{. Ne{to {to dobro i ubavo }‌e te stopli!
[to? Da ne pronajde nekoja tajna kaseta od Dip Hit vo }‌esite, a?
Taa se nasmea i stana od mestoto na koe kle~e{e pred plakarot. Se za~u yveckawe na {i{iwa
vo crnata }‌esa {to ja dr`e{e.
Viski! izvika toj.
Samo ti ubavo zavr{i so taa dupka, re~e taa i izleze od sobata.
Toj prodol`i da ja lepi hartijata, potpevnuvaj}‌i si ne{to i sme{kaj}‌i si se samiot na sebe.
Nekolku sekundi potoa se oddale~i ~ekor nanazad i go pogledna svoeto delo. Hartijata se due{e
na sredinata koga }‌e duvne{e silen vetar, no rabovite bea dobro zalepeni i ne se pomrdnuvaa.
Toj ja frli rolnata selotejp na stol~eto pokraj krevetot i se podigna na prsti da gi spu{ti
zavesite koga vo ku}‌ata se za~u tresok i vrisok. Toj pojde.
Xeki stoe{e kraj mijalnikot, so laktovite pribieni do teloto, ednata {aka cvrsto stegnata ja
dr`e{e na gradite, a vo drugata ja stega{e ra~kata od ~ajnikot. Pareata se kreva{e od ~ajnikot
i se zadr`uva{e vo ladniot kujnski vozduh. Na poplo~eniot pod okolu nejzinite noze bea
raseani staklenca.
Koga toj zastana na vratata, nejzinite o~i se zatvorija, usnite & se iskrivija i taa vikna da
pla~e, bez solzi vo po~etokot, samo zvukot na pla~ot doa|a{e od nejzinata usta; potoa se pojavija
i solzi, te~ea niz nejzinoto vcrveneto lice i pa|aa od bradata ... i naedna{ po~na da cvi~i
i da krkori, ramewata & se digaa i spu{taa dodeka golta{e vozduh i lipa{e. Toj pojde kon nea
so ra{ireni race povtoruvaj}‌i go nejzinoto ime, velej}‌i & da se smiri, koga: Stoj! vikna taa,
i toj zastana.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
61
[to e? pra{a toj.
Na podot ima par~enca staklo a ti si samo vo ~orapi, re~e, pla~ej}‌i, no dodeka zboruva{e,
nejzinoto lipawe se pretvori vo nasmevka i taa se nasmea, i se smee{e glasno dodeka ne ostana
bez zdiv, potoa u{te malku pla~e{e dodeka vdi{uva{e vozduh.
I toj po~na da se smee. Ba{ si budala, re~e. Nema zo{to da ta`i{, nikoj ne e povreden.
Ah ... znam ... samo se ~uvstvuvam tolku glupavo ...
Toj ja ispru`i rakata od mestoto na koe stoe{e, go zema ~ajnikot od nejzinata raka i go stavi
na {poretot. Potoa so rakavot od svojot xemper gi izbri{a solzite od nejzinoto lice. [to
voop{to prave{e? re~e.
Taa go pogledna trepkaj}‌i. Eh ... {mrkna. Gi najdov vo plakarot ovie dve stari {i{iwa od limonada, i si rekov da gi napolnam so vrela voda, pa ubavo da n$ stoplat vo krevet ...
Ooo, Xeki, sigurno ne ja stavi vrelata voda vo staklenite {i{iwa, a?
Ne! Mo`ebi sum budala, no ne sum glupava, Robi. Vodata se stopli, no ne zovre, i go napolniv
ednoto {i{e i toa be{e dobro. I sakav da stavam tapa za da ne se oladi, pred da go napolnam
drugoto, no ne{to se slu~i, neznam {to, verojatno ne sum ja stavila dobro tapata; se zaglavila
i koga sakav da ja izvadam, nekako so laktot go zaka~iv ova drugoto. I vidov kako se ni{a na
rabot i se zaletav da go fatam i go butnav ova polnoto i dvete padnaa na podot i se sma~kaa.
Sega ve}‌e nemame ni edno {i{e so topla voda!
Liceto & se stegna kako da }‌e zalipa povtorno; no toj & se nasmevna i & go dofati ramoto so
rakata, i po nekolku sekundi i na nejzinoto lice se pojavi nasmevka.
Isuse Hriste, pro{epoti.
Xeki?
[to?
Mislev deka spie{. Se razbudi?
Ne, ne spiev, samo se prepravav: gi zatvoriv o~ite i di{ev tivko, se obiduvav da go naditram
mozokot da me ostavi stvarno da zaspijam.
Toj se zavrte kon nea. I ne ti uspea?
Toa e zaradi toa {to me pritiskaat site ovie kaputi i ostanatoto. Mi se ~ini deka mi gi kr{at
koskite.
Kaputite ni se potrebni, tie ni se kako dopolnitelni }‌ebiwa. Bez niv bi se smrznale.
Jas i onaka se smrznuvam. Osven toa i se gu{am.
Ne mora{ glavata da ja pika{ odozdola, znae{ ...
Taa mu go zbrca laktot vo stomak i se zakikoti. I toj se nasmea. Ti{ina.
Robi ...
[to?
Kolku e ~asot?
62
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Ti bara{ od mene da ja dignam rakata vo ovoj leden prostor za da poglednam na ~asovnikot?
Da. Ne! Zar nema{ svetlo na ~asovnikot?
Imam. ^ekaj. Toj ja vovle~e glavata pod pokrivkite i malku se svitka, pribli`uvaj}‌i gi racete
do pred liceto za da go pritisne kop~eto za svetlo i da go vidi vremeto. Dva i dvaeset, re~e
i vozdivna.
Samo? Isuse! Siguren li si deka ne ti se smrznal ~asovnikot?
Ne e, no ne{to }‌e ti ka`am, Xeki, re~e, so glavata i ponatamu pod pokrivkite.
[to?
Eden prde` vo vakvi okolnosti mo`e da bide fatalen ...
O, Robi ba{ si deti{te!
Znae{, gledaj}‌i od ovaa perspektiva, toa vedna{ mi padna na um.
Toga{ ispravi se. I prestani da se vrtka{ tuka dole.
Obi~no ne se buni{ koga se vrtkam.
Da, no sega gi kreva{ }‌ebiwata i vleguva laden vozduh. Ajde, prestani!
Toj se ispravi i glavata mu izroni na pernicata. Isuse, ovde gore navistina e ladno, re~e.
Ladno e, re~e taa, no mislam deka nema da ni smeta koga }‌e zaspieme.
Se kladam deka istoto toa go rekol i kapetan Skot, re~e Robi, Slavnite posledni zborovi.
Taa se zakikoti i zevna. Nadvor vetrot stanuva{e s$ posilen i do`dot udira{e vo prozorcite.
Da ne go skr{ea prozorecot, ne bi bilo volku grozno, re~e taa. Sigurno i toga{ bi bila potrebna
cela ve~nost sobata da se zatopli bez grealka, no sepak bi se zatoplila od na{ite tela. No
vaka, so toj prozorec, nevozmo`no e: {tom }‌e izdivneme malku toplina, toa vedna{ izleguva a
namesto toa vletuva laden vozduh.
Toj vozdivna. S$ dodeka mo`e{ da go vidi{ svojot zdiv, znae{ deka si `iva. Iako, ovde e tolku
mra~no {to ni{to ebeno ne se gleda; i {to toga{?
Mo`am samo edno da ka`am, re~e taa. Se nadevam deka onoj {to ja digna na{ata prokleta butanboca vo ovoj period od godinata i na vakvo vreme imal nekoja debela pri~ina.
]‌e ti ka`am na {to jas se nadevam: Se nadevam deka butan-bocata eksplodirala dodeka ja mestel
i go raznela vo prav i pepel.
O Robi ... No razbira{ {to sakam da ka`am: mo`ebi e za nekoja siroma{ka ili za nekoja stara
baba ili nekoj takov, toga{ e vo red.
Po{tedi me od taa prikazna, Xeki! Ti misli{ deka Robin Hud upadnal vo na{iot stan? Da, i se
nadevam deka moite kaseti im gi dal na gladnite Etiopjani.
Taa ni{to ne odgovori. Ni toj ve}‌e ne zboruva{e. Nekoe vreme se slu{a{e samo nivnoto di{ewe,
i vetrot i do`dot koi udiraa po prozorecot. Taa vozdivna. Potoa pak ti{ina. Taa pak vozdivna
i re~e: Mo`ebi bi bilo podobro da odime vo kujna.
Samo {to go pomisliv istoto, vedna{ odgovori toj.
Mo`eme da go pu{time {poretot i vedna{ bi se zatoplilo. Mo`eme duri i da se napieme ~aj,
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
63
dodeka ~ekame da ni se odmrznat koskite. I nekoj tost da izedeme, a? Bi mo`ele toa da go
nare~eme pojadok.
Toa ne.
Bi mo`ele. Zo{to da ne? Pojadok. Utro, gleda{.
Da, ama ne spievme, neli? A toa e ona {to e va`no: prvo spie{ a posle stanuva{ i pojaduva{,
toa ti e pojadok.
Ti{ina.
Mislam deka toa ne bi bilo vo red, re~e taa.
Vsu{nost, eve {to misev jas, re~e toj. Mislam deka bi trebalo za sekoga{ da se preselime vo
kujna zaedno so krevetot, da ja izvadime masata od tamu. I da jademe sedej}‌i na krevetot. Toa bi
bilo logi~no: bi imale samo edna soba za zatopluvawe. Vo su{tina, voop{to ne bi morale da ja
zatopluvame: tamu gotvime, greeme voda i nie stalno tamu - plus toa e pomala soba - }‌e se topli
samata od sebe. Problemot vo ovaa soba se prozorcite, tolku se prok­leto golemi. Ladnotijata
samo re`e niz stakloto. A kako toa da ne e dovolno, tuku furi i niz puknatinite okolu ramkata,
kade{to drvenarijata e iskri­vena. Gospode, na ova treba{e odamna da se setime. Toa e zdrav
razum. Se soglasuva{?
Zastana. Xeki? Se zavrte kon nea. Xeki?
Hmmm ...
Xeki, se soglasuva{ li?
Hmmm, {to?
Toj se navedna kon nea i blago ja protrese. Se soglasuva{ li, Xeki?
[to? [to? [to me pra{uva{?
[to! Zarem ni{to ne slu{na?
Verojatno sum zadremala, znae{, malku sum dremnala ...
Gospodi, jas ovde isturam golemi idei a ti ni{to ne slu{a{.
Ama, slu{av. Re~e deka bi trebalo da odime vo kujnata, neli? Vo pravo li sum? Toj {mrkna. Da,
dobro, no zo{to sega da se pletkame, i bez toa samo {to ne zaspavme, taka li e? To est, jas samo
{to ne zaspav, dodeka ti ne me razbudi, |ubre edno.
Toj vozdivna. Prosti, re~e. Po nekolku sekundi toj povtorno prozbore. Xeki, imam druga ideja.
Znae{ deka re~e kako jas sekoga{ zaspivam koga }‌e gi stavam svoite kaseti? Ajde, vklu~i go
radioto, najdi nekoja fina muzika, i mo`ebi }‌e zaspieme slu{aj}‌i.
O, ne, ti sekoga{ zaspiva{, a jas ostanuvam da le`am budna!
No ti i bez toa samo {to ne zaspa, neli e taka? Ajde. ]‌e bide s$ poladno ako ne zaspieme, a
kolku podolgo se raspravame, s$ pove}‌e go odlo`uvame spieweto ... Ajde!
O Gospode! Dobro, toga{ ... Taa ja pikna rakata pod }‌ebiwata i ostanatite plastovi obleka i
po~na da bara na podot kraj krevetot. Mig podocna go najde radioto i go digna na prekriva~ite.
Se za~u klik, potoa kr~ewe. Go podzapre i po~na da go vrti kop~eto baraj}‌i stanica, pominuvaj}‌i
64
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
niz nekolku grupi glasovi, koi zboruvaa na stranski jazici, klasi~na muzika i mno{tvo nera­
zbirlivi, cvile~ki tonovi. Zapre na stanicata na koja se ~ita{e so ameri­kanski akcent; se
~itaa rezultati od ko{arkarski i fudbalski natprevari. Samo toa ni treba, re~e. Prodol`i
da go vrti kop~eto.
Po u{te nekolku sekundi kr~ewe, se za~u pesna vo kantri stil, tivko no jasno. Mislam deka
ova e najdobroto {to mo`eme da go fatime, re~e taa. Malku go zasili tonot, se navedna da go
spu{ti radioto na podot pokraj kre­vetot, potoa se povle~e nazad pod prekriva~ot i cvrsto gi
zalepi nozete i racete do teloto.
Mom~eto koe{to pee{e ima{e pla~liv glas, i pee{e za svojata devojka {to umira. Prvo be{e
ta`en i pla~e{e, a potoa dojde sve{tenik i mu ka`a deka povtorno }‌e ja sretne svojata devojka
na nebo, koga i samiot }‌e umre. Sve{tenikot mu re~e vaka: ]‌e ja sretne{ tamu gore, na neboto
kade {to s$ e ubavo, koga Bog }‌e dojde da gi sobere svoite biseri. Ova go oraspolo`i mom~eto,
i ottoga{ be{e potpolno sre}‌en; go prodol`i svojot `ivot, i koga i da go fate{e taga samo }‌e
go povtore{e refrenot i vedna{ se razvedruva{e: Koga Bog }‌e dojde da si gi sobere svoite
biseri...
Ej, Robi, re~e Xeki koga zavr{i pesnata. [to misli{ kako umrela devojkata? Mo`ebi se smrznala
i umrela, a? Toj ne odgovara{e. Pa sigurno i vo Teksas nekoga{ zaladuva, a? Ili kade i da e toa.
Zemjata na kantri i vestern. Taa {mrkna. [to misli{?
Toj ne odgovori.
Robi, re~e tivko, spie{ li?
Ne re~e ni{to. Radioto svire{e orkestarska verzija na nekoja pop pesna od sedumdesettite.
Taa ja ispru`i rakata vo ladniot vozduh i go isklu~i.
Robi?
Ti{ina na negovata strana od krevetot. Potoa se slu{na negovoto izdi{uvawe. Taa ~eka{e. Toj
vdi{a.
Taa ~eka{e.
Prevod: Budimka Popovska
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Clemens Habicht
65
Xenet Vinterson
(izvadoci od romanot “Strast”)
императорот
Tolku golem merak ima{e Napoleon po pile{koto {to vo kujnata oko nemo`e{e da se sklopi.
A i {to kujna be{e, so ptici ugol goli, polurazgoleni, sekakvi; edni mrtvi ladni visea po
~engelite, drugi ponakroce se vrtea na ra`enot ama najmnogu gi ima{e na buni{teto oti Imperatorot si be{e prezafaten.
^udno ~oveka taka gladta da go pritesni.
Toa mi be{e prva slu`ba. Otprvin samo im go vitkav vratot na piliwata ama ne pomina dolgo
i jas li~no mu go nosev poslu`avnikot niz dve pedi kal do negoviot {ator. Me saka{e oti bev
kus. More, da ne si se falam. Ne me pizme{e. Ja saka{e samo Xozefina a i nea ja saka{e kako
piliwata.
Imperatorot nikoga{ ne go slu`ea lu|e povisoki od metar i pol. Slugite si gi meste{e
malenkavi a kowite golemi. Najsakaniot negov kow mere{e {est-sedum lakti i tolku dolg mu
be{e opa{ot - tripati da go zavitka{ okolu ~oveka pak }‌e ti ostane za perikata na qubovnicata
mu. Kowot si be{e tersene i tolku otepani kowu{ari ima{e po kowu{nicata kolku {to ima{e
piliwa na trpezata. Onie {to yverot sam ne gi ubi mavaj}‌i lesno so kopitata, gospodarot gi
sredi oti vlaknoto ne mu bleskalo ili uzite ‘r|a fatile.
“Novata vlada mora zaslepuva~ki da bleska i da impresionira,” vele{e. Leb i igri ~inam
vele{e. Zatoa i ne be{e nekoe ~udo {to koga edvam najdovme kowu{ar toj isto taka be{e cirkuzant a na kowot mu be{e do kolena. Koga go timare{e yverot }‌e se ka~e{e na skala so dobra
potpora i triagolnik na vrvot ama koga go java{e }‌e mu skokne{e pravo na ‘lsakaviot grb a
kowov se isprava{e i ‘r`e{e ama nemo`e{e da kurtuli od nego duri ni so nosot v zemi i zadnite noze do boga dignati. Taka vid videlina }‌e fatea vo oblaci pra{ina i patuvaa so ~asovi
a spe~eniot zaka~en za grivata go bodina{e kowot na jazik koj nikoj od nas ne go razbira{e...
...Toplo nema, samo od ladno-poladno. Ne si prispomnuvam ve}‌e kako be{e ogan kolenata da
ti gi topli. Duri i vo kujnata, vo najtoploto mesto vo sekoj logor, premnogu e skudna toplotijata
za da se ra{iri i na bakarnite kotliwa se nafa}‌a parea. Edna{ nedelno gi sobuvam ~orapite
da si gi potkastram noktite i drugite vikaat sum bil kokona. Vo nosot sme crveni, vo prstite
- modri, a inaku beli.
Trobojka.
Vaka pravi da ne mu se rasipat piliwata.
Zimata mu doa|a kako dolap~e.
Sepak ova be{e pred mnogu godini. Vo Rusija.
Denes lu|eto za nego zborat nebare znael {to pravi. Nebare duri i najkobnite gre{ki gi
napravil od maler i samouverenost.
66
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Za nikade be{e.
Propast, siluvawa, klanici, edno ~udo ubistva, glad - so ovie zborovi makata si ja dr`ime
ponastrana. Zborovi za vojnata {to gi {tedat o~ite.
Prikazni vi prika`uvam. Veruvajte.
...I na slava i na ma~na rabota nie sme si taka, umereni lu|e. Retko ne{to }‌e n$ dopre a po
dopir kopneeme. Le`ime budni no}‌e, sakame temnoto da se rascepi i da ni se javi nekakva si
vizija. Strav n$ fa}‌a od umilnosta na decata ni ama gledame da gi izrasneme kako nas. Umereni, kako nas. Vo vakva no}‌, so ~e{ki dlanki i lica, ~ovek }‌e se ponadeva deka vo filxanite
idninata }‌e ni poka`e angeli i dobro poznatite {umi odedna{ }‌e ni otkrijat drugi vrvici...
...Mu raska`uva{e i drugi prikazni. Za Deva Marija i kako ~ovek nemo`e mnogu na nea da
se nadeva.
“@enite”, vele{e, “Tie sekoga{ }‌e te naditrat.”
“Sekoga{ }‌e te nasetat deka podla`uva{. Eve, i Deva Marija neli e `ena, i ako e sveta, ma{ko
so nea na kraj ne mo`e da izleze. Dewe-no}‌e mo`e{ da se moli{ i~ nema da te ~ue. Ako si ma{ko
poarno so Isus da si ima{ rabota.”
Rekov, ta neli Deva Marija ni e posrednik.
“Da de, ama taa za `enskiot svet posreduva. Eve, imame doma edem spomenik, taka verno
napraven, ~ini{ ista Deva Marija. ]‌e dojdat `enite so pla~ewe i kitki cve}‌e a jas }‌e se skrijam
zad gredite i `imi site sveti spomenikov od mesto se mrdnuva. Ma`i pak, koga }‌e dojdat, so
kapite v race, }‌e pobaraat edno drugo a i molitvite }‌e gi ka`at - spomenikov-kamen kako {to
si e. I sto pati ubavo sum im rekol, “Pravo kaj Isusa da odite” (i od nego imame spomenik, tuka
blizu), a tie ne me slu{aat oti ma`ite taka si se `elni `ena da gi slu{a”...
дама треф
...Si bil edna{ eden nejak i priglup ~ovek pa `ena mu i ~amecot go ~istela i ribata ja
prodavala i decata gi gledala a u{te i odela na stra{niot ostrov sekoja godina koga & bilo
vreme. Ku}‌ata im bila lete-ogin topla, zime-ko~an studena, a hrana imalo malku za tolku gladni
usti. [etaj}‌i taka nekoj turist od crkva v crkva ~amxijava se zaprika`al so nego koga ~ovekov
izvadil edno kese zlatnici od xebot, go stavil na krajot od ~amecot i go pra{al za ko`urkite
na stapalata. Idela zima a ~amxijata bil bez pari pa si rekol “[to lo{o mo`e da me snajde
samo ednata ~izma da ja sobujam i da mu poka`am na gostinot?” Utrinata ~amecot go na{le dvajca
sve{tenici na pat za v crkva. Vo nego turistot bladal ne{to nepovrzano i si gi tegnel prstite
na nozete. ^amxija nemalo. Turistot go odnele vo ludnicata San Servelo, mirno mesto kade {to
gi gledaat bogatite od um {to se mrdnale. Kolku {to znam, u{te e tamu.
A ~amxijata?
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
67
Toj mi bil tatko...
...Se pogodilo toga{ koga do{lo vreme da se rodam sonceto da se zatemni i majka mi zapnala
kolku {to mo`e da si gi uspori makite dodeka da projde. Arno ama, kako sega taka i toga{ ne mi
bilo po kef ~ekaweto i duri babicata dolu go podgrejuvala mlekoto glav~eto mi se izmolknalo
nadvor. Ubavo glav~e so crvena kosa i o~i {to zableskale namesto sonceto.
Devoj~e.
Ra|a~kata lesno pominala i babicata me dignala za noze, udoluglava, duri da zakenkam. Arno
ama koga me legnale da me isu{at majka mi damlosana gi svrtela belkite a babicata trgnala da
si otvori u{te edno {i{e vino.
Stapalata mi bile oko`ureni.
Vremeto ne pameti nekoga{ na ~amxiite da im se rodilo devoj~e so oko`ureni stapala...
Grape Frogg
...Na{ite predci. Pripadnosta na{a. Minatoto ja pretska`uva idninata i samo poradi nego
taa e vozmo`na. Bez minato i idnina pak, sega{nosta e delumna. Seto vreme e ve~no prisatno
i zatoa seto e na{e. Nikakva smisla nema da se zaborava, smisla ima samo da se sonuva. Taka
se obogatuva sega{nosta. Taka taa se dopolnuva. Vo lagunata
utrovo, so minatoto {to vesla pokraj mene, ja gledam idninata kako svetka vo vodata. Go gledam svojot odraz vo vodata
i vo izobli~uvawata na liceto gledam vo {to mo`e da se
prestoram.
Kakva }‌e mi bide idninata ako ja najdam?
]‌e ja najdam.
Strasta e negde me|u stravot i seksot....
...Isus se rodi. Majka mu-vozvi{ena, tatko mu-zaboraven.
Vo hor pejat angelite a Gospod sedi na krov ka~en kraj sekoja
crkva i izobilno gi blagoslovuva tie pod nego. [to ~udo e da
se sploti{ so Gospoda, so nego da se meri{ vo umot, i da znae{
deka em gubi{ em dobiva{. A kade na drugo mesto mo`e{ bez
strav da u`iva{ vo ~udesniot mazohizam na `rtvata? Da se
spru`i{ pod negovoto kopje i da sklopi{ o~i. Kade na drugo
mesto mo`e{ da ima{ takva kontrola? Vo qubovta sigurno ne.
Pove}‌e mu treba{ ti nego otkolku toj tebe oti toj znae
{to go ~eka ako te nema, a ti, {to ni{to ne znae{, mo`e{
kap~eto da si go nakrivi{ i da tera{ ponatamu. Si vesla{
taka po vodata, za nego oko ne ti trepnuva, a toj gore vredno
si bele`i so kolkava sila morskata struja ti minuva okolu
glu`dovite...
68
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Daglas Adams
(izvadoci od “галактичкиот водич за
автостопери - трилогија во
четири дела”)
“Galakti~kiot vodi~ za avtostoperi” e edna isklu~itelno isklu~itelna kniga. Ureduvana
e i prereduvana mnogu pati, vo tekot na u{te pove}e godini, od bezbroj urednici. Vo nea se
pomesteni prilozi od mnogu patnici i nau~nici.
Vovedot po~nuva vaka:
“Vselenata”, veli, “e golema. Stvarno golema. Da ne ti se verue kolku epten mnogu
raspametua~ki e golema. Tebe mo`e ti se ~ini daleku do samoposluga da trkne{ ama u sporedba
so vselenata to ti e vo{ka u pubertet. Vidi,...”
(Po nekoe vreme knigata stilski se pripastruva i po~nuva da vi go ka`uva toa {to treba
da go znaete, kako na primer deka fantasti~no ubavata planeta Betselamin e tolku zagri`ena
poradi kumulativnata erozija koja ja predizvikuvaat desette milioni turisti godi{no, {to
neto razlikata pome|u koli~estvoto hrana {to }e go vnesete vo organizmot i ona {to od istiot
}e go iznesete, dodeka ste na planetata, se otstranuva so hirur{ki zafat koga si odite. Zatoa,
od `ivotna va`nost e sekoga{ koga na ovaa planeta odite vo ve-ce da si zemete bele{ka.)
Raka na srce, i pogolemi umovi od onoj na vovedni~arot na “Vodi~ot” imaat zapelte~eno
pred beskonkurentnata ogromnost na oddale~enosta me|u yvezdite. Nekoi }e vi predlo`at
da si zamislite za moment kikiritka vo Reding ili orev~e vo Johanesburg i sli~ni drugi
zamajuva~ki koncepti.
Vistinata e vsu{nost deka me|uyvezdenite distanci se pregolemi za ~ove~kata imaginacija.
Duri i na svetlinata, koja patuva tolku brzo {to na pove}eto su{testva im trebaat iljadnici
godini duri da im svetne deka taa voop{to patuva, & treba vreme da stigne od edna do druga
yvezda. Za osum minuti stignuva od yvezdata Sol do onamu kade {to be{e Zemjata, a za u{te
~etiri godini do prvata yvezda-kom{ika na Sol, Alfa Proksima.
Za da stigne do drugiot kraj na Galaksijata, na primer do Damogran, na svetlinata & treba
malku pove}e vreme - petstotini iljadi godini.
Rekordno, ovaa relacija so avtostop mo`e da ja pominete za pet godini ama patem nema
mnogu da vidite....
...Rip~eto Vavilonsko, tivko prozbore “Galakti~kiot vodi~ za avtostoperi” - e male~ko, `olto
i pijavi~esto i verojatno e naj~udnoto ne{to vo vselenata. Se hrani so umobranovata energija
ne na nositelot tuku na onie okolu nego. Gi apsorbira site nesvesni mentalni frekvencii
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
69
od ovaa energija i od niv `ivee. Potoa vo mozokot na nositelot isfrla telepatska matrica vo
koja se kombinirani svesnite mentalni frekvencii i nervnite signali od centrite za govor
na mozokot od koj poteknuvaat. Konkretniot ishod od ova e deka ako vo uvoto si go zalepite
Rip~eto Vavilonsko momentalno mo`e da razberete s$ {to vi se ka`uva, vo bilo koja jazi~na
forma. Govorot koj vsu{nost go slu{ate e dekodiranata umobranova matrica koja vo va{iot
mozok ja vnesuva Rip~eto.
-E sega, tolku bizarno neverojatna e koincidencijata ne{to tolku raspametuva~ki korisno
da evoluiralo po silata na slu~ajnosta, {to niza misliteli ova go smetaat za kone~en i nepobiten dokaz za nepostoeweto na Gospod.
-Argumentot se razviva otprilika vaka:
“Odbivam da doka`am deka postojam”, veli Gospod, “zatoa {to dokazot ja isklu~uva verbata
a bez nea jas ne sum ni{to.”
“Arno ama”, veli ^ovekot, “so Rip~eto Vavilonsko `iv te fativme, neli? Toa sigurno ne se
razvilo slu~ajno. Taka se doka`uva deka postoi{ i konsekventno, spored tvojot sopstven argument, deka ne postoi{. QED.”
“Auu...tu, kako ne mi tekna?”, veli Gospod i vedna{ is~eznuva vo edna pufka logika.
“Ej, pa ova bilo lesno,” veli ^ovekot, trgnuva na bis da doka`e deka crnoto e belo i zaginuva
na prviot pe{a~ki premin.
Pogolemiot broj najeminentni teolozi tvrdat deka ovoj argument e edno ~udo tikvi so rasol,
me|utoa Ulon Kolufajd ubavo si se zbogati koga bez sram i perde go iskoristi kako centralna
tema na svojot bestseler “I na Gospod mu se najde krajot”.
Vo me|uvreme, kutroto Rip~e Vavilonsko, so toa {to efektivno gi sru{i site barieri vo
kumunikacijata me|u raznite kulturi i rasi, predizvika pove}e krvoprolevawe od bilo koja
pojava vo istorijata.-
...Vo po~etokot bila sozdadena vselenata.
Ova glavno se smeta za gre{ka poradi koja se imaat iznervirano golem broj lu|e.
Mnogu su{testva veruvaat deka vselenata ja stvoril nekoj vid Gospod, me|utoa Xatravartidite
od Viltvodl 4 veruvaat deka celata vselena vsu{nost bila iseknata od nosot na su{testvoto
nare~eno Golemiot Zelen Aklsi`r.
Xatravartidite koi `iveat vo postojan uplav od denot koj go narekuvaat “Doa|aweto na
golemoto belo {amiv~e”, se mali sini su{testva so pove}e od pedeset race koi se poznati po
toa {to se edinstveniot narod vo istorijata koj go izmislil dezodorans sprejot pred trkaloto.
Sepak, teorijata za Golemiot Zelen Aklsi`r ne e po{iroko prifatena nadvor od Viltvodl
4 i bidej}i vselenata si e takva, enigmati~na, postojano se traga po novi objasnuvawa.
Na primer, edna{ eden vid hiperinteligentni pan-dimenzionalni su{testva si izgradile
70
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
gigantski superkompjuter po ime Duma Golema, koj imal za cel da go presmeta edna{ zasekoga{
Odgovorot na Seva`noto Pra{awe za @ivotot, Vselenata i S$ Drugo.
Sedum i pol milioni godini Duma Golema obrabotuval i presmetuval i na krajot izjavil deka
Odgovorot e vsu{nost ^etirieset i Dva, pa taka moralo da se napravi u{te eden, u{te pogolem
kompjuter da go najde pra{aweto...
Hitchhiker's Guide to the Galaxy
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
71
за абторите
Alister Grej
Alister Grej e roden vo Ridri, Glazgov, vo 1934 godina, vo semejstvo na proizveduva~ na
kartonski kutii i turisti~ki vodi~. Diplomiral dizajn i yidno slikarstvo i vo momentov e
debel, pro}elav, asmati~en i `enet u~esnik vo soobra}ajot (pe{ak), po profesija pisatel i dizajner. Dosega gi napi{al romanite “Lanark”, “1982 Xenin” i “Ne{to ko`no”; zbirkite raskazi
“Prete`no neverojatni prikazni” i “Posni prikazni”; novelite “Padot na Kelvin Voker” i
“Mekgroti i Qudmila”; poetskata zbirka “Stari negativi” i polemikata “Zo{to [kotite treba
da bidat na vlast vo [kotska”.
Nikola Barker
Nikola Barker e rodena vo 1966 godina vo Ili, vo blizina na Kembrix i raboti kako gotva~
za dietalna ishrana vo Kralskata detska bolnica vo Hekni. Nejzinata prva zbirka raskazi
“Qubi go neprijatelot svoj” vo Fevruari minatata godina ja objavi renomiranata izdava~ka
ku}a “Faber”.
Dankan Meklejn
Dankan Meklejn za sebe: Se razbira, od svojata proza ne mo`ev da zarabotam pari pa ~etiri
godini rabotev kako portir vo edna selska sala nadvor od Edinburg. Na krajot od toj period
objavena e mojata prva kniga, Bucket of Tongues, i nara~ana mi e vtora. Blagodarenie na toa,
ja napu{tiv rabotata, otidov vo Orkni i se obidov da se posvetam samo na pi{uvaweto. Mojata
sledna kniga, romanot Blackden, vo koj stanuva zbor za tenziite pome|u prirodniot i sovremeniot na~in na `iveewe vo edno malo {kotsko mesto, objavena e vo septemvri ovaa godina.
U{te eden roman, Bunker Man, }e izleze vo juni 1995.
za pi{uvaweto: Rabotata na pisatelot e da zabavuva, no ima u{te edna dol`nost: da se
sprotivstavi{ na lagite i vlijanieto na mo}nite, parirawe na propagandata na onie so cvrsto
braneti interesi, koi n$ iskoristuvaat i porobuvaat, da se zboruva vistinata za ekonomskite,
politi~ki, psiholo{ki, kulturni fakti za `ivotot koj go `iveeme.
Xenet Vinterson
Xenet Vinterson e rodena vo Lanka{ir vo 1959 godina. Studirala angliska kni`evnost
vo Oksford i `ivee vo London. Avtor e na edna humoreska (“^amxistvo za po~etnici”) i pet
romani: “Portokalite ne se edinstveno ovo{je” (1985, nagradata Vitbred za prvoobjaven roman), “Strast” (1987, nagradata Xon Livlin Ris), “Da se opolovi cre{ata” (1990, nagradata E.M.
Foster na Amerikanskata akademija za likovna umetnost i kni`evnost), “Ispi{ano na teloto”
(1992) i “Umetnost i lagi” (1994).
Daglas Adams
Daglas Adams e roden vo Kembrix vo 1952 godina. Se obrazuva vo Brentvud i na Univerziteto
vo Kembrix. Po diplomiraweto raboti kako radio i televiziski novinar a isto taka pi{uva i
nastapuva vo niza kabaretski pretstavi vo London, Kembrix i Edinburg koi ponekoga{ samiot
gi re`ira. Ne e `enet, nema deca i ne `ivee vo Sari. Negovoto najpoznato delo “Galakti~kiot
vodi~ za avtostoperi - trilogija vo ~etiri dela” (“Galakti~ki vodi~ za avtostoperi”, “@ivotot,
vselenata i s$ drugo”, “Restoranot na krajot na vselenata” i “^ao-~ao i fala za ribite”) be{e
prvobitno radio-drama za Bi Bi Si koja poradi golemata popularnost Adams ja objavi kako kniga.
72
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Liljana Bla`evska
(kratok osvrt na romanite “Strast” na Xenet Vinterson i “Galakti~ki vodi~ za
avtostoperi” na Daglas Adams)
Za `al, mal e brojot na onie koi ja imale (kaj nas retkata) prilika da gi pro~itaat ovie
dva romani i koi vo momentov mo`ebi gi ~udi nivniot spoj vo ovoj komentar. No, i pokraj nepremostliviot `anrovski jaz koj postoi pome|u fikcionaliziranata biografija i magi~niot
realizam na Vinterson i nau~no-fantasti~nata istorija na svetot (vo ~etiri sliki) na Adams,
nivnata srodnost se sostoi vo toa {to pretstavuvaat del od zbidnuvawata vo sovremenata
Britanska proza.
Romanot “Strast” na Xenet Vinterson e sopostavuvawe i integracija na dve `ivotni prikazni, na Napoleonoviot prislu`nik Anri i venecijankata Vijanel. Iako e smesten vo konkreten istoriski period (za vreme i po Napoleonovite osvojuvawa) organizmot na ovoj roman
ne go dvi`i istorijata. Naprotiv, istorijata ne e ni{to pove}e od medium niz koj Vinterson
gi razgleduva ma{kiot i `enskiot princip. Fikcionaliziranata biografijata na Napoleon,
negoviot kult i neskrotliva glad, izjalovenite ambicii na selanecot Anri kako kvazi-vojnik
i vojnata kako neizbe`na lokacija se vo funkcija na ma{kiot princip. Magijata na Venecija
pak, nejzinata lokalna mitologija, mistikata na ra|aweto na Vijanel, nejzinata qubov i potraga
po sopstvenoto srce se odrednici na `enskiot princip. Bez nikakov napaden i neopravdan
antagonizam me|u ovie dva sveta, bez pristrasnost i feministi~ka retorika (vo roman koj e
vo golema merka od i za `enata) Xenet Vinterson majstorski gi spojuva glavnite junaci i nudi
svoj odgovor na pra{aweto za integracijata na ma{koto i `enskoto.
Bez ambicii da se pravat paraleli me|u dvata romani koi kako zaedni~ka ja imaat samo
o~udenata stvarnost mo`e da se re~e deka i Adamsoviot “Galakti~ki vodi~ za avtostoperi” e
