D-R ALEKSANDAR LITOVSKI
JUBILEEN KALENDAR
ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO
2012 GODINA
d-r Aleksandar Litovski
JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL
NA MAKEDONIJA VO 2012 GODINA
izdava~:
Organizacija na Makedoncite-potomci od
Egejskiot del na Makedonija (OMPEM)
Za izdava~ot:
Goce Petrovski
Kompjuterska podgotovka:
d-r Aleksandar Litovski
Pe~atnica:
Kiro Dandaro-Bitola
PREDGOVOR
Da se zabele`at zna~ajnite jubelejni
datumi, pome|u ostanatoto, zna~i da se uka`e
ne samo na potrebata od pomnewe na tie datumi, tuku i na potrebata od ~estvuvawe i javno
promovirawe na nekoi nastani i li~nosti od
istorijata, koi so svojata golemina, pridones
ili doblest ostavile trajni pozitivni tragi
vo vremeto! Vakvata potreba e u{te poizraena koga se zboruva za Egejskiot del na Makedonija, od ednostavna pri~ina {to pomladite
generacii, pa duri i onie koi vodat poteklo od
toj del na podelena Makedonija, poka`uvaat
mal interes i premalo znaewe na nekoi osnovni istoriski fakti. Ottuka, ovoj moj tekst
ima prvenstvena zada~a da gi zapoznae onie
koi ne znaat, no isto taka i da gi potseti onie
koi znaat, za nekoi istoriski, pozitivni ili
negativni, nastani i li~nosti od minatoto
na Egejskiot del na Makedonija. Sekako deka
vo vreme na otvoreno promovirawe na antimakedonstvo, osobeno izrazeno na planot na
prevrednuvawe i preocenuvawe na nastani i
li~nosti od makedonskata istorija, ovoj trud
saka da gi reafirmira i popularizira makedonskite nacionalni reperi za dobro i lo{o,
za polezno i {tetno, za ispravno i krivo, za
na{e i tu|o, za doslednost i predavstvo...
Vo 2012 godina mo`e da se registriraat
pogolem broj na jubilejni datumi od makedonskata istorija. Del od niv se odnesuvaat i
na Egejskiot del na Makedonija, kako del od
nacionalno-geografskata celina na Makedonija i na Makedoncite od toj del. Nivnoto
pronao|awe, sreduvawe i prezentirawe pretstavuva makotrpna i neblagodarna rabota.
Povtorno sakam da uka`am deka ovoj Jubileen kalendar nema pretenzija da gi opfati
i na{iroko da gi obrazlo`i site zna~ajni datumi od minatoto na Egejski del na Makedonija, a na koi 2012 godina im e jubilejna. Vo nego
se pomesteni samo datumi za koi smetav deka
se zna~ajni i za koi imav dovolno informacii
za da bide oformena hronolo{ka odrednica.
Nekoi odrednici se odnesuvaat na li~nosti
koi ne se po poteklo od ovoj del na Makedonija, no smetav deka nivniot direkten pridones
ili direktno vlijanie za ovoj del od Make-
donija, odnosno za Makedoncite od Egejskiot del
na Makedonija e dovolna pri~ina i tie da najdat
svoe mesto vo trudot. Vakvata koncepcija na trudot, ostava prostor vo idnina hronologijata za
Egejskiot del na Makedonija kontinuirano da se
istra`uva i zbogatuva.
Se nadevam deka ovoj mal istoriografski trud }e pridonese za jaknewe na istoriskoto
znaewe na Makedoncite za sopstvenata istorija
i }e im pomogne da se snajdat vo sekojdnevnoto
„bombardirawe“ so vistiniti i la`ni istoriski
fakti i, mnogu ~esto, so pau{alno i antinacionalno karakterizirawe na nastanite i li~nostite
od makedonskata istorija.
avtorot,
Bitola, avgust 2012
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1772, fevruari, 07,
Vo selo Blaca, Kostursko, e roden baron Kostadin Aleksandrov BELI-Makedonecot, patriot i
dobrotvor. Poradi albanski nasilstva, bogatiot
tatko Aleksandar so semejstvoto se preselil vo
Carigrad i vo 1802 g. bil blizok so vla{kiot
knez Karaxa, pa so semejstvoto se preselil vo
Bukure{t. Ottamu ve}e zamo`niot Kostadin se
prefrlil vo Viena, kade {to i ostanal do krajot
na `ivotot. Za blagorodnite dela {to gi pravel, od imperatorot Jozef II ja dobil titulata
baron. Na 9 dekemvri 1835 g. potpi{al testament, so koj ja izrazuval svojata po~it kon skoro oslobodenata Grcija i, „pokraj toa {to sum
se rodil vo Makedonija“, zavetuva svoj imot vo
Atina „za da se izdr`uvaat izvesen broj kliniki
vo koi da se lekuvaat Makedonci bolni od sekakva bolest“ i tie bolni~ki mesta da se vikaat
„Legla na bolnite-za{titnici na baronot Kostadin Beli-Makedonecot“. Bil predlo`en za
po~esen gra|anin na Atina, a vo novata naselba
Nova Pela bile izgradeni crkva i u~ili{te,
na koe mu ja podaril svojata bogata biblioteka,
so li~na poraka: „koga Makedonija }e dostigne
1
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
takov stepen na razvitok za da sozdade svoi u~ili{ta, toga{ Op{tinskiot sovet na Nova Pela
e dol`en knigite da $ gi otstapi na javnosta vo
Makedonija“. Potpi{al zave{tanie pri Bavarskata vlada, od ~ija{to kamata „da se dava stipendija na dvajca mladi Makedonci za vreme od 6
godini {to bi studirale vo Akademijata vo Minhen“. Stipendistite se vikale „Posvoeni sinovi
na g-n Beli“ i od niv se baralo „da ja sakaat i
da ja po~ituvaat na{ata draga, nekoga{ slavna,
tatkovina Makedonija“. Podocna ovoj fond bil
prefrlen od Bavarija vo Grcija i vrz osnova
na kupenite 85 akcii na Nacionalnata banka
se davale stipendii od specijalnata „Komisija
za smestuvawe na Makedonci od ostavninata na
K. Beli“. Od 1850 g. Komisijata stipendirala i
pove}e od dvajca stipendisti, pa do 1908 g. brojot
na stipendistite studenti iznesuval „354 mladi
Makedonci“. Verojatno so sredstvata od taa stipendija studiral vo Atina i Grigor Prli~ev.
Po~inal vo Viena, Avstrija, no datumot koga toa
se slu~ilo ne e poznat.
1792,
Vo Voden e roden Nikola Haxi @IVKOVI],
protomajstor, dvorski arhitekt vo Srbija, vo
vremeto na knez Milo{ Obrenovi}, poznat kako
Haxi-Neimar. Spored negovite proekti ili
pod negovo rakovodstvo bile izgradeni Kona-
2
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
kot na knez Milo{ vo Kraguevac (1824); Konakot na knegiwa Qubica vo Belgrad (1829-1831);
Kne`eviot dvor na toga{nata ulica „Milo{
Veliki“ (1829-1836), \umrukana (t.e. carinarnica), kasarna i `ensko u~ili{te, site vo Belgrad. Pove}eto od ovie objekti bile urnati vo
vreme na Vtorata svetska vojna. Sekako, edno od
najzna~ajnite negovi ostvaruvawa bil Konakot
na knez Milo{ na Top~ider vo Belgrad. Po~inal
vo Belgrad vo 1870 g.
1822, mart, 03,
Zapo~nalo NEGU[KOTO VOSTANIE, odnosno
vostanieto na naselenieto od po{irokata okolina na gradot Negu{ vo Egejskiot del na Makedonija. Bilo krenato pod vlijanie na Gr~koto
vostanie protiv turskata vlast. Vo nego zele
u~estvo lokalnite Makedonci, Grci i Vlasi.
Na ~elo na vostanieto bile Zafirakis Logotet,
Anastas Karata{o Postariot, Angel Gaco, Dijamandis i dr. Zafirakis Logotet bil politi~ki,
a Karata{o postariot voen voda~. Vostanieto
zapo~nalo so napad na osmanliskiot garnizon vo
Negu{, koj bil uni{ten, a gradot bil osloboden.
Vostanicite formirale i Voen {tab. Zazemaweto na Negu{ pridonelo na vostanicite da im se
pridru`i naselenieto od selata Dr`ilovo, Lozica, Gramatikovo, Katranica i drugi naseleni
mesta. Vostanieto se {irelo i kon Voden i Kos-
3
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
tur, zafatilo i mnogu sela po rekata Bistrica.
Brojot na vostanicite postojano se zgolemuval.
Na 11 mart 1822 g., okolu dve iljadi vostanici
predvodeni od Karata{o i Gaco, go napadnale
sosedniot grad Ber. Turskata posada vo gradot go
odbila vostani~kiot napad. Osmanliskite vlasti stravuvale od napad vrz Solun. Protiv vostanicite bila ispratena redovna vojska pod komanda na Labud-pa{a. Turcite so itrina uspeale
da go zazemat gradot na 6 april 1822 g., so {to
vostanieto bilo zadu{eno, a del od vostanicite
uspeale da izbegaat na jug i da im se pridru`at na
gr~kite vostanici.
1822, april,
Vo Negu{ zagina Jani BARBARESKO, u~esnik
i eden od rakovoditelite na Negu{koto vostanie. Vil eden od eden od prvencite na negoviot
roden grad Kostur. U~estvuval na sostanokot na
del od prvencite od Egejskiot del na Makedonija
odr`an vo manastirot „Sv. Bogorodica Dobra“
blizu do Ber vo po~etokot na 1822 g., na koj bilo
re{eno za vremeto i mestoto na krevaweto na
vostanieto. Zaginal vo borbata gradi v gradi so
turskata vojska pred crkvata „Sv. Dimitrij“ vo
Negu{.
1852,
Vo selo Haxi Bejlik, Demirhisarsko (Valo-
4
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vi{ko), e roden Georgi UZUNOV-Dedo Petar,
pripadnik na Vrhovniot makedono-odrinski
komitet (VMOK), vojvoda. Najnapred bil ~etnik
vo ajdu~kata dru`ina na Stojo Kostov. Vo 1899
g. bil komita vo vrhovisti~kata ~eta na Boris
Sarafov, a vo 1903 g. komita kaj vrhovisti~kiot
vojvoda Konstantin Nunkov, so koja dejstvuval
vo Odrinsko. Tamu eden period bil samostoen
vojvoda, a potoa dejstvuval kako komita vo ~etite
na Toma Nikolov vo Odrinsko i Don~o Zlatkov
vo Petri~ko vo Pirinskiot del na Makedonija.
Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 13 fevruari
1932 g.
1862, juli, 20
Vo Kotel, Bugarija, e roden Georgi IVANOVMarko Lerinski, pripadnik na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe, okru`en
vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo
Lerinsko. Bil Bugarin po nacionalnost. Najnapred, me|u 1883 i 1895
g. bil podoficer i oficer vo bugarskata armija, a potoa se vklu~il vo
~eta na VMOK vo Makedonija, no se
razo~aral i se vratil vo armijata.
Podocna, vo 1900 g. po barawe na Goce
Del~ev i \or~e Petrov, formiral
~eta na MRO vo Lerinsko. Bil eden
5
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
od prvite instruktori na revolucionernite
~eti i zaedno so Goce Del~ev gi obikolil Sersko, Dramsko i Kuku{ko. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska vo seloto Patele, Lerinsko,
na 14 juni 1902 g.
1862,
Vo selo Qubetino, Lerinsko, e roden Vasil
LIPITKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i na vrhovisti~kata
VMRO. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil
vojvoda na selskata ~eta vo rodnoto selo. Vo 1905
g. bil uapsen od turskata vlast i osuden na deset
godini zatvor. Vo vreme na Balkanskite vojni
bil vo ~etata na Pando [i{kov. Kako pripadnik na avtonomisti~kata (vrhovisti~ka) VMRO
zel u~estvo vo atentatot vrz novinarot Spasoe
Haxi Popovi} vo Bitola na 3 juli 1926 g. Uspeal
so drugite atentatori preku Grcija da prebegne
vo Albanija, no albanskite vlasti go uapsile i
go predale na gr~kite policajci, koi vedna{ go
prepratile na policijata vo Bitola. Na sudskiot
proces od 1927 g. bil osuden na smrtna kazna koja
bila izvr{ena narednata godina, odnosno na 21
juni 1928 g., vo seloto Gorno Orizari, Bitolsko.
1872, januari, 01,
Vo selo Vladovo, Vodensko, e roden Ivan DALKAL^EV, pripadnik na makedonskoto revo-
6
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
lucionerno dvi`ewe, rakovoditel na MRO vo
Voden. Zavr{il petti klas vo Egzarhiskata gimnazija vo Bitola. Bil ~len na MRO od 1898 g., a do
1903 g. bil i rakovoditel na revolucionerniot
komitet vo rodnoto selo. Od maj 1903 g. stanal
komita vo Vodenskata ~eta na MRO i bil izbran
za ~len na vostani~koto Gorsko na~alstvo vo Vodensko. Kako nelegalen dejstvuva vo Vodensko s#
do 1904 g., a posle toa emigriral vo Bugarija i ne
se vratil nazad vo Makedonija. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 1 januari 1931 g.
1872, fevruari, 04,*
Vo Kuku{ e roden Georgi /Goce/ DEL^EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na MRO, ideolog, organizator i voda~ na makedonskoto revolucionerno
nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo krajot
na XIX i po~etokot na XX v., u~itel. Se {koluval vo Kuku{, kade {to zavr{il progimnazisko
obrazovanie, vo Solun vo Egzarhiskata gimnazija
„Sv. Kiril i Metodij“, kade {to rakovodel taen
u~eni~ki revolucioneren kru`ok i vo glavniot
* Datumite od ovaa odrednica zaradi nivnata
op{topoznatost se notirani po Gregorijanskiot
kalendar (nov stil) na smetawe na vremeto, dodeka
site ostanati datumi vo bro{urata se predadeni vo
onoj kalendar koj bil vo upotreba vo vreme na nivnata aktuelnost.
7
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
grad na Bugarija, Sofija vo Voenoto u~ili{te.
Se vratil vo Makedonija vo 1894 g. i vo [tip bil
u~itel vo Novo Selo. Tuka se sretnal so Dame
Gruev i se vklu~il vo rakovodeweto na MRO. Toj
ja pro{iril mre`ata na Organizacijata vo proletta 1895 g. i preku Vinica organiziral tajni
kanali za vooru`uvawe. Vo Solun u~estvuval na
sovetuvaweto so vode~kite li~nosti na MRO:
Dame Gruev, Pere To{ev i Ivan Haxi Nikolov, za
zazemawe stav kon Makedonskiot komitet osnovan vo Sofija, podocna preimenuvan vo Vrhoven
makedonski komitet. Vo septemvri bil nazna~en
za direktor na u~ili{teto vo [tip. Pred krajot na dekemvri 1895 g. Del~ev opolnomo{ten od
Centralniot komitet (CK) na MRO, otpatuval
vo Sofija za da raboti na spre~uvaweto na me{aweto od Bugarija vo vnatre{nite raboti na
makedonskoto osloboditelno delo. Vo po~etokot
na 1896 g. organiziral punktovi na MRO vo ]ustendil i vo Dupnica, a vo fevruari istata godina
vo [tip, organiziral protestna demonstracija
protiv vlasta. U~estvuval na Solunskiot konres
od april 1896 g. na koj bila usvoena nova ideologija i strategija vo dejstvuvaweto, so vklu~uvawe
i na Odrinsko, a so toa i promena na imeto vo
Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna
organizacija (TMORO). Vo 1896 g. so \or~e
Petrov go izrabotil Ustavot i Pravilnikot
na Organizacijata, koi bile publikuvani i dis-
8
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
tribuirani vo 1897 g. Vo niv celta na dejstvuvaweto na Organizacijata bila definirana vo
pravec na izvojuvawe na politi~ka
avtonomija za Makedonija i za Odrinsko so revolucija. Del~ev vo
[tip bil uapsen
vo april 1896 g. vo
vrska so aferata
so zaplenuvaweto
na bombite vo Bitola, a vo maj 1896
g. povtorno bil uapsen i sproveden vo
Skopje kade {to
bil zatvoren vo
Kur{umli-an. Vo septemvri 1896 g. bil nazna~en
za glaven u~itel (direktor) vo Bansko od kade {to
ja prodol`il dejnosta za {irewe na mre`ata na
Revolucionernata organizacija. Se otka`al od
u~itelskata dol`nost vo noemvri 1896 g. i celosno se posvetil na makedonskoto osloboditelno
delo. Ja prezel dol`nosta na zadgrani~en pretstavnik na MRO vo Sofija od dekemvri 1896 g.
Dol`nosta zadgrani~en pretstavnik ja izvr{uval
do oktomvri 1901 g. i bil podvi`en ~len na CK i
glaven revizor na ~etite na Organizacijata. Vo
9
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
toa svojstvo bil posveten na funkcioniraweto
na tajnite kanali, kurirskata slu`ba, tajnata
po{ta, obezbeduvaweto materijalni sredstva i
snabduvaweto na Organizacijata so oru`je, so
municija, so revolucionerna literatura i so
vesnici. Organiziral proizvodstvo na bombi
i eksplozivi vo seloto Sabler no Osogovskata
Planina, a potoa i na Sv. Gora me|u Zografskiot manastir i Hilandar. Vr{el vooru`uvawe na
lica od MRO i toga{ vo Makedonija se pojavile
prvite vooru`eni ~eti na Organizacijata. Zaedno so \or~e Petrov izrabotile Pravilnik za
~etite vo 1900 g. So formiraweto na selskata
milicija koja toj neposredno ja rakovodel so status na glaven revizor, bila dogradena voenata
organizacija na MRO. Revolucionernata organizacija ja prezela na delo sudskata i izvr{nata
vlast. Po dobienoto izvestuvawe za apseweto na
~lenovite na CK vo Solun, so \or~e Petrov vo
sredinata na mart 1901 g. izdale instruktivno
pismo do okru`nite, do okoliskite i do selskite komiteti, kako i do vojvodite na ~etite, za
prodol`uvawe na dejstvuvaweto spored postojnata programa. Na krajot od septemvri 1902 g. `estoko ja osudil vrhovisti~kata oru`ena akcija
vo Gorna Xumaja, objavena kako vostanie. Dodeka
dejstvuval za samostojnost i nezavisnost na MRO,
nadvore{nite i infiltriranite vnatre{ni orudija so Ivan Garvanov, po istrukcii od Vladata
10
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
i od Knezot na Bugarija, podgotvile krevawe
predvremeno vostanie vo Makedonija. Del~ev go
otfrlil re{enieto na Solunskiot kongres (1517 januari 1903) za krevawe vostanie i so ~eta
zaminal vo vnatre{nosta na Makedonija za da
go spre~i istoto. Vo april 1903 g., vo Solun se
sretnal so Dame Gruev, koj {totuku se vratil od
zato~enie i go prifatil re{enieto za vostanie.
Od Solun se upatil za Sersko. Bil predaden i vo
seloto Banica, Sersko, na 4 maj 1903 g. (nov stil)
zaginal vo borba so turskata vojska.
1872, mart, 21,
Vo Voden e roden Hristo SARAKINOV, pripadnik i vojvoda na VMOK i oficer na bugarskata
armija. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot
grad, a srednoto obrazovanie vo Egzarhiskata
gimnazija vo Solun. Vo 1895 g. go zavr{il voenoto
u~ili{te vo Sofija, Bugarija, i so ~in kapetan
stanal aktiven oficer na bugarskata vojska. Istovremeno bil ~len na Vrhovniot komitet. Od
1900 g. ja napu{til aktivnata armiska slu`ba i
od 1901 g. stanal vojvoda na VMOK vo Melni~ko i
Petri~ko. Vo vnatre{nite sudiri vo Vrhovniot
komitet od prvata polovina na 1902 g. toj bil na
stranata na generalot Ivan Con~ev. Vo letoto
1902 g. so svojata ~eta imal vooru`en sudir so
~etite na MRO predvodeni od Jane Sandanski,
Ilija Kr~ovalijata i Atanas Te{ovski kaj
11
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
mesnosta „Aramiska ~e{ma“ me|u selata Petrovo i Gole{evo i vo toj sudir zaginale pet negovi komiti me|u koi Teofil Ivanov i Angel
Span~ovalijata. So svojata ~eta zel u~estvo vo
vrhovisti~koto t.n. Gornoxumajsko vostanie od
1902 g. i vo Ilindenskoto vostanie vo 1903 g. Vo
1904 g. se vratil vo aktivna oficerska slu`ba vo
bugarskata armija. Po~inal vo glavniot bugarski grad na 29 oktomvri 1908 g.
1872, mart, 21,
Vo selo Suho, Solunsko, e roden Dimitar Atanasov DUMBALAKOV, porojski vojvoda na VMOK
i oficer na bugarskata armija. Srednoto obrazovanie go steknal vo Solunskata egzarhiska
gimnazija vo 1890
g. Potoa u~el vo
Voenoto u~ili{te
vo Sofija i go
zavr{il vo 1893
g. Bil ~len na
Vrhovniot komi^etata na Dimitar Dumbalakov tet i u~estvuval
vo akciite na ovaa
organizacija vo 1895 (Melni~ko vostanie) i 1902
g. (Gornoxumajsko vostanie). Vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda na ~eta na Vrhovniot
komitet dejstvuval vo Sersko. Po Ilindenskoto
vostanie se vratil vo Bugarija i bil oficer na
12
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
bugarskata armija. Vo tekot na Balkanskite vojni bil komandir na Tretata solunska dru`ina vo
Makedonsko-odrinskoto opol~enie.* U~estvuval
i vo Prvata svetska vojna kako komandir na pe{adiski polk i bil ubien na 31 oktomvri 1915 g.
vo blizina na Gradsko, Vele{ko. Pogreban bil
vo Veles, vo crkvata sv. Pantelejmon.
1872, maj, 18,
Vo selo Vlahi, Melni~ko, Pirinski del na Makedonija, e roden Jane SANDANSKI, pripadnik na
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda
i rakovoditel na MRO vo Sersko, Egejski del
na Makedonija. Kako mladinec bil aktiven me|u
makedonskata emigracija vo Dupnica. Vo 1899 g.
se zapoznal so Goce Del~ev i so \or~e Petrov
i stanal ~len na MRO. Vo 1901 g. od Del~ev bil
ispraten za vojvoda vo pograni~nite regioni
na Serskiot okrug za za{tita na organizacionata teritorija od navleguvawe na vrhovistite,
a podocna i za{tita od andrtskite ~eti. Bil
glaven organizator na plenuvaweto na amerikanskata misionerka Elen Ston. Se protivel
na re{enijata na Solunskiot kongres od januari
1903 g. za krevawe vostanie. Po zapo~nuvaweto
* Zborot „opol~enie“ e bugarski zbor so zna~ewe „dobrovolstvo“, no go upotrebuvam vo izvornata bugarska
forma zaradi op{topoznatosta
13
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
na vostanieto go podgotvil i go izvel t. n.
Krstovdensko vostanie vo Serskiot revolucioneren okrug. U~estvuval na Rilskiot kongres od
1905 g. i na site okru`ni kongresi vo Serskiot
okrug. Po negovo zastapuvawe bila donesena osuda
i izvr{ena likvidacijata na Ivan Garvanov i na
Boris Sarafov vo 1907 g.
