close

Enter

Log in using OpenID

časopis sekcije za potujoče knjižnice

embedDownload
ČASOPIS SEKCIJE
ZA POTUJOČE KNJIŽNICE
December 2014
Letnik 9 / številka 1 in 2
2
3
UVODNIK
Spoštovana bralka, spoštovani bralec,
dragi kolegi!
ZVEZA
BIBLIOTEKARSKIH
DRUŠTEV
SLOVENIJE
Januarja se je upokojil naš kolega Janez Bohinec. V Tržiču so mu pripravili
slavje, na katero sem bila povabljena kot predsednica Sekcije za potujoče
knjižnice. Velikokrat sem slišala: »Naš Janez je legenda«. Ne le da so
mu besede namenile sedanja in bivša direktorica ter zdaj že tudi bivše
sodelavke, temveč so mladi pripravili in uprizorili igro, ki je prikazovala
Janezovo delo v knjižnici. Janeza je igral »pravi« (ne knjižnični) igralec.
Nasmejali smo se kot že dolgo ne. Slovesnosti se je udeležil tudi župan
Tržiča.
Iz vsebine
4 S
tatistika Potujočih knjižnic Slovenije za leto 2013 Tjaša Mrgole Jukič
7 R
olling buses u Wajdušni Artur Lipovž
Pomislim tudi na to, da smo potujočniki kolektiv, v katerem se bo vsako
leto kdo upokojil. Če se ne motim, drugo leto kar dva kolega.
9 Iz prve roke …
Vera Božič
Februarja in marca sem zbirala statistiko, ki je bila predstavljena v Ajdovščini in tudi pričujoči številki Potujočih
novic.
11 K
ako smo merili trg in druge zgodbe Igor Lavrenčič
Marca smo v sekciji že začeli z intenzivnimi pripravami na
naše srečanje in festival. Zaradi aktivnega, strokovnega in
inovativnega sodelovanja s sodelavci iz ajdovske knjižnice
je bil dogodek, ki je trajal od 16. do 17. maja 2014, ne le
uspešen, ampak zelo uspešen.
13 B
ibliobusni bienale na našem parketu Matjaž Stibilj
16 O
nline bibliobus v sistemu COBISS Mag. Matjaž Cigrovski
20 P
okretna knjižnica iz EU fondova Frida Bišćan
23 S
amo reci „da!“ za velikogorički bibliobus Katja Matković Mikulčić in Ivana Grubačević
26 Iz preteklosti v prihodnost, 40 let potujoče knjižnice Maribor Referat s pridihom dramatizacije Ksenija Trs
34 P
otujoča knjižnica Knjižnice Domžale v vrtcu Ihan Vojka Sušnik
35 S
ive lise ali kakšna je dostopnost do slovenskih knjižnic?
Mag. Gorazd Vodeb
36 O
bisk šolske knjižnice in biblobusa Suzana Žnider
38 P
rogram dela za leto 2015
Tjaša Mrgole Jukič
Letnik 9 (2014), številka 1 in 2
Izdaja: ZBDS Sekcija za potujoče knjižnice
ISSN 1855 - 1718
Srečanje smo začeli s tiskovno konferenco. Veseli smo bili,
da se nam je pridružila predsednica ZBDS, mag. Sabina
Fras Popović. Na trgu so se zbrale vse slovenske potujoče
knjižnice, za nameček pa še nov kombi iz Karlovca, kupljen
iz evropskih sredstev. Otvoritveno slovesnost so pripravili
sodelavci ajdovske knjižnice v sodelovanju s šolami, ob
bibliobusih pa je bilo še cel kup aktivnosti. Odlično. Potem
smo opravili še strokovni del, v večernih urah pa je bila
slovesnost ob 150-letnici Lavričeve knjižnice Ajdovščina.
V parku, na poti iz mesta do knjižnice, so bile na drevesih
obešene slike bibliobusov, ki so jih narisali mladi. Super.
Naslednje jutro smo v konvoju krenili v Vipavo, kjer nas je
čakala godba na pihala in skupaj smo vkorakali – se pripeljali – v mesto. Sledil je otvoritveni dogodek in predstavitev
bibliobusov. Ogledali smo si tudi prenovljeno knjižnico v
Vipavi. Hvala organizatorjem za odlično opravljeno delo!
To leto smo vse skupaj še nadgradili. Ker je vipavska dolina tako lepa, je padla ideja, da bi bili zanimivi posnetki
konvoja iz zraka, zato smo angažirali avion in snemalca.
Dogovorili smo se, da bomo posneli film o potujočih knjižnicah Slovenije. S pomočjo direktorja filma in scenarista
Arturja Lipovža smo film tudi naredili in si ga premierno
ogledali septembra v Laškem.
37 O
d Tonetovega kovčka do Janezovega kombija Mirko Kunšič
POTUJOČE NOVICE
ČASOPIS SEKCIJE ZA POTUJOČE KNJIŽNICE
Veliko sem razmišljala o tem, kaj naj napišem za uvodnik …, odločila sem se, da se v mislih in s prsti na tipkovnici sprehodim skozi letošnje leto.
Glavna urednica: Tjaša Mrgole Jukič
Sodelavki: dr. Melita Ambrožič, Mojca Gomboc
Fotografija na naslovnici: Polona Ipavec
Fotografije: Polona Ipavec, arhiv Sekcije za potujoče knjižnice, Free Images
Oblikovanje: s.kolibri
Tisk: Repro studio Lesjak / Naklada: 150
Ptuj, december 2014
Januarja so me predsedniki sekcij
izvolili za predsednico strokovnega
odbora. Velika čast, a tudi velika
odgovornost in dodatno delo. Zaradi
pomanjkanja financ je bilo letos
dogovorjeno, da sekcije ne bodo več
prirejale lastnih srečanj, pač pa jih
bomo združili na enem mestu. Skupno
srečanje je bilo 18. in 19. septembra
v Laškem z naslovom Skupaj smo
močnejši. Dogovorili smo se, da bo
vsaka sekcija pripravila predavanja,
uvodoma pa bodo predstavitve sekcij,
saj smo ugotovili, da slabo poznamo
specifike našega dela.
Naša sekcija se je predstavila s filmom, dogodek pa je
popestril še Matjaž Stibilj, »oblečen« v bibliobus. Za delo
smo bili pohvaljeni. Predavanja, ki jih je organizirala
naša sekcija, pa so pripravili mag. Gorazd Vodeb (NUK)
in Iva Pezer (gradska knjižnica Vinkovci), predsednica
sekcije za potujoče knjižnice v Republiki Hrvaški. Povzetek
prispevka je objavljen v publikaciji Skupaj smo močnejši,
ki je objavljena v e-obliki na strani ZBDS. Predstavila
sta se bibliobusa iz Nove gorice in Ajdovščine. Za mnoge
bibliotekarje je bil to prvi ogled in obisk knjižnice na
kolesih, zanimivo pa je bilo tudi za mnoge učence, ki so
si organizirano ogledali oba bibliobusa, saj na območju
Celja nimajo potujoče knjižnice.
Seveda smo člani IO sekcije že sprejeli program dela, ki
ga objavljamo. Tukaj boste našli tudi program strokovne
ekskurzije, ki smo ji že določili kraj in datum. Kontakti s
knjižnico so vzpostavljeni, to delo je prevzela Andreja Žele.
Če se ozrem v leto 2014, ugotovim, da smo bili delovni in
uspešni. Pravzaprav je leto že za nami, pred nami pa novi
izzivi. Veselim se jih, saj jih bomo uresničevali skupaj. Mi
potujočniki pa smo itak najboljša družba!
Dragi moji, v letu 2015 vam želim veliko lepih trenutkov
doma in v službi, veliko zadovoljnih uporabnikov in veliko
prijaznih in varnih poti …!
Vaša
Tjaša Mrgole Jukič
Naslov uredništva: Tjaša Mrgole Jukič,
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj,
Prešernova 33–35, 2250 Ptuj
T: 031 388 241
E: [email protected]
Avtorji člankov odgovarjajo za vsebino.
Vsebino člankov je brez pismenega
dovoljenja uredništva prepovedano
razmnoževati v kakršnikoli obliki.
4
5
Statistika
Potujočih knjižnic Slovenije
za leto 2013
Tjaša Mrgole Jukič
Kot vsako leto, smo tudi v letu 2014 opravili
statistiko dela v slovenskih potujočih knjižnicah.
Podatki se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo, zato
bi se morda komu zdelo, da je delo, ki ga opravljamo
nesmiselno. Temu seveda ni tako, saj si s podatki lahko
bistveno pomagamo na dolgi rok – tukaj pa so pomembne
spremembe – ali tudi, pomembno je, če sprememb ni.
Tako lahko ugotavljamo, da se v vseh letih, odkar vodimo
statistiko (oziroma od leta 2003) ni spremenilo število
potujočih knjižnic. Ugotovimo tudi, da se ni spremenilo
število delavcev, ki opravljajo delo na bibliobusih. Ugotovimo
tudi, da se pravzaprav ne spreminja število postajališč.
Zaradi potreb ali želja se kakšno doda, zaradi ne-obiska
pa odvzame, kar je naravno. Edina posebnost, ki je unikum, je bila ukinitev postajališč, ker občine niso hotele
plačati uslug mariborski knjižnici. Lahko pa ugotovimo,
da se država in seveda knjižnice trudijo svoje bibliobuse
držati v dobri kondiciji, zaradi starosti pa tudi nabaviti
nove. Tako smo leta 2012 zamenjali kar dva, nova sta bila
bibliobus v Ajdovščini in kombi v Domažalah-Kamniku.
Najstarejša sta Koprski (1997) in Mariborski (1998), ki pa
že pričakuje novega. Otvoritev bo leta 2015.
V Sloveniji imamo 12 potujočih knjižnic, ki delujejo v
13. knjižnicah. Slovenski bibliobusi so v povprečju stari
10 let. Imamo 6 tovornjakov, 4 avtobuse in 2 kombija in
skupaj smo dolgi 104 m. V letu 2013 smo prevozili 108.766
km. (Tabela 1)
Tabela 1
Bibliobusi
Leto izdelave Vrsta vozila Dolžina vozila Št. prevoženih km
Ajdovščina
2012
tovornjak
10,00
4.718
Domžale
2012
kombi
7,00
4.400
Kamnik
4.680
Koper
1997
tovornjak
10,30
9.500
Ljubljana
2007
avtobus
12,50
8.988
Maribor
1998
avtobus
12,50
17.795
Murska Sobota
2000
avtobus
12,00
13.594
Nova Gorica
2005
avtobus
10,60
7.326
Novo mesto
1999
tovornjak
10,60
8.406n
Postojna
1998
tovornjak
8,50
9.500
Ptuj
2002
tovornjak
10,60
7.593
Tolmin
2001
tovornjak
10,60
10.000
Tržič
2005
kombi
6,00
2.266
Večina potujočih knjižnic še vedno vozi dopoldan in popoldan. V Sloveniji, Italiji in na Madžarskem obiskujemo
704 kraje, kar pomeni, da imamo 704 splošne knjižnice
na kolesih.
V povprečju vozimo 4 dni v tednu. Na postajališču stojimo
povprečno 47 min. Obiskujemo 86 slovenskih občin. V letu
2013 smo zaradi vremena (sneg) izostali 13 krat, zaradi
okvare vozila 2 krat. (Tabela 2)
Načrtujete nov bibliobus?
ne
ne
ne
ne
ne
da
ne (obnovljen)
ne
ne
ne
ne
ne
ne
Zanimivo je, da je kljub družbenim spremembam od leta
2009 članstvo stabilno, beležimo približno enak vpis, pri
mladih večjo fluktuacijo, kar je seveda normalen pojav.
Edina večja sprememba je upad članstva v Mariboru leta
od leta 2009 - 4.290, do leta 2013 na 3.143, kar pa pripisujemo že omenjeni ukinitvi postajališč. (Tabeli 3 in 4)
V letu 2014 nas je obiskalo 136.931 članov, ki so si izposodili
750.702 enot gradiva. (Tabela 5)
Tabela 2
Bibliobusi
Vozi
Št. postajališč
Koliko dni
Čas postanka v min. Koliko občin
v tednu vozite
obiskujete
Ajdovščina
Dop in pop.
62 (+ 5 - 1)
4
55 3
Domžale
pop.
23 (+ 1 -1)
3
30 2
Kamnik
pop.
24 (+ 6 -1)
4
45
1
Koper
dop. in pop.
64
4
45
6
Ljubljana
pop.
46
5 (tudi v nedeljo)
60
10
Maribor
dop. in pop.
47 (+ 1)
6
60
11
Murska Sobota
dop.
82 (- 1) Madžarska
6
37
12
Nova Gorica
dop. in pop.
82 (+ 1 - 2) Italija
4
47
8 (6 + 2)
Novo mesto
dop. in pop.
59 (+ 2 - 3)
4-5
60
10
Postojna
pop.
62
5
45
2
Ptuj
dop. in pop.
51
4
45
17
Tolmin
dop. in pop.
80 (+ 4)
4
40
3
Tržič
pop.
22
2-3 43
1
Tabela 3 / Članstvo 2013
PK Aktivni člani Odrasli
Ajdovščina
1.351
668
Domžale
391
257
Kamnik
351
202
Koper
1.634
728
Ljubljana
1.481
1.034
Maribor
3.143
1.504
Murska Sobota 2.118
645
Nova Gorica
1.967
1.125
Novo mesto
1.261
634
Postojna
672
328
Ptuj
1.618
500
Tolmin
1.043
665
Tržič
328
187
Ko govorimo o stroških uporabnikov
se spomnimo nekaj let nazaj, ko so bile
usluge pri vseh potujočih knjižnicah
zastonj, brez članarine. Leta krize
so prinesle tudi ta strošek. Nekatere
knjižnice, posebej pa tudi knjižničarji,
se trudijo in jim uspeva obdržati to
tradicijo. Kar 9 potujočih knjižnic ne
zaračunava članarine, kar je seveda
odlično, saj prav mi, ki delamo na
terenu najbolje poznamo resnično
stanje. Naj povem primere iz prakse.
Nekaj članov (in prav vsi so bili upokojenci) smo izgubili samo zato, ker
bi morali plačati članarino. Statistika
je le predstavitev številk in njihova
interpretacija, pa naj prekršim to
pravilo in povem, a me je bolelo srce,
ko so uporabniki povedali, da si ne
morejo privoščiti plačila članarine.
(Tabela 6)
Mladina
663
134
149
906
447
1.639
1.473
842
627
344
1.118
378
141
Novi člani
84
101
86
168
163
354
237
194
94
46
226
68
23
Tabela 4 / Članstvo po letih
Leto Aktivni člani Mladi
2013
17.348
8.881
2011
16.725
8.544
2010
17.135
9.545
Tabela 5 / Izposoja 2013
PK Obisk
Ajdovščina
10.523
Domžale
2.612
Kamnik
3.090
Koper
9.457
Ljubljana
13.143
Maribor
28.378
Murska Sobota 14.391
Nova Gorica
17.227
Novo mesto
7.518
Postojna
7.655
Ptuj
11.226
Tolmin
8.612
Tržič
3.099
Odrasli
33
40
48
52
104
55
48
64
23
21
33
37
11
Odrasli
8.467 7.891
7.590
Dnevi izostanka
1 x vreme
2 x vreme
9 x vreme
3 x vreme
1 x okvara
1 x vreme
1 x okvara
2 x vreme
-
Mladina
51
61
38
116
59
299
189
130
71
25
193
31
12
Novo vpisani
1.844
1.672
1.732
Mladi 1.275
1.250
1.274
Odrasli
569
496
458
Izposoja Knjižno Neknjižno Serijske
54.601
50.253
4.348 4.596
4.492
104
12.365
11.553
812
74.500
59.627
48.954
10.673
151.488 143.764
6.528
1.196
42.018
34.497
5.310
2.211
67.846
57.194
10.639
13
87.884
82.568
5.200
116
36.590
33.941
2.535
114
91.246
79.804
8.206
3.236
51.665
48.041
1.900
1.724
16.288
13.314
2.563
351
Najbolj pa se je kriza pokazala pri nabavi knjižničnega gradiva. Tukaj številke
najbolj govorijo same zase. V letu 2014 smo skupaj nakupili 19.000 enot.
