Војко РАФАЈЛОВСКИ
МАСОНСТВОТО
МИНАТОТО, СЕГАШНОСТА И
ИДНИНАТА НА ЧОВЕШТВОТО
Скопје, 2013 година
ИЗДАВАЧ:
Рафајловски консалтинг - Скопје
ул. Орце Николов бр. 190, Скопје
Телефон: (02) 3088-900: Факс: (02) 3088-912
АВТОР:
Војко РАФАЈЛОВСКИ
РЕЦЕНЗЕНТИ:
Д-р Горан РАФАЈЛОВСКИ
Д-р Милан НЕДКОВ
КОМПЈУТЕРСКА ПОДГОТОВКА:
Леополдина ГАЌЕВА
ПЕЧАТИ:
Печатница Напредок АД - Тетово
Носител на материјалните права на книгата е издавачот. Забрането е
препечатување, копирање и умножување на книгата или нејзин дел
без претходно обезбедена согласност од издавачот. Авторските права
се заштитени.
CIP - Каталогизација во публикација
Народна и универзитетска библиотекс
"Св. Климент Охридски", Скопје
061.251
РАФАЈЛОВСКИ, Војко
Масонството : минатото, сегашноста и иднината на човештвото /
Војко Рафајловски. - Скопје : Рафајловски консалтинг, 2013. - 282
стр. ; 23 см
Фусноти кон текстот. - Библиографија: стр. 282
ISBN 978–9989–930–23–2
a) Масони
COBISS.MK-ID 93244938
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Kako {to veli avtorot na knigata:
"Oble~ete se sebesi vo ova znaewe i vlezete vo Lo`ata - ne
samo Lo`ata - Odaja na na{iot simboli~en zanaet, tuku i vo
pogolemata, Lo`ata na `ivotot vo koja tivko i bez zvukot na metalnata alatka postojano te~e rabotata i izgradbata na na{iot
nevidliv Hram."
Golema obvrska e da se napi{e za onie za koi so godini se
pokrivaat so velot na tajnite, pa ottamu se prepletuvaat raznorazni prikazni. Ova delo pretstavuva patokaz, a voedno i dar na
site onie {to sakaat ili posakuvaat da ~inat dobro vo `ivotot.
Da se bide Mason e obvrska, ne e privilegija, zo{to da se pronajde
centarot, zna~i da se pronikne vo sopstvenoto bitie, da se stane
svesen za svoeto postoewe.
Gradeweto e odlika na masonite, nedovr{eniot hram e niven
tovar. Se dodeka e potrebno da se izgradi hramot, se dotoga{ }e
postoi i masonstvoto, zo{to toj hram e na{ata du{a - svest koja
{to go naseluva ova na{e telo i prodol`uva da `ivee po negovoto napu{tawe.
Nie, `itelite na Zemjata, naslednici na onie koi porano se
narekuvaa Atlanti|ani go ~ekorime svojot pat kon neizvesnosta,
no sekoga{ vo pravecot na svetlinata.
Mu blagodaram na avtorot za ova izvonredno delo protkaeno
so bezbroj materijalni fakti isprepleteni so nevidliva ni{ka
na filozofija potprena vrz filozofijata na Platon za razvoj
na site nas, za razvoj na ~ove{tvoto i negovata potajna sila koja
ne zgasnuva niz vekovi natovarena na grbot vrz obi~nite lu|e koi
se narekuvaat masoni.
Recenzent:
D-r Goran Rafajlovski
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
3
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
So zadovolstvo prifativ da ja recenziram knigata napi{ana
od Vojko Rafajlovski, bidej}i knigata e seriozen obid za dlabinsko orawe na temata {to e masonerijata i koj e nejziniot kod.
Prvin da zabele`am eden fakt koj mi se ~ini mnogu zna~aen.
Vo mo`ne kuso vreme se javuvaat tri knigi posveteni na masonerijata. Sekako toa e mnogu zna~aen indikator za instaliraweto
na masonerijata vo makedonskoto op{testvo. Makedonskoto
op{testvo zree na patot kon negovata transformacija vo liberalno op{testvo.
Ovaa kniga e napi{ana ne da go objasni, odnosno da go "zaotkrie"
masonskiot kod vo negovata tradicionalna verzija: "bratska qubov,
zaemna pomo{ i vistina". Tradicionalniot kod ne dava, nadvor od
sekakvo somnevawe, zadovolitelen i op{toprifatliv odgovor na
krucijalnoto pra{awe "koi se masonite i zo{to opstojuvaat tolku
dolgo" so perspektiva dvi`eweto da se {iri i vo idnina. Avtorot
trgnuva od toa deka edinstveno od "filozofijata" na masonerijata mo`e da se dobie odgovor za dolgoto opstojuvawe na masonite
niz istorijata. Toa go opravduva, mo`e slobodno da re~e, preokupiraweto na avtorot so filozofskite osnovi na masonerijata.
Nesomneno, takviot priod frla nova svetlina vrz mnogu zagatki
za masonerijata. Isto taka, tajnite na masonerijata ne se vo ritualite koi se baga` od minatoto i denes deluvaat malku ili pove}e
anahrono. Filozofskiot i nau~en pristap na masonerijata
ovozmo`uva da se razgrani~at i najgolemite tajni na masonerijata.
Kone~no, samo vo ramkite na toj pristap mo`e da se objasni kontrastot me|u deklariranata misija na masonerijata i nejzinata
uloga vo sozdavaweto na istorijata. Tuka se situirani tangentite
na akciite na masonerijata i politikata, koi mo`at da bidat mnogu
spektakularni, kakov {to e slu~ajot vo sosodavaweto na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
Ne treba da se izgubi od vidno pole deka masonerijata imala
supstancionalno vlijanie vrz sozdavaweto na novi vrednosti,
osobeno liberalni vrednosti, koi tivko bez nasilstvo zra~ea kon
celoto op{testvo. Ovie vrednosti i denes imaat mnogu zna~ajna
uloga vo transformacijata, osobeno na totalitarnite op{testva
vo op{testva na liberalna demokratija i pazarna ekonomija.
Pogore napi{anoto mi dava za pravo da ja prepora~am ovaa
zna~ajna kniga za objavuvawe.
Recenzent:
D-r Milan Nedkov
4
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Vo knigava {to e pred vas, po~ituvani ~itateli, }e se obidam,
se razbira vrz osnova na site dosega poznati pi{uvani i usni predanija, da ja dolovam vistinata za ovaa organizacija, koja nekoga{
se smeta{e za tajna, a sega im e dostapna na site zainteresirani.
Pritoa, osobeno se potpirav vrz pi{anite dokumenti na takanare~enite tvorci na naukata, filozofijata i site soznanija od stara Grcija, a osobeno na pi{uvaweto na Platon. Sepak gi koristev i
novite misliteli, so posebna po~it Stiven Hoking, potoa Albert
Ajn{tajn, kako i mnoguminata nau~nici koi se zanimavale ili sé
u{te se zanimavaat so takanare~enata nau~na fantastika.
Ova od pri~ina {to problematikata {to ja obrabotuvam ima
mnogu dopirni to~ki so pretpostavenata idnina, {to najmnogu ja
dostasuvaat slobodnite umovi. Toa se, za mene, pi{uva~ite na nau~nata fantastika, {to se bazira vrz naukata, no sozdava pretpostavki za eden drug mnogu pohuman svet, kade {to mislata e oslobodena i mo`e sekoga{ da se branuva onamu kade {to }e posaka.
Tokmu zatoa vo ovaa kniga, istorijata na masonstvoto i poznatite
i nepoznatite masonerii ne se detalno obraboteni, bidej}i, za `al,
ne postojat pi{ani dokumenti za masonstvoto, osven ka`uvawata,
kako {to rekov na po~etokot na Platon, Euklid, Pitagora, Aristotel
i drugi poznati ili pomalku poznati tvorci vo toa vreme.
Soznanijata {to tie gi vpile i gi ostavile kako nasledstvo govori za edna ni{ka, {to zna~i koga, kako i kolku se razvivala
~ove~kata svest i dali taa e ograni~ena so vremeto ili i natamu
}e ne iznenaduva so site novi soznanija, {to re~isi sekojdnevno ne
bombardiraat vo svetov vo koj `iveeme.
Na po~etokot, isto taka, sakam da spomnam deka vo na{ava zemja
postojat tri lo`i i toa: angliska, francuska i na{ata lo`a. Isto
taka, tuka sakam da podvle~am deka nema potreba za me|usebno obvinuvawe i omalova`uvawe, bidej}i, spored masonskata filozofija site sme bra}a, i kako bra}a treba da se po~ituvame i da si
pomagame. Za ova samo tolku.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
5
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Da bidam objektiven. Dosega nikoj ne uspeal da ja sostavi celinata na ovaa organizacija, nitu pak da dojde do nejzinite koreni.
Jas se obiduvav, no ne uspeav, bidej}i soznanijata se razli~ni i
site kako da poa|aat od sopstveniot svet i od sopstvenoto znaewe
bez da gi zemat predvid znaewata {to postojat i pred niv. Ova osobeno se odnesuva za postanokot na masonstvoto, koj za nekoi e vo
prapo~etocite na ~ove~koto svesno razmisluvawe, a za nekoi duri
vo 18-iot vek.
I vo ova ne sakam da navleguvam, nitu pak pi{uvam vo ovaa kniga. Osnovnata cel mi be{e da ja pribli`am filozofijata na masonstvoto kako alternativa na ~ove~koto razmisluvawe i kako
mo`nost za natamo{en postojan razvoj na ~ove~kata svest.
Od avtorot
6
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
SODR@INA
VOVED.............................................................................................................. 9
ISTORIJATA NA MASONSTVOTO ............................................................ 17
MASONERIJATA KAKO FILOZOFIJA .................................................. 33
FORMA NA LO@ATA ................................................................................... 48
POZICIITE NA OFICERITE NA LO@ATA ............................................ 55
POGOLEMITE I POMALITE SVETLINI ................................................ 59
OTVORAWETO I ZATVORAWETO NA LO@ATA...................................... 63
Prviot stepen, ili Stepen na U~enik...................................................63
Vtoriot stepen, ili Stepen na Pomo{nik............................................67
Tretiot, ili Stepenot na Majstor - mason............................................70
Masonskata Prestilka ...........................................................................77
Molitva pri zatvoraweto na lo`ata ..................................................78
SVETIOT CARSKI SVOD NA ERUSALIM ............................................... 79
CEREMONIJA NA POSLEDNOTOMASONSKO VOZDIGNUVAWE ........ 87
PESNA NAD PESNITE................................................................................. 97
Solomonovata Pesna nad pesnite .........................................................97
MASONSTVOTO VO SAD........................................................................... 107
MASONSTVOTO VO ANGLIJA ................................................................. 116
Neka mi bide prese~eno grloto ...........................................................116
"Moite gradi raskinati, moeto srce iskornato" ...............................123
MAJSTOROT MASON ................................................................................ 127
MISTERIJATA NA ALEGORIJATA I
SIMBOLITE VO ANGLISKATA LO@A ................................................. 134
[KOTSKA LO@A ....................................................................................... 144
[kotskoto razmisluvawe za masonstvoto .........................................144
Vilijam [o, kralski Majstor na yidarskite redovi ........................144
Prv i vtor statut na Vilijam [o .........................................................144
HIERARHIJA NA LO@ATA....................................................................... 146
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
7
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
NASLEDNIK NA VILIJAM [O ............................................................... 149
POSLEDEN DOKAZ ZA VILIJAM [O .................................................... 151
OSNOVA^ NA SLOBODNOTO YIDARSTVO ........................................... 152
SEMEJSTVOTO SINKLER I MASONITE ............................................... 153
ISTORIJAT ZA POSTANOKOTNA MASONSKATA
LO@A VO SRBIJA I VO KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA .................... 159
MISTERIJATA NA JAZIKOT ................................................................... 163
MISTERIJATA NA KRVAVITE ZAKLETVI ........................................... 170
MISTERIJATA NA RELIGIOZNITE UBEDUVAWA .............................. 177
MONASI VO MASONITE ......................................................................... 189
PROTESTANTSKOTO NI[ALO ............................................................... 200
MASONSKI MISTERII ............................................................................ 209
Tajni pretstavi ......................................................................................210
Elementi na hermetika .........................................................................210
Neoplatonizam .......................................................................................211
Hermetika ...............................................................................................212
Alhemija - dejstvoto na sonceto ...........................................................213
Astrologija - dejstvoto na mese~inata................................................214
Teurgija - dejstvoto na yvezdite ..........................................................215
TRI VIDOVI MUDROSTI I MASONERIJATA ...................................... 216
Hermeti~ki ma|epsnik ..........................................................................216
Hermeti~ko nasledstvo ........................................................................217
Umetnost na pamtewe ............................................................................217
Tehnika ...................................................................................................218
Hermeti~ki presvrt ..............................................................................218
Slobodnoto yidarstvo i ve{tinata na pamtewe...............................219
Za~uvuvawe na hermetikata .................................................................220
SLOBODNOTO YIDARSTVOI DREVNITE MISTERII........................ 221
DOKAZITE VO LEGENDATA ZA HIRAM ABIF .................................... 244
KONSTRUIRANI MISTERII (IZMISLENI LAGI) ............................. 250
SVETSKATA ULOGA NA MASONITE....................................................... 266
ZAKLU^OK .................................................................................................. 273
BIBLIOGRAFIJA ..................................................................................... 282
8
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
VOVED
Koga se pi{uva za masonite, masonskite lo`i, nivniot postanok, odr`uvaweto na sé u{te tajnite rituali, sekoga{ se trgnuva od pra{aweto
koi se tie, {to zna~at, koga nastanale i kakvo e nivnoto vlijanie vrz sevkupnoto `iveewe ne samo vo ramkite na dr`avata kade {to postojat
lo`ite, tuku i vo ramkite na svetskiot poredok. Enigmata koi se i kako
nastanale e mo{ne golema i mnogumina istra`uva~i kako i pove}eto istori~ari i nau~nici, imaat dvojno mislewe. Ednite tvrdat deka masonite
i masonskite lo`i nastanale vo 18 vek od na{ava era dodeka drugite
postanokot go vrzuvaat so starite Atlanti|ani. Naj~esto istra`uva~ite
masonite koi vo prevod zna~at slobodni yidari, gi vrzuvaat so izgradbata na hramot na Solomon vo Erusalim, ~ij eden yid u{te postoi i tamu
site vernici gi pi{uvaat i ostavaat svoite `elbi so nade` deka }e im
se ispolnat. Sepak slobodnoto yidarstvo, so tekot na vremeto i naukata
{to go zafa}a sovremenoto op{testvo, se stavaat nastrana i masonite i
masoneriite se vrzuvaat za op{toto `iveewe i rabotewe na odredeni
op{testva so cel da se doka`e deka tie go opstruiraat `iveeweto ili
pak pridonesuvaat za podobar sevkupen napredok.
Ako trgneme od faktot deka najpoznatite masonski lo`i vo ovoj moment
se nao|aat vo SAD i deka eden od prvite pretsedateli na ovaa dr`ava
Xorx Va{ington ne kriel deka e mason i na dolarot (banknota od eden
dolar) go stavil masonskiot znak i vrz nego svevide~koto oko samo po
sebe govori deka ova dvi`ewe go naredil vo ramkite na onie {to mo`at
da mu donesat mnogu na svetot i na svetskiot poredok.
Bez ogled na toa {to ne postojat pi{ani tragi dali masonite svojot
vek go zapo~nuvaat daleku pred Solomon pa preku Egipet doa|aat vo Izrael i Grcija tie i den denes opstojuvaat i rabotat vo ramkite na dr`avite
kade {to postojat masonski lo`i. Nivnata cel, mnogu ~esto se iskrivuva
pa nivnoto dejstvuvawe se povrzuva so crnata magija ili pak so osvojuvawe na vlasta vo edna dr`ava, vo ramkite na elitizmot, {to go sozdavaat
bez svoja volja, bidej}i ~lenstvoto sepak podrazbira prethodno preispituvawe na ~lenot i negova proverka za da mo`e da odgovori na celite
{to gi postavuva pred sebe sekoja lo`a.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
9
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Sepak za volja na vistinata vedna{ treba da se ka`e deka vo ramkite
na ritualot na sekoja masonska lo`a zadol`itelno e oddavaweto po~it
na znameto i intoniraweto na himnata na dr`avata vo koja lo`ata postoi
i dejstvuva.
Celite na masonite i masonskite lo`i, spored ova moe ka`uvawe, bi
trebalo da bidat blagorodni, bidej}i se stremat za podobar `ivot ne samo
za sebe i za bra}ata vo lo`ata ili pak za drugite masoni vo ramkite na
nivnoto dejstvuvawe, tuku op{to za podobruvawe na sevkupnoto opkru`uvawe ili podobar `ivot vo ramkite na dr`avata kade {to dejstvuvaat.
Vo ovoj milenium {to e pred nas, ili mileniumot na vodolijata site
pretpostavuvaat deka e dojdeno vremeto kade {to mozokot i znaeweto
{to toj go ima vo sebe }e go nadmine op{to poznatoto tehni~ko-tehnolo{ko `iveewe kade {to alatkite se osnovite vrz koi ~ovekot `ivee,
bidej}i so niv proizveduva, raboti i sekojdnevno se slu`i. Mnogumina
nau~nici, a osobeno onie {to se zanimavaat so lamizmot tvrdat deka vo
~ove~kiot mozok postojat zapretani nevideni sili {to mo`at celoto
`iveewe da go napravat mnogu poinaku. Imeno sé u{te se osporuva telekinezata, levitacijata ili teleportacijata. Me|utoa, ve}e e poznato
deka odredeni Lami na visokiot Tibet uspevaat da navlezat dlaboko vo
sopstveniot mozok i da ja pobedat zemjinata gravitacija za da mo`at da
lebdat. Tokmu zatoa, ovoj milenium pred nas gi nosi site isku{enija na
otvoreniot mozok, bidej}i so nego mnogu raboti }e mora da se podobrat,
da stanat poednostavni, no i mnogu poslo`eni za{to samo, na primer, telepatijata mo`e da donese golem broj problemi, bidej}i sekoj }e znae {to
misli drugiot i kakvi mu se namerite. Sepak, otvoraweto na mozokot,
osnovnata cel na masonite, ja nosi i mo`nosta na ona {to sekoga{ e zagatka osobeno za svesniot entitet, dali postoeweto e samo eden mig,
mnogu podolgo ili postoime zaedno so vselenata vo koja se rodeni na{ite bogovi - Neimarot, Tvorecot, bogovite vo razno razni religii ili pak
ona {to nie od po~etokot, zapo~nuvaj}i od starite atlanti|ani, pa do den
denes na odreden na~in go slavime Bogot na ra|aweto - Sonceto. Vo posledno vreme osobeno vo SAD mnogu silno i efikasno se razviva edna
nauka takanare~ena NEOTIKA. Taa nema vrska so parapsihologijata, so
site slu~uvawa {to se neobjasneti i treba da se objasnat, potoa dali sme
sami ili pak `iveeme zaedno so site, no sé u{te nespoznato, pa sé do toa
dali `iveeme malku, mnogu ili ve~no. Neotikata gi postavuva sive ovie
dilemi pred sebe i saka, kako i sekoja nauka, vrz osnova na dokaz da poka`e deka ~ove~kiot mozok e osnovnata oska od kade {to proizleguva
svesta, od kade {to mo`at da proizlezat i site drugi mnogu posakuvani,
no zasega zatvoreni ~ove~ki potrebi, pred sé svrtuvawe na ~ove~kiot
razvoj kon mo`nostite na mozokot. Eden kratok primer:
10
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Pred pove}e od pet godini, se razbira vo soglasnost so ~ovekot, mason,
koj bil na umirawe e napraven sledniov eksperiment. Toj bil staven vo
hermeti~ki zatvoren, osvetlen sarkofag, sé so cel da se poka`e i doka`e dali svesta postoi i ima te`ina. Sarkofagot zaedno so masonot postojano e meren. Vedna{ po smrtta e konstatirano deka iako sarkofagot
ne e otvoran, vrz osnova na iljadnici video zapisi i svedo~ewa na prisutnite vo momentot na napu{taweto na svesta ~ovekot vnatre te`el
nekolku grama pomalku. Sekoj skepti~en nau~nik ova }e go ospori iako
seto toa se potpira vrz fakti. Znaeme tie se osnovata na sekoja nauka.
Pra{aweto kade odi svesta dali ostanuva entitet ili pak se pretopuva
vo, kako {to tvrdat Indijcite vo nivnite epovi napi{ani na sanskrit
pred iljadnici godini, vo planetarna svest, a potoa vo vselenska ne mo`e da se pretpostavi, bidej}i ne e doka`ano. Sigurno e toa deka sekoj
entitet na koe mu e sega zasega strano spojuvaweto na svesta i takvoto
`iveewe, a kamoli na milijardi svesti vo edna, posakuva da bide entitet
i taka da go iskusi natamo{noto opstojuvawe. Za da potvrdime nekoi ka`uvawa jas vo prodol`enie bi go citiral Stiven Hoking eden od najgolemite `ivi nau~nici vo svetot koj vo svojata kniga za Teorijata na Sé,
veli: "Bi bilo mnogu te{ko vo eden obid da se dojde do celosna teorija
za obedinuvawe na site dosega{ni teorii. Mesto toa, ~ove{tvoto napreduva{e vo otkrivawe na parcijalni teorii. Tie opi{uvaat ograni~en
nastan i ne gi zabele`uvaat drugite ili na izvesni brojki im davaat
pribli`na vrednost. Na primer vo hemijata mo`eme da presmetame kakva
e interakcijata na atomite i ne znaej}i ja vnatre{nata struktura na nivnoto jadro me|utoa, se nadevame deka so vreme }e dojde do celosna, konzistentna obedinuva~ka teorija {to }e gi prifati site tie parcijalni
teorii kako pribli`ni vrednosti. Potragata po taa teorija e poznata i
kako unifikacija na fizi~koto postoewe".
Ajn{tajn pogolem del od svoite postari godini gi posvetil tragaj}i za
obedineta teorija, no toa toga{ ne be{e vistinski moment za takvo ne{to.
Vo toa vreme mnogu malku se znae{e za nuklearnite sili. Imeno Ajn{tajn
odbi da veruva vo vistinata za kvantnata mehanika iako toj li~no ima{e
bitna uloga vo nejziniot razvoj. Zatoa se upotrebuvaat niza teorii, a vo
1984 godina, nenadejno za`ivea zanimaweto za ni{kite {to gi povrzuvaat dvete osnovni teorii: - gravitacijata i teorijata na Ajn{tajn za kone~nosta na brzinata na svetlinata. Pri~inite poradi {to dojde do nekoj
napredok so cel doka`uvawe deka supergravitacijata e kone~na i e vo
sostojba da gi objasni vidovite na ~esti~ki {to gi zabele`uvame. Vtorata pri~ina be{e objavuvaweto na rabotata ~ii avtori bea Xon [varc i
Majkl Grin {to poka`a deka teorijata na ni{kite mo`e da go objasni postoeweto ~esti~ki na koi im e svojstvena levata orientacija kako nekoi
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
11
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{to gi zabele`uvame. Sepak, treba da se re~e deka natamo{nite ispituvawa poka`aa deka ovaa teorija vodi kon beskone~nosta, no ima{e eden
problem. Izgleda deka tie se konzistentni samo ako prostor - vremeto
ima{e ili 10 ili 26 dimenzii mesto 4 kako {to e poznato i kako {to e
voobi~aeno. Se razbira dopolnitelnite dimenzii na prostor - vremeto
se op{to prisutna pojava vo nau~nata fantastika. Da ne e taka faktot na
teorijata na relativitetot nalo`uva deka ne mo`e da se patuva pobrgu
od brzinata na svetlinata, {to zna~i deka e potrebno mnogu vreme da se
mine od edna strana na na{ata galaksija-mle~niot pat do druga. Me|utoa,
sigurno e deka postojat i drugi dimenzii no nie ne mo`eme da gi voo~ime.
Zatoa se postavuva pra{aweto zo{to gledame tri prostorni i edna vremenska dimenzija. Predlo`eniot odgovor na toa pra{awe e deka drugite
dimenzii se sobrani na mnogu mal prostor. Toa e tolku malo {to nie ne
mo`eme da go vidime. Na primer izgleda kako povr{inata na pomaranxata. Ako poblisku ja pogledate taa e zbr~kana i ispaknata na mnogu mesta
no ako ja pogledate od dale~ina taa e celosno mazna. Taka e i so prostor
- vremeto. Na mnogu mala oddale~enost toa e vo 10 dimenzii i mnogu e
zakrivena. No na pokrupen plan toa ne se zabele`uva. Masonerijata i
masonite seto svoe znaewe vo ramkite na institutite kade {to tie dejstvuvaat kako Cern ili pak drugi rasposlani vo svetot se obiduvaat da
mo`at da ja otkrijat kone~nata teorija za univerzumot. Toa mo`e da dovede do otkrivawe na site zagatki i na toj na~in bi go razbrale mozokot
kako i sevkupnata vselena. No, toa isto taka od koren bi go promenil na~inot na koj obi~niot ~ovek gi sfa}a zakonite koi vladeat vo vselenata.
Vo vremeto na Isak Wutn za edna obrazovana persona vo na~elo bilo
mo`no da go sfati sevkupnoto znaewe. No so brzinata na razvojot na naukata toa stanuva nevozmo`no. Teoriite imeno postojano se menuvaat.
Pred 70 godini, treba da im se veruva na nau~nicite, samo dvajca ja
razbirale op{tata teorija na relativitetot {to ja postavil Ajn{tajn.
Sega ja razbiraat desetici iljadi diplomci, a pove}e milioni se zapoznati so nea. Ako dojde do otkrivawe na zaokru`ena obedinuva~ka teorija samo pra{awe na vreme e dali i taa mo`ela taka da se sfati.
Ajn{tajn edna{ go postavi pra{aweto: "Kolku sloboda ima{e Gospod
(Neimarot) koga ja sozdava{e vselenata"? Ako zamislata za nepostoewe
na granici e to~na, toj toga{ voop{to nema{e sloboda da gi odbere po~etnite uslovi. Se razbira mo`el da gi odbere zakonite spored koi vselenata }e se vladee. Me|utoa toa ne e nekakva sloboda. Zatoa e mo`no
deka postoi samo edna, obedineta teorija {to }e doka`e postoewe na
su{testva {to imaat razum.
Duri i ako postoi samo edna mo`na obedineta teorija {to mo`e da
bide samo zbir na pravila i ravenki, i natamu mo`eme da go postavime
12
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
pra{aweto vo vrska so prirodata na Gospod. [to e toa {to na ravenkite
im dava mo`nost da ja opi{at i sozdadat vselenata. Voobi~aeniot nau~en
pristap na sozdavawe na matemati~ki metodi ne mo`e da dade odgovor
na pra{aweto zo{to voop{to i postoi vselenata. Dali obedinetata teorija e tolku ubedliva {to dovela do sopstven postanok. Dali e potreben
tvorec. Ako e taka dali toj ima nekakvo vlijanie vrz vselenata osven {to
e odgovoren za nejzinoto sozdavawe i koj go sozdade Gospod?
Sé dosega golem broj nau~nici bea zafateni so sozdavaweto novi teorii {to opi{uvaat {to zna~i vselenata pa ne go postavuvaa pra{aweto
zo{to. Me|utoa filozofite se zanimavaa so pra{aweto od tipot dali
vselenata ima{e po~etok.
Sepak, ako ni pojde od raka da dojdeme do edna op{ta teorija taa so
vreme vo naj{iroki crti }e im stane razbirliva na site. Toga{ site }e
mo`eme da zememe u~estvo vo raspravata zo{to vselenata postoi. Ako na
toa najdeme odgovor, }e dojdeme do najgolemiot triumf na ~ove~kiot razum. Bidej}i toga{ }e go zapoznaeme umot na samiot Bog.
Eve so ova se obidov nakratko da gi postavam celite {to masonite gi
imaat pred sebe, ne samo kako izbrani lu|e {to treba da se zanimavaat
so toa, tuku kako pottiknuva~i na mo`nostite da ja doznaeme vistinata
za sebe i na mo`nosta da doznaeme dali svesta {to ja imame i natamu
postoi, kako {to tvrdi poznatiot pisatel Artur Klark, kako energija koja bitisuva niz vselenata i `ivee zaseben `ivot.
Vra}aj}i se povtorno kon istorijata na slobodnite yidari treba da se
podvle~e deka tie, odnosno nie, najmnogu pogre{no sme sfateni. So vekovi bevme `rtveni jarci za sekoj vid bezbo`ni~ki i lo{i dela podednakvo né negira{e crkvata, osobeno, rimokatoli~kata kako i nacistite,
a javnosta i den denes né gleda so isto koli~estvo na nedorazbirawe,
strav, gnev i histeri~na paranoja, gledaj}i vo nas samo elitisti~ki i patrijarhalen klub {to gi negira zakonite i se odnesuva tainstveno. U{te
vo 1797 godina knigata na Robinson "Dokazite na zagovorot", gnevno gi
obvinuva masonite, tvrdej}i deka nivnata simbolika krie opasen zagovor
protiv vlasta i religijata. Me|utoa e bez somnenie deka masonite zbogatija golem broj tajni dru{tva i preodni i dolgotrajni, so site vidovi
rituali, obredi i ceremonii. Povtorno treba da se ka`e deka mnogumina
ne veruvaat oti masonite datiraat od dale~no minato u{te pred hramot
na Solomon. Pogolemiot broj stru~waci prifa}aat deka tie poteknuvaat
od sredniot vek, koga yidarite bea mnogu barani zaradi izgradba na veli~estveni katedrali od toj period. Vo knigata "Klu~ot na Hiram", Kristofer Najt i Robert Lomas ova go osporuvaat, tvrdej}i deka masonite
poteknuvaat od faraonite na drevniot Egipet. Drugite pisateli smetaat
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
13
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
deka masonerijata ne e postara od 18-ot vek koga aristokratite koi nemale popametna rabota, sozdale eden red sli~en na dobropoznatiot klub
na pekolniot ogin, zaradi privatni lumperai. Isto taka postojat tvrdewa
deka ova dvi`ewe poteknuva od vitezite Templari i od rimskoto carstvo. Vo su{tina nikoj, duri nitu pogolemiot broj masoni ne se sigurni
kolku e staro ova bratstvo. Spored moe mislewe imaj}i predvid niza
fakti u{te od postoeweto na Atlanti|anite pa sé do egipetskite faraoni masonite postojat niz vekovite vo golem broj mileniumi i davaat
soodveten pridones za razvojot na site op{testva kade {to rabotele ili
sé u{te rabotat.
Izrazot slobodni yidari izvorno e koristen vo sredniot vek kako
skratenica za slobodnite yidari zanaet~ii. Tie ne se povrzani so nikakov esnaf. Masonskite bratstva, od druga strana, vo sredniot vek premnogu ne se razlikuvaa od esnafot {to postoel vo toa vreme. Imale svoi
pravila i propisi i zemale u~enici {to }e poka`at deka vredat. Poradi
svojata ve{tina so obrabotkata na kamenot, masonite bile ceneti od site drugi zanaet~ii. Nivnoto zanimawe baralo ~esti patuvawa pa zatoa
tie `iveele skitni~ki `ivot. Poradi toa bilo po`elno da se izmislat
metodi na prepoznavawe vnatre vo bratstvoto za da mo`e masonot kade
i da odi da doka`e koj e i kolku e sposoben. Nabrgu se javi idejata deka
masonite krijat golemi tajni i oti tie tajni im ovozmo`uvaat da gradat
velelepni katedrali. Odredeni negatori od druga strana tvrdat deka
vistinata e pomalku vozbudliva. Tie velat deka edinstvenata tajna so
koja raspolagale masonite bila kako na to~en na~in da go postavat kamenot, a arhitektite zadol`eni za osmisluvawe na likot na tie crti ne
bile ~lenovi na masonskoto bratstvo.
Sepak, toa ne zna~i i tvrdam deka masonite ne bile fizi~ki rabotnici. Tie bile mnogu ve{ti lu|e koi ne samo {to bile vo sostojba da ja vtisnat svojata individualnost vo raboteweto tuku ja poznavale rabotata na
svoite prethodnici, go koristele nivnoto iskustvo i u~ele na nivnite
gre{ki. Taka vo 14-ot vek vo Germanija masonite navistina ja prezele
ulogata na arhitekti iako i toga{ se tvrdelo deka na nivnite proekti im
nedostasuvaat vozvi{eni elementi na nekoj ne-masonski arhitekt.
Sovremenata masonerija na koja jas pripa|am, kako oficer - govornik,
e vistina koja vo ovoj moment ne e povrzana nitu so yidarstvoto nitu so
arhitekturata. Po poteklo, toa go tvrdat odredeni poznava~i so koi ne
se soglasuvam, taa poteknuva od Anglija od 18-ot vek. Spored ovie tvrdewa taa e osnovana za da sozdava moralni i op{testveni doblesti, a gi
motivira{e izrazenoto ~uvstvo (ova e to~no) za milosrdnost i bratska
pomo{.
14
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Vo sovremenata masonerija postojat tri glavni stepeni:
(a) u~enik
(b) pomo{nik
(v) majstor yidar
Nekoi tvrdat deka postojat u{te trieset drugi skalila nad ovie. Koga
bratot }e go dostigne stepenot na majstor yidar gi dobiva site prava i
privilegii na negovata lo`a. Toa zna~i deka site bra}a - majstori, ~lenovi na golemata regularna lo`a na Makedonija - Sveti Kliment Ohridski, gi dobivaat site prava i privilegii na ovaa lo`a. Masonite veruvaat vo golemiot arhitekt na univerzumot - Tvorecot, dovolno elasti~en
lik koj mo`e da go pretstavuva sekoe su{testvo vo koe se veruva pa mo`e
da go obo`uva sekoj ~len na bratstvoto. Imeno, kaj hristijanite toa su{testvo e Gospod, kaj muslimanite Alah, kaj evreite spored Talmudot toa
e Mojsej, pratenikot na Boga {to gi donel 10-te Bo`ji zapovedi, kaj Indijcite toa e Buda i da ne nabrojuvam.
[kotskite lo`i, od druga strana, tvrdat deka poteknuvaat od stranskite masoni {to se naselile na ostrovot od 12-ot vek, {to gi izgradile
opatiite Melrouz, Kilvining i Holirud. Angliskite masoni tvrdat deka
poteknuvaat od grupa na masoni {to rabotela za kralot Atelstan vo 926ta godina od na{ava era. Obete granki tvrdat deka se povrzani so Templarite, {to se smestile vo Britanija po nivnoto uni{tuvawe na Evropskiot Kontinent. Vo London vo 1717 godina e formirana Golema lo`a {to
mo`ela da izdava povelbi za drugite lo`i. Vo ovoj moment povelbite
zna~at davawe svetlina na druga lo`a za da mo`e da raboti samostojno.
Poradi ova taa ja zagubila doverbata od postarata lo`a vo Jork, zatoa
{to sakala da voveduva novini vo bratstvoto i da im izdava povelbi na
novite lo`i {to se nao|ale vo oblasti za koi Jork tvrdel deka mu pripa|aat nemu. Vo 1813 godina dvete lo`i gi spoile nivnite golemi majstori vojvodite od Kent i Saseks, pa ottoga{ so masonite upravuva obedinetata angliska Golema lo`a na stari slobodni i primeni masoni. Osven
{to izdava povelbi, taa Golema lo`a e avtoritet i vo pogled na internite pravila i propisi i se javuva kako arbitra`no telo koga }e se javat
vnatre{ni nesoglasuvawa.
Sovremenoto masonstvo se pro{irilo od Britanija vo cel svet, duri
i vo takvi razli~ni krai{ta kako {to se SAD i Indija. Toa e vovedeno
vo Francija vo 1720 godina, a vo SAD vo 1730 godina. Mnogu pro~ueni masoni se vme{ani vo podocne`nata vojna i vo sozdavaweto na deklaracijata na nezavisnosta vo SAD. Vo Rusija masonskata lo`a e formirana vo
1940 godina, a vo Germanija isto taka vo istata godina. Soedinetite AmeRegularna Golema Lo`a na Makedonija
15
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
rikanski Dr`avi imeno zapo~nale kako idealna Masonska Republika,
bidej}i mnogubrojni masoni u~estvuvale vo sozdavaweto na taa zemja.
Rimokatoli~kata crkva so vekovi be{e izvor na mnogubrojni zlonamerni obvinuvawa protiv masonite. Me|u drugoto gi obvini za panteizam
obo`uvawe na |avolot, kako i za ateizam vo lo`ite. Crkvata duri tvrde{e deka masonite gi pottiknuvale site revolucii {to se slu~ile vo
Evropa. Niv so svoi buli i encikliki gi obvinija duri sedum pati vklu~uvaj}i gi i Leo 13 i Pij 10.
Sekoja podlaboka simbolika skriena vo masonskiot `argon e apokrifna i se veruva deka taa e opasna i sozdava streme` za potkopuvawe na
vlasta i na zakonite. Zatoa jas mislam, a toa go spodeluvam so pogolem broj
masonski bra}a ne samo vo zemjava deka vlijanieto na masonite e preterano zgolemeno duri i do granicata na grotesknost. Imeno, niza lozinki {to
tie gi upotrebuvaat, tajnite stisoci na racete ne go pravat noviot svetski
poredok. Ako masonite ne{to napravija vo poslednite 200 godini toa sekako be{e nastojuvaweto da ja razvijat tolerancijata i da go pottiknat
naprednoto mislewe vo mnogu oblasti. Pa sepak, i den denes kade {to }e
se pojavi nekoja teorija na zagovor vo centarot se masonite. Spored toa tie
morale da bidat najaktivni zagovornici na site vremiwa. Zatoa mislam
deka masonite se najmnogu okleveteni od site tajni dru{tva.
Sakam da podvle~am deka iluminatite kako osobeno tajno dru{tvo za
koe site tvrdat deka rakovodi so svetskiot poredok im se pripi{uvaat
na masonite odnosno kako del {to se odmetnal od niv, zgrabil mo} i saka
da vladee vo svetot. Za ova }e govorime malku podocna. Posebno sakam
da se osvrnam na zna~eweto na masonite vo sozdavaweto na gnosticite odreden broj na sekti {to bea poznati kako nau~nici zatoa {to za niv
veruvaweto i verata ne be{e najva`en kvalitet.
Vo ramkite na ovaa kniga }e pi{uvam i za Bilderber{kata grupa za
koja Gordon Teter, novinar na Fajnen{l Tajms vo 1975 godina veli deka
ako ovaa grupa ne e zagovor toga{ toj zagovor taa najdobro go imitira. Taa
e vklu~ena ovde zatoa {to navodno pretstavuva veriga me|u iluminatite,
masonite i boemskiot gaj.
16
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ISTORIJATA NA MASONSTVOTO
Korenite na masonerijata datiraat od vremenski nedovolno poznat
period, kako {to naglasiv prethodno, bidej}i pripa|aat na vreme koga
istorijata ne be{e akademska disciplina. Od taa pri~ina so tekot na
vremeto, nastanaa raznovidni teorii za nastanokot na slobodnoto yidarstvo i negovata istorija. Prvite zapisi za sobiri na lu|e {to imaat
jasno voo~liva vrska so masonerijata poteknuvaat od [kotska od krajot
na 16-ot i po~etokot na 17-ot vek. Oddelni lu|e od tie sobiri i samite
zapo~nale da se interesiraat za potekloto na lo`ite ~ii ~lenovi bile.
Na toj na~in ovie masoni zapo~nale da {pekuliraat za minatoto i za
`ivotot voop{to. Neobi~nata metoda {to ja koristele denes e osnova na
modernata masonerija.
Bez somnevawe najdominantnata teorija za postanokot na masonerijata e teorijata deka modernata masonerija poteknuva direktno od srednovekovniot red na siroma{nite vitezi na Hrista i na hramot na Solomon
{to nastanal vo 1118 godina i koj e popoznat kako red na Vitezite Templari. Mestoto na `iveewe ili na postoeweto na redot e Francija kade
{to imale najmnogu imot i kade {to Templarite bile najbrojni. Templarite bile monasi {to `iveele vo zatvoreni zaednici. Koga e osnovan
redot na Templarite, negovite ~lenovi dobija prostorii vo Erusalim na
mestoto (odnosno vo neposredna blizina) na hramot na Solomon. Na misteriozen na~in, nekolku godini potoa Templarite isklu~itelno se zbogatile i zatoa postojat prikazni deka go iskopale hramot na Solomon do
temel i pritoa na{le ne{to {to gi napravilo ne samo bogati tuku i mnogu mo}ni. Stanale tolku mo}ni {to od toj moment mu odgovarale edinstveno na Papata. Pove}e ne morale da pla}aat danok i ne zavisele od
crkvata - so drugi zborovi mo`ele da rabotat {to sakaat.
[to otkrile Templarite vo temelite na hramot? [to dovelo do toa
{to edinstveno Papata mo`el da im zapoveda? [to privleklo tolku golem broj lu|e da im se pridru`at?
Postojat razno-razni mislewa. Se govorelo i sé u{te se govori deka
Templarite go na{le Svetiot Gral, zavetniot kov~eg, tajnite spisi {to
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
17
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
go sodr`at u~eweto na Isus Hristos ili ne{to sosema podrugo - ne{to
{to se narekuva klu~ot na Solomon.
Kako {to zabele`uvate imeto na Carot Solomon, sin na David koj go
pobedil Golijat, se provlekuva niz celovo dosega{no ka`uvawe. Spored
odredeni soznanija klu~ot na Solomon i den denes mo`e da se pronajde ako
se odgatne {ifrata vo negovata najgolema poema: "Pesna nad pesnite". Mo`ete da zamislite deka Stariot Zavet na Biblijata edinstveno kako nezavisen tekst {to ne govori za postoeweto za Gospod ili pak za dvi`eweto na Evreite sé do Golanskata visoramnina ja ima nedopreno, na staro
hebrejski jazik zapi{ano "Pesnata nad Pesnite". Na prv pogled site poznava~i taka tvrdat, stanuva zbor za najubavata qubovna poezija {to ja
napi{al eden ~ovek i se vrzuva so negovata qubov so caricata od Saba.
Me|utoa, podobrite poznava~i tvrdat deka vo ovaa poema e sodr`an klu~ot
na postoeweto na ona {to bilo, na ona {to sega e ~ove{tvoto i na negovata idnina. Najnapred treba da se zeme predvid deka prevodite od starohebrejskiot na noviot evrejski jazik ili pak direktno od toj dreven jazik
na modernite jazici ne sekoga{ mo`at da bidat to~ni i da ja otslikuvaat
celinata na ona {to e ka`ano, a u{te pomalku da se otkrijat tajnite ni{ki
sodr`ani vo tekstot. Sepak, poznava~ite vo celiot svet ne zastanale so
razotkrivaweto na klu~ot na poemata sakaj}i edna{ zasekoga{ da stavat
kraj na pra{aweto: Dali navistina stanuva zbor za kod ili pak ovaa "Pesna nad Pesnite", {to ja napi{al Solomon e samo taka stavena vo Biblijata.
Malkumina vo toa veruvaat, a me|u niv sum i jas kako skeptik, bidej}i voop{to ne e povrzana so istorijatot na Evreite, na Mojsej, na negovoto dobivawe na desette zapovedi na Sinajskata Gora i sli~no. Ovde sakam da
podvle~am deka ne bile deset plo~i so deset zapovedi tuku 12. Od nebre`nost ili pak taka saka da se tvrdi dve se skr{ile i dvete Bo`ji zapovedi
koi mo`ebi i }e go otklu~ele tajniot kod gi nema.
Mnogumina vo ovoj moment tvrdat deka vo najgolemata biblioteka {to
se nao|a na nekolku stotici kilometri pod kupolata na Amerikanskiot
Senat gi ima tie sodr`ini, no tuka masonite od 33-ot Red, koi se mnogu
malku, se pretpostavuva samo devetmina, vnimatelno gi ~uvaat ovie tajni
potsetuvaj}i se na denot {to treba da dojde i {to treba da zna~i mo`nost
za natamo{en razvoj na ~ove~kata svest.
Da prodol`ime so Templarite. Redot na Templarite prodol`il da
raste i da se bogati bidej}i pove}e ~lenovi sopstvenata zemja i sopstvenite pari gi daruvaa na Redot. Tie imaa ogromni imoti vo cela Evropa.
^lenuvale lu|e od site krugovi, iako samo vitezite stanale vistinski
~lenovi. Tie se kolnele na ~ednost, poslu{nost i siroma{nost. Vo taa
smisla bile kako i site monasi. Edinstvena razlika me|u vitezite Templari i drugite monasi bila vo toa {to Templarite bile ovlasteni da gi
18
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ubivaat ne-hristijanite, osobeno onie {to ja okupirale Svetata zemja
(dene{na Palestina), kolevkata na hristijanstvoto. Tie veruvale deka
}e ja oslobodat Svetata zemja od nevernicite i deka taa povtorno }e bide pro~istena. Zatoa Templarite bile monasi, vojnici - Isusovi vitezi.
Nivniot trening i fanatizam bil takov {to stanale legendarni po svoite bitki i stanale vode~ki element vo Krstonosnite vojni. Nivnoto
rivalstvo so pripadnicite na malte{kiot red bilo `estoko i pridonese
za zagubata na bogatstvoto na Templarite kako i nivnoto ukinuvawe.
Vitezite Templari go izmislija me|unarodnoto bankarstvo. Bidej}i
imotot im bil rasposlan po cela Evropa i toga{ bilo mo`no ako nekoj
plati pari vo eden grad i mesto toj dobival priznanica, so koja mo`el da
gi podigne parite vo drug kraj na Evropa. Toa se pravelo, bidej}i bilo
opasno patuvaweto so pari niz toga{na Evropa. Se razbira kako i sega{nite bankari ovaa usluga Templarite ja napla}ale.
Po bitkata kaj Akra vo 1291 godina i po pa|aweto na hristijanskata
pretstra`a vo Svetata zemja, vitezite Templari se povlekle na Kipar
kade {to osnovale nov {tab. So zagubata na Svetata zemja Templarite ja
zagubile pri~inata za svoeto postoewe, no toa ne gi spre~ilo i natamu
da bidat arogantni i da se rasfrlaat so bogatstvoto.
Teorijata deka modernata masonerija direktno vodi poteklo od srednovekovniot red na Templarite se zasnovuva vrz Makijavelisti~kite
spletki na krunata i crkvata. Kako {to vidovme dosega, Templarite imale silni vrski so Francija, zemjata kade {to nemilosrdno se veruvalo
deka nivnata monarhija e sozdadena od Gospod. Filip IV Ubaviot (12681314) stanal Kral na Francija so 17 godini i vladeel so ~eli~na raka.
Do{ol na vlast so dolgovi {to bila posledica od prethodnite vojni i im
dol`el pari na site {to imale dovolno da mu pozajmat. Evreite i Templarite bile negovi najgolemi doveriteli. Filip Ubaviot vodel borba so
dolgovite i sekoga{ gubel. Mnogu tro{el i zatoa ne mo`el da sobere tolku pari. Vovel prisilni pozajmici i poseben danok na odredeni raboti
kako i na dozvolite za izvoz. Isto taka vovel danok za Evreite, Langobardite i crkvata {to go dovelo direktno vo konflikt so Papata Beneficie VIII. Ovoj konflikt zavr{il so smrtta na Papata otkako Filip
Ubaviot go kidnapiral. Benedikt XI koj go nasledil Beneficie VIII, isto
taka umrel pod ~udni okolnosti po serijata nedorazbirawa so Filip samo devet meseci otkako e proglasen za Papa. Na negovo mesto vo 1305
godina Filip uspeal da go postavi za Papa francuzinot Klement V koj
vladeel od 1264-1314 godina. Ovie dvajca odigrale glavna uloga vo narednite nastani vo vrska so Templarite. Vo 10-te godini na 13-ot vek
Filip Ubaviot gi devalviral kovanite pari do taa merka {to za deset
godini vredele samo edna tretina od prvobitnata vrednost. Ovoj poteg
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
19
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
privremeno go zgolemil kralskiot imot, no isto taka go namalil iznosot
dobien od danocite. Vo juni, 1306 godina, Filip objavil deka vrednosta
na parite se vra}a na nivoto {to ja imala pred devalvirawata {to zna~i
tripati zgolemuvawe na cenite i danokot preku no}. Pari`anite se pobunile i Filip bil prinuden da pobara za{tita od Templarite. Poznato
e deka Filip Ubaviot nekolku godini pred toa sakal da se za~leni vo
redot, no Templarite go odbile. Eden vakov kral verojatno se na{ol poni`en od faktot deka pobaral pomo{ od organizacijata {to ne sakala da
go primi za ~len. Vo nekolkute meseci prestoj kaj Templarite, go prou~uval Redot, na~inot na koj funkcionira, kako se brani i so {to e obezbeden.
Po buntot bil neophoden nov na~in na upravuvawe i, po zagubata na za{titata od strana na Templarite moral postojano da se dvi`i. Izdal
tajni naredbi i na 21 Juni, 1306 godina sekoj Evrein vo Francija bil uapsen a siot imot zaplenet. Na toj na~in toj eliminiral eden od najgolemite kralski doveriteli.
Vo 1306 godina, Papata Kliment V svikal sostanok za da se razgleda
mo`nosta za integracija na vitezite Templari i na malte{kiot red. Golemiot majstor na Templarite @ak de Mole dopatuval vo Francija od
Kipar vo pridru`ba na 60 vitezi. Nosele sandaci polni so zlato i drugi
dragocenosti ~ija vrednost ne e to~no poznata. Od druga strana Golemiot
majstor na hospitalcite (malte{ki red) Gijom de Vilaret odgovoril deka
ne mo`e da prisustvuva na sostanokot, bidej}i moral da go nadgleduva
preseluvaweto na redot na Rodos.
Kako soznanie treba da se podvle~e deka ovoj red vo toa vreme stanal
mo}na pomorska sila koja postojano se borela da gi za~uva mediteranskite pomorski pati{ta od piratite, taka {to na nekoj na~in i natamu ja vr{ele svojata dol`nost. Od druga strana Templarite ne se promenile ni
najmalku za 16-te godini otkoga hristijanite se proterani od Svetata zemja i ne mo`ele da se prilagodat kon novonastanatata situacija. Veruvale
deka }e dojde do novi Krstonosni vojni. Ne se zanimavale so pra{aweto
dali vojni }e ima tuku koga i tokmu toa pra{awe nivniot Golem majstor
Mole imal namera da go pokrene koga stignal vo Francija vo 1300-ta godina. Ne oti{ol direktno vo Poatje kade {to prestojuval Papata tuku oti{ol
vo bazata na Vitezite Templari da go ostavi bogatstvoto {to go donel so
sebe. Filip potoa go primil vo svojot dvorec i bidej}i izgledalo deka
odnosite me|u Monarhot i Redot se vo najdobar red @ak de Mole oti{ol
kaj Papata ne pret~uvstvuvaj}i deka Filip na ovoj prethodno mu rekol
deka Templarite vo tajnost se zanimavaat so ereti~ki raboti.
Bidej}i Redot bil del na crkvata i odgovaral direktno na Papata ne
mo`elo ni{to da se napravi vo vrska so ovie obvinenija bez dozvola na
Papata. Crkvata kako {to e poznato nemala svoja vojska a ja nema ni de20
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
nes, zatoa Klement V bi moral da pobara od Filip da gi uapsi dokolku
taa sakala da vodi istraga. Papata Klement V se na{ol vo mnogu te{ka
pozicija. Bil svesen za faktot deka stanal Papa blagodarej}i na Filip,
a dobro znael kako zavr{ile dvajcata prethodni Papi. Filip mo`el da
go smeni na istiot na~in na koj i go postavil. Se ~ini deka taktikata na
Klement bila da gi odlaga rabotite, no Filip se nalutil i gi prezel rabotite vo svoi race.
Sé do posledniot moment de Mole veruval vo la`noto ~uvstvo na sigurnost. Imal ~est da go nosi kov~egot na sve~eniot pogreb na edna bliska
rodnina na Filip. Za toa vreme Filip izdal tajna naredba da se uapsat
site Templari vo Francija. Ve}e idniot den, vo petok na 13-ti 1307, re~isi site Templari, okolu 5.000, vedna{ se uapseni - istovremeno.
Sé do ovoj incident, teorijata za Templarite kako predci na masonite
gi sledi istoriski prifatenite fakti. Me|utoa, vo posledno vreme se
pojavija tvrdewa deka nekoi Templari bile izvesteni za opasnosta i deka uspeale da pobegnat vo Laro{el, pristani{te na Atlanskiot Okean vo
koj brodovite na Templarite bile zakotveni. Tie na kraj uspeale da pobegnat od zlatoqubecot Filip, navodno otplovuvaj}i vo [kotska, poto~no na nejziniot zapaden breg kade {to se skrile zaedno so bogatstvoto
{to go ponele od Pariz.
Sepak i pokraj ovie istoriski fakti postoi i drugo ka`uvawe za vitezite Templari. ]e se obideme nakratko da go preneseme i toa.
Vo po~etokot na 12-ot vek, devetmina francuski vitezi se zdru`ile
za da gi za{titat vernicite na nivniot pat vo Svetata zemja. Tie se narekuvale Templari bidej}i svoeto oru`je go dr`ele vo zgrada {to im ja
podaril eden Opat na manastirot {to se nao|al na mestoto na hramot na
Solomon vo Erusalim. Nosele mnogu bel mantil na koj podocna e dodaden
crven krst na levoto ramo. Za pomalku od 200 godini stanale edna od
najmo}nite organizacii vo Evropa koja imala imot vo mnogu evropski zemji. Najnapred se falele kako vojnici monasi, no podocna stanale meta na
zavist i al~niot. Vo vreme na nivniot pad, oficijalnata crkva - katoli~kata i lu|eto {to bile qubomorni na nivnata mo} i bogatstvo podignale
niza mo`ebi pravedni, a mo`ebi i nepravedni obvinenija.
Vedna{ po formiraweto na ovoj Red kralot na Erusalim Baldvin, vo
strav od napad od strana na Saracenite uvidel deka Templarite bi bile
idealni sojuznici, pa napravil da gi priznae Svetata stolica. Golemiot
majstor Ig de Pajen na 31 Januari 1129 godina se pojavil na Sobirot vo
Troja i Templarite bile priznati. Idnata godina 300 nivni vitezi zdru`eni so asasinite (toga{no dru{tvo na voini) se obidele da go zazemat
Damask. Mnogu se rasprava za odnosite me|u tie dve organizacii, no fakRegularna Golema Lo`a na Makedonija
21
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
tot deka bile sojuznici uka`uva deka imale pove}e zaedni~ko otkolku
{to toa se priznava. Sekako toa sojuzni{tvo podocna zapo~nalo da gi
progonuva Templarite koga te{ko se obvineti za eres.
Duri i vo tekot na Krstonosnite vojni neprijatelstvoto sprema niv bilo o~igledno i se tvrdelo deka tie se borat edinstveno za sopstvenite
interesi. [to e pova`no se govorelo deka tie gledaat da gi napolnat svoite }esiwa i oti za{titata na hristijanite bila na vtoro mesto na prioritetite. Mnogumina, od druga strana, gi obvinuvale deka pretstavuvaat
zakon sam za sebe. Nov povod na svoite kriti~ari Templarite im dale
koga mu postavile zaseda na Sultanot Abas, koj begal od Egipet otkako go
ubil tamo{niot Kalif. Muslimanite se predale, a Templarite go prodale Sultanot za 60.000 dukati. Sudbinata na samiot Sultan e tajna.
Vo periodot koga Templarite mnogu brgu gi razvivale svoite voeni
bazi na Sredniot Istok bez somnevawe do{le vo dopir so odredeni {koli na misterijata, vklu~uvaj}i gi i gnosticite i oti od niv prezele mnogu
ne{ta {to potoa stanalo del na nivnoto tajno nasledstvo. I toa }e odigra
uloga vo nivniot pad, bidej}i progonitelite toa tajno znaewe go proglasile za |avolsko.
Vo 1162 godina Templarite ja dobile papskata bula Omne Datum Optimum, koja ja zacvrstila nivnata mo} i gi za{titila nivnite tajni. Me|utoa
toa samo ja zgolemila zavista na nivnite neprijateli. Vo 1184 godina
Rober de Sent Alban gi napu{til Templarite i povel edna od armiite
na Saladin na Erusalim, so {to ja zgolemil nedoverbata od toj Red. Templarite bile obvineti deka zastanale na strana na neprijatelot iako ova
obvinenie ne se potpiralo vrz nikakov fakt. Od druga strana samiot Saladin podocna izjavil deka sekoj zaroben Templar vedna{ }e bide osuden
na smrt. Po bitkata kaj Hatin na 1 Juli 1187 godina Saladin zarobil
30.000 krstonosci, vklu~uvaj}i i nekolkumina Templari. Site tie se ubieni osven Golemiot majstor @erar de Ritfor. Taa bitka ja ozna~ila propasta na mo}ta na zapadot vo toj kraj, pa iako Templarite ostanale tamu,
nivnata mo} sega bila mnogu ograni~ena. Koga Erusalim padnal go premestile svojot {tab vo Pariz.
Dodeka bile vo glavniot grad na Francija mu dale pribe`i{te na Filip Ubaviot, no toj go videl ogromnoto bogatstvo {to go imal ovoj red i
re{il da go zeme. Za volja na vistinata i porano imalo obidi da se napadnat Templarite.
Papata Inokentie vo 1208 godina javno go kritikuval toj Red, a im se
zakanil i angliskiot kral Henri III.
22
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ve}e po~nale da se {irat glasovi za ereti~koto odnesuvawe na Templarite. Zatoa Filip Ubaviot gi uapsil i gi ubil site na 13-ti vo petok
1307 godina.
Nekoi od tie obvinenija {to se podignati protiv Templarite se odnesuvale na nivnite ceremonii na Inicijacija, vo tekot na koi se tvrdelo
deka Isus Hristos ne e spasitel, tuku la`en prorok. Se govorelo deka se
otka`ale od Gospod. Re~eno e deka go obo`uvale idolot nare~en Bafomet
vo forma na ma~ka, a isto taka e re~eno deka se zanimavale so sodomija.
Templarite gi otfrlile site ovie obvinenija, no bile ubieni.
^etiri godini potoa vo 1313 godina Papata Klement izdal bula so koja se izjavuva deka ovoj red oficijalno ve}e ne postoi. @ak de Mole posledniot golem majstor na ovoj Red bil osuden na do`ivotno ropstvo.
Spored ova iako postojat odreden broj sovremeni redovi {to go nosat
istoto ime i koi tvrdat deka se povrzani so niv Templarite odamna prestanale da postojat. Treba da se ka`e deka bez somnevawe deka tie bile
najmo}ni srednovekovni voini kako i verski red, pa prodol`uvaat i den
denes da predizvikuvaat golemo interesirawe najmnogu poradi toa {to
tvrdele deka go imaat bogatstvoto na hramot na Solomon.
Se ~ini deka na odreden na~in so prethodno ka`anoto utvrdivme deka
Templarite ne se i ne mo`at da bidat, kako {to nekoi tvrdat, prethodnici na masonite, a u{te pomalku nivni osnova~i. Masonite imale sosema drug vid na postoewe, dejstvuvawe i izrazuvawe na svoite vrednosti
vo tekot na vremeto, a sega u{te pove}e so po~etokot na noviot milenium
i so mo`nostite {to toj gi dava. Sepak treba da se osvrneme u{te na dve,
bi rekol dru{tva (tajni) {to mo`ebi pridonele vrz sebe da prezemat del
od ulogata {to ja imaat masonite.
Vo tekot na prvite {est veka na hristijanstvoto cveta{e odreden broj
na sekti {to stanaa poznati pod zaedni~koto ime gnostici - u~eni lu|e.
Gnosticite bile opozicija na vernicite, na onie za koi veruvaweto i verata bile najva`ni kvaliteti. Za gnosticite veruvaweto ne bilo dovolno pa iako toa bilo glavna poddr{ka na hristijanstvoto i na drugite
religii, tie ne bile zadovolni so slepata verba. Vo svojata verzija na
hristijanstvoto tie gi vnele razmisluvawata na Pitagora i Platon, kako
i na drugi gr~ki i isto~ni filozofi. Nivnite prou~uvawa ne bile tesno
ograni~eni i tie go zemale ona {to e najdobro od site religii, ideite i
u~ewata {to im bile dostapni. Pokraj voobi~aenoto neprijatelstvo {to
lu|eto go poka`uvale sprema tajnite dru{tva, nivniot eklekticizam dopolnitelno privlekol nesakano vnimanie. Se obvineti deka se hristijanski eretici, Evrei {to sakaat da go potkopaat hristijanstvoto ili
ostatoci na persiskite obo`uvateli na Sonceto. Me|utoa, tie mnogu vliRegularna Golema Lo`a na Makedonija
23
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
jaele osobeno vo Evropa i sozdale osnova vrz koja se formirale natamo{nite tajni dru{tva.
Gnosti~kite u~iteli ja propagirale teorijata deka ~ove{tvoto }e go
ostvari svojot celosen potencijal so razvivawe na umot. Nakratko, mora
da postoi streme` za znaewe. Pa sepak znaeweto kon koe tie se stremele
pred sé bilo od misti~na priroda. Ne se insistiralo na sobirawe fakti
tuku na li~noto razbirawe na svetot. Faktite pretstavuvale samo del
od zemskiot materijalen svet, za koj gnosti~kite u~iteli tvrdele deka e
rasipan i zol.
Gnosticite veruvale deka tie se intelektualna elita, i oti znaeweto
{to go baraat mo`e da im bide dostapno samo na mal broj lu|e, odnosno
na onie {to se podgotveni da go primat. Poradi toa imale mnogu odliki
na tajni dru{tva vklu~uvaj}i gi lozinkite i posebniot na~in na rakuvawe
za vreme na dopirot na racete. Zabele`uvate ova potsetuva na sega{niot
dopir {to go imaat masonite i koj se prenesuva so vekovi so cel tie me|usebe da se raspoznaat.
Nivnoto glavno u~ewe bilo naso~eno kon edna vrvna mo}, koja voop{to
nema zabele`itelna forma i na sekoj na~in e nevidliva. So pomo{ na
golem napor so taa mo} mo`e da se vospostavi kontakt i taka ~ovekot
mo`e da zavladee so sebe i da ja otkrie svojata sudbina. Mnogubrojni religiozni u~iteli na ovoj pravec tvrdele deka se vo kontakt so taa pogolema mo} i site nivni raznovidni {koli koristele nekoja forma za
Inicijacija na u~enicite. Ovde posebno bi sakal da gi spomnam Lamite i
nivnoto veruvawe deka uspevaat da se povrzat so pogolemata sila, da se
otkrijat sebesi i da rakovodat so sebe. Denes e doka`ano deka odredeni
Fakiri vo Indija mo`at da go zaprat ~ukaweto na srceto ili da pre`iveat pove}e od dve nedeli vo sandak staven v zemja bez hrana i voda. Tie
tvrdat deka ja otkrile silata {to gi vrzuva so vselenskata energija i
deka hranata i vodata voop{to ne im se potrebni.
Vo posledno vreme, kako del od ovie veruvawa kru`i i prikazna za
gledaweto vo sonceto. So drugi zborovi povrzuvawe so negovata energija,
vpivawe na taa energija vo sebe i na toj na~in stanuvaj}i pozdrav, posloboden i posu{testven. Ovaa tehnika predviduva sekoj den koga sonceto e
mlado najmnogu eden ~as po izgrevot da se gleda vo nego po~nuvaj}i od edna
sekunda pa za devet meseci stasuvaj}i do 25 minuti. Toa ako nekoj go napravil, a ima mnogumina {to toa go tvrdat zna~i celosno osloboduvawe od
potrebata za hrana i {iroko ne samo telesno tuku i umstveno povrzuvawe
so vselenskata sila {to ja dava sonceto za sevkupniot `ivot na zemjata.
Vo prodol`enie povtorno za gnosticite. Tie mo`at da ja soop{tat
svojata tajna vo {kolite za Inicijacija na u~enicite samo toga{ koga u~e24
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
nikot ostvaril celosno pro~istuvawe, izve`banost na umot i na teloto
za da mo`e zemskiot ~ovek - ~ovekot od materija - da ja ostvari misti~nata prefineta priroda i taka stane sposoben da bide nositel na taa
povisoka mo}. U~enikot na krajot bi se poistovetil vo vrhovnata mo} i
bi se izdignal nad grubata materija i nad drugiot del od ~ove{tvoto koj
uporno go odbiva prosvetluvaweto. Taa povisoka inteligencija simboli~ki e pretstavena so likot na Abraksas, a negovata {ifra pretstavuva
brojot 365 - brojot na denovite vo godinata. Abraksas nosel oklop na rimski vojnik i tunika i imal sekira vo desnata raka, dodeka vo levata nosel
{tit na koj ~esto bile ispi{ani zborovite IAO i SABAOTH. Glavata na
Abraksas imala forma na glava na ptica so otvoren klun, dodeka nozete
mu bile dve zmii. Pod seto toa bila prika`ana molwa. Site tie sliki
imale prikrieno zna~ewe. Teloto na Abraksas go ozna~uvalo ~ovekot,
pticata ja ozna~uvala inteligencijata i doa|aweto na svetlosta, tunikata go pretstavuvala neophodniot trud, sekirata ja simbolizirala mo}ta,
{titot mudrosta, a zmiite vovedot vo sevo ova.
Simbolikata {to se koristela vo toa u~ewe varirala od edna do druga gnostisti~ka sekta, no vo sekoja od niv postoel eden postojan element
- nesvesnoto dostignuvawe {to go sakaat site. Gnosticite tvrdele deka
vo sekoe svesno ~ove~ko su{testvo postoi neispolnet nagon za povisokata smisla, no deka toj ne mo`e to~no da se izrazi, bidej}i ne postojat
op{testveni na~ini na koi toj nagon mo`e da se ispolni. Gnosticite veruvale deka ovoj nagon e vroden, no deka toj edinstveno mo`e da go poka`e patot, kako toj pat da se postigne i celite na patot. Potragata za celosnost so pomo{ na ne{to drugo kako {to se: qubovta, rabotata, tehnologijata, teologijata i site drugi raboti vkoreneti vo materijalniot svet,
e osudena na neuspeh.
Za gnosticite od golema va`nost bila nivnata praktika, {to ja koristele da dojdat do prosvetluvaweto. Na toa deka ve`bite varirale od
sekta do sekta ne pridavale golemo zna~ewe. Za niv mnogu va`no bilo
u~eni{tvoto - zapo~nuvaweto na Inicijacijata. Imeno, inicijantot moral
da se bori i da se posveti na vrhovnata cel. Natamu, tie veruvale deka
postojat dva vida lu|e vo svetot - tie {to zasekoga{ se vrzani so materijalniot svet i tie {to mo`at da se oblagorodat vo duhovna smisla.
Gnosticite ne gi prifa}ale onie sledbenici od prvata grupa. Metodite
{to gi koristele za da navodno go postignat edinstvenoto so bo`estvenata mo} bile raznovidni i bila rabota na re{enie na u~itelot po koj
pat inicijantot da trgne. Na primer, nekoi gnosti~ki u~iteli u~ele deka
vozbudata mo`e da go donese sakaniot rezultat dodeka drugi veruvale
oti meditacijata i posteweto se edinstvenite metodi da se dostigne povisokata sostojba na umot. Bidej}i veruvawata gi crpele od mnogubrojni
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
25
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
izvori, gnosticite ~esto se narekuvale panteisti, me|utoa toa ne bile.
Od druga strana gnosticizmot vo striktna smisla ne mo`e da se smeta
nitu za religija. Gnosticite ja naglasuvale va`nosta na poedinecot vo
odnos na grupata, dodeka religijata bara poedinecot da stane del od grupata, bezli~en entitet vo ramkite na dogmata. Za gnosticite bilo pova`no da se bide prosvetlen. Tie {to ja dostignale taa sostojba bile povredni, poprefineti i poblagorodni. Toa ne zna~i deka individualizmot bil
ohrabruvan vo celost. Odreden naglasok se staval kako na individualniot pridones taka i na stabilnosta na gnosti~kata grupa, kako i na po{irokata zaednica. Toa bilo edinstveniot na~in na koj mo`ele da pre`iveat i da opstanat. Osvojuvaj}i gi u~ewata na koja i da e religija i
soglasuvaj}i se na koj i da e politi~ko - religiozen sistem {to preovladuval vo toj period tie mo`ele da se razvivaat nepre~eno.
Crkvata gi obvinuvala gnosticite, kako i mnogu drugi tajni dru{tva,
za somnitelni zlostorstva i anti - religiozno odnesuvawe. I kako {to
~esto bilo slu~aj, za `al vakviot odnos ostanal i do den denes, tie obvinenija bile zasnovani vrz fantazija i voobrazeni zakani. Crkvata,
koja malku znaela za toa vo {to gnosticite navistina veruvale, morala
da izmisli golema lepeza na zlo~ini za da im ja naru{i reputacijata.
Me|utoa, nekoi od tie obvinuvawa bile zasnovani vrz poznati i vistinski
ereti~ki elementi {to gi razvivale gnosticite. Vo raspravata za voskresnuvaweto, gnosticite u~ele deka ~ove~koto postoewe e nekoj vid
duhovna smrt i oti do vistinsko voskresnuvawe doa|a samo ako vo `ivotot
se postigne prosvetluvawe - {to ja otkriva vistinskata stvarnost. Koga
poedinci toa }e go spoznaat stanuvaat duhovno `ivi i mo`at da se dignat
od mrtvite. Vo Evangelieto po Filip hristijanite koi voskresnuvaweto
go sfa}aat bukvalno se narekuvaat neznalici odnosno deka nivnata vera
e vera na budalite.
Vo eden stih se veli: "Onie {to velat deka najnapred }e umrat, a potoa
}e stanat - gre{at. Tie mora da voskresnat dodeka se `ivi..."
Gnosticite, isto taka, se povrzani so rolnite od eden vid ko`a od Nag
Hamadi - 52 pergamenti pronajdeni vo goren Egipet vo 1947 godina, a koi
datiraat 350 do 400 godini od na{ata era. Me|u niv se i evangelijata na
gnosticite - dela koi pravovernite hristijani gi potiskuvale i gi ignorirale. Najt i Lomas vo klu~ot na Hiram tvrdat: "Da ne bilo taka hristijanstvoto bi se razvilo vo sosema drug pravec, pa ortodoksnata forma na religijata {to ja poznavame denes ne bi postoela". Tie veruvawa bile mo}ni
i go zagrozuvale avtoritetot na rimokatoli~kata crkva, {to se zasnovuva
vrz veruvaweto vo vistinata na voskresnuvaweto na Isus Hristos.
Gnosti~koto veruvawe e zasnovano vrz principite na dobroto i zloto
kako sprotivstaveni sili me|u koi treba vnimatelno da se vospostavi
26
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ramnote`a. Nea mo`e da ja vospostavi samo gnostikot, bidej}i toj edinstveno e vo sostojba da go predvidi ishodot na nekoja postapka i dali taa
na krajot }e mu donese dobro na op{testvoto i na poedinecot ili ne. Vo
ova nao|ame delovi na budisti~kata i hinduisti~kata pretstava za karmata - a toa e ne{to {to ne im bilo tu|o na gnosticite koi toga{ barale,
pa duri i sega postojat i baraat prosvetluvawe, potpiraj}i se vrz mnogubrojni i razli~ni izvori.
Se razbira postoele mnogubrojni varijacii na osnovnite gnostisti~ki
veruvawa. Raznite strui naglasuvale razli~ni strani na u~eweto. Edni
na primer, ja glorifikuvale zmijata koja ja navela na isku{uvawe Eva vo
Edenskiot raj, bidej}i taa e majka na sevkupnoto znaewe. Drugi smetale
deka nivnite sledbenici treba da uni{tat sé {to pretstavuva tvorba na
materijalniot svet, bidej}i materijata se smetala za inferiorna.
Vo razni oblasti na Sredniot Istok, a u{te pove}e vo Evropa gnosticizmot sé u{te postoi. Na primer, Mandijanite se mala grupa vo Irak {to
ja poddr`uva starata forma na gnosticizmot, i gi koristi ritualite na
inicijacija {to mnogu potsetuvaat na masonskite. Najgolem broj sovremeni gnostici bi se soglasile deka ovoj svet e pove}e zol otkolku dobar i
oti ~ovekot mora da se pro~isti so celosna mentalna koncentracija. Po
smrtta toj }e se vrati na formata od koja bil otse~en, na vrvnata mo}, i
}e se soedini so svoite sakani. Na krajot, tie se nadevaat deka celiot
materijalen svet }e go uni{ti ogan.
Kako {to zabele`avte iako srame`livo i tuka se spomenati masonite
kako inicijanti i na ova veruvawe {to mo`ebi se razlikuva od drugite,
no osnovnata cel e masonska. Toa zna~i istra`uvawe na umot, mo`nost na
negovo spoznavawe i negova upotreba vo ovoj mal svesen `ivot podaren
na ovoj svet.
[to se odnesuva do ognot toa e stara prikazna {to potoa ja prifatile
i Maite, drevna civilizacija na Amerikanskiot Kontinent (Ju`na Amerika) koi predvidele deka tokmu vo 2012 godina svetot }e bide uni{ten
vo plamen. Sepak, masonite se uvereni deka svetot }e opstoi i oti vo godinite pred nas ili mileniumot pred nas }e uspeat da gi otstranat tesnite ramki na svoeto telo za da mo`at i natamu da istra`uvaat i mnogu
polesno da ja osoznavaat okolinata ne samo tuka tuku daleku podlaboko
vo vselenata.
Spomenav na po~etokot deka ne{to }e ka`eme i za najizvikanoto tajno
dru{tvo-iluminatite. Izgleda deka tie se tajno dru{tvo {to postoi samo
kako fantazija vo v`e{tenite glavi na tvorcite na zagovori {to ufrlaat vo igra sekakvi likovi za da ja odr`at vo `ivot zastra{uva~kata
ideja deka site nie sme pod kontrola na nekoja tajna elita. I ne samo toa,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
27
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
tuku i nekoja u{te potajna elita gi kontrolira onie {to né kontroliraat.
Vo fantazijata na tie teoreti~ari se razbira se javuvaat i drugi voobi~aeni somnevawa. Ako im se veruva Henri Kisinxer na primer moral da
go koristi seto svoe slobodno vreme posetuvaj}i gi sostanocite na mnogubrojni razni tajni dru{tva {to postojat, duri i na onie ~ii celi se
me|usebno sprotivstaveni. Mo`no e deka negovoto vklu~uvawe vo ovaa
prikazna e pove}e odraz na anti-semitizmot na nekoi teoreti~ari na zagovorot, otkolku sfa}aweto deka toj e opsednat so poinakvo pretstavuvawe i u~estvuvawe na bizarni inicijacii. Istite tie teoreti~ari na
zagovorot ja izmislija piramidata na mo}ta vo koja iluminatite se prvi
na skaliloto. Navodno, nad niv postojat tajni kontrolori vo forma na
komitetot na trista, a na vrvot na piramidata ima samo znak pra{alnik.
Postoi li nekade nekoja li~nost koja sekoj den se trudi da gi mrdnuva
nastanite i dali i toa e znak na pra{alnik?
Pisatelite na nau~na fantastika osobeno tvorecot na sagata za Dina
i Arakis, Frenk Herbert, gi zavr{uva svoite romani isklu~ivo so dvajca
koi nekade vo nekoj nadsvet gi propi{uvaat najva`nite ulogi na site onie
{to rakovodat so svetot. Tuka stanuva zbor za pove}eslojni svetovi i
entiteti, me|usebno povrzani, koi site zaedno pravat celina {to mo`e
da opstoi, no site se zakrvaveni eden sprema drug, pa zatoa mora kako
{to veli i ovoj pisatel da postoi nekoj {to }e rakovodi so smislata na
`iveewe.
Na vod no ilu mi na ti te se in fil tri ra ni vo si te taj ni dru{ tva
zapo~nuvaj}i od masonite pa do skeletot i koskite vo Jejl i boemskata
gradina. Tie, isto taka, navodno bile zad sekoja vojna od 1800-ta godina
pa navamu kontroliraj}i go i manipuliraj}i go svetot zaradi ostvaruvawe
na svoite lo{i celi. Vo site tie teorii, me|utoa nema logika. Kenedi, na
primer, bil opkru`en so lu|eto od boemskata gradina, pa se postavuva
pra{aweto zo{to iluminatite imale namera da go ubijat kako {to velat
nekoi. Dali Hiro{ima e bombardirana zatoa {to e grad na hristijanite
ili zatoa {to tamu postoele fabriki za oru`je? Voenite istori~ari gi
znaat faktite, no teoreti~arite na zagovorot tvrdat deka iluminatite
bile vo anti-hristijanska misija. Gledaj}i niz prizmata na tie isti hristijanski ekstremisti, |avolot dejstvuva preku iluminatite i site nie
}e bideme obele`ani so 666, kako bibliskiot yver - ili kako {to tvrdat
istite histeri~ni kriti~ari }e bideme ozna~eni so mikro ~ipovi. Taa
ideja oddava samo o~igledna paranoja vo eden del na prostiot narod i
ni{to drugo. Me|utoa, spored moe mislewe, taa postojano se pothranuva
so izmislicite na novite tehnologii preku koi, za na{a `al, sekoja individua na ovaa planeta mo`e da bide sledena i pronajdena. Za toa postojat satelitite i sega zasega ona {to go velime mobilen telefon {to
28
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
e povrzan so satelitite preku koi vo globalnata mre`a mo`eme to~no da
bideme obele`ani i utvrdeno kade sme. Vo mnogu aspekti iluminatite
pretstavuvaat samo edna korisna izmislica kako {to tvrdat odredeni
avtori, sozdadena da pomogne za propaganda na hristijanskiot fundamentalizam. Vo prodol`enie davame nekolku fakti {to mo`ebi }e frlat
poto~na slika za ova tajno dru{tvo i za mo}ta {to navodno ja ima.
Adam Vajshaupt, so finansiska pomo{ od ku}ata Rod{ild, vo 1776 godina ja osnova zapadnata verzija na muslimanskiot kult od 16-ot vek,
Ro{anija - ili prosvetleni (iluminati). Vnatre{niot krug na taa organizacija gi vklu~uvale i Markiz de Sad i Ser Frensis De{vud od pro~ueniot klub na pekolniot ogan. Vajshaupt izmislil 13 stepeni na Inicijacija, a osnovata na mo}ta ja pravat gornite devet. Navodno ottoga{ iluminatite zapo~nale da se infiltriraat me|u masonite i vo site drugi
organizacii so koi bile vo dopir. Celta na sevo ova bila da se vospostavi kontrola nad svetskite nastani i da se ostvari nov svetski poredok.
Interesno e da se zabele`i deka od samiot po~etok iluminatite pretstavuvaat otelotvoruvawe na tri klu~ni stravovi na hristijanstvoto.
Muslimanskiot klub, evrejskite pari i |avolot vo forma na De{vud i
negoviot navodno satanski kult - klubot na pekolniot ogan se zdru`ile
za da sozdadat mo}na i zakanuva~ka sila.
Vajshaupt u~el deka sé e zasnovano vrz brojot 5, vklu~uvaj}i ja i ~ove~kata istorija. Imalo 5 fazi vo istorijata: haosot, neslogata, zbrkata,
birokratijata i posledicite poradi koi op{testvoto pak se vra}a vo sostojba na haos. Navodno, so masonite pod svoja kontrola, Vajshaupt se
potrudil da gi uni{ti site op{testveni institucii vo Evropa. Kriti~arite na iluminatite tvrdat deka Francuskata Revolucija bila eksperiment na iluminizmot i oti cela Evropa }e oti{la po toj pat da ne se
vme{al samiot Gospod Bog.
Planot na Vajshaupt re~isi uspeal, me|utoa kurirot {to go nosel sudbonosniot dokument za planovite da se pot~inat masonite i site na vlast
vo Evropa napi{an so {ifriraniot jazik na iluminatite go udril i ubil
grom. Iluminatite se veli vo legendata bile prisileni da minat vo ilegala no nikoga{ ne prestanale da postojat i uspeale da prodol`at da go
{irat svoeto vlijanie preku masonite koi deneska se delat na dve grupi-obi~ni masoni i prosvetleni masoni, poznati i kako golema isto~na
lo`a. So svoeto postojano vlijanie se tvrdi deka tie rakovodat so razni
frakcii vo op{testvata. Se borat edni protiv drugi za da gi ostvarat
sakanite promeni. Toa zna~i ukinuvawe na monarhiite vo oddelni dr`avi, uni{tuvawe na verata vo Gospod, uni{tuvawe na nacionalnite dr`avi i patriotizmot i uni{tuvawe na op{testveniot poredok. Iako sevo
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
29
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ova zvu~i mnogu naivno i nesoodvetno bi rekle bez znaewe za tolkuvawe
na istorijata, izgleda toa na teoreti~arite na zagovorot ne im pre~i.
U{te edna rabota {to se tvrdi e toa deka iluminatite se tuka pred
site iako se krijat. Se tvrdi na primer deka izrazot Novus Ordo Seclorum
na amerikanskiot dolar zna~i nov svetski poredok i deka toj izraz go
otkriva vlijanieto na iluminatite. Samo kratko razmisluvawe poka`uva
deka ova mo`e da bide besmislica. Novus, isto taka, mo`e da zna~i sve`
ili mlad. Ordo, isto taka, zna~i ureduvawe. Pa zatoa ova moto mo`e da
se parafrazira kako sosema nov po~etok vo koj Amerika gi otfrli kolonijalnite ramki na Velika Britanija i dojde do svoe novo ureduvawe bez
vladeewe od daleku. Bez somnevawe e deka mnogumina koi gi formiraa
SAD vo godinite na nejzinoto sozdavawe bea masoni. Sepak dali toa navistina zna~i deka nekoi tainstveni figuri koi sebesi se narekuvaa
iluminati tajno ja vodele taa programa?
Isto taka, se tvrdi deka edinstven na~in iluminatite da se krijat e
konstruiraweto na zgradi vo forma na Sova ili Moleh (ponekoga{ Moloh). Toa e simbolot {to navodno go obo`uvaat iluminatite, Moloh slu~ajno bil dreven Bog na ognot {to go obo`uvale starite Fenikijci. I toa
tvrdewe mnogu brgu mo`e da se nadmine, bidej}i tie arhitektonski Sovi
(no}na ptica - ut) mo`at da se vidat edinstveno ako se pogleda od odreden agol i pritoa se upotrebi golema fantazija. Isto taka se tvrdi deka
eden kompleks na ulici vo Va{ington po svojata forma potsetuva na Sova. Takvata slika ja izmislile onie {to sakaat da ja vidat. Prepoznavaweto likovi e ne{to {to re~isi e vre`ano vo mozokot - nie od detstvoto
re~isi sme programirani da gledame likovi i zatoa gi gledame vo penu{ki, vo oblaci ili vo formacii na karti. ^ove~kiot mozok e izgraden za
da prepoznava odredeni obrasci. Najdobar primer za toa e likot na planetata Mars. Tamu ne postoi nikakov lik i sé {to se gleda samo e igra na
son~evata svetlina na karpite ili na{ite umovi }e ispolnat nekoe svoe
viduvawe i praznina. Amerikanskiot pisatel na nau~na-fantastika Karl
Sagan vo svojata kniga "Svetot opsednat so demoni" seto ova go definira
kako lo{o izveden mentalen proces prisuten kaj onie {to baraat smisla
tamu kade {to ne postoi.
Isto taka se tvrdi deka site mediumi i vladini organizacii koi vo
svoite amblemi koristat na primer piramidalna struktura, se robovi na
iluminatite i deka programite za deca namerno se ispolneti so poraki
ili sliki, zapo~nuvaj}i od krstot na vitezite Templari pa do Sovata {to
se pojavuva vo fantasti~nite romani i filmovi. Prikaznite za Hari Poter se najdobar sovremen primer. Dali vrz sevo ova toga{ pisatelkata
Rouling treba da se smeta za instrument na iluminatite?
30
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Se tvrdi deka navodnite iluminati kako {to se Rokfeler, Rod{ild,
Ruzvelt i drugi, bile zad site svetski nastani zapo~nuvaj}i od dvete
Svetski vojni i Ruskata Revolucija pa sé do site pogolemi potresi vo
20-ot i 21-ot vek. Se pretpostavuva deka tie toa go pravat za da go odr`at
~ove{tvoto vo sostojba na podelenost i strav, {to e del na strategijata
za globalna manipulacija.
Istite argumenti {to se koristat protiv iluminatite i nivnite navodni aktivnosti mo`at da se upotrebat i koga stanuva zbor za religijata, za
koja se veli deka e edinstven lek protiv |avolskite figuri na iluminatite. Treba da se konstatira deka pove}e lu|e umrele od neznaewe, progonuvawe i strav povrzano so religijata otkolku svetskiot zagovor na
nekoe tajno dru{tvo. Verskiot ekstremizam pot~inuva pove}e lu|e otkolku mahinaciite na takanare~enite tajni dru{tva, pretvoreni vo eliti.
Teoreti~arite na zagovorot sekoga{ baraat nov vinovnik za sopstvenite
stravovi i predrasudi. Hristijanskite teoreti~ari zagovorot }e go vidat
vo |avolot, a iluminatite se tokmu toj |avol samo so drugo ime.
Nekolkupati ja spomnavme i boemskata gradina kako tesno povrzana so
raboteweto na Templarite i drugite tajni dru{tva, a koja navodno proizlegla od masonite.
Aktivnostite na boemskata gradina dejstvuvaat kako kontrast na o~iglednata serioznost, no se smeta za zainteresirana za dominacija so svetot i noviot svetski poredok. Eden od teoreti~arite na zagovorot pisatelot Dejvid Ajk e ubeden deka boemskata gradina pretstavuva fasada za
aktivnosti na xinovski antropomorfni gu{teri koi gi ubivaat decata vo
no}nite rituali i go obo`uvaat Bogot Moloh (istiot onoj pred koj se poklonuvaat iluminatite). Toa ba{ ne izgleda verojatno i pretstavuva u{te
eden dokaz deka navodnite tajni dru{tva kako magneti gi privlekuvaat
sekoja luda i neverojatna misla {to postoi.
Boemskata gradina e pokrenata so San Francisko vo 1872 godina i ja
osnovale novinari i pisateli kako izgovor za no}no dru`ewe i pijan~ewe. Vo ranite godini nejzini ~lenovi bile i Xek London i Mark Tven. No
podocna ~lenstvoto po~nalo da se menuva. Eden nivni ~len, Ed Boske
re{il da go ohrabri priemot na novi ~lenovi, no da go dovede tokmu onoj
sloj sprema koj boemite ~uvstvuvaat najgolema odbojnost - bogatite biznismeni. Bidej}i se pridru`uvale sé pove}e lu|e boemite se na{le vo
malcinstvo pa so tekot na godinite bogatite gi zamenile siroma{nite.
Po edna poseta na boemite, poznatiot pisatel Oskar Vajld zabele`al
deka nikoga{ vo `ivotot ne videl tolku ubavo oble~eni i dobro nahraneti boemi {to izgledaat kako biznismeni.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
31
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Zamoreni od svoite gradski sostanoci, bogatite boemi re{ile na svoite sostanoci da dodadat i duhovna dimenzija. Re{ile da komuniciraat so
prirodata. Kupile re~isi 42.000 m2 {uma na xinovski sekvoi vo blizina na
kaliforniskiot grad Monte Rio. Vo vreme koga bogatite ~lenovi zapo~nale da doa|aat vo {umata prvite boemi ve}e go zagubile vlijanieto.
Ritualite na boemskata gradina, spored svoite belezi glavno se pseudodruidski {to inaku gi kreiral trgovecot so nedvi`nini po ime Xorx
Sterling i zapo~nuvaat na 14-ti juli, so ceremonija koja ima cel da ja izbri{e gri`ata. Edna figura ja pretstavuva gri`ata. Potoa se nosat maskirani figuri i kowanici i taa se pali. Potoa se pali ognot na ve~noto
prijatelstvo.
^lenovite na ova dru{tvo se Amerikanci i potrebni se godini da bide
primen nov kandidat. Ponekoga{ se povikuvaat i posetiteli od stranstvo.
Boemite, isto taka, mo`at da slu{aat predavawa za svetskata ekonomija
i nauka i sli~no. Se govori deka tamu se odigruvaat i drugi slobodni
aktivnosti {to bi gi narekle kako obsceni.
32
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MASONERIJATA KAKO FILOZOFIJA
POSTOJAT mnogu znaci koi poka`uvaat deka se budi povisoka masonska svest vo Zanaetot. ^lenovite na Zanaetot postepeno, ovde-onde stanuvaat priem~ivi za faktot deka pod povr{inata na masonskata doktrina i simboli le`i ne{to pove}e od ona {to go gleda okoto i {to go slu{a
uvoto. Tie zapo~nuvaat samostojno da mislat mesto da go zemaat povr{niot izgled na ne{tata zdravo za gotovo, i, kako {to nivnata misla se
razviva, faktite {to najnapred bile nezabele`ani, stanuvaat va`ni i
zna~ajni. Tie smetaat deka masonskiot sistem e ne{to podlaboko od sistem na osnovnata moralnost koj o~ekuva site lu|e da go po~ituvaat, bez
razlika dali se oficijalno primeni vo Redot ili ne. Tie go odrazuvaat
faktot deka neverojatniot porast na Zanaetot edvaj da mo`e da se objasni so pretpostavkata deka modernata spekulativna masonerija ne odr`uva kontinuitet na ni{to pove}e od privatnite zdru`enija kakvi {to
imalo porano, a bile povrzani so operativniot esnaf na grade`nicite.
Tie sfa}aat deka ne postoi nekoja osobena doblest ili interes vo imitiraweto na obi~aite na porane{nite esnafi samo za da se pravi toa;
ili, da se odr`uva skapa organizacija samo za da se podu~uvaat lu|eto na
osnovniot simbolizam na nekolku grade`ni alatki, {to e prosledeno so
golema op{testvena dru`equbivost. Otkako malku }e se razmisli, stanuva o~igledno deka na{iot Tret stepen i golemata osnovna legenda
koja go pretstavuva sistemot na na{iot Zanaet, nikoga{ nemal kakva bilo vrska so esnafot na yidarite. Mo`e da se naglasi deka nie imame
odli~en sistem za dobrotvorna rabota, i op{testvenata strana na na{ite napori e korisna i humana. No, drugite lu|e i ostanatite zdru`enija
se podednakvo filantropski i socijalno nastroeni kako {to sme nie; a
edno tajno zdru`enie nema potreba da promovira takvi nameri, {to se
samo dodavka kon osnovnata cel na redot. Ovie fakti ni sugeriraat deka
Zanaetot sé u{te ne navlegol vo celoto svoe nasledstvo i razbirawe na
svojot sistem i deka strani~nite ne{ta povrzani so masonerijata {to
dolgo vreme mnogu gi naglasuvavme, se vredni na svoj sopstven na~in, no
sepak ne se osnovnata i vistinskata rabota na Redot. Rabotata na Redot
e da voveduva vo izvesni tajni i misterii, i, o~igledno, dokolku Redot
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
33
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ne gi rastolkuva ovie tajni i misterii za taka da gi razlikuva vistinskite voveduvawa od onie pri koi kandidatite samo minale niz odredeni
formalni ceremonii, toj ne ja ispolnuva svojata osnovna cel, bez razlika na dobroto {to mo`ebi go pravi.
Ka`ano na najednostaven mo`en na~in, teorijata na napredokot na eden
mason e deka sekoj ~len koj e primen vo Redot vo nego vleguva vo sostojba
na temnina i neznaewe za ona {to né u~i masonerijata, no podocna se doveduva do svetlinata i soznanieto.
So drugi zborovi toj simboli~no vleguva vo masonerijata kako neobraboten kamen i nemu mu e dovereno da gi razvie svojot karakter i razbiraweto na ne{tata do taa merka, {to na krajot, vo doblesta {to ja nau~il
i ja praktikuval, }e mo`e da stane sovr{eno obrabotena kocka.
Sega, razbiraweto na masonskiot model, se razviva spored sovr{eno
sli~na paralela. Negovoto zna~ewe ne e razbirlivo vedna{, a ako na{ite umovi i na{eto razbirawe na ne{tata ne se soodvetno podgotveni i
sovr{eno izve`bani, verojatno e deka voop{to ne }e zememe u~estvo vo
vistinskite tajni i misterii, bez razlika kolku ~esto ja gledame nadvore{nata ceremonija ili gi pametime ritualite i lekciite na podu~uvawe.
Prvata faza i koncepcija za ona {to e masonerijata, ja opfa}a samo povr{nata vrednost na doktrinata, preku edno zapoznavawe so bukvalniot
del od dadenoto znaewe {to go dobivame site po primaweto vo redovite
na Zanaetot. Postoi opravdan strav deka golemoto mnozinstvo masoni
nikoga{ ne minuva vo slednata faza. Ova e faza na soznanie vo koja na
Zanaetot se gleda kako na op{testvena, napolu javna, napolu tajna zaednica, na koja e prijatno i polezno da í se pripa|a poradi op{testveni
pri~ini i sopstveni motivi; vo koja celta na masonot e da dobie slu`ba
i visoki unapreduvawa i da nosi mnogu ukrasi na gradite; faza vo koja
toj go vosprima bukvalniot, povr{niot i istoriskiot pogled na doktrinata; vo koja izveduvaweto na ceremonijalnata rabota so dostoinstvo i
efikasnost i znaeweto na katehizmot na u~eweto naizust, na takov na~in
nieden slog da ne se izgovori pogre{no, se smeta za vrven dostrel na masonskoto znaewe, i vo koja, otkako zadovolitelno }e gi ispolni ovie
funkcii, nemu ~esto mu pa|a na um Lo`ata da se zatvori {to e mo`no pobrzo, za da otide da se opu{ti kraj gozbenata masa.
Se nadevam deka nie sme gi nadminale ovie raboti. Kaj masonite se
razbudi ~uvstvoto za dostoinstvo i samopo~ituvawe. Negovite povisoki
avtoriteti dobro go vodat Zanaetot, a zasebnite lo`i se gordeat so doli~ni hramovi i vodewe na sobirite so dol`na po~it kon trezvenosta i vozdr`anosta na masonskata doktrina. Se nadevam deka Redot nikoga{ nema
da zapadne vo istite primitivni i haoti~ni uslovi vo koi poniknal.
34
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
No, ova podobruvawe vo nadvore{nite raboti, iako e izvonredno i
dobredojdeno, ne e dovolno. Za da se spre~i zapa|aweto na Redot vo sostojba na samozadovolnost so svoite op{testveni privilegii i prijatnosta na prijatelskoto dru`ewe me|u negovite ~lenovi i za da se spre~at
tvrdewata deka Redot e sistem na znaewe i nauka, a pritoa toj da ostane
povr{en i kolku {to e mo`no pomalku tegoben, mora da se postigne usovr{uvaweto za koe zboruvav (a jas veruvam deka toa usovr{uvawe e sudeno) preku osvestuvaweto za dlabokoto zna~ewe na vnatre{nite celi na
Zanaetot. Vo svojata po{iroka i povitalna doktrina, masonerijata e vo
su{tina filozofski i religiozen sistem {to se izrazuva sebesi preku
dramati~ni ceremonii. Taa e sistem ~ija cel e da se dade odgovor na trite golemi pra{awa {to nezadr`livo go pritiskaat sekoj ~ovek sklon na
razmisluvawe, a okolu ovie temi se vrtat site religii i filozofii: [to
sum jas? Od kade doa|am? Kade odam? Op{to priznata vistina e deka vo
na{ite pospokojni i poseriozni migovi, site nie ~uvstvuvame potreba za
nekakov verodostoen odgovor na ovie pra{awa. Frlaweto svetlina na
ovie pra{awa e "najgolemata `elba na na{ite srca". Od onaa svetlina
kakva {to mo`eme da pronajdeme, bez razlika dali taa poteknuva od masonerijata ili od ne{to drugo, zavisi na{ata `ivotna filozofija i
na~inot na odnesuvawe so koj go ureduvame `ivot. Od kandidatot za mason
se o~ekuva da vleze vo Redot vo potraga po svetlina za re{avawe na ovie
pra{awa; svetlina za koja ne pretpostavuva deka mo`e da ja pronajde na
drugo mesto. Dokolku toj se kandidira motiviran od nekoja druga pobuda
osven ~istata `elba za znaewe za ovie pra{awa, {to se nad site drugi
i se od su{tinska va`nost za negoviot mir, i iskrenata `elba da se dade
sebesi na svoite bli`ni, toga{ negovata kandidatura ne e vredna. Pri~inata poradi koja nieden ~ovek ne treba da se prisiluva da mu se pridru`i na Redot e toa {to vo pogled na ovie ne{ta i od najgolema va`nost
prvi~niot impuls mora da poteknuva od kandidatot; prvoto mesto kade
{to toj se podgotvuva na ovoj ~ekor mora da bide negovoto srce, i toa zo{to e prinuden od negovata vnatre{na potreba, a ne poradi nekoj pomal
motiv. Toga{ - teoretski, iako toa retko se slu~uva vo praktikata - vratite na misteriite se otvoraat i onoj {to bara vleguva vnatre i go nao|a
ona {to mu e potrebno. Vo vtorata faza na negoviot simboli~en napredok,
kandidatot u~i od svoite ponapredni bra}a, koi, zaedno so nego, se vo
potraga po ne{to {to e izgubeno, za koe se nadevaat deka }e go pronajdat.
Tuka e golemiot pottik na ovaa i na site potragi, no i ni{kata - vodilka
do vistinskata cel na masonerijata, {to o~igledno se pojavuva, voobli~ena vo silni i nedvosmisleni izrazi. Masonerijata e potraga po ne{to
{to e izgubeno. Sega, {to e toa {to bilo izgubeno? Razgledajte ja temata
na ovoj na~in. Zo{to nam, pa i na celiot svet, bi ni trebale religii i
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
35
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
filozofija? Koja e pobudata i pri~inata za postoeweto na Masonskiot
red i na mnogu drugi redovi na Inicijacijata, i vo minatoto i vo sega{nosta? Zo{to tie voop{to treba da postojat? Sekoj ~ovek vo svoite migovi na razmisluvawe, go zabele`uva otsustvoto na nekoj element na negovoto sopstveno bitie {to e izguben: Ako toj e buden i osvesten i dokolku
treba da bide iskren so sebesi vo pogled na ~uvstvoto na sopstvenata
moralna nesovr{enost, neznaeweto, ograni~enoto poznavawe na sebesi
i sopstvenoto opkru`uvawe toga{, nakuso, toj e svesen za nekakov osnoven
nedostatok vo sopstvenoto ustrojstvo, koj, dokolku se pronajde i se usovr{i, bi ja zadovolil negovata glad za soznanie, za celosnost i sovr{enstvo, bi go "odvel od temninata kon svetlinata" i bi go izvlekol od neznaeweto i od dopirot so mnogu zla {to í se ostaveni vo nasledstvo.
Poentata e premnogu o~igledna za da se insistira i ponatamu na nea,
a odgovorot treba da se pronajde vo svrtuvaweto kon golemata doktrina
{to ja sozdava filozofskata osnova na site religiski sistemi i site
golemi sistemi na misterii i Inicijacijata od drevnite vremiwa {to e
nasekade poznata kako Pad na ~ovekot. Kakvo i da e va{eto gledi{te za
ovoj nastan - a vo istorijata na ~ove{tvoto za toa se podu~uvalo na bezbrojni na~ini i vo site maniri, paraboli, alegorii, mitovi i legendi negovoto edno edinstveno zna~ewe e deka celiot ~ove~ki rod padnal od
mestoto na svoeto sozdavawe. Od cvrstata postavenost vo ve~niot centar
na `ivotot, ~ovekot e frlen na periferijata, i vo ovoj na{ sega{en svet
toj minuva niz period na ograni~uvawa, {to treba da go napravat soodveten za vra}aweto vo centarot od kade {to do{ol i kade {to pripa|a
spored svoeto pravo. "Izgubeniot raj" e vistinska tema na masonerijata,
kako {to e vo site drevni sistemi na misteriite. Masonskata doktrina
se koncentrira i go naglasuva faktot i ~uvstvoto za ovaa zaguba. Pod
prevezot na alegorijata vo koja se opi{uva namerata da se izgradi izvesen hram {to ne mo`el da se zavr{i poradi katastrofa vo pogre{no
vreme, masonerijata implicira deka ~ove{tvoto e vistinskiot hram ~ija
izgradba bila spre~ena, i deka nie, {to sme istovremeno i zanaet~ii i
materijali za izgradbata na ona {to treba da bide neparalelna struktura, poradi izvesna nesre}na slu~ka, `iveeme tuka, na ovoj svet, vo uslovi vo koi na{ata prvobitna priroda i site nejzini tajni se izgubeni za
nas. Vo uslovi vo koi celosnite mo}i na du{ata na ~ovekot se ograni~eni
poradi ograni~uvawata na fizi~kiot `ivot. I vo koj za vreme na na{eto
u~enikuvawe vo probniot period i disciplinata, morame da se izdigneme
so pomo{ na zamenskoto znaewe {to go dobivame preku na{ite setila,
{to se ograni~eni i mo{ne podlo`ni na izmama.
No, dodeka masonerijata ja naglasuva ovaa golema vistina, taa isto
taka uka`uva na - metodot preku koj mo`eme pak da go dobieme ona {to
36
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
sme go izgubile, {to e nejzina golema doblest i nejzinata cel. Taa go dava golemoto vetuvawe deka so bo`estvenata pomo{ i na{ata trudoqubivost, prvi~nata realnost, od koja nie vo sega{nosta ja imame samo nejzinata nesovr{ena senka, }e ni se vrati, i deka trpenieto i istrajnosta na
krajot }e mu donesat nagrada na sekoj dostoen ~ovek. Ovaa golema tema se
odrazuva vo minijatura vo ceremonijalot na Zanaetot. Istokot na lo`ata
e simboli~niot centar; izvorot na seta svetlina; mestoto na prestolot
na Gospodarot na siot `ivot. Zapad, mestoto kade {to sonceto is~eznuva,
e ovoj nesovr{en svet od koj bo`estvenata svetlina vo golema merka se
povlekla i koj go osvetluva samo nejziniot odblesok. Ceremoniite niz
koi minuva kandidatot gi simboliziraat fazite na napreduvawe {to sekoj ~ovek - bez razlika dali e toj oficijalno ~len na Zanaetot ili ne e
- mo`e da gi postigne preku samoo~istuvawe i samoizgradba, sé dodeka
ne se ispru`i sosema mrtov pred svoeto sega{no prirodno postoewe i ne
se izdigne od sostojbata na nesovr{enost, za da stapi povtorno vo sovr{eno edinstvo so Gospodarot na @ivotot i negovata slava, spored ~ija
slika se soobrazuval i se formiral.
Vo ovaa po{iroka smisla, masonerijata ja zadovoluva potrebata na
onie {to iskreno tragaat po celta i sudbinata na ~ove~kiot `ivot. Taa
e sredstvo na voveduvawe vo verodostojnoto znaewe za onie {to ~uvstvuvaat deka nivnoto znaewe za `ivotot i nivniot pat niz nego dotoga{ bil
samo niza slu~ajni i nepravilni ~ekori, napraveni so zavrzani o~i, kade
i da odele. Na{iot katehizam naglasuva deka masonerijata sodr`i "mnogu i besceneti tajni", so dobra pri~ina. Sekako, toa ne se oficijalnite
i simboli~ni znaci, belezi i zborovi {to ceremonijalno im se soop{tuvaat na kandidatite; toa se poskoro onie tajni {to nie instinktivno gi
~uvame vo dlabo~inite i vo bezbednata riznica na na{ata du{a; tajnite
za dlabokite i skrieni ne{ta na du{ata, za koi i ne zboruvame ~esto, i
nemame navika da gi spodeluvame so nikogo osven so na{ite bra}a i prijateli {to go delat ovoj zaedni~ki i sroden interes za podlabokite problemi i misterii na `ivotot.
Masonerijata e moderen prodol`etok na golemite sistemi na inicijacijata {to postoele za duhovno vodstvo na lu|eto vo site delovi na svetot i od po~etokot na vremeto. Pri~inata za nivnoto postoewe e o~igledna, i e rezultat na kardinalnata vistina koja ve}e ja navestivme, a toa e
deka ~ovekot vo negovata sega{na prirodna sostojba e su{tinski i radikalno nesovr{en; deka porano ili podocna, toj }e stane svesen za ~uvstvoto na zaguba i li{enost i ~uvstvuva neizdr`liva potreba da nau~i
kako da ja nadomesti taa zaguba.
Legendata na Tretiot stepen koja ja sodr`i esencijata na masonskata
doktrina, vo na{iot sistem ja vnesoa nekoi napredni umovi {to go dobiRegularna Golema Lo`a na Makedonija
37
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
le svoeto znaewe od drugi i skrieni izvori. Legendata e adaptacija na
edna mo{ne stara legenda ~ii razli~ni formi postoele mnogu odamna
pred taa da po~ne da se povrzuva so modernata masonerija. Vo manirot na
koj se raska`uva prikaznata za gradeweto na hramot vo Erusalim od strana na car Solomon, tie ja {irat vistinata za Padot na ~ovekot. Kako {to
raska`uva legendata, vo nejzinata bukvalna strana, golemiot car naumil
da izgradi veli~estvena gradba. Nemu mu pomagale eden drug car {to gi
nabavil materijalite za gradewe, eden ve{t zanaet~ija ~ija zada~a bila
da gi spoi materijalite eden so drug so prethodno napraveniot nacrt i
golem broj zanaet~ii i rabotnici. No, za vreme na raboteweto, do{lo do
lo{ zagovor {to dovel do ubistvoto na glavniot zanaet~ija i go spre~il
zavr{uvaweto na hramot, {to ostanal nezavr{en i do den-dene{en.
