close

Enter

Log in using OpenID

BILTEN REVII 2013.qxd

embedDownload
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H I PENZIONERSKI
FOLKLORNI REVII
2013
PO K R O VI TELI
Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija
i grad Skopje
JUNI 2013
Informativen bilten
Specijalno izdanie
SZPM
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
SZPM
[email protected]
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE.................................3
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO GOSTIVAR.......................16
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO OHRID..............................22
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO DEL^EVO.........................28
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO RADOVI[........................33
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO KISELA VODA................39
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO VELES..............................45
Komisija za kulturno-zabaven
`ivot na IO na SZPM:
Milevka Zdravkovska
- pretsedatel
Leonid Man~ev, Nurie
Kadriu, Vidan Konevski,
Slavica Lamba{a, Vawa
Markovska, Borivoje
Bojaxiev, Van|a Peneva,
Cvetanka Angelovska
Izdava~: Sojuz na zdru`enija na penzioneri na Makedonija
Za izdava~ot: Stanka Trajkova
Izdanieto go podgotvija: Kalina S. Andonova, Mendo Dimovski,
Milevka Zdravkovska
Kompjutersko-grafi~ko oblikuvawe: Tome Angelovski
Foto: Mendo Dimovski i Zoran Andreeski
Pe~ati: RI-Grafika - Skopje
Tira`: 800 primeroci
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
Da ne se zaboravi
N
a 4-ti juni 2013 godina okolu 1500
penzioneri sve~eno oble~eni kako za
najgolem praznik, se sobraa vo Univerzalnata sala vo Skopje.
Povod za ovoj masoven sobir bea dva nastani
povrzani so minatoto, no `ivo prisutni i denes.
Edniot povod be{e odbele`uvaweto na pedesetgodi{ninata od katastrofalniot zemjotres
vo 1963 godina koj kaj mnogumina prisutni vo salata razbudi ta`ni spomeni povrzani so prekinati detski igri, so razurnati domovi, so
solzi za najmilite...
Na ekranite se menuvaa potresni
fotografii od ranite ~asovi na 26
juni 1963 godina. Na utroto koga zastana da ~uka ~asovnikot na yidot od
`elezni~kata stanica zaedno so
stotici srca na onie koi gi odnese vo
svoite pregratki stra{niot zemjotres... Toa utro zgasnaa mnogu nasmevki, mnogu idnini, mnogu nedosonuvani
`elbi i soni{ta.
No, kako i sekoga{ i toga{ humanosta i solidarnosta mu pomognaa na
Skopje da gi zale~i ranite. Se podadoa race i pomo{ od sekade. Skopje
stana grad na svetskata solidarnost
koja mu pomogna da se obnovi, da zakrepne, da prodol`i da se izgraduva vo moderen
kulturen, ekonomski i obrazoven centar.
Godinava "Skopje se se}ava” na toa premre`e.
Spomenite se obnovija zaedno so noviot teatar i
mnogu kulturni obele`ja od na{ata bogata istorija koi postarite mo`ebi gi podzaboravile,
a pomladite ne gi ni znaele.
Specijalno izdanie
Na 4. juni penzionerite pokraj se}avawata na
razurnatoto Skopje, vo Univerzalnata sala gi
vratija od zaborav i mnogute pesni, ora i obi~ai
povrzani so tradiciite na site {to `iveat na
ovie prostori. Se pee{e i igra{e raka za raka,
srce do srce. I seto toa izme{ano so pisokot na
zurlite, gajdite i tapanite. Srcata na ovie vozrasni lu|e vo
ovie tri ~asa ~ukaa silno i zabrzano: od vozbuda, od radost,
no i od godinite. Se igra{e i
pee{e na eden edinstven jazik,
jazikot na so`ivot, drugarstvo
i prijatelstvo. I ovoj pat, u{te
edna{, penzionerite poka`aa
deka se primer za pomladite
generacii vo mnogu ne{ta, a posebno kako se saka onoj do tebe,
kako se saka svojata zemja.
Vo salata odeknuva{e od site
grla Makedonija, Makedonija...
Vo toj moment site bevme Makedonci, `iteli na Republika Makedonija. Razli~ni bea samo ubavite pesni, orata, obi~aite,
prekrasnite nosii... seto ona {to sekoj go nosi
vo sebe zaedno so svoite koreni.
Neka prodol`i taka i vo idnina. Da im poka-
`eme na na{ite sinovi i }erki, na na{ie vnuci
i pravnuci kako treba da se ~uvaat se}avawata
za pomo{ta vo nevoqa i kako treba da se so~uvaat na{eto kulturno bogatstvo, identitetot,
jazikot, vekovnite tradicii i obi~ai
.
Kalina S. Andonova
3
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
SKOPJE
Univerzalna sala
4 juni 2013 godina
Skopje e glaven i najgolem grad na Republika Makedonija so okolu edna
tretina od vkupnoto naselenie koe `ivee vo R. Makedonija. Toa e politi~ki,
kulturen, ekonomski i nau~en centar na zemjata, poznat vo rimskiot period pod
imeto Skupi.
Teritorijata na Skopje e naselena 4000 godini p.n.e., a ostatoci na neolitski naselbi se nao|aat vo ramkite na starata tvrdina Kale. Na po~etokot na 1
vek od n.e., naselbata bila odzemena od strana na Rimjanite i stanala voen
logor. Zaradi ubavata i prijatna klima koja ovozmo`uvala odgleduvawe na
zelen~uk i ovo{je vo Skopje, poto~no kaj Zloku}ani kade bile naseluvani voenite veterani koi podocna se me{ale so mesnoto naselenie.
Koga Rimskata imperija bila podelena na Isto~na i Zapadna vo 395 od n.e.,
Skupi bilo pod vizantiska vlast, odnosno pod Carigrad.
Vo 1392 gradot bil osvoen od strana na otomanskite Turci i go dobil imeto
Üsküp. Gradot ostanal pod otomanska kontrola nad 500 godini. Nekolku pati
gradot bil razurnuvan od zemjotresi, od koi posledniot katastrofalen zemjotres be{e vo 1963 godina. Skopje se nao|a na gorniot tek na rekata Vardar i e
dolg okolu 16 km.
Spored popisot vo 2006 godina oficijalna procenka e deka vo Skopje `iveat
okolu 668.518 `iteli.
Skopje e moderen grad so mnogu spomenici, ubavi zgradi, muzei i bogata kulturna tradicija.
4
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
Zavet za ~uvawe na kulturnoto bogatstvo
N
a 4-ti juni okolinata na Univerzalnata
sala vo Skopje be{e vo neobi~no koloritno ruvo i nesekojdnevi privle~ni boi. U{te od ranite utrinski ~asovi se slevaa u~esnicite
na Republi~kata revija na pesni, muzika i igri 2013. Ovaa najmasovna kulturna manifestacija i
ovaa godina povtorno se odr`a pod pokrovitelstvo
na ministerkata za kultura Elizabeta Kan~eska Milevska i gradona~alnikot na Skopje, Koce Traja-
novski. Nastanot u{te pove}e dobi na zna~ewe {to
ovaa kulturna priredba na penzionerite od celata
Republika se odr`a i vo znak na odbele`uvaweto na
50-godi{ninata od katastrofalniot skopski zemjotres, na koj najmnogu se se}avaat tokmu pripadnicite
od tretata `ivotna doba.
Revijata zapo~na so li~na tvorba na poetesata penzionerka Lidija
Lu~ko Jeremi}, koja niz stihovi gi
iska`a razurnuvawata i stradawata
{to nastanaa pred 50 godini i obnovata {to se slu~i so solidarna pomo{ od mnogu gradovi, od mnogu dr`avi, od mogu humani lu|e i institucii, koi vo najte{kite momenti pomognaa i pridonesoa Skopje kako feniks od pepel da se izdigne i da stane vistinska metropola.
Na po~etokot pretsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski gi pozdravi u~esnicite i gostite, me|u koi bea
i pretsedatelot na SSM d-r @ivko
Mitrevski i direktorkata na Univerzalna sala m-r Vera Bo{kovska i
uka`a na zna~eweto za vra}awe od zaborav na mnogu
stari izvorni pesni i ora, na muzika od karakteristi~ni izvorni instrumenti i raznobojni nosii i
obleki koi go izrazuvaat potekloto i identitetot na
pripadnicite na na{ite etni~ki zaednici.
Za zna~eweto na ovaa multikulturna manifes-
Specijalno izdanie
tacija govore{e i ministerkata za kultura d-r Elizabeta Kan~eska - Milevska, koja posebno go naglasi pridonesot na penzionerite vo za~uvuvaweto
na bogatoto kulturno nasledstvo i nivnata misija vo
prenesuvaweto na ovoj amanet na mladite generacii.
Zaradi toa, Ministerstvoto za kultura {estte regionalni revii i Republi~kata revija na pesni, muzika i igri ovaa godina gi proglasi za kulturni manifestacii od dr`aven interes.
Revijata zapo~na so golema simbolika, so pesnata na me{aniot hor od ZP Prilep „Ajde da se splotime”, kako izraz i povik na site generacii za vzaemno po~ituvawe, za dru`ewe i pomagawe, za solidarnost na mladosta vo polzuvawe na mudrosta na
starite, za aktivno stareewe... Deka porakata be{e
sfatena i na krajot se poka`a, koga voenite penzioneri, gromoglasno peeja i vojni~ki se zavetija deka
site }e go ~uvaat na{eto kulturno bogatstvo, na{iot
identitet i na{ata Makedonija. Prisutnite ja prifatija pesnata i cela sala pee{e: „Ni{to ne te pla{i Makedonijo... “
Revijata ja sledea pove}e od 1500 gra|ani me|u
koi i mladi i de~iwa. Najdobrite u~esnici od zdru`enijata na penzioneri, nastapuvaa pod budnoto oko
na selektorot, iskusniot TV re`iser Tom~e Stojkov. Isto taka, Revijata mo{ne isnpirativno ja vode{e poznatata novinarka Cvetanka Ilieva.