(Tabela 7)
6
7
Če naredimo primerjavo po letih pa dobimo
sledeče številke. Ob primerjavi in grafih pa
ne smemo prezreti tudi dejstva, da prejšnja
leta nismo pridobili podatkov za Kamnik,
kar pomeni, da je razlika v nabavi realno še
večja. (Tabela 8)
Tabela 6 / Zaračunavanje
PK Ista izkaznica
Ajdovščina
da
Domžale
da
Kamnik
da
Koper
da
Ljubljana
da
Maribor
da
Murska Sobota
da
Nova Gorica
da
Novo mesto
da
Postojna
da
Ptuj
da
Tolmin
da
Tržič
da
Če pogledamo še število zaposlenih ugotovimo,
da gre za zelo stabilno stanje. Vseh, ki delamo
v potujočih knjižnicah v Sloveniji je 35 in
številka se z leti ne spreminja. Pomembno
dejstvo je tudi, da tisti, ki vzljubi to delo, kar
pa se pokaže zelo hitro, na tem delovnem
mestu tudi ostaja. Fluktuacija je izredno nizka.
Tabela 7 / Gradivo 2013
Bibliobusi
Zaloga gradiva Gradivo na busu Prirast gradiva Zadnja inventura
Ajdovščina
26.966
6.550
954
2013
Domžale
1.523
1.372
118
2011
Kamnik
5.941
2.800
412
2013
Koper
35.362
6.500
1.338
Ljubljana
61.456
7.500
2.059
2010
Maribor
108.215
11.848
4.318
2007
Murska Sobota 59.629
6.200
2.160
Nova Gorica
47.762.
6.045
2.213
2010
Novo mesto
32.987
6.188
952
2011
Postojna
21.025
3.300
567
2010
Ptuj
50.728
6.500
2.740
2012
Tolmin
25.884
7.720
1.177
2001
Tržič
4.452
2.781
322
2010
Tabela 8 / Nabava gradiva po letih
PK 2008
2009
2010
Ajdovščina
1.419
1.189
1.118
Domžale
1.658
1.321
1.159
Kamnik
Koper
1.459
1.670
Ljubljana
2.401
2.841
Maribor
4.676
3.611
3.824
Murska Sobota
2.124
2.681
Nova Gorica
2.542
3.017
2.757
Novo mesto
1.760
1.437
2.192
Postojna
888
790
Ptuj
4.577
3.802
3.635
Tolmin
1.344
1.526
1.444
Tržič
446
398
398
2013
954
118
412
1.338
2.059
4.318
2.160
2.213
952
567
2.740
1.177
322
Torej kdo smo in kaj delamo?
V Sloveniji imamo 12 potujočih knjižnic, ki se letno ustavijo na
704 postajališčih in prevozijo 108.766 km. Dnevno po Slovenskih
cestah vozimo preko 75.000 enot knjižničnega gradiva. Delamo
10 mesecev, 4 dni v tednu, izposojamo povprečno 4 ure na dan.
Imamo preko 17.000 aktivnih članov, ki nas letno obiščejo preko
150.000 krat in izposodimo okoli 750.000 enot gradiva. To delo
opravi 35 zaposlenih.
Članarina ne
ne
ne
ne
ne
da 2013
ne ne
da ne
da
ne
da Opomini
da
ne
ne
da
da
da
ne
da
da
ne
da
da
da
Zamudnina
da
ne
ne
ne
da
ne
ne
da
da
da
da
da
da
Zanimivo je tudi, kako imajo knjižnice
različno rešene zamenjave šoferjev, ki
so zaradi svoje specifike dela (izpit
avtobus) ponavadi v sami hiši nenadomestljivi. Tudi tu se je z leti vendar
nekaj spremenilo, vedno več knjižnic
ima nadomestilo v sodelavcih, kar se
seveda izkazuje ne le enostavneje,
temveč tudi ceneje. Če so bili včasih
šoferji bibliobusov le šoferji, so danes
tudi knjižničarji, celo bibliotekarji.
Bravo. (Tabeli 9 in 10)
Tabela 10 /
PK Ajdovščina
Domžale
Kamnik
Koper
Ljubljana
Maribor
Murska Sobota
Nova Gorica
Novo mesto
Postojna
Ptuj
Tolmin
Tržič
Kdo nadomešča šoferja
sodelavec
najem
najem
sodelavec
sodelavec
sodelavec
sodelavec
sodelavec
najem
sodelavec
sodelavec
najem
sodelavec
Tabela 9 / Število zaposlenih po letih
PK 2008
2009
2010
Ajdovščina
2
2
2
Domžale
2
2
2
Kamnik
2
2
Koper
2
2
Ljubljana
5
5
Maribor
5
5
5
Murska Sobota 4
4
Nova Gorica
2
2
2
Novo mesto
2
2
2
Postojna
2
2
2
Ptuj
2
2
2
Tolmin
2
2
2
Tržič
2
2
2
2013
3
2
2
2
5
5
4
2
2
2
2
2
2
Rolling buses*
u Wajdušni
Artur Lipovž
V petek, 16. in soboto, 17. maja je v Ajdovščini in Vipavi potekalo
18. strokovno posvetovanje in srečanje potujočih knjižnic Slovenije.
Pripravo nam je ob 150-letnici ustanovitve ajdovske Čitalnice, ki jo
štejemo za predhodnico naše knjižnice, zaupala Sekcija za potujoče
knjižnice pri ZBDS. Ker se je vsedržavno srečanje potujočih knjižnic
prepletalo s slovesnostjo ob naši obletnici, je bila organizacija tako prvega kot druge zahtevna, zato pa izziv.
O možnosti, da bi srečanje pripravili v Vipavski dolini, smo
se resda začeli pogovarjati že v Mariboru leta 2012, ko smo
se strokovni in širši javnosti predstavili z novim bibliobusom,
ki smo ga ravnokar dobili. Čeprav je bilo na uradno potrditev potrebno še čakati, smo potihoma le pričakovali takšno
odločitev. Ko je padla, nas je pa le nekoliko tesnobno streslo:
punce in fantje, zdaj pa gre zares, zdaj bomo morali pa tudi
pokazati, da zmoremo! Prvi koncept, še zdaleč ne popoln, je
bil pripravljen oktobra in predstavljen kolektivu. To je bila
tudi podlaga za finančni načrt, ki smo ga predložili občinama Ajdovščina in Vipava. Nato pa: kje začeti? Pri začetku,
torej pri ljudeh, ki o potujočih knjižnicah največ vedo. Pri
potujočnikih, seveda – poznate koga, ki se ne bi znašel, če
gre med terenom kaj narobe? No, vidite! Ekipo so oblikovali
voznik in izposojevalec Igor Lavrenčič, Hilarija Kete in Matjaž
Stibilj, ki se izmenjujeta na bibliobusu. V njej je bila še Vera
Božič, nekoč »potujočnica«, ki redno »vskoči« na bus, ko je
to potrebno - pozna pa zares vse ekipe vseh bibliobusov v
državi. Direktor, torej podpisani, pa tako in tako mora biti
zraven pri vsaki procesiji. Koordinacijo med Sekcijo in ekipo
ter med člani skupine smo zaupali Matjažu.
Oblikovali pa smo tudi skupino za pripravo 150-letnice
v Ajdovščini in predlagali Sekciji, da pripravimo oba
dogodka na isti dan, torej v petek, 16. maja. Lokacijsko
in časovno bi bila ločena, bi se pa vsebinsko in organizacijsko dopolnjevala – na ta način bi bili učinki večji,
stroški pa posledično nižji. Predlog je Sekcija podprla,
seveda pa smo se zavedali, da je organizacija s tem
postala veliko bolj zahtevna.
Izbor lokacije – Lavričev trg v Ajdovščini, v Vipavi pa
Glavni trg – je prispeval, da je bilo dogajanje privlačno,
varno in obvladljivo. Z odločitvijo je napočil čas za
razdelitev nalog. Sam sem skrbel za formalne postopke
in soglasja za zapore, finančne zadeve, usklajevanje
s službami, oblastmi in policijo, pripravil scenarij za
Ajdovščino in Vipavo ter za našo osrednjo slovesnost,
se dogovarjal s podjetji za sponzorstva in z gradbinci,
da zaključijo dela. Nujno je bilo obveščanje, dogovori
za snemanje, z glasbeniki …
* V prostem prevodu: kotaleče se (potujoče) knjižnice; potujoče knjižnice med vožnjo
8
9
Iz prve roke …
Vera Božič
Teden pred srečanjem ni bilo mogoče
dobiti dopusta, saj nas je vse čakalo
ogromno dela, od redno zaposlenih
do javnih delavcev. V knjižnici ni bilo
nikogar, ki ne bi pomagal, kolikor je bilo
potrebno. Zadolžitve so bile raznovrstne: dogovori s sodelujočimi, nabave
materialov, izdelava informacij, tisk in
raznos plakatov in obvestil, dvakratno
»listkanje« vozil v Ajdovščini in Vipavi z
opozorilom o zaporah, sprejem gostov,
sodelovanje na strokovnem posvetu,
vodenje gostov po mestu, usklajevanje
… Samo v ilustracijo: še dva dni pred
srečanjem bibliobusovje bilo mestno
središče razkopano na dveh mestih;
kjer smo želeli postaviti oder, je bilo
zamreženo gradbišče. Pa naj še kdo
reče, da organizacija takšnega dogodka
ni dobra za cirkulacijo krvi po žilah!
Pokazalo se je, da smo se odločili prav,
ko smo pripravili srečanje bibliobusov
in 150-letnico na isti dan. V javnosti
sta bila izpostavljena tako prvi kot
drugi dogodek. Srečanje je v govoru
pozdravil pristojni minister dr. Uroš
Grilc, čestitali so iz kabineta predsednika Republike Boruta Pahorja. Dan
smo zaključili na dvorišču knjižnice,
ob glasbi in v veselem razpoloženju.
Na potujoči knjižnici sem bila zaposlena skoraj trinajst
let, in to ti priraste k srcu. Zato sem se počutila zavezano
prispevati svoj delež. V skupini smo si porazdelili naloge,
sama sem imela na skrbi zbiranje informacij o prehrani,
sprejem udeležencev in pogostitev, info-točko, vsebino
map z gradivi, skrb za tekoče vzporedno dogajanje ob
strokovnem posvetu …
Treba je zapisati: naši ljudje so bili
najboljša ekipa, vsak je naloge opravil
odlično, isto velja za prostovoljce in
nekdanje sodelavke in sodelavce, ki
so okrepili naše vrste. Zvečer nas je
čakala še slovesnost ob 150-letnici
v matični knjižnici, ki tistega petka
sploh ni zaprla vrat.
V soboto smo se v več kot kilometer
dolgem konvoju odpeljali v Vipavo,
kjer smo srečanje tudi zaključili in ga
zaokrožili s skupnim kosilom ob izvirih
Vipave. Naj dodam: tudi vreme smo
obvladovali, kot iz škafa se je izlilo
šele, ko so se iztekale zadnje sekunde
programa. Kdor zna – ta zmore!
Upamo, da smo uspeli potujoče knjižnice predstaviti kot kulturno, tehnično in
tehnološko atrakcijo, kot vseslovenski
dogodek in seveda tudi kot dogodek
posebne vrste na Primorskem. Člani
naše skupine so vsak zase zapisali, kako
so krmarili skozi priprave. Naj dodam:
upam, da ste se udeleženci strokovnega
srečanja in festivala potujočih knjižnic
pri nas počutili tako dobro, kot smo
bili mi veseli vašega prihoda!
Dan D se je začel s sprejemom in registracijo udeležencev,
kar je potekalo na meni znanem »terenu«, na domačem
bibliobusu. Budno je bilo treba paziti, kdaj je prispela katera
od potujočih knjižnic, da sem ulovila njeno posadko. No,
tistim, ki ste morali nekoliko počakati, se opravičujem,
saj sva s sodelavko urejali še zadnje priprave v dvorani,
kjer je potekal strokovni del srečanja. Vesela sem, da ste
upoštevali navodila o zgodnejšem prihodu, kot je bilo
sprva rečeno. Posebna zahvala vam, Štajerci in Prekmurci,
ker ste morali vstati neprimerno bolj zgodaj, da ste prišli
pravočasno. Pa saj vemo, da se na naše šoferje (in šoferko)
lahko zanesemo! Ko sem ugotovila, da imam registrirane
vse razen enega, mi je odleglo. Kot bi mignil, se je začela
uradna otvoritev festivala. »Še strokovni del, pa bo polovica
za nami«, sem pomislila. In že je bil čas, ko je bilo treba
kaj prigrizniti, saj se je tistim od daleč že oglašal želodec.
Nekaj nevšečnosti, povezanih s predolgim čakanjem na
kosilo, smo vsi že pozabili.
Pa smo dočakali, da sta se Ajdovščina
in Vipava 16. in 17. maja kar bleščali od
živopisanihbibliobusov iz vse Slovenije, prišli
so tudi sosedje iz Hrvaške. Tako velikega
dogodka pri nas še ni bilo. Tega smo se še
kako zavedali že pred dvema letoma, ko smo
se šele dogovarjali o organizaciji srečanja
potujočih knjižnic. Ma – če so vsi speljali, bo
tudi nam uspelo, sem si mislila sama pri sebi.
Strokovni del srečanja v Domu krajanov so lepo popestrili
kolegi iz mariborske potujočke s simpatičnim skečem.
Popoldne je hitro minilo, in že je bila uradna slovesnost
ob 150-letnici knjižničarstva v Ajdovščini. Potekala je
pred knjižnico in se nato spremenila v druženje s kolegi
in z domačini.
Ko smo v poznih urah pospravljali prizorišče, me je prešinilo: kaj pa bibliobusi, bo ponoči vse v redu? Se menda
ne bo našel kdo, ki bi hotel ponagajati?
V soboto zjutraj je bilo stanje takšno: busi lepo parkirani,
ponoči je bilo vse v redu. Jutranji obiskovalci, mamice
z otroki, upokojeni domačini, mimoidoči ... so si pred
odhodom v Vipavo še zadnjič z zanimanjem ogledovali
vozila. Slišim gosta pred lokalom Sončna ura: »Ma se
vidi, da ima majster kilometrino za sabo. Sam pogledi,
kaku elegantnu, v dvejh putezah je zapejlu zi parkirišča u
konvoj.« (Opomba: za prevod poklicati Vero Božič). Seveda
je mislil na mariborskega šoferja Jožeta. Ja, taki so naši
fantje. Zanesljivi, skrbni, točni ...
Konvoj proti Vipavi je v spremstvu policije krenil na pot
točno po urniku, domača ekipa je bila na čelu. Ko smo
iz krožišča v centru krenili proti Vipavi, nam je naša
vsakodnevna obiskovalka, 86-letna Nada Kostanjevic,
kot običajno oprtana z nahrbtnikom, veselo pomahala.
Že dan prej mi je povedala, da je obiskala tudi potujočo
knjižnico iz Karlovca (gospa je v mladosti živela na Reki
in delala v tamkajšnji knjižnici).
10
11
Kako smo merili trg
in druge zgodbe
Na drugem krožišču sva z Igorjem
dobila po telefonu navodilo, naj vozimo
bolj počasi, ker nas bodo snemali tudi
iz zraka. Nato kliče sodelavka Hilarija,
ki je bila v Vipavi v polnih pripravah
za začetek dogajanja: »Oj, kje ste? Ko
boste v Logu, mi sporoči, v Vipavi
že čaka pihalna godba, da pospremi
bibliobuse do Glavnega trga«. Vozimo
mimo vojašnice. Pri stari šoli že vidimo
mladce in mladenke iz pleh-muzike.
Godba nas spremlja do trga, kjer se
zlagoma zbirajo ljudje. Parkiramo
diagonalno čez trg, razstavimo panoje,
nato se začne program.