Po 1908 g. sorabotuval so
mladoturskite politi~ki
sili vrz baza, pred s#, na
re{avawe na agrarnoto
pra{awe vo Makedonija
vo korist na selanstvoto, demokratizirawe na
Turcija i sproveduvawe
na administrativna reforma vo nasoka na implementacija na oblasna
samouprava so {koli na
naroden jazik vo Makedonija. U~estvuval vo t. n. Mladoturski pohod na
Carigrad pri detroniraweto na sultanot Abdul
Hamid II vo 1909 g. Bil istaknat pretstavnik na
Narodnata federativna partija, so ~ie rakovodstvo podocna do{ol vo sudir. U~estvuval vo
Prvata balkanska vojna, go oslobodil Melnik i
kako prethodnica na Bugarskata armija dejstvuval pri zazemaweto na Rupelskata Tesnina. So
svojata pridru`ba vlegol vo Solun, kade {to
14
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
do{ol vo sudir so bugarskite oficeri poradi
svoite stavovi za avtonomna i nezavisna Makedonija. Bil golem protivnik na vrhovizmot i na
bugarskata zavojuva~ka politika kon Makedonija.
Bil ubien na 22 april 1915 g. od zaseda kaj mesnosta „Blatata“, na Pirin Planina, Melni~ko, od
vrhovistite na Todor Aleksandrov. Negovoto
delo go prodol`ile negovite sledbenici koi po
nego bile nare~eni sandanisti.
1872, maj, 18,
Vo selo Gorno Vrbeni (Ek{i-su), Lerinsko, e
roden Aleksandar TURUNXOV, pripadnik na
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda. Vo 1902 g. bil
vo ~etata na vojvodata
Georgi Papan~ev. Od juni
1903 g. stanal vojvoda na
~eta. Vo Ilindenskoto
vostanie so svojata ~eta
najprvo bil del od vostani~kata grupacija pod
komanda na \or|i Pop
Hristov i Mihail ^ekov
koja izvr{ila napad na
`elezni~kata stanica vo
negovoto rodno selo, a potoa negovata ~eta dejstvuvala samostojno i imala
`estok sudir so turskiot asker blizu seloto Ne-
15
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
govan. Bil predaden i zaroben od turskite vojski vo 1904 g. vo seloto Ajtos, Lerinsko. Turskite
vlasti go osudile na smrt i javno go obesile na
At-pazar vo Bitola na 19 avgust 1905 g.
1872, oktomvri, 17,
Vo Etropole, Bugarija, e roden Bon~o Bocev
VASILEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda na MRO vo Prespansko i Kostursko. Bil Bugarin po nacionalnost.
Zavr{il u~ili{te za podoficeri i rabotel vo
Sedumaesettiot pe{adiski polk na bugarskata
armija. Vo 1904 g. zaminal vo Makedonija i rakovodel ~eta na MRO koja dejstvuvala vo Prespansko i Ohridsko. Narednata godina stanal vojvoda
na ~eta od petnaeset komiti vo Kostursko, Egejski del na Makedonija. Vo dekemvri 1905 g. bil
ranet vo rakata i potoa se vratil vo Bugarija.
Tuka zazdravil, zavr{il u~ili{te za oficeri i
se steknal so ~in kapetan vo bugarskata vojska.
U~estvuval vo Balkanskite vojna i vo Prvata
svetska vojna, a po toa se deaktiviral od voeniot
i politi~kiot `ivot. Se naselil vo gradot Berkovica vo Bugarija i tamu po~inal na 4 fevruari
1937 g.
1872,
Vo Prilep e roden Georgi PE[KOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,
16
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
rakovoditel na MRO vo Bitola. Ja zavr{il Bitolskata egzarhiska gimnazija, a se zanimaval
so trgovija. Vo MRO bil privle~en od Pere
To{ev. Od 1895 do 1901 g.
bil ~len na okoliskiot
komitet na MRO vo Bitola, a od 1901 g., zaedno
so Pere To{ev i Atanas Lozan~ev, bil ~len
na Bitolskiot okru`en
komitet. Kon krajot na
1901 g. vo vrska so Josifovata afera bil uapsen i
osuden na 101 g. zatvor.
Kaznata ja izdr`uval vo
zatvorot vo Bitola. Vo
mart 1903 g. bil amnestiran i osloboden. Vedna{ stanal komita vo
~etata na Nikola Petrov Rusinski. Kako pretstavnik na Okru`niot komitet od Bitola bil
prisuten na Smilevskiot kongres na MRO i bil
opredelen za reonski rakovoditel na vostanieto
vo Pore~ieto, odnosno vo Ki~evsko. Po vostanieto ostanal nelegalen aktivist i prisustvuval
na Prilepskiot kongres od 1904 g. Zaginal kako
bugarski vojnik vo vreme na Vtorata balkanska
vojna vo borbite kaj seloto Lahna, Solunsko,
Egejski del na Makedonija, vo juni 1913 g.
17
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1872,
Vo Kuku{ e roden Hristo DAL^EV, pripadnik na
makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, advokat.
Bil nastavnik po turski jazik vo Egzarhiskata
gimnazija vo Solun. Zavr{il pravo vo Carigrad.
Bil pratenik na Narodnata federativna partija
(NFP) od Ser vo Osmanskiot parlament vo vreme
na Mladoturskata revolucija. Vo periodot 19101912 g. bil aktiven vo „Bugarskata Matica“, a vo
1910/11 g. bil pretsedatel na Upravniot sovet na
ovaa organizacija. Po Prvata balkanska vojna
emigriral vo Bugarija, a po~inal vo Sofija vo
1949 g.
1872,
Vo selo Gorenci, Kostursko, e roden Trajko
DANDANOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski vojvoda na
MRO. Vo 1902 g. kratko vreme bil komita vo
~etata na vojvodata Hristo ^ernopeev, a potoa
vo vrhovisti~kata ~eta na polkovnikot Atanas
Jankov. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil
komita vo ~etata na Mitre Panxarov-Vlaot koja
dejstvuvala vo Kostursko. Po vostanieto emigriral vo Bugarija, a od tamu se vratil vo Kostursko vo proletta 1904 g. kako vojvoda na ~eta,
koja dejstvuvala vo reonot Popole. Vo juni 1904
g. bil zaroben od turskite vlasti i osuden na tri
godini zatvor. Otkako izlegol od zatvorot bil
18
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ubien na 29 noemvri 1907 g. vo rodnoto selo od
Albanci potplateni od golemogr~kata propaganda.
1872,
Vo selo Stari~ani, Kostursko, e roden Kirjak
[KURTOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda na MRO vo Kostursko. Zavr{il gr~ka gimnazija i bil gr~ki
u~itel. Bil privle~en vo MRO od Georgi Hristov. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Po
porazot na vostanieto se prefrlil vo Grcija i
ja odbil ponudata da se priklu~i na gr~koto andrtsko dvi`ewe. Vo po~etokot na 1904 g. se vratil vo Kostursko i stanal sekretar na vojvodata
Kostado @ivkov. Po smrtta na vojvodata vo septemvri 1904 g., toj stanal vojvoda na taa ~eta. Vo
naredniot period vodel niza borbi so turski
voeni poteri i gr~ki andrtski ~eti. Vo mart
1907 g. emigriral vo Bugarija zaradi lekuvawe.
Po Mladoturskata revolucija vo 1908 g. se vratil vo rodniot kraj. Vo 1913 g. novovospostavenata gr~ka vlast go uapsila i odle`al vo Solunskiot zatvor Edi-Kule pove}e od edna godina.
Otkako bil osloboden emigriral vo Bugarija i
rabotel kako slu`benik vo gradot Plovdiv. Bil
aktiven ~len na Ilindenskata organizacija vo
dvaesettite godini na XX vek. Po~inal vo Plovdiv vo 1965 g.
19
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1872,
Vo Kuku{ e roden Todor ZELEV, pripadnik na
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na MRO vo Kuku{ko. Bil ~len na
Kuku{kiot okoliski komitet i do Mladoturskata revolucija vo 1908 g. ja izvr{uval funkcijata
kasier. Vo vreme na Balkanskite vojni bil vo
sostavot na Makedonskoto opol~enie na bugarskata vojska. Ne e poznato kade i koga po~inal.
1872,
Vo Prilep e roden Konstantin /Ko~o/ IVANOV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, rakovoditel na MRO vo Prilep i
Kuku{, Egejski del na Makedonija. Vo 1899 g. go
zavr{il egzarhiskoto pedago{ko u~ili{te vo
Skopje. Bil u~itel vo Dojran , Kuku{ i Prilep.
Vo 1900 i 1901 g. bil ~len na Okoliskiot komitet
na MRO vo Kuku{. Vo 1901 g. stanal u~itel vo
Prilep i ~len na tamo{niot Okoliski komitet.
Vo januari 1902 g. bil uapsen od turskata vlast i
osuden na smrt. Otkako nabrzo potoa bil amnestiran, emigriral vo Bugarija kade rabotel kako
u~itel. Ne e poznato koga i kade po~inal.
1872,
Vo selo Negovan, Solunsko, e roden Lazar
MAXAROV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lozengradski vojvoda na
20
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
MRO. Bil u~itel po profesija. Ja zavr{il Egzarhiskata gimnazija vo Solun
i u~itelstvuval vo seloto @
ervana, Slivensko, vo seloto Rila, Dupni~ko i vo Lozengrad, Odrinsko. Od 1899 g.
bil nelegalen organizator
i vojvoda vo Lozengradsko.
Vo 1904 g. bil eden od ~lenovite na Zadgrani~noto
pretstavni{tvo na MRO za Odrinsko. Zaginal
vo borba so turska vojska kaj seloto Laxa}oj,
Dedeaga~ko, na 10 noemvri 1907 g.
1872,
Vo selo Kostel, Elensko, Bugarija, e roden
Hristo SIRAKOV, pripadnik na Vrhovniot
makedono-odrinski komitet od Sofija, porojski
vojvoda. Bil Bugarin po nacionalnost. Kako podoficer na bugarskata vojska za svoj pretpostaven
komandir go imal istaknatiot vrhovisti~ki
vojvoda Hristo Jankov pod ~ie vlijanie i toj
stanal ~len na Vrhovniot komitet. Vo 1900 g.
bil praten vo Romanija od kade za potrebite na
Vrhovniot komitet vr{el razuznava~ka dejnost,
no bil uapsen i odle`al {est mese~en zatvor.
Vo 1902 g. kako podvojvoda vo ~etata na Stoj~o
Garufalov u~estvuval vo vrhovisti~koto Gor-
21
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
noxumajsko vostanie i u~estvuval vo pove}e
sudiri so turskite vojski. Od po~etokot na 1903
g. bil dejstvuval kako vojvoda na vrhovisti~ka
~eta koja dejstvuvala vo Porojsko, Egejski del
na Makedonija. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vo ramkite na vrhovisti~kata ~eta na
poru~nikot Qubomir Stoen~ev koja dejstvuvala
vo Mehomisko (den. Razlo{ko) i Demirhisarsko
(Valovi{ko). Vo septemvri 1903 g. se vratil vo
Bugarija, se naselil vo gradot Gorna Orahovica
i rabotel kako `elezni~ar. Ne e poznato koga i
kade po~inal.
1872,
Vo selo Barovica, Gumenxisko, e roden Hristo
TRTEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda na MRO vo Enixevardarsko. Imal samo osnovno obrazovanie. ^len
na MRO stanal vo 1898 g. Od 1900 do 1903 g. kako
vojvoda ja rakovodel selskata milicija vo rodnoto selo. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie,
a po nego stanal reonski vojvoda. Se legaliziral
so Mladoturskata revolucija vo 1908 g.. Vo maj
1912 g. bil komita vo ~etata na I~ko Dimitrov.
Za vreme na Prvata balkanska vojna bil vo ~etata na Dimitar Dumbalakov koja dejstvuvala vo
ramki na Makedono-odrinskoto opol~enie na bugarskata armija. Vo januari 1913 g. bil uapsen od
gr~kite voeni vlasti i zatvoren vo gradot Ber.
22
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1882, mart, 28,
Vo selo Skri`ovo, Dramsko, e roden Georgi
SKRI@OVSKI /Georgi Radev Ivanov/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,
rakovoditel i vojvoda na MRO vo Sersko i
Razlo{ko, u~itel. Go zavr{il Pedago{koto
u~ili{te vo Ser, kade {to
stanal ~len na MRO, a potoa u~itelstvuval vo selata
Gorni Poroj, Demirhisarsko (Valovi{ko), Gorno Brodi, Sersko i Skri`ovo. Bil
komita vo ~etata na Dimitar Gu{tanov, pa vo 1902 g.
sekretar na Jane Sandanski. So ~etata na Ilija
Argirov-Kr~ovalijata
u~estvuval vo miniraweto
na mostot na r. Angista. Bil
~len na Serskiot okru`en
revolucioneren komitet na
MRO od 1904 g. Od 1905 g. bil razlo{ki okoliski
vojvoda i privrzanik na levicata vo makeonskoto revolucionerno dvi`ewe. Po Mladoturskata
revolucija bil eden od osnova~ite na Narodnata
federativna partija (1908-1910). U~estvuval vo
golemiot odred na Jane Sandanski vo pohodot na
Carigrad so cel da se spre~i kontrarevolucijata
koja imala za cel da ja otstrani mladoturskata
23
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vlast. Vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna
dejstvuval so svoja ~eta vo zadninata kako potkrepa na bugarskata armija. Bil ~len na Privremenoto pretstavni{tvo na obedinetata biv{a
VMRO i potpisnik na Apelot od 9 mat 1919 g. Gi
prifatil socijalisti~kite idei i stanal ~len
na BKP vo 1919 g. Ubien bil vo Svilengrad, Bugarija, na 25 fevruari 1925 g. od strana na teroristi na avtonomisti~kata (vrhovisti~ka) VMRO
na Van~o Mihajlov.
1882, maj, 03,
Vo selo Bab~or, Kostursko, e roden Ziso
POPOV /@ivko Moskov Popov/, pripadnik na
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i na
avtonomisti~kata (vrhovisti~ka) VMRO, vojvoda i rakovoditel. Vo 1901-1902 g. bil ~len na
MRO i u~estvuval vo prenesuvaweto na oru`je
za potrebite na Kosturskiot revolucioneren
okrug. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil
vojvoda na ~etata od rodnoto selo. So nea zel
u~estvo vo golemite bitki kaj Neveska i seloto
Aposkep. Po vostanieto emigriral vo SAD. Zel
u~estvo vo Balkanskite i Prvata svetska vojna.
Od 1919 do 1921 g. bil kmet na seloto Levunovo,
Svetivra~ko, Pirinski del na Makedonija. Istovremeno zel aktivna uloga vo obnovata na
avtonomisti~kata (vrhovisti~ka) VMRO predvodena od Todor Aleksandrov vo Svetivra~ko.
24
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Vo 1923-1924 g. bil kmet na gradot Sveti Vra~
(den. Sandanski). Po ubistvoto na Aleksandrov stanal blizok sorabotnik na Van~o Mihajlov. Vo vreme na t.n. Petri~ki incident, koga
gr~ki vojski se obidele da navlezat na bugarska teritorija, toj bil komandant na silite na
avtonomisti~kata VMRO na leviot breg na rekata Struma i imal golema zasluga vo borbite so
koi gr~kite vojski bile otfrleni nazad na gr~ka
teritorija. Vo 1926 g. bil delegat na Okru`niot
kongres na VMRO i ja poddr`uval vooru`enata
likvidacija na levicata vo makedonskoto osloboditelno delo. Vo 1931 g. bil ~len na rakovodnoto telo na Petri~kiot revolucioneren okrug
na mihajlovisti~kata VMRO. Od 1930 do 1932
g. povtorno bil kmet na Sveti Vra~. Po Devetnaesetomajskiot prevrat vo Bugarija bil kratko
zatvoren i interniran vo Pleven. Po kapitulacijata na fa{isti~kata vlast vo Bugarija vo
septemvri 1944 g., kako nejzin golem poddr`uva~
bil strelan kaj seloto Latrovo, Sersko, od pripadnicite na partizanskoto dvi`ewe vo Pirinskiot del na Makedonija.
1882, juli, 10,
Vo selo Kru{ovo, Demirhisarsko (Valovi{ko), e
roden Ilija Ivanov BI@EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel
na MRO vo Demirhisarsko. Vo 1903 g. go zavr{il
25
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Egzarhiskoto pedago{ko u~ili{te vo Ser. U{te
kako u~enik stanal ~len na MRO. Vo 1903 g. bil
nazna~en za rakovoditel na Okoliskiot komitet
na MRO vo Demirhisarsko (Valovi{ko). Mnogupati bil apsen, a vo 1905-1906 g. bil zatvoren
vo zloglasniot zatvor Edi-kule vo Solun. Vo
vreme na Mladoturskata revolucija, zaedno so
Stoju Haxiev, bil delegat od Demirhisarsko
na Osnova~kiot kongres na Narodnata federativna partija (NFP) od 1909 g. Bil u~esnik vo
golemiot odred na Jane Sandanski i vo pohodot
na Carigrad za detronizirawe na Abdul Hamid II
i spre~uvawe na kontrarevolucijata vo Turcija.
Po Balkanskite vojni, vo 1914 g., zaedno so semejstvoto, se iselil vo Melnik, Pirinski del na
Makedonija, koj bil pod okupacija na Bugarija,
a podocna se naselil vo Petri~. Se zanimaval
so trgovija. Vo 1924 g. bil eden od osnova~ite na
tutunoproizvodstvenata korporacija „Samoilova tvrdina“ vo Petri~, a podocna pod isto ime
formiral takva firma vo Sofija i bil nejzin
prv direktor. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na
14 septemvri 1966 g.
1882, septemvri, 29,
Vo selo Smrde{, Kostursko, e roden Pando
KQA[EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel i vojvoda na
MRO vo Kostursko, u~itel. Se {koluval vo rod-
26
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
noto selo, vo Kostur, Solun i Bitola. Kako gimnazijalec vo Bitola aktivno u~estvuval vo revolucionernite kru`oci. Vo 1901 g. bil vo ~etata
na vojvodata Marko Lerinski. Bil eden od onie
nekolkumina kosturski rakovoditeli {to go
obezoru`ale i proterale vrhovisti~kiot polkovnik Jankov od Makedonija
vo 1902 g. U~estvuval na Smilevskiot kongres na Vtoriot
revolucioneren okrug na MRO
vo april 1903 g. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil ~len
na Gorskoto na~alstvo na Kosturskiot revolucioneren reon.
Predvodel golem vostani~ki
odred, koj zaedno so ostanatite sili na MRO od Kostursko i Lerinsko,
u~estvuval vo osloboduvaweto na grat~iwata
Klisura i Neveska. Vo oslobodenata Klisura
odr`al veli~estven revolucioneren govor i bil
burno pozdraven od vostanicite i od oslobodeniot narod. Po vostanieto kratko bil vo Bugarija, od kade vo 1904 g, se vratil vo Kostursko.
Vo 1906 g. stanal ~len na Bitolskiot okru`en
komitet na MRO. Zaginal vo edna {est~asovna
bitka so turskata vojska zaedno so svoite 14
komiti, kaj seloto Drenoveni, Kostursko, na 31
juli 1907 g. Ostavil spomeni za svojata revolucionerna aktivnost.
27
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1882, noemvri, 02,
Vo Kuku{ e rodena Ekaterina IZMIRLIEVAPANICA, pripadnik na MRO, prosveten rabotnik. Ja zavr{ila Solunskata `enska egzarhiska gimnazija, a potoa bila u~itelka vo seloto
Prose~en, Dramsko, vo Solun i vo seloto Gorno
Brodi, Sersko. Vo 1907 g. stapila vo brak so revolucionerot od MRO, Todor Panica. Podocna
emigrirala vo Bugarija i bila u~itelka vo gradot Mesemvrija (den. Nesebr) i vo drugi mesta.
Bila sorabotnik na MRO. Po~inala vo Sofija,
Bugarija, vo 1967 g.
1882,
Vo Kuku{ e roden Nedelko POPNEDELKOV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno,
nacionalnoosloboditelno
i
komunisti~ko
dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Bil
~len na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) i u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie. Bil
pripadnik na levicata vo MRO,
~len na NFP i borec vo golemiot makedonski odred na Jane
Sandanski protiv kontrarevolucijata vo Turcija. Me|u dvete svetski vojni bil ~len na
VMRO (Ob.) i glaven distributer na vesnicite „Makedon-
28
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
sko delo“ i „Balkanska federacija“ vo Egejskiot
del na Makedonija. Zaradi svojata komunisti~ka
dejnost kako ~len na KPG i aktivnost vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe,
najprvo bil zatvoren na ostrovot Folegandros,
a potoa pet godini vo zatvorot Akronavplija na
Peloponez. Toj imal osobeno zaslugi za osloboduvawe na dvaeset i sedum komunisti~ki rakovodni partiski kadri, glavno Makedonci, od
Akronavplija vo juni 1941 g. Imeno, toj preku
svojata `ena koja bila Germanka, izdejstvuval
kaj germanskiite okupatorski vlasti osloboduvawe na Andreja ^ipov, Lazo Trpovski, Ta{ko
Karaxa, Lazo Damovski-O{enski i itn. Vo tekot
na celata antifa{isti~ka borba dejstvuval vo
Solun kako ~len na KPG. Vo 1945 g. preku Bugarija, se prefrlil vo Narodna Republika Makedonija (NRM) i do penzioniraweto rabotel kako
tehni~ki rakovoditel vo dr`avnoto grade`no
pretprijatie „Beton“ vo Skopje. Bil aktiven
~len na Zdru`enieto na ilindencite vo Skopje
i u`ivatel na Ilindenska penzija. Po~inal vo
glavniot grad na NRM na 26 noemvri 1960 g.
1882,
Vo Gumenxe, e roden Hristo (I~ko) BOJ^EV,
pripadnik i vojvoda na MRO i avtonomisti~kata
(vrhovisti~ka) VMRO. Se {koluval vo rodnoto
mesto i vo Solunskata egzarhiska gimnazija.
29
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
U{te za vreme na {koluvaweto stanal ~len na
MRO. Bil komita vo ~etata na vojvodata Apostol Petkov i so nea u~estvuval vo Ilindenskoto
vostanie. Po vostanieto bil vo Kuku{kata ~eta
na vojvodata Hristo ^ernopeev. Od 1905 g. bil
Gornoxumajski vojvoda i bil blizok sorabotnik
na Jane Sandanski. Vo vreme na Mladoturskata
revolucija se legaliziral, no po 1911 g. povtorno
preminal vo ilegalnost i vo vreme na Balkanskite vojni bil vojvoda na ~eta {to dejstvuvala
zaedno so bugarskata armija. Vo Prvata svetska
vojna bil vo sostavot na Edinaesettata makedonska divizija na bugarskata armija. Po vojnata se
naselil vo Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad) i bil
nazna~en za okoliski na~alnik. Istovremeno
u~estvuval vo izgradbata na avtonomisti~kata
VMRO na Todor Aleksandrov, no vo 1922 g.
politi~ki se dezaktiviral. Do po~etokot na Vtorata svetska vojna izvr{uval razni op{testveni
i stopanski funkcii. Po~inal vo Blagoevgrad
na 17 januari 1960 g.
1882,
Vo selo Avdela, Kostursko, e roden Milton
MANAKI, fotograf i filmski snimatel.
