close

Enter

Log in using OpenID

CRVENO NORVE[KO GOVEDO I KAJ NAS

embedDownload
april 2010 broj 54
www.ffrm.org.mk
cena: 50 den.
ZETOR
FLEKSIBILNOST, KVALITET I MO]
CRVENO
NORVE[KO
GOVEDO
I KAJ NAS
GRA[OKOT EKOLO[KI
ZDRAVA HRANA
ROZATA-KRALICA
NA CVE]ETO
BOSTANOT
OD LEJKA NAJRODEN
PREKALEMUVAWE
NA JABOLKA
UREDNI^KI ZBOR
[email protected]
Stavovi
FFRM BARA IZMENI
VO NA^INOT NA
SPROVEDUVAWE
NA PAU[ALNOTO
ODANO^UVAWE
Prolet
Edno od najubavite godi{ni vremiwa e proletta. Sè e rascvetano, zeleno i razdvi`eno.
April i maj se edni od najubavite meseci za
pro{etka i po makedonskite nivi kade {to sè e
razzeleneto.
No, vakvata atmosfera ne ja ~uvstvuvaat i
na{ite farmeri. Za niv i ponatamu golem problem pretstavuvaat neisplatenite rati od prodadeni zemjodelski proizvodi od prethodnata
godina. Mesec mart e posleden mesec koga vo
UJP trebaa da gi dostavat svoite prihodi, a ne
se re{eni nitu problemite so sproveduvaweto
na pau{alnoto odano~uvawe.
Na po~etokot na mesec mart, farmerite ostanaa v~udonevideni od odlukata na resornoto
Ministerstvo za Programata za ruralen razvoj
za 2010 godina, a taa podrazbira isklu~uvawe
na merkite za podignuvawe oran`erii i modernizacija na sto~arskite farmi. U{te pove}e
gi demotivira izjavata na zamenik ministerot
Perica Ivanovski deka ovie merki se vo IPARD
programata i na{ite zemjodelci treba da se naviknuvaat da apliciraat za nea, bez da se navede
obrazlo`enie kako }e se re{at problemite so
administrativnite pra{awa. Od druga strana
pak, vetuvawata na vlasta i opozicijata deka im
pomagaat na farmerite u{te pove}e gi iritira.
Sega se postavuva pra{aweto {to treba da
se napravi vo edna vakva okolnost. Postoi edna
stara makedonska misla „Slo`ni bra}a planina
pomestuvaat“. Zaedni~ka komunikacija, stavovi,
obedinuvawe e re{enie na problemite i napredok na zemjodelstvoto. Samo na vakov na~in mo`e
da se vr{i pritisok vrz nadle`nite institucii.
No, od druga strana, i tie treba da razmislat,
da izlezat od svoite kancelarii, da prestanat
so vodewe politika i da pro{etaat po ruralnite sredini za da gi vidat realnite problemi
na farmerite. Samo preku
sorabotka me|u site zasegnati
strani mo`e da se postigne
razvoj.
Ako toa ne se napravi, sè
u{te }e stoime vo mesto i proletta }e izgleda ubava samo za
posetitelite, a za farmerite
}e bide vreme na problemi.
So po~it,
Biljana Petrovska
- Mitrevska
Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata
na farmeri vo Republika
Makedonija. Prviot broj
izle ze kako organizaciski
bilten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se distribuira kako
mese~no specijalizirano
spisanie za zemjodelstvo i
ruralen razvoj.
Moja zemja
April 2010
Izdava~:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: [email protected]
Broj na `iro smetka:
250-0050000485-38 Invest banka
380-1-645333 001-46 Prokredit
banka
Izvr{en direktor i glaven i
odgovoren urednik
Trajan Dimkovski
[email protected]
Gradinarstvo
MAGDONOSOT E
ISPLATLIVA KULTURA
6
13
Poledelstvo
@ITNITE KULTURI
NAJPOGODENI OD
POPLAVITE
P~elarstvo
KU]A ZA P^ELI
22
28
Za{tita
KORISNI INSEKTI PREDATORI
32
Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata
agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi
i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewata od farmerite vo [vedska na farmerite vo Makedonija preku proektot Poddr{ka na zemjodelskite
zdru`enija vo Republika Makedonija - SFARM.
Urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
[email protected]
Zamenik urednik
Makedonka Baldazarska
[email protected]
Marketing i distribucija
Blagoj~e Najdovski 070/937132
blagojche.najdovski
@media.ffrm.org.mk
Foto vest - naslovna
Blagoj~e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Edita Ja{ari
Novinari
Antoanela Dimitrievska, Monika
Risteska
Stru~ni sorabotnici
prof. d-r Boris Anakiev, prof. d-r
Dragi Tanevski, prof. d-r Marijan
Kiprijanovski, prof. d-r Zlatko Arsov,
Stojan Gligorov, Atanas Dimitrov, B.
Pu{kar, Biljana Mihailovska
Sorabotnici
Marija \o{eva-Kova~evi}, Martin
Traj~ev, Nakil Elezi, Marija
Kotevska, Vesna Delovska, Gorica
Bogeska
Dizajn: Brigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Propoint Skopje
Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot.
So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za Va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili
razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.
KOMENTAR
Mo}ni i
obedineti
`eni-farmeri
Pi{uva: Gorica Bogeska, farmer i ~len UO na FFRM
Marginaliziraweto
na `enite ne treba
da se sfati kako
demotivacija, tuku
toa treba da bide
motivacija za site
nas da zapo~neme
da se zdru`uvame so
cel i nie da staneme
aktivni vo procesot
na donesuvawe
odluki koi se va`ni
za razvojot na
na{eto zemjodelstvo
4 | MOJA ZEMJA
o ramkite na zemjodelskoto
proizvodstvo `enata e s#
pove}e involvirana. Toa e
edna od pozitivnite strani, no ona {to treba da se potencira kako problem e toa {to `enatazemjodelec e mnogu malku vklu~ena
vo zemjodelskoto zdru` uvawe. Ovoj
problem od edna strana mo`e da
se tolkuva kako pomala zainteresiranost od strana na `enite koi
pove}e se aktivirani vo semejnite
raboti i vo izvr{uvaweto na aktivnostite na farmite. Ova, na
eden na~in, doveduva do marginalizirawe na aktivnoto u~estvo na
`enata vo zemjodelskata politika.
Marginaliziraweto ne treba
da se sfati kako demotivacija, tuku toa treba da bide motivacija za
site nas da zapo~neme da se zdru` uvame so cel i nie da staneme aktivni vo procesot na donesuvawe
od luki koi se va`ni za razvojot na
na{ eto zemjodelstvo.
Ne treba da se zaboravi faktot
deka `enata-farmer s# pove}e e nositel na zemjodelskoto proizvodstvo. Spored edno istra` uvawe
napraveno za sekojdnevnite `enski raboti (gotvewe, ~istewe,
~uvawe deca), `enite pominuvaat
pet pati pove}e vreme od ma`ite,
dodeka vo selata toj odnos e do devet i pol pati pogolem. Spored podatocite na Obedinetite nacii,
`enite izvr{uvaat dve tretini
od svetskata rabota, zarabotuvaat
V
1/10 od svetskiot prihod, a poseduvaat 1% od svetskiot imot.
Ovie podatoci treba da bidat
predizvik za nas, `enite-far meri. Za da ja podobrime svojata polo`ba, a voedno da staneme del od
od lu~uva~koto telo za razvoj na
zemjodelstvoto, mora da izgradime
infrastruktura i aktivno da se
vklu~ime vo nea. Mre`ata na `eni-far meri koja e rabotno telo
pri FFRM zapo~na so rabota na
ova pole so cel da gi obedini site `eni-farmeri vo Republika
Makedonija i da gi involvira vo
zemjodelskoto zdru` uvawe. Celi
na ~ie{to ostvaruvawe raboti
Mre`ata na `eni-farmeri se:
ekonomsko jaknewe, podigawe na
svesta kaj `enata-farmer za pogolema vklu~enost vo lokalnite
zdru `enija, regionalno { irewe i
promovirawe na Mre`ata na `enifarmeri, integrirawe na rodovite
pra{awa vo sektorot zemjodelstvo
i pottik i poddr{ ka na `enitepretpriema~i.
So rabotata vo Mre`ata, `enata-farmer treba da se izbori za
zaslu`eniot status vo op{testvoto kako stolb-nositel na modernoto
zemjodelsko
stopanstvo.
Zatoa, vo nekolku moi izlagawa
sum potencirala i u{te edna{ }e
naglasam: nie, `enite, mora da se
involvirame vo Mre`ata i na takov na~in, zdru`eni, }e izgradime
mo}ni i obedineti `eni-farmeri.
AKTUELNOSTI
FFRM bara izmeni vo Programata za ruralen razvoj za 2010 g.
Federacijata na farmerite vo RM bara dopolnuvawe na merkite
od Programata za ruralen razvoj za 2010 godina so merkite za podignuvawe oran`erii i modernizacija na sto~arskite farmi,
kako i izmenuvawe na Zakonot za personalen danok na dohod vo
zemjodelstvoto. „So ogled na toa deka Nacionalnata programa
ima poednostavni kriteriumi za aplicirawe sporedeno so IPARD programata, FFRM bara da se vratat merkite za podignuvawe
oran`erii (plastenici i staklenici) i za modernizirawe na
sto~arskite farmi kade {to, za razlika od lani, za ovaa godina
se isklu~eni investiciite za odgleduvawe na mle~nite kravi,
ovcite, kozite, sviwite i brojlerskoto proizvodstvo. Ako se zeme
predvid deka mnogu malku farmeri }e apliciraat vo programata
IPARD kade {to se predvideni investicii vo primarnoto proizvodstvo na mleko, meso i oran`eriskoto proizvodstvo, zna~i deka
ovie potsektori }e bidat izzemeni od investicii za ovaa godina”,
izjavi \oko Danailov na sredbata so mediumite.
B. P. M.
Na barawe na FFRM, vo noviot Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj
Mlekoto vleze kako merka za pottiknuvawe na potro{uva~kata
Mlekoto, zaedno so ovo{jeto i zelen~ukot, da bide merka za pottiknuvawe
na potro{uva~kata. Ova e predlogot na FFRM koj vleze vo noviot Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj. Isto taka, i vo delot za regulirawe na grupi na
proizvodi i organizacii na proizvodi, kade {to vo finalnata verzijata na
Zakonot bea staveni samo ovo{jeto i zelen~ukot, na predlog na FFRM be{e
prifateno da se opfatat site proizvodi so {to bi se dalo mo`nost za pogolem
razvoj na vakviot na~in na organizirawe za site granki vo zemjodelstvoto.
Sepak nekoi od predlozite na FFRM ne bea prifateni kako {to se: predlogot
da se skrati periodot na isplata na zemjodelski proizvodi {to se prepi{uva
samo vo isklu~itelni slu~ai od 180 dena da bide 90, interventen otkup osven
za p~enicata da se predvidi i za drugi proizvodi za koi isto taka mo`e da se
javi problem vo otkupot, kako i krajniot rok na isplatata na direktnite finansiski pla}awa da bide do krajot na mart, namesto juni, kako {to e propi{ano
M.\.K
so noviot zakon.
Farmerite preku FFRM reagiraat:
Kravite, ovcite ne gledaat televizija
Federacijata bara ukinuvawe na radiodifuznata taksa za zemjodelcite. FFRM go dostavi baraweto do Sovetot za radiodifuzija, po reakcijata na golem broj farmeri koi reagiraa deka vo nivnite domovi stignuvaat smetki za naplata. Vo najgolem broj slu~ai farmerite se registrirani na doma{na adresa, a naplatata stignuva kako za doma}instvoto, taka
i za zemjodelskata firma. Ova se dupli tro{oci za isti priemnici i prostorii. Zemjodelcite vo farmite nemaat radiopriemnici ili televiziski priemnici ili ako imaat toa
se naj~esto radiopriemnici za koi, spored zakonot, se napla}a 1/3 od utvrdeniot iznos za
radiodifuzna taksa, odnosno pomala od osnovnata. Taksata iznesuva 130 denari mese~no,
suma koja mo`e i da se menuva, zavisno od tro{ocite na `ivot. Farmerite dopolnitelno se
optovaruvaat so pla}awe na ovaa taksa {to vlijae negativno na nivnata profitabilnost.
Osven registriranite farmeri, ovaa taksa im se napla}a i na zemjodelskite zdru`enija.
Poznavaj}i ja finansiskata sostojba na zdru`enijata koi edvaj sobiraat ~lenarina, a taa e
mnogu mala, zdru`enijata ovie sredstva treba da gi dadat samo za radiodifuzna taksa ili
nema da mo`at i tie sredstva da gi soberat.
M. \. K.
Sanirawe na deponijata vo s. Rusino
Barame pod itno da se sanira deponijata i da se primenat site propi{ani
standardi za za{tita na `ivotnata sredina, blagosostojbata na `ivotnite i
zdravjeto na lu|eto. Za dolgoro~no re{enie vladinite institucii pod itno
da najdat doma{en ili stranski investitor za regionalnata deponija. Ova e
baraweto na zdru`enijata-~lenki na FFRM od polo{kiot region. Po vakvata
reakcija na FFRM, Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe
odgovori so pismo do RC Gostivar, preku koe informira deka vo tek e postapka
za dodeluvawe na koncesija za finansirawe, proektirawe, izgradba i upravuvawe so regionalnata deponija.
B.P.M
APRIL 2010 | 5
STAVOVI FFRM bara izmeni vo na~inot na sproveduvawe na pau{alnoto odano~uvawe
Izmenite vo
personalniot
danok donesoa
olesnuvawe
ili obremenvawe
kaj zemjodelcite!?
Pi{uva: Marija \o{eva - Kova~evi}, analiti~ar na FFRM
Pau{alnoto odano~uvawe
vo zemjodelstvoto
donese nejasnotii vo
vrska so toa za koi
farmeri se odnesuva
osloboduvaweto i koi se
obvrskite ako se
nadmine godi{niot
prihod od 1.300.000
denari
zmenite vo Zakonot za personalen danok, doneseni na
po~etokot na 2009 godina,
se ~inea povlastuva~ki
za farmerite. Osloboduvawe od
pla}awe do 5000 evra prihod,
osnovica za pla}awe od 20% od
prihodite ako se nadmine ovaa
granica. Ako se sporedi so izminatite godini koga na ovie farmeri
otkupuva~ite bea obvrzani da im
odbivaat danok na 65% od otkupnata cena, ovie izmeni izgledaat
poprifatlivi.
Koga se sproveduva{e informativnata kampawa na UJP, jasno
ni be{e deka malite farmeri do
5000 evra prihod se oslobodeni od
pla}awe personalen danok, a onie
koi rabotat na drugo mesto, no ostvaruvaat prihodi i od zemjodelstvo,
se so dopolnitelna dejnost i za niv
nema osloboduvawe. Koga malite
farmeri gi podnesoa prijavite i
na celata ovaa dano~na politika
gledaa kako na olesnitelna, Ministerstvoto za finansii ja izmisli
kategorijata zemjodelci so dopolnitelna dejnost, vo koja vleguvaat
site onie koi ne pla}aat penzisko
i invalidsko osiguruvawe, bez raz-
I
6 | MOJA ZEMJA
lika ako osnovnata egzistencija im e od zemjodelstvo i ne se zanimavaat so
ni{to drugo. Na site onie
{to se nadevale deka }e
bidat oslobodeni sega
im stignuva izvestuvawe
od UJP deka vsu{nost
tie ne podle`at na osloboduvawe i }e pla}aat danok na cel
bruto-prihod.
Tuka ne zavr{uvaat problemite
so pau{alnoto odano~uvawe. Sega
se pra{uvame {to }e se slu~i so
onie farmeri koi }e go nadminat
ograni~uvaweto od 1.300.000 denari? Vo slu~ai koga otkupuva~ite
na zemjodelski proizvodi }e im isplatat na farmerite za nivnoto
proizvodstvo od dve godini vo edna,
toga{ mnogu e lesno da se nadmine
ovaa granica. Od UJP velat deka
vakvite farmeri treba da registriraat firma. Isto taka, ako ovie
farmeri dosega bile osigurenici
samo vo Fondot za penzisko i invalidsko i Fondot za zdravstveno
osiguruvawe, so pravo na ostvaruvawe minimalna penzija, sega treba
da se preregistriraat vo nekoja
od zakonskite formi so otvorawe
firma i site pridru`ni obvrski
svrzani so nea. No, {to ako slednata godina farmerot ostvari pomal
prihod od 1.300.000 denari, a toj
ve}e ja registriral firmata?
Federacijata smeta deka osigurenicite koi se registrirani samo
vo Fondot za penzisko i zdravstveno osiguruvawe ne treba da go
menuvaat statusot i da se preregistriraat samo zatoa {to se pravat
izmeni vo Zakonot za personalen
danok i go nadminuvaat prihodot
od 1.300.000 denari, bidej}i ovie
farmeri ve}e se odlu~ile za ovaa
forma i spored niv e adekvatna za
nivnite zemjodelski aktivnosti.
Isto taka, smetame deka granicata od 1.300.000 denari treba da
se pomesti i da iznesuva minimum
2.000.000 denari kolku {to iznesuva pomestuvaweto na obvrskata
za zadol`itelno registrirawe na
DDV obvrznici spored noviot paket na krizni merki dadeni od Vladata.
FFRM nekolku pati bara{e
sredbi so Ministerstvoto za finansii. Po reakcijata na Federacijata vo javnosta, ministerot
Stavreski istakna deka sekoga{
im izleguva vo presret na farmerite i zatoa smetame deka ne treba
mu pretstavuva nikakov problem
da ja realizira sredbata za eden
vakov pokrupen problem za koj e
nadle`no ova ministerstvo.
Koj se zanimava so dopolnitelna dejnost?
Vo nitu eden zakon nemame definicija za toa na koi farmeri zemjodelstvoto im e dopolnitelna dejnost, iako Federacijata bara{e da vleze
vakva definicija vo Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, no ne be{e
prifateno. A kolkava e ovaa nedefinirana celna grupa? Mnogu golema, no
sepak nema to~ni podatoci. Ako se rakovodime od brojkata deka imame vkupno 192.000 zemjodelski stopanstva, spored posledniot zemjodelski popis, od niv se pribli`no 13.400 osigurenici samo za pla}awe na penzisko
i invalidsko, od nedovolno razvieni podra~ja, registrirani individualni
zemjodelci i firmi registrirani spored Zakonot za trgovski dru{tva, toa
zna~i deka ignorirame grupa od 178.600, koi mo`e da se penzioneri, ste~ajci
ili so drug status, a se zanimavaat so zemjodelstvo, no ne se vo jasna forma
ili spored finansii, tie se so dopolnitelna zemjodelska dejnost. Zna~i,
pravoto za osloboduvawe od pau{alno odano~uvawe mo`e da va`i samo za 7%
od site zemjodelci ako imaat pomali prihodi od 5000 evra.