Ovaa legenda ne mo`e da se odnesuva na koja bilo istoriska gradba vo
starite metropoli na Palestina. Dokolku se povikame na Biblijata kako
na avtoritet, }e otkrieme deka toj hram bil izgraden: potoa bil uni{ten,
pa povtorno izgraden, za povtorno da se uni{ti vo pove}e od edna mo`nost.
Osven toa, vo bibliskite prikazni ne go spomenuvaat nitu zagovorot, nitu
smrtta na Hiram. Od druga strana, vo niv eksplicitno se tvrdi deka Hiram
"mu stavil kraj na gradeweto" na hramot i deka toj bil izgraden i zavr{en
do najmalata podrobnost. Sosema e jasno deka vo svojot um morame celosno
da gi odvoime ovie dve temi; i da sfatime deka masonskata prikazna obrabotuva ne{to prili~no poinakvo od bibliskata prikazna. Toga{, na koj
hram se odnesuva toa ne{to? Hramot {to e sé u{te necelosen i nezavr{en,
ne mo`e da se izgradi so race. Toa e onoj hram vo odnos na koj site materijalni gradbi se samo tipovi (sliki) i simboli; toa e hramot na teloto na
celoto ~ove{tvo, za koj, golemiot posvetenik, sv. Pavle rekol: "Zar ne
znaete deka vie ste hramot Bo`ji?" Golemiot Hram, za koj, vo Sovetite na
Najvozvi{eniot bilo re{eno da se izgradi vo misti~niot Svet Grad, ~ij
prototip bil zemskiot Erusalim, bilo sovr{enoto ~ove{tvo. Trite golemi
majstori-graditeli, Solomon i dvajcata Hiramovci se trijadata {to soodvetstvuva so Svetoto Trojstvo na hristijanskata religija; Hiram Abif e
glavniot arhitekt, toj e "onoj od kogo se sozdadeni site ne{ta" i " vo koj
(kako {to rekol sv. Pavle, slu`ej}i se so jazikot na masonite) tokmu vleguva celoto zdanie izdigaj}i se vo svet hram Bo`ji". Materijalot na ovoj
misti~en hram se du{ite na lu|eto {to vedna{ stanuvaat `ivi kamewa,
pomo{nicite i pomaga~ite so bo`estvena promisla.
No, za vreme na gradbata na ovoj sovr{en hram, se slu~ilo ne{to {to
go uni{tilo planot i go odlo`ilo negovoto zavr{uvawe na neodredeno
vreme. Ova bilo Padot na ~ovekot; zagovorot na zanaet~iite. Dokolku se
navratite na Knigata na Genezata, }e ja najdete istata tema vo alegorijata za Adam i Eva.
38
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Kako {to znaete, tie bile sozdadeni za sovr{enstvo i sre}a, no zamislata na nivniot Sozdatel bila uni{tena poradi nivnoto nepokoruvawe
na uslovite {to im bile nalo`eni. Nivnata navreda bila sosema istata
kako onaa {to ja izvr{ile na{ite masonski zagovornici. Nim im bilo zabraneto da jadat od Drvoto na Soznanieto ili, na jazikot na masonite, tie
bile obvrzani "da ne se obiduvaat da gi iznudat tajnite na pogorniot stepen" na koj ne mu pripa|ale. Na hebrejski, zborot Hiram zna~i Guru, u~itel
na "najvozvi{enoto znaewe", bo`estvena svetlina i mudrosta i slobodata koja {to doa|a so niv. No, ova znaewe e samo za sovr{eniot ~ovek. Toa
e ona znaewe za koe Hiram ka`al deka "im e poznato samo na trojca na
svetot" t.e., poznato e samo vo sovetite na Svetoto Trojstvo, iako stanuva
zbor za znaeweto {to so trpenie i so istrajnost mo`e "da mu stane dostapno vo soodvetnoto vreme za toa" na sekoj Mason i sekoe dete na Sozdatelot.
No, kako {to obidot na Adam i Eva da se zdobijat so nedozvolenoto znaewe dovel do nivnoto proteruvawe od Edemskata gradina i ja osuetil bo`estvenata promisla sé dodeka tie i nivnoto potomstvo povtorno ne go
vratat Rajot {to go izgubile, taka i zavr{uvaweto na golemiot misti~en
Hram e spre~eno za izvesno vreme, poradi obidot na zagovornicite da gi
izvle~at od Hiram tajnite na Majstorot, pa negovata izgradba e odlo`ena
sé dodeka vremeto i okolnostite ne ni gi vratat izgubenite i vistinski
tajni na na{ata priroda i bo`estvena promisla vo nas.
Zna~i, tragedijata na Hiram Abif ne e zapis za nekoe vulgarno, brutalno
ubistvo na ~ove~ka individua. Toa e parabola za kosmi~ka i univerzalna
zaguba; alegorija za neuspehot na bo`estveniot plan. Tuka ne stanuva zbor
za golema nesre}a {to se slu~ila za vreme na izgradbata na zdanie vo eden
grad na Istok, tuku za moralnata katastrofa na celoto ~ove{tvo.
Hiram bil ubien; so drugi zborovi, darot na prosvetlenata mudrost e
otse~ena od nas. Poradi ovaa katastrofa, ~ove~kiot rod denes bivstvuva
na ovoj svet na nesovr{eno znaewe, na neograni~eni sposobnosti, na promenliva sre}a, na neprestajna rabota, na smrtta i ~estata gor~ina i maka;
na{iot `ivot tuka e (kako {to veli poetot):
"Dali si vejka frlena v prostor
v beskrajno {irok, bescelen let
dali si taga sobirana v du{a
ili pak ~ovek od vremeto proklet".
Hramot na ~ove~kata priroda e nezavr{en i nie ne znaeme da go zavr{ime. Potrebata za planovi i modeli za da gi regulirame nepravilnostite na `ivotot na individuata i op{testvoto, ni ka`uva deka na ~ove{tvoto kako rasa mu se slu~ila nekoja golema katastrofa. Otsustvoto na jasen
i vode~ki princip vo `ivotot na svetot, né potsetuva na celosnata konfuRegularna Golema Lo`a na Makedonija
39
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
zija vo koja sme site frleni so otsustvoto na Najvisokata Mudrost, personificirana kako Hiram, i sekoj um sklon na razmisluvawe í go pripi{uva
ova tainstveno is~eznuvawe na nekoja fatalna katastrofa. Nie kopneeme
po taa svetlina i mudrost {to sme gi izgubile. Isto taka kako majstorite
vo potraga po teloto, nie odime po razli~ni pati{ta tragaj}i po ona {to
e izgubeno. Mnogumina od nas ne otkrivaat ni{to zna~ajno vo tekot na celite `ivoti. Nie go barame toa vo zadovolstvoto, vo rabotata, vo site
razli~ni preokupacii i razonodi vo na{iot `ivot. Go barame vo intelektualnite potragi, vo religijata, vo masonerijata, a onie {to tragaat najdaleku i najdlaboko se onie {to se najsvesni za zagubata i se prinudeni da
vikaat "Mahabon! Makbenak! Majstorot e ubien" ili, kako {to toa se veli
vo Biblijata; "Go odnesoa mojot Gospod, i ne znam kade go polo`ija."
Hiram Abif e ubien. Sega visokata svetlina i mudrosta sozdadeni da
go vodat i da go prosvetluvaat ~ove{tvoto ni nedostigaat. Jasniot blesok
na svetlinata i na sovr{enoto znaewe {to treba{e da bidat na{i go napu{tija ~ove{tvoto, no sé u{te ni ostana treperlivata svetlina na Istok.
Vo temniot svet, od koj sonceto kako da is~eznalo, sé u{te ni preostanuvaat pette setila i racionalnite sposobnosti, i tie ni gi davaat zamenskite tajni {to morame da nau~ime da gi razlikuvame pred da gi doznaeme vistinskite.
Kade e zakopan Hiram? Né u~at deka Mudrosta na Najvozvi{eniot - personificiran kako car Solomon - naredil toj "da bide zakopan vo doli~na grobnica von Svetiot Grad "vo grob so tri stapki od sredi{teto me|u
Sever i Jug, 3 stapki me|u Istok i Zapad i 5 stapki ili pove}e vo viso~ina". Kade zamisluvate deka bi mo`el da bide ovoj grob? Mo`ete li da go
locirate sledej}i gi ovie precizni detali za situacijata? Verojatno nikoga{ ne ste razmisluvale za temata kako za ne{to drugo osven za obi~en
zakop von yidinite na Erusalim. No, grobot na Hiram sme nie samite. Sekoj od nas e grobnica vo koja e zakopan ubieniot Majstor. Dokolku ne go
znaeme toa, toa e natamo{en znak na na{ata neprosvetlenost. Vo centarot
na na{ite du{i, podlaboko otkolku {to mo`e da navleze se~iloto na
hirur{kiot no`, ili otkolku {to mo`e da se dosegne so kakvo bilo fizi~ko ispituvawe, le`i zakopan "@ivotvorniot i Besmrten princip",
"treperliviot zrak", {to né povrzuva so centarot na siot `ivot, {to nikoga{ sosema ne zgasnuva, kolku i da se nesovr{eni i zli na{ite `ivoti.
Izgubenata svetlina - vodilka e zakopana vo nas samite. Visoko kolku
{to mo`ete da ja krenete rakata nad teloto, ili da ja spu{tite nadolu
od centarot na teloto - t.e., 91,5 santimetri me|u Sever i Jug - onolku
daleku kolku {to mo`ete da posegnete nadesno i nalevo od centarot na
va{ata li~nost - t.e. 91,5 santimetri me|u Zapad i Istok, i 1 metar i 77
santimetri ili pove}e vo viso~ina - kolku {to iznesuva ~ove~kiot rast
40
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
- ova se indikaciite preku koi na{iot kripti~en ritual go opi{uva grobot na Hiram Abif vo centarot na na{eto postoewe. Toj e zakopan "von
Svetiot grad vo istata smisla kako {to site potomci na Adam bile smesteni von yidinite na Rajot".
Toga{, {to e so ovoj Centar, preku ~ie o`ivuvawe i koristewe mo`eme da se nadevame deka povtorno }e se zdobieme so tajnite na na{ata
izgubena priroda? Mo`eme da rasuduvame spored analogiite. Kako {to
`ivotot i voljata se centar na celiot Univerzum i go kontroliraat; kako
{to sonceto e centarot i davatelot na `ivotot na na{iot solaren sistem
i gi kontrolira i im vdahnuva `ivot na planetite {to kru`at okolu nego,
taka i vo tajniot centar na individualnata ~ove~ka edinka postoi
@ivotvoren i Besmrten princip, duhot i duhovnata volja na ~ovekot. Ova
e sposobnosta, so ~ie koristewe (koga edna{ sme ja otkrile), pove}e nikoga{ ne mo`eme da pogre{ime. Toa e to~kata vo koja krugot na na{ata
sopstvena priroda, i, `iveej}i kako {to `iveeme nie vo fizi~kiot svet,
krugot na na{eto postoewe e ome|en so dve golemi paralelni linii; "ednata go pretstavuva Mojsej; drugata, car Solomon", ili, poinaku, zakonot
i mudrosta; od edna strana, univerzumot go ureduvaat bo`estvenite zapovedi; od drugata strana se "mudrosta i milost {to né sledat vo site
dni na na{iot `ivot". Zna~i, golema vistina e deka masonot {to se dr`i
sebesi vo ovie granici, ne mo`e da pogre{i.
Masonskata doktrina za Centarot - nikade ne e podobro izrazena
otkolku kaj poetot Brauning:
"Vistinata e vo nas. Taa ne proizleguva od nadvore{nite ne{ta, makar
{to i da veruvate. Postoi eden najiskren centar vo nas samite Kade {to
~eka vistinata vo svojata potpolnost; a nejzinoto soznavawe se sostoi
vo otkrivaweto na na~inot. Bidej}i ovde zarobenata izvonrednost mo`e
da pobegne, ako vnatre navleze svetlinata zatoa {to taa ne e naviknata
na nea."
Site mo`eme da se zdobieme so znaeweto kako "da ja otvorime Lo`ata
vo centarot" vo nas samite, i taka da go dovedeme pronao|aweto na "zarobenata izvonrednost" skriena vo dlabo~inite na na{eto bitie, vo
na{eto svesno iskustvo ~ie izgrevawe vo nas }e ni donese mir i spasenie.
Toga{, {to e potrebno, spored doktrinata na Zanaetot, za da se oslobodi
zarobeniot centar? Prvite naredbi na doktrinata se onie vo Prviot stepen. Mora da postoi ~istota na mislata i namerata. Odvaj da treba da ve
potsetam deka zborot kandidat doa|a od latinskiot zbor candidus, bel (vo
smisla na ~istota) ili deka na{ite postulanti gi ostavaat zad sebe oblekite {to mu pripa|aat na nadvore{niot svet ~ii ideali se `elni da
gi ostavat, vo ogradeniot prostor pred da vlezat vo Lo`ata. Toj gi ostava
site pari i metali zad sebe, bidej}i ne{tata {to se va`ni na ovoj svet
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
41
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
se izli{ni vo svetot {to le`i vo nas; dokolku ostane nekakov talog vo
negovata misla ili nesovr{enost vo negoviot karakter, toj }e otkrie deka za nego e nevozmo`no da se postigne osvestenosta na najvisokata
duhovnost, i toj }e sfati deka mora da se otka`e od nea i da zapo~ne povtorno, povtoruvaj}i go obidot u{te edna{, po vistinska inicijacija.
Nego (kandidatot), mora da go pridvi`uva duhot na univerzalnoto so~uvstvo. Finansiskata i prakti~na pomo{ na mnogu siroma{nite i onie
{to se vo nevolja se izvonredna praktika sé dodeka postojat, no so niv
ne se iscrpuva zna~eweto na ova milosrdie kakvo {to se podrazbira vo
masonerijata. Davaweto nekolku denari na filantropskite institucii
edvaj da e ispolnuvawe na golemata definicija na milosrdieto {to ja
dal sv. Pavle i koja ~esto se ~ita vo na{ite lo`i, a za ~ie sproveduvawe
vo delo, imame obi~aj da ka`eme deka "masonot go dostignuva vrvot na
svojot povik".
Kaj nas postoi i mnogu pogolemo ~uvstvo za Bratstvoto od ograni~enoto
i konvencionalno ~uvstvo, {to go imaat lu|eto me|u onie {to se ~lenovi
na istoto zdru`enie. Toa e ona dlaboko ~uvstvo vo koe ~ovekot gi ~uvstvuva ne samo drugite lu|e kako svoi bra}a, bez razlika dali tie bra}a se
masoni ili ne se, tuku se smeta sebesi za brat na site, kako del od univerzalniot `ivot {to strui niz site ne{ta. Golemiot prosvetlenik, sv.
Frawo Asi{ki, go izrazil ona {to sega go opi{uvam, vo svojata pro~uena
himna, za svoite bra}a, za Sonceto i za vetrot; za negovite sestri, za Mese~inata i za moreto; za negovite bra}a, za `ivotnite i za pticite; site
tie se sostavni delovi na op{tiot `ivot vo nacrtot na Golemiot Arhitekt
za obnovuvawe na Hramot na Sozdavaweto i negovoto posvetuvawe na Negovata slu`ba, i site tie se dostojni za na{ata qubov.
Otkako kandidatot }e mine niz prvi~nite kvalifikacii, prodol`uvame so ona {to e naglaseno va`no vo vtoriot stepen, vo koj se prou~uvaat analiziraweto i oblagoroduvaweto na na{ite mentalni i racionalni
sposobnosti; izu~uvaweto na prekrasnata, kompleksna, psihi~ka priroda
na ~ovekot; nivnata vrska so povisokiot i duhoven del od nego, {to, za
vozvrat, }e go nau~i da traga "sé do prestolot na samiot Tvorec", so koj e
zdru`en vo najsu{tinskiot del od negovoto bitie. Koga ovie prou~uvawa,
{to tolku mnogu se obrabotuvaat vo na{ata preodna ceremonija i tolku
povr{no se spomenuvaat dodeka go izgovarame ritualot naizust, }e se
prezemat so serioznosta {to im se pridavala so starite sistemi na misterii, ne se opi{uvaat kako {to nie gi opi{uvame bez dobra pri~ina,
kako "seriozni, vozvi{eni i u`asni". Vistinskite posvetenici dobro
znaat deka dlabo~inite na ~ove~kata priroda i samosoznanieto, skrienite misterii na ~ovekovata du{a, ne se iskusuvaat bez kazna, osven od
42
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
onie {to se za toa "soodvetno podgotveni". ^ovekot {to go pravi toa, ima
ja`e okolu vratot. Koga edna{ vo nego }e se razbranuva iskrenata `elba
za povisokoto znaewe {to ni go dava vistinskata Inicijacija, toj nikoga{
ne }e mo`e da se odvrati od ona {to go u~i, bez da izvr{i moralno samoubistvo; nitu pove}e }e bide istiot ~ovek koj bil. ^ovekot ~ija inicijacija ne bila vistinska, }e se najde vo opasnost pred vratata na povisokoto znaewe od nevidlivite sili {to mu se sprotivstavuvaat, dokolku
izbrza da gi doznae dlabokite tajni na `ivotot vo sostojba na moralna
nepodgotvenost. Podobro e da se ostane vo neznaewe otkolku da se zaplovi po nepoznato more bez da se bide vistinski spremen i bez neophodnite "propusnici".
Kone~no, kandidatot, po ovaa preliminarna obuka, mora da nau~i deka
golemata vistina e otelotvorena vo Tretiot stepen; deka onoj {to saka
da se izdigne vo sovr{enstvo i povtorno da go zdobie ona {to odamna
sfatil deka go izgubil, mo`e da se postigne toa samo preku celosno samoodre~uvawe, preku smrtta za sé {to e skapoceno i po`elno vo o~ite i
razmisluvaweto na nevovedeniot. Tretiot stepen e razjasnuvawe na tekstot "Onoj koj saka da go spasi svojot `ivot, mora da go izgubi" vo edna
dramati~na ceremonija. Pod alegorijata za smrtta na Gospodarot - zapametete deka toa e alegorija - se nao|a univerzalnata vistina deka na
misti~noto povtorno ra|awe mora da mu prethodi misti~na smrt. "Zarem
ne znaete deka morate povtorno da se rodite? "Ako zrnoto p~enica ne
padne na zemjata i umre, toa ostanuva samo; ako umre, donesuva mnogu rod.
"Ottuka, ova e edinstveniot na~in za site majstori masoni, preku koj mo`at da se izdignat od figurativnata (ne i fizi~kata) smrt, do povtorno
duhovno ra|awe i celiot potencijal na ~ovekovata priroda.
Patot na vistinskata inicijacija vo sovr{enstvoto na `ivotot preku
figurativnata smrt e tesniot pat, za koj, isto taka, e re~eno deka samo
nekolkumina }e go najdat. Toa e tesniot pat me|u stolbovite, bidej}i Boaz i Jahin stojat na vlezot na sekoj hram na masonite i nie minuvame me|u
niv sekoga{ koga vleguvame vo Lo`ata. Na ovie stolbovi im se pridava
osobena va`nost vo ritualot, no mnogu malku se objasnuva nivnoto zna~ewe, i bi bilo dobro da se znae ne{to pove}e za nivnata smisla.
Stolbovite pretstavuvaat i sekoga{ bile istaknata karakteristika
na hramovite na site golemi religiski i inicijaciski sistemi, bez razlika dali se tie masonski ili ne-masonski. Tie se inkorporirani vo
arhitekturata. Stolbovite sekoga{ vo sekoj hram se nao|aat pokraj glavniot vlez na zapadniot del od objektot. Spored toa, ne-masonite vleguvaat vo ovie hramovi isto kako {to vleguvame i nie, me|u stolbovite na
Zapadot; tie gledaat dol` praviot pat koj vodi do visokiot oltar, isto
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
43
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
kako {to gledame nie pri masonskiot simboli~en premin od Zapad do
prestolot na Istok. Patot e, kako {to i bil, praviot pat na `ivotot, {to
zapo~nuva vo nadvore{niot svet i zavr{uva na prestolot, ili oltarot,
na Istok. Mnogu vekovi pred da se napi{e Biblijata, ili pred i da se
pomisli da se opi{e hramot na Solomon vo Knigata na Carevite i Letopisite, dvata stolba se koristele vo misteriite na Egipet, i festivalot
na postavuvaweto na stolbovite bil eden od golemite javni festivali.
Toga{, {to ozna~uvaat tie? Vo eden niven aspekt, tie go pretstavuvaat ona
{to vo filozofijata na Istokot e poznato kako "dvete sprotivnosti". Sé
{to postoi vo prirodata e dvojno i mo`e da se spoznae samo koga }e se sporedi so svojot opozit, a dvete sprotivnosti zaedno, metafizi~ki sozdavaat
treto, {to e nivna sinteza i sovr{ena ramnote`a. Taka, postojat dobroto i
zloto; svetlinata i temninata; aktivnosta i pasivnosta, da i ne; nadvore{noto i vnatre{noto, ma`ot i `enata. Ni{to od sevo ova ne e celosno bez
drugoto, a zaedno, tie ja sozdavaat stabilnosta. Utroto i ve~erta se obedinuvaat da go sozdadat sovr{eniot den. Ma`ot e poslovi~no nesovr{en bez
svojata "podobra polovina" - `enata; tie dvajca se ven~avaat, za da si dadat
sila eden na drug i da sozdadat zaedni~ki dom. Fizi~kata nauka poka`uva
deka materijata e sostavena od pozitivni i negativni elektri~ni sili vo
sovr{ena ramnote`a i deka ne{tata bi se dezintegrirale i is~eznale dokolku ne ostanat spoeni, vo sovr{eno edinstvo. Sekoja kapka zdrava krv vo
na{ite tela e kombinacija na crveni i beli krvni zrnca, a nie ja vospostavuvame potrebnata ramnote`a koga sme silni i zdravi, dodeka nedostigot
na ovaa ramnote`a predizvikuva bolest. Spored toa, vo eden od nivnite
aspekti, stolbovite go ozna~uvaat sovr{eniot integritet na teloto i du{ata, {to e od vitalno zna~ewe za postignuvaweto spiritualna percepcija.
Spored drevnata filozofija, site sozdadeni ne{ta se sostaveni od ogan i
voda; ognot e nivniot spiritualen, a vodata nivniot materijalen element,
taka {to stolbovite gi pretstavuvaat i ovie univerzalni osobenosti. Vo
eden od apokrifnite spisi, se veli deka patot do vistinskata mudrost i
`ivotot e vlez me|u ognot od desnata i dlabokata voda od levata strana i
e tolku tesen i makotrpen, {to po nego odedna{ mo`e da pomine samo eden
~ovek. Ova e aluzija na tesnata i dolga pateka na vistinskata inicijacija, a
na{eto vleguvawe vo lo`ata e nejzin simbol.
Sega, vo ovoj svet site golemi simboli se pretstaveni vo li~nosta na
samiot ~ovek na eden nejasen na~in. ~ove~kiot organizam e vistinskata
Lo`a {to mora da se otvori i vo koja se nao|aat golemite misterii, a na{ite prostorii na lo`ite se izgradeni i opremeni na na~in {to go pretstavuva ~ovekovoto ustrojstvo. Poniskiot i fizi~ki del od nas e `ivotinski i zemski, i po~iva, na zemjata; dodeka na{iot povisok del e spiritualen i gi dostignuva nebesata.
44
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ovie dva dela vo nas se vo postojan sudir, spiritualnoto i telesnoto
sekoga{ vojuvaat eden protiv drug, taka {to samo mudriot ~ovek nau~il
kako da ja postigne sovr{enata ramnote`a me|u niv i da bide silen, za
da ostane negoviot vnatre{en dom cvrst pred site slabosti i isku{enija. Dvata stolba mo`at da se vidat i preku prakti~en primer, kaj ~ove~koto telo. Imame dve noze, i morame da stoime cvrsto na obete, za da
postigneme sovr{ena fizi~ka ramnote`a. Otkako sme ja otkrile ovaa
ednostavna vistina, i sme videle deka patekata na vistinska inicijacija, {to doveduva do duhovna prerodba, e makotrpno i bolno napreduvawe
za onoj {to saka da ja izodi.
Duhovno povtorno rodeniot ~ovek, ~ovekot koj do`iveal povtorno ra|awe ne ceremonijalno, tuku kako iskustvo od `ivotna va`nost, minal niz
fazite, ~ij bled simbol se masonskite stepeni, e edinstveniot dostoen da
se nare~e Majstor mason vo gradeweto na Hramot {to ne se gradi so race,
tuku nevidlivo, od du{ite na pravednite lu|e {to stanale sovr{eni. Ovoj
hram ne se gradi samo na ovoj svet; tuka se zabele`livi samo osnovite na
planiranata struktura. Vo Zanaetot se razmisluva za drugi i povozvi{eni
planovi za `ivotot, drugi katovi na ogromnata struktura, ne onaa vo koja
`iveeme i rabotime. Isto kako {to na{ata organizacija ima svoi povisoki
sobranija i soveti kako provinciski i golemi lo`i {to upravuvaat i im
pomagaat na lo`ite na obi~nite ~lenovi na Zanaetot vo nivnite potrebi,
taka i vo ogromniot sistem na univerzalnata struktura postojat stepeni na
povisokiot `ivot, hierarhii na nebesni su{testva {to rabotat i pomagaat
vo pogolemite delovi na gradeweto, a koi se nad mo}ta na na{eto sega{no
zabele`uvawe. I, kako {to so na{eto ograni~eno i vremeno bratstvo rakovodi Golemiot majstor, so kosmi~kiot sistem rakovodi Golemiot arhitekt
i Najpo~ituvaniot golem majstor na site. Prepoznavaweto na ovaa vistina
mo`e da né blagoslovi vo izvr{uvaweto na na{iot mal simboli~en del
{to go izveduvame vo sistemot {to e pretstava na golemiot model.
"Ne postoi pogolema temnina od neznaeweto" ([ekspir).
"Osvetli ja na{ata temnina, te prokolnuvame i odbrani né od stravovite i opasnostite na ovaa no}" (Anglikanska liturgija).
"Sakan Tatko na Site, i site vie bogovi {to lovite na ova mesto, dajte
mi da bidam ubav odnatre, i seto ona {to go poseduvam od nadvore{nite
ne{ta da bide vo soglasnost so ona {to go imam odnatre! Mo`am da go
smetam samo mudriot ~ovek za bogat, i mojata zaliha zlato e takva {to
samo dobriot ~ovek mo`e da ja nosi. Ni{to pove}e? Mislam deka ovaa
molitva e dovolna za mene!" (molitvata na Sokrat).
Vo predavaweto na Prviot stepen za Ritualnata tabla, za masonerijata se zboruva kako za "umetnost zasnovana vrz principite na geometriRegularna Golema Lo`a na Makedonija
45
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
jata", i kako za "nauka {to se zanimava so oblagoroduvaweto i usovr{uvaweto na ~ove~kiot um". Isto taka se veli, deka nejzinoto koristewe i
obi~ai se izvedeni od "starite Egipjani, ~ii filozofii, ne sakaj}i da
im gi izlo`at svoite misterii na o~ite na vulgarnite, gi skrile svoite
principi i filozofija zad znaci i simboli" {to se prodol`uva vo Masonskiot red.
Podu~uvawata za sekoj stepen na Zanaetot imaat cel da ja objasnat
doktrinata na sistemot i da gi protolkuvaat i samite podu~uvawa. Tie
se, vsu{nost, smisleni so golema ostroumnost i zatskrienost. Onie {to
gi sostavuvale bile soo~eni so dvojnata zada~a: da dadat, verno, iako
necelosno izrazuvawe na ezoteri~nata doktrina i, istovremeno, taka da
ja maskiraat za da bide nejzinoto celosno zna~ewe nerazbirlivo, bez
odreden napor ili prosvetluvawe, i da otkriva malku ili ni{to na site
onie {to ne se dostojni ili nedovolno sozreani za "gnosis", ili pou~uvaweto na mudrosta.
]e zapo~neme so nekoi od pova`nite ne{ta za taka da ja elaborirame
temata.
Prvo, morame da mu posvetime vnimanie na terminot geometrija, vrz
koja, se tvrdi, deka se osnova celiot sistem. Na prose~niot ~ovek, geometrijata ne mu zna~i ni{to pove}e od granka na matematikata {to se povrzuva so problemite na Euklid, predmet {to o~igledno nema nikakva vrska
so masonskite ceremonii i ideali. Zatoa, mora da se pobara drugo objasnuvawe za ovoj izraz.
Geometrijata bila edna od "sedumte blagorodni umetnosti i nauki" na
drevnata filozofija. Bukvalno, taa ja pretstavuva naukata na mereweto
na zemjata. No, za starite narodi, taa ne zna~ela merewe na fizi~kata
planeta Zemja, kako {to zna~i za nas. Taa ja ozna~uvala primordijalnata
supstanca, neizdiferenciranata materija na du{ata od koja se sozdadeni
~ove~kite su{testva, "majkata - zemja" od koja site sme poteknale i vo koja,
nesomneno, site morame da se vratime. Biblijata u~i deka ~ovekot bil
sozdaden od zemjinata prav i deka taa e onaa zemja, ili fundamentalna
supstanca na negovoto bitie, {to treba da se "premeruva", za da se ispituvaat i razberat nejzinata priroda i osobenosti. Nieden odgovoren graditel
ne se nafa}a da podigne gradba, bez prethodno da se osigura deka materijalite koi ima namera da gi upotrebi se kvalitetni. Isto taka, vo spekulativnata ili spiritualna i "carska" umetnost na masonerijata, nieden
mason ne mo`e da izgradi soodveten hram na svojata du{a, bez prvo da ja
razbere prirodata na grubiot materijal {to mora da go obrabotuva.
Spored toa, geometrijata e sinonim za samospoznavaweto, razbiraweto
na osnovnata supstancata na na{eto su{testvo, nejzinite osobenosti i po46
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
tencijali. Na drevnite hramovi na inicijacijata bila vre`ana re~enicata
"Soznaj se sebesi i }e gi soznae{ Univerzumot i Boga". Prvo, ovaa fraza
implicira deka nevovedeniot ~ovek ne se soznal sebesi, a vtoro, ozna~uva
deka koga toj }e go stekne toa znaewe, }e sfati deka toj pove}e ne e oddelna i zasebna individua za kakva {to se smetal, tuku mikrokosmos i sumarizacija na seto ona {to postoi i se identifikuva so Bo`joto bitie.
Masonerijata e nauka za dostignuvawe na ova vozvi{eno znaewe, i,
spored toa, so pravo se veli deka se zasnova vrz principite na geometrijata, onaka kako {to ja definiravme tuka.
No, ne dozvoluvajte da se pretpostavuva deka zemjata za koja zboruvame e fizi~ka materija od koja se sostaveni na{ite tela. Taa e samo tro{na i nepostojana materija, podlo`na na promeni, {to sozdava privremena
fizi~ka obvivka na postojanata vistinska "zemja" ili supstancata od
koja se sostaveni na{ite du{i, so {to na du{ite im se ovozmo`uva da
vlezat vo setilni interakcii so fizi~kiot svet. Mora da se napravi ovaa
jasna distinkcija i taa da se zapameti, bidej}i masonerijata ne e tolku
zainteresirana za minlivoto i nadvore{no telo, kolku {to e za ve~noto
vnatre{no ~ove~ko bitie, iako nadvore{noto telo e privremeno zasolni{te za bitieto. Uni{teniot hram e, vsu{nost, besmrtnata du{a na
~ovekot, koja treba povtorno da se izgradi vrz osnova na principite na
duhovnata nauka. Smrtnoto telo, so svoite nezauzdani `elbi i sklonosti,
mu stoi na patot na ova dostignuvawe. Toa e grade`niot otpad {to treba
da se ras~isti pred da se udrat temelite na novata struktura. Duri i
grade`niot otpad mo`ebi bil sozdaden za da im poslu`i na dobrite celi i mo`e da se obraboti za da í poslu`i na novata gradba. Taka i ~ovekovata nadvore{na zemska priroda mora da se disciplinira i da se
iskoristi vo negovata obnova. No, za da povlijae vrz ovoj proces, toj prvo
mora da ima celosno poznavawe na materijalot so koj }e raboti i }e go
obrabotuva. Za ovaa cel, toj mora da se zapoznae so ona {to se narekuva
"forma na Lo`ata".
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
47
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
FORMA NA LO@ATA
Taa oficijalno se opi{uva kako "izdol`en kvadrat: {to se protega
vo dol`ina me|u Istok i Zapad, me|u Sever i Jug vo {iro~ina, od povr{inata na zemjata do nejziniot centar vo dlabo~ina, i sé do nebesata
vo viso~ina".
Ova se tolkuva kako aluzija na ~ove~kata individua. Samiot ~ovek e
Lo`a. Isto kako {to masonskata lo`a e "sobir na bra}a i prijateli {to
se sretnale da razgovaraa za misteriite na Zanaetot", taka i ~ove~kata
individua e sostavena od razli~ni osobini i sposobnosti sobrani vo taa
individua, i me|u niv treba da se postigne harmoni~na interakcija, za da
se ostvari celta na `ivotot. Sekoga{ mora da se zapameti deka sé vo
masonerijata e metafora na ~ovekot i negovata ~ove~ka konstitucija i
duhovna evolucija. Soglasno so ova, masonskata Lo`a e sakrament na masonot, kako {to e i toj samiot koga bara da bide primen vo lo`ata. Prvoto vleguvawe na ~ovekot vo lo`ata e simbol na negovoto vleguvawe vo
naukata na samosoznavaweto.
Negovoto ustrojstvo go simbolizira ~etiriagolna ili ~etvorostrana
gradba. Ova e vo soglasnost so mnogu drevnata filozofska doktrina deka
~etiri e aritmeti~kiot simbol na seto ona {to ima svoja manifestacija
vo fizi~kata forma. Duhot, koj ne se manifestira, nitu pak, e fizi~ki, se
izrazuva so brojot tri i triagolnik. No, Duhot {to se proektiral, se otelotvoril i ja nosi materijalnata forma na teloto, se izrazuva so brojot
~etiri i so ~etiriagolnik ili kvadrat. Bidej}i hebrejskoto ime za Bo`estvoto, kako {to e poznato i obo`avano vo ovoj nadvore{en svet, bilo golemoto neizgovorlivo ime od ~etiri bukvi ili Tetragramaton. Kardinalnite
to~ki na prostorot se isto taka ~etiri, i sekoe ne{to {to ima fizi~ka
manifestacija e sostaveno od ~etiri osnovni metafizi~ki elementi, koi,
spored drevnite narodi, bile ognot, vodata, vozduhot i zemjata. Taka, ~etiristranosta na lo`ata e isto taka potsetuvawe deka ~ovekovoto ustrojstvo
e sostaveno od istite ovie ~etiri elementi vo izbalansiraniot soodnos.
"Vodata" ja pretstavuva psihi~kata priroda, "vozduhot" mentalnoto ustrojstvo, "ognot", voljata i nervite, dodeka "zemjata" e kondenzacija koja gi
stabilizira i zatvora ostanatite tri elementa.
48
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
No, stanuva zbor za izdol`en kvadrat bidej}i ustrojstvoto na ~ovekot
ne se sostoi samo od negovoto fizi~ko telo. Fizi~koto telo ima svoj
"dvojnik" ili nebesen antipod vo astralnoto telo, {to e prodol`etok na
negovata fizi~ka priroda i e sostaveno od istite ovie elementi vo neopipliva i poprefineta forma. Spored toa, izdol`enata forma na prostorot na lo`ata mora da se dovede vo vrska so edinstvoto na fizi~kata
i nebesnata priroda na ~ovekot, koe vsu{nost postoi vo sekoj od nas.
Osven toa, ~etirite strani na lo`ata imaat i natamo{no zna~ewe.
Istokot na lo`ata ja pretstavuva duhovnosta na ~ovekot, negoviot najvisok i najduhoven modus na svesta, koj kaj pove}eto lu|e e sosema malku
razvien, dokolku voop{to e, no sepak postoi kako latenten i zaspien potencijal, osven koga se razbuduva vo momentite na stres ili nekoja dlaboka emocija. Zapadot (ili polarniot opozit na Istokot) go pretstavuva
negovoto racionalno razbirawe na ne{tata, svesta {to ja koristi vo sekojdnevnite zemski raboti, negovoto razmisluvawe za materijalnite ne{ta, ili, poinaku re~eno, negoviot zdrav razum. Sredinata me|u Istok i
Zapad zavr{uva na Jug, "ku}ata na polovina pat" i mestoto kade {to se
sretnuvaat duhovnata intuicija i racionalnoto rasuduvawe; ovaa to~ka
ja obele`uva apstraktnata intelektualnost i krajniot dostrel na na{ite
intelektualni kapaciteti, isto kako {to rasko{ot na sonceto ja dostignuva svojata kulminacija na Jug. Negoviot antipod e Sever, sferata na
moralnata i intelektualna temnina i neznaewe, a koj se povrzuva samo so
setilnite reakcii i vpe~atoci {to gi vosprimame so svojot najnizok i
najmalku siguren modus na percepcija, na{ata fizi~ka setilna priroda.
Spored toa, ~etirite strani na lo`ata, uka`uvaat na ~etirite razli~ni, progresivni modusi na svesta {to ni se dostapni. Setilnite vlijanija (Sever), razumot (Zapad), intelektualnata koncepcija na ne{tata
(Jug) i spiritualnata intuicija (Istok), gi pretstavuvaat ~etirite mo`ni
na~ini na osoznavawe. Prose~niot ~ovek gi koristel samo prvite dve,
ili pak, najmnogu tri, vo soglasnost so negoviot li~en razvoj i obrazovanie, i, soglasno so toa, negoviot pogled na `ivotot i soznavaweto na
vistinata se ograni~eni i nesovr{eni. Celosnoto i sovr{eno znaewe e
mo`no samo koga }e se razbudat prodlabo~enata vizija i osvestenosta na
spiritualniot princip na ~ovekot i }e se nadovrzat kon negovite drugi
kognitivni sposobnosti. Ova go mo`e samo vistinskiot Majstor, koj gi ima
na raspolagawe site ~etiri metodi, i toa vo sovr{en soodnos i sovr{eno
prisposobeni kako ~etirite strani na lo`ata; ottamu, mestoto na Stare{inata i na porane{nite stare{ini e sekoga{ na Istok.
"Dlabo~inata" na lo`ata (od povr{inata na zemjata do nejziniot centar) se odnesuva na oddale~enosta ili razlikata vo stepenot me|u povr{nata svest na na{iot zemski mentalitet i sovr{enata bo`estvena svest
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
49
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{to prestojuva vo spiritualniot centar na ~ovekot, sé do onoj moment
koga toj }e bide vo mo`nost da ja otvori svojata lo`a na toj centar i da
dejstvuva vo soglasnost so nego.
"Viso~inata" na lo`ata ("visoka sé do nebesata") implicira deka nivoto na na{ata mo`na svest, koga edna{ celosno sme gi razvile svoite
potencijali, e beskone~na. ^ovekot {to poteknal od Zemjata i se razvival
niz poniskite carstva na prirodata do sega{nata racionalna sostojba,
sé u{te mora da ja zavr{i svojata evolucija za da stane bitie nalik na
Boga, obedinuvaj}i ja svojata svest so Seznajniot - ona {to bilo edinstvenata cel i smisla na site inicijacii.
Iska~uvaweto do ovaa "viso~ina" na koja se postignuva ova {irewe na
svesta se odviva "preku ka~uvawe po skali so mnogu pre~ki i lestvici,
no trite glavni se Verbata, Nade`ta i Milosrdieto", od koi najva`na i
najsilna e poslednata. So ova saka da se ka`e deka postojat bezbrojni
na~ini za razvivawe na ne~ija svest do povisokite stepeni. Vsu{nost,
sekoja voobi~aena slu~ka od sekojdnevnoto iskustvo mo`e da pridonese
kon ova, dokolku pravilno se protolkuva i se raspoznae nejzinata cel vo
op{tiot model na na{iot `ivoten obrazec; pa duri i toga{, tie treba da
im bidat podredeni na trite glavni preduslovi; Verbata deka mo`e da
se stigne do krajot na patot; Nade`ta, ili postojanata golema `elba za
ovoj podvig; i, kone~no, neograni~enata Qubov, vo potraga po Tvorecot vo
site lu|e i site ne{ta, i pokraj nivnata pojavna nadvore{nost, bez zli
pomisli, postepeno }e gi identifikuva umot i prirodata na aspirantot
so najgolemata dobrina, kon koja postojano treba da bidat svrteni negovata misla, `elba i pogled.
Tuka e va`no da se ka`e deka ova {irewe na svesta nikako ne zavisi
od na{ite intelektualni postignuvawa, u~eweto ili znaeweto dobieno
preku knigite. Tie mo`at da bidat, a vsu{nost i se, pomalite pre~ki na
skalilata na dostignuvaweto, no ne se vbrojuvaat me|u glavnite. Sporedete gi zborovite na sv. Pavle: "Duri i da go imam seto znaewe, a da nemam
qubov, jas sum ni{to" i zborovite na srednovekovniot mistik: "Toj mo`e
da se dosegne i zadr`i so qubov, no nikoga{ so umot i razumot".
Lo`ata "ja potpiraat tri golemi stolba - Mudrosta, Silata i Ubavinata". Povtorno, ka`anoto ne se odnesuva na mestoto kade {to se sobirame, tuku na trojstvoto na osobenosti {to prestojuvaat vo du{ata na individuata koi }e po~nat sé pove}e da se manifestiraat kaj aspirantot,
kako {to toj napreduva i se prisposobuva kon masonskata disciplina.
Kako {to e napi{ano za mladiot hristijanski U~itel "napreduvame vo
premudrosta i vozrasta, i vo milosta pred Neimarot i kaj lu|eto", ova }e
stane vistina i za isku{enikot - mason, koj ima aspiracii za dostignuva50
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
we Majstorstvo. Toj }e stane svesen za zgolemuvaweto na negovata sposobnost za percepcija i rasuduvawe; }e stane svesen deka prokopal do
prethodno nepoznatiot izvor na mo}, {to mu dava zgolemeni mentalni
sposobnosti i zgolemena samodoverba; i }e stane zabele`livo deka kaj
nego se razvivaat najubavite osobenosti na karakterot, govoreweto i odnesuvaweto {to prethodno mu bile nepoznati.
Podot, ili osnovata na lo`ata, e so crni i beli kvadrati, sli~en na
{ahovskata tabla, i go obele`uva dualniot kvalitet na seto ona {to e
povrzano so zemskiot `ivot i fizi~kata osnova na ~ovekovata priroda
- smrtnoto telo i negovite apetiti i sklonosti (svojstva). "Mre`ata na
na{iot `ivot e ispletena od dvojna ni{ka, dobroto i lo{oto zaedno",
napi{al [ekspir. Seto ona {to e materijalno go karakterizira nerazmrsivo pome{anoto dobro i zlo, svetlinata i senkata, radosta i tagata,
pozitivnoto i negativnoto. Ona {to e dobro za mene, za vas mo`e da bide
lo{o; zadovolstvoto e rezultat na bolkata, za povtorno da se pretvori
vo bolka; ona {to e vistinskoto ne{to da se stori vo odreden moment,
ve}e sledniot moment mo`e da bide pogre{no; deneska sum intelektualno egzaltiran, za da bidam utre deprimiran i neprosvetlen. Dualizmot
na ovie sprotivnosti rakovodi so nas vo sé {to pravime i sudeno ni e da
go iskusime, sé do ona vreme, koga }e ja nau~ime i prerasneme ovaa lekcija i sme spremni da napreduvame do sostojbata vo koja sme go nadrasnale ~uvstvoto za ova crno - belo postoewe, a ovie sprotivnosti pove}e ne
se sfa}aat kako sprotivnosti, tuku kako edinstvo ili sinteza. Da se pronajde toa edinstvo ili sinteza, zna~i da se soznae mirot {to go nadminuva rasuduvaweto - t.e., {to go nadminuva na{eto sega{no iskustvo,
bidej}i vo nego svetlinata i temninata se edno isto, i na{ite sega{ni
koncepcii na dobroto i zloto, radosta i bolkata, transcendiraat i se
sublimiraat vo sostojba {to go obedinuva dvete. Ovaa vozvi{ena sostojba se pretstavuva so zap~esta ili mozai~na ramka, {ara {to se protega
dol` rabovite na {ahovskata tabla, isto kako {to Bo`estvenoto prisustvo i promisla gi opkru`uva i pregrnuva na{ite zemski `ivi tela na koi
ovie sprotivnosti im se vrodeni.
Zo{to vo opremata na Lo`ata mu se pridava tolkava va`nost na ova
{ahovsko pole? Odgovorot se krie vo tvrdeweto vo ritualot na Tretiot
stepen: "Kvadratnoto poplo~uvawe e za da odi po nego Visokiot sve{tenik". Sega, toa ne se odnesuva na evrejskiot Visok sve{tenik od pred
mnogu stoletija, tuku na individualniot ~len na Zanaetot. Za sekoj mason
se planira da bide Visok sve{tenik na negoviot li~en hram i da go pretvori vo mesto kade {to toj mo`e da se sretne so Neimarot. Poradi prostiot fakt {to vo ovoj dualisti~ki svet sekoe `ivo su{testvo, bez razlika dali e mason ili ne, ~ekori po kvadratnoto poplo~uvawe na dobroRegularna Golema Lo`a na Makedonija
51
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
to i zloto vo site dejstva na svojot `ivot, vakviot izgled na podot e
simbol na osnovnata filozofska vistina {to na site nas nie e poznata.
No, za nas, zborovite "odi po" zna~at mnogu pove}e od toa. Tie zna~at deka onoj {to saka da bide gospodar na svojata sudbina i kapetan na svojata
du{a, mora da gi izodi ovie sprotivnosti vo smisla na nivno transcedentirawe i dominacijata vrz niv i da ja pogazi svojata poniska priroda pod
stapalata, dr`ej}i ja vo sostojba na pokornost i kontrola. Toj mora da
bide sposoben da se vozdigne nad {areniloto na dobroto i zloto, da bide
superioren i ramnodu{en kon podemite i padovite {to mu gi namenila
sudbinata, privle~nostite i stravovite {to vladeat so prose~niot ~ovek
i so toa imaat vlast nad negovite misli i dejstva. Negovata cel e razvojot na negovite vnatre{ni duhovni potencijali, a nivniot razvoj e nevozmo`en, dodeka e toj vo vlast na svoite materijalni sklonosti i koleblivite emocii na zadovolstvo i bolka {to tie gi sozdavaat. Preku stanuvaweto nadmo}en nad ovie sklonosti i preku postignuvaweto smirenost
i mentalna ramnote`a vo site okolnosti vo koi mo`e da se najde, masonot
navistina "odi po" crno - belite poliwa na postoeweto i konfliktnite
sklonosti na svojata materijalna priroda.
Pokrivkata na lo`ata e vo ostra sprotivnost so nejziniot crno - bel
pod i se opi{uva kako "bo`estven baldahin so razli~ni, duri nebesni
boi".
Ako podot ja simbolizira ~ovekovata zemska i setilna priroda, tavanicata ja simbolizira negovata duhovna priroda, negovite "nebesa" i
nivnite osobenosti. Sekoe edno e obratno i e opozit na ona drugoto.
^ove~koto fizi~ko telo e vidlivo i materijalno. Negovoto vozdu{esto
opkru`uvawe, ili "aura" e podelikatno i nevidlivo (osven vo viziite na
jasnovidcite), i potsetuva na mirisot {to go ispu{ta cvetot. Onie {to
ne se podgotveni da go prifatat ona {to ne se manifestira fizi~ki, }e
se posomnevaat vo nejzinoto postoewe, no Masonskiot u~enik, koj }e bide
povikan da prifati mnogu vistini zdravo za gotovo, sé dodeka ne gi soznae kako izvesnosti, treba da razmisluva:
(1) deka stapil vo redovite na Zanaetot izjavuvaj}i deka negovata cel
e da ja osvetli prirodata na svoeto sopstveno bitie,
(2) deka Redot se zalaga da mu pomogne da ja dostigne taa svetlina vo
onie ne{ta, za koi e poznato deka toj e vo celosno neznaewe i deka podukite i simbolite na Redot se zamisleni od mudri i sposobni u~iteli vo
tie raboti i
(3) deka skromnosta, podgotvenosta da se bide podu~uvan i priem~iviot mentalen stav kon ovie simboli i nivnite zna~ewa, pobrzo }e dovede
52
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
do negoviot napredok, otkolku koga toj bi bil kriti~ki ili neprijatelski
nastroen.
Faktot deka ~ovekot go ispu{ta ili go zra~i od sebesi eteri~noto opkru`uvawe ili "pokrivkata", se potvrduva so oreolite ili krugovite
svetlina {to se prika`ani na umetni~kite dela kade {to se pretstaveni
li~nosti so svet karakter. "Nesvetite" li~nosti ne se istaknati na takov
na~in, ne zatoa {to tie nemaat takvo opkru`uvawe, tuku zatoa {to vo nivniot slu~aj, "aurata" postoi, no ima nepravilna forma na oboen oblak {to
go odrazuva nivniot voobi~aen nediscipliniran mentalitet i strasnata
priroda, isto kako {to do`dovnite oblaci ja odrazuvaat son~evata svetlina so razli~no oboeni tonovi. "Aurata" na ~ovekot {to go pro~istil
svojot na~in na razmisluvawe i negovite strasti i emocii so tekot na vremeto dobile mirna, harmoni~na i jasno definirana forma so jasen sjaj i
pravilni lakovi kako spektarot na vino`itoto. Bibliski, ovaa aura, e
opi{ana kako "raznobojna nametka", karakteristi~na za Josif, najstariot
od sinovite na Jakov, za razlika od pomalku moralno i duhovno razvienite sinovi na patrijarhot {to ne bile odlikuvani so edna takva obleka.
Vo masonerijata, ekvivalent na oreolot e simboli~nata obleka {to ja
nosat oficerite na Provinciskata i na Golemata lo`a. Taa e so temnosina boja, bogato obrabena so zlato, so soglasnost so temnosiniot centar
i bleskaviot krug na plamenot. "Negovite sve{tenici se ogneni plamewa".
Oficerite na Provinciskata i na Golemata lo`a se biraat od onie {to
porano bile stare{ini; t.e., od onie {to teoriski postignale svetost na
karakterot, povtorno duhovno ra|awe i majstorstvo nad sebesi, i í se
pridru`ile na Golemata lo`a nad nas, kade {to "sjaat kako yvezdi".
Od sevo ova proizleguva deka masonot koj seriozno se predal sebesi na disciplinata na Redot, ne samo {to go usovr{uva svojot karakter
tuku i gi o~istuva svoite misli i `elbi. Toj istovremeno nesvesno
go gradi vnatre{noto eteri~no telo, {to }e bide negova obvivka, koga negovoto minlivo telo }e go zavr{i svoeto zemsko postoewe.
"Postojat tela nebesni i tela zemski...i, kako {to ja nosime formata na
zemskoto, taka treba da ja nosime i formata na nebesnoto telo". Ova nebesno telo mora da se izgradi od sublimiranite osobenosti na zemskoto telo
{to go imame. Ova e edna od tajnite i misteriite na procesot na povtornoto
duhovno ra|awe i samopreobrazba, da go unapredime toa {to go sozdal Zanaetot. Ova e vistinskoto gradewe na hramot {to e celta na masonerijata.
Prestilkata stanuva masonski simbol na telesnoto ustrojstvo, promenite
vo nego i negovoto pogolemo usovr{uvawe, kako {to napreduvaweto na masonot do povisokite stadiumi na Zanaetot go simbolizira (teoretski) konkretniot razvoj koj postepeno se slu~uva vo negovata priroda.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
53
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
U{te pove}e, kako {to na nadvore{nite nebesa na prirodata postojat
Sonceto, Mese~inata i yvezdite, taka i na li~nite nebesa na ~ovekot
dejstvuvaat metafizi~kite, nemu svojstveni sili i se opi{uvaat so istite izrazi. Vo toa kako e sozdaden sekoj od nas, postoi psihi~ko magnetno
pole na razli~ni sili {to gi odreduva na{iot individualen temperament
i sklonosti i vlijae vrz na{ata idnina. Na ovie sili, isto taka, im se
dadeni imiwata na "Sonceto", "Mese~inata" i planetite, a drevnata nauka - astronomijata bila nauka na nivnite me|usebni sodejstva, ili, kako
{to taa denes po~esto se narekuva, astrologija. Taa e edna od slobodnite umetnosti i nauki {to mu se prepora~uva na sekoj mason da ja izu~uva
i da se zanimava so nea, a osobeno vo fazata koga e Pomo{nik.
54
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
POZICIITE NA OFICERITE NA LO@ATA
Sedumte oficeri - trojcata glavni i trojcata podredeni, so u{te eden
pomal koj e vo vrskata so nadvore{niot svet - gi pretstavuvaat sedumte aspekti ili darbi na svesnosta {to se psiholo{ki interaktivni i koordinirani vo edinstvo, taka {to sozdavaat "vistinska i sovr{ena lo`a". Sekoj
~ovek, kaj kogo ovie darbi se naru{eni ili nekoordinirani, se smeta za umno rastroen, taka {to lo`ata }e bide nesovr{ena i nesposobna za efikasno
dejstvuvawe bidej}i nejziniot funkcionalen mehanizam e nesovr{en.
Brojot sedum e univerzalen broj na kompletnosta. Vremenskite periodi
na sozdavawe bile sedum. Svetlosniot spektar se sostoi od sedum boi;
muzi~kata skala od sedum noti; na{ite fiziolo{ki promeni se odvivaat
vo ciklusi od sedum godini. Vo soglasnost so seto {to be{e re~eno, samiot ~ovek e sedumkratno ustrojstvo, a voobi~aenata dol`ina na negoviot
`ivot iznesuva sedum pomno`eno so deset, odnosno, sedumdeset godini.
Denes so napredok na naukata vo odredeni delovi na svetot ovaa starosna
granica e pomestena, no vo prosek vo svetot iznesuva tokmu tolku.
"Stare{inata" ili Glavniot oficer e ~ovek vo koj postoi duhovniot
princip, koj e istovremeno i vrv i koren na negovoto su{testvo, a komu
site negovi sporedni sposobnosti treba da mu se podreduvaat i pokoruvaat. Koga }e odekne udarot na ~ekanot na Stare{inata, nadzornicite
vedna{ odgovaraat so udar na svojot ~ekan. Koga Bo`estveniot princip
vo ~ovekot se projavuva vo dlabo~inite na negovoto bitie, preostanatite
delovi na negovata priroda treba da mu se pokorat. Bez prisustvoto na
ovoj Bo`estven princip vo sebesi, ~ovekot bi bil pomalku od ~ove~ko
su{testvo. Preku razvivaweto na negovata svest za ovoj Princip, toj mo`e da se soedini so Nego, srazmerno so toa toj se odrekuva i otka`uva od
seto ona vo nego samiot, {to e pomalo od bo`estvenoto. Toa e neizgaslivata svetlina na Majstorot mason, {to, stanuvaj}i besmrtna i ve~na, }e
prodol`i da sjae koga }e is~ezne sé {to e smrtno i zemsko.
Postariot nadzornik, koj e glaven izvr{itel na Stare{inata, e negovata antiteza i sprotivnost. Toj ja personificira du{ata, psihi~kiot
ili animisti~kiot princip vo ~ovekot, koj, dokolku ne se obedini i ne se
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
55
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
osvetli od pogolemata svetlina na Duhot ili principot na Stare{inata,
voop{to ne poseduva vrodena svetlina. Vo najdobar slu~aj, toj e na Zapad,
no mo`e da ja odrazuva i da reflektira pogolemata svetlina od Istok, kako
{to mese~inata ja prima i ja odrazuva son~evata svetlina. Zatoa, vo masonerijata se veli deka negovata svetlina e kako onaa na Mese~inata. Vo prirodata, koga Mese~inata ne e osvetlena od Sonceto, taa e nevidliva i za
nas, bukvalno, ne postoi; koga e osvetlena, taa e eden od najbleskavite fenomeni. Sli~no na ova, ~ove~kata inteligencija e zna~ajna ili zanemarliva
vo zavisnost od toa dali e taa prosvetlena od svetlina na Stare{inata na
Bo`estveniot princip, ili pak, dejstvuva vo temnina, crpej}i od sopstvenite neprosvetleni principi. Vo prviot slu~aj, taa e glavnata izvr{na sposobnost ili medium {to ja prenesuva Najvisokata mudrost; vo vtoriot, taa
ne mo`e da poka`e ni{to pove}e od bezdu{en i grub razum.
Na sredinata me|u svetlina na Stare{inata od Istok i "Mese~inata"
na Zapad, se nao|a Pomladiot nadzornik, na Jug, koj ja simbolizira tretata golema svetlina, ili "Sonceto". Vo masonska smisla na zborot, pod
"sonce" se podrazbira prosvetlenata ~ove~ka inteligencija i rasuduvawe, kako rezultat na materijalniot um {to bil celosno obzemen i prosvetlen od Spiritualniot princip; toj gi ozna~uva ovie dve ne{ta vo
sostojba na ramnote`a i harmoni~na interakcija. Pomladiot nadzornik
ja olicetvoruva to~kata na ramnote`a, ili mestoto kade {to se sostanuvaat ~ovekoviot priroden razum i negovata duhovna intuicija. Vo soglasnost so ova, toj e onoj, koj ja pretstavuva prosvetlenata mentalna sostojba,
i komu vo Vtoriot stepen (stepen na li~niot razvoj kade {to ovaa sostojba teoriski se dostignuva), mu se dozvoluva da go otkrie tajniot simbol
postaven vo centarot na gradbata. Toa sekako zna~i, deka ~ovekot koj vo
realnosta (ne samo vo ceremonijalna smisla) napreduval do vtoriot stepen na samorazvoj, sega otkriva deka Neimarot ne e nadvor od nego, tuku
vo nego i go zasolnuva negovoto ~ove~ko telo; otkritie {to podocna go
prinuduva da go sledi so najgolema revnost i strast, taka {to sé pove}e
i pove}e se soedinuva so ovoj Bo`estven princip. Sepak, ova e proces za
koj se potrebni vreme, zalagawe i borba so samiot sebesi. Vakvoto soedinuvawe ne se slu~uva odnenade`. Toj otkriva pre~ki, "neprijateli" na
patot, {to go spre~uvaat, poradi negovite sopstveni nesovr{enosti i
ograni~uvawa. Najprvo, toj mora postepeno da gi nadmine, a znakot na stepenot asocira na nivnoto iskorenuvawe, poka`uvaj}i deka toj saka da go
o~isti svoeto srce i da go progoni seto zlo od nego i poblisku da se zdru`i so ovaa ~ista Svetlina. Toj }e mo`e da gleda vo dlabo~inite na svojata sopstvena priroda samo so pomo{ta na ovaa "son~eva svetlina" i ova
novo prosvetluvawe; ova e "Sonceto", na koe toj mu se moli, "da zapre" za
da bide pod negovata svetlina, sé dodeka ne gi pobedi site ovie nepri56
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
jateli. Neveruvaweto vo ova mnogu diskreditirano biblisko ~udo, vo koe
sonceto ostanuva na neboto, is~eznuva koga toa }e se sogleda vo svetlinata na tolkuvaweto {to go dale sostavuva~ite na masonskiot ritual,
koi mo{ne dobro znaele deka son~evata orbita ne zaprela ~udesno, naru{uvaj}i gi prirodnite zakoni, tuku deka "sonceto" za koe stanuva zbor
ja ozna~uva sostojbata na prosvetlena mo} na percepcija {to ja iskusuva
sekoj onoj koj se nafatil na zada~ata da se pobedi samiot sebesi, "biej}i
gi bitkite Gospodovi" protiv sopstvenite ni`i sklonosti.
Dosega zboruvavme za Postariot i za Pomladiot nadzornik i za nivnoto oddelno psiholo{ko zna~ewe, {to bea opi{ani kako "Mese~inata"
i "Sonceto". Vo vrska so ova, dobro e da uka`eme deka svetlinata na Mese~inata i Sonceto zgasnuvaat vo temninata na Tretiot stepen. Vo golemoto delo na samopreobrazbata, ovie svetlini ni go osvetluvaat patot i
ni pomagaat da stigneme do edna odredena to~ka. Koga taa to~ka edna{
}e se dostigne, tie pove}e ne se od pomo{; nivnata svetlina poleka se
gubi, i Majstorskata svetlina, ili Bo`estveniot princip, ja prezema i ja
zavr{uva tvore~kata promena: "Nema pove}e sonceto da ti bide videlo
na denot, nitu sjajot na mese~inata }e ti sveti".
Trojcata poniski oficeri, so trojcata glavni oficeri ja so~inuvaat
izvr{nata sedumka so {to se pretstavuva deka energiite na trojcata povisoki oficeri se prenesuvaat vo poniskite sposobnosti na ~ovekovoto
ustrojstvo. Postariot razvodnik, kako pomo{nik i emisar na Stare{inata, e vrskata me|u Istok i Zapad. Pomladiot razvodnik, kako pomo{nik
i emisar na Postariot nadzornik, ja pretstavuva vrskata me|u Zapad i Jug;
dodeka pak, vnatre{niot ^uvar, dejstvuva pod neposredna kontrola na
Pomladiot nadzornik, i gi odrazuva dejstvata na Nadvore{niot ~uvar,
isto kako i ovoj negovite; Nadvore{niot ~uvar, pak, go pretstavuva kontaktot so nadvore{niot svet na setilnite vlijanija.
Kompletnata sedumka go simbolizira mehanizmot na ~ove~kata svet;
taa ja pretstavuva nizata oddelni, koordinirani delovi {to ja povrzuvaat ~ovekovata nadvore{na priroda so najiskreniot Bo`estven princip
vo ~ovekot, i gi ovozmo`uvaat neophodnite kanali za zaemno dejstvuvawe
me|u spiritualnite i materijalnite polovi na negovoto ustrojstvo.
So drugi zborovi, da upotrebime eden alternativen simbol za istiot
fakt, ~ovekot e potencijalen zlaten sve}nik so sedum kraka. Velime potencijalen, bidej}i toj dosega gi nema preobrazeno osnovnite metali na
svojata priroda vo zlato, nitu pak gi ima zapaleno sedumte sve}i ili
delovi na svoeto ustrojstvo so Prometejskiot ogan na Bo`estveniot princip. Vo me|uvreme, mu se nudi ovoj simbol na ona {to mu e vozmo`no za toj
da razmisluva i da kontemplira za toa, i za da mo`e da ima korist od
prou~uvaweto na opisot na duhovno prerodeniot, sovr{en ~ovek.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
57
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Da sumirame, sedumte oficeri, gi pretstavuvaat slednite sedumkratni delovi na ~ove~kiot mehanizam:
P.S. Duhot (Pneuma)
Pos. N. Du{ata (Psyche)
Pom. N. Umot (Nous, intelektot)
Pos. R. Vrskata me|u duhot i du{ata
Pom. R. Vrskata me|u du{ata i umot
V. ^. Vnatre{nata setilna priroda (astralna)
N. ^. Nadvore{nata setilna priroda (fizi~ka)
58
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
POGOLEMITE I POMALITE SVETLINI
Celta na Inicijacijata mo`e da se definira na sledniov na~in: taa
slu`i za da se pottikne i da se razbudi Kandidatot kon direktnoto soznavawe na faktite i vistinite za negovoto bitie za koi porano bil ili
vo celosno neznaewe, ili samo poimno upaten; taa slu`i toj da stapi vo
direkten svesen kontakt so realnostite {to le`at pod povr{nite pretstavi na ne{tata, taka {to toj, mesto da ima samo veruvawa ili mislewa
za sebesi, za Univerzumot i za Tvorecot, da bide postojano soo~en so samata Vistina; i, kone~no, taa treba da go motivira da se pretvori vo
Dobro, taka {to taa (Vistina) poleka }e mu se otkriva kako {to toj se
identifikuva sebesi so nea. (Sekako, ova e postepen proces, za koj e potrebno pove}e ili pomalku vreme i zalagawe vo soglasnost so kapacitetot na kandidatot i ona {to go nosi toj vo sebe).
Vra}aweto na svetlinata na kandidatot vo Prviot stepen e pokazatel
na edna golema kriza. Taa go pretstavuva prvoto pro{iruvawe na percepcijata, blagodarenie na negovite iskreni streme`i i dobroto vodstvo na
voda~ite i u~itelite {to mu gi dala Inicijacijata i na koi toj im se predal. Taa mu go otkriva Trikratniot simbol, {to se odnesuva na trite
golemi, iako alegoriski svetlini vo masonerijata; Svetata Biblija ili
druga kniga na u~ewe za Neimarot, Agolnikot i [estarot vo sostojba na
konjunkcija, pri {to vtorite dve le`at na Biblijata, kako nivna osnova
ili baza. Kako {to ovoj troen simbol e prvoto ne{to {to }e go zdogleda
negovoto fizi~ko oko po prosvetluvaweto, taka vo soglasnost so ona {to
tie go pretstavuvaat, toa e prvata vistina {to toj treba da ja sogleda so
svoeto vnatre{no oko i da razmisluva za nea.
Toj, isto taka, stanuva svesen za trite alegoriski pomali svetlini,
opi{ani so aluziite na Sonceto, Mese~inata ili Stare{ina na lo`ata
(~ie psiholo{ko zna~ewe ve}e be{e objasneto vo na{eto tolkuvawe za
oficerite na lo`ata).
Kandidatot mo`e da gi vidi trite golemi svetlini samo preku pomo{ta
na trite pomali, i toa e nepobitna vistina. Poinaku ka`ano, pomalata
trijada e instrumentot preku koj toj ja gleda pogolemata; so svojata spoRegularna Golema Lo`a na Makedonija
59
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
sobnost na percepcija (osnova), toj gleda ne{to pogolemo (celta), so koja
sé u{te ne se identifikuval, isto kako {to edno malo ne{to kako okoto,
mo`e da ja opfati {iro~inata na nebesata, a neograni~eniot um mo`e da
razmisluva za beskone~nosta.
Ona {to se implicira e deka pomalite svetlini na normalnata ograni~ena inteligencija na kandidatot se koristat da mu gi otkrijat pogolemite
svetlini ili osnovnata esencija na negovoto sé u{te nerazvieno bitie.
Negovata mala nerazviena svest e osvestena za svojot potopen izvor i koreni, i e vo pogolem kontrast so neograni~enite mo`nosti {to gi ima koga
ovie nejzini skrieni dlabo~ini se razvile i ve}e dejstvuvaat. Problemot
i sudbinata na kandidatot se da se izgubi samiot sebesi za da se pronajde,
i da gi obedini svoite pomali so svoite golemi svetlini, za pove}e da ne
egzistira na nivoto na osnovna refleksivna svesnost, tuku vo sojuz so Seopfatnata svest, so koja po~nal da se identifikuva. Vo Stepenot na Carskiot svod, toj otkriva deka teoriski ja dostignal ovaa identifikacija na
pomalite i pogolemite svetlini. Isprepleteni triagolnici svetlina {to
go opkru`uvaat glavniot oltar vo ovoj posleden stepen, impliciraat obedinuvawe na perceptivnata sposobnost so objektot za koj se razmisluva;
spojuvaweto na ~ove~kata so Bo`estvenata svest.
Toga{, {to e toa {to go simboliziraat ovie tri Golemi svetlini i {to
ozna~uva nivnoto vnatre{no povrzuvawe?
(1) Pi{aniot zbor e simbol i nadvore{no izrazuvawe na nezapi{aniot ve~en Zbor, Logosot ili Supstancijalnata bo`ja mudrost, od koja poteknala sekoja `iva du{a, i koja, spored toa, e osnovata na ~ove~kiot
`ivot. "Vo po~etokot be{e Slovoto i Slovoto be{e vo Neimarot, i Neimarot be{e Slovoto; bez Nego, ni{to ne stana {to stana; vo nego ima{e
@ivot i @ivotot im be{e svetlina na lu|eto, i Svetlinata vo temnina
sveti, i mrakot ne ja opfati". Vo edna inteligentno vodena lo`a, Svetata Kniga treba da bide otvorena na prvata glava od Evangelieto na Sv.
Jovan, svetecot - za{titnik na masonite, za da mo`e kandidatot da gi
vidi ovie zborovi koga }e se vrati svetlinata, tie da go potsetat deka
osnovata na negovoto bitie e Bo`jata Re~ {to opstojuva i sjae vo negovata temnina i neznaewe. Toj celosno ja izgubil od svest ovaa vistina i ova
napu{tawe e "Izgubenoto Slovo" po koe teoriski traga sekoj mason, i koe
se nadeva deka ]e go pronajde so pravilnoto vodstvo i so negovata sopstvena trudoqubivost. Nao|aj}i go ova Slovo, toj }e gi pronajde site ne{ta,
bidej}i go prona{ol Neimarot vo sebesi. Na Kandidatot, isto taka, se
odrazuva deka tajnite potstreknuvawa i do{epnuvawa na istoto toa Slovo vo nego go naterale da vleze vo Zanaetot za da pobara inicijacija vo
60
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
svetlinata. Spored zborovite na golemiot posvetenik "tvoeto barawe e
pri~inata na tvoeto pronao|awe", zatoa {to pronao|aweto e kone~nata
samosvest za onaa vnatre{na sila, koja go naterala da traga po svetlinata. Ottamu, nikoj ne mo`e vistinski da vleze vo Zanaetot ili da se
nadeva na vistinska inicijacija, dokolku mu se pridru`il na Redot od
kakov i da e motiv pomal od pronao|aweto na Neimarot, ili, "skrienoto
bogatstvo" vo nego samiot. Prvoto mesto kade kandidatot se podgotvuva
na ovoj ~ekor mora da bide negovoto srce, a negovata ve~na `elba i kopne`ot na srceto moraat da se naso~at kon taa Svetlina, koja, koga edna{
}e se dostigne, e Seznaeweto {to vleguva vo negovata svest. Inaku, ceremonijalnata inicijacija nema da mu bide od polza i toj nema da gi razbere duri ni nejzinite nadvore{ni simboli i alegorii.
(2) Agolnikot, {to le`i vrz Biblijata, e simbol na ~ove~kata du{a i
nejzinoto sozdavawe od Bo`estveniot zbor {to le`i pod nea. Ovaa du{a
bila sozdadena vo forma na "agolnik" ili sovr{ena, i, kako sé {to izleglo od rakata na Sozdatelot, na po~etokot bila smetana za "mnogu dobra" iako í bila dadena slobodata na izbor i mo`nosta za gre{ka. Agolnikot na graditelot, {to se koristi kako simbol na Zanaetot e, vsu{nost,
pribli`en na triagolnikot so vrvot nadolu i osnovata nagore, {to e mo{ne dreven simbol na du{ata i psihi~koto ustrojstvo na ~ovekot i e poznat
pod imeto Vodeniot triagolnik.
(3) [estarot isprepleten so agolnik e simbol na Duhot na Du{ata, nejzinata funkcionalna energija, ili ognot. Bez nego, du{ata bi bila samo
inertna pasivnost, negativen kvantitet, {to ne e uramnote`en od svojata
pozitivna sprotivnost. Nejzinite aktivni osobini se proizvod na soedinuvaweto so nejzinata inspirativna Bo`estvena osnova, kako {to taa se
menuva vo zavisnost od dobrite ili lo{i okolnosti na samata du{a. Neimarot "go vdahna vo ~ovekot zdivot na `ivotot i ~ovekot stana - ne pove}e
du{a, {to bil prethodno - tuku `iva (vdahnovena) du{a. Ovoj rezultat, ili
ognenata energija na du{ata e duhot na ~ovekot (dobra ili lo{a sila, vo
zavisnost od toa kakva forma toj mu dava) i go simbolizira ona {to otsekoga{ bilo poznato kako Ogneniot triagolnik (so vrvot nagore i osnovata
nadolu), ~ij simbol e pribli`no povtoren vo [estarot.
Da rezimirame: trite Golemi svetlini ja pretstavuvaat nerazmrsivo isprepletenata trijadna osnova na ~ovekovoto bitie; (1) Bo`jata
re~ ili Supstancija kako negova osnova (2) pasivnata du{a {to ottamu
poteknala (3) aktivniot duh ili energizira~kiot kapacitet na du{ata
kako rezultat na prvite dve spomenati. Spored toa, ~ovekot (gledan
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
61
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
nezavisno od zemskoto telo {to sega go nosi) e trijadna celina, {to
ima koreni i proizleguva od osnovnata Bo`estvena supstancija.
Zabele`ete deka vo Prviot stepen, vrvovite na [estarot se pokrieni od agolnikot. Vo vtoriot stepen, edniot vrv se poka`uva. Vo
tretiot, se gledaat dvata. Implikacijata e, kako {to Kandidatot napreduva, inertnosta i negativnosta na du{ata zabrzano da se preobrazuvaat i da se zamenuvaat so pozitivnata energija i aktivnosta na
Duhot. Postepeno, Ogneniot triagolnik stanuva dominanten nad Vodeniot triagolnik, ozna~uvaj}i deka Aspirantot stanal po`ivo i
pove}e spiritualno svesno bitie, otkolku {to bil na po~etokot.
62
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
OTVORAWETO I ZATVORAWETO NA LO@ATA
Prviot stepen, ili Stepen na U~enik
Dokolku lo`ata so svoite pravila i oficeri e sakramentalna pretstava na sebesi i na mehanizmot na li~nata svest, nejzinoto otvorawe vo
natamo{nite stepeni, podrazbira sposobnost ovaa svest da se pro{iri,
otvori i da se intenzivira, vo tri zasebni fazi {to go nadminuvaat voobi~aenoto nivo primenlivo za obi~nite svetovni raboti.
Ovoj fakt pominuva nezabele`an vo masonskite lo`i. Otvorawata i
zatvorawata se gledaat samo kako formalnosti, li{eni od vnatre{na
smisla ili znaewe, iako tie se ceremonii so najgolema pou~nost i rituali
so jasna smisla {to ne treba da se profaniziraat preku nivnoto nebre`no
i povr{no izveduvawe, ili pak, bez razbirawe na nivnoto zna~ewe.
Kako {to cvetot "ja otvora svojata lo`a" koga gi otvora svoite liv~iwa i go otkriva svojot centar pred Sonceto {to mu dava `ivot, taka i
otvoraweto na masonskata lo`a e sakrament na otvoraweto na ~ove~kiot
um i srce za Neimarot. Toa e dramatizirana forma na psiholo{kite procesi {to se slu~uvaat pri vakvoto postapuvawe.
Za vakvoto otvorawe, potrebni se tri stepeni ili fazi. Prvo, onaa
{to e soodvetna na fazata na razvoj na po~etnikot: ednostavno povikot
"vozdignete gi svoite srca!" nad sekojdnevnoto nivo na nadvore{nite
ne{ta. Vtoroto, ponapredno otvorawe, e prisposobeno kon onie {to napreduvale vo naukata, i se sposobni za pogolemi ne{ta od u~enicite. Ova
otvorawe se smeta za otvorawe "na agolnikot", dodeka otvoraweto na
Prviot stepen ne e toa. Toa zna~i deka vo nego osobeno se koristi psihi~kata ili povisokata intelektualna priroda. Tretoto, u{te ponapredno otvorawe, se smeta za "otvorawe na centarot" i se odnesuva na onie
{to imaat rang na Majstor mason, a uka`uva na otvoraweto na svesta za
vistinskiot centar i dlabo~inite na svoeto bitie.
Kolku daleku i do koj stepen sekoj od nas e sposoben da ja otvori svojata sopstvena lo`a go odreduva na{eto vistinsko nivo vo masonerijata
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
63
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
i poka`uva dali sme nie vistinski majstori, pomo{nici ili u~enici, ili
sme toa samo po titula. Isto kako i vo drugite ne{ta, napredokot doa|a
samo so inteligentnoto praktikuvawe i postojanoto iskreno zalagawe.
No, ona {to ~esto se prenebregnuva, a e po`elno da se naglasuva, e mo}ta
na inicijaciskata sila na grupata individui, vo koja sekoj dovolno naprednal za da ja "otvori svojata lo`a". Vakviot sobir na edno mesto, {to
dejstvuva so zaedni~ka odredena cel sozdava eden vitel vo mentalnata
i fizi~kata atmosfera koj go privlekuva novoiniciraniot kandidat.
Fluidot {to go sozdava nivnata zaedni~ka energija na mislata i voljata,
progresivno raste kako {to se otvora lo`ata vo sekoj nareden stepen, i
soodvetno se namaluva kako {to se zatvoraat stepenite, dejstvuva i ostava postojan efekt vrz kandidatite (sekoga{ pod pretpostavka deka toj e
podednakvo iskreno i "soodvetno podgotven" vo vnatre{na smisla) predizvikuvaj}i go posakuvaniot mentalen i spiritualen odnos me|u kandidatot i onie do koi toj saka da se vozdigne vo edinstvena spiritualna
zaednica. Natamu, ovoj fluid ja stimulira negovata perceptivnost i predizvikuva ideite i pozitivnite vlijanija na inicijatorite da navlezat
vo mentalitetot na kandidatot.
Faktot {to kandidatot ne se prima vo portalot na lo`ata bez odredeni garancii, proverki i ispituvawa, pa duri i toga{ mu se zakanuva
me~ot, zna~i uka`uvawe deka postoi zakana po negovoto mentalno i spiritualno ustrojstvo dokolku neskromno zeme u~estvo vo ne{tata {to gi
obrabotuva Inicijacijata. Kako {to, ogneniot me~ go ~uva patot do Drvoto na @ivotot od onie {to se sé u{te nedostojni da mu se pribli`at,
taka i tajniot zakon na Duhot im se odmazduva na onie {to se nedostojni
da zemat u~estvo vo negovite misterii. Ottuka, zapovedta "Ne izgovaraj
go naprazno imeto na Neimarot, tvojot Bog", zna~i deka ne treba da se
povikuva Bo`jata energija za nedostojni ili suetni celi.
Tuka, vo vrska so op{tata tema na znacite, zafatite i zborovite {to
se upotrebuvaat i izgovaraat vo ritualite na Inicijacijata, korisno e da
se citiraat zborovite na eden mo{ne obrazovan mason, koj, sekako, ne zboruva za niv kako za povr{ni ~inovi kakvi {to se vo obi~nite lo`i, tuku
za ona {to tie vsu{nost se, ako inteligentno gi koristat onie lu|e {to se
celosno upateni vo spiritualnata nauka i umeat da gi koristat znacite,
zafatite i zborovite so dinami~na sila i vistinska efikasnost:
"Simbolite na misteriite, otelotvoreni vo znacite na Kvadratot i
Krugot go so~inuvaat ve~niot jazik na Neimarot, {to e ist vo site svetovi i od po~etokot na ve~nosta. Tie nemaat po~etok na broeweto na vremeto, nitu pak, kraj na denovite. Tie se sovremeni i vo vremeto i vo ve~nosta. Tie se Zborot Neimarski, negoviot Logos, artikuliran i izrazen
64
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vo jazi~na forma. Sekoj znak ima soodvetno vokalno izrazuvawe, telesno
dvi`ewe ili mentalna namera. Ovoj fakt e mo{ne va`en za u~enikot na
Mudrosta, bidej}i vo nego le`i glavnata pri~ina za tainstvenosta i golemata pretpazlivost i vnimanie od strana na slu`itelite na misteriite, za da ne se slu~i tajnite doktrini da se ka`uvaat od usni, ili da se
izrazuvaat preku dejstvijata na li~nosti nesoodvetni da gi znaat ovie
tajni. Tajnata sila na misteriite le`i vo nejzinite znaci. Ovaa mo} stanuva mo} na zloto, namesto mo} na dobroto, kaj sekoja li~nost {to gi dostignuva prirodnite i natprirodnite sostojbi preku proces na razvoj, ako
vo srceto na taa li~nost ne postoi taa namera, a nejziniot um se vrti od
Bo`estvenoto kon ~ove~koto vo nea. Nedostojniot kandidat, vo ramkite
na stepenot na misteriite {to go dostignal, e osposoben, preku svoite
prethodni podgotovki i procesi, da ja preobrazi ovaa mo} za nesveta, demonska, astralna i opasna upotreba... Koristeweto na znacite, vokalite,
fizi~kite akti i mentalnite nameri, bea apsolutno zabraneti, osven pod
rigorozno kontrolirani uslovi. Na site sobiri na vovedenite, Vnatre{niot ~uvar e vo svetili{teto, vo delot odreden za sve{tenstvoto ili
molili{teto na vleznata vrata, so izvle~en me~ vo rakata, za da gi spre~i nedostojnite i natrapnicite. Ova ne e samo formalen ili mentalen
~in. Sekoj ~ovek {to }e uspee da mine niz vratata i }e se obide da vleze,
go izlo`uva svojot `ivot na opasnost. Tajnite znaci, lozinki, i drugite
proverki, se primenuvaat vrz site {to ~ukaat na vratata, pred da im se
dozvoli da vlezat. Zapoznavaweto na znacite, vokalno, dejstveno ili so
brzo izgovarawe, so "namera" vo nivnoto koristewe (ne samo nivno mehani~ko povtoruvawe) doveduva do okultni mo}i naso~eni kon ona {to e
predmet na nivnoto specijalno vnimanie, bez razlika dali toa ne{to e
prisutno ili otsutno, ili pak, tie se koristat za celi {to í se od korist
na kauzata pri kontemplacija (H. E. Sampson, Progresivno iskupuvawe
str. 171 - 174).
Za da se "otvori lo`ata" na ne~ie bitie kon povisokite vistini, ne e
ednostavna zada~a za onie {to se "zatvoreni i zape~ateni" od sopstveniot model na razmisluvawe, prethodnite koncepcii i neveruvaweto vo
{to i da e, {to nema vidliva manifestacija. Ovie sklonosti mora da se
uni{tat i iskorenat, a vlezot vo lo`ata cvrsto da se zatvori pred niv;
tie nemaat svoe mesto vo ne{tata na ~ovekovata vnatre{nost. Isto taka,
potrebni se napor i praktika za da se postigne stabilnosta na umot, kontrola na emocijata i mislata i da se postigne vnatre{en mir i harmonija na site na{i delovi. Isto kako {to formalnata ceremonija na otvoraweto na lo`ata se izveduva samo preku organiziranata sorabotka na
nejzinite izbrani oficeri, taka i otvoraweto na na{eto vnatre{no jas
kon Neimarot mo`e da se postigne edinstveno preku celosnata usoglaseRegularna Golema Lo`a na Makedonija
65
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
nost na site na{i delovi i sposobnosti. Otsustvoto ili neuspehot na koj
bilo del, ja osakatuva celinata. Nikoj sam ne mo`e da ja otvori lo`ata;
toj mo`e samo da gi pokani svoite bra}a da mu pomognat da go stori toa
preku dogovoren proces i so obedinetite volji na negovite pot~ineti.
Istoto e i so otvoraweto na lo`ata na ~ovekovata du{a. Negovata spiritualna volja kako majstorska sposobnost, gi povikuva negovite drugi
sposobnosti da pomognat vo ova; "gledaj}i deka ne e prisuten nikoj drug,
osven samite masoni", preku vnimavaweto negovite misli i pobudi za
pribli`uvawe kon Neimarot da bidat ~isti; toj gi povikuva ovie "bra}a"
za da ja doka`e nivnata dostojnost za rabotata {to se vr{i; i samo toga{,
otkako }e se vidi deka lo`ata e napravena kako {to treba, toj }e ja prezeme odgovornosta za povikuvaweto na spu{taweto na Bo`estveniot
blagoslov i negovoto izlevawe vrz obedinetata i posvetena celina.
Za sevo ova, se veli: "Kolku e dobro i kolku e milo koga bra}ata `iveat zaedno...Toa e kako skapoceno maslo {to te~e nadolu po skutovite na
oblekata", impliciraj}i deka Bo`estvenoto izlevawe, koga se spu{ta
kako odgovor na vakvoto povikuvawe, go preplavuva i go prosvetluva celoto ~ovekovo ustrojstvo, pa duri i negovite ekstremiteti vo karnalna
smisla (koi se "skutovite na oblekata" na du{ata. Sporedete so zborovite na neimarskiot U~itel: "Koga se moli{, vlezi vo svojata skri{na
soba (lo`ata na du{ata), i, otkako }e ja zatvori{ vratata (zatvoraj}i go
umot za site nadvore{ni misli i gri`i), pomoli mu se na tvojot Otec, koj
gleda tajno, koj }e te nagradi javno (preku svesno op{tewe).
Prethodno spomenatoto mo`e da pomogne i za da se protolkuva zna~eweto i vozvi{enata cel na otvoraweto vo Prviot stepen, i da uka`e na
prirodata na uslovite i spiritualnata atmosfera {to treba da postoi
koga lo`ata e otvorena za dejstvuvawe vo toj stepen. Dokolku otvoraweto na lo`ata ne e samo ceremonijalno, tuku vistinsko otvorawe vo smislata {to tuka ja objasnivme, i dokolku uslovite i atmosferata {to gi
opi{avme bile ispolneti na sostanokot na masonite, vedna{ }e bide
o~igledno deka tie moraat silno da reagiraat kon kandidatot {to doa|a
kaj niv baraj}i inicijacija i spiritualen napredok. Dokolku toj e navistina dostoen kandidat, koj soodvetno se podgotvil vo svoeto srce i
iskreno traga po svetlinata, samiot fakt {to }e vleze vo takva atmosfera, }e izvr{i takov vpe~atok vrz nego, {to }e gi razbudi zaspanite
sposobnosti na negovata du{a, koja }e mine niz inicijacija, a "~uvstvitelnata fotografska plo~a" na negoviot um }e bide priem~iva za ideite
{to í gi pra}aat sobranite bra}a, primaj}i go kandidatot vo spiritualnoto spodeluvawe {to tie go imaat me|usebno. Od druga strana, dokolku
toj e nedostoen ili nesoodvetno podgotven kandidat, toga{, atmosferata
66
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
i uslovite }e mu bidat odbivni, i toj samiot }e bide prviot {to }e saka
da se povle~e i da ne go povtori ova iskustvo.
Zatvoraweto na Prviot stepen implicira obraten proces od otvoraweto; opu{tawe na vnatre{nite energii i vra}aweto na umot vo sostojba
na prethodnoto voobi~aeno nivo na koe e naviknat. Sepak, toa ne se slu~uva bez izrazuvawe blagodarnost za Bo`estvenata milost i percepciite dobieni za vreme na ovoj period na otvorenost, ili pak, bez sovet da
se zatvori knigata na srceto i da se odlo`i koristeweto na nejzinite
skapocenosti sé dodeka vo celost ne go po~uvstvuvame povikot povtorno
da im se vratime, bidej}i ti{inata i tajnosta se od su{tinsko zna~ewe
za periodot na sozrevawe i rast na vnatre{niot ~ovek. "Onoj {to go videl svojot Bog e nem".
Vtoriot stepen, ili Stepen na Pomo{nik
Otvoraweto na Vtoriot stepen ja pretpostavuva sposobnosta da se
otvorat vnatre{nata priroda i svest vo mnogu ponapreden stepen otkolku {to toa mu e vozmo`no na eden po~etnik, koj vo teorijata mora da pomine dolg period na disciplina i u~ewe vo osnovnata rabota na samopodgotovkata za da mo`e da mine niz odredeni proverki, kakvi {to imal i
porano, za da mo`e da napreduva do fazata na samoizgraduvawe, odnosno
Pomo{nik.
Povtorno, ova otvorawe mo`e da bide li~na rabota na poedinecot
mason, ili kolektivna rabota na sobirot na pomo{nicite i povisokite,
napredni masoni, za da se premine od U~enik vo rangot na Pomo{nik.
Pravoto so koe mu se dozvoluva na kvalifikuvaniot U~enik da stapi
vo lo`ata e od golemo zna~ewe, a obi~no pominuva bez kakvo bilo konstatirawe ili razbirawe na negovata soodvetnost. Se veli deka toa go
obele`uva "izobilstvoto" i se ilustrira so "klas p~enka do vodopad" (a
ovie dve ne{ta bukvalno go davaat zna~eweto na evrejskiot zbor {to e
vo pra{awe). Po`elno e da se zabele`i deka ovoj simbol treba da bide
opisen za samiot kandidat i negovata duhovna sostojba. Toj e strakot p~enka, posaden i odgleduvan do vodopadot. Negoviot duhoven rast, {to go
dostignal za vreme na fazata U~enik se pretstavuva so klas p~enka {to
zree; plodotvornata rosa od nebesata vrz negovata vnatre{na priroda
kako rezultat na negoviot streme` kon svetlinata.
Rabotata {to mu e odredena na Stepenot na U~enik e zdobivaweto so
~istota i kontrola nad sopstvenata ni`a priroda, nejzinite apetiti i
sklonosti. Simbolot na ova e obrabotuvaweto na grubiot kamen, onakov
kakov {to e iskopan od kamenolomot, vo formata {to e potrebna za ceRegularna Golema Lo`a na Makedonija
67
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
lite na graditelstvoto. "Kamenolomot" na neizdiferenciraniot grub
materijal, ili grupnata du{a na ~ove{tvoto od koja toj e izvle~en vo svoeto individualno postoewe na ovoj svet, kade {to negovata uloga e da se
preobrazi sebesi vo vistinska kocka ili kvadrat nameneta za gradbata
na Hramot {to go proektiral Golemiot arhitekt da se izgradi vo gorniot
Erusalim od sovr{enite ~ove~ki du{i.
Koga u~eni~kata rabota }e zavr{i, a toa se povrzuva so pokoruvaweto
na setilnata priroda i nejzinite osobenosti, slednata faza e razvojot i
kontrolata na intelektualnata (t.e. ^ovekovata psiholo{ka priroda) i
nauka "(gnosis na samosoznavaweto, {to, koga }e se izvede do krajnite
granici, se veli deka go vodi kandidatot "do prestolot na samiot Neimar"
i do najgolemite tajni na negovata priroda i osnovnite principi na intelektualnata, kako razli~na od moralnata vistina). Treba da se zabele`i deka na kandidatot mu se veli deka sega mu e "dozvoleno da gi
pro{iri svoite istra`uvawa" na onie skrieni pateki. Zna~i, nemu ne mu
se dava dozvola, sé dodeka toj ne zavr{i so svojata preliminarna zada~a
i taa celosno ne se proveri.
Soglasno na ova, rabotata vo Vtoriot stepen e isklu~itelno filozofska rabota, i vklu~uva dlabinski psiholo{ki samoanalizi i iskusuvawe
na neobi~ni fenomeni, kako {to po~nuvaat da se otkrivaat psihi~kite
mo}i na du{ata i razbiraweto na apstraktnoto. Ovaa rabota e celosno nad
mentalniot horizont i kapacitetot na prose~niot moderen mason, iako vo
misteriite vo drevnite vremiwa, Mathesis (ili mentalna disciplina)
bila nivna mo{ne istaknata karakteristika i gi dala intelektualnite
velikani na gr~kata filozofija. Zatoa, denes Stepenot se smeta za zdodeven, nepitoresken i neprivle~en, bidej}i psihi~kite iskustva i intelektualnite principi ne mo`at da bidat spektakularni i dramati~ni.
Ritualot gi prika`uva na{ite bra}a vo drevnosta koi se sre}avale
vo predvorjeto na hramot na car Solomon. Ova e na~in da se ka`e deka
prirodnata filozofija e predvorje na dostignuvaweto na Bo`estvenata
mudrost; taa e izu~uvawe na ~ovekot {to vodi do soznavaweto na Neimarot, preku otkrivaweto na najkrajnata bo`estvenost vo osnovata na ~ove~kata priroda.
Ova prou~uvawe ili samoanalizata na ~ovekovata priroda, Platon go
narekuval Geometrija; merewe na zemjata; isprobuvawe; razbirawe i
odreduvawe na ograni~uvawata, srazmerite i potencijalite na na{eto
li~no ustrojstvo vo negovite fizi~ki i psihi~ki aspekti. Prose~nata
prirodna svest e naso~ena kon nadvor; gi zabele`uva samo nadvore{nite
ne{ta; misli samo na nadvore{noto Bo`estvo, {to e oddelno i nezavisno od nas. Vo soglasnost so ova, taa mo`e da gi zabele`i samo senkite,
68
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
pretstavite i iluziite. Naukata na misteriite nalo`uva deka ovoj proces
mora da bide obraten. Taka se veli: "Isto kako {to ste ja zatvorile i
cvrsto zaklu~ile svojata lo`a protiv site neposvetenici, taka morate
da ja zatvorite i seta svoja percepcija za nadvore{nite pretstavi, site
`elbi za nadvore{ni ne{ta i materijalna blagosostojba, i sosema da ja
naso~ite svojata svest i aspiracii kon vnatre. Bidej}i @ivotvorniot i
besmrten princip - Carstvoto Nebesno - e vo vas; nema da go najdete von
sebesi. Kako bludniot sin vo parabolata, vie ste zaskitale od toa vo
dale~na zemja i ste ja izgubile seta svest za ova ne{to. Odite sé podolu
i podolu, vo spiralno dvi`ewe ili po spiralni skalila vo ovoj ponizok
svet i nesovr{ena forma na postoewe; obvivkite okolu vas stanuvaat
mnogu debeli obleki, ~ija kulminacija e va{eto nadvore{no telo od krv
i meso; za toa vreme, va{eto duhovno ustrojstvo tkae prevez po prevez
la`ni pretstavi za va{ata vistinska priroda i za prirodata na vistinskiot `ivot vo vas. Sega, za vas kone~no dojde vremeto i potstrekot da
se svrtite kon vnatre{niot svet. Zatoa, za~ekorete vo obraten pravec.
Ne gledajte pove}e kon nadvor, tuku kon vnatre. Iska~ete se nagore po
istite spiralni skalila. Tie }e ve dovedat do centarot na @ivotot i
Svetlinata nad Svetlinite od koja ste zatalkale".
Koga pro~isteniot ~ovek pi{uva: "Samo onoj koj }e se iska~i nagore,
kon gorata Neimarska, }e ima ~isti race i ~isto srce", zna~eweto e isto
so ona {to se podrazbira so iska~uvaweto po vnatre{nite "spiralni
skalila" na Vtoriot stepen. Podgotvitelnoto o~istuvawe na umot e od
vitalna va`nost za vozdignuvaweto kon po~istite predeli na postoeweto i povozvi{enite sostojbi na svesta od onie na koi sme naviknati. Dokolku se otkrijat "tajnite na prirodata i principite na intelektualnata
vistina", {to i e zamislata i vetuvaweto {to se dava vo ovoj Stepen,
mentalnoto ustrojstvo ne smee da bide okovano od svetovnite interesi
ili da go voznemiruvaat telesnite strasti. Dokolku umot "kontemplira
nad sopstvenite intelektualni sposobnosti i traga po niv od po~etokot
na nivniot razvoj" sé dodeka tie ne se najdat "na prestolot na samiot
Neimar" so poteklo vo Bo`estvenoto, toj }e mora da se oslobodi od site
svoi prethodni naviki na razmisluvawe, predrasudi i pretkoncepcii, za
da bide podgotven ponizno da go pre~eka prosvetluvaweto koga }e go preplavi Svetlinata na bo`estvenata mudrost.
Na cvrsto re{eniot u~enik na mentalnata disciplina {to ja nalo`uva Vtoriot stepen, mo`at da mu se prepora~aat dva najpou~ni izvora na
informacii i primeri od li~noto iskustvo. Prviot se Dijalozi na Platon
i pi{uvawata na Platon i neoplatonistite. Vtoriot se zapisite na klasi~nite hristijanski kontemplativci, kako {to e Ekart ili Rajsbroek ili
Vnatre{niot zamok na sv. Tereza. Fedar na Platon e eden osobeno va`en
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
69
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
zapis od posvetenik vo drevnite misterii za psiholo{kite iskustva {to
se odnesuvaat na Stepenot na pomo{nik.
Ovaa tema e premnogu op{irna za da ja elaborirame ponatamu i povtorno uka`uva deka go otkrivme Bo`estveniot princip vo centarot na na{eto ustrojstvo vo prosvetlenata mentalna sostojba {to se postignuva vo
ovoj Stepen; znakot na Stepenot e ekvivalent na molitvata son~evata
svetlina na ovaa egzalitirana sostojba da "zapre" i da opstoi vo nas, sé
dodeka ne gi sovladame site na{i "neprijateli" i ne gi uni{time site
prepreki za na{eto obedinuvawe so toj Princip.
Uka`uvaweto na na{ite drevni bra}a koi go primaat ona {to go zaslu`ile vo predvorjeto na Hramot na mudrosta e aluzija na edno iskustvo
koe e zaedni~ko so iskustvoto na sekoj {to e vo fazata na razvoj kako
Pomo{nik. Toj nau~uva deka mora da gi isplati starite dolgovi kon svoite prijateli, da gi ispravi site nepravdini i da go primi ona {to go
zaslu`il za minatite grevovi {to se zabele`ani vo negovoto nesvesno
so ona penkalo {to gi sledi i gi zabele`uva site na{i misli, zborovi i
dela. Kandidatot {to se stremi kon filozofski `ivot sfa}a deka ovie
"nagradi" pravedno gi zaslu`il i gi prima bez dvoumewe i povlekuvawe,
znaej}i deka pravedno mu sleduvaat i bidej}i mu e milo da gi okae za da
se o~isti sebesi od starite sogre{uvawa.
Site nie mu dol`ime nekomu ili na ne{to za na{ata sega{na sostojba vo `ivotot, i morame da go isplatime ona {to mu go dol`ime na
~ove{tvoto -mo`ebi so solzi ili nesre}a - pred da ja izramnime na{ata smetka so ve~nata Pravda so koja se stremime da se soedinime.
Tretiot, ili Stepenot na Majstor - mason
Pred da go obrabotime otvoraweto i zatvoraweto na Tretiot stepen,
treba da se zabele`i deka vo simbolizmot na Lo`ata, pou~uvaweto na
Prviot i Vtoriot stepen se prenesuvaat vo posledniot. Tradicionalnata
ritualna tabla se prika`uva vo kombinacija so
(1) podot poplo~en kako {ahovska tabla,
(2) dvata stolba na vlezot na Hramot,
(3) spiralnite skalila,
(4) prozorecot na svodot nad vlezot.
Se dava kuso objasnuvawe deka podot poplo~en kako {ahovska tabla
slu`i za Visokiot sve{tenik da ~ekori po nego, a prozorecot na svodot
frla svetlina na ova ~ekorewe. Celiot simbol e samo slikoven dijagram
za sostojbata na kandidatot koj se stremi kon rangot na Majstor mason.
70
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Kako visok sve{tenik na negovoto sopstveno telo, toj mora da ja dr`i
svojata telesna priroda i nejzinite razni `elbi pod svoite stopala. Toj
mora da ja razvil potrebnata sila na volja i karakterot za da "~ekori
po" {ahovskata tabla, a da se vozdr`i pred nejzinite primamlivosti.
Isto taka, mora da bide sposoben da se iska~i po spiralnite skalila na
svojata vnatre{na priroda, da go obrazova i naviknuva svoeto mentalno
ustrojstvo na povisokite sostojbi na svesta i da go utvrdi vo niv, za vrz
nego da ne povlijaat zavodlivite ili zastra{uva~ki percepcii koi mo`e
da gi sretne. Preku neguvaweto na ovaa "cvrstina" i sposobnosta da se
"utvrdi"vo povozvi{enite nivoa na svesta, toj gi koordinira dvata stolba na vlezot na negovoto najskri{no svetili{te - imeno, fizi~kata i
psihi~kata poddr{ka na negovoto ustrojstvo - so toa {to ja postignuva
"stabilnosta" potrebna za negovata duhovna prerodba koja e neophodna
pred da premine na "poslednoto i najgolemo isku{enie" {to go ~eka.
"So Sila }e go vtemelam ovoj Moj dom za da ostane cvrst za ve~ni
vremiwa". Pod "Moj dom" se misli na ~ovekovoto usovr{eno psihofizi~ko ustrojstvo. Toa e ona isto ustrojstvo i stabilnost za koi
zboruva{e vistinskiot U~itel vo izrekata: "Na ovaa karpa }e ja izgradam crkvata svoja i vratite na pekolot nema da ja nadvladeat".
Za vreme na ovaa disciplina i trud {to se potrebni vo postignuvaweto na ovaa stabilnost, od prviot moment koga vizijata na U~enikot se
otvora za pogolemata vistina, pri negovoto ~ekorewe po taa pateka, sveti svetlina; svetlinata od naukata i filozofijata na samiot Red koja se
doka`uva kako "predvorje" kon poslednoto vnatre{no svetili{te; svetlina od prijatelski nastroenite pomaga~i i pou~uva~i; protekuvawata
na negovata prosvetlena inteligencija niz "prozorecot na tavanicata"
{to bavno, no sigurno gi vodi negovite stapala na patot na mirot.
No, sega, po celosnoto povlekuvawe na ovaa dobronamerna svetlina,
nego go ~eka poslednoto i najgolemo isku{enie za negovata duhovna cvrstina i vernost, {to mu nalo`uva u{te pogolema obvrska da bide izdr`liv. Iako ovaa svetlina go vodi kandidatot, toj napreduval vo doblesta
na svoite sopstveni vrodeni mo}i i napori. Sega, doa|a vremeto koga ovie
potpori moraat da se otstranat i koga aspirantot mora celosno da se
odre~e od seta svoja doverba vo prirodnite sposobnosti, samovolieto i
voobi~aenoto zdravorazumsko rasuduvawe, prepu{taj}i se celosno na
preobrazuva~koto dejstvo na svojot @ivotvoren i Besmrten princip, pasivno primaj}i go, za da postigne celosna nezavisnost na svoite pomali
sposobnosti. Toj mora "da go izgubi svojot `ivot za da go spasi", toj mora
da se odre~e od seto ona za {to dotoga{ ~uvstvuval deka e negoviot `ivot,
a da pronajde `ivot od eden povisok red.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
71
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Poradi toa, Tretiot stepen e stepen na misti~nata smrt, pri {to smrtta na teloto e samo figurativna, isto kako telesnoto vra}awe vo Prviot
stepen e samo metafora za stapnuvaweto na patekata na duhovnata prerodba. Vo site sistemi na misteriite od minatoto, ovoj stepen na misti~nata
smrt bila istaknata i su{tinska karakteristika pred zavr{enata faza
na sovr{enstvo ili duhovna prerodba. Kako ilustracija, samo }e go spomeneme sekcionalniot dijagram na golemata piramida vo Egipet, koja e izgradena na takov na~in: ne za da bide samo hram za inicijacija, tuku i da gi
zabele`i principite preku koi mo`e da se postigne duhovna prerodba vo
edna postojana forma. Vlezot vo piramidata se protega vo nejzinata vnatre{nost i ima forma na tesen tunel {to se iska~uva nagore, po koj so golema neudobnost i stesnetost lazi molitelot koj posakuva da stigne do
centarot. Ova e za da se simbolizira disciplinata i strmnoto iska~uvawe
kon samoo~istuvaweto {to se bara vo Stepenot na U~enik. Na izvesna to~ka, ovoj tesen premin se otvora vo dolg i prostran hodnik, sé u{te so strmna nagornina, a koj molitelot mora da go izodi, no lesno i slobodno. Ova
ja simboliziralo sostojbata na prosvetluvawe i zgolemenata intelektualna sloboda {to se povrzuva so Stepenot na Pomo{nik. Ovoj hodnik zavr{uva na mesto kade {to kandidatot u{te edna{ mora da go probie svojot
pat na race i kolena niz najmaloto od site okna, {to vodi do sarkofag, vo
koj toj legnuval i minuval niz poslednoto najgolemo isku{enie i kade {to
se vozdignuval od mrtvite, kako posvetenik i sovr{en.
Naslovot {to mu se dodeluva na kandidatot pri prezemaweto vo Tretiot stepen e vreden da se spomene, a za toa isto taka postoi pri~ina.
Toa e edno evrejsko ime, za koe se veli deka e imeto na prviot zanaet~ija {to rabotel metali i zna~i "Vo svetovna sopstvenost". O~igledno e
deka imeto na prviot ~ovek {to rabotel so metal vo voobi~aenata smisla na zborot, nam denes ne ni e od va`nost ili od mo`en interes, nitu
pak, dava informacija za poslednoto isku{enie pred ~ovekovata duhovna prerodba. O~igledno e deka prevezot na alegorijata krie nekoja relevantna vistina. Taa }e se otkrie preku razbiraweto deka evrejskite
bibliski imiwa ne pretstavuvaat li~nosti, tuku personifikacija na duhovni principi i deka bibliskata istorija ne e obi~na istorija na zemski
slu~uvawa, tuku zabele`uvawe na ve~nite i vistinski duhovni fakti.
Spored toa, su{tinata se tolkuva na sledniot na~in: Preku u~eweto vo
Stepenot na U~enik, nie znaeme {to zna~at "parite i metalot" vo masonska smisla na zborot, i ja pretstavuvaat privle~nata mo} na svetovnite
dobra, i zemskite sopstvenosti i ~uvstva od koj bilo vid. Isto taka, znaeme deka osloboduvaweto od privle~nosta i zavodlivosta na ovie ne{ta,
pa duri i od nivnoto posakuvawe e od osnovna va`nost za nekoj da bide
apsolutno sloboden od niv, ako toj posakuva da ja dostigne Svetlinata i
72
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
bogatstvata na Mudrosta za koi tolku mnogu se trudel. Ne e neophodno
kandidatot da bide bukvalno i fizi~ki li{en od svoite svetovni dobra,
no zatoa e neophodno da ne bide tolku zavisen od niv, za da mu bide seedno dali poseduva ne{to ili ne, i {to e toa. Dokolku e potrebno, toj
treba sosema da se oslobodi od niv, ako tie mu stojat na patot i go spre~uvaat da go pronajde "Bogatstvoto na nebesata", sé dodeka toj e privrzan
za niv, ili pak, tie go kontroliraat nego, se odlo`uva i negovata inicijacija vo ne{to podobro.
