close

Enter

Log in using OpenID

AGENCIJA ZEMJODELSTVOTO

embedDownload
AGENCIJA
ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO
Bitola, “Kliment Ohridski” b.b. kompleks
Pelagonka 2, kat 3
tel.++389 47 228 330,
Faks: +389 47 228-370
E-majl: [email protected]
http://www.agencija.gov.mk
1
AGENCIJA
ZEMJODELSTVOTO
ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
[E]ERNA REPA
Bitola, 2007
2
IZDAVA^:
AGENCIJA
ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO
Glaven i odgovoren urednik i avtor na tekstot
M-r Cvetan Jovanovski
Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski - Agencija za pottiknuvawe na
razvojot na zemjodelstvoto,
Regionalen centarBitola
2.Dipl. in`. agr. Elisaveta Ta{eva Agencija za
pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto,
Regionalen centar-Skopje
3 Dipl. in`. agr. Valentin Zahariev - Agencija za
pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Rabotna
edinica-Ko~ani
4. Dipl. in`. agr. Zorica Ilkova - Agencija za
pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto,
Regionalen centar-Strumica
5. Dipl. in`. agr. Rankica Bo`inovska - Agencija za
pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Rabotna
edinica-Gostivar
Pe~ateno: Agencija -Bitola
3
[email protected]
STOPANSKO ZNA^EWE................................................1
KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA
ODGLEDUVAWE..................................................................2
Toplina....................................................................................2
Svetlina..................................................................................2
Vlaga.........................................................................................2
Po~va........................................................................................2
AGROTEHNIKA NA [E]ERNATA REPA................3
PLODORED............................................................................3
\UBREWE...............................................................................3
OBRABOTKA NA PO^VATA.........................................4
Osnovna obrabotka...............................................................4
Predseidbena obrabotka.....................................................4
SEIDBA.................................................................................5
Vreme na seidba.....................................................................5
Na~in na seidba.....................................................................5
Dlabo~ina na seidba.............................................................6
Seme i sorti...........................................................................6
NEGA NA POSEVOT.........................................................6
Valawe.....................................................................................6
Uni{tuvawe na pokoricata...............................................7
Proreduvawe..........................................................................7
Me|uredovo kultivirawe................................................... 7
Prihranuvawe........................................................................7
Navodnuvawe...........................................................................8
Za{tita od bolesti..............................................................9
Za{tita od {tetnici.........................................................10
Za{tita od pleveli............................................................13
BERBA (VADEWE) NA [E]ERNATA REPA..........14
STOPANSKO ZNA^EWE
4
Dodeka {e}ernata trska e kultura na tropskite
i suptropskite krai{ta, {e}ernata repa e kultura
koja se odgleduva vo zemjite so umereno kontinentalna
klima. [e}ernata repa u~estvuva so okolu 40% od
svetskoto proizvodstvo na {e}er a {e}ernata trska
so okolu 60%. Od vkupnoto svetsko proizvodstvo na
{e}er od {e}erna repa okolu 85% otpa|a na Evropa.
Pri industriskata prerabotka na {e}ernata
repa pokraj {e}er se dobivaat i drugi vredni
proizvodi. Taka pri prerabotkata na 40 toni koren od
{e}erna repa se dobiva: 5 toni {e}er, 2,2 toni suvi
rezanki, 1,8 toni melasa i 2 toni saturaciona mil.
Pokraj ovie proizvodi koi se dobivaat pri
prerabotkata, isto taka va`en sporeden proizvod koj
se dobiva pri berbata se glavata so lisjata vo
koli~ina od okolu 20 t/ha.
Lisjata so glavata mo`at da se koristat kako
sve` fura` pri ishranata na dobitokot ili mo`at
uspe{no da se sila`iraat, sami ili vo smesa so 15, 20
ili 45% lucerka.
Rezankite mo`at da se koristat kako sve`i,
sila`irani ili suvi i predstavuvaat vredna
dobito~na hrana vo tekot na zimskiot period. Suvite
rezanki mo`at da se koristat vo tekot na celata
godina a sve`ite vo tekot na zimata.
Melasata naj~esto se koristi vo procesot na
sila`iraweto na kulturi koi te{ko se sila`iraat
(gra{ok, graorica i dr).