Zanimanje obiskovalcev je (sobota!)
manjše kot v Ajdovščini, toda dovolj
veliko. Najmlajši z zanimanjem opazujejo maskoto potujoče knjige (naša
Irina na kotalkah), ki radodarno deli
bombone, tu so radovedni in zvedavi
šolarji, dogajanje je očitno zanimivo
odraslim. Program teče po načrtu,
tudi vreme počaka, da še pospravimo opremo, nato se zares ulije.
Na biliobuisih in v podhodu pošte
počakamo, da dež poneha, sledi ogled
Lanthierijevega dvorca, dela Vipave in
naše knjižnice. Zaključimo v Podskali
s skupnim kosilom.
Sedeli smo v direktorjevi
pisarni: Hilarija, Matjaž, Vera in
jaz. Tema sestanka: priprave
na srečanje potujočih knjižnic.
Kaj bomo pripravili? Kako? Kje
ga pripraviti? Vprašanj je veliko
več kot odgovorov. Z Vero sva
bila sicer na več srečanjih, toda
nikoli se nisva spraševala, kako
se izpelje tako velik dogodek.
Tudi scenarij je bil vsakokrat
drugačen. Sprva več mogočih
lokacij smo skrčili na središču
mesta – po sprejemu odločitve
je bilo vse lažje, mogoče
si je bilo razdeliti naloge.
Ponudil sem, da poskrbim
za parkiranje, elektriko,
varovanje … Že-že, toda kako
se lotiti. Sledilo je nekaj dni
tuhtanja.
Utrujeni smo, čeprav zadovoljni. Ko se poslovimo še od zadnjih potujočnikov,
se na trgu še slikamo z gasilci prostovoljci, in se z našim pisanim bibliobusom
odpravimo proti Ajdovščini. »Pospravljali bomo v ponedeljek, dovolj je bilo»,
smo si enotni.
Dovolj, pa tudi lepo. Upam, da tudi za vas, slovenski in hrvaški potujoči
knjižničarji!
Igor Lavrenčič
Po glavi se mi mota: bo na Lavričev trg sploh šlo 13 vozil? In če bo slabo vreme?
In če, in če … Ni druge: »Plac« smo z Matjažem in direktorjem premerili in
takoj sem vedel, da bo šlo.
Naslednji korak: elektrika.
Skočim do rajona Elektro Primorska, šef me sprašuje, koliko priključne moči
potrebujemo. Znova sva na začetku. Na vprašanje kaj bomo priklopili, se
znajdeva pri vremenu. 16. maj zna biti vroč, treba je priklopiti klime v vseh
vozilih, zvečer napolniti akumulatorje itd. Dogovor: najvišjo priključno moč.
Spotoma se domeniva (pssst!) še: plačamo priklop, drugo gre pod sponzorstvo.
Točka 3 so bile zapore trga
v Ajdovščini in v Vipavi in
varovanje prireditve.
Ajdovski prostovoljni gasilci obljubijo
pomoč: Ko ob opozorilu, da je petek
neroden dan, ker je delovni in so ljudje
po službah, študentje pa v šolah. Vidi
moj zaskrbljeni obraz, me poveljnik
potolaži: bomo že, bomo poklicali
»tastare«, ki so v penziji. Ne bodo pa
12
smeli usmerjati konvoja na cesto, so
opozorili. Srečamo se še z vipavskimi
gasilci – ni težave, to delamo vsako leto
ob Vipavski trgatvi, zagotovijo fantje.
Dobimo prva soglasja za zapore, dovoljenja za hrup, spisek o številu ljudi
za varovanje … Da se trg izprazni, pa
morate poskrbeti sami, opozorijo. Sledi
vnovičen obisk oddelka za okolje in
prostor na občini – fantje nam zares
veliko pomagajo. Zagotovijo, da bodo
na dan prihoda bibliobusov že ob petih
na trgu. S Komunalo se uskladimo
glede zapore in prometnih znakov,
direktor skuša še zbiti višino pristojbine –pristanemo pri polovici. V tednu
pred dogodkom kar dvakrat zasujemo
avtomobile na trgu v Ajdovščini in
Vipavi z vljudnimi letaki, damo jih
v poštne nabiralnike: želimo, da je
srečanje namenjeno vsem. Obiščemo
trgovine, lokale, ustanove in jih obvestimo, da bo trg dan in pol zaprt.
13
Petek, 16. maj. Dan D!
Ajdovščina, ura je pet zjutraj.
Sobota, 17. maj, šesta zjutraj,
Vipava
Po slabo prespani noči sem na trgu,
občinski redar Dragan in njegov kolega
Jošt sta že tam. Na trgu je kljub obvestilom kakih 10 avtomobilov. Čim je
redar začel odstranjevati prvo vozilo,
so se ostala vozila v nekaj minutah
čudežno umaknila - vozniki si zaspano
mencajo oči. Komunalci postavijo
zapore, odžagajo nekaj prenizkih vej
na predvidenih parkirnih mestih.
Gasilci držijo besedo in so na mestu.
Moški del je dogovorjen v Vipavi, kjer
smo že dva dni prej pripravili vse za
postavitev odra. Gasilci že postavljajo zapore. Oder je pripravljen, vse
drugo tudi – med kavo Pri Marjanci
zaskrbljeno gledamo v vse temnejše
nebo. Nič – kar bo, pač bo! Ob 8. sem
znova v Ajdovščini, kjer se dobimo z
vsemi šoferji in s policijo, ki je varovala
prometne poti. Proti Vipavi odpeljemo
točno po urniku.
Naše vozilo parkiramo na osrednje
mesto, saj služi kot info-točka. Prvi
so prispeli kolegi od najbolj daleč, iz
Maribora, Ptuja in Murske Sobote.
Dogajanje je steklo, časa za tremo ni
več. Načrt parkiranja je bil dorečen
in vozila so brez težav zavzela svoja
mesta, kolegom izrekamo dobrodošlico.
Vse poteka po načrtu.
Sobota, 17. maj, ob 16. uri,
spet Ajdovščina.
Pozno popoldan imamo v knjižnici
še slovesnost ob 150-letnici. Dan
zaključimo z druženjem potujočnikov
na dvorišču, ki ga začinijo še Podokničarji – iz Nove Gorice se četverica s
svojimi inštrumenti pritepe po deseti
zvečer in naredi izjemno vzdušje. Le
vstati bo težko, saj nas čaka še sobota!
Kolegi so iz Vipave odpeljali vsak na
svoj konec, tudi sami se odpeljemo
v Ajdovščino, kjer iz busa razložimo
le nujne stvari. Kolegi se poslovimo,
moški oddelek pa se sicer utrujen,
toda zadovoljen, usede na stopnice
pred knjižnico. Z Matjažem prižgeva
zasluženi cigareti, direktor Artur
naju pogleda in pravi: »daj še meni en
tobak«. Z neba se obeta nova ploha, a
ta nas ne skrbi več …
Vsem, ki so nam pomagali z delom
in nasveti, bi se rad še enkrat lepo,
lepo zahvalil!
Bibliobusni
bienale
na našem
parketu
Matjaž Stibilj
Glasovi, da bi bila Vipavska dolina primerna
za srečanje premikajočih se knjižnih omar
kolosalnih dimenzij, so začeli krožiti že, ko smo
leta 2014 Ajdovci dobili nov bibliobus in se z njim
pokazali na srečanju v Mariboru. Srečanje se ne
dogaja vsak dan, pač pa vsaki dve leti. Glasovi
so se uresničili in tako je ta bibliobusni bienale
maja letos pristal na domačem parketu ajdovske
knjižnice.
4. aprila letos so bile na sestanku Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS dorečene še glavne zadeve, ki so potrdile in dale končni pospešek poprejšnjim
pripravam – te so v naši knjižnici potekale že od začetka leta.
Za organizacijo tovrstnih dogodkov nevajenih knjižničarjev je bilo vse skupaj
precejšen zalogaj. Začelo se je z izbiro prostora. Ne gre ravno v vsako špranjo
spraviti vse slovenske bibliobuse in še kakega tujega zapovrh (13 vozil). Po
glavi se nam je podilo kar nekaj lokacij, a nobena izmed njih ni imela vseh
zaželenih odlik. Nazadnje smo se odločili za glavna trga v Ajdovščini in Vipavi. »Ne vem, če bojo vsi stali tu? Bomo morali katerega poslati domov?'« je
skrbelo moško trojico naše knjižnice, ki je z metri in notesi korakala po trgu
in pretresala možne parkirne scenarije. Mimoidoči znanci so nas izpod čela
spraševali, če smo morda odprli v knjižnici geodetski odsek. Zaključek ogleda
se je glasil: »Bo šlu, ma n'tjesnu«. Z izbiro Lavričevega trga v Ajdovščini smo
14
hoteli v središče mesta vnesti iz njega
uhajajoče življenje. Je pa to pomenilo
več organizacijskega in logističnega
usklajevanja, saj je bilo potrebno
zapreti trga za promet in organizirati
varovanje. Še prej je bilo treba pridobiti
potrebna dovoljenja za zaporo cest
in obvestiti stanovalce, da morajo
15
avtomobile tisti dan parkirati nekje
drugje. Nekaj okoliških stanovalcev,
do katerih obvestila o zaprtju trga
menda niso prišla, je 16. maja zjutraj
presenečeno iskalo svoje avtomobile,
ki so jih občinski redarji ''odnesli'' s
kraja prizorišča. Vabila so bila poslana
dolgo pred Dnevom D, za primerno
obveščanje smo poskrbeli s plakati,
ki jih je oblikoval David Ličen, avtor
poslikave našega bibliobusa. Njegova
je tudi zamisel o maskoti festivala.
Knjižnica je imela za domačo nalogo
seveda tudi pripravo spremljevalnega
programa.
Kot domačini smo bili zadolženi, da
poskrbimo za ljudi, ki bodo skrbeli,
da je medtem, ko bodo ekipe na
strokovnem posvetu ali na kosilu, na
vozilih vse v redu, torej za hostese.
Veliko usklajevanja in dogovorov je
bilo potrebno za razpored »žive sile«
izmed zaposlenih, saj smo se dogovorili,
da bomo imeli knjižnico ne glede na
dogajanje, v petek redno odprto.
Bilo je še milijon drugih reči: poskrbeti
za infrastrukturo tako v Ajdovščini
kot naslednji dan v Vipavi, brez katere
srečanja ni mogoče izpeljati. S Sekcijo
je bilo treba uskladiti vabila, pripraviti
prijavnice in posredovati informacije o
prenočiščih, cenah, kotizaciji, dostopih
na festival. Razmisliti smo morali, kako
pripraviti prihod ekip, za katere smo
»izumili« olimpijske table, pa tiste, na
katerih so bili podatki o bibliobusih.
Udeležence strokovnega posvetovanja,
potujočnike in organizatorje smo morali označiti s priponkami, poskrbeti
za mape s spremljajočimi gradivi.
Ta je obsegal otvoritveno slovesnost,
kjer je bilo treba poskrbeti za scenarij,
se dogovoriti za nastope in vsebino,
glasbo in ozvočenje, uskladiti nastope.
In seveda, na koga naj se obrnemo?
Kaj ponuditi v obliki delavnic in
vzporednega dogajanja? Kako bi
simbolno povezali našo knjižnico s
trgom, smo se vprašali - ali bi povabili
k sodelovanju otroke, ki bi pot od knjige
v knjižnici do knjige na bibliobusih
označili s svojimi likovnimi izdelki?
Nismo smeli pozabiti na pridelovalce
domačih pridelkov in izdelkov, ki smo
jim ponudili stojnice, na katerih so
razstavili svojo ponudbo.
Ne smemo pozabiti na
strokovno posvetovanje,
potekalo je v Domu krajanov.
Organizirati je bilo treba
pogostitve, v petek zvečer
poskrbeti za skupno večerjo
gostujočih ekip in v soboto za
zaključno druženje v Vipavi.
S kolegi smo si porazdelili
zadolžitve, moja je bil med
drugim koordinacija nalog
in ljudi – pravzaprav skrb,
da smo vsak hip vedeli, kaj
kdo počne in pripravlja.
Organizacijski odbor: Hilarija Kete, Igor Lavrenčič, Vera Božič, Matjaž Stibilj, Tjaša Mrgole Jukič in
Artur Lipovž.
V petek, 16. maja smo v
matični knjižnici v poznopopoldanskih urah pripravili
tudi slovesnost ob 150-letnici
Lavričeve knjižnice. Zato
je bilo nekaj več»letanja« s
prizorišča na prizorišče in
tudi nekaj slabe volje …
16
17
Online bibliobus
v sistemu COBISS
Mag. Matjaž Cigrovski
Segment programske opremeCOBISS2/Izposoja
omogoča avtomatizacijo postopkov izposoje v
knjižnici, pri čemer upošteva tudi posebnosti
izposoje na bibliobusu. Največji izziv je zagotavljanje
ažurnosti podatkov izposoje na bibliobusu in v
matični knjižnici. Do zdaj smo problem reševali z
ločenim okoljem izposoje na bibliobusu, pri čemer
je na bibliobusu nameščena vsa potrebna strojna in
programska oprema. Največja pomanjkljivost tega
koncepta je v tem, da sta bazipodatkov ločeni in ju
je treba vsakodnevno usklajevati. Razvoj mobilne
tehnologije, pokritost s signalom 3G in nižanje cene
prenosa podatkov so omogočili pripravo rešitve,
ki zagotavlja neposreden online dostop do baze
podatkov v matični knjižnici.Če ni signala ali dostopa
do interneta,uporabimo lokalno aplikacijo, ki beleži
transakcije izposoje, podaljšanja in vračanja gradiva;
ob ponovni vzpostavitvi povezave se transakcije
prenesejo in integrirajo v okolje izposoje. Koncept
online bibliobusa je zastavljen tako, da ga bo brez
spremembe strojne in programske opreme moč
uporabljati tudi po prehodu na COBISS3/Izposojo.
Kako zagotoviti ažurnost podatkov?
Obstoječa rešitev je bila zastavljena leta 1997, ko smo
pripravili prototipno izvedbo in jo kmalu implementirali
v Mariborski knjižnici, ki je takrat kupilanov bibliobus.
Osnovna ideja tega koncepta je, da predstavlja izposoja
na bibliobusu samostojno okolje. V matični knjižnici je
okolje izposoje povezano z bazami podatkovna strežniškem
sistemu Itanium (prej Alpha) z operacijskim sistemom
OpenVMS. Povezava je stalno vzpostavljena, saj so izposojevališča v matični knjižnici opremljena s terminali,
ti pa so neposredno povezani z računalnikom. V času
avtomatizacije izposoje na bibliobusu stalne povezanosti
z matično knjižnico nismo mogli zagotoviti, zato smo
izbrali rešitev, pri katerise bibliobus opremi s svojim
računalniškim sistemom, ta pa omogoči neposredno
povezavo z izposojevališčem na bibliobusu. S tem sta
definirani dve okolji:
• okolje izposoje v matični knjižniciin
• okolje izposoje na bibliobusu.
Značilnosti obstoječe rešitve
računalniške podpore
knjižničnega poslovanja
na bibliobusu
Segment programske opremeCOBISS2/Izposoja smo
začeli postopoma uvajati v knjižnično poslovanje
leta 1990. V tem času smo glede na potrebe knjižnic dopolnjevali funkcionalnosti avtomatizirane
izposoje, tako da je danes računalniško podprta
večina aktivnosti v knjižnici. Ob uvedbi avtomatizacije knjižničnega poslovanja na bibliobusu je bilo
treba programsko podpreti še tiste aktivnosti, ki so
specifične za izposojo na bibliobusu. To so:
•O
značevanje lokacije gradiva:Za tistega, ki si želi izposoditi knjigo, ni
vseeno, ali je gradivo na bibliobusu ali v skladišču potujoče knjižnice.
Da bi bil prikaz stanja gradiva v knjižnici realen, je ob prenosu gradiva
iz skladišča na bibliobus trebaz ukazom CHECKIN (CIN) označiti, da je
gradivo na bibliobusu, ob vračilu gradiva iz bibliobusa v skladišče pa je
treba z ukazom CHECKOUT (COUT) označiti, da je gradivo v skladišču.
