Vremeto i znacite
[esto, preraboteno i dopolneto izdanie.
1
Nikola Tasevski
VREMETO I ZNACITE
Dizajn na koricata
Lazar Tomovski
Izdava
Adventisti~ka izdava~ka ku}a
“Znaci na vremeto”
Skopje, ul. Vlae br. 42
Za izdava~ot
Mihajlo Gurev
Pe~ati
“Napredok” - Tetovo
2
3
Uvod
Ne taka odamna ja prekr{ivme 2000-tata, dolgo o~ekuvana i pompezno najavuvana jubilarna godina, so mnogu planirani i ostvareni jubilei i so bezbroj iska`ani `elbi i nade`i
koi odgovaraat na edna takva epohalna prelomna godina,
nadevaj}i se deka taa }e bide uvod vo edno novo vreme koe
na{ata planeta Zemja }e ja vovede vo pomirni vodi. No, bez
ogled na golemite i ubavi `elbi, nade`i i silni o~ekuvawa
i nastojuvawa lu|eto da ja prenaso~at nejzinata o~igledno
morni~ava zavr{na faza od nejzinata dimna istorija kon tie,
so srce i du{a o~ekuvani i posakuvani pomirni vodi za da
zdivnat od sekojdnevnite {okovi i potresi {to gi do`ivuvaat,
taa, sepak, nezapirlivo brza vo presret na svojata krajno surova
i svirepa sudbina, vo presret na `estokite zavr{ni nastani
i sceni videni so proro~ko oko i potvrdeni so bibliski
proro{tva, spored koi, ~ove{tvoto }e bide zafateno so op{ta
bezmilosna kriza kakva {to ne postoela vo negovata krvava
istorija.
Avtorot na ovaa kniga ne e nikakov zol prorok so bolna
imaginacija koj blada i kobi. Ne e nikakov zlokoben futurist. Ne! Toj samo gi potsetuva ~itatelite i im uka`uva na
ona, podzaboravenoto, ili napolno zaboravenoto - na apokalipti~kite bibliski proro{tva na koi tie, obzemeni i proniknati so ma~noto sekojdnevje, ne obrnuvaat vnimanie. Ako
nekoj kobi, toga{ kobat tie proro{tva, vo ~ii{to pregratki
naskoro }e se najdeme nepodgotveni - stanuvaj}i perduvi i
pleva na vetromet.
Molam, so najseriozno vnimanie i so najgolema mo`na
strahopo~it, sve~eno, kako koga se sviri dr`avna himna, vo stav
mirno i bez zdiv, da go ~ueme nebesniot proglas za u`asnata
neposredna idnina, za nesporedlivo grdoto mrakobesie vo koe
ve}e vidlivo zapa|a, tone, i naskoro nepovratno }e potone
na{ata planeta. Po~ituvani, ako nekoga{ od nas se baralo da
bideme dlaboko, i do krajni mo`ni granici svesni za ne{to,
za nekoj mig, toga{, bez somnenie, toa e tokmu ovoj mig, migot
koga go slu{ame direktno glasot na semo`niot Bog, glasot na
negovata proro~ka Re~, Biblijata:
4
5
“Zemjata ta`i, venee, svetot gine, zgasnuva, neboto propa|a so zemjata... Ete, Gospod ja ni{ti zemjata, ja razurnuva, ja
obezobrazuva, gi rasprsnuva nejzinite `iteli... Zemjata }e bide
zapustena, napolno ograbena, za{to Gospod re{i taka. Prokletstvo ja golta zemjata... Izgoreni se zemnite `iteli, malku
lu|e ostanaa. Lozata venee, vozdivnuvaat site ~ie{to srce se
vesele{e. Prekrati razigranosta, zamre radosnata vreva,
zamolknaa veselbite... radosta e proterana od zemjata... Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!... ]e se
rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie grozno,
zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zateteravi kako koliba, tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to }e padne i ve}e
ne }e stane” (Isaija 24,1-20).
Nezamislivo! Apokalipti~ki bibliski proro{tva za svirepi grozomori - stra{ni, najstra{ni od koga i da e - vistinski
u`asi, ~ii{to realni dimenzii dene{niot ~ovek ne mo`e da
gi sogleda nitu da gi zamisli, so koi e zafatena i niz koi bolno
pominuva na{ata planeta, stravotii koi molskavi~no se ni`at
i mno`at na nea kako se bli`ime kon finalniot kraj na nejzinata istorija - vreme za koe Hristos ka`uva: “]e ima stravotii
i golemi znaci na neboto... Lu|eto }e umiraat od strav
o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot”, dodavaj}i: “Blaze
na mrtvite koi otsega umiraat vo Gospoda” (Luka 21,11.26;
Otkrovenie 14,13).
Spored bibliskite proro{tva, blizu e vremeto koga svetot }e go pogodi silna bolka koja ne }e mo`e da ja ubla`i nikakov ~ove~ki balsam i mevlem, koga nikoj ne }e mo`e mirno
da spie. Svetot zabrzano se prigotvuva za bibliskiot Armagedon, za koj op{irno }e zboruvame vo knigava.
Biblijata najavuva u`asni sceni i horori {to }e se odigraat na na{ata planeta kako znaci koi go najavuvaat skora{niot bibliski kraj i vtoroto Hristovo doa|awe. Srcata na
lu|eto umiraat od strav. Zemjinata kora e ispokinata od xinovski vulkanski erupcii i zemjotresi na site strani. Zemjata se pomestuva od svoeto mesto. Planinite se raspa|aat, gorat
kako pe~ka i isfrlaat stra{ni buici usvitena lava i ogromni stolbovi od pepel i ~ad, uni{tuvaj}i sela i gradovi. Od
usvitenata lava nadzemnite vodi vrijat kako vo kotel. Se
raspa|aat podzemnite vodni sistemi i tokovi i rekite napolno presu{uvaat. Planinski masivi tonat vo srceto na moriwata, pri {to se podigaat kolosalni branovi i cunami koi
so stra{na bu~ava i silina navleguvaat daleku vo kopnoto,
6
uni{tuvaj}i s# pred sebe... Ogan, pepel i ~ad, silni vodi, zemjotresi, katastrofi, vojni, krvoprolevawa, epidemii, glad,
`ed, strav, smrt...
Spored ovie, a i drugi bibliski proro{tva, {to }e bidat predmet na razgleduvawe vo knigava, vo pra{awe e opstanokot na ovaa na{a planeta onakva kakva {to ja poznavame, a
so toa i opstanokot na dene{nata civilizacija koja{to ja gazi
nejzinata po~va.
Napomenuvame: Ne stanuva zbor za proro{tva na Nostradamus, nitu za koi i da e drugi kvazi-proro{tva na drugi
kvazi-proroci, tuku pred o~ite na ~itatelite na pokaz gi iznesuvame proro{tvata na bibliskite, na Bo`jite proroci i
apostoli i proro{tvata {to gi izgovoril li~no na{iot
Spasitel Isus Hristos, a se odnesuvaat na “poslednoto vreme”,
na “poslednite denovi” i na “krajot na svetot”, kako {to se
narekuva ova na{e vreme i ovie na{i denovi vo Biblijata (1.
Timotej 4,1; Juda 18; 2. Timotej 3,1; Jakov 5,3; 2. Petrovo 3,3;
Matej 24,3.14; 28,20).
Nie se soo~uvame i so svoi o~i gi gledame scenite i nastanite koi prorocite gi posmatrale samo vo videnija. Tie
proro~ki sceni i nastani, koi so golema brzina se ni`at i
izleguvaat od ramkite na prirodni nepogodi i katastrofi,
preminuvaj}i vo rang na kataklizmi, kolku i da se stra{ni,
morni~avi, odbivni i neprifatlivi za nas, sepak, nie sme
zafateni so nivniot vior i ne mo`eme da gi ignorirame i da
gi odmineme nitu nie niv, nitu tie nas, za{to so niv delime
zaedni~ki prostor i zaedni~ko vreme.
Nekoga{ gostoqubivata prijatelka, pitomata i miroqubiva planeta Zemja, so golema brzina mu go otka`uva gostoprimstvoto na svojot stopan, na ~ovekot, i mu stanuva svirep
neprijatel, li{uvaj}i go ne samo od svoite vekovni blagodati
so koi bogato go daruvala, kako majka svoite rodeni deca, i
mu ovozmo`uvala ubav, sre}en, spokoen i bezbeden `ivot, tuku
se buni i se kreva protiv nego, stavaj}i gi vo dvi`ewe site
svoi potencijalni mo`nosti i mehanizmi so koi raspolaga za
da mu se odmazdi, da go uni{ti i da go pribere vo svoite pazuvi - realnost {to sekoj den stanuva s# poo~igledna i {to ne
mo`e da se ospori, vistina {to ne mo`eme da ja odbegneme, {to
morame da ja prifatime i da se spravime so nea.
Na{a cel so ovoj bibliski prikaz za “krajot”, za “poslednoto - lunavo - vreme” so site negovi zastra{uva~ki viori, onaka kako {to se opi{ani na svetite stranici na Bo`jata re~,
Biblijata, ne e kaj na{ite ceneti ~itateli da poseeme dopol7
nitelen strav i da sozdademe nespokojstvo i panika. Naprotiv,
se obiduvame da im pomogneme da ja sfatat i da ja premavnat
panikata {to ve}e go zafatila i dlaboko go proniknala svetot koj sekoj den tone vo s# podlabok bezizlez. Na{a namera i
blagorodna `elba e na lu|eto da im dademe izvorni informacii i mo`nost da se zapoznaat so realnata slika na ovie
sostojbi, so biblisko oko videni i odnapred pretka`ani i
napi{ani nastani, za da ne bidat iznenadeni, za navreme da se
prigotvat i polesno da se spravat so niv, da ostanat prostum
i pri najsilnite udari so koi }e gi udrat “poslednite denovi”,
~ij{to prag ve}e sme go pre~ekorile.
Na{ite ~itateli se premnogu skapoceni za da ne im
obrneme vnimanie, da gi ostavime nepodgotveni da se soo~at
so ogromnite “lavini” koi se lizgaat i trkalaat nasekade na
na{iot svet i urivaat, i s# pove}e }e urivaat s# pred sebe,
ostavaj}i zad sebe pusto{, uni{ten ogromen broj ~ove~ki
`ivoti i ekonomii ne samo na oddelni dr`avi, tuku i na celi
regioni, pa i po{iroko - lavini koi ne se poklonuvaat i ne
se povlekuvaat nitu pred mo}ta na bogatstvoto na najbogatite
i najsilnite, nitu se zapiraat pred kolibite i molbite na
najsiroma{nite, lavini na koi nikoj na ovaa zemja ne mo`e
da im podmetne grb i da gi sopre i pred koi stojat nemo}ni
naukata, tehnikata, ekonomijata - pred koi ~ovekot stoi nem.
Da, po~ituvan ~itatele, vie ne ste pleva na gumno za da
ve odduvaat orkanite, ~ie{to fu~ewe s# posilno se slu{a, za
da ne vi se najde pove}e mestoto, za da vi se zagubi sekakva
traga, da is~eznete i da zaminete vo zaborav i nevrat, za da se
zaboravi i spomenot na vas. Vie ste pripadnik na ~ove~koto
semejstvo, so visoko ~ove~ko dostoinstvo i vrednost, i za vas
e platena nesporedlivo visoka cena. Hristos bezmerno ve saka
i Toj umrel i za vas, bidej}i vie ste najskapocenoto ne{to vo
negovite o~i.
Na{a zalo`ba vo ramkite na ovie apokalipti~ki proro{tva e da vi preneseme od Bo`jata re~ i poraka {to }e vi
pomogne da se orientirate vo vremeto na ekstremniot pesimizam
i na na{eto novo stoletie proizlezen od silnite i gramadnite
o~ekuvawa na lu|eto {to ne se ispolnile, vo vremeto koga cel
svet }e zagubi orientacija i }e zapadne vo besperspektivnost i
apatija, vo ma~en i `alosen bezizlez, poraka {to vas }e ve povede vo bleskotna, posakuvana, slavna idnina.
Apokalipti~kite proro{tva ne se samo kobni proro{tva. Ne! Iako tie nosat poraka za totalen mrak, za obezli~en
svet i za obes~ove~eni lu|e, za ambis i propast za milioni, za
8
finalen fatalen kraj zad koj ne postoi nov po~etok, poraka
za beznade`no, glamnosano vreme, koga “lu|eto }e umiraat od
strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot” - sepak, tie
ednovremeno nosat i poraka za silno nade`no vreme, poraka
za izlez ili za tunel koj najcrniot mrak i pekolniot bezizlez
gi povrzuva so silna bleskotna svetlina pred koja is~eznuvaat
i zaminuvaat vo ve~en zaborav i nevrat i najstra{nite zla,
grozomori i stravotii niz koi pominuvale i gi pre`ivuvale
lu|eto na ovoj na{ star i iznama~en svet, i site nepogodi i
kataklizmi, koi totalno }e go izmenat likot na na{ata planeta i koi, site zaedno, sporedeni i mereni so slavata, so predimstvata i blagodatite na novoto vreme - ne }e bidat vredni
nitu da se spomenat.
Orel zafaten so `estoka planinska luwa, koja se zakanuva da go tresne i da go par~osa na surite planinski karpi, izlez i spas od sigurnata smrt nao|a vivnuvaj}i se vo viso~inite i izleguvaj}i nad oblacite i luwata; i tamu, izdignat nad
niv, kade {to e tivko i mirno, kade {to gree sonce, pod nebesnata bleskotna, jarka sinevina, so nenaru{en mir i spokojstvo,
so dokraj ra{ireni krilja, kako car na beskrajnite prekrasni nebesni prostori, miluvan od toplite son~evi zraci - gi
posmatra od viso~ina i im se potsmeva na nevoljite koi do
pred malku so seta `estokost se ustremile protiv nego parampar~iwa da go storat.
Po~ituvani, Bog ni upatuva poraka so koja n# povikuva i
ni dava mo`nost da bideme ne stra~ki koi letaat nisko i se
zadr`uvaat po buni{ta, tuku orli, mo`nost da se izdigneme
visoko nad stra{niot vior na luwite na “poslednite denovi”
{to }e besneat na na{iot svet; predvidel, kako {to rekovme,
izlez, tunel, niz koj }e pomineme i }e go pre~ekorime pragot
na noviot svet, pragot na ve~nosta i ve~niot `ivot, ~ii{to
mugri se ve}e na povidok i ~ija{to zora ve}e rudee i se obiduva
da n# dopre i da n# gali so svoite milni zraci. Da, otade
tunelot e ne{to od {to srceto prepuknuva od radost, ne{to
“{to oko ne videlo, {to uvo ne ~ulo i {to vo ~ove~ko srce
ne do{lo” - ne{to {to “Bog go podgotvi za onie koi go qubat” (1. Korin}anite 2,9). - Toa ne{to e `ivot so po~etok, no
so nov po~etok, a bez kraj; toa e nov, ve~en `ivot za onie {to
sakaat ve~en `ivot i {to se prigotvuvaat za nego. Za niv Bog
predvidel tunel, izlez od poslednata totalna kriza, od poslednite silni zla niz koi }e pominuva svetot i premin vo Bo`jeto
carstvo za koe obilno pi{uva Bo`jata re~ i za koe }e zboruvame vo ovaa kniga.
9
Ovde sakame u{te edna{ da go istakneme Bo`jiot povik
vo druga forma. Vo kontekstot na poslednite nastani, Bog n#
povikuva i ni dava mo`nost da bideme ptica koja si svila sebesi gnezdo na visoko izdignata karpa srede voznemireno, zapenaveno, razbraneto i zovrieno more, ~ii{to ogromni branovi
so seta `estokost udiraat vo karpata i so silna bu~ava se
razbivaat od nea i se vra}aat nazad, a mo}nite branovi pticata gi posmatra ozgora mirno i spokojno, za{to svoeto gnezdo
go splela na sigurno i bezbedno mesto, kade {to burata ne
mo`e da ja dopre.
Bo`jata re~ ka`uva deka Hristos e na{a karpa, na{e
sigurno zasolni{te od site buri {to besneat i vo svetot i vo
na{iot `ivot. Toj e na{e bezbedno pribe`i{te kade {to
mo`eme da najdeme za{tita, mir i spokojstvo; Hristos ni nudi
pomo{ i vodstvo za premin niz onoj “tunel” {to gi povrzuva
“poslednite denovi” so negovoto carstvo; Toj e “orel {to bdee
nad svoeto gnezdo, reej}i se nad svoite orliwa (nad nas), gi {iri
kriljata, gi zema i gi nosi na svoite perja” (5. Mojseeva 32,11).
Taka, po~ituvani, i zad najcrnoto postoi najsvetlo, najbleskotno - najcrno za milioni lu|e, no i najsvetlo, pak, za
drugi milioni - i nie }e zboruvame i za ednoto i za drugoto,
prvo za najcrnoto, a potoa za najbleskotnoto, pred koe }e
is~ezne najcrnoto.
Vo prodol`enie da pro~itame pak del od spomenatite
proro{tva: “Zemjata ta`i, venee, svetot gine, zgasnuva, neboto propa|a so zemjata... Prokletstvo ja golta zemjata... Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!... ]e se
rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie grozno,
zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zateteravi kako koliba.” - Ova se bukvalni bibliski proro{tva bez nikakva bibliska simbolika, koi so neverojatno razigrana dinamika i so
galopira~ki ~ekori se ispolnuvaat pred na{ite o~i i nie,
sakale ili ne, morame so niv da delime megdan.
Na{a iskrena `elba i dol`nost e so ovie tekstovi od
Biblijata, ne tendenciozno odbrani, bez da dodavame drva na
ognot, da mu obrneme vnimanie na na{iot ~ovek na ova zajazleno, spoulaveno, za nas neodminlivo vreme, i da go soo~ime
so realnosta koja sekoj den s# posilno n# pritiska; da mu pomogneme o~ekuvano i podgotveno da se soo~i so neposrednata,
bliska idnina koga “lu|eto - spored Hristovite zborovi - }e
umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot”,
10
koga “}e po~nat da im zboruvaat na planinite: ‘Padnete vrz
nas!’ i na ridi{tata: ‘Pokrijte n#!’” (Luka 21,26; 23,30).
Na{a radost i golemo zadovolstvo }e e ako na{ite ~itateli navistina ova na{e vreme go prepoznaat kako “posledno
vreme”, kako “posledni denovi” i kako “kraj”, no i kako svoe
vreme i {ansa navreme da se prestrojat i da zastanat - ne na
pogre{nata, tuku na vistinskata strana - pod Bo`jeto zname.
Spored bibliskite proro{tva, pred nas se morni~avi,
monstruozni denovi, denovi obremeneti so stra{ni apokalipti~ki znamenija, vreme pridru`eno so najrazli~ni i ~esti
katastrofi od redot na goleminite “edna{ vo sto godini”, a
mo`ebi i “edna{ vo iljada godini”. Najgolemata dosega{na
kataklizma, nare~ena “potop”, }e bide nadminata i frlena vo
zaborav od druga golema, i od site najgolema i najstra{na kataklizma pred koja }e is~ezne s# {to sozdala ~ove~ka raka, i koja
so svojata jarost od temel }e go izmeni likot na na{ata planeta, za koja }e stane zbor podocna.
Obi~no lu|eto o~ekuvanite te{kotii gi preuveli~uvaat,
no toa ne e slu~aj so nevoljite {to ni idat vo presret. Niv ne
}e mo`e da gi opi{e nitu najbujnata me~ta, nitu najve{toto
~ove~ko pero. Nastapuva vreme koga }e zovrijat site ~ove~ki
strasti. Toa se denovi koi }e gi iskinat i odduvaat na{ite
ko`urci vo koi so godini sme bile zako`ur~eni i zasolneti
vo zavetrina vo koja navidum sme se ~uvstvuvale mirni, spokojni i bezbedni i sme oscilirale okolu nekakva ramnote`na
polo`ba {to samite sme si ja odbrale, pravej}i ~ekor naprednazad, samouvereni vo ispravnosta na na{ata politi~ka, nacionalna, verska i sekoja druga orientacija, opredelba i pripadnost.
No viorot {to naskoro }e n# zafati }e poka`e i }e otkrie deka stolbovite vrz koi se potpirala i temelela na{ata
verska pripadnost i na{ata vera {to sme ja nasledile od
na{ite tatkovci i dedovci vsu{nost ne se nikakva garancija
nitu stolbovi koi mo`at da ni pomognat da ostaneme na noze
pred naletite na tie viulici, tuku skr{ena trska vrz koja, ako
i ponatamu se potpirame - }e se rasporime.
Bog }e dozvoli sekoj od nas da se najde vo takvi okolnosti koi }e n# isfrlat od lulkata na na{ata samouverenost i
samodoverba i na{ata vera i verska opredelba }e gi stavi na
kantarot na svojata Re~, na Biblijata, na stroga proverka, za
da se vidi dali imame vistinska, Bo`ja, bibliska vera, ili pak
se potpirame, kako {to ve}e rekovme, vrz skr{ena trska - vrz
verata {to sme ja nasledile od na{ite tatkovci i dedovci,
11
koja }e se urne u{te pri prvite naleti na nevremeto na “poslednite denovi”, za{to “Gospod }e se razjari, }e se krene da
go izvr{i svoeto delo, svoeto ~udesno delo, da go ispolni svojot naum, svojot tainstven naum!” “Boen vik dopira - do nakraj
svetot - bidej}i Gospod ima spor so narodite, izleguva na sud
so sekoe telo, bezbo`nicite }e gi predade pod me~” (Isaija
28,21; Eremija 25,31).
Boen vik do nakraj svetot koj stanuva dosega nevideno,
ne~ueno i nedo`iveano popri{te na najsvirepi i najkrvavi
sudiri me|u narodite, od ~ie{to srce blika nezauzdan, jarosten gnev kako vulkan, srdba sozdadena i pottiknuvana od vekovnata me|usebna ~ove~ka obespravenost i gnet, baraj}i
odmazda - vreme nare~eno apokalipti~ki armagedon!
“Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se kine!
Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu{am zvuk
na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustuva” (Eremija
4,19.20).
“Vaka veli Gospod: ‘Slu{am krik na u`as; toa se stravotii, a ne mir. Ajde, raspra{ajte se i pogledajte: dali nekoga{ rodil ma`? A site ma`i se fa}aat za bedrata kako rodilki! Zo{to site lica se izobli~eni i pobledeni? Lele,
golem e ovoj den, nema sli~en na nego.’” “Toa }e bide vreme na
stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e pa s# do
toga{” (Eremija 30,5-7; Daniel 12,1).
Beznade`no vreme, mrak i propast za edni, za onie koi
nepodgotveni, bez nikakva kotva na zovrienoto more, izlo`eni na vetrometot na nastanite i nadvor od sekoe zasolni{te,
direktno, neza{titeni, se soo~uvaat i pa|aat na ostricata na
poslednite stra{ni sceni na koi stanuvaat pleva koja }e ja
odduvaat vetri{tata vo zaborav i nevrat i, kako {to ka`avme, silno nade`no, slavno i najslavno vreme za drugi, mugra
na ve~na zora i svetla idnina za onie koi navreme }e zastanat
pod Bo`jeto zname, pod znameto na Mihael (Hristos), koj }e
stane da gi za{titi, da im obezbedi sigurno zasolni{te od
spoulavenite stihii vo prirodata i na svetskata op{testvena
scena koi }e sru{at i sramnat s# so zemjata.
Golemite fizi~ki i moralni stradawa, niz koi pominuvaat milijardi lu|e vo svetot, baraat objasnenie. Zo{to seto
toa? - se pra{uvame site. Zo{to “krajot”, “poslednite denovi”,
se tolku bolni i kobni, svirepi i beznade`ni, obele`ani so
takvi grozomori, stravotii i u`asi, od koi ko`ata ni se e`i
i kosata na glavata ni se diga? Od druga strana, ako Bog e qubov, kako {to ka`uva negovata Re~, ako e milostiv i `alos12
tiv, toga{ mo`e li negovoto oko mirno da posmatra vakva
surova zavr{nica na istorijata na na{ata planeta? Dali toa
za nego e naslada, odmazda, ili pak najgolema `alost {to
voop{to mo`e da se zamisli? Zar seto toa e neminovno i mora
li tokmu taka da se odvivaat ne{tata kako {to se odvivaat?
Mora li da pomineme niz tolku grdo vreme za da stigneme do
apsolutniot kraj?
Ako Bog e tolku mo}en, silen, kako {to ~itame vo Biblijata, ako Toj e na{ tatko i ako navistina tolku n# milee,
{to go dal i svojot edinoroden Sin da umre za nas, zo{to
toga{ ne im dava drug tok na svirepite nastani so koi mora
da se soo~i ~ove{tvoto i ne ja prenaso~i taa tolku gruba
zavr{nica kon ne{to pomirno, pospokojno i posre}no? Zo{to,
zo{to, zo{to? - postojano se pra{uvaat site lu|e na svetot i
baraat odgovor. [to }e odnese viorot vo nevrat, a {to }e ostane zad nego? [to potoa?
Dragi moi, toa se pra{awa na koi }e se obideme da dademe bibliski odgovor. Velime, bibliski odgovor! Ne {to
ka`uva filozofijata, istorijata, naukata, politikata, logikata (“poslednite denovi” ne poznavaat, ne priznavaat nitu pak
sledat nekakva ~ove~ka logika, za{to vo niv nema nikakva
logika), ne {to ka`uvaat “golemite” ~ove~ki umovi i znalci,
tuku {to ka`uva Gospod Bog vo svojata Re~, vo Biblijata.
13
ZNACITE NA POSLEDNOTO VREME
Blizu e vremeto koga svetot }e go pogodi silna bolka koja
ne }e mo`e da ja ubla`i nikakov ~ove~ki balsam i mevlem,
koga nikoj ne }e mo`e mirno da spie. Bo`jiot Duh se povlekuva od zemjata. So zaslepuva~ka silina i ednopodrugo, nenadejno i neo~ekuvano, se ni`at katastrofi vo vozduhot, na kopnoto i moreto. Kolku ~esto slu{ame za zemjotresi i uragani, za
cikloni i tajfuni, za kolosalni poplavi i po`ari, koi zad
sebe ostavaat gigantski pustewa i tragedii! Prividno ovie
nevolji se samo poroj na kapricioznite, neorganizirani i
nesredeni prirodni sili koi se napolno nadvor od kontrola
na ~ovekot. No vo seto toa se ~ita Bo`jata namera. Toa se
sredstva i znaci so koi Bog se obiduva da gi natera lu|eto da
stanat svesni za opasnosta {to im se zakanuva i na{eto vreme
navistina da go prepoznaat kako “posledno vreme”.
Silni zemjotresi!
Zemjotresi - ne{to {to vleva strav vo srcata na lu|eto,
ne{to od {to trpki ni pominuvaat po snagata - fenomen i
pojava pred koja stoime stapisani, vxa{eni, napolno nemo}ni, gledaj}i kako na{ite ku}i i na{iot imot - siot na{ `ivoten trud - se pretvora vo kupi{ta urnatini i pepeli{te.
U{te prvite podmolni, pridu{eni kobni tatne`i, pred
da nastapat potresite so svojata razurnuva~ka mo}, kaj nas
predizvikuvaat mornici i u`asna panika, pri {to gubime
orientacija i obezumeni prekutrupa barame spas.
Posledici: ~ove~ki `rtvi, materijalna zaguba, nagla
siroma{tija, neizvesna idnina, a pred s#, grozni gletki koi
n# obremenuvaat so te{ka do`ivotna `alost poradi razdelbata so na{ite najbliski i najmili su{testva, zatrupani nekade pod te{kite urnatini ili prikle{teni me|u stolbovi
ili betonski gredi i plo~i.
Mo`ebi zemjotresite stanale na{e sekojdnevje so koe ve}e
sme se so`iveale i sme go prifatile kako ne{to voobi~aeno
i normalno. Sme otrpnale i sme stanale ramnodu{ni kon s#
14
{to se slu~uva okolu nas. Tie kaj nas ne pobuduvaat ve}e posebni ~uvstva i reakcii, osven ako se slu~at vo na{a neposredna
blizina. No denovite {to ni idat vo presret grubo }e n# trgnat od taa letargija vo koja sme zapadnale, za{to sega{nite
zemjotresi, kolku i da se silni i stra{ni, se samo lesen udar
so ~ekan po male~kiot prst vo sporedba so onie {to doprva
n# o~ekuvaat.
Ne e najva`no pra{aweto kako nastanuvaat zemjotresite.
Za niv naukata nema vistinsko objasnenie, ne mo`e da gi predvidi nitu da ni uka`e efikasna za{tita. O~igledno e deka se
slu~uvaat golemi tektonski promeni i seizmi~ki pomestuvawa
vo zemjinata kora, gigantski napregawa i xinovski rasedi na
sloevite vo pazuvite na zemjata, bezdni golemi i dolgi i do
stotina kilometri vo koi se strupoluvaat ogromni odroni,
kako planini, pri ~ij{to udar se osloboduva energija so kolosalni razmeri koja mo`e da par~osa celi kontinenti ili
da gi pridvi`i eden kon drug.
Hristos ka`uva deka “}e ima silni zemjotresi” (Luka
21,11), zemjotresi so silen, razurnuva~ki intenzitet. Da se
navratime pak na bibliskite proro{tva koi ja opi{uvaat poslednata faza niz koja minuva na{ata zemja za vreme na svoite
“posledni denovi”:
“]e se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie grozno, zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese
silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zateteravi
kako koliba” (Isaija 24,18-20).
“Ja gledam zemjata: pusta e... Gi gledam gorite: ete, se tresat, a site ridovi se ni{aat. Gledam: ete, ... site gradovi gi
razurna Gospod so `estokosta na svojata jarost” ( Er. 4,23-26).
“I nastapija molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana
silen zemjotres, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat
lu|e na zemjata, tolku golem i tolku silen zemjotres... I site
ostrovi is~eznaa, i gorite ve}e ne se najdoa” (Otkrovenie
16,18.20).
Nekoga{ na na{ata zemja postoele zemjotresni podra~ja,
oddelni regioni kade {to imalo zemjotresi. Toa obi~no bile
krajbre`nite primorski regioni. No Bo`jite proroci ne gledaat lokalni i regionalni zemjotresi. Nivnoto oko gleda kako
celata planeta Zemja se trese silno, kako celata se teteravi
kako pijan ~ovek, se razbiva grozno, se raspukuva stra{no;
apostol Jovan gleda silen zemjotres, najsilen, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na zemjata, tolku golem i
tolku silen zemjotres, taka {to i ostrovite is~eznuvaat i
15
gorite gi snemuva. - Stra{no, grozomorno, no neodminlivo,
bolno vistinito!
Planetata se obezli~uva, ja menuva svojata konfiguracija.
Po~vata se izdignuva, se nabira kako morski branovi. “Gospod
Bog nad vojskite, Toj ja dopira zemjata, i taa se trese, i site
`iteli na nea }e zata`at; se izdiga seta kako Nil” (Amos 9,5).
Nejzinata povr{ina puka. Se ~ini kako nejzinite temeli
da popu{taat. Gorite se povivaat kako trska na veter, a na site
strani se odronuvaat i se trkalaat xinovski karpi. Tonat
planinski sinxiri i nastanuvaat ogromni krateri i bezmerni ambisi i bezdni. Is~eznuvaat naseleni ostrovi vo razbesnetite branovi, gi snemuva morskite pristani{ta. - Ne{to dosega nevideno, nedo`iveano.
Rihterovata i Merkalievata skala se premnogu male~ki
za da go merat intenzitetot na tie zemjotresi koi so svojata
`estokost iljadnici gradovi pretvoraat vo kupi{ta urnatini i grobi{ta na milioni zaginati lu|e.
“Site gradovi gi razurna Gospod so `estokosta na svojata
jarost” - ~itavme pred malku. Veli~estvenite gradbi i rasko{nite palati, gordosta i slavata na svetovnite mo}nici i golemci, koi go rasturale svoeto bogatstvo za da se proslavat
so niv, se raspa|aat i is~eznuvaat pred nivnite o~i. Zemjata
ja otvora svojata utroba i na mo{ne svirep na~in gi pribira
vo svoite pazuva i bogatite, zaedno so nivnoto bogatstvo, i
siromasite so nivnata siroma{tija.
Ogan, vulkani!
O~igledno e deka za vreme na silnite zemjotresi se slu~uvaat, kako {to rekovme, gigantski tektonski naru{uvawa,
seizmi~ki pomestuvawa i promeni vo zemjinata kora - tonat
xinovski planinski masivi, is~eznuvaat ostrovi, se javuvaat
nepregledni krateri i procepi i ogromni kopneni parceli se
pridvi`uvaat vo razli~ni nasoki, vr{ej}i silni pritisoci
vrz kopnoto pred sebe, pri {to nastanuvaat kolosalni napregawa i podlaboko vo zemjinata utroba, silna presija vrz energentite {to se skladirani tamu i naru{uvawe na energetskata
ramnote`a i izliv na energijata so koja taa raspolaga vo vid
na silni, razurnuva~ki eksplozii, tatne`i, novi potresi i
vulkani so stra{ni posledici.
Slu{ame i gledame kako o`ivuvaat so vekovi mrtvi vulkani, a niknuvaat i novi, na novi mesta i, spored prethodnite
bibliski proro{tva, razni{anata i voskolebana v`e{tena
16
zemjina utroba, gibnata i pritisnata od tektonskite naru{uvawa vo zemjinata kora nad nea, od silnite tatne`i na zemjotresite, }e ja iznese na pokaz pred gre{noto ~ove{tvo seta
svoja sila i `estokost, svojot jarosten gnev niz gigantski izlivi na usvitena lava koja }e progolta iljadnici gradovi i sela,
i celi regioni }e pretvori vo pepeli{ta i vo grdi, mrtvi,
odbivni i odvratni suri i crni predeli. - Odbivno, neprifatlivo, bolno surovo, no neodminlivo i vistinito, za{to
taka ka`uva Bog vo svojata Re~, vo Biblijata. Da, taka ka`uva
Biblijata, a ne nekojsi zlokoben futurist.
Po potopot, ognot, isto kako i vodata pri potopot, bil
Gospodovo orudie pri uni{tuvaweto na bezbo`nite gradovi
Sodom i Gomor. Vakvite kazni se primenuvani so cel onie
{to go omalova`uvaat Bo`jiot zakon, a negoviot avtoritet
go frlaat pod noze, da zatreperat pred negovata sila i da ja
priznaat pravednosta na negovoto suvereno vladeewe. Koga
lu|eto gledale kako od planinskite vrvovi blikaat ogneni
vodopadi (ognopadi), a usvitenata lava presu{uva reki i zatrupuva naseleni gradovi, {irej}i nasekade pusto{ i propast,
toa gi ispolnuvalo so strav srcata na najhrabrite, a nevernicite i podbiva~ite morale da priznaat deka Bo`jata sila
e beskone~na.
Koga ognot od molwite na neboto }e se soedini so ognot
{to }e izbiva od zemjata, planinite }e gorat kako usviteni
pe~ki, isfrlaj}i, kako {to rekovme, u`asni mlazevi lava i
ogromni masivi od karpi so neopi{ana sila vo vozduhot,
~ii{to par~osani delovi }e bidat rasfrleni nasekade po
zemjata. Od usvitenite rastopeni masi, urnati i vrz tokovite
na golemite reki i drugite vodni masi, vodata }e zovrie kako
vo kotel, pri {to ogromni koli~estva voda, vo vid na vodena
parea, zaminuva vo vozduhot, kade {to se kondenzira i sozdava
te{ki crni oblaci, koi so stra{ni, nesekojdnevni tatne`i
na grmotevici i sekavici, svojot gigantski voden tovar go
istovaraat vrz zemjata vo vid na porojni do`dovi so ogromni
dimenzii koi }e sozdadat poplavi nevideni u{te od potopot.
Da, u`asen koktel od silni vodi, od silni zemjotresi i od
silni vulkanski erupcii.
Vo Apokalipsata ili Otkrovenieto ~itame deka seta zemja }e se zapali i }e se pretvori vo “ogneno ezero” vo koe }e
izgorat |avolot, grevot i gre{nicite (Otkrov. 19,20; 20,10).
Zamislete, ogneno ezero, ogneno more, ogneni branovi!
Zemjata se otvora. Oru`jeto skrieno vo nejzinata dlabina se
isfrla nadvor. Od sekoja otvorena bezdna blika plamen koj
17
uni{tuva. Zemjinata kora e ispokinata od silnite izlivi na
skrienite elementi, od Bo`jeto oru`je vo utrobata na zemjata. Karpite se zapaluvaat. Nastapil “denot koj gori kako
pe~ka”, “Gospodoviot den vo koj... sostojkite }e bidat uni{teni i zemjata }e izgori so site nejzini dela”. Zna~i, zemjata i
s# {to e na nea gori i }e izgori (Malahija 4,1; 2. Petrovo 3,10).
Povr{inata na zemjata izgleda kako rastopena masa - ogromno ogneno more {to vrie. - Stra{no, morni~avo, no bolno
vistinito. Takva idnina, po~ituvani, predviduva Bo`jata re~
za na{ata stara, izvetvena, gre{na planeta Zemja. Golemiot
Bo`ji prorok Isaija gi gledal vo videnie ovie sceni i nastani, vrzani za “poslednite denovi”, i ni pora~uva: “Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!” (Isa. 24,17).
Vezuv, Etna, Stromboli, Popokatepetl, Kilimanxaro,
Krakatau, i drugite dosega{ni vulkani, poznati pod drugi
imiwa, sporedeni so idnite vulkani {to ja o~ekuvaat na{ata
planeta, se samo pirkawe na ve~erno vetre koe gi razladuva
na{ite ispoteni ~ela za vreme na nekoja zapurni~ava ve~er.
Zo{to? Se pra{uvame, i barame odgovor, i vo potraga sme
po odgovor.
“]e poka`am znamenija gore na neboto i znaci dolu na
zemjata: krv i ogan i {ikawe na dim ... stolbovi od
dim. Sonceto }e se pretvori vo temnina, a Mese~inata
vo krv, pred da dojde golemiot i stra{en Gospodov den”
Me|u drugite znaci na zemjata, apostol Petar i prorokot
Joil vo svoite proro{tva mnogu jasno najavuvaat eden ist
znak karakteristi~en za poslednite denovi, pred da nastapi
“golemiot i slaven”, odnosno, “golemiot i stra{en Gospodov
den”: “{ikawe na dim”, odnosno, rigawe na “stolbovi od dim”
od zemjata (Dela 2,19.20; Joil 2,30.31). Spored ova biblisko
proro{tvo, pokraj ognot na vulkanskite erupcii, i s# pomasovnite i stra{ni po`ari {to besneat niz cel svet, i koi
ne }e mo`at da gi ugasat nikakvi ~ove~ki napori, od zemjata
“}e {ika dim”, }e rigaat “stolbovi od dim”. Poslednite vulkani mnogu vpe~atlivo najavija deka toa proro{to po~na
vidlivo da se ispolnuva. Zemjata po~na da ~adi, da ~uri, da
blue, da povra}a ~ad i pepel.
Vo april minatata godina (2010-ta) islandskiot vulkan
Eyjafjoella me|unarodniot vozdu{en promet go turna vo haos,
predizvikuvaj}i najgolemo zatvorawe na vozdu{en promet vo
mirno vreme so pove}e od 100 iljadi otka`ani letovi i so
18
pove}e od osum milioni patnici koi ostanaa vo aerodromite.
Vulkanot na Island isfrla{e i isfrli vo vozduhot ogromni
koli~estva pepel i ~ad, so {to pove}e od eden mesec go zatemni neboto nad Evropa i po{iroko i sozdade, kako {to
ka`avme, vistinski mete` vo avionskiot soobra}aj.
Ovaa godina sli~ni nevolji na svetot mu donese i vulkanot vo ^ile, ~ii{to oblaci od pepel i ~ad go zatemnija
neboto duri vo Avstralija i na Nov Zeland. Kakva realna
nevolja go o~ekuva svetot vo bliska idnina i na ova pole?
Golema nevolja! [to }e se slu~i ako naedna{ izbijat pove}e
vulkani na razli~ni mesta na planetata Zemja - na istok, na
zapad, na sever i jug, i nekade vo nejzinite centralni delovi?
Site tie vulkani, zaedno so usvitenata lava, }e isfrlat vo
vozduhot i ogromni koli~estva pepel i ~ad i }e go zatemnat
neboto nad celata planeta, so {to, ne samo {to }e ja izmenat
nejzinata klima, tuku za podolgo vreme celosno }e go prizemnat celokupniot svetski aeroprevoz i aerotransport. Nema
avioprevoz na patnici, nitu avioprevoz na stoka. Katastrofa
za svetot, zar ne?
Ova ne e hipoteti~ki slu~aj ili pra{awe od tipot “[to
bi bilo koga bi bilo”, tuku realno pra{awe so koe ve}e
svetot se soo~uva. Tuka nema nikakva hipotetika, tuku o~igledna realnost, za{to taka ka`uva bibliskoto proro{tvo
koe go najavuva toj karakteristi~en znak za poslednite denovi, pred da nastapi “golemiot i slaven”, odnosno, “golemiot
i stra{en Gospodov den”: “{ikawe na dim”, odnosno, rigawe
na “stolbovi od dim”.
Bog ima svoja bogata riznica vo koja go ~uva svoeto
oru`je za boj vo “golemiot i stra{en Gospodov den” so
koe pravedno }e se presmeta so grevot i gre{nicite
Zemnite dlabini pretstavuvaat Gospodova riznica so
Gospodov arsenal od koj e zemeno oru`jeto {to e upotrebeno
pri uni{tuvaweto na pretpotopniot svet. Vo taa prigoda
vodata {to izbivala od zemjata se spoila so vodata {to pa|ala
odozgora i opustuvaweto bilo celosno.
Pred dve godini bevme svedoci na edna te{ka havarija
{to se slu~i vo Meksikanskiot zaliv. Nastana eksplozija na
edna od pove}ebrojnite platforma za eksploatacija na nafta
od morskoto dno vo toa podra~je. So meseci ne mo`ea da ja
zatvorat dupkata na dnoto na moreto, pri {to stotici iljadi
19
bareli nafta, namesto da se sobiraat vo cisterni, se izlija
direktno vo moreto i vo golema mera go zagadija. Postojat
mnogubrojni takvi platformi i na drugi moriwa vo svetot,
so ~ija pomo{ lu|eto sekoj den od morskoto dno vadat milioni bareli nafta. Sega{nite orkani, uragani, tajfuni, cikloni i cunami, ~ij{to intenzitet sekoj den se zgolemuva i,
spored bibliskite proro{tva prerasnuvaat vo katastrofi so
nemerlivi dimenzii, }e gi odduvaat site platformi {to gi
napravila i vo moriwata gi postavila ~ove~ka raka i ogromnite koli~estva nafta }e se izleat direktno vo moriwata.
Od druga strana, silnite zemjotresi i vulkani, {to go zafa}aat
i moreto, }e go ispokinat morskoto dno i seta nafta {to
le`i pod moreto celosno }e se izlee vo morskite vodi i
potpolno }e go uni{tat moreto. Da, taka ka`uvaat bibliskite proro{tva - zlo }e go pogodi i moreto i rekite, zlo }e
ja snajde vodata kako voda (Otkrov. 16,3-6).
Nezavisno od toa dali naftata le`i pod moreto ili na
drugi mesta vo zemjinata utroba, taa e mo}no oru`je vo Bo`jata
raka koe Bog }e go izvadi od svojata riznica kade {to go ~uva
za boj, }e go izvadi od pazuvite na zemjata i }e go upotrebi za
spravuvawe so grevot i gre{nicite vo posledno vreme. Naftata, kako relikt od pretpotopniot grev na pretpotopniot gre{en
svet mora da bide uni{tena taka {to Bog i nea }e ja upotrebi
pri uni{tuvaweto na grevot i postpotopniot gre{en svet.
Bog po svoja volja gi povikuva site sili na prirodata da
ja porazat i da ja uni{tat mo}ta na negovite neprijateli:
“Molwo, gradu, snegu i maglo, i vie viori, izvr{iteli na
negovata zapoved” (Psalm 148,8).
Koga neznabo`e~kite Amorejci se podignale da gi spre~at
Bo`jite nameri, Bog interveniral, frlaj}i od neboto “gradno kamewe” vrz neprijatelite na Izrael. Za golemata bitka
{to }e se odigra vo poslednite sceni od svetskata istorija,
prorokot ka`uva: “Gospod ja otvori svojata riznica i go izvadi oru`jeto na svojot gnev” (Eremija 50,25). “Si vleguval li
ti vo riznicite na snegot i si gi videl li sokrovi{tata na
gradot”, pra{uva Gospod, “{to gi ~uvam za smutno vreme, za
denot na bitka i vojna?” (Za Jov 38,22.23).
Opi{uvaj}i go uni{tuvaweto {to }e usledi koga }e odekne “silniot glas od nebesnata crkva”, velej}i: “Se svr{i!”,
pisatelot na Otkrovenieto ka`uva: “Grad, golem kako talant
(pote`ok od 30 kilogrami), padna od neboto vrz lu|eto” (Otkrovenie 16,17.21).
20
Neodamna svetot se soo~i so eden nov fenomen, nov spored
negovite dimenzii i mestopolo`ba. Stanuva zbor za fenomen
poznat kako “Haboob”, arapski zbor za peso~na luwa ili za
peso~na bura kakva {to obi~no se slu~uva vo podra~jeto na
Sahara i na Arapskiot poluostrov.
Slu{avme i gledavme kao na 6 juli 2011 g. ogromen peso~en
oblak celosno go pokri glavniot grad na Arizona, Phoenix.
Arizona e sojuzna dr`ava na Soedinetite Amerikanski
Dr`avi so mnogu pustinski predeli, so mnogu siten pesok i
prav. Meteorolozite ja izmerile goleminata na oblakot:
povisok od eden i pol kilometar, {irok i do 160 kilometri,
a se dvi`el so brzina od okolu 160 kilometri na ~as. Poradi
bezbrojnite toni pesok i prav vo vozduhot, vidlivosta bila
namalena, a negovite `iteli se `alele na ote`nato di{ewe.
Toj den avionskiot soobra}aj bil celosno zatvoren.
Realen, odnosno siguren zaklu~ok: I pustinite, a niv gi
ima mnogu nasekade vo svetot, se Bo`ja riznica vo koja Bog
~uva ogromen voen potencijal, svoe oru`je, {to go ~uva za
“velikiot den na Semo}niot Bog”, koga, kako {to naglasivme,
}e gi sreduva smetkite so grevot i gre{nicite.
Mo`no e poslednite viori vo svetot da dignat milijardi
toni pustinski pesok i prav vo vozduhot, celosno da go zatemnat neboto nad celata planeta i da sozdadat neviden haos i
mete` vo svetskiot aviosoobra}aj. Vo svoe vreme Bog pu{til
ogan od neboto i spalil dva grada, Sodom i Gomor, za nivnoto
opa~no bezzakonie. No mo`no e Bog da go premesti pustinskiot pesok od pustinite i so nego da gi zatrupa dene{nite
opa~ni gradovi {to li~at na Sodom i Gomor, i `ivi da gi
zapreta gre{nicite i nivniot grev so pustinski pesok.
Vo Biblijata imame zapis kako Bog ve}e go upotrebil
pravot kako svoe oru`je da go kazni faraonot i negoviot
narod za negovata drskost: “Toga{ Gospod mu re~e na Mojseja:
‘Ka`i mu na Arona: Pru`i go svojot stap i udri po zemjata,
i }e se pojavat komarci po celata egipetska zemja.’ Taka i
napravija: Aron go pru`i svojot stap i udri po pravot na
zemjata, i se pojavija komarci po lu|eto i po dobitokot; siot
prav na zemjata se pretvori vo komarci, po celata egipetska
zemja” (2. Mojseeva 8,16.17).
Za da gi kazni Egip}anite, Gospod siot prav vo Egipet go
pretvoril vo komarci, i so komarci vojuval protiv niv. Na
drugo mesto ~itame deka efikasna Gospodova vojska protiv
neprijatelite na negoviot narod bile bezbroj roevi opasni
str{leni od koi nemalo spas; a vo drugi prigodi gluvci, razni
21
drugi gloda~i i stra{ni zmii otrovnici (2. Mojseeva 23,28;
5. Mojseeva 7,20; 4. Mojseeva 21,6).
Navistina Gospod ima bogata riznica so golem arsenal
od najraznovidno i mnogu efikasno oru`je, isprobano vo minatoto, so o~igledna mo`nost obilno da go koristi i vo idnina.
Negova vojska i vojnici se komarcite, str{lenite, skakulcite,
bubalkite, `abite, gluvcite, zmiite... I koj mo`e da $ se
protivstavi na negovata vojska, da $ preodolee!?
I vodite vo sojuz i sprega so zemjotresite i vulkanite
protiv ~ove{tvoto!
Katastrofalni zemjotresi ja tol~at i s# pove}e }e ja tol~at, vulkani }e ja stol~at, a silni vodi }e ja dotol~at na{ata
planeta. Toa e stra{na sprega me|u trite najmo}ni prirodni
sili {to }e se ustremat protiv na{iot svet da go uni{tat.
“Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!”
(Isaija 24,17).
Da go pro~itame slednoto apokalipti~ko proro{tvo {to
go ka`al li~no na{iot Spasitel Isus Hristos koga go opi{uval “poslednoto vreme” i koga gi nabrojal znacite karakteristi~ni za “poslednite denovi” i za “krajot na svetot” (Matej
24,3.14; 28,20):
“]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a
na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na
morskite branovi. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go
ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se razni{aat... }e ima stravotii i golemi znaci na neboto” (Luka
21,25.26.11).
“Na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na morskite branovi.” - Taga i neizvesnost poradi bu~avata na morskite branovi! Kakva i od kade e taa bu~ava na
morskite branovi koja predizvikuva strav, taga i neizvesnost
kaj narodite? Cunamite od Indiskiot Okean od 26 dekemvri
2004 i od 4 maj 2008 godina, koi napravija pusto{ vo toj region, samo n# potsetuvaat na ona {to ni pretstoi. @itelite
vo tie predeli od svetot i sega `iveat vo postojan strav i
neizvesnost od novi, u{te postra{ni cunami. Ovaa, 2011 godina, so svoi o~i gi gledavme stravotiite {to gi predizvika
cunamito vo Japonija, taa ogromna sila na vodnata stihija kako
nosi s# pred sebe i ostava pusto{ zad sebe.
Ve}e gi ~itavme zborovite na apostol Jovan: “I nastapija molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana silen zemjotres,
22
kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na zemjata,
tolku golem i tolku silen zemjotres... I site ostrovi is~eznaa, i gorite ve}e ne se najdoa” (Otkrovenie 16,18.20).
Stra{no! Nastanuva raspad na planetata. Site ostrovi is~eznaa, gorite gi snema, planinskite masivi potonaa! Kade
is~eznaa ostrovite? Kade zaminaa planinskite masivi - Alpite, Kordilerite, Andite, Pirineite, Himalaite?... Tamu od
kade {to do{le, od kade {to nastanale so nabirawe na zemjinata kora, pri {to se sozdale ogromni ambisi vo koi se sobrale vodnite masi za vreme na potopot, formiraj}i gi moriwata i okeanite. A ako tie se vratat tamu od kade {to isplivale, vo morskite dlabini, toga{ kade }e zaminat xinovskite koli~estva voda od moriwata i okeanite?
Sekako, istisnati od svoite vekovni prostori vo koi
bile smesteni, tie se upatuvaat vo potraga po novi prostori
kade {to }e se smestat, }e gi preminat svoite mileniumski
granici i }e krenat vo osvojuvawe na kopnenite povr{ini, pri
{to nastanuvaat nevideni, katastrofalni poplavi so kakvi
{to na{ata planeta ne se soo~ila u{te od vremeto na potopot pred tolku iljadi godini vo koj izginalo s# `ivo na kopnoto, osven ona {to bilo smesteno vo Noeviot kov~eg.
Zna~i, nastanuva gigantska dinami~ka prostorna redistribucija me|u kopnoto i vodnite masi koi polnat novi
xinovski bezdni i ambisi, pri {to iljadnici brodovi i voeni
floti, so celokupniot voen arsenal {to go nosele vo sebe i mu
zadavale strav na svetot, }e potonat vo morskite dlabini, zaedno so milioni ~ove~ki `ivoti {to }e bidat `rtvuvani.
Mo`ni se i reverzii. Naukata tvrdi deka, na primer,
postoelo Panonsko More (i drugi moriwa) koi istekle i zad
sebe ostavile kotlini i ogromni ramnici, vo slu~ajov Panonskata Nizina. No, so ~estite silni tektonski naru{uvawa vo
zemjinata kora, mo`no e da se zatvorat klisurite i tesnecite
niz koi te~at rekite i povtorno, sega ve}e gusto naselenite
kotlini i nizini, da se pretvorat vo ezera i moriwa.
Sega{nite s# poza~esteni i posilni uragani, tajfuni,
cikloni i tornada, koi se rezultat na razdvi`enosta na samo
gornite sloevi na vodnite masi, pustat mnogu predeli na zemjata, ostavaj}i milioni lu|e bez domovi, uni{tuvaj}i ekonomii na celi regioni i odnesuvaj}i so sebe ogromen broj ~ove~ki `ivoti. No tie, kolku i da se silni, stra{ni i katastrofalni, se samo branovi vo kada ili branovi sozdadeni od
kamen~e frleno vo mirna voda sporedeni so pobesnetite vodni stihii koga, pod dejstvo na silnite zemjotresi, }e se
23
razni{aat i }e se krenat morskite abisali i ultra abisali
(najgolemite morski dlabini) koi }e predizvikaat stotici
metri visoki branovi, silni da navlezat i vo najdlabokite
predeli na kopnoto, ostavaj}i zad sebe pusto{. Tatne`ite i
silnite bu~avi na tie gigantski morski branovi, veli na{iot Spasitel, vlevaat otroven strav, sozdavaat taga, o~aj i panika kaj narodite. - Nesre}i so zaslepuva~ka sila i brzina,
najstra{ni, nenadejni i najmalku o~ekuvani! Ovie pustewa }e
se ni`at ednopodrugo. U{te nezakrepnat od edna, svetot go
poga|aat nizi drugi posledovatelni katastrofi. “Lu|eto }e
umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot”,
prodol`uva Toj.
“]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite... nebesnite sili }e se razni{aat!”
I nebesnite sili - nebesnite tela, kako {to ka`uvaat drugi prevodi - }e se razni{aat! Me|u tie nebesni tela {to }e
se razni{aat, Isus gi spomnuva sonceto, mese~inata i yvezdite,
a kon niv mo`eme da gi dodademe i kometite, meteorite, meteoritite i asteroidite (planetoidite). Zna~i, spored Hristovite zborovi, tie “}e se razni{aat”. [to zna~i toa? Toa
zna~i deka vo bliska idnina ~ove{tvoto, pokraj toa {to }e
se soo~uva so katastrofalni zemjotresi so ogromna razurnuva~ka mo} i so nevideni katastrofalni poplavi i vulkani,
i so drugi golemi i najgolemi nepogodi, toa }e se soo~i i so
~udni, neodgatlivi i kobni nebesni pojavi od koi }e go zafati
nezapametena panika. Eve go u{te edna{ integralno Isusovoto proro{tvo koe najavuva razni{uvawe na nebesnite tela:
“]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a
na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na
morskite branovi... }e ima stravotii i golemi znaci na neboto.
Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde
svetot, za{to nebesnite sili }e se razni{aat” (Luka
21,25.11.26).
Biblijata na svoite sveti stranici bele`i razni{uvawe
na nebesnite tela vo minatoto. Vo knigata na Isus Navin ~itame: “Vo onoj den, koga Gospod im gi predade Amorejcite na
Izraelovite sinovi, Isus Navin mu se obrati na Gospoda i
izvika pred Izraelcite: ‘Sonce, zastani nad Gavaon, i mese~ino, nad dolinata Ealon!’ I sonceto zastana, i mese~inata
se zapre s# dodeka narodot ne im se odmazdi na svoite neprijateli... I sonceto zastana srede neboto i ne se navali kon
24
zapad re~isi cel den. Nema{e takov den ni porano ni posle,
Gospod da se oyvie na ~ove~ki glas” (Isus Navin 10,12-14).
U{te ne{to! Imame zapis vo Biblijata, slu~aj koga sonceto se vratilo nazad. “Ezekija (car) go pra{a Isaija (prorok): ‘Po koj znak }e znam deka Gospod }e me izlekuva i deka
po tri dni }e vlezam vo Gospodoviot dom?’ Isaija odgovori:
‘Eve ti znak od Gospoda deka }e postapi kako {to ka`a: saka{
li senkata da odi napred deset stepeni ili deset stepeni nazad?’
Ezekija odgovori: ‘Lesno e da se pomesti senkata deset stepeni napred. Ne! Neka se vrati senkata deset stepeni nazad!’
Povika prorokot Isaija kon Gospoda i Gospod ja vrati senkata deset stepeni nazad na Ahazoviot son~ev ~asovnik” (2. Carevite 20,8-11).
Vo prviot slu~aj sonceto zastanalo srede neboto i ne se
navalilo kon zapad re~isi cel den, i mese~inata se zaprela!
Vo vtoriot slu~aj Gospod ja vratil senkata, go vratil sonceto
deset stepeni nazad! (Napomena: ovde ne treba vo igra da gi
voveduvame geocentri~nosta i heliocentri~nosta na na{iot
son~ev sistem, za{to Bog, kako tvorec na celata vselena, stoi
nad vselenskite zakoni, i po potreba Toj mo`e da go zapre ili
da go vrati nazad ne samo celiot son~ev sistem ili oddelni
negovi tela, tuku, ako zatreba, i celata vselena.)
Kako bi reagirale i {to bi pravele deneska nie i site
narodi na svetot koga nenadejno sonceto bi zastanalo srede
neboto i ne bi se pomestilo re~isi cel den i koga mese~inata
bi se zaprela; koga vo eden ubav son~ev den sonceto, postignuvaj}i go na pladne svojot zenit, namesto normalno i voobi~aeno da se spu{ta kon zapad, naedna{ da po~ne da se vra}a nazad,
kon istok!? Ili, pak, da prodol`i ~ekor napred, ~ekor nazad!?
Ili, {to e u{te postra{no, namesto da se dvi`i po svojata
voobi~aena mileniumska pateka istok-zapad, da po~ne da se
dvi`i po pateka sever-jug ili jug-sever!? Kakva nekontrolirana
panika bi go zafatila ~ove{tvoto od tie nevoobi~aeni
nebesni pojavi!? Koj mo`e da ja opi{e taa haoti~na sostojba
vo koja bi zapadnal na{iot svet? Lu|eto glave~ki i prekutrupa
}e baraat spas, no kade? Naukata, filozofijata, tehnikata i
seta ~ove~ka mudrost, vo tie migovi, koga ~ove{tvoto }e ja
zagubi po~vata pod nozete, napolno nemo}ni, mo`at samo da
se poklonat pred tie fenomeni, ne mo`ej}i da ni poslu`at
kako zasolni{te i pribe`i{te, bidej}i tie pojavi nau~no se
neodgatlivi i sprotivni na nau~nite fundamenti i ne
po~ituvaat nikakva ~ove~ka logika nitu pak se vklopuvaat vo
racionalnata ~ove~ka {ema na razmisluvawe.
25
Ova mo`e da se povtori, i sigurno }e se povtori, mo`ebi
na ist, a mo`ebi na drug na~in. ^itavme kako Hristos ka`uva: “]e ima stravotii i golemi znaci na neboto!”
Naskoro }e se soo~ime so ~udni, natprirodni pojavi na
neboto, stra{ni, postra{ni od koga i da e porano, pojavi od
koi zdivot }e ni zastanuva, od koi lu|eto }e se stapisuvaat i
}e umiraat od strav. Bog }e gi prezeme rabotite vo svoi race.
Nebesnite tela - sonceto, mese~inata, yvezdite, {to gi sozdal
Toj - }e zatreperat i }e se razni{aat pred negoviot pogled,
}e tancuvaat kako razigran kow vo racete na iskusen java~,
pravej}i ritmi~ki graciozni ~ekori napred-nazad, poigruvaj}i
se na toj na~in so neverstvoto na nevernicite i so grevot na
gre{nicite.
Vo vrska so nebesnite znaci, koi uka`uvaat na blizinata
na Gospodoviot den, a toa e vtoroto Hristovo doa|awe, da go
~ueme i proro{tvoto na prorok Amos 8,9:
“Vo toj den - govori Gospod Bog - }e napravam sonceto da
zajde na pladne, i }e ja zatemnam zemjata sred bel den!” - Sonceto }e zajde na pladne!? Zamislete, vo zapadnata hemisfera,
koga e den, pladne, naedna{, bez nikakvo navestuvawe, sonceto zao|a koga go postignuva svojot zenit, a se pojavuva vo isto~nata hemisfera, koga e no}, na polno}, ili obratno! - Kakvi
stresovi, povtoruvame, kakov strav, kakov u`as, kakva nekontrolirana panika kaj lu|eto!?
Da, sonceto }e zajde na pladne i }e izleze na polno} vo
vremeto koga Bog }e se vme{a vo gnasnata istorija na svetot i
koga }e go prezeme nejzinoto kormilo da go izbavi svojot narod i rabotite da gi privede kon kraj.
Biblijata bele`i i drugi nebesni fenomeni i pojavi
vrzani za nebesnite tela kako znaci koi mu prethodat na krajot. “]e poka`am znaci na neboto i na zemjata (veli Gospod),
krv i ogan i stolbovi od dim. Sonceto }e se pretvori vo temnina, a mese~inata vo krv, pred da nastapi golemiot i stra{en
Gospodov den!”... “Blizu e Gospodoviot den! Sonceto i mese~inata }e potemnat, yvezdite }e ja izgubat svojata svetlina...
neboto i zemjata }e se tresat, ama Gospod }e bide za{tita na
svojot narod” (Joil 2,30.31; 3,14-16).
“I vidov, koga Jagneto go otvori {estiot pe~at, nastana
silen zemjotres; sonceto pocrne kako strunena vre}a, a celata mese~ina se stori kako krv, i nebesnite yvezdi ispopa|aa
na zemjata. ... A neboto go snema kako svitok koga se smotuva;
i site gori i site ostrovi se pomestija od svoite mesta” (Otkrovenie 6,12-14).
26
“Vedna{ po stradawata vo tie denovi, sonceto }e potemni, mese~inata nema pove}e da sveti, yvezdite }e pa|aat od
neboto i nebesnite sili }e se rastresat” (Matej 24,29).
Znaci na neboto i na zemjata, krv i ogan; sonceto }e se
pretvori vo temnina, }e pocrne kako strunena vre}a (ne
obi~no, redovno i predvidlivo zatemnuvawe); mese~inata vo
krv; yvezdite }e ja izgubat svojata svetlina, }e pa|aat od neboto;
neboto i zemjata }e se tresat; neboto }e go snema kako svitok
koga se smotuva! - Stra{ni nebesni znamenija, zar ne! Neboto
se trese! Toa ne e zemjotres {to nie go poznavame, ne! Toa e
nebotres! Ne{to {to ~ove~ko oko ne videlo. Neboto }e se
svitka kako kniga, kako svitok! Zar e mo`no neboto da se svitka? Da, mo`no e. Isusoviot u~enik i apostol, Jovan, gledal i
videl kako neboto se svitkalo kako svitok! Nebesnite sili,
nebesnite tela }e se razni{aat, }e se rastresat!
Pred da bide razurnat Erusalim, na neboto se pojavile
stra{ni, kobni znamenija - neprirodna svetlina i oblaci od
bojni koli i silni vojski vooru`eni za boj. Se slu{ale glasovi
koi najavuvale horor, svirepi kole`i, krvoprolevawe.
“Na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi
bu~avata na morskite branovi!”
Da se navratime pak na ve}e spomenatata sprega na najmo}nite prirodni sili koi so seta `estokost }e se ustremat
protiv ~ove{tvoto za da go istrebat od zemjata, i popodrobno
da ja razgledame mislata za katastrofalnite poplavi, mislata
za bu~avata na silnite morski branovi od edna druga strana.
Da go analizirame kontekstot kade {to se nao|a ovaa misla:
“]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a na
zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na
morskite branovi. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go
ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se
razni{aat” (Luka 21,25.26). Da povtorime pak, ova se Hristovi
zborovi.
O~igledno e deka gigantskite morski branovi, cunamite,
i nivnata bu~ava, koi predizvikuvaat taga, neizvesnost i o~aj
kaj narodite, se povrzani so znacite na sonceto, na mese~inata
i yvezdite, i istite se predizvikani od nebesnite sili, odnosno tela, koi }e se razni{aat i rastresat.
Strav, taga i o~aj od gigantski razmeri kaj site narodi!
Pa|aweto na yvezdi (meteori) i zatemnuvaweto na sonceto i
mese~inata, bu~avata na morskite branovi, razni{uvaweto na
27
nebesnite tela, obvieni vo krv i ogan - tie nenadejni i ~udni,
tainstveni i nepredvideni, nepredvidlivi i neodgatlivi, natprirodni i kobni nebesni pojavi i znamenija, kako i drugite
katastrofi i kataklizmi {to gi opi{avme, }e predizvikaat
me|unarodna taga i stradawa {to }e go nateraat cel svet, site
narodi, da gi ostavat nastrana me|udr`avnite, me|ugrani~nite,
me|unacionalnite, rasnite, verskite i site drugi sporovi i
sudiri i da se pra{aat: “[to }e pravime sega?”
Na ~ove{tvoto }e mu se zakanuva celosno uni{tuvawe i
toa }e se obedini i }e bara na~in kako da se spasi od tie katastrofi, kako da pre`ivee. Toa ne }e znae {to da pravi. Hristos ka`uva deka toga{ “}e ima stravotii i golemi znaci na
neboto... golemo stradawe kakvo {to nemalo od sozdavaweto
na svetot, nitu pak }e ima. I ako ne se skratat tie dni, ne bi
se spasilo nitu edno telo. No zaradi izbranite, tie dni }e
bidat skrateni” (Luka 21,11; Matej 24,21.22).
Hristos ni ka`a deka “nebesnite sili (nebesnite tela) }e
se razni{aat”. Ako se razni{aat nebesnite tela, a spored
Hristovite zborovi sigurno }e se razni{aat, tie }e ja razni{aat i na{ata planeta, bidej}i taa opstojuva vo vselenata vo
me|usebna zaemna konstelacija so niv. Me|utoa, malkumina
znaat {to se slu~uva i {to mo`e da se slu~i vo taa nivna zaemna konstelacija. Dobro e da im dozvolime na astronomite, koi
go gledaat toj kontekst na soodnosi me|u nebesnite tela, da ni
objasnat {to mo`e da ja snajde na{ata planeta vo bliska idnina. Ova e mo{ne aktuelna tema denes, i na zapad lu|eto, ~itaj}i
gi izve{taite i informaciite na astronomite, gi zafa}a s#
posilna panika.
[to ni pretka`uvaat astronomite? Ni{to drugo osven
ona {to go pretka`al na{iot Spasitel Isus Hristos kako
znak na poslednoto vreme - deka nebesnite tela }e se razni{aat, a so toa }e ja razni{aat i na{ata planeta. Da gi pogledneme nivnite izve{tai!
Nau~nicite veruvaat deka nekoja kometa ili asteroid, so
pre~nik od 5 do 6 milji (desetina kilometri), vo minatoto se
sudril so zemjata, uni{tuvaj}i gi dinosaurusite na zemjata. Ako
takov asteroid bi padnal vo okean, ogromni branovi bi go
opustele krajbre`jeto vo toj del na svetot. Ako bi padnal na
kopno, bi podignal ogromni koli~estva pravovi kon neboto i
nad devedeset procenti od {umite na zemjata bi bile uni{teni
so globalna po`arna luwa. Celata zemjina topka bi bila
pokriena so temnina koja bi traela nekolku meseci. Asteroid so pre~nik od edna milja bi opustel cel eden kontinent.
28
Sudir me|u zemjata i asteroid so golemina na supertanker bi
zbri{al grad so golemina na Menheten.
Postoi golema verojatnost deka znacite na sonceto, mese~inata i yvezdite, {to gi pretka`al Isus, se povrzani so kometite, asteroidite i meteoritite.
Da se obideme malku podetalno da utvrdime {to bi se
slu~ilo koga planetata Zemja bi ja pogodila nekoja kometa,
asteroid ili nekoj golem meteorit.
Adventistite i drugite hristijani ne se edinstveni koi
deneska zboruvaat za krajot na svetot! Nau~nicite isto taka
se zainteresirani za ovaa tema. Da gi zabele`ime zborovite
na Donald Jeomans (Donald Yeomans), astronom vo laboratorijata NASA za lansirawe raketi vo Pasadena, vo Kalifornija, od prikazot na Wusvik: “Zemjata odi po svojata pateka okolu
sonceto niz roj od asteroidi... Porano ili podocna, na{ata
planeta }e ja udri nekoj od niv.”1
Wusvik ja podvlekuva blizinata na opasnosta, izvestuvaj}i deka “na 23 mart 1989 godina eden asteroid, so pre~nik od
polovina milja, ja odminal zemjata za samo 700.000 milji. Nikoj
ne go zabele`al kako doa|a; koga bi pominal samo {est ~asa
podocna, bi ja zbri{al civilizacijata”2.
Me|utoa, ne treba da odime tolku daleku baraj}i dokaz za
meteoritskata i asteroidskata aktivnost koja{to ja zagrozuvaat zemjata. Na 30 juni 1908 godina silna eksplozija nad
Sibir sramnila so zemjata 2.000 kvadratni kilometri {uma.
Vrvovite na urnatite drvja bile naso~eni sprotivno od epicentarot na eksplozijata. Bidej}i nemalo nikakov krater,
nau~nicite zaklu~ile deka nekoja kometa ili nekoj asteroid
eksplodiral nad po~vata.
“Ad Astra” pi{uva: “Koga kometa so golemina na onaa od
Sibir bi padnala deneska na nekoj tipi~no selski predel vo
Soedinetite Dr`avi, bi zaginale 70.000 lu|e, dodeka materijalnata {teta bi iznesuvala 4 milijardi dolari. Udar {to bi
pogodil nekoja urbana oblast bi ubil 300.000 lu|e i bi napravil {teta koja bi bila pogolema od 280 milijardi dolari”
(str. 32).
Dali e toa “Bo`ji arsenal” {to }e bide aktiviran protiv na{ata zemja? Samo Toj znae koga edna od ovie kometi
mo`e da skr{ne od svojata pateka vo nadvore{nite prostranstva na son~eviot sistem i po opredelena kriva linija da se
upati direktno kon zemjata. Ako se slu~i toa, za `itelite na
zemjata nema nikakvo zna~ewe male~kata razlika dali ovoj
nastan go predizvikal Bog ili Toj samo dozvolil da se slu~i.
29
Asteroid od {est milji
Pove}e za najrazurnuva~kite efekti predizvikani od
ogromnite branovi {to bi gi podignal asteroid od 6 milji koj
bi se urnal vo okean! Eve kako go opi{uva toa Newsweek:
“Koga asteroid od 6 milji bi go pogodil Meksikanskiot
Zaliv, toj bi sozdal bran visok 3 milji (nad 4,8 km). Devetstotini milji ponatamu (okolu 1.500 km), xinovskiot voden yid
s# u{te bi bil visok 500 metri. Takov asteroid bi predizvikal poplava vo Kanzas Siti” (str. 60).
Dali Isus mo`ebi rekol deka narodite }e bidat ispolneti so taga, so strav, zbunetost i vo neizvesnost poradi pa|awe na yvezdite? Ne, Toj rekol deka lu|eto }e bidat opfateni
so taga, strav i zbunetost poradi bu~avata na moreto i udarite,
razbivaweto na morskite branovi. Newsweek ka`uva deka asteroid vo okeanot navistina }e predizvika “morska bu~ava i
silni branovi (cunami)”. - Da, toga{ tie (moreto i branovite)
}e gi preminat svoite granici, navleguvaj}i so silni naleti
dlaboko vo kopnoto i ostavaj}i zad sebe pusto{.
Zna~i, planetata Zemja se nao|a na prag na kriza na vekovite kakva {to ne postoela na nea u{te od potopot, posledna
kriza, pridru`ena so zaslepuva~ki nesre}i i kolosalni,
galopira~ki katastrofi i kataklizmi, nenadejni, stra{ni i
neo~ekuvani. Isus pretka`al pa|awe na yvezdi, mra~ni denovi
i golemi branovi, cunami, ispla{en ~ove~ki rod, taga i mete`
me|u narodite (Luka 21,25.26), pretka`al vreme na seop{ta
nevolja koja }e go zagrozi opstanokot na ~ove~kiot rod.
Drugi znaci koi go najavuvaat krajot
“Prirodnite katastrofi se s# po~esti i po`estoki, kako
vo bogatite, taka i vo siroma{nite zemji, uni{tuvaj}i `ivoti, infrastrukturi, institucii i dr`avni bilansi. Toa e eden
eksploziven koktel koj mo`e da sozdade opasen vakuum na
podra~jeto na svetskata bezbednost... gladot i porastot na nivoto
na moreto se zakana za mirot i bezbednosta vo svetot”, izjava
na Ban Ki-moon, sekretar na Sovetot za bezbednost pri ON.
Vo pe~atot i vo javnite glasila s# po~esto se sre}avaat
napisi i izjavi na poznati lu|e od tipot: “Nasekade niz svetot zavladeaja sceni na katastrofi kako od filmovi!”
Na svetot s# e vo dvi`ewe. Zlokobni se znacite na vremeto. Ve}e se gledaat konturite na idnite stra{ni nastani. Se
podigaat viori. Koj mo`e da ja ~ita idninata? Kade e sigur30
nosta? Nema sigurnost vo ni{to {to e ~ove~ko i zemno. Lu|eto
brgu se redat pod znameto {to go izbrale. Vozbudeno ~ekaat i
gi posmatraat dvi`ewata na svoite voda~i. Na povidok se i
drugi znaci i znamenija koi galopiraat, silni megafoni koi
vikaat za da n# razbudat i da ni pomognat da gi vidime bleskotnite zraci na ve~nata zora {to ve}e rudee i go najavuva najgolemiot i najslaven nastan ne samo za na{ata planeta Zemja,
ami i za vselenata - vtoriot advent, skora{noto vtoro Hristovo doa|awe. ^itame del i od tie znaci {to gi ka`al na{iot
Spasitel, a gi zapi{ale evangelistite Matej i Luka vo svoite
evangelija: “]e ~uete za vojni i glasovi za vojni... }e se digne
narod protiv narod i carstvo protiv carstvo, i }e ima glad,
pomor...”; “narodite se razgnevija, no dojde i tvojot gnev...” (Matej
24,6.7; Luka 21,10.11; Otkrovenie 11,18).
1. Vojni
Naskoro na na{iot svet }e se slu~at ogromni promeni i
poslednite dvi`ewa }e bidat mnogu brzi. Svetot ne }e mo`e
da fati ~ekor so niv, izbezumen e i vo panika.
Na{iot Spasitel najavuva vojni i glasovi za vojni; se diga
narod protiv narod i carstvo protiv carstvo (dr`ava protiv
dr`ava). Nastapuvaat poslednite denovi koga “narodite se
razgnevija” poradi svoite neostvareni ambicii, pretenzii,
megalomanski `elbi i idei za regionalna i svetska dominacija
i, optovareni so istoriskoto minato, sega si gi ras~istuvaat
neras~istenite smetki, re{eni po sekoja cena da si go naplatat
dolgot i da se odmazdat za nepravdite {to im bile nanesuvani
so godini i vekovi.
Vo srcata na narodite besnee nezauzdan, jarosten gnev koj
}e blikne kako vulkan i svetot }e go pretvori vo op{to krvavo
popri{te na najstra{ni sudiri i kole`i, ~ii{to grozomorni sceni ne }e mo`e da gi opi{e nitu najve{toto ~ove~ko
pero. Gi ~itavme Hristovite zborovi koj ka`uva deka stravotii se pred nas od koi “lu|eto }e umiraat”.
Da go pro~itame i slednoto proro{tvo od Apokalipsata:
“Toa se demonski (|avolski) duhovi, koi pravat ~uda i odat kaj
carevite na celiot svet za da gi soberat za vojna vo velikiot
den na Semo}niot Bog... I gi sobraa na mesto evrejski nare~eno Armagedon” (Otkrovenie 16,14.16).
[to zabele`uvame? \avolskite duhovi “odat kaj carevite
na celiot svet” - ne samo kaj oddelni narodi, tuku kaj narodite na cel svet “za da gi soberat za vojna” - ne na mirovna kon31
ferencija, ne da pregovaraat za mir, tuku gi sobiraat za vojna, gi sobiraat za da vojuvaat edni so drugi do istrebuvawe i,
kako {to rekovme, edna{ za sekoga{ da si gi ras~istat neras~istenite smetki, da si gi naplatat nenaplatenite dolgovi. Toa
e onoj pro~uen apokalipti~ki Armagedon koj go sre}avame i
vo voenata terminologija so koj voenite stratezi ja ozna~uvaat
poslednata re{ava~ka bitka na ovaa zemja, za kone~na presmetka me|u narodite, bitka koja }e gi frli vo senka site dosega{ni bezbrojni krvavi, surovi i svirepi vojni i bitki {to
se vodele na ovaa zemja.
Se la`eme sebesi i drugite ako mislime deka na na{ata
planeta Zemja }e nastapi era na mir, deka dr`avnicite }e
uspeat svetot da go vovedat vo mirno pristani{te kade {to
nema buri i luwi. Gi cenime i sesrdno gi poddr`uvame nastojuvawata i naporite na blagorodnite svetski voda~i koi so seta
sila se trudat da obezbedat traen i stabilen mir vo svetot,
no Biblijata zboruva poinaku za nivnite rezultati: “Koga }e
velat ,mir i bezbednost’, toga{ nenadejno }e se urne vrz niv
pogibel, kako porodilni maki kaj bremena `ena, i ne }e mo`at
da izbegaat” (1. Soluwanite 5,3).
Gledaj}i go toa stra{no vreme, prorokot Eremija izviknuva: “Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se kine!
Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu{am zvuk
na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustuva” (Eremija
4,19.20).
Golem nemir gi zafatil narodite, svetot e kako zovrieno more; ogromna lavina od neskrotliv gnev, svirepa omraza,
voen duh i poriv za me|usebna odmazda se zakanuva napolno da
go istrebi ~ove{tvoto.
Vremeto e zajazleno, svetot e voznemiren, idninata e besperspektivna, neizvesna i mra~na; ~ove{tvoto e dezorientirano, ~ovekot e ispla{en, sostojbata e haoti~na, o~ajna i, kako
{to ka`avme, s# vo svetot vrie kako vo kotel.
Od kade seto ova? Dali ovaa te{ka sostojba, ovoj sesvetski
vrie`‘ ni padna od neboto vo vid na kisel do`d ili ni nikna od
zemjata kako grd plevel? Ne! Od neboto ne pa|aat problemi,
nitu pak tie niknuvaat od zemjata. Lu|eto sami si sozdavaat
horori i nevozmo`ni sostojbi za pre`ivuvawe. Zo{to? Zatoa
{to ~ovekot ja gubi svojata ~ove~nost i site ~ove~ki kvaliteti {to go odlikuvaat kako ~ovek i s# pove}e stanuva ne~ovek.
Narodite se odnaroduvaat i odroduvaat, lu|eto se ot~ove~uvaat
i obes~ove~uvaat, se praznat od svoite vnatre{ni vrednosti i
se pretvoraat vo prazna ~erupka bez vnatre{na sodr`ina. I
32
tokmu toa e pri~ina za ova dene{no zajazleno vreme i za ovoj
vrie` vo svetot.
Bo`jata kniga, Biblijata, poslednite denovi i krajot na
svetot gi povrzuva so “te{ki vremiwa” koi nastanuvaat kako
rezultat na ~ove~kata ne~ove~nost i negovata ot~ove~enost,
prika`uvaj}i ni ja moralnata slika na poslednoto ~ove~ko
pokolenie koe }e `ivee vo tie denovi: “Znaj go ova: vo poslednite denovi }e nastapat te{ki vremiwa, za{to lu|eto }e stanat
sebi~ni, srebroqupci, faleni~ari, gordelivi, pcuja~i; nepokorni na roditelite, neblagodarni, nesveti, bez qubov, nepomirlivi, zlobni, klevetnici, izbuvlivi, svirepi, neprijateli
na dobroto, predavnici, bezobyirni, nadueni, pove}e slastoqubivi otkolku bogoqubivi; ... ispolneti so sekakov vid nepravednost, pakost, al~nost, zlobnost; polni so zavist, ubistva, raspravii, lukavstva, podmolnost, ozboruva~i, ... bogomrsci, drski, nadmeni, ... izmisluva~i na zla, ... bez razbirawe,
verolomnici, nemilosrdni; ... polni so bludstvo, ne~istota,
besramnost, idolopoklonstvo, vra`awe, neprijatelstva, prepirki, qubomora, izliv na lutina, ... nesoglasuvawe, delbi, ... pijanstvo, razuzdani gozbi...” (2. Timotej 3,1-5; Rimjanite 1,29-31;
Galatite 5,19-21)
Toa e realna slika za dene{niot ~ovek, za dene{noto
pokolenie koe `ivee vo proro~kite “posledni denovi”, koga
}e nastapat “te{ki vremiwa”, koga lu|eto }e bidat proniknati
so ekstremna sebi~nost, so egoizam i so nevidena zloba i pakost, koga nikoj ne }e mo`e so nikogo, koga sekoj sekomu ne{to
mu dol`i, mu pre~i, so postojana tendencija sekoj sekogo da
go potisne i da go turne od patot. Vreme na sestrana nenasitnost i karierizam, krupen ras~ekor me|u nerealnite `elbi i
mo`nostite, nesoodvetstvo me|u planiranoto i nepostignatoto, me|u o~ekuvanoto i neostvarenoto, {to e pri~ina za luta
`alost i za dlaboko nezadovolstvo.
“O kutar ~oveku, grevot od tebe napravi deformirano
~udovi{te! Bog te sozdade ‘malku pomal od angel’, a grevot te
napravi malku podobar od |avolot”, }e ka`e Xozef Alejn, a
ruskiot poet Josif Brodski }e go dopolni: “^ovekot e postra{en i od svojot kostur.”
Nie se nao|ame vo `elezen period od svetskata istorija.
Neprijateli sme edni na drugi. Omrazata e vo silen podem, ~ija{to geneza e rasna, religiozna, nacionalna, politi~ka, ideolo{ka... Taa omraza e izvor na sudiri, na odmazda, na vojni...
Svetot e zafaten so golemi nevolji ~ij{to kraj e nepredvidliv.
Stradawata i nevoljite na svetot, kako {to ka`avme, ne
33
doa|aat nitu od neboto nitu pak niknuvaat od zemjata. Nivnata geneza le`i vo samite nas. Nie sme toj permanenten izvor
na sudiri {to vodat vo period na neviden varvarizam koga
lu|eto eden na drug }e si gi vadat o~ite i }e vojuvaat edni so
drugi do istrebuvawe.
“Od kade se vojnite i od kade se karanicite me|u vas?”, pra{uva apostol Jakov, i prodol`uva: “Ne doa|aat li od va{ite
pohoti {to vojuvaat vo va{ite organi?... Zavidlivi ste i ne
mo`ete da dobiete; zatoa se borite i vojuvate... Barate so lo{i
celi, za da go tro{ite na va{ite pohoti” (Jakov 4,1-3).
Vo na{eto o~ajno, besperspektivno vreme, mladite, pa i
postarite, za da pobegnat od realniot `ivot i svet, za da se
rastovarat od prete{kiot sekojdneven tovar {to gi pritiska
i od pesimizmot {to gi proniknuva, i za nekolku miga da
do`iveat makar i prividna sre}a, posegaat po droga, {to gi
vodi vo u{te pogolem o~aj, ~emer i jad, strupoluvaj}i gi vo
ambis od koj re~isi nema izlez.
Vo 2002 godina proceneto e deka 19,5 milioni Amerikanci koristat zabraneta droga. Me|u mladite od 12-17 godi{na
vozrast 11,6 procenti koristat zabraneta droga. Drogata, vo
sprega so kriminalot i terorizmot, koi vo golema mera proizleguvaat od nea, se pove}e od rak-rana koja go uni{tuva tkivoto
na ~ove~koto op{testvo, rak-rana koja stanuva s# pote`ok
svetski problem so koj te{ko se spravuvaat i dr`avite, za{to
ne retko vo niv se involvirani i zad niv stojat visoki funkcioneri na oddelni vladi, pa i celi vladi na oddelni dr`avi
za da gi postignat svoite politi~ki i koj znae koi s# drugi
celi. Zna~i, svetot se soo~uva so organiziran i so dr`aven
terorizam i kriminal, koi ja potkopuvaat stabilnosta i vodat vo vojna. Toa e orudie vo racete na iljadnici mo}nici koi
kontroliraat mnogu profitni oblasti od `ivotot so visoki
finansiski efekti, zbogatuvaj}i se ne~esno na smetka na
najobi~nite lu|e i siromasite. Situacijata na ova pole e
dramati~na. Problemi, problemi, problemi na site strani!
Kako {to rekovme, i da povtorime - silen podem na kriminal, vojni, terorizam, korupcija, razvod na brakovi, sira~iwa,
ubivawe, siluvawe, maltretirawe, droga - i spisokot odi vo
beskone~nost. Pravniot sistem ve}e re~isi i ne funkcionira
vo op{testvata vo koi vladee zakonot na posilnite i pobogatite. Mito i korupcija go proniknuvaat cel svet.
Ekonomijata vo svetot e vo kriza. Najgolemite ekonomski
sili, kako {to se SAD, Japonija i drugi, se vo stra{ni
dolgovi, a nekoi i vo kolaps. Nerazvienite zemji i da ne gi
34
spomenuvame. Golemite politi~ki i ekonomski promeni ne
donesoa golem napredok vo isto~nite zemji. Zatoa cveta crnata berza, {vercot, ekonomskiot kriminal, kra`bite itn.
Nema ve}e ekonomska stabilnost i ramnopravnost. Razlikite
me|u bogatite i siromasite e s# pogolema...
Mnogu pogolemo e mnozinstvoto lu|e koi gr~ovito se borat so ekstremna siroma{tija, so nemo`nost da pre`iveat,
{to kaj niv sozdava dlaboki depresii, silni frustracii i
negativen naboj, neprekratna potencijalna podgotvenost za
odmazda, za nemir i bunt protiv ograbuva~ite koi go steknale
toa bogatstvo na nivna smetka vo “poslednite denovi”, kako {to
ka`uva apostol Jakov vo svoeto poslanie: “Ajde sega, vie bogati, pla~ete i lelekajte za nevoljite {to idat na vas. Va{eto
bogatstvo izgni i molci ja izedoa va{ata obleka. Va{eto zlato i srebro ’r|osaa, a nivnata ’r|a }e bide svedo{tvo protiv
vas i kako ogan }e gi goltne va{ite tela. Va{eto bogatstvo
go natrupavte vo poslednite denovi. Ete, zarabotkata na
rabotnicite, koi gi o`naa va{ite nivi, {to vie im ja zadr`avte, i vikotnicite na `etvarite, dojdoa do u{ite na Gospoda nad vojskite. Na zemjata `iveevte rasko{no i razuzdano; gi
zgoivte svoite srca kako za den na klawe. Go osudivte, go
ubivte pravednikot, a toj ne vi se protivi” (Jakov 5,1-6).
Lu|eto moralno se obezli~uvaat i se pretvoraat vo surovi
despoti, vo krvolo~ni yverovi koi nikakov zakon nitu koja i
da e zemna sila }e mo`e da gi skroti. Koj mo`e da obezbedi mir
za takvi i so takvi lu|e vo ~ie{to srce besnee vojna? A ako ima
vojna vnatre vo srceto, }e ima vojna i nadvor vo svetot.
Humanost. Humanosta ne samo {to ne napreduva nitu za edna
peda, tuku se pojavuvaat ~udni patopsiholo{ki sindromi kaj
celoto ~ove{tvo. Sekoj den s# pove}e raste apatijata, depresijata, me|unacionalnata i me|u~ove~kata omraza. S# pogolem
e brojot na u`asni i gnasni masakri i zlostorstva. U`asna e
i samata pomisla, a kamoli da se vidi {to s# se podgotveni da
napravat nekoi bolni umovi. S# pove}e ima psihi~ki naru{uvawa, duri i me|u prose~noto naselenie.
Onaa malku preostanata ~ove~nost vo normalniot `ivot
denes s# pove}e is~eznuva. Kom{iite, osobeno vo gradovite, ve}e
i ne se poznavaat. Brakovite se vo stra{na kriza, rodninite
retko nekade se soglasuvaat, prijatelstvata se retki, osven vo
slu~aj na zaedni~ki interesi, a jazot me|u generaciite roditelite i decata - s# pove}e raste. Vo seto toa nema ni zbor
za nekoja humanost i ramnopravnost vo koja sekoj }e zema kolku
35
{to mu treba, a da proizvodi kolku {to mo`e. Ednakvosta,
bratstvoto i edinstvoto se poka`aa samo kako utopija.
Moralot. Site dosega{ni sistemi na svetskiot moral definitivno padnaa vo voda i se pogazeni od porastot na pornografijata, prostitucijata i site oblici na perverzija (lezbijstvo, homoseksualnost, sodomija itn.). Vo javnosta sosem
malku se diga glas protiv toa. Istoto javno i mo{ne nastoj~ivo i silno go promoviraat najgolemite filmski kompanii,
svetskite spisanija, u~ili{tata i drugite masmediumi.
Denes re~isi i da nema mladi koi ve}e od 12-13 godini
nemale seksualni iskustva. Duri i vo vospitno obrazovnite
institucii toa se prifa}a kako normalna pojava. Mnogu roditeli isto taka toa go prifa}aat duri i so odobruvawe. Me|utoa,
posledicite glavno se te{ki psihi~ki frustracii, vonbra~na
bremenost, prostitucaja, silexistvo, seksualno manija{tvo,
kako i golem procent na samoubistva. Vo takviot sistem brakot se smeta za zastarena ustanova, a semejniot `ivot za nadminat. Sekako, nekoj stoi zad seto toa.
Na{iot svet napravi krupni nau~no vselenski i tehni~ki is~ekori, no moralno napolno e degradiran.
2. Se raspa|a jatkata na op{testvoto - semejstvoto
Vo kontekstot na proro{tvata za poslednoto vreme gi
priveduvame i slednite Hristovi zborovi: Se diga tatko protiv sin i sin protiv tatko, majka protiv }erka i }erka protiv majka, svekrva prtiv snaa i snaa protiv svekrva (Luka 12,53),
sekoj sekomu mu e vinoven i se diga sekoj protiv sekogo... Pukaat ven~alnite prsteni i se raspa|a brakot, taa najintimna
~ove~ka zaednica od Boga predvidena i dadena za dobro na ~ovekot. Mladite vo brak stapuvaat so rajski pretstavi za bra~niot
`ivot, so idila i soni{ta za raj na zemjata, so ogromni, optimisti~ki i kopne`livi o~ekuvawa za sre}a so najvisoki dostreli, a brakot go napu{taat jadosani, iznevereni, so ~emer, so
silen bes i vojna vo srceto. Se raspa|a semejstvoto, jatkata na
op{testvoto, se raspa|a ~ove~kata zaednica, se raspa|a svetot.
Da gi slu{neme ovie statisti~ki podatoci za razvod vo
svetot. Rusija ima najgolema stapka na razvod - okolu 60 procenti od brakovite zavr{uvaat so razvod. Soedinetite Dr`avi se na vtoro mesto so 51 procent na razvod, {to zna~i pove}e od edna polovina od brakovite vo Amerika propa|aat.
36
[vedska, Norve{ka i Velika Britanija ne zaostanuvaat mnogu,
so stapki na razvod od 48, 44 i 42 procenti. Bolno vistinito,
brakovite se vo nevolja. A koga brakot trpi, koj u{te e pogoden? Sekako, decata! Samo vo Soedinetite Dr`avi brojot na
deca {to `iveat so eden roditel se zgolemil od 10 procenti
vo 60-tite godini na minatiot vek na re~isi 30 procenti vo
2000-tata.
Decata od dom so eden roditel imaat pove}e zdravstveni
problemi, pogolema sklonost kon samoubistvo, kon emotivni
i mentalni sostojbi i dva pati pove}e izgledi da razvijat psihijatriski naru{uvawa i zavisnost od droga vo odnos na drugite
deca. Sekako, ako go imate Isusa, toa ne mora da bide taka.
3. ]e ima glad
“Nasproti pomo{ta, vo Afrika s# pove}e begalci, gladni, `edni i bolni” - ~itame vo pe~atot i slu{ame vo javnite
glasila.
Spored proro{tvoto, “poslednite denovi”, pokraj drugite nevolji, }e gi pritiska i te`ok glad, lamja koja se zakanuva
da go goltne ~ove{tvoto!
Prekumerna naselenost: Nau~nicite predupreduvaat na
eden od serioznite problemi: problemot na populacijata koja
s# pove}e raste vo siroma{nite zemji.
Institutot za populacija go opi{uva nagliot porast na
naselineto vo siroma{nite zemji na svetot kako “najiten globalen demografski problem”. Svetskata populacija za prvpat
go dostignala brojot od edna milijarda vo 1830 godina. No,
slu{nete go ova! Bilo potrebno da pominat samo 100 godini
taa dvojno da se zgolemi, na 2 milijardi do 1930 godina, i samo
u{te 30 godini - do 1960 godina, da go postigne brojot od 3
milijardi. Vo minatite 50 godini globalnata populacija porasnala za pove}e od 250 procenti, taka {to denes taa brojka
ve}e se pribli`uva kon 7 milijardi. Sega vkupniot broj na
svetskoto naselenie godi{no se zgolemuva za 80 milioni, {to
zna~i, za desetina godini svetskoto naselenie }e se zgolemi
za u{te edna milijarda novi du{i koi treba da se prehranat.
Vo svetot u{te sega se ~uvstvuva evidenten nedostig od hrana
i dr`avite ve}e gi zafa}a panika poradi toa. @alosen e faktot {to zemjite koi najmnogubrojno rastat ne se vo sostojba
da go prehranat svoeto naselenie. Se pra{uvame, kako }e se
spravi Indija so svoite pove}e od edna milijarda `iteli duri
i vo bliska idnina? Ili nejziniot sosed, Kina? ]e mo`at li
da nahranat tolkavo mno{tvo gladni usti?
37
Mnozina vo siroma{nite zemji i sega umiraat od glad i
od neishranetost, a {to li }e se slu~i vo idnina, vo takva nesigurna idnina kakva {to go o~ekuva svetot? Bog da ni e na
pomo{!
Ne e na{a namera ovde da naveduvame nekakvi statisti~ki
podatoci i brojki za brojot na lu|eto i decata koi gladuvaat
i koi dnevno ili godi{no umiraat od glad, za{to takvi podatoci sekojdnevno objavuvaat dnevniot pe~at i izve{taite na
svetskite organizacii zadol`eni za sledewe na taa problematika. Na{ite ~itateli postojano se bombardirani so takvi
informacii od mas-mediumite.
Na{a cel i obvrska pred na{ite ceneti ~itateli e da
uka`eme na bibliskite proro{tva koi ka`uvaat deka }e ima
glad, vremenski lociran i povrzan so poslednite denovi,
damoklov me~ koj visi nad glavite ne na milioni, tuku na milijardi lu|e denes vo svetot. Gladot e problem koj go ma~i i mu
zadava strav na celoto ~ove{tvo, za{to stanuva univerzalen
problem koj, spored proro{tvoto, }e ja zafati celata planeta, a ne samo oddelni delovi ili regioni na Afrika i na
zemjite na Tretiot svet.
Proro{tvoto za glad e dadeno vo kontekstot so drugite
proro{tva i se javuva vo zaemna sprega so niv - so zemjotresite, so poplavite i su{ite i so drugite nepogodi i katastrofi
{to }e ja pustat na{ata planeta.
“Prokletstvo ja progoltuva zemjata... “Opusto{eno e poleto, taguva zemjata, oti e uni{teno `itoto.” “Site drvja po
poleto se isu{ija; poradi toa i radosta kaj sinovite ~ove~ki
is~ezna.” “Izgnieni se zrnata vo svoite lu{pi, zapusteni se
`itnicite.” “Ete, stenka dobitokot, na`aleni odat stadata
goveda, za{to nema za niv pasi{te... bidej}i sekna vodata vo
potocite i ogan gi izgore pasi{tata...” “Pesnite crkovni vo
onoj den }e se pretvorat vo ridawe, veli Gospod Bog; }e ima
mnogu trupovi, }e gi frlaat nasekade mol~e{kum” (Isaija
24,6-9; Joil 1,10-12.17-20; Amos 8,3).
Zemjata e te{ko bolna, smrtno raneta. Nejziniot stopan,
~ovekot, krajno nesovesno stopanisuva so nea. Bezmilosno ja
iskoristuva i maksimalno ja iscrpuva i ograbuva, bez da ja
neguva. Grdo go izvalkal nejzinoto lice. Nasekade ja dup~i za
da izvadi {to pogolemi koli~estva jaglen i nafta od nejzinite
pazuvi; vo nejzinite podzemni laboratorii aktivira nuklearni bombi so ogromna sila, ~ii{to gigantski eksplozii vr{at
tektonski naru{uvawa vo nejzinata kora i ja voznemiruvaat
nejzinata utroba. Lu|eto bezmilosno gi se~at nejzinite {umi,
38
ja zagaduvaat nejzinata po~va, nejzinite vodi i vozduhot, bez da
$ dadat vreme i mo`nost da zdivne i da zakrepne od tie silni,
a mo`ebi i posledni udari {to $ gi nanesuvaat sekoj den, i da
se regenerira. ^ovekot see prokletstvo na zemjata, a bara taa
da mu vozvrati so blagoslov, {to ne e mo`no. Toj ja se~e
grankata na koja sedi.
Isaija 51,6 ka`uva: “Zemjata }e ostaree kako obleka.” Planetata se nao|a na rab na ekolo{ka propast. [umite, energijata i zemjata se tro{at mnogu pobrgu otkolku {to zemjata
mo`e da se obnovuva. Prirodnite sredstva na zemjata se kako
“kup pari od koj sekoj graba so zatvoreni o~i, no toga{ kupot
is~eznuva.” Toa e vistina. Zemjata staree. Okolinata e zagadena. Se tro{at prirodnite resursi, a lu|eto umiraat od glad
poradi nedostig od hrana i voda.
Samo eden Boing 707 pri preletuvaweto preku Atlantikot
tro{i 35 toni kislorod. A kolku iljadnici avioni, i posilni
od Boing 707, sekoj den krstosuvaat pod nebesniot svod, i kolku
iljadnici toni kislorod tro{at samo tie! A kade se onie
silni milioni koli so motori so vnatre{no sogoruvawe koi
sogoruvaat bezbroj toni nafta sekoj den, za {to tro{at basnoslovni koli~estva kislorod. Zgora na toa, tuka se bezbrojni fabriki, termocentrali i drugi kapaciteti i bezbroj
milijardi `ivi su{testva koi neprekratno tro{at kislorod.
Za da se regenerira toj potro{en kislorod, potrebni se golemi povr{ini {uma, {to, za `al, s# pomalku gi ima.
Is~eznuvaat do`dovnite (vla`nite) {umi na zemjata.
Nau~nicite ni ka`uvaat deka do`dovnite {umi nekoga{
pokrivale 14 procenti od zemjinata povr{ina, no sega se namaleni na samo 6 procenti. Ako uni{tuvaweto prodol`i so
sega{nata brzina, ostatokot od do`dovnite {umi }e is~ezne
za pomalku od 40 godini.
Od ekonomski pri~ini, na{ata planeta sekoja godina gubi
iljadnici kvadratni kilometri {uma, a kako rezultat na s#
poizobilnite kiseli do`dovi i drugi neizle~livi bolesti,
polovinata od preostanatiot del na rastitelniot svet e
zabolen od smrtonosni bolesti. - Stra{no, zar ne? Naskoro
na{ata, nekoga{ zelena i prekrasna planeta, }e stane napolno gola, grda pustina, na koja }e nema dovolno koli~estvo
kislorod za di{ewe i na koja te{ko }e se `ivee. Uni{teni
se iljadnici vidovi `ivi su{testva i sekoj den prodol`uva
nivnoto uni{tuvawe - is~eznuvaat mikroorganizmi, insekti,
ptici, `ivotni... koi ja krasat na{ata planeta so svojata ubavina i milna muzika. Se predviduva deka re~isi polovina od
39
`ivotinskite vidovi na svetot mo`at da bidat uni{teni ili
dovedeni vo seriozna opasnost vo tekot na slednite dvaesetina godini.
Bidej}i e naru{en standardniot sostav na vozduhot vo
polza na jaglerodniot dioksid i drugite sostojki na smetka na
kislorodot, naru{en e i mileniumskiot standarden temperaturen re`im na atmosferata, pri {to postojano globalno se
zgolemuva temperaturata na celata planeta, predizvikuvaj}i
pri toa katastrofalni posledici - redistribucija na toplotnata energija na planetata, vo ~ii{to ramki se pomestuvaat
granicite na vekovno utvrdenite klimatski pojasi, i nastanuva intenzivno topewe na lednicite smesteni daleku vo severnite i ju`nite predeli i alarmantno poka~uvawe na nivoto
na moreto koe }e pribere vo svoite pazuvi bezbroj primorski
gradovi i poniski krajbre`ni oblasti.
Da go spomeneme ovde i efektot na staklena gradina koj
im zadava silni glavobolki na lu|eto i nagloto {irewe na
granicite na pustinskite predeli koi za kuso vreme }e progoltaat celi dr`avi vo Afrika i na drugi mesta.
Drasti~nite promeni vo klimatskiot re`im na na{ata
planeta predizvikuvaat i katastrofalni su{i, ~ii{to posledici gi ~uvstvuvaat milioni lu|e vo cel svet. Presu{uvaat izvori,
bunari, reki i ezera, i mnogu plodni predeli preminuvaat vo
pusti, bezvodni i neplodni mesta, nepogodni za `iveewe.
Su{ite od svoja strana se izvonredna po~va za kolosalni
bezmilosni po`ari {to besneat niz cel svet i goltaat stotici iljadi kvadratni kilometri {umi za koi bile potrebni
stotici godini da izrasnat, ostavaj}i zad sebe sogoleni planini i predeli, {to e ogromna, nenadomestliva {teta i mnogu
grda i ma~na gletka. Se soo~uvame so takvi nenadejni po`ari
koi se razgoruvaat nasekade i koi nikakov ~ove~ki napor ne
}e mo`e da gi ugasi. ]e gori prirodata, no i najubavite palati }e gi golta ogan.
Na{ata sina planeta Zemja, sina poradi izobilnite
koli~estva voda, ve}e ~uvstvuva evidenten nedostig od ~ista
voda. Ka`avme deka nejziniot stopan, ~ovekot, krajno nesovesno
stopanisuva so nea. Grdo go izvalkal nejzinoto lice. Vo golema mera ja o{tetil nejzinata po~va i vozduhot, gi uni{til
nejzinite {umi i `ivotni, gi zagadil nejzinite vodi. Za intenzitetot na zagadenosta na vodite re~ovito zboruva podatokot deka pesticidi se pronajdeni i vo jajcata na antarkti~kite pingvini. Ve}e denes mnogu mali koli~estva na ~ista
voda za piewe mu stojat na raspolagawe na ~ovekot, a i tie mali
40
koli~estva sekoj den u{te pove}e se namaluvaat, taka {to
vodata, pove}e otkolku hranata, stanuva problem broj eden za
mnogu regioni vo svetot i izvor na sudiri me|u mnogu narodi.
Zna~i, pokraj gladot, kako znak na poslednoto vreme,
nedostigot na voda - `edta - e u{te pogolema lamja {to mu se
zakanuva na na{iot svet.
Od druga strana, kako rezultat na globalnite klimatski
promeni, mnogu podra~ja na svetot dobivaat pregolemi koli~estva vodni talozi koi predizvikuvaat stra{ni poplavi koi
sobiraat silen danok - ostavaj}i zad sebe svoeviden pusto{.
Nastanuvaat i pomerawa i dislokacii na toplite morski
strui, a toa, pak, generira silni klimatski promeni vo celi
regioni.
Ovde sakame da uka`eme na proro{tvoto spored koe Bog
}e go povika na odgovornost ~ovekot poradi negovoto nesovesno stopanisuvawe so zemjata {to mu ja stavil na raspolagawe koga mu zapovedal “da ja obrabotuva i da ja ~uva” (1. Mojseeva 2,15). - Da ja ~uva, ne da ja uni{tuva. Porakata e jasna:
Bog “}e gi uni{ti onie {to ja uni{tuvaa zemjata” (Otkrovenie 11,18).
4. Pomori
Vo “poslednite denovi” ~ove{tvoto }e go ma~at pomori
i bolesti - ka`uva na{iot Spasitel. I toa e eden od znacite
koj uka`uva na blizinata na krajot. To~no e deka otsekoga{
imalo bolesti i epidemii koi mnogupati vo istorijata desetkuvale oddelni narodi i celi regioni na svetot. ^umata od
minatite vekovi, koja zadavala strav i trepet kaj narodite,
nemo}ni da se spravat so nea, i denes se prika`uva so skelet
na `ena nametnata so crnina i so kosa vo rakata koja kosi i
uni{tuva. Lu|eto vo minatoto stoele nemo}ni i pred tuberkulozata i pred mnogu drugi bolesti za koi denes se veruva deka
se pod kontrola. No, kolku i da bile opasni i stra{ni tie
bolesti od minatoto, sporedeni so onie so koi }e se soo~uva
~ove{tvoto vo “poslednite denovi”, vo najmala raka se bezna~ajni.
Proro{tvoto najavuva silni bolesti od koi }e se poviva, }e stenka i ofka ne samo ~ove{tvoto, ami i `ivotinskiot
i rastitelniot svet. “Prokletstvo ja golta zemjata” - ka`uva
Bo`jiot prorok (Isaija 24,6).
Spomenatite bolesti od minatoto, za koi se veruvalo deka
}e bidat zakopani vo arhivite na sovremenata medicina, denes
41
se vo podem. A soo~eni sme i so novi, vo minatoto nepoznati
bolesti, pred koi i najsovremenata medicina stoi so vrzani
race, nemo}na da se spravi so niv, da gi sovlada i da gi stavi
pod kontrola.
Medicinata, iako napreduva so krupni ~ekori, bolestite
napreduvaat so u{te pokrupni, taka {to taa ne mo`e da fati
~ekor so niv. Rakot i sidata se vo silen podem - stra{ni i
zasega neizle~livi bolesti, i celoto ~ove{tvo go obremenuvaat so strav i neizvesnost. Osobeno sidata e te{ko breme pod
koe stenkaat i ve}e is~eznuvaat celi dr`avi. Takva e dene{nata sostojba, a kakva }e bide utre{nata - koj mo`e da ja opi{e?
Pokraj toa {to zemjata }e ja pustat silni zemjotresi,
xinovski morski branovi i poplavi, grozomorni vulkani i
po`ari, te{ki su{i, u`asni uragani, cikloni, tajfuni i tornada, nea }e ja pustat i starite i novi, i poznatite i nepoznati, stra{ni, postra{ni i najstra{ni bolesti od koga i da
e, za{to taka ka`uva proro{tvoto. Toa e del od gor~livata
~a{a {to }e ja pie ~ove{tvoto. Zo{to, zo{to, zo{to? pra{awe na koe ve}e po~nuvame da barame i da dademe bibliski odgovor.
Literatura:
1. Newsweek, 23 noemvri 1992, str. 3
2. Isto
42
MRAKOBESIETO NA GREVOT
Grev - grd i odvraten, najgrd i najodvraten zbor, fenomen
so kolosalno razorno dejstvo, izvor na site opi{ani i neopi{ani, poznati i nepoznati zla, nevolji, katastrofi i kataklizmi, pri~ina za najstra{nite grozomori i za najcrnite
mrakobesija niz koi pominuvala i }e pomine na{ata planeta
vo poslednite denovi, najsilen eksploziv i najotroven otrov
koj razurnal milioni nagasaki i hiro{imi i otrul milijardi lu|e. Poradi grevot ~ove{tvoto pielo, pie i }e pie bigor
i `ol~ka, i poradi nego }e is~ezne i }e zamine vo nevrat, kako
{to se slu~uvalo toa so mnogubrojni civilizacii koi ja gazele nejzinata po~va, da spomeneme samo nekoi od niv!
^itame na svetite stranici na Bo`jata re~ za pretpotopnata generacija: “Toga{ Gospod re~e: ‘Mojot Duh nema doveka
da se bori so ~ovekot, za{to toj e telesen, pa vekot neka mu
bide sto i dvaeset godini.’... Gospod vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zemjata i deka sekoja misla vo negovata
pamet sekoga{ e samo zlo. Gospod vozdivna i se nata`i vo svoeto srce deka go sozdade ~ovekot na zemjata, pa re~e: ‘]e gi
istrebam lu|eto {to gi sozdadov na zemjata - od ~ovekot do
yverot, polza~ite i pticite vo vozduhot - za{to se pokajav {to
gi sozdadov.’...
Vo Bo`jite o~i zemjata be{e se rasipala; zemjata se
napolni so nasilstvo. I koga Bog vide kako se rasipa zemjata
- ta sekoe su{testvo na zemjata se izopa~ilo - Bog mu re~e na
Noe: ‘Re{iv da im stavam kraj na site su{testva, za{to zemjata se napolni so nasilstvo; i, eve, }e gi uni{tam zaedno so
zemjata... Eve, jas }e pu{tam potop - vodi na zemjata - za da
zagine sekoe su{testvo pod neboto, s# vo {to ima `ivoten duh:
s# na zemjata treba da zagine.’
Bliknaa site izvori na bezdnata i se otvorija site nebesni brani. I udri do`d da pa|a po zemjata ~etirieset denovi i
~etirieset no}i... Vodite poplavuvaa s# posilno i rastea nad
zemjata taka {to gi pokrija site najvisoki planini pod
neboto. Zaginaa site su{testva {to se dvi`ea po zemjata:
43
pticite, dobitokot, yverovite, site laza~i i site lu|e. S# {to
ima{e `ivoten duh vo svoite nosalki - s# {to be{e na kopnoto - zagina. Be{e istrebeno sekoe su{testvo od zemjinata
povr{ina: ~ovekot, `ivotnite, laza~ite i nebesnite ptici, s#
be{e zbri{ano od zemjata. Ostana samo Noe i onie {to bea
so nego vo brodot. Vodite se zadr`aa nad zemjata sto i pedeset
denovi” (1. Mojseeva 6,1-22; 7,1-24).
Stanuva zbor za najgolemata dosega{na kataklizma {to go
pogodila ovoj svet - za potopot.
Stra{no i `alno! Kaj nitu eden edinstven ~ovek na taa
silna pretpotopna generacija i civilizacija, koja broela
mo`ebi mnogu milijardi lu|e, osven kaj Noe i negovoto semejstvo, Bo`jeto oko gledalo i ne mo`elo da vidi ni{to dobro bukvalno ni{to dobro! “Sekoe su{testvo na zemjata se izopa~i
i sekoja misla vo negovata pamet sekoga{ be{e samo zlo.”
Pretpotopnata civilizacija skr{nala od patot i zastranila na zla, gnasna i kobna bespatica. ^ove{tvoto ja zagubilo celta na svoeto postoewe kako ~ove{tvo, a so toa i pri~inata za svoeto postoewe. ^ovekot e sozdaden da bide ~ovek, i
ni{to drugo, i toj, ili }e bide ~ovek, ili nema za {to da
postoi. Ako e do `ivotni, Bog sozdal `ivotni. No ~ovekot e
sozdaden kako ~ovek i toj mora da bide i da ostane ~ovek. Toj
ne smee da stane `ivotno nitu yver, za{to vo sprotivno, ja gubi
celta na svoeto postoewe i nema pri~ina da postoi.
Za `al, toa se slu~ilo so pretpotopnata civilizacija.
Tolku dlaboko potonale vo grev i bezzakonie, vo tolkava mera
se izopa~ile, {to gi zagubile site ~ove~ki osobini i moralni
kvaliteti {to gi izdeluvaat lu|eto od `ivotnite i yverovite.
Nadvore{no gledano, anatomski, tie li~ele na lu|e, no kaj niv
napolno is~eznal vnatre{niot ~ove~ki lik, se obezli~ile, se
ispraznile od vnatre{nite ~ove~ki vrednosti, stanuvaj}i prazna ~erupka od koja istekla vnatre{nata sodr`ina i po~nale
da `iveat `ivot nedostoen za edno ~ove~ko su{testvo sozdadeno spored Bo`jiot lik, izedna~uvaj}i se so `ivotnite.
Bog ne mo`el pove}e da go podnesuva toa. Im dal vreme
od sto i dvaeset godini i gi povikuval na pokajanie, no popusto. Pu{til potop i, “s# {to ima{e `ivoten duh vo svoite
nosalki - s# {to be{e na kopnoto - zagina. Be{e istrebeno
sekoe su{testvo od zemjinata povr{ina: ~ovekot, `ivotnite,
laza~ite i nebesnite ptici, s# be{e zbri{ano od zemjata.” “Plata za grevot (za bezzakonieto) e smrt” (Rimjanite 6,23).
44
Biblijata za seksualnite perverzii
Imame drug slu~aj sli~en so pretpotopniot, so ist epilog. Se raboti za dva poznati bibliski grada, za Sodom i Gomor i za okolnite gradovi. Gospod pratil vo Sodom i Gomor
dvajca angeli da napravat izve{taj za nivnite grevovi. Koga
tie pristignale vo Sodom, nim im uka`al gostoprimstvo vo
svojot dom edinstveniot pravednik vo toj grad, Lot. No, {to
se slu~ilo? “U{te ne bea legnale, da odmorat, koga `itelite
na gradot, sodomcite, mladi i stari, celiot narod do posledniot ~ovek, ja opkru`ija ku}ata. Go viknaa Lota i mu rekoa:
‘Kade se lu|eto koi dojdoa no}eska kaj tebe? Izvedi ni gi, za
da gi poznaeme (da vr{ime blud so niv)!’ ‘Bra}a moi, im re~e
toj, ve molam, ne pravete go toa zlo! Eve, imam dve }erki, do
koi ma` u{te ne se doprel. ]e vi gi izvedam niv, pa pravete
so niv {to sakate; samo na ovie lu|e ne pravete im ni{to,
za{to dojdoa pod mojot pokriv.’ ‘Otstapi ottamu! - rekoa. Dojde kako pridojdenec, a ve}e se postavuva kako sudija. Sega
}e ti storime tebe pogolemo zlo otkolku nim.’ I se nafrlija
na vratata za da ja skr{at. Toga{ dvajcata (lu|e) gi ispru`ija
racete nadvor, go povlekoa Lota pri sebe i ja zatvorija vratata, a lu|eto pred vratata, mladite i starite, gi zaslepija so
blesok, taka {to ne mo`ea da ja najdat vratata” (1. Mojseeva
19,4-11).
@itelite na tie gradovi site bile homoseksualci. Gnasen i odvraten e toj grev vo Bo`jite o~i i bibliski zabranet:
“Ne legnuvaj so ma` kako {to se legnuva so `ena, toa e gnasno
i odvratno.” “Ako ma` legne so ma` kako so `ena, dvajcata }e
napravat odvratno i gnasno delo, toa e krajna gnasotija - dvajcata da se pogubat.” (3. Mojseeva 18,22; 20,13). “Lu|eto gi obes~estija svoite tela i se predadoa na sramni strasti: `enite
go zamenija prirodnoto op{tewe so neprirodno; ma`ite isto
taka, go ostavija prirodnoto op{tewe so `ena i se raspalija
so sladostrasnost eden kon drug, pravej}i - ma`i so ma`i sramni raboti...” “Ne la`ete se, homoseksualcite nema da go
nasledat Bo`jeto carstvo” (Rimjanite 1,24-27; 1. Korin. 6,9).
Drug insert od gadostite na `itelite na Sodom! “Lot so
svoite dve }erki otide od Sigor gore i se nastani vo planinata. Toj i negovite dve }erki `iveeja vo pe{tera. Postarata $
re~e na pomladata: ‘Tatko ni ostare, a na zemjata nema ma` za
da vleze pri nas, kako {to e obi~aj po cel svet. I taka, da go
ispijanime so vino na{iot tatko, i da legneme so nego; taka
so tatko ni }e go zapazime potomstvoto.’ Vo onaa no} go ispi45
janija tatkoto so vino, i postarata otide i legna so tatka si,
a toj ne znae{e ni koga legnala ni koga stanala...” - Istoto se
slu~ilo i so pomladata }erka. “I taka obete Lotovi }erki
zabremenija od tatka si” (1. Mojseeva 19,30-38).
Incestot (rodoskvernaveweto) kaj niv isto taka bil maksimalno prisuten grev - slu~ajot na dvete Lotovi }erki silno
zboruva za ovaa nastranost so koja bile proniknati `itelite
na Sodom i Gomor. Bog zabranuva stapuvawe vo brak i vo seksualni odnosi me|u najbliski rodnini. Za stepenot na srodstvoto {to treba da se po~ituva pri stapuvaweto vo brak i vo
seksualni odnosi ~itaj 3. Kniga Mojseeva 18. i 20. glava.
Ponatamu, od site nivni grevovi, denes poznati kako “sodomski grevovi”, “sodomci”, najodvraten grev, vo koj potonale
`itelite na tie gradovi, bil grevot {to go imenuvame kako
“skotolo{tvo” i “sodomija” - protivprirodno polovo op{tewe
na lu|eto so `ivotnite.
“Gospod re~e: ‘Golema e vikotnica protiv Sodom i Gomor,
bidej}i nivniot grev e prete`ok (premnogu grd).’” “Kako {to
Sodom i Gomor i nivnite okolni gradovi, koi na ist na~in,
kako i tie, se predadoa na bludstvo i odea po drugi tela (vr{ea
blud so raznovidni tela)” - protivpriroden blud so `ivotni
(1. Mojseeva 18,20; Juda 7).
Ovie gadotii se strogo zabraneti i sankcionirani od
Boga: “Da ne si legnal nitu so nekoe `ivotno, }e se one~isti{
od nego. I `ena ne smee da legne pod `ivotno za da se spari
so nego. Toa e gnasno i besramno.” “Sekoj {to }e legne so dobitok, treba da bide kaznet so smrt.” “Ne pravete nitu edno od
tie gnasni ne{ta, za{to site tie gnasotii (homoseksualnost,
incest i skotolo{tvo) gi pravea lu|eto na ovaa zemja {to e
pred vas, i zemjata stana zagadena; za da ne ve izblue i vas zemjata od sebe, koga i vie }e po~nete da ja zagaduvate, kako {to
gi izbluva narodite koi bea pred vas. Ako nekoj gi pravi tie
gadosti, du{ite na tie {to go pravat toa }e bidat istrebeni
od svojot narod. Zatoa pazete gi moite zapovedi za da ne postapuvate spored gnasnite obi~ai, spored koi postapuvaa pred vas,
za da ne se one~istite so niv. Jas sum Gospod, va{ Bog!” (3.
Mojseeva 18,23-30; 2. Mojseeva 22,19).
Sodom i Gomor na pokaz ni gi iznesuvaat tokmu ovie najgnasni grevovi {to voop{to mo`at da se zamislat i da se
napravat za koi Bog ka`uva deka se premnogu grdi. I navistina, premnogu se ma~ni za popodrobno opi{uvawe i odvratni
za da se imenuvaat so nivnoto vistinsko ime. @itelite na
Sodom i Gomor se spu{tile na najnisko mo`no nivo, pod koe
46
ne mo`ele ve}e da tonat, postignuvaj}i go apsolutnoto dno na
bezzakonito i krajnite dostreli na grevot.
So svoite niskosti i so svojot grozen, razvraten `ivot,
se pretvorile vo gaden smet {to ja zagaduval zemjata, vo najgnasen op{testven kal i vo odvratna smrdea {to ne mo`ela
da se podnesuva. Go zagubile ~ove~koto dostoinstvo so koe Bog
go nadaril i go ukrasil ~ovekot koga go sozdal nevin, neporo~en, ~ist i svet, daleku i od pomislata na tie gnasotii, so
~ove~ki obraz i so ~ove{tina vo srceto i karakterot, so visoki moralni kvaliteti, za da stoi prostum, gordo i so krenato
~elo pred celata ~ista vselena, bez da se sramuva, ramo do ramo
so drugite svetovi, i zaedno so niv ramnopravno da gi u`iva
blagodatite na ve~nosta {to $ stojat na raspolagawe na celata Bo`ja vselena, ~ij{to del e i na{ata planeta Zemja. Taka
i so takva cel bile sozdadeni Adam kako Bo`ji sin i Eva kako
Bo`ja }erka. No “sodomcite” ja proma{ile celta na svoeto
postoewe kako lu|e, kako ~ove~ki su{testva, napolno se
izrodile, se obezli~ile i ot~ove~ile, izleguvaj}i od ramkite
na ~ove~koto semejstvo kade {to gi smestil Bog, i zatoa nemalo pri~ina i opravdanie za nivno natamo{no postoewe. Neminovno sledelo nivno celosno uni{tuvawe.
“Gospod isturi ogan od neboto na Sodom i Gomor, i gi
uni{ti tie gradovi, i seta taa ramnica, site `iteli vo gradovite i site rastenija na zemjata.” “Gospod gi opsipa so svojot gnev i so svojata jarost.” “Padna od neboto ogan i sulfur i
gi uni{ti site” (1. Mojseeva 19,24.25; 5. Mojseeva 29,23; Luka
17,29). - Gnasni i odvratni grevovi - soodvetna kazna!
Taka is~eznale vo plamen i zaminale vo nevrat najrasipanite `iteli na najrasipanite gradovi Sodom i Gomor. Taka
is~eznala vo silni vodi i zaminala vo nevrat najrasipanata
pretpotopna civilizacija na ovaa planeta. Zad ognot vo Sodom i Gomor, namesto nekoga{niot buen tropski rastitelen
i `ivotinski svet, ostanal nov, grd i odbiven, bez`ivoten
pustinski ekosistem so suri kamewa {to nalikuvaat na ~ove~ki figuri koi svedo~at za grdoto istorisko minato na `itelite koi ja gazele po~vata na tie predeli.
Zaedno so pretpotopnata generacija, silnite vodi na potopot ja uni{tile zemjata kako raj - izvonredno bogatiot,
ubaviot i mo{ne bogat i raznoviden rastitelen i `ivotinski
svet - i gi naru{ile ramnote`nite sistemi {to obezbeduvale
ednakva, prijatna temperatura i klima na celata zemja. Zad tie
silni vodi na potopot ostanala obezli~ena planeta so ogromni peso~ni i karpesti pustini i neproduktivni mo~uri{ta,
47
so nepregledni okeani i moriwa, so xinovski planinski masivi, so ekstremno studeni regioni, so mnogubrojni nepogodni, sterilni klimatski pojasi, i so malku pogodni predeli za
ubavo i prijatno `iveewe. - Da, takvi se posledicite na gre{nite noze {to ja gazele nejzinata po~va.
No, ako pretpotopnata generacija i civilizacija e odnesena od viorot na nejzinite te{ki grevovi, ako zad `itelite
na Sodom i Gomor ostanale samo surovi pustinski ostanki i
zapis od koj se gadime i gnasime koga go ~itame, tuka e sega
poslednata generacija ili poslednata civilizacija koja, so
pomal isklu~ok, }e is~ezne, zaminuvaj}i vo nevrat, kako i
pretpotopnata civilizacija, kako i `itelite na Sodom i Gomor, za{to i taa so molskavi~na brzina tone vo istite grevovi
i bezzakonija i se izedna~uva so niv! - Taka ka`uva proro{tvoto, taka ka`uva na{iot Spasitel Isus Hristos:
“Kako {to be{e vo denovite na Noe, taka }e bide i vo
denovite na Sinot ~ove~ki... Isto taka be{e i vo denovite na
Lot” (Luka 17,26-28).
Vidovme kako bilo vo denovite na Noe. Vidovme kako
bilo vo denovite na Lot. “Gospod vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zemjata i deka sekoja misla vo negovata pamet
sekoga{ e samo zlo, se rasipa zemjata - sekoe su{testvo na zemjata se izopa~i.” “Sodom i Gomor i nivnite okolni gradovi se
predadoa na bludstvo i odea po drugi tela (vr{ea protivpriroden blud so raznovidni tela).”
Pretpotopnoto nasilstvo i agresivnost i nivnata rasipanost i izopa~ena, perverzna setilnost, kako i sodomskiot
homoseksualizam i nivniot incest (rodoskvernavewe), stanuvaat s# posilni i poo~igledni odliki i belezi i na dene{noto
pokolenie, koe Hristos go imenuva kako posledno i noevo i
sodomsko pokolenie.
Duhot ni premaluva koga ~itame kako stotici iljadi
`iteli, ma`i i `eni, vo sekoj pogolem grad, osobeno na zapad, se homoseksualci. Perverznite aktivnosti, homoseksualizmot, prkosej}i im i na mileniumite, vo “poslednite denovi”
e vo silen podem, drsko digaj}i ja svojata odvratna glava i
urivaj}i gi pred sebe site pre~ki i barieri {to mu gi postavuvaat ~esniot del od ~ove{tvoto i Biblijata.
Do nas dopiraat vesti deka denes deset procenti ili 600
milioni od svetskoto naselenie se homoseksualci koi, zaedno so
onie koi projavuvaat naklonost kon homoseksualnosta, ja nadminuvaat brojkata od edna milijarda. Kade vodi toa!? Planeto, Zemjo, kade odi{? Se go{tava{ vo Sodom i se nasladuva{ vo Gomor!
48
Srede “prosvetena” Evropa, stotici iljadi homoseksualci, prete`no hristijani, mar{iraat niz ulicite na pogolemite gradovi, razgoleni tancuvaat i preku soodvetni figuri na pokaz pred javnosta javno gi prika`uvaat svoite perverzni akti, vr{ej}i silna presija vrz vlastite i javnosta, baraj}i
tie nivni akti da bidat legalizirani i prifateni kako redovna prirodna i normalna ~ove~ka potreba i aktivnost. I,
{to gledaat denes na{ite o~i i {to slu{aat na{ite u{i? Legalizirawe na ovoj odvraten i gnasen grev od strana na evropski vladi na oddelni, za `al, hristijanski dr`avi so najvisok
`ivoten standard i so najvisoka kultura, ~esto i so blagoslov
na nekoi hristijanski crkovni velikodostojnici. Pred o~ite
na celata svetska javnost, bez nikakov strav i sram, mo{ne sve~eno i pompezno, bez nikakvo pritesnuvawe, nitu zatskrivawe, kako da e vo pra{awe proslava na nekoja izvojuvana pobeda vo nekoja golema i strate{ki va`na bitka, se sklu~uvaat
brakovi me|u dvajca ma`i, stapuvaat vo me|useben brak dve
`eni. I nekolku sojuzni dr`avi vo Amerika ve}e gi legaliziraa ovie brakovi. Bez nikakvi skrupuli, lu|eto otvoreno
zboruvaat, javno go prika`uvaat i masovno go primenuvaat
oralniot i analniot seks, {to se isto taka gadni, odvratni i
gnasni grevovi. O~igledno e deka svetot stanuva brat na Sodom i sestra na Gomor - see isto seme i }e `nee ista `etva!
Golema gnasotija i zlostorstvo od najvisok rang pretstavuva i pedofilijata, seksualno maltretirawe na deca. Za `al,
vestite ka`uvaat deka ovoj grev vo golema mera e prisuten i vo
redovite na sve{tenicite na tradicionalnata hristijanska
Crkva sega, a toa e indikator koj otkriva deka istiot grev masovno bil prisuten me|u nejzinoto sve{tenstvo vo minatoto, koga
Crkvata imala apsolutna vlast i dominacija nad verni{tvoto.
No, za toa op{irno }e stane zbor vo knigava podocna.
Site ovie perverzni i zlostorni~ki aktivnosti, za koi
~itame i slu{ame, {to se odvivale i {to se odvivaat i denes
nasekade, za `al i me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto, daleku
od o~ite na javnosta, tajno zad zavesite i yidovite na manastirite i drugite crkovni prostorii - iljadnici takvi i u{te
pognasni slu~ai, }e izlezat na videlina duri na nebesniot sud.
Ubavinata na vistinskiot, od Boga daden seks
Site prethodni perverzni nastranosti i aktivnosti {to gi
spomenavme go banaliziraat i vulgariziraat vistinskiot, prirodniot i od Boga daden seks i ja devalviraat negovata vrednost, go
49
obezvreduvaat najvrednoto vo `ivotot na ~ovekot, ona {to mo`e
da mu pru`i vistinsko u`ivawe so najvisoki dostreli.
Dragi moi, Bog sozdal ma{ko i `ensko za da `iveat vo
bra~na zaednica, vo zakonit brak. Toa e prirodno i ubavo. I
samo vo takov, zakonit brak me|u ma{ko i `ensko, seksot, kako
del na sevkupnata qubov {to ja vsadil Bog vo srceto na
~ovekot, ima smisla i ubavina i e odobren i blagosloven od
Boga. Bog predvidel seksot da zazema dominantno mesto i da
igra mnogu zna~ajna uloga vo `ivotot na bra~nite drugari. Vistinskiot seks ne e ne{to vulgarno i nisko {to go poni`uva i
{to go degradira ~ovekot. Naprotiv, toj go izdignuva, go
oblagoroduva negoviot `ivot. Poni`uvaat i degradiraat onie
nastranosti {to gi opi{avme.
So vistinskiot seks Bog mu go osmisluva `ivotot na ~ovekot, mu go pravi interesen, mu go garnira so ubavi, kopne`livi, prijatni i sre}ni i so du{a i srce o~ekuvani i posakuvani migovi. Preku taa izvonredo ubava, od Boga dadena
aktivnost, ~ovekot se osoznava i se potvrduva sebesi kako li~nost, kako ~ovek; bra~nite partneri stanuvaat “edno telo” (1.
Mojseeva 2,24), imaj}i mo`nost vzaemno, me|usebno da si se
daruvaat i spodeluvaat. ^ovekot e sozdaden so potreba da se
spodeluva so drug, a brakot mu dava mo`nost taa potreba da ja
zadovoli.
Za vistinskata ubavina na bra~nata zaednica i za bra~nata qubov kako sto`er na brakot, da gi slu{neme i ovie zborovi od Biblijata: “Neka e blagosloven tvojot izvor, i raduvaj se so `enata na svojata mladost. Neka ti e kako mila srna
i kako qubezliva ko{uta; neka te napojuvaat nejzinite gradi
vo sekoe vreme, i nejzinata qubov neka te voshituva neprekratno” (Mudri izreki Solomonovi 5,18.19). - Taa qubov e prirodna, ubava i blagoslovena od Boga.
No, kako i s# drugo, i ovaa, tolku ubava bilka, zna~ajna i
dominantna aktivnost vo `ivotot na ~ovekot, lu|eto ja izopa~ile i ja uni{tile nejzinata su{tina.
“Zatoa Bog gi predade na sramni strasti: nivnite `eni
go zamenija prirodnoto op{tewe so neprirodno. Ma`ite, isto
taka, go ostavija prirodnoto op{tewe so `ena i se raspalija
so sladostrasnost eden kon drug, pravej}i - ma`i so ma`i sramni raboti, dobivaj}i zaslu`ena plata za svojata zabluda”
(Rimjanite 1,26.27).
Stra{na gletka za Bo`jite o~i! “Gospod od neboto go
nabquduva ~ove~kiot rod za da vidi ima li nekoj {to rasuduva i Boga {to go bara? Site zastranija, site se izrodija, nema
50
dobar, nema primeren - nitu eden edinstven... Lu|eto stanaa
razvratni, delata im se gnasni, nitu eden od niv dobro ne
pravi!” (Psalm 14,1-3).
Poradi ovie silni grevovi i bezzakonija is~eznale celi
narodi, pokolenija i civilizacii, a poradi istite grevovi i
bezzakonija naskoro }e is~ezne i dene{nata noeva i sodomska
civilizacija. Proro{tvoto ka`uva deka “zemjata e one~istena
pod svoite `iteli, za{to go prestapija zakonot, ja izgazija
odredbata, go naru{ija ve~niot zavet”. Na “zemjata tolku }e $
ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to }e padne i ve}e ne }e stane”
(Isaija 24,5.20).
Zemjata vo svoite pazuva ~uva nebroeni grdi tajni {to
}e se obelodenat
Zemjata ta`i i ofka, stenka i brefta pod tovarot na silnoto bezzakonie na lu|eto i ne mo`e i ne saka ve}e nitu da go
nosi nitu da go podnesuva toj tovar. Vo nejzinite arhivi se
zabele`ani premnogu grdi i gnasni raboti {to samo taa gi
videla! Tie se prepolni so zapisi za u`asni sceni i vo niv
nema mesto ve}e da se bele`at novi grozomori! Nebroeni toni
proleana krv so vekovi ja natopuvale nejzinata po~va! Ogromno mno{tvo nevini lu|e, `rtvi na svirepi vojni, na bezmilosni kole`i i na bezo~ni terori, taa predvreme primila vo
svoite pazuvi.
Drugi bezbroj milioni, od site rasi i strukturi, obespraveni, nemo}ni pred svoite tirani, ugnetuvani i tretirani
kako `ivotni od strana na mo}nicite, jadosani, bez da vidat
bel den, so zagubena li~nost i bez ~ove~ko dostoinstvo, zaminale vo svoite grobovi. Zemjata toa go registrirala vo svoeto
pametewe. Stra{ni premre`iwa pominale preku nejzinata
glava i taa videla {to niedno oko ne videlo i ~ula {to nitu
edno uvo ne ~ulo.
Kako {to rekovme, koga zemjata bi mo`ela da progovori,
taa bi ni iznela na videlina stra{ni sceni od istorijata {to
se zabele`ani samo vo nejzinite arhivi od koi bi se stapisale od u`asnite yverstva {to gi vr{ele i gi vr{at lu|eto nad
lu|e; pri zdravi o~i bi go zagubile vidot posmatraj}i milioni lu|e kako pijat ~emeren bigor i vodat glamna-`ivot,
sli~no na iljadnici `eni vo Kamboxa, ~ii{to napolno zdravi o~i se pobunile i, bez da se zatvorat, otka`ale da gi posmatraat groznite sceni na svirepite nasilstva {to gi sproveduval diktatorot Pol Pot, ne vrz tu|, ami vrz svojot sopstven
51
narod. - Da, nivniot vid zgasnal, presu{il, seknal pred grozomorite {to gi posmatrale nivnite o~i, za{to gledale ne{to
premnogu stra{no, premnogu `alno i ta`no {to ne mo`at
duri i o~ite da go podnesat, pri {to i duhot snemo`uva i srceto otka`uva.
Tuka se i mnogubrojni drugi diktatori - Hitler, Stalin,
Mao Yedung, na primer - koi ubile milioni nevini lu|e, prete`no od svojot sopstven narod, zavitkale vo crnina isto tolku
milioni majki so nejaki deca, vodeni od naludni~avi idei za
nekakva super nacija ili, zadoeni od darvinizmot, se obidele
vo praktikata da ja sprovedat teorijata za prirodna selekcija.
Na zemjata $ se gadi od seto toa, $ se povra}a od gadostite {to gi gledala i {to gi gleda, utrobata $ e voskolebana
i blue, pla~e, roni drobni solzi, no `e{ki, usviteni solzi
koi spaluvaat; povra}a od svojata utroba v`e{tena `ol~ka,
usviten bigor. Vulkanite se nejzini solzi, nejzina `ol~ka,
nejzin bigor. Taa se buni protiv silnoto bezzakonie na lu|eto
koi ja gazat nejzinata po~va, protiv grevot koj e vo silen podem i koj prerasnuva vo xinovski bran vo koj se davi svetot.
Poradi toa, zemjata, kako {to rekovme ve}e, gi stava vo
dvi`ewe site svoi potencijalni mo`nosti i mehanizmi so koi
raspolaga kone~no da gi pribere edna{ za sekoga{ gre{nicite
vo svoite pazuvi.
“Zemjata e one~istena pod svoite `iteli, za{to go prestapija zakonot, ja izgazija odredbata, go naru{ija ve~niot zavet”; “zemjata }e ja otkrie seta krv {to e proleana na nea i
nema da gi krie onie {to se poklani na nea”; na “zemjata tolku
}e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to }e padne i ve}e ne }e
stane” (Isaija 24,5.20; 26,21).
Ete, po~ituvani, toa e bibliski odgovor na pra{aweto
{to go postavivme nekade na po~etnite stranici od knigava
koga pra{avme: Zo{to vulkani? Zo{to zemjotresi? Zo{to
stra{ni poplavi i xinovski morski branovi, cunami i mega
cunami }e gi preminuvaat svoite vekovno utvrdeni granici vo
osvojuvawe na kopnoto? Zo{to bezmilosni uragani, cikloni,
tajfuni, tornada, su{i, po`ari? Zo{to nezapirliv bran na
te{ki bolesti koi mu zadavaat strav na ~ove{tvoto? Zo{to
glad? Zo{to `ed? Zo{to “lu|eto }e umiraat od strav, o~ekuvaj}i go ona {to }e ja snajde zemjata?” Zo{to tolku silen
podem na kriminal i terorizam so koi ne mo`e da se spravi
svetot? Zo{to? Zo{to? Zo{to?
Zar Bog ne go gleda seto ova? - Da, Bog go gleda ova. Sto
i dvaeset godini Bog go gledal nepodnoslivoto bezzakonie na
52
pretpotopnata civilizacija, nivnite grevovi vo koi potonale,
i gi povikuval na pokajanie za da go odbegnat potopot, no...,
no..., no...!
Bog dolgo gi posmatral obezli~enite i obes~ove~eni
`iteli na Sodom i Gomor i gi povikuval na pokajanie za da ja
odbegnat svirepata kazna, no..., no..., no...!
Bog go gleda i dene{noto noevo pokolenie, `itelite na
dene{niot Sodom, i gi povikuva na pokajanie za da ja odbegnat kaznata, no..., no..., no...!
53
GENEZATA I PODEMOT NA GREVOT
Kako {to ka`avme, zborot grev pokriva najgrdi, najma~ni i najmra~ni, najodvratni i najgrozomorni, ekstremno zli
i najpekolni pojavi {to voop{to mo`at da se zamislat, pred
koi ~ovekot stoi stapisan i nem i od koi duhot mu snemo`uva.
Za su{tinata na ovie pojavi nie ve}e dosta zboruvavme. Me|utoa, potrebno e da odgovorime na u{te nekoi pra{awa povrzani so nego.
Najnapred treba da go locirame negoviot po~etok, negoviot zarodi{.
Da naglasime u{te edna{: Grevot na zemjata ne padnal od
neboto kako kisel do`d, nitu pak niknal od zemjata kako grd
plevel. Ne, toj se za~nal i se razvil vo srceto na najsilniot,
najmudriot, najinteligentniot i najubaviot nebesen angel od
redot na {estokrilite serafimi i heruvimi, nare~en Lucifer ili Svetlonosec, Sin na zorata. Zna~i, po~etocite na
grevot se povrzani so najvozvi{enoto Bo`je sozdanie na
neboto, neposredno pred Bo`jiot prestol. ^udno i nesfatlivo, no vistinito - vo srceto na Lucifera!
Pove}e za Lucifera!
“Ti be{e primerok na sovr{enstvo, poln so mudrost i
~udesno ubav. @ivee{e vo Bo`jata gradina, vo Edem. Tvojata
obleka be{e ukrasena so skapocenosti: so sard, topaz i dijamant, hrisolit, oniks i jaspis, safir, smaragd i zlato. Na denot na tvoeto ra|awe bea napraveni i podgotveni tapani i kavali. Te postaviv kako raskrilen heruvim, za{titnik: be{e na
svetata Bo`ja gora, ode{e sred ogneno kamewe. Sovr{en be{e
na svoite pati{ta” (Ezekil 28,12-14).
So vrvna inteligencija, “~udesno ubav”, mo}en i mudar, so
pronikliv duh i so tolku visoki predimstva so koi go po~estil Bog, Lucifer bil omilen i sakan voda~ na nebesnite angeli, bezbroj milioni, i gi predvodel nebesnite horovi koi
neprekratno go slavele Boga so svoite muzi~ki darbi, ~ii{to
~udesni pesni i milna muzika se razlevale kako prijatna
54
bu~ava na silni vodi niz celata vselena. Toj, kako kompozitor, nadaren da komponira s# nova i nova, nepovtorlivo ubava i prijatna muzika i s# po~udesni pesni na slava na Boga, i
kako dirigent, daval intonacija i ja otpeval prvata nota {to
ja prifa}ale horovite od ~ii{to pesni i muzika treperele od
radost strunite na du{ite na `itelite na celiot kosmos i vselenata ja pretvorale vo voshituva~ki ubavo i prijatno mesto za
`iveewe. Da, toa bil Lucifer, svetlonosec, yvezda Denica.
No eden den, srede taa vekovna vselenska harmonija se
slu{nala neharmoni~na nota koja{to ja naru{ila nebesnata
harmonija i ja voznemirila vselenata, i toa tokmu od onoj koj
bil najnadaren od Boga da sozdava i koj sozdaval harmonija od Lucifera.
Vo negovoto srce se javilo nezadovolstvo so polo`bata
{to ja zazemal. Iako u`ival status na najpovlasteno sozdadeno su{testvo i bil postaven na najvozvi{eno mesto, vedna{
do Boga, kaj nego se rodila misla i `elba za u{te povisoko
mesto, misla i `elba i toj da ima svoj prestol, da se izedna~i
so Boga, da stane Bog. Taka vo negovoto srce neopravdano i,
od za nas nesfatlivi pri~ini, se za~nalo bezzakonie. Toa e
tajna za site sozdanija, za{to grevot vo Biblijata se narekuva
“tajna na bezzakonieto” (2. Soluwanite 2,7). No, da $ dademe
mesto na Bo`jata re~:
“Sovr{en be{e na svoite pati{ta od denot koga be{e
sozdaden dodeka ne ti se za~na bezzakonie vo srceto... se napolni so nasilstvo i zgre{i. Taka te otfrliv od Bo`jata gora,
te istrgav, heruvime, za{titniku, od sredinata na ognenite
kamewa. Srceto ti se vozgordea zaradi tvojata ubavina, ja zanemari svojata mudrost zaradi svoeto bogatstvo” (Ezek. 28,15-17).
“Kako padna od nebesata, svetlonosecu, sine na zorata?
Kako si kutnat na zemjata ti, vladetelu na narodite? Vo srceto svoe si vele{e: ‘]e se iska~am na nebesata, }e podignam
svoj prestol nad Bo`jite yvezdi... ]e bidam ednakov so Sevi{niot.’ A se urna vo podzemjeto, vo dlabinite na bezdnata.
Onie {to te gledaat, te sledat, i za tebe razmisluvaat: ‘Toa
li e onoj {to ja trese{e zemjata i gi ni{a{e carstvata, koj
svetot go pretvora{e vo pustina i so zemjata gi sramnuva{e
gradovite, koj svoite robovi nikoga{ ne gi pu{ta{e doma’”
(Isaija 14,12-17).
Iako od po~etok dlaboko skrieni i nedoseglivi za angelite, Bo`jeto oko gi zabele`alo u{te prvite nikulci na
nezadovolstvo, prvite za~etoci na grevot vo srceto na Lucifera koi prerasnale vo silna nekontrolirana `elba i
55
al~nost po sekoja cena da se dobere do ne{to {to ne mu pripa|a na nitu edno sozdadeno su{testvo - da se dobere do vlast
i do svoj prestol. “Vo srceto svoe si vele{e”, si planira{e,
“}e se iska~am na nebesata, }e podignam svoj prestol nad
Bo`jite yvezdi... ]e bidam ednakov so Sevi{niot!”
Bog odnapred gi videl stra{nite posledici na grevot,
grozomorite niz koi }e pominuva na{ata planeta i, pred da
izbuvne toj po`ar, koj }e ja zafati celata vselena i }e ja naru{i nejzinata monolitnost, pove}e pati mu obrnal vnimanie
na Lucifera. No, site silni Bo`ji `elbi i soveti so koi Bog
kopne`livo nastojuval da go odvrati od toj pekolen pat {to
}e go upropasti i nego i milioni su{testva i }e im nanese
neiska`livi bolki, ne nai{le kaj nego na odyiv.
“Ti ode{e (halak) sred ogneno kamewe”, ~itavme za Lucifera. Glagolot halak zna~i “odi naokolu” (navamu-natamu)
i ja izrazuva negovata sloboda, osobeno negovata nadzorna uloga. Heruvimot slobodno se dvi`el naokolu, posmatraj}i {to
se slu~uva okolu nego. Toj slobodno patuval niz “Bo`jata sveta gora”, koja prethodno se spomnuva kako “Bo`ja gradina” ili
Edem. “Bo`jata Gora” e mesto na neboto kade {to nebesniot
sovet se sostanuva so Gospoda. Isaija ja spomnuva kako “Gora
Zborna”.
“Trguvaj}i izobilno, se napolni so nasilstvo i zgre{i”
(Ezekil 28,16). Ovde Ezekil go prika`uva heruvimot vpletkan
vo trgovija koja go ispolnila so nasilstvo i predizvikala grev.
Tekstot go prika`uva kako trgovec koj vo toj kontekst trguva
({iri ili prodava) duh na bunt, a drugi go slu{aat. Toa
ozna~uva lice koe odi nokolku kako trgovec koj patuva od
mesto do mesto za da ja prodade svojata stoka - torbarewe.
Mislej}i deka Bog ne gleda i ne znae, Lucifer mnogu
ve{to po~nal me|u angelite da {iri idei za nekakva pogolema sloboda, misla deka Bog svoite sozdanija gi stavil vo ramki na strogi ropski zakoni, pravila i propisi, gi ograni~uva,
ne im dava sloboda i pravo da biraat i mo`nost da napreduvaat
i da se potvrdat kako slobodni su{testva. Po~nal da {iri ideja kako Bog e nepraveden, ne im dava pravo na izbor, deka e
sebi~en, samo bara ropska poslu{nost, obo`avawe, ~est i slava;
samo bara, a ni{to ne dava, bara od nas `rtva, a samiot ne se
`rtvuva - Bog e diktator, i sekoj {to misli poinaku, Toj }e
go ubie!
Jas, im velel Lucifer na angelite, bi podignal carstvo
mnogu poubavo i popravedno od Bo`jeto. Sekomu od vas bi mu
dal pravdina i apsolutna sloboda so neograni~eni mo`nosti
56
da u`iva, da napreduva i da se potvrduva sebesi kako su{testvo
slobodno od sekakvi ograni~uvawa i stegi; moeto carstvo bi
bilo pravedno i sovr{eno i vo nego bi cutela bezmerna sre}a
i vistinska, nemerliva radost...
I taka, so tekot na vremeto so svoite idei, lagi i gre{ni `elbi, so svojot grev, Lucifer uspeal da go inficira umot
na edna tretina od vkupniot broj na Bo`jite angeli, da gi
povle~e na svoja strana i da gi stavi pod svoja kontrola, pretvoruvaj}i gi so toa od dobri angeli vo demoni i |avoli. Patem ka`ano, brojot na nebesnite angeli e ogromen: “Iljada
iljadi mu slu`ea (na Boga), i deset iljadi po deset iljadi stoeja pred nego” (Daniel 10,7).
Zo{to Bog ne go uni{til vedna{ Lucifera?
Sepak, naj~esto pra{awe vo vrska so grevot e: Zo{to Bog
ne go presekol grevot vo korenot, ne go uni{til negoviot zarodi{ i negovite nikulci vo srceto na Lucifera, tuku dozvolil toj da eskalira vo nevideni razmeri i da ja zarazi i voznemiri celata vselena i na site Bo`ji sozdanija da im nanese
tolkava bolka, tolkavi zla? Zo{to Bog ne go uni{til vedna{
Lucifera koj podocna preminal vo |avol i satana, i so toa edna{ za sekoga{ ne go re{il radikalno problemot na grevot,
ne go iskorenil za ve~ni vremiwa?
Odgovor: Dali Bog navistina bi go re{il toj te`ok problem i bi go iskorenil grevot za navek koga bi go uni{til
Lucifera vedna{ koga zgre{il? Vo nikoj slu~aj! Koga Bog bi
postapil taka, navidum strogo i svirepo so nego, koga bi go
ubil Lucifera na po~etokot, toga{ vo srceto na angelite i
na site drugi `iteli na vselenata {to mu ostanale lojalni na
Boga, za navek bi ostanal somne` vo Bo`jata pravednost i
milost. Ne mo`ej}i da gi proverat tvrdewata na Lucifera,
ve~no bi ostanale neodgovoreni pra{awata: Zo{to Bog go ubi
Lucifera? Mo`ebi Lucifer ima{e pravo koga go obvini Boga
deka e nepraveden, despot i diktator, koj bara ropska poslu{nost od svoite sozdanija i gi ubiva site {to mislat poinaku?
Mo`ebi Lucifer navistina }e podigne{e poubavo, popravedno i posre}no carstvo od Bo`jeto? Zo{to ne mu dade mo`nost
da go potvrdi toa? Mo`ebi Lucifer znae{e ne{to za Boga {to
nie ne znaeme i Bog se pla{e{e toj da ne gi obelodeni negovite slabosti pred celata vselena i zatoa go ubi? Zo{to tolku
tainstveno Bog go ubi? Mo`ebi i nas eden den }e n# ubie!? I taka, namesto dobrovolno i od qubov, Bo`jite sozdanija bi
57
mu slu`ele na Boga od strav, od iznudena qubov, i problemot
na grevot nikoga{ ne bi bil re{en pravilno i korenito. Vo
toj slu~aj, namesto pravilno i zakonito da bidat porazeni
satanata, grevot i zloto, celosno bi bil porazen Bog.
Od tie pri~ini Bog re{il da ne gi uni{ti vedna{ pobunetite angeli, tuku da ostavi prostor i vreme nivnata sloboda da se izrazi duri i vo svojot izopa~en oblik. Po~etokot na
zloto ja pogodil vselenata na mnogu na~ini za koi nie ne sme
svesni i donel so sebe dezorientacija. Bo`jite inteligentni
su{testva ne znaele kako da se postavat pred toj nov fenomen.
Ostanalo pra{aweto: Koj ima pravo vo toj sudir - Lucifer i
negovite demoni ili Bog? Kako bi mo`el toa da go znae ~ovekot? Edinstveno nekoj kosmi~ki sud bi mo`el da gi razjasni
tie pra{awa. I navistina kosmi~kiot sud, za koj }e stane zbor
pri krajot od knigava, gi razjasnuva tie pra{awa i uspe{no
go razre{uva vselenskiot problem na grevot.
Zatoa Bog ne go ubil Lucifera vedna{ koga zgre{il, tuku,
kako {to rekovme, mu ostavil prostor i vreme negovata sloboda da se izrazi duri i vo svojot izopa~en oblik, mu dal
mo`nost svoite tvrdewa da gi realizira, da gi iznese na pokaz
pred celata vselena svoite podmolni nameri i pekolni planovi, mo`nost grevot da se razvie vo najgolema mo`na mera,
da go postigne svojot maksimum i da go poka`e svoeto grdo i
odvratno lice, i koga }e sozree za kone~no uni{tuvawe i iskorenuvawe, koga vo ogneno ezero }e se najdat i Lucifer, i
grevot i gre{nicite, toga{ celata vselena }e se pokloni pred
Boga, uviduvaj}i i sfa}aj}i deka Bog pravilno i pravedno
postapil so Lucifera i so grevot.
Napomena: Pra{aweto zo{to Bog go sozdal Lucifera
iako odnapred znael deka }e zgre{i, zo{to ne go uni{til vedna{ koga zgre{il i, isto taka, zo{to gi sozdal Adama i Eva
koga odnapred znael deka }e padnat vo grev, so {to na svoeto
idno potomstvo }e mu nanesat te{ko zlo, }e go doobjasnime
koga }e zboruvame za Bo`jata blagodat.
Vojna na neboto
Koga grevot fatil dlaboki korewa i eskaliral vo golemi
razmeri, Bog bil prisilen da go oddale~i Lucifera od svojot
prestol, da go otstrani od svoja blizina. Toga{ toj so svoite
angeli, koi mu iska`ale lojalnost i preminale na negova strana i pod negovo zname, dignal bunt na neboto i stapil vo vojna protiv Boga i negovite angeli koi mu ostanale verni i
58
predani, planiraj}i so vojna da gi postigne svoite celi, da
izvr{i nebesen pu~, da go urne Bo`jiot poredok i Bo`jeto
carstvo, sosila da se dobere do Bo`jiot prestol i sebesi da se
proglasi za car, podigaj}i na toj na~in svoe carstvo vo vselenata - “podobro i popravedno” od Bo`jeto. Taa vojna na neboto
ja gledal vo videnie apostol Jovan.
“I nastana vojna na neboto. Mihael (Hristos) so svoite
angeli zavojuva protiv lamjata. Lamjata, pak, i nejzinite angeli zavojuvaa, no ne odoleaja i ne se najde ve}e mesto za niv
na neboto. Taka golemata lamja, starata zmija, nare~ena |avol
i satana, koj go zaveduva siot svet, be{e isfrlen; be{e frlen
dolu na zemjata, zaedno so negovite angeli... Zatoa, veselete
se nebesa i vie koi `iveete na niv. Te{ko vam, na zemjata i
moreto, za{to |avolot sleze kaj vas so golem gnev, znaej}i deka
ima malku vreme” (Otkrovenie 12,7-9.12).
Neverojatno! Nebesen pu~! Rascep i raspad na nebesnata
monolitnost! Raskol! Vojna na neboto! Dve ogromni nebesni
vojski, divizii, korpusi - pod dve razli~ni znamiwa; dve milionski armii vo sudir! Na ~elo na dvete protivstaveni armii
se Mihael (Hristos) i Lucifer, koj ja zloupotrebil svojata
sloboda i napravil pogre{en izbor, odbral pogre{en pat i
se opredelil za zloto. Toj ne e ve}e onoj blagoroden i mil
Lucifer - svetlonosec, sin na zorata, yvezda Denica i
raskrilen heruvim - tuku golema i stra{na lamja, stara zmija, |avol i satana, “odvratno |ubre” (Isaija 14,19), “~ovekoubiec od po~etok, la`livec i tatko na lagata” (Jovan 8,44), vo
~ie{to srce besnee gnev, zavist, omraza i bezmerna zloba, silnik i voinstveno nastroen, koj do dnoto na du{ata e proniknat so grev i e izvor na grevot. Toj ja gubi vojnata i, zaedno so
svoite padnati angeli - sega ve}e lo{i duhovi, |avoli i demoni - se isfrleni od neboto i, kako vselenski bezdomnici i
banditi, teroristi i diktatori, baraj}i pribe`i{te vo kosmosot, ja zaposednale na{ata planeta i se nastanile na nea.
Na{ata planeta - zafatena od po`arot na grevot
Nie, kako ~ove~ki rod, kako lu|e, nao|ame svoe poteklo vo
aktivnosta na bo`estveniot um - sme po~nale kako Bo`ja misla. Vo eden opredelen mig na ve~nosta Bog re{il da sozdade lu|e
spored svojata lika, eden nov rod vo vselenata. Ne prepu{taj}i
ni{to na slu~aj, Bog isplaniral sekoja podrobnost kaj tie
slo`eni sozdanija. Za niv prvo sozdal ~udesno ubava `ivotna
sredina, prekrasna planeta so ~udesno ubava flora i fauna.
59
Bibliskiot tekst potekloto na ~ovekot go povrzuva direktno
so Boga. “Bog re~e: ‘Da sozdademe ~ovek spored na{iot lik,
spored na{ata sli~nost’... Gospod Bog go oblikuva (go sozdade)
~ovekot od zemniot prav i mu duvna `ivoten zdiv vo nosalkite.
Taka ~ovekot stana `iva du{a. I Gospod Bog nasadi gradina
na istok (raj), vo Edem, i tamu go smesti ~ovekot, kogo go oblikuva... Gospod Bog re~e: ‘Ne e dobro ~ovekot da bide sam; }e
mu sozdadam drugar, soodveten nemu.’ ... Toga{ Gospod Bog mu
nanese dlabok son na ~ovekot i toj zaspa, pa mu izvadi edno od
negovite rebra, a mestoto go popolni so meso. Od rebroto {to
go zede od ~ovekot Gospod Bog oblikuva (sozdade) `ena i ja
dovede pri ~ovekot. Toga{ ~ovekot re~e: ‘Toa e koska od moite koski i meso od moeto meso! Neka bide nare~ena `ena, za{to
e zemena od ma`ot’... Taka Bog go sozdade ~ovekot spored svojot lik, spored Bo`jiot lik; gi sozdade ma{ko i `ensko” (1.
Mojseeva 26,26.27; 2,7.8.18.21-23).
Soznanieto deka nas n# sozdal Bog zna~i deka nie ne sme
samo slu~aj - deka ne sme samo kraen proizvod na nekakov nesvesen priroden zakon. Nie sme rezultat na bo`estveno razmisluvawe, analiza i izraz na bo`estvenata sloboda, na negovata sila i qubov. Taa bo`estvena namera mu dava visoka vrednost na ~ove~kiot rod i neraskinlivo n# povrzuva so Boga, stavaj}i n# vo odnos Sozdatel-sozdanie. Toa zna~i deka nie
mo`eme da imame zaednica so nego.
Kako {to }e bide objasneto podocna koga }e zboruvame za
nebesnoto Trojstvo, pluralnosta na li~nosta vnatre vo Bo`estvoto ni otkriva deka Bog e dru{tveno su{testvo, pa ottamu
zaedni{tvoto pretstavuva del na negovata su{tina. Toa {to
se sozdadeni spored Bo`jata lika lu|eto gi definira kako
dru{tveni su{testva koi postojat vo zaednica so drugi. Prv
dru{tven odnos {to go vospostavil Adam bil odnosot so Boga.
Tvorecot vdahnal `ivoten zdiv vo negovite nozdri i prviot
~ovek stanal `ivo su{testvo. Tuka ne stanuva zbor za bo`estven `ivot, tuku za sozdaden `ivot. Koga Adam gi otvoril
svoite o~i, negoviot mozok ja registriral prvata slika, slikata na Boga. Dvete li~nosti dolgo se posmatrale edna so druga
me|u sebe vo Edemskata gradina (vo rajot), i se soedinile vo
najsjajna zaednica na koja ~ove~kite su{testva koga bilo $
pristapile.
I prviot dru{tven odnos na Eva ne bil ostvaren so Adama, tuku so Boga. Tvorecot go uspal Adama ne zato {to ne sakal toj da po~uvstvuva bolka pri “operacijata”, tuku Eva da go
u`iva istoto predimstvo kako i toj, imeno najprvo da iskusi
60
zaednica so Boga, pa duri potoa so Adama. Radosta {to proizleguva od postojanata i nepre~ena zaednica so Boga ~ove~kite
su{testva gi izdeluva od ostanatiot sozdaden svet. Bog
planiral taa zaednica so lu|eto {to gi sozdal i taa radost {to
proizleguva od nea za niv da traat ve~no. Me|utoa, otkako
na{le upori{te na na{ata planeta Zemja, satanata i negovite
demoni na nea go prenele grevot so site negovi stra{ni posledici, pretvoraj}i go na toj na~in na{iot svet vo pekolno
mesto za `iveewe. Poa|aj}i im od raka da go inficiraat umot
na Adama i Eva i da go vsadat grevot vo nivnoto srce, tie uspeale preku niv da go zarazat celoto ~ove{tvo so ovaa smrtonosna bolest, od koja nema drug lek osven krvta na na{iot
Spasitel Isus Hristos.
Zna~i, vo svojot bunt protiv Boga gi vovlekle i na{ite
prvi roditeli, praroditelite, stavaj}i gi i niv pod svoeto
krvavo zname protiv Boga. Za taa cel satanata se poslu`il so
zmijata koja najverojatno od po~etok bila najubavo i najprivle~no `ivotno za Eva, mo`ebi nejzino omileno galeni~e so
krilja so koe se dru`ela. I tokmu zatoa satanata vlegol vo nea
i nea ja odbral kako medium ili posrednik od koj $ se obratil na Eva, odnosno na `enata:
“Zmijata be{e polukava od site polski `ivotni {to gi
sozdade Gospod Bog. Taa $ re~e na `enata: ‘Vistina li Bog vi
rekol deka ne smeete da jadete od nitu edno drvo vo gradinata?’ @enata $ odgovori na zmijata: ‘Nie smeeme da jademe plodovi od drvjata vo gradinata. Samo za plodot na drvoto {to e
srede gradinata Bog re~e: Ne jadete od nego! I ne dopirajte
go, za da ne umrete!’”
Idejata za sloboda ili za sloboden izbor me|u dobroto i
zloto, me|u smrtta i ve~niot `ivot, isplovila na povr{ina
vo seta svoja sila i ubavina koga Bog im zapovedal na Adama i
Eva da ne jadat od edno drvo vo gradinata. Taa zapoved im dala
mo`nost slobodno da odberat ili ve~en `ivot, ili ve~na smrt.
Kako {to e poznato od bibliskiot izve{taj, Adam i Eva
do{le vo postoewe bez da im se dade sloboda da odberat dali
da bidat sozdadeni ili ne. Toa bila logi~na nemo`nost. Nivnata sloboda se pojavila duri otkako bile sozdadeni, i toa vo
vid na izbor. Adam i Eva na raspolagawe imale samo dva izbora, ne pove}e: samo `ivot i smrt. No Tvorecot navistina im
dal mo`nost slobodno da izberat postoewe ili nepostoewe,
{to zna~i slobodno da go prifatat darot na `ivotot ili da
se vratat vo ni{to`nost ili vo nepostoewe. Bog sakal tie da
odberat `ivot, pa ottamu kolku {to mo`el posilno naglasil
61
deka Toj, dokolku se odlu~at za smrtta, }e go prifati nivniot izbor i deka tie “sigurno }e umrat”.
O~igledno e deka, ako go otfrlat Bo`jiot dar, toa }e
zna~i deka }e go prezrat Boga, i toa bi bilo bunt, no Toj bil
podgotven da ja prifati nivnata odluka. Vo sprotivno, Bog bi
gi nateral ve~no da `iveat na na{ata planeta kako robovi,
bez nivna soglasnost. Ova n# vodi do zmijata:
“A zmijata (satanata preku zmijata) $ re~e na `enata: ‘Ne,
vie nema da umrete! Tuku Bog znae deka, vo onoj den koga }e
jadete od nego, }e vi se otvorat o~ite i vie }e bidete kako Boga,
raspoznavaj}i go dobroto i zloto.’ @enata vide deka drvoto e
dobro za jadewe, prijatno za o~ite i posakuvano zaradi mudrost,
skina od plodot i go izede, pa mu dade i na svojot ma` i toj go
izede. Toga{ im se otvorija o~ite i vidoa deka se goli ... i se
skrija, ma`ot i `enata, pred Gospoda Boga, me|u drvjata vo
gradinata” (1. Mojseeva 3,1-8).
Padot na Lucifera e za~nat so negovata `elba da bide
Bog. Sega ista `elba uspeal da razgori i kaj Eva: “I vie }e
bidete kako Boga!” I uspeal vo toa. Eva ja prifatila negovata laga i zgre{ila, a so nea i Adam, stanuvaj}i na toj na~in
gre{nici i vnesuvaj}i go vo svetot grevot kako grev so negovite stra{ni razorni posledici so vselenski dimenzii.
Zmijata koja, po padot vo grev, od najomileno stanala najodvratno `ivotno, vsadila vo ~ove~kiot um misla deka Tvorecot go spre~uva ~ove~kiot razvoj, ograni~uvaj}i gi ~ove~kite
su{testva i sveduvaj}i go nivniot `ivot samo na `ivot kako
sozdanija i ni{to pove}e. Zatoa Adam i Eva go otfrlile gospodarstvoto na Tvorecot i kako slobodni su{testva napravile pogre{en izbor, zaludno baraj}i nezavisnost, so {to stanale robovi na izopa~enata satanska sila koja dejstvuvala
protivstavuvaj}i mu se na Boga, sila koja gi turnala vo najcrno ropstvo - vo grev. Prvata bra~na dvojka nosela vo sebe
sram poradi porazot. Vo Stariot zavet poimot “gol”, “goli”,
i sramot, imaat posebno zna~ewe vo kontekstot na porazot.
Golotata go simbolizirala ropstvoto. Vo stariot svet postoela voobi~aena praktika porazenite vojski - voenite zarobenici - da se prisilat goli i osramoteni da odat do gradot
na pobedni~kiot car (Isaija 20,4).
Za Adama i Eva ~itame: “Toga{ (koga zgre{ile) na dvajcata im se otvorija o~ite i vidoa deka se goli” (1. Mojseeva
3,7). Nivnata golota upatuva na faktot deka tie bile porazeni od neprijatelot (satanata) i stanale voeni zarobenici, so
{to na svoeto potomstvo, na ~ove{tvoto, vo nasledstvo mu ja
62
predale i prenele svojata golota - grev, ropstvo na grevot,
zarobenici na satanata.
“I taka grevot vleze vo svetot preku eden ~ovek (preku
Adama), a preku grevot smrtta”, a “plata za grevot e smrt”, “taka smrtta premina na site lu|e bidej}i site zgre{ija” (Rimjanite 5,12; 6,23).
Taka satanata ja uzurpiral na{ata planeta, na koja se vee
negovoto zname, i ja pretvoril vo krvav poligon kade {to go
razviva i usovr{uva svoeto ubistveno oru`je, grevot, podigaj}i
na nea svoe carstvo - kako {to tvrdel - mnogu, mnogu “poubavo”,
“popravedno” i “posre}no” od Bo`jeto; vospostavuvaj}i svoj
prestol na na{ata zemja i proglasuvaj}i se sebesi za “vladetel na ovoj svet” (Jovan 12,31), “bog na ovoj svet” (2. Korin}anite 4,4); site carstva na svetot, “seta vlast i seta nivna
slava, mene mi se predadeni - veli satanata - i jas gi davam
komu {to sakam” (Luka 4,5).
No, kolku “poubavo”, “popravedno” i “posre}no” e carstvoto na satanata od Bo`jeto carstvo gledame nie `itelite
na ovaa planeta a, zaedno so nas, i celata vselena. Gledame i
slu{ame nevideni i ne~ueni stravotii, nesre}i od sekakov vid,
stra{ni i najstra{ni, gledame vojni, krvoprolevawe, smrt...