Saturacionata mil slu`i kako odli~no
sredstvo za kalcifikacija na kiselite po~vi i
podobruvawe na nivnata poledelska vrednost.
[e}ernata repa kako predkultura za drugite
poledelski kulturi zad sebe ostava strukturna po~va,
dobro obrabotena za narednata kultura.
KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA
ODGLEDUVAWE
5
Toplina. [e}ernata repa za svojot razvoj bara
umerena toplina, odnosno najdobro se razviva pri
temperatura od 20 do 23Co. Na niski temperaturi
najosetliva e vedna{ po nikneweto, vo faza na
kotiledoni. Toga{ i malite mrazevi od -3 do -4Co
mo`at da gi uni{tat rastenijata. Esenskite mrazevi
pod -5Co mo`at da ja o{tetat repata. Takvata repa
te{ko se ~uva do prerabotkata, a sodr`inata na
{e}er i se namaluva.
Svetlina. E mnogu va`en faktor za dobivawe
na visokokvalitetno proizvodstvo od {e}ernata repa.
Pri namaluvaweto na svetlinata, {to se slu~uva pri
obla~no i vrne`livo vreme, sekoga{ doveduva do
namaluvawe na {e}erot vo korenot. Ova e osobeno
va`no vo periodot na najintenzivnoto obrazuvawe na
{e}erot (avgust, septemvri).
Vlaga. Za svojot razvoj {e}ernata repa bara
dovolno voda vo tekot na celiot vegetacionen period.
Kriti~en period za voda e vo faza na intenziven
razvoj na lisnata rozeta i porast na korenot. Mo`e da
se smeta deka so pomal voden talog od 400 mm. za
periodot april-oktomvri, navodnuvaweto e nu`no za
uspe{no odgleduvawe na {e}ernata repa.
Po~va. Mo`e da se odgleduva na razli~ni
po~veni tipovi. Ne se pogodni lesno pesoklivite
po~vi siroma{ni so humus, kako i te{kite po~vi so
glinesta potpo~va. Prekumernata vlaga vo po~vata
doveduva do gniewe na korenot kaj mladite rastenija.
Najdobar po~ven tip za {e}ernata repa se
~ernozemite i plodnite aluvialni pokraj rekite,
kako i polskite pesoklivoglinesti ako se |ubrat.
[e}ernata repa bara po~vi so neutralna ili
slaboalkalna reakcija (pH 7-8).
AGROTEHNIKA NA [E]ERNATA REPA
6
PLODORED
[e}ernata repa e osetliva pri odgleduvawe
pove}e godini na ista povr{ina (monokultura),
poradi zgolemuvawe na pojavata na bolesti, {tetnici
i pleveli.
Kaj nas, a i vo mnogu drugi zemji, vo plodoredot
{e}ernata repa doa|a glavno posle strnite `ita.
Dobri predkulturi za {e}ernata repa se
i
ednogodi{nite zrnesti leguminozi: grav, gra{ok, soja,
kako i gradinarskite kulturi. Obi~no, {e}ernata
repa ne se see po lucerka poradi pipata, `i~nite
crvi, sovicata i drugi {tetnici, {to ja sledat
lucerkata, i redovno i pri~inuvaat zna~itelna
{tetra na repata.
[e}ernata repa e dobra predkultura za drugi
kulturi, bidej}i poleto go ostava ~isto, razrovkano i
na|ubreno.
\UBREWE
[e}ernata repa kako visoko produktivna
kultura ima golema potreba od hranlivi materii.
Za |ubrewe zna~ajni se kako organskite, taka i
mineralnite |ubriva.
Od organskite |ubriva naj~esto se koristi
arskoto, i toa kako pregoreno ili polupregoreno vo
koli~ina od 30-50 t/ha, a se vnesuva so letnoto orawe i
se zaoruva na 20-25 sm.
Koli~inata na hranlivite materii koja se
vnesuva so mineralnite |ubriva zavisi od osobinite
na po~vata i uslovite na proizvodstvo, a iznesuva
orientaciono okolu 80-150 kg/ha azot, 80-100 kg/ha
fosfor i 100-140 kg/ha. Celata koli~ina na fosforot
i kaliumot kako i del od azotot se zaoruvaat pri
7
osnovnata obrabotka. Ostatokot od azotot se vnesuva
del so predseidbenata obrabotka na prolet, a
ostanatiot del se koristi za prihrana.