Dru`eweto na penzionerite prodol`i vo ho-
telot „New Star”, kade na u~esnicite blagodarnici
im dodelija pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski i pretsedatelot na GSZP Krste Angelovski, kako doma}in na Revijata.
M. Dimovski
5
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
Univerzalna sala vo Skopje na 4. juni 2013
Obra}awe na
Dragi Argirovski
pretsedatel na SZPM
P
o~ituvani penzionerki i penzioneri, gosti i u~esnici na
Republi~kata revija na pesni, muizika i igri 2013,
Dobredojdovte na ovoj golem za site nas kulturen nastan od
nacionalen interes za na{ata zemja.
Dozvolete mi najprvo od imeto na Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija da ja pozdravam po~ituvanata ministerka za
kultura vo Vladata na Republika Makedonija d-r Elizabeta Kan~eska
- Milevska, koja po vtorpat ni napravi ~est da bide pokrovitel na
ovaa zna~ajna penzionerska kulturna manifestacija. Da go pozdravime
i po~ituvaniot pretsedatel na Sojuzot na sindikatite na Makedonija d-r @ivko Mitrevski, kako i site
idni penzioneri koi isto taka se prisutni vo salava.
Pokrovitel na ovaa maniferstacija e i gradona~alnikot na grad Skopje Koce Trajanovski, koj poradi slu`ben pat ne e me|u nas, kako i direktorkata na Univerzalna sala m-r Vera Bo{kovska so koja
odli~no sorabotuvame za ovoj nastan da bide {to podobro i podostoinstveno organiziran.
Republi~kata revija na pesni, muzika i igri 2013 se odr`uva i pod mototo "Skopje se se}ava” po povod
odbele`uvaweto na pedesetgodi{ninata od skopskiot katastrofalen zemjotres, pedeset godini od godinata vo koja na{iot glaven i razurnat grad blagodarenie na svetskata solidarnost odnovo se izgradi i
stana u{te poubav kulturen, ekonomski i obrazoven centar na Republika Makedonija.
Dragi prisutni, pove}eto od Vas zaradi vozrasta ste svedoci na nastanot, no i na golemata humanost
i solidarnost . [to zna~i solidarnost najdobro znaat penzionerite bidej}i penziskiot sistem se bazira na solidarnost. Da se bide solidaren i da se pomaga, da se neguva zaedni{tvoto i drugarstvoto, najdobro znaat postarite generacii koi vo mnogu ne{ta i mnogu ~esto se primer za toa.
Dene{nava Republi~ka revija na pesni, muzika i igri pretstavuva dvo~asoven izbor na najdobri
izvedbi od nad 12 ~asa programa od {estte regionalni revii na koi nastapija rekordni 47 zdru`enija na
penzioneri - ~lenki na Sojuzot. Toa se penzioneri - interpretatori na mnogu ubavi stari izvorni i
starogradski narodni pesni, muzika i ora so melos karakteristi~en za kraevite vo koi egzistiraat
zdru`enijata.
I denes penzionerite }e poka`at deka se verni ~uvari na svoeto kulturno bogatstvo, tradicijata i
svojot identitet. ]e poka`at deka go sakaat i ~uvaat svoeto, no ednakvo ja po~ituvaat i kulturata i
identitetot na sekoj drug vo na{ata zemja, vo na{eto sosedstvo i vo celiot svet. So svoite izvedbi,
instrumenti i nosii tie gi vra}at od zaborav tradicite koi go izrazuvaat kulturnoto nasledstvo na multuietni~ka Makedonija. Zna~eweto na ovaa manifestacija go naglasuvaat narodni pesni ispeani od srce
i so merak, nosiite koi plenat so svojot spektar na boi, kako i orata vo koi igraat site bez razlika na
nacionalnost i vera. Ovaa revija e svoeviden raritet na Balkanot, no i primer za zaedni{tvo i aktivno
stareewe za site zemji vo Evropa i po{iroko.
Da se ~uva, neguva i afirmira pesnata, muzikata i igrata e od poseben javen interes. Kvantitetot i
posebno kvalitetot na ovie penzionerski kulturni aktivnosti pridonesoa, Ministerstvoto za kultura na
Vladata na Republika Makedonija, Republi~kata revija na pesni, muzika i igri i {estte regionalni
revii vo 2013 godina da gi proglasi za manifestacii od nacionalen interes na kulturata vo na{ata
dr`ava. So toa Ministerstvoto za kultura ni oddade priznanie za na{ata rabota, no ni napravi i golema ~est za {to sme mu posebno blagodarni.
Republi~kata revija na pesni, muzika i igri 2013, kako najmasovna kulturna manifestacija vo na{ata
zemja treba da se ceni i od aspekt na me|ugeneraciskata sorabotka i solidarnost i kako dobra mo`nost
za dru`ewe, za kulturna relaksacija, za podobar so`ivot i za {irewe na prijatelstvoto me|u penzionerite od na{ata zemja. Revijava }e poka`e u{te edna{ deka navistina imame so {to da se gordeeme.
6
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
Univerzalna sala vo Skopje na 4. juni 2013
Sve~eno obra}awe na
Elizabeta Kan~eska
- Milevska
minister za kultura
vo Vladata na RM
P
o~ituvan gospodine Dragi Argirovski, pretsedatel
na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite,
Po~ituvani prisutni, Dami i gospoda,
Dozvolete mi na po~etokot da go izrazam moeto golemo
zadovolstvo {to deneska imam mo`nost da vi se obratam na sve~enoto otvorawe na
Revijata na pesni, muzika i igri 2013 na penzionerite, manifestacijata koja go afirmira
na{iot starogradski folklor, na{eto izvornoto tvore{tvo, na{iot makedonski kulturen
identitet. Ovaa manifestacija koja e plod na zalo`bite na postarata no, najmudrata generacija, za neguvawe na na{ata bogata etnokoreolo{ka tradicija, potvrduva deka
Republika Makedonija im pripa|a na narodite koi so gordost mo`at da ja spodelat svojata bogata kultura so svetot. Revijata na pesni, muzika i igri 2013 e odraz na silnata
`elba, posvetenost i dlaboka po~it na penzionerite kon trajnite vrednosti na kulturata
kako na{e nacionalno i kulturno obele`je.
Republika Makedonija e zemja so bogata istorija, so bogata kultura i vrednosti koi se
prepoznatlivi vo evropskiot kulturen prostor. Da se poseduva ova bogatstvo, no i da se
so~uva na{eto kulturno nasledstvo e golema privilegija i dol`nost na site gra|ani na
na{ata dr`ava. Vo ovaa smisla bi sakala da gi pozdravam site inicijativi na Sojuzot na
zdru`enija na penzionerite na Makedonija, koj vo izminatite 11 godini realizira{e niza
aktivnosti i proekti preku koi ja demostrira{e voljata i podgotvenostta na postarata
generacija, aktivno da u~estvuva vo kreiraweto na kulturniot i javniot `ivot kaj nas,
akcentiraj}i ja na{ata pove}eslojna tradicija. Vo izminatite godini, so golema qubov,
penzionerite go vlo`ija svojot anga`man vo realizacijata na ovaa Revija na pesni, muzika i igri, so `elba da go prenesat najubavo, neprocenlivoto makedonsko folklorno bogatstvo na najmladite, da go proslavat na{eto minato, sega{nost i idnina. Zatoa, vo ovaa
prilika bi sakala da izrazam golema blagodarnost do site 47 zdru`enija na penzionerite
vo Makedonija za nivnata posvetena rabota i pridonesot vo neguvaweto i afirmiraweto
na makedonskata tradicionalna kultura, makedonskite duhovni i kulturni vrednosti.
Dozvolete mi vo ovaa prilika da ja reafirmiram mojata cvrsta opredelba za otvorena sorabotka so zdru`enijata na penzionerite vo zemjava, koja i vo idnina veruvam deka
}e rezultira so novi i kvalitetni proekti i programi poddr`ani od Ministerstvoto za
kultura, kako traen vlog vo idninata i opstojuvaweto na principite so koi kulturata ima
smisla samo ako e dostapna za site.
Na krajot od ova moe obra}awe bi sakala da potenciram deka ona {to, blagodarej}i vi
vam, go imame denes, morame posveteno da go neguvame i da go ~uvame za da mo`at i idnite
generacii da imaat svoja sovremena sega{nost.
Va{iot pridones kon toj ideal e samo u{te eden svetol primer i poraka do mladite
generacii za istrajnost, trudoqubivost i, sekako, posveten odnos kon kulturnite vrednosti po koi ne prepoznava svetot.
\
Specijalno izdanie
7
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected]
NA PENZIONERI
PRILEP
„Bratski da se splotime”
- me{an hor
KUD „Penzioner”
[email protected]
NA PENZIONERI
\OR^E PETROV
„Dej|idi mladi godini”
- Stevo \urovski
[email protected]
NA PENZIONERI
KARPO[
„Si zaqubiv edno mome”
- hor „Serenada”
[email protected]
NA PENZIONERI
TETOVO
Obi~aj
- pesna na albanski jazik
i makedonsko oro
8
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected]
NA PENZIONERI
OHRID
Gradski me{an hor
- „Pesna za Ohrid”
i oro
[email protected]
NA PENZIONERI
BITOLA
„Vardar Pirin kaj ti e,
Vardar Egej kaj ti e”
- solo peja~ vo pridru`ba
na me{ana peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
PROBI[TIP
Obi~aj na lozarite
[email protected]
NA PENZIONERI
MAKEDONSKI
BROD
„Mnogu merak imam babo”
Branislav Markovski
Specijalno izdanie
9
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected]
NA PENZIONERI
BEROVO
„Zo{to libe me ostavi”
- solo so me{ana peja~ka
grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
[TIP
„Rozo moja”
- me{ana peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KO^ANI
Folklorna grupa
- „Osogovsko oro”
[email protected]
NA PENZIONERI
[UTO ORIZARI
Svadben obi~aj
10
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected]
NA PENZIONERI
STRUMICA
„Makedonijo nezaboravna”
- solo so me{ana peja~ka
grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
RADOVI[
„[tom no}ta pomina”
- me{ana peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KRU[EVO
„Kro{o za nostra avodota”
- vla{ka pesna
[email protected]
NA PENZIONERI
DEL^EVO
„More podaj tambura Dafino”
- me{an hor
Specijalno izdanie
11
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected]
NA PENZIONERI
SOLIDARNOST
-AERODROM
Me{ana igraorna grupa:
- Oro „Crnogorka”
[email protected]
NA PENZIONERI
KISELA VODA
Svadben obi~aj
- doa|awe na kumot,
daruvawe...