EVROPSKA UNIJA
Vo Brisel se odr`a tretiot forum za agrarot
Idninata na zemjodelstvoto
vo EU - najdebatirano
Pi{uva:
Martin Traj~ev, pretstavnik na FFRM vo Brisel
ovata Zaedni~ka zemjodelska politika (ZZP) po 2013
godina definitivno vo
sebe }e sodr`i va`en del
povrzan so javnite dobra za ~ija dostava zemjodelcite }e bidat pottiknuvani (storirawe na jaglerod
dioksid, namaluvawe na metanot,
nitratite koi se osloboduvaat vo
vodata i zemjata }e bidat me|u glavnite aktivnosti). Ova be{e eden od
generalnite zaklu~oci na tretiot
pod red forum posveten na idninata na zemjodelstvoto, koj se odr`a
na 16 mart vo Brisel i be{e vo organizacija na kompanijata "Singenta"
i Evropskata organizacija na zemjoposednici. Temata na forumot be{e „Ekonomijata i politikata na
sigurniot pristap do hrana i klimatskite promeni“. Pretsedava~ot
na Forumot, dvokratniot evrokomesar za zemjodelstvo, a dene{en sovetnik na hrvatskata vlada vo procesot na pregovori za poglavjata
povrzani so zemjodelsko-prehranbeniot sektor, Franc Fi{ler, na
samiot po~etok ja potencira{e
N
Trojca evropratenici najavija `estoka
borba vo komitetite za buxet i za
zemjodelstvo i ruralen razvoj
va`nosta na sobirot na koj{to prisustvuvaa nad 700 gosti.
Tasos Haniotis, direktor vo Generalniot direktorat za zemjodelstvo i ruralen razvoj na Evropskata komisija, i Janez Poto~nik,
novoimenuvaniot evrokomesar za
`ivotna sredina, naglasija deka
e neizbe`no da se vmetne „zelena
dimenzija“ vo novata ZZP (preku
dostava na javni dobra), taka {to
Poto~nik otide utopiski, naglasuvaj}i deka novata ZZP }e se vika
Zaedni~ka politika za zemjodelstvo i `ivotna sredina.
Iako temata be{e ulogata na zemjodelstvoto vo klimatskite promeni, vpe~atokot koj se dobi e deka
idninata na ZZP i nejzinata sodr`ina se glavna preokupacija vo
Brisel. Toa {to ostavi navistina
golem vpe~atok kaj prisutnite na
forumot bea nastapite na trojca
evropratenici (Mekginis, Bege i
De Kastro) koi{to istaknaa deka
za razvojot na evropskoto zemjodelstvo e negativno toa {to agrarot e
izostaven od novata desetgodi{na
strategija na EU 2020. Tie se povikaa na promenite koi stapija na
sila so ratifikacijata na Lisabonskiot dogovor i ja predupredija Evropskata komisija deka novosteknatoto zakonodavno pravo povrzano so
ZZP }e go iskoristat da gi za{titat
zemjodelcite najavuvaj}i `estoka
borba vo komitetite za buxet i
za zemjodelstvo i ruralen razvoj.
Nivniot zaedni~ki stav be{e deka
sigurniot pristap do hrana e najgolemoto javno dobro.
Paulo De Kastro,
pretsedatel na
Komitetot za
zemjodelstvo
na Evropskiot
parlament
Janez Poto~nik,
evrokomesar za
`ivotna sredina
APRIL 2010 | 7
MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Godinava za poddr{ka na
ruralniot
razvoj
10
milioni evra
a investicii vo ruralniot
razvoj godinava so Programata
za finansiska poddr{ka na
ruralniot razvoj }e se odvojat
579 milioni denari ili okolu 10 milioni evra, {to e za tri milioni evra
poveke od minatata godina. Oglasot
za raspredelba na sredstvata od ovaa
programa e vo tek, a go objavi Agencijata za finansiska poddr{ka na
zemjodelstvoto i ruralniot razvoj.
Sredstvata se ispla}aat po princip
na kofinansirawe na zavr{eni i isplateni investicii od strana na korisnikot vo visina od 50% od vrednosta na odobrenite prifatlivi
tro{oci za investicii ili:
55% od vrednosta na odobrenata
investicija za investicii podneseni od nositel na zemjodelsko
stopanstvo od 18 do 40 godini starost na denot na podnesuvawe na
investicijata ili `ena-nositel
na zemjodelsko stopanstvo;
60% od vrednosta na odobrenata
investicija za investicii vo zemjodelsko stopanstvo koe se nao|a
vo
ridsko-planinsko
ruralno
podra~je;
65% od vrednosta na odobrenata
investicija za investicii podneseni od nositel na zemjodelsko
stopanstvo do 40 godini starost
ili `ena-nositel na zemjodelsko
stopanstvo koe se nao|a vo ridskoplaninsko-ruralno podra~je.
Z
8 | MOJA ZEMJA
Samo za prvata merka koja se odnesuva na investicii za podobruvawe
na konkurentnost i modernizacija na
zemjodelski stopanstva predvideni se
vkupno 168 milioni denari. Zemjodelcite koi{to se zainteresirani za
ovaa merka odnosno za modernizacija
na lozarstvoto, ovo{tarstvoto i gradinarstvoto na otvoreno, preku ovaa
Programa mo`at da nabavat traktori
do 95 KS, kultivatori i motokultivatori, oprema i priklu~na mehanizacija za podgotovka na po~va, za sadewe,
berewe, pakuvawe i skladirawe na
sve`i proizvodi, nabavka na generatori i agregati za obezbeduvawe
energija za rabota na kompjuteri za
kontrola na navodnuvawe kako i nabavka na elementi za konstrukcija na
za{titni objekti za smestuvawe oprema i mehanizacija i uslugi za vr{ewe
grade`ni raboti i monta`a i instalacija na oprema. Usloven kriterium
e minimum podignati povr{ini od 0,2
ha. Maksimalnata vrednost na prifatlivi tro{oci e do 2,5 denari.
Za modernizacija na odgleduvawe
na `itni kulturi, isto taka, mo`at
da se nabavat po pat na kofinansirawe traktori, priklu~na mehanizacija, oprema za konstrukcija na silosi
i oprema za kontrola na vla`nost i
oprema za ~uvawe na `itnite kulturi,
nabavka na grade`ni materijali i elementi za konstrukcija na za{titni
objekti za smestuvawe na oprema i
mehanizacija kako i uslugi za vr{ewe
grade`ni raboti i monta`a i instalacija na oprema. Za vakvite investicii e potrebna minimum zasadeni
povr{ini od 1 ha. Maksimalnata vrednost na prifatlivi tro{oci e do 6
milioni denari.
Industriskite maslodajni, fura`ni kulturi, tutunot i proizvodstvoto na kompir, isto taka, se poddr`uvaat so investicii koi se odnesuvaat
na nabavka na traktori, oprema i
priklu~na mehanizacija za podgotovka na po~va, za sadewe, za berewe i
sobirawe, nabavka na oprema za konstrukcija na silosi i oprema za kontrola na vla`nost i oprema za ~uvawe,
za nabavka na oprema za postberbeni
aktivnosti na surov tutun, nabavka na
elementi za konstrukcija na za{titni
objekti za smestuvawe i su{ewe tutun i oprema za su{ewe, nabavka na
grade`ni materijali i elementi za
konstrukcija na za{titni objekti
za smestuvawe na oprema i mehanizacija i uslugi za vr{ewe grade`ni
raboti i monta`a i instalacija
na opremata. Zemjodelecot mora da
raspolaga so minimum povr{ini od
1 ha pod maslodajni i fura`ni kulturi i 0,5 ha za odgleduvawe tutun
i kompir. Maksimalnata vrednost na
prifatlivi tro{oci iznesuva do
4 milioni denari. Odgleduvaweto
cve}e i ukrasni drva i rastenija godinava se poddr`uvaat so vkupno 7
milioni denari i toa dokolku investiciite se odnesuvaat na uslugi
za izrabotka na proekt i tehni~ka
dokumentacija za gradba, nabavka na
grade`ni materijali i elementi za
konstrukcija od metal ili aluminium
vklu~itelno i prekrivki od staklo
ili plasti~na prekrivka, nabavka na
oprema za komunalna infrastruktura
i snabduvawe so elektri~na energija,
nabavka na oprema za mikroklimatski uslovi vo oran`erii, nabavka na
kultivatori ili motokultivatori,
nabavka na oprema i priklu~na mehanizacija za podgotovka na po~va,
za sadewe i za berewe, nabavka na
oprema za sistemi za navodnuvawe i
pridru`en kompjuterski softver, na
grade`ni materijali i elementi za
konstrukcija na za{titni objekti za
smestuvawe na oprema i mehanizacija
i uslugi za vr{ewe grade`ni raboti
i monta`a i instalacija na oprema.
Minimalnata povr{ina iznesuva 0,1
ha za podignuvawe novi ili za obnova
na postojni oran`erii ili 0,3 ha za
nabavka na kultivatori ili motokultivatori. Maksimalnata vrednost na
prifatlivi tro{oci e do 3 milioni
denari odnosno do 5% od vrednosta
na proektot za uslugi za izrabotka na
proekt.
Vo sto~arstvoto se poddr`uvaat
investicii vo odgleduvawe goveda za
tov vklu~itelno i teliwa od sistem
krava-tele. Prifatlivi investicii
se: uslugi za izrabotka na proekt i
tehni~ka dokumentacija za gradba,
nabavka na grade`ni materijali i elementi za gradba za rekonstrukcija i
pro{iruvawe na objekti za odgleduvawe goveda za tov, nabavka na oprema
za oprema za podgotovka na me{avini
za ishrana i skladirawe na dobito~na
hrana i proverka na kvalitetot, oprema za sistemi za poewe i hranewe,
oprema za ograduvawe na prostorot
za odgleduvawe i ispust, oprema za
~istewe na prostorot za odgleduvawe
dobitok, skladirawe i transport, nabavka na grade`ni materijali ili elementi za konstrukcija na rezervoari
ili platoa za skladirawe na arsko
|ubre i uslugi za vr{ewe grade`ni
raboti i monta`a i instalacija na
oprema. Sto~arite mora da imaat minimum 15 do maksimum 150 grla goveda za
tov po turnus ili minimum 35 do maksimum 180 grla mle~ni kravi i za odgleduvawe na goveda za tov od sistem
krava-tele. Maksimalnata vrednost
na prifatlivi tro{oci e do 4,5 milioni denari.
Investiciite vo odgleduvawe na
nesilki se odnesuvaat na uslugi za
izrabotka na proekt i tehni~ka dokumentacija za gradba, nabavka na oprema
za odgleduvawe na nesilki, oprema za
podgotovka i skladirawe na hranata
i proverka na kvalitetot, oprema za
sistemi za poewe i hranewe, nabavka
na inkubatori za `ivina, oprema za
sortirawe i ~uvawe jajca i proverka
na kvalitet, za ~istewe na prostorot
za odgleduvawe `ivina, skladirawe
na |ubreto i transport, nabavka na
grade`ni materijali ili elementi za
konstrukcija na rezervoari ili platoa za skladirawe na |ubreto kako i
uslugi za vr{ewe grade`ni raboti
i monta`a i instalacija na oprema.
Kriteriumot koj{to mora da se zapazi
e minimum 1.000 do maksimum 15.000
nesilki po turnus. Maksimalnata
vrednost na prifatlivi tro{oci iznesuva do 1,5 milioni denari ili do
3% od vrednosta na proektot za uslugi za izrabotka na proekt.
Vo modernizacija na p~elarstvoto
}e se poddr`uvaat investicii za
nabavka na ramki i sandaci za p~elni
semejstva, oprema za odgleduvawe p~eli, oprema za proizvodstvo na med i
p~elni proizvodi i uslugi za monta`a
i instalacija na oprema. P~elarot
mora da poseduva minimum 10 p~elni
semejstva, a maksimalnata vrednost
na prifatlivi tro{oci iznesuva do
500.000 denari.
Zemjodelskite proizvoditeli mo`at da apliciraat i za drugite merki
od Programata za ruralen razvoj.
Godinava 71 milion denari
poddr{ka za
organskoto zemjodelstvo
Organskoto proizvodstvo godinava }e se subvencionira so okolu 71 milion denari {to pretstavuva
zgolemuvawe za ~etiri milioni denari vo odnos na
minatata godina. Soglasno Strategijata za organsko
proizvodstvo, prodol`uva finansiskata poddr{ka po
nekolku osnovi. Za sertificiranoto primarno proizvodstvo sleduvaat plus 30 otsto od voobi~aeno proektiranata poddr{ka. Za hektar povr{ina nameneta za
zeleno |ubrewe ili ugar vo plodored subvencijata e
3.500 denari za hektar. Finansiskata poddr{ka za organsko ov~arstvo i kozarstvo iznesuva dopolnitelni
800 denari za grlo ovca i 700 denari za grlo koza
od osnovnite subvencii za ovaa kategorija. Zemjodelcite so pravo na poddr{ka za prerabotka na organski
proizvodi i organski proizvodi vo preod od doma{no
poteklo, dorabotka i pakuvawe na samoniknati vidovi
so organsko poteklo }e dobijat po dva otsto od vrednosta na prodadenite proizvodi so maksimalen iznos
od 150.000 denari po operator. Tolkav e i maksimalniot iznos na subvencijata za proda`ba na organski
proizvodi i organski proizvodi vo preod od doma{no
poteklo. Ministerstvoto za zemjodelstvo }e pokriva
do 50 procenti od tro{ocite za sertifikat {to go
izdava ovlasteno telo. Za laboratoriski analizi na
po~va, voda i organski proizvodi subvencijata e 50
otsto od vrednosta, no ne pove}e od 9.000 denari po
korisnik.
Prijavuvaweto za koristewe finansiska poddr{ka
vo organskoto zemjodelsko proizvodstvo e do 31 maj, a
barawata za isplata se dostavuvaat najdocna do 1 dekemvri 2010 godina.
AGROEKONOMIJA
Marketing
Menaxmentot vo
zemjodelstvoto
e kompleksen
i dinami~en
proces, a eden
od negovite
najva`ni aspekti
e rabotata so
lu|eto
Evropski
iskustva
Prou~uvawata na famerite
vo Evropa (Danska, Belgija
i dr.) poka`uvaat deka tie
imaat razli~ni koncepcii.
Van der Polen zaklu~uva
deka stilot i rakovodeweto
na farmerot e specifi~no
edinstvo i usoglasenost na
slednite elementi: kompleks
od strate{ki nameri, ocenki
i razbirawa, specifi~no
struktuirawe na praktikata
na farmerstvoto koe{to korespondira so strate{kite
nameri i specifi~en izbor
na vzaemna povrzanost me|u
farmata od edna strana i
pazarot, dr`avnata politika i tehnolo{kiot razvoj
od druga strana. Nekoi avtori (Benvenuti, Frovs) gi
grupiraat menaxerite-sopstvenici na zemjodelskite
stopanstva na "konzervativni" i "progresivni" i gi baraat kulturnite faktori od
koi zavisi ovaa pripadnost.
Drugi avtori menaxerite
gi grupiraat vo vozdr`ani,
pragmati~ni i optimisti~ki
ubedeni deka mo`at da se
za{titat od rizici.
emjodelskoto
proizvodstvo
e
slo`en, rizi~en, pa i fizi~ki relativno te`ok proces. Zatoa menaxerot na zemjodelskoto stopanstvo
treba da poseduva soodvetna stru~nost
i znaewe od pove}e oblasti za da mo`e
uspe{no da gi menaxira site aktivnosti.
Toj mora da znae deka na prvo mesto treba
da gi usoglasi osnovnite proizvodni faktori: zemja, rabotna sila i kapital, ako
saka da ima povisoki efekti od raboteweto. Toa zna~i deka spored raspolo`livite
povr{ini treba da obezbedi soodveten
obem na sredstva - tehni~ki i finansiski,
a isto taka i soodveten broj na lu|e {to
}e go ostvarat planiranoto proizvodstvo.
Menaxerot na zemjodelskoto stopanstvo
treba da gi poznava sortite, rasite, semiwata, |ubrivata, za{titnite sredstva i
drugi materijali {to se koristat vo negovoto proizvodstvo. Toa pribli`no bi
bile ne{tata {to treba da gi znae za tehnologijata na proizvodstvoto za negovoto
stopanstvo. Me|utoa postojat golem broj
merki so koi se sre}ava proizvodstvoto na
slobodniot pazar, koi menaxerot treba da
gi poznava za da gi re{ava problemite. Bez
ogled na toa dali ovie ekonomski problemi }e gi re{ava sam, preku uslugi od drugi
ili vo ramkite na kooperativata, toj mora
da ima poznavawe za slednite funkcii: (vo
krupnite pretprijatija za tie funkcii
ima posebni menaxeri) koga menaxerot
upravuva so ve}e formirano (izgradeno)
zemjodelsko stopanstvo vo koe se usoglaseni osnovnite proizvodni funkcii, negovata najva`na zada~a e da go odr`uva i
unapreduva stopanstvoto. Zatoa mora da
znae da planira - sredstva za proizvodstvo, prinosi, rabotna sila, finansiski
sredstva za toa proizvodstvo i sl. Mora
da ima osnovni poznavawa od marketingot
- pazar na primarnite proizvodi, principite na dogovarawe i proda`ba, pakuvawe,
distribucija, pazar na golemo, pazar na
malo, krajni potro{uva~i i sl.
Menaxerot-zemjodelecot
treba
da
znae deka treba da se vodi knigovodstvo
Z
za stopanstvoto za da ima informacii
za tro{ocite i prihodite, za da mo`e
da napravi analiza po zavr{uvaweto na
proizvodstvoto pri {to }e oceni dali
toa proizvodstvo so tehnologijata i organizacijata {to gi primenil vo proizvodnata godina mu gi donelo planiraniot
prinos i kvalitet i dali postignatata
proda`na cena mu obezbedila pokrivawe
na planiranite tro{oci i dobivka.
Spored nekoi avtori, klu~ni aspekti vo
rabotata na menaxmentot bi bile: analizirawe, organizirawe, planirawe i
kontrola vo izvr{uvaweto na procesot na
proizvodstvoto (uslugata), potoa primena
na najdobri metodi i tehniki vo proizvodstvoto. Menaxmentot vo zemjodelstvoto e
kompleksen i dinami~en proces, a eden od
negovite najva`ni aspekti e rabotata so
lu|eto.