So primenata na golemi koli~ini na azot,
mora da se primenat i golemi koli~ini na fosfor i
kalium, bide}i koncentracijata na {e}erot vo
korenot e vo negativna korelacija so intenzitetot na
|ubrewe so azot.
OBRABOTKA NA PO^VATA
Osnovna obrabotka. Za svojot razvoj {e}ernata
repa bara dlaboko orawe i kvalitetna predseidbena
obrabotka.
Na~inot i vremeto na osnovnata obrabotka vo
golema merka zavisi od po~vata i predkulturata.
Ako predkulturata e `itarica, najdobro e po
`etvata da se izvr{i plitko zaoruvawe do 15 sm. ili
20-25 sm do kolku se zaoruva arsko |ubre, a oraweto na
polna dlabina da se izvr{i rano na esen na dlabina
od 35- 40 sm. Od kvalitetnoto orawe zavisi i
kvalitetot na predseidbenata obrabotka, seidbata,
me|urednoto kultivirawe kako i `etvata.
Do kolku osnovnata obrabotka (oraweto) e
izvr{ena kvalitetno do prolet nema nikakvi
operacii, no ako oraweto e nekvalitetno izvr{eno se
prepora~uva vo tekot na esenta da se izvr{i ramnewe
i tawirawe na povr{inata.
Predseidbena obrabotka. Se vr{i na dlabina
od seidbeniot sloj za da na semeto se obezbedi ,,tvrda
postela a mek pokriva~,,. Ova obrabotka se vr{i
naj~esto vo dva navrti (ponekoga{ i pove}e).
Prvata predseidbena obrabotka se vr{i rano
naprolet {tom vremeto dozvoli, odnosno po~vata
potsu{i, no vo nikoj slu~aj da ne se zadocni bidej}i na
8
toj na~in ne se postignuva ramnomerno sitnewe na
povr{inskiot sloj.
Vtorata se vr{i pred seidbata so cel da se
podgotvi plitok seidben sloj a zaedno so nego mo`e da
se primenat i herbicidi.
Do kolku predseidbenata obrabotki se vr{i vo
dva navrati, prvoto treba da se izvr{i dijagonalno
na oraweto, a vtoroto vo pravec na seidbata za da se
dobie ramna povr{ina .
SEIDBA
Vreme na seidba. Seidbata na {e}ernata repa
treba da se izvr{i koga temperaturata na po~vata e 68oC, odnosno od vtorata polovina na mart do krajot na
prvata polovina na april. Ranata seidba e podobra i
pouspe{na, taka {to so sekoj den kasnewe na seidbata
povlekuva i namaluvawe na prinosot i sodr`inata na
{e}erot. Premnogu ranata seidba mo`e da dovede do
pojava na cvetni stebla, koi se pojavuvaat koga
mladite rastenija se izlo`eni na niski temperaturi.
Na~in na seidba. Seidbata na {e}ernata repa
se vr{i so precizni sealki koi mo`at da bidat
mehani~ki ili pneumatski. Pri koristeweto na
mehani~kite sealki treba da se vnimava na plo~ite,
taka {to goleminata na otvorite da odgovara na
dimenziite na semeto. Kaj vakumskite sealki isto
taka treba da se izberat plo~i so otvori koi
odgovaraat za seidba na {e}erna repa i da se podesi
~ista~ot na semeto, taka {to na otvorot na plo~ata
treba da ostane samo edna semka.
[e}ernata repa se see vo redovi, ~ie {to
rastojanie mo`e da varira od 45-50 sm. Kaj nas
najdobro me|uredovo rastojanie e 45 sm, a rastojanieto
vo redot treba da bide na okolu 20-22 sm. Na ovaj na~in
se dobiva optimalen broj na rastenija koj na
9
po~etokot na vegetacijata treba da iznesuva okolu
90.000 do 100.000 po hektar.
Kaj nas od niza pri~ini ne se praktikuva
direktna seidba, tuku seidbata se see na 6-7 ili 10 sm,
pri {to se tro{at okolu 2-3 semenski edinici (edna
semenska edinica ima 100.000 semki) po hektar.