[email protected]
NA PENZIONERI
GOSTIVAR
„Zo{to si me majko rodila”
- na albanski peat bra}ata
Fariz i Iqaz Qimani vo
pridru`ba na kavali i
pesnata „Angelina”
- Elena Jakimovska
[email protected]
NA PENZIONERI
KAVADARCI
„Digni si Mare mori o~ite”
- me{ana peja~ka grupa
12
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected] NA
INVALIDSKI
PENZIONERI
KAVADARCI
„Cela tajfa bevme Lino”
- Traj~e Lazarov
[email protected]
NA PENZIONERI
CENTAR
„Oro se vie”,
„Momi te mamo momite”,
„Brala moma kapini”
- me{ana peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
VELES
„Razbolela se Lenka
Pingova”
- me{ana peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KUMANOVO
Pesna i oro
- Folklorna grupa
Specijalno izdanie
13
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected]
NA PENZIONERI
DEBAR
„Jano mori Sevdalino”
- Xevat Limanovski
vo pridru`ba na
Fida Zijadin
[email protected]
NA PENZIONERI
MAKEDONSKA
KAMENICA
„Ne{o pile Ne{o”
- `ensko trio
[email protected]
NA PENZIONERI
SVETI NIKOLE
„Bela rada lozje kopa”
- trio `eni
[email protected]
NA PENZIONERI
BOGDANCI
„Elaj mi Veli~e”
- me{ana peja~ka grupa
14
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2013
[email protected]
NA PENZIONERI
VALANDOVO
„Du{o moja”
- Peja~ka grupa
[email protected] NA
VOENI
PENZIONERI
„Zurli tr{tat”, „^u~urlika#
- oro i „Makedonija”
- folklorna grupa so
2 interpretatorki
DODELUVAWE
BLAGODARNICI
Specijalno izdanie
15
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H I REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
Gostivar
Dom na kulturata
9 maj 2013 godina
Gostivar e grad vo zapadna Makedonija vo ju`niot del na Polo{kata kotlina.
Gostivar e centar na istoimenata op{tina koja zafa}a povr{ina od okolu 650 km2.
Gradot pretstavuva administrativna, politi~ka, biznis i kulturna sredina za okolu
81 iljada `iteli, koi vo samoto gradsko jadro `iveat re~isi 36 iljadi. Tipi~na multikulturna sredina. Tuka `iveat Albanci, Makedonci, Turci, Romi i drugi.
Za potekloto na imeto na gradot Gostivar postojat pove}e pretpostavki i narodni predanija i legendi. Vo sredniot vek gradot bil mnogu posetuvan od gosti od site
krai{ta, a vo letnite denovi po tradicija, sekoja godina se odr`uval golem trgovski
sobir (pana|ur). Vakvata tradicija prodol`ila i za vreme na Turskata imperija.
Poradi golemata posetenost na naselbata od lu|e od drugi krai{ta, gosti, turcite
me|u sebe, na turski, ~esto vikale "gostivar” (gosti ima). Spored Turcite, gradot bil
nare~en taka poradi toa {to na turski zborot VAR zna~i "ima”, taka {to na toa mesto
sekoga{ imalo gosti. Isto taka zbor VAR ili Vari vo site slovenski jazici ozna~uva
izvor ili mesto od kade {to izvira golema koli~ina na voda - vriewe, a isto taka,
ozna~ua i bawa. Vo prevod od staroslovenski bi bilo "Bawa za Gosti”. Nekoi nau~nici
kako ruskiot profesor Afanasi Seli{~ev smetaat deka slovenskoto ime na gradot
bilo Kostovo.
Vo blizina na Gostivar vo seloto Vrutok (5 km jugozapadno od Gostivar) se nao|a
izvorot na najgolemata makedonska reka Vardar koja te~e i niz samiot grad koj go deli
na dva dela. Saat-kulata e eden od najznamenitite i prepoznatlivi objekti vo gradot
Gostivar. Taa e eden od trite kulturno-istoriski spomenici vo Gostivar i se nao|a i
na op{tinskite grb i zname. Izgradena e vo 1728/29 godina. Se nao|a vo centarot na
gradot, a vedna{ do nea postoi xamija nare~ena "saat-xamija”koja e obnovena vo ponovo vreme, a nedaleku po ulicata na 250-300 metri e crkvata Sveta Bogorodica i gradskiot plo{tad. Gostivarskata saat kula e vo funkcija i go poka`uva to~noto vreme
preku nekolku ~asovnici vgradeni na nea.
16
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - GOSTIVAR
Pridones vo zbli`uvaweto
na etni~kite zaednici
Z
dru`enieto na penzioneri od Gostivar na 9-ti maj - Denot na pobedata
nad fa{izmot, kako doma}in ima{e
~est da ja otvori Edinaesettata regionalna
revija na pesni muzika i igri, ~ij organizator
be{e Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri
na Makedonija. Na ovaa najmasovna kulturna
manifestacija vo ovoj region u~estvuvaa
zdru`enijata na penzioneri "\or~e Petrov”,
"Karpo{“ - Skopje, "Saraj”, „Taftalixe”, "Tetovo”, „^air” - Skopje, „Nov `ivot” - Butel,
„[uto Orizari” - Skopje i „Gostivar” od gra-
Nijazi Xelili
Besnik Pocesta
dot doma}in. U~esnicite i gostite prv gi pozdravi pretsedatelot na ZP Gostivar Nijazi
Xelili, koj izrazi posebno zadovolstvo {to
na Revijata prisustvuvaa pretsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski i potpretsedatelot
na Sobranieto Besnik Pocesta.
Pozdraven govor vo imeto na SZPM odr`a potpretsedatelot na Sobranieto Besnik
Pocesta koj go istakna zna~eweto na Revijata vo neguvaweto na tradiciite i ~uvaweto
na kulturnoto bogatsvo, koe, kako re~e, pridonesuva vo zbli`uvaweto na etni~kite zaednici i sozdavaweto uslovi za podobar so`ivotot. Toj ja otvori Revijata i im posaka
uspeh na u~esnicite i dobro zdravje i zabava
Specijalno izdanie
na site prisutni.
Prvi na scena so peja~ka grupa i pesnite
"Brala moma kapini” i "Len~e bolna le`i”
nastapija pretstavnicite na ZP \or~e Petrov, koi imaa i solo nastapi na Todorka Arsenova so pesnata "Pusto ostanalo mamo novoto mean~e”, na Stevo \urovski so pesnata
"Dej|idi ludi mladi godini” i na Vetka Nikolovska so pesnata "Mese~ino - mese~inke”,
pridru`uvana od kavalxii.
Horot "Serenada” od ZP Karpo{ gi ispolni pesnite: "Biljana platno bele{e”, "Si
zaqubiv edno mome” i "Ne stoj Done Donke”, a impresiven nastap so li~na
tvorba ima{e poznatata aktivistka od
ova Zdru`enie, poetesata Lidija Jeremi}.
ZP "Saraj” se pretstavi so pesnite
na albanski jazik "Doa|aat brodovite
pokraj bregot na moreto” i "\ulistane”
vo ispolnenie na duetot Xelal Emini
(so ~iftelija) i Hasan Sulejmani.
ZP Taftalixe nastapi so pesnite:
"Ajde mome Stojne da begame”, "Davaj me,
mila mamo, davaj me” i "Ne se beli Mare
mori”, a Borivoje Atanasov so pesnata
"Ferman mi dojde od Stambola”. Igraornata grupa od ova zdru`enie gi ispolni
orata "Egejskoto” i "Male{evsko”.
ZP Tetovo se pretstavi so peja~ka
grupa Albanki koja ispolni "Potpur pesni” na
albanski jazik {to se praktikuvaat pri svadbarski verski adeti i so peja~ka grupa Makedonki "Bilkarki” so obi~ajni pesni na makedonski jazik.
Peja~kata grupa od ZP ^air ispolni
splet makedonski pesni i pesnata "Devoj~e
belo crveno”, a Branislava Stavrevska nastapi so pesnata "Obla~e belo”.
ZP Nov `ivot - Butel se pretstavi so
dve stari makedonski pesni vo izvedba na
Nikola Stojanovski, Nadica Damjanovska i
Qup~e Dimeski, pridru`uvani od gajdata na
Stojko Stojanovski.
So zurli i tapani, so romski obi~ajni
17
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - GOSTIVAR
pesni i ora se pretstavi ZP
[uto Orizari, a na krajot,
scenata mu be{e prepu{tena
na doma}inot, ZP Gostivar.
Bra~niot par Ilinka i Branko Bi{koski vo duet ja
ispolnija pesnata "Stanuvaj
rano, mila majko”, a Fariz i
Ilaz Limani pesnata "Zo{to si me majko rodila”. Zabele`liv nastap imaa Ali
Imeri i bra}ata Limani so
pesnata "Kade be{e devojko
koga pukav so pu{ka”, dodeka
Elena Jakimovska se pretstavi so pesnata "An|elino”.
Svoevidno majstorstvo na ezgija i kavali poka`aa pripadnicite na ova zdru`enie
Sala [abani, Emin Xaferi i Adnan Haliu.
Van|elica Markovska,
~len na Komisijata za kulturno-zabaven `ivot pri
SZPM im upati ~estitki na
u~esnicite za uspe{niot
nastap i vo ime na organizatorot na pretstavnicite na
zdru`enijata im vra~i blagodarnici.
So prigoden voved i inspirativni objasnuvawa Revijata mo{ne uspe{no ja vode{e Vadie Zendeqi, aktivistka od ZP Gostivar.
Ovaa kulturna manifestacija na penzionerite
protekna vo prijatno raspolo`enie i zavr{i so dru`ewe i veselba na u~esnicite.