Imal vla{ko poteklo i bil pomlad brat na Janaki, kaj kogo go ~ele zanaetot. Zavr{il osnovno
u~ili{te i prvi klas gimnazija, a potoa se oddal
na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj pos-
30
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
tariot brat Janaki. Po andartskoto palewe na
rodnoto selo zaedno so brata si, se preselile vo
Bitola vo 1905 g., kade {to otvorile „Atelje za
umetni~ka fotografija“ i od London ja kupile
filmskata „Kamera 300“, so koja go snimile
prviot dokumentaren film
„Tkaja~ki“, a podocna filmski registrirale i razni
drugi nastani i momenti od
sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi „Vla{koto
u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno“ (1905),
„Proslavata na \ur|ovden“,
„Makedonski ora“, „Vla{ka
svadba“, „Makedonska svadba
vo Bitolsko“, „Vlasi nomadi - Karaka~ani“, „Represii vrz makedonskoto
naselenie vo Bitola“, „Proslavata na Sv. Kiril
i Metodij“ (1905-1908), „Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta“ (1907), „Beseweto na Ilindenci“ (1908), „Sultanot Mehmed
Re{ad vo Solun i vo Bitola“ (1911) i dr. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film
„Tito vo Bitola“ vo 1963 g. Za~uvani se okolu 100
kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so
okolu 1.600 m filmska lenta od 35 mm, 18.513 fotonegativi i 17.854 fotografii. Po~inal vo Bitola na 5 mart 1964 g.
31
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1882,
Vo selo Lobanica, Kostursko, e roden Di~o ANDONOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, okoliski vojvoda na MRO vo
Kostursko. Zavr{il petti klas vo egzarhiskata
gimnaija vo Bitola. U{te za vreme na {koluvaweto vo Bitola stanal ~len na MRO. Od 1901
g. se ilegaliziral i bil komita vo Kostursko, a
od mart 1903 g. bil nazna~en za okoliski vojvoda.
Otkako vo poznatata bitka na vrvot „Lokvata“,
vo blizina na seloto Smrde{, se na{ol vo opasnost da bide zaroben od mnogubrojniot turski
asker, samiot se samoubil na 31 maj 1903 g.
1882,
Vo selo Kr~ovo, Demirhisarsko (Valovi{ko), e
roden Dimitar /Mito/ Iliev ARGIROV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i
na avtonomisti~kata VMRO, vojvoda vo Sersko.
Bil sin na poznatiot ajdutski vojvoda i vojvoda
na MRO dedo Ilija Kr~ovalijata. Imal samo
osnovno obrazovanie. Vo 1905 g. bil komita vo
~etata na Jane Sandanski. U~estvuval vo Balkanskite i Prvata svetska vojna vo bugarskata vojska. Vo 1919 g. bil nazna~en za vojvoda na VMRO
vo Sersko. Vo 1925 g. vo vreme na t.n. Petri~ki
incident, so svojata ~eta se sprotistavuval na
gr~kite vojski koi se obidele da ja preminat
gr~ko-bugarskata granica. Vo 1928 g. bil privr-
32
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
zanik na mihajlovisti~koto krilo na VMRO i
bil u~esnik na Sedmiot kongres na organizacijata. Po~inal vo seloto Petrovo, Petri~ko, Pirinski del na Makedonija na 25 noemvri 1935 g.
1882,
Vo Stara Zagora, Bugarija, e roden Todor DO^EV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, vele{ki vojvoda na MRO. Bil Bugarin
po nacionalnost. Vo 1904 g. bil ~len na MRO vo
Kru{evsko. Vo 1905 g. stanal komita vo ~etata
na Ivan Aqabakot. Vo 1906 g. bil komita vo
vele{kata ~eta na Pan~o Konstantinov i so nea
u~estvuval vo golemata bitka kaj vele{koto selo
Vetersko na 18 april 1906 g. protiv mnogubroen
turski asker. Nabrzo stanal vojvoda na ~eta. Vo
1907 g. bil u~esnik vo bitkata na vrvot „No`ot“
kako del od ~etata na Ivan Naumov Aqabakot.
Po ovaa bitka bil vojvoda na ~eta koja dejstvuvala vo Kostursko, Egejski del na Makedonija.
Po Mladoturskata revolucija bil uapsen i kaznata ja izle`uval vo Prilepskiot zatvor. Bil
amnestiran, no vo 1909 g., neposredno pred da
go napu{ti zatvorot bil otruen od turskite
stra`ari vo zatvorot.
1882,
Vo selo Suho, Solunsko, e roden Mihail
DUMBALAKOV, pripadnik na Vrhovniot make-
33
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
dono-odrinski komitet, porojski vojvoda na todoraleksandrovata vrhovisti~ka VMRO, novinar.
U~el vo Solun i vo bugarskite gradovi Lom i
[umen. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil
komita vo vrhovisti~kata ~eta na kapetanot Jordan Stojanov. Vo letoto 1908 g. zaedno so Mihail
Monev, po naredba na Todor Aleksandrov, bil
glavniot organizator na obidite za ubistvo na
Jane Sandanski. Bil privrzanik na otvoreniot
vrhovizam, odnosno ja otfrlal
idejata za avtonomija na Makedonija i se zastapuval za direktna borba za prisoedinuvawe
na Makedonija kon Bugarija. Vo
vreme na Prvata balkanska vojna
bil porojski vojvoda pod komanda
na bugarskata voena komanda od
Makedonsko-odrinskoto opol~enie i dejstvuval vo Solunsko. Vo
vreme na Vtorata balkanska vojna
dejstvuval so ~eta vo zadninata
na gr~kite vojski. Bil od samite bugarski vlasti
obvinet za finansiski zloupotrebi i nekolkupati bil na kratko vreme zatvoran. Po Prvata
svetska vojna gi ureduval vesnicite „Vreme“
(1929-1930) i „Stra`a“ (1930-1931), a u~estvuval
vo aktivnostite na avtonomisti~kata VMRO.
Po 1934 g. stanal blizok na politi~kite krugovi okolu Bugarskiot zemjodelski naroden sojuz
34
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
(BZNS). Vo vreme na bugarskata okupacija na
Ser od 1941 do 1944 g. bil redaktor na tamo{niot
vesnik „Bugarski jug“. Vo 1947 g. stanal del od
antikomunisti~kiot zagovor i nelegalnata ~eta
za ru{ewe na vlasta vo Pirinskiot del na Makedonija. Vo 1948 g. bil uapsen i osuden na smrt, no
potoa presudata mu bila zameneta so zatvorska
kazna. Nabrzo bil pomiluvan i osloboden. @ivotot go zavr{il vo Sofija so samoubistvo na 13
fevruari 1959 g.
1882,
Vo selo @elin, Kostursko, e roden Numo @ELINSKI, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski reonski vojvoda na
MRO. Vo 1900 g. stanal komita na MRO. Vo vreme
na Ilindenskoto vostanie bil nazna~en za vojvoda na selskite ~eti vo Blaca i ^ere{nica. Po
vostanieto emigriral vo Grcija, a vo 1904 g. se
vratil vo Kostursko. Bil obvinet za nemoral i
ubien vo avgust 1904 g. vo seloto Zagori~ani, Kostursko, od Atanas Kr{akov i Nikola Kozin~ev.
1902, fevruari, 12,
Vo selo [esteovo, Kostursko, e ubien Kuzo STEFOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski vojvoda na MRO. Roden
bil vo seloto Zagori~ani, Kostursko, na 25
septemvri 1875 g. Ja zavr{il Egzarhiskata gim-
35
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
nazija vo Solun i vlegol vo redovite na VMRO
vo 1898 g. Rabotel kako u~itel vo Hrupi{ta i
seloto Nestram, Kostursko. Bil eden od prvite i
najaktivnite ~lenovi i organizatori na MRO vo
Kostursko. Vo maj 1901 g. bil zatvoren vo vrska
so Nuredinovata provala, no uspeal da pobegne
pri sproveduvaweto vo zatvorot vo Kor~a. Go
prodol`il svoeto dejstvuvawe
kako nelegalen aktivist na
MRO i bil reonski na~alnik na
reonot Popole vo Kostursko.
Bil blizok sorabotnik i sovetnik na reonskiot rakovoditel
Pavel Hristov i bil eden od
najzaslu`nite za raste`ot na
Organizacijata vo Kostursko.
Pri edna obikolka na seloto
[esteovo zaedno so ~eta na
MRO predvodena od Atanas
Petrov i Pando Kqa{ev, bile otkrieni od turskiot asker, a toj vo dvo~asovata prestrelka bil
ranet vo desnata raka i desnata strana na gradniot ko{. uspeal da se dovle~ka do ku}ata na svojata svr{enica, u~itelkata vo seloto, Vasilka
Ivanova i tuka da se zasolni. No naredniot den,
turskiot asker otkril kade e zasolnat i ja opkolil i ja napadnal ku}ata na Vasilka Ivanova. So
cel da ne padnat `ivi vo racete na turskata vojska, toj i Vasilka se samoubile eden pokraj drug.
36
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1902, mart, 21,
Vo selo Gavaljanci, Kuku{ko, zagina Mihail
APOSTOLOV-Popeto /M. Alostolov Rajnov/,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, vojvoda. Roden bil vo seloto Dikawa, Radomirsko, Bugarija, vo 1871 g. Negovite
roditeli bile makedonski begalci od selo Bistrica, Gornoxumajsko (den. Blagoevgradsko). Zavr{il gimnazija vo
Sofija, a potoa otslu`il
voena obvrska vo Bugarskata
armija vo Sofija. Bil ~len
na MRO, komita i bil blizok
sorabotnik na Goce Del~ev i
negov pridru`nik vo obikolkata na Pirinsko vo 1899 g.
So svojata ~eta sedum godini
dejstvuval vo Gevgelisko, Vodensko, Gornoxumajsko, Demirhisarsko, Enixevardarsko, Kuku{ko,
Male{evsko, Pijanec, Porojsko, Sersko, Solunsko i Strumi~ko. Vsu{nost, toj u{te vo 1898 g.
ja predvodel prvata agitaciono-organizatorska
~eta na MRO, pa ottamu imal neposredna uloga
vo formiraweto na ~etite na vojvodite Marko
Lerinski, Hristo ^ernopeev, Krsto Asenov i dr.
Otkako dobil nalog od CK na MRO da zamine za
Petri~ko, patem bil ubien od potera na osmanliskata vojska.
37
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1902, mart,
Vo Prilepsko e ubien Tale GORANOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,
kosturski i ohridski vojvoda na MRO. Roden bil
vo Prilep. Zavr{il samo osnovno obrazovanie
i bil bojaxija po profesija. Najprvo bil komita
vo ~etata na Marko Lerinski. Vo proletta 1901 g.
bil ispraten za vojvoda na ~etata na MRO vo Kostursko, no zaradi nesoglasuvawa so okru`noto
rakovodstvo na MRO, nabrzo bil ispraten vo
Ohridsko. Vo juni 1901 g. ja predvodel prvata
~eta na MRO vo Ohridsko, no vo noemvri 1901
g. na vojvodskoto mesto bil zamenet vremeno od
Tale Hristov, a potoa na ~elo na Ohridskata ~eta
zastanal Nikola Petrov Rusinski. Zaradi prestapi i neposlu{nost bil likvidiran od ~etata
na vojvodata Metodija Pat~ev, a po re{enie na
rakovodstvoto na MRO vo Bitolskiot revolucioneren okrug.
1902, maj, 19,
Se odigrala BITKATA VO SELO TRSJE, Lerinsko. Taa bila bitka pome|u ~etata na Marko
Lerinski i osmanliska voena potera. Vo seloto
Trsje vlegla osmanliska vojska za da gi razoru`a
tamo{nite selani i pritoa bile otkrieni
~etata na Marko Lerinski i kosturskite rakovoditeli Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov. Po
nekolku~asovna bitka ~etata se izvlekla bez
38
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
zagubi, a od osmanliska strana zaginale 7 vojnici. Poradi ovoj nastan bile privedeni okolu 120
selani, a bile najdeni i 120 pu{ki skrieni niz
seloto. Vo Lerinskiot i Bitolskiot zatvor bile
odvedeni 30 lica i `estoko bile izma~uvani.
1902, maj,
Vo selo Plevna, Dramsko, zagina \or|e DI^EV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, nevrokopski vojvoda na MRO. Roden
bil vo seloto Kova~evci, Nevrokopsko (den
Gocedel~evsko), Pirinski del na Makedonija,
vo mart 1877 g. U~el vo Egzarhiskoto pedago{ko
u~ili{te vo Ser. Bil u~itel vo rodnoto selo.
Najprvo bil komita vo Nevrokopsko, a potoa stanal vojvoda na ~eta. Bil ranet vo edna borba so
turskata vojska i za da ne bide zaroben se samoubil.
1902, juli, 01,
Vo selo Patele, Lerinsko, zagina Dino Kqusev
ABDURAMANOV /Dine Dirman~ov/, pripadnik
na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel i komita na MRO. Bil eden od prvite
~lenovi na MRO Lerinsko od 1896 g., vo eden period bil ~len na revolucionerniot komitet vo
rodnoto selo. Vo 1900 g. bil ~len na prvata grupa
na MRO za Lerinsko za nabavka na oru`je. Od
1901 g. bil komita vo ~etata na vojvodata Marko
39
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Lerinski (G. I. Georgiev). Pri
prestoj na ~etata vo Patele so
cel da bidat kazneti nekoi predavnici na osloboditelnoto delo,
seloto bilo blokirano od turska
vojska i ba{ibozuk. Vo blokadata
zaginal vojvodata Marko Lerinski, a po tridneven herojski
otpor zabarakadiran vo svojot
dom, Dine vo edna bezizleznata
polo`ba, prvin gi ubil svoite najbliski, a potoa
samoubistveno so sabja se vturnal kon turskite
vojnici.
1902, juli, 31,
Kaj mesnosta Aramiska ~e{ma, me|u selata
Petrovo i Gole{evo, Melni~ko, Pirinski del
na Makedonija zaginal Angel HARIZANOVSpan~ovalijata, pripadnik na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe, melni~ki vojvoda na
MRO. Roden bil vo selo Span~evo, Demirhisarsko (Valovi{ko) vo 1870 g. Najprvo bil terorist
na MRO. Potoa, vo 1899 g. stanal vojvoda na ~eta
vo Melni~ko. Zaginal vo borba so turski vojski
zaedno so To{o vojvoda.
1902, avgust, 03,
Vo selo Vi{eni, Kostursko, zaginal Lazar
MOSKOV, pripadnik na makedonskoto revo-
40
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
lucionerno dvi`ewe, ~len na MRO, kosturski
vojvoda. Roden bil vo selo D’mbeni, Kostursko,
vo 1880 g. Zavr{il sedmi klas vo Bitolskata egzarhiska gimnazija vo 1901 g. U{te kako u~enik
stanal ~len na MRO. Vedna{ otkako zavr{il
u~ili{te, vo letoto 1901 g. bil imenuvan za reonski na~alnik na MRO vo Kostursko. Vo toa
svojstvo bil vojvoda na Kosturskata ~eta. Otkrien i opkolen vo seloto Vi{eni, zaedno so
Nikola (Koqo) Ra{ajkov, vodele deset~asovna
borba so turskata vojska, a so poslednite kur{umi
se samoubile za da ne bidat `ivi zarobeni.
1902, avgust, 16,
Kaj mesnost Uzunov Arga~, vo blizina na selo
Gorni~evo, Lerinsko, zagina Stefo NIKOLOVSkender, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda vo Makedonskoto
(Kresnenskoto) vostanie, pretsedatel na Narodnoto sobranie na Makedonija, vojvoda na MRO.
Roden bil vo seloto Besfina, Lerinsko, vo 1855
g. Nemal obrazovanie, a od trinaesetgodi{na
vozrast rabotel po anadolskite grat~iwa. Po
osum godini se vratil vo rodniot kraj i stanal ov~ar vo seloto V’mbel. Cela zima vo svojata ov~arska koliba go ~uval i kriel ajdutskiot
vojvoda Vasil @urkata. U~estvuva vo ubistvoto
na zulum}arot ^olak Rexep, no bil predaden,
pa se odmetnal v planina i sozdal svoja ajdutska
41
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
dru`ina. Se proslavil kako naroden za{titnik
i uni{tuva~ na turskite i albanskite banditi.
Vo vreme na Gr~koto vostanie protiv turskata
vlast so te{ki bitki zarobil cela turska potera i se prefrlil vo Grcija, kade {to so gr~kite
vostanici se borel vo Tesalija. Koga razbiral deka vo Kostursko besnee, pqa~ka, ubiva
i bes~esti kesexijata Maqo-beg, toj so svojata
dru`inata se vratil vo Kostursko, gi o~istil
zulum}arite i so pridru`enite vojvodi Nikola
Giza i Mihail Darda go podgotvuval naselenieto za op{to vostanie. Potoa, preku Mariovsko
i Ko~ansko, se prefrlil na prezimuvawe vo reonot na ]ustendilsko, Bugarija. U~estvuval vo
Kresnenskoto makedonsko vostanie od 1878-1879
g., a vo 1880 g. stanal pretsedatel na Narodnoto
sobranie na Makedonija „Edinstvo“ so sedi{te
na Gremen Te}e kaj Ostrovskoto Ezero vo Egejskiot del na Makedonija. Vo 1883 g. zaminal vo
Tikve{ko i go likvidiral zlostorikot Ademaga od seloto Gradec. Imal silna bitka so turska
potera kaj seloto Ro`den, Kavadare~ko, a skoro
posle toa se sudril so turski vojski kaj seloto
Bap~or, Kostursko. Ottamu se prefrlil vo Grcija, no tuka go obvinile za ubistvo i 13 godini
le`el vo gr~ki zatvor. Vo 1900 g. emigriral vo
Sofija, Bugarija, a vo maj 1902 g. odnovo so ~eta
na MRO vlegol vo Makedonija i zaginal vo bitka
so silna turska potera.
42
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1902, septemvri, 28,
Vo selo Kru{oradi, Lerinsko, zagina Dine
KQUSEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda na MRO.
Roden bil vo seloto Ek{i-su (Gorno Vrbeni),
Lerinsko. Bil eden od prvite ~lenovi na MRO
vo negoviot reon, odnosno bil ~len od 1896 g.
U~estvuval vo organiziraweto na prvite kanali
za nabavka na oru`je za potrebite na Organizacijata vo Lerinsko preku Turci od selata Murlari
i Paqor i od gradot Kaqari. Otkako tie kanali
bile otkrieni, preminal vo ilegalnost i vo 1901
g. bil vo teroristi~ka grupa na MRO vo Lerinsko. Vo 1902 g. bil vo ~etata na Marko Lerinski,
a po negovoto ubistvo go prezel vojvodstvoto.
Zaedno so svoite soborci Vane Popov od selo
Neokazi, Krsto Torbanov od selo Setina i Najdo
od Dobroveni bil predaden i opkolen vo seloto
Kru{oradi, pa za da ne padne `iv vo racete na
neprijatelot, zaedno so svoite drugari se samoubil. Ovoj herojski ~in bil tema na dramata na
Hristo Nastev naslovena „Kako umira makedonski ~etnik“, koja za prvpat bila izveduvana vo
Varna vo 1939 g.
1902, noemvri, 08,
Vo selo Bobi{ta, Kostursko, zagina Petar GAJKOV, pripadnik na Vrhovniot makedono-odrinski komitet od Sofija, kosturski vojvoda. Roden
43
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
bil vo seloto @eravna, Slivensko, Bugarija, vo
1872 g. Bil Bugarin po nacionalnost. Zavr{il
osnovno obrazovanie vo rodnoto selo, a podoficerska {kola vo Sofija, Bugarija. Odreden period bil aktiven podoficer na bugarskata armija.
Vo 1899 g. stanal ~len na Vrhovniot makedonskoodrinski komitet (VMOK) i bil odgovoren za
voenata obuka na negovite ~lenovi. Na ovoj plan
bliska sorabotka imal so kapetanot vo bugarskata vojska i aktiven ~len na VMOK Stoj~o Garufalov. Vo maj 1902 g. stanal pomo{nik vojvoda
vo vrhovisti~kata ~eta na polkovnikot Anastas Jankov. Kon krajot na avgust 1902 g. zaedno
so taa ~eta pristignal vo Kostursko i od polkovnikot Atanas Jankov toga{ bil nazna~en za
reonski vojvoda na selata Zagori~ani, Zeleni~e,
Bobi{ta, Oli{ta, ^ere{nica i Prekopana. Na
9 septemvri 1902 g. negovata ~eta go imala prviot sudir so silni osmanski vojski kaj seloto
Zagori~ani, a na 18 septemvri 1902 g. imala nov
sudir na planinata Vrbica. Na 7 oktomvri 1902 g.
kaj mesnosta „Bobi{ki steni“, zdru`enite ~eti
na polkovnikot Anastas Jankov, na Petar Gajkov
i na Kote Hristov, imale sudir so potera na turskata vojska. Posledniot sudir so turska vojska
~etata na Petar Gajkov vo Kostursko go imala kaj
seloto Bobi{ta i vo nego toj zaginal zaedno so
dvajca svoi komiti.
44
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1902, noemvri,
Vo selo Kirkalovo, Enixevardarsko, zagina
Pavel GRAMATIKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, enixevardarski
vojvoda na MRO. Roden bil vo seloto Konikovo,
Enixevardarsko. Najprvo bil terorist na MRO
vo Enixevardarsko, a od 1896 g. stanal vojvoda na
~eta. Potoa bil vo ~etite na Ivan Karasulijata
i Apostol Petkov Terziev. Vo 1901 g. emigriral
vo Sofija, kade se zapoznal so Goce Del~ev i od
nego bil nazna~en za vojvoda vo Porojsko, Egejski del na Makedonija. Po izvesen prestoj na toj
reon, povtorno se vratil vo Enixevardarsko,
kade do{ol vo konflikt so tamo{niot okoliski
vojvoda Apostol Petkov Terziev. Vo 1902 g. so
posredstvo na Argir Manasiev dvajcata vojvodi
se pomirile. Po~inal verojatno od malarija, no
ostanale somnevawata deka e mo`ebi otruen od
lu|e prateni od Apostol Petkov Terziev. Kako
posledica na ovoj nastan, negoviot brat koj dotoga{ bil komita na MRO se stavil vo slu`ba na
golemogr~kata vooru`ena propaganda.
1902,
Kaj selo Tu{in, Meglensko, zagina Dino DINOVSKI, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, gevgeliski vojvoda na MRO.
Bil roden selo Petrovo, Gevgelisko. Vo 1899 g.
bil komita vo ~etata na Kosta Popeto, a ne{to
45
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
podocna stanal vojvoda na ~eta. Zaginal vo
mesnosta „Valanova niva“ vo blizina na seloto
Tu{in.
1912, maj, 12,
Vo Solun po~ina Kone (Konstantin) SAMARXIEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vrhovista, kni`ar i
op{testvenik. Roden bil vo Prilep na 6 oktomvri 1854 g. Osnovno obrazovanie
zavr{il vo rodniot grad i zaedno so tatka si se zanimaval so samarxistvo. Vo 1880 g. bil izbran za
u~ili{en inspektor. Na 1 septemvri
1883 g. so pomo{ na Naste Stojanov
i Dimitar Rizov vo Solun otvoril
kni`arnica. Vo 1888 g. zapo~nal da
se zanimava i so pe~atewe na knigi
i u~ebnici. Vo 1889 g. zapo~nal da go izdava i
pe~ati nau~noto spisanie „Knigi za ~itawe“, a
sekoja godina go pe~atel „Makedonski Kalendar
- Sv. Kiril i Metodij“ podgotvuvan od Dimitar
Rizov. Vo 1892 g. bil uapsen od turskata vlast i
ispraten vo zato~enie. Vo 1897 g. kako eden od
glavnite golemobugarski eksponenti bil me|u
osnova~ite na Bugarskoto tajno revolucionerno
bratstvo vo Solun na ~ie ~elo bil Ivan Garvanov. Vo 1903 g. negovata pe~atnica bila zatvorena i ne rabotela s# do Mladoturskata revo-
46
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
lucija. Otkako povtorno prorabotila vo 1908 g.
vo nea pome|u ostanatoto se pe~atele spisanijata
„Kulturno edinstvo“, „Tatkovina“ i „Iskra“. Vo
ovoj period bil protiv revolucionernata borba
i obnovuvaweto na dejnosta na VMRO.