Dlabo~ina na seidba. [e}ernata repa se see
plitko, a dlabo~inata na seidbata mo`e da varira
spored tipot na po~vata i vremeto na seidba. Na
pote{ki po~vi, so dovolno vlaga, se see na dlabo~ina
od 2-3 sm, a na polesni i posuvi po~vi na 3-4 sm.
Seme i sorti. Za seidba se koristi samo
doraboteno seme so visok procent na rtlivost i
~istota. Se koristi ednokli~no (monogermno) seme
koe mo`e da bide polirano ili peletirano (pilirano,
granulirano).
Sortite na {e}erna repa se delat na tri
tipovi: prinosni (E)-imaat visoka prinos na koren a
mala sodr`ina na {e}er; normalni (N)-so sreden
prinos na koren i sredna sodr`ina na {e}er; i
{e}ernati (Z)-imaat visoka sodr`ina na {e}er a mal
prinos na koren.
Vo Republika Makedonija nema doma{ni sorti,
a se koristat stranski od normalen tip. Spored
re`imot na f-kata za {e}er od Bitola,
proizvoditelot mora da see sorta koja ja prepora~uva
fabrikata i za {to obezbeduva semenski materijal.
NEGA NA POSEVOT
Valawe. Merka koja obi~no se izvr{uva pri
seidba vo posuva po~va vedna{ po seidbata, so cel da
se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata
vlaga.
Mo`e da se koristi gladok, ili na pogrutlivi
10
povr{ini podobro e da se upotrebi prstenast
(kembrix) valjak.
Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata
se vr{i vo normalno vla`na po~va.
Uni{tuvawe na pokoricata. Se praktikuva vo
uslovi koga {e}ernata repa poradi formirana
pokorica ne mo`e da nikne. Naj~esto se vr{i so lesna
brana no pred niknewe, ili kultivirawe koe mo`e da
se izvr{i i pri samoto niknewe.
Proreduvawe. Se vr{i ednokratno i toa vo
periodot me|u razvienata prva dvojka na postojani
lisja i pojavata na vtorata. Sekoe zadocnuvawe so
proreduvaweto povlekuva zaguba vo prinosot na
koren.
Pri proreduvaweto, rastojanieto vo redot
treba da bide na okolu 20-22 sm so cel da se dobie
optimalen sklop od okolu 100.000 rastenija po
hektar.
Me|uredovo kultivirawe. Doprinesuva da se
razbie pokoricata, da se odr`uva po~vata vo rovkava
sostojba i da se uni{tat plevelite. Vo tekot na
vegetacijata se vr{at 2-3 kultivirawa.
Prvoto
kultivirawe
se
vr{i
pred
proreduvaweto, odnosno vedna{ po nikneweto i toa
plitko na dlabo~ina od okolu 5-6 sm.
Vtoroto
kultivirawe
se
vr{i
po
proreduvaweto na dlabo~ina na okolu 10-12 sm.
Poslednoto kultivirawe treba da se izvr{i do
zatvaraweto na me|uredovite so repinite lisja.
Do kolku ima pojava na pleveli a ne se vr{i
za{tita so herbicidi, neophodni se 1-2 ra~ni
okopuvawa vo redot.
Prihranuvawe. Se vr{i so ostatokot na azotno
|ubrivo koe ne e vneseno so osnovnoto |ubrewe.
Naj~esto se vr{at dve prihranuvawa. Prvoto
prihranuvawe se vr{i vedna{ po proreduvaweto, pri
11
kultivirawe na {e}ernata repa, vo koli~ina od okolu
50 kg. ~ist azot.
Vtoroto prihranuvawe treba da se izvr{i do
zatvaraweto na redovite vo koli~ina od okolu 30 kg
azot. Za ova prihranuvawe mo`e da se koristi samo
~ist azot, ili kompleksno |ubrivo so pogolem procent
na azot.
Do kolku se planira edno prihranuvawe, vo
takov slu~aj del od azotnoto |ubrivo se vnesuva 15-20
dena pred seidbata, a ostatokot se koristi za
prihranuvawe pred vtoroto kultivirawe.