Zatoa {to ne poslu{a, “zemjata }e bide prokleta poradi
tebe”, mu veli Bog na Adama. “So maka }e se hrani{ od nea s#
do krajot na svojot `ivot! Taa }e ti ra|a trwe i troskot, a ti
}e jade{ polski rastenija. So pot na svoeto ~elo }e jade{ leb
dodeka ne se vrati{ vo zemjata od koja si zemen, za{to si prav
i vo prav }e se vrati{” (1. Mojseeva 3,17-19).
Ete, toa i takvo e carstvoto na satanata, na kogo Bog mu
dade pravo da bira - i izbra - i ne go zapre vo negovite podmolni pohodi da gi zarazi i drugite sozdanija so grevot, tuku
mu dade mo`nost da gi realizira svoite tvrdewa, so {to go
sogoli, celosno go obelodeni i go prika`a vo vistinska svetlina pred site `iteli na vselenata.
Namesto vetenata “sloboda”, satanata svoite privrzanici
gi strupolil vo te{ko ropstvo, pretvoraj}i gi vo robovi na
grevot, “koi zaradi stravot od smrtta, cel `ivot bea vo ropstvo”, za{to “sekoj {to pravi grev - {to gre{i - rob mu e na
grevot” (Evreite 2,15; Jovan 8,34; Rimjanite 6,17).
Grevot kako kategorija
Vo Biblijata se koristat razli~ni zborovi i izrazi za da
se objasni poimot grev. ]e gi navedeme onie koi naj~esto se
63
upotrebuvaat vo dvata zaveta, }e go objasnime nivnoto zna~ewe
i }e nabroime nekolku stihovi vo koi tie se spomnuvaat.
1. Nepravda (adikia): “Sekoja nepravednost e grev” (1. Jovanovo 5,17; Rimjanite 1,18; 2. Petrovo 2,15) - Ovoj zbor ne se
odnesuva prvenstveno na nekoja gre{na postapka, tuku na
na{ata postojana gre{na sostojba, na na{ata gre{nost. “Da,
gre{en sum od ra|awe, gre{en otkako majka mi me za~na.” “Site
zgre{ija i li{eni se od Bo`jata slava.” “Oh, gre{en li narod, lu|e zagazeni vo zlo, zlostorni~ki rod, rasipani sinovi...
Celata glava e bolna, srceto iznemo{teno, od glava do petici nikade zdravo mesto, tuku povredi, sinila, otvoreni rani,
ni o~isteni, ni prevrzani, ni zabla`eni so maslo” (Psalm
51,5; Rimjanite 3,23; Isaija 1,4-6).
2. Hamartia, grevot nare~en kako grev. Ovoj zbor vo gr~kiot original bukvalno zna~i “proma{uvawe na celta” i se
odnesuva na na{ite gre{ki mereni vo odnos na Bo`jiot ideal. “Plata za grevot e smrt.” “Nema ~ovek koj ne gre{i.” “Lu|eto stanaa razvratni, delata im se gnasni, nitu eden od niv
dobro ne pravi. Site zastranija, site se izrodija, nema dobar,
nema primeren - nitu eden edinstven” (Rimjanite 6,23; 2.
Dnevnikot 6,36; Psalm 14,1.3). Ja obele`uva ~ove~kata odluka
koja e vo neprijatelski odnos so Boga (Jovan 19,11; 1. Jovan. 1,8).
Apostol Pavle vodi o~ajna borba so grevot so koj e proniknat do sr`ta na svoeto bitie: “Ne go pravam ona {to go
sakam, tuku go pravam tokmu ona {to go mrazam... Zna~i, ne
sum jas onoj {to go pravi toa, tuku grevot koj `ivee vo mene.
Imeno, znam deka nikakvo dobro ne `ivee vo mene, odnosno
vo moeto telo, za{to `elba za dobro ima vo mene, no ne i sila
za da go pravam toa. Dobroto {to go sakam ne go pravam, tuku
go pravam zloto, {to ne go sakam. A ako go pravam ona {to ne
go sakam, ne go pravam ve}e jas, tuku grevot koj `ivee vo mene.
I taka, otkrivam eden zakon koj e vo mene, koj koga sakam da
pravam dobro - zloto e prisutno. Vistina, se slo`uvam so
mojot vnatre{en ~ovek deka nao|am naslada vo Bo`jiot zakon,
no gledam drug zakon vo moite organi, koj vojuva protiv zakonot na mojot um i me zarobuva pod zakonot na grevot {to e
vo moite organi. Beden ~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova
smrtno telo!” (Rimjanite 7,15-24). Grevot e surov i svirep tiran
koj nikoga{ ne e zadovolen. Toj sekoga{ se vra}a po “u{te”.
3. Anomia - navestuva namera ili prekr{ok na zakonot
(nomos), i toa e zbor od koj proizlegol zborot “bezzakonie”
vo 1. Jovanovo 3,4 (Matej 7,23; Evreite 1,9). Zna~i, toa e prestap, kr{ewe na zakonot ili bezzakonie. - “Ne, ne e prekratka
64
Gospodovata raka za da spasi, nitu uvoto mu zagluvna za da ne
~ue, tuku va{ite bezzakonija ve razdelija od va{iot Bog.
Va{ite grevovi go skrija negovoto lice i Toj ve}e ne ve slu{a.” “Site stanavme ne~isti, a seta na{a pravednost kako
izvalkana obleka. Site nie otpadnavme kako lisja i na{ite
bezzakonija n# odnesuvaat kako veter.” “Sekoj {to pravi grev,
pravi bezzakonie (go prekr{uva Bo`jiot zakon), za{to grevot
e tokmu toa: prekr{uvawe na zakonot” (Isaija 58,1.2; 64,6; 1.
Jovanovo 3,4).
Zna~i, ako prestapuvame, gazime ili kr{ime koja bilo od
Desette Bo`ji zapovedi, toa e grev, toa e bezzakonie i nie
gre{ime i gre{nici sme ili bezzakonici, i pred Boga }e odgovarame kako gre{nici, a plata za gre{nikot, “plata za grevot
e smrt” (Rimjanite 6,23), i bidej}i “site zgre{ija” (Rimjanite
3,23), site sme osudeni na smrt.
4. Hatat - “proma{ena cel”, “proma{ena meta” - (3. Mojseeva 5,5; Psalm 51,4).
5. Awon, prevedeno kako “nepravda”, so osnovna ideja za
ne~esnost, nevistinitost i izopa~enost (1. Mojseeva 15,16;
Isaija 43,24).
6. Pesha - zna~i svesno, namerno prekr{uvawe na normi
ili avtoritet. Toa e pobuna protiv Boga i ponekoga{ se
preveduva kako izvrtuvawe (Isaija 1,2; Amos 4, 4).
7. Resha - bukvalno zna~i “bez harmonija”, “labavost”. Ovoj
zbor ja nosi vo sebe idejata za rasipanost (1. Mojseeva 18,23; 2.
Mojseeva 23,1).
8. Parokoe - bukvalno zna~i “propu{tawe da ~ue”, ili
“nepodgotvenost da se ~ue” i ~esto se preveduva kako “neposlu{nost” (Rimjanite 5,19; Evreite 2,2).
9. Paraptoma - obi~no zna~i gre{ka, krivica, pad. Voobi~aeno se preveduva kao “grev”, ili “gre{ewe” (Matej 6,14; Rimjanite 4,25).
65
KADE E BOG KOGA NEVINI STRADAAT?
Vo Biblijata ~itame prekrasni vetuvawa {to im gi dava
Bog na pravednite deka }e u`ivaat negova visoka za{tita i
pomo{ koga svetot go poga|aat te{ki zla i koga gre{nite ginat. Me|utoa, fakt e deka sekoga{ ne e taka. Surovata `ivotna stvarnost poka`uva deka ~esto i nevini stradaat zaedno so
gre{nite. I toa e najma~noto vo `ivotot da se objasni, najlo{o i najte{ko pra{awe na koe mo`e da se odgovori. Okolu
ova pra{awe imal dilema i najmudriot ~ovek, Solomon: “Na
site isto im se slu~uva: i na pravednite i na gre{nite; kako
na dobrite i ~istite, taka i na ne~istite; isto im e i na dobrite i na gre{nite, i na onie koi se zakolnuvaat, kako i na
onie koi od strav ne se kolnat. - Nepravedno e ova {to se
slu~uva pod sonceto: na site isto da im se slu~uva” (Propovednik 9,2.3).
Da, “nepravedno e ova {to se slu~uva pod sonceto: na site
isto da im se slu~uva” - “isto i na pravednite i na gre{nite,
i na ~istite i na ne~istite” - `ol~no reagiraat iljadnici
lu|e vo cel svet. Ako e Bog praveden, velat tie, toga{ zo{to
Toj ne napravi razlika me|u gre{nite i pravednite ovde na
zemjava? Zo{to dozvoluva ~esto da stradaat i nevini lu|e?
Vulkan zatrupuva grad so site negovi `iteli i vo zaedni~ka
grobnica pribira najgolemi gre{nici, homoseksualci, sodomci, zlostornici, kriminalci, ubijci, zaedno so nevini lu|e so `eni, deca i cical~iwa, zaedno so onie koi iskreno mu
slu`ele na Boga i ja vozdigale negovata milost. Zar toa ne e
svirepa nepravda? Silen zemjotres, poplava ili nekoja druga
katastrofa, ostava zad sebe pusto{, uni{tuvaj}i zaedno so
gre{nite i iljadnici nevini lu|e. Nepravedno, grozno, odvratno! Zo{to?
Milioni nevini ma`i, `eni i deca, vo koncentracionite logori vo Evropa, ~ij{to `ivot zavr{il vo gasni komori,
`rtvi na naludni~avite idei na eden diktator i na nekolkumina negovi istomislenici, pekale pred Boga da gi izbavi, no
nivnite molitvi kako da dopirale samo do pred portata na
Bo`jiot prestol tri pati zaklu~ena. Kade si, Bo`e? Zar ne
66
gi gleda{ ovie stravotii, ovoj pekol niz koj pominuvame?
Zo{to si mu dozvolil na ovoj diktator da postapuva taka so
nas? Zar nie ne sme tvoi deca, tvoi sozdanija, zar nie ne sme
~ove~ki su{testva so ~ove~ko dostoinstvo?
Istite pra{awa na Boga mu gi postavuvale i bezbroj milioni nevini lu|e ~ij{to `ivot mizerno zavr{il vo mo~uri{tata na sibirskite tajgi i vo ekstremno studenite predeli za vreme na Stalinovite ~istki i na bezbrojnite milioni
nevini `rtvi vo Kina za vreme na vladeeweto na terorot na
Mao Yedung, a i da ne zboruvame za onie iljadnici `eni vo
Kamboxa, {to ve}e gi spomenavme, ~ij{to vid seknal, ne
mo`ej}i da gi gleda stra{nite grozomorni sceni predizvikani
isto taka od naludni~avite idei na diktatorot Pol Pot koj
uni{til polovina od svojot narod. Se ~ini nivnoto pekawe
kako da ne doprelo do Bo`jite u{i.
Vo minatite vekovi, milioni nevini hristijani, verni i
predani Bo`ji slugi, za vreme na rimskite cezari, a podocna,
pod naletite na srednovekovnata “hristijanska” katoli~ka
inkvizicija, gi polo`uvale svoite `ivoti progonuvani kako
divi yverovi po planini i pe{teri, par~osuvani i ~ere~eni
na spravi za izma~uvawe, rastrgani od lavovi i ku~iwa vo
arenite i amfiteatrite nasekade niz “hristijanska” Evropa,
vo koi iljadnici bezo~ni “lu|e” u`ivale vo nivnite maki i
se nasladuvale posmatraj}i gi tie, za nas odvratni gletki; drugi
iljadnici nevini, spaluvani na loma~i i obezglavuvani na
gilotina, ginele za Boga, za Hrista. Se pra{uvame: Zo{to,
Gospode? Zar moralo taka da bide? Ako tie bile tvoi slugi
koi verno ti slu`ele, zar ne si mo`el da gi za{titi{ od spoulavenite progonuva~i i xelati? Zo{to tolku mizerno i grozno
da go zavr{at svojot `ivot?
Pijan voza~ naletuva so kamion na lesna kola so dvajca
mladenci koi trgnale na pat da go pominat medeniot mesec.
Kolata e sma~kana, mladencite se mrtvi, a pijaniot voza~ `iv.
Prekinata e idilata na dvajca mladi nevini lu|e i skinati se
ni{kite {to vodele vo sigurna sre}na idnina. - Nepravda!
Bo`e, kade si?
Jadosana majka, od ~ii{to pregratki smrtta grubo i nasilno $ go ottrgnuva najmiloto nevino su{testvo, bebeto, ili
pak ra|a bebe zaboleno od rak, od leukemija ili od sida, vo
svojot o~aj glasno pra{uva: “Gospode, srceto mi go glamnosa,
`ivotot mi go zapusti! Zo{to?”
Bezbroj nevini, gladni, bedni, bolni, obespraveni i jadosani, legnuvaat bez nade` vo podobro utre. Legnuvaat vo
67
mrak i so mrak vo srceto, a stanuvaat vo magla i so magla vo
umot. Vo svoite teglilni maki pra{uvaat: Zo{to, i do koga,
Gospode?
I taka bi mo`ele da mu postavuvame mnogubrojni pra{awa na Boga za bezbrojnite o~igledni nepravdi so koi se
soo~uvame sekojdnevno vo `ivotot i da mislime deka Bog e
sadist koj u`iva vo pekolnite maki niz koi pominuvaat pravednite zaedno so gre{nite, nevinite zaedno so zlostornicite; da
mislime deka Bog e mnogu daleku od nas, deka ne gi slu{a
na{ite molitvi i ne gi gleda na{ite maki i stradawa, ne gi
gleda nepravdite {to se pravat na ovaa zemja; deka Toj u`iva
vo visok komfor nekade na neboto, opkru`en so milioni angeli koi postojano go slavat i deka nemu ne mu e gri`a za mizerijata {to ja podnesuvaat na ovaa zemja, za `al, i nevinite,
deka ednostavno e ne~uvstvitelen i nezainteresiran za nas.
Za sre}a, na{iot Bog, bibliskiot Bog, ne e takov. Toj ne
e sli~en na Buda koj so skrsteni noze i race, so zaklopeni o~i,
so odvaj zabele`liva nasmevka na usnite, so otsuten pogled,
dejstvuva izdeleno od ~ove~kite stradawa, koj e otsuten od
scenata na zbidnuvawata na ovoj svet. Spored Buda, ~ovekot
mora da se ostavi sam da se spravi so stradawata, bez nikakva
pomo{ nitu otstrana nitu ozgora, bidej}i toj mora da strada.
Stradawata mu se kazna za grevovite od prethodniot `ivot i
pri toa na stradalnikot ne treba nikoj da mu podava raka nitu
na koj bilo na~in da mu olesni. Toj sam mora niz stradawata
da si sozdade podobri pozicii za sledniot stepen na `ivot vo
ramkite na karmi~kiot zakon na reinkarnacijata.
Kako {to rekovme, na{iot Bog, bibliskiot Bog, ne e
takov. To~no e toa deka Toj “`ivee vo nepristapna svetlina”,
deka “nebesata ni nebesta nad nebesta ne mo`at da go opfatat”, deka ima svoj prestol na neboto {to go videl prorok
Isaija i {to go opi{uva vo svojata proro~ka kniga: “Go vidov Gospoda kako sedi na visok i vozvi{en prestol. Skutovite
na negovata pla{tenica go ispolnuvaa hramot. Nad nego stoeja serafimi; sekoj ima{e po {est krilja: dve krilja za da go
zasolni liceto, dve krilja za nozete, a so dve krilja leta{e.
I si velea eden na drug: ‘Svet! Svet! Svet e Gospod nad voinstvata! Seta zemja e polna so negovata slava!’ Si rekov: ‘Te{ko
mene, propadnav, za{to sum ~ovek so ne~isti usni, `iveam sred
narod so ne~isti usni, a moite o~i go vidoa Carot, Gospoda
nad vojskite!’” (1. Timotej 1,16; 1. Carevite 8,27; Isaija 6,1-5).
68
Vo Getsimanija i na Golgota Isus dava odgovor na site
ma~ni pra{awa {to zbunuvaat
Da, to~no e deka “Gospod sedi na visok i vozvi{en prestol”. No istiot toj Gospod Isus Hristos - gledaj}i gi stradawata i patilata na svoite ~ove~ki su{testva zafateni od viorot na grevot, re{il da go napu{ti neboto i dobrovolno da
se li{i od site privilegii i predimstva {to gi u`ival tamu,
i slegol na na{ata zemja da se vme{a vo kobnata sudbina na
~ove{tvoto i na ~ovekot da mu podade raka, da go izbavi od
kalta na grevot, negovite noze da gi postavi na cvrsta karpa i
negoviot `ivot da go prenaso~i kon slavna idnina.
Apostol Pavle ni ka`uva: “Mislete vo sebe kako {to
misle{e i Isus Hristos: koj, iako be{e vo Bo`ji lik, ne go
smeta{e kako ne{to prigrabeno toa {to be{e ednakov so Boga,
tuku samiot se li{i od taa ednakvost, zemaj}i lik na sluga,
stanuvaj}i sli~en na lu|eto. I otkako stana sli~en na ~ovek,
Toj se ponizi samiot sebesi i stana poslu{en do smrt, duri
do smrt na krst” (Filipjanite 2,5-8).
Ne postoel drug na~in da $ se pomogne na na{ata planeta
i na nejzinoto gre{no ~ove{tvo zafateno od po`arot na grevot, drug na~in za negovo gasewe. Ne postoel drug pat osven
onoj koj vodel preku negovoto voplotuvawe vo utrobata na
Marija i preku Getsimanija i Golgota. Bog Otecot i Hristos
toa go storile od qubov kon nas gre{ni za da ni pomognat da
se izbavime od grevot i stradawata.
“Za{to Bog tolku go milee svetot, {to go dade i svojot
edinoroden Sin, za nieden koj veruva vo nego da ne zagine, tuku
da ima `ivot ve~en” (Jovan 3,16).
Bog go milee ovoj svet, Hristos go milee ~ovekot i zatoa
do{ol od neboto da mu pomogne.
Svetata kniga na islamot, Koranot, naglasok stava vrz
edinstvenosta na Boga, vrz negovata transcendentnost, vrz negovata sila i gospodarstvo nad s#. Spored Koranot, Bog (Alah)
e `iv, ve~en, najvozvi{en, bezmeren, sovr{en, gospodar, svet
daritel na mir, ~uvar na verata, staratel, silen, semo}en,
mudar; Toj e Gospod, tvorec, za~etnik, pri~ina za s# {to postoi; s# {to e na zemjata i na neboto nemu mu oddava slava...
O~igledno e deka pri opi{uvaweto na Bo`jata semo} nad
svoite sozdanija Koranot ne {tedi superlativi. Me|utoa, interesno e da se zabele`i deka od bezbrojnite imiwa {to go
opi{uvaat Boga, Koranot nitu so edno ime ne go prika`uva
kako Bog na qubov.
69
Spored u~eweto na islamot, Bog samo oddaleku ja objavuva svojata volja. Toj na lu|eto im se obra}a od neizmerno golemo rastojanie, za ognot na ~ove~kite stradawa i bezzakonija
da ne go valkaat negoviot lik. Bo`jata qubov kon svetot, onaka kako {to e sfatena vo islamskiot lik na Tvorecot, ne
podnesuva `rtva. Vo dekemvri muslimanskiot svet slavi no}
na molitva. Taa no} Bog se spu{ta od sedmoto na prvoto nebo
koe{to e najblizu do zemjata. Toga{ Toj e tolku blizu do
lu|eto, {to gi slu{a site nivni molitvi. I ako eden pravoveren musliman ja pomine ovaa no} na molitva, negovite
molitvi }e bidat ispolneti.
Toa e razbirliva i ubava slika. No, kako hristijani, da
si postavime pra{awe: Zar prvoto nebo navistina e poslednoto skalilo do koe se pribli`uva Bo`jata qubov do ~ovekot? Zar taa ne sleguva u{te podolu i u{te poblizu do nas
gre{nite lu|e?
Vo islamot tokmu ovoj obid, so koj se utvrduva granicata
na Bo`jata qubov i na negovata sloboda, e besmislen. Islamot gi osuduva hristijanite {to nedovolno vnimavaat na nedoseglivosta na Boga, ne vnimavaat na faktot deka Bog e nedolovliv. I navistina treba da se pazime na{ite ~ove~ki
ograni~uvawa da ne mu gi pripi{uvame na Bezgrani~niot.
Me|utoa, zar muslimanskoto tvrdewe deka Bog ne mo`e da stane
~ovek ne e somne` vo Bo`jata sila? Od kade toa silno ubeduvawe kaj islamskiot svet deka Bog navistina ne mo`e da stane
~ovek? Ne e mo`no na qubovta da $ se stavi pregrada i da se
ka`e deka preku taa granica na qubovta Bog nikoga{ ne }e
smee da saka, da qubi. Bog e sloboden svoite sozdanija da gi
saka onolku kolku {to saka tokmu zatoa {to e Bog!
Iako bibliskiot Bog e nezavisen od svoite sozdanija i ne
e ograni~en od vremeto i prostorot, iako, kako {to rekovme,
nego ne mo`at da go “opfatat nebesata ni nebesata nad nebesata”, sepak, Toj ima roditelsko, tatkovsko srce koe vistinski i nesebi~no saka, srce prepolno so qubov doka`ana na delo:
“Nikoj nema pogolema qubov od ovaa: da go polo`i svojot
`ivot za svoite prijateli.” “No Bog ja poka`uva svojata qubov
kon nas so toa {to Hristos umre za nas dodeka u{te bevme
gre{nici” (Jovan 15,13; Rimjanite 5,8).
Negovata qubov ne samo {to zela ~ove~ka lika, Toj ne
samo {to izgledal kako ~ovek - tuku Toj stanal ~ovek. I negovata qubov kon nas odela do kraj, do poslednata to~ka, do
celosna predanost sebesi, do celosno samootka`uvawe, do
`rtva i smrt. Evangelskiot Bog e qubov; Toj ne samo {to qu70
bi, tuku samiot Toj e qubov. Toj ne samo {to ima qubov, tuku
samiot Toj e qubov. Toj ne samo {to se potvrduva vo qubovta,
tuku samiot Toj e qubov. “Bog e qubov” (1. Jovanovo 4,8).
Zna~i, “prvo nebo” do koe se spu{ta Bo`jata qubov e dnoto na vselenata, na{ata obezli~ena gre{na planeta; toa e grdoto gre{no srce na ~ove~kite su{testva kade {to taa proniknuva i sodomcite gi ~isti od site gnasotii i, od odvratni
gre{nici, pravi ~esni lu|e so povrateno ~ove~ko dostoinstvo,
vra}aj}i im go vistinskoto, zagubenoto mesto me|u semejstvoto na bezgre{nite svetovi na vselenata.
Za Hristovite stradawa*
Malku pove}e za Hristovite poni`uvawa, za negovite
isku{enija i stradawa niz koi pominal na ovaa zemja, malku
pove}e za zaedni~kite pateki po koi, zaedno so nego, pominuvaat i bezbrojnite milioni nevini koi stradale i stradaat od
istite pri~ini kako i Toj:
“Be{e prezren, otfrlen od lu|eto, ~ovek na bolkata, sviknat na stradawata, od kogo sekoj ja vrti glavata, be{e prezren, i za ni{to go smetavme. A Toj gi ponese na{ite bolesti,
gi zede vrz sebe na{ite bolki, dodeka nie smetavme deka Bog
go bie i go poni`uva. Za na{ite prestapi be{e proboden,
sotren za na{ite bezzakonija. Kaznata za na{iot mir padna vrz
nego i preku negovite rani nie se iscelivme. Site nie
talkavme kako ovci, i sekoj ode{e po svoj pat. A Gospod gi
natovari vrz nego bezzakonijata na site nas. Go izma~uvaa, a
Toj ne se brane{e, i ne ja otvori svojata usta. Go odvedoa kako
jagne na klawe; kako ovca, nema pred onie {to ja stri`at, ne
ja otvori svojata usta” (Isaija 53,3-7).
Toa se Hristovite maki, negovite neiska`livi stradawa
{to gi podnel na ovaa zemja kako najgolem gre{nik, no ne za
svoi grevovi, za{to toj bil praveden, tuku natovaren so
na{ite grevovi, so bezzakonijata na celoto ~ove{tvo.
Go izma~uvaa nego, nevin - kako i milioni drugi nevini be{e prezren, otfrlen, proboden, sotren, go odvedoa kako jagne
na klawe, no Toj ne ja otvori svojata usta, ne se `ale{e, ne
pra{a: Gospode, kade si, zar ne gleda{ {to pravat so mene?
Nevinite {to stradaat svoite stradawa treba da gi
soobrazat so Hristovite stradawa, a i samite da se soobrazat
so Hrista.
Vo Getsimanija (gradina vo podno`jeto na Maslinskata
gora sproti Erusalim), koga Hristos ja piel `ol~kata {to ja
71
pijat site koi stradaat, koga se prelevala ~a{ata na bezzakonieto i koga nad nego se nadvisnal grevot na cel svet kako
temen oblak, kako ogromen planinski masiv, zakanuvaj}i se da
go sma~ka i nego i celoto ~ove{tvo {to go sozdal, Hristos
o~ajno izviknal: “O~e moj, ako e mo`no, neka me odmine ovaa
~a{a, no ne kako {to sakam jas, tuku kako {to saka{ ti! ... I
povtorno otide i se pomoli, velej}i: ‘O~e moj, ako ne e mo`no
da me odmine ovaa ~a{a, da ne ja pijam, neka bide tvojata volja’” (Matej 26,38-42).
O~e moj, ~a{ava {to mi ja dava{ da ja pijam premnogu e
gor~liva, premnogu e bigorna, veli Isus. Mo`e li taa da me
odmine, da me zaobikoli, da ne ja pijam? - Za `estokosta na
bitkata {to se vodela vo negovata du{a vo Getsimanija, kade
{to donel kone~na odluka da odi na krst i dokraj da ras~isti
so grevot i kone~no na gre{nicite da im ovozmo`i spasenie
i `ivot ve~en vo negovoto carstvo, svedo~at i drobnite kapki krvava pot {to izbivale od negovoto ~elo i se trkalale
niz negovoto lice. “A koga se najde vo pretsmrtni maki, se
mole{e u{te pousrdno, a potta mu prilega{e na kapki krv {to
pa|aa na zemjata” (Luka 22,44).
Utredenta Hristos e raspnat na krst. - Sramna i grozna
smrt so neiska`livi bolki, postra{na od smrt vo gasna komora, pogrozomorna od smrt na loma~a i gilotina. Sramna
bidej}i na krst bile raspnuvani najgolemite zlostornici vo
toa vreme napolno goli, izlo`eni na pogledite na javnosta i
na nivnite najbliski rodnini - majka, tatko, bra}a, sestri,
tetki, kom{ii, poznati i nepoznati... Hristos - prethodno
nepravedno osuden i od duhovnite i od svetovnite vlasti, od
najvisokite sve{tenici i od Pilata, do krajni mo`ni granici poni`en, plukan, tepan, predmet na podigravki na najvulgarniot xgan, so trnov venec na glavata, so te`ok krst na ple}ite, se teteravi kon Golgota; so sramna gletka za okolinata
i so odzemeno ~ove~ko dostoinstvo - e raspnat me|u dvajca zlostornici. Pravednik, nevin, visi me|u dvajca zakoraveni
gre{nici, ubijci, kriminalci, teroristi...
Gospode, kade si, srceto mi go glamnosa, `ivotot mi go
zapusti, me zabradi vo crnina - o~ajno i nemo}no vikaat iljadnici majki do dnoto na du{ata o`alosteni za svoite deca,
`rtvi na najrazli~ni nesre}i, pekaj}i pred Boga za odgovor a odgovor nema!
Gospode, zar ne gleda{ {to pravat so nas? - `alno pra{uvaat milioni nevini lu|e, `rtvi na najrazli~ni odmazdi, izma~uvawa, na najodvratni kole`i, vojni, pri {to nivnite obezli72
~eni mrtvi tela so buldo`eri gi zapretuvaat vo zaedni~ki grobnici ili pak gi kremiraat. Pra{uvaat - a odgovor nema.
Odgovor nema i za Hrista. Vo Getsimanija Toj peka pred
Boga da go odmine, da go zaobikoli premnogu gor~livata ~a{a, ako e mo`no da ne ja pie. Odgovor i olesnenie nema. Mora
do posledna kapka da ja pie ~a{ata na grevot i bezzakonijata
na gre{nicite, inaku spasenie za niv nema. Nekoj mora da go
prezeme grevot od niv i da umre za nivnoto bezzakonie, inaku
tie, gre{nicite, }e umrat za ve~ni vremiwa. Bremeto na grevot
{to e natovareno vrz negoviot grb e premnogu te{ko za nego
i Toj bara pomo{, bara poddr{ka, potkrepa, a pomo{ i
poddr{ka nema od nikade. Negovite najbliski, u~enicite, go
napu{tile i se razbegale.
Na krstot mu se obra}a na Otecot, nadevaj}i se deka od
nego }e dobie pomo{ i poddr{ka, no, namesto pomo{ - apsolutna osamenost. Namesto odgovor na o~ajnoto pra{awe “Bo`e
moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” - molskavici i silni gromovi i tatne`i; namesto odgovor - te`ok, nepodnosliv molk.
Namesto svetlina i zra~ok na nade` za nekakva pomo{ - gusta
neprobivna temnina, mrak: “A od {estiot ~as se stemni nad
celata zemja do devettiot ~as” (Matej 27,45).
I sonceto go zasolnilo svojot pogled od ovaa stra{na
scena. Negovite sjajni zraci ja osvetluvale zemjata na pladne,
a naedna{ kako da is~eznale. Krstot go obvila potpolna temnina kako mrtove~ki pokriv. Niedno oko ne mo`elo da se
probie niz crnata zavesa {to go obvivala krstot, i nikoj ne
mo`el da pronikne niz u{te podlabokata temnina {to gi
pokrivala stradawata na Hristovata du{a. Ostrite molwi {to
molskale vo tie migovi kako da bile naso~eni kon nego dodeka visel na krstot. Neboto kako da mu se odmazduvalo nemu.
Gromovite na Bo`jiot gnev {to tatnele toa popladne kako da
go ga|ale nego. I navistina go ga|ale nego.
Hristos za nas stana gre{en, gre{nik i “grev”; proklet,
prokletnik i “prokletstvo”
Prvo, u{te edna{ da go potvrdime ona {to pove}epati
go ka`avme - Hristos bil bezgre{en, nemal nikakov svoj grev:
“Toj ne napravi grev i ne se najde izmama vo negovata usta” (1.
Petrovo 2,22).
No, od druga strana, vo Bo`jata re~ gi ~itame i onie silni
nade`ni zborovi za nas gre{nicite koi se na{a edinstvena
sigurna kotva na zovrienoto more na grevot vo koe se davime
73
kako gre{nici, ja`e {to n# izvlekuva od dlabokata temna i
surova bezdna vo koja bi gi ostavile koskite i za vek vekov bi
is~eznale.
Molam, da gi slu{neme tie, za nas bleskotni Bo`ji zborovi od koi silno zaigruva na{eto srce, zborovi {to gi budat i aktiviraat kaj nas site na{i uspieni muzi~ki darbi so
koi n# nadarilo Neboto, koi du{ata ni ja raspevuvaat i na
na{ite o~i teraat solzi radosnici:
“Onoj (Hristos), koj ne znae{e za grev, Bog go napravi grev
namesto nas, za nie da staneme Bo`ja pravednost vo nego” (2.
Korin}anite 5,21).
“Hristos n# otkupi od prokletstvoto na zakonot, otkako
stana prokletstvo za nas” (Galatite 3,13). Hristos e proklet
i stana prokletstvo. Koj go prokolna? Bog go prokolna!
Prekrasno! Hrista, “koj ne znae{e za grev, Bog go napravi
grev namesto nas”. “Hristos ... stana prokletstvo za nas!”
Izvonredno! Hristos, ne samo {to e najgolem gre{nik,
natovaren so grevovite na cel svet, tuku samiot Toj e “grev” i
“prokletstvo”.
Hristos gi prifati grevovite na site gre{nici od cel
svet kako svoi li~ni grevovi, kako samiot Toj li~no da gi
napravil, i Bog nego go gleda{e kako najgolem gre{nik so svoi
li~ni grevovi za koi go kazni nego, a nas n# oslobodi.
Neverojatno radosno i mnogu nade`no! Jas, gre{nik,
“grev” i “prokletstvo”, ne sum ve}e nitu gre{nik, nitu “grev”
nitu “prokletstvo”.
^udesno ubavo! Namesto mene, gre{nik, “grev” i “prokletstvo” e Hristos. Spored toa, Bo`jiot gnev ne e ve}e naso~en
kon mene. Jas ne sum ve}e gre{en. Za grevot sum se pokajal i
sum go ostavil, i Hristos go simnal od mene i go natovaril
na sebe, iznesuvaj}i go zaedno so sebe na krst. “Toj sam vo svoeto telo gi iznese na{ite grevovi na krst... preku negovite rani
se iscelivte” (1. Petrovo 2,24).
Hristos “vkusi smrt za site” gre{nici (Evreite 2,9). Mnogu
ubavo, fenomenalno! Bez nikakva zasluga, gre{nikot se oslobodi od grevot koj mu vise{e kako damoklov me~ nad glavata da
go ubie, za{to “plata za grevot e smrt” (Rimjanite 6,23). Eden
od najubavite i najjasni tekstovi za deloto {to go izvr{il
Hristos za nas koga umrel na Golgota e zapi{an vo Efescite
1,7: “Vo kogo imame otkup preku negovata krv, pro{ka na prestapite, spored bogatstvoto na negovata blagodat.”
I ponatamu: “Hristos ... so svojata sopstvena krv ni pribavi ve~en otkup” (Evreite 9,11-14).
74
Ovoj tekst ima mo{ne bogato zna~ewe. Toj tvrdi deka
imame otkup i ka`uva deka otkupot ne e samo ne{to {to }e
se slu~i vo idnina; toa e ne{to {to go imame vo ovoj mig, sega.
Nie sme otkupeni - sega. Sega sum otkupen i praveden, i kako
pravednik osloboden sum od Bo`jata kazna, za{to Bo`jiot gnev
e naso~en ne protiv mene, tuku protiv Hrista. Bo`jite gromovni streli go ga|aat nego, negovite molskavici go ubivaat
najgolemiot gre{nik, “grevot”, “prokletstvoto” i prokletnikot na krstot na Golgota. Spored toa, grevot i gre{nikot
se kazneti vo Hrista na krstot, so {to Bog radikalno i
zasekoga{ go re{il problemot na grevot.
Te`inata na kaznata {to ja podnesuva Hristos na krstot
e bezmerna. Bog go mrazi grevot, i vo interes na pravdata, vo
interes na opstanokot na vselenata, mora da go kazni i da go
iskoreni zasekoga{. Bidej}i Hristos na krstot stana “grev
namesto nas”, Bog Otecot se gnase{e od nego, koj stana “grev”,
go svrti svoeto lice od nego koga vise{e na krst na Golgota,
mu stana svirep neprijatel i go ubi - go ubi svojot mil i sakan Sin namesto nas.
Vo svojata agonija na krstot, osamen, napu{ten od site,
Hristos bara, se nadeva i o~ekuva milost od svojot nebesen
Otec, vo ~ii{to pregratki e u{te od ve~nosta. No, namesto
odgovor - mrak, molwi i gromovi! Otecot gi zatvoril prozorcite na neboto, ne sakaj}i da gi posmatra stradawata na svojot Sin! Polo`uvaj}i go svojot skapocen `ivot, Hristos ne
dobil poddr{ka od nikade i od nikogo.
Zna~i, za Isusa nema svetlina, nema milost, za nego nema
nade`, nema pomo{ nitu poddr{ka; na negovite molitvi nema
odgovor!
Satanata go nagrvaluval Isusovoto srce so `estoki isku{enija i Hristos bil knez na onie {to stradaat. No negovite
stradawa ne bile prvenstveno predizvikani od bolkata i sramot na krstot, tuku tie proizleguvale od svesta za opa~nosta
na grevot, od soznanieto deka ~ovekot, tesno povrzan so zloto,
stanal slep za negovite stravotii. Hristos videl kolku e cvrsto upori{teto na grevot vo ~ove~koto srce i kolku malku ima
takvi koi se gotovi da se odvojat od negovata sila, da go prifatat obilnoto spasenie {to im go nudi Toj so svojata `rtva
i da se spasat. Negovata `alost e ogromna i srceto mu krvavelo zatoa {to na milijardi lu|e im dal mo`nost da se spasat,
no ne sakale da se spasat, {to dobrovolno go odbrale patot na
grevot koj gi odvel vo ve~na propast. Toa go skr{ilo Isusovoto srce.
75
Visej}i na krst, |avolot go izlo`il Hrista na silni
isku{enija. Preku stare{inite i vojnicite, i edna{ preku
eden od razbojnicite na krstot, toj mu upatuva povik na Hrista: “Ako si ti Hristos (Mesija), Bo`ji Sin, slezi od krstot
pa }e veruvame vo tebe” (Luka 23,35-39).
Da, toa bilo silno isku{enie za Hrista, da sleze od krstot i da se spasi sebesi. Toj mo`el da go stori toa, no bil
dlaboko svesen i uveren deka ne mo`e da se spasi i sebesi i
svetot, i sebesi i gre{nicite. Znael deka, ako sleze od krstot Toj, na nego }e mora da visat gre{nicite. Toa pra{awe se
re{avalo na krstot. Toj napravil svoj izbor. “]e umram jas,
za tie da `iveat”.
Isus na krstot mu zboruva na svetot: “Ve sakam vas pove}e
od sebesi!” Toa e Bo`ja qubov “agape”. Dali sfa}ame deka Isus
nas n# saka pove}e otkolku {to se saka sebesi? Toa ni go otkriva krstot i kaj nas pobuduva iskrena po~it kon nego.
Bo`jeto srce kopnee i zaigruva od radost koga eden
gre{nik }e re{i da go napu{ti grevot i koga }e dojde kaj nego,
baraj}i milost i pro{ka. Nema grev tolku golem, stra{en i
gnasen, taen ili javen, s# edno, koj Bog ne saka i ne e podgotven
da go prosti. Na{eto pokajanie vo Bo`jite u{i zvu~i kako
najubava muzika {to Toj so najgolemo zadovolstvo ja slu{a. Na
Boga ni{to ne mu e tolku milo kako koga eden gre{nik se kae
i go ostava grevot, i najmnogu od s# saka i najpodgotven e da
pro{tava grevovi i na najgolemi gre{nici koi begaat od surovata i svirepa pra~ka na grevot i zasolni{te i spas baraat od
nego. Gre{nicite koi se kaat i gi napu{taat svoite grevovi,
neboto so radost go prifa}a nivnoto pokajanie, im uka`uva
milost i so ra{ireni race i so srde~no dobredojde gi
pre~ekuva vo redovite na spasenite. “Vi velam: pogolema radost ima na neboto za eden gre{nik koj se kae...!” (Luka 15,7).
Otecot ni ka`uva: Jas go mrazam i se gnasam od grevot, no
gi sakam gre{nicite, ve sakam vas bidej}i vie ste moi sozdanija,
moi deca. Iako vie ste vinovni za smrtta na mojot Sin, iako
nego go raspnaa va{ite grevovi, jas ve sakam i vas i zatoa dozvoliv namesto vas Toj da bide kaznet i ubien.
Hristos e Jagne Bo`je, lav i zmija otrovnica
Hristos e “Jagne Bo`je koe gi zema grevovite na svetot na
sebe”; nego “go odvedoa kako jagne na klawe” “za da se otkupime
(od grevot) so skapocenata krv na Hrista kako nevino i ~isto
jagne”; pred “prestolot (Bo`ji) stoe{e Jagne kako zaklano”
76
(Jovan 1,29; Isaija 53,7; 1. Petrovo 1,18.19; Otkrovenie 5,6).
No ednovremeno Hrista go gledame i kako lav: “Nadvladea
Lavot od plemeto na Juda... koj mo`e da go otvori svitokot i
negovite sedum pe~ati” (Otkrovenie 5,5).
Navidum dve nesvrzlivi i nepomirlivi raboti, dve krajni sprotivnosti: jagne nasproti lav - ednovremeno jagne i lav!
Koga gi prezema grevovite na gre{nicite na sebe i koga treba da im poka`e primer na vernicite {to treba da go sledat,
Hristos e ponizen i krotok kako jagne, no koga ja brani
Bo`jata ~est i vistina i koga go ostvaruva planot na spasenieto, Hristos e hrabar i bestra{en kako lav.
Nekoj rekol: “Ne vredi da se nagovara lav da go pu{ti jagneto. Za da go spasime jagneto, morame da go pobedime lavot.”
Tokmu toa zna~i poimot “sud”, “pravednost” - kaznuvawe na
ugnetuva~ot, a zna~i “qubov” koja go osloboduva ugneteniot i
go vra}a vo `ivot.
Ponatamu, vidovme deka Bog Hrista “go napravi grev
namesto nas” i deka Toj “stana prokletstvo zaradi nas”. No
mo`ebi malku e poznato deka Toj stana i zmija otrovnica! Od
kade Hristos da stane zmija otrovnica koga zmijata e simbol
na grevot i zloto, simbol na satanata (1. Mojseeva 3,1; Otkrovenie 12,9)?
Hristos mu ka`uva na Nikodima: “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata, taka treba da bide podignat Sinot
~ove~ki, ta sekoj koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima
`ivot ve~en” (Jovan 3,14.15; 4. Mojseeva 21,4-9). So drugi
zborovi, na krstot e podignato prokletstvoto, podignat e grevot kako zmija otrovnica, i gromovite na Bo`jata pravda na
krstot go ubile prokletstvoto, go ubile grevot, ja ubile zmijata otrovnica - vsu{nost go ubile Hrista koj se identifikuval so site niv. Spored toa, edinstven na~in za gre{nikot da
se spasi e da pogledne na krstot kade {to e podignat i ubien
negoviot grev, kade {to e ubiena zmijata otrovnica, kade {to
e ubien Hrisots kako spasitel na svetot.
Hristovite stradawa ne prestanale na Golgota
Hristovite stradawa, bolki i patila ne prestanale vo
Getsimanija i na Golgota! Ne! Hristos i ponatamu so~uvstvuva i silno strada i pati zaedno so svoite deca koi stradaat.
Toj Getsimanija i Golgota sekojdnevno povtorno gi do`ivuva
vo nivniot `ivot, ramo do ramo aktivno u~estvuvaj}i vo patilata, vo ~emerot i jadot niz koi pominuvaat nevinite, koi
77
stradaat na pravdina, hrabrej}i gi i davaj}i im sila i pomo{
da izdr`at. Vo polna mera u~estvuval vo `ivotot na onie koi
“do`iveaja podbivi i udari, a pokraj toa i okovi i zandani.
Bea kamenuvani, so pila se~eni nadve; isku{uvani, umiraa od
me~, talkaa vo ov~i i kozji ko`i; vo nema{tija, vo nevolji i
ma~eni - onie za koi svetot ne be{e dostoen - talkaa po pustini, po gori, po pe{teri i po jami vzemi” (Evreite 11,36-38).
So svojata silna qubov Hristos go zapaluva srceto na
svoite deca koi hrabro podnesuvaat i najgrozni stradawa i
naj`estoki isku{enija, polo`uvaj}i go so radost i svojot `ivot
za nego, kako i Toj {to go polo`il svojot `ivot na krst za niv.
Takov e slu~ajot na Jovana Krstitelot, takov e slu~ajot
na apostol Pavle i na apostol Jakov, vo ~ii{to srca blikala
silna vera i ~ii{to glavi se strkalale na gubili{teto.
Takov e slu~ajot na apostol Petar koj ni vo smrtta ne
mo`e{e da se oddeli od svojot sakan U~itel, smetaj}i deka ne
e dostoen da umre kako nego, tuku bara{e da bide raspnat na
krst so glavata udolu.
I slu~ajot na apostol Jovan, koj svojot `ivot ne mo`el
ni da go zamisli bez Hrista, i koj zaradi nego bil frlen vo
kotel so vrieno maslo.
I slu~ajot na Sanktus i Maturus, koi bile `estoko kam{ikuvani, potoa staveni na usvitena pe~ka i na kraj frleni
pred div yver koj gi rastrgnal. Tie bile ma~enici za Hrista.
I slu~ajot na mladata robinka Blandina, koja bila obesena na stolb vo arena so racete ra{ireni vo vid na krst, no
yverovite toj den ne sakale da ja rastrgnat, pa bila vratena vo
zatvorot. Posledniot den od gladijatorskite igri bila
kam{ikuvana, stavena na usvitena pe~ka i potoa zavitkana vo
mre`a i frlena pred div bik koj pove}e pati so rogovite ja
frlil vo vozduh. Krvnikot so me~ $ gi prekratil makite na
ovaa `ena heroina vo ~ie{to srce Hristos zapalil svoj ogan
na qubov i vera na koi taa ne mo`ela da im se protivstavi,
bidej}i tie bile posilni i od samata nea i od nejzinite stradawa, posilni duri i od nejzinata smrt, i zatoa do posleden
zdiv ostanala na Hristova strana, svedo~ej}i ne samo pred
bezo~niot xgan vo arenata, ami i pred celata vselena za svojata vera i qubov kon svojot Spasitel.
I slu~ajot na mladata 22-godi{na `ena Perpetua od Kartaga, zaedno so u{te edna robinka, Felicita, i so trojca ma`i
robovi, koi nevino stradale, `rtvuvaj}i go svojot `ivot kako
ma~enici za Hrista. Da navedeme mal del od izve{tajot za
nivnoto ma~eni{tvo.
78
“Nie s# u{te bevme so na{ite ~uvari, raska`uva Perpetua. Tatko mi se obiduva{e da me odvrati od mojata odluka.
So svojata tatkovska qubov se obiduva{e da ja pokoleba mojata vera vo Hrista.”
“Tatko, mu rekov, gi gleda{ li ovie predmeti? Na primer, ovaa vaza, ovaa vr~va i drugive predmeti?”
“Gi gledam!” odgovori toj.
Toga{ jas mu ka`av: “Mo`e li na ovoj predmet da mu se
dade drugo ima osven negovoto vistinsko ime?”
“Ne!” odgovori toj.
“E dobro! I jas sebesi ne mo`am da si dadam drugo ime
osven ona vistinskoto {to go imam: Jas sum hristijanka!”
Eden o~evidec go objasnuva slu~ajot do kraj. “Najposle za
ma~enicite nastapi denot na nivnata pobeda. Napu{taj}i go
zatvorot, odea so brzi ~ekori vo amfiteatarot kako da se
iska~uvaat na neboto. Licata im bea ozareni i prekrasni; iako
se tresea, toa ne be{e od strav, tuku od radost. Nazad ode{e
Perpetua. Za `enite ~uvaa edna besna krava. Perpetua be{e
prva frlena vo vozduh so rogovite na kravata. Padna na zemja
na krstinata i ja povredi; {tom se pribra i sedna, ja sobra
kosata koja{to $ se rasplete, za{to si vele{e: ‘Ne treba
ma~enicata da ima rasturena kosa za vreme na svoeto ma~ewe
za da ne ostavi vpe~atok deka taa `ali vo denot koga slavi
pobeda.’ Najposle se krena na noze. Vo toj mig ja zabele`a
drugata robinka, Felicita, koja be{e te{ko raneta. & se
pribli`i, $ podade raka i $ pomogna da se ispravi. Koga tolpata gi vide dvete na noze, nejzinata svirepost be{e pobedena: gi izvedoa niz vratata `ivi.
Podocna narodot pak pobara ovie raneti `eni da se dovedat vo arenata so svoi o~i da ja posmatraat borbata na gladijatorite i samite da bidat `rtva i naslada na rasipanite o~i
na bes~uvstvitelnata bezo~na i spoulavena tolpa vo arenata.
Ma~eni~kite sami stanaa i se upatija kon mestoto {to im be{e
odredeno. Najnapred si dadoa edna na druga hristijanski
bakne` na mir za da se prigotvat za smrt. Potoa ostanaa prostum, nepodvi`no da stojat. Mirno go pre~ekaa smrtniot udar...
Ovojpat Perpetua po~uvstvuva stra{na bolka. Udrena so me~
vo rebro, taa stra{no krikna. No vedna{ ja fati treperlivata raka na mladiot neopiten gladijator i sama ja podigna kon
svoeto grlo. Satanata se pla{e{e od nea. Toj vide deka taa saka
da umre.
O hrabri i bla`eni ma~enici! O ma~enici, navistina
povikani i odbrani za slava na Gospoda Isusa Hrista! Onoj
79
koj go fali i slavi Hrista treba da gi ~ita ovie svedo{tva.”
Da, dragi moi, i nie treba da gi ~itame ovie svedo{tva koga
si postavuvame pra{awe: “Kade e Bog koga stradaat nevini?”
“Zo{to, pokraj gre{nite, stradaat i nevini?”
Perpetua i Felicita ne mo`ele poinaku. Vo niv gorel
Bo`ji ogan {to go zapalila Hristovata qubov koja bila posilna od niv, posilna i od nivnata smrt. Vo arenata bil prisuten
i Hristos koj gi hrabrel, im pomagal da izdr`at, da stradaat
na pravdina zaradi nego. Toj ne`no gi posmatral svoite
bestra{ni borci kako hrabro, bez da potkleknat i bez da se
pokolebaat pred naletite na `estokite isku{enija, im preodolevaat i na najsilnite udari na xelatite; so~uvstvuval so
niv i zaedno so niv gi podnesuval nivnite maki i bolki,
prakti~no delej}i ja so niv nivnata sudbina. Koga kriknala
Perpetua od silna bolka predizvikana od udarot so me~, so nea
kriknal i Spasitelot. Tie toa go videle i go po~uvstvuvale.
Toa im dalo sila da izdr`at i, bez da se `alat, bez da postavat pra{awe zo{to, da podnesat s# zaradi nego.
Hristos bil prisuten i vo `ivotot na site onie bezbroj
milioni drugi ma~enici nasekade niz svetot koi na pravdina
stradale. Negovoto oko gi videlo i negovata raka gi zabele`ala vo nebesnite knigi site stravotii i grozomori niz koi
pominuvale negovite verni i predani slugi. Toj bil prisuten
vo site areni i na site gubili{ta i so silna bolka vo du{ata
gi posmatral stradawata i smrtta na svoite nevini slugi kako
pa|aat kako `rtvi na nezauzdaniot bes na spoulavenite gre{nici.
Bil prisuten vo gasnite komori vo koi milioni nevini
stradalnici `ivotot go zavr{ile so grozna smrt i, delej}i gi
zaedno so niv nivnite stradawa, i Toj bil stradalnik; prisuten
e vo lavovskata jama so svojot sluga Daniel i vo ognenata pe~ka
so svoite trojca hrabri borci za Boga, a im pravi dru{tvo i
gi hrabri svoite slugi Pavle i Sila, ~ii{to noze bile staveni vo kladi vo zatvorot vo Filipi i peat.
So svoi o~i Hristos go gledal plamenot na bezbrojnite
loma~i na koi gorele nevini lu|e vo ~ie{to srce zapalil svoj
ogan koj bil posilen od onoj na loma~ite; toa bile nevini lu|e
~ij{to edinstven grev bil {to ~itale Sveto pismo i veruvale
vo Boga onaka kako {to ka`uva toa.
Posmatral iljadnici gilotini na koi bile obezglaveni
iljadnici nevini lu|e.
Hristos stoel kraj svoite slugi nametnati so `ivotinski
ko`i i frleni pred ku~iwa da gi rastrgnat ili prema~kani
80
so smola i vo ve~ernite ~asovi `ivi zapaluvani da gorat kako
fakli i da ja osvetluvaat gradinata na naludni~aviot car
Neron. Da, Hristos bil kraj niv i vo nivnoto srce zapalil
svoja qubov za koja tie, umiraj}i, peele:
“Koj }e n# odvoi od Hristovata qubov? Nevolja li, ili
maka, ili progonstvo, ili glad, ili golotija, ili gibel, ili
me~? Tokmu kako {to e napi{ano: ‘Zaradi tebe vezden n# ubivaat, n# smetaat kako ovci za klawe.’ No vo seto ova pobeduvame nadmo}no preku Onoj koj n# zasaka. Za{to uveren sum deka
ni smrtta, ni `ivotot, ni angelite, ni vlastite, ni sega{nosta,
ni idninata, ni silite, ni viso~inata, ni dlabo~inata, nitu
koe-gode drugo sozdanie, ne }e mo`e da n# odvoi od Bo`jata
qubov, koja e vo na{iot Gospod Isus Hristos” (Rim. 8,35-39).
Najgolemo predimstvo, pogolemo od site drugi predimstva, u`iva onoj ~ovek {to }e go udostoi Bog da strada zaradi
Hrista, {to }e go udostoi da sou~estvuva vo Hristovite stradawa. Najgolema ~est so koja Bog voop{to mo`e da gi po~esti
lu|eto e da im dozvoli da bidat vistinski ma~enici za nego.
Najgolema milost {to mo`e da ja dobie ~ovek od Boga e da go
dade svojot `ivot za Boga. Najgolemo so~uvstvo i bezmerni
simpatii Bog poka`uva kon onie {to se nevini i stradaat na
pravdina. Tie se najgolemi vo Bo`jite o~i, ednakvi po golemina so Jovana Krstitelot i vo Bo`jeto carstvo }e zazemaat
po~esno mesto.
[to go prisiluva Boga da dozvoli da stradaat nevini
lu|e?
Zo{to Bog tolku visoko gi ceni onie {to sou~estvuvaat
vo Hristovite stradawa, {to stradaat na pravdina, {to pijat
od bigornata ~a{a od koja piel Isus? Zo{to e toa tolku golema ~est i predimstvo za nas i nie, sli~no na Hrista, da
imame svoja Getsimanija i svoja Golgota? Ima li nekakva
moralna, ili nekoja druga smisla i opravdanie, da gazime po
istata trnliva pateka po koja odel na{iot Spasitel Isus
Hristos? Dali nekoj ili ne{to vr{i presija vrz Hrista za da
gi izlo`i svoite sledbenici, i bezbroj nevini lu|e, da pominuvaat niz takvi grozomorni isku{enija i stradawa i tolku bedno i mizerno da go zavr{at `ivotot? Sekako, Bog ima silna
pri~ina i izdr`ani argumenti da postapuva taka so onie {to
go qubat i {to se podgotveni `ivotot da go `rtvuvaat za nego.
Pred s#, spomenatite pri~ini i argumenti proizleguvaat
od procesot na re{avawe na vselenskiot problem na grevot.
81
Grevot ne e za~nat na na{ata planeta. Toj natrapnik na na{ata
zemja do{ol od vslenata. Spored toa, grevot ne e samo na{
problem, tuku problem na celata vselena i zatoa vo negovoto
re{avawe u~estvuva celata vselena. Grevot e generator na
nepravdi, patila, bolki, stradawa, nesre}i, vojni, bolesti izvor i pri~ina za smrt...
Bog problemot na grevot go re{ava aktivno, temelno i
radikalno i }e go re{i korenito. Toj naskoro vselenata }e ja
is~isti od toj grd plevel {to ja naru{uva nejzinata ubavina i
nejzinoto sovr{enstvo. No pri re{avaweto na pra{aweto na
grevot Bog naiduva na otpor od strana na satanata (|avolot),
koj e tatko na grevot, vo ~ie{to srce se za~nal i se razvil toj
odvraten troskot, otpor {to ne saka da go skr{i sosila. Za
{to stanuva zbor?
Satanata bez nikakvo pritesnuvawe, javno i otvoreno go
obvinuva Boga pred celata vselena deka e pristrasen i nepraveden koga go re{ava problemot na grevot. Imeno, tvrdi
toj, za razlika od gre{nicite, koi pominuvaat niz `estoki
isku{enija i koi podnesuvaat ekstremno te{ki stradawa, Bog
vo zna~itelna mera istite im gi olesnuva na svoite sledbenici. Spored tvrdewata na satanata, za da privle~e {to pogolem broj lu|e da go sledat i da mu slu`at, la`no prika`uvaj}i
se sebesi pred vselenata vo najpovolna svetlina, Bog na pravednite im nudi mnogu polesen pat od onoj po koj odat gre{nicite. Da go potvrdime ova so eden primer od Biblijata.
Stanuva zbor za eden isklu~itelno veren Bo`ji sluga, za
pravedniot Jov, za dobar, praveden i mo{ne bogat ~ovek koj
imal sedum sinovi i tri }erki, sedum iljadi ovci, tri iljadi
kamili, petstotini yevgari volovi, petstotini magarici i
mnogu slugi. Zna~i, vo `ivotot na ovoj ~ovek bukvalno cutele
trendafili. No se slu~ilo ne{to {to od temel go izmenilo
celokupniot negov `ivot i go potreslo do dnoto na du{ata.
Na neboto Bog go svikal na zasedanie nebesniot sovet
sostaven od pretstavnici na site svetovi vo vselenata. Namesto Adama, na{ata zemja na toa sovetuvawe ja pretstavuval satanata, koj privremeno ja prezel od negovite race upravata nad
na{iot svet. Na toa sovetuvawe interesen e dijalogot {to se
vodi me|u Boga i satanata pred o~ite na pretstavnicite na site
svetovi na vselenata, zna~i, pred o~ite na celata vselena.
“Eden den dojdoa Bo`jite sinovi da zastanat pred Gospoda, a me|u niv pristapi i satanata. ‘Od kade doa|a{?’ - go pra{a
Gospod. ‘Eve, pominav niz zemjata i ja obikoliv’, odgovori toj.
Potoa Gospod re~e: ‘Go vide li mojot sluga Jov? Nemu nikoj
82
ne mu e ramen na zemjata. Toj e neporo~en i praveden ~ovek,
se boi od Boga i go odminuva zloto.’ A satanata mu odgovori
na Gospoda: ‘Zar Jov naprazno se boi od Boga? Zar ti ne go
zagradi nego, negoviot dom i siot negov imot? Go blagoslovi
deloto na negovite race, imotot mu se umno`i na zemjata. Ama
ispru`i ja rakata i gibni go ona {to go ima - }e te prokolne
v lice.’ ‘Neka ti bide!’ - mu re~e Gospod na satanata. ‘Pravi
{to saka{ so s# {to ima; samo ne krevaj raka na nego.’ I satanata otide od pred Gospodovoto lice” (Knig. za Jov 1,6-12).
Lesno mu e na Jova da ti slu`i! - podiga satanata obvinenie protiv Boga na nebesnoto sovetuvawe pred o~ite na celata vselena. Lesno mu e nemu! Si mu dal ogromno bogatstvo sinovi, }erki, ovci, volovi, kamili, ku}i, zemja, slugi, ima
s# {to saka... nema isku{enija, nema stradawa! No Jov ne ti
slu`i od qubov, tuku od interes. Ti si nepraveden, za{to si
go potkupil Jova. Vsu{nost, na svetot ti nema{ svoi vistinski sledbenici koi te sakaat i koi ti slu`at dobrovolno i
od qubov. Zatoa ti nema {to da bara{ na zemjata. Site tvoi
privrzanici na nea se licemeri koi ti slu`at od interes. Ti
niv gi blagoslovuva{ i im go olesnuva{ `ivotot, so {to gi
potkupuva{ za da preminat na tvoja strana.
Te{ki obvinenija protiv Boga. Vselenata e vo dilema.
Mo`ebi satanata ima pravo. Ako e to~no ona {to go tvrdi toj,
toga{ Bog navistina e nepraveden. I satanata kako da ostvaril predimstvo.
Bog e na maka. Navidum samiot si sozdal problem. Mo`ebi zgre{il {to voop{to po~nal da razgovara so satanata i
{to mu dal mo`nost da go “naditri”, tolku `estoko javno da
go napadne i da go obvini za potkup, za malverzacii so svoite
privrzanici, kakov {to bil Jov. Se ~inelo Bog kako da si go
kasnal jazikot i si gi vrzal sebesi racete, ne znaej}i {to da
pravi i kako da izleze od taa krajno neugodna situacija vo koja
samiot upadnal, od toa }o{e vo koe satanata go nateral so
svoite “silni” argumenti.
Da se pravda so zborovi, verbalno da doka`uva pred celata vselena deka satanata nema pravo, deka negovite obvinenija ne se to~ni - ne bilo produktivno. Ako postapi taka, toga{
ve~no }e ostane somne` vo srcata na Bo`jite sozdanija vo vselenata.
Ne, Bog re{il na drug, na napolno poinakov, na produktiven na~in da go re{i problemot, da doka`e, da gi obelodeni lagite na satanata i na pokaz pred celata vselena da go
izlo`i negoviot karakter.
83
Mu rekol: Dobro, ti tvrdi{ deka jas gi potkupuvam lu|eto za da mi slu`at, deka ja iznuduvam nivnata qubov, deka tie
se licemeri koi mi slu`at od interes, a ne dobrovolno i od
vistinska qubov i deka jas nemam svoi vistinski privrzanici
na zemjata. Ete ti go mojot sluga, Jov. Ti go davam vo race.
Pravi so negovoto bogatstvo s# {to saka{, i }e vidime kako
}e reagira - dali navistina }e me kolne i }e me pcue v lice,
kako {to tvrdi{ ti. Toj neka doka`e pred site ovie delegati
sobrani na ova sovetuvawe i pred celata vselena koj ima pravo - jas ili ti!
“I satanata otide od pred Gospodovoto lice. Eden den,
dodeka Jovovite sinovi i }erki jadea i pieja vo ku}ata na najstariot brat, dojde glasnik pri Jova i re~e: ‘Tvoite volovi
oraa, a magaricite pasea pokraj niv, koga odnenade` Savejcite
napadnaa na niv i gi grabnaa, ubivaj}i gi slugite so ostar me~.
Edinstveno samo jas izbegav za da ti go javam ova.’
Dodeka toj u{te go zboruva{e toa, dojde drug i re~e: ‘Bo`ji
ogan udri od neboto, gi izgore tvoite ovci i pastiri. Edinstveno jas izbegav da ti javam.’
Dodeka toj u{te zboruva{e, dojde tret i re~e: ‘Haldejcite
udrija so tri ~eti na tvoite kamili i gi grabnaa, ubivaj}i gi
slugite so ostar me~. Edinstveno izbegav jas da ti javam.’
Dodeka u{te zboruva{e ovoj, dojde ~etvrtiot i re~e:
‘Tvoite sinovi i }erki jadea i pieja vino vo ku}ata na najstariot brat. I ete, silen veter se krena od pustinata, udri
na site ~etiri agli na ku}ata, ja urna vrz decata pa tie zaginaa. Edinstveno izbegav jas da ti javam’” (Jov 1,12-19).
Kutriot Jov! Kutroto `rtveno jagne preku koe se kr{at
kopjata me|u Boga i satanata, a ne znae {to se slu~uva. Ne znae
deka o~ite na celata vselena se naso~eni kon nego i deka bez
zdiv site o~ekuvaat da vidat kako }e se odnesuva sega koga satanata (|avolot) za nekolku miga mu go uni{ti seto bogatstvo
koe dolgo vreme go pe~alel ~esno, so pot i maka, koga mu gi
uni{ti ovcite, govedata, volovite, kamilite; kako }e reagira
sega koga |avolot go udri so najsilniot i najstra{niot mo`en
udar - koga mu go uni{ti najgolemoto bogatstvo, koga mu gi ubi
decata, sedumte sinovi i trite }erki? Dali }e go prokolne i
}e go opcue Boga, kako {to tvrde{e satanata, ili pak }e ostane
prostum i pred naj`estokite naleti na luwata {to go zafati i
pred celata vselena }e doka`e deka ne e potkupen na Boga da mu
slu`i od interes, deka negovata qubov kon Boga ne e iznudena
tuku dobrovolna? I, {to vide vselenata koja napregnato gi
slede{e ovie nastani? Koj ima{e pravo - Bog ili satanata?
84
“Toga{ Jov stana, ja iskina oblekata na sebe, ja izbri~i
glavata i padna ni~kum na zemjata, se pokloni i re~e: ‘Gol
izlegov od maj~inata utroba, i gol }e se vratam tamu. Gospod
dade, Gospod zede. Neka e blagosloveno Gospodovoto ime!’
Pokraj seto toa, Jov ne zgre{i nitu izusti nekakva navreda
protiv Boga” (Jov 1,20-22). - Sekoj natamo{en komentar za ova
e izli{en.
Na edno drugo, isto takvo sovetuvawe na neboto, satanata
mu veli na Boga za Jova:
“Ko`a za ko`a! ^ovekot }e dade s# {to ima vo `ivotot.
Ama ispru`i ja rakata, dopri se do negovite koski i do negovoto meso i - }e te prokolne v lice! ‘Neka ti bide! - mu re~e
Gospod na satanata. Vo tvoja raka e; zapazi mu go samo `ivotot!’”
[tom dobil dozvola od Boga na Jova da mu go upropasti
zdravjeto, nadevaj}i se deka so toa }e ja pokoleba negovata vera
vo Boga, satanata vedna{ stapil vo akcija.
“I satanata otide od pred Gospodovoto lice. Toj go udri
Jova so luti rani od stapalata do temeto. Jov zede crepka za
da se stru`e so nea i sedna vo pepel. Toga{ negovata `ena mu
re~e: ‘Zar u{te si praveden? Prokolni go Boga i umri!’”
Nadvor od domot, osamen, sednat vo pepel, na buni{te,
napadnat od te{ka bolest od koja ko`ata mu pukala, se raspa|ala i krvavela, vo neiska`livo silni bolki, napadnat i od
crvi, Jov spadnal na najnisko mo`no derexe! I {to gledaat
o~ite na `itelite na vselenata? Dali mo`ebi Jov sega }e se
otka`e od svojot Tvorec? - Eve go odgovorot:
“Vo s# toa Jov ne zgre{i so svoite usni” (Jov 2,4-10). Ne
ka`a i ne pra{a: Gospode, zar ovcite, zar i volovite, zar siot
imot!? Gospode, zar i decata!? Zar i zdravjeto!?
Da, Jov ja opravdal Bo`jata doverba {to ja imal vo nego.
Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka Jov e negov
veren i predan sluga i deka nema da se otka`e od nego nitu vo
najsvirepite isku{enija i stradawa vo koi zapadnal na pravdina, ne po svoja vina, ami po zlobata na satanata.
Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka negoviot veren i predan sluga, Avram, pove}e go saka nego otkolku
svojot sin, edinecot Isak. Celata vselena so zadr`an zdiv
posmatrala kako Avram go kreva no`ot da mu go prinese Isaka na `rtva na Boga.
Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka na
ovaa zemja Toj ima milioni lu|e podgotveni vo sekoj mig da
podnesat i najte{ki `rtvi, ne o~ekuvaj}i Bog da im go olesni
85
patot i `ivotot zatoa {to se negovi slugi, podgotveni da go
polo`at i svojot `ivot za nego. Tie na vselenata $ doka`ale
i postojano $ doka`uvaat deka na Boga mu slu`at ne od interes, deka nivnata qubov kon nego ne e potkupena nitu na kakov i da e na~in iznudena, tuku deka toa e qubov od qubov ~ista, iskrena, dobrovolna.
Za nevinite stradalnici ne e tragedija {to stradaat
za Boga
Se postavuva pra{awe dali e tragedija {to stradaat tie
verni i predani Bo`ji slugi, tie nevini lu|e? Od ~ove~ka
gledna to~ka da, no od Bo`ja perspektiva ne! Gledano so
Bo`jite o~i, toa e te{ko, ma~no, `alno, no ne i tragi~no. Bog
mnogukratno }e im go nadomesti ona {to zagubile da go u`ivaat vo ovoj `ivot - site blagodati od koi, od razni pri~ini,
bile li{eni. Kako {to rekovme porano, nivnite maki, stradawa, patila, kolku i da bile te{ki, ma~ni, grozni, kolku i
da bile svirepi nepravdite na koi bile izlo`eni - seto toa,
sporedeno so slavata {to gi o~ekuva vo skora{noto Hristovo
carstvo, ne }e bide vredno nitu da se spomene.
Ako postoi tragedija i ako ne{to e tragi~no, toga{ toa
se odnesuva na gre{nicite: “No duri i ako gre{nikot koj
izvr{il stotici zlodela po`ivee dolgo, jas znam deka sepak
im e podobro na bogobojazlivite lu|e - na onie koi go po~ituvaat Boga. A zlostornicite nema da minat dobro, bidej}i tie
nemaat strahopo~it kon Boga; nivniot `ivot }e mine kako
kusotrajna senka” (Propovednik 8,12.13).
Za svoite privrzanici, koi verno i predano mu slu`at,
koi ne se otka`uvaat od nego nitu toga{ koga pominuvaat i
niz najte{ki isku{enija, koi go qubat od qubov, a ne od interes, Bog prigotvuva ne{to “{to oko ne videlo, {to uvo ne
~ulo i vo ~ove~ko srce ne do{lo” (1. Korin}anite 2.9). Zatoa,
po~ituvani, da go ~ueme i da go prifatime Bo`jiot povik {to
ni go upatuva preku apostol Petar:
“Raduvajte se {to sou~estvuvate vo Hristovite stradawa,
za da mo`ete da se raduvate i veselite pri otkrivaweto na
negovata slava. Bla`eni ste ako ve napa|aat zaradi Hristovoto ime, za{to toga{ Duhot na slavata i Bo`jiot Duh po~iva
vrz vas. Nikoj od vas da ne strada kako ubiec, ili kradec, ili
zlostornik ili kako onoj {to se me{a vo tu|i raboti; no, ako
strada kako hristijanin, da ne se srami, tuku da go slavi Boga
so toa ime” (1. Petrovo 4,12-16).
86
Kako knez na onie {to stradaat, Hristos pak n# upatuva
na svojata Re~: “Za{to toa se ceni, ako zaradi svojata sovest
pred Boga ~ovek trpi i taguva koga nepravedno strada. Inaku,
kakva e pofalbata ako trpite koga ve kaznuvaat za va{ite
prestapi? No, ako stradate i trpite koga pravite dobro, toa
e blagodat pred Boga. Za{to za toa ste povikani, bidej}i i
Hristos strada{e za vas i vi ostavi primer i vie da odite po
negovite stapki. Toj ne napravi grev i ne se najde izmama vo
negovata usta. Toj, koj be{e navreduvan, ne vozvra}a{e so navreda; koga strada{e - ne se zakanuva{e, tuku se predade sebesi na
Onoj koj sudi pravedno” (1. Petrovo 2,19-23).
Smetame deka dosta se zadr`avme na ovoj predmet i dadovme pove}e sugestii so koi ponudivme odgovori na pra{aweto “Kade e Bog koga nevini stradaat?”
_________________
* So temata za Hristovite stradawa vo ovoj i vo slednite nekolku podnaslovi pak }e se sretneme koga }e zboruvame za Bo`jata blagodat. Toga{
taa tema }e ja doobjasnime.
87
ZA SVETOTO PISMO ILI BIBLIJATA
Nakratko za Svetoto pismo ili za Biblijata, koja e Bo`ja
re~. Toa e pismo {to mu e dadeno na ~ove{tvoto od Boga preku odbrani lu|e, proroci i apostoli. Vo Svetoto pismo se pomesteni Bo`jite poraki {to gi dobivale ovie sveti Bo`ji lu|e
direktno od Boga i gi zapi{ale so svoja raka vo svoite proro~ki knigi od koi e formiran svetiot kanon na Biblijata.
Apostol Pavle: “Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i e
polezno za pou~uvawe, za prekoruvawe, za popravawe i za vospituvawe vo pravednost, za da bide Bo`jiot ~ovek sovr{en i
podgotven za sekoe dobro delo” (2. Timotej 3,16.17).
Apostol Jovan koj, zaedno so drugite apostoli, tri i pol
godini postojano denono}no bil so Isusa i so svoi o~i gledal
i videl i so svoi u{i slu{al i ~ul s# {to storil Isus, ka`uva: “Ona {to be{e od po~etok, {to go ~uvme, {to go vidovme
so svoi o~i, {to go gledavme i {to go opipaa na{ite race, za
Re~ta na `ivotot (za Hrista) - da, toj @ivot se javi, i nie go
vidovme i svedo~ime i vi go objavuvame ve~niot @ivot, koj
be{e so Otecot i ni se javi nam; ona {to go vidovme i ~uvme,
toa vi go ka`uvame i vam za i vie da imate zaednica so nas. A
na{ata zaednica e so Otecot i so negoviot Sin Isus Hristos.”
Bog go povikuva svojot sluga, apostolot Jovan, i mu zapoveda: Jovane, “napi{i go na kniga ona {to go gleda{” - ona {to
}e ti go otkrijam, {to }e ti go poka`am jas - “i toa prati go
vo crkvite.” [to mu bilo otkrieno, {to videl i {to zapi{al apostol Jovan? “Vidov novo nebo i nova zemja, za{to prvoto nebo i prvata zemja pominaa... Toga{ jas go vidov svetiot
grad, noviot Erusalim, kako sleguva od neboto, od Boga, stokmen kako nevesta, ukrasena za svojot ma`. I ~uv silen glas od
prestolot kako veli: ‘Bog }e izbri{e sekoja solza od nivnite
o~i, i smrt nema da ima ve}e, ni taga, ni pla~, nitu bolka,
za{to prvoto pomina” (1. Jovan. 1,1-3; Otkr. 1,11; 21,1-4). - Toa
mu bilo otkrieno na apostol Jovan, toj toa go videl, toa go
~ul i toa go zapi{al. Bog go povikal svojot starozaveten prorok Avakum i mu naredil: Avakume, “zapi{i go videnieto,
vre`i go na plo~ki za lesno da se ~ita” (Avakum 2,2).
88
Mojsej, i site starozavetni Bo`ji proroci, imale bezbroj
sredbi so Boga i od nego primile iljadnici poraki {to gi
zapi{ale vo svoite proro~ki knigi i istite mu gi prenesuvale na Bo`jiot narod. Koga gi ~itame Bo`jite poraki vo
nivnite proro~ki knigi, tie obi~no po~nuvaat vaka: “Gospod
mu re~e na Mojseja (ili na koj i da e drug prorok): ‘Ka`i im
na Izraelovite sinovi i re~i im...’”, ili: “Vaka ka`uva Gospod!”, ili: “Mi dojde re~ od Gospoda”, ili: “Kako {to naredi
(zapoveda) Gospod” (3. Mojseeva 4,1.2; Isaija 56,1; 66,1; Eremija
2,1; 2. Mojseeva 40,21-23).
Bo`jite poraki, pomesteni vo pi{an oblik vo Bo`jata
kniga, Biblijata, Bog bil kadaren da gi so~uva niz burnite
vekovi {to pominale i nivnata sodr`ina do nas stignala vo
neizmeneta forma.
Biblijata imala mnogu neprijateli i protivnici, mo}nici, koi se obiduvale da ja uni{tat; satanata so site sili nastojuval i se trudel spomenot da $ go izbri{e, bidej}i taa na
pokaz ja iznesuva negovata zloba i go prika`uva vo vistinska
svetlina pred celata vselena. Iako bila potcenuvana i
omalova`uvana, zabranuvana i poni`uvana, progonuvana i spaluvana, taa s# do dene{en den stoi kako Bo`ja re~, Bo`ja nakovalna na koja se istro{ile mnogu ~ove~ki ~ekani.
Ottamu nie hristijanite veruvame deka vo raka imame sveta Bo`ja kniga, Biblija, ili Sveto pismo, od Boga dadeno, so
Bo`ji poraki {to ni gi prenele Bo`jite slugi vo pi{an oblik.
Biblijata e najkompletno, najcelosno Bo`je otkrovenie
{to ni go dal Bog nam na lu|eto, otkrovenie za sebe kako semo}en Bog Tvorec, Otkupitel i Spasitel od grevot, koj ni se
otkriva kako pat {to treba da go sledime, kako vistina {to
treba da ja prifatime i kako ve~en `ivot za koj treba da kopneeme. Vo nea Bog ni ja otkriva svojata qubov, svojata milost
i pravda, ni ja otkriva svojata volja, svojot karakter, ni se
otkriva samiot sebesi, svojata li~nost.
Me|u koricite na svetata Bo`ja kniga, Biblijata, se
pomesteni 66 proro~ki knigi, 39 vo Stariot i 27 vo Noviot
zavet, napi{ani od ~etiriesetina pisateli, pi{uvani vo tekot na 1.600 godini, 1.500 godini pred i 100 godini po Hrista.
Knigite na Stariot zavet se pi{uvani na evrejski, a na
Noviot zavet na gr~ki jazik. Koga velime Star i Nov zavet,
zasega }e se ograni~ime samo na knigite {to se napi{ani pred
i po Hrista. Me|u nejzinite pisateli sre}avame lu|e so bleskoten um i inteligencija, naju~eni lu|e na svoeto vreme, kako
89
{to se Mojsej, apostol Pavle, prorok Isaija..., no i ednostavni, iskreni i prostodu{ni ribari, kako {to se apostolite
Petar, Jakov i Jovan. Me|u bibliskite pisateli sre}avame i
eden govedar, prorokot Amos.
Za `al, svetiot kanon na Biblijata, koj se sostoi od 66
proro~ki kanonski knigi, vo nekoi izdanija e obremenet so
pove}e nekanonski knigi, nare~eni apokrifni knigi ili “apokrifi”. Zborot “apokrif” sodr`i vo sebe misla za ne{to
nejasno, maglivo, skrieno, ne{to so somnitelno poteklo, pottureno, la`no. Ottamu tie izdanija na Biblijata, namesto 66,
sodr`at nad 70 knigi.
Apokrifite ne se bo`estveno inspirirani, bidej}i ne se
dadeni od Boga, i nivnoto mesto ne e me|u proro~kite kanonski knigi inspirirani i dadeni od Boga. Site apokrifi se
podmetnati vo kanonot na Stariot zavet.
Za da go odbegnat terminot “apokrif”, koj ima negativen
prizvuk, na{ite bra}a, pravoslavnite teolozi, koi go prifatile bibliskiot kanon zaedno so apokrifite, za apokrifnite
knigi go vovele terminot “defterokanonski knigi”, {to bi
zna~elo otprilika “vtorokanonski” ili “sekundarno kanonski knigi”, polovi~no ili necelosno inspirirani, knigi od
ponizok rang. Soodvetno na toa, prvite bi bile “prvi~no
kanonski” ili “primarno kanonski knigi”, dadeni so polna ili
so celosna Bo`ja inspiracija, so polna kanonska sodr`ina i
vrednost.
Mnogu nelogi~no i konfuzno! Spored taa logika, Bog
nekoga{ e prvi~en ili primaren, a nekoga{ se spu{ta na ponisko nivo i stanuva sekundaren, ne{to od rangot na vtora raka!
Dragi moi, Bog e sekoga{ primaren i prvi~en i s# {to
pravi Toj e primarno i prvi~no. Kaj nego nema ni{to sekundarno, ni{to od vtora raka. Spored toa, apokrifite mo`at
da se nare~at so koe bilo drugo ime za da se odbegne nivnata
negativna konotacija, pa sepak, tie se i ostanuvaat apokrifi,
~ove~ka tvorba, bidej}i nivnata sodr`ina otstapuva od sodr`inata na bibliskite kanonski knigi i zatoa za niv nema
mesto me|u knigite na bibliskiot kanon.
Mnogu katoli~ki doktrini se temelat na apokrifite koi
Katoli~kata crkva gi smeta za kanonski i koi se nao|aat vo
katoli~kata Biblija. Tie se proniknati so misticizam i
navodno sodr`at tajni doktrini (skrieni raboti) koi se dostapni samo za prosvetlenite i prosvetenite. Za apokrifite
na koncilot vo Trent e objaveno: “Sekoj koj ovie knigi ne gi
primi vo celost kako sveti i kanonizirani, onaka kako {to
90
~esto se ~itaat vo Katoli~kata crkva, i koi se nao|aat vo
staroto izdanie na Vulgata Latin, ili namerno i svesno gi
prezira spomenatite tradicii, neka bide proklet” (Council of
Trent fourth session).
Ovie spisi nikoga{ ne se smetani za del na Kanonot,
za{to e jasno deka se protivat na Svetoto pismo, kako {to
mo`eme da vidime od nekolku primeri:
“Raspori riba, izvadi $ gi srceto, crniot drob i `ol~kata... kogo-gode go ma~i demon ili zol duh - ma` ili `ena,
s# edno - pred nego ili pred nea treba toa da se zapali i nikoga{ nema ve}e da gi ma~i zliot duh” (Tobija 6,4-8).
Ova e ~ista vra`ba, kako i sekoja druga vra`ba, bez nitu
trunka bibliska vistina. Hristos mnogu jasno ka`uva deka
“Ovoj rod (demonite) so ni{to ne mo`e da se istera, osven so
post i molitva” (Marko 9,29). - Ne so spaluvawe na srce, na
crn drob i `ol~ka od riba. Ne! Lo{ite duhovi od lu|eto se
isteruvaat samo so post i molitva pred Boga.
Drug primer: “Milostinata osloboduva od smrt; taa ~isti
od sekoj grev” (Tobija 12,9). - Napolno pogre{no! Nikakva
na{a milostina i nikakvo na{e dobro delo, kolku i da e golemo, ne mo`e da n# oslobodi od smrtta. Od smrtta edinstveno
mo`e da n# oslobodi Hristos koj so “svojata smrt go uni{ti
onoj koj ja ima{e vlasta nad smrtta, odnosno |avolot, i da gi
izbavi onie koi, zaradi stravot od smrtta, cel `ivot bea vo
ropstvo” (Evreite 2,14.15). Vtoriot del od privedeniot tekst,
koj tvrdi deka “milostinata ~isti od sekoj grev”, isto taka e
daleku od bibliskata vistina. Ne milostinata, tuku “krvta na
Isusa Hrista n# is~istuva od sekoj grev” (1. Jovanovo 1,7). Nema
drug na~in nitu drugo sredstvo za ~istewe od grevot. No, za
ova mnogu pove}e podocna, koga }e zboruvame za ulogata na
verata i delata vo na{eto spasenie.
U{te eden primer za pogre{nata teologija na apokrifite:
“Za{to, ako ne veruva{e deka padnatite vojnici }e voskresnat,
}e be{e izli{no i bespredmetno da se moli za mrtvite...
Zatoa za pokojnite prinese `rtva kako nadomest za da im se
prostat grevovite” (2. Kniga za Makabejcite 12,43-46). Za ovaa
pogre{na apokrifna teologija za mrtvite, i op{to za smrtta, vo knigava posvetuvame golemo vnimanie vo naslovot “Biblijata za smrtta”, kade {to ova pra{awe }e dobie bibliska
razvrska.
Kako mo`eme da ocenime dali nekoja kniga e kanonska
ili apokrifna? “Koj veruva vo mene”, n# povikuva Hristos,
“kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e
91
pote~at reki na `iva voda” (Jovan 7,38). Na koe Pismo n#
povikuva Isus? Na ona od koe{to ~ital Toj koga go u~el narodot vo sinagogite, na evrejskiot kanon na Stariot zavet koj
se sostoi od 39 proro~ki kanonski knigi. Vo nego gi nemalo i
gi nema apokrifnite knigi. Vo Hristovo vreme u{te ne bil
napi{an kanonot na Noviot zavet koj se sostoi od 27 knigi.
Zo{to tokmu evrejskiot kanon na Stariot zavet da ni bide
merilo? Sosem razbirlivo i logi~no! Bog svojata Re~, Biblijata, mu ja dal na ~ove{tvoto preku odbrani Bo`ji lu|e,
proroci i apostoli, Evrei. Pavle pra{uva i odgovara: “I
taka, kakva prednost ima Evreinot? Golema, vo sekoj pogled.
Pred s#, nim im se dovereni Bo`jite zborovi”, Bo`jata re~, a
na{iot Spasitel ka`uva: “Spasenieto doa|a od Evreite” (Rimjanite 3,1.2; Jovan 4,22).
Da, Evreite u`ivaat golema prednost pred drugite narodi. ^itavme deka tie na svetot mu go dale Svetoto pismo i
Hrista kako Spasitel na gre{nicite. Marija, Evrejka, ni go
rodila Spasitelot; Hristos, Evrein, e na{ Spasitel; prorocite i apostolite, so koi e povrzano Svetoto pismo, se Evrei.
Prvite hristijani, koi go poseale semeto na hristijanstvoto,
se Evrei. Vo ranohristijanskiot period zarodi{ na sekoja
crkva bile Evrei koi go formirale sto`erot na idniot Bo`ji
“izbran narod”. Ostatokot na vernite Evrei go formirale
jadroto na idnata Bo`ja crkva, na idniot Bo`ji narod. Zna~i,
jadroto na prvata hristijanska crkva bilo evrejsko, za{to
bilo sostaveno isklu~ivo od Evrei. Spored toa, hristijanstvoto se rodilo vo evrejstvoto i bez evrejstvoto nema hristijanstvo. Vsu{nost, evrejstvoto go rodilo i mu gi dalo bibliskite
temeli na hristijanstvoto, i zatoa nie ne mo`eme da zboruvame za nekakvo hristijanstvo izolirano od evrejstvoto, tuku
samo i edinstveno za judeohristijanstvo. Spored toa, imeto
“hristijanstvo” ne e ispravno. Ispravno e da se ka`e “judeohristijanstvo”. Od taa pri~ina, ako nekoj treba da ni sostavi
i da ni dade zbirka na svetite proro~ki knigi, da ni go dade
svetiot kanon na Bo`jata re~, da ni dade Biblija, toga{, sekako, toa im pripa|a na Evreite. I tie ni go sostavile i ni go
dale kanonot na Stariot zavet so 39 kanonski knigi, ni ja dale
evrejskata Biblija koja ne sodr`i apokrifi.
Judaizmot (evrejstvoto) e edinstven po toa {to Bog mu se
obratil na cel eden narod koj go videl i ~ul so svoi sopstveni o~i i u{i, pove}e milioni ednovremeno prisutni. Toa
istorisko grandiozno iskustvo e kamen temelnik na evrejskata
vera. Postojat drugi religii na svetot, no niedna od niv ne
92
mo`e da se sporedi so po~etocite na judaizmot. Site drugi
religii po~nuvaat so poedinec koj tvrdel deka razgovaral so
Boga ili deka ja dosegnal vistinata. Toj poedinec postepeno
go {irel svoeto u~ewe, sozdavaj}i osnova za novata religija.
Zapravo, za razlika od judaizmot, site golemi svetski religii
go sledat ovoj model.
Kako proro~ka kniga, Biblijata ~ekori pred nastanite i,
kako predvodnik na vremeto, taa odnapred ni ja opi{uva idninata na svetot, osobeno “poslednoto vreme” i “poslednite denovi”, videni so proro~ko oko i zapi{ani so proro~ko pero
na nejzinite sveti stranici.
Hristos i Bo`jata re~
Na razli~ni mesta i vo razli~ni prevodi Noviot zavet za
Biblijata koristi pove}e razli~ni zborovi so napolno isto
zna~ewe: “Bo`ja re~”, “Re~”, “Bo`je slovo”, “Slovo”, “Pismo”, “Pisma”, “Sveti Pisma”, “Duhoven me~”, “Vistina”, “apostolsko u~ewe”, “negova (Hristova) nauka”, “moja (Hristova)
nauka”, “nauka apostolska”, “nauka Gospodova”.
Koga bil isku{uvan vo pustinata, Hristos go pobeduval
svojot neprijatel so edinstvenoto i najsilno Bo`je oru`je, so
“me~ot na Duhot, koj e Bo`jeto slovo”, so napi{anata Bo`ja
re~. Toj tri pati gi odbiva `estokite napadi na satanata so
zborovite: “Pi{ano e!” Biblijata, kako duhoven me~, e silna
za{to e vistinita sveta Bo`ja kniga. Zatoa Hristos se moli
na Otecot da gi posveti svoite sledbenici, ne so nekakvi
predanija, tuku tokmu so nea: “Posveti gi so vistinata; tvojata Re~ (Biblijata) e vistina” (Efescite 6,17; Matej 4,1-11;
Jovan 17,17).
Hristos ne propovedal ni{to drugo, osven Bo`jata re~:
“Narodot se turka{e okolu nego za da ja slu{a Bo`jata re~”,
koja e duhovno “seme” {to go preroduva ~ovekot koj ja ~ita
(Luka 5,1; 8,11).
Mnogu ubavi i zna~ajni se slednite Hristovi zborovi:
“Moja majka i moi bra}a se one koi ja slu{aat Bo`jata re~
i ja izvr{uvaat.” Prekrasno, nie sme Hristovi bra}a i sestri
ako ja slu{ame i ja izvr{uvame negovata Re~. Toga{ sme
bla`eni: “Bla`eni se onie koi ja slu{aat Bo`jata re~ i ja
izvr{uvaat” (Luka 8,21; 11,28).
Grev e i gre{ime koga postapuvame poinaku, koga namesto
Pismoto, izvor za na{ata vera koristime predanija: “I taka
pravite prestap sprema Bo`jata re~ so svojata tradicija (so
93
predanie) koja vie ja vospostavivte”, ili ja nasledivte od
va{ite predci. “Gre{ite, za{to ne gi razbirate Pismata”,
im ka`uva Isus na evrejskite duhovni u~iteli, nare~eni
“sadukei” (Marko 7,13; 1. Petrovo 1,18; Matej 22,29).
Po svoeto voskresenie Isus patem pou~uva dvajca svoi
u~enici od Pismoto i, otkako gi pou~il: “Toga{ im go otvori
umot za da gi razberat Pismata” (Luka 24,45). A Evreite gi
povikuva:
“Ako prodol`ite da go sledite moeto Slovo, navistina
ste moi u~enici, i }e ja znaete vistinata, i vistinata }e ve
izbavi”, }e ve spasi (Jovan 8,31). Spored toa, nie sme vistinski hristijani i vistinski Hristovi u~enici ako go sledime
“Slovoto” ili Biblijata, za{to samo taa e “vistina”. S# drugo vodi na pogre{en pat i vo propast.
Zatoa Hristos ni go odreduva i ni go poka`uva edinstveniot izvor na na{ata vera: “Koj veruva vo mene kako {to e
ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e pote~at reki
na `iva voda.” Da, samo “Pismoto” (Sola skriptura) - kategori~en
e Isus, i n# povikuva: “Istra`uvajte gi Pismata... tie svedo~at
za mene!” - Da, ne predanijata, tuku “Pismata svedo~at” za
Hrista. Pismoto za vas “ne e prazna re~, tuku e va{ `ivot.”
(Jovan 7,38; 5,39; 5. Mojseeva 32,47).
Bidej}i “seto Pismo e od Boga dadeno” (2. Timotej 3,16),
ne smee ni{to da se menuva, da se dodava ili odzema od ona
{to e napi{ano vo nego. Onoj {to postapuva taka, pa|a pod
udar na bibliskite prokletstva za koi pi{uva apostol Jovan:
“Jas mu svedo~am sekomu koj gi slu{a proro~kite zborovi na
ovaa kniga. Ako nekoj im dodade ne{to, Bog }e mu dodade od
makite opi{ani vo ovaa kniga. A ako nekoj odzeme ne{to od
zborovite na knigava na ova proro{tvo, Bog }e mu go odzeme
negoviot del od drvoto na `ivotot i od svetiot grad, koi se
opi{ani vo ovaa kniga”, vo Otkrovenieto (Otkrov. 22,18-19).
Apostolite i Bo`jata re~
Glaven predmet na site propovedi na apostol Pavle vo
tekot na celokupnata negova apostolska slu`ba bila Bo`jata
re~, {to se gleda od mnogu izve{tai koi se zapi{ani na stranicite na Biblijata.
Toj i Varnava na Kipar, “vo Salamis, go navestuvaa Bo`jeto
slovo vo evrejskite sinagogi”; prokonzulot na Kipar “gi povika Varnava i Savle (Pavle) i pobara da go ~ue Bo`jeto slovo”;
Evreite se bunat protiv toa i Pavle i Varnava im velat:
94
“treba{e najnapred vam da vi se propoveda Bo`jeto slovo, no
bidej}i vie go otfrlate od sebe i ne se smetate dostojni za ve~en
`ivot, eve, nie im se obra}ame na neznabo{cite”; “verejcite
... go primija Slovoto sosem podgotveno, i sekoj den go prou~uvaa
Pismoto za da proverat dali e taka”; “solunskite Evrei doznaa
deka Pavle i vo Vereja go propoveda Bo`jeto slovo, dojdoa i
tamu i go spotnaa i go rastrevo`ija narodot”; vernicite vo
Filipa “bez strav go propovedaa Bo`jeto slovo”; Pavle im
blagodari na vernicite vo Solun “za{to Bo`jeto slovo go
primivte od nas ne kako ~ove~ko slovo, tuku kako Bo`je slovo
koe dejstvuva vo vas koi veruvate”; na svojot sorabotnik, Timotej, Pavle mu ka`uva: “u{te od detstvoto gi poznava{ Svetite
Pisma”... “Bo`jeto slovo ne e okovano”, i go zakolnuva: “te zakolnuvam pred Boga i pred Isusa Hrista... propovedaj go slovoto” - ne predanija, ne tradicija, ne obi~ai i prikaski, tuku
propovedaj ja Re~ta, Svetoto pismo, mu ostava amanet Pavle na
svojot naslednik, Timotej, “za{to Bo`jeto slovo e `ivo, delotvorno i poostro od sekoj me~ so dve se~ila, i probiva do
razdeluvaweto na du{ata i duhot, na zglobovite i srcevinata i
e sposobno da gi sudi mislite i namerite na srceto”; “verodostojno e Slovoto (Pismoto) i dostojno za celosno primawe”;
“se}avajte se na onie koi vi go govorea Bo`jeto slovo”; “zemete
go me~ot na Duhot, koj e Bo`jeto slovo (Biblijata)” (Dela
13,5.7.46; 17,11.13; Filipjanite 1,14; 1. Soluwanite 2,13; 2. Timotej 3,15; 2,9; 4,1-2; Evreite 4,12; 1. Timotej 1,15; Evreite 13,7;
Efescite 6,17).
I drugite apostoli go navestuvale Bo`jeto slovo. Tie se
molat: “Gospode, pogledni na nivnite zakani i daj im na tvoite
slugi da go navestuvaat tvoeto Slovo sosema smelo... A koga se
pomolija, se zatrese mestoto kade {to bea sobrani i site se
ispolnija so Svetiot Duh i smelo go navestuvaa Bo`jeto slovo”; apostolite im velat na svoite u~enici: “Ne e pravedno nie
da go ostavime Bo`jeto slovo i da slu`ime okolu trpezite... A
Bo`jeto slovo raste{e i brojot na u~enicite vo Erusalim
zna~itelno se zgolemuva{e, a i mnozina sve{tenici $ se pokoruvaa na verata”; “Samarija (pokraina) go primi Bo`jeto slovo”; “i neznabo{cite (neevreite) go primija Bo`jeto slovo...
koe raste{e i se rasprostranuva{e”; apostol Petar gi povikuva prvite hristijani i nas i ni ostava amanet da vnimavame na
zborovite na prorocite i na zapovedta Gospodova {to ni ja
predale apostolite: “da gi imate na um zborovite {to odnapred
gi ka`aa svetite proroci, i zapovedta na Gospoda i Spasite95
lot, koja vi ja predadoa va{ite apostoli” (Dela 4,29-31; 6,2.7;
8,14; 11,1; 12,24; 2. Petrovo 3,1-2).
I apostol Pavle gi predava vernicite vo Bo`ji race i gi
povikuva da vnimavaat na Bo`jata pi{ana Re~: “Zatoa bdejte i
pomnete deka tri godini, no}e i dewe, ne prekrativ da go sovetuvam sekoj eden od vas. I sega ve predavam na Boga i na Re~ta na
negovata blagodat, koj mo`e da izgraduva i da vi dade nasledstvo me|u site osveteni” (Dela 20,31-32). Gi povikuva da se
vooru`at so seto duhovno Bo`je oru`je, ~ij{to sostaven del e
Bo`jeto slovo kako “duhoven me~”: “Oble~ete se vo seto Bo`je
oru`je za da mo`ete da se odr`ite pred lukavstvata na |avolot.
Za{to na{ata borba ne e protiv krv i meso, tuku protiv upravitelite, protiv vlastite, protiv svetovnite mra~ni sili na ovoj
svet, protiv duhovnite sili na zloto pod nebesata. Zatoa zemeto go seto Bo`je oru`je za da mo`ete da se protivstavite vo
lo{ den i, otkako }e svr{ite s#, da se odr`ite!... Zemete go
{lemot na spasenieto i me~ot na Duhot, koj e Re~ta Bo`ja”,
Bo`jeto slovo, Biblijata (Efescite 6,11-18).
Temelot na prorocite i apostolite, vrz koj treba da bidat
nadyidani vernicite, se Stariot i Noviot zavet kako integralna Biblija ili Sveto pismo. Vo toj temel nema mesto za
nikakvi predanija, tradicii ili kakvi bilo drugi ~ove~ki
nauki. Nie treba da gi sledime stapkite na prvite hristijani
koi “bea postojani vo apostolskoto u~ewe” (Dela 2,42).
96
BIBLIJATA I PREDANIETO
Bidej}i Biblijata e Bo`ja re~, to~na, vistinita i nepromenliva, kako i nejziniot avtor Bog, Isus site n# povikuva:
“Pregledajte go Pismoto, za{to vie veruvate deka vo nego (vo
Svetoto pismo) imate `ivot ve~en i tokmu toa svedo~i za
mene.” I pak: “Ako e nekoj `eden, neka dojde kaj mene i neka
pie. Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e pote~at reki na `iva voda” (Jovan 5,39;
7,37.38).
Na{iot Spasitel, Isus Hristos, n# povikuva temel na
na{ata vera i nade`, kako i izvor na na{eto hristijanstvo,
da bide Pismoto i samo Pismoto.
Vo pustinata na isku{enieto Isus se soo~il so satanata
vo ekstremno te{ki i nepovolni uslovi i okolnosti, koga
satanata go nagrvaluval i opsipuval so silni isku{enija: “Ako
si Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da stanat lebovi”;
“ako si Bo`ji Sin, frli se dolu (od vrvot na hramot)”; “}e ti
go dadam seto ova (siot svet), ako padne{ i mi se pokloni{!”
- Toj se branel i se odbranil od satanata edinstveno so duhovniot me~, so Pismoto, kako temel na svojata vera: “Odi si,
satano, za{to napi{ano e!” (Matej 4,1-11).
Ne samo vo taa, ami i vo site drugi prigodi i okolnosti
vo svojot zemen `ivot Isus se povikuval samo i edinstveno na
Pismoto (Sola skriptura): “Pi{ano e!” “Koj veruva vo mene kako
{to e ka`ano vo Pismoto!” - Ne kako {to e ka`ano vo “svetoto predanie”, ne kako {to tvrdi crkovnata tradicija. Ne
verata {to ste ja nasledile od tatkovcite i dedovcite, tuku
bibliskata ili Bo`jata vera - “verata Isusova” (Otkrovenie
14,12), ni pora~uva Isus.
“Ne ste otkupeni so raspadlivi ne{ta, kako srebro ili
zlato, od svojot sueten `ivot {to ste go nasledile od va{ite
predci, tuku so skapocenata krv na Hrista kako nevino i ~isto
jagne” (1. Petrovo 1,18.19).
Sueten e na{iot `ivot, ni tvrdi apostol Petar, ako se
potpirame na verata na na{ite predci, a ja ostavame nastrana
bibliskata ili Bo`jata vera. Sekoja druga vera, pa i onaa {to
97
sme ja nasledile od na{ite tatkovci i dedovci, koja ne e izmerena i proverena na Bo`jiot kantar, na Svetoto pismo, i koja
nema svoj temel vo Biblijata, namesto vo Bo`jeto carstvo i
vo ve~en `ivot, }e n# odvede vo endek.
Istorijata na hristijanstvoto ja iscicala od bibliskoto
hristijanstvo sodr`inata na bibliskata vera, taka {to od nea
ostanala samo ~erupkata - hristijanska vera bez sodr`ina,
nametka nametnata na {uplivo drvo! “Lu|eto }e imaat izgled
na pobo`nost, a se otka`ale od nejzinata sila” (2. Timotej 3,15) - se otka`ale od silata na pobo`nosta, od silata na bibliskata vera.
Koga ova go velime, nie vo nikoj slu~aj ne ja namaluvame
nitu pak ja potcenuvame ulogata i vrednosta na istoricizmot,
ulogata na verata na na{ite predci. Ne, toa ne e na{a namera
nitu na{a cel. Ovde samo uka`uvame na onaa edinstvena spasitelna, bibliska, Bo`ja, Isusova vera, koja }e n# vovede niz
kapiite na nebesniot grad Erusalim vo ve~en `ivot.
Na{a `elba e da se sretneme so na{ite predci vo Bo`jeto carstvo i zaedno so niv da u`ivame ve~en `ivot. No mo`ebi
}e zvu~i mnogu ~udno i za mnozina neprifatlivo i odbivno
ako ka`eme deka verata na na{ite predci niv }e gi odvede vo
Bo`jeto carstvo, a istata taa vera {to sme ja nasledile i sme
ja prifatile od niv, ako ne sme ja stavile i ne sme ja izmerile i proverile na Bo`jiot kantar, nas }e n# odvede vo endek.
Na{ite predci nemale mo`nosti kakvi {to imame nie
denes. Tie nemale Sveto pismo na svojot maj~in jazik za da ja
proverat svojata vera i da ja soobrazat so negovoto u~ewe.
Stepenot na nivnite bibliski soznanija bil mnogu ponizok od
na{iot stepen denes. I zatoa, spored Bo`jata re~, Bog sekomu
}e mu sudi spored merata na soznanijata {to mu stoele na raspolagawe i {to mu bile otkrieni vo vrska so bibliskite vistini.
“Imame najsigurna proro~ka Re~ (Biblija), i vie dobro
pravite {to vnimavate na nea, kako na svetilo {to sveti vo
temno mesto, dodeka ne osamne denot i yvezdata Denica ne
bolsne vo va{ite srca” (2. Petrovo 1,19). - Zna~i, nie “imame
najsigurna proro~ka re~”, “svetilo vo temno mesto”, i apostol Petar n# povikuva “da vnimavame na nea”, i edinstveno na
nea - na “proro~kata Re~”, na Biblijata.
Koga ve}e zboruvame za verata na na{ite predci, nie
morame da naglasime deka nacionalnoto i istoriskoto ne
smeat da se obedinat so verskoto. Tie dve ne{ta ne odat raka
pod raka i ne smeat da bidat tandem. Bibliskoto na~elo e jas98
no: “Cezarovoto na cezarot, a Bo`jeto na Boga” (Matej 22,21).
Verata od edna i nacionalnosta i istorijata od druga strana,
mora do krajni mo`ni granici da bidat izdeleni. Nacionalnoto, istorijata, politikata i ~ove~kite prsti vo koj i da e
oblik i vid - ponastrana od bibliskata vera. “Nema ve}e ni
Evrein ni Grk” - ka`uva apostol Pavle - Azijat ni Afrikanec,
Germanec ni Egip}anec, Kinez ni Amerikanec, nema ve}e
Srbin ni Makedonec, Albanec ni Tur~in, “nema ve}e ni rob
ni sloboden, nema ve}e ma{ko ni `ensko, za{to vie site ste
edno vo Hrista Isusa”, “vie site ste bra}a” - ni pora~uva
Hristos (Galatite 3,28; Matej 23,8).
Predanieto e drugo i napolno poinakvo evangelie od ona
{to ni e napi{ano vo Biblijata
Apostol Pavle imal problem so la`ni apostoli koi na
vernicite vo Korint im propovedale drugo evangelie, razli~no od ona {to go propovedale Hristovite apostoli, a im
zabele`uva i na vernicite {to se odvratile od vistinskoto
apostolsko evangelie i prifatile la`no evangelie na la`ni
apostoli: “Za{to, ako nekoj dojde da vi propoveda drug Isus
kogo nie ne go propovedavme, ili ako primate drug duh kogo
ne go primivte, ili drugo evangelie koe ne ste go prifatile,
vie seto toa lesno go trpite” (tolerirate) (2. Korin}.11,4).
So nevoobi~aeno ostri zborovi apostol Pavle im se
obra}a na vernicite vo galatskite crkvi koi prifatile
“drugo”, la`no evangelie: “Se ~udam {to taka brzo se odvra}ate od Onoj koj ve povika preku Hristovata blagodat, i preminuvate na drugo evangelie... No ako duri i nie ili angel od
neboto vi propoveda drugo evangelie, sprotivno od ona {to
vi go propovedavme, neka bide proklet! Kako {to rekovme
porano i sega pak velam: ako nekoj vi propoveda evangelie,
pokraj ona {to go primivte, neka bide proklet!” (Gal. 1,6-9).
Ne postoi nikoj, apsolutno nikoj: ni poedinec, ni institucija, svetovna ili crkovna, nikakov vselenski crkoven koncil ili sobor, koj smee da go menuva ona {to go napi{ale prorocite i apostolite so svoja raka vo Biblijata, i vo izvornata
proro~ka i apostolska bibliska teologija da voveduva “drugo”,
poinakvo evangelie ili poinakva nauka i teologija od onaa {to
e napi{ana. Koga e vo pra{awe nepromenlivosta na Biblijata
i izvornosta na bibliskata teologija, apostol Pavle ne poka`uva nikakva tolerancija, i so nikogo ne pravi nikakov kompromis. Za nego duri i nebesnite angeli se prokleti ako se
99
obiduvaat da menuvaat ne{to od ona {to toj go napi{al kako
evangelie ili kako bibliska nauka. Sekoj “da e proklet” koj
voveduva i propoveda “drugo evangelie”. I jas (zboruva za sebe)
“da sum proklet” ako postapam taka - kategori~en e Pavle. Tie
{to propovedaat “drugo evangelie”, “gi izopa~uvaat Pismata
na svoja pogibel”, i prokleti se (2. Petrovo 3,16).
Zatoa Pavle ne dozvoluva nikakov drug temel, poinakov od
onoj {to go postavile prorocite i apostolite i vernicite gi
povikuva na toj temel da go gradat svoeto hristijanstvo i svoeto spasenie: “Nadyidani na temelot na apostolite i prorocite,
a temelniot kamen e sam Isus Hristos” (Efesc. 2,20).
Vo Solun “Pavle tri saboti redum rasprava{e so Evreite
vrz osnova na Pismoto” (Dela 17,2). Od Solun Pavle i Sila
zaminale vo Vereja kade {to go propovedale evangelieto. No
“verejcite bea poblagorodni od onie vo Solun, za{to go primija
Slovoto sosem podgotveno, i sekoj den go prou~uvaa Pismoto za
da proverat dali e taka” (Dela 17,11).
Zna~i, verejcite go proveruvale duri i apostol Pavle za
da vidat dali im ka`uva vistina. Negovite predavawa (propovedi) gi proveruvale so ona {to e napi{ano vo Pismoto. Spored
toa, s# treba da se proveruva so Pismoto - i tradicijata i predanieto - koi vo bibliskata teologija ne samo {to voveduvaat
“drugo evangelie”, tuku samite tie se “drugo evangelie”, napolno
razli~no od Hristovoto evangelie {to e napi{ano vo Bo`jata
re~ ili vo Biblijata. Hristos ka`uva: “Ova evangelie }e se
propoveda”, ne drugo, “i toga{ }e dojde krajot” (Matej 24,14).
Svetoto pismo i “Svetoto predanie”
Katoli~kata crkva za predanieto ili za tradicijata:
“Tradicijata, a ne Pismoto, e karpa vrz koja{to e izgradena
Crkvata na Isusa Hrista!”1 - Ne! Vo nikoj slu~aj! Tradicija
ta e karpa vrz koja e izgradena Katoli~kata crkva, a ne Crkvata na Isusa Hrista! Hristovata crkva e izgradena vrz karpata na Bo`jata re~, vrz Pismoto.
Pravoslavnata crkva za predanieto ili za tradicijata:
“Za nas pravoslavnite svetoto predanie e najgolemo duhovno
bogatstvo koe na Crkvata usno $ go podarile sam Gospod i
najgolemite duhovni otci na hristijanstvoto, po~nuvaj}i od
svetite apostoli i ponatamu preku svetite otci i u~iteli na
Crkvata. Toa e nerazdelno od Svetoto pismo i, kako i Svetoto pismo, i toa e izvor na verata i merilo na vistinitosta i
na verskoto u~ewe.”2 - Ne! Vo nikoj slu~aj!
100
Predanieto ne e sostaven del na Pismoto i toa ne “e izvor na verata i merilo na vistinitosta i na verskoto u~ewe”.
Edinstven “izvor na verata i merilo na vistinitosta i na
verskoto u~ewe” e Biblijata i ni{to drugo.
“Crkvata otsekoga{ u~ela deka Bog ni go dal svoeto natprirodno otkrovenie vo dva oblika. Vo oblik na Sveto predanie i vo oblik na Sveto Pismo. Ovie dva oblika ne se isklu~uvaat, tuku se nadopolnuvaat”, }e ka`e istaknatiot pravoslaven teolog i glasnogovornik na pravoslavieto, gospodin
Lazar Milin, vo svoeto delo “Crkvata i sektite”, vo izdanie
na MPC, Skopje 1999, vo oddelot “Svetoto Pismo i Svetoto
predanie” na str. 165, i prodol`uva: “I navistina, nikade,
bukvalno nikade vo celoto Sveto Pismo ne e zapi{ano takvo
tvrdewe deka Svetoto Pismo e edinstveniot izvor na verata
i edinstvena merka na vistinitosta.”
Sekako, ova tvrdewe na gospodin Milin nema nikakva
smisla. Toa e apsolutno neto~no i se povlekuva i is~eznuva pred
silnite tvrdewa na na{iot Spasitel i na negovite apostoli
{to gi navedovme vo prethodnite podnaslovi za “Pismoto” kako
osnova i edinstven izvor i merilo na na{ata vera.
Ponatamu, tradicijata ili predanieto {to go nasledile
na{ite pravoslavni bra}a od predcite, gospodin Milin go
vika “Sveto predanie” i po va`nost i zna~ewe go izedna~uva
so Svetoto pismo. Toj veli: “Svetoto predanie nie go smetame
za izvor i pravilo na verata kako i Svetoto Pismo!” Krupna
gre{ka! Zo{to Bog “svoeto natprirodno otkrovenie” bi ni go
dal “vo dva oblika”? Zo{to bi postoele dva izvora na vistinata? Eden Bog, a dva izvora na “natprirodno otkrovenie”! Zar
Svetoto pismo ne e kompletno Bo`je otkrovenie, pa mu e potrebno nekakvo nadopolnuvawe od strana na predanieto?
“Svetoto predanie” ni nalikuva na apokrifnite knigi na
koi ne im e mestoto me|u svetite kanonski knigi na Bo`jata
re~ i tie ne smeat da se najdat me|u koricite na Biblijata.
[to e najlo{o, u~eweto na predanieto otstapuva i ~esto
e sprotivno na u~eweto na Svetoto pismo i tie me|usebno
napolno se isklu~uvaat, za{to “Svetoto predanie”, kako apokrif, e izvor na somnitelni i matni vodi koi gi matat ~istite i bistri vodi na Bo`jata re~ kako edinstven, od Boga daden
izvor na “natprirodno otkrovenie”.
Predanieto i Biblijata se dva nepomirlivi antipoda
me|u koi ne postoi nikakvo soodvetstvo, nikakov ekvivalent,
nitu pak nekakva komplementarnost.
101
Golema izmama i samoizmama e pogubnoto tvrdewe na
pravoslavnite i katoli~kite teolozi deka bez predanieto nie
ne mo`eme da go razbereme Svetoto pismo. Naprotiv, predanieto pomaga pogre{no da go razbereme Svetoto pismo. Razlikite me|u predanieto i Svetoto pismo }e stanat o~igledni vo
natamo{nite tekstovi na knigava koga }e gi protivstavime
edno na drugo.
Vo spomenatiot oddel gospodin Milin tvrdi: “Svetoto
predanie, koe nie go smetame za izvor i pravilo na verata kako
i Svetoto Pismo, ne e nikakvo ‘~ove~ko predanie’, nitu pak
‘~ove~ka’ nauka i zapoved, nitu pak folklor ili naroden
obi~aj. Ni{to od seto toa ne vleguva vo poimot i sodr`inata
na Svetoto predanie za koe nie zboruvame. Pod poimot Sveto
predanie nie ja podrazbirame Re~ta Bo`ja koja ne ni e predadena po pismen pat, tuku usno, i poteknuva od samiot Hristos i od negovite apostoli... Toa {to usno go primila Crkvata od apostolite, toa e Sveto predanie.” - ^udno i nesfatlivo, i u{te pote{ko prifatlivo! Svetoto predanie e “Re~
Bo`ja koja ne ni e predadena po pismen pat, tuku usno, i poteknuva od samiot Hristos i od negovite apostoli”, a podocna, na
vselenskite sobori potvrdeno i prifateno kako “sveto predanie” i kako “Re~ Bo`ja”.
Mo`no li e poraka da patuva so vekovi, niz tolku burna
istorija, od po~etok ne vo pi{an oblik od nejzinite avtori,
ami izgovorena samo usno, do nas da pristigne izvorno, neizmeneta, neobremeneta so ~ove~ki primesi? - Toa nalikuva na
onaa voobi~aena igra koga sakame da pou~ime nekogo kako se
iskrivokol~uva nekoja poraka koga patuva usno od uvo do uvo.
Prvite izmeni gi zabele`uvame ve}e pri vtoriot prenesuva~
na porakata, za na kraj, kaj ~etvrtiot, pettiot ili {estiot prenesuva~ taa napolno da ja zagubi svojata prvobitna smisla i
sodr`ina. Taka i predanieto, dokolku i postoela nekakva
prvobitna osnova za nego, so tekot na vremeto nemu mnogu
raboti mu se nakalemile, taka {to toa, prenesuvaj}i se usno od
pokolenie na pokolenie, prerasnalo vo besmisleno sueverie.
Proverka na“svetosta” na “Svetoto predanie”
Najgolema slabost na predanieto e taa {to ne mo`eme da
go sporedime i da go proverime na nitu eden na~in, za{to za
nego ne postoi nikakov avtograf, originalen zapis od avtorot, ili verodostojna kopija, ili pismen izvor od koj poteknuva za da ocenime deka taa poraka stignala do nas vo nejziniot
102
prvobiten original, kako {to e toa slu~aj so knigite na bibliskiot kanon. Ako predanieto go sporedime so Svetoto pismo, toa e daleku od nego.
Milin predanieto go deli na “Sveto predanie, {to ostanalo od Hrista i od svetite apostoli, i na ~ove~ka filozofija i ~ove~ko predanie.” Nie pak pra{uvame: Spored koi
kriteriumi mo`eme da znaeme koe e “sveto apostolsko”, a koe
“~ove~ko predanie”, koga nemame, pak velime, zapis od negovite avtori za da go sporedime i da go proverime so nego?
]e ka`eme pak: I “svetoto apostolsko” i “~ove~koto predanie”, nie go stavame na proverka na “proro~kata Re~”, na
Svetoto pismo, kako duhoven kantar na koj merime i proveruvame s# dali e od Boga, i s# {to otstapuva od bibliskoto
u~ewe, mora da se otfrli, pa makar toa da e proglaseno i prifateno kako “sveto”.
Kako mo`at da se soobrazat tvrdewata za ednakvost na
predanieto i Svetoto pismo so bibliskite stihovi {to gi
citiravme vo prethodnite podnaslovi? Zar Hristos ne go
isklu~uva predanieto od temelot na bibliskata vera koga
ka`uva: “Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano vo Pismoto”,
a ne vo predanieto!
Za da go opravda predanieto, gospodin Milin za nego bara
bibliska podloga i potvrda i se povikuva na oddelni bibliski tekstovi: “Ve pofaluvam, bra}a, deka s# moe pomnite i gi
dr`ite zapovedite taka kako {to sum vi gi predal” (1. Korin}anite 11,2).
Hristijanite vo Korint gi prifatile i gi dr`ele zapovedite taka kako {to im gi predal apostol Pavle, ne poinaku. Toa go potvrduva i samiot apostol koga veli: “Taka kako
{to sum vi gi predal!” Zna~i, Pavle imal mo`nost da gi kontrolira hristijanite i da gi korigira vo slu~aj da skr{nat
od vistinskiot pat. Takvi korekcii toj vr{el kaj hristijanite vo Korint vo vrska so nivniot prakti~en hristijanski
`ivot, vo galatskite crkvi koi vo me|uvreme prifatile “drugo
evangelie” vo vrska so obredniot zakon, razli~no od ona {to
toj im go iznel dodeka bil kaj niv (Galatite 1,6), i kaj hristijanite vo Solun, koi pogre{no go sfatile voskresenieto.
No dali mo`e toa da se ka`e i za predanieto? Koj imal
mo`nost da go kontrolira od migot koga bilo izgovoreno,
makar toa da bilo i od strana na apostolite, pa s# do momentot koga e zapi{ano i prifateno kako sveto predanie duri
podocna na crkovnite sobori? Vo pra{awe se vekovi vo koi
predanieto kru`elo usno kako iskaz od uvo do uvo i na kraj
103
zapi{ano koga od negoviot original istekla sodr`inata i
su{tinata a ostanala samo lu{pata.
Drug bibliski dokaz na koj se povikuva zastapnikot na
predanieto za da go izedna~i po va`nost so Svetoto pismo: “I
taka, bra}a, stojte i dr`ete gi predanijata {to gi nau~ivte
bilo preku na{iot zbor, bilo preku na{e poslanie” (2. Soluwanite 2,15). Ottuka toj tvrdi:
“Apostolot jasno veli deka Hristovoto Evangelie go
propovedal ne samo po pismen pat, pi{uvaj}i poslanija {to
vlegle vo kanonot na Svetoto Pismo, tuku i ‘so zbor’, so usno
predanie. I toj ne pravi nikakva razlika vo va`nosta na edniot i drugiot na~in. Dvata se ednakvo va`ni, i dvata Soluwanite moraat ednakvo da gi ~uvaat.”
Da, to~no e toa. Tuka nema nikakov problem. I nie ne pravime nikakva razlika me|u tie dve ne{ta. Apostol Pavle tri
godini vo Efes, godina i pol vo Korint i mnogu godini vo
bezbroj drugi gradovi i sela, vo sinagogi, vo crkvi, po pazari{ta, po ulici, po zatvori, na brodovi, po ku}i; so vrzani
race, so nozete vo kladi, den i no}, so solzi, usno, so zbor, gi
pou~uval vernicite na Bo`jiot pat. U{te od migot koga se
sretnal so Hrista na patot kon Damask, koga Hristos zapalil
svoj ogan vo negovoto srce, toj, proniknat so Hristovata
qubov, so ognena revnost vo gradite, s# do svojata smrt, dodeka ne mu se strkalala glavata na gubili{teto vo Rim, neumorno im go propovedal na bli`nite Hrista - ne drugo, ne predanija, ne ~ove~ka nauka i filozofija, tuku Hrista i samo
Hrista: “Za{to re{iv da ne znam me|u vas ni{to drugo, osven
Isusa Hrista, i toa raspnatiot” (1. Korin}anite 2,2).
Porano Pavle bil proniknat i opsednat so predanijata
na svoite predci i niv gi propovedal: “Vo judaizmot jas nadminav mnogu svoi vrsnici sred mojot narod, imaj}i ekstremna
revnost za predanijata na moite predci” (Galatite 1,14). No
sega toj e opsedant i proniknat so Hrista i go propoveda samo
Hrista i Hristovata nauka, ne starite predanija na svoite
predci.
Istata nauka {to ja iznesuval usno, apostol Pavle ja
stavil na hartija vo svoite poslanija. Zatoa me|u usnata i
pi{anata re~ na apostol Pavle nema razlika.
Istata nauka prodol`ile da ja propovedaat i negovite
sorabotnici i u~enici. “O Timotej, pazi go ona {to ti e predadeno, {to ti e dovereno”, “i s# {to si ~ul od mene pred mnogu svedoci, predaj go na verni lu|e koi se sposobni i drugi da
nau~at” (1. Timotej 6,20; 2. Timotej 2,2).
104
Nema razlika me|u usnoto i pi{anoto na apostol Pavle,
nitu pak razlika me|u nego i negovite u~enici. Me|utoa, razlika postoi me|u dene{nite crkovni predanija i Biblijata i tuka e problemot. Dene{nite crkovni predanija na Pravoslavnata i Katoli~kata crkva, sporedeni i mereni so pi{anite
poslanija na apostol Pavle i so drugite bibliski knigi, se
najobi~ni apokrifi i, kako {to e ve}e ka`ano, besmisleni
sueverija. Za taa ogromna razlika me|u bibliskata teologija
i crkovnata nauka na spomenatite dve crkvi priveduvame del
od pismoto na Komisijata od 1533 g. koja na papata Kliment
VII mu pra}a izve{taj za preveduvaweto na Biblijata kaj protestantite:
“Treba da se vlo`at site mo`ni napori za da se onevozmo`i ~itaweto na evangelieto... Toa e taa kniga koja, pove}e
od koja i da e druga kniga, pottiknuva protiv nas nemiri i buri
pred koi nie celosno }e se zagubime. I navistina, ako nekoj
vo celost ja studira i vnimatelno ja ispituva, a potoa ja
sporeduva so ona kako nie u~ime i kako postapuvame so tekstovite od Biblijata vo na{ite crkvi, vedna{ mo`e da se zabele`i razlika i da se vidi na{ata doktrina koja vo golema
mera e sprotivna na tie tekstovi. Ako toa se sfati i se vkoreni, ako se razglasi i pro~ue kaj narodot, }e ima reakcii i
buni i nie }e bideme omalova`eni i prezreni. Zatoa Biblijata treba vnimatelno i celosno da se trgne od pogledot na
narodot, za{to vo sprotivno mo`eme da pottiknuvame nemiri i buni.”3
Ovoj tekst otkriva deka Katoli~kata crkva u{te toga{
bila svesna za golemata razlika {to postoi me|u bibliskata
i crkovnata nauka koja vo golema mera se temeli na predanieto, i zatoa so site mo`ni sredstva nastojuvala Biblijata “celosno da ja trgne od pogledot na narodot”, za{to vo sprotivno
ne }e mo`e narodot da go dr`i na uzda.
Hristos i predanijata
Razlika me|u predanijata {to gi nasledile od predcite i
Bo`jata re~ postoela i kaj lu|eto vo Hristovo vreme i Hristos bil mo{ne otvoren i jasen po toa pra{awe: “Zo{to tvoite
u~enici ne `iveat spored predanieto (tradicijata) na starite,
tuku jadat leb so neizmieni race?” - mu velat fariseite na
Isusa. “A Isus im re~e: ‘Ovoj narod so usta me po~ituva, a
negovoto srce e daleku od mene; zaludno me po~ituva koga propoveda u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi. Vie ja ostavate
105
Bo`jata zapoved, a se dr`ite za ~ove~koto predanie. Na ubav
na~in ja ukinuvate’, prodol`il Toj, ‘Bo`jata zapoved za da go
zapazite va{eto predanie... I taka pravite prestap sprema
Bo`jata re~ so svoeto predanie {to ste go vospostavile vie”
(Marko 7,5-9.13).
Hristos i na Pravoslavnata i na Katoli~kata crkva im
gi ka`uva istite zborovi: “Na ubav na~in vie ja ukinuvate
Bo`jata zapoved (ukinuvate dve Bo`ji zapovedi od Bo`jiot
zakon - vtorata i ~etvrtata) za da go zapazite va{eto predanie.”
Gospodin Milin ima re{enie za ovoj duel me|u Hrista i
fariseite. Toj }e ka`e: Hristos gi osudil predanijata na Evreite zatoa {to tie bile obi~ni ~ove~ki, a ne sveti, Bo`ji
predanija. - I ima pravo koga veli taka za evrejskite predanija,
a i za katoli~kite {to gi imenuva, koga veli:
“Rimokatoli~kata teologija ne go otfrla Svetoto Pismo. No, to~no e deka tie nivni specijaliteti, {to nemaat
osnova vo Svetoto Pismo, nemaat osnova ni vo Svetoto predanie. Za papskiot primat, za papskata nepogre{livost, za indulgenciite, za ‘Filiokve’, za ‘konkomitancijata’, vrz {to
po~iva pri~estuvaweto pod eden vid, za ~istili{teto i ostanatite specijalnosti na rimokatoli~kiot katihizis, nema osnovi
nitu vo Svetoto Pismo, nitu vo Svetoto predanie.”4
No, koga za evrejskoto i za katoli~koto predanie tvrdi
deka e ~ove~ka tvorba, dali predanieto na pravoslavieto navistina e “sveto predanie”?
Vo nikoj slu~aj! - mu se protivstavuva na Milina, da re~eme, farisejot Nikodim. - Vie hristijanite tvrdite deka va{ite
predanija {to ste gi dobile od va{ite predci ne se ~ove~ki,
tuku se “sveti predanija” i ednakvi po va`nost so Biblijata
zatoa {to vi se ostaveni od Hrista i od apostolite i se za~uvani nezapi{ani vo Svetoto pismo, ami preneseni po usten pat
i ~uvani vo Crkvata.5
No istoto toa go tvrdime i nie, Evreite. I na{ite predanija {to sme gi nasledile od na{ite predci se sveti predanija i ednakvi po va`nost so Biblijata zatoa {to ni se ostaveni li~no od Boga i od Bo`jite proroci, nezapi{ani vo
spisite na Stariot zavet, no predadeni po usten pat i ~uvani
vo na{ata Crkva.
Taka tvrdat hristijanite, taka tvrdat i Evreite za svoite
predanija. Me|utoa, i na ednite, i na drugite, Hristos im
ka`uva: Va{ite predanija nastrana! I ednite i drugite se samo
~ove~ka tvorba i ~ove~ki zapovedi, istoriska kategorija, nadvor od Biblijata, i izrekuva te{ki zborovi nad onie {to veru106
vaat i `iveat ne “kako {to ka`uva Pismoto”, tuku spored svoite
predanija: “Ovoj narod... zaludno me po~ituva koga propoveda
u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi. Vie ja ostavate Bo`jata
zapoved, a se dr`ite za ~ove~kite predanija. Na ubav na~in ja
ukinuvate Bo`jata zapoved za da go zapazite va{eto predanie.”
Ovde }e pojasnime deka pette knigi Mojseevi se narekuvaat so imeto “Zakon” ili na evrejski “Tora”. Va`no e da sfatime deka Evreite imaat dve Tori: Napi{ana Tora, koja se
sostoi od prvite pet knigi na Biblijata ili od pette knigi
Mojseevi. Toa e onoj svitok koj se ~uva i se ~ita po sinagogite i koj, po~nuvaj}i od prvata Tora {to ja napi{al Mojsej,
vnimatelno se prepi{uva i se prenesuva od pokolenie na pokolenie.
Vtorata Tora Evreite ja vikaat nenapi{ana ili usna Tora
i, spored niv, taa se sostoi od usno predanie dadeno na Mojseja na Sinaj, i za niv usnata ima ednakva va`nost so pi{anata
Tora. Usnata Tora okolu 1.800 godini se prenesuvala usno od
u~itel na u~enik. No so tekot na vremeto se pojavil strav deka
taa }e bide zaboravena, pa pred okolu 1.700 godini istata
kone~no e zapi{ana i taka e sozdadeno ona {to denes se vika
“Talmud”, vo koj se pomesteni evrejskite predanija.
Da, po~ituvani, Evreite tvrdat deka svoite predanija gi
dobile od Boga preku Mojseja usno na Sinaj, i za niv tie imaat ista va`nost kako i pi{anata Tora. No Hristos ne im go
prifa}a toa. Toj im veli: Samo pi{anata Tora! Usnata ne!
I hristijanite nastojuvaat da doka`at deka svoite predanija gi dobile direktno od Hrista i od apostolite po usten
pat i im pridavaat ista va`nost kako i na pi{anata Bo`ja re~.
No i nim Hristos im ka`uva: Va{ite predanija nastrana!
Samo pi{anata Re~!
[to da ka`eme za predanijata na Katoli~kata crkva koja
otvoreno tvrdi deka tie stojat nad Biblijata?
Eden od najva`nite crkovni sobori vo istorijata na Katoli~kata crkva bil soborot {to go svikal papata Pavle III
vo Trent, koj po~nal vo 1545 godina i so prekini se sostanuval polni osumnaeset godini. Na ovoj sobor se vodeni raspravii s# dodeka predanieto (tradicijata) ne bilo prifateno
i izdignato nad Biblijata. Na toj sobor nadbiskupot Gaspar
del Foso (Gaspare /Ricciulli/ de Fosso) od gradot Re|i, odr`al
govor vo koj istaknal deka predanieto ima prednost pred Biblijata, za{to Crkvata so svojot avtoritet ja zamenila sabotata so nedela. Eve gi zborovite na negoviot govor odr`an na 18
januari vo 1562 godina:
107
“Zakonskite propisi na Pismoto, dadeni od Gospoda,
prestanale po sila na avtoritetot na Crkvata. Najvozvi{eniot
den vo zakonot, sabotata (toga{ nare~ena ‘Gospodov den’), e
zamenet so nedela ... Ovaa i drugite promeni, ne proizlegle
od Hristovata propoved (za{to Toj ka`uva deka ne do{ol da
go ukine zakonot, tuku da go ispolni). Tie promeni nastanale
po sila na avtoritetot na Crkvata.”6
Vo italijanskoto izdanie na knigata “Kanonot i tradicijata” od d-r H. J. Holcman, na str. 263, avtorot koncizno go
iznel istiot govor od koj citirame eden del:
“Pri krajot od poslednoto zasedanie na soborot, na 18
januari vo 1562 godina, kolebaweto me|u prisutnite delegati
prestanalo. Nadbiskupot Gaspar del Foso od Re|i vo svojot
govor otvoreno izjavil deka tradicijata (predanieto) ima
prednost pred Biblijata. Spored toa, crkovnata vlast ne $
bila pot~ineta na Biblijata i nejzinoto vlijanie bilo pova`no od Biblijata, bidej}i Crkvata ja zamenila sabotata so
‘son~eviot den’, odnosno, namesto sabotata, taa (Crkvata) ja
proglasila nedelata kako Gospodov den, a toa ne go storila po
Hristova zapoved, tuku po svoja sopstvena odluka.”
“Kako dve sveti reki {to te~at od rajot, Biblijata i
bo`estvenata tradicija sodr`at Re~ Bo`ja... Iako ovie dva
bo`estvena toka... se ednakvo sveti... sepak, vtoriot, TRADICIJATA, za nas e pojasen i posiguren.”7
Za Rimokatoli~kata crkva postojat tri avtoriteti, odnosno tri izvori na hristijanskata doktrina, odnosno vistina:
1. Svet magisterij ili crkovno u~itelstvo (Biskupski ili
kardinalski sovet, na ~elo so papata),
2. Tradicijata ili predanieto,
3. Biblijata.
Za Katoli~kata crkva i za nejzinite vernici na prvo
mesto e crkovnoto u~itelstvo (magisterij), na vtoro mesto e
predanieto, a Biblijata duri na treto (posledno) mesto. Ednostavno ka`ano, vrhoven avtoritet za vernicite na ovaa
Crkva, namesto Bo`jata re~ ili Biblijata, e crkovnoto u~itelstvo, koe ima prv i posleden zbor vo celokupniot nivni
verski `ivot. Ottamu Crkvata od svoite vernici bara apsolutna poslu{nost kon crkovnoto u~itelstvo, i neprikosnovena
pokornost i poslu{nost kon poglavarot na Crkvata, kon papata, za kogo edna milijarda i dveste milioni katolici veruvaat
i go prifa}aat kako nepogre{en koga izdava nekoj dekret ili
koga proglasuva nekoja dogma kako “eks katedra”. Me|utoa,
atributot ili prerogativot “nepogre{en” mu pripa|a samo i
108
edinstveno na Boga i na nitu edno drugo smrtno su{testvo, pa
nitu na papata.
Za razlika od Katoli~kata, Pravoslavnata crkva ima dva
izvora na vistinata: Na prvo mesto e predanieto, a na vtoro i
posledno, Biblijata, {to e isto taka zlo i naopaku.
Zo{to tradicijata ili predanieto nad Svetoto pismo?
Crkvata do{la vo `estok sudir so Biblijata koja se dignala protiv nea i silno ja osuduvala zatoa {to nejzinata izvorna Bo`ja nauka ja zamenila so crkovna nauka ekstremno proniknata so paganizmot na starite narodi. Za da se oslobodi od nejzinata osuda i od osilkata {to ja bockala nejzinata sovest za
zlostorstvata {to $ gi napravila, Crkvata Biblijata ja stavila na crna lista kako najopasna kniga koja $ se zakanuvala na
nejziniot opstanok i zatoa so seta `estokost se ustremila protiv nea da ja uni{ti. So vekovi podigala silni i surovi zabrani i progoni za da se osobodi od nea, no site nejzini potfati
bile naprazni. Taa gi pre`iveala silnite ognovi vo koi bila
frlana, za{to Bog bdeel nad nea i pomognal da gi pre`ivee
site scili i haribdi i do nas i do na{ite race da stigne kako
vistinska, izvorna Bo`ja re~, vo koja imame edinstven vistinski pat koj vodi vo ve~en `ivot. Site drugi nauki i pati{ta,
nadvor od nea, namesto vo Bo`jeto carstvo, vodat vo endek.
Uviduvaj}i deka so zabrani i progoni ne mo`e da se oslobodi od Biblijata, koja e “duhoven me~” “poostar od sekoj me~
so dve se~ila” (Efescite 6,17; Evreite 4,12), Crkvata, paralelno so nea vo igra ja voveduva i tradicijata ili predanieto. Predanieto ne e ni{to drugo osven ve{ta kamufla`a i dimna zavesa
so ~ija pomo{ tradicionalnata Crkva go zamagluva, go prekriva i zatskriva svoeto ogromno mno{tvo na bezbo`ni crkovni u~ewa koi direktno mu se protivat na ednostavnoto i
slavno biblisko “Taka ka`uva Gospod!”
Kako go pravda tradicionalnata Crkva (i Katoli~kata i
Pravoslavnata) predanieto koe go izdignuva nad Biblijata?
“Faktot {to Svetoto pismo i tradicijata odat zaedno
zbrouva za dve pravila koi upravuvaat so na~inot na koj Crkvata mu pristapuva na Bo`jeto otkrovenie. Prvoto od ovie
pravila mo{ne ednostavno e imenuvano vo Vatikan II so ovie
zborovi: Od ona {to e ka`ano proizleguva deka Crkvata svoeto znaewe ne go crpi od ona {to Bog go otkril samo vo Svetoto
pismo. Toa proizleguva ottamu {to dvete (tradicijata i Svetoto pismo) mora da se prifatat i da se po~ituvaat so ednakva
109
privrzanost i ~est... Vtoro, neraskinlivata vrska me|u Svetoto pismo i tradicijata pridonesuva za faktot deka za katolicite tradicijata e kontekst vo ~ii{to ramki se tolkuva Svetoto
pismo, tokmu kako i tradicijata {to treba da se razbere i da se
`ivee vo soglasnost so Pismoto.”8
Da zaklu~ime: Predanieto izleguva od gabaritite na
Bo`jata re~ {to gi postavile apostolite i prorocite; izleguva od ramkite na nemenlivosta na bibliskata nauka, skr{nuva od pravecot na evangelieto {to go opredelil na{iot
Spasitel i ne go sledi negoviot pat, gi uriva stolbovite na
izvornoto hristijanstvo i ne e zasnovano na temelot na Svetoto pismo, ~ij{to temelen kamen e Isus Hristos, i od taa pri~ina toa e neprifatlivo, za{to e pogubno za na{eto spasenie.
Nie prifa}ame predanie koe ne giba vo Desette Bo`ji
zapovedi i koe e soobrazeno so pi{anata Bo`ja re~, {to ne e
slu~aj so spomenatite predanija na Pravoslavnata i Katoli~kata crkva koi pretstavuvaat “drugo evangelie” (Galatite
1,6), ~ove~ko, i sprotivno na bibliskoto Hristovo evangelie.
Go prifa}ame predupreduvaweto na apostol Pavle: “Bra}a,
pazete nekoj da ne ve zavede so filozofija i so prazna izmama
spored ~ove~kite predanija... a ne spored Hrista” (Kolo{. 2,8).
Protestantskiot lozung
Kako {to vidovme, Rimokatoli~kata i Pravoslavnata
crkva se postavuvaat nad Svetoto pismo. Tie veruvaat i u~at
deka Crkvata ima avtoritet da go tolkuva ili da go ograni~i
tolkuvaweto na Svetoto pismo, za{to taa odlu~ila koi knigi
}e vlezat vo kanonot na Pismoto, a koi ne. Protestantite
veruvaat deka Crkvata pasivno gi prepoznala i priznala knigite koi ve}e bile prifateni kako kanonski. Protestantite
isto taka veruvaat i u~at deka na Crkvata treba da $ sudi
Svetoto pismo, odnosno, nejze treba da $ se sudi spored Svetoto pismo, a ne taa da mu sudi na Svetoto pismo. Zatoa protestantskiot lozung Sola Skriptura ili “Samo Pismoto”, e neprikosnoven. Od toj lozung bliknala protestantskata Reformacija
vo 16 vek koja na svetot mu donela sloboda na mislata i verata.
Protestantskiot lozung vsu{nost se sostoi od tri elementi: Sola Skriptura (Sola Skriptura, samo Pismoto), Sola Fide
(Sola Fide, samo vera) i Sola Gratia (Sola Gracija, samo Bo`jata blagodat).
Sola Skriptura ili samo Pismoto: Edinstven nepogre{en pat
koj vodi vo spasenie e Svetoto pismo. Ni{to drugo ne e sigurno. Nitu eden drug pat, nadvor od Svetoto pismo, ne vodi na
110
nebo, tuku vo endek. Spored toa, nastrana sekoe predanie, nastrana sekoj i se~ij ~ove~ki avtoritet, nastrana s# {to e nadvor od Biblijata.
Sola Fide (Sola Fide) ili prifa}awe na spasenieto {to
ni go obezbedil Hristos na krstot samo so vera, za {to poop{irno }e zboruvame podocna.
Sola Gratia (Sola Gracija) ili spasenie samo i edinstveno
so Bo`jata blagodat preku vera, kako {to ka`uva Bo`jata re~:
“Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od vas
samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali nekoj”
(Efes. 2,8.9). Za Bo`jata blagodat i za ulogata na na{ite dela
vo na{eto spasenie - mnogu poop{irno vo knigava podocna.
Za hristijanskite praznici i za hristijanskiot politeizam
Vedna{ da ka`eme deka praznicite se del na hristijanskoto predanie i tradicija, ~ista istoriska kategorija bez bibliska osnova. Tie,
barem na na{ive prostori, poteknuvaat od slovenskiot paganizam, ili
pak se hibrid me|u slovenskiot i indoevropskiot paganizam, so
su{tinski paganski poraki. Vo svoe vreme tie bile ~isto slovenski,
paganski praznici, od kade {to kompletno gi prezele hristijanite, gi
pokrstile i gi vnele vo svoeto hristijanstvo, hristijaniziraj}i go paganskoto vo niv.
“Novata religija (hristijanstvoto) ne gi iskorenila porane{nite
mnogubo`e~ki veruvawa i obi~ai; naprotiv, taa niv gi usvoila i gi
pohristijanizirala. Mnogu svojstva na hristijanskata religija pretstavuvaat prilagoduvawe na porane{nite veruvawa i kultovi. Mnogubo`e~kiot politeizam na{ol nov zdiv vo po~ituvaweto na svetcite.
^uvarot i za{titnikot na mornarite i brodarite, Posejdon-Neptun, go
zamenil Sveti Nikola kako nivni svetec-za{titnik. Kultot na
bo`icata Artemida (Dijana) od Efes vo najgolema mera dejstvuva kako
prototip na devicata Marija, koja{to najprvo vo toj grad po~nale da ja
po~ituvaat kako ‘majka Bo`ja’. Mislata za bezgre{na bogomajka ne mu
bila nitu malku tu|a na rimskiot svet... Na toj na~in bile asimilirani
i po izgled pohristijanizirani mesnite, narodnite ili oblasnite obi~ai
na prethristijanskite narodi.”9
Priveduvame i nekolku navodi od poznatiot etnolog Veselin ^ajkanovi}: “Kako najva`na karakteristika na starata religija na narodite na na{ive prostori treba da se spomene mo{ne golemoto zna~ewe
{to go ima vo nea kultot na predcite. Site praznici vo godinata, na
~elo so Badnik (bdeewe, o~ekuvawe Hristos da se rodi) i so doma{niot
i nacionalniot praznik (slava), se grupiraat okolu toj kult; najgolem
del od `rtvite, slu~ajni i periodi~ni, im e namenet na predcite. Bez
preteruvawe mo`e da se ka`e deka celata srpska religija (se razbira, i
111
makedonskata, n. z.) se temeli na kultot na predcite.”10 So drugi zborovi,
“site praznici, obredi i veruvawa”11 na pravoslavieto, glavno se vrzani
za predcite, a ne za Hrista; prete`no za predanieto i tradicijata, malku
za Hristovata nauka; vrzani se za istorijata i proniknati se so istoricizmi, a ne so izvornoto biblisko hristijanstvo - staroto paganstvo e
nametnato so hristijansko ruvo.
Za hristijanskiot praznik Bo`i}: “Vo prv red i prvobitno Bo`i}
e praznik namenet za du{ite na predcite. No, pokraj toa, toj sobral i
nekoi drugi praznici koi gi likvidiral i poslu`il kako sto`er za eden
cel sinkretizam vo na{ata religija.”
“Bo`i}, onakov kako {to go slavi na{iot narod denes - so badnik,
so slama, so kva~ewe, so `rtvuvawe na prase i so mnogubrojni drugi
obi~ai, e praznik od na{ata stara (slovenska) vera.” “Toj e na{ star
doma{en praznik, no ne e crkoven.”
“Toj ubav i mil Bo`i} ne e hristijanski praznik, tuku na{, starinski, koj crkvata go primila kako svoj i mu dala svoe objasnuvawe.”
“Pred s#, Bo`i} e praznik od kultot na na{ite predci, na koi vo
tie denovi im se davala mo`nost da se nahranat i da se nagreat... Jasno e
deka ovde ne stanuva zbor za hristijanskiot Bog koj nitu java na kow,
nitu vleguva v ku}i niz tavan, nitu pak u~estvuva vo ve~erata {to mu se
gotvi. Me|utoa, site tie se poznati naviki na bogovite na paganizmot...”
“Faktot {to Bo`i} patuva na kow niz zemjata i go obikoluva svojot narod napolno odgovara na navikite na starite nacionalni bogovi
koi postojano, ili periodi~no, ili pak odnenade` i neo~ekuvano go
obikoluvaat svojot narod i koi se ve~no na pat.”
“Bo`i} prvobitno i prvenstveno e bog na ‘onoj svet’, bog na ‘dolniot (podzemniot) svet’ i bog na mrtvite. Toa e osnovna, negova prvobitna
funkcija... Dedo Bo`i} e nametnat so ko`uv (kaj nas koledarite se nametnati so ko`uvi, n. zab.), a, kako {to znaeme od istorijata na religijata,
ko`uvot (nametkata) e eden od najva`nite atributi na bo`estvata i na
demonite na dolniot svet - na Hadesa, Hermesa, Vodana, Tanatosa i dr.
Kako bog na mrtvite, Bo`i} bil i najgolem bog na na{ive prostori, i
toa e sosem razbirlivo koga se znae deka bo`estvata na dolniot svet rado
stanuvale najgolemi nacionalni bo`estva. I koga rabotite stojat taka,
toga{ s# e jasno: starinskiot praznik na na{ive prostori, koj mu prethodel na hristijanskiot Bo`i} i koj prodol`il da `ivee i ponatamu
vo narodnite obi~ai i veruvawa, bil praznik vo slava na predcite i vo
slava na bogot na mrtvite, koj ednovremeno bil i najgolem nacionalen
bog.”12
Po ovoj ko{mar {to go ~itavme, se pra{uvame koj mo`e denes da
izvr{i separacija i da go izdeli od ovoj praznik, a i od drugite praznici, paganskoto od hristijanskoto, i da ka`e: do ovde e pagansko, a navamu
hristijansko, ili, do ovde Bo`i} e paganski, a navamu hristijanski? Iako
e praznik na predcite, Bo`i} ima i solaren karakter.
112
“Koga stanuva zbor za praznicite na pravoslavieto, na prvo mesto
mora da se spomenat dva praznika: doma{nata slava i Badnik ili Bo`i}.
Toa se najpoznati i najpopularni praznici vo na{iot naroden kalendar. Obata praznika se nasledeni od starata religija, i duri so tekot na
vremeto crkvata gi sankcionirala i do izvesen stepen se hristijanizirale. I edniot i drugiot imaat ednakov visok ugled.”
“Bo`i} e mo{ne komplikuvan praznik. Verojatno toj takov bil i
vo prethristijanskoto vreme, za{to, u{te toga{ za nego se vrzuvale
nekolku religiozni idei. Kon seto toa hristijanskata crkva dodala svoi
objasnuvawa, tolkuvawa i simboli. Spored toa, na{iot dene{en Bo`i}
se sostoi od hristijanski elementi, koi se malobrojni i sekundarni, i od
stari, paganski elementi, koi se mnogubrojni i bitni. Od interes e sega
da se znae koi se tie starinski elementi, i kakov karakter imal stariot
srpski praznik koj podocna e zamenet i potisnat so hristijanskiot Bo`i}.”
“[to se odnesuva do crkovniot, zvani~niot Bo`i}, toj ne e postar
od ~etvrtiot vek... Duri podocna crkvata se obidela da go utvrdi datumot na Hristovoto ra|awe (za koj novozavetnite spisi ne ni ka`uvaat
ni{to) i od nego da napravi praznik. Odbran e 25 dekemvri (koga denot
po~nuva da raste i vremeto da se zatopluva), sekako, zatoa {to toj den vo
rimskiot kalendar bil odbele`an kako den na ‘nepobedlivoto sonce’, i
{to toj vremenski period kaj site narodi va`el kako ra|awe na sonceto
i kako budewe, po~etok na noviot `ivot vo prirodata. Dvaeset i petti
dekemvri bil i rodenden na Mitra (Mitras - bog na sonceto), ~ija{to
religija mnogu nalikuvala na hristijanskata i mu pravela mo{ne seriozna konkurencija na mladoto hristijanstvo; poradi toa crkvata, vo 4
vek, koga dobila o~igledna nadmo}, za kone~no da gi uni{ti site tragi
na kultot na Mitra, go odbrala najgolemiot den na Mitra za najgolem
svoj praznik. Toa {to na 25 dekemvri }e mu se dade drugo, hristijansko
tolkuvawe, navistina bilo edinstven na~in praznikot na ‘nepobedlivoto
sonce’, koj s# u{te, duri i me|u hristijanite, imal golema publika, napolno da zamine vo zaborav.
No crkovniot Bo`i} ne se ograni~il samo na ovaa edinstvena ideja.
So tekot na vremeto, kaj site narodi koi, neposredno ili posredno, bile
pod vlijanie na rimskata kultura, za hristijanskiot Bo`i} se vrzani
izvesni obi~ai od rimskata nova godina. Pokraj drugoto, spored rimskata nova godina, koja Rimjanite ja narekuvale Calendae, mnogu narodi svojot Bo`i}, ili izvesni bo`i}ni obi~ai, gi narekuvale taka - na primer
na{ite zborovi kolede, koledar, koledarka, koleda~ka, koledarski,
poteknuvaat ottamu.”
“Koga narodite na na{ive prostori go primile hristijanstvoto, i
so nego i site praznici za koi znaela Pravoslavnata crkva, po~nale da go
praznuvaat i Bo`i}. Toj crkoven Bo`i} do{ol da zameni nekolku stari
praznici, {to gi praznuval na{iot narod za vreme na zimskite solsticii.
No toa ne bila zamena, tuku kompromis; starite praznici prodol`ile da
113
`iveat i ponatamu, samo crkvata im dala novo ime, novo tolkuvawe i
nekolku navistina bezzna~ajni podrobnosti od hristijanskiot kult. Nie
ne znaeme koi bile tie stari praznici; no od bo`i}nite obi~ai, koi
na{iot narod s# u{te gi ~uva so polna po~it, nie sme vo sostojba da izvle~eme dosta zaklu~oci od nivnata sodr`ina i cel.”13
[to ka`uva Pravoslavnata crkva za potekloto na praznikot Bo`i}?
Vo svoeto delo “Tajnite na praznicite”, pravoslavniot protojerej, d-r
Aleksandar [meman otkriva deka datumot na ra|awe na Isusa Hrista
nikade ne e zabele`an. No bidej}i vo evangelieto se spomnuvaat pastiri
koi no}e gi pasele svoite stada, mo`e da se zaklu~i deka toa se slu~ilo vo
leto. Me|utoa, se javuva pra{awe od kade i kako se pojavil hristijanskiot
datum na Hristovoto ro`destvo - 25 dekemvri? Potekloto na toj datum
pravoslavniot protojerej go objasnuva so vlijanieto na paganskiot kult
na sonceto i so obidot na hristijanskata crkva da gi preobrati paganite
vo hristijanstvo taka {to }e go usvoi nivniot praznik, a potoa na istiot
}e mu dade hristijansko zna~ewe. Aleksandar [meman pi{uva:
“Naedna{ crkvata bila prisilena da krene vo masovna propoved za
Hrista kako Spasitel so cel i tie preostanati devedeset procenti od
naselenieto na Rimskoto carstvo da gi preobrati vo hristijanstvoto kako
nova vera. ... Glavna metoda so koja se slu`ela Crkvata za da gi preobrati
neznabo{cite vo hristijnstvo bila metodata ‘sublimacija i preobrazba’
na paganskite veruvawa: Crkvata ‘pre~istuvala’ nekoi paganski obi~ai i
gi ispolnuvala so hristijanska smisla i sodr`ina.
Paganite vo dekemvri go praznuvale ra|aweto na sonceto. I vo istiot toj den hristijanite po~nale da go praznuvaat ra|aweto na Isusa Hrista kako vistinsko, duhovno Sonce, odnosno, kako den na vleguvawe na
vistinska duhovna svetlina vo ovoj svet. ... Kako {to mo`e da se vidi,
hristijanstvoto ja prifatilo idejata za sonceto kako izvor na svetlinata
i `ivotot. Taa ideja, koja bila karakteristi~na re~isi za site pagani i
predhristijanski kulturi, hristijanstvoto ja preobrazilo vo otkrovenie
na svojata vera vo Hrista.”
Za hristijanskiot praznik Veligden: I Veligden e golem hristijanski praznik, posveten na Hristovoto voskresenie. ]e $ dozvolime na
etnologijata da ni ka`e ne{to i za nego.
“Hristijanite - pripadnicite na orientalnite crkvi - vo proslavuvaweto na Veligden vnele i nekolku mnogubo`e~ki obi~ai od kultot
na Adonisa. Adonis, ili kaj Vaviloncite Tamuz, bil bo`estvo na vegetacijata, qubimec na Afrodita. Toj zaginal vo svojata rana mladost. Za
vreme na praznikot, posveten na Adonisa, koj se slavel mnogu rasko{no
kon krajot na letoto, na odar bil postavuvan kipot na Adonisa, prenatrupan so cve}e, i tuka `enite go oplakuvale so nekontroliran izliv na
`alost. Obi~aite od ovoj Adonisov praznik vlegle vo isto~nite crkvi
i vo veligdenskiot ceremonijal.”
114
“Centralno mesto vo obi~aite povrzani so praznikot Veligden,
sekako, e obi~ajot bojadisuvawe i kr{ewe na jajca. Obi~ajot bojadisuvawe na jajca e poznat i kaj drugite hristijanski narodi vo Evropa, i
o~igledno e deka toj e mo{ne star.”
“Vo religijata i vo mitologijata jajceto ima golemo zna~ewe. Osobeno toa ~esto se spomenuva vo mitovite za sozdavaweto na svetot... Jajceto
se smetalo za izvor na `ivotot i zatoa imalo golema uloga vo kultot na
mrtvite - im se dava nim, li~no, na grobot, ili simboli~ki, ‘za nivna
du{a’, jadewe i piewe. Lesno e da se razbere deka `rtvata vo jajca osobeno im e draga na mrtvite, za{to jajceto go sodr`i ona {to im e najpotrebno na mrtvite - sodr`i `ivot. Ottamu golemoto zna~ewe na jajceto
vo mrtove~kiot kult... I na{iot narod daval i dava jajca kako `rtva na
svoite pokojnici. Ra{iren e obi~ajot da se nosat jajca na grobovite i da
se delat za du{a... Zna~i, obi~ajot `rtvuvawe jajca kaj nas e prenesen na
Veligden od kultot na predcite.”
“Zo{to jajcata se bojadisuvaat so crvena boja? Vedna{ da ka`eme
deka i crvenata boja n# vodi kon kultot na predcite... Crvenata boja rado
se upotrebuvala vo mrtove~kiot kult... Crvenata boja e bojata na krvta,
a krvta e `ivotot ili du{ata. Od taa pri~ina krvta im se dava na mrtvite
kako `rtva... No krvta e skap sok, pa primitivniot ~ovek rano se
pogri`il za nea da najde zamena. [to mo`e da ja zameni krvta? Mo`e da
ja zameni te~nost so ista boja, na primer, vinoto, i ottamu obi~ajot grobot da se preliva so vino, namesto da se preliva so krv, kako {to e
praveno toa porano. No krvta mo`e da se zameni i so crvena boja, pa
ottamu ra{ireniot obi~aj vo preistoriska Evropa ~ove~kite skeleti,
po izvesno vreme, koga bi bile povtorno zakopuvani, da se ma~kaat so
krv. Zna~i, crvenata boja na jajcata e simbol na krvta. Navistina na{iot
narod jajcata gi bojadisuval so crvena boja u{te porano, vo kultot na
predcite, pa potoa toj obi~aj go prenel i na Veligden.”14
Zaklu~ok: I obi~aite na ovoj golem hristijanski praznik, Veligden, se ispilile nekade vo prethristijanskiot paganizam i nemaat
nikakvo biblisko poteklo, nitu kakva i da e vrska so Biblijata. Tie se
avtohtono ~edo na predanieto, ~ista istoriska, nebibliska kategorija.
Vo najdobar slu~aj, Veligden, onaka kako {to se prifa}a i se slavi denes,
e hibrid me|u stariot paganizam i hristijanstvoto.
Za zadu{nicite: “Bo`i}nite praznici vo na{ata stara religija bile
denovi posveteni na mrtvite, zadu{nici. Zimskata sezona, koga besneat
nepogodi i koga no}ite se dolgi, spored religiskite sfa}awa na na{ite
predci, e te{ka i kriti~na. Toga{ mrtvite se aktivni. Vo tie denovi
Odinovata ‘diva vojska’, ‘karakonxolite (stra{ilata), ve{terkite,
seni{tata, i sekoja ne~estiva sila’, imaat svoi orgii. Taa sezona osobeno
jasno e obele`ana vo germanskata i slovenskata religija... Toj e nare~en
115
fatalen period, poln so religiski strav i so sekakvi magi~ni pretpazlivi merki. Vo toa vreme selanite, koga izleguvaat od doma, ‘stavaat vo
pojasot korka leb ili sol, glavica kromid ili ne{to drugo, kako pretpazliva merka od sekoja ne~estiva sila’. Vo tie denovi, koga mrtvite se
mnogu silni, i koga se nao|aat vo na{a blizina, navistina e najzgodno i
najoportuno da im se davaat zadu{ni gozbi... Spored toa, bo`i}nite
praznici gi nosat site belezi na zadu{nicite koga se deli hrana za pokoj
na du{ite na umrenite i se odi na grobi{ta, pa i tamu se deli za pokoj
na umrenite.”
“Badnik e den na du{ite na pokojnicite, zadu{nici i, bez somnenie, nie mo`eme da go identifikuvame so rimskite zadu{nici, koi se
proslavuvale re~isi vo istiot den (23 dekemvri). Samo po sebe se razbira deka na{iot praznik ne e prodol`enie na rimskiot, tuku i edniot i
drugiot se nezavisni ostatoci od najstaroto indoevropsko minato.”
“Od ova {to go ka`avme proizleguva deka Badnik e mnogu sli~en
na doma{nata slava. I edniot i drugiot den se posveteni na mrtvite; i
vo edniot i vo drugiot den na mrtvite im se prinesuvaat `rtvi. Razlikata e samo vo toa {to slavata e doma{en praznik, doma{na zadu{nica, a
Badnik e op{t praznik... Za vreme na doma{nata slava im se prinesuvaat `rtvi na predcite, a na Badnik na mrtvite voop{to; ottamu postoi
propis za vreme na doma{nata slava da se spomenuvaat, da se povikuvaat
na gozba site predci po ime, dodeka toa ne e slu~aj so praznikot Badnik... Faktot deka obata praznika mu pripa|aat na kultot na mrtvite
svedo~i za nivnata golema starost, za{to kultot na mrtvite, osobeno privatniot kult, e edna od najstarite institucii {to ja poznava istorijata
na religijata. Spored toa, i Badnik, ako e praznik na mrtvite, ne ni do{ol
zaedno so hristijanstvoto, tuku toj e praznik od na{ata stara religija.”15
Ne Hristovata, ami starata religija; ne Biblijata, ami predanieto, tradicijata, paganizmot, istorijata...
Za postovite: “Vo {to e su{tinata na postot? Kaj na{iot narod
normalniot, ritualen post se sostoi od zabrana da se jade `ivotinsko
meso i `ivotinski produkti voop{to. Nadvor od toa, po pravilo, mo`e
da se jade s# {to se saka i kolku {to se saka. Toj propis va`i i za crkovnite i za starite narodni postovi.
“O~igledno e deka postot kaj na{iot narod prvobitno - vo paganizmot - nemal eti~ka podloga, tuku ~isto religiska. Od religiski
pri~ini mesoto vo nekoi denovi bilo zabraneto... Zabranata da se jade
meso za vreme na bo`i}nata i veligdenskata sezona spa|a vo vremeto
koe{to e ispolneto so praznici na predcite, pa o~igledno e deka taa e
ostatok od prethristijanskiot kult. Poradi toa, jasno e deka postot, koj
se sostoi od zabrana da se jade `ivotinsko meso, e sostaven del na
mrtove~kiot kult i na kultot na predcite voop{to.”
116
“Vo denovite koga postime zabraneto e da se jade meso od pri~ina
{to vo toa vreme du{ite imaat sloboda na dvi`ewe i toga{ po pravilo
tie se inkarniraat vo `ivotni i nie, jadej}i meso, doa|ame vo neposreden
dopir so nekoja du{a, eventualno ja vnesuvame vo sebe, so {to kultno se
klawame i pravime grev.”16
Interesno, du{ite na pokojnicite se inkarniraat vo `ivotni i
poradi toa nie koga postime ne jademe meso! Ova pove}e nalikuva na
ne{to budisti~ko, otkolku na hristijansko i biblisko.
Za krstot, za krsnata slava, za slavata, za krsnoto ime ili za
svetecot: “Kako na{iot starinski praznik, koj mu prethodel na Bo`i},
{to bil praznik i na vrhovniot bog i na site predci, taka i krsnata
slava prvobitno bila spomen na predcite, praznik na mitskiot predok
i na site predci i ednovremeno praznik na najgolemiot nacionalen bog.”
“Izrazite - krsna slava, slava, krsno ime i svetec - treba da gi
sfatime takvi kakvi {to se; tie, o~igledno, mo`at da zna~at samo ‘slava’, odnosno, `rtven obred i gozba nameneti na krstot; kola~ot i sve}ata
isto taka mu pripa|aat na krstot. Se pra{uvame na koj krst. Imame samo
eden odgovor: slavata e ~isto doma{en praznik, doma{na misterija, i
bidej}i, kako takva, mu e nameneta na nekoe bo`estvo, ne mo`e ni{to
drugo da dojde vo obyir osven onoj prost, drven krst, koj, kako najgolema
svetiwa, se nao|a na yidot vo sekoja ku}a na na{ive prostori. Ete, na toj
krst, koj e postar i od samata slavska ikona.”
“Interesno e da se znae vsu{nost {to e toj krst i kogo go pretstavuva. Vedna{ mo`eme da ka`eme deka krstot prvobitno ne bil hristijanski simbol. Najmalku bi smeel da se identifikuva so krucifiksot
(so Hristovoto raspnuvawe), ~ij{to kult na pravoslavieto na na{ive
prostori mu e nepoznat. Toj doma{en krst, po svoeto poteklo e prethristijanska kultna slika, starinski idol na na{ive prostori... Toj kako
kult se po~ituva napolno spored paganskite propisi - se zakituva, se
oblekuva itn. Za nas e va`no deka toj vo dale~noto minato navistina
bil idol so oblik na krst. Osven toa, doma{niot krst se kape, onaka
kako Egip}anite sekoj den {to gi kapele statuite na svoite bogovi, a
Grcite i Germancite za vreme na praznicite posveteni na tie bo`estva.”
“Toa {to krstot se kape vo odreden praznik (se frla vo voda na
praznikot Vodici) e dokaz deka kapeweto navistina e ritualno; osven
toa, dokaz e deka ovde ne e vo pra{awe nekakov simbol, tuku navistina
bo`estven numen, doma{en idol od na{ata stara vera. [to denes toj krst
se smeta za hristijanski simbol, toa e sosem priroden razvoj na rabotite.”
“Doma{niot krst na na{ive prostori, vo ~ija{to ~est za vreme na
negoviot praznik se prireduva gozba, slava, navistina prvobitno e
starinska, prethristijanska kultna slika. Pra{awe e samo kogo toj go
pretstavuva, i koe bo`estvo mo`e da dojde vo obyir - toa e ili doma{-
117
niot za{titnik, odnosno mitskiot predok, zna~i lokalniot heroj ili,
nikoj drug osven samiot najgolem nacionalen bog.”
“No dovolno e da se naglasi deka doma{niot krst prvobitno bil
kultna slika od starata vera, i deka krsnata slava prvobitno mu bila
nameneta na staroto bo`estvo pretstaveno so toj krst. So pokrstuvaweto na lu|eto na na{ive prostori, staroto bo`estvo e zameneto so ovoj
ili so onoj svetitel - a toa redovno se slu~uvalo i vo drugi prigodi koga
trebalo da se eliminira staroto bo`estvo. Pri toa sekoja lokalna ili
krvna zaednica bi dobivala svoj svetec-za{titnik... Poznato e deka sveti Sava starite bo`estva gi zamenuval so hristijanski... Krsnata slava
se slavi edna{ godi{no vo opredelen den.”17
Zna~i, i doma{niot krst vo pravoslavnite semejstva i doma{niot
praznik, nare~en “Krsna slava”, se povrzani so predcite i nivnite
bogovi, a ne so Hrista i so Hristoviot krst. Toa e ne{to {to proizleguva od predanijata, od tradicijata, od istorijata i od paganizmot, a
ne od Biblijata.
I site drugi praznici na hristijanstvoto, za koi nema potreba
op{irno da zboruvame, se paganska i istoriska kategorija. Toa se praznici, denovi koi, blagodarenie na svoite svetci ,stanale sveti, nasproti
faktot {to Gospod posvetil samo eden den - sabotniot den!
Za hristijanskoto mona{tvo
“Hristijanskoto mona{tvo e za~nato vo 3 vek na egipetska po~va. Zna~eweto na ovoj fakt stanuva o~igledno duri koga,
zaedno so nego, }e se razgledaat i drugi dve vistini. Prva vistina: Mona{kiot na~in na `iveewe, {to podrazbira povlekuvawe od svetot vo `ivot na isposni{tvo vo ramkite na isposni~kata zaednica, e sprotiven na duhot, na na~elata i razvojot na ranoto hristijanstvo... Vtora vistina: vo Egipet imalo
mnogu isposni~ki zaednici odamna pred hristijanite da po~nat
da se povlekuvaat vo egipetskata pustina za da `ivaat vo nea
isposni~ki `ivot. So drugi zborovi, mona{tvoto vo Egipet
od po~etok bilo nehristijanska religiska pojava...
Vo tekot na prvite tri stoletija od svoeto nastanuvawe,
hristijanskata religija, se ~ini, bila nemona{ka, kako {to
tvrdi Tertulijan... Od egipetskata pustina ovaa praksa se
pro{irila na drugite delovi od hristijanskiot svet vo 4 vek, a
do krajot na toj vek mona{kiot `ivot stanal karakteristi~no
obele`je od najdale~nata isto~na, do najdale~nata zapadna i
severna to~ka na Rimskoto carstvo, vklu~uvaj}i ja Britanija”18
Mona{tvoto privleklo i golem broj devojki i vdovici koi
organizirale `enski manastiri kade {to `iveele kako
kalu|erki.
118
Luter bil kalu|er vo manastir, kade {to na{ol Biblija
vrzana za manastirskiot yid i ~esto odel tamu da ja ~ita. Biblijata go prosvetlila i mu pomognala da sfati deka Bog ne
bara od nas da staneme kalu|eri za da postigneme pogolema
svetost i blizina do Boga. Za svojot `ivot vo manastirot, toj
podocna }e napi{e: “Jas navistina bev pobo`en kalu|er. Site
pravila na mojot red gi ispolnuvav so takva strogost, {to
mo`am da ka`am deka, ako nekoga{ nekoj kalu|er bi mo`el
da go dobie neboto so svoite kalu|erski dela, toga{ sigurno
na toa bi imal pravo jas...”
“[tirkaniot” pla{t na pravednost, so koj se nametnuvaat
lu|eto, ne e znak za postignata svetost, nitu pak svetosta e oddale~uvawe od realnostite i od u`ivawata vo `ivotot. Toa e
izopa~ena zamisla za svetosta koja premnogu dolgo ja zastapuvaat
mra~nite ispieni “svetci”. Otfrlaj}i ja dobrata hrana i zdravata smea, tie religijata ja napravile neprifatliva za ostatokot od svetot. Mra~nite svetci pridonele lu|eto da po~nat
da se somnevaat i vo Bo`jite zakoni. Abraham He{el ka`uva
deka tajnata na pobo`niot `ivot se krie vo soedinuvaweto na
“svetosta so ~ove~koto”. Sekoj vistinski pobo`en ~ovek e prijaten drugar koj u`iva vo realnostite na `ivotot, no ednovremeno odbiva da pravi kompromisi.
Bog ne bara od nas da se povle~eme od op{testvoto na osameni mesta, da se zatvorime me|u yidovi na manastiri, daleku
od o~ite na javnosta, da `iveeme kako pustinici, kako isposnici i asketi za da postigneme pogolema svetost i da bideme
poblizu do Boga. Svetost pred Boga i hristijanska golemina
nie postignuvame kako obi~ni lu|e niz obi~niot semeen i
op{testven `ivot, niz postojana zaednica so Boga so molitva i
so prou~uvawe na Bo`jata re~.