Ottuka sleduva deka "zanaet~ijata {to raboti vo metal" e du{ata na
samiot kandidat, koja za vreme na seto negovo fizi~ko postoewe, se zanimava so trgovija so "metali". @elbata za svetovnite dobra, za senzaciite i iskustvata na dobroto i zloto na ovoj nadvore{en svet, vsu{nost
i ja dovele du{ata na ovoj svet. Taa go ima istkaeno okolu sebe negovoto
sega{no telo od krv i meso i sekoja `elba i misla e"zanaet~ija" dodavaj}i
ne{to kon, ili menuvaj}i ja nejzinata prirodna "ku}a". Gr~kite filozofi
pou~uvale deka du{ite gi la~at telata vo koi se nao|aat, kako {to pol`avot ja la~i svojata ku}i~ka, zatoa se veli:
"Od du{ata teloto forma zema,
a du{ata e forma i taa teloto go sozdava".
Taka, dokolku `elbata za fizi~ki iskustva i materijalnite ne{ta ja
dovele du{ata vo svetot na materijata (kako {to, isto taka, e napomnato
vo parabolata za Bludniot sin), osloboduvaweto od taa `elba e prviot
neophoden ~ekor za taa sigurno da se vrati vo sostojbata od koja i proizlegla. Zasitenosta od "~erupkite na ne{tata" i posledovatelnoto gadewe
go naterale Bludniot sin da se vrati doma. Sli~nata prezasitenost i
revolt go teraat ~ovekot da ja izgubi celata `elba za nadvore{nite ne{ta i da ja naso~i svojata energija vo potraga po realnite i trajnite ne{ta.
Toa e mitot na negovoto vistinsko "preobratuvawe" i migot koga toj e sozrean za voveduvawe vo skrienite misterii na negovoto sopstveno bitie.
Prviot i Vtoriot masonski stepen impliciraat deka kandidatot ve}e se
povinuval na edna dolgotrajna disciplina vo odre~uvaweto od nadvore{nite ne{ta i neguvaweto na `elbata za onie ne{ta {to se vo nego. No
i pokraj toa {to toj minal niz celata disciplina na ovie stepeni, koga
tie }e zavr{at, toj se opi{uva kako bitie {to sé u{te ne e o~isteno i
su{testvo "vo svetovna sopstvenost" vo smisla na toa {to tie ne{ta za
nego sé u{te imaat zaostatok na privle~nost, no toj se potpira vrz sebesi vo svoeto srce; ova se poslednite suptilni, cvrsto prilepeni delovi
na "osnovniot metal" {to mora da se iskorenat, dokolku se saka da se
postigne sovr{enstvo. Vrodenite nedostatoci i sklonosti na du{ata {to
se rezultat na nejzinite minati naviki i iskustva ne se eliminiraat naRegularna Golema Lo`a na Makedonija
73
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
brzina, nitu pak, lesno se pokoruvaat. Samovolnosta i gordosta se mo{ne
suptilni po samata svoja priroda i mo`at da prodol`at da ja mamat svojata `rtva, dolgo vreme otkako ~ovekot se o~istil od pogolemite nedostatoci. Isto kako {to Kain go ubil Avel, taka i sekoja traga na osnovniot metal vo nekogo, go poni`uva zlatoto na @ivotvorniot i Besmrten
princip. Kandidatot mora da se odre~e od osnovniot metal, mora da umre
za da bide preobrazen preku presudniot proces na Tretiot stepen. Poradi taa pri~ina, na kandidatot mu se doveruva ime {to ja opredeluva ovaa
negova faza i uka`uva na toa deka toj e se u{te "vo svetovna sopstvenost";
{to zna~i deka odredeno zaostanuvawe na duhot na ovoj svet se u{te postoi kaj nego i toj mora da go eliminira od svojata priroda, pred da se
izdigne kon vozvi{eniot rang na Majstor.
Ispituvaweto na tekstot pri otvoraweto i zatvoraweto na lo`ata vo
Tretiot stepen ja zaokru`uva seta filozofija od koja poniknal masonskiot sistem. Toj uka`uva deka ~ove~kata du{a poteknuva od ve~niot
Istok - onoj "Istok" {to mu se pripi{uva na svetot na Duhot, a ne na geografskata nasoka - a ottoga{ du{ata se naso~ila kon "Zapad" - materijalniot svet, {to e antipod na duhovniot, a vo koj du{ata zatalkala. Za
cel na ova patuvawe na du{ata od spiritualnata do fizi~kata sostojba,
se smeta potragata i otkrivaweto na ne{to {to e izgubeno, no koe du{ata se nadeva da go pronajde so sopstvenata trudoqubivost i soodvetnoto
vodstvo. Ottuka proizleguva deka zagubata se slu~ila pred sleguvaweto
na du{ata na ovoj svet, zatoa {to inaku ova sleguvawe ne bi bilo neophodno. [to e toa {to e izgubeno ne e jasno ka`ano, no se napomnuva i se
tvrdi deka toa ne{to gi so~inuva "vistinskite tajni na Majstorot mason".
Toa e zagubata na zbor, ili poskoro, na Zborot, Bo`estveniot logos, ili
osnovniot koren i esencijata na na{eto bitie. So drugi zborovi, ~ovekovata du{a prestanala da bide svesna za Neimarot i degenerirala do
ograni~enata zemska svesnost na prose~noto ~ove~ko su{testvo. Taa e vo
sostojbata za koja se zboruva vo vselenskata alegorija za progonuvaweto
na Adam od Edem, progonstvoto od Bo`joto prisustvo i prokletstvoto na
napornata rabota i maka. Potragata po izgubeniot Zbor ja objavuvaat Nadzornicite koi dosega se neuspe{ni vo ovaa uloga, {to dovelo ne do otkrivawe na Realnosta, tuku na nejzinite zamenski pretstavi. Sevo ova zna~i
deka samo so pomo{ na svojata prirodna zemska inteligencija, ~ovekot
na ovoj svet mo`e da pronajde i da soznae samo senki, sliki i pojavni
formi na realnostite {to prestojuvaat ve~no i nezavisno od percepcijata na setilata vo svetot na Duhot, za koj negovite zemski sposobnosti
se zatvoreni.
Sepak, postoi na~in, toj da stane svesen za ovoj povisok svet i `ivot.
Toa se postignuva preku aktivirawe na seta zaspana i skriena sposobnost
74
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{to prestojuva vo dlabo~inite i centarot na negovoto bitie. Kako {to
nadvore{niot Univerzum e opredmetena proekcija na vnatre{noto Bo`estvo, taka i nadvore{nata ~ove~ka individua e otelotvoruvawe i
{irewe na vrodeniot Bo`estven nikulec, iako taa e izopa~ena i deformirana od li~noto samovolie i `elbata {to ja ima prekinato nejzinata
svest za korenot na nejzinoto bitie. Preku vospostavuvawe povtoren kontakt so ovoj sredi{en Bo`estven princip, preku dobrovolnoto odre~uvawe od pre~kite {to stojat na negoviot pat i neharmoni~nite elementi vo
sebesi, ~ovekot prestanuva da bide samo racionalno `ivotno kako {to e
sega i se "nakalemuva" na nov i Bo`estven princip na `iveewe, dobiva
svoj udel vo Seznaeweto i stanuva sorabotnik na Bo`estvenoto. Toj povtorno gi otkriva izgubenite izvorni tajni na svoeto sopstveno bitie i
zasekoga{ zavr{uva so zamenite, senkite i simulakrumot na Realnosta.
Toj dostignuva edna to~ka i `ivee od centarot od koj nieden Majstor - mason ne mo`e da pogre{i, nitu pak nekoga{ }e go posaka toa, bidej}i toa e
kraj, smisla i cel na negovoto postoewe.
Vo me|uvreme, sé do vistinskoto otkrivawe na ovaa izgubena tajna, ~ovekot mora da si pomaga so nejzinite zameni i da gi smeta za sakrament na
skrienite realnosti, a negovata golema nagrada }e bide kontaktot so niv,
dokolku toj gi prifati sostojbite preku koi edinstveno mo`e da dojde do
niv. Masonerijata podu~uva za postoeweto na ovie realnosti i re`imot
{to e su{testven za u`ivaweto vo niv, isto kako {to toa go pravel sekoj
Red za inicijacija vo minatoto. Ova znaewe e i otsekoga{ bilo za~uvano
na svetot, taka {to sekoga{ }e im bide dostapno na aspirantite {to iskreno go posakuvaat, a blagodarnosta za toa mu se dol`i na Golemiot majstor
na sé, zatoa {to nikoga{ ne se izneveril Sebesi, ili pak, go ostavil na~inot na vra}awe kon Nego, bez svedok vo ovoj nadvore{en svet.
Spored ona {to be{e ka`ano vo drugite tekstovi ceremonijata na Tretiot stepen, ne e neophodno natamu da ja objasnuvame. Sepak, mo`e da se
ka`e deka taa samata ja so~inuva masonskata inicijacija. Prviot i Vtoriot stepen se izrazito fazi na podgotovka {to vodat kon inicijacija;
tie ne se inicijacija sami po sebe; vo niv se vr{i samo o~istuvawe na
telesnata i mentalnata priroda, neophodno za podgotovka na kandidatot
za ona {to sleduva potoa, a ja krunisuva celata negova rabota. Za onie
{to ne se zapoznaeni so ona {to navistina se slu~uva vo edna vistinska,
ne samo ceremonijalna inicijacija, za onie {to ne znaat {to zna~ela inicijacijata vo starite {koli na Mudrosta i {to taa sé u{te im zna~i na
onie {to ja razbiraat teorijata na naukata za duhovna prerodba, e tukure~i nevozmo`no da imaat kakva bilo pretstava za procesot na inicijacijata i nejziniot ishod. Moderniot mason, bez razlika na negoviot titularen rang e isto tolku malku kvalifikuvan za razbiraweto na temata
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
75
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
kako i ~ovekot {to nikoga{ ne vlegol vo lo`ata. "Da se stane Posvetenik
(ili sovr{en)" kako {to veli stariot avtoritet, Plutarh, "treba da se
umre", tuka ne stanuva zbor za fizi~ka smrt, tuku umirawe vo moralna
smisla, pri koe du{ata se osloboduva od teloto i setilniot `ivot, i, privremeno odvoena od niv, taa e slobodna da vleze vo svetot na Ve~nata
svetlina i Besmrtnoto postoewe. Ova se postignuvalo vo sostojba na trans,
po sproveduvawe na najdrasti~na preliminarna disciplina, i pod nadzor
na celosno kvalifikuvani majstori i iskusni posvetenici {to ja pu{taat
oslobodenata du{a na kandidatot vo nejzinite sopstveni vnatre{ni principi, sé dodeka taa kone~no ne stigne do Bleskavata yvezda na Slavata vo
nejzinoto sopstveno sredi{te, pod ~ija svetlina taa istovremeno se soznava sebesi i Neimarot i go razbira nivnoto edinstvo i "to~kite na prijatelstvoto" me|u niv. Potoa, od ova istovremeno zastra{uva~ko i veli~estveno iskustvo, du{ata povtorno se vra}ala vo svoeto telo i "se soedinuva so pridru`nicite na svoite porane{ni maki" za da go rezimira svoeto
zemsko `iveewe, no sega so svesno razbirawe na Ve~niot `ivot, pridodadeno kon znaeweto i mo}ite na samata du{a. Samo toga{ kandidatot go
steknuva pravoto na titulata Majstor mason. Samo toga{, du{ata mo`e da
vozvikne, so zborovite: "Zbogum, site moi zemski sojuznici; otsega ve}e ne
sum smrtnik, tuku besmrten angel {to se iska~uva kon Bo`estvoto i ja odrazuva sli~nosta so nego, {to ja otkriv vo sebesi".
"Tajnite" na Slobodnoto yidarstvo i inicijacijata se mnogu povrzani
so ovoj proces na svrtuvaweto na du{ata kon nejzinoto sopstveno Sredi{te, i tuka ne e celishodno da dodavame ne{to pove}e. No, kako potvrda
na ona {to be{e navesteno, mo`ebi e korisno da se povikame na 23-iot
psalm, vo koj evrejskite posvetenici zboruvaat za kone~noto iskustvo na
minuvaweto niz "dolinata na senkata na smrtta" i preliminarnite fazi
na mentalna podgotovka za ova isku{enie. Razotkrivaj}i go ovoj poznat
psalm kako veli~estvena metafora dadena vo ubav bibliski prevod, negovoto vistinsko zna~ewe mo`e da se parafrazira i da im se objasni na
u~enicite na masonerijata na sledniov na~in:
"@ivotvorniot i Besmrten princip vo mene e moj inicijator; i samo
toj e dovolen da me odvede do Neimarot.
Toj me natera da legnam (vo samodisciplina i poniznost) vo "zelenite
pasi{ta" na meditacijata i duhovnata hrana.
Toj me odvede do "mirnite vodi" na kontemplacijata (za razlika od
"burnoto more na strasta" na moeto prirodno jastvo).
Toj ja vozobnovi du{ata moja (povtorno soedinuvaj}i ja od haosot i
bezredieto).
76
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Duri i koga moram da minam niz dolinata na smrtnata temnina (moite
sopstveni vnatre{ni prevezi od temnina) nema da stravuvam od zloto;
bidej}i Toj e so mene (kako yvezda - vodilka). Negovite naso~uvawa i disciplina }e me ~uvaat.
Toj mi gi dava oru`jata da gi nadvladeam moite vnatre{ni neprijateli i slabosti; toj go pomazuva mojot um so masloto na mudrosta; ~a{ata na
mojot razum se naleva so nova svetlina i svest.
Qubovta na Graditelot i vistina {to }e gi sretnam lice v lice vo
moeto sredi{te, }e bidat svesno prisustvo za mene vo site dni na mojot
zemski `ivot; a potoa }e otpo~inuvam vo "ku}ata na Gospodarot" (slavenoto duhovno telo) zasekoga{.
Masonskata Prestilka
Celosnoto zna~ewe na Prestilkata se razbira i sumira na sledniot
na~in:
1. Prestilkata e simbol na oblekata na teloto i sostojbata na du{ata
(ne tolku mnogu na zemskoto fizi~ko telo, kolku negovata postojana nevidliva telesnost, {to ja pre`ivuva smrtta na smrtnoto telo).
2. Du{ata go sozdava teloto vo koe prestojuva ili "prestilkata" preku
svoite `elbi i misli i kako {to se tie ~isti ili ne~isti, taka i teloto
}e bide proyirno i svetlo ili temno i neproyirno.
3. Primaweto na kandidatot so prestilka vo sekoj stepen od strana na
Postariot nadzornik koj e delegat na Po~ituvaniot stare{ina e so namera da né podu~i na ovaa vistina; bidej}i Postariot nadzornik ja pretstavuva du{ata, koja, vo soglasnost so stepenot na nejzinata duhovnost,
avtomatski se oblekuva sebesi vo obleka {to ja sozdala samata na na~in
{to go odbele`uva nejziniot napredok ili nazaduvawe.
4. Neukrasenata bela Prestilka na Prviot stepen uka`uva na ~istotata na du{ata {to se dostignuva vo toj Stepen.
5. Bledosinite rozeti, {to í se dodavaat na Prestilkata na Vtoriot
stepen uka`uvaat deka e postignat napredok vo naukata na duhovnata
prerodba i deka duhovnosta na kandidatot zapo~nuva da se razviva i da
'rti. Sinoto, bojata na neboto, tradicionalno se povrzuva so posvetenosta
na duhovnosta.
6. Vo Tretiot stepen, natamo{niot napredok se poka`uva preku zgolemuvaweto na brojot na sinite ukrasi na Prestilkata i preku srebrenite kitki
i srebrenata zmija {to gi povrzuva ni{kite na prestilkata. Vo Prviot i
Vtoriot stepen, na Prestilkata nema metal. Kandidatot teoriski se osloRegularna Golema Lo`a na Makedonija
77
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
boduva od site osnovni metali i gi preobrazuva vo spiritualni bogatstva.
So svoeto majstorstvo, toj postignal priliv na ovie bogatstva {to e pretstaveno preku kitkite od srebro, bezbojniot skapocen metal {to sekoga{
bil povrzuvan so du{ata, kako {to zlatoto poradi svojata najgolema vrednost i topla boja, sekoga{ bilo povrzuvano so Duhot. Srebrenata zmija e
simbol na Bo`estvenata mudrost {to ja tkae novata obleka na du{ata.
7. Bledosinata boja i srebroto na Prestilkata na Majstorot mason stanuvaat pointenzivni i se pretvoraat vo temnosinata boja i zlatnite ukrasi
{to gi nosat oficerite na Golemata lo`a, koi, teoretski, razvile podlaboka duhovnost i se preobrazile sebesi od srebro vo prvoklasno zlato.
"Carevata }erka (du{ata) e celata prekrasna; nejzinata obleka e ukrasena
so zlato", t.e., napravena ili istkaena od nejzinite duhovni energii.
Molitva pri zatvoraweto na lo`ata
O, Suverenu, najobo`avan od site gospodari, koj vo Tvojata bezgrani~na qubov i mudrost, go sozdade na{iot Red za da gi privle~e{ Tvoite
deca poblisku do Tebe, i taka gi odredi negovite oficiri za da bidat
simboli na Tvojata sedmokratna mo};
Bidi Ti so nas, kako Nadvore{en ~uvar i odbrani ne od opasnostite
{to ne opsaduvaat koga }e se svrtime od ona {to e nadvor kon ona {to e
vnatre;
Bidi Ti vo nas, kako Vnatre{en ~uvar i so~uvaj gi na{ite du{i {to
posakuvaat da minat niz vlezot vo Tvoite sveti misterii;
Bidi Ti so nas kako Pomlad razvodnik i vodi gi na{ite koleblivi
stapala po vistinskite i sigurni ~ekori po patekata {to vodi do Tebe;
bidi Ti so nas kako Postar razvodnik i vodi né po strmnite i spiralni
skalila do Tvojot prestol;
Bidi Ti so nas, kako Pomlad nadzornik i govori ni za sakramentite
{to go objavuvaat rasko{ot na Tvojata nepoka`ana svetlina vo pladnevnata svetlina na na{eto razbirawe;
Bidi Ti so nas, kako Postar nadzornik vo u`asniot ~as koga svetlinata zgasnuva, koga vizijata ja snemuva, a mislata nema pove}e sila, pak
bidi so nas, otkrivaj}i ni kako da gi nosime skrienite misterii na Tvojata senka;
I taka, preku svetlinata i temninata, vozdigni né, Velik stare{ino,
sé dodeka ne staneme edno so Tebe, vo neiska`livata slava na Tvoeto
prisustvo na Istok.
Neka bide taka.
78
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
SVETIOT CARSKI SVOD NA ERUSALIM
SPORED priznatite, no ne i site konstitucii, Slobodnoto yidarstvo
go dostigna svojot vrv i kone~nost vo Redot na Svetiot Carski svod. Postojat mnogu drugi stepeni {to se razlikuvaat od glavnoto steblo na masonskiot sistem, koi, ili gi obrabotuvaat strani~nite delovi na nejzinata doktrina, ili povtorno go izrazuvaat nejzinoto u~ewe preku alternativen simbolizam. Tie se izli{ni, bez razlika dali se pove}e ili
pomalku zaslu`ni ili interesni, i poskoro pridonesuvaat vnimanieto
na prou~uva~ot da se rasplivne, otkolku da go prodlabo~at negoviot uvid
vo osnovnata cel na Zanaetot. Dobivaweto povisoki stepeni mo`e da se
prodol`uva re~isi do beskone~nost, no koja e negovata smisla, ako prvite stepeni, {to sodr`at sé {to e neophodno za razbiraweto, ostanat
necelosno sfateni? Pogre{no e da se pretpostavuva deka umno`uvaweto
na stepenite }e dovede do otkrivawe va`ni i misteriozni tajni {to kandidatot ne uspeal da gi otkrie vo ritualite na Zanaetot i vo Carskiot
svod. Vsu{nost, povisokite stepeni objasnuvaat mo{ne va`ni vistini
izneseni so impresivna ceremonijalna ubavina, {to podocna pove}e se
ceni, no ne i pred sosema da se vpie zna~eweto na preliminarnite vistini; sigurno e deka lovot na "tajni" e iluzoren, bidej}i edinstvenite tajni
vredni za otkrivawe se onie neizgovorlivite, {to se otkrivaat vo li~nata svest na onoj traga~ koj e iskren vo svojata namera da gi pretvori
ceremonijalnite pretstavuvawa vo fakti na duhovno iskustvo.
Soglasno so ova, onie {to go vostanovile sega{noto ustrojstvo na Redot, se rakovodele od zdrav instinkt da ne gi isklu~at ovie dopolnitelni suptilnosti i da objavat deka "masonerijata se sostoi od tri stepeni
na Zanaetot i Svetiot Carski svod i od nieden drug", bidej}i vo ramkite
na toj opseg se prika`uva, ili barem se skicira, celiot proces na ~ovekovata duhovna prerodba; taka, po Carskiot svod, navistina ne ostanuva
{to da se ka`e, iako mo`e da se elaborira ona {to bilo ka`ano.
Kompletnosta na duhovnata prerodba {to ja odredivme teoriski vo
ovie ~etiri fazi treba da se opservira preku mo{ne va`niot izraz {to
se koristi vo Kapitolot na Carskiot svod, a se tolkuva so zna~eweto
"Moite lu|e dobija milost", {to, so natamo{na analiza ozna~uva deka
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
79
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
site delovi i osobini ("lu|e") na ustrojstvoto na kandidatot, najposle,
kako rezultat na negovata prethodna disciplina i isku{enija, se oblagoroduvaat i se integriraat vo eden nov kvalitet i povisok red na `ivotot od onoj vo koj kandidatot prethodno u`ival, vo doblesta na svojata
vremena priroda. So eden zbor, toj duhovno se prerodil. Toj go postignal
~udoto na "stavawe na krugot vo kvadrat" - {to e metafori~no izrazuvawe za duhovnata prerodba.
Iako so {ireweto i zavr{uvaweto na Tretiot stepen, ~ij del bil toj
porano, postoele dobri pri~ini za razdvojuvawe na delot na Carskiot
svod od ona {to sega go so~inuva stepenot na Majstor mason. Ovie dva
dela zaedno so~inuvale nesoodvetno dolg ritual, a istovremeno, promenata na simboli~nite mesta i oficerite vo hramot na inicijacijata vo
tekot na samata ceremonija bila neophodna, poradi vpe~atlivoto pretstavuvawe na natamo{nite poedinosti {to trebalo da se izrazat. I pokraj
ova prisposobuvawe, Carskiot svod e prirodna kone~nost i ispolnuvawe
na Tretiot stepen. Vo carskiot svod, procesot se razviva ponatamu, preku prika`uvaweto na negovoto ispolnuvawe vo "vozdignuvaweto" ili
apoteozata na onoj {to minal niz nego. Mo`e da se ka`e deka stepenot na
Majstorot mason, vo hristijansko - teolo{ka smisla se izrazuva preku
formulata: "Toj strada{e i be{e pogreban i stana povtorno", dodeka
ekvivalentot na ceremonijata na vozdignuvaweto e; "Toj se vozdigna na
nebesata".
Stepenot na Carskiot svod go izrazuva noviot i intenziviran `ivot
kon koj kandidatot treba da se podigne i zgolemenoto nivo na svest {to
doa|a so nego. Od svesta {to toj ja ima kako priroden ~ovek, na svojot
priroden i ograni~en na~in, {to im e zaedni~ki na site rodeni na ovoj
svet, toj se vozdignuva (iako sé u{te prestojuva vo svoeto prirodno telo
od krv i meso) do sostojba na natprirodna i neograni~ena svest. Celta na
site inicijacii e da ja podignat ~ove~kata svest od poniskite kon povisokite nivoa preku zabrzuvawe na latentnite duhovni potencijali vo
~ovekot do nivniot maksimum, postignat preku soodvetna disciplina. Ne
postoi povisoko dostignuvawe od ona vo koe ~ovekot se soedinuva so
Bo`jata svest i go znae ona {to go znae Neimarot. I, bidej}i toa e nivoto
{to Redot na Carskiot svod ceremonijalno go obrabotuva, ottuka proizleguva deka masonerijata go dostignuva svojot vrv i kone~nost kako sakramentalen sistem tokmu vo ovoj Red.
Kako {to ve}e poka`avme, osnovniot prerekvizit za dostignuvawe na
ova nivo e celosnoto samopregoruvawe, odre~uvawe i prerodba na vrodenata priroda na kandidatot, otka`uvawe od negovite prirodni `elbi,
sklonosti i prethodni koncepcii i otka`uvawe od negovoto prirodno
samovolie, preku disciplinata steknata so navika i samoodrekuvawe i
80
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
postepenoto, no rigorozno sprotivstavuvawe na sive ovie ne{ta, so {to
se predizvikuva tie da zakr`lavat i da izumrat. "Toj {to go qubi svojot
`ivot, treba da go izgubi. A toj {to go mrazi svojot `ivot, treba da go
prodol`i vo ve~nosta. Zrnoto p~enica {to pa|a na zemjata i umira, ostanuva samo, no, dokolku umre, ra|a golem rod". Ona {to se slu~uva so zrnoto p~enica, se slu~uva i so ~ovekot. Ako toj ostane uporno privrzan kon
sega{niot priroden `ivot {to go poznava, i ako odbiva da sfati deka
postoi povisok kvalitet na `ivot {to mu e vozmo`en, ili, pak, ne e volen
da go vlo`i neophodniot napor za da go postigne ova, toj "ostanuva sam",
ne odi nikade i samiot ja popre~uva svojata sopstvena duhovna evolucija.
No, dokolku, toj saka da "umre" vo ovaa smisla, toj }e ja prenaso~i svojata
volja i }e gi stivne svoite vrodeni energii i `elbi za da mu dozvoli na
@ivotvorniot i Besmrten princip vo sebesi da se potvrdi i da gi nadvladee ovie ne{ta. Potoa, od raspadnatiot materijal na negovata stara
priroda, vo nego }e po~ne da raste nikulecot na vistinskiot `ivot i }e
rodi golem rod, i, preku inicijacijata, toj }e se krene od svoeto mrtvo
jastvo do povisokite ne{ta, koi, inaku, ne bi gi iskusil.
Ovaa neophodnost na umiraweto na jastvoto - povtoruvame, ne na fizi~kata smrt na teloto, tuku na misti~nata smrt vo `ivotot za sé, osven
za teloto - e prviot i osnoven fakt {to treba da se razbere, pred da se
nadeva nekoj deka }e ja ostvari ili duri i }e ja razbere misterijata na
stepenot na Carskiot svod. Smrtta na jastvoto e porta kon vistinskiot
`ivot. Ne postoi drug na~in. Toa e neizbe`en zakon i uslov za napreduvaweto na du{ata.
No, bidej}i toa e proces {to vklu~uva "najseriozno ispituvawe na du{evnata sila i vernosta" i borba so sebesi od koja pla{livite i onie
{to ne veruvaat vo sebe mo`at da se povle~at, sistemite na misteriite
sekoga{ prika`uvale primer za pou~uvawe, ohrabruvawe i imitirawe na
onie {to se podgotveni da se obidat i da ja dadat neophodnata `rtva.
Dali prototipot }e bide onoj ~ija istoriska aktuelnost i identitet mo`e
da se doka`e, ili pak, toj e samo legendaren i mitski heroj, ne zna~i ni{to; idejata ne e da se podu~uva na istoriski fakt, tuku da mu se dade
sila na duhovniot princip. Vo Egipet, prototipot bil Oziris, koj bil
ubien od negoviot zol brat Tifon, no ~ii raspar~eni delovi na teloto
bile sobrani vo sandak od koj toj povtorno se vozdignal, celosen i obogotvoren. Vo Grcija, prototipot bil Bahus, kogo titanite go raskinale na
par~iwa. Sli~ni prototipovi bile i Baldur vo Skandinavija i Mitra vo
gr~ko - rimska Evropa. Vo masonerijata, prototipot e Hiram Abif, koj
umrel kako rezultat na zagovorot na tolpa rabotnici, me|u koi imalo
trojca glavni ubijci. Vo hristijanstvoto, glavniot od site sistemi, bidej}i
gi sodr`i i povtorno gi izrazuva site niv, najgolemiot od site primeri
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
81
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
umrel od racete na tolpata, povtorno predvodena od trojca glavni ubijci,
Juda, Kajafa i Pilat. Iako vo masonerijata misti~nata smrt se dramatizira porealno od voskresnuvaweto {to sleduva potoa, ova voskresnuvawe,
e sepak, prika`ano vo "podignuvaweto" na kandidatot do rangot na Majstor mason i negovoto "povtorno soedinuvawe so pridru`nicite na negovite porane{ni stradawa", pod {to se podrazbira povtornoto soedinuvawe i vra}aweto na site negovi stari sposobnosti i mo}i vo oblagorodena i o~istena sostojba, isto kako {to se veli deka delovite na teloto
na voskresnatiot Oziris se soedinile vo nova Celina, i isto kako {to
hristijanskiot U~itel go zel svoeto izma~eno telo od grobot i povtorno
go primil, preobrazeno vo bleskavo telo od natprirodna supstanca.
Zatoa, sega mora da razgledame kako stepenot na Carskiot svod go prika`uva postignuvaweto na nov poredok vo `ivotot. No, isto taka, e dobro
odnapred da se ka`e deka onie {to ne se naviknati da gledaat podaleku
od povr{nite vrednosti i materijalnoto zna~ewe {to gi obrabotuva i
dlabokite duhovni vistini i naprednoto psiholo{ko iskustvo ~ija alegorija e nadvore{niot ceremonijal, verojatno }e imaat odredeni te{kotii
da go razberat i da go prifatat. Carskiot svod ne bi bil Najvisokiot
stepen, ako ne se stremi kon mnogu visoko nivo na mislata i podu~uvaweto. Toj ne e sozdaden za da go primi elementarnoto duhovno bitie {to
teoretski go karakterizira filozofski neupateniot posvetenik. So Carskiot svod se pretpostavuva deka kandidatot minal niz dolg i naporen
period na o~istuvawe i mentalna disciplina, a za ova vreme, negovoto
soznanie zna~itelno se pro{irilo i prodlabo~ilo, dodeka vernosta kon
visokata vnatre{na svetlina, go nau~ila na poniznost i blagost, podgotvuvaj}i go za ona {to u{te mu pretstoi - dostignuvawe na Mudrosta {to
e skriena od umnite i mudrite na ovoj svet, no im se otkriva na bebiwata.
Toa e ritual na inicijacija {to pomalku ja obrabotuva negovata pogruba
telesna priroda i negoviot prose~en zemski mentalitet (koi bea o~istuvani vo prethodnite stepeni), a pove}e povisokite dostreli i mo`nosti
na negovata sposobnost na sfa}awe i svest. Ona {to mo`e da se ka`e, vo
najdobar slu~aj e samo delumno i nekompletno izlagawe, i poprvo bara
disciplinirana imaginacija i poniznost otkolku zdravorazumski argumenti. Za izvesni ne{ta e neophodno celosno da se izostavat od objasnuvaweto, a nekoi drugi se spomenuvaat mnogu skromno, pa za niv postoi
rizik deka }e bidat pogre{no razbrani ili otfrleni od onie {to sé u{te
ne sfatile deka vo ovie ne{ta "slovoto ubiva, a duhot o`ivotvoruva" i
deka "duhovnite vistini moraat duhovno da se soznaat".
Pred da ja protolkuvame samata ceremonija, po`elno e prvo da uka`eme na ~etirite karakteristiki na najvisok Red {to go pravat poinakov
od trite stepeni {to mu prethodat. Duri i zboruvaj}i samo za ovie spo82
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
rednosti, }e se po~uvstvuvaat prethodno spomenatite te{kotii na nivnoto izrazuvawe i razbirawe.
Prvo, nikoj ne mo`e da bide primen vo Kapitalot bez prethodno da
stigne do rangot na Majstor mason. Vtoro, kru`niot simbol na Golemiot
geometar, {to vo Vtoriot stepen sjae{e visoko nad svodot na Hramot, a
vo Tretiot se spu{ta dolu, kako zgasnat treperliv zrak na Istokot {to
gi vodi stapalata na kandidatot po patekata na mirot, sega se spu{ta na
podot poplo~en kako {ahovska tabla, kade po~iva, kako centar i kvadratno sredi{te na celoto ustrojstvo i go nosi Svetoto i Neizgovorlivo ime,
{to e isto kako ona na Solomon i dvajcata hiramovci.
Treto, vo sostavot na Sobranieto pove}e ne vleguvaat sedum oficeri, tuku devet, koi se grupirani vo tri trijadi, okolu centralniot Svet
simbol.
^etvrto, Sobranieto, {to se gleda kako celina, pove}e ne sozdava lo`a, tuku Kapitol.
Prvata od ovie karakteristiki - deka nikoj osven majstorot mason ne
mo`e da vleze vo Carskiot svod - ve}e be{e objasneta.Ne e izvodlivo,
nitu pak e vo soglasnost so zakonot spored koj te~e procesot na duhovnata evolucija, nekoj {to ne minal niz fazata na misti~noto umirawe, da
ima iskustvo za ona {to e zad smrtta. Kako {to fizi~ki nerodenoto dete
ne mo`e da znae ni{to za ovoj svet, vo koj sepak postoi, sé dodeka ne do`ivee inicijacija vo nego preku svoeto ra|awe, taka i "embrionot" na
spiritualnoto dete ne mo`e da se rodi vo svesnosta spored planot na
Duhot, sé dodeka ne stane sosema sloboden od matericata na karnalnoto
{to go opkru`uva i sklonostite na koi e naviknat.
Vtorata i tretata karakteristika treba da se razgledaat zaedno. Predupreduvaweto na faktorite {to go so~inuvaat hramot se simboli na
strukturalnoto predupreduvawe na du{evnoto ustrojstvo na samiot kandidat. Kako posledica na spu{taweto na onaa visoka sredi{na Svetlina
vo nego samiot, toa minalo niz povtorna polarizacija. Ovaa Svetlina
prvo samo sjaela na negovite "nebesa" daleku i visoko nad nego, osvetluvaj}i go oknoto na svodot na negovata prirodna inteligencija. Vnimatelno razmislete {to implicira ovaa promena. Utrinskata yvezda od viso~inite, sega doa|a kaj nego; osnovniot izvor na seta svest, sega se spu{til
na {ahovskoto pole na materijalot na negovoto minlivo fizi~ko ustrojstvo, ne samo privremeno probivaj}i go so svojata svetlina, tuku pu{taj}i
koreni i nakalemuvaj}i se vo nego zasekoga{. Na jazikot na teologijata,
Neimarot stanal ~ovek, a ~ovekot stanal obogotvoren vo doblesta na ova
spu{tawe i edinstvo. Vo masonska smisla @ivotvorniot i Besmrten princip {to postoel vo kandidatot, kone~no go nadvladeal principot na
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
83
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
negoviot zemski `ivot i go utvrdil vo sredi{teto na neraspadliviot
`ivot. Sega, i mo`ebi samo sega, stanuva zabele`liva neophodnosta za
prethodnite o~istuvawa, disciplinata, samoraspnuvaweto i smrtta na
celata poniska priroda. Kako mo`e ~istotata na Bo`jata esencija da
prestojuva vo gruboto telo na eden senzualen ~ovek? Kako mo`e Ve~nata
mudrost da mu gi dade svoite bogatstva na um koj ne se gri`i za ni{to
drugo osven za osnovnite metali i materijalni dobra? Kako mo`e Ve~nata mudrost da se obedini so i da dejstvuva niz ~ovekot ~ija sitna volja
go blokira nejziniot pat, a toj í se sprotivstavuva na sekoj ~ekor so negovite sebi~ni pretpo~itawa i haoti~ni `elbi? Toga{, onoj koj e Majstor
mason vo vistinska smisla na ovoj izraz, pove}e ne e obi~en, tuku obogotvoren ~ovek; onoj vo kogo se obedinile univerzalnata i li~nata svest.
Celoto negovo bitie dobiva poinakov kvalitet i se prisposobuva kon drug
centar. Ovoj nov centar se opi{uva kako Golemiot geometar na li~niot
~ovekov univerzum, bidej}i negovoto vlijanie vrz ustrojstvoto na sekoj
{to se predal na negovoto vlijanie predizvikuva prestruktuirawe na
funkcionalnata i svesna mo}. Poznavaweto na ovoj fakt za drevnite mudreci bilo vistinskata i izvorna nauka na Geometrijata (bukvalno "mereweto na zemjata"; {to gi odreduvala okultnite potencijali na ~ovekovata zemja ili na zemskoto telo koga na nego deluva duhovna prinuda).
"Bog geometrizira", napi{al Platon, koj imal li~ni soznanija za ovaa
tema. Mnogu teoremi na Euklid i Pitagora, {to se gledaat samo kako matemati~ki dokazi, prvobitno bile izrazeni na ezoteri~nata nauka na
gradeweto na du{ata ili na vistinskata masonerija, no zavitkani vo matemati~ki simboli. Mnogu poznatata 47-ma teorema od Prvata kniga na
Euklid e primer za ova, i, kako posledica (iako malkumina moderni masoni mo`at da objasnat zo{to), taa se vre`uva na oficijalniot nakit na
prethodnite stare{ini. Povtorno, stavaweto na krugot vo kvadrat - problem {to zbunuva mnogu moderni matemati~ari - e okultno izrazuvawe {to
ozna~uva deka Bo`estvenoto, simbolizirano preku seopfatniot krug, ima
dobieno forma i svoja manifestacija vo "kvadratot", ili vo du{ata na
~ovekot. Toa ja izrazuva misterijata na inkarnacijata, postignata vo li~nata du{a.
84
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Pod pritisokot, Geometriskiot princip sega e simboli~no integriran
vo zemskoto telo na kandidatot, pri {to deluva do preraspredelba na negovite sostavni mo}i. Negovata povtorno polarizirana sostojba ja simbolizira ramnostran triagolnik, so to~ka vo centarot, a ovoj triagolnik.
Izraboten od zlato, se nao|a na pojasite {to gi nosat pridru`nicite na
Redot. Zna~eweto na ovoj triagolnik e toa {to trojnite aspekti na onoj {to
go nosi (negovite spiritualni, psihi~ki i fizi~ki delovi) sega se podednakvo silni i vo ramnote`ata okolu zaedni~kiot Princip na `ivotot vo
centarot, {to gi pravi soodvetni za ostvaruvawe na Negovata cel. Sepak,
sekoj od ovie tri dela, iako e unitaren samiot vo sebe, vo filozofska
smisla i pri intelektualna analiza e trijaden spored svojot sostav. "Sekoja monada e roditel na trijadata", se u{te edna maksima na Drevnite,
koi mu prethodele na sudot na Hegel za metafizikata, spored koj tezata,
antitezata i sintezata se osnovni sostavni delovi na dadenata vistina.
Ottuka proizleguva deka trite aspekti na sekoja od trite strani na ramnostraniot triagolnik se ceremonijalno personificirani preku devette
oficeri na Kapitolot - trojca na Istok, koi ja pretstavuvaat spiritualnata strana, trojca na Zapad, koi ja olicetvoruvaat du{ata ili psihi~kata
strana, i trojcata podredeni {to gi povrzuvaat onie dve strani.
^etvrtata to~ka {to treba da se zabele`i e promenata vo imenuvaweto od "Lo`a" vo "Kapitol". Zborot "Chapter" e izveden od Caput, ili glava.
Pri~inata za izmenata na imenuvaweto le`i mnogu podlaboko od faktot
deka Carskiot svod stoi na ~elo ili na vrvot na Zanaetot. Ova se povikuva na dvojniot pat do duhovni~kiot rang i svesta na samiot mason na
Svodot. Vo doblesta na svoeto vodstvo i celosnata nadmo}nost nad svojata materijalna priroda, toj go nadminal ~istiot Zanaet i sega rakovodi
so lo`ata na svojata ni`a priroda, koja sega e poslu{en instrument i
sluginka na negovoto spiritualno jastvo. Spored toa, toj gi koristi svoite energii prvenstveno na spiritualen plan. "Glavata" na materijalnoto ustrojstvo na ~ovekot e negoviot duh, a koga ovoj duh e vo svesno edinstvo so Univerzalniot duh, toj e najvisok instrument na Bo`estvenoto i
negov prenosnik na privremeniot svet. Taka, fizi~koto telo i um na ~oveRegularna Golema Lo`a na Makedonija
85
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
kot stanuvaat "ne{to pove}e" i se doa|a do sostojba na efikasnost, {to
e neizmerno ponapredna od onaa na prose~noto ~ove{tvo. Za fiziolo{kite procesi {to pritoa se slu~uvaat, tuka ne mo`e da se diskutira,
bidej}i se nad mo}ta na ka`uvaweto. Kaj vakviot ~ovek celiot nerven
sistem pomaga da se "napolni" odredena ganglija, za da "osvetlat" odredeni centri vo mozokot na na~in za koj prose~niot um ne znae ni{to.
Nervniot sistem obezbeduva akumulator i medium za energiite na Duhot,
kako {to `icite na telegrafot se mediumi za prenesuvawe elektri~na
energija. No, vistinskiot Majstor mason, vo doblesta na svoeto majstorstvo, umee da gi kontrolira i da gi primeni ovie energii. Tie kulminiraat i doa|aat do samosvesnost vo negovata glava, vo negovata inteligencija. Vo ovoj pogled mo`eme da se povikame na zavitkanoto biblisko svedo{tvo, ~ie zna~ewe mu pominuva nezabele`ano na nepodu~uvaniot
~itatel. Vo Evangelijata e zabele`ano deka Strasta na Golemiot primer
i U~itel zavr{uva "na mestoto nare~eno na hebrejski Golgota; e toa e
mesto na ~erepot"; so {to saka da se ka`e deka taa zavr{uva vo glavata
ili sedi{teto na inteligencijata i vo misterijata na spiritualnata svest.
Ovaa vistina, pak se potvrduva, iako povtorno pod velovite na simboli~nata frazeologija, vo spomenuvaweto na bagremovata fidanka posadena na grobot na masonskiot Velik U~itel i prototip, Hiram Abif.
Grobot e du{ata na kandidatot; bagremovata fidanka ja simbolizira latentnata akasa (akacija vo isto~ni~ka smisla), ili bo`estveniot nikulec
posaden vo taa zemja {to ~eka negoviot rast da se zabrza, za da dejstvuva
vo negovata inteligencija, {to e "glavata" na ovaa egzistencija. Koga ovaa
fidanka }e procveta vrz grobnicata na negovata du{a, toj vedna{ i vo
istiot moment }e ja razbere misterijata na Golgota, misterijata na smrtta na Hiram i zna~eweto na ceremonijata na vozdignuvaweto na Carskiot
svod. Toa e misterija na spiritualnata svest, "rascutuvawe" na umot vo
Tvorecot, otvorawe na ~ovekovata inteligencija vo svesno zdru`uvawe
so Univerzalniot i Seznaen um. Tokmu poradi ovaa pri~ina, ~erepot zazema istaknato mesto vo stepenot na Majstorot mason.
86
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
CEREMONIJA NA POSLEDNOTO
MASONSKO VOZDIGNUVAWE
Kandidatot povtorno se nao|a vo temnina. No, pri~inata za ovaa temnina celosno se razlikuva od onaa {to ja iskusil vo fazata na U~enik. Toga{,
toj bil neupaten po~etnik vo potraga, koj gi pravi svoite prvi nepravilni
~ekori kon svetlinata vo svoeto neznaewe. Sega, toj odamna ja nadminal
ovaa faza; toj doa|a so seto ona {to mu e neophodno na eden Majstor mason.
Ve}e odamna ja ima pronajdeno svetlinata {to ja baral, odamna im dal
pravec na svoite ~ekori i go neguval svojot rast pod nejzinite zraci. U{te
pove}e od toa; po seta ovaa intimnost so seto ona {to go znael, toa se povlekuva od nego i is~eznuva vo golemoto isku{enie na samotijata na Tretiot stepen, koga, vo "golemata temnina na du{ata" i celosnata bespomo{nost
na site negovi mo}i, toj u~i kako slabosta mo`e da se pretvori vo sila,
preku golemata efikasnost na @ivotvorniot i Besmrten princip vo nego,
vo ~ie prisustvo temninata i svetlinata se edno. Negovoto sega{no po~etno li{uvawe od svetlinata e temninata na Tretiot stepen {to prodol`uva vo natamo{noto iskustvo. Taa poskoro navestuva minliv neuspeh da ja
prisposobi svojata percepcija kon noviot kvalitet na `ivotot vo koj toj
sega vleguva, isto kako {to novoroden~eto ne mo`e da go koordinira svojot
vid na ne{tata {to se nao|aat pred nego. Za nekoe vreme, no samo za kratko,
kandidatot se nao|a vo temnina; no toj vo su{tina e slep poradi pregolemata svetlina, a ne poradi nejziniot nedostatok.
Vo ovaa sostojba, toj se nafa}a da otvori odredeno mesto vo koe treba
da vleze i da go istra`i, a istovremeno da ja odr`i vrskata so svoeto
telo preku edna ni{ka, ili "ni{kata na `ivotot". Simbolizmot na sevo
ova e osobeno bogat so aluziite na odredeni vnatre{ni procesi na introspekcija {to se ubavo definirani vo iskustvata na kontemplativnite
mistici za koi ima dobri svedo{tva vo nivnite zapisi. Mestoto vo koe
toj vleguva povtorno go simbolizira materijalnoto i fizi~koto ustrojstvo, gustata zbienost na materijalnite ~estici, {to go oblekuvaat pone`niot vnatre{en ~ovekov duh, kako {to lu{pata ja za{tituva sodr`inata
na jajceto. So potsetuvawe deka "Pomestete go kamenot" be{e prvata naredba na U~itelot pri krevaweto na Lazar od mrtvite. Otkako }e se otRegularna Golema Lo`a na Makedonija
87
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
strani ovaa pre~ka, psihi~kiot del od ~ovekot stanuva sloboden od fizi~koto i umot e sloboden da se svrti kon vnatre, za da se ispituva samiot sebesi, da gi prebaruva sodr`inite na svoite neizmerni dlabo~ini,
da bara se podlaboko vo sebe, da gi iskorenuva slabostite i da gi ~isti
otpadocite, odej}i sé ponatamu i ponatamu, gonet od energijata na postojanata volja, iako istovremeno odr`uva kontakt so nadvore{nata fizi~ka priroda preku eden krevok konec, ili "ni{kata na `ivotot", koja
spre~uva tie sosema da se razdvojat. Situacijata e ista kako koga teloto
spie, dodeka umot sonuva i e mo{ne aktiven, osven {to vo soni{tata voljata ne funkcionira kako svesen i naredbodaven instrument, kako {to
toa hipoteti~ki e slu~aj so onoj koj ve}e go dostignal Majstorstvoto i gi
dr`i site svoi sposobnosti pod svojata volja i kontrola. Sepak, seta ovaa
vnatre{na rabota vrz sebe, tolku sublimirana i simboli~no prika`ana
vo ceremonijata, ne se slu~uva za eden den, nitu pak e slu~ajna zada~a na
eden slabak. Za vreme na ceremonijata, na kandidatot mu se nalo`uva
celosna poniznost, kako su{tinska kvalifikacija za vleguvawe vo procesot na samoistra`uvawe. Nemu mu se nareduva da se dovle~e blizu do
Sredi{teto, no da podzastane i da im uka`e po~it na trite oddelni fazi, a na sekoe zapirawe mu se veli deka sé pove}e se pribli`uva do sredi{nata Su{tina, svetoto tlo na negovoto bitie po koe mo`el da ~ekori
samo ponizniot, onaa "zemja" {to }e ja nasledat samo krotkite.
Vo ovaa sostojba, introvertiraniot um ja bara naslepo svojata osnova i
sredi{te i kone~no doa|a do kamenot - temelnik na svoeto bitie. Kako {to
simboli~nata ceremonija go prika`uva dostignuvaweto na eden simbol {to
go otelotvoruva @ivotvorniot zbor, taka bukvalno toa go pravi umot {to
mu vdahnuva `ivot, a od koj dosega bil razdelen tolku dolgo vreme. Toj
otprvo ne uspeva da sfati deka "Svetlinata sveti vo temnina, i temninata ne mo`e da ja opfati". Sega, ovaa temnina }e is~ezne koga "denot (novata svest) zboruva, a senkite se stariot na~in na razmisluvawe.
Poradi ovaa pri~ina, ovaa rabota na introvertiraniot um i otkritieto do koe doa|a se prika`uvaat kako se odvivaat srede podzemna temnina. Spored toa, preostanuva eden zavr{en psiholo{ki proces - da se
ekstrovertira ova iskustvo i da se dovede vo svesniot um, za da mo`e
nadvore{niot um da go znae ona {to duhot i du{ata vnatre{no ve}e go
znaat. Subjektivnata svesnost ne stanuva znaewe, sé dodeka toa ne se
sfati preku razumot i ne mine niz destiliraweto na umot i logi~koto
rasuduvawe. Koga ova iskustvo }e stane svesno, doa|a do recipro~na i
refleksna akcija me|u vnatre{nata i nadvore{nata priroda {to doveduva do prosvetluvawe na celinata. Ovaa ekstroverzija na subjektivnite
percepcii simboli~ki se postignuva preku vra}aweto na kandidatot od
podzemnite dlabo~ini na povr{inata, kade {to povtorno im se pridru88
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
`uva na svoite porane{ni pridru`nici - sopatnici, so {to doa|a do obedinuvawe na site negovi sostavni delovi.
Toga{, misterijata e zavr{ena. Golemata Svetlina prestanuva. @ivotvorniot i Besmrten princip vo nego doa|a do samosvesnost. Nemu i vo
nego se otkriva Slavata Gospodova, a nea ja ~uvstvuva celata negova telesna priroda.
Onolku kolku {to e vozmo`no da se prika`e preku edna simboli~na
ceremonija, ova zavr{uvawe se pretstavuva so vozobnovuvawe na svetlina i otkrovenieto {to potoa se odviva pred pogledot na kandidatot.
Negovata sostojba sega e poinakva od seto toa {to í prethodelo. Taa ne e
samo prosvetluvawe od Nebesnata Svetlina. Taa e edna od nejzinite
identifikacii. Toj i Taa stanale edno, kako {to v`e{tenoto `elezo e
nerazdelno od topilni~kiot plamen {to go opkru`uva. Na po~etokot na
svojata potraga kako mason, Svetlinata be{e najgolemata `elba na negovoto srce. Impulsot {to ja pobudil ne e negov; toa e impulsot na samata
Svetlina - prvobitnata Svetlina na svetlinata, Neimarskiot supstancijalen zbor, {to baral da se razvie vo nego. Ovaa Svetlina e svesta {to
stanala samoperceptivna preku polarizacija vo ramkite na edno funkcionalno fiziolo{ko ustrojstvo. Edinstvenoto ustrojstvo prisposobeno
na dostignuvaweto na ovaa samopercepcija e ~ovekovoto; no, toa se slu~uva samo koga toa ustrojstvo e soodvetno o~isteno i podgotveno. Ova
dostignuvawe hipoteti~ki se postignuva vo Carskiot svod.
Sostojbata {to ja dostignuva prosvetleniot kandidat e ekvivalent na
ona {to vo hristijanskata teologija e poznato kako Beatifikaciska vizija, a na Istokot kako Samadhi. Za ova se zboruva i kako za univerzalna
ili kosmi~ka svest, bidej}i kandidatot - primatel, transcedentiraj}i
nad seta li~na individualnost, vreme i prostor, istovremeno e svesen
za sé {to postoi. Toj vlegol vo bla`enstvoto i mirot {to go nadminuvaat
zemskoto razbirawe {to e ograni~eno na zabele`uvawe na neskladot,
paradoksite i kontrastite {to go karakteriziraat vremenoto postoewe;
toj se vozdignuval do onaa egzaltirana sostojba vo koja sevo ova se prekr{uva niz bla`enata harmonija na Ve~nosta. Toj ima svesna empatija i
identi~ni ~uvstva so sé {to `ivee i ~uvstvuva, vo doblesta na univerzalnata milost, bezgrani~nata qubov, koja e posledica na zabele`uvaweto na edinstvoto na sé vo bitieto na Bo`estvoto, za koe, na po~etokot
na negoviot napredok, mu bilo ka`ano deka e vrv na masonerijata. Isto
taka sogleduva deka i vo nego samiot postoi univerzum, isto kako i von
nego; ona {to toj mikrokosmi~ki go rezimira i go sodr`i seto ona {to se
manifestira vo negovata inteligencija, se sodr`i i vo ogromniot kosmi~ki univerzum okolu nego. Toj e svesen deka toj samiot e merka na Univerzumot; razbira deka zemjata, nebesata i seto ona {to tie go sodr`at,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
89
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
se opredmetuvawa, proektirani pretstavi na analognite realnosti {to
postojat vo nego samiot. Kako vrv na sovr{enstvoto na sozdavaweto, toj
nabquduva kako gi rezimira vo sebesi site poniski formi na `ivot {to
gi pominalo negovoto ustrojstvo za da go dostigne ova sovr{enstvo. ^etirite simboli~ni znamiwa {to gi prika`uvaat lavot, bikot, ~ovekot i
orelot se mnogu drevni simboli, {to, me|u drugite ne{ta, ja prika`uvaat
evolucijata na du{ata i nejziniot napredok od strasnata faza na div yver do fazata, vo koja du{ata, iako sé u{te setilna i animalna, e poslu{na i disciplinirana za da slu`i, a po koja, sleduva fazata na ~ove~kata racionalnost, koja kone~no kulminira vo spiritualnost {to se
vozvi{uva nagore. Sli~no na ova, prika`anite znamiwa na dvanaesette
izraelski plemiwa se povtorno samo pretstavi na nivnite prototipi,
dvanaesette zodija~ki sekcii na onie nebesa {to ne bi mo`ele da postojat ili da bidat vidlivi za nadvore{noto oko, koga tie ne bi bile i manifesten aspekt na realnosta {to ja prepoznava vnatre{noto oko; pod
ovie simboli se sobrani onie {to gi pretstavuvaat plemiwata na ne zemska nacija, i se ~lenovi na "Bo`jite plemiwa"; nebeski rangovi {to
sozdavaat arhetipski svod ili svet carski svod {to stoi nad vidlivata
kreacija i koja posreduva me|u nea i vlijanijata na seopfatnoto trojstvo
na Duhot na Mo}ta, Mudrosta i Qubovta vo koe celata kompozitna struktura `ivee, se dvi`i i postoi.
"Vo po~etokot Neimarot gi sozdade neboto i zemjata. Zemjata be{e pusta i prazna; temninata se prostira{e nad bezdnata...I Neimarot re~e:
"Neka bide Svetlina! I bidna Svetlina". So ovie zborovi zapo~nuva
Svetoto pismo, koe e sakramentalno svedo{tvo na @iviot zbor koj gi
sozdal site ne{ta i sé u{te gi sozdava, i ~ij `ivot e svetlinata na ~ovekot. Kandidatot {to povtorno }e go otkrie izgubeniot Zbor, vo smisla na
povtorno zdobivawe na vitalno integrirawe vo nego, koj, spored toa, stanuva edno vo negoviot @ivot i Svetlina, stanuva sposoben da ja potvrdi
ovaa stara prikazna za sozdavaweto vo nejzinata primena vrz sebesi. Toj
stoi vo prisustvo na negovata "zemja" - kamenata pe{tera ili kompaktnata matrica od koja proizleglo negovoto pofino bitie i svoeto "nebo", ili
eteri~no telo so supstancijalizirano zra~ewe, koe (kako {to se treba da
poka`e pojasot na Redot vo boite na vino`itoto) sega go prekriva so svetlina kako so nametka. Toj e sposoben da osoznae deka toj samiot na po~etokot bil "bezobli~en i prazen" i se preobrazil od haosot i nesvesnosta
vo tolku sovr{ena i lucidna forma {to stanal sovesen prenosnik na samata Bo`ja mudrost.
So ova simboli~no dostignuvawe na Beatifikaciskata vizija pri vozobnovuvaweto na svetlinata, dejsvteniot del na ceremonijata na Carskiot svod kako ritual na inicijacija zavr{uva. Ona {to sleduva e anti
90
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
- klimaks i alegori~no prika`uvawe na sli~nata priroda na tradicionalnata istorija na stepenot na Majstorot mason. Ova zema forma na mit
ili dramati~en narativ na trojca sopatnici, {to go opi{uvaat svoeto
osloboduvawe od ropstvoto na Vavilon i nivnoto vra}awe vo Erusalim
goneti od impuls da pomognat vo povtornata izgradba na uni{teniot hram,
nivnata rabota me|u urnatinite i otkritieto na drevna i o~igledno va`na arhiva. Vo ovoj istoriski ili kvazi - istoriski narativ, pronikliviot
um nema da ispu{ti da ja zabele`i alegorijata na spiritualniot proces
{to se odviva vo samiot kandidat. Toj, kako i sekoja druga ~ove~ka du{a
e vo ropstvo na Vavilon, vo zarobeni{tvoto na vavilonskata zbrkanost
na svetovnata egzistencija, tiranijata na materijalniot interes i haosot
na sopstvenata nesredena priroda. Toj e onoj, koj, revoltiran od ovie ne{ta, vo svoite refleksivni momenti "sede{e i pla~e{e kraj bregovite
na vavilonskite reki" - nepostojanata struja na vremenite ne{ta i si
"spomnuva{e za Sion" kopneej}i po vnatre{nata sloboda i postojaniot
mir na srceto. Toj e onoj {to otkriva deka hramot na negovoto staro prirodno jastvo e bezvreden i vo urnatini, i razbira deka mora da izgradi
drug, podobar hram vrz taa osnova. Od nego samiot doa|a prinudata na
vnatre{niot Gospodar, koj mu nareduva vedna{ da zamine od ropstvoto
vo svojata vistinska rodna zemja i povtorno da ja izgradi Ku}ata Gospodova. Toj samiot gi otkriva planovite i materijalite za novata gradba
me|u otpadocite na negovoto staro jastvo. Kone~no, koga novata gradba e
zavr{ena, i koga toj od priroden, }e stane spiritualen ~ovek, toj e sposoben da gi zabele`i ~udata na svojata konstitucija, da gi nabquduva
svojata "zemja" i svoeto "nebo", sega vo edinstvo, vo koe podednakvo pridonesuvaat i negovata materijalna i negovata spiritualna priroda.
Spored toa, sostavot na Kapitolot, kako prvo {to mu se otkriva na
kandidatot, e simbol na negovoto sovr{eno ustrojstvo. Toj gleda deka toa
se polarizirani Istok i Zapad; na Istokot se trojcata Prvenci, {to go
ozna~uvaat negoviot spiritualen pol; na Zapadot se trojcata Posetiteli,
negoviot fizi~ki i materijaliziran pol, sekoja trijada e refleksija na
drugata, no, sepak, sekoja e celovito edinstvo samata za sebe. Zna~eweto
na ova metafizi~ko tvrdewe e toa {to, isto kako {to zrakot bela svetlina (kako kaj vino`itoto) se prekr{uva vo trite osnovni boi, {to sepak
ostanuvaat organski obedineti, taka i samospoznaeniot Duh vo ~ovekot i
negovata psihi~ka priroda, iako ist spored svojata su{tina, prizmati~no
se razdeluva na trojstvo. Spored toa, trojniot aspekt na Duhot vo ~ovekot
soodvetno go simboliziraat so trojcata Prvenci. Tie gi pretstavuvaat
trite vozvi{eni atributi na Duhot - Svetosta, Carskata nadmo}nost i
Funkcionalnata mo} - spomenati vo imeto na Redot, Svetiot i Carski
svod. Sredniot i neutralen izraz od ovie tri izraza mora da se gleda
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
91
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
kako toj da se diferencira sebesi na neaktiven i aktiven, ili negativen
i pozitiven aspekt; iako ovie tri osobini dejstvuvaat zaedni~ki kako
edna (kako {to, vsu{nost, e slu~aj so trojcata Prvenci na Kapitolot).
Ovie tri aspekti na istiot duh se personificirani kako pasivnost, aktivnost i edna sredina od koja poteknuvaat drugite dve i vo koja se soedinuvaat. Bidej}i sredi{noto Veli~estvo vo eden od svoite aspekti e
tivko i povle~eno, a vo drugite funkcionalno aktivno i kompulsivno.
Istoto e i so trijadata Posetiteli na drugiot pol. Tie go pretstavuvaat unitarnoto ~ove~ko Ego ili li~nosta vo nejziniot trikraten aspekt.
Tie se inkarniran antitip, ili fizi~ki odraz na arhetipskiot neinkarniran, ili zatemnet Duh na ~ovekot. Bidej}i tie se odredenite "Posetiteli"koi se samo axii {to se na{le zaedno ili patnici vo nepostojanosta,
za razlika od postojaniot `ivot na besmrtniot duh, ~ii proekcii, vsu{nost, i se na ovoj svet. Psiholo{ki, ~ovekovata li~nost, se deli na pasivno negativno nesovesno i aktivna pozitivna inteligencija, {to gi
povrzuva sredi{niot princip koj gi koordinira, a kombinacijata na ovie
tri dela, ja sozdava unitarnata individualnost na ~ovekot. Moeto Ego so
negovata sredi{na i naredbodavna mo} na voljata e mojot glaven "posetitel", moeto nesvesno so svojot pasiven kapacitet za intuicija i mojata
prakti~na inteligencija so svojata aktivna i povrzuva~ka mo} na mislata i rasuduvaweto, se moite pomo{ni "posetiteli". Dozvolete mi vo toa
da vidam, isto kako i vo nivnoto simboli~no pretstavuvawe, deka tie se
oble~eni vo belo. I sposobni da gi odrazuvaat i da reagiraat na svoite
ekvivalenti na isto~niot ili spiritualniot pol na moeto bitie.
Neksusot, ili povrzuva~kiot medium me|u spiritualniot i telesen
sto`er e pretstaven so tretata trijada olicetvorena so Dvajcata zapisni~ari i Nastojnikot. Pova`niot od ovie zapisni~ari e na Istok i e negov
emisar na Zapad; drugiot se povrzuva so zapad i negovite aktivnosti se
naso~eni kon Istok; a ~uvarot na Vratata e kontaktot so nadvore{niot
svet. Vo edno od mnogute svoi zna~ewa, tie ja pretstavuvaat sredi{nata
to~ka me|u Duhot i Materijata - astralniot medium ili psihi~kiot most,
vo doblesta koja go pravi ovoj kontakt vozmo`en.
Spored toa, mnogu skriena pod sakramentalizmot na sovetot na evrejskiot Sinedrion, ceremonijata na Carskiot svod mnogu slikovito ja prika`uva psiholo{kata racionalnost na zavr{nata faza na povtornata
duhovna prerodba. ^ovekot koj bukvalno gi sfa}a rabotite i ne e zapoznaen so faktot deka i vo Svetoto pismo i vo u~ewata na misteriite,
povr{niot izgled na ne{tata sekoga{ treba da se preobrazi vo spiritualni vrednosti i deka kvazi - istoriskite karakteri se olicetvoruvawa
na filozofski fakti ili principi, mo`e da po~uvstvuva odredena te92
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{kotija koga }e go zamolat da ja "prevede" kvazi - istori~nosta na ceremonijalniot tekst vo spiritualiziranite tolkuvawa {to tuka gi nudime.
Sekako, edna od svesnite nameri na ritualite na Inicijacija, se obrazovanieto i prosvetluvaweto na rasuduvaweto, i, sé dodeka umot e sposoben
da se izdigne nad isklu~itelno materijalnite fakti i da se navikne da
dejstvuva vo povistinitoto carstvo na ideite, {to se materijaliziraat
vo fakti i gi pravat vozmo`ni, postoi mala verojatnost da se ima korist
od ritualite kako onie na masonerijata, ~ija vrednost e zanemarliva, ako
se izzeme spiritualnata sila i vitalizira~kata energija na ideite {to
im se svojstveni. Zatoa, dokolku gi ispitame evrejskite imiwa na oficerite na Kapitolot mo`e da bide korisno i svoevidna potvrda na ona {to
be{e re~eno; nivnata analiza }e poka`e deka ovie dostoinstvenici poskoro olicetvoruvaat idei otkolku {to pretstavuvaat li~nosti.
1. "Zorovavel, knezot na narodot". Ova ime bukvalno zna~i "'rteweto
{to od Vavilon se {iri me|u narodot". "Vavilon" i "narodot" se dve formi na izrazuvaweto na istata ideja. Op{testvoto kako celina, ili mno`estvoto, "narodot" ("babeloi" kako {to glasi na gr~ki), vo site razdobja
na ~ove~kata istorija sozdava eden Vavilon na zbrkani celi i interesi.
No, sekoga{ postojat individui intelektualno ili duhovno ponapredni
od masata i ~ii idei, u~ewa ili primer se ponapredni, a na vakvite lideri se odnesuva imeto Zorovavel. Sepak, ova objasnuvawe ne ja izrazuva
podlabokata smisla spored koja mora da se analizira ovoj zbor, a toa e
negovata li~na primena. Samata ~ove~ka individua ja pretstavuva masata, haosot, mno`estvoto zbrkani `elbi, misli i strasti, se dodeka tie
ne se podlo`at na disciplina. No, prisuten duri i srede niv i 'rtej}i od
i me|u niv, prose~niot ~ovek e svesen za povisokiot i spiritualen element vo sebesi, koj mo`e ili da go oblagoroduva, ili da go zanemari, no,
koj, sepak, vo negovite najdobri momenti, ja razgoruva negovata niska nesredena priroda, mu gi poka`uva gre{kite na negoviot voobi~aen na~in
na postapuvawe, i go naveduva da `ivee na toa povisoko nivo.
2. "Agej, Prorokot". Go pretstavuva pasivniot aspekt i naedno ja ozna~uva radosnata i samo - kontemplativna priroda na duhot. Se narekuva "prorokot" poradi mo}ta na vnatre{niot uvid i se - znaeweto {to go karakterizira ona ne{to {to transcedentira nad ~uvstvoto za vreme i prestojuva
vo ve~nosta, no i gi proektira vo ni`ata inteligencija, intuicijata, problesocite i navestuvawata {to se proro~ki po svojata priroda.
3. "Je{ua". Go personificira aktivniot izvr{en aspekt na duhot. Bukvalno, Je{ua zna~i "bo`estveniot spasitel", a Josedek "bo`estvenata
spravedlivost", dodeka visokiot sve{tenik go ozna~uva posredni~kiot
faktor me|u ~ovekot i Bo`estvoto. Spored toa, celiot naslov navestuva
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
93
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
deka ~ove~kiot duh ili bo`estveniot princip vo ~ovekot dejstvuva posredni~ki me|u Bo`estvoto i ~ovekovata poniska priroda za da go potpomogne ~ovekovoto spasenie i usovr{uvawe.
4.i 5. Ezdra i Neemija. Vo golemiot sistem na misterii na Egipet, koj
postoel mnogu pred hebrejskiot sistem, duhovno povtorno rodeniot kandidat, koj go postignal najvisokiot mo`en stepen na samopreobrazba na
svojata poniska priroda, go dobival naslovot Oziris. Prirodata na procesot na usovr{uvawe i ritualite povrzani so nego ni se dostapni blagodarenie na izvesni moderni u~eni lu|e, i im se prepora~uvaat na u~enikot koj saka da znae kolku makotrpen i vistinit bil ovoj proces i kon
kolku visok stepen na duhovna preobrazba se stremel. Na hebrejski, naslovot Oziris se smenil vo Azarija (a ponekoga{ Zeruja) i natamu povtorno se izmenil vo Ezdra i Ezra, imeto na Postariot zapisni~ar na Carskiot svod. Za da se razbere zna~eweto na dvajcata zapisni~ari. Ezra i
Neemija, neophodno e da si spomeneme deka vo bibliskata prikazna za
vra}aweto od vavilonskoto ropstvo, ovie dvajca bile voda~ite.
Go privr{uvame na{eto razgleduvawe na vistinskoto zna~ewe i celta na ceremonijata na Carskiot svod. Taa go obrabotuva najvisokoto ~ove~ko iskustvo {to nikoj ne mo`e celosno da go ceni bez da pomine niz nego.
Taa e najgolemiot i najzna~ajniot ritual vo masonerijata, i nikoj {to go
prou~uva so razbirawe na negovoto sakramentalno zna~ewe, nema da se
vozdr`uva od voshit, nitu za dlabokoto zna~ewe i vnatre{niot uvid, vo
zasega, neidentifikuvaniot mistik, nitu za posvetenikot koj go sozdal,
ili pak, za ve{tinata so koja toj go sostavil i go oblikuval svoeto zna~ewe vo eden dramati~en izraz. [teta e {to onie koi go praktikuvaat
ritualot, ne vlo`uvaat napor da navlezat vo negovoto zna~ewe i se zadovoluvaat so neprosvetlenata i povr{na izvedba na eden ritual, {to
duri i ezoteri~no e isklu~itelno vpe~atliv, ubav i sugestiven. Poslednata refleksija za ritualot mora da sugerira deka masonerijata se zanimava so graditelska rabota, no ne vrz nadvore{nata struktura, tuku so
povtornoto gradewe na padnatiot i urnat hram na ~ove~kata du{a; duri
i so pretpostavka deka taa pretstavuva samo se}avawe na nekoi odamna
izminati istoriski nastani, ovie nastani ne mo`at da imaat bitno vlijanie vrz `ivotot, karakterot ili odnesuvaweto na nekoj koj `ivee vo
dene{nicata i ne go opravduvaat postoeweto na eden mnogu elaboriran
taen Red za da gi odr`uva. No, ako ovie nastani i ovoj ritual se simboli
na ne{to podlaboko i ne{to li~no; ako tie gi sakramentaliziraat vistinite {to se sekoga{ verodostojni i mo`at da se realiziraat vo sega{nosta kaj onie {to ceremonijalno }e gi vozobnovat, toga{, treba da im se
posveti pokompletno i poseriozno vnimanie otkolku {to obi~no im se
uka`uva. U{te pove}e, dokolku Carskiot svod e simboli~no pretstavu94
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vawe na edno najvisoko iskustvo, {to mo`e da se dostigne samo vo svetosta na `ivotot i karakterot na duhovno prerodeniot ~ovek, ottuka sleduva deka i stepenite na Zanaetot {to vodat kon i davaat kvalifikacii
za Carskiot svod imaat podlaboka smisla i mora da se smetaat za seriozen nauk vo neophodnite podgotovki za ovaa sostojba na duhovna prerodba. Deloto na Zanaetot e nekompletno bez dostignuvaweto na Carskiot
svod. Za vozvrat, ova dostignuvawe e nevozmo`no bez disciplinata na
prethodniot trud, o~istuvaweto na umot i `elbata za smrtonosnoto raspnuvawe na samovolieto, {to se proverkite na dostojnosta koi ne kvalifikuvaat za vleguvawe vo onoj Erusalim {to ne e geografski i se narekuva "Grad na Mirot", bidej}i implicira svesno po~ivawe na du{ata vo
Neimarot. Za mnogumina, sugestijata deka vakvoto dostignuvawe e vozmo`no ili zamislivo dodeka sme sé u{te vo svoite tela od krv i meso e
mo`ebi iznenaduva~ko, pa duri i neverojatno. No, vakviot somne` e nedozvolen, i masonskata doktrina go negira. Naprotiv, kako {to ve}e prika`avme prethodno, ovaa doktrina odreduva poseduvawe materijalno
telo kako neophoden faktor vo unapreduvaweto na evolucijata na ~ovekoviot duh, a ne negovoto otsustvo. Teloto e sadot vo koj osnovniot metal
na na{ata priroda se preobrazuva vo zlato. Toa e obratnata to~ka {to go
predizvikuva otporot za ispolnuvawe na duhot so energija za negovoto
razvivawe i samosvestenost. Spored toa, fizi~kata smrt ne go unapreduva, tuku go popre~uva deloto na vozobnovuvawe.
"Doa|a no} vo koja nikoj ne mo`e da raboti", koga du{ata samo preminuva od sostojba na rabota vo sostojba na po~ivka, sé dodeka ne bide povtorno povikana na rabota vo zada~ata na samoosvojuvawe. Ova e samo
stilska figura za neophodnata smrt na jastvoto koj implicira dobrovolno namaluvawe na istaknuvaweto na na{ata zemska priroda za da se
dozvoli soodvetna nadmo} na spiritualnoto.
No, iako vo racete na na{ite sega{ni tolkuva~i, masonerijata e poskoro mrtvo slovo otkolku `iv i efektiven Ritual za inicijacija {to
mo`e da go zabrza razvivaweto na spiritualnosta na negovite kandidati,
za iskreniot i ostroumen aspirant kon podlabokite vistini, taa sé u{te
e pou~no sredstvo na naukata na samosoznavaweto i duhovnata prerodba.
Ovie zapisi i se napi{ani za vakvite aspiranti, za da mo`at i da nau~at
ne{to od originalniot model na Redot i da ja obrazuvaat svojata imaginacija vrz principite na taa nauka. Kako zaklu~ok, na takvite im se prepora~uva himnata na Hramot na hebrejskite posvetenici, vo koja site
psalmi na David se odnesuvaat na povikuvaweto na tematikata na vozvi{eniot Red na Svetiot Carski svod na Erusalim i li~noto dostignuvawe
na blagoslovenite i nivnata usovr{ena priroda:
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
95
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Se izraduvav koga mi rekoa: "Da odime vo Gospodoviot dom".
Na{ite noze ve}e stojat na tvoite vrati, O Erusalime.
Erusalime, cvrsto izgraden gradu i kako vo edno slean.
Plemiwata, Gospodovite plemiwa, vleguvaat tamu...
Sudiski stolici stojat tamu, Stolici na Davidoviot dom.
Molete mir za Erusalim!Blaze im na onie, koi te qubat tebe!
Neka bide mir zad tvoite yidovi i izobilie vo tvoite dvorci!
Zaradi svoite bra}a i prijateli }e vikam: "Mir na tebe!
Vo ovie nekolku reda se skicira seto ona {to e implicirano vo simboli~niot spektakl {to gi pozdravuva o~ite na masonot na Carskiot svod
vo najvozvi{eniot moment na vozobnovuvaweto na svetlinata. Vozdignat
i identifikuvaj}i se so najgolemo bla`enstvo, mirot i svesnosta na Seopfatniot i Seznajniot duh, toj sogleduva kako "izlegol" od Vavilonot
na svojata stara zamrsena i nesredena priroda i izgradil vrz negovite
urnatini nezemsko telo na slavata, ili "ku}ata Gospodova". Toj sogleduva kako ovaa ekstati~na sostojba i ova novosozdadeno nebesno telo se
sublimiran rezultat na negovoto porane{no jastvo i negovoto zemsko telo. Toj razbira kako sekoj oddelen del i darba na negovata stara priroda,
kako sekoja od zodijakalnite podelbi na negoviot sopstven mikrokosmos,
dala pridones so svojata pro~istena esencija vo sozdavaweto na novoto
ustrojstvo, "novo nebo i nova zemja"; i kako ovie esencii, kako dvanaesette razli~ni plemiwa se sobrale zaedno i kone~no se sleale i se stopile
vo edinstvo ili nova celina "grad kako vo edno slean". Ovoj "grad", ovaa
blagoslovena sostojba, koja misti~no se narekuva "Erusalim", me|u ~ii
yidovi caruva mir koj go nadminuva nerazbiraweto i vo ~ii palati na
oslobodenata du{a í se otkriva neiscrpnoto izobilstvo i plodnost na
nerazdelnoto trojstvo na Mudrosta i Qubovta i Mo}ta od koja {to poteknuvaat i ~ovekot i Univerzumot, a vo koja im e sudeno da se vratat.
Antitezata na ovoj "nebesen grad" e konfuzniot Vavilon, gradot na ovoj
svet, za koj e zapi{ano deka vo nego se site zarobenici. So eden zbor,
Ceremonijata na Carskiot svod sakramentalno ja portretira poslednata
faza od misti~noto patuvawe na du{ata progoneta od Vavilon vo Erusalim vo nejzinoto begstvo od zarobeni{tvoto na ovoj ponizok svet i koja
minuvaj}i niz prevezite" na materijata i formata, gi kine okovite na
rasipanosta na ovoj svet na amorfniot Duh i ja soznava slavnata sloboda
na Bo`jite deca.
96
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
PESNA NAD PESNITE
Ve zapoznavame so celinata na pesnata na Solomon {to e stavena vo
Biblijata - Stariot Zavet, so cel da vi ovozmo`ime za {to stanuva zbor
i kako Carot Solomon ja gleda qubovta. Sepak treba da se podvle~e deka
vo ovaa pesna, vpro~em sami }e pro~itate, ne stanuva zbor za niedna religija, za niedno vozvi{eno bitie, nitu pak za Neimarot, tuku isklu~ivo
samo za ~uvstvata {to Solomon gi ~uvstvuval za Kralicata od Saba
([aba).
Sostavuva~ite na Biblijata, koi, za `al, ne gi stavile site Evangelija, tuku odbrale samo nekolku, kako i istorijatot za dvi`eweto na
robovite Evrei do Izrael, sekoga{ vo ovaa Sveta Kniga ja stavale Solomonovata "Pesna nad pesnite". Spored moe mislewe, toa }e go objasnime
na krajot od pesnata, stanuva zbor za ne{to sosema drugo. Sega pro~itajte
go prevodot na ova qubovno poslanie od Carot Solomon.
Solomonovata Pesna nad pesnite
Bakni me so bakne` na svojata usta, tvojata qubov e
poslatka od vino.
Miris na najdobrite mirisi, tvoeto ime e razleano
maslo, zatoa te qubat devicite.
Povle~i me po sebe, da begame! Carot me vovede vo
svoite sobi. ]e se veselime i }e se raduvame zaradi
tebe, }e ja slavime tvojata qubov pove}e od vinoto;
dostojno e da te qubat!
Erusalimski }erki, crna sum, no ubava, kako kedrovite {atori, kako Solomonovite zavesi.
Ne gledajte deka sum pocrneta, za{to sonceto me
opali. Sinovite na majka mi se razgnevija na mene, me
postavija da gi ~uvam lozjata; a moeto lozje, ne go
~uvav.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
97
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ka`i mi ti, kogo go qubi mojata du{a: kade pase{?
Kade odmara{ na pladne? za da ne skitam, baraj}i te,
okolu stadata na tvoite drugari!
Ako ne go znae{ toa, o, najprekrasna me|u `enite,
izlezi i sledi gi tragite na stadata, i pasi gi tvoite
jariwa okolu pastirskite {atori.
Te sporeduvam so kowite vo faraonovite koli, moja
vozqubena.
Prekrasni se tvoite obrazi me|u u{nicite; tvojot
vrat so |erdanite;
]e napravime zlatni obetki, za tebe, so srebreni
privrzoci.
Dodeka carot se odmoruva na svoite posteli, mojot
nard mirisa.
Mojot vozquben e kako strak smirna, {to po~iva me|u
moite gradi.
Mojot vozquben e kako kiprov grozd od engadskite
lozja.
O, ti si prekrasna, moja vozqubena; kolku si ubava!
ima{ o~i kako gulabica.
O, ti si prekrasen, moj vozquben, i qubezen! Zeleniloto e na{a postela.
Kedrite se gredi na na{ite ku}i, a kiparisite
pokriv.
Jas sum saronski cvet, liljan vo dolina!
[to e liljanot me|u trweto, toa e mojata vozqubena
me|u devicite.
[to e jabolknicata sred gorskite drva, toa e mojot
vozquben me|u mladite. Sakam da sedam vo nejzinata
senka; a nejzinite plodovi mu se slatki na moeto grlo.
Me vovede vo sobite na vinoto i me pokri so znameto
na qubovta.
Potkrepete me so kola~iwa, osve`ete me so jabolka,
za{to jas sum iznemo{tena od qubov.
Negovata leva raka mi e pod glavata, a so desnata me
pregrnuva.
98
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ve zakolnuvam, erusalimski }erki, vo polskite srni
i eleni, ne ja budete i ne ja trevo`ete mojata qubov,
dodeka samata ne posaka.
Glasot na mojot vozquben! ete go, doa|a, preletuva
preku gori, preskoknuva bregovi.
Mojot vozquben e kako srna, toj e kako elen~e. Ete,
toj stoi zad na{iot yid; gleda niz prozorcite, nayira
niz re{etkite.
Mojot vozquben po~nuva da mi zboruva: "Stani, moja
vozqubena, ubavice moja, i dojdi!
Za{to, ete, zimata ve}e pomina, do`dot zamina i
prekrati.
Cve}iwata se poka`uvaat po zemjata, dojde vreme za
peewe; i grli~iniot glas se slu{a vo na{iot kraj.
Smokvata gi isfrli prvite plodovi, lozjeto mirisa
vo cvetawe. Stani, moja vozqubena, ubavice moja, i
dojdi!
Gulabice moja, vo kamenlivi pe{teri, vo strmnite i
karpesti zasolni{ta! daj da ti go vidam liceto i da ti
go ~ujam glasot; za{to tvojot glas e milozvu~en, a tvoeto lice e prekrasno!"
Lovete gi lisicite, malite lisici, {to gi o{tetuvaat
lozjata, na{ite lozja vo cuteweto.
Mojot vozquben mi pripa|a mene, a jas nemu; toj pase
me|u liljanite.
Pred denot da izdivne i pred da se spu{tat senkite,
vrati se, vozquben moj: bidi lesen kako srna, kako
srni~e na gorata Beter.
Vo svoeto leglo, vo no}ite, go barav onoj, kogo go qubi
mojata du{a; go barav, no ne go najdov.
I taka, }e stanam i }e go optr~am gradot, po ulicite
i raskrsnicite, }e go baram onoj, kogo go qubi mojata
du{a: go barav, no ne go najdov.
Me sretnaa stra`arite, koi go obikoluvaat gradot:
"Dali go vidovte onoj, kogo go qubi mojata du{a?"
Tuku {to trgnav od niv, go najdov onoj, kogo go qubi
mojata du{a. Go fativ i nema da go pu{tam, dodeka ne go
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
99
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vovedam vo domot na mojata majka, vo spalnata na mojata
roditelka.
Ve zakolnuvam, erusalimski }erki, vo polskite srni
i eleni, ne ja budete i ne ja trevo`ete mojata vozqubena, dodeka samata ne posaka!
[to se diga toa od pustinata kako stolb od dim, od
kadeweto na smirnata i temjanot i na site milnomirisni pravovi?
Ete, toa e Solomonovata nosilka, okolu nea, {eeset
strojni mom~iwa, od najsilnite vo Izrael!
Site se ve{ti so me~evite, obu~eni se za vojna;
sekomu me~ot mu e na bedroto, zaradi no}nite opasnosti.
Carot Solomon si napravi prestol za sebe od livansko drvo.
Gi napravi negovite stolp~iwa od srebro, potpira~ite
za lakti od zlato; sedi{teto od crveno sukno; sé e ukraseno vnatre, so qubovta na erusalimskite }erki.
Izlezete, sionski }erki, i videte go carot Solomon
so venecot, so koj go oven~a negovata majka, vo denot na
negovata svadba, vo denot na radosta na negovoto
srce.
Kolku si ubava, moja vozqubena, Kolku si prekrasna!
Ima{ o~i kako gulabica, pod tvojot prevez; kosata ti e
kako stado kozi, {to sleguvaat od gorata Galad.
Zabite ti se kako stado na ostrigani ovci, koga se
vra}aat od kapewe: odat dve po dve kako blizna~ki i
niedna ne e osamena.
Tvoite usni se kako lenta od crveno predeno i tvoite
zborovi se qubezni; tvoite obrazi se kako kalinkini
polovinki, pod tvojot prevez.
Vratot ti e kako Davidova kula izgradena za odbrana:
iljada {titovi visat vo nea, sé juna~ki oklopi.
Tvoite dve gradi, kako dve srni~iwa, blizna~iwa,
{to pasat me|u liljanite.
Pred denot da izdivne i pred da se opu{tat senkite,
}e trgnam na smirninata gora i na temjanovoto bre`e.
100
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Celata si prekrasna, vozqubena moja, i nema nedostatok na tebe!
Dojdi so mene od Livan, nevesto! Dojdi so mene od
Livan! Slezi od vrvot na Aman, od lavskite pe{teri,
od gorite na risovite!
Srceto mi go pleni, sestro moja, nevesto; srceto mi
go pleni samo so eden tvoj pogled, samo so eden biser
od tvojot |erdan.
Kolku e slatka tvojata qubov, sestro moja, nevesto!
Tvojata qubov e poslatka od vinoto, a mirisot na tvoite
masla e poprijaten od site mirisi.
Sa}in med kape od tvoite usni, nevesto, med i mleko
se pod tvojot jazik, a mirisot na tvoite obleki e kako
livanski miris.
Ti si zatvorena gradina - sestro moja, nevesto, zatvorena gradina i zape~aten kladenec.
Tvoite podnici se kalinkina gradina, polna so najodbrani plodovi: kalinka i {afran,
mirisliva trska i cimet, so site temjanovi strakovi,
so smirna i aloj, so najdobri mirisi.
Kladenecot e vo mojata gradina, izvor na `iva voda
{to te~e od Livan.
Stani: severec! duvni: ju`en vetre! Povej nad mojata
gradina, neka se raznesat nejzinite mirisi. Mojot
vozquben neka dojde vo svojata gradina, za da gi vkusi
nejzinite najslatki plodovi.
Dojdov vo mojata gradina, sestro moja, nevesto, gi
beram mojata smirna i moite mirisi, gi jadam mojot med
i moite sa}i, gi pijam moeto vino i moeto mleko. Jadete,
prijateli, pijte i nasituvajte se, vozqubeni moi!
Jas spijam, no moeto srce bdee. Odnenade` glas!
Mojot vozquben mi pot~uknuva: "Otvori mi, sestro moja,
vozqubena moja; gulabice moja, sovr{ena moja; za{to
glavata mi e polna so rosa, a kosata so no}na vlaga."
"Ja soblekov mojata obleka, kako da ja oble~am? Gi
izmiv nozete, kako da gi izvalkam pak?"
Mojot vozquben ja provna rakata niz otvorot i seta
moja vnatre{nost se vozbudi od nego.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
101
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Stanav, za da mu otvoram na mojot vozquben, a od
mojata raka kape{e smirna i pote~e niz prstite na
ra~kata na klu~alkata.
Mu otvoriv na mojot vozquben, a toj ve}e se be{e
oddale~il i is~eznal; ostanav bez zdiv koga zamina. Go
barav, no ne go najdov, go vikav, no ne se odyva.
Me sretnaa stra`arite, koi go obikoluvaat gradot;
me bieja, me ranija; i mi ja zedoa nametkata ~uvarite na
yidovite.
Ve zakolnuvam, erusalimski }erki, ako go sretnete
mojot vozquben, {to }e mu re~ete? Deka jas iznemo{tuvam
od qubov.
"Vo {to e tvojot vozquben podobar od drugite, o,
najli~na me|u `enite? Vo {to e tvojot vozquben podobar
od drugite, pa né zakolnuva{ taka?"
Mojot vozquben e bel i rumen, pove}e od deset iljadi drugi.
Negovata glava e kako zlato - ~isto zlato; kadricite
od kosata, kako mladi palmini gran~iwa, crni kako
gavran.
Negovite o~i se kako gulabi nad poto~nata voda. Zabite
mu se kako izmieni so mleko, naredeni vo ramka.
Negovite obrazi se kako lei so mirislivi bilki; kako
blagomirisno cve}e, usnite mu se liljani, od koi te~e
smirna.
Racete mu se zlatno prstewe, polno so skapocenosti;
negovite gradi - kako izvajani od slonova koska, pokriena so safiri.
Nozete mu se stolbovi od mramor na zlatni podno`ja;
rastot mu e kako Livan, veli~estven kako kedar.
Govorot mu e sladok i siot e od qubeznost. Takov e mojot
vozquben, takov e mojot prijatel, erusalimski }erki!
"Kade oti{ol tvojot vozquben, o, njubava me|u `enite? Kade go snema tvojot vozquben, za da go barame so
tebe?"
Mojot vozquben sleze vo svojata gradina, pri leite
so mirislivi bilki, da pase po gradinite i da sobira
liljani.
102
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Jas mu pripa|am na mojot vozquben, mojot vozquben
mi pripa|a mene; toj pase me|u liljanite.
Ubava si, moja vozqubena, kako Tersa, krasna si kako
Erusalim, stra{na kako vojska pod znamiwata.
Odvrati gi tvoite o~i od mene, za{to me zbunuvaat.
Tvojata kosa e kako stado kozi, {to sleguvaat od
Galad. Zabite ti se kako stado istrigani ovci koga
doa|aat od kapewe: idat dve i dve kako blizna~ki, i
niedna ne e osamena.
Tvoite obrazi se kako kalinkini polovinki pod tvojot prevez.
Ima {eeset carici i osumdeset nalo`nici i bezbroj
devici.
No samo edna e mojata gulabica, mojata sovr{ena
edinstvena na majkata, izbranica na svojata roditelka.
Devicite ja vidoa i i zabla`evaa, a caricite i
nalo`nicite ja pofalija.
Koja e ovaa koja doa|a kako mugrite {to osamnuvaat,
prekrasna e kako mese~inata, sjajna kako sonceto,
stra{na kako vojska pod znamiwata?
Slegov niz oreovi nasadi, za da gi vidam mladite
rastenija vo dolinata, za da vidam dali raspupile
lozjata, dali cvetaat kalinkite?
"Vrati se, vrati se, Sulamko, vrati se za da te gledame." [to }e vidite na Sulamka, koja igra vo dve
dru`ini?
Kolku se ubavi tvoite noze vo obuvkite, kne`evska
}erko! Zaoblenosta na tvoite bedra se kako ogrlici,
delo na racete na iskusen umetnik.
Papokot ti e trkalezna ~a{a, {to nikoga{ ne e bez
pijalak; mevot ti e kako stog p~enica, zagraden so liljani.
Tvoite dve gradi se kako dve srni~iwa-blizna~iwa
na srnata.
Tvojot vrat e kako stolb od slonova koska. Tvoite o~i
se kako ezer~iwata vo Esevon, kaj Vatravimskata Vrata.
Nosot ti e kako livanska stra`arnica, {to gleda kon
Damask.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
103
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Tvojata glava e kako gorata Karmil, a kosata na glavata kako crveno sukno, i carot se spletka vo nejzinite
pletenki.
Kolku si prekrasna, kolku si privle~na, o, najvozqubena, me|u milinite!
Rastot tvoj e kako palma, tvoite gradi se grozdovi.
Si rekov: }e se iska~am na palmata, da gi dofatam
nejzinite vrvovi; a tvoite gradi }e bidat kako grozdovi
na loza; mirisot na tvojot zdiv kako jabolka.
Tvojata usta e kako najdobro vino, {to te~e napravo
kon mojot vozquben, kako {to te~e niz usnite na zaspanite.
Jas mu pripa|am na mojot vozquben, i toj ima `elba
po mene.
Dojdi, vozquben moj, }e odime vo poleto, }e no}evame
vo selata.
Nautro }e odime vo lozjata, za da vidime dali raspupuva lozata, dali se zafa}a grozjeto, dali rascvetaa
kalinkite? Tamu }e mu ja dadam mojata qubov.
Kalinkite {irat miris, vo na{ite ku}i ima sekakvi
ovo{ki: novi i stari, za tebe gi ~uvav, o najvozquben
moj!
O, da si mi brat, da gi cica{e gradite na mojata majka! Toga{, sretnuvaj}i te na ulica, }e te poqubev i nikoj
nema{e da me osudi za toa.
Bi te povela i bi te vovela vo domot na majka mi; ti
bi me u~el, a jas bi te poela so najdobro vino i so sok
od kalinki.
Negovata leva raka mi e pod glavata, a so desnata me
pregrnuva.
Ve zakolnuvam, erusalimski }erki, ne budete ja i ne
trevo`ete ja mojata vozqubena, dodeka samata ne posaka!
Koja e taa {to doa|a od pustinata, potprena vrz svojot vozquben? Te razbudiv pod jabolknicata, kade te
rodi majka ti, kade tvojata roditelka te donese na
svet.
104
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Stavi me kako znak na srce, kako pe~at na tvojata raka;
za{to qubovta e silna kako smrtta, a qubomorata e
cvrsta kako grob. Nejziniot `ar e `ar na ognot, nejzinite
plamewa, Gospodovi plamewa.
Golemi vodi ne mo`at da ja ugasnat qubovta, nitu
rekite da ja potopat. Da go dava nekoj za qubovta seto
bogatstvo na svojot dom, toj bi navlekol prezir vrz
sebe.
Imame mala sestra, koja u{te nema gradi; {to }e
pravime so na{ata sestra, koga }e stane zbor za nea?
Ako bide kako yid, }e izgradime vrz nego srebren
dvorec; ako bide kako vrata, }e ja oblo`ime so kedrovi
daski.
Jas sum yid i moite gradi se stra`arnici, zatoa jas
}e bidam vo negovite o~i, kako onaa {to dostignala do
polnota.
Solomon ima lozje vo Val Amon; im go dade na
~uvarite i sekoj treba da donese za negovite plodovi
iljada srebrenici.
Moeto lozje e pred mene: a Solomone, za tebe iljada,
a dvesta na onie {to gi ~uvaat plodovite.
O ti, koja `ivee{ vo gradinite, drugarite go slu{aat
tvojot glas, daj i jas da go ~ujam.
Pobrzaj, vozquben moj; bidi kako srna i kako elen~e
vo mirislivite gori!
NAPOMENA:
Kako {to napi{av na po~etokot, sega i sami znaete, ovaa pesna
prakti~no nema nikakva vrska so niedna religija, nitu pak so religiski
li~nosti, a u{te pomalku so veruvawata na lu|eto vo golem broj bogovi
na planetava Zemja, a ne se spomenuva nitu Tvorecot. Zatoa to~na e konstatacijata zaradi koja pri~ina ovaa pesna e stavena vo Biblijata - Star
Zavet.
Spored tvrdeweto na mnogumina nau~nici i filozofi stanuva zbor za
kodirana pesna vo koja Solomon imaj}i gi site soznanija, se obidel da mu
navesti na ~ove{tvoto {to }e go ~eka vo idninata i kakov }e bide razvojot. Me|utoa, nieden do sega ne uspeal da dojde do kodot, spored mene,
poradi objektivni pri~ini. Imeno, Stariot Zavet na Biblijata e preveden
od starohebrejski na hebrejski, me|utoa doslovno preveden. Postoi legenRegularna Golema Lo`a na Makedonija
105
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
da deka prevodot e to~en koga po doa|aweto na Mojsej vo Izrael (poznato
e deka toj nikoga{ ne stapnal na terotorijata na Izrael), bilo naredeno,
mo`ebi toga{, mo`ebi mnogu podocna, Biblijata da se prevede od starohebrejski na hebrejski. Toga{nite vladeteli odbrale ~etiriesetmina
odli~ni poznava~i na dvata jazika, gi stavile vo 40 razli~ni mesta, bez
nikakov dopir me|u niv i gi ostavile 40 dena za da ja napi{at Biblijata
na hebrejski.
Stru~wacite potoa gi zele site 40 primeroci i gi sporedile. Nemalo
nitu edna nedoslednost, odnosno site 40 primeroci bile celosno isti.
Me|utoa, me|u tie poznava~i nemalo nieden poet koj mo`el "Pesnata nad
pesnite" na Solomon da ja prepee. Nitu sega poznava~ite na starohebrejskiot jazik ne se poeti, a bi trebalo da stanuva zbor za visokokvaliteten
poet so odli~no poznavawe na starohebrejskiot za da mo`e "Pesnata nad
pesnite" da se prepee.
Ottamu, spored moe mislewe e zaguben i kodot so koj mo`e preku pesnata da se otkrie zamislata na Solomon za ona {to go predviduva za
~ove{tvoto vo idninata. Site poznava~i na tajnite na kodiraweto znaat
deka sekoj zbor i bukva se bitni, a kamoli pesna koja e rimuvana, a vo
slu~ajot samo prevedena.
Poradi ova jas se dvoumev dali ova delo na Solomon da bide del od
ovaa kniga, no po barawe od dvajcata recenzenti D-r Goran Rafajlovski
i D-r Milan Nedkov, jas ja staviv, soglasuvaj}i se so nivnoto mislewe
deka sepak na{ite ~itateli treba da bidat zapoznati i so ova delo i so
sodr`inata i so ubavite zborovi {to gi upotrebuva Solomon za qubovta
kon Kralicata od Saba.
106
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MASONSTVOTO VO SAD
Na 11-ti Fevruari 1988 godina, edna grupa na masoni od visok rang se
sobrale vo Ovalnata soba na Belata ku}a. Bile sobrani za da mu oddadat
po~est na nivniot masonski brat, pretsedatelot Ronald Regan. Prvo, gospodinot Regan ja primil po~esnata diploma na Golemata lo`a na Va{ington, a potoa bil promoviran vo po~esen ~len na [kotskiot masonski obred.
Tretata po~est bila najvisoka, koga G-din Voris King, imperijalen vladetel na drevniot Arapski red na blagorodnicite na Misti~niot hram,
go naimenuval pretsedatelot na SAD za po~esen ~len na Imperijalniot
sovet na Hramot.
Hramot, najvidliviot aspekt na masonstvoto vo SAD, minal dolg pat.
Samo edna generacija nanazad, konvenciite na hramovnicite predizvikuvale trevoga i zagri`enost; bile pi{uvani statii protiv vozrasnite
lu|e koi smetale deka e mnogu sme{no da se frlaat kesi so voda niz prozorecot od hotelskata soba vrz glavite na nevinite minuva~i dolu.
Toga{, nekoi pametni lu|e, na{le na~in da go zauzdaat i prenaso~at toj
vi{ok na energija, i so toa golem uspeh. Nivna cel bile decata, a rezultatot bil eden sistem od dvaeset i dve bolnici na hramot za hendikepiranite deca, koi vklu~uvale devetnaeset ortopedski bolnici i tri centri
za izgorenici. Pred dvaeset godini, decata koi imale izgorenici od prv
stepen na 30 procenti od ko`ata re~isi sigurno umirale, dodeka denes
decata so dvapati pogolem procent na izgorenici pre`ivuvaat, blagodarej}i
im na istra`uvawata vo nivnite bolnici. Najinteresen aspekt vo rabotata na ovie bolnici e {to lekuvaweto ne se napla}a. Koga cirkusot na hramot }e dojde vo gradot za da sobira pari za ovie bolnici, posebno se podgotvuvaat sedi{tata za decata od lokalnite domovi za siraci i za napu{tenite deca, a podarocite ne zavr{uvaat tamu. Hramovnicite gi nosat so
svoite avtomobili site deca poedine~no vo nivnite domovi. Vo cirkusot,
za niv se podgotvuvaat golemi koli~estva pukanki, kola~i i sokovi, a nezaboravniot klovn koj gi voodu{evuva decata mo`ebi e bankarot od sosedstvoto. Sé zaedno, promenata na pravecot kaj hramovnicite i celta so koja
se stignuva so nepobitnite dobri dela e izvonreden primer za efikasnosta
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
107
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
na rakovodstvoto, i golemata `elba na lu|eto da se anga`iraat li~no i
finansiski poradi celta vo koja veruvaat.
Atmosferata na misterijata preminala vo javnata sfera bidej}i sekoe
"tajno" dru{tvo ja budi qubopitnosta, neprijatelstvoto i zavista na onie
koi ne ~lenuvaat vo nego, u{te pove}e ako ne se podobni za priem. Cenata koja ja pla}aat takvite dru{tva, vo otsustvo na informacii okolu
nivnata rabota, dru{tvoto vo celost go nosi pe~atot na deluvaweto na
poedine~nite ~lenovi. Grupata, "Moli Megvajers", na primer, lu|e koi gi
terorizirale rudnicite na jaglen vo Pensilvanija, palej}i gi ku}ite i
se~ej}i im gi nosevite i u{ite na nadzornicite vo rudnikot zatoa {to gi
otpu{tile nivnite bra}a pijanici, bile site ~lenovi na drevniot Red na
Hibernijancite, na koi im trebalo mnogu vreme i trud za da doka`at deka
toa ne bilo dozvoleno od nivna strana. Sli~no na toa, masonstvoto se
na{lo pod udar na nekoi negovi ~lenovi, kako vo slu~ajot na ubistvoto
na kapetanot Vilijam Morgan. Drug takov slu~aj e povrzan so mormonskata
populacija vo zemjata.
Nedaleku od ku}ata na Morgan vo Batavija, Wujork, se nao|a gradot
Man~ester, vo koj se rodil eden mlad ~ovek po ime Xozef Smit, osnova~ot
na Mormonskata crkva. Smit ja temelel novata crkva na instrukciite koi
bile zapi{ani na dve zlatni plo~ki koi navodno mu gi dal angelot Moroni, koj se pojavil edna godina po is~eznuvaweto na Morgan. Toj zapo~nal
so svojata rabota vo Palmira, Wujork no bil izbrkan ottamu, zatoa so
svojata kongregacija se preselil vo Ohajo, no i tamu ne bil dobredojden,
za kone~no da se smesti vo grat~eto Novu, Ilinois. Gradot se {irel, a so
negoviot razvoj se razvivalo i masonstvoto, bidej}i mnogu mormoni bile
vo negovite redovi. Zabele`ano e deka do 1843 godina, bile aktivirani
pet mormonski lo`i, no site bile suspendirani od strana na Golemata
lo`a poradi nepravilnostite vo raboteweto. Mormonskite lo`i ja ignorirale suspenzijata, {to samo ja zgolemuvalo tenzijata me|u mormonite i
lokalnite hristijani, vklu~uvaj}i gi masonite koi ne bile mormoni, okolu pra{aweto na poligamijata.
Ona {to se slu~ilo potoa ne mo`e da se objasni. Antimormonskoto lokalno naselenie trgnalo edna no} po razbesnet pohod, palej}i gi mormonskite domovi, pukaj}i i tepaj}i gi lu|eto, a na krajot zavr{ilo i so ubistvoto na Xozef Smit. Negoviot naslednik Briam Jang gi obvinil lokalnite masoni za napadot, `igosuvaj}i gi kako slugi na Satanata. Naredil
site mormoni koi nema da gi napu{tat masonite ili koi }e odlu~at da im
se priklu~at da bidat ekskomunicirani od strana na Mormonskata crkva.
Masonite od gradot Novu tvrdele deka nemaat nikakva vrska so slu~uvawata, a posebno so brutalniot napad vrz mormonite. Mormonite odlu~ile
108
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
da gi napu{tat Soedinetite Dr`avi i trgnale na zapad sé dodeka ne stignale vo toga{ meksikanskata teritorija Juta. Masonite donele odluka
deka mormonstvoto e nespoivo so principite na masonstvoto, i eden podolg period va`elo praviloto deka mormonite ne mo`at da stanat masoni. Duri vo 1984 godina, Golemata lo`a na Juta im dozvolila na mormonite da stanat masoni.
Vo periodot na gra|anskata vojna vo Amerika, golem broj masoni, oficeri i vojnici, se na{le na sprotivnite strani. Poznati se mnogu legendi
od vojnata koi zboruvaat za me|usebnoto pomagawe koe bilo rezultat na
masonskite znaci vo nevolja, no najzna~ajnata rabota se slu~ila po zavr{uvaweto na vojnata. Gnevna poradi erozijata na nivniot dotoga{en na~in
na `ivot i brziot politi~ki rast na lu|eto koi do v~era bile nejzini
robovi, edna grupa od jugot odlu~ila da se sprotistavi so toa {to formirala tajno dru{tvo. Mnogu od niv ve}e bile masoni, koi svoeto poznavawe na masonskite obredi go iskoristile da razvijat edna ritualisti~ka infrastruktura za dru{tvoto koe sakalo da go spasi Jugot so odr`uvawe na supremacijata na belcite. Go usvoile krugot na lo`ata kako
svoja formalna ramka za sostanocite na ~lenovite, go narekle dru{tvoto spored krugot, i go demonstrirale svoeto nivo na obrazovanie upotrebuvaj}i go gr~kiot zbor za krug, kuklos. Izgovorot i ortografijata brzo se
pretvorile vo Ku Klux, a sebesi se narekle Vitezite na Kju Kluks Klanot,
koga vo dru{tvoto vmetnale i elementi na vite{tvo. Sevide~koto oko na
masonstvoto sega stanalo Golemiot Kiklop. Vovele signali so racete,
tajni lozinki, tajni rakuvawa i signali za raspoznavawe, duri i sveta
zakletva, a seto toa adaptirano od masonskoto iskustvo. Nekoi ~lenovi
duri i se falele i so oficijalnite vrski me|u Klanot i masonstvoto.