•O
značevanje lokacije postajališča: Ob vsakem postanku bibliobusa se
označi lokacija postajališča, tako da se pri prijavi vsegment COBISS2/
Izposoja iz menija izbere šifra lokacije. To je pomembno za statistike in
druge evidence, iz katerih želimo razbrati aktivnosti po postajališčih,
npr. število izposoj na postajališčih določene občine.
•Z
agotavljanje ažurnosti podatkov: Čeprav je bibliobus mobilna enota,
ki izvaja svoje storitve na terenu, bi morali biti vsi podatki ažurni in
takoj na razpolago. Enako velja tudi za matično knjižnico, kjer naj bi
bil ažuren vpogled v stanje na bibliobusu.
Osnovna ideja prehoda na online bibliobus je v tem, da
se iz bibliobusa odstrani strežnik Alpha s pripadajočim
okoljem za izposojo, namesto tega pa se uporabi terminal
z neposrednim dostopom do okolja COBISS2/Izposoja v
matični knjižnici preko mobilnega signala. Terminal je
nameščen na lokalnem prenosnem računalniku, ki mora
imeti nameščenterminalski emulator COBISS/Connect.
Takšna rešitev poleg stalne povezanosti zagotavlja tudi
enostavnejšo strojno opremo: zadošča osebni računalnik
(notesnik) s pripadajočo programsko opremo, ki omogoča
terminalski dostop do bazepodatkovv matični knjižnici.
Priporočljivo je, da ima računalnik diskovno enoto SSD
(SolidStateDrive), ki nima gibljivih delov in je zato manj
občutljiva na tresljaje, poleg tega je računalnik tišji in
porabi manj energije. Danes se na tržišču že dobijo prenosni računalniki zahtevane konfiguracije v cenovnem
razredu do 1000 EUR.
Poleg osebnega računalnika s pripadajočo programsko
opremo posamezno izposojevališče na bibliobusu potrebuje
še naslednjo opremo:
• Čitalnik črtne kode, ki podpira identifikacijo gradiva
in članskih izkaznic; opcijsko je možna tudi podpora
tehnologiji RFID.
Največja slabost obstoječe rešitve je v tem, da mora biti
bibliobus opremljen s kompleksno strojno opremo; računalnik Alpha je strežniški sistem, namenjen za uporabo v
stacionarnem prostoru. Občutljiv je za premike in tresljaje,
zato je lahko vključen samona postajališču. Dvig in spust
sistema sta počasnain na enem postajališču trajata nekaj
minut. Računalnik zahteva stalno in zanesljivo napajanje,
kar morajo omogočiti zmogljive baterije preko pretvornika
izenosmerne napetosti 12 V vizmenično napetost 230V.
Zapletena je tudi komunikacijska oprema za povezavo z
matično knjižnico, največja slabost pa je v tem, da takrat,
ko bibliobus nima povezave z matično knjižnico, stanje
v obeh okoljih ni usklajeno. Za zagotavljanje ažurnosti je
enkrat dnevnotreba uskladiti podatke v obeh okoljih, kar
se mora izvesti zunajdelovnega časa matične knjižnice.
Prehod na online bibliobus
Čeprav se je obstoječi koncept s potujočim strežnikom na
bibliobusu z leti uveljavil in ga uspešno uporabljajo knjižnice
širom Slovenije, se je sčasoma krepilo prepričanje v možnost
rešitve, ki bi omogočala stalno povezanost izposojevališča
na bibliobusu z računalnikom matične knjižnice. V tem
času je zelo napredovala tehnologija mobilnega prenosa
podatkov, povečala se je pokritost z mobilnim signalom,
prav tako pa je tudi padla cena prenosa podatkov.
• Če prenosnik nima ločene numerične tipkovnice, je nujna
dodatna (brezžična) numerična tipkovnica za uporabo
hitrih (ukaznih) tipk v aplikaciji COBISS2/Izposoja.
• Usmerjevalnik mobilnega signala s podporo 2G in
3G, ki omogoča prenos preko mobilnih omrežij GSM
in UMTS, z možnostjo ojačitve preko zunanje antene.
Takšni usmerjevalniki so danes cenovno že zelo dostopni,
v svojih paketih jih ponujajo tudi mobilni operaterji.
• Zunanja antena za ojačitev mobilnega signala na področjih, kjer je signal šibkejši.
• SIM-kartica z naročnino za podatkovni dostop. Danes
mobilni operaterji v svojih paketih ponujajo neomejen
dostop za nekaj deset evrov na mesec.
• Baterije za napajanje s pretvornikom iz enosmernega
toka napetosti 12V v izmenični tok napetosti 230 V.
Poleg strojne opreme pa je potrebna tudi pripadajoča
programska oprema, in sicer:
• operacijski sistem MS Windows 7 ali 8, Linux ali drug
sistem, ki podpira Javo,
• Java, različica1.7 ali novejša,
• COBISS/Connect kot terminalski emulator,
• segment programske opreme COBISS/Izposoja – off-line
bibliobus in
• tiskalnik za izpis zadolžnic.
18
Kaj pa, če na postajališču ni
signala in ni dostopa do interneta?
V tem primeru sta možni naslednji dve rešitvi:
19
Ko je signal in internetna povezava ponovno na voljo,
zabeležene transakcije prenesemo v okolje izposoje
matične knjižnice tako, da izberemo paket in kliknemo
gumb Prenesi.
Na strani aplikacije COBISS2/Izposoja moramo prenesene
transakcije integrirati v obstoječe okolje izposoje. Pri tem
se izvedejo kontrole (veljavnost vpisne številke člana in
inventarne številke), v primeru vračila s prekoračitvijo
pa se evidentira morebitna zamudnina.
• a lternativna oblika povezave(preko omrežnega kabla
ali preko brezžične povezave WiFi) ali
• beleženje offline izposoje.
Offline izposoja predstavlja beleženje aktivnosti na bibliobusu, ko ni vzpostavljena povezava z matično knjižnico,
tj. ko ni internetne povezave. Gre za lokalno aplikacijo, ki
transakcije zapisuje na lokalni disk. V tem času ni nobenih
informacij o članu in gradivu, zato so aktivnosti omejene
samo na beleženje transakcij, ni panjihove kontrole. Tako
niso možni vpis novega člana, spreminjanje podatkov o
članu, delo z blagajno in podobno, možni pa soevidentiranje
člana preko članske izkaznice ter izposoja, vračilo (brez
kontrole zamude!) in podaljšanje roka izposoje.
Integracijo podatkov dosežemo z ukazom BUS_IMPORT
v ukazni vrstici osnovnega menija. Kontrole veljavnosti
in morebitne interakcije (evidentiranje zamudnine) se
pojavljajo sproti v takšnem vrstnem redu, kot so bile
zapisane transakcije v offline načinu.
Z ukazom ?BUS_IMPORT in izbiro časovnega intervala
(začetnega in končnega datuma) dobimo izpis vseh transakcij, ki so bile v tem obdobju izvedene v offline načinu.
V izpisu je viden tudi status prenosa transakcij (uspešno
ali neuspešno prenesene).
V času odsotnosti signala, ko ni dostopa do interneta, s
klikom na ikono na namizju aktiviramo program COBISS/
Izposoja – off-line bibliobus in se avtoriziramo s svojo
uporabniško šifro, kakršno imamo v okolju COBISS3.
Odpre se okno, v katerem
najprej iz desnega padajočega menija izberemo
postajališče, nato pa v zgornjem levem okviru vnesemo
evidenčno številko člana, v
spodnjem okviru pa vnašamo inventarne številke in s
klikom na gumb določimo
eno od aktivnosti (Izposodi,
Vrni, Podaljšaj). Ob koncu
obiska s klikom na gumb
Zadolžnica izpišemo še (anonimno) zadolžnico s podatki
o izposojenem, vrnjenem in
podaljšanem gradivu (samo
inventarne številke). Ob
vnosu nove vpisne številke
člana se zbriše seznam odčitanih inventarnih številk
prejšnjega člana in postopek
se ponovi.
Zaključek
Online izposoja ima v primerjavi z obstoječim konceptom
z ločenimi bazami podatkov več prednosti. Največja
prednost je vsekakor ta, da je okolje izposoje na bibliobusu
ves čas povezano z okoljem izposoje v matični knjižnici.
Pomanjkljivost online izposoje je v tem, da zahteva stalno
povezavo, ki je iz objektivnih razlogov ni možno zagotoviti
vedno in povsod. Zato smo razvili programsko opremo,
ki omogoča beleženje izposoje, vračila in podaljševanja
gradiva tudi v času, ko ni povezave.
S prehodom na segment programske opreme COBISS3/
Izposoja bo obstoječa konfiguracija z ločenimi bazami
podatkov, kot jo poznamo zdaj, dokončno ukinjena. Zato je
prehod na koncept online izposoje na bibliobusu potreben
in zadosten pogoj za uvedbo segmenta COBISS3/Izposoja
tudi v matični knjižnici. Ob prehodu iz COBISS2/Izposoje
na COBISS3/Izposojo na bibliobusu ne bo potrebna nova
strojna in programska oprema.
Literatura
• M. Cigrovski: Analiza zahtev in okvirni predlog računalniške podpore v potujoči knjižnici – posvet Sekcije potujočih
knjižnic, ZBDS, 18. 7. 1997
• J. Sande: Online izposoja na bibliobusih: ocena možnosti – Organizacija znanja, Letnik 16, Zvezek 4, 2011
• Uporabniški priročnik COBISS2/Izposoja – dodatek G
• Pokritost signala mobilnih operaterjev:
http://www.telekom.si/pomoc-in-podpora/teme-pomoci/pokritost-in-dostopnost/pokritost-mobilnega-omrezja
http://www.komuniciraj.eu/ponudniki/simobil-dd
http://www.komuniciraj.eu/ponudniki/tu%C5%A1mobil-doož
20
21
Pokretna knjižnica
iz EU fondova
Frida Bišćan
Karlovačka županija nalazi se u središnjoj Hrvatskoj i jedna je od većih
županija u Republici Hrvatskoj. Gradska knjižnica „Ivan Goran Kovačić“
je matična knjižnica za područje Karlovačke županije. Osim stručnog i
savjetodavnog nadzora nad narodnim i školskim knjižnicama u Županiji,
jedan od osnovnih zadataka joj je razvoj mreže knjižnica na svom području.
Svih pet gradova imaju ustanovljene knjižnice, ali od ukupno 17 općina, 15
ih nema narodnu knjižnicu. Iako veliki dio ovog područja pokrivaju usluge
naše Bibliobusne službe, postoje tzv. Bijela područja bez ikakvih knjižničnih
usluga. Kao matičnoj knjižnici, zadatak nam je uspostava knjižničnih usluga
na području cijele Županije. S obzirom na ograničena financijska sredstva
malih općina, bibliobusi su najbolje rješenje za ispunjavanje ove zadaće.
Kako bismo ostvarili zacrtane zadatke,
svjesni kako trenutno od osnivača i
ostalih mjerodavnih institucija ne
možemo očekivati sredstva za nabavu
još jednog vozila, okrenuli smo se
europskim fondovima. Kako bismo
to ostvarili, bilo je potrebno proučiti
fondove Europske unije, tj. saznati
kakve projekte i na koji način financira
EU. Saznanja su sljedeća:
• sredstva koja daje Europska unija
zapravo je novac poreznih obveznika
EU i ona se dodjeljuju po zadanim
pravilima.
• sredstva se dodjeljuju sa svrhom
implementacije projekata i aktivnosti koje su povezane s pojedinim
politikama Europske unije, pa se
stoga i dodjeljuju sukladno tome tj.
za istraživanja, obrazovanje, zdravlje,
zaštitu okoliša i potrošača itd.
• sredstva se uglavnom daju javnim
i privatnim organizacijama, a od
poduzeća prednost se daje MSP
• s obzirom da potpore pokrivaju
različita područja, uvjeti za dobivanje
sredstava variraju od programa do
programa, stoga je potrebno proučiti
uvjete svakog programa zasebno.
• Europska unija nikada ne financira
100% od iznosa projekta, zato treba
već pri izradi projekta razmišljati
o tome kako osigurati ostatak do
punog iznosa projekta
• sredstva su predviđena isključivo
za pokrivanje troškova projekta i ne
smiju generirati prihod.1
Svrha programa koje financira EU-a je
dati potporu unutarnjim politikama
Europske unije. To su akcijski programi
osmišljeni prvenstveno kao sredstva
za postizanje ciljeva postavljenih od
strane Europske unije i njezinih država
članica, temeljem određenih stavaka
proračuna. Međutim, neki su programi
EU-a otvoreni zemljama u procesu
pristupanja Europskoj uniji. Kao
takvi, smatraju se jednim od važnijih
instrumenata pretpristupne strategije,
odnosno sredstava upoznavanja država
kandidatkinja s politikama i metodama
rada Europske unije.
1 Dostupno na: http://www.delhrv.ec.europa.eu
2 Dostupno na: http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=hr&content=1130
Važan dio tih programa čine Lisabonska
i Goetheburška strategija, zato ih je
prilikom pisanja projekta potrebno na
adekvatan način integrirati u projekt.
Lisabonska strategija ima strateški cilj
prema kojemu bi EU trebala postati
najkonkurentnije i najdinamičnije
gospodarstvo svijeta utemeljeno na
znanju, te sposobno za održivi gospodarski rast, s najvećom stopom
zaposlenosti i snažnom gospodarskom
i socijalnom kohezijom. Ciljevi su
stvaranje prekograničnih poslovnih
mreža u segmentima ekonomije (razvoj gospodarstva), socijalne politike
i ekologije.
Goetheburška strategija temelji se na
konkurentnosti i održivom razvoju,
te promociji i razmjeni kulture i
kulturnih sadržaja.
Temelj za sudjelovanje Hrvatske u
programima EU-a čini Okvirni sporazum između Republike Hrvatske i
Europske zajednice o općim načelima
sudjelovanja Republike Hrvatske u
programima Zajednice (Službeni
glasnik Europske unije, L 192/2005
od 22. srpnja 2005.)2
EU projekti Gradske knjižnice
„Ivan Goran Kovačić“
Ti će se ciljevi postizati kroz provedbu mjera u okviru
sljedećih prioriteta:
Analizirajući ponuđene programe EU-a u kojima je
Hrvatska mogla sudjelovati, izdvojili smo dva vezana za
kulturu u koja su se mogli uklopiti knjižnični programi i
aktivnosti. To su Kultura 2007.-2013. i IPA.
Prioritet 2. P
oboljšati kvalitetu života i socijalnu koheziju.4
Instrument pretpristupne pomoći (IPA) je pravni i financijski instrument Europske unije za razdoblje od 2007. do
2013. godine koji je zamijenio nekoliko dotadašnjih EU
programa (CARDS, PHARE, ISPA i SAPARD), namijenjen
je za države kandidatkinje ili potencijalne kandidatkinje,
a sastoji se od pet različitih komponenti.
1. Pomoć u tranziciji i izgradnja institucija;
2. P rekogranična suradnja (s članicama EU i drugim
državama prihvatljivima za IPA-u);
3. Regionalni razvoj (razvoj prometa, okoliša i gospodarstva);
4. Razvoj ljudskih resursa (jačanje ljudskih potencijala i
borba protiv socijalne isključenosti);
5. Ruralni razvoj.
Važno je napomenuti kako se područje kulture podupire
isključivo komponentom II. Programa koji se odnosi
na prekograničnu suradnju (s članicama EU i drugim
državama prihvatljivima za IPA-u). Operativni program
(OP) je dokument koji sadrži programsku strategiju i
implementacijske aranžmane za prihvatljivo područje.3
Nakon prvog uspješno odrađenog projekta u sklopu IPA-e
s Knjižnicom Mirana Jarca Novo mesto (Besede i riječi –
BeRi, koji je trajao od 2009. do 2011. godine), odlučili smo
i drugi projekt raditi u suradnji sa susjedima.