“Vo srceto svoe ja zatrvoriv Re~ta tvoja za da ne ti gre{am”
(Psalm 119,11). Ne vo pe{teri na planina, ne zatvoreni vo manastir za da ne gre{ime. Re~ta Bo`ja vo na{eto srce ni pomaga
da ne gre{ime. “Sekoj {to gre{i, od |avolot e, za{to |avolot
gre{i od po~etok. Zatoa se javi Bo`jiot Sin, za da gi razurne
delata na |avolot. Sekoj {to e roden od Boga ne gre{i, za{to
negovoto seme (re~ta Bo`ja) e vo nego, i ne mo`e da gre{i,
bidej}i e roden od Boga” (1. Jovanovo 3,8-9).
Ete, po~ituvani, toa se tie “sveti” predanija na pravoslavieto i na katolicizmot za koi tie tvrdat deka imaat “ednakva”
va`nost so Biblijata! No nie navistina se pra{uvame, mo`e
li seto ova da se soobrazi so bibliskoto u~ewe i da se najde
za nego mesto na nejzinite sveti stranici? Kako mo`e pravoslavieto “site ovie svoi praznici, obredi, obi~ai i veruvawa”,
119
koi se fabrikuvani vo tekot na istorijata i vo istorijata,
nadvor od Biblijata i nadvor od nejzinite normi i ramki, vo
mnogubo`e~ka sredina, srede paganizam, koi se ~edo na tradicijata, a se negovi stolbovi vrz koi se potpira, da gi povrze
so Bo`jata re~ koga taa ne poznava takvo ne{to? Kade se vrskite, kade e apostolskoto preemstvo ili kontinuitet na “site
ovie praznici, obredi i veruvawa”, na ova “sveto predanie”?
Premnogu nebibliski, nehristijanski, paganski i istoriski balast, jalovina, zgura i troskot, sueverie, magla i paja`ina, a premalku bibliska sodr`ina i su{tina vo predanijata i tradicijata, dragi moi!
“No Isus im re~e: ‘Zaludno me po~ituvate koga propovedate u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi... ja ukinuvate Bo`jata zapoved za da go zapazite va{eto predanie” (Marko 7,5-9).
Literatura:
1. Catholic Doctrine as defined by the Council of Trent, by Nampon
2. Citat prezemen od “Svetosavqe”, od internet
3. Tekstot na Komisijata upaten do papata pod naslov “Avissi sopra i
mezzi piu oportuni per sostenere la Chiesa romana” e napi{an na 20 oktomvri 1533 g. vo Bolowa, i se nao|a vo Nacionalnata biblioteka
vo Pariz pod signatura: Folio B, N. 1088, vol. II, pp. 641-650.
Petar S. Leposavi, Inkvizicije, str. 54.
4. Crkvata i sektite, izdanie na MPC, Skopje 1999, str. 172
5. Isto, str. 169
6. Mansi SC, vol. 33, pp. 529, 530
7. Joesph Faa di Bruno, Catholic Belief, str. 33
8. More Answers to your Questions: Bonaventure Hinwood
9. Trevor Ling, Istorija religije Istoka i Zapada, SKZ, Beograd 1990, pp.
224,225
10. “O vrhovnom bogu u staroj srpskoj religiji”, Beograd 1994, str. 334
11. Isto, str. 334
12. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
Kwiga druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 479-483
13. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
1910-1924, Kwiga prva, Beograd 1994, str. 120-122
14. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
Kwiga druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 142-147
15. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
1910-1924, Beograd 1999, str. 240-246,132,133
16. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
Kwiga druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 205,206,309
17. Isto, str. 474-476
18. Trevor Ling: Istorija religije Istoka i Zapada, SKZ, Beograd 1990, pp. 228,229.
120
BIBLIJATA ZA NEBESNOTO TROJSTVO
Biblijata jasno zboruva za postoewe na samo eden Bog, dodeka ednovremeno uka`uva na pluralnost na bo`estvenite
li~nosti vnatre vo Bo`estvoto. Hristijanite tradicionalno
toa u~ewe za nebesnoto Bo`estvo go narekuvaat doktrina za
Trojstvo. Ne postojat tri Boga, tuku eden Bog vo tri lica,
triedno Bo`estvo. Vo Hristovata slu`ba posebno se otkriva
pluralnosta na li~nostite vnatre vo Bo`estvoto. Hristos bil
i e Sin Bo`ji, Bo`ja Re~ (Logos) vo ~ove~ko telo. Otecot go
pratil Hrista, a Hristos go zamolil Otecot na svoite
u~enici da im prati drug Ute{itel, Svetiot Duh. Site trojca rabotele i zaedno rabotat za spasenie na ~ove~kiot rod. Ovaa
tajna na Bo`estvoto se nasetuva vedna{ na po~etokot od Hristovata slu`ba, koga pri negovoto kr{tavawe trite bo`estveni
li~nosti posvedo~ile za svojata bliska me|usebna zaednica
(Matej 3,16.17).
Sam po sebe Bog e tajna na edinstvo na tri lica. Spored
toa, Toj po priroda e su{testvo koe vospostavuva odnosi odnosi vnatre vo Bo`estvoto, vo Trojstvoto, i odnosi so svoite sozdanija. Boga go odbele`uva tn. pathos. Zborot pathos zna~i deka Toj e Bo`estvo koe dlaboko ~uvstvuva bidej}i vospostavuva i stapuva vo odnosi.
Iako vo Boga se sodr`at tri li~nosti, triedno Bo`estvo, Toj sepak e eden. Obidot da go sfatime Boga - kako mo`e
Toj da bide eden vo tajnata na vzaemosta na odnosite vo Trojstvoto - gi nadminuva na{ite racionalni sposobnosti. Me|utoa, bidej}i Bog e eden, mo`eme da tvrdime deka Bo`estvoto
poseduva edinstvo na voljata, namerite, prirodata i akciite.
Pluralnosta na li~nostite na Bo`estvoto ni dozvoluva
da ja razlikuvame ulogata na Sinot vo pomiruvaweto na gre{nicite so Boga od ulogata na Otecot i Svetiot Duh. Tie se site
vklu~eni vo toj proces, no sekoj od niv ima posebna funkcija
i uloga. Sinot ja napu{til ve~nta slava vo koja u`ival so
ostanatite ~lenovi na Bo`estvoto i stanal telo (Jovan 1,14).
Samo Bog mo`el da ni dade `ivot. Sinot e bo`estvena
121
li~nost, i spored toa, Toj imal `ivot i sekoga{ vo sebe }e
ima `ivot. Pri pomiruvaweto so Boga Toj ni dal `ivot od
svojot `ivot. Toj `ivot ne poteknuva (ne proizleguva) nitu
od eden drug izvor; inaku ne bi bil negov, i Toj ne bi mo`el
da ni go dade. Vo nego be{e `ivotot.
Spored toa, Trojstvoto se sostoi od tri lica: od Bog Otecot, Bog Sinot i Bog Svetiot Duh. Postojat tri su{testva
okolu Bo`jiot prestol: Otecot, Sinot i Svetiot Duh. Tie ne
se edno, tuku se tri lica. Sekoj od niv ima poinakva uloga, no
imaat ista priroda i isti prerogativi: Ve~en Bog Otec, ve~en
Bog Sin Isus Hristos i ve~en Bog Sveti Duh; semo}en Bog
Otec, semo}en Bog Sin Isus Hristos i semo}en Bog Sveti Duh;
seznaen Bog Otec, seznaen Bog Sin Isus Hristos i seznaen Bog
Sveti Duh; nasekade prisuten Bog Otec, nasekade prisuten Bog
Sin Isus Hristos i nasekade prisuten Bog Sveti Duh. - Apsolutno edinstvo na tri lica so napolno ista su{tina, so ist
karakter, so ista misla, volja i `elba.
Nekolku bibliski tekstovi za bibliskoto Trojstvo:
“Kr{tavajte gi lu|eto vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh” (Matej 28,19). - Ovde posebno se imenuvaat site tri
lica na Bo`estvoto, na Trojstvoto.
“Blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos, qubovta na
Boga (Otecot) i zaednicata na Svetiot Duh da bidat so site
vas” (2. Korin}anite 13,13).
“Eden Duh... eden Gospod... eden Bog i Otec na site”
(Efescite 4,4-6).
“Na izbranite spored providenieto na Bog Otecot, za
osvetuvawe {to go vr{i Duhot, da mu se pokorat na Hrista i
da bidat poprskani so negovata krv” (1. Petrovo 1,2). - I ovde
gi imame site tri lica na Bo`estvoto: Bog Otecot, Duhot i
Hrista, koi mnogu pati vo Biblijata se zaedno, no ovie nekolku tekstovi {to gi spomenavme se dovolen dokaz i potvrda za
bibliskoto Trojstvo.
122
HRISTOS E VE^EN BOG
Svedocite na Jehova tvrdat deka “Bo`jiot Sin (Hristos)
e prvo sozdanie {to go sozdal Bog so svoi race”1, prvo sozdadeno `ivo su{testvo vo vselenata i poradi toa Toj, kako sozdanie, ne e ednakov so Bog Otecot i ne e ve~en Bog.
Ovaa nebibliska nauka se pojavila vo 4 vek. Imeno, vo
po~etokot na ~etvrtiot vek aleksandriskiot biskup, Arie, prv
go napadnal bibliskoto Trojstvo, obiduvaj}i se da im ja odzeme
bo`estvenata priroda na Isusa Hrista i na Svetiot Duh. Toj
po~nal da propoveda protiv Hristovoto bo`estvo, tvrdej}i
deka Hristos e sozdaden od ni{to, deka Sinot ne e ednakov so
Otecot i deka Toj imal sloboda da ostane dobar ili da se svrti kon zloto. Bidej}i po priroda ne bil Bog, Hristos stanal
Bog so pomo{ na Bo`jata milost. Sepak, Sinot e postar od
sekoe sozdanie. Toj e duri tvorec na svetot i negov upravitel.
U~eweto na Arie se protivstavuva na samoto sebesi. Ako
Isus ne bil Bog, toga{ kako stanal Bog? So toa {to ostanal
dobar? Zar bo`estvoto e ne{to {to mo`e da se zaraboti ili
da se dobie, kako ~in vo vojska, so {koluvawe, so diploma i
so zaslu`ena nagrada, ili pak toa e edinstvena priroda?
Vo 321 godina soborot na egipetskite i libiskite biskupi
go osudil u~eweto na Arie i ve}e vo 322 godina po Hrista
Arie bil isklu~en i proteran od Aleksandrija. Me|utoa, carot
Konstantin, kako privrzanik na arievskoto u~ewe, vo 325 godina svikal prv op{t sobor vo Nikeja, na koj bile prisutni
218 biskupi, so cel da se re{i sporot so Arie. Na toj sobor
Arie povtorno go iznel svoeto u~ewe, no nabrgu go pobedil
Atanas, i Arie ne bil vraten na svojata dol`nost.
Nasproti odlukata na soborot, Konstantin podocna se
obidel da go vrati Arie na dol`nost, no ne uspeal. Svikan e
sobor vo Tir, na koj grupa evzebievci re{ile da go vratat
Arie na dol`nost. Me|utoa, istiot den Arie umrel, vo {to
mnozina videle Bo`ji sud nad onie {to $ ja otvorile vratata
na la`nata nauka.
123
“Konstantin ostanal veren na u~eweto na Arie, za{to tri
dena pred smrtta go krstil eden arievski biskup. Duri i sinot na Konstantina, Konstancij, bil golem pobornik i branitel na arievstvoto.”2 Ete od kogo svedocite na Jehova ja dobile
naukata koja{to go potkopuva bibliskoto u~ewe za Hrista kako
Bog. Za~etnik na ovaa nauka e Arie, a nejzin branitel i golem privrzanik carot Konstantin.
Hristos e Sin Bo`ji, no i Sin ~ove~ki
Vo Biblijata Hristos ni e prika`an kako “Sin Bo`ji”,
koj mu pripa|a na Bo`estvoto, na Trojstvoto, kako Bog so ve~na
Bo`ja priroda, no i kako “Sin ~ove~ki”, so ~ove~ka priroda,
roden od devojka Marija, koj mu pripa|a na ~ove{tvoto. Na
zemjata, kako Sin ~ove~ki, Toj ednovremeno e vistinski Bog
i vistinski ~ovek, Bog vo ~ove~ko telo. Dodeka ja izvr{uval
svojata misija na zemjata, vrzan za ~ove~ka priroda, Hristos
se odnesuval kako ~ovek napolno zavisen od Boga kako i sekoj
drug ~ovek. Toj misli, zboruva i dejstvuva kako ~ovek celosno
predaden na Boga i voden od Boga, od Svetiot Duh. Toj ja
izvr{uva samo Bo`jata volja i visi i umira na krst za da gi
spasi gre{nicite. Kako ~ovek Toj ne e seznaen. Zatoa }e ka`e: “A za onoj den i ~as (za vtoroto doa|awe), nikoj ne znae,
ni angelite na neboto, nitu Sinot, tuku samo Otecot” (Marko 13,32). Kako ~ovek Toj ne e semo}en, pa }e ka`e: “Vistina
vi velam, Sinot ne mo`e ni{to da pravi sam od sebe”, i }e
dodade: “Otecot e pogolem od mene” (Jovan 5,19; 14,28). Isus
kako ~ovek e pomal duri i od angelite koi vo svoe vreme gi
sozdal li~no Toj: “Go gledame Isusa, koj be{e za kratko vreme
pomal od angelite” (Evreite 2,9).
Site ovie ograni~uvawa {to gi poka`uva Hristos dodeka bil vrzan za ~ove~ka priroda, kako Sin ~ove~ki, jehovistite gi koristat za da doka`at deka Hristos ne e semo}en Bog
ednakov so Otecot, tuku deka Toj e sozdadeno su{testvo, su{testvo od ponizok rang, {to ne e vistina. Hristos kako “Sin
~ove~ki” e pomal od Bog-Otecot, no Hristos kako “Sin Bo`ji”
e napolno ednakov so Bog-Otecot.
Biblijata silno go potvrduva Hristovoto bo`estvo
Sam Hristos tvrdi za sebe deka e Bog: “A koga im gi izmi
nozete (na u~enicite), Isus ja zede svojata gorna obleka i pak
prilegna kraj trpezata i im re~e: ‘Sfativte li {to vi sto124
riv? Vie me narekuvate mene u~itel i Gospod, i pravo velite,
za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i u~itel, vi gi izmiv
nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na drug’”
(Jovan 13,12-14). Da, Hristos veli: “Jas sum Gospod i u~itel!”
“Hristos... koj e Bog nad site” (Rimjanite 9,5).
Svoeto vtoro doa|awe Hristos go najavuva kako Gospod:
“Vo onoj den mnozina }e mi re~at: ‘Gospode, Gospode, ne prorokuvavme li vo tvoe ime, ne izgonuvavme li demoni vo tvoe
ime i ne pravevme li mo}ni ~uda vo tvoe ime?’ A toga{ jas }e
im ka`am: ‘Nikoga{ ne sum ve poznaval. Odete si od mene, vie,
koi vr{ite bezzakonie’” (Matej 7,21-23).
Zboruvaj}i za svojot odnos sprema Otecot, Isus ka`uva:
“Jas i Otecot sme edno” (Jovan 10,30). Edno vo goleminata i
mo}ta, edno vo s#.
Po voskresenieto, koga Isus im se javil na svoite u~enici, go povikal neverniot Toma da gi stavi svoite prsti vo
negovite rani i da ne bide ve}e neveren. Koga Toma se uveril
deka toa navistina e Isus, rekol: “Gospod moj i Bog moj” (Jovan 20,28). Dali apostol Toma zgre{il narekuvaj}i go Isusa
Hrista Bog? Ako Toma zgre{il koga Hrista go narekol Gospod i Bog, Spasitelot sigurno bi go ispravil. Me|utoa, Toma
iznel vistina {to Isus ne ja demantiral.
Proro{tvoto za Isusa glasi: “Zatoa Gospod sam }e vi dade
znak: Devica }e za~ne i }e rodi sin, i }e mu dade ime Emanuel”
(Isaija 7,14). Ova proro{tvo apostol Matej go primenuva na
Isusa. Zborot Emanuel zna~i “Bog e so nas” (Matej 1,23).
“^ie{to poteklo e od damnina, od ve~ni vremiwa (Mihej 5,2).
Prorok Isaija Isusa Hrista go narekuva so neobi~ni
imiwa: “Za{to ni se rodi Dete, Sin ni se dade, vlasta mu e na
ramoto. Imeto }e mu bide: ‘^udesen sovetnik, Silen Bog,
Ve~en Otec, Knez na mirot’” (Isaija 9,6). Vdahnovenata Bo`ja
re~ ovde Hrista go narekuva “Silen Bog” i “Ve~en Otec”.
Apostol Pavle dava interesno objasnuvawe: “A (Otecot)
za Sinot veli: ‘Tvojot prestol, Bo`e, e ve~en, i skiptarot na
pravdata e skiptar na tvoeto carstvo...’ i: ‘Ti, Gospode, vo po~etokot gi polo`i temelite na zemjata, i nebesata se delo na
tvoite race’” (Evreite 1,8-10). Ovde Otecot mu se obra}a na
Sinot imenuvaj}i go kako Bog so ve~en prestol i kako Gospod
i Tvorec. Mnogupati Hristovoto bo`estvo bilo potvrdeno, no
ovde toa go potvrduva direktno nebesniot Otec.
Me|utoa, vo prevodot na Noviot zavet {to go napravile
jehovistite vo Evreite 1,8-10 naiduvame na mnogu grub falsi125
fikat. Zborovite {to gi ka`uva Otecot za Sinot: “Tvojot
prestol, Bo`e, e ve~en”, gi zamenile so: “Bog e tvoj prestol
vo seta ve~nost”, so {to tie na Hrista mu ja odzemaat ve~nosta
i negoviot ve~en prestol, obiduvaj}i se da go svedat na sozdadeno su{testvo.
U{te nekolku tekstovi, iako ima mnogu:
“O~ekuvaj}i ja bla`enata nade` i javuvaweto na slavata
na na{iot velik Bog i Spasitel, Isus Hristos” (Tit 2,13).
Zna~i, Isus Hristos e “velik Bog i Spasitel”.
“Koga }e se javi Gospod Isus Hristos od neboto... Isus,
na{iot Gospod” (2. Petrovo 1,7.8.2).
“Ako so tvojata usta ispoveda{ deka Isus e Gospod i ako
vo tvoeto srce poveruva{ deka Bog go voskresna, }e bide{
spasen” (Rimjanite 10,9-13).
“Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{ spasen ti i
tvojot dom” (Dela 16,31).
“Proslavuvajte go vo svoite srca Hrista kako Gospod” (1.
Petrovo 3,15).
“Isto taka znaeme deka Bo`jiot Sin dojde i ni dade um da
go zapoznaeme Vistinitiot. Nie sme vo Vistinitiot, vo negoviot Sin Isus Hristos. Toj e Vistinitiot, Bog i ve~en `ivot”
(1. Jovanovo 5,20).
“Denes vo Davidoviot grad vi se rodi Spasitelot koj e
Hristos Gospod” (Luka 2,10.11).
Vo Poslanieto do Filipjanite 2,6-8 nao|ame edna od najsilnite potvrdi vo Biblijata za Hristovoto bo`estvo: “Toj
(Hristos), so Bo`ja priroda, ne se dr`e{e qubomorno za svojata ednakvost so Boga, tuku se li{i od nea (od taa ednakvost),
zemaj}i lik na sluga (zemaj}i ~ove~ka priroda), stanuvaj}i
sli~en na lu|eto.”
Vo ovoj tekst, nare~en “hristolo{ka himna”, apostol
Pavle Hrista ni go prika`uva vo dve dimenzii: vo negovata
ve~na, Bo`ja dimenzija, kako Bog, so Bo`ja priroda, ednakov
so Bog Otecot, i vo negovata zemna dimenzija kako sluga, kako
~ovek, so ~ove~ka priroda, koga kako Bog se ovaplotil i se
rodil kako bebe od devojka Marija i koga stanal napolno zavisen od Boga kako i sekoj drug ~ovek.
Jovan 1,1-3: “Od po~etok be{e Re~ta (Logos, Hristos), i
Re~ta be{e kaj Boga - i Re~ta be{e Bog. S# nastana (se sozdade) preku nea, i bez nea ne nastana ni{to od ona {to nastana.” - Da zabele`ime, Jovan ka`uva deka “Re~ta (Hristos)
be{e Bog.” Istiot tekst ka`uva u{te ne{to: Bog Hristos e
tvorec na na{iot svet, {to se potvrduva na mnogubrojni mes126
ta vo Svetoto pismo, od koi }e navedeme samo u{te dve: “Toj e
prvorodenec (za~etnik) na seto sozdanie, za{to preku nego e
sozdadeno s# {to e na nebesata i na zemjata, vidlivo i nevidlivo... s# e sozdadeno preku nego i za nego. I Toj e pred s# i s#
su{testvuva vo nego.” “Ova go ka`uva verniot i vistinit Svedok, Po~etokot na Bo`jeto sozdanie” (Kolo{anite 1,15-17;
Otkrovenie 3,14).
Ovie tekstovi jasno poka`uvaat deka Bog Otecot ne sozdal
ni{to, apsolutno ni{to, pa spored toa, Toj ne go sozdal nitu
svojot Sin, Hrista, kako prvo Bo`je sozdanie, koe potoa po~nalo
da sozdava, kako {to tvrdat jehovistite. “S# nastana (s# se
sozdade) preku Re~ta (preku Hrista), i bez Re~ta (bez Hrista)
ne nastana ni{to od ona {to nastana... s# e sozdadeno preku nego.”
I ako bez Hrista ne nastanalo i ne e sozdadeno ni{to, toga{
Hristos ne mo`el da se sozdade samiot sebesi. Zborovite: “prvorodenec (za~etnik) na seto sozdanie”, “Po~etokot na Bo`jeto
sozdanie” i “od po~etok be{e Re~ta (Logos, Hristos)”, o~igledno
se odnesuvaat na Hrista kako Tvorec koj prv po~nal da sozdava
koga u{te nemalo ni{to sozdadeno.
I ovde vo prevodot na Noviot zavet {to go napravile
jehovistite vo Kolo{anite 1,15-17 naiduvame na grub falsifikat od koj proizleguva deka Otecot go sozdal Hrista kako
prvo i edinstveno sozdanie koe ponatamu sozdalo “s# drugo na
nebesata i na zemjata”. Me|utoa, stihovite {to gi prou~ivme
jasno ka`uvaat deka Hristos ne e sozdadeno su{testvo. Toj e
nesozdaden, ve~en Bog, kako i Bog Otecot.
Vo Otkrovenieto 1,8 i 21,6 Bog Otecot se narekuva so
slednite zborovi: “Jas sum alfa i omega, po~etok i kraj.” No
i Hristos se narekuva sebesi so istite zborovi: “Jas sum alfa
i omega, prv i posleden, po~etok i kraj ... onoj koj `ivee. Bev
mrtov, no, eve, `iveam vo vek veka (ve~en sum)” (Otkrovenie
22,12.13; 1,17.18; 2,8). Vo ovie dva teksta i Bog Otecot i Hristos sebesi se narekuvaat so isto ime: “Prv i posleden!” Taka
mo`at da tvrdat li~nosti koi se apsolutno ednakvi vo s#. No,
ako Hristos e sozdaden, kako {to tvrdat jehovistite, toga{ Toj,
kako Bo`je sozdanie, ne bi bil ednakov so Bog Otecot, tuku
bi bil ponizok po rang i ne bi bil “prv”, tuku bi bil “vtor”
i ne bi imal pravo za sebe da ka`e: “Jas sum prv”, za{to tie
zborovi bi bile rezervirani isklu~ivo za Bog Otecot koj ne
e sozdaden. Zaklu~ok: Bog Otecot i Hristos se apsolutno ednakvi vo s#. Ottamu proizleguva pravoto i Hristos da ja koristi istata titula {to mu pripa|a na Bog Otecot i sebesi da se
se nare~e: “Jas sum prv i posleden!”
127
Vo istite tekstovi (Otkrovenie 1,14-18), vo koi ni se
pretstavuva kako “prv i posleden”, Isus pred nas se pojavuva
vo veli~estvena slika: “Negovata glava i kosata bea beli kako
volna, kako sneg, a negovite o~i kako razgoren ogan; negovite
stapala kako bronza v`arena vo pe~ka; negoviot glas kako
bu~ava od silni vodi... od negovata usta izleguva{e me~ so dve
se~ila, a negovoto lice be{e kako sonceto koga sveti so seta
svoja sila.” Ovaa veli~estvena slika za Hrista e soodvetna na
veli~estvenata slika vo knigata na prorok Daniel 7,9-10 vo
koja go gledame Bog Otecot na sudskiot prestol oble~en vo
obleka bela kako sneg, so kosa na glavata kako ~ista volna od
~ij{to prestol izvirala i te~ela ognena reka. Zana~i, so ista
veli~estvena slika ni e prika`an i Bog Otecot i Hristos kako
ve~en i semo}en Bog.
U{te ne{to mnogu va`no: Vo Otkrovenie 7,12 na Bog
Otecot mu se oddava slava: “Blagoslov, slava, mudrost, blagodarnost, ~est, mo} i sila na na{iot Bog vo site vekovi.” No
vo Otkrovenie 5,12 napolno ista slava mu se oddava i na Hrista: “Dostojno e Jagneto (Hristos), koe be{e zaklano, da primi
mo}, bogatstvo, mudrost, sila, ~est, slava i blagoslov.”
Vakva veli~estvena himna (doksologija - slava na Boga) mu
pripa|a edinstveno na semo}niot i ve~en Bog i na nitu edno
sozdanie, pa nitu na Hrista dokolku i Toj be{e sozdadeno
su{testvo, kako {to pogre{no tvrdat jehovistite. No, bidej}i
neboto mu pee ista doksologija i mu oddava ista slava i na
Hrista kako na Otecot, proizleguva deka Hristos e ednakov
so Otecot, ve~en i semo}en Bog.
Hristos e Jahve/Jehova
[to zna~i zborot Jahve/Jehova? Vo starite evrejski bibliski tekstovi Jahve/Jehova e ime za Boga. Ova ime na gr~ki
se preveduva so zborot “Kirios” ili “Teos” i na latinski so
“Dominus”, a kaj nas so “Gospod” i “Bog”.
“O~ekuvaj}i ja bla`enata nade` i javuvaweto na slavata
na na{iot veliki Bog i Spasitel, Isus Hristos” (Tit 2,13). Isus Hristos vo Noviot zavet e “veliki Bog i Spasitel”, ni
ka`uva apostol Pavle. Imeto Isus e evrejski zbor Jeho{ua
(Yahshua) i zna~i “Jahve e spas”. Spored toa, Toj e nositel na
istoto starozavetno ime Jahve/Jehova, koj trebalo da dojde na
na{iot svet spored slednoto proro{tvo na Isaija 40,3: “Prigotvete mu go na Jahve patot niz pustinata. Izramnete ja patekata na na{iot Bog vo stepata!” Ova proro{tvo apostol Matej
128
go primenuva na Isusa: “Toj e onoj za kogo prorok Isaija re~e:
‘Glasot na onoj koj vika vo pustinata: ‘Podgotvete go patot na
Gospoda (na Jahve), ispravete gi negovite vrvici” (Matej 3,3).
Apostol Pavle ova proro{tvo ni go objasnuva vaka: “Bog se javi
vo telo” (1. Timotej 3,16). Toa zna~i deka silniot starozaveten
Jahve/Jehova se ovaplotil od Svetiot Duh i se rodil kako bebe
od devojka Marija i dobil ime Isus ili Jeho{ua (Yahshua).
Drug tekst: “Go vidov Gospoda kako sedi na visok i vozvi{en
prestol. Nad nego stoeja serafimi... i si velea eden na drug:
‘Svet! Svet! Svet e Jahve nad vojskite!’” (Isaija 6,1-3). Ova
proro{tvo (svet e Jahve) apostol Jovan go primenuva na Isusa:
“Isaija go re~e toa koga ja vide negovata slava (slavata na Jahve, slavata na Isusa pred svoeto voplotuvawe)” (Jovan 12,37-42).
U{te nekolku od mnogubrojnite bibliski dokazi deka
Hristos e Jahve/Jehova:
Hristos e Jahve-Tvorec: “Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena raboti i svr{i gi site svoi raboti!
A sedmi den e sabota, odmor posveten na Jahve, tvojot Bog...
Za{to Jahve za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i
s# {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Jahve go
blagoslovi i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11).
Ve}e vidovme deka Bog Otecot ne sozdal ni{to. “Bez Re~ta
(bez Hrista) ne nastana ni{to od ona {to nastana” (Jovan 1,13). I ako bez Hrista ne nastanalo i ne e sozdadeno ni{to, toga{
Tvorec e Hristos. A ako Hristos e Tvorec na s#, toga{ Hristos e Jahve, ~ie{to ime vo Desette zapovedi se spomnuva osum
pati, tripati samo vo ~etvrtata zapoved.
Hristos e Jahve-Karpa: “]e go vozvi{uvam imeto na
Jahve... Toj e karpa, deloto mu e sovr{eno... Toj e veren Bog...
Ja zanemaruva{ Karpata {to te donese na svet...” “^ujte me,
vie, koi... go barate Jahve; pogledajte ja Karpata od koja ste
otse~eni.” “Nadevajte se vo Jahve doveka, za{to Jahve e ve~na
karpa.” “Site pieja ista duhovna napivka, za{to pieja od duhovnata Karpa koja gi pridru`uva{e, a Karpata be{e Hristos” (5. Mojs. 32,3.4.18; Isaija 51,1; 26,4; 1. Korin}anite 10,4).
Zna~i, taa starozavetna Karpa {to gi pridru`uvala, {to
gi zasolnuvala i vodela Izraelcite niz pustinata, Toj silen
i semo}en starozaveten Jahve/Jehova, ka`uva apostol Pavle,
be{e i e Hristos.
Hristos e Jahve-Spasitel i vo Stariot i vo Noviot zavet: “Jas sum Jahve, nema spasitel osven mene” (Isaija
43,10.11). Vo Noviot zavet: “Denes vo Davidoviot grad vi se rodi
Spasitelot koj e Hristos Gospod” (Luka 2,10.11).
129
Hristos e Jahve-Otkupitel i vo Stariot i vo Noviot zavet: “Vaka govori Jahve, va{iot Otkupitel, Izraeloviot Svetec” (Isaija 43,1.2.14). Vo Noviot zavet: “Hristos n#
otkupi od prokletstvoto na zakonot, otkako stana prokletstvo
za nas” (Galatite 3,13; 4,4.5).
Jehova i jehovistite*
Rekovme deka vo starite evrejski bibliski tekstovi Jehova e ime za Boga i deka toa ime na gr~ki se preveduva so
zborot “Kirios” ili “Teos” i na latinski so “Dominus”, a kaj
nas so “Gospod” i “Bog”. Po gre{ka pri preveduvaweto vo 14
vek po Hrista nastanal neto~en izgovor na imeto Jehova {to
se upotrebuva i denes. Prvobitno toa ime se izgovaralo kako
Jahve, a ne kako Jehova.3
Nikoj ne otfrla deka Yhwh e ime na Bog Tvorecot. Me|utoa, Biblijata na Boga mu dava mnogu imiwa. “Vo po~etokot
Bog gi sozdade neboto i zemjata” (1. Mojseeva 1,1). Za zborot
Bog vo ovoj tekst se upotrebuva evrejskiot zbor “Elohim”, a
ne zborot Yhwh. Spored toa, na samiot po~etok Biblijata mu
dava drugo ime na Boga. Zborot Elohim se upotrebuva 2500
pati vo Biblijata i go ozna~uva Bo`estvoto vo mno`ina Trojstvoto. Toa bil Elohim koga rekol: “Da sozdademe ~ovek
kako {to sme nie!”
Patem da ka`eme deka za na{ite bra}a jehovisti zborovite
“Bog” i “Gospod” ne se imiwa na li~nost, tuku nekakvi tituli
od tipot profesor, in`ener, doktor itn. Ako e taka, toga{ koj
e onoj Bog od prviot stih na Biblijata koj “na po~etokot ... gi
sozdade neboto i zemjata”? Dali toj e nekoj bezimen bog, samo
nekakov titular, in`ener, na primer? Besmisleno, zar ne? Vo
sekoj slu~aj, vedna{ na po~etokot, vo prviot stih na Biblijata,
semo}niot Bog Tvorec ne ni se otkriva i ne ni se pretstavuva
kako Yhwh (Jahve), tuku pod drugo ime - pod imeto Elohim, koe
e isto tolku va`no i zna~ajno kolku i imeto Jahve.
Vistina e deka vo 1. Mojseeva 2,4 vo izrazot: “Koga Gospod Bog gi sozdade neboto i zemjata” se upotrebuva evrejskiot
zbor Yhwh, no ovoj, kako i site drugi, se preveduva so Gospod
Bog, {to sekoga{ go ozna~uva `iviot Bog, Tvorecot na neboto
i zemjata. Vsu{nost ovde se upotrebeni dva evrejski zbora
Yhwh i Elohim, zaedno. Toga{ zo{to eden zbor bi trebalo da
se prevede a drug ne?
Koga Bog mu se javil na Avrama, Toj ne ka`uva “Jas sum
Yhwh”, tuku “Jas sum El-[adaj”, Semo}en Bog (1. Mojseeva
130
17,1). Pove}e od dve iljadi godini od sozdavaweto Bog im se
otkrival na svoite slugi ne kako Jahve, tuku kako El-[adaj:
2. Mojseeva 6,3: “Im se javuvav na Avrama, Isaka i Jakova
kako El-[adaj, no ne im se otkriv so svoeto ime ‘Jahve’. Ako
be{e tolku va`no imeto Yhwh, zo{to Bog ne im se otkriva{e
so toa ime na svoite slugi Avram, Isak i Jakov? Bog videl deka
nim ne treba da im se otkriva kako Yhwh tuku kako El-[adaj
i im se otkrival kako El-[adaj. Vo razgovorot so Avrama
Mojsej za Boga naizmeni~no go upotrebuva zborot Yhwh i
zborot “Adonai”. “I otkako Gospod (Yhwh) go zavr{i razgovorot so Avrama, si zamina” (1. Mojseeva 18,33). Vo staro
vreme, pa i denes, sekoga{ koga eden Evrein vo tekstot }e naide
na zborot Yhwh, toj od po~it nikoga{ ne go izgovara toj zbor,
tuku namesto nego go izgovara zborot Adonaj, koj ima napolno
isto zna~ewe. Od taa pri~ina so tekot na vremeto se zaboravilo kako voop{to treba da se izgovara toj zbor i zatoa nikoj,
duri ni Evreite, ne znaat kako bi trebalo da se izgovori ili
da se pro~ita zborot Yhwh. Toa doa|a i ottamu {to evrejskoto pismo e konsonantsko pismo (Yhwh), {to zna~i vokalite ne
se pi{uvale, tuku niv ~itatelot sam gi dodaval pri ~itaweto
na zborovite.
Koga Gospod mu se javil na Mojseja pri ovcite za da go prati
vo Egipet da go izvede izraelskiot narod, toj go pra{uva: “Kako
ti e imeto?” Gospod ne rekol: “Kako toa, ti, Evrein, pa ne znae{
kako se vika tvojot Bog?” Duri i ne mu rekol: “Jas sum Yhwh” ;
tuku: “Jas sum koj sum... ‘Jas sum’, me prati kaj vas” (2. Mojseeva
3,14). Duri i svedocite na Jehova priznavaat deka Bog ima pove}e
imiwa: “Bla`en Bog - toa e edno od imiwata na Jehova”4
Isus do{ol na zemjata vo vreme koga vladeelo golemo idolopoklonstvo i otpad za da gi zapoznae lu|eto so Boga i da gi
vrati vo prvobitnata sostojba. Sepak, Isus ne im go pretstavil
na lu|eto Boga pod imeto Yhwh, tuku go narekol Tatko (Otec).
“Vaka molete se na Boga: ‘O~e na{!’” (Matej 6,9). Umiraj}i na
krstot, Isus mu se obra}a na svojot nebesen Otec so zborovite:
“Eli, Eli!”, {to zna~i: “Bo`e moj, Bo`e moj!” (Matej 27,45).
Dali Isus ovde zgre{il {to Boga ne go narekol Jehova? Sekako
deka ne zgre{il, za{to zborovite: “El, Eli i Elua” se isto
taka evrejski zborovi so koi Bog se narekuva Bog.
Noviot zavet re~isi cel e napi{an na gr~ki jazik. Pra{ajte gi svedocite na Jehova: Kako se pi{uva na gr~ki Jehova? Vo gr~kiot jazik se upotrebuvaat dva zbora: Teos, {to se
preveduva so Bog, i Kirios, {to zna~i Gospod. Ako e va`no
131
za Boga da se upotrebi samo zborot Yhwh, toga{ zo{to go nema
toj zbor vo gr~kiot tekst na Noviot zavet? Mo`ebi na{ite
prijateli, svedocite na Jehova, }e ka`at deka vo prevodot na
Noviot zavet na evrejski jazik zborot Teos e preveden so Yhwh
(Jahve). Toa e to~no, no ne i za Grcite. Za niv toj zbor e Teos,
a istiot zbor za nas e Gospod, Bog.
Svedocite na Jehova vo svojot prevod na Biblijata proizvolno ja preveduvaat i ne ja po~ituvaat smislata na originalniot tekst. Da e tolku va`no Bo`jiot narod da se narekuva so imeto na Jehova (jehovisti), Isus toa sekako bi go ka`al
i taka bi gi narekol svoite sledbenici.
Bog sekoga{ imal svoj narod na zemjata koj mu bil poslu{en, no Bo`jiot narod nikoga{ ne se vikal so imeto na
Jehova. Bog mu rekol na Mojseja: “Ajde, jas te pra}am pri faraonot da go izbavi{ mojot narod, Izraelcite, od Egipet” (2.
Mojseeva 3,10). “]e vi bidam Bog, a vie }e bidete moj narod”
(3. Mojseeva 26,12.13).
“Pa ti si narod posveten na svojot Gospod Bog; Gospod te
izbra tebe me|u site narodi na zemjata za da bide{ negov narod, negova sopstvenost” (5. Mojseeva 14,2).
Bog gi priznal starite Izraelci za svoj narod, no ne gi
narekol svedoci na Jehova, tuku Izrael, {to zna~i pobednik.
Isus svoite sledbenici gi narekuval so razli~ni imiwa:
Dvanaesettemina gi narekol “u~enici”. Svoite sledbenici gi
narekol “ovci”, a sebesi se sporedil so “pastir”. Iako imeto
Isus poteknuva od evrejskiot zbor “Jahshua”, {to zna~i “Jahve
e spas”, sepak, Toj svoite sledbenici ne gi narekol spored svoeto ime, tuku drugi gi narekle “hristijani”.
Eve koi s# imiwa mu dava Noviot zavet na Bo`jiot narod: “A vie ste izbran rod, carsko sve{tenstvo... Koi nekoga{
ne bevte narod, sega ste Bo`ji narod” (1. Petrovo 2,9.10).
“Do svetite i vernite bra}a vo Hrista” (Kolo{anite 1,2).
“]e mi bidete svedoci vo Erusalim...” (Dela 1,8).
“Se sobiraa so crkvata...” (Dela 11,26). Nazivot crkva
poteknuva od gr~kiot zbor “eklezija”, {to zna~i sobir na vernici.
Apostol Pavle priznava: “Bidej}i ja gonev Bo`jata crkva” (1. Korin}anite 15,9).
“Crkva na `iviot Bog, stolb i potpora na vistinata” (1.
Timotej 3,15).
“Da ja pretstavi pred sebe crkvata vo seta nejzina slava”
(Efesjanite 5,27).
“Nie sme hram na `iviot Bog” (2. Korin}anite 6,16).
132
Zo{to svedocite na Jehova ne sakaat da se nare~at i da
bidat crkva tuku dru{tvo?
Isus ka`uva deka: “Sekoj {to mi veli: ‘Gospode, Gospode’,
nema da vleze vo nebesnoto carstvo, tuku onoj koj{to ja vr{i
voljata na mojot Otec koj e na nebesata.” (Matej 7,21-23). Ovie
Hristovi zborovi poka`uvaat deka ne e tolku va`no so koe
ime se narekuvame, tuku {to pravime. “A site onie koi gi vodi
Bo`jiot Duh se Bo`ji sinovi” (Rimj. 8,14).
Hristijanite ednovremeno se svedoci na Jehova i svedoci na Hrista
Pra{awe: ^ii svedoci sme nie vernicite, Jehovini ili
Hristovi? Jehova (Gospod) vo Isaija 43,10 im ka`uva na svoite
slugi: “Vie ste mi svedoci!” No i Hristos na svoite slugi im
ka`uva: “]e mi bidete svedoci vo Erusalim... i s# do krajot
na zemjata” (Dela 1,8). Spored toa, napolno e jasno deka nie
ednovremeno sme i Jehovini i Hristovi svedoci, za{to Jehova i Hristos se edna li~nost koja vo Stariot zavet se vika Jehova/Jahve, a vo Noviot zavet Hristos.
Vtoro, vo ~ie ime nie se spasuvame? Joil 2,32: “Site {to
go povikuvaat imeto na Gospoda (Jehova) }e bidat spaseni.”
“Sekoj {to }e go povika imeto na Gospoda (Jehova), }e bide
spasen” (Dela 2,21; Rimjanite 10,13). Jasno e. Nie se spasuvame
vo imeto na Jehova. No da ja slu{neme porakata i na drugite
stihovi koi se odnesuvaat na Hristovoto ime.
- Dela 4,10-12: “Vo imeto na Isusa Hrista... ovoj ~ovek stoi
zdrav pred vas... Nema spasenie vo nikoj drug, nitu ima drugo
ime pod neboto dadeno na lu|eto preku koe mora da bideme
spaseni.” - Ovde ni se ka`uva deka nema drugo ime za spasenie
osven imeto Isus Hristos.
- Dela 16,31: “Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{
spasen ti i tvojot dom.” Tolku jasno, {to ne mo`e da bide
pojasno: “Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{ spasen...
I, {to da pravime sega - ~ii svedoci treba da bideme i
vo ~ie ime dobivame spasenie. Nema nikakva zabuna, s# e jasno. Porano poka`avme i utvrdivme deka Hristos od Noviot
zavet e ovaploten Jehova, istiot onoj silen Jehova od Stariot
zavet. Ete go bibliskoto re{enie i za ova pra{awe.
I Hristovoto voskresenie e profanirano
Na{ite bra}a jehovisti imaat mnogu ~udno i napolno
nebiblisko sfa}awe i za Hristovoto voskresenie.
133
“Isus voskresnal kako duhovno, nevidlivo su{testvo”5,
pi{uvaat svedocite na Jehova.
“Teloto vo koe Isus e izma~uvan ne e istoto ona telo vo
koe Toj stanal od grobot”6
“Hristovoto ~ove~ko telo e zemeno od grobot po natpriroden pat. Dali toa se pretvorilo vo gas ili s# u{te nekade
se ~uva, toa nikoj ne go znae.”7 Za ova tvrdewe jehovistite ne
naveduvaat nitu eden bibliski dokaz.
“Mo`ebi (Hristovoto telo) Bog nekade go konzerviral za
da im go poka`e na lu|eto za vreme na mileniumot.”8
Duhot ni snemo`uva pred vakvite ~udni izjavi i tvrdewa
i se pra{uvame dali voop{to se hristijani lu|eto {to iznesuvaat vakvi tvrdewa, a i onie koi veruvaat vo niv. Nie nemame zbor nitu pak `elba da gi komentirame, osven vo najkusi
crti da go izneseme jasnoto biblisko u~ewe za Hristovoto
voskresenie vo telo, vo proslaveno, besmrtno telo.
Po voskresenieto Hristos edna{ “im se javi ednovremeno
na pove}e od petstotini bra}a” (1. Korin}anite 15,6). Kako
im se javil Isus na ovie 500 lu|e - vo telo ili vo duh. Sekako,
vo telo.
Po voskresenieto Isus $ veli na Marija: “Ne zadr`uvaj
me, za{to s# u{te ne sum pojden gore kaj Otecot” (Jovan 20,17).
Dali Marija pred sebe gledala nekakov duh ili Hrista vo
telo? Sekako, Hrista vo telo.
Po voskresenieto Isus mu veli na Toma: “Stavi ja rakata
vo moite rebra i ne bidi neveren, tuku veren” (Jovan 20,27.28).
Toma svojot prst ne go stavil vo nekakov duh, tuku vo Isusovite rebra, i rekol “Gospod moj i Bog moj!”
I na kraj da mu dozvolime na Hrista sam da ni ka`e dali
voskresnal vo duh ili vo telo, proslaveno, besmrtno telo:
“Samiot Isus zastana me|u niv... A tie se ispla{ija, mislej}i
deka gledaat duh. A Toj im re~e: ‘Zo{to se pla{ite? Poglednete gi moite race i moite noze - jas sum! Doprete me i videte, za{to duhot nema meso i koski, a kako {to gledate, jas
imam.’ I im re~e: ‘Imate li tuka ne{to za jadewe?’ A tie mu
dadoa par~e pe~ena riba. Toj go zede i jade{e pred niv” (Luka
24,36-43).
Apostol Petar ka`uva: “Nie jadevme i pievme so nego (so
Hrista) otkako voskresna od mrtvite” (Dela 10,41). Zar Hristos bil nekakov duh me|u apostolite dodeka zaedno jadele i
piele so nego na ista trpeza?
2. Schaff Creeds of Shristiandan vol. 1, p. 29.
* Za ovoj podnaslov se koristeni misli i citati od knigata “Dali je
to Kula stra`ara?”, Blagoja Samarxija, “Preporod”, Beograd, str. 8991.
3. Enciklopedija GZ I, str. 242.
4. 1. Timotej 1,11 - Les nations sauront... p. 399
5. Que Dieu soit reconnu, p. 42.
6. La veritee, p. 243.
7. Etude des Ecritures, vol. 2, p. 129.
8. Raderford, La harpe de Dieu, p. 151.
Literatura:
1. Que Dieu soit reconnu, p. 34.
134
135
KAKO E PRIKA@AN HRISTOS
VO STO@EROT NA LITURGIJATA
NA TRADICIONALNATA CRKVA?
^itame vo Biblijata za ve~erata Gospodova: “Gospod Isus
onaa no} vo koja be{e predaden, zede leb, i otkako zablagodari,
go raskr{i i re~e: ‘Ova e moeto telo, koe e za vas; pravete go
ova za moj spomen!’ Isto taka, po ve~erata ja zede i ~a{ata i
re~e: ‘Ovaa ~a{a e noviot zavet vo mojata krv; pravete go ova
sekojpat koga piete, za moj spomen!’” (1. Korin}anite 11,23-26).
Tekstot e jasen i porakata e o~igledna! Ve~erata Gospodova e tuka da n# potseti na Hristovata smrt. Lebot i vinoto se
simboli koi n# navra}aat vo mislite na Hristovata `rtva na
krstot na Golgota: lebot - na negovoto telo koe polni {est
~asa viselo na krst i se kr{elo zaradi na{eto spasenie, a
~a{ata (vinoto) da ni ja predo~i negovata krv koja se prolevala i koja gi bri{e na{ite grevovi. Zna~i, ve~erata Gospodova, kako ve~era, ne e tuka da ni dade spasenie, tuku samo da ni
gi pribli`i nastanite {to se odigruvale vo Getsimanija i na
Golgota kade {to Bog gi ras~istuval smetkite so grevot, da
n# potseti i da ja vre`e vo na{ata svest vistinata deka Hristovata `rtva e edinstven izvor na na{eto spasenie, da ni uka`e
na negovata proleana krv kako edinstveno sredstvo za bri{ewe
na na{ite grevovi - i ni{to drugo, i ni{to pove}e!
No, Katoli~kata i Pravoslavnata crkva i ovde rabotata
ja uslo`nile do krajni mo`ni granici i ve~erata Gospodova
ja obvile vo takva misterija i na istata $ pripi{ale takva
tainstvenost i mo} od koi kosata na glavata ni se diga. Ve~erata Gospodova ne e “tajna ve~era”, kako {to se narekuva vo
nivnite krugovi, za{to vo nea nema ni{to skrieno nitu tajno
i tainstveno.
Imeno, ovie dve crkvi svoite mistifikacii za ve~erata
Gospodova gi crpat od tekstovite vo Evangelieto spored Jovan {estata glava kade {to Isus doa|a vo sudir so Evreite za
sosem ne{to drugo, a ne za ve~erata. Toj ka`uva: “Jas sum leb
136
na `ivotot... Jas sum `iviot leb {to sleze od neboto. Ako
nekoj jade od ovoj leb, }e `ivee doveka, a lebot, {to }e go dadam
jas, e moeto telo (mojata `rtva) {to }e go predadam za `ivotot na svetot. Evreite povtorno po~naa da se prepiraat me|u
sebe, velej}i: ‘Kako mo`e Ovoj da ni go dade svoeto telo da go
jademe?’ Vistina, vistina vi velam: ako ne go jadete teloto na
Sinot ~ove~ki i ne ja piete negovata krv, ne }e imate `ivot
vo sebe. Koj go jade moeto telo i ja pie mojata krv, ima ve~en
`ivot, i jas }e go voskresnam vo posledniot den. Za{to moeto
telo e vistinska hrana i mojata krv vistinska napivka” (Jovan 6,48-56).
Ovde rabotata e o~igledna. Hristos se spori so Evreite
koi ne ja sfatile su{tinata na negovoto doa|awe na ovoj svet,
ne go prifa}aat nego kako Mesija i go otfrlaat kako Spasitel
na svetot. Tie tvrdat deka Mojsej nim im daval leb od neboto
i deka Mojsej e najgolem ~ovek za niv, pa duri pogolem i od
nego. No Isus im veli: Ne, Mojsej ne vi dade leb od neboto
(stih 32). Mojot Otec gi hrane{e va{ite tatkovci so nebesen
leb vo pustinata. Vsu{nost, jas sum sega nebesen leb koj sleze
od neboto, moeto telo e vistinskiot leb, odnosno, moeto telo
e vistinskata `rtva {to }e bide prinesena za spasenie na
~ove{tvoto i mojata krv {to }e se prolee e edinstveno sredstvo za bri{ewe na va{ite grevovi. Jas sum edinstven Spasitel
na svetot, jas sum veteniot Mesija, nema drug, neka ne ve la`e
umot, ne ~ekajte drug i, ako sakate da se spasite, vie morate da
ja razberete, da ja sfatite i da ja prifatite ovaa vistina - da
me priznaete mene kako Mesija i Spasitel. Kolku i da e
te{ko i gor~livo ova za vas, kolku i da e golem toj zalak, vie
morate da go goltnete, inaku spasenie nema nitu za vas, nitu
za koj i da e gre{nik na ovaa zemja. - Toa e porakata na {estata glava od Evangelieto na Jovana.
Koga na Evreite ne im bilo jasno i koga pra{uvale kako
mo`at da go jadat Hristovoto telo i da ja pijat negovata krv,
Hristos im dal pojasnenie i im rekol deka zborovite {to im
gi ka`al za svoeto telo i za svojata krv kako hrana i pijalak
imaat simboli~no, duhovno, a ne bukvalno zna~ewe: “Duhot e
onoj koj o`ivuva, teloto ne pomaga ni{to. Zborovite {to vi
gi rekov se duh i `ivot” (stih 63).
Zna~i, Hristovoto telo ne bilo navistina leb {to Evreite mo`ele i {to trebalo da go jadat, nitu negovata krv pijalak {to tie mo`ele da go pijat za vreme na nekakva pri~esna.
Vo druga prigoda Hristos veli: “Razurnete go ovoj hram i }e
go podignam za tri dena... Toj zboruva{e za hramot na svoeto
137
telo” (Jovan 2,19-21). I, ako porane{nite Hristovi zborovi
za negovoto telo i za negovata krv gi sfatime bukvalno, toga{ i ovie negovi zborovi morame da gi sfatime bukvalno, no
od toa }e proizleze deka Evreite ne go ubile Hrista, odnosno
Hristovoto telo, tuku razru{ile obi~en fizi~ki hram, {to
e apsurd.
O~igledno e deka Hristos vo dvata slu~aja ne mislel taka.
Koga rekol “Razurnete go ovoj hram i }e go podignam za tri
dena”, Toj ka`al deka negovoto telo tri dena }e le`i mrtvo
vo grob, a tretiot den }e voskresne. Ili, koga rekol: “Jas sum
vistinski ~okot” (Jovan 15,1), Toj ne mislel deka navistina
negovoto telo e ~okot od koj rastat lozi? Ili, pak, koga apostol Pavle veli: “Va{eto telo e hram na Svetiot Duh koj e vo
vas” (1. Korin}anite 6,19), toa ne zna~i deka na{eto telo
navistina e fizi~ki hram. O~igledno e deka i ovie zborovi
nemaat bukvalno zna~ewe, tuku vo dadeniot kontekst istite
imaat napolno poinakvo zna~ewe i poraka.
A {to da ka`eme za negovite paraboli vo koi Toj svoeto
carstvo go sporeduva so mre`a, so skapocen biser, so seme ili
so kvasec? Dali navistina, vo bukvalna smisla Hristovoto
carstvo e mre`a, biser, seme ili kvasec. Vo nikoj slu~aj.
No, spored katoli~kata i pravoslavnata teologija, “lebot
i vinoto {to se osvetuvaat na svetata liturgija (misa) se pretvoraat vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova
krv (pri {to vkusot na lebot i vinoto ne se menuva, ostanuva
ist). Rimokatolicite veruvaat deka lebot i vinoto se pretvoraat vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova
krv vo onoj mig od misata koga sve{tenikot gi izgovara Hristovite zborovi: ‘Zemete, jadete, ova e moeto telo!’
Pravoslavnite, pak, veruvaat deka presu{testvuvawe ili
pretvorawe na lebot i vinoto vo telo i krv se slu~uva koga
sve{tenoslu`itelot, otkako gi izgovoril Hristovite zborovi
‘primete, jadete’, upatuva - spored tekstot na liturgijata na sv.
Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust - molitva kon Bog Otecot da go prati Svetiot Duh da izvr{i presu{testvuvawe. Ovie
liturgiski zborovi glasat: ‘Ti ja prinesuvame ovaa razumna i
beskrvna slu`ba, i te molime, prosime i te prekolnuvame:
isprati go tvojot Sveti Duh na nas i na ovie tuka postaveni
darovi. - I napravi go ovoj leb ~esno telo na tvojot Hristos.
- A ova {to e vo ~a{ava, ~esna krv na tvojot Hristos. - Pretvoraj}i gi so tvojot Sveti Duh.’
Vtorata razlika se sostoi vo toa {to rimokatoli~kite
sve{tenici svoite vernici gi pri~estuvaat samo pod eden vid,
138
odnosno samo so leb, a pravoslavnite vernici se pri~estuvaat
pod dva vida, odnosno i so teloto i so krvta.”1
Pra{awe: Kade ja najdoa sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan
Zlatoust ovaa molitva vo Biblijata za pretvorawe na lebot i
vinoto vo Hristovo telo i vo Hristova krv?
Ne ni e jasno zo{to Katoli~kata crkva na koncilot vo
Konstanca vo 1414 godina im zabranil na svoite sve{tenici
vernicite da gi pri~estuvaat i so vino, koga Isus pri ve~erata
Gospodova svoite u~enicite gi poslu`il i so leb i so vino!
Zna~i, pri svetata evharistija (pri~estuvawe), vernicite na spomenatite crkvi, namesto obi~en leb i obi~no vino,
go jadat Hristovoto telo i ja pijat Hristovata krv.
Pri ve~erata Gospodova Hristos ne upatil molitva kon
Bog Otecot da go prati Svetiot Duh da izvr{i presu{testvuvawe na lebot i vinoto. Toj ednostavno “zede leb, i otkako
zablagodari, go raskr{i i re~e...” Toga{, od kade takva ideja
na Crkvata sve{tenikot da se moli za presu{testvuvawe na
lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska
Hristova krv?
Za dlabokata misterija, za nesfatlivata tajna so koja
teologiite na dvete spomenati crkvi ja obremenile i uslo`nile ve~erata Gospodova, ~itame u{te eden oddel od knigata
na Milina:
“A golema i dlaboka e tajnata! Podlaboka od sekoja dlabo~ina! Podlaboka i od vselenskoto prostranstvo, pred koe
na{iot razum isto taka stoi za~uden i zbunet. Tainstvenosta
e dvojna. Kako mo`e lebot da stane Hristovo telo, a vinoto
Hristova krv, i vtoro: Hristos so toa nitu se deli, nitu se
mno`i, tuku sekoe par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto, e
celiot Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hristos koj{to se nao|a i na neboto od desnata strana na Otecot i
vo sekoe del~e od pri~esnata i vo site pri~esnici, a sepak ne
e namno`en nitu podelen, tuku e cel vo sekoj od svoite verni
pri~esnici!”2
Bo`e, Bo`e, mili! Najednostavniot spomen na Hristovata smrt, prekrasnata ve~era Gospodova, so kristalno jasna i
ednostavna bibliska poraka, gospodin Milin i pravoslavnite
i katoli~kite teologii ja pretvorija vo pogolema tajna i od
Hristovoto voplotuvawe; “podlaboka i od vselenskoto prostranstvo” - zna~i podlaboka i ponesfatliva i od nebesnoto
Trojstvo! Kade gi najdoa ovie nebibliski vistini: “Sekoe
par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto, e celiot Hristos, i
sekoj pri~esnik go prima istiot Hristos koj{to se nao|a i na
139
neboto od desnata strana na Otecot i vo sekoe del~e od
pri~esnata i vo site pri~esnici!”
Mnogu ~udno! Hristos fizi~ki prisuten vo par~ence
nafora koj se prenesuva vo pri~esnikot. Premnogu misti~no,
pomisti~no i od najmisti~nata mistika na bramanizmot, budizmot i na drugite nehristijanski religii - pomisti~no i od
anti~kite misterii.
No krajot na ovaa nebibliska nauka vo vrska so ve~erata
Gospodova ne zavr{uva tuka. Da go ~ueme i ova!
“Bidej}i lebot i vinoto se pretvoraat vo vistinsko telo
Hristovo, evharistijata ne e samo spomen, tuku vistinska `rtva
{to se povtoruva za site lu|e i vo site vremiwa do negovoto
vtoro doa|awe. Evharistijata e ista so `rtvata prinesena na
krstot, bidej}i se prinesuva istoto ‘Jagne’ na `rtvenikot vo
crkvata, kako {to be{e prinesen na Golgota, bidej}i lebot i
vinoto, spored Hristovite zborovi, se pretvoraat vo vistinsko telo i vo vistinska krv negova. Teloto i krvta vo evharistijata se isti kako i onie na Golgota. Arhijerejot e toj - Hristos - koj{to se prinese sebesi na Golgota. On ja izvr{uva taa
sveta tajna i vo evharistijata. Razlikata e samo vo na~inot.
Gospod na Golgota mu prinese na Boga vidliva `rtva, a vo
evharistijata On toa go pravi pod vidot na lebot i vinoto.
Tamu `rtvata ja prinese Samiot, neposredno, a tuka posredno
preku svoite crkovni pastiri. Na Golgota e proleana krv, a
ovaa `rtva e beskrvna.”3
Da zabele`ime! Navodno “evharistijata (pri~esnata so
leb i vino) e `rtva, i toa ista `rtva so onaa prinesena na
krstot bidej}i se prinesuva istoto ‘Jagne’ na `rtvenikot vo
crkvata, kako {to be{e prineseno na Golgota”. Nesfatlivo!
Sve{tenikot (arhijerejot) go prinesuva Bo`jeto Jagne, odnosno Hrista, na `rtva na crkovniot oltar, na crkovniot
`rtvenik, koga gi pretvora lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i krv!
Od kade sega sve{tenikot vo lebot i vinoto go prinesuva
Hrista na `rtva na crkovniot oltar, na `rtvenikot vo crkvata, koga i `rtvenikot vo dvori{teto, na koj so vekovi se
prinesuvaa iljadnici `rtvi, i zlatniot kadilen oltar pred
zavesata, pred koj sve{tenicite kadea, prinesuvaa temjan i gi
ma~kaa negovite rogovi so krvta na `rtvite, zaedno so iskinatata zavesa, so hramot i so sve{tenstvoto, zaminaa vo arhivite na starozavetnata istorija?
No, u{te edno, kolku ~udno, tolku i bogohulno tvrdewe!
Da go ~ueme. Za vreme na reformacijata, vo @eneva bil povi140
kan profesorot od Sorbonskiot univerzitet Guy Furbity da se
bori protiv reformatorite. Pokraj drugoto, toj izjavil:
“Sve{tenikot {to gi posvetuva elementite na pri~esnata e
pogolem od Marija, za{to taa na Hrista `ivotot mu go dala
samo edna{, dodeka sve{tenikot Hrista go sozdava koga saka...
Oh, sve{tenik! Sve{tenik! Toj treba ne samo da se pozdravi,
tuku pred nego treba da se padne na kolena.”4
Ovaa izjava na spomenatiot profesor kolku da e ~udna,
gruba, vulgarna, bogohulna i bezbo`na, sepak, taa ja izrazuva
su{tinata na nebibliskata teologija na Katoli~kata i Pravoslavnata crkva vo vrska so ve~erata Gospodova. Od taa su{tina proizleguva deka vo racete na sve{tenikot Hristos e testo {to toj po svoja `elba mo`e da go mesi i premesuva i od
nego da pravi {to saka!
Porane{niot katoli~ki biskup, d-r Alberto Rivera5
objasnuva kako kaj nekoj biskup, so “sjaen” um, vo 386 godina se
rodila “brilijantna” ideja vo tradicionalnata Crkva da
vovede “misa”, ~ija{to slu`ba sve{tenicite na spomenatata
Crkva }e gi izdigne vo rang na ~udotvorci, so koncentracija
na ogromna mo} vo racete za nepre~ena dominacija nad vernicite. Toa zna~i deka rimokatoli~kiot i pravoslavniot sve{tenik imaat mo} lebot i vinoto da gi pretvorat vo vistinsko
telo i krv na Isusa Hrista, da go dovedat Hrista od neboto i
povtorno da go raspnat na oltarot vo crkvata sekoga{ koga se
odr`uva misa, liturgija. So drugi zborovi, bezbroj milioni
pati Hristos povtorno se raspnuval i bezbroj pati pak }e go
povtoruva svoeto raspetie vo nivnite crkvi za grevovite na
gre{nicite.
“Koga sve{tenikot gi izgovara zborovite Hoc est corpus
meum (ova e moeto telo), sam Bog se spu{ta na oltarot. Nezavisno od toa kolku ~esto go povikuvaat, Toj doa|a sekoga{ koga
tie go povikuvaat, i se stava vo nivnite race, duri i ako tie bi
bile negovi neprijateli.”6
“Kolku {to e neboto nad zemjata, tolku sme nie, sve{tenstvoto, nad vladite, imperatorite, carevite i princovite na
ovoj svet. Svetovnite carevi i princovi se razli~ni od sve{tenicite kako olovoto i naj~istoto zlato. Daleku pod sve{tenikot se angelite i arhangelite, za{to toj vo Bo`je ime mo`e da
gi prosti grevovite, {to angelite nikoga{ ne bi mo`ele. Nie
sme nad Bo`jata majka, za{to taa Hrista go rodila samo edna{,
a nie go sozdavame postojano. Da, vo izvesna smisla sve{tenicite
se duri i nad Boga, za{to Toj mora sekoga{ i sekade da ni stoi
nam na raspolagawe i na na{a zapoved }e sleze od neboto za da
141
ja posveti misata (liturgijata). Vistina e deka Bog go sozdal
svetot so ednostavni zborovi ‘neka bide’, no nie sve{tenicite
go sozdavame Boga so tri (~etiri) male~ki zborovi.”7
U{te dva citata od katoli~kata teologija za ve~erata Gospodova:
“So ~udesnoto dostoinstvo na sve{tenicite, vo nivnite
race se ovoplotuva Bo`jiot Sin kako vo utrobata na blagoslovenata Devica Marija. Gledajte ja mo}ta na sve{tenikot!
Sve{teni~kiot jazik go sozdava Boga od zalak leb - toa e pove}e
od sozdavaweto na svetot.”8
Nemame komentar: “Sve{teni~kiot jazik go sozdava Boga
od zalak leb - toa e pove}e od sozdavaweto na svetot.” - Toa e
hula so vselenski dimenzii. Ako tradicionalnata Crkva so
svojata teologija, nare~ena “teurgija” (sozdavawe na bogovi),
sozdala iljadnici svetci i gi pratila na neboto kako svoi zastapnici i posrednici pred Boga, misli deka taka mo`e da postapuva i so semo}niot Bog, deka i nego mo`e da go sozdava i
presozdava od zalak leb! Nesfatlivo!
Ponatamu: “Ako nekoj pobiva deka vo sakramentot na najsvetata evharistija se nao|a pravo, vistinsko i supstancijalno
telo i krv zaedno so du{ata i bo`estvoto na na{iot Gospod
Isus Hristos, i soodvetno na toa celiot Hristos, tuku ako ka`e
deka Toj vo nea e samo kako znak, ili sila ili figura, neka
bide anatema.”9
Celosno nebibliska teologija i nauka vo koja do krajni
mo`ni granici se staveni ~ove~ki prsti, nauka so koja Hristos e napolno poni`en i negovata `rtva profanirana! Vo Biblijata ~itame deka “Hristos be{e prinesen samo edna{ za da
gi zeme grevovite na mnozina... toa go napravi edna{ za
sekoga{ prinesuvaj}i se samiot sebe... osveteni sme preku prinosot na teloto na Isusa Hrista edna{ zasekoga{... Toj so edno
prinesuvawe gi napravi sovr{eni zasekoga{ onie koi se osveteni” (Evreite 9,28; 7,27; 10,10.14).
Pa kade mo`e da se najde vo Biblijata dokaz deka “evharistijata ... e vistinska `rtva {to se povtoruva za site lu|e i
vo site vremiwa do negovoto vtoro doa|awe”, deka “sve{tenikot Hrista go sozdava koga saka”, koga Bo`jata re~ ka`uva
deka Hristos se prinese na `rtva “samo edna{”, “edna{ zasekoga{”, “so edno prinesuvawe gi napravi sovr{eni zasekoga{
onie koi se osveteni” - ne so dve nitu so iljada prinesuvawa?
Zgora na toa, Hristos se prinese sam na `rtva. Nego ne go
prinese sve{tenik. I najnakraj: Od kade idejata na sve{tenicite Hristovata `rtva da ja pretvorat vo “beskrvna `rtva”,
142
koga taa e isklu~ivo krvna - Hristos ja prolea svojata krv na
krst na Golgota, za{to “bez prolevawe na krv nema pro{tavawe na grevovite” (Evreite 9,21)?
Evharistijata na tradicionalnata Crkva e simbol na
porazen Hristos - koj mora postojano od po~etok da se `rtvuva!
Vo Biblijata ~itame: “Duhot e onoj koj o`ivuva, teloto
ne pomaga ni{to. Zborovite {to vi gi rekov se duh i `ivot”
(Jovan 6,63). Spored toa, naforata ne pomaga ni{to!
Presu{testvuvaweto ili pretvoraweto na lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv
kako “sveta tajna” i kako isklu~itelno pravo, vlast i privilegija edinstveno na sve{tenikot, e nebibliska, istoriska kategorija, dogmatizirana vo podocne`nite vekovi, poto~no:
“^etvrtiot lateranski koncil vo 1215 godina re{il da ja
ozakoni teologijata spored koja posvetuvaweto vo svetata misa proizveduva vistinska promena na su{tinata, pa poradi toa
e skovan i izrazot ‘transsupstancijacija’” - pretvorawe na edna
su{tina vo druga.10
Evharistijata e sto`er vo liturgijata na tradicionalnata Crkva, no ne i vo Biblijata
Posvetuvaweto na lebot i vinoto, koi stanuvaat telo i
krv na Isusa, e biten liturgiski ~in vo tradicionalnata
Crkva. Apostol Jovan za toa ne ka`uva nitu zbor. ^etirite
izve{tai na evangelistite imaat samo dve zaedni~ki to~ki:
najavata za otka`uvawe na Petar od Isusa i za predavstvoto
na Juda. Samo Jovan zboruva za toa deka Isus im gi izmil nozete
na u~enicite na po~etokot od ve~erata. Zna~i, evangelistite
voop{to ne $ pridavaat nekakvo posebno zna~ewe na ve~erata
Gospodova. Ako taa be{e tolku bitna i zna~ajna za na{eto
spasenie, barem Jovan, koj vo taa prigoda ja nasloni glavata
na Isusovite gradi, sigurno }e ni ka`e{e ne{to za toa.
Kako da ja objasnime prazninata kaj Jovana koj ne zboruva
ni{to za vospostavuvaweto na fundamentalniot ~in na liturgijata na novata hristijanskata religija, za sto`erot na hristijanskata liturgija na tradicionalnata Crkva? Problemot
tolku mnogu gi zbunuva egzegetite, {to teolozite popusto se
iscrpuvaat baraj}i prefiguracii ili ekvivalentni evharistii vo epizodite od `ivotot na Isusa za koi propoveda Jovan.
Priveduvame nekolku epizodi od Hristovata nauka {to gi
bele`i Jovan na koi se povikuvaat hristijanskite teolozi za
143
da gi potkrepat svoite ekvivalentni evharistii: Prvo, vo
vrska so evharistijata teolozite se povikuvaat na govorot na
Isusa za “lebot na `ivotot” (Jovan 6,32-58), za {to ve}e zboruvavme. Me|utoa, ova ne e baza za vospostavuvawe na evharistijata. Tuka se raboti za Hristov povik nadvor od poslednata
ve~era. Stanuva zbor za sekojdnevniot Bo`ji dar, za “manata”
(lebot) vo pustinata vo vremeto na izleguvaweto na Izraelcite od Egipet.
Drugi teolozi potvrda za evharistijata baraat i nao|aat
vo vinoto vo Kana Galilejska, za vreme na svadbenata sve~enost, koga Isus vodata ja pretvoril vo vino (Jovan 2,1-12).
Treti egzegeti potvrda za evharistijata baraat vo umno`uvaweto na lebot (Jovan 6,1-13) ~ija{to cel na Isusa bila
da nahrani 5000 lu|e.
^etvrti obid: Potvrda za evharistijata baraat i nao|aat
vo vodata i krvta {to istekle od Hristovata slabina koga vojnik go probol so kopje koga Hristos umrel.
Petti obid: Vo izve{tajot za miewe na nozete pred poslednata ve~era gledaat simboli~ki ekvivalent na vospostavenata
evharistija itn.
Te{ko e da se razbere bazata na site ovie sporeduvawa {to
gi izmislile komentatorite za polesno da se prifati za niv
zbunuva~kata praznina vo Evangelieto spored Jovan vo vrska
so evharistijata. Site tie sporedbi se ~ista imaginacija na
egzegetite i teolozite koi prisiluvaat oddelni nastani od
Hristoviot `ivot i epizodi od negovata nauka, koi o~igledno
se nadvor od kontekstot na poslednata ve~era, izgovoreni vo
drugi prigodi i storeni so druga cel, vo koi baraat potvrdi
za svojata crkovna, istoriska, a ne bibliska kategorija na
evharistijata.
Hristos vo nas ne preku lebot i vinoto
Vo vrska so ve~erata Gospodova treba da pojasnime kako
go prima vernikot Hrista vo sebe.
Koga eden rimokatolik ka`uva deka go primil Gospoda
Isusa kako svoj Gospod i Spasitel, toa zna~i deka go prima
Isusa sekojpat koga jade hostija ili leb za vreme na misata.
Toj veruva deka navistina go jade Isusovoto telo i ja pie negovata krv.
Ve}e go ~itavme tvrdeweto na Milina: “Sekoe par~e od
sv. pri~est, pa i najmale~koto, e celiot Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hristos koj{to se nao|a i na neboto
144
od desnata strana na Otecot.” - Krupna teolo{ka gre{ka i
zabluda! Vernikot ne go prima Hrista vo sebe preku par~enceto nafora {to }e go posveti i {to }e mu go podeli sve{tenikot. Barem ne onaka kako {to tvrdi spomenatata teologija.
Nie Hrista go primame vo sebe na drug na~in:
“Hristos vo vas - nade`ta na slavata.” “Hristos da `ivee
vo va{ite srca preku va{ata vera” - zna~i, ne preku naforata, tuku Hristos vo nas, vo na{eto srce, preku na{ata vera
(Kolo{anite 1,27; Efescite 3,17).
Eve gi i Hristovite zborovi za toa: “Jas vo niv (vo u~enicite), a ti (O~e), vo mene.” “Onoj {to me qubi mene, }e ja
dr`i mojata re~, i mojot Otec }e go qubi nego; kaj nego }e dojdeme i vo nego }e se vselime” (Jovan 17,23; 14,23). Fenomenalno!
Otecot i Hristos }e se vselat vo srceto na vernikot koj `ivee
spored Bo`jata re~, spored Biblijata, a ne preku naforata
{to mu ja dava sve{tenikot. Kako mo`eme ovie Hristovi
zborovi da gi sfatime poinaku?
Izvonreden primer za ova ni e i apostol Pavle: “So Hrista bev raspnat; i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee vo
mene” (Galatite 2,20). “Hristos `ivee vo mene”, ka`uva Pavle, koga “so Hrista bev raspnat”, i prodol`uva vo Rimjanite
6,3-18; 8,9.10: “Znaeme deka na{iot star ~ovek be{e raspnat so
nego (so Hrista) za da bide onemo{teno gre{noto telo, ta da
ne mu robuvame ve}e na grevot, za{to onoj {to e umren (raspnat), osloboden e od grevot. A ako umrevme (ako se raspnavme)
so Hrista, veruvame deka i }e `iveeme so nego... Zatoa ne dozvoluvajte grevot da caruva vo va{eto smrtno telo za da im se
pokoruvate na negovite pohoti.” “Vie ste duhovni ako navistina Bo`jiot Duh `ivee vo vas... Ako e Hristos vo vas, toga{
teloto e mrtvo za grvot.”
U{te poednostavno ka`ano, Hristos }e se vseli i }e `ivee vo nas ako sme go napu{tile stariot na~in na `iveewe,
ako ne gre{ime ve}e i ako `iveeme spored Biblijata. Toga{
“nie sme hram na `iviot Bog, tokmu kako {to rekol Bog: ‘]e
`iveam vo niv, i }e im bidam Bog, a tie }e bidat moj narod.’”
“Va{eto telo, veli ponatamu Pavle, e hram na Svetiot Duh koj
e vo vas... Zatoa, proslavete go Boga vo svoeto telo.” I, “ako
nekoj go uriva Bo`jiot hram, Bog }e go urne nego, za{to
Bo`jiot hram e svet, a toa ste vie” (2. Korin}anite 6,16; 1.
Korin}anite 6,19.20; 3,17).
Nikade vo ovie tekstovi ne se spomenuva ve~erata Gospodova (pri~esnata) kako uslov Bog, ili Hristos, ili Svetiot Duh,
da se vseli vo nas i da `ivee vo nas, za{to taa e dadena so
145
napolno druga cel, za koja ve}e zboruvavme. Zatoa, po~ituvani,
da ne se zala`uvame i da ne mu dozvolime nikomu da ni go
plakne mozokot tvrdej}i deka Bog Otecot, Hristos i Svetiot
Duh }e se vselat i }e `iveat vo nas preku naforata {to ni ja
dava sve{tenikot. Toa e napolno jalov hristijanski `ivot i
jalovo, nedelotvorno, ne`ivotvorno hristijanstvo, hristijanstvo bez Hrista. Tekstovite {to gi priop{tivme gi rasprsnuvaat tie iluzii kako magla, za{to takvite tvrdewa i ne se
ni{to drugo osven veter i magla. Edinstven na~in da go
primime Hrista i Svetiot Duh vo sebe, vo na{eto srce, e da
go napu{time grevot i da `iveeme spored Bo`jata re~, spored
Bo`jite zapovedi.
Prvite hristijani i ve~erata Gospodova
Da ja dovr{ime mislata za ve~erata Gospodova: “Za{to,
sekojpat koga go jadete ovoj leb i ja piete ovaa ~a{a, ja objavuvate Gospodovata smrt - dodeka ne dojde Toj. Za{to, sekoj {to
go jade ovoj leb ili ja pie Gospodovata ~a{a na nedostoen
na~in, }e bide vinoven za teloto i krvta na Gospoda”... “Lebot {to go raskr{uvame.” “Sekoj den bea postojano i ednodu{no vo hramot; raskr{uvaa leb po domovite i jadea so radost i
so ~isto srce” (1. Korin}anite 11,23-26; 10,16-21; Dela 2,46).
Apostol Pavle im veli na vernicite vo Korint: “Koga
go jadete ovoj leb” - vie jadete leb, a ne telo, ne meso; i koga
“ja piete ovaa ~a{a” - vie od nea piete vino, a ne krv. Koga go
“raskr{uvame lebot” - nie raskr{uvame leb, a ne telo i meso.
Koga prvite hristijani “raskr{uvaa leb po domovite i jadea”,
tie raskr{uvale leb i jadele leb, a ne telo i meso.
Prvite hristijani “sekoj den bea postojano i ednodu{no
vo hramot; raskr{uvaa leb po domovite i jadea so radost i so
~isto srce.” Tie zaedni~ki sredbi za vreme na ve~erata Gospodova gi narekuvale “agape-sredbi” na koi se zbli`uvale i se
povrzuvale vo cvrsta hristijanska zaednica proniknata so
vistinska bratska i sestrinska qubov, so edinstvo i sloga, za
{to n# izvestuva apostol Pavle:
“^a{ata na blagoslovot, {to ja blagoslovuvame, ne e li
zaedni{tvo vo Hristovata krv? Lebot, {to go raskr{uvame,
neli e zaedni{tvo vo Hristovoto telo? Bidej}i lebot e eden,
iako nie sme mnogu, samo edno telo sme, za{to site u~estvuvame vo eden leb... Ne mo`ete da ja piete Gospodovata ~a{a i
demonskata ~a{a. Ne mo`ete da u~estvuvate na Gospodovata
trpeza i na demonskata trpeza” (1. Korin}anite 10,16-21).
146
Na svoite “agape-sredbi” prvite hristijani ja slavele
Hristovata qubov i negovata `rtva, i tokmu taa, ve~erata
Gospodova, im ovozmo`uvala da imaat “zaedni{tvo vo Hristovata krv” i “zaedni{tvo vo Hristovoto telo”, {to zna~i
negovata `rtva gi povrzuvala vo bliska zaednica so nego, no i
vo me|usebna zaednica kako edno golemo hristijansko semejstvo. “Bidej}i lebot e eden, iako nie sme mnogu, samo edno telo
sme (edno semejstvo), za{to site u~estvuvame vo eden leb” site go prifa}ame Hrista kako Spasitel.
Pavle ni ka`uva deka nie mo`eme da ja pieme i “demonskata ~a{a” i, namesto na Gospodovata, da u~estvuvame “na
demonskata trpeza” - da imame zaednica so |avolot, ako jademe
od negoviot leb i ako pieme od negovoto vino - od grevot!
Dragi moi, nikade vo ovie, i vo site drugi bibliski tekstovi, koi zboruvaat za ve~erata Gospodova, nikoj ne se moli
za presu{testvuvawe ili za pretvorawe na obi~niot presen
leb i za obi~niot grozdov sok da se pretvorat vo vistinsko
Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv, kako {to pravat
crkovnite otci sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust. I
Hristos ne se moli taka. Toj ednostavno “go zede lebot, i otkako zablagodari, go raskr{i” i im go podeli na u~enicite.
Zna~i, samo “zablagodari” i ni{to drugo. Spored toa, apostolite i prvite hristijani ne go jadele nitu vistinskoto Hristovo telo, nitu ja piele vistinskata Hristova krv, tuku jadele
obi~en presen leb i piele obi~en grozdov sok edinstveno kako
spomen na Hristovata smrt. Ete, po~ituvani, toa e bibliska
vistina za ve~erata Gospodova.
Zo{to hristijanite ne si gi mijat nozete eden na
drug - koga toa e Hristova zapoved?
Hristos na svojata crkva $ ostavil tri obredi: kr{tavawe,
za koe ve}e zboruvavme, obred na poniznosta ili miewe na
nozete i obred ve~era Gospodova. Obredot miewe na nozete i
obredot ve~era Gospodova Hristos gi povrzal eden so drug.
Taka, vo ~etvrtokot ve~er, pred da ve~eraat, Hristos im gi
izmil nozete na apostolite i potoa im dal zapoved:
“A koga im gi izmi nozete, ja zede svojata gorna obleka i
pak prilegna kraj trpezata i im re~e: ‘Sfativte li {to vi
storiv jas? Vie mene me narekuvate U~itel i Gospod, i pravo
velite, za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i U~itel, vi gi
izmiv nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden
147
na drug, za{to jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako
{to vi napraviv jas vam. Vistina, vistina, vi velam: slugata
ne e pogolem od svojot gospodar, nitu pratenikot e pogolem
od onoj {to go pra}a. Koga go znaete ova, bla`eni ste ako go
ispolnuvate’” (Jovan 13,12-17).
Po~ituvani, Hristos zapoveda: “Vie ste dol`ni da si gi
miete nozete eden na drug!” I, ako sme nie vistinski Hristovi
u~enici i sledbenici, i ako sme pripadnici na vistinskata
Hristova crkva - }e si gi mieme nozete eden na drug. Mieweto na noze e eden od belezite na vistinskata Hristova crkva.
Literatura:
1. Milin, Crkvata i sektite, 369,370.
2. Isto, 373,374
3. Isto, str. 378.
4. Merle d'Aubigne, Histoire de la Reformation
5. Dr Alberto Rivera (ispovest biv{eg jezuite), “Vatikanske ubice”,
Metaphysica, Beograd str. 13.
6. St. Alphonsus de Liguori, Dignities and Duties of the Priest, or Selva (Brooklyn:
Redemptorist Fathers, 1927), 26. Nihil obstat. Arthur J. Scanlan, S.T.D.., Censor
Librorum. Imprimature. Patritius Cardinalis Hayes, Archiepiscopus Neo-Ebora
censis.
7. Norddeutsche Zeitung, No. 21, 1872. Citirano u Ruy Barbosa u fusnoti predgo
vora O Papa e o Concilio, prevod The Pope and the Council, Janus (pseudonim za
dr. Johann Joseph Ignaz von Döllinger) (Sao Paulo: Saraiva & Cia, 2 edicao, 1930),
114.
8. Eucharist Meditations, pp. 111.
9. Council of Trent, session 13, Chapter VIII, ratified by Vatican II
10. August Franzen: Pregled povijesti crkve, Kr{}anska sada{njost, Zagreb
1970, p. 170.
148
BIBLIJATA ZA SVETIOT DUH
Dvajca lu|e sedat kraj vodopadite na Nijagara i razgovaraat. Edniot mu veli na drugiot: “Gi gleda{ li ovie xinovski vodopadi? Ovie ogromni koli~estva voda {to se urivaat
vo ovoj ambis se najgolema sila na svetot {to e neiskoristena!” “O ne!” mu vozvra}a drugiot. “Najgolema sila na svetot
{to e neiskoristena ne se ovie vodopadi, tuku Svetiot Duh!”
Se prepirale veterot i sonceto okolu toa koj od niv e
posilen. Veterot mu veli na sonceto: “Go gleda{ li onoj
~ovek? Vidi kako }e mu go soble~am paltoto!” I po~nal da duva
so seta sila. No, kolku veterot posilno duval, ~ovekot s#
pove}e go stegal paltoto okolu sebe za da se zatopli.” O~igledno, veterot ne uspeal! Toga{ na scenata stapilo sonceto.
So svoite topli zraci po~nalo s# posilno da go zagreva
~ovekot i toj, malku po malku go razlabavuval paltoto, potoa
go otkop~al i na kraj sam go soblekol.
Da, po~ituvani, kako i veterot, lu|eto se obiduvaat nasila da gi re{avaat li~nite, semejnite, me|usosedskite, me|unacionalnite, me|udr`avnite i svetskite problemi, {to ne e
mo`no. Go ostavaat nastrana Svetiot Duh koj edinstveno e vo
sostojba da im pomogne na lu|eto uspe{no da gi re{at site tie
me|usebni sporovi, problemi i te{kotii. Samo Toj mo`e da
go soble~e paltoto na na{iot star, gre{en `ivot, koj e izvor
na site na{i vnatre{ni i nadvore{ni sudiri, da gi stivne
zovrienite strasti na lu|eto, da go zagree, da go raspetla
na{eto kameno i studeno srce i od nego da gi otstrani, da gi
rastopi gnevot, omrazata, sebi~nosta, zavista, licemerstvoto,
srebroqubieto... koi se generatori na seto zlo i na sudirite
me|u lu|eto.
Za `al, svetot s# pove}e mu go vrti grbot na Svetiot Duh,
se mno`i grevot, bezzakonieto, i zatoa Toj se povlekuva od
na{ata planeta, a uzdite gi prezema satanata vo svoi race.
Namesto Svetiot Duh, kako {to predvidel Bog, ~ove{tvoto go
vodi i so nego upravuva satanata.
149
Hristos na na{ata zemja prestojuval vo ~ove~ko telo i Toj
ne mo`el da bide prisuten ednovremeno na site mesta. Zatoa
bilo potrebno Toj da zamine na neboto, a da go prati Svetiot
Duh, kako Duh, ne vrzan za telo, koj }e bide ednovremeno prisuten nasekade za da gi vodi i da im pomaga na vernicite da ne
potkleknat vo te{kotiite, da ne padnat vo isku{enijata so koi
}e gi nagrvaluva satanata, uspe{no da gi sovladuvaat site
pre~ki so koi }e se soo~uvaat na svojot pat; da gi hrabri i
te{i; da go otstranuva od niv grevot, da gi preobratuva, odnosno da gi posvetuva, od gre{ni da gi napravi pravedni i da gi
prigotvuva za Bo`jeto carstvo.
“Vi ja ka`uvam vistinata, veli Isus; podobro e za vas jas
da si zaminam, za{to ako ne si zaminam, Ute{itelot nema da
dojde kaj vas; ako pak zaminam, }e vi go pratam. A koga }e dojde
Toj, }e go uveri svetot za grevot, za pravednosta i za sudot... A
koga }e dojde Toj, Duhot na vistinata, }e ve upati vo seta vistina... i }e vi navesti za ne{tata {to }e dojdat” (Jovan 16,7-15).
Hristos go ispolnil svoeto vetuvawe i go izleal Svetiot Duh vrz apostolite na Duhovden vo vid na “ran do`d” i rezultatite bile sjajni - so negova pomo{ i sila apostolite go
zapalile svetot so evangelieto, go poseale hristijanstvoto
(Dela 2. glava).
Sega, kako {to ka`avme pred malku, Svetiot Duh se povlekuva od zemjata i satanata so pomo{ na spiritizmot go zazema negovoto mesto. Spiritizmot e ogan vo koj gori svetot. No
naskoro, pred da po~ne kone~niot posleden sudir me|u Hrista
i satanata, pri zavr{nicata na vekovnata borba me|u dobroto
i zloto, Bog povtorno }e go izlee Svetiot Duh vrz svoite verni i predani slugi vo vid na “pozen do`d” vo mnogu pogolema
mera od onaa na Duhovden i rezultatite }e bidat daleku pogolemi i poslavni - “zemjata }e se osvetli od negovata slava”
(Otkrovenie 18,1) i Hristos povtorno }e dojde da ja sobere
`etvata vo nebesnite ambari.
Svetiot Duh e Bog, treto lice na Bo`estvoto
Na{ite bra}a, svedocite na Jehova, tvrdat deka Svetiot
Duh e nekakva aktivna energija, nekakva nedefinirana delotvorna, no bezli~na sila koja doa|a od Boga. Toa sfa}awe Svetiot Duh go sveduva na slepa sila, sli~na na vodopadite na
Nijagara, na silata na veterot ili na nekoja eksplozija na
atomska bomba.
150
Vedna{ da ka`eme. Svetot Duh ne e nikakva aktivna ili
delotvorna energija nitu bezli~na slepa sila, tuku Toj e Bog,
eden od trite lica koi go so~inuvaat Bo`estvoto vo hristijanskata vera, li~nost koja raspolaga so bezmerna kontrolirana delotvorna sila ili energija {to mo`e da mu ja stavi na
raspolagawe na sekoj ~ovek i na celoto ~ove{tvo za bezbolno
da gi re{i site naplasteni problemi {to go ma~at. Toj e
vistinski Bog, treto lice na Trojstvoto, na Bo`estvoto.
Koga Ananija i Safira zadr`ale del od parite {to mu
gi vetile na Boga, apostol Petar im ka`uva: “Ananija, zo{to
satanata go opsedna tvoeto srce taka za da go izmami{ Svetiot Duh i da zadr`i{ del od parite od prodadenata niva?... Ti
ne gi izmami lu|eto, tuku Boga” (Dela 5,3.4). - Da, Ananija go
izmamil Svetiot Duh, koj vo ovoj bibliski tekst se pojavuva
kako Bog. Zna~i, Svetiot Duh e Bog.
Na prvata stranica od Svetoto pismo se spomenuva Svetiot Duh koj imal aktivna uloga pri sozdavaweto: “I Bo`jiot
Duh be{e nad vodite” (1. Mojseeva 1,2).
Koga zboruva za “Bo`jiot Duh”, Svetoto pismo zboruva za
“Svetiot Duh”, za tretoto lice na Bo`estvoto. Ottamu i niz
celoto Sveto pismo Bo`jiot Duh ima bo`estvena uloga vo site
tvore~ki aktivnosti na zemjata, vo prirodata, vo crkvata i vo
noviot `ivot ili vo prerodbata na gre{niot ~ovek.
Vo Stariot zavet Svetiot Duh se spomenuva na 88 mesta
kako li~nost. Eve u{te nekoi od tie mesta:
- “Gospod im pra}a{e poraki preku drevnite proroci so
svojot Duh” (Zaharija 7,12).
- “Gospod, Gospod me pra}a so svojot Duh” (Isaija 48,16).
- “Im go dade svojot dobar Duh za da gi nau~i na mudrost”
(Nemija 9,20).
- “Mene Bo`jiot Duh me sozdade” (Za Jov 33,4).
- “]e go izleam Mojot Duh na sekoe telo i va{ite sinovi
i }erki }e prorokuvaat... va{ite mom~iwa }e gledaat videnija” (Joil 2,28).
- Nie mo`eme da go povikuvame Svetiot Duh (Ezekil 37,9).
- Ne mo`eme da pobegneme i da se skrieme od nego (Psalm
139,7.8).
- Ne mo`eme so svoja sila, tuku so Bo`jiot Duh (Zah. 4,6).
Vo Noviot zavet Svetiot Duh se spomenuva na 262 mesta.
- Svetiot Duh im zboruva na lu|eto (Dela 8,29; 10,19.20;
11,12; 13,2).
- Toj zboruva jasno (1. Timotej 4,1).
151
- Im dava darovi na lu|eto (1. Korin}anite 12,3-11).
- Pra}a lu|e na zada~a (Dela 10,19.20).
- Povikuva i posvetuva propovednici da go propovedaat
evangelieto (Dela 13,2).
- Toj znae da misli, da rasuduva, da re{ava (Dela 15,28).
- Svetiot Duh poseduva qubov (Rimjanite 15,30).
- ^uvstvuva `alost. Nie go `alostime Svetiot Duh koga
velime deka Toj ne e li~nost, deka e bezli~na, nedefinirana
slepa sila, go `alostime koga ne go slu{ame negoviot glas,
koga gre{ime (Efescite 4,30).
- Koga go `alostime Svetiot Duh, koga uporno gi odbivame negovite povica za pokajanie, koga ne go ostavame grevot,
nie nego go hulime i so toa pravime neprostliv, smrten grev
(Matej 12,31).
- Svetiot Duh ja znae i ja pretka`uva idninata (Dela 1,16;
1. Timotej 4,1).
- Toj znae s#. Gi ispituva i dlabinite Bo`ji (1. Korin}anite 2,10.11).
- Poseduva razum - te{i, u~i, napomenuva (Jovan 14,26;
15,26; Rimjanite 8,16).
- Postavuva stare{ini vo crkvata (Dela 20,28).
- Odreduva vernici za slu`ba vo crkvata (Dela 13,2).
- Zapoveda, upatuva (Dela 11,12).
- Ni zabranuva da odime tamu kade {to ni se zakanuva
opasnost (Dela 16,6.7).
- Svetiot Duh ima svoja volja (1. Korin}anite 12,11).
- “Kr{tavajte gi lu|eto vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh” (Matej 28,19)! - Ako Otecot i Sinot se li~nosti,
toga{ i Svetiot Duh e li~nost . Apsurd e da se kr{tavame vo
ime na nekoja bezli~na, nedefinirana slepa sila.
- Nie ne smeeme Svetiot Duh da go stavame na proverka
(Dela 5,9).
- Svetiot Duh ne mo`eme da go izmamime (Dela 5,3).
- Lu|eto nemu mu se protivat na svoja propast (Dela 7,51).
- Lu|eto nego ~esto go navreduvaat, i poradi toa stra{no
e da se padne vo Bo`jite race (Evreite 10,29.31).
- Svetiot Duh gi o`ivuva mrtvite (1. Petrovo 3,18).
- Toj kara za grevot, ja objavuva Bo`jata pravda, go objavuva Bo`jiot sud, upatuva na sekoja vistina, upatuva na Bo`jata
re~ (Jovan 16,8-13).
- Vlijae vrz sovesta na ~ovekot: “Ja zboruvam vistinata...
ne la`am, mojata sovest mi svedo~i zaedno so Svetiot Duh”
(Rimjanite 9,1).
152
- “A site onie koi gi vodi Bo`jiot Duh se Bo`ji sinovi”
(Rimjanite 8,14).
- Nie u`ivame vodstvo i zaednica so Svetiot Duh (2.
Korin}anite 13,13).
- Svetiot Duh “se moli za nas so neiska`livi vozdi{ki”
(Rimjanite 8,26.27). Mo`e li slepa sila da se moli za nas?
Po~ituvani, site ovie, a i mnogu drugi bibliski tekstovi,
silno i bez pogovor potvrduvaat deka Svetiot Duh e inteligentno lice, a ne nekakva besvesna i bezli~na delotvorna sila
i energija. Toj e li~nost, Bog, kako i Bog Otecot i Bog Sinot? Kako {to rekovme, na nikejskiot sobor vo 325 g. Arie za
prvpat go napadnal u~eweto za Trojstvoto i so toa dal ideja
deka Svetiot Duh ne e li~nost.
Nevernicite otfrlaat sekoe bo`estvo, harizmaticite
Svetiot Duh go prika`uvaat na pogre{en na~in, svedocite na
Jehova go odrekuvaat ne samo negovoto bo`estvo, tuku i negovoto postoewe kako li~nost. [to u{te bi mo`el satanata da
izmisli lu|eto da gi odvrati od Svetiot Duh? Zatoa Biblijata neka bide merilo i odgovor na sekoe versko pra{awe.
153
BO@JIOT ZAKON - DESETTE BO@JI
ZAPOVEDI
Po~nuvame da zboruvame za sto`erot okolu koj se vrti
na{eto spasenie {to go ostvaril na{iot Spasitel na Golgota - za Bo`jiot zakon, za Desette Bo`ji zapovedi. Zboruvame
za problemot {to predizvikal vojna na neboto - za tvrdewata
na Lucifera deka Bog svoite sozdanija gi stavil vo ramki na
strogi ropski zakoni, pravila i propisi, gi ograni~uva, ne im
dava sloboda i pravo da biraat i mo`nost da napreduvaat i da
se potvrdat kako slobodni su{testva. - Da, za Bo`jiot zakon,
za Desette Bo`ji zapovedi, koi se izraz na Bo`jata volja i
merilo na negovata pravda.
Ve}e ka`avme deka “celoto Pismo e od Boga vdahnoveno”
i dadeno preku odbrani Bo`ji lu|e, “pottiknati (nau~eni) od
Svetiot Duh” (1. Timotej 3,15; 2. Petrovo 1,21). Pisatelite na
Biblijata, prorocite i apostolite, porakite {to gi dobivale
od Boga gi zapi{uvale i na ~ove{tvoto mu gi prenele vo pi{an
oblik. Tie Bo`ji poraki se pomesteni vo Bo`jata kniga, vo
Biblijata, i taa e kompletno pi{ano Bo`je otkrovenie vo koe
ni se otkriva Bog.
Rekovme deka site svoi poraki Bog ni gi soop{til i ni
gi predal posredno, preku lu|e - s#, osven edno, najva`noto i
najsu{testvenoto, srcevinata i esencijata, temelot vrz koj
po~iva `ivotot i poredokot vo vselenata - a toa e Bo`jiot
zakon, na na{ata planeta Zemja poznat kako Moralen zakon,
Dekalog ili Deset Bo`ji zapovedi.
Ne sakaj}i najva`noto, Bo`jiot svet zakon, da ni go soop{ti i da ni go dade i predade kako site drugi poraki posredno preku ~ovek, okolu 1500 godini pred Hrista Bog re{il da
go napu{ti neboto i da ja poseti na{ata planeta Zemja kade
{to li~no Toj ni go soop{til i ni go predal svojot svet zakon na planinata Sinaj. Toj nastan e eden od najgolemite nastani i eden od najkrupnite i najva`ni ~ekori za na{ata planeta {to voop{to go prezel Bog.
154
Bog slegol od neboto na na{ata planeta! Veli~estveno!
Ogromnata planina Sinaj, zaedno so okolnite planini “skokaa kako ovni i ridovite kako jagniwa” (Psalm 114,4), za{to
nejzinite visovi stanaa po~va pod nozete na nejziniot Tvorec
Bog.
Strahoveli~estveno! Bo`jiot narod, Izrael, milionsko
mno{tvo, dlaboko dolu vo podno`jeto na prostranata dolina,
se povlekuva pred stravotiite na Bo`jeto prisustvo i so svoi
u{i go slu{a Boga koj direktno so svoj glas gi izgovara Desette zapovedi i so svoi o~i gleda kako Bog istite zapovedi
gi pi{uva, gi vre`uva, so svojot ognen prst na dve kameni plo~i
- ne na drveni, tuku na kameni plo~i.
Biblijata mo{ne vpe~atlivo gi opi{uva okolnostite pod
koi Bog slegol na Sinaj i go izgovoril svojot zakon, Desette
zapovedi:
“A tretiot den, rano izutrina, zgrmea gromovi, molsnaa
molwi i gorata ja obvi gust oblak. Gromko zatrubi truba, taka
{to zatreperi siot narod {to be{e vo logorot. Toga{ Mojsej
go povede narodot od logorot vo presret na Boga, i zastanaa
vo podno`jeto na gorata. Gorata Sinaj se obvi vo dim, za{to
Gospod sleze na nea vo ogan. Od nea se izdignuva{e dim kako
dim od pe~ka i seta gora se trese{e silno. Zvukot na trubata
stanuva{e s# posilen. Mojsej zboruva{e, a Gospod mu
odgovara{e niz grme`. Taka Gospod sleze na Sinajskata gora,
na vrvot, i go povika Gospod Mojseja na vrvot na gorata. I
Mojsej se iska~i” (2. Mojseeva 19,16-20).
“Siot narod be{e svedok za grme`ite i za molskavicite,
site go slu{aa zvukot na trubata i vidoa kako gorata ~uri: gledaa i se tresea i stoeja podaleku. Toga{ mu rekoa na Mojseja:
‘Zboruvaj ni ti, a nie }e slu{ame. Neka ne ni zboruva Bog, za
da ne izgineme!’ A Mojsej mu re~e na narodot: ‘Ne pla{ete se!
Bog dojde samo da ve ispita i pred o~i da vi bide negoviot strav
za da ne gre{ite’” (2. Mojseeva 20,18-20).
Od srede jarosniot ogan i gustiot dim i molskavicite,
tatne`ite na zemjotresite i grmotevicite, Bog go izgovoril
svojot svet zakon, Desette zapovedi:
Deset Bo`ji zapovedi
I
Jas sum Gospod, Bog tvoj, koj te izvedov od zemjata egipetska, od domot na ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi
bogovi osven mene!
155
II
Ne pravi si idol, nitu kakva i da e slika od ona {to
e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite
pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im
slu`i{! Za{to jas, Gospod, Bog tvoj, sum Bog qubomoren, koj gi kaznuvam grevovite na tatkovcite - grevovite na onie koi me mrazat - kaj decata do treto i
~etvrto koleno, a poka`uvam milost kon iljadnici koi
me sakaat i gi dr`at moite zapovedi.
III
Ne izgovaraj go naprazno imeto na svojot Gospod Bog,
za{to Gospod nema da go ostavi bez kazna onoj {to go
izgovara negovoto ime naprazno!
IV
Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena
raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e
sabota, odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{
nemoj da raboti{ nikakva rabota: ni ti, ni tvojot sin,
ni tvojata }erka, ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka,
ni tvojot vol, ni tvoeto magare, nitu pridojdeniot {to
}e se najde vo tvojot dom! Za{to Gospod za {est dena
gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv,
a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi i go posveti sabotniot den.
V
Po~ituvaj go svojot tatko i svojata majka za da `ivee{
dolgo na zemjata {to }e ti ja dade tvojot Gospod Bog!
VI
Ne ubivaj!
VII
Ne vr{i prequba!
VIII
Ne kradi!
IX
Ne svedo~i la`no protiv svojot bli`en!
156
X
Ne posakuvaj ja ku}ata na svojot bli`en! Ne posakuvaj
ja `enata na svojot bli`en; nitu negoviot sluga, ni
negovata sluginka, ni negoviot vol, ni negovoto magare,
nitu {to i da e od ona {to mu pripa|a na tvojot
bli`en! (2. Mojseeva 20,1-17).
Otkako gi izgovoril Bog Desette zapovedi, usledilo
ne{to mnogu, mnogu zna~ajno! Istite zapovedi, kako {to
ka`avme, gi napi{al ne na drveni, ami na dve kameni plo~i
koi simboliziraat nepromenlivost i cvrstina - trajno da se
vre`e mislata dlaboko vo se}avaweto i vo svesta na lu|eto vo
site vremiwa deka toa e Bo`ji, a ne Mojseev ili ~ove~ki zakon.
“Koga Gospod go svr{i razgovorot so Mojseja na Sinajskata gora, mu dade dve plo~i na svedo{tvo, plo~i kameni,
napi{ani so prst Bo`ji.”
“I Mojsej be{e tamu so Gospoda ~etirieset dena i ~etirieset no}i. Nitu leb jade{e nitu voda pie{e. I Gospod gi
napi{a na plo~i zborovite na sojuzot - Desette zapovedi.”
“Toga{ Mojsej, sleguvaj}i od gorata, se vrati so dvete
plo~i na svedo{tvoto vo svoite race. Plo~ite bea ispi{ani
na obete strani; ispi{ani i od ednata i od drugata strana.
Plo~ite bea delo Bo`je; pismoto be{e pismo Bo`je vre`ano
na plo~ite.”
“I plo~ite gi staviv vo kov~eg {to go napraviv, i tie
ostanaa tamu, kako {to mi zapoveda Gospod.”
Za toj zakon, za tie zapovedi Isus veli: “Navistina, vi
velam, dodeka postojat neboto i zemjata, nitu edna jota ili crti~ka od zakonot nema da se izmeni!” (2. Mojseeva 31,18; 34,28;
32,15.16; 5. Mojseeva 10,5; Matej 5,18).
Bo`jiot zakon e sovr{en, {to zna~i vo nego ne postoi
dupka i mo`nost za manipulacija kako kaj zemnite zakoni. Slovoto na {estata zapoved ka`uva “ne ubivaj”. No nejziniot duh
odi ponatamu i udira vo zarodi{ot koj se razviva kako misla
vo umot na ubiecot i plan koj vodi kon ubistvo. Zapovedta
dejstvuva preventivno taka {to na vreme go predupreduva
~ovekot koj po{ol na pat da napravi ubistvo, sopiraj}i go da
ne go izodi patot do kraj za da napravi takov te`ok grev. Taa
u{te od po~etok go opomenuva: Sekoj {to se gnevi, {to zaviduva, {to mrazi, {to planira odmazda - pravi ubistvo.
Istoto va`i i za sedmata zapoved za koja ~itame deka sekoj
{to }e pogledne vo tu|a `ena so `elba, ve}e napravil prequ157
ba vo svoeto srce, so {to Isus udira vo korenot kade {to go
se~e grevot nare~en prequba. Toa va`i i za drugite Bo`ji
zapovedi.
Spored toa, gre{nikot ne mo`e da najde praznina nitu vo
edna od Bo`jite zapovedi i opravdanie da prekr{uva koja bilo
od niv, kako {to nao|a, kako {to rekovme, mnogubrojni praznini i dupki vo site ~ove~ki zemni zakoni za da gi opravda
ili, vo kraen slu~aj, da si gi olesni svoite zakonski prestapi
pred zemnite sudovi.
158
ZA BO@JATA BLAGODAT*
Grevot vo vselenata nitu go zbunil, nitu go porazil Boga!
Bog ne bil zate~en so negovata pojava!
Dali Bog mo`el da go odbegne problemot na grevot koga,
kako preventiva, ne bi go sozdal Lucifera? Pra{aweto e
opravdano. Bidej}i Bog e seznaen, Toj odnapred znael deka nekoi
od negovite inteligentni su{testva }e se pobunat protiv nego.
Bidej}i Toj e semo}en, moral da zaklu~i deka grevot i zloto
postojat zatoa {to Toj im dozvolil da postojat. Ve}e utvrdivme deka ne postoi nikakva pri~inska vrska me|u Boga i grevot.
Me|utoa, morame da priznaeme deka prakti~no e nemo`no na
ova pra{awe da se dade odgovor koj zadovoluva. ^ovek mo`e da
teoretizira deka Bog mo`el da ja odbegne pojavata na grevot vo
vselenata, a podocna i na na{ata planeta. Me|utoa, nie mo`eme
da pretpostavime deka Bog, za da bide sekoga{ Bog, moral da mu
dozvoli na Lucifera da stane ona {to toj sakal da bide - satana, |avol.
Mo`ebi bi bilo ispravno da se tvrdi deka vo nekoj mig od
ve~nosta, koristej}i ja svojata sopstvena sloboda, Bog re{il
da sozdade inteligentni, slobodni su{testva. Toj isto taka znael
deka edno od tie sozdanija }e se pobuni protiv nego. Zar Bog ne
trebalo vo toj mig da ja izmeni svojata prvobitna odluka i
mo`ebi da se premisli? Od ~ove~ka gledna to~ka, najracionalen odgovor bi bil: Da! Postapuvaj}i taka, Toj bi ja spre~il
pojavata na zloto. Logi~ki gledano, nie bi o~ekuvale Bog da
dojde do istiot zaklu~ok i da go izmeni svojot plan. No, bi
bilo dobro malku povnimatelno da ja ispitame na{ata prebrza reakcija.
Bi trebalo da se pra{ame zo{to nie bi se premislile.
Osnoven odgovor verojatno bi bil deka sakame da odbegneme
seriozen problem. A vsu{nost vistinskata pri~ina da otstapime od n{ite planovi e samo taa {to se pla{ime da se
soo~ime so ma~niot problem. Ottamu, problemot {to sme go
nasetuvale n# porazil vo taa smisla {to n# prisilil da ja
promenime na{ata odluka. No Bog ne postapuva kako nas, kako
159
{to postapuvame nie. Koga edna{ re{il da sozdade inteligentni, slobodni su{testva, ne postoela nitu realna nitu potencijalna sila koja bi mo`ela da go prisili da gi izmeni svoite
planovi.
Koga Bo`estvoto go sogledalo problemot, pra{aweto koe
se pojavilo ne glaselo: “Dali bi trebalo da gi promenime na{ite planovi”, tuku “kako da go re{ime ovoj problem?” Inaku,
stravot deka }e mora da se nosi so pobunetite sozdanija Boga bi
go porazil vo taa smisla {to bi se po~uvstvuval prisilen da go
izmeni svojot plan. Ne postoi sila nadvor od Bo`jata sopstvena priroda koja bi bila vo sostojba da go prisili da gi izmeni
ili da gi napu{ti svoite prvobitni nameri. Porazen Bog ne e
vistinski Bog. Na{iot Bog e bestra{en Bog koj, ne menuvaj}i
go svojot plan, re{il da se soo~i so problemot na grevot i
zloto i edna{ zasekoga{ da go razre{i preku svojot Sin. Osven toa, nametnuvaweto na moralni ili duhovni sankcii na
inteligentnite su{testva istite bi gi li{ilo od nivnata
vistinska sloboda.
Koga se pojavil grevot na ovoj svet, inteligentnite su{testva vo vselenata se pra{ale kako }e se odnesuva Bog kon pobunetiot ~ove~ki rod. Gi ~ekalo iznenaduvawe. Tie }e bidat svedoci na ne{to {to nikoga{ porano ne videle - }e bide poka`an
poseben izraz i posebna dimenzija na Bo`jata qubov i na negovata sila poradi padot na ~ovekot. Bog }e go pobedi grevot na
planetata Zemja so silata na svojata blagodat.
Zna~i, koga grevot go upropastil ~ove~kiot rod, Bog re{il
da mu podari svoja bo`estvena naklonost i da go vrati vo prvobitnata sostojba preku otkupitelskoto delo na svojot Sin.
Protiv ~ove~kiot grev Bog reagiral na neobi~en na~in. Namesto da go uni{ti `ivotot - dozvoluvaj}i mu na svojot gnev da
dojde do izraz - Toj ja oslobodil sozdatelskata energija na svojata blagodat. Taa blagodat, skriena vo dlabinata na bo`estvenata su{tina, vo eden poseben mig bila oslobodena za povtorno da go sozdade svetot uni{ten so grevot i buntot, povtorno da
ja soedini razedinetata i rasturena vselena.
Na~inot na koj Bog mu se otkril na Mojseja silno potvrduva deka Toj po priroda e poln so blagodat: “Gospod, Gospod, Bog
dare`liv i milostiv, dolgotrpeliv na gnev, mnogumilostiv i
vistinski, iska`uva milost na iljadnici, pro{tava opakost,
grev i prestap” (2. Mojseeva 34,6.7). Noviot zavet povtorno ja
potvrduva bo`estvenata priroda koga zboruva za “blagodatta
na na{iot Bog i Gospod Isus Hristos” (2. Soluw. 1,12).
160
Bibliska upotreba na zborot blagodat
Nadvor od teolo{kata sfera zborot blagodat vo obi~niot
govor ozna~uva najgolemo dobro. Apostol Pavle pi{uva: “Za{to
vo nego `iveeme, se dvi`ime i postoime ... davaj}i vi od neboto
do`dovi i plodni godini i nasituvaj}i gi va{ite srca so hrana
i veselba ... pravi da nikne treva za dobitokot i zelen~uk za
potrebite na ~ovekot, za da vadi leb od zemjata ... Ti im obezbeduva{ `ivot na lu|eto ” (Dela 17,28; Psalm 14,17; 104,14; 65,9).
Seto toa e izraz na Bo`jata qubov i blagodat preku Isusa Hrista.
Vo vremeto na apostolite zborot blagodat bil dobro poznat
niz celiot gr~ko-rimski svet so nekolku drugi nijansi na
zna~ewa, kako {to se qubeznost, ubavina, ~udesnost i blagodarnost. Na primer, vo Luka 4,22 lu|eto vo sinagogata vo koja
zboruval Isus “im se voshituvaa na blagodatnite zborovi {to
izleguvaa od negovata usta”. A vo Dela 6,8 Stefan e opi{an
kako ~ovek “poln so blagodat i sila”. Vo ovie stihovi blagodatta
nema posebno novozavetno teolo{ko zna~ewe. Me|utoa, vo niza
drugi bibliski tekstovi zborot blagodat ima dlaboko teolo{ko
zna~ewe kako, na primer:
“Za{to site zgre{ija i li{eni se od Bo`jata slava, a se
opravdani darum so negovata blagodat, preku otkupot na Isusa
Hrista” (Rimjanite 3,23.24).
“Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od
vas samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali
nekoj” (Efescite 2,8.9). - “Sola Gracija” - Spasenie samo i edinstveno so Bo`jata blagodat.
Vo ovie, a i vo drugi srodni bibliski tekstovi {to }e
bidat predmet na prou~uvawe, zborot blagodat Pavle go koristi vo posebna teolo{ka smisla za da uka`e na izobilnata spasonosna Bo`ja qubov kon gre{nicite onaka kako {to e otkriena
vo Isusa Hrista.
Blagodatta ima svoja osnova vo Bo`jiot karakter. Temel
na Bo`jiot karakter e qubovta, za{to Bo`jata re~ ka`uva: “Bog
e qubov” (1. Jovanovo 4,8), a negovata blagodat proizleguva od
taa qubov. Vo ovaa smisla i apostol Petar go upotrebuva zborot blagodat koga ka`uva: “Veruvame deka sme spaseni... preku
blagodatta na Gospoda Isusa Hrista” (Dela 15,11).
Noviot zavet ~esto na zborot blagodat mu dava posebno
teolo{ko zna~ewe, pretstavuvaj}i ja so nego Bo`jata nezaslu`ena qubov i naklonost kon gre{nicite, ne{to {to gre{nicite ne zaslu`ile, Bo`jata dobrina {to ne ja zaslu`ile. Ne
postoi eden zbor so koj bi mo`ele da go opfatime celokupnoto
161
bogatstvo na sodr`inata i silata na bibliskiot poim za blagodatta. I tokmu taa i takva blagodat se pojavila na na{ata
planeta.
Blagodatta i milosta ~esto se javuvaat vo isti bibliski
tekstvovi, pa zaradi toa nekoi gi smetaat za sinonimi (zborovi so isto zna~ewe). Iako imaat dopirni to~ki, ti se razlikuvaat. Za razlika od milosta, blagodatta e mnoguzna~na, zbor
so mnogu po{iroka lepeza na zna~ewa, {to }e bidat predmet na
natamo{no prou~uvawe.
Golema eksplozija na Bo`jata blagodat
Dali vo vselenata nekoga{ se slu~ila “najgolemata eksplozija” na site vremiwa od koja nasatanale vselenskite galaksii i vselenata voop{to, ne e va`no za na{ata tema za koja
raspravame. Me|utoa, najslavnata i najsilna eksplozija ne se
slu~ila vo prazninata na ni{to`nosta, tuku na krstot na Isusa
Hrista na Golgota. Nea ne ja narekuvame “golema eksplozija”,
tuku “eksplozija na blagodatta”. Taa blagodat, skriena vo bo`estvenoto bitie od ve~nosta, vo odreden mig bila tainstveno oslobodena so cel da ja preobrazi, duri nanovo da ja sozdade vselenata koja bila grubo izvalkana i trajno o{tetena so grevot.
Vo Biblijata blagodatta ne e ne{to {to Bog go ima, tuku
ne{to so {to e proniknato celokupnoto negovo bitie, nerazdelen del od negovoto postoewe, ne{to {to e vidlivo pri negovoto postapuvawe so gre{nicite.
“Za{to poznata vi e blagodatta na na{iot Gospod Isus
Hristos kako, zaradi vas, od bogat stana siromav, za da se zbogatite vie preku negovata siroma{tija” (2. Korin}anite 8,9).
Bi bilo dobro koga bi mo`ele da go sfatime zna~eweto na
ovoj tekst: “zaradi vas, od bogat stana siromav!” Ovde se soo~uvame so beskrajnata tajna na Bo`jata blagodat koja, sepak, ni e
otkriena, voplotena vo Hrista. Toj bil li{en od site nebesni
bogatstva i od seta nebesna slava {to gi u`ival zaedno so svojot Otec na nebesniot prestol kako semo}en Bog i na ovaa zemja bil izlo`en na siroma{tija i na ekstremni poni`uvawa
nedostojni za edno `ivo su{testvo.
Vo Isusa sam Bog ja prezel na{ata siroma{tija i ne mo`el
da gi u`iva blagoslovite na svojata blagodat! Pa, kako bi mo`el?
Blagodatta te~e od Boga kon drugite! Kakva veli~estvena razmena! Blagodatta ni se dava nam, a nemu vo del mu pa|aat na{ite
bolki, na{ata taga, na{ite stradawa, na{ite bezzakonija, na{ata
nedostojnost, na{ata podlo`nost na smrt (Isaija 53). Tajnata na
162
blagodatta e skriena vo nedoseglivoto Bo`je bitie, no pred nas
se pojavila kako dar na krstot na Isusa Hrista.
Nie nikoga{ ne bi mo`ele da ja sfatime su{tinata na
zborot “blagodat” da ne sme padnale vo grev. Bog gi saka svoite
bezgre{ni angeli koi mu slu`at i gi slu{aat negovite zapovedi, no Toj nim ne im podaruva blagodat, za{to taa nikoga{ ne
im bila potrebna nim, bidej}i tie nikoga{ ne zgre{ile. Nemalo blagodat, za{to nemalo nitu grev, a blagodatta e povrzana so grevot i e delotvorna i silna tamu kade {to ima grev.
Apostol Pavle pi{uva: “Kade {to grevot se zgolemi, tamu blagodatta stana u{te poizobilna” (Rimjanite 5,20).
Spasonosnata Bo`ja blagodat ni e stavena na raspolagawe vo Isusa Hrista:
1. Hristovoto voplotuvawe
“Za da bide veli~ana slavata na negovata blagodat so koja
n# daruva vo Vozqubeniot” - vo svojot Sin (Efescite 1,6). Spasonosnata blagodat ni e stavena na raspolagawe vo Isusa Hrista. Toa teolozite go narekuvaat “voplotena blagodat”, {to
zna~i, patot na spasenieto na gre{nicite zadol`itelno vodi
preku Hristovoto voplotuvawe (otelotvorenie).
Priveduvame pove}e bibliski stihovi za negovoto voplotuvawe:
“A spored op{toto priznanie, golema e tajnata na pobo`nosta: Bog se javi vo telo” (1. Timotej 3,16).
“Od po~etok be{e Re~ta (Logos, Hristos), i Re~ta be{e
kaj Boga - i Re~ta be{e Bog... I Re~ta stana telo i se nastani
me|u nas.” (Jovan 1,1-3.14)
Ve~nata Bo`ja Re~ (Hristos), koja bila so Boga, i koja samata bila Bog, do{la da prestojuva me|u nas. Vo pra{awe e
pomerawe, ili premestuvawe od bo`estvenata vo ~ove~ka sfera, {to e ovde opi{ano kako “telo”.
Istata misla apostol Pavle ja povtoruva na pove}e mesta
vo svoite poslanija: “Bog go prati svojot Sin vo oblik na gre{no
telo” (Rimjanite 8,3); “Bidej}i decata imaat telo i krv, taka i
Toj (Hristos) zede u~estvo vo toa... Zatoa treba{e vo s# da stane
kako svoite bra}a” (Evreite 8,3.17); “A koga se ispolni vremeto, Bog go prati svojot Sin, koj e roden od `ena, roden pod
zakonot” (Galatite 4,4);
“Toj (Hristos), so Bo`ja priroda, ne se dr`e{e qubomorno za svojata ednakvost so Boga, tuku se li{i od nea (od taa
163
ednakvost), zemaj}i lik na sluga (zemaj}i ~ove~ka priroda),
stanuvaj}i sli~en na lu|eto” (Filipjanite 2,6-8).
Na Josifa, svr{enikot na Marija, angelot mu veli: “Josife, sine Davidov, ne pla{i se da ja zeme{ Marija za svoja `ena,
za{to za~natoto vo nea e od Svetiot Duh. Taa }e rodi sin i ti
}e mu go dade{ imeto Isus, za{to Toj }e go spasi svojot narod
od negovite grevovi” (Matej 1,20-23). Pri toa Marija go pra{uva
angelot: “Kako }e bide toa koga jas ne znam za ma`?” A toj $
odgovora: “Svetiot Duh }e dojde na tebe i silata na Sevi{niot
}e te oseni; zatoa i Ona {to }e se rodi }e bide sveto i }e se
nare~e Bo`ji Sin” (Luka 1,34.35). Vo taa prigoda se ispolnilo
proro{tvoto na prorok Isaija: “Ete, devica }e za~ne i }e rodi
sin, i }e go nare~at Emanuel, koe prevedeno zna~i: ‘Bog e so
nas’” (Isaija 7,14; Matej 1,20-23). Toa e natprirodno za~nuvawe
na devica (Marija) koja ne znae za ma`. Isus ne e sin na Josifa.
Marija bila svr{ena za nego, no “u{te dodeka ne bea pristpile
eden kon drug, se vide deka taa e bremena od Svetiot Duh”. Angelot go izvestuva Josifa deka dteto koe e za~nato vo nea e od
Svetiot Duh. Za da go naglasi devi~anskoto Isusovo za~nuvawe,
bibliskiot pisatel ni ka`uva deka Josif nemal bra~ni odnosi so Marija “dodeka ne go rodi svojot sin”. Devi~anskoto ra|awe
objavuva deka spasenieto od po~etok do kraj e Bo`je, a ne ~ove~ko
delo. Bez toa Isus bi bil ~ove~ko su{testvo, kako i sekoe drugo,
a ne Bog vo ~ove~ko telo.
2. Hristovata ~ove~ka priroda
Noviot zavet nedvosmisleno ka`uva deka Isus navistina
bil ~ovek, roden od `ena, so ~ove~ka priroda.
a) Toj e roden kako sekoe drugo ~ove~ko su{testvo; rastel
i se razvival kako dete, u~el da bide poslu{en (Evreite 5,8); lu|eto
znaele kade e roden, koi mu bile roditeli, bra}a i sestri (od
prviot brak na Josifa), i deka bil drvodelec; negovoto telo
imalo potreba od hrana i voda za da go odr`i `ivotot; Toj se
umoruval i ~uvstvuval potreba od son; najposle stradal i umrel (Matej 26,38; Luka 23,46).
b) Kako emocionalno su{testvo Isus znael za radost koja
doa|a od silata na Svetiot Duh, no Toj isto taka do`ivuval taga,
mo`el da po~uvstvuva voznemirenost i pla~el vo prisustvo na
prijateli i za vreme na molitva. Sepak, Hristos nemal negativni emocii povrzani so grevot, kako {to e omrazata kon drugite.
v) Isus bil duhovno su{testvo koe u`ivalo vo zaednica so
Otecot, koja postojano ja neguval niz molitva.
164
g) Kako inteligentno su{testvo Toj napreduval vo znaeweto; bil inteligenten i mo`el da rasprava so drugite - koga imal
dvanaeset godini raspraval so sve{enicite vo hramot: “Go najdoa vo hramot kako sedi me|u u~itelite, slu{aj}i gi i pra{uvaj}i
gi. A site {to go slu{aa im se voshituvaa na negoviot um i na
odgovorite” (Luka 2,46.47). Raspolagal so ubedliva sila koja gi
v~udovidela negovite slu{ateli.
d) Kako dru{tveno su{testvo Isus postojano baral dru{tvo na drugi lu|e. Se sre}aval so evrejskite voda~i i so gre{nici, so prostitutki, so onie koi ne bile Izraelci, so rimski
slu`benici itn. Osven toa, samiot Toj kopneel za ~ove~ko
dru{tvo i sekoga{ bil zainteresiran za potrebite na drugite.
Negoviot `ivot navistina bil javen `ivot, otvoren sprema
sekogo koj sakal da mu pristapi.
|) Nad s#, Isus bil moralno su{testvo par excellence. Besprekoren vo moralen i duhoven pogled, Toj bil bezgre{en. Tokmu tuka se razminuvaat lu|eto od nego.
3. Bezgre{en Isus
Vistinski da se bide ~ovek ne zna~i da se bide i gre{nik,
za{to po priroda grevot ne $ pripa|a na su{tinata na ~ove~koto su{testvo. Spored toa, otsustvoto na grev kaj Hrista ne gi
doveduva vo pra{awe polninata i legitimnosta na negovata
~ove~ka priroda. Iako grevot ja o{tetil ~ove~kata priroda
taka {to zna~itelno go izopa~il nejzinoto prvobitno od Boga
dadeno sovr{enstvo, i iako sega site lu|e “ja zagubile Bo`jata
slava” (Rimjanite 3,23), Isus bil bez grev, bil bezgre{en.
Za svojata bezgre{nost Isus ka`uva: “Doa|a knezot (satanata) na ovoj svet, no toj vo mene nema ni{to” (Jovan 14,30). Ve}e
be{e ka`ano kako angelot $ najavil na Mrija deka “ona {to }e
se rodi }e bide sveto” (Luka 1,35).
Za negovata svetost i bezgre{nost ~itame i na mnogu drugi mesta vo Svetoto pismo: “Vo nego nema grev” (1. Jovanovo
3,5); “Toj ne znae{e za grev” (2. Korin}anite 5,21); “Hristos e
nevino i ~isto jagne... koe ne napravi grev” (1. Petrovo 1,19;
2,22); “Bil isku{uvan vo s#, kako nas, no bez grev” (Evreite
4,15).
Faktot {to Isus ostanal nedopren od grevot go izdeluva
od ostanatite ~ove~ki su{testva. Bi bila gre{ka negovata
~ove~ka priroda da se identifikuva so Adamovata priroda
zatoa {to Toj zel ~ove~ka priroda oslabena i rasipana so grevot
vo tekot na ~etiri iljadi godini, a sepak neizvalkana i bez
165
damka. No ne bi bilo dobro negovata bezgre{nost da se tolkuva
taka kako Isus da ne mo`el da zgre{i. Po negovoto kr{tavawe
satanata go isku{uval vo mo{ne surovi uslovi vo pustina, no
Isus ne podlegnal vo isku{enieto (Matej 4,1-11).
Mo`nosta od pa|awe vo grev i pobuna protiv Bo`jata volja ne
pretpostavuvaat nu`no padnata ~ove~ka priroda. S# zavisi od
slobodnata volja. Kosmi~kiot sudir uka`uva deka slobodnite
i sovr{eni su{testva, koi `iveat vo neposredna Bo`ja blizina, mo`ele da re{at da se pobunat protiv nego. Slobodata na
voljata mo`e da se zloupotrebi, no Isus re{il nikoga{ da ne
go stori toa. Za negovoto delo na otkup i pomiruvawe na
gre{noto ~ove{to so Boga bilo neophodno Toj da sovlada sekoe
isku{enie i da bide sloboden od grevot. Pomiruvaweto e cvrsto vtemeleno vo Hristovata bezgre{nost.
4. Edinstvoto na dvete Hristovi prirodi
Na ~ove~kite su{testva ne im e poznato {to se slu~ilo vo
utrobata na Marija. Treba da bideme pove}e otkolku raspolo`eni da priznaeme deka Hristovoto voplotuvawe e nadvor
od na{eto racionalisti~ko sfa}awe. Pri voplotuvaweto
bukvalno stanuva zbor za edinstvo me|u bo`estvenoto i
~ove~koto koe se formiralo vo ~ove~ko telo. Hristos stanal
“mesto” na koe bo`estvenata i ~ove~kata priroda se vkrstile i
trajno se soedinile. Toa edinstvo bilo podlaboko od edinstvoto {to postoelo porano me|u Boga i lu|eto. Iako tie dve prirodi ostanale odvoeni, ona {to se slu~ilo ne bilo ednostavno
vseluvawe na bo`estvenoto vo ~ove~koto, tuku vistinsko voplotuvawe (otelotvoruvawe).
Biblijata ne ni ka`uva {to se slu~ilo vo migot koga ovie
dve prirodi se soedinile vo utrobata na Marija. So otelotvoruvaweto Bog stanal ~ovek i polninata na bo`estvoto prestojuvala vo ~ove~ko telo.
Koga bi bila izgubena samo edna ili nekolku bo`estveni
osobini vo tekot na otelotvoruvaweto, toga{ toa ne bi bilo
otelotvoruvawe na Boga. Pavle ka`uva deka pred otelotvoruvaweto Hristos po svojata priroda bil “ednakov so Boga” (Filipjanite 2,6), no so otelotvoruvaweto Toj zel “obli~je na
sluga”, stanuvaj}i sli~en na lu|eto” (stih 7). Iako vo potpolnost bil Bog, Isus kompletno se pot~inil na avtoritetot i
voljata na Otecot, no koga go napravil toa, Toj ne se otka`al
nitu od edna od svoite bo`estveni osobini. Vo tekot na otelotvoruvaweto, ona {to vo Isusa bilo bo`estveno, bilo
166
skrieno, no toa sekoga{ bilo vo celost prisutno. Bilo neophodno
Bog da dojde vo ~ove~ko telo, za{to samo Bog mo`el da n# spasi.
Ova e najtainstveniot nastan vo istorijata na univerzumot
poznat na Bo`jite inteligentni sozdanija i go nadminuva nivniot intelektualen kapacitet. Semo}niot Bog, Tvorec, kogo “ne
mo`at da go opfatat ni nebesata ni nebesata nad nebesata” (1.
Carevite 8,27), se nao|a vo utroba na edno svoe sozdanie! Ova
pra{awe }e go prou~uvame vo tekot na celata ve~nost i pak ne
}e mo`eme da ja sfatime i da ja odgatneme taa tajna. Ovde mol~eweto e zlato, za{to toa navistina e “golema tajna”, tajna nad
site tajni vo koja i “angelite kopneat da zagledaat” (1. Petrovo
1,12). Na na{ata planeta se ra|a “Emanuel, Bog so nas”. Fakt e
deka Isus bil vo potpolnost Bog, Bog vo ~ove~ko telo (Jovan
1.1; 2,14; Evreite 1,3). Se ra|a kako ~ove~ko bebe i stanuva ~ovek,
stanuva “Sin ~ove~ki”, Spasitel Isus Hristos, koj bitkite so
grevot gi vodi kako ~ovek, potpiraj}i se vrz silata na Otecot
i Svetiot Duh, vrz istata sila vrz koja mo`eme i treba da se
potpirame i nie vo na{ite bitki so isku{enijata.
Svetoto pismo ne nastojuva to~no da ni opi{e kako bile
povrzani ~ove~kite i bo`estvenite osobini vo Isusovata
priroda. No toa jasno ni ka`uva deka Hristos bil edna edinstvena li~nost. Toa ne rasprava za tehni~kite podrobnosti
na toa edinstvo, tuku jasno izjavuva deka takvo edinstvo postoelo, deka Sinot bil roden od `ena i navistina bil Bo`ji
sin (Galatite 4,4). Hristos ne ja zel ~ove~kata priroda samo
prividno; Toj navistina ja zel. Toj navistina imal ~ove~ka
priroda.
^ove~kiot um e premnogu ograni~en za da mo`e da ja
definira ovaa ~udesna tajna - spojuvaweto na dvete prirodi na bo`estvenata i ~ove~kata - vo edno su{testvo, vo edna li~nost so dve prirodi, li~nost so Bo`ja i so ~ove~ka priroda.
Kakva sprotivnost me|u Bo`estvoto i bespomo{noto novoroden~e vo vitleemskite jasli! Kako da se premosti distancata
me|u Semo}niot Bog i edno bespomo{no dete? A sepak, fakt e
deka Tvorecot na site svetovi, Onoj vo kogo “vo telesen oblik
`ivee seta polnota na Bo`estvoto” (Kolo{anite 2,9), se pojavil kako bespomo{no novoroden~e polo`eno vo jasli.
Povisok i povozvi{en od sekoj angel, ednakov so Otecot
vo dostoinstvoto i slavata, a sepak primil na sebe ~ove~ka
priroda! Pri voplotuvaweto bo`estvenoto i ~ove~koto,
Bo`jata i ~ove~kata priroda, ~udesno i tainstveno se spoile,
i Bog i ~ovekot stanale edno, ~ove{tvoto se povrzalo so Boga.
Iako Hristovata slava za izvesno vreme bila zasolneta so
negovata ~ove~ka priroda, sepak, koga Toj stanal ~ovek, ne
167
prestanal da bide Bog. Hristos navistina stanal i bil ~ovek,
no Toj bil i Bog vo telo - ednovremeno vistinski ~ovek i vistinski Bog, edna li~nost so dve prirodi - so ~ove~ka i so Bo`ja
priroda.
Koga Hristos bi do{ol kako Bog, ~ove~kite o~i ne bi
mo`ele da ja izrd`at negovata pojava. Sprotivnosta bi bila
premnogu golema i ma~na, a svetlinata na negovata slava za
lu|eto neizdr`liva. ^ove~kata priroda ne bi mo`ela da ja
izdr`i duri ni svetlinata na eden angel od nebesnata svetlina. Zatoa Hristos ne zel nitu priroda na angel. Bo`estvoto
preku Hristovata ~ove~ka priroda zasvetilo so pridu{eni
svetlosni zraci. Me|utoa, svetot odvaj malku pove}e od trieset
godini mo`el da go izdr`i prisustvoto na svojot Spasitel.
Zo{to tolku golemi i dlaboki poni`uvawa za na{iot
Spasitel. Odogovorot e eden: grevot toa go baral! \avolot i
negoviot izum - grevot - go strupolie vo takvi poni`uvawa.
Nemalo drug pat {to mo`el da go odbere i da go izodi za da ja
okon~a taa svirepa borba so grevot. “Bidje}i, pak, decata imaat
u~estvo vo teloto i krvta, taka i Toj zede u~estvo vo toa, ta so
smrtta da go obessili onoj koj ja ima{e vlasta nad smrtta, odnosno |avolot” (Evreite 2,14).
Preku ~ove~kata Hristova priroda nie sme stapile vo
mnogu pointimna zaednica so Boga otkolku nikoga{ da ne sme
padnale vo grev. Preku taa priroda, so koja stanal del na ~ove~koto semejstvo, Spasitelot se povrzal so ~ove{tvoto so vrska
koja nikoga{ nema da se raskine, a toa zna~i deka so nea Toj e
povrzan so nas niz seta ve~nost. Po voskresenieto Hristos se
voznel na neboto so posvetena, proslavena i besmrtna ~ove~ka
priroda. Toj nea ja ponel so sebe na nebesniot prestol, vo
nebesnite dvorovi, i istata }e ja nosi niz seta ve~nost kako
Onoj koj go otkupil od grevot sekoe ~ove~ko su{testvo i mu
podaril spasenie i ve~en `ivot sekomu koj sakal ve~en `ivot.
I toa e blagodat.
Koga ne bi postoela blagodatta, grevot bi go goltnal svetot, sekogo, i site bi n# uni{til za seta ve~nost. Pokajanieto
i otfrlaweto na grevot e dobro, no ne i dovolno. Grevot e kako
minatoto koe ne mo`e da bide izmeneto so ni{to {to }e se
stori vo idnina, kako ni mrtvoto telo {to ne mo`e da se vrati
vo `ivot nitu so pomo{ na najdobri lekovi. Mo`e da se otstrani samo grevot koj e prosten, a samo Bo`jata blagodat
ovozmo`uva pro{tavawe.
S# {to ni e potrebno se nao|a vo Isusa Hrista. Nadvor od
nego e samo propast, nedostojnost i grev kako sila koja }e n#
168
podjarmi i zarobi. Bez Hrista nie kako edinki sme otu|eni od
Boga, vo sostojba na celosno siroma{tvo, osudeni na potpolno
istrebuvawe. Po~ituvani, toa e voplotena Bo`ja blagodat.
5. Pove}e za edinstvoto na dvete Hristovi prirodi
Edinstvoto na dvete prirodi vo Hrista, kako {to ka`avme, e nedosegliva tajna. Rano vo istorijata na hristijanskata
crkva teolozite raspravale za prirodata na toa edinstvo i
nudele razli~ni protivre~ni definicii. Za da se okon~a raspravata, vo 441 godina od novata era svikan e crkoven sobor
vo gradot Halkidon. Svetot {iroko ja prifatil takanare~enata Halkidonska definicija. Vo nea se tvrdelo deka Hristos
bil vistinski Bog i vistinski ~ovek, deka svojstvata na dvete
prirodi ostanale nedopreni i deka dvete prirodi bile obedineti vo edna li~nost, vo Bo`jiot Sin. Toa edinstvo ne
bilo soedinuvawe na dve lica, tuku soedinuvawe na Bo`jiot
Sin i ~ove~kata priroda. Pri slevaweto, ili pri soedinuvaweto na dvete prirodi vo Nego, bo`estvenata priroda ne gi
primila svojstvata na ~ove~kata priroda, nitu ~ove~kata
priroda stanala bo`estvena; sekoja od niv go zadr`ala svojot
su{tinski karakter i svoite osobini. Lu|eto imaat razum,
sovest, pamtewe, volja, naklonost. Isus imal razum, sovest,
pamtewe, volja i naklonost na ~ove~kata du{a koja bila
obedineta so negovata bo`estvena priroda. Bo`jiot Sin
navistina zel ~ove~ka priroda.
Faktot {to dvete prirodi ostanale jasno prepoznatlivi
podrazbira deka e ispravno da se pomisluva oti pri voplotuvaweto postoele dve volji, ~ove~ka i bo`estvena. Toa ni pomaga da razbereme deka Isus mo`el da padne vo isku{enieto.
Bog ne mo`e da bide isku{an so grevot, no ~ove~kata priroda
mo`ela da bide isku{ana. Toa isto taka ni pomaga da sfatime deka, iako bo`estvenata priroda bila seznajna, ~ove~kata
ne bila. ^ove~kata priroda gi zgolemuvala svoite soznanija
za prirodata i misijata na Bo`jiot Sin (Luka 2,52). Toa ne
zna~i deka dvete prirodi bile radikalno odvoeni, i deka
poradi toa imame dve lica namesto edno. Bo`estvenoto i
~ove~koto bile soedineti i, spored toa, s# {to iskusila
~ove~kata priroda, istoto se slu~uvalo i so bo`estvenata.
Ovde bi morale da napravime vnimatelna razlika. Bo`estvenata priroda gi do`ivuvala ~uvstvata, emociite, borbite i isku{enijata na ~ove~kata priroda. Na primer, koga
~ove~kata priroda bila `edna, gladna, isku{uvana ili {to
169
bilo drugo, bo`estvenata priroda na edinstven i direkten
na~in go do`ivuvala ona {to toa iskustvo zna~elo za ~ove~kite
su{testva. Seto toa go do`ivuvala sevkupnosta na li~nosta
na Bo`jiot Sin. Od druga strana, koga bo`estvenata priroda
ja koristela bo`estvenata sila da isceluva bolni, ~ove~kata
priroda stanuvala sredstvo preku koe taa sila dopirala do
drugite. Koga bolnata `ena ja doprela Isusovata obleka i
bila iscelena, Marko ka`uva deka “vedna{ Isus po~uvstvuva
vo sebe sila {to izleze od nego” (Marko 5,30). Taa `ena ja
iscelila silata na Bo`jiot Sin, no negovata ~ove~ka priroda na edinstven na~in ja iskusila silata koja ne ja poseduvala
sama po sebe. Toa bilo rezultat na soedinuvaweto na dvete
prirodi. Toa edinstvo im dozvoluvalo na apostolite svojstvata i na ~ove~koto i na bo`estvenoto da gi primenat na
isto lice.
Voplotuvaweto pretpostavuva deka, stanuvaj}i ~ove~ko
su{testvo, ve~niot Bo`ji Sin iskusil i izvesni ograni~uvawa.
Tekstot vo Filipjanite 2,6-11 tvrdi deka pred voplotuvaweto
Hristos bil Bog “koj ne go smeta{e kako ne{to prigrabeno
toa {to e ednakov so Boga, tuku se li{i (se isprazni) samiot
sebesi, zemaj}i lik na sluga, stanuvaj}i sli~en na lu|eto. I
otkako stana sli~en na ~ovek, Toj se ponizi samiot sebesi i
stana poslu{en do smrt, duri do smrt na krst.”
Bo`jiot Sin pretstavuva voplotuvawe so izrazite: “se
li{i samiot sebesi” i “se ponizi samiot sebesi (se napravi
ni{to`en, se isprazni sebesi”). Bi bilo neispravno da se
tvrdi deka Hristos, stanuvaj}i ~ovek, se ispraznil sebesi od
site svoi bo`estveni atributi. Vo toj slu~aj voplotuvaweto
ne bi pretstavuvalo celosno otkrivawe na Boga vo ~ove~ko
telo. Toga{ {to mislel Pavle koga rekol deka Hristos “se
isprazni sebesi?”
Filipjanite 2,7 ni go pojasnuva toj izraz. Toj stanal ni{to`en taka {to “zel lik na sluga, stanuvaj}i sli~en na lu|eto...
i stana sli~en na ~ovek”. So drugi zborovi, toa Hristovo
praznewe od sebesi, toa samoponi`uvawe se gleda koga stanal
poslu{en Bo`ji sluga. Bo`estvenite atributi i sili bile
ograni~eni vo taa smisla {to Toj gi koristel samo toga{
koga Otecot smetal deka e potrebno da gi koristi - zna~i, vo
isklu~itelna poslu{nost kon Otecot.
Sepak, morame da se pra{ame dali Toj bukvalno se ispraznil sebesi od ne{to? Odgovorot mora da bide: Da! Pavle
ka`uva: “Poznata vi e blagodatta na na{iot Gospod Isus
Hristos kako, zaradi vas, od bogat stana siromav” (2. Korin170
}anite 8,9). Ne e bitno kako gi tolkuvame zborovite “od bogat”;
faktot {to zad toa sledi “stana siromav” zna~i deka Toj se
ispraznil sebesi od ne{to koga stanal ~ovek. Se ~ini deka vo
ovaa tajna Jovan vnesuva iskra na svetlina. Isus se moli na
Otecot: “A sega, O~e, proslavi me ti, vo sebe samiot, so
slavata {to ja imav kaj tebe u{te pred sozdavaweto na svetot”
(Jovan 17,5). Molitvata pretpostavuva deka Sinot u`ival vo
edinstvena slava so Otecot vo taa predpostoe~ka sostojba.
Toga{ mo`ebi bi bilo ispravno da se zaklu~i deka Isusoviot prestoj na zemjata ne zna~i samo nebitna promena na scenata, tuku zaguba na toa predzemsko postoewe {to go imal nekoga{.
Bi mo`ele da ka`eme deka Hristos, koga svojata bo`estvena priroda ja nametnal so ~ove~ka, seto vreme bil Bog, no
ne se pojavuval kako Bog. Toj so prevez go zasolnil manifestiraweto na Bo`estvoto koe nalagalo po~it i predizvikuvalo
voshit vo Bo`jata vselena. Toj bil Bog dodeka prestojuval na
zemjata, no se li{il sebesi od Bo`jata lika i namesto nea,
zel ~ove~ka lika. Toj ja odlo`il svojata slava i veli~estvo.
Bil Bog, no za izvesno vreme se otka`al od slavnoto Bo`je
obli~je.
Dvete prirodi bile tainstveno spoeni vo edna li~nost,
vo ~ovekot Isus Hristos. Bo`estvenata priroda, zdru`ena so
~ove~kata, davala mo`nost Toj da im podlegne na satanskite
isku{enija. Nema potreba za {pekulacii vo vrska so toa {to
bi se slu~ilo koga ona, ~ove~koto, bi podlegnalo vo
isku{enieto, za{to ne podlegnalo!
Dodeka Hristos u~el drugi, i sam primal svetlina i znaewe
za sopstvenata zada~a i misija vo svetot, za{to jasno e ka`ano
deka Hristos “napreduva{e vo mudrosta”. Dodeka gi posmatral prinosite {to se nosele kako `rtva vo hramot, Svetiot
Duh go pou~uval za toa deka negoviot `ivot treba da bide
`rtvuvan za `ivotot na svetot. Isus go otkrival svoeto
bo`estvo so mo}ni ~uda koi bile rezultat na negovata bo`estvena sila. Tie obezbeduvale nepogre{liv dokaz za bo`estvenata Hristova priroda. Toj nikoga{ ne ja koristel svojata
bo`estvena sila za li~na korist. Toj, koj pravel ~uda za drugite, ni{to ne pravel za sebe. Toj, koj bil zapovednik vo nebesnite dvorovi, ja odlo`il svojata carska obleka i kruna i,
nametnuvaj}i ja svojata bo`estvena priroda so ~ove~ka, do{ol
na ovoj svet na ~ovekot da mu donese bo`estvena sila i da se
stavi na ~elo na ~ove~kiot rod.
Ne e sporno deka bez voplotuvaweto ne bi postoelo nitu
pomiruvawe na gre{niot ~ove~ki rod so Boga. So tajnata na
171
voplotuvaweto Bog za~ekoril i dlaboko navlegol vo sferata
na svoite sozdanija na edinstven na~in. Toj trajno stanal na{
neraskinliv del i dostapen za nas vo dimenzii koi, sepak, ne
mo`eme vo celost da gi sfatime. Negoviot bezgre{en `ivot
mu omozmo`il da umre namesto gre{nikot. A negovata
bo`estvena priroda, voplotena vo ~ove~ko telo, ja platila
kaznata za grevot i oslobodila blagodat i `ivot za pokajanite gre{nici. Sleguvaj}i na zemjata, Toj ja otkril ne samo
Bo`jata `rtvena qubov, tuku i Gospodoviot ideal za
~ove~kite su{testva. Hristos ni dal primer {to treba da go
sledime, dodeka so silata na Duhot stanuvame sli~ni so nego.
Da zaokru`ime! Hristovoto voplotuvawe e spoj i trajno
edinstvo na bo`estvenoto i ~ove~koto, spoj i edinstvo na
Bo`estvoto i ~ove{tvoto vo edna li~nost, vo ve~niot Bo`ji
Sin. Vtoro, sekoja priroda gi zadr`ala svoite sopstveni svojstva - ~ove~koto ne e podignato na nivo na bo`estvenoto,
nitu bo`estvenoto e poni`eno (spu{teno) na nivo na ~ove~koto, {to podrazbira prisustvo na dve volji vo voploteniot
Bo`ji Sin. Treto, ako prizneme deka kako rezultat na toa
ve~no edinstvo bo`estvenoto go iskusilo ona niz {to pominuvala ~ove~kata priroda, toga{ nasetuvame deka Isusovoto
stradawe od Getsimanija do smrtta na krstot go do`ivuvale i
~ove~kata i bo`estvenata priroda, {to zna~i, sevkupnosta na
negovata li~nost.
^etvrto, ka`avme deka po voskresenieto, Bo`jiot Sin,
Isus, na{ata ~ove~ka priroda ja odnel direktno do prestolot
na Otecot (1. Timotej 2,5) i taa priroda }e ja so~uva niz seta
ve~nost. Trajnata obedinetost na ~ove~koto i bo`estvenoto
vo Hristovata li~nost zna~i deka toa i na krstot bilo nerazdelno. Koga go razgleduvame ovoj predmet, treba da vnimavame
da ne sozdademe vpe~atok deka Hristovata bo`estvena priroda umrela na krstot. Bog e besmrten. Pomiruvaweto baralo
ne smrt na Boga, tuku smrt na pobunetite ~ove~ki sozdanija.
Poradi buntot i grevot tie go proigrale `ivotot i ja odbrale
smrtta - ve~nata smrt. I tokmu nivnata smrt kako kazna za
grevot Bo`jiot Sin ja prezel na sebe kako na{ zamenik. Na
krstot gre{nata ~ove~ka priroda bila usmrtena, {to na vernicite im ovozmo`ilo vo Hrista da umrat za grevot i nanovo
da se rodat sli~ni na Bo`jiot Sin.
6. Getsimanija
Patot kon Golgota sekoga{ vodi niz Getsimanija, gradina
vo podno`jeto na Maslinskata Gora, sproti Erusalim, koja
172
zna~i “presa za maslinovo maslo”. Vsu{nost, Golgota bez Getsimanija e odgovor bez pra{awe. A toa e i pr~ina {to, ako
sakame kone~no da ja doznaeme vistinata, prvo morame da pobrzame vo gradinata, pred da se upatime kon krstot. Spored
toa, odime prvo vo Getsimanija za da gi posmatrame scenite
{to se odigruvale tamu.
Vo Getsimanija Isus mu se obra}a na svojot Otec: “Eve,
mojata du{a e voznemirena, i {to da ka`am? O~e, izbavi me od
ovoj ~as! No, zaradi toa i dojdov do ovoj ~as!” (Jovan 12,27.28).
O~ekuvanata smrt na krstot stra{no go potresla Isusovoto vnatre{no bitie. Toj ~uvstvuval prirodna odvratnost kon
smrtta. Glagolot “voznemiri” se odnesuva na dlabokiot vnatre{en nemir, na mentalnata i duhovnata razbranetost, o~ekuvaj}i
go neobi~niot nastan {to se pribli`uval. Iskustvoto {to go
nasetuval bilo ona iskustvo {to nabrgu }e go do`ivee na krstot, protolkuvano vo negoviot um na edinstven na~in.
Dodeka Isus se pribli`uval kon Getsimanija, negovata
emocionalna sostojba rapidno i radikalno se menuvala; namesto mir i spokoj, nastanal dlabok vnatre{en presvrt. Kaj nego
nastapilo vnatre{no emocionalno naru{uvawe, zakanuvaj}i
se seriozno da mu go zagrozi `ivotot.
Marko ka`uva: “I go obzede taga i golema maka” (Marko
14,33). Gr~kite zborovi {to se upotrebeni ovde bukvalno
zna~at deka Isusa go obzelo “~uvstvo na zastra{uva~ko iznenaduvawe”. Ne{to po~nalo da se slu~uva so nego! Ovde se
opi{uva sostojba na silna i dlaboka emocionalna vozbuda
predizvikana so ne{to neo~ekuvano ili so ne{to {to zbunuva, vozbuda so negativna priroda, verojatno ozna~ena kako
sostojba na zabuna i v~udovidenost predizvikana od nemo`nosta
da ja razbere prirodata na iskustvoto niz koe pominuval.
Isus im rekol na svoite tri u~enika: “Mojata du{a e
na`alena do smrt” (Marko 14,34). Toa e dlaboka `alost i
taga i podrazbira `estoka vnatre{na borba. Negovata vnatre{na sostojba bila tolku naru{ena, {to se ~inelo deka se
nao|a na prag na smrtta.
Vo Getsimanija su{tinata na Isusovoto bitie pominuvala niz silna uriva~ka emocionalna luwa opasna po `ivotot koja ve}e go zemala danokot na negovoto telo. Toj bil
podgotven da umre, da go polo`i svojot `ivot za gre{nicite
koi toa ne go zaslu`ile, kako {to sme vie i jas. Razmerite na
stravot i borbata vo nego bile ogromni, taka {to negoviot
`ivot po~nal da is~eznuva, {to se gledalo od drobnite kapki
krvava pot koi se trkalale niz negovoto lice na zemjata.
173
Koga ne bi do{ol Bo`ji angel da go zakrepne, Toj verojatno
bi umrel vo Getsimanija (Luka 22,44).
Dali e toa istiot Isus koj samo pred nekolku minuti vo
gornata soba rekol: “Ova vi go ka`av za radosta moja da ostane
vo vas i radosta va{a da se ispolni.” Dali e toa istiot Isus koj
samo pred nekolku ~asa mo{ne raspolo`en im rekol na svoite
u~enici: “Da ne se pla{i va{eto srce!” Dali e toa istiot Isus
koj so iskrena odu{evenost ja peel pashalnata himna: “Slavete
go Gospoda site narodi... za{to e golema milosta negova kon
nas.” Ako seto toa e taka, toga{ so nego se slu~uvalo ne{to
zasta{uva~ko te{ko.
“Mojata du{a e na`alena do smrt”, im rekol, “ostanete tuka
i molete se” (Marko 14,34-37). Petre, Jovane, Jakove, mene ne{to
mi se slu~uva. Molete se za mene. “I otide malku podaleku i
padna ni~kum nazemi.” Teteravej}i se i pridr`uvaj}i se za zemjata, kako nekoi mra~ni sili da go vle~at vo pekolot, Isus so
o~aen glas go se~e tivkiot no}en vozduh: “Ava, O~e!”, izviknal.
“Ava” e aramejski zbor i zna~i “tate”. “Dragi moj tate, tatko!”,
lipa Isus na studenata zemja, “trgni ja ovaa ~a{a od mene”, da
ne ja pijam!” Kakva ~a{a? Isus ne se osmeluva nitu da go imenuva stravot {to go obzel negovoto srce.
“Simone, spie{ li?”, go pra{uva Petra. “Ne mo`ete li da
bdeete eden ~as” so mene? Tragi~no, zar ne? S# {to baral Isus
od nego bilo eden ~as. Dali e toa premnogu {to go bara Hristos
od nas? Eden ~as?
Luka 22,44: “A koga se najde vo pretsmrtni maki, se mole{e
u{te pousrdno, a potta mu prilega{e na kapki krv {to pa|aa
na zemjata.”
Mo`eme li makar da zamislime niz {to pominuval ovoj
^ovek, ovoj Bogo-^ovek? Svetoto pismo ka`uva: “Plata za grevot e smrt” (Rimjanite 6,23). Za grevot se dobiva plata, a plata
e smrt. Kakva smrt? Bidej}i protivvrednost na smrtta e `ivot
ve~en, soodvetno na toa i platata za grevot e ve~na smrt. Evreite 2,9: “... ja vkusi smrtta za site.” Kakov vid smrt vkusil Isus?
Smrt kakva {to zaslu`uva sekoe ~ove~ko su{testvo kako buntoven gre{nik - ve~na smrt. [to zna~i seto ova za Isusa, za
nego, “koj ne znae{e za grev... i koj ne napravi grev nitu se najde
izmama vo negovata usta” (2. Korin}anite 5,21; 1. Petrovo 2,22)?
Toa zna~i deka Toj mora da podnese ve~na smrt - ve~na razdelba
od Onoj koj e izvor na sekoj `ivot. A koj e toj izvor? Sekako,
toa e Bog - Onoj so kogo Hristos, pred da se voploti, go delel
ve~noto minato. Nikoga{ ve}e da ne go vidi Boga, nikoga{ ve}e
da ne bide so Otecot koj nekoga{ bil negov ve~en sorabotnik i
174
zaedni~ar, Onoj so kogo ja delel qubovta u{te pred da nastane
vselenata!?
Padnat ni~kum na zemja vo Getsimanija, Isus gi zariva
prstite vo po~vata i pla~e od taga i o~aj koi go kinat negovoto
srce: “O~e moj! Za tebe s# e mo`no. Trgni ja ovaa ~a{a od mene!
No ne kako {to sakam jas, tuku kako {to saka{ ti!” (Marko
14,36)
Tri pati ja izustil ovaa molitva. Tri pati ~ove~kata priroda se povlekla pred poslednata i najgolema `rtva. Nastapil
stra{niot mig, migot na odluka za sudbinata na svetot. Sudbinata na ~ove{tvoto se tresela na merilata. Hristos mo`el duri
i sega da ja odbie ~a{ata dodelena na gre{niot ~ovek. U{te ne
bilo docna. Mo`el da ja izbri{e krvavata pot od svoeto ~elo
i da go ostavi ~ovekot da zagine vo svoeto bezzakonie.
Dali mo`ebi mislime deka Hristos vo Getsimanija bil
sam? Vo nikoj slu~aj. Mo`eme da bideme sigurni deka i otpadnatiot Lucifer, angelot koj se pobunil protiv Boga, bil zavitkan vo crnite senki na Getsimanija. I za nego, kako vrhoven
neprijatel vo vselenata i na ~ove{tvoto na zemjata, nastapil
re{ava~kiot mig za s# ili ni{to. Ako Hristos otide na Golgota
i umre kako ve~en dokaz za bo`estvenata qubov, toga{ za nego
i za negovite legioni }e odyvoni posmrtno yvono. Taka, so ognena pekolna `estokost, dodeka u~enicite spiele, toj, koj se
ustremil na Isusa vo pustinata, se ustremil na nego i sega vo
gradinata.
“Pu{ti gi neka umrat. Pu{ti gi neka umrat, neka umrat...”,
mu {epotel na srceto na Bogo~ovekot. “Napu{ti gi, spasi se
sebesi, Isuse, odi si doma kaj svojot Otec, kade {to i pripa|a{...
Ovoj svet e moj svet i moe carstvo... i tie site mi pripa|aat
mene... Ne im e gri`a... Nikomu ne mu e gri`a... Ni Bog ve}e ne
se gri`i za tebe. Zatoa odi si doma, kaj Otecot, kade {to
pripa|a{.”
Dali ova bilo isku{enie za Isusa? Krvavata po~va nad koja
vapel Isus vo srebreniot mrak vo Getsimanija e dovolen odgovor.
^a{ata na misterijata se teteravela i re~isi se isturila vo
negovite race. No taa no} Toj odlu~il. Nezavisno od toa kolku
visoka }e bide cenata, Toj }e go spasi ~ovekot. Bidej}i donel
odluka, so kone~en o~aen krik padnal kako mrtov na zemjata.
Agonijata na negovoto srce bila tolku golema, {to Hristos bi umrel vo temninata na Getsimanija koga ne bi do{ol
angel od nebesniot prestol so svedo{tvo za qubovta na Otecot. U~enicite neka spijat. Ovoj angel }e go izbri{e krvavoto
175
~elo na svojot sakan Zapovednik. I na Isusa }e mu bide dadeno
dovolno sila da izleze od Getsimanija i da se iska~i na Golgota. Po sekoja cena }e n# spasi tebe i mene.
7. Golgota
Dvanaeset ~asa podocna, v petok popladne, Isus visi na
rimski krst na Golgota. Negovite ple}i, pod te{kiot grub krst,
se izbrazdeni so otvoreni grdi krvavi prugi, razoreni do meso
od sitnite kov~iwa i od metalnite top~enca vpleteni vo rimskiot kam{ik koj ja raskinal negovata ne`na ko`a pri prethodnoto kam{ikuvawe. Nervite, tetivite i krvnite sadovi na
negovite race i noze bile ispokinati so tri `elezni klinovi,
dolgi po petnaeset santimetri, koi xelatot gi za~ukal vo drvenata podloga na krstot.
Taka nie krstot go gledame kako predmet na neizdr`livi
fizi~ki bolki, zar ne? Toa navistina se smrtni bolki, varvarski na~in na ma~ewe, koj predizvikal od Isus da iste~e negoviot `ivot. Me|utoa, do takov zaklu~ok doa|ame ako sme pobrzale na Golgota, a sme propu{tile prvo da se zadr`ime vo Getsimanija. Za{to, ako Golgota e prikaz na ~ove~koto stradawe,
toga{ ima ma~enici koi postradale pove}e od Isusa na Golgota. Mnozina poslabi od nego mirno se soo~uvale so smrtta. Ima
zaboleni od rak koi pominuvaat denovi i sedmici so nat~ove~ka
bolka. Stoime kraj krevet na ~ovek, na{ prijatel, koj do kraj
se bori protiv taa opa~na bolest. Ona {to do kraj ostanuva so
nego e kutija so morfium koj istekuva kapka po kapka vo negovite veni kako posleden ~ove~ki nau~en napor da mu se namalat
stradawata pri smrtta koja mu se pribli`uva. Ne mo`e da se
ka`e deka tri ~asa na Golgota mo`at da se izedna~at so tri
meseci umirawe od rak.
Ako krstot za nas stane simbol na fizi~kata bolka, toga{
sme ja proma{ile su{tinata. Postoi razlika me|u ma~enicite
i onie koi umiraat od rak i Isusa Hrista. Prvite mo`at da
umrat so nade` vo voskresenie od smrtta i vo povtorna zaednica so Boga, no Isus }e go iskusi u`asot na razdelbata od Otecot, u`asot deka Bog }e se otka`e od nego. Iskusil smrt vo
strav deka po nea nema da ima voskresenie vo `ivot nitu povtorna zaednica so Otecot. Ve~na smrt, ve~na razdelba! So takov u`as Isus ja napu{til Getsimanija i se upatil kon Golgota.
Spored zapisite na evangelistite, toj koben petok Golgota
i Isusa na krstot gi nametnal tainstven crn pogreben pla{t
(Marko 15,33). Vo toj natpriroden mrak vo Hristovoto srce se
176
povtoruva o~ajnata getsimanska borba. No sega, ona od {to Isus
se zgrozuval vo gradinata, tuka, na vrvot na bregot se ovistinilo. Ovde od Isusovoto rastrepereno srce nemalo izvik “Ava”,
“Tate”, “O~e”. Vo tie migovi, vo temninata, eden glas peka vo
o~aj: “Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” (Marko 15,34)
Negovata du{a se tresela vo Getsimanija i o~ajuvala na
Golgota. Za da n# spasi takvi kakvi {to sme ti i jas, Toj bil
podgotven da se zagubi sebesi. I taka, toj koben petok, koj
zasekoga{ ostanal petok, se ~inelo kako krvav me~ da ja presekol vrskata me|u Isusovoto srce i srceto na negoviot Otec.
“Bo`e moj, Bo`e moj!” I Isus umrel - od Boga ostaven Bog!
Vo tekot na celiot svoj `ivot Hristos na padnatiot svet
mu objavuval dobri vesti za milosta i qubovta na Otecot koj
pro{tava. ^esto zboruval za spasenie za najgolemite gre{nici. No sega, so stra{niot tovar na grevot {to go nosel, ne mo`el
da go vidi milostivoto lice na Otecot. Povlekuvaweto na
bo`estvenoto lice od Spasitelot vo ovoj ~as na najgolemi
stradawa go probolo negovoto srce so takva bolka koja ~ovekot
nikoga{ ne }e mo`e potpolno da ja razbere. Negovata du{evna
bolka bila tolku golema, {to odvaj gi ~uvstvuval svoite
fizi~ki bolki. Satanata go nagrvaluval Isusovoto srce so
`estoki isku{enija. Spasitelot ne mo`el da vidi preku grobot. Nade`ta ne mu poka`uvala deka }e izleze od nego kako
pobednik. Se pla{el deka grevot mu e tolku odvraten na Boga,
{to nivnata razdelba }e bide ve~na.
“Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” Toj krik e dovolen dokaz deka Isus na krstot ja iskusil krajnata stravotija i
u`asot na zavr{nite posledici na grevot, {to zna~i, }e bide
kone~no, za seta ve~nost razdelen od Ava, od Otecot. Gledame
deka Golgota ne e slika na ~ove~kata bolka. Taa e slika na
bo`estvenata cena za grevot koja Isus vo celost ja platil.
Dodeka stoime me|u Getsimanija i Golgota, na{ite srca se
soo~eni so dva neotpoviklivi i krajni fakti: kolku e stra{en na{iot grev, no i kolku ~udesna e negovata qubov i negovata blagodat. Bil podgotven da se razdeli od Boga za seta ve~nost
za da mo`e Bog da n# spasi nas za seta ve~nost! Ostaven za da
mo`eme nie da da bideme najdeni, otfrlen za da mo`eme nie da
imame vtora prilika. Vo celiot na{ slab ~ove~ki jazik nema
izraz za taa i za takva `rtva, osven zborot QUBOV.
Za taa qubov zboruva apostol Pavle: “Za{to uveren sum
deka ni smrtta, ni `ivotot, ni angelite, ni vlastite, ni
sega{nosta, ni idninata, ni silite, ni viso~inata, ni dlabo~inata, nitu koe-gode drugo sozdanie, ne }e mo`e da n# odvoi od
177
Bo`jata qubov koja e vo Hrista Isusa, na{iot Gospod” (Rimjanite 8,37-39).
8. Teologija na zamena - vrz Isusa na krstot e izvr{ena
presudata izre~ena nad celoto gre{no ~ove{tvo
Vo Jovan 12,31 migot na svojata smrt Isus go povrzuva so
sudeweto na svetot: “Sega e sudot na ovoj svet.” Krstot izrekol
presuda protiv svetot koja glasi: Na nego, na krstot, mora da
bidat podignati i raspnati site, apsolutno site gre{nici,
bezbroj milijardi, po~nuvaj}i od Adama i s# do posledniot
gre{nik, natovareni so nivnite grevovi. Mora da umrat i,
zaedno so svoite grevovi da is~eznat edna{ za sekoga{ od
vselenskite prostori i od vremeto i da zaminat vo nevrat i
vo ve~en zaborav.
Vo taa prigoda, seto ~ove{tvo, od po~etok (od Adama) do
kraj (do posledniot ~ovek), e sobrano kraj krstot da ja ~ue
svojata presuda i da ja primi svojata kazna za svojot grev ve~na smrt! Ne e izostaven nitu eden ~ovek, nitu eden grev,
“za{to site zgre{ija” i “nema nitu eden praveden” (Rimjanite
3,23.10). Mo`eme li da ja zamislime taa scena!? Bezbroj milijardi gre{nici, sobrani kraj krstot, so bezbroj toni grevovi
(se izrazuvame metafori~no) ja slu{aat Bo`jata presuda:
“Plata za va{ite grevovi e smrt!” (Rimjanite 6,23)
No tuka, kraj krstot, se pojavuva voploteniot Bo`ji Sin,
na{iot Spasitel Isus Hristos, koj go podmetnuva svojot grb
i tie “bezbroj toni grev” od site gre{nici, od celoto gre{no
~ove{tvo, gi tovari na sebe, i zaedno so niv, bez da izostavi
nitu eden edinstven grev, e podignat na krstot - dobrovolno
gi {iri racete i gi podava nozete vo koi mu zabivaat golemi
klinovi, go raspnuvaat, i krstot go ispravaat zaboden vo zemja. Taka Toj so ~asovi visi raspnat, so {to pravednata kazna
{to ja zaslu`ilo gre{noto ~ove{tvo, gre{nicite, za svojot
grev, e izvr{ena vrz nego. Umira namesto da umre i da is~ezne
gre{noto ~ove{tvo, gre{nicite.
Prorok Isaija go otkriva op{tiot problem na ~ove{tvoto: grevot i krstot kako negovo univerzalno re{enie.
Teologijata na prorok Isaija e teologija na zamena: Na krstot Hristos go zamenuva gre{noto ~ove{tvo, gre{nicite, {to
zna~i, namesto niv - na nego visi Toj. Taa zamena {to ja
izvr{il Hristos na Golgota e su{tina i sto`er na Bo`jata
blagodat.
“Be{e prezren, otfrlen od lu|eto, ~ovek na bolkata,
sviknat na stradawata, od kogo sekoj go zasolnuva liceto, be{e
178
prezren, i za ni{to go smetavme. A Toj gi ponese na{ite
bolesti, gi zede vrz sebe na{ite bolki, dodeka nie smetavme
deka Bog go bie i go poni`uva. Za na{ite prestapi be{e
proboden Toj, sotren za na{ite bezzakonija, kaznata za na{iot
mir padna vrz nego, preku negovite rani nie se iscelivme.
Site skitavme kako ovci, i sekoj ode{e po svoj pat, a Gospod
gi natovari na nego bezzakonijata na site nas. Go izma~uvaa,
a Toj ostava{e, i ne ja otvori svojata usta. Go odvedoa kako
jagne na klawe; kako ovca nema pred onie {to ja stri`at, ne
ja otvori svojata usta” (Isaija 53,3-7).