1912, avgust, 28,
Kaj selo Mar~evo (ili Fotovi{ta den. Ogwanovo), Nevrokopsko (den Gocedel~evsko),
Pirinski del na Makedonija, zagina Kostadin
ALAKU[EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na MRO vo
Nevrokop. Roden bil vo selo Trlis,
Egejski del na Makedonija vo 1875 g.
Go zavr{il pedago{koto u~ili{te
vo Ser vo 1894 g. i bil u~itel vo
rodnoto selo. Najprvo bil komita
vo ~etata na Stojan Ml~ankov vo
Sersko. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie koga bil vo ~etata
na Atanas Te{ovalijata. Od juni 1907 g. bil
~len na Okoliskiot komitet na VMORO vo
Nevrokop. Bil pripadnik na golemiot odred na
Jane Sandanski {to u~estvuval vo soboruvawe
na sultanskata kontrarevolucija vo Carigrad
vo 1909 g. U~estvuva vo osnovaweto na sekcijata
na NFP vo Nevrokopsko vo 1909 g. Ubien bil
zaedno so Stojko Pa{kulev i Blagoj Materov od
avtonomisti~kata vrhovisti~ka VMRO.
47
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1912, septemvri, 18,
Vo Istanbul, Turcija, e roden Gustav VLAHOV,
pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe, in`ener
tehnolog, voen i dr`avno-politi~ki deec,
op{testvenik i diplomat. Po poteklo bil od
Kuku{ i bil sin na Dimitar Vlahov. Osnovnoto
u~ili{te go zavr{il vo Varna vo periodot 1919
do 1923 g., srednoto vo Viena vo 1932 g., a potoa
vo 1933-1934 g. `iveel vo Pariz i stanal ~len
na Komunisti~kata partija na
Francija (KPF). Preku London
i Leningrad, stignal vo Moskva
vo 1935 g., kade {to se zapi{al
na Voenohemiskata akademija. Go
zavr{il Hemisko-tehnolo{kiot
fakultet i se vrabotil kako
in`ener-tehnolog vo moskovska
fabrika. Kako ~len na Sovetskata komunisti~ka partija (SKP
bol{evici), po germanskiot napad na Sojuzot na
Sovetskite Socijalisti~ki Republiki (SSSR)
se prijavil dobrovolec vo Crvenata armija vo
1941 g. i kako pripadnik na Posebniot odred so
specijalni zada~i i politi~ki zamenik na komandantot na Internacionalnata brigada na
Crvenata armija, u~estvuval vo odbranata na
Moskva. Na 5 oktomvri 1944 g. trgnal so tatko mu
od Moskva vo Krajova, kade {to se sretnale so
48
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Tito i vo narednite dva meseca se nao|ale vo negovata pridru`ba. Po kratkiot prestoj vo Belgrad, na 17 noemvri stignal vo Skopje. Vo Makedonija osum meseci vr{el odgovorni funkcii:
direktor na prvata Partiska {kola na KPM vo
Skopje, ~len na Agitprop i instruktor na Centralniot komitet na KPM za skopskata partiska organizacija i direktor na Centralata za
raspredelba na zemjodelski proizvodi. Ispraten
bil na rabota vo Belgrad kako politi~ki sekretar na Kabinetot na Vrhovniot komandant na
oru`enite sili na Federativna Narodna Republika Jugoslavija (FNRJ), a potoa bil pomo{nik
minister za nadvore{ni raboti i pomo{nikminister za zemjodelstvo na FNRJ, pretsedatel
na Komitetot za socijalni gri`i na Vladata na
FNRJ, sojuzen sekretar za socijalna politika,
postojan pretstavnik na Vladata na FNRJ vo Evropskoto biro na OON vo @eneva (1954-1956),
ambasador vo Pakistan (1956-1957), Meksiko
(1957-1964) i vo Avstrija. Bil ~len na Sojuzniot
izvr{en sovet, sojuzen sekretar za socijalna
politika i trud, sojuzen sekretar za informacii
(1965-1967), pratenik (maj 1967) i potpretsedatel
na Sojuznoto sobranie na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ). Bil nositel na Partizanska spomenica 1941 i na drugi
nagradi i priznanija. Po~inal vo Belgrad, Srbija, na 16 januari 1991 g.
49
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1912, septemvri, 15,
Vo Solun izlegol posledniot broj na vesnikot
„ISKRA“, op{testveno-politi~ko i literaturno spisanie. Izleguvalo dvapati mese~no, a
izlegle 15 broja. Odgovoren urednik i sopstvenik bil Georgi Ba`darov, a go ureduvala i B.
Mon~ev, A. Razbojnikov, St. Simeonov i Kiril
Prli~ev. Bilo pe~ateno vo pe~atnicata na Kone
Samarxiev. Kako sopstvena zada~a definiral
deka }e razgleduva „vo kakvi politi~ki i socijalni uslovi }e bide mo`en slobodniot razvoj
na sekoja narodnost...“ vo Otomanskata imperija.
Imal bogata sodr`ina od napisi za vnatre{nopoliti~ki pra{awa, aktuelna hronika, literaturni prilozi, recenzii, bibliografija i dr. Se
zalagal za zgolemuvawe na samoupravnite prava
na op{tinite, kazite i vilaetite. Objaveni bile
vkupno 15 broja.
1912, oktomvri,
Vo Arxanskoto Blato, Kuku{ko, zagina Gerasim
OGNANOV /G. Petkani~in/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, male{evski
okoliski vojvoda na MRO. Roden bil vo Bansko, Pirinski del na Makedonija, vo 1885 g. Po
profesija bil u~itel. Se {koluval vo Voenoto u~ili{te vo Sofija, koe go napu{til i go
zavr{il Amerikanskoto u~ili{te vo Samokov.
Za vreme na Ilindenskoto vostanie u~estvuval
50
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vo ~etata na vrhovisti~kiot vojvoda Jurdan
Stojanov. Preminal vo MRO vo ~etata na Pe{o
Samarxiev vo Tikve{ko. Stanal male{evski
okoliski vojvoda vo 1907 g. Vo vremeto po Mladoturskata revolucija se zanimaval so trgovija
vo Solun.
1912, oktomvri,
Vo Kuku{, Egejski del na Makedonija, zagina
Petar /Tu{e/ GUGU[EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na
MRO vo Kuku{ko. Roden bil vo Kuku{. Bil ~len
na prviot Okoliski revolucioneren komitet vo
Kuku{ vo 1895 g. Zaginal vo prestrelka so turski begalci vo vreme na Prvata balkanska vojna.
1912, noemvri, 02,
Vo Solun zapo~na da izleguva vesnikot „BELOMOREC“ koj bil dneveno politi~ko-op{testven
vesnik. Go ureduvale A. Tomov, K. Dimitrov, Pavel [atev (podocna zamenet so Emanuel Qap~ev)
i I. Nedelkov (odgovoren urednik). Bil pe~aten
vo pe~atnicata na K. Ten~ov. Objaveni bile vkupno 6 broja. Vo prviot broj se deklariral kako
prodol`enie na v. „Pravo“. Se pojavil vo vremeto
na vospostavuvaweto na bugarskata okupacija na
Solun i se zalagal za „naj~istiot demokratizam„,
so Makedonija vo granicite na Bugarija. Gr~kata
voena cenzura go dala na sud na 5 noemvri 1912 g.,
51
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
po {to bil prodaden na grupa evrejski novinari
koi prodol`ile da go izdavaat pod istoto ime,
no na francuski jazik.
1912, noemvri, 15,
Vo Solun e roden Kiril PENU[LISKI,
pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe i u~esnik vo
Antifa{isti~kata vojna vo Vardarskiot del na
Makedonija, univerzitetski
profesor, folklorist. Gimnazija zavr{il vo Skopje
vo 1931 g., a diplomiral na
Filozofskiot fakultet, grupa Jugoslovenska kni`evnost
vo 1938 g. Vo vremeto na okupacijata aktivno bil vklu~en
vo antiokupatorskata borba
i bil pretsedatel na ilegalniot Narodnoosloboditelen
odbor na Skopje. Po vojnata
rabotel na pove}e va`ni funkcii. Doktoriral
na Filozofskiot fakultet vo Skopje so temata
„Stefan Verkovi} - sobira~ na makedonski narodni umotvorbi“ vo 1956 g. Bil generalen sekretar
na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“, profesor na Filozofskiot (podocna Filolo{ki
fakultet), rektor na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij“, ~len na Sovetot na Republikata,
52
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
po~esen ~len na Dru{tvoto na pisateli na Makedonija i dr. Objavil {eesetina knigi, vo koi se
obraboteni najva`nite pra{awa od makedonskiot folklor. Negova bila zaslugata {to denes gi
imame objaveni sobranite dela na Marko Cepenkov i Stefan Verkovi}. Bil avtor i na: Poslovici, Skopje, 1954 (so H. Polenakovi}); Narodna
poezija, Skopje, 1964, Narodni prikazni, Skopje, 1964; Crven se bajrak razveva, Skopje, 1965;
Makedonsko narodno tvore{tvo (`anrovski
antologii vo deset knigi), Skopje, 1968–1973;
Marko K. Cepenkov, Male{evski folklor, Skopje, 1980; Makedonski erotski prikazni, Skopje, 1981; Makedonski folklor, Skopje, 1981;
Goce Del~ev vo folklorot, Skopje, 1983; Marko
Krale – legenda i stvarnost, Skopje, 1983; Makedonski narodni baladi, Skopje, 1983; Stefan I.
Verkovi}, Makedonski narodni umotvorbi, 1-5,
Skopje, 1985; Bolen Doj~in, Skopje, 1986; Bogovi
i popovi, Skopje, 1987; Odbrani folkloristi~ki
trudovi, I–IV, Skopje, 1988; Marko K. Cepenkov,
Makedonski narodni prikazni vo pet knigi, Skopje, 1999; Narodnata kultura na Egejska Makedonija, Skopje, 1992; Folklorni poetski motivi,
Skopje, 1992; Zbornikot na Panajot \inoski od
Gali~nik, Skopje, 1995; Mitot i folklorot,
Skopje, 1996 i mnogu drugi. Po~inal vo Skopje na
23 maj 2004 g.
53
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1912,
Vo selo D’mbeni, Kostursko, e roden Krsto
MANGOV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
anti-fa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna vo Grcija. U{te
pred Vtorata svetska
vojna bil vklu~en
vo aktivnostite na
progresivnoto komunisti~ko dvi`ewe vo
Egejskiot del na Makedonija i Grcija.
Kako
mobiliziran
vojnik vo Gr~kata
armija se borel vo
Gr~ko-italijanskata
vojna vo 1940-1941 g.
Po kapitulacijata na
Grcija vo 1941 g., aktivno se vklu~il vo
gr~koto antiokupatorsko i antifa{isti~ko dvi`ewe i vo 1943 g.
stanal sekretar na Okoliskiot komitet na KPG
za reonot Kore{tata, Kostursko. Vo 1944 g. stanal politi~ki komesar na Specijalniot bataljon
vo sostavot na Prvata udarna brigada na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija poznata i
54
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
kako Egejska brigada. U~estvuval vo site borbi
na ovaa slavna edinca so balistite vo zapadnite
reoni na Vardarskiot del na Makedonija. Bil
eden od osnova~ite na Narodnoosloboditelniot
front (NOF) na Makedoncite od Egejskiot del
na Makedonija vo Kosturska okolija. Esenta
1945 g. blizu do seloto Ruqa, Kostursko, bil
te{ko ranet vo levata raka, no blagodarenie na
hrabrosta i prisebnosta uspeal da se spasi od zarobuvawe. Podocna bil povtorno ranet vo istata raka vo borbi so gr~kite vladini vojski kaj
seloto Besvina. Vo vreme na Gra|anskata vojna
vo Grcija izvr{uval niza rakovodni funkcii vo
makedonskoto i gr~koto komunisti~ko i narodnoosloboditelno dvi`ewe. Vo maj 1947 g., stanal
sekretar, a vo 1948 g. bil izbran i za pretsedatel
na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko. Na
Prviot kongres na NOF no januari 1948 g. bil izbran za ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija, a na Vtoriot kongres
na NOF vo 1949 g. i za ~len na Izvr{niot odbor.
Eden period bil i ~len na Direkcijata za nacionalni pra{awa pri Privremenata demokratska
vlada na Grcija. Zaginal od artileriska granata
na 11 avgust 1949 g. zaedno so general-majorot na
Demokratskata armija na Grcija (DAG) Nikos
Teoharopulos-Skotidas kaj seloto Breznica, Kostursko.
55
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1912,
Vo selo ^uka, Kostursko, e roden Paskal MITREVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna
vo Grcija, pravnik. Osnovno obrazovanie zavr{il
vo Rupi{ta, gimnazija vo Kostur
i Praven fakultet vo Solun.
Bil u~esnik vo gr~koto antiokupatorsko i antifa{isti~ko
dvi`ewe od 1941 g. Vo maj 1943
g. bil rakovoditel na prvata
partizanska grupa na Makedoncite vo Kostursko. U~estvuval
na sovetuvaweto vo ramkite na
KPG od krajot na septemvri
1943 g. vo selo Sin~eni, Kostursko na koe bilo doneseno re{enie za formirawe
na Slavjanomakedonskiot narodnoosloboditelen front (SNOF). Potoa na 12 april 1944 g.
vo s. D’mbeni na Vtorata konferencija SNOF
za Kostursko bil izbran za sekretar na ovaa
makedonska nacionalno-politi~ka institucija.
Vo 1944 g. vo Bitola bil izbran za sekretar na
Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija. Vo 1945 g. stanal sekretar na narodnoosloboditelniot front (NOF) vo Egejskiot del
na Makedonija. Od noemvri 1946 g. bil ~len na
56
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Makedonskoto biro na KPG. Na Osnova~kiot
sostanok na Komunisti~kata organizacija na
Egejska Makedonija (KOEM) od 27 mart 1949 g.
bil izbran vo Organizacionata komisija koja,
vsu{nost, pretstavuvala rakovodstvo na KOEM
do odr`uvaweto na Semakedonskata konferencija na KOEM na 2 avgust 1949 g. Vo april 1949 g.
stanal minister za snabduvawe vo Privremenata
demokratska vlada na Grcija. Po porazot na DAG
na planinata Gramos i voop{to vo Gra|anskata
vojna vo Grcija, na konferencijata na KPG vo
gradot Bureli, Albanija od 29-30 septemvri 1949
g., kako rakovoden kadar na NOF bil uapsen, prenesen vo Moskva i osuden na 25 godini robija i
ispraten vo logorot vo Vorkuta. Otkako bil osloboden vo 1955 g. se vratil vo Narodna Republika Makedonija (NRM). Tuka vo naredniot period izvr{uval niza na op{testveno-politi~ki
funkcii, me|u koi: Glaven sudija vo ustavniot sud
na SRM, ~len na Sovetot na SRM i dr. Po~inal
vo Skopje na 10 fevruari 1978 g.
1912,
Vo selo Buf, Lerinsko, e roden Trifun
PANOVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
i u~esnik vo Antifa{isti~kata vojna vo Vardarskiot del na Makedonija, lekar. Diplomiral
na Medicinski fakultet vo Belgrad. Kratko
57
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vreme rabotel vo Ni{, a potoa vo Oblasnata higienska
laboratorija vo Bitola, kako
na~alnik na Antimalari~nata
slu`ba. Kako ~len na KPJ,
tuka gi vr{el podgotovkite
i obezbeduvaweto so sanitetski materijal za prviot
partizanski odred. Koga bil
otkrien od okupatorot, go internirale vo Bugarija i go mobilizirale kako lekar vo bugarskata armija, od kade {to
na po~etokot na 1944 g. izbegal i im se priklu~il
na partizanite. Bil glaven lekar vo Partizanskata bolnica na Ko`uf, a potoa brigaden lekar
na Prvata makedonsko-kosovska brigada. Zaginal
na planinata Karaorman na 22 juli 1944 g.
1912,
Vo selo @upani{ta, Kostursko, e rodena Ana
MANGOVA, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna
vo Grcija. Vo januari 1946 g. ja posetuvala {kolata za desetari na DAG vo seloto Sni~eni, Kostursko. Vo mart 1946 g. taa bila edna od onie
li~nosti so koi razgovarale pretstavnicite na
58
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Anketnata komisija na Organizacijata na Obedinetite nacii (OON) {to prisustvuvale vo Egejskiot del na Makedonija. Podocna bila rasporedena vo 588-ot bataljon na DAG so komandant
Ahileja Papajoanu, odnosno vo artileriskiot
vod na Sotir Ago od selo Janoveni. Zaginala vo
1947 g.
1912,
Vo selo Korni{or, Enixevardarsko, e rodena
Mara PETQAKOVA, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko
dvi`ewe vo Pirinski del na Makedonija i
u~esnik vo antifa{isti~kata
borba vo Bugarija. Bila predvoen ~len i rakovoditel na
Bugarskata komunisti~ka partija (BKP). Istovremeno bila i aktiven ~len na VMRO
(Ob.) vo Bugarija. Kako emigrantka vo Moskva od 1934
do 1936 g. ja zavr{ila Leninovata politi~ka {kola. Se
vratila vo Bugarija i stanala
~len na Okru`niot komitetn na BKP za Sofija. Nekolku pati bila internirana vo logorite
Sveti Kirik i Gonda Voda od 1941 do 1943 g. Izbegala od logorot i ilegalno bila rakovoditel
na Oblasniot komitet na BKP vo Dupnica. Po-
59
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
toa zaminala vo partizani. Zaginala vo okolinata na Dupnica vo vooru`ena borba so bugarskata
vojska i policija kako borec na Dupni~kiot partizanski odred na 18 fevruari 1944 g. Bila proglasena za heroj na Narodna Republika Bugarija
(NRB).
1912,
Po~ina Georgi Pqangov PETROV, prerodbenik i crkoven deec. Roden bil vo seloto Zarovo,
Solunsko vo 1840 g. Najnapred bil sve{tenik
na gr~kata crkva, odnosno na Carigradskata
patrijar{ija, no posle 1872 g. se otka`al od
nea i preminal vo Bugarskata egzarhija. Bil
rakopolo`en za sve{tenik vo Solun i ja rakovodel Solunskata crkovno-u~ili{na op{tina.
Podocna bil sve{tenik vo Ser.
1912,
Vo Solun, Egejski del na Makedonija, prestana
da egzistira gimnasti~kata organizacija „SOLUNSKI JUNAK“. Formirana bila vo 1908 g.
Upravata ja so~inuvale: I. Vaskov - pretsedatel,
D. Malinov - potpretsedatel, Daniel Blan{ud,
u~itel po gimnastika vo Solunskata gimnazija - glavatar (na~elnik), D. Angelov - sekretar,
P. Man~ev - doma}in, M. Bogdanov i T. Bo{kov
- sovetnici. ^lenovite, glavno u~enici, imale
uniformi i redovno ve`bale na otvoreno, a se
60
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
natprevaruvale i vo nekoi sportovi. Formirale
svoj orkestar od 35 duva~ki instrumenti i
nekolku kulturno-umetni~ki sekcii. ^esto nastapuvale javno i davale priredbi. Se izdr`uvale
od sopstveni prihodi i od donacii od Egzarhijata. So edna ~eta nastapile na Sletot vo Sofija
vo 1910 g., a so 10 ~lenovi na Sletot vo Praga vo
1912 g.
1922, fevruari, 07,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Hristo ARGIROV-^au{, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda na MRO vo Vodensko
i Enixevardarsko. Roden bil vo seloto ^i~ig’s,
Enixevardarsko, vo 1884 g. Najnapred bil komita
vo ~etata na vojvodata Apostol Petkov Terziev,
a podocna stanal samostoen vojvoda. Vo 1912 g.,
vo vreme na Prvata balkanska vojna, so svojata
~eta $ pomagal na gr~kata armija vo borbite so
turskite vojski vo Bersko i pri osvojuvaweto na
gradot Ber. Vo vreme na Vtorata balkanska vojna bil upsen od gr~kite vojski i odreden period
odle`al vo zatvor, a po osloboduvaweto emigriral vo Bugarija.
1922, avgust, 05,
Vo Nevrokop (den. Goce Del~ev), Pirinski del
na Makedonija, e ubien Dimitar IKONOMOV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
61
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
dvi`ewe, rakovoditel na MRO vo Sersko. Roden
bil vo selo Lov~a, Dramsko, na 17 januari 1873 g.
Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje vo 1895
g. U{te kako u~enik stanal ~len na MRO. Vo 1900
g. bil u~itel vo selo Srbinovo (den. Bre`ani) i
u~estvuval vo t.n. „Afera Mis Ston“. Vo 1902 g.
bil u~itel vo seloto Star~i{ta, Nevrokopsko, a
so t.n. Baldevska afera od 1903 g. bil uapsen i zatvoren vo Solun. Vo 1904 g. bil osloboden od zatvor i iscelo se posvetil na revolucionernoto
delo. Stanal ~len na Nevrokopskiot okoliski
komitet i bil nazna~en za na~alnik na milicijata vo Nevrokopsko. Bil delegat na Vtoriot redoven kongres na Serskiot revolucioneren okrug
vo 1906 g. i bil izbran vo Serskiot okru`en
komitet na MRO. Bil pripadnik na golemiot
odred na Jane Sandanski za borba protiv kontrarevolucijata vo Carigrad vo 1909 g. Vo vreme
na Balkanskite vojni bil vo ~etata na Todor
Panica. Po vojnite se naselil vo Nevrokop i
stanal ~len na BZNS. Vo 1920 g. bil izbran za
kmet na Nevrokop. Bil ubien od privrzanicite
na vrhovisti~ka VMRO na Todor Aleksandrov.
1922, avgust, 05,
Vo Nevrokop (den. Goce Del~ev), Pirinski del
na Makedonija, po~ina Hristo KARAMANOV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, rakovoditel na MRO vo Drama. Roden
62
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
bil vo seloto Prose~en, Dramsko, vo 1883 g. Go
zavr{il Egzarhiskoto pedago{ko u~ili{te vo
Ser, a bil u~itel vo Odrinsko i Nevrokopsko.
Kako u~itel vo Drama, istovremeno bil rakovoditel na Okoliskiot komitet vo gradot. Vo
vreme na mladoturskiot period, vo septemvri
1909 g., bil uapsen zaradi u~estvo vo atentatot
vrz federalistot Gerasim Ogwanov vo Solun.
1922, septemvri, 22,
Vo selo Asarbegovo, Enixevardarsko, e roden
\or|i TANULEVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko
dvi`ewe i u~esnik vo Antifa{isti~kata i
Gra-|anskata vojna vo Grcija. Bil
predvoen simpatizer na gr~koto
komunisti~ko dvi`ewe. Vo septemvri 1942 g. stanal ~len na KPG
i rakovoditel na mladinskata komunisti~ka organizacija OKNE
vo rodnoto selo. Od po~etokot
na 1944 g. bil borec vo Triesettata brigada na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska ELAS.
Po dogovorot vo Varkiza stanal sekretar na
organizacijata na KPG vo negovoto rodno selo.
Vo 1945 g. povtorno se ilegaliziral, no nabrzo
se prefrlil vo NRM na lekuvawe od ranite zdobieni vo tekot na antifa{isti~kata borba. Vo
63
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
juni 1946 g. se vratil vo Egejskiot del i stapil vo
partizanskite edinici na NOF. Zaradi hrabrosta i po`rtvuvanosta vo 1947 g. komandata na DAG
mu dodelila oficerski ~in „kapetan na ~eta“.