V. Z.
18
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - GOSTIVAR
[email protected]
NA PENZIONERI
\OR^E PETROV
Peja~ka grupa:
"Brala moma kapini”
i "Len~e bolna le`i”
Todorka Arsenova solo
"Pusto ostanalo mamo
novoto mean~e”
Stevo \urovski solo
"Dej|idi ludi mladi godini”
Vetka Nikolovska solo
"Mese~ino - mese~inke”,
pridru`uvana od kavalxii
[email protected]
NA PENZIONERI
KARPO[
Hor "Serenada”:
"Biljana platno bele{e”,
"Si zaqubiv edno mome”
i "Ne stoj Done Donke”
Li~na tvorba:
Lidija Jeremi}
[email protected]
NA PENZIONERI
SARAJ
Xelal Emini i
Hasan Sulejmani
Duet so ~iftelija:
"Doa|aat brodovite
pokraj bregot na moreto”
i "\ulistane”
Specijalno izdanie
19
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - GOSTIVAR
[email protected]
NA PENZIONERI
TAFTALIXE
Peja~ka grupa:
"Ajde mome Stojne da begame”,
"Davaj me, mila mamo, davaj me” i
"Ne se beli Mare mori”
Borivoje Atanasov solo
"Ferman mi dojde od Stambola”
Igraorna grupa so orata:
"Egejskoto” i "Male{evsko”
[email protected]
NA PENZIONERI
TETOVO
Peja~ka grupa Albanki:
"Potpur pesni”
{to se praktikuvaat pri
svadbarski verski adeti
Peja~ka grupa Makedonki:
"Bilkarki”
so obi~ajni pesni na
makedonski jazik
[email protected]
NA PENZIONERI
^AIR
Pea~ka grupa:
splet makedonski pesni
i pesnata
"Devoj~e belo crveno”,
Branislava Stavrevska:
"Obla~e belo”
20
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - GOSTIVAR
[email protected]
NA PENZIONERI
NOV @IVOT
- BUTEL
Nikola Stojanovski,
Nadica Damjanovska
i Qup~e Dimeski
dve stari
makedonski pesni
pridru`uvani od gajdata
na Stojko Stojanovski
[email protected]
NA PENZIONERI
[UTO ORIZARI
Igraorna grupa:
Romski obi~ajni pesni i ora,
so zurli i tapan
[email protected]
NA PENZIONERI
GOSTIVAR
Ilinka i Branko Bi{kovski:
"Stanuvaj rano, mila majko”
Fariz i Iljaz Limani:
"Zo{to si me majko rodila”
Trioto Ali Imeri, Fariz i Iljaz Limani:
"Kade be{e devojko koga pukav so pu{ka”
Jelena Jakimovska: "An|elino”
Sala [abani, Emin Xaferi i Adnan Haliu:
ezgija i kavali
Specijalno izdanie
21
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H I REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
OHRID
Dom na kulturata #Grigor Prli~ev"
11 MAJ 2013 godina
Ohrid e grad vo jugozapadniot del na Makedonija so 42.033 `iteli. Po nego Ohridskoto
Ezero go nosi svoeto ime. Ohrid i Ohridskoto Ezero se edni od glavnite turisti~ki
mesta vo Makedonija. Poradi golemiot broj na crkvi i manastiri, gradot e poznat kako
Balkanski i Evropski Erusalim. Ohrid e poznat i kako „grad na svetlinata” {to pretstavuva bukvalen prevod na negovoto staro ime, Lihnidos. Spored edna legenda, koga se
pravela Ohridskata krepost, carot Justinijan se ka~il na ridovite na koi le`i gradot
i gledaj}i ja prekrasnata okolina izvikal „oh rid”, t.e. kakov ubav rid i ottoga{ ostanalo gradot da se vika Ohrid.
Spored podatocite, gradot prv pat se spomenuva 2.400 godini pred novata era.
Vo 886 godina Kliment, kako u~itel i episkop zaedno so Naum gi postavile osnovite na
t.n. Ohridska glagolska kni`evna {kola. Blagodarej}i na dejnosta na Kliment i Naum,
gradot Ohrid, vo vtorata polovina na IX vek izrasnal vo eden od najrazvienite i najpoznatite srednovekovni slovenski kulturni centri.
Vo vreme na carot Samuil, Ohrid stanal religiozen centar i glaven grad na carstvoto. Negovite tvrdini i den denes stojat visoko nad samiot grad. Vo Ohrid se nao|a najstariot univerzitet vo Evropa (IX vek), dodeka vo mestoto Plao{nik blizu gradot se
nao|a restavriranata crkva Sv. Kliment.
Turskiot patepisec Evlija ^elebija go posetil Ohrid vo XIV vek i zabele`al deka
gradot ima 365 crkvi, po edna za sekoj den od godinata.
Vo 1958 godina vo crkvata „Sveta Sofija” bil odr`an Vtoriot makedonsko crkovnonaroden sobor na koj bila donesena odluka za vozobnovuvawe na Ohridskata Arhiepiskopija i istata da go nosi imeto Makedonska pravoslavna crkva. Na Tretiot makedonski crkovno-naroden sobor, koj isto taka se odr`al vo crkvata „Sveta Sofija” vo 1967
godina bila donesena odluka za proglasuvawe avtokefalnost na Makedonskata pravoslavna crkva.
Gradot e smesten vo podno`jeto na planinata Gali~ica, na nadmorska viso~ina od 695
m, dodeka stariot del od gradot se nao|a na povisoka nadmorska viso~ina do 740 m.
22
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - OHRID
Nova energija za mladite generacii
N
a 11-ti maj, vo Ohrid, vo gradot na
kulturata i umetnosta, vo turisti~kiot centar na Makedonija i gradot na UNESKO, vo Centarot za kultura "Grigor Prli~ev”, vo organizacija na SZPM se odr`a 11-ta regionalna revija na pesni, muzika i
igri. Na ovaa kulturna manifestacija na penzionerite od ~etvrtiot region nastapija
\or|i Trp~evski
Dragi Argirovski
zdru`enijata {to gi nosat imiwata na op{tinite: Ohrid i Debrca, Prilep, Bitola, Kru{evo, Ki~evo, Debar, Demir Hisar, Struga, Makedonski Brod i kako gosti Folklorniot ansambl na ZP Vrawe, so koe ohridskite penzioneri
imaat bliska sorabotka.
Dobredojde na u~esnicite i na gostite im
posaka pretsedatelot na IO na zdru`enieto
doma}in \or|i Trp~eski, koj posebno gi pozdravi pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski so potpretsedatelot na Sobranieto
Besnik Pocesta, pretsedatelkata na Sovetot
na op{tinata Ohrid, d-r Gordana Kowanoska,
gradona~alnikot na Debrca Igor Trajkovski,
gostite od ZP Vrawe - Srbija i delegacijata od
Konfederacijata na sindikatot na penzioneri
od Pogradec - Abanija.
Presedatelot na SZPM Dragi Argirovski
zboruva{e za zna~eweto i pridonesot na revijata vo neguvaweto na kulturnite tradicii i
za~uvuvaweto na identitetot na dr`avata.
Pritoa, toj istakna deka ovaa manifestacija
Specijalno izdanie
pridonesuva za vra}awe od zaborav na mnogu
ubavi izvorni i starogradski pesni, na ora,
obi~ai i muzika, so {to se zbogatuva kulturnata riznica na na{ata zemja, a penzionerite se
poka`aa kako vistinski ~uvari na tradicijata
i na identitetot na site pripadnici na etni~kite zaednici. Imaj}i gi predvid postignuvawata na ovoj plan, Ministerstvoto za kultura na RM, Republi~kata revija na pesni
muzika i igri i {estte regionalni revii
vo 2013 godina gi proglasi za kulturno bogatstvo od nacionalen
interes.
Vo svoeto obra}awe pretsedatelkata na Sovetot na op{tina Ohrid, d-r Gordana Kowanoska istakna deka so golemo
zadovolstvo go pozdravuva ovoj nastan
Gordana
{to vleva optimizam
Kowanovska
i inspiracija kaj pomladite generacii i gi
napojuva so nova energija i entuzijazam.
Proglasuvaj}i ja Revijata za otvorena, taa
naglasi deka mladite treba da gi sledat postarite i da crpat energija od nivnata mudrost
i iskustva.
23
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - OHRID
Revijata zapo~na so nastapot na ZP Ohrid
i Debrca so splet starogradski ohridski pesni
i igri na Sarai~e. Potoa gostite od Vrawe go
privlekoa vnimanieto so pove}e folklorni
igri i muzi~ki izvedbi od ju`noto podnebje na
sosedna Srbija, a Zdru`enieto od gradot pod
Markovite kuli - Prilep nastapi so dve kulturno-umetni~ki dru{tva: "Penka Kotevska” so
pesnite: "Pokraj Vardar sedam”, "Reka gazi maloj mome” i splet pesni i KUD "Penzioner” so
pesnite: "Bratski da se splotime”, "Izlegla
Evda niz ~ar{ija” i "Stariot fener”. Kulturno-umetni~koto dru{tvo "Sirma vojvoda” od
Bitola se pretstavi so pesnite: "Neli ti duma{ pameti{“, "Vardar Pirin kaj ti e, Vardar
Egej kaj ti e” i "Devoj~e, devoj~e crveno jabol~e”. Peja~kata grupa od Kru{evo nastapi so
pesnite "Iljada devetsto i tretata godina”,
"Kr{oza nostra alovdata” - vla{ka
pesna i "Bog da go prosti Mile pop
Jordanov”. Od bogatata starogradska riznica na Ki~evo za nastap na
Revijata bea izbrani pesnite: "Lulala e Jana”, "Janika bela gra|anka”
i igraornata grupa ~etvorka. Od
specifi~niot melos i starogradskite melodii vo Debar za nastap
na Revijata bea prezentirani pesnite "Jano mori Jano sevdalinke”
vo ispolnenie na Xevat Limanoski
i "O, debri kula e nadje` me” vo ispolnenie na Fida Zijadin na albanski jazik. Demirhisarskite penzioneri nastapija so: "@ensko oro
nevestinsko”, Me{an hor - "Tri
godini kate”, "Vratete se mili ~eda”
i recital od demirhisarsko-ohridskata vrska.