Prekrasno i silno nade`no - Hristos gi “ponese na{ite
grevovi, na{ite bezzakonija, na drvo”, na krstot, kade {to se
kazneti i uni{teni so negovata smrt, a nie is~isteni od niv
so negovata “skapocena krv kako nevino i ~isto jagne” (1.
Petrovo 2,24; 1,19). “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zede grevovite na svetot na sebe”, ka`uva Bo`jata re~ (Jovan 1,29).
Sudeweto na svetot se slu~ilo vo nego, vo Sinot. Celta
na toj sud bila spasenie na ovoj svet: “Za{to Bog ne go prati
svojot Sin vo svetot za da mu sudi na svetot, tuku svetot da
bide spasen preku nego” (Jovan 3,17). Poinaku ka`ano, “sudskata kazna, nameneta za svetot, ja podnesuva Onoj kogo svetot
go ubiva”. Koga Hristos bil podignat na krst, Bog ja otkril
svojata presuda izre~ena nad ovoj svet, no i spasonosnata sila
na krstot (Jovan 3,14; 12,32). Tokmu toa breme od sudot predizvikalo nemir kaj Spasitelot poln so qubov. Bezgre{niot
stradal namesto drugi, podnesuvaj}i ja kaznata izre~ena protiv niv. Toa e teologija na zamena.
Element na sudot e prisuten vo ~a{ata koja Isus moral
da ja ispie. Pominuvaj}i niz neiska`livi du{evni maki i
patila, Isus se moli: “O~e moj! Ako e mo`no, neka me odmine
ovaa ~a{a” (Matej 26,39).
Vo Stariot zavet Gospodovata ~a{a simboli~no se odnesuva na negovata spasonosna sila i na negoviot sud protiv
nepokajanite gre{nici. Vo na{iov slu~aj sodr`inata na
~a{ata e sudskiot Bo`ji gnev (Eremija 25,15).
Isus sfatil deka negovata neizbe`na smrt e direktno
povrzana so problemot na grevot i so Bo`jiot gnev protiv
grevot. Zatoa negovoto iskustvo so smrtta bilo nesporedlivo
po svojata te`ina i cel.
9. Isus se sudruva so silite na zloto
Isus krstot go povrzuval i so isteruvawe na satanata: “Sega
knezot na ovoj svet }e bide isteran” (Jovan 12,31). Vo pra{awe
179
e direktna sredba me|u Hrista i satanata. Isus za~ekoril vo
carstvoto na temninata i li~no se soo~il so silata na
ne~estiviot, so knezot na na{iot svet. Vo Evangelieto na Jovana temninata go ozna~uva buntot na ovoj svet protiv Bo`jata
svetlina i protiv Hrista, koj samiot e svetlina. Temninata e
odlika na svetot pod vlast na knezot na ovoj svet (Jovan 1,5.9;
8,12). Noviot zavet nedvosmisleno satanata go identifikuva so
temninata na grevot i smrtta (Dela 26,18).
Krstot bil vreme koga vladeela temnina (Luka 22,53) i
koga Hristos dobrovolno vlegol vo carstvoto na temninata,
kade {to direktno se sretnal i se sudril so silite na zloto
i gi pobedil. Neposredno pred raspnuvaweto Isus im najavil
na svoite u~enici: “Doa|a knezot na ovoj svet. Toj nema ni{to
vo mene” (Jovan 14,30). Temninata nemala vlast nad Isusa, i
spored toa, koga bil podignat na krst i koga go osvoil carstvoto na temninata, Toj go soboril satanata od prestolot:
“Bidej}i, pak, decata imaat telo i krv, taka i Toj (Hristos)
zede u~estvo vo toa (se voploti), ta so smrtta go obessili onoj
koj ima{e vlast nad smrtta, odnosno |avolot.” “Toj gi razoru`a
poglavarstvata i vlastite i javno gi osramoti i gi pobedi na
nego (na krstot)” (Evreite 2,14; Kolo{anite 2,15).
Faktot {to Isus im bil predaden na silite na temninata
navestuva deka Toj podnesuval osamenost, deka Bog go napu{til.
Toa iskustvo bilo izraz na Bo`jiot gnev protiv grevot, pa
ottamu negovoto stradawe bilo tolku silno i nepodnslivo,
{to ne mo`elo da se zamisli. Vo najtemnite migovi, koga
Hristos podnesuval najsilno stradawe {to voop{to satanata
mo`el da go predizvika za da ja izma~uva negovata ~ove~ka
priroda, Otecot go skril od nego svoeto lice, ja povlekol od
Sinot svojata qubov, svojata uteha i so~uvstvo. Toa ne zna~i
deka Bog ne go sakal svojot Sin, tuku deka nemalo posrednik
preku koj bo`estvenata qubov bi mo`ela da stigne do nego.
Toa podrazbira zgolemuvawe na oddale~enosta me|u Otecot i
Sinot, koj zaminuva vo carstvoto na temninata. Toj vid
stradawe najmnogu go ma~elo Sinot - Bog go napu{til! Toj
navistina bil oddelen od Otecot poradi na{iot grev.
Povlekuvaweto na bo`estvenata naklonost kon Hrista
predizvikalo stra{na bolka vo sr`ta na bitieto na Bo`jiot
Sin. Toa ja “prekinalo” ili, mo`ebi podobro ka`ano, “privremeno ja zaprelo” li~nata zaednica koja ve~no postoela
me|u Otecot i Sinot. Nie ne sme vo sostojba nitu da ja zamislime ogromnosta i silata na bolkata koja{to Hristos ja
do`iveal na krstot. Toj ja po~uvstvuval napu{tenosta vo
180
nejzinata neizmerna dlabina i toa go nateralo da zavapi,
pra{uvaj}i se {to se slu~uva so Otecot koga taka go napu{til.
Taka Bo`jiot Sin, kako na{ Zamenik, vo svoeto bitie ja
do`iveal kaznata za na{iot grev - na{eto ve~no odvojuvawe
od Boga. Na krstot Hristos iskusil kazna za na{iot grev imeno, kazna ve~na razdelba od Otecot. Vo toa isku{enie
negovoto srce prepuknalo. Vo toj kontekst treba da go sfatime Isusoviot izvik: “Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” (Marko 15,34).
Po taa izjava “nastana temnina po seta zemja” i Marko vo
svojot izve{taj gi voveduva zborovite “izvika so silen glas”
(Marko 15,33.34). Temninata prvenstveno e simbol na Bo`jiot
sud (Isaija 13,9-16; Amos 5,18-20; Eremija 13,16) i verojatno
slu`i da ozna~i deka na krstot e osuden svetot za grevot.
Isusovata napu{tenost doa|a ottamu {to Otecot go pratil vo sferata na grevot i smrtta zaradi nas. Toa bilo vistinsko odvojuvawe, izdeluvawe od Boga. Se ~ini deka Pavle tokmu na toa se povikuva koga pi{uva deka “Onoj, koj ne znae{e
za grev, Bog go napravi grev zaradi nas, za da staneme nie
Bo`ja pravednost vo nego” (2. Korin}anite 5,21). Hristos
stanal ne{to {to ne bil pred toa. Toa mora da zna~i deka na
nekoj nesfatliv na~in Toj go zazel mestoto na onie koi inaku
bi podnele smrt. Zna~i, Pravednikot (Isus), koj ne znael za
grev, e napraven grev zaradi nas.
No Hristovite zborovi “zo{to me napu{ti” ne bi trebalo da gi tolkuvame taka kako Bog da go kaznuva svojot Sin od
odmzada, dodeka Sinot nastojuva da go ubedi Otecot deka treba da n# saka. Tie ne bile eden protiv drug, tuku zaedno,
zaradi na{eto spasenie. [to i da se slu~ilo na krstot vo
vrska so Hristovoto napu{tawe od Boga, obajcata toa dobrovolno go prifatile so ista sveta qubov bez koja vo nikoj
slu~aj ne bi bilo mo`no na{eto pomiruvawe so Boga. Bog go
sakal svojot Sin pri negovoto poni`uvawe. Toj najmnogu go
sakal koga kaznata poradi prestapot na negoviot zakon padnala vrz nego.
Sepak, Isus ja iskusil onaa luta `alost i stravotijata na
ona ve~no odvojuvawe na gre{nicite od Boga koga }e sfatat
deka za sekoga{ se zagubeni, koga nepokajani i natovareni so
svoite grevovi, o~ajni zaminuvaat vo ve~na propast. Bi bilo
ispravno da se zaklu~i deka osnovna pri~ina za Hristovite
patila i stradawa bila taa {to Toj go nasetuval i go iskusil
tokmu toa odvojuvawe, taa ve~na razdelba od Otecot - stravot
i u`asot deka tie “bezbroj toni” grev na site gre{nici na
181
svetot {to gi natovaril na sebe ve~no }e go oddelat od Otecot, koj ne podnesuva grev.
10. Bo`jata patema/stradawe
Bidej}i vo svojot Sin ja prezel odgovornosta za na{iot
grev, Bog dobrovolno re{il vo sebe da ja iskusi na{ata ve~na
kazna za grevot. Za da mo`eme barem do nekade da sogledame
{to e opfateno so toa iskustvo, morame da znaeme {to se
slu~ilo vnatre vo zaednicata na Bo`estvoto, na Trojstvoto,
koga Hristos umiral na krstot, vnimavaj}i pri toa na faktot
deka tuka se pribli`uvame kon oblasta na ~ove~ki {pekulacii, pa pretpazlivosta e krajno bitna.
Imame silno stradawe vnatre vo Bo`estvoto. Hristovata
du{a e prinesena na `rtva za grevot. Toga{ nad negovata
du{a se nadnela u`asna temnina zatoa {to Otecot ja povlekol od nego svojata qubov i naklonost, bidej}i Toj stoel na
mestoto na gre{nikot. Taa temnina mora da ja do`ivee sekoj
gre{nik. Hristos, kako parvednik, moral da ja podnese osudata i ostricata na Bo`jiot gnev, no ne od odmazda; srceto na
Otecot ja proniknuvala golema taga dodeka negoviot Sin, bez
nikakva vina, ja podnesuval kaznata za grevot. I zatoa nikoga{ ve}e vo tekot na ve~nite vremiwa nema da nastane
razdelba na bo`estvenite sili.
Bo`estvoto stradalo zaedno so Sinot koga Toj ja podnesuval kaznata za grevot. Nie mnogu malku znaeme za prirodata
na toa bo`estveno stradawe. Edinstveno stradawe vo koe imame iskustvo i koe go razbirame e na{eto sopstveno stradawe.
No dobro znaeme deka Bog stradal so svojot Sin onaka kako
{to samo edno bo`estveno su{testvo e vo sostojba da strada, za
svetot da mo`e da bide izmiren so nego. Koga Otecot ja povlekol svojata qubov i svojata naklonost od Sinot, nastanala
“razdelba na bo`estvenite sili”, razdelba na ~lenovite na
Bo`estvoto, razdelba na Otecot, Sinot i Svetiot Duh, vo
~ie{to ime se kr{tavaat onie koi go prifa}aat Hrista kako
svoj Spasitel.
Vo migovite koga Hristos na krstot ja do`ivuval osamenosta i razdelbata od Boga, vo Bo`estvoto (Trojstvoto) se
slu~uvalo ne{to ekstremno “ma~no”. Toa se narekuva “bo`estvena pathema/stradawe”. Taa “razdelba” ne zna~i ednostavno
“izdeluvawe”. Toa pove}e zna~i “raskinuvawe”, podrazbiraj}i
pri toa volja da se raskine ne{to {to inaku bi trebalo da
ostane soedineto. Mislata {to e izrazena ovde e dlaboka i
182
te{ko e da se sfati vo celost. Koga Hristos visel na krstot,
Bo`estvoto do`ivuvalo “razdelba”, “raskinuvawe na zaednicata”! Takva bila cenata platena za na{iot otkup, bez koja ne
bi postoelo sredstvo za o~istuvawe na na{ite grevovi.
Bo`estvoto ja iskusilo ve~nata razdelba na gre{nite sozdanija od Boga koga Sinot bil isklu~en od qubovta i zaednicata na drugite ~lenovi na Bo`estvoto.
Kako voop{to bila mo`na razdelba na Bo`estvoto? Preku voplotuvaweto na Bo`jiot Sin! Soedinuvaweto na ~ove~kata i bo`estvenata priroda na Bo`jiot Sin bila tajna; i
taka, koga ~ove~kata priroda do`iveala razdelba od Boga kako
rezultat na grevot, bo`estvenata isto taka po~uvstvuvala
razdelba od Bo`estvoto vo beskrajno visok stepen. Poradi
taa odvoenost, ~ove~koto umrelo. No, bidej}i Bo`estvoto ne
mo`elo da umre, toa ostanalo izdeleno, odvoeno od krugot na
Bo`jata qubov i naklonost vo mera {to nie kako ~ove~ki
su{testva ne mo`eme da go razbereme. Vo toj mig Bo`jiot
Sin se “ispraznil” od svoeto “jas” vo te{ko doseglivi razmeri.
Razdelbata na Bo`estvoto - bo`estvena pathema - pretstavuvala kazna za grevovite na ~ove~kiot rod, koja Bog ja
iskusil `rtvuvaj}i se sebesi za da mo`eme nie povtorno da
se soedinime so nego. Toa bilo mo`no preku Hrista koj
kako na{ zamenik gi ponel na{ite grevovi i zatoa bil
isklu~en od krugot na bo`estvenata qubov i od bo`estvenata
zaednica namesto nas. Bi ka`ale deka stradaweto {to go
iskusilo Bo`estvoto ja nadminuva sevkupnosta na kaznata za
grevot na ~ove~kiot rod, duri i koga toj vo celost bi bil
uni{ten. Poinaku ka`ano, bo`estvenata pathema bila posilna duri i od ogromnosta na ve~nata smrt na site gre{nici.
Spored toa, sega postoi i ogromno izobilie na bo`estvena
blagodat (Rim. 5,21).
Izdeluvaweto i izolacijata na Bo`jiot Sin ne treba da
se protolkuva taka kako bo`estvenoto Trojstvo ve}e da ne e
edno. Tie na tainstven na~in prodol`ile da bidat edno, obedineti okolu zaedni~kata cel, imeno, okolu spasuvaweto na
gre{nicite koi toa ne go zaslu`ile, a po visoka cena za
Bo`estvoto.
Isto taka postoelo edinstvo vo stradaweto - bo`estvena
pathema. Bi mo`elo da se ka`e, a pri toa da ne se zamagli
razli~nosta na ulogata na sekoj ~len na Bo`estvoto vo ramkite na bo`estveniot plan, deka “sam Bog bil raspnat so
Hrista, za{to Hristos bil edno so Otecot”. Ednostavno ne
stradala samo Hristovata li~nost - negovata priroda,
183
bo`estvena i ~ove~ka - tuku, zaedno so nego i drugite ~lenovi
na Bo`estvoto do`ivuvale agonija. Mo`eme sosem sigurno da
ka`eme deka na krstot “semo}niot Bog stradal so svojot Sin”.
Iako pravdata barala stradawe na ~ovekot, v~udoviduva {to
Hristos ponudil stradawe na Boga. Taa Hristova `rtva, polna so qubov, e podnesena vo ramkite na me|uodnosite vo Trojstvoto. Toa zaedni~ko iskustvo, vnatre vo Bo`estvoto, go
so~uvalo edinstvoto na trite Li~nosti - toa bilo edinstvo
na celosno i kompletno bo`estveno samodavawe. Toa e Bo`ja
blagodat.
11. Hristos vo svojot grob
Bo`jiot Sin slegol v grob. Tamu trebalo da ostane odredeno vreme, soobrazno so bo`estveniot plan. Bidej}i dvete
prirodi bile nerazdelni, a sepak jasno izdeleni, ne mo`eme
da ka`eme deka smrtta gi razdelila. Nitu pak mo`eme da
ka`eme deka ~ove~kata priroda ostanala `iva vo bo`estvenata,
ili deka bo`estvenata bukvalno umrela zaedno so ~ove~kata.
Da si spomneme, ~ove~kata priroda ne gi primila bo`estvenite svojstva, a bo`estvenata ne stanala ~ove~ka. Poradi toa,
morame da zaklu~ime deka tie ostanale soedineti duri i pri
smrtta.
Hristijanite mnogu {pekulirale vo vrska so Hristovoto
iskustvo vo grobot. Taa svoja pretpostavka ja povrzuvale so
doktrinata za besmrtnost na du{ata. [to se slu~ilo so Isusoviot duh/du{a koga umrel? Drevnite teolozi brgu skovale
u~ewe za Hristovo sleguvawe vo pekolot. Spored toa u~ewe,
Toj tri dena im propovedal na du{ite zarobeni vo pekolot,
no tie teolozi nikoga{ ne postignale jasen konsenzus okolu
toa {to Toj zapravo pravel tamu. Biblijata ne ja potkrepuva
idejata za besmrtnost na du{ata. Koga ~ovekot }e umre, toj
ili taa ja gubat svesta, i ni{to ne pre`ivuva vo nikakov
oblik. Ova bi zna~elo deka Hristovata ~ove~ka priroda iskusila smrt na ist na~in kako i nie lu|eto - {to zna~i, nitu
eden del od negovata ~ove~ka priroda ne ja nad`iveal negovata fizi~ka smrt. Vo migot koga Hristos voskresnal ne moral
da ja povikuva du{ata ili duhot da mu se pridru`at na negovoto mrtvo telo. Zatoa na{eto pra{awe glasi: kakvo bilo
iskustvoto na Isusovata bo`estvena priroda dodeka Toj se
nao|al vo grobot? Sosem sigurno e deka Toj slegol v grob
(Matej 12,40; Dela 2,24.25; Efescite 4,9; Otkrovenie 1,18).
Iako Bo`jiot Sin se nao|al v grob, za{to go zazel na{eto
mesto, negovata bo`estvena priroda se odmorala, kako {to
184
sugerira negoviot pobedni~ki izvik na krstot pred da izdivne: “Se svr{i” (Jovan 19,30). Negovoto otkupitelsko delo na
zemjata e privedeno kon kraj, i sega grobot bil mesto na
po~ivawe, a ne mesto na sudir. Negovata kone~na pobeda nad
silite na zloto i grevot bila osigurana. Po sozdavaweto na
svetot za {est dena, usledil bo`estven odmor. Taka i sega, po
otkupuvaweto ili povtornoto sozdavawe, nastapil bo`estven
odmor. ^ove~kata priroda po~ivala vo smrten son, dodeka
bo`estvenata se odmorala, celosno uverena deka pobedata ve}e
e dobiena. Sepak, specifi~nata priroda na toa odmorawe za
nas ostanuva tajna.
Blagodarenie na edinstvoto na dvete prirodi, Bo`jiot
Sin, dodeka se nao|al vo grobot, na edinstven na~in so pogledot go opfatil ponorot na nepostoewe na gre{nite sozdanija
- sevkupnata temnina i nesvesnosta na nepostoeweto. Bidej}i
smrtta e kazna za grevot, bi mo`ele isto taka da sugerirame
deka Bo`jiot Sin pominal vo grobot tri dena zatoa {to ja
prezel odgovornosta za na{iot grev i za na{ata krivica.
Negoviot odmor zavr{il koga Otecot go povikal da izleze od
grobot so silata na negovoto bo`estvo. Vo toj mig negovata
bo`estvena priroda ponovo $ dala `ivot na negovata ~ove~ka
priroda. Toj odvnatre go razru{il grobot i {irum ja otvoril vratata na ve~niot `ivot za onie koi so vera vo nego se
podgotveni da go sledat.
12. Bo`jata blagodat poka`ana vo sovr{eniot Hristov
`ivot i na Hristoviot krst
Hristoviot sovr{en `ivot i negovata smrt bile nerazdelni sostavni delovi na Bo`jata blagodat. Sovr{eniot `ivot, vo sebe i po sebe, ne bi mo`el da se izbori so kaznata za
prestapot. Hristoviot sovr{en `ivot ne mo`e da bide odgovor na grevot; toa mo`e da bide samo negovata smrt - za{to “bez
prolevawe na krv nema pro{tavawe” na grevot (Evreite 9,22).
Svetoto pismo jasno istaknuva deka za pomiruvanwe/otkup bila
potrebna krv. No negoviot sovr{en `ivot na negovata smrt $
dal smisla i, {to e u{te pozna~ajno, spasonosna delotvornost.
Bez negoviot sovr{en `ivot, negovata smrt ne bi zna~ela
ni{to. Kako {to negoviot `ivot, sam po sebe, ne bi mo`el da
go otkupi grevot, taka nitu negovata smrt, bez negoviot
sovr{en, bezgre{en `ivot, ne bi mo`ela da go postigne toa.
Koga Hristos bi zgre{il, nitu negoviot `ivot nitu negovata
smrt ne bi mo`ele da spasat nikogo od nas. Zna~i, Bo`jata bla185
godat ne bila poka`ana samo na krstot. I negoviot `ivot ja
otkril taa blagodat; krstot nea samo ja dovel do sovr{enstvo.
Pravedniot i pravi~en Bog moral da go kazni sekoj grev,
no vo svojata blagodat Toj site, apsolutno site grevovi gi kaznil vo Isusa Hrista, edinstveno lice koe ne zaslu`ilo kazna
zatoa {to nikoga{ ne zgre{ilo.
Eve {to e blagodat: nie, koi sme zaslu`ile kazna, ne sme ja
dobile, a Isus, koj ne zaslu`il kazna, bil kaznet. Toa e najgolema manifestacija na blagodatta {to vselenata koga i da e
ja videla ili }e ja vidi. Spasenieto ne e samo milost; toa baralo ne{to mnogu pove}e, baralo blagodat.
Da zaklu~ime: Bo`jata blagodat poka`ana kon padnatiot
~ove~ki rod pri Hristovoto voplotuvawe, vo Hristoviot
sovr{en `ivot i vo negovata smrt na krstot, bila ne{to novo
zatoa {to i grevot i smrtta bile novost za vselenata. Blagodatta e beskrajno golema, no samo zatoa {to i grevot e beskrajno golem. Ne milost, ne so`aluvawe, ne dobrota, ne trpenie,
ne tolerancija... - tuku blagodat. Spored toa, Bo`jata milost,
so`aluvawe, dobrota, trpenie, tolerancija... se samo refleksii, parametri ili komponenti na Bo`jata blagodat!
13. Ne postoi grev za koj Hristos ne umrel i koj ne mo`e
da bide prosten
“No go gledame Isusa, koj be{e za kratko vreme pomal od
angelite, oven~an so slava i ~est zardi pretrpenata smrt, koj
po Bo`jata blagodat ja vkusi smrtta za site” (Evreite 2,9), odnosno smrt za sekoe ~ove~ko su{testvo, duri i za ona najlo{oto vo
~ove~kiot vid. Od Kaina do Hitlera, od Rimjanite koi go raspnale Hrista, do onoj koj ja zapalil loma~ata na koja izgorel
Jan Hus, od prviot grev na Adama, do posledniot grev na posledniot ~ovek, i site drugi pome|u - zakonitata kazna za najsramnite, sadisti~kite i pohotnite dela, Isus vo celost ja platil
na krstot. Ne e izostaven nitu eden grev, nezavisno od toa kolku
bil beden, grd, nesfatliv ili celosno neprostliv. Spored toa,
apsolutno nieden, pa i najgolemiot, i najgnasniot gre{nik, ne
}e mora da se soo~i so Bo`jata kazna za svoite grevovi, ako se
pokae za niv i ako gi ostavi. Toa e blagodat.
Povtoruvame: Isus ja podnel pravednata kazna na pravedniot Bog za site grevovi, pri {to nitu eden prestap - od grevovite na lu|eto koi naredile da se donesat pe~kite vo Au{vic,
do grevovite na site drugi najgolemi diktatori i sadisti - ne
bil propu{ten ili nenaplaten. Nitu eden grev ne mo`el da
186
bide previden ili izostaven za{to, koga bi bil izostaven samo
eden grev, toa lice koe go napravilo ne bi imalo nikakov izgled za spasenie, a toa ne e mo`no, bidej}i Hristos umrel “za
site”, bez isklu~ok, za da bide platen sekoj grev. ^ovek ne mo`e da napravi nitu eden grev, a prethodno kaznata za toj grev da
ne e ve}e platena na Golgota. Hristos zadovolil s# {to koga i
da e trebalo da bide zadovoleno i platil s# {to trebalo da se
plati. Toa e blagodat, koja ne bila predvidena samo za poedinci, tuku za cel svet, a do nas do{la preku Isusa Hrista: “Za{to
zakonot be{e daden preku Mojseja, a preku Isusa Hrista dojdoa
blagodatta i vistinata” (Jovan 1,17).
14. Izobilie na blagodat
Bidej}i stanuva zbor za mnogu zna~ajna tema, istite misli
od prethodniot podnaslov da gi prika`eme u{te edna{ malku
poinaku. Bo`jata blagodat e tolku golema pokrivka, {to ne
postoi nitu eden grev koje ne e opfaten i pokrien so nea, koj ne
e pod nejzinite strei. Taa e tolku golema {to i da preostane.
Koga bi postoel makar i eden najmal grev nadvor od nejzinite
seopfatni dimenzii, neopfaten i nepokrien, toj bi ostanal za
seta ve~noat i pak vo vselenata bi postoel grev, nere{en problem na grevot za seta ve~nost.
“Kade {to grevot se zgolemi, tamu blagodatta stana u{te
poizobilna” (Rimjanite 5,20). Izobilie na blagodat! Blagodat
ima dovolno da gi zadovoli potrebite na site gre{nici, da gi
pokrie site, apsolutno site nivni grevovi, i u{te da preostane.
Pomiruvaweto na svetot so Boga moralo da bide potpolno,
obilno i sovr{eno. Hristovata `rtva bila isklu~itelno golema, dovolna za sekoja du{a {to ja sozdal Bog. Taa ne mo`e da
se ograni~i nitu da se odmeri taka za da ne go premine brojot
na gre{nicite i nivnite grevovi. Preobilnosta na blagodatta
ne isklu~uva nitu eden poedinec i ne poznava nikavi geografski, etni~ki ili polovi granici. Taa e nameneta za site, bez
isklu~ok.
15. Univerzalna i individualna blagodat
So svojata blagodat Bog go opfa}a celoto ~ove{tvo, site
lu|e. No pogre{no e da se tvrdi deka }e bide spasen sekoj ~ovek.
Univerzalnata blagodat samo ovozmo`uva spasenie. Taa e univerzalna po toa {to so Hristovoto stradawe na krstot sekomu
mu e dadena mo`nost so vera da bide spasen, “za nieden koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima `ivot ve~en” (Jovan 3,16).
187
Koga hristijanite zboruvaat za blagodatta, tie tipi~no ja
imaat na um “spasonosnata blagodat” so koja gre{nicite
vsu{nost dobivaat pravo na ve~en `ivot. Koga Pavle ka`uva
“za site lu|e dojde opravduvawe” (Rimjanite 5,18), toj ne zboruva za spasonosnata blagodat, nitu pak ka`uva deka }e bide spasen sekoj ~ovek, tuku deka Hristos umrel za site ~ove~ki su{testva, bilo da ja prifa}aat negovata `rtva ili ne. Taka Bog obezbedil pro{tavawe za sekogo. Toa im stoi na raspolagawe na
site.
Blagodatta {to im ja dava Bog na onie koi navistina se
spaseni mo`e da se nare~e “individualna blagodat”, za{to taa
im stoi pri raka samo na onie {to }e ja prifatat negovata
ponuda za spasenie, {to }e go prifatat negoviot zakon kako
vode~ki princip vo svojot `ivot.
Ovaa golema vistina za Bo`jata blagodat ne zna~i deka na
krstot e opravdan cel svet, deka sekoj e spasen. So svoeto
stradawe na krstot - so prezemaweto na kaznata {to ja zaslu`il
sekoj od nas - Isus sekoj ~ovek go stavil vo napolno nova polo`ba pred Boga:
“Po blagodat ste spaseni preku vera.” “Veruvame deka sme
spaseni preku blagodatta na Gospoda Isusa.” “Za{to se javi
Bo`jata blagodat koja nosi spasenie za site lu|e.” “Opravdani
preku negovata blagodat da staneme naslednici spored nade`ta
na ve~niot `ivot.” “Koj n# spasi i n# povika so svoeto prizvanie, ne spored na{ite dela, tuku po sopstvenata cel i blagodat, koja ni be{e dadena vo Hrista Isusa u{te pred ve~ni vremiwa” (Efes. 2,8; Dela 15,11; Tit 2,11; 3,7; 2. Timotej 1,8.9).
Planot za otkup bil sozdaden u{te pred da nastane ~ove~kiot rod, pred sozdavaweto na svetot, pred “ve~ni vremiwa”, so
cel - ne sekoj da bide spasen - tuku sekoj da mo`e da bide spasen.
Nam ni e predodredena mo`nost vo Isusa da imame vlez vo
negovoto ve~no carstvo, vo carstvoto na blagodatta. Blagodatta ne se zaslu`uva, ne se zarabotuva i ne se steknuva so zaslugi.
Koga bi bilo poinaku, taa bi se steknuvala po pat na nekoj vid
trgovija. Trgovija so Boga? Vaka, blagodatta e negov dar koj
mo`e da se otfrli. Koga dobroto nasila bi mu bilo nekomu
nametnato, protiv negovata slobodna volja, toa ne bi bila blagodat. Spored toa, blagodatta ne ni e nametnata. Taa ne e sila
na koja nie kako lu|e ne mo`eme da $ se protivstavime. Ne,
blagodatta ja po~ituva ~ovekovata sloboda da odlu~uva i ~ovekot
go stava pred izbor da ja prifati ili da ja otfrli. Vo nikoj
slu~aj nie ne smeeme da ostavime vpe~atok deka blagodatta e
nekakva sentimentalna popustlivost od Bo`ja strana, deka taa
188
e negova premol~ana podgotvenost da gi zatvori o~ite pred
na{ite slabosti; ne, taa e sila na qubovta koja go priznava i go
po~ituva ~ove~kiot izbor za, ili protiv Boga i negovata volja, izbor koj nosi svoi neizbe`ni posledici.
16. Prv i vtor Adam
Vo Rimjanite vo 5. glava Pavle ka`uva kako sme padnale
vo grev i kako sme spaseni od nego: “Smrtta, pak, caruva{e od
Adama do Mojseja, duri i nad onie koi ne zgre{ija kako Adam,
koj e pretslika na Onoj (na Hrista) {to treba{e da dojde...
Za{to kako {to so neposlu{nosta na eden ~ovek (na Adama)
mnozina stanaa gre{nici, taka i so poslu{nosta na Eden (na
Hrista), mnozina }e stanat pravedni.” Poradi “prestapot na
eden (na Adama), dojde osuda na site lu|e”. Spored toa, sekoj }e
se soo~i so neizbe`en sud (Rimjanite 5,14-19).
Svetoto pismo cel svet go redi zad dva pretstavnika: zad
“prviot ~ovek/Adam” i zad “posledniot (vtoriot) ~ovek/Adam
(Hristos)” (1. Korin}anite 15,45.47). Na{ata zaedni~ka sudbina avtomatski n# postavuva zad Adama, preku kogo na svetot
do{ol grevot, {to zna~i deka site (osven Eden - Hristos)
zgre{ile. Nie nemame nikakva mo} da vlijaeme vrz toa, tokmu
kako {to ne mo`eme da gi birame na{ite roditeli; grevot e
isto tolku del na ~ove~kata priroda kolku i di{eweto, a taa
priroda }e is~ezne duri toga{ koga }e is~ezne i di{eweto:
“Kako {to grevot vleze vo svetot preku eden ~ovek (Adama), a
preku grevot - smrtta - taka smrtta premina na site lu|e, bidej}i
site zgre{ija” (Rimjanite 5,12).
Da, po svojata priroda lu|eto mu pripa|aat na prviot
Adam. Imeno, tie se del na padnatiot ~ove~ki rod ~ij{to
rodona~alnik, ili tatko, e Adam. Tie se rodeni “vo Adama”
(Adamovi potomci) vo taa smisla {to mu pripa|aat na gre{noto ~ove{tvo, ili neumolivo se vrzani za toa ~ove{tvo, i
nivnata sudbina e to~no odredena: “Po Adama site umiraat”
(22. stih).
Noviot zavet gi sporeduva i gi protivstavuva dvata Adama za da poka`e deka sudbinata na lu|eto ne e ve}e odredena
so toa {to tie se “vo Adama” (Adamovi potomci), tuku so toa
dali tie se ili ne se “vo Hrista”. ]e gi pogledneme glavnite
elementi na toj kontrast. Prvo, Svetoto pismo i edniot i
drugiot Adam gi narekuva “sin Bo`ji” (Luka 3,38.22). Adam e
Bo`ji sin po sozdavaweto, dodeka vtoriot Adam, Hristos, e
ve~en Bo`ji Sin. Vtoro, prviot Adam bil “od zemja”, a vto189
riot Adam “od neboto”, {to uka`uva na mestoto na negovoto
poteklo (1. Korin}anite 15,45.47). Treto, prviot Adam “stana
`iva du{a”. Poinaku ka`ano, toj nemal `ivot vo sebe. @ivotot go dobil od Boga. No vtoriot Adam “dava `ivot”. Toj ima
`ivot vo sebe i toj `ivot im go dal na drugi. ^etvrto, prviot
Adam se opredelil za neposlu{nost kon Bo`jiot zakon, za
prestap na zakonot, za bunt protiv Boga. Hristos do{ol i
nikoga{ ne go prekinal svojot odnos so Otecot. Toj bil
sovr{eno poslu{en na Boga. Petto, prviot Adam donel grev
na svetot, no Hristos, kako vtor Adam, donel dar koj se sostoi vo izobilostvo na blagodat za site koi }e go primat.
[esto, tokmu preku Adama smrtta vlegla vo svetot i neumolivo “vo site lu|e” (Rimjanite 5,12-19; 1. Korin}anite 15,21).
Vsu{nost, vladeeweto na grevot e realnost, potvrdena taka
{to site umiraat. Ottamu, ona {to nie go dobivame od Adama
e fizi~ka i duhovna smrt, a ne negoviot li~en grev, vo koj ne
sme u~estvuvale. Hristos na ~ove~kiot rod mu donel ve~en
`ivot. Sedmo, rezultat na Adamoviot prestap e kazna, “osuda”, dodelena na gre{noto ~ove{tvo. So eden ~in na pravednost vtoriot Adam im donel opravduvawe na gre{nite ~ove~ki
su{testva, opravduvawe koe na site lu|e im nosi `ivot.
Ovie kontrasti otkrivaat deka prviot Adam go sozdal
~ove~koto semejstvo izdeleno od Boga, duhovno mrtvo. Kako
rezultat na negoviot grev, site lu|e gi o~ekuva smrt. Lu|eto
vo svojata sostojba ne mo`ele da ja sovladaat silata na grevot
vo svojot `ivot, i spored toa, grevot stanal neizbe`en. Hristos vo svojata li~nost go izvadil ~ove~koto semejstvo od
bezdnata na grevot i go povrzal so Boga. Na onie {to mu
pripa|aat nemu Toj im dal nov `ivot, i spored toa, grevot ne
e ve}e nivna neizbe`na sudbina. Tie se `ivi vo nego, i grevot
ne vladee ve}e nad niv.
Hristos kako “posleden (vtor) Adam” uspeal tamu kade {to
izneveril prviot Adam, a neverojatnata ponuda na Bo`jata blagodat se gleda vo toa {to Gospod go prifatil Hristoviot uspeh namesto Adamovoto proma{uvawe. Tokmu taka kako {to
grevot na Adama na site im donel smrt, Hristoviot uspeh na
site im daruva `ivot, bidej}i Toj stanuva nov pretstavnik za
site {to go prifa}aat nego.
Toj poim za noviot pretstavnik ili za vtoriot Adam ja
pravi su{tinata na teologijata na zamena, su{tinata na Bo`jata
blagodat. Nie tuka gledame ne samo milost, ne samo so`aluvawe, tuku blagodat. Grevot bil premnogu seriozen problem,
premnogu ma~en, isklu~itelno smrtonosen za da mo`e da se re{i
190
samo so milost; toj baral ne{to mnogu pove}e: blagodat, davawe
ne{to nekomu ne samo {to ne go zarabotil, tuku i {to ne go
zaslu`uva. Rekovme, Bog go prifa}a Hristoviot uspeh namesto
Adamoviot neuspeh. Kako rezultat na toa, na onie {to ja prifa}aat spomenatata zamena i {to }e re{at da zastanat zad vtoriot Adam (zad Hrista), im se zasmetuva negoviot uspeh i na toj
na~in tie se pomireni so Boga, opravdani i spaseni.
Sekomu, od Adama pa navamu, mu se nudi Bo`jata ~udesna
blagodat so koja Toj obilno go opsipal svetot koj toa ne go
zaslu`il. Toa bilo ne{to {to bezgre{nite nebesni su{testva
nikoga{ porano ne go videle, za{to istoto porano i ne bilo
potrebno.
17. Bo`jata blagodat e sila koja preobrazuva
Silata na blagodatta e tolku golema {to mo`e da se soo~i
so silata na grevot, da ja pobedi i da dovede vo postoewe novo
sozdanie vo Isusa Hrista. Bo`estvenata energija, neophodna za
obnova na gre{nite sozdanija, e daleku pogolema od energijata
so koja Bog go sozdal semirot. Bog sozdaval bez da vlo`i napori; ednostavno rekol i nastanalo. Me|utoa, bo`estvenata blagodat sozdala novi sozdanija vo kontekstot na kosmi~kiot sudir.
Pri toa novo sozdavawe blagodatta se poka`ala kako sila koja
e vo sostojba da gi pobedi site sili na zloto i da sozdade novo
~ove{tvo vo zaednica so Boga. Ona {to Hristos go storil za
nas na krstot, edna{ i za site, e opravduvawe ili otkup od
na{ite grevovi, i toa ne mo`e da se izdeli od ona {to Toj go
pravi vo nas otkako sme opravdani, koga nastapuva proces koj
se vika “posvetuvawe”. Vo procesot na posvetuvawe Hristos so
Svetiot Duh n# ~isti od grevot i n# posvetuva, pri {to nie
steknuvame iskustvo na novo ra|awe koe vodi kon obnova vo
Hrista. Nie stanuvame novi sozdanija, sli~ni na Hrista.
Spored toa, blagodatta ne e samo nekoja teorija {to treba
da se razbere. Taa e sila koja preobrazuva, sila koja treba da se
do`ivee. Vo `ivotot na vistinskiot vernik blagodatta go menuva tokot na mislite i ~uvstvata. Lu|eto koi nekoga{ mrazele,
sega nau~ile da sakaat, umovite koi u`ivale vo slasti, po~nuvaat
da ja sakaat ~istotata. A tie hristijani znaat deka vo samite
niv nemalo sila koja bi predizvikala takva promena vo nivnite
misli i ~uvstva. Silata do{la odnadvor. Zatoa apostol Pavle
rekol deka evangelieto “e Bo`ja sila za spasenie na sekoj koj
veruva” (Rimjanite 1,16).
Ovaa sila doa|a od Svetiot Duh, i istata e vsadena vo umot
i srceto na sekoj vistinski vernik. Toa e “posvetuvawe”, “pre191
obra}awe” ili “novo ra|awe”. Pavle za toa zboruva kako za voskresenie od mrtvite (Rimjanite 6,1-6).
Kako {to e ka`ano, lu|eto vo Adamovoto semejstvo na
svet doa|aat po pat na prirodno ra|awe. Za da staneme del na
semejstvoto na vtoriot Adam, nie isto taka morame da se
rodime, no vo drugo semejstvo. Na onie koi poveruvale vo
Isusovo ime, Toj “im dade pravo da stanat Bo`ji deca... Tie
ne se rodija nitu od krv, ni od telesna pohota, nitu od volja
na ma`, tuku od Boga” (Jovan 1,12.13).
Na{iot premin od padnatoto ~ove~ko semejstvo vo semejstvoto izmireno so Boga Svetoto pismo go opi{uva kako novo
ra|awe, kako nekoj “nanovo da se rodil”. Vernici se onie koi
“se rodeni od Boga” (1. Jovanoto 3,9; 4,7). Tie ne gre{at. Isus
toa mu go pojasnuva na farisejot Nikodim: “Vistina, vistina,
ti velam, ako nekoj ne se rodi ozgora, toj ne mo`e da go vidi
Bo`jeto carstvo... Ako nekoj ne se rodi od voda i od Duhot, toj
ne mo`e da vleze vo Bo`jeto carstvo. Rodenoto od telo (od
Adama), telo e (telesno, gre{no), a rodenoto od Duhot, duh e
(duhovno e, ne gre{i). Ne ~udi se {to ti rekov: treba da se
rodite ozgora”, so silata na Svetiot Duh koj dejstvuva vo `ivotot na lu|eto i gi menuva (Jovan 3,3-7).
Site {to se rodeni ozgora, so Duhot, stanale novi sozdanija vo Hrista: “Onoj {to e vo Hrista e novo sozdanie;
staroto pomina, eve s# stana novo” (2. Korin}anite 5,17). Da
se bide “vo Hrista” vsu{nost e isto {to i “Hristos vo nas”
(Rimjanite 8,11; Kolo{anite 1,27; Galatite 4,19; Efescite
3,17). Postoi soodvetstvo me|u dvata izraza poradi {to ne e
mo`no da se priznae eden, a pri toa da ne se potvrdi i vtoriot. Jovan ja koristi metaforata na lozata za da gi izrazi
obete idei vo kontekst na plodnosta na hristijanskiot `ivot:
“Ostanete vo mene i jas vo vas. Kako {to lozata ne mo`e da
rodi plod sama od sebe ako ne ostane na ~okotot, taka ni vie,
ako ne ostanete vo mene” (Jovan 15,4).
Vo Galatite 2,20 Pavle objavuva deka se raspnal so Hrista i deka ottamu toj ne `ivee ve}e “tuku Hristos `ivee vo
mene” (vo nego). Faktot {to Hristos e vo vernikot uka`uva
deka Hristos vladee so negoviot/nejziniot `ivot.
Toa prestojuvawe na Hrista vo nas se slu~uva preku Svetiot Duh. Vo Svetoto pismo ~itame: “Bo`jiot Duh `ivee vo vas”
(Rimjanite 8,9.11), Toj “`ivee vo vas”, i Bog ni dava `ivot
preku Duhot koj “`ivee vo vas”. Hristos preku Svetiot Duh ni
dava sila da `iveeme vistinski `ivot kako novi sozdanija.
192
Spored toa, mo`eme da zaklu~ime deka “`ivot vo Duhot” e
`ivot “vo Hrista” zatoa {to Duhot e prisustvo na voskresnatiot Hristos. Ova e osnova na `ivotvornoto edinstvo {to
postoi me|u vernikot i Hrista.
Site koi se vo Hrista mu pripa|aat na novoto ~ove~ko
semejstvo sozdadeno so Hristovoto otkupitelsko delo. Tie se
rodeni ozgora, so Duhot, i stanale novi sozdanija vo Hrista.
Za niv zavr{ilo vladeeweto na smrtta i grevot - {to e prirodna sostojba na onie koi se vo Adama. Tie koi se vo Hrista
prona{le centar na svojot `ivot.
Literatura:
* Za ovoj naslov se koristeni misli i citati od slednite avtori:
- Angel M. Rodrigez, “Most nad Ponorom”, Preporod - Beogrod, 2009.
- Dvajt Nelson (Dwight Nelson), “Od Boga ostavqeni Bog”, Studio “Graf”,
1994. u Sakramentu, USA
- Kliford Gold{tajn, “Carstvo blagodati”, Preporod - Beograd, 2007
- Drugi materijali, za ~ii avtori nema{e podatoci
193
BO@JIOT ZAKON, DESETTE ZAPOVEDI,
NE SE UKINATI
Bog i negoviot narod na Sinajskata gora sklu~ile dogovor ili stapile vo sojuz za zaemna me|usebna pripadnost, nare~en star zavet, sinajski dogovor ili sinajski sojuz. Ne e ispravno namesto zborovite dogovor i sojuz da se koristi zborot “zavet” koj, po gre{ka na preveduva~ite vlegol vo mnogu
prevodi na Biblijata i vnel mno{tvo nejasnotii i zabuni kaj
lu|eto {to ja ~itaat Biblijata. Na ovaa materija nie $ posvetuvame poseben naslov vo knigava: “Bo`jiot zakon i dvata
zaveta”, no i ovde potrebite baraat nakuso da se osvrneme na toa.
Vo dogovorot me|u Boga i izraelskiot narod se regulirani i precizirani obostranite obvrski, prava i dol`nosti na
dvete strani.
Temel na stariot sojuz (zavet) e Bo`jiot zakon, Desette
Bo`ji zapovedi: “Vi go objavi svojot sojuz i vi nalo`i da gi
dr`ite Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve kameni plo~i”, nare~eni “plo~i na svedo{tvoto”, koi se staveni vo poseben kov~eg, nare~en “kov~eg na sojuzot” (“kov~eg na zavetot”),
a Desette zapovedi se vikaat “zborovi na sojuzot”, ili “Deset
zborovi” (5. Mojs. 4,10-13; 2. Mojseeva 31,18; 4. Mojseeva 10,33).
No toj sojuz, kako {to }e bide objasneto podocna, voop{to ne za`iveal. Izraelcite vedna{ ednostrano go raskinale dodeka Mojsej s# u{te bil kaj Boga na planinata Sinaj, koga napravile zlatno tele i mu se poklonile. Dogovorot e raskinat, no, najednostavno ka`ano, nivata (Desette zapovedi) mu
ostanuva na sopstvenikot (na Boga), a parite (neposlu{nosta
i lo{ite posledici {to proizlegle od toa) na kupuva~ot (na
izraelskiot narod)! - Zna~i, raskinat e sojuzot, a ne se raskinati ili ukinati Desette zapovedi.
Spored toa, nema ni traga ni glas vo Biblijata od nekakvo ukinuvawe na Bo`jiot zakon, na Desette Bo`ji zapovedi.
Povtoruvame: Raskinat e dogovorot ili sojuzot me|u Boga i
izraelskiot narod, a ne Desette zapovedi.
194
Hristos ni ka`uva: “Nemojte da mislite deka jas dojdov
da gi ukinam Zakonot i Prorocite! Ne dojdov da gi ukinam,
tuku da gi ispolnam. Za{to vistina vi velam, dodeka ne is~eznat neboto i zemjata, nitu najmalata bukva, ni crti~ka, ne }e
gi snema od Zakonot, dodeka ne se ispolni s#” (Matej 5,17.18).
Fala na Boga, neboto i zemjata u{te ne is~eznale, no od
Bo`jiot zakon is~eznale celi zapovedi, a i od drugiot del {to
ostanal, spored misleweto i tvrdeweto na hristijanite,
is~eznalo slovoto, a ostanal samo duhot. - Nesfatlivo i tragi~no. Hristos veli deka ne smee da se menuva ni{to vo zakonot s# dodeka postojat neboto i zemjata, a hristijanite
Bo`jiot zakon go izmenile i go pogazile.
Sinaj ne mo`e da se preskokne so stap
Na hristijanite im pre~i i te{ko gi pritiska Sinaj, za{to Bo`jiot zakon, daden na taa gora, tie go par~osale. Zatoa,
vra{ki uporno se obiduvaat so iljadnici najrazli~ni navodni “dokazi” i od Biblijata i od istorijata da go izbri{at ili,
najblago ka`ano, da go penzioniraat Sinaj, tvrdej}i deka toj
ja zavr{il svojata zada~a, i na sekoj mo`en na~in se trudat da
go potisnat nastrana, da go zamolknat, ako e mo`no, bidej}i
osiloto na grevot {to go pravat, gazej}i go tokmu toj sinajski
Bo`ji zakon, silno ja bocka nivnata sovest i gi osuduva za toa
bezzakonie, a “grevot e bezzakonie”. ^uvstvoto na vina e silno oru`je vo racete na neprijatelot. Koga gre{ime, toa ~uvstvo ja diga svojata odvratna glava, i od po~etok nie sme
prisileni da go osudime grevot, no podocna se soglasuvame so
nego i na kraj go prifa}ame kako ne{to normalno.
Na{ite bra}a, hristijani, koga postapuvaat taka, se obiduvaat Sinaj da go preskoknat so stap. No, da ne zaboravime!
Sinaj e nepreskokliv. Toj e ogromna planina koja ne mo`e da
se preskokne so stap. Zgora na toa, na Sinaj gori Bo`ji ogan
koj se diga “do neboto” i, preskoknuvaj}i go nego, }e padneme
srede Bo`jiot jarosten ogan koj }e n# goltne za ve~ni vremiwa!
Sinaj ne zaminal vo penzija, nitu pak se povlekol vo
nekakva pasiva. Toj e aktiven i, zaedno so Golgota, e dominanten i }e bide aktiven i dominanten na scenata na planot na
spasenieto do kraj. Toj e prisuten i na Golgota! Vsu{nost, toj
na Golgota se potvrdil koga go okrvavil svojot me~, ubivaj}i
gi na nea grevot i prokletstvoto.
195
Krstot na Golgota e najgolem dokaz deka Bo`jiot zakon
ne mo`e da se menuva
Krstot na Golgota e dokaz deka zakonot e nepromenliv.
Ako mo`e{e toj da se menuva, ili da se ukine, toga{ Hristos
}e go promene{e ili }e go ukine{e i ne }e mora{e da doa|a
na ovaa zemja za da visi i da umre na krst tokmu poradi prestapot na toj zakon. Mnogu nelogi~no i pogre{no e tvrdeweto
na hristijanite deka Hristos na krstot go ispolnil zakonot
za nas i nas n# oslobodil od obvrskata da go dr`ime. Ako e
to~no toa tvrdewe deka Hristos go ispolnil zakonot na krstot za nas, toga{ e logi~no da zaklu~ime deka Hristos zaminal i }e zamine na neboto bez nas. No, da ne zaboravime, krstot mu objavuva i mu pora~uva na celoto ~ove{tvo deka prestapot na zakonot e bezzakonie ili grev, i deka plata za grevot
e smrt.
Hristos visel na krstot na Golgota poradi toa {to nie
sme go gazele Bo`jiot zakon i soodvetno na toa sme bile gre{nici. Toj umrel na krstot za na{ite prestapi na zakonot, no
n# predupreduva: “Odi i ne gre{i ve}e”, odi i ne go gazi pak
zakonot, za{to, ako pak go gazi{, ti pak }e stane{ prestapnik,
gre{nik, i kako gre{nik }e bide{ osuden na smrt tokmu od
zakonot koj go gazi{.
Ako ne{to bi se izmenilo vo zakonot, toa bi zna~elo deka
Bog ne e sovr{en i deka i Toj se menuva. Onie {to u~at deka
Bo`jiot zakon e ukinat, Bo`jata mudrost ja sporeduvaat so
~ove~koto nesovr{enstvo i so toa go urivaat Bo`jiot avtoritet.
Bo`jiot zakon ne e nitu ukinat nitu promenet
Vo Biblijata ima mnogu tekstovi koi zboruvaat za Bo`jiot zakon:
“Zakonot e svet i zapovedta e sveta, pravedna i dobra”
(Rimjanite 7,12).
Zakonot gi nosi obele`jata na Zakonodavecot. “Zakonot
Gospodov e sovr{en, ja krepi du{ata...” (Psalm 19,7). Na sovr{eniot nikoga{ ne mu se potrebni promeni.
Bo`jiot zakon, kako {to e ve}e ka`ano, e merilo na pravdata na kone~niot Bo`ji sud:
“Bidej}i, koj go zapazuva celiot zakon, a se sopne samo vo
edno, stanuva vinoven za s#. Za{to Onoj koj rekol: ‘Ne vr{i
prequba!’ rekol i: ‘Ne ubivaj!’ Ako ne vr{i{ prequba, a ubiva{, stanuva{ prestapnik na zakonot. Taka zboruvajte i taka
196
postapuvajte kako lu|e koi }e bidat sudeni spored zakonot na
slobodata” (Jakov 2,10-12).
“Ako saka{ da vleze{ vo `ivotot, dr`i gi zapovedite”,
mu veli Isus na eden mlad ~ovek. Koi zapovedi, pra{al mladiot ~ovek? Isus mu odgovara: “[to e napi{ano vo zakonot?
[to ~ita{?” “Ne ubivaj, ne vr{i prequba, ne kradi, ne svedo~i
la`no, po~ituvaj gi tatka si i majka si i qubi go svojot bli`en
kako sebesi!” (Luka 10,25; Matej 19,17.18). - O~igledno e deka,
koga Isus upatuva na dr`ewe na “moite zapovedi”, Toj misli
na Desette Bo`ji zapovedi.
Vo Bo`jata re~ imame i mo{ne te{ki zborovi: “Onoj koj
veli: ‘Go znam’, a ne gi dr`i negovite zapovedi, la`livec e i
vistinata ne e vo nego” (1. Jovanovo 2,4). Vistina li e ova {to
go slu{ame od apostol Jovan? Zar e mo`no milioni hristijani da se la`lici? U{te kako! Bo`jata re~, bez nikakvo
pritesnuvawe ili zaobikoluvawe i bez nikakva kurtoazija, bez
pardon, site, apsolutno site, koi tvrdat deka go poznavaat
Hrista, i se narekuvaat hristijani, a ne gi dr`at Bo`jite
zapovedi, gi narekuva la`livci.
Po~ituvani, popusto izmisluvame stotici izgovori i
dokazi za da doka`eme deka Bo`jiot zakon e ukinat, deka Desette Bo`ji zapovedi ne va`at ve}e. Biblijata ni ka`uva deka
sme la`livci ako pravime taka.
Ako navistina Bo`jiot zakon e ukinat, toga{ zo{to lagata, ubistvoto, kra`bata, prequbata... i ponatamu se zlo delo
ili grev? “Grevot e bezzakonie (prestap ili kr{ewe na zakonot)”, ka`uva Bo`jata re~. Toa e bibliska definicija za
grevot. Ako Bo`jiot moralen zakon e promenet, toga{ mora
da se menuva i definicijata za grevot, zar ne? Ili, ako
Bo`jiot moralen zakon e ukinat, toga{ e ukinat i grevot, i
nie ne sme pove}e gre{nici, a koj smee da poveruva vo toa?
Ako nema zakon, nema nitu grev, i spored toa, od {to sme spaseni? (1. Jovanovo 1,7-10; Jakov 1,14-15).
Evreite imaat golem grev {to go otfrlile Hrista
kako spasitel, a hristijanite imaat ist grev {to go otfrlaat
Bo`jiot zakon.
Apostol Jovan odi ~ekor ponatamu i ni ka`uva koi se
sveti pred Boga: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi dr`at
Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). Da
zapomneme, sveti i pravedni se onie “koi gi dr`at Bo`jite
zapovedi i verata vo Isusa”.
U{te nekolku o~igledni bibliski dokazi: “Go ukinuvame
li zakonot preku verata? Nikako! Naprotiv, so toa (so vera197
ta) go utvrduvame zakonot.” “Obre`uvaweto e ni{to, i neobre`uvaweto e ni{to, a ona {to e va`no e izvr{uvaweto na
Bo`jite zapovedi” (Rimjanite 3,31; 1. Korin}anite 7,19).
I najnakraj Hristovite zborovi {to }e im gi ka`e vo onoj
den, koga povtorno }e dojde, na site koi po koja bilo osnova
go gazele Bo`jiot zakon: “Nikoga{ ne sum ve poznaval. Odete
si od mene, vie, koi vr{ite bezzakonie (koi go otfrlate i go
gazite zakonot)” (Matej 7,23).
Premnogu silni se ovie bibliski dokazi pred koi is~eznuvaat tvrdewata na site verski u~iteli deka Hristos so svojata smrt na krstot go ukinal zakonot i deka sega lu|eto se
oslobodeni od negovite obvrski. Pred silata na ovie bibliski dokazi treba da se povle~at hristijanite koi zakonot go
prika`uvaat kako te`ok jarem, kako ropstvo, a pogre{no ja
istaknuvaat neograni~enata sloboda {to mo`at da ja u`ivaat
pod evangelieto.
Zabluda na hristijanite: namesto deset, nie sega imame
samo dve zapovedi
Hristijanite ~esto velat: Nie vo Noviot zavet imame,
namesto deset, samo dve zapovedi. Hristos ka`uva: “Qubi go
svojot Gospod Bog so seto svoe srce, so seta svoja du{a i so siot
svoj razum! Toa e prva i najgolema zapoved. A vtorata e sli~na:
‘Qubi go svojot bli`en kako sebesi!’ Na tie dve zapovedi se
potpiraat celiot Zakon i Prorocite” (Matej 22,37-40) - i toa
e dovolno za nas, velat tie.
No, ako ja sledime taa logika, toga{ nie mo`eme da pomineme u{te polesno, za{to apostol Pavle ni dava ne dve, tuku
samo edna zapoved: “Za{to celiot zakon e ispolnet so edna
edinstvena zapoved: ‘Qubi go svojot bli`en kako samiot sebe’”
(Galatite 5,14). [to da pravime sega? ]e gi prifatime dvete
Hristovi zapovedi, ili pak, kako {to rekovme, za da ni bide
u{te polesno, }e ja prifatime samo onaa edna edinstvena
zapoved na apostol Pavle i bez problem }e se provle~eme niz
iglenite u{i na nebesniot sud?
Dragi moi, dvete Hristovi zapovedi, i onaa edna na apostol Pavle, ne se dadeni za da gi potisnat ili da gi zamenat
Desette zapovedi. Tie ne se vo sudir so niv. Naprotiv, nie
vidovme deka Hristos qubovta kon sebe ja povrzuva tokmu so
Desette zapovedi. Premnogu apstraktno, nejasno i maglivo e
sfa}aweto za qubovta ako nea ja izdelime od zapovedite i ako
ja posmatrame sama za sebe, izolirano od ne{tata.
198
Kako }e doka`eme deka nie navistina go qubime Boga i
bli`nite? Ako odgovarame sami na ova pra{awe, nie }e filozofirame, kako i {to filozofirame. Zatoa, pak Isus neka
ni odgovori. Koga n# povikuva: “Qubi go svojot Gospod Bog so
seto svoe srce, so seta svoja du{a i so siot svoj razum!”, Isus
n# vra}a na zapovedite: “Ako me qubite, dr`ete gi moite
zapovedi.” “Qubovta kon Boga se sostoi vo ova: da gi izvr{uvame negovite zapovedi, a negovite zapovedi ne se te{ki.” I
koga ni zapoveda: “Qubi go svojot bli`en kako sebesi!”, Toj
pak n# vra}a na svoite zapovedi: “Po ova poznavame deka gi
qubime Bo`jite deca (svoite bli`ni): koga go qubime Boga i
gi izvr{uvame negovite zapovedi” (1. Jovanovo 5,2).
I u{te eden tekst za qubovta koja se poka`uva na delo,
koga go ispolnuvame Bo`jiot, odnosno “carskiot zakon”: “Ako
go ispolnuvate carskiot zakon, spored Pismoto: ‘Qubi go svojot bli`en kako samiot sebesi!’ - dobro pravite” (Jakov 2,8). Zna~i, zakonot bara od nas da go qubime Boga i bli`nite.
Soodvetno na toa, dvete “novi” Isusovi zapovedi proizleguvaat
od Bo`jiot, odnosno od “carskiot zakon” - tie se negov sublimat. Vsu{nost, “qubovta e ispolnuvawe na zakonot” - ni ka`uva
apostol Pavle (Rimjanite 13,10).
Hristijanstvoto na hristijanite bez Bo`jiot zakon e
razgradena jurija
Ne{to mnogu ubavo i zna~ajno! Psalmistot ka`uva: “Negovata (Bo`jata) vistina e {tit i ograda (zakrila)” i “site
negovi zapovedi se vistina” (Psalm 91,4; 119,86). Spored toa,
Bo`jite zapovedi, Bo`jiot zakon, kako na{ prijatel, sega e
“na{ {tit i ograda”. Neogradena ku}a ne e bezbedna za `iveewe, za{to mo`eme da padneme i da se povredime ili da zagineme. Vo neogradena niva vleguvaat `ivotni i pravat {teta.
Vo neograden dvor vo Afrika vleguvaat hieni, lavovi i drugi
yverovi i pustat.
Hristijanstvoto na hristijaninot bez Bo`jiot zakon e
razgradena jurija niz koja satanata salamandija talka i go upropastuva negoviot `ivot.
Nie sme bezbedni i za{titeni od grevot i od satanata samo
toga{ ako na{iot dvor, ako na{eto hristijanstvo, e kompletno ogradeno so visokata ograda na desette Bo`ji zapovedi!
Toga{ “\avolot, koj obikoluva kako lav {to rika, baraj}i da
n# progolta” (1. Petrovo 5,8), ne mo`e da gi preskokne visokite yidovi na Bo`jiot zakon so koi e ograden na{iot `ivot.
Vo sprotivno, po~ituvani, nie sme negov plen.
199
Ako gazime i edna od Desette Bo`ji zapovedi, toga{ postoi dupka vo ogradata na na{eto hristijanstvo niz koja vleguva satanata i vo nas vnesuva grev, so {to go upropastuva na{iot
`ivot.
Sekoe izleguvawe od visokata ograda na Bo`jiot zakon,
sekoe urivawe i otstranuvawe na taa ograda vo celost ili na
koj bilo nejzin del, zna~i povtorno pa|awe vo `iviot pesok
na grevot od koj n# izbavil Hristos.
Da povtorime: nie sme slobodni, bezbedni, spokojni, mirni i sre}ni ako na{iot dvor, na{iot `ivot, na{eto hristijanstvo, e ogradeno so visokite ogradi na Bo`jiot zakon, ako
`iveeme vo ramkite ili vo ogradata na “zakonot na slobodata”. Hristijanstvoto na hristijaninot bez Bo`jiot zakon e
neogradena jurija obrasnata so trwe i pleveli, obrasnata so
grev.
Slovoto i duhot na Bo`jiot zakon
Koga stanuva zbor za slovoto i duhot na Bo`jiot zakon,
hristijanite go izdeluvaat ednoto od drugoto i velat deka slovoto, vre`ano na kameni plo~i, e ukinato, {to }e re~e, Bo`jiot zakon, daden na Sinaj i napi{an na dve kameni plo~i, e
ukinat. Za nas, velat tie, va`en e duhot na zakonot, a ne negovoto slovo. Nie, prodol`uvaat na{ite bra}a protestanti koi
praznuvaat nedela, “mu slu`ime na Boga ne na stariot na~in,
so toa {to }e mu se pokoruvame na slovoto na zakonot, tuku
na nov na~in, taka {to }e mu se pokoruvame na Duhot” - se
misli na Bo`jiot Duh, ili na Svetiot Duh.
Vo ovie izjavi eliminirano e ne samo slovoto na zakonot, tuku celiot zakon, a duhot na zakonot e zamenet so “Duhot”, so Svetiot Duh. Ako go imame Svetiot Duh, tvrdat tie,
toa e dovolno. Ne ni treba ni{to drugo. Toj e zamena za Desette zapovedi. Nezavisno od Bo`jata re~, Toj sekogo od nas
poedine~no }e go u~i {to da pravime i kako da `iveeme. Ne e
potreben Bo`jiot zakon!
^udno! Zar Svetiot Duh, koj e vo nas, }e n# u~i i }e n#
upatuva na drugi zapovedi, razli~ni od Hristovite? Koi se tie
drugi zapovedi? Zar Hristos go prati Svetiot Duh na ovaa
zemja da ni donese druga, razli~na nauka od negovata? Hristos
ni ka`uva: “Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano vo Pismoto!”, {to zna~i, Svetiot Duh ne e zamena za Svetoto pismo
(Jovan 7,38).
Po~ituvani, Svetiot Duh nema druga, svoja, razli~na nauka od onaa {to ni ja ostavil na{iot Spasitel vo svojata Re~.
200
Za nego Isus ka`uva “A koga }e dojde Ute{itelot... Duhot na
vistinata... Toj }e svedo~i za mene... Toj }e ve upati vo seta
vistina, za{to nema da zboruva sam od sebe, tuku }e zboruva za
ona {to go slu{a... Toj }e me proslavi mene, za{to }e zeme od
moeto i }e vi go objavi vam.” “A Ute{itelot, Svetiot Duh,
kogo Otecot }e go prati vo moe ime, }e ve nau~i na s# i }e ve
potseti na s# {to vi rekov”, a Hristos rekol: “Ako me qubite,
dr`ete gi moite zapovedi” (Jovan 15,26; 16,13.14; 14,26; 14,15).
Zna~i, Svetiot Duh e tuka da n# upati na Hristovite zapovedi? Ako i ponatamu tvrdime deka Svetiot Duh e praten
od neboto da gi zameni Desette zapovedi, i sekogo od nas da go
u~i nezavisno od Bo`jata re~, toga{ treba da se preispitame
sebesi i da vidime dali vo nas navistina se nao|a Svetiot Duh,
ili pak nekoj drug duh!
Ne e sporno deka Bo`jiot zakon ima svoja nadvore{na
strana, svoi gabariti, slovo na zakonot, i svoja vnatre{na
strana, svoja su{tina ili svoj duh. Hristos pravi ista razlika koga veli za svoite zapovedi:
“Ste ~ule kako im e ka`ano na predcite: ‘Ne ubivaj!’ Koj
}e ubie, }e odgovara pred sudot.” - Toa e nadvore{nata strana,
odnosno slovoto na {estata zapoved. No Hristos navleguva vo
vnatre{nosta, vo nejzinata su{tina, i go objasnuva nejziniot
duh: “A jas vi ka`uvam deka sekoj koj se srdi na svojot brat bez
pri~ina, }e bide vinoven pred sudot” (Matej 5,21.22). Jasno, zar
ne!
“Ste ~ule kako im e ka`ano na predcite: ‘Ne vr{i prequba!’” - Toa e nadvore{nata strana, slovoto na sedmata zapoved. A sega da ja slu{neme nejzinata vnatre{na strana, nejzinata su{tina, nejziniot duh: “A jas vi ka`uvam deka sekoj {to
}e pogledne `ena so pohota, ve}e izvr{il prequba so nea vo
svoeto srce” (Matej 5,27.28).
Kradec vnimatelno skoval precizen plan i po{ol da
izvr{i provala vo prodavnica so skapocenosti. No, koga
po~nal da gi otklu~uva vratite so kalauzi, slu{nal sirena na
policiska kola i pobegnal. - Nemu spletot na okolnostite ne
mu dozvolil da go pogazi slovoto na osmata zapoved, no go
pogazil nejziniot duh, i pred Boga }e odgovara za kra`ba.
Osnoven problem kaj hristijanite e {to tie se obiduvaat
da gi separiraat ovie dve ne{ta, da go izdelat slovoto od duhot na zakonot, nadvore{nata od vnatre{nata strana na
zapovedite, a toa ne e mo`no. Od poso~enite primeri vidovme deka prequbnikot pravi grev koga vr{i fizi~ka prequba
so tu|a `ena, kr{ej}i go slovoto na sedmata zapoved, no toj
201
pravi ist grev koga so pohota gleda tu|a `ena, so {to go kr{i
duhot na istata zapoved.
Istoto va`i i za kradecot i za sekoj drug prestapnik na
koja i da e druga od Desette zapovedi. Bo`jiot sud }e im sudi
na prestapnicite i spored slovoto i spored duhot, spored
lo{ite pobudi so koi gi prestapuvale zapovedite.
Rekovme deka hristijanite vr{at separacija na slovoto
od duhot na zakonot i, otkako }e gi “izdelat” tie dve ne{ta,
slovoto go otfrlaat, a duhot, navodno, go prifa}aat i se pridr`uvaat kon nego. - ^ista besmislica!
Zakonot vo nivnite race kako da e {kolka od koja{to ja
izdeluvaat nadvore{nata ~erupka od integralniot organizam
kako ne{to neva`no ili pomalku va`no i go frlaat, a vnatre{niot, mesestiot del, go posmatraat kako posebna, nezavisna edinka. Za niv `iva odrana ovca i ponatamu e ovca!
Po~ituvani, i Bo`jiot zakon e integralen, nedeliv organizam. Ne mo`ete da go derete ili od nego da ja izdelite
negovata nadvore{na strana, slovoto ili ~erupkata i da
ka`ete deka toa e neva`no ili pomalku va`no i istoto da
go otfrlite, a za vnatre{niot del da ka`ete deka toa e
negov duh, negova su{tina, srcevina ili esencija, i samo toa
da go prifatite.
Da povtorime: Hristijanstvoto na dene{nite hristijani
bez integralniot Bo`ji zakon e neogradena i razgradena jurija niz koja salamandija talkaat razni `ivotni.
Ulogata na Bo`jiot zakon vo na{eto spasenie
Zakonot bara pravednost - praveden `ivot, sovr{en karakter, a ~ovekot ne mo`e toa da go postigne. Toj ne mo`e da gi
ispolni negovite barawa, barawata na Bo`jiot svet zakon.
Bog ne sozdal zakon koj mo`e da ni dade pravednost, svetost
i spasenie, da ni dade `ivot ve~en. Koga toa bi bilo mo`no,
Toj bi sozdal takov zakon, i toga{ Hristos ne bi moral da umre
za na{ite grevovi za da n# spasi. Zna~i, takov zakon ne postoi. Bog ni dal drug zakon, zakon od deset zapovedi, no so druga
cel - ne kako sredstvo za spasenie, tuku so nego da ni ja otkrie
na{ata gre{na sostojba, da ni poka`e deka Toj e praveden, a
nie sme gre{ni i gre{nici. Zna~i, Bo`jiot zakon ima dve
celi. Prvo, da ni poka`e deka Bog e praveden, i vtoro, da ni
otkrie deka nie sme gre{ni i gre{nici.
Vo Noviot zavet se pojavuvaat i Bo`jiot moralen zakon
i evangelieto. Zakonot poka`uva {to e toa grev, a evangelie202
to uka`uva na lekot protiv grevot - na smrtta i voskresenieto na Isusa Hrista. Ako nema zakon, nema nitu grev, i spored
toa, od {to sme spaseni? Evangelito kako radosna vest za spasenie od grevot ima smisla samo vo ramkite na zakonot koj
ka`uva i otkriva {to e toa grev.
“Navistina, zakonot slu`i samo za to~no spoznanie na
grevot.” “Kade {to nema zakon, nema nitu prestap (grev).” “Grev
ne se pripi{uva koga nema zakon” (Rimjanite 3,20; 4,15; 5,13).
Zna~i, Bo`jiot zakon ni ka`uva {to e toa grev. “Sekoj {to
pravi grev, pravi i bezzakonie, a grevot e bezzakonie” (1. Jovanovo 3,4). - Kr{eweto na Bo`jiot zakon e grev, bezzakonie.
U{te ne{to. Bo`jiot zakon ne samo {to go obelodenuva
grevot i go iznesuva na pokaz, tuku i go osuduva. Apostol Pavle sfatil deka e gre{en i gre{nik koga Svetiot Duh go soo~il
so vistinskata cel na zakonot.
“[to }e ka`eme? Dali zakonot e grev? Vo nikoj slu~aj!
Naprotiv, ako ne be{e zakonot, jas nema{e da znam deka sum
gre{en. Ako zakonot ne ka`e{e: ‘Ne posakuvaj tu|o’, jas ne }e
znaev deka e grev da se posakuva tu|oto. Taka grevot, preku taa
zapoved, kaj mene predizvika najrazli~ni gre{ni `elbi.
Zna~i, bez zakonot grevot ne e delotvoren (mrtov e). A jas porano `iveev bez zakonot, no koga dojde zapovedta, grevot o`ive,
a jas umrev, i se poka`a deka zapovedta, {to be{e dadena za
`ivot, me vodela vo smrt. Imeno, grevot, otkako dobi mo`nost
vo zapovedta, me izmami i me ubi preku nea. Zakonot e svet i
zapovedta e sveta, pravedna i dobra. Dali toa zna~i deka mojata smrt ja predizvika ona {to e dobro (zakonot)? Nikako!
Tuku grevot, za da se poka`e kako grev, se poslu`i so dobroto
(odnosno so zakonot) i me ubi. Pa taka grevot, preku zapovedta (koja e pravedna i dobra), stana prekumerno gre{en...
Vistina, se slo`uvam so mojot vnatre{en ~ovek deka
nao|am naslada vo Bo`jiot zakon, no gledam drug zakon vo
moite organi, koj vojuva protiv zakonot na mojot um i me zarobuva pod zakonot na grevot {to e vo moite organi. Beden
~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo?” (Rimjanite 7,7-13.22-24).
Bo`jiot zakon na apostol Pavle mu otkril, mu poka`al,
mu obelodenil, deka e golem gre{nik - deka se nao|a vo o~ajna
gre{na sostojba. “Taka grevot, preku zapovedta (preku zakonot),
stana prekumerno gre{en.” I toj vo svojot o~aj se fa}a za glava
i se pra{uva: “Koj }e me spasi od ova smrtno (gre{no) telo?”
Kade da bara spas? Vo zakonot? Vo nikoj slu~aj. Zakonot
e ogledalo koe samo mu poka`a deka e valkan, ne~ist, gre{en,
203
no ogledaloto ne mo`e da go is~isti. Zakonot e toplomer, koj
mu poka`a na Pavle deka ima temperatura, deka e zabolen od
smrtonosna bolest, od grevot, no toplomerot ne mo`e da go
lekuva od bolesta. Na Pavle mu e potreben lekar da go lekuva, itno mu e potreben efikasen lek, inaku }e $ podlegne na
smrtonosnata bolest i }e zagubi spasenie. Kade e lekot, koj e
lekarot?
Pavle go gazel Bo`jiot zakon, so {to stanal gre{nik, pa
pogazenata zakonska pravda se diga protiv nego i bara da bide
zadovolena, bara smrt za gre{nikot, smrt za nego, za{to “plata za grevot e smrt”. Toa e stvarnost i zakonitost so vselenski dimenzii koja ne mo`e da se izmeni.
Bo`jiot zakon e me~ so dve ostrici koj stanuva protiv
gre{nikot koj gre{i i go goni da go ubie. Zakonot ne znae za
milost, i kaj nego nema milost, tuku samo kruta, stroga i svirepa pravda koja mora da bide zadovolena i ispolneta. Zakonot i milosta se isto taka dva nepomirlivi antipoda me|u koi
ne postoi nikakvo soodvetstvo, nikakov ekvivalent, nitu pak
nekakva komplementarnost. Nivnite nasoki ne se paraleni,
tuku se vkrstuvaat i se se~at, pri {to tie se vo ostar i permanenten sudir. Ostricata na pogazenata zakonska pravda bara
odmazda, bara kazna za grevot; taa mora da bide okrvavena so
krvta na gre{nikot koj ja pogazil.
Pavle kako gre{nik bega pred izvle~eniot me~ na pogazenata zakonska pravda koj go goni da go ubie i bara milost,
no kade da ja najde i koj da mu uka`e milost? Vo svojot o~aj
toj bega na Golgota, pla~e i se kae za svojot grev i tamu bara
spas. Hristos od krstot mu podava raka, go prifa}a negovoto
pokajanie, mu go pro{tava grevot i tovarot na negovoto gre{no
minato go prezema na sebe. Negovite grevovi gi iznesuva na krst
i, namesto Pavle, Toj umira za niv. Kako {to ve}e be{e
ka`ano, na Golgota, namesto Pavle, Hristos e gre{en,
gre{nik i “grev”; namesto Pavle, tamu Toj e proklet, prokletnik i “prokletstvo”, i Bo`jite molwi i gromovi {to molskale i tatnele na Golgota protiv grevot i prokletstvoto,
namesto Pavle, go ga|ale i go ubile Hrista kako gre{nik i
prokletnik.
Veli~estveno i neiska`livo! Bog na{ol re{enie: grevot
e kaznet, so {to pravdata e zadovolena, i gre{nikot e osloboden od smrtnata kazna {to ja zaslu`il kako gre{nik. Najdena e zamena! Barawata na pogazeniot zakon za smrt na gre{nikot se zadovoleni. Sega me~ot se vra}a vo svojata futrola.
Toj ja zavr{i svojata zada~a, se odmazdi, go ubi grevot i
204
gre{nikot vo Hristovata smrt na Golgota i sega miruva. So
toa “se ispolni zakonskata pravda vo nas” (Rimjanite 8,4) i nie
sme prijateli so zakonot. Toj ne n# osuduva pove}e, za{to kaj
nas nema grev i “jas go nosam zakonot dlaboko vo srceto” (Psalm
40,8) i vo umot, i sega znaeme deka “negovite zapovedi ne se
te{ki”, i “nao|ame naslada vo Bo`jiot zakon”.
Porano, dodeka bev gre{nik, zakonot be{e moj progonuva~, agresor i ubiec. Sega, koga Hristos me oslobodi od grevot, jas stanav prijatel so zakonot, za{to toj nema ve}e {to
da osuduva kaj mene. Sega toj, kako moj prijatel, stana moja
ograda koja me za{tituva od porane{niot natrapnik, od grevot, koj se obiduva povtorno da zavladee so mene.
“Hristos e celta i zavr{okot (krajniot dostrel) na zakonot za da se opravda sekoj {to veruva.” “Zakonot ni be{e vospituva~ da n# vodi kon Hrista za da se opravdame so vera”
(Rimjanite 10,4; Galatite 3,24).
Moralniot zakon (desette zapovedi) ni uka`uva na na{ite
grevovi so {to kaj nas budi svest deka ni e potreben Spasitel,
deka ni e potrebno pro{tavawe i pravednost, a seto toa
mo`eme da go najdeme edinstveno, i edinstveno vo Isusa Hrista. Vo taa smisla Hristos e kone~na “cel (kraen dostrel) na
zakonot”, {to toj n# vodi i n# tera kon Hrista, kon Golgota,
kade {to Hristos so svojata smrt ja platil cenata za negovata
pogazena zakonska pravda. Vo taa smisla “Zakonot ni be{e
vospituva~ da n# vodi kon Hrista za da se opravdame so vera”
Zakonot ja postignal svojata krajna cel koga go ubil Hrista na krstot kako gre{nik i prokletnik namesto nas, odnosno,
koga go kaznil grevot so toa {to ja okrvavil ostricata na svojata pogazena zakonska pravda so krvta na Hrista na Golgota.
No Hristos na krstot gi isplatil samo na{ite smetki i
gi ispolnil svirepite barawa na pogazeniot zakon, a ne go
ukinal zakonot. So svojata smrt Toj u{te pove}e go podignal
negoviot avtoritet kako temel na pravdata vrz koja po~iva
celata vselena. “Go vozveli~i i go proslavi svojot zakon”
(Isaija 42,21).
Koga ni uka`a brilijantna milost od krstot, koga n# oslobodi od smrtnata kazna {to sme ja zaslu`ile, Hristos so toa
ne n# oslobodi od obvrskata da go po~ituvame negoviot zakon,
tuku ni pora~uva: “Ete si zdrav”, jas te oslobodiv od grevot i
od smrtta, i “ne gre{i ve}e, za da ne ti bide u{te polo{o”
(Jovan 5,14). Nemoj pak da go gazi{ zakonot, za{to, ako go
gazi{, ti pak }e gre{i{ i pak }e stane{ gre{nik, i zakonot
pak }e te goni i }e te ubie kako gre{nik.
205
Zna~i, lekarot e Hristos, a lekot za na{ata smrtonosna
bolest, za grevot, e Hristovata krv: “Krvta na Hrista, koj se
prinese sebesi na Boga kako `rtva bez nedostatok, }e ja
is~isti na{ata sovest od mrtvite dela (od grevot).” “Na Hrista, koj n# otkupi od na{ite grevovi so svojata krv, slava i
vlast vo ve~ni vekovi.” “Ne ste otkupeni so ni{to raspadlivo - so srebro ili zlato - od svojot sueten `ivot {to ste go
nasledile od svoite predci, tuku so skapocenata krv na Hrista kako nevino i ~isto jagne” (Evreite 9,14; Otkrovenie 1,5;
1. Petrovo 1,18).
Zatoa, da ne barame spasenie vo zakonot, vo me~ot koj n#
goni da n# ubie, ~ija{to edinstvena zada~a e da n# dovede kaj
Hrista, koj }e ni uka`e milost i }e n# spasi od grevot. “Od
Hrista se odvoivte (se oddale~ivte) vie koi sakate da se opravdate so zakonot i otpadnavte od blagodatta” (Galatite 5,4). Bog nikoga{ ne go dal zakonot kako sredstvo za spasenie. Hristos e na{ Spasitel, a ne zakonot; negovata blagodat e izvor
na na{eto spasenie, a ne zakonot; Hristovata krv e edinstveno
sredstvo i lek za na{ata smrtonosna bolest, za grevot. Grevot
e ’r|a koja ni{to ne mo`e da ja is~isti, osven Hristovata krv
od Golgota.
Oslobodeni sme od prokletstvoto na zakonot, a ne od
zakonot
Vo Biblijata imame primer - `ena prequbnica koja zgre{ila i padnala pod prokletstvo ili pod osuda na zakonot koj
go prekr{ila i kako gre{nica zaslu`ila smrt. Hristos ja
otkupil od prokletstvoto i ja oslobodil od smrtnata kazna.
Taa sega e oslobodena (Galatite 3,13), no oslobodena od prokletstvoto ili od osudata pod koja padnala koga napravila
prequba, a ne od obvrskata da ja dr`i sedmata zapoved koja
ka`uva “Ne vr{i prequba!” Hristos $ zapoveda: Ti pro{tavam,
no “odi i ne gre{i ve}e!” Nemoj pak da pravi{ prequba, za da
ne ti bide u{te polo{o, za{to, ako pak ja gazi{ sedmata
zapoved i ako pak pravi{ prequba, ti pak }e padne{ pod prokletstvo, povtorno }e se najde{ pod udar na zakonot, odnosno
pod udar na grevot koj }e te osudi na smrt i }e te ubie.
Pravdata i milosta se sretnale, se pregrnale i se baknale na Golgota
Sinaj, kako simbol na pravdata, i Golgota, kako simbol
na milosta (milosta e komponenta na blagodatta), kako dvaj206
ca smrtni neprijateli, se izmirile, se pregrnale i se baknale
na krstot koga Hristos ka`al “Se svr{i!” Vsu{nost, Sinaj go
ubil Hrista na krst na Golgota, no Hristos na Golgota go
obessilil Sinaj koga se soglasil i dozvolil ostricata na sinajskiot prekr{en zakon da go pogodi nego i da se okrvavi so
negovata krv, so {to kompletno gi zadovolil sinajskite barawa, odnosno barawata na negovata pogazena zakonska pravda. I
tokmu vo toj mig Sinaj i Golgota, pravdata i milosta, stapile
vo sojuz i vo sprega za da go spasat ~ove{tvoto od grevot, od
ve~na propast. Sinaj i Golgota, zakonot i milosta ne se vkrstuvaat ve}e, tuku odat paralelno.
Zakonot i blagodatta
“Po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od vas
samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali nekoj”
(Efescite 2,8.9). Zboruvavme za ulogata na Bo`jiot zakon koj
n# gone{e da n# ubie poradi na{iot grev, a nie pobegnavme
na Golgota i baravme spas od Hrista. Hristos ni uka`uva
milost, koja e parametar na negovata blagodat, i bez nikavi
na{i zaslugi ni gi pro{tava grevovite. Toj na zakonot, koj n#
gone{e da n# ubie kako gre{nici, mu ka`uva: “Stop!” Tie sega
se moi deca, moi sinovi i }erki. Jas gi pla}am nivnite smetki i gi otkupuvam od ropstvoto na grevot. Umiram za nivnite
grevovi. Ti nema{ pravo da gi goni{ ve}e. Tie ne se pove}e
gre{ni nitu gre{nici. Prosten im e grevot. - Ete, toa zna~i
“po blagodat ste spaseni, preku vera”. “Preku vera” zatoa {to
spasenito {to ni go ovozmo`uva Bo`jata blagodat nie go
prifa}ame so vera. Toa zna~i spasenieto “ne e od vas samite toa e Bo`ji dar”. Ka`avme, spasenieto ne doa|a od samite nas.
Toa ni doa|a odnadvor, od Hrista, kako napolno nezaslu`en
podarok koj go prifa}ame so vera.
Me|utoa, mnozinstvoto hristijani veruvaat deka Hristos,
go ukinal zakonot koga n# spasil so blagodatta. Toj, velat tie,
za nas go ispolnil zakonot vo site negovi podrobnosti i nas
n# oslobodil od site obvrski kon nego. Gre{ka, krupna gre{ka
na hristijanite koi mislat taka! Toa e nebibliska, sentimentalna milost koja na hristijanite im dava pravo da `iveat
raspu{teno, bez nikakvi natamo{ni ograni~uvawa i obvrski
- i ponatamu da `iveat vo grev.
Da ne zaboravime! I zakonot i blagodatta imaat svoj
izvor vo Boga, a Bog ne e vo sprotivnost samiot so sebe. Vo
planot na spasenieto nitu e dominanten zakonot nad blagodat207
ta, nitu pak e pova`na blagodatta od zakonot. Za nivnata poedine~na uloga ve}e dosta zboruvavme. Ovojpat pak }e povtorime
deka zakonot i blagodatta, kako dva luti neprijateli so napolno razli~ni barawa, gi ras~istile svoite smetki na krstot kade {to Sinaj i Golgota si podale raka eden na drug, se
izmirile, se pregrnale i stapile vo zaedni~ka sprega, vo sojuz i harmonija, za da mu pomognat na gre{nikot da se spasi,
izvr{uvaj}i ja sekoj poedine~no svojata zada~a i uloga {to im
ja namenil Bog, bez nikakva tendencija da se potisnuvaat, a
u{te pomalku me|usebno da se ukinuvaat ili pak da se me{aat
vo resorite eden na drug. Sinaj (zakonot) ima zada~a gre{nikot da go dovede na Golgota, a Golgota da go prifati i da
mu uka`e milost.
Pod zakonot ili pod blagodatta?
^ovek ubiec izdr`al kazna zatvor za ubistvo. Koga go
pu{tile na sloboda, vlastite mu obrnale vnimanie: Sega se
pu{ta{ na sloboda. Vnimavaj, nemoj pak da ubiva{, za{to, ako
pak ubie{ nekogo, ti pak }e dojde{ ovde, zad ovie re{etki,
osuden od zakonot kako ubiec.
Besmisleno e toj da ka`e: Jas ja izdr`av kaznata {to sum
ja zaslu`il. Sega sum sloboden i mo`am da pravam {to sakam!
Zakonot za ubistvo e ukinat i jas sega slobodno mo`am pak da
ubivam!
Tokmu taka postapuvaat hristijanite koi tvrdat deka
Hristos, otkako ja platil kaznata za na{ite grevovi, umiraj}i na krst, go ukinal zakonot i nas n# oslobodil od obvrskata
da go dr`ime. - ^ista besmislica i golema satanska izmama i
stapica!
“A grevot ne }e ima ve}e vlast nad vas, za{to ne ste pod
zakonot, tuku pod blagodatta. I {to sega? Da gre{ime li, zatoa
{to ne sme pod zakonot, tuku pod blagodatta? Nikako! Ne znaete li deka ako nekomu mu se predadete kako robovi i mu se
pokoruvate, robovi ste mu na onoj komu mu se pokoruvate; ili
na grevot - za smrt, ili na poslu{nosta - za pravednost? No
mu blagodaram na Boga, za{to vie, iako mu bevte robovi na
grevot, od s# srce go prifativte u~eweto na koe mu se predadovte, i otkako bevte oslobodeni od grevot, $ stanavte robovi na pravednosta” (Rimjanite 6,14-18).
Zborot “pod” zna~i deka vladee nekoj ili ne{to nad nas,
deka sme pod ne~ij gnet ili pod nekakva diktatura. “Pod zakonot” zna~i pod “damoklov me~”, pod tovarot na kamenite
plo~i so Desette zapovedi koi ni le`at na grb i postojano ni
208
te`at, n# pritiskaat, n# ma~at i neprekratno sme izlo`eni
na otrovnoto osilo na grevot koe ja bode na{ata sovest i ja
true na{ata du{a.
Na ~ovek koj `ivee “pod zakonot”, zakonot mu veli: “Pravi
go ova!” “Ne pravi go toa!” “Zo{to go stori toa?” “Nemoj, toa
e zabraneto!” “Ne smee{ tamu!” “Ne smee{ taka!” i sli~no. No
zakonot ne mo`e da ni pomogne da gi zadovolime negovite
barawa, a ~ovekot ne e vo mo`nost da gi ispolnuva negovite
strogi naredbi i da gi po~ituva negovite zabrani i - potkleknuva, pa|a, go kr{i i svesen e deka so toa navlekuva na sebe
prokletstvo. Toga{ na scenata stapuva ~uvstvoto na vina kako
nemilosrden diktator i go osuduva za storeniot grev, i toj
postojano `ivee pod osuda, vo ropstvo na stravot od smrtta
(Evreite 2,15). Zna~i, najednostavno ka`ano, nie sme “pod zakonot” koga `iveeme vo grev, koga gre{ime; ~ovek-gre{nik
`ivee “pod zakonot” i toj e vo o~ajna sostojba: “Beden ~ovek
sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo?” (Rimjanite 7,24),
`alno redi apostol Pavle.
Bo`jiot zakon e te`ok tovar za eden telesen, svetovno
orientiran ~ovek, za ~ovek koj saka da gre{i: “Za{to mudruvaweto na teloto e neprijatelstvo protiv Boga, bidej}i ne mu
se pokoruva na Bo`jiot zakon nitu pak mo`e” (Rim. 8,7), a za
eden veren i predan Hristov sledbenik “zapovedite ne se
te{ki”.
Dragi moi, grevot e `iv pesok vo koj tone gre{nikot, i
ako nekoj ne mu podade raka da go izvle~e od nego, toj navistina }e potone i }e is~ezne vo negovata bezdna.
No, na gre{nikot, koj `ivee “pod zakonot”, koj tone vo
`iviot pesok na grevot, Hristos mu podava raka, go vadi od
nego i negovite noze gi postavuva na cvrsta i stabilna po~va,
go rastovaruva od toa te{ko breme {to go nosi i go osloboduva od te{kiot jarem vo koj bil vpregnat do toga{, i gre{nikot ne e ve}e rob na grevot i stravot, tuku e sloboden ~ovek
blagodarenie na Hristovata milost. Nema ve}e grev nitu
gre{no minato, bidej}i seto toa e prosteno, is~isteno i otstraneto so Hristovata krv. Nema ve}e nikakvo osilo nitu
osilka da go bocka.
Zakonot, koj go osuduva{e grevot vo nego, e simnat od
negoviot grb i so pomo{ na Svetiot Duh e premesten vo negovoto srce vo koe se “vselil Hristos” (Efescite 3,17) i toj,
kako preroden hristijanin, kako napolno “novo sozdanie”, sloboden od site stegi na minatiot gre{en `ivot, ne e ve}e “pod
zakonot”, tuku “so zakonot” i `ivee “pod blagodatta” Hristo209
va i e prijatel so zakonot. Vo negovoto srce “vladee mir Bo`ji
{to nadminuva sekoj razum”, i “se raduva so neiska`liva i
proslavena radost” (Filipjanite 4,7; 1. Petrovo 1,8) {to vo
Hrista na{ol takov prekrasen spasitel koj go izbavil od ambisot vo koj go strupolil grevot, i {to go vodi ~ekor po ~ekor
kon svoeto carstvo.
Hristijanite, za `al, i ovde stavaat svoj prst i velat deka
nie denes ne `iveeme “pod zakonot” tuku “pod blagodatta” zatoa
{to Hristos go ukinal zakonot i nas n# oslobodil od site
obvrski kon nego. Spored toa, tvrdat tie, nie denes `iveeme
vo apsolutnata i neprikosnovena sloboda na evangelieto
koe{to n# oslobodilo od stegite, od ograni~uvawata i od ropstvoto na Bo`jiot zakon. Go imame Hrista kako spasitel, i
Bo`jiot zakon ne e ve}e potreben.
Velime za `al, i navistina `alime, i za `alewe se hristijanite {to go pravat toa zlostorstvo sprema Bo`jiot zakon,
nastojuvaj}i so site sili na nekoj na~in da go eliminiraat,
obiduvaj}i se pri toa, kako {to rekovme porano, da go preskoknat Sinaj so stap.
Navistina, Hristos ne{to izbri{al, ukinal i otstranil,
no ne zakonot, tuku go izbri{al i go otstranil grevot od nas
i go ukinal ropstvoto na grevot.
Koga sme bile “pod zakonot”, problemot so koj sme se soo~uvale ne bil zakonot, tuku samite nie. Gre{kata bila kaj
nas, za{to nie po priroda sme telesni, prodadeni na grevot
kako robovi. Bo`jiot svet zakon i na{ata gre{na priroda se
nsvrzlivi. No koga Hristos go otstranil grevot od nas, prestanala i pri~inata za neprijatelstvoto me|u nas i zakonot. Kaj
nas nema ve}e grev, i zakonot nema ve}e {to da osuduva. “Milosta i vistinata se sretnale, pravdata i mirot se baknale”
(Psalm 85,10). I, kako novorodeni Bo`ji deca, bez grev, nie
se rakuvame i se pregrnuvame so zakonot kako najdobri prijateli. Zna~i, od smrten neprijatel, zakonot stanal na{ prijatel {to go nosime vo srceto. Porano, dodeka bevme gre{ni,
Bo`jite zapovedi za nas bea nepodnoslivo breme {to go
nosevme na grb, a sega, vo na{eto srce, tie “ne se te{ki” - lesni
se. Da ~ueme {to ni ka`uva apostol Pavle:
“A sega, otkako umrevme za grevot, koj n# dr`e{e vo ropstvo, se oslobodivme od zakonot (od osudata na zakonot), za da
slu`ime na nov, duhoven na~in, a ne kako porano, vo staroto
slovo” (Rimjanite 7,6).
Izrazite vo 2. Korin}anite 3,6-11 i vo Rimjanite 7,6: “slovoto ubiva”, “slu`ba na zakonot koj ubiva, vre`ana vo kamewa
210
so bukvi”, “grevot, koj n# dr`e{e vo ropstvo”, “se oslobodivme od zakonot” i “staroto slovo” - o~igledno se odnesuvaat
na vremeto koga sme `iveele “pod zakonot”, koga kamenite
plo~i so Desette zapovedi sme gi nosele na grb kako nepodnosliv tovar, na vremeto koga zakonot n# gonel da n# ubie
zaradi na{iot grev, da n# ubie dodeka sme bile gre{ni i
gre{nici. Toa e onoj period koga apostol Pavle `ivee{e “pod
zakonot” i koga `alno rede{e: “Beden ~ovek sum jas! Koj }e
me spasi od ova smrtno telo.”
A izrazite: “slugi na noviot zavet; ne na slovoto, tuku na
Duhot”, “Duhot o`ivuva”, “otkako umrevme za grevot”, “se oslobodivme od zakonot”, “da slu`ime na nov, duhoven na~in” - se
odnesuvaat na vremeto koga Hristos go otstranil grevot od nas
i koga sme po~nale da u`ivame nov status - da `iveeme “pod
blagodatta”, so zakonot ne na kamenite plo~i, tuku vo srceto.
Mnogu ubav primer za preminot od periodot koga sme
`iveele “pod zakonot”, vo periodot koga sme po~nale da `iveeme “pod blagodatta”, e `ivotot na apostol Pavle:
“Preku zakonot umrev za zakonot, za da `iveam za Boga.
So Hrista se raspnav, i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee vo mene, a `ivotot {to sega go `iveam vo teloto, go `iveam preku vera vo Bo`jiot Sin, koj me milee i se predade
sebesi za mene” (Galatite 2,19.20).
“Umrev za zakonot”, ili mrtov za zakonot, zna~i mrtov
za grevot: “Taka i vie, smetajte se sebesi mrtvi za grevot, no
`ivi za Boga vo Hrista Isusa. Zatoa ne dozvoluvajte grevot
da caruva vo va{eto smrtno telo” (Rimjanite 6,11.12).
“Mrtov za grevot”, a soodvetno na toa i “mrtov za zakonot”, e ~ovek koj `ivee “pod blagodatta”, so Bo`jiot zakon i
so Hrista vo srceto. Vrz nego grevot, koj se obiduva so site
sili povtorno da go stavi vo sinxirite na svoeto ropstvo, nema
ve}e nikakvo vlijanie. Toj ne mo`e povtorno da zavladee nitu
da vladee so nego kako porano, dodeka `iveel “pod zakonot”.
Po~ituvani, Hristos n# oslobodil od ropstvoto na grevot
i taa sloboda treba da ja cenime i da se trudime so site sili da
ne ja zagubime. Apostol Pavle n# povikuva: “Stojte vo slobodata {to vi ja obezbedi Hristos i ne dozvoluvajte povtorno da ve
vpregnat vo jaremot na ropstvoto” (Galatite 5,1), vo jaremot na
grevot, i prodol`uva: “I {to sega? Da gre{ime li, zatoa {to
ne sme pod zakonot, tuku pod blagodatta? Nikako!”
Otkako Hristos n# oslobodi od grevot, istiot zakon, Bo`jiot zakon, koj porano be{e te`ok jarem i nepodnoslivo breme
za nas, stana “zakon na slobodata” (Jakov 1,25; 2,12) - sloboda
211
od grevot, a ne sloboda vo grevot, ne sloboda pak da gre{ime.
“Ete, veli Isus, sega si zdrav”, sega si sloboden, “odi i ne
gre{i ve}e”.
Po~ituvani, toa zna~i da se `ivee “pod blagodatta”, a ne
“pod zakonot”. Pod zakonot `ivee ~ovek {to gre{i, gre{nik,
a pod blagodatta `ivee onoj {to mu dozvolil na Hrista da go
oslobodi od grevot i da go prerodi so Svetiot Duh, onoj vo
~ie{to srce e Hristos i koj ne gre{i.
212
SPASENIETO E PLOD NA NA[ATA
VERA, A NE NA NA[ITE DELA
Sfa}aweto na nekoi gr~ki filozofi na stariot vek deka
du{ata mo`e da `ivee i nadvor od teloto vlijaelo vrz u~eweto na oddelni teolozi vo hristijanskata era, pa tradicionalnata Crkva razvila praksa vrzana za gri`a na du{ata
koja{to go napu{ta ~ovekot vo migot na smrtta i zaminuva vo
t.n. purgatorij ili ~istili{te: se palat sve}i koi treba da
go osvetlat patot kon “drugiot svet”, se ~itaat razni molitvi, se dr`at opela, se jade i pie “za du{a” na mrtvite, se odi
na poklonenie, se kupuvaat oprosnici i se davaat podaroci na
crkvata; seto toa treba da ja podobri op{tata polo`ba na
du{ata vo posmrtniot period ili da $ go skrati prestojot vo
~istili{teto kade {to strada za storenite grevovi. A
Katoli~kata crkva tvrdi deka taa ima tolku golem duhoven
“kapital” koj go “zarabotile” desetici iljadi svetci i ma~enici so svoite odvi{ni dobri dela, {to so nego bi mo`ele da
se otkupat grevovite na cel svet napraveni vo site vremiwa.1
Biskupot Fulton J. Sheen ulogata na svetcite ja formulira
vaka: “So pomo{ na svetcite Crkvata se zdobila so ogromen
duhoven kapital {to go steknala vo tekot na vekovite preku
nivnite pokori, progonstva i ma~eni{tva; mnogu nejzini deca
se molele, stradale i zaslu`ile mnogu pove}e otkolku {to im
e potrebno za nivno li~no spasenie. Crkvata gi zela ovie nivni odvi{ni obilni zaslugi i gi stavila vo svojata duhovna
riznica od koja na gre{nikot koj se kae mu dava pro{ka.”2
Po~ituvani, pred Boga ne postoi nikakva crkovna duhovna riznica so nekakov vi{ok i odvi{ok na nekoi i ne~ii
zaslugi, nikakov duhoven “kapital” koj go “zarabotile” desetici iljadi svetci ili milioni ma~enici so nivnite odvi{ni dobri dela, ili so nekakvi nivni zaslugi so koi Bog ni gi
pokriva, odnosno ni gi pro{tava i ni gi bri{e na{ite grevovi. Nikakvi dobri ~ove~ki dela i zaslugi, na{i ili tu|i,
ne mo`at da ni obezbedat spasenie. Bog ne priznava i ne
prifa}a nikakvi crkovni {pekulacii vo vrska so na{eto
213
spasenie.... Bogohulstvo e tvrdeweto na crkvata deka taa “na
gre{nikot koj se kae mu dava pro{ka.” Nie vidovme deka spasenieto i ve~niot `ivot se milosen dar od Boga koj sekomu mu
stoi pri raka. Od nas Bog o~ekuva da go prifatime, i n# moli
da go prifatime toj dar - so vera. Kako {to naglasivme ve}e,
spasenieto ne mo`eme da go zaslu`ime i da go zarabotime so
nikakvi na{i napori, so nikakov na{ trud, so nitu edno na{e
delo, golemo ili malo, s# edno!
Popusto `ena na goli kolenici obikoluva okolu crkvata, ili na ist na~in pominuva dolg pat niz crkovnoto dvori{te
do oltarot vo crkvata za da gi okae svoite grevovi i da zaslu`i
spasenie, za{to spasenieto ne se zaslu`uva nitu se kupuva - toa
se dobiva kako besplaten milosen dar od Boga;
naprazno poklonicite pravat pokora iska~uvaj}i se na kolena po skalite na svetili{teto vo Fatima (Portugalija) za da
mu se pribli`at na Boga i da dobijat pro{ka; naprazno o`alostena majka, so dete invalid na grbot, na kolenici pominuva pateka dolga re~isi eden kilometar vo dvorot na spomenatoto svetili{te za na kraj, na ist na~in da gi sovlada i negovite skali i da se pribli`i do oltarot za da go smilosa Boga
da $ ja ubla`i bolkata {to ja nosi vo du{ata za svoeto nemo}no dete3, a Bog ne bara od nea takvo delo i takva `rtva {to
poni`uva - na{iot Bog e razli~en od anti~kite bogovi koi
barale takvi `rtvi i pokori od lu|eto za da gi smilosaat i
da go stivnat nivniot gnev; naprazno ~ovek na kolenici se
iska~uva po pilatovite skali vo crkvata Sveti Petar vo Rim
za da zaraboti pro{ka za svoite grevovi i spasenie; golemo
bezumie e koga majki svoi novorodeni deca frlaat vo ~elusti
na aligatori ili vo za~adeni, `e{ki vulkanski ponori, so nade` deka na toj na~in }e postignat pomiruvawe so Boga; samoizmama za eden bogat ~ovek e koga gradi manastir ili crkva i
pravi drugi golemi dobri dela za da se zdobie so zaslugi i so
ugled pred narodot i da si obezbedi popovolni pozicii i
podobar i popovolen pristap i tretman pred Boga za spasenie
i po~esno mesto vo negovoto carstvo, za{to pred Boga nema
privilegija - site imaat ednakvo pravo na spasenie koe ne se
kupuva nitu se zaslu`uva.
Zaludno iljadnici lu|e se povlekuvaat od svetot i od
voobi~aeniot `ivot na osameni mesta, vo pe{teri, vo samici
i manastiri, kako isposnici, kalu|eri i monasi, kalu|erki i
monahiwi, prifa}aat mona{tvo, kalu|erstvo i askeza, se
izlo`uvaat na dolgi iscrpuva~ki posti, molitvi i poklonenija
za da se oslobodat od osiloto na ~uvstvoto na vina {to gi bode
214
i gi voznemiruva i da bidat poblizu do Boga - bidej}i tie ne{ta
ja otfrlaat Bo`jata blagodat koja ne bara takvi `rtvi i bolni
aktivnosti od nas, tuku samo najednostavno pokajanie i ostavawe na grevot.
Bez potreba drugi se kaznuvaat sami sebe, se kam{ikuvaat,
se bodat so ostri predmeti, koleni~at na zrna pesok ili vo
obuvkite stavaat p~enka, odat bosi po `ar, le`at na posteli
so ostri {ilci ili polzat preku staklen kr{, se raspnuvaat
na krst i na drugi na~ini se izlo`uvaat na najrazli~ni
izma~uvawa i pokori za da dadat li~en pridones pri osloboduvaweto od tovarot na grevot {to ja pritiska nivnata du{a. Na
toj na~in tie se obiduvaat so svoi dela i so svoi zaslugi da si
obezbedat pro{ka za svoite grevovi i spasenie, {to e napolno pogre{no, izli{no i nesvrzlivo so Hristovata `rtva i so
spasenieto {to go dobivame kako napolno milosen dar od Boga.
Bog ne saka da gi kaznuva lu|eto i da gi izlo`uva na takvi poni`uva~ki aktivnosti za da im gi prosti grevovite i da
gi spasi.
Naveduvame grupa bibliski stihovi od koi se gleda deka
spasenieto e isklu~ivo milosen dar od Boga.
“Bidej}i sme opravdani preku vera, imame mir so Boga, preku
na{iot Gospod Isus Hristos” (Rimjanite 5,1).
“Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od
vas samite - toa e Bo`ji dar. Ne e od delata, za da ne se fali
nekoj” (Efescite 2,8.9). - Spasenieto e “Bo`ji dar” koj se dobiva “preku vera”. I navistina, ako spasenieto e dar od Boga, toa
ne treba i ne mo`e nitu da se kupuva nitu da se zaslu`i, bidej}i
istoto e apsoluten dar, dar vo vistinska smisla na zborot.
“^ovekot ne se opravduva (ne se spasuva) preku delata na
zakonot, tuku samo preku vera vo Hrista Isusa” (Galatite 2,16).
“Spored koj zakon” se dobiva spasenieto, pra{uva apostol
Pavle? “Dali spored zakonot na delata? Ne, tuku spored zakonot na verata. Zatoa, nie veruvame deka ~ovekot e opravdan
(spasen) preku verata, bez delata na zakonot” (Rim. 3,27.28).
“Onoj koj veruva vo Onoj koj go opravduva bezbo`nikot,
negovata vera mu se zasmetuva vo pravednost” (Rimjanite 5,4).
“N# spasi (Hristos) ne zaradi na{ite pravedni dela {to
sme gi napravile nie, tuku po svojata milost” (Tit 3,5).
Porakata na site ovie stihovi e kristalno jasna. Kolku
i da se trudime da se opravdame pred Boga za na{ite grevovi
i da se oslobodime od niv so na{i zaslugi - da zaslu`ime
pro{tavawe i spasenie sami so na{ite dobri dela, toa ne e
mo`no. Nie vo Bo`jeto carstvo vleguvame so tu|i zaslugi, no
215
ne so tu|i ~ove~ki, tuku isklu~ivo so Hristovite zaslugi. Carstvoto Bo`je go zaslu`il Hristos, a ne nie. Toa nam ni se dava
isklu~ivo kako besplaten “milosen dar od Boga” bez nikakov
nadomest.
Kolku i da ima dobri dela, golemi i mali, s# edno, gre{nikot pred Boga e gre{nik osuden na smrt i kako gre{nik
nema pravo da go pre~ekori pragot na negovoto carstvo i da
dobie `ivot ve~en. Toj mo`e da poka`uva pred Boga i da se
fali so mnogu golemi, dobri i slavni dela {to gi napravil
vo `ivotot i koi mo`ebi zaslu`uvaat pofalba i voshit, no
Bog mu veli “Ne!” Tvoite dobri dela nastrana! Ako saka{ da
vleze{ vo carstvoto moe, pokaj se i ostavi go grevot. Darot
na spasenieto {to ti go nudam jas prifati go so vera, kako
podarok, i ne obiduvaj se da go zaslu`i{ i da go plati{ so
tvoite dobri dela. Drug izlez nema. Pokajanieto i ostavaweto
na grevot ne mo`e{ da gi zameni{ i da gi nadomesti{ so
ni{to, apsolutno so ni{to!
U{te edna{: site dobri dela {to sme gi napravile pred
da se pokaeme i da go ostavime grevot, i pred da go prifatime
Hrista kako spasitel, nemaat nikakva zasluga {to bi ni obezbedila povlastena pozicija pred Boga i ne mo`at da dadat nikakov pridones za na{eto spasenie.
Bo`jata blagodat vizavi na{ite dobri dela
Gospod za carot David ka`uva: “Go najdov Davida, sinot
Eseev, ~ovek spored moeto srce, koj }e ja ispolni seta moja volja” (Dela 13,22). No toj Bo`ji ~ovek, David, go izneveril Boga,
napravil mo{ne te`ok grev. Za {to se raboti? ]e spomeneme
samo nekolku podrobnosti koi }e pomognat podobro da se osvetli odvratnosta na Davidoviot grev i dlabinata na Bo`jata
blagodat.
Iako imal {est svoi zakoniti `eni i golem broj konkubini so koi izrodil mnogu deca, David, so bezo~nost na ~ovek
koj od ni{to ne se pla{i, zavel tu|a `ena, oma`ena za eden od
negovite predani vojskovoditeli. Taa nesre}na `ena, koja so
nego ostanala bremena, ja strupolil vo golema nevolja. Vitsaveja morala da prifati s# {to carot baral od nea. David go
upatil nejziniot ma` da vojuva na mesto na koe bil siguren deka
}e zagine, a potoa i negovata sopruga ja odvel vo svojot harem.
Verojatno u{te od vremeto koga Adam i Eva `iveele vo
rajot, kade {to site blagoslovi im bile na raspolagawe, nemalo tolku te`ok prekr{ok na principite na pravdata.
216
Koga David sfatil {to storil, padnal vo o~aj. Strelite
na stra{niot grev {to go storil go se~ele negovoto srce i
molwite na bezzakonieto vo koe zaglibil ja raskinuvale negovata sovest. Toj gnasen grev ekstremno grdo ja izvalkal negovata du{a, go frlil vo prav negovoto carsko i ~ove~ko dostoinstvo i napolno go obezvredil nego i negovata li~nost, isfrlaj}i
go na |ubri{te negovoto sjajno minato i zatemnuvaj}i ja negovata idnina. Se poni`il i sebesi i svoeto semejstvo, vo koe
nastanale dve ubistva i koe se raspadnalo, a so toa go razni{al
i svoeto carstvo. Grevot {to go napravil bil tolku golem, {to
se pretvoril vo monstrum, zakanuvaj}i se da go goltne. Vo takva
bedna i beznade`na sostojba, dlaboko svesen za te`inata na zlostorstvoto, krajno ponizno i so skr{eno srce i duh, proniknat
so golema i dlaboka `alost, David izleguva pred Boga vo dlaboko pokajanie - pokajanie dlaboko kolku i negoviot grev:
“Smiluvaj mi se Bo`e, spored tvoeto milosrdie, spored
golemite pomiluvawa izbri{i go moeto bezzakonie! Izmij me
celiot od mojata vina, o~isti me od mojot grev. Za{to go priznavam svoeto bezzakonie, mojot grev e postojano pred mene. Pred
tvoi o~i zgre{iv i pred tebe napraviv zlo ” (Psalm 51).
David doa|a pred Boga i {to nosi? Ni{to! Toj nema {to
da poka`e, osven svojot sramen izve{taj za la`ewe, za prequba
i ubistvo. Nema i ne mo`e da mu ponudi na Boga ni{to vo zamena za pro{tavawe na grevot; nema ni{to so {to bi se otkupil
pred Boga od svojot grev. [to bi mu dal toj na Boga Bog da ja
simne od nego vinata koja kako olovo mu nate`nala i mu gi
pritiskala du{ata i sovesta?
Mo`ebi Boga }e go smilosa so nekoe dobro delo? No so
koe i so kakvo dobro delo? S# {to mo`el da prika`e pred Boga
- bilo negovoto grdo delo - negoviot grev: laga, prequba i ubistvo. David go pogazil Bo`jiot zakon, pogazil ~etiri Bo`ji
zapovedi: posakal tu|o, la`el, napravil prequba i ubil ~ovek,
zna~i, napravil te`ok grev, te{ko bezzakonie, a “grevot e bezzakonie” (gazewe na Bo`jite zapovedi). Spored toa, toj zaslu`il
sigurna smrt, za{to “plata za grevot e smrt” (1. Jovanovo 3,4:
Rimjanite 6,23).
Zna~i, vo pogazeniot Bo`ji zakon David za sebe videl ne
spasenie, tuku osuda i smrt. Zatoa toj sapasenie bara, ne vo zakonot, tuku po druga osnova, i vsu{nost Bog nego go spasil ne
po zakonot, tuku po taa druga i edinstveno mo`na osnova: vo
ramkite na svojata blagodat so svojata milost, po koja toj peka:
“Smiluvaj mi se, Bo`e!”
“Za{to ona {to ne mo`e{e da go stori zakonot... Go
izvr{i Bog, ispra}aj}i go svojot Sin” (Rimjanite 8,3). “Za{to
217
zakonot be{e daden preku Mojseja, a preku Isusa Hrista dojdoa
blagodatta i vistinata” (Jovan 1,17).
Toj Davidov grev, nesfatliv spored svojata zlo}udnost,
Bo`jata blagodat ja pravi te{ko sfatliva. Ako trebalo da mu
se prosti, toa ne mo`elo da se stori poradi nekakvi zaslugi
ili dobri dela, tuku edinstveno preku blagodatta. “Za{to po
blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od vas samite, toa e
Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali nekoj” (Efesc. 2,8.9).
No, da nema zabuna! Vsu{nost David imal i zaslugi i dela
so koi izlegol pred Boga, no toa bile mo{ne grdi zaslugi i mnogu
gre{ni dela (laga, prequba, ubistvo), i toj vo svojata pokajni~ka
molitva tokmu toa mu go ponudil i mu go dal na Boga vo zamena za
pro{ka na svoite grevovi i za svoeto spasenie. A Bog tokmu toa
go prifatil - gi prifatil negovite grdi zaslugi i negovite
gre{ni dela; go prifatil negovoto iskreno i dlaboko pokajanie i mu odgovoril so pro{tavawe i so spasenie.
Slu~ajot na Davida e identi~en so slu~ajot na razbojnikot
na krstot. Primerot na razbojnikot na krstot nepobitno
doka`uva deka spasenieto na nikakov na~in ne mo`e da se zaraboti nitu da se dobie so nekakvi na{i zaslugi ili dobri dela,
za{to liceto za koe se zboruva ne `iveelo dovolno dolgo za da
mo`e samo da stori ne{to za svoeto spasenie. Racete i nozete
na toj ~ovek bile prikovani na krst na koj nabrgu i umrel, pa
nemal mo`nost da napravi nikakvo dobro delo, duri i da imal
takva namera.
Zboruvame za eden od dvajcata razbojnici raspnati pokraj
Hrista na Golgota, za eden od niv koj svojot grev go priznal vo
posleden ~as, {to bi se reklo - “na pretsmrtna postela”. Toa
doka`uva deka Bo`jata blagodat dostignuva i do pretsmrtniot
odar, do ~ovekovite posledni misli i znaci na svesno postoewe i `iveewe.
“A eden od razbojnicite koj vise{e tamu go hule{e: ‘Zar
ne si ti Hristos? Spasi se sebesi i nas!’ A drugiot odgovori i
go prekori: ‘Zar nema{ strav od Boga, koga i ti si isto taka
osuden. Nie sme pravedno osudeni, za{to go primame zaslu`enoto za toa {to sme go storile. No ovoj ne storil nikakvo zlo.’
I re~e: ‘Isuse, seti se na mene koga }e dojde{ vo tvoeto carstvo!’ A Toj mu re~e: ‘Vistina ti ka`uvam denes, }e bide{ so
mene vo rajot!’”
Razbojnicite na krst ne bile samo obi~ni gre{nici, kako
mnozinstvoto od nas, tuku kriminalci i aramii, koi verojatno
pravele golemi zlodela koga trebalo da bidat raspnati. Ako
imame na um deka zlostornikot nemal dobri dela i deka posto218
jat podatoci samo za negovite zlodela, toj mo`el da bide spasen samo na eden edinstven na~in, na na~in koj va`i za site nas
- samo so blagodatta! Nema posilen dokaz od ovoj deka spasenieto ne mo`e da se postigne nitu da se dobie so dela!
Razbojnikot nemal nikakvi dela. Vsu{nost, toj, kako i
David, imal dela, no gre{ni dela, i s# {to mo`el da stori bilo da gi priznae svoite grevovi, {to e dokaz za vistinsko
pokajanie, i so vera da go prifati vetuvaweto {to mu go dal
Hristos: “]e bide{ so mene vo rajot!” Toa e s# {to go storil; a
da stori ne{to drugo, ne bilo ni vreme nitu pak bilo potrebno.
Taka e i so nas. Na kraj }e bideme spaseni na ist na~in
kako i razbojnikot - so blagodatta kako nezaslu`ena naklonost
i milost.
Dali bi mo`elo da bide poinaku? Zlostornikot da bide
spasen i da vleze vo Bo`jeto carstvo spored Bo`jata blagodat,
a site drugi da go izdejstvuvaat, ili da go zarabotat svoeto vleguvawe? Ne mo`e da se poveruva vo toa. Hristovite zborovi
{to mu gi upatil na razbojnikot na krstot mo`at da mu bidat
upateni na sekoj drug koj so vera }e mu se predade na Isusa: “]e
bide{ so mene vo rajot!” Ova vetuvawe Isus mu go dal na ~ovek
za kogo znael deka nema da mu go svrti grbot vo ona malku vreme
{to mu preostanalo.
O~igledno, negovoto spasenie bilo nezaslu`eno; s# {to
imal da iznese pred Gospoda bila negovata `ivotna storija izvalkana so grev, kako i nie {to nemame ni{to drugo da izneseme
pred nego, osven na{iot, pomalku ili pove}e, izvalkan `ivotopis.
Za mnogu lu|e ova izgleda premnogu dobro za da bide vistinito - deka mo`eme da se spasime so ne{to nadvor od nas,
namesto so ne{to {to se nao|a vo samite nas, da se spasime so
pomo{ na Hristovite, a ne so nekakvi na{i zaslugi; so pomo{
na Hristovite, a ne so na{ite dela; so pomo{ na ne{to {to e
kompletno tu|o, a ne na{e - so pomo{ na Bo`jata blagodat! Vo
vrska so na{eto spasenie na{e e samo priznavaweto, pokajanieto i ostavaweto na grevot - s# drugo e Bo`je.
Ve}e e ka`ano deka iskrenoto i dlaboko pokajanie na sekoj
gre{nik e najubava i najprijatna muzika vo Bo`jite u{i koja
Bog najmnogu i so zadovolstvo saka da ja ~uje i da ja slu{a, i
najmnogu u`iva na takvo pokajanie da odgovori so pro{tavawe.
Toa e su{tina na bogatstvoto na Bo`jata blagodat, koja pred
krstot ne im bila otkriena i poznata nitu na angelite nitu na
drugite bezgre{ni sozdanija vo vselenata.
219
Spasenieto na nikoj na~in ne mo`e da se zaraboti kako
plata
Ako na koj bilo na~in nie bi mo`ele spasenieto da go
zarabotime so na{ite zaslugi i so na{ite dobri dela kako plata,
vo izvesna smisla toa bi zna~elo deka Bog e dol`nen da n# spasi. Toa zna~i deka Bog ne{to ni dol`i i negova obvrska e da ni
go isplati toj svoj dolg {to go ima sprema nas, da ni dodeli
spasenie kako kompenzacija za dolgot {to ni go dol`i, a toa
ne e bibliska, tuku katoli~ka nauka.
Ka`avme deka Katoli~kata crkva tvrdi oti taa ima tolku golem duhoven “kapital” koj go “zarabotile” desetici iljadi svetci i ma~enici so svoite odvi{ni dobri dela, {to so
nego bi mo`ele da se otkupat grevovite na cel svet napraveni
vo site vremiwa.
Teologijata na Katoli~kata crkva u~i deka gre{nikot se
spasuva od grevot so dobri dela i so milostina. Naveduvame
primer od katoli~kata apokrifna kniga Tobija: “Milostinata osloboduva od smrtta; taa ~isti od sekoj grev” (Tobija 12,9).
- Toa e su{tina i temel na katoli~kata teologija za spasenie
so dobri dela i so milostina koja nema mesto vo isklu~itelno
jasnata bibliska teologija koja ka`uva deka spasenieto e apsoluten dar na Bo`jata blagodat i na ni{to drugo: “Za{to po
blagodatta ste spaseni, preku vera, i toa ne e od vas samite toa e Bo`ji dar!” (Efescite 2,8).
Da go stavime spomenatiot tekst “milostinata osloboduva
od smrtta” na vagata na Biblijata! David doa|a pred Boga ne na
Boga da mu ponudi svoja milostina, tuku od Boga da bara Bo`ja
milostina za svojot grev {to go napravil: “Smiluvaj mi se Bo`e,
spored tvoeto milosrdie, spored golemite pomiluvawa izbri{i
go moeto bezzakonie.” Vsu{nost, David nemal nitu mo`el na
Boga da mu prika`e nekakva svoja milostina, za{to bil ekstremno nemilstiv sprema svoite bli`ni. Pravej}i prequba i
ubivaj}i ~ovek, toj bezmilosno uni{til mnogu pove}e od dvajca svoi bli`ni, i pred Boga, namesto milostina, prika`al
svirepa nemilostina (nemilosrdnost) koja zaslu`uvala smrt.
Zaradi toa, osloboduvawe od smrtta i spasenie David bara po
druga osnova - vo Bo`jata milost i vo Bo`jata dobrota, odnosno vo Bo`jata blagodat.
Ist slu~aj e i so razbojnikot na krstot, koj bil “zlostornik”. Zna~i, dvajcata bile nemilostivi i ne mo`ele da
o~ekuvaat osloboduvawe od smrtta vrz osnova na nekakva svoja
milostina. Isto taka ne mo`ele da o~ekuvaat spasenie nitu od
220
Bo`jiot zakon, za{to obajcata go gazele zakonot i obajcata bile
prestapnici, bezzakonici i gre{nici i kako gre{nici osudeni na smrt od pogazeniot zakon.
Vtoriot del od spomenatiot tekst deka “milostinata ~isti
od sekoj grev”, e celosno nadvor od site bibliski dimenzii. Po
ova pra{awe Biblijata e tolku jasna {to toa ne mo`e pogre{no
da se razbere: “Krvta na negoviot Sin, Isus Hristos, n# o~istuva
od sekoj grev” (1. Jovanovo 1,7). Ne na{ata milostina, tuku “krvta
na Isusa Hrista n# ~isti od sekoj grev” (1. Jovanovo 1,7).
Spor nema {tom }e se sfati deka zaslugite na padnatiot
~ovek vo vid na dobri dela nikoga{ ne mo`at na ~ovekot da mu
obezbedat ve~en `ivot. Bo`jeto carstvo e izgradeno bez nitu
edna tula {to sme ja sozdale nie. Spasenieto e besplaten “Bo`ji
dar”, dar na Bo`jata blagodat {to se dobiva samo i edinstveno
“preku vera” - i na nitu eden drug na~in.
Da se pomisli deka postoi ne{to {to bi mo`ele nie da
dodademe kon “Bo`jata blagodat” e isto {to i da se pomisli deka,
ako plukneme vo moreto, toa }e stane pogolemo otkolku {to e.
Za vrednosta na dobrite dela
No, otkako sme go prifatile spasenieto so vera kako
milosen dar od Boga, otkako sme ras~istile so na{eto gre{no minato i sme stanale Bo`i deca, Bo`ji sinovi i }erki,
situacijata od temel se menuva. Kako rezultat na spasenieto
{to sme go dobile od Boga, Bog sega od nas o~ekuva napolno
nov `ivot bez grev i verna i predana slu`ba ispolneta so
mnogubrojni dobri dela. I nie, od qubov kon Boga {to ni
podaril spasenie od grevot i ve~en `ivot, sega pravime dobri
dela. Vsu{nost, na{iot nov `ivot vo Hrista e napolno proniknat i garniran so dobri dela.
U{te pove}e, otkako sme stanale negovi deca, Bog na{ata vera i qubov, kako i na{ata blagodarnost kon sebe, a i
na{ata verna i predana slu`ba, postojano gi proveruva preku
na{ite dobri dela. I nie, kako hristijani, sme dol`ni da
pravime dobri dela. Na{ata vera sega mora da ima dobri dela,
odnosno, da se doka`e na delo so dobri dela. Na{ata nova vera
ne mo`e da pre`ivee bez dobri dela. Toa se dela “na verata”,
dela na noviot `ivot vo Isusa Hrista, za razlika od “delata
na zakonot” vo porane{niot gre{en `ivot so koi tropavme na
pogre{na vrata za da vlezeme vo Bo`jeto carstvo.
Ova }e go potvrdime so nova niza stihovi ~ija{to poraka, na prv pogled, e sprotivna na porakata od prethodnata grupa
stihovi za na{ite porane{ni dobri dela so koi se obiduvavme
221
da go zaslu`ime ili da go kupime spasenieto - {to ne be{e
mo`no.
“Za{to negovo (Bo`je) delo sme, sozdadeni vo Hrista
Isusa za dobri dela, koi Bog odnapred gi prigotvi za da
`iveeme vo niv” (Efescite 2,10). - Hristos nas n# izbavi od
grevot i n# presozdade, od nas napravi novi lu|e, novi sozdanija,
za da pravime dobri dela.
“Onie {to poveruvale vo Boga da se stremat da pravat
dobri dela” (Tit 3,8).
“Koj (Hristos) se dade sebesi za nas za da n# izbavi od
sekoe bezzakonie i da si is~isti za sebe sopstven narod revnosen za dobri dela” (Tit 2,14). - Hristos proizveduva vo nas
dobri dela.
“Kakva e polzata, bra}a moi, ako nekoj re~e deka ima vera,
a nema dela? Mo`e li takvata vera da go spasi?... Poka`i mi
ja ti svojata vera bez dela, a jas }e ti ja poka`am verata preku
moite dela” (Jakov 2,14.18).
“Taka i verata, ako nema dela, mrtva e sama po sebe... Verata bez dela e nedelotvorna” (Jakov 2,17.20).
Verata na Avrama: “Na{iot tatko Avram ne be{e li
opravdan preku delata koga go prinese svojot sin Isak na
`rtvenikot? Gledate li deka verata sorabotuva{e so negovite
dela, i preku delata verata stana sovr{ena... Gledate li deka
~ovekot se opravduva preku delata, a ne samo preku verata”
(Jakov 2,21-24).
Pred da bide potvrden, prifaten i zapi{an na svetite
stranici na Bo`jata re~ kako tatko na verata, Avram bil
staven na te{ka proverka, odnosno, Bog negovata vera ja stavil na kantar za da se vidi kolku te`i - pobaral od nego ne{to {to ne pobaral od nitu eden drug ~ovek na ovaa zemja - od
~ove~ka gledna to~ka nelogi~no i nesfatlivo. Bog pobaral od
Avrama da go `rtvuva svojot sin, svojot edinec, Isak. I, {to
gledame? Pred naletite na nenadejnoto i silno isku{enie {to
se urnalo vrz negovata du{a vo koja zafu~il `estok orkan, i
raspnuvaj}i se me|u qubovta kon svojot sin Isak i poslu{nosta
kon Boga, Avram ostanal prostum, prifa}aj}i go Bo`jiot
povik da go `rtvuva svojot sin, so {to svojata vera ja doka`al
na delo.
Takvata aktivna vera, koja ima dela, }e bide nagradena so
ve~en `ivot: “]e dojde Sinot ~ove~ki vo slavata na svojot
Otec, so svoite angeli, i toga{ sekomu }e mu vozvrati spored
negovite dela” (Matej 16,27).
222
Verata ne e izvor na spasenie nitu e spasitel
“Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od
vas samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali
nekoj” (Efescite 2,8.9). - “Sola Gracija” - spasenie samo i edinstveno so Bo`jata blagodat. Ako na{eto spasenie e apsolutno
produkt na Bo`jata blagodat, toga{ kakva e ulogata na na{ata
vera vo na{eto spasenie?
Ste padnale vo ambis! Naiduva nekoj koj vi podava ja`e
za da ve izvadi od nego. Onoj gore, {to vi go podava ja`eto, vi
veli: “Fatete se za ja`eto i cvrsto dr`ete se za nego i jas }e
ve izvle~am od ambisot!” Vie ste poslu{ale, i spaseni ste od
sigurna smrt.
Ja`eto ne e va{ spasitel. Va{ spasitel e onoj {to vi go
podal ja`eto i koj ve izvlekol od ambisot vo koj ste padnale.
Edinstvena va{a uloga bila taa {to vie ste go poslu{ale
negoviot povik i {to ste se fatile i cvrsto ste se dr`ele za
ja`eto dodeka toj ne ve izvlekol nadvor. Ja`eto bilo samo
pomo{no sredstvo i vo va{ite race i vo racete na va{iot
spasitel so ~ija{to pomo{ toj ve spasil.
Ili, ste padnale vo reka vo koja ste se davele. Nekoj od
bregot vi podal stap i ve izvlekol na suvo. Va{ spasitel ne e
stapot, tuku onoj koj vi go podal i koj ve izvlekol na bregot.
Edinstvena va{a uloga vo seto toa bila taa {to vie ste se
fatile za stapot i {to cvrsto ste se dr`ele za nego dodeka
va{iot spasitel ne ve izvlekol od vodata vo koja sigurno bi
se udavile. Dodeka ste dlaboko vo ambisot i dodeka se davite
vo matnite vodi na rekata, vam ne mo`at da vi pomognat nikakvi va{i zaslugi nitu kakvi bilo va{i dobri dela za da se
izbavite od smrtta koja vi bila pove}e od sigurna.
Ja`eto i stapot se onaa spasitelna vera so koja{to na{iot
Spasitel, Isus Hristos, gi izvlekuva gre{nicite potonati vo
ambisot na grevot, koi se davat vo matnite vodi na bezzakonieto! Izvor na spasenieto i spasitel ne e verata, tuku Hristos. Verata e edinstveno sredstvo so ~ija{to pomo{ Toj gi
spasuva gre{nicite od grevot.
Da zaklu~ime! Spasenie ne so na{i zaslugi i ne so na{i
dela! Spasenie ne so vera i dela - odnosno ne so vera plus dela! Spasenie samo i edinstveno “po blagodat preku vera vo
Isusa Hrista” (Galatite 2,16).
223
Pokajanie
Za spasenie ni se potrebni vera i pokajanie. No bez
pomo{ od Svetiot Duh nie ne mo`eme duri i da se pokaeme.
Svetoto pismo ka`uva za Hrista: “Nego Bog go izdigna so svojata desnica za poglavar i Spasitel, da mu dade na Izrael pokajanie i pro{tavawe na grevot” (Dela 5,31). Pokajanieto doa|a
od Hrista isto tolku sigurno kolku i pro{tavaweto (Ps. 51).
I verata doa|a od Boga. Vo edna prigoda apostolite go
zamolile Hrista: “Gospode, zasili ja na{ata vera” (Luka 17,5).
Spasitelot storil tri raboti za nas: Prvo, ni sozdal
ja`e i stap (moralo nekoj da sozdade ja`e i stap). Vtoro, ni
gi podal ja`eto i stapot, i treto, so nivna pomo{ n# izvlekol od bezdnata, od rekata. Ni dal vera, duri i pokajanie, i so
pomo{ na taa vera i pokajanie, n# izvlekol od sigurnata smrt.
Zna~i, ni{to ne e na{e. I verata, i pokajanieto, i
pro{tavaweto i spasenieto - s#, apsolutno s#, e od Boga. Na{e
e seto toa da go prifatime kako besplaten podarok od Boga.
Bo`jata qubov najsilen pottik za gre{nikot da se vrati vo pregratkite na svojot nebesen Tatko
Stanuva zbor za zagubeniot sin koj, otkako go prokockal
svojot del od imotot {to go dobil od svojot tatko, `iveej}i
bludno vo dale~na zemja, i otkako zapadnal vo ekstremno te{ka i bedna polo`ba kako selski sviwar, postignuvaj}i go na
toj na~in apsolutnoto dno na poni`uvaweto, toj re{il da se
vrati doma. Pottik za takva ideja i `elba da se vrati mu dala
qubovta na negoviot tatko {to ja ponel so sebe vo svoeto srce
koga go napu{til negoviot dom i zaminal vo dale~na zemja za
da `ivee slobodno i bludno. Taa qubov na negoviot tatko {to
ja nosel vo sebe postojano mu zboruvala da se vrati doma. I,
ne mo`ej}i ve}e da $ preodolee na nejzinata ubavina i privle~nost, toj navistina se vratil.
No, kako i David i razbojnikot na krstot, i zagubeniot
sin nemal ni{to dobro da mu ponudi na svojot tatko za otkup
od svojot grev, osven iskreno pokajanie. So navednata glava i
izvalkan, osramoten i o`alosten, siot vo partali i poni`en,
obezvreden i so golem tovar od svoeto gre{no minato, toj se
vra}a kaj svojot tatko kako bludnik i kako golem gre{nik.
Svesen deka pred nego ne mo`e da izleze so ni{to dobro, toj
ja koristi poslednata mo`nost {to mu stoi na raspolagawe pokajanieto!
224
“A koga dojde na sebesi, re~e: ‘Kolku slugi kaj tatko mi
imaat leb vo izobilstvo, a jas ovde umiram od glad! ]e stanam
i }e si pojdam kaj tatko mi, pa }e mu re~am: Tatko, zgre{iv
sprema Neboto i pred tebe; ne sum ve}e dostoen da se narekuvam tvoj sin. Primi me kako eden od tvoite slugi.’ I stana i
trgna kaj tatka si. I u{te koga be{e daleku, negoviot tatko
go zdogleda i se so`ali, pa se stra~a (poleta) kon nego, mu se
frli na vratot i go celiva{e. A sinot mu re~e: ‘Tatko,
zgre{iv sprema Neboto i pred tebe. Ne sum ve}e dostoen da se
narekuvam tvoj sin!’ No tatkoto im re~e na svoite slugi: ‘Brgu
donesete ja najubavata obleka, oble~ete go, i stavete mu prsten
na rakata i obuvki na nozete. Doterajte go zgoenoto tele i
zakolete go, da jademe i da se veselime, za{to ovoj moj sin be{e
mrtov i o`ive, be{e zaguben i se najde.’ I po~naa da se veselat” (Luka 15,17-24).
Tatkoto od svojot sin ne bara nikava smetka nitu izve{taj za negovoto gre{no minato za da go osudi zatoa {to mu go
rasturil imotot i da go oddale~i od sebe. Naprotiv, namesto
osuda, toj so svojata silna qubov go privlekuva kon sebe takov
kakov {to e: “U{te koga be{e daleku, go zdogleda i se so`ali,
pa se stra~a (poleta) kon nego, mu se frli na vratot i go celiva{e!” Kakov veli~estven i nepovtorliv pre~ek! Tatkoto mu
pro{tava, go prima i go prifa}a svojot bluden sin kako ni{to
lo{o da ne napravil!
Dodeka sinot bil daleku od nego i `iveel bludno, srceto
na tatkoto krvavelo i kopneelo sinot pak da mu se vrati doma.
Sekoj den izleguval i gledal vo dale~inata nebare }e go zdogleda kako se vra}a vo svojot dom. Sinot znael za toa. I, kako {to
ka`avme, taa golema qubov na tatkoto pottiknala `elba i
ideja kaj nego da mu se vrati - i se vratil! I - trogatelna sredba! Solzi radosni~ki! Zagubeniot sin, koj bil “mrtov” vo grevot, “o`iveal” i se vratil vo domot na svojot tatko! Tatkoto
vedna{ go oblekuva vo “najubavata obleka”, mu stava “prsten
na rakata i obuvki na nozete”, so {to mu go vra}a dostoinstvoto {to go zagubil vo grevot, mu dava pravo da se nare~e negov
sin i povtorno da stane ramnopraven ~len na negovoto semejstvo.
Po~ituvani, tatkoto od ovaa storija e na{iot Bog, a zagubeniot sin e sekoj od nas poedine~no - sekoj gre{nik.
Vo partalite na svojata gre{nost, zagubeniot sin se vra}a kaj Boga i skoka vo beskrajnoto more na Bo`jata blagodat
koja go kape i go ~isti od sekoja ne~istotija na grevot i koja
go spasuva, blagodat koja proizleguva od Bo`jeto srce prostra225
no kako okean vo koe ima mesto za site gre{nici na svetot.
Nitu od Davida, nitu od razbojnikot na krstot, a nitu od zagubeniot sin, Bo`jata blagodat ne bara za vozvrat nikakov nadomest, nikakvi zaslugi nitu kakvi bilo dobri dela za da gi spasi,
osven iskreno i dlaboko pokajanie i ostavawe na grevot, {to
e o~igledno kaj site niv.
Bog im upatuva povik na site lu|e: “Dojdete kaj mene site”
(Matej 11,28.29), i negovoto oko najmnogu saka i u`iva da gleda kako negovite zagubeni sinovi i }erki od site strani na
svetot se vra}aat kaj nego. Pri toa Toj im izleguva vo presret
i so ra{ireni race gi pre~ekuva, gi prifa}a vo svoite tatkovski pregratki, im gi pro{tava grevovite i im podaruva
ve~en `ivot. Po~ituvani, taka na{iot bibliski Bog postapuva
so sekogo od nas, za{to sekoj od nas e negov zaguben sin i negova zagubena }erka.
Literatura:
1. Clifford R. Goldstein, Carstvo blagodati, str. 19; Preporod - Beograd
2. Peace of Soul, str. 208; Citirano vo Roman Catholicism, Loraine Boettner, str. 256
3. Poklonici vo Fatima odat na kolena. Parafrazairano od Roman Ca
tholicism, Loraine Boettner, str. 265
226
BIBLIJATA ZA VTORATA
BO@JA ZAPOVED
Za slikite, ikonite, kipovite i drugite idoli
Ovaa materija e regulirana so vtorata Bo`ja zapoved koja
ka`uva: “Ne pravi si idol, nitu kakva i da e slika od ona {to
e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{! Za{to jas, Gospod, Bog tvoj, sum Bog qubomoren, koj gi kaznuvam grevovite na
tatkovcite - grevovite na onie koi me mrazat - kaj decata do
treto i ~etvrto koleno, a poka`uvam milost kon iljadnici koi
me sakaat i gi dr`at moite zapovedi” (2. Moj. 20,4-6).
Zapovedta e jasna! Bog e kategori~en koga ka`uva “ne pravi
si idol”, ne pravi si “slika od ona {to e gore na neboto”.
“Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{”, za{to toa e idolopoklonstvo. Bog ka`uva “nemoj”, “ne”, a hristijanite velat
“da”. ^udno i nesfatlivo!
Za slikite, ikonite i idolite, so koi se nakiteni nivnite
crkvi, tie nao|aat ko{evi izgovori so koi so site sili se
obiduvaat nekako da gi opravdaat.
Gospodin Milin gi vulgarizira rabotite vo vrska so vtorata Bo`ja zapoved koga veli deka i astronomite go slikaat
neboto, yvezdite, Sonceto i Mese~inata, pa ne se idolopoklonici. Biolozite gi slikaat bilkite, ribite, pticite,
`ivotnite i ~ovekot, pa ne se idolopoklonici. Spored nego,
fotografite bi bile najte{ki gre{nici, a isto taka i site
slikari, skulptori i kuklari, pa i site nie koi pravime fotografii na na{ite deca i na na{ite semejstva. - Mnogu naivni, pa i banalni primeri, bi rekle: astronomot, biologot...,
koi upotrebuvaat sliki kako ilustracii vo svojata struka, da
se izedna~uvaat so pravoslaven ili katoli~ki vernik koj
koleni~i, pali sve}a ili kandilce, se prekrstuva i se poklonuva pred kultna slika, pred ikona ili skulptura!
Drug omilen izgovor: Nie ne im se klawame nitu pak gi
obo`avame slikite, ikonite i skulpturite, tuku svetitelite
227
koi stojat zad niv, a ikonite i skulpturite n# potsetuvaat i
n# dobli`uvaat do niv i vo na{ite crkvi sozdavaat ~uvstvo
na posebna svetost i crkovna atmosfera.
Ubavo! No istoto toa na gospodin Milin bi mu go ka`al
i eden mnogubo`ec od vremeto na prorok Ilija, ili od vremeto
na prorok Daniel. Da gi ~ueme i negovite argumenti! I nie,
mnogubo{cite, koga se klawame pred kipovite na na{ite
bo`estva, vsu{nost ne im se klawame i ne im slu`ime na kipovite, tuku na bo`estvata koi stojat zad niv - na Val, na Mitra, na Marduka, na Ozirisa, na Amona... Koga gi gledame kipovite, tie isto taka i nas n# pribli`uvaat do niv i niv do
nas. Na{ite kipovi u{te pove}e gi razubavuvaat na{ite
veli~estveni hramovi i bogoslu`enija, na koi muzikata stapuva vo sprega so niv, so {to se sozdava prekrasen, prijaten
ambient koj gi pleni na{ite srca.
Taka gi pravda svoite idoli glasnogovornikot na hristijanstvoto koe po~ituva ikoni i kipovi, taka gi pravda svoite
idoli glasnogovornikot na starozavetnoto mnogubo{tvo, so
koe Bog i Bo`jite proroci postojano imale raspravii.
No, i na edniot i na drugiot, Bog im veli: Va{ite argumenti nastrana! Bo`jata zapoved ka`uva “Ne!” “@iveeme spored
vera, a ne spored gledawe” (2. Korin}anite 5,7). “Bog e Duh, i
onie koi mu se poklonuvaat, treba da mu se poklonuvaat vo duh
i vistina” (Jovan 4,24). “Poveruva bidej}i me vide. Blaze na
onie koi ne videle, a poveruvale” (Jovan 20,29). “Verata doa|a
od slu{awe, i toa od slu{awe na Bo`jata re~”, a ne od gledawe
na ikoni i kipovi (Rimjanite 10,17).
Hristijanskite teolozi go napa|ale paganskoto idolopoklonstvo: “Ako na va{ite idoli im se odzeme onaa ~udesna ubavina {to im ja dalo dletoto na golemite umetnici, vo niv nema
da ostane ni{to, osven amorfna materija”, ka`uva Oktavij.
“Hristijanite gi otfrlaat ovie bogovi, za{to tie se samo kamen, drvo ili metal, a ne vistinski Bog”, zaklu~uva Tacijan.
Vakvi citati }e najdeme na bezbroj mesta vo Stariot zavet,
za{to od svoite po~etoci monoteisti~kata svest mu se protivstavuva na sekoe idolopoklonstvo. Dolgo crkovnite otci
odbivale sekoja pomisla na slika ili skulptura koja bi imala svetost.
I za intelektualcite vo helenisti~kiot i rimskiot svet
najgolema pre~ka bila da veruvaat vo sliki i kipovi. Za da se
nadmine ovoj problem i idolite da stanat op{to prifatlivi
za site, se razvila misti~na svest, pri {to sodr`inata se
tolkuva simboli~no. Osnova na toa razmisluvawe: kipot i
228
slikata navistina se umetni~ko delo na ~ove~ki race, no
posebno zna~ewe na toj predmet mu dava specijalnata ve{tina
so koja istiot se osvetuva, ve{tina nare~ena teurgija1 (bukvalno prevedeno: sozdavawe na bogovi). Taka idolot stanuva posrednik me|u ~ovekot i nekoj od bogovite.
“So pomo{ na odredeni simboli, teurgijata uspeva nezavislivata dobrina na bogot da zasveti na slikite i skulpturite
na umetnikot”, tvrdi Proklus i neoplatonisti~kite teolozi,
~ija{to misla e zamrsena i nejasna i koja ima za cel da go
opravda postoeweto na idolite na paganizmot, baraj}i vo seto
toa dlaboka i nema smisla.
A eve go i stavot na tradicionalnata Crkva: “Nie gi po~ituvame ikonite kako blagosloveni pretstavi na edinstveniot
`iv Bog, na negovite angeli, na svetitelite (svetcite) i ma~enicite, koi se na{i prijateli i posrednici” (citat od sovremeniot katihizis).
Pravoslavnite vernici se molat pred ikonata kako simbol na li~nosta koja{to e vizuelno pretstavena na nea. So
usnite go celivame likot (ikonata) na svetitelot, a so na{ite
misli i srca go celivame vistinskiot svetitel (svetec) kako
`iva i vistinska li~nost na neboto.
Soodvetstvoto e o~igledno: ona {to nekoga{ za paganskite sliki i kipovi bila teurgijata, vo tradicionalnata hristijanska Crka e osvetuvaweto i blagoslovuvaweto na hristijanskite ikoni i kipovi.
Obrazlo`enieto e isto: kipot i slikata navistina se umetni~ko delo na ~ove~ki race, no posebno zna~ewe na toj predmet mu dava specijalnata ve{tina so koja Crkvata istite gi osvetuva i gi blagoslovuva - ve{tina vo paganstvoto nare~ena
teurgija (sozdavawe na bogovi), a vo tradicionalnata Crkva “osvetuvawe” i “blagoslovuvawe”, so {to idolot stanuva posrednik
me|u ~ovekot i svetecot, me|u ~ovekot i nekoj od bogovite.
Taka objasnuvaweto na neoplatonisti~kite teolozi za slikite i kipovite e prifateno vo hristijanskata Crkva na sredniot vek, no ne bez golemi sudiri koi traele nekolku vekovi.
Toa mo`ebi e najsilen pe~at {to go ostavil misticizmot vrz dogmata na tradicionalnata Crkva, so {to hristijanstvoto stanuva edinstvena monoteisti~ka religija koja
po~ituva ikoni i kipovi.
Vo katoli~kiot katihizis otkrivame deka ne postoi vtorata Bo`ja zapoved koja zabranuva idolopoklonstvo. Taa ednostavno e isfrlena. Po ~ija volja? Po volja na Crkvata. So
~ija sila? So silata na Crkvata. Zo{to? Za da se opravda protivzakonitata praksa na Crkvata.
229
Za da ima pak deset zapovedi vo katihizisot, Katoli~kata crkva desettata zapoved ja podelila na dva dela, so {to ja
popolnila prazninata na vtorata zapoved. So toa e naru{en
redosledot i na drugite zapovedi.
Prvite hristijani vo svoite molitveni domovi nemale
nikakvi sliki. Duri vo tretiot vek se pojavuvaat simboli~ki
sliki vo katakombite. Podocna se pojavuvaat sliki {to pretstavuvaat sveti lica i bibliski nastani.
Vo tekot na 4 vek vo hristijanskata crkva se slu~uvaat
dlaboki promeni. Pod vlijanie na mnogubo{tvoto, a so cel na
mnogubo{cite da im se olesni da go prifatat hristijanstvoto, crkovnite voda~i mnogubo`e~kite hramovi gi pretvoraat
vo hristijanski crkvi, a mnogubo`e~kite bogovi vo hristijanski svetci. Najprvo vo hristijanskite crkvi vo ovoj period se
javuvaat sliki, i toa vo isto~nite crkvi samo sliki, a vo zapadnite, pokraj slikite, i kipovi.
Bulgakov ni go otkriva vistinskoto poteklo na ovoj nehristijanski obi~aj: “Umetni~ka tatkovina na ikonite e
drevniot Egipet (osobeno pogrebnite portreti na helenisti~kata epoha). Vizantija, kako nasledni~ka i podadena raka
na Elada, e tatkovina na hristijanskiot ikonopis.”2
“Narodot vo slikata (ikonata) gledal neposredna Bo`ja
blizina; veruval deka slikite imaat ~udotvorna mo}. Imalo
duri sve{tenici koi ja stru`ele bojata od ikonite, ja me{ale so vinoto za pri~est i taka gi pri~estuvale vernicite;
imalo majki koi zemale ikoni za kumovi”3
Za seto ova Dositej Obradovi} }e ka`e: “Koga Grcite i
Latinite go primile od apostolite hristijanskiot zakon,
toga{ nemalo ni ~esen krst, ni ikoni, ni sveti tela, ni sveti
mo{ti, ni koski, ni kanoni... Za seto toa bla`enite i sveti
apostoli ni{to nitu znaele, nitu razmisluvale, a u{te pomalku zboruvale i pi{uvale... Zo{to sega, koga }e se pokrene
ne{to protiv starite memlivi i ‘r|osani obi~ai, vedna{
po~nuva ta`anka: ‘Propadnavme! Propadna pravoslavieto!’...
Koja nauka e popravoslavna i poblago~estiva od evangelieto
na na{iot Spasitel, koja{to gi razobli~uva i gi ukoruva
licemernite i drugite molitvi i postovi?... Peka milostiviot i edinstven Zakonodavec na vistinskoto pravoslavie i
blago~estie: ‘Zo{to lu|eto zaradi ~ove~kite predanija gi zanemaruvaat i gi ostavaat zapovedite Bo`ji?’ Sega, koga golem broj
lu|e la`nite raboti gi po~ituvaat kako vistiniti, ako se najde
nekoj tie raboti da gi izobli~uva kako la`ni, nego go gledaat
popreku i go proglasuvaat za nevernik. Za vakvi raboti site
apostoli, pa i Hristos, bile goneti i ubieni.”
230
Re~isi dve milijardi hristijani `iveat vo ogromna zabluda i vo te{ka izmama i samoizmama so vselenski dimenzii
koga zad ikonite i kipovite, pred koi koleni~at, se molat, gi
celivaat i palat sve}i i kandilca, gi gledaat svoite svetci i
svetiteli koi voop{to ne postojat. Zad nivnite sliki i kipovi e praznina i apsoluten vakkum. Spored toa, tie preku
ikonata celivaat praznina, ni{to`nost, vakuum. Bo`jata re~
e kategori~na: Nema svetci nitu svetiteli, za{to mrtvite se
vo svoite grobovi, i nikade na drugo mesto! Podocna }e zboruvame mnogu op{irno za ovaa tema.
Proleani se stotici toni nevina ~ove~ka krv dodeka
ikonite ne se vneseni vo Crkvata
Protiv obo`avaweto na slikite, relikviite i drugite
zabludi {to po~nale da se vovlekuvaat vo crkvata, vo 4 i 5 vek
stanuvaat oddelni hristijani kako, na primer, Vigilantie od
Lion, Jovinijan od Rim, Helvedie, isto taka od Rim, i drugi.
Kon ovoj protest vo 9 vek se pridru`uva biskupot Klaudie od
Torino. Protiv obo`avaweto na ikonite svojot glas go podignale osobeno pavlikijancite, radikalni hristijani, koi barale
vra}awe na evangelskata ednostavnost. Tie isto taka go otfrlile obo`avaweto na krstot, kultot na deva Marija (sveta
Bogorodica) i na svetcite.
Vo borbata za reforma na crkvata se vme{ale i vizantiskite carevi. Borbata protiv ikonite, nare~ena ikonoklazam,
koja traela nad 100 godini, ja po~nal carot Lav III Isauriski
(717-741). Toj vo 726 godina prvpat otvoreno istapil protiv
kultot na ikonite, a na 17 januari 730 god. izdal edikt protiv
kultot na ikonite.4
Sinot na Lav i naslednik na Konstantin V (741-755), bil
u{te poognen ikonoborec od tatko mu. Ovoj car svikal crkoven sobor vo Hiereja, na maloaziskiot breg. Soborot po~nal
so rabota na 10 fevruari 754 godina. Na soborot u~estvuvale
333 episkopi. Obo`avaweto na slikite, izjavile episkopite,
se protivi na naukata na Svetoto pismo, {to jasno se gleda od
stihovite, {to ve}e gi citiravme: Jovan 4,24; 20,29; 5. Mojseeva
5,8.9; Rimjanite 1,23; 10,17; 2. Korin}anite 5,7 itn.
Protiv odlukite na soborot stanalo mona{tvoto na ~elo
so igumenot Stefan Novi. Carot pribegnal kon represalii:
naredil da se zatvorat manastirite i duri dozvolil da se pogubi spomenatiot igumen.
Za vreme na naslednikot na Konstantina, Lav IV (775-780),
e vodena umerena politika, no pod vlijanie na `enata na Lav,
231
caricata Irina, koja bila ognen privrzanik na kultot na ikonite, po~nuva da se zasiluva ikonofilskata partija. Za vreme
na naslednikot na Lav, maloletniot Konstantin VI, vo ~ie{to
ime vladeela majka mu, caricata Irina, nastapila promena vo
stavot kon ikonite. Caricata Irina, vo dogovor so patrijarhot Terasie, svikala VII op{t sobor vo Nikeja. Pod pretsedatelstvo na patrijarhot Terasie, vo prisustvo na okolu 350
episkopi i golem broj kalu|eri, ovde, me|u 24 septemvri i 11
oktomvri vo 787 godina ednopodrugo se odr`ani sedum sednici. Ukinati se zaklu~ocite na soborot od 754 godina i vospostaven e kultot na ikonite.5
Na zapad Karlo Veliki i negovata francuska crkva ne
sakale da gi prifatat zaklu~ocite na vtoriot Nikejski sobor
od 787 godina. Karlo Veliki svikal sobor vo Frankfurt vo
794 godina na koj se izjasnil protiv obo`avaweto na ikonite,
koe go narekol idolopoklonstvo.
So isto~novizantiskiot car Lav V Ermenecot (813-820)
pak e obnovena ikonoklasti~kata borba. Duhoven voda~ na ovaa
borba bil u~eniot Jovan Gramati~arot. Svikan e sobor vo
Sveta Sofija i toj sobor gi ukinal zaklu~ocite na VII op{t
sobor, a gi potvrdil odlukite na ikonoklasti~kiot sobor od
754 godina.
Za vreme na vladeeweto na Mihael II (820-829), vo verskiot spor nastapilo izvesno zati{je. Sinot na Mihael, Teofil
(829-842), bil protiv obo`avaweto na ikonite, a vo 842 godina, koga carot Teofil umrel, ikonoborskoto dvi`ewe do`ivealo kraj. Koga umrel Jovan Gramati~arot i za patrijarh e
postaven Metodij, vo mart 843 godina, so zalagawe na caricata Teodora, proglasena e restavracija na ikonite. Pak so
pomo{ na eden sinod e vospostaveno obo`avawe na slikite, i
11 mart 843 godina se slavel kako pobeda na pravoslavieto. Toj
praznik Isto~nata crkva s# do denes go so~uvala kako “nedela
na pravoslavieto.”6
Literatura:
1. @eljko Porobija, “Prodor misticizma i paganske filozofije u kr{}ansku
Crkvu”, str. 25
2. Sergij Bulgakov, Pravoslavlje, Knji`evna zajednica Novog Sada 1991., p
213
3. S. Srkuq, Povest sredweg veka, str. 36
4. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, str. 171-1723.
5. Isto, str. 182-183
6. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, str. 204-219
232
BO@JIOT ZAKON I DVATA ZAVETA
Stariot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi
^esto vo Biblijata gi sre}avame izrazite “star” i “nov
zavet”. [to zna~i toa?
Koga }e ka`eme “star zavet”, nie mislime i na zbirkata
starozavetni proro~ki kanonski knigi {to se napi{ani pred
Hrista - 39 na broj. Vo niv se napi{ani starozavetnite zakoni koi gi delime na pet grupi: Moralen zakon (Desette Bo`ji
zapovedi), obreden zakon (tuka spa|a zakonot za `rtvite),
gra|anski zakoni, zdravstveni zakoni i uredbi i pravila. Site
ovie zakoni, osven moralniot Bo`ji zakon, imaat privremen
karakter. Tie ~esto me|usebno se povrzani.
Obredniot ili ceremonijalniot zakon e zbirka na propisi za obredite vo starozavetnata slu`ba. Toj gi odreduva
vidovite na `rtvite i na~inot na nivno prinesuvawe kako i
odgovornosta na sekoj vernik vo taa slu`ba. So nego se odreduvaat i godi{nite praznici i na~inot na nivnoto praznuvawe.
Ovoj zakon, kako {to ka`uva Bo`jata re~, Hristos go ukinal
koga umrel na krstot, vo migot koga nevidliva raka ja iskinala zavesata vo hramot (Marko 15,37.38).
Gra|anski zakoni: Bidej}i izraelskiot narod imal i dr`ava, toj preku Mojseja dobil i gra|anski zakoni: “Koj }e udri
~ovek pa go usmrti, neka se kazni so smrt... Koj }e go udri svojot tatko ili svojata majka, neka se kazni so smrt... Oko za oko,
zab za zab, raka za raka, noga za noga, izgorenica za izgorenica,
rana za rana, sinilo za sinilo... Koga vol }e ubode ma` ili
`ena pa gi usmrti, volot neka se kamenuva so kamewa...” itn.
(2. Mojseeva 21. glava).
Koga izraelskiot narod ja zagubil svojata nezavisnost,
va`nosta na nivnite gra|anski zakoni prestanala, za{to bile
prisileni da gi po~ituvaat rimskite zakoni. Sekoja zemja ima
svoi gra|anski zakoni, a za niv ne vodi gri`a crkvata, tuku
dr`avata. Svetoto pismo gi u~i hristijanite da gi po~ituvaat
233
dr`avnite zakoni s# dodeka tie ne mu se protivat na Bo`jiot
zakon.
Zdravstvenite zakoni vo Biblijata gi zapoznavaat lu|eto so
zdravstvenite i higienskite na~ela. Me|utoa, Bog saka lu|eto
vo site vremiwa da gi po~ituvaat prirodnite, zdravstvenite
i higienskite zakoni, za{to od toa zavisi zdravjeto na teloto
i duhot. Zatoa Bog dal zakon za ~ista i ne~ista hrana so cel
~ovekot da bide zdrav. Na primer, toa e zakonska odredba za
~isti i ne~isti `ivotni (3. Mojseeva 11,1-23). Ovoj zakon ne
e ukinat.
Za uredbite i pravilata - podocna, koga }e stane zbor za
sabotata.
Zaedno pette knigi Mojseevi se imenuvaat so zborot Zakon, evrejski Tora, ili Mojseev zakon i, za razlika od nego,
Desette Bo`ji zapovedi nikoga{ ne se nare~eni Mojseevi zapovedi ili Mojseev zakon. So poimot Mojseev zakon se imenuvaat
i zakonite so privremen karakter.
Treto i najzna~ajno od s# {to ka`avme vo vrska so ova
pra{awe: U{te od ve~nosta nebesnoto Trojstvo napravilo
plan za spasenie na gre{noto ~ove{tvo na na{ata planeta.
Otecot, Sinot i Svetiot Duh se zavetuvale deka }e gi otkupat
od ropstvoto na grevot i }e im podarat ve~en `ivot na site
gre{nici {to }e stapat vo zaveten odnos so Boga i {to }e gi
ispolnat uslovite na toj ve~en Bo`ji zavet. Toj zavet e verifikuvan ili potvrden na krstot na Golgota. Zna~i, stanuva
zbor za ve~en Bo`ji zavet za ve~en `ivot na gre{nicite. Vakov ve~en zavet za ve~en `ivot prvpat Bog sklu~il so Adama
koga Adam padnal vo grev, a podocna so Avrama (1. Mojseeva
17,7). Istiot ve~en zavet, ili zavet na milosta, Bog go obnovil
so izraelskiot narod na Sinaj, i najposle, takov ve~en zavet
za ve~no spasenie Hristos od krstot na Golgota mu ponudil na
celoto ~ove{tvo, a se realizira so sekogo poedine~no.
Spored toa, koga }e ka`eme “star zavet”, nie bukvalno mislime na zavetot, na dogovorot ili na sojuzot {to go sklu~il
Bog so svojot starozaveten narod Izrael koga go prifatil kako
svoj odbran narod vo prethristijanskiot period na starozavetnite proroci.
Zna~i, dve strani - Bog i negoviot starozaveten narod Izrael - sve~eno si davaat zavet i vetuvawe eden na drug za me|usebna vzaemnost i pripadnost, sklu~uvaat strate{ki dogovor
ili stapuvaat vo sojuz vo koj se udreni temelite na nivnata
zaednica, dadeni se pravilata i regulirani se udelot, prava234
ta, obvrskite i odgovornostite na dvete strani pri ispolnuvaweto na zaedni~kite zada~i i celi. U{te edna{ - dvete strani vospostavuvaat zaveten odnos, sklu~uvaat dogovor i stapuvaat vo sojuz vo koj izraelskiot narod }e u`iva Bo`je vodstvo,
pomo{ i za{tita, materijalen i duhoven blagoslov - ve~en
`ivot. Spored Bo`jiot plan i zamisla, toj sojuz, toj zavet,
nare~en “star zavet”, na izraelskiot narod }e mu ovozmo`i
dominantno mesto vo svetot, sozdavaj}i od nego duhoven centar, vo ~ija{to sredina }e se rodi Hristos, koj }e stane izvor
na spasenie {to }e se {iri i }e go opfati cel svet, site narodi na svetot. Posebnost na stariot zavet: Izraelskiot narod
kolektivno, kako nacija, go prifa}a Boga i kolektivno stapuva vo zaveten odnos so nego.
Su{tina na toj sojuz: Bog postojano }e bide prisuten srede svojot narod na ovoj svet i negovata raka, preku negoviot
narod, }e mu bide podadena na ~ove{tvoto potonato vo bezzakonie za da go izbavi od bezdnata na grevot i da mu podari
spasenie, ve~en `ivot.
Stariot zavet, dogovor ili sojuz, me|u Boga i negoviot narod, e sklu~en na planinata Sinaj otkako Bog go izgovoril i go
napi{al svojot zakon, Desette zapovedi, na dve kameni plo~i:
“Onoj den, koga stoe{e na Horiv (Sinaj) pred svojot Gospod Bog, Gospod mi re~e: ‘Soberi mi go narodot! Sakam da gi
~ujat moite zborovi za da se nau~at da se bojat od mene za seto
vreme dodeka }e `iveat na zemjata, pa da gi pou~at za niv i
svoite deca.’ Toga{ vie se pribli`ivte i zastanavte pod gorata. A gorata gore{e, i plamenot se kreva{e do srede neboto, zamra~eno so temen oblak. Gospod vi zboruva{e vam od
srede ognot; vie go ~uvte glasot na zborovite, no ne vidovte
obraz, a samo glas. Vi go objavi svojot zavet i vi nalo`i da gi
dr`ite Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve kameni plo~i.
A mene Gospod mi naredi da ve pou~am na zakonite i uredbite
{to }e gi vr{ite vo zemjata vo koja odite da ja nasledite” (5.
Mojseeva 4,10-13).
“Mojsej dojde i mu gi ka`a na narodot site Gospodovi zborovi i odredbi, a siot narod odgovori ednoglasno: ‘]e gi izvr{uvame site zborovi {to gi ka`a Gospod.’ Toga{ Mojsej gi
zapi{a site Gospodovi zborovi... Potoa ja zede knigata na zavetot, pa mu ja pro~ita glasno na narodot, a narodot odgovori:
‘]e vr{ime i }e poslu{ame s# {to re~e Gospod.’ Potoa Mojsej
ja zede krvta (`ivotinska) i go poprska narodot, govorej}i:
‘Ova e krvta na zavetot {to go vospostavuva Gospod sega so vas
vrz osnova na site ovie zborovi’” (2. Mojseeva. 24,3.4.7-9).
235
Spored dogovorot, Bog bara od svojot narod da gi prifati
i da gi dr`i Desette zapovedi: “Vi go objavi svojot zavet i vi
nalo`i da gi dr`ite Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve
kameni plo~i.” Narodot pozitivno odgovara na Bo`jeto
barawe i vetuva poslu{nost: “S# {to ka`al Gospod }e
slu{ame i }e izvr{uvame.” Zavetot e vospostaven, dogovorot
e sklu~en i zapi{an vo zavetna kniga zape~atena so `ivotinska krv. Bog stapuva vo sojuz so svojot narod! Predmet na stariot zavet, na dogovorot ili na sojuzot, e Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, napi{ani na dve kameni plo~i.
No, tragedija! Ne pominale nitu ~etirieset dena, a izraelskiot narod go pogazil zavetot. Bo`jiot narod ne go odr`al
vetuvaweto {to mu go dal na Boga deka }e gi dr`i negovite
zapovedi. Prekr{ile dve zapovedi od Bo`jiot zakon, prvata
i vtorata Bo`ja zapoved. Napravile tele od zlato i mu se poklonile.
“A narodot, gledaj}i deka Mojsej ne sleguva dolgo od gorata, se sobra okolu Arona i mu re~e: ‘Stani i napravi ni bog,
pa neka odi toj pred nas! Ne znaeme {to se slu~i so toj ~ovek
Mojsej, koj n# izvede od egipetskata zemja.’”
“Pobrzaj dolu! - mu re~e Gospod na Mojseja. Tvojot narod
{to go izvede od egipetskata zemja trgna naopaku. Brgu skr{naa od patot {to im go odrediv. Si napravija tele od izlien
metal, pa padnaa ni~kum pred nego i mu prinesoa `rtvi, velej}i: ‘Ova e tvojot bog, Izraele, koj te izvede od egipetskata
zemja’” (2. Mojseeva 32,1.2.7.8).
@alna konstatacija: Gospod s# u{te e na visovite na Sinajskata gora kade {to razgovara so Mojseja i mu dava i drugi
zakoni, pravila i propisi za izraelskiot narod, {to isto taka
mora da gi po~ituva i dr`i; Sinaj s# u{te ~uri i poka`uva
zastra{uva~ki znaci na Bo`je prisustvo; Bo`jiot narod, Izrael, dolu vo dolinata, koj treperel pred Bo`jeto veli~estvo,
slu{aj}i so svoi u{i i gledaj}i so svoi o~i kako Bog gi izgovara i gi pi{uva Desette zapovedi na dve kameni plo~i, i koj
pred kratko vreme mu veti poslu{nost i verna i predana
slu`ba na Boga, sega go gazi zavetot. Tragi~no! Stariot zavet,
dogovor ili sojuz, e raskinat ednostrano. “Tie (Izraelcite)
go raskinaa”, “ne mu ostanaa verni na mojot zavet, pa jas gi
zanemariv - veli Gospod ” (Eremija 31,31.32; Evr. 8,9).
Kade e pri~inata za padot na izraelskiot narod? Zo{to
ne go odr`ale vetuvaweto za poslu{nost {to mu go dale na
Boga? Pri~inata e ednostavna! Vo svoeto zavetno vetuvawe tie
ispu{tile da stavat za~in koj se vika “vera”. Verata ja pri236
fa}a Bo`jata podadena raka pomo{ni~ka {to bi im pomognala da go odr`at vetuvaweto za poslu{nost. Ja ispu{tile
Bo`jata raka pomo{ni~ka i se potprele vrz sebe, vrz svoja
sila, i - padnale! Narodot ne ja sfatil gre{nosta na svoeto
srce; ne sfatile deka bez Hrista ne e mo`no da se dr`i i da
go dr`at Bo`jiot zakon i nepodgotveni stapile vo zaveten
odnos so Boga. Uvereni deka sami mo`at da postignat pravednost, tie izjavile: “S# {to ka`al Gospod }e slu{ame i }e
izvr{uvame” (2. Mojseeva 24,7). No tuka proma{ile. Grevot
bil posilen od nivnata `elba i vetuvawe za poslu{nost. Izraelcite smetale deka mo`at s# sami, pa duri i so svoja sila i
so svoi dela da zarabotat spasenie, ve~en `ivot, {to apsolutno ne e mo`no. Toa e naznabo`e~ka pretstava i temel na site
neznabo`e~ki religii - zarabotuvawe na spasenieto so dela,
{to nikoga{ ne bila Bo`ja namera.