Vo 1948 g. vo borbite na Karakamen Planina
povtorno bil ranet. Otkako ozdravel povtorno
aktivno se vklu~il vo borbite i vojuval na razni boi{ta vo Egejskiot del na Makedonija s# do
krajot na Gra|anskata vojna vo Grcija. Po nea se
naselil vo FNRJ i bil vraboten vo Komisijata
za dr`avna kontrola na NRM. Potoa do penzioniraweto rabotel vo Skopje.
1922, septemvri, 30,
Vo selo Rupi{ta, Kostursko, e roden Min~o
FOTEV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na
Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba
i vo Gra|anskata vojna
vo Grcija. Vo tekot na
Antifa{isti~kata i antiokupatorska borba bil
u~esnik vo Gr~kata narodnoosloboditekna
vojska
ELAS, odnosno bil borec
vo Prviot partizanski
odred vo Kostursko i, pod-
64
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ocna, vo kontraizvestitelnata slu`ba na Dvaeset i osmata brigada na ELAS. Vo Lerinskokosturskiot makedonski bataljon vo 1944 g. bil
politi~ki komesar na ~eta, a vo Prvata udarna
brigada na Makedoncite pod Grcija (t.n. Egej-ska
brigada) bil sekretar na jugoslovenskata mladinska komunisti~ka organizacija (SKOJ). Od april
1945 g. bil ~len na rakovodstvoto na makedonskiot NOF, vo ~ij ramki bil odgovoren za Narodnoosloboditelniot mladinski sojuz na Makedonija (NOMS) za Egejskiot del na Makedonija.
Od noemvri 1946 g. bil ~len na Sekretarijatot
na Pokrainskiot komitet na gr~kata mladinska
komunisti~ka organizacija EPON za Egejska
Makedonija. Na Vtoriot kongres na NOF odr`an
vo mart 1949 g, bil izbran za ~len na Izvr{niot
odbor na NOF i pretsedatel na Glavniot odbor
na NOMS. Ja izvr{uval i funkcijata pomo{nik
komesar na Glavniot {tab na DAG. Na Prvata
zemska konferencija na KOEM od 2 avgust 1949
g. bil izbran za zamenik ~len vo rakovodstvoto
na KOEM. Po porazot na DAG na Gramos i Vi~o
vo 1949 g. i partiskata konferencija na KPG vo
Bureli, Albanija od 29-30 septemvri 1949 g. kako
rakovoden kadar na NOF bil uapsen, prenesen vo
Moskva, SSSR, osuden na deset godini robija i
zatvoren vo Sibir, vo oblasta Vorkuta. Se vratil vo NRM vo 1956 g. Po~inal vo Skopje na 28
maj 1987 g.
65
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1922, oktomvri, 15,
Zavr{i GR^KO-TURSKA VOJNA. So namera
da osvoi turski teritorii vo Mala Azija vo koi
`iveele hristijani, a pod izgovor za da ja prinudi turskata dr`ava, na ~elo so Kemal MustafaAtaturk, da go prifati Mirovniot dogovor od
Sevr, gr~ki vojski na 15 maj 1919 g. se istovarile
vo Izmir (Smirna) i go okupirale gradot i negovata okolina. Istovremeno gr~ki vojski navlegle i vo pograni~nite reoni vo Trakija. Vo 1920
g. gr~kata armija prezela golemi voeni dejstva
vo Mala Azija. Po prvite voeni uspesi, gr~kata
vojska bila porazena vo bitkata kaj rekata Sakarija vo avgust 1921 g. Vo natamo{niot tek od
vojnata turskite vojski ja imale ofanzivata na
frontot i od celosna voena katastrofa gr~kata
armija bila spasena so intervencija na golemite
zapadni sili. Pod niven pritisok na 11 oktomvri
1922 g. Turcija potpi{ala primirje, koe stapilo
na sila na 15 oktomvri 1922 g. otkako istoto go
potpi{ala i Grcija. So Lozanskiot miroven dogovor od 24 juli 1923 g. Turcija gi dobila: Isto~na
Trakija (do rekata Marica - Evros), Smirna so
okolinata i ostrovite Imbros i Tenedos (Boskada). Gr~ko-turskata vojna $ stavila privremen
kraj na gr~kata golemodr`avna ideja za Grcija
kako dr`ava na dva kontinenta i na pet moriwa.
No, so toj dogovor se izvr{ila razmena na muslimanskoto i hristijanskoto naselenie od dvete
66
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
dr`avi, a toa vo natamo{niot period zna~elo
korenita promena na etni~kiot lik na Egejskiot
del od Makedonija od koja bile iseleni muslimanskite `iteli i naseleni nad polovina milion lica so gr~ka nacionalna svest.
1922, noemvri, 26,
Vo selo Globo~ani, Mala Prespa (denes Albanija), zagina Ilija DIGALOV, pripadnik
na avtonomisti~kata VMRO. Roden bil vo selo
V’mbel, Kostursko, vo 1890 g. Vo vreme na Prvata
balkanska vojna bil komita vo ~etata
na Vasil ^akalarov. Potoa vo Vtorata balkanska vojna bil podoficer vo gr~kata vojska, no dezertiral podocna stanal vojvoda na ~eta
vo Kostursko na avtonomisti~kata
VMRO. Kon krajot na 1919 g. zaedno
so pomo{nicite Stojan Georgiev
od selo Stewe i Alija Ibraim od
selo Plasnica zapo~nal da dejstvuva vo Gorna Prespa. Vo tekot na
1920 g. dejstvuval vo Ki~evsko i
Ohridsko. Otkako zimata ja pominal vo Albanija, narednata 1921 g,
povtorno dejstvuva vo Prespa. Taa godina na pat
za Bugarija vo Mariovsko bil predaden i vo prestrelka so srpskata policija bil ranet, no se izvlekol i zasolnil vo Albanija. Otkako zakrepnal
67
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
povtorno prodol`il da dejstvuva vo Prespansko
i Kostursko. Vo 1922 g. bil predaden od kmetot
na seloto Globo~ani i vo prestrelka so gr~kata
policija zaginal zaedno so svojot soborec Stojan
Georgiev.
1922,
Vo selo Dolno Kotori, Lerinsko, e roden
Miti MIQANKOV (MILANKOV), pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot
del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba i vo
Gra|anskata vojna vo Grcija.
Zavr{il samo osnovno obrazovanie vo rodnoto selo, a rabotel kako naemen rabotnik. Od
po~etokot na okupacijata na Egejskiot del na Makedonija vo 1941
g. stanal aktivista KPG i na
komunisti~kiot Narodnoosloboditelen front EAM. Od 1942 g. bil
borec na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS). Po
dogovorot vo Varkiza, vo tekot na
1945 g. bil mobiliziran vo vladinata vojska. Vo mart 1947 g. samiot se ranil i bil otpu{ten od
natamo{noto slu`ewe vo gr~kata
68
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
armija. Nabrzo potoa dobrovolno se prijavil vo
redovite na DAG. U~estvuval vo site bitki protiv vladinite armiski sili {to gi vodela negovata edinica. Zaginal od artileriski ogan na 17
juli 1947 g. vo mesnosta Bukata me|u selata [esteovo i Pozdivi{te, Kostursko.
1922,
Vo selo Nestram, Kostursko, e rodena Todora ANASTASOVA-Skorna, pripadnik na
makedonskoto
nacionalnoosloboditelno
i
komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo antifa{isti~kata borba i
Gra|anskata vojna vo Grcija. Od 1938 g. bila pripadnik na gr~kata komunisti~ka mladinska organizacija (OKNE). Na 22 mart 1942 g. bila uapsena
i stra{no fizi~ki maltretirana od strana na
italijanskite okupatorski vojski. Bila zatvorena vo atinskiot zatvor „Averof“, no poradi nedostatok na dokazi nabrzo bila oslobodena. Vo
mart 1943 g. posle prestojot na Prviot partizanski odred na ELAS vo seloto Nestram, stapila
vo negovite redovi. Od esenta 1943 g. bila ~len
i sekretar na Nestramskiot reonski komitet na
KPG. Vo januari 1945 g. u~estvuvala na Segr~kata
konferencija na prokomunisti~kata Nacionalna segr~ka organizacija na mladite (EPON) vo
Solun. Vo septemvri 1946 g. vlegla vo partizanskite edinici na DAG kako aktiven borec. Od
69
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
avgust 1947 g. ja posetuvala {kolata za oficeri
na DAG. Kako komandir na vod na edna edinica na
DAG prodol`ila so aktivnata borba. Zaginala
vo borba so gr~kite vladini sili kaj mesnosta
Kopan~e na Gramos Planina vo juli 1948 g.
1922,
Vo Gumenxe e roden Ivan KOVA^EV-Orfeas, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo
antifa{isti~kata borba i Gra|anskata vojna
vo Grcija. Od 1941 g. bil ~len na
gr~kata mladinska komunisti~ka
organizacija OKNE. Od mart 1944
g. stanal borec vo sostavot na Triesettata brigada na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska ELAS.
U~estvuval vo borbite okolu Atina so vladinite vojski i angliskite
intervencionisti kon krajot na
1944 g. Vo mart 1945 g. preminal vo Vardarskiot
del na Makedonija, se vklu~il vo Prvata brigada
na Makedonija pod Grcija, poznata kako Egejska
brigada i u~estvuval vo site borbi protiv balistite vo Zapadna Makedonija. Stanal oficer na
Jugoslovenskata narodna armija (JNA), no na svoe
barawe proletta 1945 g. se vratil vo Gumenxisko
kako aktivist na makedonskiot NOF i ~len na
70
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
negovoto Okru`no rakovodstvo za Gumenxisko i
Enixevardarsko. Podocna stanal ~len i na centralnoto rakovodstvo na NOF. Zaginal kako
politi~ki komesar na bataljon na DAG vo bitkata za zazemawe na strategiskiot vrv Alevica
na Gramos vo mesnosta Gramu{ta vo juli 1949 g.
1922,
Vo selo Aposkep, Kostursko, e roden \or|i
VELEV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna
vo Grcija. Bil predvoen ~len na komunisti~kata
mladinska organizacija OKNE. Za vreme na diktaturata na Metaksas bil uapsen i tri meseci
odle`al vo Kosturskiot zatvor. Vo 1943 g. stanal
aktiven borec vo Gr~kata narodnoosloboditelna
vojska ELAS, a vo proletta 1944 g. bil borec vo
nejziniot Kosturski bataljon. Bil eden od borcite na ovoj Bataljon koi preminale na planinata Karaorman i se priklu~ile na NOV i PO na
Makedonija od Vardarskiot del na Makedonija.
Vo esenta 1944 g. bil borec vo redovite na Prvata
udarna brigada na NOV i POM na Makedoncite
pod Grcija poznata kako Egejska brigada. Bil aktivist na NOF na Makedoncite od Egejskiot del
na Makedonija od samoto negovo formirawe vo
1945 g. Podocna stanal borec na DAG i kako tak-
71
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ov go zagubil `ivotot vo borba so neprijatelite
kaj seloto Blaca, Kostursko, vo 1947 g.
1922,
Vo selo V’mbel, Lerinsko, e roden Jani LUKROV,
pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna
vo Grcija. Bil predvoen pripadnik na gr~kata mladinska
komunisti~ka organizacija
OKNE. Vo 1943 g. stanal ~len
an KPG. Od krajot na 1943 g.
bil vo redovite na Gr~kata
narodnoosloboditelna vojska
ELAS. Vo maj 1944 g. so oddelenite makedonski borci od
ELAS preminal vo Vardarskiot del na Makedonija. Po vra}aweto vo juli
1944 g. bil borec vo Lerinsko-kosturskiot partizanski bataljon, popularno narekuvan „Bataljonot Go~e“. Vo Prvata udarna brigada na Makedoncitte pod Grcija na NOV i POM poznata kako
Egejska brigada, bil zamenik komandir na ~eta.
U~estvuval vo borbite na ovaa slavna edinica
protiv balistite vo zapadnite kraevi od Vardarskiot del na Makedonija. Vo maj 1945 g. bil
borec vo ^etvrtata brigada na Korpusot za narodna odbrana na Jugoslavija (KNOJ) stacionirana
72
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vo Bitola. Kon sredinata na 1946 g. po sopstveno
barawe se vratil vo Egejskiot del na Makedonija
i bil borec bo partizanska edinica na NOF na
Makedoncite od Egejskiot del. Od krajot na 1946
g. bil vo edinicite na DAG, kade se zdobil so ~in
kapetan i vr{el dol`nost komandir na ~eta. Vo
1947 g. vo bitka na Karakamen Planina, od edna
eksplozija vo negova blizina go zagubil sluhot i
bil prinuden da odi na lekuvawe. Nabrzo otkako
ozdravel, po naredba na povisokata komanada na
DAG vo Kostursko sozdal samostojna partizanska edinici koja dejstvuvala vo pozadina vo reonot Kore{tata, Kostursko. Vo april 1948 g. bil
vo Osumnaesettata brigada na DAG. Zaginal na
20 april 1948 g. kaj mesnosta Kostura` na patot
me|u Kostur i Rupi{ta, vo borba so vladinite
vojski koi negovoto mrtvo telo go odnele vo Kostur i go vle~ele so vozilo po ulicite so cel da
go zapla{at naselenieto.
1922,
Vo selo Papa`ani, Lerinsko, e roden @ivko
POPOV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil ~len na KPG od pred vtorata
svetska vojna. Vo vreme na diktatorskiot re`im
na Joanis Metaksas zaradi govorewe na maj~iniot
73
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
makedonski jazik bil uapsen od gr~kata policija i podlo`en na `estoka fizi~ka tortura. So
otpo~nuvaweto na antiokupatorskiot vooru`en
otpor vo Grcija aktivno se vklu~il vo Narodnoosloboditelnata vojska ELAS. Od maj 1944
g. bil ~len na Reonskiot komitet na KPG za
Neokaskiot reon. Vo oktomvri 1944 g., zaedno
so grupa svoi makedonski soborci, preminal vo
Vardarskiot del na Makedonija i bil politi~ki
komesar na ~eta vo Prvata udarna brigada na
Makedoncite pod Grcija, poznata kako Egejska
brigada. Od avgust 1945 g. kako aktivist i rakovoditel na makedonskiot NOF dejstvuval vo
Lerinsko. Vo oktomvri 1945 g. bil izbran za sekretar na Okoliskiot odbor na NOF za Lerinsko.
Zaginal vo borba so gr~kite vladini vojski vo
seloto Patele, Lerinsko, na 7 januaru 1947 g.
1922,
Vo Krxali, Bugarija, po~ina Nikola POPOVSKI, u~itel i trgovec. Roden bil vo seloto Kosinec, Kostursko, okolu1876 g. Bil sin na poznatiot crkoven i prosveten deec Trpo Popovski,
so kogo kratko vreme bil zatvoren vo zatvorot
vo Kor~a, Albanija. Do 1910 g. `iveel vo rodnoto
selo i se zanimaval so u~itelska i trgovska dejnost. Vo 1911 i 1912 g. bil u~itel i upravitel
vo kni`arnicata na Pando Sidov vo Kostur. Istovremeno rabotel kako agent na Prvoto osigu-
74
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ritelno dru{tvo „Bugarija“ vo Ruse i agent na
narodnoto osiguritelno dru{tvo „Balkan“ vo
Sofija koe imalo ingerencii za cela Makedonija. Vo 1914 g. bil vo bugarska slu`ba vo Ksanti,
a potoa stanal direktor na Zemjodelskata banka
vo Krxali.
1922,
Vo selo Izvor, Gumenxisko, e roden Apostol SIMOVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija,
u~esnik vo antifa{isti~kata
borba i vo Gra|anskata vojna
vo Grcija. Od 1943 g. se nao|al
kako aktiven borec vo Triesettata brigada na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS).
Vo dekemvri 1944 g. so brigadata
u~estvuval vo borbite protiv
angliskite intervencionisti i
privrzanicite na gr~kata desnica vo i okolu glavniot gr~ki grad Atina. Proletta 1945 g. se prefrlil vo Bulkes, Demokratska
Federativna Jugoslavija (DFJ). Vo mart 1946 g.
se vratil na rodniot kraj kako aktivist i borec
na makedonskiot NOF. Hrabro zaginal kaj seloto Kastanula, Evritanija, Grcija, kako borec na
DAG vo borba so vladinite sili na 21 juni 1947
75
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
g. Posmrtno, zaradi hrabrosta i po`rtvuvanosta
so koja vojuval, vo maj 1949 g. Glavniot {tab na
DAG go unapredil vo ~in potporu~nik.
1922,
Kaj rekata [ejtan dere vo blizina na selo
O{tava, Kresnensko, Pirinski del na Makedonija, po~ina Tu{e SKA^KOV, pripadnik
na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,
kuku{ki vojvoda na MRO. Roden bil vo Kuku{ vo
1887 g. Imal samo osnovno obrazovanie i rabotel kako `elezar. Vo 1909 g. stanal ~len na MRO
i bil komita vo ~etata na Todor Aleksandrov.
Vo vreme na Prvata balkanska vojna bil dobrovolec na Makedonsko-odrinskoto opol~enie na
bugarskata vojska. Vo vreme na Vtorata balkanska vojna bil opredelen za vojvoda na `eta koja
dejstvuvala vo Kuku{ko. U~estvuval i vo t.n. Valandovska akcija na VMRO od 20 mart 1915 g.
1932, januari, 03,
Vo Stanimaka (den. Asenovgrad), Bugarija, zagina Andon POP[TERJEV-Dono D’mbenski, pripadnik na MRO i na avtonomisti~kata VMRO,
kosturski vojvoda. Roden bil vo seloto D’mbeni,
Kostursko, vo 1881 g. Imal samo osnovno ozbrazovanie. Bil komita vo ~etata na vojvodata Lazar
Poptrajkov, a vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na ~etata na MRO vo rodnoto selo.
76
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Vo maj 1906 g. bil te{ko ranet vo edna prestrelka
so potera na turskata vojska. Otkako se oporavil
bil vo ~etata na Atanas Kr{akov
i so nea u~estvuval vo pove}e borbi so turskata vojska i so gr~kite
andrtski ~eti. Po Mladoturskata
revolucija zaminal vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD).
Se vratil vo 1912 g. i u~estvuval
vo Balkanskite vojni kako komita
vo ~etata na Vasil ^akalarov. Vo
1913 g. bil zaroben od gr~kite vojski i le`el zatvor vo Beaz-kule vo Solun. Vo Prvata svetska
vojna sulu`el vo bugarskata vojska. Od 1920 do
1929 g, bil vojvoda na ~eta na avtonomisti~kata
(vrhovisti~ka) VMRO koja dejstvuvala vo Kostursko i Lerinsko. Po rascepot na VMRO od 1928
g. bil pripadnik na protogerovisti~koto krilo
i punktov na~alnik na Plovdivskiot okrug. Bil
ubien od Petar Gulev i Vasil Lambanov, pripadnici i teroristi na VMRO na Van~o Mihajlov.
1932, fevruari, 13,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Georgi UZUNOVDedo Petar, pripadnik na Vrhovniot makedonoodrinski komitet, vojvoda. Roden bil vo seloto Haxi Bejlik, Demirhisarsko (Valovi{ko),
vo 1852 g. Najnapred bil ~etnik vo ajdu~kata
dru`ina na Stojo Kostov. Vo 1899 g. bil komita
77
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vo vrhovisti~kata ~eta na Boris Sarafov, a vo
1903 g. kaj Konstantin Nunkov, so koja dejstvuval vo Odrinsko. Tamu eden period bil vojvoda,
a potoa dejstvuval kako komita vo ~etite na
Toma Nikolov vo Odrinsko i Don~o Zlatkov vo
Petri~ko.
1932, maj, 11,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Stefan GO[EV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, okoliski vojvoda na MRO vo Lerinsko.
Roden bil vo seloto Dolni Kotori, Lerinsko,
vo 1859 g. Bil dobrovolec vo Srpsko-turskata i
vo Ruskoturskata vojna. Vo Srpsko-bugarskata
vojna od 1885 g. u~estvuval na stranata na bugarskata vojska. Po vra}aweto vo rodnoto selo
bil anga`iran okolu izgradbata na mesnoto
u~ili{te i na selskata crkva. Vo Ilindenskoto
vostanie u~estvuval kako reonski rakovoditel i
vojvoda MRO od rodnoto selo.
1932, juni, 28,
Vo Haskovo, Bugarija, po~inal Petar ANGELOV,
pripadnik na avtonomisti~kata VMRO, vojvoda
vo Prespa. Roden bil vo seloto Gra`deno, Lerinsko, vo 1895 g. Vo po~etokot na 1912 g. emigriral
vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD),
no otkako zapo~nala Prvata balkanska vojna se
vratil i u~estvuval vo nea. Potoa u~estvuval
78
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vo Vtorata balkanska vojna i vo Prvata svetska vojna kako dobrovolec vo bugarskata armija. Po Prvata svetska vojna bil pripadnik na
avtonomisti~kata (vrhovisti~ka) VMRO i komita vo ~etata na vojvodata Ilija Digalov. Po zaginuvaweto na Digalov vo 1922 g, toj bil nazna~en
za vojvoda vo Prespansko.
1932, juli, 13,
Vo Solun e roden Vasko ^OLAN^ESKI, torako-vaskularen hirurg, univerzitetski profesor.
Rabotel na Klinikata za torakovaskularna i
srceva hirurgija vo Skopje. Zavr{il Medicinski fakultet vo Skopje (1958), kade {to i specijaliziral op{ta hirurgija (1964). Bil redoven
profesor na Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Supspecijaliziral torako-vaskularna hirurgija i kardiohirurgija. Pridonel vo razvojot na
kardiohirurgijata na otvoreno srce vo RM (zaedno so I. Papo i D. Kaftanxiev, ja izvel prvata
operacija na otvoreno srce vo Skopje vo 1973).
Imal publikuvano pove}e od 150 trudovi, bil
vo Redakciskiot odbor na „Acta Chirurgica Iugoslavica“ (1972-1992). Bil avtor na: Vlijanieto na
hirur{kite belodrobni zafati na stati~kiot
i dinami~kiot ventilatoren kapacitet, Skopje,
1986; Torakalna hirurgija, Skopje, 1994; Ekstrakorporalna cirkulacija, Skopje, 1995; Klini~ki
povredi na graden ko{, Skopje, 1995.
79
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1932, septemvri, 07,
Vo Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad), Pirinski
del na Makedonija, po~ina Argir MANASIEV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, gevgeliski okoliski
vojvoda na MRO. Roden bil vo seloto Seovo (Sehovo), Demirhisarsko
(Valovi{ko), na 15 fevruari 1872
g. Po profesija bil u~itel. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo
Zejtenlik vo Solun. Bil u~itel vo
Novo Selo i vo Negovan, Solunsko, vo Smokvica, Gevgelisko i na
drugi mesta. Bil ~len na MRO od
1894 g. Bil eden od organizatorite
na prvata vooru`ena ~eta na MRO
vo Gevgelisko vo oktomvri 1897 g.
Od po~etokot na 1901 g. stanal sekretar najprvo vo ~etata na Mihail
Apostolov-Popeto, pa vo ~etata
na Krsto Blgarijata. Kako okoliski rakovoditel i okoliski vojvoda bil u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie,
negovata ~eta zaedno so ~etata na Sava Mihajlov
izvr{ile minirawe na `elezni~kiot most na
rekata Vardar kaj Gevgelija. Dvete ~eti vodele
bitka so askerot na 24 avgust 1904 g. kaj seloto
Klisura, a zaedno so Kuku{kata ~eta bitka im-
80
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ale kaj mesnosta Ba{-bunar na Pajak Planina.