Od gradot na poezijata Struga, nastapija so
pesnite "Znam eden grad na Ezero” i "Mi izle-
gla Evda niz ~ar{ija”, a Makedonski Brod nastapi so izvedbite: "Svadbarsko”, "Mome stoi
vo livada”, "Dafino vino crveno”, "Mnogu merak imam babo” i
"Sonce zajde zad gorata”.
Blagodarnici na u~esnicite
vo ime na oganizatorot SZPM im
vra~i Cvetanka Angelovska,
~len na Komisijata za kuturnozabaven `ivot pri Sojuzot, a revijata mo{ne uspe{no ja vode{e
Vesna Cvetanovska - Ba{tovanska. Ovaa impresivna sredba na
penzionerite vo Ohrid zavr{i
so prijatna zabava i dru`ewe na
u~esnicite.
M.D.
24
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - OHRID
[email protected]
NA PENZIONERI
OHRID i DEBRCA
Splet starogradski
ohridski pesni i igri na
Sarai~e
[email protected]
NA PENZIONERI
PRILEP
KUD "Penka Kotevska”:
"Pokraj Vardar sedam”,
"Reka gazi maloj mome” i
splet pesni
KUD "Penzioner”:
"Bratski da se splotime”,
"Izlegla Evda niz ~ar{ija”
i "Stariot fener”
[email protected]
NA PENZIONERI
MAKEDONSKI
BROD
Pesni:
"Svadbarsko”,
"Mome stoi vo livada”,
"Dafino vino crveno”,
"Mnogu merak imam babo”
"Sonce zajde zad gorata”
Specijalno izdanie
25
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - OHRID
[email protected]
NA PENZIONERI
BITOLA
KUD "Sirma vojvoda”:
"Neli ti duma{
pameti{“,
"Vardar Pirin kaj ti e,
Vardar Egej kaj ti e”
"Devoj~e, devoj~e
crveno jabol~e”
[email protected]
NA PENZIONERI
KRU[EVO
Pea~ka grupa:
"Iljada devetsto
i tretata godina”,
"Kr{oza nostra alovdata”
- vla{ka pesna
i "Bog da go prosti
Mile pop Jordanov”
[email protected]
NA PENZIONERI
KI^EVO
Izvorni pesni:
"Lulala e Jana”,
"Janika bela gra|anka”
i igraorna grupa
~etvorka
26
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - OHRID
[email protected] NA
PENZIONERI
DEMIR HISAR
Oro:
"@ensko oro nevestinsko”,
Me{an hor:
"Tri godini kate”,
"Vratete se mili ~eda”
recital od
demirhisarsko
- ohridskata vrska
[email protected] NA
PENZIONERI
STRUGA
Pesni:
"Znam eden grad na Ezero”
"Mi izlegla Evda
niz ~ar{ija”
[email protected]
NA PENZIONERI
DEBAR
Xevat Limanoski:
"Jano mori Jano
sevdalinke”
Fida Zijadin:
"O, debri kula e
nadje` me”
(na albanski jazik)
Specijalno izdanie
27
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H I REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
Del~evo
Dom na kulturata
12 maj 2013 godina
Del~evo: Na 164 km isto~no od Skopje, vo podno`jeto na planinata Golak, rasposlan na dvata brega na rekata Bregalnica le`i biserot na isto~na Makedonija,
gradot Del~evo. Toa e najgolemo naseleno mesto vo oblasta Pijanec. Smestena pome|u
Osogovskite i Male{evskite planini.
Del~evo, spored edno predanie vo vizantisko vreme se vikalo Vasilevo, {to
prevedeno od gr~ki zna~i Carevo Selo. Za prv pat kako naselba Carevo Selo se spomenuva vo edna povelba na Car Du{an od 1347 do 1350 godina. So nea toj mu podaril
pove}e mesta i nivi od Pijanec na manastirot od Lesnovo. Vo tursko vreme Del~evo se
vikal i Sultanija.
Do 17 vek naselbata le`ela na desnata strana na rekata Bregalnica. Od prvite
vekovi na turskoto vladeewe za polo`bata na Del~evo nema mnogu podatoci. Vo sredinata na 17 vek vo negovata okolina pretstojuval sultanot Mehmed IV. Vo vremeto
na negovata poseta na Pijanec vrz naselenieto e izvr{eno masovno potur~uvawe. Se
pretpostavuva deka vo vremeto na toj sultan naselbata e premestena na dene{noto
mesto.
Turskiot patepisec Evlija ^elebija vo 1670 god. vo svojot Patepis zapi{al: "Od
Vinica se potka~ivme na ko~anskata planinska rudina, dvi`ej}i se niz klisurata i
po ~etiri ~asa stasavme vo Carevo Selo. Ova e muslimansko selo raspolo`eno vo
polite na edna planina i e ukraseno so okolu 100 ku}i i edna |ev|irana so minare
~udesna xamija.
Kako najstar del na gradot se smeta turskata kolonija {to se sozdala okolu xamijata. Spored Jaranov, se do 19 vek Del~evo bilo selo, turska kolonija, naselena so
~istokrvni Turci i golem del potur~eno naselenie, nare~eno pomaci koe ne go znaelo turskiot jazik. Samo nekolku familii bile makedonski.
Del~evo e op{tina vo Isto~na Makedonija. So povr{ina koja iznesuva 423 km² i
okolu 17.713 `iteli. Gradot go nosi imeto na gordosta na makedonskiot narod - Goce
Del~ev od 1950 godina.
28
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - DEL^EVO
Ubava prezentacija na
folklornite tradicii
Slav~o Dimitrovvski
N
Metodija To{evski
a 12 maj godinava, vo Domot na
kulturata vo Del~evo be{e odr`ana 11-ta regionalna revija na
pesni, muzika i igri, vo koja u~estvuvaa
{este zdru`enija na penzioneri od isto~niot region: doma}inot Del~evo, Berovo,
Peh~evo, Ko~ani, Vinica i Makedonska Kamenica. Revijata zapo~na so defile vo
centarot na Del~evo gradot, {to so gordost
go nosi imeto na velikanot na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe. U~esnicite vo
programata so golemo
vnimanie i simpatii
bea pozdraveni od qubopitnite qubiteli
na folklornite ritmi,
na muzikata, pesnata i
igrite.
Gostite i u~esnicite najprvo gi pozdravi presedatelot na
ZP Del~evo Slav~o
Dimitrovski, a vo
Specijalno izdanie
ime na organizatorot potpretsedatelot na IO na SZPM Metodija To{evski izrazi zadovolstvo i blagodarsnost {to ima ~est da ja proglasi Revijata za otvorena. Pritoa toj go istakna zna~eweto na nastapot na penzionerite od ovoj region koi so poseben entuzijazam go neguvaat i prezentiraat bogatoto folklorno nasledstvo na makedonskiot narod, no i na drugite koi `iveat na ovie prostori.
Ovaa regionalna revija vo Del~evo se o~ekuva da go potvrdi nagorniot pat vo podgotovkata i prezentiraweto na muzikata, pesnite i igrite i
voop{to na folklornite tradicii.
Site u~esnici: instrumentalisti, interpretatori i igraorci }e poka`at kolku
mnogu qubov, ume{nost i trud vlo`uvaat i
veruvam deka nivniot primer }e go sledat
i generaciite {to doa|aat po niv.
Prvi na scena stapija u~esnicite od ZP
Berovo i se pretstavija so to~kite „Jano le
Janke ubava”, „Vardarci i Pirinci”, „Zo{to
libe me ostavi”, „Belata Mara” i „Ogin gori
29
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - DEL^EVO
v planina”. Penzionerite od Vinica nastapija so izvedbite: „Sedenka po predenka”;
Orovodni pesni - „Na levo oro, Nane” i
„Den more predava se”, „Sno{ti e Dobra
kasno sedela”, „Male{evsko oro” i „Pletenici”. ZP Makedonska Kamenica nastapi so
kola`na programa od pesni, ora i muzika.
Najprvo vo duet Stojka Mil~eva i Atanaska Na~eva se pretstavija so pesnite „Jasna
ide od meana” i „Le{o pile”, potoa Du{ko
Bogatinov nastapi so pesnite „Popat ide Osman” i
„Ajde Stojne”, `enskata igraorna grupa go izigra „Sasansko”, a me{anata grupa
„Sitnoto oro”.
ZP Ko~ani nastapi so
slednite izvedbi: Igraornata grupa so „Eleno mome”,
„Na tri pati za pojas” „Ma{koto za ramo” i „Potr~anoto”, Tase Georgiev so pesnite „Penzioner” i „Edna
`elba imam”, dodeka Stojka Manasieva so pesnite
„Bre \ur|en” i „Nemoj da me
pra{uva{ kade mi se parite”. Zdru`enieto na penzioneri od Peh~evo
go pretstavija Dragan Kolevski solo so
pesnata „Stojane more Stojane” i vo duet so
30
Jagoda [atevska „Ako bevme zaedno”, Mihail [opovski solo so „Jano mori” i [email protected] se Rado” i vo duet so Jagoda [atevska
„Kaj odi{, kaj {eta{“. Na krajot na Revijata
se pretstavi i zdru`enieto doma}in so
pesnite „Dali znae{ libe”, „Ja podaj mi
tamburkata” i „Aliman se {eta” {to gi
ispolni me{anata peja~ka
grupa, Orkestarot od izvorni instrumenti ispolni ora od Pijanec, a
pesnopojcite Mirko Simonovski i Spiro Trajanovski nastapija so pesnite „Jas i tata” i „Taka
li se kca crven piper”.
Blagodarnici na zdru`enijata u~esnici vo
ime na organizatorot im
vra~i Milevka Zdravkovska, pretsedatel na
Komisijata za kulturnozabaven `ivot. Revijata
uspe{no ja vode{e novinarkata od Del~evo
Biqana Petrovska, a kako {to e voobi~aeno, sredbata zavr{i so zaedni~ka vesel-
ba na u~esnicite i so vetuvawa za novi
sredbi i dru`ewe.