Izlez: Gospod }e sklu~i so svojot narod “nov zavet”, za{to
stariot zavet “tie go raskinaa”.
Dogovorot ne e realiziran, raskinat e - nivata mu ostana
na sopstvenikot, a parite na kupuva~ot!
Izraelcite gi zagubile site predimstva {to im gi ovozmo`uval stariot zavet.
Bog prigotvuva pat za nov zavet i bara nov partner so koj
}e sklu~i nov dogovor, so koj }e stapi vo nov sojuz.
Noviot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi
“Eve, doa|aat denovi - govori Gospod - koga }e sklu~am nov
zavet so domot na Izrael i so domot na Juda. Ne zavet kakov
{to sklu~iv so nivnite tatkovci ... zavet {to tie go raskinaa”, “ne mu ostanaa verni na mojot zavet, pa jas gi zanemariv
- veli Gospod ” (Eremija 31,31.32; Evreite 8,9).
“Koga veli ‘nov’, so toa prviot go proglasi za zastaren. A
ona {to staree i zastaruva, ne e daleku od is~eznuvawe” (Evreite 8,13).
Noviot zavet ili sojuz go sklu~uva Hristos so nas.
“No sega Toj (Isus) dobi mnogu povozvi{ena slu`ba,
bidej}i e posrednik na podobar zavet {to e zasnovan na podobri vetuvawa. Ako prviot zavet nema{e nedostatok, ne }e se
bara{e mesto za vtor” (Evreite 8,6). “Isus stana zalog (garancija) na podobar zavet” (Evreite 7,22).
“Podobar zavet, zasnovan na podobri vetuvawa!”
Vo {to e podobar “noviot” od “stariot” zavet i kakvi se
tie “podobri vetuvawa” vrz koi toj po~iva?
237
Najnapred da ka`eme deka predmet i na noviot i na stariot zavet e Bo`jiot zakon, istiot onoj zakon {to go izgovoril Bog na Sinaj i {to go napi{al so svoj prst na dve kameni
plo~i - Desette Bo`ji zapovedi.
Ako na dvata zaveta glaven predmet ili sto`er e Bo`jiot
zakon, toga{ vo {to se sostoi razlikata? Dozvolete da gi protivstavime dvata zaveta!
Stariot zavet: “Vi go objavi svojot zavet i vi nalo`i da
go izvr{uvate - Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve kameni
plo~i” (5. Mojs. 4,10-13). - Da zapomneme: su{tina na stariot
zavet e Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, nare~eni “zborovi na
zavetot” ili “zborovi na sojuzot”, napi{ani na dve kameni
plo~i, nare~eni “plo~i na zavetot” ili “plo~i na sojuzot”, smesteni vo poseben kov~eg, nare~en “kov~eg na zavetot” ili “kov~eg
na sojuzot” (Otkr. 11,19; Evr. 9,4; 2. Mojs. 34,28).
Noviot zavet: Podobri vetuvawa: “Noviot zavet” e zasnovan na “podobri vetuvawa” - na vetuvawe za pro{tavawe na
grevot i za bo`estvena milost koja e vo sostojba da go prerodi
srceto i da go dovede vo harmonija so na~elata na Bo`jiot
zakon. “No eve go zavetot {to }e go sklu~am so domot Izraelov po onie dni, veli Gospod: ]e go stavam mojot zakon vo
nivnata du{a i }e go napi{am vo nivnoto srce... }e im gi
prostam bezzakonijata i za nivnite grevovi nema ve}e da se
se}avam” (Eremija 31,33.34; Evreite 8,10).
“]e vi dadam novo srce i }e vdahnam nov duh vo vas. ]e go
izvadam kamenoto srce od va{eto telo i }e vi dadam srce od
meso. ]e go vlo`am mojot Duh vo vas vnatre za da odite po moite
zakoni i da gi pazite i vr{ite moite naredbi” (Ezek. 36,26.27).
Karakteristi~no za noviot zavet: Mnogu “podobri” i
poubavi vetuvawa vrz koi po~iva: Li~no Bog svojot zakon }e
go stavi vo na{ata du{a i }e go napi{e, ne na kameni plo~i,
kako {to be{e slu~aj so stariot zavet, tuku na plo~ite na
na{eto srce i vo na{iot um. Toga{ Toj }e bide na{ Bog, a
nie negov narod, negovi deca. ]e go izvadi od nas na{eto kameno, gre{no srce, i }e ni dade novo, prerodeno srce, i nie
stanuvame “novo sozdanie; staroto pomina i eve, s# novo stana”
(2. Korin}anite 5,17). Sam Bog vo nas }e go vdahne Svetiot Duh
koj }e ni pomaga da go dr`ime Bo`jiot zakon i }e bide na{a
sila vo borbata so grevot.
Bez Svetiot Duh nie ne mo`eme da go dr`ime Bo`jiot
zakon. Za nas toj e te`ok koga e napi{an na kameni plo~i i
nie }e padneme pod nivniot tovar ako gi nosime na grb. Toa e
238
odlika na stariot zavet. Toga{ Bo`jiot narod rekol: “]e
vr{ime i }e poslu{ame s# {to re~e Gospod.” Bile samouvereni i, ne poznavaj}i se sebesi, se potprele vrz sebe, istapile
vo svoja sila i - se prepnale i padnale. Plo~ite so Desette
zapovedi za niv bile jarem i nadvore{en tovar {to tie ne
mo`ele da go nosat. Toj im nate`nal i tie potkleknale.
Me|utoa, noviot zavet e postaven na poinakov temel,
odnosite me|u Boga i negoviot narod, me|u nas i Boga, se postaveni i regulirani na drug na~in. Bog svojot zakon go prefrla od kamenite plo~i vo na{ata vnatre{nost. So Svetiot
Duh Toj Desette zapovedi gi pi{uva na na{eto srce i gi stava
vo na{iot um i tie za nas ne se ve}e jarem nitu nadvore{en
tovar, tuku vnatre{en mir, radost i zadovolstvo.
U{te edna{:
Stariot zavet: Bo`jiot zakon, Desette zapovedi se vre`ani na kameni plo~i. Zavetot e napi{an vo zavetna kniga
zape~atena so `ivotinska krv. Negov posrednik e ~ovek, Mojsej. Te{ko e da se dr`at zapovedite koga se nadvor od nas, koga
se napi{ani na kameni plo~i, a ne vo na{eto srce.
Noviot zavet: Bo`jiot zakon, Desette zapovedi se napi{ani vo srceto, vo mislite, vo umot na vernikot. Negov posrednik e Hristos. Zape~aten e i potvrden so Hristovata krv. Toj
zavet mu e ponuden i pri raka mu stoi na celoto ~ove{tvo, no
istiot se realizira taka {to Hristos vospostavuva zaveten
odnos, dogovor sklu~uva i vo sojuz stapuva poedine~no so sekoj
vernik koga }e go prifati Hrista kako svoj Spasitel i koga
}e re{i da se krsti so biblisko kr{tavawe. Toga{ Hristos
ja prezema odgovornosta za nego da mu gi prosti grevovite, da
go otkupi od grevot, da go is~isti, da go posveti i svoite
zapovedi da gi napi{e vo negovoto srce, pravej}i od nego novo
sozdanie. Toga{ zapovedite se lesni.
Predimstvata na noviot zavet, zasnovan na “podobri vetuvawa” i negovata ubavina, gi gledame vo `ivotot na apostol
Pavle i na drugi bibliski lica:
“So Hrista se raspnav; i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee vo mene, a `ivotot {to sega go `iveam vo teloto,
go `iveam preku vera vo Bo`jiot Sin, koj me milee i se predade sebesi za mene” (Galatite 2,20).
“So vera Hristos da se vseli (da `ivee) vo va{ite srca”
(Efescite 3,17.18).
“Milo mi e, Gospode, da ja ispolnuvam tvojata volja, jas
go nosam tvojot zakon dlaboko vo srceto” (Psalm 40,8).
239
“O kolku go qubam tvojot zakon, po cel den razmisluvam
za nego” (Psalm 119,97).
“Golem mir u`ivaat onie koi go qubat tvojot zakon i ne
se sopnuvaat na ni{to” (Psalm 119,165).
“Nao|am naslada vo Bo`jiot zakon” (Rimjanite 2,22).
“Po toa znaeme deka go poznavame - ako gi dr`ime negovite zapovedi” (Jovan 3,36; 1. Jovanovo 2,3).
Noviot zavet e “podobar zavet” zatoa {to negov posrednik e Hristos:
“Toj (Isus)... e posrednik na podobar zavet {to e zasnovan na podobri vetuvawa” (Evreite 8,6).
“Isus stana zalog (garancija) na podobar zavet” (Evreite
7,22).
Nie sme “slugi na noviot zavet, ... slovoto ubiva, a duhot
o`ivuva” (2. Korin}anite 3,3-6).
Vsu{nost, noviot zavet se temeli na Hristovata `rtva
{to ja prinel Hristos na krstot na Golgota.
“Ovaa ~a{a e noviot zavet vo mojata krv”, “krvta na zavetot”, “koja se proleva za mnozina za pro{tavawe na grevovite”
(1. Korin}anite 11,25; Evreite 10,29; 9,14; Matej 26,28).
Da zabele`ime: Hristovata krv e “krv na zavetot”, na
noviot zavet, “koja se proleva za mnozina za pro{tavawe na
grevovite”, “krvta na Hrista... }e ja is~isti va{ata sovest od
mrtvite dela”.
Kako ptica oslobodena od dolgo ropstvo pominato vo
kafez, koga se vivnuva vo nebesnite prostori so neumoren,
neobi~no vesel, dinami~en i bezgrani~en let, da go nadomesti zagubenoto, taka i gre{nikot, koj dolgo pominal vo ropstvo na grevot, vo kafezot na satanata, sega, otkako Hristos go
oslobodil od toa grdo, svirepo ropstvo, negovoto srce “prepuknuva” od onaa nevoobi~aena, slatka, bezmerna i milna radost {to izvira od ubavinata na vistinskata sloboda {to ja
u`iva vo Hrista.
Za toa postoele samo dve mo`nosti - ne tri, nitu ~etiri,
nitu pet... - samo dve: da bideme kazneti i da umreme nie, ili,
namesto nas, da bide kaznet i da umre Hristos kako na{a zamena. Od qubov kon nas, Hristos se opredelil za vtoroto - Toj
gi prezel na sebe na{ite grevovi i, natovaren so niv, umrel
na krst kako najgolem gre{nik za tu|i grevovi. Druga
mo`nost, kako {to rekovme, nemalo. “Bez prolevawe na krv
nema pro{tavawe”, nema bri{ewe na grevot, kategori~na e
Bo`jata re~!
240
I tokmu taa proleana krv na Hrista na krstot na Golgota,
koja{to ja ~isti na{ata “sovest od mrtvite dela”, a e proleana
i za “otkup na prestapite napraveni vo prviot zavet”, e “krvta na zavetot”, na noviot zavet, “koja se proleva za mnozina za
pro{tavawe na grevovite”. Toa mu dava pravo na Hrista da
vospostavuva zaveten odnos, da sklu~uva dogovor i da stapuva
vo sojuz so nas (Evreite 9,13-15).
Za razlika od stariot zavet, koj e sklu~en me|u Boga i
izraelskiot narod vo celost, kako nacija, Hristos nov zavet
pravi poedine~no so sekoj gre{nik koj go prifa}a nego kako
svoj li~en spasitel od grevot. Hristos na ovaa zemja ima svoj
narod, svoja crkva koja se sostoi od vernici koi poedine~no
stapile vo zaveten odnos so nego i koi poedine~no stojat ili
pa|aat pred Boga i odgovaraat pred Bo`jiot sud.
Spasenieto ne e kolektivno i ne e privilegija na opredelen narod ili nacija. Toa e ednakva privilegija na sekoj
gre{nik oddelno, bez ogled na negovata rasna, nacionalna i
koja i da e druga pripadnost. Spasenieto Hristos go napravil
ednakvo dostapno za sekoj ~ovek, i navistina toa mu stoi pri
raka sekomu {to saka da se spasi. “Dojdete kaj mene, povikuva
Hristos, site {to ste onemo{teni i obremeneti, jas }e vi
dadam po~inka” (Matej 11,28).
Od nas zavisi dali }e ja iskoristime ovaa izvonredna,
nepovtorliva mo`nost i privilegija so ve~ni vrednosti, dali
}e ja prifatime ponudenata Hristova milost i negovata podadena raka i }e se spasime, ili pak }e ja proigrame i poslednata {ansa {to ni ja nudi Neboto i so toa }e staneme najgolemi zlostornici sprema sebesi, li{uvaj}i se od bleskotnite
vrednosti na ve~niot `ivot {to sme mo`ele da gi u`ivame
koga navreme bi se potrudile da gi sfatime i da mislime na
niv.
Nie sme povikani da “pristapime do gorata Sion, do gradot na `iviot Bog, nebesniot Erusalim, do desetici iljadi
angeli..., do Boga, sudijata na site, i do Isusa, posrednikot na
eden nov zavet i do krvta (Hristova) za poprskuvawe” (Evreite 12,18-24).
Po~ituvani, da se oyvieme i da go prifatime ovoj povik
i navreme da se prestroime vo `ivotot, zastanuvaj}i na vistinska strana, pod Hristovoto zname, vospostavuvaj}i so nego
zaveten odnos, sklu~uvaj}i so nego dogovor i stapuvaj}i vo sojuz, koj podrazbira me|usebna zaednica so Hrista i status na
Bo`je dete, status na Bo`ji sin i }erka i pravo na spasenie i
ve~en `ivot.
241
Pogre{ni
teolo{ki pretstavi za stariot i noviot
zavet1
Vo teolo{kite krugovi postoi star teolo{ki problem koj
za mnogu hristijani pretstavuva vistinska zagatka. Imeno, nekoi
teolozi tvrdat deka postojat su{tinski teolo{ki razliki me|u
“stariot” i “noviot” zavet vo Svetoto pismo, za{to tie, navodno, ozna~uvaat dva razli~ni na~ini na spasenie. Spored niv,
“stariot zavet” obi~no e ozna~en kako “zavet koj se potpira vrz
dela” (spasenie so dela), dodeka “noviot zavet” se sfa}a kako
“zavet na milost” (spasenie so Bo`jata milost). Klu~en tekst,
koj naj~esto se citira za da se potvrdi ovaa razlika, e tekstot
vo Eremija 31,31-34:
“Eve, nastapuvaat denovi, veli Gospod, koga }e sklu~am nov
zavet so domot na Izrael i so domot na Juda. Ne zavet kakov
{to sklu~iv so nivnite tatkovci vo denot koga gi zedov za raka
da gi izvedam od egipetskata zemja, zavet {to tie go raskinaa,
iako jas sum nivni gospodar, veli Gospod. Eve go zavetot {to }e
go sklu~am so domot Izraelov po ovie denovi, veli Gospod:
Mojot zakon }e go stavam vo nivnata du{a i }e go napi{am vo
nivnoto srce. I }e bidam nivni Bog, a tie }e bidat moj narod.”
Dali navistina postoi su{tinska razlika me|u “stariot”
i “noviot” zavet kako dva razli~ni pristapi za razbirawe na
~ove~koto spasenie? Ako vnimatelno se analiziraat bibliskite tekstovi koi zboruvaat za ovaa tema, jasno e deka postoi
teolo{ki kontinuitet me|u ovie dva pojma. Taka, na primer,
Bog i na “stariot” i na “novot” zavet e ist Bog. Toj go incira
planot na spasenieto koj im go nudi na lu|eto. Me|utoa, ne samo
{to e Bog ist vo dvata zaveta, tuku i drugiot sou~esnik vo toj
zavet e ist, odnosno Izrael. U{te pove}e, vo dvata zaveta zakonot, koj go regulira ovoj zavet, e ist. Bog go narekuva “moj
zakon”. Zakonot koj }e bide napi{an na srcata na lu|eto ne e
isklu~ivo novozaveten poim. “Zatoa qubi go svojot Gospod Bog
so seto svoe srce, so seta svoja du{a i so seta svoja sila” (5.
Mojseeva 6,5). Celta na dvata zaveta, isto taka, e identi~na:
“]e bidam nivni Bog, a tie }e bidat moj narod.”
Ako postoi su{tinski kontinuitet, toga{ zo{to voop{to
postoela potreba od vospostavuvawe na “nov” zavet? Evrejski
zbor za “sklu~i” vo Eremija 31,33 e chadash, koj zna~i “obnovi”,
sozdava ne{to novo {to ne postoelo porano vo ista kvalitetna
sostojba. Zatoa, zavetot {to mu go nudel Bog na svojot narod vo
site vekovi e ist zavet, ve~en zavet, no sekoj ~ovek mora toj
242
zavet da go do`ivee individualno vo svoeto srce, taka {to toj
sekoga{ odnovo stanuva “nov” za sekoe ~ove~ko su{testvo.
Stariot zavet ne e ukinat
Ka`avme deka vo hristijanskiot svet vladee golem ko{mar i smut koga }e se ka`e “star zavet”. Za mnozinstvoto hristijani star zavet e samo zbirkata knigi napi{ani pred Hrista, bez da vodat smetka za stariot zavet kako dogovor ili sojuz
me|u Boga i izraelskiot narod, nitu pak pravat razlika me|u
Bo`jiot zakon, Desette Bo`ji zapovedi, dadeni direktno od
Boga, i drugite privremeni zakoni {to mu gi dal Bog na
izraelskiot narod posredno preku Mojseja.
Spored niv, taa zbirka knigi e nare~ena “star zavet” i
nego Hristos go ukinal koga umrel na krstot. Za nas, hristijanite, velat tie, sega va`i samo kanonot na noviot zavet. Zatoa
ogromen broj hristijani denes “stariot zavet” ili zbirkata
kanonski knigi napi{ana pred Hrista ja smetaat za muzejski
eksponat koj ja odigral svojata uloga, ja zavr{il svojata zada~a,
se istro{il i zaminal vo arhivite na hristijanskata istorija, taka {to toj za niv ima samo istoriska i muzejska vrednost.
Gre{ka! Ogromna gre{ka pravat hristijanite koi mislat
taka za stariot zavet, povikuvaj}i se prvenstveno na tekstot
od 2. Korin}anite 3,13-16:
“Ne kako Mojsej, koj stava{e prevez na svoeto lice za da
ne go gledaat Izraelovite sinovi krajot na pominlivoto. No
nivnite umovi bea zakoraveni, za{to do den dene{en ostanuva istiot prevez nesimnat pri ~itaweto na stariot zavet, koga
ne im se otkriva deka toj vo Hrista prestanuva. I taka, s# do
denes, koga go ~itaat Mojseja, prevez gi prekriva nivnite srca.
No, koga (Izrael) }e se obrati kon Gospoda, prevezot se otstranuva.”
Jasno e i nesporno deka “toj (stariot zavet) vo Hrista
prestanuva.” No {to prestanuva, a {to ostanuva vo sila i ponatamu, s# do dene{en den, i u{te podaleku - vo ve~nosta?
O~igledno e deka ovde ne stanuva zbor za ukinuvawe na
zbirkata knigi na Stariot zavet, tuku na stariot zavet kako
dogovor ili sojuz me|u Boga i izraelskiot narod koj voop{to
ne za`iveal. Eve kratok insert od ona {to ve}e be{e ka`ano
za toa:
Izrazite vo 2. Korin}anite 3,6-11 i vo Rimjanite 7,6:
“Slovoto ubiva”, “slu`ba na zakonot koj ubiva, vre`ana vo
kamewa so bukvi”, “grevot, koj n# dr`e{e vo ropstvo”, “se oslo243
bodivme od zakonot” i “staroto slovo” - o~igledno se odnesuvaat na vremeto koga sme `iveele “pod zakonot”, koga kamenite
plo~i so Desette zapovedi sme gi nosele na grb kako nepodnosliv tovar, na vremeto koga zakonot n# gonel da n# ubie
zaradi na{iot grev, da n# ubie dodeka sme bile gre{ni i
gre{nici. Toa e onoj period koga apostol Pavle `ivee{e “pod
zakonot” i koga `alno rede{e: “Beden ~ovek sum jas! Koj }e
me spasi od ova smrtno telo.”
A izrazite: “slugi na noviot zavet; ne na slovoto, tuku na
Duhot”, “Duhot o`ivuva”, “otkako umrevme za grevot”, “se oslobodivme od zakonot”, “da slu`ime na nov, duhoven na~in” - se
odnesuvaat na vremeto koga Hristos go otstranil grevot od nas
i koga sme po~nale da u`ivame nov status - da `iveeme “pod
blagodatta”, so zakonot ne na kamenite plo~i, tuku vo srceto.
O~igledno e deka kanonot na Stariot zavet ne mo`e da
bide ukinat, za{to toj, zaedno so kanonot na Noviot zavet,
pretstavuvaat integralna re~ Bo`ja, Biblija, koja e izvor na
Bo`ji poraki za nas lu|eto i nepogre{liv pat koj vodi vo
spasenie.
Da se potsetime na Isusovite zborovi: “Koj veruva vo mene
kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e
pote~at reki `iva voda” (Jovan 7,38).
Koga Isus gi ka`al ovie zborovi, Noviot zavet u{te ne
bil napi{an. Bilo napi{ano samo “Pismoto”, odnosno samo
knigite na Stariot zavet, i koga ka`uva “koj veruva vo mene
kako {to e ka`ano vo Pismoto”, Toj na{eto vnimanie go naso~uva kon starozavetniot kanon, kon zbirkata na starozavetnite
knigi - vo niv da najdeme “reki na `iva voda” {to }e “pote~at”
od na{ata “vnatre{nost”.
Podocna se napi{ani i knigite na Noviot zavet i toj,
zaedno so Stariot, kako {to rekovme, pretstavuvaat nedeliva
Bo`ja re~, integralna Biblija ili Sveto pismo, za koe se
ka`uva: “Seto Pismo e dadeno od Boga” (2. Timotej 3,16).
Spored toa, kanonot na Stariot zavet ne e muzejski eksponat, istro{en, ukinat i povle~en vo pasiva ili vo nekakvi
arhivi. Naprotiv, toj e vo aktivna slu`ba i, zaedno so kanonot na Noviot zavet, ramo do ramo, i so polna parea, kako
nedeliva celost, kako integralna Bo`ja re~, silno svedo~at
za svojot Avtor ~ii{to poraki se zapi{ani na nivnite sveti
stranici.
Kanonot na Stariot zavet ne im e daden na Evreite vo
sopstvenost i izolacija i toj ne e evrejski. Navistina, “nim
(na Evreite) im se dovereni Bo`jite zborovi” (Rimjanite 3,2),
244
no na ~uvawe i so zada~a istite da gi promoviraat pred svetot i da im gi objavat na site narodi. Zna~i, i kanonot na Stariot i kanonot na Noviot zavet, ne se ni~ija li~na sopstvenost
nitu monopol, tuku mu se predadeni na celoto ~ove{tvo i
istite imaat zaedni~ki karakter i op{to~ove~ki vrednosti.
[to se odnesuva do zakonite so privremen karakter: obredniot zakon (zakonot za `rtvite, za sve{tenstvoto i za
Svetili{teto, za obrednoto ~istewe i posvetuvawe), gra|anskite i zdravstvenite zakoni, {to mu gi dal Bog na svojot narod
Izrael posredno preku Mojseja - navistina tie ja zavr{ile
svojata uloga i zada~a {to ja postavil Bog pred niv i zaslu`eno zaminale vo arhivite na bibliskata istorija i ne se ve}e
vo aktivna slu`ba, ukinati se. No vo nikoj slu~aj ne se ukinati Desette Bo`ji zapovedi kako temel na stariot sojuz (zavet)
sklu~en me|u Boga i izraelskiot narod.
Bibliskoto kr{tavawe - zaveten odnos me|u gre{nikot
i Hrista
Otkako gre{nikot }e bide pou~en na osnovnite vistini
na Svetoto pismo i svojot `ivot }e go soobrazi so niv, i otkako }e se pokae za svoite grevovi i istite }e gi ostavi, mo`e da pristapi kon biblisko kr{tavawe so koe stanuva vernik na Bo`jata crkva. Zna~i, bibliskoto kr{tavawe e vrata
niz koja se vleguva vo crkvata i na~in kako nekoj mo`e da stane
~len na Bo`jeto semejstvo na ovaa zemja i na Bo`jeto semejstvo na neboto.
Koga gre{nikot se kr{tava, toj vospostavuva zaveten
odnos, sklu~uva dogovor i stapuva vo sojuz so Hrista. Go napu{ta grevot i stariot na~in na `iveewe i go prifa}a Hrista
kako svoj spasitel na kogo mu vetuva verna i predana slu`ba i
`ivot spored Bo`jata re~ kako edinstvena i neprikosnovena
bo`estvena vistina. A Hristos go prifa}a negovoto pokajanie,
mu gi pro{tava grevovite i go bri{e negovoto gre{no minato;
so pomo{ na Svetiot Duh od nego sozdava nov ~ovek, novo
sozdanie, so napolno novo srce vo koe gi zapi{uva “zborovite
na sojuzot” ili “Desette zapovedi” (2. Mojseeva 34,28) i mu dava
pravo da se nare~e negov sin, negova }erka. Toj sojuz (zavet)
me|u vernikot i Hrista e potvrden, zape~aten, so Hristovata
krv i nego ne mo`e nikoj odnadvor da go raskine, ni “portite
na adot” (Matej 16,18).
Bibliskoto kr{tavawe e na{a obvrska. Sekoj {to saka
da stane vernik na Bo`jata crkva, Bo`je dete i del vo Bo`je245
to carstvo - mora da se krsti. Hristos se krstil i nam ni ostavil primer i nie da se kr{tavame.
“Vo toa vreme Isus dojde od Nazaret vo Galileja i Jovan
Krstitel go krsti vo rekata Jordan. I vedna{, dodeka izleguva{e od vodata, vide kako nebesata se otvorija i kako Duhot
sleguva nad nego kako gulab.” “Jovan kr{tava{e vo Enon, blizu do Salim, bidej}i tamu ima{e mnogu voda, i lu|eto doa|aa
i bea kr{tavani” (Marko 1,9.10; Jovan 3,23).
Ovie tekstovi ka`uvaat deka Hristos se krstil vo reka
kade {to “ima{e mnogu voda” - “koga izleguva{e od vodata”.
Originalen gr~ki zbor za “kr{tavawe” e “baptizo” {to zna~i
“nurkawe”, “potopuvawe”, celosno stavawe pod voda. - Toa e
vistinsko biblisko kr{tavawe, a ne kr{tavawe so polevawe
ili so prskawe so voda.
Hristos im dal zapoved na apostolite: “Odete me|u site
narodi i sozdadete od niv moi u~enici (nau~ete gi), kr{tavaj}i gi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh, u~ej}i gi da
go izvr{uvaat seto ona {to vi go zapovedav!” “Odete po celiot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie! Koj
}e poveruva i }e se krsti, }e se spasi, a koj ne }e poveruva, }e
bide osuden” (Matej 28,19.20; Marko 16,15.16).
Bibliskoto kr{tavawe vo sebe nosi va`na poraka i silna teologija, bidej}i Hristos go povrzal so svojata smrt i so
svoeto voskresenie:
“Zar ne znaete deka site nie koi sme krsteni vo Isusa
Hrista, krsteni sme vo negovata smrt? I taka, preku kr{tavaweto vo smrtta, pogrebani sme zaedno so nego, ta kako {to
Hristos voskresna od mrtvite preku slavata na Otecot, taka
i nie da odime vo nov `ivot. Za{to ako se splotivme so nego
vo smrtta sli~na na negovata, sekako, }e bideme i vo negovoto
voskresenie. Znaeme deka na{iot star ~ovek be{e raspnat so
nego, za da bide onemo{teno gre{noto telo, ta da ne mu robuvame ve}e na grevot, za{to onoj {to e umren, osloboden e od
grevot... Taka i vie, smetajte se za mrtvi za grevot, no `ivi za
Boga vo Hrista Isusa. Zatoa ne dozvoluvajte grevot da caruva
vo va{eto smrtno telo za da im se pokoruvate na negovite
pohoti” (Rimjanite 6,3-14).
Se gleda deka bibliskoto kr{tavawe ima ogromna va`nost za na{eto spasenie. Hristos umrel, bil polo`en v gob i
tretiot den voskresnal od mrtvite, izlegol od grobot. I nie
koga se kr{tavame vleguvame vo voden grob. Vo vodniot grob
se zakopuva i vo nego ostanuva na{iot star gre{en ~ovek so
na{eto gre{no minato, so site na{i grevovi. Hristos vos246
kresnal i izlegol od grobot. I nie duhovno voskresnuvame i
od vodniot grob, vo koj sme bile zakopani, izleguvame bez
grevovi, kako novi, prerodeni sozdanija, kako Bo`ji deca i
negovi sinovi i }erki koi vospostavile so nego zavet, odnosno stapile vo sojuz.
Vodata vo koja se kr{tavame nema nikakva vol{ebna mo}
vo sebe koja bi ne preobrazila ili posvetila. Taa duhovna
prerodba i preobrazba na na{iot `ivot e isklu~itelno delo
na Svetiot Duh vo nas koj so kr{tavaweto nanovo duhovno n#
ra|a i od nas sozdava novi sozdanija.
Zatoa, dragi moi, Hristos n# povikuva da go prifatime
bibliskoto kr{tavawe, da se krstime i da stapime vo sojuz so
nego, da staneme vernici na negovata novozavetna Crkva koja
se prigotvuva za skora{na sredba so nego i za vlez vo negovoto
carstvo, za{to koj ne poveruva i ne se krsti, ne mo`e da vleze
vo nego.
Isto~en grev i kr{tavawe na mali deca
Pred 13-tiot vek crkvata u~ela deka site nekrsteni deca,
vklu~uvaj}i gi i novoroden~iwata koi umrele pri poroduvaweto, poradi “isto~niot grev” (isto~en grev - adamov grev)
zaminuvaat vo pekol, za{to ne pominale niz sakramentot (obredot) kr{tavawe. No vo 1905 g. papata Pie X rekol: “Decata,
koi umiraat pred da bidat krsteni, zaminuvaat vo ‘limb’ (sostojba me|u rajot i pekolot) kade {to ne u`ivaat vo bla`ena
vizija da go gledaat Boga, no toa ne zna~i deka tie stradaat.
Poradi isto~niot grev {to go nasledile od Adama, tie ne zaslu`uvaat raj, no nitu pekol ili ~istili{te.” Sega{niot papa,
Benedikt XVI, nastojuva da go ukine detskiot limb (limb infantium).
Spored u~eweto na tradicionalnata Crkva nie se ra|ame
kako gre{nici so nasledeni grevovi. Zna~i, vinovni sme u{te
pred sami svesno da zgre{ime. Obi~ajot kr{tavawe na bebiwa e tesno povrzan so ova veruvawe. Zatoa se smeta deka
novoroden~eto, ako umre nekrsteno, zasekoga{ e zagubeno, za{to i toa e gre{nik, i ako ne{to ne se prezeme vo vrska so
negovata gre{nost, deteto avtomatski gubi ve~en `ivot. Od taa
pri~ina Pravoslavnata i Katoli~kata crkva kr{tavaat mali
bebiwa za{to, spored niv, kr{tavaweto gi ~isti decata od
isto~niot grev {to go nasledile od Adama.
Bibliska vistina e deka site nie sme nasledile gre{na
priroda od Adama, deka sme site gre{nici i kako gre{nici
247
site umirame, “za{to plata za grevot e smrt”. “Grevot vleze
vo svetot preku eden ~ovek (preku Adama), a preku grevot smrtta - taka smrtta premina na site lu|e, bidej}i site
zgre{ija... i site umiraat vo Adama” (Rimjanite 6,23; 5,12; 1.
Korin}anite 15,22).
Vo Biblijata ne postoi tn. “isto~en grev” od koj nie treba da se is~istime. Postoi Adamov grev za Adama, a za nas na{ite li~ni grevovi {to samite nie gi pravime vo tekot na
na{iot `ivot vo na{ata gre{na ~ove~ka priroda {to sme ja
nasledile od Adama. Ona {to nie go dobivame od Adama e
fizi~ka i duhovna smrt, a ne negoviot li~en grev, vo koj ne
sme u~estvuvale. Za ova op{irno zboruvavme vo podnaslovot
za prviot i vtoriot Adam
Smrtta, vo koja zaminuvaat site Adamovi potomci, kako
posledica na adamoviot grev, vo Biblijata e poznata kako prva
ili privremena smrt, za{to po nea sledi prvo voskresenie i
ve~en `ivot za onie koi }e voskresnat vo nego, za razlika od
“vtorata smrt”, koja e posledica na na{ite li~ni grevovi {to
sme gi napravile vo na{iot `ivot i koja e kone~na i ve~na.
Za site {to }e zaminat vo vtorata smrt, nema voskresenie,
nitu spasenie, nitu `ivot ve~en. Adamoviot ili isto~niot
grev celoto ~ove{tvo, bez nikakov isklu~ok, go vodi vo prvata smrt, a na{ite li~ni grevovi poedine~no sekogo od nas go
vodat vo vtorata smrt. (Za prvata i vtorata smrt op{irno
zboruvame vo naslovot “Dve smrti i dve voskresenija”).
Vo Biblijata poimot spasenie se odnesuva na spasenie ne
od prvata, tuku od vtorata smrt. Biblisko spasenie zna~i ve~en `ivot, vlez vo Bo`jeto carstvo. Nie spasenieto, odnosno
ve~niot `ivot mo`eme da go zagubime ne poradi isto~niot ili
adamoviot grev, tuku isklu~ivo poradi na{ite grevovi. Bog ni
pora~uva: Onoj {to }e zgre{i, toj }e zagubi spasenie. Sinot
nema da zagine poradi grevot na tatkoto, nitu tatkoto poradi
grevot na svojot sin. Sekoj }e zagubi ve~en `ivot poradi svojot grev (Ezekil 18,20). I celta na kr{tavaweto e tokmu taa da n# is~isti ne od tu|, ne od adamoviot grev, tuku od na{ite
grevovi koi ni ja zatvoraat nebesnata vrata.
Zatoa Gospod go povikuva apostol Pavle da se krsti i da
se is~isti ne od grevot na Adama, tuku od svoite grevovi: “[to
se dvoumi{ sega? Stani, krsti se i izmij se od svoite grevovi,
povikuvaj}i go Gospodovoto ime” (Dela 22,16). Izvonredno
ubavo toa go objasnuva i prorok Isaija: “Ne, ne e prekratka
Gospodovata raka za da spasi, nitu uvoto mu zagluvna za da ne
~ue, tuku va{ite bezzakonija ve razdelija vas od va{iot Bog.
248
Va{ite grevovi go skrija negovoto lice i Toj ve}e ne ve
slu{a... Me ma~e{e so svoite grevovi, mi zdodeva{e so svoeto bezzakonie” (Isaija 59,1-2; 43,24). - Ne “isto~niot”, ne “adamoviot grev”, tuku “va{ite bezakonija” i “va{ite grevovi” “ve
razdelija vas od va{iot Bog”, i vie }e umrete kako gre{nici
ne poradi tu|i, tuku poradi svoite grevovi, ka`uva Isaija. I
“Hristos umre za na{ite grevovi... Toj e `rtva za pomiruvawe
na na{ite grevovi...”, i ka`uva: “Jas, zaradi sebe gi bri{am
tvoite prestapi, i ne si spomnuvam za tvoite grevovi” (Isaija
43,24.25) (1. Korin}anite 15,3; 1. Jovanovo 2,2; Isaija 43,24.25).
Gospod Isus Hristos so svojata `rtva i so svojata krv
adamoviot grev mu go bri{e na Adama za Adamovo spasenie, a
na{ite grevovi ni gi bri{e nam za na{e spasenie.
Biblijata ne gi povikuva decata, tuk nas, vozrasnite
gre{nici, da se pokaeme za na{iot grev i da se krstime i
is~istime od na{ite grevovi. Nieden gre{nik nema da zagine
zatoa {to ne se pokajal i ne se krstil poradi nekakov “isto~en” grev, tuku zatoa {to ne se pokajal, ne se krstil i ne se
is~istil od svoite grevovi. Toa e bibliska nauka za kr{tavaweto.
Kr{tavaweto na bebiwa ima pagansko poteklo
Pokraj temelnoto pou~uvawe na osnovnite bibliski vistini, na bibliskoto kr{tavawe mu prethodi i temelno pokajanie. Apostol Petar odr`al silna propoved pred ogromno
mno{tvo narod vo Erusalim sobran na praznikot Duhovden:
“A Petar im re~e: ‘Pokajte se! I sekoj od vas neka se krsti vo imeto na Isusa Hrista za pro{tavawe na grevovite; taka
}e go primite darot - Svetiot Duh!’... Vo toj den okolu tri
iljadi du{i so radost gi prifatija negovite zborovi, pa se
krstija i se pridru`ija kon crkvata” (Dela 2,38.41).
Tekstovite {to gi privedovme ne ostavaat prostor nitu
pak ni davaat nekakvo pravo da mislime i da tvrdime deka me|u
onie tri iljadi du{i vo Erusalim imalo i krsteni deca, za{to, pred s#, decata ne mo`at da se pou~at na osnovnite bibliski vistini; i vtoro, tie ne se svesni deka se gre{ni i zatoa
od niv ne se bara pokajanie, nitu pak im e potrebno pokajanie
i kr{tavawe. Deteto ne mo`e, kako vozrasniot gre{nik, so
kr{tavawe da vospostavi zaveten odnos, da sklu~i dogovor i
da stapi vo sojuz so Hrista. Od tie pri~ini male~ki deca ne
mo`at da se kr{tavaat.
249
Na novoroden~eto na 40-tiot den (pri kr{atavaweto) drugi mu nametnuvaat vera. Bebiwata ne mo`at da donesuvaat svesni odluki i nivnoto kr{tavawe ne e spomenato vo Svetoto pismo. Doktrinata za kr{tavawe na bebiwa ima pagansko poteklo
i toa e vovedeno vo crkvata. Kako i pove}eto doktrini na tradicionalnata Crkva, kr{tavaweto na bebiwa potekuva od
vavilonskite tajni. Vo Vavilon novoto ra|awe navodno go
postignuvale so kr{tavawe na bebeto. Evropskite pagani svoite
novoroden~iwa gi prskale ili gi vronuvale vo voda, i s# do
dene{en den taa “sveta voda”, koja e potrebna za kr{tavawe, vo
nekoi zaednici s# u{te se prigotvuva spored paganskiot obi~aj
- vo vodata se stava `ar od oltarot. Bidej}i vovela kr{tavawe
na bebiwa, Katoli~kata crkva ogneno se protivela na kr{tavaweto na vozrasni, pa duri izdala i dekret:
“Neka bide proklet onoj koj tvrdi deka vozrasnite mora da
se kr{tavaat.”2
“Eden od najlo{ite eresi vo o~ite na Rim bilo odbivaweto na kr{tavawe na malite deca. Navodno, toj ritual ja otstranuval damkata na originalniot (isto~niot) grev, bebeto go
pravel Bo`je dete i ~len na Crkvata, so {to po~nuval procesot na spasenie koj se sostoel od poslu{nost kon odredbite na
Rim i od u~estvuvawe vo sakramentite.”3
Koga eden rimokatolik pri kr{tavaweto e poprskan so
voda, toj veruva deka e “nanovo roden”, iako e u{te dete.
Isus e krsten koga imal 30 godini, koga ja po~nal svojata
slu`ba (Luka 3,23). Obi~ajot kr{tavawe na vozrasni so vronuvawe postoel vo ranohristijanskata crkva. Duri i katoli~kite
izvori go priznavaat ovoj fakt, kako {to mo`e da se vidi vo
spisite na kardinalot Gibons. Vo svojata kniga “Verata na
na{ite tatkovci” toj pi{uva:
“Nekolku vekovi otkako hristijanstvoto se ztvrdnalo,
kr{tavaweto obi~no se vr{elo so vronuvawe; no od dvanaesettiot vek vo Katoli~kata crkva preovladuva obi~ajot kr{tavawe so prskawe, za{to ovoj na~in bil pomalku neugoden od
kr{tavaweto so vronuvawe.”4
Duri na zasedanieto vo Ravena vo 1311 godina Katoli~kata
crkva prskaweto go objavila kako slu`ben vid kra{tavawe.
Toga{ Gr~kata pravoslavna crkva se razdelila od Katoli~kata, pa mo`ela da prodol`i so vronuvawe da gi kr{tava bebiwata, {to ostanalo obi~aj do dene{en den.
Krstilnicite ili krsteni~kite kapeli vo najstarite
katoli~ki crkvi se natamo{en dokaz deka so vekovi celata
crkva kr{tavala vozrasni lica i kr{tavaweto go vr{ela so
250
vronuvawe. Tie imaat golemi bazeni za kr{tavawe (so skalila
za sleguvawe), i ~esto kako dodatok i prostorija za preslekuvawe na krstenicite.
Drugite na~ini na kr{tavawe, kako {to e prskaweto ili
polevaweto so voda, mu go odzemaat zna~eweto na ovoj obred.
Samo kr{tavaweto na vozrasni so vronuvawe mo`e ispravno
da gi pretstavi smrtta, zakopot i voskresenieto na Isusa Hrista.
Literatura:
1. Prof. d-r Radi{a Anti}, “Misterija dispenzacionalizma”, Nevenka
Balaneskovi}, str. 93,94
2. History of Romanizam, p. 510.
3. Dave Hunt, A woman rides the beast, str. 258.
4. Cardinal James Gibbons, Faith of our Fathers, 76th edition, p. 266.
251
BIBLIJATA ZA ZEMNOTO SVETILI[TE
Bog mu zapovedal na Mojseja: “Neka mi izgradat Svetili{te za da mo`am da prestojuvam me|u niv. Pri gradeweto na
prestojuvali{teto i na s# vo nego, postapi to~no spored
obrazecot {to }e ti go poka`am... Vnimavaj! Napravi gi spored
obrazecot {to ti be{e poka`an na gorata” (2. Mojseeva
25,8.9.40).
Vnimavaj, mu veli Bog na Mojseja, Svetili{teto vo celost, sred nego prestojuvali{teto (vo drugi prevodi: {ator,
skinija), kade {to }e prestojuvam jas me|u vas, da mi go napravite to~no spored obrazecot {to ti go poka`av na gorata.
Tekstot {to se nao|a vo Evreite 8,5 ka`uva deka Bog odredil zemnoto Svetili{te da bide “kopija”, “senka”, “simbol na
nebesnoto Svetili{te”. Gr~kiot zbor, preveden kako “senka”,
ja ozna~uva senkata {to poteknuva od nekoj predmet so nejzin
oblik.
Zna~i, Bog na Mojseja mu poka`al “plan” kon koj moral
da se pridr`uva pri gradeweto na Svetili{teto. Vo originalot e upotreben zborot “tabnit”, {to zna~i “obrazec”, “mostra”, “plan”, “slika”, “konstrukcija”, “lik”, “struktura”.
Vo Poslanieto do Evreite apostol Pavle zemnoto Svetili{te, so celokupnoto negovo ustrojstvo, go narekuva senka
i praslika na novozavetnata realnost, simbol na “nebesnite
originali” (na “nebesnite realnosti” ili “stvarnosti”) - simbol na vistinskoto nebesno Svetili{te.
Podvi`noto zemnoto Svetili{te, izgradeno na Sinaj, se
sostoelo od golem {ator smesten vo dvor ili trem, ograden
so cvrsto platno. Vo dvorot se nao|al metalen `rtvenik na
koj sve{tenicite prinesuvale `ivotni na `rtva. Me|u `rtvenikot i vlezot vo {atorot, se nao|al golem metalen mijalnik poln so ~ista voda so koja sve{tenicite se miele pred da
vlezat vo {atorot da vr{at slu`ba. [atorot bil podelen so
zavesa na dva dela, na dve oddelenija. Prvoto oddelenie se
vikako “svetiwa”, a vtoroto, zad zavesta, “svetiwa nad svetiwite” ili “njasveto mesto”. Vo prvoto odelenie, desno, se nao|ala masa na koja edna{ sedmi~no se postavuvale dvanaeset
252
sve`i lebovi, spored brojot na dvanaesette Izraelovi plemiwa. Levo se nao|al sedmokrak svetilnik koj neprekratno go
osvetluval prvoto oddelenie. Pred zavesta se nao|al `rtvenik
nad koj sve{tenicite kadele (prinesuvale temjan).
Plo~ite so Desette zapovedi, dadeni na Sinaj, se staveni
vo kov~eg, a toj kov~eg e staven zad zavesata, vo vtoroto oddelenie, vo svetiwata nad svetiwite od zemnoto Svetili{te.
Kov~egot so zapovedite se vika “kov~eg na svedo{tvoto” ili
“kov~eg na zavetot”; plo~ite se vikaat “plo~i na svedo{tvoto”
ili “svedo{tvo”, a Desette zapovedi vo nego se vikaat “zborovi
na zavetot” (2. Mojseeva 25,22; Evreite 9,4; 2. Mojseeva 31,18;
25,16; 34,28 ).
Kov~egot bil napraven od bagremovo drvo, siot pozlaten,
so poklopec od ~isto zlato, i so dva zlatni heruvimi postaveni
na dvata negovi kraja, ~ij{to pogled bil naso~en kon poklopecot, odnosno kon plo~ite so Desette Bo`ji zapovedi koi bile
smesteni vo kov~egot.
Nad poklopecot na kov~egot, nad plo~ite so zakonot - na
toa mesto kako minijaturen zemen prestol na Bo`jata milost
- Bog se sretnuval i razgovaral so prvosve{tenikot na Izrael. Zatoa {atorot se vika “{ator za sredba” ili “{ator za
sostanok”, vo koj Bog se sostanuval so svojot narod (2. Mojseeva 27,21).
“Tuka, nad poklopecot, me|u dvata heruvima, koi }e bidat
nad kov~egot na svedo{tvoto, }e ti se javuvam tebe i otade }e
ti zboruvam tebe i za s# }e im zapovedam preku tebe na sinovite Izraelovi” (2. Mojeseva 25,22).
Na toa mesto “nad poklopecot”, koe vo originalot se vika
“mesto na ~istewe” (na koe gre{nicite se ~istele od grevovite) ili “mesto na pomiruvawe” (kade {to gre{nicite se
pomiruvale so Boga), postojano bila prisutna Bo`jata slava
vo vid na Bo`ja svetlina ili Bo`ja “{ekina” koja ottamu se
izdignuvala visoko nad {torot i go osvetluvala celiot
izraelski logor vo pustinata. Preku Bo`jata {ekina, koja se
gledala od daleku, Bog neprekratno bil prisuten srede svojot
narod.
Da zapomneme! Bog svojot minijaturen prestol vo zemnoto Svetili{te go postavil nad plo~ite so Desette zapovedi
smesteni vo kov~egot. Istite plo~i so zapovedite {to samiot gi izgovoril i so svoj prst gi napi{al na Sinaj, sega se podno`je ili temel vrz koj po~iva negovata slava vo Svetili{teto. Toa premnogu re~ovito govori za ogromnoto zna~ewe {to mu go pridava Bog na svojot zakon koj, za `al, lu|e253
to tolku lekomisleno se odnesuvaat kon nego - go gazat i go
menuvaat, kako toj da e ~ove~ki, a ne Bo`ji zakon!
Po~ituvani, da ne se igrame so negoviot ogan, so ognot na
Bo`jiot zakon, vrz ~ija{to ostrica }e padnat i }e zaginat site
gre{nici koi go gazat. Vo zemnoto Svetili{te Bog go brani
avtoritetot na svojot zakon taka {to se proleani bezbroj toni
`ivotinska krv za podigawe na negovata pogazena pravda od
strana na gre{nicite koi gi prinesuvale tie `rtvi i se kaele
za svoite grevovi. Na krstot na Golgota Hristos ja proleva
svojata krv, pak, da ja podigne negovata pogazena pravda, umira
za da go “vozveli~i i proslavi zakonot” (Isaija 42,21).
Sve{tenicite vo Svetili{teto gi izvr{uvale svoite
sekojdnevni slu`bi precizirani vo obredniot zakon. Koga
nekoj od narodot }e zgre{el, nosel `ivotno vo dvorot na Svetili{teto kade {to toa bilo `rtvuvano za negoviot grev,
zaklano i spaleno na `rtvenikot. Del od krvta na `ivotnoto
sve{tenikot vnesuval vo prvoto oddelenie i tamu nad `rtvenikot pred zavesata vr{el soodvetna slu`ba so ~ija pomo{ simboli~ki grevot od gre{nikot go prenesuval vo Svetili{teto.
Taka vo tekot na celata godina grevovite od site gre{nici
preku krvta na `ivotnite `rtvuvani na `rtvenikot vo dvorot, se prenesuvale od gre{nicite vo zemnoto Svetili{te.
Edna{ godi{no bilo predvideno Svetili{teto da se o~isti
od site grevovi na gre{nicite {to se plastele vo nego vo tekot
na celata godina. ^isteweto na Svetili{teto se vr{elo vo
poseben den nare~en “den na ~istewe” ili “den na pomiruvawe”
(3. Mojseeva 23,27.28).
Vo toj den prvosve{tenikot vleguval vo svetiwata nad
svetiwite so krv na `rtvuvan jarec i so nea prskal nad poklopecot, odnosno nad Bo`jiot zakon.
Zo{to krv nad zakonot? Zatoa {to gre{nicite {to gi
prinesuvale `rtvite na `rtvenikot vo dvorot na Svetili{teto go gazele tokmu toj zakon, se ogre{ile sprema nego i stanale gre{nici, a plata za grevot na gre{nicite e smrt. Zna~i, zakonot baral smrt za gre{nikot, ja baral negovata krv.
Vo Stariot zavet vo zemnoto Svetili{te Bog predvidel zamena. Predvidel namesto gre{nikot da bide `rtvuvano soodvetno `ivotno i namesto so krvta na gre{nikot, sve{tenikot nad
zakonot prskal so krvta na `rtvuvanoto `ivotno.
Vo noviot zavet imame poinakva situacija, poinakva zamena. Namesto gre{nikot umira Hirstos kako negov otkupitel od negoviot grev. Namesto gre{nikot, Hristos ja proleva
svojata krv so koja mu gi bri{e grevovite.
254
Na denot na pomiruvawe ili ~istewe, vo svetiwata nad
svetiwite bil prisuten Bog li~no, i koga prvosve{tenikot,
vo uloga na posrednik me|u Boga i narodot prskal so krvta na
`ivotnoto nad Bo`jiot zakon, toj vo molitva i pokajanie baral
milost od Boga da mu gi prosti grevovite na svojot narod
(vklu~uvaj}i se tuka i sebesi) koi se naplastile vo Svetili{teto vo tekot na taa godina. Bog ja prifa}al taa slu`ba i
mu pro{taval na svojot narod. Zna~i, vo zemnoto Svetili{te
prvosve{tenikot vr{el posredni~ka slu`ba, posreduval,
odnosno se zastapuval za svojot narod pred Boga. Podrobnosti
za ovaa materija nao|ame vo 3. Mojseeva kniga, vo 16-tata i vo
23-tata glava.
Kako zavr{uvala taa slu`ba na ~istewe na zemnoto Svetili{te? “Otkako (prvosve{tenikot) }e go o~isti Svetili{teto..., neka go privede `iviot jarec. Aron (prvosve{tenik) neka gi stavi svoite race na glavata na `iviot jarec i
neka gi ispoveda nad nego site bezzakonija na Izraelcite, site
nivni prestapi i site nivni grevovi. Otkako }e gi polo`i
taka (grevovite) na glavata na jarecot, opredelen ~ovek neka
go odnese vo pustina. Taka jarecot }e gi odnese so sebe site
nivni bezzakonija vo neproodna zemja i neka go pu{ti jarecot
vo pustinata” (3. Mojseeva 16,20-22)
Taka se ~istelo podvi`noto zemno Svetili{te od grevovite na gre{nicite so koi se polnelo vo tekot na godinata.
Taka podocna se ~istelo i novoto zemno Svetili{te, odnosno
Solomonoviot hram vo Erusalim so koj bil zamenet {atorot
od pustinata. Na toj na~in grevot bil otstranet od gre{nicite i od Svetili{teto i odnesen vo pustina. No toj ne e
uni{ten, tuku s# u{te e prisuten na na{ata gre{na zemja.
Grevot zasekoga{ }e bide uni{ten na krajot od svetot vo ogneno ezero, za {to }e stane zbor podocna.
Zakonot za `rtvite daval to~ni, podrobni i zadol`itelni propisi, pravila i upatstva za vidot na `rtvite, za
okolnostite i na~inot na koj se prinesuvale itn. ^itame za
najrazli~ni vidovi “~isti `ivotni” i ptici koi se prinesuvale na `rtva na `rtvenikot vo dvorot na Svetili{teto:
jagne, jare, tele, jarec, junec, junica, gulab, grlica - kako sekojdnevna utrinska i ve~erna `rtva, kako prazni~ni i godi{ni
`rtvi; `rtvi prinesuvani za poedinci i za cel narod; `rtvi
za grev, `rtvi za ~istewe, za posvetuvawe, `rtvi blagodarnici itn.
Vo tekot na mnogu vekovi prineseni se stotici iljadi `ivotinski `rtvi i sekoja od niv na lu|eto im go najavuvala
255
Hrista kako vistinska `rtva {to }e bide prinesena i za niv
i za celiot svet vo site vremiwa. @rtvenikot, na koj se `rtvuvani gramaden broj `ivotni, so vekovi odnapred pogledot na
svetot go naso~uval i lu|eto gi vodel kon vistinskiot `rtvenik, kon krstot na Golgota, na koj e prinesena vistinskata
@rtva (Hristos) za spasenie na gre{noto ~ove{tvo. Onie
bezbroj toni proleana `ivotinska krv vo zemnoto Svetili{te bile silen glasnik i vesnik koj{to ja najavuval Hristovata krv {to se proleala na Golgota, na krstot, kade {to, kako
{to ve}e rekovme pove}e pati, se kazneti i izbri{ani “grevot” i “prokletstvoto” na gre{noto ~ove{tvo, i od kade {to
poteklo spasenie za sekoj gre{nik koj se kae i go ostava grevot.
Zaklu~ok: Bezbrojnite `ivotinski `rtvi, {to se prinesuvale spored zakonot za `rtvi vo Stariot zavet, i nivnata
proleana krv, se simboli i “samo senka” (Kolo{anite 2,16) na
Hristovata `rtva i na negovata proleana krv. I, otkako tie
mu uka`ale i go dovele ~ove{tvoto do podno`jeto na krstot
za da ja gleda vistinskata @rtva, i koga tamu, na Golgota,
gre{nicite ja videle Hristovata `rtva vo siot nejzin sjaj, senkata is~eznala, simbolot (`ivotinskite `rtvi) ja zavr{il
svojata zada~a, go zagubil svoeto zna~ewe i se povlekol od
scenata na natamo{nite nastani. - @ivotinskite `rtvi
prestanale da va`at, ukinati se.
Vo migot koga Hristos izdivnal na krstot, zemnoto
sve{tenstvo, zemnata sve{teni~ka slu`ba i zemniot
hram zasekoga{ zaminale vo arhivite na starozavetnata istorija
Toj den, toj petok, koga Hristos e raspnat na krst, vo Erusalim i vo cel Izrael se praznuval golemiot evrejski praznik “Pasha” kako spomen na izleguvaweto na izraelskiot narod od Egipet, od negovoto pove}evekovno ropstvo pominato
vo taa zemja.
Vo migovite koga Hristos izdivnuval na krstot, sve{tenikot vo hramot se prigotvuval da ja prinese vekovnata,
redovna ve~erna `rtva - jagne, ovojpat nare~eno pashalno
jagne. No, koga go dignal no`ot da ja zakole `rtvata, zemjata se zatresla. Ispla{en, toj go ispu{til no`ot, a jagneto
pobegnalo, bidej}i vo toj mig na krstot e zaklano vistinskoto Jagne, Hristos: “Za{to i... na{eto pashalno jagne”,
“Hristos, kako nevino i ~isto jagne”, “be{e `rtvuvano za nas”
(1. Korin}anite 5,7; 1. Petrovo 1,19).
256
Jagneto pobegnalo! Ne se ve}e potrebni `ivotinski `rtvi! Simbolot i senkata so vekovi verno i predano ja izvr{uvale svojata zada~a i se potvrdile na Golgota, rakuvaj}i i
zboguvaj}i se so stvarnosta na krstot i, kako {to ka`avme, so
krenata glava zaminale od scenata na natamo{nite nastani,
otstapuvaj}i mu go mestoto na Hrista kako vistinsko jagne: “Eve
go Jagneto Bo`je, koe gi zema grevovite na svetot na sebe” (Jovan 1,29).
Da $ dademe mo`nost na Bo`jata re~ da ni progovori za
ovoj predmet: “Bidej}i Zakonot (obredniot zakon) e samo senka na idnite dobra, a ne i su{tina na stvarnosta, ne mo`e nikoga{ so istite `rtvi, {to se prinesuvaat postojano sekoja
godina, da gi napravi sovr{eni onie koi pristapuvaat (kon
Boga)... Nevozmo`no e krvta na bikovite i jarcite da otstranuva (da ~isti) grevovi. Zatoa, koga Hristos vleze vo svetot,
re~e: ‘@rtvi i prinosi, sepalenici i `rtvi za grev ne posaka, nitu ti se (O~e) po volja, iako se prinesuvaat spored Zakonot (spored zakonot za `rtvite).’ Potoa izjavuva (Hristos):
‘Eve, doa|am, kako {to e napi{ano za mene vo svitokot (vo
knigata), da ja ispolnam tvojata volja, o Bo`e.’ Taka, go otstranuva prvoto, za da go vospostavi vtoroto” (Evreite 10,19). - Hristos “go otstranuva prvoto, za da go vospostavi vtoroto” - so svojata `rtva gi “otstranuva” i gi ukinuva `ivotinskite `rtvi, a na nivnoto mesto ja vospostavuva svojata `rtva
koja stanuva aktivna i dominantna na scenata na novozavetnata istorija kako izvor na spasenie za sekoj gre{nik.
Da se zadr`ime u{te malku na nastanite na Golgota, na
toj najgolem i najslaven den za ~ove{tvoto koga Hristos mu
ovozmo`il spasenie sekomu {to saka da se spasi, izgovaraj}i
gi slavnite zborovi na krstot: “Se svr{i!” i zavr{uvaj}i ja
so toa prvata faza od planot na spasenieto.
Vo toa predve~erie na sve{tenikot mu pobegnalo jagneto
za `rtva. Taka velat istoriskite podatoci od toa vreme. No
Biblijata ka`uva deka sve{tenikot, i pokraj silnite tatne`i
na zemjotresot {to nastanal koga Hristos izdivnal na krstot,
~ul zvuk na kinewe, cepewe na platno. Nevidliva raka ja iskinala zavesata vo hramot nadve od gore do dolu. Toa bila te{ka,
prekrasna, umetni~ki izrabotena zavesa od najkvalitetno platno {to ja izrabotile najve{ti umetnici. Bila postavena vo
Svetili{teto, vo hramot, da gi deli dvete oddelenija, za koi
ve}e ka`avme ne{to - prvoto oddelenie, nare~eno svetiwa, vo
koja sve{tenikot sekoj den vnesuval del od krvta na `rtvite
{to bile `rtvuvani na `rtvenikot vo dvorot, tremot, i vo koja
257
prinesuval temjan i vr{el sekojdnevna slu`ba spored propisite {to gi dal Bog za Svetili{teto, i vtoroto oddelenie, koe
se vikalo svetiwa nad svetiwite (najsveto mesto) kade {to bil
smesten kov~egot so Desette Bo`ji zapovedi i vo koe edna{
godi{no smeel da vleze i da vr{i slu`ba samo prvosve{tenikot.
Zemnoto Svetili{te, vo pustinata podvi`en {ator,
zamenet so prekrasen, brilijanten hram vo Erusalim vo vremeto na Solomona, so vekovi igralo mnogu zna~ajna uloga pri
odr`uvaweto na izraelskiot narod kako nacija. Vo tie slavni vremiwa na Izrael, toa bilo gordost za niv. Takvo Svetili{te, so takva uloga, cel i zada~a vo planot na spasenieto
na gre{noto ~ove{tvo, so takvo ustrojstvo na slu`bi vo nego
i so takvo sve{tenstvo, navistina mo`el da zamisli samo eden
genijalen um, kakov {to e Bo`jiot. So vekovi toa bilo svetsko ~udo, svetski duhoven centar kade {to vidlivo bil prisuten semo}niot Bog so svojata {ekina i kade {to doa|ale lu|e
od site strani na svetot da se zapoznaat so nego, so vistinskiot
Bog, i tie soznanija da gi prenesuvaat i raznesuvaat niz site
krai{ta na zemjinata topka.
No, kolku i da bilo slavno i preslavno, sepak, i zemnoto
Svetili{te, zaedno so negovoto sve{tenstvo i so impozantnata
slu`ba {to se vr{ela vo nego, bilo samo simbol i senka, vo
ovoj slu~aj simbol i senka na nebesnoto Svetili{te za koe,
za `al, mnogu malku znae hristijanskiot svet.
Zemnoto Svetili{te kako simbol i senka e ukinato i
prestanalo da postoi vo aktivna slu`ba onoj mig koga Hristos
izdivnal na krstot i koga Bog ja iskinal zavesata vo hramot.
“Isus izvika so silen glas i izdivna. A zavesata vo Svetili{teto se rascepi nadve, ozgora dodolu” (Marko 15,37.38).
Morni~avi bile tie migovi za mno{tvoto narod sobran
od site strani na svetot vo Erusalim na praznikot Pasha, a
osobeno za sve{tenicite vo hramot koi pret~uvstvuvale te{ko
zlo i stra{na idnina. Gromovi, molskavici, zemjotres, jagneto predvideno za `rtva pobegnalo, vo hramot nastanala jurija
bidej}i zavesata e rascepena nadve! Vtoroto oddelenie, odnosno svetiwata nad svetiwite, vo koja ne smeel nikoj ni da yirne,
a kamoli da vleze vo nea, osven prvosve{tenikot edna{
godi{no, sega ja zagubila taa svetost, stanala ogolena i izlo`ena na sram. Vo migot koga Hristos izdivnal na krstot, Bog
go povlekol svoeto prisustvo od zemnoto Svetili{te, od hramot. Kompletno ja ukinal negovata slu`ba i Aronovoto
sve{tenstvo.
258
Me|utoa, tradicionalnata hristijanska Crkva, pravoslavnata i katoli~kata, iako e ukinat, tie go zadr`ale modelot
na starozavetnoto Svetili{te vo modifikuvan oblik. Vo
nivnite crkvi mo`at da se zabele`at dve oddelenija - prvo,
vo koe vleguvaat vernicite, i vtoro, samo za sve{tenicite. Vo
tie crkvi se vr{i slu`ba i se prinesuva temjan, odnosno se
kadi, sli~no kako vo starozavetnoto Svetili{te. Nivnoto
sve{tenstvo nosi obleka sli~na na oblekata na starozavetnoto sve{tenstvo.
Toa e o~igleden ras~ekor me|u bibliskoto u~ewe i praktikata na tie crkvi. Prifa}aat ne{to {to e ukinato i otfrleno, ne{to {to sam Bog go kine i go pre~krtuva kako simbol i senka i go stava nadvor od sila, a go otfrlaat i ne go
prifa}aat nebesniot original, nebesnoto Svetili{te so
nebesnata slu`ba i so nebesnoto sve{tenstvo onaka kako {to
se opi{ani vo Bo`jata re~.
259
NA NEBOTO IMAME
NEBESNO SVETILI[TE, NEBESEN HRAM
Bo`jata re~, kako {to }e vidime, na mnogu mesta ni
ka`uva deka na neboto postoi nebesno Svetili{te so nebesna
slu`ba i so nebesno sve{tenstvo, i toa e onoj nebesen original, onaa mostra ili obrazec spored koj e napraveno zemnoto
Svetili{te kako negov simbol, senka ili minijaturna kopija
{to ja isfrlil Bog od aktivna slu`ba koga ja iskinal negovata zavesa vo migot koga Isus umrel na krstot.
Da go potvrdime ova so dokazi od Biblijata! Golem del
od Poslanieto do Evreite apostol Pavle mu posvetuva na ovoj
tolku va`en predmet, zboruvaj}i za nebesnoto Svetili{te i
za aktivnostite {to gi vr{i vo nego na{iot Spasitel kako
na{ sega{en nebesen prvosve{tenik, pravej}i i paralela me|u
nebesnoto i zemnoto Svetili{te. - Zna~i, Biblijata e jasna:
na neboto imame nebesno Svetili{te, mnogu pogolemo i poveli~estveno od zemnoto:
“Najva`no od s# {to e ka`ano: imame takov Prvosve{tenik (Vrhoven sve{tenik) koj sedna od desnata strana na prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako slu`itel vo Svetili{teto i vo vistinskiot {ator (vistinskata Skinija) {to go
podigna Gospod, a ne ~ovek” (Evreite 8,1.2).
“Isus Hristos, koj umre, i zgora na toa voskresna, koj e
od desnata strana na Boga i koj se zazema (posreduva) za nas”
(Rimjanite 8,34).
“No, koga Hristos stana prvosve{tenik na idnite blaga,
pominuvaj}i niz pogolem i posovr{en {ator (skinija), koj e
nerakotvoren (ne e sozdaden od ~ove~ka raka), odnosno, koj ne
mu pripa|a na ovoj svet, vleze edna{ za sekoga{ vo svetiwata
nad svetiwite, ne so krv na jarci i junci, tuku so svojata sopstvena krv, i ni pribavi ve~en otkup. Za{to, ako krvta na
jarcite, bikovite i pepelta od junicata, so koi se poprskuvaat
oskvernetite, osvetuvaat taka da se dobie telesna ~istota,
kolku li pove}e krvta na Hrista - koj preku ve~niot Duh se
260
prinese sam sebesi na Boga kako sovr{ena `rtva - }e ja is~isti
na{ata sovest od mrtvite dela za da mu slu`ime na `iviot Bog”
(Evreite 9,11-14).
“Nea (nade`ta) ja imame kako sigurna i cvrsta kotva na
du{ata, koja navleguva i zad zavesata, kade {to Isus vleze za
nas kako prethodnik, otkako stana ve~en Prvosve{tenik spored redot Melhisedekov” (Evreite 6,19.20).
“I taka, bra}a, bidej}i so pomo{ na silata na Isusovata
krv nie slobodno mo`eme da vlezeme vo svetiwata nad svetiwite - toj nov i `ivotodaven pat Toj ni go otvori niz zavesata, odnosno niz svoeto telo - i bidej}i imame Prvosve{tenik
koj e postaven nad Bo`jiot dom, da pristapuvame kon nego so
iskreno srce i napolno uvereni otkako sme gi is~istile srcata od zla sovest i sme go izmile teloto so ~ista voda” (Evreite 10,19-22).
“Bidej}i imame vozvi{en Prvosve{tenik, koj pomina niz
nebesata - Bo`jiot Sin, Isus - da se dr`ime cvrsto za verata
{to ja ispovedame! Za{to, nemame Prvosve{tenik koj ne mo`e
da so~uvstvuva so na{ite slabosti, tuku takov koj bil isku{uvan vo s#, kako nas, no ne zgre{il. I taka, da pristapime so
doverba kon prestolot na blagodatta, za da primime milost i
da najdeme blagodat kako blagovremena pomo{” (Evr. 4,14-16).
“A Toj (Hristos) ima nepominlivo (ve~no) sve{tenstvo,
za{to ostanuva vo ve~ni vekovi. Zatoa i mo`e da gi spasuva
za ve~ni vekovi onie koi preku nego doa|aat kaj Boga, za{to
sekoga{ `ivee za da se zastapuva (posreduva) za niv. Navistina takov Prvosve{tenik ni treba{e i nam: svet, nevin,
neporo~en, napolno razli~en od gre{nicite i povozvi{en od
nebesata, koj nema{e potreba, kako prvosve{tenicite (kako
zemnite prvosve{tenici), da prinesuva `rtvi sekoj den, prvo
za svoite grevovi, a potoa za grevovite na narodot, bidej}i toa
go stori edna{ za sekoga{ prinesuvaj}i se samiot sebe.”
“Hristos ne vleze vo rakotvorenata (vo zemnata, od ~ovek
izgradena) svetiwa nad svetiwite, koja e samo kopija na vistinskata, tuku vo samoto nebo, da posreduva za nas pred Bo`jeto
lice” (Evreite 7,24-27; 9,24).
“Potoa (Mojsej) so krvta gi poprska {atorot i site bogoslu`beni sadovi... I taka, neophodno be{e simbolite na
nebesnite originali vaka da se ~istat (so `ivotinska krv), a
samite nebesni originali so podobri `rtvi od ovie” (Evreite 9,21-23). - Ovde imame misla za ~istewe i na nebesnoto Svetili{te, no so podobra `rtva, so podobra krv - so Hristovata `rtva i krv.
261
Po~ituvani, mo`ebi nie ne mo`eme vo celost da gi sfatime i da gi razbereme site podrobnosti vo vrska so nebesnoto Svetili{te, no neporekliva i neprikosnovena e bibliskata
vistina deka na neboto postoi “vistinski”, “pogolem i posovr{en {ator (skinija), koj e nerakotvoren (ne e sozdaden od
~ove~ka raka), odnosno, koj ne mu pripa|a na ovoj svet” - postoi nebesno Svetili{te, “Bo`ji dom”, “{to go podigna Gospod, a ne ~ovek”.
Mnogu e va`na vistinata deka vo nebesnoto Svetili{te
imame nebesen “Prvosve{tenik (Hristos), koj sedna od desnata strana na prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako
slu`itel” vo toa “Svetili{te {to go podigna Gospod, a ne
~ovek”.
Sto`er na teologijata i na zemnoto i na nebesnto Svetili{te e Hristos kako na{a `rtva i na{a zamena na krstot i
negoviot zakon koj ja baral taa `rtva.
Nebesnoto Svetili{te vo Otkrovenieto
Iako se soo~uvame na zemjata, problemot na grevot, na spasenieto i zloto, go opfa}a i neboto. Grevot ne po~nal na zemjata; toj po~nal na neboto (Isaija 14,12-14) so buntot na Lucifera i na edna tretina na nebesnite angeli. Spored toa, problemot na grevot ima nebesni dimenzii. Celata vselena e
vme{ana (Rimjanite 8,22) vo pra{awata {to se povrzani so
re{avaweto na problemot na grevot i buntot.
Zar toga{ ne bi mo`elo nebesnoto Svetili{te da pomaga nebesnite `iteli da se informiraat za planot na spasenieto na ist na~in kako i lu|eto {to se informirani preku
zemnoto Svetili{te? Na Boga ne mu e potrebno Svetili{te
na neboto; toa e tamu zaradi nebesnite `iteli, za da im se
poka`e deka Bog otvoreno i pravedno postapuva so buntot i
buntovnicite.
Hristijanstvoto denes ne ja sfa}a i golem grev pravi {to
ne saka da ja sfati i da ja prifati ovaa tolku jasna bibliska
vistina i ogromnata uloga {to ja ima nebesnoto Svetili{te
so site svoi nezamenlivi i neodminlivi slu`bi i aktivnosti
{to se odvivaat vo nego bez koi bukvalno nema spasenie. Da se
zanemaruva edna tolku zna~ajna vistina e ne{to {to zbunuva.
Hristovoto posreduvawe za ~ovekot vo nebesnoto Svetili{te e va`no vo planot na spasenieto. So svojata smrt Hristos napravil golemo delo koe, po svoeto voskresenie, zaminal
262
da go dovr{i na neboto! Ovaa misla popodrobno }e bide
razrabotena i prika`ana vo natamo{nite tekstovi.
Pokraj poslanieto do Evreite, i Otkrovenieto go prika`uva
nebesnoto Svetili{te kako vistinsko i vozvi{eno mesto. Vo
knigata Otkrovenie nebesnoto Svetili{te se spomenuva
~etirinaeset pati pod razli~ni imiwa: “Bo`ji hram {to se
nao|a na neboto” (11,19), “negov hram” (7,15; 11,19), “nebesen
hram” (14,17), “hram, {ator (skinija) na svedo{tvoto” (15,5),
“hram” (14,15; 15,6.8; 16,1.17).
Vo nebesnoto Svetili{te, kako nebesen original, gi
nao|ame istite predmeti i slu`bi od zemnoto Svetili{te koe
bilo samo negova senka i kopija. Taka, vo nego go gledame
Hrista vo sve{teni~ka obleka kako odi srede sedum svetilnici (1,12.13) i kako zaklano (`rtvuvano) jagne (5,6); ponatamu, gledame angel koj zastanal “do `rtvenikot, dr`ej}i zlatna kadilnica”, na kogo mu bilo dadeno “mnogu temjan za da go
prinese zaedno so molitvite na site sveti vrz zlatniot `rtvenik pred prestolot”, a od racete na angelot se izdignal “pred
Boga dimot od temjanot, zaedno so molitvite na svetite. I
angelot ja zede kadilnicata, ja napolni so ogan od `rtvenikot i ja frli na zemjata” (8,3-5; 14,18). - Na neboto: `rtvenik,
kadilnica, temjan..., svojstveni za zemnoto Svetili{te!
Nebesnoto Svetili{te e komanden centar za celata vselena bidej}i vo nego se nao|a Bo`jiot prestol. Da go argumentirame ova so o~igledni bibliski dokazi!
“Glavno od ona {to be{e ka`ano e ova: imame takov
Prvosve{tenik (Vrhoven sve{tenik), koj sedna oddesno na
prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako slu`itel vo
Svetili{teto i vo vistinskiot {ator {to go podigna Gospod,
a ne ~ovek” (Evreite 8,1.2). - Da zabele`ime: “Prvosve{tenik”,
“oddesno na prestolot”, “na nebesta”, “vo Svetili{teto i vo
vistinskiot {ator {to go podigna Gospod, a ne ~ovek”.
Bo`jiot prestol, koj se nao|a vo nebesniot hram, vo nebesnoto Svetili{te, se spomenuva ~etirieset pati. Karakteristi~no e toa {to za Boga sekojpat se zboruva kako za “Onoj
koj sedi na prestolot” (5,7). U{te nekolku tekstovi od Otkrovenieto za lokacijata na Bo`jiot prestol:
“Toa se onie koi doa|aat od golemite nevolji, koi gi
ispraa svoite obleki i gi izbelija vo krvta na Jagneto. Zatoa
se pred Bo`jiot prestol i mu slu`at dewe i no}e vo negoviot
hram” (7,14.15); “zlatniot `rtvenik pred prestolot” (8,3); “a
sedmiot angel ja izlea svojata ~a{a vo vozduhot, i izleze silen
glas od hramot, od prestolot, velej}i: ‘Se svr{i!’” (16,17). 263
Zna~i, “Bo`jiot prestol” vo “negoviot hram”, “od hramot, od
prestolot.”
Site nebesni aktivnosti, povrzani so vselenata i so
na{ata planeta, se odvivaat vo nebesnoto Svetili{te, pred
Bo`jiot prestol, pa i nebesniot istra`en sud.
Vo Otkrovenieto se odigruvaat mnogu nastani i sceni koi
go so~inuvaat skeletot na planot na spasenieto na padnatoto
~ove{tvo i glavno tie proizleguvaat od Svetili{teto od kade
{to se upravuva so nastanite na poslednoto vreme.
Sinaj e prisuten i vo nebesnoto Svetili{te
Vo zemnoto Svetili{te bil smesten kov~egot so Bo`jiot zakon. I vo nebesnoto Svetili{te postoi kov~eg so Bo`jiot zakon: “Pri toa se otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram” (Otkr. 11,19).
Apostol Jovan na neboto go gleda “Bo`jiot hram” koj se
otvoril, i vo nego “kov~egot na negoviot (Bo`jiot) zavet”. So
drugi zborovi, Jovan go gleda Sinaj vo nebesniot hram, sinajskiot kov~eg so Desette Bo`ji zapovedi vo negoviot original.
Koga se pojavil “kov~egot na negoviot zavet” vo “Bo`jiot hram
na neboto”, nastanale “molskavici, glasovi, zemjotres”...,
sli~no kako i porano koga Gospod gi izgovaral svoite Deset
zapovedi na Sinaj.
Vo nebesniot hram postojat originalni plo~i so originalniot Bo`ji zakon, odnosno so originalnite Deset Bo`ji
zapovedi, staveni vo originalen kov~eg. Sinajskite plo~i so
sinajskiot zakon, odnosno so sinajskite Deset zapovedi, staveni vo sinajskiot kov~eg, se kopija na nebesnite originali koi
se ~uvaat vo nebesniot hram, odnosno vo nebesnoto Svetili{te. I Jovan vo nebesniot hram gi gleda tokmu nebesnite
originali - go gleda nebesniot “kov~eg na zavetot” so nebesnite plo~i i so nebesniot Bo`ji zakon. Ovie nebesni originali ja potvrduvaat nivnata nepromenlivost i nivnata ve~na
vrednost. I koj smee da giba vo tie nebesni originali i da se
osmeluva da gi menuva ili da gi ukinuva?!
So svoi o~i }e gi gledame plo~ite so Desette Bo`ji
zapovedi na neboto
Vo ime na pravoslavieto, a taka mislat i katolicite i,
za `al, i protestantite koi praznuvaat nedela, gospodin Milin }e ka`e: “Dali postoeweto na nebesnata skinija (nebes264
noto Svetili{te) treba da se sfati bukvalno ili samo slikovito? Dali na neboto postoi kov~eg na zavetot... Ako treba
toa da se sfati bukvalno, toga{ se pra{uvame od kade toa tamu
i zo{to }e e tamu?... Za kogo vo nebesniot svet se nameneti
plo~ite na zakonot {to zabranuva ubistva, prequba, kra`ba,
krivokletstvo, `elba za tu| imot i koj nareduva po~ituvawe
na roditelite, {estdnevna rabota i odmor... za kogo i zo{to
e seto toa, koga tamu ne `iveat gre{ni lu|e, tuku angeli?”
(Lazar Milin, Crkvata i sektite 1999 g., str. 297).
Mnogu ~udno, nesfatlivo i tragi~no! Iako Bo`jata re~
ka`uva deka postoi, na gospodin Milin toa ne mu e verno, pa
go pra{uva Boga za dopolnitelni informacii: Gospode, “dali
na neboto navistina postoi nebesen hram, kov~eg na zavetot”,
i ako postoi, “od kade, za kogo e toa tamu i zo{to }e e tamu?”
Da, na neboto ne samo {to postoi hram, tuku postoi i golem
grad, nebesen grad, nare~en nov, nebesen Erusalim. Zar treba
da se ~udime za toa?
Da ne sporime. Bo`jiot sluga, apostol Jovan, e mnogu jasen koga tvrdi: “Se otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram!” Sekako, toa
e proro{tvo koe ka`uva deka vo daden mig }e se otvori
nebesniot hram i }e se poka`e kov~egot na Bo`jiot zavet vo
nego.
Mnogu va`no i su{testveno za nas e da znaeme deka Bo`jiot hram na neboto se otvora i vo nego se poka`uva kov~egot
na negoviot zavet za vreme na sedmata truba koja e neposredno
povrzana so vremeto na vtoroto Hristovo doa|awe (Otkrovenie
11,15-19).
Dragi moi, fakt e deka nie `iveeme vo “poslednite denovi” koga Hristos povtorno }e dojde (2. Timotej 3,1), koga na
neboto }e se poka`e “kov~egot na negoviot zavet”, koj vo Bo`jata re~ se spomenuva na 33 mesta kako “kov~eg na zavetot”, so
“dve plo~i” vo nego koi se spomenuvaat na 15 mesta, so Deset
Bo`ji zapovedi ili so “Deset zborovi” napi{ani na niv.
Bog plo~ite }e gi iznese na pokaz pred o~ite na celoto
~ove{tvo, za sekoj da mo`e so svoi o~i i na svojot jazik da gi
~ita Desette Bo`ji zapovedi, onie zapovedi {to gi izgovoril
li~no Toj na Sinaj i so svojot ognen prst gi vre`al na dve
kameni plo~i.
Verojatno milioni hristijani }e ja ~itaat vtorata Bo`ja
zapoved i prvpat }e sfatat deka slikite, ikonite i kipovite,
pred koi se klawale, se idoli, a tie idolopoklonici, koi }e
bidat kazneti za idolopoklonstvo.
265
U{te poverojatno e deka pogolem broj milioni hristijani so svoi o~i i na svojot jazik }e ja gledaat i }e ja ~itaat
~etvrtata Bo`ja zapoved i za prvpat }e vidat deka taa zapoved
od nas bara da praznuvame sabota, a ne nedela, deka sabota e
svet Bo`ji den, sedmi den za odmor, a ne nedela.
Da, po~ituvani, apostol Jovan ka`uva i tvrdi deka “se
otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram.” I navistina, bez ogled na toa
dali nie veruvame ili ne, dali toa go tolkuvame vaka ili onaka, bukvalno ili simboli~no, nezavisno od na{ata `elba,
nebesniot hram }e se otvori i vo nego }e se poka`at dvete
“kameni plo~i” so Desette Bo`ji zapovedi, so silna Bo`ja
svetlina koja }e pronikne do dnoto na na{ata du{a i - {to
toga{? Toga{ ne }e mo`eme da opstaneme pred silata na ovie
zapovedi {to sme gi gazele, i neminovno }e padneme vrz ostricata na nivniot me~ i }e zagineme za ve~ni vremiwa.
Zatoa, dragi moi, da ne se igrame so sinajskiot ogan, za{to toj ne e obi~en ogan. Bo`jite zapovedi gi izgovoril Bog i
niv gi napi{ala Bo`ja raka - site deset, me|u niv i vtorata i
~etvrtata zapoved, i od niv izleguva Bo`ji ogan. Navreme da
se trgneme od na{ata samouverenost, da izlezeme od ko`urcite
na verata {to sme ja nasledile od dedovcite i pradedovcite i
da go preispitame na{eto hristijanstvo, da go izmerime na
Bo`jiot kantar - i navreme da se prestroime, za da ne se najdeme na pogre{na strana koga nebesniot sud }e go razgleduva
na{iot slu~aj.
I na kraj, da odgovorime na postavenoto pra{awe: Nebesniot hram ili nebesnoto Svetili{te, i Hristovata sve{teni~ka slu`ba vo nego, prvenstveno se zaradi nas, no i zaradi `itelite na celiot kosmos. O~ite na celata vselena so strahopo~it
go posmatraat Hrista vo uloga na na{ prvosve{tenik kako so
pomo{ na svojata prvosve{teni~ka slu`ba vo nebesnoto
Svetili{te javno, najotvoreno, najtransparentno i pravedno
go re{ava problemot na grevot, davaj}i mu na sekoe `ivo
su{testvo vo kosmosot mo`nost da ima celosen uvid vo planot na spasenieto, s# so cel kaj nikogo i nikoga{ da ne ostane
ni malku somnevawe nitu vo Bo`jata milost, nitu vo Bo`jata
pravda koga naskoro Bog kone~no }e im stavi kraj na grevot i
gre{nicite.
Hristos - na{ prvosve{tenik vo nebesnoto Svetili{te
Prekrasno e opi{an na{iot “ve~en Prvosve{tenik”,
Hristos, i negovata prvosve{teni~ka slu`ba, negovoto “ve~266
no sve{tenstvo”, vo nebesnoto Svetili{te: Toj, “svet, nevin,
neporo~en, napolno razli~en od gre{nicite i povozvi{en od
nebesata”, koj “so~uvstvuva so na{ite slabosti”, “vleze edna{
za sekoga{ vo svetiwata nad svetiwite, ne so krv na jarci i
junci, tuku so svojata sopstvena krv, i ni pribavi ve~en otkup”.
“So pomo{ na silata na Isusovata krv”, zaedno so na{iot Prvosve{tenik, i “nie slobodno mo`eme da vlezeme vo
svetiwata nad svetiwite”, i povikani sme “da pristapuvame
kon nego so iskreno srce”, “so doverba, kon prestolot na blagodatta”, kon Bo`jiot prestol, vo “Bo`jiot dom”, vo nebesnoto Svetili{te, “za da primime milost” i spasenie, za{to “Toj
mo`e da gi spasuva za ve~ni vekovi onie koi preku nego doa|aat
kaj Boga, bidej}i sekoga{ `ivee za da se zastapuva za niv”, da
“posreduva”, da “se zazema za nas” “pred Bo`jeto lice”.
Spored toa, na{eto spasenie e kontinuiran i aktiven
proces {to ne prestanal na krstot koga Hristos gi izgovoril
zborovite “Se svr{i!” (Istite zborovi Hristos }e gi izgovori
u{te dva pati!). Slednata, odnosno vtorata faza od planot na
spasenieto, kako {to gledame, se odviva vo nebesnoto
Svetili{te, vo koe na{iot Spasitel vlegol so svojata proleana krv na Golgota i vo uloga na na{ nebesen prvosve{tenik
tamu vr{i slu`ba na pomiruvawe za nas pred Boga, kako i
prvosve{tenikot vo zemnoto Svetili{te {to vr{e{e slu`ba
na pomiruvawe na izraelskiot narod so Boga, prskaj}i go so
`ivotinska krv kov~egot so Bo`jiot zakon.
Ako obrneme vnimanie na zborovite: “da pristapuvame”,
“Toj gi spasuva”, “se zastapuva za niv”, “posreduva”, “se zazema
za nas” “pred Bo`jeto lice”, }e utvrdime deka tie zboruvaat
za aktivnosti {to se odigruvaat sega, zboruvaat za tekoven
proces, za faza od planot na spasenieto, za nastani {to se
odigruvaat vo ovie migovi.
Zna~i, Hristos e spasitel koj “spasuva” sega. Toj e zastapnik koj “se zastapuva” za nas sega i posrednik koj “posreduva”,
koj “se zazema za nas” “pred Bo`jeto lice” sega, vo ovoj mig.
Nie sme povikani “da pristapuvame kon nego”, “kon prestolot
na blagodatta”, kon Bo`jiot prestol, vo “Bo`jiot dom”, vo
nebesnoto Svetili{te, “za da primime milost” i spasenie sega,
vo ovoj mig.
Ka`avme deka vo zemnoto Svetili{te prvosve{tenikot vr{el posredni~ka slu`ba, posreduval, odnosno se zastapuval za svojot narod pred Boga. Prskaj}i so krvta na jarecot
odreden “za Gospoda” nad poklopecot na kov~egot, na “denot na
~istewe”, toj go ~istel Svetili{teto od grevovite i potoa vo
267
dvori{teto svoite race gi polo`uval vrz glavata na drug, `iv
jarec, odreden “za azazela” (za |avolot) i vrz negovata glava gi
ispoveduval site grevovi i bezzakonija na narodot. So toa
grevovite simboli~no bile prenesuvani od Svetili{teto vrz
jarecot koj, natovaren so niv, moral da bide odnesen v pustina
tamu da zagine. Taka bilo ~isteno zemnoto Svetili{te od
grevovite na narodot.
Soodvetno na toa, istiot proces go nao|ame i vo nebesnoto Svetili{te. Rekovme deka toa e tekoven proces, ne{to {to
se odviva sega. Nie slobodno izleguvame pred Boga natovareni so na{ite bezzakonija, se kaeme za na{ite grevovi, gi ostavame i za niv barame od Boga pro{ka. Hristos grevovite ni
gi pro{tava, gi prifa}a i so svojata krv gi prenesuva vo nebesnoto Svetili{te kade {to se plastat. Zna~i, i nebesnoto
Svetili{te se polni so prosteni i ostaveni grevovi na bezbroj
gre{nici.
Bog predvidel vreme za ~istewe i na nebesnoto Svetili{te koga Hristos so svojata krv kone~no }e go is~isti od
naplastenite grevovi. Prvo treba da se utvrdi koj navistina
iskreno se pokajal i gi ostavil grevovite koi se preneseni vo
nebesnoto Svetili{te i komu mu e prosteno. Za taa cel na
neboto, vo nebesnoto Svetili{te, pred Bo`jiot prestol, sega
zasedava nebesen istra`en sud za da go ispita sekoj slu~aj
poedine~no i da utvrdi koj e za spasenie, a koj ne.
Koga }e zavr{i nebesniot istra`en sud, Hristos site
grevovi od site gre{nici, od nebesnoto Svetili{te, }e gi
strupoli vrz galavata na |avolot koj, taka natovaren so niv,
}e talka niz iljadagodi{na pusta pustina vo koja naskoro }e
bide pretvorena na{ata planeta. Pove}e za toa podocna!
268
BIBLIJATA
ZA NEBESNIOT ISTRA@EN SUD
Nebesen istra`en sud
Vo Stariot zavet knigata na prorok Daniel na poseben
na~in ja razviva temata na kosmi~kiot sudir i negovata razre{nica. Opi{uvaj}i go re{enieto na problemot na grevot,
Daniel ~itatelot go vodi do nebesniot sud (Daniel 7,9.10.26.27)
i do Denot na pomiruvawe vo nebesniot hram (Daniel 8,13.14).
Dvata ovie predmeti se tesno povrzani po toa {to i Hramot
bil mesto na sudewe (sudnica). Povikuvaweto na sudot i zakonot uka`uva deka razre{uvaweto na kosmi~kiot sudir }e se
odigra na nebesen legalen i javen forum i deka donesenite
odluki (re{enija) }e bidat legalno odbranlivi, vo nikoj
slu~aj proizvolni. Pravdata }e prevagne. Vo nebesniot hram
se odviva proces za otstranuvawe na ne~istotijata od oblasta
na Bo`jeto sozdavawe i obnovuvawe na harmonijata vo vselenata. Dvata elementa se nerazdelni zatoa {to posledniot
ne mo`e da se postigne bez prviot. Vsu{nost, kako {to e ve}e
ka`ano, Denot na pomiruvawe vo slu`bite na izraelskoto
Svetili{te pretstavuval vreme na sudewe.
Misla za “istar`en sud” nao|ame na pove}e mesta vo Biblijata. Na primer, koga Adam i Eva zgre{ile, Bog ne im izrekol vedna{ prokletstvo i presuda, odnosno, ne gi kaznil vedna{, pred da se ispita nivniot slu~aj i pred da gi soo~i so
nivniot grev. Zatoa Bog doa|a od neboto i gi pra{uva: “‘Adame, kade si?... Da ne si jal od ona drvo, od koe ti zabraniv da
jade{?’ ... Gospod Bog ja pra{a `enata: ‘Zo{to go napravi
toa?’” (1. Mojseeva 2,9-13). Istra`nata postapka bila potrebna ne zaradi Boga, tuku zaradi Adama i Eva - nim da im bide
jasno zo{to }e mora da gi snosat posledicite na grevot, odnosno zo{to }e mora da se soo~at so kazna.
Drug slu~aj. Pred da pu{ti ogan od neboto i celosno da
gi uni{ti Sodom i Gomor poradi nivnite gnasni grevovi, Bog
269
pra}a od neboto dvajca angeli da napravat izve{taj za nivnie
te{ki bezzakonija, odnosno da sprovedat istra`na postapka.
“Gospod re~e: ‘Golema e vikotnicata protiv Sodom i Gomor, bidej}i nivniot grev e prete`ok. ]e slezam dolu da
vidam dali navistina pravat taka, kako {to veli tu`bata {to
stigna do mene. Sakam da razgledam.’” (1. Mojseeva 18,20.21).
Ona {to se slu~ilo so dvajcata angeli koga vlegle vo Sodom navistina potvrdilo deka tu`bata, podignata protiv tie
dva grada, bila vistinita i opravdana, i zatoa opravdano
usledila i takva svirepa kazna.
Zaklu~ok: Spored Bo`jata re~, sekoj gre{nik neminovno
}e se soo~i so smrt kako plata za negoviot grev. No, pred da
se soo~i so kone~nata kazna za svoeto bezzakonie, na nebesniot sud za sekoj gre{nik poedine~no se otvora istra`na postapka za da se utvrdi dali toj gre{nik se pokajal za svojot grev
ili do kraj ostanal gre{nik, so nepokajani i neostaveni
grevovi, poradi koi }e zamine vo ve~na smrt.
Prorok Daniel go gledal nebesniot istra`en sud: “Gledav: bea postaveni prestoli i Pradrevniot (Otecot) sedna.
Oblekata mu be{e kako sneg, kosata kako ~ista volna, a negoviot prestol kako ogneni plamewa i trkalata kako v`aren
ogan. Ognena reka izvira{e i te~e{e pred nego. Iljada iljadi mu slu`ea, deset iljadi po deset iljadi stoeja pred nego.
Sudot sedna i knigite se otvorija... Gledav vo no}nite videnija
i ete, na nebesni oblaci doa|a{e nekoj kako Sin ~ove~ki. Toj
mu se pribli`i na Pradrevniot i go dovedoa kaj nego. Nemu
mu be{e predadena vlasta, ~esta i carstvoto za da mu slu`at
site narodi, plemiwa i jazici. Negovata vlast e ve~na vlast i
nikoga{ nema da pomine, negovoto carstvo nema da propadne”
(Daniel 7,9.10.13.14).
Veli~estvena, no ednovremeno i stra{na e gletkata, odnosno scenata na nebesniot sud! Bo`jiot prestol vo “ogneni plamewa” so “trkala kako v`aren ogan”. Na prestolot sedi Otecot
so obleka bela “kako sneg” i so kosa “kako ~ista volna”, {to
simbolizira apsolutna ~istota, bezmerna mudrost i neprikosnovena pravda i pravednost. Od Bo`jiot prestol “izvira i
te~e ognena reka pred nego”- {to zna~i, na Bo`jiot sud e
zastapena neodminliva, nepotkupliva, apsolutna pravda i vistina so vselenski dimenzii za koi peat nebesnite `iteli:
“Pravedni i vistiniti se tvoite pati{ta, Caru na narodite!”
(Otkrovenie 15,3). Na Bo`jiot sud ne mo`e da opstane i da se
provle~e ni{to gre{no, “za{to na{iot Bog e ogan {to spaluva” (Evreite 12,29).
270
Na sudot gledame nebesni knigi: “Sudot sedna i knigite
se otvorija”, i iljadnici i milioni angeli (Evreite 12,22)
kako svedoci koi go sledele na{iot `ivot i zapi{ale s# vo
nebesnite knigi vo koi se vodi izve{taj za ~ove~kite grevovi.
“Za{to site skrieni dela Bog }e gi iznese na sudot i sekoja
tajna, bilo dobra ili lo{a” (Propovednik 12,14). Spasitelot rekol: “A jas vi velam deka za sekoj prazen zbor {to }e go
izgovorat lu|eto }e odgovaraat na sudniot den; za{to po
va{ite zborovi }e bidete opravdani i po va{ite zborovi }e
bidete osudeni!” (Matej 12,36.37). - Lele, za sekoj prazen zbor
}e bideme sudeni! Smiluvaj ni se Gospode i pomogni ni da
vnimavame na na{ite zborovi!
Na{ite tajni nameri i pobudi se nao|aat vo toj nepogre{en izve{taj, za{to Bog “}e go iznese na videlina ona {to
e skrieno vo temnina i }e gi obelodeni namerite na na{ite
srca” (1. Korin}anite 4,5). “Eve, s# e napi{ano pred mene...
va{ite bezzakonija i bezzakonijata na va{ite tatkovci - site
zaedno - veli Gospod” (Isaija 65,6.7).
Sekoe ~ove~ko delo e podlo`eno na ispituvawe pred Boga
i e zabele`ano kako vernost ili nevernost. Pokraj se~ie ime
vo nebesnite knigi so v~udovidena to~nost e zapi{an sekoj lo{
zbor, sekoja sebi~na postapka, sekoja neispolneta dol`nost,
sekoj taen grev, sekoe licemerstvo, na{eto vlijanie na dobro
ili zlo, so svoite dalekuse`ni posledici - seto toa verno go
zapi{al angelot zapisni~ar.
Primerot na Mojseja neka n# pou~i za apsolutnata pravednost i nepristrasnost na nebesniot sud! Osven vo slu~ajot na
`rtvuvaweto na Hrista, Bo`jata qubov i pravda nikoga{ ne
se poka`ale tolku kompletno kako vo negovoto postapuvawe
so Mojseja. Bog go isklu~il Mojseja od Hanan za da dade pouka
{to nikoga{ ne treba da se zaboravi - deka Toj bara stroga
poslu{nost i deka lu|eto mora da pazat da ne si ja pripi{at
sebesi ~esta {to mu pripa|a na nivniot Tvorec. Bog ne mo`el
da ja primi molitvata na Mojseja vo koja Mojsej baral od Boga
da mu dozvoli da vleze vo Vetenata zemja, za{to mu zgre{il
na Gospoda.
Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, se merilo spored koe na
sudot }e se meri `ivotot i karakterot na sekoj ~ovek, merilo
spored koe sudi nebesniot sud:
“Boj se od Boga, ni ka`uva Bo`jata re~, i dr`i gi negovite zapovedi, za{to toa e su{tinata za ~ovekot, bidej}i site
skrieni dela Bog }e gi iznese na sudot i sekoja tajna, bilo
dobra ili lo{a” (Propovednik 12,13.14).
271
Apostol Jakov gi predupreduva svoite bra}a: “Taka zboruvajte i taka postapuvajte kako lu|e koi }e bidat sudeni spored
zakonot na slobodata”, i pojasnuva: “Onoj {to go pazi celiot
zakon, a zgre{i samo vo edno, vinoven e za s#. Za{to Onoj koj
rekol: ‘Ne vr{i prequba!’ rekol i: ‘Ne ubivaj!’ Ako ne vr{i{
prequba, a ubie{, stanuva{ prestapnik na zakonot” i “zakonot
ve osuduva kako prestapnici” (Jakov 2,9-12).
Stra{no, zar ne? I te{ko nam! Koj mo`e da opstane pred
eden takov sud koj stava s# na ognena proverka, koj navleguva i
vo na{ite najstrogo ~uvani tajni vo koi ne mo`e da pronikne
nitu edno ~ove~ko oko, dlaboko skrieni vo na{iot um i srce,
i gi iznesuva na videlina, stavaj}i gi na pokaz pred o~ite na
celata vselena.
Sudot gi vadi od zaboravenite arhivi i so neverojatna
preciznost, svojstvena samo na seznajniot i semo}niot Bog, gi
pretresuva i obelodenuva site krvavi zlodela na najgolemite
zlostornici, ~ii{to zlostorstva zabradile vo crnina milioni nevini lu|e. Na barawe na sudot, zemjata gi isfrla od svojata utroba bezbrojnite toni nevina krv {to e proleana na nea,
krv koja bara da bide odmazdena. Pred Bo`jiot sud izleguvaat
site golemci i mo}nici, site zemni “bogovi”, pred koi zemjata se tresela od strav, za da im se odmeri soodvetna kazna
spored koja }e pa|aat ni~kum i vo polna mera }e ja ~uvstvuvaat bolkata, jadot i ~emerot, }e go pijat istiot bigor na onie
{to koleni~ele pred nivnata nemilost i despotizam.
Pred Bo`jiot sud izleguvaat site zemni sudovi i sudii nepravedni, avtoritarni, pristrasni, potkuplivi, korumpirani, koi ja izvrtuvale pravdata i vistinata, kako {to ka`uva
Bo`jata re~: “Pravosudstvoto e istisnato, i pravdata stoi
daleku. Vistinata padna na ulica i pravdata ne mo`e da pomine” (Isaija 59,14).
Pred nebesniot sud mora da izlezat i mora da se sogolat
zlobata, zavista, gnevot, omrazata, sebi~nosta, licemerstvoto,
podlosta, al~nosta, pohotlivosta, gordelivosta..., mora da
izleze i da se ras~isti sekoj, i najmale~kok grev, mora da se
sogoli grevot kako fenomen, kako gnasna pojava, kako |ubre i
odvratna smrdea, i da mu se izre~e pravedna i kone~na presuda i nemu i na gre{nicite, i na toa mrakobesie da mu se stavi
kraj. Vo sprotivno, ako ne postoi takva, neodminliva, stroga
i apsolutna vselenska Bo`ja pravda, vrz koja po~iva vselenata, i ako taa ne bide obelodeneta i zadovolena na Bo`jiot
istra`en sud, vselenata ne mo`e da opstane, }e se raspadne. Od
druga strana, koj od nas, kako gre{nik, mo`e da pomine niz
272
iglenite u{i na nebesniot sud na koj mnogu, mnogu tenko se
prede? Od ~ove~ka gledna to~ka, nikoj! No Bog na{ol re{enie.
Hristos prv pominal niz iglenite u{i na nebesniot sud, so
svojata smrt na krstot ja zadovolil pogazenata zakonska pravda ~ija{to ostrica se dignala protiv gre{nicite koi go pogazile Bo`jiot zakon, i patot go napravil prooden i za nas.
“I taka, bra}a, bidej}i so pomo{ na silata na Isusovata
krv nie slobodno mo`eme da vlezeme vo svetiwata nad svetiwite - toj nov i `ivotodaven pat Toj ni go otvori niz zavesata, odnosno niz svoeto telo - i bidej}i imame Prvosve{tenik
koj e postaven nad Bo`jiot dom, da pristapuvame kon nego so
iskreno srce i napolno uvereni otkako sme gi is~istile srcata od zla sovest i sme go izmile teloto so ~ista voda” (Evreite 10,19-22).
Izvonredno! Vo Adama site stoime osudeni kako gre{nici, a vo Hrista site stoime opravdani. Isusovata krv ima
sila da gi zadovoli, i gi zadovolila strogite kriteriumi na
nebesniot sud, i nie slobodno, bez nikakov strav od osuda, izleguvame pred nebesniot sud koga }e bide prozvano na{eto ime,
bidej}i tamu e na{iot milostiv Prvosve{tenik, Hristos, koj
ni podava raka i n# stava pod svoja zakrila, koj “so~uvstvuva
so na{ite slabosti” i “posreduva”, i koj “se zazema za nas” “pred
Bo`jeto lice”. Na{ite grevovi se prosteni i simnati od nas
i nie sme razre{eni od niv. Hristos so svojata krv gi vnel vo
nebesnoto Svetili{te i tamu gi odlo`il, gi stavil vo “ad
akta” kako prosteni grevovi. Sega nie na nebesniot sud, pred
liceto na pravdata i pred o~ite na celata vselena, stoime kako
biv{i gre{nici i biv{i robovi na grevot od ~ie{to ropstvo n# otkupil Hristos, pla}aj}i za nas visoka cena, visej}i
polni {est ~asa na krst na Golgota na koja{to ja proleal svojata krv kako edinstveno sredstvo dadeno na lu|eto pod neboto
so koe nie gre{nicite mo`eme da se spasime, za{to, kako {to
e ve}e ka`ano, “bez prolevawe na krv, nema pro{tavawe”, nema
bri{ewe i ~istewe “na grevot”.
So toa nie na{ata valkana, gre{na obleka, na{iot gre{en `ivot, sme go isprale i sme go is~istile vo Hristovata
krv, i sega stoime pod negova zakrila kako pravednici. Ili,
ka`ano poinaku, Hristos ja slekol od nas na{ata valkana gre{na obleka, na{ata ne~ista, gre{na ~ove~ka pravednost, go
otstranil od nas na{iot star gre{en `ivot, i n# oblekol vo
nova, ~ista i sveta obleka na svojata bo`estvena pravednost,
ni dal napolno nov `ivot so nov karakter i so nova `ivotna
orientacija, so novi misli i `elbi, za{to “onoj {to e vo
273
Hrista, e novo sozdanie; staroto pomina i, ete, s# novo nastana”. “Zatoa, sega nema osuda” na nebesnit sud “za onie koi se
vo Isusa Hrista” - niv Hristos gi razre{il od nivnite grevovi
(2. Korin}anite 5,17; Rimjanite 8,1).
Seto ova, dragi moi, go dobivame so vera kako napolno
nezaslu`en podarok od Hrista. Na{eto spasenie, ve~niot
`ivot, e apsolutno kompletno delo na Isusa Hrista vo koe nie
nemame nikakva zasluga i nikakov udel.
Zasmetana i podarena Hristova pravednost i procesot
nare~en “posvetuvawe”
Denes protestantskiot svet e zaplisnat so nova pogubna
liberalna teologija koja se {iri kako po`ar i go opfa}a celiot religiozen svet. Taa teologija {iroko mu ja otvora vratata
na grevot koj s# pove}e go proniknuva i go rasipuva svetot.
Spored taa teologija, s# {to trebalo Hristos da stori za
na{eto spasenie go storil koga umrel na Golgota za na{ite
grevovi, koga n# opravdal i koga n# otkupil od grevot.
Pro{tavaweto na minatite grevovi i otkupot od grevot na
krstot se dovolni za na{eto spasenie. Krstot e s# {to ni e
potrebno. Za niv sonceto izgrealo i za{lo na Golgota!
Toa hristijanstvo so taa liberalna teologija e opsednato
so krstot. Taa religija e religija na minatoto, religija bez
sega{nost i bez idnina, religija ~ii{to vernici plivaat vo
grevovi, za{to taa tvrdi deka nie vo ova na{e sega{no gre{no
smrtno telo ne mo`eme da ne gre{ime. Kone~o }e prestaneme
da gre{ime duri toga{ koga }e dobieme novo, bezgre{no telo,
pri vtoroto Hristovo doa|awe. S# do toga{ nie morame da
gre{ime.
Apsolutna vistina e deka krstot e centar i sto`er na
na{eto spasenie i temel ili izvor od koj proizleguvaat site
pridobivki za ve~en `ivot. No golema e i vistinata deka na{eto
spasenie ne e kompletirano na krstot. Nie sme do{le vo
podno`jeto na krstot natovareni so na{eto gre{no minato,
koe ne ni dozvoluva da go pre~ekorime pragot na ve~niot `ivot,
za{to ve~nosta od nas bara apsolutna pravednost, a nie nemame
pravednost, ne sme pravedni; namesto so pravednost, natovareni sme so gre{nost i gre{ni sme. Hristos na krstot ni go
pro{tava grevot, n# otkupuva od negovoto ropstvo, ni go bri{e
na{eto gre{no minato, ja simnuva od nas na{ata gre{nost i n#
oblekuva vo ~ista bela obleka. Taa ~ista bela obleka e Hristovata pravednost, Hristoviot bezgre{en `ivot, koj Bog ni go
274
zasmetuva namaesto na{ata gre{nost, koja{to ja odzema od nas
i ja frla vo morskite dlabini. Taka nie, od gre{ni, stanuvame
pravedni, pravednici, pred koi {irum se otvora vratata na
ve~nosta. Taa Hristova pravednost {to ni ja zasmetuva Bog na
krstot namesto na{ata gre{nost, e poznata kako “zasmetana
Hristova pravednost”, bela Hristova obleka vo koja n# oblekuva, koja ni dava pravo na ve~en `ivot.
Me|utoa, tuka, na krstot, rabotata ne e zavr{ena do kraj.
Nie i ponatamu, s# do na{ata smrt, `iveeme vo na{eto gre{no
telo koe e podlo`no na grevot. No dali sega povtorno }e
gre{ime i povtorno }e staneme gre{nici otkako Hristos na
krstot n# okupil od grevot? Dali belata obleka, vo koja Hristos n# oblekol, }e ja valkame so grev? Vo nikoj slu~aj. Isus
veli: “Ne gre{i ve}e, za da ne ti bide u{te polo{o!” (Jovan
5,14; 8,11). I nie so site sili se trudime da ne gre{ime, no
naprazno! Pak pa|ame i gre{ime, i sfa}ame deka vo ova na{e
gre{no telo ne mo`eme sami da `iveeme pravedno, da ne
gre{ime. Se ovistinuvaat Hristovite zborovi: “Bez mene ne
mo`ete da pravite ni{to” (Jovan 15,5).
Se fa}ame za glava i se pra{uvame: “[to sega!” Pak na
pomo{ ni doa|a Hristos, koj ni podaruva nova pravednost, podarena ili dadena pravednost: vo nas go vsaduva svojot praveden
`ivot koj n# osposobuva za ve~en `ivot. Zasmetanata Hristova
pravednost od krstot ni dade pravo da vlezeme vo ve~en `ivot,
a podarenata Hristova pravednost, ili negoviot praveden
`ivot, vsaden vo nas, n# osposobuva za ve~en `ivot. Bo`jata
re~ ni ka`uva kako se postignuva toa. Go priveduvame izvonredniot primer na apostol Pavle:
“So Hrista bev raspnat; i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos
`ivee vo mene” (Galatite 2,20). “Hristos `ivee vo mene”, ka`uva
Pavle, koga “so Hrista bev raspnat”, i prodol`uva vo Rimjanite 6,3-18; 8,9.10: “Znaeme deka na{iot star ~ovek be{e raspnat so nego (so Hrista) za da bide onemo{teno gre{noto telo,
ta da ne mu robuvame ve}e na grevot, za{to onoj {to e umren
(raspnat), osloboden e od grevot. A ako umrevme (ako se raspnavme) so Hrista, veruvame deka i }e `iveeme so nego... Zatoa
ne dozvoluvajte grevot da caruva vo va{eto smrtno telo za da
im se pokoruvate na negovite pohoti.” “Vie ste duhovni ako
navistina Bo`jiot Duh `ivee vo vas... Ako e Hristos vo vas,
toga{ teloto e mrtvo za grvot.”
Takva temelna promena ili preobrazba na na{iot star
gre{en `ivot vr{i silata na Bo`jiot Duh koj `ivee vo nas,
275
odnosno silata na Bo`jata blagodat, za koja ve}e op{irno zboruvavme.
Silata na Bo`jata blagodat e tolku golema {to mo`e da se
soo~i so silata na grevot, da ja pobedi i da sozdade novo sozdanie
vo Isusa Hrista. Pri toa novo sozdavawe blagodatta se poka`ala
kako sila koja e vo sostojba da gi pobedi site sili na zloto i da
sozdade novo ~ove{tvo vo zaednica so Boga. Ona {to Hristos
go storil za nas na krstot, edna{ i za site, e opravduvawe ili
otkup od na{ite grevovi, i toa ne mo`e da se izdeli od ona {to
Toj go pravi vo nas otkako sme opravdani, koga nastapuva proces
koj se vika “posvetuvawe”. Vo procesot na posvetuvawe Hristos
so Svetiot Duh n# ~isti od grevot i n# posvetuva, pri {to nie
steknuvame iskustvo na novo ra|awe koe vodi kon obnova vo
Hrista. Nie stanuvame novi sozdanija, sli~ni na Hrista: “Onoj
{to e vo Hrista, e novo sozdanie; staroto pomina i, ete, s#
novo nastana” (2. Korin}anite 5,17).
Spored toa, blagodatta ne e samo nekoja teorija {to treba
da se razbere. Taa e sila koja preobrazuva, sila koja treba da se
do`ivee. Vo `ivotot na vistinskiot vernik blagodatta go menuva tokot na mislite i ~uvstvata. Lu|eto koi nekoga{ mrazele,
sega nau~ile da sakaat, umovite koi u`ivale vo slasti, po~nuvaat
da ja sakaat ~istotata. A tie hristijani znaat deka vo samite
niv nemalo sila koja bi predizvikala takva promena vo nivnite
misli i ~uvstva. Silata do{la odnadvor. Zatoa apostol Pavle
rekol deka evangelieto “e Bo`ja sila za spasenie na sekoj koj
veruva” (Rimjanite 1,16).
Ovaa sila doa|a od Svetiot Duh, i istata e vsadena vo umot
i srceto na sekoj vistinski vernik. Toa e “posvetuvawe”, “preobra}awe” ili “novo ra|awe”. Pavle za toa zboruva kako za voskresenie od mrtvite (Rimjanite 6,1-6).
“
Spored toa, pogubnata liberalna teologija, koja se {iri
kako po`ar i go opfa}a celiot religiozen svet, i svetot
voop{to, navistina e pogubna koga tvrdi deka nie vo ova na{e
sega{no gre{no smrtno telo ne mo`eme da ne gre{ime, deka
kone~o }e prestaneme da gre{ime duri toga{ koga }e dobieme
novo, bezgre{no telo, pri vtoroto Hristovo doa|awe, i deka s#
do toga{ nie morame da gre{ime. Pogubno e tvrdeweto deka
na{ata obvrska da `iveeme praveden `ivot Hristos ja prezel
na sebe i deka nas n# oslobodil od nea, za{to Toj `iveel
praveden `ivot namesto nas i toa e dovolno.
Toa tvrdewe e apsolutno neto~no, pogre{no i pogubno, i
ne mo`e da pomine na Bo`jiot istra`en sud. I nie imame obvrska da `iveeme praveden `ivot ako sakame da dobieme ve~en
276
`ivot i da ja odbegneme sudbinata na gre{nicite koi, zaedno
so nivnite grevovi, }e zaminat vo ve~na propast.
Hristovata `rtva na Golgota i negovoto posreduvawe
vo nebesnoto Svetili{te
Hristovata `rtva pomirnica na krstot, so koja svetot
ima mo`nost da se pomiri so Boga, e zavr{ena. Vo odredeno
vreme Isus objavil: “Se svr{i!”, i umrel. Toj dobrovolno mu
go predal svojot `ivot na Otecot. Sudirot bil zavr{en - Toj
odnel pobeda. Hristovata `rtva e prekrasno `ivo platno na
koe se naslikani otkupot, pro{tavaweto i izmiruvaweto koi
sekoj treba da gi vidi. Spasonosnata sila na taa `rtva gi
vklu~uva negovoto sleguvawe v grob, negovoto voskresenie i
voznesenie i negovoto posreduvawe pred Otecot. Otkupitelskata delotvornost na Hristovata smrt ni e dostapna edinstveno preku Hristovoto posredni~ko delo.
Hristos go zavr{il deloto, zada~ata {to bila postavena
pred nego ovde na zemjava, i po voskresenieto se voznel do
Bo`jiot prestol - vo nebesnoto Svetili{te. Negovoto posreduvawe na nitu eden na~in ne ja zasen~uva nitu ja dopolnuva
negovata `rtvena pomiritelska smrt na krstot. Toj go zavr{il
svoeto `rtveno delo na krstot, no s# u{te dejstvuva kako Car
i Sve{tenik vo nebesnoto Svetili{te. Duri bi mo`elo da se
tvrdi deka voskresenieto ne bi bilo dovolno da ja objasni
Hristovata funkcija kako Spasitel na svetot.
Be{e objasneto deka lu|eto, prifa}aj}i go grevot i pa|aj}i vo negovata bezdna, stanale negovi robovi, robovi na grevot, okovani vo takvi ropski prangii i vrzani vo takvi ropski sinxiri koi nikoj ne mo`el da gi skr{i i raskine za da
gi oslobodi od najcrnoto ropstvo vo koe gi strupolil najsvirepiot tiran vo vselenata, satanata, so kogo ne mo`elo da se
spravi nitu edno ~ove~ko su{testvo, nitu eden gre{nik i rob
na grevot i sam da se oslobodi od nego. Isto taka ne postoelo
nitu edno drugo su{testvo vo vselenata koe mo`elo da gi
otkupi i oslobodi robovite, lu|eto, od ropstvoto na grevot.
Edinstveno Hristos na krstot platil ogromna cena za da
go otkupi gre{niot ~ove~ki rod od toa ropstvo na grevot.
Goleminata na Hristovata `rtva mnogukratno ja nadminuva
goleminata na cenata {to ja baral grevot za otkup i osloboduvawe na negovite robovi i za povtorno vospostavuvawe na
normalni semejni odnosi me|u ~ove{tvoto i Boga koi bile
te{ko o{teteni i naru{eni so grevot.
277
Vo odnos na nemerlivoto zna~ewe {to ja ima Hristovata
smrt i za nas i za celata vselena, ve~nosta kako ve~nost se
prekr{uva vo smrtta na Isusa Hrista na Golgota i se deli na
dva dela - na ve~nost pred i na ve~nost po Golgota. Pridobivkite i blagodetite {to proizleguvaat od Golgota im stojat
na raspolagawe na site su{testva vo vselenata, osobeno na
`itelite na na{ata planeta na koja caruva grev i smrt. Golgota
e izvor na harmonija za celiot kosmos {to bila naru{ena so
grevot. Taa povtorno ja vra}a na{ata zagubena planeta so
nejzinite `iteli vo ogromnoto Bo`je vselensko semejstvo od
bezbroj bezgre{ni svetovi koi so du{a i srce i so ra{ireni
race odvaj ~ekaat da gi pregrnat i da im posakaat iskreno i
toplo dobredojde vo nivniot krug na porane{nite gre{nici
od ovaa na{a zagubena planeta. Naskoro Hristos, so svoeto
skora{no doa|awe na na{iot svet, povtorno }e ja vospostavi
taa ekstremno te{ko o{tetena i naru{ena vselenska harmonija.
Da, blagodetite {to proizleguvaat od Hristovata smrt na
krstot na Golgota sega Hristos vo nebesnoto Svetili{te gi
promovira i im gi stava na raspolagawe na site, apsolutno na
site gre{nici na na{iot svet, i istite gi iznesuva na pokaz
pred site bezgre{ni `iteli na site svetovi vo vselenata.
Taka Golgota stanuva vselenski centar i sto`er na koj se
fokusiraat site Bo`ji aktivnosti vo ramkite na planot na
spasenieto na gre{niot ~ove~ki rod, plan sozdaden vo nebesnoto Trojstvo u{te od ve~nosta, spored koj Hristos, kako
Jagne Bo`je, odnapred e odreden i zaklan ili `rtvuvan u{te
od ve~ni vremiwa (Otkrovenie 13,8; 1. Petrovo 1,19.20). Isto
taka, site aktivnosti {to gi izvr{uva Hristos po svoeto
voskresenie i {to }e gi izvr{uva niz seta ve~nost, se navra}aat
i se fokusiraat na Golgota za da gi verifikuvaat i promoviraat blagodetite {to proizleguvaat od Hristovata smrt na
golgotskiot krst. Hristoviot krst zasekoga{ vselenata }e ja
stori bezbedna i }e onevozmo`i povtorno da se pojavi grev.
Silata na pomiruva~kata smrt nema da slabee dodeka }e pominuvaat ve~nite vekovi, tuku }e prodol`i da se zasiluva, otkrivaj}i novi dimenzii na nedoseglivata dlabina na Bo`jata
qubov kon svoite sozdanija.
Mo`eme da zaklu~ime deka pomiruvaweto na gre{nicite
so Boga kako `rtven ~in na krstot e zavr{eno, no deka pomiruvaweto kako proces koj vodi kon ~istewe na gre{nicite od
grevot i na celata vselena od ne~istotijata na grevot i ponatamu prodol`uva.
278
Uloga na eden pomiritel e da posreduva me|u dve strani,
~ii{to naru{eni odnosi gi oddale~ile edna od druga i da gi
pomiri. Toj toa go pravi taka {to gi otstranuva pre~kite
{to postojat me|u niv, gi uriva yidovite {to gi delat i pravi
most so koj povtorno gi povrzuva, obnovuvaj}i go nivnoto
porane{no prijatelstvo. Vo na{iov slu~aj grevot e taa ogromna
pre~ka, taa planina {to se ispre~ila me|u Boga i gre{noto
~ove{tvo. Na{iot Pomiritel so Boga, Hristos, go storil
tokmu toa - go urnal yidot {to go podignal satanata me|u nas
i Boga za da ne mo`eme da go gledame negovoto lice, ja otstranil pre~kata, grevot, so {to ni ovozmo`il slobodno i vo
sekoe vreme, bez nikakvo pritesnuvawe da izleguvame pred
Boga i da razgovarame so nego vo molitva kako so na{ najveren prijatel. “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zede grevovite
na svetot na sebe”, ka`uva Bo`jata re~ (Jovan 1,29); i ponatamu: “Bog go pomiri svetot so sebe vo Hrista, ne zemaj}i go
predvid negoviot grev” (2. Korin}anite 5,19).
Za Hrista nema niedno poglavje vo na{eto iskustvo {to
za nego bi bilo premnogu mra~no da go ~ita. Iznesete mu gi na
Boga svoite potrebi, svoite radosti, svoite tagi, svoite gri`i
i svoite stravuvawa. Vie ne mo`ete da go preoptovarite; vie
ne mo`ete da go zamorite. Onoj {to gi izbroil vlaknata na
va{ata glava ne e ramnodu{en kon potrebite na svoite deca.
“Za{to Gospod e poln so milost i so so~uvstvo” (Jakov 5,11).
Negovoto srce, polno so qubov, e trognato so na{ite `alosti
duri i koga samo zboruvame za niv. Iznesete mu go s# ona {to go
zbunuva va{iot um. Na Onoj, koj vo svojata raka gi dr`i svetovite i upravuva so site raboti vo vselenata, ni{to ne mu e premnogu te{ko da go nosi. S# {to e povrzano so na{iot mir, za
nego ni{to ne e premnogu nezna~itelno za da go zabele`i. Nema
niedno poglavje vo na{eto iskustvo {to za nego bi bilo premnogu mra~no da go ~ita; nema problem koj za nego bi bil premnogu te`ok da go re{i. Nema nesre}a {to bi go sna{la
najmale~koto negovo dete, nema gri`a {to bi ja ma~ela du{ata,
nema radost {to bi razgalila, nema iskrena molitva {to bi
poletala od usnite, a na{iot nebesen Otec da ne ja vidi, vedna{ da ne se zainteresira. “Toj gi isceluva ranetite du{i i gi
prevrzuva nivnite rani” (Psalm 147,3). Odnosot me|u Boga i
sekoja du{a e tolku li~en i celosen, {to se ~ini deka nema
nitu edna druga du{a na zemjata da go deli so nea negovoto
gri`livo vnimanie, nitu edna druga du{a za koja bi go dal svojot sakan Sin. Da, takov Pomiritel so Boga imame.
Bukvalno ka`ano, Hristovoto posreduvawe kako pomiritel na gre{noto ~ove{tvo so Boga po~nalo vo migot na
279
negovoto voplotuvawe. Vo svojata sopstvena li~nost Toj go
obedinil ~ove~koto i bo`estvenoto, so {to stanal most me|u
zemjata i neboto, me|u lu|ato i Boga, most koj gi povrzuva
gre{nicite so Boga. So ednata raka Toj go dopira neboto, a
so drugata nas dolu, za da n# vrati vo prvobitnata sostojba, da
n# pomiri so Boga. Hristos e edinstven po toa {to kako
edinstven posrednik bil obedinet so Boga, bil edno so Boga.
Negovoto posreduvawe vo nebesnoto Svetili{te ne mo`e
da se izdeli od negovoto `rtveno posreduvawe na krstot. Hristovoto posreduvawe zna~i deka postoi samo eden edinstven
na~in za pristap kon Boga. Postoi “eden Bog i eden Posrednik me|u Boga i lu|eto - ~ovekot Hristos Isus, koj se dade
sebesi kako otkup za site” (1. Timotej 2,5.6).
Negovoto postojano posreduvawe pred Otecot ni ka`uva
deka “nema drugo ime pod neboto... so koe nie bi mo`ele da
se spasime” (Dela 4,12). Negovata edinstvenost mu dava pravo
da bide na{ isklu~itelen posrednik.
No negovoto posreduvawe pred Otecot ne zna~i deka Toj
mora da go ubeduva Otecot za da n# prifati. Posreduvaweto
pretpostavuva deka Otecot sekoga{ e poln so qubov i postojano e podgotven da n# vrati, da n# primi vo svojata zaednica
preku Sinot. Od nebesna perspektiva toa zna~i deka re{enie
za problemot na grevot u{te ne e postignato. Duri i hristijanite s# u{te `iveat izvalkani so grevot pa, spored toa,
imaat postojana potreba od posvetuva~kata Bo`ja blagodat
koja do nas dopira preku Hrista. Taa blagodat slobodno te~e
od Otecot, no do nas doa|a preku Hrista. Nitu vo eden mig ne
}e mo`eme da barame nezavisen pristap kon Otecot bez
Hristvoto posreduvawe. Blagodarenie tokmu na negovoto
posreduvawe grevot ne pretstavuva ve}e pre~ka za na{ pristap do Boga.
Hristovoto posreduvawe pred Otecot e neophodno zatoa
{to kosmi~kiot sudir u{te ne e zavr{en. Silite na zloto
~esto se obiduvaat da go ograni~at na{iot pristap kon prednostite i blagodetite na Hristovata `rtva.
Isus gi izvestil u~enicite deka po voznesenieto, {tom }e
po~ne so svoeto posreduvawe, negovo prvo barawe izneseno pred
Otecot }e bide da im go prati Svetiot Duh (Jovan 14,16.17). Na
denot Pedesetnica ili Duhovden, u~enicite go primile Duhot
koj se izleal vrz niv vo vid na “plameni jazici” (Dela 2,2-4).
Toa bilo vidliv znak deka Isus go po~nal svoeto posreduvawe
za gre{nicite pred Otecot vo nebesnoto Svetili{te.
280
Zatoa nikoga{ ne treba pomiruvaweto da go ograni~ime
samo na `rtveniot ~in na Golgota, tuku morame da go posmatrame kako proces. Hristos go re{aval problemot na grevot
na krstot, kako na{a `rtva, i go re{ava vo nebesnoto Svetili{te kako na{ posrednik. Sega pomiruva~kata sila na Hristovata `rtva im se dodeluva na vernicite po pat na posreduvawe na Bo`jiot Sin. Blagodarenie na taa slu`ba tie milostivo dobivaat pro{tavawe za grevovite napraveni po kr{tavaweto, prodol`uvaat da rastat vo blagodatta i dobivaat poddr{ka dodeka se soo~uvaat so isku{enija na hristijanskiot
pat.
Pove}e za Hristovata posredni~ka uloga na nebesniot sud
“De~iwa moi, ova vi go pi{uvam za da ne gre{ite, a ako
nekoj zgre{i, imame Zastapnik kaj Otecot - pravednikot Isus
Hristos. Toj e pomiritelna `rtva {to se prinese za na{ite
grevovi, i ne samo za na{ite, tuku i za grevovite na cel svet”
(1. Jovanovo 2,1.2). “Pokajte se i obratete se, za da vi bidat
izbri{ani grevovite, i od Gospodovoto prisustvo da dojdat
vremiwa na osve`uvawe” (Dela 3,19). “Jas, zaradi sebe gi bri{am tvoite prestapi i ne si spomnuvam za tvoite grevovi...
Kako magla gi rasterav tvoite prestapi i kako oblak tvoite
grevovi... Ako vi bidat grevovite kako crveno sukno, }e bidat
beli kako sneg; ako bidat rumeni kako purpur, }e stanat kako
volna... ]e gi is~istam od sekoe nivno bezzakonie so koe mi
zgre{ija i }e im gi prostam site nivni grevovi so koi mi
skrivija... ]e gi frlam na dnoto na moreto site nivni
grevovi!” (Isaija 43,25; 44,22; 1,18; Eremija 33,8; Mihej 7,19).
Od ovie bibliski tekstovi izvira apsolutna sigurnost
deka Hristos e na na{a strana. Pa toga{ zo{to sud, ako e Bog
na na{a strana? Zatoa {to postoi tu`itel, satanata, |avolot,
koj n# obvinuva pred celata vselena deka sme gre{nici i deka
kako gre{nici nie mu pripa|ame nemu i nemame pravo na spasenie. Pred da dojde da n# zeme na neboto, Isus mora nas da n#
opravda; da gi opravda svetite koi svoeto spasenie mu go doverile nemu. Toe e, dragi moi, i celta na postoeweto na nebesnoto Svetili{te - Hristos $ dava mo`nost na celata vselena
da ima apsoluten uvid vo site negovi aktivnosti koga go
re{ava problemot na grevot, javno, do krajni mo`ni granici
transparentno.
Isus Hristos ednovremeno e i na{ zastapnik, na{ posrednik kaj Otecot na nebesniot sud, i sve{tenik i pomiri281
telna `rtva za na{ite grevovi - kompleten na{ spasitel,
izbavitel i otkupitel!
Jovan Isusa go narekuva zastapnik, posrednik, branitel
(1. Jovanovo 2,1), lice koe e povikano da mu pomogne nekomu
koj o~ekuva sudewe, koe{to e podgotveno sekoga{ da pomogne.
Gr~kiot original ovde go upotrebuva zborot parakletos (branitel, posrednik, advokat). Isus e na{ parakletos, posebno
drago Lice {to mo`eme da go povikame sekojpat koga ni e
neophodna pomo{, sovet.
Od seto ova {to go pro~itavme i {to go ka`avme proizleguva deka nebesniot sud za nas ne e strav i neizvesnost so
tragi~en ishod, tuku radosen nastan. Nebesniot sud e strav i
neizvesnost za onie {to gre{at, {to ne se pokajale i ne gi
ostavile svoite grevovi, {to do kraj ostanale gre{ni. Za nas,
koi na vreme sme se pokajale i sme gi ostavile grevovite, na{iot Prvosve{tenik, Hristos, na sudot se zazema za nas, n#
brani, i koga }e bide pro~itano na{eto ime, Toj gi kreva
svoite probodeni race i veli: O~e, krvta moja, krvta moja, e
proleana i za .... (Jovana, na primer).
Vistina, Jovan be{e gre{en, mnogu gre{en! S# {to e
zapi{ano vo nebesnata kniga kako izve{taj za negoviot gre{en `ivot, kako gre{nik, e to~no! No toj go prifati mojot
povik za pokajanie, se pokaja i go ostavi grevot; me prizna i
me prifati mene kako svoj Spasitel i jas mu prostiv. Poka`a
qubov kon mene i stana moj sin i so radost i zadovolstvo
ode{e po moite stapki i mene me slede{e. Go slu{a{e mojot
glas i se trude{e da `ivee i `ivee{e spored moite zapovedi,
spored mojata Re~. Toj mi dozvoli mene da `iveam vo negovoto srce i da go preobrazam negoviot `ivot. So site sili aktivno se podgotvuva{e za mesto vo moeto carstvo, kopneej}i
za ve~niot `ivot {to im e ponuden na site gre{nici. Verno
i predano mi slu`e{e s# do ovoj mig. Zatoa, O~e, jas umrev
namesto nego i za nego baram milost.
Nebesniot sud e trognat! Toj gi prifa}a silnite argumenti na na{ata odbrana, na na{iot Branitet i Zastapnik, Hristos, i angelot zapisni~ar na{eto ime go zapi{uva vo nebesnata
“Kniga na `ivotot” (Otkrovenie 3,5), dodavaj}i gi pokraj nego
zborovite: Pomiluvan! Spasen!
No, da nema zabuna! Ako Jovan ne se pokajal za sekoj svoj
grev, mal ili golem, javen ili taen, s# edno, ako ima ne{to
{to se ispre~ilo me|u nego i ve~niot `ivot, i ako ne e
navreme otstraneta taa, i sekoja druga pre~ka, Hristos ne mo`e
da go zastapuva na nebesniot sud, za{to Toj ne mo`e da posredu282
va i da bara milost za gre{nik koj ne se pokajal i ne go ostavil grevot, ne mo`e da pro{tava, da pokriva i da bri{e
grevovi za koi nema pokajanie. Toa ne mu go dozvoluva zakonot.
A zakonot i milosta, koi se dve najnepomirlivi i najsprotivni
ne{ta, mora da se pomirat, da se baknat i da se pregrnat, i
tie navistina se pomirile, se baknale, se pregrnale i stapile
vo vzaemna sprega i harmonija na krstot na Golgota, koga Hristos umrel i so svojata smrt gi stavil vo pravilen me|useben
soodnos koj vo nikoj slu~aj ne smee da se naru{i.
Bog e milostiv, no ednovremeno e i praveden. Nemu milosta ne mu dozvoluva da ne prifati i da ne prosti grev za koj
gre{nikot se kae, no i zakonot ne mu dozvoluva da prifati i
da prosti grev za koj gre{nikot ne se kae i ne go ostava. I
zatoa nebesniot sud ne poznava, ne priznava i ne prifa}a nikavi nagodbi so gre{nikot. Grevovite ni se ili vo celost
prosteni i izbri{ani, ili }e se vratat da n# progonuvaat i
osuduvaat. Ili ne snosime nitu edna zaslu`ena kazna za na{ite grevovi, ili }e se soo~ime so celokupnata nivna te`ina.
Ili }e bideme napolno oslobodeni od site posledici na
na{ite grevovi, ili }e bideme uni{teni so nivnata neizmerna te`ina. Ili Bog site na{i grevovi }e gi “zaboravi”, ili
site }e gi “pameti”; ili sme dobile potpolno pro{tavawe, ili
sme izlo`eni na celosna osuda; na{eto spasenie e ili celosno ili e celosna na{ata propast. Sredina nema, pazarewe
nema, pogodba nema.
Za gre{nik koj se kae ima milost, milosen dar “od Boga,
`ivot ve~en vo na{iot Gospod Isus Hristos” (Rimjanite 6,23),
ima Zastapnik na sudot koj go brani i }e go odbrani, a
gre{nikot, koj ne se kae i ne go ostava grevot, }e mora da pominuva niz iglenite u{i na nebesniot sud sam, bez posrednik i
zastapnik, a toa ne e mo`no. Toj }e mora sam da padne vrz ostricata na me~ot na pogazenata zakonska pravda i da ja okrvavi
so svojata sopstvena krv, da umre kako gre{nik, za{to “plata
za grevot e smrt.”
Na Bo`jiot sud vselenata mu sudi na Boga - ja proveruva
Bo`jata pravda i ispravnosta na negovata blagodat!
David so ni{to ne mo`el da go opravda zlostorstvoto {to
go napravil. Toj zapadnal vo te{ko ropstvo na grevot koj kako
svirep gospodar i tiran go okoval vo te{ki prangii od koi
nemalo drug spas osven da peka pred Boga za otkup od toa rops283
tvo; toa e pekawe za sigurnost i nade` deka Bo`jata qubov kon
nego }e bide tolku golema {to Hristos }e go otkupi i }e go
opravda, taka {to grevovite }e mu bidat prosteni i izbri{ani.
Me|utoa, se postavuva pra{awe kako mo`el pravedniot Bog
da ostane praveden, a ednovremeno da mu go prosti i da mu go
izbri{e na Davida negoviot tolku te`ok grev?
Da napravime paralela so eden primer od sovremenata istorija! Za vreme na sudeweto na nacistite vo Nirnberg, po
Vtorata svetska vojna, eden od sudiite rekol deka cel svet }e
im sudi na sudiite vrz osnova na toa kako tie tamu im sudele na
zlostornicite. Isto taka i Bog, kako vrhoven sudija i Tvorec
na vselenata, e podlo`en na sudewe.
Be{e ka`ano deka na Bo`jiot sud pred Bo`jiot prestol se
prisutni milioni nebesni angeli koi, zaedno so site drugi vselenski `iteli, napregnato ja posmatraat scenata na sudeweto
za da vidat kako Tvorecot, Bog, sega vo uloga na vrhoven sudija
na nebesniot sud, na koj se odmeruva slu~ajot na sekoj gre{nik
- go re{ava problemot na grevot na Davida, na razbojnikot (zlostornikot) na krstot i na site drugi gre{nici. Dali Bog }e
poka`e nekakva sentimentalnost, odnosno pristrasnost, i na
svojot milenik, David, na nebesniot sud }e mu progleda niz
prsti, }e gi prikrie negovite grevovi, i od nego }e bara pomalku otkolku od drugite gre{nici? Kako }e go opravda pred vselenata za negovite te{ki zlostorstva i kako }e go otkupi od
ropstvoto na grevot? [to }e stori so negovite grevovi? Dali,
opravduvaj}i go Davida, samiot }e ostane praveden? Dali Bog
na sudot }e gi zatvori o~ite i }e mu dozvoli na nekoj gre{nik,
mo`ebi na Davida, gre{en da vleze vo nebesnoto carstvo? Dali
Bog na sudot navistina ima svoi milenici na koi im sudi spored
druga osnova, spored drugi, mo`ebi poniski standardi, ili za
site gre{nici va`at isti ar{ini? Ili, istoto pra{awe postaveno na drug na~in: Dali pragot na nebesnoto carstvo za nekogo
e ponizok, a za drugi premnogu visok, taka za da ne mo`at, ili
odvaj da mo`at da go pre~ekorat; ili mo`ebi vratata na Bo`jeto
carstvo za nekogo e {iroka, a za drugi taa pretstavuva igleni
u{i niz koi odvaj mo`at da se provle~at?
Dali, i kako Bog }e ostane praveden, koga na sudot }e gi
opravda ili }e gi otkupi gre{nicite od nivnite grevovi koi,
otkupeni i opravdani, }e vlezat vo Bo`jeto carstvo, i praveden
za site drugi gre{nici koi neopravdani, zaedno so svoite grevovi }e zaminat vo ogneno ezero? Kako }e ja odbrani Bog pred
vselenata ispravnosta na svojata, tolku izobilna blagodat kon
gre{nicite?
284
Na ovie i na site drugi nepostaveni pra{awa vo vrska so
grevot i gre{nicite na nebesniot sud ispraven odgovor dava
krstot koj edinstveno sigurno, uspe{no i pravedno gi razre{uva site ovie problemi i mo`e da odgovori na osnovnoto pra{awe {to go postavivme: Kako mo`e pravedniot Bog da ostane
praveden, a ednovremeno na Davida da mu prosti i da go izbri{e
negoviot tolku te`ok grev? Krstot ka`uva deka bezgre{niot i
sovr{en Bog mo`e - pravedno i ~esno - da bide i praveden i
milostiv kon onie koi pravat te{ki grevovi.
Zna~i, na nebesniot sud mu se sudi li~no na Boga; na sudot
vselenata ja proveruva Bo`jata pravednost i ispravnosta na
Bo`jata blagodat! Sudot e od otvoren tip na koj otvoreno se
razgleduvaat site, i najkomplikuvanite slu~ai na gre{nicite,
sli~no na Davidoviot, i na onoj na razbojnikot na krstot.
Spored toa, be{e ka`ano deka Bog na najtransparenten mo`en
na~in go vodi sudskiot proces na koj radikalno, korenito i
zasekoga{, pravedno go re{ava vselenskiot problem na grevot
taka {to, po zvar{uvaweto na sudot, da ne ostane nitu najmale~ko
somnevawe vo negovata ispravnost nitu kakva i da e mo`nost za
dopolnitelni pra{awa vo vrska so grevot i gre{nicite.
Nabli`uva krajot na nebesniot istra`en sud
Dragi moi, se bli`i krajot i na dene{nata, vtora faza
od planot na spasenieto vrzana za nebesnoto Svetili{te, krajot na Hristovata prvosve{teni~ka slu`ba i na nebesniot
istra`en sud, koga Hristos, vo uloga na posrednik i zastapnik, }e go ozna~i krajot na vremeto na milosta kako posledna
mo`nost i {ansa za gre{nicite da se pomirat so Boga i da se
spasat. Krajot i na ovaa tolku zna~ajna faza na{iot Spasitel
}e go ozna~i so istite zborovi {to gi izgovoril na krstot:
“Se svr{i!”
“A sedmiot angel ja izlea svojata ~a{a vo vozduhot, i izleze silen glas od hramot, od prestolot, velej}i: ‘Se svr{i!’ I
nastapija molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana silen zemjotres, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na zemjata; takov golem i tolku silen zemjotres” (Otkrovenie
16,17.18).
Zborovite “Se svr{i” Hristos gi izgovara vo nebesniot
hram, pred Bo`jiot prestol, koga nebesniot sud ja zavr{uva
svojata rabota. Na sudot e ispitan slu~ajot na sekoj gre{nik
koj koga i da e se rodil na ovaa zemja i, vo zavisnost od izve{tajot za negoviot `ivot vo nebesnite knigi, toj dobiva sood285
vetna nagrada, `ivot ve~en kako pomiluvan gre{nik, ~ie{to
ime se pi{uva vo Knigata na `ivotot, ili ve~na smrt ako do
kraj ostanal gre{nik, i negovoto ime se zapi{uva vo Knigata
na smrtta.
Otkako }e gi izgovori zborovite “Se svr{i”, Hristos ja
objavuva odlukata na nebesniot sud:
“Gre{nikot i ponatamu neka gre{i, poganiot i ponatamu neka se pogani, pravednikot i ponatamu neka `ivee pravedno, i svetiot i pnatamu neka se posvetuva!” (Otkrovenie 22,11).
- So drugi zborovi, koj kako {to }e se zate~e vo migot koga se
izdava ovoj proglas, takov ostanuva za ve~nost - ili gre{en za
ve~na smrt, ili praveden i svet, za ve~en `ivot.
Na nebesniot sud na Hrista “mu be{e predadena vlasta,
~esta i carstvoto za da mu slu`at site narodi, plemiwa i jazici. Negovata vlast e ve~na vlast i nikoga{ nema da pomine,
negovoto carstvo nema da propadne” (Daniel 7,9.10.13.14).
Vedna{ potoa Hristos doa|a na ovaa zemja po vtorpat
“kako car nad carevite i kako gospodar nad gospodarite” da mu
dade “sekomu spored negovite dela” (Otkrovenie 19,16; 22,12).
Po~nuva tretata faza od planot na spasenieto koga “carstvoto }e go prezemat svetite (spasenite) na Sevi{niot, i tie }e
go poseduvaat za veki vekov” (Daniel 7,18).
286
PREDESTINACIJATA
NA BIBLISKIOT KANTAR
Predestinacija (latinski: praedestinare- predopredelenost, odnapred opredeluva; u~ewe spored koe sudbinata na
~ovekot odnapred mu e opredelena)
Spored ovaa doktrina, ~ovekot tolku dlaboko padnal vo
grev, {to ne e vo sostojba sam da izvr{i izbor. Spored toa,
spasenieto ne e uslovno ili bezuslovno, tuku ~ovekot e predopredelen ili za ve~no spasenie ili za ve~na propast.
Golem broj hristijani veruvaat deka Bog, u{te pred da se
rodat, nekoi od niv izbral da bidat spaseni, a drugi da bidat
zagubeni. Ako slu~ajno se najdete me|u onie koi Bog vo svojata
beskone~na qubov i mudrost gi predodredil da bidat zagubeni,
toga{, nezavisno od odlukite {to }e gi nosite vo `ivotot, vie
ste odredeni za propast, {to za mnozina zna~i deka ve~no }e
gorat vo pekol. So drugi zborovi, samo so odluka na Bo`jeto
providenie nekoi se predodredeni da `iveat bez spasonosen
odnos so Isusa vo ovoj `ivot i sledniot `ivot da go pominuvaat vo ve~en pekolen ogan.
Zna~i, nezavisno od va{ite odluki, vie ste odnapred predodredeni ili za spasenie ili za ve~na propast. Predestinacijata tvrdi deka Bog samovolno mu ja nametnuva svojata blagodat
na kogo {to saka, bez da ja po~ituva negovata slobodna volja i
sloboda na izbor. So drugi zborovi, Bo`jata blagodat, odnosno
spasenieto, Bog nekomu mu go nametnuva, a nekogo go li{uva od
nego. Me|utoa, Bo`jata re~ ka`uva deka spasenieto sekomu mu
stoi pri raka i sekomu mu e dadena ista mo`nost da bira - ili
da go prifati, ili da go odbie: “Koj e `eden, neka dojde, i koj
saka, neka zeme od vodata na `ivotot darum” (Otkrovenie 22,17).
Da, predestinacijata ne e biblisko u~ewe, za{to ja uni{tuva slobodata i pravoto na ~ovekot da bira, da ima sloboden
izbor. Ovaa teologija e ~isto kr{ewe na bibliskoto u~ewa za
uslovnost (2. Mojs. 19,5.6; 5. Mojseeva 28,1.15; Eremija 18,7-10).
287
Poimot “predestinacija” ne se spomenuva vo Stariot, tuku
samo vo Noviot zavet, i toa vkupno {est pati. ]e gi citirame
site tie mesta.
1. “Za da go napravat ona {to tvojata raka i tvojata volja
odnapred opredelile da se zbidne.” (Dela 4,28)
2. “Za{to onie koi gi poznava{e odnapred, niv i gi predopredeli da se preobrazat spored likot na negoviot Sin, za Toj
da bide provoroden me|u mnogute bra}a.” (Rimjanite 8,29)
3. “Onie koi gi predopredeli, niv i gi povika, a onie koi
gi povika, niv i gi opravda, a onie koi gi opravda, niv i gi
proslavi.” (Rimjanite 8,30)
4. “Tuku govorime za Bo`jata mudrost, vo tajna, skriena,
koja Bog od damnina ja predopredelil za na{a slava.” (1. Korin}anite 2,7)
5. “Toj odnapred n# opredeli za da n# posini preku Isusa
Hrista, spored blagonaklonosta na svojata volja.” (Efes. 1,5)
6. “Vo kogo i nie bevme izbrani za naslednici, za{to bevme odnapred opredeleni spored namerata na Onoj koj pravi s#
po sovetot na svojata volja.” (Efescite 1,11).
Za poimot predopredelenost vo Noviot zavet se upotrebeni razli~ni zborovi, kako {to se zamisla ili namera. Vo Svetoto pismo postojat i zborovi koi glasat poinaku, no imaat
sli~no zna~ewe. Na primer, ni{to ne se slu~uva {to Bog ne
predvidel i ne re{il; ime zapi{ano od sozdavaweto na svetot
vo knigata na `ivotot; Bog rasporedil s#; imiwata zapi{ani
na nebesata... So niv se srodni i nekoi formulacii od Stariot
zavet, kako {to se Bo`ja namera, Bo`ja volja, Bo`ja zamisla,
Bo`ja odluka. “Denovite mi bea odredeni u{te dodeka ne be{e
nieden.” (Psalm 139,16)
Ako ova pra{awe go razgleduvame izdeleno od kontekstot
na Biblijata (tota skriptura- cela Biblija), kako crkovnite
pisateli od dale~nite vremiwa, sigurno }e dojdeme do pogre{en
zaklu~ok za ~ove~kata “sudbina”, pa i do tvrdiot, fatalisti~ki
zaklu~ok za predopredelenost nekoi lu|e da bidat spaseni, a drugi,
nezavisno od nivnata vera, predopredeleni za ve~na propast.
Vo noviot vek najtvrd zastapnik na u~eweto za bezuslovna
predopredelenost bil @an Kalvin (1509-1564), {vajcarskofrancuski reformator, spored kogo celo edno krilo od protestantizmot e nare~eno kalvinizam, koj se pojavil na verskata
scena na Evropa cel eden milenium po Avgustina, ~ie{to vlijanie vrz protestantskite doktrini ne treba da se zanemari.
Ne e ednostavno da se izlo`i Kalvinovoto sfa}awe za predestinacija bez da se stekne vpe~atok za krajna beznade`nost
288
koga e vo pra{awe ~ove~koto opravdanie i spasenie. Bo`jata
veli~estvenost - smeta Kalvin - ja nadminuva sposobnosta na
~ove~koto sfa}awe i zatoa treba da se slavi negovata vozvi{enost, a ne smelo da se ispituvaat negovite nameri, da se pre~ekoruvaat granicite na Svetoto pismo i pri~inite za sopstvenata propast da se baraat vo tajnite za koi Bog smetal deka ne e
dobro da im gi otkrie na lu|eto.
Kalvin ka`uva: “^ovekot hristijanin sekoga{ treba da
bide umeren, i koga }e vidi deka Bo`jata sveta usta e zatvorena, i toj treba da go zatvori patot na svoeto barawe... Premudrost ja narekuvame ve~nata Bo`ja mudrost so koja opredelil
{to saka da stori od sekoj ~ovek poedine~no, za{to ne gi sozdava site vo isti uslovi, tuku edni gi opredeluva za ve~en `ivot,
a drugi za ve~no prokletstvo. Spored celta za koja ~ovekot e
sozdaden velime deka toj e predopredelen za smrt ili za `ivot.
Koga se ka`uva deka Bog kaznuva ili uka`uva milosrdie spored
svojata volja, toa nas n# opomenuva da ne barame nikakva pri~ina
nadvor od negovata volja...
“Zatoa {to Bo`jata volja e takvo vrvno i suvereno pravilo na pravdata - s# {to saka treba da se smeta za pravda zatoa
{to Toj taka saka. Spored toa, koga se pra{uva - zo{to Bog go
storil toa - treba da se odgovori: zatoa {to taka sakal. Ako se
premine i preku toa i se pra{uva: zo{to taka sakal - toa ve}e
e postavuvawe na pra{awa koi zasegaat pove}e i podaleku od
Bo`jata volja, a toa ne e mo`no. Zatoa ~ove~kata smelost treba da se odmeri i da ne go bara ona {to ne $ pripa|a...”1
Kako dokaz za “neumesnite” pra{awa vo vrska so Bo`jiot
izbor spored koj nekoi lu|e se opredeleni za spasenie, a drugi
za uni{tuvawe, Kalvin gi naveduva zborovite na apostol Pavle od poslanieto do Rimjanite 9,20-21: “Koj si ti, ~ove~e, da se
rasprava{ so Boga? Zar rakotvorbata }e mu re~e na svojot
tvorec: ‘Zo{to vaka si me napravil?’ Ili, zar grn~arot nema
pravo nad glinata, od istata smesa da napravi eden sad za po~esna, a drug za sekojdnevna upotreba?”
Bez somnenie, vakvoto u~ewe vo kalvinizmot pridonelo
negovite sledbenici da $ se pot~inat na Bo`jata volja. No nim
hristijanstvoto ne im nosi radosna vest za spasenie. I ovaa
nauka e pesimisti~ka kolku i anti~koto sfa}awe za neizbe`nost na sudbinata {to im ja opredelile bogovite na lu|eto.
Izbrani za spasenie
“Gi zemam denes za svedoci protiv vas neboto i zemjata deka
pred vas stavam `ivot i smrt, blagoslov i prokletstvo. I taka,
289
izberi go `ivotot... za da `ivee{ ti i tvoeto potomstvo.” (5.
Mojseeva 30,19)
“Me|utoa, ako ne vi e ugodno da mu slu`ite na Gospoda,
toga{ denes izberete komu }e mu slu`ite... a jas i mojot dom }e
mu slu`ime na Gospoda.” (Isus Navin 24,15)
Zna~i spasenieto e na{ izbor. Na{ite odluki ja odreduvaat na{ata sudbina i vo tekot na `ivotot i za ve~nosta. Na{ata idnina ne e odredena, na{iot kraj nikade ne e zapi{an na
po~etokot na na{iot `ivot.
Lu|eto vo anti~ko vreme smetale deka nivnite bogovi se
surovi gospodari koi kapriciozno se igraat so ~ove~kiot
`ivot; ~ovekot za niv e igra~ka. [to i da se napravi, dobro
ili zlo, sudbinata }e se ispolni - pesimisti~ki mora da se o~ekuva da se ispolni voljata na bogovite. [to mo`el da stori
tuka ~ovekot vo toa vreme? Mo`ebi mo`el da im prinesuva
`rtvi na bogovite ili da im dr`i falbospevi za da gi smilosa.
No morbidnata drama na Sofokle gi u~ela deka sudbinata ne
mo`e da se izbegne.
Spored Svetoto pismo, postoi predopredelenost ne kako
odnapred donesena odluka koj }e bide spasen, a na kogo mu e
nameneta ve~na smrt, tuku kako mo`nost za eden ili za drug
ishod. Spored tvrdite sfa}awa za predopredelenost, na nekoi
nitu nivnata cvrsta vera nitu `ivotot spored Bo`jite zakoni
ne mo`at da im pomognat, za{to ve}e se opredeleni za prokletstvo. Vakvoto zastranuvawe, koe{to e prifateno vo nekoi
protestantski sredini, nema temel vo Svetoto pismo; toa se
protivi ne samo na zdraviot razum, tuku i na su{tinata na
karakterot na Tvorecot - na negovata beskrajna dobrina i qubov sprema ~ove{tvoto {to go sozdal.
Gospod veli: “Pred vas stavam `ivot i smrt, blagoslov i
prokletstvo.” I n# sovetuva: “Izberi go `ivotot... za da `ivee{
ti i tvoeto potomstvo.” (5. Mojseeva 30,19)
Literatura:
1. Citatite se zemeni od knigata: Nauk hri{}anske vere, Knjizarnica Z.
Stojanovi}a, Novi Sad, 1996, u prevodu Ivanke Pavlovic
290
BIBLIJATA ZA ^OVE^KITE POSREDNICI
ME\U BOGA I GRE[NICITE
Grevovite da se ispovedaat edinstveno pred Boga - ne
vo ispovedalna pred uvoto na smrten sve{tenik
Nikade vo Biblijata Bog ne zapoveda nitu pak bara od lu|eto da odat kaj sve{tenicite vo ispovedalna i tamu, pred
uvoto na smrtni lu|e, da gi ispovedaat svoite grevovi, {to e
svoevidno poni`uvawe.
Grev pred Boga pravat sve{tenicite {to si dozvoluvaat
sebesi takva sloboda i drskost da se poigruvaat so neupatenosta na vernicite i da gi podjarmuvaat i poni`uvaat povikuvaj}i
gi vo ispovedalna da gi ispoveduvaat svoite grevovi pred niv,
prezemaj}i uloga na zastapnici me|u niv i Boga. Nedopustlivo
e tie (sve{tenicite) da im gi pro{tavaat grevovite na
gre{nicite ili istite tie da mu gi prenesuvaat na Hrista.
Nim nikoj ne im dal pravo da igraat uloga na posrednici,
pravo na toj na~in da se zastapuvaat za vernicite pred Boga,
za{to “eden e Bog, i eden e Posrednikot me|u Boga i lu|eto ^ovekot Isus Hristos, koj se dade sebesi kako otkup za site”
(1. Timotej 2,5.6). - Kako mo`eme i kako smeeme ovoj stih da
go razbereme poinaku?
Prezemaj}i mu ja na Hrista negovata sve{teni~ka slu`ba
i uloga kako edinstven posrednik i zastapnik na gre{nicite
pred Boga i prenaso~uvaj}i go nivniot pogled od slu`bata vo
nebesnoto Svetili{te kon slu`bata na zemnoto sve{tenstvo
i kon zemniot hram, crkvata “go huli negovoto (Hristovoto)
ime i negoviot {ator (negovoto Svetili{te na neboto)” (Otkrovenie 13,6).
Isus Hristos e na{ edinstven sve{tenik i prvosve{tenik
i samo Toj se “dade sebesi kako otkup za site”, {to zna~i, samo
Toj ima pravo i zaslugi da pro{tava grevovi - i nikoj drug.
Nemu ne mu se potrebni nikakvi pomo{nici i asistenti pri
izvr{uvaweto na taa slu`ba.
Sve{tenikot treba da go upati vernikot ne vo ispovedalna, da se ispoveda pred nego, tuku vo kled, nasamo, daleku
291
od o~ite i u{ite na koe i da e `ivo sozdanie, da mu gi ispoveda svoite grevovi direktno na nebesniot Sve{tenik, Hristos:
“A ti, koga se moli{, vlezi vo svojata soba, zatvori ja vratata
i pomoli mu se na svojot nevidliv nebesen Tatko, koj go gleda
toa {to e tajno i }e te nagradi javno” (Matej 6,6).
Luter do{ol vo `estok sudir so sve{tenstvoto na crkvata vo vrska so pra{aweto na takanare~enite indulgencii ili
oprosnici (pro{talnici), sudir koj vodel kon rascep, kon
raskol, od koj se rodila slavnata reformacija koja svetot go
izvela od mrakot na bezdnata vo koja go frlila i so vekovi go
dr`ela vo nepodnoslivi stegi Katoli~kata crkva, i donela
sloboda na mislata i sovesta. (Za sve{tenicite kako huliteli koga im gi pro{tavaat grevovite na gre{nicite - pove}e
vo podnaslovot “Bogohulnik, bezzakonik i antihrist”).
Pro{ka na minatite, sega{nite i na idnite grevovi
na `ivite; pro{ka i na mrtvite - za pari!
Spored rimokatoli~koto u~ewe, svetcite napravile pove}e dobri dela otkolku {to im bilo potrebno za nivno li~no
spasenie. Tie “odvi{ni” dobri dela na svetcite ja so~inuvaat
duhovnata riznica so koja raspolaga papata, pa toj od nea mo`e
da im dade pro{ka za grevovite na vernite rimokatolici koi
davaat prilog za da dobijat takva oprosnica1.
Zna~i, spored taa pogubna nauka na spomenatata crkva,
gre{nicite za svoite grevovi mo`at da se otkupat so pari,
Bo`jata milost mo`e da se kupi za zlatnici, a za grevot ne e
neophodno nitu pokajanie. Vo taa prigoda gre{nikot od sve{tenikot dobival pismen dokument, oprosnica ili indulgencija vo koja pi{uvalo i se tvrdelo deka nemu mu se prosteni
sega{nite, minatite, pa duri i idnite grevovi - grevovite {to
}e gi napravi vo idnina - {to pretstavuvalo svoevidna stimulacija za gre{nicite pove}e da gre{at, a crkvata pove}e
pari da spe~ali! Grd falsifikat na Hristovata sve{teni~ka
i posredni~ka slu`ba vo nebesnoto Svetili{te! ^udno i nesfatlivo! Milost i pro{ka da se kupuvaat za pari! Krajno nebibliska i bezbo`na kategorija!
Vo vremeto koga vo Rim se dograduvala crkvata “Sveti Petar”, papskiot pratenik i polnomo{nik, Tecel, niz Evropa
sobiral pari za toa ogromno velelepno crkovno zdanie, za koe
bila potrebna golema suma pari. So odobrenie i zapoved od
papata, Tecel pristignal i vo Germanija, na vernicite da im
prodava oprosnici za minatite i idnite grevovi, bez potreba
od vera i pokajanie. Pro{tavawe (pro{ka) na grevovite
292
mo`elo da se dobie ne samo za `ivite, tuku i za mrtvite koi,
navodno, prestojuvaat vo ~istili{teto. Sekade kade {to odel,
Tecel pred sebe pra}al sposobni vesnici da mu go prigotvat
patot, da go izvestat i odu{evat seto naselenie, site lu|e, za
nepovtorlivata izvonredna mo`nost i {ansa od svoite minati i idni grevovi da se otkupat so zlatnici! Ne e potrebno
pokajanie nitu otka`uvawe od koj bilo grev - zlatnicite
uspe{no }e ja zavr{at taa rabota.
“Rimskiot slu`ben organ izdal kniga so precizni sumi
pari {to treba da se platat za razli~ni pro{ki. Na |akon koj
bil vinoven za ubistvo mo`elo da mu se prosti za dvaeset kruni. Na biskup ili na stare{ina na manastir, koj bi ubil neprijatel, mo`elo da mu se prosti za trista liri. Najopa~noto
zlostorstvo imalo svoja cena.”2
Od grad vo grad, tolpa vernici go nagrvaluvale blagajnikot na Tecela i vo negovoto kov~e`e pu{tale zlatnici, nau~eni i uvereni od sve{tenstvoto deka, vo migot koga }e yvekne
zlatnikot vo kov~e`eto, nivnite mili i dragi pokojnici vedna{ od pekolnite maki vo ~istili{teto zaminuvaat na nebo,
vo raj. - Ne{to {to voop{to ne mo`e da se goltne. Toa e
nebibliska, eftina blagodat: pro{tavawe na grevot bez
priznavawe, bez pokajanie i bez li~no ispovedawe na istiot
pred Boga. Toa e blagodat bez Isusa Hrista i bez negovata `rtva na krstot na Golgota. Toa e obezvredena Bo`ja blagodat.
Od druga strana, vistinskata Bo`ja blagodat navistina e
eftina bidej}i sekomu mu stoi pri raka i sekoj mo`e so nejzinata sila da se spasi, da dobie `ivot ve~en.
No, ednovremeno Bo`jata blagodat e i skapa. Skapa e zatoa
{to go osuduva grevot, a blagodat e zatoa {to go opravduva
gre{nikot. Nad s# taa e skapa zatoa {to e platena so smrtta
na Boga, so smrtta na negoviot Sin: “Skapo ste kupeni” (1.
Korin}anite 6,20). A ona za {to Bog platil visoka cena ne
mo`e i ne smee da bide eftino za nas.
Svetot go primil hristijanstvoto i blagodatta stanala
mo{ne eftin zaedni~ki imot. Rimskata crkva ja prisvoila
Bo`jata blagodat kako svoj imot i ja prodavala za pari, kako
komu {to sakala.
So Bo`ja pomo{ i milost Luter na svetot mu otkril zna~ajna spasonosna bibliska vistina: ne opravdanie na grevot,
kako {to u~ela Rimskata crkva, tuku opravdanie na gre{nikot, i toa go nateralo da go napu{ti manastirot, vo koj dolgo
vreme pominal kako kalu|er, i da se vrati vo svetot, no ne kako
pogolem gre{nik, tuku kako vesnik za skapata Bo`ja blagodat.
293
Na{ problem i se~ij problem: kade i da odime, grevot e
so nas, za{to e vo nas. Mo`ete da se zatvorite vo manastir, i
manastirot e del od svetot, a svetot e gre{en. Mo`ete da
zaminete vo pustina i cel `ivot da pominete sami kako pustinik, no i natamu ostanuva problemot na grevot, za{to grevot e vo samite nas. S# na ovoj svet e del na svetot. Luter ova
go sfatil, go napu{til manastirot i stapil vo borba so eftinata blagodat koja{to zvani~nata Crkva vo toa vreme ja prodavala skapo, manipuliraj}i so spasenieto na lu|eto. Luter
silno mu se protivstavil na Tecela.
“Na podra~jeto na oprosnicite papata Sikstus IV poka`al
izvonredna genijalnost. Toj bil prv pontif koj re{il oprosnicite da gi primeni i na mrtvite. Duri i toj bil sovladan
od nivnata popularnost. Oprosnicite stanale neograni~en
izvor na prihodi za koj duri ni negovite najal~ni prethodnici
ne sonuvale. Rezultatite na oprosnicite im go odzemale zdivot na papite! Tie, sozdanija od krv i meso, imaat mo} nad regijata na mrtvite! Du{ite, koi se ma~ele vo ~istili{teto poradi svoite grevovi, mo`ele da bidat oslobodeni na zbor od
papata samo ako nivnite rodnini ja stavat rakata vo svojot xeb.
A koj od niv ne bi go storil toa, ako ima makar iskra na
hristijanska pristojnost? Vdovicite i vdovcite, i o`alostenite roditeli, bi potro{ile s# samo svoite sakani da gi oslobodat od ~istili{teto koe bilo slikano so s# pomra~ni boi.”3
“Molitvata za mrtvite bila edna rabota, a pla}aweto za
niv ne{to sosem drugo. Ednostavniot narod e naveden da veruva deka papata, ili onie {to doa|ale vo selata da go prodavaat
negovoto pro{tavawe, garantirale deka nivnite mrtvi }e
zaminat na nebo na kriljata na oprosnicite. Potencijalot za
zloupotreba bil ogromen. Proda`bata na relikvii od desettiot vek vo golema mera opadnala. Vsu{nost, dolgo Rim najmnogu izvozuval le{evi, celi ili vo delovi. Prodavani im se
na axiite za golemi sumi. T. H. Dyer rekol: ‘Palec ili prst
od ma~enik mo`el da bide zalak za ~ovek so umereni primawa, no vladetelite i biskupite mo`ele da si dozvolat sebesi
da kupat cel skelet.’ So katakombite, kako eden vid papski El
Dorado, mnogu pontifi im podaruvale koski od ma~enici na
gradovi na koi sakale da im se dodvorat. Talentot na papata
Sikstus IV se sostoel vo slednoto: Ni{to ne podaruval! Koskite na ma~enicite i masloto ne bilo ne{to {to mo`elo da
se obnovi, no oprosnicite bile bezgrani~ni, a nivnite ceni
mo`ele da se prilagodat na sekoj i se~ij xeb. Ni{to ne se
baralo od daritelot ili od primatelot: nitu qubov, nitu
294
so`aluvawe, nitu molitva, nitu pokajanie - samo pari! Nitu
edna praksa ne bila tolku nereligiozna kolku ovaa. Papata se
bogatel onolku kolku {to siromasite bile nasamareni.”4
V~udoviduva kako papstvoto uspealo da se nametne kako
xinovski avtoritet i tolku mudro da gi izmisli i besprekorno
i celosno, bez prigovor i pogovor, da gi kontrolira ~istili{teto i pekolot vo podzemjeto i rajot na neboto, ~ii{to klu~evi cvrsto gi dr`i vo svoi race i po svoja `elba i procena
im gi otvora i zatvora nivnite vrati na vernicite, vo zavisnost od nivnata lojalnost i predanost kon Crkvata. Op{to
ka`ano, ~istili{teto, pekolot i rajot se mo}en izvor i najsilni i najefikasni instrumenti vo racete na papstvoto so
~ija pomo{ toa svojata vlast nad vernicite na zemjata ja izdignalo vo rang na vselenski dimenzii, so {to ne slu~ajno papata e proglasen kako gospod bog na zemjata. Vo ovaa crkovna
struktura Bog i negovata Re~ se napolno potisnati na strana
i spasenieto na gre{nicite stoprocentno se nao|a vo racete
na Crkvata. Taa du{ite na najzaslu`nite vernici gi pra}a na
neboto vo raj, a onie na pomalku poslu{nite ili na ereticite,
gi pra}a direktno vo podzemjeto, vo ~istili{te ili vo pekol.
Vo taa apsolutna vlast i kontrola nad verni{tvoto, na crkovnata vlast $ pomagaat nejzinite genijalni izmislici: oprosnicite i plejadata svetci i posrednici {to taa gi pratila na
neboto kako svoja servisna slu`ba za polesno da go kontrolira
neboto i podzemjeto, a so toa, se razbira, i Zemjata. Ista kontrola nad podzemjeto ili pekolot, i nad rajot na neboto, vr{i
i Pravoslavnata crkva, so taa razlika {to taa, namesto ~istili{te, izmislila nekakov negov ekvivalent, intermedier me|u
pekolot pod zemjata i rajot na neboto, nare~en “mitarstva”.
I taa ima ista servisna slu`ba od plejada svetci i ~ove~ki
posrednici na neboto za polesno da go kontrolira svoeto
verni{tvo na zemjata. So eden zbor, tradicionalnata Crkva
izvonredno ve{to i uspe{no uspeala pod svoja kontrola i
uprava da gi stavi i neprikosnoveno da gi kontrolira site tri
podra~ja: podzemjeto, neboto i Zemjata - struktura kade {to
go rasporeduva prestojot na du{ite na svoite vernici.