Bil delegat na Rilskiot kongres od 1905 g., kade
ja poddr`uval desnicata vo MRO. Od 1906 do 1908
g. `iveel kako emigrant vo Bugarija. Vo vreme na
Mladoturskiot period se vratil vo Makedonija
i bil u~itel vo Gevgelija i Gumenxe. Vo vreme
na Balkanskite vojni od 1912-1913 g. bil vojvoda
na ~eta na VMRO koja dejstvuva vo Gevgelisko,
a podocna stanal i bugarski okoliski upravnik
na Gevgelija. Vo vreme na Prvata svetska vojna
bil okoliski upravnik na Strumica. Po Prvata
svetska vojna se naselil vo Gorna Xumaja i rabotel kako sekretar na Okru`nata u~ili{na inspekcija. Istovremeno bil aktiven pripadnik i
rakovoditel na avtonomisti~kata (vrhovisti~ka)
VMRO vo Gorna Xumaja i Pirinskiot del na
Makedonija.
1932, oktomvri, 20,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Toma DUROV, pripadnik na avtonomisti~kata (vrhovisti~ka)
VMRO, vojvoda vo Lerinsko. Roden bil vo seloto
Patele, Lerinsko, vo 1899 g. Zaradi aktivnosti
svrzani so dejstvuvaweto na avtonomisti~kata
VMRO, bil uapsen od gr~kite vlasti i odle`al
dveipol godini vo zatvor. Po izleguvaweto od
zatvor, emigriral vo Bugarija. Tuka, vo 1925 g. od
strana na avtonomisti~kata VMRO bil postaven
za lerinski vojvoda.
81
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1932, noemvri, 15,
Vo Varna, Bugarija, po~ina Nikola MARIN^EV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, lerinski vojvoda na MRO. Roden bil
vo seloto Peso~nica, Lerinsko, vo 1884 g. ^len
na MRO bil od 1900 g. i najnapred ispolnuval
kuriski i organizatorski zada~i. Vo 1902 g. stanal komita vo ~etata na vojvodata Tane Stoj~ev,
a malku podocna bil komita vo ~etata na Yole
Gergev. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil
vojvoda na ~eta. Po porazot na vostanieto bil zamenik vojvoda na Yole Gergev.
1932, dekemvri, 31,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Simeon EFTIMOV,
pripadnik na avtonomisti~kata (vrhovisti~ka)
VMRO, rakovoditel. Roden bil vo
seloto Embore, Kajlarsko, na 11
avgust 1897 g. U~el vo Egzarhiskata
solunska gimnazija, a pred krajot
na Prvata svetska vojna zavr{il
trgovska gimnazija vo Svi{tov.
Bil dobrovolec vo Balkanskite
vojni, a vo Prvata svetska vojna bil
preveduva~ vo [tabot na bugarskata armija, Po vojnata se zanimaval
so novinarstvo. U~estvuval vo rabotata na makedonskite emigrantski dru{tva i vo dejnosta na
VMRO, koga stanal blizok sorabotnik na Van~o
82
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Mihajlov. Na negova preporaka, vo 1927 g. bil ispraten vo @eneva, kade {to go ureduval vesnikot
„Makedonija“ („La Macédoine“), koj bil organ na
Centralniot komitet na VMRO na francuski
jazik. Istovremeno, vr{el niza na diplomatski
misii za potrebite na VMRO. Kako eden od najbliskite lu|e na Van~o Mihajlov, negov kum i
negov najdoverliv ~ovek, pri rascepot na VMRO
po ubistvoto na generalot Protogerov, toj ne
samo {to se opredelil za mihajlovisti~koto
krilo na Organizacijata, tuku stanal i nejziniot najistaknat ideolo{ko-intelektualen pretstavnik. Vo idejnata borba so privrzanicite
na protogerovisti~koto krilo ~estopati vo
negovite natpisi `estoko gi obvinuval za predavstvo na makedonskite i bugarskite interesi
vo polza na srpskata kauza vo Makedonija. Vo
1932 g. se vratil vo Sofija i stanal redaktor na
vesnikot „Makedonija“ („MakedoniÔ“), organ na
Sojuzot na makedonskite emigrantski dru{tva
vo Bugarija. Bil u~esnik na Sedmiot kongres na
mihajlovisti~kata VMRO. Vrz nego bil izvr{en
atentat na 28 dekemvri 1932 g. na plo{tadot
„Batemberg“ vo Sofija, od strana na teroristi
na protogerovisti~kata struja na Organizacijata, a tri dena podocna po~inal od posledicite
na atentatot. Pogreban bil vo blizina na grobot na Todor Aleksandrov kaj seloto Sugarevo,
Melni~ko, Pirinski del na Makedonija.
83
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1932,
Vo Lerin e roden Ivan MARKOV, pripadnik
na makedonskoto nacionalnoosloboditelno
dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik
vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Vo 1945 g. maloten so svoeto semejstvo pred golemogr~kiot
teror na oficijalnite vladini sili i nivnite
paravoeni formacii emigriral vo Narodna Republika Makedonija (NRM), odnosno vo Bitola.
Vo po~etokot na fevruari 1948 g. iako maloleten
dobrovolno se vratil vo Egejskiot del na Makedonija i stanal borec na DAG. Najnapred bil
ranet vo borbite na planinata Vi~o na rid~eto
Rado{, a otkao se oporavil povtorno se vklu~il
vo redovite na DAG i zaginal vo golemata, no
neuspe{na bitka na Desettata divizija na DAG
za osvojuvawe na gradot Voden na 22 dekemvri
1948 g.
1932,
Vo Bili{ta, Albanija, po~ina Georgi /Gaki/
KENKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski selski vojvoda na
MRO. Roden bil vo seloto Kosinec, Kostursko,
na 17 mart 1867 g. Vo 1897 g. emigriral na pe~alba
vo Bugarija, a otkako vo 1900 g. se vratil vo rodnoto selo stanal ~len na MRO i nabrzo vojvoda na
selskata ~eta. Vo toa svojstvo u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Na 3 maj 1907 g., zaedno so
84
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
~etata na vojvodata Deqo Markovski, u~estvuval
vo uspe{nata odbrana na rodnoto selo od napadot
na golema andrtska ~eta na kapetan Janis Kritikos i kapetan Hristos Mi~os. Vo 1913 g. bil
uapsen od novite Gr~ki vlasti i le`el vo zatvor
do 1916 g.
1942, fevruari, 15,
Vo Asenovgrad, Bugarija, po~ina Georgi RADEV
-\or|i Brodalijata, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, okru`en vojvoda
na MRO vo Sersko. Roden bil vo seloto Gorno
Brodi, Sersko, vo 1857 g. Kako ov~ar, bil jatak
na vojvodite Georgi Zimbilev i
Stoju Kostov-Skri`ovski, poradi {to bil apsen od osmanliskite
vlasti. Po izleguvaweto od zatvor bil komita vo ~etata na Ilija
Kr~ovalijata. Izvesno vreme bil
komita vo ~etata na Goce Del~ev
vo 1899 g., a potoa vojvoda vo Serskiot revolucioneren okrug na
MRO od 1899 do 1904 g. Zaedno so
~etite na vojvodite Dimitar Gu{tanov i Ilija
Kr~ovalijata, vo seloto Kara|oj ja do~ekale
~etata na Goce Del~ev vo fevruari 1902 g. i na
tuka{noto sovetuvawe na Serskiot revolucioneren okrug se govorelo za mo`nostite za podigawe na vostanie, a bil prifaten predlog na
85
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Del~ev za minirawe na `elezni~kata mre`a
i napadi i atentati na voenite utvrduvawa i
`andarmeriskite stanici. Potoa site zaedno
zaminale za pe{terata Kape na planinata AliBotu{. U~estvuval vo bitkata vo seloto Banica
pri zaginuvaweto na Goce Del~ev na 4 maj 1903 g.
Zel u~estvo vo Balkanskite vojni (1912-1913) i
vo Prvata svetska vojna (1914-1918).
1942, fevruari, 16,
Formirana e ELAS (GR^KATA NARODNOOSLOBODITELNA VOJSKA). Taa bila
formirana kako del od gr~kiot Narodnoosloboditelen front (EAM), koj bil predvoden od
KPG. Osnovnata cel na ELAS bila osloboduvaweto na Grcija. Na 2 maj 1943 g. Centralniot
komitet na EAM i Centralniot komitet na
ELAS go sozdale Glavniot {tab (G[) na ELAS
vo koj Stefanos Sarafis stanal voen komandant,
Tanasis Klaras-Aris Veluhiotis bil politi~ki
komesar (kapetawos), a Andreas Ximas-Vasilis
Samariniotis bil pretstavnik na EAM. So
zapoved na G[ od 21 avgust 1943 g. reorganiziran
bil ELAS vo pravec na sozdavawe na struktura
na redovna armija. Vo redovite na aktivniot
ELAS slu`ele okolu osumdeset iljadi borci, od
koi okolu {est iljadi Makedonci, organizirani vo deset divizii, eden korpus, {est polka i
drugi positni edinici, Pokraj aktivniot bil
88
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
organiziran i rezerven ELAS od okolu pedeset
iljadi borci, od koi golem broj bile Makedonci. Koga na 3 noemvri 1944 g. poslednite sili na
Tretiot Rajh se izvlekle od predvoenite granici
na Grcija, ELAS imal kontrola na 31,5 oblasti vo Grcija od vkupno 33 oblasti. Vsu{nost,
taa bila glavnata i edinstvena voenosposobna
sila vo Grcija koja tri godini vojuvala protiv
raznite fa{isti~ki okupatori vo tekot na Vtorata svetska vojna. Po porazot od angliskite
intervencionisti~ki voeni sili od dekemvri 1944 g. ELAS bil prinuden da go potpi{e
mirovniot Dogovor od Varkiza na 12 fevruari
1945 g., po koj G[ na ELAS izvr{il demobilizacija na borcite i ELAS prestanal da egzistira, a vlasta ja prezele gr~kite desni~arski
monarhisti.
1942, mart, 25,
Vo Petri~, Pirinski del na Makedonija po~ina
Georgi V’NDEV, pripadnik na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe, strumi~ki okru`en
vojvoda na avtonomisti~kata (vrhovisti~ka)
VMRO. Roden bil vo selo Leskovo, Meglensko, vo
1890 g. U~el vo Gumenxe. Vo 1905 g., ubil Tur~in
i stapil vo ~etata na tatka si V’ndo vojvodaStariot. Vo 1912 g. vo vreme na Prvata balkanska
vojna bil zaroben od gr~kite vojski, no uspeal da
pobegne. Vo 1915 g. u~estvuval vo Valandovskata
87
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
akcija na avtonomisti~kata VMRO. Vo vreme
na Prvata svetska vojna bil vojnik vo 59. polk
na Planinskata divizija na bugarskata armija,
a po nea bil vojvoda na Strumi~kata ~eta na
avtonomisti~kata VMRO. Po Gornoxumajskiot
kole` vo septemvri 1924 g., stanal okru`en vojvoda na avtonomisti~kata VMRO vo Strumi~ko i
zaedno so Eftim Cekov, bil naza~en, da rakovodi so Strumi~kiot revolucioneren okrug i
Petri~kiot punkt na VMRO.
1942, april, 06,
Vo Voden e formirana MAKEDONSKATA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO).
Taa bila politi~ka organizacija na pripadnicite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Vodensko.
Bila formirana po inicijativa na Vangel
Ajanovski-O~e, a so odobrenie na Okru`niot
komitet na KPG za Vodensko. Na ~elo na organizacijata bil Vangel Ajanovski-O~e, a vo rakovodstvoto u{te bile i Angel Gacev, Risto
Kordalov, Dini Papajankov i Vani Ako~kov.
Otkako izgradila organizacionata struktura,
zapo~nala da se izdava i vesnikot „Crvena yvezda“ na makedonski jazik so gr~ki bukvi. Celta
na organizacijata bila, vo sojuz so gr~kate antiokupatorski i prokomunisti~ki sili, da se bori
protiv fa{isti~kite okupatori. Taa so svoite
88
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
aktivnosti vo celost se vklu~ila vo aktivnostite na EAM. Pokraj toa, edna od glavnite nejzini zada~i bila borbata protiv golemobugarskata
propaganda. Toa pak imalo pozitivni rezultati
i dalekuse`ni pozitivni posledici vrz razvojot
na borbata na Makedoncite od Egejskiot del na
Makedonija, a osobeno vo Vodensko. Vo oktomvri
1943 g. bila raspu{tena.
1942, maj, 15,
Vo selo Dolno Rodevo, Vodensko, e roden Risto
JA^EV, akter, poet, raska`uva~, romansier,
dramski avtor, novinar, teatarski recenzent, urednik i preveduva~. Diplomiral na Filolo{kiot
fakultet vo Skopje. Izvesno vreme bil akter, a potoa
novinar, teatarski recenzent i urednik. ^len bil
na Dru{tvoto na pisateli
na Makedonija (DPM) od
1967 g. Najgolem period od
rabotniot vek go minal vo
Radio Skopje, odnosno Makedonskoto radio. Dobitnik bil na pove}e nagradi. Gi napi{al knigite poezija: Kaval i magija, Skopje, 1967; Smrtta
na angelot, Skopje, 1968; Maslinovi gori, Skopje, 1968 (izbor); Podzemni senki, Skopje, 1973;
Dimna gora, Skopje, 1974; Bolna gradina, Skopje, 1976; Seknati izvori, Skopje, 1979; Gornica,
89
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Skopje, 1984; Sopatnikot na seni{tata, Skopje,
1988; Eho na kve~erinata, Skopje 1989; Angel nad
Hristoviot grob, Skopje, 1991 (izbor); Kamena
pernica, Skopje, 1992; Smrtni pesni, Skopje,
1994; Velestovski no}i, Skopje, 1996; Vakafska
zemja, Skopje, 1998 (poema); Primka, Skopje, 1998
(izbor); @edna no}, Skopje, 2000; Beliot svetec,
Skopje, 2002; Zato~enik na mrakot, Skopje, 2002
(dvojazi~ no izdanie na makedonski i srpski
jazik) i Studen mrak, Skopje, 2005; proza: Ve~erni
vetrovi, Skopje, 1972; Kukla, Skopje, 1992; Jakov,
Skopje, 1993; Patot na angelite, Skopje, 1996
(trilogija) i Aleksej, Skopje, 2001; Bil avtor i
na dramski tekstovi.
1942, maj, 23,
Vo Solun e ubien Ta{ko KARAXA, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko
dvi`ewe vo Egejskiot del
na Makedonija i u~esnik vo
antifa{isti~kata borba vo
Grcija. Roden bil vo seloto
D’mbeni, Kostursko, na 14
april 1914 g. Od mladi godini se vklu~il vo borbata
za nacionalni prava i za socijalna sloboda na makedonskiot narod vo Egejskiot del
90
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
na Makedonija. Najnapred bil rakovoditel na
mladinskoto i komunisti~ko dvi`ewe vo rodnoto selo D’mbeni i okolnite sela vo reonot
Kore{tata. Poradi svojata aktivnost vo 1936 g.
bil uapsen od organite na zloglasniot diktator
Metaksas i bil interniran na ostrovot Ajstratis, a potoa vo srednovekovnata krepost i zloglasen zatvor Akronavplion na Peloponez. Vo
internacija ostanal ~etiri godini, odnosno do
kapitulacijata na Kralstvoto Grcija pod naletot na fa{sti~kata agresija. Vo juni 1941 g. so
naredba na KPG se vklu~il vo organiziraweto na
vooru`eniot antiokupatorski otpor vo okrugot
Katerini. Bil sekretar na Okru`niot komitet
na KPG za Katerini i ~len na Makedonskoto
mladinsko biro na KPG. Vo april 1942 g. bil otkrien i uapsen od organite na tajnata germanska
policija Gestapo vo Solun. Bil osuden na smrt i
nabrzo potoa egzekutiran od germanskite okupatorski vlasti.
1942, juni, 28,
Vo selo S’botsko, e roden Nikodim CARKWAS,
sve{tenik-arhimandrit, makedonski nacionalen deec. Zamona{en bil vo 1973 g. vo ramki
na Gr~kata pravoslavna crkva. Diplomiral na
Teolo{kiot fakultet vo Atina vo 1987 g. Vo
1982 g. bil primen vo slu`ba vo Mitropolijata vo Kuku{, a potoa kuku{kiot mitropolit
91
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
go nazna~il za crkoven pretstavnik vo seloto ^egan. Go
izdaval v. „Meglen“, no po intervencija na gr~kata politika, negovoto natamo{noto
izleguvawe bilo zabraneto.
Poradi makedonskata nacionalna dejnost pove}e pati bil
apsen i bil ras~inet i proteran od Gr~kata pravoslavna
crkva. Trinaeset pati bil osuduvan za nedozvoleno noseweto na sve{teni~kata mantija vo Grcija. Bil prifaten od Makedonskata pravoslavna
crkva (MPC) i bil nazna~en da slu`i vo manastirot „Sv. \or|i“ vo selo Ku~kovo, Skopsko.
Ja izgradil crkvata „Sv. Zlata Meglenska“ vo
rodnoto selo, kade {to odr`uval bogoslu`ba na
makedonski jazik, poradi {to gr~kite vlasti go
osudile na tri meseci zatvor, za {to se `alel i
do Evropskiot sud za ~ovekovite prava vo Strazbur.
1942, juli, 19,
Vo selo Kupa, Gumenxisko, e roden Jane
KOXABA[IJA, kompozitor i muzikolog. Naporedno pi{uval kritiki {to gi objavuval na Radio Skopje, kade {to bil i urednik na Muzi~kata
produkcija, kako i vo dnevniot pe~at. Vo poslednite dve decenii na XX v. projavi mo{ne inten-
92
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
zivna muzikolo{ka aktivnost vo istra`uvaweto
na makedonskata duhovna muzika. Blagodarenie
na nego, javnosta vo Makedonija se zapoznala so
deloto „Pashalija“ na Joan Harmosin Ohridski
i u{te so nekolku zna~ajni rakopisi od XIX v.
Mo{ne intenzivno se zanimaval i so problemite
na teorijata i muzi~kata notacija od ovoj period.
Napi{al i pove}e statii objaveni vo spisanieto
„Muzika“.
1942, juli, 23,
Vo Sofija, Bugarija, e ubien Atanas Dimitrov
ROMANOV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Pirinski del na Makedonija i u~esnik vo
antifa{isti~kata borba vo Bugarija. Roden bil
vo Sofija na 22 dekemvri
1911 g. Potekloto mu bilo
od Egejski del na Makedonija, odnosno negoviot
tatko bil od seloto Dolni Poroj, Demirhisarsko
(Valovi{ko), a pak majkata
bila od Kuku{, od semejstvoto na Dimitar Vlahov,
pa fakti~ki toj bil vnuk
na ovoj istaknat makedonski deec. Roditelite mu
bile u~iteli i kako tak-
93
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vi ~esto se selele od selo do selo i od grad do
grad. I dvajcata roditeli bile pripadnici na
Bugarskata rabotni~ka socijalisti~ka partija
(tesnite socijalisti), a podocna na Bugarskata
komunisti~ka partija (BKP). Od mladi godini i
samiot bil simpatizer na marksisti~koto u~ewe
i redoven posetitel na komuni~sti~kite klubovi vo Ihtiman i Burgas. Po devetojunskite i septemvriski nastani vo 1923 g., zaedno so semejstvoto se preselil vo Sofija. Toga{ stanal ~len
na {totuku formiraniot Rabotni~ki mladinski
sojuz (RMS) i u~estvuval vo mno{tvo kulturnopoliti~ki manifestacii i uli~ni demonstracii
organizirani od bugarskite progresivni sili.
Nabrgu stanal ~len na BKP, a vo isto vreme negovata qubov kon tatkovinata go povrzuvala so
progresivnoto makedonsko dvi`ewe i so VMRO
(Obedineta). Razvil bliska i mnogustrana sorabotka so Hristo Trajkov, Simeon Kavrakirov,
Aleksandar Martulkov, Bo`idar Mitrev i
Mitko Surlev. U~estvuval vo mnogu organizacioni, tehni~ki i prosvetni legalni i ilegalni aktivnosti na makedonskoto progresivno
dvi`ewe. Bil odgovoren za recitatorskiot hor
„Goce Del~ev“ i odgovoren urednik na vesnikot
„Eho“ i na humoristi~niot vesnik „Damping“.
Mnogupati bil apsen, fizi~ki maltretiran i
interniran po razni krai{ta na zemjata. Po
napadot na fa{isti~kite zemji vrz Sovetskiot
94
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Sojuz, po~nal da raboti vo diverzantska organizacija na BKP za borba protiv okupatorite.
Bil otkrien i uapsen od bugarskata policija, a
bugarskiot voen sud go osudil na smrt. Strelan
bil zaedno so Anton Popov i Nikola Vapcarov.
1942, avgust, 08,
Vo selo Ek{isu, Lerinsko, e roden Kole POPOVSKI, veterinar, univerzitetski profesor.
Doktoriral na Veterinarniot fakultet vo Zagreb vo 1980 g. Bil redoven profesor na Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje. Bil avtor na 144 nau~ni i 23 stru~ni trudovi. Objavil
monografija „Endokrinologija na reprodukcijata“ vo 1998 g. i prira~nik „Primeneta endokrinologija vo reprodukcijata“ vo 2001 g.
1942, avgust, 16,
Vo
Belgrad,
Srbija,
po~ina
Grigorie
HAXITA[KOVI], makedonski nacionalen
deec, voda~ na „avtonomisti~koto dvi`ewe“ vo
Srbija, publicist i kni`evnik. Roden bil vo
Voden na 6 avgust 1875 g. Bil sou~enik i prijatel na Krste Misirkov. Studiral vo Belgrad
i Pariz. Diplomiral Romanska filologija na
univerzitetot vo Belgrad vo 1900 g. Rabotel i
kako vospituva~ i u~itel, a podocna bil i direktor na srpski gimnazii vo Makedonija, odnosno
vo Solun, Skopje i Bitola. Zaedno so \or|e \er-
95
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
|ikovi}, vo 1905 g. bil obnovuva~ na Makedonskiot klub vo Belgrad i glaven urednik na negoviot
pi{an organ vesnikot „Avtonomna Makedonija“.
Sorabotuvale so levoto krilo na VMRO predvodeno od Jane Sandanski. Podocna bil koavtor
na t.n. Vodenska deklaracija od juli 1918 g. i avtor na Krfskata Promemorija (vo dve verzii, od 1
i 19 septemvri 1918 g.) za kulturno-nacionalniot
entitet i idniot ramnopraven konstitutiven avtonomen status na Makedonija vo jugoslovenskata dr`ava. I vo dvata dokumenti se zboruvalo za
Makedonski Sloveni i se baralo da se za~uva celosta na Makedonija koja kako oddelna edinka }e
vleze vo novata jugoslovenska dr`ava. Po prvata
svetska vojna rabotel kako sredno{kolski profeor, a bil penzioniran kako direktor na U~itelskata {kola vo Kraguevac.
1942, dekemvri, 09,
Vo Krxali, Bugarija po~ina Pando SIDOV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, kosturski vojvoda na MRO. Roden bil
vo seloto @upani{ta, Kostursko, vo 1878 g.
Zavr{il petti gimnaziski klas vo Egzarhiskoto
u~ili{te vo Bitola i, najnapred, rabotel kako
u~itel vo rodnoto selo. Vo 1901 g. otkako vo Kostur se obidel i ne uspeal da go ubie egzarhiskiot
sve{tenik Nikola [kutov, koj se sprotistavuval na dejstvuvaweto na MRO, stanal nele-
96
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
galen aktivist na makedonskoto osloboditelno
dvi`ewe. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie
bil vojvoda na ~eta od
selata @upani{te i
Manjak, so koja toga{
u~estvuval vo 33 borbi i prv vlegol vo oslobodenata Klisura.