Vasil Manevski
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - DEL^EVO
[email protected]
NA PENZIONERI
BEROVO
Pesni:
„Jano le Janke ubava”,
„Vardarci i Pirinci”,
„Zo{to libe me ostavi”,
„Belata Mara”
i „Ogin gori v planina”
[email protected]
NA PENZIONERI
VINICA
Izvedbi:
„Sedenka po predenka”;
Orovodni pesni:
„Na levo oro, Nane”
„Den more predava se”,
„Sno{ti e Dobra kasno sedela”,
„Male{evsko oro”
i „Pletenici”
[email protected]
NA PENZIONERI
MAKEDONSKA
KAMENICA
Stojka Mil~eva i
Atanaska Na~eva duet:
„Jasna ide od meana”
i „Le{o pile”
Du{ko Bogatinov solo:
„Popat ide Osman”
i „Ajde Stojne”,
@enska igr. grupa: „Sasansko”,
Me{ana grupa: „Sitnoto oro”
Specijalno izdanie
31
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - DEL^EVO
[email protected]
NA PENZIONERI
KO^ANI
Igraorna grupa:
„Eleno mome”, „Na tri pati za pojas”
„Ma{koto za ramo” i „Potr~anoto”
Tase Georgiev:
„Penzioner” i „Edna `elba imam”
Stojka Manasieva:
„Bre \ur|en” i
„Nemoj da me pra{uva{ kade
mi se parite”
[email protected]
NA PENZIONERI
PEH^EVO
Dragan Kolevski solo:
„Stojane more Stojane”
Dragan Kolevski
i Jagoda [atevska duet:
„Ako bevme zaedno”
Mihail [opovski solo:
„Jano mori”, i [email protected] se Rado”
Mihail [opovski
i Jagoda [atevska duet:
„Kaj odi{, kaj {eta{“
[email protected]
NA PENZIONERI
DEL^EVO
Me{ana peja~ka grupa:
„Dali znae{ libe”,
„Ja podaj mi tamburkata”
i „Aliman se {eta”
Mirko Simonovski i
Spiro Trajanovski:
„Jas i tata” i
„Taka li se kca crven piper”
Orkestarot od izvorni
instrumenti ispolni ora
32
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H I REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
Radovi{
Dom na kulturata #Aco Karamanov"
16 maj 2013 godina
Radovi{ e smesten vo podno`jeto na planinata Pla~kovica i severniot del na Strumi~ko-radovi{kata kotlina. Magistralniot pat M6 [tip - Radovi{ - Strumica pretstavuva glavna vrska na gradot. Sedi{te e na op{tina Radovi{ vo koja{to pripa|aat u{te
35 naseleni mesta. Radovi{ e poznat po Crkvata „Sv. Troica”, Krstot nad Radovi{, planinata Pla~kovica, rudnikot Bu~im, Elektrotehni~kiot fakultet i Radovi{kiot somun.
Kako administrativen centar gi opslu`uva i `itelite na op{tina Kon~e.
Gradot Radovi{ za prvpat se spomenuva vo 1019 god. vo Gramotata na vizantiskiot car
Vasilij II, a taka se vikala i srednovekovnata `upa, {to poka`uva deka gradskata funkcija poteknuva od sredniot vek. Vo toa vreme Radovi{ pretstavuval zna~aen regionalen trgovsko-zanaet~iski i rudarski centar. Imeto na gradot Radovi{ e povrzano so imeto na
srednovekovnata knegiwa od slovensko poteklo, Rada, koja `iveela vo tvrdinata nad gradot, ~ii{to urnatini se u{te postojat. Teritorijata na op{tinata Radovi{ e bogata so arheolo{ki lokaliteti, manastiri i crkvi koi se del od bogatata riznica na spomenici na
kulturata.
Smesten vo jugoisto~niot del od Republikata, grad Radovi{ go zafa}a severozapadniot del od prostranata Strumi~ko-radovi{ka kotlina, odnosno gornoto slivno podra~je
na Radovi{ka Reka. Severniot del pripa|a na planinata Pla~kovica, ju`niot del na
planinata Smrde{nik, na severozapad se nao|a ridestiot del na oblasta Jurukluk ili Damjansko Pole, a na jugoistok se protega aluvijalnata ramnina na rekata Radovi{ka.
Op{tinata ima dobri funkcionalni vrski so sosednite gradovi [tip i Strumica, od koi
e oddale~en samo 36 odnosno 29 km. Vegetacijata - {umskite kompleksi zafa}aat okolu 21
000 hektari. Pogolemi {umski kompleksi se nao|aat okolu Stara reka i Oraovi~ka reka,
kade se zastapeni dabova, bukova i ~etinarska {uma.
Vo Radovi{ postojat nekolku naselbi: Rakli{, Kuklevica, Bel Kamen i Beverli Hils.
Poznati maala se: [ain maalo, Varo{, Lisec maalo, [opska maala, Egejska maala. Spored
popisot na naselenieto vo 2002 godina, gradot Radovi{ ima 16 223 `iteli, a op{tina
Radovi{ 28 244. Vo gradot predimno `iveat Makedonci, kako i tursko i romsko naselenie.
Specijalno izdanie
33
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - RADOVI[
Pottik za za~uvuvawe na
kulturnoto tvore{tvo
C
entarot za kultura „Aco Karamanov” vo Radovi{ na 16-ti maj be{e centar na najzn~ajnata i najmasovnata kulturna sredba na penzionerite od gradovite: [tip, Lozovo, Radovi{,
Probi{tip, Strumica, Novo Selo, Sveti
Nikole i Zletovo, koi u~estvuvaa na Edi-
Jordan Kostadinov
Sa{ko Nikolov
naesettata revija na pesni, muzika i igri.
Doma}inot ZP Radovi{ ja otvori manifestacijata i dobredojde na gostite i na u~esnicite im posaka so pesnata „Za mnogu godini moj narode” vo ispolnenie na sopstvenata peja~ka grupa, a pretsedatelot na
Zdru`enieto Jordan Kostadinov gi pozdravi prisutnite i iska`a posebna blagodarnost do SZPM i Gradot za doverbata i
pomo{ta vo organiziraweto na sredbata.
Toj naglasi deka so ovoj nov bran na tvore~ko anga`irawe na penzionerite davame
primer na pomladite generacii kako da gi
neguvaat tradiciite i kako da go za~uvaat
svojot identitet i sopstvenoto kulturnoto
bogatsvo.
Na po~etokot na Revijata se obratija i
gradona~alnicite na op{tinite Radovi{ i
Kon~e, Sa{ko Nikolov i Blagoj Jovanov,
34
pri {to im posakaa uspe{en nastap na u~esnicite i iska`aa podgotvenost za poddr{ka na penzionerite vo natamo{noto
organizirawe i odr`uvawe vakvi manifestacii. Vo imeto na SZPM pozdraven
govor odr`a sekretarot na Izvr{niot odbor Stanka Trajkova. Taa gi spodeli im-
Blagoj Jovanov
Stanka Trajkova
presiite na gostite za primerniot do~ek na
zdru`enieto doma}in, go istakna zna~eweto na sredbata vo neguvaweto na tradiciite i pottiknuvaweto na aktivnostite za
zbogatuvawe na kulturniot `ivot na penzionerite i ja proglasi Revijata za otvorena.
Potoa po~na folklornata niza od pesni, muzika i igri i avtenti~niot prikaz na
obi~aite i bogatoto folklorno tvore{tvo
karakteristi~no za podnebjeto na ovoj region. Najprvo se pretstavi ZP [tip so me{ana peja~ka grupa koja gi ispolni pesnite
„Rozo moja”, „Tinke Katinke” i „Devoj~ence
milo moe”. ZP Lozovo se pretstavi so recital na Marija Monevska od sopstvena poezija i nastap na solistite Tozo Mil~ev,
Vena Velkova i Kostanda Nakova so pesnite: „Gledaj me gledaj libe”, „Zemjo make-
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - RADOVI[
donska” i „Pet dena i pet no}i”.
Zdru`enieto doma}in na po~etokot nastapi so folklornata grupa od selo Iwevo
koja gi izigra orata: „Oro se vie kraj manastirot”, [email protected] oro sitno”, „Ma{ko oro na
dvapati” i „Me{ano oro
od iwevskiot kraj”.
Potoa nastapija majstorot na gajda Laze
Petrov so „Lazevo
oro”, kant avtorot Van~o Tarabunov so pesnata „Radiovi{ grade” i `enskata peja~ka grupa so pesnite
„[tom no}ta pomina” i
„Cela tajfa bevme
Lino”.
Folklornata grupa od ZP Probi{tip
nastapi so kola`na
programa od obi~ai,
pesni i ora so humoristi~en duh, a peja~kata grupa od ZP Strumica gi ispolni pesnite: „Penzionerska
pesna”, „Togaj go luto prokolnav” i „Makedonijo nezaboravna”. ZP Novo Selo nastapi
so pesnite „Pro{eta se mlad vojvoda” i
Specijalno izdanie
„Ka`i majko Makedonijo”.
Karakteristi~ni
pesni za ov~epolskiot
kraj ispolnija pretstavnicite na ZP Sveti Nikole - „Marko
sedi divan visoko” i
„Bela Rada lozje kopa”,
a u~esnicite od ZP
Zletovo gi ispolnija
pesnite: „Izlegla Jana
vo pole”, „Dojne bile
bralo” i „Pole se za`niva”, so muzi~ki izvedbi na gajda, dudu~e,
tambura i tapan i oroto „[opka”.
Na krajot na manifestacijata ~lenot na Komisijata za kulturno-zabaven `ivot pri SZPM, Borivoje
Bojaxiev vo ime na organizatorot, na zdru`enijata u~esnici im dodeli blagodarnici. Sredbata zavr{i so zaedni~ka veselba
i dru`ewe na u~esnicite, a revijata uspe{no ja vode{e Pavlina ^abukova, aktivistka od ZP Radovi{.
M.D.