svoeviden odgovor. Toj e parodi~en odgovor na Biblijata, Darvinovata teorija za potekloto
na vidovite i site ~ovekovi iluzii za negoviot status vo op{tiot red na ne{tata. Otkorenet
od svojata sakana Anglija poradi planetarnata kataklizma na Zemjata koja mu se na{la na
patot na intergalakti~kiot avtopat, glavniot junak, Artur Dent, so pomo{ na svojot prijatel,
vonzemjaninot Ford, i kompjuteriziraniot “Galakti~ki vodi~ za avtostoperi” e vovle~en vo
avantura koja mu otkriva mnogu pove}e otkolku {to e spremen da doznae. Pi{uvana vo duhot
na popularnata literatura “trilogijata” ne mo`e da se pofali so visoki stilski kvaliteti,
no poseduva osve`uva~ki neposredna narativna linija i nemilosrden humor koj mo`e da se
sporedi samo so Helerovata “Kvaka 22”.
Kako zaklu~ok neka ni poslu`at izvadocite od ovie dva romani do nekoi podobri vremiwa
koga }e ni bidat dostapni vo celost.
Тematot go podgotvi i prevede (osven raskazot na Meklejn):Liljana Bla`evska
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
73
Jim
Jarmusch
Xarmu{ - golemiot kriti~ar na Amerika koj
sovr{eno gi obrabotuva (so mnogu qubov i empatija) tokmu amerikanskite mitovi... Xarmu{
- golemiot nezavisen re`iser, vo site pozitivni
konotacii na ovoj inaku somnitelen zbor... Xarmu{ - sloboden, kreativen, mrzliv...
Tematot go podgotvi: Igor Angelkov
74
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Xarmu{ e roden 1953. vo Akron, Ohajo. Osven filmskite, niz negovite veni plivaat i
~e{ko-irski krvni zrnca (i malku germanski), dovolno za negovata li~nost da go dobie onoj
prepoznatliv “cool sjaj” na indiferenten fantom. Detstvoto i pubertetskite godini gi pominuva vo rodniot grad kade, kako {to veli toj, site se smeat, a onie {to ne go pravat toa ili
se poremeteni ili se od isto~na Evropa. No, toj e revoltiran od okolinata i odnesuvaweto
na lu|eto: “Otsekoga{ se ~uvstvuvav kako autsajder. Duri i vo Akron, kade `iveev do svojata
17 godina. Sepak, vo isto vreme se ~uvstvuvav kako vistinski Amerikanec”. So ~itawe na
razna literatura Xim uspeva da gi popolni ruralnite dupki koi seriozno se zakanuvaa da go
povle~at vo letargi~nosta na amerikanskiot tradicionalen na~in na `iveewe. Bit-dvi`eweto
ve}e dlaboko gi ima{e pu{teno svoite koreni i be{e impresivno privle~en magnet, posebno
za mladite lu|e. “Keruak go ~itav koga imav 14 godini. Vo toa vreme ne go razbirav negoviot
stil, no povtorno go prepro~itav vo sedumnaesettata godina. Pro~itav verojatno s$ {to
napi{al Keruak. Toj ne e me|u onie koi najve}e vlijaea na mene, bidej}i mnogu ~itav, no kaj nego
ja sakam jazi~nata sloboda. Go sakam negovoto delo, no ne mi e me|u omilenite pisateli. No,
duhot na Keruak i na tnr, bit-generacija mi be{e mnogu blizok koga imav 13-14 godini. Toga{
sakav da `iveam takov vid na `ivot”.
Magi~niot svet na knigite izvr{uva transmisija vrz mladoto telo na mom~eto i od maliot
amerikanski grad go transportira vo golemata betonska xungla, Wujork, kade po~nuva da studira
kni`evnost na Kolumbija univerzitetot. Tamu bez dvoumewe nasekade go “pozajmuva” svojot duh,
a za vozvrat vpiva s$ {to multinacionalnata geto kultura nudi preku “simbolisti~kite” igri.
I o~ekuvano (dali?), kako posleden i najekspresivan fenomen vo dvaesettiot vek, rokenrolot
izvr{uva najgolemo vlijanie vrz Xarmu{.
“Kon krajot na sedumdesettite bev rokenrol muzi~ar vo Wujork. Vo toa vreme ima{e mnogu
rokenrol grupi vo Wujork so ne{koluvani muzi~ari koi ne bea vo trend, kako Television, Ramones, Talking Heads, Blondie, Paty Smith, koi postojano imaa svirki po Wujork. Ne be{e mnogu
va`no da bidete virtuoz, tuku samo da izrazite nekoi svoi silni ~uvstva. Te{ko e da se ka`e
u{te koj rokenrol vlijae{e na mene zatoa {to toj poteknuva od bluzot i doa|a preku ritam
i bluzot. Moram da po~nam od ^arli Peton i Robert Xonson. Tuka e, sekako, i “angliskata
invazija” od 60-tite. Bluz-formata dobi mnogu {iroka publika, no tuka e i vlijanieto na
kantrito, bluzot i ritam-bluzot od 50-tite. Tie vlijaea i na Karl Perkins, Elvis, Xoni Ke{
i prvite rokabili peja~i, na prvite pesni na Roj Orbison koj zapo~na nova forma. Seto toa e
mnogu va`no za mene. Jas porasnav so rokenrolot i toj mi dade mnogu energija”.
Zna~i, stati~nosta na wujor{kata sredina ne go vovlekuva vo svojata izolirana ma{ina,
tuku mu v{pricuva dodatna energija koja kako meur go filtrira po amerikanskite “asfaltni
cevki” na pustinskiot zaborav. “On the Road” filozofijata e mnogu stara forma. Jas mnogu
ja sakam bidej}i obo`uvam da patuvam. Go sakam ~uv­stvo­to na ne`iveewe na nekoe odredeno
mesto, ja sakam slobodata na patuvaweto. Pred da po~nam da se zanimavam so pravewe filmovi
mnogu stopirav niz Amerika i patuvav na site mo`ni na~ini. Nemav pari da kupam kola, no se
snao|av na drugi na~ini. Patuvawata podrazbiraat da bide{ sloboden na pati{tata i toa s$
u{te mnogu me interesira”. Sepak, tokmu toj, negovoto bo`estvo, filmot, e slednata, najzna~ajna
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
75
nitka vo nadgradbata na Xarmu{. Film koj po~iva na ogromnite rokenrol i “on the road” stolbovi dlaboko vtisnati vo svesta na Xarmu{. I novite poznanici (prijateli), sekako, vlijaea
da dojdat do izraz negovite afiniteti kon filmot: “Rokenrolot vlijae{e i vrz filmskite
re`iseri Erik Mi~el, Ejmos Pol, Hauard Brukner, Sara Drajver, vrz mene i vrz drugi Wujor~ani.
Iako dobro ne ja poznavavme filmskata tehnika, imavme isti idei, ist duh, i sakavme ne{to
da ka`eme preku filmot. Nas i toga{nite muzi~ari n$ vrzuva{e ist duh. Snimavme filmovi
onaka kako {to umeevme, me|usebno sorabotuvavme vo filmot na razni na~ini: kako akteri,
tonci, razni tehni­~ari, rasvetluva~i, s$ pravevme za da si pomogneme eden na drug. I zatoa,
poradi istiot duh pove}e sum svrzan za rokenrol kulturata otkolku za tradicijata na amerikanskiot film. Amerikanskiot film e zasnovan na strogata regresivna biznis struktura na
Holivud, iako sekoga{ ima{e lu|e i nadvor od toa. No, energijata od muzi~kata scena be{e
mnogu povlijatelna od golemite mo}ni re`iserski imiwa koi voop{to ne n$ interesiraa. Ne
n$ interesira{e mo}ta, tuku izrazot”.
Po studiite na New York University Film School pod mentorstvo na Nikolas Rej, komu mu stanuva
i asistent, Xarmu{ go snima svojot prv film Postojani praznici (Permanent vacation). “Filmot
go snimiv 1979 godina. Toa e niskobuxeten film snimen za 12 000 dolari i 10 dena. Toa e mnogu
mal film i pretstavuva samo obid da napravam igran film. Prikaznata zboruva za eden mlad
~ovek od Wujork koj nema nitu rabota, nitu mesto kade da `ivee (ponekoga{ pretstojuva kaj
svojata devojka), nitu nekakva ambicija. Eden vid na bezdomnik. Filmot e portret na ova
mlado mom~e. I toj e “zaglaven” vo melodi~nosta na ^arli Parker i duri vo edna scena veli:
“Koga }e umram, pogrebajte me vo belo odelo, onakvo kakvo {to nosi ^arli Parker”.”
I negovite sledni filmovi Noviot svet (New world), koj podocna }e se pro{iri vo
celove~erniot Po~udno od rajot (Stranger than Paradise) 1984., Pod udarot na zakonot (Down
by law) 1986., Tainstveniot voz (Mistery train) 1989., i No} na zemjata (Night on Earth) 1991.,
se sredini vo koi se sretnuvaat likovi vo individualna kriza, marginalci koi se vo svet
nadvor od nivnata kontrola, igra~ki vrz koi se nafrluva `ivotot. Tie likovi se li{eni od
golemi gestovi i maniri, a nivnite sudbini se proniknati so crn humor i ponekoga{ so skoro
nezabele`liva komika, naj~esto doselenici koi se obiduvaat da se so`iveat so zemjata od
soni{tata. Pasivnosta i neambicioznosta na negovite likovi nemaat (?) avtobiografski elementi. Naprotiv, Xarmu{ saka (pak “?”) da raboti (za mali pari, of corse), da pravi filmovi,
da kadrira, da gi snima marginalnite slu~ajnosti.
“Filmot, voop{to, e zabaven i ne se {eguvam koga velam deka jas sum la`en re`i­ser. Po~nav
da rabotam so prijatelite za da izrazam ne{to. Razgovaravme za duhot na muzikata koja
denes ja narekuvaat pank-rok. Mnogu pova`no e ona {to imate da go ka`ete od mo`nostite
so koi raspolagate za da go ka`ete toa. Toa e su{tinata i na Keruak. Truman Kepot rekol
deka Keruakovite knigi ne se pi{uvani tuku ot~ukani. Negovite ograni~uvawa stanaa negova
sila. Taka jas gledam na svojata rabota. Ne go sfa}am premnogu seriozno ona {to go rabotam.
Sakam da snimam filmovi, sakam da gi gledam i da snimam vo sorabotka so tie silni lu|e. Toa e
prekrasno. Nemam namera da bidam duhovit, no nekoj edna{ go pra{al Robert Mi~am {to misli
za glumata, a ovoj rekol: “Podobro e od vistinska rabota”. Na nekoj na~in, se soglasuvam so
76
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
nego. Mnogu sum sre}en {to snimam filmovi, a ne rabotam nekoja rabota {to ja mrazam, {to
zapoznav prekrasni lu|e i imav sjaen `ivot. Se nadevam deka }e snimam filmovi dodeka mo`am
bidej}i se obiduvam da nau~am kako se pravi toa. Sekojpat koga }e go zavr{am snimaweto, sfa}
am deka duri toga{ znam kako bi trebalo da se snimi toj film. Predocna e da po~nam povtorno,
no va`no e u~eweto. Zatoa se nadevam deka i ponatamu }e snimam. Ako ne bi mo`el da snimam,
nema da se ubijam, bidej}i ima i drugi raboti vo `ivotot. No, mnogu sum sre}en {to snimam
filmovi. Sakam toa da go rabotam”.
Xarmu{ so svoite filmovi stek­na kult status. Otide mnogu podaleku od klasi~niot holivudski formali­zam, uspe{no spojuvaj}i gi ameri­kan­skata i evropskata tradi­cija i vo svoite
filmovi vnese umetni~ki osloboden duh zabele`liv i kaj mladite nezavisni amerikanski
re`iseri Stiven Soderberg, Spajk Li i Gus Van Sant.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
77
Dario Markovi}
странци во новиот свет
за филмот
Stranger than Paradise
1.
Istorijata poka`uva deka patot na ideite sekoga{ imal ist pravec: od istok kon zapad.
Eklatantni primeri za toa se hristijanstvoto i golemitegeografski otkritija od 15 vek.
Osvojuvaweto na amerikanskiot zapad isto taka trgna od isto~niot breg na kontinentot. I
dodeka istokot ve}e be{e civiliziran, zapadot se nao|a{e vo proces na konstituirawe na
civilizirano podra~je. Istokot na zapad pra}a{e “novini” koi tie prikazni gi artikuliraa
i formuliraa kako legendi, koi mnogu brzo dobivaa i mitska golemina. Taka istokot od zapadot
sozdade mitski prostor - prostor koj so silata na doselenicite od divina e pretvoren vo raj.
No, zapadot, kako mitsko mesto na amerikanskata kultura, mnogu brgu stana predmet na obrabotka
i karakteristi~en izraz na amerikanskiot duh - filmot.
Bidej}i filmot e najreprezentativen duhoven oblik na otelotvoruvaweto na amerikanskite
vrednosti, razlikata vo odnos na niv e najmanifestna vo odnosot me|u zapadniot film - Holivud,
i isto~niot film - tnr. Wujor{ka {kola.
Vo filmovite na Wujor{kata {kola tvrdiot optimisti~en individualizam podlegna pred
svojot najlut neprijatel - osamenosta. Doselenikot ostana stranec, a rajot i visoko urbanata
konglomeracija povtorno se preselija vo divinata. Istokot po~na da gi narekuva xungli, asfaltni, betonski... Vo novata divina aktivnosta i akcijata na doselenikot koj stanuva domorodec sozdavaj}i go svojot nov dom vo Noviot svet, e zameneta so pasivnosta na stranecot koj ve}
e ni{to ne mo`e da promeni. Taka amerikanskiot istok - granicata koja go odreduva pravecot
Wu Orleans-^ikago stanuva tatkovina na strancite, doselenici ~ija etni~ka raznolikost se
koncentrira vo Wujork.
2.
Po~udno od rajot (Stranger than Paradise) eksplicira tri tematski kruga {to go interesiraat
Xarmu{: osamenosta, etni~kite odnosi i odnosot kon amerikanskata tradicija. So elaborirawe
na ovie temi Xarmu{ ne vospostavuva samo svoj odnos kon ona {to denes go narekuvame “Pop
Amerikana”, tuku i kon dvete temelni tradicii na amerikanskiot film: Holivud od edna i
Wujor{kata {kola od druga strana.
Site likovi vo Po~udno od rajot se marginalci. Glaven lik e Vili (Xon Luri), Ungarec po
poteklo. Toj e eden od doselenicite koj go krie svoeto poteklo, osamenik so samo eden prijatel.
Negovata okolina e bedata na Wujork, svetskata metropola na etni~kiot miks.
Negoviot prijatel Edi e miren “de~ko od sosedstvoto” ~ii ambicii i na~in na `ivot se
78
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
paralelni so onie na negoviot prijatel. Tretiot lik vo filmot e Eva (Ester Balint), Vilievata
rodnina koja na patot za Klivlend prisilno se zadr`uva desetina dena vo Wujork kaj svojot
rodnina.
Kone~no, ~etvrtiot, mnogu va`en lik vo Xarmu{oviot film e tetka Lote, starata ungarska
gospo|a koja `ivee vo predgradieto na Klivlend.
Zaedni~ka karakteristika na site likovi e a-istori~nosta. Vremeto vo koe se dvi`at i
vreme na filmot - sega{nost.
Inicijalna situacija vo filmot, pa so toa i na glavniot lik e inercijata, krajnata neaktivnost i stati~nost - spored fizi~kite zakoni - idealnata sostojba na teloto, uverliva
otsutnost na akcija i reakcija.
Inicijalnata situacija (stati~nost, inercija, neaktivnost) ja naru{uva Evinoto doa­|awe.
Iako vedna{ na po~etokot e razo~arana od prostorot vo koj `ivee nejziniot rodnina, taa so
povremena aktivnost (kradewe na proizvodi od samoposlugata, ras~i­stuvawe na stanot) i so
neprifa}aweto na “pravilata za igra” (samostojno {etawe po opasnite kvartovi, proglasuvaweto na amerikanskiot fudbal za glupava igra, gadewe nad mesoto od paketot “TV-ve~era”) }
e go podigne emocionalnoto nivo na ve}e asimili­raniot rodnina, no i na negoviot prijatel.
Vo taa smisla “idealnata sostojba na teloto” }e bide naru{ena. No, inertnosta i ponatamu }
e funkcionira: so nekoja sila pridvi`e­noto telo se dvi`i iako taa sila ve}e ne deluva na
teloto. Za da zastane, potrebna e protivsila. Otsutnosta na protivsila mu ovozmo`uva na teloto
beskone~no dvi`ewe. Tetka Lote ne uspeva da ja zapre inercijata na trojcata lu|e i da gi vrati
vo nivnata idealna (“rajska?”) sostojba na miruvawe. So promenata na fizi~kata sostojba svetot
dobiva neobi~ni, ~udni zna~ewa. Idealnata sostojba gi gubi svoite atributi i se pretvora vo
svoja sprotivnost. Rajot stanuva ~uden, tu|, mo`ebi duri i sprotiven na sebesi - pekol.
Pekolot e mo`no da se otkrie duri toga{ koga mo`nosta za ukinuvawe na rajot e vidliva. Toa
e rezultat na Evinoto doa|awe i zaminuvawe. S$ {to vo filmot }e se slu~i ponatamu e rezultat
na gubeweto na rajot. Izgubeniot raj e po~etok na istorijata, svest za sebesi i vremeto, koja go
nosi ona najopasnoto: doznavawe za izgubenata nevinost na neznaeweto.
No, istorijata barem delumno se povtoruva. Eva (sigurno ne slu~ajno se vika taka) ja naru{uva
“idealnata sostojba na teloto”. I kako {to rajskata Eva slu~ajno go doznava ona {to ne treba
da go znae, taka i evropskata Eva slu~ajno go zapoznava asimiliraniot Amerikanec: rajot {to
go poznavala prestanal da bide toa. Ona {to Vili go otkriva e samotijata, a samotijata se
pretvora vo pekol duri toga{ koga vo nekogo }e se predvidi mo`nosta za nejzino ukinuvawe.
So toa redosledot na nastanite vo filmot, kako i naslovot na filmot, mo`e da se interpretira kako Xarmu{ova ne kritika, tuku deskripcija na gubeweto na ameri­kanskata nevinost,
prvenstveno niz doznavaweto deka rajot e zaguben.
3.
Vo klasi~niot holivudski film Amerikancite se so visok moral i duh. Tie im poka`uvaat
na umornite Evropjani i Azijci, zatvorenicite na dolgite istoriski tradi­cii, kako treba da
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
79
se napravi ne{to. Xarmu{ovite filmovi sugeriraat presvrt. Vo fil­mot Po~udno od rajot Evropjankata gi budi Amerikancite od letargija. I {to e naj­bitno, taa gi potsetuva i gi naveduva
na vra}awe na klasi~niot amerikanski `ivot - patuvaweto, baraweto na sre}ata. So toa inicijalnata situacija na miruvawe se pret­vora vo patuvawe, no, mnogu poprecizno zvu~i - inertno,
skoro pravolinisko dvi­`ewe. Kako {to inertnosta na teloto e temel na negovoto miruvawe,
ista e i pri~inata za negovoto dvi`ewe.
No, so doa|aweto na celta rabotite sepak se menuvaat. Blesokot od emocii rezul­tira so
avantura, koja }e rezultira so povtorna osamenost. Krajot na filmot e dvojno znakovit: Amerikancite, iako Evropjanite mo`at da gi pridvi`at, na krajot od niv ne dobivaat ni{to. Od druga
strana, krajot na filmot poka`uva deka Xarmu{ se zanimava so paralelnite, no inkompatibilni
`ivotni pati{ta na svoite likovi, i so toa razdelbata e nu`na.
4.
Temelnata otsutnost na istori~noto, koja e bitna sprotivstavenost na amerikan­skiot klasi~en
film, jasno e eksplicirana niz Xarmu{oviot re`iserski stil.
Iako prikaznata postoi, Xarmu{ ja uni{tuva so minimalisti~ka, asketska re`ija. Iako
podelen so tri me|unaslovi (Noviot svet, Edna godina podocna i Raj), filmot go so~inuvaat dve
jasno odvoeni celini: slu~uvawata vo Wujork i patuvaweto vo Kliv­lend, a potoa i na Florida.
No, i za niv se karakteristi~ni dve raboti: repetitiv­no­sta kako eden vid eksperimentalnost,
i deskriptivnosta manifestirana niz mnogu izme­ne­tata uloga na horizontalnite agli na
kamerata. Ovie postapki skoro potpolno ja sogoluvaat mnogu proyirnata narativna nitka, no,
naracijata Xarmu{ ni eden moment ne prestanuva da ja kontrolira.
Bidej}i temelnata situacija e inertnosta, a perspektivata a-istori~na, mnogu retki se
pomestuvawata na kamerata. Vo celiot film postoi samo edno lateralno vozewe so kamerata
i toa na samiot po~etok na filmot koga Eva pominuva niz Wujor{koto predgradie. Posle toa,
sekoja situacija e prika`ana od nekolku razli~ni horizontalni agli, a temelni monta`ni
premini se zatemnuvawata. ^estata i naglasena upotreba na horizontalnite agli na kamerata
ne ja naglasuva samo stati~nosta na poedine~niot kadar, tuku sugerira i potpolna prostorna
dezorientacija na likovite. Spored toa, mnogu e interesno kako Xarmu{ go realizira patuvaweto: kamerata e smestena vo avtomobil, pa nieden del od okolinata ne e prepoznatliv. Taka
i ne e neobi~no {to pri trgnuvaweto na pat, dvajcata prijateli }e soprat eden slu~aen minuva~
i }e go pra{aat vo koj pravec e Klivlend.
No, spored krajot na filmot, so natrupuvawe na fabularnite elementi, se menuvaat i vizurite od koi se nabquduvaat poedine~ni sceni. Taka kamerata s$ po~esto se nao|a vo eksterier,
a planovite se s$ po{iroki.
Indikativna e i otsutnosta na vertikalnite agli. Imeno, vertikalnite agli go deformiraat
snimeniot objekt i so samoto toa, nosat vidliv zna~aen naboj. Vo celiot film postoi samo eden
80
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
ekstremen goren rekurs i toa vo momentot koga Vili i Edi, po partijata poker, odlu~uvaat da
ja posetat Eva.
Me|utoa, otsutnosta na vertikalnite agli nosi mnogu jasno zna~ewe. Bidej}i tie, zaradi
deformiraweto na prika`anite predmeti, se optovareni so zna~ewe - retori~ki, psiholo{ki
itn. - nivnata otsutnost uka`uva na Xarmu{ovata sklonost kon dedramatizacija, antipsihologija,
ru{ewe na narativnata kohezija i izbegnuvawe (prividno?) na kriti~kiot komentar.
Toa se elementi {to Xarmu{ & gi dol`i na Wujor{kata {kola. No, tokmu tie upatuvaat i na
“klasi~nite, holivudski” elementi na Xarmu{ovata re`ija.
Imeno, minimalisti~kata i asketska re`iserska postapka optimalno e funkcio­nalna, i
vsu{nost, vo funkcija na kr{livata narativna struktura. Otsutnosta na nagla­seni vizuelni
senzacii ovozmo`uva jasno prepoznavawe na fabularnata, naglaseno literarna konstrukcija,
pa, vo vrska so toa, i maksimalnoto koncentrirawe kon odnosot ~ovek-svet (op{testvo, istorija)
{to e edna od bitnite karakteristiki na klasi~niot holivudski film.
Vo taa smisla, Xarmu{ e prv amerikanski avtor, kako {to toa e i Robert Altman. Toj, imeno,
re`iserskiot pristap na Wujor{kata {kola go uskladuva so narativnosta na Holivud na toj
na~in {to od edna strana ja minimalizira wujor{kata eksperimen­talnata postapka, a od druga,
isto taka, ja poednostavuva i ja sveduva na samo eden aspekt razgranetata holivudska fabula.
So povrzuvawe na ovie dominantni strui vo amerikanskiot film, Xarmu{ go iska`uva ne samo
svojot stav kon “klasi~nite” i “avangardni” amerikanski vrednosti, tuku i kon “klasi~nite” i
“avangardni” duhovni vrednosti, najjasno eksplicirani niz amerikanskiot film. Spored toa,
da zaklu~ime: “klasi~nata holivudska sodr`ina” od edna i “avangardniot, eksperimentalen”
pristap od druga strana, e predmet so koj se zanimava Xarmu{ vo Po~udno od rajot. Bidej}i
klasi~niot film eksplicira i klasi~ni, tradicionalni vrednosti, dodeka Wujork, so eksperiment (ponekoga{ i so dokumentarizam) gi doveduva vo pra{awe, Xarmu{ preku “konfliktot” na
globalnite filmski opredeluvawa }e gi opi{e i globalnite protivre~nosti na amerikanskoto
op{testvo i negovata popularna kultura.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
81
Jim about Film (izvadoci od intervjua):
< Te{ko mi e da protolkuvam {to se slu~i so nenadejnata popularnost na mojot vtor film
Po~udno od rajot. Izgleda imav mnogu sre}a. Filmot go snimiv vo vreme koga lu|eto bea umorni.
Toga{ MTV be{e na svojot po~etok. Lu|eto bea zasiteni od postojano istiot imix, dvi`ewe.
Filmot be{e moja reakcija na toa i protiv toa. Nekako lu|eto se zainteresiraa za toj film {to
ne mo`ev da pretpostavam za vreme na snimaweto. Se obiduvavme da napravime film {to }e ni
se dopadne nam, na akterite, na lu|eto {to go pravea filmot. Imavme sre}a {to lu|eto otidoa
da go gledaat, a ne veruvavme deka }e odat da go gledaat.
Mnogumina va{ata rabota ja povrzuvaat so wujor{kite minimalisti. Me|utoa, se ~ini deka
re`iserite {to vie najmnogu gi cenite (mislam na Godar, Rivet, Nikolas Rej i dr.) ne se, ako
s$ se zeme vo predvid, ba{ minimalisti.
< Jas vsu{nost ne znam {to e to~no wujor{kiot minimalizam. Jas sakam ~isti raboti koi ne
se preoptovareni so vi{ok idei nitu so vizuelni stimulacii.Jas sakam minimalisti~ki sliki,
isto taka. No istovremeno sakam raboti koi mnogu se razlikuvaat od moite estetski kriteriumi.
Na primer, gi sakam filmovite na Kasavetis i Robert Frank, bidej}i se intuitivni. Go sakam
duri i na~inot na koi se snimeni, mnogu od niv so kamera na raka. Toa mi e tolku ~udno i so toa
sum posebno impresioniran, bidej}i jas ne sum vo sostojba toa da go napravam. Zna~i, te{ko e da
se govori za vlijanijata: ponekoga{ na ~ovek pove}e vlijaat raboti koi se daleku od negovite
estetskite principi otkolku onie {to mu se poblizu.
Kakov vid pomo{ vi dadoa drugite re`iseri vo tekot na snimaweto na “Po~udno od rajot”?
< Venders i negoviot producent Kris Severni~ mi pomogaa od samiot po~etok davaj}i mi
filmska lenta koja im preostanala od “Sostojba na ne{tata”. Kris mi vele{e: “Zo{to ti ne
bi napravil film od pet minuti? Mo`ebi bi mo`ele da go distribuirame kako kratkometra`en
film i da go prika`eme pred “Sostojba na ne{tata”?” Mi ostana u{te ~etirieset do pedeset
minuti film i jas po~nav da pi{uvam ne{to {to bi traelo polovina ~as. Na slednata sredba
im rekov: “Mislam deka bi mo`el da napravam ne{to evtino vo tekot na sledniot vikend”.
Mi odgovorija: “Dobro, ima{ ~etirieset minuti filmska lenta za film od polovina ~as i
nie sme spremni da go finansirame toa so minimalen buxet”. Spored toa, kompanijata “Grey
city” go finansira{e najgolemiot del od filmot: kusometra`niot film ~ine{e 8000 dolari,
jas dadov 2000 i tie ostatokot. Posle toa za vreme na monta`ata na prviot del, jas napi{av
dolgometra`en film so prodol`enie na prikaznata i dodeka barav pari za prodol`uvawe na
snimaweto, “Grey city” po~na so snimawe na eden drug proekt i taka ne mo`e{e da mi pomogne
mene. Pol Bartel se zainteresira za proektot koga go vide kusometra`niot film: toj nema{e
sredstva za finansirawe na ostatokot od filmot, no mi pozajmi suma koja morav da ja vratam
na kompanijata “Grey city” za legalno da mo`am da najdam drug producent. Za dolgata verzija @
an-Mari [traub i Daniela mi dadoa filmska lenta koja im ostanala od filmot “Amerika Rapports de classes”, koj e snimen vo Soedinetite Dr`avi. Toa go iskoristiv za crnite “blankovi”
vo filmot. Bidej}i na negativot ne e dovolno da se pravat crni vmetnuvawa, treba da se koristi
filmskata lenta koja treba da se razvie duri i ako ne bila eksponirana, za da dobiete jasen
82
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
negativ od koj se pravi crna kopija.Taka filmskata lenta {to tie mi ja dadoa e koristena za
crnite delovi: potoa, koga dojdov do pari, im go vrativ svojot dolg.
< Od druga strana, dodeka go montirav prviot del od filmot vo svojot stan na “moviola” so
vertikalen ekran, Robert Frank doa|a{e dva pati sedmi~no da go vidi napredokot i ritamot na
filmot. Toj najmnogu mi pomaga{e da go najdam vistinskiot ritam; na edno mesto sugerira{e
da go promenam redot na sekvencite i taka ostana i vo definitivnata verzija.
Zna~i, “Po~udno od rajot” be{e mnogu evtin film?
< Sakate da ka`ete mnogu beden. Koga otsednavme vo toj mal hotel na Florida, vo nego se smesti
celata ekipa. Bea samo ~etiri sobi. Nemavme dovolno kreveti, pa naizmeni~no spievme na podot.
Scena od филмот
Stranger than Paradise
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
83
Jurica Pavi~i}
со диверзија против
каузалноста (Down by law)
Filmot Pod udarot na zakonot (Down by law) ima posebno mesto vo filmografijata na Xim
Xarmu{. Prvo, so toa {to e sreden: opusot na ovoj re`iser se deli na filmovi pred i filmovi
po ovoj: poetski poinaku, produkciski poinaku i razli~ni preokupacii. Ponatamu, Pod udarot
na zakonot prv pat na Xarmu{ mu ja donesuva nepodelenata qubov na filmskata publika: iako
u{te Po~udno od rajot na avtorot mu donese nagrada vo Kan i respekt na publikata, Pod udarot
na zakonot so svojot komercijalen uspeh (nezamisliv za crno-bel nezavisen film) go napravi
Xarmu{ institucija na sovremenata kultura.
Toj film e tolku poseben, iako na prv pogled e beskrajno ednostaven. Poznava~ite na raniot
i docniot Xarmu{ (kolku takvata podelba ima smisla kaj re`iser so samo pet filma?) otprvin
nema da gi pronajdat onie preokupacii, barem ne formalnite, svojstveni za prvite i podocnite
negovi filmovi. Po~udno od rajot, pofalen vo Kan 1985., poka`uva{e avangardna sklonost kon
formalniot eksperiment. Gadnite dolgi zatemnuvawa, potoa cikli~nata kompozicija kadarsekvenca koja po pravilo zavr{uva kako {to po~nuva, potoa eksperimentite so polutotalot vo
enterier i stati~nata kamera, dijalogot vo tekot na zatemnuvaweto i dol`inata na kadarot
(naj~esto za dol`ina pogolem od vistinskata) go pravea Po~udno od rajot formalno bizaren,
krajno apstrakten film koj poznava~ite na Ozu gi naveduva{e na paraleli. Vo Pod udarot na
zakonot toa edvaj go ima. Xarmu{ i ponatamu go koristi black-out-ot, no ni oddaleku taka radikaliziran. Se otka`uva od cikli~nosta na kadarot i negovata dol`ina i go poka`uva mnogu
poekonomi~noto, ponarativnoto i poneutralnoto lice na svojot stil.
84
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Pod udarot na zakonot ne gi poseduva nitu temelnite karakteristiki na Wujor{kata {kola,
na Tainstveniot voz i na No} na zemjata. Ovie dva filma eksperimentiraat so premisite na
sekoe raska`uvawe: likot, prostorot i vremeto. Za razlika od niv, Pod udarot na zakonot deluva
beznade`no poednostavno: tipi~na pikareska so izglancani epizodi, pravoliniski kontinuitet
i edna fabularna linija. I spored tipologijata na zavr{nicata, Pod udarot na zakonot ne gi
povtoruva ekstremite na drugite Xarmu{ovi filmovi. Dodeka Po~udno od rajot ima pomalkupove}e zatvoren kraj so elementi na deus ex machina, a Tainstveniot voz potpolno otvoren
kraj, Pod udarot na zakonot e me{avina: naglo doa|a krajot, nikako organski ili o~ekuvan, no
donesuva ispolnuvawe i razre{uvawe: vo taa smisla ne e otvoren bidej}i gi iscrpuva svoite
sredni motivi: Roberto Beniwi se `eni, a Tom Vejts i Xon Luri se raziduvaat. Kone~no, Pod
udarot na zakonot nema ni taka o~igledna metatekstualna vrska kako Po~udno od rajot (spored
Ozu, ~ii filmovi likot gi nabrojuva kako kowi od izve{taj za kowska trka) ili Tainstveniot
voz (kon Elvis Prisli i mitot za Grejslend). Ona {to jasno se gleda vo sekoj kadar od filmot, e
fascinacijata od Luizijana, i toa podednakvo od francuskata kolonijalna arhitektura na Wu
Orleans, toplata i vla`na klima koja tera na povra}awe, kako i od lavirintite na mo~uri{nata
delta na Misisipi - od prostorite koi, so promeni potrebni zaradi otsutnosta na bojata, sli~no
gi tretira Volter Hil vo Ju`niot komfor. Vo intervjuto so Xon Vretal od 1989. Xarmu{ veli:
“Ako patuvate po vnatre{nosta na Amerika, nadvor od golemite gradovi, toga{ taa
vi izgleda kako da e vremenski iskrivena.Pove}eto Amerikanci navistina veruvaat deka
Amerika e centar na svetot, a deka sekade okolu niv e ekonomijata na tretiot svet. Toa e
ona ~uvstvo deka Amerika zastanala na vrvot od svojata mo} vo pedesetitte i jas u`ivam