Farmerot ima potreba od mnogu informacii koga ja opredeluva proizvodnata struktura na stopanstvoto, koga gi
menuva proizvodnite programi, koga pravi
dolgoro~ni investirawe, koga gradi marketing-strategija i drugo. Informaciite
mu pomagaat da donese re{enija za va`ni
oblasti. Kako da proizvede? (nekoi sorti
ili rasi na dobitok se pove}e barani na
pazarot od drugi) Koga i kade da go prodade
proizvodstvoto ili da gi kupi potrebnite
repromaterijali? (razli~ni proizvodi
se so promenlivi sezonski ceni). Kakvi
tro{oci za proda`ba da napravi? (dali da
dejstvuva samostojno ili preku kooperativa) Kako da go pro{iri pazarot? (poznavawe na faktorite koi imaat vlijanie
vrz potro{uva~ite) i dr. Menaxiraweto
na zemjodelskite stopanstva, osobeno na
onie kade {to menaxerot e i sopstvenik,
zavisi od sklonostite na menaxerot.
Pi{uva:
prof. d-r Boris Anakiev
Menaxerot klu~ za
uspe{na farma
10 | MOJA ZEMJA
RUBRIKA
GRADINARSTVO
Gra{okot - ekolo{ki zdrava hrana
Bogat rod bez
prskawe i |ubrewe
ra{okot se sadi naesen ili naprolet, po izbor
na zemjodelecot. Nekoi velat deka e podobro
naesen za semeto da prezimi v zemja, no spored
drugi ne e docna da se zasadi i naprolet, na
krajot na fevruari ili vo tekot na mart. Me|utoa godinava, poradi obilnite do`dovi i snegot, seidbta
na gra{okot e malku prolongirana. Zemjodelcite
odamna ja podgotvija po~vata i ~ekaa da se isu{i od
golemata vlaga od obilnite do`dovi i snegot. Poradi
vakvite vremenski uslovi, godinava samo mal del od
zemjodelcite zasadija gra{ok vo tekot na fevruari, a
pogolemiot del od niv vo vtorata polovina na mart.
I 55-godi{nata Donka \or|ievska veli deka godinava podocna go zasadila gra{okot. Inaku, \or|ievska
raboti kako higieni~ar vo OU „Todor Janev“ vo naselbata ^a{ka, na 20-tina kilometri od Veles. No, otkako
pred dvaesetina godini soprugot koj rabotel vo „Brako“ vo Veles ostanal doma kako ste~aec, tie zapo~nale
da odgleduvaat tutun, a ve}e ~etvrta godina sadat i
gra{ok na eden dekar. Taa pojasnuva deka gra{okot ne
bara ni prskawe ni |ubrewe, {to zna~i deka e ekolo{ki
zdrava hrana i, {to e isto taka va`no, dava bogat rod.
Od svojata niva koja ima odli~na po~va od mil tie dobivaat vo prosek od 800 do 900 kilogrami gra{ok.
Se zapo~nuva so orawe na po~vata. Edna{ se ora
vo leto i vtor pat naesen. Dobro e i esenskoto
sadewe bidej}i zrnoto gra{ok ne yemne, no mo`e da
skape od premnogu vlaga. „Jas sadam naprolet“, veli
\or|ievska.
Gra{okot ili bezeljeto, kako {to go vikaat nekoi,
ima tri berbi. Toj stasuva naedna{ i zatoa pri prvata
berba treba da se nabere za edna nedela, obi~no od 5
do 10 maj. Toga{ sme anga`irani site, celoto semejstvo, a ni pomagaat i drugi rodnini za navreme da se sobere plodot - zelenite ~u{ki, kako {to gi narekuvame
nie“, pojasnuva \or|ievska, koja istakna deka ~u{kata
za berba treba da bide ni premnogu meka ni premnogu
tvrda, za da ne bide staro zrnoto. Gra{okot, spored
sopstvenoto iskustvo na ovaa `ena, e vistinskata zemjodelska kultura za plodnite makedonski nivi.
G
Donka
\or|ievska
od Veles i
nejziniot
soprug ve}e
~etvrta
godina sadat
gra{ok na
eden dekar
i vo prosek
dobivaat od
800 do 900
kilogrami
gra{ok
Pi{uva:
Antoanela Dimitrievska
„Interesno e toa {to gra{okot e mnogu otporno
rastenie, a od crvlivoto seme izniknuvaat zdravi
steblenca so gra{ok. Prviot pat koga posadiv, semeto go kupiv od zemjodelska apteka, a sega sadam
od sopstveno seme. Otkako }e
se zasadi vo redovi, se ~eka da
iznikne steblenceto. Potoa se
kopa celata niva i se pravat
redovi, pa se zagrluva rastenieto so zemja i ako ne vrne,
zagrleniot gra{ok se poleva so
voda. Potoa se ostava barem dve
nedeli da stoi i gra{okot se
bere po 21 den otkako rastenieto
se zagrlilo so zemja.
12 | MOJA ZEMJA
„Steblenceto na gra{okot e mnogu plodonosna
bilka, dava i do ~etiri kilogrami od steblence.
Vsu{nost i posledniot cvet isfrla ~u{ki i tokmu
niv, poslednite, gi sobirame za seme. So ova seme od
na{ata niva nie sadime dve
godini od koi prvata
e najrodna, isto i
vtorata, a tretata
e pomalku rodna.
Jas od moe seme
sadam treta godina.“, pojasnuva \or|ievska.
Magdonosot e isplatliva kultura GRADINARSTVO
So edna seidba,
duri {est berbi!
Za{tita
so agril
Spasovski investira vo
novata zemjodelska tehnologija, koja ja isprobuva
samostojno na svoite posevi. Efektite se gledaat delot koj rastel pokrien
so agril nalikuva na bujna
livada.
„Magdonosot dobiva za
pet stepeni povisoka temperatura koga e pokrien so
filc, so {to e poza{titen
od mraz. Filcot propu{ta
svetlina, voda i veter.
Mnogu e lesen i ne mu {teti
na rastenieto, bidej}i kako {to raste rastenieto,
toj se podiga nagore", objasnuva Spasovski.
Vo sporedba so folijata,
filcot e relativno poevtin. Inaku, edno par~e
agrotekstil dolgo 100, a
{iroko {est metri, ~ini
5.000 denari.
Negativnata strana na
agrotekstilot e negovoto
vremetraewe. Filcot ima
mnogu poograni~en rok na
upotreba, otkolku folijata.
Prezimuvawe
na cveklo
Neprodadenite 15 tona
cveklo, za da ne izmrznat i
da gi za~uva {to podolgo,
Spasovski gi skladira vo
improviziraniot bunker.
Od noemvri, spakuvan vo
mre`esti vre}i, go stava
vo rovot i go pokriva so
kartoni, a vrz nego na
sekoj metar stava cevka
- oxak, za da mo`e cvekloto da di{e. Seto toa go
zatrupuva so 20 santimetri zemja, a kako za{tita
stava suva p~enka, za da
ne zamrzne. Vaka Spasovski go za{tituva svoeto
proizvodstvo za koe lani
otkupot ne bil dobar.
Pi{uva: Monika Risteska
eler, cveklo, trupka, brokula, kromid, marula, zelje,
karfiol, prokeq - pup~ar,
se samo del od gradinarskite kulturi {to Mite Spasovski
od Jurumleri gi odgleduva na vkupno
3,5 hektari (sopstvena, no i iznajmena plodna po~va).
Me|utoa, negova posebna specijalnost e magdonosot na koj mu otstapuva
dva dekara prostor od svojata bav~a.
Odgleduva magdonos od sortata Parsley leaf, no ne go zapostavuva ni ukrasniot, francuski magdonos od sortata
Parsley petersilie.
„Vo ovoj moment magdonosot e najisplatliv zatoa {to e najbaran na
pazarot. Glavnata seidba e vo mart,
a od edna seidba mo`e da se bere vo
tekot na celata godina. Jas beram
duri {est pati“, veli Spasovski. Toj
sekoe utro na svojata niva gri`livo
gi podgotvuva kitkite magdonos, koi
gi bere so skalpel, gi vrzuva so
lasti~e, gi pakuva vo specijalni
}esiwa i potoa negovata sopruga
gi prodava na Zelen pazar vo Skopje.
Inaku, vo sporedba so drugite kulturi, magdonosot, kako
{to
raska`uva
Spasovski,
ne e polesen za odgleduvawe,
bidej}i kako i sekoj drug zelen~uk,
poseduva svoi specifiki. Mo`ebi
olesnitelna okolnost pretstavuva
toa {to se za{tituva od gasenici
i vo{ki naj~esto so edno prskawe.
Va`no e da se naglasi deka 4-5 dena
po prskaweto zelen~ukot ne smee da
se jade, poradi {to se odolgovlekuva
bereweto. Makotrpnata strana vo odgleduvaweto na ovaa kultura e pleveweto od trevata. I pokraj toa {to
edna kitka magdonos ~ini desetina
denari, a i ostanatite ednogodi{ni
kulturi {to gi odgleduva se so niski
proda`ni ceni, Spasovski uspeva da
obezbedi sosema solidna `iveja~ka
za sebe i za svoeto pet~leno semejstvo. Veli deka normalno `ivee i
sekoga{ odi na leten odmor od po 15
- 17 dena na more, a na zimski odmor po
cel mesec na planina.
C
Mite Spasovski od
Jurumleri so dva hektara
magdonos vo ovaa sezona
uspeva da obezbedi
sosema solidna `iveja~ka
za sebe i za svoeto
pet~leno semejstvo
APRIL 2010 | 13
GRADINARSTVO Pitomewe - kalemewe
Bostanot od
lejka - najroden
Kalemenite lubenici
naj~esto dostignuvaat
te`ina od 15 do 20
kilogrami, vo zavisnost
od semeto. Ako toa e
kvalitetno (gr~ko),
lubenicite dostignuvaat
te`ina i do 50-60
kilogrami
Pi{uva:
Vesna Delovska
o strumi~kiot region bostanot e najzastapen vo podno`jeto na planinata Belasica,
osobeno vo selata Gabrovo, Kole{ino, Borisovo, Mokrino, Mokrievo. Edna od postarite
odgleduva~i na bostan e i Veca Spasova od seloto
Mokrievo. Motivot da se zanimava so ovaa kultura
proizleguva ottamu {to vo nejziniot kraj, koj{to e
poznat i kako Podgorie, bostanot najmnogu uspeva i e
zastapen i do 90%. Inaku, Spasova rabotnite obvrski
okolu desetinata dekari so bostan gi spodeluva so
svojot soprug, Angel Spasov, a ja odgleduvaat sortata
„eureka". So odgleduvawe na ovaa kultura se zanimavaat ve}e dvaesetina godini i taa porano bila mnogu
dohodna.
Sortata „eureka" {to ja odgleduvaat tie izleguva
pri krajot na juni ili po~etokot na juli, no ima sorti,
kako {to e „kralica", koi izleguvaat malku podocna.
Vo zavisnost od sortata na bostan i od klimatskite
uslovi, nekoi godini vadele i po devet toni po dekar,
no vo prosek dobivaat po pet toni po dekar.
Kalemeweto, veli Spasova zapo~nuva vo sredinata
na mart.
Kalemewe
Vo regionot na Strumica naj~est na~in na odgleduvawe bostan e so primena na metodot na pitomewe ili
kalemewe“, veli Stojan Gligorov, sovetnik vo Agencijata za pottiknuvawe i razvoj na zemjodelstvoto. Toj
objasnuva deka za pitomewe (kalemewe) na bostanot
se koristat pove}e podlogi: obi~na tikva (Cucurbita
pepo), muskatna tikva (Cucurbita mochata) i dr. No, naj-
V
Veca Spasova, odgleduva~ na bostan
14 | MOJA ZEMJA
dobri rezultati se dobivaat od pitomeniot bostan
vrz takanare~enata „lejka" ~ie latinsko ime e Lagenarija vulgaris ili poznata kako crpka, lejka i taka natamu.
Neuspehot pri odgleduvaweto na bostanot so rasad naj~esto se dol`i na lo{iot razvoj na korenoviot
sistem. No, sprotivno na toa, pitomeweto na bostanot
na lejka se odlikuva so silen razvoj na korenoviot
sistem, {to pretstavuva golema sigurnost, a pozitivna osobina pretstavuva i toa {to se razviva na poniski temperaturi, pa zatoa pitomeniot rasad mo`e da
se rasadi na postojanoto mesto mnogu porano otkolku
nepitomeniot. Pozitivni strani se toa {to korenoviot sistem ima pogolema v{mukuva~ka sposobnost,
ovozmo`uva podobra ishrana, pogolema izdr`livost,
podobro se prima po rasaduvaweto, otporen e na niski temperaturi, kako i na gabi~ni i po~veni bolesti.
Zreeweto na plodovite e mnogu porano od standardnoto, za okolu 15-20 dena, plodovite se pokrupni,
prinosite pogolemi i so mnogu povisok kvalitet.
Vo tekot na pitomeweto treba da se raboti mnogu
vnimatelno. Pitomeweto obi~no se izveduva vo tekot
na vtorata polovina na mart i po~etokot na april.
Rasaduvaweto na postojano mesto doa|a koga goleminata na korenot }e bide vo faza na 4 do 5 lista, so
dobrorazvien korenov sistem i steblo. Vo razgovor so
proizvoditelite na bostan, tie uka`uvaat na pozitivnite osobini na kalemeniot bostan vo odnos na
otpornost kon bolesti, su{a, potoa kvalitetnoto
proizvodstvo, visokite prinosi vo odnos na bostanot
koj se see direktno, bez primena na kalemewe.
Postojat pove}e na~ini na kalemewe, no kaj nas najmnogu se koristi metodot "na rascep", kako i metodot
na strani~no kalemewe. Postojat i drugi na~ini koi
ne se zastapeni kaj nas.
Pretpostavkite deka lubenicata kalemena na lejka ima vkus na tikva ne se to~ni
i prakti~no e doka`ano deka tie se so izvonredno dobar vkus adekvaten na sortata
na bostanot koja e kalemena. Za da se dojde
do kvaliteten rasad, potrebna e odredena stru~nost ili poznavawe za {to, pak, e
potrebno vreme i trud. Semeto od lejka se see
nekolku dena porano od semeto na bostanot
so optimalni uslovi na odgleduvawe, koi podocna slu`at kako osnova za proizvodstvo na
rasadot.
Procesot zapo~nuva so
seewe na semeto od lejka vo
saksii. Otkako }e dojde vo
faza na dva lista, kotiledoni, se see semeto od hibridniot bostan. Vo tekot na
odgleduvaweto se vnimava
na site agrotehni~ki merki
i koga }e dostigne vo faza
na tri lista toj se kalemi
na podlogata od lejka. Ponatamu se se~e stebloto
od podlogata, lejka na koja
se ostavaat samo dva lista.
Potoa taa se zasekuva, a vo
me|uvreme vo vid na klin se
zasekuva i korenot od pitomkata-bostan. Vo rascepot
na podlogata pome|u kotiledonite i podlo{kata
se postavuva pitomkata
na koja prethodno, isto
taka, se pravi klinoviden
dvostran zarez so `ilet i
se pricvrstuvaat so konec
ili specijalni {tipki.
APRIL 2010 | 15
OVO[TARSTVO Prekalemuvawe na jabolka
Pod kora - najbrz i
najednostaven na~in
Ovoj na~in na kalemewe se izveduva koga }e zapo~ne dvi`eweto na sokovite i korata
se odvojuva od stebloto. Za proletnoto prekalemuvawe, kalem-gran~iwata se
sobiraat vo fevruari pred poteruvaweto na pupkite
Pi{uva: prof. d-r Marijan Kiprijanovski
o praktikata ~esto se javuva potreba vo nasadite od jabolka da se vr{i prekalemuvawe
na ovo{kite. Pri~inite za prekalemuvaweto
mo`e da bidat razli~ni: pri nedostig na sadnici od baranata sorta da bide posadena druga sorta,
po gre{ka posadena druga sorta, nerodnost na sortata,
obezbeduvawe povolni opra{uva~i, ~uvstvitelnost
na posadenata sorta na bolesti, {tetnici, mrazevi i
drugi nepogodi, lo{ kvalitet na plodot, plodot od taa
sorta ne e baran na pazarot, `elba za voveduvawe nova
kvalitetna sorta i dr. Prekalemuvaweto mo`e da se
vr{i na mladi neprorodeni ili, pak, na postari rodni
ovo{ki.
Prekalemuvaweto na ovo{kite se vr{i naprolet, vo
mart-april, koga }e zapo~ne dvi`eweto na sokovite, s#
do po~etokot na cvetaweto. Kolku porano }e se izvr{i
prekalemuvaweto, tolku pogolem prirast }e imaat
kalemite. Pri podocno prekalemuvawe rezervnata hrana od korenot i stebloto odi vo krunata i pri skratuvaweto na grankite taa se otfrla.
Za proletnoto prekalemuvawe, kalem-gran~iwata
se sobiraat vo fevruari, pred poteruvaweto na pupkite. Gran~iwata se ~uvaat do polovina zatrapeni
vo pesok, smesteni na pozasen~eno mesto. Vo pesokot
treba da se odr`uva dovolno vlaga. Mnogu podobro e
ako kalem-grankite se ~uvaat vo ladilnik na temperatura od - 20S. Vo ovoj slu~aj gran~iwata se vrzuvaat
vo snop~iwa, se navla`nuvaat i se stavaat vo crni
plasti~ni }esiwa. Vaka spakuvani, kalem-gran~iwata
mo`e da se ~uvaat do krajot na maj. Kalem-grankite treba da bidat razvieni 8-10 mm, dobro sozreani, zdravi i
sobrani od periferijata na krunata.
Koga imame posadeno sadnici od druga sorta, prekalemuvawe mo`e da se izvr{i naprolet istata godina,
po sadeweto. Potrebno e samo da se pri~eka sadnicite
da se primat i da zapo~ne dvi`eweto na sokovite. Vo
vakvite slu~ai kalemeweto se vr{i na visina na stebloto odnosno na 40-50 sm od spojnoto mesto. Na~inot
na kalemewe zavisi od debelinata na sadnicata, a se
vr{i so prosta ili angliska spojka kaj potenki (do 10
mm) i strani~no spojuvawe kaj podebeli sadnici.
Prekalemuvaweto na postari rodni ovo{ki e
biolo{ki i ekonomski opravdano samo ako ovo{kata ne
go pominala polovinata od svojot vek na eksploatacija.
Postarite ovo{ki pote{ko gi podnesuvaat napravenite rani od presecite, imaat poslab porast na kalemenite granki, potrebno e pove}e vreme za obnovuvawe
V
16 | MOJA ZEMJA
na krunata i ostanuva kratok period za koristewe na
plodovite od novata sorta.