35
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - RADOVI[
[email protected]
NA PENZIONERI
[TIP
Me{ana peja~ka grupa:
„Rozo moja”,
„Tinke Katinke”
i „Devoj~ence milo moe”
[email protected]
NA PENZIONERI
LOZOVO
Marija Monevska poezija
Tozo Mil~ev,
Vena Velkova i
Kostanda Nakova solo:
„Gledaj me gledaj libe”,
„Zemjo makedonska”
i „Pet dena i pet no}i”
[email protected]
NA PENZIONERI
RADOVI[
Folklornata grupa
od selo Iwevo so orata:
„Oro se vie kraj manastirot”,
[email protected] oro sitno”,
„Ma{ko oro na dvapati” i
„Me{ano oro od iwevskiot kraj”.
Laze Petrov na gajda:
„Lazevo oro”,
@enskata peja~ka grupa”:
„[tom no}ta pomina”
i „Cela tajfa bevme Lino”.
36
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - RADOVI[
[email protected]
NA PENZIONERI
PROBI[TIP
Nastapi so kola`na
programa od obi~ai,
pesni i ora so
humoristi~en duh
[email protected]
NA PENZIONERI
STRUMICA
Pea~ka grupa:
„Penzionerska pesna”,
„Togaj go luto prokolnav”
„Makedonijo nezaboravna”
[email protected]
NA PENZIONERI
NOVO SELO
Izvorni pesni:
Pro{eta se mlad vojvoda”
i „Ka`i majko
Makedonijo”.
Specijalno izdanie
37
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - RADOVI[
[email protected]
NA PENZIONERI
SVETI
NIKOLE
Pesni za
ov~epolskiot kraj :
„Marko sedi divan visoko”
i „Bela Rada lozje kopa”
[email protected]
NA PENZIONERI
ZLETOVO
Pesni so muzi~ki
izvedbi na gajda,
dudu~e, tambura i tapan:
„Izlegla Jana vo pole”,
„Dojne bile bralo”
i „Pole se za`niva”
oro:
„[opka”.
Blagodarnici za
pretstavnici na
zdru`enijata koi
u~estvuvaa na
revijata
38
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H I REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
Kisela Voda-Skopje
Dom na ARM
17 maj 2013 godina
Kisela Voda: Na 28-mi juni 1955-tata godina so Zakonot bila formirana novata Op{tina Kisela Voda, a pred toa bila vo sostavot na Grad Skopje. Interesno e deka za mnogu
kratok period Op{tinata Kisela Voda zabele`uva golem raste` na svojot sevkupen razvoj.
Op{tina Kisela Voda vo toga{ni ramki imala vkupna povr{ina od 737 kvadratni kilometri
vo ~ii granici `iveele 130.000 `iteli. Toj period se karakterizira i so izgradba na pove}e
naselbi od tvrda gradba, a kako pozna~ajni gi izdvojuvame Aerodrom, Jane Sandanski i Lisi~e. Vo septemvri 1996 godina od postojnata op{tina Kisela Voda proizlegoa u{te tri novi op{tini Zelenikovo, Studeni~ani, Sopi{te. Vo avgust 2004 godina, so Zakonot od op{tinata Kisela Voda proizleze i novata op{tina Aerodrom vo ~ii granici se Gorno i Dolno Lisi~e.
Legendite za imeto i negovoto zna~ewe se prenesuvale od koleno na koleno, a tie velat
deka kon krajot na 18-tiot vek vo podno`jeto na negovata plodna isto~na strana se otkrieni
izvorite na kisela voda koi patem blikale pod karpa na porane{en kamenolom. Nabrzo se
doseluvaat hristijani od site krai{ta. Podocna mesnoto naselenie izvorot go regulira so
tri iste~ni cevki. Do samiot izvor se izgradeni crkvite Sv. \or|ija i Sv. Nikita.
Na teritorijata na op{tinata evidentirani se pove}e crkvi, arheolo{ki nao|ali{ta,
stari srednovekovni spomenici od duhovnata kultura na Makedonija. Tie pretstavuvaat dragocen prilog za naukata vo rasvetluvaweto na na{eto minato. Vo mesnosta Tri Kru{i pronajdena e grobnica koja datira od rimsko vreme i pretstavuva istoriski lokalitet so golema va`nost. Na ovoj lokalitet tradicionalno se odr`uva kulturnoto leto na op{tinata na
koj gostuvaat doma{ni i stranski kulturno-umetni~ki dru{tva i ansambli, renomirani
estradni umetnici i muzi~ari.
Vo op{tinata egzistiraat pove}e crkvi: Sv. \or|ija, Sv. Nikita, Sv. Spas, Sv. Petka i
drugi. Vo manastirskiot komleks Pelenica se nao|a crkvata Sv. Rusa, izgradena do arheolo{ki ostatoci koi uka`uvaat na postoewe na ranohristojanska crkva. Naselenieto na
op{tinata tradicionalno gi proslavuva site pravoslavni hristijanski praznici vo ovoj
lokalitet.
Vkupno naselenie od 58.216 `iteli, 91 % se makedonci.
Specijalno izdanie
39
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - KISELA VODA
Potvrda na tradicijata
i na identitetot
N
a 17 maj vo Domot na ARM vo
Skopje se odr`a 11-ta regionalna
revija na pesni, muzika i igri, ~ij
doma}in be{e ZP Kisela Voda. Zdru`enijata na penzioneri Gazi Baba, Solidarnost
- Aerodrom, Kumanovo, Voeni penzioneri,
Kratovo, Kriva Palanka, Centar i Kisela Voda, se pretstavija so bogat folkloren kolorit, so
pesni, igri, muzika,
obi~ai i drugi izvedbi kako izraz na
bogatoto kulturno
tvore{tvo na ova
podnebje. Na u~esnicite i na gostite
najprvin im se obrati pretsedatelot na
IO na ZP Kisela
Voda, Blagoj Arsi},
Blagoj Arsi}
koj im posaka prijatni momenti i uspeh
na revijata. Toj re~e deka ovaa manifestacija e od isklu~itelna va`nost za penzionerite, no i za organizatorot vo neguvaweto na pesnite, orata i obi~aite.
Na prisutnite im se obrati i pretsedatelot na SZPM, Dragi Argirovski, koj
istakna deka so ovie revii penzionerite
se poka`aa kako vistinski ~uvari na tradicijata i na identitetot na site koi `iveat vo na{ata zemja. Od penzionerite vo
na{iot sojuz, poso~i Argirovski, pomladite generacii imaat {to da nau~at vo sekoj
pogled.
Revijata za otvorena ja proglasi gradona~alni~kata na op{tina Kisela Voda, Biljana Beli~anec - Aleksi}, pri {to, me|u
drugoto, potencira deka lokalnata samouprava }e se zalaga za pogolema sorabotka so
penzionerite i nivnite zdru`enija.
40
Vovedna to~ka imaa decata od DMBUC
"Ilija Nikolovski - Luj” so koreografija i
zabele`itelen nastap na tradicionalni
makedonski pesni preraboteni vo sovremen
stil. Muzi~kata rastreperenost na scenata
prodol`i so nastapot na ZP Gazi Baba, ~ij
Dragi Argirovski
Biljana Beli~anec
- Aleksi}
hor gi ispolni pesnite: "Kaqo, Kalino devoj~e”, "Tesno mi go skroi mamo” i "Lulela e
Jana”, a vnimanieto go privlekoa i instrumentalnite izvorni izvedbi i solo nastapot na Slavica Pavlova so pesnata "Dotekla voda studena”. Prezentiraweto na
folklornoto bogatstvo prodol`i so nastapot na penzionerite od Solidarnost Aerodrom so narodnata pesna "Bolna e legnala” i izvedbite na ora i pesni na narodni instrumenti i nastapot na igraornata
grupa so splet igri od Skopsko. Potoa, vo
svoj stil nastapi ZP Kumanovo so kola`na
programa od makedonski narodni pesni i
ora.
Voenite penzioneri, kako i minatata
godina, vedna{ ja osvoija publikata, koja,
dodeka peea "Zurli tre{tat na sred selo”,
"Ajde dali znae{ pameti{ Milice”, "Kara-
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - KISELA VODA
izvedba na solo, duet i
trio peja~i. ZP Centar
nastapi so peja~ka grupa
koja gi ispolni pesnite:
"Selani bra}a topli~ani”, "Nemam milo, nemam
drago”, "Ajde, ajde mome
Stojne”, "Oro se vie”,
"Momite mamo momite” i
"Brala moma kapini”.
Revijata zavr{i so
nastapot na zdru`enieto doma}in koe se pretstavi so "Nevestinsko
oro” pridru`eno so narodni obi~ai za pravewe
svadba. Na krajot, vo ime
nfilo mome” i "Zemjo makedonska” i dodeka ja igraa "^upurlika” i "Devetorka”, gi nagraduva{e so
aplauz i zaedno so niv
pee{e. Potoa nastapija
kratov~ani so svoeto Vikoi~ko trio i splet ora
na izvorni instrumenti.
ZP Kriva Palanka
nastapi so pesnite: "Sno{ti go vidov mamo mori
ubavoto Stojne”, "Sestra
kani brata na ve~era”,
"Nevena mori Nevena” i
"Devoj~e belo crveno” vo
na organizatorot, Nurie
Kadriu, ~len na Komisijata za kulturno-zabaven `ivot, im vra~i
blagodarnici na pretstavnicite od zdru`enijata u~esnici. Revijata uspe{no ja vode{e
Hristo Markovski, a na
krajot za u~esnicite i
gostite be{e organizirana sredba i zaedni~ko
dru`ewe.
H.M.