“Papata ima tolku vozvi{eno i vrhovno dostoinstvo, {to
nemu mu pripa|a vrvot na site dostoinstva. Papata ima tolku
vozvi{ena pozicija i vozvi{enost, {to toj ne e samo ~ovek,
tuku e kako Bog. Toj e Bo`ji namesnik... Isto taka toj e bo`estven monarh, najvisok car i car nad site carevi. Zatoa papata e
krunisan so trikratna kruna - kako car na neboto, na zemjata i
na ni`ite predeli (~istili{teto i pekolot, pod zemjata).”5
295
Vo Rim postojat stari grobi{ta, kade {to se zakopani
multimilioneri, na ~ija{to kapija stoi natpis na latinski:
Indulgentia plenaria quotidiana et aeterna pro vivis et defunctis, {to
zna~i: “Oprosnici (pro{ki) celosni, sekojdnevni i ve~ni, za
`ivite i za mrtvite!”
O~igledno e deka bogatite pokojnici {to po~ivaat vo
ovie grobi{ta dale ogromni sumi pari vo crkvata, so {to od
sve{tenicite kupile celosna pro{ka za site svoi grevovi minati, sega{ni i idni - kako i pro{ka za grevovite na svoite pokojnici, koi so toa dobile pravo da preminat od ~istili{teto vo rajot.
Da, po~ituvani, od tie pri~ini pokajanieto i pro{tavaweto na grevovite na gre{nicite crkvata gi podignala na
rang ili na nivo na sveta crkovna tajna, obred ili sakrament,
kako orudie vo racete na sve{tenstvoto za da mo`e da manipulira so vernicite.
Dene{nite sve{tenici kako posrednici me|u Boga i
gre{nicite
Napolno nebibliska e naukata i na Pravoslavnata crkva
za pro{tavawe na grevovite spored koja sve{tenikot, izgovaraj}i odredena formula, mu gi pro{tava grevovite na gre{nikot.
Otkako gre{nikot }e se ispoveda pred sve{tenikot, toj,
spored svoja procenka, ~ita otpusna formula:
“Gospod i Bog na{ Isus Hristos so blagodatta i milosta
na svoeto ~ovekoqubie, ~edo duhovno, neka ti gi prosti site
tvoi grevovi. Jas, nedostojniot jerej (sve{tenik), so vlasta {to
mi e dadena od nego, ti prostuvam i te razre{uvam od site tvoi
grevovi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh.”
Zgora na toa, ako sve{tenikot oceni deka “grevovite se
od takov stepen da ne mo`e vedna{ da se izre~e ovaa formula
za nivna pro{ka, toj na pokajnikot mu odreduva epitimija koja
(navodno) nema kazneno-praven karakter, tuku (nekakov) medicinsko-pedago{ki, popraven (prili~no maglivo i nejasno!),
i otkako }e ja izdr`i epitimijata vo smirenie, dobiva razvrzuvawe” - sve{tenikot go razvrzuva: “te razre{uvam od site
tvoi grevovi.”6
Epitimija zna~i crkovna kazna (prokletstvo) - izolacija, zabrana i celosno isklu~uvawe na vernikot-gre{nik od
aktivno u~estvo vo crkovniot `ivot, so {to mu se odzema i
pravoto na pri~est, pravoto na kr{tevka i ven~avka vo crk296
vata i site drugi prava. Vo zavisnost od te`inata na grevot
na gre{nikot i od “razumnata procenka na sve{tenikot”, epitimijata ili crkovnata kazna mo`e da trae podolgo ili pokratko - eden ili pove}e meseci ili edna godina..., dodeka gre{nikot ne se popravi i udostoi povtorno da se vrati vo aktivniot `ivot na crkvata i da mu se vrati pravoto na pri~est.
Namesto epitimija, vo Katoli~kata crkva se koristi
zborot “pokora” so ekvivalentno zna~ewe. Pokora: kazna; ona
{to mora gre{nikot da go stori za da gi okae grevovite; kazna {to mora da ja podnese gre{nikot za grevot; toa e sakrament, obred, povrzan so pokajanieto i ispovedaweto na grevovite, ispoved; edna od svetite crkovni tajni ili sakramenti;
dobro delo {to }e mu go odredi ispovednikot kako kazna za
grevovite na gre{nikot.
Taka i pokajanieto se prika`uva poinaku. Za niv pokajanieto ne zna~i da se molat na Boga za pro{tavawe, da `alat
poradi grevot i istiot da go ostavat. Rimokatolikot go “potplatuva” Boga so pokora. Sve{tenikot mu pro{tava i mu
odreduva pokora za negoviot grev.
Pred da gi izgovori zborovite: “Vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh jas te razvrzuvam od tvoite grevovi”, ispovednikot na gre{nikot, koj gi ispovedal svoite grevovi pred
negovoto uvo vo ispovedalna, mo`e da mu opredeli pokora da izmoli tri ili pove}e molitvi “O~e na{”, 50 molitvi
“Zdravo Marijo”, nekolku molitvi “Slava na Otecot”, ili da
go upati na dobri dela: da dade dobrovolen dar vo crkvata, da
plati misa, da posti, da se moli, da zapali sve}i na razni svetci, da odi na kolena okolu crkvata, da odi na nekoe poklonenie ili da izvr{i nekoja druga aktivnost, so {to ispovednikot
go osloboduva od grevovite.
Kade najdoa Pravoslavnata i Katoli~kata crkva vo Biblijata opravdanie na pokajnikot za odredeni grevovi da mu
odreduvaat epitimija ili pokora pred sve{tenikot da go “razvrze” ili da go “razre{i” od grevot? Zar so toa ne go poni`uvaat gre{nikot koga mu go odlo`uvaat “razvrzuvaweto” ili
“razre{uvaweto” od grevot, prisiluvaj}i go prethodno da
ispolni opredeleni uslovi i da podnese sankcii i kazna pred
da mu bide prosteno? Hristos gi povikuva gre{nicite da dojdat kaj nego takvi kakvi {to se, nedostojni, bez da go uslovuva
nivnoto pokajanie i prifa}awe i bez da gi prisiluva prethodno da ispolnat opredeleni uslovi i da pominat niz kazna:
“Dojdete kaj mene site onemo{teni i obremeneti, jas }e
vi dadam po~inka. Zemete go mojot jarem na sebe i nau~ete se
297
od mene, za{to jas sum krotok i ponizen po srce; a vie }e najdete po~inka za svoite du{i, za{to mojot jarem e podnosliv i
mojot tovar e lesen ” (Matej 11,28-30).
Komu Hristos mu go odlo`il pro{tavaweto i komu mu
opredelil epitimija ili pokora pred da mu prosti i da go
razvrze od grevot?
U{te pove}e, Juda bil golem gre{nik koj ve}e skoval
plan i se dogovoril so sve{tenicite da im go predade Hrista.
No, iako go znael toa, Hristos i nemu - na najgolemiot i na
najnedostojniot gre{nik - mu podal leb i vino (pri~est), kako
i na site apostoli, i ne go li{il od toa pravo i predimstvo
zatoa {to bil gre{nik. Spored toa, ne e sve{tenikot toj koj
opredeluva koj e dostoen, a koj nedostoen da primi pri~est,
za{to toa pravo mu pripa|a isklu~ivo na Boga, i toj ne smee
nikogo da li{i od toa predimstvo. Sve{tenikot e dol`en
prethodno da gi pou~i vernicite i da gi povika: “Sekoj neka
se ispituva sebesi, pa potoa da jade od lebot i da pie od ~a{ata”, i da im obrne vnimanie: “za{to sekoj {to jade od lebot
ili pie od Gospodovata ~a{a na nedostoen na~in, }e bide vinoven za teloto i za krvta na Gospoda... i jade i pie za svoja
osuda” (1. Korin}anite 11,27-29), i na kraj da gi ostavi sekoj
sam da odlu~i dali e dostoen ili nedostoen da primi pri~est.
Hristos e brilijanten Spasitel koj poinaku im gi
pro{tava grevovite na gre{nicite
Edna{ pred Hrista fariseite dovele golema gre{nica,
`ena fatena vo prequba, izrkana i isplukana od op{testvoto
i kako op{testven smet isfrlena na buni{te. Za toj nejzin
golem grev Hristos na gre{nicata ne $ opredelil nikakva
epitimija nitu pokora za da go okae grevot i da go izbri{e
svojot sram. Pro{tavaweto na grevot ne $ go odlo`il za podocna, baraj}i od nea prethodno da ispolni nekakvi uslovi, osven pokajanie, {to vo ovoj slu~aj bilo o~igledno. Toj ne baral
od nea prethodno da izmoli tri, pet ili pove}e molitvi “O~e
na{”, ili nekolku molitvi “Slava na Otecot”, ne ja pratil
na nekakvo prethodno poklonenie, nitu pak vo crkvata da dade
dar. Hristos ne ja poni`uval i onaka poni`enata i izmaltretirana `ena gre{nica, tuku vedna{ go prifatil nejzinoto
pokajanie i vedna{ $ prostil, istiot mig ja razre{il od nejziniot grev, osloboduvaj}i ja od toa grdo breme {to ja
pritiskalo, {to ja poni`ilo i ja spu{tilo na najnisko mo`no
nivo, $ podal raka i ja izvlekol od bezdnata vo koja{to ja
298
strupolil grevot {to go napravila. “Ni jas ne te osuduvam, $
veli Isus, odi si i otsega ne gre{i ve}e” (Jovan 8,3-11).
Hristovite zborovi “Ni jas ne te osuduvam”, vo u{ite na
ovaa ispla{ena i poni`ena `ena prozvu~ile kako najubava i
najmila muzika {to koga i da e taa ja slu{nala vo svojot `ivot.
Hristos “n# oslobodi od na{ite grevovi preku svojata krv”
(Otkrovenie 1,5).
U{te eden slu~aj za koj Isus tvrdi deka }e se povtoruva i
preraska`uva nasekade i niz site vekovi s# do krajot na svetot kako spomen na eden izvonredno va`en nastan {to go
bele`at site ~etvorica evangelisti. Stanuva zbor za Marija
Magdalena od Vitanija, od koja Isus sedum pati isteruval |avoli (Luka 8,2) - ista, a mo`ebi i pogolema gre{nica od prethodnata {to ja opi{avme.
Marija bila ubava, mlada, komunikativna, no i naivna
devojka - osobini {to mu dale mo`nost na nejziniot lukav i
ve{t kom{ija i podlec, farisejot Simon Leprozniot, da $ postavi stapica i prepka od koja taa se prepnala, se liznala i
padnala - napravila prequba so nego za koja vedna{ se ras~ulo
me|u `itelite na male~koto selo Vitanija koi ja `igosale
kako nemoralna i po~nale so prst da poka`uvat kon nea kako
opasna `ena za ma`ite vo toj kraj.
Ne mo`ej}i da go podnese sramot i osudata od svoite sogra|ani zatoa {to gi pogazila visokite op{testveni normi i
pravila na moralno odnesuvawe na svoeto vreme, progonuvana
od nivnata zloba i so krvavi prostrelni rani vo srceto {to
$ gi zadavale ostrite streli na molwite {to molskale od
nivnite o~i, Marija go napu{ta svoeto rodno mesto i se upatuva na sever, kade {to nao|a zasolni{te vo prekrasnoto selo
na ju`niot breg na Galilejskoto Ezero, nare~eno Magdala ottamu i imeto Marija Magdalena. Nemaj}i {to da raboti i
od {to da pre`ivee, taa, za `al, se sopnala na najstariot zanaet na svetot i po~nala da go prodava svoeto telo, da zarabotuva zanimavaj}i se so prostitucija. Od po~etok dobro $ odelo. Duri za{tedila pogolema suma od parite {to gi zarabotila prodavaj}i se sebesi i so niv kupila sad od alabaster so
eden litar skapocen miris.
No naskoro nejzinata sovest po~nal da ja nagrizuva crv na
nezadovolstvo, da ja pritiska ma~na vina i da ja razjaduva te{ka
samoosuda {to dozvolila da padne tolku nisko i da stane
op{testven {lajm i, kako {to ka`avme za prethodnata
gre{nica, izrkana i isplukana od zaednicata, pometena i isfrlena na |ubri{te. Kako obgoreno drvo i glamna istrgana
299
od ogan, so zagubeno dostoinstvo, so navedena glava i obezvredena kako ~ove~ko su{testvo, prezrena, poni`ena i otfrlena
od site, so mra~na idnina, Marija se nao|a vo o~ajna sostojba
i vo bezizlez - se prezira, se gadi i se gnasi samata od sebesi.
Vo takva ekstremno mizerna i o~ajna sostojba, Marija
slu{nala za Isusa koj prifa}a takvi slu~ai, kako nejziniot,
i nivniot problem go re{ava na brilijanten na~in vo nivna
polza. Im podava raka i navistina gi vadi od dlabokata bezdna vo koja gi strupolil grevot i op{testvoto i vo koja gi
obezli~ile kako ~ove~ki su{testva, postavuvaj}i gi nivnite
noze na cvrsta po~va; bez nikakvi, bukvalno, bez nikakvi prethodni uslovuvawa, epitimii i pokori, Isus go prifa}a nivnoto pokajanie, im go pro{tava grevot i im go bri{e nivnoto
gre{no, mizerno i grozno minato, gi is~istuva so svojata krv
i od najgolemi gre{nici pravi najgolemi pravednici, so povrateno ~ove~ko dostoinstvo i so svetla idnina, taka {to tie
ne se ve}e op{testven smet, tuku povtorno integralen del na
~ove~kata zaednica, stoej}i prostum i so krenata glava me|u
svoite najbliski i najdale~ni od koi bea otfrleni kako izrod.
Po~ituvani, Isus taka go re{aval problemot na grevot
na gre{nicite. Toj taka go re{il i te{kiot problem na Marija so koja imal pove}e sredbi i od koja isteruval |avoli.
Digresijata {to ja napravivme vo vrska so Marija }e ni
pomogne da navlezeme vo srcevinata na problemot povrzan so
pro{tavaweto na grevot. Kom{ijata na Marija, Simon Leprozniot, vo svojot dom priredil gozba za Isusa i za apostolite, na koja bil povikan i bratot na Marija, Lazar, kogo Isus
pred toa go voskresnal od mrtvite. Farisejot Simon zabolel
od neizle~livata bolest lepra od koja{to go iscelil Isus, i
verojatno, vo znak na blagodarnost, toj vo negova ~est ja priredil ovaa gozba vo svojot dom. Sestra $ na Marija, Marta, kako
iskusna gotva~ka, bila povikana da zgotvi vkusno jadewe za gostite. Naedna{, kako od zemja da niknala, vo prostorijata me|u
gostite se pojavuva Marija {to, spored toga{nite normi na
moralno odnesuvawe, bilo nezamislivo i nedopustlivo - `ena,
sama, da se najde me|u pogolema grupa ma`i.
Gledano so o~ite na lu|eto na nejzinoto vreme, u{te pove}e v~udoviduva nejzinoto odnesuvawe i aktivnostite vo koi
zaplivala vo taa prigoda vo prisustvo na heterogeniot sostav
na grupata so ekstremno razli~ni interesi, sfa}awa i pogledi. Da go pro~itame izve{tajot za toj nastan.
“Koga Isus be{e vo Vitanija, vo ku}ata na Simona Leprozniot... i prilegna kraj trpezata”, zaedno so “onie koi so
300
nego bea prilegnati kraj trpezata... edna `ena od gradot...
Marija... koja be{e gre{nica, koga dozna deka Toj e... vo ku}ata
na farisejot, donese so sebe sad od alabaster so... litar miro
od ~ist i skapocen nard, gi pomaza Isusovite noze i gi izbri{a
so svojata kosa, a ku}ata se napolni so miris od miroto”.
Matej ka`uva deka Marija “skapoceniot miris go izlea
vrz negovata glava dodeka be{e prilegnat kraj trpezata”. Marko dopolnuva i ka`uva deka Marija “go skr{i sadot od alabaster i go izlea miroto vrz negovata glava”. A Luka dodava:
Marija “zastana zad nego, do negovite noze pla~ej}i, i po~na
da mu gi mie nozete so solzi i da gi bri{e so svojata kosa; taa
gi celiva{e negovite noze i gi pomazuva{e so miro.”
Kako reagira grupata? Apostolite, me|u niv i Juda: “Zo{to vakvo rasturawe? Toj miris mo`e{e da bide prodaden skapo... za pove}e od trista denarii... i da im se razdade na siromasite”.
O~igledno e deka apostolite se kusogledi i niv gi zasega
samo materijalniot efekt na {tetata {to ja napravila Marija, bez da navlezat vo su{tinata i da ja sfatat vistinskata
vrednost i celta na nejzinoto delo. Juda siromasite gi zema
vo za{tita ne zatoa {to tie posebno mu le`at na srce, tuku
od sebi~ni pobudi “bidej}i be{e kradec; kaj nego be{e ~ekme`eto so pari i potkraduva{e od ona {to go pu{taa vo nego”.
Hristos im rekol na apostolite: “Ostavete ja! Zo{to $
dodevate? Taa mi napravi dobro delo. Siromasi imate sekoga{ so vas i mo`ete da im pravite dobro koga }e posakate, a
mene me nemate sekoga{. Toa {to mo`e{e, taa go stori: Go
pomaza moeto telo za zakop. Vistina vi velam, kade i da bide
propovedano evangelieto, po celiot svet, }e se raska`uva {to
napravi taa, vo nejzin spomen.”
Me|utoa, Simon Leprozniot reagira poinaku. Toa {to go
pravi Marija za nego e krajno nevkusno i najobi~na `enska
sueta. Vo sebesi toj si veli: “Da e ovoj (Isus) Prorokot, bi
znael koja i kakva e ovaa `ena {to se dopira do nego: deka e
gre{nica.” No Isus javno mu veli: “Simone, imam da ti ka`am
ne{to... Ja gleda{ li ovaa `ena? Vlegov vo tvojot dom! Ti ne
mi dade voda za nozete, a taa so solzi mi gi oblea nozete i so
svojata kosa gi izbri{a. Ti ne mi dade celiv, a taa, otkako
vlegov, ne prestana da mi gi celiva nozete. Ti ne mi ja pomaza
glavata so maslo, a taa mi gi pomaza nozete so miro. Zatoa ti
velam, prosteni $ se mnogu grevovi, za{to ima{e mnogu qubov;
komu malku mu se prostuva - toj malku qubi. A nejze $ re~e:
301
‘Prosteni ti se grevovite! Tvojata vera te spasi! Odi si so
mir!’” (Luka 7,36-50; Matej 26,6-13; Marko 14,3-9; Jovan 1-8).
Ponesena na kriljata na radosta {to Hristos $ podal raka
i ja izvlekol od ambisot vo koj se urnala koga se sopnala i
liznala, i od sre}ata {to ja premestil od smetli{teto na
svetot vo carskite odai na svojata milost, rasprskuvaj}i go
nejzinoto gre{no minato i sozdavaj}i od nea pak gordo ~ove~ko
su{testvo so krenata glava, Marija vo taa prigoda se odnesuva
taka kako {to se odnesuva.
Ne osvrnuvaj}i se na visokite standardi na moralno odnesuvawe na svoeto vreme, preskoknuvaj}i gi tie kruti i strogi
ramki, pravila i normi, bez da vodi smetka za zajadlivite
zabele{ki i pogledi na apostolite i na podlecot Simon i, od
~ove~ka gledna to~ka, izlo`uvaj}i se na rizik, taa, nemaj}i
druga mo`nost, javno na toj na~in go izleva svoeto srce pred
Hrista - ne niz zborovi, tuku niz solzi. Zborovite ne se tolku
silni za da se iska`e silniot poriv na radost, zadovolstvo i
blagodarnost kon Hrista {to blikale kako silen vrutok od
nejzinoto, do neodamna skr{eno, jadosano i glamnosano srce,
ne se dovolno silni da go opi{at nejziniot nov prekrasen
vnatre{en ~uvstven `ivot i svet {to go sozdal Hristos vo nea
koga $ gi prostil grevovite i ja vratil vo ~ove~kata zaednica.
Se pra{uvame kolkavo breme na grevot Hristos simnal
od nea, kolku silni prangii skr{il i te{ki sinxiri raskinal vo koi demonite, so koi bila obzemena, ja vrzale i ja okovale nejzinata du{a, i potoa, vo kakva sloboda zaplivalo nejzinoto srce {to izlealo tolkavo koli~estvo solzi so koi gi
obleala nozete na na{iot Spasitel i gi izbri{ala so svoite
bujni kosi!
Po~ituvani, Marija pla~ela ednovremeno od `alost i od
silna bolka {to lu|eto se tolku zlobni, podli i svirepi, {to
ja isklu~ile od svojata sredina i zaednica kako gre{nica, ja
turnale i ja isfrlile kako smet na smetli{te, no ednovremeno taa leela drobni solzi radosnici {to Hristos ja izbavil od kanxite na grevot i od nivnata zloba.
Vo taa ekstremno nepovolna situacija i krajno nepodnoslivi okolnosti vo koi neo~ekuvano zapadnala, zbuneta i
izlo`ena na zajadliv prezir i podbiv od apostolite, osobeno
od Juda i farisejot Simon, Isus ja zema Marija vo za{tita,
velej}i im: “Ostavete ja! Zo{to $ dodevate? Taa mi napravi
dobro delo.”
Taa, za apostolite i za Simona podlecot, nevkusna i suetna
postapka na Marija, Hristos ja prifa}a kako brilijantna
302
aktivnost i ~ekor {to treba da gi prezeme sekoj gre{nik i
gre{nica {to se nao|a vo nejzinite opinci za da se oslobodi
od toa gnasno breme nare~eno grev.
Go gledame i go slu{ame Hrista kako ja poddr`uva i ja
stimulira, zbunetata, rasplakana, u`alena i jadosana Marija
vo nejzinite napori postapkata da ja izvede do kraj, velej}i $:
Bravo Marija, ti “pravi{ dobro delo”. Izvonredno postapi
koga skapoceniot miris go izlea vrz mojata glava. Toj miris
ti go kupi so parite {to gi zaraboti prodavaj}i go svoeto
telo, i zaedno so nego, ti vrz mojata glava ja izlea i svojata
prequba, ja prenese vrz mene osilkata na vinata {to ja
bocka{e tvojata sovest i te progonuva{e zatoa {to gre{e{e
i {to pliva{e vo grevovi. Vo skapoceniot sad od alabaster
bea smesteni tvoite bolki, jadovi i tagi, tvojot ~emer, tvojata `ol~ka, tvoeto gre{no minato - no, seto toa ti go izlea
vrz mojata glava. Jas toa go prifa}am za{to taka treba{e da
postapi{, i dobro stori {to postapi taka, bidej}i jas za toa
dojdov na ovoj svet, da im ovozmo`am na site gre{nici da postapat taka so svoite grevovi, kako {to postapi ti.
Pla~i, Marijo, ispla~i se nad moite noze i isprazni ja
du{ata od talogot na gor~inata na `ivotot, isplukaj go od sebe
{lajmot na grevot {to te zadu{uva; isplukaj go vrz mojata
glava i potro{i gi site bigorni solzi, za{to nema ve}e da
pla~e{ zaradi tvoeto gre{no minato, bidej}i toa ti e prosteno i zaboraveno, a ti si is~istena so mojata krv i vo tebe e
vsadena nova priroda, i od sega }e lee{ solzi radosnici za
prekrasnata idnina {to te o~ekuva.
Bravo, Marija! Ti velam: “Kade i da bide propovedano
evangelieto, po celiot svet, }e se raska`uva” tvoeto delo, vo
tvoj spomen. “Prosteni ti se grevovite! Tvojata vera te spasi!
Odi si so mir!”
I navistina Marija zaminala rastovarena od te{koto
breme {to ja pritiskalo i so razigrano i raspeano srce se vratila vo normalniot `ivot na ~ove~kata zaednica, bezmerno
blagodarna na Hrista {to ja udostoil i bez nikavi prethodni
uslovuvawa ja prifatil takva kakva {to bila, ekstremno nedostojna, i ja presozdal vo gordo ~ove~ko su{testvo, so krenata
glava i so pogled naso~en kon slavnata bleskotna idnina.
Dragi moi, ni traga ni glas od nekakva epitimija ili
pokora kaj golemata gre{nica Marija! Hristos ne $ odredil
nikakvo dopolnitelno pokajanie, ne ja poni`uval, nitu pak $
go odlo`il pro{tavaweto na grevot. Ni traga ni glas od nekakvo ispovedawe na gre{nikot vo ispovedalna pred uvoto na
303
smrten sve{tenik koj, zgora na toa, si zema pravo da mu odredi na gre{nikot soodvetna epitimija ili pokora, vo zavisnost
od te`inata na grevot {to go napravil. Hristos vedna{
pro{tava. Na razbojnikot na krstot koj se pokajal, Toj vedna{
mu prostil, a razbojnik e, mo`ebi ubiec, golem kriminalec...
Po~ituvani, zo{to ovaa tolku ednostavna i kristalno
jasna Hristova nauka za pokajanieto na gre{nicite i za pro{tavaweto na nivnite grevovi Crkvata tolku mnogu ja uslo`nila i mistificirala i od nea sozdala sveta crkovna tajna,
poseben obred ili sakrament? Ednostavno: za da se zgolemi
mo}ta na sve{tenstvoto; mo`nost toa da skoncentrira ogromna vlast vo svoi race, visoko da se izdigne nad vernicite, da
manipulira so niv i suvereno da vladee nad niv! No, vo Biblijata nema mesto nitu opravdanie za takvo ne{to!
Zatoa dol`nost na sve{tenicite e da ne se igraat so spasenieto na gre{nicite, da ne gi vikaat vo ispovedalna da se
ispoveduvaat pred nivnoto smrtno uvo i da ne gi dr`at vo zabluda, tuku da gi upatat da go sledat primerot na Marija, svoite
grevovi da gi ispovedaat pred nozete na Hrista kako Spasitel
koj ima isklu~itelno pravo da pro{tava grevovi. Toa pravo
ne im pripa|a nim, za{to Bog ne gi ovlastil da postapuvaat
taka. Epitimijata i pokorata - podaleku od niv!
Vistina e deka vo Bo`jata re~ ~itame: “Ispovedajte si gi
grevovite eden na drug i molete se eden za drug za da ozdravite! Delotvornata molitva na pravednikot ima golema sila”
(Jakov 5,16). I na mnogu drugi mesta vo Svetoto pismo ~itame
za toa kako nie treba da se molime eden za drug i da se sakame
me|usebno, bidej}i sme bra}a i edno semejstvo, Bo`je semejstvo na ovaa zemja.
@iveej}i vo zaednica so lu|eto, nie ~esto si gre{avame
eden na drug i zatoa apostol Jakov n# povikuva da si gi ispovedame “grevovite eden na drug”, ne vo ispovedalna pred uvoto
na sve{tenikot, tuku eden na drug, i da se molime “eden za
drug”, a toa zna~i da si gi priznavame na{ite grevovi so koi
sme im zgre{ile na drugite i da barame od niv pro{ka, a i
nie da im gi pro{tavame nivnite grevovi so koi tie ni zgre{ile nam, i duri potoa da go molime Boga i Toj da ni prosti.
Od ova ne e izzemen nikoj, pa ni sve{tenikot. Istoto
va`i i za nego kako gre{en kr{liv ~ovek. Nie }e mu gi priznaeme nemu samo na{ite grevovi so koi sme mu zgre{ile nemu
i od nego samo za niv }e barame pro{ka. No i toj }e ni gi priznae svoite grevovi so koi ni zgre{il nam i od nas }e bara
pro{ka. Hristos veli:
304
“Ako vie im gi pro{tavate na lu|eto grevovite, i va{iot
nebesen Otec }e vi gi prosti vam. Ako vie ne im gi pro{tavate
na lu|eto nivnite grevovi, ni va{iot Otec nema da vi gi prosti va{ite” (Matej 6,14.15). Koga si pro{tavame eden na drug,
toga{ i Bog ni gi pro{tava istite grevovi nam. Taka se zasiluva na{eto me|usebno edinstvo i na{ata zednica so Boga koga
se molime, koga mislime i se gri`ime eden za drug.
Seto ova va`e{e za javnite grevovi so koi sme im zgre{ile na na{ite bli`ni. No postojat i tajni grevovi za koi
znae samo na{eto srce i Bog, i nikoj drug. Niv treba da gi
ispovedame nasamo pred Boga. Tajnite grevovi smee da gi
slu{ne samo Bo`jeto uvo - nitu edno drugo, nitu edno uvo na
smrten ~ovek, nitu uvoto na sve{tenikot.
Univerzalno
sve{tenstvo na vernicite vo Noviot zavet
Da nema zabuna vo vrska so zemnite sve{tenici! Noviot
zavet zboruva za univerzalno sve{tenstvo - site vernici na
Bo`jata crkva vo Noviot zavet se Bo`ji sve{tenici, “carsko
(Bo`je) sve{tenstvo”. “A vie ste izbran rod, carsko sve{tenstvo, svet narod, koj mu pripa|a na Boga.” “Nemu (na Hrista), koj n# qubi i koj n# oslobodi od na{ite grevovi preku
svojata krv, i n# napravi carstvo, sve{tenici na svojot Bog i
Otec - nemu slava i vlast vo ve~ni vekovi! Amin” (1. Petrovo
2,9; Otkrovenie 1,5.6). - Izvonredno predimstvo, zar ne? Site
nie sme Bo`ji sve{tenici, svet narod! Ovie zborovi sami po
sebe se premnogu jasni i silni i ne im e potrebno nikakvo
nadvore{no doobjasnuvawe, douto~nuvawe nitu zasiluvawe.
Biblijata za kultot na Isusovata majka Marija, Deva
Marija ili Sveta Bogorodica
Onaa silna plejada svetci-posrednici so “vi{ok na dobri
dela”, {to gi pratila Crkvata na neboto da posreduvaat za nas
pred Boga, da go smilosaat Hrista za da ni se smiluva i da ni
prosti, treba da se spu{tat na zemjata. Nim ne im e mestoto
kraj Hrista na neboto, tuku vo nivnite grobovi kade {to }e
~ekaat voskresenie i `ivit ve~en ili ve~na smrt, za {to
op{irno }e zboruvame podocna.
Koga zboruvame za Marija, nie pra{uvame: Od kade Marija
na neboto? Predanieto taka tvrdi, }e ka`e Crkvata. Tokmu taka.
Na 1 noemvri 1950 godina papata Pie XII vo svojata “ex
cathedra” objavil dogma spored koja “bezgre{nata Bo`ja majka
305
i ve~na devica Marija tri dena po smrtta voskresnala i vo
proslaveno telo se voznela na neboto so teloto i du{ata”.
Komentiraj}i go ova, avtorot Dejv Hant ka`uva: “Vsu{nost papata tvrdel deka dogmata za voznesenie na Marija ednodu{no bila prifatena vo prvata crkva u{te od po~etok i deka
taa ima potvrda vo Biblijata. No takva dogma prvata crkva ne
poznavala i taa nema poddr{ka vo Biblijata. Takvite papski
izjavi ednostavno bile soodvetni i komplementarni so {iroko rasprostranetoto mislewe na katolicite i pridonesuvale
za rastot na kultot na Marija.”7
Spored spomenatata dogma, po svoeto voznesenie Marija
sednala od desnata strana na svojot Sin i se moli na Sinot za
nas. Vakvi tvrdewa Biblijata ne poznava. Taa ka`uva deka samo
Isus sedi od desnata strana na Otecot (Evreite 1,3) i deka Toj
se moli za nas (Evreite 7,25). Apostol Pavle napolno e jasen
koga tvrdi: “Koj e toj {to }e gi osudi Bo`jite izbranici? Dali
Hristos Isus, koj umre, i zgora na toa voskresna, koj e od desnata strana na Boga i koj se zazema (se moli) za nas?” (Rimjanite 8,34). Zna~i, edinstveno Hristos se zastapuva, se zazema
i se moli za nas pred Boga. I, osven Hrista, nie nemame drug
zastapnik i drug molitel pred Boga.
Spored crkovnoto u~ewe, Marija na neboto e povozvi{ena
od heruvimite i poslavna od serafimite. Me|utoa, vo Stariot zavet taa e najavena samo kako devojka koja }e zatrudni i }e
rodi sin, na kogo }e mu dade ime Emanuel (Isaija 7,14), a vo
Noviot zavet Marija e samo `ena na Josifa (Matej 1,20) i
Isusova majka. Osven taa uloga, Isus ne $ pridava nikakvo
povisoko zna~ewe. U{te pove}e, Toj svoja majka, svoi bra}a i
sestri gi narekuva samo onie {to ja izvr{uvaat negovata volja (Marko 3,31-35). A koga $ se obra}a nejze, Isus ne ja narekuva nebesna kralica, nitu pak ka`uva deka taa so svojata slava
}e ja nadmine slavata na heruvimite i serafimite, tuku ednostavno ja narekuva “`ena”. Duri i od krstot ja oslovuva na
ist na~in: “A Isus, {tom ja vide svojata majka, i pokraj nea
u~enikot kogo go qube{e, $ re~e na majka si: ‘@eno, ete ti
sin!’ Potoa mu re~e na u~enikot: ‘Ete ti majka!’ I od toj ~as
u~enikot ja zede kaj sebe” (Jovan 19,26.27). U~enikot {to ja
prezel gri`ata za Marija bil najomileniot Hristov u~enik,
evangelistot Jovan.
Spored toa, na Isusovata majka Marija, Deva Marija ili
Sveta Bogorodica, kon koja nie imame osobena po~it, ne $ e
mestoto kraj Hrista vo nebesnoto Svetili{te kade {to ja
pratila Crkvata. Taa ne e na neboto, za{to Bog ne $ oprede306
lil uloga na posredni~ka me|u gre{nicite i nejziniot sin
Isus Hristos kako negova majka so svoeto maj~instvo da go
smekne, da go razne`i i da go smilosa Hristovoto srce za da
im bide milostiv na gre{nicite. Hristos e dovolno milostiv
bez da go smilosuva koj i da e drug. Navreda i `alost za nego e
koga me|u nego i gre{nikot se ispre~uvaat smrtnici kako
posrednici koi negovata bezmerna blgodat ja izedna~uvaat po
golemina so ~ove~kata milost na koja $ e potrebno zasiluvawe
so nadvore{na intervencija. Nego go smilosuva gre{nikot
koga se kae za svoite grevovi. Ka`avme deka toa pokajanie na
gre{nikot e najubava i najposakuvana muzika vo negovite u{i,
ne{to {to mu e najmilo da go slu{ne i so najgolemo zadovolstvo da odgovari so pro{tavawe.
Marija izjavuva deka e bla`ena: “Ete, otsega site pokolenija }e me smetaat za bla`ena” (Luka 1,48). No, re~isi isti
zborovi ka`ala i druga `ena vo Biblijata koja dobila sin.
Toa e sluginkata na Jakova: “A Lija re~e: ‘Blaze mene, za{to
bla`ena }e me narekuvaat `enite!’ Zatoa mu stavi ime Asir”
(1. Mojseeva 30,13). Zna~i, toa bilo ne{to voobi~aeno za
`enite vo toa vreme, za{to site `eni vo Biblijata koi ra|ale
deca samite sebesi se smetali za bla`eni, a i sredinata gi smetala za bla`eni, za razlika od nerotkite koi nosele te`ok tovar na srce zatoa {to bile nerotki (1. Samoil. 1,1-28; 2,1-10).
Vo Svetoto pismo na bezbroj mesta vo razli~ni konteksti go nao|ame istiot zbor “bla`en”. Na primer, Hristos nikade Marija ne ja narekuva bla`ena, a za bla`eni gi proglasuva: “Bla`eni se bednite po duh”, “bla`eni se `alosnite”,
“bla`eni se krotkite”, “bla`eni se gladnite”, “bla`eni se
milostivite”, “bla`eni se ~istite po srce”, “bla`eni se
mirotvorcite”, “bla`eni se progonuvanite”, “bla`eni se
navreduvanite” itn., itn., da ne naveduvame u{te tekstovi
(Matej 5. glava). Vo Otkrovenie 14,13 ~itame za edno mnogu
neobi~no bla`enstvo: “Bla`eni se mrtvite koi otsega umiraat
vo Gospoda!”
Spored toa, Isusovata majka Marija, kako i Lija, samata
sebesi se narekuva “bla`ena” i taa e bla`ena vo ista mera vo
koja se bla`eni site {to se nare~eni “bla`eni” vo Bo`jata
re~ i zaedno so niv ~eka ista bla`ena nagrada pri vtoroto
Hristovo doa|awe.
Da prosledime nekolku podatoci od oddelni rimokatoli~ki molitvenici za takanare~eni “streloviti molitvi” ili
“pobo`ni vozdi{ki” za koi na gre{nicite im se davaat besplatni papski indulgencii ili oprosnici, so podatok koj papa
307
kolku dena dava pro{ka za edna takva izgovorena molitva.
Podatocite8 se nao|aat vo “Katoli~ki starac” (Upute, razmatranja
i molitve za starce katolike), Rijeka, 1911. Tisk. Umjet. Zavod
“Miriam”. Imprimatur. Rochus Vu~i} eppus. Censor P. Bernardinus Prov. Cap., str. 177-178.
“1. U ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Amen. - 50 dana oprosta,
a pokropiv{i se blagoslovenom vodom 100 dana oprosta. Pio IX
1863.”
“5. Blagosloveno budi sveto i bezgre{no Za~e}e Bla`ene
Djevice Marije Majke Bo`je. 300 dana oprosta. Leo XIII 1898.”
“20. Spasitelju svijeta, smiluj nam se! - 50 dana oprosta. Leo
XIII 1891.”
“28. Marijo, nado na{a, smiluj nam se! - Oprost 300 dana. Pio
X, sje~nja 1905.”
“26. Gospodine Bo`e moj, ve} sada mirna i draga srca iz ruke
tvoje primam smrt koje mu drago vrsti, kako se tebi svidi, sa svim
njezinim tjeskobama, mukama i bolima.
Tko jedno} u `ivotu, primiv{i sv. Sakramente, s pravom
ljubavlju prema Bogu izgovori ovu molitvu, dobije potpuni oprost,
ne odmah, nego u ~asu smrti. Pio X, 9. o`ujka 1904.”
Mo`ebi naj~udna od site poso~eni pro{ki e poslednava.
Namesto da se pokae i da ne gre{i ve}e, papata Pie X na
gre{nikot odnapred mu dava mo`nost za kompletna deponirana pro{ka na grevovite koja }e stapi vo sila vo migot na negovata smrt ako edna{ vo `ivotot primil sveti sakramenti i
ako ja izgovori ponudenata {ablon molitva. Izvonredna
mo`nost za gre{nikot, blanko potpi{ana pro{ka, slobodno
da gre{i i odnapred da dobie pro{ka za grevovite {to }e gi
napravi vo me|uvreme, do svojata smrt.
Od poso~enite primeri pod broj 1, 5, 20 i 28 se gleda deka,
ako gre{nikot mu upatuva “pobo`ni vozdi{ki” na Spasitelot
ili na Trojstvoto, dobiva pro{ka za 50 denovi. A, ako $ upatuva
takvi molitvi na Isusovata majka, Marija, dobiva pro{ka za
300 denovi. Spored toa, ne e nikakvo ~udo {to Katoli~kata
crkva ja izdignuva Marija, a ne Hrista, {to Isusovata majka
Marija ja stava ramo do ramo so na{iot Spasitel, no i pogore
od nego, narekuvaj}i ja “kralica na mirot”, “semilostiva spasitelka” i “nebesna kralica”, {to e krajno nebibliski. Eve
gi i drugite tituli {to $ gi dava Crkvata na Marija:
“Proro~ica na poslednoto vreme”, “Bezger{no za~nuvawe”,
“Majka na Crkvata”, “Marija - nova Eva”, “Carica na neboto i
zemjata”, “Voznesenie”, “Carica na svetite brojanici”, “Cari308
ca i majka na semejstavata”, “Marija - sou~esnik pri otkupuvaweto”, “Posrednik”, “Advokat”, “Na{a Gospa na site narodi”,
“Nebesna vrata”, “Kov~eg na Noviot zavet”, “Majka na vtoroto
doa|awe.”
Titulite “Sou~esnik pri otkupuvaweto”, “Posrednik” i
“Advokat” posebno treba da pottiknat na seriozno protivewe,
za{to toa o~igledno se protivi na najjasnite u~ewa na Svetoto
pismo. Biblijata jasno u~i deka postoi samo eden Otkupitel,
Posrednik i Advokat na Bo`jiot narod, a toa e Isus Hristos,
za {to dosta zboruvavme.
U{te pove}e iznenaduva podgotvenosta na Katoli~kata
crkva u~ewata za Marija da gi pro{iri do ekstrem i Marija da
ja priznae kako bo`ica i kako del na bo`estvoto. Zboruvaj}i
za toa, Kronen Cajtung na 30.8. 1997 godina vo Germanija go objavil sledniot prilog:
“Milioni amerikanski katolici sakaat bo`estvena Devica Marija”. Spored ovoj prilog i pridru`niot tekst vo Wusvik, zad scenata za ova se odvivaat pregovori so Vatikan, a
kardinalot Xon O’Koner i papata Jovan Pavle II ne se protivea na ovaa ideja.
Rimokatoli~kata nauka kako da re{ila {to pove}e da ja
namali Isusovata uloga vo spasuvaweto na gre{nicite i vo
najdobar slu~aj Isusa da go identifikuva so koj bilo osnova~
na nekoj verski sistem vo svetot. Ne e mo`en kompromis vo ova
pra{awe bez ogled na toa kolku nekoj gi menuva pravilata za
da odgovaraat na `elbite na celokupnata grupa. Biblijata ovaa
tema uspe{no ja rasvetluva: “Nema spasenie vo nikoj drug, nitu
ima drugo ime pod neboto dadeno na lu|eto, preku koe mora da
bideme spaseni” (Dela 4,12). - Bog ne ja odredil nitu Marija,
nitu koj i da e drug svetec na gre{nikot da mu dade, nitu na koj
bilo na~in da mu pomogne da dobie spasenie. Spasenieto apsolutno i kompletno e Hristovo delo, i na Hrista ne mu se potrebni nikakvi pomo{nici nitu asistenti. Nemu ne mu se potrebni nikakvi svetci da ja devalviraat negovata uloga kako
edinstven posrednik i Spasitel.
Spored spomenatata dogmata od 1950 g., Marija vo proslaveno
telo se voznela na neboto, kade {to e krunisana kako nebesna
carica i postavena kako posrednik me|u Hrista i gre{nicite.
Vo uloga na posrednik taa poddr`uva dolg spisok molbi koi
katoli~kite svetci $ gi upatuvale vo tekot na stoletijata.
“Rimokatoli~kata institucija gi uveruva svoite vernici
da veruvaat deka Isus na neboto e sudija bez milost. Nikomu ne
mu e dozvoleno da izleze pred nego so molba. Pred negoviot
309
prestol sedi Marija kako milosrdna majka, polna so milost i
razbirawe. Taa go moli svojot Sin da prosti i da poka`e somilost kon onie rimokatolici koi verno $ se molat nejze i veruvaat deka taa e ‘sospasitel’ i ‘sootkupitel’. Toa go pravat uvereni deka Marija ja proleala svojata krv ednovremeno koga Isus
umrel na krstot taka {to i taa podnesuvala bolovi i poka`ala
trpenie za ~ove{tvoto. Rimskiot sistem edna zemna majka preobrazil vo bo`estvo. Za rimokatolicite Marija e nivna vleznica za neboto, za raj, otkako }e izlezat od ~istili{teto. Zatoa
tie nikoga{ nema da ja napu{tat nea, za{to se pla{at za svoite
du{i. Nikoga{ ne smeat da se otka`at od Deva Marija (od Bogorodica) od strav da ne ja zagubat du{ata.”9
“Gre{nikot, koj neposredno mu pristapuva i mu se obra}a
na Hrista za pro{ka, naiduva na negov u`asen gnev. No ako ja
povika Devicata kako posrednik pred nejziniot Sin, taa na
svojot Sin }e mu gi poka`e gradite koi go doele i negoviot
gnev vedna{ stivnuva.”10
Sam Lucifer ne mo`e{e da izmisli pogolema hula protiv
Hrista od ovaa {to ja izmislila Katoli~kata crkva, tvrdej}i
deka na{iot milostiv Spasitel, Isus Hristos, e nepristapen,
krut i nemilostiv diktator koj se gnevi koga gre{nicite pristapuvaat direktno kaj nego za milost i pro{ka.
Pa sam Hristos gi povikuva gre{nicite: “Dojdete kaj mene
site koi ste onemo{teni i obremeneti, i jas }e vi dadam po~inka” (Matej 11,28), a Crkvata im veli: Ne kaj Hrista, tuku kaj
Marija! Bo`jata re~ ka`uva: “Za{to Bog tolku go milee svetot, {to go dade i svojot edinoroden Sin, za nieden koj veruva
vo nego da ne zagine, tuku da ima `ivot ve~en” (Jovan 3,16), a
Crkvata veli: Ne, Hristovoto srce e male~ko i vo nego nema
mesto za gre{nicite, a Marija ima maj~insko srce prostrano
kako okean vo koe ima mesto za site gre{nici.
Apostol Pavle n# povikuva “slobodno da pristapuvame kon
Bo`jiot prestol na blagodatta za da najdeme blagodat” (Evreite 4,16), a Crkvata ka`uva: Ne! Ako mu se obra}ate direktno
na Hrista za pro{ka, naiduvate na negov u`asen gnev! Zatoa
prvo povikajte ja Devicata Marija kako posrednik pred nejziniot Sin, i taa na svojot Sin }e mu gi poka`e gradite koi go
doele i negoviot gnev vedna{ stivnuva. - Bizarni izmislici!
Vo knigata “Slavite na Marija”, kardinalot i svetecot
Alfons de Liguori pi{uva: “Gre{nicite primaat pro{ka samo od
Marija. Pa|a i zaguben e onoj koj ne $ se obra}a na Marija.
Marija e nebesna vrata, za{to nikoj ne mo`e da vleze vo
bla`enoto carstvo ako ne pomine niz nea. Patot kon spase310
nie ne mu e otvoren nikomu, osven preku Marija... Spasenieto
na site zavisi od naklonosta i za{titata na Marija. Onoj kogo
{to go {titi Marija, }e bide spasen; onoj kogo ne go {titi
taa, }e bide zaguben... Na{eto spasenie zavisi od tebe (Marijo)..., Bog nema da n# spasi bez da posreduva Marija.”11
Prosto ne mo`eme da ostaneme prostum pred ovaa crkovna
hula! Hristos ka`uva: “Jas sum vrata. Koj }e vleze niz mene,
}e bide spasen” (Jovan 10,9), a Crkvata veli: Ne! Hristos ne e
vrata! Marija e “nebesna vrata” niz koja se vleguva vo Bo`jeto
carstvo! Ne, Bog nema da n# spasi bez da posreduva Marija! Bog neka n# so~uva od vakvi bogohulstva!
Vo katoli~kata nauka Isusovoto mesto go zazema Marija.
Vernicite namesto da gledaat vo Isusa, za~etnikot i izvr{itelot na nivnata vera, tie gledaat vo Marija. Vo Marija pronao|aat pristap kon Boga, vo nea e sveta seta crkva, vo nea se
u~at na poslu{nost kon Boga, i spisokot postojano prodol`uva.
Nitu edna od ovie doktrini nema poddr{ka vo Svetoto pismo.
^lenot 829 od Katihizisot na Katoli~kata crkva ka`uva:
“Vo najsvetata bla`ena Devica (Marija) Crkvata ve}e
postignala sovr{enstvo vo koe postoi bez mana i falinka, a
vernite i ponatamu se trudat da go pobedat grevot i da rastat
vo svetosta. I taka tie svoite o~i gi naso~uvaat kon Marija: vo
nea Crkvata ve}e ja ima seta svetost.” A vo ~len 972 od Katihizisot pi{uva:
“Koga razgovarame za Crkvata, za nejzinoto poteklo, za
nejzinata misija i sudbina, nie ne mo`eme razgovorot da go
zavr{ime na podobar na~in otkolku da prepora~ame da gledame vo Marija. Gledaj}i i razmisluvaj}i za nea (za Marija),
nie ja gledame i razmisluvame za Crkvata....” - Mnogu pogre{na
teologija koja{to, namesto Hrista, Marija ja identifikuva so
Crkvata. ^itame vo Bo`jata re~: “Hristos ja vozqubi Crkvata
i se predade sam sebesi za nea, za da ja osveti, is~istuvaj}i ja
preku vodno kapewe so Re~ta, i da ja pretstavi pred sebe Crkvata vo seta nejzina slava, bez damka, nitu br~ka, ili ne{to
sli~no, za da bide sveta i neporo~na.”
Za istiot predmet zboruva i apostol Pavle: “Toj (Hristos) e glava na teloto, odnosno na Crkvata... Toj e prv vo s#...
Otecot preku nego izmiri so sebe s# {to e na zemjata... preku
krvta na negoviot krst... preku krvta na negovoto telo, za da ve
postavi pred sebe sveti, neporo~ni i besprekorni”. I apostol
Jovan: “Krvta na negoviot Sin, Isus Hristos, n# is~istuva od
sekoj grev” (Efescite 5,25-27; Kolo{anite 1,18-22; 1. Jovanovo
poslanie 1,7).
311
Nikade vo privedenite tekstovi, a i vo celata Biblija,
nema mesto za nekakva uloga na Marija vo procesot na na{eto
spasenie, vo is~istuvaweto na gre{nicite od nivnite grevovi
i vo posvetuvaweto i usovr{uvaweto na Crkvata. Crkvata ja
~isti, ja posvetuva i usovr{uva Hristos so svojata krv od Golgota, preku svojata Re~ i so pomo{ na Svetiot Duh. Zatoa so Crkvata ne se identifikuva Marija, tuku Hristos, za{to taa e negovo telo, a Toj e nejzina glava. Spored toa, koga razgovarame
za Crkvata, za nejzinoto poteklo, za nejzinata misija i sudbina, nie vsu{nost razgovarame ne za Marija, tuku za Hrista, a
koga go gledame i razmisluvame za Hrista, nie ja gledame i
razmisluvame za negovata crkva.
Marija vizavi paganskite bo`ici
Drevnite Vavilonci obo`avale panteon od ma{ki i `enski bogovi koi go pretstavuvale bogot na Sonceto. Vo ovoj
sistem na obo`avawe na Sonceto glavno postoelo bo`estvo od
tri lica - tatko, majka i sin. Toa bile bogot Bel (Val) ili
Marduk, Ninus sin, koj isto taka e obo`avan i kako Tamuz, i
`enskiot bog, odnosno bo`icata Rea, koja e obo`avana kako
I{tar ili Astarta (Astarota), koja pretstavuvala majka. Taa
se spomenuva kako “nebesna carica” i kako “onaa koja go stivnuva gnevot”. Obo`avaweto na bo`ica majka so dete bilo osnova na drevnite religii vo koi istiot sistem na bogoslu`enie
se povtoruval pod razli~ni imiwa. Vo Egipet gi obo`avale
Izida (bo`ica) i Ozirisa ili Horusa, vo Indija Isi i Isfara, vo Kina i Japonija kako majka bo`icata [ingma so dete,
vo Grcija kako Ceres ili Afrodita i Plutus, vo Rim kako
Fortuna i Jupiter ili Venera i Adonis, i vo Skandinavija kako
Friga i Valder. Kako majka i dete vo Fenikija se obo`avani
Astarta i Bahus, a vo Vavilon, kako {to rekovme, I{tar i
Tamuz. U{te pove}e, deteto e obo`avano i kako ma` i kako sin
na bo`icata.
Sinot, ili ma{kiot faktor na bo`estvoto majka-dete, e
la`en spasitel, koj stanal la`en Isus Hristos. Site tituli,
koi vo drevnite religii se odnesuvaat na Isusa, isto taka se
upotrebuvaat i za deteto. Na primer: Zoroaster zna~i `enino
“seme”, Mitra (persiski bog na Sonceto) zna~i “spasitel”, Dionizie zna~i “nositel na grevot”, Bahus “bog na prirodata”,
Vi{na zna~i “~ovek-`rtva”, a Oziris “car nad carevite”.
Sistemot na vakvo bogoslu`enie po~nuva vo legendata za
Nevroda (Nimrud) i za negovata `ena Semiramida. Nevrod bil
312
otpadnik i buntovnik protiv Boga, isto kako negoviot tatko
Hus. Toj bil ubien poradi svoite zli dela i, spored drevniot
patrijarhalen sistem, delovi od negovoto telo se prateni vo
razni gradovi kako predupreduvawe.
Negovata `ena, Semiramida, pobegnala, no pro{irila
glasovi deka Nevrod se voznel na neboto, kade {to stanal edno
so Sonceto. Podocna, koga napravila prequba i rodila sin,
Semiramida mu dala ime Tamuz, tvrdej}i deka toj e reinkarnacija na nejziniot obogotvoren ma`, Nevrod, koj se vratil
kako spasitel na ~ove~kata rasa. So tekot na vremeto taa e obogotvorena kako majka na bogot, koja se voznela na neboto kako
“nebesna carica”, kako “bo`ja majka”, “bo`ji duh vo ~ove~ka
majka”, “majka devica”. Svojot sin Tamuz go proglasila za spasitel i nabrgu nasekade mo`ele da se vidat statui na `ena koja
vo pregratki dr`i male~ko mom~e - bogot na Sonceto.
Vo tekot na vekovite Semiramida bila obo`avana vo
kultovite na Atina, bo`ica na vojnata, Venera ili Afrodita, bo`ica na pohotnosta, na qubovta i seksualnite `elbi, Dijana ili Artemida, bo`ica na lovot, egipetskata Izis, bo`ica na Mese~inata, vavilonskata I{tar, izraelskata Astarota, hinduskata Isi, rimskata Kibela, meksikanskata Koatlik
itn. Vo astrologijata nejzinoto mesto e prika`ano so bo`estvoto na Mese~inata.
Vo razni kulturi istite osnovni bo`estva se obo`avani
pod razli~ni imiwa.
Bo`icata vo drevnite religii e obo`avana kako darodavec na `ivotot i kako neguvatelka. Nejzinite gradi so~inuvale istaknat del od kultot na bo`icite, pa se prika`uvani i
so mnogu dojki so koi go dojat svetot. Duri i bogot na Sonceto
se hrani na gradite na bo`icata. Toj e prika`an kako pie od
nejzinite gradi, ili e prika`an so svojot simbol na zmija koja
se hrani na gradite na bo`icata.
I Rimjanite obo`avale panteon od bogovi, me|u koi bo`icite imale posebno istaknata uloga. Rimskata bo`ica Dijana,
koja{to Grcite ja vikale Artemida, e obo`avana kako glavna
bo`ica vo panteonot na rimskite bo`ici, so posebno istaknati
gradi so mnogu dojki.
Vo Vitleem, vo Izrael, postoi pro~uena “mle~na pe{tera” vo koja, spored katoli~kata tradicija, Marija proleala mleko od svoite gradi dodeka go doela Isusa. Navodno, ova mleko
gi isprskalo yidovite na pe{terata i napravilo beli damki,
belezi koi denes se po~ituvaat kako mesto na poklonenie zaradi isceluvawe i plodnost.
313
Vo tradicionalnata Crkva (katoli~kata i pravoslavnata) panteonot od bogovi e zamenet so Marija i so svetcite koi,
navodno, imaat sposobnost da posreduvaat za ~ovekot.
Marija so deteto Isus go zazemaat mestoto na drevnoto
obo`avawe na Izida i Horusa. Taa stanuva nebesna carica i
posrednik, kako {to bile paganskite bo`ici.
Na eden reljef vo edna katoli~ka crkva vo Germanija Bog
Otecot i Sinot ja krunisuvaat Marija za nebesna kralica, a vo
podno`jeto $ se poklonuvaat smrtnici. Na druga slika Marija
ja krunisuvaat angeli, dodeka Bog Otecot i Sinot go posmatraat
toa. Na treta slika se gleda kako Marija ja krunisuva papata
Jovan Pavle II. Na slika {to se nao|a vo eden manastir vo Rim
Marija stanuva nov posrednik dodeka na racete nosi luzni od
Hristovoto raspetie, a Isus $ predava trnova kruna. Ponatamu, na slika se gleda kako pred nejzinata statua se poklonuva
papata, i pak na druga se gleda Marija i apostolite kako $ se
poklonuvaat.
Ja sakav Deva Marija so seto svoe srce, ka`uva eden porane{en biskup na Katoli~kata crkva. Bi ubil za nea, dodeka
eden den ne dojdov do soznanie koe dlaboko me potrese: Nebesnata kralica ja slavela satanska religija koja poteknuvala od
stariot Vavilon i se vikala “Obo`avawe na Val”. Bog toa go
mrazel. Zatoa Isus Marija ednostavno ja narekol “`ena”, dodeka sistemot, koj deneska se vika “rimokatolicizam”, Marija ja
postavil za “nebesna kralica”, kako pandan na “nebesnata kralica” od spomenatata vavilonska paganska religija:12
“Decata sobiraat drva, tatkovcite palat ogan, `enite mesat testo za da pravat slatki za nebesnata kralica i im leat
nalevnici na drugi bogovi za da me razdraznuvaat mene” (Eremija 7,18; 44,17-25).
Vo paganskite kulturi bogovite i bo`icite obi~no bile
obo`avani vo pe{teri i vo {umi~ki (korii). Drevnite visoki mesta, isto taka, se povrzuvani so `rtvite na bogovite, a
svetili{tata vo pe{terite ~esto se povrzuvani so tie visoki
mesta. Denes obo`avaweto na Marija isto taka se povrzuva so
pe{teri, so {umi~ki i so drevnite visoki mesta. Vo svetot
postojat mnogubrojni svetili{ta na Katoli~kata crkva posveteni na Marija, me|u koi najva`ni se svetili{tata Lurd vo
Francija, Garabandal vo [panija, Fatima vo Portugalija i
Me|ugorje vo Hercegovina. Vo pe{terite na tie svetili{ta
sekoj den se slevaat iljadnici poklonici na Marija od cel svet,
me|u koi i papite, za da se poklonat pred nejzinata statua.
Na visoko mesto vo manastirot vo Sajdana, vo Sirija, se
nao|a ikona so Marija i Isusa, koja navodno ja naslikal apos314
tol Luka. Ikonata pla~e, pri {to roni solzi od maslo, a edna
takva kapka od maslo, koja padnala, go formirala likot na
Marija so bebeto Isus. Toj lik se obo`ava s# do dene{en den.
Vo nekoi sovremeni hristijanski krugovi postoi mislewe
deka Svetiot Duh e `enski rod, a ~udotvornata svetlina i sila
na bogovite vo drevnite religii glavno se manifestirala preku `enskite bo`estva, kako {to se Rea, I{tar, Astarta, Izida, a sega preku Marija vo papstvoto. Navodnite “manifestacii na Duhot” se isto taka ~esti vo protestantskiot svet, {to
vodi kon edinstvo so Rim, so papstvoto.
Na statuite i ikonite na Marija so dete dominira Marija, a Isus postojano se dr`i na nivo na dete. Hristos e ma` i
treba da se prika`uva kako ma`, za{to vo Biblijata negovoto detstvo e prika`ano samo so nekolku re~enici, i ni{to
pove}e. Negovoto detstvo e skrieno od o~ite na svetot. [to
zna~i, toa ne treba da dominira, nitu pak nekoj da dominira
nad nego, kako {to e slu~ajot so Marija. Vo evangelijata nie
Hrista go poznavame kako triesetgodi{en ma` koj ne dozvolil so nego da manipulira nikoj. Spored toa, spojot na Marija so dete e kompletna kopija na paganskite bo`estva majkadete za koi zboruvavme. So predominantnosta na Marija nad
deteto Isus, Crkvata na Marija $ dava i predominantna uloga
vo spasenieto na gre{nicite.
Od kade ideja na papata Pie XII vo 1950 godina, so 19 vekovi zadocnuvawe i bez bibliski temel da proglasi dogma spored
koja Marija vo proslaveno telo se voznela na neboto, kade {to
e krunisana kako nebesna carica i postavena kako posrednik me|u
Hrista i gre{nicite. Pri~inata ja nao|ame vo istorijata:
“Istoriskata slika na Marija od Noviot zavet nabrgu }e
bide obviena so prevez na bujni legendi, osobeno vo popularnata apokrifna literatura. Veruvaweto vo nepovredena devstvenost, vo prvata polovina na tretiot vek, go branel Origen (185-235), otec na crkovno-teolo{koto u~ewe protiv Tertulijana.
Od 4 vek Marija e po~ituvana kako asketica i bezgre{na
svetica. So prifa}aweto na starite kultovi od strana na
dr`avnata Crkva, slikata za Marija e pribli`ena do anti~kite bo`ici-majki: starite pretstavi se hristijanizirani, a
mariologijata stanala druga strana na hristologijata. Kako
posledica od nikejskoto ‘ednakva po su{tina’, na soborot vo
Efes vo 431 godina Marija bila proglasena za ‘Majka Bo`ja’.
I sega, so voveduvaweto na Marija vo liturgijata, nastanal
vistinskiot kult na Marija (Mariini sve~enosti, Mariini
sliki ).”13
315
“Rimokatolicite mora da veruvaat deka majka $ na Marija
so nea zabremenila bez grev, deka Marija e rodena bez grev. Toa
e identifikuvawe, izedna~uvawe so Boga i ja pravi Bo`ja majka.”14
“Postepeno, najne`nite crti na Artemida, Astarota (Astarta), Dijana, Izida i Sibila, se sobrale i stanale temel za
obo`avawe na Marija.
- Artemida - }erka na najvisokiot bog Zeus (Zevs) i na
titankata Leta, bo`ica na lovot i `ivotnite, vladetelka na
prirodata i bo`ica na Mese~inata. Bila sestra na Apolona,
bog na svetlinata i Sonceto... Vo najstariot period kultot na
Artemida se ra{iril niz celiot gr~ki svet, a potoa i vo
rimskiot.
- Astarota (Astarta) - feni~ansko-siriska bo`ica na plodnosta. Grcite i Rimjanite ja izedna~ile so Afrodita (Venera), bo`ica na qubovta.
- Dijana - staroitalska bo`ica na svetlinata i `ivotot,
koja Rimjanite u{te vo najstari vremiwa ja izedna~ile so
gr~kata bo`ica Artemida.
- Izida - Egip}anite Izida ja smetale za ‘najgolema od site
bogovi i bo`ici’; taa bila bo`ica-majka.”15
“Postoi himna koja{to ja vozveli~uva bo`icata-majka,
Izis, kako pomo{ni~ka na lu|eto na site pati{ta vo nivniot
`ivot: ‘Ti, sveta, postojana spasitelke na ~ove~kiot rod, koja
si sekoga{ milosrdna za da gi o`ivee{ smrtnite, svojata slatka maj~inska ne`nost im ja poka`uva{ na siromasite vo nivnite
stradawa. Nitu eden den, nitu edna no}, pa nitu eden kratok
mig, ne pominuva bez tvoite dobro~instva...’”16
Toa se nepobitni istoriski realnosti za Marija kako
hristijanska sestra-blizna~ka na anti~kite bo`estva i bo`ici. Toa se istoriskite temeli vrz koi tardicionalnata Crkva gi gradela i izgradila svoite dogmi i svojata nauka za Marija, nare~ena “mariologija”, kako vtora strana ili kako istoriski pandan na “hristologijata”, nauka za Hrista.
Marija e simbol na son~evoto bo`estvo ili golema `enska personifikacija, olicetvorenie na toa bo`estvo - Izida,
Artemida (Dijana), Venera, Astarta ili kako gode nekoj saka
da ja nare~e. Vo sistemot na razmisluvawe na Wu ejx, konceptot za bo`ica (golema zemna majka) e mnogu istaknat.
Katoli~kata ideja za nedelata kako osnoven prazni~en den
na radost i odmor vo koj vernicite, sobrani zaedno, treba da ja
slu{aat Bo`jata re~ i da u~estvuvaat vo pashalnata tajna
(pri~est), e napolno sprotivna na protestantskiot koncept za
316
bogoslu`enieto, za{to temel na toj den e tradicijata - “denot
na sonceto” - i posveten e za obo`avawe na Marija. Toa jasno go
naglasuva papata Jovan Pavle II vo svojata enciklika Dies Domini:
“Dodeka slu{aat propoved za vreme na nedelnite sobiri,
vernite gledaat vo Deva Marija, u~ej}i od nea da ja praznuvaat
nedelata i da ja pazat vo svoeto srce (Luka 2,19). So Marija tie
u~at da stojat vo podno`jeto na krstot, nudej}i mu ja na Otecot
Hristovata `rtva, i svojot sopstven `ivot kako `rtva na Marija. So Marija tie ja do`ivuvaat radosta na voskresenieto...
Sekoja nedela pokloneni~kiot narod gi sledi stapkite na Marija. Nejzinoto maj~insko posreduvawe $ dava posebna mo} i `ar
na molitvata koja se izdignuva od Crkvata do najsvetoto Trojstvo.”
So objavuvaweto na dogmata, spored koja Marija vo proslaveno telo se voznela na neboto, kade {to e krunisana kako
nebesna carica i postavena kako posrednik me|u Hrista i
gre{nicite, celokupniot sistem na vavilonskoto bogoslu`enie e prezemen i vospostaven vnatre vo tradicionalnata Crkva, so Marija koja prezema uloga na posrednik. “Od drevniot
Vavilon do{ol i kultot na devicata majka-bo`ica, koja bila
obo`avana so najvisoki po~esti me|u bogovite.”17
Preku Marija kako simbol na son~evoto bo`estvo, kako
golema `enska personifikacija i olicetvorenie na toa bo`estvo, kako {to se paganskite bo`ici {to gi nabrojavme, i preku
nedelata kako “son~ev den” ili kako “den posveten na sonceto”,
paganskoto bo`estvo na Sonceto, ili Sonceto kako bo`estvo,
dlaboko ja proniknuvaat teologijata na tradicionalnata Crkva. Taka stariot paganizam vo ogromna mera e prisuten vo ovaa
Crkva i denes.
Literatura:
1. Crkvata i sektite od Lazar Milin, MPC 1999, str. 48
2. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 116.
3. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 101.
4. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 101-102.
5. Lucius Ferraris, u “Prompta Bibliotheca Cannonica” (katolièki rijeènik), vol. VI,
str. 438.442.
6. Crkvata i sektite od Lazar Milin, MPC 1999, str. 383
7. Dave Hunt: A Woman Rides the Beast, p. 444.
8. Podatocite za na{ava kniga se prezemeni od knigata “Crkvata i
sektite” str. 48
9. Dr Alberto Rivera, “Vatikanske ubice”, Metaphysica, Beograd str. 13
10. Catholic Layman July, 1856.
317
11. Dave Hunt, A Woman Rides the Beast, p. 438.
12. Dr Alberto Rivera (ispovest biv{eg jezuite), “Vatikanske ubice”,
Metaphysica, Beograd str. 13
13. E. Ortbandt, D.H. Teuffen: Ein Kreuz und tausend Wege, Friedrih Bahn Verlag,
Konstanz 1962, p. 189.
14. Dr Alberto Rivera (ispovest biv{eg jezuite), “Vatikanske ubice”,
Metaphysica, Beograd str. 13
15. Vojtech Zamarovsky, Junaci Antièkih Mitova, leksikon grèke i rimske mitologije,
str. 39.40.42.66.162.
16. Eduard Loze, Svet Novoga Zaveta. Beograd: Pravoslavlje, 1986, str. 156.
17. S. H. Langdon, Semitic Mythology, 1931. ed., citirano u The Beginning of the End,
str. 106
VLASTA [TO ZEMNITE SVE[TENICI
NA TRADICIONALNATA CRKVA SAMI
SI JA PRISVOILE
Vlasta {to zemnite sve{tenici na Tradicionalnata
hristijanska crkva sami si ja prisvoile
Zvaweto i titulite: “arhiepiskop”, “naslednik na apostol Petar”, “Hristov zamenik (Vicarius Christi)”, “Zamenik na
Sinot Bo`ji (Vicarius Filii Dei)”, “Bog na zemjata (Deus In Terris
- Ino}entie III)”, “Glava na hristijanstvoto (Caput Christianitatis)”, “Voda~ na sve{tenstvoto (Dux Cleris)”, “Sudija na svetot
(Arbiter Mundi)”, “namesnik na Bo`jiot Sin”, “nepogre{liv
u~itel na Crkvata (eks katedra)”, “arhiepiskop”, “episkop”,
“biskup”, “prezbiter”, “patrijarh”, “poglavar”, “vladika”, “mitropolit”, “arhi|akon”, “egzarh”, “arhimandrit”, “jerarh”, “arhijerej”, “jerej”, “sve{tenik” - onaka kako {to se sfa}aat i
prifa}aat denes vo hristijanstvoto, se istoriska, a ne bibliska
kategorija.
Papata Ino}entie III tvrdel deka na Petar mu e doverena
ne samo Crkvata, tuku i celiot svet.
Ovaa teorija nastojuvala da go izdigne papata nad svetovnite vladeteli. Papata Bonifacie VIII, pri jubilarnata
1300-ta godina, sedej}i na Konstantinoviot prestol, opa{an
so carski me~ i so kruna na glavata, mavtal so `ezol i likuval pred mno{tvo poklonici: “Jas sum cezar, jas sum car!”1
Ovaa spomenata duhovna elita na Tradicionalnata hristijanska crkva, ekstremnata zloupotreba na svojata duhovna
vlast vo Crkvata ja temeli na nekolku tekstovi od Bo`jata
re~, tolkuvaj}i gi taka kako {to $ odgovara nejze za da si sozdade sebesi maksimalno povolni pogodnosti i mo`nosti za
manipulacija so vernicite. Tie tekstovi gi istrgnuva ne samo
od integralnoto u~ewe na Noviot zavet, tuku i od kontekstot
na evangelijata.
318
319
Bibliski princip: Nitu edna teologija za koja bilo tema
ili predmet ne e ispravna ako e izgradena samo vrz osnova na
eden stih istrgnat od integralnosta na Biblijata. Za da imame ispravna teologija za sekoj predmet, potrebno e da gi sobereme na edno mesto site stihovi vo Biblijata koi se povrzani so toj predmet, da gi povrzeme eden so drug vo zaedni~ki
kontekst koj }e ni poslu`i kako edinstvena vistinska osnova
za sozdavawe na ispravna teologija za predmetot {to go
prou~uvame.
Eve eden tekst {to go vadat sve{tenicite od zaedni~kiot
kontekst i go zloupotrebuvaat:
“Duvna (Isus) vo niv i im re~e: ‘Primete go Svetiot Duh!
Na onie na koi }e im gi prostite grevovite, ve}e im se prosteni; na koi }e im gi zadr`ite, ve}e im se zadr`ani’” (Jovan
20,22.23). - Ete dokaz za na{ata vlast da pro{tavame grevovi,
velat sve{tenicite. “So vlasta {to mi e dadena od nego (od
Hrista), ti prostuvam i te razre{uvam od site tvoi grevovi!”,
mu veli sve{tenikot na pokajnikot.
Ovde Hristos upotrebuva idno svr{eno vreme (pasiv).
[to zna~i toa? U{te pred da stane vernik na Crkvata, gre{nikot se pokajal za svoite grevovi, gi ostavil i pobaral pro{ka od Boga za niv. Bog (ne sve{tenikot) mu prostil i so kr{tavaweto ve}e go razre{il od niv. Duri potoa Crkvata nego go
prima vo svoite redovi so dobredojde. Taa zada~a Bog $ ja doveril na Crkvata, ne na apostolite. Za toa kako treba da im
pro{tavame, da gi svrzuvame, razvrzuvame i razre{uvame grevovite na gre{nicite, imame jasni Bo`ji upatstva:
“Ako ti zgre{i brat ti, pojdi i iskaraj go nasamo. Ako
te poslu{a, si go pridobil brata si. Ako pak ne te poslu{a,
zemi so sebe u{te eden ili dvajca, pa od ustata na dvajca ili
trojca svedoci neka se potvrdi sekoj zbor. A ako ne gi poslu{a
niv, ka`i $ na crkvata; pa ako ne ja poslu{a i crkvata, neka
ti bide kako nevernik i kako dano~nik. Vistina vi velam, s#
{to }e svrzete na zemjata, ve}e e svrzano na neboto i s# {to
}e razvrzete na zemjata, ve}e e razvrzano na neboto” (Matej
18,15-18).
Ovde Hristos apostolite gi gleda kako integralen del na
Crkvata koja go re{ava problemot na grevot i ge{nicite.
Nikade vo Biblijata Toj ne gi izdeluva apostolite od Crkvata i na nitu eden od niv ne mu dava mo`nost ge{nicite da gi
povikuva vo ispovedalna za da se ispovedaat pred negovoto uvo,
nitu pak mu dava pravo toj da im go prosti grevot.
320
Klu~evite od nebesnoto carstvo
Katoli~kata crkva vo najgolema mo`na mera go zloupotrebuva tekstot vo Evangelieto spored Matej 16,15-19:
“Isus im re~e (na apostolite): ‘A vie {to mislite, koj
sum jas?’ Odgovori Simon Petar i re~e: ‘Ti si Hristos, Sin
na `iviot Bog.’ Isus odgovori: ‘Bla`en si Simone, sine Jonin, za{to toa ne ti go otkrija teloto i krvta, tuku mojot Otec
koj e na nebesata. A jas pak ti velam deka ti si Petar ({to
zna~i karpa) i vrz ovaa karpa }e ja izgradam mojata Crkva i
vratata grobna nema da ja nadvladee. I }e ti gi dadam klu~evite od nebesnoto carstvo, pa s# {to }e svrze{ na zemjata, ve}e
e svrzano na neboto, i s# {to }e razvrze{ na zemjata, ve}e e
razvrzano na neboto.”
Biblijata Bo`jata crkva ja definira kako “Bo`ji dom”,
“koj e crkva na `iviot Bog, stolb i temel na vistinata”, a nas
vernicite kako “Bo`je semejstvo, nadyidani vrz vistinskiot
temel - vrz apostolite i prorocite - a temelen kamen e sam
Isus Hristos” (1. Timotej 3,15; Efescite 2,19-22). Preku apostolite i prorocite Bog na svojata Crkva $ dal vo race i vo
nasledstvo golemo duhovno bogatstvo, $ ja dal svojata Re~,
Biblijata, vo koja taa ima vistinska, temelna, izvorna Bo`ja
nauka, i bidej}i veruva i `ivee onaka “kako {to ka`uva Pismoto” (Jovan 7,38), nea, Crkvata Bo`ja, “i vratata grobna nema
da ja nadvladee”.
Koga stanuva zbor za nekakva bo`emna vrhovna vlast {to
mu ja dal Isus samo na apostol Petar koga mu rekol: “]e ti gi
dadam klu~evite od nebesnoto carstvo, pa s# {to }e svrze{ na
zemjata, ve}e e svrzano na neboto, i s# {to }e razvrze{ na
zemjata, ve}e e razvrzano na neboto”, objasnivme vo prethodniot podnaslov deka istata vlast i vetuvawe Hristos im gi dal
i na site drugi apostoli (ednakvo na site): “Na onie na koi
}e im gi prostite grevovite, ve}e im se prosteni; na koi }e
im gi zadr`ite, ve}e im se zadr`ani”, i “s# {to }e svrzete na
zemjata, ve}e e svrzano na neboto i s# {to }e razvrzete na zemjata, ve}e e razvrzano na neboto!” (Jovan 20,22.23; Matej 18,1518).
Isto taka i “klu~evite od nebesnoto carstvo”, preku apostol Petar, kako glasnogovornik na apostolite, koj ~esto se
zastapuval za dvanaesettemina, Hristos im gi predal na site
apostoli. Petar vo nikoj slu~aj ne bil pogolem od drugite
apostoli, ne bil postaven nad niv, ne u`ival posebno predimstvo nitu pak mu bila dadena pogolema vlast otkolku na
321
drugite. Toj podocna duri so kletva se otka`al od svojot sakan U~itel i stanal negov predavnik. Vo dvorot na prvosve{tenikot, kade {to go ispituvale Isusa pred golemo mno{tno
nasobrani, Petar se otka`uva od nego:
“A Petar sede{e nadvor vo dvorot. I se pribli`i do nego
edna sluginka i mu re~e: ‘I ti be{e so Isusa Galileecot.’ No
toj se odre~e pred site, velej}i: ‘Ne znam {to zboruva{.’” ...
Po vtorpat: “I pak se odre~e so kletva: ‘Ne go poznavam toj
^ovek!’” ... Po tretpat: “Toga{ po~na da se kolne i da se zakolnuva: ‘Ne go poznavam toj ^ovek!’ I vedna{ zapea petel.”
Pred toa se kolne{e na vrnost: “Ako zatreba duri i da umram
so tebe, nema da se otka`am od tebe”, no sega, koga mu be{e
najte{ko na Hrista, Petar tripati se otka`a od nego (Matej
26,35.69-74). Poradi toa postoela opasnost toj da bide isklu~en
od krugot na apostolite.
No, po voskresenieto, pri sredbata so apostolite vo Galileja, Hristos mu prostil na Petar i pak mu go vratil mestoto me|u apostolite. Vo taa prigoda, javno pred site apostoli, Hristos tri pati mu postavuva isto pra{awe: “‘Simone,
sine Jovanov, me qubi{ li pove}e otkolku ovie?’ ‘Da, Gospode
- mu odgovori - ti znae{ deka te qubam.’ ‘Pasi gi moite jagniwa!’ mu re~e Isus. Go pra{a po vtorpat: ‘Simone, sine Jovanov,
me qubi{ li?’ ‘Da, Gospode - mu odgovori - ti znae{ deka te
qubam.’ ‘Pasi gi moite ovci!’ mu re~e Isus. Go pra{a po tretpat: ‘Simone, sine Jovanov, me qubi{ li?’ Petar se raz`ali
{to go pra{a po tretpat: ‘Me qubi{ li?’ pa mu re~e: ‘Gospode, ti znae{ s#. Ti znae{ deka te qubam.’ ‘Pasi gi moite
ovci!’ mu re~e Isus” (Jovan 21,15-17).
Ovde apostol Petar go gledame vo napolno nova svetlina. Ne e ve}e onoj Petar koj znae mo{ne brgu da odgovori na
sekoe pra{awe i koj znae odgovor na sekoe pra{awe. Ovde kaj
nego ne ja gledame negovata porane{na impulsivnost, brzopletost, nepromislenost, samouverenost i semo}. Sega toj e
ponizen i poni`en, usramen, skr{en i omalova`en od samiot
sebesi; do krajni mo`ni granici raz`alen {to ja izneveril
doverbata {to mu bila uka`ana, {to proma{il; so silna taga
vo srceto {to go predal i so kletva se otka`al od svojot Gospod i Spasitel, pred koga se kolnel na vernost i predanost,
tvrdej}i deka, i ako site se otka`at od nego toj, i po cena na
`ivotot, nikoga{ nema da se otka`e od Nego. No, koga bil
pritisnat da prizne dali i toj e Hristov u~enik, se otka`al,
javno kolnej}i se pred mno{tvo deka ne go poznaval Toj ~ovek
kogo sega go sudat.
322
Spored toa, ako apostol Petar navistina be{e taa karpa
vrz koja Hristos ja izgradi svojata Crkva, toga{ taa sigurno
}e padne{e vo migot koga padna Petar, koga sramno i so kletva se otka`a od Hrista, koga grobnata vrata go nadvlada. Fala
na Boga {to ne e taka. Petar e ~ovek, kako i sekoj drug ~ovek,
kamen koj se trkala, a ne nepomestliva karpa vrz koja Hristos gi postavil temelite i ja izgradil svojata Crkva.
Petar ja uvidel svojata nemo} i sfatil deka e samo obi~en kamen koj se trkala i koj se strkalal, koj padnal. Hristos
go podignal, mu prostil i mu go vratil apostolskoto dostoinstvo, apostolskiot avtoritet i razni{aniot ugled {to go zagubil kaj drugite apostoli so svojot pad i otpad od Hrista. I
duri toga{, javno pred site, mu doveril slu`ba na pastir:
“Pasi gi moite jagniwa! Pasi gi moite ovci!” Ako Hristos ne
postapil taka, toga{ verojatno apostolite bi go ignorirale
Petra poradi negoviot pad, i toa bi pretstavuvalo potencijalen izvor na idni raspravii me|u niv i osnova za nezdravi i
naru{eni me|usebni odnosi {to, sekako, mo{ne negativno bi
se odrazuvalo vrz nivnata idna zada~a kako Hristovi svedoci.
Me|utoa, koga Hristos pak go vratil Petra me|u apostolite,
ja spasil i ja zacvrstil monolitnosta na timot na apostolite
pred koi postavil zada~a da mu go objavat na svetot negovoto
evangelie. Taa obnovena monolitnost na apostolskiot tim
garantirala deka apostolite sigurno uspe{no }e ja zavr{at
zada~ata {to bila postavena pred niv.
Verata na apostolite {to ja poka`al Petar vo taa prigoda, koga javno priznal i ka`al: “Ti si Hristos, Sin na `iviot Bog”, i Re~ta Bo`ja ili “temelot na prorocite i apostolite”, vrz koj{to tie ja gradele svojata vera, e karpata vrz
koja Hristos ja izgradil svojata Crkva.
So vekovi pred doa|aweto na Spasitelot Mojsej uka`al
na Karpata na spasenieto na Izrael. Psalmistot peel za toa:
“Toj mi e tvrdina.” Isaija napi{al: “Eve, postavuvam na Sion
odbran kamen, skapocen, temelen kamen” (5. Mojseeva 32,4;
Psalm 62,7; Isaija 28,16). Sam Petar, pi{uvaj}i pod Bo`je
vdahnovenie, ova proro{tvo go primenuva na Isusa: “Za{to
navistina vkusivte deka Gospod e dobar. Pristapete kon nego,
kon `iviot kamen, koj navistina, lu|eto go otfrlija, no koj
e od Boga izbran i skapocen, pa dozvolete od samite vas, kako
`ivi kamewa, da se izgradi duhovna ku}a” (1. Petrovo 2,3-5).
“Nikoj ne mo`e da postavi drug temel, osven onoj {to e
ve}e postaven, a toa e Isus Hristos” (1. Korin}anite 3,11).
“Na taa Karpa”, rekol Isus, “}e ja izgradam mojata Crkva.”
323
Vo prisustvo na site nebesni duhovni su{testva, vo prisustvo
na nevidlivata armija na smrtta, Hristos ja osnoval svojata
Crkva vrz `ivata Karpa. Taa Karpa e samiot Toj - negovoto
telo skr{eno i raneto za nas. Crkvata {to e izgradena na
ovoj temel nema da ja nadvladee vratata grobna.
“Klu~evite od nebesnoto carstvo” se Hristovite zborovi, site zborovi na Svetoto pismo. Ovie zborovi imaat sila
da go otvorat i da go zatvorat neboto. Tie gi objavuvaat uslovite pod koi lu|eto se primaat ili se otfrlaat za nebesnoto carstvo. Taka deloto na onie {to ja propovedaat Bo`jata re~ e `ivoten miris za `ivot ili smrten miris za smrt (2.
Korin}anite 2,16). Nivnata misija se meri spored ve~nite
rezultati.
Klu~evite od nebesnoto carstvo {to mu gi predal Isus
na apostol Petar toj verno $ gi predal na Crkvata. Tie klu~evi - soznanijata i naukata {to gi primil kako veren i predan u~enik od svojot sakan U~itel - zaedno so drugite apostoli, $ gi predale na Bo`jata crkva.
Hristos im zapovedal na svoite u~enici: “Odete po celiot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie! Koj
}e poveruva i }e se krsti, }e bide spasen, a koj ne }e poveruva,
}e bide osuden” (Marko 16,15.16).
Zna~i, ve~noto evangelie {to mu go propoveda Crkvata
na “sekoj narod, pleme, jazik i rod” e toj klu~ {to ja otvora
vratata na Bo`jeto carstvo. “Zborovite {to vi gi rekov jas
se duh i `ivot”, ka`uva na{iot Spasitel (Jovan 6,63); tie se
klu~evi koi go otvoraat nebesnoto carstvo; evangelieto e klu~
vo rakata na sekoj gre{nik so koj toj mo`e da ja otvori vratata na nebesnoto carstvo i da vleze vo nego. Nikoj ne e ovlasten nitu od Boga nitu od apostol Petar nekomu da mu ja otvori
nitu da mu ja zaotvori vratata na nebesnoto carstvo. Sekoj sam
si ja otvora ili si ja zatvora taa vrata vo zavisnost od toa dali
go prifa}a ili go otfrla evangelieto.
Na drugo mesto Isus ni pojasnuva {to se tie “klu~evi na
nebesnoto carstvo: “Te{ko vam, zakonici, za{to gi zedovte
klu~evite od znaeweto - samite ne vlegovte, a im popre~ivte
na onie koi sakaa da vlezat” vo Bo`jeto carstvo (Luka 11,52).
Spored toa, “klu~evite od nebesnoto carstvo” ne se ni{to drugo tuku znaeweto ili soznanijata {to ni gi otkriva
Svetiot Duh od Bo`jata re~ koga ja prou~uvame so molitva i
so iskrena `elba izvorno da ja razbereme Bo`jata nauka vo
nea, da go razbereme i da go sfatime Hristovoto evangelie.
Zna~i, Bo`jite klu~evi na nebesnoto carstvo - “evangelieto,
324
koe e sila Bo`ja za spasenie na sekoj koj veruva” (Rimjanite
1,16) - se op{to duhovno bogatstvo, privilegija i predimstvo
za spasenie {to mu gi stavil Bog na raspolagawe na celoto ~ove{tvo preku prorocite i apostolite i {to mu stojat pri raka
na sekoj ~ovek bez nikakvi preduslovi. Tie ne se ni~ij monopol, pa nitu monopol na rimskiot biskup, {to bi mu
ovozmo`uval poseben tretman i status, privilegija i mo`nost
za najrazli~ni zloupotrebi.
Koga apostol Petar bi dobil vrhovna vlast od Hrista,
toga{ apostol Pavle ne bi smeel javno da mu se protivstavi i
ostro da go ukori vo Antiohija (Galatite 2,11). Isto taka, na
apostolskiot sobor vo Erusalim ne pretsedaval Petar, tuku
Gospodoviot brat Jakov (Dela 15,13).
Koga Hristos bi mu dal nekoj poseben avtoritet na eden
od u~enicite i koga bi go postavil nad drugite, toga{ ne bi
gi nao|ale tolku ~esto kako se prepiraat okolu toa koj e najgolem me|u niv. Tie bi ja prifatile `elbata na svojot U~itel
i bi go po~ituvale onoj {to go izbral Toj.
“Za {to raspravavte patem me|u sebe? Tie mol~ea, za{to patem
raspravaa me|u sebe za toa koj e najgolem.” (Marko 9,33.44)
Na patot niz Galileja Hristos pak se obidel da gi prigotvi mislite na u~enicite za scenite {to go o~ekuvale. Im
rekol deka treba da odi vo Erusalim da bide ubien i da voskresne. Dodal neobi~na i sve~ena izjava deka }e bide predaden vo
racete na svoite neprijateli. Duri ni sega u~enicite ne gi
sfatile negovite zborovi. Iako vrz niv padnala senka na
golema bolka, vo nivnite srca se razvil duh na soperni{tvo.
Me|u sebe raspravale za toa kogo bi trebalo da go smetaat za
najgolem vo carstvoto. Imale namera ovaa prepirka da ja skrijat od Isusa i ne se tiskale kako obi~no pokraj nego, tuku
podzastanuvale, taka {to Toj bil pred niv koga odele vo
Kapernaum. Isus gi ~ital nivnite misli i kopneel da gi
posovetuva i da gi pou~i. Me|utoa, ~ekal pogoden mig koga
nivnite srca }e bidat otvoreni da gi primat negovite zborovi.
Dodeka Hristos i u~enicite bile sami vo ku}ata vo
Kapernaum, a Petar oti{ol na moreto, Isus gi povikal drugite kaj sebe i gi pra{al: “Za {to raspravavte patem me|u
sebe?” Isusovoto prisustvo i negovoto pra{awe celiot predmet go stavile vo napolno poinakva svetlina od onaa vo koja
im se pojavuval dodeka popatno se raspravale. Ne progovorile od sram i samoosuda. Isus im rekol deka }e umre za niv,
pa nivnoto sebi~no samoqubie se na{lo vo potpolna sprotivnost so negovata nesebi~na qubov.
325
“Odi do moreto”, mu zapovedal Isus na Petar, “frli
jadica i zemi ja prvata riba {to }e ja fati{, a koga }e $ ja
otvori{ ustata, }e najde{ statir. Zemi go i daj im go za sebe
i za mene...” (Matej 17,27). Statirot Petar trebalo da im go
dade na dano~nicite {to sobirale hramski danok.
Isusovata najava deka naskoro treba da odi vo Erusalim
i deka tamu }e nastrada, povtorno ja razgorela nade`ta na
u~enicite deka nabrgu }e bide vospostaveno carstvoto i, kako
{to rekovme, toa kaj niv pottiknuvalo pra{awa koj }e gi
zazeme najvisokite mesta vo carstvoto. Koga se vratil Petar
od moreto, u~enicite mu go povtorile pra{aweto na Spasitelot, i najposle eden od niv se osmelil da go pra{a: “Koj
e, vsu{nost, najgolem vo nebesnoto carstvo?”
Spasitelot gi sobral u~enicite okolu sebe i im rekol:
“Koj saka da bide prv, neka bide posleden i sluga na site”
(Matej 18,1-5). Vo ovie zborovi imalo serioznost i vlijanie
{to u~enicite voop{to ne mo`ele da gi razberat. Ona {to
Hristos go raspoznaval, tie ne mo`ele da go vidat. Ne ja
sfatile prirodata na Hristovoto carstvo i ova nepoznavawe
bilo o~igledna pri~ina za nivnite prepirawa. Me|utoa,
vistinskata pri~ina le`ela mnogu podlaboko. Objasnuvaj}i
ja prirodata na svoeto carstvo, Hristos mo`el privremeno
da ja zadu{i nivnata rasprava, no toa ne bi ja doprelo
pri~inata {to le`ela mnogu podlaboko. Duri i koga bi
dobile najpotpolno soznanie, sekoe pra{awe vo vrska so
prvenstvoto mo`elo da ja obnovi nevoljata. Na toj na~in, po
Hristovoto zaminuvawe, vrz Crkvata bi se nadvisnalo zlo.
Raspravata okolu najvisokoto mesto pretstavuvala manifestacija na istiot duh {to se javil vo po~etokot na golemata borba vo gornite svetovi i koja go dovela Hrista od neboto
na zemjata da umre na krst. Pred nego se pojavila vizijata za
Lucifera, sinot na zorata, koj so svojata slava gi nadminuval
site angeli okolu prestolot i koj bil povrzan so Bo`jiot
Sin so najcvrsti vrski. Lucifer rekol:
“]e se izedna~am so Sevi{niot” (Isaija 14,12.14), pa `elbata za izvi{uvawe vnela razdor vo nebesnite dvorovi i proterala od neboto mno{tvo Bo`ji angeli. Koga Lucifer navistina bi sakal da bide sli~en na Sevi{niot, nikoga{ ne bi go
napu{til svoeto mesto {to go zazemal na neboto, bidej}i
duhot na Sevi{niot jasno se poka`uva vo nesebi~nata slu`ba.
Lucifer ja sakal Bo`jata mo}, no ne i negoviot karakter.
Sakal za sebe najvisoko mesto, i sekoe sozdanie, pottiknuvano od negoviot duh, }e go stori istoto. Na toj na~in
326
neizbe`no nastanuvaat otu|enost, neslogi i kavgi. Vlasta
stanuva nagrada za najsilnite. Carstvoto na satanata e carstvo na prinuda; sekoj poedinec drugiot go smeta za pre~ka na
svojot pat kon napredokot ili na skalata po koja }e se iska~i
do povisoko mesto.
Dodeka Lucifer smetal deka ona {to treba da go postigne - ednakvost so Boga - Vozvi{eniot, Hristos, “se li{i
od ednakvosta so Boga, zemaj}i lik na sluga i stanuvaj}i sli~en na lu|eto. I otkako stana sli~en na ~ovek, Toj se ponizi
samiot sebesi i stana poslu{en do smrt, duri do smrt na
krst” (Filipjanite 2,7.8).
Nikade vo Biblijata nemame zapis za toa deka apostol
Petar imenuval nekogo za svoj naslednik na kogo mu gi predal
klu~evite na nebesnoto carstvo {to gi dobil od Hrista. Nikade vo Svetoto pismo nemame nikakvo navestuvawe deka Isus
imenuval ili }e imenuva nekogo za svoj namesnik, u{te pomalku
za svoj zamenik na ovaa zemja. Toga{, od kogo gi dobi ili koj
mu gi dade na rimskiot biskup prerogativite “sveti Otec”,
“papa” (tatko), “naslednik na apostol Petar”, “namesnik na
Bo`jiot Sin”, ili, u{te ponepodnoslivo i najte{ko goltlivo i nepreskoklivo “zamenik na Bo`jiot Sin”, i site drugi
tituli {to samiot si gi pripi{uval ili mu gi pripi{uvale
drugi vo tekot na vekovite? Vedna{ da ka`eme: Odgovorite na
ovie, i na niza drugi pra{awa povrzani so papata, se istoriska, a ne bibliska kategorija.
Ovojpat }e ka`eme deka nitu edna od spomenatite tituli
ne proizleguva od Biblijata. Ne postoi kontinuitet, bibliska vrska ili t.n. apostolsko preemstvo me|u rimskiot biskup,
nare~en papa, i apostol Petar za da mu gi predade nebesnite
klu~evi. Me|u niv dvajca zjae vremenska provalija od nekolku
vekovi.
Vrz osnova na dokumentite so~uvani od Irineja (130-200),
biskup od Lion, crkovniot istori~ar Evsevie (Eusebius, 264340) gi nabrojuva prvite 12 stare{ini (biskupi) na Rim. Me|u niv voop{to ne se spomnuva apostol Petar. Nabrojanite 12
stare{ini za period od okolu 100 godini potvrduvaat deka tie
ne se birani na do`ivotna dol`nost kako stare{ini (biskupi), {to e napolno sprotivno od obi~ajot rimskiot papa da
se bira na do`ivotna dol`nost. Evsevie ka`uva deka prv
stare{ina na Rim bil Lin (Linus), kogo go spomnuva apostol
Pavle vo 2. Timotej 4,21. Drugite stare{ini bile: Anacletus,
Clement, Evarestus, Alexander, Hystus, Telesphorus, Hyginus, Pius,
Anicetus, Soter i Eleuterus.1
327
Tvrdeweto deka papite se naslednici na apostol Petar,
koj navodno bil prv “biskup”, spored drugi “episkop” ili
“prezbiter” na Rim, nema nikakva osnova. Spored zapisite na
Klement Rimski i Hrizostom, site ovie nazivi (biskup, episkop, prezbiter) se odnesuvale na lokalnite stare{ini na lokalnite crkavi. Tie voop{to ne ozna~uvale lice ili li~nost
so sesvetski karakteristiki i dimenzii, kako {to e toa slu~aj so podocne`nite papi.
Toga{ kako uspea papata da se dobere do tolku silno
posakuvanite “klu~evi na nebesnoto carstvo” i do titulata
“zamenik na Bo`jiot Sin” za da “prostuva” i da “zadr`uva”, da
“svrzuva”, da “razvrzuva” i da “razre{uva”, da se vivne do nevideni viso~ini i da stane najdominantna verska, politi~ka i
ekonomska svetska sila, i so vekovi da se odr`i na toj tron?
Odgovor: toa e istorija, za{to istorijata, okolnostite i soodvetni migovi i trendovi isfrlaat na svetskata scena golemi,
pozitivni ili negativni li~nosti.
Li~no apostol Petar ka`uva za Hrista deka “Toj e Kamenot (Karpata) koja vie, yidarite, go otfrlivte, a koj stana kamen tmelnik”, i dodava: “Nema spasenie vo nikoj drug, nitu ima
drugo ime pod neboto dadeno na lu|eto, preku koe mora da
bideme spaseni” (Dela 4,11.12). Zatoa toj gi povikuva vernicite svoeto spasenie da go yidaat i da go gradat vrz toj Kamen,
vrz taa Karpa (1. Petrovo poslanie 2,3-8).
Petar e mnogu jasen: Osven Hristos, nema drugo ime pod
neboto koe mo`e da n# spasi. Nitu eden sve{tenik, nitu eden
papa, nitu kakva bilo institucija, duhovna ili svetovna, ne
mo`e da ni go otvori ili da ni go zatvori nebesnoto carstvo.
Negovite klu~evi sme gi dobile od apostolite, evangelieto,
i so nego go otvorame Bo`jeto carstvo i vleguvame vo nego.
Evangelieto nas ne n# vodi preku Rim, preku Carigrad nitu
preku koj i da e drug duhoven centar. Toa e Bo`ji pat koj n#
vodi direktno vo Bo`jeto carstvo na neboto. Hristos ni
ka`uva: “Jas sum pat, vistina i `ivot. Nikoj ne mo`e da dojde
pri Otecot (na neboto) osven preku mene” (Jovan 14,6).
Literatura:
1. Eusebius, The History of the Church, Penguin Classics, Middlesex, England, 1965,
pp. 208.209.
328
ISTORIJATA NA TRADICIONALNATA HRISTIJANSKA CRKVA E PREMNOGU GRDA, MRA^NA
I MA^NA, STRA[NA I GNASNA!*
Napomena: Na{a namera so ovoj, i so site drugi naslovi
i podnaslovi vo knigava, ne e nekogo da navredime, a u{te
pomalku da povredime ne~ii ~uvstva. Visoko gi cenime i po~ituvame i pripadnicite na Tradicionalnata (Katoli~kata i
Pravoslavnata) crkva i pripadnicite na site drugi verski
zaednici, i ne sakame da padne nitu senka vrz nivnata ~esnost.
No, pred s#, nie morame da bideme iskreni i ~esni pred vistinata koja bara od nas najotvoreno da progovorime za nea.
Zo{to nie ~epkame, buri~kame i pretame po istorijata
na Tradicionalnata hristijanska crkva, osobeno denes, koga taa
istapuva na svetskata scena kako priznat i prifaten borc za
mir i blagosostojba me|u narodite, koga duri i “ON smetaat
deka Vatikan vo svoi race dr`i klu~ za verska tolerancija i
za edinstvo, pomagaj}i go svetskiot mir?”1
Dali toa {to go pravime nie e opravdano i moralno vo
ramkite na sega{nite svetski trendovi? Dali vo istorijata
barame nekakvi istoriski argumenti nekogo da ocrnime? Vo
nikoj slu~aj! Pri~inata za toa e ednostavna: Spored Biblijata, taa grda, mra~na i ma~na, stra{na i gnasna istorija na
Crkvata }e se povtori kako najstra{en cunami vo bliska idnina! Toa e neodminliva bibliska vistina za koja }e zboruvame ponatamu, na koja nie se obiduvame da im obrneme vnimanie na na{ite bra}a i sestri i od Tradicionalnata hristijanska crkva, i od drugite hristijanski i nehristijanski
verski zaednici; no ne samo nim, tuku i na svetot voo{to.
Istori~arot Leki ka`uva: “Rimskata crkva proleala mnogu
pove}e nevina krv od koja bilo druga institucija koja{to koga
bilo postoela me|u lu|eto.”2
“Vo zabluda e onoj koj veruva deka pred da se vovede inkvizicijata, vo ramkite na Rimokatoli~kata crkva ne postoele
progoni i egzekucii.”3
329
“Sega Rimskata crkva se poka`uva kako miroqubiva; taa
se obiduva da go opravda izve{tajot za svoite surovosti. Se
nametnala so pla{t na pobo`nost, no ne se promenila.” Papstvoto ja menuva samo svojata taktika, a s# {to bilo motorna
sila vo tekot na re~isi eden i pol milenium, stoi i denes i }e
stoi s# do krajot na svetot. “Rimskata crkva ima dalekuse`ni
planovi i na~ini na dejstvuvawe. Taa se slu`i so site sredstva
da go pro{iri svoeto vlijanie i da ja zgolemi svojata sila; taa
se prigotvuva za `estoka i re{ava~ka bitka povtorno da zadobie prevlast nad svetot.”4
Nie na pokaz iznesuvame istoriski fakti, zapisi od istoriskite |ubri{ta i od istoriskoto mrakobesie na Crkvata
pred koi ~esto stoime stapisani i prosto se sramime {to sme
pripadnici na ~ove~kiot rod. Spored bibliskite proro{tva,
naskoro svetot }e potone vo poslednoto i najcrno mrakobesie,
za koe Biblijata ni gi otvora o~ite.
Te{ka bila zloupotrebata na vlasta {to proizlegla od
navodnite “klu~evi na nebesnoto carstvo” i od navodnata titula “zamenik na Bo`jiot Sin”, kako i od drugite navodni tituli do koi se dobral papata blagodarenie na istoriskite okolnosti koi mu odele na raka. Golemi se zlodelata i premnogu
grdi i grozomorni se posledicite {to proizlegle od taa
zloupotreba. So vekovi Evropa i drugi delovi na svetot
gniele vo najcrno ropstvo, vo stegite na srednovekovnoto mrakobesie na papskata tiranija i suprematija, pod te{kata ~izma
na zloglasnata i stravotna katoli~ka inkvizicija pred koja
slobodoumnata civilizacija koleni~ela, do krajni mo`ni
granici poni`ena, pritisnata i nemo}na da krene glava.
Nekoi istori~ari tvrdat deka me|u sto i sto i pedeset
milioni ~esni, trudoqubivi, inteligentni, sposobni i slobodoumni lu|e, cutot na naciite vo Evropa, koi se osmelile
da mislat poinaku od zvani~nata `elezna katoli~ka misla {to
mu bila sosila nametnata na svetot, taa svoja hrabrost ja
platile so `ivotot, nemaj}i mo`nost da go zbogatat i da go
zadol`at svetot so svoite od Boga dadeni darbi. To~niot broj
na `rtvite {to Crkvata gi nosi na du{a go znae samo Bog.
Vo tekot na toj dolg, mnoguvekoven mra~en period, za vreme na stravotnite krvavi terori, kako {to e Vartolomejskata no} vo Pariz i po{iroko, i bezbroj drugi krvavi no}i, se
proleani iljadnici toni nevina ~ove~ka krv i izvr{eni se
milioni gnasni zlodela, od koi istorijata uspeala da zabele`i
samo mal del, a pove}eto od niv }e bidat obelodeneti na Bo`jiot istra`en sud.
330
Inkvizicijata i nejzinite stravotii
Nakuso za najmo}nite papi na Katoli~kata crkva:
Papata Grgur VII e eden od najsilnite i najzna~ajni papi
koj zazema dominantno mesto vo istorijata na papstvoto. Zo{to
ovoj papa e tolku golema figura vo Katoli~kata crkva? Tokmu
zatoa {to toj e graditel na srednovekovnata papska avtokratija i na ona {to e papstvoto denes, iljada godina po Grgura VII.
Nekolku godini po crkovniot raskol vo hristijanskata crkva,
na papskiot prestol sednal Grgur VII. Toj vladeel od 1073-1085
g. Pokraj nego, vrv na papskata mo} pretstavuvaat i Ino}entie
III (1198-1216) i Bonifacie VIII (1294-1303). Vladeeweto na ovie
tri najmo}ni papi e smesteno vo period so raspon od dveste
godini. Tie ja podignale trajnata zgrada na Rimskata crkva kakva
{to postoi i denes. Vistina, Katoli~kata crkva postoela i
pred ovie papi, no so poinakva fizionomija. Grgur VII go promenil nejzinoto lice, taka {to taa stanala svetska sila.
Prviot period od svojata zrelost Grgur VII, vo toa vreme
Hildebrand, roden vo Firenca, go pominal vo manastirot Klini, poznat po streme`ite za reforma na Crkvata. Toj veruval
deka Crkvata treba da bide priznata kako najvisoka vlast na
zemjata, povisoka od knezovite i vojvodite, od kralevite i carevite; Crkvata bi trebalo da vladee so svetot. Toa bilo negov
son.
Koga stanal papa, Grgur VII re{il da reformira nekolku
raboti: celibatot (zabrana na katoli~kite sve{tenici da se
`enat), ukinuvawe na praksata nare~ena “simonija” ili kupuvawe (trgovija) na crkovnite polo`bi, i ukinuvawe na “lai~kite investituri” ili pravoto na svetovnite vladeteli da postavuvaat crkovni slu`benici. Prvi na udar bile `enetite sve{tenici.
Na sinodot vo 1074 g. na `enetite sve{tenici im e naredeno da gi otpu{tat svoite `eni i na site sve{tenici im e zabraneto da se `enat, a za onie koi ne se poslu{ni, izdadena e naredba da ne mo`at ve}e da vr{at slu`ba. Na laicite im zabranil da ja posetuvaat slu`bata na neposlu{nite i `enetite
sve{tenici. Namera na ovaa zabrana bila sve{tenicite da se
oslobodat od site zemni vrski i tovari na obi~niot `ivot za
da bidat vistinski Hristovi vojnici, ecclesia militans, crkva koja
se bori. Iako nai{ol na silen otpor, celibatot stanal utvrden
fakt vo Rimskata crkva, a sve{tenikot stanal bez’rbetnik,
orudie na onoj koj ima vlast vo Crkvata.
331
Drugata reforma ja opfatila “simonijata” - prodavawe na
crkovnite slu`bi na onoj koj za niv }e plati pove}e. So nea
tesno e povrzana i tretata reforma na “lai~ka investitura”,
spored koja svetovniot vladetel na biskupot mu dodeluval biskupska palka i prsten kako simbol na negovoto duhovno vladeewe. Na toj na~in Crkvata bila vazal (pot~ineta) na svetovnata vlast. Grgur VII re{il Crkvata da ja oslobodi od taa vazalna polo`ba.
“Koga Hildebrand stanal papa (Grgur VII), toj napravil
lista ili zbirka Dictatus Papae, koja se sostoela od 27 tezi ili
drski tvrdewa za papstvoto. Me|u niv se ovie:
- Temelite na Rimskata crkva gi postavil li~no Bog.
- Samo papata ima pravo na imperiski obele`ja.
- Samo toj mo`e da postavuva i da razre{uva biskupi.
- Negovite legati, duri i ako ne se sve{tenici, imaat prednost pred site biskupi. Legatot na papata, iako ponizok po rang,
pretsedava so site biskupi sobrani na sobor, i toj mo`e da donese
presuda za razre{uvawe na biskupite.
- Toj mo`e da gi sobori imperatorite i carevite i nivnite
podanici da gi oslobodi od nivnata lojalnost kon niv.
- Site vladeteli se dol`ni na papata da mu baknuvaat noga.
- Na papata ne mo`e da mu sudi nikoj.
- Negovite odluki ne mo`e da gi poni{ti nikoj, a toj mo`e
da poni{ti se~ija odluka.
- Bez somnenie, so zaslugite na Petar, ispravno izbraniot
papa e svetec.
- Rimskata crkva nikoga{ ne pogre{ila, nitu koga i da e
mo`e da pogre{i.”5
Svojata izjava deka papata e edinstvena li~nost na koja
“site vladeteli se dol`ni da mu baknuvaat noga”, Grgur VII ja
potvrdil vo slu~ajot so germanskiot kral Henrik IV. Papata
stanal protiv smelosta na Henrika koj, i pokraj papskata
zabrana, postavil biskupi po svoja volja. Henrik IV ostro
reagiral, svikuvaj}i sobor vo Vorms, na koj, poddr`an od germanskite biskupi, go soboril papata od papskiot prestol.
Papata vedna{ go isklu~il kralot od Crkvata i site biskupi
koi zastanale na negova strana. Ovoj poteg silno go iznenadil
i go upla{il hristijanskiot svet, taka {to re~isi site go
napu{tile kralot, koj sega o~ajno se obidel da najde izlez.
Nekolku dena pred Bo`i} (1076), po najjaka zima, kralot
gi preminal Alpite vo Severna Italija, kade {to prestojuval papata. Pristignal vo dvorecot vo Kanosa i pobaral priem kaj papata. Za da mu poka`e koj e glava, papata Henrika go
332
ostavil tri dena po nekolku ~asa da stoi nadvor, na zima, bos
i oble~en skudno, samo vo lenena ko{ula. Duri potoa go
primil ponizniot i skr{en kral, koj se soglasil i gi prifatil site uslovi na papata. Eden istori~ar ka`uva deka Kanosa
ozna~uva najdalaboko poni`uvawe na dr`avata i najgolemo
izvi{uvawe na Rimskata crkva.
Papata Bonifacie VIII vo svojata bula UNAM SANCTAM
ka`uva: “Rimskiot pontif im sudi na site lu|e, no nemu ne mu
sudi nikoj. Nie objavuvame, tvrdime, definirame i izjavuvame:
Sekoe su{testvo, koe saka da bide spaseno, mora da mu bide pokorno na rimskiot pontif ... Zborovite {to gi izgovoril Hristos: ‘S# mu pot~ini pod negovite noze’, mo`at da bidat potvrdeni vo mene ... Jas imam ist avtoritet so Carot nad carevite. Jas
sum s# i nad sekogo, taka {to Bog li~no i jas, Bo`jiot namesnik,
imame edna namera, i jas mo`am re~isi s# {to mo`e Bog. Toga{
za {to mo`ete da me smetate mene, osven za Bog?”5a
“Izjavite na srednovekovnite papi sozdale klima na napnatost. Sekako, od po~etok so zborovite na Grgur VII: ‘Papata
ne mo`e da zgre{i!’ Citiraj}i go falsifikuvanoto pismo na
sv. Ambrozij, Paskal II (1073-1085) rekol: ‘Bez somnenie, sekoj
{to ne se soglasuva so svetata apostolska stolica e eretik.’
Luka III (1181-1185) re{itelno tvrdi deka site razliki so katolicite mora da se tretiraat kako te{ki grevovi, za{to ne go
prifa}aat avtoritetot na papata koj le`i vo osnovata na celiot sistem. Ino}entie III (1198-1216) rekol deka site koi
bukvalno }e gi prifatat Isusovite zborovi i svojot odgovor
}e go ograni~at na DA i NE, se eretici koi zaslu`uvaat smrt.
Ino}entie IV (1243-1254) proglasuvaweto sebesi za bo`estvo
go opi{al kako praesentia corporalis Christi, ‘telesno Hristovo
prisustvo’, {to pretpostavuva eden vid transsupstancijacija
(pretvorawe na edna su{tina vo druga) izvr{ena pri negoviot
izbor za papa. Prirodno, sekoj {to bi poka`al nepo~ituvawe
kon nego ili kon negovite odredbi, bil eretik. Bonifacie VIII
(1294-1303), za da ne bide nadminat, kako katoli~ka doktrina
definiral deka ‘sekoe ~ove~ko su{testvo mora da postapuva
kako {to }e mu ka`e papata’.”6
Za papata Aleksandar (1492-1503) imame izve{taj: “Vo tie
denovi vo Rim prose~no se slu~uvale po 14 ubistva. Koga vinovnikot bi bil faten, nemalo problem papata da go pu{ti so
naplata. So svojata nasmevka koja zadobiva, toj bi rekol: ‘Gospod ne bara smrt na gre{nikot, tuku da plati i da `ivee!’”7
Vo sredniot vek otpadnatata crkva javno ja prika`uvala
svojata rasipanost i zatoa ne e te{ko da se razbere zo{to na
333
mnogu mesta lu|eto protestirale. Mnozina gi otfrlale la`nite tvrdewa na papata, baraj}i vistina i spasenie vo Biblijata. Tie bile nare~eni “eretici” i Rimokatoli~kata crkva
`estoko gi progonuvala.
Inkvizicija
Inkvizicija! Zastra{uva~ki zbor od koj site se tresele!
Zbor koj vnesuval strav vo koskite na lu|eto i od koj krvta vo
`ilite im se zaleduvala!
Definicija: Inkvizicija (lat. inquisitio - barawe, istraga;
istra`na ustanova za istraga na krivoverie, za eres; duhoven
sud za pronao|awe i kaznuvawe na ereticite, otstapnicite od
vistinskoto u~ewe na verata)
“Obidete se da zamislite kako odnenad`, srede no}, ve apsat i ve vodat na nepoznata lokacija, skriena od rodninite i
prijatelite. Ne vi se ka`ani obvinuvawata podignati protiv
vas, nitu identitetot na onie koi ve obvinile, koi ostanuvaat
nepoznati i imuni na kakvo bilo ispituvawe za da se otkrie
dali ja ka`ale vistinata. Nezavisno od predmetot na obvinuvaweto, bez sudewe se prifa}a deka ste vinovni. Edinstveno ‘sudewe’ }e bide dobro smisleno ma~ewe da proizvede najsilna bolka, koe prodol`uva s# dodeka ne ja priznaete taa neminovna
eres za koja ste obvineti... Zamislete ja bolkata od izmestenite zglobovi, od iskinatoto i ispr`eno meso, od vnatre{nite
povredi, od skr{enite koski na sprava za rastegawe i na drugi
spravi, koi doktorite }e gi vratat na nivnoto mesto za povtorno da mo`at da se kr{at so novi ma~ewa. Kone~no, }e priznaete {to bilo, samo ma~eweto da prestane. No, nema vrska {to
}e priznaete, za{to toa nikoga{ ne se sovpa|a so tajnoto obvinuvawe, taka {to ma~eweto prodol`uva s# dodeka na kraj ne izdivnete od neizd`livi traumi... Setete se deka ovoj u`as, ova zlo
so takvi proporcii, koe denes ne mo`e nitu da se zamisli, so
vekovi bilo vr{eno vo ime na Hrista i pod komanda na onie
koi tvrdele deka se Hristovi vikari (namesnici).”8
“Inkvizicijata bila najstra{na ma{inerija na svireposta
i mo}ta koja{to svetot koga bilo ja zapoznal. Toga{ crkvata ja
vodele dominikanski monasi, no vo zadninata i toga{ stoele
jezuitite. Svetata stolica nosela u`asen teror sekade kade {to
doprela nejzinata mo}. Nikoj ne bil siguren. Rimskata crkva
od 1200-ta godina proizvela 68 milioni `rtvi... Jezuiti - vojska od sve{tenici potpolno posveteni na disciplina i red.
Nabrgu tie stanale najstra{na religisko udarna sila vo isto334
rijata. Taa bila specijalna edinica na Rimskata crkva... Denes
rimokatoli~kata institucija se obiduva da ja izmeni istorijata, odnosno ona {to e zna~ajno za inkvizicijata, za da gi prikrie svoite nedela. Knigite za toj predmet tainstveno is~eznale
od mnogu biblioteki. Toa e najdobro kriena tajna na modernoto vreme. Na ~as po crkovna istorija nastavnikot ni pro~ita
ne{to {to navistina se slu~uvalo za vreme na inkvizicijata.
Kako sve{tenici, eden den }e morate da odgovarate na
pra{awa za inkvizicijata. Na, ovoj ~as }e razgledame {to
vsu{nost se slu~uvalo. ]e vi pro~itam zapis za eden slu~aj za
da razberete deka Crkvata imala avtoritet da gi osudi ereticite i nad niv da izvr{i smrtna kazna.
Na 21 maj 1559 g. nekoi nekatolici se sobrale vo edna ku}a
i ~itale Biblija. Za toa nekoj go izvestil Svetiot ured za koj
toa bilo vistinsko zlostorstvo {to se kaznuvalo so smrt. Nabrgu
stignale inkvizitorite:
‘Fatete gi ereticite! Stoj! Vo ime na Svetiot ured! Tie
go obo`avaat |avolot. Toa e sostanok na ve{tici.’
Me|u uapsenite bila i mlada `ena od semejstvoto na kralot. Nejzinite prijateli prekolnuvale da ja pu{tat.
‘Taa e Dona Izabela. Ve molam, oslobodete ja. Taa e rodnina na kralot Filip.’
‘Eretikot e eretik, nezavisno dali e grof, princ ili kral!’
usledil odgovor.
‘Smiluvajte $ se. Taa e bremena. ]e dobie bebe.’
‘Bog nema da za{titi dete na eretik. Vodete ja!’
Navodno, tribunalot i porotata stoele na strana na Boga.
Da ne se soglasuva{ so niv, zna~i da mu se protivstavuva{ na
Boga. A rodninata na kralot, Izabela, ne sakala da se otka`e
od svojata vera:
‘Ne, nema da se otka`am. Kako mo`am da se otka`am od
mojot Bog?’
‘Eretiku! Dali }e go povle~e{ toa {to go ka`a? Dali si
gotova da se pokae{?’ - viknal pretsedatelot na Svetiot ured.
‘Kako mo`am da se otka`am od Onoj koj mi go dal `ivotot? Kako da se otka`am od Onoj koj e moja edinstvena nade` za
ve~nost otkako vie }e go izmasakrirate moeto telo. Gospodine,
jas nema da la`am otkako ja doznav vistinata.’
‘Smrt za ve{ticata! Taa la`e! ... Ka`i ni {to e vistina?
Priznaj, ve{tice! [to e vistina?’ - grmnale naedna{ pove}e
glasovi.
‘Sakate da ja znaete vistinata? Se molam na Boga da vi pomogne da ja zapoznaete. Bog rekol...’
335
‘Dosta, eretiku! Toa go ka`ala deva Marija! La`e{! Toa
go ka`ala na{ata sveta majka, nebesnata kralica! Ubijte ja!
Stavete ja na loma~a!’
Dona Izabela ja vrzale, glavata $ ja fiksirale so `elezni
{ipki i vo ustata $ pu{tale kapka po kapka voda, a so nea i
ostro leneno platno. So vodata taa morala prisilno da go golta i ostroto platno s# dodeka toa celosno ne se vovleklo vo
nejziniot `eludnik. Toga{ platnoto naglo go povlekle nadvor, taka {to zaedno so nego $ istrgale i s# drugo, od `eludnikot do ustata.
No Izabela i natamu odbivala da se otka`e od svojata vera
vo Boga, za {to morala da plati stra{na cena.
‘Vo slava na Boga, spalete ja! Valkan eretik, ve{tica!’
Potoa bila spalena. Taka Dona Izabela izgorela vo plmen,
zaedno so svoeto nerodeno dete.
Na{iot predava~ vo {kolata gi opravduva{e vakvite postapki: ‘Da, taka Bog ja za{titil na{ata vera i ja spasil na{ata
crkva.’
‘Da, o~e, taka Bog ja za{titil na{ata vera i ja spasil
na{ata crkva!’ - glasno potvrduvaa u~enicite.”9
“Vo toa vreme e osnovan redot na jezuitite - najsvirep, najbezo~en i najsilen branitel na papstvoto. Raskinuvaj}i gi site
zemni vrski i ~ove~ki obyiri, mrtvi kon barawata na prirodnite sklonosti, zamolknuvaj}i gi razumot i glasot na sovesta,
jezuitite gi poznavale samo vlasta i pravilata na svojot red, i
edinstvena dol`nost im bila da ja zgolemat negovata mo}... Vo
borbata protiv reformacijata... nitu edno zlostorstvo ne bilo
tolku bolno za da ne go izvr{at, nitu edna izmama tolku podla
za da ne ja izvedat, nitu edna laga tolku niska za da ne ja upotrebat... so cel da go uni{tat protestantizmot i da vospostavat
vrhovna vlast na papstvoto... Glavno na~elo na redot bilo: ‘Celta go opravduva sredstvoto!’ Spored toj zakon - lagata, kra`bata,
krivokletstvoto i ubistvoto od pritajuvawe ne samo {to se
pro{tavale, tuku se prepora~uvale ako toa slu`elo vo interes
na crkvata.”10
Crkovniot istori~ar William Shaw Kerr zapi{al: “Naju`asna i najpotresna gadost od s# bil sistemot za ma~ewe.
Zapisite za negovoto ladnokrvno dejstvuvawe pravi da se zgadime nad kapacitetot za surovost kaj ~ove~kite su{testva. A
seto toa bilo odredeno i regulirano od strana na papite koi
tvrdele deka go pretstavuvaat Hrista na Zemjata. Vnimatelno
se bele`elo ne samo {to `rtvata priznavala, tuku i nivnite
vresoci, povici, prekolnuvawa i molbi za milost. Ona {to
336
najmnogu vozbuduva vo literaturata za inkvizicijata ne se zapisite na `rtvite za nivnite stradawa, tuku treznite bele{ki na
slu`benicite na tribunalite. Nie sme ogor~eni i v~udovideni
tokmu zatoa {to ne postoi namera da bideme {okirani.”11
“Postoele tajni eretici koi ne se soglasuvale so Crkvata.
Tie po sekoja cena trebalo da bidat pronajdeni i uni{teni.
Metodite za nivno iznao|awe gi razrabotila inkvizicijata
koja, spored misleweto na egipetskiot avtor Rollo Ahmed e ‘najnemilostiva i najsvirepa institucija koja svetot koga i da e ja
poznaval’ kako institucija koja uni{tuvala `ivoti, imoti,
moralot i ~ove~kite prava. Lord Acton, katolik, inkvizicijata
ja narekuva ‘ubistvena’, i izjavuva deka papite ‘bile ne samo
ubijci vo golem stil, tuku ubistvoto go proglasile za legalna
osnova na hristijanskata Crkva i uslov za spasenie’.”12
“Ku}ata vo koja }e se najde eretik mora da se razurne, a
imotot mora da se konfiskuva... Spored Crnata kniga, deteto
mora da gi predade svoite roditeli, majkata mora da go predade svoeto dete... Spored srednovekovnata inkvizicija, i svedocite mo`ele da bidat ma~eni... Sekoj {to bi odbil da
svedo~i, se smetalo deka ima ereti~ki naklonosti. Postojat
primeri kade {to se ma~eni celi semejstva za da obvinate eden
me|u niv.”13
“Osnovna cel na Supreme ili na ‘Svetata slu`ba’ bila po
pat na inkvizicijata da gi kontrolira site strukturi na op{testvoto, vo {to, glavno, uspevala.”14
Katoli~ki istori~ar gi komentira nastanite koi vodele
kon potiskuvawe na {panskata inkvizicija vo 1809 g.: “Koga
Napoleon ja osvoil [panija vo 1808 g., eden polski oficer vo
negovata armija, Colonel Lemanouski, izvestil deka dominikancite se zabarikadirale vo nivniot manastir vo Madrid. Koga
trupite na Lemanouski vlegle nasila, inkvizitorite gi pobile
tvrdewata deka postojat sobi za ma~ewe. Vojnicite go prebarale
manastirot i gi na{le pod patosot. Sobite bile polni so
zatvorenici - site goli, a mnozina pomesteni od umot. Francuskite trupi, naviknati na svirepost i krv, ne mo`ele da ja
podnesat taa scena. Gi ispraznile sobite za ma~ewe, postavile
eksploziv i manastirot go dignale vo vozduh.”15
Jezuitska zakletva (The Jesuit Order): “Jas.......................,
sega vo prisustvo na Semo}niot Bog, na blagoslovenata devica
Marija... vetuvam i objavuvam deka, koga }e se uka`e prilika,
}e vodam... postojana vojna, tajno ili otvoreno, protiv site
eretici, protestanti i liberali, za{to mi e nalo`eno da gi
uni{tam i iskorenam od liceto na celata Zemja, deka nema da
337
po{tedam pol, starost, ili sostojba, deka }e gi besam, }e gi
frlam, }e gi varam, }e gi deram, }e gi zadavuvam i `ivi }e gi
zakopuvam ovie neslavni eretici; }e gi rasporuvam utrobite
na nivnite `eni i }e gi zdrobam glavite na nivnite bebiwa od
yid, za da ja uni{tam zasekoga{ ovaa gadna rasa. Ako ova ne
mo`e da bide storeno otvoreno, jas tajno }e koristam ~a{a so
otrov, ja`e za davewe, ~eli~no {ilo... Sovr{enoto dru{tvo
ima pravo na postoewe... i vo sovr{enoto dr{tvo e priznata
mo}ta da se izvr{i smrtna kazna ... Rimokatoli~kata crkva e
sovr{eno dru{tvo i kako takvo taa ima pravo da upotrebi sredstva za da ja za{iti svojata egzistencija.”16 Ovaa jezuitska zakletva se nao|a vo bibliotekata na Kongresot na Soedinetite
Dr`avi (The LIBRARY of CONGRESS Catalog Card Number 6643354)
Metodite na inkvizicijata bile pekolni. “Se~ela jazici,
kam{ikuvala pred oltari za vreme na misa, prikovuvala race
i noze za yid vo mra~ni }elii, na razni na~ini gi rastegala
telata na ‘ereticite’, gi raspnuvala na trkala pod koi gorel
ogan, im gi polnela stomacite so mo~ka od `ivotni, postepeno
`ivi gi pe~ela vo {uplivo `elezno tele, zadu{uvala, zadavuvala, spaluvala... - aktivnosti regulirani so zakon vo 1194 godina, najprvo vo [panija, potoa vo Italija, pa vo Germanija i
Francija, i najposle vo Anglija.
Vo svojata bula Ad Extirpanda, papata Ino}entie IV site
nekatoli~ki hristijani gi izedna~il so razbojnicite i gi
zadol`il vladetelite ‘ereticite’ da gi pogubat za pet dena.
Dominikancite, u~enici na Toma Akvinski, oficijalen crkoven filozof i u~itel, koj i samiot energi~no baral isfrlawe
na ‘lu|eto-zagaduva~i’ od op{testvoto, sega obu~uvale isklu~itelno zagari za lov na ‘eretici’ i polovina milenium ja vodele
inkvizicijata.” “Osven toa, tie sebesi se narekuvale Domini
kani, {to zna~i ‘zagari Gospodovi’, i na svoite znamiwa nosele
lik na zagari kako rastrgnuvaat eretici.”17
Za vreme na inkvizicijata postojano se izmisluvale na~ini na “ereticite” da im se nanesat kolku {to e mo`no pove}e
maki i bolki. Edna od najpoznatite metodi za ma~ewe bila
upotrebata na sprava za rastegawe, dolga masa na koja na obvinetiot mu bile vrzani racete i nozete, a potoa bil rastegnuvan so pomo{ na ja`e i ~ekrek. Na toj na~in mu se izmestuvani zglobovite, {to mu nanesuvalo u`asni bolki.
“@elezna devica” bila {upliva sprava vo vid na `ena.
Vnatre bile postaveni no`evi na takov na~in i pod takov agol
{to obvinetata `rtva raskinata pa|ala vo smrtonosna pregrat338
ka. Taa sprava za ma~ewe ja prskale so “sveta voda”, a na nea na
latinski bile napi{ani zborovite: “Slava na edinstveniot Bog”.
So kle{ti im kornele nokti ili na ~uvstvitelni delovi
na teloto im stavale usviteno `elezo. Se koristele i valjaci
so ostri no`evi i {ilci preku koi napred-nazad gi valale
ereticite. Postoela i sprava za ma~ewe, za stegawe i izmestuvawe na prstite, i t.n. “{panska ~izma” {to ja koristele za
drobewe na nozete i stapalata. Ereticite gi polo`uvale i
vrzuvale na golemo trkalo i so te{ki palki im gi kr{ele
koskite. Posebno zloglasna bila {panskata inkvizicija.
Otkako `rtvite }e gi soble~ele goli, cvrsto im gi vrzuvale racete so ja`e nazad. Na stapalata im pricvrstuvale tegovi. So pomo{ na ~ekrek bi gi odr`uvale vo vozduh ili so
nagli trgawa bi gi digale i spu{tale, izmestuvaj}i im gi na
toj na~in delovite na teloto... Vo tekot na tie izma~uvawa
sve{tenicite so izdignati krstovi se obiduvale da gi navedat
ereticite da se otka`at od nivnite veruvawa, od nivnata eres.
Na nekoi, koi ne go prifatile u~eweto na Rimskata crkva, vo u{ite i vo ustata im leele rastopeno olovo. Na drugi
im vadele o~i i svirepo gi kam{ikuvale. Drugi bile prisiluvani da skoknat od strmna karpa na dolgi zabodeni {ilci,
na koi bavno umirale vo bolni gr~evi. Vo Alpite i vo Piemontskite dolini vo severna Italija stotici iljadi lu|e umrele poradi svojata vera so ma~eni~ka smrt.
Nekoi bile zadu{uvani so delovi od nivnoto sopstveno
telo ili so mo~ i izmet. No}e `rtvite na inkvizicijata bile
vrzuvani so sinxiri za podot ili za yidovite, vo ladni prostorii, so malku nekvalitetna hrana i so malku voda, kade {to
stanuvale plen na staorci i gadinki, koi naseluvale takvi
krvavi sobi za ma~ewe. Ostatoci od tie sobi i denes mo`at
da se posetat i vidat.
“Za Albigenzite (Katarite), koi `iveele vo vremeto na
papata Ino}entie (Nevin) III, ~itame: ‘Tie isto taka imale
Sveto pismo na naroden jazik koe go ~itale. Toa bila dovolna pri~ina papata da gi proglasi za eretici koi zaslu`uvaat
smrt.’”... “Koga francuskiot kral odbil da ja vodi ovaa krstonosna vojna, Ino}entie III go postavil Arnalda-Amalrica,
(monah inkvizitor) od Citeaux (grad vo Francija) za glaven
vojskovoditel. Za samo ~etirieset dena slu`buvawe se ponudeni posebni oprosnici, no i mo`nost da se dobie nekoja vredna zemja vo Languedoc, vo ju`na Francija. Bila sobrana ogromna
vojska od krstonosci - 20 iljadi kowanici i deset pati pove}e
pe{adija. Na site u~esnici vo krstonosnata vojna papata im
339
vetil poseben vid oprosnici: za vreme na nivnata smrt }e go
zaobikolat ~istili{teto i direktno }e zaminat na neboto vo
raj ako se vklu~at vo krstonosen pohod protiv ereticite...
Armijata mar{irala do Beziers, utvrden grad vo ju`na Francija, kade {to imalo okolu 200 poznati ‘eretici’ i oklu 20
iljadi katolici. Vo 1209 g., koga uspeale da vlezat vo gradot,
Arnald na vojskata $ zapovedal: ‘Ubijte gi site, Gospod }e se
pogri`i za svoite!’ Lu|eto koi se zatvorile vo katedralata i
vo crkvite - site bile ubieni. Napa|a~ite, zanosno peej}i Veni
Sancte Spiritus, ne po{tedile nikogo, duri ni bebiwata. Vo svojata kniga The Inquisition in the Middle Ages, Lea rekol deka ‘toa
e besprimeren masakr vo evropskata istorija’. Na kraj gradot
e zapalen, taka {to s# {to ostanalo od Beziers, bilo kup urnatini koj ~urel, so mrtvite gra|ani pod niv.”... “Arnald mu
napi{al na svojot pretpostaven: ,Va{e Viso~estvo, nezavisno
od vozrasta i polot, 20 iljadi gra|ani se ubieni so me~!’ Postojat izve{tai deka vkupno 60 iljadi lu|e bile zaklani so me~.
Krv te~ela niz ulicite. Se smeta deka vo poslednoto i najdivo progonstvo pod imperatorot Dioklecijan zaginale okolu
dve iljadi hristijani. A vo prviot zol krstonosen pohod na
papata Ino}entie III bile ubieni deset pati pove}e lu|e. A
ne bile site Albigenzi. [okantno e {to papata so eden udar
ubil dest pati pove}e hristijani otkolku Dioklecijan.
Ino}entie III bil dlaboko trognat od pismoto na Arnalda. Mu
zablagodaril na Boga za negovata golema milost. Nikoga{ ne
ja dovel pod pra{awe legitimnosta na toa {to ovoj monahinkvizitor gi ubil i ‘ereticite’ i katolicite koi gi ~uvale.
Se ~inelo deka e ispravno da se odbrani Hristovata vistina
so metodite koi vodele kon Hristovoto raspnuvawe.”18
Vo 1211 g. vo Lavaur, guvernerot e obesen na besilka, a
negovata `ena bila frlena vo bunar i zatrupana so kamewa.
^etiristotini lu|e od toj grad `ivi se zapaleni. Slednoto
utro krstonoscite prisustvuvale na golema misa, a potoa prodol`ile da gi zazemaat drugite gradovi vo toj kraj na Francija. Se pretpostavuva deka za vreme na taa opsada vo eden den
zaginale 100 iljadi protestanti albigenzi. Nivnite tela se
sobrani na edno mesto i zapaleni.
Pri masakrot vo Merindol petstotini `eni bile zaklu~eni i zapaleni. Koga nekoja bi skoknala niz prozor, bi bila
pre~ekana na {ilci od kopja. Nad `enite javno se vr{elo
nasilstvo. Decata bile ubivani pred svoite bespomo{ni roditeli. Nekoi lu|e bile frlani od strmni karpi ili razgoleni
vle~eni niz ulicite. Sli~ni metodi bile koristeni i vo
340
masakrot kaj Oran` vo 1562 g. Papata Pie IV pratil italijanska vojska na koja $ zapovedal da gi ubie site ma`i, `eni
i deca. Zapovedta e izvr{ena so u`asna svirepost. Lu|eto bile
izlo`eni na izma~uvawa {to ne mo`at da se opi{at.
Drug podatok za progonite na albigenzite: “Represivnite
akcii primile genociden karakter, uni{tuvaj}i stotici naselbi i istrbuvaj}i stotici iljadi krivovernici.”19
Mo`ebi najzloglasen i najkrvav masakr e onoj {to go
izvr{ile katolicite vrz protestantite vo Francija, koi se
vikale hugenoti, po naredba na toga{niot francuski kral,
Karlo IX. Po nagovor od jezuitite, kole`ot go organizirala
majka mu na kralot, Katarine de Medici, koja imala silno vlijanie vrz nego. Pogromot, poznat kako “Vartolomejska no}”,
po~nal na denot sveti Vartolomej, na 24 avgust 1572 g. i se
ra{iril niz cela Francija. Vo slednite nekolku meseci bile
ubieni okolu 70 iljadi hugenoti, a samo vo Pariz deset iljadi. Toga{ francuskiot kral oti{ol na misa sve~eno da se
zablagodari {to vo toj kole` vo Pariz uni{til tolku mnogu
eretici. Taa vest papskiot dvor ja primil so golema radost
{to se oslobodil od protestantite vo Francija, pa papata
Grgur XIII naredil vo crkvite vo Rim da se peat Te Deums (himni, slava na Boga), a samiot toj, na ~elo na ogromna procesija,
oti{ol vo crkvata “Sveti Luj” da mu oddade blagodarnost na
Boga! Vo znak na se}avawe na toj nastan, na papskata learnica
$ naredil da izlee medal. Na ednata strana od medalot e
prika`an angel uni{tuva~, so me~ vo ednata i so krst vo drugata raka; pred nego bega prestra{eno mno{tvo hugenoti. Na
drugata strana e prika`an negoviot lik. Na medalot se nao|aat
zborovite Ugonottorum stranges 1572, {to zna~at “Kole`ot na
hugenotite 1572”. Isto taka svojot kardinal Ursini go pratil
da $ prenese ~estitiki na majka mu na kralot na Francija,
Catharine de Medici. Prvenstveno niz toj masakr Francija e
so~uvana kako rimokatoli~ka zemja, i ostanala takva, barem
nominalno, s# do dene{en den.20
“Na Katarine de Medici papata Pie V $ pi{uva mnogu jasno... Toj $ vetuva nebesna pomo{ ako gi progonuva neprijatelite na rimokatoli~kata religija ‘s# dodeka ne bidat
izmasakrirani, za{to samo so celosno istrebuvawe na ereticite rimokatoli~koto bogoslu`enie mo`e da se obnovi.’”21
Ilustracija od Ridpath’s History of World go prika`uva
dejstvuvaweto na inkvizicijata vo Holandija. ^ovek visi so
glavata nadolu, a so stapalata vo klada. Vo ogan se usvituva
`elezo so koe }e go gorat i }e mu gi oslepat o~ite.
341
Xon Foks go opi{uva ona {to go do`ivuvale protestantite vo Germanija: “Koga go zazele protestantskiot grad,
generalite Tili i Papenhejm izvr{ile kole` na 20 iljadi lu|e,
nezavisno od stale`ot, polot i vozrasta, a 26 iljadi na{le
smrt pri obidot da ja preplivaat rekata Elba. Preostanatite
`iteli bile li{eni od oblekata, `estoko kam{ikuvani, prese~eni im se u{ite i taka prepu{teni na sudbinata... Vaka
izgledale zlostorstvata na kralskite trupi pod zapovedni{tvo na grofot Tili vo Saksonija... Gi zadu{uvale i pak gi
vra}ale pri svest. Preku prstite na racete i nozete pominuvale so ostri valjaci... Okolu glavata tolku silno zategale
kanap, {to od o~ite, od nosot, od u{ite i ustata se leela krv...
Vo ustata im stavale i palele barut, so {to glavata na nesre}nicite im ja par~osuvale... Protestantite bile vrzuvani za
nozete i so glavata, svrtena nad ogan, se su{eni na ~ad... Vrzuvani, daveni, paleni, prebivani, spaluvani, raspnuvani, so
otse~eni jazici, nosovi, u{i... So prese~eni delovi od teloto,
kasapeni, vrzuvani za peticite i vle~eni niz gradskite ulici.”22
“Sepak, spored razmerite na genocidot, Triesetgodi{nata
vojna, vodena vo periodot me|u 1618 i 1648, koga Germanija i
^ehoslova~ka, a delumno i sosednite dr`avi, bile desetkuvani
i vo tolkava mera uni{teni, {to brojot na ubieni se merel
so desetina milioni hristijani, rimokatolici ili protestanti. ^ovek prosto se pra{uva, kako toa, za trieset krvavi godini, od ‘nepogre{niot’ Rim da ne odekne povik vo duhot na
{estata Bo`ja zapoved: ‘Ne ubivaj!’”23
“Dovolno e da go spomeneme protestantizmot koj so dlabinata na svojot raskol re~isi ja prepolovil RKC (Rimokatoli~kata crkva), i negovite posledici vo vid na represii koi
}e odnesat desetici milioni ~ove~ki `ivoti. Opisite na
odbrani tragi~ni li~nosti i nastani nesporedlivo posilno
zboruvaat otkolku voop{teniot osvrt na milioni obi~ni vernici koi gi progoltala represijata na RKC vo Evropa, da ne
go spomenuvame iskorenuvaweto na celi narodi i civilizacii
vo Ju`na i Severna Amerika vo tekot na XVI, XVII i XVIII vek.”24
“Samo dvaeset godini pred Vartolomejskata no} se pojavila
kniga na ~esen dominikanec, po ime Bartolome de Las Kasasa
(1484-1566), vo koja se izneseni izve{tai za geonocidni istrebuvawa na celi ju`noamerikanski narodi i plemiwa, na milionski masi Inki, Acteki, Mai, Guarani i drugi narodi koi
vo ime na Hrista gi pokoruvale {panski osvojuva~i po otkrivaweto na ‘Indija’ - Ju`na i Severna Amerika - pod pla{t na
hristijanizacija... Nezavisno od toa kako }e ja sfatime, taa
342
inkvizicija vo tekot na XVI i XVII vek, pa i podocna, po svireposta i po nejzinite genocidni dimenzii }e ostane kako najgolem sram za Rim, za Rimskata kurija i za rimokatoli~kite
vladeteli.”25
Zar Dekalogot (Desette Bo`ji zapovedi) dozvoluva genocid? Zar toj ne go isklu~uva genocidot? Zar Dekalogot dozvoluva ma~ewe? Zar toj ne go isklu~uva ma~eweto? Zar ma~ewata i ubistvata imaat mesto i opravdanie vo Dekalogot? Zar
ma~ewata i ubistvata ne se nezamislivi za hristijanskata religija? Zar edna hristijanska crkva ne bi morala da go digne
glasot protiv sekoja pojava na ne~ove~no odnesuvawe, bilo da
se raboti za hristijanite ili za vernicite na drugite religii?
“Nekoi crkovni istori~ari i rimokatoli~ki teolozi na
razni na~ini nastojuvaat da gi opravdaat merkite i postapkite
na inkvizicijata. Da ne bilo toa, velat tie, deneska vo Evropa mo`ebi bi vladeela nekoja od porazenite eresi od Sredniot vek... Od druga strana, se nastojuva da se minimiziraat
brutalnosta i svireposta, kako preku brojot na `rtvite, taka
i so ubla`uvawe na ‘tehnologiite’ na ma~eweto.”26
“Rimokatoli~kite apologeti so izmama se obiduvaat da ja
razre{at svojata crkva od odgovornosta za spaluvawe na ereticite. Tie tvrdat deka inkvizicijata bila delo na dr`avata.
Nasproti toa, ‘zadol`itelnata sila na zakonot protiv ereticite ne se nao|a vo vlasta na svetovnite princovi, tuku vo suverenata dominacija nad `ivotot i smrtta na site hristijani
- dominacija koja se nao|a vo racete na papite kako Bo`ji
pretstavnici na zemjata, kako {to tvrdi Ino}entie III’.”27
“Po~nuvaj}i od krajot na XII vek, Crkvata obilno go progonuvala ‘eresot’... Ako odbivale javno da se otka`at od svoite u~ewa, taa ‘ereticite’ gi isklu~uvala od svojata verska
zaednica, a potoa, osuduvaj}i ja nivnata du{a na smrt, $ gi predavala na svetovnata vlast koja prezemala obvrska da go uni{ti
nivnoto telo, bidej}i Crkvata e ‘svetica’ koja ne pie krv. Ovaa
podelba na rabotata bila izvonredno soobrazena so sfa}aweto
koe Crkvata i dr`avata gi povrzuvalo vo sojuz, ostavaj}i $ go
na sekoja od niv nejzinoto podra~je na dejstvuvawe: na Crkvata svetot na du{ata, a na dr`avata carstvoto na materijalnite
tela.”28
“Bidej}i hristijanstvoto imalo mo} i bilo povrzano so
dr`avata, toa stanalo totalitarno i gi progonuvalo site {to
otstapile od slu`benoto u~ewe. So vekovi na najvisokite mesta
se veruvalo deka sekoj vo hristijanskite zemji, koj ne se pridr`uva kon vistinata, nema pravo da `ivee... Zatoa ereticite
se smetani za neprijateli na op{toto dobro i, spored toa, se
343
kaznuvani. Ottamu proizlegla inkvizicijata so svojata mra~na
ostavina.”29
“Od osumdeset papi od 13 vek vo kontinuitet, nitu eden
od niv ne poka`al nesoglasuvawe so teologijata i so aparatot
na inkvizicijata. Naprotiv, sekoj od niv dodaval svoi sopstveni svirepi dodatoci kon aktivnostite na ovaa smrtonosna
ma{inerija... Duri i po Vtorata svetska vojna G. C. Coulton bil
vo sostojba da ka`e deka inkvizicijata e odgovorna za ‘najra{ireni, najrazraboteni i najkontinuirani varvarizmi zabele`ani vo celata civilizirana istorija.’”30
“Nitu eden biskup vo site tie vekovi ne go podignal svojot glas vo protest protiv na~inot kako bilo pusto{eno negovoto stado. Toa e dodaten dokaz deka biskupite vo toa vreme
bile marionetki vo racete na svetata stolica.”31
Crkovniot istori~ar, Filip [af: “Kolku {to znaeme,
papata nikoga{ ne izgovoril nitu eden zbor na protest protiv
nehumanite merki {to se sprovedeni od strana na {panskiot
tribunal”32
“Tokmu papite bile avtoritet koj stoel zad inkvizicijata. Tie imale vlast nad `ivotot i smrtta duri na carevite.
Kade ~itame deka papite grmele so anatemi protiv sekularnite vlasti koi izvr{uvale mnogu grozni smrtni kazni nad
svoite `rtvi? Nikade i nikoga{! Tokmu sprotivno, rimskite
pontifi, koi ja sozdale i upravuvale so inkvizicijata, se zakanuvale so ekskomunikacija na sekogo koj bi propu{til da ja
izvr{i odredbata na inkvizitorot.”33
“Papata Lav X izdal bula Honestis vo koja ‘naredil ekskomunikacija na site slu`benici i isklu~uvawe od site religiski slu`bi vo koja bilo zaednica, koi bi odbile bez ispituvawe i revizija da gi izvr{at presudite na inkvizitorite’.”34
“Papata Martin V (1417-1431) vo 1429 g. mu zapovedal na
polskiot car da gi istrebi Husitite (sledbenici na ma~enikot Jan Hus), koi se branele i vojskata na papata ja naterale
vo begstvo. Eve del od toa pismo na papata: ‘Znaj deka interesite na svetata stolica i tvojata kruna se tvoja dol`nost da
gi istrebi{ Husitite... Dodeka u{te ima vreme, svrti gi svoite sili protiv Bohemija; pali, masakriraj, nasekade sozdavaj
pustina, za{to ni{to ne bi mo`elo na Boga da mu bide tolku
ugodno, ili tolku korisno za carot, od istrebuvaweto na Husitite.’”35
Papata Klement V mu zapoveda na kralot Edvard II, koj
ne go prifa}a ma~eweto na ereticite: “Slu{ame deka go zabranuva{ ma~eweto kako ne{to sprotivno na zakonite na tvo344
jata zemja. No, nitu edna zemja ne mo`e da go obori kanonskiot
(crkovniot) zakon, na{iot zakon. Zatoa ti zapovedam vedna{
da gi predade{ tie lu|e na ma~ewe!”36
Nekoi od papite, koi denes od strana na Rimskata crkva
se proglasuvaat za “golemi”, `iveele i dejstvuvale tokmu vo
toa vreme. Zo{to tie ne gi otvorile vratite na temnicite
(zatvorite) i ne gi izgasile ognovite na loma~ite koi so vekovi go zatemnuvale neboto nad Evropa? Ako prodavaweto na
oprosnici, po~ituvaweto na kipovite kako idoli i nemoralniot `ivot na papite mo`at da se objasnat kako “zloupotreba” ili da se opravdaat kako ~in sprotiven na slu`benite
zakoni na crkvata, {to mo`eme da ka`eme za inkvizicijata?
Iako ponekoga{ ma~eweto odelo mnogu podaleku od ona {to
bilo odobreno, ostanuva faktot deka inkvizicijata bila vovedena so papska odluka i dolgo postoela blagodarenie na podocne`nite papi. Mo`e li nekoj da veruva deka tie postapki
go zastapuvale Hrista koj rekol da bideme krotki, da im pro{tavame na na{ite neprijateli i da im pravime dobro na onie
{to n# mrazat?
Nikoga{ nitu edna protestantska dr`ava ne napadnala
nekoja katoli~ka dr`ava so cel so sila da ja pokori i da ja
prestori vo protestantska.
“Sekoj rimokatoli~ki biskup za vreme na svoeto posvetuvawe polaga zakletva na vernost pred papata koja gi sodr`i
slednite zborovi: ‘So seta sila }e gi progonuvam i }e se boram protiv site eretici i raskolnici i protiv onie koi se
bunat protiv na{iot gospodar (papa) i protiv site negovi
naslednici... Taka Bog neka mi pomogne i ovie sveti Bo`ji
evangelija.’”37
“Antonio Gavin, katoli~ki sve{tenik i o~evidec na {panskata inkvizicija, izjavil: ‘Rimokatolicite veruvaat deka
postoi ~istili{te i deka du{ite tamu stradaat pove}e otkolku vo pekolot. No jas mislam deka inkvizicijata e edinstveno ~istili{te na zemjata, a svetite oci (sve{tenicite/
papite) se negovi sudii i izvr{iteli. ^itatelot mo`e da
dobie stra{na slika za varvarizmot na toj tribunal od ona
{to ve}e go ka`av, no siguren sum deka nikoga{ nema da se
doznae negovata vistinska realnost, za{to taa ja nadminuva seta
mo} na na{ite sfa}awa.’”38
“Anonimen katolik: ‘Podobro e da bide{ ateist, otkolku da veruva{ vo bogot na inkvizicijata!’”39
“Ma~eweto prv go ozakonil papata Ino}entie IV vo svojata pro~uena bula Ad extirpanda od 15 maj 1252 g.”40
Taa ne~ove~na Ad extirpanda e eden od dokumentite vo koi
345
se davani naredbi za takvi progonstva. Spored toj dokument,
ereticite treba da se “zgazat kako otrovni zmii”, so {to e formalno dozvolena upotreba na tortura. Na civilnite vlasti im
bilo nareduvano ereticite da gi spaluvaat. Bulata Ad extirpanda
ostanuva temelen dokument na inkvizicijata. Podocna toj dokument e obnovuvan i zasiluvan od strana na nekolku papi:
Aleksandar IV (1254-1261), Klement IV (1265-1268), Nikola IV
(1288-1292), Bonifacie VII (1294- 1303) i drugi. Od strana na
papite na civilnite vlasti, pod zakana na eksomunikacija, im
e nalo`eno da izre~at kazni koi nepopustlivite eretici gi
osuduvale na loma~a.
“Bulata Ad extirpanda na Ino}entie IV za inkvizicijata
bila dozvola da izma~uva. Od toga{ sekoja neposlu{nost, duri
i vo mislite, bila kazniva... Ereticite nemaat pravo. Tie
mo`at beskrupulozno da se ma~at... Tie mora da bidat ubieni... Princip, spored koj se rakovodele (inkvizitorite) bil:
‘Podobro e da umrat sto nevini lu|e, otkolku da bide osloboden eden eretik.’... Tribunalot se sostoel od eden ili dva
inkvizitora, dva ili pove}e svedoci i pomo{nici na inkvizitorite... Inkvizitorite, kako i papata, ne mo`ele da pogre{at ili da napravat {teta.”41
“Ereticite ne samo {to mo`at da se ekskomuniciraat, tuku
e pravedno i da se ubijat.”42
“Prv general na {panskata inkvizicija i najpoznat me|u
golemite inkvizitori bil dominikanskiot kardinal Thomas
Torquemada. Pod negova uprava inkvizicijata vo [panija do`iveala svoj vrv. Izbran vo 1483 g., tiranski vladeel 15 godini.
Brojot na negovite `rtvi iznesuval pove}e od 114.000, od koi
10.220 se spaleni. Mnogu drugi se osudeni na do`ivoten zatvor.
Samo vo 1492 g. od [panija se proterani 170.000 Evrei. Arabjanite go prifa}ale hristijanstvoto za da gi odbegnat progonite i sigurnata smrt... Inkvizitorite nikoga{ ne zagubile
nitu eden slu~aj. Ne postoi zapis za nitu eden osloboden od
obvinenieto. Vo retki slu~ai, koga obvinuvaweto ne bi bilo
doka`ano, nikoj ne bi bil proglasen kako nevin.”43
“Papata Urban II (1088-1099), koj ja inspiriral prvata
krstonosna vojna, izdal dekret so koj site eretici treba da
bidat ma~eni i ubieni. Toa stanalo dogma na Crkvata. Radosno pozdraven kako ‘angelski doktor’, sv. Toma Akvinski u~el
deka nekatolicite, odnosno ereticite, otkako vtorpat }e bidat sovetuvani, mo`at legitimno da bidat ubieni. Negovite
to~ni zborovi se: ‘Zaslu`ile da bidat isklu~eni od zemjata so
smrt!’”44
346
Prekarot “Krvava” (Tudor) na Marija $ go dala istorijata poradi nejzinite krvavi zlostorstva {to gi izvr{ila nad
protestantite koi gi progonuvala so site sredstva. Taa dozvolila da se spalat na loma~a okolu trista vidni lu|e, protestanti. Najpoznati me|u niv bile Hugh Latimer, Nicholas Ridley, John Hooper, John Philpot, John Bradford i Thomas Cranmer, site
sledbenici na angliskiot reformator John Wycliffe.
“Za vreme na vladeeweto na Filip II, {panski soprug na
Marija Krvavata (Marija Tudor), se smeta deka brojot na `rtvite na inkvizicijata za mnogu iljadi go nadminuva brojot na
site hristijani koi stradale pod rimskite imperatori.”45
“Koga progonstvoto na hristijanite od strana na Rimjanite (rimskite imeratori) vo tekot na prvite tri veka po
Hrista }e se sporedi so progonstvoto na ereticite vo Evropa
od 1227 do 1492 godina, toga{ prvoto bilo eden blag i human
proces. Zadovoluvaj}i s# {to se o~ekuva od eden istori~ar, i
{to mu e dozvoleno na eden hristijanin, nie inkvizicijata
morame da ja rangirame me|u najtemnite damki vo zapisot na
~ove~kiot rod, otkrivaj}i surovost nepoznata na koj bilo
yver.”46
“Zar ne znaat, pra{al Ino}entie III, deka bez mene nema
crkva, nema Karpa, nema vera, nema spasenie? Novite krstonosci bi gi u`ivale site privelegii {to gi u`ivale vitezovite koi odele na Erusalim. Ino}entie gi kombiniral religijata i vojnata. Ubivaj}i gi Valden`anite, im vetil, tie }e
dobijat najvisoko mesto na neboto.”47
“Papata so zapoved im zabranil (na inkvizitorite) da
im uka`at kakva bilo milost na svoite `rtvi. Koga stanuva
zbor za ereticite, so`aluvaweto bilo nehristijansko. Im
bilo ka`ano deka negovata Svetost }e prezeme koja bilo krivica {to bi ja predizvikale pre~ekoruvaj}i ja granicata na
ma~ewe ne sakaj}i. Kako nacisti~kite SS trupi..., i inkvizitorite bile vo sostojba so mir vo du{ata da ma~at i uni{tuvaat, za{to nivniot nadreden oficer, vo ovoj slu~aj papata,
im garantiral deka ereticite se valkani, bolni i zarazni
neprijateli od koi moraat da se oslobodat po koja bilo cena
i so koi bilo sredstva.”48
“Totalnata anonimnost na svedocite dejstvuvala ubistveno vrz obvinetiot, no i vrz gra|anite, koi vo toa ne gledale
nikakva ramnopravnost nitu pravna za{tita na osomni~eniot... Sudovite na inkvizicijata prodol`uvale vo stariot
stil, koncentriraj}i vo sebe ogromna mo} i vlast, kako realnost koja, sudej}i po s#, odgovarala na ‘dvorot i oltarot’.
347
Tajnosta na procesot i ponatamu apsolutno dominirala. ‘Vo
Francija, kako i vo pove}eto zemji na Evropa, seta kriminalna
procedura, s# do presudata, ostanuvala diskretna’, ka`uva
Mi{el Fuko, ‘a toa zna~i nepristapna ne samo za javnosta,
tuku i za obvinetiot. Taa se sproveduvala bez nego; {to e u{te
polo{o - toj ne go poznaval nitu obvinenieto, nitu svojata
vina, nitu dokazite, nitu dostavuva~ite na dokazite.”49
“Papata Stefan VII bil napolno lud. Toj go otkopal korzikanskiot prethodnik, papata Formozie (891-896), koj bil
mrtov pove}e od devet meseci. Toj slu~aj podocna stanal poznat
kako ‘kadaverski sinod’ (sinod koj im sudi na mrtovci). Smrdliviot le{ na mrtovecot Stefan go oblekol vo site pontifikalii, go postavil na prestol vo Lateran i po~nal li~no da go
ispituva. Formozie bil obvinet deka stanal papa taka {to
la`no se pretstavil; toj bil biskup vo drugo mesto, i zatoa ne
mo`el da bide izbran za Rim. Spored papata Stefan, toa na
site negovi dela im ja odzelo kanonskata vrednost, osobeno na
rakopolagawata. Vo ime na obvinetiot Formozie, pelte~ej}i
odgovaral eden |akon-tinejxer. Otkako bil proglasen za vinoven, le{ot e osuden kako anti-papa, sle~eno e od nego s#, osven
ko{ulata koja se lepela za osu{enoto telo, i bez dva prsta, koi
davale la`ni apostolski blagoslovi, bil frlen vo Tibar. Teloto na Formozie, koe ostanalo zavitkano vo ko{ulata, go izvadile lu|e {to go po~ituvale i tivko go zakopale. Podocna e
vrateno vo bazilikata sv. Petar. Nabrgu Stefan bil zadaven.”50
“Demonska crta na tribunalot - im se sudelo duri i na mrtvite! [estiot op{t crkoven koncil od 680 g. izjavil deka
Crkvata mo`e da gi anatemisa ereticite `ivi i mrtvi. Kako
{to e poznato, papata Formozie dva pati bil otkopuvan i ekskomuniciran, so {to po~nala nova moda: Inkvizitorite iskopuvale le{evi na koi im sudele! Ako ne mo`ele da go najdat
le{ot {to go barale, nemu bi mu sudele vo vid na kukla. Otkako bila izre~ena presudata nad mrtovecot, bi napravile
golema loma~a na koskite. Na stotici mrtovci im se sudelo
na ovoj na~in. Nekoi od niv umrele pred trieset ili ~etirieset godini. Eden bil vo grob sedumdeset godini... Toa
poka`uvalo deka nikoj ne treba da ja potceni podgotvenosta
na Crkvata da gi progonuva ereticite s# do smrt, no, ako treba, i po smrtta. Ovaa praktika na inkvizitorite im ovozmo`uvala da se doberat do siot imot na mrtovecot. Koga le{ot
bil proglasen za vinoven, negoviot porane{en imot bi bil
odzemen. Negovite naslednici go gubele nasledstvoto. ^esto
se slu~uvalo eden besprekoren katoli~ki sin da utvrdi deka po
348
post-mortem presudata na negoviot tatko, bil li{en ne samo od
posedot, tuku i od civilnite prava. Bil sre}en da mu se po{tedi
`ivotot, {to bilo posebno delo na papskata milost.”51
“Od 1200-ta do 1500-ta godina dolgata niza papski propisi
za inkvizicijata postojano rastela vo strogosta i svireposta, i
nivnata celokupna politika vo vrska so eresot postoi bez
prekin. Toa e neskr{liv konzistenten legislativen sistem;
sekoj papa gi potvrduva i gi usovr{uva merkite na negoviot
prethodnik. S# e naso~eno kon edna cel, kon kompletno iskorenuvawe na sekoja razlika vo veruvaweto... Samo poradi apsolutnoto diktatorstvo na papite i na idejata za nivna nepogre{nost vo site pra{awa na evangelskiot moral, hristijanskiot
svet ja prifatil inkvizicijata koja se protivstavuvala na najednostavnite principi na hristijanskata pravda i qubov kon
bli`inite i koja bi bila otfrlena so univerzalen u`as vo
drevnata (apostolska) Crkva.”52
“Po mnogubrojni komparacii i analizi, Benasar zaklu~uva deka sudovite na inkvizicijata dejstvuvale so zastra{uva~ka
tortura, i postavuva novo pra{awe: Koi se vistinskite pri~ini
poradi koi Rimokatoli~kata crkva insistira na tolkava i takva mo} i vlast?”53
“Eden od glavnite inkvizitori, Jovan Petar Karafa (John
Peter Carafa), podocna papata Pavle IV, na svoj tro{ok vedna{
kupil i opremil ku}a so spravi za ma~ewe koi bile vistinsko
umetni~ko delo. ‘Nikoj ne smee da se uni`i taka {to }e gi tolerira ereticite!’ Druga negova izjava bila: ‘Koga i tatko mi bi
bil eretik, jas li~no bi sobral drva za da se spali.’”54
“Za mileniumskata rimska inkvizicija to~no se znae deka
e vospostavena so odluka na papata Pavle III (1534-1549). Toa
bilo vo 1542 godina, so edna cel - na sekoj mo`en na~in da se
spre~i prodiraweto i {ireweto na protestantizmot, koj s#
pove}e go osvojuval prostorot na Centralna Evropa, so `ari{te
vo Germanija, {irej}i se na site strani: vo Ungarija, Istra,
^ehoslova~ka, Skandinavskite zemji, Lombardija vo Italija,
Francija, vo dene{nite zemji na Beneluks, vo Anglija, a so toa
i vo Severna Amerika.”55
Toma Akvinski, oficijalen crkoven filozof i u~itel,
i najgolem rimokatoli~ki teolog ne samo na sredniot vek, tuku
eden od najgolemite nejzini teolozi i denes, zboruvaj}i za
problemot na ereticite, vo ime na Katoli~kata crkva dava
nejzina zvani~na izjava: “Ako vlastite bez razmisluvawe gi
osuduvaat na smrt falsifikatorite na pari i drugite prestapnici, u{te pove}e toa bi trebalo da go pravat so eretici349
te, {tom }e bidat proglaseni deka se vinovni za eres. Tie ne
treba samo da se isklu~at od Crkvata, tuku i da se ubijat.”56
Toma Akvinski prodol`uva: “Ne mo`ete da pobudite nikakva pobo`nost vo na{ite du{i `alej}i se poradi zapisite
za katoli~kite zlostorstva... Nie nikoga{ ne sme napi{ale
nitu eden red koj ja olesnuva ili ja ubla`uva inkvizicijata.
Nie nikoga{ ne sme mislele deka nejze $ e potrebna odbrana.”57
“Crkvata progonuvala. Toa ne go znae samo onoj koj ne e
zapoznat so toa. Nie sekoga{ sme go poddr`uvale progonstvoto
na Hugenotite i [panskata inkvizicija... Sekoga{ koga Crkvata smeta deka e dobro da se poslu`i so fizi~ka sila, taa }e ja
upotrebi”58, zaklu~uva Toma Akvinski.
Da, tokmu taka kako {to ka`uva bibliskoto proro{tvo!
Crkvata upotrebuvala i vo idnina }e upotrebuva fizi~ka sila.
Taa progonuvala, i pak }e progonuva. Taa ubivala i pak }e ubiva, i toa vo bliska idnina, so {to }e ja pre~ekori i poslednata
crvena linija na Bo`jeto trpenie, koga Gospod }e stane da $
sudi i da $ plati za site nejzini zlostorstva {to gi storila
niz site vekovi nad milioni nevini lu|e, koga Gospod }e ja okae
nad nea krvta, stotici iljadi toni, na svoite slugi.
Da, toa go pravela “apostolskata” Katoli~ka crkva na ~elo
so svojot poglavar, so “zamenikot na Bo`jiot Sin”, na kogo apostol Petar “mu gi predal” “klu~evite od nebesnoto carstvo” “da
otvora i da zatvora”, “da svrzuva” i “da razvrzuva” na zemjata
kako apsoluten i neprikosnoven gospodar, Pontifex maksimus, koj
“zaslu`uva” apsolutna pokornost od svoite podanici, pa duri i
li~no da se pojavuva kako egzekutor i xelat (papata Klemens
IV - 1545), i da gi predvodi
svoite armii vo voeni pohodi protiv “ereticite” (papata Julie II) za da go nametne svojot oblik na hristijanstvo.
Bo`jata re~, “koja e ogan”, “~ekan koj kr{i karpa”, “duhoven me~” “poostar od sekoj me~ so dve se~ila” (Eremija 23,29;
Efescite 6,17; Evreite 4,12) i evangelieto, koi se duhovni
klu~evi vo racete na sekoj gre{nik, koi go otvoraat nebesnoto carstvo, papstvoto gi zamenilo so fizi~ki me~, so loma~i
i gilotini, so koi i na koi prolealo iljadnici toni nevina
~ove~ka krv.
Te{ko ni e da sfatime kako onie, koi tvrdat deka se sledbenici na Isusa, mo`at da ma~at i da ubivaat drugi hristijani.
Kako mo`at da opravduvaat tolku u`asni dela storeni vo
Hristovo ime? Mo`ebi tie opravdanie za toa nao|aat vo Jovan 16,2: “Sekoj {to }e ve ubie (kako eretici), }e misli deka
so toa mu slu`i na Boga.”
350
Teolo{ko opravduvawe za svoite postapki inkvizitorite
nao|ale vo sfa}aweto na Avgustina temeleno na stihot od Luka
14,23 kade {to Isus vo parabolata za golemata ve~era veli:
“Nateraj gi da dojdat...” Avgustin toa go razbral kako: Nateraj gi, ako dobrovolno ne dojdat.
Na javnite spaluvawa na “ereticite”, koi nalikuvale na
teatarski sceni, zadol`itelno prisustvuval mnogubroen xgan:
“Se pla}ale visoki ceni za mestata na prozorcite od kade
{to ubavo se gledale loma~ite, a na vernicite koi nosele drva
za ognot im se garantiralo celosno pro{tavawe na grevovite.
Prireduvani se rasko{ni spaluvawa, na koi, ponekoga{ masovno se ubivani lu|e i pred pove}e od 200 iljadi posetiteli. Na
nivnata posledna pateka na glavata im stavale luda~ki {e{ir,
im kinele meso so usviteni kle{ti, ponekoga{ im ja se~ele
desnata raka i potoa peele dodeka tie se zadu{uvale i poleka
sogoruvale: ‘Te falime, veliki Bo`e!’”59
Na loma~i zavr{ile i golemite reformatori Cvingli i
Jan Hus:
“Otkako bil izboden, Cvingli bil prese~en na ~etiri
dela i spalen. No, za da go obes~estat negoviot pepel, vo ognot dodale i svinski izmet, dodeka pod loma~ata na Jan Hus
tajno e stavena izgniena maska za da mu se poka`e na narodot
kako smrdi |avolot.”60
Lov na ve{tici
Ne se progonuvani samo ereticite. Katoli~kiot istori~ar, Avgust, zboruva i za lov na ve{tici:
“Lovot na ve{tici i procesite protiv niv mnogu pote{ko ja optovaruvaat inkvizicijata otkolku progonstvata protiv krivovercite (ereticite). Tie masovni neurozi i nivnata mra~na vrska so religijata i so inkviziciskata postapka
denes nie ne mo`eme so ni{to da gi sporedime.”
“Ve{ticite bile `eni koi se obvinuvani za op{tewe so
pohotni no}ni duhovi, se zanimavale so vra`ba i magija, stapuvale vo sojuz so satanata, vodele razuzdani orgii so nego,
ma|epsuvale, predizvikuvale bolesti i epidemii, cicale krv,
se pretvorale vo `ivotni. ‘Ve}e vo 1700-tata godina, posredno ili neposredno, bile pogodeni pove}e od eden milion `rtvi.’ ‘Se znae deka vo Germanija se ubieni nad 100.000 lu|e, a vo
Francija i [kotska zaedno okolu 10.000, vo Anglija okolu 1.000.