Dru{tvoto koe zapo~nalo kako edinstven ju`wa~ki odgovor na povoenata invazija na Jugot, brzo degeneriralo vo ne{to sosema drugo. Zapo~nale nasilstva, so pretepuvawa i lin~uvawa, zatoa rakovodstvoto odlu~ilo da go raspu{ti Klanot. Golemiot Majstor i porane{en voen general
na Konfederacijata, Nejtan Bedford Forest, vo 1869 godina ja izdal svojata edinstvena Generalna naredba za raspu{tawe na redot. No, bilo
predocna. Naredbata na generalot bila ignorirana od pogolemiot broj
~lenovi koi sé u{te `iveele so ~uvstvoto na poni`enost poradi porazot
vo vojnata, a ona {to go ~uvstvuvale poradi na~inot na `ivot po vojnata,
bilo u{te pogolemo poni`uvawe. Kako rastelo nasilstvoto, metata na
klanovskata omraza se pro{iruvala od crncite, preku Evreite, pa duri
do katolicite i site stranci, a prikaznite za vrskata so masonite uporno se {irele. Kone~no, dr`avnite Golemi masonski lo`i i na Severot i
na Jugot, javno se oglasile i celosno gi otfrlile filozofijata, motivite i akciite na Kju Kluks Klanot.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
109
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
No, i pokraj toa, vo mislite na mnogumina ostanala senkata na somne` vo
masonstvoto, a vo razbiraweto na toj somne` ne pomognal nitu odnosot na
golem broj masoni kon crncite. Vistina, mal e brojot na crnci koi se ~lenovi na masonstvoto i toa edvaj eden procent od vkupnoto ~lenstvo. Eden mason
objasni deka toa e zatoa {to Starite pravila na masonstvoto velat deka
~lenstvoto e zabraneto za kandidatot koj ne e "sloboden ~ovek roden od
slobodna majka", a site amerikanci crnci se direktni potomci na robovi.
Ne mo`e{e da odgovori na zabele{kata deka vo Starite pravila ne pi{uva
oti masonot mora da bide ~ovek roden od slobodna pra-prababa.
Edna postara senka za masonskite rasni stavovi stoi nadviena nad
vlijatelnata, no re~isi nepoznata mre`a na masonskite lo`i koi so~inuvaat zna~itelen del od crne~kiot establi{ment {irum SAD, i koi ne
se priznati od belite masoni. Taa mre`a e poznata kako Prins Hol masonstvo, po svojot osnova~, slobodniot crnec koj kako vojnik slu`el vo
angliskata armija vo vojnata za nezavisnost. Pred toj konflikt, toj i
~etirinaesetmina drugi crnci stanale masoni so odlukata na patuva~kata voena lo`a br. 441, na britanskiot 38-mi pe{adiski polk, stacionirana vo Boston. Koga polkot se povlekol od taa oblast, gi ostavil crncite koi `iveele vo toj kraj, so dozvola da odr`uvaat sostanoci, no ne
pravoto da primaat inicijanti ili da dodeluvaat stepeni.
Koga poradi vojnata stanalo jasno deka britanskata voena lo`a nema
da se vrati vo Boston, Prins Hol í podnel molba na Golemata lo`a na
Anglija, koja na 29-ti septemvri 1784 godina mu izdala povelba za osnovawe na Afrikanskata lo`a br. 459. Iako bila oficijalna lo`a, br. 459
ne bila priznata od beloto masonstvo vo SAD. Taa negirala so toa {to
po~nala da im izdava povelbi na drugi lo`i vo crne~kite sredini, osnovaj}i duri i patuva~ki voeni lo`i koi postoele vo crne~kite voeni edinici vo Gra|anskata vojna, kako i podocna vo dvete svetski vojni. Prins
Hol masonstvoto postepeno se {irelo vo dr`avata i vo drugite segmenti
na dru{tvoto, isto kako i beloto masonstvo. Taa stanala eden od najvlijatelnite, no najmalku poznati stolbovi na crne~kata zaednica, osobeno
na Jugot, so preku 250 iljadi ~lenovi.
Odvreme - navreme, na masonskite konferencii se obnovuvaat diskusiite okolu celosnoto priznavawe na lo`ata Prins Hol, no onie koi se
za toa, nikoga{ ne uspeale da go obezbedat potrebnoto mnozinstvo glasovi za priznavawe. Masonite tvrdat deka ne se rasisti, no te{ko e da se
brani konceptot na ograni~enoto univerzalno bratstvo.
U{te edna bariera na "univerzalnoto" bratstvo bil odnosot me|u masonite i katoli~kite dru{tva i katoli~kata crkva, iako toj odnos dosta
se promeni, osobeno po Vtoriot vatikanski koncil. Sve{tenicite ve}e
110
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ne gi primenuvaat tolku striktno instrukciite na papata Lav XIII da "insistiraat roditelite i duhovnite u~iteli vo u~eweto na katehizmot
nikoga{ da ne prestanat da gi predupreduvaat decata i u~enicite na
zlobnata priroda na ovie sekti (masonite)". Eden advokat, katolik raska`uva deka vo negovoto parohisko osnovno u~ili{te, vo pedesetite godini, ~esnite sestri dr`ele predavawa protiv masonstvoto. Vo negoviot
slu~aj, masonskiot hram bil dva bloka oddale~en od u~ili{teto, i na
u~enicite koi pominuvale pokraj nego, na patot za na u~ili{te, im bilo
sovetuvano da gi zavrtat glavite dodeka proa|aat, za da go izbegnat pogledot vo ku}ata na antihristite.
Lav XIII, isto taka, prepora~al i formirawe na dru{tvo koe na "rabotniot ~ovek" }e mu bide alternativa vo odnos na masonstvoto. Sovetuval
tie "da bidat povikani vo dobrite dru{tva, za da ne bidat odvle~eni vo
lo{ite" i go izrazil svoeto odobruvawe za takvite dru{tva koi ve}e se
formirale. Mo`ebi go imal na um faktot deka dve godini pred toa, vo
Hartford, Konektikat, otecot Majkl J. Mekgivni osnoval dru{tvo na katolici od irsko poteklo, koe go dobilo imeto "Vitezite na Kolumbo". Toa
bila bratska organizacija, so svoi tajni sostanoci, lozinki i stepeni, koja bila osnovana za da gi ispolni potrebite na irskite katolici koi vo
etni~kite geta se na{le opkru`eni so protestanti, i kako {to otvoreno
izjavuvale, da im ovozmo`at na katolicite alternativa vo odnos na masonstvoto. Konceptot se odr`al, i denes se procenuva deka ima pove}e od
1,3 milioni Vitezi na Kolumbo vo SAD, Meksiko, Kanada i Filipinite.
Obete organizacii se razvile vo po~etokot na XX vek1 i se napa|ale
me|u sebe vo sekoja prilika {to }e ja dobiele. Konfliktot me|u masonite
i Vitezite na Kolumbo bil najdramati~en vo Meksiko, kade {to Vitezite,
vo t.n. "Meksikanska kampawa" trgnale protiv "komunistite" kako {to ja
narekuvale anticrkvenata vladeja~ka partija na zemjata. So pobedata na
revolucionerite vo Meksiko, crkvata izgubila ogromni posedi i pove}eto
tradicionalni crkovni privilegii. Religioznite redovi bile staveni
nadvor od zakonot, a na klericite i religioznite nastavnici im bilo
zabraneto predavawe vo osnovnite u~ili{ta. Bilo izvr{eno potpolno
odvojuvawe na crkvata i dr`avata, a na sve{tenicite im bilo zabraneto
predavawe vo osnovnite u~ili{ta.
Do 1925 godina, iljadnici Vitezi na Kolumbo bile re{eni da se borat
protiv antikatoli~kite zakoni, i za vra}awe na Meksiko pod jurisdikcija na Rim. Duri i se obidele da otvorat religiozni u~ili{ta, no ne
uspeale vo toa. Kone~no, golem broj vitezi se zdru`ile so katolici lai-
1
Se misli na dvaesettiot vek, koga e pi{uvana i knigata (zab. prev.)
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
111
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ci zaradi formirawe na Nacionalnata liga za odbrana na religioznata
sloboda, Liga Nacional. Ligata go formirala jadroto na vooru`eniot bunt
protiv vladata. Buntovnicite mu go dale svojot zavet na Cristo Rey, Kralot
Hristos, i poradi toa bile narekuvani Cristeros. Vo SAD, se sobirale
sredstva za pomo{ i za ednata i za drugata strana. Buntot besneel me|u
1926 i 1929 godina, i kone~noto brutalno re{enie na porazenite. Cristeros
bile atentatorite, so {to se obidele da postignat pobeda. Vo 1927 godina dva ~lena na Liga Nacional, od koi eden bil jezuitski sve{tenik, bile
pogubeni bez sudewe zaradi obidot za ubistvo na pretsedatelot Alvaro
Obregon, koj ne uspeal da im pobegne na kur{umite na atentatorite edna
godina podocna. Koga bil zadu{en buntot, Cristero zatvorenicite bile
strelani.
Na pragot na Golemata depresija vo Amerika, Kju Kluks Klanot do`iveal u{te eden neuspeh, koj Vitezite na Kolumbo go povrzale so masonstvoto. Obostraniot antagonizam se zakanuval so izbivawe na nasilstvo,
no ve}e po~nale da se pojavuvaat puknatini vo golemiot religiozen yid
koj gi razdvojuval vitezite od masonite, baziran na amerikanskiot nacionalizam. Za vreme na Prvata svetska vojna, Vitezite organizirale svoi
organizacii vo Evropa, a po vojnata odlu~ile da mu podarat edna kowi~ka statua na Lafajet na gradot Mec vo Francija, kako simbol na blagodarnost i bratstvo, i vedna{ bile napadnati od strana na katolicite.
Nivnata kritika se odnesuvala na faktot deka Lafajet bil mason, i zatoa
nikoj lokalen katolik ne bi trebalo da mu izrazuva po~est. Najsilnite i
naj`estoki osudi za proektot do{le od dru{tvoto na germansko - amerikanskite katolici, koi gi obvinile Vitezite deka sakaat da sozdadat
"masonski svetec". Vitezite zaklu~ile deka se lojalni katolici, no i
deka se lojalni Amerikanci. Ne mo`ele da prifatat politika koja go
otfrlala pridonesot na masonite vo amerikanskata istorija, bidej}i toa
bi zna~elo otka`uvawe od Xorx Va{ington, Benxamin Frenklin, Xon Henkok i mnogu drugi. Bronzenata statua bila postavena vo znak na se}avawe
na aristokratskiot francuski mason na 6-ti avgust, 1920 godina. Po ceremonijata, edna delegacija od Vitezi oti{la vo Rim na sredba so papata Benedikt XV, koj go smiril konfliktot so komentarot deka idejata za
celosna posvetenost na nekoj ~ovek kon svojata dr`ava ne se kosi so katoli~kite ideali.
Bi bilo glupavo i da se pomisli deka pove}e ne postoelo neprijatelstvo me|u masonite i katoli~kite bratski dru{tva kako {to se Katoli~kiot red na {umarite, drevniot red na Hibernijancite i Vitezite na
Kolumbo, no edno e sigurno deka vo posledno vreme imalo zna~ajni podobruvawa. U{te vo 1967 godina, visoki pretstavnici na Zanaet~iskoto i
[kotskoto masonstvo se sretnale so voda~ite na Vitezite na Kolumbo za
112
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
da prodiskutiraat okolu zaedni~kite celi na moralot, patriotizmot,
po~ituvaweto na redot i zakonot, kako i za obvinenijata {to si bile me|usebno upatuvani, vo kontekst na smetka na favoriziraweto na rabotnoto mesto i politi~kite vlijanija.
I dodeka bratskite dru{tva u~ele kako da `iveat edni pokraj drugi,
site zaedno se soo~uvale so istiot problem - opa|aweto na ~lenstvoto.
Masonite se sé u{te najgolem bratski red vo SAD i vo svetot, no prilivot
na novi ~lenovi po~na da opa|a vo poslednite nekolku godini, a golem
broj ~lenovi ednostavno otpadnaa od dru{tvoto. So promenata na vremiwata, neizbe`no se menuvalo i ~lenstvoto. Vo periodot na golemata
ekspanzija, dodeka lu|eto {to zboruvale angliski go obikoluvale svetot,
masonstvoto ovozmo`uvalo zadovoluvawe na zna~ajni socijalni potrebi.
Bez ogled dali bil ispraten vo Hong Kong, ili se vrabotil vo rudnicite
vo Ju`na Amerika, ili oti{ol vo San Francisko za vreme na zlatnata
treska, osameniot mason ne moral da se pla{i deka }e ostane sam i izguben podolgo od den - dva, kolku {to mu trebalo da vospostavi kontakt so
lokalnite masonski bra}a, koi mu pomagale koga mu bilo najte{ko i sekoga{ go falele na vistinskite mesta. Negovoto ~lenstvo vo masonite mu
osiguruvalo socijalen status.
Kolku va`no mo`e da bide toa e ilustrirano vo ranata istorija na
Avstralija. Dobro e poznato deka po~etokot na "kolonizacijata" bil izvr{en od iljadnici osudenici, no ne e tolku poznato deka armiskite
edinici koi bile isprateni da gi nadgleduvaat osudenicite, so sebe go
donele i nivnoto masonstvo vo patuva~kite voeni lo`i. Tehni~ki gledano, osudenikot koj ja slu`el svojata kazna imal golem broj mo`nosti vo
novata zemja. No, i otkako toj }e ja otslu`el svojata kazna i }e go izgradel
svojot biznis, ili mo`ebi farma, toj i negovoto semejstvo, vo tekot na
nekolku generacii, go nosele `igot na taa zatvorska kazna, koja gi dr`ela cvrsto prikovani za najniskiot stale` na dru{tvenoto skalilo. Za da
se promenel statusot na biv{iot zlostornik potrebno bilo toj da bide
primen vo masonskata lo`a, koja vedna{ go izedna~uvala so oficerite
na garnizonot, vode~kite gra|ani i ~lenovite na vladata. Ovaa prednost
ne im bila ovozmo`ena na mnogute porane{ni irski zatvorenici poradi
nivniot katolicizam. Toa ja isklu~uvalo mo`nosta za masonska pomo{
pri vklopuvaweto vo dru{tvoto. I pokraj toa, Avstralija go prifatila
masonstvoto, i sega vo nea ima preku tri iljadi lo`i.
Socijalniot status na masonstvoto vo Britanija vo minatoto bil osiguran blagodarej}i mu na patronatot na kralskoto semejstvo, no toa, po sé
izgleda, se menuva. Princot ^arls e prviot britanski naslednik na kruRegularna Golema Lo`a na Makedonija
113
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
nata vo poslednite dveste godini koj go odbil ~lenstvoto vo masonite.
Objasnuvaweto koe naj~esto se dava, a koe ne e potvrdeno, e deka na negovite ~uvstva protiv masonstvoto vlijael negoviot tatko, princot Filip,
koj so ogor~enost se se}aval na pritisocite koi vrz nego gi vr{el negoviot test, kralot Xorx VI. Filip se za~lenil, no ostanal totalno pasiven,
taka {to vo ovoj moment, golem Majstor e negoviot kralski rodnina, vojvodata od Kent.
Ne treba da se misli deka so zavetot na bratstvo se sozdava eden golem "lonec na topewe" na klasnite razliki. Koga vojvodata od Saseks
stanal golem Majstor na Obedinetata Golema lo`a, predlo`il lo`ata
da se sostoi samo od ~lenovi na "Domot na lordovite, i taka toj }e imal
edna "vistinska" lo`a na koja {to }e ñ bide Po~ituvan Majstor. Kralskiot patronat sigurno olesnuva pri osnovaweto na masonski lo`i vo pomorskite i armiskite edinici, kako i vo po~ituvanite institucii kako {to
se Skotland Jard i Angliskata banka.
Kako dopolnitelno objasnenie za odbivaweto na princot od Vels neka
poslu`i podatokot deka britanskoto masonstvo sé u{te se bori so
se}avawata od napadot na redot od strana na Stiven Najt i drugi, {to vo
1988 godina rezultiral so obidi (neuspe{ni) da se proturi vo Dolniot
dom zakon za zabrana na priem na masoni vo gradskata policija.
Iako sé u{te e rano da se proceni uspe{nosta na storenite napori,
Obedinetata Golema lo`a na Anglija ima zapo~nato akcija za neutralizirawe na lo{oto pi{uvawe za redot. Edna od niv, zapo~natata vo 1986
godina, bila edna programa za slobodni i javni poseti na Masonskata sala, no za `al, del od novinarskite izve{tai na ovie turi bile navredlivi i podbivni (a do odreden stepen i izmisleni). Na primer, vo edna
statija objavena vo Ilustriranite londonski vesti vo noemvri 1987
godina pod naslov "Hram na hororot", bil ilustriran crte` na koj iljadnici liljaci izletuvaat nadvor od Masonskata sala. Statijata navodno
izvestuva za eden `enski vpe~atok pri posetata. Otkako gi prenesuva
svoite vpe~atoci okolu mirisite na salata (zdiv od usta, brilijantin i
pasta za polirawe mebel) reporterkata né zapoznava samo so dvajca posetiteli od taa grupa, obajcata od Amerika. Edniot od niv e vsu{nost
`ena, "masonka", prva za koja sum ~ul, ~ii visoki potpetici, sekako, odeknuvale po mermerniot pod, i koja vo eden moment bila zabele`ana kako
gi miluva statuite na Xonatan i David. Drugiot Amerikanec bil Teksa{anec, koj postojano xvakal guma, i na komentarite na vodi~ot se oglasuval so "uhu" i "ahaha". Koga grupata zastanala da gi prou~i yvezdite vo
mozaikot na podot, reporterkata izjavuva deka ne bi bila iznenadena da
go vidi "princot na temninata li~no, kako se pojavuva od yvezdata lapis
114
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
lazuli so crven dim koj mu izleguva od rasplamtenite nozdri". Proa|aj}i
pokraj zatvorenite vrati, taa si zamisluva deka zad niv mo`ebi im se
se~at glavi na koko{ki. Te{ko e da se zamisli kakvi ~uvstva predizvikuva kaj ~itatelot vakviot stil na izvestuvawe. Takvite statii deluvaat i smiruva~ki na javnosta, bidej}i nivnoto objavuvawe doka`uva deka
masonstvoto ne go kontrolira pe~atot vo Britanija.
Vo ranite vremiwa, masonstvoto ne bilo zna~ajna sila vo borbata za
religiozna sloboda. Novooformenite Soedineti Dr`avi nastanale od
kolonii kade bigotizmot i verskata netrpelivost bile na~in na `ivot.
Koloniite imale svoi dr`avni religii, a Konektikat oficijalno ostanal
kongregacionalisti~ka2 dr`ava sé do 1818 godina. Roxer Vilijams pobegnal pred verskata netolerancija od Masa~usets vo Rod Ajlend, a duri i
katoli~kite kalverti ja dobile svojata povelba za Merilend so toa {to
prifatile dr`avna religija da bide anglikanskiot katolicizam. Virxinija bila militantna za Angliskata crkva, so zakoni koi predviduvale
javno kam{ikuvawe na sve{tenicite baptisti i metodisti koi }e se osmelat da im propovedaat na svoite sledbenici. Sé zaviselo od heterogenite protestanti, no site od niv ne bile za predlo`enata verska sloboda koja ja garantirala Povelbata za sloboda. Povrzanosta na mnogumina koi se borele za verskite prava so masonite, bilo znak deka seriozno
gi sfatile svoite zaveti da se borat sekoj ~ovek da ima pravo da mu se
moli na Tvorecot na na~in koj sam }e go izbere.
2
Sojuz na slobodni crkvi, vo koj sekoja poedine~na crkva raboti nezavisno
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
115
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MASONSTVOTO VO ANGLIJA
Neka mi bide prese~eno grloto
Starite pravila na masonstvoto postavile nekolku odredbi koi se
odnesuvaat na uslovite za priem vo ~lenstvoto. Najva`en preduslov e
tvrdeweto deka se veruva vo monoteisti~ko Vrhovno Bitie, zatoa nieden
"glupav ateist" ne mo`e da stane mason. Kandidatot mora da bide "sloboden ~ovek roden od slobodna majka", edna interesna fraza, bidej}i po
stariot britanski zakon uslovite za kmetstvoto i zakupni{tvoto se nasleduvale preku majkata, {to gi odreduva korenite na masonstvoto vo
vremeto koga postoele tie uslovi. I godinite pretstavuvale faktor, bidej}i Starite pravila zabranuvaat priem na ma` vo "premlado ili prestaro" doba, eliminiraj}i gi na toj na~in nedoverlivata nezrelost i
potencijalnata senilnost. Vistinskite starosni granici varirale od
vreme na vreme i od lo`a do lo`a. Vo eden moment vo Britanija minimalnata starost bila dvaeset i pet godini, iako denes voobi~aenata granica
za priem vo masonstvoto e dvaeset i edna godina. Poniska granica mo`e
da mu se dozvoli samo na sinot na nekoj mason, specijalen kandidat vo
masonstvoto poznat po neobjasnivata titula Luis. Generalot Daglas Mekartur stanal mason so skratena inicijacija so koja stanal "mason po viduvawe", najmnogu poradi faktot deka bil Luis.
Spored Starite pravila, mentalno zaostanatite lica ne mo`at da
stanat ~lenovi na masonskite organizacii, {to e razbirlivo. Ne e tolku
jasna pri~inata na zabranata za ~lenstvo na sekoj ma` koj gi nema site
ekstremiteti. Ovoj vtor uslov e logi~en za voenite organizacii, a bil i
op{t uslov vo pravilata na religioznite redovi, no zvu~i nelogi~no za
edna organizacija od tipot na bratstvo. Vo realnosta, sekako, masonstvoto ve}e ne se dr`i kon ova drevno pravilo. No sepak, barem taka tvrdi,
se dr`i kon principot deka kandidatot mora da bide ~ovek so soliden
karakter i so ugled vo svojata sredina.
Masonite denes postojano istaknuvaat deka nikoj nikoga{ ne bil povikan da stane mason, tuku mora da zamoli za priem, so toa {to }e í pi{e
116
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
molba na lo`ata. Takvata procedura bi bila nezamisliva vo Tajnoto masonstvo, bidej}i e te{ko da se zamisli kako nekoj bi imal silna `elba
da stane ~len na organizacija za koja ne znae nitu deka postoi. Vo periodot na tajnosta, toj bil nabquduvan, procenuvan, za nego bi se razgovaralo, mo`ebi bi bil i tajno intervjuiran, a toga{ mnogu vnimatelno, malku
po malku, bi mu se navestilo postoeweto na tajnoto bratstvo, sé dodeka
masonite ne stanale sosema sigurni deka mo`at da go povikaat vo ~lenstvoto. Priemot so povik sé u{te e za~uvan vo nekolku golemi lo`i, kako
{to se onie vo Avstralija.
Molbata za za~lenuvawe na kandidatot mora vo sebe da sodr`i izjava
deka toj go po~ituva i mu se voshituva na masonskiot red i saka da se za~leni poradi pri~ini koi nemaat vrska so li~nata korist. Negovata molba
se razgleduva, isto kako i negoviot karakter i negovata reputacija, a potoa se pristapuva kon glasawe. Iako postojat razliki, tradicionalno,
samo eden negativen glas (edno crno zrno, ili crno top~e) e dovolen molbata da se odbie.
Kone~no, doa|a i denot koga kandidatot }e bide iniciran kako novoprimen u~enik mason. Denes inicijacijata se vr{i vo postojanite prostorii na lo`ite koi se opremeni so oltar, sve}nici i fotelji za funkcionerite na lo`ata. Na tabla prekriena so platno se istaknuvaat masonskite simboli koi odgovaraat na stepenot. Site ovie raboti bile dodadeni podocna za da se zgolemi ~uvstvoto na sve~enost na ceremonijata,
bidej}i toa ne bilo mo`no na skrienite sostanoci na tajnoto masonstvo.
Na tie sostanoci, kako {to veli masonskata legenda, {to se odr`uvale
"na visoki ridi{ta i vo dlaboki dolini", ne bilo mo`no da se stavi celata "poku}nina" na lo`ata, niti pak toa bi bilo mudro. Zemaj}i ja predvid Britanija vo toa vreme, mo`eme da pretpostavime deka i vo tajnoto
vreme ovie sostanoci bile odr`uvani vo zatvoreni prostorii, vo ambari
i {upi, posebno vo golemite gradovi kako {to e London, kade te{ko mo`elo da se najdat visoki ridi{ta i dlaboki dolini.
Simbolot na lo`ata, koj sekoga{ bil prisuten na tie sostanoci, bil
eden krug na podot, centarot na masonskiot simbolizam vo lo`ata. Krugot
mo`el lesno da bide nacrtan i na otvoreno ili na podot od ambarot. Vo
prvite denovi na javnoto masonstvo, koga re~isi site lo`i svoite sostanoci gi odr`uvale vo privatni sobi i taverni, simbolite bile crtani so
kreda na podot. Od ova, proizlegol obi~ajot spored koj na novoprimeniot
brat, bez ogled na ~inot ili potekloto, na krajot od sostanokot mu se davale krpa i kofa za da gi izbri{e masonskite simboli od podot. Iako
sostanocite vo ovoj "kafeanski" period se odr`uvale na gorniot kat,
sepak masonite go ozna~uvale ova nivo na novoprimeniot u~enik kako
"prizemje na Solomonoviot hram".
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
117
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Vtoriot va`en predmet na inicijacijata, koj mo`ebi bil otsuten vo
drevniot ritual, e Biblijata ili vtorata sveta kniga, zavisno od religijata, na oltarot, koja sekoga{ se koristi vo kombinacija so simboli~nite
{estar i aglomer vo ceremonijalot na polagawe zakletva. Te{ko e da se
poveruva deka sekoja mala grupa vo Britanija vo ~etirinaesettiot i petnaesettiot vek ja poseduvala Biblijata, zatoa zakletvata najverojatno se
polagala samo so spomenatite simboli.
Pred da se podgotvi za inicijacija, kandidatot za U~enik se stava pod
kone~no ispituvawe. Od nego se bara da potvrdi deka e motiviran da pobara priem vrz osnova na ve}e formiranoto pozitivno mislewe za masonite,
deka nema li~ni naemni~ki motivi, deka ima `elba za znaewe i samoizgradba i iskrena `elba da im stoi na raspolagawe na svoite prijateli.
Koga }e pomine ispituvaweto, od kandidatot se bara delumno da se
razgoli. Vo minatoto, toa zna~elo da se soble~e na ko{ula i pantaloni,
a potoa da ja zavitka levata nogavica nad kolenoto i da ja otkop~a ko{ulata taka {to }e go razgoli ramoto i del od gradite. Isto taka, toj gi
sobuval i leviot ~evel i leviot ~orap.
Denes, seto ova e olesneto, so toa {to kandidatot nosi kostum i vle~ka na ednata noga. Site metalni predmeti od kakov bilo vid mu se odzemaat na kandidatot.
Koga }e se soble~e, na kandidatot mu se stava prevez preku o~ite (masonite velat deka toj e "izmamen") i ja`e okolu vratot koe se vle~e po
podot. Ova ja`e, koe so mali razliki se koristi vo site inicijacii na
trostepenoto zanaet~isko masonstvo, se narekuva "ja`e za vle~ewe".
Vo podgotovkata za ceremonijata na inicijacija, lo`ata se svikuva kako
lo`a na primeniot U~enik mason. Pred vratata stojat eden oficer poznat
kako tajler, i kombinacija od ~uvari i komandant na stra`a, koj e zadol`en
za bezbednosta na sostanokot, vklu~uvaj}i go i nadgleduvaweto na masonite koi doa|aat. Negovata titula, ~ie zna~ewe odamna se izgubilo, bila
iskoristena za da se sozdade masonskiot glagol "tajl" (vo originalot: to
tyle) so zna~ewe koe vo na{iot jazik, najpribli`no, bi mo`elo da bide: ~uva,
zatvora. Toa najdobro mo`e da se vidi koga po~ituvaniot Majstor na lo`ata }e mu se obrati na mladiot u~enik so pra{aweto, koja e najgolemata
gri`a na masonot. Odgovorot e: "Da se uveri deka lo`ata e zatvorena, Po~ituvan" na {to Majstorot odgovara: "Posveti mu se na toj del od svojata
dol`nost, i izvesti go ^uvarot deka }e ja otvorime lo`ata na Novoprimenite U~enici Masoni, i upati go da ja zatvori vo soglasnost so toa". Otkako }e gi izvr{i ovie instrukcii, mladiot |akon podnesuva izve{taj:
"Lo`ata (ili vratata) e zatvorena".
"Od strana na kogo?"
118
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
"Od Majstorot mason koj stoi pred vratata, vooru`en so izbranoto
oru`je za svojata dol`nost(me~)".
"Koja e negovata dol`nost?"
"Da gi isfrli site zlonamernici i prislu{kuva~i, i da se pogri`i
nikoj da ne vleze ili izleze bez dozvola na Pretsedava~ot (ili Po~ituvaniot Majstor).
Po ova, sledi rutinska identifikacija na sekoj slu`benik, negovoto
mesto vo lo`ata i negovite dol`nosti. Majstorot potoa gi poka`uva oznakite za stepenot na U~enikot kandidat koi }e mu bidat otkrieni vo
ceremonijata na inicijacija. Toa go povtoruvaat site prisutni masoni
kako znak deka site vo salata se kvalifikuvani da bidat tamu, i lo`ata
e otvorena.
Slu`benikot na lo`ata (pomladiot |akon) go zema za raka kandidatot
so prevez preku o~ite i go vodi vo lo`ata kade {to }e se izvr{i ceremonijata. Nema potreba da ja opi{uvame ceremonijata vo detali, bidej}i na{
primaren interes e da gi identifikuvame samo onie najzna~ajnite delovi
koi mo`at da ni go otkrijat klu~ot za pronao|aweto na masonskite koreni.
Osven toa, masonskite ceremonii se neobi~no monotoni poradi postojanoto povtoruvawe, no toa verojatno bilo neophodno za da se so~uva ritualot
koj ne smeel da bide zapi{an, tuku moral da bide zapomnet. Povtoruvaweto vr{elo va`na funkcija za masonite. Kako dopolnuvawe na ova, od ~isto
verbalna tradicija, postojat razliki vo to~niot tekst na ritualot, od lo`a vo lo`a. Ona {to voshituva e deka ritualot e gore - dolu ist vo site
delovi na svetot, i pokraj otsustvoto na oficijalno pi{ano upatstvo.
Koga pomladiot |akon }e go dovede kandidatot vo salata na lo`ata,
tamu go o~ekuva postariot |akon so {estar vo rakata. Koga kandidatot }e
zastane pred nego, postariot |akon }e go pritisne edniot kraj od {estarot
na negovite gradi i }e re~e: "Gospodine ___________, bidej}i vleguva{ vo
lo`ava po prvpat, te primam na to~kava na ovoj ostar instrument koj ja
pritiska tvojata gola leva strana na gradite. Toa treba da te podu~i kako {to toa e bolkata za tvoeto meso, taka treba da bide i se}avaweto na
nea vo tvojot um i tvojata sovest, dokolku se obide{ nezakonski da gi
otkrie{ tajnite na Masonstvoto".
Postariot kandidat sega ja prezema gri`ata za kandidatot i po~nuva
da go vodi vo krug po lo`ata. [tom }e trgnat, Majstorot gi sopira so udar
na ~ekanot, opomenuvaj}i gi deka takvoto patuvawe ne mo`e da se zapo~ne bez barawe bo`ji blagoslov. Site gi vednat glavite vo kratka molitva
so koja kandidatot se posvetuva kon slu`ewe na Tvorecot i bratstvoto,
po {to Majstorot mu postavuva pra{awe: Vo kogo veruva{?", a edinstveniot prifatliv odgovor e: "Vo Tvorecot".
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
119
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Postariot |akon i kandidatot ja prodol`uvaat obikolkata na lo`ata
dodeka ne stignat do pomladiot nadzornik koj pra{uva: "Koj doa|a ovde?".
"Gospodinot________, koj dolgo bil vo mrak i sega bara da bide doveden
do Svetlinata i da gi dobie pravata i beneficiite na ovaa Po~ituvana
lo`a, vozdignata kon Tvorecot i posvetena na Sveti Jovan, kako {to storile i ostanatite bra}a pred nego".
Vo odnos na pra{awata za negovite kvalifikacii i nameri, kandidatot se vodi pred postariot |akon kade se razmenuvaat istite pra{awa i
odgovori. Potoa, se vodi pred po~ituvaniot Majstor, kade sledi istata
procedura, osven {to ovojpat Majstorot bara odgovor na pra{aweto: "Od
kade doa|a{, i kade si upaten?" Sega, postariot |akon odgovara namesto
kandidatot: "Od zapad, a patuvam kon istok".
"Zo{to go napu{ta{ zapadot i patuva{ kon istok?"
"Vo potraga po Svetlinata".
Majstorot toga{ nareduva kandidatot da se odvede do postariot nadzornik na zapad za da gi primi instrukciite so koi na pravilen na~in bi
stignal na istok. Postariot nadzornik go upatuva kandidatot na istok
kon oltarot, postavuvaj}i ja peticata na svoeto desno stapalo vo dlabnatinata na levoto stapalo, formiraj}i desen agol.
Majstorot go napu{ta svoeto mesto na istokot i mu prio|a na oltarot
za da go informira kandidatot, pred da prodol`i, treba da polo`i "sve~ena zakletva i obvrska", za koja Majstorot go uveruva deka nema da se
kosi so koja bilo dol`nost kon Tvorecot, zemjata, semejstvoto ili prijatelite. Otkako }e izrazi podgotvenost da ja polo`i zakletvata, kandidatot, sé u{te so prevez na o~ite, go vodat do mestoto za u~enicite. Tamu,
toj treba da klekne na levoto golo koleno, a desnata noga ja dr`i pred
sebe, taka {to formira kvadrat. Pred nego, na oltarot, se nao|a svetata
kniga na negovata vera, otvorena so {estar i aglomer na otvorenata stranica. Vo ceremonijata za priem na u~enici, aglomerot se nao|a na vrvot
na to~kata od {estarot.
Kandidatot ja stava svojata desna raka pod knigata, so dlankata svrtena nagore, dodeka levata raka ja stava preku {estarot i aglomerot, so
dlankata svrtena nadolu. Vo ovaa polo`ba se polaga prvata od zakletvite, koja bila povod za brojnite kritiki kon masonskite institucii.
"Jas________, so svoja sopstvena volja i dobrovolno, vo prisustvo na
semo}niot Tvorecot i ovie Po~ituvani lo`i podignati za Nego i posveteni na Sveti Jovan, so ova najiskreno vetuvam i se kolnam deka sekoga{
}e gi dovikuvam, ve~no }e gi krijam i nikoga{ nema da otkrijam, koi bilo
ve{tini, delovi ili to~ki od skrienite misterii na drevnite Slobodni
120
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Masonstva koi mo`at da mi bidat, ili od sega }e mi bidat, vo ova vreme,
ili vo nekoi idno vreme, preneseni mene, i koi jas nema da gi ka`am nikomu, osven na nekoj vistinski i zakonski brat mason, ili vo nekoja zakonski osnovana lo`a na masoni. Duri ni nemu, nitu nim nema da im
otkrivam ni{to, bez strogi ispituvawa, ili zakonski nositeli na pravoto koe mi e dadeno i mene. Jas ponatamu vetuvam i se kolnam deka nema
da pe~atam, slikam, `igosuvam obojuvam, ise~am, vre`am, obele`am ili
izgraviram, ili da predizvikam ne{to podvi`no ili nepodvi`no, sposobno da go primi i najmaliot otpe~atok od zbor, slog, bukva ili simbol,
po {to istite bi mo`ele da stanat ~itlivi i razbirlivi za koj bilo ~ovek
pod neboto, i na toj na~in tajnite na Masonstvoto da bidat nezakonski
otkrieni poradi mojata nedostojnost.
Najsve~eno i najiskreno vetuvam i se kolnam deka }e go sprovedam seto ova so cvrsta i postojana odlu~nost, bez nikakva umstvena vozdr`anost
ili tajni pomra~uvawa na umot kakvi i da se tie, vrzuvaj}i se sebesi za
ne pomala kazna od toa da mi bide prese~eno grloto, da mi se izvadi jazikot od koren, a teloto da mi se zakopa vo morska pesok, koga vodata e
najniska, koga vodata se povlekuva i nadoa|a dva pati vo dvaeset i ~etiri ~asa, dokolku nekoga{ svesno ja prekr{am ovaa obvrska kako primen
U~enik. Neka Tvorecot mi pomogne i me odr`i postojan vo sproveduvaweto na istata".
Po polagaweto na zakletvata, kandidatot ja baknuva svetata kniga kako
dokaz za svojata iskrenost. Toga{ go pra{uvaat koja e negovata najgolema
`elba, i toj go dava ispravniot odgovor: "Svetlinata". Po toj odgovor, prevezot mu se simnuva od o~ite, i mu se otkrivaat tajnite na U~enikot. Me|u
niv e rakuvaweto i znacite so obete race. Eden od niv e i znakot za kazna,
koj ja simbolizira kaznata "neka mi bide prese~eno grloto", koga rakata,
so palecot svrten navnatre, brzo se povlekuva preku grloto, a potoa se
spu{ta od stranata. Drugiot znak ja povtoruva pozicijata vo koja racete bea
pod i nad svetata kniga, koga se polaga{e zakletvata: levata dlanka gore,
desnata dlanka dolu, na rastojanie od nekolku santimetri. Ovoj znak e
mnogu pointeresen od drugiot bidej}i ima ime ~ie zna~ewe e izgubeno. Znakot se narekuva "djugard3". Imalo nekolku obidi da se objasni izrazot, no
toa bile samo neume{ni egzibicii, kakvo {to e objasnuvaweto deka "so ovoj
znak U~enikot Mason se {titi sebesi4".
Potoa sledi posebno interesniot del od ceremonijata, pretstavuvaweto na masonskite "prestilki". Denas e obi~no od bel tekstil ili filc,
3
Vo originalot "due -guard"
4
Igra so zborovi: "due -guard" - se {titi sebesi
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
121
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
no vo starite vremiwa prestilkata morala da bide od bela jagne{ka ko`a. Tradicijata veli deka na po~etokot taa ne bila kroena ili {iena
kako del od oblekata, tuku ednostavno bila cela jagne{ka ko`a koja se
vrzuvala okolu strukot. Denes, masonskite prestilki se izrabotuvaat od
tekstil, so postava, vo boja, ukraseni so razni masonski znaci i simboli,
no kako klu~ za minatoto, edinstveno {to e va`no e jagne{kata ko`a.
Noviot mason soznava deka belata prestilka e simbol za nevinost koj
e "mnogu postar otkolku Zlatnoto Runo ili Rimskiot Orel", mnogu po~esen
simbol otkolku kakvo bilo priznanie dodeleno od nekoj princ ili mo}nik. Potoa, mu se poka`uva pravilniot na~in na nosewe na prestilkata
koj e identi~en na na~inot na koj{to bila nosena od strana na u~enikot
pri gradbata na Solomonoviot hram.
Toga{, Majstorot bara od noviot mason da prilo`i ne{to za lo`ata,
{to bilo samo da e od metal, makar igla ili kop~e. Bidej}i site metalni
predmeti mu bile odzemeni pred inicijacijata, toj stanuva zbunet i se
~uvstvuva neprijatno koga }e se povtori baraweto. Na ovaa konfuzija í
stava kraj na Majstorot so izjavata deka noviot mason e siroma{en, i nema ni skr{ena para vo xebot. Mu se objasnuva deka ovoj del od ceremonijata e zamislen kako potsetnik vo slu~aj toj da sretne nekoj prijatel, a
osobeno brat mason (vo takva situacija), pri {to treba da mu pomogne vo
soglasnost so negovata potreba, no samo do granicata do koja negovata
velikodu{nost nema da im nanese {teta nemu ili na negovoto semejstvo.
Ova e prvata lekcija za masonskoto dobrotvorstvo.
Vo zavr{niot del od inicijacijata, U~enikot gi dobiva "alatite {to
mu pripa|aat na negoviot stepen". Prvo, linijar dolg dvaeset i ~etiri
in~a, koj simboli~no go pretstavuva denot na eden mason koj e podelen vo
periodi na rabota, odmor, son, i slu`ba na Tvorecot i na bra}ata vo nevolja. Ponatamu sledi ~ekanot, koj se koristi za izramnuvawe na kamenot,
no sega simboli~no }e se koristi za delkawe na porocite i na sé {to e
odvi{no, taka {to masonot sebesi se oblikuva vo kamen {to }e mo`e da
vleze vo hramot Bo`ji. Vo sekoj slu~aj, koristeweto na alatite za obrabotka na kamenot vo podu~uvaweto na lekciite od oblasta na moralot
definitivno ne e tajna, ne e del od tajnoto masonstvo, zatoa ne mo`e da
pridonese kon istra`uvaweto na po~etocite.
Simbolite koi treba vnimatelno da se zemat predvid se krugot i crno
- beliot mozaik na podot, kako i {estarot i aglomerot na Biblijata. Drugi delovi od ceremonijata na koi treba da se obrati vnimanie se polugolata sostojba na kandidatot, odzemaweto na site negovi metalni predmeti, konceptot na masonot kako ~ovek koj patuva od zapad na istok, i belata prestilka od jagne{ka ko`a.
122
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ponatamo{nite izvori na masonskite misterii se nao|aat vo obredot
na inicijacija na vtoriot stepen, so koj se stanuva pomo{nik ili Kalfa.
"Moite gradi raskinati, moeto srce iskornato"
Terminot Fellow Craft5 e tolku ~udna titula za ~lenstvo {to re~isi e
sigurno deka bila za~nata vo nekoja druga konvencionalna forma, za podocna da bide iskrivena i da dobie nekoj drug oblik. Edno zna~ewe na ovoj
~uden termin bi mo`el da bide "drug zanaet" (vo originalot: "another craft"),
{to nema smisla za edna titular, za eden stepen na ~lenstvo, zatoa mo`e
da se pretpostavi deka vo odreden period terminot bil "~len na zanaetot"
(vo originalot: "Fellow of the Craft"), {to bi mo`elo da bide otkrovenie. "Fellow" e onoj koj{to e ramnopraven, ednakov. Upotreben vo masonskiot "esnafski" koncept, toj li~i na obid da se sozdade stepen me|u U~enikot i
Majstorot, odreduvaj}i go za "Fellow Craft" mestoto koe{to vo hierarhijata
na rabotni~kite esnafi go zazema kalfata. Ve}e vidovme deka kalfata
~esto ne bil ~len na esnafot, i deka samo Majstorite go u`ivale toj status.
Ova go poddr`uva stavot na ranite masonski pisateli deka vo tajnoto masonstvo postoele samo dva stepena, novoprimen U~enik ([kotlan|anite go
narekuvaat Intrant) i Kalfa. Titulata Majstor ne pretstavuvala stepen tuku
pove}e poka`uvala deka stanuva zbor za Majstor na lo`ata. Originalniot
Majstor mason, na toj na~in, bil majstor nad lu|eto, a ne majstor na zanaetot. "Fellow Craft" na sekoj na~in bil polnopraven ~len.
Ovoj stav go poddr`uva i dnevnikot na Elija E{mol, angliski antikvar
~ii kolekcii bile osnova za osnovaweto na E{moloviot muzej vo Oksford.
Vo dnevnikot pi{uva deka stanal mason na 16-ti oktomvri 1646 godina, sedumdeset godini pred masonstvoto da se obelodeni, vo 1717 godina. U{te
pozna~aen pasus e onoj koj datira od 11-ti mart 1682 godina i koj go registrira negovoto prisustvo na sostanokot na lo`ata vo London. Toj pi{uva: "Bev
postar Kalfa me|u niv. Projdoa trieset i pet godini otkako bev primen".
Mo`e da se zaklu~i deka nekoj so ugledot na E{mol sigurno ne bi provel
trieset i pet godini na vtoriot stepen, ako vo toa vreme postoel i tret.
[to se odnesuva do ceremonijata na inicijacija na pomo{nikot, taa e
vo najgolem del varijacija na ceremonijata za stepen na u~enikot, bez
dramati~nite promeni koi go karakteriziraat ritualot za stanuvawe
5
Za oznaka na ovoj stepen vo masonstvoto go koristime voobi~aeniot termin
koj postoi vo Makedonija (pomo{nik, ili kalfa), a avtorot na knigata vo ova
poglavje ja istra`uva upotrebata na terminot koj ne mo`e da se prevede
bukvalno, bidej}i takviot prevod ne zna~i ni{to (zab.prev.)
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
123
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Majstor. Ovoj pat, se razgoluvaat desnata strana na gradite, desnata noga
i stapaloto. Ja`eto se namotuva dva pati okolu vratot na kandidatot
namesto edna{ (vo nekoi jurisdikcii ja`eto se mota okolu ramenicite).
I ovde na kandidatot mu se vrzuvaat o~ite, ili kako {to se pravi vo nekoi lo`i, se stava "pod ka~ulka". Ovoj izraz mo`e da bide u{te eden
indikator za starosta na masonstvoto, i originalno mo`ebi imal vrska
so ka~ulkata koja{to ja nosele buntovnicite vo Beverli, Skarboro i Jork.
Mo`ebi ka~ulkata bila stavana na glavata na kandidatot, isto kako {to
sokolarite ja stavaat ka~ulkata na sokolot. Nekoi smetale deka prevezot
e koristen vo ceremonijata za da se dodade doza na dramati~nost i da se
pottikne odredena nota na strav. Pravata pri~ina e mnogu poednostavna.
Vo tajnite dru{tva, osobeno tajnite dru{tva koi se nadvor od zakonot,
prevezot bil upotrebuvan kako merka za pretpazlivost, za da se osigura
deka kandidatot nema da go vidi liceto na nitu eden ~len dodeka ne zavr{i inicijacijata i toj gi prezeme obvrskite dadeni so zakletvata.
Otkako }e zavr{i ceremonijata, i }e pomine od edniot na drugiot kraj
na lo`ata, kandidatot doa|a pred oltarot, so sé u{te vrzani o~i. Pred
oltarot ja polaga zakletvata za vtoriot stepen. Kandidatot kle~i na
desnoto koleno. Desnata raka mu e na {estarot i aglomerot koi se na Biblijata, dodeka levata raka mu e podignata taka {to mu e svitkana vo laktot i podlakticata, i pravi prav agol vo odnos na nadlakticata, formiraj}i aglomer. Otkako Majstorot na lo`ata }e go uveri deka zakletvata nema da gi naru{i negovite dol`nosti kon Tvorecot ili tatkovinata,
kandidatot povtoruva po Majstorot:
"Jas_________, po svoja sopstvena volja i dobrovolno, vo prisustvo na semo}niot Tvorecot i ovie Po~ituvani lo`i podignati za Nego i posveteni na
Sveti Jovan, najiskreno vetuvam i se kolnam, kako dopolnenie na mojata
prethodna obvrska, deka nema da gi oddadam tajnite na stepenot Pomo{nik
Mason na nekoj ponizok stepen, nitu na koe bilo drugo bitie na svetot, osven
na vistinskiot i zakonski brat, ili bra}ata Pomo{nici Masoni, ili vo ramkite na vistinskite i zakonskite lo`i na istite. Duri ni nemu nitu nim,
dodeka ne ja utvrdam, po strogi ispituvawa i zakonski informacii, nivnata
legitimnost. Ponatamu, vetuvam i se kolnam deka nema svesno da ñ na{tetam
na ovaa lo`a, nitu na nekoj brat vo ovoj stepen, nitu }e dozvolam toa da go
stori nekoj drug, dokolku e vo moja mo} da go spre~am toa.
Ponatamu, vetuvam i se kolnam deka }e im se pokoruvam na site oficijalni znaci i povici koi mi se dadeni, vra~eni, isprateni ili upateni
mene od strana na nekoj brat Pomo{nik Mason, ili od nekoja vistinska i
zakonski osnovana lo`a kako ovaa, dokolku se vo ramkite na dol`inata
na moeto ja`e, ili kvadratite i aglite na mojata rabota. Ponatamu, vetuvam
i se kolnam deka, koga }e mi se obratat }e im pomognam na moite siroma{124
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ni bra}a Pomo{nici, nivnite vdovici i siraci, kade i da se nao|aat na
zemjinata topka, kolku {to e mojata mo}, a pritoa da ne se zagrozuvam sebesi i moeto semejstvo. Najsve~eno i najiskreno vetuvam i se kolnam deka
}e go sprovedam seto ova so cvrsta i postojana re{itelnost, bez nikakva
umstvena vozdr`anost ili tajni pomra~uvawa na umot, vrzuvaj}i se sebesi
za ne pomala kazna od toa da mi se raskine levata strana na gradite, a
moeto srce i organi da se izvadat, da se prefrlat preku moeto levo ramo
i da bidat odneseni vo dolinata na Jehova, kade {to }e stanat plen na
divite `ivotni na zemjata i divite mr{ojadci vo vozduhot, dokolku nekoga{ se doka`e deka svesno sum prekr{il nekoj del od ovaa sve~ena zakletva ili obvrska kon Bra}ata Pomo{nici Masoni. Neka Tvorecot mi pomogne i me odr`i postojan vo sproveduvaweto na istata".
Vo recitiraweto na delot koj se odnesuva na kaznata postoi i edna
varijacija koja glasi: "...ne pomala kazna od toa da mi se raskinat gradite, da mi se iskorne srceto i da se stavi na najvisokata kula na hramot".
Nezavisno od faktot {to nema dokazi deka Solomonoviot hram imal kuli, verzijata koja go sodr`i tekstot za vitalnite organi prefrleni preku ramoto, bila citirana od strana na eden antimason kako dokaz deka
brutalnite masakrirawa nad `enite vo London izvr{eni od ubiecot poznat kako Xek Mevosek ne bile besmisleni ubistva, tuku sakatewe izvr{eno vo soglasnost so ovaa kazna od zakletvata na pomo{nikot mason.
Po polagaweto na zakletvata, se vadi prevezot i noviot pomo{nik se
zapoznava so na~inot na rakuvawe i so zborovite na ovoj stepen. Mu se
poka`uva i kamen znak, koj }e go potsetuva na kaznata za korneweto na
srceto. Mu se poka`uva kako da ja povle~e desnata raka preku levata
strana na gradite, i potoa da ja spu{ti pokraj sebe. Kako i vo prviot slu~aj, pri djugardot, pomo{nikot ja povtoruva pozicijata na racete isto
kako pri polagaweto na zakletvata: desnata raka istegnata vo visina
na gradite so dlankata svrtena nadolu, kako da ja dr`i rakata vrz
Biblijata, {estarot i aglomerot, a levata raka podignata taka {to
formira agol.
Vo vtoriot del na inicijacijata, noviot pomo{nik mason e upaten kon
simboli~ni, ili, ako e lo`ata dovolno opremena, vistinski spiralni
skali koi vodat do srednata sala na Solomonoviot hram, i pritoa toj
treba da pomine me|u dva stolba. Ovie stolbovi, mu bilo ka`ano, gi pretstavuvale Jakin i Boaz, golemite bronzeni stolbovi koi stoele na nadvore{niot trem na Solomonoviot hram. Na nivniot vrv imalo globusi,
edniot so mapa na svetot, a drugiot so mapa na neboto (iako tie ne bile
prisutni na Solomonoviot dvor). Ovie dva globusa trebalo da gi motivira site masoni da gi prou~uvaat astronomijata, geografijata i navigacijata. Na inicijantot mu bilo soop{teno deka originalnite stolbovi bile
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
125
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{uplivi i slu`ele za za{tita na tajnite dokumenti na masonstvoto od
poplavi i po`ari.
Inicijantot potoa doznava deka masonstvoto e podeleno na operativno (rabotno) i spekulativno (alegorisko) masonstvo i mu se ka`uva deka
masonite go izgradile bibliskiot Solomonov hram, kako i mnogu drugi
kameni gradbi.
Prvite tri skalila vo srednata sala gi pretstavuvaat mladosta, zreloto doba i starosta, koi se ednakvi na U~enikot vo negovata mladost,
sozrevaweto na znaeweto i dobrata rabota kaj pomo{nikot, i poslednite
denovi koj Majstorot mason gi pominuva vo veruvawe vo besmrtnost, razmisluvaj}i za svojot ~esen `ivot kako mason. Trite skalila isto taka
zna~at i mudrost, sila i ubavina.
Slednite pet skalila isto taka imaat dve simboli~ni zna~ewa. Prvo,
gi pretstavuvaat pette stilovi na arhitekturata: tuskan, dorski, jonski,
korintski i kompoziten. Vtoro, gi pretstavuvaat pette setila: sluh, vid,
dopir, miris i vkus.
Slednite sedum skalila se simboli~no povrzani so edna cela galerija
od sedumki, vklu~uvaj}i gi sedumte svetski ~uda i sedumte planeti, no
najzna~ajno od sé, gi simboliziraat sedumte granki na umetnosta i naukata,
kako {to se gramatikata, retorikata, logikata, aritmetikata, muzikata,
astronomijata i geometrijata. Vo lekciite za ovoj stepen, inicijantot se
ohrabruva da se posveti vo prou~uvawe na ovie granki na naukata i umetnosta, do tie granici {to ovoj stepen pove}e nalikuva na bratstvo na univerzitetska osnova otkolku na tajno dru{tvo za me|usebna za{tita.
Po~ituvaniot Majstor mu ja poka`uva na pomo{nikot golemata bukva "G"
koja visi na tavanot ili se nao|a na yidot nad foteljata na Majstorot. Ovaa
bukva ja simbolizira Geometrijata. Ve}e be{e ka`ano deka stepenot na Pomo{nik se temeli na geometrijata, koja e centralna tema na celiot masonski
red. So pomo{ na ovaa nauka, ~ovekot ja razbira vselenata, dvi`eweto na
planetite i ciklusot na godi{ni vremiwa. Geometrijata mu e od osobena
korist na ~ovekot koj{to se zanimava so masonskata nauka, arhitektura, i
taa e osnova za odreduvawe na Vrhovnoto Bitie kako Golem Arhitekt na
Vselenata. Na inicijantot mu se objasnuva deka geometrijata e mnogu zna~ajna za masonstvoto, zatoa ovie dva izraza nekoga{ bile sinonimi.
Vo potragata po korenite treba da se ima na um deka celokupnata aura
na u~ewe, so te`i{te na geometrijata, ne e del od bazi~niot ritual. Tie
se re~isi siguren znak deka bile dodadeni mnogu podocna. Pogolemiot
del od klu~evite koi gi barame se nao|aat vo ceremonijata na inicijacija na Majstorot mason, najmisti~niot ritual vo celoto masonstvo, baziran
na legendata za ubistvoto na majstorot graditel na Solomonoviot hram.
126
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MAJSTOROT MASON
Obredot za inicijacija na Majstorot mason e mnogu pokompleksen i podramati~en od onie za u~enikot i pomo{nikot i ja otkriva najtajnata i
najva`nata misterija vo celokupnoto masonstvo, legendata za ubieniot
Majstor. Toj e podgotven na sli~en na~in kako i prvite dva stepena: kandidatot e polugol, so zasukani rakavi i goli gradi. Siot metal mu e odzemen, ja`eto mu e zamotano okolu teloto, i ima prevez ili ka~ulka preku o~ite.
Po kratkata ceremonija koja e sli~na na onie od prvite dva stepena,
kandidatot e podgotven za polagawe na zakletvata za stanuvawe Majstor
mason. Otkako Majstorot na lo`ata u{te edna{ }e go uveri deka toa nema
da se kosi so dol`nosta {to ja ima pred svojot Tvorecot, svojata zemja
ili semejstvo, kandidatot kleknuva na goli kolena pred oltarot, so dlankata stavena vrz Biblijata, ili drugi knigi vo zavisnost od religijata
na koja se polo`eni {estar i aglomer. Zakletvata mo`ebi se razlikuva
na nekoi mesta, zatoa {to se odr`uva po verbalen pat, no osnovnite to~ki se isti.
"Jas__________, po svoja sopstvena volja i dobrovolno, vo prisustvo na
semo}niot Tvorecot i ovie Po~ituvani lo`i podignati za Nego i posveteni na Sveti Jovan, so ova najiskreno vetuvam i se kolnam, kako dopolnenie na mojata prethodna obvrska, deka nema da gi oddadam tajnite na
stepenot Pomo{nik Majstor, na nekoj ponizok stepen, niti na koe bilo
drugo bitie na svetot, osven na vistinskiot i zakonski brat, ili bra}ata
Pomo{nici Masoni ili vo ramkite na vistinskite i zakonskite lo`i na
istite, a duri ni nemu nitu nim, sé dodeka ne ja utvrdam nivnata legitimnost, po strogi ispituvawa i zakonski informacii.
Ponatamu vetuvam i se kolnam deka nema da go oddadam majstorskiot
zbor {to }e go primam ovde, nitu vo lo`ata nitu nadvor od nea, osven ako
toj ne se postavuva na pette to~ki na drugarstvoto. Ponatamu vetuvam i
se kolnam deka nema da go upotrebam Golemiot Dovikuva~ki Znak vo Nevolja, osven ako ne sum vo vistinska nevolja i koga e vo korist na lo`ata.
I dokolku nekoga{ go vidam toj znak i go ~ujam zborot {to sledi, }e vtrRegularna Golema Lo`a na Makedonija
127
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
~am vo pomo{ rizikuvaj}i go svojot `ivot, ako postoi pogolema verojatnost
deka }e go spasam negoviot `ivot otkolku da go izgubam sopstveniot.
Ponatamu vetuvam i se kolnam deka nema da prisustvuvam na inicijacija, preminuvawe ili napreduvawe vo nekoja tajna lo`a, dokolku znam
deka e takva. Ponatamu vetuvam i se kolnam deka nema da prisustvuvam
na inicijacija na star ~ovek koj e senilen, mlad ~ovek koj e nezrel, na
ateist, nereligiozen libertin, idiot, ludak, ili `ena. Ponatamu vetuvam
i se kolnam deka nema da zboruvam lo{o za nekoj brat Majstor mason, nitu zad grb nitu v lice, tuku }e go predupredam na site opasnosti koi pretstojat, dokolku e vo moja mo}. Ponatamu vetuvam i se kolnam deka nema da
odr`uvam nezakonski seksualni odnosi so sopruga, majka, sestra ili }erka
na Majstor mason, dokolku znam deka e taka, nitu }e dozvolam toa da go
pravat drugi, dokolku e vo moja mo} da go spre~am toa.
Ponatamu vetuvam i se kolnam deka site tajni na nekoj Majstor mason,
koi mi se dovereni kako takvi i dokolku znam deka se takvi, }e ostanat
sigurni i neprikosnoveni vo moite gradi, otkako }e mi bidat dovereni,
osven ako se raboti za ubistvo ili predavstvo, vo toj slu~aj }e odlu~uva
mojot sopstven izbor.
Ponatamu vetuvam i se kolnam deka }e go izvr{am nalogot na Majstorot
mason dokolku toa bide pobarano od mene, makar da moram da odam bos i
gologlav, dokolku toa e vo dometot na moeto ja`e.
Ponatamu vetuvam i se kolnam deka sekoga{ }e go spomenuvam bratot
Majstor mason koga sum na kolena i mu se molam na Semo}niot Tvorecot.
Ponatamu vetuvam i se kolnam deka sekoga{ }e im pomagam na site
bedni, siroma{ni Majstori masoni, nivnite `eni i deca, na koe bilo mesto na zemjinata topka, dokolku toa e vo moja mo}, ne nanesuvaj}i si pritoa
{teta sebesi ili na svoeto semejstvo.
Ponatamu vetuvam i se kolnam deka ako nekoj del od mojot sve~en zavet
i obvrska e ispu{ten sega, pokorno }e go prifatam dopolnenieto koga }e
bidam izvesten. Najsve~eno i najiskreno vetuvam i se kolnam deka }e go
sprovedam seto ova so cvrsta i postojana re{itelnost, bez nikakva umstvena vozdr`anost ili tajni pomra~uvawa na umot kakvi i da se tie, vrzuvaj}i se sebesi za ne pomala kazna od toa teloto da mi bide prese~eno
na polovina i istoto da se razdeli na sever i jug, mojata utroba da bide
zapalena i pretvorena vo pepel, a pepelta da se prosee na ~etirite nebeski vetra, za da ne ostane nitu najmala traga vo se}avaweto na lu|eto
ili masonite deka postoel takov zol i neprokopsan bednik, dokolku nekoga{ se doka`e deka namerno sum prekr{il nekoj del od mojata sve~ena
zakletva i obvrska kako Majstor mason. Neka Tvorecot mi pomogne i me
odr`i postojan vo sproveduvaweto na istata".
128
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Po kratkata ceremonija, prevezot se simnuva i novozakolnatiot Majstor mason se podu~uva so tajnite na negoviot stepen. Mu se poka`uva
kazneniot znak, ra~en signal baziran na kaznata za kr{ewe na majstorskiot zavet, pri koj so rakata se presekuva vo vozduhot preku stomakot,
so dlankata svrtena nadolu i palecot kon teloto. Pri djugardot, Majstorot mason ja povtoruva polo`bata na racete na Biblijata, {estarot i
aglomerot pri polagaweto na zakletvata: nadlakticite blizu do teloto,
a podlakticite svieni vo laktovite, so dlankite nadolu. Do ovoj moment,
ceremonijata e mo{ne sli~na so onie od prvite dva stepena, no sega e
dodaden i tret znak, Golemiot dovikuva~ki znak vo nevolja na Majstorite masoni: nadlakticite se paralelni so zemjata, a podlakticite se podignati vertikalno nad glavata, so dlankite svrteni napred. Vo slu~aite koga Majstorot mason ne mo`e da bide viden od ~ovekot {to mo`e da
mu pomogne, ili koga e mrak, mu se objasnuva da pobara pomo{ so zborovite: "O, Gospode, moj Bo`e, zarem nema pomo{ za Sinot na Vdovicata?" {to
aludira na Hiram, legendarniot majstor graditel na Solomonoviot hram,
za kogo inicijantot ne znae ni{to, a kogo masonite go identifikuvaat so
metalecot kogo Svetoto pismo go opi{uva kako "sinot na vdovicata od
plemeto Neftalievo".
Do ovoj moment, ritualot na inicijacija mu e vo najgolem del poznat na
novoprimeniot Majstor mason bidej}i e sli~en so ceremoniite niz koi
pominal pri inicijaciite vo u~enik i pomo{nik. Toj sigurno nema da se
iznenadi koga po~ituvaniot Majstor }e objavi pauza zaradi osve`uvawe,
a za nego toa e mo`nost da se presoble~e i da mu se pridru`i na sostanokot kako polnopraven ~len na Majstorite masoni. ]e bide iznenaden nekolku minuti podocna koga }e sfati deka najva`niot del od inicijacijata sé u{te ne zapo~nal, nitu bil najaven.
Po vra}aweto vo salata, sega nametnat so majstorskata prestilka, so
lenta i medaljon na postar |akon okolu vratot, toj se rakuva i prima
~estitki kako novonazna~en Majstor mason. Toa trae sé dodeka po~ituvaniot Majstor so udar na svojot ~ekan ne pobara site da se vratat na svoite mesta. Obra}aj}i mu se na noviot ~len, Majstorot go pra{uva dali se
smeta sebesi za Majstor mason. Otkako }e primi potvrden odgovor, Majstorot go poprava i mu veli deka nema da stane sé dodeka ne projde po
patot poln so rizici i opasnosti, sre}avaj}i kradci, ograbuva~i i ubijci.
Duri otkako }e gi pre`ivee ovie isku{enija }e mo`e sebesi da se nare~e
Majstor mason. Otkako povtorno }e mu gi vrzat o~ite, postariot |akon,
kako "sprovodnik" go vodi vo krug po lo`ata dodeka po~ituvaniot Majstor
po~nuva da mu ja raska`uva prikaznata za ubistvoto na Hiram Abif, Majstorot graditel na Solomonoviot hram koj, zaedno so Solomon i Hiram,
kralot na Tir, bil eden od trite golemi Majstori na masonskiot red.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
129
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Potoa mu se objasnuva deka za vreme na izgradbata na Solomonoviot
hram bilo voobi~aeno Hiram Abif da vleze vo nezavr{eniot Sanctum Sanctorum na hramot sekoj den "to~no napladne", za da gi nacrta planovite za
utre{niot den na "tablata so nogalki", po {to mu se pomoluval na Tvorecot
i izleguval niz ju`nata vrata vo dvorot na hramot. Inicijantot ne znae
deka ostatokot od prikaznata za Hiram Abif }e bide vo forma na pretstava vo koja samiot toj }e ja dobie ulogata na golemiot Majstor. Toa toj }e go
sfati duri otkako pridru`bata }e go dovede do mitskite ju`ni porti. Tamu }e go zgrabi i }e go protrese nepoznat napa|a~. Negoviot napa|a~ mu
veli deka Abif im vetil na pomo{nicite deka koga hramot }e bide zavr{en na site }e im gi ka`e tajnite na Majstorite masoni (neka lo`ite go
ka`at "majstorskiot zbor"), taka {to }e mo`at da patuvaat vo drugi zemji,
da najdat rabota i da bidat plateni kako majstori masoni. Bidej}i ne saka
da go po~eka zavr{uvaweto na hramot, napa|a~ot gi saka tajnite vedna{.
Sprovodnikot odgovara namesto zbunetiot inicijant, velej}i mu na
napa|a~ot deka mora da po~eka dodeka ne bide gotov hramot, a ako toga{
bide dostoen, }e gi doznae tajnite na Majstorite masoni. Nezadovolen,
napa|a~ot, ~ie ime e Jubela, se zakanuva deka }e mu go odzeme `ivotot na
Hiram Abif dokolku ne gi otkrie tajnite, i koga ovoj ne go pravi toa, napa|a~ot mu povlekuva preku vratot eden linijar od dvaeset i ~etiri in~i,
toga{ "sprovodnikot" go vodi do "zapadnata kapija na hramot". Na ovaa
kapija, inicijantot go napa|a drug ~ovek, ~ie ime e Jubelo. U{te edna{ toj
mu gi bara tajnite na Majstorite masoni, a koga nema da gi dobie, Jubelo
mu se zakanuva i go udira kandidatot v gradi so aglomer. Sproveden na
"isto~nata kapija", inicijantot se sretnuva so tretiot napa|a~ koj se vika
Jubelum. Otkako kandidatot, sé u{te vo uloga na Hiram Abif, }e odbie
da gi otkrie tajnite na Majstorite masoni, duri i po cena na smrt, dobiva
udar vo glavata so ~ekan i pa|a "mrtov" ("sprovodnikot" i ostanatite go
spu{taat na podot).
Le`ej}i na podot so vrzani o~i, inicijantot slu{a kako trite napa|a~i
se dogovaraat da go zakopaat pod kupot od {ut "do polno}", koga }e go iznesat
teloto od hramot. Za da se simbolizira zakopot na Hiram Abif, kandidatot
go zavitkuvaat vo }ebe i go nosat vo krajot od salata. Naskoro, toj }e ja ~ue
kambanata koja }e ot~uka dvanaeset pati i }e bide odnesen od "grobot pod
{utot", do grobot iskopan na vrvot od ridot "zapadno od Templ Maunt". Toj
slu{a kako ubijcite se dogovaraat da mu go obele`at grobot so gran~iwa od
akacija, a potoa da pobegnat preku Crvenoto more vo Etiopija.
Vedna{ potoa, dodeka prodol`uva dramata, kralot Solomon (kogo go
igra po~ituvaniot Majstor) gi doznava pri~inite za zbrkata i mu soop{tuvaat deka golemiot majstor is~eznal, a na tablata nema planovi i rabotnicite ne znaat {to da rabotat. Solomon im nareduva na site rabotnici
130
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
da trgnat vo potraga po is~eznatiot golem Majstor, a kandidatot vo svojot
"grob" slu{a turkanica i vreva vo celata sala na lo`ata. Kone~no, na
kralot Solomon mu javuvaat deka ne e pronajden Hiram Abif, zatoa ovoj
nareduva prozivka koja go otkriva otsustvoto na trojca rabotnici koi na
masonite kolektivno im se poznati kako Juvi. Solomon im nareduva na
dvanaesetmina rabotnici da trgnat vo trojki na istok, zapad, sever i jug,
vo potraga po begalcite. Onie koi zaminale na istok i jug se vra}aat za
da prijavat deka ni{to ne videle nitu ~ule. Trojkata od zapadot javuva
deka Juvi se obidele da se ka~at na brod vo pristani{teto Xafa), no vo
toa gi spre~ilo embargoto (zabranata) na site plovidbi koe go naredil
Solomon kako del od poterata po begalcite. Trojcata begalci trgnale vo
vnatre{nosta na zemjata kon Erusalim i hramot.
Na site im e naredeno da prodol`at so potragata, i petnaeset (simboli~ni) dena podocna, eden od poterata koj zastanal za da se odmori pokraj
nekoja grmu{ka, za~ul glasovi od zad nekoi kamewa, i vedna{ gi povikal
i ostanatite da slu{nat koj zboruva. Prviot begalec, Jubela, rekol: "Oh,
neka mi bide prese~eno grloto, i jazikot iskornat od koren, a teloto da mi
se zakopa vo morska pesok, koga vodata e najniska, koga vodata se povlekuva i nadoa|a dva pati vo dvaeset i ~etiri ~asa, bidej}i bev sou~esnik vo
smrtta na tolku dobar ~ovek kakov {to be{e na{iot golem Majstor, Hiram
Abif". Vtoriot begalec, Jubelo, kako {to ka`uva izve{tajot, rekol: "Oh,
neka mi bidat raskinati gradite, a moeto srce i organi da se izvadat, da
se prefrlat preku moeto levo ramo i da bidat odneseni vo dolinata na
Jehova, kade {to }e stanat plen na divite `ivotni na zemjata i divite
mr{ojadi vo vozduhot (nekoi lo`i go imaat tekstot: "moeto srce da se
iskorne i postavi na najvisokata kula na hramot, za tamu da go izedat grablivkite od vozduhot"), bidej}i u~estvuvav vo zagovorot da se ubie tolku
dobar ~ovek kakov {to be{e na{iot golem Majstor Hiram Abif". Tretiot
glas, Jubelum, bil poglasen i pota`en od prvite dva: "Ah Jubela i Jubelum,
jas bev toj {to go udriv posilno od vas dvajcata zaedno! Jas mu go zadadov
smrtniot udar! Jas go ubiv! Oh, teloto neka mi bide prese~eno na polovina
i neka mi se razdeli na sever i na jug mojata utroba neka bide zapalena i
pretvorena vo pepel, a pepelta da se prosee na ~etiri nebeski vetra, za
da ne ostane nitu najmala traga vo se}avaweto na lu|eto ili masonite deka postoel takov zol i neprokopsan bednik kakov {to sum jas".
Lu|eto od poterata gi fa}aat trojcata begalci i mu gi nosat na kralot
Solomon. Kle~ej}i pred kralot, site trojca ja priznavaat vinata i vedna{
se osudeni na kaznata koja samite si ja izrekle. So mnogu vreva i turkanica, trojkata ja vodat od sobata, a kandidatot, sé u{te zamotan vo }ebe,
gi slu{a lelecite i kricite od drugata prostorija. Potoa, go slu{a glasot
koj go izvestuva kralot deka presudite se izvr{eni.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
131
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Potoa, Solomon im nareduva na dvanaesetmina pomo{nici da go pobaraat grobot na Hiram Abif, velej}i im koga }e go najdat teloto vnimatelno da proverat dali ima nekakvi tragi od Majstorskiot zbor, ili nekakva
traga do nego. Baraj}i go mestoto kade {to e iskornata akacijata, go "otkrivaat" inicijantot, koj e sé u{te vo svojot "grob" vo ulogata na Hiram Abif.
Koga go otvoraat grobot, gi preplavuva smrdeata od raspadnatoto telo i
zatoa gi stavaat racete pred sebe, so dlankite svrteni nadolu (imitiraj}i
go djugardot na ovoj stepen), za da go zadr`at mirisot. Ispituvaj}i go teloto, gi otkrivaat samo lentata i medaljonot okolu negoviot vrat, koi mu
gi nosat na kralot Solomon, velej}i mu deka ne na{le nikakva traga od
Majstorskiot zbor, koj, o~igledno, zasekoga{ e zaguben. (Vo nekoi lo`i se
u~i deka bukvata "G" se pojavila na gradite na raspadnatoto telo).
Svrtuvaj}i se kon Hiram, kralot na Tir (blagajnikot na lo`ata), Solomon donesuva odluka deka prviot znak {to }e bide viden i prviot zbor
{to }e bide izgovoren na grobot }e stanat del od praviloto za stepenot
na Majstori masoni sé dodeka Toa-[to-E-Izgubeno ne bide otkrieno od
slednite generacii. Site toga{ mu prio|aat na grobot i pravat krug okolu nego. Koga za prvpat }e go zdogleda teloto, kralot Solomon gi podignuva racete so dlankite napred (vo pozicija na Golemiot Dovikuva~ki
Znak na Nevolja na Majstorite masoni), i veli: "Oh, Gospode Bo`e, zarem
nema pomo{ za Sinot na Vdovicata?". Potoa, kralot bara teloto da se
podigne od grobot so zafatot na U~enikot, no mu ka`uvaat deka mesoto
otpa|a od koskite koga se upotrebuva toj zafat. Toga{ toj bara teloto da
se podigne so zafatot na Pomo{nikot, no i toj zafat ne uspeva da go podigne teloto. Na krajot, Solomon izjavuva deka li~no }e se obide da go
podigne teloto od grobot, koristej}i ja "Lavjata kanxa", zafat na Majstorite masoni. Zabele`uvaj}i go ovoj zafat (pritoa mu asistiraat nekolku
~lenovi na lo`ata) toj go podiga teloto na kandidatot vo vertikalna pozicija, namestuvaj}i go vo pozicija desnata noga na kandidatot da e od
vnatre{nata strana na desnata noga na Solomon, pritoa kolenata im se
dopiraat, a levite race im se staveni na grobot na onoj drugiot, dodeka
usnite im se pribli`eni kon u{ite. Pod nekoi jurisdikcii, po~ituvaniot
Majstor, kako kral Solomon, mu go pot{epnuva na kandidatot Majstorskiot zbor, mahabone, a ovoj mu go {epnuva nazad. Majstorot go predupreduva
noviot Majstor deka ovoj zbor mo`e da se soop{ti samo vo ovaa pozicija,
nare~ena "pette to~ki na drugarstvo". Koga podignatiot Majstor mason }e
go ~ue Majstorskiot zbor, mu se simnuva prevezot od o~ite.
Za~ekoruvaj}i nanazad, po~ituvaniot Majstor objasnuva deka pette
to~ki na drugarstvo se slednive: Noga-do-Noga, da ozna~i deka Majstorot
mason }e odi po svojot pat, duri i pe{ki ako e potrebno, za da mu pomogne
na svojot brat; Koleno-do-Koleno, kako potsetnik deka vo svoite molitvi
132
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
kon Semo}niot Majstorot mason treba da pomisli na blagosostojbata na
svoite bra}a, no i na svojata sopstvena; Gradi-do-Gradi, kako zavet deka
sekoj Majstor mason }e ja so~uva vo svoite gradi sekoja tajna {to }e mu ja
doveri nekoj brat mason, osven ako se raboti za ubistvo ili predavstvo;
Raka-na-Grbot, zatoa {to Majstorot mason sekoga{ }e bide podgotven da
mu podade raka za pomo{ na svojot brat, i da gi brani negoviot karakter
i reputacija zad negoviot grb, no i pred liceto; Usta-na-Uvo, zatoa {to
Majstorot mason sekoga{ }e nastojuva da go predupredi ili da mu dade
dobar sovet na bratot vo zabluda i toa na eden neprijatelski na~in, uka`uvaj}i mu na negovite gre{ki i davaj}i mu navremen sovet za da ovoj
mo`e da ja izbegne opasnosta {to mu pretstoi.
Delumno, poradi toa {to novonazna~eniot Majstor verojatno te{ko ja
sfatil vo potpolnost prikaznata za Hiram Abif, so vrzani o~i zamotan
vo }ebe, mu se dava detalen "istoriski pregled" na ubistvoto na Golemiot Majstor. Mu se ka`uva deka otkako kralot Solomon go podigal Hiram
od grobot, go pogrebal pod (nekoi velat "blizu") hramot Sanctum Sanctorum
koj bil soyidan za vo nego da se smesti Zavetniot kov~eg. Mu se ka`uva
deka, spored masonskata tradicija, bil podignat preubav spomenik (sega
izguben) vo spomen na Hiram Abif. Spomenikot e edna ubava devica koja
pla~e nad skr{eniot stolb, so otvorena kniga pred sebe. Vo desnata raka
dr`i snop od akacija, a vo levata urna. Zad nea stoi Vremeto, koe gi broi
pramenite na nejzinata kosa. Objasnuvaweto e deka skr{eniot stolb go
pretstavuva nezavr{eniot hram, kako i nezavr{eniot `ivot i delo na
Hiram Abif. Knigata e ve~en svedok za doblestite i dostignuvawata na
golemiot Majstor. Snopot od akacija ja simbolizira negovata besmrtnost,
a urnata ja sodr`i negovata pepel, dodeka figurata na vremeto né potsetuva deka vremeto, strplivosta i istrajnosta mo`at da ostvarat sé. Na
inicijantot mu se ka`uva deka seto toa e pri~inata zo{to lo`ata na Majstor mason e poznata kako Sanctum Sanctorum na masonstvoto.
Na noviot Majstor mu se poka`uvaat golem broj masonski simboli, zaedno so objasnuvawata, od koi, kolku {to e poznato, nitu eden ne postoel
vo tajnoto masonstvo. (Amerikancite najmnogu }e bidat zainteresirani za
masonskoto oko, simbolot na Vrhovnoto Bitie, Golemiot Arhitekt na Vselenata, koe se pojavuva na sekoja banknota od eden dolar, nad piramidata bez vrv, masonskiot simbol za nedovr{eniot Solomonov hram).
Taka zavr{uva inicijacijata na Majstorot mason. Najinteresniot od trite stepeni bidej}i ja sodr`i neobjasnetata alegorija koja mu ja dava na
masonstvoto negovata glavna identifikacija so konstrukcijata na Solomonoviot hram. Bidej}i slobodno otstapuva od bibliskiot primer, re~isi
sigurno gi krie klu~evite za otkrivawe na korenite na masonskiot red.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
133
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MISTERIJATA NA ALEGORIJATA I
SIMBOLITE VO ANGLISKATA LO@A
Vidovme deka podgotovkata na kandidatot za masonskata inicijacija
se sostoi vo toa {to toj e delumno soble~en, odzemeni mu se site metalni
predmeti i e vrzan so ja`e. Vrzuvaweto na o~ite e voobi~aeno za re~isi
site tajni dru{tva, bidej}i na nieden inicijant ne smee da mu se dozvoli
da gi vidi licata na ~lenovite sé dodeka ne ja polo`i zakletvata i samiot bide primen (vo nekoi dru{tva, na inicijantot ne mu se vrzuvaat
o~ite, no zatoa ~lenovite nosat maski i ka~ulki). Ostanatite aspekti od
podgotovkata imaat specifi~no masonsko zna~ewe.
Denes, metalniot predmet koj kandidatot go poseduva i go dava e ograni~en na metalni pari, klu~evi, zapalka, kop~e od ko{ula ili zlatno penkalo. Vo ~etirinaesettiot vek i podocna, metalot koj kandidatot go imal
kaj sebe verojatno se sostoel od oru`je, oklop ili nekoj drug za{titen del.
(Rabotnicite vo esnafite mo`ebi imale nekolku pari~ki kaj sebe). Bez
obleka, bez pari i bez oru`je, so ja`e zamotano okolu svoeto telo, kandidatot se nao|al vo situacija koja bi mo`ela da se rezimira i objasni so
zborovite: "Dojde kaj nas vrzan, polugol i bespomo{en. Nema{ pari so koj
bi si obezbedil hrana i zasolni{te, nitu oklop za da te za{titi od udarite na tvoite neprijateli, nitu oru`je so koe bi se odbranil.
Neka te ute{i faktot deka site tvoi bra}a se zakolnaa deka }e ti
pomognat. Ako si gol, nie }e te oble~eme. Ako si gladen, }e te nahranime.
]e ti dademe zasolni{te i }e te {titime od tvoite neprijateli. ]e gi
~uvame tvoite tajni. ]e odgovorime na sekoj tvoj povik za pomo{.
I ti, isto taka, se zakolna. Ako bratot vo nevolja dojde kaj tebe, i ti
}e go za{titi{ i }e mu dade{ zasolni{te. ]e go brani{ negovoto dobro
ime. ]e mu gi ~uva{ negovite tajni, kako {to se zakolna deka }e gi ~uva{
site tajni na na{eto bratstvo koi ti bea i koi }e ti bidat otkrieni.
Seto toa ima smisla koga e vo pra{awe edno tajno dru{tvo, no toa nema razumno mesto vo grade`ni~kata bran{a. Toa zboruva za lu|e koi imaat neprijateli i koi bi mo`ele da o~ekuvaat deka }e im bide potrebna
pomo{, {to e potvrdeno i so faktot deka novoprimeniot ~len se u~i na
134
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
na~inite so koi mo`e da ja pobara taa pomo{. Duri i vo temnina, ili koga ne mo`e da gi vidi onie {to bi mo`ele da mu pomognat, toj ja ima na
raspolagawe molbata: "Oh, Gospode Bo`e, zarem nema pomo{ za Sinot na
Vdovicata?" Koga e vo situacija koga mo`e da bide viden, go poka`uva
Golemiot Dovikuva~ki Znak vo Nevolja za da dobie pomo{.
Sekako, ni{to od ova ne uka`uva direktno na vrskata na nekoja grupa
so vitezite templari, tuku samo na tajno dru{tvo na begalci ili lu|e koi
bi mo`ele da stanat begalci, ili na onie koi imaat golemi simpatii kon
prestapnicite i se podgotveni da gi rizikuvaat svoite `ivoti za da im
pomognat. Motivot na nekoj da se pridru`i i u~estvuva vo rizikot iziskuval mo{ne silni ~uvstva i celosna predadenost, a vo godinite koi sledele po papskata naredba za nivno apsewe i ma~ewe, templarite vo
begstvo sigurno bila takva grupa.
Ako obrneme vnimanie na odredeni simboli na masonstvoto, }e otkrieme pove}e direktni templarski vrski. Pova`no e da ostaneme so "garderobata" na masonstvoto i aspektite na ritualot otkolku so "scenografijata" na modernata lo`a, bidej}i tajnite sostanoci na "visokite ridi{ta i vo dlabokite dolini" sigurno ne vklu~ile oltar, sve}nici, stolbovi ili stol~iwa. Nitu ja vklu~uvale Biblijata ({to sé u{te e pri~ina
za kritiki na smetka na masonstvoto bidej}i se odnesuva kon Svetoto
pismo kako del od "scenografijata" vo salata na lo`ata). Vo ovoj period
koj go istra`uvame, poedincite ne poseduvale Biblii, barem ne legalno.
Elementite koi mo`ele da gi imaat bile krugot, mozai~niot pod, {estarot i aglomerot.
Krugot se nao|a vo centarot na masonskata lo`a i se sostoi od ~etiri
dela. Prviot del e samiot krug; vtoriot, to~ka vo centarot na krugot, i
tretiot, dve paralelni linii, po edna na sprotivnite strani na krugot.
Vo masonskata teorija, krugot ja pretstavuva beskrajnata vselena, to~kata vo centarot e masonot poedinec, a liniite na stranata na krugot se
stapovite na sv. Jovan Krstitel i sv. Jovan Evangelist.
Sega, da pogledneme kako srednovekovniot mason se prigotvuval za
ritualot. Prvo, toj gi ~istel lisjata i grankite od mestoto kade {to se
odr`uval sostanokot. Potoa, se~el dva stapa, dolgi eden metar ili ne{to
pove}e. Istite gi dr`el, ili gi vrzuval na edniot kraj, i {irej}i gi nivnite slobodni kraci pravel primitiven {estar. Dr`ej}i go edniot kraj
na zemjata, so drugiot crtal krug okolu centarot. Onamu kade {to stapot
bil zaboden vo zemjata, bil centarot na krugot. Potoa gi mestel stapovite na krajot od krugot, i taka go kompletiral simbolot. Vo eden moment
na ritualot, prisutniot mason odel okolu krugot, vo znak na po~it. Toa
denes se narekuva "dvi`ewe vo krug po lo`ata".
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
135
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Mo`at li vitezite templari da ponudat re{enie za misteriite na
krugot i dvi`eweto vo krug vo tekot na ritualot? Lesno. Ceremonijata
na inicijacija na vitezite na Hramot se odvivala vo nivnite crkvi, koi
glavno imale trkalezen oblik za da potsetuvaat na Crkvata na Svetiot
Grob vo Erusalim. Najva`nata templarska crkva vo Britanija, osvetena
vo 1185 godina od strana na Heraklij, erusalimskiot patrijarh, koja sé
u{te stoi vo London, e izgradena vo pravilen krug.
[to se odnesuva do dvi`eweto vo krug, glavniot moment na slu`bata
vo srednovekovnite crkvi bila edna procesija na sve{tenicite i vernicite okolu crkvata. I denes na Bo`i} vo Anglikanskata crkva se izveduva ovoj obi~aj, koga sve{tenicite gi vodat vernicite koi peat okolu crkvata. Koga templarite bile vo procesija okolu svoite crkvi, mo`ele toa
da go storat na na~in koj zavisel od formata na crkvata, a toa bilo da
odat vo krug, kako {to denes masonite se dvi`at vo krug po lo`ata.
[to se odnesuva do masonskiot mozai~en pod, toj vo priroda mo`e da
se nacrta kako {ahovska tabla i da se obele`i so kakov bilo bel i crn
materijal Mo`ebi zvu~i ~udno, no nema pravila koi gi odreduvaat goleminata ili brojot na kvadratite. Simbolizmot zapo~nal so samo eden bel
i eden crn kvadrat, bidej}i bilo opasno da se nosi materijal za pogolem
mozaik i da se objasni negovata funkcija, vo slu~aj da do{lo do otkrivawe i apsewe. Templarskata osnova za ovoj simbolizam e ednostavna i
direktna. Voenoto zname na vitezite templari, "bosan" (Beau Seant) se sostoi od crn kvadrat koj se nao|a nad beliot. Crniot blok go pretstavuva
crniot svet na grevovi koj templarot go ostavil zad sebe, a beliot blok
go simboliziral ~istiot `ivot koj templarot go prifatil kako Hristov
vojnik. Masonskite istori~ari ne se ni obidele da iznesat pretpostavki
za korenite na nivniot mozai~en pod, ka`uvaj}i ja voobi~aenata fraza
deka toa "do{lo od istokot". Tie se vo pravo. Toa navistina do{lo od
istokot, od voenite znamiwa na templarite, a dovolno e da se stavat edno do drugo za da se dobie efektiven crno - bel mozaik.
Druga misterija koja go na{la svoeto re{enie vo redot na hramot e
"garderobata" na masonstvoto. Najva`noto par~e obleka, sekako, e masonskata prestilka, prvata rabota koja ja dobiva U~enikot pri svojata inicijacija, i prviot masonski simbol koj mu se objasnuva. Denes prestilkata
e ubavo skroena, postavena, porabena so resi i ukrasni znaci i simboli,
dodeka vo staroto masonstvo prestilkata voop{to ne bila {iena. Taa
bila nekroena bela jagne{ka ko`a koja bila vrzuvana okolu strukot. Ovaa
jagne{ka ko`a, od strana na masonstvoto bila smetana za znak na nevinost
i ne~istotija, i nastanala po primerot na rabotni~kite prestilki koi
bile noseni od ~lenovite na kamenodelskite esnafi vo sredniot vek.
Nezavisno od misleweto deka te{ko mo`e da se vidat ~istotijata i ne136
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vinosta kako vitalni kvalifikacii na eden kamenorezec vo sredniot
vek, nema nikakvi dokazi deka tie zanaet~ii nosele jagne{ki prestilki,
a za istra`uva~ite imalo izobilie od likovni materijali, sliki, i crte`i, od lu|eto koi rabotele vo izgradbata na zamocite i katedralite.
Sekako, vo toa angli~anite gledaat direktna vrska so vitezite templari. Treba da se potsetime deka nivnoto Pravilo zabranuvalo kakvo
bilo li~no ukrasuvawe osven jagne{kata ko`a, i baralo templarot postojano da nosi pojas od jagne{ka ko`a okolu strukot, kako potsetnik na
nivniot zavet na ~esnosta, taka {to ~istotijata i nevinosta stojat vo
vitalen kontekst. Jagne{kata ko`a sigurno bila mo{ne efikasen i siguren predmet na tajnata ceremonija i posetuvaweto, bidej}i vo edna ekonomija bazirana na volna, kakva {to bila angliskata vo sredniot vek,
poseduvaweto na jagne{ka ko`a sigurno ne predizvikuvalo somne`i. Kako del od voobi~aenata bratska livreja taa bila potpolno bezopasna, no
za templarot, koga toj ja nosel okolu strukot i koga u~estvuval vo ceremoniite na Tajnoto masonstvo, bila direkten potsetnik na Praviloto.
Situacijata e poinakva so eden drug del od masonskata obleka, rakavicite. Tie ne bile del od voobi~aeniot na~in na oblekuvawe vo sredniot vek, i nivnoto poseduvawe mo`elo da razbudi somne`i, ili makar
da go privle~e vnimanieto kon onoj {to gi nosi, zatoa site tajni dru{tva
imale silna averzija kon rakavicite. Ne bilo lesno da se napravat rakavici, tie bile skapi, zatoa bile noseni samo od pripadnicite na vite{kite klasi i vi{iot kler. Duri i denes, rakavicite se podaruvaat kako
del od ceremonijata vo koja sve{tenikot stanuva biskup, a visokiot kler
nosi prsteni so natprose~na golemina koi mo`at da se nosat preku rakavicite, koi ostanale kako simboli na mo}. [to se odnesuva do srednovekovnite kamenoresci, ne mo`eme da pronajdeme nitu dokumenti nitu
ilustracii koi bi poka`ale deka nosele rakavici.
I pokraj toa, postoi silna vrska so templarite. Nivnoto Pravilo iziskuvalo od templarskite sve{tenici postojano da nosat rakavici za nivnite
race da bidat ~isti "koga go dopiraat Tvorecot" za vreme na pri~estuvaweto. Sve{tenicite koi bile ~lenovi na tajnite dru{tva mo`ebi nosele rakavici vo ceremoniite kako potsetnik na toa deka se del od templarskite
Pravila, ili vo odreden period rakavicite gi nosel sve{tenikot na lo`ata, no te{ko e da se poveruva deka vo Tajnoto masonstvo sekoj brat nosel
svoi rakavici na sostanocite na lo`ata, barem ne do podocna, koga rakavicite stanale standarden del od sekojdnevnata garderoba.
Belata obleka koja se nosi pri masonskata inicijacija e mo`ebi preobi~na za preku nea da se baraat korenite na nastanokot na masonite
osven faktot deka templarskite pravila predviduvale ~isto bela nametka kako glaven del od vite{kata garderoba.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
137
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
[to se odnesuva do misterioznite izrazi na tajnoto masonstvo, ve}e
razgledavme eden od niv, izrazot koj im e ~uden i na samite masoni, a toa
e deka stepenot na Majstor mason e "brat na pi ratite i gusarite".
Angli~anite ne do{le nitu do edno prifatlivo objasnuvawe, osven toa
deka eden del od templarite gi prezele voenite brodovi na redot, i gi
koristele kako gusari.
Vtoriot nesekojdneven izraz go identifikuva masonot kako patnik koj
patuva od zapad na istok. Site templari po~nuvale od zapad, a za da gi ispolnat svojata misija i svojot zavet, morale da otpatuvaat na istok, vo Svetata zemja. Od simboli~en aspekt, masonite ~ija cel e da go zavr{at ili
povtorno da go izgradat alegoriskiot Solomonov hram, isto taka simboli~no moraat da patuvaat na istok. Va`nosta na toa alegorisko patuvawe e
potcrtana so negovoto vklu~uvawe vo tajniot sistem na identifikacijata.
Postoi u{te edna grafi~ka vrska me|u vitezite na Hramot i masonstvoto, koja e te{ko da se negira kako specifi~en dokaz za taa vrska.
Masonskata zakletva se polaga na aglomer i {estar koi le`at na Biblijata. Bidej}i poedincite vo sredniot vek ne poseduvale biblii, se zaklu~uva deka zakletvite se polagale na nekoi od simbolite, verojatno nad
aglomer i {estar. Dokolku tie rani masoni navistina bile templari vo
begstvo, ili nivni potomci, simbolot mo`e bi bil Solomonoviot pe~at,
koj mnogu potsetuva na pe~atot ili "yvezdata" na David, osven {to eden
ramnostran triagolnik e daden vo kontura a drugiot e poln. Masonstvoto
bilo definirano od negovite pisateli kako "nauka za moralot, zaviena
vo alegorija, i objasneta preku simboli". Te{ko e da se poveruva deka
kako takva, i kako dru{tvo koe saka da ostane tajno, taa bi upotrebila
poznat simbol vo negovata bukvalna forma. Literarniot simbol mora da
bide "zavien vo alegorija" taka {to na nadvore{niot svet da mu izgleda
kako edna rabota, a da pretstavuva ne{to sosema drugo za onie koi se
inicirani. Ne e te{ko da se postigne alegoriskiot prevez nad literarniot Solomonov pe~at koj izgleda vaka:
138
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Za kompletno da se izmenat izgledot i zna~eweto na toj pe~at, potrebno e samo da gi isfrlime horizontalnite crti, i toga{ }e go dobieme
slednovo:
Naedna{ dobivame {estar i aglomer, i potrebna e samo mala modifikacija za na noviot simbol da mu se dade nadvore{niot izgled na ovie
instrumenti. I taka, lesno prepoznatliviot Solomonov pe~at, simbol od
prepoznatliva i golema va`nost za vitezite na Solomonoviot hram, stanuva bezopasen simbol od dva prosti alati na kamenorescite. So tekot
na vekovite, tajnoto zna~ewe potpolno se izgubilo, a simboli~noto zna~ewe pre`ivealo i go ohrabrilo postepenoto budewe na fantaziite za
korenite na masonskiot red vo nepostoe~kite esnafi na yidarite.
No, nekoj bi mo`el da se zapra{a {to zna~at moderniot {estar i aglomerot so bukvata "G" vo centarot. Kako se vklopuva toa so templarite?
Odgovorot e ednostaven: ne se vklopuva. Morame da se prisetime deka
pred masonstvoto da stane javno vo 1717 godina, nemalo grafi~ki pretstavi na {estar i aglomer, ukrasi, oznaki, nalepnici. Ja nemalo i bukvata "G".
Vo istra`uvaweto na korenite na masonstvoto, na ovoj problem, sepak,
mora da mu se prijde so golema serioznost, poradi stravopo~itta koja
modernoto masonstvo ja ima kon bukvata "G" koja, kako {to im se pretstavuva, e simbol za geometrijata. Prvata lekcija za va`nosta na geografijata za masonstvoto masonot ja slu{a vo tekot na ceremonijata za primer
vo stepenot na pomo{nik. Toga{ toj doznava deka geometrijata e najva`nata nauka po arhitekturata, i edinstvenata nauka so ~ija pomo{ mo`e
da se izmeri i razbere vselenata. Toj doznava i deka zborot geometrija
e sinonim za masonstvoto, kako {to toa bilo zapi{ano vo prviot masonski
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
139
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ustav od 1723 godina. Nejzinata va`nost za modernoto masonstvo ne e dovedena vo pra{awe, no kade se vklopuva taa vo Tajnoto masonstvo?
Prviot klu~ se nao|a vo na~inot na koj taa mu e pretstavena na noviot
pomo{nik mason. Geometrijata ne igra nikakva uloga vo ritualot na negovata inicijacija i e pretstavena samo kako del, iako mo{ne va`en, na
predavaweto koe sledi. Toa re~isi sigurno zna~i deka vo eden moment
taa e odlo`ena nastrana, no zo{to?
Odgovorot le`i vo ona {to se pojavuva kako vistinska cel na Tajnoto
masonstvo, odnosno, me|usebnata za{tita na lu|eto vo sudirot so crkvata
i dr`avata, osobeno koga dr`avna religija e katolicizmot. Kako {to }e
se vidi vo ponatamo{noto istra`uvawe na religijata i masonstvoto, nesoglasuvaweto so u~eweto na crkvata i stravot od nejzina kazna bile
faktori {to go odr`ale masonstvoto vo `ivot vo tekot na mnogu vekovi,
so tajnost na granica na o~ajni~ka borba za opstanok. Toga{, na po~etokot
na sedumnaesettiot vek, do{lo vreme koga naukata i matematikata po~nale da vr{at vlijanie vrz ~ove~kite umovi, da ja budat nivnata fantazija i da inspiriraat novi teorii, novi eksperimenti. Crkvata bila
fatena na spiewe. Se pojavilo misleweto deka visokite crkovni velikodostojnici nemaat nitu vreme, nitu znaewe, nitu `elba da procenat i
usvojat ne{to novo. Se ~inelo deka nau~nite otkritija se vo sudir so
bibliskite interpretacii, i kako takvi bile neprifatlivi. Crkvata se
po~uvstvuvala povikana da go odbrani svoeto viduvawe na Bo`jiot svet
i da gi dovede vo red ovie novi nezadovolnici.
Denes, mo`eme so zadovolstvo da se osvrneme na toj period i da se zapra{ame kako mo`elo da se slu~i takvo ne{to. Duri ne e nitu potrebno da
pogledneme vo minatoto, dovolno e samo da pogledneme okolu sebe, i }e
vidime deka sli~ni situacii postojat i denes, osven {to sega ne e vo pra{awe katoli~kata crkva. Protestantskite fundamentalisti rakovodat do
kolexi koi ovozmo`uvaat postdiplomski studii, do doktorat, vo oblasta
na sozdavaweto na svetot spored bibliskata Kniga na postoeweto, koja
tvrdi deka svetot e star okolu ~etiri iljadi godini. Vo soglasnost so toa,
naukata za sozdavaweto gi otfrluva modernite u~ewa na geologijata, antropologijata, paleontologijata, arheologijata i lingvistikata i negoduva
na tehnikata na upotreba na jaglerodot za odreduvawe na starosta.
Vo 1987 godina, vo eden grad vo Kentaki, lokalnite vesnici ja objavile
vesta deka ~lenovite na u~ili{niot odbor razgovarale so edna u~itelka vo
osnovno u~ili{te, i ja predupredile deka ako se osmeli da go povtori grevot
{to go storila taa nedela, }e bide otpu{tena od u~ili{teto. Nejziniot grev?
Taa im poka`ala na decata eden film od "Nacionalnata Geografija" za dinosaurusi, vo koj se veli deka tie `iveele na zemjata pred pove}e od milion godini, {to e vo direktna sprotivnost so Bo`jata Re~.
140
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Borbata e sega od socijalna priroda, i koga }e dojde do nejzino eksponirawe vo javnosta, kako {to bilo slu~aj so zabranata na knigite vo Luizijana, toga{ toa e slu~aj za sudot. Vo sedumnaesettiot vek, crkvata
bila sudot po pra{awata na religijata i moralot. Nau~nicite od toa
vreme se nao|ale vo golema opasnost od mo`ni kazni od strana na crkvata. Najpoznat slu~aj, sekako, e onoj na Galileo Galilej, italijanskiot
astronom i konstruktor na teleskopot, koj go objavil otkritieto deka
Sonceto ne se vrti okolu zemjata, tuku obratno, deka zemjata se vrti okolu Sonceto. Za crkvata toa bil ~ist eres, zarem vo biblijata ne pi{uva
deka Sonceto se soprelo na svojata orbita okolu zemjata? Za da se izbegne poostra kazna i da se oslobodi od papskiot zatvor, Galileo gi povlekol site tvrdewa i se zakolnal deka pogre{il, zatoa bil proteran vo
svoeto selo do krajot na `ivotot, nateran da `ivee vo strav, bidej}i ja
zboruval vistinata. Ostanatite nau~nici ja razbrale porakata, no ne ja
napu{tile svojata nau~ni~ka qubopitnost. Toa bil povod za golem broj
~lenovi na masonstvoto vo Britanija, lu|e koi imale pri~ina da se sostanuvaat i da delat isti idei i otkritija, daleku od o~ite i u{ite na
crkvata. Nau~nicite vo London, Oksford i Kembrix tajno se sostanuvale
vo ne{to {to toga{ se narekuvalo "nevidliviot kolex", za koj e utvrdeno
deka postoel vo tajnite masonski lo`i. Prviot taen sostanok za koj se
znae deka bil odr`an, se slu~il vo 1645 godina, samo tri godini po smrtta na Galilej. ^ovekot koj bil sudbinski predodreden da stane nivni
najslaven ~len, ser Kristofer Ren, vo toa vreme imal trinaeset godini.
Do 1660 godina, grupata se ~uvstvuvala dovolno sigurna za da mu podnese
peticija na vladetelot ^arls II za dodeluvawe kralska povelba, koja im
bila dadena vo 1662 godina. Imeto koe go odbrale bilo Kralsko dru{tvo
na London za podobruvawe na znaeweto za prirodata, no bile poznati
samo kako Kralsko dru{tvo, a taka se poznati i denes.
Koga masonstvoto izleglo vo javnost vo 1717 godina, samo pedeset i
pet godini podocna, izgledalo deka Kralskoto dru{tvo bilo masonska
filijala, bidej}i re~isi site ~lenovi osnova~i bile masoni, a i site
idni ~lenovi bile masoni.
Pred javnoto otkrivawe na masonstvoto, se otkrilo {to gi odvoilo
nau~nicite od teoriskata rabota i gi naso~ilo kon neposrednite potrebi.
Vo septemvri 1666 godina, golem po`ar go opusto{il London, uni{tuvaj}i
go najgolemiot del na Siti. Potrebata da se podigne gradot od pepelta
bila mnogu golema zatoa ve}e slednata godina sobranieto donelo zakoni
koi trebalo da gi ohrabrat site klasi graditeli da dojdat vo London.
Tamu im se nudelo pravoto na gra|anstvo i `ivot kako slobodni gra|ani
na London, i ne se baral uslov da se ~lenovi na odreden esnaf.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
141
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ser Kristofer Ren, mason i osnova~ na Kralskoto dru{tvo na vozrast
od dvaeset i osum godini, po profesija ne bil arhitekt. Bil ve}e poznat
geometar i profesor po astronomija na Univerzitetot vo Oksford. Vo tie
migovi na golema nacionalna potreba, toj se na{ol pred ogromen predizvik, i treba da mu se dade celosno priznanie vo rekonstrukcijata na
London. Vo po`arot bile uni{teni osumdeset i sedum crkvi. Ren rabotel
kako arhitekt supervizor, pod ~ij nadzor bile izgradeni pedeset i edna
nova crkva.
Negovoto poznavawe na geometrijata mu go obezbedilo i najgolemiot
triumf, izgradbata na Katedralata na sv. Pavle. Na onoj koj ja nabquduva
golemata kupola na Crkvata sv. Pavle nasproti londonskoto nebo, ne mu
e poznato deka pod kupolata pokriena so olovo se nao|a drven kostur.
Kosturot se dr`i so pomo{ na skrien sto`er od cigli koj ja odr`uva stabilnosta. Ovaa konstrukcija bila triumf na geometrijata. Katedralata
sv. Pavle bila zavr{ena vo 1711 godina, samo {est godini pred masonstvoto da ja zdogleda svetlosta na denot.
Vo periodot od pedeset godini pred pojavata na masonstvoto vo javnosta, ovie nau~nici, in`eneri, matemati~ari, arhitekti i geometri bile
heroite na denot, ostvaruvaj}i golemo vlijanie vrz masonskiot red na koj
mu pripa|ale pove}eto od niv. Ni {kotskite masoni ne ostanale po{tedeni, bidej}i neposredno po golemiot po`ar vo London, sli~en po`ar go
uni{til i Edinburg, {to go zabrzalo donesuvaweto na zakonot spored koj
vo idnina site zgradi morale da se gradat od kamen.
Edna slika mnogu pomaga da se zaklu~i prikaznata. Ovaa golema slika
se nao|a vo poslednoto arhitektonsko ostvaruvawe na Ren, Voenata bolnica vo Grinvi~. Taa bila zapo~nata od kralicata Meri, a po nejzinata
smrt zavr{ena od protestantskiot kral Vilijam. Toa e edna alegorija
koja gi pretstavuva Vilijam i Meri koi sedat na prestolot, opkru`eni so
mnogubrojni likovi. Pod niv, heruvimite go dr`at crte`ot na Katedralata na sv. Pavle, kako priznanie koe mu se dava na arhitektot vo bolnicata. Eden drug heruvim dr`i {estar vo ednata, a aglomer vo drugata
raka. Nedaleku od niv, na zemjata le`i edna papska tijara.
Ustavot na Golemata lo`a bil napi{an vo London, kade {to ovie nau~nici i arhitekti bile najugledni i najvlijatelni ~lenovi. Tie go ostavile svojot pe~at na masonstvoto za site vremiwa, gradej}i go so pomo{
na svojata rabota. Ja povrzale geometrijata so masonstvoto i ja dodale
bukvata "G" kon {estarot i aglomerot. Nivnoto viduvawe na masonstvoto,
nivnata naklonetost kon geometrijata i arhitekturata stanala centralna tema na Javnoto masonstvo, iako `elbata za dramatizirawe i fantazirawe dovela do misleweto deka geometrijata vlegla vo masonstvoto
142
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
preku izgradbata na Solomonoviot hram, a se zboruva deka toga{ ne postoel zborot geometrija nitu bukvata "G". Nivnata nauka nemala ni{to
so korenite na masonstvoto no imala uloga kako potsetnik na denovite
koga na naukata i bilo potrebno ona {to Tajnoto masonstvo im go dalo na
svoite ~lenovi, a toa e za{titata od zaedni~kiot neprijatel.