vo svoite filmovi da go dadam ovoj vid bezvremenost, iako spored moeto mislewe site tie
se sepak vo sega{nosta”.
Ovde toa e nadistorisko, od arhetipovi sozdadeno oprostoruvawe dovedeno do krajnost: Pod
udarot na zakonot bi mo`el da se slu~uva i vo sredniot vek. Edna to~ka na vrzuvawe sigurno
e dolgoto no}no vozewe niz Wu Orleans so koe zapo~nuva filmot sledeno so pesnata na Vejts,
Jockey Full of Bourbon od albumot Rain dogs. Dovolno za ubivawe na dejstvoto: vo tie dve minuti
gleda~ot e izbombardiran od Xarmu{ovoto gledawe na Amerika kako istoriska kanta za |ubre.
Nikade kako tuka Xarmu{ ne e u~enik na Antowoni. Iako me|u niv ima sli~nosti (motivot na
patuvaweto i sklonosta kon kampuvawe), sepak nikoga{ ne bile poblizu otkolku vo postojanoto
povtoruvawe na motivot na kulturolo{kata tradicija, posebno na arhitekturata, a kaj Xarmu{
i na jazikot i muzikata, so koi likovite ne se vo sostojba da komuniciraat.
Sekako, Pod udarot na zakonot doveduva nekoi Xarmu{ovi preokupacii do orgazam. Taka
e so negovata fascinacija so jazi~kite kalamburi, bilingvizmot, jazi~nite gre{ki i komunikaciskite te{kotii: ova e izvor i na beskrajnata zabavnost na filmot - dovolno e da se
setime na scenata koga pijaniot Vejts na Beniwi-eviot pozdrav odgovara “buzz of” ({etaj,
kidaj), koj sfa}aj}i go toa kako pozdrav, go zapi{uva vo tefter~eto kako fraza, i ja ve`ba za
nejzina upotreba (Thank you. Buzz of you too). Osven toa, motivot na patot, prisuten vo pove}
eto filmovi na Xarmu{, ovde e naj~ist. Patot e izgleda najstar raska`uva~ki motiv voop{to.
Toj funkcionira vo brojni filmovi, me|u niv i vo onie na Vim Venders, koi re~isi sigurno ja
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
85
imaat strukturata na “pilgrims progress”: Alisa vo gradovite, Sostojba na ne{tata, So tekot
na vremeto, Leto vo gradot, pa i neodamne{niot Do krajot na svetot. I Venders i Xarmu{
bea u~enici na Nikolas Rej (vrskata na obajcata so u~itelot e posebno pra{awe), i vo prvata
faza na recepcija na Xarmu{ kaj nas, koga be{e pomalku-pove}e poznat samo po Pod udarot na
zakonot, ovie dva re`iseri preterano bea doveduvani vo vrska: prete`no po motivot na patot.
No, tokmu mestoto na nivnata sli~nost e i mesto kade tie dva velikana na sovremeniot film se
raziduvaat: se raziduvaat kako Evropjanin i Amerikanec, kako modernist i post-modernist, i
kone~no, kako filma{ na sedumdesettite i filma{ na osumdesettite.
Site Vendersovi patuvawa se alegorija i site zavr{uvaat ili so zapoznavawe na “sostojbata na ne{tata” ili so definitivna nemo`nost za toa otkrivawe. Nasproti toa, Xarmu{ovoto
patuvawe na trojcata probisveti niz Luizijana e li{eno od sekakva alegori~nost. Od nekolku
pri~ini: prvo, dobro e motivirano, {to ne e ba{ slu~ajno kaj re`iser koj ba{ i ne vnimava na
kauzalnata cvrstina na dejstvieto; vtoro, toa ne donesuva nikakov kvalitativen skok vo `ivotot
i svesta na likovite. Vo poslednata scena na krstopatot Tom Vejts i Xon Luri se razdeluvaat
bez rakuvawe po avanturata. @ivotot na nieden od niv ne e promenet so sredbata i dvajcata
mu se vra}aat na mina­tiot `ivot, stati~en i bespomo{en: filmot, da se potsetime, po~nuva
so brbore­weto na nivnite `eni. Likovite se kako to~ki koi se sretnale vo prostorot i bez
interakcija go prodol`ile patot vo op{tata entropija. Zna~i, celata avantura vo Pod udarot
na zakonot ima funkcija na onaa prostorna i/ili vremenska to~ka od Tainstveniot voz i No}
na zemjata. Ona {to vo podocne`nite filmovi go interesira{e kako ekstenzija, natrupuvawe
na prostorno-vremenskite koincidencii i ispituvawe na slu~ajot kako negacija na smislenoto raska`uvawe, ovde go interesira kako inten­zija: celiot Pod udarot na zakonot e eden
takov slu~aj. Dodeka institucijata na pri~i­nite i posledicite vo podocne`nite filmovi e
naru{ena so samata struktura na omnibusot koj vrzuva bez organska vrska, ovde kauzalnosta e
napadnata vo vnatre{nosta na prikaznata. Vo Pod udarot na zakonot probisvetite doa|aat vo
zatvor nevini, a dobriot kako ubiec. Likovite begaat od zatvorot bez objasnuvawe, kako {to e
neobjasnivo kogaNikoleta Bra{i srede xunglata vo Misisipi go nao|a ba{ - Beniwi. I na kraj,
celiot splet od nastani rezultira, kako {to rekovme, so toa {to so protagonistite ni{to ne se
slu~i. Prikaznata nema{e posledica. A toa vo nekoja raka e i sprotivno na definicijata na
prikaznata kako premin od eden stabilen sostav vo drug, spored Lotman, da re~eme.
Xarmu{ vo edno intervju re~e deka “mnogu ~esto mislite mu odlutuvaat i po~nuva da zamisluva {to se slu~uva pome|u momentite vo dramata koi se gledaat. I toa e nekako tokmu ona
{to se obiduvam da go napravam, da ne gi poka`uvam dramskite momenti, tuku na publikata da
& prepu{tam da zabele`i {to se slu~uva me|u niv”. I vo Pod udarot na zakonot i vo drugite
filmovi, toj elipti~no gi preskoknuva dinami~kite i prelomni motivi: zatvoraweto, begstvoto
od zatvorot, Beniwi-evoto dodvoruvawe na Bra{i. Toj dozvoluva da n$ {okira fait accompli : toa
deka junacite se nao|aat vo zatvor, deka izbegale od nego, deka Beniwi i Bra{i se pregrnuvaat.
Osven toa, kako {to poka`avme, celiot film ja povtoruva cikli~nata struktura: po~etna polo`ba,
dvi`ewe i slu~uvawe, pa vra}awe kon inicijalnata to~ka. Vo ovoj film ja nema cikli~nosta na
nivo na kadar, no ja ima filmot vo celina, kako i sekoja sekvenca posebno. Primer se antologiskite sekvenci od zatvorot, na pr. ona koga zatvorenicite skandiraat: I scream you scream
86
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
we all scream for Ice cream, ili onaa koga Beniwi propoveda kako na kartawe ubil ~ovek so
bilijarska kugla. Dvete ja povtoruvaat navedenata struktura: stati~na po~etna situacija, potoa
nenadeen nastan koj eskalira, i vo ~asot koga o~ekuvame ednakvo koreniti posledici sledi vra}
awe na starata sostojba bez o~ekuvanite promeni. Sekako, so strukturalisti~ki re~nik, stanuva
zbor za ostra minus-postapka koja gi ironizira konvenciite na raska`uvaweto: linearen
razvoj, pri~inska-posledi~nost, nastanot kako takov, a na vrvot od seto toa e ironiziraweto
na alegoriskata komponenta na raska`uvaweto. Na taa postapka Pod udarot na zakonot & ja
dol`i svojata zabavnost, no i svojata enigmati~na otvorenost i neobjasnivost. Toj e diverzija
protiv kauzalnosta i zatvorenosta.
Iako na prv pogled “obi~en”, Pod udarot na zakonot e film vo koj Xarmu{ nudi mo­`ebi
najmnogu vo toj pravec. Ona {to go opsednuva vo drugite filmovi na nivoto na imanentniot
filmski izraz (monta`i, kadrirawe, vozewe), ili na nivoto na kompozi­cijata, ovde e integrirano vo prikaznata vo celost i vo sekvencata kako narativna gradivna “novela”. Spored
toa Pod udarot na zakonot se nao|a na sredinata ne samo hronolo{ki. Toj vo mnogu ne{ta e i
najslo`en film na Xarmu{ koj mora da sovlada mnogu te{kotii i koj najdiskretno gi prezentira
avtorovite interesi. Zatoa i ne e ~udno {to stanuva zbor za najpopularniot film na Xarmu{.
Jim about Film (izvadoci od intervjua):
Kako go definirate angliskiot izraz “down by law”?
< Toa e komplicirano. “Down by law” e izraz od slengot na crne~kiot jazik kogo prvpat go
sretnav vo Wujork vo vrska so “Hiphop-ot”. Izrazot poteknuva od Ju`en Bronks. Kolku {to
znam, se pojavil nekade vo dvaesettite godini koga Crncite po~nale da doa|aat od selata vo
urbanite zoni na Severot. Onoj moment koga tie smetale deka gi zapoznale gradskite ulici,
ili koga toa i ostanatite go mislele za niv, tie bile “down by law” (pritisnati od zakonot).
Takvo objasnuvawe najdov vo re~ni~kiot sleng. Me|utoa, od toga{ ovoj izraz se koristel vo
zatvorite, kade ozna~uval ne{to {to povrzuva cvrsto, bratski: ako nekoj bil “down by law”,
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
87
toa zna~elo deka bil brat po krv za vas - ako toj prv izlezel od zatvorot, toga{ toj ja prezemal
gri`ata za va{eto semejstvo. Potoa, vo sedumdesettite godini, ovoj izraz se koristel vo sleng
me|u maloletni~kite bandi, i i vo ovoj slu~aj zna~el ne{to krajno bratsko: ako e nekoj “down
by law”, so vas, toa glavno zna~elo deka bez strav ste mo`ele da mu go doverite duri i va{iot
`ivot. Vo me|uvreme toj izraz ja zagubil svojata sila i sega zna~i deka nekoj e blizok so vas
ili deka vi e ne{to blisko. Toa ve}e ja nema onaa sila od nekoga{.
Go sakam ovoj naslov, zatoa {to ako vo slengot ne se znae ovoj izraz, mo`e da se pretpostavi
deka zna~i tokmu sprotivno, deka zna~i “ukinat so zakon”: dodeka vsu{nost toj zna~i ne{to vo
red - OK. Ja sakam ovaa dvosmislenost, odnosno idejata deka toa e protiv smislata, deka ima
obratna smisla.
Koga filmot go pretstavuvavte vo Toronto i Wujork, rekovte deka gi pottiknuvavte
akterite da glumat neiskreno.
< Toa be{e {ega pome|u Tom Vejts, Xon Luri, Roberto Beiwi i mene za vreme na snimaweto na
filmot. Koga akterite ne bea dovolno suptilni, pridru`uvaj}i se kon nivnata igra, im zboruvav
posle snimaweto: “Igrate premnogu dobro - nie bi sakale da glumite pomalku iskreno”. Toa be{e
samo {ega akterite da se pottiknat za podobra gluma. Za mene be{e va`no deka li~nostite Xek
i Zak imaa ista koncepcija na `ivotot i deka vsu{nost se nao|aat vo isti `ivotni okolnosti
- nesvesni za svoite sopstveni slabosti, dvajcata se na pat da potonat. Ne sakav tiv dvajca da
imaat razli~ni koncepcii zo{to toga{ Roberto vo odnos na niv bi imal drug efekt. Na samiot
po~etok, koga po~nuvavme so rabotata, Xon i Tom sakaa da im odredam poinakvi koncepcii otkolku {to imav zamisleno, {to spored moeto mislewe ne bi mo`elo da bide del od prikaznata
koja ja zamisliv.
Interesno e deka ulogata na Roberto, sprotivno na nivnite ulogi, izgleda kako nepot­polno
definirana. Nie ne znaeme zo{to toj doa|a vo Amerika, i faktot deka nie podocna ne go
gledame ubistvoto {to go vr{i, a go doveduvaat vo zatvot, go menuva na­{iot odnos kon nego.
Vsu{nost, izgleda kako Roberto da postoi vo drug poredok na ne{tata otkolku vo stvarnosta
vo koja `iveat i ostanatite.
< Osven faktot {to toj e nepopravliv optimist, negovata fantazija e mnogu otvo­re­na, polna
so vpe~atoci od poezijata i filmovite koi gi gledal, vpe~atoci koi na drugite li~nosti ne
im se taka bliski. Koga Roberto citira ise~ok od Volt Vitmen na italijanski, vo sekvencata
vo zatvorot, i koga li~nosta {to ja tolkuva Tom Vejts }e vikne “Volt Vitman” - toa e kako da se
prisetuva na nekoe ime {to go ~ul u{te vo u~ili­{teto, no vo sekoj slu~aj toa nemu ni{to ne mu
zna~i, ne so~inuva del od negovata svest.
U{te eden propust vo vrska so Roberto e i toa deka ne se znae kako izleguvaat od zatvorot.
< Imate pravo. Postoi edna nejasna ideja kako bi mo`ele da izbegaat od zatvorot, ideja {to
toj ja gledal vo nekoj amerikanski film vo Italija. No, mo`ebi zatoa {to jas sakam da pi{uvam
za li~nost - sobiram sitni elementi mislej}i na li~nosta, a toga{ toa me vodi kon odvivawe
na dejstvoto vo koe ja vklopuvam li~nosta, zatoa elementite od samata prikazna ne se za mene
od posebna va`nost. Mislam deka i so tolku minimalno dejstvo mo`am da izvle~am situacija
koja vo normalni uslovi izgleda neverojatna i neprifatliva za publikata. No, publikata saka
88
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
da ja prifati bidej}i e sodr`ana vo tie li~nosti, a ne vo samiot zaplet so voobi~aenite presvrti. Sli~no e i vo Po~udno od rajot koga Eva po gre{ka se nao|a so golema suma pari. Isto e i
koga taa odi na aerodromot vo Florida za da fati avion za Budimpe{ta. Normalno, publikata
ne bi trebalo da prifati takvi raboti, kako ni tolku sceni od zatvorot, pa ni otkritieto na
Nikoleta vo mo~uri{teto.
Ona vo {to ste posebno jaki e na~inot na koj angliskiot jazik se iskrivuva i ne­za­­bele`livo
se zbogatuva koga go govorat stranci. Vo svoite mladi denovi se zanima­vavte so preveduvawe
na poezija od jazik {to ne go razbiravte. Sega bukvalno gi ispol­nu­vate svoite filmovi so
stranci koi zboruvaat angliski. “Pod udarot na zakonot” i va{iot podocen kratok film
“Kafe i cigari” profitiraa od prisustvoto i inspira­cijata od tnr. “pidgin” angliski, kogo
vo filmot go zboruva tokmu Roberto Beniwi. Pa, iako smeeweto na smetka na strancite ne
e nekoja retka forma na humor, kaj vas toa pominuva bidej}i vie go upotrebuvate koga s$ }e
trgne naopaku.
< Gi sakam gre{kite {to gi pravat lu|eto izrazuvaj}i se; tie nekako vi davaat podlaboko ~uvstvo
za likot, otkolku toj da govori sovr{eno to~no. Toa e del od nivnata li~nost. Gre{kite ~esto
se mnogu pointeresni od ispravno napravenite raboti. Pod udarot na zakonot e film tokmu
za toa: Bobovoto ~uvstvo za angliskiot jazik navistina ne e sovr{eno, no toj sepak mo`e da
komunicira so sekoj Amerikanec vo filmot, mnogu polesno otkolku {to tie uspevaat me|usebno.
Berenis Rejno ima{e interesna ideja za kadriraweto na “Pod udarot na zakonot”. Nejzinata
kompozicija e mnogu zgusnata po visinata i dlabinata na kadarot, so linii koi se gubat samo
na levo i na desno, no ne i pred, nad i pod slu~uvawata vo kadarot. Vo “Po~udno od rajot” ima
pove}e razni kadrovi koi ne mo`at da se vidat vo ovoj film.
< “Rajot” za mene be{e film za na~inot na gledawe na rabotite i samiot oblik na filmot go
naglasuva toa: Pod udarot na zakonot - toa e da se poka`e poinakva perspektiva na rabotite
so pomo{ na taa angelska li~nost, Roberto. Toa e ona {to go sugerira{e stilot na snimaweto.
Zna~i, vo vnatre{nosta na sekvencata postojat razni gledi{ta na akcijata, no li~nostite se
cvrsto postaveni vo kadarot, vo nekoja raka pocvrsto i od “Rajot”. Na primer, mnogu sceni
imaat golema dlabina na kadarot - scenite na po~etokot so Xek i Bobi i so Zak i Loreta. Nema
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
89
ni edna snimka na edna li~nost a drugata li~nost da ne se nao|a vo dlabinata na kadarot.
Nema ni gro-planovi, ni rezovi, ni subjektivni kadrovi, osven ako li~nosta e vo samiot kadar.
Postoi, zna~i, nekoj vid zatvorawe vo kadarot, iako postoi otvorawe od drug agol i od druga
perspektiva na istata scena.
Robi Miler i jas mnogu razgovaravme za vizuelnata vertikala na klasi~niot “crn film” od
krajot na ~etiriesettite - koj be{e vrzan za urbaniot ambient - i za sekoga{ horizontalnata
kompozicija na vesternot - zaradi pejsa`ot. A nie sakavme, na nekoj na~in, da najdeme sredina,
istovremeno ~uvaj}i go logi~niot stil za site tri dela vo filmot. Prviot del e silno urban,
sredniot del kompletno se odigruva vo zatvorska }elija, a tretiot del se odviva nadvor, vo
priroden ambient. Nie se obidovme da najdeme kompozicija koja bi bila ne{to pome|u ovie
dve - nitu horizontalna nitu vertikalna, kompozicija koja bi imala stilisti~ka linija, a
pritoa li~nostite da bidat vo vnatre{nosta na kadarot.
Kako da postoi otsustvo na slu~uvawe “nadvor od kadarot”. Edinstveni momenti vo koi se
~uvstvuva toa “nadvor od kadarot”, toa se strani~nite trevelinzi.
< Duri i toga{, li~nostite se zadr`ani vo kadarot. Osven vo prologot, kade nema nikakva
li~nost. Celiot po~etok be{e samo na~in da se sugerira temata na filmot: da se napu{ti ne{to.
Prviot treveling po~nuva so mnogu kratok fiksen kadar na mrtove~ka kola, a potoa kamerata
se oddale~uva. Site ostanati kadri pred {picata se vo dvi`ewe, osven kratkite snimki pri
pretstavuvaweto na li~nostite.
Zo{to filmot go po~navte so mrtove~ka kola?
< Od li~ni pri~ini. I zatoa {to, li~nostite na Xek i Zak za mene se tokmu vo proces na duhovno
umirawe - tie ne se svesni nitu za samite sebe nitu za svoite mo`nosti, tie se odrekoa od s$
i pa|aat s$ ponisko dodeka ne go doprat dnoto, t.e. dodeka ne se najdat vo zatvorot “Orleans
Parish Prison”.
Post-Skriptum
1. Kaj Robi Miler me iznenaduva{e seto ona {to go prave{e za sekoja sekvenca: toj go ~ita{e scenarioto, toga{ toj i jas razgovaravme za toa, ne za na~inot kako treba da se snima, tuku za ona {to toa emocionalno bi zna~elo za prikaznata, a {to za sekoj nas posebno. Op{to, bevme mnogu bliski, samo ponekoga{
davavme donekade razli~ni objasnuvawa. Na temelot na ovie razgovori toj go podesuva{e osvetluvaweto.
Zna~i, toj go podesuva{e svetloto vrz osnova na na{ite razgovori, a ne od momentot koga akterot }e bide
osvetlen i }e po~ne da go zboruva svojot dramski tekst. So toa navistina bev impresioniran bidej}i jas
nikoga{ ne razmisluvav tehni~ki na toj na~in. Toa vo golema merka e pri~ina poradi koja posledniot
del od filmot li~i na bajka... Robi go najde patot za postignuvawe na taa atmosfera. Toa e kako da se
raboti odvnatre kon nadvor, a ne odnadvor kon vnatre. Nemavme “star bord”, za kadrite odlu~uvavme na
samoto mesto na snimaweto.
2. Koga zboruvate za sli~nostite pome|u “Rajot” i Pod udarot na zakonot, toa e sme{no zo{to edni
novinari go napa|aa Pod udarot na zakonot zatoa {to ne li~i dovolno na “Rajot”, a drugi zatoa {to
li~i premnogu. Za mene e najva`no {to u~am na gre{kite: mnogu pomalku nau~uvam od ona {to odelo
bez problemi. Koga bi mo`el, bi sakal da zaboravam na o~ekuvawata na drugite. Ima raboti koi vo Pod
udarot na zakonot, spored mene, ne funkcioniraat dobro: mnogu be{e otfrleno pri monta`ata, no toa
se raboti od koi najmnogu nau~iv.
90
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Dragan Jurak
дисторзија (Mistery train)
Tainstveniot voz e sklopen od tri prikazni: Far from Yokohama, A Ghost i Lost in Space.
Vo prvata, vovednata, dvajca japonski tinejxeri (gi glumat debitantite Masato{i Nagase i
Juki Kudoh) so voz stignuvaat vo Memfis. Toj go saka Karl Perkins, taa Elvis, a prviot den go
posetuvaat San studioto. No}ta ja pominuvaat vo siroma{en hotel smesten vo crne~kata ~etvrt.
Vtorata epizoda, vo koja glumat Nikoleta Bra{i (nastapuva{e i vo Pod udarot na zakonot) i
Elizabet Brako (`ena na Roberto Beniwi, igrala i vo Bojata na parite), e prikazna za Italijankata koja vo Memfis do{la po teloto na svojot po~inat ma` za da go odnese vo Italija. Taa ja
pominuva no}ta vo istiot hotel vo koj otsednaa i mladite Japonci, delej}i ja sobata so slu~ajnata
poznani~ka - devojkata koja toj den go napu{tila svoeto mom~e so namera utredenta da otpatuva
od gradot. Tretata, zavr{na epizoda, Zagubeni vo vselenata, e prikazna za napu{tenoto mom~e
(go igra Xoe Stramer) na devojkata od vtorata epizoda. Toj, Angli~anec koj li~i na Elvis, `ivee
vo Memfis i se dru`i so crnci. Vo pijanstvo go ubiva sopstvenikot na edna prodavnica za
pijalok, rasist, a potoa so bratot na svojata biv{a devojka i so eden crn prijatel ja pominuva
no}ta vo istiot hotel, kriej}i se od policijata. Pred zorata, vo nesre}en slu~aj, mom~eto so
pi{tol go ranuva svojot {ura koj go spre~i pri obidot za samoubistvo.
Zna~i, se raboti za tri posebni prikazni koi se odvivaat vo vremenska i tesno-prostorna
paralela. Nekoi zaedni~ki dramatur{ki nitki gi delat duri poslednite dve epizodi.
Xarmu{ovite simultani nastani se vo tradicijata na Fokner, Altman (Ne{vil) i Kurosava
(Ra{omon). No za razlika od filmot na Kurosava, vo koj postojat pove}e verzii na edna priMargina #13-14 [1995] | okno.mk
91
kazna, kaj Xarmu{ nao|ame razli~ni prikazni, no vo ista vremenska ramnina. Vremenskite
me|i na nastanite Xarmu{ gi pravi mnogu pedantno i efektno. Kako ~asovnik koj vremenski
go odreduva dejstvieto, vo filmot se pojavuva voz koj pominuva preku mostot vo blizinata na
hotelot. Vakvata dramatur{ka upotreba na vozot, kako {to sugerira i samiot naslov na filmot,
gi voveduva vo dejstvie impresionisti~ko-nadrealnite elementi. Negovoto pominuvawe preku
mostot spojuva najrazli~ni sudbini i egzistencii, vovlekuvaj}i gi vo pove}edimenzionalen
sklop na paralelno postoewe, vo sklop koj istovremeno e i {izoiden, i pateti~en, objektivno i
subjektivno pomesten od egzistencijalno normalnoto le`i{te, zol i tainstven, kolku psihi~ki
tolku i fizi~ki. Odvivaweto na dejstvieto so preciznost na ~asovnik go potvrduva i lokalnata
radio-stanica (Tom Vejts kako Di-Xej), povtoruvaweto tri pati (vo site tri epizodi) na gradot
Maches, potoa kafuleto Shades pokraj koe pominuvaat nositelite na dejstvieto, ili kako vo
poslednata epizoda vo koja se odviva i samoto dejstvie. S$ se toa vremenski, no i prostorni
ramki na filmskoto dejstvo - dejstvo koe, zaradi razli~nite interferencii, e na samiot rab
od haosot. Vo taa smisla, sekoe novo (povtorno) emituvawe na pesnata Blue moon na lokalnata
radio-stanica, samata pesna ja stava vo novi ramki. Nejziniot emocionalen i simboli~en
naboj varira od epizodata so mladite Japonci do zavr{nata epizoda so Stramer - komu crniot
prijatel mu veli deka toa e pesna za nego. Blue moon e tri pati otsvirena, a duri vo poslednata
epizoda padna na svoeto mesto, so ogled na tekstot na pesnata i Stramerovata sudbina.
Ist e slu~ajot so izgovaraweto na imeto Maches. Japonskite tinejxeri slu~ajno go spomenuvaat - pogre{no izgovaraj}i go zborot matches (kibrit) - dodeka za Stramer toj pretstavuva
sudbina, zo{to negovata devojka ima namera da odi tamu. Ponatamu, celiot film e proniknat
so kafkijanskata prisutnost na Elvis, bilo vo pesnite - Mistery train, Blue moon, bilo na
slikite - vo sekoja hotelska soba visi Elvisova fotografija; bilo vo postojanoto spomenuvawe
na negovoto ime; bilo vo pojavuvaweto na negoviot duh, vo epizodata so Italijankata. Kako i
vozot, glasot na Vejts na radioto, kafuleto Shades, Matches, i Elvis e spojka koja vrzuvaj}i gi
paralelnite svetovi, istovremeno samite gi distorzira.
Po svojata narativno-recepciska struktura, Tainstveniot voz e retro film, negovata slika
e kompletna duri koga }e pomine i posledniot kadar od proekcijata. Zaradi toa, filmot mo`e
da se nare~e neizbalansiran. Na primer, prvata epizoda e samo prva karta - {tura, gruba i
poednostavena - za koja mo`e da se ka`e deka odi na du{a na japonskite producenti (Kunihiro,
Hirate i Hideaki Suda). No, kakva i da e, a taa e monotona, pozerska, venderovska vo negativna
smisla na toj zbor, prazna vo naj{iroka smisla - sepak ima svoe mesto vo kompozicijata na
filmot. Bez taa vovedna epizoda filmot ja gubi ramnote`ata, t.e. mestoto na refleksijata na
slednite epizodi. Taa e neduhovita, poradi {to zra~i so atmosfera na pomal otpor, no nejzinata
konstrukciska uloga e nediskutabilna.
Slednata epizoda, Duh, e popolna od prvata, no isto taka go nosi krstot na ramnote­`atarefleksija, svojata temelna primena. Nejzinata polnotija, me|u drugoto, se ot~ituva vo pojavata
na Stramerovata verenica, bidej}i na toa mesto po~nuva da se odmo­tuva prikaznata. Vo pra{awe
e, izgleda, raska`uva~ki paradoks, bidej}i drama­tur­{kata ekspozicija se pojavuva duri po dve
tretini od traeweto na filmot. No sta­nuva zbor samo za prividen paradoks, bidej}i vistinskata
92
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
ekspozicija vo Tain­
stveniot voz e negovata
prva epizoda, koja gi
postavuva vremenskite
i prostorni teksturi na
filmot. So voveduvawe
na verenicata vo filmot, Xarmu{ se potprel na
dramatur{ki ponabiena
konstrukcija. Bolnata
neduhovitost na prvata epizoda ovde poleka se gubi, i fizionomijata poleka po~nuva da se oblikuva. Konceptot mo`e da se naseti, filmot dobi svoj potpira~, a poslednata epizoda ja sobra
gradbata na svojot klimaks, i epilog. Za razlika od prviot del, Duh e mnogu po`iva prikazna, ne
samo pora­di nejzinoto mesto vo konstrukcijata na deloto, tuku i poradi toa {to Xarmu{ ovde e
pomalku in`iner, pomalku artificielen otkolku vo prvata prikazna. Likot na Italijankata,
iako stati~en, vo odnos na japonskite tinejxeri ima svoj {arm, a i samata scena na pojavuvaweto
na Elvisoviot duh e pove}e od prifatliva - {to zna~i deka mo`e da funkcionira i nadvor od
konstrukcijata, ~ij e del.
Zagubeni vo vselenata, zavr{nata epizoda na filmot, e celta na Tainstveniot voz. S$
{to dotoga{ e prika`ano vo filmot, apsolutno e podredeno na taa epizoda. Kamerata dvapati
pomina pokraj Shades, za tretiot pat da mo`e da vleze vo nego; Blue moon mora{e dvapati da
bide otsvirena pred tretata prikazna; tainstveniot istrel, {to gi prepla{i Japoncite i
Italijankata, duri vo Zagubeni vo vselenata e objasnet; samo na Stramer imeto na gradot Maches
mu ja ozna~i sudbinata...
Poslednata epizoda vpiva s$ {to pred nea se slu~uvalo: Daleku od Jokohama i Duh se samo
noze na koi Zagubeni vo vselenata stoi. Takvata ocenka mo`e da predizvika i somnevawe vo
perfekcionizmot na narativnata konstrukcija na Xarmu{, bidej}i na smetka na klimaksot na
filmot uslovno se poni{tuvaat dve tretini od negovoto traewe. Gledano od taa strana, Tainstveniot voz bi mo`el da se gleda kako neramno­te`en i necelovit film.
(...) No, iako poigruvaweto so strancite vo Tainstveniot voz ne mo`e da funkcioni­ra kako
samostojna prezentacija, sepak vo sklopot na avtorskiot habitus na Xim Xarmu{ pretstavuva solidna i zdrava cigla. Gledaj}i vo kontekst na sevkupnata filmografija, “strancite vo Amerika”
dobija u{te edna dimenzija vo svoeto pojavuvawe. Vpro~em, ni eden Vendersov lik, iako toa mu
be{e cel, ne spie{e so amerikanski mit - kako {to toa go pravi Stramer vo Tainstveniot voz.
Tainstveniot voz e dobar film, na svoj poseben na~in i pove}e od toa. Toj spa|a vo edinstvenite ostvaruvawa ~ii odeci ne se bu~ni, ni kontroverzni, no zatoa se nabieni so filmofilski interes koj na krajot prerasnuva vo kult. Kako {to i Stramerovata sudbina e tragi~na,
taka vo nekoja raka e tragi~en i oreolot “golem bolen film” {to Tainstveniot voz go nosi.
Trifo napi{al deka toj poim “mo`e da se primeni samo na mnogu dobri re`iseri, onie koi vo
drugi priliki poka`ale deka mo`at da postignat sovr{enstvo”.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
93
Jim about Film (izvadoci od intervjua):
Kako e roden “Tainstveniot voz”?
< Kako i sekoga{, najnapred razmisluvav za akterite koi gi sakav, za lu|eto koi gi poznavam,
so koi imav `elba da rabotam, za koi imav `elba da pi{uvam ulogi. Gi imav, zna~i, vo glavata
pogolemiot broj od akterite za Tainstveniot voz pred da po~nam da ja pi{uvam prikaznata.
Po~etocite odat od snimaweto na Pod udarot na zakonot, pa duri i ne{to porano. Po~nav da
pi{uvam prikazna vo eden ~in: dvajca mladi zaqubeni lu|e pominuvaat no} vo hotelska soba.
Se raspravale bez prekin. Otprvin se pomisluva deka nema {to da pravat zaedno, a toga{ se
zabele`uva deka nivniot odnos, kolku i konflikten da izgleda, vsu{nost e mnogu pozitiven.
Toa mi dade ideja... Ja gledav japonskata akterka Juki Kudoh vo pove}e filmovi. Si rekov
sebesi deka toa e toa i deka bi mo`el da & predlo`am ne{to od toj `anr. Bidej}i taa be{e
Japonka, mnogu prirodno si go postaviv pra{aweto dali i nejziniot qubovnik bi trebalo da
bide Japonec, ili sprotivno na toa, od nekoja druga nacionalnost, za da se zgolemi visinata
na jazi~nata bariera... Sekoga{ gi sakav problemite so jazikot.
Od druga strana, sakav da & ponudam nova uloga na Nikoleta Bra{i koja igra{e vo Pod udarot
na zakonot, sakav da go pronajdam i Skrimin Xej Houkins so kogo go rabotev Po~udno od rajot,
a isto taka i da mu predlo`am ne{to va`no na ^inkvi Li... Zna~i, {to bi mo`ele da rabotat
site tie lu|e zaedno? Da se sretnat vo nekoj hotel.
Na krajot, dodeka se obiduvav da gi spojam tie malku disparatni idei, ja ~itav Divite Palmi
od Fokner. Prekrasno ~udna narativna struktura koja na krajot ni samiot Fokner ne ja sakal.
Toj napi{a dve drugi noveli. Negoviot izdava~, odbivaj}i da gi publikuva odvoeno (“nedovolno
golemi za da se napravi kniga”) go sovetuva{e da gi spoi vo eden tom, no da gi izme{a, da im
gi zameni poglavjata. Toa {to go napravi izgleda bo`estveno.
Va{eto aktersko semejstvo li~i pomalku na teatarska trupa?
<Znaete, jas ne sum edinstveniot vo toj pogled. Fazbinder, Godar, Skorsis, mnogu re`iseri
sakaat da rabotat so istite lu|e. Toa e mnogu va`no.
Va{eto “semejstvo” se sostoi od mnogu stranci... I va{ite filmovi, spored toa, govorat za
te{kotijata na izrazuvaweto, za toa da se odi od edna do druga to~ka, da se stigne nekade...
Koga bi go promenile akterskoto semejstvo, dali bi gi promenile i va{ite si`ea?
<Ne znam. Ne planiram proekti i si`ea. Toa doa|a taka, intuitivno. Vo sekoj slu~aj, nemam
namera da se otka`am od akterite koi momentno me obikoluvaat, no prifa}am i novi elementi,
se razbira. Isto taka nemam namera da ja menuvam tehni~kata ekipa. Nie zaedno rastevme, ja
nau~ivme rabotata zaedno. Mojot in`iner na zvuk, na pr., e ~ovek so golema kultura, strasen
qubitel na literaturata, i toj e, iako ima tehni~ka funkcija na scenata, eden od moite najskapoceni sogovornici na planot na estetikata. Od nego baram sovet koga imam somnevawe vo pogled
na dijalogot... Mnogu tehni~ari sega bi mo`ele da dobijat mnogu pari rabotej}i so nekoj drug.
94
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Zo{to, vie lo{o gi pla}ate?
<Ne! Gi pla}am maksimalno, tolku kolku mojot buxet smee da podnese. No Tain­stveniot voz