Nikoj ne znae kolku vkupno lu|e stradale vo ovie progoni. Nekoi
mislat - okolu 200.000. Drugi velat - nekolku milioni.’”61
351
“[tom Ino}entie IV dozvolil ma~ewe, priznanijata na
ve{ticite stanuvale s# poneverojatni. Starici redovno bile
spaluvani na loma~i, za{to priznavale deka imale polovi odnosi so satanata i mu rodile deca koi nikoj ne gi videl. Nemo`nosta da se vidi potomstvoto na satanata vo golema mera sozdavala strav i zakana... Nadbiskupot Kolonij (Cologne) napravil
tarifa za ma~ewe so 49 merki povrzani so tro{ocite {to moralo da gi plati semejstvoto na `rtvata. Na primer, se~eweto na
jazik i leeweto na rastopeno `elezo vo ustata ~inelo petpati
pove}e od ednostavnoto kam{ikuvawe vo zatvor. Toa bilo sobasupermarket na u`asot. Ako ve{ticata bila osudena na smrtna
kazna, xelatite ma~eweto bi go proslavile so banket koj isto
taka morale da go platat rodninite na `rtvata... Zapisite
poka`uvaat deka edna `ena bila ma~ena 56 pati, no sepak ne
priznala. Vo 1629 godina, na edna `ena vo Germanija kosata $ ja
poleale so alkohol i potoa ja zapalile. Potoa racete $ gi vrzale
na grbot i ja ostavile da visi na plafonot, pred da po~ne ‘vistinskoto ma~ewe’... Se ~ini deka progonuva~ite na ve{tici nikoga{ ne sfatile deka tokmu tie sozdavaat ve{tici. Dodeka gi
ma~ele, nivnite `rtvi ka`ale s# {to se o~ekuvalo od niv da
ka`at. Da, tie sklu~ile pakt so |avlot na polno} i mu ja prodale
du{ata za zlato. Da, tie se pretvorale vo ma~ki i vo drugi
yverovi, kako karakonxoli. Da, so pogledot na nivnoto zlo oko
tie gi otrule izvorite, povikuvale grad i mrazevi vo nevreme.
Da, tie se parele so satanata... I da, tie mu rodile sin, monstrum so vol~ja glava i so zmiska opa{ka, koj dve godini go hranele
so meso na novoroden~iwa pred deteto da is~ezne vo vozduhot.”62
“Posveten me~”
“Vo 1568 godina {panskiot inkvizitorski sud potvrdil
istrebuvawe na tri milioni Holan|ani... Bidej}i vojvodata
Alba ve}e pogubil mnogu iljadi pa, za da go ohrabri za natamo{ni masakri, papata mu pra}a ‘posveten me~’, taka {to, me|u
biranite grozotii, vo koi se daveni i }erki vo krvta na svoite
tatkovci, se likvidirani celi gradovi s# do posledno dete.”63
Malku pove}e za takanare~eniot “posveten me~!” Istori~arot Vels zboruva za propovedawe na evangelieto so pomo{
na “posveteniot me~” na mnogu po{iroko podra~je:
“Cela severozapadna Evropa, dene{na Velika Britanija,
Francija, Germanija, Danska, Norve{ka i [vedska, vo 9 vek
bile popri{te na surovi borbi me|u mnogubo{tvoto i novata
vera (hristijanska). Celi narodi so silata na oru`jeto se
352
naterani da go prifatat hristijanstvoto (pokrsteni se)...
Karlo Veliki go propovedal evangelieto so ogan i me~.”64
Ovie hristijani zaboravile, ili podobro ka`ano, tie
nikoga{ i ne ~ule kakvi upatstva dal Isus za propovedawe na
evangelieto: “Odete i propovedajte deka se pribli`i Bo`jeto carstvo... Ne nosete ni zlato, ni srebro, nitu bakar vo
va{ite pojasi; nitu torba za pat, ni dve obleki, ni obuvki, ni
stap, za{to rabotnikot ja zaslu`uva svojata izdr{ka. A koga
}e vlezete vo koj i da bilo grad ili selo, raspra{ajte
koj e dostoen i vo nego ostanete tamu dodeka ne zaminete ottamu. Koga }e vlezete vo domot, pozdravete go. I ako navistina ku}ata e dostojna, va{iot mir neka vleze vo nea, a ako ne e
dostojna, va{iot mir neka vi se vrati vam.” A {to trebalo da
storat ako nekade ne bidat primeni? “A ako nekoj ne ve primi, nitu gi poslu{a va{ite zborovi, koga }e izleguvate od taa
ku}a ili od toj grad, istresete go pravot od va{ite noze... Ete,
jas ve pra}am kako ovci me|u volci. Zatoa bidete mudri kako
zmii i prostodu{ni kako gulabi” (Matej 10,7-13.14.16).
Za `al, srednovekovnite hristijani (srednovekovnata
Crkva), namesto pravot od svoite obuvki, ja tresele krvta od
svoite me~evi, za{to vleguvale ne kako ovci me|u volci, tuku
kako krvo`edni volci me|u ovci.
“Posvetenit me~” se~el i na Istok. “Soobrazno so svojata polo`ba i zboruvaj}i vo Bo`je ime, papata Urban, sekomu
{to }e se oyvie na povikot za pohod protiv islamot, mu vetil
pro{tavawe na site grevovi na zemjata i celosno osloboduvawe
od site kazni za prostenite grevovi. A toa zna~i: za niv nema
~istili{te, nema pekol, tuku direktno zaminuvawe vo raj.
Papata vo Bo`je ime vetil: ‘So Bo`ja milost i potpomognati
od svetite apostoli Petar i Pavle, nie re{ivme i tvrdime
deka na site hristijani, na vernicite koi }e zemat oru`je vo
raka za borba protiv paganite i koi }e trgnat vo ova te{ko
poklonenie, }e im bidat prosteni site kazni {to im gi izrekla Crkvata za nivnite grevovi. I ako nekoj od niv tamu zagine
vo vistinsko pokajanie, mo`e da bide napolno siguren deka }e
mu bidat prosteni site grevovi i deka }e mo`e da u`iva vo
plodovite na ve~niot `ivot.”65
I taka Crkvata gi turnala narodite na Evropa i na Bliskiot i Sredniot Istok vo dolgotrajni iscrpuva~ki krstonosni vojni vo koi iljadnici hristijani od cela Evropa se upatile kon Erusalim, podgotveni da ja doka`at nadmo}ta na svojata vera nad islamot, prolevaj}i bezbroj toni svoja i tu|a krv,
poneseni od euforijata deka pravat podvig, izvr{uvaat bogougodno delo - odat vo pohod da go oslobodat Hristoviot grob.
353
Za prostitucijata i za drugite gadosti vo Crkvata
“Vo devettiot i desettiot vek mnogu papi bile na vozrast
od dvaeset godini, a pove}e od niv bile tinejxeri. Nekoi opstanale dvaeset dena, eden ili tri meseci. [est od niv bile
soboreni od prestolot, a mnogumina i ubieni. Vsu{nost, ne e
mo`no da se ka`e kolku papi i antipapi (la`ni papi) bile vo
ovoj period... Papite sakatele i bile sakateni, ubivale i bile
ubivani. Nivnite `ivoti ne li~ele na evangelieto... Koga eden
papa odnenade` bi is~eznal, lu|eto se pra{uvale dali nekoj mu
go presekol vratot i go frlil vo Tibar? Dali bil zadaven vo
zatvor? Dali prespal vo javna ku}a? Dali mu gi presekle u{ite
i nosot, kako na Stefana VII koj, razbirlivo, nikoga{ ve}e ne
go poka`l svoeto lice vo javnosta? Ili, dali pobegnal, kako
Benedikt V 964. godina koj, otkako obes~estil mlada devojka,
vedna{ pobegnal vo Konstantinopol so seto bogatstvo na bazilikata sv. Petar, samo da se pojavi koga sredstvata is~e~nale i
predizvikal u{te pogolemi pusto{ewa vo Rim?
Pobo`niot crkoven istori~ar, Gerbert, Benedikta go
narekol ‘najbezzakonit me|u site monstrumi na bezbo`nosta’.
No negoviot sud bil prerano izre~en. Ovoj papa kone~no go
zaklal qubomoren ma`. Negoviot le{, so stotici ubodi od sabja,
bil vle~en niz ulicite dodeka na kraj ne go frlile vo klozetska jama... Istorijata go uni{tuva popularniot mit za Borxija
kako edno lo{o jabolko na papstvoto. Ne dolgo po Karlo Veliki, pove}e od eden i pol vek, cela grupa od papi bile gnili.
Pomalku bile u~enici Hristovi otkolku u~enici na Velijara,
princot na temninata. Mnozina od niv bile razvratnici, ubijci, prequbnici, podbucnuva~i na vojni, tirani, simonijaci koi
bile podgotveni da prodadat s# {to e sveto. Re~isi site bile
pove}e zapletkani vo pari i vo intrigi otkolku vo religijata.
Bez somnenie, ovie papi se voda~i koi vo istorijata najmnogu
zaslu`uvaat prezir od site, i od sekularnite i od crkovnite.
Iskreno, tie bile varvari. Drevniot Rim nemal ni{to {to bi
mo`elo da bide rival vo gnilosta.”66
Za papata Jovan XII, koj stanal papa vo 955 godina, ~itame:
“Duri i za papa od toj period, toj bil tolku lo{, {to gra|anite
ja barale negovata krv. Tie tvrdele deka toj prona{ol grevovi
koi se nepoznati od sozdavaweto na svetot - spiel duri i so
svojata majka. Imal harem vo lateranskata palata. Se kockal
so darovite na poklonicite. Imal {tala so dve iljadi kowi
koi gi hranel so bademi i so smokvi natopeni vo vino. Svoite
pridru`ni~ki, so koi gi pominuval no}ite u`ivaj}i vo nivna354
ta qubov, gi nagraduval so zlatni pehari od bazilikata sv. Petar...
Posebno `enite bile predupredeni da ne vleguvaat vo sv. Jovan
Lateran, ako ja cenat svojata ~est, za{to papata sekoga{ demnel.
Bil sobran Sinodot za da gi sredi rabotite. Bile prisutni {esnaeset kardinali, site mnogubrojni italijanski biskupi i mnogu drugi od Germanija. Biskupot od Kremon ostavil
precizen zapis od obvinenieto protiv papata... Toj rakopolo`il |akon vo {tala. Go naplatuval rakopolagaweto. Spiel so
golem broj `eni, vklu~uvaj}i ja starata qubov na svojot tatko i
svojata vnuka. Go oslepel svojot duhoven vodi~. Kastriral kardinal, predizvikuvaj}i negova smrt. Site obvinenija bile
potvrdeni so zakletva... Potoa Oto na Jovana mu napi{al pismo koe mo`e da se vbroi me|u najqubeznite pisma na site vremiwa. ‘Va{a svetost, seto sve{tenstvo i siot narod ve obvinuvaat
za ubistvo, za krivi zakletvi, za svetogrdie, za incest so va{ite
rodnini, vklu~uvaj}i gi i va{ite dve sestri, i deka kako paganec ste gi prizivale Jupitera, Venera i drugi demoni...’ Nitu
eden papa ne zavr{il vo tolku nezgodna pozicija. Edna no},
eden od mngubrojnite qubomorni ma`i, ja fatil negovata svetost so negovata `ena in flegrante delicto i mu podaril posleden
ritual - udar so ~ekan vo tilot. Bil 24 godini star...
Za Jovan XIII ~itame: Noviot papa pravel dela na neverojatna svirepost. Spored hronikite na Lutprand (Liutprand), toj
na svoite nerpijateli im gi vadel o~ite i so me~ ubil polovina populacija...
Klement VII doka`al deka bil sozdaden od papski materijal koga vo 1377 godina dejstvuval kako eden od papskite legati
vo Cesna, na Jadransko More. Lokalnoto naselenie prigovaralo {to negovite prodava~i gi siluvale nivnite `eni i ubile
nekoi od vinovnicite. Po pregovorite so gradskite slu`benici, toj gi ubedil da go ostavat oru`jeto. Potoa pratil me{ani
angliski i bretonski trupi da gi ubijat site osum iljadi `iteli, vklu~uvaj}i gi i decata.”67
“So vekovi sve{tenstvoto glavno bilo nasledno. Mnozinstvoto sve{tenici bile sve{teni~ki sinovi ili sinovi na biskupi. Pove}e od eden papa bil nelegalen sin na prethodniot papa
vo ‘celibat’. Na primer, papata Hormisdas (514-523) bil tatko na
papata Silverie (536-537), a na Sergie III (904-911) negovata omilena qubovnica, Marocija, mu go rodila Jovana XI (931-935)...
Me|u drugite kopiliwa koi vladeele so Crkvata bile papite
Bonifacie I (418-422), Gelasie (492-496), Agipatie (535-536) i
Teodor (642-649). Imalo i drugi. Adrijan IV (1154-1159) bil sin
na eden sve{tenik. Ne e ~udo {to papata Pie II (1458-1464) re355
kol deka ‘Rim e edinstven grad {to go vodat kopiliwa’. Li~no
Pie priznal deka bil tatko barem na dve nelegitimni deca, od
razli~ni `eni, od koi ednata bila ma`ena. Praviloto za celibat bukvalno sozdavalo prostitutki, pretvoraj}i go Rim vo ‘Majka na bludnicite’, kako {to pretka`al apostol Jovan.”68
Za papata Jovan XXIII ~itame: “Obvinuvawata protiv nego
bile namaleni od 54 na 5. Vo ‘Opa|awe i pad’, Gibon karakteristi~no zabele`al: ‘Najskandaloznite obvinuvawa bile
potisnati; Hristoviot namesnik bil obvinet samo za piratstvo, za ubistvo, za siluvawe, za sodomija i za incest.’ Bilo
dobro poznato deka, otkako stanal Hristov namesnik, Jovan
XXIII ve`bal samo vo krevet... Nabrgu po Jovana XXIII do{ol
Benedikt VII, u{te eden koj umrel faten vo ~in na prequba od
racete na razbesnet ma`.”69
Alberik III platil vistinsko bogatstvo za da go odr`i
kontinuitetot na papskiot prestol. Koj mo`e podobro da go
popolni ispraznetoto mesto od negoviot sin, Teofilaktus?
Raul Glaber (Raoul Glaber), monah od Cluni, izvestuva deka pri
svojot izbor vo oktomvri 1032 godina, negovata svetost, Benedikt IX, bil star edinaeset godini... ^uden spektakl, mom~e
koe u{te ne vleglo nitu vo tinejxerskite godini, so glas koj
u{te mutiral, bil glaven zakonodavec i vladetel na Katoli~kata crkva, povikan da nosi tijara, da odr`uva glavna misa
vo bazilikata Sveti Petar, da dava imoti, da odreduva biskupi
i da ekskomunicira eretici! Podvizite na negovata svetost so
`enite doka`uvaat deka mam~eto-papa mo{ne rano navleglo
vo period na pubertet. Koga napolnil ~etirinaeset godini,
eden hroni~ar rekol deka gi nadminal site prethodnici po
razuzdanosta i ekstravagancijata. Sv. Petar Damijan, fin sudija
na grevot, izviknal: ‘Toj bednik od po~etok na svojot pontifikat, do krajot na svojot `ivot, proslavuval vo nemoral.’ Drug
posmatra~ napi{al: ‘Petrovata stolica ja zazel demon od pekolot vo sve{teni~ka obleka’.”70
“Poradi nesoglasuvawe so imperatorot Frederik II, papata Ino}entie IV (1243-1254), moral da go napu{ti Rim... Ino}entie IV kurijata ja odvel vo Lion... Koga Frederik II umrel,
Ino}entie mo`el da se vrati vo Rim. Vo ime na papata, kardinalot Hugo na lu|eto vo Lion im napi{al pismo so blagodarnost. Dokumentot, koj poteknuva od 1250 godina, e eden od najneslavnite vo papskata istorija. ‘Za vreme na na{iot prestoj
vo va{iot grad, nie (rimskata kurija) qubezno vi bevme od polza. Koga dojdovme kaj vas, odvaj mo`evme da najdeme tri-~etiri
sestri na qubovta koi mo`ea da se kupat, dodeka pri na{eto
356
zaminuvawe, mo`e da se ka`e deka vi ostavivme javna ku}a koja
se protega od zapadnata do isto~nata vrata.’”71
“Poslednata no} vo oktomvri 1501 godina se slu~il eden
od najgrotesknite nastani vo papskata istorija. Go zapi{al
Burhard, li~en sorabotnik na ~etvorica pontifi ednopodrugo,
vo dnevnikot koj slu~ajno izlegol na videlina. Sinot na papata Aleksandar VI, Cezar, ja povikal svojata omilena sestra
Lukrecija i papata, edinstven drug ma` koj bil prisuten na
festivalot nare~en ‘Vite{ki turnir na kurvite’. Pedeset najfini dami na Rim tancuvale vo s# poskudna obleka pred da se
soble~at goli, igraj}i okolu masata na papata. Verojatno gi
~ule glasi{tata {to kru`ele vo Rim deka papata pove}e gi
saka orgiite otkolku misata.”72
Za papata Ino}entie VIII ~itame: “Negoviot namesnik
do{ol i mu rekol: ‘Va{a Svetost, nie navistina treba da gi
zapreme sve{tenicite da imaat `eni.’ Kako {to e zabele`ano,
Ino}entie vozvratil: ‘Gubewe vreme! Toa e tolku ra{ireno
me|u sve{tenicite, duri i me|u kurijata, {to te{ko }e najde{
i eden bez konkubina.’ Koga se doznalo ova, nekoj rekol: ‘Negovata Svetost stanuva od krevet so kurva da ja zatvora i otvora
vratata na ~istili{teto i neboto.’”73
Papata Bonifacie VIII “so eden udar pogubil 6000 od sprotivniot tabor (od protivkandidatite za papa). Isto taka toj
bil razvratnik koj kako qubovnici imal ma`ena `ena i nejzinata }erka. Edna{ izjavil: ‘Da se vodi seks e isto kako da se
trijat racete edna so druga!’”73a
Istori~arite svedo~at deka vo Crkvata vo sredniot vek,
pokraj simboli~kiot blud, koj se odnesuval na prequbata (klawawe i slu`ba) so drugite bogovi na iskrivenite, nehristijanski u~ewa, imalo i bukvalno kurvarstvo i takanare~ena sveta prostitucija vo polza na Crkvata.
Vo svojata kniga “Hodo~asnici”, angliskiot istori~ar
Norman Foster, pi{uvaj}i za t.n. prosteni{ta i svetili{ta,
kade {to gre{nicite za dobar pari~en nadomest dobivale
pro{ka za svoite grevovi, ka`uva deka “vo 410 godina Avgustin gi prokolnal prosteni{tata ‘kako centri na razuzdan razvrat’ i gi nabrojal mestata ‘vo koi se odr`uvaat sve~enosti
na grobovite na ma~enicite na koi Crkvata pohotno se valka’.”74
Ponatamu, istiot istori~ar ka`uva deka so tekot na vremeto Rim stanal “Vavilon na grevot” i “bludnica na Evropa”,
za{to Crkvata dr`ela javni ku}i za potrebite na poklonicite.75
357
Malku e poznato deka papata Sikstus IV, ~ie{to ime ja nosi
pro~uenata gradba “Sikstinska kapela”, “e prv papa koj osnoval t.n. ‘ku}i na radosta’, odnosno javni ku}i vo Rim, ~ii{to
devojki za u`ivawe mu nosele prihod od 30 iljadi dukati
godi{no. Pokraj javnite ku}i, toj imal prili~no golem prihod i od danokot za sve{tenici koi `iveele so svoite qubovnici. Drug izvor na prihodi bile privilegiite {to gi
u`ivale bogatite koi im ‘dozvoluvale da ute{at odredeni
ma`eni `eni vo otsustvo na nivnite ma`i’.”76
Rim e nare~en bludnica (kurva). Apostol Jovan vo Otkrovenieto vo 17. glava ka`uva deka videl golema bludnica “so koja
bludstvuvaa zemnite carevi” (17,2), “kako sedi vrz crven yver”
(17,3), “oble~ena vo purpurno i vo crveno, i ukrasena so zlato, so skapoceni kamewa i so biseri, i dr`e{e vo svojata raka
zlatna ~a{a polna so gnasotijata i ne~istotijata od nejzinoto bludstvo” (17,4), bludnica “pijana od krvta na svetite i od
krvta na Isusovite svedoci” (17,6).
Dali Rim e nare~en bludnica samo zaradi duhovniot nemoral? Ne! Istori~arot Henri Pirenne ja istaknuva i drugata
strana:
“Da pomislime samo kakov vpe~atok moral da ponese vernikot so sebe napu{taj}i go glavniot grad na hristijanstvoto
vo vremeto koga vo nego imalo 6.800 bludnici (1490 g.), i koga
papite i kardinalite javno gi istaknuvale svoite qubovnici
i gi priznavale svoite nezakoniti deca, zbogatuvaj}i gi na
smetka na Crkvata.”77
“Bilo predvideno s# {to mo`elo da mu zatreba na poklonikot. Od podobrite bordeli se isterani najlo{ite bludnici, ‘lumpanari’. Mno{tvo novi devojki se dovedeni vo ‘opatiite’, kako {to se narekuvale tie, od Crkvata kontrolirani
ustanovi, da se gri`at za isto{tenite poklonici i za nivnite
umorni noze otkako gi razgledale znamenitostite na gradot
Rim. Vo 1552 godina vo Rim imalo nad 24 iljadi bludnici koi
sekoj mesec na papskata kurija $ pla}ale iznos soobrazno so
nivnite primawa.”78
Da go dodademe kon ova i tvrdeweto na istori~arot K.
Deschner:
“Otkako postojat manastirite, vo niv cutela homoseksualnosta. Kalu|erkite na Zapad otvorile postojana prostitucija... U{te od 9 vek se povtoruva sporedbata me|u `enskite manastiri i javnite ku}i.”79
358
Sega{nata moralna sostojba na RKC
Vo posledno vreme svetskiot pe~at i drugite sredstva za
javna komunikacija iznesoa na videlina potresni nastani {to
se slu~uvale vo Katoli~kata crkva vo ponovo vreme, nastani
od koi zdivot ni zastanuva i kostata na glavata ni se diga. Bea
dokumentirani masovni slu~ai na seksualna zloupotreba na
mali nevini deca od strana na katoli~ki sve{tenici. Nie
mislevme deka takvite, i sli~ni na niv gadosti, za koi ~itavme vo prethodnite podnaslovi, za Katoli~kata crkva se istorisko minato, vrzani za nejzinata srednovekovna istorija.
No, neprijatnite vesti {to gi slu{avme silno n# udrija po
glava i n# nateraa da razmisluvame poinaku. Da prosledime
nekolku izve{tai {to gi objavija svetskite mediumi:
Koga vestite za seksualno maltretirawe na deca (pedofilija) od strana na katoli~kite sve{tenici vo Soedinetite
Dr`avi ja iznesoa na videlina taa gnasotija i toa zlostorstvo
od najvisok rang pred javnosta, eden amerikanski propovednik
od Boston, vo Masa~usets, re~e: “Toa e nesfatlivo. Otkritijata bea tolku v~udoviduva~ki i {okantni, {to nema na~in
ovoj materijal da se integrira vo nekoj vid razumen redosled
na nastanite.”
“Pod vodstvo na papata Jovan Pavle II Katoli~kata crkva se soo~i so eden od najgolemite crkovni skandali. Otkriena e {iroka mre`a na seksualna zloupotreba na deca od strana na katoli~kite sve{tenici vo SAD i niz cel svet. Crkvata reagira{e taka {to se obide problemot da go svede na minimum, izjavuvaj}i deka pe~atot napravi golema rabota od eden
izoliran incident. Podocna na videlina izleze deka vo sekoja od nad 170 crkovni biskupii vo SAD postoele pove}ekratni
slu~ai na seksualna zloupotreba na deca i deka Crkvata isplatila nad 900 milioni dolari samo vo SAD vo sudski procesi protiv Crkvata. Ova gi pokriva samo slu~aite kade {to
`rtvite ja tu`ele Crkvata na sud. Vo najzabele`aniot slu~aj,
kardinalot Bernard Lo (Bernard Law), koj e obvinet i proglasen za vinoven, za{to ja pomagal i ja poddr`uval pedofilijata, namesto da odi vo zatvor, toj so dobredojde e pozdraven vo
Vatikan, kade {to dobil udobna rabota i aktivno u~estvuval
vo slu`bite na Vatikan, vodej}i edna od pogrebnite misi i
u~estvuvaj}i vo konklavata koja go izbrala sledniot papa.”80
Na 19.1.2011 godina Hrvatski dnevnik (Dublin, 19.01.2011.,
12:39 | J.G.) gi objavi slednite informacii: “Vatikan gi predupredil irskite biskupi da ne ja prijavuvaat seksualnata zloupo359
treba na decata... Objaveno e pismo od 1997 godina vo koe Vatikan gi predupreduva irskite biskupi da ne $ gi prijavuvaat na
policijata slu~aite na seksualna zloupotreba na decata... Irskite sve{tenici dobile zabrana da sorabotuvaat so policijata... Pismoto go objavila irskata televizija RTS, a grupa na
seksualno zloupotrebuvanite `rtvi pismoto go gleda kako dokaz
deka Crkvata namerno gi prikrivala dokazite za sve{tenicite
pedofili. Vo 1996 g. se pojavil prviot bran na otkrivawe na
seksualna zloupotreba i Vatikan vo pismoto ja odbil inicijativata na irskata crkva koja sakala da $ pomogne na policijata
pri identifikacijata na sve{tenicite zlostornici. Pismoto
go potpi{al pokojniot nadbiskup Luciano Storero, diplomat
na papata Jovan Pavle II vo Irska... ‘Pismoto ima golemo
me|unarodno zna~ewe, za{to doka`uva deka Vatikan gi
spre~uval izve{taite za seksualnata zloupotreba, i ako toa se
pravelo vo Irska, se pravelo i sekade na drugo mesto’, uveren e
Colm O’Gorman od irskiot Amnesty Internationala.”
“Katoli~kata crkva vo Los An|eles so decenii {titela
sve{tenik nasproti masovnite zabele{ki za seksualna zloupotreba na deca. Na duhovnicite s# do 80-te, otkako obvinuvawata stanaa poznati, im bilo dozvoleno da rabotat so deca vo crkvite, izvestuva Los Angeles Times so citat od sega objavenite
dokumenti. Tamu se dokumentirani stotici seksualni napadi
na deca vo Crkvata od 60-te godini. Vo dogovor me|u Crkvata i
advokatite, objaveni se dokumenti za 500 seksualno zloupotrebuvani deca.”81
Spored podatocite, vo poslednite 50 godini pove}e od 4.000
sve{tenici vo SAD se obvineti za seksualno maltretirawe na
deca. Od skandalot {to izbi poradi pedofilija vo crkvata vo
Boston vo 2002 g., Katoli~kata crkva vo SAD isplatila pove}e
od 1,5 milijardi dolari ot{teta na tu`itelite, a vkupnata suma
isplatena poradi pedofilijata na katoli~kite sve{tenici
iznesuva pove}e od tri milijardi dolari. Najgolemata zbirna
ot{teta do sega iznesuva 100 milioni dolari isplateni vo 2004
g. vo kaliforniskata biskupija Orange.”82
“Do sega najspektakularen e slu~ajot na John Geoghan. Ovoj
‘Bo`ji ~ovek’ me|u 1962 i 1998 g. napravil prestap kaj najmalku
150 deca. I nego ednostavno go premestile od edna parohija vo
druga. Dali e toa kraj na Crkvata? Slu`beno ne postojat brojki, no, spored procenkite, udelot na homoseksualnite sve{tenici vo industriskite zemji e blizu 50% - a vo svetovnoto naselenie okolu 10%.”83
360
Pri svojata poseta na Amerika vo april 2008 g. papata
Benedikt XVI izjavi: “Ja priznavam bolkata koja{to ja pretrpe
Crkvata (katoli~ka) vo Amerika kako posledica na seksualnite maltretirawa na maloletnicite. Dlaboko sme posrameni
i na{ite zborovi ne mo`at da ja opi{at bolkata i {tetata
{to se naneseni so tie zloupotrebi.”
“Fakt e deka sve{teni~kiot celibat nikoga{ ne funkcioniral. Spored misleweto na nekoi istori~ari, verojatno
toj predizvikal pove}e {teti za moralot otkolku koja bilo
druga institucija na Zapad, vklu~uvaj}i ja i prostitucijata...
Dokazite za {tetite sozdadeni so celibatot ne doa|aat od pristrasnite antikatoli~ki izvori. Naprotiv, tie proizleguvaat
od papskite i koncilskite dokumenti i od pismata na reformiranite svetci. Site tie potvrduvaat deka celibatot ne bil sve}a
vo lo{iot svet, tuku damka za imeto na hristijanite.”84
“Doktorite po medicina i psiholozite istaknuvaat deka
prisilniot celibat na sve{tenicite neprirodno ja ograni~uva
normalnata seksualna `elba kaj ma`ite. Od taa pri~ina, mnogu
sve{tenici seksualno se izrazuvaat so mali nevini deca, so mladi `eni, ili so `eni na drugi ma`i. Nasproti ovoj fenomen, i
faktot deka prisilniot celibat e celosno nebibliski,
‘najre{itelno delo vo po~etokot od ponifikatot na Jovan
Pavle II be{e deloto so koe toj povtorno go potvrdi sve{teni~kiot celibat.’”85
Nesfatlivo! U`asno! Bolno! Odbivno! Sve{tenici, slugi
na Sevi{niot Bog, seksualno da zloupotrebuvaat nevini mali
deca, i toa vo dene{no vreme! Samo eden sve{tenik seksualno
zloupotrebuval pove}e od 150 deca! A {to da ka`eme za Sredniot vek koj e zad nas, koga Crkvata pove}e od 12 veka svetot
go dr`ela vo mrak, koga imala apsolutna kontrola kako apsoluten gospodar nad naselenieto, koga sve{tenicite bile bogovi
i se odnesuvale kako bogovi, so vrhovna vlast vo svoite race?
Op{to zemeno, stotici iljadi, a mo`ebi i milioni mali nevini deca, mom~iwa i devoj~iwa, se seksualno zloupotrebeni, bez
nikakva mo`nost da se protivstavat i da go dignat svojot glas
tie, ili nivnite roditeli, protiv toa gnasno zlostorstvo i
protiv zlostornicite koi gi vr{ele tie gnasotii i gadosti
nad niv. Tie se siluvani, obes~esteni, poni`eni, osramoteni,
upropasteni... Izrasnale vo lu|e obezvredeni, ot~ove~eni, so
navedena glava, bez ~ove~ko dostoinstvo, bez nitu malku svetla idnina, bez nitu trunka `ivotna radost i sre}a. [to
gledale i {to videle Bo`jite o~i? [to zapi{ale Bo`jite
angeli vo nebesnite knigi za tie zlostornici? Da, Bo`jite
361
angeli videle i zapi{ale s#, gi videle i gi zapi{ale site tie
zlostorstva i gnasotii so koi zlostornicite i gnasnicite }e
se soo~at na Bo`jiot sud koj }e im odmeri pravedna kazna.
I istorijata na Isto~nata crkva ne e rozova
Vizantijcite bile poznati po svojata surovost. Za niv
bilo karakteristi~no oslepuvaweto. Od vlastoqubie i slavoqubie, kako i od svirepa al~nost, hristijani vadele o~i na
hristijani.
So doa|aweto na vlast na pravoslavnata carica Irina
(797-802), koja oficijalno go delela prestolot so svojot maloleten sin, restavracijata na kultot na ikonite fakti~ki bila re{ena. Taa bila ogneno privrzana kon ikonite, a pokraj
toa i vlastoqubiva, strastna, izbuvliva, surova, svirepa, licemerna, itra, nesporedlivo ve{ta da zamrsi i da zaplete intrigi; zadu{uvala pove}e buntovi i zagovori vo krv. Po nejzin
nagovor i blagodarenie na nejzinite spletki, oslepen e vojskovoditelot Aleksie Mozel, potoa eden od cezarite, i na kraj
“naredila da go oslepat nejziniot roden sin, Konstantin VI, i
toa vo ‘porfirnata sala’ vo koja i go rodila pred 27 godini.
So toa taa ja postignala svojata cel: stanala edinstven gospodar na Vizantiskoto carstvo... Za da gi za~uva simpatiite
na naselenieto, caricata {tedro davala finansiski olesnuvawa, ne obyrnuvaj}i se na dr`avnite potrebi. Pred s#, ovie
privilegii im bile nameneti na manastirite, ~ija{to blagonaklonost bila glavna osnova na popularnosta na Irina.”86
Zna~i, strasta za prestol Irina ja odvlekla vo zlostorstvo. No za nas e va`no kakov stav imala Crkvata kon ovaa vladetelka!
Francuskiot istori~ar i vizantolog so svetski glas, [arl
Dil, ka`uva: “Na pobo`nata pravoslavna vladetelka, na caricata Irina, Crkvata $ oprostila s#, pa duri i nejzinite zlostorstva.”87
Po smrtta na carot Teofil, na vizantiskiot prestol stapuva caricata Teodora (842-856), koja gi obo`avala ikonite.
Caricata Teodora, koja go povratila pravoslavieto i koja
zaradi svoite zaslugi go dobila epitetot “bla`ena”, re{ila
da go iskoreni eresot koj vo toa vreme go {irelo verskoto dvi`ewe na pavlikijancite niz Vizantiskata imperija.
Pavlikijancite bile radikalni hristijani koi posebno
go po~ituvale apostol Pavle i revnosno gi prou~uvale negovite poslanija; bile neprijatelski raspolo`eni sprema sakra362
mentite i sprema obo`avaweto na ikonite koi za caricata
Teodora bile idol broj eden, bidej}i so nejzino zalagawe e
izvr{ena nivna restavracija, pa zatoa taa re{ila da ras~isti
so taa “sekta” koja imala poinakvi sfa}awa.
Humbert, pratenik na papata Lav IX, svedo~i deka eden
ogranok na pavlikijancite praznuval sabota.88 Kardinalot
Hergenroether isto taka tvrdi deka “pavlikijancite praznuvale
sabota i kr{tavale samo vozrasni lica.”89
“Po zapoved na Teodora, pavlikijancite bile povikani da
biraat me|u pravoslavnata vera i smrtta. No, bidej}i tie ne
popu{tile, potoci krv potekle niz site krai{ta na Mala
Azija kade {to `iveele. Carskite inkvizitori, koi dobile
nalog da go skrotat nivniot otpor, izvr{ile gnasni dela: pogubile pove}e od sto iljadi pavlikijanci, izlo`uvaj}i gi na
golemi maki. Ostatokot vo o~aj se povlekol vo planinskite krai{ta na Ermenija, pa|aj}i vo pregratkite na muslimanite.”90
Ve}e be{e ka`ano deka “od toga{, za se}avawe na toj golem nastan, i za spomen na bla`enata Teodora, sekoja godina,
prvata nedela od postot, Gr~kata (pravoslavna) crkva sve~eno
go proslavuva vospostavuvaweto na ikonite i uni{tuvaweto na
svoite neprijateli. Taa toa go proslavuva i denes so blagodarnost i pobo`nost.”91
Ekstremno bolno - pravoslavieto go slavi vnesuvaweto na
ikonite vo Crkvata, a ednovremeno i prolevaweto na stotici
toni nevina krv na pavlikijancite koi odbivale da gi prifatat ikonite?
Zna~i, istorijata ja obremenuva Isto~nata pravoslavna
crkva so te`ok grev krvoprolevawe zatoa {to, pokraj drugoto, stotina godini vodela ogor~ena borba dodeka ne gi vnela
ikonite vo Crkvata, ubivaj}i pri toa “pove}e od sto iljadi
pavlikijanci (hristijani), izlo`uvaj}i gi na golemi maki”,
~ija{to edinstvena vina sprema Crkvata i dr`avata bila taa
{to mu slu`ele na Boga spored svojata sovest. Toa e crno, no
ne i edinstveno petno {to $ stoi na sovesta na pravoslavieto.
Nesfatlivo e kako mo`ela Crkvata slavo`ednata i krvo`edna Irina, koja zadu{uvala buntovi i zagovori vo krv,
oslepuvala lu|e i iskopala o~i na svoj roden sin, da ja proglasi za svetica, i nea, so krvavi race, da ja nare~e “sveta Irina”? U{te ponesfatlivo e kako mo`ela Crkvata krvavata
Teodora da ja proglasi za bla`ena i da ja nare~e “bla`ena Teodora”, a proleala stotici toni krv?
Gospodin Milin tvrdi deka parabolata za bogatiot ~ovek
i za siromaviot Lazar vo Luka 16. glava za rajot i pekolot, za
363
razlika od drugite Hristovi paraboli, treba da se sfati ne
simboli~ki, tuku bukvalno, za {to }e zboruvame poop{irno
podocna. Ako e taka, toga{ Crkvata Irina i Teodora, pa i
Konstantina - prvata svetica, vtorata bla`ena i tretiot svetec - gi pratila vo rajot, na po~esno mesto vo “kriloto Avramovo”, a stoticite iljadi “eretici”, {to tie gi ubile i na koi
o~i im iskopale, gi pratila otsprotiva,
otade “kriloto Avramovo” - vo pekolot - kade {to Irina, Teodora i Konstantin od rajot ve~no gi gledaat i u`ivaat i se
nasladuvaat posmatraj}i gi nivnite pekolni maki i slu{aj}i
gi nivnite leleci i piskoti!
Zar Crkvata zaradi nekakvi zaslugi za nea proglasuva sveti i bla`eni lu|e so krvavi race i im odreduva po~esno mesto
vo rajot? Sekako, koga e vo pra{awe interes, i Crkvata }e gi
zatvori o~ite i }e goltne ne{to {to i eden ~esen ateist ne bi
go goltnal. - Premnogu ma~no, bizarno i bogohulno!
Svetica - a iskopala o~i na roden sin!
“Bla`ena” - so stotici toni krv na du{a!
Vo 10 vek pavlikijancite gi sre}avame pod imeto bogomili koi stanale protiv rasipanosta na Rim i Vizant, gi otfrlale sakramentite na Crkvata i kr{tavaweto na mali deca;
ne ja prifa}ale dogmata za pretvorawe na lebot i vinoto vo
vistinsko Hristovo telo i krv pri ve~erata Gospodova nitu
po~ituvaweto na ikonite i svetcite, i ne se poklonuvale pred
krstot nitu go celivale. Poradi toa dr`avnata Crkva bezmilosno gi progonuvala i uni{tuvala. Osobeno `estoko bilo
progonstvoto protiv bogomilite vo Carigrad.
“Taa rabota ja prezele vo svoi race li~no glavite na dvete vlasti: carot Aleksej i patrijarhot Nikola. Vedna{ do niv
stoele crkovnite i dr`avnite dostoinstvenici. Po istra`nata
postapka sledela kazna protiv onie {to cvrsto stoele na temelot na svojata vera od koja ne sakale da se otka`at. Crkovnite i dr`avnite zakoni na Vizantiskoto carstvo vo toa
vreme barale loma~a za stare{inite i do`ivoten zatvor za
obi~nite vernici.”92
Vo toa vreme e spalen na loma~a voda~ot na bogomilite
vo Bugarija, Vasilij. Koga Aleksej slu{nal za Vasilij, go povikal kaj sebe na carskiot dvor, prepravaj}i se deka se interesira za negovata nauka i ima `elba da se preobrati. Toa mu
dalo povod na Vasilij da go otvori svoeto srce i da go iznese
celokupniot sistem na bogomilskoto u~ewe.
“Koga starecot ja iznel seta nauka, carot, poka`uvaj}i go
svoeto vistinsko lice, ja trgnal zavesata i zapovedal da se
364
otvori vratata. Vedna{ tuka se na{le crkovnite otci, negovata telesna garda i voeniot i crkovniot sovet. Toga{ na prestolot na carskiot grad sedel patrijarhot Nikola. Pro~itana
e “bezbo`nata i odvratna” nauka na Vasilij. Vasilij potvrdil
s#, dodavaj}i deka vo odbrana na svojata nauka podgotven e da
podnese ogan, kam{ik i bezbroj pati da umre.”93 Potoa carot
sednal na prestolot i izrekol nad nego smrtna kazna.
“Vasilij bil odveden na gradskiot hipodrom kade {to bila
podignata loma~a. Tuka bile dovedeni i golem broj bogomili
vrzani vo sinxiri kako najgolemi zlostornici da ja gledaat
smrtta na svojot u~itel. Mestoto kade {to trebalo da bide
spalen Vasilij bilo opkru`eno so mno{tvo svet. Tuka bile i
carot Aleksej i patrijarhot Nikola i drugi crkovni i
dr`avni dostoinstvenici. Pred hipodromot podignale golem
krst, i koga bilo podgotveno s#, carot go povikal Vasilija da
go celiva krstot i da go spasi svojot `ivot. Toga{ 90godi{niot starec odgovoril: ‘Podgotven sum za moeto u~ewe
da pretrpam izma~uvawe, ogan i iljadapati da umram.’ Krvnicite go soblekle i oblekata mu ja frlile vo ogan. So sveta
vozbuda i so nepokolebliva vera, Vasilij se ka~il na loma~ata
od kade {to u{te edna{ gi poglednal svoite sledbenici vrzani vo sinxiri i, so dlaboka bolka i gri`a za niv, po~nal da
go pee 90-tiot psalm. No nabrgu visokiot plamen go opfatil
stariot reformator i go zadu{il negoviot glas. Na istata taa
loma~a svoeto veruvawe go zape~atile u{te mnogu sledbenici
na ovoj prv ma~enik na Ju`nite Sloveni za sloboda na verata
i sovesta.”94
Vo po~etokot na 13 vek, za vreme na vladeeweto na bugarskiot car Boris, pak nastapilo `estoko progonstvo protiv
bogomilite. Naukata na popot Bogomil i na negovite u~enici
bila osudena, a toj i u~enicite prokolnati i staveni pod progonstvo i proterani vo zato~enie.
Za vreme na vladeeweto na carot Jovan Aleksandar, svikan e crkoven sobor vo Trnovo (1360). Na toj sobor bile prisutni site crkovni i dr`avni dostoinstvenici. Soborot gi
osudil i gi prokolnal bogomilite; mnozina od niv bile pogubeni ili proterani od zemjata. Trieset godini po trnovskiot
sobor, Bugarija padnala pod turska vlast.
Od Bugarija, Grcija i Makedonija, bogomilstvoto se pro{irilo vo sosedna Srbija, kade {to go progonuval golemiot
`upan Stevan Nemawa (1168-1196), koj naredil da se ispofa}aat bogomilite i potoa svikal sobor na koj prisustvuval i
ra{kiot arhijerej Jeftimie.
365
“Otkako soborot utvrdil deka vo Srbija e ra{irena bogomilskata vera, toj ja osudil i nad nea izrekol kazna: knigite
na bogomilite se spaleni, a na voda~ot mu e prese~en jazikot
i e proteran vo zato~enie. Nekoi od bogomilite se osudeni
na loma~a, a drugi proterani od Srbija (vo Bosna), i na site
im e odzemen imotot i razdelen me|u ‘pravovernite’ (pravoslavnite).”95
Po~ituvani, toa se golemi zlodela {to gi pravela Isto~nata pravoslavna, “pravoverna” Crkva, kako dr`avna Crkva, koi ne mo`at da se odminat i da se izbri{at od istorijata
i koi nejze $ stojat na grb i ja pritiskaat. Zo{to, pokraj Katoli~kata crkva, i pravoslavieto da vadi o~i, da ubiva, zo{to
da spaluva, zo{to da se~e jazici, zo{to da progonuva i da proteruva drugi hristijani, svoi bra}a i sestri vo Hrista? Zo{to
da gi narekuva eretici i sektanti? Zar samo zatoa {to tie
imale i imaat poinakvi mislewa i sfa}awa za bibliskite
vistini i {to poinaku veruvale i veruvaat? Ima li voop{to
tuka i tro{ka Hristovo hristijanstvo?
Za svetite relikvii ili mo{ti i za drugite sueverija
na Isto~nata crkva
Bo`jata re~ na pravoslavieto mu pripi{uva te`ok grev
idolopoklonstvo. Kako {to vidovme, Crkvata mnogu krv proleala dodeka ne gi vnela ikonite kako idoli vo svoite hramovi.
Pokraj ikonite, drug vid te{ko idolopoklonstvo i sueverie vo Isto~nata crkva pretstavuvale relikviite ili mo{tite. Pod poimot sveti relikvii ili sveti mo{ti vo Katoli~kata i Pravoslavnata crkva se podrazbira ona {to ostanalo od nekoj svetitel; toa e svetiwa za crkvata; mo{ti na svetitelite, sveti mo{ti.
So svetite relikvii ili mo{ti se povrzani mnogu istoriski nelogi~nosti i naivnosti, a i {pekulacii. Vo minatoto tie stanale silno orudie vo racete na sve{tenstvoto za
ograbuvawe na neukite vernici.
“U{te od najranite hristijanski vremiwa, a najdocna od
4 vek, poklonikot mo`el da smeta na povolna reakcija od strana na svojot svetec {to go odbral, dokolku dal kakov bilo ‘dobrovolen prinos’ ili dar vo polza na kultot na svetecot.
Za vozvrat toj dobival kamen~e, malku prav, troa zemja ili
nekolku kapki voda od poslednoto prestojuvali{te na svetecot - za{to tuka navodno se krielo ne{to od vol{ebnata mo}
366
na svetecot {to mo`elo da napravi duri i ~udo. ^esto bolnite mu se zavetuvale na svojot svetec za{titnik deka, otkako
}e ozdravat, }e mu podarat `ito, leb ili vosok vo te`ina na
svoeto sopstveno telo. Sekako, najcenet prinos bile nakitot
i skapocenite obleki, a ne hranata i parite, za{to sve{tenikot vedna{ niv gi zadr`uval za sebe.”96
Bidej}i vo srednovekovna Evropa bila razviena trgovijata so mo{ti, so nivnite pokrovki, pa duri i so pravot od
nivnite grobnici kako mo{ne barana stoka, so osvojuvaweto
na vizantiskata prestolnina krstonoscite napravile dobar
biznis: “Otkako krstonoscite go osvoile i go ograbile Carigrad (kako najbogat svetski centar so mo{ti ili relikvii) vo
1204 godina, Evropa ja zaplusnal poroj od relikvii. Se veruvalo deka otimaweto na mo{tite mo`elo da se izvr{i so soglasnost na svetecot.”97
“So ovaa neobi~na bolest bilo zafateno celoto hristijanstvo. Za da se izleze vo presret na barawata na crkvata,
iskopani se i posveteni mnogu toni mrtvi tela. I deneska vo
Italija mo`at da se najdat ~etiri u{i na sveti Prokopie,
devet dojki na sveta Eulalija, 28 prsti na sveti Dominik, dve
tela na sveti Silvester (vo Rim i vo Modena), dvajca sveti
Luka (eden vo Venecija i drug vo Padova), pove}e od 150 klinovi od Hristoviot krst itn.
Od ovaa praksa ne bil po{teden ni sam Gospod Isus Hristos. Strogiot kriti~ar na vakvoto hristijanstvo, istori~arot
Karlhanc De{ner tvrdi deka ‘samo vo Francija postojat nad 500
zabi na Isusa koga bil dete.’98
A {to da se ka`e za mnogubrojnite hektolitri Hristova
krv koja manastirite i crkvite ja iznesuvale na pokaz pred
srednovekovnite poklonici za debeli pari, vetuvaj}i im za taa
prigoda pro{ka i za nekolku iljadi godini?!”99 Nemame komentar za ova!
“Pobo`nosta obilno bila pridru`uvana so sueverie.
Vizantijcite se gordeele so golemite zbirki na mo{ti vo
Carigrad i na toj na~in ja poka`uvale svojata qubov i privrzanost kon mo{tite. Zbirkite {to postoele postojano se
zbogatuvale so novi mo{ti. Sveta Jelena gi postavila temelite na dvorskata zbirka za vreme na Konstantina.” Podocna na ~uden na~in vo taa zbirka se doneseni od Erusalim “drvo od krst, sveta krv, trnova kruna, kopje, nametka bez {ev,
klinci (se razbira, ovie predmeti gi povrzuvale so Hrista, a
dali se originalni i po tolku vekovi pristignale tokmu vo
Carigrad!?). Jelena gi donela vo Carigrad mo{tite na Dani367
ela, a Konstancij mo{tite na sv. Timotej, na sv. Andrej i na
sv. Luka. Arkadij go donel Samoila, a Teodosij II Isaija...
Marija Magdalena i Lazara gi donel Lav VI. Ni}ifor Foka
donel kosa na Jovana Krstitelot, a Jovan Dimiskij Isusovite
sandali. Pla{tot na Ilija se ~uval vo novata bazilika... dodeka pove}eto relikvii na Bo`jata majka mo`ele da se vidat vo
nejzinite crkvi. Zbirkite so mo{ti vo Carigrad bile najbogati i so niv ne mo`el da se sporeduva nitu eden muzej vo
svetot... Istorijata na ikonoborstvoto poka`uva kolku mnogu
na Vizantijcite im zna~ele slikite.”100
“Sueverieto imalo i svoja mra~na strana. Nasekade imalo |avoli i demoni. Satanata kako ku~e go napadnal episkopot Partenij od Lampsak... Ikonobore~kiot patrijarh od 10
vek, Jovan Gramati~arot, se oddal na vra`ba i odr`uval sostanoci so kalu|erkite kako mediumi; a za Fotija se mislelo
deka svoeto ogromno znaewe go steknal po cena na otka`uvawe od Hrista. Patrijarhot Kozma vo 12 vek ja prokolnal caricata Berta nikoga{ da ne rodi sin. Negoviot sovremenik,
Mihael Sikidit, mo`el predmetite da gi napravi nevidlivi
i izveduval {egoviti trikovi so pomo{ na demoni. Imalo
kalu|eri i inspirirani deca koi postojano gi prepoznavale
idnite carevi. Astrologijata bila nauka.”101
“Kolku poramnodu{no i poskepti~no se poka`uvalo
toga{noto op{testvo kon verata, s# polekoverno bilo kon
praznoverijata. Astrologijata i magijata u`ivale op{ta doverba; masa lu|e pravele magii so pomo{ na voso~ni figuri i
koristele qubovni napivki. Mnogu lu|e, duri i vo najvisokite
klasi, bile uvereni deka, koga }e ja pra{aat ‘Solomonovata
kniga’, }e mo`at po svoja volja da gi povikuvaat demonite i
da gi stavat pod svoja vlast, da im zapovedaat. Ogromno mno{tvo lu|e veruvale vo ~uda.”102
“Nitu eden narod ne veruval pove}e od Vizantijcite vo
vrednosta na soni{tata kako predznak na idninata... Postoela cela edna kni`evnost, od koja se so~uvani pove}e interesni spomenici za tolkuvawe na proro{tvata i soni{tata.”103
“So nastanite upravuvale soni{ta i vizii. Son mu pretka`al na Lav V deka }e go zakole Mihael Amorijanecot. Jovan II ne sakal da go krunisa svojot najstar sin poradi eden son...
Vizantijcite gi biel lo{ glas poradi korupcija, spletki,
svirepost i sueverija. Malku vizantiski carevi umrele so
prirodna smrt.”104
Sueverija, sueverija, sueverija; demoni, |avoli, spiritizam, vra`bi, magija, astrologija, soni{ta, intrigi, spletki,
368
krvoprolevawe! Nitu malku bibliska vistina! Hristijanstvo
bez Hrista! - So toa se odlikuvala Isto~nata pravoslavna crkva, i bibliskoto proro{tvo ka`uva deka tokmu zaradi tie
grevovi propadnalo Vizantiskoto carstvo, za{to Crkvata,
namesto cvrst, na carstvoto mu izgradila gnil duhoven skelet
koj ne mo`el da im preodolee na naletite na nevremeto so koi
se soo~ilo; tokmu zaradi tie grevovi pravoslavieto go sna{la
te{ka kazna i zaradi tie negovi grevovi Bog dozvolil da se
pojavi islamot kako kam{ik za hristijanstvoto.
Hristijanskata crkva e vinovna za pojavata na islamot
Da povtorime! Tokmu zaradi grevovite {to gi opi{avme
prethodno, Isto~nata crkva ja sna{la te{ka kazna - zaradi tie
nejzini grevovi Bog dozvolil da se pojavi islamot kako
kam{ik za hristijanstvoto.
Vsu{nost hristijanstvoto e vinovno {to na svetskata scena vo pettata i {estata truba od Otkrovenieto 9-tata glava
se pojavil islamot “kako dim koj se izdiga od jama na bezdna,
kako dim od golema ognena pe~ka od koj sonceto i vozduhot
potemnea” i od “dimot izlegoa skakulci po zemjata, pa im be{e
dadena sila kakva {to imaat zemnite skorpii” (9,2.3).
Pettata i {estata truba ja najavuvaat pojavata i {ireweto na militantniot islam, najprvo od strana na Arabjanite, a
podocna i od Turcite. Ne slu~ajno islamskite invazii vo
proro{tvoto se prika`ani so silnite invazii na skakulcite
vo toj region.
“Vo istorijata na svetot nema nitu eden nastan koj, po svojata univerzalnost i po nenadejnosta na svoite posledici, bi
mo`el da se sporedi so ekspanzijata na islamot vo VII vek. So
sekavi~na brzina islamot osvoil golemi prostranstva. Mu
bile potrebni samo sedumdeset godini od smrtta na Muhameda
(632) za da se pro{iri od Kineskoto more do Atlantskiot
okean. Ni{to ne mo`elo da mu se protivstavi. Ednopodrugo
mu gi odzema provinciite na Vizantiskoto carstvo: Sirija
(634-636), Egipet (640-642), Afrika (698), [panija (711)...”105
Islamot gi okoval narodite na Vizantiskoto carstvo vo
te{ki prangii i gi frlil vo pove}evekovno ropstvo.
Zar i najpravoslavniot grad na svetot, Carigrad, narekuvan nov Erusalim, sedi{teto na vselenskiot patrijarh na pravoslavieto, grad koj se nao|al vo racete na natprirodni sili,
~ii{to manastiri bile prepolni so mo{ti, so sveti ostatoci na svetcite, zar svetiot carski grad, koj go {titela li~no
369
Bogorodica, padnal vo racete na islamot? Da, padnal! Zo{to?
Proro{tvoto }e ni ka`e:
“A ostatokot od lu|eto {to ne bea sotreni od ovie zla,
ne se pokaja za delata na svoite race: poklonuvawe na demoni,
na zlatni, srebreni, bronzeni, kameni i drveni idoli, koi ne
mo`at nitu da gledaat, nitu da slu{aat, nitu da odat. I ne se
pokajaa za svoite ubistva, nitu za svoite gatawa, nitu za svoite
bludstva, nitu za svoite kra`bi” (Otkrovenie 9,20.21).
O~igledno e deka islamot, koj ne znae za idolopoklonstvo i koj e protiv sekoe idolopoklonstvo, bil orudie vo
Bo`jata raka so koe Bog go kaznil otpadnatoto hristijanstvo
poradi idolopoklonstvoto vo koe potonalo, poradi sueverijata, spiritizmot, vra`bite, magijata, astrologijata, soni{tata, intrigite, spletkite, krvoprolevaweto!
Za `al, kaznata ne ja postignala celta! Bo`jata re~ ka`uva deka i tie {to ostanale, {to go pre`iveale vekovnoto te{ko ropstvo na islamot: “Ne se pokajaa!”
Poradi idolopoklonstvoto na okolnite narodi vo koe
tonel stariot Izrael, Bog go pratil 70 godini vo vavilonsko ropstvo za da go isceli od taa bolest, od toa zlo. Izraelcite ja nau~ile taa te{ka lekcija i, otkako se vratile od toa
ropstvo, tie do den dene{en i ne pomirisale ve}e nikakvo
idolopoklonstvo. No Isto~nata pravoslavna crkva ne ja nau~ila lekcijata {to $ ja opredelil Bog. I za vreme na ropstvoto
pod islamot, taa ne se oslobodila od svoeto idolopoklonstvo.
S# do denes taa ostanala istata onaa istoriska Isto~na pravoslavna crkva potonata vo idolopoklonstvo i sueverija so koi
Bog }e ras~isti koga kone~no i generalno }e gi ras~isti smetkite so grevot i so gre{nicite: “A na stra{livcite i na nevernite... na gata~ite, na idolopoklonicite i na site la`livci,
delot im e vo ezeroto {to gori so ogan i sulfur; toa e vtora
smrt” (Otkrovenie 21,8).
Po~ituvani, obemot na knigava ne ni dozvoluva podrobno da go razrabotuvame islamot vo bibliskoto proro{tvo. No
Adventisti~kata izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto” ja izdade
knigata “Apokalipsa” ili “Otkrovenie” od amerikanskiot
pisatel Marvin Maksvel (736 stranici) vo koja na izvonredno ubav na~en e obraboteno ova biblisko proro{tvo.
Literatura:
* Blagodarnost na m-r Pavle Runi}, ~ij{to istra`uva~ki trud pomogna ovoj naslov i naslovot “Papskiot Rim e kontinuitet na imperijalniot ili mnogubo`e~kiot (paganskiot) Rim” da se zbogatat so
novi informacii i so vredni citati.
370
1.
2.
3.
4.
5.
5a.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
Current Issuses, str. 1
History of Nationalism in Europe, vol. 2, p. 32, 1910 edition
Petar S. Leposaviæ, Inkvizicije, str. 15.
EGV, Golemata borba me|u Hrista i satanata, AIK “Znaci na vreme
to”, 3-to izdanie, str. 462,457
Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 58.
Bula Unam Sanctam, kojasto Bonifacie VIII ja izdal na 16 noemvri 1302, citirano
vo “The Book of Revelation”, F.W.C. Neser, str. 184.; Papa Nicholas, Decret. Par
Distinct 96 Ch. 7 Edit Lugd. 1661., citirano vo Ian Pailsey, “Antichrist”, str. 54.
Peter de Rosa, Vicars of Christ, 166-167.
Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 106.
Dave Hunt, A woman rides the beast, str. 250.
Dr Alberto Rivera (ispovest biv{eg jezuite), “Vatikanske ubice”,
Metaphysica, Beograd str. 8.9.24.
EGV, Golemata borba me|u Hrista i satanata, 3-to izdanie, 2001 g.,
str. 225. 226.
William Shaw Kerr, A Handbook of the Papacy, str. 241.
Dave Hunt, A woman rides the beast, str. 244.
Peter de Rosa, Vicars of Christ, 162.164.165
Petar S. Leposaviæ, Inkvizicije, str. 82.
Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 172
Loraine Boettner, Roman Catholicism, str. 426.
Karlheinz Deschner: Kirche des Un-Heils, Wilhelm Hayne Verlag, Minchen 1980,
p. 21-23; Istorija srednjeg veka, Nau~na knjiga, Beograd 1969, p. 366
Peter de Rosa, Vicars of Christ, 153.158.159.160.
Petar S. Leposaviæ, Inkvizicije, str. 35.
Loraine Boettner, Roman Catholicism, str. 428.
(Wylie, citing Edit. Goubau, livr. 3, p. 136) The History of Protestantism, by
James A. Wylie, LL.D., Volume II, Book XVII
John Foxe, Foxe’s Book of Martyrs, str. 168-169.
Petar S. Leposaviæ, Inkvizicije, str. 14.
Isto, str. 267.
Isto, str. 13.14.
Isto, str. 15.
J. H. Ignaz von Dollinger, The Pope and the Council (London, 1869), str. 195.;
Dave Hunt, A woman rides the beast, str. 244.
Henri Pirenne, Povjest Evrope, Kultura Zagreb 1956, str. 214
J. Delumeau, Le christianisme va-t-il mourur?, Paris 1977, pp. 359,360
Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 179.175.
Isto, str. 177-178.
Philip Schaff, History of the Christian Church, vol. 5, p. 529.
Dave Hunt, A woman rides the beast, str. 247.
Will Durant, The Story of Civilization, vol. V, str. 527.
Cormenin, History of the Popes, str. 243, citirano u R. W. Thompson, The Papacy and the Civil Power, str. 369.
371
36. Will Durant, The Story of Civilization, vol. IV, str. 680.
37. Pontificale Romanum Summorum Pontificum. Belgium. Mechllin, str. 133; citirano u Emmet McLoughlin, American Culture and Catholic Schools, str. 125
38. D. Antonio Gavin, A Master Key to Popery: In Five Parts, 3rd ed. (London,
England, 1773). str. 253.
39. Citirano u Dave Hunt, A woman Rides the Beast, str. 242.
40. „Inquisition“, Katolièka enciklopedija, online izdanje, 2007.
41. Peter de Rosa, Vicars of Christ, 162.165
42. Catholic Encyclopedia, Vol. XIV, str. 768.
43. Peter de Rosa, Vicars of Christ, 166.
44. (St. Thomas Aquinas, Summa Theologica, vol. 4, str. 90.) citirano vo Dave Hunt,
A woman Rides the Beast, str. 246-247.
45. Peter de Rosa, Vicars of Christ, 165.
46. Will Durant, The Story of Civilization, vol. IV, str. 784.
47. Peter de Rosa, Vicars of Christ, 153.
48. Isto, 163-164
49. (M. Foucault, Sorvegliare e punire, str. 129); Petar S. Leposaviæ, Inkvizicije,
str. 111.
50. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 48.
51. Isto, 165.
52. J. H. Ignaz von Dollinger, The Pope and the Council (London, 1869), str. 190-193.
53. Petar S. Leposaviæ, Inkvizicije, str. 101.
54. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 172.
55. Petar S. Leposaviæ, Inkvizicije, str. 12-13.
56. (St. Thomas Aquinas, Summa Theologica, vol. 4, str. 90.) citirano vo Dave Hunt,
A woman Rides the Beast, str. 246-247.
57. Western Watchman, 21 noemvri 1912.
58. The Western Watchman, 24. dekemvri 1909
59. Karlheinz Deschner, op. cit., p. 22
60. Isto, op. cit., p. 23,24
61. Zvonimir Kosti} Palanski, Hri{}anstvo bez Hrista, Ni{ 1993, str. 95
62. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 183.187.
63. Karlheinz Deschner, op. cit., p. 26
64. H. D`. Vels, Istorija sveta, Narodno delo, Beograd 1929, p. 361
65. Norman Foster, Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986, str.
122
66. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 47-48.
67. Isto, str. 51.52.92.
68. Dave Hunt, A Woman Rides the Beast, 164.
69. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 96.97.52.
70. Isto, str. 54.
71. Isto, str. 119.
72. Isto, str. 106-107.
73. Isto, str. 101.
73a. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 75.
372
74. Norman Foster, Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986, str.
36
75. Isto, str. 164
76. Peter de Rosa, Vicars of Christ, str. 52.
77. Henri Pirenne, Povijest Evrope, Kultura Zagreb 1956, p. 402
78. Norman Foster, Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986, str.
161
79. K. Deschner, op. cit., p. 90
80. Edward Reid, Sunday’s Coming!, str. 119.
81. Izvor: Main-Echo, 13.10.2005
82. Na 16.7.2007 g., Los Angeles, HINA, objavi soop{tenie koe go prezede i
Hrvatski dnevnik od 15 april 2008 g.
83. Hamburger Abendblatt, 10.4.2001.
84. Dave Hunt, A Woman Rides the Beast, 164.
85. Edward Reid, Sunday’s Coming!, str. 119.
86. G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, str. 223,227,228
87. [arl Dil, Vizantijske slike, Srpska knji`evna zadruga, Beograd 1991, p.
85
88. Migne, CXLV, str. 936, Fotius III, 746
89. Algemeine Kirchengeschichte I, 527
90. [arl Dil, op. cit., pp. 112,113
91. Isto, op. cit., pp.108,109
92. Ra~ki, Bogomili i Patareni, Srpska akademija, posebno izdanje, str.
368.369
93. Ra~ki, op. cit., str. 366
94. Hristo V. Vrgov, Revolucionari, str. 245
95. Ra~ki, op. cit., str. 377; Izve{taj u @itijama sv. Simeona, gl. VI
96. Norman Foster: Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986,
str. 63
97. Aron Gurevi~, Problemi narodne kulture u srednjem veku, Grafos,
Beograd 1987, p. 73.
98. K. Deschner: op. cit. p. 170
99. Zvonimir Kosti} Palanski, “Pade, pade Vavilon” - Punta Ni{, 2001., str.73
100. Stivn Ransimen, Vizantijska civilizacija, Minerva, Subotica-Beograd 1964, pp.
214,215
101. S. Ransimen, op. cit., p. 216
102. [arl Dil, op. cit., p. 332
103. Isto str. 229
104. S. Ransimen, op. cit., p. 217,218
105. Henri Pirenne, op. cit., p. 25
373
APOSTOLITE NE BILE SVE[TENICI,
TUKU PROPOVEDNICI NA EVANGELIETO
Hristos ne gi posvetil apostolite za sve{tenici da vr{at
sve{teni~ka slu`ba vo hramot ili vo crkvata ~ija{to zavesa
Bog ja iskinal nadve vo migot koga Hristos izdivnal na krstot, tuku za propovednici na evangelieto, davaj}i im zapoved
da odat po cel svet i da mu go propovedaat evangelieto na sekoe
sozdanie na negoviot razbirliv jazik, u~ej}i gi lu|eto da go
sledat Hrista. Zna~i, apostolite se u~iteli na narodot, a ne
sve{tenici vo onaa smisla kako {to se sfa}a toj poim denes
vo pravoslavieto i vo katoli~kiot svet.
Od tie pri~ini, nie nitu eden od apostolite, bukvalno
nitu eden od niv, ne go gledame povle~en i zako`ur~en me|u
yidovite na nekoja crkva vo uloga na sve{tenik da vr{i sve{teni~ka slu`ba - so sve{teni~ka ode`da i so kadilnica v raka
da prinesuva temjan (da kadi), da gi ispoveda gre{nicite vo
ispovedalna ili da vr{i nekoja druga sve{teni~ka aktivnost.
Namesto toa, site niv, bez isklu~ok, gi nao|ame na teren, me|u narodot, kade {to im e i mestoto, kako propovednici na
evangelieto i kako u~iteli. I zatoa, ~ista iluzija e da se bara nekakov kontinuitet i povrzanost na dene{noto hristijansko sve{tenstvo so nekakvo navodno sve{tenstvo na apostolite,
za{to takov kontinuitet i takva povrzanost, ili apostolsko
preemstvo, ili navestuvawe na takvo ne{to, vo Biblijata ne
postoi.
Spored toa, dene{noto sve{tenstvo na pravoslavieto i na
Katoli~kata crkva, nivnata sve{teni~ka slu`ba, vnatre{noto
ustrojstvo na nivnite crkvi i na drugite nivni kultni objekti, belezi i slu`bi, ne se bibliska, tuku starozavetna i istoriska kategorija koja, kako {to vidovme i naglasivme pove}e
pati, e pre~krtana od Hrista zatoa {to starozavetnoto zemno
Svetili{te, so celokupnoto svoe ustrojstvo, so site svoi
slu`bi i aktivnosti, uspe{no ja zavr{ilo svojata zada~a i
zaminalo vo analite na bibliskata istorija vo migot koga Isus
374
gi izgovoril slavnite zborovi: “Se svr{i!” Nemame ve}e zemno svetili{te so zemno sve{tenstvo i so zemna sve{teni~ka
slu`ba. Sega imame nova situacija: Hristos site nas “n# oslobodi od na{ite grevovi preku svojata krv i n# napravi carstvo, sve{tenici na svojot Bog i Otec” (Otkrovenie 1,5.6). Nemame potreba od zemni sve{tenici. Imame nebesno Svetili{te
so nebesen Prvosve{tenik, Hristos. Za ova ve}e dosta zboruvavme.
Noviot zavet zboruva ne za sve{tenici, tuku za stare{ini
vo Crkvata kako duhovni voda~i i u~iteli na Bo`jiot narod,
na vernicite: “Zatoa te ostaviv na Krit... za da postavi{
stare{ini po site gradovi” so primerni duhovni vrednosti i
karakterni osobini i kvaliteti (Tit 1,5-9; 1. Timotej 3,1-13).
Od Isusovite zborovi “Ka`i $ na crkvata” se gleda deka
najvisoka crkovna vlast Hristos $ predal na Crkvata vo celost, a ne na vrhovnite poglavari na soodvetnite crkvi i na
nivnoto sve{tenstvo. Spored toa, Toj bara Crkvata da go kontrolira sve{tenstvoto i sve{tenicite poedine~no, a ne obratno, sve{tenstvoto da se postavuva nad Bo`jiot narod.
375
BIBLIJATA ZA SABOTATA
Da po~neme od po~etok, od korewata na sabotata: “Taka
bea dovr{eni neboto i zemjata so seto svoe voinstvo. I gi
zavr{i Bog do sedmiot den svoite dela {to gi sozdade. I se
odmori vo sedmiot den od site svoi dela {to gi sozdade. I Bog
go blagoslovi sedmiot den i go posveti, za{to vo toj den se
odmori od site svoi dela {to gi sozdade” (1. Mojseeva 2,1-3).
Vedna{ da ka`eme: Sedmiot den Bog go izdelil za odmor,
go blagoslovil i go posvetil koga go sozdal na{iot svet za {est
dena, koga u{te ne postoele Evrei, ni Grci, nitu koj i da e
drug narod, dodeka na ovoj svet bile prisutni samo na{ite prvi
roditeli, Adam i Eva. Spored toa, sedmiot den ne e evrejski
praznik, evrejska sabota, kako {to tvrdat hristijanite denes,
tuku Bo`ji svet i blagosloven den za odmor na negoviot narod.
Podocna, vo vremeto na Mojseja, koga Gospod slegol od
neboto na planinata Sinaj i go izgovoril svojot zakon, me|u
Desette Bo`ji zapovedi {to gi napi{al Bog na dve kameni
plo~i se nao|a i ~etvrtata zapoved koja bara od nas da go praznuvame sedmiot, sabotniot den:
“Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena
raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e sabota,
odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ nemoj da raboti{
nikakva rabota: ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata }erka, ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot vol, ni tvoeto magare,
nitu pridojdeniot {to }e se najde vo tvojot dom! Za{to Gospod za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e
vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi
i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11).
Se gleda deka istite misli i zborovi, povrzani so sedmiot den pri sozdavaweto, gi nao|ame i vo ~etvrtata Bo`ja
zapoved od Sinaj: vo sedmiot den Bog se odmoril i istiot go
izdelil za odmor, go blagoslovil i go posvetil.
Deka vo ~etvrtata Bo`ja zapoved stanuva zbor za istiot
sedmi den od 24 ~asa, posveten pri sozdavaweto, ni potvrduvaat zborovite od zapovedta: “Za{to Gospod za {est dena gi
376
sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori.”
Na istiot sedmi den, posveten pri sozdavaweto, se povikuva i apostol Pavle koga ni upatuva povik da vlezeme vo Bo`jiot odmor: “Za{to nekade za sedmiot den ka`a vaka: ‘I Bog
se odmori vo sedmiot den od site svoi dela’”, i: “na Bo`jiot
narod mu ostanuva sabotnata po~inka” (Evreite 4,4.9).
Zna~i, apostol Pavle ovde sabotata kako sedmi den ja povrzuva ne so ~etvrtata Bo`ja zapoved od Sinaj, tuku so sedmiot
den posveten pri sozdavaweto.
Spored toa, otpa|aat site prigovori na hristijanite koi
tvrdat deka sedmiot den, posveten pri sozdavaweto, ne e ist
so sedmiot den od ~etvrtata Bo`ja zapoved, i deka sedmicata
na sozdavaweto ne e ista so na{ava dene{na sedmica.
Za teisti~kata evolucija na hristijanstvoto
Kako {to rekovme pred malku, hristijanite tvrdat deka
sedmiot den, posveten pri sozdavaweto, ne e ist so sedmiot den
od ~etvrtata Bo`ja zapoved, nitu pak sedmicata na sozdavaweto e ista so na{ava dene{na sedmica.
Ovaa satanska, |avolska zabluda i laga, {to ja prifatile
hristijanite, vnela golem smut vo nivnata vera i u~ewe i, zaedno so drugite zabludi, go izvalkala liceto na hristijanstvoto. Za {to stanuva zbor? Katolicite, pravoslavnite i, za `al,
i toa za golem `al i sram, site protestanti {to praznuvaat
nedela, veruvaat i tvrdat deka denovite na sozdavaweto ne bile
isti so na{ive obi~ni dene{ni denovi od 24 ~asa. Imeno, tie
iznesuvaat razni neizdr`ani dokazi i tvrdat deka denovite na
sozdavaweto bile vremenski periodi dolgi stotici iljadi i
milioni godini, {to zna~i, sozdavaweto traelo milioni i
milijardi godini. Zamislete, na semo`niot Bog mu bile potrebni milijardi godini da go sozdade svoeto remek delo ~ovekot! - Gospode, Bo`e moj! Kolku daleku oti{lo hristijanstvoto od tebe! Zar e mo`no i hristijanite, koi go nosat
tvoeto ime, da padnat tolku nisko i da ja prifatat Darvinovata
teorija za evolucija na na{iot svet? Bolno vistinito!
Vo svojata v~udovidenost i nemo} da im veruva na svoite
u{i {to slu{aat i na svoite o~i {to gledaat, ~ovek so pravo
se pra{uva vo koj Bog veruvaat hristijanite? Vo bibliskiot
semo}en Bog Tvorec, koj go sozdal svetot za {est obi~ni, na{i
denovi, ili vo nekoj drug nekadaren bog na kogo mu bile potrebni milijardi godini da go sozdade istiot svet? Od ovaa
377
grda slika {to ja davaat hristijanite za Boga proizleguva deka
hristijanskiot bog ne e ist so semo`niot bibliski Bog na kogo
mu bile potrebni samo {est obi~ni denovi da sozdade tolku
ubav i sovr{en svet!
Zar e mo`no poinaku da se razberat zborovite na Bo`jata re~: “Preku zborot Gospodov be{e sozdadeno neboto, preku
zdivot negov - yvezdenoto voinstvo... Za{to Toj re~e - i s# nastana, zapoveda - i s# se sozdade” (Psalm 33,6.9). “I Bog re~e:
‘Neka bide svetlina!’ I bi svetlina... I Bog re~e: ‘Neka bide
svod srede vodite...’. I bi taka.... I Bog re~e: ‘Neka se soberat na edno mesto vodite pod neboto, i neka se poka`e kopno!’
I bi taka... I Bog re~e: ‘Neka iznikne od zemjata zelenilo...’.
I bi taka...” itn., itn. “Za{to Gospod za {est dena gi sozdade
neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv” (1. Mojseeva 1. glava; 2. Mojseeva 20,11). - Kristalno jasno: Bog re~e i - vedna{,
ne po milioni godini, tuku istiot mig se pojavi svetlina, istiot mig od zemjata nikna zelenilo..., “zapoveda - i s# se sozdade!”
Duhot ni snemo`uva koga slu{ame i gledame kako hristijanite, bez nikakov strav i gri`a na sovesta, gi iskrivokol~uvaat ovie bibliski izve{tai za sozdavaweto.
Malku pojasnenie vo vrska so ova. Za razlika od ateisti~kata evolucija na Darvina, koja pretpostavuva deka `ivotot
od po~etok do kraj se sozdaval sam vo opredeleni okolnosti i
uslovi vo tekot na mnogu dolg vremenski period, bez nikakov
Bo`ji udel, teisti~kata dirigirana evolucija na hristijanite
tvrdi deka, sepak, prvite za~etoci ili zarodi{i na `ivotot
gi sozdal Bog. No Toj ostavil tie prvi ednostavni, prosti
`ivotni oblici, ponatamu da pominuvaat niz bezbroj fazi i
niz mnogu dolgi vremenski periodi, vo koi imale mo`nost da
evoluiraat i da preminuvaat od poprosti vo poslo`eni oblici, usovr{uvaj}i se s# dodeka kone~no ne ja postignale
sega{nava sostojba. Sekako, zad taa evolucija stoel Bog koj gi
nadgleduval nejzinite mnogubrojni fazi i vr{el soodvetni
intervencii. Zatoa nea ja narekuvame dirigirana hristijanska evolucija.
Da si ja pretstavime sebesi slikata na sozdavaweto na
~ovekot. Na po~etokot na {estiot den, koj navodno, kako i
drugite denovi na sozdavaweto, e vremenski period od stotici milioni godini, Bog go povlekuva posledniot sinxir na
sozdavawe, sostaven od stotici iljadi alki, odnosno fazi niz
koi }e pominuvaat od Boga sozdadenite zarodi{i, t.e. prostite
`ivotni oblici, od koi }e se razvivaat kopnenite `ivotni, a
od niv i ~ovekot.
378
Neverojatno, hristijanite go prisiluvaat semo}niot bibliski Bog stotici milioni godini da go posmatra svoeto remek-delo, ~ovekot, kako poleka i makotrpno se izvlekuva od
morskite mangrovi laguni kako amfibija so opa{ka koja se
hrani so crvi, so glisti i pol`avi, i kako so porodilni maki
mora da sovladuva stotici iljadi i milioni pre~ki vo ramkite na evolutivnite fazi niz koi pominuva kako `ivotno
vleka~ i ~etirino`ec, i vo poslednata faza kako majmun, pred
da ja postigne svojata cel, da se ispravi na dve noze i da stane
~ovek, Bo`ja lika. - Ete, po~ituvani, so takvi niski i grdi,
nebibliski sfa}awa za semo}niot bibliski Bog, se odlikuva
dene{noto hristijanstvo bez Hrista, za `al, i protestantizmot.
Kako {to vidovme, tradicionalnata Crkva i protestantskite crkvi koi praznuvaat nedela i veruvaat vo besmrtnost
na du{ata (duhot), ne veruvaat vo bibliskiot semo}en Bog
Tvorec, koj go sozdal svetot za {est obi~ni, na{i denovi, tuku veruvaat vo nekoj drug, nekadaren bog, na kogo mu bile potrebni milijardi godini da go sozdade istiot svet, milioni
godini da go sozdade ~ovekot. Nivnite teologii, koi ja prifatile teorijata na evolucijata, pokraj drugoto, se obiduvaat
da go zadr`at i u~eweto za besmrtonost na du{ata (duhot), {to
ra|a neverojatni kontradiktornosti i te{ki apsurdi koi vodat vo apsoluten bezizlez.
Pra{awa za na{ite bra}a hristijani koi veruvaat taka:
Ako Adam ne e sozdaden vedna{ kako vistinski Adam, kako
vistinski ~ovek, vo {estiot den, tuku mu bile potrebni milioni godini da se razvie i da premine od `ivotno vo ~ovek,
toga{ vo ~ij nos Bog duvnal besmrtna du{a (duh) vo {estiot
den? Sekako, spored spomenatata teologija, Bog ne duvnal besmrtna du{a direktno vo nosot na Adama, tuku $ duvnal na onaa
prva `ivotinka, na po~etokot od evolucijata, od koja se razvil Adam. Spored toa, Adam svojata besmrtna du{a, ako
voop{to imal takva du{a, ne ja dobil direktno od Boga, tuku
ja nasledil indirektno od prvata `ivotinka preku amfibiite (vodozemcite), vleka~ite, primatite (~ovekolikite majmuni)... Ako Adam svojata besmrtna du{a ja nasledil od `ivotnite, toga{ i `ivotnite imaat besmrtna du{a! Ako e taka, a
spored filozofijata na teisti~kata evolucija e taka, toga{
kade zaminuva besmrtnata du{a na `ivotnite koga }e zaginat?
Ponatamu, dali besmrtnata du{a {to ja ima dene{niot
~ovek e ista so onaa besmrtna du{a {to ja vdahnal Bog vo
prvata `ivotinka? Dali i taa prvobitna besmrtna du{a kaj
379
prvata `ivotinka, pominuvaj}i niz evolutivnite fazi, zaedno so teloto, evoluirala i preminuvala od poprosti vo poslo`eni oblici, ili ostanala na prvobitnoto nivo? Ako du{ata
ne evoluirala, ako taa ostanala ista od po~etok do kraj, toga{ nie lu|eto imame ista besmrtna du{a so `ivotnite, so
glistite, so crvite... {to ni nalikuva na hinduisti~ko-budisti~kata filozofija.
I u{te edno pra{awe. Na{ite bra}a hristijani, za koi
stanuva ovde zbor, za besmrtnata du{a (duh) na lu|eto odredile mesto: ~istili{te, mitarstva, raj i pekol. Kade e mestoto
za besmrtnata du{a na `ivotnite?
Po~ituvani, gledame li vo kakvi apsurdi zapa|aat lu|eto,
vo ovoj slu~aj teolozite, koga svoeto ~ove~ko “visokoumie”,
svojata “genijalnost” i “u~enost”, koga svetovnite teorii i
filozofii, vo konkretniov slu~aj Darvinovata teorija za
nekakva evolucija, }e gi vnesat vo Biblijata, koga }e otstapat
od nea i koga najednostavnite i najjasnite nejzini vistini }e
gi napravat tolku slo`eni i zamrseni, za da ne im se gleda
krajot. Baraj}i evolucija vo Biblijata, kade {to ne treba da
baraat evolucija, baraj}i evolucija kaj Tvorecot, tie se spletkaa i padnaa.
Zar ima toa nekakva smisla, se pra{uva ~ovek! O~igledno
e deka nema. No za dene{nite hristijani i takvata besmisla
ima smisla. Za niv s# e mo`no. Mo`no e vo{kite da stanat
ovci i ovcite vo{ki.
Sabotata - spomenik na sozdavaweto i sto`er na evrejskata nacija
Kako {to vidovme od ~etvrtata Bo`ja zapoved, sedmiot
den e od Boga odreden i imenuvan so zborot sabota, evrejski
“{abat”, so zna~ewe “odmor”, den od 24 ~asa, i nie ne smeeme
toj den da go zamenime nitu da go preimenuvame so nedela, nitu
so koj i da e drug den vo sedmicata. “A sedmi den e sabota, odmor
posveten na tvojot Gospod Bog... Za{to Gospod za {est dena gi
sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11). Spored toa, sedmiot den e
povrzan so Tvorecot na na{iot svet, so sozdavaweto, i toj e
spomen i golem spomenik na sozdavaweto. - Taka ka`uva Gospod, taka ka`uva negovata zapoved, ~etvrtata Bo`ja zapoved,
na koja $ e posvetena edna tretina od prostorot na Desette
zapovedi.
380
Za `al, hristijanite go zamenile sedmiot den, sabotata,
so nedela, so {to go urnale spomenikot na sozdavaweto i na
satanata mu dale mo`nost da gi ubedi silniot i semo}en bibliski Bog, koj go sozdal svetot za {est obi~ni denovi, da go
zamenat so nekakov kvazi tvorec na kogo mu bile potrebni
milijardi godini da go sozdava istiot svet so pomo{ na dirigirana, teisti~ka evolucija.
Neporekliva e vistinata deka sabotata pove}e od 4.000
godini e sto`er na evrejskata nacija. Taa Evreite gi odr`ala
kako narod i kako poedinci i im go so~uvala identitetot i
vo tekot na nivniot dvomileniumski holokaust. Bez sabotata
tie sigurno bi is~eznale od scenite na istorijata i bi zaminale vo nejzinite arhivi kako i mnogu drugi narodi.
I za hristijanstvoto sabotata bi bila sto`er koj bi ja
odr`al negovata monolitnost. Toa sigurno ne bi se raspadnalo na tri dela (globalno), bi go so~uvalo svojot identitet i
svojata izvornost i bi gi izbegnalo prisutnite devijacii koga
ne bi ja otfrlilo sabotata kako sedmi den za odmor. No, za
`al, se slu~ilo toa {to se slu~ilo, i so izmenite na Bo`jite
zapovedi hristijanstvoto ne samo {to skr{nalo i potfrlilo, tuku voop{to ne se potvrdilo nitu doka`alo.
Sabota e blagosloven den
“Gospod go blagoslovi ... sabotniot den!” - Da zapomneme: Sabota e blgosloven den, {to ne e slu~aj so nitu eden drug
den vo sedmicata.
Zborot “blagoslov” ima ist jazi~en koren so zborot “blagodat”, na koj mu posvetivme cel eden naslov vo knigava. Blagosloven zna~i: bla`en, sre}en i presre}en, poln so vrvna
radost i zadovolstvo. Toj blagoslov {to go stavil Bog vo sedmiot den stanuva na{ blagoslov, i nie sme blagosloveni od
Boga koga go praznuvame sabotniot den. Sabotata navistina e
blagosloveno vreme koga mu davame mo`nost na Boga na{iot
`ivot da go osmisli i da go ispolni so radost i zadovolstvo.
“Blaze mu na ~ovekot koj pravi taka i na sinot ~ove~ki
{to se pridr`uva na toa: koj ja po~ituva sabotata za da ne ja
one~isti i koj gi ~uva svoite race od sekoe zlo delo” (Isaija
56,2). - Bla`en, sre}en i radosen e ~ovek (ne Evrein) koj ja
po~ituva sabotata.
Sabota e svet den
“Gospod go ... posveti sabotniot den!” - Da zapomneme:
Sabota e i posveten i svet den, {to ne e slu~aj so nitu eden
381
drug den vo sedmicata. “A sedmi den e sabota, odmor posveten
na tvojot Gospod Bog.” Vo Desette zapovedi zborot “svet” se
odnesuva samo na eden zbor, na sabota.
Vo rajot Bog izdelil i posvetil edna ovo{ka za sebe “drvoto na soznanieto na dobroto i zloto” (1. Moj. 2,17) - i
im rekol na Adama i Eva: Site ovo{ki vo gradinata se
va{i, no ovaa ovo{ka, ova drvo, e moe. Ne gibajte vo nego,
za{to }e zgre{ite!
I sedmiot del od vremeto, sedmiot den, Bog go izdelil i
go posvetil za sebe, i nam ni se obra}a so zapoved: [est dena
se va{i, i celosno vi stojat na raspolagawe vam, za va{ite
potrebi, no sedmiot, sabotniot den, e moj. Toj ne e va{ i ne
vi pripa|a vam. Ne gibajte vo nego, za{to }e zgre{ite.
Na ~etirinaeset mesta vo svojata Re~, vo Biblijata, Bog
ka`uva i n# potsetuva deka sabotata e negova - bukvalno: “moi
saboti” i “svoi saboti” - ne evrejski saboti. “Pazete gi moite
saboti; jas sum Gospod Bog va{” (3. Mojseeva 19,3.30; 26,2). “Ne
odea po moite zapovedi... gi obesvetuvaa moite saboti, i zatoa
odlu~iv vo pustinata da go izleam mojot gnev vrz niv za da gi
sotram.” “Im gi dadov svoite saboti... Praznuvajte gi moite
saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za da se znae deka
jas sum Gospod, va{ Bog” (Ezekil 20,12.13.16.20.21; 44,24).
Za svetosta na sabotata: “Dr`ete ja sabotata, za{to taa e
sveta za vas!” - mu ka`uva Gospod na svojot narod, i prodol`uva: “Za da znaete deka jas sum Gospod koj ve posvetuva” (2.
Mojseeva 31,14.13).
Sabota e sveto vreme, izdeleno od drugite denovi namenski - mo`nost za Boga da n# posvetuva - od nas, od gre{ni, da
napravi pravedni, sveti lu|e, kako {to e napi{ano: “Bidete
sveti, za{to sum svet jas, Gospod, va{ Bog” (3. Mojseeva 19,2).
I Bog navistina svoite deca {to gi posvetil gi narekuva “sveti”: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi pazat Bo`jite
zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). Sabota e izdelena za nas za da se znae - {to da se znae - da se znae deka
Gospod e na{ Bog koj n# posvetuva. - Zna~i, svet Gospod, svet
saboten den, svet narod koj praznuva sabota!
Gospod: Sabota e “moj svet den”, “Gospodov den”
“Ako ja zadr`i{ svojata noga da ne ja pogazi{ sabotata, i
ako ne raboti{ vo mojot svet den; ako ja nare~e{ sabotata
milina, Gospodov den; ako ja praznuva{ i ako ja po~ituva{ so
toa {to ne }e se zanimava{ so obi~ni raboti, da im ugoduva{
382
na svoite gre{ni `elbi - toga{ }e ima{ radost vo Gospoda”
(Isaija 58,13.14).
Ova se Bo`ji zborovi koi ni doa|aat direktno od Boga koj
ni ka`uva dve mnogu zna~ajni raboti {to treba da gi zapametime. Prvo, Gospod veli: sabota e “moj svet den”, i vtoro: sabota
e “Gospodov den”. I kako svet Gospodov den, sabotata treba da
ni e mila, den na radost i spokojstvo i den za bogoslu`enie,
za svet sobor.
“[est dena neka se raboti, a sedmi den e sabota - den na
potpoln odmor, den za svet sobor (za sveto bogoslu`enie), koga
ne smeete da rabotite nikakva rabota. Toa e Gospodova sabota
vo site va{i `iveali{ta” (3. Mojseeva 23,2). - “Gospodova (ne
evrejska) sabota”.
Sekako, i drugite denovi se Gospodovi denovi, no nitu
eden od niv ne e posveten i ne e svet. Za nitu eden od drugite
denovi Gospod ne ka`uva “moj svet den” i “Gospodov den”. Nikade vo Biblijata Bog ne ka`uva: “nedela Gospodova”, “nedela
e moj svet den”, nitu pak “nedela e Gospodov den”. Tie prerogativi mu pripa|aat samo na sabotniot den.
Pri sozdavaweto na zemjata Bog ne sozdal sveta planina,
sveta reka ili sveto mesto kade {to potoa bi bilo podignato
svetili{te. Vo taa prigoda Bog ne posvetil nitu eden del od
prostorot, nitu eden predmet, ni{to drugo, osven del od vremeto, sedmiot, sabotniot den. Sabotata e prva svetiwa na ovoj
svet, svetiwa koja ne uspeal, nitu pak nekoj }e uspee da ja spali i uni{ti, za{to taa Bo`ja svetiwa Bog ja smestil, ne vo
prostorot, vo koj lu|eto urivaat i uni{tuvaat, tuku vo vremeto, koe e nedoseglivo za niv.
Duhovnata dimenzija na sabotniot den
Bog ima zamisla i `elba sabotata, kako negov svet den,
da bide negov semeen praznik koga Toj, kako nebesen tatko, go
sobira svoeto zemno semejstvo na svet semeen sobir, na semejno sovetuvawe, na sveto bogoslu`enie, na koe saka da pomine
vreme vo sveta zaednica so svoite deca - mo`nost da razgovara
so niv, da gi slu{ne nivnite vozdi{ki, radosni i `alni, da
gi rastovari od bremeto na sekojdnevnite gri`i, da gi zakrepne
i fizi~ki i duhovno, da im go podigne duhot, da ja zasili nivnata vera i nade` i da gi ohrabri i osposobi uspe{no da se
soo~at so `ivotnite problemi vo slednata sedmica.
Spored Biblijata, praznuvaweto na sabotata mora da bide
prijatno iskustvo. Bog preku svojot prorok Isaija ni ka`a
383
deka sabotata treba da ni bide milina. Zborot milina e prevod na evrejskiot zbor “oneg” koj ima mo{ne bogato zna~ewe.
Oneg zna~i “ne`no”, “ubavo”, “prijatno”, “radosno”, “izvonredno”. Bog saka da u`ivame vo sabota. Taa treba da bide
zenit vo sedmicata. Nea ja karakteriziraat najdobro dru`ewe,
najdobra obleka, najdobro odnesuvawe, najdobro od s#!
Sabota e svet i blagosloven den, izdelen od drugite denovi so posebna cel i namena - za intimen kontakt me|u nas i
Boga preku negovata Re~, migovi koga mo`eme da zdivneme od
sekojdnevnite {okovi na spoulavenoto vreme i od udirite so
koi postojano n# mava i {iba ma~noto sekojdnevje. Sabota ni
nudi duhovna, a preku nea i fizi~ka zavetrina, za{tita i sigurnost pred naletite na straotnite viulici i fortuni, pred
besot na gigantskite `ivotni uragani {to gi podiga grevot i
satanata vo svetot - sli~no na Noeviot kov~eg vo koj se zasolnil i na{ol spasenie Noe so semejstvoto za vreme na
u`asnata kataklizma {to go pogodila na{iot svet, kataklizma nare~ena potop.
Hristos e na{e zasolni{te kade {to mo`eme da se zasolnime, na{e pribe`i{te kade {to mo`eme da pobegneme od grevot koj n# progonuva, a sabotata e alka {to n# povrzuva so
Hrista i temel na na{ata zaednica so nego - semeen den, semeen praznik koga Bog, kako {to ka`avme, na poseben na~in
go po~estuva svoeto semejstvo, svoite deca, so svoeto prisustvo me|u niv.
Prekrasna i mnogu ubava, mila i posakuvana e taa sabotna zaednica vo dru{tvo so Boga i so negovite sveti angeli, tie
sveti migovi pominati vo prijatna nebesna atmosfera vo negoviot dom. Toga{ nie na poseben na~in go ~uvstvuvame
Bo`jeto prisustvo vo na{ata sredina, negovata blizina i neposrednost.
Za vreme na sabotnite bogoslu`enija, na koi ja prou~uvame negovata sveta Re~ ili Biblijata, na koi se molime i mu
ja iska`uvame na{ata blagodarnost na Boga, Svetiot Duh go
prenaso~uva na{iot pogled od ovoj pominliv gre{en svet kon
nebesniot `ivot so ve~ni vrednosti. Sabotnite migovi, pominati vo sveta zaednica so Boga i so negoviot narod, n# izdignuvaat visoko nad ovoj zemen svet, i na kriljata na verata n#
pribli`uvaat do pragot na nebesnoto carstvo od kade {to
u{te sega so duhovni o~i go gledame noviot `ivot i, obzemeni
i proniknati so neiska`livite ubavini na Bo`jeto carstvo,
nie se raduvame so neiska`liva radost, i na{eto srce igra,
blika i pee od sre}a za skora{nata sredba so na{iot Spasitel
384
koj doa|a po nas da n# zeme so sebe, za da bideme i nie tamu
kade {to e Toj (Jovan 14,1-3), da ja delime ve~nosta so nego, da
go gledame i da go u`ivame ona “{to oko ne videlo, {to uvo
ne ~ulo i {to vo ~ove~ko srce ne do{lo” (1. Korin}anite 2,9).
Nie, hristijanite, koi praznuvame sabota, sme blagosloveni, zadovolni i sre}ni lu|e, polni so Bo`ja qubov i so dlabok mir vo srceto srede ova zajazleno vreme i ovoj voznemiren svet. @iveeme so krenata glava i ~elo i so ~ista sovest
odime napred, za{to mu slu`ime na Boga ne poinaku, ne spored predanijata i tradicijata, ne spored istoriskite hristijanski kategorii, tuku onaka “kako {to ka`uva Pismoto” (Jovan 7,38). Go sledime Hrista, odej}i po negoviot pat i sledej}i
gi negovite stapki {to gi nao|ame vo evangelijata. Gi dr`ime
site Deset Bo`ji zapovedi, me|u niv i ~etvrtata zapoved koja
ka`uva deka sabota e svet Gospodov den.
Hristos e na{ spasitel koj ni gi prostil grevovite, n#
is~istil od niv i ni dal pravo da se “nare~eme Bo`ji deca”,
najvozvi{eno predimstvo, povozvi{eno i od ona {to go
u`ivaat i angelite - da bideme negovi sinovi i }erki, negovo
semejstvo - sega na zemjava, a naskoro i na neboto. U`ivame
negova za{tita, vodstvo i pomo{ i, zdru`eni so nego i vodeni
od Svetiot Duh preku Bo`jata re~, nie hrabro ~ekorime
napred, uspe{no sovladuvaj}i i urivaj}i gi site prepreki i
pre~ki {to gi postavuva satanata preku svoite orudija na
na{iot `ivoten pat za da n# sopne i obori. Vo na{ite gradi
plamti silna vera i nade` koi gi turkaat nastrana nebidninata, neizvesnosta, pesimizmot, apatijata, besperspektivnosta,
beznade`nosta i silniot i otroven strav i o~aj so koi e
zafateno i dlaboko proniknato na{eto pokolenie i vo koi
tone na{iot svet.
Ne postoi, po~ituvani, na ovoj svet, poubava od na{ata
sabotna zaednica so Hrista, od ~ie{to prisustvo vo nas treperat strunite na na{ata du{a, proizveduvaj}i najprijatni
zvuci na milna muzika {to voop{to mo`e da se po~uvstvuva i
da se do`ivee; nenadminat vnatre{en mir i slatka sloboda od
sekakva vnatre{na tiranija - od gnev, lutina, zavist, sebi~nost,
omraza... vo ~ii{to stegi sme bile okovani pred da se sretneme i da ostvarime neraskinlivo prijatelstvo so na{iot
brilijanten Prijatel, Isus Hristos.
Ubava e i blagoslovena bra~nata zaednica, mila e i semejnata zaednica vo koja posebna radost i nezaboravni migovi za
roditelite pretstavuvaat decata i obratno. Mnogu ubavo i
vrvno do`ivuvawe e i maj~instvoto i tatkovstvoto, no neis385
ka`livo i nenadminlivo e ~uvstvoto na zaednica so Hrista
{to ja u`ivame osobeno za vreme na sabotnite ~asovi. Od tie
pri~ini, prvenstveno hristijanite, a i ~ove{tvoto vo celost,
podnesuva nenadomestlivi zagubi zatoa {to ne praznuva sabota, {to se li{uva od nejzinite blagoslovi.
Od ka`anoto proizleguva deka duhovnata dimenzija na
sabotata kako den za odmor e mnogu podlaboka i pozna~ajna od
onaa, fizi~kata, koja na ~ovekot mu ovozmo`uva samo gola
fizi~ka po~inka. ^ovekot ne e tovarno `ivotno, pa ni sabotata ne e dadena zaradi zgolemuvawe na negovata rabotna sposobnost.
Sabotniot odmor vo nikoj slu~aj ne e ist so koj i da e drug
sloboden den vo sedmicata {to go zema ~ovekot koga e premoren za da se odmori. Toj ne e nikakov neiskoristen vremenski me|uprostor {to }e mu ovozmo`i na umorniot ~ovek da
zdivne od pregolemite fizi~ki napori. Ne! Sabotniot odmor
ne e obi~en odmor li{en od sekakov duh, odmor koj stanuva
izvor na izopa~enost. Sabotnata po~inka e sosem ne{to drugo. Vo ramkite na sozdavaweto taa e posebno sozdadena kategorija. [este denovi na sozdavaweto ne se prazni. Niv Bog gi
napolnil so svoite dela {to gi sozdal. Tretiot den go napolnil
so prekrasni raznovidni rastenija, pettiot i {estiot gi
napolnil so mnogubrojni vidovi `ivotni, a i so ~ovekot kako
svoe remek-delo. No i sedmiot den ne e prazen vakuum.
Pri sozdavaweto na na{iot svet za {est dena Bog za sedmiot den sozdal i posebna, nematerijalna, duhovna kategorija,
koja na evrejski se vika “menuha”, i zna~i odmor, miruvawe,
po~inka, mir, radost, spokojstvo, sre}a, bla`enstvo, milina
za du{ata i milina za teloto - i taa duhovna kategorija, “menuha”, Bog ja smestil vo sedmiot, vo sabotniot den, vo sabota, koja
e nadarena so ne`nost koja{to ja razgaluva du{ata i gi miluva na{ite misli. Toa e den vo koj ~asovite ne se potisnuvaat
eden so drug, den koj mo`e da ubla`i sekoja `alost. Sabotniot duh n# obviva kako proletta {to se {iri na zemjata bez
na{a pomo{.
Vo burniot okean na vremeto i vo makotrpnata i surova
~ovekova borba za opstanok, postojat ostrovi na mir kade {to
~ovekot mo`e da zdivne i na poseben na~in da se gri`i za
semeto na ve~nosta poseano vo negovata du{a. Sabotata e oaza
na ovaa gre{na i pusta zemja na na{iot pat kon na{ata nebesnata ve~na tatkovina.
Bog videl deka nam ni e potrebna takva duhovna kategorija, takva sabota, i ni sozdal tokmu takva sabota, otvoren
386
prozorec niz koj ni pirka prijatno vetre od idniot svet i
`ivot i ni go razladuva ispotenoto ~elo.
Da, po~ituvani, sabotata navistina e otvoren prozorec kon
neboto, prozorec niz koj ja gledame vselenata {to }e ni ja
stavi naskoro na raspolagawe na{iot Spasitel Isus Hristos
so svoeto skora{no slavno doa|awe.
Adam svojot prv den od `ivotot vo rajot go po~nal tokmu
so vakva sabota. So vakva sabota e garniran i na{iot `ivot `ivotot na site {to praznuvaat sabota. Taka i Hristos ka`uva:
“Sabotata e sozdadena zaradi ~ovekot” (Marko 2,27); Bog na
~ovekot mu sozdal “menuha” za da go povrze i da mu ovozmo`i
da `ivee vo zaednica so svojot Tvorec, postojano da go potsetuva
deka e Bo`je dete, da se gordee {to e Bo`ji sin i Bo`ja }erka,
pripadnik na Bo`jeto semejstvo, pretvoraj}i go negovoto srce
vo vrutok na tivka, prijatna, slatka, neprekratna, prirodna,
spontana radost i pesna.
Taa (sabotata) e sozdadena za nas kako alka da n# povrzuva
ne samo so zagubeniot, ami i so obnoveniot raj, da n# potsetuva
deka nie se prigotvuvame za nov svet kade {to s# }e bide sabota, koga Bog i ~ovekot }e `iveat vo potpolna harmonija. Sekoja
sabota nie imame mo`nost da vkusime del od ubavinite na
idniot svet, del od mirot i harmonijata na Bo`jeto carstvo
{to so kopne` go o~ekuvame.
Eden od voobi~aenite pozdravi za sabota vo staro vreme
bil pozdravot “[abat {alom!”, {to zna~i “neka vladee mir
vo sabota”, za{to glavna ideja i su{tina na sabotata e mir,
ne samo mir me|u ~ovekot i negovite bli`ni, tuku i mir me|u
~ovekot i s# {to e sozdadeno, mir vo celata Bo`ja vselena.
Edna{ sedmi~no, vo mnogu pogolema mera otkolku vo drugite denovi, nie pominuvame eden den, svetiot i blagosloven
saboten den, vo posebna zaednica so Hrista, zasiluvaj}i ja svojata vera vo Boga, pri {to na{iot duhoven `ivot, na{eto
hristijanstvo, prerasnuva vo silna duhovna karpa koja ne mo`e
ni{to da ja pokoleba. Taka nie stanuvame neprezemliva tvrdina za satanata i za site negovi pekolni sili so koi saka da
n# uni{ti. So takva neskr{liva vera i nade` nie, koi praznuvame sabota, ne samo {to pre`ivuvame i opstanuvame, tuku
i cvetame.
Sabotata ne e evrejska
Mnogu ~est slu~aj koga razgovarate so hristijanite vo
vrska so sabotata e tie da vi ka`at: sabotata e evrejska, evrej387
ski praznik, koj va`el samo za Evreite, i kako dokaz go naveduvaat tekstot od 5. Mojseeva 5,15: “Spomni si deka i ti be{e
rob vo egipetskata zemja i deka ottamu te izbavi Gospod, tvojot Bog, so silna raka i so podadena mi{ka. Zatoa ti zapoveda
Gospod, tvojot Bog, da go pazi{ sabotniot den.”
Ete, velat tie, Bog gi izbavil Evreite od egipetsko ropstvo, razdeluvaj}i go Crvenoto more pred niv, i zatoa im naredil da praznuvaat sabota kako spomen koj }e gi potsetuva na
toj grandiozen nastan. I bidej}i sabotata e povrzana so nivnoto izbavuvawe od nivnoto ropstvo, taa e evrejski praznik,
zapoved {to va`ela i va`i samo za Evreite.
No, ve molam, po~ekajte malku! Ako ja sledime taa logika, toga{ i prvata Bo`ja zapoved va`i samo za Evreite,
bidej}i i taa e povrzana so nivnoto izbavuvawe od egipetsko
ropstvo: “Jas sum Gospod, tvoj Bog, koj te izvede od egipetskata zemja, od ku}ata na ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi
osven mene” (2. Mojseeva 20,2.3). - Logi~no, zar ne!
Od istata logika na hristijanite, koi tvrdat deka sabotata e evrejska, proizleguva deka i pettata Bo`ja zapoved, koja
bara od decata da gi po~ituvaat roditelite, va`i samo za Evreite. Eve ja nejzinata sodr`ina: “Po~ituvaj gi svojot tatko i
svojata majka, kako {to ti zapoveda tvojot Gospod Bog, za da
`ivee{ dolgo i da ti bide dobro vo onaa zemja {to ti ja dava
tvojot Gospod Bog” (5. Mojseeva 5,16). Zna~i, Bog od evrejskite
deca bara da gi po~ituvaat svoite roditeli zatoa {to }e im
dade vetena zemja, Palestina, i dolg `ivot i blagosostojba vo
nea. Spored toa, evrejskite deca se privilegirani pred Boga,
za{to Bog na na{ite deca, za razlika od niv, ne im dava nitu
vetena zemja, nitu dolg `ivot nitu blagosostojba. Apsurd, zar
ne!
Zaklu~ok: Ako sabotata e evrejska, toga{ i prvata i pettata zapoved se evrejski - no vo toj slu~aj i toj Bog, koj gi dal
tie zapovedi, e evrejski, a ne hristijanski Bog.
Vsu{nost, taka e i napi{ano na mnogu mesta vo Biblijata: “Odi pri faraonot i re~i mu: ‘Gospod Bog na Evreite
(evrejskiot Bog) pora~uva vaka: ‘Pu{ti go mojot narod da
zamine i da mi iska`e po~it’” (2. Mojseeva 9,1; v. 3,18; 5,3; 7,16;
9,13; 10,3). Na stotici drugi mesta vo Biblijata ~itame, ne za
hristijanski, tuku samo za “Izraelov Gospod Bog” - odnosno,
samo za evrejski Bog.
I ako tie tri zapovedi, prvata, ~etvrtata i pettata, se
evrejski zapovedi, i ako va`at samo za Evreite, toga{, logi~no, i drugite sedum, odnosno site Deset zapovedi se evrejski
388
zapovedi i va`at samo za Evreite, za{to gi dal istiot evrejski Bog, koj se razlikuva od hristijanskiot Bog. I {to ako
ka`eme deka sedmata zapoved, koja ka`uva: “Ne vr{i prequba!”, e evrejska zapoved i va`i samo za Evreite? Dali toga{
hristijanite mo`at slobodno da vr{at prequba?
Da se vratime na prvata Bo`ja zapoved: “Jas sum Gospod,
tvoj Bog, koj te izvede od egipetskata zemja, od ku}ata na ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi osven mene!” Ako ja povrzeme ovaa zapoved so izleguvaweto od egipetsko ropstvo i ako
ja proglasime za spomen na toj nastan, toga{ e logi~no da zaklu~ime deka Evreite ne smeele da imaat drugi bogovi samo
zatoa {to Bog gi izvel od toa ropstvo, {to voop{to ne odgovara na vistinata. A logikata na hristijanite, koi praznuvaat
nedela, e tokmu takva - navodno, zatoa {to Bog go izvel evrejskiot narod od Egipet, mu zapovedal da praznuva sabota kako
spomen na negovoto izleguvawe od Egipet, a ne kako spomen na
sozdavaweto na svetot, pa ottamu, velat tie, i sabotata e nivna, evrejska, i va`i samo za Evreite.
Primenuvaj}i go istiot ar{in za merewe na rabotite,
proizleguva deka hristijanite se oslobodeni od obvrskite na
prvata zapoved zatoa {to Bog niv ne gi izvel od egipetsko
ropstvo, i spored toa, tie mo`at pokraj Boga da imaat i “drugi bogovi” - {to e svoeviden apsurd. Apsurd zatoa {to vo toj
slu~aj so pravo bi mo`ele da se pra{ame koj Bog prifa}aat
hristijanite, semo}niot Gospod Bog Izraelov (evrejski), ili
nekoj drug, hristijanski Bog, razli~en od evrejskiot? “Zar Bog
e Bog samo na Evreite, a ne i na neznabo{cite? Se razbira, i
na neznabo{cite” (Rimjanite 3,29) - ka`uva apostol Pavle.
Spored toa, ako e Gospod i neznabo`e~ki, Toj e i hristijanski, a ako e hristijanski, Toj e i pravoslaven, no i katoli~ki
i protestantski; pa i sabotata, ako e evrejska, taa ednovremeno
e i pravoslavna, i katoli~ka i protestantska, i sesvetska,
se~ove~ka.
Ako evrejskiot Bog e ist so hristijanskiot Bog, a bi trebalo da bide ist, zar toga{ e potrebno Toj povtorno da sleze,
sega na nekoja hristijanska planina, i na hristijanite da im
dade drugi deset zapovedi, razli~ni od onie {to gi izgovoril
pred evrejskiot narod na Sinaj i gi napi{al na dve kameni
plo~i? Dali toga{ na hristijanite bi im dal novi plo~i so
deset ili samo so dve zapovedi? Dali vo toj slu~aj Bog bi ja
iskornal sabotata od nejzinoto mesto srede Desette zapovedi
i na nejzinoto mesto bi napi{al nedela? Ako bi go storil toa,
bi se pra{ale zo{to bi go storil? Zo{to na evrejskiot na389
rod vo staro vreme bi mu ka`al sabota, a na hristijanite nedela, koga sabotata ne e nikakov simbol ili senka na nekakva
novozavetna realnost?
Da se potsetime! Judaizmot (evrejstvoto) e edinstven po
toa {to Bog mu se obratil na Sinaj na cel eden narod koj go
videl i ~ul so svoi sopstveni o~i i u{i, pove}e milioni ednovremeno prisutni, koga go izgovoril i go napi{al svojot zakon. Izraelskiot narod, kako Bo`ji narod, e edinstven i po
toa {to Gospod polni ~etirieset godini go hranel vo pustinata so nebesna hrana, nare~ena “mana”, edinstven slu~aj vo
istorijata na ovoj svet Bog da prigotvuva sekoj den, osven vo
sabota, sve`a hrana za milioni lu|e vo pustina. Vo petok im
prigotvuval dvojno koli~estvo hrana, i za sabota (2. Mojseeva
16,14-26). Zamislete, ~etirieset godini Bog ja izdeluva sabotata od drugite denovi kako poseben svet den! Zar toa ne im
ka`uva ni{to za nejzinata svetost na hristijanite koi praznuvaat la`na sabota, nare~ena nedela?
Dragi moi, vo staro vreme evrejskiot narod bil Bo`ji
narod, a denes hristijanskiot narod e, ili bi trebalo da e,
Bo`ji narod. Spored toa, evrejskiot Bog e, ili bi trebalo da
e, i hristijanski Bog. Ottamu i Desette zapovedi, kolku se
evrejski, tolku se i hristijanski, no tie ne se nitu evrejski
nitu hristijanski, tuku Bo`ji.
Nie Biblijata ja prezemame od Evreite ne kako evrejska
Biblija, tuka kako Bo`ja re~. Zaedno so Svetoto pismo, {to
ni go napi{ale i ni go predale evrejski proroci i apostoli,
nie od niv gi prezemame i Desette zapovedi ne kako evrejski,
tuku kako Bo`ji zapovedi. Isto taka i sabotata ja prezemame
od niv ne kako evrejska, tuku kako “Gospodova sabota”, kako
“Gospodov den”, kako “Gospodov svet den”. Zna~i, site zapovedi,
pa i ~etvrtata, imaat op{to~ove~ki karakter, za{to Bog e Bog
na celoto ~ove{tvo (Rimjanite 3,29; 10,12.13).
Da ne zaboravime deka nie hristijanite sme samo granka
od diva maslina nakalemena na pitomata maslina koja n# snabduva so neophodnite `ivotni sokovi. Spored toa, korenot i
stebloto ne se na{i. Izraelskiot narod e taa pitoma maslina {to ja zasadil Bog, od ~ij{to plod se dobiva kvalitetno
maslinovo maslo - vistinska, izvorna Bo`ja nauka za spasenie
na cel svet, na celoto ~ove{tvo. Zna~i, divata granka opstanuva blagodarenie na blagoslovite {to proizleguvaat od korenot i stebloto na pitomata maslina, vrz koi taa nema nikakvo mo`no vlijanie (Rimjanite 11. glava).
390
Sabota e Bo`ji znak i Bo`ji pe~at
Srede verskiot haos {to postoi denes vo svetot, srede
mnogubrojnite verski zaednici, ~ij{to broj postojano se zgolemuva, ~ovek so pravo se pra{uva koja od niv e vistinska
Bo`ja crkva na koja treba da $ pripa|a kako vernik. Postoi
li nekakva mo`nost, ne{to ili nekoj koj }e ni pomogne pozitivno da ja razre{ime taa dilema za da ne napravime pogre{en izbor i da zastaneme na pogre{na strana, da odime po pogre{en pat i, namesto vo Bo`jeto carstvo, da se najdeme vo
endek?
Hristos e “pat, vistina i `ivot” (Jovan 14,6) i Toj }e
ni ka`e {to da storime i }e n# nau~i kako da veruvame: “Pregledajte gi Pismata... Koj veruva vo mene kako {to ka`uva
Pismoto, od negovata vnatre{nost }e pote~at reki na `iva
voda” (Jovan 5,39; 7,38). - Kako {to ka`uva Pismoto! Bog }e
ni gi otkrie vo svojata Re~ belezite na vistinskata crkva, koja
e negovo, Bo`je semejstvo, i }e ni pomogne da staneme pripadnik na negoviot narod.
Vistinskata Bo`ja crkva e lesno prepoznatliva me|u silnata plejada crkvi. Bo`jite deca imaat vidlivi belezi spored
koi se prepoznavaat kako Bo`ji deca.
Prv golem i jasno vidliv beleg na vernicite na Bo`jata
crkva koi mu pripa|at na Boga: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi pazat Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). - Zna~i, Bog svoite deca gi narekuva “sveti”
i gi prepoznava po toa {to tie “gi dr`at Bo`jite zapovedi i
imaat vera vo Isusa”.
Drug va`en beleg, spored koj Bog ja prepoznava svojata
crkva, odnosno svojot narod, a i Bo`jiot narod Boga, e ~etvrtata Bo`ja zapoved. Bo`jite deca praznuvaat sabota kako sedmi den. Sabotata e najdominanten beleg spored koj sekoj ~ovek
{to ja prou~uva Biblijata lesno mo`e da ja prepoznae vistinskata Bo`ja crkva, da $ se pridru`i i kako nejzin vernik da
gi u`iva site onie bogati sabotni blagoslovi za koi obilno
zboruvame vo prethodnite oddeli.
Nema nikakva odredena pri~ina zo{to ~ovek treba da go
praznuva sedmiot den, da praznuva sabota, osven {to taka odredil i taka zapoveda Bog. Spored toa, pove}e od koja bilo druga
zapoved, sabota e neposreden ispit na na{ata vera. Zapovedta
za sabota sodr`i elementi koi ne postojat nitu vo edna druga
zapoved. Taa go istaknuva imeto na Zakonodavecot (Gospod ili
JHWH), negovata teritorija (neboto i zemjata) i negovata
391
titula (Tvorec - Sozdatel). Ovie tri komponenti go so~inuvaat ona {to e poznato kako pe~at i mu davaat avtoritet na
zakonot. Desette zapovedi svojata polnova`nost ja steknuvaat
od carskiot pe~at na Sozdatelot, od pe~atot na Boga ili od
sabotniot pe~at.
Da ja ~ueme u{te edna{ integralno ~etvrtata Bo`ja
zapoved: “Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena
raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e sabota,
odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ nemoj da raboti{
nikakva rabota: ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata }erka, ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot vol, ni tvoeto magare,
nitu pridojdeniot {to }e se najde vo tvojot dom! Za{to Gospod (ime) za {est dena gi sozdade (Sozdatel) neboto, zemjata (teritorija), moreto i s# {to e vo niv, a vo sedmiot den
se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi i go posveti sabotniot den.” (2. Mojseeva 20,8-11)
Vo starite vremiwa carevite svoite dekreti ili zapovedi gi zaveruvale i potvrduvale so carski pe~at (Daniel 6,8; 1.
Carevite 21,8).
I Gospod, kako car nad site carevi, vo svojot svet zakon,
vo desette zapovedi, vtisnal svoj pe~at, ja vtisnal ~etvrtata
zapoved, ili sabotata, kako svoj pe~at.
“Izraelcite neka ja pazat sabotata - praznuvaj}i ja od pokolenie do pokolenie - kako ve~en sojuz (zavet). Taa neka e
znak, zasekoga{, me|u mene i Izraelcite” (2. Mojs. 31,16.17).
“Im gi dadov svoite saboti kako znak me|u sebe i niv, neka
znaat deka jas sum Gospod koj gi posvetuva... Praznuvajte gi
moite saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za da se znae
deka jas sum Gospod, va{ Bog” (Ezekil 20,12.20).
U{te edna{ poslednite dve re~enici: “Praznuvajte gi
moite saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za da se znae
deka jas sum Gospod, va{ Bog!” - Sabotata, veli Bog, e vidliv
znak ili beleg so koj e obele`ana mojata vistinska crkva.
Mojot narod praznuva sabota, praznuva vo mojot svet den. Zatoa,
po~ituvani, Gospod i vas ve povikuva: Pridru`ete mu se na
mojot narod, na mojata crkva i praznuvajte vo sabota!
U{te ne{to za znakot ili za belegot vo Biblijata! Vo staro vreme Bog baral od svojot narod da gi obre`uvaat site ma{ki deca. Obrezanieto isto taka bilo znak ili beleg na Bo`jata pripadnost.
“Sekoe ma{ko me|u vas neka bide obre`ano. Obre`uvajte
se, i toa neka e znak na zavetot me|u mene i vas” (1. Mojseeva
17,10.11). Spored toa, i Avram bil obre`an:
392
“I go primi (Avram) znakot na obre`uvaweto kako pe~at
na pravednosta {to ja dobi preku verata {to ja ima{e kako
neobre`an, za da bide tatko na site koi veruvaat” (Rimjanite
4,11).
Se gleda deka vo novozavetniot period izrazot “pe~at” se
koristel kako sinonim za zborot “znak”. Za starozavetniot
“znak na obrezanie” Pavle zboruva kako za “pe~at na pravednosta”. Zatoa toj ovde, zaedno so zborot “znak”, go voveduva vo
upotreba i zborot “pe~at”, kako sinonim so isto zna~ewe.
Spored toa, sabotata kako vidliv znak, spored koj Bog ja prepoznava svojata crkva, svojot narod, a i negoviot narod go prepoznava nego kako svoj Bog i Gospod, pretstavuva “Bo`ji pe~at”
so koj Bog gi zape~atuva svoite verni i predani deca za svoeto
carstvo. No, za sabotata kako Bo`ji pe~at - mnogu pove}e
podocna.
393
SABOTATA NE E ZAMENETA SO NEDELA
Krupna teolo{ka gre{ka na hristijanite koi praznuvaat
nedela
Edna od najgolemite, ako ne i najgolema gre{ka i grev {to
go pravat hristijanite koi praznuvaat nedela e nivnoto tvrdewe deka sabotata, kako “evrejska” ustanova, e ukinata i zameneta so nedela. Deka sabotata ne e evrejska, nie doka`avme vo
prethodnite oddeli.
Druga golema pri~ina so koja hristijanite ja pravdaat ovaa
zamena na sabotata so nedela e Hristovoto voskresenie vo
prviot den na sedmicata, pa velat: Hristos voskresnal vo nedela i toa e dokaz deka Toj ja ukinal sabotata, odnosno sabotata
ja zamenil so nedela. Za toa gospodin Milin }e ka`e:
“Voskresenieto Hristovo e nastan koj ima zna~ewe na
kruna na celokupnoto delo na spasenieto na ~ove{tvoto od
ropstvoto na grevot, smrtta i satanata. Toj e den na pobedata
na pravdata nad nepravdata, vistinata nad lagata, `ivotot nad
smrtta, blagodatta nad grevot, Hrista nad antihristot, Boga
nad satanata. Toa e den na izbavuvaweto na celokupniot
~ove~ki rod od ropstvoto na grevot, smrtta i satanata... Voskresenieto e radost! Toa e osloboduvawe na ~ovekot od ropstvoto na grevot, na smrtta i na satanata... den koga Hristos
gi pobedi smrtta i satanata.”
“Vo Svetoto pismo nema nikade formalno-zakonska zapoved da se praznuva nedelata... deka zapoved za praznuvawe na
nedelata ne e potrebna, bidej}i va`nosta na toj den proizleguva od samiot fakt na voskrsenieto Hristovo i na negovoto
zna~ewe za spasenieto na ~ove{tvoto, kako i od potrebata
zaedno so Hrista da se raduvame na negovata pobeda i na spasenieto {to ni go donese so voskrsenieto.”1
Istata poraka ni ja upatuva i Prot. prof. Trajan Mitrevski.2
Gre{ka, gospodine Milin, i gospodine Trajan, krupna
teolo{ka gre{ka {to ne smee da ja napravi teolog od va{iot
394
rang, a isto taka i gre{ka {to ne smee da ja pravi pravoslavieto i site hristijani koi praznuvaat nedela! Tvrdite deka
voskresenieto e “kruna na celokupnoto delo na spasenieto na
~ove{tvoto od ropstvoto na grevot, smrtta i satanata. ... Toa
e den na izbavuvaweto na celokupniot ~ove~ki rod od ropstvoto na grevot, na smrtta i satanata... den koga Hristos gi pobedi smrtta i satanata.”
Gospoda, smrtta i satanata Hristos gi pobedi ne vo nedelata izutrina koga voskresna, koga stana od mrtvite, tuku vo
petokot koga umre na krstot: “Toj (Hristos) zede u~estvo vo
toa, ta so smrtta go uni{ti onoj koj ja ima vlasta nad smrtta,
odnosno |avolot, i da gi izbavi onie koi zaradi stravot od
smrtta, cel `ivot bea robovi” (Evreite 2,14.15).
Kristalno jasno, zar ne? Smrtta i satanata Hristos gi
pobedi i gi uni{ti vo petokot na Golgota, koga n# oslobodi
i n# otkupi i od ropstvoto na grevot i smrtta. I, ako treba
nekoj den da se slavi kako spomen na Hristovata pobeda nad
grevot, nad smrtta i satanata, kako spomen na na{iot otkup
od grevot, toga{ toa treba da bide petok, a ne nedela!
Dragi moi, voskresenieto vo nedelata izutrina nikogo ne
go is~istilo od grevovite, nitu pak go oslobodilo od ropstvoto na smrtta kako “plata za grevot”. Toa go storila Hristovata krv proleana na Golgota vo petokot: “Hristos umre za
na{ite grevovi.” “Krvta Hristova }e ja is~isti na{ata sovest
od mrtvite dela.” “Koj n# qubi i koj n# oslobodi (otkupi) od
na{ite grevovi so svojata krv.” “Krvta na negoviot Sin Isus
Hristos n# is~istuva od sekoj grev.” “Koj se dade sebesi za
na{ite grevovi, za da n# izbavi od sega{niot zol svet” (1.
Korin}anite 15,3; Evreite 9,14; Otkrovenie 1,5; 1. Jovanovo
1,7; Galatite 1,4).
Ako gi analizirame ovie dva dena - petokot i nedelata }e vidime deka glavnata o~ajna bitka so grevot i so satanata
za na{eto spasenie Hristos ja vodel na Golgota vo petokot,
kade {to ja izvojuval i slavnata pobeda nad niv. Taa bitka na
Golgota bila bitka {to na{iot Spasitel mo`el da ja zagubi,
i toa bi bilo katastrofa ne samo za na{iot svet, tuku i za
celata vselena. Vo petokot vo Getsimanija od Hristovoto ~elo
se trkalale drobni kapki krvava pot. Vo petokot na Golgota
Hristos e obvien so gust mrak i temnina i e izlo`en na
naj`estoki isku{enija; tamu Toj ja pie gor~livata ~a{a i se
moli: “O~e moj, O~e moj, zo{to me napu{ti!” “Ako e mo`no,
neka me odmine ovaa ~a{a da ne ja pijam!” Vo nedelata Hristos nemal nikakva bitka pred sebe vo koja bi u~estvuval i bitka
395
{to bi mo`el da ja zagubi, nitu pak nekakvo isku{enie {to
tebalo da go sovlada.
Korenite i temelite na voskresenieto se postaveni na
Golgota kade {to pukale i tre{tele gromovi koi go ga|ale i
go ubile Hrista. Voskresenieto e gotova rabota, neporeklivo, izvojuvano, nesporno, nezapirlivo, spontano... Toa za nego
ne bilo problemati~no, za{to se podrazbiralo samo po sebe,
bidej}i istoto bilo priroden i logi~en rezultat na pobedite
{to Hristos ve}e gi izvojuval nad grevot, nad smrtta i satanata
vo petokot. Vo nedelata ne e izvojuvana nikakva nova, nitu
dopolnitelna nitu originalna pobeda. [tom bila izvojuvana
slavnata pobeda nad grevot i smrtta na Golgota, voskresenieto
nikoj nemal pravo nitu pak mo`el da mu go osporuva. “Za{to
ne mo`e{e smrtta da go zadr`i” (Dela 2,24).
A i sam Isus ka`uva za sebe: “Jas ja davam svojata du{a
(svojot `ivot) za povtorno da ja zemam. Nikoj ne mi ja odzema,
tuku jas ja davam sam od sebe. Imam vlast da ja dadam i imam vlast
da ja zemam pak” (Jovan 10,17-18). Zna~i, Hristos nemal nikakov problem {to bi trebalo doplnitelno da go re{i nitu pak
nekakva pre~ka {to bi trebalo da ja otstrani za da voskresne.
Satanata ne mo`el da go zadr`i Isusa vo grobot isto kako
i ~ep od pluta {to ne mo`e da zadr`i erupcija na vulkan.
Zo{to Isus ne voskresnal vo sabotata?
Se postavuva pra{awe: Zo{to Hristos ne voskresnal vo
sabotata? Mo`el da voskresne, zar ne, no ne voskresnal. Zo{to? Zatoa {to sabota e den za odmor. Po napornata bitka {to
ja biel za na{eto spasenie vo Getsimanija i na Golgota vo
petokot, koja{to go isto{tila do krajni mo`ni granici, Toj
zaslu`eno zaminal na po~inka v grob, po~ituvaj}i ja so toa
~etvrtata zapoved {to samiot ja dal pri sozdavaweto i na Sinaj
(Luka 24,56).
Koga bil sozdaden za {est dena, na na{iot svet ne{to mu
nedostigalo - “menuha!” Nastapila sabota, nastapila “menuha”
- odmor, miruvawe - i svetot bil kompleten. Pi{ano e: “Gi
dovr{i Bog do sedmiot den svoite dela {to gi sozdade. A vo
sedmiot den se odmori (po~iva{e, miruva{e - menuha)” (1.
Mojseeva 2,2).
Od istiot koren na zborot “menuha”, koj obi~no se preveduva so “miruvawe”, “mir” i “po~ivawe”, pravedniot Jov
izvlekuva zbor so koj ja opi{uva sostojbata za vreme na smrtta za koja tolku toplo kopneel vo svoite neiska`livi, pekol396
ni maki. Toa e sostojba vo koja ~ovekot prebiva miren, sostojba vo koja zlite prestanuvaat da pravat zlo, a umornite nao|aat odmor.
Po~ituvaj}i ja prvata sabotna “menuha” {to samiot ja
sozdal na po~etokot, Hristos vo sabotata po~ival vo svojot
grob, kako i negovite sledbenici, “spored zakonot” (Luka
23,56).
Adam i Eva svojot `ivot go po~nale so sabota. I novozavetniot `ivot po~nal so sabota!
Sozdavaweto Hristos go zavr{il v petok i istoto go krunisal so saboten den za odmor vo koj se odmoril. Adam i Eva,
a preku niv i celoto ~ove{tvo, svojot `ivot na ovaa zemja go
po~nale so sabota - so mir, so spokojstvo, so radost i sre}a. I
prvata faza od planot na spasenieto Hristos ja zavr{il na
Golgota v petok, koga gi izgovoril besmrtnite zborovi: “Se
svr{i!”, i taa faza ja krunisal so sabota vo koja se odmoril
vo svojot grob.
Po~ituvani, stariot zavet zavr{uva na golgotskiot krst
v petok, koga starozavetnite simboli i sliki se ispolnile vo
`rtvata na na{iot Spasitel. Spored toa, novoto vreme, novozavetniot period, po~nuva so sabota. Novozavetnoto pokolenie, {to zna~i nie, kako i Adam i Eva, na{iot `ivot sme
go po~nale so saboten den, so mir, so spokojstvo i sre}a, so
spasenie {to ni go obezbedil na{iot Spasitel prethodniot
den, vo petokot. Toa se bibliskite realnosti.
Apostolite voop{to ni{to ne slu{nale od Hrista za
nekakva zamena na sabotata so nedela
Vrz osnova na {to apostolite bi ja prifatile nedelata,
a bi ja potisnale sabotata, koga do posleden mig ne ~ule ni{to,
apsolutno ni{to od Hrista za toa? Tie, zaedno so nego, se
odmorale vo sabotata vo tekot na Hristovata smrt - Hristos
vo grobot, a tie “spored zakonot”. Kako bi mo`ele tie da se
soberat vo nedelata koga Hristos voskresnal za da praznuvaat
nedela koga ne znaele, ne veruvale i ne o~ekuvale Hristos da
voskresne toj den? Izjavata na gospodin Milin: “Nedelata se
podrazbira sama po sebe” i zatoa “zapoved za praznuvawe na
nedelata ne e potrebna bidej}i va`nosta na toj den proizleguva od samiot fakt na Hristovoto voskresenie”, e skr{ena
trska vrz koja, ako se potpreme, }e se rasporime.
397
Sto`er na na{eto spasenie e Golgota, a ne voskresenieto
No, da nema zabuna! Nie voop{to ne go namaluvame, a u{te
pomalku go potcenuvame zna~eweto na voskresenieto. Naprotiv, nie tvrdime deka na{eto hristijanstvo e prazno i besmisleno, pusto i {turo i bez nikakva svetla idnina, i “nie sme
najbedni od site lu|e ako nema voskresenie”.
S# {to sakame da ka`eme e toa deka sto`er na na{eto spasenie e Golgota, a ne voskresenieto, kako {to tvrdat gospodata Milin i Trajan, deka hristijanite, koi praznuvaat nedela,
popusto se trudat i so site sili se borat da doka`at deka so
voskresenieto e ukinata sabotata i na nejzino mesto e postavena
nedelata. Od tie pri~ini, vo nedostig na drugi dokazi, tie
voskresenieto go predimenzioniraat na smetka na Golgota i
Getsimanija, odzemaj}i mu go zna~eweto i zaslugite na krstot
i pripi{uvaj}i mu go toa na voskresenieto, so {to neopravdano sto`erot na na{eto spasenie go premestuvaat od petok
na nedela, ednovremeno prefrlaj}i go temelot na spasenieto
na gre{niot ~ove~ki rod od krstot na voskresenieto.
Smetame deka ne e mudro da se pravi sporedba po va`nost
i golemina me|u stolbovite na planot na spasenieto (me|u
stolbovite na na{eto spasenie), i da se ka`e deka Hristovoto voskresenie e pova`no od negovata smrt na Golgota, ili,
pak, deka Hristovoto voplotuvawe (negovoto ra|awe kako bebe
vo Vitleem) e pomalku va`no od negovoto skora{no vtoro
doa|awe, ili deka e pogolemo i pova`no od mileniumot i od
kone~noto uni{tuvawe na grevot itn. Ako otstranime ili
urneme makar i eden od tie stolbovi, celiot plan na spasenie
se uriva vo ambis i na{eto spasenie zaminuva vo nevrat.
Apostolite se sobrale taa nedela na bogoslu`enie - i ete
dokaz deka sabotata e zameneta so nedela!?
“A ve~erta, na istiot prv den od sedmicata, dodeka vratata kade {to bea sobrani u~enicite be{e zatvorena poradi
strav od Evreite, Isus dojde, zastana nasrede i im re~e: ‘Mir
vam!’” (Jovan 20,19). - Ete “silen” bibliski dokaz za nedelata,
glasno izviknuvaat nejzinite zastapnici i braniteli. Vo nedelata, prodol`uvaat ponatamu, koga Hristos voskresnal, apostolite se sobrale na sveto bogoslu`enie da praznuvaat nedela
i da go proslavuvaat Hristovoto voskresenie. Hristos im se
javil na u~enicite, a pred toa i na `enite, vo nedelata, koga
voskresnal. Nekolkupati vo tekot na toj den Isus imal sred398
ba so svoite sledbenici, pa spored toa, treba li pogolem dokaz
od ovoj deka Hristos so svoeto voskresenie nedelata ja posvetil kako den za odmor namesto starata “evrejska” sabota,
pra{uvaat na{ite bra}a hristijani koi praznuvaat nedela.
Ve molam, po~ekajte malku! Ne bidete premnogu samouvereni. Stihot ka`uva deka u~enicite se sobrale na kup vo nedelata i se zaklu~ile “poradi strav od Evreite”, a ne zaradi toa
da praznuvaat nedela. U{te pomalku se sobrale vo nedelata za
da go praznuvaat Hristovoto voskresenie i vo spomen na voskresenieto da ja vovedat nedelata kako den za odmor namesto
sabotata. Toa {to Isus im se javil na Marija Magdalena i na
drugite `eni vo nedelata izutrina koga voskresnal bilo potrebno za da se vidi i da se potvrdi deka Toj voskresnal, da se
objavi negovoto voskresenie kako garancija za na{eto voskresenie, a ne da se istakne nedelata kako den za odmor.
Zna~i, ovie “zlatni alki” vo sinxirot na hristijanskite
argumenti za nedelata kako praznik se ’r|osani, gnili i ispokinati. Zo{to? Zatoa {to u~enicite voop{to ne znaele, ne
o~ekuvale nitu pak veruvale deka Hristos }e voskresne. Pa
kako mo`ele toga{ da ja praznuvaat nedelata? Nim nikoj ne
im ka`al deka treba da praznuvaat nedela. Vo petokot, otkako
go zakopale Hrista, “vo sabotata po~ivaa spored zakonot” zna~i, i vo sabotata se sobrale, kako i vo nedelata, no vo sabotata Hristos ne im se javil zatoa {to Toj ne voskresnal vo
sabotata (Luka 23,56). Spored toa, s# dodeka Hristos ne umrel,
pa i koga umrel, u~enicite znaele samo za sabotata kako den
za odmor. Nitu po Hristovata smrt vo petokot vo nivniot um
voop{to ne bila za~nata nikakva misla i ideja za zamena na
sabotata so nedela.
“A tie (u~enicite), koga ~uja deka e `iv i deka taa (Marija) go videla, ne poveruvaa. Potoa im se javi vo drug lik, na
dvajca od niv, po patot, koga odea nadvor od gradot. I tie otidoa i im javija na drugite, no i nim ne im poveruvaa. Najposle im se javi i na edinaesettemina, dodeka sedea kraj trpezata, i gi prekori zaradi nivnoto neverie i zakoravenosta
na srcata, bidej}i ne im poveruvaa na onie {to go vidoa
voskresnat... Marija od Magdala, Joana i Marija, majkata na
Jakova, i drugi `eni so niv, im go ka`aa toa (deka Hristos
voskresnal) na apostolite. A nim ovie zborovi im se ~inea
nevistina (drugi prevodi: im izgledaa kako prazna {ega, kako
laga) i ne sakaa da im poveruvaat” (Marko 16,11-14; Luka
24,10.11). - I vo ovie tekstovi ~etiri pati se ka`uva deka
apostolite ne poveruvale oti Hristos voskresnal, deka tie
399
vesti za negovoto voskresenie se “prazna {ega” ili “laga”, pa
apsurd e da se tvrdi deka tie vo nedelata se sobrale da go slavat
voskresenieto i so toa da praznuvaat nedela.
Vo pove}e navrati Hristos na u~enicite im zboruval za
svoite stradawa, za svojata smrt i za svoeto voskresenie, no
nikade, bukvalno nikade vo Biblijata nema nikakva traga,
nikakvo navestuvawe za nekakva svetost na nedelata kako
spomen na negovoto voskresenie, mo`nost za zamena na sabotata so nedela.
Osum dena podocna Isus pak im se javuva na sobranite
u~enici, ovojpat zaradi Toma, koj ne bil prisuten pri prvata
sredba na u~enicite so svojot voskresnat Gospod (Jovan 20,26).
Ne e ka`ano koj e toj den. Ako e ponedelnik, toga{ u~enicite,
osven vo nedela, se sobirale i vo drugite denovi na sedmicata,
{to ne e sporno. Ako, pak, toj den bil nedela, toga{ na nedelata kako nedela vo Biblijata ne $ se dava posebno zna~ewe,
za{to taa ovde ne se imenuva duri ni so nejzinoto vistinsko
ime, kako “prv den”, ami kako nekojsi osmi den.
Deka na nedelata ne $ se dava posebno zna~ewe se gleda i
od drugi primeri. Sam Hristos nedelata vo koja }e voskresne
ne ja imenuva kako “prv den”, ami kako “tret den”: “Po~na da
gi u~i deka Sinot ~ove~ki treba mnogu da postrada, da bide
otfrlen od stare{inite, prvosve{tenicite i kni`nicite, i
da bide ubien i na tretiot den da voskresne” (Marko 8,31).
Ako postoe{e ideja kaj Hrista so svoeto voskresenie da
ja menuva sabotata so nedela, vo ovaa prigoda Toj verojatno }e
ja najave{e taa mo`nost, }e dade{e nekakov signal, i namesto
da ka`e “da voskresne na tretiot den”, ili “po tri dni”, na
denot na voskresenieto, odnosno na nedelata kako nedela }e $
dade{e nekakvi prepoznatlivi atributi {to bi ja izdignale
nad sabotata i nad drugite denovi. No od toa nema ni traga
zatoa {to za Hrista va`no be{e da go istakne voskresenieto
kako voskresenie, a ne denot na voskresenieto.
U{te pojasno i neporeklivo e Isusovoto svedo{tvo {to
im go dade na apostolite po svoeto voskresenie, neposredno
pred da se voznese, koga im re~e: “Napi{ano e deka Hristos
treba da nastrada i da voskresne od mrtvite na tretiot den”
(Luka 24,46).
Zamislete, i po svoeto voskresenie, koga kone~no treba{e nedelata da ja proglasi za praznik, za “slaven den na voskresenieto” i za “Gospodov den”, Hristos ne go stori toa. Za
nego nedelata i po negovoto voskresenie ostana samo kako “tret
den” i ni{to pove}e.
400
Na ist na~in, kako i negoviot U~itel, Hristos, razmisluva i apostol Pavle koga veli: “Hristos umre za na{ite grevovi, spored Pismata, be{e pogreban i voskresna na tretiot
den, spored Pismata” (1. Korin}anite 15,3.4). Zna~i, i apostol Pavle, triesetina godini podocna, go vozvi{uva voskresenieto, a na denot na voskresenieto ne mu pridava nikakva
va`nost. U{te pove}e, toj den ne go narekuva so negovoto
vistinsko ime kako “prv den”, tuku go imenuva so “tret den,
spored Pismata”. Spored toa, i za apostol Pavle nedelata ne
e “sveta nedela”, tuku obi~en “tret den”.
Nikade vo Biblijata sabotnite prerogativi ne
pripi{uvaat na nedelata
$
se
Be{e ka`ano deka nikade vo Biblijata sabotnite prerogativi, kako {to se: “svet den”, “blagosloven den”, “sveta sabota”,
“Gospodova sabota”, “moja sabota”, “moj svet den” i “Gospodov den”
- ne $ se pripi{uvaat na nedelata. Site ovie atributi bile i
ostanuvaat isklu~itelna privilegija na sabotata.
Nedelata ne e posebno privilegirana i ne se izdeluva od
drugite denovi kako poseben den na sredbi me|u voskresnatiot Gospod i negovite sledbenici za taa da se proglasi kako
novozaveten hristijanski praznik, kako den za odmor, ili kako
zamena na sabotata, bidej}i Isus imal mnogu va`ni sredbi so
niv i vo drugite denovi koi ne se imenuvani, kako na primer,
sredbata so u~enicite na Galilejskoto ezero (Jovan 21,1-14),
sredbata so “pove}e od petstotini bra}a” i so Jakova (1.
Korin}anite 15,6.7), pa sredbata so u~enicite vo ~etvrtokot
pri svoeto voznesenie itn. Vo Biblijata ne se imenuvani site
denovi i site negovi mnogubrojni sredbi so negovite sledbenici, za{to ne se va`ni i zna~ajni denovite kako denovi, tuku
sodr`inata na sredbite:
“Do denot koga be{e voznesen... javuvaj}i im se ~etirieset
dena i zboruvaj}i im za Bo`jeto carstvo. Koga se sostanuva{e
so niv, im zapoveda da ne se oddale~uvaat od Erusalim, tuku
da go ~ekaat vetuvaweto od Otecot” (Delata na apostolite 1,24). - Ovie izve{tai: “javuvaj}i im se ~etirieset dena”,
“zboruvaj}i im za Bo`jeto carstvo” i “se sostanuva{e so niv”,
kategori~no pobivaat sekoe tvrdewe deka Isus im se javuval
i imal sredbi so u~enicite samo vo prviot den na sedmicata,
vo nedela, navodno zatoa {to nea ja posvetil so svoeto voskresenie. Spored toa, nedelata ne e privilegiran den povrzan
so Hristovite sredbi so u~enicite po negovoto voskresenie.
401
Hristos transparentno najavil drugi promeni, no sabotata ne ja gibnal
U{te ne{to, mnogu zna~ajno! Koga Hristos navistina bi
ja ukinal sabotata so svoeto voskresenie i na nejzino mesto
bi ja izdignal nedelata kako hristijanski praznik, toa bi bila
ogromna promena vo bibliskata nauka {to Toj najverojatno na
nekoj na~in bi ja najavil.
Eve dva primera za dve takvi golemi promeni i novini
{to gi vnel Hristos vo novozavetnoto veruvawe - promeni {to
najtransparentno i na vreme gi najavil. Stanuva zbor za bibliskoto kr{tavawe i za ve~erata Gospodova. Toa se dve novozavetni kategorii koi imaat svoi korewa vo Stariot zavet vo obrezanieto i vo praznikot Pasha.
Za kr{tavaweto Hristos im dal jasna zapoved na apostolite: “Odete i napravete od site narodi moi u~enici, kr{tavaj}i gi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh!” “Koj }e
poveruva i }e bide krsten, }e bide spasen” (Matej 28,19; Marko 16,16).
A za ve~erata Gospodova ~itame: “Gospod Isus onaa no},
vo koja be{e predaden, zede leb, i otkako zablagodari, go raskr{i i re~e: ‘Ova e moeto telo, koe e za vas. Pravete go ova
za moj spomen!” (1. Korin}anite 11,24)
Druga novozavetna novina e mieweto na noze za koja imame zapoved od Hrista: “Ako jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv
nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na drug,
za{to jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to vi
napraviv jas vam” (Jovan 13,14-15).
Po~ituvani, ako Hristos ja ukina sabotata so svoeto voskresenie, }e ni dade{e zapoved da praznuvame nedela, kako {to
ni dade zapoved za ve~erata Gospodova, za kr{tavaweto i za
mieweto na noze.
“Sosem sigurno znaeme, }e ka`e gospodin Milin, deka
zapoved za praznuvawe na nedelata ne e potrebna, bidej}i
va`nosta na toj den proizleguva od samiot fakt na Hristovoto voskresenie.” Od poso~enite zborovi na gospodin Milin
proizleguva deka nedelata kako hristijanski praznik se podrazbira sama po sebe.3
Dragi moi, nema podrazbirawe samo po sebe. Vo Bo`jata
re~ postoi edinstveno ona neprikosnoveno “Pi{ano e!” Za
edna takva eventualna esencijalna promena, zamena na sabotata so nedela, Bog ne bi ni ostavil prostor i mo`nost da naga|ame, da pretpostavuvame i da podrazbirame. Toj toa bi go
402
reguliral so jasna zapoved, kako vo slu~ajot so kr{tavaweto
i so ve~erata Gospodova.
Zatoa {to hristijanite mnogu raboti podrazbiraat na svoj
na~in nadvor od ramkite na ona “pi{ano e”, Bo`jata re~ puzder
ja napravile i hristijanstvoto go kontaminirale so nepodnoslivo grdi kontaminenti i primesi i go spu{tile na najnisko mo`no ramni{te.
Drugi bo`emni silni bibliski dokazi deka sabotata e
zameneta so nedela
Vo potraga po “silni” bibliski dokazi za da ja opravdaat
nedelata so koja{to vo tekot na istorijata ja zamenile “Gospodovata sabota” (3. Mojseeva 23,2), hristijanskite teolozi
posegaat po tekstovi od Biblijata vrz koi vr{at svoeviden
teror, prisiluvaj}i gi da im ka`at ne{to {to tie ne mo`at
da ka`at i baraj}i od niv da gi potvrdat nivnite zamisli, da
ja opravdaat nivnata nebibliska teologija i nivnite navodni
dokazi. Vo ovoj slu~aj tie prisiluvaat dva bibliski teksta koi
voop{to ne nosat vo sebe nikakva poraka za nedelata kako
nekakva zamena za sabotata.
Taka, na primer, gospodin Milin se povikuva na tekstot
od Knigata na prorok Zaharija 3,9.10. kade {to Bog veli: “...
}e go prostam grevot na ovaa zemja vo eden den. Vo toj den, veli
Gospod Savaot, }e se pokanuvate eden so drug pod lozata i pod
smokvata.” Spored Milina, izrazot “vo eden den” pretstavuva
proro{tvo za nedelata “vo koja }e bide izvr{eno deloto na
spasenieto... a taa pobeda nad grevot i smrtta se slu~ila na
Veligden, zna~i, vo nedela”4, i ottamu, spored nego, nedelata
ja zazela mestoto na sabotata. - Krajno nelogi~no i epten
proyirno! Vidovme deka pobedata nad grevot i smrtta e izvojuvana na Golgota vo petokot, so Hristovata smrt na krstot, a
ne so negovoto voskresenie na Veligden, vo nedelata.
Znaete, ova ni nalikuva na slu~ajot na Mikelan|elo so
negovata statua na Mojseja. Posmatraj}i go svoeto grandiozno
umetni~ko delo, veli~estvenata, nepovtorliva statua koja {totuku ja zavr{il, Mikelan|elo, voshiten od nejzinata ubavina, $
naredil: “Progovori, Mojsej!” No nitu Mojsej mu progovoril na
Mikelan|elo za da go verifikuva negoviot ogromen trud {to
go vlo`il pri negovata izrabotka, nitu pak ovoj stih }e mu
progovori na gospodin Milin za da ja potvrdi negovata `elba
i da ja poddr`i negovata namera sabotata da ja zameni so nedela.
Drugiot tekst na koj se povikuvaat gospodata Milin i Mitrevski i od koj vadat “silen” argument vo prilog na nedelata
403
e Psalm 118,22-24: “Kamenot {to go otfrlija yidarite stana
temelen kamen. Toa e od Gospoda i prekrasno e vo va{ite o~i.
Ova e denot {to go sozdade Gospod za da se raduvame i da se
veselime vo nego.”
Kamenot {to go otfrlile yidarite e Hristos. Nego go
otfrlile vo petokot, koga narodot vikal: “Krvta negova neka
padne vrz nas i vrz na{ite deca!”
Konkreten povod za pi{uvawe na ovoj stih: “Ovoj e denot
{to go sozdade Gospod za da se raduvame i da se veselime vo
nego” bila nekoja starozavetna sve~enost i radost, a mo`ebi
i sabotniot den koj se praznuval vo vremeto na Davida, koga
narodot se sobiral na “svet sobor”, den na radost, mir i
spokojstvo. Toga{, vrz osnova na {to uva`enite teolozi
kategori~no tvrdat deka toa e proro{tvo koe se odnesuva na
nedelata? Zo{to toj den ne bi mo`el da se odnesuva na petokot,
koga Hristos postignal apsolutna i celosna pobeda nad grevot i smrtta, koga ni ovozmo`il spasenie i `ivot ve~en? Ili,
zo{to ne bi se odnesuval na denot na slavnoto vtoro Hristovo doa|awe za koj prorok Isaija 25,9 ka`uva: “I }e se re~e vo
onoj den: ‘Ete, Ovoj e na{iot Bog, vo nego se nadevavme i Toj
n# spasi. Toj e Gospod vo kogo se nadevavme. Da se raduvame i
da se veselime na negovoto spasenie!’” Ovde gi nao|ame istite
zborovi kako i vo predmetniot psalm: “Da se raduvame i da se
veselime!”
Mnogu poverojatno e toj den da se odnesuval na denot na
Hristovoto ra|awe vo Vitleem koga celoto nebo peelo i se
raduvalo zatoa {to se rodil Spasitelot na svetot. “Slava na
Boga vo visinite, a na zemjata mir i me|u lu|eto dobra volja”
(Luka 2,10-14).
No, kon istoriskiot sinxir od “silni” dokazi vo prilog
na nedelata kako praznik, hristijanite koi praznuvaat nedela
dodavaat novi “zlatni” alki koi “ne Õr|osuvaat”, “neoborlivi
argumenti” so koi potvrduvaat deka po Hristovoto voskresenie
sabotata e zameneta so nedela. Vo prodol`enie - za tie “sigurni” bibliski dokazi!
Svetiot Duh se izleal vrz apostolite v nedela i zatoa,
namesto sabota, sega nedela e svet den!?
Eden od “najsilnite” argumenti i bibliski dokazi deka
sabotata e zameneta so nedela e faktot {to Svetiot Duh se
izleal vrz apostolite koi bile sobrani v nedela! Taka tvrdat
hristijanite, me|u niv, za `al, i protestantite koi praznuvaat
404
nedela. Toa e nivno glavno oru`je so koe na “Gospodovata sabota” bo`em $ zadavaat “smrtna rana” i na nejzino mesto ja vozdigaat nedelata kako svet den. Da, ova e nivni glaven adut za
navodnata definitivna “triumfalna pobeda” na nedelata nad
sabotata.
Da ~ueme del od tie tvrdewa: “Taka e i so voskresenieto.
Tuka radosta doa|a sama po sebe, bez nikakvo zapovedawe. Takva
zapoved za praznuvawe na nedelata e dotolku pove}e nepotrebna
bidej}i nedelata e i den na sleguvaweto na Svetiot Duh na
apostolite... Svetiot Duh go osveti denot vo koj ja osnova Crkvata... ni ostanuva edinstveno starozavetnata senka, sabotata,
da ja zamenime so Hristovata nedela, i toa bez nikakvi posebni naredbi.”5
Vo toa i le`i problemot na grevot na Milina i na site
hristijani koi praznuvaat nedela, {to tie sami sabotata ja
zamenile so nedela “i toa bez nikakvi posebni naredbi”. Grev
pravat koga “Gospodovata sabota” ja narekuvaat “starozavetna
senka”, a svojata nedela ja imenuvaat so “Hristova nedela”.
No da $ dademe zbor na Bo`jata re~. Taa }e go ras~isti i
rasvetli ova pra{awe. Za {to se raboti?
“A koga dojde Pedesetnica (Duhovden), site bea sobrani
na edno mesto. I odedna{ se ~u bu~ava od neboto, kako koga
duva silen veter i ja ispolni celata ku}a vo koja sedea. I im
se pojavija jazici kako od plamen, koi se razdelija i nad sekogo
od niv zastana po eden. I tie site se ispolnija so Svetiot Duh
i po~naa da zboruvaat na drugi jazici, kako {to Duhot im
dava{e da govorat” (Dela 2,1-4).
Pred s#, denot koga se izleal Svetiot Duh vrz apostolite
se imenuva ne so nedela, tuku so zborot Pedesetnica ili Duhovden. Iako ne e napolno jasno dali toj den bil nedela, sepak,
nie go prifa}ame tvrdeweto deka stanuva zbor za nedela. Zo{to
apostolite toga{ bile sobrani na edno mesto? Vo sekoj slu~aj
ne da praznuvaat nedela, tuku povod za nivnoto sobirawe bil
praznikot Pedesetnica. Isus im zapovedal da sedat vo Erusalim
i da ~ekaat da se izlee vrz niv Svetiot Duh (Luka 24,49).
Pedesetnica bil podvi`en starozaveten praznik koj sekoja godina se sovpa|al so drug den vo sedmicata. Taa godina,
koga Hristos umrel, Pedesetnica se sovpadnala so nedelata.
Inaku toj praznik se praznuval vo vremeto koga se pribirale
letnite plodovi i za vreme na `etvata, koga vernicite doa|ale pred Boga so del od plodovite so koi gi blagoslovil Bog.
Soodvetno na toa, i Hristos gi blagoslovil apostolite so
bogat plod, so Svetiot Duh, na denot Pedesetnica - praznik
405
koj ja objavuval ovaa silna manifestacija na Svetiot Duh
(Efescite 4,8).
Mo`ebi Svetiot Duh napravil gre{ka {to ja preskoknal
prvata, pa vrz apostolite se izleal vo vtorata nedela
po Hristovoto voznesenie!?
Hristos se voznel vo ~etvrtok, a Svetiot Duh vrz apostolite go izleal deset dena podocna, otkako se voznel na neboto
(Dela 1,3-11). Me|u Hristovoto voznesenie i izlevaweto na
Svetiot Duh postoi edna prazna, preskoknata nedela. Zo{to?
Zo{to apostolite ne se sobrale vedna{ vo prvata nedela, tri
dena otkako Hristos se voznel, i zo{to Svetiot Duh ne se izleal vrz niv vo prvata nedela? Zar taa nedela ne bila sveta
kako i slednata?
Dragi moi, o~igledno e deka Hristos i Svetiot Duh se vo
potraga ne po nedelata, tuku po denot Pedesetnica. Zatoa tie
ja zaobikoluvaat, ja preskoknuvaat prvata nedela, bidej}i nedelata za niv nema nikakvo posebno zna~ewe, i ako nekoj den se
smeta za rodenden na hristijanskata crkva, toga{ toa ne e nedelata kako nedela, tuku Pedesetnica koja taa godina se sovpadnala so nedelata.
I ovde site obidi da se izvle~e nedelata kako praznik se
naprazni, obidi koi nalikuvaat na obidot so stap da se
preskokne Sinaj ili so istiot stap da se preskokne Atlantikot, bez da se vodi smetka deka tuka nekade e Sargasovoto
More polno so xinovski algi me|u koi te{ko se pliva bez
opasnost od davewe.
Navodni bibliski “dokazi” deka prvite hristijani praznuvale nedela
1. Korin}anite 16,2: “Vo sekoj prv den od nedelata, sekoj od
vas neka oddeli i ostavi pri sebe kolku {to mo`e, za da ne
sobirate koga }e dojdam.” - Eve, i od ovoj stih hristijanite se
obiduvaat da ja iscicaat nedelata kako den za praznuvawe, iako
e o~igledno deka toj ka`uva sosem ne{to drugo. Zar tolku mnogu
ni nate`nale duhovnite o~i, ta ne mo`eme ispravno da go
pro~itame ovoj tekst? Hristos mu ka`uva na zakonikot: “Kako
~ita{?” (Luka 10,26). Zar od ovoj tekst mo`eme da zaklu~ime
deka prvite hristijani praznuvale nedela? Vo nikoj slu~aj!
Pred s#, apostol Pavle ovde ne ka`uva deka hristijanite
vo Korint se sobirale vo nedela na sveto bogoslu`enie vo
crkvata. Toj ovde samo im prepora~uva na hristijanite “vo
406
sekoj prv den od nedelata” da izdeluvaat finansiski sredstva kako pomo{ za nivnite siroma{ni bra}a i sestri vo
Erusalim, i dodava: “za da ne sobirate koga }e dojdam”, i ni{to drugo. Od stihot proizleguva deka vo nedela se sobirale finansiski sredstva, i toa vo domovite, a ne se sobirale vernicite na bogoslu`enie.
Pavle ka`uva: “koga }e dojdam”, no ne ka`uva koga i vo
koj den }e dojde. Toj mo`ebi }e gi poseti ne vo nedela, tuku vo
nekoj drug den od sedmicata.
Eve svedo{tvo na eden porane{en Evrein, R. Craig, koj
stanal hristijanin: “Roden sum i vospitan vo evrejska veroispoved. Edno od pravilata kon koe se pridr`uvavme be{e vo
sabota da ne nosime pari duri ni koga odevme na bogoslu`enie
vo sinagogata. Vo nedela kaj nas doa|a{e slu`benik od sinagogata da gi sobere na{ite darovi {to bea podgotveni i go
~ekaa nego. Neodamna se osvedo~iv deka, osven ortodoksnite
Evrei, malkumina ima takvi koi se zapoznati so ovaa tradicija.
Sekoga{ smetav deka apostol Pavle tokmu ova go imal na um
koga Korin}anite gi sovetuval vo nedela vo svoite domovi da
izdeluvaat darovi za siroma{nite i za potrebite na crkvata.”6
Sredbata vo Troja (Dela 20,7-11): “A koga vo prviot den
na sedmicata se sostanavme da raskr{ime leb, Pavle im dr`e{e beseda, za{to utredenta saka{e da zamine... Vo gornata
soba, kade se bevme sobrale, ima{e mnogu svetilki... Potoa
Pavle raskr{i leb i potkasna, i im zboruva{e dolgo, s# do
mugrite, koga otpatuva.”
Fakt e deka Apostol Pavle imal ve~era Gospodova so vernicite vo Troja. Jasno e kako den deka taa ve~era Gospodova
se odr`ala no}e, za{to tekstot ka`uva: “Vo gornata soba, kade
se bevme sobrale, ima{e mnogu svetilki” - zna~i, bila no}.
Se postavuva pra{awe koja no} - dali no}ta me|u nedelata i
ponedelnikot, ili no}ta me|u sabotata i nedelata? Ova
pra{awe dava mo`nost za dve tolkuvawa na tekstot.
Prva varijanta: Ovoj obred e izvr{en no}ta me|u nedelata i ponedelnikot.
Zborovite “vo prviot den na sedmicata se sostanavme da
raskr{ime leb” hristijanite gi koristat kako natamo{en
“silen” argument so koj doka`uvaat deka prvite hristijani se
sobirale vo nedela na bogoslu`enie i spored toa nedelata ja
zazela mestoto na sabotata.
No, vnimatelnata analiza na poso~eniot tekst ne ni dava
mo`nost za takva pretpostavka, a u{te pomalku takov argu407
ment i dokaz. Prvo, prvite hristijani kr{ele leb sekoj den
vo sedmicata, a ne samo vo nedela (Dela 2,42.46). Vtoro: Ovaa
spomenata sredba bila organizirana bidej}i Pavle se nao|al
vo Troja i utredenta rano planiral da zamine od nivnoto mesto. Tie nemale bogoslu`enie, tuku pro{talna sredba so apostol Pavle. Zatoa ovde ne mo`e i da se pomisli na praznuvawe
na nedelata.
Ponatamu, ako taa ve~era Gospodova e odr`ana no}ta me|u
nedelata i ponedelnikot, toga{ taa kompletno e odr`ana vo
ponedelnikot, a ne vo nedelata, koja ve}e pominala. Zo{to?
Zatoa {to bibliski denot po~nuva i zavr{uva so zao|awe na
sonceto - prirodni bibliski granici na denot se od zajdisonce
do zajdisonce. Tie bibliski granici gi vospostavil Bog u{te
pri sozdavaweto na na{iot svet: “I bi ve~er i bi utro den prv...
den vtor...” (1. Moj. 1,5.8; vidi i: 3. Mojs. 23,32; Nemija 13,19).
Vtora, pologi~na varijanta: Taa ve~era Gospodova e odr`ana no}ta me|u sabotata i nedelata. Nekoi sovremeni angliski prevodi ka`uvaat “vo sabota ve~er”, koga zavr{il sabotniot den, za{to sabota e praznuvana od petok ve~er do sabota
ve~er, od zajdisonce do zajdisonce.
O~igledno e deka toj saboten den apostol Pavle go pominal so vernicite vo Troja koi go zamolile i taa no} da ostane so niv i da im zboruva. Edinaesettiot stih ka`uva: “Im
zboruva{e dolgo, s# do mugrite, koga otpatuva.”
Pavle ne ostanal kaj niv vo nedelata. U~enicite se sobrale da kr{at leb (zaedno da jadat) otkako zavr{il sabotniot den, i toj im zboruval “s# do mugrite” vo nedelata izutrina, a potoa prezel dolgo patuvawe od re~isi 30 km, od Troja
do Asos, kade {to im se pridru`il na drugite misioneri na
brod. Istiot den so brodot pristignale vo Mitilin. S# zaedno Pavle toj den, taa nedela, pominal pat dolg okolu 65 km
(Dela 20,13.14).
Seriozno pra{awe: Ako navistina po voskresenieto nedelata stanala svet den namesto sabotata, dali apostol Pavle }e
ja pogaze{e nejzinata svetost taka {to tokmu vo toj den, vo
nedela, }e pomine{e pat dolg 65 km? Vo nikoj slu~aj, za{to
za sabotata nie ~itame za u~enicite: “Vo sabotata si po~inuvaa spored zapovedta” (Luka 23,56). Pavle ne si po~inal (ne se
odmoril) vo nedelata, za{to taa ne e svet den kako sabotata,
tuku obi~en raboten den kako i drugite denovi.
Luka vo knigata Dela na apostolite bele`i duri 85 sabotni bogoslu`enija, a samo eden stih za “prviot den” koj
zboruva za sredbata na Pavle so vernicite vo Troja, no, kako
408
{to vidovme, i toj stih ne ja poddr`uva svetosta na prviot den,
odnosno svetosta na nedelata.
Spored toa, nedelata ne stanala novozaveten praznik i den
za odmor namesto sabotata koja ostanuva i ponatamu vo sila.
Sabotata i erusalimskiot sobor
Ovoj prv hristijanski sobor, na koj trebalo da se razre{at nekoi te{ki problemi vo koi zapadnala mladata hristijanska crkva i na koj prisustvuvale i apostolite, na{ite bra}a
hristijani, koi praznuvaat nedela, go koristat kako argument
vo polza na nedelata, velej}i deka soborot vo Erusalim ne ja
spomnal i ne ja potvrdil sabotata pa, spored toa, taa e ukinata.
^udno, zar ne! Sabotata, zaedno so drugite devet zapovedi, ja izgovoril li~no Bog na Sinaj i istata Toj ja potvrdil
so toa {to i nea ja zapi{al so svoj prst me|u Desette zapovedi. Zar apostolskiot sobor vo Erusalim trebalo da go verifikuva i Bo`jiot potpis? Da potvrduva ne{to {to Bog go
potvrdil i so toa da se postavuva nad Boga? Ako soborot trebalo da ja potvrdi sabotata, zar toga{ ne bi trebalo istiot
sobor da ja potvrdi i sedmata zapoved, i site drugi zapovedi,
poedine~no ili vo celost? - Sme{no, zar ne?
Ako voop{to trebalo ne{to da se potvrdi na ovoj sobor,
toga{, dragi moi, trebalo da se potvrdi tokmu nedelata kako
nov hristijanski praznik, tokmu taa navodna promena i zamena na sabotata so nedela, dokolku imalo takva promena i zamena. Toa {to soborot voop{to ne go na~nuva ova pra{awe,
re~ovito i silno zboruva vo prilog na sabotata kako nepromenliv den za odmor. I ako vo ovoj sobor barame nekakov dokaz za nedelata, toa e isto kako da barame igla vo plast seno
ili da vadime mast od bolva.
Fakt e deka me|u hristijanite od evrejsko i hristijanite
od mnogubo`e~ko poteklo nastanal konflikt koj se zakanuval
da gi podeli. Osobeno ovoj problem eskaliral me|u hristijanite vo crkvite vo Galatija.
Imeno, na hristijanite od evrejsko poteklo im bilo odzemeno obrezanieto i obredniot zakon so {to tie, kako porane{ni Evrei, ne mo`ele da se slo`at i zaradi toa se bunele.
Sledi pra{awe: [to bi se slu~ilo so niv koga nekoj bi im ja
odzel sabotata, Bo`jiot “{abat”? - Vo toj slu~aj posledicite
bi bile katastrofalni za mladata hristijanska crkva. Toga{
taa sigurno bi se podelila, a mo`ebi i bi se raspadnala. Koga
nekoj bi gibnal vo sabotata, so koja tie, kako porane{ni Evrei
bile proniknati do dnoto na du{ata, toga{ ne samo {to bi se
409
bunele u{te posilno, tuku svetot bi go svrtile naopaku. Za
sre}a, tie ne se bunele za sabotata zatoa {to nikoj i ne gibal
vo nea. Zatoa soborot vo Erusalim toj problem uspe{no go
razre{il.
Vistinata vo vrska so tekstovite vo Kolo{anite
2,16.17. i Efescite 2,15.16.
Sekoga{ koga razgovarame za Bo`jiot zakon so na{ite
bra}a hristijani koi praznuvaat nedela, tie ni gi citiraat
dvata poso~eni teksta od Noviot zavet.
Kolo{anite 2,14-16: “I bri{ej}i ja obvrskata od na{iot
dolg, koja so svoite odredbi be{e protiv nas, Toj ja otstrani
koga ja prikova na krstot... Zatoa nikoj da ne ve osuduva za
hrana ili pijalak, za nekakov praznik ili za mlada mese~ina,
ili za sabotite - ne{ta koi se samo senka na ona {to }e dojde,
a su{tinata e Hristos.”
^esto namesto “saboti”, vo mno`ina, kako {to treba, nie
vo ovie stihovi ~itame “sabota”, vo ednina, {to e gruba, namerna ili nenamerna gre{ka na preveduva~ite. Apostol Pavle znael da pravi i toj pravel razlika me|u ednina i mno`ina
i preveduva~ite ne treba nego da go korigiraat. Ovde toj ni
napi{al “saboti”, vo mno`ina, i taka treba da ~itame, kako
{to napi{al apostolot, a ne kako {to prevele preveduva~ite.
Preveduva~ite ovde stavaat “sabota”, vo ednina, za da doka`at
deka tuka stanuva zbor za redovnata sedmi~na “sabota” i deka
nea bo`em Hristos ja ukinal na krstot zaedno so drugite
odredbi, {to ne e vistina.
No, da gi ostavime prevodite i preveduva~ite nastrana i
posledniot sud vo vrska so toa da mu go prepu{time na Boga, a
nie da se sosredoto~ime na tekstot {to e predmet na na{e
razgleduvawe.
Tvrdeweto deka zakonot, zapovedite i sabotata Hristos
gi ukinal, gi prikoval na krstot koga umrel, ne e to~no. Toa
bi zna~elo deka Hristos mu dava odvrzani race na bezzakonieto.
Vo ovoj tekst ne stanuva zbor za Bo`jite zapovedi, tuku
za odredbite. [to se toa odredbi? Odredbi se narekuvaat propisite na obredniot ili ceremonijalniot zakon so koi se
regulira sistemot na prinesuvawe na `rtvi, slu`bata na
sve{tenicite vo hramot, kako i obredite za praznuvawe na
godi{nite praznici: Pasha, praznikot Presni lebovi, praznikot Senici, Denot na ~istewe i drugite.
410
Fakt e deka vo Stariot zavet, pokraj sedmi~nata sabota,
postoele i drugi, godi{ni praznici ili godi{ni obredni saboti. Mojsej dava spisok na tie godi{ni praznici vo 3. Mojseeva 23,1-44.