Prihranuvaweto
naj~esto
se
vr{i
so
|ubrerastura~, no treba da se vnimava toa da bide po
suvo vreme, odnosno da nema rosa na rastenieto.
Navodnuvawe. Poradi su{a preku letoto, ~esto
se slu~uva vegetacijata na {e}ernata repa da zapre i
pogolem del od nasobranata koli~ina {e}er da se
potro{i pri retrovegetacijata. Zatoa navodnuvaweto
ima zna~ewe kako od gledna to~ka na prinosot vo
koren i lisja, taka i vo odnost na digestijata.
[e}ernata repa bi trebalo da se navodnuva
sekoga{ {tom lisjata }e dobijat temnozelena boja ili
zapo~nuvaat da veneat vo popladnevnite ~asovi i no}e
ne se ispravuvaat brgu. Po pravilo, podobro e mnogu
porano da se zapo~ne so navodnuvawe otkolku podocna,
so cel da ne se dozvoli povr{inskiot sloj da se isu{i
i da se izgubi vrskata so potpo~venata vlaga.
Brojot na navodnuvawata se dvi`i od 3-7 vo
zavisnost od vrne`ite, a poslednoto navodnuvawe
treba da bide 3-4 nedeli pred berbata. Op{to zemeno,
{tom }e zapo~ne navodnuvaweto, pri nemawe vrne`i,
toa treba da se primenuva na sekoi 12-15 dena vo
koli~ina od 50-70 mm voda.
Navodnuvaweto mo`e da se vr{i so brazdi ili
ve{ta~ki do`d. Osobeno e korisno navodnuvaweto so
ve{ta~ki do`d so rastvor na mineralni |ubriva.
12
Za{tita od bolesti. Od mnogute bolesti na
{e}ernata repa (pale` na ponicite, cerkospora,
plamenica, `oltica, pepelnica, trule` na glavata i
korenot i drugi), najopasni kaj nas se pale`ot na
ponicite, cerkosporata (damkavost na lisjata) i
trule`ot na korenot.
-Pale` na ponicite. Najgolemi {teti
nastanuvaat poradi uginuvawe na ponicite i
proreduvawe na posevot. Vo vreme na nikneweto do
formiraweto na prviot ~ivt lisja, pale`ot se
manifestira so polegnuvawe i uginuvawe
na
ponicite, koi brzo se su{at i is~eznuvaat.
Temperaturata nad 20oS povolno vlijae na razvojot na
pri~initelite na bolesta, pa otuka mo`e da se
tolkuva deka parazitite na pale`ot na ponicite
zna~itelno poslabo se razvivaat na posevi so ranska
seidba. Merkite na za{tita se tretirawe na semeto so
fungicidi, a vo posevot najefikasna merka e
razbivawe na pokoricata i plitko kultivirawe.
-Cerkosporata
(damkavosta) se javuva vo
letniot period, osobeno
koga ima vla`no leto i toa
vo juli i avgust. Ovaa
bolest
go
namaluva
prinosot na koren i lisje,
kako i sodr`inata na
{e}er. Cerkosporata prvo
se javuva na postarite
Sl. 1 Cerkospora
lisja, obrazuvaj}i mnogubrojni
sitni sivi damki so mrkocrvena periferija i sivkava
prevlaka od zadnata strana. Potoa lisjata se su{at,
pa se obrazuvaat novi lisja koi go tro{at ve}e
formiraniot {e}er vo korenot. I pokraj toa {to
13
deneska postojat visokootporni sorti kon ovaa
bolest, se u{te ima potreba od za{tita na repata od
nea. Za borba protiv cerkosporata posevot se prska so
preparati (fungicidi i toa: Enovit M, Dithane M-45,
Benlate 50 WP,Poliram DF, Baycor 300 EC i drugi. Prvoto
prskawe se vr{i {tom na pogolem broj rastenija }e se
zabele`at prvite damki na bolesta.
-Gnieweto na glavata i korenot predizvikano e
od gabi i se manifestira so venewe na lisjata prateno
so brzo izumirawe. Korenot ima temno izgniena
povr{ina i vo nekoi slu~aevi ima jaka mirizba ( sl 2).
Gnieweto zapo~nuva na glavata i strani~no (sl 3).