~ine{e 2 800 000 dolari. Mojot tonski snimatel bez problemi bi mo`el da bide praten na
film od 15 milioni dolari! Ima{e ponudi.
Dali sakate da raspolagate so pogolemi buxeti?
<Jas smetam deka filmovite imaat premnogu pari... Site re`iseri {to }e gi pra­{ate, }e vi ka`at
deka im nedostasuva vreme, a vistinata e deka pove}e vreme zna~i pove}e pari. No ne treba,
kako {to toa ~esto e slu~aj, da se zapo~nuva film so eden golem kriterium: “Kolku?”Kolku pari
mo`at da se izvle~at od eden tvorec? I spored parite so koi }e raspolagame, }e pravime takov i
takov vid film. Na{iot pristap e vo potpolna sprotivnost so ovoj. Nie go zaokru`ivme buxetot
za Tainstveniot voz duri otkako scenarioto be{e napi{ano. Toj buxet odgovara{e na ona {to
go smetavme neophodno za da go napravime filmot. Nie toa go po~ituvavme. Ograni~uvaweto i
prinudata mi izgledaat kako najdobar na~in da se raboti.
Za “Tainstveniot voz” otkrivte sosema nov izvor na finansii - japonskata Viktor kompanija,
popoznata kako JVC.
<Gospodin Hiratu, koj stana moj izvr{en producent, go poznavav ve}e nekolku godini pred
toa. Posle Po~udno od rajot primiv edno mnogu ~udno pismo: “Go sakam va{iot film. Sakam da
ispijam pivo so vas. @iveam vo Tokio”. Odgovoriv: “Ako pominete niz Wujork, OK”. Deset dena
podocna toj be{e tuka. Stanavme prijateli. Mi re~e deka saka da proizveduva filmovi, no vo
JVC nemaat oddelenie za takvi raboti. Koga go zavr{iv scenarioto, jas seedno mu go poka`av i
toj re~e: “Da, JVC e podgotven da proizvede eden vakov film”. Sledniot pat dojde vo Wujork so
najinteresna ponuda i koja voedno najmalku obvrzuva{e - toj ne saka{e da mi zboruva kako da go
napravam filmot, tuku samo da vlo`i pari i da go pogledne filmot koga }e bide gotov. Tie bea
sosema nadvor od ona {to jas go smetav za svoja rabota - tie ednostavno imaa doverba vo mene.
Vsu{nost, edinstveno {to producentite sakaa da promenat vo “Tainstveniot voz” e
faktot deka tuka se i dva japonski lika. Tie se gri`ea deka mo`e{e da se pomisli deka toa
e niven uslov za finansirawe na filmot. A vie, vsu{nost, ve}e go napi{avte scenarioto za
osumnaesetgodi{nata japonska akterka Juki Kudoh.
<Mo`ebi toa pomalku e ironija, no deluvaa taka{to u{te pove}e mi se dopadnaa. Se nadevam
deka povtorno }e rabotam so niv.
Vo bleskavata fotografija na Robi Miler, “Tainstveniot voz” e va{iot prv film vo boja.
Va{iot stil nesomneno se zbogati od ultra-kratkiot “Po~udno od rajot”, vo koj sekoja scena
se sostoi od edna snimka odvoena so nekolku sekundi temen premin. No, za razlika od site
amerikanski re`iseri vo osumdesettite, vie s$ u{te najgolema doverba imate vo stati~nata
kamera so retkoto, povremeno koristewe na svetloto.
<Vo izvesna merka, mojata upotreba na dolgite kadri ne pretstavuva nikakva razlika za akterite,
ovozmo`uvaj}i im svojot lik da go zadr`at podolgo i taka da dobijat vo izrazot.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
95
Koj e motivot na va{iot izbor da snimate vo crno-bela tehnika ili vo boja?
-Jas gi sonuvam moite idni filmovi. I kako i celiot svet sonuvam ili crno-belo ili vo boja.
Toa e sosema intuitivno. Seedno mi e koga a posteriori tie izbori se smes­tuvaat vo domenot
na ve}e odnapred sozdadenoto estetsko mislewe. Ili koga se procenuva deka crno-beloto mu
pripa|a na minatoto. Bojata ne ja zagrozi crno-belata foto­grafija, ni{to pove}e otkolku
fotografijata slikarstvoto. Za vozvrat, dvete postapki baraat razli~ni postapki. Robi Miler
(glavniot kamerman) vo toj pogled me nau~i na mnogu raboti. Dekorite ne se izbiraat na ist
na~in pri snimaweto vo razli~ni delovi od denot. Belo-crnoto dava pomalku informacii.
Toa bi mo`elo da bide hen­dikep, no i prednost.
Vo mera vo koja bojata mo`e da vi ka`e mnogu pove}e, taa so toa e i poneophodna. Treba s$ da se
bira, od nijansata na oboenata hartija do nijansata na la`i~kata. Vo Tainstveniot voz, ~uvarot na akcesoriusot od kogo barav par no`ici mi donese pet, vo site mo`ni nijansi na sino.
Crveniot, kako vo enterier taka i vo eksterier, kov~eg {to go nosat zaqubenite Japonci ekstremno e oboen. Insistirav, pri otvoraweto, da se ima vpe~atok kako da se gleda vnatre{nosta
na transistorizirana po{ta.
Vpro~em, s$ e mnogu zbieno...
<Kako slikata na Japonija. Tamu ima tolku mali prostori. Objektite se tolku mali, a soni{tata
tolku golemi...
Va{iot stil na brza promena na kadrite i nemirno dvi`ewe na kamerata, karakteristi~en
za Holivud vo docnite osumdesetti, isto taka postavuva razni barawa pred publikata.
<Dokolku kompozicijata podolgo ostanuva na platnoto, taa so toa obi~no dobiva razli~ni
zna~ewa i pogolema te`ina. Toga{ stanuvaat va`ni detalite vo vnatre{nosta na snimkata, dodeka
kaj snimaweto nabrzina od snimkata dobivate centralna informacija, potoa toj is~eznuva i
toa e s$ {to vi treba od nego. Toa e kako koga brzate niz muzej za da ja razgledate celata serija
sliki. Pritoa, dobivate centralno ~uvstvo za sekoja od niv, no dokolku podolgo vreme ostanete
pred nekoja od niv, }e dobiete sosema drugo ~uvstvo na kompozicijata i duri }e imate i {ansa
emotivno da ja do`iveete.
96
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Zapra{an zo{to slika samo hotelski sobi i `elezni~ki stanici, japonskiot turist vo
“Tainstveniot voz” odgovara deka najverojatno niv }e gi zaboravi. Xarmu{ isto taka e
re{itelen da gi snimi onie sitni detali na koi vo najgolemiot del drugi filmovi nema da
im se posveti nikakvo vnimanie.
Mnogu detali vo “Tainstveniot voz” po~nuvaat so diskusiite za relativnite zaslugi na
`elezni~kite stanici na Memfis i Jokohama, Karl Perkins i Elvis Prisli; celiot zavr{en
del se vika “Zagubeni vo vselenata”, priznanie na klasi~nata TV serija od {eesettite za koja
va{ite likovi sporat nadolgo i na{iroko. Jasno e deka vie ne davate golemi izjavi.
<Po stilot na mojata rabota e jasno deka ~esto ona maloto e vsu{nost golemo - posebno vo dijalogot. Ponekoga{ najintimnite sceni gi gledate nekako pome|u re~enoto. Jas imam vistinski
problem dodeka gledam drugi filmovi. Mnogu ~esto odlutuvam vo mislite i po~nuvam da zamisluvam {to se slu~uva me|u momentite na dramata koi se gledaat. I toa e nekako tokmu ona {to
sakam da go napravam, da ne gi prika`uvam dramskite momenti, tuku & prepu{tam na publikata
da zabele`i {to se slu~uva pome|u niv. Veruvam deka za lu|eto, samo dodeka gi nabquduvate
kako pijat ~aj, mo`e da nau~ite mnogu pove}e otkolku ako gi nabquduvate kako raspravaat za
filozofijata ili koga bi povlekle revolveri me|usebe. Positnite detali obi~no otkrivaat
mnogu pove}e otkolku o~iglednite raboti.
Vie tolku seriozno zboruvate za va{ite filmovi {to se zaborava deka tie se vsu{nost
komedii.
<Jas ne rabotam taka da sednam i da smisluvam vicevi, tuku sobiram sme{ni raboti koi im se
slu~uvaat na lu|eto.
Vo srceto na va{iot film postoi kontrast pome|u mnogu formalnoto, nau~no snimawe
na filmot i ona za {to vie smetate deka pretstavuva odredeno nivo na “amaterizam”
vo dijalozite i glumata. Po besprekornata ladnotija na muzi~arite Xon Luri i Tom Vejts
vo va{ite posledni filmovi, angliskata publika mo`e{e da ja razmrda ne ba{ ugladenoto
prisustvo na Xoe Stramer vo “Tainstveniot voz”. No, na krajot na krai{tata, vie priznavate
deka va{ite filmovi ne ispa|aat onaka kako {to sakate mora da postoi izvesna mera na
nepredvidlivost.
<Filmot nikoga{ nema da bide sovr{en. Koga s$ bi imal isplanirano, s$ bi izgledalo nekako
mrtvo i jas bi ja zagubil voljata za rabota. Zaradi toa, iako moite filmovi se obi~no mnogu
kratki, nikoga{ odnapred ne pravev kniga na snimawe. Od istite pri~ini nikoga{ ne bi sakal
da imam edna od onie video-lenti vo kamerata bidej}i toga{ bi mo`el da prilegnam ispivaj}
i Perier dodeka tie snimaat nekoja scena, mislej}i kako toa bi mo`el da go poglednam za moment. Ne bi moral da vnimavam. Takov film e zaguba.
So ~etiri filma zad sebe Xarmu{ s$ u{te insistira na toa deka s$ u{te go u~i svojot zanaet
i deka s$ u{te mo`e da go menuva svojot stil. No, sebesi ne mo`e da se zamisli kako rabotnik
vo Holivud -sekako, ne zaradi nedostatokot na ponudi.
<Eden del od tipovite tamu se u`asni. Zatoa se pra{uvav dali tie lu|e gi gledale moite filmovi
ili samo go pro~itale moeto ime vo Variety.
(...) No, veruvam deka bi mo`el da zavr{am vo zatvor bidej}i so zadovolstvo bi zastrelal nekoi
producenti... Ne mi se dopa|a idejata tamu nekoj biznismen, ~ie prethodno iskustvo se sveduva
na vodewe na nekakva fabrika za dolna obleka, da mi ka`uva kako da go napravam filmot.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
97
Stipan Filakovi}
ноќ на земјата
(Night on Earth)
Scena od филмот
Night on Earth
Nitu posledniot film na Xarmu{, No} na zemjata ne e isklu~ok od drugite negovi filmovi, bez razlika {to ne se trudel da se nadmine samiot sebe i da “napravi ~ekor napred” vo
svoeto tvore{tvo. Od site negovi filmovi, ovoj bi mo`el da bide najblizu do “voobi~aenata”
scenaristi~ko-re`iserska postapka, zatoa {to scenaristot i re`iserot Xarmu{ ja primenil
vo dene{no vreme retkata formula: omnibus film.
Da se prisetime deka filmot e takov vid vizuelen medij koj osven prostorno (ramkata na
platnoto, ekranot) ima i vremensko traewe. Taka vo vnatre{nosta na kate­go­rijata filmsko
vreme ({to e intenzivno do`ivuvawe na novite vremenski kvaliteti nastanati so preobrazba
na vistinskoto vreme so filmski sredstva) postoi i kategorija na dramsko vreme (paralelnost pome|u traeweto na dejstvieto ili nastanite vo filmot i traeweto na istoto dejstvie
ili nastan vo realnosta) i proekcisko vreme (so hronometar izmerliva postojanata dol`ina
na proekcijata).
Idealnoto proekcisko vreme “zastana” na nekoi stotina minuti koi gleda~ot so polno
vnimanie mo`e da gi prosledi (barem {to se odnesuva do evropskiot kulturen krug). Terminot
“celove~eren igran film” ili “dolgometra`en igran film” naj~esto e, vsu{nost, film so
traewe pome|u 70 i 130 minuti.
Vo omnibusot na Xarmu{ se raboti za pet, po duhovnost srodni, no sepak posebni celini. Gi
povrzuva faktot {to se slu~uvaat vo isto vreme - no vo razli~ni gradovi od svetot - odnosno
se slu~uvaat vo taksi i glavniot lik, poto~no, eden od glavnite likovi, e taksist.
Pak bi mo`ele samo da pogoduvame koe bilo poa|ali{teto na scenaristot: poedi­ne~nite
prikazni ili ramkite na no}noto taksirawe. Zaradi toa ne e sigurno deka se vo pravo onie koi,
mo`ebi pottiknati od ambiciozniot naslov odnosno od `elbata na re`iserot so snimaweto na
98
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
zemjinata topka i igrata so vremenskite zoni - slu`at i kako premin od prikazna vo prikazna
- da im dade pogolemo zna~ewe na soedinuva~kite faktori otkolku {to posebnite prikazni go
imaat toa vo realnosta. Taka se zanemaruva faktot deka tie se povrzani so pove}e prakti~ni
pri~ini so mo`nosta za distribucija vo komercijalnata kino-mre`a, {to nikako ne ja smaluva
vrednosta na deloto kako celina.
Postapkata na Xarmu{, sepak, ne treba da n$ iznenadi. Onie koi permanentno gi sledat negovite filmovi mo`ea da zabele`at deka ve}e i porano toj poka`uva{e sklonost za podelba
na dolgometra`niot film na pomali celini. Ona {to vsu{nost gi soedinuva pette razli~ni
prikazni vo filmot No} na zemjata e Xarmu{oviot pogled kon svetot i negoviot stil. Situacijata vo site pet prikazni e identi~na: privremeno zaedni{tvo na dvajca (ili pove}e) lu|e vo
taksito. A bidej}i sredbite vo dene{no vreme se slu~ajni i izve{ta~eni, kade sekoj tr~a po
svojata rabota i se obiduva da gi re{i sopstvenite problemi, lu|eto se - slu~ajno ili tragaj}
i po nekoja usluga - upateni eden na drug, se zbli`uvat doznavaj}i pone{to eden za drug, no po
izvr{uvaweto na rabotata povtorno se raziduvaat za verojatno nikoga{ pove}e da ne se sretnat.
Taksito e idealno mesto za takvi sredbi bidej}i tuka site varijanti se mo`ni, a stesnetiot
prostor nekako avtomatski predizvikuva zbli`uvawe na lu|eto.
Prikaznite donesuvaat i dosta od lokalnata oboenost na nekoi gradovi vo koi se slu~uva
odredenata epizoda i toa na prili~no duhovit na~in, uspe{no izbegnuvaj}i gi stapicite na
kli{eto.
Prvata prikazna se slu~uva vo Los Angeles, a vo svetlinata na slednite se poka`uva kako
najtenka, za {to osven slabite idei pridonesuva i simpati~nata, no neuverliva - iako razvikana
nova holivudska yvezda - Vinona Rajder, koja go igra likot na taksistkata koja ne saka da stane
akterska yvezda - kakov li paradoks! (Zatoa na onie povnimatelnite mnogu pointeresna }e im
bide pojavata na Xim Xarmu{ vo uloga na pijan roker na zadnoto sedi{te).
Wujor{kata prikazna sigurno se natprevaruva za primatot najdobra. Zboruva za isto~nogermanskiot emigrant, biv{ klovn, koj e edinstven taksist {to zastanuva - poprecizno: dolazuva
- do premrznatiot bruklinski crnec docna vo no}ta, koj mnogu saka da otide doma. Problemot
na Germanecot e samo vo toa {to ne go poznava Wujork, ne zboruva angliski i ne znae da vozi
avtomobil. No so neskr{liv optimizam veruva deka rabotite }e se sredat nekako. Brilijantna
prikazna za razbiraweto i mo`noto prijatelstvo na lu|e od razli~ni kulturno-politi~ki i
socijalni sredini (spored nadvore{niot izgled, na primer, sli~ni po beskrajno sme{niot
ist tip na kapi), i odli~nata gluma na Armin Miler-Stal i Xankarlo Espozito ja pravat ovaa
epizoda groteksno-apsurden biser.
Prikaznata od Pariz e sostavena, vsu{nost, od dva dela. Prviot del groteskno go prika`uva
svoevidniot rasizam vo likot na dvata patnika, afri~ki diplomati-crnci, koi se podbivaat so
taksi-voza~ot - isto taka crnec. Vo vtoriot del od prikaznata edna slepa devojka ja doka`uva
svojata superiornost otfrluvaj}i go diskretnoto so`aluvawe i obidot za zbli`uvawe na
crniot voza~.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
99
Slednata epizoda - se slu~uva vo Rim - isto taka e pomalku morbidna so prili~no povr{na
prikazna vo koja zabrevtaniot taksist na svojot srcebole`liv patnik-sve{tenik naivno, nemaj}
i namera da provocira, mu gi raska`uva svoite seksualni frustracii i do`ivuvawa, sakaj}i
na svoj sopstven na~in da se ispoveda, ne zabele`uvaj}i pritoa deka na negoviot patnik mu se
slo{ilo i deka umira. Epizodata sepak ne e dosadna bidej}i e gradena vrz ve}e dobro poznatiot
akter Roberto Beniwi, ~ija epizoda e vsu{nost mono-epizoda; ne prestanuva da zboruva nitu
moment (duri ni koga e sam) zapliskuvaj}i go svojot patnik so nepresu{na reka od zborovi,
pottiknuvaj}i kaj nasmeanoto gledali{te ~uvstvo na neveruvawe, so`aluvawe, lutina, strav...
Vo konkurencija za najdobra, sekako e i prikaznata od Helsinki so koja omnibusot zavr{uva
so lirski, i slobodno mo`e da ka`eme, bluz-nastan. Go sledi vo tekot na celiot film prisutnata muzika na Tom Vejts. Dvajca pijani prijateli se gri`at za tretiot, najpijaniot vrz kogo
nate`nale site mo`ni nevolji od ovoj svet - zaradi {to i se napil - za `ivotnata prikazna na
taksistot potpolno da gi odvrati od nivnoto vnimanie kon nesre}niot, pijan prijatel, ostavaj}
i go sam da sedi na ulica pred svojata ku}a, celiot vo sneg.
Od dosega{noto ka`uvawe, mo`ebi ve}e mo`e{e da se razbere deka kvalitetot na filmot
najmnogu zavisi od Xarmu{ scenaristot, a pomalku od Xarmu{ re`iserot. Deloto kako celina
e dobro onolku kolku poedine~nite prikazni se dobro napi{ani i akterski ostvareni. Toa e
taka i zaradi stesnetiot prostor na avtomobilot i eksteriernite kadri pri vozeweto koi ne
dozvolija re`iserskata fantazija da se razmavne, a po s$ sudej}i Xarmu{ re`iserot i odnapred
poznat po svojata vozdr`anost, ednostavnost, ekonomi~nost, toa i ne go sakal.
Filmot vo sekoj slu~aj e dobar i sigurno vo mra~nava stvarnost na na{eto stoletie privlekuva i poradi inaku retkata, i vo filmovite, humanost.
Film about Jim (izvadoci od intervjua):
< Po Tainstveniot voz nemav nikakva namera povtorno da snimam film sostaven od epizodi.
Napi{av edno drugo scenario i koga izgleda{e nevozmo`no da se finan­sira, jas bev mnogu
isfrustriran i deprimiran. Toga{ me poseti Tom Vejts i koga vide deka ku}ata mi e vo haos,
deka sum nenaspien i nenajaden i deka navistina sum vo depre­sija, mi re~e: “Napi{i ne{to
drugo. Ima{ mnogu idei, ~oveku. Ova ne e va`no. ]‌e go snimi{ podocna. Snimi ne{to drugo”.
Taka za osum dena go napi{av No} na zemjata. Ve}e imav ideja za pariskata prikazna edna godina
porano i s$ napi{av mnogu brzo. Toa ne be{e smisleno prethodno: “Sega po Tainstveniot voz
}e go snimam ova i ova...”. Ne, s$ napraviv slu~ajno.
Zatoa edna od temite vo moite filmovi e taa deka ubavinata na `ivotot le`i vo detalite,
slu~ajnostite, a ne vo isplaniranite nastani. Ako trgnete da barate qubov­nica, to~no znaej}i
kakva bi trebala da bide, nikoga{ nema da ja najdete. Toa }e bide nekoj {to nikoga{ ne ste go
o~ekuvale. Ima edna pesna od Nil Jang “Baram qubovnica, no s$ u{te ne sum ja na{ol, nema da
bide onakva kakva ja zamisluvam”, taka nekako. Va`no e ona {to se slu~uva slu~ajno.
Otsekoga{ imav eden problem. Gledav film vo koj nekoe mom~e }e ja povika devojka­ta i taa mu
100
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
veli: “Dojdi vedna{. Sakam da razgovarame”. Toj izleguva od
stanot, se sim­­nuva dole, tuka e rezot. Potoa vleguva vo nejziniot
stan i tuka po~nuva edna emotiv­na scena. Mene toa voop{to
ne me interesira. Jas se pra{uvam kako do{ol do nejziniot
stan, dali do{ol so avtomobil, pe{, so metro? Kako se ~uvstvuval? Dali bil nervozen? Toga{ sfa}am deka sum ja propu{til
scenata, zatoa {to sum mislel na ne{to {to ne e vo filmot.
^esto me kritikuvaa deka moite filmovi nemaat zaplet. Toa
ne mi pre~i, zatoa {to edna{ Keruak re~e: “Zo{to knigata bi
imala zaplet koga `ivotot go nema?” Sakav da napravam film
od ne{to {to se otfrla od drugite filmovi. Zna~i, koga se
vozite so taksi, odite od to~ka A do to~ka B. Toa vozewe ne e
zna~ajno. No, jas sakav da nap­ra­vam film od tie neva`ni detali.
Toa se slu~uva vo sekoj moment vo site gradovi od svetot. O.K.
Re{iv da snimam film so pet prikazni, za pet nastani koi se
slu~uvaat paralelno vo razni vremenski zoni. Site tie lu|e vo taksi so stranec. Taksistot ne
go poznavate i nikoga{ pove}e nema da go vidite. Se ~uvstvuvate mnogu slobodno, mo`e da se
slu~i ne{to zanimlivo. Sakav da napravam film i da vidam {to }e se slu~i so tie mnogu ~udni
grupi na lu|e. Isto taka, mi se pru`i {ansa malku da pobegnam od Ame­rika i da rabotam vo
drugite zemji. Amerika mi e malku dosadna. Posebno politi­kata ~esto me razgnevuva. Dobiv
mo`nost da patuvam, i u{te pova`no, da rabotam so akterite {to gi sakam, site od razli~ni
gradovi. Edinstveno predvideno vo vrska so ovoj film e odeweto od Amerika i raboteweto
so odredeni lu|e. Strukturata toa mi go ovozmo`i. Rabotniot naslov na No} na zemjata be{e
L.A.WujorkParizRimHelsinki napi{ano kako eden zbor. No toa be{e samo raboten naslov.
Tolku golem zbor ne mo`e da zastane na kino-reklama. Distributerite ne bi go prifatile toa.
I taka nastana No} na zemjata.
Dali nekoga{ ste imale `elba da snimate spored scenario koe ne bi bilo va{e?
< Mnogu gi dobivam, no niedna prikazna ne mo`e da me vozbudi kako onie {to gi imam vo glavata.
Dali ste razmisluvale da napi{ete kniga?
< Zo{to? Filmot se zapi{a vo dolgata raska`uva~ka literaturna tradicija. Postoeja epskata
poezija i teatarot. Potoa slede{e romanot, koj e relativno sovremen `anr, a potoa i filmot
vo dvaesetiot vek. Toj e prodol`etok na istiot proces. Lite­raturata i narativniot film se
pritoki na edna ista reka. Knigata e film.
Scenarioto za sebe e mnogu grda, siroma{na rabota, {ema. Pri toa ne mo`e da se previdi deka
se raboti za nositelot na prikaznata za koja ne se znae {to }e bide s$ dodeka ne se znae imeto
na re`iserot. Ako scenarioto go potpi{al Venders, toa ve}e sodr`i Vendersovi sliki. Toa ne
e i misleweto na Holivud kade re`iserot edvaj se zema vo predvid. Ona {to niv gi interesira
e da prodadat paket, sklop od delovi koi se isplatlivi.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
101
Kakvi se va{ite odnosi so Holivud?
< Ne postojat. Jas `iveam vo Wujork. A koga odam vo Los Angeles, toa e za da se sretnam so
prijatelite. Slikari. Muzi~ari. Rabotnata strana na L.A. potpolno me deprimira.
Na festivalot vo Kan vi dodelija nagrada za najgolem umetni~ki pridones...
< Nemam poim {to zna~i toa. Sigurno najmnogu e qubeznost. Toa jasno go otkriva komercijalniot aspekt na golem festival kako {to e ovoj, a toa e deka mora da slu`i kako instrument za
promocija i za podeluvawe na maksimum nagradi. Ako nas dvajca otideme vo Luvr, kako da se
odlu~ime koe platno ima najgolema vrednost?
Vim Venders e va{ prijatel. Dali povtorno go vidovte posle Kan? Dali razgo­varavte za
negovata uloga pretsedatel na `irito i na glavnite nagradi?
< Da. Imavme diskusija za filmot na Spajk Li, Napravi ja vistinskata rabota, za koj ni{to
ne dobi. Smetam deka toa e mnogu va`en film. Da se razmisluva za rasnite nemiri vo Wujork
vo ovoj moment... Filmot ne donesuva jasen odgovor za problemite na rasizmot. Toj ka`uva {to
e toa i toa vi eksplodira vo teloto. Spajk Li se vrati o~aen od Kan... Negovoto otsustvo od
dobitnicite mu izgleda{e kako nepriznavawe.
Li~no nikoga{ ne sum go vkusil toj vid na o~ajuvawe. Treba da vi priznam deka 1986., koga Pod
udarot na zakonot be{e vo konkurencija, na denot na dodeluvaweto na nagradite jas i mojata
ekipa rekovme: “E, ako filmot dobie nagrada, treba da se oble­~eme vo pingvini”. Tolku bevme
neoptovareni so nagradata {to mirno otidovme vo Petit Majestic... i dobro da ispieme.
Va{ite filmovi, pomalku o~ekuvano otkolku kaj Spajk Li, sepak se politi~ki.
< Se razbira, jas gledam na Amerika so o~i na starec i postojat mnogu raboti koi ne mi se
dopa|aat. Vpro~em, s$ e politika. Kaj Spilberg, na primer, se smeta deka celiot svet e bel i
pripa|a na srednata klasa i deka veruva vo gospod i deka vo celiot svet semejstvoto e struktura
koja e najdobro prilagodena na kapitalisti~kiot sistem. Taa vizija e ~isto poeti~na. Me|utoa,
mojata ne e.
Iako moite filmovi ne se politi~ki traktati, tie sepak ne gi nabquduvaat raboti­te kako
steknati. Tie ja poka`uvaat drugata strana na op{testvoto - li~nostite koi ne se opijanuvaat
so uspeh, koi ne se neizbe`no hristijani, belci...
^ovek kako vas, koj ja neguva svojata samostojnost - ona {to go izdava e crnata obleka.
< Otsekoga{ se ~uvstvuvam amerikanski. Ima ne{to {to mi se dopa|a vo faktot deka amerikanskata kultura mo`e lesno da se otfrli. Sakam da pretstojuvam vo hotelite vo koi nema ni{to
moe. Sakam rent-a-car, bidej}i takvite vozila se kako zapalki za ednokratna upotreba. Ne vi
pripa|aat.
Raska`ete ni ne{to za va{ite kratki filmovi.
< Pravam serija filmovi pod naslov “Kafe i cigari” (a jas pijam ~aj, ha-ha). ]‌e snimam edna
epizoda so Sem Fuler so ime “Kowak i cigari”. Toa se kratki filmovi, traat 5-10 minuti. Dejst-
102
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
vieto se odviva vo kafule, li~nostite sedat na masa, pijat kafe, pu{at cigari i vodat apsurdni
razgovori. Toa e edinstvenoto {to go pravat, no sakam da napravam cela serija takvi filmovi.
Vtoriot takov film be{e so Stiv Bu{emi, koj igra{e vo Tainstveniot voz, a snimiv eden i
so ^inkvi Li, bratot na Spajk Li, i so @ua Li, negovata sestra. ^inkvi i @ua igraa bliznaci.
Razlikata me|u niv e dve godini, no dovolno se sli~ni za da mo`at da igraat bliznaci.
I na krajot, za va{ite idni proekti.
< Ne mo`am da ka`am mnogu za moite proekti, koi gi ima okolu devet, bidej}i sum sueveren,
no }e ka`am pone{to. Pred No} na zemjata napi{av vestern, no mnogu neobi~en vestern. Eden
film bi se slu~uval vo Italija na italijanski, toa bi bila edna mala komedija. Drug bi se
slu~uval vo Paterson, Wu Xersi, a i glavniot lik bi se vikal Paterson. Potoa, eden sakam da
snimam vo Afrika, so edno mnogu specifi~no pigmejsko pleme koe se vika Bajaka. Sakam da
snimam komedija so Pigmejcite. Sakam da snimam i edna komedija za po`arnikari koi dobivaat
otkaz i potoa stanuvaat lo{i provalnici. Sakam da snimam i eden neobi~en nau~no-fantasti~en
film vo Tokio, mnogu Art film. Koi u{te idei gi imam? Da, film za dvajca qubovnici koi patuvaat zaedno, se nadevam deka naskoro }e go snimam. Gi ima dovolno za slednite 10-12 godini.
Dotoga{ }e imam u{te 20 idei, pa... Odam prebrzo za samiot sebe. Se gledam sebesi kako odam
napred i vikam: “Ej, ~ekaj me mene. Jas sum s$ u{te ovde nazad”.
Napomena: Recenziite na filmovite se prezemeni od Kvorum 1, 1994 g., a intervjuata od Sineast
73/74 i 83/84 i od TV.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
103
филмографија
Permanent vacation (Postojani praznici), SAD, 1980.
r, sc:Xim Xarmu{
Stranger than Paradise (Po~udno od rajot), SAD, 1984.
r, sc: Xim Xarmu{; d.f:Tom Dulino; m: Xon Luri; ul: Xon Luri, Ester Balint, Ri~ard Edison,
Sesilija Stark; p.k: Black Lake
Down by law (Pod udarot na zakonot), SAD, 1986.
r, sc: Xim Xarmu{; d.f: Robi Miler; m: Xon Luri, Tom Vejts; ul: Roberto Beniwi, Elen Barkin,
Tom Vejts, Xon Luri; p.k: Black Lake
Mistery train (Tainstveniot voz), SAD, 1989.
r, sc: Xim Xarmu{; d.f: Robi Miler; m: Xon Luri; ul: Judu Kudoh, Masato{i Nagase, Nikoleta
Bra{i, Elizabet Brako, Xoe Stramer; p.k: T.I. Production
Night on Earth (No} na zemjata), SAD, 1991.
r, sc: Xim Xarmu{; d.f: Frederik Elms; m: Tom Vejts; ul: Vinona Rajder, Xina Roulands, Xankarlo
Espozito, Armin Miler-Stal, Beatris Dal, Roberto Beniwi; p.k: Locus Solus Production
*objasnuvawe na kratenkite:
r = re`ija; sc. = scenario; d.f. = direktor na fotografija; ul. = ulogi; m. = muzika; p.k. =
producentska kompanija
104
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
локална сцена
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
105
И локалната сцена испадна непланирано тенка.
Тоа е.
Инаку, Тони Поповски е архитект (чии проекти неколку пати се наградувани), а неговата прва
поетска книга „Дада, прва позитивна етапа“ наскоро би требало да се појави во Темплум.
Toni Popovski
барокни игри
igra
dvi`ewe
koreografija bez sodr`ina
slu~ajno dvi`ewe
iznenaduvawe
broewe zabrzano broewe
ludilo
polzewe
do avantura
a vo nea
vrtewa
minimalizam
igra~ite se na krov i eden na drug
si gi prenesuvaat gestovite
vrtej}i se okolu sebe
se dvi`am
ne se znae dali napred nazad
ili levo desno
defiksiran sum
IGRA
spre~i ja napadnosta na ovoj prostor
prostor kade identitetot
ne e paravan za intimnosta
tuku e za{tita za eden organ
ponudi repromaterijal
106
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
rezervni delovi
stranska literatura
respektiraj gi
vgraduvaj gi
mladite istra`uva~i
razvienite sistemi
sonuvanite dirigenti
i vozovite kon Novogorod
DVI@EWE
^ad po ~ad videoproekt
tri tela vo prostorot
~inat sistem
pove}eto sistemi pravat slajd
Tokmu denes sistemot }e progleda
se bara ~ovek koj `ivee vo sega{nost
SEGA[NOST
se bara senkata na ona {to e ve}e videno
VE]‌E VIDENO
hidrolaboratorijata
raspi{uva konkurs
za nov statut
KOREOGRAFIJA BEZ SODR@INA
`ivotni
kravi molznici
stelni kravi
zarem ne znaete od kade duva vetrot
ili potreben vi e poseben in`inering
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
107
SLU^AJNO DVI@EWE
studena impresija
siguren instinkt
obidi se da napravi{ pti~je gnezdo
za edno semejstvo od minatoto
golema i bolna slika
na zaguba
vo vodite na animalniot `ivot
svetot okolu nas
e na{ neprijatel
po nego raspolagame
So nemite
So ~ekorite
IZNENADUVAWE
dlabo~ina
bez dno na eden duh
sre}a i uvod vo edno Ra|awe
Di{ewe
Zdiv
Du{orabota
so jaki potezi vrz
platnenata konstrukcija
na bdeeweto i napnatosta
UDAR
udarot e motor za da se otpo~ne
za da se slu{ne... odzivot
vo toa {irewe
108
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
vo taa pesna
vo toj kontekst
BROEWE
podsvest
odnadvor
vlezena
izlezena
od sebe
korist
nadvore{na sudbina
izlezete od vas samite
popatno
LUDILO
po~etni~ki reklami
obrazovni filmovi
davaj
davaj
sopki
sakam da sum kreten
za sekoga{
da bidam apsolutno zadovolen
od ona {to go pravam
polzam
POLZEWE
po inercija
cvetovi `e{ki
crno crvenilo
koe poleka me sogoruva
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
109
poradi stravot da ne se predomisli{
vseli se kaj mene
neka sre}ata bide taa
{to }e n$ iscrpi
AVANTURA
nametlivi sliki na ma{ini
koi sakaat da n$ deidentifikuvaat
VRTEWA
uporno se vrtime
i se pro~istuvame
o~ekuvame nekoj
so silen mlaz
da go otstrani
na{iot Produkt
tokmu kaj otstranuva~ite
doa|ame do izraz
i le~ime
MINIMALIZAM
`iveev den vo koj po~inav
so mene po~ina
odgovornosta za ona
{to po~iva{e vrz mene
110
IGRA^ITE SE NA KROV I EDEN NA DRUG
SI GI PRENESUVAAT GESTOVITE
posakuvam... nevreme
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
LAIBACH
LAIBACH
111
intervju