Ona {to e povrzano so masonstvoto se postarite simboli, jagne{kata
prestilka i rakavicite, krugot na podot, mozai~niot pod, kru`noto obikoluvawe na lo`ata, {estarot i aglomerot skrieni vo Solomonoviot
pe~at, raboti koi direktno gi povrzuvaat masonite so vitezite na Hramot
na na~in koj e jasen i direkten.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
143
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
[KOTSKA LO@A
[kotskoto razmisluvawe za masonstvoto
Iako postojat razli~ni teorii za nastanokot na masonerijata, spored
[kotska samo eden ~ovek se izdvojuva kako osnova~ na slobodnoto yidarstvo.
Vilijam [o, kralski Majstor na yidarskite redovi
Vilijam [o (okolu 1550 - 1602 godina) e postaven za kralski majstor
na yidarskite raboti vo 1583 godina. Vo toa vreme vladeel Xejms VI od
[kotska (1567 - 1625, roden vo 1566 godina). Xejms VI od [kotska stanal
vo 1603 godina Xejms I od Anglija i vladeel pove}e od dvaeset godini.
Kako kralski majstor, Vilijam [o bil zadol`en za site vidovi popravki,
kako i za odr`uvawe i izgradba na palati, zamoci, love~ki kolibi i drugi objekti koi se koristele od strana na kralskoto semejstvo.
Prv i vtor statut na Vilijam [o
Vilijam [o vrabotuval razni zanaet~ii, a najmnogu rabotel so yidari.
Toj vo 1598 i 1599 godina gi napi{al zakonite koi denes se poznati kako
Prv i Vtor statut. Vo ovie dokumenti [o detalno gi opi{al pravilata
za rabota i istite gi pratil vo site yidarski lo`i vo [kotska.
Statutite sodr`at prakti~ni upatstva i pravila koi se odnesuvaat na
uslovite za rabota, na me|usebnite odnosi me|u yidarite i na upravuvaweto so lo`ata. (na primer, nikoj ne mo`el da stane ~len na lo`ata ako
na toj ~in ne prisustvuvaat najmalku {est majstori i dva u~enika).
[o utvrdil propisi koi bile mnogu sli~ni so propisite na koe bilo
dru{tvo. Sepak, nekolku stavovi vo statutot uka`uvaat deka Vilijam [o
bil mnogu pove}e od obi~en rabotodavec. Prvoto pravilo glasi:
Stav I, deka tie (yidarite) se pridru`uvaat na site postoe~ki propisi vo vrska so privilegijata na ovoj zanaet, utvrdeni od nivnite dobro
poznati predci, i toa posebno:
144
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Da bidat iskreni eden kon drug i da `iveat zaedno vo sloga, kako {to
im prilega na zakolnatite bra}a i prijatelite na zanaetot.
Prvata instrukcija od [o (treba da se ima na um deka site lo`i vo [kotska imale kopija od statutot) ni otkriva va`ni raboti. [o tvrdi deka yidarite imaat dobri propisi uredeni od nivnite prethodnici. Isto taka, dava
posebna instrukcija "da bidat iskreni edni kon drugi i da `iveat zaedno vo
sloga, kako {to im prilega na zakolnatite bra}a."Od toa gledame deka yidarite polagale zakletva za koja [o smetal deka taa gi napravila posebni,
bidej}i so nea se obvrzuvale da bidat iskreni eden kon drug. Vo toa vreme
nemalo socijalna pomo{ i lu|eto koi imale potreba od takva pomo{ im se
obra}ale na svoite rodnini i prijateli sekoga{ koga nesre}ata }e im za~ukala na vrata. Me|utoa, bidej}i rabotnicite, a posebno zanaet~iite, se zdru`uvale vo korporacii, tie stanale (mo`ebi i najva`niot) del od mre`ata
na sigurnosta na yidarite, koja se zasnovala vrz me|usebna odbrana i poddr{ka. Za da uspee ovoj sistem doverbata morala da bide klu~en faktor, a taa
se postignuvala so polagawe zakletva.
Prvata to~ka vo statutot ni zboruva za toa deka [o ja smetal iskrenosta za edna od najva`nite elementi na lo`ata. Modernata tehnika na
rakovodstvoto koja se zanimava so kreirawe na mikrokulturata vo timot,
kade sekoj ~len od timot se potpira vrz drugite ~lenovi, vsu{nost ne se
ni{to novo! Sozdavaweto na masonskiot "borben duh" e edna od celite
na masonskite ceremonii i denes, a vo kontinuitet niz vekovite edna od
glavnite odliki i magii na masonerijata.
Prvata instrukcija ni zboruva deka [o ne ja izmislil lo`ata, nitu
zakletvite so koi ~lenovite se obvrzuvaat da se gri`at edni za drugi.
Seto toa ve}e postoelo vo vremeto koga toj stanal majstor na yidarskite
raboti. Zemaj}i go predvid toj fakt i pravilata na prviot statut, izgleda deka negovata namera bila da gi oficijalizira ve}e postoe~kite, no
nestabilni zdru`enija na {kotskite yidari, kako i nivnite lo`i.
Se postavuva pra{aweto zo{to go napravil toa. Yidarite bile ponizok dru{tven sloj od nego i morale da pravat sé {to toj }e im naredi.
Mo`ebi [o ednostavno bil dobar ~ovek koj sakal da im pomogne na pomalku sre}nite od nego. Mo`ebi veruval deka so utvrduvawe na pravilata }e postigne pogolema efikasnost, a so samoto toa i podobro izvr{uvawe na rabotata. Kako kralski podanik, mo`ebi ne mo`el da podnese
yidarite da rabotat za nego bez pi{ani pravila! Posle site ovie pretpostavki, sepak vo statutite nao|ame ne{to pove}e od samo privremeno
interesirawe za yidarstvoto, {to }e ni se razjasni koga }e posvetime
vnimanie na Vtoriot statut od 1599 godina.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
145
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
HIERARHIJA NA LO@ATA
Kako {to spomnavme, prviot statut se primenuval vo site lo`i vo
[kotska, a vo edna lo`a statutot predizvikal silna reakcija. Toa bila
lo`ata Kilvining na zapadniot breg na [kotska. Poradi prviot statut,
lo`ata go pratila Ar~ibald Barkli vo Edinburg, kade {to bil primen od
Vilijam [o i ~lenovite na Edinbur{kata lo`a na 27-mi i 28-mi dekemvri
1599 godina. Sostanokot zavr{il so Vtoriot statut, ~ija sodr`ina ni ja
otkriva pri~inata za doa|aweto na Barkli vo Edinburg.
Prvata stavka od Vtoriot statut na Vilijam [o se odnesuva na postapkata na izbirawe nadzornik na lo`ata i naglasuva deka rezultatite od
izborot mora da se dostavat do "generalniot nadzornik", odnosno do Vilijam [o. So ova u{te na samiot po~etok se potencira koj e glaven. Statutot e adresiran do lo`ata vo Kilvining taka {to nema somnevawe za
toa komu mu se obra}a Vilijam [o.
Pokraj toa, statutot na po~etokot zboruva za hierarhija me|u lo`ite.
Izgleda deka edna od glavnite stavki (mo`ebi i direktna `alba) koja ja
iznel Barkli, bila idninata spored planovite na [o. Prviot statut ne
gi spomnuva razlikite me|u lo`ite, a toa dovelo do zabuna me|u ~lenovite od lo`ata vo Kilvining do toj stepen {to go pratile Barkli, so
nade` deka lo`ata }e bide imenuvana za prva lo`a vo [kotska. Dokolku
toa bila nivnata cel, dlaboko se razo~arale. Vilijam [o ja proglasil
lo`ata vo Kilvining za "vtora glavna lo`a na [kotska", dodeka za "prva
upravna lo`a" ja proglasil lo`ata vo Edinburg.
Ne znaeme to~no {to se slu~ilo na sostanokot, no mo`eme da pretpostavime deka [o ne ja sfatil dlabo~inata na emocijata na lo`ata vo
Kilvining {to se odnesuva do ovoj problem. Prviot statut bil sozdaden
vo Edinburg, poto~no vo glavniot grad na [kotska i sedi{teto na kralstvoto, taka {to [o verojatno ne ni razmisluval za toa deka lo`a od drug
del vo zemjata bi mo`ela da bide postara od edinbur{kata lo`a. Koga ja
uvidel gre{kata, ve}e bilo predocna. Lo`ata vo Edinburg ve}e bila izvestena deka }e bide glavna lo`a koga se pojavila vtora lo`a koja se
sprotivstavila. [o znael deka {to i da napravi, neizbe`no }e povredi
146
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
edna od niv. Negovoto re{enie bilo vakviot stav od statutot da go napravi kolku {to e mo`no pobesmislen. Taka Kilvining stanal glavna i vtora lo`a, a Edinburg prva i upravna. Se postignuva vpe~atok deka Kilvining ne se soglasuval so odlukata na [o, bidej}i podocna odlu~ile da ne
bidat pove}e del od negovite planovi. Posledicite od ovoj nastan i den
- denes se prisutni vo {kotskata masonerija.
I pokraj takviot vid problem, statutite se polni so detali koi se od
golema va`nost za razbirawe na potekloto na masonerijata. Vtoriot statut, kako i prviot, zboruva za upravuvaweto i aktivnosta vo lo`ata. Od
edna naredba doznavame:
Generalniot nadzornik mu nareduva na nadzornikot na kilvinin{kata
lo`a, {to e vtora lo`a vo [kotska, da ja testira memorijata i naukata
na sekoj ~ovek od zanaetot i sekoj u~enik kako {to im dolikuva na nivnata profesija (stepen) i ako ne gi znaat site to~ki da platat soodvetna
kazna za nivnata mrzlivost: ~ovek od zanaetot 20 {ilinzi, u~enik 10
{ilinzi i seto toa da se plati vo zaedni~kata kasa edna{ godi{no, a
sredstvata da se iskoristat za op{to dobro, {to pretstavuva edna obi~na (normalna, pravilna) praksa na obi~nite (regularni) lo`i na ova
kralstvo ([kotska).
Ovde í se nareduva na lo`ata da go proveri znaeweto ("da se testira
memorijata i naukata") na nivnite ~lenovi edna{ godi{no vo vrska so
memoriraweto na "ne{to". Ne smeelo da ima isklu~oci, nadzornikot moral da gi ispita site ~lenovi: "sekoj ~ovek od zanaetot i sekoj u~enik".
Bidej}i bilo besmisleno da se proveruva op{toto znaewe, testot uka`uval na toa deka postoi odreden vid znaewe {to bilo tipi~no i specifi~no za yidarite. Za `al, ne e objasneto {to trebalo da znaat yidarite.
Mo`eme da pretpostavime na koj na~in se odvivale ceremoniite vo lo`ata i {to bila tajnata nauka na yidarite.
No zo{to bilo toa test na "memorija"? Sekako deka odgovorot delumno
se krie vo toa {to pogolemiot del od yidarite vo sredniot vek bile nepismeni. Da znaele da ~itaat i pi{uvaat, ne bi imalo potreba da pametat
raboti. Se ~ini deka kakvi i da se toa "raboti" sigurno ne bile lesni i
ednostavni: "ako ne gi znaat site to~ki da platat soodvetni kazni..." Kaznata se pla}ala za samo edna gre{ka. Se gleda deka Vilijam [o odli~no
go poznaval svojot narod, bidej}i vo sprotivno kako }e gi ubedel [kotlan|anite da pravat ne{to {to ne sakaat? Se razbira, zemaj}i im gi site pari!
[o znael deka ~lenovite na lo`ata morale da bidat pottiknati za da nau~at "ne{to" i zatoa gi vovel kaznite. Voveduvaweto na takviot sistem
uka`uva na ne{to mnogu va`no: ne u~ele samo znak ili zbor, bidej}i za toa
ne se potrebni vakvi detalni upatstva. Od yidarite se o~ekuvalo da zapomnat mnogu va`ni i slo`eni raboti. Vo pra{awe bile tajnite na yidarRegularna Golema Lo`a na Makedonija
147
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
skite ceremonii, vklu~uvaj}i gi i zborovite koi se izgovaraat zaedno so
niv, simbolite itn. (Postojat u{te dokazi vo korist na ovoj argument).
Jasno e deka Vilijam [o, kralski majstor na yidarstvoto, od koja bilo
pri~ina bil zainteresiran za vnatre{nite aktivnosti na {kotskite lo`i. Mo`ebi pri~inata za toa bila negovata potreba za pomagawe na poslabo organiziranite od nego ili ednostavno `elbata da postavi dobar
primer za organizacijata. Me|utoa, i ponatamu ne se znae zo{to oti{ol
tolku daleku. Zo{to [o sakal tolku mnogu da ja so~uva tajnata na yidarstvoto? Toj bil skoro ispla{en od toa deka yidarite ne bile sposobni da
ja za~uvaat sopstvenata tradicija i u~ewe. I pokraj toa, toj znael deka
taa e vredna za da se za~uva?
Vilijam [o kako del od lo`ata ednostavno ne mo`el da gi trpi nesmasnite, neevidentiranite i nekontroliranite metodi koi dotoga{ se
koristele. Za da znael [o deka yidarskata tajna e vredna za za~uvuvawe,
toga{ moral da go znae istoto {to i drugite yidari vo lo`ata. Tvrdewata
se zasnovaat vrz pretpostavki, bidej}i ne postojat pi{ani dokazi deka
[o bil ~len na lo`ata. Ovde istorijata si poigrala - ne postoele zapisi
sé dodeka Vilijam [o ne im naredil na lo`ite da gi vodat. Sepak, kako
~len na lo`ata imal pogolema pri~ina za pi{uvawe statuti.
Postoi u{te eden detaq {to go potvrduva ovoj argument. Prviot statut
datira od 28 dekemvri 1598 godina. Znaeme deka Ar~ibald Barkli bil
prisuten na sostanokot vo Edinbur{kata lo`a na 27-mi i 28-mi dekemvri
1599 godina. [kotskite yidari go slavele denot na sv. Jovan Apostolot
na 27-mi dekemvri. Na toj den vo site {kotski lo`i se odr`uval Glavniot godi{en sobir (nekoi lo`i go odr`uvaat i den - denes).
Nesfatlivo e kako Vilijam [o, kako sposoben rakovoditel, napi{al
dokument den po glavniot godi{en sobir iako znael deka treba da ~eka
u{te edna godina za da se usvoi statutot na sledniot godi{en sobir. [o
verojatno í pristapil na lo`ata porano ili na samiot den na glavniot
godi{en sobir, a ve}e sledniot den go napi{al Prviot statut so koj gi
izvestil i drugite lo`i na glavniot godi{en sobir za dogovorenoto (odnosno za negovata odluka).
Ako sevo ova e to~no, toga{ Vilijam [o e prviot poznat sloboden yidar, no toa doveduva do osnovniot problem pri definiraweto na terminot "sloboden yidar". [kotskite yidari vr{ele yidarski raboti vo tekot
na rabotniot den, no ne se zanimavale so toa vo lo`ata. Imeno vo tekot
na denot yidarite yidale, dodeka vo predve~erieto vo lo`ite, ne gradele ni{to, barem ne fizi~ki. Aktivnostite vo lo`ite, se pretpostavuva
deka bile celosno posveteni ceremonii. Niz ceremonijata, yidarite gi
pregleduvale i detalno gi iznesuvale tainstvenite mudrosti {to gi prenesuvale na drugite ~lenovi.
148
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
NASLEDNIK NA VILIJAM [O
Vlijanieto na Vilijam [o vrz masonerijata se sostoi vo utvrduvawe
na ve}e postojnoto, verojatno non{alanten sistem na yidarskite lo`i,
koi imale tradicija, u~ewe, ceremonii i tainstveni mudrosti. Na toj na~in, [o zapo~nal proces koj dovel do razvoj na modernata masonerija.
Negovite statuti ja uslovuvale lo`ata da vodat zapisi, poradi {to najstarite pi{ani dokazi za masonite se nao|aat vo [kotska. Zapisot Ej~eson Hejven se pojavil na 9-ti januari 1599 godina, a zapisnikot na Edinbur{kata lo`a na 31-ti juli istata godina.
So vakvi formalnosti organizacijata po~nala da poprima forma na
trajni instrukcii. Pred vremeto na [o, yidarite verojatno se sobirale
samo koga za toa imalo konkretna potreba. Novite uslovi nalo`uvale
vodewe zapisnik, prisobirawe pari, evidencija za negovata potro{uva~ka itn. Tie postapki se vr{ele redovno. Mnogu od promenite koi gi vovel
[o opstanale i do den - denes kako del od slobodnoto yidarstvo. Vo niv
se zapi{ani sostanocite i postapkite, kako i terminologijata koja se
koristi (primerite se: majstor, nadzornik, lo`a i |akon).
[o o~igledno se obiduval so pomo{ na statutite da sozdade nacionalna organizacija i da se postavi sebesi vo ~elo na istata. [teta e {to
ne ja znaeme to~nata forma i cel na taa organizacija. [o umrel vo 1602
godina, no pred negovata smrt pokrenal u{te edna inicijativa, so koja go
vovel semejstvoto Sinkler vo istorijata na masonerijata. Pokraj toa,
Vtoriot statut uka`uva na toa deka imal namera da go vklu~i i kralot
vo svoite planovi - no dali samo za da dobie kralska dozvola za osnovawe na organizacija na nacionalno nivo, ostanuva, isto taka, nepoznato.
Na krajot kralot ne ñ pristapil na masonerijata od nepoznati pri~ini.
Mo`ebi edna od pri~inite e deka [o bil svesen deka umira i deka e zagri`en za natamo{noto upravuvawe na lo`ite po negovata smrt.
Po smrtta na Vilijam [o, lo`ite ja izgubile "rakovodnata raka". Vo
tekot na narednite decenii se obiduvale da mu najdat zamena, no bezusRegularna Golema Lo`a na Makedonija
149
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
pe{no.Tie prodol`ile da se pridru`uvaat kon odredbite na statutot
kako edinstveno cvrsto rakovodstvo. Od ovaa pri~ina statutite bile od
neizmerna va`nost. Nekoi lo`i gi navele vo svoite zapisnici. Duri sto
godini podocna prviot ritual - Edinbur{kiot registar (1686 godina) - e
zapi{an na hartija.
150
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
POSLEDEN DOKAZ ZA VILIJAM [O
[o bil ~ovek na koj mnogumina mu se voshituvale vklu~uvaj}i gi i kamenorescite. Toa go potvrduva i epitafot na negoviot grob:
VILIJAM [O, `ivej so bogovite i `ivej zasekoga{, ~oveku so izvonredni osobini,
@ivotot ti be{e naporna rabota, smrtta neka ti e celosen odmor.
Iskreniot prijatel
ALEKSANDAR SITON go podiga ovoj spomenik DEO OPTIMO MAXIMO
NAJDOBAR I NAJGOLEM NA BOG
Ovaa skromna kamena struktura go prekriva ~ovekot so izvonredna
sposobnost i integritet, praveden i nakiten so najvozvi{enite sposobnosti - Vilijam [o, kralski majstor na yidarskite raboti, pretsedatel
na svetite ceremonii i visok dvorski kralski slu`benik.
Umrel na 18-ti april 1602 godina.
Bil prisuten me|u `ivite 52 godini; patuval vo Francija i drugite
kralstva zaradi usovr{uvawe na svojot um; ve{t arhitekt; poradi svojata posebnost rano se stekna so preporaki kaj istaknati li~nosti; ne se
umoruval od fizi~kata rabota, tuku naprotiv sekoga{ bil aktiven i poln
so energija; mu bil drag na sekoj ~ovek koj go poznaval. Bil roden dobro
da ja izvr{uva svojata dol`nost i da gi osvoi kralskite srca.
Kralicata Ana pora~ala spomenik vo ~est na ovoj dostoinstven i ~esen
~ovek so cel negovite sposobnosti, koi zaslu`uvaat ve~na blagodarnost,
da ne is~eznat zaedno so smrtta na negovoto telo.
Site se slo`uvaat deka ovie zborovi izrazuvaat golemo voshituvawe
i golema zaguba. Grobot na Vilijam [o sé u{te postoi vo opatijata Danfermlajn. Sekoj negov kamen na sebe ima dlaboko vre`ana oznaka.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
151
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
OSNOVA^ NA SLOBODNOTO YIDARSTVO
Nikoga{ nema so sigurnost da doznaeme dali drevnata mudrost uspeela
vo potpolnost da se so~uva vo [kotska po reformacijata ili pak vrz nea
vlijaele reformite na Vilijam [o. Vo sekoj slu~aj, [o sozdal formalna
organizacija koja so tekot na vremeto se razvila vo slobodno yidarstvo.
Od taa pri~ina toj se smeta, barem vo [kotska, za nejzin osnova~. Nekoi
~itateli }e se iznenadat od faktot deka [o vsu{nost bil katolik.
152
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
SEMEJSTVOTO SINKLER I MASONITE
Neposredno pred smrtta, [o ja skiciral prvata Sinklerova povelba.
Izrazot "povelba" ne e najsoodvetniot izraz, bidej}i toa vsu{nost bilo
pismo upateno do Vilijam Sinkler od Rosalin, potpi{ano od [o i pretstavnicite na pette yidarski lo`i: Edinbur{kata, sv. Andrej, Hedington,
Ej~ison Hejven i Danfermlajn. Vidno nedostasuva Kilvining, {to pretstavuva u{te eden dokaz za odnosot na taa lo`a i Vilijam [o.
Povelbata zapo~nuva so izjavata deka yidarite otsekoga{ go smetale
semejstvoto Sinkler za "za{titnici" na Zanaetot i deka se svesni za
svoite negri`i poradi {to dru{tvoto po~nalo da propa|a. U{te od samiot po~etok yidarite bile tie koi tvrdele deka toa semejstvo e nasleden
za{titnik. Od pri~ini koi podocna }e stanat jasni yidarite sebesi se
obvinuvale za prekinot na dobrite odnosi i go koristat laskaweto na
"istorijata" i skromnosta da gi namamat Sinklerovi povtorno da prifatat da bidat nivni za{titnici.
Yidarite vo toa vreme bile tolku siroma{ni {to ne mo`ele da platat
za re{avawe na sporovite i, pokraj toa, pravniot sistem bil premnogu
baven. Toa bil nivniot vistinski motiv za pi{uvawe povelbi i ona {to
vsu{nost se baralo od Vilijam Sinkler e da bide posrednik vo sporovite vo lo`ata i ni{to pove}e.
[kotskite avtori na ovaa kniga za masonite ~estopati ja citiraat ovaa
povelba kako dokaz deka semejstvoto Sinkler ja nasleduva titulata na
golemiot majstor (yidarot) vo [kotska. Sepak, vo pismoto toa nikade ne
e navedeno, iako toa detalno ja objasnuva svojata cel. Yidarite baraat
od Vilijam Sinkler da se vklu~i vo lo`ata na ograni~en na~in - taka {to
toj }e gi re{ava nivnite sporovi.
Voodu{evuvaweto i osvrnuvaweto na minatoto svesno se koristi za
da se postigne ovaa cel. Sinkler ne e povikan da í pristapi na lo`ata,
nitu e povikan da stane golem majstor. Yidarite ne se ponudile da mu
platat ni patni tro{oci! So povelbata [o se obidel da im obezbedi na
yidarite nekoj koj pripa|a na visokata klasa, a koj bi mo`el da im pomogne pri re{avaweto na sporovite vo lo`ata. Sporovite bile ~esta pojava
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
153
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
i sekoga{ bilo potrebno nekoj da bide podgotven koga tie }e se slu~at.
Zna~i deka [o nemal namera dolgo da se zadr`i na polo`bata, verojatno
poradi lo{oto zdravje.
Izborot na za{titnik se poka`al kako katastrofalen. Vilijam Sinkler bil rimokatolik i javno se deklariral kako takov, a bil vo postojan
sudir so protestantskite vlasti. Po vonbra~nata vrska so }erkata na
eden vodeni~ar pobegnal vo Irska, kade {to mu se gubi sekakva traga, a
so samoto toa se gubi i vrskata me|u nego i {kotskite yidari.
Smrtta na Vilijam [o i razo~aruvaweto vo Vilijam Sinkler verojatno bile dva najgolemi udari za {kotskata lo`a. Sé {to im preostanalo
bile statutite, no na~inot na upravuvawe koj se diktiral sozdal dopolnitelni problemi. Imeno, so zapi{uvaweto na sé {to nalagaat statutite
se gubi prevezot na tajnosta, edna od glavnite karakteristiki na {kotskite lo`i. Sé, od prisobirawe pari do pla}awe kazni i godi{ni testovi, moralo da se zabele`i od idnite generacii. Nema dokazi deka javnosta se zainteresirala za aktivnosti vnatre vo lo`ata (osven kritikite,
koi vo pi{ana forma se pojavuvaat po nekolku decenii). Sepak, lo`ite
vo 1628 godina odlu~ile povtorno da pobaraat pomo{ od za{titnikot.
Vtoroto pismo, napi{ano okolu 1628 godina, go naveduva sinot na Sinkler koj isto taka se vika Vilijam.6 Pismoto po svojata su{tina i forma e
mnogu sli~no so prvoto; edinstvenata razlika e vo toa {to e podolgo (a
{to mo`e da se pripi{e so ~estite povtoruvawa). Osnovnata tema na pismata e toa {to yidarite i ponatamu go smetale semejstvoto Sinkler za
svoi "za{titnici" i povtorno se obvinuvaat samite sebe za neslogata
me|u niv i semejstvata. Bidej}i so pismoto povtorno se obiduvaat da gi
obnovat dobrite odnosi, jasno se gleda deka prviot obid ne im uspeal.
Vtoroto pismo sodr`i dve novi izjavi:
Kako i na{ite prethodnici, i nie go slu{avme, dlaboko go po~ituvavme i mu se voshituvavme na semejstvoto Sinkler kako svoj za{titnik komu
povelbite i pravata mu dale blagorodni pratatkovci na Negovoto veli~estvo. Zaedno so niv is~eznale i zapisite za ognot vo zamokot Roslin
vo....(prazno).7
Vo ovoj dokument prv pat se povrzuva {kotskata monarhija so yidarite
i semejstvoto Sinkler. [to e u{te pova`no, se veruva deka semejstvoto
dobilo prava od samiot kral. Me|utoa, toa go izjavuvaat yidarite i nikoj
6
7
Dvete povelbi se vo sopstvenost na Golemata lo`a vo [kotska.
Citirano vo knigata na Ri~ard Avgustin Hej, Geneologija na Sinkler od Roslin (Vilijam Anderson i sinovi, 2002), str. 159.
154
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
drug. U{te pove}e, vo vtoroto pismo yidarite tvrdat deka neimenuvaniot
kral na semejstvoto Sinkler izdal povelba i prava nad {kotskite yidari. Vo istoto pismo vo koe ovie dokumenti prv pat se pojavuvaat, za niv
se tvrdi deka is~eznale vo po`arot vo zamokot Roslin. Kralot ne e imenuvan, ne se opi{ani "pravata" {to gi imaat Sinklerovi nad yidarite,
duri ne e zapi{ana nitu godinata na po`arot vo zamokot Roslin. Istori~arot Ri~ard Avgustin Hej, koj bil vo srodstvo so semejstvoto Sinkler koj
i denes se smeta za najva`niot izvor na informacii za niv8, napi{al
deka po`arot vo zamokot Roslin se slu~il vo 1447 godina, no isto taka
se naveduva deka klisarot uspeal da gi za~uva site rakopisi9. Za razlika od negoviot tatko, mladiot Vilijam Sinkler daleku pove}e se interesiral za yidarskite lo`i i odlu~il da gi iskoristi pravata koi mu gi
dale yidarite vo "povelbata".
Yidarite i ~lenovite na semejstvoto Sinkler sigurno bile vo kontakt
vo po~etokot na 1620-te godini, vo tekot na yidaweto na zamokot Roslin.
Za razlika od Vilijam [o, toga{nite kralski majstori i yidarski raboti
ne sakale Sinklerovi da bidat vme{ani vo yidarstvoto. Vremiwata se
promenile od smrtta na [o. Xejms VI zaminal vo London vo 1603-ta godina, a vtorata "povelba" ja potpi{al ^arls I (1625 - 1649 godina, roden
1600 godina).
Pred ^arls I da ja potpi{e povelbata, vlasta vo Edinburg morala da
odlu~i dali, vo slu~aj Sinklerovi da dobijat "prava" koi im nudat "povelbi", bi vlijaele vrz postoe~kiot sistem na vladeewe vo [kotska.
Kralskite majstori na yidarstvoto Xejms Muri i ser Antoni Aleksandar
(koi ja delele funkcijata sé do smrtta na Muri) se sprotivstavile na
me{aweto na Sinkler vo oblasta na nivnite odgovornosti.
Po cela decenija nesoglasuvawa okolu vistinskite nadle`nosti nad
yidarite vo [kotska, Antoni Aleksandar izlegol kako pobednik. Interesno e toa {to na 3-ti juli 1634 godina Aleksandar, negoviot brat Lord
Aleksandar i Ser Aleksandar Stre~en od Tornton se primeni vo Edinbur{kata lo`a. Verojatno na toj na~in Aleksandar sakal da ja zacvrsti
svojata polo`ba (vo zapisnikot bidej}i toj den e zabele`ano deka bil
golem kralski majstor), iako ne e jasno zo{to mu se pridru`ile negoviot
brat i prijatel. Ona {to, isto taka, e interesno e faktot deka Vilijam
Sinkler nikoga{ ne stanal ~len na lo`ata.
8
Stanal ~len na semejstvoto Sinkler koga negovata majka se prema`ila za
vdovecot Sinkler. Imal pristap do site semejni dokumenti.
9
Vidi ja geneologijata na strana 28.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
155
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ironi~no e toa {to Aleksandar ne zazema va`no mesto vo istorijata
na masonerijata (re~isi e sosema zaboraven), iako bil eden od prvite
neyidari vo yidarskata lo`a, a so samoto toa i eden od prvite slobodni
yidari {to pokraj toa imal nadle`nost nad site yidari. Od druga strana,
Vilijam Sinkler, koj nikoga{ ne í pripa|al na lo`ata, mnogumina go smetale za golem majstor na istite tie yidari.
Pokraj toa, Aleksandar se interesiral za arhitektura i patuval vo
stranstvo za da nau~i ne{to pove}e vo vrska so toa. Za razlika od Vilijam
[o, toj ne poka`uval golema zainteresiranost za lo`ata i negovite motivi bile somnitelni - duri i probal da vovede danok na sekoj nov ~len.
Sporot pome|u Aleksandar i Sinkler zavr{il koga vo [kotska izbila
gra|anska vojna. Sinklerovi nikoga{ ne stanale za{titnici na yidarite,
i pokraj `elbata na Vilijam Sinkler i samite yidari. Namesto toa, majstorot na yidarskite raboti (i ~len na vladata) gi imal site nadle`nosti.
Bi se reklo deka sporot ne bil dovolno va`en za da vlijae vrz kralot
na Velika Britanija. Me|utoa, kralot i mnogubrojnite ~inovnici se zanimavale so toa dolg vremenski period. Glavniot problem ne bila nadle`nosta nad yidarite, tuku borbata za mo} vo dvorot. Sinkler se o`enil so
}erkata na Xon Spotisvud (1565 - 1639), kralskiot kancelar. Od druga
strana, tatkoto na ser Antoni Aleksandar, grofot od Sterling, bil kralski sekretar. Citiraj}i ve{t opis na nivnite odnosi: "Kancelarot so
pe~atot gi odobruval odlukite na Aleksandar, no sekretarot imal vlijanie vrz kralot taka {to izdaval naredbi koi se odobruvale!"10
Najva`no e {to Sinklerovoto tvrdewe deka ima nasledno pravo nad
yidarite sepak e zabele`ano, iako ne e usvoeno. Lut poradi problemite
koj gi predizvikal Sinkler, kralot ^arls za nego }e napi{e: "Pod izgovor
deka nasleduvaat nadle`nosti nad yidarite na na{eto spomenato kralstvo ([kotska), iako nie (dvorot) nikoga{ ne sme im dale dozvola da zacvrstuvaat nikakvi nasledni prava"11. Na toj na~in kralot go demantiral
tvrdeweto deka semejstvoto Sinkler ima nasledno pravo nad yidarite.
Ser Vilijam Sinkler umrel vo 1650 godina i nikoga{ ne dobil oficijalno odobruvawe koe se odnesuva na vtorata "povelba". Od negovata
borba se gleda deka ne samo {to gi sakal tie nejasni i nasledni prava,
tuku ve}e i iskreno veruval deka mu pripa|aat. Na toj na~in {kotskite
10
Detalna analiza na spornite pra{awa vo vrska so vtorata "povelba" se
nao|aat vo knigata Poteklo na masonerijata - [kotski vek 1590 - 1710 (Kembrix Univerzitet 1988 godina).
11
Istata kniga, str. 64
156
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
yidari uspeale da sozdadat "istorija" koja ostavila posledici vrz {kotskata masonerija do denes.
"Povelbata" od 1628-ta godina vlijaela vrz ogromen broj podocne`ni
{pekulacii za postanokot i razvojot na {kotskata masonerija i nejzinata
vrska so semejstvoto Sinkler. Pogre{nite interpretacii na toj dokument
prodol`uvaat i denes. "Na negoviot sin mu e dodelena povelbata od 1630
godina od {kotskite masoni, koi go priznavale mestoto na golemiot majstor mason od semejstvoto Sinkler, kako {to im odobril Xejms II vo 1441
godina"12.
So ~itawe na povelbata ne se steknuva vpe~atok deka gorenavedenata
izjava e to~na. Vo povelbata ne e imenuvan krajot, ne e nazna~en datumot,
a terminot "golem majstor mason" nikade ne e napi{an. Godinata 1441 prv
pat se pojavuva vo ovoj kontekst na Novite konstatacii na Xejms Anderson
od 1738 godina i toa kako godina na yidawe na kapelata Roslin. Aleksandar Lori vo svojata "istorija" od 1804 godina, naveduva:
Slu`bata na golemiot majstor dvorot ja dodelil na Vilijam Sinkler,
grofot od Orknija i Kejtnes, baronot od Roslin i osnova~ot na poznatata
kapela Roslin. Poradi interesiraweto na ovoj aristokrat za yidarskiot
red i negovata posvetenost kako i poradi brzoto napreduvawe i {irewe
na kralskite umetnosti pod negova uprava, Kralot Xejms II go dodelil
naslednoto pravo od golemiot majstor na semejstvoto Sinkler13.
Me|u rakopisite na Hej (Ri~ard Avgustin Hej) vo bibliotekata se nao|aat dva dokumenta vo koi {kotskite masoni go proglasuvaat semejstvoto
Sinkler od Roslin za naslednici na golemite majstori14.
Vredno da se spomene e i faktot deka i dvata dokumenta (vo "povelbata"), Xejms II go postavil Vilijam Sinkler, grofot od Orknija i Kejtnes,
na mestoto na golemiot majstor i deka toj fakt e poznat i prifaten15.
Citatot od 1997 godina, ja povtoruva Lorievata (i ne samo negovata)
lo{a interpretacija na "povelbata". Vo Lorievata kniga privilegiite se
umno`uvaat od strana vo strana! Sepak, mo`e da se pretpostavi od kade
poteknuvaat negovite gre{ki. Izgradbata na kapelata Roslin zapo~nala,
po Anderson, 1441 godina, dodeka Xejms II bil kral na [kotska. Toj podatok mu bil dovolen na Lori za da izvle~e zaklu~ok deka edinstveno
12
Grofot od Roslin, Kapela Roslin (fond na kapelata vo Roslin, 1977) str. 46.
13
Aleksandar Lori, Istorija na slobodnoto yidarstvo (Lori, 1804) str. 100.
14
Istata kniga, str. 102
15
Istata kniga, str. 103
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
157
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Xejms II mo`el da go postavi Vilijam Sinkler za golem majstor, a toa {to
Sinkler ja potpi{al takvata "ostavka" vo 1973 godina, za Lori zna~elo
deka Sinklerovi bile naslednici na golemite majstori. Pokraj toa, Lori
napravil i prosti gre{ki. "Povelbata" ne go spomnuva grofot od Orknij
i Kejtnes, golemiot majstor (za naslednik) nitu pak Xejms II. Navodnata
vme{anost na Sinklerovi vo masonerijata spored toa ne se zasnova na
pi{anite dokazi, povelbi itn, tuku na golemite propusti vo interpretacijata na postoe~kite dokumenti, kako {to se propustite na Lori, a koi
i denes se pravat16.
16
So ogled na toa deka denes te{ko se doa|a do originalnite masonski dokumenti
158
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ISTORIJAT ZA POSTANOKOT
NA MASONSKATA LO@A VO SRBIJA
I VO KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA
Na 14 Fevruari 1891 godina vo Belgrad e vneseno svetlo vo novata
lo`a so ime "Pobratim", {to rabotela pod za{tita na Golemata lo`a na
Ungarija. Sostanocite i site raboti okolu priemot i vozdignuvaweto se
odr`uvani vo ku}ata na doktor Voislav \or|evi} vo Gra~ani~ka ulica,
kade {to bil iznajmen prostorot i soodvetno opremen. Na prviot sostanok
zaedno so 11 ~lenovi osnova~i bile prisutni gosti i bra}a od Ungarija.
Pritoa \or|e Vajfert e postaven na mestoto na stare{ina na lo`ata i
toa e funkcijata na koja bil do 1899 godina. Za vreme na stare{instvoto
na Vajfert, lo`ata se razvivala taka {to za 8 godini imala re~isi 90
~lenovi. Se vospostavuvaat bliski odnosi so masonite vo Avstroungarija, a posebno so masonite vo Hrvatska. Na 14.09.1892 godina pod patronat
na Golemata lo`a na Ungarija e vnesena svetlina vo Lo`ata na Hrvatska.
^lenstvoto na Srpskata lo`a bilo prisutno na ceremonijata na osvetuvawe. Zaemnite poseti i zaedni~kite rituali }e prodol`at i vo tekot
na mnogu naredni godini. Posebno bila ostvarena cvrsta vrska me|u Vajfert i Adolf Mihali} koj bil Sekretar na Hrvatskata lo`a. Vo 1892
godina vo Ni{, isto taka, se formira Lo`ata Nemawa.
Krajot na vekot bil obele`an so `estoka netrpelivost me|u sprotivstavenite politi~ki opcii vo Srbija {to uslovi i prenesuvawe na tie
sudiri i vo lo`ata "Pobratim". Seto toa posledi~no rezultiralo so
suspenzija na rabotata na lo`ata do 1905 godina koga po odobruvawe na
Golemata lo`a na Ungarija povtorno e odobreno vospostavuvawe na
rabotite vo Srpskata lo`a. Vo tekot na tie godini Vajfert ne zazemal
niedna politi~ka strana i se dr`el distancirano sprema toj vid na
politi~ki sudiri. Vo toa vreme se slu~uvaat i napadi vo javnosta vrz
slobodnoto yidarstvo vo Srbija. Vesnicite vo Belgrad doznavaj}i za
specijalnite vrski na srpskata i ungarskata masonerija, go napa|ale
slobodnoto yidarstvo kako zastapnik na Avstro-Ungarskoto prokatoli~ko
lobi vo Srbija. Od druga strana golem broj eminentni pretstavnici na
javniot i kulturniot `ivot vo Srbija bile ~lenovi na bratstvoto, taka
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
159
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{to so svoeto anga`irawe go spre~ile natamo{noto antimasonsko dejstvuvawe.
Vo 1908 godina politi~kite odnosi me|u Avstro-Ungarija i Srbija naglo
se vlo{eni so aneksijata na Bosna i Hercegovina od strana na AvstroUngarija. Srpskite masoni razo~arani od nereagiraweto na Ungarskoto
bratstvo vo korist na srpskata strana i odbivaweto da go osudat ~inot
na vladata, gi se~at site vrski so Golemata lo`a na Ungarija.
Narednite godini srpskata masonerija bara razli~ni na~ini za legalizacija na svojot status, a se razbira Vajfert imal mnogu aktivna uloga
vo tie napori. Kontaktirani se Golemata lo`a na Hamburg, Golemiot orient na Francija, Golemata lo`a na Romanija, Vrhovniot sovet na Turcija
i Vrhovniot sovet na Grcija. Predlagano e duri i formirawe i vospostavuvawe na Golema lo`a na Srbija na ~elo so kralot Petar Kara|or|evi}
ili negoviot sin princot Aleksandar Kara|or|evi} kako Golemi Majstori.
Postojat, inaku silni indicii deka tie dvajca bile pripadnici na Bratstvoto na Slobodnite yidari.
Najposle vo 1909 godina vo Belgrad zapo~nuva da raboti lo`ata "Ujediwewe", pod za{tita na Golemiot orient na Francija. Vo 1910 godina se
osnova lo`ata "[umadija", pod pokrovitelstvo na Golemata lo`a na
Hamburg. Taa prodol`uva da raboti, no pove}e ne barala pokrovitelstvo
na stranski golemi regularni lo`i.
Na 11 Maj 1911 godina ~lenovite na lo`ata "Pobratim" na ~elo so
uva`eniot Stare{ina Jovan Aleksijevi}, go postavija temelot na prviot
masonski hram vo Srbija vo koj vo april 1912 godina e vnesena svetlost.
Hramot se nao|al na Vra~ar vo Belgrad, a pogolemiot del od parite gi
dal Vajfert.
Pod patronat na Vrhovniot sovet na Grcija na 09.05.1912 godina
zapo~nal da raboti Vrhovniot sovet na {kotskiot dreven i prifaten red
na Srbija. Bratot Cefalas, kako specijalen pretstavnik na Vrhovniot
sovet na Grcija im dodelil po~esen 33 stepen na Bra}ata Svetomir Nikolajevi}, Milutin Peri{i}, Dimitrije Mijalkovi}, Jovan Aleksijevi},
Dimitrije Jankovi}, Petar Sreplovi}, Pavle Horstig i na \or|e Vajfert.
Sledniot den Vajfert e postaven za golem glaven komander na Golemiot
sovet na drevniot i prifaten {kotski red na Srbija. Vo 1914 godina po
atentatot vrz prestolonaslednikot Ferdinand vo Saraevo zapo~nuva
Prvata svetska vojna. Po po~etnite uspesi vo golemata vojna, vo 1915 godina doa|a do slom na srpskata armija, pa Vajfert zaedno so vladata ja
napu{ta Srbija. Po napu{taweto na zemjata zaminuva vo Marsej, kade {to
ja organizira rabotata na Vrhovniot sovet na drevniot i prifaten
{kotski red na Srbija vo progonstvo. Glavniot fokus na toga{nite nivni
160
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
aktivnosti bil organizirawe humanitarna pomo{ za srpskiot narod i
davawe materijalna pomo{ na masonite {to ostanale vo okupiranata
tatkovina. Od druga strana Vrhovniot sovet bil mnogu aktiven vo plasirawe na konceptot za obedinuvawe na ju`nite sloveni vo zemjata na Srbite,
Hrvatite i Slovencite. Vajfert li~no ne u~estvuval vo prikrienata
masonska diplomatija, no ja podr`al, no nikoga{ ne gi minal dozvolenite
masonski granici. Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna Vajfert se
vra}a vo oslobodena Srbija. Na prviot sostanok na lo`ata vo Belgrad vo
fevruari 1919 godina se re{ava da se kontaktira bratstvoto od Hrvatska zaradi sozdavawe na Golema lo`a na Srbite, Hrvatite i Slovencite.
Na 09.06.1919 godina e odr`ana osnova~kata konferencija na Golemata
lo`a na Srbite, Hrvatite i Slovencite - Jugoslavija, koja od 1929 godina
e preimenuvana vo Golema lo`a na Jugoslavija.
Prvata svetska vojna zad sebe ostavi opusto{eni hramovi pa masonite
pristapile kon nivna obnova. Se otvoraat i novi hramovi i se osnovaat novi
lo`i. Vajfert povtorno se javuva kako glaven finansier na celata rabota.
Vo godinite me|u dvete svetski vojni brojot na lo`ite vo Jugoslavija
se zgolemil na 30 so preku 2.000 ~lenovi. Me|u dvete svetski vojni Golemata lo`a na Jugoslavija bila priznata od strana na pogolem broj lo`i
vo svetot i bila ~len na Me|unarodnata masonska asocijacija. Vo juni 1940
godina so dekret na Jugoslovenskata vlada, po barawe na Hitler i Musolini site masonski aktivnosti na teritorijata na Jugoslavija, bile
zabraneti, a lo`ite se zatvoreni. Vedna{ po Vtorata svetska vojna vo
biv{a Jugoslavija site masonski aktivnosti se staveni von zakon, taka
{to ostanalo se do 1991 godina.
Potoa se formiraat pogolem broj lo`i vo Srbija pod razni patronati,
a pova`en e patronatot na Germanija.
Na krajot da zaklu~ime deka dejstvuvaweto na Vajfert vo tekot na
svojot `ivot ispra}a poraka do site slobodni yidari na Balkanot, poraka na bratska qubov, osloboduvawe, vistina, primer kako treba da se
primenat masonskite pridobivki za pravda, tolerancija, milosrdnost,
integritet i vernost. Treba da se podvle~e deka toj ne bil masonski
u~itel, nitu pak vleguval vo sferata na ezoteriskite masonski tradicii.
Toj `iveel `ivot na obi~en ~ovek {to veruva, spored svoite masonski
mo`nosti i vo soglasnost so svojot pogled na vrednosta i na moralnite
principi.
Tokmu zatoa ovoj del za masonskite lo`i vo Srbija i biv{a Jugoslavija }e go zavr{ime so zborovite na \or|e Vajfert:
"Dlaboko veruvam deka site moi bra}a moraat da pravat napori za svoe
usovr{uvawe, rabotej}i taka go usovr{uvaat na{eto op{testvo. Toj trud,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
161
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
toj dar da se izgraduvame sebesi, kako i sopstveniot karakter e silata
vo koja veruvam. Se nadevam deka }e se prifatat ovie zborovi so istata
toplina na bratska qubov so koi gi iska`av. Mnogu pati se pra{uvav {to
be{e pri~inata da bidam blagosloven da napravam tolku dobri raboti
vo tekot na svojot `ivot? Odgovorot e, bidej}i rabotev i `iveev vo
soobraznost so principite na slobodnoto yidarstvo".
Vo me|uvreme, nekolku intelektualci od Srbija kontaktiraa so oficijalnite lo`i vo Germanija i Avstrija i vo 1992 godina e vozobnovena
masonskata lo`a vo ovaa dr`ava, no sega pod imeto Golema regularna
lo`a na Srbija. Ovaa lo`a zaedno so drugite lo`i vo pogolemite gradovi na Srbija vo momentot broi nad 1.600 ~lenovi i pretstavuva silen
faktor {to vlijae vrz celokupnoto rabotewe vo ovaa na{a sosedna
dr`ava.
162
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MISTERIJATA NA JAZIKOT
Od ritualite na inicijacija na trite bazi~ni stepeni na masonstvoto
se nasobrale golem broj zborovi i izrazi ~ie{to vistinsko zna~ewe se
izgubilo so vekovite. Postojat zborovi i izrazi koi se tipi~ni samo za
masonstvoto, kako {to se tyler, cowan, cable - tow, due - guard, i lewis, kako i
{kotskiot "masonski" zbor mahabone, na koj mo`eme da ja dodademe i {kotskata planina Mount Heredom. Potoa, ovde e Abiff, prekarot na alegoriskiot majstor graditel na Solomonoviot hram, ovde se i ubijcite na Hiram
Abif, Juwes, po ime Jubela, Jubelo i Jubelum. Imalo obidi od strana na
pisatelite masoni nasila da go dovedat ovoj re~nik vo vrska so deluvaweto na srednovekovnite kamenoresci, no tie objasnuvawa denes se otfrleni od strana na serioznite istra`uva~i na masonstvoto, taka {to sekoj
od ovie izrazi ostanuva nere{ena misterija.
Dokolku ima ne{to vo hipotezata deka vitezite templari vo begstvo
bile dominanten faktor vo masonstvoto na ~etirinaesettiot vek, toga{
taa hipoteza prvo mo`e da se proveri vrz osnovata deka templarite bile
red koj doa|al od francuskoto govorno podra~je. Odgovorite koi ne mo`at
da se najdat vo angliskiot jazik, sigurno moraat da se najdat vo srednovekovniot francuskiot jazik. Problemot so koj se soo~uva istra`uva~ot
vo pregleduvaweto na starite francuski zborovi i izrazi se sostoi vo
toa {to so tekot na vremeto se menuval na~inot na pi{uvawe i izgovor,
taka {to ednoto mnogu vlijaelo vrz drugoto. Taka, tipi~noto normansko
ime de Burghe stanalo tipi~no irsko Burke, isto kako {to tipi~noto francusko ime Saint Clair stanalo tipi~no {kotsko Sinclair.
Denes, turistite vo London mo`at da ostanat zbuneti ako nekoj od lokalnite `iteli gi upati kon "Beecham" Place, pokraj koe mo`ebi }e projdat,
a da ne znaat za toa, bidej}i na znakot ubavo pi{uva "Beauchamp". I templarite dale svoj pridones so svoite golemi imoti vo Linkoln{aer koi
bile poznati kako Temple Bruer. Vo srednovekovniot francuski brus er zna~elo "toplina". Postepeno, lokalnite `iteli po~nale da go menuvaat
originalniot izgovor, i po nekoe vreme toj izgovor povratno se odrazil
na na~inot na pi{uvaweto, taka {to denes na mapite mo`ete da pro~itaRegularna Golema Lo`a na Makedonija
163
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
te "Temple Brewer", a od prevodot mo`ete da zaklu~ite deka toa bilo mesto
na koe{to templarite pravele pivo.
[to se odnesuva do pretvoraweto na francuskite zborovi vo poznati
angliski zborovi, verojatno nema podobar primer od teniskiot termin za
nula. Koga sudijata }e vikne "~etirieset - nula" (vo originalot "forty - love") retko koj znae deka teniskiot termin za nula, "love", proizlegol od
francuskiot zbor l`oeuf, {to zna~i jajce.
Zaradi seto ova, sé u{te se traga po masonskite odgovori vo srednovekovniot francuski jazik. Prviot zbor e "tyler", no nieden francuski
zbor koj{to po~nuva so ty nema nikakva smisla vo masonskiot kontekst.
Koga }e se prifati fonetskiot pristap, bidej}i zvukot na zborot ty na
francuski ortografski se pretstavuva kako tai, i odgovorot se pojavuva
vo francuskiot zbor tailleur, "onoj {to se~e". Korenot na toj zbor poslu`il
za angliskiot zbor od sredniot vek taille, {to zna~i danok, ili "otse~ok"
{to go zemala dr`avata. Vo angliciranata varijacija nastanal i zborot
tithe, "otse~ok" koj odel za crkvata. Od tailleur de vetement, "onoj {to ja se~e
oblekata" proizlegol angliskiot zbor "tailor" - kroja~. Nabquduvaj}i gi
razli~nite distorzii i vo drugite angliski zborovi tailleur mo`elo da se
razvie vo "tyler" ({to e re~isi identi~no so na~inot na koj `itelite na
London go izgovaraat zborot "tailor"). Prakti~no, "se~a~" izgleda kako sosem prifatliv opis za ~ovek koj{to stoi pred vratata (ili vo {uma) so
isukan me~ vo racete.
Tyler-ot imal prvenstvena dol`nost da ja {titi lo`ata od "prislu{uva~ite", odnosno {pionite.
Terminot due - guard, znak koj{to masonot go poka`uva za da mu se identifikuva na koj bilo stepen, isto taka bil francuski, vo oblik koj se
menuval so tekot na vremeto. Francuskiot izraz za znakot za za{tita e
geste du garde, koj bil postepeno skraten na du garde, i angliciziran vo "due
- guard".
Masonskiot izraz levis, za sinot na masonot, e pote`ok predizvik. Ne
postoi nitu eden zbor vo koj bilo francuski re~nik koj{to po~nuva so
bukvite lev. No, deka nekolku angliski dijalekti, vklu~uvaj}i go i onoj
{to nekoga{ bil voobi~aen za London, ~esto gi menuvaat glasovite v i w.
Ovaa inverzija go dade odgovorot vo mno`ina na francuskiot zbor levees,
koj se upotrebuval vo zemjodelskiot kontekst, i koj pove}eto Angli~ani
bi go izgovorila kako "lewis". Zna~eweto na zborot e re~isi sinonim so
zborot "scion" (potomok). Toj gi ozna~uva fidankite ("sprouts") kako simboliziran termin za sinonimite i naslednicite.
Bez konkurencija, najgolemiot predizvik bil obidot da se najde francuskiot koren za Hiram Abif (Hiram Abiff). Zborot Abiff verojatno e prekar
164
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
na ubieniot Majstor mason koj upravuval so izgradbata na Solomonoviot
hram, a ne poteknuva nitu od hebrejskiot, nitu od angliskiot jazik. Ne
mo`e da se najde nitu vo francuskiot, osobeno me|u zborovite koi po~nuvaat na bukvata a. Toga{, e zabele`ana edna anomalija vo inicijalite
koi ~esto se koristat vo masonskite dokumenti za da se obezbedi odredeno nivo na tajnost. Pove}eto masonski dokumenti gi koristat inicijalite HA za Hiram Abif, no nekoi postari dokumenti go ozna~uvaat kako
HAB. Dali ova zna~i deka vo nekoj moment negovoto ime bilo Hiram A. Biff?
Vo francuskiot re~nik, odgovorot e vo glagolot biffer, koj zna~i da se
isfrli, ili da se eliminira. Masonskiot izraz ne bil ime, tuku odreduvawe: Hiram à Biffe ednostavno zna~i "Hiram koj bil eliminiran".
Nema dokaz deka nekoj nekoga{ poseriozno se obidel da go otkrie vistinskoto zna~ewe na imiwata na trojcata lu|e koi{to go pretepale i
ubile Hiram Abif, {to i ne e iznenaduvawe bidej}i imiwata Jubela, Jubelo i Jubelum na prv pogled izgledaat kako izmisleni zborovi koi decata gi upotrebuvaat vo svoite igri, me|utoa potragata vo stariot francuski jazik poka`ala deka francuskiot zbor jube zna~i isto {to i "rood
screen", i ja pretstavuva pregradata vo srednovekovnata crkva koja stoela
na vlezot vo oltarot. Vo toa vreme, na ogradata stoel golem krst, nare~en
taka bidej}i rood (rud) na starosaksonski zna~i krst.
[kotskiot zbor intrant za novoprimeniot U~enik o~igledno e dijalekt na
"entrant", originalen francuski zbor koj go zadr`al istoto zna~ewe koga
bil prifaten i vo angliskiot jazik. Se ~ini razumno deka vo prvobitnata
varijanta titulata za noviot ~len bila Entrant, vo `elbata bratstvoto da
se identifikuva so srednovekovnite esnafi, ~ii po~etnici bile narekuvani u~enici, masonskiot izraz mo`el da bide Entrant Apprentice, {to so
podocne`nite transformacii na jazikot se pretvorilo vo poprifatlivoto Entered Apprentice17. Vpro~em, samata upotreba na zborot "u~enik" e dokaz
deka toj bil dodaden mnogu podocna, mo`ebi duri i vo preminot na Tajnoto
masonstvo vo Javno masonstvo, zatoa {to toa go prekr{uvalo osnovniot
princip na tajnite dru{tva. Novite ~lenovi na tajnite dru{tva komunicirale so mala grupa ~lenovi, i toa ~lenovi so nizok status sé dodeka ne
bila steknata nivnata doverba. Zatoa tie mo`ele da go predadat minimumot ~lenovi od svoeto sopstveno nivo, dokolku toa voop{to go storele,
namerno ili slu~ajno. Za da se zgolemela sigurnosta, novoprimenite ~lenovi `iveele vo uveruvaweto deka polnopravnite ~lenovi {to gi pozna-
17
Vo na{iot jazik mo`e da se ~ini deka ovie dva izraza se sinonimi bidej}i
zna~eweto e isto, no suptilnata razlika vo zna~eweto podobro e vidliva vo
angliskiot jazik, pa i dvata izrazi se dadeni vo original (zab. na prev.)
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
165
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vale bile voda~ite na dru{tvoto. Tie duri ne se ni somnevale deka postojat povisoki nivoa i mnogu pova`ni ~lenovi i nadredeni koi im bile
potpolno nepoznati. Upotrebata na titulata "u~enik" ja zagrozuval sigurnosta na voda~ite, bidej}i so nea bilo o~igledno deka postojat i povisoki
nivoa, zatoa malku e verojatno deka ovoj zbor nekoga{ bil upotreben vo
vremeto koga tajnosta na sekoj stepen bila vitalna za redot.
[kotskiot "masonski zbor" mahabone, im odolea na site obidi da se
najde negoviot koren vo francuskiot jazik, iako francuskoto bon mo`e
da se najde vo angliskiot kako "bone", kako {to vo London go imate originalnoto francusko ime Marie le Bon koe preminalo vo angliskoto Marulebone. Ima edno objasnuvawe, no toa e krajno spekulativno. Vo ritualot na
inicijacija na majstorot mason, na kandidatot mu se veli deka ovoj stepen
}e go napravi "brat na piratite i gusarite". Ve}e vidovme deka ova posebno bratstvo verojatno nastanalo od templarite koi gi zazele brodovite na redot i se odlu~ile za riskantniot `ivot na ograbuva~ite. Vo
toa vreme, najgolemo piratsko pristani{te na bregot na severna Afrika
bil gradot Mahdia. Kako {to Madrid pod arapskata uprava bil nare~en
Mahadrid, taka i Mahdia bila poznata kako Mahadia. Dokolku ovoj slaven
gusarski grad im nudel za{tita i pomo{ na izbeganite templari i nivnite brodovi, bi mo`el me|u niv da bide poznat kako "Mahadia Dobra" ili
Mahadia le Bon, {to niz vekovite na isklu~ivo verbalna komunikacija lesno mo`el da se pretvori vo mahabone. Ova e ~ista {pekulacija, bez nitu
najmal dokaz, no sosem e izvesno deka {kotskoto "bone" nastanalo od
francuskoto bon.
Ja`eto koe inicijantot go nosi okolu vratot, ili strukot, i koe vo original glasi cable - tow, kako da nema vrska so francuskiot, bidej}i e sostaveno od dva vistinski angliski zbora. Fakt e {to vo angliskoto zna~ewe zborot nema nikakva smisla koga se primenuva vo masonskiot ritual. Na angliski, cable e debelo ja`e od najmalku deset in~i vo pre~nik.
Kako element na britanskiot meren sistem, cable e dol`ina od sto fatomi18 ili {estotini stopi. No, vo srednovekovniot francuski jazik nao|ame sosema novo zna~ewe. Francuskiot zbor cable proizlegol direktno od
latinskiot jazik vo koj glasel capulum. Zna~eweto i vo latinskiot i vo
francuskiot e "oglamnik, oglav", {to sosema to~no ja opi{uva negovata
upotreba vo masonskiot ritual, koga kandidatot se vodi niz ceremonijata so pomo{ na ja`eto koe e zamotano okolu teloto na kandidatot, i kandidatot vistinski, na nekoj na~in, e "vle~en so oglamnik". Zna~i se slu~ilo terminot koj slu`i za da gi ozna~i debelite ja`iwa so koi se pri-
18
"Fathom"- angliska mera za dol`ina = 2.134 metri
166
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vrzuvaat brodovite go poni{til prvobitnoto originalno zna~ewe koe
bilo povrzano so `ivotnite.
Vostanovuvaweto na korenite na izgubenite zborovi na masonstvoto
vo francuskiot jazik re{i odreden broj na mali masonski misterii, no
se razbira, no ne vostanovi definitivno nikakva direktna vrska so vitezite templari. Toa, sekako, í dodade na va`nost na hipotezata vo vrska
so templarite, no ne im pomogna na starite teorii za masonskite po~etoci vo konstrukcijata na Solomonoviot hram, ili na sovremenite tezi
deka korenite se nao|aat vo srednovekovnite esnafi na kamenorescite.
Nitu vo eden od ovie konteksti u~esnicite ne zboruvale na francuski
jazik. Ona {to go vospostavi ovaa teorija e dru{tveniot sloj povrzan so
normansko - francuskata gorna klasa, i vremenskata ramka. Trebalo da
dojde 1362 godina za vo Anglija da se donese zakon spored koj site sudewa
treba da se vodat na angliski jazik, za u~esnicite vo niv da mo`at da
razberat za {to stanuva zbor.
Masonskiot izraz lodge navidum ne sodr`i nikakva misterija bidej}i e
ve}e usvoena masonska definicija. Kako i da se prevrti originalnata definicija na angliskoto lodge, srednovekovnoto anglisko lodqge, ili francuskoto loge, zna~eweto ostanuva isto. Lodge e mesto kade {to prespiva, a
ponekoga{ i kade {to se jade. Nikade nadvor od masonstvoto toj zbor ne
ozna~uval "}elija" ili "filijala" ili pak grupa lu|e povrzani so bratski
vrski. Ova zna~ewe, koe po prv pat bilo otkrieno koga masonite izlegle
vo javnost vo 1717 godina, sega stanalo prifaten del od jazikot19.
Masonskite istori~ari tvrdat deka patuva~kite esnafski masoni, patuvaj}i od rabota do rabota, se zadr`uvale i se sostanuvale vo "lo`i" za
da razgovaraat za svoite esnafski raboti, no sega znaeme deka ovoj esnafski koncept vo najgolem del e fantazija. [to pretstavuva, spored toa "lo`ata" za drevniot taen mason? To~no ona {to go ozna~uva i {to sekoga{ go
ozna~uval samiot zbor: mesto kade {to bra}ata masoni mo`at da prespijat
ili da jadat koga se na pat ili vo begstvo. Toa bile lu|e koi imale tajni,
poradi koi mo`ele da go izgubat svojot imot, ili `ivotot. Polo`uvale
krvavi zakletvi deka nema da se predadat me|u sebe, i se zakolnuvale deka }e si pomagaat me|u sebe. Starite pravila na masonstvoto velat deka
na bratot koj e vo poseta, treba da mu se dade "rabota" za dve nedeli, a
potoa da mu se dade malku pari i da se upati kon slednata lo`a. Od kade
pretpostavkata deka }e mu trebaat pari? Zatoa {to e vo begstvo, i zatoa
{to se krie. Toa {to go dobival ne bila alegoriska "rabota" tuku vistin-
19
Lodge - lo`a, izraz koj kaj nas e odoma}en kako mesto kade {to se sostanuvaat
masoni (zab. prev.)
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
167
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
skoto smestuvawe. Otkako }e se odmorel, }e razmenel vesti i }e razmislel
deka toa ne e mesto kade {to bi se zadr`al podolgo, toj gi prifa}al parite i trgnuval na pat do slednoto masonsko "smestuvawe". Toa mo`elo da
bide nekoja kr~ma, farma, ili duri i crkva, kade {to se pretstavuval so
pomo{ na tajnite znaci, ili mo`ebi lozinkite od tipot: "Dali si ti patnik?" "Da", "Kade patuva{?""Od zapad kon istok".
Druga tipi~na situacija od Starite pravila e odredbata deka koga
bratot koj e "na gosti" }e "vleze vo gradot" mora vo svoja pridru`ba da
ima dvajca lokalni bra}a za da "svedo~at" za nego. Ovie svedoci i parite koi{to gi imal vo xebot bile isklu~itelno va`ni za patnikot. Vo
srednovekovnata Anglija, skitnikot ne samo {to bil apsen, tuku bil i
kandidat za bolno kam{ikuvawe pred da bide proteran od gradot. Pod
dinastijata Tudor, kaznata za tret prekr{ok za skitni{tvo bila smrt.
Od site zakletvi i Staroto pravilo vsu{nost mo`eme da vidime edno
dru{tvo za me|usebna pomo{ i za{tita, osnovano da gi za{titi lu|eto
koi, dokolku bile fateni, mo`ele da umrat. Zborot lodge í dava silna
poddr{ka na taa teorija, bidej}i ni{to ne mu bilo pova`no na ~ovekot
vo begstvo od sigurnoto smestuvawe, osobeno koga bil poddr`an so pari
i upatstvo za slednata etapa na patuvaweto i kone~nata pomo{ vo pronao|aweto na mestoto kade {to }e se zadr`i trajno. Bidej}i bra}ata bile
rastureni, bilo logi~no da se pretpostavi deka dru{tvoto bilo organizirano vo geografski relacii, od "smestuvawe" do "smestuvawe". Tie koi
go obezbeduvale toa smestuvawe, i sredstvata, razmisluvale za sebe kako za centar na toj objekt. Mestoto za smestuvawe, normalno, bilo edinstvenoto mesto vo koe patuva~kite masoni vo begstvo mo`ele da se sretnat
so lokalnite bra}a, no ne vo sve~eni sali, tuku vo podrumi, na tavani, vo
{umi, sekade dokolku bilo sigurno.
Preminot od staroto kon novoto zna~ewe e lesno razbirliv. Mestoto
izbrano za da se obezbedi smestuvawe za bratot vo begstvo moralo da
bide najbezbednoto mesto koe{to lokalnite bra}a mo`ele da go obezbedat, a toa naj~esto bil podrum vo koj se vleguvalo preku tajna vrata. Primarnata funkcija na ovoj taen prostor bila da mu se obezbedi zasolni{te
na bratot vo begstvo. Negovata sekundarna funkcija bila vo nego da se
sostanuvaat lokalnite bra}a, bidej}i toa bilo najsigurnoto mesto vo okolinata. Kako {to pominuvalo vremeto, imalo sé pomalku bra}a koi trebalo da se sokrijat i nahranat, zatoa "lo`ata" ja izgubila svojata primarna funkcija i taa stanala tajna prostorija za sostanuvawe na ~lenovite. Se}avaweto na originalnata upotreba izbledela so tekot na vremeto, i vo upotreba vleglo potpolno novo zna~ewe. Taa sega e definirana kako prostorija za sostanoci na }eliite, ili se odnesuvala na site
~lenovi na }eliite.
168
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Mo`ebi zaradi podobro razbirawe na vistinskite sostanoci na starite tajni masoni }e ni poslu`i primerot za sostanocite koj masonite gi
odr`uvale vo koncentracionite logori za vreme na II Svetska vojna. Ne
samo {to masonite bile nadvor od zakonot vo hitlerovite zemji, tuku
nieden komandant na logor ne bi go toleriral postoeweto na tajno dru{tvo vo logorite, kakva i da bila negovata cel. Kaznata za site u~esnici
bila brza. Nemalo oltari nitu sve}i, ili stolbovi, nemalo sali za ceremonija. Toa ne bilo ni potrebno. Eden krug bi bil nacrtan na podot, vo
pra{inata, ili na yidot so kreda ili voda. Nemalo ni{to od ona dosadno
povtoruvawe koe mo`e da se vidi na dene{nite sostanoci na lo`ite, a
rabotata se odvivala brzo i so {epotewe. Tyler, vo svojata tradicionalna
funkcija na ~uvar, ne bil vo svojata ornamentalna funkcija, tuku vo najvitalnata mo`na, bidej}i predupreduval koga }e se pribli`el nekoj
"{pion" ili "qubopiten", osobeno ako toj bil vo germanska uniforma.
Tamu, vo eden kratok period, postoelo vistinsko tajno dru{tvo, ~ie{to
postoewe moralo da ostane tajna. Ovie sostanoci verojatno bile najmnogu sli~ni na sostanocite koi bile odr`uvani vo minatoto vreme, bidej}i
ispolnuvale to~no odredena funkcija, bile kratki i motivirani od zaemnata za{tita i pomo{.
Postoi u{te eden zbor vo masonstvoto, samiot zbor mason, za koj }e
zboruvame otkako vnimatelno }e ja prou~ime centralnata tema na masonskiot ritual, legendata za Hiram Abif.
Vo me|uvreme, }e bide potrebno da gi razgledame simbolite i "oblekata" na masonite, zaedno so aspektite na ritualite na inicijacija, i da
vidime kako tie se vklopuvaat vo hipotezata za vrskata me|u templarite
i masonite. Tie ne se samo {to se vklopuvaat vo hipotezata, tuku i prakti~no ja doka`uvaat.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
169
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MISTERIJATA NA KRVAVITE ZAKLETVI
Misterijata koja najmnogu zbunuva kaj masonite, i koja im dava najmnogu
materijali na antimasonite, se kaznite vklu~eni vo zakletvite koi se polagaat na sekoj stepen. Re~nikot na prokolnuvawata ve}e e prezentiran
bezbroj pati, a masonskite zakletvi se opi{uvani kako krvavi, brutalni,
stra{ni, odvratni, nelegalni, ateisti~ki, antihristijanski, bolni itn. I
navistina, da mu se iskorne nekomu jazikot od koren, srceto od gradite,
teloto da mu se prese~e na polovina, a organite da mu se zapalat, izgleda
bukvalno preterano, i nesomneno e protivzakonski vo sekoja zemja kade
{to postoi masonstvoto, kako {to e i protiv principite na koja bilo religija ~ii privrzanici se primeni vo bratstvoto. Vo eden moment, javniot
{ok i odvratnosta kon masonskite kazni re~isi go uni{tile celiot red vo
Soedinetite Dr`avi, bidej}i bile bazirani na obvinenija za ubistvo.
Na 13-ti mart 1826, kapetan Vilijam Morgan od Batavija, Wujork, potpi{al dogovor za pe~atewe kniga koja spored negovite zborovi trebalo
da gi otkrie tajnite znaci i rituali na masonstvoto. Toa predizvikalo
vistinska trevoga me|u ~lenovite na lokalnite lo`i, zatoa pe~atnicata
bila zatvorena, a Morgan bil uapsen i zatvoren poradi neplateni dolgovi. Nekoj anonimen dobrotvor go platil negoviot dolg, no {tom Morgan
izlegol od zatvor, bil grabnat od lu|e koi go ~ekale nadvor, go piknale
vo ko~ija i pribegnale na sever. Bil odveden vo napu{teniot Fort Nijagara i tamu bil dr`en kako zatvorenik. Toa bilo potvrdeno podocna,
koga petmina masoni go priznale kidnapiraweto i zatvoraweto. Masonskata verzija bila deka toj bil osloboden, i pobegnal vo Kanada, dodeka
protivnicite na masonite tvrdele deka negovite kidnaperi go stavile
vo ~amec, go natovarile so te{ki kamewa i go frlile vo vodata. Teloto
nikoga{ ne e pronajdeno, no javnosta i golem broj masoni bile ubedeni
deka Morgan bil ubien so cel da se za{titat masonskite tajni.
Do{lo do apsewe, bilo zaka`ano sudewe, a potoa vo javnosta bilo
otkrieno deka lokalniot {erif, sudijata i nekolkumina ~lenovi na porotata bile masoni. [erifite vo gradovite niz koi pominale kidnaperite bile, isto taka, masoni. Toa bil i dr`avniot sekretar na Soedinetite Dr`avi, kako i guvernerot na Wujork, Devit Klinton koj bil porane170
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{en golem Majstor. O~igledno masonstvoto mo`elo da funkcionira kako
vlada vo ilegala.
Vedna{ bile svikani masonski konferencii na koj bilo sudeno ubistvoto na Morgan, a iljadnici masoni go napu{tile redot. Bilo osnovana
antimasonska partija kako treta politi~ka partija vo SAD, so oficijalen
izboren fond, sopstveni vesnici i prva nacionalna konvencija na koja
bil izbran pretsedatelski kandidat. Najglasen zastapnik na ovaa partija bil kongresmenot Xon Kvinsi Adams, koj bil {estiot pretsedatel na
SAD. Masonite tvrdele deka navodnoto ubistvo na Morgan mu bilo samo
izgovor na Adams da go napadne masonstvoto, a bil mnogu besen poradi
toa {to ne bil izbran po vtor pat za amerikanski pretsedatel zaradi
popularnosta i politi~kite mahinacii na masonot Endru Xekson.
Kakva i da bila pri~inata, Adams ne propu{tal niedna mo`nost da go
napadne masonstvoto, obvinuvaj}i go deka ubistvoto na Morgan bilo na linija so smrtonosnite zakani na masonskiot red. Apeliral do site masoni da
go napu{tat redot i da pomognat toj da se zabrani, bidej}i bil totalno nespoiv so hristijanskata demokratija. Napi{al tolku pisma protiv masonstvoto {to od niv mo`e da se izdade kniga. Vo pismoto isprateno do Edvard
Ingersol od 22-ri septemvri 1831 godina, porane{niot pretsedatel go iznel
svojot stav kon masonskite barawa i nivnoto vlijanie na bratstvoto.
"Surovite i nehumani kazni im se podednakvo gnasni na blagiot duh na
hristijanstvoto, i na duhot na slobodata. Nivnoto izvr{uvawe e izri~ito zabraneto vo Povelbata za pravilata na ovoj Komonvelt, no sepak,
iljadnici nejzini gra|ani koi ja posvedo~ile svojata verba vo Tvorecot
na site, í se pot~inuvaat na ovaa tortura koja ne bi ja napravile nitu
divjaci ~ovekojadci.
Zatoa, moeto mislewe e deka, po otkrivaweto na ubistvoto na Morgan,
neophodna dol`nost na masonskiot red vo SAD e da se raspu{ti redot, i toj
zasekoga{ da se odre~e od svojot ustav i svoite zakoni, zakletvi, kazni,
tajni, kako i nivnoto sme{no dopolnenie, site misterii i sve~enosti".
Kako najslaven govornik na antimasonskoto dvi`ewe, Adams ne bil da
se prifati idejata {to ja iznele nekoi, deka aferata Morgan bila rezultat od akcijata na nekolkumina masoni koi toa go storile samoinicijativno, bez centralisti~ko planirawe ili dozvola. Toj stav mo`el da go skine
masonstvoto od jadicata, na {teta na partijata. Vo pismoto upateno na Ri~ard Ra{, vo Jork, Pensilvanija, Adams go dal sledniov politi~ki sovet:
"So cel kone~niot rezultat na antimasonstvoto da bide ukinuvawe na
masonstvoto vo SAD, mislam deka }e se postigne va`en poen dokolku vo
javnosta sozdademe mnenie deka tie zlostorstva gi izvr{ile, i za niv se
odgovorni, tokmu masonite".
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
171
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Nakratko se ~inelo deka Adams }e ja ostvari svojata `elba, no masonite koi go napu{tile redot poradi besot od obvinenieto za ubistvo na
Morgan, naskoro bile zameneti so novi ~lenovi. Knigata na Morgan bila
objavena vo obnovenata pe~atnica ve}e slednata godina, 1827, pod neobi~niot naslov: "Ilustracii na masonstvoto od eden od Bratstvoto koj
posvetil trieset godini na ovaa tema. "I re~e Tvorecot, Neka bide Svetlina, i bi Svetlina". Negovoto svedo{tvo za krvavite zakletvi gi zabranuvalo slu~uvawata vo slednite nekolku godini, vklu~uvaj}i go i rastot
na Antimasonskata partija. No, knigata imala ~itateli i na drugata strana, me|u Majstorite na masonskite lo`i, koi ja kupuvale knigata kako
pomo{ vo organiziraweto na ceremoniite, bidej}i masonstvoto toga{ sé
u{te rabotelo na principot na verbalna komunikacija, a knigata na Morgan bila prviot "vodi~" koj go olesnuval izveduvaweto na kompleksnite
rituali na inicijacijata. Taa se izdava i denes, so mnogu pokratok i poefektiven naslov, "Otkrieno masonstvo".
Antimasonskata partija se raspadnala mo{ne brzo, a amerikanskoto
masonstvo brzo zakrepnalo, no kritikata kon masonskite zakletvi i ponatamu bila `iva. Vo 1869 godina se pojavila druga antimasonska kniga
koja ja napi{al pre~esniot C. G. Fini, pretsedava~ na kolexot Oberlin
vo Ohajo. Dodeka Adamsovata kritika na masonskite kazni bila prvenstveno politi~ka, zagri`enosta na Fini bila religiozna. Vo vovedot na
knigata, vo koja gi objasnuva pri~inite poradi koja ja napi{al, Fini me|u
drugoto, veli: "Sakam, dokolku e mo`no, da gi pottiknam mladite lu|e
koi se masoni da gi zemat predvid neizbe`nite posledici od tolku stra{noto omalova`uvawe na najsvetite zaveti, koe e postojano prisutno kaj
masonite. Takvata nasoka mora, i treba, da go raz`alosti Svetiot Duh,
da ja izgori sovesta i da go otvori srceto". Vo poglavjeto so naslov "Odvratnata profanacija na masonskite zakletvi", po razgleduvaweto na
kaznite, pre~esniot Fini napi{al:
"Maka mi e od baraweto na tie gnasni i Tvorecohulni detali, i se pla{am deka taka }e gi {okiram svoite ~itateli i tie }e ostanat isprazneti kako i jas. Koga se ~itaat ovie zakletvi, se ~ini deka masonskata lo`a
e mestoto kade {to se sobiraat lu|eto za da go storat najgolemoto Tvorecohulewe za {to se sposobni, da go ismevaat i da bijat {ega so seto ona {to
e sveto, i da go manifestiraat me|u sebe najgolemiot prezir kon sekoj
oblik na moralna obvrska. Ovie zakletvi {to se primaat i davaat gi
pretstavuvaat lu|eto odlu~ni da go uni{tat svoeto ~uvstvo na moral da
se napravat sebesi nesposobni za kakvo bilo moralno razlikuvawe, i
sigurno, dokolku ne go gledaat grevot vo primaweto i davaweto na tie
zakletvi so takvite kazni, tie uspeale, namerno ili ne, da se storat sebesi slepi, {to e vo soglasnost so moralnite osobini na nivnoto odnesu172
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vawe. So povtoruvaweto na ova Tvorecohulewe, tie si gi zatvorile
sopstvenite o~i".
A toga{ pre~esniot, vo najdobrata tradicija na fanatizam, ja preminuva crvenata linija i minuva pokraj vistinata:
"Dali ovie zakletvi zna~at ne{to, ili ne? Dali masonite, koga }e gi
polo`at, mislat da se pridr`uvaat kon niv, ili ne. Dokolku ne mislat,
a gi polo`at, toa e Tvorecohulewe. Ako mislat da se pridr`uvaat kon
niv, tie ne samo {to se zakolnale deka }e gi sprovedat vo delo, {to e
mnogu {tetno za dru{tvoto, vladata i koja bilo Bo`ja crkva, tuku se zakolnale i deka, vo slu~aj na kr{ewe na koja bilo to~ka od ovie obvrski,
}e pobaraat da se izvr{i kaznata nad prestapnikot. So drugi zborovi vo
takov slu~aj, se zakolnale deka }e izvr{at ubistvo. I sekoj {to se pridr`uva kon takvite obvrski e pod zakletva da pobara da bide sprovedena nasilna smrt, ne samo na ~ovekot koj ja izdal tajnata, tuku i na sekoj
koj bi prekr{il nekoj del od ovie obvrski".
Mo{ne emotivna prezentacija, no celosno pogre{na. Nitu eden mason
ne se kolne deka }e ja izvr{i kaznata, tuku samo prifa}a taa da bide
izvr{ena nad nego. Ne postoi niedna indikacija za toa koj ~ovek ili vlast
treba da ja izvr{i kaznata, a bidej}i zakletvata se polaga na Svetoto
pismo, te{ko e da se poveruva deka se o~ekuva od Tvorecot da go prezeme
toa na sebe. Takvite barawa bile voobi~aeni vo sredniot vek, a ne se
nepoznati nitu denes. Kolkupati vo minatoto se slu~ilo nekoj da ka`e:
"Da dade Gospod da ne udri grom ako la`eme!?". Da se setime na papata
Grgur VII, na proslavata na svojata pobeda nad Svetiot Rimski Car, koga
podignal edno par~e od pri~esniot leb i rekol: "Tvorecot da go zadavi
so nego ako storil ne{to lo{o". Da se setime na sudbinata na Juda Iskariotski. Toj kupil edno par~e zemja so triesette srebrenici koj gi dobil
za predavstvoto na Isus Hristos. Dodeka stoel na toa "Aceldama" ("krvavo
pole"), Juda naedna{ padnal na zemjata. Stomakot mu otekol i mu eksplodiral, a utrobata mu se isturila po zemjata. Pri odreduvaweto na kaznite za stepenot na Majstori, mo`ebi se imalo na um deka Tvorecot li~no
go odredil vadeweto na utrobata kako adekvatna kazna za predavstvo.
Za da se razbere vo celost masonskata zakletva vo nejziniot kontekst,
morame da se zapra{ame zo{to od poedinecot se bara da se zakolne vo
Tvorecot, dr`ej}i ja rakata polo`ena na Biblijata. Takvite zakletvi se
smetaat za garancija na vistinata, ili za garancija deka dogovorot }e se
ispolni. Zo{to se ~uvstvuvate sigurno koga svedokot vo sudot }e dade
potvrden odgovor na pra{aweto: "Dali se kolnete deka svedo{tvoto koe
}e go dadete e vistina, samo vistina i ni{to drugo osven vistina, neka
Tvorecot vi pomogne vo toa". Odgovorot, mnogu pove}e vo minatoto otkolku sega, bil davan od strav. ^ovekot koj bi ja prekr{il zakletvata dadeRegularna Golema Lo`a na Makedonija
173
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
na pred Tvorecot i Svetoto pismo rizikuval ve~no prokletstvo, postojana agonija koja, bila mnogu postra{na otkolku prostata kazna na koristewe na jazikot ili srceto. Masonite ja polagaat svojata zakletva na Biblijata ili druga sveta kniga, kolnej}i se so svojata vera vo Tvorecot, i
na toj na~in teoretski se pot~inuvaat na sekoja kazna koja Tvorecot }e ja
izbere za onoj {to }e ja prekr{i zakletvata dadena vo negovo ime. Kako
dopolnenie, masonot vrz svoja glava ja rizikuva specifi~nata kazna za
predavstvo na svoite bra}a ili nivnite tajni. Dokolku se soglasuvame
deka pekolniot ogan na prokletstvoto e postra{en i sekako podolgotraen otkolku {to e kaznata koja kandidatot dobrovolno ja prifa}a na sebe,
morame da se zapra{ame zo{to pomalata, dobrovolna kazna go privlekuva celoto vnimanie. Edinstveno poradi toa {to zakanata za ve~noto prokletstvo zaradi kr{ewe na zakletvata ja izgubila svojata sila, se razbira,
zaradi pogre{noto veruvawe deka kandidatot se zakolnuva deka }e ja izvr{i takvata kazna so sopstveni race nad bratot mason koj pogre{il, {to
e edna od najvoobi~aenite i najstari zabludi za masonite.
Kone~nata kritika za kaznite poradi kr{eweto na masonskite zakletvi e ~esto obvinenie deka kaznata ne odgovara so zlostorstvoto. Zo{to
bi postoele takvi krivi~ni kazni, vklu~uvaj}i i smrt, za otkrivawe na
tajni koi mu se dostapni na sekoj koj ima ~lenska karta vo biblioteka i
malku qubopitnost? Odgovorot na toa pra{awe ne vra}a vo godinite koi
se so vekovi ponazad od 1717 godina koga tajnoto masonstvo ne bilo dostapno za javnosta, i koga predavstvoto na bratot mason najverojatno zna~elo ma~ewe i smrt.
Porane{niot pretsedatel Adams mo`ebi bil vo pravo koga rekol deka
"Divjacite, kanibali instinktivno bi odbile da gi nanesat", no civiliziranite hristijani vo 14-ot vek voop{to nemale problem so takvite, no
i so polo{i kazni. Koga stanuva zbor za kornewe na jazikot, treba da se
setime deka za vreme na pusto{eweto na "crnata smrt" kralot na Francija naredil ovaa kazna da se izvr{i vrz sekoj koj Tvorecohulel po tret
pat, a za prvite dva prekr{oka sledelo se~ewe na gornata i na dolnata
usna. Se~eweto na grloto bil voobi~aen metod za osloboduvawe od zatvorenicite i od drugite lu|e, a na istokot toa pretstavuvalo smrtna
kazna za civilite. Duri i denes vo muzejot na glavniot grad na muslimanskiot kanat Kiva, izlo`eni se fotografii od izvr{uvawata na ovaa
kazna od strana na zakonot vo 20-te godini od ovoj vek.
I kone~no, kaznata za Majstorot mason koga na prv pogled se ~ini krvava, vsu{nost bila pomalku surova i krvava od nejziniot zakonski ekvivalent vo toa vreme. Spored masonskata kazna, teloto trebalo da se prese~e
na polovina, da se zapalat vnatre{nite organi, a pepelta da se rasturi.
Vo sudskata osveta koja prosledila po Selanskoto vostanie, zakonskite
174
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
pogubuvawa bile mnogu posurovi otkolku vo masonskata verzija. Se~eweto
na teloto na polovina doveduva do smrt, a paleweto na organite e ~isto
ceremonijalna procedura. Izvr{uvaj}i gi instrukciite na vrhovniot sudija Tresilijan, kralskite xelati im go otvorale stomakot na buntovnicite,
gi izvlekuvale vnatre{nite organi od nivnite tela i gi pu{tale da padnat
na za`areniot jaglen dodeka `rtvite sé u{te bile `ivi, i mo`ele da gledaat i da stradaat. Potoa na buntovnicite im bile se~eni glavite i bile
kasapeni, a telata im bile se~eni na pet dela, a ne na dva.
Dali ovaa sporedba gi opravduva masonskite kazni? Sekako deka ne,
bidej}i takvata brutalnost e celosno nezamisliva za nas i na{eto poimawe. No, ~ovek mora da se zapra{a kakva uteha, ili zakana so kakva kazna }e go natera ~ovekot na po~uvstvuva deka vo potpolnost mu veruva na
nekoj drug, koga toj drug ~ovek mo`e da go predade poradi vidot na kaznata koja {to ja izmislil srednovekovniot um. Paleweto na klada e odbrano kako kazna za eres ne od ceremonijalni pri~ini, tuku zatoa {to goreweto bilo najbolnoto telesno iskustvo koe {to bilo poznato, a goreweto
do smrt bila kone~nata agonija koja go imitira samiot pekol. Taa bi bila
adekvatna osveta za onoj koj so svoeto predavstvo }e osudi nekoj drug na
takva sudbina, ili na cela serija na fizi~ko ma~ewe? Koga papata Klement V naredil inkvizitorite "da ne zaboravat nitu edno sredstvo za
ma~ewe" pri ispituvaweto na templarite, toj so ovaa definicija objavil
deka niedna poznata kazna ne mo`e da bide nad ona {to toj go naredil.
Vo kontekstot na obezbeduvaweto merki na sigurnost za templarite
vo begstvo, `estokite kazni imale smisla, vo toj period i pod tie okolnosti misteriite na masonskite kazni, prestanuva da bide misterija.
Dosega vidovme deka toa staro dru{tvo bilo bratstvo za me|usebna za{tita, zakolnato da im pomaga na onie ~ii{to ~uvstva i ubeduvawa bile
vo sprotivnost so ~uvstvata i stavovite na oficijalnata crkva. Su{tinata na taa za{tita bila tie lu|e da bidat skrieni, da ne bidat fateni,
kako filozofski taka i geografski (prostorno). ^ovekot koj vo toj period }e mu se pridru`el na redot gi staval svojot `ivot i svojot imot vo
racete na sekoj onoj {to go videl negovoto lice ili go znael negovoto ime.
Vo takvi okolnosti, kaznite ne smeele da go sfatat lekomisleno, a onie
{to pomisluvale deka }e dojdat do nagrada ili privatno }e se osvetat
stanuvaj}i informatori morale da znaat deka }e bidat kazneti, sekako
ne vo soglasnost so literarnite kazni. Dokolku predavnikot navistina
bil poguben, toj najverojatno bil zakopuvan {est stopi dlaboko pod selskoto |ubri{te. Pri polagaweto na zakletvata, vistinskite kazni imale
simboli~na funkcija, no nemale vrednost dokolku inicijantot ne bil
apsolutno ubeden deka kaznata }e bide izvr{ena vrz nego na najaveniot
na~in, dokolku toj ja prekr{i zakletvata.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
175
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ostanuva misterijata i pra{aweto zo{to masonite prodol`ile da gi
recitiraat ovie kazni dolgo vreme otkako tie stanale nepotrebni i prestanale da imaat smisla, i otkako i samite prestanale da veruvaat deka
takvite kazni se mo`ni. Edinstveniot odgovor e tradicijata. Vo svetot
koj brzo se menuva, postoi uteha i sigurnost zatoa {to ste del od rabotite koi ne se menuvaat. Ako eden del od taa tradicija e ~uden, tainstven,
ili samo polurazbirliv, dramati~nosta se zgolemuva, isto kako i va`noto ~uvstvo deka poedinecot e ~len na mnogu posebna grupa. Ne postoi
mason koj veruva deka tie kazni bi mo`ele da bidat izvr{eni nad nego,
a sekoj kandidat bi istr~al od sobata dokolku nekoj bi mu rekol deka
mora da pomogne vo izvr{uvaweto na nekoja takva kazna nad nekoj drug.
Za nesre}a na masonstvoto, krvavite kazni }e bidat centralna to~ka
na napadite sé dodeka ne se sfati deka tradicijata ne gubi ni{to, tuku
samo dobiva koga se identifikuva kako tradicija, {to e fakt koj i den
denes e na dneven red na povremenite masonski konferencii vo zemjite
od angliskoto govorno podra~je. Ni{to ne bi se izgubilo koga vo nekoj
adekvaten momentna ritualot, Majstorot na lo`ata bi mu rekol na inicijantot: "Dade zakletva pred svojot Tvorecot i na Svetata kniga na svojata vera, i sega barame u{te edna{ da ja povtori{ zakletvata, ne da se
zakolne{ na nea, tuku da ja izgovori{ glasno vo Obredot na Potsetuvaweto. Nikoga{ da ne gi zaboravi{ na{ite drevni bra}a koi gi rizikuvale svoite `ivoti i svoite imoti, koi rizikuvale stra{ni ma~ewa, bidej}i
tajno rabotele za slobodata koja ti sega ja u`iva{ javno, zatoa sega }e ja
povtori{ zakletvata koja se polaga vo toa vreme. Zakletvata koja naveduva kazna za predavstvo, kolku i brutalna da izgleda, sepak taa ne bila
tolku surova kako kaznata {to bi bila izvr{ena na predadeniot brat.
Neka taa sekoga{ te potsetuva na rizikot koj bra}ata pred tebe bile podgotveni da go prezemat za nas koi dojdovme po niv".
Po ovaa analiza, mo`eme da zaklu~ime deka korenite na kaznite na
masonskite zakletvi se vo periodot na sredniot vek, koga predavstvoto na
bratot zna~elo gubewe na imotot i `ivotot. Ovie zakonski kazni bile specifi~ni i predvideni za eres i predavstvo vo vremeto koga eresot i bil
predavstvo. Masonskite kazni bile proizvod na nivnoto vreme. Za{titata
na ereticite preku tajnost, se vklopuva so ereti~koto prifa}awe na lu|e
so razli~ni religiozni ~uvstva, {to im prilega i na vitezite templari
koi ja otfrlile crkvata zatoa {to taa gi otfrlila niv, i soglasno so toa
mu podale raka na bratstvoto i im ponudile pomo{ na onie so sli~ni uveruvawa, preku nivnoto tajno dru{tvo koe prodol`ilo da `ivee poradi
raste~kiot broj na otpadnici od crkvata koja stanuvala sé poal~na.
176
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MISTERIJATA NA RELIGIOZNITE UBEDUVAWA
Masonite silno odrekuvale deka masonstvoto e religija, i taa navistina ne e, no primarniot uslov za ~lenstvo e pripa|aweto na nekoja religija.
Kandidatot mora da go izrazi svoeto veruvawe vo monoteisti~koto Vrhovno Bitie, a mora da veruva i vo voskresenieto i vo besmrtnosta na du{ata.
Kako masonot poedinec go do`ivuva i mu se moli na Vrhovnoto Bitie vo
koe veruva e negova rabota, isto kako i na~inot na koj se nadeva deka }e ja
postigne besmrtnosta, i na nieden mason ne mu e dozvoleno da se obide da
go odvrati bratot od tie veruvawa. Za da se zajakne ova pravilo, diskusiite za religioznite ~uvstva se zabraneti vo masonskata lo`a.
Naglasokot na monoteisti~kiot Tvorecot e mo{ne seriozen. Pred dve
- tri godini edna britanska lo`a vo Indija sakala da primi nekoj ugleden
~ovek od hindu religijata, no se pojavil problem bidej}i hinduizmot e
politeisti~ka religija, so Vi{na, [iva, Kali i mnogu drugi Tvorci. Slu~ajot bil ispraten na razgleduvawe vo London, vo Golemata lo`a, kade
kone~no bila donesena odluka deka site ovie mnogubrojni Tvorci ednostavno se simboli~ni manifestacii na edno edinstveno Vrhovno Bitie.
Indiecot sepak bil primen vo redot.
Isto taka, masonite go glorificiraat Solomonoviot hram kako prv
hram koj mu bil izgraden na monoteisti~kiot Tvorec. Katoli~kata crkva
vo Rim razbirlivo ne se soglasuva so masonskiot monoteisti~ki koncept,
bidej}i crkvata edinstveno go priznava troedinstveniot Tvorec vo ramkite na Svetoto trojstvo. Vsu{nost, masonskata percepcija na Tvorecot
mo`ebi e edinstvenata monoteisti~ka koncepcija vo hristijanstvoto,
bidej}i masonskite u~ewa nikade ne gi spomenuvaat |avolot ili Satanata. Pove}eto hristijani nau~ile deka postojat dve bo`estva: Tvorecot,
koj e olicetvorenie na seto ona {to e dobro, i Satanata, koj e olicetvorenie na zloto. Negiraweto deka postoi Satanata, sekako, pretstavuva
eres, no koja e negovata uloga, masonstvoto ne ja konstatira. Bez ogled na
toa kakvi li~ni ubeduvawa mo`e da ima masonot poedinec po toa pra{awe, masonstvoto smeta deka ~ove~kite nedostatoci se rezultat na negovite sopstveni moralni nedostatoci, a ne nekakvo demonsko zlo koe go
tera da `ivee vo grevot vo koj e roden.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
177
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Sli~no na toa, masonite se skloni da go ohrabruvaat poedinecot deka
mo`e da go dobie svoeto spasenie i besmrtnost preku li~nite zaslugi i
dobrotvornite dela, {to e konceptot koj isto taka go negira voobi~aenoto hristijansko veruvawe koe veli deka spasenieto ne se postignuva preku li~nata moralnost i dobrite dela, tuku edinstveno preku veruvaweto
vo Tvorecot. Bidej}i redot e otvoren za lu|e od razni veri, odgovorot na
masonstvoto e deka tie ne sakaat da polemiziraat so toj koncept na spasenie, nitu so koe bilo drugo religisko na~elo kon koe se pridr`uva
nekoj mason. Toj mo`e da veruva vo u~eweto na sekoja organizirana religija, ili mo`e da ima religiski uveruvawa koi se li~no negovi, kako {to
bil slu~ajot so Tomas Xeferson i Xon Lok, sé dodeka veruva vo Vrhovnoto Bitie. Na taa osnova, masonstvoto prima Evrei, Muslimani, Siki i
drugite, i site tie se zakolnuvaat na svojata Sveta kniga.
Ovaa politika na prifa}awe vo bratstvoto na lu|e od razli~ni veri,
osobeno nehristijanski, bila pri~inata za ~estite napadi vrz masonstvoto, od koi nekoi traat i denes. Vo celata tolerancija i prifa}aweto na
lu|e od site veri, ne treba da se veruva deka osnovniot masonski uslov
da se veruva vo Vrhovnoto Bitie bilo bukvalno primenuvano pravilo na
redot. Koga vo 1847 godina francuskoto masonstvo objavilo deka veruvaweto vo Tvorecot ve}e ne e uslov za priem vo ~lenstvoto i deka i ateistite mo`at da bidat primeni vo francuskite lo`i, toa bilo ostro osudeno od britanskoto i amerikanskoto masonstvo, a site formalni vrski
me|u niv bile prekinati.
Prifa}aweto na lu|e od site veri se sfa}a seriozno. Toa go iskusilo
pruskoto masonstvo, koga vo 1846 godina angliskata Golema lo`a gi istra`uvala `albite deka na masonite Evrei im bil zabranet vlezot na sostanocite na lo`ata. Golemata lo`a na Berlin odgovorila deka odlu~ile da go ograni~at svoeto masonstvo samo na hristijani, ne potenciraj}i
deka Evreite bile edinstvenite nehristijani me|u niv. Britanskata
Golema lo`a u{te vo istiot moment gi prekinala site odnosi so Prusite,
{to gi vratilo Evreite vo redot, i tie u{te edna{ bile dobredojdeni
(ili samo tolerirani) na sostanocite na pruskata lo`a.
Osnovnata analiza na masonskiot stav kon religijata e deka masonstvoto e daleku od toa da bide religija samo po sebe, tuku toa pretstavuva
edno u~ewe koe im ovozmo`uva na lu|eto od razli~ni religiozni uveruvawa da bidat zaedno i da ostanat zaedno, vo edno bratsko dru{tvo.
Starite pravila na drevnoto masonstvo se odnesuvaat na lu|eto koi imale razli~ni mislewa za pra{awata na religiite, vo vreme koga nitu
sekularnite nitu crkovnite zakoni ne tolerirale takvi razliki. Site
lu|e morale da bidat vo edna univerzalna vera koja e propi{uvana, podu~uvana i nametnuvana od edinstvenata legalna dozvolena crkva, Rim178
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
skata crkva. Masonskite Stari pravila otkrivaat deka postoele lu|e
koi{to bile vo sudir so u~eweto na Rim, koi imale simpatii i im nudele
poddr{ka na onie koi bile kako niv. Ona {to go gledame vo masonstvoto
e mo`nosta za davawe pomo{ i za{tita na onie ~ie uveruvawe gi doveduva vo golema opasnost, a bidej}i predavstvoto na masonskite "tajni"
mo`elo nekogo da go ~ini negoviot imot ili `ivot, morame da prifatime
deka tajnosta i me|usebnata za{tita bile prioritetni za eden red koj
obezbeduval zasolni{te pred najvisokata dr`avna vlast. Vo soglasnost
so prifa}aweto na razli~nite religii, izgleda deka crkvata bila avtoritet od koj tie najmnogu se pla{ele, iako vo najgolem del vlasta le`ela
vo racete na dr`avata. Duri i vo vremeto na vladeeweto na kralicata
Elizabeta I, pove}e od tristotini katolici ja stavile glavata na xelatoviot trupec bidej}i se dr`ele do katoli~kata vera, iako oficijalnoto
obvinenie bilo "predavstvo na krunata".
Denes, konceptot na dru{tvoto koe gi prifa}a lu|eto bez razlika na
nivnite religiozni ~uvstva izgleda mo{ne obi~no, tolku voobi~aeno i
tolku ra{ireno {to edvaj mo`e da predizvika kakva bilo dramatika. Nam
ni e te{ko da go zamislime vremeto vo koe slobodata na veroispovest
bila nezamisliva i strogo zabraneta. Sekularnite vladeteli ~uvstvuvale deka univerzalnata religija, koja gi isklu~uvala site ostanati, bila
vitalna za efikasnoto upravuvawe, a vo zapadniot svet vo ~etirinaesettiot vek, taa religija mo`ela da bide samo katoli~kata. Bu~nite eretici morale da bidat ubieni za da ne gi inficiraat ostanatite i dovedat
do ru{ewe na primarnoto avtokratsko dru{tvo. Eden vek pred zabranata
na templarite, vo Albi`anskiot krstonosen pohod protiv katarite vo
ju`na Francija, papskata krstonosna vojska od preku trieset iljadi vojnici masakrirala desetina iljadi lu|e od sekoja vozrast i pol. Pred
napadot na Bezje, voeniot komandant pra{al kako negovite trupi }e gi
razlikuvaat ereticite od lojalnite katolici me|u petnaesette iljadi
ma`i, `eni i deca. Papskiot legat odgovoril: "Ubijte gi site. Tvorecot
}e gi prepoznae svoite". Progonot trael od 1209 do 1244 godina. Za vreme
na taa sveta vojna, fanati~noto progonuvawe na Katarite od strana na
{panskiot sve{tenik Dominik Guzman mu ovozmo`ilo da go osnova dominikanskiot red. Od 1229 godina, toj red igral glavna uloga vo osnovaweto na Svetiot Oficij, oficijalno poznat kako Svetata Rimska i Univerzalna Inkvizicija. @estokata odbrana na ~istata vera gi nau~ila `rtvite deka e opasno duri i da se izrazi somne` vo u~eweto na Rimskata
crkva. Vo taa atmosfera, masonskata podgotvenost vo bratstvoto da se
primi sekoj {to ima drugi veruvawa ili drug oblik na bo`ja slu`ba bila
golemo zlostorstvo, a masonstvoto go napravilo organizacija od visok
rizik za site onie koi mu pripa|ale. @elbata da se bide ~len na taa gruRegularna Golema Lo`a na Makedonija
179
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
pa zna~elo posvetenost, predanost kon konceptot koj gi poka`uval gre{kite vo u~eweto i rabotata na edna oficijalna crkva. Onie koi bile
osudeni za takvata predanost, bile obvineti za eres i za predavstvo. Toa
go dava vistinskoto zna~ewe na masonskite Stari pravila koi velat deka masonot ne smee da otkrie niedna tajna na bratot mason koja bi mo`ela da go ~ini imot ili `ivot.
Ne e te{ko da se povrzat templarite begalci so ovaa opasna privrzanost, i te{ko e da se zamisli koja bilo druga organizacija koja bi imala
tolku motivi kako templarite za da se sozdade takva filozofija. Vitezite templari, nivnite sve{tenici i pridru`bata, bile ~lenovi na religiozen red koj bil pod direktna komanda na papata. Koga od strana na
papata bile otfrleni, apseni i celi pet godini, zatvorani, ma~eni i paleni na klada, tie go izgubile kontaktot so Tvorecot. Dokolku papata gi
otfrlil, a nivniot odgovor bil da go otfrlat papata, kakvi hristijani
mo`ele da bidat tie? Sigurno ne katolici. Dali }e go prifatat u~eweto
deka otfrluvaweto na papata zna~elo i otfrluvawe na Tvorecot? Ili,
koga zgasnala nivnata panika i na nejzino mesto se rodila omrazata, dali zaklu~ile deka tokmu papata, a ne tie, e toj {to zgre{il kon Tvorecot?
Dokolku ja zadr`ale svojata vera vo Tvorecot, a go otfrlile avtoritetot
na papstvoto i u~eweto na crkvata, toga{ tie bile prvite koi{to go poseale semeto na protest, no ne nu`no site na ist na~in. Nekoi mo`ebi
sakale da go otfrlat tokmu toj papa. Drugi mo`ebi go otfrlile samiot
koncept na papstvoto, ili ispravnosta na ovoj samoproglasen vrhoven i
svetoven avtoritet na zemjata od Isus Hristos preku Petar. Sekako deka
vo konfuzijata i panikata poradi otfrluvaweto tie ne mo`ele poedine~no da se pojavat so univerzalen odgovor za zaedni~kata dilema. Toa
{to im bilo zaedni~ko bila `elbata da ostanat slobodni, da baraat pomo{ i da nudat pomo{ i taka da se {titat edni so drugi. Za da se ~uvstvuvaat sigurno i za da í veruvaat na zakletvata na tajnost i bratstvo, lu|eto morale da se zakolnat pred Tvorecot. Onie koi go otfrlile Tvorecot i ne mo`ele da polo`at takva zakletva, bile lu|e na koi ne mo`elo
da im se veruva, zatoa {to ateistite ne mo`ele da stanat ~lenovi na
bratstvoto za za{tita.
Ona {to mu trebalo na tajnoto dru{tvo bile lu|e koi }e ja potvrdat
svojata vera vo Tvorecot, so `elba bratstvoto da bide dovolno silno za
da gi prifati li~nite uveruvawa na sekoj ~ovek kako sekundarna cel vo
odnos na nivnata glavna cel, pre`ivuvaweto. Brojnite primeri, nasekade
okolu niv, deka religioznite razliki mo`at da gi razdvojat lu|eto, dovele do masonskoto pravilo koe go zabranuvalo prozelitizmot i gi otfrlilo religioznite argumenti, duri i religioznite diskusii od sostanocite
na bratstvoto. Zna~i deka trebalo da se vodi dvoen `ivot, bidej}i i sve180
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
tovnite i crkovnite vlasti barale od sekoj ~ovek da bide lojalen i redoven posetitel na crkvata. Kon nadvore{niot svet, toj moral da bide ~esen
gra|anin, redoven posetitel na misi, donator na prilozi za crkvata. Negovoto disidenstvo, i negovata pomo{ za drugite otpadnici, morale da bidat
tajna, bidej}i takvoto disidenstvo bilo seriozno zlostorstvo protiv dr`avata i najseriozno zlostorstvo protiv crkvata. Se ~ini deka takvoto
dru{tvo bilo osudeno da propadne u{te dodeka bile `ivi negovite osnova~i, no toa bilo rodeno vo vremeto koga takvoto nesoglasuvawe bilo sé
u{te vo za~etok, i zatoa {to bilo zasnovano na principot "neprijatelot
na mojot neprijatel e moj prijatel", imalo sekoga{ dovolno kandidati vo
vekovite {to sledele. Toa }e go poka`e eden kratok pregled.