Bolesta e polo{a koga rastenijata patat od voden
stres vo tekot na vegetacijata. Kompletnata
preventivna za{tita se vr{i so plodored na podolg
period, soodvetno koristewe na |ubriva, a pri
navodnuvaweto da se odr`uva normalna vla`nost.
Sl. 2 Gniewe na korenot
Sl. 3 Gniewe na glavata
Za{tita od {tetnici. Pozna~ajni {tetnici
koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj {e}ernata
14
repa se: `i~nite crvi, repina pipa, repin buha~, ,
sovica, repinata vo{ka, lucerkinata pipa i drugi.
-Telenite crvi go napa|aat
rtenoto seme i koren~eto
na
{e}ernata
repa.
[tetite se poizrazeni kaj
kasnata seidba, ako ima
pomal broj na rastenija po
edinica povr{ina, pri
lo{a agrotehnika kako i
pri pogolema gustina na
larvi od telenite crvi.
Hemiskata za{tita se
vr{i so primena na
granulirani zemji{ni
Sl.
4 Teleni crvi
insekticidi pred, ili za vreme na seidbata so
preparatite: Geocid G-5, Kaunter, Timet, Furadan i dr.
-Repinata
pipa
predstavuva
najopasen
{tetnik na {e}ernata
repa vo periodot na
niknewe i prvite fazi
na razvoj na posevot.
O{tetuvaweto e poradi
grizewe na lisnata masa
ili ,,se~ewe, na mladoto
rastenie, koe vedna{
propa|a. Najmasovno se
pojavuva vo april i maj.
Do kolku ima potreba
{tom
se
voo~at
Sl. 5 Repina pipa
rastenijata vo redovite
(pojava na kotiledoni) treba da se pristapi kon
hemisko so tretirawe. Od insekticidite mo`at da se
15
koristat preparatite: Fastak 10 SC, Karate, Lannate,
Galation, Talstar-10 EC, Lebaycid EC-50, Pirinex 48 GC i
drugi insekticidi.
- Repiniot buha~ se
javuva
vo
vtorata
polovina na mart i
po~etokot na april, a
prisuten
e
se
do
sredinata na
juni.
[tetite gi pravat samo
odrasnatite
insekti.
Na kotiledonite
i
prvite listovi imagoto
pravi sitni dupki i
toa naj~esto od gornta
strana.
Do
kolku
{tetata e pogolema,
Sl. 6 Repin buha~
liv~iwata se su{at i
propa|aat. Suzbivaweto se vr{i so istite hemiski
sredstva koi se koristat za suzbivawe na repinata
pipa.
- Sovicata gi o{tetuva
mladite
posevi,
vo
tekot na april i maj.
Taa vr{i podgrizuvawe
na
rastenijata
pod
samata povr{ina na
po~vata,
i
toa
e
glavniot
na~in
na
o{tetuvawe na posevot,
pri {to mo`at da
Sl. 7 Sovica
nastanat golemi gubitoci.
Se suzbiva so sredstva koi se koristat i za pipata.
16
-Lisnite
vo{ki
na
rastenijata formiraat
pomali ili pogolemi
kolonii, go cicaat
sokot od lisjata, pri
{to
listot
se
deformira a ponekoga{
i se su{i. Pri nivna
pojava se vr{i hemiska
za{tita
so
istite
koristat i za suzbivawe
na
pipata.preparati
koi se
Sl 8 . Lisni vo{ki
Za{tita od pleveli. Vo {e}ernata repa se
javuvaat dva vida na pleveli:
- {irokolisni: ambrozija, div domat, loboda,
{tir, ~i~ka, palamida i drugi
-tesnolisni: muhar, ko{treva, divo proso,
vlasatka i drugi
Bide}i plevelite niknat vo razli~no vreme ne
mo`eme da gi unu{time so ednokratna primena na
eden herbicid, tuku mora da koristime kombinacii na
pove}e herbicidi vo pove}e navrati.