Za razlika od redovnata sedmi~na sabota kako sedmi den
vo sedmicata, kako redoven Bo`ji den za odmor, godi{nite
praznici bile podvi`ni praznici i sekoja godina se sovpa|ale
so drug den vo sedmicata, za{to bile vrzani za datumi, a se
praznuvale pove}e denovi. Pri sekoj od ovie praznici, prviot i posledniot den e praznuvan kako {to se praznuva “sabota” kako sedmi den, i zatoa i ovie praznici se nare~eni “saboti”. Nivnoto praznuvawe e odredeno so obredniot zakon, za{to
se negov del, i se obredni “saboti”, dodeka sabotata kako
sedmi~en praznik e vospostavena pri sozdavaweto na svetot i
e potvrdena so ~etvrtata zapoved i taa ne e povrzana so obrednite “saboti” koi se dadeni vo drugo vreme, na drug na~in, vo
drugi okolnosti i za druga cel.
Eve primer: “Toa neka vi bide sabota na po~inka; smirete
gi va{ite du{i. Ve~erta na devettiot den na mesecot - od ve~er
do ve~er - praznuvajte ja va{ata sabota.” “Neka vi bide toa
sabotna po~inka, za da gi uspokoite va{ite du{i” (3. Mojseeva 23,32; 16,31). - Ovde stanuva zbor, ne za redovnata sedmi~na
sabota, tuku za eden od sedumte godi{ni praznici, za praznikot “Den na ~istewe”, i za vreme na toj praznik, “devettiot
den na (sedmiot) mesecot” “neka vi bide sabota na po~inka”, i
toj den trebalo da se praznuva kako {to se praznuva i
sedmi~nata sabota. I bidej}i prviot i posledniot den od
godi{nite praznici imale saboten karakter, istite se narekuvaat “saboti”, godi{ni prazni~ni “saboti”.
U{te ne{to! Pokraj sedmi~nata sabota od Dekalogot, i
godi{nite prazni~ni saboti, vo Stariot zavet postoi u{te
edna sabota: “Koga }e vlezete vo zemjata {to vi ja davam, taa
zemja neka ja pazi Gospodovata sabotna po~inka. [est godini
sej ja tvojata niva, {est godini re`i go tvoeto lozje i beri go
negoviot plod. A sedmata godina i zemjata neka u`iva sabotna
po~inka, Gospodova sabota: ne zasevaj gi tvoite nivi, nitu re`i
go tvoeto lozje. [to }e porasne samo od sebe na tvojata niva,
ne `nej go, nitu go beri grozjeto od nere`anata loznica. Toa
neka $ bide na zemjata godina na po~ivawe” (3. Mojseeva 25,17.20-22).
Dragi moi, toa se tie “praznici”, toa se tie “saboti” za
koi zboruva Pavle vo Kolo{anite 2,16, koi hristijanite {to
praznuvaat nedela uporno gi zamenuvaat so “sabota”, vo edni411
na - so sedmi~nata sabota - za da doka`at deka taa e prikovana
na krstot.
Zna~i, vo Kolo{anite 2,16 stanuva zbor za obredniot ili
za ceremonijalniot zakon koj imal privremen karakter; site
`rtvi, jadewa i piewa (4. Mojseeva 28. i 29. glava), kako i
godi{nite “praznici”, ili godi{nite “saboti”, se sostaven del
na obredniot zakon, isto taka so privremen karakter; tie,
zaedno so `ivotinskite `rtvi, se direktno povrzani so grevot i so negovoto re{avawe; nivna zada~a bila odnapred da uka`at na Hristovata `rtva na Golgota kako generalno re{enie
na problemot na grevot; taa svoja zada~a tie uspe{no ja
zavr{ile koga Hristos so svojata smrt na krstot kone~no go
re{il problemot na grevot i toga{ ~esno zaminale vo istorijata na Stariot zavet.
Obrednite ili prazni~nite “saboti” se samo “senka” na
ne{to {to }e se slu~i vo idnina, senka koja odnapred najavuvala deka na Golgota }e blesne svetlina pred koja taa (senkata) }e is~ezne. Toa go potvrduva stih 17: “Ne{ta koi se samo
senka na ona {to }e dojde, a su{tinata e Hristos.” Za razlika
od niv, od prazni~nite “saboti” kako senka koja is~eznala na
Golgota, sabotata, kako redoven sedmi~en odmor od Dekalogot,
e spomen koj uka`uva na sozdavaweto na na{iot svet za {est
dena, a sozdavaweto ne e nikakva senka. Spored toa, sozdavaweto, zaedno so sabotniot den, kako negov sostaven del, ostanuvaat za ve~ni vremiwa.
Koga Hristos umrel na krstot, zavesata {to gi delela
dvete oddelenija vo hramot se iskinala nadve, od gore do dolu,
i so toa e ozna~en krajot na obredniot zakon, krajot i na godi{nite ili obrednite “saboti”, a ne kraj na moralniot Zakon ili na Desette zapovedi.
Po~ituvani, nie morame u{te edna{ da go istakneme
faktot deka Bog pravi razlika me|u sedmi~nata “sabota” i
godi{nite prazni~ni “saboti” i so toa {to mu naredil na
Mojseja plo~ite so Bo`jite zapovedi, na koi so Bo`ji prst e
napi{ana i sabotata kako den za odmor, da gi stavi vo kov~egot na zavetot vnatre, a Mojseeviot zakon, vo koj se napi{ani
godi{nite prazni~ni saboti, da go stavi nadvor, pokraj kov~egot (5. Mojseeva 10,5; 31,25.26). Ne smeeme da ja previdime
ovaa vistina!
negovite zapovedi i odredbi i sozdavaj}i mir, za vo sebe da
sozdade od dvata eden nov ~ovek, i obata vo edno telo da gi
izmiri so Boga preku krstot, so {to vo sebe go ubi neprijatelstvoto.”
O~igledno e deka Hristos go otstranil ona {to gi razdeluvalo Evreite i mnogubo{cite, go “razru{i pregradniot yid
- neprijatelstvoto - {to gi dele{e”, a ne Bo`jiot zakon. Mo`ebi misli na yidot {to go oddeluval Svetili{teto, ili hramot, od tremot, koj bil predviden za mnogubo{cite. Hristos
na krstot go otstranil toj pregraden yid, ja premostil taa
razdelba me|u ednite i drugite i od dvata naroda sozdal eden
narod. Hristos gi uriva site pregradi i razdelbi me|u site
narodi i od site niv sozdava eden narod. Toa go storil koga
na krstot go ukinal obredniot zakon koj sozdaval razdelba
me|u niv.
Literatura:
1. Lazar Milin, Crkvata i sektite, Skopje 1999, str. 451,452,457
2. Nedelata, novozaveten praznik i den na odmorot, Skopje 1979, na str.
27,28.
3. Lazar Milin, Crkvata i sektite, Skopje 1999, str. 453,455
4. Crkvata i sektite, str. 457
5. Isto, str. 452,453
6. Samuele Bacchiocchi, A Historical Investigation of the Rise of Sunday Obser
vance in Early Christianity, p.100; The Gregorian University Press, Rome 1977
Efescite 2,14-16: “Za{to Toj e na{ mir, koj od dvete napravi edno i go razru{i pregradniot yid, {to gi dele{e, i vo
svoeto telo go ukina neprijatelstvoto, odnosno zakonot so
412
413
vite na knigava na ova proro{tvo, Bog }e mu go odzeme negoviot del od drvoto na `ivotot i od svetiot grad, koi se opi{ani vo ovaa kniga.”
No, da gi ostavime preveduva~ite nastrana i vedna{ da ka`eme deka postojat dve varijanti, dve ednakvo logi~ni i prifatlivi tolkuvawa za “Gospodoviot den”.
NOVIOT ZAVET - ZA NEPROMENLIVOSTA NA
SABOTATA
Omilen tekst na koj se povikuvaat hristijanite za da ja
opravdaat nedelata e tekstot vo Otkrovenie 1,10:
“Vo Gospodoviot den bev obzemen od Duhot i zad sebe ~uv
silen glas kako od truba”, ka`uva apostol Jovan.
Hristijanite koi praznuvaat nedela tvrdat deka izrazot
“Gospodov den” zna~i nedela i, soodvetno na toa, apostol Jovan Otkrovenieto go dobil vo nedela. Ovoj izraz e preveden
so nedela vo pravoslavniot prevod na Biblijata na makedonski jazik, a taka go prevel i gospodin Ivan Grozdanov vo svojot dinami~en prevod na Noviot zavet, kade {to bukvalno
~itame: “Eden nedelen den, dodeka op{tev so Duhot...” A dolu
vo fusnota dava vakvo pojasnenie: “Bukvalno: Vo Gospodoviot
den. Se misli na nedelata, t.e. vo nedelen den.”
Spored nas, toj treba{e originalot (bukvalnoto) da go
dade vo tekstot, kade {to mu e mestoto, a svoeto mislewe i
svojata teologija i teologijata na svojata crkva, vo fusnota.
Preveduva~ite na spomenatite prevodi napravile zlostorstvo koga izrazot “Gospodov den” vo Otkrovenie 1,10 go
zamenile so “nedelen den”, zamenuvaj}i ja pri toa izvornata
bibliska i Bo`ja teologija na toj stih so teologijata na crkvite na koi im pripa|aat. Gospodin Ivan vo svojata fusnota
n# ubeduva i ni ka`uva deka toa “se misli na nedelata, t.e. vo
nedelen den.” No vo Biblijata se misli kako {to se misli i
se pi{uva kako {to e napi{ano: “Gospodov den”, a ne “nedelen
den”, i mora da ostane taka kako {to e napi{ano, ne poinaku.
Se pla{ime deka preveduva~ite koi napravile takov falsifikat vo Bo`jta re~ }e padnat pod udar na Bo`jeto predupreduvawe vo istata kniga, Otkrovenie 22,18.19: “Jas mu
svedo~am sekomu koj gi slu{a proro~kite zborovi na ovaa
kniga: ako nekoj im dodade ne{to, Bog }e mu dodade od makite
opi{ani vo ovaa kniga. A ako nekoj odzeme ne{to od zboro414
Prva varijanta. “Gospodov den” e sabota, a ne nedela. Nekade okolu 200-tata godina nedelata, kako paganski “son~ev den”,
ili den posveten na sonceto, po~nuva da se narekuva “Gospodov
den”. Duri od toa vreme, ne vo prviot vek, ne za vreme na apostolite, toj izraz go sretnuvame vo spisite na Klement Aleksandriski, Tertulijan i drugi, kako sinonim za nedelata ili
za denot na voskresenieto. Vo prviot vek, dodeka bile `ivi
apostolite, Gospodov den bila sabota. Za da ja poddr`i svetosta na nedelata, biskupot Silvester vo 325 godina izrazot
“Gospodov den” go primenil na nedelata, ne potpiraj}i se na
nekoj bibliski avtoritet.
Dragi moi, Svetoto pismo }i ni objasni, li~no Bog }e ni
ka`e vo Isaija 58,13: Sabota e “moj svet den” i, sabota e “Gospodov den”. Pred ovoj Bo`ji dokaz deka sabota e “Gospodov den”
otpa|aat site poinakvi ~ove~ki dokazi.
Ako “Sinot ~ove~ki (Hristos) e gospodar na sabotata”
(Marko 2,28), toga{ i sabotata e “Gospodov den”, “sabota Gospodova” (2. Mojseeva 16,25; 20,10) i zo{to Gospodarot bi go
menuval svojot svet den?
I apostol Jovan ni dava dokaz deka nedelata ne e “Gospodov
den”. Vo svoeto Evangelie, koe e posledna bibliska kniga {to
ja napi{al okolu 95-tata godina ({eeset i kusur godini otkako Hristos voskresnal), toj denot na Hristovoto voskresenie
ne go imenuva so “Gospodov den”, tuku so “prv den na sedmicata”, kako {to bil imenuvan i vo vremeto dodeka Hristos bil
so niv: “Vo prviot den na sedmicata, mnogu rano, dodeka u{te
be{e temno, Marija od Magdala dojde na grobot i vide deka
kamenot od grobot e pomesten” (Jovan 20,1).
Me|utoa, vo svojata druga kniga, vo Otkrovenieto, koe go
napi{al pribli`no vo isto vreme koga i Evangelieto, denot
koga bil “obzemen od Duhot” Jovan go imenuva so “Gospodov
den” (Otkrovenie 1,10).
Pra{awe! Ako vo dvata slu~aja se raboti za ist den, toga{ zo{to Jovan toj ist den bi go imenuval razli~no? Ako vo
dvata slu~aja se raboti za denot na voskresenieto ili za nedelata, pak pra{uvame, zo{to Jovan istiot den vo Evangelieto
415
bi go imenuval so “prv den vo sedmicata”, a vo Otkrovenieto
so “Gospodov den”? Nie ne gledame nikakva pri~ina Jovan eden
ist den da imenuva so dva razli~ni termini, nitu pak ne{to
go obvrzuvalo da postapi taka.
O~igledno e deka ovde stanuva zbor za dva razli~ni denovi koi Jovan gi imenuva so razli~ni imiwa - vo Otkrovenieto
1,10 stanuva zbor za sabota, koja{to ja imenuva so istite dva
zbora kako i negoviot Gospod vo Isaija 58,13 - so “Gospodov
den”, a vo Evangelieto stanuva zbor za nedela koja{to ja imenuva so “prv den vo sedmicata”, koj za vreme na tie {eesetina
godini ne e preimenuvan nitu so “Gospodov den”, nitu so “slaven den na voskresenieto”, nitu pak so koe i da e drugo novo ime.
Ako be{e toa slu~aj, toga{ toa novo ime za vreme na tie
50-60 godini, koga bile pi{uvani evangelijata, }e vleze{e vo
svesta na prvite hristijani i vo svesta na evangelistite i tie
sigurno vo svoite evangelija, bez nikakov pritisok i nezavisno eden od drug, “prviot den na sedmicata” }e go imenuvaa so
novoto ime. No, od toa ni traga. Site ~etvorica evangelisti
se ednoglasni vo toa. Za site ~etvorica “prviot den vo sedmicata” e i ostanuva samo “prv den na sedmicata” i ni{to
drugo. Toa va`i i za tekstovite na Luka vo Delata na apostolite, kade {to toj nedelata ja narekuva ne poinaku, tuku samo
“prv den na sedmicata”, koj za niv ne e nitu “Gospodov den”,
nitu “slaven den na voskresenieto”. Isto taka i za apostol
Pavle denot na Hristovoto voskresenie ne e ni{to drugo osven obi~en “prv den na sedmicata” ili “tret den spored Pismoto” (Matej 28,1; Marko 16,2; Luka 21,1; Dela 20,7; 1.
Korin}anite 16,2).
Vtora varijanta. Se postavuva pra{awe dali apostol Jovan
mo`el da sledi i da prifati tolku mnogu videnija, da vidi
tolku mnogu razli~ni sceni na koi se odigruvale ogromen broj
na neverojano slo`eni dinami~ni nastani koi pokrivaat vremenski period od tri iljadi godini (smetaj}i go tuka i mileniumot) i da ~ue tolku ne{ta za obi~en den od dvaeset i ~etiri ~asa i seto toa verno da go napi{e so tolku stegnat bibliski jazik. Ako celoto Otkrovenie go dobil vo eden zdiv koga
bil “obzemen od Duhot” vo Otkrovenie 1,10, zo{to toga{ vo
Otkrovenie 4,2 pak ka`uva deka bil “bzemen od Duhot”? Zar
dvapati vo ist den bil “obzemen od Duhot”?
Ova n# naveduva na zaklu~ok deka Jovan, koga ka`uva “Gospodov den”, ne misli na sabotata, a u{te pomalku na nedelata,
tuku na ne{to drugo - toj misli na eshatolo{kiot (skora{416
niot) Gospodov den, na denot na vtoroto slavno Hristovo
doa|awe, za{to samiot go gleda svojot Gospod i Spasitel kako
doa|a i so silna vozbuda i izblik na neiska`liva radost izviknuva: “Ene go, doa|a so oblaci, i }e go vidi sekoe oko!” (1,7).
Jovan siot e “obzemen” so “Gospodoviot den”, i prenesen e vo
toj den, vo denot na Hristovoto doa|awe, i toj den go imenuva
kako “Gospodov den”.
U{te pove}e, denot na Hristovoto doa|awe vo Noviot
zavet bil temel na hristijanskata vera i nade`, temel na hristijanskoto `iveewe, i e opi{an so mnogubrojni razli~ni
imiwa: “den na sudot”, “sud na golemiot den”, “suden den”, “onoj
den”, “den”, “posleden den”, “Gospodov den”, “den na gnevot na
Bo`jiot praveden sud”, “den na na{iot Gospod Isus Hristos”,
“den na Isusa Hrista”, “Hristov den”, “golem den”, “golem
Bo`ji den”, “golemiot den na gnevot” itn. Denot na vtoroto
Hristovo doa|awe za prvite hristijani bil tolku va`en, {to
Jovan so razli~ni imiwa go spomnuva trieset pati. Sam Isus
denot na svoeto doa|awe go narekuva “svoj den” (Luka 17,24).
Matej 28,1: “A po sabotniot den, na osamnuvawe na prviot den
od sedmicata, dojdoa Marija Magdalena i drugata Marija da go
vidat grobot.”
Vo ovoj tekst se spomenati dva dena so razli~ni imiwa:
sedmiot den so negovoto biblisko ime “sabota” (“{abat” - svet
Gospodov den za odmor) i prviot den vo sedmicata, isto taka
vo Biblijata imenuvan so negovoto ime, “prv den”, kako i drugite obi~ni denovi vo sedmicata {to se imenuvani so redni
broevi. Ne slu~ajno apostol Matej naglasuva deka prviot den
ne po~nal s# dodeka ne zavr{il sabotniot svet den vo koj prvite u~enici praznuvale - “vo sabotata si po~inaa spored
zapovedta” (Luka 23,56). Bidej}i ovde ednododrugo se pojavuvaat
i sabotata i nedelata, zo{to apostolot i triesetina godini
od voskresenieto ne ja povrzal promenata na sabotata so nedela, ako voop{to imalo takva promena? Ovde, ni po triesetina godini voop{to ne e istaknata nikava svetost na nedelata.
Marko 16,1.2: “Koga pomina sabotniot den, Marija Magdalena, Marija, majkata na Jakova i Saloma, kupija mirisi za da
otidat i da mu izvr{at pomazanie. A vo mugrite, vo prviot
den na sedmicata, dojdoa na grobot na izgrejsonce...” - Ist slu~aj so prethodniot. @enite kupile mirisi otkako pominal
sabotniot den, so zajdisonce, koga po~nal prviot raboten den
vo sedmicata, nedela! O~igledno e deka prvite Hristovi u~e417
nici praznuvale sabota i vo sabota ne kupuvale, a vo nedela
kupuvale, kako i vo sekoj drug raboten den.
Svoeto evangelie Marko go napi{al desetina godini po
Hristovoto voskresenie, i na prviot den ne mu pridava nikakva
svetost. I `enite znaele deka so prviot den (so nedelata) ne
e povrzana nikakva svetost, pa vo toj den kupile mirisi i
do{le na grobot da ja izvr{at taa neprijatna rabota. Nitu ovoj,
nitu prethodniot tekst, ne navestuvaat deka nedelata treba da
stane nova hristijanska sabota.
Matej 24,20: “Molete se va{eto begstvo da ne se slu~i vo zima
ili vo saboten den!” - Ova e eden od najsilnite dokazi vo
prilog na sabotata koja{to ja najavuva Hristos kako den za
odmor i po svoeto voskresenie.
Faktot {to sabotata ovde ne se spomnuva polemi~no, tuku
popatno, kako okolnost koja e nepovolna za begawe, zna~i deka
Hristos ne predvidel nejzina zamena so nekoj drug den za
bogoslu`enie, tuku potvrduva deka taa }e ostane i po negovoto zaminuvawe.
Stanuva zbor za razurnuvaweto na Erusalim vo koj podolgo
vreme negovite `iteli, me|u niv i hristijanite, }e bidat opkoleni so rimska vojska koja do temel }e go urne vo 70-tata
godina (Luka 21,20.21). Od tekstot na Luka se gleda deka hristijanite }e mora da begaat, no Hristos gi u~i da se molat da
ne se slu~i nivnoto begawe vo zima (zatoa {to e te{ko da se
bega vo zima), nitu vo sabota, za{to sabota e den vo koj se
po~iva i koj treba da se pomine vo mir.
No, iako i ovaa Hristova poraka e jasna, za hristijanite
koi praznuvaat nedela taa pretstavuva trn vo nivnoto oko, pa
so najrazli~ni filozofii se obiduvaat da go zamaglat, pa duri
i go vulgariziraat nejzinoto zna~ewe.
Vo ve}e citiranite dela na gospodata Mitrevski i Milin za ovoj stih ~itame mnogu ~udni i nelogi~ni izjavi {to
ne im prilegaat na teolozi od nivniot rang. Eve del od tie
izjavi koi se identi~ni, verojatno zatoa {to dvajcata se pravoslavni teolozi: “Hristovoto uka`uvawe ... vo Matej 24,20 ne
zna~i deka Toj zapovedal da se praznuva sabotata, da ne se patuva toga{; za{to, spored takvoto razbirawe, bi trebalo da se
‘praznuva’ i zimata, koja se spomenuva pred sabotata... Evreite ne bi im dozvolile na hristijanite da begaat daleku vo
sabota... za{to vo saboten den vo toa vreme, spored (evrejskiot)
obi~aj, nikoj ne smeel da patuva pove}e od dve iljadi ~ekori
(okolu 900 metri). Ponatamu, spored Nemija 13,19 vo sabota
portite na Erusalim bile zatvorani i kontrolirani...”1
418
Hristijanite pravilno ja sfatile ovaa Hristova izjava, se molele i Bog im dal mo`nost da pobegnat od Erusalim
pred da nastapi zima, vo noemvri, i vo drug den, vo sreda, ne
vo sabota.
Ne tvrdime, no golemo pra{awe e dali Hristos go po~ituval evrejskiot obi~aj za patuvawe vo sabota i dali Toj navistina vnimaval vo sabota da ne napravi pove}e od 900 metri? Toa pravilo ne bilo dadeno od Boga, tuku izmislica na
fariseite, dodaden tovar kon sabotata, a Hristos ne do{ol da
se pazari ili da pravi kompromisi so Evreite, da se pla{i
od niv i da gi po~ituva nivnite pravila, obi~ai i predanija,
tuku da go po~ituva Bo`jiot zakon, da praznuva sabota ne
spored farisejskiot terk, tuku onaka kako Toj {to predvidel
taa da se praznuva koga ja vospostavil kako den za odmor. Hristos voop{to ne postavuval pra{awe dali treba ili ne treba
da se praznuva sabota, tuku pra{awe kako taa treba da se
praznuva. Sudirot me|u nego i fariseite bil okolu na~inot
na praznuvaweto na sabotniot den.
Po~ituvani, nie Hrista vo sabota go gledame v pole, nadvor od gradskite kapii, kako so svoite apostoli odi niz posevi i pominuva mnogu pove}e od 900 metri; gledame kako vo
taa prigoda apostolite kinat klasje i jadat p~enica, pa Evreite ne gi kamenuvale. [to e u{te pozna~ajno, taa sabota, zaedno
so Hrista i apostolite, vo poleto gi nao|ame i fariseite kako
go prekr{uvaat toa pravilo koe samite go postavile, pravilo
spored koe ~ovek vo sabota ne smee da napravi
pove}e od 2000 ~ekori (Matej 12,1.2).
Spored toa, Hristos ne go po~ituval toa evrejsko pravilo za ograni~eno dvi`ewe vo sabota, a i svoite apostoli gi
u~el da ne pravat nikakvi otstapki i kompromisi so lu|eto
za da si ja olesnat svojata sostojba i da ne po~ituvaat nikakvi
~ove~ki zapovedi i pravila, ~ove~ki obi~ai i predanija koi
se kosat so u~eweto na Bo`jata re~ (Matej 15,1-9).
Ponatamu, mnogu nelogi~no e tvrdeweto deka hristijanite ne bi mo`ele da pobegnat od Erusalim vo sabota zatoa {to
vo sabota negovite kapii bile zatvoreni (Nemija 13,19). Velime nelogi~no zatoa {to, ako kapiite na Erusalim bile zatvoreni vo sabota, toga{ negovite kapii bile zatvoreni i vo
nedela, i vo ponedelnik i vo site denovi, i dewe i no}e, za{to
vo taa vonredna situacija i sostojba Erusalim bil vo dolgotrajna opsada od rimska vojska pa, ako na hristijanite im bilo
onevozmo`eno da begaat vo sabota, toga{ tie ne bi mo`ele da
begaat nitu vo nedela, nitu vo koj i da e drug den na sedmi419
cata, a Hristos im najavuva deka }e mora da begaat. - Go sfa}ame problemot, neli?
U{te ponatamu, imalo hristijani i nadvor od kapiite na
opkoleniot Erusalim, nadvor od sekakva opsada, slobodni, vo
poleto, koi trebalo da begaat vo gorite, i na koi nikoj ne
mo`el da im otvora i zatvora kapii i da gi ograni~uva nitu
da im go popre~uva begaweto vo sabota, a istata poraka Hristos im ja upatuva i nim: “Toga{ `itelite na Judeja neka begaat po gorite; onoj {to }e bide na pokriv, neka ne sleguva da
zeme ne{to od svojata ku}a, i koj }e bide v pole, neka ne se
vra}a za da ja zeme nametkata. No te{ko im na bremenite i na
doilkite vo tie denovi. Molete se va{eto begstvo da ne bide
vo zima ili vo saboten den” (Matej 24,16-20).
Begstvoto da ne se slu~i vo zima ne “za da se ‘praznuva’ i
zimata”, kako {to se podbivaat gospodata Mitrevski i Milin,
tuku zaradi “bremenite i doilkite”, ka`uva na{iot Spasitel.
- Neka povelat sega po~ituvanata gospoda i site nivni istomislenici, neka go potvrdat svojot stav vo vrska so begstvoto vo
sabota i vo zima i neka doka`at deka Hristos so izjavata vo
Matej 24,20 ne ja potvrdil sabotata kako den za odmor i po
svoeto zaminuvawe od ovaa zemja!
Dragi moi, Hristos im prepora~al na hristijanite da se
molat nivnoto begstvo da ne se slu~i vo sabota ne zatoa {to
Evreite go ograni~ile dvi`eweto vo sabota na 2000 ~ekori,
nitu poradi toa {to kapiite na Erusalim vo sabota bile
zatvoreni, tuku zaradi toa {to trebalo da praznuvaat sabota
i vo sabota da nema begawe, tie sveti sabotni migovi i vo tie
okolnosti da gi pominat vo mir.
So taa zapoved {to im ja dal na apostolite Hristos vsu{nost najavil, ka`al i potvrdil deka hristijanite, i po negovoto voskresenie i voznesenie na neboto, treba da praznuvaat
sabota i tie, i 40 godini po negovoto voskresenie, koga bil
razurnat Erusalim, praznuvale sabota.
Vo ovoj kontekst so pravo mo`e da se postavi pra{awe:
Ako navistina Hristos ima{e namera i ako planira{e sabotata da ja zameni so nedela, toga{ migot koga go najavuva{e
begstvoto na hristijanite od Erusalim }e be{e najpogoden mig
da dade{e nekakov signal za taa promena, da ja najave{e nedelata kako praznik vo koj hristijanite }e praznuvaat i }e miruvaat, a ne da begaat, pa }e re~e{e: Molete se na Boga va{eto
begstvo da ne se slu~i vo nedela! No Hristos ne ka`a taka. Toj
re~e: Da ne begate vo sabota, tuku da praznuvate sabota.
420
Rekovme deka hristijanite pravilno ja sfatile taa Hristova izjava za begstvo od opsednatiot Erusalim vo sedumdesettata godina od novata era, pa se molele na Boga i Bog im dal
mo`nost da pobegnat. Koga rimskiot general Cestij Gal, od
nepoznati pri~ini ja povlekol opsadata od Erusalim, tie toa
go prepoznale kako znak i svoja {ansa vedna{ da go napu{tat
gradot, pred da nastapi zimata, vo noemvri, vo sreda, ne vo
sabota. Otkako zaminale od Erusalim, osnovale kolonija vo
Pela, jugoisto~no od Galilejskoto Ezero, i nieden od niv, koj
gi poslu{al Hristovite proro~ki zborovi, ne zaginal vo novata opsada {to ja izvr{il rimskiot vojskovoditel Tit i vo
masovniot kole` {to go izvr{ile potoa rimskite vojnici nad
Evreite koi od site strani masovno bile sobrani vo Erusalim
na golemiot praznik Pasha. Vo taa te{ka polo`ba, za vreme
na tie opsadi, od bolest i glad, pri {to majki jadele svoi deca,
i vo tie svirepi kole`i i u`asni masakri, zaginale nad eden
milion Evrei vo Erusalim, vo koj se proleani mnogu stotici
toni ~ove~ka krv koja kako reka te~ela niz negovite ulici.
Toa e eden od najsvirepite kole`i vo istorijata na ~ove{tvoto
izvr{en nad evrejskiot narod. Veli~estveniot hram im bil
razurnat do temel, tokmu taka kako {to ka`al Isus deka od
nego “nema da ostane ni kamen na kamen”. Erusalim isto taka
potpolno bil razurnat i celata evrejska dr`ava bila pretvorena vo pustina. Nad 97.000 ma`i, `eni i deca bile odveden kako
robovi vo Rim, i mnogu drugi se prateni vo Egipet i vo drugi
zemji, isto kako robovi.
Trajnosta na sabotata - Evreite 4,4.9. - “Za{to samiot za
sedmiot den ima nekade ka`ano vaka: ‘I Bog vo sedmiot den se
odmori (po~ina) od site svoi dela.’... Zna~i, na Bo`jiot narod mu ostanuva sabotnata po~inka.”
Sekako, ovde stanuva zbor za Bo`jiot odmor (gr~ki: katapausis) {to go u`ival Bog vo sedmiot den, vo sabota, otkako go
sozdal svetot za {est dena. Apostol Pavle za toj Bo`ji odmor
od rajot vo 9-tiot stih dava poodreden izraz - “sabotna po~inka”,
ili “sabotno po~ivawe” (gr~ki: sabbatismos), za koe ni zboruva ~etvrtata Bo`ja zapoved od Sinaj. Ovde Pavle ni potvrduva deka sedmiot den {to go posvetil i vo koj Bog se odmoril
pri sozdavaweto e ist onoj sedmi saboten den od kamenite
plo~i na Sinaj.
Poslanieto do Evreite apostol Pavle go napi{al za hristijanite od evrejsko poteklo vo 70-tata godina i, kako {to
421
gledame, vo nego ka`uva deka 40 godini po Hristovoto raspnuvawe i voskresenie “na Bo`jiot narod mu ostanuva”, ne nedelnata, tuku “sabotnata po~inka.” Ako so Hristovoto voskresenie
be{e vovedena nedelata kako praznik, kako “Gospodov den” ili
kako “slaven den na voskresenieto”, tie termini postojano }e
bea vo optek me|u vernicite na prvata crkva, pa vo tekot na
tie 40 godini nedelata dlaboko }e navleze{e vo svesta na hristijanite i od sabotata ne }e ostane{e ni spomen. Taa napolno
}e be{e zaboravena i Pavle ne }e ima{e nikakva pri~ina
voop{to i da ja spomene vo svoeto poslanie, tuku }e ka`e{e:
“Za Bo`jiot narod ostana, ili, se vovede nedelnata po~inka!”
No toa ne se slu~i zatoa {to sabotata ni po 40 godini od
Hristovoto voskresenie ne be{e nitu gibnata, a kamoli zameneta so drug den, kako i nedelata i po 40 i 60 godini od Hristovoto voskresenie, vo site ~etiri evangelija i vo drugite
bibliski spisi {to ostana samo pod imeto “prv den vo sedmicata” ili “tret den” spored Pismata, i ni{to drugo.
Koga stanuva zbor za Bo`jata po~inka vo Poslanieto do
Evreite, Mitrevski vo svojata pove}epati spomenata kniga, na
69. str., prifa}a interesna misla od prof. d-r N.N. Glubokovski, koj veli: “Ovoj den ne e sedmiot den na Bo`jiot odmor, no e nov den, samo so ist karakter na svojata su{tina...
Gospod za bo`estven odmor sega opredelil u{te eden nov i
osoben (den) vo sporedba so porane{niot.”
Spored Mitrevski i Glubokovski, Gospod sega za bo`estven odmor opredelil “nov i osoben den vo sporedba so porane{niot”, no “so ist karakter i so ista su{tina” kako i porane{niot. Pa, ako e taka, nie se pra{uvame: Ako karakterot i
su{tinata na sabotata se prenele na nedelata i ako nivnata
srcevina e ista, toga{ zo{to voop{to imalo potreba sabotata
da se zameni so nedela? Ako karakterot i su{tinata se isti,
zar pre~ka bilo imeto - sabota? Sekako, imeto! Od taa
pri~ina, hristijanite koi praznuvaat nedela sabotata ja bojadisale so crvena veligdenska boja i ja proglasile za nov
“bo`estven odmor”.
Vo Poslanieto do Evreite vo tretata i ~etvrtata glava
Bog na sedum mesta po~inkata (odmorot) ja narekuva “moja
po~inka”, a Pavle “negova (Bo`ja) po~inka”. Isus Navin ne
uspeal izraelskiot narod da go vovede vo taa Bo`ja po~inka
poradi nivnoto neverstvo. Izraelskiot narod blagodatite na
taa po~inka ne gi po~uvstvuval nitu vo vremeto na Davida. Pa
ni Hristos, ni apostolite ne uspeale izraelskiot narod da go
vovedat vo Bo`jata po~inka, ~ija{to vrata ostanala otvorena
422
do denes za site lu|e, i za Evreite, s# dodeka naskoro kone~no
neotpoviklivo i zasekoga{ }e se zatvori.
Apostol Jovan ka`uva deka Hristos “dojde kaj svoite” za
da im donese mir i po~inka, “no svoite ne go primija”, go
otfrlija, i zatoa Toj pla~e nad Erusalim: “O Erusalime,
Erusalime, ti koj gi ubiva{ prorocite i koj gi kamenuva{
ispratenite kaj tebe! Kolkupati sakav da gi soberam tvoite
deca, kako kva~kata {to gi sobira svoite piliwa pod svoite
krilja, no vie ne sakavte. Ete, pust vi ostanuva va{iot dom!”
(Jovan 1,11; Matej 23,37.38).
Od taa pri~ina Pavle na Evreite im veli “denes” vratata na po~inkata e otvorena, i gi povikuva “denes” da vlezat vo
nea, za{to utre mo`ebi }e se zatvori.
Koja e taa po~inka za koja Pavle obilno pi{uva vo svoeto poslanie?
Hristos }e ni ka`e: “Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni i obremeneti, a jas }e vi dadam po~inka. Zemete go mojot
jarem na sebe i nau~ete se od mene, za{to jas sum krotok i ponizen
po srce; a vie }e najdete po~inka na svojata du{a” (Matej
11,28.29). Jasno, zar ne! Nema vistinska po~inka i odmor nadvor od Hrista. Edinstvena sigurnost i bezbednost mo`e da se
najde samo pod negovite krilja. I Toj saka i nastojuva, kako i
kva~kata piliwata, da n# sobere pod svoite krilja.
Najgolem umor za gre{nikot e grevot so koj e obremenet
i toj nema mir nitu odmor s# dodeka ne otide kaj Hrista koj
}e go simne toa breme od nego i }e go odmori. Rastovaren od
svoeto gre{no minato, gre{nikot ne e ve}e gre{en i ima mir
i spokojstvo vo srceto, sre}en e i radosen {to vo Hrista na{ol prekrasen Spasitel koj go qubi i mu podaruva ve~en `ivot. So odmorot i spokojstvoto {to mu gi dava na ovaa zemja,
Hristos gre{nikot go prigotvuva za onoj ve~en odmor i spokojstvo vo negovoto nebesno carstvo.
I tokmu toa e celta na apostol Pavle so ova poslanie.
Toj Evreite gi povikuva i im uka`uva deka s# u{te imaat
mo`nost, s# u{te postoi u{te edno “denes” da go prifatat
Hrista koj edinstveno mo`e da im dade vistinska po~inka i
spokojstvo od grevot ovde na zemjava, i deka so toa im e otvorena vratata i za ve~niot odmor vo negovoto carstvo.
Da se potsetime! Porano op{irno zboruvavme za toa deka pri sozdavaweto na na{iot svet za {est dena Bog za sedmiot den sozdal i posebna, nematerijalna, duhovna kategorija, koja
na evrejski se vika “menuha” koja zna~i odmor, miruvawe,
po~inka, mir, radost, spokojstvo, sre}a, bla`enstvo, milina
423
za du{ata i milina za teloto - i taa duhovna kategorija, “menuha”, Bog ja smestil vo sabotniot den, vo sabota, koja e nadarena so ne`nost da ja razgaluva du{ata i da gi miluva na{ite
misli.
Po~ituvani, “menuha” e onaa “moja po~inka” i “negova
(Bo`ja) po~inka (katapausis)” za koja Pavle zboruva na deset
mesta vo tekstovite {to gi prou~uvame. Vo taa “menuha”, vo
toj katapausis Pavle gi povikuva i Evreite i nas da vlezeme:
“Da pobrzame da vlezeme vo taa po~inka” (Evreite 4,11). - Toa
e vistinata za ovie tekstovi!
No, koga stanuva zbor za verodostojnosta na prevodite na
Biblijata, napomenuvame deka vo makedonskiot prevod na
Noviot zavet {to go napravil gospodin Ivan Grozdanov, tekstovite za koi zboruvame se krajno nesovesno, pristrastno i
tendenciozno prevedeni. Od niv e iscicana izvornata bibliska
poraka i teologija i istata svesno i namerno e zameneta so
pogre{nata teologija na crkvata na koja $ pripa|a preveduva~ot i “Bo`jata po~inka” i “sabotnata po~inka” od poso~enite
tekstovi ja zamaglil so falsifikuvan prevod.
Prvo, sekade zborot “po~inka” ili “odmor” (katapausis), go
zamenil so zborot “spokojstvo”, {to e samo edna od mnogubrojnite refleksii i od {irokata lepeza zna~ewa na zborot
“odmor” i vo nikoj slu~aj toj ne mo`e da go pokrie celokupnoto negovo zna~ewe.
Vtoro, zaedno so nesoodvetniot zbor “spokojstvo”, toj i
negovite sorabotnici vo site tekstovi osum pati samovolno
voveduvaat prostoren element so koj ja zasen~uvaat nivnata
vistinska poraka i zna~ewe i ~itatelite gi prenaso~uvaat na
pogre{en pat. Vo site osum slu~ai tie nasila go naturaat izrazot: “Na mestoto na negovoto spokojstvo” i sli~no, so {to
preveduva~ite sakaat da ni ka`at deka spokojstvo (nie bi rekle odmor, po~inka), mo`eme da dobieme na nekoe “mesto na
spokojstvo”. Na kraj n# povikuvaat da se potrudime da vlezeme
“vo toa mesto na spokojstvo” (4,11), a ne ni ka`uvaat otvoreno
kade e toa mesto.
Dragi moi, spokojstvo (odmor, po~inka) ne dava mestoto
kako mesto, makar toa da e i Hanan, i Erusalim, pa makar toa
da e i nebesniot Hanan. Iako Isus Navin gi odvel Izraelcite vo zemjata Hanan, tie i na toa “mesto na spokojstvo” ne vlegle
vo spokojstvo, za{to spokojstvo barale na pogre{no mesto, vo
prostorot, a ne vo Hrista koj e izvor na spokojstvo.
Ka`avme deka spokojstvo (odmor, po~inka) dava Hristos,
i toa nezavisno od mestoto na koe se nao|ame i od vremeto vo
424
koe `iveeme. Go citiravme Hristoviot povik upaten do celoto ~ove{tvo: “Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni i
obremeneti, a jas }e vi dadam po~inka.” Ako sakame da vlezeme vo ve~noto spokojstvo, vo ve~niot odmor i po~inka vo
nebesniot Hanan ili vo nebesnoto carstvo, nie morame prvo
ovde da vlezeme vo Hristoviot odmor.
Sepak, pogolema gre{ka i grev pred Boga preveduva~ite
napravile koga “sabotnata po~inka” vo Evreite 4,9 od sega{no vreme ja prefrlile nekade vo dale~na idnina, velej}i: “Za
Bo`jiot narod }e ima sabotna po~inka.” No apostol Pavle ne
veli taka. Toj bukvalno ka`uva: “Na Bo`jiot narod (sega) mu
ostanuva sabotnata po~inka” (drugi prevodi: “spored toa, mu
ostanuva”, ili: “s# u{te ostanuva sabotnata po~inka”) i Evreite
i hristijanite gi povikuva “dodeka s# u{te postoi vetuvaweto za vleguvawe vo negovata po~inka... da se potrudime da
vlezeme vo nea... denes ako go ~uete Bo`jiot glas” - ne vo idnina (4,9.1.11; 3,7.15).
Ova e eden od mnogubrojnite primeri kako eden neobjektiven, pristrasten i nesovesen preveduva~ ni dava falsifikuvan prevod na Biblijata.
Vo konkretniov slu~aj gospodin Ivan so sorabotnicite
gi korigiraat ovie Pavlovi tekstovi. Tie na apostol Pavle
kako da mu velat: Pavle, ti mo`ebi dobro si mislel, no svoite misli i nameri vo poslanieto do Evreite ne si gi prenel
najsoodvetno. Ete, koga zboruva{ za “sabotnata po~inka”, ne
pravi{ razlika me|u sega{no i idno vreme. Verojatno i ti si
mislel kako i nie, no toa ne si go iska`al najdobro, pa na
~itatelite ne im e jasno {to si sakal da ka`e{. Nie }e ti
pomogneme i vo tvoe ime }e izvr{ime korekcija na tvoite
tekstovi, so {to mnogu pojasno }e ja preneseme tvojata originalna misla i namera, i duri toga{ ~itatelite }e sfatat
deka “sabotnata po~inka” bila nekoga{, no sega e ukinata i
ne va`i, a pak }e va`i nekoga{ vo idnina. - ^udna teologija!
No ne ni e jasno od kade e iscicana.
Dragi moi, apostol Pavle dobro znael {to misli i kako
da misli i bil dovolno obrazovan i sposoben svoite misli da
gi iska`e i da gi napi{e na najsoodveten na~in i znael da
pravi razlika me|u sega{no i idno vreme. Nie nemame drugo
objasnenie za ovie postapki na preveduva~ot osven da ka`eme
deka toj ima problem so sabotata koja najverojatno mu e trn
vo okoto od koj se obiduva da se oslobodi duri i so vakvi falsifikuvawa na o~iglednite bibliski tekstovi koi ne podnesuvaat poinakvo tolkuvawe, prenaso~uvaj}i ja nivnata o~igled425
na poraka vo napolno sprotivna nasoka za da si ja smiri svojata voznemirena sovest. No so tie negovi postapki toj se
obiduva da molze mleko od krava napravena od gips!
Gospodin Ivan napravi “dinami~en prevod” na Noviot
zavet i vo uvodot ni ka`uva deka toj “se temeli vrz tezata ‘prevod misla po misla’”, pa prodolu`a da ni objasnuva: “Celta e
verodostojno da se prenese zna~eweto na sekoja misla, taka {to
taa }e ima isto zna~ewe za dene{niot ~itatel, kako {to imala za prvobitnite slu{ateli ili ~itateli... zna~i, to~no da
se prevede mislata, a ne prvenstveno bukvalnoto zna~ewe na
sekoj zbor.” No fakt e deka toj vo svojot “dinami~en prevod”
ne ni gi prenese verodostojno originalnite misli na bibliskite avtori, tuku porakite na mnogu bibliski tekstovi prvo
gi propu{ti niz filterot na svojata teologija i, otkako gi
asimilira{e, gi predigestira i pogre{no gi protolkuva, kako
{to mu odgovara nemu, nam, namesto bibliska, ni prenese svoja teologija.
Dragi moi, o~igledno e deka preveduva~ite na dinami~nite i parafraziranite prevodi na Svetoto pismo gi prefabrikuvaat originalnite misli na bibliskite pisateli za
da ja poddr`at svojata teologija i zatoa ponastrana od tie
prevodi.
Smetame deka na{a dol`nost e da go kreneme na{iot glas
protiv s# posilnata poplava od samovolie, zloupotrebi i
falsifikati na Bo`jata re~ {to gi pravat preveduva~ite i
drugi “nenadminlivi”, “genijalni” teolozi i tolkuva~i,
“bleskotni” i “seznajni” umovi, za{to Bo`jata re~ e zaedni~ko nasledstvo od Boga ne samo za site hristijani, tuku za celoto ~ove{tvo, i sekoj ~ovek ima pravo na originalna Bo`ja re~,
ne prefabrikuvana, ne prexvakana i predigestirana vo kontaminiranite umovi na smrtnicite. Koga e vo pra{awe izvornosta i originalnosta na Bo`jata re~, bez pardon otpa|aat
site golemi i najgolemi teolo{ki avtoriteti. “Bog neka bide
vistinit, a sekoj ~ovek la`livec” (Rimjanite 3,4). Edinstven
neprikosnoven avtoritet e izvornata Bo`ja re~, Biblijata.
Literatura:
1. Mitrevski, 74
426
HRISTOS I SABOTATA
Hristos praznuval sabota ne kako Evrein, tuku kako Sin
~ove~ki”
Vedna{ da ka`eme deka vo nitu eden od pove}ebrojnite
dueli i raspravii {to gi imal Hristos so fariseite vo vrska
so sabotata ne bilo postavuvano pra{awe dali taa treba ili
ne treba da se praznuva, tuku kako treba da se praznuva. Hristos nikoga{ ne rekol deka sabotata treba da se ukine ili da
se zameni so nedela. Kako {to rekovme, Toj imal `ol~ni raspravii so fariseite okolu na~inot na koj treba taa da se
praznuva.
Fakt e deka Hristos, kako gospodar na sabotata, praznuval sabota: “Toj dojde vo Nazaret, kade {to be{e porasnal. I
spored svojot obi~aj vleze vo saboten den vo sinagogata i stana
da ~ita” (Luka 4,16). I ako Toj praznuval sabota, toga{ zo{to
bi ja promenil sabotata za svoite sledbenici? I negovite
u~enici praznuvale sabota (Delata na apostolite 13,14.42;
16,13; 17,1.2; 18,3.4.11)
No ovde ima edno su{tinsko pra{awe {to treba da go ras~istime: Hristos ne do{ol na ovoj svet kako Evrein, tuku isklu~itelno kako “Sin ~ove~ki”. Sekade za sebe veli deka e
“Sin ~ove~ki”, izraz {to go nao|ame na pove}e od pedeset mesta
vo evangelijata (Matej 9,6; Luka 9,55; Jovan 3,13). Spored toa,
Hristos ne praznuval sabota kako Evrein, tuku kako “Sin
~ove~ki”. Zatoa evrejstvoto po ime treba napolno da se izdeli od Hrista, za{to Hristos po ra|awe im pripa|a na Evreite, no su{tinski Toj mu pripa|a na celoto ~ove{tvo.
Fakt e deka postoi razlika vo sfa}aweto me|u Hrista i
fariseite ne samo za na~inot na praznuvawe na sabotata, tuku
i za drugite zapovedi. Tokmu taa razlika vo sfa}awata dovela do sudir me|u niv. Imeno, Hristos ne do{ol da se pazari i
da pravi kompromisi so niv, da se vklopi vo nivnata {ema na
razmisluvawe, da se spu{ti na nivno nivo i da `ivee i da dejstvuva kako Evrein, da gi prifati nivnite merila i standardi za dr`ewe na Bo`jite zapovedi i da praznuva sabota kako
Evrein.
427
Toj, kako {to rekovme, do{ol na ovoj svet kako “Sin ~ove~ki” i kako “Sin Bo`ji” so nebesni merila i standardi za
site Bo`ji zapovedi, osobeno za sabotata, i vo tekot na svojata zemna slu`ba gi promoviral i se pridr`uval kon tie svoi
standardi i merila, vo golema mera razli~ni od evrejskite,
{to Evreite gi gradele vo tekot na vekovite.
Taka, na primer, Hristos gi korigira evrejskite merila
za {estata zapoved koga ka`uva deka sekoj {to se gnevi na svojot
brat, ve}e vr{i ubistvo; sedmata zapoved ja podiga na povisoko nivo koga veli deka sekoj {to }e pogledne na tu|a `ena so
`elba, ve}e vr{i prequba.
Vo golema mera Evreite ja iskrivokol~ile i pettata
zapoved spored koja decata, pokraj drugata sestrana gri`a za
svoite ostareni roditeli, kon niv imaat i finansiska obvrska. No ovaa zapoved fariseite ja obremenile so najrazli~ni
svoi odredbi, pravila i propisi so koi tie finansiski sredstva od starite roditeli gi prenaso~ile kon crkovnata blagajna. Hristos se sudruva so niv okolu toa i im veli: Vie ja ukinuvate taa Bo`ja zapoved voveduvaj}i vo nea ~ove~ki propisi. Ne
mo`e taka! Va{ite propisi nastrana od nea! So toa Hristos
ne ja ukinal pettata zapoved, tuku $ go vratil nejzinoto vistinsko mesto vo `ivotot na decata i roditelite.
Merilata na brakot gi spu{tile na najnisko mo`no nivo,
mizerno za soprugata, ~ija{to idnina zavisela od neprikosnovenite kaprici na nejziniot soprug. Hristos im ka`uva: Ne
taka! Gi potsetil deka ma`ot i `enata se edno telo.
Spored toa, iako Hristos do{ol vo sudir so fariseite
okolu ovie zapovedi, Toj niv ne gi ukinal, tuku nastojuval da
im go vrati nivnoto vistinsko mesto vo `ivotot na lu|eto, ona
mesto i onaa uloga {to gi predvidel za niv Bog koga mu gi dal
na ~ove{tvoto.
Namesto “menuha”, fariseite od sabotata sozdale
nepodnosliv tovar {to Hristos go otstranil
Hristos ~esto doa|al vo sudir so fariseite i okolu sabotata zatoa {to Evreite, od site Bo`ji zapovedi, ovaa zapoved
najmnogu ja iskrivokol~ile i obremenile so mnogubrojni svoi,
~ove~ki pravila i propisi, taka {to od nea, namesto den na
radost, mir i spokojstvo, kako {to predvidel Bog na po~etokot, namesto “menuha”, sozdale nepodnosliv tovar i na evrejskiot narod mu nametnale te`ok jarem na vrat.
428
Za da imame pojasna pretstava za su{tinata na sudirot
{to go imal Hristos so fariseite okolu sabotata, }e navedeme del od ograni~uvawata i pravilata so koi tie tolku mnogu
gi stesnile ramkite na sabotniot den, {to lu|eto odvaj
mo`ele da di{at. Citatite za toj balast od pravila so koj bila
obremeneta sabotata gi zemame od knigata “[abat - Dan
ve~nosti”1, od poznatiot rabin Arie Kaplan, golem nau~nik i
avtor na pedesetina knigi od oblasta na judaizmot i ploden
preveduva~, koj ja prevel i Tora na angliski jazik.
Vrz osnova na Talmudot, site ograni~uvawa, pravila i
zabraneta rabota vo sabota, koi bile predmet na spor vo vremeto na Hrista, evrejskite rabini gi naredile vo 39 kategorii. Soobrazeni so dene{niot na~in na `iveewe, od niv citirame samo mal del.
“Vo sabota ne smee ni{to da se iznese od doma. Koga ~ovek ja napu{ta svojata ku}a, dozvoleno mu e da ja iznese samo
oblekata {to ja ima na sebe... Ovaa kategorija celosno zabranuva sekoe nosewe na ulica. Duri i tolku bezna~ajnite sitnici, kako {to se klu~ ili maram~e, mora da se ostavat doma.
Sekako, ne smeat da se nosat nitu xepni knigi, nitu pari~nici
i privrzoci za klu~evi. Edinstveno {to e dozvoleno da se
iznese nadvor se samo rabotite {to se na vas... Sinedrionot
(duhoven sovet ili sud za verski pra{awa) propi{al kategorii
{to gi vikame mukce, odnosno predmeti {to ne smeat da se
dr`at vo raka vo sabota kako, na primer, molivi, cve}e i pari.”
Vo svetlinata na ovie farisejski propisi treba da ja
sfatime Hristovata zapoved {to mu ja dal na bolniot vo bawata Vitezda kogo go izlekuval vo sabota: “Stani, zemi si ja
rogozinata i odi si” (Jovan 5,8). O~igledno e deka Hristos ovde
gi otfrla nepotrebnite farisejski gledi{ta, sfa}awa i propisi za nosewe na tovar vo sabota, pa i takov kakov {to e
obi~na rogozina. No za Hrista rogozinata ne e tovar od tipot na komercijalnite tovari vo Nemija 13,15-19 {to gi vnesuvale trgovcite vo sabota vo Erusalim i od tipot na bremiwata vo Eremija 17,21.22. - tekstovi na koi protivnicite na
sabotata rado se povikuvaat za da doka`at deka, koga Hristos
mu naredil na izlekuvaniot bolen da ja ponese svojata postelka doma, ja ukinal sabotata.
Arie Kaplan prodol`uva: “Zabraneto e da se pali ogan
vo sabota ili da se predizvika ne{to da gori. Duri i da se
frli ~epkalka vo ogan vo sabota se smeta za kr{ewe na sabotata... Sa zabranuva palewe na kibrit ili vklu~uvawe na
{poret i da se pu{i.... Se zabranuva da se vozi kola vo sabo429
ta... Sekoja upotreba na struja go naru{uva duhot na sabotata...
Strujata vo sabota ima ist status kako i ognot. Vo sekoj slu~aj,
praksa kaj site Evrei, koi praznuvaat sabota, e da ne vklu~uvaat
i isklu~uvaat elektri~ni aparati i da gasat svetla. Ne koristat i telefon koj raboti na struja.”
Na{ite bra}a hristijani, koi praznuvaat nedela, nas n#
obvinuvaat deka sabotata ne ja praznuvame strogo spored propisite na Stariot zavet zatoa {to e napi{ano: “Vo saboten
den ne palete ni ogan vo svoite `iveali{ta” (2. Mojseeva 35,3),
a vie, velat tie, vo sabota palite ogan.
Hristos }e ni pomogne ovaa zapoved pravilno da ja sfatime, odnosno, da ne ja razbereme pogre{no. Imeno, Hristos
lekuval mnogu bolni i vo sabota, ~ij{to slu~aj, iskreno ka`ano, mo`el da po~eka za nekoj drug den. Takov bil slu~ajot
vo bawata Vitezda kade {to bolniot polni 38 godini se obiduval i kopneel da se dobere do zdravje, no ne uspeal. Hristos
go iscelil vo sabota, a mo`el vo nekoj drug den. Ili slu~ajot
so `enata 18 godini obzemena od lo{ duh {to ja iscelil vo
sabota i poradi toa bil izlo`en na ostra kritika, za{to
fariseite zabranuvale i lekuvawe vo sabota. No Isus rekol:
“Licemeri, dali sekoj od vas ne go odvrzuva svojot vol ili
magare od jaslite vo sabota i ne go vodi li da go napoi? A ovaa
`ena, Avramova }erka, koja satanata ja vrza ve}e osumnaeset
godini, ne treba{e li da bide oslobodena od taa vrska vo saboten den?” (Luka 13,10-17).
Zamislete, bolen 38 ili bolna 18 godini i im se uka`uva
posledna `ivotna {ansa Isus da gi isceli, za{to Toj nikoga{
nema ve}e da se vrati vo toj kraj, a ne smee da gi isceli zatoa
{to e sabota! Kakov den bi bila sabotata za niv? Crn den, gor~liv den, ~emer i glamna, omrazen den, vistinsko prokletstvo,
nepodnosliv tovar i jarem, zar ne!? No Bog rekol poinaku za
sabotniot den. Toj i za bolnite treba da bide den na mir i spokojstvo, so radost o~ekuvan i posakuvan, vistinska “menuha”.
Taa sabota za ovie dvajca bolni bila tokmu takva sabota, najsre}niot den vo nivniot `ivot, za{to Hristos gi oslobodil
od stegite na nivnata dolgogodi{na te{ka bolest {to go okovala i nivniot duh i im go glamnosuvala `ivotot.
Zatoa, koga fariseite go obvinuvale deka ja prekr{uva
sabotata zatoa {to lekuva vo sabota, Toj rekol: “Ve pra{uvam:
{to e dozvoleno da se pravi vo sabota, dobro ili zlo? Da se
spasi `ivot ili da se pogubi?”, i dodava: “Dozvoleno e da se
pravi dobro vo sabota” (Luka 6,9; Matej 12,12).
Zna~i, nie morame da se trudime vo sabota da “pravime
dobro” i vo zima da palime ogan vo sabota za da go “spasime
430
`ivotot”. Ako Hristos lekuval bolni vo sabota, Toj vo zimski uslovi na bolnite bi im zapalil i ogan za da se stoplat,
ogan bez koj lu|eto ne mo`at da go odr`at `ivotot vo predelite kade {to e studeno. So toa Hristos ne ja ukinal sabotata, tuku ni dal primer kako da ja praznuvame.
Koga Hristos zgaznal na farisejskite pravila so koi ja
obremenile sabotata, osobeno koga gi otfrlil nivnite propisi so koi mu zabranuvale vo sabota da lekuva i koga vo sabota
go izlekuval bolniot vo bawata Vitezda koj 38 godini go nosel
te{koto breme na bolesta i mu rekol da si ja zeme svojata
rogozina i da si odi, Evreite skovale zagovor da go ubijat.
“Zatoa Evreite go progonuvaa Isusa bidej}i toa go stori vo
sabota... Zatoa Evreite u{te pove}e nastojuvaa da go ubijat ne
samo zatoa {to go prekr{uva{e sabotniot den, tuku i zatoa
{to Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so Boga”
(Jovan 5, 16.18).
Milin i Mitrevski so u`ivawe se povikuvaat na ovoj
tekst, istaknuvaj}i go kako siguren dokaz deka Hristos ja ukinal sabotata. Ete dokaz za toa, velat tie, apostol Jovan ka`uva
deka Hristos “go prekr{uva{e sabotniot den”. No, po~ekajte
malku! Dali Jovan ovde za sabotata ni iznesuva svoj stav, ili
pak ni go prenesuva stavot na Evreite? Tekstot ka`uva deka
Evreite tvrdele oti Hristos “go prekr{uva{e sabotniot den”,
a ne Jovan. Evreite go gonele i sakale da go ubijat Hrista za
dve raboti, Jovan naveduva dve pri~ini. Prvo, “zatoa {to go
prekr{uva{e sabotniot den”, i vtoro, zatoa {to “Boga go
narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so Boga”. Dali ovie dve
pri~ini za Hristovoto ubistvo proizleguvaat od Jovana ili
od Evreite, a toj samo gi prenesuva?
Ako Jovan go iznesuva svojot li~en stav po ova pra{awe
i ako toj li~no tvrdi deka Hristos “go prekr{uva{e sabotniot den”, toga{ vo istiot stih, vo vtoriot del, Jovan se soglasuva i gi poddr`uva Evreite da go ubijat Hrista i zatoa {to
Hristos “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so
Boga”. Zna~i, Jovan tvrdi deka Hristos treba da bide ubien
ne samo za prvata pri~ina (“zatoa {to go prekr{uva{e sabotniot den”), tuku, spored nego, Hristos zaslu`il smrt i zatoa
{to “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so Boga”.
Mo`no li e takvo ne{to da tvrdi i da napi{e Jovan za svojot
sakan U~itel i Gospod?
No za gospodata Milin i Mitrevski s# e mo`no, za{to
celta go opravduva sredstvoto, pa ako zatreba eden ist stih }e
go par~osaat; prviot del }e go inkorporiraat vo svoite od431
napred skroeni i isplanirani zamisli i postaveni celi {to
treba da gi postignat, }e go asimiliraat, }e go prefabrikuvaat i od nego }e izmolzat poraka {to im odgovara nim, a
vtoriot del, ako im gi rasipuva doma{nite esapi, ednostavno
}e go amputiraat, kako da ne postoi.
No, da mu dademe mo`nost na Arie Kaplan da se doiska`e vo vrska so farisejskite pravila i propisi so koi ja obremenile sabotata. “Vo sabota e zabraneto duri i kinewe na
toaletna hartija. Zatoa pobo`nite Evrei koristat toaletna
hartija vo listovi... Vo sabota ne smeat da se stavaat vrvki vo
~evli, no mo`at da se vrzat ~evli. Ako ne~ii vrvki na ~evli
slu~ajno se zamrsat, mo`at da se odmrsat... Zabraneto e da se
naviva ili da se doteruva saat... Se zabranuvaat site oblici
na pi{uvawe i crtawe, i sekoja dejnost koja bara zemawe na
pi{ani bele{ki... Vo sabota mo`ete da skinete paket za da
zemete hrana od nego, no pri toa ne smeat da se skinat bukvite
{to se napi{ani na paketot... Ne smee da se zalepi po{tenska
marka na plik... Mo`e ne{to da se pricvrsti so bezopasna igla,
za{to toa pricvrstuvawe e privremeno... Ne smee da se vrze
postojan jazol na vratovrska, a peperu{ka mo`e... Vo sabota
ne smeat da se polevaat bilki... Ne smee da se plukne na zemja
za da ne se navodeni bliskata treva i da raste... Vo sabota ne
smee da se pomine pove}e od 900 metri... ^ovek ne smee da se
gleda na ogledalo pricvrsteno na yid... Vo sabota ne smee da
se pali sve}a... Vo sabota ne smee da se nosi maram~e ako toa
so eden svoj del ne e za{ieno so oblekata... Zabraneto e da se
stava cve}e vo voda ili da mu se menuva voda... Zabraneto e da
se skine cvet ili ovo{ka od drvo vo sabota... Ne smee vo raka
da se dr`i cvet ili bilka koi rastat... Ovo{ka {to }e padne
od drvo vo sabota ne smee da se koristi vo toj den... Ako nekoj
jade bobinki, ne smee prvo da gi izdeli lo{ite pred da po~ne
da gi jade dobrite bobinki. Me|utoa, mo`e prvo da gi izede
dobrite, a da gi ostavi lo{ite.... Se zabranuva da se vadat koski
od riba vo sabota... Se zabranuva da se otvora ~ador vo sabota... Zabraneto e da se ~e{la kosa vo sabota, za{to pri toa se
korne kosa. Me|utoa, dozvoleno e da se upotrebuvaat meki
~etki... Zabraneto e da se ubivaat muvi i komarci vo sabota.”
Zatoa fariseite ja cedele vodata pred da ja pijat za slu~ajno
da ne ispijat nekoj udaven komarec vo nea, no, od druga strana,
goltale celi kamili.
U{te ova farisejsko pravilo: “Tamu kade {to navistina
e zagrozen `ivotot, dozvoleno e da se gazat site propisi na
sabotata. Na{ite mudreci n# u~at deka e podobro ~ovek da
432
prekr{i eden ‘{abat’ (edna sabota) i da ostane `iv, za da mo`e
da dr`i (da po~ituva) drugi “{abati” (drugi saboti).”
Navistina ~udno i nesfatlivo! Fariseite vrednosta na
sabotata ja postavile nad vrednosta na ~ovekot i za niv taa
stanala idol, gospodar na koj lu|eto mu robuvale.
Postoele okolu {estotini propisi (halakah), ~ove~ki pravila, za sabotniot den, i obi~nite lu|e postojano `iveele pod
pritisok i strav da ne pogazat nekoe od tie mnogubrojni pravila i propisi (sli~ni na onie za koi ni zboruva{e rabinot
Arie Kaplan) so koi fariseite ja obremenile i od nea navistina sozdale nepodnosliv tovar i breme, instrument koj zarobuval.
Hristos se sudruva so fariseite i im veli: Ne taka so
sabotata! Vie ne ste gospodari na sabotata pa da pravite so
nea {to sakate. Jas - “Sinot ~ove~ki e gospodar na sabotata!”
Taa e “moj svet den”, ne e va{, ne e evrejski den; sabotata mu
pripa|a na celoto ~ove{tvo, kako i “Sinot ~ove~ki” {to mu
pripa|a na celoto ~ove{tvo; i zatoa, tregnete gi od nea site
va{i pravila, oslobodete ja od site va{i stegi i propisi so
koi ste ja obremenile. Dozvolete im na lu|eto slobodno da
di{at vo sabota, za{to vrednosta na ~ovekot e pogolema od
nejzinata vrednost. “Sabotata e sozdadena zaradi ~ovekot, a ne
~ovekot zaradi sabotata” (Marko 2,27.28). Taa treba da mu
slu`i na ~ovekot, a ne ~ovekot da $ robuva nejze. Jas sum ja
sozdal sabotata na ~ovekot da mu bide “menuha”, a ne nepodnosliv tovar.
Da zaklu~ime. Evrejskite u~iteli, teolozi, rabini, Bo`jata sabota ja rabinizirale, ja judaizirale, ja poevrej~ile i od
Bo`ja, ja pretvorile vo evrejska sabota so evrejski dimenzii.
Hristos ja derabiniziral, ja dejudaiziral, ja odevrej~il, ja
humaniziral i povtorno $ go vratil nejziniot prvobiten rajski status so rajski atributi i prerogativi.
Apostolite i sabotata
Vo knigata “Delata na apostolite”, {to ja napi{al Luka
~etiriesetina godini po Hristovoto zaminuvawe na neboto, se
sre}avame so dva naroda so dve razli~ni religii: Evreite, koi
praznuvaat sabota, i Grcite koi, kako paganci i mnogubo{ci,
praznuvaat nedela, posvetena na sonceto kako bog ili na
bo`estvoto na sonceto. Evreite se sobirale vo svoite crkvi
(sinagogi) na bogoslu`enie vo sabota i vo sabota go slavele
Boga, a Grcite se sobirale vo svoite hramovi vo nedela i vo
433
nedela go obo`avale sonceto. Ako sabotata be{e zameneta so
nedela, kako {to tvrdat na{ite bra}a hristijani koi praznuvaat nedela, toga{ nie apostol Pavle i negovite sorabotnici
}e gi vidovme na bogoslu`enie vo gr~kite hramovi vo nedela,
}e gi vidovme kako na Grcite im go propovedaat evangelieto
vo nivnite hramovi vo nedela. No ne! I na Evreite i na Grcite, zaedno, apostol Pavle evangelieto im go propoveda vo sabota. Vo knigata Delata na apostolite Luka bele`i duri 85 sabotni bogoslu`enija, a samo eden stih za “prviot den” koj
zboruva za sredbata na Pavle so vernicite vo Troja, no, kako
{to vidovme, i toj stih ne ja poddr`uva svetosta na prviot den,
odnosno svetosta na nedelata.
Da go analizirame sledniot tekst: “Potoa Pavle trgna od
Atina i dojde vo Korint... A sekoja sabota vode{e rasprava
vo sinagogata i gi ubeduva{e Evreite i Grcite... I taka presede godina i {est meseci pou~uvaj}i gi na Bo`jata re~” (Dela
18,1.4.11).
Apostol Pavle edna i pol godina pominal vo Korint,
propovedaj}i go evangelieto vo toj grad. Tekstot ka`uva deka
Pavle “sekoja sabota vode{e rasprava vo sinagogata”. “Sekoja
sabota!?” Da, “sekoja sabota”, edna “godina i {est meseci”, ili
vkupno 78 saboti toj vo Korint vodel rasprava, odnosno go
propovedal evangelieto. Komu mu go propovedal evangelieto?
Na “Evreite i Grcite”, ka`uva Pismoto. Spored toa, Evreite
i Grcite zaedno praznuvale sabota. Biblijata ka`uva deka vo
Korint 18 meseci Evreite i Grcite se sobirale na zaedni~ko
bogoslu`enie vo sinagogata, ne sekoja nedela, tuku “sekoja sabota”. [to zna~i, vo Korint nemalo hristijani koi se sobirale
na bogoslu`enie vo nedela za da praznuvaat nedela, za{to nedelata ne bila hristijanski praznik. Tekstot e premnogu jasen
i ne ni dava nikakva najava nitu mo`nost za poinakvo razmisluvawe i tolkuvawe.
Da privedeme i drugi sli~ni tekstovi od Delata na apostolite koi mnogu jasno potvrduvaat deka filozofijata za
nekakva zamena na sabotata so nedela, deka vo Noviot zavet,
namesto sabota, novozaveten praznik e nedelata, nema apsolutno nikakva bibliska osnova.
Sli~en slu~aj na onoj vo Korint imame vo gradot Antiohija Pisidiska, kade {to Pavle i Varnava, ne vo nedela, tuku
vo sabota propovedale pred golemo mno{tvo vo sinagogata:
Pavle i Varnava “vo sabota vlegoa vo sinagogata i sednaa, pa go
~itaa Zakonot i Prorocite... A koga izleguvaa, lu|eto gi molea
da im gi ka`uvaat ovie zborovi i idnata sabota. Slednata sabo434
ta se sobra re~isi cel grad da ja ~ue re~ta Bo`ja” (Dela 13,14.4244). - Slednata sabota ne se sobrale na bogoslu`enie samo Evreite i prozelitite, tuku “re~isi cel grad da ja ~ue re~ta Bo`ja”,
{to potvrduva deka prvite hristijani, nezavisno od svoeto
poteklo, zaedno so Evreite praznuvale sabota.
Slu~ajot vo gradot Filipa: “Vo sabota izlegovme nadvor
od gradot, pokraj edna reka, kade {to mislevme deka postoi
mesto za molitva. Tuka sednavme i po~navme da im zboruvame
na `enite {to se sobraa” (Dela 16,13). - Pavle i Sila vo
Filipa odr`uvaat bogoslu`enie vo sabota.
Vo Solun “Pavle, po svojot obi~aj, vleze kaj Judejcite i
tri saboti po red im zboruva{e od Pismoto” (Dela 17,2).
Potpolno ist izve{taj imame i za Hrista: Isus “dojde vo
Nazaret, kade {to be{e odrasnal, i po svojot obi~aj vo sabota vleze vo sinagogata i stana da ~ita” (Luka 4,16).
Isus praznuval sabota i “po svojot obi~aj” vo sabota odel
vo crkva i tamu go pou~uval narodot od Pismoto.
Apostol Pavle vo stapka go sledi svojot i na{iot Spasitel Isus Hristos. I za nego se ka`uva deka imal ist obi~aj,
kako i Hristos, vo sabota da odi vo crkva i tamu da go pou~uva
narodot od Pismoto.
Pavle samo vo Korint praznuval 85 saboti, samo vo Korint imal 85 sabotni bogoslu`enija. A {to da ka`eme za onie
drugi bezbroj mesta {to gi posetuval i {to gi posetil vo tekot
na svojata dolgogodi{na apostolska slu`ba za vreme na svoite
tri misionerski patuvawa? Vo tekot na svojot `ivot toj
mo`ebi posetil i prestojuval na stotici mesta i mo`ebi
praznuval iljada i pove}e, ne nedeli, tuku saboti, i mo`ebi
odr`al iljada i pove}e, ne nedelni, tuku sabotni bogoslu`enija
so hristijanite vo negovo vreme!
Seto ova n# goni najseriozno da se pra{ame kakov odgovor }e dadat pred Boga hristijanskite teolozi koi svesno gi
zatvoraat o~ite pred ovie najo~igleni fakti i uporno tvrdat
deka sabotata e zameneta so nedela!
Zaklu~ok: Ako na{iot Spasitel praznuval sabota i imal
obi~aj vo sabota da odi vo crkva, ako apostol Pavle so svoite
sorabotnici praznuval sabota i imal obi~aj vo sabota da odi
vo crkva, toga{ i nie treba da gi sledime niv - da praznuvame
sabota i vo sabota da odime vo crkva da go prou~uvame Pismoto.
Literatura:
1. Knji`evno Dru{tvo Pismo, Zemun, 5759/1999, str. 98-111.
435
SABOTATA I GOLEMIOT RASKOL
OD 1054 g.
Raskolot vo tradicionalnata Crkva vo 1054 g. puknal
vo sabota
Zo{to vo 1054 godina nastanal golemiot raskol vo tradicionalnata hristijanska Crkva i zo{to taa se podelila na Isto~na Pravoslavna i Zapadna Latinska ili Katoli~ka crkva?
Postojat pove}e pri~ini koi go predizvikale raskolot, me|u
koi najva`ni se: Celibatot! Sve{tenicite vo Katoli~kata
crkva ne stapuvaat vo brak, dodeka vo Pravoslavnata crkva tie
se `enat. Nastanale raspravii okolu upotrebata na `ivotinska krv i meso od udaveni `ivotni. Isto taka raspravale dali
za vreme na pri~esta, ili evharistijata, vernicite treba da
se pri~estuvaat so beskvasen leb ili so leb prigotven so kvasec.
Katoli~kata crkva svoite vernici gi pri~estuva so beskvasen
leb, a Pravoslavnata so leb prigotven so kvasec. Se pojavile
te{ki teolo{ki problemi, raspravii i podelbi vo vrska so
pra{aweto na povlasticite {to proizleguvale od prvenstvoto {to go u`ival rimskiot biskup, odnosno papa, nad drugite
biskupi, ~ij{to primat kaj nego podgreval `elba da se nametne kako duhoven naslednik na sv. Petar i vidliva glava na
Crkvata ili poglavar nad celoto hristijanstvo. Zna~i, te{ki
raspravii me|u carigradskiot i rimskiot biskup okolu prvenstvoto.
Vo prvite iljada godini na hristijanstvoto se po~ituval
sistem nare~en “pentarhija” - sistem od pet apostolski katedri, od koi rimskata bila prva, a sledat carigradskata, aleksandriskata, antiohiskata i erusalimskata. U~eweto za papsko
prvenstvo svoite koreni gi nao|a i vo kanonskoto predanie na
Crkvata koja{to ja sledi administrativniot poredok na
toga{nata prostorno ogromna Rimska imperija. Rimskata
patrijar{ija duhovno ja pokrivala cela toga{na Zapadna Evropa
i dobar del od Severna Afrika, i razbirlivo e {to vo Crkvata ne mo`elo da se slu~i ni{to bez znaewe na papata. Spored
436
toa, paganskiot Rim na papstvoto mu sozdal izvonredno pogodni prostorni i vremenski uslovi i mo`nosti za nepre~en razvoj i uspeh vo sekoj pogled. I zatoa ne e ~udno {to podocna i
papskiot Rim tolku dolgo poka`uval ista arogancija, grubost
i surovost {to gi nasledil od svojot prethodnik, koj so svetot,
kako {to e ka`ano, upravuval so `elezna tupanica.
Koga Isto~nata crkva bila zagrozena od muhamedancite,
rimskite episkopi poka`uvale `elba duhovno pod svoja vlast
da gi stavat ostatocite od pravoslavnite patrijar{ii na pentarhijata, poa|aj}i od faktot deka Rim ne e samo duhoven, tuku
i svetski centar. Taka nastanala teorijata za papskoto prvenstvo koja osobeno teolo{ki e obrazlo`uvana po golemiot
raskol od 1054 g.
Podelbi nastanale i vo vrska so pra{aweto nare~eno
“Filiokve” (latinski filioque - i od Sinot). Spored rimokatoli~koto u~ewe, Svetiot Duh proizleguva od Otecot i od
Sinot, a spored u~eweto na Pravoslavnata crkva, Toj proizleguva samo od Otecot.
Ne pomalku zna~ajno pra{awe bilo i pra{aweto za postot vo sabota. Vo toa vreme Rimskata crkva, na ~elo so rimskiot biskup, sabotniot den go proglasila za den na post. Isto~nata crkva, na ~elo so patrijarhot vo Carigrad, odbila
sabotata da ja proglasi za den na post. Napnatosta se zasiluvala, taka {to papata Lav IX (Leo IX) pratil vo Carigrad
(Konstantinopol) svoja delegacija (legati) na ~elo so kardinalot Humbert. Tie do{le vo Carigrad i se obidele da razgovaraat so toga{niot carigradski patrijarh Kerularij (Cerularius). Me|utoa, razgovorite ne donele nikakvo zaedni~ko pozitivno re{enie za spornite pra{awa.
Zna~i, istoriskite podatoci velat deka Isto~nata i Zapadnata crkva, pokraj drugoto, se sudrile i okolu pra{aweto
dali treba i kako treba da se praznuva sabotniot den. Za razlika od Zapadnata, Isto~nata crkva tvrdela deka sabotata ne
treba da se obremenuva so post. Spored toa, srede “ortodoksijata”, “pravoverieto” ili “pravoslavnosta”, srede “ortodoksnata”, “pravovernata” ili Pravoslavnata crkva, s# do golemiot raskol vo 1054 godina, i po nego, postoela svest deka sabota e svet den i se praznuvala kako svet den, i zaradi toa taa
treba da bide rastovarena od post.
Materijalot od avtorot R. L. Odon, {to go priveduvame
vo prodol`enie, uverlivo doka`uva deka rimskata upornost
vo sabota da se posti bitno vlijaela i pridonela za raskolot
me|u Isto~nata i Zapadnata hristijanska crkva vo 1054 godina:
437
R. L. Odon, Va{ington, D. C.: U{te na po~etokot od
hristijanskata era nastanala podelba me|u crkovnite voda~i
od Rim i Konstantinopol (Carigrad), jaz koj so vekovite se
zgolemuval s# dodeka poslednata vrska koja gi dr`ela zaedno
vo hristijansko bratstvo ne puknala vo letoto 1054 god.
Edno od glavnite pra{awa, vklu~eno vo taa kontroverza,
bilo pra{aweto na postot vo sabota, vo sedmiot den na sedmicata. Vo 1053 godina nesoglasuvaweto vo vrska so ova pra{awe stanalo o~igledno i ve}e se izrazuvalo so grubi zborovi. Vo taa godina, mitropolitot Lav, Arhiepiskop Ohridski
(Achrida, Okhrida), i patrijarhot Mihael Kerularij od Konstantinopol, napi{ale otvoreno pismo do episkopot Jovan na
crkvata vo Trani, Ampulija (ju`na Italija).
Vo ovaa borba taa crkva bila na strana na Grcite. Porakata, napi{ana na gr~ki, bila upatena do “Va{eto viso~estvo
(episkop Jovan) i preku vas do celoto sve{tenstvo, do kalu|erite i vernicite i do pre~esniot papa.”1 Toa bil ostar protest protiv rimskata praktika sabotata da ja pretvora vo den
na post. Vo pismoto se protestiralo i poradi upotrebata na
beskvasen leb pri obredot pri~est i celibatot na sve{tenicite, kako i protiv koristeweto na `ivotinska krv i meso od
zadaveni ili zadu{eni `ivotni za hrana itn.
Kardinalot Humbert, biskup na Kandida Silva, dobil
kopija od toa pismo i na raka mu predal latinski prevod na
biskupot na Rim, Lav IX (1049-1054).
Od prilika vo isto vreme Nikita Statis (kogo Latinite
go vikale Pektoratus), u~en kalu|er i prezviter na manastirot Studion vo Konstantinopol, ja izdal svojata “Kni{ka
protiv Latinite” (Libellus Contra Latinos) vo koja gi napa|a tie
praktiki na Rimskata crkva.2
Toj ja obvinil taa Crkva deka ja prekr{uva naredbata od
t.n. “Apostolski zakon” protiv postot vo sabota i deka gi prekr{uva kanonite od rzli~ni crkovni sobori koi ja zabranuvaat
taa praktika. Ponatamu, toj izjavil deka rimskoto sve{tenstvo
nema ovlastuvawa nitu od Svetoto pismo nitu od apostolskata tradicija sabotata da ja pretvora vo den za post. Negovata
rasprava, ra{irena nadaleku i na{iroko, bila odobrena od
patrijarhot vo Konstantinopol.
Vo me|uvreme, patrijarhot na Konstantinopol gi zatvoril site crkvi vo toj grad koi praktikuvale nekoja od navedenite gre{ki na Latinite.
Kon krajot na 1053 godina Lav IX napi{al dolgo pismo
od 41 glava, koe go upatil do patrijarhot Mihael Kerularij i
438
Arhiepiskopot Ohridski Lav, vo koe doka`uva deka toj e
naslednik na apostol Petar, deka nemu mu e dadena vrhovna
vlast nad seta vselenska Crkva i deka negoviot zbor e zakon
za vernicite {to treba da go po~ituvaat.3 Toj ne poso~il
nitu eden drug dokaz vo odbrana na svoite postapki. Kardinalot Humbert, milenik na rimskiot biskup, napi{al Responsio (odgovor) na napadot od Nikita.4
Na po~etokot od 1054 godina Lav IX ispratil papska delegacija vo Konstantinopol za da gi potvrdi barawata na papata. Taa delegacija se sostoela od kardinalot Humbert, |akonot i rektor na Rimskata crkva, Frederik, i nadbiskupot od
Amalfi, Petar. Preku ovie pratenici (legati) Lav IX pratil i edno dolgo, ostro, gordelivo i zapovedni~ko pismo5 do
gr~kiot patrijarh Mihael Kerularij vo koe gi povtoril
svoite barawa rimskiot pontif i negoviot glas da bidat
priznati kako vrhoven avtoritet vo vselenskata crkva. Na ist
na~in toj pratil pismo6 i do stariot gr~ki imperator Konstantin Monomah, vo koe upotrebil umeren i qubezen jazik,
so nade` deka }e dobie simpatija i poddr{ka od nego.
Papskite pratenici pristignale vo Konstantinopol pred
smrtta na Lav IX vo april 1054 godina. Papskata stolica ostanala prazna edna godina potoa, s# dodeka ne bila popolneta
so izborot na Viktor II za pontifeks vo april 1055 god.
Me|utoa, pred da trgne od Rim vo Konstantinopol, papskiot
nuncij dobil podrobni upatstva kako treba da postapat vo
slu~aj nivnata misija da ne uspee ili da propadne. Zna~i, tie
ne trebalo da ~ekaat do izborot na noviot papa za da prezemat dejstvie.
Po nivnoto pristignuvawe vo Konstantinopol, pratenicite od Rim razgovarale i so patrijarhot i so carot, i sekomu
od niv mu go predale negovoto pismo od rimskiot papa.
Gr~kiot patrijarh, Kerularij, bil navreden i naluten od pismoto {to mu go napi{al Lav IX. U{te pove}e bil navreden
od odnosot na Humbert kon nego.
Na 24 juni 1054 g., Humbert i negovite dvajca pomo{nici
prodol`ile kon manastirot Studion i tamu javno se raspravale so Nikita Statis vo prisustvo na carot, negovite dvorjani i drugi lica od visok rang vo dr`avnite i crkovnite
raboti.7
Potoa tie vremeto go pominale vo gradot bez da postignat ne{to zna~ajno. Patrijarhot odbil povtorno da razgovara
so niv, ~uvstvuvaj}i se navreden i smetaj}i deka takvata poseta bi bila bespolezna.
439
Kone~no, koga uvidele deka nivnata misija da gi podvedat isto~nite crkvi vo pot~inetost na rimskiot biskup propadnala, papskite pratenici izvele dramati~no dejstvie koe
go predizvikalo golemiot raskol. Pristapuvaj}i vo crkvata
Sv. Sofija na 16 juli (xvii Kal. Augusti), nautro toj saboten den
(jam hora tertia diei Sabbato), okolu devet ~asot, koga po~nuvale
podgotovkite za verskite slu`bi taa sabota, rimskite emisari ogor~eno go osudile gr~kiot patrijarh i site {to zastanale
na negova strana.8 Otkako go iska`ale svoeto, tie brgu go
polo`ile na glavniot oltar vatikanskiot ukaz za isklu~uvawe
na isto~nite crkvi i nivnoto sve{tenstvo i izlegle, istresuvaj}i go i pravot od svoite noze. Voznemirenite |akoni na
crkvata, kako {to e izvesteno, brgu go grabnale dokumentot i
go isfrlile nadvor, na trotoarot, kade {to mno{tvoto go
iskinalo na par~iwa. Mihael Kerularij dobil kopija od istiot ukaz, koj podocna go citiral vo eden dokument koj{to
zboruval za celiot toj nastan.9
Papskite pratenici, koi nabrgu potoa trgnale kon Rim,
bile prestignati od carskite kuriri i prisileni da se vratat. Toj posleden obid na carot da izdejstvuva pomiruvawe na
dvata glavni dela na hristijanstvoto bil neuspe{en, i Humbert i negovata dru`ba naskoro bile povtorno na pat kon Rim.
Potoa, vo pismoto upateno do patrijarhot na crkvata vo
Antiohija, Mihael Kerularij go izvestil za poslednite slu~uvawa vo Konstantinopol i objasnil zo{to odbil da se pokori na barawata na papskite pratenici i da se pot~ini na diktatite od rimskiot biskup. [to se odnesuva do po~ituvaweto
na sabotata, toj rekol: “Nam ni e zapovedano da ja po~ituvame
sabotata isto kako i Gospodoviot den (nedelata) i da ne rabotime vo toj den.”10
Kon krajot na edinaesettiot vek strogosta na rimskata
hierarhija vo vrska so postot vo sabota po~nala da popu{ta, a
vo me|uvreme idejata deka sedmiot den od sedmicata treba da
$ bide posveten na Bogorodica stanuvala s# pove}e popularna.11
Posteweto vo sabota me|u rimokatolicite glavno prestanalo i mnogu mal broj od niv denes go posvetuvaat ovoj den
za slu`ba na Isusovata majka, Marija.
Gr~kite crkvi, iako oficijalno ne se otka`ale od po~ituvaweto na sabotata, vo tolkava mera go zanemarile sedmiot
den, {to toj prestanal da bide den za odmor i bogoslu`enie
me|u niv, kako {to bil nekoga{. - (Ovde zavr{uva materijalot na R. L. Odon, “The Sabbath in A.D. 1054” AUSS 1, 1963., str.
74-80).
440
Vo vrska so ova pra{awe priveduvame i kus komentar na
C. S. Mosna koj dobro zabele`uva:
“Vo sedmi~nite bogoslu`bi Rim se razlikuval od site
isto~ni zaednici, kako i od mnogu na Zapad, a bil malku poblizu do Aleksandrija. Prvo, petok i sabota ne bile bogoslu`beni denovi koga se slavi evharistija (ve~era Gospodova).
Dodeka vo site crkvi na hristijanskiot svet vo sabota bil
obi~aj da se slavi evharistija, crkvite vo Aleksandrija i Rim
odbile da postapuvaat taka. Ponatamu, dodeka nitu edna crkva na Istok, vo Milano i vo Afrika, od po~it kon sabotata
ne postela vo toj den, vo Rim i [panija, napolno sprotivno,
toj den bil odreden za post.”12
Toj isto taka smeta deka Rim vlijael vrz is~eznuvaweto
na po~ituvaweto na sabotata: “Mo`ebi ovoj primer na Rim (koj
nikoga{ nemal nekoj poseben obred vo sabota) dejstvuval i bil
mo{ne vlijatelen”13
Ottamu i zaklu~okot i vistinata deka nedelata e rimska,
papska, a ne Bo`ja ustanova.
Literatura:
1. Michael Cerularius and Leo of Achrida, Epistle to John of Trani, in Migne’s
Patro logia Graeca, Vol. CXX, cols. 835-845; Patrologia Latina, Vol. CXLIII,
cols. 929-932
2. Nicetas Stethatos, Libellus Contra Latinos, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol.
CXX, cols. 1011-1022; Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 973-984
3. Leo IX, Epistle 1000, to Michael Cerularius and Leo of Achrida, in Migne’s
Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 745-768
4. Humbert, Responsio, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol. CXX, cols. 1021-1038;
Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 983-1000
5. Leo IX, Epistle 102, to Michael Cerularius, in Migne’s Patrologia Latina, Vol.
CXLIII, cols. 775-777
6. Leo IX, Epistle 103, to Emperor Constantine Monomachos, in Migne’s Patrolo
gia Latina, Vol. CXLIII, cols. 777-781
7. Humbert, Brevis et Succincta Commemoratio, chaps. 1 and 2, in Migne’s Patro
logia Latina, Vol. CXLIII, cols. 1001, 1002.
8. Ibid., chap. 3, in Migne’s Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 1001-1004
9. Cerularius, Synodical Decree, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol. CXX, cols.
742-746; J. D. Mansi, Sacrorum Conciliorum Nova, et Amplissima Collectio,
Vol. XIX (Venice, 1774), cols. 811-820. See also the remarks of Horace K. Mann
in Lives of the Popes in the Middle Ages, VI (St. Louis, Mo., 1910), 156, 157.
Mann wrote the biographical sketch of Leo IX for The Catholic Encyclopedia,
Vol. IX, p. 162.
10. Cerularius, Letter 1, to the Patriarch of Antioch, chap. 24, in Migne’s Patrolo
gia Graeca, Vol. CXX, cols. 777, 778.
11. Peter Damian (died A.D. 1072), who ranks among the “doctors” of the Roman
441
Church, wrote that in his time the Sabbath was dedicated to Mary, the mother
of Jesus, and he endorsed the practice. See his Opusculum 33, “de bono suffra
giorum”, chaps. 3 and 4, in Migne’s Patrologia Latina, Vol. CXLV, cols. 564567
12. C. S. Mosna, Storia della domenica, str. 330
13. Isto, str. 354
PROTESTANTITE ZA NEPROMENLIVOSTA NA SABOTNIOT DEN
Protestantsko svedo{tvo: “Prenesuvaweto na sabotnite
obvrski od ~etvrtata zapoved na prviot den vo sedmicata nema
nikade nikakva osnova nitu vo Svetoto pismo nitu vo hristijanskata starina.”1
Slavniot istori~ar, Neander, profesor po crkovna
istorija na univerzitetot vo Berlin, pi{uva: “Nedelniot
festival, a i site drugi festivali, sekoga{ bile ~ove~ki
propis koj bil daleku od namerata na apostolite na vakov
na~in da se vospostavi bo`estvena zapoved. Daleku od niv i
od prvata apostolska crkva bila i pomislata zakonot za sabota da se promeni na nedela.”2
Istiot istori~ar ponatamu ka`uva: “Praznuvaweto na
nedelata, kako i site drugi hristijanski praznici, se ~ove~ka
ustanova; vo taa nasoka apostolite ne izdale nikakva zapoved,
a i apostolskata crkva nikoga{ i ne pomisluvala praznuvaweto na sabotata da go prenese na nedela.”3
“Nikoga{ ne postoela nikakva promena od sabota na nedela. Takvo ne{to ne postoi vo Biblijata, nitu pak ne{to vo
nea navestuva takva promena.”4
Svedo{tvo na kongregacionalistite: “Nezavisno od toa
kolku strogo ili predano ja po~ituvame nedelata, prili~no e
jasno deka nie ne praznuvame sabota. Sabotata e vtemelena na
posebna Bo`ja zapoved. Ne mo`eme da tvrdime deka postoi
kakva bilo zapoved da se praznuva nedela.... Vo Noviot zavet
ne postoi nitu edna edinstvena re~enica koja bi navestila
deka }e n# stigne kakva bilo kazna zatoa {to ja zagrozuvame
bo`emnata svetost na nedelata.”5
“Sega{noto tvrdewe deka Hristos i negovite apostoli
avtoritativno go zamenile sedmiot den vo sedmicata so prviot den, nema apsolutno nikakov avtoritet vo Noviot zavet.”6
442
443
Baptisti~ko svedo{tvo: Dr. Edvard T. Hiskoks, pisatel na
Baptisti~kiot prira~nik: “Otsekoga{ bila i postoi zapoved
da se praznuva sabotniot den, no taa sabota ne e nedela... Sepak, }e bide ka`ano, i toa so izvesen triumf, deka sabotata e
premestena od sedmiot na prviot den vo sedmicata... Kade
mo`eme da najdeme zapis za takva promena? Sigurno ne vo
Noviot zavet. Ne postoi nikakov dokaz vo Pismoto deka institucijata sabota e promeneta od sedmiot na prviot den vo
sedmicata.”
Vo eden prilog, koj e ~itan na Konferencija za propovednici vo Wujork na 13. noemvri 1893 godina, d-r Hiskoks odi
ponatamu: “Sekako, kako {to u~ime od hristijanskite otci i
od drugi izvori, jas mo{ne dobro znam deka nedelata do{la
vo upotreba vo ranata hristijanska istorija kako verski den.
No kolku e `alno {to taa do{la `igosana so `igot na paganstvoto i krstena so imeto na bogot na sonceto, koga e prifatena
i posvetena od strana na papskiot otpad, i so zave{tanie ostavena kako sveto nasledstvo na protestantizmot.”
Luterovo svedo{tvo: “Praznuvaweto na Gospodoviot den
(nedela) ne e zasnovano na nitu edna Bo`ja zapoved, tuku na
avtoritetot na Crkvata.”7
Metodosti~ko svedo{tvo: “Vistina e deka ne postoi nitu
edna pozitivna zapoved za kr{tavawe na bebiwa... nitu postoi
kakva bilo zapoved za praznuvawe na prviot den vo sedmicata.”8
“Da go zememe pra{aweto na nedelata... Ne postoi nikakov, nitu najmal tekst, koj im ka`uva na hristijanite da go praznuvaat toj den, ili pak evrejskata sabota da ja premestat na toj
den.”9
Episkopalno svedo{tvo: “Dali postoi kakva bilo zapoved
vo Noviot zavet koja denot na sedmi~niot odmor bi ja promenila od sabota na nedela? Ne postoi!”10
Biskupot Sejmur rekol: “Nie sme izvr{ile promena od sedmiot na prviot den, od sabota na nedela, so avtoritetot na
edinstvenata sveta Katoli~ka i apostolska Hristova crkva.”11
Prezviterijansko svedo{tvo: “Promena na denot koj treba da se praznuva od posledniot na prviot den vo sedmicata.
Nema nikakov izve{taj, nikakva izri~na zapoved koja{to ja
avtorizira ovaa promena.”12
444
“Hristijanskata sabota (nedela) ne e vo Svetoto pismo, i
prvobitnata Crkva nea ne ja vikala sabota.”13
Dejvid Lipskom, urednik na “Evangelski advokat”, veli:
“Se postavuva pra{awe: [to praznuva{? Sabota? Ako e taka,
toga{ na{ite prijateli na “sedmiot den” (adventistite)
imaat pravo. Bog nikoga{ ne vospostavil nitu eden drug den
osven sedmiot da bide praznuvan kako sabota. Toj nikoga{ ne
ja promenil sabotata od sedmiot na prviot den vo sedmicata.”14
Svedo{tvo na Hristovata crkva: “Jas ne veruvam deka Gospodoviot den do{ol na mestoto na evrejskata sabota, ili deka
sabotata e promeneta od sedmiot na prviot den vo sedmicata.”15
Anglikansko svedo{tvo: “Mnogu lu|e mislat deka nedela e
Gospodovata sabota, no nitu vo Noviot zavet nitu vo ranohristijanskata crkva nema ni{to {to bi ni dalo kakvo bilo pravo da go premestime praznuvaweto od sedmiot na prviot den
vo sedmicata. Sabotata sekoga{ bila, i e svet den, i ako toa
bi n# obvrzuvalo, toga{ bi trebalo da go praznuvame toj den i
nitu eden drug.”16
Od po~etok, do kraj na Biblijata, na hristijanite im se
ka`uva deka sabota e svet Gospodov den, a svetosta na nedelata
ne se spomenuva nitu vo eden edinstven stih. Ako Bog, ili
Hristos, ili apostolite, ne ja promenile sabotata so nedela,
toga{ koj go storil toa, koj ja zamenil sabotata so nedela?
Morame da izlezeme nadvor od Biblijata i nadvor od nea da
barame odgovor na ova pra{awe, nekade vo istorijata.
Literatura:
1. Smith And Chealtham, A Dictionary of Christian Antiquities, “Sabbath”
2. The History of the Hristian Religion and Church, Rose’s translation, p. 186.
3. Historie de la religion chreti#nne, p. 339.
4. First-Day Observance, pp. 17,19.
5. Dr. R.W. Dale, The Ten Commandments, pp. 100,101.
6. Dr. Lyman Abbott (Congregationalist) in Christian Union, Jan. 19,1882.
7. The “Augsburg Confession” quoted in Catholic Sabbath Manual, part 2,
section 10.
8. M.E. Theological Compendium, p. 103.
9. Harris Franklin Rall, Christian Advocate, July 2, 1942.
10. Manuel of Christian Doctrine, p. 127.
11. Why We Keep Sunday? p. 28.
12. N.L. Rice, D.D., The Christian Sabbath, p. 60.
445
13. Dwight’s Theology, Volume 4, p. 401.
14. Alexander Campbell, Washington Reporter, October 8, 1821.
15. Lipscomb and Sewell, Questions Answered, p. 558,559.
16. Rev. Lionel Beere, Anglican All-Saints Church, Ponsonby, New Zealand, in
Church and People, September 1st 1947.
KATOLI^KATA CRKVA ZA ZAMENATA
NA SABOTATA SO NEDELA
446
Ve}e ka`avme deka od po~etok, do kraj na Biblijata,
izri~no se ka`uva deka sabota e svet Gospodov den, a svetosta
na nedelata ne se spomenuva nitu vo eden edinstven stih. Ako
Bog, ili Hristos, ili apostolite ne ja promenile sabotata so
nedela, toga{ koj go storil toa? Spored toa, morame da
izlezeme nadvor od Biblijata i nadvor od nea da barame odgovor na ova pra{awe.
Papstvoto e edinstvena institucija na zemjata koja tvrdi
deka e odgovorna za taa promena i zamena na sabotata so nedela. Vo prodol`enie priveduvame pove}e dokazi za toa:
“S# do ovoj den hristijanskata sabota (nedelata) e priznat potomok na Katoli~kata crkva, kako bra~en drugar na
Svetiot Duh, bez nitu eden zbor na protest od strana na protestantskiot svet.”1
Katoli~kiot sve{tenik, otecot T. Enrajt, od C.S.S.R. Kolexot Redemptor, vo Amerikanski Sentinel, ka`uva:
“Doka`ete mi od Biblijata deka sum obvrzan da praznuvam nedela. Takov zakon vo Biblijata ne postoi. Toa e zakon
na svetata Katoli~ka crkva. Biblijata ka`uva: ‘Seti se da go
praznuva{ sabotniot den.’ No Katoli~kata crkva ka`uva: ‘Ne
- so mojata bo`estvena sila {to ja imam, jas go ukinuvam sabotniot den i vi zapovedam da go praznuvate prviot den vo sedmicata.’ I ete, celiot civiliziran svet so poklonenie i so
sveta poslu{nost ja prifa}a taa zapoved na svetata Katoli~ka
crkva.”2
Kardinalot Gibons objasnuva: “Biblijata ne gi sodr`i site
vistini {to hristijaninot e dol`en da gi po~ituva. Da ne
spomenuvame drugi primeri! Neli sekoj hristijanin e dol`en
da praznuva nedela i vo toj den da se vozdr`uva od nepotrebna
ropska rabota? Neli po~ituvaweto na toj zakon e na{a najistaknata sveta dol`nost? Me|utoa, vie mo`ete da ja pro~itate
447
Biblijata od 1. Mojseeva kniga do Otkrovenieto i nema da
pronajdete nitu eden edinstven stih koj ja avtorizira svetosta na nedelata. Pismoto naglasuva versko praznuvawe na sabotata, denot koj nie (katolicite) nikoga{ ne go praznuvame.”3
Nabrgu, otkako zavr{il soborot vo Trent, papata Pie V
go proglasil Toma Akvinski za doktor (vrhoven u~itel) na
crkvata. Toma Akvinski bil najgolem teolog na crkvata vo podocne`niot sreden vek (13 vek). I eve {to ka`uva toj najgolem teolog na Katoli~kata crkva za sabotata i nedelata: “Vo
‘noviot zakon’ praznuvaweto na nedelata go zazema mestoto na
praznuvaweto na sabotata ne po nekoja zakonska odredba, tuku
po odluka na crkvata i po obi~aj na hristijanskiot narod.”4 Taka ka`uva najgolemiot katoli~ki teolog.
“Nedelata e katoli~ka institucija i nejzinoto pravo da
se praznuva mo`e da se odbrani samo so pomo{ na katol~kite
principi... Od po~etok do kraj na Svetoto pismo ne postoi
nitu eden edinstven stih koj govori za promena na sedmi~noto
javno bogoslu`enie od posledniot na prviot den vo sedmicata.”5
Vo spisanieto Wu Xersi Wuz, od 18 mart 1903 godina,
otecot Bredi napi{al prilog vo koj ka`uva:
“Dobro e da gi potsetime prezviterijancite, metodistite,
i site drugi hristijani deka Biblijata nikade ne gi poddr`uva
vo nivnoto praznuvawe na nedelata. Nedelata e institucija na
Rimokatoli~kata crkva i onie {to go praznuvaat toj den,
praznuvaat zapoved na Katoli~kata crkva.”
Vo katoli~kiot katihizis na Peter Gaerman pi{uva:
Pra{awe: Koj e svet Bo`ji den?
Odgovor: Sabota e svet Bo`ji den!
Pra{awe: Zo{to praznuvame nedela namesto sabota?
Odgovor: Nie praznuvame nedela namesto sabota za{to
Katoli~kata crkva na Laodikejskoto sovetuvawe svetosta od
sabotata ja prenela na nedela.6
Na 25 januari 1910 godina, ovoj katihizis primil “apostolski blagoslov” od papapa Pie XI.
Vo drugo izdanie na katoli~kiot katihizis ~itame:
Pra{awe: Koja e treta zapoved?
Odgovor: Treta zapoved e “Seti se da go praznuva{ sabotniot den!” (Vo desette Bo`ji zapovedi taa e ~etvrta zapoved).
Pra{awe: [to ni zapoveda tretata zapoved?
Odgovor: Tretata zapoved ni zapoveda da praznuvame nedela.7
448
Ponatamu, vo katihizisot na Stefan Kenan stoi:
Pra{awe: Imate li kakov bilo drug na~in da doka`ete
deka Crkvata e ovlastena da vospostavuva zvani~ni praznici?
Odgovor: Ako nema takvo pravo, taa ne bi mo`ela da promovira ne{to so {to so nea se slo`uvaat site sovremeni religiozni lu|e; taa ne bi mo`ela da go zameni praznuvaweto na
sedmiot den, sabotata, so prviot den vo sedmicata, so nedela,
za {to nema bibliska potvrda.8
Vo noviot revidiran Baltimorski katihizis ~itame:
“Ranohristijanskata crkva go promenila denot za bogoslu`enie od sabota na nedela spored avoritetot {to $ go dal
Hristos. Noviot zavet ne spomenuva izri~no deka apostolite
go promenile denot za bogoslu`enie, no nie toa go znaeme od
tradicijata.”9
“Crkvata ja zamenila sabotata so nedela ne po Hristova
zapoved, tuku so silata na svojot avtoritet.”10
Me|utoa, {to to~no e avtoritet za nas - Biblijata ili tradicijata (predanieto)? Hristos }e ni ka`e:
“Zo{to vie ja prestapuvate Bo`jata zapoved zaradi va{ite
tradicii (predanija)?... Taka ja ukinuvate Bo`jata zapoved
zaradi va{ite predanija... No popusto mi se poklonuvate,
u~ej}i na ~ove~ki zapovedi.” (Matej 15,3.6.9)
U{te nekolku od mnogubrojnite svedo{tva za zamenata na
sabotata so nedela:
Evsevie (Euzebius) od Cezareja (260-340), eden od najgolemite crkovni istori~ari od prvite vekovi na hristijanstvoto (za kogo }e stane zbor podocna), za promenata na “Gospodovata sabota” so paganskiot “den na sonceto” ka`uva:
“S# {to treba{e da se pravi vo sabota, nie toa go prenesovme na nedela kako Gospodov den, kako popogoden den koj
ima prvenstvo i u`iva pogolem ugled otkolku evrejskata sabota.”11
Mnogu iskreno i jasno: Ne Hristos, tuku “nie ja zamenivme
sabotata so nedela”.
Da prodol`ime so svedo{tvata!
D-r Ek, poznat Luterov protivnik: “Prevlasta na Crkvata nad Svetoto pismo proizleguva od faktot {to Crkvata so
polno pravo i so vlasta {to $ e dadena promenila nekoi propisi na Svetoto pismo. Taka, i pokraj zapovedta za sabota,
nedelata go zazela nejzinoto mesto.”12
Koga sme kaj Lutera, da citirame i edna negova izjava vo
vrska so sabotata: “Tie (papite) tvrdat deka zamenata na sabotata so ‘Gospodoviot den’ (vo toa vreme taka se narekuvala
449
nedelata) voop{to ne e sprotivna na Dekalogot i ne gledaat
ni{to lo{o vo taa zamena na sabotata so nedela. Sekako, za
toa im bila potrebna poddr{ka od silnata mo} na Crkvata za
da gibnat vo propisite na Dekalogot.”
Ovoj spisok so imiwa na poznati istori~ari i crkovni
avtoriteti bi mo`ele da go pro{iruvame vo nedogled, no smetame deka ova {to go navedovme do sega e sosem dovolno da
sfatime koj go izvr{il toa zlostorstvo, taa surova zamena na
sabotniot den so paganskiot “den na sonceto”, so nedelata.
Treba da zabele`ime deka Katoli~kata crkva bez nikakvo zaobikoluvawe i pritesnuvawe, otvoreno i iskreno priznava deka taa, ne samo {to ja izvr{ila zamenata na sabotata
so nedela, tuku gi vovela i site drugi promeni vo bibliskoto
hristijanstvo.
“Sonceto bilo najistaknat bog me|u mnogubo{cite... Vo
ovoj mig toa ima svoi obo`avateli vo Persija i vo drugite
zemji... Navistina postoi ne{to kralsko, ne{to carsko vo Sonceto, {to go pravi prigoden amblem na “Sonceto na pravdata”
- simbol na Isusa. Spored toa, crkvata vo ovie zemji kako da
ka`ala: ‘Zadr`ete go toa staro paganskoto ime. Toa }e ostane
sveto, posveteno.’ I taka paganskata nedela, posvetena na
Valdera (skandinavski bog), stanala hristijanska nedela, posvetena na Isusa.”13
Obo`avaweto na Sonceto ~esto se smeta za primitvno, no,
vsu{nost, toa e prefinet, voshituva~ki i vdahnuva~ki sistem
na bogoslu`enie koe vlijae vrz setilata i so svoite grandiozni ceremonii go zarobuva umot. Ovoj sistem na bogoslu`enie
se povtoruval niz generaciite, i vo na{e vreme toj ja so~inuva
osnovata na site golemi svetski religii - budizmot, hinduizmot i katolicizmot. Vo tajnite na katolicizmot obo`avaweto
na Sonceto dostignuva najvisoka forma. Imiwata na bogovite
se izmeneti, no sistemot na bogoslu`enieto ostanal ist.
Marija e simbol na son~evoto bo`estvo ili golema `enska personifikacija, olicetvorenie na toa bo`estvo - Izida,
Artemida (Dijana), Venera, Astarta ili kako gode nekoj saka
da ja nare~e. Iznenaduva podgotvenosta na Katoli~kata crkva
u~ewata za Marija da gi pro{iri do ekstrem i Marija da ja
priznae kako bo`ica i kako del na bo`estvoto, a nedelata definitivno, koja i sega cvrsto ja povrzuva so nea, da $ ja posveti
nejze kako bo`ica na sonceto.
2. Thomas Enright, CSSR, President, Redemptorist College (Roman Catholic),
Kansas City, MO., February 18, 1884.
3. The Faith of Our Fathers (110th edition), p. 89.
4. Thomas Aquinas: Summa theologiae, 2a 2ae, 122.4 ad 4, citirano od
Daniel & Revelation Committee Series, vol. 7, str. 95.
5. Catholic Press (Sydney, Australia), August 25, 1900.
6. Quoting from the Rev. Peter Geiermann, “The Converts’ Catechism of
Catholic Doctrine”, p. 48-55. Na 25 januari 1910 g. ovoj katihizam
dobil apostolski blagoslov od papata Pie X.
7. The Catechism Simply Explained. Canon Cafferata, New Revised Edition
1959, p. 84.
8. Stephen Keenann: A Doctrinal Catechism, p. 174.
9. The New Revised Baltimore Catechism (1949), by Rev. F.J. Connell,
C.S.S.R., p. 139.
10 Canon and Tradition, by Holtzman
11. Migne, Patrologie Grecque, T. 23, col. 21; Komentar za 92. Psalm
12. Enchiridion, p. 78,79.
13. Catholic World, March 1894, p. 809.
Literatura:
1. The Catholic Mirror, Sept. 23, 1893.
450
451
ISTORIJATA ZA NEDELATA KAKO
PRAZNIK
Hristijanite koi praznuvaat nedela svoite “silni” bibliski dokazi za nedelata kako novozaveten hristijanski praznik gi potkrepuvaat i nadopolnuvaat so isto tolku “silni”
istoriski dokazi i argumenti. So toj neraskinliv tandem od
bibliski i istoriski “dokazi”, na{ite bra}a hristijani nas,
hristijanite koi praznuvame sabota spored ~etvrtata Bo`ja
zapoved od Sinaj, n# spikuvaat vo gluv~eva dupka - barem taka
mislat tie.
No, pred da se vratime pak na neprikosnovenata “Sola
skriptura” (samo Biblijata), sepak, nakuso da yirneme i vo
istorijata i da gi vidime i istoriskite okolnosti i faktori
koi vlijaele vrz zamenata na sabotata so nedela!
Istoriskite pati{ta i faktorite koi pomognale nedelata da go uzurpira mestoto na sabotata
Prv faktor. - Na pojavuvaweto na nedelata kako praznik vo
~est na Hristovoto voskresenie najsilno vlijael kultot na
sonceto, takanare~eniot “mitraizam”, koj vo prviot i vtoriot vek bil dominantna religija vo Rimskata imperija.
Mitraistite imale isto taka i posebni denovi, t.n. “sebaste”, denovi posveteni na carot. Otpadnatite voda~i na hristijanstvoto se pra{uvale zo{to i hristijanite ne bi imale
posebni denovi posveteni na svojot Car, na Sonceto na pravdata - na Isusa Hrista. I zo{to ne bi gi imale istite denovi
koi nivnite protivnici im gi posvetile na carot i na sonceto? Na ovoj na~in “son~eviot den”, koj ednovremeno bil i “den
posveten na carot”, i kaj hristijanite stanal “Gospodov den”.
Vo 4 vek rimskiot biskup Silvester I (314-337) re{il
prviot den vo sedmicata da ne se vika ve}e dies solis (son~ev
den), tuku dies dominica, {to zna~i “Gospodov den”, kako spomen
na Hristovoto voskresenie. Toj naziv e voveden kaj site romanski narodi koi potpadnale pod vlijanie na Crkvata. Taka,
452
vo italijanskiot jazik za prviot den vo sedmicata go imame
izrazot dominica, vo {panskiot domingo i vo francuskiot dimanche. No toj naziv ne e voveden vo severnite zemji na Evropa, koi ostanale nadvor od dosegot na rimskoto vlijanie. Vo
tie jazici i denes za nedelata e so~uvan stariot mnogubo`e~ki
naziv “son~ev den”, kako na primer Sunday vo angliskiot,
Sonntag vo germanskiot i Sondag vo {vedskiot jazik.
“U{te rano hristijanite go prifatile prviot den na sedmicata kako den za bogoslu`enie. Sonceto {to go obo`avale
Rimjanite, hristijanite go zamenile so Sonceto na pravdata
(so Hrista)... Vo Noviot zavet nema propis koj bi se odnesuval na praznuvawe na prviot den, nitu pak toa praznuvawe
nekoga{ e naredeno.”1
Istori~arot Loisy pi{uva: “Denot, posveten na sonceto,
kaj hristijanite od mnogubo{tvo stanuva den na Spasitelot.”2
Th. Zilinski: “Bogot na sonceto na poslednite mnogubo`e~ki
carevi mu go otstapil mestoto vo kalendarot na Spasitelot
na hristijanite... Son~eviot den, dies solis, stanal hristijanska
nedela, praznik na voskresenieto. Godi{ninata na ra|aweto
na sonceto, Natalis Solis Invict, koja{to se slavela na 25 dekemvri, e prifatena kako rodenden na Spasitelot (Bo`i})”3
Kolku nisko padnale i daleku od Boga oti{le hristijanite! “Sonceto {to go obo`avale Rimjanite, hristijanite go
zamenile so Sonceto na pravdata (so Hrista).” - Spasitelot na
svetot, Hrista, go identifikuvale so mnogubo`e~koto bo`estvo
na sonceto! “Bogot na sonceto ... mu go otstapil mestoto ... na
Spasitelot na hristijanite!” Rodendenot na sonceto, “25 dekemvri, e prifaten kako rodenden na Spasitelot (Bo`i})!” Bolno `alosno i tragi~no!
Evrejskiot antisemitizam vo prvite vekovi vo golema
mera pomognal nedelata da ja potisne sabotata
Vtor faktor, koj ve}e vo vtoriot vek vlijael vrz voveduvaweto na nedelata vo hristijanskata sredina, pokraj porane{nata
sabota, bilo negoduvaweto na rimskiot svet ili antievrejskoto raspolo`enie kon evrejstvoto vo Rimskata imperija.
Evreite dignale dve vostanija protiv Rimjanite. Prvo od
66-70 godina po Hrista koe bilo zadu{eno so stra{en kole`
vo Erusalim koj podolgo vreme bil pod opsada i vo koj zaginale nad eden milion lu|e, koga e razru{en hramot i opusten
gradot. Vo 131 godina Evreite vo Rim dignale drugo golemo
453
vostanie pod vodstvo na Bar Kohb. Vojnata traela do 135 godina, koga Evreite do`iveale poraz. Toj sudir me|u Rimjanite i
Evreite kaj Rimjanite predizvikal ogor~ena omraza protiv s#
{to mirisalo na evrejstvo. Periodot me|u dvete vostanija e
obele`an so brojni evrejski buntovi od pomali razmeri vo
Aleksandrija, Cezareja i Antiohija, i od pogolemi razmeri
vo Mesopotamija, Kirena, Palestina, Egipet i Kipar. Toa bil
nivni posleden obid da steknat nezavisnost, a posledicite
bile stra{ni: pokraj toa {to bil opusten nivniot svet grad,
tie ja zagubile i dr`avata i bile rasejani nasekade niz svetot. Od toga{ tie ne se narod, tuku bezdomnici so svojata religija.
Rimskiot istori~ar Dio Cassius (150-220) ni ja otkriva
srdbata i omrazata protiv Evreite {to gi predizvikale nivnite buntovi i vostanija vo umovite na Rimjanite. Na primer,
toj pi{uva za buntot vo Kirena: “Vo me|uvreme Evreite vo
podra~jeto na Kirena, pod vodstvo na nekojsi Andrej, ubivale
Rimjani i Grci. Jadele meso od svoite `rtvi, od nivnite creva si pravele remeni, se prema~kuvale so nivnata krv i se
oblekuvale vo nivnite ko`i. Mnogu lu|e rasporile nasrede,
nekoi od niv gi frlale pred divi yverovi, a drugi terale da
se borat kako gladijatori. S# na s# ubile 220.000 lu|e. Vo Egipet napravile mnogu sli~ni yverstva, a i na Kipar...”4 Sli~en
izve{taj dava Evsevij (Eusebius).5 Isto taka i mnogu hristijani
nastradale od Evreite.
Rimski protivmerki i stavovi. Rimjanite, koi porano gi
po~ituvale i im se voshituvale na Evreite i na nivnite verski na~ela, sega protiv niv reagirale voeno, pari~no i so pero.
Statistikata na krvoprolevaweto, duri i ako e preuveli~ana,
e najvpe~atliv dokaz za stra{nata rimska odmazda nad Evreite. Na primer, vo razurnuvaweto na Erusalim, kako {to
rekovme, ubieni se nad eden milion Evrei, a vo vostanieto na
Bar Kohba okolu 580.000, ne smetaj}i go bezbrojnoto mno{tvo
koe umrelo od glad i bolest. “Cela Judeja”, ka`uva citiraniot istori~ar, “izgleda kako pustina.”
Ukinat im e nivniot duhoven sovet, Sinedrionot, so zakon im e zabraneto nivnoto bogoslu`enie, i stavena im e zabrana da praznuvaat sabota. Voveden im e “dr`aven danok” od
polovina {ekel, koj nekoga{ bil prilog za odr`uvawe na
erusalimskiot hram. Sega toj im e nametnat na Evreite kako
danok za odr`uvawe na rimskiot mnogubo`e~ki hram na Jupitera, so {to e ozna~en periodot na poni`uvawe na Evreite.
454
Od tie pri~ini hristijanite pove}e sakale da gi smetaat
za mnogubo{ci otkolku za Evrei, pa zatoa go prifatile mnogubo`e~kiot “son~ev den” kako svoj praznik namesto sabotata
koja bila obele`je na evrejstvoto. Rimskiot car, Hadrijan,
izdal edikt so koj se zabranuvalo praznuvawe na sabotata. Ovoj
edikt na carot vlijael vrz rimskiot biskup koj naredil hristijanite da se sobiraat na verski sve~enosti vo nedela.
Nabrgu usledil Laodikijskiot sobor (okolu 364 god.), i
eve gi negovite preporaki:
“Hristijanite ne treba da se poevrej~at i da bezdelni~at
vo sabota, tuku vo toj den treba da rabotat, no Gospodoviot den
(nedela) treba posebno da go praznuvaat, i bide}i se hristijani, ako e mo`no, ne treba da rabotat vo toj den. No ako se
otkrie deka se poevrej~ile, tie }e bidat otse~eni od Hrista.”6
Istori~arot Jevsevie Popovi} pi{uva: “Bidej}i hristijanstvoto ve}e se osloboduvalo od judejstvoto (od strav da ne
bide izedna~eno so nego), sabotata prestanuvala da va`i kako
praznik, no kako odli~en sedmi~en den taa s# u{te se praznuvala na Istok so odr`uvawe na javno zaedni~ko bogoslu`enie,
{to ne bilo slu~aj na Zapad.”7
Taa omraza i toa antievrejsko raspolo`enie vo Rimskata
imperija gi zafatilo i hristijanite, {to pridonelo pod udar
da padne i “Gospodovata sabota”, bo`em kako “evrejska” ustanova, koja trebalo da se zameni so drug den. A so koj drug, ako
ne so nedelata? Zo{to? Zatoa {to iljadnici mnogubo{ci go
prifatile hristijanstvoto, a za niv Tertulijan vele{e deka
“sonceto e na{ bog ... i ‘denot na sonceto’ za nas e den na radost
i praznik ... So koe pravo vie ni prefrlate za obo`avaweto na
sonceto i za izborot na denot {to mu e posveten nemu?” Zna~i,
za niv mnogu lesno bilo “denot na sonceto” da go ponesat so sebe
vo hristijanstvoto i so nego da ja zamenat sabotata.
Od druga strana, bidej}i mnogubo{cite na sonceto mu slu`ele vo nedela, hristijanskite crkovni poglavari, podgotveni
za kompromis, mo`ele da vidat deka, ako go prefrlat denot za
odmor od sabota na nedela, }e postignat najmalku tri celi, tri
olesnenija: Prvo, hristijanite ne }e moraat ve}e da bidat
nametnuvani so ko`i od divi `ivotni za da gi raskinuvaat
ku~iwa, ne }e gi par~osuvaat lavovi, nema da bidat ladnokrvno
ubivani i raspnuvani na krstovi, ma~kani so smola i zapaluvani kako ~ove~ki fakli da gi osvetluvaat arenite za gladijatorite, progonuvani, ograbuvani, ubivani..., ne }e moraat da
se otka`uvaat od Hrista i da mu prinesuvaat `rtva na imperatorot za da ja odbegnat smrtta... Hristijanstvoto }e stane
455
dr`avna religija i rabotite prekrasno }e se odvivaat - barem
taka se ~inelo.
Vtoro, toa }e gi izdeli od Evreite koi mnogu Rimjani gi
mrazele i koi u{te od po~etok praznuvale sabota, i treto, kako
{to istaknavme, na mnogubo{cite }e im bide mnogu polesno
da dojdat vo crkvata ako i hristijanite se sobiraat vo nedela
kako i mnogubo`e~kiot svet. So toa bogatstvoto i presti`ot
na crkvata }e rastat. Vpro~em, na kogo mu e gri`a ako vo ne{to
treba da se izmeni Biblijata za da se popularizira Crkvata!
Samo vovedi nekoi mnogubo`e~ki obi~ai i rituali vo hristijanstvoto, prekrsti gi istite so hristijanski imiwa i
mnogubo{cite }e nagrvalat vo crkvata taka {to nabrgu tie }e
imaat dominantno vlijanie vo nea.
I taka, vo ime na popularnosta i napredokot, voda~ite
postepeno gi spu{taat standardite za da im se olesni na
mnogubo{cite da ja napolnat crkvata. No toa vnelo pogre{ni
veruvawa i mnogubo`e~ki obi~ai vo hristijanstvoto.
Nedelniot zakon na Konstantina i drugite nedelni
zakoni
Na 7 mart 321 g. carot Konstantin Veliki go izdal prviot zakon za praznuvawe na nedelata kako den za odmor.
“Site sudii i narodot po gradovite neka ne rabotat i site
du}ani neka bidat zatvoreni vo ‘~esniot den na sonceto’ (dies
solis). Sepak, zemjodelcite, koi obrabotuvaat nivi, na toj den
mo`at slobodno da rabotat, za{to ~esto se slu~uva nekoj drug
den da ne e tolku pogoden za seidba ili za sadewe na vinova
loza, ta da ne go ispu{tat migot {to im go dava Neboto.”8
Po ova prvobitno ozakonuvawe, imperatorite i papite vo
slednite vekovi dodavale drugi zakoni za da go zasilat praznuvaweto na nedelata. Sli~ni zakoni izdavale negovite sledbenici vo 368, 386, 429 i 469 god. Carot Teodosij II vo 423 godina izdal zakon protiv praznuvaweto na sabotata. Crkovnite
sobori isto taka odigrale va`na uloga pri zacvrstuvaweto na
nedelata kako praznik. Za taa cel bile izdadeni zakoni vo
Aril (314), vo Nikeja (325), vo Laodikija (364), vo Kartaga
(401), vo Orlean (538) itn.
Koga go izdal nedelniot zakon, Konstantin u{te ne bil
hristijanin. Toj ovde ja nemal predvid izri~no hristijanskata crkva, za{to na denovite ne im gi dava nivnite hristijanski imiwa, tuku prviot den go narekuva so mnogubo`e~koto ime
“~esniot den na sonceto” (dies solis).
456
Hari Boer, vo svojata “Kratka istorija na ranohristijanskata crkva” ka`uva:
“Toj (Konstanin) nedelata ja imenuva so nejzinoto tradicionalno pagansko ime ‘den na sonceto’ a ne so sabota ili so Gospodov den. Paganite taka mo`ele da ja prifatat. Hristijanite
na Sonceto od prirodata mu dale novo zna~ewe - razmisluvaj}i
za Hrista kako Sonce na pravdata. Konstantin i podocne`nite
imperatori, kako i crkovnite soveti, dopolnitelno go utvrduvale nedelnoto zakonodavstvo. Sepak, dekretot na Konstantina od 321 godina postavil osnova za univerzalno prifa}awe na
nedelata kako den za odmor.” (Strana 148).
Vsu{nost, nedelata malku napreduvala kako hristijanski
den za odmor s# do ~etvrtiot vek, do vremeto na Konstantin
Veliki. Toj bil rimski imperatot od 306 do 337 godina od novata era. Vo tekot na prvite godini od svoeto vladeewe toj go
obo`aval Sonceto. Podocna tvrdel deka se preobratil i go
prifatil hristijanstvoto, no vo srceto ostanal predan
obo`avatel na Sonceto. Konstantin nikoga{ ne bil vistinski
religiozen. Toj tajno go obo`aval bogot na sonceto s# do smrtta.
Vo svojata kniga “Podemot i padot na Rimskoto carstvo”,
Edvard Gibon pi{uva:
“Sonceto bilo univerzalno proslavuvano kako nepogre{liv vodi~ i za{titnik na Konstantina.”9
Carot Konstantin verski se pridr`uval kon kultot na
sonceto. Toj go obo`aval bo`estvoto Mitra, bog na sonceto i
vojnata, na kogo mu bil posveten prviot den vo sedmicata,
nedelata. Kultot na staroiranskiot bog Mitra od prviot vek
na na{ata era mnogu se ra{iril niz celoto Rimsko carstvo,
i toj religiozen kult, nare~en “mitraizam”, vo prvite vekovi
od na{ata era mu bil seriozen sopernik na hristijanstvoto,
koe prezelo od nego mnogu raboti, me|u koi i “denot na sonceto”, prviot den na sedmicata.
Obo`avaweto na sonceto e eden od najstarite oblici na
mnogubo{tvoto {to go nao|ame kaj site mnogubo`e~ki narodi na stariot vek. Ra, Izis, Oziris, Vaal, Mitra, Herkules,
Apolon, Jupiter i dr., se mnogubo`e~ki bogovi na sonceto.
Ova go potvrduvaat mnogubrojni spomenici i hramovi vo Egipet, Vavilonija, Persija, Grcija, Fenikija i Rim.
Starata astronomija poznavala sedum planeti, odnosno
sonceto, mese~inata i pet planeti. Na sekoe od tie nebesni
tela taa mu posvetila po eden den vo sedmicata, i spored tie
planeti starite Vavilonci, a podocna i Rimjanite, gi narekuvale denovite vo sedmicata, za{to sekoj den bil staven pod
457
za{tita na eden bog. Prviot den vo sedmicata bil staven pod
za{tita na glavniot bog, bogot na sonceto i toj den kaj Rimjanite se vikal dies solis, “son~ev den”.
“Zaslugata” na Konstantina za hristijanstvoto se sostoi
vo toa {to toj go soedinil hristijanstvoto so mnogubo{tvoto
i so toa go pro{iril hristijanstvoto. Konstantin i negovite
vrvni slu`benici videle deka nedelata, koja{to ja praznuvale
mitraistite, a i nekoi hristijani vo tretiot vek, mo`e da
poslu`i kako vrska za edinstvo na dvete golemi i razli~ni
religii vo negovoto carstvo, kako pe~at za edinstvo me|u hristijanite i mnogubo{cite. Za taa cel toj go izdal svojot
pro~uen zakon za praznuvawe na “~esniot den na sonceto”. Toa
uporno prilepuvawe kon stariot bog na sonceto ostavilo tragi
duri do na{ite denovi. Zadr`uvaweto na staroto neznabo`e~ko ime dies solis ili sunday (nedela) kako sedmi~en den za
odmor, vo golema mera e izraz na toa edinstvo me|u mnogubo{cite i hristijanite.10
F. Xej Foaks-Xekson vo svojata kniga “Istorija na hristijanskata crkva”, vaka gi opi{uva celite na Konstantina:
“Negova cel bila postepeno od neznabo{tvoto da go prefrli vo hristijanstvoto s# ona {to bilo privle~no vo o~ite
na narodot.”11
Germanskiot istori~ar Hegtvejt ovoj tragi~en kompromis go opi{uva na sledniot na~in:
“Vo svoe vreme Konstantin neumorno se trudel da gi obedini vernicite na starata i novata vera vo edna religija. Site
negovi zakoni i ve{tini imale za cel da ja sprovedat ovaa integracija na religiite. Toj so site sredstva sakal da gi izme{a
pre~istenoto neznabo{tvo i umerenoto hristijanstvo.”12
Zboruvaj}i za nedelnite zakoni, Hegtvejt ka`uva:
“Negoviot nalog ‘denot na Sonceto’ da bide glaven den za odmor
bil karakteristi~en za negovoto sfa}awe... Od celokupnata
me{anica i od soedinuvaweto na hristijanstvoto i paganstvoto, ni{to ne e tolku providno kolku {to e ovoj negov nedelen
zakon. Hristijanite go obo`avale svojot Hristos, a mnogubo{cite svojot bog - Sonceto. Spored sfa}aweto na imperatorot,
predmetite na bogoslu`enijata na dvete religii vo su{tina
bile isti.”
Evsevie (Euzebius) od Cezareja (260-340) e tatko na crkovnata istorija, najpro~uen crkoven istori~ar od prvite vekovi na hristijanstvoto, ~ovek koj najdobro e zapoznat so `ivotot na Konstantin Veliki i so negoviot zakon za nedelata,
bidej}i bil negov pridvoren episkop i biograf.
458
Kako negov sovremenik i golem istori~ar, toj gi prou~uval i nastanite povrzani so ovoj problem. Bidej}i pred sebe
gi imal i site pi{ani dokumenti i izve{tai na prethodnite
crkovni otci i istori~ari koi zboruvale i pi{uvale za “denot na sonceto” i za “denot Gospodov”, Evsevie imal mo`nost
da gi analizira site tie dokumenti, da izvr{i najdobar mo`en
uvid vo realnata sostojba na rabotite, da gi meri site dokazi
i protivdokazi, da gi sumira rezultatite od svoite istra`uvawa i kako istori~ar da ni gi soop{ti rezultatite.
I, ako nekoj e merodaven da ni ja ka`e vistinata za ova
pra{awe, toga{ toa e tokmu toj, Evsevie, bidej}i samiot `ivee vo toa prelomno vreme i prelomni godini koga se slu~uvale
i se slu~ile tie promeni, vo vremeto na izvori{tata od koi
poteknala inicijativata za promena na “Gospodovata sabota”
so paganskiot “den na sonceto. Eve {to ni ka`uva Evsevie za
taa promena:
“S# {to treba{e da se pravi vo sabota, nie toa go prenesovme na nedela kako Gospodov den, kako popogoden den koj
ima prvenstvo i u`iva pogolem ugled otkolku evrejskata sabota.”13
Evreite za nedelata:
“Denot koj voop{to mnogubo{cite go posvetuvaat za
obo`avawe i za proslava na nivniot vrhoven bog, Sonceto,
spored na{eto smetawe bil prv den vo sedmicata.” 14
“Najstarite Germani bile pagani, i bidej}i prviot den vo
sedmicata go odredile za posebno obo`avawe na Sonceto, taka
toj den vo na{iot angilski jazik go zadr`al imeto Sunday
(nedela).15
I taka, ona {to po~nalo kako paganski ritual zavr{ilo
kako hristijanska regulacija.
Hristijanstvoto go asimiliralo paganskoto bo`estvo na
sonceto i go zamenilo so Hrista kako Sonce na pravdata, a paganskiot “den na sonceto” go zamenilo so denot
na Hristovoto voskresenie
Ne mo`ej}i da se re{at od paganskiot “son~ev den”, hristijanskite teolozi re{ile istiot da go asimiliraat, da go
pohristijaniziraat, da go priberat vo pazuvite na hristijanstvoto, da go prifatat i da mu najdat mesto vo hristijanskata
nauka. Tie vo Biblijata prona{le deka i bibliskiot Bog se
narekuva “sonce” - “Gospod Bog e sonce” (Psalm 84,11). Koga
go prona{le seto ova vo Biblijata, teolozite si ~estitale
sebesi za toa slavno otkritie bidej}i go prona{le kamenot
459
na mudrosta, zlatnata alka {to nedostigala vo nivniot sinxir od “silni argumenti” za nedelata kako bibliski hristijanski praznik namesto sabotata.
Zna~i, problemot go re{ile na fenomenalen na~in! Si
rekle: Sega imame silen argument vo raka. ]e go potisneme
paganskoto bo`estvo na sonceto i na negovoto mesto }e go
postavime bibliskiot Bog kako sonce - Hrista kako Sonce na
pravdata - a paganskiot “den na sonceto” }e go preposvetime
vo negova ~est i }e go proglasime za negov rodenden, Bo`i}, i
za den na negovoto voskresenie!
I taka, baraj}i biblisko pokritie i opravdanie pred
svojata sovest za ovie promeni, kako i za s# drugo nebiblisko,
teolozite fabrikuvaat {e}er ne od {e}erna trska, tuku od
obi~na metla (po nadvore{en izgled ovie dve bilki se
identi~ni, no so napolno razli~na vnatre{na sodr`ina!); tie
uporno gi branat ovie nebibliski izmislici na svoite prethodnici koi go upropastile hristijanstvoto so toa {to go
napolnile so paganizam.
Voda~ite na hristijanskata crkva ja prifatile nedelata
od oportunisti~ki pri~ini. Prvo, za da go stivnat plamenot
na progonstvoto i, vtoro, za polesno da gi pridobijat mnogubo`e~kite masi za hristijanstvoto, za{to mnogu te{ko bilo
mnogubo{cite da se oddelat od nivnite obi~ai. Zna~i,
voda~ite na crkvata prifatile politika na prilagoduvawe,
prifatile kompromis, i toa gi odvelo vo otpad.
Literatura:
1. Schaff-Hercog, A Religious Encyclopedia, 3 ed., exp 2250
2. Jesus et la tradition evangelique, p. 203.
3. La Sybille, p. 95.
4. Dio Cassius, Historia 69, LCL, str. 421.
5. Eusebius, HE 4,2 i Chronicon 2, 164.
6. A History of the Church Councils, Rev. Charles Joseph Hefele, D.D. (R.C.),
from 326 to 429 (Vol. II, p. 316)
7. Jevsevie Popovi}, str. 427.
8. Codex Justiniani (Lib. II tit. 12, de feriis, 1,3
9. Decline and Fall of the Roman Empire, Chapter 20, par. 3.
10. Stanley, P. Lectures on the History of the Eastern Church, p. 184.
11. F. J. Foakes-Jackson, History of the Christian Church, p. 286.
12. H. G. Heggtveit
13. Migne, Patrologie Grecque, T. 23, col. 21; Komentar za 92. Psalm
14. Jenning’s Antiquities, book 3, chapter 3.
15. Verstegan’s Antiquities, p. 10.
460
CRKOVNATA ISTORIJA ZA PAGANSTVOTO
KOE GO PRONIKNALO HRISTIJANSTVOTO
Bidej}i praznuvaweto na nedelata nema bibliski temel,
bilo potrebno taa ~ove~ka ustanova da se potpira vrz ~ove~ka
raka i mi{ka. Iako bile potrebni dr`avni i crkovni zakoni za da se obezbedi praznuvawe na nedelata vo tekot na vekovite, sepak, site hristijani ne ja prifatile taa ustanova.
Mnozina po cena na progonstvo i ma~eni~ka smrt i ponatamu
ostanale verni na Bo`jiot zakon i na sabotata kako pe~at na
toj zakon, koj e ve~en i nepromenliv.
Zaklu~ocite na Nikejskiot sobor bile poddr`ani i so
gra|anskiot zakon na Konstantina. Za toa crkovniot istori~ar [af (Schaff) ka`uva:
“Ova e prv primer na gra|ansko kaznuvawe na eresta. Toa
e po~etok na dolgata niza civilni progoni vpereni protiv
onie {to otstapuvaat od katoli~kata vera. Pred soedinuvaweto
na crkvata i dr`avata, isklu~uvaweto od crkvata bilo najvisoka kazna. Sega bilo dodadeno progonstvo, a podocna i smrt,
za{to navredata nanesena na crkvata ednovremeno se smetala
za zlostorstvo protiv dr`avata i gra|anskoto op{testvo.”1
“Dr`avnata sila se upotrebuvala za crkovna propaganda,
a od druga strana, crkvata sednala vo skutot na dr`avata. Duri
vo toa vreme crkovnite sobori mo`ele da donesat odluki i
crkovni kazni i za prestapi od gra|anska priroda, a ednovremeno na biskupite im e dadeno pravo da vr{at svetovna sudska
vlast.”2
So ovie postapki i metodi brojot na hristijanite po~nal
naglo da se zgolemuva, no na~elata isto taka brgu po~nale da
se sni`uvaat.
Spomenatiot istori~ar, [af, ka`uva: “Izdignuvaweto na
hristijanstvoto kako dr`avna religija dava sprotivna slika.
Toa predizvikalo golemo izopa~uvawe na hristijanstvoto...
Masa hristijani bile krsteni so voda, no ne i so duhot i ognot na evangelieto, pa vo crkvata po~nale da se vovlekuvaat
mnogubo`e~kite obi~ai pod novi imiwa.”3
461
Kardinalot Nojman (Newman) istaknuva deka Konstantin
vo crkvata vnel obi~ai od mnogubo`e~ko poteklo:
“Evsevie ni ka`uva deka Konstantin, za da im ja prepora~a na mnogubo{cite novata religija, vo nea gi vnel nadvore{nite ukrasi na koi tie naviknale vo nivnata religija...
Slu`bata vo hramovite, posvetuvaweto na tie hramovi na oddelni svetci, svetilkite, sve}ite; zavetnite darovi za isceluvawe od bolesti, svetata voda; praznicite i praznuvawata;
procesiite, blagoslovuvaweto na poliwata; sve{teni~kite
ode`di, tonzurata, `enidbeniot prsten; svrtuvaweto pri
molitvata kon istok; podocna obo`avaweto na sliki i kipovi
- site tie obi~ai imaat mnogubo`e~ko poteklo, posveteni taka
{to crkvata gi prifatila.”4
“Verata vo predmeti koi pravat ~uda, talismanite, amuletite i formulite, bile omileni... vo hristijanstvoto; tie se
primeni od paganskite starini. Sve{teni~kata obleka i papskata titula ‘Pontifeks maksimus’ se nasledstvo od paganskiot
Rim. Crkvata (Katoli~ka) zabele`ala deka nekoi preobratenici (pagani koi go prifatile hristijanstvoto) od ruralnite
mesta s# u{te po~ituvale odredeni izvori, bunari, drvja i kamewe; me|utoa, taa smetala deka e pomudro tie raboti da gi
blagoslovi za hristijanska upotreba otkolku preostro da gi
prekine kako obi~ai {to im bile omileni na tie pridojdenici vo hristijanstvoto... Povtorno se pojavile nivnite omileni paganski festivali, no sega kako hristijanski praznici, a
paganskite rituali se preobrzeni vo hristijanska liturgija...
Hristijanskiot kalendar na svetcite go zamenil rimskiot fasti
(kalendar na bogovite); na drevnite bo`estva, omileni na vernicite od pagansko poteklo, im e dozvoleno da o`iveat pod
imiwata na ‘hristijanskite svetci’.”5
Eden drug istori~ar ka`uva deka hristijanskata vera so
ova me{awe so mnogubo{tvoto tolku mnogu se rasipala, {to
s# do reformacijata, zna~i pove}e od 1000 godini, ne mo`elo
da se prepoznae vistinskoto od la`noto.
Opi{uvaj}i gi prilikite vo crkvata vo toa vreme, golemiot crkoven istori~ar Mo{ajm (Moscheim) ka`uva:
“Golem broj razni praznoverija postepeno ja istisnale
vistinskata bibliska religija i vistinskata pobo`nost. Za taa
sramna revolucija postojat razni pri~ini: sme{no jurewe po
novi teorii, ludi `elbi za imitirawe na paganskite obredi
i povrzuvawe na tie obredi so hristijanskiot kult.”6
Mo}ta koja nekoga{ im e pripi{uvana na mnogubo`e~kite
hramovi, na slikite i kipovite, sega po~nala da im se pripi462
{uva na hristijanskite crkvi, na posvetenata vodi~ka i na
slikite na svetcite. Nametnat so hristijanska nametka, li~no
satanata se vovlekol vo crkvata za da ja rasipe bibliskata vera
i da gi oddeli lu|eto od Bo`jata re~.
Rimskiot paganizam ne is~eznal. Toj go proniknal izvornoto biblisko hristijanstvo, stanuvaj}i negov skelet i negova srcevina.
“Mnogubo`e~kiot politeizam na{ol nov zdiv vo po~ituvaweto na svetcite. ^uvarot i za{titnikot na mornarite i
brodarite Posejdon-Neptun, gi zamenil Sveti Nikola kako
nivni svetec-za{titnik. Kultot na bo`icata Artemida (Dijana) od Efes, kako {to e ve}e ka`ano, vo najgolema mera dejstvuva kako prototip na devicata Marija, koja{to najprvo vo
toj grad po~nale da ja po~ituvaat kako ‘majka Bo`ja’. Mislata
za bezgre{na bogomajka ne mu bila nitu malku tu|a na rimskiot
svet... Na toj na~in bile asimilirani i po izgled pohristijanizirani mesnite, narodnite ili oblasnite obi~ai na prethristijanskite narodi.”7
Papstvoto go prisvojuva pravoto na apostolski kontinuitet, sukcesija, ili apostolsko nasledstvo i tvrdi deka negoviot bogoslu`ben sistem bil prenesen od apostolite niz tradicijata, koja vsu{nost e vavilonska tradicija i koja nema nikakva vrska so Isusovoto u~ewe. Katoli~kata doktrina, kako
{to e kr{tavaweto na novoroden~iwa so prskawe ili so polevawe so voda, u~eweto za smrtta i za besmrtnosta, molitvite
upatuvani na mrtvite i na relikviite, povtoruvaweto na
molitvite so upotreba na brojanici, doktrinata za pro{tavawe na grevovite, u~eweto za pekol i ~istili{te, misata i
obo`avaweto na nedelata - seto toa poteknuva od drevniot
Vavilon. Koga rimskiot car, Konstantin, sklu~il brak me|u
paganstvoto i hristijanstvoto, se otvorila vrata niz koja
la`nite paganski doktrini naglo se vovlekuvale vo crkvata i
vo nejziniot bogoslu`ben sistem.
Papstvoto vo hristijanstvoto gi vovelo site drevni praznici koi se povrzani so obo`avaweto na Sonceto. Duri i drevnite
oblici na bogoslu`enie lukavo se pretstaveni kako hristijanski obi~ai. Bukvalno, site simboli povrzani so obo`avaweto
na Sonceto se prisutni vo sovremenite katoli~ki katedrali.
“Kako {to sloevite na zemjata so red prepokrivaat eden drug,
taka sloj po sloj od izmami i izmislici se plasteni vo crkvata.”8
Istori~arot [af: “Nitu edna crkva vo hristijanstvoto
nikoga{ ne padnala tolku nisko kako Latinskata crkva vo desettiot vek.”9
463
Vo rimokatoli~kata misa evharistijata ili “hostija”
(trkalezen leb) poteknuva od latinskoto zna~ewe na zborot
“`rtva”. Taa e trkalezna, za{to go pretstavuva simbolot na
Sonceto. Istori~arot Bi{op kau`uva:
“Trkalezniot leb, ~ija{to ‘trkaleznost’ e tolku va`na vo
rimskata tajna, e samo u{te eden simbol na Val ili na Sonceto.”10
Vo Biblijata ~itame kako za vreme na ve~erata Gospodova “Gospod Isus ... go raskr{i lebot”. “Lebot {to go raskr{uvame.” Prvite hristijani “raskr{uvaa leb po domovite i
jadea so radost i so ~isto srce” (1. Korin}anite 11,23-26; 10,1621; Dela 2,46). Vo site ovie primeri od Biblijata lebot go
raskr{uvale, pri {to, pove}e od jasno e deka tie ne mo`ele
lebot da go raskr{uvaat na trkalezni par~iwa. Toga{ e napolno jasno deka “trkaleznosta” na lebot Katoli~kata crkva ne
ja prezela od Biblijata, tuku navistina od vavilonskiot paganizam so sonceto kako svoj sto`er, so {to, namesto da go
simbolizira Hristovoto skr{eno telo na krstot, go simbolizira sonceto kako bo`estvo.
Paganskite sve{tenici go po~ituvale celibatot, nosele
tonzuri i prinesuvale `rtvi za mrtvite. Istoto go gledame i
kaj rimokatoli~kite sve{tenici. I tie praktikuvaat celibat
(ne`enstvo), nosat tonzuri i odr`uvaat misi za mrtvite. Kako
sve{tenici koi go po~ituvaat celibatot, tie $ se posveteni na
majkata bo`ica ili na posredni~kata Marija. Vo 1854 godina
papstvoto objavilo deka Marija e bezgre{na, a vo 1951 objavilo deka taa se voznela na neboto, kade {to e krunisana kako
nebesna carica. Taka, od 1951 godina celokupniot sistem na
vavilonskoto bogoslu`enie, so Marija, koja prezema uloga na
posrednik, e vospostaven vnatre vo katolicizmot.
I ima potpolno pravo porane{niot biskup na Katoli~kata crkva, d-r Alberto Rivera, koga tvrdi: “Navistina, koga eden
rimokatolik e preobraten, toj ne mo`e i ponatamu da ostane
vo rimokatoli~kiot sistem, za{to toj sistem e potpolno paganski i naso~en protiv Boga, i vo nego ednostavno nema mesto
za nekogo koj e iskreno religiozen.”11
Paganizmot go par~osal i skeletot na bibliskoto hristijanstvo, go proteral Hrista od nego i stanal negova
srcevina
Poznat e slu~ajot kako se pokrstila rimskata vojska i go
prifatila hristijanstvoto. Konstantin im naredil na svoite
464
vojnici, bezbroj iljadnici: “Pominete niz rekata Ibar, i koga }e izlezete na drugiot breg, vie ste ve}e krsteni hristijani!”
Dragi moi, kako {to be{e ka`ano, ko{ot na hristijanstvoto se polnel so takvi hristijani koi nemale poim {to e
toa vistinsko hristijanstvo, koi bile krsteni so voda, no ne
i so duhot na evangelieto. I Konstantin, koj se slavi kako
svetec vo crkvata, e pove}ekraten ubiec - ubil dvajca svoi
bliski rodnini, svojot roden sin Krisp, a mo`ebi i svojata
vtora sopruga, Fausta. Taka nepreobrateni, mnogubo{cite so
sebe go ponele i go vnele vo hristijanstvoto i svoeto porane{no mnogubo{tvo i paganstvo. Go vnele i “denot na sonceto” so koj go zamenile sabotniot den; gi vnele i svoite bo`estva koi gi hristijanizirale, prekrstuvaj}i gi so hristijanski
imiwa i zamenuvaj}i gi so hristijanski svetci. Taka hristijanstvoto, sega kako dr`avna religija, e kontaminirano so
bezbroj mnogubo`e~ki kontaminenti.
So eden zbor, pod naletite i pritisocite na silnata i
dominantna rimska, paganska religija, so svoite mnogubrojni
bo`estva i pompezni rituali povrzani so niv, golem broj
mnogu va`ni, sto`erni bibliski vistini, so pomo{ na kompromisi me|u dr`avnite i crkovnite avtoriteti i voda~i,
slavo`edni i ~estoqubivi, se izmeneti, potisnati i napolno
zaboraveni. Paganstvoto go par~osalo i skeletot na bibliskoto hristijanstvo, go proteralo Hrista od nego i stanalo negova srcevina. Od bibliskoto hristijanstvo ostanalo samo imeto. Negovata istoriska nametka e so{iena od platno istkaeno
ne na nebesnite, tuku na istoriskite ~ove~ki razboi, ~ija{to
osnova i jatok ne se zlatnite ni{ki na bibliskata nauka, tuku
paja`inata na mnogubo`e~kite paganski religii.
Crnoto jajce na paganstvoto bilo pojako i go skr{ilo
crvenoto jajce na hristijanstvoto
Vo prvite vekovi na istoriskata scena se sudrile i megdan podelile hristijanstvoto i paganstvoto, se ~uknale dve
jajca, i crnoto jajce na paganstvoto bilo pojako i go skr{ilo
crvenoto jajce na hristijanstvoto, i paganstvoto pobedilo.
Literatura:
1. Schaff: History of the Christian Church, Vol. 3, p. 630.
2. Uhlhorn, The Conflict of Christianity With Heathenism, vol. 3, p. 449.
3. Schaff: History of the Christian Church, Vol. 3, p. 93.
465
4. J.H. Newman, An Essay on the Development of Christian Doctrine, pp. 359,360.
5. Will Durant, The Age of Faith 1950, str. 745-746.
6. Ecclesiastical History, vol. I, p. 355.
7. T. Ling: op. cit., pp. 224,225.
8. The Pope and the Council, p. 117.
9. Schaff: History of the Christian Church, Vol. 4, p. 280.
10. Babylon Mystery Religion Anciend and Modern, p. 129.
11. Dr Alberto Rivera (ispovest biv{eg jezuite), “Vatikanske ubice”,
Metaphysica, Beograd str. 8.9.24.
ISTORIJATA NA SVETOT VO
BIBLIJATA PRIKA@ANA SO KIP
Vavilonskiot car, Navuhodonosor, sonil son preku koj
Bog mu ja prika`al istorijata na svetot, istorijata na svetskite carstva, po~nuvaj}i od negovoto, vavilonskoto, s# do
Hristovoto ve~no carstvo {to }e go vospostavi Hristos so
svoeto vtoro doa|awe. Toj na son videl ogromen kip so zlatna
glava, so srebreni gradi, so stomak i bedra od bronza i so noze
od `elezo, a stapalata na kipot bile delumno od `elezo, a
delumno od glina. Bil povikan prorokot Daniel da mu go protolkuva sonot. “Ti si glavata od zlato!” Toa e tvoeto carstvo,
zlatno carstvo, mu veli Daniel na Navuhodonosora. Me|utoa,
“po tebe }e nastane vtoro carstvo, poslabo od tvoeto (pretstaveno so srebro), pa treto, od bronza, koe }e gospodari so
seta zemja. A ~etvrtoto carstvo }e bide cvrsto kako `elezo,
kako `elezo {to sotruva i zdrobuva s#; kako `elezoto {to
kr{i, toa }e gi skr{i, }e gi razbie i sotre site carstva”
(Daniel 2. glava).
Rekovme deka prvoto carstvo od kipot {to mu go pretstavil Bog na Navuhodonosora na son, pretstaveno so zlatna
glava, e Vavilonskoto svetsko carstvo. Vtoroto carstvo, pretstaveno so srebreni gradi, e Medopersiskoto carstvo. Tretoto, bronzovo carstvo, e carstvoto na Aleksandar Makedonski.
A ~etvrtoto carstvo, pretstaveno so `elezo, e Rimskoto carstvo. Stapalata na dvete noze na statuata so deset prsti se desette evropski dr`avi {to nastanale od urnatinite na Rimskoto carstvo.
“Carstvoto }e bide delum silno, a delum slabo.” Glinata i
`elezoto tekstot gi posmatra kako izdeleni elementi “koi ne
mo`at da se dr`at zaedno, kako `elezoto {to ne mo`e da se
pome{a so glinata” (Daniel 2,42). @elezoto nosi sila, a glinata slabost. Carstvoto, sega podeleno, stanuva heterogena kompozicija od jaki (silni) i slabi elementi. Teritorijata na
nekoga{noto Rimsko carstvo e sostaveno od jaki i slabi, od
bogati i siroma{ni narodi (dr`avi).
466
467
Spored bibliskoto proro{tvo, kako {to ne mo`at da se
obedinat glinata i `elezoto, od koi bile sostaveni stapalata na statuata, taka i evropskite dr`avi ne mo`at povtorno
da se obedinat vo zadni~ko svetsko carstvo. I zatoa voop{to
ne iznenaduva {to istoriskite obidi na Karlo Veliki, na
Napoleon, na Bizmark i Hitler Evropa da ja obedinat vo edno
carstvo, neslavno propadnale.
Proro{tvoto prodol`uva: “Vo vremeto na tie carevi
(evropskite dr`avi) nebesniot Bog }e podigne svoe carstvo koe
nikoga{ nema da propadne. Toa }e gi razbie i }e gi uni{ti
site tie carstva, a samoto }e stoi doveka... Odnenade` se otkorna kamen od planina, bez da go dopre raka, pa udri vo kipot, vo stapalata od `elezo i glina, ta gi skr{i. Toga{, naedna{ se zdrobi `elezoto i glinata, bronzata, srebroto i zlatoto, i s# stana kako pleva na gumno lete, i veterot go odnese
seto bez traga. A kamenot {to udri vo kipot stana golema
planina koja{to ja ispolni seta zemja” (Daniel 2. glava).
Po~ituvani, toa e bibliska definicija za istorijata na
na{ata planeta: Pleva na gumno i, duvna veter i odnese s# bez
traga!
So kamenot {to ja zdrobil statuata i ja pretvoril vo pleva e pretstaveno vtoroto Hristovo doa|awe, pri {to Hristos kone~no go vospostavuva svoeto ve~no carstvo. Kamenot
izrasnal vo golema planina koja{to ja ispolnila seta zemja.
Toa zna~i deka na na{ata planeta e vospostaveno Hristovoto
carstvo, kako petto i ve~no svetsko carstvo.
Carstvoto {to go vospostavil Bog ne e izdanok na ~ove~kite carstva, za{to site ~ove~ki carstva bile “razbieni vo
prav” (Daniel 2,35), sotreni i celosno uni{teni (Daniel 2,44),
ne ostavaj}i zad sebe nikakva traga (Daniel 2,35). Novoto Hristovo carstvo nema nikava vrska so svoite prethodnici, za{to i
glinata bila uni{tena zaedno so `elezoto (Daniel 2,35.45).
Vo sledniot naslov gi objasnuvame reakciite na Navuhodonosora vo vrska so statuata ili kipot.
468
VAVILON - OLICETVORENIE NA ZLOTO
U{te od najstarite vremiwa Vavilon vo Biblijata e simbol na silite na zloto koi mu se protivat na Boga i nastojuvaat
da gi prisvojat bo`estvenite predimstva i ovlastuvawa. Izve{tajot vo 1. Mojseeva 11,1-9 opi{uva kako lu|eto vo denovite po
potopot re{ile da izgradat kula (Vavilonska kula) koja }e gi
odvede s# do nebesnata vrata. Me|utoa, Bog sleguva od neboto da
ja onevozmo`i taa namera na lu|eto taka {to }e im gi promeni
jazicite. Imeto Vavilon (Babel) Biblijata go povrzuva so korenot na zborot “bab”, koj zna~i “naru{i” ili “zbuni” (1. Mojseeva 11,9). Spored toa, Babel, evrejski naziv za Vavilon, pretstavuva simbol na dolniot svet koj sebesi si prisvojuva vlast
{to mu pripa|a isklu~ivo na Onoj koj e gore.
Istata arogancija i prkos na Vavilon povtorno kulminira pri posvetuvaweto na kipot {to go podignal carot Navuhodonosor otkako se videl sebesi kako zlatna glava na toj kip
{to mu bil poka`an na son. Taa arogancija na Navuhodonosora
i negoviot prkos protiv Boga se nemerlivi. Da go pro~itame
bibliskiot izve{taj:
“Carot Navuhodonosor naredi da se napravi zlaten kip,
visok {eeset lakti i {irok {est, i da go postavat vo ramnicata Dura, vo vavilonskata pokraina. Vavilonskiot car gi povika satrapite, namesnicite, upravitelite, sovetnicite, blagajnicite, sudiite i zakonopoznava~ite, i site namesnici na
pokrainite, da dojdat na sve~enoto otkrivawe na kipot {to go
podigna carot Navuhodonosor.” Vo ovoj spisok na pokaneti se
vbroeni delegacii od site pokoreni dr`avi, na ~elo so nivnite
carevi-vazali, premieri, pretsedateli i drugi visoki
dr`avnici, golemo mno{tvo, koi “zastanaa pred kipot {to go
podigna Navuhodonosor. Toga{ silno izvikna glasniokot: ‘Narodi, plemiwa i jazici, vi se nareduva: [tom }e gi ~uete zvucite
na rogot, na kavalot, na harfata, na kitarata, na psaltirot, na
gajdata, i na sekakvi drugi sviralki, padnete na zemjata i poklonete mu se na zlatniot kip {to go podigna carot Navuhodonosor! Koj ne }e padne na zemja i ne }e se pokloni, vedna{ }e
bide frlen vo v`arena pe~ka.’ Zatoa, {tom go slu{naa zvukot”
469
na spomenatite muzi~ki instrumenti, “padnaa na zemja site
narodi, plemiwa i jazici i mu se poklonija na zlatniot kip
{to go podigna carot Navuhodonosor. Toga{ dojdoa nekoi Haldejci i gi optu`ija Judejcite. Mu rekoa na carot Navuhodonosor:
‘Care, da si `iv doveka! Ti, care, mu naredi na sekoj ~ovek koj
}e gi ~ue zvucite” na muzi~kite instrumenti, “da padne na zemjata i da mu se pokloni na zlatniot kip; a koj ne }e padne na
zemjata i ne }e se pokloni, da bide frlen vo v`arena pe~ka. A
eve, tuka se Judejcite {to gi postavi za upraviteli na vavilonskata pokraina: Sedrah, Misah i Avdenago. Care, tie lu|e ne se
pokoruvaat na tvojata zapoved; tie ne im slu`at na tvoite bogovi
i ne mu se poklonija na zlatniot kip {to si go podignal.’
Navuhodonosor, jarosten i besen, gi povika Sedraha, Misaha i Avdenaga. Vedna{ gi dovedoa pred carot. A Navuhodonosor
im re~e: ‘Sedrah, Misah i Avdenago, dali e vistina deka vie ne
im slu`ite na moite bogovi i deka ne mu se poklonuvate na
zlatniot kip {to go podignav? Dali ste volni, {tom }e ~uete
zvuk” na muzi~kite instrumenti “da padnete na zemja i da mu se
poklonite na kipot {to go napraviv? Ako ne mu se poklonite,
}e bidete vedna{ frleni vo v`arena pe~ka; i koj e toj bog koj
}e ve izbavi od mojata raka?’
Sedrah, Misah i Avdenago mu odgovorija na carot Navuhodonosor: ‘Ne treba da ti odgovorime na toa. Na{iot Bog, na
kogo mu slu`ime, mo`e da n# izbavi od v`arenata pe~ka i od
tvojata raka, care. Toj i }e n# izbavi. No, ako toa i ne go napravi, znaj, care, nie nema da im slu`ime na tvoite bogovi,
nitu }e mu se poklonime na kipot {to si go podignal.’
Koga gi slu{na tie zborovi, carot Navuhodonosor se
napolni so gnev, a liceto mu se izmeni kon Sedraha, Misaha i
Avdenaga. I naredi da se v`ari pe~kata sedumpati pove}e otkolku obi~no, i im zapoveda na silnite lu|e od svojata vojska
da gi vrzat Sedraha, Misaha i Avdenaga i da gi frlat vo pe~kata
so jarosten ogan. I taka, gi vrzaa, i so nametkite, so obuvkite i
so kapite, gi frlija vo v`arenata pe~ka. Bidej}i carskata
zapoved be{e itna, a pe~kata v`arena preku mera, plamenot gi
ubi lu|eto koi gi frlija Sedraha, Misaha i Avdenaga. A trojcata mladi~i - Sedrah, Misah i Avdenago - padnaa vrzani srede
v`arenata pe~ka.
Toga{ carot Navuhodonosor se stapisa i stana brgu. Gi
pra{a svoite sovetnici: ‘Ne gi frlivme li onie trojca mladi
lu|e vrzani vo ognot?’ Tie odgovorija: ‘Gi frlivme, care!’ Toj
re~e: ‘Ama jas gledam ~etiri ma`i, odvrazni {etaat niz ognot,
i ne im se slu~uva ni{to; ~etvrtiot e sli~en na Sin Bo`ji!’
470
Navuhodonosor pristapi kon vratata na v`arenata pe~ka
i vikna: ‘Sedrah, Misah i Avdenago, slugi na Sevi{niot Bog,
izlezete i dojdete vamu!’ Toga{ Sedrah, Misah i Avdenago izlegoa od ognot. Satrapite, stare{inite, upravitelite i carevite
sovetnici se sobraa za da gi vidat tie lu|e: ognot ne im na{teti
na nivnite tela, kosata na glavata im be{e neoprlena, nametkite neo{teteni i nikakov neprijaten miris od ognot ne se
fati za niv.
Navuhodonosor vikna: ‘Blagosloven da e Sedrahoviot, Misahoviot i Avdenagoviot Bog, koj go prati svojot angel i gi izbavi
svoite slugi, onie koi se nadevaa vo nego, ta ne $ se pokorija na
carskata naredba, tuku pobrgu mu gi predadoa svoite tela na
ognot, otkolku da mu slu`at ili da mu se poklonuvaat na drug,
osven na svojot Bog! I taka, nareduvam, o narodi, plemiwa i
jazici, sekoj od vas, koj bi go pohulil Sedrahoviot, Misahoviot i Avdenagoviot Bog, }e bide raskinat na delovi, a negovata
ku}a }e bide pretvorena vo buni{te, za{to nema bog koj bi
mo`el da spasi kako ovoj.’ Toga{ carot gi vozvi{i Sedraha,
Misaha i Avdenaga na visoki slu`bi vo vavilonskata pokraina” (Daniel 3,1-30).
Vavilonskata kula i vavilonskiot kip se podignati vo
prostrana ramnina ili pole, nare~eno “Dura”, na prostor potreben na nego da se sobere mno{tvo narod od site krai{ta na
Vavilonskoto carstvo da go slavi toa delo. Dvata nastana verojatno se slu~ile na isto mesto. Sosem e sigurno deka stanuva
zbor za isto geografsko podra~je.
Namerata na Navuhodonosora e jasna: toj voveduva kult na
svojata li~nost i bara obo`avawe. So toa Navuhodonosor sebesi se stava na mestoto na Boga. Takva uzurpacija na Bo`jeto
mesto sovr{eno ja odrazuva gordelivata tradicija na Vavilon:
dvi`ewe koe doa|a ozdola i bara za sebe bo`estvena slava i
bo`estveni atributi.
Paralelata me|u ovie dva nastana e o~igledna. Vo vremeto
na prastariot Vavilon “cel svet” se sobral vo ramninata i se
obedinil vo zaedni~ko delo na obo`avawe; zaedni~ki gradat
tolku visoka kula koja }e gi odvede na neboto (1. Mojseeva 11,1).
Navuhodonosor na istoto mesto gi sobira ne samo svoite
slu`benici, tuku i “site narodi, plemiwa i jazici” (Daniel
3,4), da gi obedini vo sveta ceremonija vo svoja ~est. Ovde se
sre}avame so osnovnite poimi na religijata na Vavilon: taa ne
podnesuva nikakva razli~nost.
Svojot kip Navuhodonosor celosno go napravil od zlato,
so {to go pretstavil samo svoeto zlatno carstvo. Za nego ne
471
postoi srebroto, bronzata i `elezoto, odnosno drugite tri
carstva {to treba da go nasledat nego. Toj ja otfrla mislata za
nasleduvawe i mislata za razlikuvawe. Za nego ne postoi naslednik.
Kipot bil visok 60 lakti, a {irok samo 6 lakti. Disproporcijata me|u 60 lakti visina, i samo 6 lakti {irina, uka`uva
na faktot deka kipot pove}e potsetuva na obelisk, a pomalku
na ~ove~ka figura, deka li~el na mnogu anti~ki spomenici koi
Plinij Postariot gi sporeduva so kuli. Isklu~itelnata visina ja odrazuva gordelivosta na carot koj so toa sakal da gi voshiti posetitelite. Me|utoa, brojot 60 ima u{te edna cel: vo
vavilonskiot numeri~ki sistem toj broj pretstavuva uka`uvawe
na edinstvo. Podigaj}i go svojot kip do visina od 60 lakti,
Navuhodonosor prvenstveno saka da ja nametne svojata volja za
edinstvo - za edno carstvo, za edna religija.
Od Luj 14, i s# do ajatolasite, ne isklu~uvaj}i gi nitu Hitlera nitu Stalina, se postavuva istoriska konstanta: koga edinstvoto e ideal, sekoj oblik na razli~nost e pridru`uvan so somnevawe, i zatoa toj mora da bide otstranet. Te{ko na sekogo koj
ne e vo sostojba da se vklopi vo kalapot! Nasilstvoto stanuva
prv pridru`nik na netrpelivosta. Tokmu zatoa i zakana go
pridru`va povikot na obo`avawe: “Koj ne }e padne na zemja i
ne }e se pokloni, vedna{ }e bide frlen vo v`arena pe~ka!”
Religijata izrazena so vakvi tekstovi ne e posledica na
razmisluvawe i izbor, nitu e izraz na vera ili dlaboko iskustvo. Ovde lu|eto se poklonuvaat i se klawaat za{to nekoj gi
prisilil da postapuvaat taka. Lu|eto koleni~at, no nivnoto
srce e nekade na drugo mesto. Toa e religija na birokrati, religija “na ov~i~ki”, religija na avtomati. I navistina, ovde,
vo poleto Dura, nie se sre}avame so prototipite na seto toa!
Tekstot prvo gi naveduva birokratite, slu`benicite, od
najvisokiot do najniskiot. Tuka se prisutni site, navedeni
spored hierarhiskiot redosled (Daniel 3,3). Nivnoto obo`avawe e formalnost; tie se ovde samo poradi svojata polo`ba.
Nivni najvisok interes e da poka`at barem malku revnost,
za{to nivnata religija e nivnata polo`ba i uspeh vnatre vo
op{testvenata piramida.
Po slu`benicite doa|a ona mno{tvo. Tie lu|e se sli~ni
na ovci koi bleat nemo}no i sekoga{ isto. Nesposobni sami da
se voshituvaat na ne{to, tie baraat upatstva, znak za po~etok,
naredba, kako {to e toa slu~aj vo tipi~nite totalitarni
op{testva. I s# izgledalo vo red, spored pravilata, kako {to
poka`uva i tekstot: “I zastanaa pred kipot”, podgotveni da
472
krenat race ili tupanici, kako marionetki, i da ja izvr{at
naredbata pridru`ena so muzi~ki instrumenti, kako {to e najaveno pri povtorenite ~itawa na listata so naredbi, sostavena
na sovetot na visokite carski slu`benici. Navuhodonosor gi
povikal svoite satrapi, prefekti, guverneri, sovetnici, blagajnici, sudii, upraviteli, i site drugi provinciski slu`benici, da se soberat na posvetuvawe na kipot {to go podignal, i
“{tom go slu{naa zvukot na” muzi~kite instrumenti “padnaa
na zemja site narodi, plemiwa i jazici i mu se poklonija na
zlatniot kip {to go podigna carot Navuhodonosor”.
Dolgite tekstovi, namerno napi{ani taka, so svojata
re~ita satiri~na tehnika na povtoruvawe go naglasuvaat avtomatskiot karakter na ova obo`avawe.
Ulogata {to ja igra muzikata e mo{ne zna~ajna, za{to pisatelot ovde spomenuva mnogubrojni muzi~ki instrumenti,
“site vidovi”, naveduvaj}i tri vida duva~ki i tri vida guda~ki,
ograduvaj}i ja ceremonijata so trikraten simbol na sovr{enstvoto. S# e odmereno, s# e na mesto. Iako, mo`ebi, nedostiga
dlabina, vo najmala raka so~uvana e formata. So pompeznata
nadvore{na vidliva organizacija lu|eto ~esto se obiduvaat da
ja nadomestat vnatre{nata sterilnost. Formalizmot na religijata na Vavilon daleku gi nadminuva duhovnosta i vistinata.
Starite narodi znaele kako da se poslu`at so muzikata za
da predizv

КОПНЕЖОТ - Знаци на времето

Нов Завет

Prira~na studija koja ja otkriva radosta i spokojstvoto na vistinskoto

NOVIOT ZAVET

op[tina ilinden

op[tina ilinden