Prekalemuvaweto na postari ovo{ki mo`e da se
vr{i na skeletnite granki (kaj mnogu debeli ovo{ki)
ili direktno na stebloto.
Koga prekalemuvaweto se vr{i na skeletnite
granki, se ostava nekalemena edna poslaba strani~no
naso~ena granka, koja }e slu`i kako hranilka koja }e
vr{i asimilacija dodeka se razvie dovolno lisna masa.
Idnata prolet se prekalemuva i hranilkata ili taa se
otstranuva do osnovata.
Prekalemuvaweto na postari ovo{ki od jabolka so
dijametar na stebloto do 15 sm mo`e da se vr{i i direktno na stebloto. Pritoa prekalemuvaweto na ovo{kite
odi mnogu pobrzo vo odnos na kalemeweto na skeletni
3. Bez nadol`ni preseci na korata - podgotvenite kalem-gran~iwa se postavuvaat pod korata koja
so klin~e se odvojuva od drve{inata. Kalem-grankite
mora da bidat potenki ili sedlesto podgotveni.
Kalem-gran~iwata se podgotvuvaat so nadol`en kos
presek koj se pravi so eden poteg na ostar kalemarski
no` so dol`ina od 3,5-4 sm. Ako kalemite se debeli,
tie mo`e da se podgotvat vo vid na sedlo. Na sekoi 7-8
sm obikolka na stebloto ili na 2 sm dijametar na stebloto se stava po eden kalem. Na kalemite se ostavaat
po dve pupki.
Kaj dvata na~ina na kalemewe po postavuvaweto na
kalemite se vr{i prema~kuvawe na gorniot presek i na
strani~nite preseci na stebloto i presekot na kalemgran~eto so prethodno podgotven kalemarski vosok.
Potoa so hartija se premotuva stebloto, taa se vrzuva
i vrz kalemarskiot vosok na presekot na stebloto se
stava glinesta po~va.
Uspe{no prifaten kalem
A
granki, se dobiva pogolem prirast na letorastite, na
niv u{te vo prvata godina se formiraat cvetni pupki,
a vo vtorata godina ovo{kata zapo~nuva da plodonosi.
Ve}e vo tretata godina ovo{kata potpolno ja obnovuva
krunata i dava normalen prinos.
Najbrz i najednostaven na~in na prekalemuvawe na
jabolka e pod kora. Ovoj na~in na kalemewe se izveduva
koga }e zapo~ne sokodvi`eweto i korata se odvojuva od
stebloto. Pritoa stebloto ili skeletnite granki se
presekuvaat so pila na mazno mesto koe{to e so zdrava
kora. Potoa presekot se obnovuva so no`-kastra~ ili
nekoj drug no`. Podgotovkata na korata mo`e da se
vr{i na pove}e na~ini:
1. So eden nadol`en presek na korata - po potsekuvaweto i izmaznuvaweto na presekot, korata se rasekuva nadol`no na mestoto kade {to }e se stavi kalemot.
Potoa so kalemarskiot no` ili so specijalno klin~e
od koska ili plastika malku se odvojuvaat dvete strani na korata, kade {to podocna se stava podgotvenoto
kalem-gran~e. Po postavuvaweto na kalem-grankite se
vr{i vrzuvawe so pojako vrzivo.
2. So dva paralelni preseci na korata - na korata se
pravat dva paralelni preseci na me|usebno rastojanie
kolku {to e debel kalemot. Potoa korata so klin~e se
podiga vo vid na jazi~e i pod nea se stava podgotvenoto
kalem-gran~e. Po postavuvaweto na kalemite, podignatata kora malku se isten~uva, a preku nea na okolu 1
sm pod presekot na stebloto se nabiva tenko {aj~e koe
navleguva preku korata, preku kalemot i stignuva do
drvoto na stebloto. Na ovoj na~in kalemot dobro se zatega i nema potreba od dopolnitelno vrzuvawe. Po edno
klin~e se kova i na korata od stebloto od dvete strani
do napravenite preseci.
B
V
Sl. 1. Na~ini na prekalemuvawe na posadeni sadnici: A - so prosta spojka, B - so angliska spojka, V - so
spojuvawe otstrana
Sl. 2. Kalemewe na postari ovo{ki pod kora: 1. podgotovka na pitomkata - obi~no i so sedlo, 2. so podigawe
na korata od edna strana, 3. pod jazi~e, 4. bez zasekuvawe na korata - na klarinet, 5. klin~e za odvojuvawe
na korata
APRIL 2010 | 17
\UBREWE
Vlijanieto na makroelementite vo po~vata vrz rastenijata
Azotot, kaliumot
i fosforot baza za pravilen razvoj
Nedostig od ovie
mobilni elementi
doveduva do poslab
ili retardiran
rast na rastenieto,
a vi{okot od niv
predizvikuva
nedostig na drugi
va`ni elementi za
pravilen razvoj na
rastenieto.
Pi{uva:
Dipl. in`. agr. Atanas Dimitrov
itrogen (N) - Azot. Mobilen i makroelement
Ima glavna uloga vo razvojot na rastenieto. So pomo{ na azotot (N) rastenieto sozdava hlorofil i vr{i fotosinteza, sozdava
aminokiselini koi se koristat za proizvodstvo na
proteinite na rastenieto.
Pri nedostig na azot rastenieto ima poslab rast,
listovite stanuvaat tesni, hloroti~ni, bledozeleni.
Pri poizrazen nedostig na azot mo`e da dojde do potpolna hloroza i su{ewe na rastenieto. Naj~esto se
zabele`uva prvo na najstarite listovi, za potoa da
napreduva kon vrvot na rastenieto.
Nedostigot na azot ponekoga{ mo`e da se pome{a
so nedostigot na magnezium zatoa {to se sli~ni. Nedostigot na azot }e se pojavi na vrvot na listot i }e
napreduva nanazad kon zadniot del na listot, dodeka
nedostigot na magnezium se pojavuva na celiot list
(listot po`oltuva), a venite ostanuvaat zdravi. Zna~i,
N
18 | MOJA ZEMJA
ako rastenieto raste pobavno i dolnite listovi `olteat, toga{ e vo pra{awe nedostig na azot.
Premnogu voda i premalku organski soedinenija
mo`e da predizvikaat nedostig na azot. Rastenieto ne
mo`e da go apsorbira azotot ako e pH 4.0 – 5.5. Mo`e
da se apsorbira N so pH 6.0 – 8.0 , no pH 6.8 e sovr{ena
za N.
Vi{okot na azot mo`e da ima toksi~en efekt na
razvojot na rastenieto, a golemo prisustvo na nitrati
vlijae {tetno i na zdravjeto na lu|eto {to go konsumiraat rastenieto.
Pri vi{ok na azot se zgolemuva vegetativniot, a se
namaluva generativniot rast na rastenieto. Vi{okot
na azot predizvikuva nedostig na bakar i cink.
Phosphorus (P) – fosfor. Mobilen i makroelement
Fosforot e mnogu va`en za razvojot na korenot
i na lastarite. Igra glavna uloga vo cvetaweto i e
klasificiran kako makroelement.
Nedostigot na fosfor ja namaluva goleminata
na rastenieto. Ako nedostiga vo pomali koli~estva
mo`e da se zabavi rastot, a nedostigot na pogolemi
koli~estva mo`e da predizvika su{ewe na listovite
koi na krajot pa|aat.
Nedostigot na fosforot prvo se zabele`uva na
postarite listovi. Tie stanuvaat pone`ni, zelenata
boja preminuva vo crvenkasta, zavisno od vidot na rastenieto.
Vi{okot fosfor predizvikuva nedostig na bakar,
cink, `elezo i kalium.
Rastenijata ne mo`at da apsorbiraat fosfor na 4.0
– 5.5 pH vrednost. Najdobra apsorpcija na fosfor ima
vo ramkite na 6.0 – 7.5 pH. Vrednosta nad taa granica
predizvikuva nedostig na fosfor.
Potassium (K) - kalium - Mobilen i makroelement
Kaliumot ima mnogu va`na uloga vo razvojot na rastenieto. Dovolni koli~estva na kalium mu pomagaat na
rastenieto da ima dobro i stabilno steblo, da bide
otporno na bolesti, da prima voda, da pomaga pri fotosintezata. Kaliumot mo`e da se najde vo celoto
rastenie i e neophoden vo site aktivnosti na rastenieto povrzani so vodata. Toj e neophoden vo celiot
`ivoten vek na rastenieto, a najmnogu vo razvojot na
cvetovite.
Nedostig
Premalku kalium vo rastenijata doveduva do retardiran rast na listovite, pojava na `olti damki po
rabovite na listovite i nivno svitkuvawe. Rastenieto }e po~ne da raste vo visina i grankite i stebloto
}e stanat lesno kr{livi. Starite listovi mo`e da
poka`at crvenkasta boja i da se svijat nagore. Golemite
listovi obi~no dobivaat nekroza me|u venite, se
su{at, stanuvaat kostenlivi i na krajot otpa|aat. Postarite listovi dobivaat pove}e `oltenikava boja i
isto taka se svivaat i pa|aat. Ako rastenieto e vo vegetacija, rastot }e bide mnogu zabaven. Vo cvetaweto se
zabavuva rastot na lastarite. Najnapred }e se pojavat
temni damki po listovite {to ~esto e predizvikano od
malata vla`nost na vozduhot. Ponekoga{ nedostigot
na kalium mo`e da bide predizvikan od premnogu kalcium ili od niski temperaturi.
Premnogu kalium mo`e da predizvika mnogu problemi, o{tetuvawe na korenot i nedostig na kalcium.
^esto doveduva do nedostig na magnezium, mangan, kalcium, cink, `elezo.
Kalium i pH
Rastenieto ne go apsorbira kaliumot na 4.0 – 5.5
pH vrednost. Najdobro go apsorbira na 6.0 – 9.5 pH
(pogolema pH od 7 ne e prepora~liva za rastenijata).
APRIL 2010 | 19
POLEDELSTVO
„AGROUNIJA“ SKOPJE
Dve decenii
brend za
semenski
proizvodi
„A
Hibridna p~enka
371
Hibridna p~enka
735
Agrounija Skopje
tel/faks 02 257 27 77
[email protected]
www.agrounija.com.mk
20 | MOJA ZEMJA
grounija“ - Skopje e proizvodnotrgovska organizacija vo privatna sopstvenost, osnovana vo 1989
godina i locirana vo op{tinata
Ilinden vo Skopje. Ovaa firma e specijalizirana proizvodno -trgovska organizacija koja
se zanimava so nau~no-istra`uva~ka dejnost
vo oblasta na p~enicata, selekcija na semenski p~enici, zemjodelsko proizvodstvo i
dorabotka na semenska p~enica.
Vo proizvodnite aktivnosti prioritetno mesto zazema programata za selekcija i
sozdavawe novi, visokorodni, kvalitetni
sorti p~enica. Selekcijata e otpo~nata od
pokojniot Ilija Orov~anec, doktor na zemjodelski nauki, inaku priznat i poznat selekcioner, avtor na 18 visokorodni priznati
sorti p~enica. Denes so proektot za sozdavawe novi sorti rakovodi Ognen Orov~anec,
taka {to golem procent na proizvodstvoto na
p~enica vo Republika Makedonija se sorti od
„Agrounija“, kako {to se sortite „orov~anka“,
„podobrena orov~anka“, „agrounija“, „olga“,
„osatka“, „pelisterka“ i semenskoto tritikale „agrounija“.
Vo 2009 godina se priznati tri novi sorti p~enica: „makedonska rodna“, „makedonska
rana“" i „balkanija“ koi se nova generacija
na selekcii i se odlikuvaat so golem genetski potencijal i odli~en kvalitet. Ve}e se
priznati vo Srbija i Kosovo i se nameneti za
celiot Balkan.
Istovremeno so selekcijata se odviva i
procesot na razmno`uvawe na novonastanatite sorti, kako i odr`uvawe na sortnata
~istota na priznaenite sorti.
Vtorata proizvodna aktivnost vo „Agrounija“ e zemjodelsko proizvodstvo na p~enica
i tritikale na povr{ina od 180 ha koi gi koristi pod koncesija i na koi ima organizirano proizvodstvo od semenski materijal.
Semenskiot materijal se dorabotuva vo
Centarot za semedorabotka na „Agrounija“,
koj se nao|a vo centarot na Skopsko pole vo
seloto Marino. So izgradbata na ovoj Centar, vo ~ij sostav se i magacinot i nekolku
prodavnici, se zaokru`uva celiot ciklus
na zemjodelskoto proizvodstvo, od selekcija, razmno`uvawe, primarno proizvodstvo i
dorabotka na semenskiot materijal do pro-
Osnovnata dejnost bazirana na
selekcija i proizvodstvo na
semenska p~enica, promet so
semiwa, mineralni |ubriva,
sredstva za za{tita i
repromaterijali za zemjodelstvoto
im izgradi prepoznatliv brend
me|u zemjodelcite. Visokite
prinosi {to gi davaat nivnite
sorti p~enica i tritikale,
kako i son~ogledot, hibridnata
p~enka, gradinarskite semiwa i
drugi semenski proizvodi {to gi
plasira „Agrounija“ se zaslu`ni za
doverbata {to gi odr`a i izdigna vo
nivnoto 20-godi{no stopanisuvawe
metot.
„Agrounija“, kako pridru`en ~len na
Univerzitetot „Goce Del~ev“ vo [tip,
istra`uva~kata rabota ja realizira vo laboratoriite na Zemjodelskiot fakultet na ovoj
Univerzitet, kade {to se vr{at site analizi
za kvalitetot na semenskite materijali nameneti za makedonskiot pazar.
Sorabotka
„Agrounija“ e zastapnik na holandskata
firma „Denice“ od kade {to nosat semenski
kompir od sortite „akcent“, „afrodita“ i
„fokus“. Kompanijata ima odli~na sorabotka
i so institutot „Zemunsko pole“ od Srbija
od kade {to pokraj son~ogledovo seme, uvezuvaat i semenska p~enka. Osobeno vnimanie
posvetuvaat na sila`nata p~enka, konkretno,
p~enkata od tipot 735. Spored eksperimentite {to gi napravi „Agrounija“, ovoj hibrid
pretstavuva golema perspektiva za makedonskite nivi, osobeno e pogodna za sila`a, a
mo`e da se koristi za proizvodstvo na zrno.
Hibridot 341, pak, e idealen za proizvodstvo
na dobito~na hrana. Ovie hibridi, spored
istra`uvawata na „Agrounija“, se odlikuvaat so visok procent na rodnost. P~enkata
735 se vbrojuva vo grupata na FAO 700 i ima
pogolema vegetativna masa od site hibridi
na Balkanot. Ovaa p~enka ima potencijal na
visoka rodnost - pove}e od 13 toni od hektar i vrven kvalitet so koi se nao|a re~isi
na pettoto mesto na skalata od nula do pet.
Hibridnata p~enka 341 e idealna za zrnesta
dobito~na hrana i spa|a vo grupata na FAO
300. Taa ima nivo na vla`nost od 15 procenti,
{to e osobeno va`no, bidej}i ne e potrebno
dosu{uvawe, tuku direktno se obrabotuva.
Otporna e na su{a i e so sreden rast. Na
skalata od 0 do 5 po prinosi, kvalitet i otpornost na polegnuvawe, hibridot 341 e na
pettoto mesto, {to dovolno ka`uva za vrednostite na ovaa p~enka.
„Agrounija“ e zastapnik i na „Semenarnakoop“ od Novi Sad, koja na 700 hektari
proizveduva seme od lucerka, trevi i drugi
gradinarski kulturi koi se dostapni i za
na{ite zemjodelci.
POLEDELSTVO
Poplavi
@itnite
kulturi
najpogodeni
Pokraj finansiskite
problemi so
koi }e se soo~at
farmerite, poplavite
nanesuvaat {teta
i na zemjodelskata
obrabotliva povr{ina.
Za poplavite vo
bitolskiot region,
profesorot Trpevski
smeta deka mo`e da ima
zagubi na azot, no samo
na nitratnite oblici,
taka {to pogolemi
zagubi bi imalo ako e
izvr{eno prihranuvawe
so azotni |ubriva na
`itnite kulturi
Pi{uvaat:
Biljana Petrovska – Mitrevska
Marija Kotevska
22 | MOJA ZEMJA
oplavite koi ja zafatija
Makedonija vo mart napravija {teti i vo zemjodelstvoto. Najgolemi problemi
predizvikaa vo bitolskiot region,
kade {to e proceneta {teta od
31.000 evra. Komisijata za procena
na {teti vo bitolskiot region
istakna deka najgolemi {teti se
napraveni kaj posevite so p~enica,
ja~men i p~enka. Ekipata na „Moja
zemja" so svojot objektiv registrira golem broj {teti napraveni od
poplavite.
P
Dragan Mickovski, farmer
Vo bitolskoto selo Zagorani
golem del od zemjodelskite povr{ini nalikuvaat na mali ezera. Takva
e slikata i vo farmata na zemjodelecot Dragan Mickovski. Vkupnata
povr{ina {to ja obrabotuva Mickovski e 105 hektari, od koja 95 hektari e dr`avno zemji{te zemeno pod
koncesija, a 10 hektari e negova sopstvenost. Zemjodelskata povr{ina
koja se nao|a pod voda e okolu 60
hektari, od koja 45 hektari e zasadena so p~enica, a 15 hektari e zasadena so ja~men.
Poplavi vo Ko~ansko
„Na{ite agrohemiski analizi na po~vata vo Pelagonija uka`uvaat na
potrebata od balansirawe na hemiskite elementi i primena na adekvatni
mineralni |ubriva. Ima golem debalans na biogenite elementi kako i
vlo{uvawe na pH-reakcijata na po~vata, koja go pottiknuva vlo{uvaweto na
re`imot na ishrana na rastenijata“, potencira profesorot po agrohemija,
Vidoja Trpevski.
„Od 60 hektari zemjodelski plodna povr{ina, 30 hektari se pod koncesija, a 6 hektari moja sopstvenost.
Ovaa godina moite nivi tri pati
se poplaveni. Ona {to planiram
da go napravam vo naredniot period e da ja saniram {tetata so toa
{to povtorno }e ja izoram po~vata
i }e ja zaseam so proletni kulturi
son~ogled i p~enka“, veli Mickovski, koj znae deka na vakov na~in samo
}e gi ubla`i finansiskite problemi, a nema da gi re{i. Mickovski
go nema osigurano zemjodelskoto
zemji{te, no Komisijata za procena
na {teti pominala i kaj nego, ja procenila {tetata, im vetila deka }e
ima nadomest, no ne im ka`ala kolku
}e im bide isplateno.