Disidentite vo ~etirinaesettiot vek ~esto se klasificiraat kako
prethodnici na protestantskite reformatori, no vo realnosta, tie bile
pove}e reakcioneri otkolku reformatori. Nemale nitu novi doktrini
nitu novi rituali koi bi í gi predlo`ile na crkvata, tuku sakale crkvata da im gi vrati starite principi. Lu|eto kako sve{tenikot Xon Vajklif
gi otfrluvale onie u~ewa koi nastanale mnogu podocna po smrtta na Isus
Hristos. Tie ne mo`ele da najdat bibliska osnova za papata, za doktrinata deka lebot i vinoto na misata se pretvoraat vo vistinskoto telo i
krvta na Isus Hristos, a ogromnite zaslugi zasnovani na doblestite na
Hristos i Negovata majka vo crkvata se prodavaat za srebro i zlato. Nivnata golema `elba bila ne da osnovaat nova crkva, tuku da ja vratat starata. Vo taa smisla, crkvata objavila deka vo mnogu delovi na u~eweto
na crkvata, pove}e se uva`uvaat pridonesite na voda~ite na crkvata,
pove}e se uva`uvaat pridonesite na voda~ite na crkvata vo poslednite
vekovi, otkolku toa {to e zapi{ano vo Biblijata. Toa go pretvorilo eresot vo edna mnogu obi~na pojava koja lesno se utvrduvala.
Edno od tie u~ewa bilo deka crkvata go sledela Isus vo negovata brza pro{ka, no go sledela i Tvorecot vo negovata odluka po padot na Adam
i Eva, koga toj gi podelil kaznite na kone~nata smrt, bolestite i potrebata da se raboti za da se `ivee. Kaznite bile izvr{eni ne samo vrz
direktnite vinovnici Adam i Eva, tuku i vrz celiot ~ove~ki rod, koncept
koj go sozdala crkvata kako doktrina za prvobitniot grev. Tvorecot im
ponudil pro{ka na site, no bara kazna, {to e su{tinata na sakramentot
na ispovedta, kazna (pokajanie) i pro{ka. Ova apsolutno pravilo deka
grevot mora da bide kaznet go zgolemuvalo rizikot za sekoj koj protestiral bilo preku javno ili preku tajno dru{tvo. Edinstvenata garancija za
maksimalna sigurnost bila maksimalnata tajnost, taka {to sekoe sigurno
zasolni{te ili pomo{ koi eden ~ovek mo`el da mu gi ponudi na drug bile zavieni so najgolemata tajnost {to mo`el da si ja zamisli ~ove~kiot
um, a golem broj masonski umovi bile obu~uvani tokmu vo toj pravec.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
181
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Toa bil periodot koga Svetata Crkva bila preokupirana so {ireweto
na svojata mo} i bratstvo, vklu~uvaj}i go i nametnuvaweto na vrhovnata
avtokratska vlast nad sve{tenstvoto. Koga vo 1986 godina, nadbiskupot
na Sietl, Hanthauzen izjavil deka biskupite bi mo`ele da imaat pove}e
avtonomija vo svojata rabota, sledela suspenzija i odzemawe na del od
dol`nosta {to ja vr{el dotoga{. Vo petnaesettiot vek, biskupot koj bi
predlo`il takvo ne{to vedna{ bi bil uapsen i frlen vo crkoven zatvor
na sedum godini. Biskupite navistina bile avtonomni stotici godini po
smrtta na Isus. No, do{lo vremeto koga biskupot na Rim objavil deka,
negovata dioceza e onaa so koja upravuval li~no sveti Petar, zatoa toj e
najva`niot biskup na crkvata, i taka biskupot na Rim stanal "prv me|u
ednakvite". Potoa, rimskite biskupi po~nale da go naglasuvaat toj avtoritet kako direktni naslednici na avtoritetot na sv. Petar, komu mu
bile dovereni klu~evite na Carstvoto Nebesno, zemaj}i ja titulata vikar
na sv. Petar. Kako {to rastela nivnata mo}, tie po~nale da se narekuvaat vikari na Isus i se smetale sebesi za avtokratski vladeteli na sevkupnata crkovna hierarhija. Iljada godini po nastanokot na hristijanstvoto, papata Grgur VII (1073 - 1085) objavil deka ottoga{ i vo idnina,
samo biskupot na Rim mo`e da ja koristi titulata papa, i im naredil na
site svetovni princovi deka od toj moment }e moraat da ja baknuvaat nogata na papata kako gest na poniznost poln so po~it koj ne se odnesuva na
nitu eden drug biskup. Kako {to ve}e vidovme, Bonifacij VIII podocna u{te
pove}e ja zasilil papskata pozicija so objavata deka uslov za spasenie e
sekoe ~ove~ko su{testvo da mu bide podanik na rimskiot pontif.
So novata vlast do{le i novi u~ewa. Papata Grgur, koj kako monah se
zakolnal na ~esnost pred da se izdigne do tronot na sv. Petar, bil cvrsto
uveren deka sve{tenicite ne treba da se `enat, no padnal kako `rtva na
osveta od strana na Svetiot Rimski Car pred da uspee da go vovede ova
pravilo. Ostanalo na papata Urban II, koj se zalagal za Prviot krstonosen
pohod, da zagrize vo papskata osuda za brakovite na klericite. Im naredil na site sekularni lordovi da pobaraat od site o`eneti sve{tenici
da se odvojat od svoite `eni. Bila odredena kazna za site onie koi }e
odbijat da ja poslu{aat naredbata, spored koja `enite se apsele nasila
i se prodavale kako robje. Mnogu sve{tenici ne se pla{ele da protestiraat, bidej}i vo Svetoto pismo pi{uvalo deka Isus gi isteral demonite
od majkata na `enata na Petar. Toa bil jasen bibliski dokaz deka sveti
Petar, osnova~ot na crkvata, bil o`enet, zatoa zo{to da ne mo`at i negovite naslednici i sledbenici da bidat `eneti?
Ovde go nao|ame klu~ot za pra{aweto zo{to nezadovolstvoto bilo tolku ~esto izrazuvano ili vodeno od strana na klerot. Tie bile edinstvenite koi imale direkten pristap do Svetoto pismo koe bilo osnova za niv182
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
nite nesoglasuvawa so crkvata, posebno vo oblasta na "u~eweto" na crkvata koe ne mo`elo da bide odbraneto so direktni bibliski citati, tuku
bilo rezultat od zaklu~ocite na klerot. Edno od niv, koe predizvikalo
mnogu nezadovolstva, bilo razmisluvaweto deka Isus i negovata majka bile sovr{eni na sekoj na~in i polni so doblesti i toa po svoja volja. Delovi od ovie zaslugi mo`ele da se davaat kako nagrada, {to im bilo dadeno
na krstonoscite, no mo`ele i da se prodavaat, a taa praksa bila osudena
od golem broj ugledni klerici, vklu~uvaj}i gi i Vajklif, Jan Hus i Martin
Luter. Ovaa proda`ba na "privilegii" bila mo`na i poradi edno drugo
u~ewe na crkvata, konceptot na ~istili{te, spiritualnoto me|uskalilo
koe trebalo da se iska~i zatoa {to niedno ~ove~ko su{testvo ne e sovr{eno, a sovr{enstvoto e uslov za vlez vo nebeskoto kralstvo.
Lu|eto kupuvale vreme od crkvata, za da go skratele periodot na nivnoto pro~istuvawe so stotici, duri i iljadnici godini, a toj izvor na
prihodi go razbesnil pogolemiot del od nivnoto sve{tenstvo.
U{te edna oblast na klerikalniot protest, so koj sepak ne mo`eme da
go kompletirame celiot katalog na nesoglasuvawa na edna tema: crkovnoto u~ewe za transsupstancijacijata. Ova u~ewe veli deka vo sakramentot
na Svetoto pri~estuvawe lebot stanuva vistinskoto telo na Isus Hristos,
a vinoto se pretvora vo negovata vistinska krv. Ne mo`elo da se prifati
deka razli~nite delovi od lebot stanuvaat razli~ni delovi od Negovoto
telo, zatoa bilo prifateno deka sekoe par~e od lebot, sekoja tro{ka leb,
stanuva celoto telo Hristovo, dodeka formata ostanuva leb. Sekoe svetovno ispituvawe preku mikroskopska, kvalitativna i kvantitativna analiza ili analiza na vkusot }e poka`e deka lebot e leb, zatoa {to oblikot
ostanuva ist. Sodr`inata na lebot ostanuva sevkupnoto i vistinskoto
telo na Isus Hristos, i ottuka izrazot transsupstancijacija. Prviot protest proniknal od tvrdeweto deka Poslednata ve~era e samo se}avawe, a
ne vistinskoto grupno konsumirawe na dvanaesette Hristovi tela. Mo`e
li toa da bide taka, koga Hristos li~no sedel na masata zaedno so svoite
u~enici? Sledniot protest na ovaa tema bil deka rakopolo`eniot sve{tenik e opolnomo{ten da go izvede ~udoto na transsupstancijacija, {to mu e
preneseno na sve{tenikot od pravoto koe i e dadeno isklu~ivo na crkvata
od Isus Hristos preku Petar. Ova zna~elo deka nikoj osven rakopolo`eniot sve{tenik na Crkvata ne smee da slu`i misa.
Tretiot protest e mo`ebi najsilen od site, i toj bil protiv tvrdeweto deka sekoj sve{tenik ima pravo i mo} da mu dava naredbi od Tvorecot,
koi Tvorecot mora da gi izvr{i. Izgleda deka pokornosta na crkvata kon
Tvorecot, barem delumno, bila prevrtena. Crkvata nema pravo da mu izdava naredbi na Tvorecot. Ova e posilno ili podramati~no izrazeno
otkolku pri ulogata na sve{tenikot vo Svetoto pri~estuvawe. Vo knigaRegularna Golema Lo`a na Makedonija
183
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ta "Vera za milioni", otecot Xon A. O'Brajan od univerzitetot Notrdam
go izrazil toa na sledniot na~in: "Najgolemata no} na sve{teni~koto
deluvawe e mo}ta na osvetuvawe. "Ni{to ne e povozvi{eno" veli sveti
Toma, "od osvetuvaweto na Hristovoto telo". Vo ovaa su{tinska faza na
svetata slu`ba, mo}ta na sve{tenikot ne e pod mo}ta na biskupot, nadbiskupot, kardinalot ili papata. Vsu{nost, taa e ednakva na mo}ta na
Isus Hristos, bidej}i vo taa uloga sve{tenikot govori so glasot i avtoritetot na Tvorecot li~no.
Koga sve{tenikot }e gi izgovori veli~estvenite zborovi na osvetuvaweto, toj posegnuva kon neboto, go spu{ta Hrista dolu od Negoviot tron,
i go stava na oltarot za da go ponudi povtorno kako `rtva poradi ~ove~kite grevovi. Taa mo} e pogolema od onaa {to ja imaat monarsite i imperatorite, pogolema e od mo}ta na svetcite i angelite, pogolema e od onaa
{to ja imaat serafimite i kerubimite. Navistina, taa e duri pogolema i
od mo}ta na Deva Marija. Toa e taka bidej}i blagoslovenata Devica bila
~ove~ki posrednik preku koj Hristos se za~nal edna{, dodeka sve{tenikot go simnuva Hristos dolu od neboto i go stava na oltarot kako ve~na
`rtva poradi ~ove~kite grevovi, ne edna{ tuku iljada pati! Sve{tenikot
govori, a Hristos, ve~niot i semo}en Tvorecot, ja vedne svojata glava vo
ponizna pokornost pred sve{teni~kata naredba".
^udesnata sila i mo} e pravoto da se prostuvaat grevovite so vera
deka Tvorecot }e se soglasi so sudot na sve{tenikot, {to go odvojuva samiot sve{tenik od drugite lu|e, a i pokraj site potresi i protesti, opredeluvaweto na crkvata za ovaa uloga ne se namalilo so tekot na vekovite. Na primer, vo obidot da se vrati angliskata crkva pod zakrilata na
Rim, bile napraveni nekolku kompromisi, kako {to e dozvolata so koja
o`enetiot angliski sve{tenik, mo`e da ostane vo brak. Od druga strana,
vo podgotovkite za angliskata konferencija koja se odr`ala vo 1988 g.
Vo Lambet Palas, kade me|u drugoto se raspravalo i za soedinuvaweto na
crkvite, Vatikan odnapred go ispratil svojot stav deka rimskoto u~ewe
za transsupstancijacijata mora da bide prifateno vo celina i vo nikoj
slu~aj nema da bide predmet na kompromisi ili pregovarawa.
Vo na{eto razmisluvawe za religioznite stavovi na masonstvoto i za
mo`niot nastanok na tie stavovi me|u predadenite templari i nivnite
naslednici, kako i kontinuiraniot priliv na novi ~lenovi koi barale
tajnost i za{tita vo svetlinata na svoite religiozni uveruvawa, nam né
interesira vremenskoto poklopuvawe na ovie protesti, a ne nivnata
vrednost. Site ovie protesti, i mnogu drugi, bile izre~eni od strana na
sve{tenikot Xon Vajklif vo ~etirinaesettiot vek, neposredno pred i po
Selanskoto vostanie vo Anglija, kako i od sledbenicite na sve{tenikot
Xon Bol, koj imal va`na i direktna uloga vo toj konflikt.
184
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Progonot na templarite i voveduvaweto na annates, ili pla}aweto na
danok od strana na selskite sve{tenici, se poklopuva so po~etokot na
Vavilonskoto ropstvo, koga Svetata crkva bila premestena od Rim vo
Aviwon. Toa bilo vremeto koga dvorot na Klement V se pretvoril vo eden
supermarket za proda`ba na privilegii.
Vo toa vreme se slu~il i prviot golem organiziran protest protiv crkovnite u~ewa koj se rodil me|u sledbenicite na Vajklif. Tie se narekuvale lolardi, i so vekovi pre`ivuvale skrieni vo "tajni }elii" {irum
Anglija, za koi ne se znae re~isi ni{to. Nivnoto odvoeno postoewe bara
od nas da veruvame deka postoele dve odvoeni tajni dru{tva so }elii,
ili lo`i, {irum Britanija, i dvete bile vo opozicija vo odnos na oficijalnata crkva i nudele pomo{ i sigurno zasolni{te za svoite ~lenovi.
Iznenaduva toa {to nikomu ne mu padnalo na pamet deka ovie dve tajni
zdru`enija mo`ebi bile samo edno.
Vo sekoj slu~aj, progonot na templarite do{ol vo vreme na nemir i
nezadovolstvo me|u ni`oto sve{tenstvo, na po~etokot na prviot golem
bran na angliskiot protest protiv crkvata, za vreme na vladeeweto na
kralot {to sozdal tolku nezadovolstvo i dezorganizacija, {to toa se
grani~elo so anarhijata. Sé na sé, toa bilo idealno vreme za da se sozdade tajno dru{tvo vo koe lu|eto mo`ele da se skrijat od osvetata, ili
duri i od u~eweto na oficijalnata crkva.
Progonot na templarite ne bil edinstven nastan vo toa vreme koj gi
ispla{il protivnicite na crkvata. Najpitomi od site lu|e bile spiritualnite franciskanski fratri, koi go iskusile gnevot na Svetata crkva
re~isi vo isto vreme. Sveti Francis smetal deka Hristos i apostolite
bile siroma{ni lu|e koi namerno izbrale `ivot vo siroma{tija kako del
od svojot na~in na `iveewe i slu`ele na drugite. Na po~etokot, franciskancite `iveele od milostinite koi vernicite gi stavale vo nivnite
~inii. Visokite crkovni velikodostojnici bile sosema podgotveni da im
dozvolat na franciskancite da `iveat re~isi na granicata na umirawe
od glad, no besno ja odbile sugestijata na ovie fratri spored koja sve{tenstvoto, biskupite, kardinalite, duri i samiot papa treba da go sledat Hristoviot primer i da gi otfrlat materijalnite raboti, ~ie{to
prisobirawe vo toa vreme bilo glavnata crkovna preokupacija. Na fratrite im bilo ka`ano da ja otfrlat glupavata ideja deka Hristos bil
siroma{en, i pogolemiot del go storil toa. No, edna mala grupa, koja vo
Italija ostanala poznata kako Fratelli, ili mali bra}a, a vo ostatokot od
svetot kako spiritualni franciskanci, odbila da se odre~e od svoeto
osnovno u~ewe na svojot svet osnova~. "Ako Hristos odel pe{", pra{ale
tie "zo{to biskupite javaat?" Nivnata propoved sozdavala neprijatnost
i gi nalutila papata i biskupite, i vo 1315 g. Spiritualnite franciskanRegularna Golema Lo`a na Makedonija
185
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ci bile proglaseni za vinovni za eres, a potoa ekskomunicirani. Vo 1318
g. Eden od niv bil zapalen na klada, samo ~etiri godini po paleweto na
@ak de Mole. Ovie lu|e bile ponizni, posveteni na svojata religija, a ne
voini monasi.
Ako mo`elo da se umre za edno vakvo malo negoduvawe, toga{ ~ij `ivot
bil siguren? Sekoe ~esno nesoglasuvawe so crkvata bilo povrzano so
~esen strav.
Nema drugo objasnuvawe za tajnata organizacija vo Britanija koja imala postojan priliv na novi ~lenovi od generacija vo generacija, vo tekot
na ~etiristotini godini celosna tajnost.
No, sepak, korenite na masonstvoto i za~uvuvaweto na redot niz vekovite na religioznite razliki ne mo`at da gi objasnat site masonski misterii povrzani za religijata, poradi nekoi nastani koi{to se slu~ile
po pojavata na masonstvoto vo javniot `ivot.
Prv od niv bila izrabotkata na ustavot na Golemata lo`a, koj bil zavr{en vo 1723 godina. Vo najgolem del, toj bil delo na Xejms Anderson, i
vo nego d-r Anderson na pra{aweto za religijata na masonite napi{al
deka masonite se priklonuvaat kon "religijata so koja se soglasuvaat site, zadr`uvaj}i si gi svoite li~ni mislewa za sebe". Antimasonite tvrdat
deka so ovaa re~enica Anderson go "dehristijaniziral" masonstvoto, nebare pred toa masonstvoto bilo ograni~eno samo na sledbenicite na Isus
Hristos, za {to nema dokazi. Tokmu naprotiv, postoi indikacija deka
mislata "religijata so koja se soglasuvaat site" bila poznata dolgo pred
Anderson, koj te{ko deka mo`el nezavisno da go nametne svoeto li~no
religisko uveruvawe na celiot red.
Mnogu porano, Entoni E{li Kuper, Erl od [aftsberi, na edna zabava
vodel razgovor so edna dama. "Razumnite lu|e se slobodni od sé, osven
od edna religija", rekol erlot. "Ka`ete moj lordu, koja e taa religija
okolu koja se soglasuvaat site?". "Madam", odgovoril erlot, "razumnite
lu|e toa nikoga{ ne go ka`uvaat". Ako go otfrlime ova kako u{te edna
koincidencija, treba da se napomene deka lordot [aftsberi bil vode~ki deist20, a najverojatno i mason. Toj mu bil pokrovitel na Xon Lok, koj
go podgotvil nacrt ustavot za novata kolonija na [aftsberi, Ju`na Karolina. Lok predlo`il sekoj gra|anin na novata kolonija da prifati
javno da ja izrazi svojata vera vo Vrhovnoto Bitie, a zakonot }e go {titi
sekoj poedinec od sekakvo me{awe vo na~inot na koj toj }e izbere da go
20
Deizam - religiozno-filozofsko u~ewe (17-18 b.) koe go dozvoluva postoeweto na Tvorecot kako prv pri~initel na svetot, a go otfrla negovoto
ponatamo{no vlijanie na razvitokot (zab. prev.)
186
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
obo`ava toa Vrhovno Bitie. I vtoro, nikomu ne mu bilo dozvoleno da tu`i nekoj drug i da bara o{teta vo pari. I dvata koncepti se ~isto masonski. [aftsberi umrel vo 1683 godina, ~etirinaeset godini pred d-r Anderson da go citira negoviot poznat religiozen stav vo ustavot od 1723
godina {to e la`no, no gi otkriva nastojuvawata masonstvoto da primi
oblik na religija, da go ograni~i svoeto ~lenstvo samo na hristijani bez
da gi priklu~i Evreite, muslimanite i drugite, {to dokolku bilo usvoeno, }e mu zadadelo silen udar na sekularnoto bratsko dru{tvo.
Poslednata zabuna me|u religijata i masonstvoto e vbrizguvaweto na
religioznata atmosfera vo ceremonijalot vo lo`ata i vo javnoto istapuvawe. Preminot od tavernite vo specijalno opremenite sali na lo`ite dovelo i do pojava na muzikata koja bila svirena na orguli i komponirawe himni koi bile peeni od bra}ata. Masonskite pogrebi po~nale da
se odr`uvaat ukraseni so masonski simboli. Nekoi se odr`uvale vo protestantskite crkvi, kade, otkako sve{tenikot }e ja zavr{el svojata slu`ba, po nego prodol`uval mason. Od edna strana mo`e da se ka`e deka toa
bile op{ti slu`bi, koi poka`ale deka lu|e od razli~ni veroispovesti
mo`at da pronajdat zaedni~ko pole na koe }e se molat zaedno. Od druga
strana, slu`bata izvr{ena vo Bo`jata ku}a vo prisustvo na vernici, so
himni i molitvi, go opravduvala javniot vpe~atok deka masonstvoto e
religiozen red. Vo ponovo vreme, na masonite im se sovetuva da ja napu{tat praksata na javni slu`bi so masonski reguli, so cel da se ubla`i
religiozniot imix.
Kako zaklu~ok, }e navedeme deka religioznite uslovi na masonstvoto
se mo{ne ednostavni: veruvawe vo Vrhovnoto Bitie i sloboda od sekakvi
me{awa, ili ubeduvawa, protiv individualnite uveruvawa na poedinecot
mason. Za masonstvoto so sigurnost mo`e da se ka`e deka ne e religija,
od ednostavna pri~ina. Site veri za sebe generalno tvrdat deka se vistinski. Toa zna~i deka veruvaat oti site drugi veri, barem vo nekoj del,
ne se vistinski. Pozicijata na masonstvoto e sprotivna, zatoa {to toa
prifa}a deka ima nekoja vistina vo ~ove~kata percepcija na Tvorecot i
{to odbiva da prifati deka koja bilo vera e sovr{ena.
[to se odnesuva na kritikite kon masonstvoto bazirani na percepcijata na negoviot odnos kon religijata, tie generalno se sveduvaat na:
a) masonstvoto e religija,
b) masonstvoto ne e dovolno definirano kako religija i bi trebalo
da gi usvoi principite na hristijanskata vera (zavisno od toa koi hristijanski principi bi bile prifateni od kriti~arite), i
v) krvavite zakletvi na masonstvoto se odvratni pred Tvorecot, kako
i pred zakonot.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
187
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Testiraj}i ja templarskata hipoteza protiv religioznite aspekti na
masonstvoto, jasno e deka ni{to vo vrska so masonskite uveruvawa ne e
sprotivno na stavot na edna grupa koja gi raskinala vrskite i koja bila
otfrlena od katoli~kata crkva, a Starite pravila na masonstvoto jasno
definiraat edno dru{tvo za me|usebna za{tita koe ne samo {to ja predviduva mo`nosta za pribe`i{te, tuku obezbeduva i za{tita za site onie
koi se vo sudir so oficijalnata crkva. U{te poprecizno, dodeka go gledame uni{tuvaweto na drugite grupi na kontinentot od strana na crkvata
vo nejziniot pohod protiv eresot, niedna grupa osven vitezite templari
nemala takov tretman od stranata na crkvata vo Britanija, i sé do 1717
g. Nema dokazi deka masonstvoto postoelo na nekoe drugo mesto osven na
Britanskite ostrovi.
Ovaa geografska izolacija na masonstvoto niz mnogu generacii sama
po sebe e misterija koja ja poddr`uva hipotezata za templarskite koreni,
bidej}i templarite vo Britanija bile predupredeni tri meseci pred da
se slu~at apsewata, i Britanija, so svoite edinstveni stavovi kon Crkvata vo Rim, nikoga{ ne i dozvolila na inkvizicijata da se zacvrsti na
nejzinoto kopno.
Ostana u{te edna misterija, a toa e va`nosta na periodot okolu 1717
godina. Zo{to masonstvoto ne go objavilo svoeto postoewe pedeset godini pred toa, ili pedeset godini podocna? Zaklu~okot deka masonstvoto
bazirano vrz templarite `iveelo blagodarej}i im na lu|eto koi bile vo
sudir so oficijalnata katoli~ka crkva, baral kone~na potvrda. Mora da
se slu~i ne{to mnogu va`no nekolku godini pred 1717 g. Koe{to go oslobodilo masonstvoto od negovata potreba za tajnost, a mo`ebi i od samata
negova cel.
]e pozboruvame za toj va`en datum, no pred toa podlaboko }e go istra`ime najva`niot ritual na masonstvoto, alegorijata za ubieniot Majstor.
188
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MONASI VO MASONITE
Vidovme deka postoele samo dve organizacii koi ja povrzuvale svojata osnovna identifikacija so Solomonoviot hram: masonstvoto i krstonosniot red na Hramot. Golemoto koli~estvo posredni dokazi jasno poka`alo deka ovaa identifikacija ne bila samo obi~na koincidencija, tuku
deka edna tajna organizacija se rodila od pepelta na javnata organizacija koja bila osudena i od strana na crkvata i od strana na dr`avata, vo
vremeto na najbrutalnite telesni kazni. Edinstveniot na~in na koj{to
progonetite templari mo`ele da ostanat vo me|useben kontakt i da si
pomagaat edni so drugi, e vo najgolemata tajnost. Taa sostojba ne barala
nekoja golema adaptacija za templarite, bidej}i tajnosta bila del od
nivnite zaveti vo ramkite na nivnite Pravila. Sekoj templar rizikuval
brza kazna dokolku otkriel nekoe od Pravilata na redot, ili nekoja postapka na nivnite sostanoci, koi bile dr`eni vo tajnost so stra`ari pred
vratite koi vo racete dr`ele ma~evi.
Za sre}a, okolnostite vo toa vreme, kako {to ve}e be{e izneseno, bile vo nivna korist. Tri meseci pred masovnite apsewa vo Francija, vo
petok, vo zorata na 13-ti oktomvri 1307 godina, angliskiot prestol preminal vo racete na negoviot najslab i najprezren vladetel, Edvard II.
Rezultatot od slabostite na ovoj vladetel, konfuzijata i odolgovlekuvaweto, im ovozmo`il na odnapred osudenite templari vo Anglija period od tri meseci za podgotovki i pravewe planovi. Koga kone~no po~nale
nivnite apsewa vo januari 1308 godina, kralot otpatuval vo Francija na
svadba, ostavaj}i go svojot seksualen partner kako regent. Vo isto vreme
dodeka Edvard II go vodel svoeto kralstvo vo anarhija, vo [kotska, Robert Brus gi sobiral svoite lu|e, nadevaj}i se deka vojnata me|u Anglija
i [kotska kone~no }e se mrdne od sostojbata na pat - pozicija kon kone~na pobeda na [kotska kaj Banok Burn. Mu bil dobredojden sekoj templar
vo begstvo od angliskite pokraini vo Britanija, ili od kontinentot. Ignoriraj}i ja direktivata na papata da gi apsi templarite vo [kotska, od
nea toj napravil raj za templarite vo begstvo.
Angli~anite vo toa vreme gledale kako nivniot francuski neprijatel
go bira papata, a Svetata crkva se preseluva od Rim vo Aviwon. Dodeka,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
189
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
progonot na templarite se poklopil so Vavilonskoto ropstvo na papstvoto, toa predizvikalo i dolgo vreme odr`uvalo somne` i zagri`enost kaj
angliskiot narod. Tie nemale `elba da mu pomognat na papata, koj bil
oru`je vo racete na nivniot nacionalen neprijatel Filip Francuski, koj
razdvi`il edna golema ma{inerija za da gi otkrie i da gi izlo`i na tortura vojni~kite monasi {to gi osudil. Ako problemot na templarite bil
re{en brzo, monasite vo begstvo i nivnite drugari mo`ebi }e si pomognele me|usebno na eden povr{en na~in, baziran na momentalnata potreba
{to bi se uka`ala. Progonot po~nal da se odolgovlekuva, golemiot Majstor De Mole bil staven na klada re~isi sedum godini po apseweto vo
Francija, a ova odlagawe ovozmo`ilo vrskite me|u begalcite da se zacvrstat vo bratstvoto. Formalnata organizacija {to se razvila bila osnovata vrz koja se razvila edna postojna institucija {to se hranela od
postojaniot priliv na nezadovolnici i buntovnici protiv crkvata.
Bez ogled na tvrdewata deka korenite na masonskoto tajno dru{tvo se
nao|aat me|u graditelite na Solomonoviot hram ili vo srednovekovnite
esnafi na kamenoresci vo Britanija, i od mnogu drugi pretpostavki koi
se u{te po~udni, edinstveno po~etocite koi se nao|aat vo vitezite na
Hramot davaat jasno objasnuvawe za izgubenoto zna~ewe na masonskite
simboli na krugot i mozaikot na podot od lo`ata, ili jagne{kata prestilka i rakavicite koi se vklu~eni vo "garderobata" na masonstvoto.
[estarot i aglomerot alegoriski se poka`uvaat kako nezavr{en Solomonov pe~at, direktno simboliziraj}i go nezavr{eniot hram. [estarot
i aglomerot koi se skrieni vo Solomonoviot pe~at davaat grafi~ka vrska
koja ne mo`e da se ignorira, vrska me|u glavniot znak na masonstvoto i
prekinot so gradba na Solomonoviot hram vo legendata za Hiram Abif,
{to e simboli~no prika`ano vo "nezavr{eniot" Solomonov pe~at.
Taa legenda, koja e centralna tema na masonskiot ritual, im dava verodostojnost na masonskite koreni, osobeno poradi toa {to e bazirana
na alegoriskiot hram ~ija{to izgradba bila soprena poradi ubistvoto na
golemiot Majstor Hiram Abif. Znaeme deka vistinskiot Solomonov hram
bil izgraden i bil vo upotreba nekolku vekovi. Solomonoviot hram koj
né e zavr{en mo`e da bide samo redot na siroma{ni Hristovi vojnici i
Solomonoviot hram, vitezite, templari. Mrtviot majstor e zamenet so
inicijant koj se ka~uva do stepenot na Majstor mason. Toj ne samo {to
"stanuva" Hiram Abif vo ritualnata drama, tuku ja prezema i prekinatata cel na golemiot Majstor, zavr{uvawe na hramot, ~uvaj}i go tajnoto
dru{tvo vo `ivotot i {irej}i go, simboli~no spasuvaj}i go redot na Hramot od uni{tuvaweto koe go naredile kralot i papata.
Legendata mu ja dava na golemiot majstor i titulata Majstor graditel,
a alegorijata na izgradba na hramot dava osnova za eventualnata la`na
190
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
prikazna za tajnoto dru{tvo na kamenorescite. Toa bile simboli~ni
masoni, koi vo tajnost gradele simboli~en hram za koj svetot veruval
deka e uni{ten. Taa la`na prikazna e iskoristena kako paravan za da se
so~uvaat Starite pravila i simboli na masonstvoto, nebare toa bile
pravila za rabota na srednovekovnite esnafi na yidarite. Pravilata na
starite esnafi se dobro poznati i imaat mnogu malku sli~nosti so Starite pravila na masonstvoto koi o~igledno bile napraveni za da go poddr`at tajnoto dru{tvo za me|usebna za{tita. Nieden esnaf ne bara od
svojot ~len da gi {titi tajnite na bratstvoto koe ako se otkrijat, mo`at
da go ~inat `ivot ili imot, nitu pak nekoga{ vo nekoj esnaf postoela
obvrskata da se obezbedi "vrabotuvawe", prestoj i xeparlak za bra}ata
od drugite esnafi koi bile na minuvawe.
Toj rizik po `ivotot i imotot ne bil mal, nedefiniran strav, tuku
mo{ne specifi~na kazna izmislena od strana na crkvata. Papskiot koncil vo 1229 godina vo Tuluz odlu~il deka sekoj ~ovek koj }e mu pomogne
na nekoj eretik }e go izgubi svojot imot i }e bide kaznet. Sekoja ku}a vo
koja }e bide najden nekoj eretik }e bide sru{ena, a zemjata pod nea }e
bide konfiskuvana vo korist na crkvata. I za kraj, ereticite i nivnite
za{titnici }e bidat osudeni na smrt. Od ova e jasno deka tajnata na bratot mo`ela da predizvika gubewe na `ivot ili imot, a toj mo`el da stane vinoven za eres. Takvo obvinenie ne e nikoga{ podignato protiv nekoj
zanaet~iski esnaf. Starite esnafi bile re~isi militantno religiozni
i site bile otvoreno zavisni od katoli~kata crkva. Nikoj ne mo`el da
ima, ili mo`el da saka eden kod na religiozna tolerancija koj im obezbeduval polnopravno ~lenstvo na onie ~ie veruvawe na koj bilo na~in
bilo vo sprotivnost so crkvata.
Sekoja ekskomunicirana edinka bi imala problem vo svojata vrska so
Tvorecot, koga taa vrska bi ja prese~ela crkvata, no edinkata morala da
go re{i toj problem edinstveno za da gi dozvoli svoite li~ni potrebi.
Masonite, od druga strana, bile otse~eni od crkvata kako grupa. Ne mo`elo da se o~ekuva deka seop{toto nezadovolstvo ili protest }e stignat
brzo, no potrebata da se veruva vo Tvorecot bila navistina potrebna za
da im se dade su{tina na me|usebnite zakletvi na tajnost i pomo{. Nivnata prvenstvena gri`a bila da se spasat `ivotite, a ne du{ite, a re{enieto za momentalnata potreba od zadol`itelni zakletvi e najdeno vo
silnata vera vo Tvorecot, bez nikakvi uslovi kon oblikot na izrazuvawe
na verata na poedinecot ili negoviot odnos kon oficijalnata crkva. Bidej}i bile opkru`eni so bezbrojni dokazi za toa kako religioznite razliki gi teraat lu|eto na krvoprolevawe, begalcite o~ajni~ki sakale da
gi negiraat religioznite razliki vo ramkite na svojata rabota, za da se
odr`i grupata zaedno. Odgovorot le`el vo zabranata za sekakvi religiRegularna Golema Lo`a na Makedonija
191
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ozni raspravi, duri i razgovori, zatoa na veruvaweto na sekoj ~len se
gledalo so celosna po~it od strana na bra}ata.
Denes, masonskite pravila velat deka priemot e dozvolen za pripadnicite na site religiozni ubeduvawa, no toa ne bil originalniot koncept
vo ~etirinaesettiot vek, vo periodot neposredno otkako Edvard I gi proteral Evreite od Britanija, no pred pojavata na jasno profiliranite
protestantski sekti. Postoela samo edna vera, katoli~kata, taka {to
religioznite razliki mo`ele da se svedat samo na protesti protiv u~eweto na crkvata, nesoglasuvawe so nejzinite interpelacii i "zaklu~oci"
od Biblijata, i otfrlawe na na~inot na `ivot i materijalizmot na crkovnata hierarhija. Otfrlaweto na templarite od strana na crkvata,
prosledeno so neobi~no brutalnite kazni koi ja razbudile omrazata i
`elbata za osveta, obezbedile mnogu jasna osnova za tajno dru{tvo so
takva religiozna filosofija, na koja ne mo`e da í se pribli`i koj bilo
od retkite grupi vo Evropa koja ja praktikuvala i ohrabruvala verskata
tolerancija. Golemata xamija vo Akra bila pretvorena vo hristijanska
katedrala, no vo nea bil obezbeden prostor za molewe i na muslimanite.
Na drugiot kraj od gradot, xamijata kaj Bikoviot izvor im bila ostavena
na muslimanite, no vo nea postoel prostor za molitva na hristijanskite
posetiteli. Te{ko e nekoj da se natera duri i da pomisli deka hristijanskata crkva vo srednovekovna Evropa bi dozvolila evrejskata slu`ba
pod svojot pokriv, ili bi dozvolila vo nekoja sinagoga da se stavi krst.
Vo toa vreme i na toa mesto, samata pomisla na tolerancija ne se tolerirala i bila nezakonska.
Kone~no, otkrivaweto na vistinskoto zna~ewe na masonskite izrazi
vo srednovekovniot francuski jazik í dava vitalna poddr{ka na hipotezata za ra|aweto na masonstvoto od vitezite na Hramot koi zboruvale
francuski, i ja obezbeduva adekvatnata vremenska ramka. Ne ostanuva
mnogu somne` deka masonstvoto nastanalo od ovaa edinstvena organizacija ~ij{to vnatre{en `ivot funkcioniral vo tajnost so pomo{ na {ifri,
lozinki, i sopstvena {pionska mre`a.
Mo`ebi izgleda deka periodot od uni{tuvaweto na templarite vo
1307 godina do javnoto pojavuvawe na masonstvoto vo 1717 g. e pregolem,
bidej}i nema nikakvi dokazi za kakvo bilo postoewe na masonite vo ovie
~etiristotini godini, no toa ne e to~no. Dokazi postojat, no bidej}i nitu
eden istori~ar ne se ni posomneval deka toa e povrzano so masonite, pove}eto od niv gi zanemaruvale tie dokazi. Da go razgledame povtorno
Selanskoto vostanie od 1381 godina so negovite navestuvawa za masonstvoto i misteriite povrzani so templarite, negovite `estoki napadi vrz
imotite na bolni~arite; neverojatno lesnoto zazemawe na Tauer vo London za da se ubijat nadbiskupot od Kenterberi i igumenot na redot na
192
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
bolni~arite; posebnata za{tita na centralnata crkva na templarite
iako buntovnicite gi zapalile site objekti okolu nea. Potoa, dokazot koj
ne izleguva od glava, voda~ite na buntovnicite priznale deka mu pripa|aat na Golemoto dru{tvo, ne{to {to nitu eden istori~ar ne se obidel
da go definira. [tom }e se prifati deka korenite na masonstvoto se
nao|aat vo tajnoto dru{tvo na izbeganite templari, lesno e da se zaklu~i deka Golemoto dru{tvo go postavilo Volter za da upravuva so buntot
i mu go dalo imeto "Tyler" so {to poka`alo deka toj e direkten potomok
na templarite i prethodnik na tajnoto dru{tvo na masonite.
To~no toj period e mostot do sledniot dokaz za postoeweto na masonite,
me|u buntovni~kite sve{tenici na koi vlijael protestot protiv crkvata i
nejzinata hierarhija od strana na angliskiot sve{tenik Xon Vajklif. Sledbenicite na negovata doktrina na nezadovolstvo i protest go sozdale ona
{to istori~arite denes velat deka bilo odvoeno tajno dru{tvo poznato vo
nadvore{niot svet kako "mrmorkovci" (bidej}i nekoi od niv bile videni
kako gi mrmorat svoite molitvi dodeka ~ekorele). Nadbiskupot Kortni,
koj stanal vode~ki ~ovek na angliskata crkva kako naslednik na nadbiskupot ~ija glava bila otse~ena od Volt Tajler, go identifikuval postoeweto na lolardite vo proletta 1382 godina, pomalku od edna godina po Selanskoto vostanie. Toj gi isteral od Oksford i se obidel da go skr{i ova
dvi`ewe. Lolardite go pre`iveale negovoto anga`irawe, kako i anga`iraweto na drugite civilni i crkovni voda~i vo narednite dva veka, so toa
{to se povlekle vo tajnost. Lolardite rabotele vo ramkite na }elii {irum
zemjata, odr`uvaj}i tajni sostanoci, i nekako se zdobile so poddr{kata na
odreden broj aristokrati, posebno od vite{kata klasa. Nitu eden istori~ar ne ka`al ni{to pove}e za ovie }elii osven toa deka tie postoele, a
nivnoto dvi`ewe se odr`alo vo `ivot do periodot na protestantskata
reformacija vrz koja imale golemo vlijanie, i imale brojni akcii vo toj
period, od koi najdramati~na e buntot na Xon Oldkasl vo 1414 godina. Ne
izgleda razumno deka mo`ele da postojat dve tajni dru{tva edno pokraj
drugo, vo malite gradovi na Britanija, bez me|usebna vrska, osobeno poradi toa {to i na dvete osnovnata funkcija im bila obezbeduvawe na "prestojuvali{ta" za kriewe na bra}ata od gnevot na dr`avnata religija.
Mora da se zeme predvid pretpostavkata deka postoelo samo edno takvo
{iroko rasprostraneto tajno dru{tvo vo Britanija, a tajnite }elii na lolardite i tajnoto dru{tvo koe se razvilo vo masonstvoto se edno isto, ili
vo najlo{ slu~aj, blisko povrzani. Dokolku e taka, tajnoto masonstvo odigralo glavna uloga vo protestantskata reformacija vo Britanija, {to dosega nikoj ne im go priznal kako zasluga.
Dokolku konceptot na masonskite lo`i bazirani na }eliite na lolardite izgleda premnogu nerazbirliv, }e prou~ime nekolku aktivnosti na
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
193
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
lolardite vo Lester i okolu nego, onaka kako {to bile zapi{ani od Henri
Knajton, kanonik od Opatijata sv. Marija vo toj grad. Sledat direktni
navodi od tie hroniki, izvle~eni zaradi kratkost i jasnost.
"Vilijam Smit, taka nare~en od svoite...gi otfrlil site zadovolstva...
ja podu~uval alfabetata i bil klisar. Razli~ni vitezi obi~no doa|ale
i go {titele od sekoja opasnost po negovoto profano podu~uvawe, bidej}i
imale `elba za Tvorecot, no bile nepodu~eni, bidej}i veruvale vo ona
{to go ~ule od la`nite poroci...Prisustvuvale na propovedite so me~ i
mal {tit za da ja spre~at sekoja `alba za Tvorecohulewe.
Nekoj Ri~ard Vejtstejt, sve{tenik i ve}e spomenatiot Vilijam Smit,
dr`ele propovedi vo kapelata na sv. Jovan Krstitel blizu Lester pokraj
bolnicata za leprozni. Tuka, ostanatite sekta{i se zbirale na tajni sostanoci...bidej}i toa bilo preno}evali{te i mesto za prestoj za takvite posetiteli. Tamu tie imale u~ili{te za zlokobni doktrini i mislewa.
Toa bila ku}a na eresot. Kapelata mu bila posvetena na Tvorecot, no sega
samo zasolni{te na Tvorecohulnicite koi ja mrazat Hristovata crkva.
Vo Lester imalo sve{tenik po ime Vilijam de Svinberi, kogo lu|eto
go narekuvale isposnik bidej}i nekoga{ `iveel kako takov...Toj mu se
pridru`il na Vilijam Smit vo sv. Jovan Krstitel pokraj bolnicata za
leproznite i se povrzal so ostanatite Vajklifi...dr`el propovedi protiv sve{tenicite govorej}i deka se lo{i, a na parohijanite im rekol da
ne im go pla}aat desetokot na ne~istite, na strancite ili na onie na koi im e zabraneto a podu~uvaat i propovedaat poradi neznaewe ili slabost,
zatoa {to drugite vajklifi rekle deka desetokot e dobrovolen dar, a
pla}aweto na zlite lu|e e gledawe niz prsti. Isto taka propovedal deka
lu|eto mo`at da baraat isplata na dolgovite, no ne i da tu`at ili
apsat poradi niv, deka ekskomunikacijata za neplaten desetok e ucena,
a onoj {to `ivee vo sprotivnost so Bo`jiot zakon ne e sve{tenik, iako e
rakopolo`en.
Xon Bakingem, biskup na Linkoln, slu{nal za ova i vedna{ mu zabranil
da dr`i propovedi vo kapelata, crkvata ili na grobi{tata, ekskomuniciraj}i go sekoj {to go slu{a, i im ispratil poraka za ova na mnogu crkvi...
Biskupot go povikal da se pojavi vo katedralata vo Linkoln...Tamu bil
javno osuden za eres i zaslu`il da mu bide hrana na ognot.
Toj den, pobo`niot vojvoda od Lankaster slu~ajno bil vo Linkoln i
~esto gi {titel lolardite, bidej}i nivnite ve{ti jazici i lica go mamele nego i ostanatite da mislat za niv deka se svetci Bo`ji. Toj go ubedil
biskupot da mu dosudi na Vilijam druga kazna..."
U{te edna{ se sretnuvame so telesna kazna, nekoi }e re~at koincidencija, no toa lesno mo`e da se nare~e i posreden dokaz. Grupata neza194
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
dovolnici protiv crkvata i sve{tenstvoto bila smestena vo kapelata na
sv. Jovan Krstitel, svetecot za{titnik na masonstvoto. Tie odr`uvale
tajni sostanoci. Propovedale protiv parnicite za naplata na dolgovi,
{to e osnoven masonski koncept. Obezbeduvale "mesto za prestoj" za patnicite vo minuvawe koi bile nivni istomislenici. Bile {titeni od
lokalnite vitezi. Koga eden od niv bil osuden da bide zapalen `iv poradi eres, kralskiot vojvoda "slu~ajno" se na{ol tamu za da go ubedi
biskupot Linkoln da ja ubla`i kaznata. Koga }e se sobere seto ova, se
~ini deka masonskata "lo`a" bila aktivna vo Lester pri krajot na ~etirinaesettiot vek.
Za novi posredni dokazi }e skokneme vo sedumnaesettiot vek. Brojni
generacii veruvale deka lolardite celosno is~eznale, no ona {to se
slu~ilo e na ~uden na~in povrzano so nastanot vo Lester.
Vo svojata avtorska istoriska kniga za eden period od vladeeweto na
^arls I so naslov "Kralskiot mir 1637 - 1641" C. V. Vexvud vklu~ila i
edna interesna anegdota: Vilijam Lod, anglikanski biskup na Kenterberi,
se zagri`il poradi izve{tajot za zgolemeniot broj tajni sostanoci vo
Kralstvoto izminatata godina. Koga kone~no mu do{ol krajot na negovoto
trpenie, go uapsil ~ovekot po ime Trendal, koj vo London, daleku od svojot dom, propovedal protiv crkovnata hierarhija. Nadbiskupot odlu~il
da go zapali Trendal na klada, za primer na ostanatite, no pominalo
dolgo vreme otkako nekoj posleden pat bil zapalen vo Anglija. Lod mu
pi{al na stariot nadbiskup na Jork interesiraj}i se za detalite okolu
ceremonijata na pogubuvaweto, no do toa nikoga{ ne do{lo. Nekako, Trendal ja izbegnal lo{ata sudbina. Sé {to se znaelo za nego bilo toa {to za
sebe rekol deka e kamenorezec od Dover.
Vidovme deka Xon Lok gi vklu~il masonskite pravila vo ustavot koj go
napi{al za novata kolonija, Ju`na Karolina, pove}e od polovina vek pred
masonstvoto da izleze vo javnost, vklu~uvaj}i ja i zabranata za parnici
poradi pari~nite dolgovi. Ova mora da e u{te edna vo nizata na brojni
koincidencii, no Ju`na Karolina stanala bastion na masonstvoto vo SAD,
{to e i den denes. Gradot ^arlston stanal destinacija na ona {to se narekuva masonstvo na {kotskiot obred, koga toa stignalo od Francija.
Ako se vratime vo minatoto pred Lok i Lod, eden vek pred da bide objaveno masonstvoto, mo`eme da najdeme va`ni dokazi za masonite vo pi{uvawata na ser Frensis Bekon, nau~nik, filozof i politi~ar na dvorot
na Elizabeta I i Xejms I. Negovite esei nikoga{ ne se sprotivstavuvaat
so masonskite principi, nitu so masonskite stravovi kon naukata i religijata. Vo soglasnost so masonskoto predupreduvawe spored koe na bratot
treba da mu se poka`e vistinskiot pat, cvrsto no prijatelski, i za nego
sekoga{ da se zboruva dobro i da se ~uva negoviot ugled, Bekon napi{al:
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
195
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
"I sigurno e taka, deka Svetlinata koja ja prima ~ovek kako sovet od nekoj drug, e posuvo i po~isto od ona {to doa|a od negovoto sopstveno razbirawe i sud...Najdobar na~in da se za~uva zdraviot um e iskrenoto predupreduvawe dadeno na prijatelot". I, "^ovekot retko gi potvrduva
svoite sopstveni zaslugi so skromnost, a u{te pomalku gi vozvi{uva.
^ovekot ne mo`e da podnese da moli ili prekolnuva...no site ovie raboti zvu~at milostivo od ustata na nekoj prijatel, dodeka od sopstvenata
predizvikuvaat crvenilo na liceto".
Bekon e mnogu poblisku do su{tinata vo deloto pod naslov "Nova Atlantida" koe e objaveno vo 1627 g., edna godina po negovata smrt. Deloto
go sodr`i Bekonoviot koncept na Utopija, nepoznat ostrov so koj vladee
u~eno dru{tvo, preraska`ano od ustata na nekoj xentlmen koj do`iveal
brodolom. Eden od slu`benicite mu objasnuva: "Nie na ovoj ostrov Bensalem (taka go narekuvaat na svojot jazik) poradi na{ata osameni~ka
situacija, i zakonite na tajnost, koi gi imame za na{ite patnici, i na{eto retko primawe stranci, gi poznavame dobro re~isi site delovi na
naseleniot svet, a samite sme nepoznati".
Bekon go prorekol postoeweto na "Nevidliviot kolex" na masonite
koi go osnovale Kralskoto dru{tvo, ~ij prv poznat sostanok bil odr`an
vo 1645 godina, iako ovaa prikazna naveduva deka mo`ebi bil i prethodno. Vo raska`uvaweto na istorijata na tajniot ostrov, slu`benikot zboruva za golemiot i dreven kral koj na lu|eto im dal mudri zakoni: "]e
razberete moj drag prijatele, deka me|u dobrite dela na toj kral, ima edno koe e nad site. Toa bilo podignuvaweto i osnovaweto na redot ili
dru{tvoto koe nie go narekuvame Solomonova ku}a; najblagorodnata
fondacija (kako {to mislime nie) koja postoela nekoga{ na zemjata. Svetlinata na ova kralstvo e posvetena na prou~uvaweto na delata i bitijata Bo`ji. Nekoi mislat deka imeto na osnova~ot e malku korumpirano...
No arhivite go zapi{ale onaka kako {to bilo izgovoreno. Zatoa prifa}am
deka toa e imeto na kralot na Evreite, koe e slavno kaj vas, a ne ni e nepoznato nitu nam.
Potoa, mu bilo objasneto deka sekoi dvanaeset godini (ne potsetuva
na dvanaesette Pomo{nici koi gi ispratil Solomon, vo grupi od trojca,
za da go baraat Hiram Abif), dva broda isplovuvaat vo svetot vo potraga
po znaewe; "Vo sekoj od ovie brodovi treba da ima misija od trojca Pomo{nici ili bra}a od Solomonovata ku}a, ~ija zada~a e da ni donesat
znaewe za slu~uvawata i sostojbite na onie zemji vo koi se isprateni, a
posebno od naukata, umetnosta, proizvodstvoto i izumite na celiot svet,
i pred sé da ni donesat knigi, instrumenti i primeri od sekakov vid...."
Potoa, Bekon go stava seto toa vo eden masonski zaklu~ok: "Kako {to
gledate, nie ja odr`uvame trgovijata ne zaradi zlatoto, srebroto ili
196
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
skapocenite kamewa; nitu poradi za~inite, nitu poradi nekoj drug predmet; tuku samo poradi prvata Bo`ja kreacija, a toa e Svetlinata.
Kako sporeden podatok za religijata vo misti~noto kralstvo, Bekon
pi{uva deka na ostrovot `iveat Evrei, na koi im e dozvoleno da ja ispovedaat svojata religija bez prisilba da ja promenat, a tie za vozvrat, "pod
na{iot Spasitel dale mnogu zna~ajni pridonesi". Ova go veli evrejskiot
trgovec Joabin, ~ie ime Bekon se ~ini go izmislil od Jakin i Boaz, imiwata na stolbovite na vlezot vo Solomonoviot hram, imiwa koi se prisutni i vo tajnoto masonsko rakuvawe. Seto ova ne naveduva na cvrstiot
zaklu~ok deka masonstvoto bilo prisutno me|u li~nostite kako {to se
Drejk, Hokins, Reli, na dvorot na Elizabeta I, i im popre~ilo, i javno i
tajno, na katoli~kite ambicii na jezuitite i Filip [panski da ja vratat
Anglija pod avtoritetot na crkvata vo Rim.
I pokraj, celosniot nedostatok na prifateni istoriski dokumenti za
postoeweto na Tajnoto masonstvo, onie koi ja poznavaat masonskata istorija znaat deka imalo povremeni tvrdewa, otkako masonite izlegle vo
javnost, za vrskata me|u templarite i masonite. Edno od tie tvrdewa,
poznato kako masonstvo na "Strogo pridr`uvawe", potenciralo deka masonite pobegnale vo [kotska kade {to se zdru`ile so esnafite na kamenorescite. Spored drugo tvrdewe, isto taka od Francija, dodeka bil vo
zatvor @ak de Mole potpi{al dokument vo koj go naimenuval ~ovekot po
ime Johanes Markus Larmenius za golem Majstor na templarite, i od toj
moment postoi neprekinata niza na tajni golemi Majstori. Seto ova e zapi{ano vo dokumentot po ime Larmeniusova povelba za prenos, za koja
e doka`ano deka e obi~en falsifikat. Momentalno se ~uva vo Mark Mejsons Hol vo London. Nekoi ja gledaat templarskata vrska vo Remzievite
Besedi, iako Remzi nikoga{ ne gi spomenal templarite. Nekoi masoni gi
otfrlaat tvrdewata za templarskata vrska, naveduvaj}i deka toa e zagovor za da mu se nanese zlo na masonstvoto, bidej}i vo toa vreme vladeelo uveruvaweto deka templarite bile vinovni po site to~ki za arogancija, subverzija i eres. Veruvaweto za vinata na templarite ostanalo
`ivo vo delata na masonot ser Volter Skot, kade vitezite na Hramot se
opasni zlobnici vo popularniot roman Ajvanho, a golemiot Majstor na
templarite vo Svetata zemja e pretstaven kako potpolno zol ~ovek vo
Talisman. Na podocne`nite istori~ari im ostanalo da utvrdat, prou~uvaj}i gi spisite od sudewata na templarite, deka tie ne bile neprijateli na crkvata, tuku nejzini `rtvi.
Nekako, drevnata vrska me|u templarite i masonite se odr`ala vo `ivot
kako koncept, no bez dokumentirani dokazi. Nastojuvawata na onie koi
bile ubedeni vo ovoj koncept da se obidat da najdat dokazi, i kako {to tie
dokazi se poka`uvale la`ni, taka vrskata so templarite go gubela svojot
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
197
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
kredibilitet. Edna od tie teorii tvrdela deka templarite namerno ja izbrale xamijata Al - Aksa za svoj {tab, bidej}i se nao|ala na mestoto na
Solomonoviot hram, a na tajnite sostanoci templarite go odr`uvale redot
na masonstvoto, koe bilo osnovano za vreme na izgradbata na hramot. Koga
stanalo jasno deka masonstvoto nema nikakva vrska so izgradbata na vistinskiot Solomonov hram, i templarskata vrska bila, isto taka, proglasena za la`na. Obidite da se povrzat masonite i vitezite na Hramot so
pomo{ na fantazii i falsifikati kako da ja uni{tile sekoja {ansa da se
otkrijat vistinskite izvori na masonstvoto i gi naso~ile istra`uvawata
kon u{te podale~nite pretpostavki za korenite na masonite, kako {to se
Steinmetzen (kamenoresci) vo Germanija, kaldite, esenite i druidite, od koi
niedna pretpostavka nema nikakva vrska so realnosta.
Vo vistinskata eksplozija na francuskoto masonstvo po Remzievite
Besedi, se pojavile masonski vite{ki redovi, vklu~uvaj}i i edna niza na
pobo`ni stepeni vo masonskite redovi na vitezite od Malta i vitezite
na Hramot. Originalniot red na Malte{kite vitezi, koi bile vsu{nost
porane{nite bolni~ari na sv. Jovan, postoi i denes i e priznat od Vatikan kako suverena dr`ava, i ima sedi{te vo Rim vo palatata koja mu bila
dadena na redot kako del od imotite koi im bile konfiskuvani na templarite. [to se odnesuva do masonskite vitezi templari, tie prvo se
pojavile vo Germanija, potoa se ra{irile po Francija, i so odredeni varijacii se pojavile vo SAD pred 1770 godina, a vo Velika Britanija do
1778 godina. Nitu eden od ovie redovi ne bil baziran na vistinskite koreni na masonstvoto nastanato od templarite koi uspeale da pobegnat od
kanxite na Klement V. Iako masonskite templari ja podu~uvaat prikaznata za progonot na templarite i imaat "stepeni na osveta" koi se zalagaat za osveta za smrtta na @ak de Mole, istra`uvawata poka`aa deka
masonot e najblisku do toa "da bide" vitez na Hramot koga e unapreden vo
stepenot Majstor mason vo ritualot zasnovan na vistinskite slu~uvawa.
Se}avaweto na niv postoi samo kako alegorija, za razlika od redovite
koi bile sozdadeni mnogu podocna i koi ne go poseduvaat znaeweto ili
prepoznavaweto na vistinskata vrska me|u templarizmot i ra|aweto na
masonskiot red. Interesen moment vo priemot bil baran od originalnite
redovi na vitezite na Hramot ili vitezite od Malta (bolni~arite), neotpovikliv preduslov bil kandidatot da e ve}e ~len na vite{kata klasa.
So ova ~lenstvo ~ovekot ne stanal vitez, tuku vitezot stanuval monah,
{to bila transformacija koja ni denes ne bi im izgledala privle~na na
pogolemiot del od ~lenstvoto. Isto taka, nema da se zadr`uvame na sporednite stepeni nadvor od osnovnata "Sina lo`a" na Zanaet~iskoto masonstvo, zatoa {to tie ne se povrzani nitu so edna misterija pred 1717
godina, nitu so "izmislenite dru{tva" koi imaat sopstveni nere{eni
198
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
misterii, i ne se povrzani nitu so drevnoto Tajno masonstvo, nitu so originalnite vitezi na Hramot. Tie vrski zastanuvaat so trite osnovni stepeni na Zanaet~iskoto masonstvo.
[to se odnesuva do nego, kakvi bi bile efektite od otkritieto deka
masonstvoto se razvilo od dru{tvoto za za{tita na templarite vo begstvo, a ne od srednovekovnite esnafi na kamenorescite? Dali treba da
se napu{ti sega{nata rabota? Sekako deka ne treba. Prikaznata za kamenorescite e va`en za{titen paravan za masonskata tradicija. Sevkupniot tradicionalen simbolizam i ritual treba da ostane nedopren, iako
prifa}aweto na otkritijata izneseni vo ovaa kniga }e predizvika odredeni promeni vo interpretacijata na masonstvoto. Tie promeni }e ja zgolemat i tradicijata na redot, a mo`ebi duri }e dovedat i do zgolemuvawe
na negovoto ~lenstvo, bidej}i masonite }e bidat vo sostojba da zboruvaat
za korenite na redot koi se posenzibilni i povozbudlivi od onie koi
dotoga{ im se soop{tuvale na novite ~lenovi. Na tajnite koi mo`at da
go so~uvaat `ivotot na eden ~ovek se gleda so pove}e po~it otkolku na
tajnite na eden zanaet, a tajniot znak za prepoznavawe e podramati~en
koga so nego se prepoznava nekoj brat po krv, odo{to nekoj drug sopstvenik
na dleto. Isto taka, Starite pravila ispadnale zad paravan - prikaznata i se otkrile kako osnovni pravila na bratstvoto koe e motivirano da
spasi `ivot. Ni{to vo templarskite koreni ne gi odbiva potencijalnite
~lenovi od masonstvoto. Vsu{nost, toa i mnogu mu dodava, posebno vo delot koga treba da se razbere ra|aweto na masonstvoto, negovite celi,
isto taka i vo sodr`inata na religioznata sloboda koja bila tolku va`na vo toa vreme, {to lu|eto bile podgotveni so vekovi da gi rizikuvaat
svoite `ivoti i slobodi pod zakrilata na zaedni~kite celi koi formiraat edno vistinsko bratstvo. Tie go stavale svojot `ivot vo racete na
drugi, preku zakletvata na sigurnost, tajnost i poddr{ka. I nema da mu na{teti na bratstvoto ako potsetime deka svetot sé u{te ne e vo sostojba vo
koja bi mo`elo da se ka`e deka religiskata sloboda e univerzalno prifatena i poradi toa taa ne treba da bide centralna cel na redot, kako {to
toa bilo vo vremeto na Tajnoto masonstvo. [to se odnesuva do osnovnite
principi, nezavr{eniot Solomonov hram sé u{te e nezavr{en.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
199
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
PROTESTANTSKOTO NI[ALO
Pri povtornoto razgleduvawe, zaedno so nekoi masoni i drugi lica,
na zaklu~okot deka osnovnata cel na Tajnoto masonstvo bila za{tita na
~lenovite od otkrivawe i kaznuvawe od strana na oficijalnata crkva,
nekolkumina se zapra{aa kako mo`ela taa cel da go dr`i Tajnoto masonstvo zaedno, celi dva veka po odlukata na Henri VIII da ja odvoi Anglija
od supremacijata na katoli~kata crkva, period vo koj tajnata za{tita
ve}e ne bila potrebna. Zo{to masonite bi ~ekale dveste godini, sé do
1717 godina, za da se pojavat vo javnosta? Vladeelo voobi~aenoto mislewe, barem vo SAD, deka Anglija prestanala da bide katoli~ka zemja za
vreme na vladeeweto na Henri VIII, i stanala neotpoviklivo protestantska, nebare nekoj go pritisnal prekinuva~ot. Kratkiot pregled na religiskata klima vo Britanija od prvata razdelba so Rim do 1717 godina }e
go izbri{e odgovorot na va`noto pra{awe za tempiraweto na vremeto na
masonskoto napu{tawe na celosnata tajnost.
Na 22-ri avgust 1485 godina, kralot Ri~ard III gi izgubil prestolot i
`ivotot vo bitkata kaj Bosvort. Pobednik bil Henri Tjudor, vel{ki erl
od Ri~mond, koj sednal na prestolot kako Henri VIII. Toj moral da ja utvrdi
svojata pozicija ne samo vo svojot dom, kako nov kral, tuku i me|u zemjite
na Evropa, kako osnova~ na nova dinastija. Negoviot prv konkreten poteg
bil da se o`eni so Elizabeta od Jork, nasledni~kata na svojot najgolem
rival. Baraj}i sojuznici na kontinentot, bil zainteresiran da sklopi sojuz
so novata {panska sila sozdadena so ven~avkata na kralot Ferdinand od
Aragon so Izabela od Kastilja, koi zaedno ja {irele svojata teritorija
potisnuvaj}i gi Arapite od [panija. Toj bil voodu{even so dogovorot za
veridba na svojot najstar sin Artur so princezata Katerina od Aragon, }erka
na Ferdinand i Izabela. Negoviot pomlad sin Henri se podgotvuval za
sve{tenik, {to bilo od ogromna va`nost za sojuzot so Rim. Negovata }erka
Margaret bila ma`ena za kralot Xejms IV [kotski, a negovata }erka Meri
bila verena za mnogu postariot kral na Francija, koj umrel samo nekolku
meseci po nivnata svadba. Taa toga{ se prema`ila za vojvodata od Safok,
a plod na toj brak bila tragi~nata figura ledi Xejn Grej.
200
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Najva`niot sojuz na Henri Tjudor bil potresen od smrtta na princot
Artur od tuberkuloza vo 1502 godina. Drugiot sin, Henri, sega stanal prestolonaslednik, no ne mo`el da go odr`i sojuzot so Ferdinand i Izabela
`enej}i se so vdovicata na svojot brat, bidej}i crkvata smetala deka takviot brak e nezakonski, kako toa da e brak so nekoj krven srodnik. Kako
odgovor na toa, Henri VII i Ferdinand uspeale so zdru`eni sili da dobijat
papsko poni{tuvawe. Angliskiot prestol preminal vo racete na osumnaesetgodi{niot Henri VIII vo 1509 godina, a {est nedeli podocna, toj se o`enil so vdovicata, Katerina Aragonska, so blagoslov od Svetata crkva.
Zacvrstuvaweto na dinastijata Tjudor bila negova preokupacija, isto
kako i na negoviot tatko, no Henri VIII i negovata kralica ne bile vo sostojba da rodat zdrav ma{ki naslednik.
Vo osumnaeset godini brak, kralicata do`iveala golem broj pometnuvawa i mrtvoroden~iwa. Samo eden sin gi izbegnal kanxite na smrtta vo
1511 godina, no toj umrel mesec i polovina podocna. Toga{, vo 1516 godina bila rodena `iva i zdrava }erka, princezata Meri. Henri se ubedil
sebesi, a se obidel da gi ubedi i ostanatite, deka Tvorecot odbival da
mu dade ma{ki naslednik kako kazna poradi te{kiot grev bidej}i se o`enil so vdovicata na bratot. Henri re{il da mu upati peticija na papata
Klement VII za da go ukine prethodnoto papsko poni{tuvawe so koe negoviot brak bil dozvolen, iako bil nadvor od crkovnite pravila. So toa
negoviot dolgotraen neploden brak so Katerina od Aragon }e stanel nelegalen. Toa, isto taka, zna~elo i deka ra|aweto na princezata Meri
bilo nezakonsko.
Henri moral da go stori ona {to go naumil, no ne go pogodil vremeto.
Vo toa vreme, Karlo V ja napadnal Italija i bil vo Rim zaedno so svojata
vojska. Toj ne ni pomisluval da mu dozvoli na papata da go otka`e legalniot bra~en status na kralicata na Anglija, koja bila negova tetka. Raspravata se razvlekla celi pet godini, a za toa vreme Henri VIII se o`enil
so En Bolen, koja }e stane majka na idnata kralica Elizabeta I.
Neuspehot na kardinalot Tomas Vulzi, Henrieviot lord kancelar, da
obezbedi povlekuvawe na papskoto poni{tuvawe, dovelo i do negoviot
pad, na golemo zadovolstvo na mnogumina na angliskiot dvor. Mo}ta na
Vulzi, bila golema, a negovite potrebi vo brojnite palati, vklu~uvaj}i
ja i veli~estvenata Hempton Kort, koja ja izgradil za sebe koristej}i gi
crkovnite i dr`avnite prihodi.
Su{tinata e vo toa deka Henri ne mo`el sam da gi raskine vrskite so
Rim, no vo atmosferata koja ja opkru`uvala crkvata vo Anglija, toj ja imal
poddr{kata na site sloevi vo dru{tvoto. Henri VIII nemal na um nitu
protestantska crkva koga raskinal so Rim. Sebesi se smetal za mo{ne
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
201
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
lojalen katolik, osven po pra{aweto na papskata supremacija. Bil gord
na titulata Branitel na Verata koja mu bila dodelena od strana na Lav
X za traktatot, Odbrana na sedum sakramenti, vo koja go razotkril i
kategori~no go osudil za eres avgustinskiot monah Martin Luter. Go obnovil paleweto na klada kako primerena kazna za negirawe na doktrinata za transsupstancijacija. Ona {to Henri sakal e angliska (anglikanska) katoli~ka crkva so koja bi upravuval vladetel od Anglija a ne Rimskata katoli~ka crkva so koja upravuval papata koj bil stranec. Nezadovolnicite i otpadnicite od katoli~kata doktrina vo Anglija imale
pri~ina da se pla{at od Henri VIII, isto kolku {to se pla{ele i od Klement VII. Papata objavil deka podanicite na Henri VIII ve}e ne ja u`ivaat papskata za{tita od porobuvawe od strana na drugi hristijani, i deka
sekoj osvojuva~ na Anglija slobodno mo`el da gi prodade na pazarot za
robovi. Henri go dozvolil objavuvaweto i proda`bata na Biblijata na
angliski jazik, no naskoro za`alil poradi toa. Toj se obidel podocna da
ja ograni~i nejzinata upotreba na privilegiranite klasi, no ve}e bilo
predocna. Novata generacija go vkusila plodot od Drvoto na znaeweto i
sakala u{te.
Dvorjanite okolu Henri VIII ne propu{tale niedna mo`nost da go potsetat kolkava poddr{ka od vitezite, baronite i erlovite bi mo`ela da
se obezbedi so preraspredelbata na zemjata na toa re~isi nezamislivo
crkovno bogatstvo, koe so~inuvalo edna tretina od sevkupnata zemji{na
povr{ina. Potoa, isto taka, istaknale i deka sekoj manastirski centar
mo`e da se smeta za mesto vo koj se planira zagovor i prevrat so koj Anglija }e se vrati pod kontrolata na Rim. Religioznata zaednica ne mo`ela da ponudi kojznae {to za vozvrat, bidej}i mnogute godini bezdelni~ewe vo "selskite klubovi" so edna armija od kmetovi, zakupci i slugi, gi
napravilo pove}eto nezainteresirani i ~esto otvoreno nemoralni. Me|u
1536 i 1539 godina, manastirite bile raspu{teni. Kralot ne ja zadr`al
zemjata vo posed na krunata, tuku pogolemiot del od nea im go prodal po
niski ceni na svoite sledbenici, vrzuvaj}i gi na toj na~in za odlukata
Anglija da ostane odvoena od Rim. Steknuvaweto golemi profiti od novata zemja predizvikalo golema antirimska euforija, bidej}i ova bil
najgolemiot transfer na zemja u{te od vremeto na Vilijam Osvojuva~ot
vo 1066 godina.
Ovie zemjoposednici zna~ele golema poddr{ka za sinot na henri, Edvard, VI, koj do{ol na prestolot vo 1547 godina na vozrast od deset godini. Vladeel samo {est godini i umrel neposredno pred svojot {estnaesetti rodenden, no so svoite postapki, i so postapkite na svoite sovetnici, toj í ja otvoril vratata na protestantskata reformacija. Gi ukinal
zakonite protiv eresot. Vo vtorata godina od svoeto vladeewe dozvolil
202
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
objavuvawe na angliski jazik na Knigata na zaedni~ki molitvi na nadbiskupot Krenmer, koja pretstavila edna programa od edinstveni molitvi
na Angliskata crkva koja tolku se razlikuvala od rimskata praksa, {to
predizvikala vooru`en bunt na jugozapadot od Anglija.
Dodeka mladiot kral umiral od tuberkuloza, negoviot glaven "za{titnik", vojvodata od Nortamberlend ja iskoristil kralskata opredelenost
za crkvenite reformi za da ja implementira sopstvenata {ema. So ogled
na faktot {to polusestrata na Edvard, Meri, nasledni~kata na prestolot,
bila predan katolik, Nortamberlend go nagovoril Edvard VI da ja odredi
svojata rodnina ledi Xejn Grej za nasledni~kata na krunata. Iako bila
duri petta po red kako potencijalna nasledni~ka, no vo {emata na Nortamberlend bila prva, zatoa {to taa trebalo da se oma`i za negoviot sin.
Edvard VI umrel vo 1553 godina. Negoviot tatko ja ostavil Anglija kako anglikanska katoli~ka zemja, a Edvard VI ja pomestil od centarot kon
pravecot na protestantizmot.
Planot na vojvodata od Nortamberlend da bide realna sila vo zadninata na kralicata Xejn I se raspadnal po samo edna nedela, i toa go ~inelo glava. Ledi Xejn Grej bila na prestolot na Anglija samo devet dena
pred da bide simnata od Henrievata }erka Meri, koja vladeela pet godini kako kralicata Meri I, a bila poznata po svojot prekar "Krvavata Meri". Novata kralica obezbedila poddr{ka vetuvaj}i verska tolerancija
i, {to e pova`no, mo}nite lordovi nema da moraat da ja vratat manastirskata zemja koja ja kupile pod mo{ne povolni uslovi. Taa go odr`ala
vtoroto vetuvawe, no potpolno go zanemarila prvoto. Gi poni{tila antirimskite zakoni koi gi donel nejziniot tatko, a podocna i nejziniot
brat, i ja vratila Angliskata crkva pod jurisdikcija na Rim vo duhot na
nemilosrdnata vernost. Taa na opozicijata kon crkvata vo Rim gledala
kako na predavstvo i eres. Vo 1555 godina vo Oksford gi zapalila na
klada anglikanskite biskupi Latimer i Ridli, ubla`uvaj}i im ja kaznata
so toa {to im dozvolila okolu vratot da imaat }ese so barut, a nadbiskupot Kramer go zapalila slednata godina na istoto mesto. Kralicata Elizabeta I naredila tristotini egzekucii vo svoeto ~etirieset i pet godi{no vladeewe. Meri go ostvarila toa za samo pet godini. Baraj}i katoli~ki monarh koj }e vladee zaedno so nea, taa se oma`ila za kralot na
[panija i insistirala toj da vladee kako kral na Anglija.
Toa duri nitu nejzinite podanici katolici ne mo`ele lesno da go prifatat poradi stravot od {panska politi~ka dominacija. Meri vladeela
so teror, palewa i pogubuvawa, {to otpadnicite od crkvata vo Rim gi
odvelo vo u{te pogolema tajnost.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
203
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Edna od glavite koja se o~ekuvala da padne sekoj moment bila onaa na
nejzinata pomlada sestra Elizabeta, prikrien protestant, koja go spasila sopstveniot `ivot prifa}aj}i ja pozicijata na potpolna servilnost i
sekojdnevno slu`ewe misi vo svojata ku}a na selo. Bila re{ena da stane
najpredaniot katolik vo Anglija, bidej}i toa i bila edinstvena {ansa da
se za{titi od svojata krvava sestra.
Vo soglasnost so toa, site pretpostavuvale, duri i papata, deka, koga
}e sedne na prestolot kako Elizabeta I, taa }e prodol`i da ja odr`uva
ekskluzivnata pozicija na Rimskata crkva vo Anglija. Bile zapo~nati
pregovori so cel da se dogovori nejzinata veridba so Filip [panski,
milenikot na crkvata. No, malku po malku, vistinskite ~uvstva na Elizabeta po~nale da se poka`uvaat koga go organizirala dvorot okolu sebe.
Povtorno gi vratila anticrkovnite zakoni na svojot tatko i brat, koi
bile ukinati od kralicata Meri, i vedna{ bila ekskomunicirana od papata, koj objavil deka Angli~anite katolici ve}e nemaat obvrska kon nea
po pra{aweto na lojalnost i poslu{nost. Definitivnata razdelba so
katoli~kata crkva na Elizabeta í donela tri re{itelni katoli~ki neprijateli: edni na sever, eden na jug, i eden pod zemja.
Zakanata od sever bil mo`niot atentat, bidej}i nasledni~kata na
prestolot vo slu~aj na smrt na Elizabeta bila nejzinata rodnina Meri
Stjuart, kralicata na [kotska, koja bila lojalen katolik i mo`ela da
smeta na pomo{ od crkvata i kontinentalnite katoli~ki monarhii. Vo
1569 godina izbil bunt koj bil predvoden od katoli~kite erlovi od severot na Anglija, i vo slednite nekolku godini imalo pove}e zagovori za
da se ubie angliskata kralica. Vo 1586 godina, Meri Stjuart budalesto
si dozvolila da bide vme{ana vo eden zagovor koja go vodel gnevniot
katolik po ime Entoni Babington, koj od site zagovornici dobil pismena
zakletva deka }e rabotat na ubistvoto na Elizabeta. Iako Elizabeta uspeala da izbegne da bide li~no vme{ana, sepak {kotskata kralica Meri
bila uapsena poradi predavstvo i bila pogubena slednata godina.
Neprijatel na jugot bil {panskiot kral Filip. Negovoto katoli~ko
veli~estvo, koj bil intelektualno opredelen da ja sobori ereti~kata
kralica na Anglija, no i razdraznet od pomorskite uspesi na Drejk, Hokins, Grenvil i Reli, koi uspe{no i parirale na superiornata [panija
vo obete Ameriki. Samo da im odr`i lekcija na Angli~anite ne mu bilo
dovolno. Toa {to nego go zadovoluvalo bila invazija i celosno osvojuvawe na ostrovskoto kralstvo i negovo vra}awe na Rim. Vo maj, 1588 godina,
Filip bil podgotven. Sobral flota od sto trieset brodovi, vklu~uvaj}i
gi portugalskite i venecijanskite galii. Negovata namera bila na niv da
ka~i dvaeset iljadi vojnici, a potoa da gi istovari na jugot od Anglija. Za
sre}a na Anglija, {panskata Armada bila lo{o planirana, lo{o vodena
204
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
i nemala sre}a. Angli~anite im nanele te`ok poraz blagodarej}i im na
pobrzite brodovi i topovite so pogolem dostrel, a i vetrovite im pomagale na nivnite brodovi. Rasturenite [panci trgnale na sever so `elba
da gi zaobikolat [kotska i Irska, no "protestantskata bura" gi frlila
na karpestiot breg pri {to pretrpele pove}e `rtvi otkolku vo samata
bitka. Antirimskoto naselenie vo Anglija slavelo, ubedeno deka Tvorecot bil na nivna strana.
Tretiot neprijatel ne mo`el da se odduva tolku lesno. Toa bil redot
na jezuitite, lojalni i dobro podgotveni. Golem broj od ovie Hristovi
vojnici bil ispraten vo tajna misija vo Anglija, kade {to gi organizirale
lokalnite katolici, rakovodele i se trudele da ja simnat Elizabeta od
nejziniot ereti~ki tron, ako treba i so ubistvo. Vo nekoi slu~ai, tie bile maskirani kako slugi kaj katoli~koto blagorodni{tvo. Mnogumina
ostanale skrieni, i slu`ele misi vo katoli~kite ku}i, podgotveni da
pobegnat vo svoite zasolni{ta, ili "sve{teni~ki dupki" na najmal znak
na uzbuna. Mnogu od ovie zasolni{ta bile genijalno smisleni, no ne bile
po sovr{eni od onie koi gi izmislil i izgradil majstorot za sve{teni~ki dupki, Nikolas Oven, vo golem broj katoli~ki domovi. Toj bil faten,
izma~uvan i kone~no poguben vo 1606 godina, no negovite nevoobi~aeni
zaslugi ne bile zaboraveni. Bil kanoniziran kako svetec na katoli~kata
crkva trista i {eeset godini podocna, vo 1970 godina.
Pod Elizabeta I, Anglija trgnala kon protestantizmot, no pove}e otkolku {to prethodno zamislila. Imalo podanici koi sakale da se odi i podaleku. Nekoi go odbivale ne samo pokrovitelstvoto na rimskata crkva,
tuku i vladeeweto na angliskata crkva pokraj prestolot. Na toj na~in, za
vreme na vladeeweto na Elizabeta do{lo do ra|aweto na puritanizmot
i konceptot na "prezviterstvo" vladeewe na kongregacijata od nejzinite
sopstveni sve{tenici i postari ~lenovi. Puritanskite protesti protiv
Tvorecot i negovite ceremonijali, slu`benite obleki i ukrasi vo crkvite, dovele do edna nota na stroga bes~uvstvitelnost vo noviot protestantizam. Nivnoto vlijanie se {irelo kako vo parlamentot taka i vo gradovite i selata. Za niv, Anglikanskata crkva i nejzinata hierarhija ne samo
{to premnogu nalikuvala na katoli~kata crkva, tuku bila i vo sprotivnost so bibliskiot tekst. No, vo edna rabota tie bile mnogu sli~ni so
srednovekovnite papi: si go zele za sebe pravoto da odreduvaat {to e
moralno, kaznuvaj}i gi onie {to otstapuvaat od taa odredba.
Takvi bile religioznite priliki koga Elizabeta po~inala, vo 1603
godina. Rimskite katolici bile pot~ineti, anglikanskite katolici go
dr`ele dvorot pod kontrola, dodeka novite protestanti bile vo podem.
Toa bil mete` koj vodel vo u{te pogolem mete` i na krajot vo gra|anska
vojna. Vo me|uvreme, dinastijata Tjudor, í go otstapila svoeto mesto na
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
205
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
dinastijata Stjuart, a soedinuvaweto na angliskata i {kotskata kruna
bila storeno pod vlast na monarhot za kogo Tomas Kemali rekol; "Bil
napraven od dve li~nosti - bistar, obrazuvan nau~nik koj pi{uval, diskutiral i podbucnuval, i nervozen, ligav idiot koj rabotel".
Postoeweto na masonstvoto za vreme na vladeeweto na ^arls II e dobro dokumentirano, a za vreme na negoviot naslednik Xejms II do`ivealo
ekspanzija, bidej}i kralot li~no bil majstor katalizator za priem na
novi ~lenovi. So svoeto nesmaleno anga`irawe da ja vrati supremacijata na katoli~kata crkva nad Britanija so site mo`ni sredstva, Xejms
uspeal po prvpat da gi soedini site antikatoli~ki sekti vo zaedni~ka
akcija. Imalo i zaveri i tajni sostanoci, i mo`eme da bideme sigurni
deka masonite, kako najdobro organizirano tajno dru{tvo, odigrale glavna uloga.
Sepak, go ~ekale vistinskiot moment, bidej}i nemalo ve}e naslednici.
Katoli~kata kruna }e umre zaedno so Xejms II. Toga{, vo juni 1688 godina
kralicata rodila sin, i kralot objavil deka obrazovanieto i vospituvaweto na deteto }e im go doveri na jezuitite. Protestantite po~nale da
{irat glasini deka nasledstvoto na prestolot e plod na zagovor od strana na jezuitite, deka kralskiot princ ne postoi, a bebeto bilo prokrium~areno vo kralskite odai.
I kone~no, grupata na protestantski voda~i vo koja bil i biskupot na
London, se odlu~ila za akcija. Ü se obratile na Meri, rodenata }erka na
Xejms, koja bila ma`ena za svojot rodnina Vilijam od Orinx, vnuk na ^arls
II. Zaedno, bile najsilni pretendenti za prestolot po novorodeniot sin
na Xejms II. [to e u{te pova`no, Vilijam bil na ~elo na holandskite protestanti koi se borele protiv katoli~kiot francuski kral, Luj XVI. Poa|aj}i od pretpostavkata deka bebeto ne e vistinskiot sin na Xejms II,
Vilijam i Meri bile povikani na angliskiot prestol. Koga Vilijam stignal na denot na Gaj Foks, 5-ti noemvri 1685 godina, poddr{kata za Xejms
II is~eznala. Toa bilo samo trieset i dve godini pred objavuvaweto na
masonstvoto vo London, vo 1717 godina.
[esnaeset godini pred toa, vo 1701 godina bil donesen zakon koj gi
isklu~il od pretendenti za prestolot site onie koi ne bile pripadnici
na Crkvata na Anglija, a bila postignata religiska spogodba koja im garantirala ograni~ena sloboda na veroispovest na neanglikanskite protestanti ("nonkonformisti"). Zna~ajno e deka ova bil kraj na bo`estvenoto pravo na kralevite vo Britanija. Stanalo jasno deka od sega parlamentot }e odlu~uva koj }e sedi na kralskiot prestol.
Iako Vilijam istaknuval deka se zalagal za religiozna tolerancija,
edna temna damka vo negovoto vladeewe go zboruva sprotivnoto. Toj po206
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
stavil barawe spored koe site voda~i na katoli~kite klanovi vo [kotska trebalo da potpi{at dokument za pot~inetost. Voda~ot na malata
grupa na klanot Mekdonald vo dolinata Glenkou go propu{til posledniot rok, bidej}i ne mo`el da stigne poradi sne`nata bura koja gi blokirala pati{tata. Cenata koja bila platena se pameti kako masakrot vo
Glenkou, krvoprolevawe vo koe stradale i ma`i i `eni od sekoja vozrast,
kako kazna zatoa {to nivniot voda~ zadocnil. Religioznite ~uvstva ostanale na visoko nivo, i smrtta na Vilijam ceremonijalno se pamtela so
godini otkako se slu~ila. Po~inal od povredite so koi{to se zdobil
otkako negoviot kow se sopnal vo nekoja brazda od krt i kaj Hempton Kort,
a jakobitite so blagodarnost se se}avaat na krtot so tivkata zdravica;
"Za maliot xentlmen vo crn somot".
Taka, vo 1701 godina, krunata preminala vo racete na En, protestantska }erka na Xejms II, ~ie{to trieset i sedumgodi{no telo iskusilo sedumnaeset bremenosti od koi nitu edna ne rezultirala so ra|awe na
prestolonaslednik.
Kralicata En, posledniot vladetel od ku}ata na Stjuart, bila ramnodu{en vladetel, no za vreme na nejzinoto vladeewe se slu~ile golem boj
spektakularni nastani. Branot od pobedi na kontinentot pod vodstvoto
na vojvodata od Marlborno í donel no ugled na britanskata voena ve{tina. Kralskoto dru{tvo prosperiralo so lu|eto od pero i nauka, kako {to
bile Xon Lok i Isak Wutn, a masonot ser Kristofer Ren prodol`il da
go poka`uva svojot talent so restavracijata na katedralata na sv. Pavle.
So aktot za soedinuvawe na Anglija i [kotska bila neraskinlivo povrzana i sozdadena Velika Britanija.
Na planot na religijata, En cvrsto ja poddr`uvala Crkvata na Anglija, duri i gi koristela kralskite pari za da go podobri `ivotot na ni`oto sve{tenstvo, a taa milost bila xentlmenski nare~ena "Premijata na
Kralicata En". Vo Rim, Svetata crkva sé u{te se se}avala na lojalnosta
na prethodniot vladetel, i se soglasila da mu dade zasolni{te na ~ovekot koj{to trebalo da bide Xejms III. Jakobitite sé u{te kovale zaveri
za na prestolot da se vrati pretendent katolik, no takvoto vra}awe iziskuvalo vojska, a toa bilo izri~no zabraneto so zakon. U{te vo 1689 godina na Xejms II i negoviot sin im bila zabraneta smenata na prestolot
so odluka na parlamentot vo koja kategori~no mu se zabranuvalo na sekoj
koj{to bil katolik ili bra~en drugar na katolik da sedne na britanskiot prestol. Vo 1701 godina parlamentot bil u{te pokonkreten. Vo Aktot
za nasledstvo, bilo odlu~eno po kralicata En krunata da mu pripadne na
najbliskiot protestantski rodnina na ku}ata Stjuart. Toa bila Sofija,
vnukata na Xejms I, koja bila ma`ena za elektorot na Hanover.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
207
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Taka, po smrtta na En vo 1714 godina, sinot na Sofija stanal osnova~
na hanoverskata dinastija vo Britanija kako Xorx I. Toj nikoga{ ne se
potrudil da go nau~i angliskiot jazik i pove}e vreme pominuval vo svojot
dom vo Germanija otkolku na dvorot vo London, no toa ne mu pre~elo nikomu. So zemjata vladeel parlamentot, monarhijata dobivala nov oblik,
a Robert Volpoul stanal prviot angliski pretsedatel na vlada.
Slednata godina, do{lo do dolgo o~ekuvaniot jakobinski bunt, koj bil
katastrofalen neuspeh. Bil zadu{en tolku brzo {to Xejms ne ni stasal
do Anglija za da se stavi na nejzino ~elo. Jakobinskata cel, borbata za
da í se vrati Britanija na Rimskata crkva, bila uni{tena samo dve godini pred javnoto otkrivawe na ~etirite masonski lo`i vo London. I sega,
navistina, masonite nemale ve}e potreba za tajnost, is~eznale pri~inite da se krijat od establi{mentot, ili da kovaat zaveri protiv nego.
Masonstvoto stanalo establi{ment.
208
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
MASONSKI MISTERII
Sekoj od srednovekovnite zanaeti imal svoja misterija - sistem na
tainstvena mudrost vo vrska so zanaetot vo koj kako pomo{ pri u~eweto
koristele moralni lekcii. Sekako, taa bila ograni~ena samo na ~lenovite na zanaetot.
Sekoja zanaet~iska inkorporacija imala svoj svetec za{titnik i zakupen prostor za molitva vo crkvata. Bilo voobi~aeno na javnite mesta,
za vreme na posebni slu~uvawa, sekoja grupa da odglumi po edna prikazna
od Biblijata koja pove}e se odnesuvala na nivniot zanaet. Slaveweto i
ceremoniite od vakov vid bila pod pokrovitelstvo na crkvata, koja gi
smetala za u{te eden na~in za crkovno obrazuvawe na laikot. Pi{anite
dokazi vo [kotska svedo~at za toa deka moreplovcite ja izvele prikaznata za Noevata arka, dodeka kova~ite go odglumile isku{enieto na Adam
i Eva.
Vo su{tina, yidarite ne se razlikuvale od drugite zanaet~ii i `elbata da go izvedat svojot omilen del od Svetoto pismo, so koj bi prika`ale del od nivniot zanaet i mudrost. Me|utoa, ako postoela nekoja mudrost koja ja prika`uvale vo crkovnite drami (na javni mesta ili vo
tajnost), evropskata reformacija gi uni{tila site organizacii koi sakale na takov na~in da ja so~uvaat. Vo Anglija Henri VIII gi ukinal zanaet~iskite zdru`enija vo 1540 godina. Inkorporaciite vo [kotska opstanale, no reformacijata go promenila celokupniot pogled kon religijata.
Od 1559 godina, inkorporaciite pove}e ne smeele da prika`uvaat crkovni drami.
Na zanaet~iite verojatno te{ko im padnalo ukinuvaweto na bogatite
gozbi i nerabotnite denovi. No, inkorporaciite ni{to ne mo`ele da napravat po toa pra{awe, bidej}i tekot na nastanite vo [kotska drasti~no
se promenile, predvodeni od crkovnata i gra|anskata vlast. Sepak, edna
grupa na lu|e imala tajna organizacija koja niedna druga korporacija ja
nemala, a koj doprinela za so~uvuvawe na misterijata: yidarite, sekako,
imale svoja lo`a.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
209
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Tajni pretstavi
Ne e poznato {to to~no gi motiviralo yidarite da oformat lo`a, no
poznato e deka ne gi koristele samo za skladirawe na rabotniot alat.
Imaj}i go toa predvid pretpostavkata e deka yidarite so svoite tajni
ceremonijali dodale ne{to {to vo sprotivno bi ja izgubile lo`ata.
[to mo`ele yidarite da izgubat za vreme na reformacijata? I ponatamu ostanuvaat samo pretpostavki. Vo toa vreme zanaet~iskite inkorporacii prika`uvale pretstava za "misteriite" od Biblijata koi posebno se odnesuvale na nivniot zanaet. Vo sredniot vek, obi~niot ~ovek
mo`el da dojde samo do edna kniga, Biblijata, koja slu`ela kako voda~
niz istorijata, religijata i moralnosta. A koja bila prvata struktura od
kamewa vo Biblijata? Toa bil Solomonoviot hram. Zamislete samo kolku
gordi bile srednovekovnite yidari na svoite prethodnici!21.
Slikovitoto prika`uvawe na Solomonoviot hram i denes igra va`na
uloga vo masonskite ceremonii. Postojat i drugi misteriozni elementi
vo ceremonijata i masonskite simboli koi proizleguvaat od podednakvo
interesni izvori.
Elementi na hermetika
Sredniot vek odminuval i doa|alo vremeto na renesansata. Renesansata od 14-ot do 16-ot vek se odlikuvala so kulturen razvoj vo poleto na
umetnosta, kni`evnosta i arhitekturata pod vlijanieto na klasi~nite
modeli. Za razbirawe na masonerijata i nejzinoto vlijanie osobeno e
zna~aen razvojot na arhitekturata i periodot na renesansata. Toga{ se
pojavil golem interes za rabotata na starorimskiot arhitekt Mark Pol
Vitruvi, koj `iveel od okolu 75 godini p.n.e., do okolu 25 godina p.n.e.
Mnogu malku se znae za negoviot `ivot. Verojatno bil sloboden gra|anin
na Rim i mo`ebi slu`el vo rimskata vojska za vreme na vladeeweto na
Cezar. Avtorot delata vo desette knigi gi narekol De Architectura, koi
edinstveno uspeale da bidat ottrgnati od zaboravot22. Vo niv napi{al
deka sekoja zgrada mora da bide postojana, korisna i ubava. Vo modernata
21
Vavilonskata kula (Geneza 11:1-3), e izgradena pred solomonoviot hram.
22
Vitruvi od po~etokot ne bil priznat za tatko na arhitekturata bidej}i
negovite knigi ne sodr`ele ilustracija. Ilustriranoto izdanie se pojavilo
vo 1511 godina. Prevodot na italijanski go napravil Daniel Barbaro vo
(1513 - 1570), a go ilustriral arhitektot Andrea Palaxio (1508 - 1580). Za
mnogumina toa stanalo inspiracija za renesansata, neoklasi~nata i barokna
arhitektura.
210
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
masonerija ovaa izjava se odnesuva na atributite "trojcata koi upravuvaat so lo`ata" (odnosno masonskite nadzornici). Mo`e da se ka`e deka
konceptot na Vitruvi dospeal vo masonerijata preku "filtrite" na renesanskata hermetika i yidarskite lo`i na [o.
Blagodarej}i na svojata rabota na Vitruvi, Deset knigi za arhitekturata, Andrea Palaxio (1508 - 1580) osmislil golem broj ku}i i palati vo
okolnata Vin~enca, kako i nekolku crkvi vo Venecija. Negoviot stil se
obidel da ja o`ivee arhitekturata koristej}i gi rimskite formi, simetrii i proporcii. U{te eden zainteresiran za negovata rabota bil Donatelo Bramante (1444 - 1514), koj go dizajniral Tempjeto vo Rim na mestoto
na raspetieto na sv. Petar zasnovaj}i gi svoite nacrti vrz objasnuvaweto
na Vitruvi za dorskite barawa23. No, ova interesirawe ne gi sobral samo
arhitektite. Leonardo da Vin~i gi opi{al proporciite na ~ove~koto telo na sledniot na~in:
Papokot e prirodno postaven vo centarot na teloto i, koga ~ovek bi
le`el na grb, so ra{ireni noze i race, papokot bi bil centar na krugot
koj bi mo`elo da se nacrta kako da gi dopira vrvovite na prstite na racete i nozete. ^ovekovoto telo mo`e da se ograni~i ne samo na krugot,
tuku i na kvadratot. Ako ja izmerime dol`inata na stapalata od vrvot na
glavata, }e vidime deka taa ima ednakva dol`ina me|u vrvovite na prstite od ra{irenite race i deka liniite {to pod pravilen agol go ograduvaat teloto formiraat kvadrat.
Od pove}e pri~ini, renesansata vo svojata su{tina bila racionalno
dvi`ewe i Vitruvijskata arhitektura bila istaknata manifestacija na
taa osobina. Koga zboruvame dovolno za renesansata, stavame akcent vrz
progresivnite, racionalnite elementi, koi go podgotvile patot na modernoto vreme. Me|utoa, renesansata bila poddr`ana so golem broj elementi koi denes ne izgledaat racionalno, kako {to se astrologijata,
magijata, alhemijata i filozofijata na neoplatonizmot. Izvesno e deka
za vreme na renesansata na ovie drugite, i naizgled iracionalni elementi bile bitni metodi za razbirawe na svetot i univerzumot.
Neoplatonizam
Neoplatonizmot se nao|a vo osnovata na site iracionalni elementi
na renesansata i na nekoj na~in se smeta za "~ador" pod koj dejstvuvale
23
Dorskiot stil e eden od klasi~nite stilovi na arhitekturata, pokraj jonskiot, korintskiot, toskanskiot i kompozitniot. Site pet igraat uloga vo
masonskiot ritual.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
211
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
drugite elementi. Spored ovaa filozofija, univerzumot e organska celina ~ii delovi se me|usebno povrzani, a granicata me|u materijata i
duhot ne se jasni. Zemjata, kako i site na nea, se ispolneti so bo`estvena
inspiracija. ^ovekot, mikrokosmosot, e povrzan so makrokosmosot (univerzumot) preku mo{ne slo`en sistem na duhovni vlijanija, odnosi i sili.
Na primer, planetite i yvezdite vlijaat vrz ~ove~kite dejstva preku
brojni okultni sili. Neoplatonistite i yvezdite, isto taka, veruvaat
deka se simboli na klu~ot na duhovniot svet.
Hermetika
Pretstavnicite na renesansata veruvale deka antikata e najvisokata
to~ka na ~ove{tvoto, kako vo duhovna taka i vo fizi~ka smisla, i barale
na~in povtorno da ja o`iveat (renesansa zna~i "povtorno ra|awe"24).
Nekoi gi smetale starite Egipjani mnogu dostojni za po~it ednostavno
od pri~ina {to bile najstariot poznat narod vo vremeto na renesansata.
Poradi toa postoelo ogromno interesirawe za staroegipetskite kulturni umetni~ki dela. Neoplatonskata opsesija so potencijalnite simboli
dovela do fascinantni egipetski simboli i hieroglifi. (Poradi toa {to
vo toa vreme egipetskite simboli bile najstarite simboli, tie bile originalni i najdobri). Ovie simboli i hieroglifi ne mo`ele lesno da se
protolkuvaat i mnogumina bile ubedeni deka starite Egipjani imale poseben, taen na~in na komunicirawe so misti~niot svet na makrokosmosot.
De{ifriraweto na anti~kiot "kod" stanal golem predizvik koj go pottiknal po~etokot na dvi`eweto pod imeto hermetika.
Hermetika pretstavuva {irok poim, koj go so~inuvaat golem broj komponenti, kako {to se: konceptot na pri~ina i posledica, reinkarnacijata,
dualizam i centralnata izreka "kako na neboto, taka i na zemjata". Hermeti~koto veruvawe ne mo`e precizno da se objasni zatoa {to tolkuvawata se individualni i razli~ni. Kako i slobodnoto yidarstvo, hermetikata nema detalno i op{to prifateno gledi{te25. So sigurnost znaeme
deka go zastapuva veruvaweto deka sé se nao|a vo Tvorecot i deka toj e
edinstven Bog. Hermeti~koto veruvawe pretstavuva i toa deka sekoj ~ovek
e del od kosmi~kiot izvor, pri~ina, smisla ili predizvik, {to se vklopuva vo neoplatonskata teorija koja preovladuvala vo toa vreme.
24
Terminot za prv pat e upotreben vo 1550 godina.
25
Menli P. Hol vo Hermeti~kata zaednica tvrdi deka masonerijata poteknuva
od hermetikata.
212
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Vo vremeto na renesansata, hermetikata se smetala pred sé za magija.
Taa bila poznata kako zbir na religiozni i filozofski idei i veruvawa
izvedeni od literaturnite dela za ~ij tvorec se smeta Hermes Trismegist
(Tripati-najgolemiot Hermes)26. Toj, navodno, bil egipetski sve{tenik i
poglavar na tajnata religija na koja í pristapile ~lenovite na intelektualnata elita na Stariot Egipet. Mnogumina veruvaat deka Hermes
Trismegist bil spoj na gr~kiot bog Hermes, bo`jiot glasnik i egipetskiot
Tot, bog na mudrosta i magijata.
Kozimo Medi~i pratil eden od svoite zastapnici da gi pronajde zagubenite anti~ki spisi i vo 1460 godina toj se vratil vo Pistoj i go donel
Corpus Hermeticum. So povtornoto o`ivuvawe na hermetikata za vreme na
renesansata mo`e da se navleze vo traga na latinskiot prevod na ovoj
dokument od 1471 godina.
Postoele golem broj hermeti~ki tekstovi na razli~ni jazici i temi so
{irok spektar. Alhemijata, magijata i sl., bile temi za koi se raspravalo
vo dijalo{ka forma. Ostanatite dijalozi vo ovie tekstovi zboruvaat za
temite koi potsetuvaat na gnosticizam i neoplatonizam, {to bile u{te
edna pri~ina koja privlekuvala vnimanie. Titulata na Hermes Trismegist, Tripati najgolemiot, poteknuva od negovata izjava deka ja poznava
mudrosta na celiot kosmos i deka taa se sostoi od tri dela: alhemija,
astrologija i teurgija. (Smaragdna plo~a na Hermes Trismegist).
Alhemija - dejstvoto na sonceto
Zborot "alhemija" asocira na srednovekovnata laboratorija vo koja se
pravat obidi da se pretvori olovoto ili nekoj drug prost metal vo zlato.
Imeno, ovoj proces mo`el da se postigne preku filozofskiot kamen (philosophi lapis), misti~nata supstanca koja go pretvora prostiot metal vo
zlato. Filozofskiot kamen, isto taka, se koristi kako eliksir na mladosta. Potragata po filozofskiot kamen bila glavna preokupacija za
vreme na renesansata, sé do 1630 godina.
Na{eto razbirawe za alhemijata i potragata po filozofskite kamewa
verojatno e na pogre{en pat, bidej}i alhemi~arite gi gledame kako lu|e
so sebi~ni pobudi i potragi po materijalnoto bogatstvo i besmrtnost.
Me|utoa, vistinskite srednovekovni alhemi~ari bile motivirani od vozvi{eni `elbi: `elbata da se podobri op{tata duhovna polo`ba na ~ove{tvoto. Voobi~aenata slika na alhemi~arot kako srednovekoven nau~nik
26
Hermetikata se zasnovuva na nekolku gr~ki tekstovi koi za vreme na italijanskata renesansa se sobrani vo Corpus Hermeticum.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
213
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
e alegorija nameneta za onie vo krugot na mudrosta: prostite metali se
koristat kako metafora za polo`bata na ~ovekovite moralni i duhovni
prirodi koi alhemi~arot se obiduva da gi transformira vo po~isti, povozvi{eni i podobri polo`bi - polo`ba ednakva na zlatoto po svojata
priroda. Vo masonerijata postojat interesni paraleli so alhemiskiot
proces. Masonskite rituali koristat neobrabotena kamena plo~ka za
pretstavuvawe na nemasonite, a preku masonerijata se pretvoraat vo mazen (ili sovr{en) kamen.
Da se vratime na renesansata: So svojata rabota alhemi~arot se obiduval da navleze me|u duhovnite sili koi go povrzuvaat svetot, odnosno
da premine od mikrokosmosot vo makrokosmosot. So toa bi gi razbral
okultnite sili i na~inot na koj tie dejstvuvaat i bi imal potencijal da
upravuva so niv. Duhovnoto sovr{enstvo bila nivna najgolema cel, bidej}i
so negovoto potisnuvawe, alhemi~arot ne samo {to }e stane celina so
bo`estvenata su{tina na sé, tuku so unapreduvaweto na sopstvenoto duhovno bitie }e ja unapredi duhovnata polo`ba na celoto ~ove{tvo.
Sepak, alhemi~arite morale da rabotat vo tajnost. Se veruvalo deka
potragata po filozofskiot kamen e rezervirana za poedinci ili grupi
od nekolku stru~waci. Tajnosta bila neophodna, bidej}i {irokata narodna masa ne bila sposobna seto toa da go razbere. Tajnosta, isto taka, bila
neophodna, bidej}i mudrosta za koja alhemi~arite tragaat bi se ubla`ila koga bi stanala op{to poznata rabota. Legitimnata pri~ina za tajnosta
rezultirala so golem broj tajni organizacii {irum Evropa.
Zalagaweto vo natprirodniot svet so cel da se otkrie i prou~i nepoznatoto baralo eden vid posrednik. Vo alhemijata, toa bile simbolite.
Kako {to vidovme, spored neoplatonskoto veruvawe, simbolite bile nerazdvojno povrzani so razbirawe na svetot i konceptot na mikrokosmosot
i makrokosmosot. Neoplatonistite i alhemi~arite na simbolite gledale
razli~no od dene{niot ~ovek. Tie veruvale deka simbolite se znakovi
koi istovremeno ja skrivaat i otkrivaat bo`estvenata su{tina na site
raboti, {to bi dozvolilo na drugite da gi razberat. So drugi zborovi,
alhemi~arite bile vo potraga po tajna, go rabotele toa vo tajnost i pritoa
koristele taen jazik na simboli.
Astrologija - dejstvoto na mese~inata
Trismegist pi{uva deka stariot persijski prorok Zaratrusta prv go
razbral dvi`eweto na nebesnite tela i deka svoeto poznavawe go prenel
na ~ove{tvoto. Spored hermeti~koto veruvawe, nebesnite tela i nivnoto dvi`ewe zna~elo mnogu pove}e otkolku {to mo`elo da se naseti spored nivnite orbiti. Yvezdite i planetite imale vlijanie vrz ~ove~kiot
214
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
`ivot, no ne mo`ele da go diktiraat. Poznavaweto na silata so koja nebeskite tela vr{ele vlijanie vrz ~ove~kiot `ivot zna~elo mudrost.
Edinstveno astrolozite mo`ele da go tolkuvaat vlijanieto na dejstvuvaweto na tie sili.
Poznavaweto na kosmosot ne bilo nameneto za tolkuvawe na nivo na
poedinec. Se veruvalo deka so razbiraweto na nebesnite sili i koristeweto na raznite pomagala kako {to se alhemijata i magijata, proizveduvale duhovna blagosostojba kako za poedincite taka i za celoto ~ove{tvo.
Teurgija - dejstvoto na yvezdite
Teurgija zna~i "umetnost na bo`estvenoto dejstvuvawe" i se smeta za
prakti~en aspekt na alhemijata. Nejzina va`na sostojka e upotrebata na
magi~niot ritual.
Vo vremeto na renesansata se veruvalo deka magijata se sostoi od dva
dela. Goetija, odnosno crna magija, ovozmo`uva kontakt so demonite vo
namerata istite da se kontroliraat. Dokolku kontrolata na zlite duhovi
ne bila mo`na, najsigurno bilo da se pridru`at kon niv. Teurgijata e drugiot del od magijata, poznat kako "bo`estvena magija". Nejzinata cel bila
zdru`uvaweto na alhemi~arot so bo`estvenite duhovi, kako {to se an|elite, arhan|elite i samiot Tvorec. (Definiraweto na teurgijata kako
"bela magija" bilo pogre{no). Ritualnata magija bila klu~ so koj alhemi~arite ja postignuvale svojata cel - edinstveno so bo`estvenoto, usovr{uvaj}i se sebesi i celoto ~ove{tvo na duhovno nivo.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
215
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
TRI VIDOVI MUDROSTI I MASONERIJATA
Tri vidovi kosmi~ki mudrosti - alhemija, astrologija i teurgija - ~estopati vo hermetikata se imenuvaat po dejstvoto na sonceto, mese~inata i
yvezdite. Vo modernata masonerija se koristat simboli koi gi pretstavuvaat ovie tri vida nebesni tela.