Prekogranični program između Hrvatske i Bosne i Hercegovine provodi se u razdoblju od 2007. - 2013., a zasniva se
na zajedničkom planiranju hrvatskih i bosanskih strana
u okviru EU IPA. Ciljano programsko područje ovog
programa je područje uz granicu Republike Hrvatske i
Bosne i Hercegovine. Programsko područje čine „prihvatljiva“ i „pridružena“ (tj. susjedna) područja. Prihvatljivo
područje uključuje 9 hrvatskih županija i 95 općina u
Bosni i Hercegovini.
Ciljevi programa su:
• poduprijeti osnivanje prekograničnih mreža i partnerstva te razvoj zajedničkih prekograničnih aktivnosti
kako bi se revitaliziralo gospodarstvo/ekonomija,
zaštitila priroda i okoliš te povećala socijalna kohezija
programskog područja,
• izgraditi sposobnost lokalnih, regionalnih i nacionalnih
institucija radi upravljanja programima EU i pripremiti
ih za upravljanje budućim prekograničnim programima
3 Dostupno na: http://www.uzuvrh.hr/stranica.aspx?pageID=24
4 Dostupno na: http://www.cbc-cro-bih.net/hr/o-programu/prioriteti-i-mjere.html
Prioritet 1. Stvoriti zajednički gospodarski/ekonomski
prostor
Svaki prioritet sastoji se od mjera unutar kojih se provode i
odvijaju aktivnosti. Prioritet 2. sadrži Mjeru 2.2. Poboljšanje
dostupnosti svih usluga u lokalnoj zajednici u pograničnom području koja podržava razvoj „people-to-people“
prekograničnih aktivnosti, a bavi se potrebama lokalne
zajednice u područjima obrazovanja i rada, društvene i
zdravstvene skrbi, kulture i sporta. Ona podupire stvaranje
ili učvršćivanje prekograničnih mreža i partnerstva u sklopu
aktivnosti poboljšanja dostupnosti svih usluga u lokalnoj
zajednici u pograničnom području, socijalne kohezije te
uključivanje lokalne vlasti, civilnog društva i socijalnih
partnera. Inicijative koje se promiču ovom mjerom također
moraju pridonositi poboljšanju prekograničnih odnosa.
Karlovačka županija –
stanje i potrebe
S obzirom da Matična služba Knjižnice redovito prati
stanje knjižničarstva i pokrivenost mrežom knjižnica u
Županiji, ustanovljeno je kako neujednačen regionalni
razvoj prati i neujednačena mreža knjižnica. Planom
matične knjižnice o razvoju mreže knjižnica u Županiji
ova područja, do osnivanja narodnih knjižnica, mogla bi
se pokriti uvođenjem druge smjene bibliobusne službe i
nabavom manjeg vozila (bibliokombi) što je uvjetovano
geografskim karakteristikama terena. Pokretne knjižnice
djelotvorno doprinose smanjivanju društvene isključenosti
i podižu kvalitetu života u zajednici. Analizom statistke
stanovništva, nezaposlenosti i obrazovanja uvidjeli smo
da problem siromaštva i socijalne isključenosti uslijed
ekonomske nejednakosti (u regionalnom razvoju gospodarstva) uzrokuje neadekvatan pristup novim informacijskim
i komunikacijskim tehnologijama što ove članove društva
čini još ranjivijim. Istovjetni su problemi i JU Kantonalne
i univerzitetske bilioteke Bihać u pograničnom području
BiH, Unsko-sanski kanton.
Europska sredstva IPA prekograničnog programa Hrvatska
- Bosna i Hercegovina otvorila su mogućnost rješavanja
ovog problema. Dugogodišnja uspješna suradnja naših
dviju ustanova bila je dobra osnova za zajednički projekt
kojim bismo riješili istovjetne probleme. S obzirom da
su knjižnice usmjerene na promicanje kulture čitanja i
omogućavanje pristupa informacijama, one bibliobusima
dodatno podižu razinu kulture življenja jer svojim prisustvom i u najudaljenijim i prometno izoliranim mjestima
svima pružaju jednake mogućnosti učenja i obrazovanja.
22
Osiguravajući temelje cjeloživotnog
učenja, nastojimo osposobiti stanovnike
da prihvate promjene kao priliku za
unapređenje i postanu aktivni sudionici
u kreiranju napretka i unapređenju
života svoje zajednice.
Na temelju uočenih problema i nedostataka u našim područjima, odlučili
smo prijaviti projekt kojim ćemo aplicirati za dobivanje kombija koje ćemo
preurediti u pokretne knjižnice. Pisanje
projekta uključivalo je popunjavanje
dokumentacije u zadanim obrascima
na engleskom jeziku. Logička matrica
važan je dio dokumentacije koji mora
sadržavati ciljeve, indikatore, izvore i
pretpostavke za projekt s naglaskom na
aktivnostima, rezultatima i održivosti
projekta.
IPA prekogranični program Hrvatska - Bosna i Hercegovina osmišljen
je i prijavljen 2012. godine u okviru
Prioriteta 2. Poboljšati kvalitetu života i socijalnu koheziju, Mjera 2.2:
Poboljšanje dostupnosti svih usluga
u lokalnoj zajednici u pograničnom
području.
Opći cilj projekta je omogućiti zajednici
pristup uslugama koje potiču cjeloživotno učenje i uspostaviti prekograničnu
mrežu ruralnih zajednica u Karlovačkoj
županiji i Unsko sanskom kantonu.
Specifičan cilj je poticanje razvoja
međusobne suradnje i razvoj demokracije u ruralnim pograničnim zajednicama kroz uspostavu kontinuiranog
i kvalitetnog pristupa informacijama
putem pokretnih knjižničnih usluga.
Naglasak smo stavili na osnovna
obilježja i prednosti pokretnih knjižnica, a to je mogućnost da istim
fondom, osobljem i opremom pruža
knjižnične usluge stanovništvu na
međusobno udaljenim područjima.
Odredili smo ciljane skupine korisnika
(djeca, stariji, nemoćni), s naglaskom
na ranjive skupine korisnika. Bitni su
rezultati usluga, tj. uključivanje šire
zajednice u raznovrsne programe čime
smanjujemo društvenu isključenost i
podižemo kvalitetu života u zajednici.
Projekt smo nazvali Mobil librarie
service for life long learning in rural
23
communities of Karlovac County
and Una Sana Canton – MOBILLL
(Usluge pokretne knjižnice za cjeloživotno učenje u ruralnim sredinama
Karlovačke županije i Unsko-Sanskog
kantona), akronim MOBILLL. Predviđeno vremensko trajanje projekta
bilo je 12 mjeseci (kasnije je produženo
na 14 mjeseci). Ukupna vrijednost
projekta je 111.504,05 eur, od toga je
EU financirala 92.344,05 eur.
Projekt obuhvaća sljedeće aktivnosti:
1. Koordinacija i vođenje projekta
2. U spostavljanje usluga mobilne
knjižnice u ruralnim dijelovima
područja projekta
3. Organizacija edukativnih i kulturnih
aktivnosti
4. U
spostava suradnje s lokalnom
samoupravom u realizaciji pokretne
knjižnice koja bi rezultirala održivosti uvedenih usluga
5. Promocija i vidljivost projekta.
Važno je napomenuti kako su projekti
prekogranične suradnje specifični po
zrcalnosti, naime sve aktivnosti unutar
projekta provode oba partnera. Tako
su obje knjižnice nabavile i opremile
bibliokombi, kulturne aktivnosti su
uključivale razmjenu kulturne baštine
obiju zemalja, a uključivanjem lokalne
uprave osigurali smo održivost usluga
i nakon službenog završetka projekta.
Zaključak
• pokretne knjižnice su već dugi niz
godine neizostavan dio knjižnične
prakse i knjižnične djelatnosti. Kao
djelatnost koja je usmjerena na
promicanje kulture čitanja i omogućavanje pristupa informacijama,
knjižnice bibliobusima dodatno
podižu razinu kulture življenja jer
svojim prisustvom i u najudaljenijim
i prometno izoliranim mjestima
svima pružaju jednake mogućnosti
učenja i obrazovanja
• p okretne knjižnice djelotvorno
doprinose smanjivanju društvene
isključenosti i podižu kvalitetu
života u zajednici
Samo reci „DA!“
za velikogorički bibliobus
Postersko izlaganje
na 39. skupštini Hrvatskoga
knjižničarskog društva,
15. – 18. listopada 2014., Split
Katja Matković Mikulčić i Ivana Grubačević
• multikulturalni projekti doprinose
koheziji prekograničnog područja
• nove mogućnosti suradnje u području
gospodarske, kulturne i znanstvene
suradnje
• doprinos ciljevima Lisabonske strategije stvaranjem prekograničnih
poslovnih mreža
• Goetheburška strategija – čuvanje
kulturnih vrednota regije kao zajedničkue prekogranične baštine
• p repoznavanje doprinosa svih
kultura europskom društvu
Ono što naše zagovaranje na putu
do konačnog cilja – pokretanja prvog
velikogoričkog bibliobusa – čini aktualnim su dvije činjenice:
1. u tijeku je izrada Razvojne strategije
Grada Velike Gorice za šestogodišnje
razdoblje od 2014. do 2020. godine, u
što je kao gradska institucija kojoj je
Grad Velika Gorica osnivač uključena
i Gradska knjižnica Velika Gorica
2. Gradska knjižnica Velika Gorica
ide ususret 130. obljetnici svog
osnutka što bismo željeli obilježiti
projektom koji smatramo važnim
za razvoj lokalne zajednice
Svoja ćemo nastojanja nastojati ostvariti
uvrštavanjem plana o pokretanju bibliobusne službe u Razvojnu strategiju
koja je u izradi i to putem ukazivanja
na probleme kojima bi pokretanje takve
službe moglo biti rješenjem.
Postersko izlaganje na 39. skupštini Hrvatskoga
knjižničarskog društva od 15. do 18. listopada
2014. godine u Splitu sa temom „Knjižnice – od misije do strategije“ tek je početak zagovaranja
velikogoričkih knjižničara za važnost uspostavljanja
bibliobusne službe na području Grada Velike
Gorice. S obzirom da je temeljna misija svake
dobre knjižnice učiniti knjigu dostupnom korisniku,
razvojna strategija Gradske knjižnice Velika Gorica
kreće se upravo tim putem – učiniti dostupnom
knjigu svim stanovnicima okolice šestog po veličini
grada u Republici Hrvatskoj.
Razvoj knjižnica u
velikogoričkom kraju
od 1886. do 2014.
godine
Tradicija knjižničarstva na velikogoričkom području započinje prije 128
godina osnivanjem Prve čitaonice u
Turopolju čija je pravna slijednica i
današnja Gradska knjižnica Velika
Gorica. Od samog početka zadaća
čitaonice, a kasnije i knjižnice, bila
je prosvjećivanje, širenje znanja,
ali i sklonosti prema knjizi i čitanju
općenito. Velika Gorica je već u doba
osnivanja Prve čitaonice 1886. godine
bila najveće i najznačajnije naselje u
Turopolju sa od 2.871 stanovnikom1.
Na prosvjetiteljskom valu početkom
dvadesetog stoljeća zalaganjem turopoljskog župana Franje pl. Lučića u
Turopolju su osnovane brojne čitaonice
u malim, seoskim sredinama koje
postaju žarištima društvenog života i
kulturno-prosvjetnog djelovanja. Tako
je 1920. godine na području Turopolja
djelovalo 10 aktivnih seljačkih sučijskih2 čitaonica3.
Do početka Drugog svjetskog rata
većina se tih seoskih čitaonica ugasila,
a nakon rata ponovno se otvara niz
kotarskih, školskih i seoskih, knjižnica
i čitaonica. Na području Turopolja u
tom poslijeratnom periodu aktivno je
36 seoskih knjižnica raznolike veličine
i strukture fondova, a „spominje se u
postojanje odnosno rad triju pokretnih
knjižnica, sa po osamdesetak knjiga.“4
Ono što je bitno je da je putem tih malih
seoskih i školskih knjižnica knjiga bila
dostupna takoreći na kućnom, „seoskom“ pragu, a o interesu za čitanje i
u malim sredinama govori i činjenica
da je velik broj knjiga nakon zatvaranja knjižnica nepovratno izgubljen
u zaduženjima korisnika po selima.5
Sve seoske knjižnice s vremenom su
ugasle, njihovi su fondovi prešli u
sastav školskih knjižnica te više nisu
bile namijenjene široj javnosti.
Kontinuitet je zadržala narodna knjižnica u Velikoj Gorici koja od 1953. do
1960. godine djeluje kao samostalna
ustanova nakon čega ulazi u sastav
Narodnog sveučilišta. Razvoju knjižničnih usluga tih godina pogoduje i
1 Velika Gorica. Velika Gorica : Pučko otvoreno učilište, Odjel za kulturu, 1999. Str.133.
2 sučija: povijesna zemljišna jedinica u Turopolju
3 Pernar-Robić, Ljubica: Knjižnice i čitaonice u Turopolju, jučer i danas. Velika Gorica : Matica hrvatska, Ogranak Velika Gorica, 1996. Str. 18 – 19.
4 Isto. Str. 32.
5 Isto. Str. 33.
24
donošenje prvog Zakona o knjižnicama 1960. godine, te
1963. knjižnica dobiva svoje stalne prostorije u zgradi u
kojoj se i danas nalazi Gradska knjižnica Velika Gorica.
Još jedna ključna godina je 1980. kada je otvoren ogranak – današnja Područna knjižnica Galženica. Potreba
za dodatnim knjižničnim prostorom je bila prepoznata
uslijed brzog širenja gradskog područja izgradnjom novih
naselja te naseljavanjem velikog broja novih stanovnika.
Početkom osamdesetih godina djeluje i jedna pokretna
knjižnica koja je opsluživala sedam radnih organizacija
velikogoričkog područja.6
Iako je tijekom svojeg postojanja djelovala pod različitim
imenima – Prva čitaonica, Kotarska narodna knjižnica,
Općinska narodna knjižnica – Gradska knjižnica Velika
Gorica ipak je zadržala kontinuitet i do danas ostala jedina
aktivna narodna knjižnica turopoljskog kraja.
Aktualna situacija
Prema posljednjem popisu stanovništva iz 2011. godine
Grad Velika Gorica s okolnim naseljima ima 63.511 stanovnika. U sastavu grada ukupno 58 naselja raspršenih
na području od Posavine na sjeveru do Pokupljana jugu,
te od Siska na istoku do Zagreba na zapadu. Nijedno od
tih mjesta izuzev Općine Pokupsko nema javnu knjižnicu.
Područne škole u manjim naseljima opremljene su malim
brojem knjiga za učeničku posudbu, zagrebački bibliobus
obilazi dva naselja, a svi oni koji žele čitati moraju se
uputiti, ponekad i uz dodatne troškove, u prometno slabo
i rijetkim linijama povezanu Veliku Goricu ili čak Zagreb.
Gradska knjižnica Velika Gorica jedina je narodna knjižnica koja djeluje na tom raspršenom području i sa svoje
tri postojeće lokacije – Središnjim odjelom za odrasle,
Područnom knjižnicom Galženica i Dječjim odjelom –
pruža knjižnične usluge posudbe knjiga, čitanja dnevnog,
tjednog i mjesečnog kao i stručnog tiska, korištenja računala
i sudjelovanja u organiziranim animacijskim programima
za djecu i odrasle. Na ukupnom prostoru od 730 m2 (u
tu kvadraturu uključeni su i dislocirani depoi) knjižnica
opslužuje 10.860 korisnika7, a radi nedostatnog prostora
u postojećim lokacijama nije u mogućnosti ponuditi
neke od usluga koje su već postale standard suvremenog
knjižničarstva (multimedijska zbirka, posebni prostori za
organizirane susrete i aktivnosti te za korištenje računala
i učenje).