H. N: Bez ogled na toa {to go zadr`avte svojot prepoznatliv, origina­len Lajbah zvuk, so svojot
nov album “Nato” o~igledno re{ivte da mu se priklu~ite na svetskiot “rave trance dance”
trend. Dali toa zna~i deka naskoro }e se pojavite i na golemite svetski rave zabavi i dali
vo soglasnost so ritamot na albumot }e go promenite i svojot scenski nastap?

L: Blagodarime na komplimentot za originalnosta. Kon trendot ne se priklu~uvame, tuku go
inkorporirame i prilagoduvame.

H. N: Singlot “Final Countdown”, pove}e mo`e da se okarakterizira kako “High Energy” zvuk,
odo{to kako dene{en dance zvuk. Dali “High Energy” e upotreben isklu~ivo zaradi pesnata
“Final Countdown”, ili se raboti za va{a li~na sklonost kon toj muzi~ki pravec?

L: So toj problem ne se zanimavavme premnogu, no ako e taka kako {to velite vie, toga{ neka
bide isklu~ivo zaradi pesnata “Final Countdown”.

H N: LAJBAH otsekoga{ saka da ja predviduva idninata (bez ogled kolku e crna). Kade na
svetskata scena }e bide LAJBAH vo 2000 godina?

L: Veruvame, na koordinatite SEVER-JUG-ISTOK-ZAPAD.

H N: Od samite po~etoci, deluvaweto na grupata LAJBAH mo`e da se nare~e filozofija na provokativnosta. Nanazad 10 godini, cvrsto stoite na tronot na najprovokativnite na prostorot
na biv{a Jugoslavija. Otkako ve}e ja nema nekoga{nata Jugoslavija, va{ata provokativnost e
naso~ena kon Evropa. Kolkav e uspehot na provokativnosta vo Evropa, vo odnos na prostorot
na biv{a Jugoslavija?

L: Koj veli deka e kraj na Jugoslavija?

H N: So osnovaweto na NSK dr`avata va{ata izdvoenost ja dostigna najvisokata to~ka. Kakva
e idninata na NSK dr`avata?

L: NSK dr`avata e socijalna skulptura koja od den na den se menuva, multiplicira, se {iri
kako virus. Ne razmisluvame kojznae kolku za nejzinata idnina, idninata }e go prifati toa
sama po sebe.

H N: Kakvo e op{testveno-politi~koto ureduvawe vo NSK dr`avata, i kakov e nejziniot odnos
kon ostanatite dr`avi?

L: Pluralizam na samoupravni interesi, miroqubiva koegzistencija, nevrzanost.

H N: Koi se veleposednici na NSK dr`avata i kade s$ se nao|aat?

L: Toa se, glavno, ~lenovite na dru`inata NSK, diplomatski pretstavnici i nositeli na
diplomatski paso{i, koi se i po~esni dr`avjani na NSK, kako i razni u~esnici od celiot
svet koi se svoeto deluvawe se povrzani so NSK.
112
Margina #13-14 [1995] | okno.mk

H. N: Dali vo NSK dr`avata se slu{a samo muzikata na LAJBAH, ili e dozvolena sloboda na
izbor na dijametralno sprotiven muzi~ki vkus (narodna muzika, pop, {ansona...)?

L: Ne postoi dijametralno sprotiven muzi~ki vkus {to LAJBAH ne go sodr`i vo sebe. Samo na
poslednata plo~a sorabotuvame so Slavko Avsenik pomladiot (narodna muzika), prerabotuvame
pop hitovi (“Final Countdown”, “In The Army Now”), {ansoni (“In The Year 2525”), klasi~na
muzika (Gustav Holst - “Planets”)...

H. N: Niz site godini na va{eto postoewe se provlekuva kritika na postoe~kite sistemi, i,
istovremeno, povik na ne{to (???) novo, podobro! Koj, i {to go nudi toa ne{to, i {to vsu{nost
e toa?

L: Ako go otfrlime nepotrebniot balast, toa e ona istoto i podobro od postoe~koto vo nas
samite i toa sekoj od nas mora da go pronajde vo sebe.

H. N: Na po~etokot na deluvaweto na grupata LAJBAH, pres-pogledot be{e naso~en kon va{iot
mati~en grad Trbovqe. Dodeka LAJBAH go osvojuva{e svetot i vleguva{e vo prostori vo
koi{to ni NATO ne odi, Trbovqe ostana malo industrisko, temno mesto, zaboraveno po va{eto
zaminuvawe od nego. Zo{to mo}ta na va{eto vlijanie so eden del ne be{e naso~ena i kon
izvlekuvawe od za~maenost na Trbovqe koe go proslavivte so svoeto postoewe?

L: Za{to Trbovqe e Trbovqe, za{to toa se revolucionerni Crveni prevrtlivci koi{to ne
trpat ne~ija uspe{nost. Nie crpevme od atmosferata na Trbovqe, a ne toa od nas, bidej}i
nam ni treba{e Trbovqe i toa nas n$ proslavi, a ne nie nego.

H. N: Va{eto muzi~ko deluvawe e ednakvo na va{ata svetska slava - golemo. Nao|aat li va{ite
idei vistinski pat do va{ata publika? Postojat li kakvi bilo povratni informacii, odnosno,
kakov e interesot na prostite masi za va{ite idei?

L: Sudej}i spored posetitelite, na na{ite koncerti i ponatamu postoi dovolen interes na
publikata. Ako ba{ morame da isfrlime brojka, koga imame normalna serija na koncerti,
na turneja n$ gledaat pribli`no 100 000 lu|e, a tuka se i mediumite, preku koi dopirame do
mnogu pogolem broj lu|e.

H. N: Imate mo`nost, so silata na svojata slava da im pomognete na nastradanite lu|e na
prostorot na biv{a Jugoslavija. Albumot “Nato” pretstavuva poka`uvawe so prst na vojnata,
no dali planirate nekakvi humanitarni proekti za pomo{ na nastradanite vo vojnata, kako
{to napravija mnogumina svetski poznati muzi~ari, vo ramkite na svoite mo`nosti?

L: Festivalite na koi{to muzi~arite nastapuvaat vo humanitarni celi, glavno (so retki
isklu~oci) se groteskni priredbi so koi industrijata se obiduva da gi izmie racete od
nekoi prethodni grevovi. LAJBAH za `al, ne e humanitarna organizacija, a nie so fenomenot
vojska se slu`ime od samiot po~etok.

H. N: Vo prikaznata za NSK i za grupata LAJBAH nedostasuva samo u{teeden igran film (ili
pove}e) koj }e sobere nekoja od presti`nite svetski filmski nagradi. Postojat li planovi
koi se dvi`at vo taa nasoka?
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
113

L: Postojat planovi, no ne se dvi`at sami.

H. N: NSK i LAJBAH se prozvod na evropskata kultura, pa spored toa, i nejzini pretstavnici.
Kako gledate na neprijatelskite pogledi i pogrdnite zborovi me|u amerikanskite i evropskite kulturwaci, i generalno, na odnosite me|u tie dve kulturi, na ~ija adresa go upatuvate
svojot komentar i svojot stav kon toj problem?