1. Po seidba no pred niknewe na {e}ernata
repa za uni{tuvawe na {irokolisnite i tesnolisnite
pleveli mo`at da se koristat kombinaciite:
Pyramin Turbo 5 l/ha + Dual Gold 960 EC 2 l/ha
ili
Pyramin Turbo 5 l/ha +Frontier 900 EC 1,5 l/ha
2. Po niknuvawe na {e}ernata repa za
uni{tuvawe na {irokolisnite pleveli koga taa ima
2-4 liv~iwa, a plevelite imaat 4-6 liv~iwa se
koristi samo Betanal AM 11 6 l/ha. ili vo kombinacija:
17
Betanal AM 11 3 l/ha + Goltix 70 WP 3 kg/ha
Betanal AM 11 3 l/ha + Pyramin Turbo 3 l/ha
a za uni{tuvawe samo na tesnolisnite mo`at da se
koristat Fokus Ultra 1.5 l/ha, Leopard 5 EC 0,5-2 l/ha,
Pantera 40 EC 0,8-1 l/ha i drugi.
BERBA (VADEWE) NA [E]ERNATA REPA
Berbata na {e}ernata repa treba da po~ne vo
vreme na nejzinata tehnolo{ka zrelost. Taa e
tehni~ki zrela koga korenot ve}e prestanuva da raste,
a sodr`inata na {e}er vo nego dostignala svoj
maksimum. Deka {e}ernata repa stasala za berba mo`e
da se sudi i po izgledot na posevot, redovite na
rastenijata se isprekinati, lisjata pobledeni,
dolnite lisja se `olti i izumiraat. Op{to zemeno,
{e}ernata repa izvadena podocna na esen dava
pogolem prinos i vo koren i vo {e}er. Fabrikata za
{e}er go opredeluva po~etokot na berba po regioni.
Izvadenata i o~istena {e}erna repa treba
istiot den da se prenese do otkupnoto mesto so cel da
se spre~at zagubite vo te`inata. Kaj {e}ernata repa
koja stoi 3-4 dena na niva pri temperatura povisoka
od 20oS zagubite iznesuvaat i do 4 % vo te`ina za
sekoj den.
Berbata na {e}ernata repa mo`e da se izvede,
od ra~no do vadewe so kombajn. Ra~nata berba se vr{i
so pomo{ na vili ili specijalno napraveni alatki za
toa. Ovoj na~in e zastaren i bara golema rabotna raka.
Drug na~in e vadewe so plug, pri {to na plugot mu se
vadi plu`nata {tica. Sli~no na ovaj na~in e i
berbata so obi~na vada~ka pri {to se~eweto na
glavata i tovaraweto se vr{i ra~no. Najdobar i
najefikasen na~in na vadewe na {e}ernata repa e so
specijalni ma{ini, koi mo`at da bidat ednofazni
18
(kombajni), dvofazni ili trifazni vo zavisnost vo
kolku fazi ja vr{at berbata.
Treba da se naglasi deka berbata na {e}ernata
repa e edna od najte{kite operacii, koja bara i
pogolemi vlo`uvawa za nejzinoto re{avawe.
Potrebno e zemjodelskite proizvoditeli da se
opremat so ma{ini za berba ako treba i da se
zdru`uvaat nekolku zaedno, za zaedni~ko koristewe
na vakvata investicija.
19
[email protected]
STOPANSKO ZNA^EWE................................................1
KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA
VIREEWE..............................................................................2
Toplina....................................................................................2
Svetlina..................................................................................2
Vlaga.........................................................................................2
Po~va........................................................................................2
AGROTEHNIKA NA [E]ERNATA REPA................3
PLODORED............................................................................3
\UBREWE...............................................................................3
OBRABOTKA NA PO^VATA.........................................4
Osnovna obrabotka...............................................................4
Predseidbena obrabotka.....................................................4
SEIDBA.................................................................................5
Vreme na seidba.....................................................................5
Na~in na seidba.....................................................................5
Dlabo~ina na seidba.............................................................6
Seme i sorti...........................................................................6
NEGA NA POSEVOT.........................................................6
Valawe.....................................................................................6
Uni{tuvawe na pokoricata...............................................7
Proreduvawe..........................................................................7
Me|uredovo kultivirawe................................................... 7
Prihranuvawe........................................................................7
Navodnuvawe...........................................................................8
Za{tita od bolesti..............................................................9
Za{tita od {tetnici.........................................................10
Za{tita od pleveli............................................................13
BERBA (VADEWE) NA [E]ERNATA REPA..........14
20
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
0
File Size
613 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content