Od ukupno 58 naselja u sastavu Grada Velike Gorice većina ih je ruralnog karaktera s još uvijek prevladavajućim
poljoprivrednim stanovništvom. Tek neka od njih imaju
organizirane oblike kulturnog djelovanja – kulturno
umjetnička društva, ogranke društva „Seljačka sloga“,
25
dramske skupine, a mali broj njih posjeduje prostore
za djelatnosti kulturnog karaktera poput zadružnih ili
vatrogasnih domova. Osnovne škole imaju organizirane
školske knjižnice, no po kvaliteti i (ne)brojnosti njihovih
fondova vidljiv je nedostatak sredstava za nabavu čak i
obveznih lektirnih naslova, tako da o nabavi knjiga izvan
nastavnog programa za djecu u postojećoj situaciji nema niti
govora. Što se tiče knjižnične usluge za djecu školske dobi
Gradska knjižnica Velika Gorica neprestano je suočena sa
molbama za donacijama dječjih knjiga koje nam upućuju
školski knjižničari iz četiriju gradskih, relativno dobro
opremljenih osnovnih škola, tako da je moguće zamisliti
alarmantnost stanja u seoskim školskim knjižnicama.
Jednako tako i odrasli stanovnici seoskih sredina, kako
je već navedeno slabo prometno povezanih naselja (neka
naselja sa po tek linijom ili dvije dnevno), po knjižnične
usluge prisiljeni su odlaziti u knjižnice u Velikoj Gorici ili
čak Zagrebu ili Sisku, ako su uz potonje gradove vezani
poslom ili nekom drugom vezom. Poseban je to problem
za osobe starije životne dobi koji uz to nisu imali prilike
steći naviku odlaska u knjižnicu ili pak slabo pokretne
osobe kojima putovanje predstavlja i dodatan napor ili
čak nemogućnost.
Velikogorički bibliobus – od misije
do strategije
S obzirom na navedenu aktualnu situaciju u prethodnom
poglavlju (brojnost i raspršenost naselja na velikogoričnkom
području, slaba prometna povezanost većine naselja, nedostatak zadovoljavajućih ili potpuni izostanak knjižničnih
usluga), jasno je da Gradska knjižnica Velika Gorica rješenje
dijela ovih problema vidi u pokretanju bibliobusne službe
koja bi osim u udaljenijim dijelovima grada svoje stalne
postaje imala i u spomenutim malim seoskim sredinama čiji
stanovnici trenutno nemaju neposredan pristup željenim
knjižničnim uslugama. Naša je misija doprijeti do korisnika
svih dobi, te svima omogućiti pristup prije svega mediju
knjige kako bi posredstvom pisane riječi korisnici došli
do informacija, znanja i razonode u svojoj užoj lokalnoj
sredini. Također želimo omogućiti nov, osmišljen, organiziran i kontinuiran kulturni sadržaj za korisnike svih
dobnih skupina i bez obzira na stupanj obrazovanja, te
svakome ponuditi zanimljive sadržaje. Bibliobusi, jednom
kad se korisnici upoznaju s tom vrstom usluge i naviknu
na stalnost njihova dolaska, mogu postati žarišne točke
kulturnog života malih, pogotovo zabačenih mjesta i
zaselaka, a mogućnosti knjižničnog djelovanja bibliobusne
službe raznoliki su i, ovisno o kreativnosti knjižničara,
mogu pokrivati polja zanimanja zajednice, ali i upoznavati
s novim, zanimljivim i do tada nepoznatim sadržajima.
6 Isto. Str. 41.
7 Usp. Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr
Gradska knjižnica Velika Gorica od 2014. godine kreće sa
zagovaranjem za prvi velikogorički bibliobus iz dva već u
uvodu navedena razloga koja ćemo ovdje ponovno iznijeti:
1. u tijeku je izrada Razvojne strategije Grada Velike Gorice
za šestogodišnje razdoblje od 2014. do 2020. godine, u
što je kao gradska institucija kojoj je Grad Velika Gorica
osnivač uključena i Gradska knjižnica Velika Gorica
2. Gradska knjižnica Velika Gorica ide ususret 130. obljetnici
svog osnutka što bismo željeli obilježiti projektom koji
smatramo važnim za razvoj lokalne zajednice
Gradska knjižnica Velika Gorica od početka izrade Razvojne
strategije Grada Velike Gorice za razdoblje od 2014. do
2020. godine uključena je u izradu strategije te je zajedno
sa ostalim srodnim institucijama bila slobodna predložiti
programe i projekte koji bi pridonijeli napretku grada
na planu kulturnog razvoja. Već tijekom siječnja 2014.
godine prilikom izrade godišnjeg Izvješća o ostvarenom
programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje
od 01.01.2013. do 31.12.2013. u njega su uvrštena sljedeća
zapažanja: „Kako se Grad Velika Gorica iz dana u dan sve
više razvija i povećava, nameće se potreba za promišljanjem
nove samostalne zgrade Gradske knjižnice u kojoj će biti
moguće pokrenuti nove programe u skladu s razvojem
novih medija i tehnologija, a koji su već postali sastavni
dio redovnih usluga proširenih djelatnosti u knjižnicama.
O tome bi trebalo voditi računa pri izradi razvojne strategije Grada Velike Gorice, kao i pri planiranju strateškog
razvoja ustanove.
Kako se u sastavu Grada Velike Gorice nalazi 58 naselja,
od kojih su neka dosta loše povezana s gradom te je korisnicima otežan dolazak u Gradsku knjižnicu, rješenje se
može naći u nabavci bibliobusa koji bi dostavljao knjige
i ostalu knjižnu građu u udaljena naselja velikogoričkog
područja. Bibliobuse imaju Koprivnica, Križevci, Karlovac,
Bjelovar, Zadar (2), Rijeka i Zagreb.“8 Daljnji su koraci poduzeti upravo sudjelovanjem ravnateljice Katje Matković
Mikulčić na izradi same razvojne strategije Grada čiji je
nacrt u listopadu 2014. godine objavljen na mrežnim
stranicama Grada Velike Gorice, te se nadamo da će u
konačnu verziju te strategije biti uvrštena i realizacija
projekta pokretanja prvog velikogoričkog bibliobusa.
Godine 2016. Gradska knjižnica Velika Gorica obilježit će
130. obljetnicu kontinuiranog djelovanja i pokretanjem
prvog bibliobusa ne bismo samo dostojno obilježili tu obljetnicu, već i ostvarili napredak naše knjižnice u stručnom
smislu – širenjem mreže svojih usluga u novom obliku, za
nove korisnike i na nov i zanimljiv način.
Svjesni smo da je ostvarenje ovog projekta financijski i
kadrovski zahtjevno, i upravo zato što nam je za to nužna
podrška našeg osnivača – Grada Velike Gorice – nastojat
ćemo kroz mini reklamnu kampanju koju smo započeli
ovim posterskim izlaganjem osvijestiti među odgovornim
osobama kao i među građanima Velike Gorice potrebu
za bibliobusnom službom na velikogoričkom području,
kako bi nas i oni poduprli u našim nastojanjima da širem
lokalnom stanovništvu pružimo kvalitetnu bibliotečnu
uslugu.
Zaključak
Gradska knjižnica Velika Gorica kao jedina narodna knjižnica na nevelikom, ali po brojnosti i raspršenosti naselja
te broju stanovnika, ipak zahtjevnom knjižničarskom
terenu – turopoljskom kraju – s postojećim prostornim
kapacitetima nije u stanju pružiti razinu kvalitete usluga
kojoj kao knjižnica sa 130. godina kontinuiranog kvalitetnog
djelovanja nastoji i dalje težiti. Od njezina osnutka pa sve
do danas broj stanovnika ovog područja kontinuirano
raste, a broj aktivnih knjižnica opada. Unatoč razvoju
cestovnih mreža još uvijek postoje mjesta koja su slabo
ili nikako prometno povezana s Velikom Goricom, pa i s
glavnim gradom Republike Hrvatske Zagrebom.
S obzirom da je temeljna misija svake dobre knjižnice
učiniti knjigu dostupnom korisniku, razvojna strategija
Gradske knjižnice Velika Gorica kreće se upravo tim
putem – učiniti dostupnom knjigu svim stanovnicima
okolice šestog po veličini grada u Republici Hrvatskoj.
Kad korisnik ne može knjizi – onda knjiga mora korisniku!
Rješenje za to Gradska knjižnica Velika Gorica vidi u
pokretanju bibliobusne službe za područje velikogoričke
okolice kojim bi se oživio kulturni i književni život malih
seoskih sredina, tako blizu, a tako daleko od najvećeg
kulturnog centra naše države.
Literatura
Pernar-Robić, Ljubica: Knjižnice i čitaonice u Turopolju, jučer i danas. Velika Gorica : Matica hrvatska,
Ogranak Velika Gorica, 1996.
Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013.
Str. 4. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr
Velika Gorica. Velika Gorica : Pučko otvoreno učilište, Odjel za kulturu, 1999.
8 Izvješće o ostvarenom programu u Gradskoj knjižnici Velika Gorica za razdoblje od 01.01.2013. do 31.12.2013. Str. 4. Dostupno na: http://www.knjiznica-vg.hr
26
27
Iz preteklosti
v prihodnost
Peš, z javnimi sredstvi, s kolesom, kar
je našim ptujskim kolegom zelo znano,
saj njihov prvi potujoči knjižničar,
Simon Petrovič, to počne poleti in
pozimi – če to ni NORO…!
Poln koš knjig, dolgotrajno pešačenje,
kufri gor in dol – vse to sčasoma pusti
posledice: boleč križ in sklepi terjajo
svoje! Seveda je tu še čas, ki spreminja
svet in nas! Slovensko potujočništvo
se posodobi, začne se kotaliti s časom,
pojavijo se prvi bibliobusi! Koper je
že lani povedal svoje, Ljubljana malo
prej, sedaj pa bomo povedali svoje še
mi, Mariborčani!
Tekst in scenarij: Ksenija Trs
Fotografije: J ože Antolič
Ksenija Trs
Matjaž Stibilj
40 let potujoče knjižnice Maribor
Referat s pridihom dramatizacije
Jože Antolič kot Simon Petrovič, prvi potujoči knjižničar na Ptuju
Akcija za nabavo prvega bibliobusa
se začne leta 1972, ideja o njem, pa
se porodi že kar nekaj let prej, saj
kolekcije knjižničnega gradiva niso
več dovolj, da bi pokrile potrebe po
le-tem med prebivalstvom! Predvsem
ljudje v oddaljenih krajih, ki imajo predaleč do stacionarne knjižnice, čutijo
pomanjkanje kulturnega dogajanja,
kakor tudi pomanjkanje knjižničnega
gradiva! Na tem področju so najbolj
prikrajšani kmetje, gospodinje in
delavci, kar se je v poznejših letih,
pri obisku in izposoji gradiva na
bibliobusu, tudi potrdi!
KSENIJA: Ko mi je kot majhni deklici prišla v roke prva
knjiga, sem »padla« vanjo ter postala nora na knjige! Ko
sem prestopila prag moje prve knjižnice v življenju, sem
postala nora na knjižnice, in ko sem se v knjižnici zaposlila,
sem ugotovila, da če hočeš biti potujoči knjižničar, moraš
biti vsaj malo nor! Nor na: Bregače, globače, ostre ovinke,
bralce, knjige, minimalen delovni prostor, delo nad 40
stopinj, delo pod 0 stopinj!
Skozi vsa leta mojega potujočništva ter raziskovanja o
njem, sem prav tako spoznala, da se je tudi sam začetek
slovenskega potujočega knjižničarstva začel NORO …
JOŽE: Bogdaj, dober dan!
KSENIJA: Bogdaj, g. Stepišnik! Kam ga pa mahate? A lezete
gor, v pohorske bregače, ali prihajate dol.
JOŽE: Zg. Ložnico sem obhodil, pri kmetih zamenjal nekaj
knjig, ampak jih je premalo, tako da jih moram na hitro nekaj
prepisati, da si povečam zalogo! Nasvidenje!
In tu je, aleluja- leto gospodovo 1974,
natančneje 13. november, ko takratni
ravnatelj Mariborske knjižnice, prof.
Ignac Kamenik, preda prvi bibliobus
prvi ekipi, ki jo sestavljata voznik Tone
Stipič ter knjižničar Ernest Vodopivec,
ki ga kasneje zamenja ter polepša ekipo,
knjižničarka Anica Siranko. Zeleni
bibliobus začne nabirati kilometre
po Dravskem polju, okoliških krajih
Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice
ter za kratek čas- občine Radlje .
Prvi bibliobus 1974 – 1985
KSENIJA: Srečno g. Stepišnik, in obilo uspeha še nadalje!
Pa, dobro letino želim!
HANIKA: » Dober den!«
KSENIJA: »Dober dan, gospa! Kam pa tako naglo…?«
HANIKA: »Eh, kaj bom jaz gospa, saj pa vidite, da sen kar z njive, pa da mam motiko na rami, pa škorne na nogah…Jaz
poznam samo njivo, kuhno pa štalo! Pa kakšo gasilsko veselico…!«
KSENIJA: »Preberete tudi kaj, kašen časopis, kakšno knjigo?«
Jože Antolič kot Lovro Stepišnik
No, in če ta ni NOR? Prepisuje knjige, da veča izposojevalni fond! In kako je predan svojemu delu!
Gor in dol, navkreber in navzdol, s košem knjig na rami, samo da širi bralno kulturo! In to mlinar,
samouk, ki nikoli ni obiskoval šole! Ustanovi Bukvarnico (1863 – Zg. Ložnica), ki postane prva Potujoča knjižnica na slovenskem in baje celo na Balkanu! Sledijo potujoče knjižnice v obliki lesenih
potujočih kovčkov, ki jih potujoči knjižničarji na razne načine dostavljajo do bralcev.
HANIKA: »O, to pa ja, to pa ja! Kmečki glas prav pride! Knjige mam pa itak rada! Takšne, kmečke, od Mohorjeve založbe!
Vam povem, mi kmeti, pa penzionisti smo hudo zadovoljni s totim avtobusom! Zato pa se mi zaj tak mudi, ko je pa v ves
prišo avtobus, na katerem talajo knjige! Nimam niti časa, da bi se preoblekla! Srečno te!«
KSENIJA: »Srečno ga. Hanika in dobro izbiro želim!«
28
29
Tako naš prvi bibliobus s svojim knjižnim bogastvom kar 11 let razveseljuje
predvsem gospodinje, delavce, pionirje,
študente…, in glej ga zlomka, čas
zahteva svoje in bibliobus mrkne! Na
veliko žalost bralcev in knjižničarjev
on – mrkne! In kaj se zgodi? Kaj drugega
kot ponovni mrk, tokrat finančni, ki
poskrbi, da drugi biliobus krene na
pot šele leto in pol kasneje.
Drugi bibliobus 1987–1998
HANIKA: Opet mam puni firtoh knjig. Kak sem vesela!
Gnes sem si še vzela Ašiča. Si tu pa tam kakšni obkladek
naredim! Pa še nekaj o vrti, stalno pride prav! Zaj pa hitro
za šporhet, če ne, bo naš jezen!
Takšno veselje se nadaljuje od 13. aprila
1987, z dvema postajališčema več (v občini
Lenart). Število članov, obisk ter izposoja
strmo rastejo, zato začne bibliobus v letu
1990 voziti v dveh izmenah, z dvema
ekipama na 49 postajališč, med njimi
tudi v tovarni Zlatorog ter Impol!
Obisk bibliobusa v VDC POLŽ
Bibliobus v povezovanju s šolami in vrtci…
Vmes pride ga. Katica, ki je zelo osamljena in potrebuje pogovor.
KSENIJA: »Dober dan ga. Katica! Kaj ste tako žalostni?«
KATICA: »Čisto sama sem doma in sem vas prišla malo
obiskat!«
KSENIJA: »Lepo, da ste nas prišli obiskat! Vam lahko kako
pomagam?«
KATICA: »Ne danes ne! Sem pa vam prinesla en mali kolaček,
pa eno klobasico! Če ste pa vedno tako prijazni!«
KSENIJA: »Joj, gospa, res hvala, ampak je preveč in po
pravilniku ne smemo…tu smo zato, da vam pomagamo pri
izbiri literature!«
Mojca kot Kurbusova Hanika - kmetica
Ljudmila Podlesnik kot osamljena bralka Katica…
JOŽE: »Dober dan! Sem mojster Sternad, tu z Impola in
sem malo prišo pošpegat k vam! Vsi vas hvalijo, pa še
mene zanima ali imate mogoče knjigo »Mojster za vse!«
Pa še kakšni lovski priročnik! Mogoče lov na divje svinje!