L: Proizvod sme na evropskata kultura onolku kolku {to evropskata kultura e proizvod
na afrikanskata i aziskata. Ne sme evropocentri~ni i sudirot me|u Amerika i Evropa ni
najmalku ne n$ zasega. Smetame deka nekoi osnovni problemi {to treba{e pojasno da se
obrabotat, treba{e da se obrabotat porano, taka {to problemi nema, a tamu kade {to nema
problemi, nema ni re{enija.
pra{awata gi postavi (pismeno): Dubravko Jagati}
prezemeno od: “HEROINA- nova”, dekemvri, 1994
prevod: Venka Simovska
114
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Slavoj @i`ek
зошто лајбах и NSK не се
фашисти
Superegoto e opscen “no}en” zakon koj{to nu`no go dublira i kako senka go sledi, “javniot”
Zakon. Ova inherentno i konstitutivno razdvojuvawe na Zakonot e tema na filmot “Nekolku
dobri lu|e” (“A Few Good Men”) na Rob Rajner, drama za voeniot sud, vo koja dvajca marinci se
obvineti za ubistvo na eden vojnik. Voeniot obvinitel tvrdi deka ~inot na dvajcata marinci
e namerno ubistvo, dodeka odbranata uspeva da doka`e deka obvinetite samo go sledele
takanare~eniot “crven kod”, koj{to dozvoluva tajno no}no pretepuvawe na vojnik, koj, spored
misleweto na vojnik od ist rang ili na pretpostaven oficer, go prekr{il eti~kiot kod na
marincite. Funkcijata na ovoj “crven kod” e krajno interesna: toj go prostuva prestapniot
~in - ilegalno kaznuvawe na drugiot voj­­nik - no istovremeno ja potvrduva kohezijata na grupata, odnosno povikuva na ~in na krajna identifikacija so vrednostite na grupata. Takviot
kod mora da ostane vo zakrilata na no}ta, nepriznaen, neiska`an - javno sekoj se pravi deka ne
znae ni{to za nego, ili duri aktivno go negira negovoto postoewe. Toj go pretstavuva “duhot
na zaednicata” vo naj~ista forma, vr{ej}i najsilen priti­sok na edinkata da se soglasi so
negoviot mandat na grupna identifikacija. Me|u­toa, vo isto vreme, toj gi kr{i eksplicitnite
pravila na `ivotot vo zaedni­cata. (Nesre}ata na dvajcata obvineti vojnici e vo toa {to ne se
vo sostojba da go razberat ova otstapuvawe na “crveniot kod” od “golemiot Drug”, domenot na
javniot Zakon: Tie o~ajni~ki se pra{uvaat: “[to zgre{ivme”? bidej}i samo ja sle­dea naredbata na pretpostaveniot oficer.) Otkade proizleguva toa kinewe na Zakonot na pi{uvan javen
Zakon i negova opa~ina, “nepi{an”, opscen, taen kod? Od nedovolniot, neseopfaten karakter
na javniot Zakon: eksplicitnite, javni pravila ne se dovolni, taka {to moraat da se dopolnat
so taen, “nepi{an” kod naso~en kon onie {to, iako ne kr{at nikakvi javni pravila, neguvaat
eden vid vnatre{na distanca i vo su{tina ne se identifikuvaat so “duhot na zaednicata”.
Zna~i, poleto na Zakonot se deli na Zakon niz “ego-idealot”, t.e simboli~ki red {to go
regulira op{testveniot `ivot i go odr`uva socijalniot mir, i negovata opscena “superego”sprotivnost. Mnogubrojnite analizi od Bahtin navamu poka`aa deka periodi~nite kr{ewa
na javniot zakon mu se inherentni na socijalniot red, tie funkcioniraat kako uslov za negovata stabilnost (gre{ka na Bahtin - ili poprvo gre{ka na nekoi negovi sledbenici - e {to
gi idealiziraa tie “transgresii” dodeka premol~uvaa pred tolpite za lin~uvawe i sl, kako
su{tinski formi na “karnevalsko ukinuvawe na op{testvenata hierarhija”). Ona {to najsilno
ja odr`uva zaednicata kako “celina” ne e tolku identifikacijata so Zakonot {to go regulira
“normalniot”, sekojdneven tek na zaednicata, tuku poprvo identifikacijata so specifi~nata
forma na kr{ewe na Zakonot (psihoanaliti~ki ka`ano, so specifi~nata forma na u`ivaweto).
Da gi pogledneme provinciskite zaednici na belci na amerikanskiot Jug vo dvaesettite, kade
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
115
{to vladeeweto na zaedni~kiot, javen Zakon, e prosledeno so negoviot mra~en dvojnik, no}
niot teror KKK, lin~uvaweto na bespomo{nite crnci: (na beliot) ~ovek lesno mu se prostuvaat
sitni prekr{uvawa na Zakonot, osobeno koga e mo`no da bidat opravdani so “kodot na ~esta”;
zaednicata i ponatamu go priznava kako “eden od nas”. Me|utoa, toj efikasno }e bide ekskomu­
ni­ciran i proglasen za “ne eden od nas”, {tom }e se otka`e od speci­fi~niot oblik na transgresija prisuten vo toa op{testvo - na primer, {tom }e odbie da u~e­stvuva vo nekoj ritualen
lin~ na klanot, ili mo`ebi duri }e gi prijavi na Zakonot (koj, se razbira, ne saka da slu{ne
za niv, za{to tie ja egzempli­ficiraat negovata sopstvena opa~ina). Narcisti~kata zaednica
se potpira na istata taa “solidarnost” vo vinata, predizvikana so u~estvoto vo zaedni~ki
prekr{ok: bea progonuvani onie koi{to ne sakaa da ja prifatat temnata strana na idili­~niot
Volksgemeinschaft, no}nite pogromi, pretepuvaweto na politi~kite protiv­nici - nakratko, s$
ona {to “sekoj go znae{e no ne saka{e za toa glasno da govori”.
Vo svetlina na ovaa konstitutivna tenzija na Zakonot me|u javniot/pi{uvan Zakon i superegoto, treba da se razbere neobi~noto kriti~ki-ideolo{ko vli­janie na Neu Slowenische Kunst,
osobeno na grupata Lajbah. Vo procesot na dezintegracija na socijalizmot vo Slovenija tie na
scena ja prika`aa agresiv­nata nedosledna me{avina na stalinizmot, nacizmot i “Blut und Boden”
ideolo­gijata. Prvata reakcija na prosvetenite kriti~ari levi~ari be{e gle­dawe na Lajbah
kako na ironi~na imitacija na totalitarnite rituali; me|u­toa, nivnata poddr{ka na Lajbah
sekoga{ be{e prosledena so nelagodno ~uvstvo: “[to ako Lajbah ja precenuva svojata publika?
[to ako publikata seriozno go sfati ona {to Lajbah so potsmev go imitira, taka {to vsu{nost
go jakne ona {to saka da go podriva?” Ova ~uvstvo na neprijatnost po~iva na pretpo­stavkata deka
iro­ni~nata distanca avtomatski e i subverziven stav. No {to ako naprotiv, domi­nan­ten stav na
sovremeniot “postideolo{ki” univerzum e tokmu taa iro­ni~na distanca vo odnos na javnite
vrednosti? [to ako taa distanca, koja ne pretsta­vuva nikakva zakana za sistemot, ja ozna~uva
najvisokata forma na kon­for­­mi­zmot, bidej}i normalnoto funkcionirawe na sistemot bara
cini~na distanca? Vo ovaa smisla strategijata na Lajbah se pojavuva vo nova svetlina: taa go
fru­strira sistemot (vladea~kata ideologija) tokmu zatoa {to ne e negova ironi~na imitacija,
tuku preterana identifikacija so nego - iznesuvaj}i ja na videlina opscenata superego opa~ina
na sistemot, preteranata identifikacija ja suspen­dira negovata efiksnost. ( Za da go pojasnime
na~inot na koj{to ova razot­kri­vawe, ova javno prika`uvawe na opscenoto fantazmati~no jadro
na ideo­lo{koto zdanie, go suspendira negovoto normalno funkcionirawe, da se potse­time na,
na nekoj na~in homologniot fenomen vo sferata na individu­alnoto iskustvo: sekoj od nas ima
nekoj li~en ritual, fraza - prekar itn. - ili gest, koj go koristi samo vo najintimniot krug
na najbliski prijateli ili rodnini; koga tie rituali }e stanat javni, nivniot efekt nu`no e
posramenost i sram - posakuvame da propadneme vo zemja...)
Vrvnoto sredstvo na Lajbah e nivnata spretna manipulacija so transferot: nivnata publika
(osobeno intelektualcite) e opsednata so “`elba za Drugiot” - koja e Lajbahovata vistinska
pozicija, dali se vsu{nost totalitaristi ili ne? - t. e. tie mu postavuvaat na Lajbah pra{awe
i o~ekuvaat od niv odgovor, propu­{taj}i da prifatat deka i samiot Lajbah ne funkcionira kako
odgovor, tuku kako pra{awe. Preku nedofatliviot karakter na nivnata `elba, nere{i­telnosta
116
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
okolu toa “kade vsu{nost se nao|aat” Lajbah n$ prinuduvaat da ja odre­dime sopstvenata pozicija
i da odlu~ime za sopstvenata `elba - Lajbah ovde go postignuva presvrtot {to go definira
krajot na psihoanaliti~koto lekuvawe. Na po~etok na lekuvaweto e transferot: transferniot
odnos stapuva na sila {tom psihoanaliti~arot }e se pojavi so maskata na subjekt koj treba da
znae - da ja znae vistinata za `elbata na pacientot. Koga vo tekot na psihoanalizata pacientot
se `ali deka ne znae {to saka, toa jadikuvawe mu e upateno na psiho­analiti~arot, so implicitna
pretpostavka deka psihoanaliti~arot toa go znae. So drugi zborovi, dokolku psihoanaliti~arot
go pretstavuva golemoto Drugo, iluzijata na pacientot le`i vo reduciraweto na svoeto neznaewe za sopstvenata `elba na “epistemolo{ka” nesposobnost: vistinata za negovata `elba
ve}e postoi, taa e zabele`ena nekade vo golemiot Drug, treba samo da se obelodeni i `elbata,
po`eluvaweto }e te~e lesno... Krajot na psihoanalizata, rastvoraweto na transferot se slu~uva
koga ovaa “epistemolo{ka” nesposobnost }e se pret­vori vo “ontolo{ka” nemo`nost: pacientot
mora da iskusi deka golemiot Drug isto taka ne ja poseduva vistinata za svojata `elba, deka
negovata `elba e bez garancija, neosnovana, ovlastena edinstveno so samata sebe. Tokmu vo taa
smisla, rastvoraweto na transferot go obele`uva momentot koga strelata so pra{aweto koja{to
pacientot ja naso~il kon psihoanaliti~arot, }e se vrati kon nego samiot: prvo, pacientovoto
(histeri~no) pra{awe upateno kon psiho­ana­liti­~arot koj{to bi trebalo da go znae odgovorot;
potoa, pacientot e prinu­den da priznae deka i samiot psihoanaliti~ar ne e ni{to pove}e od
golem znak-pra­{alnik upaten kon pacientot. Ovde mo`e da se navede tezata na Lakan deka psi­
ho­analiti~arot e ovlasten samo so sebe samiot: pacientot stanuva psihoana­liti~ar koga }e
sfati deka negovata `elba nema potkrepa vo Drugiot, deka edinstveno samiot toj mo`e da & dade
ovlastuvawe na svojata `elba. Koga ova svrtuvawe na pravecot na strelata bi go definirale
kako nagon, bi mo`ele da ka`eme (kako {to i veli Lakan), deka ona {to se slu~uva na krajot na
psihoanalizata e promena na `elbata vo nagon.
Izvor: TRANSKATALOG - Teorija Radikalizmi Art, br.1, Novi Sad, 1995
Prevod: Venka Simovska
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
117
Позначајни датуми во кариерата на Лајбах:
Akcija “Rdeci revirji”, Trbovqe, leto 1980.
“Novi rock”, Qubqana,10 septemvri 1982.
Nastap na “XII bienale na nova muzika” vo Zagreb, 23 mart 1983.
Televizisko intervju vo emisijata “TV Tednik”, 23 juli 1983.
“Turneja po okupirana Evropa 83.” od 1 noemvri do 23 dekemvri 1983.
Objavuvawe na prva golema plo~a “Lajbah” (Skuc/Ropot), Qubqana.
Nastap na “Bloomsburry Festival” 85., London.
Sorabotka so Majkl Klark vo pretstavata “No Fire Escape In Hell”, London, 1986.
Nastap vo ramkite na LIFT, London, 1987.
Sorabotka vo pretstavata “Macbeth”, Deutsches Scauspielhaus, Hamburg, 1987.
Koncert vo festivalskata sala vo Qubqana, 17 fevruari 1987.
Nastap na “L.A. Festival” 87., Los Angeles.
Nastap na “New York Festival of Art”, 24 i 25 juni 1988.
Prva amerikanska turneja, fevruari 1989.
Koncert vo Trbovqe, “Termoelektrana 2”, 26 dekemvri 1990.
Evropsko-amerikanska turneja “Kapital Tour”, 1992.
Nastap vo Sietl, “Centar za slobodna umetnost”, Moore Theatre, 12 fevruari 1993.
Nastap na “Johannes Kepler Universitat” vo Linc, 20 mart 1993.
Nastap vo Skopje, “Saem hala 4”, septemvri 1993.
“NSK Staat Berlin”, dva nastapa vo Volksbuhne Teatar, Berlin, 9 i 10 oktomvri 1993.
Nastap vo Drezden, na festivalot “Kunst and Gewalt”, 29 oktomvri 1994.
118
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Perry Kulper
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
119
силата за законот:
мистичен темел
на авторитет
Force de Loi: Le “Fondement Mystique de l’Authorité”
Ovde toa e edna zada~a: Moram da vi se obratam (m’adresser) na angliski (da izgovoram na
francuski i potoa na angliski naglasuvaj}i go obra}aweto / adresse).
Naslovot na ovoj kolokvium i problemot na koj{to treba da mu se “address”, kako {to vie toa
vo va{iot jazik vo preoden oblik go narekuvate, ve}e so meseci me pottiknuvaat na me~taewe.
Iako mi e dodelena ~esta na toa “keynot address”, jas navistina so ni{to ne sum u~estvuval
vo smisluvaweto na samiot naslov, nitu pak vo implicitnata formulacija na problemot.
“Deconstruc­tion and the possibility of justice”: svrznikot “and” svrzuva zborovi, koncepti, ne{ta
koi{to mo`ebi i ne i pripa|aat na ista kategorija. Eden takov svrznik, “and”, se osmeluva
da im se sprotivstavi na poredokot, taksinomijata, logikata na razvrstuvaweto, bez ogled na
na~inot so koj{to operira: po pat na analogija, distinkcija ili opozicija. Eden govornik so
nezgoden karakter bi rekol: ne gledam odnos, nikakva retori~nost ne mo`e da & se pot~ini
na edna takva zada~a. Jas navistina bi se obidel da zboruvam za sekoe od tie ne{ta, ili tie
kategoremi (“Deconstruction”, “possibility”, “justice”) pa duri i za sinkategoremite (“and”, “the”,
“of”), no nikako vo toj poredok, vo taa taksis, taa taksinomija ili sintagma.
Eden takov govornik ne bi imal samo nezgoden karakter, tuku i lo{a vera. Duri i nepravedna.
Bidej}i lesno bi mo`elo da se predlo`i edno ispravno tolkuvawe, {to vo ovoj slu~aj bi
zna~elo adekvatno i lucidno, zna~i, poskoro bi se reklo somnitelno, tolkuvawe na intenciite
i zna~ewata na ovoj naslov. Naslovot sugerira pra{awe koe{to i samoto dobiva oblik na
somne`: Dali dekonstrukcijata ja obezbeduva, dopu{ta, odobruva mo`nosta za pravda? Dali taa
ja pravi vozmo`na pravdata ili eden dosleden diskurs za uslovite na mo`nosta za pravda? Da,
bi rekle edni, ne, bi odgovorila druga “party”. Dali “so-called” destrukcionisti imaat {to da
ka`at ili ne{to da napravat so pravdata? Zo{to za nea, vo osnova tie tolku malku zboruvaat?
Kone~no, dali taa rabota gi interesira? Ne e li sostojbata takva zatoa {to - kako {to nasetuvaat
nekoi - dekonstrukcijata vo sebe ne dopu{ta nikakva opravdana akcija, nikakov diskurs za
pravdata, tuku duri i pretstavuva izvesna opasnost za pravoto i go uni{tuva samiot uslov za
mo`nost za pravda? Da, bi rekle edni, ne, bi odgovorila druga “party”. Ve}e po~nuvaj}i od taa
prva fiktivna razmena, se najavuvaat dvosmi­slenite izmestuvawa pome|u pravoto i pravdata.
Bolkata na dekonstrukcijata, onaa poradi koja{to samata taa strada ili poradi koja{to stradaat
tie {to taa gi izlo`uva na stradawe, se sostoi mo`ebi vo toa odsustvo na sigurno pravilo i
kriterium na nedvosmislen na~in da se napravi razlika pome|u pravoto i pravdata.
120
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Ete go izborot, “ili - ili”, “da ili ne”, {to jas go nasetuvam vo toj naslov. Ete ja toga{ i
merata vo koja{to toj naslov e poskoro nasilen, polemi­~en, ispituva~ki /inquisiteur/. Tuka ve}e
bi mo`elo da se strahuva od nekoe orudie na tortura, odnosno od eden na~in na ispituvawe {to
ne e najpraveden. Bi bilo beskorisno vedna{ da se precizira deka jas, na pra{awata postaveni
vo toj oblik (“ili - ili”, “da ili ne”) ne mo`am da dadam nikakov odgovor. Vo sekoj slu~aj:
nikakov ute{itelen odgovor za koja i da e od ovie dve stranki, za ovie dve vaka formulirani
o~ekuvawa.
Jas zna~i moram, toa mi e ovde zada~ata, da vi se obratam na angliski (da go izgovoram ova
edna{ na francuski i pak u{te edna{ na angliski)... Jas moram, zna~i pove}e raboti odedna{.
1. Moram da zboruvam na angliski (kako da se prevede toa “moram”, taa zada~a? I must? I
should, I ought to, I have to?), bidej}i tuka za mene e sozdadena nekakva obvrska ili
eden uslov nametnat so nekakva simboli~ka sila ili zakon vo situacija, {to jas ne ja
kontroliram. Eden vid polemos se odnesuva ve}e na samoto usvojuvawe na jazikot: ako
sakam, barem da me ~ujat, toga{ potrebno e da go zboruvam va{iot jazik; moram.
2. Moram da zboruvam na va{iot jazik, bidej}i toga{ ona {to }e go ka`am }e bide poto~no
ili }e bide oceneto kako poto~no i podobro proceneto; taa to~nost treba ovoj pat da se
sfati kako ispravnost, adekvatnost pome|u ona {to e i ona {to e re~eno ili na koe{to se
mislelo, pome|u ona {to e re~eno i ona {to e sfateno ili pome|u ona na {to se mislelo
i ona {to e re~eno ili slu{nato od tie koi{to se ovde i koi{to o~igledno go pravat
zakonot. Da se pravi zakonot (“making the law”) e interesen izraz za koj{to }e morame
povtorno da zboruvame.
3. Moram da zboruvam na eden jazik koj{to ne e moj, bidej}i toa }e bide poispravno i vo
edna druga smisla na zborot ispravno - vo smisla na pravdata, vo smisla vo koja{to }e
se ka`e, bez prekumerno razmisluvawe vo ovoj moment, deka pravno-eti~ko-politi~kata
smisla e: poispravno e da se zboruva so jazikot na mnozinstvoto, osobeno toga{ koga toa
mu dava zbor na stranec. Tuka se povikuvame na eden zakon za koj{to te{ko }e ka`eme
dali e samo edna qubeznost, zakon na najsilniot ili pravi~en zakon na demokratijata;
i dali zavisi od pravoto i pravdata. Za da se izlo`am na toj zakon i za da go prifatam,
potreben e izvesen broj uslovi: na primer da odgovoram na povikot i da poka`am `elba da
zboruvam ovde, na {to o~igledno nikoj ne me prisiluval; potoa treba da bidam vo sostojba,
vo izvesna merka, da go razbiram dogovorot i uslovite na zakonot, odnosno na minimalen
na~in da go usvojam va{iot jazik, koj{to toga{ prestanuva, barem vo tolkava merka, da mi
bide tu|. Potrebno e vie i jas, nie, skoro na ist na~in da go razbereme prevodot na mojot
tekst, napi{an najprvo na francuski, koj{to kolku i da e prekrasen (a za toa jas ovde &
se zablagodaruvam na Mary Quaintance) sepak, nu`no ostanuva eden prevod, odnosno eden
sekoga{ mo`en i sekoga{ nesovr{en kompromis pome|u dva idioma.
Toa pra{awe na jazikot i idiomot bez somnenie }e bide vo srceto na ona {to bi vi go
predlo`il ve~erva za rasprava.
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
121
Vo va{iot jazik postojat eden broj idiomatski izrazi, koi{to otseko­ga{ mi se ~inele
mnogu dragoceni so ogled na toa deka nemaat nikakov strikten ekvivalent vo francuskiot. ]‌‌e
citiram, pred samiot po~etok, barem dva izraza koi{to ne se li{eni od vrska so ona {to }e se
obidam da go ka`am ve~erva.
A. Prviot izraz e: “to enforce the law” ili u{te: “enforceability of the law or of contract”.
Koga “to enforce the law” }e se prevede na francuski na primer kako “appli­quer la loi”, toga{
tuka se gubi direktnata, bukvalnata aluzija na silata koja­{to doa|a odvnatre da nè potseti
deka pravoto e sekoga{ edna ovlastena sila, sila koja{to se opravduva i opravdano se
primenuva, duri i ako toa oprav­duvawe mo`e, od druga strana da se proceni kako neopravdano
i neopravdlivo. Primenlivosta, “enforceability”
ne e nadvore{na ili sekundarna mo`nost koja{to
mu se dodava ili ne na pravoto kako dopolnuvawe.
Taa e sila koja{to su{tinski e sodr`ana vo
samiot koncept na pravdata kako pravo, pravdata
dokolku taa stanuva pravo, zakonot kako pravo
(bidej}i bi sakal u{te vedna{ da insistiram na
za~uvuvaweto mo`nost za edna pravda, odnosno
zakon koj{to ne samo {to go nadminuva pravoto
ili mu protivre~i, tuku mo`ebi i ne e vo odnos
so pravoto, ili so nego odr`uva eden taka ~uden
Matthew Richardson
odnos, pa vo isto vreme mo`e da go bara pra­voto
i da go isklu~uva). Zborot “enforceability” nè
potsetuva deka nema pravo koe{to vo sebe, a priori,
vo analiti~kata struktura na svojot koncept
ne ja pod­raz­bira mo`nosta da bide “enforced”, da
bide primeneto po pat na sila. Postojat bez somnenie zakoni, koi{to ne se primenuvaat, no nema
zakon bez primenlivost i nema primenlivost ili “enforceability” na zakonot bez sila, i toa bez
ogled dali e taa prisila direktna ili ne, fizi~ka ili simboli~na, nadvore{na ili vnatre{na,
brutalna ili suptilna, diskurzivna ili hermene­uti~ka, prinudna ili regulativna itn.
Kako da se utvrdi razlikata pome|u, prvo, taa sila na zakonot, taa “za­kon­ska sila”, {to
veruvam podednakvo dobro se ka`uva i na francuski i na angliski, i nasilstvoto {to sekoga{
se ocenuva kako neopravdano? Kakva raz­lika postoi pome|u, od edna strana, silata {to mo`e
da bide pravedna i vo sekoj slu~aj oceneta kako legitimna, no ne samo kako instrument vo
slu`ba na pravoto, tuku kako samoto vr{ewe i ispolnuvawe, kako su{tina na pravoto i od
druga strana, nasilstvoto {to sekoga{ se ocenuva kako nepravedno? [to e edna pra­vedna ili
edna nepravedna sila? Za da ne go napu{time sè u{te pra{aweto na idiomot, }e se povikame
ovde na eden germanski zbor, na koj nabrzo prili~no }e mu se posvetime, a toj e Gewalt. Na
francuski, a i na angliski toj ~estopati se preveduva kako “violence”. Tekstot na Benjamin, za
koj vedna{ }e vi zboruvam i koj e nasloven “Zur Kritik der Gewalt”, preveden e na francuski
kako “Critique de la violence” i na angliski “Critique of Violence”. No tie dva prevoda, iako ne
122
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
se sosema neispravni, zna~i potpolno nasilno, sepak se mnogu agilni tolkuvawa, koi{to ne go
zemaat vo obyir faktot deka Gewalt za Germancite zna~i isto taka i legi­timna vlast, avtoritet,
javna sila. Gesetzgebende Gewalt zna~i zakonodavna vlast, geistliche Gewalt e duhovna vlast
na crkvata, Staatsgewalt e avtoritet ili vlast na dr`avata. Gewalt e zna~i, vo isto vreme i
nasilstvo i legitimna vlast, opravdan avtoritet. Kako da se utvrdi razlikata me|u zakonskata
sila na edna legitimna vlast i takanare~enoto nasilstvo, koe{to bi moralo da go vtemeli toj
avtoritet i koe{to samoto sebe ne mo`elo da se ovlasti so nikakov prethoden legitimitet,
pa taka toa, vo toj prvobiten moment ne e ni legalno ni nelegalno - drugi vedna{ bi rekle: ni
pravedno ni nepravedno? Pred nekolku dena vo ^ikago im posvetiv edno predavawe - koe{to
ovde namerno }e go ostavam na strana, iako negovata tema e prili~no srodna - na izvesen broj
tekstovi na Hajdeger, vo koi zborovite Walten i Gewalt imaat odlu~uva~ka uloga, iako ne mo`e
da se prevedat prosto kako sila i nasilstvo, vo kontekst vo koj i samiot Hajdeger nastojuva da
poka`e deka spored nego, a vo isto vreme i izvorno, na primer za Heraklit, Dike, pravda, pravo,
proces, sudewe, stradawe ili kazna, odmazda itn. e Eris (sudir, Streit, razdor ili polemos ili
Kampf), {to isto taka zna~i i adikia - gr~. nepravda. Nie na toa }e se navratime, ako sakate vie,
vo tekot na raspravata, no vo ovoj moment pove}e bi sakal vo toa da ne se vpu{tam.
Bidej}i ovoj kolokvium i e posveten na dekonstrukcijata i mo`nosta za pravda, jas najprvin
potsetuvam deka vo brojnite tekstovi, za koi{to se veli deka se dekonstruktivni, i posebno
vo nekoi {to samiot sum gi objavil, upotrebata na zborot “sila” vo isto vreme e i za~estena,
duri se osmeluvam da ka`am i odlu~uva~ka na strate{kite mesta, no i prosledena, sekoga{
so eksplicitna rezerviranost, so sostojba na izvesna budnost. ^estopati sum povikuval na
vnimatelnost i samiot sebesi sum se potsetuval na rizikot na koj{to toj zbor e izlo`en,
bez razlika dali stanuva zbor za rizikot na eden nejasen, supstancijalisti~ki, okultnomisti~en koncept, ili za rizikot na edno opravduvawe {to i se dava na nekoja, nasilna,
nepravedna, li{ena od pravila, arbitrarna sila. Nema da gi naveduvam tie tekstovi. Toa bi
bilo premnogu dopadlivo i bi ni odzemalo vreme. No, od vas baram da imate doverba vo mene.
Prvata pretpazlivost kon supstancijalisti~kite i iracionalisti~kite rizici, koi tuku{to gi
spomenav, se sodr`i ba{ vo diferencijalnoto obele`je na samata sila. [to se odnesuva do mene,
sekoga{ stanuva zbor za diferencijalna sila, za razlikata kako za razlika vo sila, za silata
kako razlika (difèrance) ili sila na razlikata (razlikata e odlo`ena - odlo`uva~ka sila), za
odnosot me|u silata i oblikot, silata i zna~eweto, za “performativna” sila, za ilokuciona
ili perlokuciona sila, ubeduva~kata sila i retorikata, za silata na potpisot, no isto taka,
i osobeno, za site paradoksalni situacii vo koi najgolemata sila i najgolemata slabost na
~uden na~in se nadopolnuvaat. A toa e celata istorija. Ostanuva sepak toa deka jas sekoga{ sum
~uvstvuval neprijatnost vo vrska so zborot sila, koj ~esto sum go smetal za neophoden, taka {to
vi se zablagodaruvam {to me povikavte denes da ka`am ne{to pove}e za nego. Vpro~em istoto
toa va`i i za pravdata. Bez somnenie postojat dosta pri~ini, poradi koi pove}eto tekstovi {to
prebrzo se identifikuvaat kako dekonstruktivisti~ki - na primer moite - se ~ini - ba{ taka
velam - se ~ini deka temata na pravdata, kako tema ne ja smestuvaat vo svoeto sredi{te, a isto
taka i temite na etikata ili politikata. Se razbira toa stanuva samo privid, ako se razgledaat
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
123
na primer (}e gi navedam samo ovie ovde) mnogute tekstovi posveteni na Levinas i odnosot
me|u “nasilstvoto i metafizikata”, na filosofijata na pravoto, onaa Hegelovata, zaedno so
celokupnoto negovo potomstvo vo Glas, ~ij{to osnoven motiv e toa, ili tekstovite posveteni na
nagonot za mo} i na paradoksite na mo}ta vo Spèculer - sur Freud, na zakonot, vo Devant la loi ( za
Vor dem Gesetz od Kafka), ili vo Dèclaration d’indèpendence, vo Admiration de Nelson Mandela ou
les lois de la rèflexion i vo mnogu drugi tekstovi. Nema somnenie deka diskursite za dvostrukata
afirmacija, dar od onaa strana na raspredelbata i razmenata, za neodlu~livoto, neizmerlivoto
ili nepresmetlivoto, osobenosta, razlikata i heterogenoto se isto taka, od po~etok do kraj,
barem posredni diskursi za pravdata.
Vpro~em be{e normalno, predvidlivo i po`elno, istra`uvawata so dekonstruktiven stil
da zavr{at vo problematikata na pravoto, zakonot i pravdata. Toa e duri nivnoto najsopstveno
mesto, ako takvo ne{to voop{to pos­toi. Dekonstruktivnoto zapra{uvawe koe{to zapo~nuva,
kako {to e toa slu~aj, so razdrmuvawe i uslo`nuvawe na opozicijata me|u nomos i physis,
thèsis i phisis - odnosno opozicijata me|u zakonot, konvencijata i institucijata od edna
strana i prirodata od druga, zaedno so site opozicii {to ovie gi uslovuvaat, na primer, a toa
e samo eden primer, so opozicijata me|u pozitivnoto pravo i pri­rod­noto pravo (razlikata
e premestuvawe na taa opoziciona logika), zna~i, dekon­struk­tivnoto zapra{uvawe koe{to
zapo~nuva, kako {to e toa slu~aj, so razdrmu­va­we, uslo`nuvawe ili paradoksalizirawe na
vrednostite kako {to se onie na sopstvenoto i sopstvenosta vo site nivni registri, na subjektot
i spored toa odgovorniot subjekt, subjektot na pravoto i subjektot na moralot, na pravnata ili
moralnata li~nost, intencionalnosta itn., sè {to sledi, zna~i edno takvo dekonstruktivno
zapra{uvawe e od po~etok do kraj zapra{uvawe za pravoto i pravdata. Zapra{uvawe za temelite
na pravoto, moralot i politikata. Toa zapra{uvawe za temelite ne e ni fundamentalisti~ko ni
antifundamentali­sti~ko. Toa ponekoga{ ne se li{uva od prilikata da ja dovede vo pra{awe ili
prekora~i mo`nosta ili krajnata nu`nost na samoto zapra{uvawe, pra{alniot oblik na mislite,
ispituvaj}i ja bez doverba i predrasudi samata istorija na pra{awata i nejziniot filosofski
avtoritet. Bidej}i postoi eden avtoritet - zna~i edna legitimna sila na pra{alniot oblik za
koja{to e mo`no da se pra{ame, od kade taa, vo na{ata tradicija crpe edna tolku golema snaga.
Da ima{e, hipoteti~ki zemeno, sopstveno mesto, {to ba{ i ne mo`e da bide slu~aj, edno takvo
“zapra{uvawe” ili dekonstruktivno metazapra{uvawe }e be{e at home vo law schools i mo`ebi
isto taka, kako {to toa ponekoga{ se slu~uva, vo oddelenijata za teologija ili arhitektura
poskoro otkolku vo odde­le­nijata za filosofija, i osobeno vo onie za literatura, za koi ~esto
se veruva deka moraat da go sodr`at. Zatoa, iako ne gi poznavam dobro odvnatre, poradi {to
se ~uvstvuvam vinoven, i ne pretendiraj}i na kakva i da e familijarnost so niv, cenam deka
razvojot na “critical legal studies”, ili trudovite, kako {to se onie na Stanley Fish, Barbara
Herrustein - Smith, Drucille Conell, Sam Weber i drugi, koi{to svojata artikulacija ja smestuvaat
nekade pome|u literaturata, filoso­fijata, pravoto i politi~ko-institucionalnite problemi,
mi se ~ini deka denes se me|u najplodnite i najnu`nite, od aspekt na izvesna dekonstrukcija.
Tie, bi re­kol odgovaraat na najradikalnite programi na edna dekonstrukcija, koja{to za da
si ostane dosledna na sebe, ne saka da ostane zatvorena vo ~isto spekula­tivni, teoriski ili
124
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
akademski diskursi, bidej}i saka da gi menuva ne{tata i da intervenira na eden eficienten
i odgovoren, sekoga{ mnogu posreduvan na~in, se razbira ne samo vo profesijata, tuku i vo ona
{to se narekuva grad, polis i op{to zemeno svet. Ne da gi menuva vo edna, navistina pomalku
naivna smisla na presmetana, promislena i strate{ki kontrolirana intervencija, tuku vo
smi­sla na najgolemo intenzivirawe na preobrazbata vo tek, vo ime na ne{to {to ne e nitu
prost simptom, nitu prosta pri~ina (drugi kategorii se potrebni ovde). Vo edno industrisko,
hiper-tehnologizirano op{testvo, akademskiot prostor e pomalku od koga i da e monadski i
mona{ki ograden, {to vpro~en toj nikoga{ i ne bil. I ova e posebno to~no za “law schools”.
Bi sakal da go dodadam slednovo, vo ramkite na tri kratki
napomeni:
1.
Taa kontura, sklop na priliki ili vrski pome|u, od edna
strana dekonstrukcijata so poneposreden filosofski stil ili
poneposredno literarno motivirana i od druga strana tie “Critical
Legal Studies”e navistina nu`na i neizbe`na.
2. Taa ve}e artikulirana vrska, vo ovaa zemja, sigurno ne se
razvila slu~ajno na taka interesen na~in; toa e sepak drug - iten
i vozbudliv - problem, koj{to vo nedostatok na vreme moram da
go ostavam na strana. Postojat, bez somnenie, dlaboki i slo`eni
pri~ini, vo svetski razmeri - so toa sakam da ka`am geopoliti~ki,
a ne samo gra|anski - za faktot {to toj razvoj najprvin i osobeno
bil severnoamerikanski.
3.
I osobeno, ako posvetuvaweto vnimanie na toj zdru`uva~ki i konku­rentski razvoj, kako
i u~estvuvaweto vo nego ni izgleda urgentno, toga{ e isto taka vitalno toa da ne se izedna~at
me|u niv diskursite, stilovite i prili~no heterogenite neednakvi govorni konteksti. Zborot
dekonstrukcija bi mo`el, vo nekakov kontekst, da inducira ili ohrabri edna takva konfuzija.
Samata taa pru`a povod za dovolno nedorazbirawa, za da im se dodavaat u{te, asimiliraj}i
gi na primer, me|usebno site stilovi na tie Critical Legal Studies ili pravej}i od niv primeri
ili prolegomeni za SAMATA dekonstrukcija. Kolku i da mi se malku bliski, sepak znam deka tie
trudovi na Critical Legal Studies imaat svoja istorija, svoj kontekst i svoj sopstven idiom, i deka
tie vo odnos na takvoto filosofsko-dekonstruktivno zapra{uvawe ponekoga{ - da go ka`eme
toa nabr­zina - se neednakvi, srame`livi, pribli`ni ili {ematski, da ne ka`eme zaosta­nati,
iako so svojata osobenost i so ostrinata na svojata tehni~ka kompe­tencija, tie naprotiv se
prili~no napredni vo odnos na ovaa ili onaa sostojba na dekon­struk­cijata vo edno mnogu pove}e
literarno ili filosofsko pole. Respektot kon kontekstualnite, akademsko-institucionalnite,
diskurzivnite osobenosti, nedoverbata vo pogled na analogizmite i naglite premestuvawa,
konfuznite hegemonizacii, vo sega{nava faza mi se ~inat kako najgolemi imperativi. Jas
sum siguren, vo sekoj slu~aj se nadevam, deka ovaa sredba }e ni ostavi se}avawe na razlikite
i sporovite, barem isto tolku kolku i na preple­tuvawata, koincidenciite i konsenzusite. Taa
rabota vedna{ ja ka`av: samo privid e toa deka dekonstrukcijata, vo svoite najpoznati pod
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
125
toa ime manife­stacii, ne mu se “obratila” /adresser/, kako {to se veli toa na angliski, na
pro­blemot na pravdata. Toa e samo privid, no potrebno e da se vodi smetka za privi­dite, da
se spasat prividite, spored zborovite na Aristotel, a toa e ba{ ona za koe{to se zalagam jas
ovde: da se poka`e zo{to i kako toa {to obi~no se narekuva Dekonstrukcija, iako deluva kako
da ne mu se “obra}a” na problemot na pravdata, ne pravi ni{to drugo tuku tokmu toa, iako toa
ne mo`e da go pravi na direkten, tuku na iskosen na~in. Iskosen kako i vo samiot ovoj moment
vo koj{to se podgotvuvam da poka`am deka ne e mo`no direktno da se zboruva za pravdata, da
se tematizira ili objektivizira pravdata, da se ka`e “ova e pravedno” i u{te pomalku “jas sum
praveden”, a da ne se izgubi vedna{ pravdata, ako ne i pravoto.
V. No jas sè u{te ne sum ni po~nal. Po~nav, taka {to vi rekov deka moram da vi se obratam
na va{iot jazik i potoa navestiv deka otsekoga{ sum smetal za dragoceni, odnosno nezamenlivi
barem dva va{i idiomatski izrazi. Edniot be{e “to enforce the law”, koj{to sekoga{ nè
potsetuva na toa deka ako pravdata ne e nu`no pravo ili zakon, taa mo`e da stane pravda po
pravo ili vo pravo, samo ako stanuva sila, ili u{te podobro, samo ako se povikuva na silata,
u{te od prviot svoj moment, po~nuvaj}i od prviot svoj zbor. Na po~etokot od pravdata be{e