Hermeti~ki ma|epsnik
Hermetikata e tesno povrzana so okultizmot. Kako i alhemijata, se praktikuvala vo tajnost, no i od druga pri~ina - za da bi se izbegnal progonot.
Renesansata ne bila povolen period za otstapuvawe od pravoslavnite religiozni na~ela i kakvo bilo otvoreno u~ewe za Bog, alhemijata, astrologijata ili teurgijata predizvikuvalo negativno vnimanie. Izrazot "hermeti~ki zatvoren" vodi poteklo od renesansnata priroda na hermetikata.
Crkvata znaela za neoplatonskto veruvawe i prou~uvawe na egipetskite misterii. Poradi ubeduvaweto deka egipetskata religija go pretska`ala doa|aweto na Isus Hristos (za {to postoele razli~ni opravduvawa) i poradi nekoja nejzina paralela so hristijanstvoto, crkvata ja
prifatila egipetskata religija kako forma na predhristijanstvoto. Me|utoa, toa so {to neoplatonistite i hermeti~arite navistina se zanimavale na privatnite sostanoci bilo razli~no od objasnuvaweto koe go
davale vo javnosta.
Najpoznatiot hermeti~ki ma|epsnik za vreme na renesansata bil Xordano Bruno (1548 - 1600). Toj pristapil vo Dominikanskiot red i e proglasen za sve{tenik vo 1572 godina, no podocna bil ekskomuniciran kako
eretik. Potoa stanal luteranec i povtorno e ekskomuniciran pod pretpostavkata deka gi {irel ideite na Nikola Kopernik (1473 - 1543). Potoa
stanal kalvinist. Za `ivotot napi{al pove}e od dvaeset knigi, me|u koi
bile nekolku za mnemoniski tehniki (koi pomagaat za podobro pamtewe).
Ima nekolku hermeti~ki tekstovi skrieni vo nekoi od tie knigi, dodeka
drugite bile so jasna hermeti~ka sodr`ina.
Bruno posebno bil aktiviran za vreme na prestojot vo Francija, od
1579 do 1586 godina. Tamu u`ival vo protektoratot na mo}nite ~lenovi
216
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
na aristokratijata, kako i Henri III (1574 - 1589, roden vo 1551 godina)
Bruno ja posetil Anglija vo periodot pome|u 1583 i 1585 godina nosej}i
pisma so preporaki od Henri III so namera da dobie profesorsko mesto
na Oksford. Bidej}i gi navredil svoite doma}ini, ne bil imenuvan na
taa polo`ba i se vratil vo Francija. Vo rok od edna godina zapadnal vo
u{te edna neprilika i zaminal vo Germanija, kade {to se selel od Marburg do Vitenberg i od Praga do Frankfurt.
Po deset godini, Bruno se vratil vo Italija i vo 1592 godina stanal
profesor vo Venecija. Verojatno mislel deka }e mine vreme za da mu
dadat za{tita, no toa ne se slu~ilo. Go prijavile za inkvizicija i go odvele na sudewe vo Rim. Po 6 godini pominati vo zatvor odbil da ja povle~e svojata izjava i poradi toa vo 1600 godina e zapalen na klada, gol i
svrten naopaku so glavata nadolu.
Bruno javno gi iznel svoite ubeduvawa. Kako hermeti~ar, tvrdel
deka egipetskata religija e najstara i naj~ista, i deka hristijanstvoto
e samo nejzina korumpirana niska forma. Bruno svesno ne sakal da
postapuva kako drugite neoplatonisti koi, za da ja smirat crkvata,
tvrdele deka egipetskata religija e oblik na prahristijanstvoto.
Hermeti~ko nasledstvo
Rekovme deka masonerijata koristi simbolika koja e sli~na na hermetikata. Vo vremeto na Vilijam [o, dodeka se re{avala sudbinata na masonerijata vo [kotska, renesansnite idei i gri`i se ra{irile vo severna Italija me|u intelektualnata elita na zapadna Evropa.
Umetnost na pamtewe
So otkrivaweto na materijalot od Stariot Egipet, Grcija i Rim, renesansata povtorno o`iveala ars memoriae, odnosno umetnost na pamtewe.
Ovoj metod se razvil vo Stara Grcija, iako pogolemiot broj od poznatiot
renesansen materijal poteknuva od starorimski izvori. Umetnosta na
pamteweto pretstavuva tehnika na pamtewe na dolgi govori koi gi koristele pogolemiot broj politi~ari od Stariot svet. Pred pronao|aweto
na pe~ateweto i pred rakopisite da po~nat da cirkuliraat vo izvesen
broj, tehnikata na pamtewe na ogromni koli~ini informacii bila od golema korist27.
27
Johan Gutenberg ja sozdal prvata ma{ina za pe~atewe vo Zapadniot svet, vo
Germanija vo 1440 godina.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
217
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Tehnika
Tehnikata go uslovuva ~ovekot da ja zamisli vnatre{nosta na, za nego,
poznata zgrada. Potoa vo sekoja soba treba da "smesti" predmeti koi go
asociraat na odredena ideja ili slika. Na primer, kowot bi mo`el da
zna~i patuvawe, vinoto slavewe, itn. Za podobro da se zapomni slikata,
predmetot treba da bide voo~liv: grotesken, neobraboten ili neprijaten,
brutalen, erotski ili kako najdobro bi odgovaral na tekstot koj treba da
se zapomni. Zamislenata zgrada treba navistina da postoi, dodeka predmetite se celosno imaginarni, odnosno li~ni. Kolku {to e tekstot podolg
ili pote`ok, tolku pove}e predmeti treba da se zamislat vo prostorijata, kako i samata prostorija.
Li~nosta koja go pamti tekstot treba na mentalno nivo da vleze vo
zgradata da "pro{eta" po odnapred odredenoto patuvawe i da gi voo~i
predmetite vo sekoja soba. Sekoj predmet treba da go potseti na odreden
del od tekstot.
Ovaa tehnika im ovozmo`uva na golem broj govornici da odr`at golem
broj slo`eni i dolgi govori. Sepak, vo dene{no vreme toa mo`e da ni
zvu~i ~udno duri i apsurdno. Potrebnoto vreme koe se koristi za pamtewe na zgradata, sobata ili predmetite izgleda prekumerno za krajniot
rezultat. Me|utoa, Rimjanite ja razvile umetnosta na pamtewe do toj stepen {to mo`ele da ja zapomnat sekoja re~enica vo tekstot. Od nivnoto
iskustvo gledame deka ovaa tehnika bila vo {iroka upotreba i se poka`ala kako mnogu korisna.
Uspehot na ovaa tehnika mo`e da se pripi{e na faktot deka ~ove~kiot
um ne gi povrzuva informaciite na logi~en na~in. Za da mo`eme da go razbereme na~inot na koj pamtime, }e ja podelime memorijata na prirodna i
ve{ta~ka. Prirodnata memorija ne e svesna i ne se u~i. Ve{ta~kata memorija gi rasporeduva mislite, ideite i faktite na prisilen na~in. So u~eweto na tablicata za mno`ewe, na primer, nie na sila "ja spakuvame" taa
informacija vo ve{ta~kata memorija. Toa go pravime i preku mentalna
pro{etka niz zgradata vo koja zabele`uvame razni nepovrzani predmeti.
Hermeti~ki presvrt
Vo o`ivuvaweto na umetnosta na pamtewe, hermeti~arite na renesansnoto vreme vovele ne{to novo. Vo obidite da dostignat edinstvo za bo`estvenite su{testva, ja upotrebile umetnosta na pamtewe kako na~in
za kontaktirawe so tainstveniot svet.
218
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Hermeti~arot Xulio Kamilo (1480 - 1544) sozdal Teatar za pamtewe,
golema maketa od drvo vo koja lu|eto mo`ele da vlezat i da go vidat rimskiot amfiteatar28. Vo teatarot na Kamilo se videle mnogubrojni vpe~atoci na hermetikata i religijata. Auditoriumot imal standarden raspored, no na sekoja skala (na nivoto) stoela figura na edna od sedumte
poznati planeti vo toa vreme: Sonce, Mese~ina, Merkur, Venera, Zemja,
Jupiter i Saturn. Vo toj sklad so umetni~koto pamtewe, nejzinata cel ne
bila samo da gi potsetuva gleda~ite za planetite va`ni vo astrologijata,
tuku da ozna~at sedum osnovni merila ili pri~ini za postanokot na sé.
Kamilo na toj na~in i dal na zamislenata zgrada od tehnikata za pamtewe fizi~ka forma. Sprotivno od predmetite koi gi zamisluvale Grcite i Rimjanite vo svoite zgradi, toj na predmetite im dal hermeti~ko
zna~ewe. Na toj na~in, predmetite stanale talismani preku koi ~ove{tvoto gi razbiralo tajnite sili.
Slobodnoto yidarstvo i ve{tinata na pamtewe
Yidarskite lo`i funkcionirale vo tajnost. Na toj na~in ja {titele
svojata "intelektualna svoina" najdobro {to mo`ele. Duri i da ne bile
site yidari nepismeni, skrienata mudrost ne smeela da se ovekove~i na
hartija za da se za~uva tajnata. Ve{tinata na pamtewe bila osobeno pogodna za prenesuvawe na tajnite mudrosti i nejzinoto za~uvuvawe nadvor
od dometot na neyidarite.
Ve{tinata na pamtewe na yidarite se koristela na u{te eden na~in.
Zamislete go yidarot koj e zapoznat so ve{tinata na pamteweto i koj treba da izbere da zamisli zgrada. Poradi ulogata na Solomonoviot hram
vo yidarskoto u~ewe, kako {to se gleda od najstarite rituali, bilo re~isi nevozmo`no da se izbere nekoja druga gradba. Hramot neizbe`no se
koristel vo svesta na yidarite kako alat za pamtewe na ritualot koj se
odigruval vo lo`ata.
Ne samo {to Solomonoviot hram bil prva gradba od kamen vo Biblijata izgradena od nivnite kolegi yidari, tuku bil i hermeti~kata ve{tina
na pamtewe {to davala na~in na koj yidarite mo`ele da gi unapredat
svoite mentalni sposobnosti, kako i moralnata i duhovnata polo`ba. Na
toj na~in ve{tinata na pamtewe dovela do vrska so yidarskoto u~ewe,
28
L`idea del Teatro (1550) vo kratki crti ja opi{uva ulogata i izgledot na Kamilovite maketi. Frensis Xets isto taka objasnil deka taa se zasnovala na dizajnot na klasi~niot rimski teatar spored opisot na Vitruvi. Vidi Umetnost
na pamtewe, str. 129 - 159.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
219
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
{to gi istaknala yidarite me|u zanaet~iite. Vakviot memoriran ritual,
so site zborovi, znakovi i drugi yidarski lekcii, se prenesuval na slednite generacii sé dodeka ne se utvrdile komponentite na ceremonijata
i nivnata me|usebna relativna va`nost.
Nacrtot na Solomonoviot hram stanal centralen vo site aktivnosti
na lo`ata, {to jasno se gleda od najstarite rituali. Kone~nata polo`ba
na va`nite elementi e utvrdena vo periodot na postanokot na prvite
pi{ani rituali, vo prvata polovina na osumnaesettiot vek.
Za~uvuvawe na hermetikata
Ideite grupirani okolu neoplatonizmot, kako {to bila hermetikata,
bile tolerirani dokolku nivnoto izrazuvawe ne bilo premnogu ekstremno
ili premnogu javno. Koj sakal da raboti poinaku, mo`el da ja o~ekuva sudbinata na Bruno29. Glavnata pri~ina za tolerancija bilo veruvaweto deka
hermetikata bila prethodnik na hristijanskata religija, se potvrduva so
nekoi paraleli pome|u hermetikata i hristijanstvoto. Seto toa se zasnovalo vrz teorijata deka hermeti~kite tekstovi poteknuvaat od Stariot
Egipet i deka se sozdadeni mnogu vekovi pred hristijanstvoto30.
Nau~nikot Isak Kasobon (1559 - 1614) go analiziral jazikot na raznite
hermeti~ki tekstovi vo 1614 godina, a posebno tekstot Corpus Hermeticum.
Ovoj tekst najmnogu od site bil svrten kon filozofijata na hermetizmot,
a nastanal pome|u 200 i 300 godina. Kasobonovoto istra`uvawe ja uni{tilo osnovata vrz koja crkvata go priznavale hermeti~koto u~ewe. Se poka`alo deka hermetikata vodi poteklo od raznite evrejski i egipetski idei
koi cirkulirale vo Aleksandrija vo tekot na helenisti~kiot period.
Hermetika bila diskreditirana neposredno pred po~etokot na nau~noto istra`uvawe vo sedumnaesettiot vek. Sepak, vo slu~aj nekoi aspekti
od ova u~ewe da bile integrirani vo yidarskata lo`a, se javuva interesna mo`nost deka hermetikata, duri i vo izmeneta i adaptirana forma
ostanala va`en element na modernata masonerija.
29
Oficijalna izjava deka crkvata "dlaboko `ali" poradi smrtta na Bruno dal
papata Jovan Pavle II.
30
Nikoga{ ne bile navedeni to~ni datumi i zatoa se smetalo deka tekstovite
poteknuvaat od "vremeto na Mojsej".
220
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
SLOBODNOTO YIDARSTVO
I DREVNITE MISTERII
Prirodno e {to sekoj mason e `elen da doznae ne{to pove}e za potekloto i istorijata na Zanaetot. Dostapnata literatura na ovaa tema e
difuzna i nezadovolitelna. Taa dava masa nepovrzani detali za arheologijata pri {to komparativnata religija bez da gi obedini, pove}e gi
obrabotuva pomalku zna~ajnite ne{ta i istorijata na vremeto otkolku
spiritualnoto poteklo na Zanaetot. Taka, se traga po grubite konturi na
dvi`eweto - a, prostorot {to go imame na raspolagawe, mo`ni se samo
mnogu grubi konturi - koe e staro kolku i samoto ~ove{tvo i ~ija cel i
doktrina se sé u{te verno, iako prili~no rudimentarno so~uvani vo masonskiot sistem. No, vakvata skica, koja mu dava op{ti konturi na ispituva~ot da kontemplira za niv i detali {to toj mo`e samiot da gi nadopolni preku natamo{noto sopstveno prou~uvawe, mo`e da se poka`e pokorisna od masata nekompletni fakti za koi toj mo`e beskone~no da
razmisluva so golem interes, no i pokraj toa da ne ja zabele`i nivnata
me|usebna vrska, ili, pak, da ne uspee da gi koordinira vo razbirliva i
impresivna {ema.
Ne postoi vistinski korisno delo za masonerijata, koe ja obrabotuva nejzinata istorija i cel na edinstveni na~in {to e od su{tinska va`nost.
U~enikot verojatno }e izgubi mnogu vreme, a }e ima mala korist, svrtuvaj}i
se kon baraweto informacii vo pe~atenite dela koi izgledaat kako da vetuvaat celosno prosvetluvawe, no go ostavaat nezadovolen i neubeden.
Bescelnoto sobirawe informacii za poentite na simbolizmot, arheologijata i antropologijata, tragaweto po vrskite me|u modernata masonerija i
srednovekovnite graditelski esnafi i drugite zaednici sekako mo`at da
bidat mnogu interesni, no tie ne se ni{to pove}e od suvi koski na onaa materija za koja toj posakuva da go zapoznae nejziniot `iv duh. Tie ne uspevaat
da odgovorat na glavnite pra{awa {to toj gi postavuva od sesrce, `elen da
gi slu{ne nivnite odgovori, kako {to se: Koja e prirodata na drevnite misterii za koi modernata masonerija ka`uva deka e nivno prodol`enie? Za
kakva namena i cel postojat? Poradi {to e potrebno da gi odr`ime denes?
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
221
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Za kakva cel e sozdadena Inicijacijata? Dali taa vo koe bilo vreme
í slu`ela na koja bilo realna cel i dali mo`e da go pravi toa i denes?
Dali taa nekoga{ bila ne{to pove}e od ona {to e denes, eden obi~en povr{en ritual {to ne vodi kon ni{to od su{tinska vrednost i samo naglasuva nekolku moralni principi i osnovni vistini koi nie ve}e gi
znaeme?
Sega, edno od prvite ne{ta {to go intrigira sekoj prou~uva~ na masonskata literatura i komparativnata religija e zabele`livoto prisustvo
na op{ti faktori, op{ti veruvawa, doktrini, praktiki i simboli, {to
se sli~ni vo religiite na site rasi, bez razlika dali se tie drevni ili
moderni, isto~ni ili zapadni, civilizirani ili varvarski, hristijanski
ili paganski. Oddeleni edni od drugi vremenski ili prostorno, bez razlika kolku i da se institucionalizirani ili primitivni, ili, pak, kolku
i da se elaborirani ili ednostavni nivnite religii ili pouki, i kolku
da se golemi nivnite razliki vo mo{ne va`ni pra{awa, sekoj narod imal
i }e ima odredeni idei, simboli i praktiki {to se zaedni~ki so sekoj
drug narod; mo`ebi so, ili bez odredeno blago menuvawe na formata.
Masonskite raspravi izobiluvaat so projavuvawa na ovaa uniformnost
vo koristeweto razli~ni simboli {to zazemaat istaknato mesto vo sekoja lo`a. Avtorite nao|aat zadovolstvo vo obezbeduvaweto dokazi za
bliskite sovpa|awa vo razli~ni nepovrzani sistemi i vo poka`uvaweto
kolku se drevni i univerzalni tie i tie idei, simboli i praktiki. No,
tie ne odat dotamu da ja objasnat pri~inata za ovaa drevnost i univerzalnost, i, na ovaa to~ka, bi bilo dobro da se razjasni po~etokot, bidej}i
toj go sodr`i klu~ot za celiot problem so genezata, istorijata i pri~inata za postoeweto na masonerijata.
Dokolku se otide dovolno daleku so istra`uvawata i refleksiite,
stanuva jasno deka univerzalnosta i uniformnosta na koi se povikuvame
se dol`at na faktot {to edna{, mnogu odamna vo svetskoto minato, postoelo, ili pak, se vsadilo vo umot na celiot ~ove~ki rod - koj nesomneno bil daleku pomalubroen i pokoncentriran otkolku {to e sega - Proto
- evangelie ili Osnovnata doktrina za prirodata i sudbinata na du{ata
na ~ovekot i nejzinata vrska so Tvorecot. Denes, nie sme gordi na sebe
poradi toa {to sme stanale pomudri i ponapredni od primitivnoto ~ove{tvo. Nie pretpostavuvame deka na{ite predci `iveele vo moralna temnina od koja nie postepeno sme se izdignale vo svetlina. Kako i da e,
site dokazi gi negiraat ovie pretpostavki. Tie uka`uvaat deka primitivniot ~ovek, kolku i da bil detinest i intelektualno nerazvien vo
soglasnost so modernite standardi, sepak bil spiritualno svesen i psihi~ki perceptiven do stepen za koj moderniot um ne mo`e ni da sonuva.
Vsu{nost, nie, modernite lu|e, i pokraj na{ata ostroumnost i intelektu222
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
alniot razvoj vo zemskite raboti, sepak sme potonati vo temnina i neznaeweto za na{ata priroda, nevidliviot svet okolu nas i ve~nite spiritualni vistini. Vo site evangelija i kosmologii, postoi univerzalna
tradicija za "Zlatnoto doba", vremeto na nevinosta, mudrosta i spiritualnosta, vo koe caruvale rasnoto edinstvo, li~nata sre}a i prosvetluvaweto; vo koe postoela otvorena vizija za potrebata od koja lu|eto nastradale, no, vo ~ija doblest, lu|eto edna{ bile vo svesna komunikacija
so nevidliviot svet, ~uvani, podu~uvani i vodeni od "bogovite" ili bestelesnite "nadgleduva~i" na mladata rasa, koi im dale sigurni i neponi{tlivi principi od koi zavisela nivnata spiritualna blagosostojba
i evolucija.
Isto taka, postoi univerzalna tradicija deka kolektivnata du{a na
~ove~kata rasa pretrpela "pad", moralno skr{nuvawe od svojot vistinski
pat niz `ivotot, {to re~isi celosno ja otsekla od izvorot {to ja sozdal,
i koja, so tekot na vremeto, po~nala sé pove}e i pove}e da tone vo fizi~koto, i, od edinstvo {to zboruvalo na eden jazik, se podelila na pove}e
me|usebno konfliktni rasi so razli~en govor i stepeni na moralen napredok. Vo ovoj proces, materijalnoto telo sé pove}e se zgusnuvalo, kon
{to se pridru`ilo i soodvetnoto zatemnuvawe na umot i atrofija na
spiritualnata svest. Nekoj {to }e go pro~ita ova tvrdewe, verojatno }e
go otfrli kako izmisleno i neverojatno. Hipotezata za "padot na ~ovekot", denes e nepopularna doktrina, otfrluvana od mnogumina koi doka`uvaat deka sé poskoro se uka`uva na izdignuvaweto na ~ovekot, no koi
sepak propu{taat da pomislat deka izdignuvaweto stanuva mo`no.
Od ovoj "pad" koj ne se slu~il poradi gre{ka na edna individua, tuku
poradi odredena slabost ili nedostatok na kolektivnata ili zaedni~ka
du{a na Adamovata rasa, i koj ne se slu~il vo eden mig, tuku vo proces
{to trael dolgi vremenski ciklusi, vo Bo`jite planovi i promisla bilo
neophodno ~ove{tvoto da se iskupuva za da se vozobnovi vo svojata nekoga{na sostojba; a potoa u{te edna{ da stapi vo `ivotodavnoto zdru`uvawe. Na{ata rasa sé pove}e se odvojuvala, a nejzinite materijalisti~ki
sklonosti ja nadvladeale i ja potisnale nejzinata vrodena spiritualnost.
Za vozvrat, za ova povtorno vra}awe se potrebni dolgi vremenski ciklusi. Za nego e potrebno ne{to drugo. Toa bara primena na precizen i nau~en
metod {to }e povlijae na vra}aweto na sekoe del~e od padnatata du{a i
na negovoto doveduvawe vo prvi~nata ~ista i sovr{ena sostojba. Naglasuvam deka e neophodno metodot da ne bide slu~aen, tuku nau~en. Sekoj
mo`e da padne od pokrivot na ku}ata i da si gi skr{i koskite; hirur{kata ve{tina i inteligentniot napor na nekoja prijatelska raka se neophodni za da ozdravi pacientot i da se vrati nazad na mestoto od kade {to
padnal. Istoto e i so ~ove{tvoto. Toa padnalo od Edemskata gradina,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
223
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
kako {to na{ite Spisi go opi{uvaat padot od nadfizi~kata vo fizi~ka
sostojba - a zo{to i kako se slu~ilo toa, povtorno, ne smeeme da prestaneme da istra`uvame. Toa padnalo poradi vrodenata slabost i poradi
nedostatokot na mudrost. Bidej}i ne e sposobno da vlijae na svoeto ozdravuvawe, na ~ove{tvoto mu e potrebna ume{nata nau~na pomo{ od drugi izvori, za da bide mo`no negovoto vra}awe. Od kade bi mo`ela da
dojde taa sposobnost i toa nau~no znaewe ako ne od Bo`estveniot, sega
nevidliv svet, od onie "bogovi" i angelski ~uvari na zabludenata rasa
za koi raska`uvaat site drevni tradicii i site sveti pisanija? Zarem
metodot ne bi bil soodvetno opi{an, dokolku se nare~e, kako {to i se
narekuva vo masonerijata, "nebesna nauka" i dokolku mu se posaka dobredojde so zborovite {to masonite vsu{nost gi koristat, "Zdravo, Carska
umetnost!"?
Spored toa, soop{tuvaweto na ovaa univerzalna nauka za povtornata
izgradba na urnatiot hram na ~ove{tvoto, za koja nao|ame iznenaduva~ki
tragi vo site svetski rasi i religii, mora da im se pripi{e na spiritualnite ~uvari na primitivniot ~ovek. Na ovoj izvor mu se dol`i dostavuvaweto na istite ili ekvivalentni simboli, praktiki i doktrini, vo
sekoja zemja i me|u sekoj narod, {to se vidoizmenuvaat samo lokalno, a
vo soglasnost so na~inot na razmisluvawe na odredeni narodi.
Ova bila edinstvenata sveta op{ta (ili univerzalna) religija "{irum
celiot svet"; istovremeno, i teoretska doktrina i prakti~na nauka ~ija
cel e povtorno da go soedini ~ovekot so negoviot Sozdatel. Ovaa religija mo`ela da bide samo edna, i ne mo`ela da bide druga osven op{ta,
ednakva i sli~na za site lu|e; iako, blagodarenie na iskrivokol~enite
i izobli~uva~ki sklonosti na samoto ~ove{tvo, taa e podlo`na na (a toa
i se slu~ilo) uni`uvawe i sektizirawe vo onolku formi kolku {to postojat narodi. Osven toa, nejzinite glavni principi, nikoga{ ne bi bile
podlo`ni na promeni, iako mo`at da bidat (kako {to i bile) populisti~ki sfateni od edni, a ezoteri~no od drugi. Nivnoto celosno vlijanie
nema vedna{ da stane o~igledno, tuku }e se razviva so zgolemuvaweto na
vernosta kon ovie principi i nivnoto razbirawe. Taa dava nemenlivi
"me|nici" na znaeweto koe se odnesuva na ~ovekovata priroda, ~ovekovite potencijali i negovata sudbina. Taa gi razviva drevnite i vostanovuva "postapki i naviki" {to treba da se sledat vo site vremiwa od sekoj
koj poka`uva gotovnost da ja prifati nivnata disciplina, a od koi nema
da skr{ne ili da im dodava inovacii, spasuvaj}i se taka od sopstvenata
propast. Toa bil "Svetiot zakon" za vodstvo na padnatata du{a, zakon
{to va`i od zorata na vremeto i }e va`i do negovoto zajdisonce, a za koj
e zapi{ano: "Kako {to be{e na po~etokot, taka e i sega, i }e bide zasekoga{, svet bez kraj". Toa bila naukata za `ivotot - na zemskiot ograni~en
224
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
`ivot pro`ivean so namera za negova preobrazba i vozdignuvawe vo ve~en
i univerzalen `ivot; spored toa, na padnatata du{a i e potreben nau~en
ili filozofski metod na `iveewe, ~ij sekoj mig i dejstvie treba da se
naso~i kon ovaa golema cel. Ovoj metod mnogu se razlikuva od moderniot,
~ie gledi{te e celosno naso~eno kon korista, a ~ii postapki se sosema
nenau~ni.
Se smeta deka ovaa Proto - religija poteknala na Istok od koj poslovi~no poteknuva seta svetlina, i, kako {to ~ove{tvoto se {irelo i ra{trkuvalo po zemjinata topka, taa postepeno se {irela kon Zapad, postojano bdeej}i nad spiritualnite interesi na ~ove{tvoto, so sigurna namera da go vrati "ona {to be{e izgubeno" - ~ovekovata du{a po padot. Ve}e
rekovme deka vo starite vremiwa, ~ove{tvoto, pod vlijanie na ovaa Proto - religija, bilo daleku pomalku materijalisti~ki, a mnogu pove}e spiritualno ~uvstvitelno i perceptivno otkolku {to bilo potoa ili otkolku {to e toa sega; vo soglasnost so toa, ottamu sleduva deka kako {to
te~elo vremeto, a brojnosta na ~ove{tvoto se zgolemuvala, vlijanieto na
Proto - religijata se namaluvalo, iako nejzinite principi ostanale validni i efikasni kakvi {to bile i porano; bidej}i samo - volnite kaprici i spekulativnite koncepcii na ~ovekot ne mo`at da gi izmenat principite na stati~nite Vistina i Mudrost. Sega ne e neophodno da se sledi
tekot na nejzinata istorija vo detali, bidej}i za toa e potrebna dolga
rasprava. Da se postapi taka, bi bilo kako da se sledi tekot na rekata
nanazad od golemoto ustie do to~kata kade {to taa ne izvira, tuku se
sozdava kako nezna~itelen i edvaj zabele`liv voden tek. Bidej}i samata
rasa zatalkala i nazaduva, sé podaleku i podaleku od iskonskoto U~ewe
za mudrosta, taka porano jasniot i svetol poroj svetlina od kosmi~kite
principi i evolucijata na ~ovekovata du{a sega se ograni~eni na mali
raboti. No ovaa svetlina, kako i svetlinata na Majstorot mason, nikoga{
sosema ne zgasnuva, kolku i da e mra~en vremenskiot period, a, spored
tradicijata, na{eto vreme e najmra~no od site vremiwa. "Neimarot nikoga{ nema da se ostavi sebesi bez svedo{tvo me|u decata ~ovekovi", a
me|u svedo{tvata na Drevnata mudrost i misteriite e masonskiot sistem;
toj e mo`ebi slab no avtenti~en naslednik na izvornata doktrina, i mo`e da gi vodi na{ite stapala po patot na mirot i usovr{uvaweto.
Najranite u~ewa na Misteriite utvrdeni vo istorisko vreme bile na
Orientot, na jazikot poznat kako sanskrit - ime {to e samoto po sebe zna~ajno i soodvetno, bidej}i zna~i Svet zapis ili "Sanctum Scriptum"; a, za
da frlime silna svetlina na drevnata Tajna doktrina, morame da se povikame na religioznite i filozofski sveti knigi od Indija, od vremeto
na nejziniot spiritualen i civilizaciski zenit, koga moderna Evropa
bila zamrznata pod ledenata kapa.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
225
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Rasite, isto kako i ~ovekot, imaat detstvo, ma`estveno doba i starost;
tie se samo celini, ne{to povisoko na skaliloto od individuata, {to ja
prodol`uvaat celta na `ivotot. Koga odredena rasa }e í poslu`i na taa
cel, rakovodeweto so misteriite preminuva vo drugi, poefikasni race.
Sledniot golem nositel na fakelot na Svetlinata bil Egipet, koj, po
dolgi godini spiritualna nadmo}nost, stanal bezvodna pustina kakva {to
e sega vo spiritualna i materijalna smisla, no sepak ostavil nebroeni
arhitektonski i pi{ani ostatoci {to svedo~at deka ja poseduval Doktrinata vo denovite na svojata slava. Kako {to se razvivale civilizaciite
vo okolnite zemji, tie dobile golemo prosvetluvawe od {ireweto na
egipetskoto znaewe i osoznavaweto na pomalite centri za predavawe na
Bo`estvenata nauka vo Haldeja, Persija, Grcija i Mala Azija. "Go povikav
Mojot sin nadvor od Egipet", vo edno od svoite mnogubrojni zna~ewa e
bibliska aluzija na ova minuvawe na seopfatnite misterii od Egipet na
novi, nedopreni teritorii, za tie da se prosvetlat.
Od mnogute prenesuvawa na misteriite, nas glavno né interesiraat slednite dve: prvoto, vo Grcija, vtoroto, vo Palestina. Znaeme od Biblijata
deka Mojsej stanal "ve{t vo muzikata, geometrijata, aritmetikata, pi{uvaweto hieroglifi i celiot krug na naukite i umetnostite". So drugi zborovi,
toj stanal Majstor mason vo vistinska smisla na zborot, i kako takov, stanal
sposoben za podocne`nata golema zada~a za vodstvoto na evrejskiot narod
i formuliraweto na nivniot religiski sistem i pravilata na `iveeweto.
Kako {to znaeme, sistemot na Mojsej prodol`uva ponatamu preku kanalot
naveden vo knigite na Stariot zavet, za potoa, po mnogu vekovi i presvrti,
da rascuti vo najgolemoto od site izrazuvawa na misteriite, obelodeneto
vo Evangelijata na Noviot zavet (ili Novoto svedo{tvo), potisnuvaj}i gi
site prethodni sistemi pod Najvozvi{enoto golemo majstorstvo na Onoj {to
se narekuva Svetlina na Svetot i negov Spasitel.
Paralelno so postoeweto na hebrejskite misterii pod vladeeweto na
zakonite na Mojsej, se razvivala i Gr~kata {kola na misteriite, koja,
poteknuvaj}i od orfi~kata religija, go dostignala svojot vrv i do{la vo
centarot na vnimanieto vo Delfi, a dala filozofska mudrost i estetska
izvonrednost, {to ja povrzuvame so Atina i vremeto na Perikle. Grcija
bila spiritualniot naslednik, i "~udoto od dete" i na Indija i na Egipet
kako trite civilizacii imale razli~en razvoj. Znaeme deka Pitagora,
kako Mojsej, otkako go nau~il seto ona {to negovite u~iteli mo`ele da
go nau~at, otpatuval vo Egipet da mine niz svojata posledna inicijacija,
pred da se vrati vo Grcija i da ja formira golemata {kola vo Kroton {to
se povrzuva so negovoto ime. Isto taka, od Timaj na Platon znaeme deka
aspirantite po misti~nata mudrost, odele vo Egipet za da minat niz inicijacija i deka sve{tenicite na Sais im velele: "Vie, Grcite, ste samo
226
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
deca" vo Tajnata doktrina, no bile primani i dobivale znaewe vo merka
{to im ovozmo`ila da go unapredat svoeto spiritualno napreduvawe.
Znaeme za bratski relacii {to postoele me|u razli~nite zemji; kako nivnite ~lenovi se posetuvale, se pozdravuvale i si pomagale eden na drug
vo tajna nauka, a ponaprednite bile obvrzani, isto kako {to e obvrzan
sekoj posvetenik i den - deneska, koga toa }e se pobara od nego, da "im
pomognat i da gi podu~at svoite bra}a od podolnite stepeni".
Sega, morame da zboruvame iscrpno za misteriite i za "Carskata umetnost" onaka kako {to e postavena od gr~kata {kola. Za Grcite, taa zela
forma na filozofija. Na mudrosta, ili Sofija, onaka kako {to kaj hebrejskite i hristijanskite {koli ja zela formata na potraga po Izgubeniot zbor. Sekako, ishodot e ist vo obata slu~aja, no se koristele razli~ni sredstva vo pristapot, i, kako {to }e vidime, dvata metoda se
obedinile vo eden, {to se sozdal podocna. Gr~kiot pristap bil prvenstveno intelektualen i preku ona {to Spinoza go narekol Amor intellectualis Dei. Hristijanskiot pristap e prvenstveno ~uvstven, preku bezgrani~nata qubov na srceto. Obata se stremele "kon ona {to bilo izgubeno", no
edniot trgnal po izgubeniot ideal preku intelektualnata, a drugiot preku energijata na po`rtvuvanosta i qubovta. ^ove{tvoto bavno se educiralo; "crta po crta; pouka po pouka; malku vamu, a malku onamu", kaj nego
se razvila i ve`bala edna po edna sposobnost, vo oblikuvaweto na sovr{enoto ustrojstvo. Iako filozofskata mudrost i ~uvstvoto za ubavina
opstojuvale - kako {to vsu{nost i opstojale - najzabele`livo kako glavni stolbovi na gr~kiot sistem, Grcite, sé u{te treba da u~at za tretiot
i sreden stolb {to dava sinteza na ona od {to se sostojat obata stolba
- Silata na vozvi{enata doblest na Qubovta, {to se izleva od ~istoto
i sovr{eno srce kon predmetot na site `elbi.
Gr~kata potraga po mudrosta bila ne{to mnogu pove}e od prostata
`elba za pove}e informacii i pozrelo rasuduvawe za nivnoto mesto vo
univerzumot. Samo soznavaweto na izvesni fakti za skrienata strana na
`ivotot ne nosi nikakva korist, osven ako na ova znaewe ne mu e dozvoleno da vlijae vrz na{iot na~in na `iveewe i da go prisposobuva kon
otkrienite vistini. Spored toa, gr~kiot metod zapo~nuval so voveduvaweto na umot vo odredeni vistini za prirodata na du{ata, istorijata,
sudbinata i potencijalite, a potoa í ostaval na individuata da gi sledi
soznanijata preku opredelen na~in na odnesuvawe, preku koe u~eweto se
pretvoralo vo silno ubeduvawe i `iva sila, a zgolemuvaweto na napredokot na posvetenikot vo naukata, sam po sebe vodel do negovo osvestuvawe za u{te podlabokite vistini.
Ne mo`e dovolno silno da se naglasi deka nikoj ne mo`e da ja izu~i
spiritualnata nauka, bez razlika dali ja izu~uva preku masonerijata ili
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
227
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
koj bilo drug sistem koj ja podu~uva, bez da mine niz procesite {to gi bara taa i da gi `ivee vo svoeto prakti~no, sekojdnevno iskustvo. Vo ova
najvozvi{eno prou~uvawe, soznavaweto sosema zavisi od postapuvaweto;
razbiraweto e usloveno i zavisi od ishodot na dejstvata. "Toj {to }e go
ispolni zavetot, }e ja osoznae doktrinata".
Poradi ovaa pri~ina, vo masonerijata Instaliraniot stare{ina sé
u{te se narekuva "Majstor na umetnostite i naukite". Za nego se pretpostavuva deka ja sovladal umetnosta na `iveeweto vo soglasnost so teoretskoto znaewe, ili naukata {to mu bila vsaduvana za vreme na negoviot napredok. Vistinskoto masonsko znaewe nikoga{ ne mo`e da se dostigne samo preku usnite objasnuvawa, slu{aweto predavawa ili ~itaweto
knigi. Ovie sredstva mo`e da bidat korisni, davaj}i im pojdovna to~ka
na iskrenite traga~i i davaj}i im go neophodnoto malo znaewe, so {to
stapuvaat na patekata na li~noto praktikuvawe i iskustvo, na koja samite nabrgu }e razvijat avtomatsko razbirawe na doktrinata. Za onie {to
poka`uvaat povremen diletanski interes, doktrinata i natamu }e ostane
tajna pokriena so prevezi. Na primer, da se slu{ne objasnuvaweto {to
zna~i da se bide li{en od pari i metali vo filozofska smisla na zborot
e edno; a sosema drugo ne{to e da se stane nepriem~iv za seta privle~nost {to ja imaat materijalnite interesi i setilnite isku{enija, za da
se dozvoli da se bide svesno zaposednuvan od mudrosta {to se natrupuva
so vakvoto iskustvo. Mo`ebi e korisno da se ~ue zo{to, vo izvesna faza
na svoeto napreduvawe, kandidatot e nalik na klas p~enka pokraj vodopad; no ova objasnuvawe ve}e utre }e se zaboravi, osven ako kako rezultat
na svoeto zalagawe, ~itatelot ne stanal svesen za svojot vnatre{en supstancijalen rast koj vo nego sozreva za `etva od tloto na negovoto sopstveno bitie, oploden od nadtelesnata hrana {to kako blag do`d pa|a od
neboto vrz negovata `e{ka i `elna du{a. Povtorno, mo`ebi izgleda pou~no da se znae deka golemiot ritual na Tretiot stepen ozna~uva smrt na
grevot i na jastvoto i novo ra|awe vo spravedlivosta, no kako ovaa informacija }e ja koristat onie {to mislat da prodol`at so svojot star
na~in na `iveewe, koj vo sekoj moment go negira ona {to go implicira ovoj
ritual?
Zna~i, Drevnite misterii se sostoele od ne{to mnogu pove}e otkolku
samo apstraktna filozofija. Tie barale od kandidatot filozofski na~in na `iveewe - ili, poskoro, na umirawe. Bidej}i, kako {to ka`al Sokrat (vo Fedon, na Platon od koj e direktno izveden golem del od masonskoto u~ewe i koj sekoj u~enik na masonerijata treba dlaboko da go prou~uva) "seto prou~uvawe na filozofot (ili traga~ot po mudrosta) ne e
ni{to drugo osven da se umre i da se bide mrtov; ova tvrdewe go povtoruva Plutarh "da se bide posveten, zna~i da se umre", i hristijanskiot
228
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
apostol, "Jas umiram sekoj den". Nivniot metod bil podelen na dva dela,
Mali i Golemi misterii. Vo malite se soop{tuvale poelementarni pouki,
za da mo`at kandidatite vedna{ da po~nat da gi o~istuvaat i da gi prisposobuvaat svoite `ivoti na otkrienite vistini. Da napravime edna
bleda sporedba, Malite misterii ja imale istata vrska so Golemite, kako {to sega{nite stepeni na Zanaetot ja imaat so Svetiot Carski svod.
Za da se obrabotat sistemite na Misteriite kako {to treba, bi bila
potrebna obemna studija samo za ovoj predmet. ]e se povikame samo na
edni od najslavnite, Elevsinskite misterii vo Grcija, koi nekolku vekovi bile fokusna to~ka na religijata i filozofijata za toga{nata civilizirana Evropa. "Eleusis" zna~i svetlina, a inicijacijata vo misteriite
na Elevsina, ozna~uvale potraga na kandidatot po svetlinata vo sosema
istata, iako daleku porealna smisla, vo koja moderniot mason izjavuva
deka svetlinata e najgolemata `elba na negovoto srce.
Toa zna~elo, isto kako {to treba da zna~i i denes, iako toa ne e slu~aj,
deka ne stanuva zbor samo za svetlina vo smisla na dobivawe odredeni
tajni informacii {to ne mo`at da se pronajdat na nekoe drugo mesto, ili
za nekoja rabota od svetski interes, tuku za otvoraweto na celata intelektualna i spiritualna priroda na kandidatot pod nadsetilnata svetlina na Bo`jiot svet i negovoto vozdignuvawe do Bo`jata svest. Prose~niot neprosvetlen ~ovek, so svojot priroden razum, ne znae ni{to za ovaa
nadsetilna svetlina; toj e svesen samo za nadvore{niot svet i ne{tata
{to mo`e da gi zabele`i so svoite vrodeni sposobnosti. Spored zborovite na Sv. Pavle "prirodniot ~ovek ne gi prima ne{tata od Bo`jiot duh,
bidej}i tie samo duhovno se razbiraat". Spored toa, inicijacijata podrazbira proces preku koj prirodniot ~ovek se preobrazuva vo spiritualen
ili natpriroden ~ovek, a za da se povlijae na ova e neophodno da se izmeni negovata svest i taa da se prisposobi na nov i povisok princip, za
taa da napravi, kako {to toa ve}e se slu~uvalo, nov ~ovek od nego vo
smisla na nov na~in na `iveewe i so pogled kon Univerzumot. "Preobrazete se preku obnovuvaweto na va{ite umovi", veli Apostolot, tolkuvaj}i
go ovoj proces. Premestuvaweto na simbolot na Bo`joto prisustvo od tavanicata na podot na masonskata lo`a slu`i za da se uka`e na toa kako
@ivotvorniot i Besmrten princip vo ~ovekot mo`e da se dovede od negovata oddale~ena psiholo{ka sfera za da dejstvuva vo negovoto fizi~ko ustrojstvo preku negovoto telo i um, menuvaj}i go so toa negoviot vroden
na~in na razmisluvawe i vozobnovuvaj}i go samiot ~ovek. Ovaa vistina
i natamu se povtoruva vo masonerijata preku imeto "Lewis" {to tradicionalno se povrzuva so Zanaetot. "Lewis" e moderna vidoizmeneta varijanta od Eleusis (Elevsina) i na drugite gr~ki i latinski imiwa {to se povtoruvaat so Svetlinata. Sevo ova e zavitkan na~in na izrazuvawe na
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
229
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
faktot deka koga Bo`estvenata svetlina }e izleze na povr{ina od skrienite dlabo~ini i cvrsto }e se nakalemi ili u`lebi vo negovoto prirodno ustrojstvo, masonot toga{ lesno mo`e da se spravi so te{kotiite,
problemite i site vidovi "tovari" {to im se neizdr`livi na duhovno
neprerodenite lu|e i toj da gi razbira site ne{ta vo nivnite vistinski
soodnosi, onaka kako {to toa ne im e vozmo`no na drugite lu|e, posledovatelno, se nesposobni da ja procenat nivnata vistinska vrednost i "da
gi pricvrstat za nivnoto vistinsko le`i{te".
Vo vremeto na procutot na misteriite, vo niv zemal u~estvo sekoj obrazovan ~ovek, isto kako {to vo modernite vremiwa, vakviot ~ovek odi na
univerzitet. Tie bile priznati kako izvor na pou~uvawe vo edinstvenite ne{ta {to se vistinski va`ni, onie ne{ta {to vlijaat vrz kulturata
na ~ove~kata du{a i nejzinoto obrazovanie vo naukata za samata sebesi
i sopstvenata bo`estvena priroda. Kandidatite se delele spored nivnata moralna podobnost i intelektualnoto ili spiritualnoto nivo. Tie
minuvale niz disciplinirani intelektualni ve`bi i telesen asketicizam so godini, so proverki i isku{enija na opredeleni vremenski periodi, za da se proveri nivnata podobnost da prodol`at ponatamu so poserioznite, povozvi{enite i pou`asnite procesi na vistinskata inicijacija, niz koja minuvale samo onie {to bile kompletno osposobeni, koi
bile doverlivi i so cvrst karakter. Nivnoto obrazovanie mnogu se razlikuvalo od sholasti~kite metodi na utilitarnoto vreme kakvo {to e
na{eto i bile naso~eni isklu~itelno kon neguvaweto na "~etirite osnovni doblesti" i "sedumte slobodni umetnosti i principi" kako kvalifikacii {to se prerekvizit za zemawe u~estvo vo povisokiot red na
`ivotot vo koj dostojniot i soodvetno podgotveniot kandidat kone~no
dobival pristap, preku svojata inicijacija. Strukturata izgradena vrz
ovie doblesti i nauki bila mnogu ponapredna otkolku {to smeta moderniot um. Za niv doblestite bile ne{to mnogu pove}e od apstrakcii i
eti~ki na~in na razmisluvawe; i samiot zbor implicira deka tie vklu~uvale sr~anost i ma`estvenost na du{ata. Umerenosta podrazbirala
celosna kontrola na strasnata priroda pod sekakvi okolnosti; Hrabrosta, smelost koja niedna nevolja nema da ja obeskura`i ili odvrati od
zacrtanata cel; Mudrosta, dlabokiot uvid {to ra|a proro~ka sposobnost
ili dalekuglednost na vidovitosta (providentia); Spravedlivosta, neskr{nuva~ka spravedlivost na mislata i deloto. Umetnostite i naukite se
narekuvale "slobodni", bidej}i se stremele da ja oslobodat du{ata od
nedostatocite i iluziite {to obi~no ja porobuvaat, i, spored toa sosema
se razlikuvaat od naukata vo modernata smisla na zborot, ~ij pravec,
kako {to znaeme, e materijalisti~ki i umrtvuva~ki za du{ata. Za drevnite, gramatikata, logikata i retorikata bile disciplini od moralna
230
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
priroda, preku koi se o~istuvale iracionalnite sklonosti na bitieto na
~ovekot, a toj stanuval `iv svedok na univerzalniot Logos i glasnik na
Bo`estveniot zbor. Geometrijata i aritmetikata bile nauki na transcedentalniot prostor i numeracijata, ~ie razbirawe go dava klu~ot, ne
samo za problemite na sopstvenoto bitie, tuku i za onie psihi~ki bitija
{to se tolku osueteni od induktivnite metodi na dene{nicata. Za drevnite, za astronomijata ne bile potrebni teleskopi; taa ne gi prou~uvala
yvezdite i neboto, tuku metafizi~ka nauka i nauka za razbiraweto na
raspredelbata na latentnite sili vo edna individua, {to ja odreduvala
sudbinata na individuite, naciite i rasata. Najnakraj, muzikata (ili
harmonijata) za niv ne bila vokalna ili instrumentalna; taa zna~ela
praktikuvawe na filozofijata vo svoeto `iveewe, prisposobuvaweto na
~ove~kiot `ivot kon harmonijata na Tvorecot, se duri taa individualna
du{a ne se soedini so Nego i ne po~ne svesno da ja slu{a muzikata na
sferite, bidej}i sega e del od toa.
Se koristel sekoj mo`en instrument za da se obu~i umot da dominira
nad strastite i da se oddeli od vpe~atocite i privle~nosta na setilata,
za da se uni{tat iluziite i la`nite zamisli pod koi toj rabotel koga
nemal druga svetlina osven sopstvenata, i za da se kvalifikuva za povisoka metoda na soznanie i vospriemawe na nadtelesnata vistina i
svetlinata na Bo`estveniot svet. Idealizmot na gr~kata arhitektura i
vajarstvo vo celost se dol`i na istiot motiv, koj imal cel da ja vozdigne
imaginacijata nad nivoto na ona {to e vidlivo, pravej}i go umot soodveten za razbiraweto na nadtelesnata forma i ubavina. Duri i atletskite
ve`bi bile sozdadeni taka da í koristat na ovaa cel; boreweto i trkaweto ne bile vulgarni sportovi; tie se gledale sakramentalno, kako eden
vid bitki, so koi du{ata mora da se izbori vo natprevarot protiv svoite
telesni `elbi; a venecot na pobednikot spleten od listovi na lovor ili
maslinka, bil znamenie na mudrosta i prosvetluvaweto, {to se sozdale
vo onoj ~ovek vo koj duhot go pobedil teloto. Zatoa, sekoe intelektualno
ili fizi~ko interesirawe bilo sozdadeno taka da ja potpomaga edinstvenata ideja na osloboduvaweto na du{ata od ropstvoto na teloto, {to
namerno imalo pro~istuva~ka ili "katarzi~na" priroda koja trebalo da
gi o~isti mislite i `elbite na kandidatot, za da go stori bel, onaka kako {to moderniot kandidat za Zanaetot se oblekuva vo belo. Vnatre{nata ~istota na srceto i umot, dvokratno zgolemena po poseduvaweto na
~etirite osnovni doblesti, bila i sé u{te e apsolutno neophodna za isku{enijata na vistinskata inicijacija, koi, inaku, go pravat kandidatot
podlo`en na ludilo i opsesii, za koi, moderniot um vo svoeto neznaewe
za seto ona {to go opfa}a edna inicijacija, ne mo`e da dade sud. Na onie
{to soodvetno se podgotvile i stanale ume{ni vo ovoj kurikulum na MaRegularna Golema Lo`a na Makedonija
231
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
lite misterii, na kraj im se dozvoluvala inicijacijata vo Golemite misterii. Na onie {to ne uspeale da se kvalifikuvaat, ne im se dozvoluvalo da odat ponatamu. Isto kako {to i sega e slu~aj, brojot na navistina
iskrenite i kvalifikuvanite kandidati iznesuva samo eden procent od
vkupniot broj na primenite vo misteriite, bidej}i vo spiritualniot `ivot,
isto kako i vo svetot na prirodata, dominira biolo{kiot fenomen spored
koj dostapniot surov materijal e daleku pobroen od sovr{eniot proizvod.
Sekoja godina nosi sé pove}e semiwa, se polo`uvaat sé pove}e jajca ili
ikri, otkolku {to dostignuvaat zrelost, iako sekoe seme i jajce e potencijal za rast i oploduvawe. Platon, zboruvaj}i za misteriite na svoeto
vreme, naveduva u{te postar avtoritet deka "nosa~ite na palki31" (ili
kandidatite za inicijacija se brojni) no bahusite (ili sovr{enite posvetenici) se samo nekolkumina. Istata vistina se povtoruva so zborovite
vo evangelijata, "Mnogumina se povikani, no malkumina se izbrani".
Nad site ovie podobnosti, edna bila od su{tinska va`nost za kandidatot, isto kako {to e i denes - poniznosta. Mudrosta vo koja misteriite
i inicijacijata go voveduvaat ~ovekot za svetot e ludost; taa e obratna
od site ortodoksni i akademski standardi i revolucionerna. Za da ja
dostigne, ~ovekot mora da bide podgotven za celosno i dobrovolno samoodre~uvawe, pri {to mo`e da se slu~i toj da otkrie deka seto ona {to toj
porano go smetal za vistina, ili {to onie so koi toj porano se me{al,
veruvaat deka e vistina, vsu{nost e nevistina. Toj mora da bide volen
da "stane glupak za da go dobie carstvoto nebesno" i da strada od nevoli,
potsmevawa i nemilost za taa cel, dokolku mora da bide taka. Ova bila
edna od glavnite pri~ini poradi koi misteriite i inicijacijata se dr`ele vo tajnost, i eden - iako ne edinstveniot - od za~etocite na masonskite naredbi za tajnost. Poradi toa e zapi{ano "ne frlaj go svojot biser
pred sviwite, nitu davaj im ja svetiwata na ku~iwata - bidej}i tie }e se
svrtat protiv tebe i }e te raskinat". Spored toa, ti{inata i tajnosta se
po`elni makar i poradi samoza{tita, iako postojat i drugi pri~ini - no,
poniznosta e nezaobikolna. Vo javnite procesi na Malite misterii - bidej}i na javnosta í bilo dozvoleno da zeme u~estvo vo poezoteri~noto
znaewe na odredeni festivali do odreden stepen - svetite simboli i
evharisti~kite sadovi {to se koristele vo ritualite, se nosele so golema po~it na grbot na magare. Se veli deka eden od golemite gr~ki filozofi sekoga{ imal magare kraj sebe i gi podu~uval svoite studenti, so
istata namera. Objasnuvaweto se nao|a vo zborovite na eden od starite
31
Palkata (ili Caduceus) bila obrabotena pra~ka {to ja nosel kandidatot na
koja í se pridavalo dlaboko zna~ewe. Taa vo svojata sega{na forma e pra~ka
{to ja nosi Razvodnikot {to go pridru`uva kandidatot.
232
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
avtoriteti za inicijacijata: "Ne postoi su{testvo {to e tolku sposobno
da ja vosprimi bo`estvenosta kako {to e magareto, a ako ne se pretvorime vo nego, ne }e bideme dovolno mudri da gi nosime bo`estvenite misterii". Vo svetlinata na ova, nekoi vedna{ }e go prepoznaat simboli~noto zna~ewe na vleguvaweto na hristijanskiot u~itel vo Erusalim na
magare.
Drugite, mo{ne edukativni sredstva {to se koristele vo misteriite
bile podu~uvaweto, zgolemuvaweto i pro~istuvaweto na imaginacijata
preku mitovite, {to gi izrazuvale vistinite na bo`estveniot svet i na
istorijata na du{ata, ili vo doktrinarna forma, ili preku spektakularni prika`uvawa. Moderniot um, vo svojata strast za realni i konkretni
fakti e mnogu malku soodveten za eden metod na podu~uvawe {to gi isklu~uva faktite {to mo`at da se doka`at i pretpo~ita da gi objavuva ve~nite principi {to le`at pod istite ovie fakti, ~ija manifestirana
posledica se faktite. Faktite - na istorijata i naukata - se skloni da go
prenatrupaat umot i da ja paraliziraat imaginacijata, kako {to se poplakuval Darvin. Principite ja stimuliraat i ja prosvetluvaat imaginacijata, i go osposobuvaat umot da gi tolkuva faktite i da gi prisposobuva
na soodnosite {to im prilegaat. Gr~kite mitolozi bile mo{ne ume{ni
vo izrazuvaweto na kosmi~kite i filozofskite vistini vo forma na
prikazni koi vedna{ im ja otkrivale poukata na onie {to mo`ele da ja
prepoznaat, a ja skrivale od nepromislenite i neznajkovcite. Sozdavaweto mitovi bilo nauka, ne slobodno prepu{tawe na fantazijata vo neodgovorna fikcija, a kandidatite se podu~uvale na razli~ni fundamentalni vistini za `ivotot, preku prika`uvaweto na nekoi od ovie mitovi
vo dramati~na forma.
Eden od glavnite i najdobro poznati me|u brojnite mitovi, e onoj za
Demetra i nejzinata }erka Persefona, {to se izveduval edna{ godi{no
so golema elaborirana ceremonija na Elevsina, i mo`ebi }e bide korisno da ñ raska`e vo kratki crti. Toj ka`uva kako devicata Persefona
zatalkala od Arkadija (neboto) i od svojata majka Demetra, sobiraj}i
cve}iwa na livadite na Ena, i kako tamu se otvorile zemjata, a taa propadnala vo poniskiot temen svet na Adot so koj vladeel Pluton. O~ajot
na nejzinata majka poradi zagubata, stignala do Zevs, vrhovniot bog, koj
ja ubla`il situacijata nareduvaj}i deka devojkata, dokolku ne jadela od
plodovite na Adot, treba vedna{ i zasekoga{ da í se vrati na majka si,
no, dokolku jadela od niv, mora da prestojuva tretina od sekoja godina so
Plutoni i da se vrati kaj Demetra vo preostanatite dve tretini od godinata. Za nesre}a, se poka`alo deka Persefona izela kalinka vo dolniot
svet, taka {to ne mo`ela zasekoga{ da í se vrati na majka si, tuku samo
na periodi.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
233
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ovoj mit i va`nosta {to mu se pridavala, mo`e da se ceni samo otkako }e se razbere negovata sodr`ina. Toj e prikazna za du{ata, od ista
priroda kako i Mojseevskiot mit za Adam, Eva i jabolkoto, i kosmi~kata
parabola za Bludniot sin. Niedna od ovie prikazni ne treba da se smeta
za istoriski vistinita, tuku za fikcija {to e spiritualno vistinita, vo
pogled na kosmi~kite fakti. Persefona e ~ove~kata du{a, rodena od
primordijalna nerasipliva majka - zemja koja Grcite ja personificirale
kako Demetra, isto kako {to Mojseevskata naracija zboruva za Tvorecot
koj go sozdal ~ovekot od zemjinata prav. Nejzinoto zatalkuvawe od domot
vo Arkadija i nejzinata nebesna majka vo potragata po cve}iwa (ili samo
nejzini sve`i iskustva) vo dolinite na Ena, soodvetstvuva do istiot pottik na `elbata {to go navela Adam na neposlu{nost vo Edemskata gradina i potoa go predizvikala negoviot pad vo nadvore{niot svet. Site
razuzdani `elbi zavr{uvaat so nezadovolstvo i ogor~enost. Sepak, nekoi
mo`at da imaat korist od tu|ite gre{ki. Toa se onie {to ja neguvaat mudrosta, a bogatstvata na iskustvoto i mudrosta gi ozna~uva Pluton, bogot
na Bogatstvoto, vo ~ie carstvo padnala Persefona. Spored naredbata na
Zevs, taa toga{ mo`ela zasekoga{ da í se vrati na majka si, dokolku tamu
ne si na{tetila sebesi, jadej}i od ovo{jeto na dolniot svet, {to predizvikuvalo nejzinoto vra}awe da bide samo delumno i privremeno. So ova
se pravi aluzija na natamo{noto samovalkawe na du{ata i degradacijata
predizvikana od kopneeweto po inferiornite zadovolstva na ova ponisko nivo, koi, kako {to simbolizira kalinkata, se prepolni so semiwata
na iluziite i suetata. Sé dodeka ne se iskorenat ovie pogre{ni sklonosti i sé dodeka `elbite na srceto sosema ne se odvratat od ovie nadvore{ni sladosti, nema postojano vra}awe na du{ata kon nejziniot izvor,
tuku samo periodi~en odmor i po~ivka {to gi nosi smrtta koga ja zema
du{ata od carstvoto na Pluton vo nebesniot svet, po {to sleduvaat povtoruvani periodi~ni spu{tawa vo materijalnite ograni~uvawa i povtoruvani vozdignuvawa vo bestelesnost, sé dodeka du{ata kone~no ne se
o~isti i ne se usovr{i.
Spored toa, preku ovoj golem mit, se soop{tuva podu~uvaweto za istorijata na du{ata, nejzinata sudbina i mo`nosti, i se naglasuva doktrinata za reinkarnacijata32.
Masonerijata go sledi ovoj tradicionalen na~in na podu~uvawe preku
mitovi. Nejziniot kanon na pou~uvawe na Zanaetot sodr`i dva mita. Pr32
Bidej}i ovaa doktrina ne e popularna na Zapad, kako {to e na Istok, bi bila
neobi~na i verojatno neprifatliva za nekoi ~itateli, tuka ne se insistira
na nejzinoto prifa}awe. Nie samo go zabele`uvame ona {to go podu~uva
tajnata doktrina.
234
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
viot e onoj za gradeweto na hramot na car Solomon. Vtoriot e za smrtta
i zakopot na Hiram Abif {to go raska`uva tradicionalnata istorija.
Carskiot svod sodr`i i tret mit, odnosno prikaznata za vra}aweto od
ropstvoto po uni{tuvaweto na prviot hram, po~etokot na gradeweto na
vtoriot i otkritieto na graditelite. Ovoj tret mit ve}e e protolkuvan
vo tekstot za Stepenot na Carskiot svod, taka {to sega treba da zboruvame samo za mitovite na Zanaetot.
Za onie {to razmisluvaat bukvalno, gradeweto na hramot na Solomon
vo Erusalim (koj, sekako, vo golem stepen, iako ne sosema, se zasnova na
hebrejskite Sveti knigi), o~igledno e istorija za edna vistinska gradba
od kamen i malter podignata so masonska ve{tina {to ja izgradile trojca prvenci od Azija, od koi edniot ja dal idejata, drugiot go dal grade`niot materijal, dodeka tretiot bil arhitektot i rakovodel so rabotite.
Se veli deka prvite dvajca bile carevi na dve mali pograni~ni nacii;
tretiot ne bil od carska krv, tuku o~igledno li~nost bez dostoinstva vo
op{testvoto i "sin na vdovica".
Detalite na ovoj potfat {to se slu~il pred pove}e od dve iljadi godini, denes nemaat vrednost za kogo bilo, i dokolku tie se odnesuvaat
samo na eden istoriski fakt, modernata masonerija bi mo`ela isto taka
da gi zatvori svoite vrati i da prestane da postoi, bidej}i ovoj fakt ne
bi im donel nikakva polza na serioznite umovi, skloni kon razmisluvawe. No, ako ovaa naracija nikoga{ ne bila zamislena kako zapis na zemski
istoriski fakt, tuku kako mit vo koj se sodr`at filozofskite vistini
za ve~nite principi, toga{, toj mora da se tolkuva so spiritualno razbirawe, a negovata analiza }e otkrie ne{ta od golema va`nost.
Vo ovoj slu~aj, prikaznata vo gradeweto na hramot e filozofska pouka, promeneta vo kvazi - istorija, i se odnesuva na strukturata na ~ove~kata du{a. Ovoj hram ne e od obi~na tula i kamen, tuku od "neobraboten
kamen" ili nerasipliviot surov materijal od koj Tvorecot go sozdal
~ove~koto ustrojstvo. Onoj Erusalim vo koj bil izgraden hramot, ne e geografskiot Erusalim vo Palestina, tuku ve~niot "grad na mirot" na nebesata; ne, kako {to veli sv. Pavle "onoj Erusalim koj sega postoi, tuku
gorniot Erusalim, koj e majka na site nas", kako gr~kata Demetra. Negovite graditeli ne bile trojca lu|e {to `iveele vo Levant, tuku Bo`jata
energija vo svoite tri osnovni principi Mudrosta, Silata i Ubavinata,
koi, kako "stolbovi na Negovoto delo", minuvaat niz, i ja sozdavaat metafizi~kata osnova i baza na site sozdadeni ne{ta. Ovie tri metafizi~ki principi, mo`at moderno da se definiraat kako Esencija na `ivotot (ili supstancijalniot duh na Mudrosta), nerasiplivata Materija, {to
slu`i kako kalap, matrica ili prenosnik na ovaa Esencija na `ivotot,
taa ja stabilizira i í dava forma i opredmetenost (Sila), i, kone~no,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
235
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
tvore~kiot intelektualen princip ili Logosot, {to gi povrzuva drugite
dva principa, i ja sozdava celinata kako inteligenten, funkcionalen i
efikasen instrument (Ubavina). Od ovie pri~ini, ili vrz ovie tri stolba, na po~etokot bila bo`estveno izgradena ~ove~kata du{a vo nebesniot svet. Spored toa, ovie tri stolba, "isto taka se odnesuvaat na Solomon,
carot na Izrael; Hiram, carot na Tir, i Hiram Abif", bidej}i ovie imiwa
gi personificiraat nerazdelnite delovi na trojstvoto na Bo`joto edinstvo. (Tie se vre`ani na sredi{niot simbolen oltar vo stepenot na Carskiot svod, kako natamo{en dokaz za ova bo`estveno sozdavawe na ~ove~kata du{a). Sepak, hramot na du{ata sega e uni{ten i kutnat od svoeto
iskonsko dostoinstvo i veli~estvenost. Mesto ~ove{tvoto da bide kolektivna obedineta organska celina, toa e rascepkano na bezbrojni fragmentirani zasebni delovi, i ne stoi obedineto kako {to stoel kamen vrz
kamenot na negovoto uni{teno zdanie. Toa ja ima izgubeno svesta za izvornite tajni na svoeto poteklo i priroda i sega mora da se zadovoli so
la`noto zamensko znaewe {to go dobiva od svoite setilni vpe~atoci vo
nadvore{en svet. Kako Persefona, ~ove{tvoto gi ima vkuseno kalinkite
od temnoto carstvo na Pluton, pretpo~itaj}i gi pred ambrozijata na Arkadija, i, sé dodeka ovoj otrov ne se eliminira od negoviot sistem, toa
ne }e mo`e zasekoga{ da se vrati vo sostojbata pred padot, tuku vo najdobar slu~aj }e mora da go izdr`i ritamot na umirawa i povtorni ra|awa
i naizmeni~nite periodi na rabota na ovoj svet i po~ivkata na drugiot.
No, toa mo`e da se oslobodi od grevot; hramot mo`e povtorno da se izgradi i sekoja masonska du{a {to e obrabotena vo sovr{ena kocka ili
kvadrat preku rabotata vrz sebesi na ovoj svet, stanuva u{te eden kamen
vo vozobnoveniot hram na nebesata.
Potrebno e natamo{no objasnuvawe za skrienoto zna~ewe na Solomon
i na dvajcata hiramovci. Solomon ja personificira primordijalnata
Esencija na `ivotot ili supstancijaliziranata Bo`estvena mudrost {to
e osnova na na{eto bitie. Ova e definirano vo Knigata na mudrosta (Pog.
VII., 25-27) kako "~isto vlijanie koe te~e od slavata na Semo}niot; blesok
na ve~nata svetlina, neizvalkano ogledalo na mo}ta Gospodova i slika
na Negovata dobrina". Ovaa Esencija na `ivotot e opi{ana kako "car"
bidej}i mora da transcendentira i da nadvladee sé {to e inferiorno vo
odnos na nea, i kako "car na Izrael" bidej}i zborot Izrael zna~i "sorabotuvaj}i ili vladeej}i so Neimarot", kako ne{to o~igledno razli~no od
povrzuvaweto so bitija ili raboti {to se podolu od bo`estvenoto. Za da
se zdru`i so prenosnikot {to }e í dade opredmetenost i forma, na ovaa
Esencija na `ivotot í e potrebna pomo{ta na u{te eden dominanten ili
"carski" princip, personificiran kako Hiram, carot na Tir, koj go dava
"grade`niot materijal". Sega, bidej}i obrabotuvame isklu~itelno meta236
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
fizi~ki idei, o~igledno e deka onoj Tir za koj stanuva zbor, nema vrska
so levantskoto pristani{te so toa ime. Imeto Tir na hebrejski zna~i
"karpa" i sila, kompaktnost i izdr`livost, {to gi povrzuvame so karpata, a istiot zbor se pojavuva vo gr~kiot Turos i vo latinskiot Terra, zemja,
i kako Durus, impliciraj}i forma, tvrdost, konzistentnost i izdr`livost.
Spored toa, "Carot na Tir", se tolkuva kako kosmi~ki princip {to í dava
cvrstina i forma na spiritualnata, fluidna i bezobli~na Esencija na
`ivotot, koj mo`e da se sporedi so ~a{a vo koja se naleva te~nost. Ottamu, Solomon i Carot na Tir í gi davaat svoite karakteristiki na @ivotnata esencija i edna otporna forma i "grade`en materijal" kako osnova
na du{ata, koja toga{ stanuva funkcionalna preku dodavaweto na tretiot princip, opi{an kako Hiram Abif, sinot na vdovicata, {to go personificira aktivniot intelektualen princip ili Logosot.
Hramot na ~ove~kata du{a, primordijalno sozdaden vrz trite principi, vo soodvetna ramnote`a i soodnos i bo`estveno proglaseni za "mnogu
dobri" ve}e ne e vo taa sostojba. Padot na hramot e predizvikan od nesrazmernosta, neuramnote`enosta, i, spored toa, zloupotrebata na mo}ite
{to gi imal. Isto kako {to ~ovekot vo nastap na bes stanuva privremeno
neuramnote`en i sposoben da stori ne{to {to inaku ne bi go storil vo
momentite na smirenost, taka i du{ata celosno ja naru{uva svojata priroda. Od trite stolba {to trebalo da ja poddr`uvaat, Mudrosta (Gnosis)
padnala, a ja zamenila fleksibilnata i zamenliva potpirka na spekulativnoto mislewe; Silata (bo`estvenata dinami~na energija) ja zamenilo
slaboto i smrtno telo: Ubavinata ili bleskavata bogolika forma {to
treba{e da go krasi ~ovekot i da go napravi nalik na Bo`estveniot sozdatel, e potisnata od sekoja grdotija na nesovr{enosta. Sega ~ovekot e
razurnat hram, na koj pi{uva: "Slavata ja snema!" Otse~en od svesnata
vrska so svojot @ivotvoren i Besmrten princip, ~ovekot e svoj sopstven
zatvorenik na svojata poniska zemska priroda. Nemu mu ostanuva da se
vrati nazad po svoite stapki i povtorno da go izgradi svojot hram; da
prestane na bide zarobenik na iluziite {to gi sozdal samiot i privle~nostite, na "zemskite dobra", tuku da stane sloboden ~ovek i mason, koj
raboti vrz sebesi, davaj}i si forma na `iv i skapocen kamen za kosmi~kiot hram na vozobnovenoto ^ove{tvo, vo koj, koga toj edna{ }e se izgradi i }e se osveti, Tvorecot povtorno }e vleze i }e prestojuva.
Spored toa, za da se "sedne na prestolot na carot Solomon" zna~i povtorno da se stekne so mudrosta {to sme ja izgubile i da se vozobnovi
Bo`jata esencija na `ivotot, koja e osnova na na{eto bitie, obete vo vistinska smisla na zborot. So povtornoto steknuvawe na taa Mudrost,
seto ona {to se podrazbira pod zborovite Sila i Ubavina, povtorno }e
ni se vrati, bidej}i ovie tri stolba stojat vo ve~en soodnos i ramnote`a.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
237
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Da ne ja stekneme povtorno i da ne ja o`iveeme Bo`jata esencija na
@ivotot za vreme na na{iot prestoj na ovoj svet, zna~i da ja ispu{time
mo`nosta koja ja dava `ivotot vo fizi~koto telo, bidej}i sostojbata po
smrtta ne e nameneta za rabotewe na ovaa zada~a, tuku za po~inka i odmor, i vo nea ne e vozmo`en vistinski napredok. Spored toa, inicijacijata e sozdadena za da ja soop{ti naukata za ova povtorno postignuvawe,
i na toj na~in da ja izdigne individualnata du{a do nova `ivotna osnova,
od koja du{ata mo`e da prodol`i da raboti na svoeto spasenie i da gi
razviva vrodenite mo}i vo soglasnost so nejzinata sudbina i stepenot na
evolucija. No, kako {to né u~at drevnite misterii, du{ata {to nikoga{
ne ni zapo~nala so ovaa rabota na ovoj svet, ne }e mo`e da zapo~ne ni vo
idniot `ivot, tuku }e ostane potisnata vo poneva`nite podra~ja na ovaa
planeta, sé do ona vreme koga trkaloto na `ivotot, u{te edna{ ne ja vovle~e vo vitelot na ra|aweto. Da go citirame povtorno Platon, "onie {to
za nas gi sozdale misteriite, né pou~uvaat deka sekoj {to }e otide tamu
o~isten i prosvetlen, }e bide so Bogovite". Ova u~ewe se povtoruva vo
masonerijata, koga se spomnuva Majstorot mason, koj "bil primen vo sobirot na dostojnite {to stanale sovr{eni"; implikacijata e deka onie {to
ne go dostignale ova nivo, nitu, pak se "dostojni" (t.e. O~isteni) nitu usovr{eni, }e prestojuvaat vo ponisko nivo na postoewe po smrtta.
Masonerijata ima za~uvano svedo{tvo na ova stepenuvawe i na postoeweto oddelni klasi na nebesata, vo simboli~nata raspredelba na svoite ponapredni ~lenovi. So lo`ite na Zanaetot, pretsedava Provinciskata Golema lo`a, a nea ja rakovodi Golemata lo`a na nacijata. Teoriski, povisoko od site nabrojani, stoi Kaptolot na Carskiot svod, a kaptolite na Provinciskite i na Golemiot kapitol se nad nego. Vo simboli~nata obleka {to ja nosat onie {to go imaat ovoj rang, vnimatelniot
prou~uva~ }e ja zabele`i namerata za soodvetnoto izrazuvawe na vistinite {to tie gi ozna~uvaat.
Sekako, ona {to starite pisateli go obnarodile, diskretno go odbegnuva opisot na podlabokite vistini {to tie gi predavale ili na vistinskiot inicijaciski proces. Tie zasekoga{ moraat da ostanat tajna, no
dovolno umniot ~itatel, vo nivnite namerno zamagleni i metafori~ki
opisi, mo`e da najde uka`uvawa za ona {to se slu~ilo i {to e ne{to {to
samo nekolkumina se dostojni da go imaat, i toa duri po dolga podgotovka,
a u{te pomal broj se kompetentni da go prenesuvaat toa znaewe.
Krajot na misteriite kako javna institucija, se slu~il vo IV vek, koga
rimskata vlada pod Justinijan, gi zabranila podu~uvawata na tajnata
doktrina i filozofija, poradi politi~ki pri~ini. Toj imal cel da vovede oficijalna i uniformna dr`avna religija {irum celata Imperija.
Kako posledica, koga Rimskata imperija zapo~nala da opa|a i da se deli,
238
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
od nea proizlegla Rimskata katoli~ka crkva, koja, kako {to znaeme, rezolutno obeshrabruvala sekakov avtoritet vo religijata i filozofijata
kako sopstvena konkurencija, a vo isto vreme polagala pravo na nadmo}nost i primarno pravo na sudewe i vo svetovnite ne{ta. Rezultatot od
vakvoto odnesuvawe na Crkvata e pou~en za Slobodniot yidar. Koga eden
avtoritet za sosema spiritualnite ne{ta, {to mu pripa|a na carstvoto
koe ne e od ovoj svet, polaga pravo na zemskata mo} i na svetovnite dobra,
kako {to toa go pravela i sé u{te go pravi Rimskata crkva, toa momentno
gi oslabuva i gi neutralizira negovite spiritualni kvalifikacii. Crkvata stanuva zarazena od virusot na "svetovnite dobra". Taa se natovaruva so "pari i metali" za koi e su{tinski va`no da bideme slobodni od
niv. Rezultatot bil onakov kakov {to mo`el da bide, i kakov {to i bil
planiran - najgolemata spiritualno obrazovna sila vo svetskata istorija, stanala materijalizirana institucija, {to sproveduva intelektualna
tiranija i {to celosno gi otu|ila umovite na milioni lu|e od religijata.
Kako {to be{e metafori~no ka`ano za `enata na Lot, koja se pretvorila
vo stolb od sol, vrtej}i se nanazad i posakuvaj}i go ona od {to trebalo
sosema da se odre~e, taka i Rimskata crkva, obiduvaj}i se da im slu`i
na Boga i na Mamona istovremeno, ne uspeala vo obete ne{ta, i, kako rezultat na pogre{nite ~ekori i zloupotrebata {to traela so stoletija,
svetot na dene{nicata e haos od razedineti sekti, a popularnite religiozni u~ewa se isto onolku materijalisti~ki, kolku i masonerijata. Toa
e {teta, bidej}i izvornoto hristijanstvo i negovata praktika bile nameneti da slu`at kako sistem na inicijacija vo seopfatnata ili univerzalnata skala, da go nadvladeat i da go zbogatat seto ona {to prethodno
bilo podu~uvano, na eden pomalku efikasen na~in i na poograni~en broj
u~esnici, otkolku vo drevnite misterii. Ovde, ne e mo`no da se navleze
vo mnogu interesnite pra{awa {to se odnesuvaat na tranzicijata od pred
- hristijanskata vo hristijanskata religija, ili da se objasni zo{to i kako hristijanskite misterii se cvet na porane{nite misterii i transcediraat nad niv. Vo osnovata na svoeto podu~uvawe i vo filozofskiot
na~in na `iveewe {to go baraat, ovie dve metodi se identi~ni. Razlikite me|u niv se samo onie {to se dol`at na pro{iruvaweto i na nivnoto
oficijalno izrazuvawe. Hristijanstvoto ne se pojavilo da uni{tuva, tuku da ispolnuva i da pro{iruva. Ova ispolnuvawe i ekspanzija se posledica na eden nastan od kosmi~ko zna~ewe, za koj zboruvame kako za inkarnacija. Od ovoj nastan, se slu~ilo ne{to {to vlijaelo na samiot sostav
na na{ata planeta, i sekoja edinka od ~ove~koto semejstvo. Ona {to bilo
toa ne{to i prirodata na promenata {to toa ja sozdalo, e premnogu golema i dlaboka tema za da ja razvieme ovde, no, da ja ilustrirame so masonskiot simbolizam, toa bilo nastan {to se pretstavuva so prenesuvaweto
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
239
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
na Svetiot simbol na Golemiot geometar na Univerzumot od tavanicata
na Lo`ata, kade {to se nao|a vo osnovnite stepeni na Zanaetot, na podot,
vo stepenot na Carskiot svod, kade {to e opkru`en so ognena svetlina i
so site okolnosti na dlaboko po~ituvawe i svetost. Kolku masoni ima
denes vo Redot, koi vo ovoj simbolizam prepoznavaat deka masonerijata
go afirmira i dava vidlivo svedo{tvo na sosema istiot fakt {to eden
duhovnik go potvrduva koga gi naveduva vo svoeto kredo zborovite: "Toj
sleze od neboto, se ovoploti i stana ~ovek"?
Poradi edno neizre~eno i neoficijalno pravilo, ~lenovite na Zanaetot odbegnuvaat da gi spomenuvaat vo lo`ite imeto na hristijanskiot
U~itel i gi ograni~uvaat ~itawata na svetite tekstovi i izvadocite re~isi isklu~ivo na Stariot zavet, a ovaa pobuda nesomneno se dol`i na
`elbata da se dr`at do zapovedta da se vozdr`uvaat od religiozni diskusii za da ne se ogre{at kon onie bra}a koi mo`ebi ne se so hristijanska veroispoved. Ovaa pobuda vodi vo pogre{na nasoka, a nea ja negira
faktot {to "pogolemata svetlina" na koja e obvrzan sekoj kandidat, i na
koja mu se prepora~uva da í obrne najgolemo vnimanie od momentot na negovoto primawe vo Redot, ne e samo Stariot zavet, tuku celata Kniga na
Svetiot zakon.
Nitu drevnite misterii, nitu modernata masonerija kako niven naslednik, mo`at pravilno da se sogledaat, bez povikuvawe na nivnata
vrska so hristijanskoto evangelie, vo koe se prezemeni pred - hristijanskite {koli. Sukcesivnosta i evolucijata od prvoto do vtoroto e direktna i organska. Zemaj}i gi predvid razlikite predizvikani od vremeto,
mestoto i na~inot na izrazuvawe, obete podu~uvaat na sosema istite vistini i na neophodnosta od povtorno duhovno ra|awe. Vo ne{to vakvo, ne
mo`e da postoi raznovidnost vo doktrinata. Vistinata {to se odnesuva
na ovaa tema, mora da bide postojana i nemenliva vo site periodi na
svetskata istorija. Sv. Avgustin tvrdi deka na svetot nikoga{ ne postoela pove}e od edna religija od po~etokot na vremeto (pri {to pod religija se misli na naukata na povtornoto povrzuvawe na odvoenata du{a so
svojot izvor) i deka taa religija zapo~nala da se narekuva hristijanstvo
vo vremeto na apostolite. Poradi taa pri~ina, i Rimskata crkva i masonerijata, iako tolku razli~ni vo gledi{teto i vo metodot, ja imaat slednata zaedni~ka karakteristika, a toa e {to insistiraat deka ne se dozvoleni menuvawa ili inovacii vo nivnata sredi{na doktrina i deka
otstapuvaweto i skr{nuvaweto od nivnite me|nici ne e nedozvoleno.
Ovaa mudrost i tradicionalni metodi na misteriite, nikoga{ ne bile
bez `ivotno svedo{tvo na ovoj svet, i pokraj qubomorata i ograni~uvawata na tradicionalnoto veruvawe. Od zabranuvaweto na misteriite vo VI
vek, nivnata tradicija i u~ewe prodol`ile vo tajnost, pod razli~ni so240
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
krivawa, a na ovoj kontinuitet i mu se dol`i na{iot sega{en masonski
sistem. Kako {to prethodno be{e objasneto vo ovie tekstovi, ovoj sistem
bil kompiliran i sostaven dva - tri veka nanazad, kako elementarno izrazuvawe na drevnata doktrina i metodot na inicijacija, od strana na grupa
umovi {to bile mnogu podlaboko zapoznati so starata tradicija i tajnata
nauka od onie {to denes gi imaat blagodetite na nivnata rabota, pa duri
znaele i pove}e od ona {to go naveduva tekstot na masonskite rituali. Toa
{to tie ostanale opskurni i anonimni, taka {to moderniot u~enik ne mo`e
da gi identifikuva preku svoeto istra`uvawe, e samo ona {to mo`e i da
se o~ekuva, bidej}i vistinskiot posvetenik nikoga{ nema da se izjasni
kako takov, tuku e podgotven zasekoga{ da ostane bezli~en, podaleku od
o~ite na javnosta i zabele`itelnosta, ramnodu{no seej}i go semeto za
blagodet na svoite prijateli - lu|eto, ostavaj}i im na drugite da go polevaat, a na Neimarot da go umno`i. No, vo granicite koi tie sebe si gi dozvolile, tie navistina dobro ja zavr{ile svojata rabota, i, bidej}i toa
bilo neophodno za taa da se prika`e na ovie stranici, povtorno ja pretvorile vo zapis, koj barem vo glavnite crti i osnovnite principi e veren na
drevnoto u~ewe i usovr{enite rituali na filozofskite misterii. Ova e
ubavo ka`ano od eden pisatel koj e avtoritet za ovaa tema, deka tie go
sostavile sistemot na spekulativnata masonerija kako "eksperiment za
~ove~kiot um na toa vreme", a so cel da í prika`at barem eden mal del od
dokazot za doktrinata za povtorno duhovno ra|awe na javnosta koja `iveela vo vreme na temnina i materijalizam, a koja mo`e da im bide svetlina
- vodilka na onie {to mo`at da imaat korist od nea.
Ako ovaa teorija e to~na, na prv pogled, deluva kako nivnata namera da
e falsifikuvana, poradi natamo{niot razvoj na nastanite, koga se sozdala organizacija od svetski razmeri i so mnogubrojno ~lenstvo, koja nesomneno ja za`iveale vredni ideali i koja postignala odredeno nivo vo dobrotvornata rabota, no koja i pokraj toa, propu{tila da ja razbere svojata
vistinska i izvorna smisla na postoewe kako Red {to ja promovira naukata za ~ovekovata duhovna prerodba. Poradi ovoj propust, nejzinite dostignuvawa vo drugi nasoki, imaat mala ili nikakva zasluga. No, so po{irokiot i pomudar stav za situacijata, bi se sogledalo golemoto rasturawe
energija za sega{nata mala cel, no i }e se vidi deka na dolgi pateki i so
minuvaweto na vremeto, ovaa energija ne se tro{i, tuku se za~uvuva, i deka
pokraj individuite koi ovde - onde imaat blagodet i vistinska korist od
Redot, toj go za~uvuva svedo{tvoto i go odr`uva plamenot na svetlinata
na ve~nite misterii vo edno mra~no vreme. Kako {to svetlinata na Majstorot mason nikoga{ sosema ne zgasnuva, taka i svetlinata na misteriite
nikoga{ sosema ne zgasnuva, duri i vo najmra~nite denovi na svetot, a
Tvorecot i na~inot da se dojde do Nego, nikoga{ ne ostanuva bez svedo{tvo.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
241
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Ako, sporeduvaj}i ja so drugite svedo{tva, masonerijata e samo trpeliv
zrak mesto silna i bleskava svetlina, taa sepak ne e ni{to pomalku od
vistinski zrak; blagata svetlina bleska od plamenot na sredi{niot oltar
na svetot, a taa e dovolna da izvede barem nekoi od nas od temninata {to
ne opkru`uva, sé dodeka no}ta ne pomine. Ovaa svetlina ni e dadena srazmerno so `elbata na na{ite srca, no, za pove}eto masoni, Redot ne frla
nikakva svetlina, bidej}i tie ne ja sakaat svetlinata, nitu pak, ja posakuvaat i ja razbiraat inicijacijata vo nejzinata vistinska smisla. Tie se
dvi`at me|u simbolite, la`nite pretstavi i zamenskite tajni na misteriite, bez da gi razberat, i bez `elba da gi pretvorat vo svojata realnost.
Zanaetot e doveden dotamu da im pomaga na op{testvenite i filantropski
celi, tu|i na negovata namera, pa duri i da ja zadovoluva `elbata za nadvore{noto li~no odlikuvawe; no ostanuva krajno neefikasen kako instrument za povtorna duhovno ra|awe.
Sepak, dali ova neznaewe, ovaa neprobojnost na umot i ispu{taweto
e da se razbere, deka nemaat nikakva cel? Mo`ebi nemaat. Sekoj od nas
go `ivee `ivotot vo prisustvoto na misteriite na prirodata {to ne uspeva da gi raspoznae ili razbere, pa duri i koga `elbata za mudrosta
kone~no }e se razbudi, u~eweto na razbiraweto e dolg proces. Prirodata
gradi bavno vo site svoi carstva, usovr{uvaj}i gi svoite celi preku beskrajnite povtoruvawa i o~igledno go odbegnuva zaludnoto tro{ewe materijal. Istiot metod dominira i vo Carstvoto {to ja nadminuva Prirodata. Du{ite poleka se privlekuvaat kon svetlinata, i nivnoto usovr{uvawe i preobrazba vo taa svetlina, ~estopati e mnogu postepeno. Dolgo
pred da stane kadarno da ja razlikuva senkata od supstancijata, ~ove{tvoto mora da ja isproba svojata raka na ~irak vrz igra~kite i iluziite
i zamenite za iskonskite tajni na Realnosta. Mnogu vreme pred da stane
dostojno za vistinskata inicijacija na patekata {to vodi do Tvorecot,
~ove{tvoto mora da mu bide dadeno da se zadovoli sebesi so preliminarnite neinteligentni isprobuvawa vo ovie procesi. Okolu patekata
{to vodela do vlezot na drevnite hramovi na misteriite bile postaveni
statui na bogovite, {to sami po sebe nemale vrednost, tuku namerata poradi koja bile postaveni, bila da gi naviknat umovite na po~etnicite na
spiritualnite koncepti i bo`estvenite atributi na koi ovie statui im
davale fizi~ka forma i pojavnost. No, vo samiot hram se prestanuvalo
so site kameni idoli, site oficijalni pretstavuvawa, simboli i ceremonijalni na~ini; bidej}i dotoga{ umot nau~il da se pro{iri so nivnata
pomo{, i, vo silata na svojata ~istota i razbirawe, mo`el samiot da se
vozdigne do nezamaglenata percepcija na nivnite bezobli~ni prototipi
i da "go vidi Bezimeniot so stotici imiwa".
242
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
"Zdobijte se so znaewe, steknete se so mudrost; no, nad site pridobivki, steknete se so razbirawe, "veli stariot U~itel, davaj}i sovet koj
mo`e da mu se prepora~a i na Masonskoto bratstvo na dene{nicata, koe
tolku malku go razbira svojot sopstven sistem. No, razbiraweto zavisi
od veli~inata na darot na Natprirodnata svetlina, koja, za vozvrat, zavisi od toa kolku nie kopneeme po nego. Ako Mudrosta denes e vdovica,
vsu{nost site masoni se, ili pak, potencijalno se sinovi na vdovicata,
a nea }e ja odbranat nejzinite deca, koi }e ja baraat i }e se trudat okolu
nea, kako {to bi se trudele okolu skrieno Bogatstvo. Na samiot Zanaet
ostanuva da re{i dali }e navleze vo svoeto nasledstvo kako pravoliniski nas led nik na Drev ni te mi ste rii i u~e we to na mu dro sta, ili,
ispu{taj}i da go napravi toa, }e ja ima neizbe`nata sudbina na site ne{ta od koi ostanala samo forma, a ~ij vroden duh po~inal.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
243
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
DOKAZITE VO LEGENDATA ZA HIRAM ABIF
Vo potraga za odgovorite vo alegorijata poznata kako legendata za
Hiram Abif, treba da se ima na um deka vo Tajnoto masonstvo Majstorot
mason bil Majstor nad lu|eto, a ne majstor na nekoja umetnost ili zanaet.
Pogolemiot del od ~lenstvoto na masonskiot red go so~inuvaat Pomo{nici, polni ~lenovi, i U~enici, ~ija{to diskrecija i doverlivost sé u{te
ne se prifateni vo taa mera za da bidat primeni vo polnopravnoto ~lenstvo. Pogolemiot broj od ovie U~enici }e gi zapoznaat samo onie bra}a
masoni koi bile vo nivnite }elii ili lo`i. Majstorite bile "gospodari"
na teoriite ili lo`ite, {to bilo uslov da odr`uvaat me|usebna komunikacija. Ovaa komunikacija, i povremenite tajni generalni sobiri, bile
apsolutno potrebni poradi va`nite principi na standardizacijata - postignuvawe zaedni~ki dogovor okolu signalite so dlankite i racete,
lozinkite i alegoriskite pra{awa i odgovori so pomo{ na koi mo`e da
se identifikuvaat me|u sebe so odredena sigurnost. Duri i koga nekoj vo
tajnoto dru{tvo samo bi se posomneval deka sigurnosta e zagrozena, tajnite znaci se menuvale, i morale da se organiziraat sostanoci za da se
napravat izmeni i potoa da se ra{irat i da im se objasnat na ~lenovite
vo lo`ite. Isto taka, vo namerata bratot vo begstvo da se upati kon slednata lo`a, o~igledno bilo potrebno nekoj da gi znae lokaciite na drugite lo`i, barem na regionalno nivo. Zatoa, Majstorite vo isto vreme bile
najva`nite, no i najopasnite ~lenovi na bratstvoto. Bra}ata ~ii{to poznanstva bile ograni~eni na nivnata }elija ne mo`ele da predadat nikoj
drug osven svoite drugari, no Majstorot mo`el da go zagrozi opstanokot
na dru{tvoto otkrivaj}i gi imiwata na drugite Majstori, od koi site poseduvale natamo{ni informacii, vklu~uvaj}i gi imiwata i mestoto na
prestoj na ostanatite Majstori. Toa bila pri~inata zo{to samo na Majstorite im bil potreben Golemiot Dovikuva~ki Znak na Nevolja, i specijalniot povik za pomo{ vo temnina ili koga ne bile vo vidokrugot na onie
od koi barale pomo{: O, Gospode Bo`e, zarem nema pomo{ za Sinot na
Vdovicata?"
Sekoj Majstor bil "sin na vdovicata". Toj bil prodol`enie na linijata Majstori koja o~igledno bila prekinata so smrtta na prviot golem
244
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Majstor, Hiram Abif. Vo dramata na inicijacija, na Majstorot mu e dodelena ulogata na Hiram Abif, centralnoto mesto vo ulogata na kandidatot
vo tajnoto dru{tvo. Vo taa uloga, toj }e go imitira Abif, koj odbral poprvo da umre otkolku da gi oddade tajnite na Majstorite masoni. Vo taa
uloga, toj }e gi spre~i efektite od napadot na trojcata ubijci koi gi sakale tie tajni tolku mnogu {to poradi niv izvr{ile ubistvo, ne vodej}i
smetka deka ubistvoto na Hiram Abif }e zna~i kraj za izgradbata na nezavr{eniot hram.
Kontinuiranata funkcija na golemiot Majstor i arhitektite na hramot,
bila eden vid ideja za besmrtnosta, son koj se odr`uval vo `ivot od onie
koi doa|ale po nego, i bila simbolizirana so edno gran~e akacija, koja
bila simbol na besmrtnosta mnogu postar otkolku {to e hristijanstvoto.
Za lu|eto vo toa vreme, vremeto i negovoto vlijanie vrz posevite bile
determinanti na `ivotot i smrtta, na dobriot `ivot ili gladuvaweto vo
godinata koja doa|ala. Promenite na godi{nite vremiwa, vi{okot ili
nedostatokot na do`d, smrtonosnite mrazovi, bil lesno razbirlivi, a
muvlata, gabi~kite ili bolestite na `ivotnite obi~no im bile pripi{uvani na ve{terstvata i urocite. Bez sve`a hrana koja mo`ele da ja o~ekuvaat i nemo`nosta da ja za~uvaat hranata {to ja imaat, najstra{noto
godi{no vreme za niv bila zimata, koga denovite stanuvaat pokratki bidej}i Silite na Temninata sekoj den im ostavaat sé pomalku prostor na
Silite na Svetlinata. Nivnata maka u{te pove}e se zgolemuvala so toa
{to umirala sekoja grmu{ka, sekoe drvo i bilka. Sé osven zimzelenite
drvja. Tie ostanuvaat svetli i zeleni zatoa {to vo niv `ivee duh koj e
pomo}en od Silite na Mrakot, ~uvaj}i go `ivotot sé dodeka Sonceto ne
se izbori za edna kratka, no neizbe`na pobeda. Toj silen duh pomaga da
se pre`ivee periodot od esen do prolet, i da se so~uva ni{kata na `ivotot. Vo nekoi oblasti, zimzelenoto drvo se se~e za da se vnese dobriot
duh vo domot, kade negovite gran~iwa se kitat so podaroci, a taa drevna
tradicija na starata prirodna religija denes e so~uvana vo praznikot
Bo`i}. Taka, zimzelenoto drvo stanalo simbol za besmrtnosta, a edna od
tie zimzeleni bilki bila i akacijata.
Akacijata e izbrana kako simbol za "besmrtnosta" na Hiram Abif, poradi edna mo{ne specifi~na pri~ina. Tvorecot naredil od drvoto na
akacija da se napravi Zlatniot kov~eg, koj }e bide smesten vo Najsvetiot
od Svetite, vo Solomonoviot hram kade golemiot majstor gi crtal svoite
planovi za utre{niot raboten den. Akacijata isto taka bila doma}in na
eden specijalen vid imela so svetlocrvena boja. Ne samo {to imelata,
koja e zimzelena i dava plod i zime, sama po sebe e silen simbol na besmrtnosta, tuku mnogumina veruvaat deka akacijata, pokriena so svetlite
imelini cvetovi e vsu{nost, "zapalenata grmu{ka" od Stariot zavet. Isto
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
245
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
taka, egipetskata akacija ima crveni i beli svetovi, {to potsetuva na
templarskite boi, crveniot krst na belata nametka.
Besmrtnosta na Hiram Abif ne le`i vo ve~noto postoewe na negovata
du{a vo nekoe nebesko kralstvo, tuku vo mislite i delata na majstorite
koi do{le po nego, lu|eto odredeni da go zazemat negovoto mesto i da go
zavr{at ona {to mitskiot golem Majstor go zapo~nal. Nivnata zada~a
bila da napravat planovi i da upravuvaat so "rabotnicite", U~enicite i
Pomo{nicite, vo postignuvaweto na celta na Abif, zavr{uvawe na Solomonoviot hram.
Seto ova ima samo dale~ni vrski so bibliskata tema. Spored Biblijata, Hiram ne bil arhitekt tuku majstor lear vo mesing i bronza. Ne bil
ubien, tuku go do`iveal zavr{uvaweto na yidaweto na hramot, a potoa se
vratil doma. Klu~ot za masonskite koreni i celta se nao|a vo alegoriskata legenda, a ne vo Biblijata. Koga niz britanskata istorija ja barame
temata - nezavr{en hram kako osnova za nekoe ekskluzivno tajno dru{tvo,
nao|ame samo eden odgovor, religiozen red koj sebesi ~esto se ozna~uval
so edno ednostavno ime, Hram. @ak de Mole i negovite prethodnici potpi{uvale dokumenti so titulata Magister Templi, Majstor na Hramot. I toj
hram, koj go zel svoeto ime po Solomonoviot hram, sigurno ostanal nezavr{en poradi ubistvoto na negovite majstori, koi isto taka bile izma~uvani za da im gi otkrijat svoite tajni na trojcata ubijci. Ubijcite ne bile
Jubela, Jubelo i Jubelum, tuku Filip Ubaviot Francuski, papata Klement
V i redot na vitezi na Bolnicata na sveti Jovan Erusalimski. Onie koi
ja ~itaat edinstveno verzijata na katoli~kata crkva za progonot na templarite }e imaat zabele{ka, tvrdej}i deka samo kralot na Francija mo`e
da se smeta za "ubiec" na vitezite templari, bidej}i samiot izvel sé,
vovlekuvaj}i go vo toa oslabeniot papa za da mu pomogne. Ova e voobi~aenata crkovna verzija koja ostanala do den dene{en, no istoriskite fakti go govorat tokmu sprotivnoto. Koga Edvard II Angliski odbil da primeni tortura protiv templarite, papata mo`el da go prefrli problemot
nazad na negoviot test, kralot na Francija. Nikoj ne go nateral Klement
V da isprati deset crkovni specijalisti za ma~ewe vo London. Papata
mo`el da ja prifati osloboditelnata presuda vo Kipar. Namesto toa,
baral novo sudewe i ispratil tim od ma~iteli so ovlastuvawe da gi anga`iraat lokalnite dominikanci i franciskanci dokolku bilo potrebno.
Nitu pak, kralot na Francija uspeal da ja realizira svojata `elba eden
~len od negovoto semejstvo da se najde na ~elo na kombiniraniot red od
bolni~ari i templari, so potpolna kontrola na nivniot Tvorec. Iako
Klement V bil samo edna obi~na pla{liva kukla ~ii konci gi vle~el
Filip, tokmu kralevite na Francija }e bile novite sopstvenici na imotite na templarite vo Francija, a ne bolni~arite. Papata bil mnogu po246
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
tvrd, ili vo najlo{ slu~aj potvrdoglav otkolku {to istori~arite na crkvata ni dozvoluvaat da vidime, i jasno e deka skoval sopstven plan vo
dogovor so bolni~arite.
Toj red uspeal da izbegne sekakva kritika po pra{aweto na progonot
na templarite, o~igledno samo poradi toa {to seto vreme se dr`el diskretno, od verojatno dobrata pri~ina {to nivnata uloga i nivnata nagrada bile dogovoreni odnapred. Poznato e deka papstvoto sakalo spojuvawe na templarite i bolni~arite, i odnapred odredilo golem Majstor
na kombiniranite redovi da bide Folk de Vilare, Majstor na bolni~arite. Templarite, vo svojot {tab na Kipar, slu{nale za serioznite nameri
za spojuvawe na redovite i imale vreme da podgotvat pismen odgovor.
Bolni~arite, vo svojot {tab na istiot ostrov, sigurno ja primile istata
informacija, no ne podgotvile odgovor, nitu pismen nitu usmen. Vsu{nost,
De Vilare uspeal da ostane vo senka i voop{to ne se pojavil vo Francija, a nikade ne e zabele`ano deka papata go iskritikuval poradi toa. Bez
somnenie, toa bilo poradi faktot {to negovoto prisustvo ne bilo potrebno i zatoa {to ne sakal da rizikuva sudir me|u dvata reda, bidej}i papata ve}e se odlu~il da se pogri`i za interesite na bolni~arite. Ne samo
{to bolni~arite nemale nikakvi zabele{ki na konceptot na soedinuvawe, tuku ne se ni obidele da progovorat nekoj zbor vo korist na nivnite
bra}a monasi - voini koga po~nale apsewata i ma~ewata. Ednostavno, ne
se me{ale vo toa i go ~ekale momentot, koga Kliment V, razlutuvaj}i go
so toa kralot Filip, objavil deka site konfiskuvani imoti na templarite im gi dava na vitezite na Bolnicata, a site oslobodeni templari }e
preminat vo redot na bolni~arite, postignuvaj}i go na toj na~in spojuvaweto koe go planiral od po~etokot, so polna soglasnost i sorabotka na
bolni~arite. Dokolku nekoj bara motiv, redot na bolni~ari bil glavniot
dobitnik koga zapo~nal progonot na templarite, i toa verojatno bilo
planirano od po~etokot. Papata, zaedno so bolni~arite, gi spre~il planovite na Filip Francuski, i nema nikakvo somnenie deka bolni~arite
treba da se vklu~at me|u trojcata ubijci na redot na Hramot.
Interesna poenta vo legendata za Hiram Abif e deka trojcata ubijci
koi ve}e bile kazneti, bile "odvedeni vo Juba". Sigurno e deka imalo
vojni so Francija pred i po progonot na templarite, i mo{ne e verojatno
deka kaznuvaweto na bolni~arite e izvr{eno za vreme na Selanskoto
vostanie, vklu~uvaj}i go i ubistvoto na nivniot igumen, a tie se izvedeni
pod prevezot na politi~kite nemiri. [to se odnesuva do kaznuvaweto na
Svetata crkva, ilegalnoto dvi`ewe organizirano od strana na templarite e verojatno najopasniot neprijatel kogo crkvata go imala na Britanskite ostrovi pred, za vreme, i po reformacijata. Pove}e od petstotini
godini po uni{tuvaweto na templarite, papite sé u{te go prokolnuvaat
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
247
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
masonstvoto, bidej}i vo svoeto ~lenstvo prima lu|e od site veri i ne go
priznava katolicizmot vo Rim kako edinstvena vistinska vera. Vo tajnoto masonstvo, religioznite otpadnici i buntovnici imale organizacija
koja mo`ela da im pomogne, da gi skrie i da im ovozmo`i komunikacija so
istomislenicite, a kako minuvale godinite, konfliktite me|u papite i
kralevite, papite i narodot i me|u papite i nivnoto sve{tenstvo obezbeduvale reka od novi ~lenovi za tajnoto dru{tvo koe im dozvoluvalo
da go obo`avaat Tvorecot na svoj na~in. Site trojca ubijci na redot na
Hramot imale pri~ina da za`alat poradi taa akcija protiv bradestite
vitezi.
Glavnata misterija vo legendata za Hiram Abif e identitetot na "ona
{to e izgubeno". Nekoi istori~ari masoni bukvalno ja sfa}aat alegorijata, {to otsekoga{ e pogre{no, i tvrdat deka ona {to e izgubeno e "zborot" na golemiot Majstor ili "tajnite" na Majstorite. Ona {to templarite go izgubile, bukvalno, bile nivnite: Neimarstvoto, ugled i mo}. Ona
{to alegorijata sugerira deka e izgubeno e arhitektot, planer koj{to bil
potreben za da se zavr{i hramot i da se obezbedi vodstvo za da se trgne
napred. ^ovekot {to go iniciraat vo majstor, {to u~estvuva vo pretstavata na ubistvoto, se pretvora vo drug Hiram. Sekoj Majstor ja igra taa
uloga i stanuva Hiram (so toa ime masonite nekoga{ se imenuvaat me|usebno). Toj e "sinot na vdovicata", i negova zada~a e da go zameni ona {to
e izgubeno: vodstvo, nasokata, rabotata potrebna za da se "dovr{i" objektot (na Redot) na Hramot, {to bilo brutalno prekinato so ubistvo. Sekoj
mason ima mo`nost da stane Majstor, i novoprimeniot ~len mo`e ponekoga{ da bide zbunet od soznanieto deka ona {to mu izgleda samo kako u{te
eden prag na skalilata kon negoviot podem vo masonstvoto, mo`e da stane tolku nedvosmisleno vo vrska so na~inot na barawe i obezbeduvawe
na pomo{, i tolku nedvosmisleno koga e vo pra{awe potrebata od za{tita na tajnite na drugite bra}a masoni.
Sé na sé, legendata za Hiram Abif ni ka`uva deka ne e koincidencija
{to dvete organizacii ja na{le svojata glavna identifikacija vo Solomonoviot hram, bidej}i ednata grupa ja rodila drugata. Toa ja objasnuva
pri~inata na grupata naslednici, masoni, da ja povtoruvaat, alegoriski,
sudbinata na prethodnata grupa, redot na Hramot. Hramot ostanal nezavr{en poradi ubistvoto na golemiot Majstor. ^ovekot koj se sre}ava so
ovaa legenda vo tekot na svojata inicijacija ja prezema ulogata na golemiot Majstor, a potoa i negovata zada~a, zavr{uvawe na Hramot. Vo taa
smisla, masonot ne e nitu "operativen" mason so alat v raka, nitu "{pekulativen" majstor koj mu se pridru`il na esnafot na yidari kako ~len
koj ne raboti. Toj e simboli~en mason, ~ija zada~a za izgradba ne e povrzana nitu so edna konkretna zgrada, tuku e vo vrska so pre`ivuvaweto i
248
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
rastot na simboli~niot hram, redot na siroma{nite vojnici na Hristos
i na Solomonoviot hram.
Otkako so tekot na vremeto po~nale da se zaboravaat i potoa sosema
da se izgubat vistinskite koreni na masonstvoto, na masonite im ostanala samo alegorijata, i zatoa sozdale svoj fantasti~en svet prifa}aj}i
ja taa alegorija kako vistinska. Eden pisatel mason bil ispolnet so stravopo~it, bidej}i masonstvoto gi so~uvalo ovie detali vo period podolg
od dve iljadi godini, na na~in koj go iskoristuvale i avtorite na Stariot zavet. Legendata za Hiram Abif ne e pretstavuvana kako legenda, tuku
kako citirawe na istoriski fakti.