Specijalno izdanie
41
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - KISELA VODA
[email protected]
NA PENZIONERI
GAZI BABA
Horskaka grupa:
"Kaqo, Kalino devoj~e”,
"Tesno mi go skroi mamo”
i "Lulela e Jana”
Instrumentalni
izvorni izvedbi
Slavica Pavlova solo:
"Dotekla voda studena”
[email protected]
NA PENZIONERI
SOLIDARNOST
- AERODROM
Narodna pesna:
"Bolna e legnala”
Izvedbi na ora i
pesni na narodni
instrumenti
Igraorna grupa so
splet igri od Skopsko
[email protected]
NA PENZIONERI
KUMANOVO
Kola`na programa od
makedonski narodni
pesni i ora
42
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - KISELA VODA
[email protected] NA
VOENI
PENZIONERI
Izvorni pesni:
"Zurli tre{tat
na sred selo”,
"Ajde dali znae{
pameti{ Milice”,
"Karanfilo mome”
"Zemjo makedonska”
Ora:
"^upurlika” i "Devetorka”
[email protected]
NA PENZIONERI
KRATOVO
Narodni pesni
vo ispolnenie
na kvartet
[email protected]
NA PENZIONERI
KRIVA PALANKA
Izvedba na
solo, duet i trio peja~i:
"Sno{ti go vidov mamo
mori ubavoto Stojne”,
"Sestra kani brata
na ve~era”,
"Nevena mori Nevena”
i "Devoj~e belo crveno”
Specijalno izdanie
43
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - KISELA VODA
[email protected]
NA PENZIONERI
CENTAR
Peja~ka grupa:
"Selani bra}a topli~ani”,
"Nemam milo, nemam drago”,
"Ajde, ajde mome Stojne”,
"Oro se vie”,
"Momite mamo momite”
i "Brala moma kapini”
[email protected]
NA PENZIONERI
KISELA VODA
"Nevestinsko oro”
pridru`eno so
narodni obi~ai za
pravewe svadba
Blagodarnici
od SZPM
za pretstavnici na
zdru`enijata koi
u~estvuvaa na
revijata
44
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H I REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
VELES
Dom na kulturata #Ko~o Racin"
18 maj 2013 godina
Veles kako urbana naselba datira u{te od 168 godina p.n.e. Vo tekot na istorijata gradot ~esto go menuval imeto, pa taka bil poznat kako Vila Zora, ]upurli,
Titov Veles i Veles. Dene{noto ime go dobil vo VII vek od slovenskoto V LES
{to zna~i „v {uma”, ime koe bilo dadeno poradi gustite {umi {to go opkru`uvale
gradot. No nekoi slavisti smetaat poradi golite trevnati ridi{ta i rekata
Vardar mestoto go naseluvale sto~ari ~ij slovenski bog na stadata bil Veles.
Gradot e smesten vo dolinata na rekata Vardar, na nejzinite dva brega vo
malata Vele{ka Kotlina nad Vele{kata klisura na nadmorska viso~ina od 206
metri.
Vo sredinata na XVI vek vo Veles `ivele 214 hristijanski i 35 muslimanski
semejstva. Socijalnata i profesionalnata struktura na naselenieto bila
obratna od etni~kata. Na gornite op{testveni skalila bilo turskata, a na dnoto
makedonskata gradska siroma{tija. Me|u niv se nao|al najbrojniot sloj na sredno-imotni gra|ani od dvata etnosa. Vo sredinata na 19 vek, nacionalniot sostav
na `itelite go so~inuvale 2/3 hristijani (Makedonci i Vlasi) i 1/3 muslimani
(tursko islamizirano naselenie). Vo okolinata na Veles `iveala i pomala grupa
Romi.
Gradot Veles ima nepovolna demografska slika bidej}i brojot na negovoto
naselenie konstantno opa|a. Op{tina Veles broi 55.108 `iteli od koi 46.767
(84,86%) se Makedonci.
Veles e zna~aen i poznat po golem broj makedonski prerodbenici, revolucioneri, pisateli i poeti i toj e edna od lulkite na makedonskata kultura.
Gradot e karakteriti~en po svojata tipi~na vele{ka i starogradska arhitektura. Poradi topilnicata, Veles va`e{e za „najzagaden grad vo Makedonija”.
Specijalno izdanie
45
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - VELES
Promocija na starogradski,
izvorni i patriotski pesni
U
~esnicite na 11-ta regionalna
revija na pesni, muzika i igri od
osumtte zdru`enija na penzineri
od povardarskiot region: Bogdanci, Negotino, Nov Dojran, dve od Kavadarci (ZP i
ZIP), Gevgelija i Valandovo, na 18-ti maj,
Qubomir \eor|iev
Aleksandar Kolev
vo Domot na kulturata „Ko~o Racin” vo Veles se pretstavija so spektar na makedonski, starogradski, izvorni i patriotski pesni. Najnapred gostite i u~esnicite gi pozdravi i im posaka dobredojde pretsedatelot na Zdru`enieto doma}in Qubomir
\eor|iev koj ja istakna tradicijata vo neguvaweto na vele{kata pesna i igra koja
doa|a do izraz i na vakva masovna i mo{ne
zna~ajna kulturna manifestacija na penzionerite organizirana od strana na SZPM.
Revijata ja pozdravi i pretsedatelot
na Sovetot na Op{tina Veles Aleksandar
Kolev, koj ja iska`a zalo`bata na Lokalnata samouprava vo poddr`uvaweto kulturni manifestacii kako {to se i penzionerskite sredbi koi imaat revijalen karakter, a ja pretstavuvaat makedonskata kultura i muzi~ka tradicija.
46
Od imeto na organizatorot SZPM revijata ja proglasi za otvorena sekretarot
na Izvr{niot odbor na Sojuzot Stanka
Trajkova koja pofalno se izrazi za dosega{nite aktivnosti i uspesi na vele{koto
zdru`enie i posakuvaj}i uspeh na u~esnicite, najavi deka najpodgotvenite i najdobrite izveduva~i
}e nastapat na Republi~kata revija
na pesni, muzika i
igri, koja }e se odr`i na 4-ti juni vo
Univrzalnata sala
vo Skopje.
Vele{koto zdru`enie se pretstavi so me{ana peja~ka grupa koja gi ispolni pesnite: "Aj
{to ubavo odat le
Stanka Trajkova
mamo vele{kite momi”, „Razbolela se
Lenka Pingova”, a pesnata „Na Kojnik du}an
da imam” be{e izvedena od vele{anecot
Traj~e Lamwov. Pesnopejcite penzioneri
od Nov Dojran gi ispolnija pesnite „Oti
Jano, oti le du{o”, „[arena Jana” i „]e se
ka~am na korabo”.
Me{ana peja~ka grupa od Bogdanci gi
ispolni pesnite :„Trgnala Rumena na voda
studena”, „Elaj mi Veli~e” i „Jas }e ti kupam svileno fustan~e”. ZP od Negotino,
isto taka, se pretstavi so me{ana peje~ka
grupa koja gi ispolni pesnite: „Davaj me
mila mamo davaj”, „Fati se Boe more na oro”
i „Penzioneri - Negotinci”. Potoa, vnimanieto na prisutnite vo salata go privlekoa
nastapite na pretstavnicite od dvete
zdru`enija na Kavadarci. Me{anata peja~ka grupa se pretstavi so pesnite: „Digni si
Mare mori o~ite”, „[tom ~ukne polno}” i
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - VELES
od Veleigden, dodeka
pesnite „Du{o moja”,
„Pileto mi pee rano na
sabajle” i „Ajde, ajde mome Stojne”, gi izvedoa
~lenovite na me{anata
peja~ka grupa od Valandovo.
Vo ime na organizatorot SZPM za uspe{noto u~estvo vo Revijata na pretstavnici na
zdru`enijata blagodarnici im vra~i Milevka
„Bolen mi le`i Mile
Pop Jordanov”, a solistot od zdru`enieto na
invalidi penzioneri
Traj~e Lazarov gi ispea
pesnite „Cela tajfa
bevme Lino” i „Sevdalino maloj mome”.
Vo zavr{niot del
na Revijata gevgeli~ani se pretstavija so
izvorni pesni i eden
naroden obi~aj nasloven „Guro Mare”, koj se
izveduval tretiot den
Zdravkovska, pretsedatel na Komisijata
za kulturno-zabaven
`ivot na SZPM. Revijata uspe{no ja vode{e novinarkata od
Veles Bo`ana ]ulavkova.
Ovaa kulturna manifestacija na penzionerite zavr{i so sredba i dru`ewe na u~esnicite na Vele{ko
Ezero.
B.].
Specijalno izdanie
47
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - VELES
[email protected]
NA PENZIONERI
VELES
Me{ana peja~ka grupa:
"Aj {to ubavo odat
le mamo vele{kite momi”
„Razbolela se lenka
Pingova”
Traj~e Lamwov:
„Na Kojnik du}an da imam
[email protected]
NA PENZIONERI
NOV DOJRAN
Pea~ka grupa:
„Oti Jano, oti le du{o”,
„[arena Jana”
i „]e se ka~am na korabo”
[email protected]
NA PENZIONERI
BOGDANCI
Me{ana peja~ka grupa:
„Trgnala Rumena na
voda studena”,
„Elaj mi Veli~e”
i „Jas }e ti kupam
svileno fustan~e”
48
Informativen bilten
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - VELES
[email protected] NA
PENZIONERI
NEGOTINO
Me{ana peja~ka grupa:
„Davaj me mila mamo davaj”,
„Fati se Boe more na oro”
„Penzioneri - Negotinci”
[email protected] NA
PENZIONERI
KAVADARCI
Me{ana peja~ka grupa:
„Digni si Mare mori
o~ite”,
„[tom ~ukne polno}”
i „Bolen mi le`i Mile
Pop Jordanov”
[email protected]
NA INVALIDSKI
PENZIONERI
KAVADARCI
Traj~e Lazarov solo:
„Cela tajfa bevme Lino”
„Sevdalino maloj mome”
Specijalno izdanie
49
HI REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - VELES
[email protected]
NA PENZIONERI
GEVGELIJA
Izvorni pesni
i eden naroden obi~aj
nasloven „Guro Mare”,
koj se izveduval
tretiot den od
Veleigden
[email protected]
NA PENZIONERI
VALANDOVO
Me{ana peja~ka grupa:
„Du{o moja”,
„Pileto mi pee rano na
sabajle”
i „Ajde, ajde mome Stojne”
Blagodarnici za
pretstavnici na
zdru`enijata koi
u~estvuvaa na
revijata
50
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
Informativen bilten
SZPM
Specijalno izdanie
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
4
File Size
5 551 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content