logosot, govorot ili jazikot, a toa ne mu protivre~i nu`no na edno drugo zapo~nuvawe koe{to
bi reklo: “Na po~etokot be{e silata”.
Paskal toa go ka`uva vo eden fragment, na koj{to mo`ebi pokasno }e se navratam, vo edna
od svoite slavni “misli”, sekoga{ mnogu poslo`eni otkolku {to ni se ~ini. Taa po~nuva vaka:
“Pravda, sila. - Pravedno e ona {to e pravedno da bide sledeno; nu`no e ona {to e posilno
da bide sledeno.” Ve}e po~etokot na toj fragment e izvonreden, barem vo samata strogost na
svojata retorika. Toj veli deka toa {to e pravedno mora da se sledi (da se sledi so konsekvenca,
efekt, da se primeni, enforced) i toa {to e najjako isto taka treba da se sledi (so konsekvenca,
efekt itn.). So drugi zborovi, zaedni~ki aksiom e deka pravednoto i najjakoto, najpravednoto
kako (as, as well as) najjako, moraat da bidat sledeni. No toa “moraat da bidat sledeni”, koe{to
e zaedni~ko i za pravednoto i za najjakoto e “pravedno” vo nekoj drug slu~aj, a “nu`no” vo
sledniov: “Pravedno e ona {to e pravedno da bide sledeno / so drugi zborovi, konceptot ili
idejata na pravednoto, vo smisla na pravda, analiti~ki i a priori podrazbira deka pravednoto
e “sledeno”, enforced i ispravno e - isto taka vo smisla na pravda - taka da se misli /; nu`no
e ona {to e pojako da bide sledeno (enforced)”.
I Paskal prodol`uva: “Pravdata bez sila e nemo}na / so drugi zborovi, pravdata ne e pravda,
taa ne e izvr{ena ako nema sila (force) da bide “enforced”; edna nemo}na pravda ne pravda, ne
e toa vo vistinska smisla /; silata bez pravda e tiranska. Pravdata bez sila e kontradiktorna,
bidej}i sekoga{ postojat zli; silata bez pravda e za osuda. Treba zna~i zaedno da se stavat
pravdata i silata; i taka da se postigne ona {to e pravedno da bide jako ili ona {to e jako da
bide pravedno.” Za toa “treba” vo samiot zaklu~ok (“treba zna~i zaedno da se stavat pravdata
i silata”), te{ko e da se odlu~i dali e toa edno “treba” propi{ano so ona {to e pravedno vo
pravdata ili so ona {to e nu`no vo silata. No, toa prite­snuvawe e li{eno od objekt, bidej}i
pravdata kako pravda bara pribegnuvawe kon sila.
126
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Taa misla, ona {to ja sledi i {to ja vodi (“i taka ne mo`ej}i da napravi ni{to drugo, osven
ona {to e pravedno da bide jako, napravi ona {to e jako da bide pravedno”) bi zaslu`uvalo
dolga analiza, vo koja{to jas ovde ne mo`am da se vpu{tam. Principot na mojata analiza ili
podobro na moeto aktivno i sè samo ne-nasilno tolkuvawe, koe{to vo osnova posredno }e go
predlo`am vo tekot na ova izlagawe, }e odi, osobeno vo slu~ajot na ovaa Paskalova misla,
nasproti tradicijata i nejziniot najmasivno o~eviden kontekst. Toj poln kontekst i toa
konvencionalno tolkuvawe, so koe toj kako da upravuva, odat ba{, vo edna konvencionalisti~ka
smisla kon nekoja vrsta pesimisti~ki, relativisti~ki i empiriski skepticizam, koj{to na
primer go pottiknal Arno da gi otstrani tie misli od edicijata Port Rojal, te{ej}i se deka
Paskal gi pi{uval pod vlijanie na ~itaweto na Montew, spored kogo zakonite ne se pravedni
sami po sebe, tuku bidej}i se zakoni. Vistina e deka Montew koristel eden interesen izraz,
{to Paskal go prevzema na svoja smetka samoinicijativno, i koj{to i jas ovde bi sakal da go
reinterpretiram i da raskinam so negovoto premnogu konven­cionalno ~itawe. Toj izraz e
“misti~niot temel na avtoritetot”. Paskal go citira Montew, ne imenuvaj}i go, toga{ koga vo
mislata 293 pi{uva: “.... eden veli deka su{tinata na pravdata e avtoritetot na zakonodavecot,
drug komo­ditetot na suverenot, tret dadenata navika; a najto~no e - ako se sledi samiot um deka ni{to ne e pravedno samo po sebe; sè so tek na vreme se rasklatuva. Obi~ajot ja sozdava
celata pravi~nost, ve}e poradi samata pri~ina deka ovaa e prifatena - toa e misti~niot temel
na nejziniot avtoritet. Onoj {to ja sveduva na nejzinoto na~elo, toj ja uni{tuva. ” Montew
navistina zboruval za “misti­~noto vtemeluvawe” na avtoritetot na zakonot: “A zakonite, veli
toj, se odr`u­vaat vo ramkite na doverbata, ne zatoa {to se pravedni, tuku zatoa {to se zakoni:
toa e misti~niot temel na nivniot avtoritet; tie drug nemaat /.../ koj i da im se pokoruva nim
zatoa {to se pravedni, ne im se pokoruva zatoa {to toa ba{ taka treba” (Essais, III, XIII, De
l’experience, ed. Pleiade, st. 1203).
Montew ovde o~igledno gi razlu~uva zakonite, odnosno pravoto od pravdata. Pravdata na
pravoto, pravdata kako pravo ne e pravda. Zakonite ne se pravedni kako zakoni. Nim ne im
se pokoruvame zatoa {to se pravedni tuku zatoa {to imaat avtoritet. Jas malku po malku }
e go razjasnam ona {to go podrazbiram so izrazot “misti~en temel na avtoritetot”. Vistina
e deka Mon­tew isto taka pi{uval ne{to {to bi trebalo da se protolkuva od onaa strana na
konvencionalnata i konvencionalisti~kata povr{nost: “ (samoto na{e pravo, se veli, poseduva
legitimni fantazii vrz koi{to ja temeli vistinata na svojata pravda)”. Jas ovie zborovi
gi staviv kako natpis nad eden tekst za Vor dem Gesetz. [to e edna legitimna fantazija?
[to zna~i da se vtemeli vistinata na pravdata? Ete nekoi od pra{awata {to nè o~ekuvaat.
Vistina e deka Montew nudi analogija pome|u toa dopolnuvawe po pat na legitimna fanatazija,
odnosno fantazija koja{to e nu`na za samoto vtemeluvawe na vistinata na pravdata, i
dopolnuvaweto so pomo{ na ve{ta~koto, koe{to se povikuva poradi deficit na priroda, kako
otsustvoto na prirodno pravo da baralo dopolnuvawe vo istoriskoto ili pozitivnoto, odnosno
funkcionalnoto pravo, ba{ kako - i toa e sega analogijata {to ja predlaga Montew - “`enite
{to upotrebuvaat ve{ta~ki zabi tamu kade {to im nedostasuvaat prirodni, a namesto svojot
vistinski ten, sozdavaat nekakov od tu|i materii itn. ... ” (Kniga II, od XII, st. 601 Plèiade).
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
127
Paskalovata misla {to gi “stava zaedno”, kako {to veli toj pravdata i silata, i taka od silata
pravi nekakov vid su{tinski predikat na pravdata - a toa e zbor so koj toj poskoro go podrazbira
pravoto otkolku pravdata - odi mo`ebi duri od onaa strana na konvencionalisti~kiot ili
utilitaristi~kiot relativizam, od onaa strana na eden star ili moderen nihilizam, koj od
zakonot bi napravil “a masked power”, od onaa strana na cini~niot moral na La Fontenovata
basna “Volkot i jagneto” spored koja “Pri~inata na najjakiot e sekoga{ najdobra”.
Paskalovskata kritika, so svojot princip, upatuva na prvobitniot grev i na rasipuvaweto na
prirodnite zakoni preku eden um koj{to i samiot e rasipan (“Bez somnenie postojat prirodni
zakoni; no toj ubav um sè rasipa”, del IV, misla 294; i ponatamu: “Na{ata pravda se poni{tuva
pred bo`jata pravda”, st. 564). Gi naveduvam tie misli kako podgotovka za ~itawe na Benjamin.
No ako se izdvoi funkcionalnata snaga na paskalovskata kritika, ako ja odvoime nea od
nejziniot hristijanski pesimizam, {to ne e nevozmo`no, toga{ }e bide vozmo`no da se pronajdat
tuka kako i kaj Montew, premisi na edna moderna kriti~ka filosofija, odnosno na edna kritika
na pravnata ideologija, na edna sedimentacija na pravnite superstrukturi koi{to vo isto vreme
i gi krijat i gi reflektiraat ekonomskite i politi~kite interesi na dominantnite snagi vo
op{testvoto. Toa vo isto vreme bi bilo i mo`no i sekoga{ korisno.
Me|utoa, od onaa strana na svojot princip i svojata snaga, ovaa paska­lovska misla celi na
edna mnogu pointrinsi~na struktura, koja{to kritikata na pravnata ideologija ne bi smeela
nikoga{ da ja zanemari. Samoto projavuvawe na pravdata i pravoto, toj zasniva~ki, vtemeluva~ki
i opravduva~ki aspekt na pravoto, implicira edna performativna snaga, odnosno sekoga{
nekoja inter­pre­tativna sila: ovoj pat ne vo smisla, vo koja{to pravoto bi bilo vo slu`ba na
silata, kako poslu{en, servilen, pa ottamu nadvore{en instrument na mo}ta {to dominira,
tuku vo smisla, vo koja{to toa bi odr`uvalo, so ona {to se nare­kuva sila, mo} ili nasilstvo,
edna mnogu poslo`ena i pove}e vnatre{na vrska. Pravdata vo smisla na pravo (right or law) ne
bi bila naprosto stavawe vo slu`ba na edna sila ili op{testvena mo}, na primer ekonomska,
politi~ka, ideolo{ka, koja{to toga{ bi postoela von nea, ili pred nea, i na koja taa bi morala
da i se pot~ini ili so nea da se usoglasi vo pogled na korisnosta. Samiot moment na nejzinoto
vtemeluvawe ili osnovawe (moment koj{to, vpro~em, nikoga{ ne e zapi{an vo homogenoto tkaewe
na edna istorija, bidej}i so svojata odluka toj toa tkaewe go rastura), operacija koja{to se
sostoi vo zasnovawe, vo inaugura­cija, vo opravduvawe na pravoto, vo sozdavawe na zakonite, bi
se sostoela vo eden silovit gest, vo edno performativno i spored toa interpretativno nasil­
stvo, koe{to vo samoto sebe ne e ni pravedno ni nepravedno i koe{to nikakva pravda i nikakvo
prethodno i odnapred vtemeleno pravo, nikakvo predegzisti­ra~ko zasnovawe, po definicija ne
bi mo`elo ni da go garantira ni da go ospori ili obezvredni. Nikakov opravduva~ki diskurs ne
mo`e niti smee da obezbedi uloga na metagovor vo odnos na performativnosta na vostanoveniot
govor ili vo odnos na negovoto povlasteno tolkuvawe.
Diskursot tuka se soo~uva so sopstvenata granica: vo samiot sebe, vo samata svoja
performativna mo}. Toa e ona {to jas predlagam ovde da se nare~e misti~no. Postoi edno
mol~ewe zayidano so violentnata struktura na vtemelu­va~kiot kat. Vyidano, zayidano, bidej}i
128
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
toa mol~ewe ne mu e nadvore{no na govo­rot. Ete vo koja smisla }e se obidam da go protolkuvam,
od onaa strana na pros­tiot komentar, ona {to Montew i Paskal go narekuvaat misti~en temel
na avtoritetot. ]‌e go upotrebam zborot “misti~no” vo edna smisla, koja so izvesen rizik ja
narekuvam vidgen{tajnovska. Tie tekstovi na Montew i Paskal, kako i tradicijata na koja{to i
pripa|aat, a potoa i po malku aktivnoto tolkuvawe {to jas go predlagam, bi mo`ele da se povikaat
na raspravata {to ja prevzema Stenli Fi{ vo “Force” (vo Doing What Comes Naturally), po povod
Hartoviot The Concept of Law - no i po povod nekoi drugi, me|u koi implicitno e prisuten Ravls,
i samiot kritikuvan od Hart - kako i na mnogute debati osvetleni so tekstovite na Sem Veber
za agonisti~koto, a ne prosto vnatreinstitucionalnoto ili monoinstitucionalnoto obele`je
na izvesni sudiri, vo Institution and Interpretation.
Bidej}i potekloto, osnovaweto i vtemeluvaweto na avtoritetot, kako i pozicijata na zakonot,
po definicija mo`at da se potprat edinstveno na samite sebe, samite tie toga{ se edno
nasilstvo bez temel. Toa ne zna~i deka se nepravedni sami po sebe, vo smisla “ilegalni”. Tie
ne se ni legalni ni ilegalni vo svojot vtemeluva~ki aspekt. Tie ja pre~ekoruvaat opozicijata
na osnovanoto i neosnovanoto, kako i sekoj fundamentalizam i antifundamentalizam. Duri
i ako uspehot na osnova~kite performativi na edno pravo (na primer, a toa e pove}e od eden
primer, edna dr`ava kako garant na nekoe pravo) pretpostavuva prethodni uslovi i konvencii
(da re~eme vo nacionalniot i internacionalniot prostor), istata “misti~na” granica bi se
pojavila povtorno na pretpostaveniot izvor na tie uslovi, pravila ili konvencii i nivnoto
vladea~ko tolkuvawe.
Strukturata {to vaka ja opi{uvam e struktura vo koja{to pravoto e su{tinski vo sostojba da
bide dekonstruirano, ili zatoa {to e osnovano, kon­stru­irano vrz tekstualni sloevi {to mo`e
da se interpretiraat i preobrazu­vaat (toa e istorijata na pravoto, negovata mo`na i nu`na
preobrazba, a pone­koga{ i samoto usovr{uvawe na pravoto) ili zatoa {to nejziniot kraen temel,
po definicija ne e vtemelen. Toa {to pravoto e vo sostojba da bide dekonstru­irano, toa ne e
nikakva nesre}a. Vo toa mo`e da se otkrie politi~ka {ansa za koj i da e istoriski progres.
No, paradoksot {to bi sakal da go stavam na dis­kusija e sledniov: taa struktura na pravoto ili
ako pove}e sakate na pravdata kako pravo, koja{to e vo sostojba da se konstruira e vsu{nost toa
{to ja obez­beduva mo`nosta za dekonstrukcija. Pravdata vo samata sebe, ako takvo ne{to postoi,
odnosno von ili od onaa strana na pravoto, ne mo`e da bide dekon­stru­irana. Ni{to pove}e od
samata dekonstrukcija, ako takvo ne{to postoi. Dekon­strukcijata e pravda. Mo`ebi zatoa {to
pravoto (koe{to }e se obidam po pra­vilo da go razlikuvam od pravoto) e konstruktibilno vo
edna smisla, koja{to ja pre~ekoruva opozicijata me}u konvencijata i prirodata, ili mo`ebi
ba{ dokolku ja pre~ekoruva taa opozicija, toa zatoa i e konstruktibilno, a toa zna~i i podlo`no
na dekonstrukcija ili u{te podobro na izvr{uvawe na edna dekon­strukcija, koja{to vo
osnova sekoga{ im pristapuva na pra{awata na pravoto. 1. Dekonstruktibilnosta na pravoto,
legalitetot, legitimitetot ili legitimi­raweto (na primer) ja pravi dekonstrukcijata vozmo`na.
2. Nemo`nosta za dekon­struirawe na pravdata isto taka ja pravi vozmo`na dekonstrukcijata,
odnosno se stopuva so nea. 3. Posledica: dekonstrukcijata e smestena vo rastojanieto {to ja deli
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
129
nemo`nata dekonstrukcija na pravdata od mo`nata dekonstrukcija na pravoto, legitimira~kiot
ili legitimiraniot avtoritet.
So drugi zborovi, hipotezata i tvrdeweto vo ~ij pravec ovde lutam, bi imala poskoro za
podnaslov: pravdata kako mo`nost na dekonstrukcijata, struktura na pravoto i zakonot, na
osnovawe i samoorganizirawe na pravoto kako mo`nost za izvr{uvawe dekonstrukcija. Siguren
sum deka ova ne e ba{ jasno i se nadevam, iako ne sum sosema siguren, deka rabotata nabrzo }
e stane malku pojasna.
Rekov, zna~i, deka u{te ne sum po~nal.
I mo`ebi nikoga{ nema ni da po~nam,
taka {to ovoj kolokvium }e ostane bez
Keynot, a sepak jas ve}e po~nav. Jas sebesi
se opolnomo{tuvam - no so koe pravo? da gi umno`am ceremonijalnite prava i
zaobikoluvawa. Po~nav so tvrdeweto deka
sum vquben vo barem dva va{i idioma. Edniot
e “enforceability”, a drugiot e prenosnata
upotreba na glagolot “to adress”. Na francuski
on s’adresse / se obra}ame/ nekomu, on adresse
/upatuvame / nekoe pismo ili zbor - {to e
isto taka preodna upotreba - a pritoa ne sme
sigurni deka tie }e stignat na celta, no on
n’adresse pas / ne upatuvame / problem. Jas
ve~erva sum anga`iran, preku govor, preku
govor na angliski da se zadr`am na eden
problem, odnosno da odam pravo kon nego i
pravo, bez zaobikoluvawe i tematski, kon
vas, obra}aj}i vi se na va{iot jazik. Pome|u
Nick White
pravoto, ispravnoto obra}awe, pravecot i
pravilnosta, bi trebalo da se najde edna
ispravna linija na komunikacija, i taka da se najdeme na dobar pravec. Zatoa dekonstrukcijata
ima reputacija, opravdana ili ne, deka ne{tata gi obrabotuva od koso, indirek­tno, so posreden
stil, so “quotation marks” i sekoga{ pra{uvaj}i: Dali ne{tata stignuvaat na nazna~enata adresa?
Dali taa reputacija e zaslu`ena? I kako taa, bez razlika dali e zaslu`ena ili ne da se objasni?
Ve}e ovde imame, so samiot fakt deka zboruvam so jazikot na drugiot i prekinuvam so svojot,
so faktot deka mu se prepu{tam na drugiot, edna osobena me{avina na sila, ispravnost i pravo.
I toa ovde e edna zada~a: jas moram da im (se) “obratam” na angliski, kako {to velite vie na
va{iot jazik, na tie beskone~ni problemi, beskone~ni vo nivniot broj, beskone~ni vo nivnata
istorija, beskone~ni vo nivnata struk­tura, koi{to se pokrieni so naslovot “Deconstruction
and the possibility of justice”. No, nie toa ve}e go znaeme, tie problemi ne se beskone~ni zatoa
130
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
{to se bezbrojni, nitu zatoa {to se vkoreneti vo beskone~noto na se}avaweto i (religiskite,
filo­sofskite, pravnite itn.) kulturi so koi{to nikoga{ nema da zagospoda­rime. Tie se
beskone~ni, ako taka mo`e da se ka`e, vo niv samite, bidej}i go baraat samoto iskustvo na
aporija, koja{to ne e li{ena od vrska so ona {to tuku{to go narekov misti~no. Koga velam deka
tie, duri baraat i iskustvo na aporija, pod toa podrazbiram dve ve}e prili~no slo`eni raboti.
1. Edno iskustvo e edna pateka, kako {to poka`uva negovoto ime; toa minuva niz i patuva kon
odredi{teto, do koe nao|a pat. Iskustvoto si go otkriva svojot pomin, toa e mo`no. No, vo taa
smisla nevozmo`no e da se ima potpolno iskustvo na aporija, odnosno na ona {to ne dopu{ta
pomin. Edna aporija e ne-pat. Pravdata bi bila od taa gledna to~ka iskustvo za ona, za {to ne
mo`eme da imame iskustvo. Vedna{ se soo~uvame so pove}e takvi aporii koi e nevozmo`no da se
pominat. No, 2. jas veruvam deka nema pravda bez toa iskustvo na aporija, bez obyir na toa, {to
toa e nevozmo`no. Pravdata e iskustvo na nevozmo`noto. Edna volja, `elba, potreba za pravda
~ija{to struktura ne bi bila iskustvo na aporija, ne bi imala nikakva {ansa da bide ona {to e,
odnosno pravedno povikuvawe na pravdata. Sekoga{ koga ne{tata minuvaat ili navistina }e se
slu~at, sekoga{ koga spokojno se pri­menuva edno dobro pravilo vo nekoja posebna prilika, vo
eden konkretno vklu~en primer, spored nekoj odreduva~ki sud, toga{ mo`e da se bide siguren
deka pravoto tuka ja nao|a svojata smetka, no sekako ne i pravdata. Pravoto ne e pravda. Pravoto
e element na smetaweto i pravo e da bide pravdata, no pravdata e nepresmetliva, taa bara da se
smeta na nepresmetlivoto: a aporetskite iskustva se kolku nesigurni tolku i nu`ni iskustva na
pravdata, odnosno na momentite vo koi odlukata me|u pravednoto i nepravednoto ne e nikoga{
obezbedena so nekoe pravilo.
Jas zna~i moram da vi se obratam i da im /se/ “obratam” na problemite; treba toa da go storam
zbieno i na tu| jazik. Za da go storam toa zbieno, moram da go napravam {to poneposredno, odej}
i, bez zaobikoluvawe, bez istorisko alibi, bez iskoseno dvi`ewe, od edna strana pravo kon
vas, prvite prima~i na ovoj diskurs, no vo isto vreme, od druga strana, kon mestoto na koe{to
su{tinski se odlu~uva za ka`anite problemi. Adresata, isto i pravecot, isto i ispravnosta
ka`uvaat ne{to za pravoto, a ona {to ne treba da se propu{ti koga se saka pravdata, koga se
saka da se bide praveden e ispravnosta na adresata. Ne bi smeela da nedostasuva ve{tina /
addresse/, bi rekol na francuski, no osobeno ne bi smeela da se proma{i adresata /addresse/,
ne bi smeele da se izla`eme vo adresata, a adresata sekoga{ se otkriva kako posebna. Edna
adresa e sekoga{ posebna, idio­matska, a izgleda deka pravdata, kako i pravoto, sekoga{
pretpostavuvaat op{t­ost na nekoe pravilo, norma ili univerzalen imperativ. Kako da se pomiri
~inot na pravdata koj{to sekoga{ mora da se odnesuva na edna posebnost, indivi­dua, grupa,
nezamenliva egzistencija, na drugiot i na mene kako drug, vo edna edin­stvena situacija, so
praviloto, normata, vrednosta ili imperativot na pravda, koi{to se nu`no edna op{ta forma,
duri i ako taa op{tost propi{uva nekoja sekoga{ posebna primena? Koga bi se zadovolil so
primenata na nekoe ispravno pravilo, li{eno od duhot na pravdata, vo koe{to ne se izmisluva
sekoga{ nekoe novo pravilo i primer, toga{ mo`ebi so pravoto bi bil za{titen - dokolku bi
dejstvuval vo soglasnost so objektivnoto pravo, no so toa ne bi bil praveden. Jas mo`am da
postapuvam, bi rekol Kant, vo sklad so dol`nosta, no ne so pomo{ na dol`nosta ili od respekt
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
131
kon zakonot. Dali mo`e da se ka`e: Ova delo ne e samo legalno tuku i pravedno? Ili: Nekoja
li~nost ne samo {to e vo pravo, tuku e i vo pravda? Nekoj e praveden, edna odluka e pravedna?
Dali mo`e da se ka`e: Znam deka sum praveden? Dozvolete mi u{te edno skr{nuvawe.
Da mu se obrati{ na drugiot so jazikot na toj drug, vo isto vreme e i uslov na sekoja mo`na
pravda - no toa ni izgleda ne samo, strogo zemeno, nevo­zmo`no (bidej}i jas mo`am da zboruvam
so jazikot na drugiot vo merata vo koja­{to go prisvojuvam i asimiliram spored zakonot na
eden impliciten tret), tuku toa duri e i isklu~eno so pravdata sfatena kako pravo, dokolku
ni izgleda deka taa vklu~uva i eden element na univerzalnoto, deka pribegnuva kon ona treto,
{to ja suspendira ednostranosta ili opravdanosta na idiomot.
Koga mu se obra}am nekomu na angliski, toa za mene sekoga{ e nekakvo isku{enie. A i za onoj
na kogo mu se obra}am, za vas isto taka, pretpostavuvam. Jas so pogolemo zadovolstvo, otkolku
da vi objasnuvam zo{to e toa taka i pravej}i go toa da gubam vreme, trgnuvam in medias res, so
pomo{ na nekolku zabele{ki, koi{to, {to se odnesuva do mene, tegobnata serioznost na toj
problem na jazikot ja vrzuvaat za pra{aweto na pravdata, na mo`nosta za pravda.
Prva zabele{ka: Od edna strana, poradi temelni pri~ini ni izgleda ispravno, kako {to bi
se ka`alo toa na francuski, “rendre la justice” da se / sudi / na nekoj daden idiom, na jazikot
za koj{to site subjekti, na koi{to toa se odne­suva, se kompetentni, odnosno sposobni da go
sfatat i protolkuvaat: i onie koi{to sudat i onie na koi{to im se sudi, svedocite vo potesna
i po{iroka smisla, site koi{to se garanti za izvr{uvaweto na pravdata ili podobro pra­voto.
Ne e pravedno da mu se sudi nekomu, koj{to ne go razbira jazikot so koj e napi­{an zakonot ili
e izgovorena presudata, itn. Bi mo`ele da gi zgolemime dramati~nite primeri na situaciite
na nasilstvo vo koi{to se sudi so pomo{ na idiom {to li~nosta ili grupata obvineti ne go
razbira, ponekoga{ ne ba{ sose­ma dobro, a ponekoga{ - voop{to. Kolku i da e nezna~itelna
ili suptilna razlikata vo sposobnosta da se ovladee so idiomot, nasilstvoto na nepravdata
zapo~nuva vo onoj moment, koga site partneri na edna zaednica ne go delat od po~etok do kraj
istiot idiom. Bidej}i, strogo zemeno, idealna situacija ne e nikoga{ mo`na, od toa ve}e e mo`no
da se izvle~at nekoi konsekvenci za ona {to naslovot na na{iot kolokvium go vika “mo`nost
za pravda”. Nasilstvoto na taa pravda, koja{to se sostoi vo obvinuvaweto na onie {to ne go
sfa}aat idiomot, vo ramkite na koja{to se tvrdi, kako {to se veli toa na francuski, “justice
est faite”, ne e kakvo i da e nasilstvo, kakva i da e nepravda. Taa nepravda prepostavuva deka
drugiot, taa `rtva na nepravdata na jazikot, sepak e vo sostojba da sfati eden jazik voop{to i
deka toj e ~ovek dokolku e `ivotno {to zboruva, vo smislata {to nie lu|eto mu ja pripi{uvame
na toj zbor govor. Vpro~em postoe{e vreme, koe{to ne e ni tolku daleku, a ne e ni zavr{eno,
koga “nie lu|e­to” zna~e{e “nie zrelite evropejci, beli ma`estveni, mesojadci, podgotveni da
se `rtvuvaat”.
Vo prostorot vo koj{to gi smestuvam ovie zborovi ili go rekonstruiram ovoj diskurs,
nema da stane zbor za nepravdata ili nasilstvoto vrz nekoe `i­votno, u{te pomalku vrz bilka
ili kamen. Mo`no e da se predizvika stradaweto na nekoe `ivotno, no nikoga{ nema da se
ka`e, vo bukvalna smisla, deka vo pra­{awe e eden povreden subjekt, deka toa e edna `rtva na
132
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
zlostorstvo, ubistvo, silu­vawe ili kra`ba, deka e `rtva na verolomstvo - a toa e a fortiori
vistina, se mis­li, i koga stanuva zbor za ona {to se narekuva vegetativno ili mineralno
ili koga stanuva zbor za me|uvidovite kako {to se sungerite. Postoele, i sè u{te gi ima, vo
~ove~kata vrsta mnogu subjekti koi{to ne se priznaeni kako subjekti i koi{to se tretirani
kako `ivotni (toa e nedovr{enata istorija na koja{to predmalku nakratko asocirav). Ona {to
po malku nejasno se narekuva `ivotno, zna~i, `ivot~e kako takvo, bez dodatoci, ne e subjekt
na zakonot ili pra­voto. Opozicijata pome|u pravednoto i nepravednoto za toj subjekt nema
nikakva smisla. Bez ogled dali stanuva zbor za sudewe na `ivotnite (a i toa go imalo) ili za
potera po niv, {to na `ivotinte im pri~inuva izvesno stradawe (nekoi zapadni zakondavstva
predviduvaat govori ne samo za pravata na ~ovekot, tuku i za pravata na `ivotnite voop{to),
se veruva deka toa se ili anahronizmi ili sè u{te marginalni ili retki pojavi, koi{to ne
se konstitutivni za na{ata kultura. Vo na{ata kultura mesojadskoto `rtvuvawe e temelno,
ozakoneto i so najvi­soka tehnologija regulirano, ba{ kako i biolo{koto eksperimentirawe
so `ivotni - a toa zna~i, od vitalna va`nost za na{ata modernost. Kako {to sakav toa na drugo
mesto da go poka`am, mesojadskoto `rtvuvawe e su{tinsko za strukturata na subjektivnosta,
odnosno, isto taka za samiot temel na intencio­nalniot subjekt, i ako ne na zakonot toga{,
barem na pravoto, taka {to razlikata me|u zakonot i pravoto, pravdata i pravoto, pravdata i
zakonot ostanuva ovde otvo­rena nad bezdna. Jas vo ovoj moment nema da se vpu{tam vo toa, ne
pove}e ot­kolku {to }e se vpu{tam vo ispituvawe na bliskosta me|u mesojadskoto `rtvu­vawe,
koe{to e vo temelot na na{ata kultura i na{eto pravo, i site kaniba­li­zmi, simboli~ki ili ne,
koi{to ja struktuiraat intersubjektivnosta vo doeweto, vo qubovta, `alosta i navistina site
simboli~ki ili lingvisti~ki prisvoju­vawa.
Ako se saka govor za nepravdata, nasilstvoto i otsustvoto na respekt kon ona {to sè u{te
tolku nejasno go narekuvame `ivotno - a jas tuka, zna~i vklu­~uvam, vo imeto na dekonstrukcijata
i grupa pra{awa za mesojadskiot falo­go­centizam - toga{ bi trebalo povtorno da se razgleda
celinata na metafizi~ko- antropocentri~kata aksiomatika koja{to na zapad dominira nad
misleweto za pravednoto i nepravednoto.
Ve}e pri ovoj prv ~ekor se nasetuva prvata posledica, odnosno faktot deka eden
dekonstruktiven pristap kon granicite koi{to go vostanovuvaat ~o­ve~­kiot subjekt (po
preferenca i primerno: vozrasen ma`jak poskoro otkolku `ena, dete ili `ivotno) po mera
praveden i nepraveden, ne vodi nu`no kon nepra­vda nitu pak vodi kon bri{ewe na opozicijata
me|u pravednoto i nepravednoto, tuku mo`ebi, vo imeto na edna nezasitna potreba za pravda,
vodi kon reinterpre­tacija na site postavki na granicite, vo koi{to edna istorija i edna
kultura bi mo`ele da ja zatvorat sopstvenata kriteriologija. Vo hipotezata koja{to za moment
samo povr{no }e ja dopram, ona {to obi~no se narekuva dekonstrukcija ne bi odgovaralo,
spored zbrkata ~ie{to {irewe na nekoi im e vo interes, na kvazinihilisti~kata abdikacija
pred eti~ko-politi~ko-pravnoto pra{awe za pravdata i pred opozicijata me|u pravednoto i
nepravednoto, tuku na edno dvostruko dvi`ewe koe{to vaka }e go {ematiziram:
1. Smislata na odgovornosta pred se}avaweto, odgovornost bez granica i zna~i, nu`no
preterana, nepresmetliva odgovornost; potoa zada~ata na potsetu­vaweto na istorijata, potekloto
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
133
i smislata, zna~i granicata, konceptot na prav­data, zakonot i pravoto, vrednosta, normata,
propisite {to se nametnale i {to se sedimentirale, ostanuvaj}i, na toj na~in, pomalku ili
pove}e ~itlivi ili pretpo­staveni. [to se odnesuva do ona {to ni e, vo pove}e jazici, ostaveno
vo nasledstvo pod imeto na pravdata, zada~ata na istoriskoto i interpretativnoto se}avawe se
nao|a vo srceto na samata dekonstrukcija, kako zada~a na istori~a­rot, no i kako odgovornost
pred nasledstvoto koe{to vo isto vreme e i nasledstvo na eden imperativ ili zbir naredbi.
Dekonstrukcijata ve}e e anga`irana vo ramkite na taa potreba za beskone~na pravda, koja{to
mo`e da go dobie izgledot na “misti~noto” za koe{to zboruvav. Treba da se bide praveden so
pravdata, a prvata pravda {to mo`e nea da i se napravi se sostoi vo toa taa da se poslu{a, da se
is~ita, protolkuva, da se napravi obid da se sfati od kade doa|a taa i {to saka od nas, znaej}
i deka taa toa go pravi niz posebni idiomi (Dikè, Jus, justitia, jus­ti­cel, Gerechtigkeit), da se
ograni~ime na evropskite idiomi, koi{to mo`ebi bi trebalo da se razgrani~at vo odnos, ili
po~nuvaj}i od drugite; na toa }e se navratime) i isto taka znaej}i deka taa pravda sekoga{ im se
obra}a na posebno­stite, specifi~nostite na drugiot, i pokraj ili ba{ poradi svojata pretenzija
na univerzalnosta. Spored toa, ne treba nikoga{ da se popu{ta vo vrska so toa, sekoga{ treba
da se praktikuva zapra{anost za potekloto, temelite i granicite na na{iot konceptualen,
teoriski ili normativen aparat koj{to ja opkru`uva pravdata, a toa e, {to se odnesuva do
dekonstrukcijata, sè samo ne neutralizirawe na interesot za pravda ili ne~uvstvitelnost na
nepravda. Vsu{nost tuka stanuva zbor za preterano natprevaruvawe vo baraweto na pravdata,
za ~uvstvitelnost kon nekakov vid su{tinska disproporcija, koja{to vo sebe nu`no vpi{uva
preku­mer­nost i neadekvatnost, i koja{to te`nee da gi otkrie ne samo teoriskite gra­ni­ci,
tuku i konkretnite, so naj~uvstvitelnite efekti, nepravdi dadeni vo dobrata sovest koja{to
dogmatski se dr`i do ovie ili onie nasledeni opredelbi na pravdata.
2.Taa odgovornost pred se}avaweto e odgovornost pred samiot koncept na odgovornosta,
koj{to ja regulira pravdata i ispravnosta na na{ite odnesu­vawa, na na{ite teoriski, prakti~ni
i eti~ko-politi~ki odluki. Toj koncept na odgovornosta e nerazdvoiv od cela mre`a vrzani
koncepti (na sopstvenosta, intencionalnosta, voljata, svesta, samosvesta, subjektot, jas, li~nosta,
zaedni­cata, odlukata itn.) i sekoja dekonstrukcija na taa mre`a pojmovi vo nivnata dadena i
dominantna sostojba mo`e da li~i na neodgovornost, iako, naprotiv, toa na {to se povikuva
dekonstrukcijata, vsu{nost e zgolemuvawe na odgovor­nosta. No, vo momentot vo koj{to ugledot
na eden aksiom e suspendiran so dekonstrukcija, vo toj nu`no strukturalen moment sekoga{ e
mo`no da se veruva deka tuka ve}e nema ni mesto za pravdata nitu pak ja ima samata pravda, kako
ni teoriski interes koj{to se odnesuva na problemite na pravdata. Toj moment na suspenzija,
toa vreme na èpoche, vo koe{to navistina nema mo`na dekonstrukcija, sekoga{ e ma~no; no koj
pretendira da bide praveden ekonomiziraj}i so tegob­nosta? A toj moment na tegobna suspenzija
- koj{to isto taka e i interval ili prostor vo koj se slu~uvaat preobrazbite, odnosno pravnopoliti~kite prevrati - mo`e da bide motiviran, mo`e da go najde svoeto dvi`ewe i svojot elan
(elan koj{to, sam, ne mo`e da se suspendira) samo vo ramkite na potrebata za zgolemu­vawe ili
dopolnuvawe na pravdata, zna~i vo ramkite na iskustvoto za neadekvat­nosta ili nepresmetlivata
disproporcija. Bidej}i, kone~no, kade dekonstrukci­jata ja nao|a svojata snaga, svoeto dvi`ewe
134
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
ili svojata motivacija ako ne ba{ vo toa nikoga{ zadovoleno povikuvawe na mo`nosta za pravda,
od onaa strana na dadenite opredeluvawa na ona {to, vo odredeni konteksti se narekuva pravda.
No bi trebalo u{te i da se protolkuva taa disproporcija. Ako sum rekol deka ne poznavam ni{to
popravedno od ona {to denes go nareku­vame dekonstrukcija (ni{to popravedno: ne velam ni{to
polegalno ili polegi­timno), jas znam deka nema da propu{tam prilika so toa da iznenadam ili
{oki­ram ne samo odredeni protivnici na spomnatata dekonstrukcija ili na ona {to tie pod toa
ime go zamisluvaat, tuku duri i onie koi{to pominuvaat ili sebe se sfa}aat kako privrzanici
ili prakti~ari na dekonstrukcijata. Zna~i, jas toa nema da go ka`am, barem ne direktno i bez
pretpazlivosta na izvesno zaobikoluvawe.
Kako {to znaete, vo mnogu zemji, vo minatoto, a i denes sè u{te, edno od vtemeluva~kite
nasilstva na zakonot ili pritisoci na dr`avnoto pravo se sos­toi vo toa da im se nametne jazikot
na nacionalnite i etni~kite malcinstva koi{to se sobrani vo Dr`avata. Toa be{e slu~aj vo
Francija, barem vo dva nav­ra­ti, najprvin koga dekretot na Villers-Cotteret go konsolidira{e
edinstvoto na monarhisti~kata Dr`ava, nametnuvaj}i go francuskiot kako pravno-admini­
strativen jazik i zabranuvaj}i latinskiot jazik, jazikot na pravoto i Crkvata, da im ovozmo`i
na site `iteli na kralstvoto da mu se prepu{tat na pretstavu­vaweto vo zaedni~kiot jazik so
pomo{ na advokati preveduva~i, a da ne mu se prepu{tat na nametnuvaweto na toj poseben jazik
kakov {to sè u{te be{e fran­cuskiot. Vistina e deka latinskiot ve}e be{e nasilstvo i deka
od taa gledna to~ka, preminuvaweto od latinski na francuski be{e premin od edno nasilstvo
kon drugo. Drug golem moment na nametnuvawe be{e momentot na Francuskata revolucija, koga
jazi~nata unifikacija ponekoga{ ima{e sosema represivna pedago{ka smisla, vo sekoj slu~aj,
mnogu avtoritarna.
prevod: Eli Xukeska
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
135
136
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
andy worhol
andy worhol
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
137
Andy Warhol - Popism
фрагменти (3)
Vo januari 65. ja zapoznav Edi Minturn Sexvik. Toa leto dojde vo Wujork. Ima{e soo­bra­}