Pokraj finansiskite problemi so koi }e se soo~at farmerite,
poplavite nanesuvaat {teta i na
zemjodelskata obrabotliva povr{ina.
„Edna od zagubite na hemiski
elementi od po~vata e vodata koga
ja ima vo golemi koli~estva. [tetite se pravat vo vertikala (vo
dlabo~ina) poznato kako izmivawe,
gubewe so erozija i odlevawe na
hemiski elementi so povr{inski
vodi. Najgolemi zagubi pod vlijanie na vodata }e imaat pesoklivite
po~vi, a najmali glinestite. Kaj pesoklivite po~vi ima pomala apsorpcija na hemiskite elementi“, objasnuva profesorot po agrohemija,
Vidoja Trpevski.
Za poplavite vo bitolskiot region, profesorot Trpevski smeta
deka mo`e da ima zagubi na azot, no
samo na nitratniot oblik, a ne i
na amonija~niot. Nitratniot azot
nema afinitet za apsorpcija vo
po~vata.
„Pogolemi zagubi bi imalo ako e
izvr{eno prihranuvawe so azotni
|ubriva na `itnite kulturi osobeno ako toa e izvr{eno ednokratno
so celokupna doza vo fenofazata
Pelagonisko ezero
bratimewe. Nau~niot priod za zagubite na hemiski elementi od po~vata se izveduva so specijalen pribor nare~en „lizimetar“. So ovoj
pribor lesno mo`e da se kvantificira koi hemiski elementi $ nedostigaat na po~vata. I so hemiska
analiza mo`e da se utvrdi do koja
dlabo~ina e izvr{eno izmivaweto
na nitratniot azot vo po~vata.
Ako dlabo~inata ja nadminuva zonata za korenoviot sistem, toga{
toj nitraten azot e izguben za rastenijata. Del mo`e da se vrati so
ascedentni dvi`ewa na po~vata,
no samo nezna~itelen del, zavisno
od mehani~kiot sostav na po~vata“,
veli prof. Trpevski.
Profesorot apelira zemjodelcite da pravat agrohemiski analizi
na po~vata so cel koga ima elementarni nepogodi kako poplavite lesno da mo`e da se konstatira sostojbata na zemji{teto i da se napravi
programa za |ubrewe.
APRIL 2010 | 23
STO^ARSTVO
NORGESIM-FARM VO DEL^EVO
Crveno norve{ko
Prvata demonstrativna
farma na otvoreno za
molzni kravi, koja se izgradi
so donacija od Kralskoto
norve{ko op{testvo za
razvoj (NORGESVEL)
Zdru`uvaweto kako prednost
Spored Vu~kovski, poentata na odgleduvawe kravi na otvoreno e vo
zdru`uvaweto i okrupnuvaweto na farmerite. Za na{iot doma}in ne va`i
onaa narodnata : „orta~koto meso ni ku~iwata ne go jadat „.
- Ovie tabua treba da se nadminat. Ako sè dobro se izregulira, se stavi na
hartija i ako zdru`uva~ite se pridr`uvaat kon pi{anite pravila na igra,
odnosno, ako veruvaat vo zdru`uvawe, mo`e sè da funkcionira besprekorno,
veli Vu~kovski, koj zaedno so tatko mu ima 24 kravi i se zdru`eni so u{te
dvajca farmeri so po tri kravi.
Po terkot na Norgesim ve}e se izgradeni u{te dve farmi, ednata isto, vo
okolinata na Del~evo, a vtorata vo Krupi{te, [tipsko.
24 | MOJA ZEMJA
Pi{uva:
Makedonka Baldazarska
rvata farma so crveni
norve{ki goveda vo Makedonija, Norgesim, se
nao|a na dva kilometri
pred Del~evo, na vlezot od kaj
Makedonska Kamenica, ili, poto~no, na 400 metri od regionalniot pat Del~evo - Bugarija.
Prakti~no, toa e prvata demonstrativna farma na otvoreno za
molzni kravi, koja e izgradena so
donacija od Kralskoto norve{ko
op{testvo za razvoj (NORGESVEL), so sedi{te vo Kriva Palanka.
Za izgradba na farmata na
koja se odgleduvaat nekade okolu pedesetina `ivotni, od koi,
vo momentov 30 se molzni i se
~uvaat i nekade triesetina teliwa, norve{kata investicija
(bez stokata), dostignala vrednost od 150.000 evra.
- Farmata se izgradi so cel
vo Makedonija da se demonstrira poinakov na~in na odgleduvawe na kravite, za razlika od
dosega{niot tradicionalen, i vo
golema mera pote`ok i ponedohoden na~in, veli mladiot farmer
i menaxer na farmata Norgesim,
Goran Vu~kovski.
- Dojdoa eksperti od Norve{ka
i gi posetija na{ite tradicionalni farmi, {talite koi se bez
ventilacija, bez svetlina, so visok procent na vla`nost, a analogno na toa – i nezadovolitelni
higienski uslovi. Analizata na
ekspertite poka`a deka farmite
od otvoren tip bi bile poln
pogodok za ova podnebje, vo na{i
uslovi.
Prvi~nata ideja be{e da se
izgradat mali farmi, so po desetina kravi na pove}e lokacii,
no problemot be{e vo toa kako da
se ubedat farmerite deka krav-
P
govedo i kaj nas
Pred da se vkrstat doma{nite kravi so norve{ki crven bik, tie imale
laktacija pod 4 toni za 365 dena, a sega, po tri godini od osemenuvaweto so ovoj vid bik, laktacijata se zgolemuva na 6 t. godi{no. Poentata
ne e samo vo genetikata, tuku na toa vlijaat i uslovite vo koi `iveat,
kako i ishranata.
Teliwata od kravite osemeneti
so norve{ki crven bik imaat pobrz i pogolem prirast i, za razlika od simentalcite, mo`at da
se pu{tat na pa{a. Ima ponuda za
otkup na site teliwa po ista cena,
kako i za ostanatite od 180 denari `iva mera.
ite mo`at da izdr`at na otvoreno
na minus 15°C. Zatoa proizleze idejata za demonstrativna farma, koja
}e bide primer za vakov na~in na
odgleduvawe `ivotni.
Da bidam iskren, i jas bev skeptik vo prvata godina. Se pla{ev
da gi donesam kravite vo farmata.
Sega, sekoj {to }e se odlu~i da primeni vakov na~in na odgleduvawe
na svojata stoka, slobodno mo`e da
ja vidi na{ata farma, raska`uva
na{iot doma}in.
Vkrstuvawe so
ve{ta~ko oploduvawe
Sekoj posetitel o~ekuva da vidi crveni
norve{ki goveda, no
namesto toa }e vidite ubavi, strojni kravi, no ne i crveni,
tuku so voobi~aen
nadvore{en
izgled.
Doma}inot ni pojasni
deka koga govorime za
crveno norve{ko govedo, vsu{nost, stanuva
zbor za postoe~kite kvalitetni
kravi, koi na{ite farmeri gi imaa
vkrsteno me|u isto~no-friziski i
sentimentalki, i sega tie se osemenuvaat so norve{ki crveni bikovi.
- Prakti~no, zdru`enieto „Simentalec“ e prvo koe uspea da dobie
1000 dozi seme od norve{ki crven
bik za ve{ta~ko oploduvawe, vo
2007 godina. Dotoga{, spored zakonot, toa pravo go imaa isklu~ivo
ovlasteni institucii, koi mo`ea
da vr{at uvoz i distribucija na
seme. Semeto za ve{ta~ko osemenuvawe (spermata) e donacija od
GENO, Norve{ka firma koja se zanimava so proizvodstvo na seme. Edna
doza ~ine{e pet evra, raska`uva
Vu~kovski.
- Sega, za kravite na site farmeri
koi se ~lenovi na zdru`enieto „Simentalec“, osemenuvaweto ~ini samo 200 denari.
A za toa kakov materijal sakale
da dobijat za ve{ta~ko oploduvawe
na doma{nite ve}e vkrsteni kravi,
Vu~kovski veli deka proizleglo od
analizata na norve{kite eksperti.
- Razrabotivme sistem, baravme
karakteristiki za na{iot teren.
Ekspertite gi vidoa na{ite kravi, terenot, nè pra{aa za na{ite
potrebi, dali sakame pove}e mleko Farmata od ju`nata
strana e otvorena, a
za da nema struewe
na vozduhot, postavena e samo mre`a.
Podot vo farmata
e gumiran, kravite
spijat na du{eci,
a iz|ubruvaweto se
pravi so skreperi.
APRIL 2010 | 25
STO^ARSTVO
GENO predviduva
Crvenoto
norve{ko govedo bele`ana rasa
Kravite vo {talata
slobodno se dvi`at,
se molzat vo posebna
prostorija koja se
nao|a vo prodol`enie
na delot za prestoj,
preku paren sistem.
ili meso, dali }e gi odgleduvame na ekstenziven ili intenziven na~in, kakov e genetskiot potencijal, itn. Vo zdru`enieto
odlu~ivme toa da bide kombiniran na~in
– da proizvedeme i dobri teliwa i dovolno mleko, odnosno, da dobieme kravi so
zdravi noze za da odat na pa{a, pove}e da
se iskoristuva kabastiot del, a ne da se
odi na koncentrat, raska`uva menaxerot
na Norgesim.
Inaku, zad pokrieniot del na farmata
se prostiraat 4ha pasi{te, zagradeno
so elektri~en ov~ar, kade se napasuvaat
kravite. Re~isi 90 otsto od hranata se
proizveduva na 50ha obrabotlivo zemji{te
na povr{inata na farmata. Dodeka vo nepodoben period kako pred dve godini, spored
iskustvoto na ovoj farmer, tie kompostirale slama po specifi~en recept – slamata ja tretirale so odredeni dozi urea
i var, koja stoela tri do pet nedeli vo anaerobna sredina (vo vre}i), pa potoa so nea
gi hranele kravite. Nejziniot kvalitet go
analizirale vo Institutot za sto~arstvo.
Rezultatite bile odli~ni. Inaku, 4 kg od
ovaa slama zamenuva 1 kg lucerka.
Vidot crveno norve{ko govedo ne se
dobiva so selekcija spored ~istina na
rasata, tuku spored dobrite rezultati.
Toa zna~i deka vnukata na bikot so koj e
izvr{ena selekcija na semeto, dava
pove}e mleko - 7,5
toni laktacija za
edna godina.
Farmata Norgesim
ima ve}e vtora generacija od norve{kite
crveni
kravi.
26 | MOJA ZEMJA
rvenoto norve{ko govedo e visoko-produktivna molzna
rasa, kade plodnosta i zdravjeto se opfateni vo celokupnite odliki na istata u{te od 70-tite godini. Populacijata od ovaa rasa broi okolu 260.000 kravi, od koi
98% pretstavuvaat del od va`niot Norve{ki sistem na sledewe,
voden od kooperativata TINE. Ovoj sistem obezbeduva precizni
bele`ewa i informacii za site molzni kravi vo Norve{ka. Programata CNK za odgleduvawe ima grupa od minimum 250 }erki na
eden bik, za da ima dovolno precizni informacii za site odliki.
Kravata CNK ima `iva mera od 550-650kg. Genetskite trendovi
poka`uvaat deka so selekcijata, istovremeno e poka~eno i proizvodstvoto i podobreno e zdravjeto na `ivotnite, kako i nivnata plodnost. Zdravstvenite odliki se opfateni vo sistemot za
sledewe na stada od 1978 godina. Vo momentov, se sledi i mastitisot (kako i drugi bolesti), iako ovie se nisko-nasledni odliki.
Testirawata za naslednost, bazirani vrz golem broj `enski goveda obezbeduva selektiran popis so visoka to~nost.
Golem broj na CNK kravi se obele`ani (bez rogovi). Sistematska selekcija na obele`ani sinovi po obele`anite elitni tatkovci, so tekot na godinite ja zgolemi frekvencijata na `ivotni
bez rogovi. Se o~ekuva deka CNK }e stane bele`ana rasa vo narednite 20-25 godini. Ova e zna~ajno za sto~arite niz svetot, kako za
zdravjeto na `ivotnite, taka i za niza ekonomski faktori.
C
Me|unarodni opiti
Mnogu godini postoi kontinuirano istra`uvawe vo razli~ni
zemji, kako {to se Amerika, Irska, sporeduvaj}i ja CNK so
hol{tajnot, kako i CRF so vkrstuvawata so hol{tajn. Ovie opiti
se inicirani od univerzitetite i istra`uva~kite centri vo ugledni zemji, vo vrska so zagri`enosta okolu momentalnata `enska plodnost, sposobnosta za oteluvawe i celokupnoto zdravje
na rasata hol{tajn. Rezultatite od vkrstuvawata pome|u CNK i
hol{tajn se superiorni koga stanuva zbor za zdravjeto, plodnosta
i oteluvaweto, vo sporedba so ~istiot hol{tajn.
Dosta golem i dobro dizajniran istra`uva~ki proekt koj e
sproveden i upravuvan od strana na Moorepark Dairy Production Research Centre, vo Fermoj – Irska, koj kulminira{e vo iznao|aweto
~isti ekonomski prednosti pri vkrstuvaweto na rasata CNK so
vkrstenite rasi hol{tajn-frizijan, kako i so hol{tajn-frizijan
za mleko-proizvodstvo. Upravuvaweto so ovoj proekt od samiot
po~etok go vr{el Dr. Frenk Bakli od Centarot za istra`uvawe. Site informacii
poteknuvaat od proekt na farmi, so 47 komercijalni ispa{ni stada vo Irska, kade ima skoro 400 ~istokrvni hol{tajni, vkrsteni rasi
CNK i F1 bile oteleni i izmolzuvani preku
tri laktacii, pod isti uslovi na ispa{a na
farmata. Spored detalnite zapisi, crvenato
norve{ko govedo se poka`ala kako superiorna
nad hol{tajnot, blagodarej}i na zgolemenata
plodnost, kako i otpornosta kon mastitis i
drugi bolesti.
HERBOS -SKOPJE
Suzbivawe
na crnata
damkavost
OVO[TARSTVO
Bolesta, koja predizvikuva
prili~no golemi {teti,
izrazeno se pro{iruva
pred se poradi namalena
ili nepravilna hemiska
za{tita, osobeno pri
pomala upotreba na bakarni
preparati
Pi{uva:
d-r spec. B. Pu{kar, stru~na sovetodavna slu`ba
rna damkavost ili Phomopsis viticola e
vo posledno vreme s# po~esto prisutna
bolest vo lozovite nasadi.
Bolesta, koja predizvikuva prili~no
golemi {teti, izrazeno se pro{iruva pred se
poradi namalena ili nepravilna hemiska za{tita, pogotovo pri pomala upotreba na bakarni
preparati.
Simptomite na crnata damkavost se voo~livi
na mladite lastari pri {to na korata se pojavuvaat temno sini dolgunavesti nekrozi so izrazen vrv kon kraevite. Papkite na zabolenite
lastari vidno zaostanuvaat vo razvojot.
Na prolet, koga temperaturite po~nuvaat da
se zgolemuvaat nad 10°C na korata se pojavuvaat
prepoznatlivite piknidii po koi i bolesta
go dobila svoeto ime. Tie sodr`at golem broj
na spori koi ja {irat infekcijata a lesno se
raznesuvaat so veter i do`d.
Bidej}i {tetite od bolesta se prili~no
golemi i mo`at da dovedat do propa|awe na
cela loznica i proreduvawe na nasadot, neophodni se pravilni preventivni tretirawa so
kvalitetni sredstva za za{tita.
Hemiskata za{tita se zasnova na tretirawe
so bakarniot preparat
NORDOX 75 WG, taka {to va`no e da se napomene deka crnata damkavost se {iri vo ranite
fazi od razvojot na vinovata loza, koga seu{te
ne se za{tituva od plamenica. NORDOX 75 WG
kako bakaren preparat so visoka koncentracija
na ~ist bakar se upotrebuva vo koli~ina od 0.1%
t.e. 100gr na 100l voda. Vo kolku na prolet se
pogolemi {tetite na papkite vo lozoviot nasad
potrebno e vo za{titata da se dodade i insekticidot KING vo koncentracija od 0,02- 0,03%
t.e. 20-30ml na 100l voda, koj {to }e gi suzbie
lozovite pipi, sovici i sl.
Vo faza na vegetacija se prodol`uva so
za{tita so kontaktniot fungicid MANKOZEBR vo koncentracija od 0,25% ili 250gr na 100l
voda, sekoga{ vo kombinacija so te~niot SUMPOR SC-80 vo koncentracija od 0,3% t.e. 300ml
na 100l voda. Za{titata od crnata damkavost vo
podocne`nite fazi od vegetacijata e istovetno
so za{titata od plamenica.
C
APRIL 2010 | 27
P^ELARSTVO Nova ko{nica
Poklopna daska
Ramki za med
Mati~na re{etka
Plodi{ni ramki
Izolacija
Mre`esta podnica
Plo~a za proverka
oviot izum namenet za `iveewe
na p~elite vo gradskite naselbi, ednostavno nare~en KU]A
ZA P^ELI (BEEHOUSE), poka`a
deka p~elarstvoto ne e samo za ruralnite
podra~ja. Konstruktorot na ova moderno
zdanie, p~elarot Johanes Pol, objasnuva
kako do{ol do idejata za KU]A ZA P^ELI.
N
BEEHAUS e nova ko{nica specijalno dizajnirana za unapreduvawe na
p~elarstvoto. Taa, vsu{nost, e nameneta
za p~elarite koi `iveat vo gradovite i
vo urbanite podra~ja. Novata ko{nica e
konstruirana za postavuvawe na pokrivite na zgradite i ku}ite, t.e. vo gradinite. Vo ku}ata za p~eli ima dovolno
prostor za dr`ewe i odr`uvawe na
kolonijata vo tekot na celata godina,
kako {to i inaku e predvideno vo edna
ko{nica. Vo ovoj period koga brojot na
p~elite opa||a, postoi zagri`enost za
toa dali }e ima mo`nost da se opra{uvaat
site posevi. Poradi toa, agencijata
Natural England, pod pokrovitelstvo na
Britanskata vlada, re{ila da gi pottikne gra|anite da se zanimavaat so
p~elarstvo. Tim Lovet, pretsedatel na
Britanskiot p~elarski sojuz, potvrdil
deka vo poslednite 18 meseci brojot na
~lenovite vo urbanite podra~ja porasnal od 3.000 na 14.500 p~elari. ,,Mnogu
od na{ite novi ~lenovi se lu|e koi
`iveat vo gradovite i koi se ekolo{ki
osvesteni”, objasnil Lovet. Za site pridojdeni ~lenovi se organizirani predavawa i obuki za p~elareweto. U{te
edna bitna rabota e toa {to KU]ATA ZA
P^ELI se poka`ala kako isklu~itelno
prakti~na za gradskite kvartovi, ednostavna za rakuvawe i ne pre~i nikomu.