Jih šicam, pa šicam, pa do zaj še nisn nobene trofo! Kaj
mi predlagate?«
KSENIJA: Gospod Sternad, dobrodošli na bibliobusu! Kar se
tiče tehničnih zadev je precej literature! Priročnika: »Kako
se divji prašič sam ustreli!« pa še žal nimamo! Upam, da
ga bo kdo v kratkem napisal, da vam bomo lahko v pomoč!
Se vidimo naslednjič?! Lepo bodite in srečno!«
Šest let kasneje začnemo še obiskovati
VDC POLŽ, kjer so zaposleni odrasli
ljudje s posebnimi potrebami! Komaj
čakajo, da se vsak prvi petek v mesecu
pripeljemo. Zelo so navezani na nas
in zahtevajo maksimalno pozornost
vsakega od nas!
KATICA: »Pol bom pa tak naredila (vzame nož, nareže kruh
in klobaso)! Po pravilniku pa menda lahko malicate! Jaz
sedaj grem, bi pa prosila, da mi do naslednjič pripravite
knjige o visokem pritisku! Vsak, ki ima pet minut časa, mi
ga že dvigne! Se vidiva čez 14 dni!«
KSENIJA (zbranim): »Se opravičujem, sedaj imam pol ure
malice (začnem jest), ali pa tudi ne!«
Jože Antolič kot delavec Impola
Porast obiska in izposoje se odraža
tudi z obiski šol in vrtcev.
Sodelovanje z njimi se še okrepi z bibliopedagoškimi uricami, pravljicami in
vzajemnim sodelovanjem z vzgojitelji
in učitelji, predvsem tistimi, ki imajo
sami radi knjige in jim ni vseeno za
bralno pismenost naših nadebudnežev!
Pride Simona kot ravnateljica Zorica.
ZORICA: »Dober dan! Zorica Veselko, ravnateljica te šole!
Veste, sem prišla malce pogledat, kaj sploh ponujate, in če
ima sploh smisel, da naši učenci zamujajo pouk, ko pridejo
k vam, glede na to, da šolska knjižnica vseeno ni tako slabo
založena! Pa tudi jaz nisem z vsako knjigo zadovoljna! Berem
takšne na višjem nivoju, veste! Imeti morajo vsebino, da
se ti krepi samopodoba!«
KSENIJA: »Spoštovana ga. ravnateljica, ne dvomim, da je
vaša šolska knjižnica dobro založena, vendar vam moram
povedati, da mi poleg izposoje gradiva, tudi svetujemo pri
30
izbiri literature, predvsem mladim bralcem! Kar se pa vaše
izbire knjig tiče, me veseli, da imate takšen prefinjen okus,
in sem globoko prepričana, da boste pri nas našli nekaj za
dušo in srce!«
ZORICA: »Aha, a da je tako! Sicer pa vidim, da imate res
založen ta vaš avtobus!«
31
MOJCA: »Sem včlanjena v knjižnici Rotovž. Zanima me, kdaj
prihajate v naš kraj, kako dolgo je lahko gradivo doma…!«
Pridejo Mojca, Jože, Milka in nizozemska žirantka Simona. Zraven prinesejo piknik košaro
s potico, buteljko, kruhom, klobaso!
KSENIJA: »Če ste včlanjeni v osrednji knjižnici Rotovž, potem
ta izkaznica velja tudi v vseh naših enotah, tudi pri nas!
Prihajamo pa vsakih 14 dni, kar je tudi razvidno na našem
urniku, ki ga boste dobili ob odhodu!«
KSENIJA: »Bibliobus!«
ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Tudi zame, vidim da bi se
kaj našlo! Moram reči, da ste me kar navdušili! Sem se
odločila, da bom kar danes razposlala okrožnico po razredih,
za obisk na tem avtobusu!«
KSENIJA: »Bibliobusu!«
ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Kako ste že rekli, da prihajate? Bomo naredili seznam po razredih…!«
KSENIJA: »Prihajamo vsakih 14 dni ob isti uri v isti kraj! Če
dovolite, vam predlagam, da prihajajo razred za razredom
vsakih 10 minut! Dobrodošli, veseli bomo vsakega vašega
obiska! Prav tako obiska vseh vaših učencev!«
Vmes že pride »študentka« Mojca in se ogleduje
Čas teče, nič ne reče, pokaže pa! Na
knjižničarjih gube, na bibliobusu pa rjo,
kašljajoč motor, saj veste, kako to gre.
Nič ne pomaga, njegov čas se izteka!
Hudo nam je! Ko pa ga imamo tako radi!
Tudi tega! Tako kot na prvega! Prav noro
smo navezani nanj, slovo je res težko…,
dokler ne zagledamo novega, lepega, noro
dobrega, fantastičnega znotraj in zunaj
in spet smo prav noro zatreskani vanj,
prav tako kot ravnateljica Mariborske
knjižnice, Dragica Turjak!
Simona Ornik kot nizozemska žirantka
KSENIJA: In tudi damo, z vsemi dobrotami, kar jih imamo!
S pomočjo kolegov iz Murske Sobote, Kopra, Ljubljane, ter
Sl. Bistrice predstavimo naš bibliobus, naš Maribor, našo
Slovenijo! Fasciniramo obiskovalce, ki jih ni bilo malo! Vedno
znova in znova se vračajo k nam.
SIMONA (nemško): »To je ta lepi bibliobus iz Slovenije ter
edinstvena ekipa iz Slovenije, o kateri se danes toliko govori
tukaj, v Tiburgu! Lepo, lepo!«
Milka ji ponudi kruh s klobaso, (Simona jo vprašujoče pogleda
in poskus): »Schweine, klobasa, Slovenska domača klobasa!«
JOŽE : (ji ponudi kozarček!) Pokaže na kruh in reče: »Pohorski
Brot und mariborski Wein!«
Mojca (ji ponudi potico): »Und das ist Pohorska potica!«
SIMONA: » Mmm, gut!« (hrana in vino)! »Schön!« (pokaže
na bibliobus).
Simona odide in prinese nagrado ter sporoči, da je naš bibliobus postal MISTER EUROPE 2001
KSENIJA: »Dober dan želim! Kako lahko pomagam!«
MOJCA: »Najprej me zanima, ali se da pri vas dobiti kaj
študijskega gradiva, pripravljam se na diplomo z naslovom,
Ekonomski vidik kakovosti semena govedi v Sloveniji!«
KSENIJA: »Seveda! Gradivo lahko najdete tukaj, ali pa vam
ga pripravimo ob naslednjem vašem obisku! Če ste že
včlanjeni v kateri od naših enot, potem ta izkaznica velja
tudi pri nas! Tiste knjige, ki si jih izposodite pri nas, vrnete
kjerkoli na bibliobusu!
Kar se tiče literature za vašo diplomsko nalogo, le-te ni
veliko, ampak bo šlo! Poiskali jo bomo v našem depoju! Če
bo premalo, bomo pogledali ali je na razpolago v ostalih
enotah Mariborske knjižnice! Seveda se lahko dogovorimo
za medknjižnično izposojo iz ostalih slovenskih knjižnic!
Če dovolite, vam predlagam, da se mogoče obrnete tudi
na VURS, saj razpolagajo s podatki o najbolj kvalitetnih
bikih v Sloveniji!
Najprej me pa zanima ali ste že včlanjeni v kateri enoti
naše knjižnice?«
Zato se lepe jesenske noči leta 2001
odpravimo z njim na 1250 km dolgo pot,
naravnost do Nizozemske, kjer poteka
srečanje evropskih bibliobusov, hkrati
pa tudi tekmovanje za oh in ah evropski
bibliobus! 22 bibliobusov, dodelanih,
okrašenih, s tehnično opremo, da dol
padeš, konkurenca je velika. Moramo
dati vse od sebe!
KSENIJA: Sicer pa smo to tako ali tako pričakovali! Po telefonu pokličem ravnateljico: »Ja, halo,…
ravnateljica! Sporočamo ti, da smo na Nizozemskem glavni, in da je naš bibliobus postal naj
bibliobus Evrope! Si kaj vesela? Se vidimo! Mogoče! »
32
Število postajališč se povečuje, kar
naenkrat smo pri 54-tih, obisk raste,
izposoja še bolj, da o informacijah
sploh ne govorim, zato se nam pridruži
še peti član, ki je enkrat moški, pa
ženska, in svet se vrti naprej!
33
Bibliobus: člani, obisk, izposoja 1997-2013
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Člani
3.383
3.669
4.222
4.112
4.068
4.553
4.408
6.451
4.272
4.324
4.398
4.290
4.206
3.894
3.550
3.357
3.143
Obisk
29.999
29.632
32.624
33.480
34.166
37.503
36.269
37.878
38.236
36.220
35.170
35.695
35.188
31.586
29.808
29.978
28.378
SIMONCA: »Zdravo! Zadnjič pa vas ni bilo?«
Izposoja
103.117
104.810
121.099
136.013
152.447
165.348
156.852
153.124
173.934
157.131
154.914
164.344
168.430
153.784
155.584
160.753
151.488
Čas hiti, te vleče s seboj! Tako odvleče tudi našega prvega voznika knjižničarja, Toneta Stipiča! Ampak se vedno
znova vrača in vrača in obuja stare spomine in nikakor se ne more sprijazniti s svojim penzionom, saj si vedno znova
in znova sposoja Mladino!
KSENIJA: »Veš, Simonca, naš biliobus je že malce star, in
ga dajejo razne tehnične bolezni! Potrebuješ kaj?«
SIMONCA: »Aha! Mama potrebuje, saj mi je napisala! Že
iščem listek!«
KSENIJA: »Simonca, da ne bo tako kot zadnjič, saj veš!«
SIMONCA: »Ja, ko ste mi dali knjige za vzrejo kokoši, mi pa
jih sploh nimamo!«
KSENIJA: »Kako jih nimate, če pa ste jih imeli!«
SIMONCA: »Jih nimamo več! Je mama rekla, da ji živce žrejo
in kri pijejo!«
KSENIJA: »Simonca, če takrat ne bi izgubila listka, bi mama
dobila knjige, ki jih je želela…«
SIMONCA: »Ja, o manikuri in pedikuri!«
KSENIJA: »Če bi zadnjič tako lepo povedala, kot si danes,
ne pa da si rekla, da mama želi knjige o kurah…«
SIMONCA: »Veš kaj pravi moj ata?«
KSENIJA: »Ne vem, kaj pravi tvoj ata?«
Pride Milka, se obrača in gleda in gleda …
SIMONCA: »Da kar se tiče pedikure in manikure ima najraje
pohano kuro! Jaz pa ne najdem listka. Pridem nazaj! Adijo!«
KSENIJA: Gospa, a vam lahko pomagam? Potrebujete kaj?
MILKA: Ja, ključe!
KSENIJA: Kakšne ključe?
MILKA: Od bibliobusa!
KSENIJA: Teh vam pa ne dam! Lahko dobite knjige, če ste vpisani, če pa ne, pa še to ne!
KSENIJA: Nasvidenje, Simonca! Če boš hitra se srečamo
še na tem bibliobusu, ali pa novem, ki se nam obeta čez
kakšno leto! Vsaj tako pravijo! Se ga veselimo? Se ga, čeprav
ne vemo, kakšen bo!
MILKA: Ampak, jaz bi vseeno ključe, kako pa naj vozim?
Vsak knjižni(čar) ima svoj čar, potujoči knjižničarji pa imamo še božji dar, da v vsak pleh na kolesih, vdahnemo dušo!
KSENIJA: Koga naj vozite?
Scena: Smo skupaj, in se kregamo!
MILKA : Vas!
MOJCA: »Ksenija, ne nakladaj toliko…!«
KSENIJA: Mene? S čim?
SIMONA: »Pa saj ne naklada, samo malo preveč govori!«
MILKA: Z bibliobusom! Sem vaša nova šoferka!
JOŽE: » Milka, že spet si pozabla…!«
KSENIJA: No, serbus Milka! Pa jo imamo: prvo in edino voznico bibliobusa v Sloveniji!
MILKA: »Ti pa nikoli nič ne pozabiš…!«
KSENIJA: »Kako ste vsi skupaj tečni!«
In tako ga »furamo« skozi vesele in žalostne čase!
Na naših srečanjih slovenskih potujočnikov, naš
bibliobus žanje priznanje za priznanjem, tako
da nam je nerodno! Ampak, občutek je dober!
Žalostni časi nam vzamejo 8 postajališč. Kar se
tega tiče, upam da se zgodovina ne bo ponavljala!
Potujoča knjižnica je še kako pomembna! Posebej
v teh težkih časih, ko ni služb in denarja! Ljudje
nas imajo radi, težko pričakujejo naš naslednji
obisk! Ljudje nas cenijo in nam zaupajo! To
pove tudi podatek, da sta nam bralca – zakonca,
zaupala ključe lastnega doma! Ker sta velikokrat
pri zdravniku, jima dostavljamo gradivo v hišo!
Voznica knjižničarka Ljudmila Podlesnik
Dogajajo se nam anekdote, ob katerih se še dolgo
smejimo!
Smo ekipa, ki drug na drugega včasih zareži,
spet drugič smo vsi pocukrani a ko je treba, pa ta ekipa vedno skupaj drži!
Opomba: Referat je bil predstavljen na 18. Strokovnem posvetovanju in Festivalu potujočih knjižnic Slovenije.
Srečanje je potekalo 16. in 17. maja v Ajdovščini ter Vipavi.
34
35
Potujoča knjižnica
Knjižnice Domžale
v vrtcu Ihan
Sive liseali kakšna je dostopnost
Vojka Sušnik
Splošno knjižnico vidimo kot enega
izmed elementov te ravni.Dostopnost
splošnih knjižnic je v bibliotekarski
znanosti že dolgo predmet obravnave.
V Centru za razvoj knjižnic Narodne
in univerzitetne knjižnice smo v
projektu »Prostorska analiza knjižnične mreže« uporabili tehnologijo
geoinformacijskih sistemov (GIS) za
raziskovanje dostopnosti slovenskih
splošnih knjižnic. V geopodatkovni
zbirki smo povezali podatke Geodetske
uprave Republike Slovenije, Statističnega urada Republike Slovenije ter
Narodne in univerzitetne knjižnice,
poleg tega pa smo vsem krajevnim
knjižnicam, postajališčem bibliobusov
in premičnih zbirk določili geolokacije. Urbanistični inštitut Republike
Slovenije je v sklopu projekta opravil
študijo »Zasnova prostorske analize dostopnosti dejavnosti splošnih
knjižnic za prebivalstvo«. V njej je
ocenjena dostopnost lokacij splošnih
knjižnic prebivalcem Slovenije glede
na zračno razdaljo. Kot lokacije so bile
upoštevane krajevne knjižnice, postajališča premičnih zbirk in postajališča
bibliobusov. Študija ugotavlja, da je kraj
bivanja za 77 % prebivalcev Slovenije
manj kot 2 km oddaljen od najbližje
knjižnične lokacije, za 20 % prebivalcev
med 2 in 5 km, za 3 % med 5 in 10 km,
medtem ko je za 0,03 % prebivalstva
oddaljen več kot 10 km. Na nekaj
primerih mrež bodo prikazane tudi
razlike v pokritosti prebivalstva med
določenimi osrednjimi knjižnicami.
Bibliobus, ki si ga delita Matična knjižnica Kamnik in Knjižnica Domžale,
že eno leto vozi z novim vozilom po
oddaljenih krajih občin Kamnik,
Domžale in Lukovica. Na bibliobusu
deluje računalniška izposoja, izposoditi
pa si je možno poleg knjig tudi revije,
CD-je in DVD-je.