Naporedno so prifa}aweto na Hiram Abif kako vistinska li~nost,
masonstvoto so generacii go prenesuva u~eweto deka redot e osnovan od
rabotnicite koi go gradele Solomonoviot hram. Toj objekt stanal centralna to~ka na masonskoto po~ituvawe. Umetni~kite pretstavuvawa na
Solomonoviot hram na yidovite na masonskite lo`i bile pottik za mnogu masoni da trgnat vo axilak do originalnoto mesto na izgradba na Solomonoviot hram. Nekoi uspevale da donesat nazad vo svoite lo`i kamewa od mestoto na izgradba na hramot ili od okolnite kamenolomi, i so
gordost gi izlo`uvale vo lo`ite kade {to dobivale oreol na relikvii.
Duri i denes, dolgo otkako masonstvoto gi promenilo svoite prikazni za
korenite, od izgradbata na hramot do srednovekovnite esnafi na kamenorescite, postojat masoni koi cvrsto veruvaat deka nivniot red e osnovan za vreme na gradbata na hramot.
Poracionalnite umovi sepak preovladale, i masonstvoto do{lo do
stavot deka prikaznata za Hiram Abif ne e fakultativna tuku e va`en
del od masonskata mitologija. Nejzinoto prifa}awe kako fakt predizvikalo celoto bratstvo da se naso~i vo pravec na grade`ni{tvoto i sekoj
alat da se identifikuva kako masonski simbol, dodeka Vrhovnoto Bitie
kako Golem Arhitekt na Vselenata. Se {iri veruvaweto deka masonite
gi izgradile veli~estvenite gotski katedrali, kako i vklu~uvaweto detali od arhitekturata i gradbite vo masonskite rituali.
Ova e misterijata: Ako prikaznata za Hiram Abif i ulogata na masonite vo izgradbata na Solomonoviot hram e prifatena kako mit, kako
toga{ toj hram stanal centralna to~ka na masonskite rituali i legendi?
Sigurno e deka srednovekovnite kamenoresci ne mo`ele da dadat odgovor
na toa pra{awe, a koga otpadnala teorijata za srednovekovniot esnaf,
se ~inelo deka ne postoi re{enie za misterijata...osven edno. Hramot koj
e tolku slaven i po~ituvan od strana na masonstvoto ne e objekt, tuku toa
e eden drug red koj bil edinstveniot {to nekoga{ se identifikuval so
taa zgrada: vitezite na Hramot, sega{nite masoni.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
249
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
KONSTRUIRANI MISTERII (IZMISLENI LAGI)
Ova ka`uvawe se odnesuva i na najva`nite misterii na drevniot red
na slobodnite i priznati masoni, od koi pove}eto pretstavuvaat misterii
i za samite masoni. Toa nudi razumni re{enija za pogolemiot del od niv
kako poddr{ka na osnovnata teza na ova istra`uvawe - deka navodno korenite na masonstvoto le`at vo ~lenstvo na redot na vitezite templari,
koi go izbegnale apseweto i torturata od strana na kralot i papata. Sigurni sme deka mnogumina }e re~at deka ova e nekompletno, bidej}i ne gi
prika`uva masonskite misterii i problemi za koi tie ~itale ili slu{ale; [to e so masonskoto obo`avawe na |avolot? Kolkava e odgovornosta
na masonite za korupcijata vo Vatikan i negovoto vovlekuvawe vo najgolemiot finansiski skandal na na{eto vreme? [to e so tajnite infiltrirawa vo policijata i vladata? Kakvi se vrskite so KGB?
Va{ata prva pomisla sigurno e da go ignorirame sevo ova, bidej}i toa
se "misterii" koi ne proizleguvaat od ritualite, istorijata, ili duri i
od legendata za masonstvoto. Tie se glavno izmisleni, konstruirani, duri i razglaseni od nastroenite antimasonski avtori. Vo poslednive godini se javuvaat sé pove}e antimasonski stavovi, osobeno vo Britanija,
a pove}eto od niv se posledica na objavuvaweto na knigata Bratstvo na
britanskiot novinar Stiven Najt. Negovata prethodna kniga, koja izleze
vo 1976 godina i go privle~e svetskoto vnimanie, Xek Mevosek - Kone~no re{enie, tvrde{e deka gi re{ava ubistvata na Xek Mevosek, doka`uvaj}i deka bile izvr{eni, a potem prikrieni od strana na ugledni masoni, dodeka krvavite kasapewa na `rtvite bile vo soglasnost so kaznite
od masonskite zakletvi. Dramatiziranata verzija na ovaa prikazna e
pretstavena vo filmot Ubistvo po odluka, vo koj [erlok Holms ja re{ava misterijata i im se sprotistavuva na vinovnite masoni.
Kako prodol`enie na ovoj izdava~ki uspeh, gospodin Najt ja napi{al
knigata Bratstvo. Podnaslovot na ovaa kniga e Tajniot svet na masonite. Xebnoto izdanie na ovaa kniga go noselo u{te posenzacionalniot
podnaslov Ekskluzivno ekspoze za tajniot svet na masonite. Objavena
prv pat vo 1984 godina, knigata predizvikala senzacija vo Britanija i vo
svetot. G-din Najt bil promoviran vo vode~ki avtoritet po pra{aweto na
250
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
zloto i potencijalnoto zlo na masonstvoto i denes va`i za najvlijatelen
protivnik na masonstvoto vo svetot. Zatoa, be{e neizbe`no da ja pro~itam negovata kniga i da proveram dali negovoto istra`uvawe donelo
kakva bilo zna~ajna informacija koja bi mo`ela da vodi kon re{enie na
masonskite misterii, ili da frli novo svetlo na korenite na organizacijata. Negovata kniga ne pomogna nitu po edno pozna~ajno pra{awe, no e
fascinantna zatoa {to poka`a kako informaciite mo`at da se obojuvaat i izvrtuvaat, kako mo`at da se menuvaat faktite so nepotpolni navodi ili so vadewe od kontekst, so {to se dobiva efekt na prisilno vteruvawe na podatocite vo odnapred podgotvenite zaklu~oci.
Gospodin Najt nikoga{ ne im ja iznel na ~itatelite svojata pozicija.
Zatoa, da ispitame nekolku od masonskite misterii koi{to toj im gi plasiral na svoite ~itateli.
]e se pozanimavame so najnegativniot od site negovi zaklu~oci za masonstvoto, koj e iznesen vo poglavjeto "Preplaven |avol?" Vo ova poglavje, g-din Najt ja citira papskata enciklika Humanum Genus, isklu~itelen
dokument izdaden vo 1884 godina od strana na papata Lav XIII. G-din Najt
veli: "Lav XIII go okarakteriziral masonstvoto kako grupirawe vo dru{tvoto vo "carstvo na Satanata". Ona {to papata navistina go rekol e
deka Armijata na spasot, Baptisti~kata crkva, Budistite i Mormonite,
site se vsu{nost pripadnici na ~ove~kata rasa koja ne e katoli~ka, tuku
del od "carstvoto na Satanata". Za da ne izgleda deka gi interpretiram,
neka Lav XIII zboruva sam za sebe:
"^ove~kata rasa (Humanum Genus), poradi zlobata na |avolot, se odvoila od Tvorecot, Sozdatelot i Davatelot na bo`ji darovi, i se podelila
vo dva razli~ni i sprotivstaveni tabori, od koi eden istrajno se bori za
vistinata i doblesta, a drugiot, za onie raboti koi se sprotivni na vistinata i doblesta. Prviot tabor e Bo`joto Carstvo na zemjata, odnosno (katoli~kata) Crkvata na Isus Hristos; onie koi mu slu`at na Tvorecot i na
negoviot ednoroden Sin, so celiot svoj um i so celata svoja volja. Vtoriot
tabor e carstvoto na Satanata, vo ~ie podra~je i vlast se site onie koi go
sledele negoviot ta`en primer, i na{ite praroditeli".
Papata rekol deka masonite se vklu~eni vo golemoto nekatoli~ko
dru{tvo na Satanata? "Vo na{e vreme, onie koi go sledat zliot, se organiziraat i se sobiraat pod vodstvo i so pomo{ta na ona dru{tvo na lu|e
koe e ra{ireno nasekade i dobro organizirano, a koe tie go narekuvaat
masoni".
G-din Najt ponatamu go ka`uva slednoto za papata Lav XIII: "Toj go kvalifikuval masonstvoto kako subverzivno po Crkvata i Dr`avata". Ona
za {to papata vistinski `ali e razdvojuvaweto na crkvata i dr`avata,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
251
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
no u{te edna{ papata neka zboruva li~no za sebe, potsetuvaj}i ve deka
koga }e go upotrebi zborot crkva, toj misli isklu~ivo na katoli~kata
crkva.
"Tie (masonite) rabotat navistina tvrdoglavo do kraj, za niv nitu u~eweto nitu avtoritetot na Crkvata nemaat nikakvo vlijanie. Zatoa, tie go
propovedaat i go poddr`uvaat celosnoto odvojuvawe na Crkvata od Dr`avata. Na toj na~in, zakonot i vladata se izzemeni od zdravata i bo`estvena dobrina na Katoli~kata crkva, zatoa tie sakaat, so site sredstva
da vladeat nezavisno od instituciite i doktrinite na Crkvata".
Bidej}i Humanum Genus e dolg edvaj petnaesetina strani, pretpostavuvame deka g-din Najt go pro~ital cel i e svesen deka negovata centralna
tema na rasprava vsu{nost e argument protiv idejata za demokratija, i
protiv teorijata za odvojuvawe na katoli~kata crkva od svetovnite vlasti
na dr`avite. Papata bil u`asnat od idejata deka lu|eto treba da sozdavaat zakoni spored koi }e se vladee, a da ne mu bidat pokorni na vladetelot komu mu e dadena bo`ja vlast i koj e miropomazan od crkvata. Malku
verojatno? Lav XIII veli: "Da se prepoznae, kako {to toa go pravi taa (crkvata), bo`estvenoto pravo na komanduvawe, {to í dava golem ugled na
civilnata vlast i pridonesuva da se usoglasi po~itta i qubovta na podanicite". Vo 1884 godina Svetata crkva se u{te gi favorizirala avtokratskite monarhii blagosloveni od strana na crkvata, i onie koi go priznavale svetovniot avtoritet na crkvata. Vo taa smisla, Humanum Genus go
osuduva ustavot na SAD, kolku {to gi osuduva i masonite. Toa mo`e da se
vidi od katalogot na grevovite za koi bile obvineti masonite:
"Ednoglasnata i upornata cel na masonskite sekti e prezemawe kontrola vrz obrazovanieto na decata.Tie sfa}aat deka vo ranite godini lesno
se vr{i indoktrinacija, za podgotvuvawe lu|e za idnite potrebi na dr`avata koi }e bidat po nivna `elba. Zatoa, vo obrazovanieto na decata, tie
ne im ostavaat nikakvo vlijanie na sve{tenicite na (katoli~kata) Crkvata vo naso~uvaweto ili vospituvaweto na decata. Vo mnogu situacii, tie
odat tolku daleku {to celosno go ostavaat detskoto obrazovanie vo racete na laici: a od moralno u~ewe se otfrla sekoja ideja za svetite i golemi
dol`nosti koi gi povrzuvaat ~ovekot i Tvorecot."
Obvinenijata se u{te po`estoki koga masonite se izedna~uvaat so
"naturalistite".
"Principite na dru{tvenata nauka sledat. Ovde naturalistite podu~uvaat deka site lu|e imaat ednakvi prava, i se sovr{eno ednakvi vo
uslovite; sekoj ~ovek e prirodno nezavisen; nikoj nema pravo da im komanduva na drugite; tiranijata gi dr`i lu|eto vo pot~inetost pred kakva
bilo vlast osven onaa koja proizleguva od niv samite. Zatoa, lu|eto se
252
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
suvereni; onie koi vladeat nemaat vlast, osven onaa koja im e dadena i
otstapena od strana na narodot; zatoa tie mo`at da bidat smeneti, bez
razlika dali se soglasuvaat ili ne, spored `elbata na narodot. Korenite na site prava i gra|anski dol`nosti se vo samite lu|e ili vo dr`avata, so koja se vladee po novite principi na slobodata. Dr`avata mo`e da
bide bezbo`na; nema pri~ina da í se dade na edna religija prednost vo
odnos na druga; sé treba da se po~ituva na isto nivo.
Dobro e poznato deka masonite gi odobruvaat ovie maksimi, i sakaat
da vidat vladi oblikuvani spored nivniot obrazec".
Toa e ona {to carstvoto na Satanata" go pravi vo enciklikata Humanum Genus: ja li{uva crkvata od avtoritetot i privilegiite, a ponekoga{
i od imotot, zamenuvaj}i gi vladetelite potvrdeni od strana na crkvata
so demokratska vlada. Morame da se prisetime na vremeto koga e objaveno pismoto, na 20-ti april, 1884 godina. Svetata crkva toga{ ja izgubila
papskata dr`ava vo Italija vo korist na novoto kralstvo na Italija, taka {to Lav XIII bil prviot papa {to bil sve{tenik, no ne i kral. Vo Meksiko pobedila revolucijata pod vodstvo na Benito Huarez, ~ija{to nova
meksikanska vlada í ja odzela zemjata na crkvata, gi stavila manastirite nadvor od zakonot, i go zabranila ispra}aweto crkovni pari vo Rim,
pri toa ostanuvaj}i strogo katoli~ka zemja, no ispra}aj}i mu jasna poraka
na papata deka negovata misija na zemjata e spiritualna i pastoralna, a
ne ekonomska i politi~ka. Vo Ju`na Amerika, crkvata izgubila neizmerno bratstvo kako rezultat na revolucijata pod vodstvoto na Simon Bolivar i Hoze de Sam Martino. Humanum Genus gi obvinuval naturalistite,
lu|eto koi so razum sakale da gi zamenat u~ewata na crkvata i koi smetale deka zakonite treba da bidat napraveni "so soglasnost na onie na
koi se odnesuvaat". Da, papata gi obvinil masonite za "religiska ramnodu{nost", kako {to pi{uva Najt, no toj propu{til da naglasi deka crkvata vsu{nost go osudila masonskoto prifa}awe na lu|e od site religiozni ubeduvawa, vo svetloto na faktot deka site religii osven katolicizmot bile proglaseni za la`ni. "Otvaraj}i im ja svojata vrata na lu|eto
od site veri, tie vsu{nost ja potpomagaat golemata moderna gre{ka na
religiozna ramnodu{nost i ednakvost na site veroispovesti, {to e najdobar na~in da se izbri{at site religii, posebno katoli~kata, koja
bidej}i e edinstvenata vistinska, ne mo`e da se soedini so ostanatite,
a pritoa da ne í se nanese ogromna nepravda".
Ovde nema ni{to zlobno ili subverzivno od strana na papata. Lav XIII
imal maka. Dlaboko gi ~uvstvuval golemite zagubi vo crkovnata mo}, privilegiite i Tvorecohulstvoto koi nastanale vo tekot na demokratskite
revolucii i razvil tolkava nedoverba {to go ~uval zlatoto na Vatikan
vo sandak pod svojot krevet. Dlaboko veruval deka demokratijata e zlo,
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
253
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
del od "carstvoto na Satanata", i deka katoli~kata crkva ima i pravo i
dol`nost da ja kontrolira sekularnata vlast. Toj stav ne umrel so nego.
Ne tolku odamna, vo april 1948 godina, oficijalnata jezuitska publikacija Civilita Cattolica, jasno go iznela stavot deka dokolku vo nekoja zemja
katolicite se vo malcinstvo, crkvata }e bara religiozna sloboda za site. No, koga mnozinstvoto e katoli~ko, na site drugi veri }e im bide zabraneto legalnoto postoewe. Lav XIII bil soglasen so vakviot na~in na
razmisluvawe:
"Rimskata katoli~ka crkva, ubedena, preku svoite bo`estveni prerogativi, deka e edinstvenata vistinska crkva, mora da go bara pravoto na
sloboda samo za sebe, bidej}i takvoto pravo mo`e da se poseduva samo so
vistinata, a ne so grev. [to se odnesuva do drugite religii, Crkvata (katoli~ka) sigurno nema da im izvle~e me~, no }e bara so site zakonski
sredstva da ne im se dozvoli da propagiraat la`ni doktrini. Vo soglasnost so toa, vo dr`avite kade pogolemiot del od naselenieto e od katoli~ka vera, Crkvata }e bara da se zabrani nivnoto legalno postoewe, a
ako navistina postojat religiozni malcinstva, tie }e imaat pravo samo
na de facto postoewe, bez mo`nost da go {irat svoeto veruvawe. Vo nekoi
zemji, katolicite }e moraat da baraat polna religiozna sloboda za site.
No, pravej}i go toa, Crkvata ne se odrekuva od svoite tezi, koi ostanuvaat imperativ na nejzinite zakoni, tuku ednostavno se prilagoduva na de
facto uslovite, koi moraat da bidat zemeni predvid".
Ovde le`i nepomirlivata razlika me|u masonstvoto i katoli~kata
crkva. Centralnata tema na masonstvoto e prifa}aweto na lu|eto od site religiski uveruvawa, vklu~uvaj}i go i katolicizmot, dodeka Rimskata
crkva veruva deka i e dol`nost da gi ugnetuva drugite. Sekoja organizacija cvrsto veruva vo svojot stav, i zatoa kompromisot e nevozmo`en, sé
dodeka papata Jovan XXIII, na Vtorata ekumenska konferencija, ne predlo`il dijalog so drugite veri. Sekako, toa bilo dolgo po brojnite papski
obvinenija protiv masonstvoto koi gi citiral Najt. Tie osudi bile re~isi celosno politi~ki i ekonomski, i ni{to ne pridonele kon tezite na
g-din Najt deka obo`avaweto na |avolot ima svoe mesto vo masonstvoto.
Sekako, vo knigata Bratstvo toj zboruva za "zlokobnata situacija vo Rim,
bidej}i navodno imal dokazi deka masonite se infiltrirale vo samiot
Vatikan". Zo{to ne ni gi dal tie vozbudlivi informacii? Zarem nemalo
dovolno prostor vo knigata? Zarem nemalo mesto vo knigata za da objasni
deka slavnata papska osuda na masonstvoto, nare~ena Humanum Genus e
edna golema gre{ka? Taa gi osuduva masonskite u~ewa za odvojuvaweto
na crkvata od dr`avata, za vladeeweto na narodot, za civilniot brak,
za vospituvaweto i obrazuvaweto na decata od strana na laici, a ne sve{tenici, no niedna od ovie raboti ne e konkreten izum na masonstvoto,
254
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
koe izborot po ovie pra{awa mu go ostava na poedinecot. Papata ednostavno go pome{al masonstvoto so site ostanati nekatolici. Kako i da e,
Humanum Genus ne dava nitu eden dokaz za tezata deka masonite go obo`avale |avolot.
Vsu{nost, g-din Najt gi na{ol site dokazi za masonskoto obo`avawe
na |avolot vo otkrovenieto na "zabraneto ime na Tvorecot" kako {to toa
bilo pi{ano vo ritualot na inicijacija za stepenot na Kralski Lak. Toj
odlu~il i objavil deka ova ime, koe e akronim koj go simbolizira masonskoto prifa}awe na lu|e od site veri, e siguren dokaz za postoeweto na
poseben i lesno prepoznatliv Tvorec na masonstvoto. Iako vo masonskiot ritual ne se spomenuva ni{to drugo osven imeto, Najt ja sfatil "vistinskata priroda" na masonskiot Tvorec {to toj samiot go sozdal. Toa
"tabu ime" e Jahbulon, za koe se veli deka nastanalo od trite sloga na
imiwata, Jehova, Baal i On, ili Oziris. Nekoi masoni koi se obiduvale
da go "otkrijat kodot" na imeto, do{le do ovoj zaklu~ok, iako ovaa interpretacija ne e univerzalno prifatena od masonskite istori~ari. G-din
Najt radosno ja prifatil interpretacijata, bidej}i mu slu`ela vo obidot
da doka`e deka Satanata ima svoja uloga vo masonstvoto. Za imeto Jahbulon, Najt veli deka "toa ne e op{t termin koj poedinecot mo`e da go
razbere, tuku precizno ozna~eno natprirodno bitie". Vo odreduvaweto
na prirodata na toj specifi~en masonski Tvorec, toj zboruva samo za eden
slog, i veli deka bul zna~i Baal. Potoa, istaknuva deka demonolozite
na {esnaesettiot vek go opi{uvale Baal kako |avol so telo na pajak i
glavi na ~ovek, `aba i ma~ka. Toa sekako zvu~i kako natprirodno bitie.
Problemot e vo toa {to Baal ne e ime. Toa e titula, i nejzinata upotreba ne uka`uva na specifi~no bo`estvo. Nie ne znaeme dali e toa
Baal ~ij oltar bil prevrten od Gideon, dali e istiot Baal koj prorokot
Elija go povikal na duel so Jehova, i dali e toa istoto obo`avano vo Liban, vo hramot na sonceto na Balbek.
Ednostavno, Ba`al e hebrejski zbor koj zna~i lord ili gospodar. Brojni bo`estva na Bliskiot istok ja nosele taa titula, no nivnite imiwa ne
se za~uvani do denes. Prevodot na ovoj zbor od Stariot zavet na angliski
bi predizvikal golema konfuzija33, zatoa preveduva~ite go ostavile originalniot termin na hebrejski. Na ~itatelot toa mu izgleda kako ime, a
ne po~esna titula, {to i navistina e, i taa sé u{te se koristi vo evrejskata vera. Na primer, onoj {to ~ini ~uda vo Bo`je ime e poznat kako
Ba`al {em, lord (ili gospodar) na imeto. Mo`ebi najslaven od site niv
bil Ba`al {em Tov, ukrainski rabin koj go osnoval hasidskoto dvi`ewe
33
Lord na angliski - Gospod (zab. prev.)
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
255
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vo Polska, zatoa ako sretnete mom~e vo crn dolg kaput bez vratovrska,
so brada i zulufi koi visat pod crniot {e{ir, nemojte da rizikuvate i
da mu ka`ete deka Ba`al zna~i |avol.
Ona {to se slu~ilo, sekako, ne e mnogu razli~no od stavot na papata
Lav XIII deka sekoj rival na katoli~kata crkva e ~len na carstvoto na
satanata, osven vo slu~ajot na "Baal", kade {to e sekoj rival na Jehova.
Vo eden moment vo istorijata, del od Izraelcite bile sledbenici na
neimenuvaniot "lord", a ne na Jehova, i zatoa kako eksperiment, Elija
naredil sekoja frakcija da zakole po eden vol i da go stavi na klada, a
potoa da go zamoli svojot Tvorec da go zapali ognot. ^etiristotini i pedeset sve{tenici na "Baal" iskreno se molele cel den, se~ej}i se i ranuvaj}i se vo ceremonijata na li~no `rtvuvawe za da go nateraat svojot
Tvorecot da deluva, no ni{to ne se slu~ilo. Toga{, Elija, koj svoite drva
dobro gi natopil so voda, go povikal Jehova, koj odgovoril so molwi koi
go zapalile ognot na Elija. Vo vistinska eksplozija na religiozen `ar i
blagodarnost, Elija i negovite sledbenici vedna{ gi ubile 450-te rivalski sve{tenici.
Nastrana od faktot deka ako postoi nekoe ~udo koe Satanata mo`e da
go napravi toa sigurno e da zapali edno malo ogan~e. Evreite ne go obvinile protivnikot na Jehova deka e |avol, tuku samo go poni`ile narekuvaj}i
go gospodar na ni{to, gospodar na muvite, ili na hebrejski - Ba`al - zbub.
Pove}e od iljada godini potoa, nekoi strastveni hristijani toa go sfatile nebare sekoj rival na Jehova treba da se smeta za |avol, i go anglicirale hebrejskiot gospodar na muvite vo Belzebub, {to e proglaseno za
ime na Satanata. Seto toa e stra{no neprirodno, motivirano od zloba,
koja ~esto se pojavuva vo religiskite nesoglasuvawa. Sepak, ni toa ne
mo`e da ni dade nekoj opipliv dokaz za toa deka vo masonstvoto postoi
obo`uvawe na |avolot, posebno zatoa {to pretpostavkata deka Jahbulon
zna~i Jehova, Ba`al i Oziris e nedoka`ana. Nikoj ne znae {to to~no zna~i toj zbor, ili kako se izgovaralo toa ime vo originalot, pred da gi
pretrpi vekovnite promeni poradi verbalnata komunikacija. Na primer,
nekoi go izgovaraat posledniot slog kako on, om, ili un. Mo`ebi nekoga{
glasel um? Dokolku bilo taka, nekoj bi mo`el da go zeme posledniot slog
od imeto koe Tvorecot im go otkril na Izraelcite: Jas sum. Ako original no to ime bi lo Jah ba a lam, i bi dej }i Ba `al na he brej ski zna ~i
"lord"(gospodar), toga{ toa ime bi bilo napraveno od tri razli~ni imiwa
na Jehova. Vo knigata Bratstvo, Stiven Najt voop{to ne se somneva koga
pi{uva: "Dokolku Hristos e prifatliv del od masonstvoto duri i za nehristijanite, zo{to ne bi bil i |avolot? Kolku i da e neprifatliv za
pove}eto inicijanti, toj sepak go ima svoeto mesto tamu".
256
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
I tuka po~nuvame da gledame eden tipi~en izvor na "konstruirani"
misterii za masonstvoto (i mnogu drugi institucii) koi se izmisleni ne
za analiza tuku za destrukcija. Knigata Bratstvo ne se zadr`uva na masonskoto obo`avawe na |avolot. Vo poglavjeto so naslov "Italijanska
kriza", Najt pi{uva za vme{anosta na papskata banka vo najgolemata finansiska izmama na XX vek, za katastrofalniot papski skandal koj sé
u{te ne e zavr{en. Sepak, vo knigata na Najt, nema nitu navestuvawe za
nekakov crkoven skandal, koj bil opi{an kako "masonski zagovor".
Osnovata za kategorizacija na ovoj slu~aj kako "masonski" e porane{na
masonska lo`a poznata kako Propaganda Due ili P2, koja bila prvobitno
formirana od italijanskiot Golem Orient kako lo`a za istra`uvawe. Vo
1975 godina, italijanskiot fa{ist Li~o Xeli stanal Po~ituvan Golem Majstor na lo`ata P2, a slednata godina lo`ata bila suspendirana od strana
na Golemiot Orient na Italija i P2 prestanala da bide oficijalna masonska organizacija. Xeli ja svrtel P2 vo svoja korist i vo korist na svoite
partneri, koristej}i ja da izgradi organizacija od tajni }elii koi bile so~ineti od mo}ni politi~ari, bankari i izdava~i {irum Italija. Seto toa
bilo praveno vo potpolna tajnost, i bez odobreni masonski vrski.
Naskoro otkako P2 bila isfrlena od oficijalnoto italijansko masonstvo, Xeli go dovel Mikele Sindona, vode~kiot finansiski sovetnik
na Vatikan. Potoa, vo 1977 godina Sindona go dovel Robert Kalvi, direktor na Banco Ambrosiano vo Milano, koja bila vo bliska vrska so papskata banka, odnosno edna od nejzinite glavni akcioneri. Do padot na vladata na Musolini, va`elo praviloto deka sekoj zaemobaratel ili duri
i depozitar, toj i taa, treba da doka`at deka se katolici pred da im se
dozvoli da sorabotuvaat so Banco Ambrosiano. Kalvi na masa go donel
svojot najva`en partner, Instituto per lo Opere di Religione, Institutot za
religiozni raboti (skrateno IOR), finansiska institucija koja ~esto po
gre{ka ja narekuvale "Vatikanska banka". IOR ne í pripa|a na vatikanskata grad - dr`ava, tuku li~no na papata. Kako {to ka`uva i imeto,
funkcijata na Institutot bila da prima depoziti od katoli~kite organizacii i poedinci, a potoa da pozajmuva pari po povolni uslovi za finansirawe na izgradba na katoli~ki u~ili{ta, crkvi i domovi za siraci
{irum svetot. Vo vremeto na skandalot, i do 1989 godina so IOR rakovodel nadbiskupot Pol Marcinkus, rodum od Cicero, Ilinois, dolgogodi{en
prijatel i porane{en telohranitel na papata Jovan Pavle II.
Otkako Kalvi im se pridru`il na Xeli i Sindona, Banco Ambrosiano
pomognala da se osnovaat golem broj finansiski kompanii vo stranstvo,
vklu~uvaj}i i deset takvi vo Panama, koi bile kontrolirani od papskata
banka. Potoa, Banco Ambrosiano im pozajmila na ovie kompanii 1,3 milijardi dolari. Isto taka, papskata banka vo niv vnela i pari od svoite
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
257
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
fondovi, no nikoj vo Rim ne mo`el nitu da gi naseti sumite ili celite
na ova golemo tajno finansirawe. Edinstveno {to se znae e deka del od
parite se koristele za kupuvawe i podignuvawe na vrednosta na akciite
na Banco Ambrosiano.
Koga pretstavnicite na italijanskite bankarski institucii po~nale
da se somnevaat, Kalvi i nadbiskupot si razmenile pisma. Marcinkus na
bankarot mu ispratil "pisma za uteha", izjavuvaj}i deka stranskite finansiski institucii navistina se pod kontrola, direktna ili indirektna, na papskata banka, a Kalvi vo svoite pisma mu odgovoril deka IOR
vsu{nost ne poseduval 1.3 milijardi dolari. Obajcata znaele deka zaemite se nenaplatlivi i deka razmenata na pismata e od mala korist.
Bidej}i vladinata istraga po~nala da se stesnuva okolu niv, kone~noto
re{enie na Kalvi bilo da se obesi na mostot na Blekfrajer vo London,
so xebovi polni so pari i kamewa, iako i denes sé u{te postojat somne`i
za ubistvo.
Smrtta na Kalvi bila povod za iscrpna istraga, a Banco Ambrosiano
bankrotirala. Se pretpostavuva deka vo ova fijasko papskata banka izgubila pove}e od 450 milioni dolari.
I pokraj golemite zagubi, i pokraj kontrolniot paket akcii vo off-shore
kompaniite, i celosnata vme{anost vo najgolemata finansiska izmama
na ovoj ili koj bilo drug vek, sakala da ja dade dokumentacijata za vme{anosta na papskata banka i funkcionerite vo Vatikan. Na po~etokot od
1987 godina, nadbiskupot Marcinkus bil obvinet od strana na italijanskata vlada za namesteno bankrotirawe. Svetata crkva ne im ovozmo`ila na istra`nite organi da go ispitaat Marcinkus, i ja odbila ekstradicijata poradi edna mo{ne interesna pri~ina.
Vo dale~nata 1929 godina, koga Li~o Xeli im se pridru`il na crnoko{ulcite na Musolini, italijanskiot diktator potpi{al spogodba so Svetata crkva koja e poznata kako Konkordat. Vo zamena za poddr{kata na
Vatikan, Musolini se soglasil vo Italija da nema zakoni koi ne se vo
soglasnost so crkovnite u~ewa, zatoa italijanskiot zakon ne dozvoluva
razvod, a Vatikan ima cenzorska uloga vo objavuvaweto knigi, spisanija
i vesnici vo Italija. Musolini popu{til pred baraweto na Vatikan spored koe na kardinalite treba da im se dodelat rangot, ugledot i privilegiite na princovite so kralska krv. Toj go finansiral Tvorecohulstvoto na Vatikan soglasuvaj}i se da plati 92 milioni dolari kako kompenzacija za zagubenata teritorija na papskite dr`avi, taka {to crkvata
do{la do zna~ajni sredstva vo gotovo so koi mo`ela da kupuva, i toa na
samiot po~etok na golemata depresija, koga ostatokot od svetot bila pod
pritisokot da prodava. Du~e isto taka se soglasil na Vatikan da mu bide
priznat status na potpolno nezavisna dr`ava vo odnos na Italija ili
258
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
koja bilo druga dr`ava, zemaj}i í go na Italija pravoto na ekstradicija.
Ova se poka`alo mo{ne korisno za mnogumina za vreme na vtora Svetska
vojna, bidej}i i Hitler go priznal Konkordatot me|u svoite sojuznici Musolini i Vatikan, taka {to golem broj aristokrati, a i drugi lu|e so dobri
vrski dobile mo`nost da si obezbedat azil vo Vatikan, iako vo tekot na
celata vojna vnimavale da ostanat vo ramkite na granicite na malata
vatikanska dr`ava.
Tokmu toa go storil i nadbiskupot Marcinkus koga doznal deka e obvinet od strana na italijanskata vlada. Na italijanskite sudski i policiski slu`benici im bil zabranet vlezot, a nadbiskupot moral da vnimava da ne za~ekori nadvor od granicite na Vatikan vo narednite pet
meseci kolku {to trael procesot pred Vrhovniot sud vo sudskata jurisdikcija nad nego. Kone~no, vo juli 1987 godina sudot odlu~il deka italijanskata vlada nema nikakvo pravo da podigne obvinenie koe se odnesuva
na delata storeni vo ramkite na druga suverena dr`ava, zaklu~ok {to i
se o~ekuval. Vesnikot "Obzerver" od London ja iskomentiral ovaa odluka so {egovitiot komentar: "Iznenaduvawe, iznenaduvawe".
Ona {to predizvikalo golem {ok bilo prifa}aweto na papskata banka da i plati na Banco Ambrosiano neverojatna suma od 244 milioni dolari, negiraj}i pritoa kakva bilo vina, ili duri i vme{anost vo golemata
izmama. Zaedno so pretpostavenata zaguba od 450 milioni dolari, jasno
e deka avanturata me|u papskata banka i Banco Ambrosiano ja ~inelo katoli~kata crkva re~isi 700 milioni dolari, {to e deset pati pove}e od
operativnite zagubi na Vatikan vo 1987 godina, koi bile pokrieni so baraweto do site katolici vo svetot da prilo`at ekstra donacii, bez kakvo
bilo objasnenie do vernicite za krupnite gre{ki vo upravuvaweto so
fondovite koi gi davale ili deponirale vo minatoto. Od strana na Svetata crkva bil sproveden celosen molk po site aspekti na skandalot,
ostavaj}i pritoa mal somne` okolu toa koe "tajno dru{tvo" bilo vme{ano vo ovoj sram.
Toa e ona {to se slu~ilo, no kako {to e opi{ano vo knigata na Najt,
Bratstvo, toa voop{to ne bil skandal na Vatikan, tuku masonski skandal. Negovoto obvinenie e bazirano samo na faktot deka na sekularnata
strana od aferata bila vme{ana tajna grupa koja sebesi se narekuvala
masonska lo`a, iako ne bila toa. Negovoto poglavje "italijanska kriza"
po~nuva so re~enicata: Masonski zagovor od gigantski proporcii ja potrese Italija vo letoto 1981 godina". Tuka objasnuva deka Xeli gi izvlekol dr`avnite i li~nite tajni od ~lenovite i gi iskoristil za ucena, a
oddavaweto na ovie tajni gi narekol "masonski dolg". Isto taka, toj gi
spomenuva i "korumpiranite masoni vo italijanskata vojska".
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
259
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
[to se odnesuva do beseweto na Kalvi pod mostot Blekfrajers, Najt
pi{uva deka e utvrdeno oti smrtta e posledica na samoubistvo, no gi dodava glasinite koi gi slu{nal (ili ukrasil), deka Kalvi bil "ritualno
ubien od masonite, so "masonsko ja`e" okolu vratot, a lokacijata e izbrana poradi imeto34 - vo Italija, logoto za Bratstvo e edna figura na fratar". Stanuva zbor za ukrasuvawe na glasinite (dokolku takvi postojat)
bidej}i go nema logoto na fratarot vo italijanskoto masonstvo, iako vo
soglasnost so obi~ajot deka masonskite lo`i imaat imiwa, postoi edna
lo`a koja go nosi ova ime vo mno`ina, Frati Nere (Crni bra}a). Drugata
poenta na sevo ova e deka g-dinot Najt ne e zainteresiran za motivot.
Zo{to masonite bi rizikuvale da go ubijat italijanskiot bankar? Drugi
mo`ebi imale motiv: funkcionerite na Banco Ambrosiano; onie {to bile
vme{ani vo kompaniite vo koi oti{le prihodite i koi bile pod kontrola
na Vatikan; sekoj koj{to primil del od tie pari; sekoj so silna `elba da
go prikrie seto toa; no nieden od mo`nite motivi ne uka`uva na masonska
vme{anost. A {to se odnesuva do samiot Vatikan, Najt ne samo {to pi{uval deka aferata e masonski, a ne vatikanski skandal, tuku i prodol`il
vo istiot ton, velej}i deka Vatikan e verojatna `rtva na ponatamo{ni
masonski zlodela, citiraj}i; "masonite prodrele ne samo vo katoli~kata
crkva, tuku vo samiot Vatikan". Negovite zaklu~oci pritoa ne se prosledeni nitu so eden edinstven dokaz.
No, toj se u{te ne zavr{il. Zaglaven samiot vo svojata prikazna, Najt
go gleda i "KGB koj se vovlekol vo masonstvoto". Vo knigata Bratstvo, toj
ladnokrvno tvrdi: "Sovetskata {pionska ma{inerija imala prioritetna
zada~a da se infiltrira vo site organizacii vo sekoja zemja od svetot.
Nejzina primarna cel, vo sekoja zemja {to postoele, bile masonite". Nejzinata primarna cel!
Edna od zemjite kade {to postoi masonstvoto e i [vajcarija. "Preku
eden posrednik" pi{uva g-din Najt, "go pra{av porane{niot {pion na KGB
Ilja Grigevi~ Xirkvelov, koj prebega na Zapad vo 1980 godina, za masonstvoto". G-din Xirkvelov o~igledno ne znael ni{to za masonstvoto, zatoa
Najt go prikriva svoeto nezadovolstvo istaknuvaj}i deka pogolemiot del
od trieset i pette godini kako agent na KGB Xirkvelov gi pominal vo
[vajcarija, kade {to ima samo pedeset i dve masonski lo`i. Setete se
deka g-din Najt re~e deka "vo sekoja zemja kade {to postoele, masonite
bila primarna cel na KGB", a toj bil vo kontakt so agent na KGB koj pogolemiot del od svojot `ivot rabotel vo mala zemja so samo pedeset i dve
lo`i, no i pokraj toa, ~ovekot ne znael da ka`e ni{to za masonstvoto.
34
Blackfriars Bridge - Most na crnite fratari (zab. prev.)
260
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Zarem ne mu ja spomenale na Xirkvelov primarnata cel pri negovata
obuka? No, nastoj~iviot g-din Najt ne sakal da se otka`e, zatoa go nateral
porane{niot {pion da go komentira ona {to samiot g-din Najt imal da
go ka`e za masonstvoto, i na{ol tolkav triumf vo odgovorot, {to go otpe~atil za zadebeleni bukvi: "Xirkvelov...veli deka ako masonstvoto e
tolku va`en del od establi{mentot kako {to mu rekov jas, toga{ nema
somnenie deka lu|eto od KGB go iskoristuvale, a duri odele i dotamu {to gi terale svoite britanski regruti da stanat masoni". Isto
kako {to KGB mo`e da gi tera regrutite da stanat voda~i izvidnici, da
bidat aktivni vo lokalnite dobrotvorni agencii, da mu se pridru`at na
nekoj mal selski klub ili na Lajons ili Rotari klubot, ili da napravat
nekoj drug poteg koj }e napravi da izgledaat kako va`ni i po~ituvani
~lenovi na taa zaednica.
Sleduvaat u{te "pocvrsti" dokazi.
G-din Najt se sretnal so nekoj neodamna penzioniran razuznava~ki
oficer, vo vistinski manir na tajnite slu`bi, pokraj nekoj akvarium na
prviot sprat od nekoja banka. Kako {to pi{uva vo knigata Bratstvo: "Se
soglasi da se sretneme samo ako prifatam da ne razgovaram za rabotite
koi potpa|aat pod Zakonot za slu`beni tajni. Toj ne be{e mason. Re~e deka nikoga{ ne veruval oti ~lenstvoto vo masonite mo`e da bide prednost
vo dr`avnata slu`ba, nitu deka toa mo`e da mu pomogne vo napreduvaweto. No dodade: "Mo`ebi bidej}i nikoga{ ne sum razmisluval okolu toa".
"Mi re~e deka nikoga{ ne nai{ol na slu~aj vo koj KGB go koristi masonstvoto vo Anglija, i dodade: "Sekako, toa ne zna~i deka toa ne se slu~ilo". Kako vi se dopa|a ova kako uverliv dokaz koj go podr`uva obvinenieto deka masonstvoto e primarna cel na KGB?
U{te eden primer, i }e ja ostavime na mir, "misterijata" za navodnata
masonska vme{anost vo sovetskiot {pionski sistem. Vo britanskata agencija za razuznavawe, nadvore{noto oddelenie e MI6, a oddelenieto za
vnatre{na bezbednost MI5. Vo knigata Bratstvo, Najt pi{uva: "Ona {to
go razbrav od porane{niot minister za vnatre{ni raboti...zabraneto im
e na site pripadnici na ovie slu`bi da bidat masoni". Ne{to podocna
veli: "Spored evidencijata koja e dostapna sega, nesporniot "Barawe
rabota za bra}ata" aspekt na britanskoto masonstvo e dosta koristen od
KGB za da se prodre vo naj~uvstvitelnite oblasti na vlasta, {to e najspektakularno ilustrirano vo godinite po 1945, so vnesuvaweto {pioni
na najvisokite nivoa vo MI5 i MI6". Za `al, g-din Najt ne gi stava ovie
dve informacii edna pokraj druga, kako {to se ovde, taka {to pove}eto
negovi ~itateli ne mo`at da ja voo~at poentata deka KGB uspe{no go koristel masonstvoto za da vnese {pioni vo povisokite strukturi na ovie
dve oddelenija, kade {to, vo isto vreme, na masonite im e zabraneto da
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
261
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
rabotat. Nekoj mo`e da dobie navistina silna glavobolka dokolku se
obide da ja odgatne ovaa logika.
Sé na sé, definitivnite zaklu~oci na Najt okolu vrskata me|u KGB i
masonstvoto se bazirani na ubeduvaweto deka masonite se povlasteni i
u`ivaat napreduvawe vo slu`bata, i zatoa se meta za {pionskite organizacii koi sakaat da ja iskoristat taa situacija. I pokraj sé, toj ne uspeal da dade nitu eden cvrst dokaz vo trieset i ~etirite strani od toa
delo pod naslov: "Vrskata so KGB". Toa e samo u{te edna masonska misterija konstruirana od strana na g-din Najt, ili pak, mo`ebi bevme zavedeni od knigite, koi se pojavija vo proletta 1988 godina, na dvajcata prebegani agenti od KGB; Tajniot slu`benik: Mojot `ivot so KGB i sovetskata elita, na Ilja Xirkvelov, i Na pogre{na strana: mojot `ivot vo
KGB, na Stanislav Lev~enko. Nieden od avtorite ne gi spomenuva masonite kako glavna cel na KGB. Vsu{nost, nieden od niv voop{to ne go spomenuva masonstvoto.
Vo realnosta, obvinenijata na Najt za vrskata na KGB so masonstvoto
ednostavno se prodol`enie na osnovnata teza vo knigata Bratstvo, a toa
e favoriziraweto i protekcionizmot na masonite na nivnite rabotni mesta, na {teta na ostatokot od dru{tvoto. Toj go gleda masonskoto favorizirawe nasekade, no vo svojata kniga ima u`asni problemi da go doka`e
toa. Pri~inata za toa, iako postojat navistina golem broj slu~ai na favorizirawe vo site segmenti na `ivotot vo site dr`avi na svetot, postoi
samo vo mislite na onie koi ~uvstvuvaat deka se preskoknati ili deka im
e nanesena nepravda, {to e prirodna relacija na site nas, so koja instinktivno gi barame okolu nas pri~inite za na{ite neuspesi. Dokolku {efot
katolik mu dava prednost na rabotnikot katolik, protestantskiot kandidat mu dava prednost na rabotnikot katolik, protestantskiot kandidat za
toa isto mesto mo`ebi }e í dosaduva na svojata sopruga so prikaznata za
favoriziraweto bazirano vrz religijata. Dokolku trgovecot katolik se
obide da napravi golema zdelka so nekoja evrejska firma i ne uspee poradi nekoj drug ponuduva~ koj e Evrein, sigurno }e mu ka`e na svojot pretpostaven: Znaete kakvi se Evreite, se dr`at zaedno".
Otfrlaj}i gi neosnovanite `albi na gubitnicite, se pra{uvame, dali
navistina postoi favorizirawe na rabotnoto mesto ili vo vladata? Apsolutno. No, ne mo`e da se frli vinata vo koj bilo segment na dru{tvoto,
iako, mora da se ka`e deka kako grupa, politi~arite }e moraat da go ponesat najgolemiot tovar za ovie obvinuvawa poradi zloupotrebata na
mo}ta koja im e dadena. Do neodamna vo SAD, pretsedava~ot na pobedni~kata partija na izborite avtomatski bil naimenuvan za generalen direktor na amerikanskata po{ta, nebare negovata sposobnost da bide politi~ar e ednakva so ume{nosta {to e potrebna da se upravuva so organi262
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
zacija koja raboti so milijardi dolari godi{no. Duri i pretsedatelot
Kenedi ne bil imun na ova, bidej}i odlu~il deka negoviot pomlad brat e
najdobro kvalifikuvan ~ovek vo SAD za pozicijata dr`aven obvinitel.
Vo mnogu slu~ai kako {to bilo i so pretsedatelot Kenedi, `elbata da se
bide opkru`en so lu|e so koi se ima dobra komunikacija, i na koi mo`e
da im se veruva doveduva do takvi odluki. Pred nekolku godini, vo reklamniot biznis kru`e{e prikaznata za golemiot proizveduva~ na italijanski testenini, koj od nekolku reklamni agencii nara~al predlozi za
nova reklamna kampawa. Sopstvenikot, inaku Italijanec, vnimatelno ja
sledel prezentacijata od istra`uvaweto koe go napravila edna od agenciite. Mladiot ~ovek {to ja vodel prezentacijata gi iznenadil site
prisutni koga finaleto na prezentacijata go izlo`il na italijanski jazik, razbirliv samo za sopstvenikot. Koga prezentacijata bila gotova,
pretsedatelot objavil deka ja dobile rabotata. Eden od negovite sovetnici imal zabele{ka: "No, gospodine, toa {to tie zboruvaat italijanski
ne zna~i deka gi razbiraat na{ite marketin{ki problemi". "Mo`ebi ne",
odgovoril sre}niot sopstvenik, "no toa zna~i deka me razbiraat mene!".
Toa bil o~igleden slu~aj na lingvisti~ko favorizirawe.
Kaj favoriziraweto na rabotnoto mesto mora da se istakne u{te eden
aspekt, a toa e deka postojat lu|e koi o~ekuvaat da profitiraat od brziot napredok vo slu`bata.
Poentata e deka delovnoto favorizirawe sigurno postoi, no ne vo
onie dimenzii koi si gi zamisluvaat potencijalnite korisnici. Toa e
edna oblast od ~ove~kata aktivnost, za koja mo`e vistinski da se ka`e
deka po sé {to bilo ka`ano i storeno okolu toa, mnogu pove}e bilo ka`ano otkolku {to bilo storeno. Lu|eto sekoga{ }e se nadevaat deka }e gi
iskoristat kontaktite koi }e gi napravat vo drevniot red na Hibernijancite, Kaledoniskoto dru{tvo, Sinovite na Italija, Vitezite na Kolumbo,
klubot Lajons, i masonstvoto. No, nitu sum ~ul nitu sum videl nieden dokaz, vklu~uvaj}i gi i stranicite na knigata Bratstvo, deka masonskoto
favorizirawe e pogolemo ili podobro odo{to kaj koja bila druga bratska
organizacija. Lu|eto }e prodol`at da im davaat {ansa na lu|eto koi{to
ve}e gi poznavaat; ~lenovite na koja bilo nacionalna, etni~ka ili religiozna grupa i ponatamu podobro }e se ~uvstvuvaat so onie koi se isti
kako niv. I lu|eto }e prodol`at da nao|aat na~ini da pravat zdelki so
lu|e koi gi sakaat i na koi im veruvaat, a }e izbegnuvaat da pravat zdelki so lu|e koi ne gi sakaat i ne im veruvaat. Mo`am da se oblo`am deka
nitu eden menaxer nema da go rizikuva svojot biznis, ili }e si ja ote`nuva rabotata, anga`iraj}i nekompetenten ~ovek samo zatoa {to obajcata
pripa|aat na ist klub, ili imaat ist na~in na rakuvawe.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
263
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Vo nikoj slu~aj ne mo`eme da go obvinime g-din Najt deka ja konstruiral "misterijata" za masonskoto favorizirawe na rabotnoto mesto i
prikrivaweto na masonskite korupciski aferi. Takvite obvinenija postojat ve}e podolgo vreme. No, Najt go prezel vodstvoto vo nivnoto promovirawe vo sega{nosta i mediumite, so zaklu~oci bazirani na edni od
najmaglivite dokazi. Vo prilogot, g-din Najt veli deka bra}ata koi trebale da mu ja izdadat knigata, i koi ve}e mu isplatile zna~itelna suma
pari, izjavile deka }e go povle~at avansot bidej}i odlu~ile da ne ja izdadat negovata kniga. Izdava~ot izjavil deka "iako nitu toj nitu negoviot brat ne se masoni, sepak nema da ja objavat knigata vo znak na po~it
kon nivniot tatko koj{to bil ugleden ~len na masonskata organizacija".
Rabotata e jasna. Bra}ata izdava~i ne se masoni. Na slednata stranica,
Najt ja sumira ovaa situacija so izjavata: Ako ovaa slu~ka ne ja demonstrira direktnata mo} na masonstvoto vrz mediumite, toga{ nudi eden `iv
primer za lojalnost koja masonstvoto ja budi tolku ~esto kaj svoite sledbenici, lojalnost koja e re~isi religiozna". Koi sledbenici? Spored
knigata, ovie lu|e ne bile lojalni masonski sledbenici, bidej}i jasno
izjasnile deka ne se masoni. Slu~kata ne e "`iv primer" na ni{to drugo
osven na odlukata na dvajca bra}a koi se odlu~ile da ne zarabotat pari
na na~in {to bi gi povredil ~uvstvata na nivniot tatko.
Otkako go ilustriravme ovoj unikaten primer na logika, }e frlime
eden kone~en pogled na podlabokite informacii na koi e bazirana ovaa
kritika, citiraj}i samo eden paragraf od knigata Bratstvo, koj gi osuduva ritualite na masonstvoto. Paragrafot e celosen.
"Pove}eto masonski rituali se sosredoto~eni na ubistvo (Pogre{no:
Vo trite kompleksni rituali na Zanaet~iskoto masonstvo, postoi samo
edno simboli~no ubistvo vo eden od stepenite). Na tretiot stepen, `rtva
e Hiram Abif, mitski arhitekt koj rakovodel do izgradbata na Solomonoviot hram. Ceremonijata ja sodr`i scenata so ubistvoto na Hiram od
strana na trojca masoni U~enici (Pogre{no: toa se trojca masoni Pomo{nici), i negovoto voskresenie (Pogre{no: Hiram ne stanal od mrtvite.
Bil samo iskopan i pogreban vo drug grob). Trite U~enici (povtorno gre{ka) se vikaat Jubela, Jubelo i Jubelum. Vo masonskata tradicija, tie
bile goneti i pogubeni (Pogre{no: Tie bile goneti, fateni i potoa doneseni pred Solomon za da im se sudi), taka {to gradite im bile otvoreni,
a srceto i vnatre{nite organi izvadeni i prefrleni preku levoto ramo
(Pogre{no: samo eden od trojcata bil osuden na taa kazna od strana na
Solomon), {to mo{ne nalikuva na modus operandi na Xek Mevosek".
Poslednava konstatacija e od knigata na S. Najt, Xek Mevosek: Kone~no re{enie, koja se zanimava so doka`uvaweto deka ubistvata na Mevosek
se masonski motivirani i masonski prekrieni od strana na ser ^arls Vo264
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ren, na~alnik na Gradskata policija. Na Najt, ovaa teza mu e tolku mila
kako obvinitelen dokaz, {to ja povtoruva i vo knigata Bratstvo. Toj tvrdi
deka na yidot blizu do mestoto na ubistvoto bila najdena poraka ispi{ana so kreda. Taa glasela; "Xuvite se lu|eto koi nema da bidat obvineti za
ni{to". Najt pi{uva deka koga ~ul za ovaa poraka, ser ^arls pobrzal na
mestoto i ja izbri{al. Bukvalno veli: "Voren znael premnogu dobro deka
porakata na yidot }e mu soop{ti na svetot deka: "Masonite se lu|e koi nema da bidat obvineti za ni{to". Ovoj zaklu~ok mu dava na g-din Najt pravo
da se smeta sebesi za prv pisatel za masonstvoto vo 270 godini koj go izrekol tvrdeweto deka zborot Xuvi e sinonim za "masonstvoto". Site onie
koi znaat barem ne{to za masonstvoto, vklu~uvaj}i gi i onie koi ja pro~itale ovaa kniga, znaat deka zborot Xuvi e sinonim za neprijatelite na
masonstvoto, ubijcite na Golemiot Majstor, Hiram Abif.
^uden e na~inot na koj{to Najt mo`el od eden tolkav rezervoar na
gluposti da sobere dovolna hrabrost da se pretstavi sebe vo knigata
Bratstvo kako "nepristrasen nabquduva~". Imeno, ako eden "neutralen
nabquduva~" iznesuva obvinenija za ne~esno napreduvawe vo slu`bata i
vladata, korupcija vo policijata i pravosudniot sistem, povrzanost so
KGB, vme{anost na Vatikan vo zagovor za da se izvr{i najgolemata finansiska izmama na na{eto vreme, masonskata odgovornost za ubistvata
na Xek Mevosek, i nesomnenoto obo`avawe na |avolot, toga{ {to mu ostanuva na eden neprijatel na masonstvoto da iznese?
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
265
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
SVETSKATA ULOGA NA MASONITE
Ako masonite si bile od me|usebna korist vo minatoto, koi se glavnite celi na redot denes, i {to }e pravi toj vo idnina? Fokusot na individualniot moral i grupnoto milosrdie ne ja soprel erozijata vo ~lenstvoto, bidej}i mladite lu|e sé po~esto odbivaat da gi sledat svoite tatkovci i dedovci i da se za~lenat vo redot. Eden od mo`nite problemi e
deka, vo sé popustlivoto i materijalisti~ko dru{tvo, konceptot na li~en
moral, li~na gordost i ~est mo`ebi se ~ini zastaren. Ako e taka, potrebno e da se zapo~ne so rabota za da se vratat ovie vrednosti.
Ona {to e posebno kaj masonite, a {to e od potencijalna korist za site nas, e nivnata stara tradicija naso~ena protiv sudskite procesi. Sekoja godina se ra|aat 3,8 milioni bebiwa i se zapo~nuvaat 8 milioni
ro~i{ta. Presmetano e deka od site advokati vo svetot, pove}e od 60
procenti se nao|aat vo SAD. Ovaa poplava od tu`bi, mnogu zgolemenite
tro{oci za osiguruvawe, a duri i dostapnosta na vitalnite dobra i uslugi vlijae i na cenata. Zatoa vo eden del na Xorxija, lekarite koi se zanimavaat so ginekologija i aku{erstvo objavile deka ve}e nema da primaat pacienti advokati, soprugi na advokati ili vraboteni vo advokatski
firmi, a seto toa poradi raste~kiot i realen strav od tu`bi poradi neadekvatnoto izvr{uvawe na slu`bata. Nesre}nite bremeni `eni bile
prinudeni da se vozat sedumdeset milji do gradot Savana zaradi medicinska nega i pomo{. Duri i blagite zakoni vlevale strav, zatoa Masonite mo`at da im napravat golema usluga na site dokolku na svetloto od
denot, pred celata javnost gi iznesat svoite stavovi zamisleni da funkcioniraat vo ramkite na bratstvoto, i deka vo toa vreme tie ne mo`ele
ni da gi zamislat parnicite {to se vodat denes. Ako tri milioni lu|e go
zastapuvaat toa gledi{te javno i pred svoite zakonodavci, toga{ bi mo`ele da imaat mo}no vlijanie i sila. Tokmu takva sila e potrebna za
situacijata, koja e ve}e na rabot od kontrola, za da se degenerira vo edno krajno agresivno dru{tvo motivirano isklu~ivo za postignuvawe materijalen uspeh. Dru{tvo koe }e ima sé pove}e parnici koi }e zavisat od
edna zbunuva~ka zbrka od zakoni koi nikoj ne mo`e da gi zapomni, a kamoli da gi razbere.
266
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
U{te pova`no za celiot svet e masonite javno da gi populariziraat
Starite pravila me|u lu|eto od razli~nite veri, kako i da gi pottiknat
svoite ~lenovi da odvojat vreme i da í dadat aktivna poddr{ka na svojata vera. Religijata e sé u{te vo korenot na politi~kite slu~uvawa,
terorizmot i vojnite, i postoi opasnost toa da prodol`i i vo idnina.
Sikite vo Indija, koi sakaat samostojna dr`ava vo Penxab, go poka`aa
intenzitetot na svoite ~uvstva ubivaj}i ja premierkata na Indija, Indira Gandi, a bea kazneti so toa {to be{e pukano vo nivniot svet Zlaten
hram vo Amritsar. Indiskata armija isprati Hindu trupi vo [ri Lanka
za da go zadu{at buntot na budistite Tamili. Homeini doka`a deka religijata mo`e da bide pogolema sila od socijalnite programi i visokotehnolo{koto oru`je otkako ja simna vladata, a potoa isprati stotici
iljadi od svoite {iitski sledbenici protiv isto tolku militantnite
suniti vo Irak. Dvete strani bea podgotveni na ogromni `rtvi poradi
nere{enoto pra{awe koj da go vodi islamot. U{te poapsurdna situacija
be{e vo Bejrut, kade vo maj 1988 godina proiranskite {iiti gi napa|aa
prosiriskite {iiti so tenkovi i druga te{ka artilerija, rezultiraj}i so
stotici mrtvi po ulicite na gradot.
Rusite veruvale deka efikasno }e gi spre~at mladite lu|e od Centralna Azija da ja primat islamskata vera na nivnite tatkovci dokolku
go smalat brojot na medresite od preku ~etiristotini na samo dve. Vo
u~ili{tata dr`ele antireligiozni predavawa, a po xamiite bile izlepeni antireligiozni posteri. No, vo po~etnata faza na vojnata vo Avganistan, vo koja bile isprateni i trupi na uzbekistanci, Rusite bile iznenadeni koga uzbekistancite i avganistanskite gerilci po~nale da se
dovikuvaat preku borbenite linii: "Brate, site nie sme Vernici i Sinovi na Prorokot. Zo{to se ubivame me|u sebe za ovie Rusi?" Uzbekistancite morale vedna{ da bidat povle~eni od borbenata linija, a ruskite
oficeri iznenadeni se pra{uvale kako mo`at ovie mladi lu|e na vozrast
od dvaesetina godini da se smetaat za muslimani, koga celokupnata ma{inerija na vladata, u~ili{tata i kontroliranite mediumi postojano im
povtoruvale deka Tvorecot ne postoi.
Vo Britanija, ~lenstvoto vo crkvite dramati~no opadnalo, i biskupite na Angliskata crkva po~nale da gi preispituvaat ~udata vo Noviot
zavet. Vo severna Evropa, pove}e lu|e ostanuvaat doma otkolku {to odat
vo crkva. Vo Japonija, vo porast e antisemitizmot, rezultat na knigite,
statiite i posterite koi mo`at da se najdat vo tokiskoto metro. Vo Grcija bilo predlo`eno pogolemiot del od Tvorecohulstvoto na pravoslavnata crkva da se stavi pod kontrola na vladata.
Vo [vajcarija vo 1988 godina, nadbiskupot Lefevr so radost ja prifatil ekskomunikacijata od katoli~kata crkva za sebe i za iljadnici negoRegularna Golema Lo`a na Makedonija
267
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
vi sledbenici {irum svetot, bidej}i rakopolo`il ~etvorica biskupi
protiv voljata na Svetata crkva. Toj ja naglasil svojata re{itelnost da
í go vrati na crkvata statusot koj go imala pred "ereti~kite" promeni na
Vtoriot vatikanski koncil (1962 - 65). Brojot na sve{tenici vo SAD zna~itelno se namalil, a ~lenstvoto vo religioznite dru{tva se namalilo
od preku sto iljadi na samo {est iljadi ~lenovi vo 1988 godina. Bile
zatvoreni mnogu katoli~ki u~ili{ta i crkvi bidej}i ne im bilo dozvoleno na `enite da ja popolnat taa praznina, iako }e im bide dodelena
pozna~ajna uloga vo crkovnite slu`bi, no tie nikoga{ nema da bidat rakopolo`eni za sve{tenici vo katoli~kata crkva. Ne{to sli~no se slu~ilo vo 1987 godina koga ju`nite baptisti~ki crkvi ja isklu~ile celokupnata kongregacija koja izbrala `ena za pastor, naveduvaj}i gi bibliskite avtoriteti deka edna `ena ne mo`e da ima vlast nad ma`.
Papata Jovan Pavle II voop{to ne se kolebal da gi kritikuva crkovnite disidenti, no otpadni{tvoto od crkvata prodol`ilo, osobeno poradi problemot na sve{teni~kiot brak, abortusot, upotrebata na kondomi zaradi za{tita od sida, kontrolata na ra|aweto i homoseksualnosta.
Toj ne go re{il nitu problemot so sve{tenicite komunisti vo Latinska
Amerika, iako im gi zabranil politi~kite aktivnosti.
Vo SAD, Kju Kluks Klanot e militantno protiv crncite i katolicite.
Imixot na televiziskite propovednici go izgubi svojot sjaj poradi li~noto odnesuvawe na nekolkumina od niv. Vo 1987 godina, Vrhovniot sud
na SAD ja izmenil odlukata na federalniot sudija vo Luizijana koj go
prekr{il ustavnoto pravilo za separacija na crkvata i dr`avata: vo
mart, okru`niot sudija V. Brevard Hend donel presuda protiv, kako {to
toj go narekol, "sekularniot humanizam" - obidot da se podu~uva moralnoto odnesuvawe na sekularna osnova, a ne na religiska. Toj naredil od
u~ili{tata da se otstranat ~etirieset i ~etiri u~ebnici, vklu~uvaj}i i
dve ekonomski knigi za po~etnici dizajneri. Isto taka, vo 1987 godina
Vrhovniot sud go poni{til kako protivustaven zakonot koj baral od dr`avnite u~ili{ta da podu~uvaat "kreacionizam" - literarna prikazna
od Biblijata za nastanokot od svetot - zaedno so teorijata za evolucijata.
Ovaa odluka seriozno gi razlutila protestantskite fundamentalisti,
koi imale golemi zabele{ki na trojniot standard koj go postavil Vrhovniot sud vo u~ili{nata programa: Programata mora da ima isklu~ivo
sekularna cel; ne smee da í dava prednost na nitu edna religija; i mora
da go izbegne involviraweto na vladata vo religiskite problemi. Vo
me|uvreme, u{te eden predmet ~eka na presuda, vo koj federalniot sudija vo Tenesi donel odluka spored koja decata na fundamentalistite treba da se oslobodat od ~itawe na odredeni knigi kako lektiri, me|u koi
se i: Dnevnikot na Ana Frank, Pepela{ka i Vol{ebnikot od Oz.
268
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
Dosega zboruvavme za fundamentalistite od redovite na muslimanite,
katolicite i protestantite, no mora da se spomene u{te edna grupa. Po
vojnata me|u Irak i Iran i povlekuvaweto na Sovetite od Avganistan,
potencijalno najeksplozivnata situacija vo svetot mo`ebi e ona so fundamentalistite vo Izrael. I tamu ima dva opasni aspekti. Prviot e pra{aweto za nemirite vo okupiranite teritorii (kade duri i premierot gi
opi{uva lokalnite `iteli, od koi nekoi `iveat tamu ve}e deset generacii, kako "stranci"). Va`no e za Izrael da bide tretiran kako demokratska zemja, osobeno vo odnosite so SAD. Za da go so~uva toj vpe~atok, Izrael mora da najde na~in da se spogodi so zna~itelnata neevrejska populacija koja bila osvoena so mnogu voeni pohodi. Za da ja ostvari svojata
primarna ambicija i da se so~uva edna ~isto evrejska dr`ava, Izrael ne
im dal pravo na glas na neevreite, zatoa tie ne mo`at da bidat zastapeni vo Knesetot. Za golem broj Evrei, solucijata da se otka`at od nekoi
osvoeni teritorii e odbirawe na pomalata od dvete katastrofi. Drugite
se razbesnuvaat od pomislata na takov poteg, a treti duri velat deka
Izrael sé u{te ne ja poseduva celata zemja {to Tvorecot im ja dal na
svoite izbrani deca. Ultradesni~arskite fundamentalisti imaat i po`estoko re{enie, ednostavno da se protera muslimanskoto naselenie i
da se zameni so evrejski doselenici, {to bi mo`elo da predizvika osuda
od celiot svet, a mo`ebi i vojna.
Vtoriot problem vo Izrael ne vra}a nazad kon masonstvoto, bidej}i e
sosredoto~en na originalnoto mesto na Solomonoviot hram, na Templ
Maunt vo Erusalim, mestoto na ra|awe na vitezite templari. Nitu edno
mesto na svetot ne e tolkav simbol na bratstvoto na ma`i od razli~ni
religii, kako {to e originalnoto mesto na Solomonoviot hram, koe e obvieno so tolkava napnatost {to nekoi avtori {pekuliraat deka mo`e da
predizvika nova svetska vojna. Zatoa }e go razgledame samiot hram, na
Templ Maunt vo Erusalim.
Toj e od vitalna va`nost za tri golemi religii - judaizmot, islamot,
i hristijanstvoto. Kralot David imal vizija da izgradi golema Bo`ja ku}a
na ridot na Morija, no toa go storil negoviot sin Solomon. Hramot bil
izgraden za sedum godini, vo desettiot vek p.n.e. Vo 587 godina p.n.e. Erusalim padnal vo racete na Vaviloncite pod kralot Nabukodonosor, bil
ograben, a potoa zapalen.
Pedesetina godini potoa, Vavilon bil osvoen od Persijancite, koi im
dozvolile na Evreite da se vrata od ropstvoto. Persijancite go naimenuvale Zerubabel za guverner koj, ohrabren od visokiot sve{tenik Xo{ua,
odlu~il da izgradi drug hram na istoto mesto. Toa bil eden ogromen objekt, no bez veli~estvenosta {to ja poseduval Solomonoviot hram. Bil
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
269
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
zavr{en okolu 515 godina p.n.e. i slu`el so vekovi, no ne bez problemi,
konflikti i promena na sopstvenicite.
Vo 168 godina p.n.e kralot na Sirija Antioh Epifan, po neuspe{niot
obid da go pokori Egipet ja opusto{il evrejskata teritorija {to se nao|ala pred nego. Toa bil najmra~niot period za hramot. Obre`uvaweto na
ma{kite deca bilo zabraneto i se kaznuvalo so smrt, isto kako i slaveweto na evrejskiot sabat. Antioh smisleno gi poni`uval Evreite, ~ii
zakoni zabranuvaat konsumirawe svinsko meso, so toa {to podignal eden
oltar na Maunt Templ za `rtvuvawe sviwi.
Zatoa i bilo normalno {to se pojavile gerilci, militantni Evrei, poznati pod imeto Makabejci, ili "~ekanxii". Po smrtta na nivniot voda~
Matatias, komandata ja prezel negoviot sin Juda. Neprijatelot tolku go
potcenil ovoj voen genij, {to pred edna golema bitka generalot ve}e ja dogovoril proda`bata na evrejskite zarobenici na trgovcite so robje, no bil
porazen od Makabejcite, iako ovie bile vo mnogu pomal broj. Po nekolku
pobedi po red, Makabejcite kone~no go osvoile Erusalim. Oti{le vo hramot za da se pomolat vo znak na blagodarnost i povtorno da ja zapalat
svetata menora, no otkrile deka ima mnogu malku osveteno maslo, koe ne
bilo dovolno za ritualot, a za da se dobielo pove}e osveteno maslo bile
potrebni osum dena, kolku {to trael i samiot ritual. Tie sepak zapo~nale
so molitvata i se slu~ilo ~udo, maloto koli~estvo na maslo gorelo osum
dena i no}i, sé dodeka ne bilo podgotveno novoto maslo, a ova ~udo i denes
se slavi kako praznikot Hanuka, praznik na Svetlinata.
No, do{le Rimjanite, i nivnoto osvojuvawe na Erusalim zna~elo gubewe na evrejskata kontrola na svetiot grad celi dve iljadi godini, sé do
[estdnevnata vojna vo 67 godina pred na{ata era. Kralot Herod, rimski
vazal, ja prezel na sebe odgovornosta da go pro{iri i razubavi vtoriot
hram. Toj bil pogolem od Solomonoviot, i za da go izdr`i pro{iruvaweto na osnovata, podignat bil eden masiven potporen yid na jugozapadnata
strana na Maunt Templ. Tokmu vo dvori{teto so kolonadi na ovoj pro{iren hram, Isus Hristos gi podu~uval svoite apostoli. Ovoj najnov hram
imal mnogu kratok vek, bidej}i Rimjanite potpolno go uni{tile vo 70 godina p.n.e., vo vremeto na gra|anskata vojna. Sé {to ostanalo od veli~estvenata gradba bil eden del od potporniot yid, koj sega se narekuva Zapaden yid, ili Yid na pla~ot.
Iako Izrael go osvoil Erusalim vo 1967 godina, odbival da go prezeme i Maunt Templ. Toj e sé u{te vo sopstveni{tvo na muslimanite, bidej}i
namesto evrejskiot hram posveten na Tvorecot, na ridot se nao|aat dve
xamii izgradeni vo vremeto na islamskoto vladeewe, vklu~uvaj}i ja tuka
i slavnata, so zlato pokriena Kupola na kamewata. Ovaa situacija e predmet na nesoglasuvawata me|u Izraelcite. Mnogumina mislat deka rabo270
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
tite zasega treba da ostanat takvi kakvi {to se, no od drugata strana se
fundamentalistite, kako {to e Gu{ Emunim "Vernikot", za kogo e nepodnosliva i samata pomisla muslimanite da mu se molat na svojot Tvorec
na mestoto na evrejskiot hram, dodeka evreite se ograni~eni na yidot vo
podno`jeto. Meir Kahani, amerikanskiot rabin koj e na ~elo na ultradesni~arskite Kah fundamentalisti, ne gleda problem so muslimanite. Tie
samo treba da bidat proterani od Izrael, i problemot so Maunt Templ
}e bide lesno re{en.
Ovaa grupa, kako i mnogu drugi, saka da go vidi evrejskiot hram na istoto mesto kade {to se nao|al i Solomonoviot hram. Zo{to inaku bi se u~el
drevniot ritual na hramot vo {kolite na Je{iva Ateret Hakohanim? Se
postavuva pra{aweto, dali nekoja od ovie grupi e dovolno silna za da go
iznudi ru{eweto na xamijata za da se napravi prostor za noviot hram.
Ova nesomneno }e go rasplamti gnevot na site muslimani vo svetot, koi
ova mesto go smetaat za sveto, bidej}i tokmu tamu, Muhamed se ka~il po
skalite do tronot na Alah.
Sepak, za Evreite, ovoj nizok rid vo Erusalim e najsvetoto mesto na
zemjata. Solomonoviot hram mu prethodi na hristijanstvoto iljada godini, a na islamot u{te pove}e. Toa e sveto mesto i za hristijanite, bidej}i
tamu propovedal Hristos i gi isteral ottamu menuva~ite na pari. Katoli~kata crkva predlo`ila Erusalim da stane internacionalen grad, no
taa interesna ideja nema da go re{i problemot. Predmet na kontraverzata ne e gradot, tuku nekolku sveti hektari zemja na ridot Morija. Mo`at
li sledbenicite na trite golemi religii da iznajdat na~in za da `iveat
bratski i vo mir na toj mal prostor? Ova e mestoto na koe, pove}e od bilo kade, mo`e da se primeni centralniot stav na masonstvoto kon religijata, stav koj bi imal pozitiven efekt na celiot svet i kade lu|eto koi
veruvaat vo Vrhovnoto Bitie mo`at da se sretnat kako bra}a i da poka`at iskrena po~it kon drugite veroispovedi.
Da se postigne ovaa cel na Maunt Templ }e bide monumentalna zada~a.
Dali tamu treba da se izgradi eden troen hram za site? Dali e prakti~no
da se ostavi xamijata kako {to e, a da se izgradat i po eden hristijanski
i evrejski hram na ridot koi bi bile povrzani so ist dvor? Potrebno e da
se napravi eden senzibilen plan i potoa da se ubedat Izraelcite da go
prifatat, bidej}i ja kontroliraat zemjata i go sakaat hramot; muslimanite, bidej}i se zagri`eni poradi skvernavewe na Kupolata na kamewata;
i hristijanite, koi se razdeleni na pove}e strui. Zatoa bi bila potrebna
edna me|uverska grupa koja{to bi rakovodela so hristijanskiot del.
Samoto dvi`ewe vo ovoj pravec bi mo`elo da gi rasipe planovite na
onie koi se podgotveni da rizikuvaat vojna vo manijakalnata igra "koj }e
bide kral na ridot", i da go postavat svojot Tvorec nad ostanatite TvorRegularna Golema Lo`a na Makedonija
271
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ci, bez ogled na toa za koj Tvorec stanuva zbor. Koj i da pobedi, rezultatot }e bide smrt za mnogu lu|e, i vreme e lu|eto da prestanat da ginat i
da se ubivaat so veruvaweto deka nivniot Tvorecot e milostiv, so`alostiv i poln so qubov kon svoite sledbenici. Crkvite rekle, i sé u{te
velat, deka nivnite sledbenici ne mo`at da bidat masoni, bidej}i ako
se priznaat site religii, toa zna~i poni`uvawe na "vistinskata" religija, izedna~uvaj}i ja so site la`ni religii, zatoa ne sugerirame deka
site lu|e treba da stanat masoni.
Ona {to e mo`no e slednovo: Pette milioni masoni, koi `iveat
vo bratstvo so lu|e od site veri, mo`at vo istiot toj duh da go prezemat re{avaweto na problemot so Maunt Templ, kombiniraj}i gi
sopstvenite religiozni stavovi so sopstvenata po~it kon Solomonoviot hram, vo korist na celiot svet. Toa }e bide dolgo i skapo patuvawe od zapad na istok, no }e mu dade novo zna~ewe na sekoj ~ovek koj
}e se pretvori vo sovr{en e{lar, podgotven da go zazeme svoeto mesto vo Bo`jiot hram. Toa }e bide eden prekrasen na~in da se zavr{i
Solomonoviot hram i da se zatvori krugot do prvobitnata cel na
nivnite prethodnici, vitezite na Hramot, siguren priod na site axii
do toa sveto mesto.
272
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ZAKLU^OK
Bez somnevawe najdominantnata teorija za postanokot na masonerijata e teorijata deka modernata masonerija poteknuva direktno od srednovekovniot red na siroma{nite vitezi na Hrista i na hramot na Solomon
{to nastanal vo 1118 godina i koj e popoznat kako red na Vitezite Templari. Mestoto na `iveewe ili na postoeweto na redot e Francija kade
{to imale najmnogu imot i kade {to Templarite bile najbrojni. Templarite bile monasi {to `iveele vo zatvoreni zaednici. Koga e osnovan
redot na Templarite, negovite ~lenovi dobija prostorii vo Erusalim na
mestoto (odnosno vo neposredna blizina) na hramot na Solomon. Na misteriozen na~in, nekolku godini po toa Templarite isklu~itelno se zbogatile i zatoa postojat prikazni deka go iskopale hramot na Solomon do
temel i pritoa na{le ne{to {to gi napravilo ne samo bogati tuku i mnogu mo}ni. Stanale tolku mo}ni {to od toj moment mu odgovarale edinstveno na Papata. Pove}e ne morale da pla}aat danok i ne zavisele od
crkvata - so drugi zborovi mo`ele da rabotat {to sakaat.
[to otkrile Templarite vo temelite na hramot? [to dovelo do toa
{to edinstveno Papata mo`el da im zapoveda? [to privleklo tolku golem broj lu|e da im se pridru`at?
Postojat razno-razni mislewa. Se govorelo i sé u{te se govori deka
Templarite go na{le Svetiot Gral, zavetniot kov~eg, tajnite spisi {to
go sodr`at u~eweto na Isus Hristos ili ne{to sosema podrugo - ne{to
{to se narekuva klu~ot na Solomon.
Kako {to zabele`uvate imeto na Carot Solomon, sin na David koj go
pobedil Golijat, se provlekuva niz celovo dosega{no ka`uvawe. Spored
odredeni soznanija klu~ot na Solomon i den denes mo`e da se pronajde
ako se odgatne {ifrata vo negovata najgolema poema: "Pesna nad pesnite".
Mo`ete da zamislite deka Stariot Zavet na Biblijata edinstveno kako
nezavisen tekst {to ne govori za postoeweto za Gospod ili pak za dvi`eweto na Evreite sé do Golanskata visoramnina ja ima nedopreno, na
staro hebrejski jazik zapi{ano "Pesnata nad Pesnite". Na prv pogled site poznava~i taka tvrdat, stanuva zbor za najubavata qubovna poezija {to
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
273
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ja napi{al eden ~ovek i se vrzuva so negovata qubov so caricata od Saba.
Me|utoa, podobrite poznava~i tvrdat deka vo ovaa poema e sodr`an klu~ot na postoeweto na ona {to bilo, na ona {to sega e ~ove{tvoto i na
negovata idnina. Najnapred treba da se zeme predvid deka prevodite od
starohebrejskiot na noviot evrejski jazik ili pak direktno od toj dreven
jazik na modernite jazici ne sekoga{ mo`at da bidat to~ni i da ja otslikuvaat celinata na ona {to e ka`ano, a u{te pomalku da se otkrijat tajnite ni{ki sodr`ani vo tekstot. Sepak, poznava~ite vo celiot svet ne
zastanale so razotkrivaweto na klu~ot na poemata sakaj}i edna{ zasekoga{ da stavat kraj na pra{aweto: Dali navistina stanuva zbor za kod
ili pak ovaa "Pesna nad Pesnite", {to ja napi{al Solomon e samo taka
stavena vo Biblijata. Malkumina vo toa veruvaat a me|u niv sum i jas kako skeptik, bidej}i voop{to ne e povrzana so istorijatot na Evreite, na
Mojsej, na negovoto dobivawe na desette zapovedi na Sinajskata Gora i
sl. Ovde sakam da podvle~am deka ne bile deset plo~i so deset zapovedi
tuku 12. Od nebre`nost ili pak taka saka da se tvrdi dve se skr{ile i
dvete Bo`ji zapovedi koi mo`ebi i }e go otklu~ele tajniot kod gi nema.
Mnogumina vo ovoj moment tvrdat deka vo najgolemata biblioteka {to
se nao|a na nekolku stotici kilometri pod kupolata na Amerikanskiot
Senat gi ima tie sodr`ini, no tuka masonite od 33-ot Red, koi se mnogu
malku, se pretpostavuva samo devetmina, drugite imaat samo titularna
funkcija vnimatelno gi ~uvaat ovie tajni potsetuvaj}i se na denot {to
treba da dojde i {to treba da zna~i mo`nost za natamo{en razvoj na
~ove~kata svest.
Teorijata deka modernata masonerija direktno vodi poteklo od srednovekovniot red na Templarite se zasnovuva vrz Makijavelisti~kite
spletki na krunata i crkvata. Kako {to vidovme dosega, Templarite imale silni vrski so Francija, zemjata kade {to nemilosrdno se veruvalo
deka nivnata monarhija e sozdadena od Gospod. Filip IV Ubaviot (12681314) stanal Kral na Francija so 17 godini i vladeel so ~eli~na raka.
Do{ol na vlast so dolgovi {to bila posledica od prethodnite vojni i im
dol`el pari na site {to imale dovolno da mu pozajmat. Evreite i Templarite bile negovi najgolemi doveriteli. Filip Ubaviot vodel borba so
dolgovite i sekoga{ gubel. Mnogu tro{el i zatoa ne mo`el da sobere tolku pari. Vovel prisilni pozajmici i poseben danok na odredeni raboti
kako i na dozvolite za izvoz. Isto taka vovel danok za Evreite, Langobardite i crkvata {to go dovelo direktno vo konflikt so Papata Beneficie VIII. Ovoj konflikt zavr{il so smrtta na Papata otkako Filip
Ubaviot go kidnapiral. Benedikt XI koj go nasledil Beneficie VIII, isto
taka umrel pod ~udni okolnosti po serijata nedorazbirawa so Filip samo devet meseci otkako e proglasen za Papa. Na negovo mesto vo 1305
274
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
godina Filip uspeal da go postavi za Papa francuzinot Klement V koj
vladeel od 1264-1314 godina.
Postojat mnogu znaci koi poka`uvaat deka se budi povisoka masonska
svest vo Zanaetot. ^lenovite na Zanaetot postepeno, ovde-onde stanuvaat priem~ivi za faktot deka pod povr{inata na masonskata doktrina i
simboli le`i ne{to pove}e od ona {to go gleda okoto i {to go slu{a
uvoto. Tie zapo~nuvaat samostojno da mislat mesto da go zemaat povr{niot izgled na ne{tata zdravo za gotovo, i, kako {to nivnata misla se
razviva, faktite {to otprvo bile nezabele`ani, stanuvaat va`ni i zna~ajni. Tie smetaat deka masonskiot sistem e ne{to podlaboko od sistem
na osnovnata moralnost koj o~ekuva site lu|e da go po~ituvaat, bez razlika dali se oficijalno primeni vo Redot ili ne. Tie go odrazuvaat
faktot deka neverojatniot porast na Zanaetot edvaj da mo`e da se objasni so pretpostavkata deka modernata spekulativna masonerija ne odr`uva kontinuitet na ni{to pove}e od privatnite zdru`enija kakvi {to
imalo porano, a bile povrzani so operativniot esnaf na grade`nicite.
Tie sfa}aat deka ne postoi nekoja osobena doblest ili interes vo imitiraweto na obi~aite na porane{nite esnafi samo za da se pravi toa;
ili, da se odr`uva skapa organizacija samo za da se podu~uvaat lu|eto na
osnovniot simbolizam na nekolku grade`ni alatki, {to e prosledeno so
golema op{testvena dru`equbivost. Otkako malku }e se razmisli, stanuva o~igledno deka na{iot Tret stepen i golemata osnovna legenda
koja go pretstavuva sistemot na na{iot Zanaet, nikoga{ nemal kakva bilo vrska so esnafot na yidarite. Mo`e da se naglasi deka nie imame
odli~en sistem za dobrotvorna rabota, i op{testvenata strana na na{ite napori e korisna i humana. No, drugite lu|e i ostanatite zdru`enija
se podednakvo filantropski i socijalno nastroeni kako {to sme nie; a
edno tajno zdru`enie nema potreba da promovira takvi nameri, {to se
samo dodavka kon osnovnata cel na redot. Ovie fakti ni sugeriraat deka
Zanaetot sé u{te ne navlegol vo celoto svoe nasledstvo i razbirawe na
svojot sistem i deka strani~nite ne{ta povrzani so masonerijata {to
dolgo vreme mnogu gi naglasuvavme, se vredni na svoj sopstven na~in, no
sepak ne se osnovnata i vistinskata rabota na Redot. Rabotata na Redot
e da voveduva vo izvesni tajni i misterii, i, o~igledno, dokolku Redot
ne gi rastolkuva ovie tajni i misterii za taka da gi razlikuva vistinskite voveduvawa od onie pri koi kandidatite samo minale niz odredeni
formalni ceremonii, toj ne ja ispolnuva svojata osnovna cel, bez razlika na patemnoto dobro {to mo`ebi go pravi.
Sive ovie ne{ta mu pripa|aat na ona {to mo`e da se nare~e mnogu gruba faza, fazata na neobraboteniot kamen na masonskata koncepcija. Sekako, ne pravam aluzii na koj i da e mason. Iskreno priznavam deka i
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
275
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
samiot sum spa|al vo ovaa kategorija, i, mislam, se soglasuvame deka site sme minale niz fazata {to ja opi{av, poradi ednostavnata pri~ina
{to ne sme znaele za podobro i {to nemalo nikoj kadaren da né nau~i na
ne{to podobro. Ne dozvoluvajte da se `alime. Ako go razgledame napredokot na Zanaetot nanazad, vo tekot na izminatite 150 godini, koga e
pi{uvano za masonstvoto ne mo`eme drugo, osven da si ~estitame samite
sebesi za ogromnite, iako postepeni napori vo masonskiot napredok i
dostojnoto odnesuvawe, pa duri i vo fazata koga na{ata koncepcija na
masonstvoto bila onaa na "neizdelkaniot kamen". Sekoj komu mu se poznati zapisite na starite lo`i, vospostavil kontakt so vremiwata koga
nedostigal sekoj element na po~ituvawe i dostoinstvo. Sostanocite na
lo`ite se odvivale vo javnite prostorii, vo kr~mite. Iako ovie primitivni hramovi gi ukrasuvala oficijalna postavka, kriglite od 0,9 litri
i dolgite glineni luliwa dominirale na ostatokot od scenata. Vo edna
od golemite londonski galerii visi slavnata slika "No}", od golemiot
umetnik i moralist na toa vreme, Hogart. Negovata cel bila da pretstavi
karakteristi~na no}na scena na londonskite ulici, onakvi kakvi {to
izgledale vo toa vreme. Me|u tipi~nite pretstavnici na poro~nosta {to
postojano talkale po ovie slabo osvetleni ulici, golemiot umetnik ja
izlo`il na potsmev vo site vremiwa figurata na Slobodniot yidar, koj,
sé u{te oble~en vo svojata prestilka, se teteravi doma pijan, pri {to mu
pomaga Nadvore{niot ~uvar na Lo`ata. Nieden mason ne mo`e da ja gleda
ovaa slika bez silno ~uvstvo na sram, i bez da donese odluka da go oslobodi zanaetot od ovaa stigma. Se nadevam deka nie sme gi nadminale ovie
raboti. Kaj masonite se razbudi ~uvstvoto za dostoinstvo i samopo~ituvawe. Negovite povisoki avtoriteti dobro go vodat Zanaetot, a zasebnite lo`i se gordeat so doli~ni hramovi i vodewe na sobirite so dol`na
po~it kon trezvenosta i vozdr`anosta na masonskata doktrina. Se nadevam deka Redot nikoga{ nema da zapadne vo istite primitivni i haoti~ni uslovi vo koi poniknal.
Ve}e ka`av deka masonerijata e moderen prodol`etok na golemite
sistemi na inicijacijata {to postoele za duhovno vodstvo na lu|eto vo
site delovi na svetot i od po~etokot na vremeto. Pri~inata za nivnoto
postoewe e o~igledna, i e rezultat na kardinalnata vistina koja ve}e ja
navestivme, a toa e deka ~ovekot vo negovata sega{na prirodna sostojba
e su{tinski i radikalno nesovr{en; deka porano ili podocna, toj }e stane svesen za ~uvstvoto na zaguba i li{enost i ~uvstvuva neizdr`liva
potreba da nau~i kako da ja nadomesti taa zaguba. Golemite svetski religii, na nim svojstven na~in, nalagaat da se podu~uva na istite vistini
na koi podu~uvale sistemite na misteriite. Nivnoto u~ewe sekoga{ bilo
dvostrano. Sekoga{ postoela nadvore{na, osnovna i populisti~ka dok276
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
trina {to slu`ela za pou~uvawe na masata koja ne e podgotvena za podlaboko u~ewe; a istovremeno, sepak, postoela vnatre{na i napredna
doktrina, edno potainstveno znaewe, {to se ~uvalo za celosno podgotvenite umovi i vo koe se posvetuvale samo iskusnite kandidati, koi dobrovolno barale da zemat u~estvo. Vo Indija, Egipet, Italija ili Meksiko,
me|u Druidite vo Evropa, sekoga{ postoele hramovi za inicijacija na onie
{to go ~uvstvuvale vnatre{niot povik da se ottrgnat od mno`estvoto i
da gi posvetat teloto i umot na dolgotrajnata disciplina za da go steknat
tajnoto znaewe i da gi razvijat duhovnite sposobnosti preku iskustvenite voveduvawa. Na{ite sega{ni ceremonii, se nivno nejasno eho. Opi{uvaweto na ovie golemi sistemi ili metodi na inicijacija {to se koristele vo niv e daleku nad mojata sega{na namera. No, vo pogled na niv, }e ve
zamolam da go prifatite moeto tvrdewe za ovie dve ne{ta: (1) iako golemite {koli na misteriite se dolgo vreme von svesta na javnosta, tie,
ili doktrinata na koja pou~uvaat, nikoga{ ne prestanale da postojat;
omrazata na oficijalniot eklekcijasticizam i sklonostite na materijalisti~koto i komercijalnoto vreme predizvikale tie da se povle~at vo
krajna tajnost i izolacija, no onie posveteni vo niv nikoga{ ne se povlekuvale od svetot; i (2) na{iot sega{en sistem na spekulativnata masonerija se dol`i na aktivnosta i pretpazlivosta na nekoi ponapredni posvetenici. Ne smeete da podrazbirate deka modernata masonerija e celosno i soodvetno pretstavuvawe na ovie postari i porazvieni sistemi.
Taa e samo nivna bleda senka. No, takvi kakvi {to se, i onolku daleku do
kade {to odat, na{ite rituali i doktrina se avtenti~no otelotvoruvawe
na tajnata doktrina i tajniot proces {to otsekoga{ postoele za da gi
prosvetlat takvite aspiranti, koi, davaj}i mu ja svojata doverba na Tvorecot (kako {to se bara od na{ite sega{ni kandidati da ka`at), zatropale
na vratata na izvesni tajni svetili{ta, veruvaj}i deka taa vrata }e se
otvori i deka tie }e go pronajdat ona {to go barale otkako }e izmine dovolno vreme. Onie {to ja osnovale modernata spekulativna masonerija
pred okolu 250 godini, prezele odredeni materijali {to ~ekale spremni
za ka`uvawe. Tie gi prezele osnovnite rituali i simboli {to im pripa|ale na srednovekovnite esnafi na yidarite {to rabotele so kamen i gi
preobrazile vo sistem na religiozno - filozofska doktrina. Ottoga{
navamu, od povrzanosta so esnaf {to rabotel so kamen i tuli, namerata
na masonerijata e da raboti edinstveno so pogolemata nauka na gradeweto na du{ata; i, osven {to zadr`ala odredeni analogii {to gi dalo majstorstvoto na raboteweto vo kamen, ottoga{ e posvetena na isklu~itelno
spiritualni, religiozni i filozofski celi.
Mo`ebi glavnoto svedo{tvo na ovaa preobrazba bilo inkorporiraweto na glavnata legenda i tradicionalnata istorija {to e opfatena vo
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
277
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
na{iot Tret stepen. O~igledno, ovaa legenda ne bila povrzana, nitu pak,
imala kakva bilo prakti~na osobina na vistinskiot yidarski esnaf.
Razmislite deka niedna gradba od kamen, nieden hram ili drugo zdanie
{to mo`e da se izgradi so ~ovekovite race, ne ostanale nezavr{eni poradi smrtta na koj i da e profesionalen arhitekt za kakov {to se veruva
deka bil Hiram Abif. Principite na arhitekturata, vistinskite tajni na
esnafot na graditelite, ne se i nikoga{ ne bile izgubeni. Tie se sosema
dobro poznati i apsurdna e pretpostavkata deka masonite od koj bilo vid
~ekale vremeto ili okolnostite da im dozvolat da go vozobnovat izgubenoto znaewe, kako, na primer, kako bi trebalo da gi gradat minlivite
gradbi. Nie denes znaeme kako treba da se gradi isto taka dobro kako i
na{ite hebrejski pratatkovci {to go izgradile pro~ueniot hram vo Erusalim. Vsu{nost, eden mnogu poznat arhitekt izjavil deka pogolemiot broj
crkvi vo London, spored nivnata golemina i ukrasenost se daleku pogolemi i porasko{ni otkolku {to nekoga{ bil ovoj hram. Nam ni e dol`nost
da pogledneme podaleku od bukvalnata prikazna; da go raskineme prevezot na alegorijata na ovaa golema legenda i da go sovladame zna~eweto
na nejzinata vistinska sodr`ina. Ni se veli deka ona {to e izgubeno treba da se pronajde vo Centarot. No, dokolku se raspra{uvame {to e Centarot, prose~niot mason nema da vi ka`e ni{to pove}e od oficijalniot,
enigmati~en i ne mnogu jasen odgovor deka toa e onaa to~ka vo krugot od
koja e podednakvo oddale~en sekoj del od perimetarot na krugot. No, kakov krug? Kakov perimetar na krug? Takvi ne{ta kako centri ili krugovi
ne postojat kaj prose~nite fizi~ki gradbi ili vo arhitekturata. Tuka
prose~niot mason e ve}e celosno izguben za da mo`e da objasni. Prodol`ete ponatamu: "[to so Centarot?" Povtorno, toj }e mo`e da vi go dade
samo tainstveniot i zapletkan odgovor "deka toa e to~kata od koja Majstorot mason ne mo`e da pogre{i", ostavaj}i ve so toa nitu malku poumni.
Ovaa nedofatlivost, namerni enigmi, ovoj smisleno zagado~en jazik,
se koristat za da ve navedat na tragata na ne{to podlaboko od ona {to
mo`e da se iska`e preku zborovite. Dokolku nie ne go najdeme ova ne{to,
da ne go sfatime i ne dejstvuvame spored namerata na ona {to e skrieno
zad slovoto na ritualot, edvaj mo`eme da tvrdime deka ja razbirame na{ata doktrina; edvaj mo`eme da tvrdime deka sme bile vovedeni spored
site pravila, deka sme pominale i sme se podignale vo povisokata smisla na ovie izrazi, bez razlika niz kakvi sé ceremonii oficijalno sme
pominale. "Slovoto ubiva, a duhot dava `ivot". Dozvolete ni da ispitame {to e duhot na ovoj zagado~en jazik.
Metodot {to go koristele site golemi religii i sistemi na inicijacija bil da ja podu~uvaat svojata doktrina vo forma na mit, legenda ili
alegorija. Kako {to se veli: "Filozofite se nevolni da gi izlo`at svo278
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
ite misterii pred o~ite na vulgarnite, i gi krijat svoite doktrini i
filozofski principi so hieroglifski izrazi", taka i na{ata tradicionalna istorija e sostavena od hieroglifski izrazi. Onie, ~ij um razmisluva bukvalno, nikoga{ ne gledaat zad slovoto na alegorijata. Umot na
vistinski iniciraniot ja raspoznava spiritualnata vrednost na alegorijata. Vsu{nost, delumnata cel na inicijacijata bila, i sé u{te e, da go
obrazova umot za toj da pronikne niz nadvore{nata obvivka na site fenomeni, a vrednosta na inicijacijata zavisi od toa kolku introspektivnite vistini vlijaat vrz na{ata misla i `ivoti i nivnata sposobnost da
gi razbudat podlabokite mo}i na soznanieto vo nas.
Legendata na Tretiot stepen koja ja sodr`i esencijata na masonskata
doktrina, vo na{iot sistem ja vnesoa nekoi napredni umovi {to go dobile svoeto znaewe od drugi i skrieni izvori. Legendata e adaptacija na
edna mo{ne stara legenda ~ii razli~ni formi postoele mnogu odamna
pred taa da po~ne da se povrzuva so modernata masonerija. Vo manirot na
koj se raska`uva prikaznata za gradeweto na hramot vo Erusalim od strana na car Solomon, tie ja {irat vistinata {to ja navestiv porano, {to e
op{to poznata kako Padot na ~ovekot. Kako {to raska`uva na{ata legenda, vo nejzinata bukvalna strana, golemiot car naumil da izgradi veli~estvena gradba. Nemu mu pomagale eden drug car {to gi nabavil materijalite za gradewe, eden ve{t zanaet~ija ~ija zada~a bila da gi spoi materijalite eden so drug so prethodno napraveniot nacrt i golem broj zanaet~ii i rabotnici. No, za vreme na raboteweto, do{lo do lo{ zagovor
{to dovel do ubistvoto na glavniot zanaet~ija i go spre~il zavr{uvaweto na hramot, {to ostanal nezavr{en i do den-dene{en.
Zna~i masonerijata e sistem na religiozna filozofija, vo smisla na
toa {to ni dava doktrina za Univerzumot i za na{eto mesto vo nego. Taa
uka`uva od kade sme do{le i kade mo`eme da se vratime. Taa ima dve
celi. Nejzinata prva cel e da poka`e deka ~ovekot padnal od vozvi{eniot i svet centar na periferijata ili vo opredmetenata sostojba vo
koja sega nie `iveeme; da poka`eme deka onie {to go sakaat toa, mo`at
povtorno da stignat do centarot preku nao|awe na centarot vo nas samite; bidej}i Tvorecot e kako krug ~ij centar e sekade, ottuka sleduva deka
bo`estveniot centar, "@ivotvorniot i besmrten princip" postoi vo nas,
i, se nadevame deka }e ja vratime na{ata izgubena prvi~na sostojba. Vtorata cel na doktrinata na Zanaetot e da né zapoznae so na~inot preku koj
mo`eme da go najdeme centarot vo sebesi i ova u~ewe e otelotvoreno vo
disciplinata i isku{enijata opi{ani vo trite stepeni.
Golemiot svet, kako {to bil i porano, e samo edna Golema lo`a i mesto na inicijacija, a na{ite masonski lo`i se samo negovi mali ogledala.
Majkata Zemja e isto taka i Majka Lo`a na site nas. Kako {to se odviva
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
279
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
nejzinata golema rabota, du{ite sekoga{ se spu{taat na nea i se povikuvaat od nea na znakot na golemiot neviden ~uvar na `ivotot i smrtta koj
gi pra}a tuka da rabotat, a potoa gi povikuva da se odmorat. Po Lo`ata,
sleduva gozba; po trudoqubivata rabota na ovoj svet, obrokot i odmorot
na nebesata. Zatoa, iako na{ite sobirawa po sostanokot nemaat formalno zna~ewe vo masonskiot sistem, ni{to pove}e otkolku {to `ivotot po
smrtta ima vrska so nas dodeka na{ata sfera na dejstvuvawe e vo ovoj
sega{en svet. No, tie sepak imaat bitno i osobeno zna~ewe {to ima cel
da né osvesti za dlabokoto zna~ewe na na{ite voobi~aeni go{tevki. Vo
takvite prigodi, imame obi~aj da ispieme zdravica za "Carot i Zanaetot"
i kako lojalni podanici i sakani bra}a, se se}avame na na{iot zemski
suveren i na{ite masonski prijateli {irum celiot svet. No, tuka }e go
zamolam sekoj Majstor {to nazdravuva i sekoj brat {to ja ispiva ovaa
zdravica, da gi vozdigne svoite misli kon pogolemiot Neimar i kon pogolemata ve{tina od na{eto ograni~eno i simboli~no bratstvo. ]e ve potsetam deka vo hristijanskite misterii postoe{e eden drug Gospodar {to
nesvesno go imitirame, koj isto taka po ve~erata ja zede ~a{ata, i, koga mu
se zablagodari na Carot na carevite, se zavetuva{e sebesi na ovoj pogolem
Zanaet koj e paralelen so ~ove{tvoto; na ovoj na~in naso~uvaj}i gi simboli~no da prika`at izvesna golema misterija, sé dodeka toj pak ne se vrati.
No ova, ne e ni{to drugo, osven ona {to se implicira vo na{ite masonski
zborovi koga ne naso~uvaat da se slu`ime so izvesni zamenski tajni, sé
dodeka vremeto i okolnostite ne ni gi vratat vistinskite.
So izlo`uvaweto na ovie misli, mo`e da se tvrdi deka masonerijata
im nudi filozofija na dejstvuvawe i prakti~ni pravila na `iveewe, na
onie {to se svesni za nejzinata vrednost. Taa ni go otkriva modelot na
univerzumot - model {to edna{ bil naru{en i uni{ten, no ostaven vo
racete na ~ove{tvoto, za toa da se vozobnovi. Taa ni uka`uva na na{eto
mesto, na{ata cel i na{ata sudbina vo toj univerzum. Taa e kako golema
ku}a na podu~uvawe i inicijacija vo misteriite na pogolemiot i pocelosen `ivot, a neprosvetleniot ~ovek od ovoj svet ne e dovolno sozrean da
ja ceni nejzinata vrednost. Zatoa, dozvolete da gi vrednuvame i da gi cenime nejzinite misterii kolku {to tie zaslu`uvaat. Dozvolete da bideme pretpazlivi i da ne go devalvirame Redot taka {to nema da go razbereme negovoto zna~ewe ili primaj}i gi onie {to se nepodgotveni i nesoodvetni da ja sfatat negovata va`nost vo svoite redovi. Nau~ete da
gledate vo masonerijata ne{to pove}e od sistem {to nalo`uva elementarna moralnost, izveduva povr{ni i bezna~ajni rituali i slu`i kako
prijatna dodavka kon op{testveniot `ivot. Pobarajte vo nea filozofija na `iveeweto, nu`en vodi~ kon onie ne{ta {to se najsveti i najneophodni za na{ata kone~na blagosostojba. Sfatete deka nejzinite tajni {to
280
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
se "mnogubrojni i neprocenlivi" ne se nejzina povr{ina; tie ne se tajni
na jazikot, tuku onie na srceto; nejzinite misterii se onie ve~nite, {to
pove}e go zasegaat duhot na ~ovekot otkolku negovoto telo. Oble~ete se
sebesi vo ova znaewe i vlezete vo lo`ata - ne samo Lo`ata - odaja na na{iot simboli~en zanaet, tuku i vo pogolemata Lo`a na `ivotot, vo koja,
tivko i bez zvukot na metalna alatka, te~e postojanata rabota na povtornata izgradba na nezavr{eniot i nevidliv Hram, ~ij grade`en materijal
se du{ite na lu|eto. Pri ova povtorno gradewe, zemaat u~estvo ma`i i
`eni, koi, iako oficijalno ne se ~lenovi na Zanaetot, sepak nesvesno se
masoni vo najdobrata smisla na zborot. Onoj koj {to vnimatelno i odmereno go oblikuva svojot kamen vo kocka, se podgotvuva sebesi za svoeto
mesto vo planiranata gradba koja postepeno se sostavuva so precizna
isten~enost, i koja, iako sme nie tie {to ja gradime, eden del }e stane
manifest na na{ata pojasna vizija i }e izgleda pove}e kako delo na Golemiot arhitekt na Univerzumot otkolku kako delo na ~ove~kite race.
Spored toa, nie, masonite, koi ja imame prednosta na pravilen i
organiziran sistem {to ni gi dava i né podu~uva za golemite vistini
{to gi razgleduvame, koi sekoga{ vo svetot bile smetani za tajni,
sveti i su{tinski, ja imame i odgovornosta {to ja nosi ovaa privilegija, i na{ata cel mora da bide nastojuvaweto da navlezeme vo
celoto nasledstvo na razbiraweto i praktikuvaweto na sistemot na
koj mu pripa|ame.
I... {to potoa? Jas veruvam deka dodeka postoi ~ovekovata svest i
dodeka postoi mo`nost za razvoj na istata, }e postoi i masonstvoto. Imeno, site ka`uvawa, celiot istorijat i site veruvawa se dvi`at kon toa
deka masonstvoto, osobeno odredeni bra}a, pred sé se trudi i ovozmo`uva
da go pottikne toj proces za razvoj na ~ovekovata svest. Ili, kako {to
potvrdija dvajca amerikanski nau~nici vo tekot na 2012 godina, tie rekoa
deka du{ata na ~ovekot odi vo vselenata, a pritoa podvlekuvaj}i deka
taa se nao|a vo mozokot, a ne osmeluvaj}i se da ja nare~at so vistinskiot
zbor - ~ovekovata svest, taa taka slobodna luta i se pripojuva kon drugata svest na nivo na na{ava zemja, kako {to tvrdat indijcite, i go gubi
svojot entitet. Zatoa dlaboko veruvam deka so razvojot na taa svest taa
}e mo`e da go zadr`i svojot entitet i bestelesno zaedno so drugite da ja
osoznava vselenata i seto ona {to velime deka se krie vo nea. Ili pak,
kako {to tvrdi posledniot golem nau~nik Stiven Hoking ~ovekot }e uspee
da gi spoi site teorii i da ja sozdade poslednata edinstvena teorija, a
so toa da go osoznae Tvorecot. Toa e na{iot pat.
Regularna Golema Lo`a na Makedonija
281
Masonstvoto - minatoto, sega[nosta...
BIBLIOGRAFIJA
1. Stariot i Noviot zavet na Biblijata
2. Kuranot
3. Talmudot
4. Knigata na mrtvite
5. Sobranite dela na Platon
6. Delata na Aristotel, Euklid i Pitagora
7. D-r Stiven Hoking: Teorijata na sé, od knigata "Poteklo i sudbina
na univerzumot"
8. Nik Harding: Tajni dru{tva - vladeteli na svetot
9. Robert L. D. Kuper: Razotkrivawe na masonskite tajni
10. Xon Robinson: Zagubenite tajni na masonstvoto
11. David Icke: Najgolemata tajna
282
Regularna Golema Lo`a na Makedonija

NOVIOT ZAVET