Taa nalikuva na skara vo gradinata,
a pribli`no e i so tolkava golemina,
odnosno izgleda kako plasti~na kutija, a ima dva pati pove}e prostor od
Ku}a za p~eli isklu~itelno
prakti~na za
gradskite kvartovi
Noviot izum nalikuva na skara vo gradinata,
odnosno izgleda kako plasti~na kutija, a ima dva
pati pove}e prostor od tradicionalnata ko{nica.
Napravena e taka {to se reducira roeweto i ima
kapacitet za 20 kilogrami med godi{no
tradicionalnata ko{nica. Napravena
e taka {to se reducira roeweto i ima
kapacitet za 20 kilogrami med godi{no.
Smestena e na visoki nogarki koi ja
podigaat ko{nicata na soodvetna visina za p~elarot i gi ~uvaat p~elite
od ladniot vozduh vo zima koga tie hiberniraat. Podnicata e mre`esta so {to
se ovozmo`uva ventilacija i im pomaga
(ovozmo`uva) na p~elite vo odr`uvaweto
na higenata vo nivniot dom. Pokraj toa,
mre`nata podnica im slu`i na p~elite
za kontrola na varoata, bidej}i na toj
na~in se ovozmo`uva ispa|awe na varoata od ko{nicata. Od firmata ,,Omlet”, za
koja raboti Pol, ja prodavaat vo razni
boi i pretpostavuvaat deka dobro }e
se prodava. Johanes Pol objasnuva deka
edna od pri~inite poradi koja p~elnite
zaednici se namaluvaat e toa {to se
dr`ele isklu~itelno vo ruralnite
podra~ja. Me|utoa, nivnoto postoewe vo
urbanite sredini rezultiralo so floralna raznolikost, {to bi pomognalo i
na p~elnata i na ~ove~kata populacija
za proizvodstvo na hrana. Zatoa i ne postoi pri~ina tie da ne `iveat vo grad.
,,Smetam deka p~elarstvoto e odli~no
hobi koe sekoj mo`e da go praktikuva,
a onoj {to }e se re{i za ova zanimawe,
sekako, bi trebalo da vlo`i vo kvalitetni ko{nici, materijal, tehnologija, sopstveno obrazovanie i da odi vo ~ekor so
vremeto. Duri toga{ p~elarot }e ima
sladok raboten vek”, pora~uva ovoj inovativen p~elar. Ekonomskite stru~ni
lica od oblasta na statistikata presmetale deka godi{nite prihodi samo od
opra{uvawe na posevite vo Velika Britanija iznesuvale 150 milioni funti.
Poradi toa ne e ~udo {to site sakaat da
se zanimavaat so p~elarstvo. Nekoi od
qubov kon p~elite i ekolo{kata osvestenost, a drugi od ,,~ista” korist. Kako
i da e, neka ima {to pove}e p~eli!
Ko{nicata za p~eli ~ini 465 funti
28 | MOJA ZEMJA
@ena-p~elar, retkost vo gostivarskiot region
P^ELARSTVO
Nurije Ahmeti ima
32 p~elni semejstva
Nejziniot p~elarnik se nao|a na nadmorska
viso~ina od 900 metri i e opkru`en so raznovidna vegetacija, me|utoa, kako {to ka`uva tetka
Nurije, se soo~uvaat so podolgotrajni zimi vo
sporedba so nizinskite predeli vo Makedonija
Pi{uva: Nakil Elezi
urije Ahmeti od selo Padali{te, Gostivarsko e edna
od retkite `eni-farmeri
koja profesionalno se zanimava so p~elarstvo ve}e {est godini.
Vo momentot Ahmeti ima 32 p~elni
semejstva, no planira da go zgolemi
nivniot broj. Nejziniot p~elarnik se
nao|a na nadmorska viso~ina od 900
metri i e opkru`en so raznovidna
vegetacija, me|utoa, kako {to ka`uva
tetka Nurije, tie se soo~uvaat so
podolgotrajni zimi vo sporedba so
nizinskite predeli vo Makedonija.
,,Mnogupati ni se slu~uva proletnata pa{a da ja do~ekame so nedovolno razvieni p~elni semejstva (jaki
p~eli) i zatoa koli~estvoto med po
N
p~elno semejstvo mnogu varira i toa
od minimum 10 kilogrami do 25 kilogrami po p~elno semejstvo. Glavnata
pa{a kaj nas e prete`no livadska, a
ostanatiot del e raznoviden (bagrem, kosten i dr.)”.
Rabotata so p~eli bara mnogu
smirenost (ne sakaat nervozni lu|e), pa zatoa celosnata rabota i
odgovornost Ahmeti ja prezela na svoj
grb, vo {to se podrazbira i redovnata
kontrola koja se vr{i sega, vo april.
Vo ovoj mesec po~nuva golemiot
pregled na p~elnite semejstva koi
se s# u{te zazimeni. Pregledot se
pravi za da se konstatira sostojbata
na p~elnite semejstva vo odnos na
brojnosta, zdravstvenata sostojba,
Glavnata pa{a
e prete`no livadska
P~elite treba da se
prihranat so polenov prav
dali i so kolku med raspolaga p~elnoto semejstvo. Za da mo`e ova da
se utvrdi, p~elarot mora da izvadi
tri do ~etiri ramki so leglo
spored koi }e konstatira so kakva
matica raspolaga, dali ima dovolno
polenov prav i u{te kolku med ima
za p~elnoto semejstvo zatoa {to
potro{uva~kata na med od samite
p~eli vo zimskiot period se zgolemuva. Kako {to objasnuva tetka
Nurije, ako se vostanovi nedostig
na hrana, p~elite treba da se prihranat so polenov prav koj }e bide
dodaden vo {e}ernite poga~i ili,
pak, vo {e}erniot sirup, so cel
bezbedno i uspe{no da se za~uvaat
p~elnite semejstva.
HRANA
Bolesti na rastenijata ko
Pi{uva: prof. d-r Zlatko Arsov
d samiot po~etok na
zemjodelskoto
proizvodstvo
~ovekot
se sre}aval so razni
{tetni organizmi, me|u koi se
i pri~initelite na bolestite
na rastenijata. Denes ne postoi nitu edno rastenie koe ne
e napadnato od barem edna rastitelna bolest. Se procenuva
deka zagubite vo rastitelnoto
proizvodstvo od {tetni organizmi (bolesti, {tetnici,
pleveli i sl.) se okolu edna
tretina od prinosot. Vo pomalku razvienite zemji zagubite se
pogolemi i ponekoga{ dostignuvaat i do 50% od potencijalnite prinosi. Procenkite
poka`uvaat deka poradi bolestite na rastenijata se gubi
okolu 10 do 12% od godi{noto
proizvodstvo.
Na po~etokot na zemjodelskoto proizvodstvo zagubite bile
~esti i golemi, a bolestite
na rastenijata imale zna~ajna
uloga vo toa. Vo toa vreme ne
se znaelo zo{to nastanuvaat
bolestite na rastenijata i koj
gi predizvikuva. Rimjanite gi
organizirale poznatite rubigalii molej}i mu se na bogot Robigus da im ja so~uva p~enicata
od ogan za da imaat so {to da se
hranat. Istorijata e polna so
sli~ni primeri. Duri nekade
od sredinata na 19. vek (1853
g.) nau~no e doka`ano {to gi
predizvikuva bolestite kaj
rastenijata. Prvo se otkrieni
gabite, potoa bakteriite, virusite i na krajot fitoplazmata, kako pri~initeli na bolestite kaj rastenijata.
Bolestite vo poledelstvoto nanesuvale ogromni {teti. Nekoi od niv zna~ajno ili
duri i drasti~no vlijaele
na
~ove~kata
populacija,
predizvikuvaj}i glad, migracija
na naselenieto, promeni na navikite na ~ovekot, propa|awe
na golem broj farmi, kompanii,
bankrot na bankite i sl.
O
30 | MOJA ZEMJA
ERGOTIZAM
Drasti~ni pojavi na nekoi rastitelni bolesti koi vlijaele na istorijata na ~ovekovata populacija ima mnogu, no nie prenesuvame samo
nekolku. Ergotizmot e bolest koja se javuva kaj ~ovekot i kaj `ivotnite
koga tie za ishrana koristat 'r` vo koja se nao|a 'r`ena glamnica - morovo rok~e, ~ij pri~initel e gabata Claviceps purpurea (tvrdi tvorbi,
sli~ni na ku~e{ki nokot). Ovie gabi se formiraat vo klasot na 'r`ta
i sodr`at alkaloidi, vklu~uvaj}i gi i LSD, jaki halucinira~ki komponenti. Simptomite na ergotizmot kaj ~ovekot se razli~ni, od trpnewe
na vrvovite na ekstremitetite (dlankite, prstite, stapalata), visoka
telesna temperatura, halucinacii, mentalna degradacija, abortirawe
na plodot, nefunkcionirawe na prstite na nozete i racete poradi
slabata cirkulacija na krvta do pojava na gangrena. Po konsumiraweto golemi koli~estva na kontaminiran leb doa|alo i do smrt. Sli~ni
promeni se javuvaat i kaj `ivotnite koi se hraneti so kontaminirana 'r`, bra{no od kontaminirana 'r` ili livadsko seno vo koe imalo
vakov vid na gabi. I kaj `ivotnite doa|a do abortirawe na plodot,
gubewe na apetitot, namaluvawe na
te`inata, opa|awe na
mle~nosta, gubewe na
papkite, opa{kite i
sl. Ergotizmot denes
ne e zna~ajna bolest.
^ovekot,
preku
nau~nite soznanija,
efikasno se spravil
so nea. Me|utoa, vo
sredniot vek umirale
iljadnici lu|e tokmu
od ova bolest, a ne se
znaela pri~inata za
nejzinoto
nastanuvawe. Bolesta bila
poznata kako „svet
ogan“, poradi visokata temperatura
i treseweto na racete i stapalata. Ovaa
bolest osobeno se
javuvala vo Francija
poradi koristeweto
na kontaminiran leb.
Tamu ergotizmot bil
nare~en „ognot na
Sveti Anton“, verojatno poradi toa {to
kalu|erite od Sv. Anton uspe{no gi lekuvale bolnite lu|e hranej}i gi so zdrav 'r`an leb. Ovaa bolest i podocna povremeno se pojavuvala vo Evropa.Ergotizmot go promenil kursot
na istorijata najmalku vo eden slu~aj. Poznato e deka Petar Veliki
ne uspeal da gi so~uva pristani{tata vo Crno More (1772 g.) bidej}i
negovite vojnici bile hraneti so 'r`an leb vo koj imalo sklerocidni
gabi, a i kowite ne bile podgotveni za borba zatoa {to i tie bile
hraneti so takva 'r`.
i ja menuvale istorijata
PLAMENICA NA KOMPIROT
Kompirot poteknuva od peruanskite Andi od Ju`na Amerika. Vo Evropa e donesen vo sredinata na 16. vek (1556-1565 g.). Na teritorijata na
porane{na Jugoslavija kompirot e donesen okolu 1785 g. Vo Evropa kompirot brzo se {irel poradi povolnite po~veni i klimatski uslovi. Taka
od 1840 g. kompirot stanal glavna hrana na Ircite. Vo toa vreme eden
Irec prose~no jadel preku dva kilograma kompiri dnevno. Kompirot lesno
se odgleduval i na mali povr{ini go imalo dovolno za ishrana na lu|eto,
poradi {to populacijata vo Irska napreduvala vo prvite decenii na 19.
vek.Vo tekot na 1840 g. vo Severna Amerika e zabele`ana pojava na plamenica kaj kompirot. Vo tekot na 1845 godina ova zaboluvawe, koe najprvo
bilo nare~eno epidemija "kolera na krompirot", a podocna "plamenica
na kompirot" (pri~initel ohytophthora infestans), se javilo i vo Evropa.
Bolesta posebno ja zafatila Irska kade nastanala dobropoznatata "irska glad". Od gladta umrele milion `iteli na Irska, a milion `iteli se
iselile vo prekuokeanskite zemji.
SIVA DAMKAVOST NA P^ENKATA
So otkrivaweto na hibridnata p~enka, prinosite po~nale naglo da se zgolemuvaat
dostignuvaj}i neverojatna brojka od 10-15 000 kg/ha suvo zrno. Hibridnata p~enka
sozdala ogromen pazar na seme. Za da se izdr`i konkurencijata na pazarot na hibridno seme na p~enka, kompaniite po~nale da koristat linija so ma{ka sterilnost, a tie geni se nasleduvale preku citoplazmata na maj~inskite rastenija.
Genot za ma{kata sterilnost na maj~inskite rastenija bil nare~en "teksa{ka
citoplazmatska ma{ka sterilnost" (Texas cytoplasmatic male sterility, CMS).
Vo praktikata, koga se koristat CMS ma{ki sterilni linii na maj~inskite
rastenija ne treba da se otstranuva metli~kata. Toa zna~ajno go poevtinilo
semenskoto proizvodstvo. Poradi toa mnogu proizvoditeli na seme vo SAD se
potrudile da preminat na koristewe na CMS linijata. Nejzinoto koristewe traelo samo nekolku godini dodeka vo 1970 godina ne se pojavil nov vid na gabi~no
zaboluvawe, Cochliobolus heterostrophus (Helminthosporium maydis), koe bilo
povrzano so koristeweto na samo edna ma{kosterilna linija, a koja ne bila
otporna na navedenoto zaboluvawe. Bolesta se pojavuva na listot i na klasot. Patogenot se {irel so vetrot i zafa}al ogromen prostor, od Florida kon
severniot del na SAD. Novata bolest uni{tila preku 15% od semenskoto proizvodstvo na p~enkata vo SAD. Proceneto e deka zagubite nadminale milijarda dolari. Nau~nicite brzo reagirale
i predupredile deka vo tekot na 1971 godina proizvodstvoto na p~enka vo SAD }e bide zagrozeno, dokolku ne se
izmeni proizvodstvoto na semenskata p~enka.
TEMNOSIVA DAMKAVOST NA SON^OGLEDOT
Vo sedumdesettite godini na minatiot vek zapo~nalo sozdavaweto na hibridniot son~ogled. Prvite rezultati bile izvonredni. Hibridniot son~ogled daval visoki prinosi i dobar kvalitet. Poradi zgolemeniot interes
za vakviot son~ogled povr{inite so ovoj vid rastenie vo porane{nata Jugoslavija dostignale do 180.000 hektari. No, uspehot ne bil za dolgo. So rasprostranuvaweto na hibridniot son~ogled na se pove}e povr{ini doa|a
do pojava na nova bolest (sli~na na CMS hibridnata p~enka vo SAD), {to ja predizvikala gabata Phomospisis helianthi i ovaa bolest se {irela so vetrot, poradi {to prinosot na son~ogledot naglo opadnal. Taka, povr{inata
od 180.000 vo 1979 godina se namalila na 36.000 ve}e vo tekot na 1980 godina. Vo po~etokkot na 80-tite godini
nastanuva nedostig od son~ogled, pa zatoa masovno se proizveduvalo maslo od soja, koe ima polo{ kvalitet od son~ogledovoto. Taka, celi gradovi
mirisale na pr`ena riba, zatoa {to soinoto maslo treba da se koristi
ladno, a so pr`eweto dobiva neprijaten miris.So odgleduvaweto na
uedna~en genetski materijal (hibridi) na golemi povr{ini koj{to e mnogu
~uvstvitelen na novite bolesti, do{lo do ogromni {teti vo proizvodstvoto. Naukata brzo reagirala, baraj}i izvori na otpornost od otporni
sorti, koi so selekcioni procesi se vgraduvaat vo novite hibridi. Ve}e
vo vtorata polovina na 80-tite godini proizvodstvoto na son~ogledot
se stabilizira, a denes e na zadovolitelno nivo.
APRIL 2010 | 31
AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO Korisni insekti - PREDATORI
[tetnite insekti
- hrana za bubamarata
VOZRASNIOT INSEKT UNI[TUVA 40-50
RASTITELNI VO[KI DNEVNO ILI 3.000-4.000 VO
TEKOT NA SVOJOT @IVOT, DODEKA LARVATA PO PAT
NA ISHRANA UNI[TUVA OKOLU 600 RASTITELNI
VO[KI. VOZRASNIOT INSEKT IZEDUVA OKOLU
30-40 GRIWI NA DEN, 90-100 VOZRASNI [TITESTI
VO[KI I DO 300 LARVI NA [TITESTI VO[KI
Pi{uva: Dipl. in`. agr. Stojan Gligorov
Pokraj hemiskata za{tita ili uni{tuvaweto na {tetnite insekti po hemiski pat, postojat i takanare~eni
korisni insekti ili predatori, koi
isto taka vr{at namaluvawe na brojot na {tetnite insekti, pred s#,
lisni (rastitelni) vo{ki so koi{to
se hranat. Morame da naglasime edna
mnogu va`na rabota - so upotrebata
na hemiski sredstva za uni{tuvawe
na {tetnite insekti vo ist moment
se uni{tuvaat i korisnite insekti
i taka ~esto pati se naru{uva prirodniot balans pome|u korisnite i
{tetnite insekti. Poznavaweto na
`ivotniot ciklus na rastenijata i
`ivotnite mo`e da pomogne za nivno
za~uvuvawe ili za nivniot opstanok.
So za~uvuvawe na samo edni vidovi
na korisni insekti bez za~uvuvawe
i na drugite insekti vo biolo{kiot
krug na opstanok ne se postignuva
dobar rezultat. Pome|u mnogubrojnite korisni insekti koi pomagaat vo
32 | MOJA ZEMJA
borbata protiv {tetnite insekti e
i sedumto~kestata bubamara.
[to se odnesuva do na{ite zemjodelski proizvoditeli, malkumina znaat
deka taa e korisen insekt i se hrani
so rastitelni lisni vo{ki so {to
ovozmo`uva namaluvawe na upotrebata na hemiski sredstva - insekticidi. Sedumto~kestata bubamara ili
Coccinella septempunctata naj~esto
ima edna generacija godi{no, a korisen vid e vozrasniot oblik (imago).
Larvata se hrani so rastitelni i
{titesti vo{ki, griwi i polo`eni
jajca od drugi insekti. Vozrasniot
insekt uni{tuva 40-50 rastitelni vo{ki dnevno ili 3.000-4.000 vo
tekot na svojot `ivot, dodeka larvata po pat na ishrana uni{tuva okolu
600 rastitelni vo{ki. Vozrasniot
insekt izeduva okolu 30-40 griwi na
den, 90-100 vozrasni {titesti vo{ki
i do 300 larvi na {titesti vo{ki.