ajna nesre}a i rakata & be{e vo gips. N$ zapozna Lester Perski, no ionaka, koga-toga{ }e se
zapoznaevme, bidej}i toga{ poznavav dosta lu|e od Harvard/Kembrix dru{tvoto, ~ij del be{e
i taa. Mnogu od niv {wuraa po San Remo.
Klincite od {eesetite ne rabotea. Ne mo`e da se ka`e deka ne bea vraboteni, bidej}i takva
ideja ne ni postoe{e, no sepak imaa najdobra mo`na obleka i karti za site avioni {to }e
gi posakaa. Bogata{ite vo toa vreme slobodno raspolagaa so parite i gi potpomagaa svoite
klinci da {wuraat naokolu. Taka istite tie klinci se budea neka­de okolu pladne, telefoniraa nekolku pati, slu{aa par plo~i, odlu~uvaa kade }e odat podocna na celove~erna `urka, a
potoa s$ odnovo idniot den. Otsekoga{ me voodu{evuvaa stavovite na vakvite bogati klinci.
Pove}eto od niv mislea deka `ivotot {to go vodat e sosema normalen - bidej}i ne znaeja deka
postoi nekoj drug. Sakav da nabquduvam kako im rabotat mozocite. Postojat dva vida na vakvi
bogati klinci - edni koi se trudat da izgledaat siroma{no i da doka`at deka se kako i site
ostanati lu|e i sekoga{ stravuvaat deka lu|eto gi sakaat samo zaradi nivnite pari; i onie koi
se opu{teni i umeat da se zabavuvaat so tie isti pari. Ovie vtorite se zabavni.
(...) Na `urkite sekoga{ ostanuvavme po cela no}, no zatoa po celo popladne se podgotvuvavme
za niv, zezaj}i se po Fektori. Da~is be{e tolku haj na spid {to duri i najmala rabota ja frla{e
vo pove}e~asovni monolozi, a jas samo sedev i u`ivav vo pretstavata. Koga vo fevruari javija
deka Malkolm e ubien vo Harlem, s$ {to & be{e potrebno na Da~is e da go ~ue imeto na hotelot
od kade se javuva{e reporterot. “Hotel Tereza! Pa tamu go imav svojot posleden abortus!”
“Toa be{e najdobra `urka vo {eesetite”; taka Lester Perski ja oceni `urkata {to ja napraviv
vo Fektori pod imeto Pedeset Najubavi Lu|e, letoto 65. “Siguren sum deka nema podobro, re~e
Lester, ba{ me interesira dali nekoj napravi spisok na site onie lu|e koi bea tamu taa ve~er”.
Sekako deka nikoj ne napravi.
Xudi Garland sigurno be{e tamu. Vidov kako petmina ja vnesoa na race. Be{e ~udno {to toa
nikoj ne go zabele`a, no zatoa Jas toa go zabele`av. Mislam, jas sekoga{ ja zabele`uvam Xudi
Garland.
Na istiot na~in na koj me voodu{evuvaa bogatite klinci, me voodu{evuvaa i tipovite od {ou
biznisot, samo u{te pove}e. Mislam, Xudi Garland porasna vo MGM! Da zapoznae{ nekogo kako
Xudi, ~ija realnost be{e tolku nerealna, pretstavuva{e pove}e od vozbuduvawe za mene. Taa s$
mo`e{e da napravi vo del od sekundata - taa ednostavno e najgolema akterka.
Edi taa no} izgleda{e prekrasno. Mnogu se smee{e so Brajan Xons. Xerard i Da~is ne simnuvaa o~i od Xuliet Prus, koja samo {to raskina so Sinatra. Navistina izgleda{e super. Xudi ni
138
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
prio|a{e i na samo nekolku ~ekori od nas mu izjavi na Lester: “Sigurno }e glumam vo Tenesievata pretstava”. Lester na {ega re~e: “Sme{no e toa, Xudi, {to Tenesi misli deka ti podobro
glumi{ otkolku {to pee{“. Vsu{nost, sme{no be{e toa {to vo toa vreme Lester navistina go
misle{e toa, i samiot go ~uv kako go zboruva toa.
[tom go izgovori toa, Lester znae{e deka napravi golema gre{ka - Xudi toa nikoga{ ne bi
go progoltala. So ~asovi trae{e ona “Koga go rekol toa? [to misli so toa? Kako se osmeluva?”
i site ostanati varijacii koi mo`at da ti padnat na pamet.
Na krajot Xudi otide do Tenesi, koj stoe{e so Ginzberg i Barouz, i poka`a na Lester: “Toj re~e
deka ti si rekol deka jas ne znam da glumam”.
Lester polude. “O, Bo`e! Taa transmutira{e edna obi~na zabele{ka vo cel stav!” Otide kaj
niv i dramata se odviva{e u{te cel ~as.
Odnenade` ~uv kako Xudi vikna: “Rudi!” Potoa se zani{a kon Nureev, koj & vozvrati:”Xudi!”
i pojde kon nea, a potoa slede{e ona Rudi/Xudi dodeka taa ne mu padna vo pregratka i mu re~e:
“Ti, valkan komunisto! Znae{ li deka Tenesi Vilijams misli deka jas ne znam da glumam? Ajde
da odime i da go pra{ame dali misli deka i ti ne znae{ da igra{...”
(...) Na `urkata na Sem Grin ima{e nekolku tipa vo najnovite svileni i pli{ani ko­{u­li,
no ne ba{ mnogu - mom~iwata s$ u{te nosea xins i klasi~ni ko{uli. Edi go donese Dilan na
`urkata i tie se odvoija vo agolot. Dilan glavno `ivee{e kaj svojot menaxer Al Grosman, blizu
Vudstok, i Edi, sekako, {wura{e so Grosman bidej}i ovoj & vetil deka }e & napravi kariera.
Dilan be{e oble~en vo xins i ima{e ~izmi so viso­ki peti, a i kosata mu be{e malku podolga.
Ima{e golemi podo~nici i duri i dodeka stoe{e izgleda{e podgrbaveno. Vo toa vreme ima{e
24 godini, i klincite {totuku po~nuvaa da se odnesuvaat i da se oblekuvaat i da govorat kako
nego. No, nikoj osven Dilan ne mo`e{e da go skine toj govor - ako ne be{e raspolo`en ne mo`e{e
ni toj. Koga go zapoznav, ne be{e ve}e folk - sakam da ka`am nose{e satenski, to~kasti ko{uli.
Ve}e go izdade Bringing it all Back Home, taka da ve}e po~na so svojot rok saund, no s$ u{te ne
svire{e na Wuport Folk festivalot, nitu na Forest Hils, kade starite folkeri go isfrlija,
no zatoa klincite poludea po nego. Ova be{e neposredno pred “Like a Rolling Stone”. Go sakav
Dilan zo{to sozdade potpolno nov stil. Ne ja pomina svojata kariera pravej}i hommage na
svoeto minato, mora{e da napravi raboti na svoj na~in, i toa e ona {to go po~ituvav. Duri mu
dadov i eden od svoite srebreni Elvisi. Podocna stanav paranoi~en koga ~uv deka go zamenil
Elvis za nekoja sofa, tamu na selo. ^esto koga }e pra{av za toa dobivav nekoi odgovori od tipot
“radio-Mileva”, no sfativ {to sakaa da mi ka`at - deka Dilan ne me saka, deka me obvinuva
poradi toa {to Edi se navle~e. No, {to i da mislea lu|eto, fakt e deka jas nikoga{ ni{to ne &
dadov. Duri ni apovi za dieta. Ni{to. Taa zema{e i spid i daun, no sigurno ni{to ne dobiva{e od
mene. Seto toa go dobiva{e od istiot doktor od kogo site dami od visokoto dru{tvo go dobivaa.
Povremeno nekoj }e me obvine{e deka sum zol - deka gi pu{tam lu|eto da se uni{tat dodeka
jas mirno gi gledam samo za da mo`am da gi snimam. No jas mislam deka ne sum zol - samo sum
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
139
realisti~en. U{te dodeka bev mal, nau~iv deka sekoga{ koga }e se obidev nekomu da mu objasnam
{to da pravi, ni{to nema{e da se slu~i i jas ni{to ne postignuvav. Nau~iv deka ima{ pogolema
mo} koga mol~i{, bidej}i na toj na~in lu|eto }e po~nat da se preispituvaat. Koga lu|eto se
podgotveni za toa, toga{ tie se menuvaat. Nekoga{ se menuvaat i pred toa, a nekoga{ pobrzo bi
umrele otkolku da se promenat. Ne mo`e{ da gi natera{ toa da go napravat, ako toa ne go sakaat,
a istovremeno ne mo`e{ da gi zapre{, ako ve}e edna{ odlu~ile.
(...) Rabotite funkcioniraa taka {to site raboti {to gi pravevme nadvor od Fektori gi
organizira{e Xerard, a s$ {to pravevme vo nea go organizira{e Bili. Xerard ja slede{e modata
i umetnosta i gi povikuva{e site poznati li~nosti da dojdat vo Fektori. Bidej}i bukvalno
ja obo`uva{e slavata i ubavinata, uspeva{e da napravi site koi }e dojdea vo Fektori da se
~uvstvuvaat dobro, duri i ako ne gi prepoznae{e.
Kon krajot na toj mesec bev zafaten so podgotvuvawe na slikite za svojata izlo`ba vo Pariz.
Rabotev so ~asovi i ~asovi seckaj}i hartija vo boja, za da vidam kako seto toa }e izgleda vo
razli~ni boi i Stefan mnogu pati me slika{e. Toj nikako ne mo`e{e da gi sfati lu|eto vo
Fektori. Edna{ go ~uv kako zboruva: “Tie tamu sedat. Mislam, ne sedat i ~itaat ili ne sedat i
meditiraat, duri i ne sedat i gledaat, tie sedat - yverat vo prazno i ~ekaat da po~nat no}nite
zabavi”.
Za mojata izlo`ba vo Pariz, Ileana Zonabend saka{e da mi isprati brodska karta, no namesto
toa uspeav da ja ubedam da mi isprati ~etiri avionski karti, za Edi i Xerard i ^ak Vejn da
mo`at da dojdat so mene.
Vo Francija ne bea zainteresirani za novata umetnost. Rado se navra}aa kon impresionizmot.
Toa me natera da im gi ispratam Cve}iwata - mislev deka toa }e im se dopadne.
Super si pominavme vo Pariz. Ostanuvavme vo gradot po cela no} i odevme po najaktu­elnite
klubovi. Vo Kastela ima{e edna luda fora nenadejno da ja doprat muzikata, pri {to site
vtr~uvaa na podiumot i toga{ bilo koj-kogo-stigne-fustanite gore, panta­lo­nite dole - ova
se slu~i tri ili ~etiri pati no}ta. Snimivme i eden del za What New Pussycat? vo Kastela, i
izgleda{e kako celiot grad da e poln so yvezdi kako Terens Stamp, Ursula Anders, Piter Selers,
Vudi Alen, [irli MekLejn, Piter O Tul, Dali, Zu Zu, Vadim, Xejn Fonda, Ketrin Denev, Fransoaz
Sagan, Xin [rimpton.
Tolku ludo se zabavuvav vo Pariz {to re{iv toa da bide mesto vo koe }e objavam ne{to za {to
razmisluvav ve}e so meseci. Imav namera da go napu{tam slikaweto.
Slikarstvoto pove}e ne mi be{e zabavno. Me voodu{evuvaa lu|eto i sakav celoto vreme da go
pominuvam snimaj}i gi. Zatoa i izjaviv vo francuskiot pe~at: “Od sega sakam samo da snimam
filmovi”, no koga gi kupiv utre{nite vesnici, vo niv pi{uva{e deka “imam namera svojot `ivot
da mu go posvetam na filmot”. Francuzite imaat svoj na~in na koj go razbiraat angliskiot
jazik - i moram da priznam deka mi se dopa|a.
Ne se vrativme vedna{ vo Wujork. Site sakaa prvo da odime vo Tanger, i jas se soglasiv. Tanger
140
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
smrde{e na gomna, no site bea voodu{eveni od nego bidej}i ima{e droga so toni.
Bev sre}en koga letav kon Wujork, zatoa {to kone~no bev siguren deka poradi publicitetot
{to go imavme vo francuskiot pe~at, Pikaso mora najposle da ~ul za nas. (Edno popladne dodeka
sedevme vo nekoe kafule, malata Paloma Pikaso pomina pokraj nas). Pikaso be{e edinstven
umetnik kogo navistina go cenev, samo zatoa {to be{e tolku ploden avtor.
(...) Koga kone~no se srediv vo Wujork, Ivan i jas porazgovaravme za mojata odluka da prestanam so slikawe. Mu rekov kako na prijatel: “Navistina prestanuvam da slikam, Ivane. Mo`ebi
ponekoga{ }e napravam nekoj portret ili sli~no, no vo ovoj moment, slikaweto mi e navistina
dosadno”. Ivan sfati {to sakam da ka`am - deka ne sakam da umno`uvam uspe{ni temi. Re~e
deka me smeta za poseben zatoa {to sum sposoben da si napravam sebesi nova kariera, kariera
vo filmot. Povtorno go pra{av dali bi sakal da bide vo eden od niv, no toj re~e: “Oh, ne Endi.
Premnogu sum normalen za takvo ne{to”.
Vo vremeto koga najaviv deka se povlekuvam od slikarstvoto, Pop Art-ot ve}e go pri­vle~e
vnimanieto na istori~arite na umetnosta i muzeite.
Kon krajot na juni, edna navistina vrela no}, napravivme golema `urka vo Fektori po povod
objavuvaweto na knigata “Pop Art” od Xon Rublovski i Ren Hejmen. Sobata be{e prepolna. Edna
devojka do mene sede{e i se pote{e vo edna plasti~en fustan. Ima{e kopija od knigata i me
zamoli da ja potpi{am. Dodeka gi prelistuvav stranicite i gi gledav reprodukciite, ~uvstvuvav golemo zadovolstvo {to se povlekov od slikar­stvoto. Pop standardite ve}e bea postaveni.
(...) Ovaa be{e leto na Satisfek{n - Stounsi se slu{aa od sekoj stan i orman i kola i od s$.
Be{e super da se ~ue kako Pop muzikata zvu~i mehani~ki, mo`e{e ednostavno da ja prepoznae{
pesnata po samiot ton, a ne po melodijata: mislam, se znae{e deka toa e Satisfek{n u{te pred
prviot ton sosema da zavr{i.
Dilan gi svire{e svoite prvi elektri~ni koncerti toa leto. Birdsite napravija ver­zija
na negovata “Mister Tambourin man”, a Tartls ja napravija “It Aint Me Baby”. Dilan ve}e be{e
nadvor od folkot i sosema vo rokot i te`i{teto na svoite tekstovi go prefrli od socijalen vo
li~en protest. I {to pove}e be{e li~en, stanuva{e s$ popopu­laren. Izgleda{e deka {to pove}
e govori “Jas sum Jas”, klincite s$ pove}e velea “I nie sme samo ti”. Dilan da be{e samo poet,
nikoga{ nema{e da stane ne{to, no ajde ignoriraj poet koga }e vtr~a na Top Ten.
Toa leto navistina po prv pat, pot mo`e{e da se najde sekade naokolu. No, esidot s$ u{te ne,
mislam, s$ u{te ne go frlaa od helikopter. S$ u{te mora{e da znae{ nekogo.
(...) Vo tekot na toa leto i esen imavme videotejp ma{ina kaj nas vo Fektori. Norelko mi ja
dade ovaa ma{ina malku da si poigram so nea. Toga{ napravivme `urka za nea. @ur­kata be{e
bukvalno andergraund, vo napu{tenata Wujork Reilroud stanica na Park Avenija pod Valdorf
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
141
Astorija. Se vleguva{e niz {ahtata na ulicata. Svire{e nekoj bend, a Edi dojde oble~ena vo
kratki pantaloni. Dodu{a ima{e i lu|e koi bea oble~eni vo ve~erni toaleti i koi vriskaa i
begaa od buba{vabi i staorci - sakam da ka`am, be{e super. Na ovaa `urka be{e promoviran
i ~asopisot Tejp koj {totuku po~nu­va{e da izleguva i kako {to se poka`a {totuku i prestana
da izleguva. Be{e paralelno pe~aten i na kaseti, koi treba{e da se slu{aat dodeka ~asopisot
se ~ita, no, toa ne pomina.
Vo toa vreme ve}e bevme poznati po toa {to se nao|avme na sekoja `urka i reporterite sakaa
da pi{uvaat za nas i da n$ slikaat, no najsme{no od seto toa be{e {to tie vsu{­nost ne znaeja
{to da napi{at - nie izgledavme kako “a story”, no nikoj ne znae{e ni koi sme, ni od kade sme, a
u{te pomalku {to pravime. Ne bea samo reporterite zbu­neti. Se se}avam na edno popladne koga
grupa od nas, vklu~uvaj}i gi Edi i Xerard i Mela i Ingrid Superstar, otidovme na premierata
na “Draga” vo Linkoln teatarot na 57. ulica. Kako i obi~no, dodeka nie dojdovme, filmot
zavr{i. Mel poka`a na dvete {i{iwa {ampawsko i {este hartieni ~a{i postaveni na masata
vo predvorjeto i se nasmea: “Ova lesno bi mo`elo da bide najnevkusna `urka na sezonata...”
I kako toa da ne be{e dovolno, upravitelot {totuku se podgotvuva{e da odr`i govor. Nekoj
verojatno mu {epnal: “Edi i Endi se ovde” bidej}i polni dve minuti dava{e toplo dobredojde
na “Edi i Endi”, obilno zablagodaruvaj}i im {to do{le. Po seto toa, tapo se svrte i re~e: “Pa,
uf, hm, }e sakaat li Edi i Endi da prijdat?” Nema{e poim kako izgledame. Edi i jas gi turnavme
Xerard i Ingrid kon nego i toj po~na u{te pove}e da im se zablagodaruva za nivnata prisutnost.
Toa be{e samo eden od slu~aite “Sre}ni sme {to ste do{le - a KOI ste vie?” No vaka be{e niz
celiot grad - na lu|eto im be{e drago {to nie sme na nivnite `urki, no ne bea ba{ najsigurni
zo{to bi trebalo da im bide drago. Seto toa be{e ludo zabavno, bidej}i nema{e nikakva smisla.
(...) Preku Labour day vikendot otidovme na Fajr Ajlend da go snimime My Hustler so Pol
Amerika vo glavna uloga. Filmot go snimivme vo crno-bela tehnika. Toa e prikazna za eden
star peder koj donesuva sina lezbejka na Fajr Ajlend za vikend, a negovite sosedi se obiduvaat
da ja izbrkaat ottamu.
So godini podocna pro~itav edno intervju na Pol Amerika vo Wujork Tajms vo koe iz­javi deka
bil na LSD celo vreme vo tekot na snimaweto. Toa ne go znaev vo toa vre­me, no znaev deka so nas
se klincite od Kembrix i deka tie imaa obi~aj da go ufrlaat kade {to }e stignat. Zatoa celo
vreme pri mojot prestoj tamu piev samo voda i jadev isklu~ivo ~okoladni bonboni, za koi bev
siguren deka nemaat ni{to vnatre, bidej}i obvivkata }e im be{e skinata. Veruvajte mi, dobro
gi znaev ovie lu|e i ako gi povede{ nekade so sebe na vikend, sigurno dobiva{ doza na esid,
ako ne si vnimatelen.
Sekoj ima{e prikazna za toa koj go donese esid-ot toj vikend. Edinstveno vo {to site bea
sigurni be{e hitot “He Hit Me” koj go vrtevme po cel den i site go sakaa poradi blesaviot
tekst. Xerard tvrdi deka esid imalo i vo jajcata {to site gi jadele, vklu~uvaj}i go i nego.
Stiven [or veli deka [ugar Plum stavil esid vo oran` xusot {to site go piele, sekako osven
nego. So meseci podocna, Xerard prodol`i so prikaznata deka esid imalo vo omletot i deka i
jas sum jadel od nego. ^esto se karavme okolu toa.
142
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
“Site gi jadea tie jajca, Endi. Pol gi jade{e tie jajca, jas gi jadev tie jajca, ti gi jade{e tie
jajca - site gi jadea tie jajca. Te vidov kako gi jade{. Priznaj, Endi!”
“Ne sum. Znaev deka }e go stavat vo jajcata, i sekako, ne gi jadev. Vpro~em, tamu i ni{to ne jadev”.
“Endi, te vidov deka gi jade{“.
“Be{e na trip, neli? Toga{ si haluciniral, bidej}i jas ne gi jadev”.
“Zo{to ne priznae{, prodol`uva{e uporno Xerard, be{e prekrasen, prekrasen trip. Nikoj
nema{e lo{ trip, duri ni Pol Morisej. Koga go najdovme pokraj pla`ata, sobran kako fetus,
toj se smee{e...”
“Slu{aj, Pol. Mo`ebi Pol gi jadel tie jajca, mo`ebi ti si gi jadel tie jajca, mo`ebi site vo
^eri grouv gi jadele tie jajca. No, jas ne!”
“Endi, vlegovme vo kujnata i ti be{e na podot, sobira{e |ubre i go frla{e vo kantata, na
mnogu detski i ~uden na~in”.
Xerard o~igledno misle{e deka lu|eto ~istat samo koga se na trip. Nikoga{ ne uspeav da go
ubedam deka tamu ne jadev apsolutno ni{to od ona {to se dele{e. Sakam da ka`am, toj vikend
bukvalno `iveev na voda, i bonboni”.
Od druga strana, be{e navistina zabavno da gi gleda{ kako tripuvaat. Onaa no}, koga site
bea na esid, mar{iraa vo krug kako Kolumbo ili Balboa ili bilo koj drug da go osvoil noviot
svet - i s$ be{e vo red, dodeka nekoj ne otkri tegla vazelin na pla`ata na Fajr Ajlend.
Do toga{ ve}e bevme opsednati so holivudskata mistika, mislam so s$ {to tamu se slu~uva.
Eden od poslednite filmovi {to go snimivme so Edi be{e Lupe. Edi ja igra{e glavnata uloga,
a go snimivme vo dobrata stara Dakota. Pena be{e hostesa vo {eesetite i gi spojuva{e intelektualcite od predgradieto so onie od Lauvr Ist Sajd - posebno &se dopa|aa pisateli povrzani
so droga. Site ja znaevme prikaznata za Lupe Velez, meksikanskiot Spitfaer, koja `ivee{e
vo palata so meksikanski stil, vo Holivud, i koja odlu~ila da napravi najubavo samoubistvo
voop{to, kompletirano so oltar i zapaleni sve}i. Koga s$ ubavo podgotvila i zemala otrov,
legnala na oltarot i ~ekala prekrasnata smrt da dojde po nea. No vo posleden moment, taa
po~nala da povra}a, i umrela so glavata zaglavena vo VC-{oljata.
(...) Koga pojdovme na filadelfiskoto otvorawe, jaki svetla bea vpereni kon nas, zaedno so
televiziskite kameri. Be{e mnogu toplo, a jas bev celiot vo crno - T-shirt, farmerki, kratka
jakna, ona {to tie denovi postojano go nosev - a o~ilata so `olti stakla ne go rasipaa vpe~atokot,
ednostavno, s$ u{te ne gi nosev.
Ima{e okolu 4000 klinci spakuvani vo dve sobi. Mora{e da gi simnat slikite od yidovite,
za da ne bidat o{teteni. Be{e super: otvorawe na izlo`ba na sliki, a bez niedna slika! Sem
stoe{e so bela jakna i Green Stamps kravata - ~lenovite na sovetodavniot odbor tr~aa naokolu
vo svoite Green Stamps bluzi - zboruvaj}i im na novinarite deka ionaka nikoj ne doa|a na
otvorawe zaradi slikite. Muzikata be{e do daska, a klincite igraa na “Dancin and Prancin” i
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
143
“Its All Over Now” i “You Really Turn Me On”.
Koga klincite me vidoa mene i Edi kako vleguvame, bukvalno po~naa da vreskaat.
Bevme na tie skali najmalku dva ~asa. Lu|eto ni dodavaa raboti da se potpi{eme na niv - torbi
i obvivki od ~okolada i adresari i karti za metro i konzervi za supa i s$. Potpi{av pove}eto
od niv, no Edi najgolemiot broj gi potpi{a so Endi Vorhol. Nema{e na~in da izbegame ottamu,
znaevme deka masata }e n$ rastrgne {tom }e se simnevme. Na krajot organizatorite povikaa
po`arnikari da probijat vrata na potkrovjeto, a potoa n$ odnesoa tamu niz bibliotekata, na
krovot, pa preku sosednata zgrada preku po`arnite skali do policiskata kola koja n$ ~eka{e.
Sega rabotite po~naa da stanuvaat interesni.
Ne znaev {to gi tera{e lu|eto da vreskaat. Sum videl klinci kako se palat na Elvis i Bitlsi
i Stounsi - mislam na rok idoli i filmski yvezdi, no mi be{e nezamislivo takvo ne{to da se
slu~i na edno otvorawe. Duri i na Pop otvorawe. No toga{, nie ne bevme samo na otvorawe na
izlo`ba - Nie bevme izlo`ba. Nie bevme inkarnacija na umetnosta, a {eesetite bea lu|eto, a
ne toa {to tie go rabotea. (Peja~ot/Ne Pesnata.) Nikomu ne mu be{e gri`a dali slikite se na
yidot ili ne. Zatoa i mi be{e drago {to po~nav da pravam filmovi.
Edna nedela po filadelfiskata izlo`ba, dobiv vistinska lekcija od {ou biznisot i Popstilot. Tokmu toga{ koga misli{ deka stanuva{ navistina poznat, naiduva nekoj i te pravi
predgrupa na amaterska ve~er. Papata Pavle VI. Prikazna za upotreba na mas-mediumite - mislam, za site vremiwa.
Definitivno naj-Pop javen nastap na {eesetite be{e taa Papska poseta na Wujork Siti. Ja
napravi za samo eden den - 15.10.1965. Toa be{e najdobro isplaniran i so mediumite najpokrien
javen nastap vo istorijata na religijata (i verojatno na {ou biznisot voop{to). “Nikoga{
porano vo ovaa zemja! Za samo eden den! Papata vo Wujork Siti!”
Papata i negovata ekipa koja ja so~inuvaa pomo{nicite i pe~atot i fotografite, go napu{tija
Rim toa utro rano so DC-8. Osum ~asa i dvaeset minuti podocna izlegoa od avionot na Kenedi,
dodeka papinite svileni marami se veeja na vetrot. Se povezoa vo kolona niz Kvins - niz ulicite koi bea polni so lu|e koi izlegle da go pozdravat Papata - potoa niz Harlem do Sen Patrik
katedralata vo oblasta Fiftis, kade Papata ima{e namera da se simne vo “publikata”, no ubavo
se vide kako negovite pomo{nici go odvratija od toa. Po toj mete` kaj katedralata se odvezoa
do Valdorf Astoria kade go pre~eka pretsedatelot Xonson. Razmenija pokloni i pozboruvaa
okolu eden ~as za svetskite problemi. A potoa Papata otide da mu se obrati na generalniot
sekretar na ON (najve}e poradi, kako {to re~e, razoru`uvaweto i ukinuvaweto na kontrolata
na natalitetot). Posle toa otide na Jenki stadionot da odr`i misa pred 90 000 lu|e, potoa, na
zatvoraweto na Svetskata izlo`ba za da ja vidi Mikelan|elovata Pietau vo nejziniot Pop kontekst, pred da bide vratena vo Vatikan i na krajot, nazad na Kenedi i na TVA-avionot, odgovaraj}
i na reporterite koi go pra{uvaa {to najve}e mu se dopadna vo Wujork so “Tutti buoni” (“S$ e
ubavo”) {to be{e ~ista Pop filozofija. Vo Rim stigna u{te istata no}. Da se napravi tolku
mnogu za tolku kratko vreme i so takov stil - ne mo`am da zamislam ni{to pove}e Pop od toa.
144
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
Pogolemiot del od Papskata turneja go gledavme vo Fektori na TV. Papata pomina vedna{ pod
na{iot prozor na patot za ON - lu|eto od Tajnata slu`ba skokaa po krovovite vo okolinata.
Site poludea po Papata.
(...) Tenesi Vilijams dojde ne{to podocna i razgovaravme za samoubistvoto. Tokmu toj den
snimivme eden od na{ite filmovi so ime Samoubistvo vo koj eden klinec gi poka`uva{e svoite
devetnaeset luzni na rakata i raska`uva{e zo{to sekoj pat sakal da se samoubie. Mu raska`av
na Tenesi kako Fredi Herko skokna niz prozor - toj be{e vistinski ~ovek za toa.
Pol Morisej mu prijde na Tenesi i mu ka`a kako site sme poti{teni {to ne sme vo sostojba da
otkupime prava za nekoe, bilo kakvo, negovo delo, bidej}i ne postoi nikoj na svetov koj mo`e
da smisli podobar naslov od nego, pa, “kolku bi baral da platime za nekolku naslovi?”; na
Tenesi mu se dopadna forata i ni go dade The besplatno.
(...) Sekako, po~navme da vreskame od smea, a Xerard i Pol po~naa da se tepaat so nekogo vo
hodnikot, s$ dodeka Edi, koja gleda{e telavizija, ne dotr~a seta vozbudena i re~e deka tamu kaj
nas ima golem struen defekt i toa vo osum dr`avi, a nie seto toa go propu{tame. Site vedna{
posakavme da se vratime vo Wujork, no moravme da odime na prika`uvawe na na{ite dva filma
i na fotose{n-ot. Vedna{ go otka`avme hotelot, otr~avme do kinoto, poziravme dva-tri pati i
vtr~avme vo kolata da se vratime vo Wujork.
Vo tekot na celiot pat do Wujork, go molevme Boga i ponatamu da nema struja koga nie }e pristigneme. Ne mo`evme da pominuvame niz tunelite bidej}i na radio javuvaa deka ne mo`at da se
ventiliraat bez struja - i koga dojdovme do mostot, ne mo`evme da vidime niedno edinstveno
svetlo vo celiot Menhetn osven svetlata na avto­mobilite. Mese~inata be{e polna i s$ izgleda{e
kako nekakva ogromna `urka - se vozevme niz Vilix i site bea na ulica i igraa naokolu so
zapaleni sve}i vo racete. Semaforite ne rabotea, pa site vozea poleka - avtobusite bukvalno
lazea. Lu|eto so kostumi i aktovki spieja po vlezovite, bidej}i site hoteli bea prebukirani,
duri i guverneroviot Rokfeler mora{e da gi otvori kapiite na svojata tvrdina.
Simpati~nite pripadnici na Nacionalnata garda im pomagaa na lu|eto koi bea zagla­veni vo
podzemnata i si pomisliv deka tamu dole sigurno e najlo{o mesto na svetot vo ovoj moment. Toa
be{e edinstvenata rabota koja mo`e{e da upropasti ne{to vaka ubavo. Toaa be{e najgolemiot
i naj-Pop nastan vo {eesetite - i nikoj ne be{e po{teden.
(...) Edna sreda nave~er, vo polovinata na dekemvri, NBC emituva{e emisija “Hollywood on
Hudson”. Od site nas vo Fektori, samo Pol go gleda{e toa. Eden od negovite omileni re`iseri,
Xejms Vong Hou be{e intervjuiran. Nekoj ja stavi novata plo~a na Bitlsi pod imeto Raber Soul.
Na TV-to prodol`uvaa intervjuata... odedna{, Pol skokna i re~e deka {totuku po~nuva delot
za mene i site dotr~avme do televizorot. (Podocna, koga razmisluvav za toa, bev siguren deka,
da znaev deka toa }e se slu~i, ni polovina nema{e da u`ivam vo toa - si pomisliv: “Ova e ona
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
145
{to im se slu~uva na poznatite lu|e - samo }e pominat pred TV ekranot i }e vidat i ~ujat ne{to
za sebe, gee.”)
Utredenta dodeka {etav po 57. ulica se uveriv vo mo}ta na televizijata, bidej}i site lu|e koi
tuka se {wuraa, se vrtea po mene i zboruvaa: “Toa e toj!” i “Ne, ne e. Pogledni mu ja kosata!” i
“Da. No o~ilata za sonce...” i “...da...” i “...ne...” itn. Dotoga{ ve}e stanav postojan ~len na
rubrikite vo Tajm i Lajf i vo mnogu drugi ~asopisi, no ni{to ne be{e tolku uverlivo kako tie
pet minuti na televizija koi me napravija tolku prepoznatliv.
Koga 65. pomina vo 66., najgolema novost vo Fektori be{e grupata muzi~ari koja sebesi se
narekuva{e Velvet Andergraund. Za Nova godina Velvetite, Edi, Pol, Xerard i jas bevme vo
Apolo teatarot, a posle se vrativme nazad da se odgledame vo ve~erniot dnevnik. Na krajot
site zaspavme pred televizorot. Koga se razbudiv i pojdov doma o~ajni~ki se obiduvav da pronajdam taksi, no toa nikako ne mi poa|a{e od raka. Podocna doznav deka na polno} zapo~nal
generalen {trajk na site od gradskiot prevoz, i toa ba{ toga{ koga noviot holivudski-privle~ensrcecepa~ki-zavodliv gradona~alnik na Wujork, Xon Lindzi, stapi na dol`nost. Toa be{e u{te
eden golem “hepening” na {eesetite. Kako pri is~eznuvaweto na struja - lu|eto pe{a~ea po
petnaesetina kilometri, ili vozea velosipedi, ili se obiduvaa da stopiraat nekogo.
Velvetite rabotea muzika za andergraund re`iserite. Ponekoga{ se slu~uva{e tie da svirat vo
`ivo zad platnoto, za vreme na proekcijata vo Lafaet Strit Sinematik. Sepak, nie sfativme kolku
se tie genijalni i otka~eni duri koga gi vidovme vo Kafe Bizar na Tretata Zapadna ulica - “Na
Go-go strit za devet soma na ve~er”, kako {to edna{ Lu Rid re~e, koj e nekoj vid glaven Velvet.
Koga Barbara Rubin go zamoli Xerard da & pomogne da napravi film za Velvetite vo Bizar,
Xerard go zamoli Pol Morisej ovoj da mu pomogne nemu, a toga{ Pol re~e deka ba{ i jas bi
mo`el da pojdam so niv, pa taka site se spu{tivme do Bizar. Sopstvenicite na Bizar ne bea ba{
voodu{eveni od Velvetite. Nivnata muzika be{e premnogu glasna i otka~ena za taka turisti~ki
nastroenata klientela koja go posetuva{e restoranot. Lu|eto izleguvaa od kafeto krajno zbuneti
i zgrozeni od toa {to go ~ule. Bilo kako bilo, Velvetite bea pred otkaz. Pozboruvavme malku
so niv dodeka Barbara i nejzinata ekipa {wuraa niz turkanicata i gi naso~uvaa svetlosnite
topovi vo lu|eto i kamerite pravo vo lice pra{uvaj}i gi: “Dali ste nervozni? Dali ste nervozni?” s$ dodeka tipovite ne poludea, a toga{ taa gi snima{e, i tie, sekako, poluduvaa u{te
pove}e, ili stra{no pocrvenuvaa, ili begaa ottamu, ili bilo {to.
Velvetite ni se dopadnaaa, pa gi povikavme da dojdat vo Fektori. Stra{no ni se dopa­|a{e
{to tapanarot im e devojka, toa be{e stra{no neobi~no. Sterling Morison i Lu Rid - pa duri i
Morin Taker - nosea xins i T-shirts, no Xon Kejl, Vel{anin, koj svire{e elektri~na viola, ima{e
krajno mona{ki izgled - beli ko{uli i crni pantaloni i nakit od ve{ta~ki dijamanti (ku~e{ki
|erdan i narakvica) i dolga, ramna, crna kosa i pomalku angliski izgovor. Lu izgleda{e dosta
dobro i ima{e ne{to pubertetsko vo svojot izgled - Pol misle{e deka klincite na Ajlend bi
mo`ele da se poistovetat so nego.
146
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
U{te edna rabota {to ja imavme vo glavata koga otidovme da gi proverime taa ve~er be{e taa
deka tie bi mo`ele da bidat dobar bend za Niko, neverojatnata germanska ubavica, koja {totuku
pristigna vo Wujork od London. Izgleda{e kako onie prekrasni statui od vikin{kite brodovi,
koga bi o`iveale i bi se simnale me|u nas, smrtnicite. Iako Niko, kako pominuvaa {eesetite,
be{e s$ pove}e vo srednovekovno-manastirski fazon, koga prv pat se pojavi be{e mnogu mod, vo
beli volneni pantaloni so dvoreden blejzer, vo ka{mirska rolka, i so onie kalu|erski konduri
so golemi nitni. Ima{e dolga, sina kosa, i sini o~i, i polni usni - i najneobi~en glas. Lu|eto
go opi{uvaaa nejziniot glas na najrazli~ni na~ini, od zastra{uva~ki do mek i ne`en, i od
baven i posveten do “vozduh vo odvodni cevki” i do “IBM kompjuter so akcent na Greta Garbo”.
Otprilika isto zvu~e{e i koga }e zapee{e.
Xerard ja zapoznal taa prolet vo London i & go dal telefonskiot broj od Fektori da ni se javi
ako bilo koga dojde vo Wujork. Niko vo London go napravila singlot “Im not saying”, a bila i
vo filmot La Dolce Vita. Ima{e mal sin - slu{navme nekoi prikazni deka tatkoto e Alen Delon
i Pol vedna{ ja pra{a dali e to~no, bidej}i Delon be{e eden od negovite najomileni akteri i
Niko re~e: da, i u{te deka male~kiot se nao|a kaj Alenovata majka. [tom izlegovme od restoranot,
Pol re~e deka mora da ja imame Niko vo na{ite filmovi i deka bi trebalo da najdeme bend za
nea. Neprekinato vreska{e deka taa e “najubavoto su{testvo {to nekoga{ odelo po zemjata”.
Niko be{e nov tip na superyvezda. Bejbi Xejn i Edi bea vistinski Amerikanki, veseli, zabavni
i drdorlivi - dodeka Niko be{e ~udna i mol~aliva. ]e ja pra{avte ne{to i taa }e odgovore{e
mo`ebi za pet minuti. Koga lu|eto ja opi{uvaa gi koristea terminite kako “memento mori” ili
taka ne{to. Taa ne be{e tip na devojka koja }e se ka~i na masa i }e igra, kako {to, na primer,
bi napravile Bejbi Xejn i Edi. Vsu{nost, taa pobrzo bi se sokrila pod masata otkolku da se
ka~i na nea i da igra. Be{e vistinska Evropjanka i be{e misteriozna. Vistinska bo`ica na
Mese~inata.
Pretsedatelot na Wujor{koto Zdru`enie na Psihijatrite me povika da odr`am govor na
nivniot godi{en sobir. Mu rekov deka so zadovolstvo }e govoram ako toa mo`am da go napravam
so svoite filmovi, imav namera da gi prika`am Harlot i Henri Geldzahler i toj re~e: dobro. Toga{
gi zapoznav Velvetite i mu rekov deka }e zboruvam niz niv i toj pak re~e: dobro.
Taka edna ve~er, vo sredinata na januari, site od Fektori otidoa vo Delmoniko Hotel, kade
se odr`uva{e toj banket. Stignavme na po~etokot. Vnatre ima{e okolu trista psi­­hi­jatri - i
site bea ubedeni deka po ve~erata }e odgledaat nekoi filmovi. Me|utoa, vo istiot moment
koga glavnoto jadewe be{e poslu`eno, Velvetite po~naa da tre{tat, a Niko po~na da zaviva,
i Xerard i Edi se ka~ija na binata i po~naa da igraat, i vra­tata se otvori so tresok i vletaa
Jonas Mekas i Barbara Rubin so svojata ekipa i so kamerite i reflektorite se upatija to~no
kon psihijatrite, pra{uvaj}i gi raboti kako:
“Kakva & e vaginata?”
“Dali penisot mu e dovolno golem?”
Margina #13-14 [1995] | okno.mk
147
“Dali saka{ da & gi skr{i{ site koski? Zo{to vi e neprijatno? Pa vie ste psihijatri, na vas
ne bi smeelo da vi bide neprijatno”.
Jas bev voodu{even. Navistina otka~ija, a nekoi duri po~naa i da izleguvaat. Dami vo
ve~erni fustani i gospoda so leptir-ma{ni. Ako muzikata - podobro re~eno fid­bekot - {to go
proizveduvaa Velvetite, ne be{e dovolen da gi izludi, ref­lek­torite koi bea vpereni vo niv i
pra{awata koi im bea postavuvani sigurno bea, posebno {to klincite nikako ne prestanuvaa.
Ednostavno prodol`uvaa u{te i u{te i u{te. A Xerard go prave{e svojot poznat Whip Dance.
S$ mi se dopadna.
Utredenta Tribjun i Tajms imaa ogromni napisi za sevo ova: “[OK TRETMAN ZA PSIHIJATRITE”
i “POP SINDROM VO DELMONIKO”. Ova navistina ne mo`e{e da & se slu~i na podobra grupa
na lu|e.
prodol`uva vo slednata Margina
148
Margina #13-14 [1995] | okno.mk