Bibliobus ima v Ihanu postajališče ob
šoli in vrtcu, zato smo jih obiskali z
namenom, da jim predstavimo naše
vozilo in knjige, revije ter DVD-je v
Potujoča knjižnica, ki obiskuje oddaljene kraje v občinah Domžale in Lukovica, je v torek in sredo, 26. in 27. marca, obiskala vrtec Krtek v Ihanu.
njem. Otroci iz skupin Stonoge, Gosenice, Polžki, Čmrlji, Žabice, Metulji,
Čebelice in Kresničke so najprej v svoji
sobi poslušali pravljico in si nato prišli
ven pogledat še potujočo knjižnico.
Kolegica Stanka Zanoškar je v vsaki
skupini izvedla bibliopedagoško
uro s pravljico. Po pravljici so otroci
barvali maskote mladinskega oddelka
knjižnice Domžale in si nato ogledali
še potujočo knjižnico. Nad pisanim
kombijem, v katerem je bilo veliko
knjig, so bili vsi zelo navdušeni. Vse
skupine smo povabili, da postanejo naši
člani in redni obiskovalci knjižnice na
kolesih. Zato je vsaka skupina prejela
člansko izkaznico z imenom skupine.
Potujoča knjižnica obišče Ihan vsako
drugo sredo v mesecu (14.00–14.45) in
takrat si lahko otroci z vzgojiteljicami
izposodijo knjige.
do slovenskih knjižnic?
Mag. Gorazd Vodeb
Referat izhaja iz razvojne problematike podeželja in nujnosti zagotavljanja primerljive ravni kvalitete bivanja.
Ko obravnavamo dostopnost splošne
knjižnične dejavnosti, ugotavljamo, da
jo je najtežje zagotoviti prebivalcem na
podeželju. Strategija razvoja slovenskega podeželja opozarja na njegovo
praznenje. Različni avtorji govorijo o
negativni spirali, ko slabša kvaliteta
življenja pomeni odhajanje prebivalstva, zmanjševanje njegovega števila
pa vodi v nadaljnje krčenje storitev.
Raziskave omrežja centralnih naselij
namreč ugotavljajonjihovo krčenje na
določenih območjih. Različne raziskave vidijo vzvod razvoja podeželja v
naslonitvi na endogene potenciale in
samoiniciativnost. V bibliotekarstvu
je dostopnost splošnih knjižnic že
dolgo predmet raziskav. Tuji avtorji
ugotavljajo velik vpliv oddaljenosti od
kraja bivanja na uporabo knjižnice. Pri
tem ima vlogo mobilnost prebivalstva,
razpoložljivost javnega ali zasebnega
prevoza, geografske ovire itn. Kako
prebivalci Slovenije percipirajo dostopnost splošnih knjižnic, je med
ostalimi vprašanji poskušala izvedeti
javnomnenjska raziskava Združenja
splošnih knjižnic (2011). Kar 29 %
neuporabnikov je prepoznalo preveliko
oddaljenost kot razlog za neuporabo
knjižnice, slabe prometne povezave
pa 21 % neuporabnikov. S projektom
»Prostorska analiza knjižnične mreže«
smo želeli v Narodni in univerzitetni
knjižnici, Centru za razvoj knjižnic,
uporabiti tehnologijo geoinformacijskih sistemov (GIS) za raziskovanje
dostopnosti slovenskih splošnih knjižnic. Projekt je stekel z letom 2013,
njegov rezultat pa je vzpostavljena
geopodatkovna zbirka s povezanimi
prostorskimi, sociodemografskimi in
knjižničnimi podatki. Povezali smo
podatke Geodetske uprave Republike Slovenije, Statističnega urada
Republike Slovenije ter Narodne in
univerzitetne knjižnice, poleg tega
pa smo vsem krajevnim knjižnicam,
postajališčem bibliobusov in premičnih
zbirk določili geolokacije. Urbanistični
inštitut Republike Slovenije je v sklopu
projekta opravil študijo »Zasnova prostorske analize dostopnosti dejavnosti
splošnih knjižnic za prebivalstvo«. V
njej je ocenjena dostopnost lokacij
splošnih knjižnic prebivalcem Slovenije
glede na zračno razdaljo. Kot lokacije
so bile upoštevane krajevne knjižnice,
postajališča premičnih zbirk in postajališča bibliobusov. Študija ugotavlja,
da je kraj bivanja za 77 % prebivalcev
Slovenije manj kot 2 km oddaljen od
najbližje knjižnične lokacije, za 20 %
prebivalcev med 2 in 5 km, za 3 %
med 5 in 10 km, medtem ko je za
0,03 % prebivalstva oddaljen več kot
10 km. Če upoštevamo le dostopnost
krajevnih knjižnic, je ta slabša: 60 %
prebivalcev je oddaljenih do 2 km,
26 % 2-5 km, 12 % 5-10 km in 2 %
več kot 10 km. Te ugotovitve študije
kažejo na velik pomen bibliobusov pri
zagotavljanju dostopnosti splošnih knjižnic. Karte, ki jih izdelamo s pomočjo
GIS, nam lahko služijo predstavitvi
stanja mreže na nekem področju. Na
ta način lahko ponazorimo razlike
glede pokritosti prebivalstvamed
nekaterimi osrednjimi knjižnicami.
Možnost uporabe orodij za analizo v
GIS pa nam lahko da vpogled v velikost
gravitacijskih območij bibliobusov
in pokaže razlike med posameznimi
bibliobusi.Pri načrtovanju postajališč
moramo raziskati značilnosti lokalnih
skupnosti od poselitve, prometnega
omrežja, sociodemografskih značilnosti in mobilnosti prebivalstva,
gospodarskega stanja itn. Ustrezna
lokacija postajališč uveljavlja potujočo
knjižnico kot dejavnik enakopravnosti
pri zagotavljanju knjižničnih storitev
prebivalstvu.
36
37
Obisk
šolske knjižnice
in biblobusa
Od Tonetovega kovčka
do Janezovega kombija
Suzana Žnider
Če želimo, da se bo otrok razvil v zavzetega bralca moramo interes za branje in pozitiven odnos do knjig začeti spodbujati že v predšolskem obdobju. Najnovejše mednarodne pa tudi slovenske raziskave poudarjajo pomembnost branja odraslih otroku v predšolskem obdobju. Projekt, ki ga v OŠ Kidričevo PE vrtec Kidričevo izvajamo v šolskem letu 2013/2014 spodbuja k branju starše in otroke.
V mesecu februarju ob slovenskem
kulturnem prazniku, nam je bila
rdeča nit knjiga. Obiskali smo šolsko
knjižnico, kjer nas je sprejela prijazna
knjižničarka Jasna. Popeljala nas je
med knjižnimi policami z raznovrstno
literaturo, pokazala nam je knjige vseh
velikosti, nas seznanila s potekom dela
in se z nami pogovorila o vedenju v
knjižnici. Preden smo se odpravili
nazaj v vrtec nam je knjižničarka prebrala nekaj
ugank, na katere so otroci z veseljem odgovarjali.
Sposodili smo si knjige in obljubili, da se kmalu
vrnemo.
17. februarja 2014, nas je v vrtcu
obiskala Potujoča knjižnica Ivana
Potrča iz Ptuja. Na BIBLIOBUSU sta
nas prijazno sprejela g. Srečko in ga.
Tjaša, ki vodita potujočo knjižnico.
Otroci so z zanimanjem poslušali g.
Srečka, ki nas je seznanil o poteku
dela, o tem kaj potujoča knjižnica
ponuja in kako se s knjigami ravna.
Ga. Tjaša pa nam je ob slikah povedala
pravljico in otroci so z zanimanjem vsrkavali vsak njen stavek
ter spremljali pravljične junake pri njihovih peripetijah.
Pred odhodom sta nas pogostila z bomboni, mi pa smo jima
podarili nekaj otroških izdelkov.
Obiskali smo
šolsko knjižnico.
Mirko Kunšič
Janez Bohinc, ki živi v Bistrici pri Tržiču, se je kot legenda poslovil
od kolegic in kolegov tržiške knjižnice dr. Toneta Pretnerja. Lani je bil boter nagrajene raziskovalne naloge Nike Štirn in Neže Teziev, devetošolk Osnovne šole Križe, ki sta pod
mentorstvom mag. Andreje Polanšek pripravili nalogo »Od kovčka do kombija«.
Nalogo je pohvalila tudi Tjaša Mrgole
Jukič iz Sekcije za potujoče knjižnice
pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. V Sloveniji je 10 bibliobusov in dva
kombija. Lovro Stepišnik s Pohorja je bil
prvi slovenski potujoči knjižničar, ki je
knjige prenašal v košu. Pred 39 leti se je
na Stepišnikovo pot podal Janez Bohinc.
Že deset let pred Janezom se je s kovčkom,
polnih knjig napotil po strmi tržiški cesti
v Lom pod Storžič, takrat še študent Tone
Pretnar, eden največjih tržiških frajgajstov, prehitro umrli doktor po katerem
so poimenovali knjižnico.
V večnamenskem prostoru knjižnice so
predstavili nagrajeno nalogo. V nadaljevanju so pripravili nekdanji in sedanji
zaposleni potujočemu knjižničarju Janezu
niz prijetnih presenečenj. Toliko sproščenega, nalezljivega smeha, že dolgo ni
bilo v Tržiču.
O Janezu so pripovedovale njegove tri
sodelavke, Maršičeva, Ahačičeva in
Kunšičeva, ki so zdaj že upokojene. S
kasnejšo vodjo knjižnice, Marijo Maršič
je Tržičan preživel v službi v teh letih kar
73 080 ur. Nedvomno je bil Janez sinonim
za potujočo knjižnico, vedno ustrežljiv in
pripravljen pomagati. Višek je bil zaigrani
skeč o Janezu, ki so ga pripravile sedanje
sodelavke in najeti igralec iz Sebenj, ki
se je dobro vživel v vlogo potujočega
knjižničarja.
Prisluhnili smo zgodbi »Zrcalce« in zadovoljni zapustili potujočo knjižnico.
Tudi tržiški župan, mag. Borut Sajovic, ki
ima resnično rad tudi knjige, je pohvalil
način slovesa in ga dal za zgled vsem, kako
lahko naredijo kaj dobrega za sodelavce
in sodelavke pa tudi zase. Iskrivo je dodal
piko na i, da je že tržiški ljudski
pesnik, Vojteh Kurnik opisoval take
ljudi, kot je bil do danes potujoči
knjižničar Janez Bohinc.
Na koncu je Janez simbolično predal
ključe kombija mlajšemu kolegu
Nejcu Perku, ki je bil ta večer
tudi eden treh članov ansambla Lajb.
Sedanja direktorica knjižnice, Marinka
Kenk – Tomazin mu je ponudila nož,
Janez pa je zarezal v sadno čokoladno
torto kombija potujoče knjižnice.
38
39
ZVEZA
BIBLIOTEKARSKIH
DRUŠTEV
SLOVENIJE
Turjaška 1, 1000 Ljubljana
SEKCIJA
ZA POTUJOČE Tel.: (01) 20 01 193
Fax: (01) 42 57 293
KNJIŽNICE
Člani IO sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS smo na dopisni seji 7. novembra 2014 potrdili sledeči
Vabljeni na prijetno
strokovno ekskurzijo!
Program dela za leto 2015
Uvod
2. Izobraževanje
Sekcija za potujoče knjižnice pri ZBDS združuje 12
Slovenskih potujočih knjižnic (Ljubljana, Maribor, Nova
Gorica, Ajdovščina, Ptuj, Murska Sobota, Koper, Novo
mesto, Postojna, Tolmin, Tržič in Domžale - Kamnik) in
matične knjižnice, ki oskrbujejo uporabnike s premičnimi
zbirkami.
• Udeležba na enem strokovnem srečanju v tujini (predsednica sekcije), udeležba in referat na 12. okruglom
stolu o pokretnim knjižnicama u Republiki Hrvatski
i 6. festival hrvatskih bibliobusa, Bjelovar, 17. 4. 2015
Na volitvah zbora ZBDS je bila za predsednico Sekcije za
potujoče knjižnice pri ZBDS izvoljena Tjaša Mrgole Jukič.
Sekcijo bo v letu 2015 vodil izvršni odbor, ki ga sestavljajo:
Mojca Gomboc, Miran Treplak, Franko Cergol, Andreja
Žele, Karel Šavel, Kristina Galun in Tjaša Mrgole Jukič.
Članom se mandat izteče konec decembra leta 2017.
V sekciji za potujoče knjižnice deluje tudi Stepišnikov
sklad, ki ga v tem mandatu vodi Barbara Cesar.
V letu 2015 bomo člani sekcije opravili naslednje (v
srednjeročnem planu) že načrtovano delo:
1. Redno delo
• strokovna ekskurzija (11.–13. junij 2015 Francija – Arles,
obisk knjižnice in bibliobusa Médiathèque d'Arles )
• Udeležba na kongresu ZBDS (Laško, september 2015)
3. Publicistična dejavnost
• Priprava in izdaja dveh številk revije Potujoče novice,
(uredniški odbor Tjaša Mrgole Jukič, Mojca Gomboc,
Melita Ambrožič, vsebino potrdi IO sekcije) in distribucija
v vse slovenske splošne knjižnice.
4. Drugo delo
• Praznovanje 20 letnice delovanja Potujoče knjižnice
Murska Sobota, maj 2015,
• promocija naše dejavnosti,
• Dva sestanka članov IO sekcije: v Murski Soboti (maj
2015) in Kamniku
• mreženje delavcev v potujočih knjižnicah,
• i zdelava statističnega pregleda delovanja potujočih
knjižnic, ki bo objavljen v Potujočih novicah
• obveščanje članov o aktivnostih,
• a ktivno sodelovanje s člani sekcije
• a ktivno sodelovanje z vsemi potujočimi knjižnicami v
Sloveniji in tujini
• priprava in izvedba strokovne ekskurzije v Francijo
• sodelovanje z ZBDS in drugimi sekcijami
• pregled načrtovanja, naročil in izdelava bibliobusov v
Sloveniji (oblikovanje podrobnega seznama-opisa strokovnih in tehničnih priporočil in zahtev za izdelavo novih
bibliobusov, s tehničnega in bibliotekarskega vidika).
• skrb za ažurno adremo,
• sprejem letnega delovnega načrta,
Provansa
Azurna obala
1. dan: Nočna vožnja Ljubljana – Milano – Torino – Gap
2. dan: Vožnja do planote Valensole, znane po prostranih poljih sivke in sončnic.
Nadaljevanje vožnje do Avignona, ogled srednjeveškega obzidja, Papeške palače in
knjižnice. Nadaljevanje poti do Arlesa. Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev.
3. dan: Po zajtrku ogled znamenitosti Arlesa vključno z areno,
nato pa strokovni del programa: Arles, obisk knjižnice in bibliobusa Médiathèque d'Arles.
Sledi vožnja mimo Salon de Provence, Aix en Provence do Cannesa.
Nastanitev v hotelu, večerja in nočitev.
4. dan: Po zajtrku krajši ogled Cannesa, Nice, v vasici Eze obisk parfumerije,
ogled Monaca in povratek domov.
Cena potovanja: 2
85,00 EUR / min 45 oseb
335,00 EUR / min 30 oseb
• sprejem letnega poročila o delu,
• dopolnjevanje spletne strani ZBDS/Sekcija za potujoče
knjižnice in ZBDS,
• delo za Stepišnikov sklad (predsednica Barbara Cesar
in člana).
Tjaša Mrgole Jukič,
predsednica Sekcije za potujoče knjižnice
V ceno je vključeno:
• Avtobusni prevoz po programu,
• cestnine, takse in pristojbine,
• stroški 2 voznikov,
• hotelsko – gostinske storitve po programu na bazi polpenziona v hotelu***,
• vsi ogledi po programu brez vstopnin,
• vodenje vodnika z licenco,
• osnovno nezgodno zavarovanje potnikov v času potovanja,
• 22% DDV,
• organizacija potovanja.
Doplačilo: vstopnine
EUROPA PARTNER d.o.o.
Osojnikova cesta 21, 2250 Ptuj
T: 02 745 01 82, F: 02 745 01 83
e-mail:[email protected]
www.europapartner.si
Vesele božične praznike in
srečno novo leto
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
7
File Size
2 511 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content