Po vostanieto dejst^etata na Pando Sidov
vuval vo Kostursko i
po smrtta na Mitre Panxarov-Vlaot i Atanas
Kr{akov bil glaven okoliski vojvoda. Vo 1910 g.
emigriral vo Toronto, Kanada, no nabrzo se vratil vo Kostur i vo 1911 g. otvoril kni`arnica.
U~estvuval vo Balkanskite vojni. Vo periodot
me|u dvete svetski vojni, odnosno od 1927 do
1931 g. bil pratenik vo Bugarskoto narodno sobranie.
1942, dekemvri, 26,
Vo Trikala, Grcija, e ubien Naum (Numo) MOSKOV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba vo Grcija. Roden bil vo
seloto D’mbeni, Kostursko, na 22 dekemvri 1919
g. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto selo.
Vo vreme na Metaksasovata diktatura, odnosno
vo 1939 g. bil uapsen i osuden na ~etiri meseci
97
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
zatvor i 3 meseci internacija. Bil u~esnik vo
Gr~ko-italijanskata vojna vo 1940-41 g. Po kapitulacijata na Grcija vo april 1941 g. bil eden od
najaktivnite pripadnici na antifa{isti~kiot
otpor vo akcijata za sobirawe i skladirawe na
oru`je. Po provala na komunisti~kata organizacija vo seloto D’mbeni vo noemvri 1941 g.
bil uapsen i zatvoren vo Kosturskiot zatvor.
Vo fevruari 1942 g. bil prefrlen vo zatvorot
vo Volos, a vo avgust 1942 vo zloglasniot zatvor
Averov vo Atina. Na 12 dekemvri 1942 g. od italijanskiot voen sud vo Atina bil osuden na smrt
i nabrzo bil strelan zaedno so svoi petmina drugi soselani.
1942, dekemvri, 26,
Vo Trikala, Grcija, e ubien Risto ANDRIOVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba vo Grcija. Roden bil
vo seloto D’mbeni, Kostursko, vo 1915 g. Osnovno
obrazovanie zavr{il vo rodnoto selo. Vo 1933 g.
stanal ~len na gr~kata mladinska komunisti~ka
organizacija OKNE. Pred po~etokot na Vtorata
svetska vojna stanal ~len i na KPG. Vo vreme
na Metaksasovata diktatura, odnosno vo 1939 g.
bil uapsen i zatvoren vo Kosturskiot zatvor.
Osuden bil na tri meseci zatvor i 6 meseci in-
98
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ternacija. Bil u~esnik vo Gr~ko-italijanskata
vojna vo 1940-41 g. Po kapitulacijata na Grcija
vo april 1941 g. bil eden od pripadnicite na
antifa{isti~kata organizacija koj najaktivno
se vklu~il vo akcijata za sobirawe i skladirawe
na oru`je. Po provala na komunisti~kata organizacija vo seloto D’mbeni vo noemvri 1941 g.
bil uapsen i zatvoren vo Kosturskiot zatvor.
Vo fevruari 1942 g. bil prefrlen vo zatvorot
vo Volos, a vo avgust 1942 vo zloglasniot zatvor
Averov vo Atina. Na 12 dekemvri 1942 g. od italijanskiot voen sud vo Atina bil osuden na smrt
i nabrzo bil strelan zaedno so svoi petmina drugi soselani.
1942, dekemvri, 26,
Vo Trikala, Grcija, e ubien @ivko KENKOV,
pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik
vo antifa{isti~kata borba
vo Grcija. Roden bil vo seloto
D’mbeni, Kostursko, vo 1924 g.
Osnovno obrazovanie zavr{il
vo rodnoto selo. Vo 1939 g. iako
maloleten od re`imot na diktatorot Metaksas bil uapsen i
osuden na tremese~na zatvorska
kazna vo Kosturskiot zatvor. Po
99
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
akcijata za sobirawe i skladirawe na oru`je na
komunistite od seloto D’mbeni vo april 1941 g.
toj bil zadol`en da go ~uva i obezbeduva mestoto
D’mbenski dol kade bilo skladirano oru`jeto.
Po provala na komunisti~kata organizacija vo
seloto D’mbeni vo noemvri 1941 g. bil uapsen i zatvoren vo Kosturskiot zatvor. Vo fevruari 1942
g. bil prefrlen vo zatvorot vo Volos, a vo avgust
1942 vo zloglasniot zatvor Averov vo Atina. Na
12 dekemvri 1942 g. od italijanskiot voen sud vo
Atina bil osuden na smrt i nabrzo bil strelan
zaedno so svoi petmina drugi soselani.
1942, dekemvri, 26,
Vo Trikala, Grcija, e ubien Staso SKIVINOV,
pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot
del na Makedonija, u~esnik vo antifa{isti~kata
borba vo Grcija. Roden bil vo seloto D’mbeni,
Kostursko, vo 1919 g. Osnovno obrazovanie
zavr{il vo rodnoto selo, a osobeno bil aktiven
vo lokalnoto dramsko dru{tvo. Od 1936 g. stanal ~len na gr~kata komunisti~ka mladinska
organizacija OKNE, a ne{to podocna i ~len na
KPG. Bil u~esnik vo Gr~ko-italijanskata vojna vo 1940-41 g. Po kapitulacijata na Grcija vo
april 1941 g. bil eden od najaktivnite pripadnici na antifa{isti~kiot otpor vo akcijata
za sobirawe i skladirawe na oru`je. Po prov-
100
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ala na komunisti~kata organizacija vo seloto
D’mbeni vo noemvri 1941 g. bil uapsen i zatvoren vo Kosturskiot zatvor. Vo fevruari 1942 g.
bil prefrlen vo zatvorot vo Volos, a vo avgust
1942 vo zloglasniot zatvor Averov vo Atina. Na
12 dekemvri 1942 g. od italijanskiot voen sud vo
Atina bil osuden na smrt i nabrzo bil strelan
zaedno so svoi petmina drugi soselani.
1942, dekemvri, 26,
Vo Trikala, Grcija, e ubien Naum (Numo) @URKOV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
antifa{isti~kata borba vo Grcija. Roden bil vo
seloto D’mbeni, Kostursko, vo 1921 g. Vo vreme na
Diktaturata na Metaksas stanal ~len na gr~kata
komunisti~ka mladinska organizacija OKNE. Vo
1939 g. bil uapsen i osuden na ~etiri meseci zatvor i 3 meseci internacija. Po kapitulacijata
na Grcija vo april 1941 g. bil eden od pripadnicite na antifa{isti~kiot otpor koj ja sprovele
akcijata za sobirawe i skladirawe na oru`je vo
rodnoto selo. Po provala na komunisti~kata organizacija vo seloto vo noemvri 1941 g. bil uapsen i zatvoren vo Kosturskiot zatvor. Vo fevruari 1942 g. bil prefrlen vo zatvorot vo Volos, a
vo avgust 1942 vo zloglasniot zatvor Averov vo
Atina. Na 12 dekemvri 1942 g. od italijanskiot
101
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
voen sud vo Atina bil osuden na smrt i nabrzo
bil strelan zaedno so svoi petmina drugi soselani.
1942, dekemvri, 26,
Vo Trikala, Grcija, e ubien Koqo [EKROV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija, u~esnik vo antifa{isti~kata borba vo Grcija. Roden bil vo seloto D’mbeni, Kostursko, vo 1921 g. Osnovno obrazovanie zavr{il
vo rodnoto selo, a potoa go izu~il {iva~kiot zanaet i otvoril sopstevn {iva~ki du}an vo seloto. Bil ~len na dramskoto dru{tvo i predvoen
~len na gr~kata komunisti~ka mladinska organizacija OKNE. Negoviot du}an slu`el kako sobirno mesto na ~lenovite na ovaa organizacija vo
seloto. Vo 1939 g. bil uapsen zaedno so dvaeset i
trojca soselani i zaradi komunisti~kata dejnost
bil osuden na ~etiri meseci zatvor i 3 meseci uslovna internacija. Po kapitulacijata na gr~kata
kralska armija pred fa{isti~kiot napad od germanskite i italijanskite vojski vo april 1941 g.,
bil eden od pripadnicite na antifa{isti~kiot
otpor koj ja sprovele akcijata za sobirawe i
skladirawe na oru`je vo rodnoto selo. Po provala na komunisti~kata organizacija vo seloto vo
noemvri 1941 g. bil uapsen i zatvoren vo Kosturskiot zatvor. Vo fevruari 1942 g. bil prefrlen
102
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vo zatvorot vo Volos, a vo avgust 1942 g. vo zloglasniot zatvor Averov vo Atina. Na 12 dekemvri 1942 g. od italijanskiot voen sud vo Atina
bil osuden na smrt i nabrzo bil strelan zaedno
so svoi petmina drugi soselani.
1942,
Po~inal Foti (Voti) KIR^EV, pripadnik na
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda na MRO. Roden bil vo seloto
Zeleni~e, Lerinsko, vo 1871 g. Vo periodot od
1900 do 1902 g. bil emigrant vo Carigrad i rabotel kako mlekar. Otkako se vratil vo rodnoto
selo kon krajot na 1902 g. stanal ~len na MRO. Vo
proletta 1903 g. dobil zada~a da go ubie voda~ot
na andrtska ~eta kapetan Vangelis Georgiu (Vangel Georgiev) od selot Srebreno. Vakvata zada~a
ne uspeal da ja realizira, no uspeal da go ubie
grkomanskiot kmet na seloto Srebreno. Potoa
stanal komita vo ~etata na vojvodata Georgi
Papan~ev i u~estvuval vo bitkata od 1 maj 1903
g. vo seloto Banica, vo koja zaginal vojvodata. So
pre`iveanite osum drugi komiti stanal pripadnik na ~etata na vojvodata Aleksandar Turunxev.
Bil naimenuvan za vojvoda i so ~etata na pat za
rodnoto selo bil otkrien od osmanska vojska na
15 maj 1903 g., a vo bitkata {to se slu~ila zaginale ~etvorica negovi komiti. Vo naredniot period so ostatokot od ~etata dejstvuval zaedno so
103
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
~etata na vojvodata Nikola Andreev-Mokrenski.
Na 12 juli 1903 g. ovie ~eti zaedno so ~etata na
Aleksandar Turunxev, bile opkoleni vo seloto
Gorno Kotori, najnapred od andrtskata ~eta na
kapetanot Vangelis Georgiu, a potoa i od pridojdenite turski vojski. Vo borbata {to se razvila toj bil ranet i zaroben od turskite vojski.
Bil najnapred zatvoren vo Bitolskiot zatvor i
`estoko bil izma~uvan. Otkako bil izlekuvan
bil osuden na do`ivoten zatvor i praten vo Dijarbekir.
1942,
Vo Solun e sozdadena SEGR^KA OSLOBODITELNAORGANIZACIJA (PAO), gr~ka
desni~arska rojalisti~ka i nacionalisti~ka
organizacija. Kako osnova~i se javuvale grupa
gr~ki oficeri so odobrenie od germanskite
okupatorski vlasti. Rakovodstvoto na PAO go
so~inuvale oficerite Janis Papatanasiu, Georgios Papagiorgios, Argiropulos Arhimidis i
Hristos Konstandinidis. I rakovoditelite i
privrzanicite na PAO bile fanatizirani gr~ki
nacionalisti i protivnici na levo orientiranoto gr~ko narodnoosloboditelno dvi`ewe i na
Makedoncite. Organizacijata bila poddr`ana
od gr~koto kolonizirano naselenie vo Egejskiot
del na Makedonija i imala punktovi vo Voden,
Negu{, Ber, Ko`ani, Kostur, Lerin, Kuku{ i
104
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
vo drugi mesta. Taa imala i svoi oru`eni sili
nare~eni Nacionalna armija (ES). I pokraj
nekoi obidi da stavi maska na „osloboditelna
organizacija“, sepak taa, pove}e ili pomalku, otvoreno bila vo slu`ba na germanskiot okupator.
Vo Kaljarsko i Lerinsko, glaven predvodnik na
vooru`enite edinici na PAO bil Nikolas Kolaras, vo Kostursko bile Baskakis, rezervniot
potporu~nik na biv{ata gr~ka vojska Kircidakis i rezervniot potporu~nik Efremidis, a vo
isto~nite reoni na Egejskiot del na Makedonija
bil Andonis Fosteridis-Andon ^au{. PAO so
germanska i britanska pomo{ dejstvuval do esenta 1944 g.
1942,
Vo Lerin e roden \or|i KUZMANOVSKI, makedonski sportist, sportski trener i sportski
sudija. Vo svojata sportska kariera se zanimaval
so velosipedizam, skijawe, planinarstvo i gimnastika. Bil osnovopolo`nik na olimpiskiot
troboj vo Makedonija. Od 1986 g. bil generalen
sekretar na Sojuzot na sportovite vo Skopje. Vo
periodot od 1988 do 1990 g. bil pretsedatel na Velosipedskiot sojuz na Jugoslavija.
1942,
Vo Voden zapo~na da izleguva vesnikot „CRVENA YVEZDA“, organ na Makedonskata an-
105
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
tifa{isti~ka organizacija (MAO) za Vodenskiot okrug. Toa bil prv vesnik na makedonski
jazik (vodenski dijalekt, no so gr~ka azbuka) vo
Egejskiot del na Makedonija. Go ureduval Vangel Ajanovski-O~e, a naslovnata stranica ja
ilustriral Grkot Andreas Andronikas. Bil
umno`uvan na {apirograf na ilegalnata tehnika na Okru`niot komitet na KPG za Vodensko.
Objaveni bile pove}e od 20 broja, vo tira` do
150 primeroci. Vesnikot zgasnal otkako prestanala da egzistira MAO za Vodenskiot okrug vo
oktomvri 1943 g.
1952, april, 01-03,
Vo selo Kroscienko, Polska, e odr`an Osnova~ki
kongres na „ILINDEN“, politi~ka organizacija na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji formirana
od KPG po raspu{taweto na NOF vo 1950 g. Na
Osnova~kiot kongres u~estvuvale 162 delegati.
Bil izbran Centralen sovet od 72 ~lena, koj pak
od svoite redovi izbral Izvr{en komitet od 15
~lenovi i Pretsedatelstvo od 5 ~lenovi. Za pretsedatel bil izbran Pando Vajna, Stavro Ko~ov
za sekretar i za ~lenovi: \or|i Nedelko, Ta{os
Gu{opulos-Makis i Sterjo Da~o. Sedi{teto na
Pretsedatelstvoto se nao|alo vo Bukure{t, Romanija. Preku ovaa organizacija KPG ja sproveduvala svojata politika me|u makedonskata
106
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
emigracija vo isto~noevropskite zemji. Po VI
plenum na CK na KPG vo 1956 g., organizacijata
bila raspu{tena.
1952, septemvri,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Nikola APOSTOLOV, advokat i politi~ar vo Bugarija.
Roden bil vo seloto Patele, Lerinsko, vo 1866
g. Zavr{il sredno obrazovanie vo Solunskata
egzarhiska gimnazija. Eden period bil u~itel vo
Bitola. Potoa zavr{il pravni nauki vo Tuluz,
Francija, se vratil vo Bugarija i bil advokat vo
Plovdiv i Sofija. Bil privrzanik na Narodnoliberalnata partija i vo 1907-1908 g. vo vladata
na Petar Gudev bil minister za narodna prosveta. Vo vtorata i tretata vlada na Vasil Radoslavov, odnosno od 1913 do 1917 g. bil minister na
`eleznicite, po{tite i telegrafite. Vo 1923 g.
vo vreme na vladata na Aleksandar Stamboliski
bil uapsen i osuden na deset godini zatvor kako
eden od glavnite vinovnici za vovlekuvaweto na
Bugarija vo Prvata svetska vojna. Narednata godina novata desni~arska vlada na Bugarija go amnestirala i oslobodila od zatvor. Potoa rabotel kako advokat.
1952, dekemvri, 13,
Vo
Sofija,
Bugarija,
po~ina
Hristo
STANI[EV, pripadnik i rakovoditel na
107
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Vrhovniot makedonski komitet i rakovoditel na
avtonomisti~kata (vrhovisti~ka) VMRO. Roden
bil vo Kuku{, na 24 dekemvri 1863 g. Zavr{il
osnovno u~ili{te vo Kuku{, klasi~na gimnazija
vo Sofija i in`enerstvo vo
Belgija vo 1889 g. Bil profesoe vo egzarhiskata gimnazija vo Solun vo 1886 i 1887 g.
Bil pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo vo Burgas
vo 1895 g., a nekolkukratno
vo periodot me|u 1896 i 1902
g. bil izbiran za pretsedatel na Vrhovniot komitet vo
Sofija i bil me|u najeksponiranite vrhovisti vo
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Pri rascepot na Organizacijata vo 1902 g., se priklu~il
kon privrzanicite na Stojan Mihajlovski. Po
Prvata svetska vojna bil vo rakovodstvoto na
Sojuzot na makedonskite emigrantski dru{tva
vo Sofija i eden od glavnite ideolozi na
avtonomisti~kata, odnosno mihajlovisti~kata
VMRO. Bil ~len na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija i pretsedaval na Velikiot makedonski sobor vo Gorna Xumaja vo 1933 g.
1952,
Vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD)
po~ina Apostolis MATOPULOS (Αποστόλης
108
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Ματόπουλος), pripadnik na gr~koto andrtsko
dvi`ewe vo Makedonija, kapetan na gr~ka
vooru`ena ~eta vo Enixevardarsko. Roden bil
vo Gida (den. Aleksandrija), Grcija, vo 1868 g. So
svojata ~eta dejstvuval vo reonot na Enixevardarsko i Solunsko, Egejski del na Makedonija.
Negovata ~eta naj~esto sodejstvuvala so ~etite
na kapetanot Nikiforos (Joanidis Demestihas) i na kapetanot Gono Jotov (Gonos Jotas) so
koi imal nekolku sudiri so ~etata na vojvodata
Apostol Petkov Terziev od MRO. Po Mladoturskata revolucija se legaliziral, dobil dr`avna
slu`ba i tesno sorabotuval so mladoturskite
vlasti na koi im go predal kapetanot Gono Jotov,
koj pak po toa predavstvo bil ubien. Vo 1912 g.
otkako Enixevardarsko bilo osvoeno od gr~kite
vojski, emigriral vo SAD.
1952,
Vo Krxali, Bugarija, po~ina Angel ATANASOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na MRO vo Sersko.
Roden bil vo seloto Kru{ovo, Sersko, na 5 noemvri 1879 g. Vo 1900 g. go zavr{il egzarhiskoto
pedago{ko u~ili{te vo Ser. Bil u~itel niz
razni mesta na Makedonija i Odrinsko. Vo 1902
g. bil postaven za direktor na osnovnoto egzarhisko u~ili{te vo Ser i bil izbran za sekretar
na Okru`niot komitet na MRO. Vo maj 1903 g.
109
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
bil uapsen od turskite vlasti i bil osuden na
tri godini zatvor. Vo 1904 g. bil amnestiran i
osloboden od zatvorot, po {to ja prodol`il svojata revolucionerna dejnost. Vo 1905 g. bil delegat na Kongresot na Serskiot revolucioneren
okrug na MRO.
1962, januari, 24,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Dimitar ZANE[EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, okoliski vojvoda na MRO vo Vodensko. Roden bil vo Voden
na 21 januari 1876 g. Ja
zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija i egzistiral od trgovija so
ma{ini za {iewe. Bil
delegat na Solunskiot
kongres na TMORO vo
1903 g., a vo vreme na Ilindensko vostanie bil
~len na [tabot na Vtoriot solunski revolucioneren reon. Od 1905
g. stanal vojvoda na ~eta
vo Vodensko, se borel so andartite. Vo vreme na
Prvata svetska vojna bil voen slu`benik vo bugarskata armija i rabotel vo voenoto komandanstvo vo gradot Fere.
110
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1962, fevruari, 02,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Hristo [ALDEV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, rakovoditel na MRO i privrzanik na
avtonomisti~kata (vrhovisti~ka) VMRO. Roden
bil vo Gumenxe na 25 dekemvri 1876 g. Se {koluval vo Gumenxe, vo Solun i vo duhovnite seminarii vo Carigrad i Poltava, a potoa ja zavr{il
Duhovnata akademija vo Sankt-Peterburg (19011905). Bil rakovoditel, odnosno ~len, sekretar
i pretsedatel na Tajniot makedonsko-odrinski
kru`ok (TMOK) vo Rusija i ~len-osnova~ na
Makedonskoto nau~no-literatutno drugarstvo
(MNLD) vo Sankt-Peterburg na 28 oktomvri
1902 g. Vo toj period, kako bugarski stipendist
se projavil kako naj`estok i koben denuncijant
na MNLD pred bugarskiot egzarh i pred Centralniot komitet na MRO vo Solun. Bil u~esnik
vo Ilindenskoto vostanie od 1903 g. kako komita
vo ~etata na Nikola Pu{karov koja dejstvuvala
vo Skopsko. Vo 1906-1907 g. bil u~itel vo Skopje i bil ~len na Skopskiot okru`en komitet na
MRO. Vo 1907 g. emigriral vo Bugarija. Bil delegat na ]ustendilskiot kongres na desnicata na
MRO. Vo vreme na Mladoturskata revolucija od
1908 do 1912 g. bil u~ili{en inspektor vo Prilepsko. o 1912 g. stanal direktor vo Egzarhiskara
`enska gimnazija vo Solun. Vo vreme na Vtorata
balkanska vojna bil uapsen od gr~kite vlasti i
111
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
izvesen period pominal vo zatvor, a otkako bil
osloboden emigriral vo Bugarija. U~estvuval vo
Prvata svetska vojna vo sostavot na bugarskata
armija, a po nejzinoto zavr{uvawe u~estvuval vo
obnovata na avtonomisti~kata VMRO. Podocna
vo Sofija bil urednik na mihajlovisti~kite organi v. „Ilinden“ (1924-1925) i sp. „Ilustracija Ilinden“ (1934-1936). Bil avtor na knigite:
„Makedonija i kopne`ot $ za sloboda“ i „Grad
Prilep i bugarskata prerodba“.
1962, fevruari, 19,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Georgi POP HRISTOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda i rakovoditel na MRO vo
Lerinsko, rakovoditel na
avtonomisti~kata
VMRO.