Vozrasniot insekt prezimuva pod
opadnatite listovi ili na mesta
kade {to nema niski temperaturi.
Naprolet, po pareweto, `enkata
polaga 400-600 jajca vo grupi od po
10-30 jajca i toa na opa~inata na listot, no sekoga{ vo blizina kade {to
se pro{ireni lisnite vo{ki, taka
{to po izleguvaweto na larvite, tie
se hranat so lisni vo{ki.
Kompletniot razvoj od jajce, pa s# do
stadium na larva i potoa do vozrasen insekt trae okolu dva meseca. Na
smaluvaweto na brojot na edinkite
najmnogu vlijaat niskite temperaturi vo tekot na zimata, me|utoa i
nedostigot od hrana (lisni vo{ki i
dr.) vo proletta.
Retka e pojavata na kalamitet (masovna pojava) od nekoj {tetnik vo priridata poradi postojanoto prisustvo na nekoi predatori koi gi uni{tuvaat po priroden pat i taka go
doveduvaat nivniot broj pribli`no
vo granicite na normalata.
CVE]ARSTVO
Proletno rasaduvawe
ROZATA KRALICA
NA CVE]ETO
Dokolku ne ste od onie
sre}nici {to imaat
dvor, rozata mo`e da ja
zasadite i na terasa,
no samo dokolku va{ata
terasa e na son~evata
strana bidej}i rozite se
rastenija koi ne vireat
bez sonce i svetlina
Pi{uva:
Biqana Mihailovska
Za va{iot dvor ili za
terasa go prepora~uvame
sledniot izbor na rozi:
Polzavci:
Don juan (mirisna temnocrvena)
Lise cronesuperior (bela)
Golden Schovers (`olta)
Polijanti i floribunda:
Alain (jako rozova)
Anabell (portokalova mirisna)
Carol (rozova)
Orange Melliandina (portokalova)
Hibridni ~aevki:
Ambasador (belo vino)
Papa Meilland (temnocrvena)
Duftgold (zlatno`olta)
Die Welt (`olta, rozova, portokalova)
34 | MOJA ZEMJA
Minijaturni ili xuxesti rozi:
Baby Maskarada
(od svetlo`olta do temnocrvena)
Rosmarin (svetlorozova)
Pour toi (bela)
Alain
Poradi ubavite boi, elegancijata i dolgotrajnoto cutewe
(okolu 200 dena vo godinata) rozata so pravo ja narekuvaat
kralica na cve}eto i sekoj vistinski vqubenik vo prirodata
treba da ja ima vo svojot dvor ili na terasata.
Latinskoto ime na kralicata na cve}eto e rosae, {to zna~i roza
ili od od gr~kiot zbor rhodon - roza. Gr~kiot ostrov Rodos svoeto ime go dobil tokmu po rozite, bidej}i rozite ottamu bile
pra}ani na rimskiot dvor za ukrasuvawe pri razni sve~enosti.
Proletta e najpogodno vreme za sadewe na rozite, me|utoa
ovoj period e mnogu kus bidej}i rozite rano se budat od zimskiot son i vedna{ razvivaat lisni i cvetni papki, a koga se
vo taa faza ve}e ne e prepora~livo nivno sadewe.
Zasaduvawe i kastrewe
Vedna{ po zasaduvaweto treba da se zagrnat so zemja taka {to
od gran~iwata treba da se gledaat samo 5-10 santimetri. Po
21 den treba da se razgrnat i da se neguvaat kako i postarite
rozi. Za rozite koi se vo kontejner ne va`i ova pravilo. Tie
mo`e da se sadat vo tekot na celata vegetacija.
Dokolku rozata ve}e ja imate vo svojot dvor, ranata prolet e vremeto koga treba da se pozanimavate so ovie ubavici.
Ako naesen rozite se nagrnat so zemja, kako {to naj~esto se
pravi, rozite sega treba da se razgrnat, a potoa so ostri gradinarski no`ici se kastrat site suvi i skr{eni gran~iwa
kako i starite i debeli granki, dodeka preostanatite treba
da se potkrojat na 4 do 5 okca, t.e. na visisna od 30-35 santimetri. Rozite-polzavci ne se kastrat, tuku samo se potsekuvaat onie granki koi se stari ili pre~at.
Karol
Anabel
Bolesti
Naj~estite bolesti kaj rozite se pepelnicata koja se javuva
naj~esto po dolg period na vla`no vreme i 'r|a (lekuvaweto e
so fungicid vrz baza na sulfur i so mehani~ko otstranuvawe
na najzagrozenite listovi, a kaj 'r|ata vrz baza na bakar), kako i
pojava na lisni vo{ki (koi se otstranuvaat so insekticidi).
Razmno`uvawe
Rozite se razmno`uvaat so kalemewe, no na amaterite
im se prepora~uva razmo`uvawe so reznici ili pelceri.
Razmo`uvawe na rozite so reznici mo`e da se napravi vedna{
po prvoto cutewe ili vo tekot na esenta. Dokolku ne ste od
onie sre}nici {to imaat dvor, rozata mo`e da ja zasadite
i na terasa, no samo dokolku va{ata terasa e na son~evata
strana bidej}i rozite se rastenija koi ne vireat bez sonce
i svetlina.
VISOKO
NISKO
OPTIMALNO
Cvetovi za vo vazna
I za kraj, najubaviot del od rabotata e se~ewe na cvetovite za vo
vazna. I za ovaa postapka postoi pravilo - rozata se se~e so ostri
gradinarski no`ici docna nave~er ili rano nautro, sekoga{ so
kos rez. Ise~enite cvetovi vedna{ se stavaat vo vazna.
U`ivajte vo nivnata ubavina!
\ubrewe
Don Juan
Vedna{ po kroeweto e po`elno okolu sekoj bokor (koren) da se
stavi pregoreno {talsko |ubre ili edna do dve lopati treset
kako i mineralno |ubre specijalno nameneto za rozite. Pri
|ubreweto treba vnimatelno da se dozira koli~inata za da
ne se postigne sprotiven efekt. Po prvoto cutewe povtorno
bi trebalo da se dodade mineralno |ubre, a potoa na sekoi 15
dena s# do sedmiot mesec. Dokolku ne najdete specijalno mineralno |ubre za rozi, mo`ete da iskoristite i nekoe drugo
koe sodr`i azot, fosfor i kalium vo razmer 15h15h15 ili
10h15h15. Se stava sekoga{ okolu bokorot, nikako direktno na
koren ili na lisjata, bidej}i }e izgorat. Dokolku e su{na prolet, treba obilno da se polevaat.
APRIL 2010 | 35
MEHANIZACIJA Sistem za direktno vprskuvawe na gorivo
Common
rail
sistem
S
istemot common rail e od
ponov datum i e sozdaden
vo Italija pri krajot na
1998 godina. Toj e rezultat
na rabotata na najgolemite proizvoditeli vo svetot na pumpi so visok pritisok i drugi napravi kaj
sistemot za vprskuvawe na dizelgorivoto.
Sistemot ovozmo`uva ednostavno vgraduvawe i primena na
postojnite dizel-motori, bidej}i
ne bara promena na cilindarskata
glava i ovozmo`uva visok pritisok
nezavisen od brzinskiot re`im na
rabotata. Ovoj sistem e baziran na
edna zaedni~ka magistrala (common rail) i so pomo{ na pumpa so visok pritisok se obezbeduva visok
pritisok od 1.200 do 1.500 bari.
Common rail tehnologijata na
direktno vprskuvawe na dizel-gorivoto se sostoi vo toa {to kaj ovoj
sistem sozdavaweto na pritisokot
vo dizel-gorivoto i vprskuvaweto
na gorivoto se nezavisni procesi.
Pritisokot na dizel-gorivoto e
nezavisen od brojot na vrte`ite
na motorot i od koli~estvoto na
vprskanoto gorivo vo cilindarot
na motorot. Vo zaedni~kata magistrala na sistemot dizel-gorivoto
se nao|a pod visok pritisok i vo
momentot koga e potrebno, toa e
podgotveno za vprskuvawe vo cilindarot na motorot. Po~etokot i vremetraeweto na vprskuvaweto na dizel-gorivoto, spored elektri~nite
signali koi doa|aat od senzorite
za polo`bata na bregastoto vratilo, brojot na vrte`ite na kolenestoto vratilo, za pritisokot na
vozduhot, za polo`bata na pedalata za gas, temperaturata na sredstvoto za ladewe, masata na vozduhot
i pritisokot na gorivoto, go presmetuva elektronskata upravuva~ka
edinica (EUE).
Prskalkite se opremeni so
posebni magnetni ventili koi
ovozmo`uvaat promenlivo upravuvawe spored momentalnite potrebi.
Visokiot pritisok, koj doa|a do izraz pri nizok broj na vrte`i na mo36 | MOJA ZEMJA
Sistemot ovozmo`uva
ednostavno vgraduvawe i
primena na postojnite
dizel-motori, bidej}i ne bara
promena na cilindarskata
glava i ovozmo`uva visok
pritisok nezavisen od
brzinskiot re`im na rabotata.
torot, kako i promenlivoto komanduvawe so vprskuvawe na gorivoto,
ovozmo`uva raspredelba na gorivoto i vozduhot vo cilindrite, {to
reperkuira vo niska potro{uva~ka
na gorivo i ~isti produkti od sogoruvaweto.
Vprskuvaweto na dizel-gorivoto
so common rail sistemot zna~itelno
se razlikuva od konvencionalnoto
vprskuvawe. Razlikata proizleguva
od na~inot na sozdavawe na pritisokot vo zaedni~kata magistrala i
na~inot na dozirawe na vprskanoto gorivo. Ovoj sistem ovozmo`uva
sekoja prskalka da izvr{i pove}e
vprskuvawa na dizel-gorivoto za
vreme na eden raboten ciklus na
motorot i toa: pred vprskuvawe,
glavno vprskuvawe i dopolnitelno
vprskuvawe (vo slu~aj na postrogite Euro standardi za produktite
od sogoruvaweto).
Common rail sistemot mo`e da se
vgraduva vo razli~ni tipovi na dizel-motori. So razvitokot na dizelmotorite se razvil i samiot sistem
za vprskuvawe na gorivoto. Bosch
go razvile common rail sistemot
za koristewe kaj dizel-motorite.
Prvata generacija na ovoj sistem
e dizajnirana i izrabotena za sozdavawe visok pritisok od 230-1350
bari, koj se instalira na motorite
kaj patni~kite avtomobili i komercijalnite vozila. Specijalen common rail sistem e prisposoben za
Dizel-motor John Deere so
common rail sistem
Pi{uva: Prof. d-r Dragi Tanevski
vgraduvawe na pomo}ni dizel-motori koi se koristat kaj traktorite, lokomotivite i brodovite.
So po~etokot na 2001 godina
zapo~nalo
proizvodstvoto
na
nova serija common rail koja e
pousovr{ena od prvata serija. Ovoj
nov sistem ima podobra kontrola na
pumpata koja go ispora~uva dizelgorivoto pod visok pritisok. Vtorata generacija na common rail sistemot raboti so pritisok od 1.600
bari, a isto taka e koordinirana i
zaedni~kata rabota so elektronskata upravuva~ka edinica (EUE).
So postrogite standardi za
emisijata na {tetnite gasovi,
zaradi za{titata na `ivotnata
sredina, fabrikite za proizvodstvo na motori so vnatre{no sogoruvawe se stremat kon usovr{uvawe
na tehnologijata na motorite, koi
go imaat usovr{eno svojot motor so
vgraduvawe ~etiriventilska tehnologija i toj raboti so common
rail sistem.
Poradi promenite na novite zakoni za emisijata na {tetni gasovi
koj stapi na sila od 1 juli 2003
godina, propi{an od Evropskata
Unija, kompanijata John Deere vo
serijata traktori 6320-6920 Y so
mo}nost na motorot od 74 do 118
kW vgraduva common rail sistem so
~etiriventilska tehnologija po
cilindar.
MEHANIZACIJA
Hemiska za{tita na lozaro-ovo{tarstvoto
Atomizeri od
litri
1100
Protokot na pumpata e
va`en zaradi me{aweto
na te~nosta vnatre vo
bureto i ne dozvoluva
talo`ewe na dnoto od
bureto - pravewe na
homogenizirana smesa
Pi{uva: Nikol~e Trampevski
dna od najskapite agrotehni~ki merki bez koja ne se mo`e vo lozarstvoto i
ovo{tarstvoto e hemiskata za{tita na nasadite. Za ovaa cel, sovremenite
lozaro-ovo{tari kaj nas gi upotrebuvaat glavno atomizerite od 1100 litri.
Osnovni elementi od koi zavisi kvalitetot na prskaweto, a sekako i cenata
na atomizerot se slednite:
Pumpata tri ili ~etiri klipna, so protok od 120 lit/min odnosno 140 lit/min.
Favoriziran proizvoditel na pumpi e "Comet" Italija. Protokot na pumpata e
va`en zaradi me{aweto na te~nosta vnatre vo bureto, i ne dozvoluva talo`ewe
na dnoto od bureto - pravewe na homogenizirana smesa;
Glaven filter, i va`na dopolnitelna opcija koja ~ini okolu 200 evra se
sekundarnite filtri koi vr{at u{te edna fina filtracija pred smesata
da „stigne”do diznite. Na ovoj na~in se ovozmo`uva nepre~enost vo rabotata Komet pumpa
i se izbegnuvaat ~estite zastoi zaradi zapu{uvawe na diznite, a sekako se
prodol`uva i vekot na traewe na diznite;
Rasprskuva~ot da bide od materijal otporen na korozirawe, bidej}i samata smesa go nagrizuva obi~niot metal. Na samiot rasprskuva~ da ima naso~uva~i koi sozdavaat turbulencija na
vozduhot i pomagaat listovite da se „zatresat“ i na toj na~in potpolno od gorna i dolna strana se vr{i tretirawe;
[asijata, ima bitna razlika dali e bojosana ili pocinkuvana, povtorno zaradi otpornosta na
korozirawe.
Reduktor za regulirawe na brzinata na perkite.
Mo`nost od menuvawe na agolot na perkite, a so toa i protokot na vozduhot
Bureto - mo`e da bide od plastika ili od poliester. Za izgled e podobro plasti~noto bure,
me|utoa poliesterot e materijal koj polesno se lepi vo slu~aj na o{tetuvawe.
Sekoj atomizer sodr`i dodaten sad za ~uvawe na ~ista voda za miewe na race.
Cenata na eden vakov atomizer vo Makedonija so polna oprema iznesuva 3.600 evra so vklu~eno
DDV - proizvoditel Ontar,
najspecifiraniot
Turski
proizvoditel za vakov tip na
oprema!
E
38 | MOJA ZEMJA
Atomizer 1100l
Ventilator
Dopolnitelni
filtri
MEHANIZACIJA
Traktori so 64-godi{na tradicija
ZETOR - fleksibilnost,
kvalitet i mo}
Site modeli na traktorite ZETOR
nudat sovr{ena kombinacija od mo},
ednostavni operacii, mali tro{oci,
kako i ogromna sigurnost i sestranost
vo rabotata
Z
ETOR e proizvoditel na traktori so tradicija od 64 godini. Otkako prviot traktor Zetor
be{e pretstaven na pazarot vo 1946 godina,
propatuva dolg pat i se vseli vo pove}e od milion semejstva, vo 90 zemji {irum svetot. Tradicijata
i uspehot otsekoga{ bile i }e ostanat osnova na ovoj
brend, tie se proizvod na uspe{niot istra`uva~ki
i razvoen centar. Momentalno, ZETOR e vode~ka industriska kompanija vo Centralna Evropa i najgolem
proizvoditel na traktori pome|u novite ~lenki na
Evropskata Unija.
Novite modeli na traktorite ZETOR koi ve}e
se probieni na evropskiot pazar se proizvod na
dolgogodi{nata tradicija, kvalitetot i dostapnite
ceni.
Modelot Proxima koj mo`e da bide 2WD ili 4WD,
raspolaga so motori od 65 do 95 KS. Ovoj model, kako
i site modeli na Zetor-traktori, e opremen so Tier III
motor Zetor, koj gi ispolnuva standardite za izduvni
gasovi i e prepoznatliv po svojata ekonomi~nost i
sigurnost.
Srednata kategorija na traktori so pogon na site
~etiri trkala i motori od 85 do 105 KS e modelot
Proxima Plus, opremen so 16h16 celosno sinhroniziran
menuva~ i hidraulika so golema mo} na podigawe, nad
~etiri toni.
Modelot Proxima Power so motor od 85 do 115 KS go
pravi vpe~atliv negoviot mo}en „{atl“ menuva~ so 24
brzini napred i 24 brzini nazad.
Najgolemiot Zetor-traktor Forterra so motor od 97
do 130 KS izobiluva so mo}ni tehni~ki karakteristiki koi go pravat najdobar vo svojata klasa.
Site traktori se opremeni so komforna hermeti~ki
zatvorena kabina, so dvojna za{tita na podot i bu~ava
od samo 78 dB.
Site modeli na traktorite ZETOR vi nudat
sovr{ena kombinacija od mo}, ednostavni operacii,
niski tro{oci, kako i ogromna sigurnost i sestranost
vo rabotata.
Kupuva~ite na traktorite Zetor gi doznaa negovite prednosti - dolgata i uspe{na istorija, visokiot
~e{ki kvalitet, edinstveniot nedosti`en dizel-motor, malite tro{oci i prekrasniot dizajn.
Zemete go i Vie klu~ot i sledete ja tradicijata,
fleksibilnosta, kvalitetot i mo}ta. Sledete go Zetor.
40 | MOJA ZEMJA
Pogon na site ~etiri trkala
Prostrana i
pregledna kabina
AGROVESTI
MAKEDONSKOTO VINO PREZENTIRANO
NA SAEMOT ,,PROVEIN”
Edinaeset vinarnici u~estvuvaa
na me|unarodniot saem ,,ProVein”
(ProWein) 2010 koj se odr`a od 21 do
23 mart vo germanskiot grad Dizeldorf. Zaedno so CBI, holandskiot
Centar za pottiknuvawe na uvozot
od zemjite vo razvoj i Ministerstvoto za ekonomija na Republika
Makedonija, programata AgBiz na
USAID im pomogna na vinarskite
vizbi da se promoviraat na nacionalen {tand na povr{ina od
120 kvadratni metri, kade {to gi
izlo`ija svoite vina i sretnaa potencijalni me|unarodni kupuva~i.
,,ProVein” e definitivno najrelevanten saem za vino i alkoholni
pijalaci vo EU i edinstven saem od
vakov vid vo svetot, kade {to posetitelite pretstavuvaat mostri od
svoite proizvodi, istra`uvaat noviteti, otkrivaat novi trendovi,
gi obnovuvaat delovnite odnosi i
dogovori i sozdavaat novi zdelki”,
veli Goran Damovski, senior-koordinator na lanec na vrednosti i razvoj
na marketing na programata AgBiz.
Minatata godina ~etiri makedonski
vinarnici uspe{no se pretstavija na
,,ProVein”. Vinarnicite vospostavija
brojni kontakti so potencijalni
kupuva~i. Vo tekot na slednite osum
meseci vinariite uspeaja del od
ovie kontakti da gi pretvorat vo
seriozni klienti i kako rezultat
na toa bea ispora~ani paleti na
vino od Makedonija vo Belgija, Polska, Germanija i Holandija. Zemaj}i
gi predvid ovie impresivni rezultati, i ovaa godina AgBiz obezbedi
poddr{ka na edinaeset makedonski
proizvoditeli na visokokvalitetno
vino vo {i{iwa da gi promoviraat
svoite individualni brendovi i da
sozdadat po{iroka svest za makedonskite vina na me|unarodnite pazari.
AGROVESTI
Osudeni francuski vinari
PRODADENO [email protected] VINO NA AMERIKANCITE
Dvanaeset vinari i trgovci od Carcassonea
u~estvuvale vo la`niot izvozot na 18 milioni
{i{iwa od la`noto ,,pinot noir” vo SAD pod
popularnata etiketa Red Bicyclette. Dvanaesette beskrupulozni vinari gi udvoile svoite
prihodi, taka {to na najgolemata kompanija
za trguvawe so vino, E and J Gallo, $ prodale
13,5 milioni litri la`en ,,pinot noir”, koj vo
SAD bil prodavan pod popularnata marka Red
Bicyclette. Bile otkrieni koga francuskata
carina zabele`ala deka vo SAD e izvezeno
pove}e vino od taa sorta, otkolku {to voop{to
bilo proizvedeno vo celiot soodveten region.
Sudot procenil deka obvinetite namerno i
postojano go ozna~uvale poevtinoto vino kako
poskapo i pokvalitetno ,,pinot noir” i deka so taa
izmama zarabotile sedum milioni evra pove}e.
Cenata po koja go kupile vinoto “pino noar”
bila 58 evra za hektolitar {to, vsu{nost, e
zna~itelno poniska od oficijalnata pazarna
cena koja iznesuvala 97 evra, a evtinite lokalni
vina se prodavale po 45 evra. Nivnata izmama
predizvikala seriozni o{tetuvawa na vinata
od Languedoc, za koi SAD se va`en pazar, se veli
vo presudata so koja vinarite - izmamnici bile
osudeni na zatvorski kazni vo traewe od eden do
{est meseci i pari~ni kazni koi se dvi`at od
minimalnata, 1.500 evra, do maksimalnata so koja
e kaznet Sieur D’Arques, 180.000 evra. Negoviot
advokat go branel svojot klient so tvrdeweto
deka nieden amerikanski kupuva~ ne se po`alil
na vinoto, dodeka advokatot na drugite obvineti tvrdel deka vinoto {to im go prodavale na
Amerikancite gi imalo karakteristikite na ,,pinot noir”. E&J Gallo, koi nemale vrska so sudeweto,
go povlekle Red Bicyclette od proda`ba.
NAU^NICI NAPRAVILE DOLGOTRAEN DOMAT
Indiski nau~nici tvrdat deka napravile domati koi ostanuvaat sve`i i po eden mesec, dodeka obi~nite skisnuvaat, prenesuva ,,Sky news”.
Istra`uva~ite go zabavile genetskiot proces na prirodnoto sozrevawe na ovie rastenija,
prodol`uvaj}i im go `ivotot za 30 dena. Ova e
odli~na vest za indiskite zemjodelci, koi go gubat re~isi polovina od svojot rod bidej}i domatot
im se rasipuva pred da stigne do prodavnicite.
Nau~nicite smetaat deka nivnata tehnologija
mo`e da se primeni i na bananite i na mnogu proizvodi koi brzo zreat i brzo se rasipuvaat.
APRIL 2010 | 43
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Srbija najgolem uvoznik
na makedonsko grozje
Rusija golem uvoznik na
kromid od Holandija
Izvozot na makedonskoto grozje vo minatite pet
godini zebele`itelno varira. Vo 2005 godina iznesuval 9,3 milioni amerikanski dolari, blago namaluvawe ima vo 2006 godina, a vo 2007 godina se zgolemuva
na 15,3 milioni dolari, {to e skoro za dva pati pove}e
od iznosot vo prethodnata godina. Me|utoa, vo slednite dve godini izvozot se namaluva, i toa vo 2008
godina za 12 otsto (na 13,4 milioni dolari) i vo 2009
g. za 26 otsto - na 9,9 milioni, vra}aj}i se pribli`no
na istiot iznos od pred pet godini. Glavnite izvozni
partneri na Makedonija za grozje vo 2009 godina se
Srbija (59%), Crna Gora (10%), Albanija (8%), Bosna
i Hercegovina (8%) i Hrvatska (7%). Vo sporedba so
2007 g. izvozot vo Srbija e namalen na polovina, dodeka Bugarija, koja vo 2007 g. zazema 10% od izvozot, vo
2009 g. zazema samo 0,6% od vkupniot izvoz.
Spored preliminarnite podatoci na PT/KCB, ovaa
sezona (6 juli 2009 - 15 januari 2010) 514 milioni kilogrami holandski kromid e uvezen od Rusija. Ovoj
iznos e za 77 milioni kilogrami pogolem od minatata sezona. Vo vtorata nedela od 2010 godina (11-15
januari) pove}e od 24 milioni kilogrami holandski
kromid e izvezen. Glavnite destinacii na izvozot se
Afrika, Rusija, Velika Britanija, Brazil i Germanija.
Samo Rusija vo ovoj period ima uvezeno pove}e od 4
milioni kg holandski kromid.
www.tuinbouw.nl
Statisti~ki podatoci od
internet-stranicata na UNCOMTRADE
Izvor: AgBiz
Visoki ceni na {panskite
domati vo [panija i vo Polska
Poradi lo{oto vreme vo [panija vo tekot na poslednite nekolku nedeli snabduvaweto so domati e zna~itelno pomalo otkolku vo 2009 godina. Iako pobaruva~kata ne be{e golema vo po~etokot, cenite za domati
so dobar kvalitet ostanaa visoki. [panskite domati
koi{to stignaa vo pazarot vo Polska se so lo{ kvalitet koj vlijae na nivnata konkurentnost, no nivnata
ponuda e golema. Domatite od Maroko i od Turcija se
isto taka so slab kvalitet, no mnogu se poevtini od
{panskite. Vo vtorata nedela na mart cenata na uvezeni domati povtorno se poka~i i na golemoproda`niot
pazar vo Bronice mo`e{e da se najdat samo domati od
[panija, so cena od 2,23 do 2,27 evra za kg vo kartonska
ambala`a od {est kilogrami, cena koja e za 0,25 evra
povisoka vo sporedba so prethodnata nedela.
www.freshplaza.com;
Kampawa „Jabolko od Germanija ovo{je za tebe”
Sedumdeset proizvoditeli na jabolko, koi pretstavuvaat 90 otsto od vkupnoto proizvodstvo na ova
ovo{je, se re{ija da zapo~nat so zaedni~ki marketing. Vo ovaa nasoka tie zapo~naa kampawa so slogan
„Jabolko od Germanija - ovo{je za tebe”. Preku ovaa
inicijativa tie se trudat da nadomestat za vakuumot
{to se pojavi otkako Centralnata marketing agencija na germanskite zemjodelci be{e zatvorena pred
edna godina. Proizvoditelite se imaat dogovoreno
za dolgotrajni aktivnosti vo poleto na marketingot
i komunikaciite. Za po~etok, aktivnostite }e bidat
ograni~eni samo na doma{niot pazar. Nivnata prva
zaedni~ka aktivnost e organiziraweto na manifestacijata „Denovi na germanskoto jabolko” pri {to
se podeleni 40.000 jabolka vo pet germanski grada.
Kampawata, isto taka, vklu~uva izrabotka na internet-stranica za informaciii i vesti za jabolkoto:
www.genau-dein-obst.de.
Opa|awe na cenite na vinoto vo [panija
Pazarot na vino zabele`uva opa|awe na cenite na
ovoj proizvod kako rezultat na razlikata pome|u ponudata i pobaruva~kata na vino vo pazarite na [panija,
kako i vo stranskite pazari. Ovaa situacija se odrazuva lo{o na malite vinarii koi se prinudeni da gi
prodavaat svoite proizvodi poevtino za da gi pokrijat svoite tro{oci. Pogolemite vinarii, isto taka, se
prinudeni da gi sni`at cenite za da gi zadr`at svoite klienti. Zemjodelskite zdru`enija i kompanii od
ovoj sektor organiziraa protesti i imaat pobarano od
Ministerstvoto za zemjodelstvo da se sprovede takanare~ena “Krizna destilacija” za 2,5 milioni hektolitri. Preku ovoj mehanizam, vinoto bi bilo povle~eno
od pazarot i pretvoreno vo alkohol koj bi se koristel
vo industrijata ili kako gorivo. Ovie predlo`eni
merki ne se prifateni od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Cenata na trpezno vino na {panskiot pazar
e okolu 1,70 evra, dodeka proizvoditelite na grozje dobivaat od 0,13 do 0,14 evra za kilogram grozje. Duri i
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
44 | MOJA ZEMJA
Pi{uva: Agron Halimi
najpresti`nite vinarii od Rioha imaat plateno samo
0,30 evra za kilogram kvalitetno grozje, dodeka proizvodnite tro{oci za kilogram kvalitetno grozje se
okolu 0,40 evra. Spored presmetkite, pobaruva~kata e
namalena za 10 otsto na {panskiot pazar, osobeno vo
ugostitelstvoto, dodeka maloproda`bata se stabilizira. Izvozot e namalen pome|u 10 i 15 otsto, i pokraj
poniskite ceni.
Azija }e stane najgolem
proizvoditel na vino
Spored novite presmetki specijalno napraveni
za ovogodi{niot saem „Vinekspo”, Azija e idninata
na globalnata industrija na vinoto i aziskiot pazar
}e raste so pobrz ritam otkolku pazarot vo Severna
Amerika. Vo novata studija na Me|unarodni podatoci
za vino i alkohol za periodot od 2009 do 2013 godina,
potro{uva~kata na vino vo Azija }e bide zgolemena za
25 otsto, postignuvaj}i blizu 1,3 milijardi litri. Do
2011 godina, azisko-pacifi~kiot pazar se predviduva
deka }e vredi pove}e od {est milijardi amerikanski
dolari. Vo desetgodi{en period od 2004 do 2013 godina potro{uva~kata na vino vo Azija e predvideno
da se zgolemi za 86 milioni sandaci. Sprotivno, vo
istiot period, vo Severna Amerika zgolemuvaweto se
predviduva da bide samo 85 milioni sandaci. Spored
direktorot na „Vinekspo”, Robert Bejnat, Azija e idninata, dodeka Hong Kong }e stane va`na porta poradi svojata lokacija vo sredinata na aziskiot pazar.
Do 2012 godina potro{uva~kata na vino se predviduva da dostigne pove}e od 33 milioni {i{iwa, od koi
pove}e od 70% se o~ekuva da bide crveno.
Ceni na zemjodelski proizvodi vo
nekoi od regionalnite pazari
Golemoproda`ni ceni vo Sofija
vo mart 2010 (vo lev)
Proizvod
Poteklo
Cena
Domati
Srbija/Turcija/
Makedonija
1.45/1.50/1.60
Piperki (zeleni)
Doma{no
3.30
Piperki (crveni)
Doma{no
3.50
Krastavici
Doma{no/Grcija/
Makedonija
2.80/2.00/2.40
Zelka
Doma{no
0.50
Jabolko
Doma{no/Grcija/
Makedonija/
0.60/0.80/0.65
Grozje
Ju`na Afrika
5.30
1 Evro - 1.95 Lev
Izvor: www.slatina-bulgarplod.com
Golemoproda`ni ceni vo Srbija
vo mart 2010 (vo dinari)
Proizvod
Belgrad
Novi Sad
Domati
165
160
Piperki
190
200
Piperki (babura)
200
200
Krastavici
150
150
Zelka
26
25
Jabolko Ajdaret
26
25
Jabolko Crven Deli{es
45
40
Jabolko Zlaten Deli{es
40
40
Grozje
370
1 Evro - 99.2 dinari
Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska
vo mart 2010 (vo kuni)
Proizvodi
Osijek
Split
Zagreb
Domati
13.17
14.00
12.75
Piperki
19.67
Piperki (babura)
19.83
Krastavici
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica
vo mart 2010 (vo Evra)
Proizvod
Min
Maks
Prosek
17.50
Jabolko Ajdaret
0.29
0.43
0.36
22.50
20.00
0.57
0.65
0.61
12.33
14.33
11.50
Jabolko Zlaten
Deli{es
Zelka
3.07
3.67
3.25
Jabolko Crven
Deli{es
0.63
0.63
0.63
Pe~urki
21.33
22.50
15.75
Trpezno grozje
2.60
2.70
2.65
Jabolko Ajdaret
3.75
4.33
4.00
Domati
1.50
1.50
1.50
Piperka
2.00
2.20
2.10
Piperka (babura)
2.30
2.70
2.50
Zelka
0.33
0.37
0.35
Krastavici
1.60
1.60
1.60
Jabolko Jonagold
4.30
5.00
4.50
Jabolko Zlaten
deli{es
4.60
5.17
4.50
Grozje
21.67
22.00
22.00
1 Evro - 7.25 Kuna
Izvor: www.tisup.mps.hr
Izvor: www.amiscg.org
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Proda`ni ceni vo Albanija
vo mart 2010 (vo Lek)
Proda`ni ceni vo Kosovo
vo mart, 2010 (vo Evra)
Proizvod
Tirana
Fier
Kor~a
proizvod
Pri{tina
Uro{evac
Pe}
Jabolko Ajdaret
55
44
41
Jabolko
0.35
0.25
0.32
Zlaten Deli{es
61
65
58
Grozje
3.30
Domati
127
155
129
Domati
0.95
Piperki (zelena)
242
255
248
Zelka
33
33
34
Krastavici
172
185
148
1.90
0.65
0.95
Piperki
2.05
1.35
1.65
Piperki (luta)
2.10
2.70
1.90
Zelka
0.22
0.32
0.29
Krastavici
1.15
0.90
1.15
1 Evro - 138.7 Lek
Izvor: www.kash.org.al
Izvor: www.food-ks.org
Ceni na zemjodelski proizvodi
vo Republika Makedonija za mart
Ceni od dobito~nite pazari vo R.M za mart
Sto~ni pazari
Kategorija
Tele 1-6
meseci
June 6-18
meseci
Skopje
Jagniwa do
18kg.
Jagniwa nad
18kg.
Prasiwa do
20kg.
Prasiwa od
20-35kg.
Zabele.
Ko~ani
140
110
130
KG/@.m
maks.
155
120
160
KG/@.m
najzastap.
155
110
145
KG/@.m
min.
130
100
110
KG/@.m
maks.
140
110
120
KG/@.m
KG/@.m
135
100
110
min.
66000
36000
40000
Grlo
maks.
80000
72000
60000
Grlo
najzastap.
70000
61000
50000
Grlo
min.
180
180
130
KG/@.m
maks.
180
180
150
KG/@.m
najzastap.
180
180
140
KG/@.m
min.
190
120
120
KG/@.m
maks.
190
150
130
KG/@.m
najzastap.
190
140
120
KG/@.m
min.
180
150
170
KG/@.m
maks.
180
150
180
KG/@.m
najzastap.
180
150
180
KG/@.m
min.
150
140
130
Maks.
101
Najzast
92
Domat
Krastavica
Bel Piper
Kompir
Zelka
Kromid
Grav
Kru{a
Jabolka
Jagodi
Portokal
Limon
Banana
Vtora
60
80
70
87
99
92,7
137
153
142
16,4
23
19
21,6
28
24,4
36
47,7
41
99
127
112
67,7
79
71
15,5
23
19,5
174
204
204
34,5
43
40
50,5
62
54,5
45
52
49
Izvor: www.mzsv.gov.mk
ZPIS-Pazarni informacii
Golemoproda`ni ceni za mart vo R.M
KG/@.m
Domat
Krastavica
Bel Piper
Kompir
Zelka
Kromid
Grav
Kru{a
Jabolka
Jagodi
Portokal
Limon
Banana
maks.
150
140
150
KG/@.m
150
140
140
KG/@.m
100
110
80
KG/@.m
100
130
100
KG/@.m
najzastap.
100
120
80
KG/@.m
min.
160
100
110
KG/@.m
maks.
160
120
120
KG/@.m
najzastap.
160
120
110
KG/@.m
Seno (bala)
najzastap.
100
100
100
13-18 kg
Lucerka(bala)
najzastap.
80
180
80
10-15 kg
Slama (bala)
najzastap.
50
50
50
4-6 kg
46 | MOJA ZEMJA
Min.
87
Prva
Vtora
najzastap.
* Cenite se izrazeni vo denari
Prva
Klasa
min.
Jariwa
Klasa
Proizvod
maks.
Goenica od
90-110kg
Proizvod
Merka
min.
najzastap.
Molzni kravi
Prilep
Maloproda`ni ceni za mart vo R.M.
Min.
55
Maks.
80
Najzast
67,5
50
70
12
10
20
60
30
11
170
23
35
30
70
80
18
20
30
100
90
20
220
35
45
50
62
75
12,3
14
22,5
72,5
59
14
170
26,3
43
34,3
STOP ZA PLEVELITE
DMA-6 e selektiven translokaciski herbicid vo forma
na te~en koncetrat za rastvor (SL).
Sodr`i 670 gr/l 2,4 D.
DMA-6 uni{tuva ednogodi{ni i pove}egodi{ni
{irokolisni pleveli vo p~enica, ja~men i p~enka bez
podposev. Se primenuva po niknuvawe, koga p~enicata
i ja~menot se vo polno bratimewe pa se do faza na
vretenesuvawe i koga p~enkata e vo faza do 4 lista.
Doza na primena e 1 litar na hektar, so potro{uva~ka na
200 do 600 litri voda.
Prednosti:
- se koristi vo dvojno pomali koli~ini od ostanatite
2,4 D preparati,
- nema neprijaten miris,
- povolno ekolo{ko pakuvawe,
- dobro se rastvora vo voda.
Uvoznik: Hemomak pesticidi DOO Veles
tel: 043-212-552, 043-212-553
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
14
File Size
3 244 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content