Roden bil vo seloto Krstoar,
Bitolsko, vo 1878 g. Zavr{il
pedago{ki kurs vo Solunskata egzarhiska gimnazija
vo 1896 g. Bil u~itel vo Kavadarci, Prilep i Bitola,
a u~ili{ten inspektor vo
Lerinsko. Aktivna revolucionerna dejnost razvil kako
okoliski rakovoditel vo Lerinsko vi 1899 g. i vo
1900 g. Od letoto 1900 g. do 1903 g. bil ~len na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet. Vo
112
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1902 g. go pridru`uval Goce Del~ev vo obikolkata na Lerinsko. Vo vrska so Josifovata provala vo Lerinsko od fevruari 1902 g. bil uapsen
i osuden na smrt. Vo po~etokot na 1903 g. bil
amnestiran. U~estvuval na Smilevskiot kongres na Vtoriot revolucioneren okrug na MRO
od april 1903 g. i bil izbran vo Glavniot {tab
na vostanieto kako zamenik na Dame Gruev. Vo
Ilindenskoto vostanie, u~estvuval kako rakovoditel na Lerinskiot reon i se dvi`el so
~etata na vojvodata Mihail ^ekov. Kon krajot
na 1903 g. po neuspehot na vostanieto, prebegal
vo Grcija kade bil uapsen i kratkotrajno zatvoren. Od tamu uspeal da prebegne vo Bugarija,
kade ostanal samo do mart 1904 g., po {to se vratil so ~eta vo Makedonija i rabotel na obnovuvaweto i zacvrstuvaweto na MRO vo Bitolsko,
Kostursko i Lerinsko. Aktivno u~estvuval na
Pripepskiot i na Rilskiot kongres na MRO. Vo
1906 g. zaradi zdravstveni pri~ini emigriral vo
Bugarija i rabotel kako u~itel vo seloto @eqava, Sofisko. Vo 1909 g. bil nazna~en za glaven
u~itel na osnovnite u~ili{ta vo Bitolsko. Vo
1910 g. bil uapsen i zato~en vo Mala Azija, od
kade {to vo 1911 g. uspeal da izbega i da se prefrli vo Bugarija. Tuka, do po~etokot na Prvata
balkanska vojna, rabotel vo Glavnata direkcija
za statistika vo Sofija. U~estvuval vo Balkanskite vojni kako vojvoda na ~eta vo sostav na
113
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Makedonskoto opol~enie na Bugarskata armija,
a vo Prvata svetska vojna bil vo sostav na 11. divizija na Bugarskata armija. Po Prvata svetska
vojna ja prodol`il aktivnosta vo redovite na
avtonomisti~kata VMRO i so toa se stavil vo
slu`ba na golemobugarskata kauza vo Makedonija. Bil eden od rakovoditelite na Bitolskiot
revolucioneren okrug. Vo 1925 g. stanal ~len
na Centralniot komitet na avtonomisti~kata
VMRO. Od 1928 g. bil eden od rakovoditelite
na protogerovisti~kata struja na VMRO, no pod
pritisok i zakani na Van~o Mihajlov vo 1931 g.
se otka`al od aktivno u~estvo vo politi~kiot
`ivot. Vo vreme na Vtorata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i se projavil
kako poddr`uva~ i propagator na okupacijata
na Vardarskiot del na Makedonija od strana na
Bugarija i voop{to kako poddr`uva~ na golemobugarskata ideologija vo Makedonija. Vo 1953 g.
vo Bugarija ja izdal knigata „Revolucionernata
borba vo Bitolskiot okrug“.
1962, april, 23,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Vladislav
ALEKSIEV, pravnik, univerzitetski profesor. Roden bil vo Solun na 1 noemvri 1884 g. Bil
vnuk od }erka na Dimitrija Miladinov. Zavr{il
klasi~na gimnazija vo Bitola. Vo Lajpcig, Germanija, zavr{il studii po pravo, a vo 1910 g. tamu
114
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
odbranil i doktorat po pravni nauki. Bil nastavnik vo gimnazijata vo Solun (1910-1912). Po
Balkanskite vojni toj i semejstvoto prebegnale vo
Bugarija, kade najprvo bil nastavnik vo Voenoto
u~ili{te vo Sofija, a potoa stanal profesor po
slovensko pravo na Pravniot fakultet vo Sofija (1928-1950). Bil ~len na Makedonskiot nau~en
institut i na Dru{tvoto za bugarsko-germansko
prijatelstvo. Bil poddr`uva~ na fa{isti~kata
ideologija vo periodot pred po~etokot i za vreme
na traeweto na Vtorata svetska vojna. Bil avtor
na nekolku nau~ni monografski trudovi, me|u
koi najzna~ajni bile: „Zapisi po istorijata na
bugarskoto pravo“, Sofija, 1939 g. i „Bugarsko
pravo - istorija i osnovi“, Sofija, 1946 g.
1962, juni, 20,
Vo Varna, Bugarija, po~ina Hristo NASTEV,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, vojvoda na MRO vo
Lerinsko, u~itel. Roden bil vo
[tip na 6 april 1876 g. Zavr{il
pedago{ko u~ili{te vo Skopje
(1898). Bil u~itel vo Vinica i
vo Bansko (Razlo{ko), a potoa i
vo Bunarhisar, Odrinsko, kade
vo periodot od 1899 do 1900 g.
bil pretsedatel na Okoliskiot
komitet na TMORO. Bo 1902 g.
115
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
stanal sekretar vo ~etata na Toma Davidov vo Bitolsko i bil u~esnik na Smilevskiot kongres. Vo
Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo Lerinsko,
Egejski del na Makedonija. Po vostanieto bil
na~alnik na ]ustendilskiot punkt na TMORO.
Otkako vo 1904 g. se vratil vo Makedonija bil
uapsen od turskite vlasti i le`el vo Skopskiot
zatvor do amnestijata koja bila dadena so Mladoturskata revolucija vo 1908 g. Po balkanskite
vojni emigriral vo Bugarija.
1962, avgust, 14,
Vo Sofija, Bugarija, po~ina Dimitar Atanasov JARANOV, geograf. Roden bil vo Solun na
27 oktomvri 1909 g. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Sofija.
Geografija diplomiral na
Istorisko-filolo{kiot
fakultet na Sofiskiot
univerzitet vo 1933 g. Istata godina zaminal na Humboltoviot univerzitet vo
Berlin, kade {to podocna
ja odbranil doktorska disertacija na tema „Jurotipniot reljef na Alpite,
Centralna Evropa i Stara
Planina“. Na Sorbona vo Pariz specijaliziral
fizi~ka geografija i geomorfologija. Vo 1936
116
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
g. vo Bugarija bil izbran za docent po fizi~ka
geografija na Sofiskiot univerzitet. Vo 1941 g.
se nao|al na ~elo na „Pretstavni{tvoto na bugarskata vlada pri {tabot na germanskite vojski Solun-Egej“ so sedi{te vo Solun, so zada~a,
pred s#, da ja {iri bugar{tinata vo Egejskiot
del. Od april 1942 do avgust 1944 g. bil ata{e za
kultura na Bugarskata ambasada vo Berlin. Po
vojnata bil otstranet od fakultetot vo Sofija i
mu bilo zabraneto da objavuva trudovi vo Bugarskoto geografsko dru{tvo. Vo 1947 g., na pokana
od Vladata na Narodna Republika Makedonija
(NRM) vo Skopje, bil nazna~en za rakovoditel
na Slu`bata za hidroenergetski prou~uvawa
na Makedonija. Vo vremeto na Informbiroto
se vratil vo Bugarija, kade {to rabotel kako
glaven geolog vo izgradbata na golemite brani.
Objavil 72 nau~ni i stru~ni trudovi, glavno od
oblasta na geologijata, regionalnata geografija
i kartografijata.
1962, avgust, 29,
Vo Blagoevgrad, Pirinski del na Makedonija, po~inal Ilija DILBEROV-Dilber Ilija,
pripadnik na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, gevgeliski vojvoda na MRO. Roden bil
vo seloto Gavaljanci, Kuku{ko, na 20 juli 1875
g. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto
selo. Od 1897 g. bil ~len na MRO. U~estvuval vo
117
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
aferata „Mis Ston“ vo 1901 g. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vo ~etata na Krsto Asenov. Po vostanieto bil vojvoda na ~eta vo Gornoxumajsko,
Male{evsko i Gevgelisko. Po
Mladoturskata revolucija se
legaliziral, a u~estvuval vo
golemiot odred na Jane Sandanski za odbrana na revolucijata od sultanskata reakcija.
U~estvuval vo Balkanskite
vojni, a bil u~esnik i vo Prvata svetska vojna. Po 1918 g. `iveel vo Gorna
Xumaja. Inaku, Ilija Dilberov poslu`il kako
prototip na literaturniot lik Dilber Tanas
vo romanot „Liturgija za Ilinden“ od 1969 g. na
Svoboda Ba~varova.
1962,
Vo selo Dolno Rodivo, Meglensko, po~ina Petre POPOV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe
vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo
Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo Dolno Rodivo vo 1908 g. Bil predvoen ~len na KPG.
U~estvuval vo Gr~ko-italijanskata vojna vo
1940-41 g. Od 1944 g. stanal ~len na Tresinskiot
reonski komitet na KPG. Od po~etokot na 1945
g. bil ~len na Reonskiot odbor na Tajnata make-
118
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
donska osloboditelna organizacija (TOMO) za
Meglensko. Na Prvata okru`na konferencija
na TOMO odr`ana na 20 juni 1945 g. koga taa se
preimenuvala vo NOF za Vodensko, bil izbran
za ~len na Okru`noto rakovodstvo i odgovoren
za agitacija i propaganda. Od fevruari 1946 g.
stanal glaven organizator na NOF vo Ostrovska
okolija. Vo mart 1946 g. vo selo Javorjani bil ranet i zaroben od gr~kata policija. Potoa bil osuden na {esnaeset godini zatvor. Bil osloboden
vo 1962 g., a po~inal po samo nekolku meseci
podocna kako posledica na tuberkulozata {to ja
zarabotil vo gr~kite zatvori.
1962,
Vo Bugarija po~ina Panajot HAXIEV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno
i komunisti~ko dvi`ewe, u~esnik vo [panskata gra|anska vojna, publicist i op{testvenik.
Roden bil vo seloto
D’mbeni,
Kostursko,
na 28 avgust 1898 g. Vo
1914 g. emigriral na
pe~alba vo Bugarija. Vo
Sofija u~el vo srednoto ma{insko u~ili{te,
a rabotel kako mlekar.
Od 1917 g. kako mobiliziran vojnik vo bu-
119
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
garskata armija u~estvuval vo Prvata svetska
vojna. Istata godina bil zaroben vo borbite na
Makedonskiot front i do mart 1919 g. bil vo voeno zarobeni{tvo vo Grcija. Po osloboduvaweto
povtorno se vratil vo Sofija i stanal dosta aktiven vo Kosturskoto makedonsko bratstvo. Vo
1921 g. zaminal na pe~alba vo gradot Hamond, vo
Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD). Ottamu se preselil vo gradot Geri. Tuka stanal
privrzanik na progresivnoto dvi`ewe i vo 1929
g. stanal ~len na Komunisti~kata partija na
Amerika. Istovremeno bil aktiven ~len i organizator na Makedonskiot naroden sojuz (MANS)
vo Amerika. Na 19 fevruari 1937 g. pristignal
vo [panija i kako dobrovolec vo internacionalnite brigadi na Republikanskata armija se
vklu~il vo Gra|anskata vojna. Od april 1937 g.
bil vo sostavot na artileriskata edinica i so nea
nad dve godini u~estvuval vo niza na bitki niz
cela [panija vo koj projavil ogromna hrabrost
i po`rtvuvanost. Se vratil vo SAD vo mart 1939
g. i `iveel i rabotel vo gradot Detroit. Tuka
povtorno se vklu~il vo aktivnostite na amerikanskata Komunisti~ka partija i vo MANS,
preku koi ja pomagal Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna na makedonskiot
narod. Po konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo ramki na nova Jugoslavija se
naselil vo Skopje. Bil aktiven sorabotnik na
120
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
v. „Glas na Egejcite“, kade vo januari 1952 g. objavil otvoreno pismo do Nikola Kova~ev, vo tie
momenti organizacionen sekretar na MANS, vo
koe ja osudil nivnata informbirovska kampawa
protiv FNRJ i NRM i cvrsto zastanal vo odbrana
na oddelniot makedonski nacionalen identitet.
Podocna emigriral vo Bugarija.
1992, fevruari, 23,
Vo Atina, Grcija, po~ina Markos VAFIJADIS
(Μάρκος Βαφειάδης), pripadnik na gr~koto
komunisti~ko dvi`ewe, rakovoditel na KPG,
voen komandant na DAG, politi~ar. Roden bil vo
Erzerum, Turcija, na 28 januari 1906 g. Od Turcija, so
semejstvoto, se doselil vo
Grcija vo 1922 g. Bil ~len na
mladinskata komunisti~ka
organizacija (OKNE). Kako
funkcioner na KPG, bil uapsen vo 1932 g. i interniran
na ostrovot Gavdos, od kade
{to osloboden vo 1933 g.
Potoa bil anga`iran kako
instruktor na CK na KPG
niz razni mesta vo Grcija. Vo vreme na Metaksasovata diktatura ilegalno dejstvuval na ostrovot
Krit, kade bil sekretar na tamo{nata okru`na
partiska organizacija. Vo 1939 g. se vratil na
121
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
partiska rabota vo Atina, no nabrzo bil uapsen
i zatvoren. Vo maj 1941 g. uspeal da pobegne od
zatvorot i se vklu~il vo antifa{isti~kata borba. Vo 1942 g. bil izbran za ~len na Centralniot
komitet na KPG i na Makedonskoto biro na KPG.
Bil komesar na Grupata divizii na ELAS vo Egejskiot del na Makedonija. Vo 1944 g. bil ~len na
Politi~kiot komitet za nacionalno osloboduvawe na Grcija. Vo periodot na Gra|anskata vojna
vo Grcija, najnapred vo oktomvri 1946 g. bil izbran za komandant na Glavniot {tab na DAG, a vo
dekemvri 1947 g. stanal pretsedatel na Privremenata demokratska vlada na Grcija. Zaradi razliki vo voenata strategija so sekretarot na Centralniot komitet na KPG, bil razre{en od site
dol`nosti i ispraten vo Sovetskiot Sojuz. Vo
Grcija se vratil vo mart 1983 g., a na izborite od
1989 i 1990 g. bil biran za pratenik vo gr~kiot
parlament na listata na PASOK (Panhelensko
socijalisti~ko dvi`ewe).
2002, juli, 01,
Vo Skopje po~ina Hristo ANDONOVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija, u~esnik vo antifa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna vo Grcija, novinar, publicist i op{testvenik. Roden bil selo Cakoni,
Meglensko, na 15 septemvri 1917 g. Zavr{il gim-
122
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
nazija vo Voden, a diplomiral na Pedago{kata
akademija vo Solun vo 1940 g. Nekolku godini
rabotel kako nastavnik vo meglenskite sela
i vo gradot S’botsko. Vo esenta na 1941 god.,
kako organizator na mladinata vo seloto Dolno Po`arsko, stapil vo EAM. Bil odgovoren
po Agitprop vo Reonskata
organizacija na KPG vo
S’botsko i odgovoren vo Reonskiot komitet na EAM za
Ju`en Meglen, so sedi{te
vo seloto Dragomanci. Vo
letoto 1944 g., bil nazna~en
za organizacionen sekretar,
a potoa i za politi~ki sekretar na Gradskiot komitet
na KPG za Voden. Naskoro
bil kooptiran za ~len na Po{irokiot sostav
na Okru`niot komitet na KPG za Vodenskiot
okrug na koja funkcija bil od dekemvri 1944 g. do
26 fevruari 1945 g. Poradi nesoglasuvawata so
diskriminatorskata politika na KGP po makedonskoto nacionalno pra{awe, preminal vo
NRM (FNRJ). Kako iskusen makedonski revolucioner, od patriotski pri~ini, pak se vratil vo
rodniot kraj vo januari 1947 g. i zel u~estvo vo
Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil ~len na redakcijata na vesnikot „Pobeda“, organ na Gradskiot
komitet na NOF za Voden i NOF za Vodensko, od
123
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
po~etokot na negovoto izleguvawe vo januari 1947
g. Podocna bil odgovoren za pe~atot pri Agitprop na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del
na Makedonija. Ovaa zada~a ja izvr{uval do dekemvri 1948 g. Poradi nov sudir so KPG po makedonskoto nacionalno pra{awe, pak prebegal vo
NRM, kade {to rabotel kako urednik na emisiite na Radio Skopje za na{ite sonarodnici vo
Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija, kako
glaven urednik na v. „Glas na Egejcite“ (19511954), dopisnik na „Nova Makedonija“ od Sofija
(1954-1955) i 15 godini bil urednik na stranicata „Na{ite vo svetot“ vo istiot vesnik. Potoa,
vo 1969 g., stanal glaven i odgovoren urednik na
sp. „Makedonija“ na Maticata na iselenicite od
Makedonija, od kade i zaminal v penzija vo 1983 g.
Bil avtor na golem broj statii vo razni spisanija („Glasnik“ na INI, „Kulturen `ivot“, „Makedonska revija“, „Makedonsko vreme“, „Razgledi“,
„Sovremenost“ i dr.). U~estvuval i na pove}e
nau~ni sobiri. Negova osnovna publicisti~ka
opredelba bila minatoto i sovremenosta na Egejskiot del na Makedonija.
2002, oktomvri, 03,
Vo Skopje po~ina Risto KIRJAZOVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija, u~esnik vo antifa{isti~kata bor-
124
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
ba i vo Gra|anskata vojna vo Grcija, istori~ar.
Roden bil vo seloto ^iflik, Kostursko, na 6
januari 1927 g. Bil u~esnik vo ELAS i vo DAG
od fevruari 1943 do avgust 1949 g. Po porazot
na DAG preminal vo NRM, stanal ~len na KPM
i rabotel kako slu`benik vo Resen i Skopje.
Zavr{il u~itelska {kola i eden period bil
u~itel. Podocna, vo 1959
g., se vrabotil vo Arhivot na Makedonija, diplomiral na Filozofskiot
fakultet - Grupa istorija
vo 1960 g. i po steknuvaweto na zvaweto arhivski
sovetnik vo juni 1974 g.
preminal na rabota vo Institutot za nacionalna
istorija (INI), kade {to
bil izbran vo zvaweto
stru~en sovetnik vo 1978 g. Doktoriral vo 1981
g. na Filozofskiot fakultet vo Skopje na temata „Narodnoosloboditelniiot front i drugite
makedonski organizacii vo Egejska Makedonija 1945-1949“. Se penzioniral vo april 1987 g.
Me|u mnogute dela koi gi napi{al se: Makedonskite nacionalni institucii vo Egejskiot del
na Makedonija (1941-1961), Skopje, 1887; Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot
del na Makedonija vo Isto~na Evropa, Skopje,
125
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
1889; Demokratskite i antifa{isti~kite organizacii vo Egejskiot del na Makedonija (19411945), Skopje, 1991; Makedoncite i odnosite na
KPJ i KPG (1945-1949), Skopje, 1995; Pravnata
diskriminacija na golemogr~kata politika vo
Egejskiot del na Makedonija po Vtorata svetska
vojna, Skopje, 1996 i dr.
126
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Koristena i konsultirana literatura:
Andonovski Hristo, Makedoncite pod
Grcija vo borbata protiv fa{izmot (19401944), Skopje, 1968.
Bitoski Krste, Apostol Petkov Terziev, Bitola, 1988.
vesnik: „Bitolski vesnik“, Bitola.
vesnik: „Glas na Egejcite“, Skopje.
vesnik: „Nova Makedonija“, Skopje.
vesnik: „Slu`ben vesnik“, Skopje.
Grujoski Traj~e, Bitola na mojata mladost, Skopje, 2007.
Daskalov Georgi, U~astta na BÍlgarite
v EgeŸska MakedoniÔ 1936-1946, SofiÔ, 1999.
Dimeski Dimitar, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Bitolskiot vilaet (1893-1903), Skopje, 1982.
Dinev Angel, Politi~kite ubistva vo
129
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Bugarija, Skopje, 1951.
Donevski \or|i, Bap~or, Skopje, 1996.
\or|iev Van~o, Sloboda ili smrt, Skopje, 2003.
Zbornik na padnati borci vo NOB vo
Bitolska okolija, Bitola.
Egejska Makedonija vo antifa{isti~kata vojna 1941-1943, t. VII, kn. 1, Skopje,
1985.
Enciklopedija MI-AN op{ta i makedonska, Skopje, 2006, t. I - IV.
EnciklopediÔ Pirinski kraŸ, Blagoevgrad, 1995, tom I.
Ivanovski Vasil, Zo{to nie Makedoncite sme oddelna nacija, Skopje, 1995.
Izvori za Osloboditelnata vojna i
Revolucijata vo Makedonija 1941-1945, tom I,
Skopje, 1968.
Istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1969.
Istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1998.
Kirjazovski Risto, Demokratski i
antifa{isti~ki partii i organizacii vo
Egejskiot del na Makedonija (1941-1945), Skopje, 1991.
Kirjazovski
Risto,
Makedonskata
politi~ka emigracija od Egejskiot del na
130
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Makedonija vo isto~noevropskite zemji po
Vtorata svetska vojna, Skopje, 1989.
Kirjazovski Risto, Makedonskoto nacionalno pra{awe i Gra|anskata vojna vo Grcija, Skopje, 1998.
Kirjazovski
Risto,
Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na
Makedoncite od Egejska Makedonija (19451949), Skopje, 1981.
Ko~ankovski Jovan, Bitola i Bitolsko vo Narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna na Makedonija 1941-1945,
Bitola, 2010, kn. 1 i 2.
KPG i makedonskoto nacionalno
pra{awe 1918-1974, Skopje, 1982.
Litovski Aleksandar, Makedonskata
nacionalnoosloboditelna platforma vo
Vtorata svetska vojna, Skopje, 2008.
Li~nosti od Makedonija, MI-AN,
Skopje, 2002.
MakedoniÔ. IstoriÔ i politi~eska
sÍdba, t. І, SofiÔ, 1994.
Makedonska enciklopedija, MANU,
Skopje, 2009, t. I i II.
Makedonski istoriski re~nik, Skopje,
2000.
Mamurovski Ta{ko, Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska
131
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
Makedonija (1941-1944), Skopje, 1989.
Mamurovski Ta{ko, Kvislin{ki i
nacionalisti~ki organizacii vo Egejskiot
del na Makedonija vo Vtorata svetska vojna,
Skopje, 2001.
Mamurovski Ta{ko, Paskal Mitrevski
i negovoto vreme (1912-1978), Skopje, 1992.
Mamurovski Ta{ko, Svetli likovi od
Egejska Makedonija (1945-1949), Skopje, 1987.
Martinova-Buckova Fana, Makedonskata kultura i prosveta vo Egejska Makedonija
i vo isto~noevropskite zemji (1940-1968),
Skopje, 2009.
Mokrov Boro, Gruevski Tome, Pregled
na Makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje,
1993.
Nikolov Boris Й., VÍtre{na makedonoodrinska revolюcionna organizaciÔ. VoŸvodi
i rÍkovoditeli (1893-1934). Biografi~nobibliografski spravo~nik, SofiÔ, 2001.
Pandevski Manol, Makedonski politi~ki programi vo periodot na sozdavaweto
na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, Glasnik na Institutot za nacionalna
istorija XXXII/1, Skopje, 1988.
Panovska Liljana, Krajot na edna iluzija, Skopje, 2003.
Panovska Liljana, Terorot vo egejskiot
132
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2012
del na Makedonija 1941-1944, Skopje, 1995.
Premre`iwata na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe: spomeni na Hristo
Kalajxiev, Krsto Lazarov, Krum Peti{ev,
Atanas Xolev i Mir~o Kikiritkov, Skopje,
2003.
Ro{ev Kole, Vojvodite niz sobitijata
i narodnite pesni vo Lerinsko i Kostursko,
Skopje, 2000.
Rumenov Vladimir, BÍlgaritÍ vÍ
MakedoniÔ podÍ grÍcka vlastÍ, SofiÔ, 1941.
Siljanov Hristo, Osloboditelnite
borbi na Makedonija, tom prvi, Skopje, 2003.
Sto makedonski godini 1903-2003, Skopje, 2004.
Trajanovski Aleksandar, Istorija na
Makedonija, Skopje, 2005.
^etirieset godini na KPG 1918-1958.
133
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
94(495.6)”1772/2002”
LITOVSKI, Aleksandar
Jubileen kalendar za Egejskiot del na
Makedonija vo 2012 godina /
Aleksandar Litovski. - Bitola : Organizacija na Makedoncite potomci od
Egejskiot del na Makedonija (OMPEM),
2012. - 133 str. : ilustr. ; 16 sm
Bibliografija: str. 129-133
ISBN 978-608-65272-1-1
a) Egejska Makedonija - Istorija - 17722002 - Hronologii
COBISS.MK-ID 92087818

dr aleksandar litovski jubileen kalendar za egejskiot del na