close

Enter

Log in using OpenID

49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski"

embedDownload
49.
Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski"
Prilep
bilten br.2
06-13 juni 2014
2
za
49
MTF Vojdan ^ernodrinski
Mnoguzna~nosta na Festivalot
Iluzijata za magijata nare~ena “teatar” kulminira. 49-oto izdanie na MTF
“Vojdan ^erndrinski”, go doka`uva ona {to go navesti u{te od samiot start, deka vo
presret na svojata poluvekovna zrelost, koja vo isto vreme zna~i i mudrost za od
najdobroto da se izbere najdobroto, Festivalot ja ispolnuva svojata funkcija. I ne samo
so teatarskite pretstavi koi kaj poklonicite na Talija predizvikuvaat svoevidna
duhovna katarza ili delirium, tuku i so s# ona drugo {to e vtkaeno ili vkomponirano na
razbojot od teatarskata umetnost, a koe ne mo`e da se tretira na scenata, iako e
nerskinliv del od ona {to se narekuva teatarsko slu~uvawe. Suptilnoto dodavawe i na
edukativnata ni{ka (promicii, rabotilnici, debati, tribini), Festivalot go pravi
mnogu pomagi~en, poatraktiven, povozbudliv za site… kako strasna simbioza na dvajca
vqubeni. Ova ne dozvoluva Festivalot da se svede samo na obi~no prika`uvawe na
pretstavi. Toj, ili poto~no negovoto Viso~estvo "Festival" dobiva sosema nova
kvalitativna dimenzija koja treba da se poddr`i, no i da se nadgraduva.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
3
Tribina na MTF "Muzikata vo teatarskite pretstavi"
Muzikata e va`en segment
za pretstavite
Muzikata e va`en segment za teatarskite pretstavi, vedna{po re`ijata i
akterite. Taa gi pro{iruva izraznite sredstva na pretstavata, be{e potencirano
na tribinata "Muzikata vo teatrskite pretstavi".
Moderator be{e re`iserot Dejan Projkovski, koj re~e deka
brojot na kompozitori, na realvantni imiwa ja poso~uva
va`nosta od sozdavaweto avtorska muzika.
- Vo sovremeniot teatar dolgi godini se zboruva{e
deka re`ijata e edna od profesiite koja go nosi teatarot
napred, deka e najzaslu`na za posmoderniot teatar. Smetam
deka teatarskiot kompozitor e edna od li~nosti {to e
zaslu`na so re`iserot za ovie novi sovremeni etatrski
formi. Kompozitorite, po re`iserot, se seriozni avtori
na pretstavata, zatoa {to teatarskata muzika sega ima
razli~ni izrazni sredstva, stanuva eden od klu~nite
momenti vo pretstavite, re~e Projkovski.
Ana Stojanoska, profesor od FDU - Gledame teatar, dramski tekst, re`ijata, akterite, no naj~esto zaboravame na muzikata.
Mnogu e va`no koga imate dobar teatarski kompozitor. Treba da vidite kako toj ja ~ita pretstavata. Pri istra`uvaweto na
teatarskata pretstava sekoga{mi bilo va`no {to }e se slu{ne vo ovoj va`en moment. Gi imame najdobrite teatarski
kompozitori. Tie se kreativci vo procesot na sozdavawe na teatarskite pretstavi. Bidej}i e specifi~na teatarska umetnost
direktno funkcioniraat, i nivnata rabota e povrzano so emocijata, igrata, so samiot teatar kako kompleten teatarski ~in.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
4
Goran Trajkovski, kompozitor - Da se raboti muzika za onie koi toa go sakaat e preizvik vo sekoj pogled. Istorijata poznavala,
i poznava mnogu golemi kompozitori. Dobriot kompozitor na muzikata, ne sekoga{ zna~i deka e upotrebliv vo teatar. Da se
raboti muzika vo teatar e specifi~na disciplina, koja za mene podrazbira rabota na teren, rabota koja bara izleguvawe od,
uslovno re~eno, kancelariskite prostorii, mesto kade sozdava kompozitorot. Zatoa {to teatarot, kako {to go gledame,
naj~esto e na scena. I teatarskata muzika treba da se sozdava tamu kade {to se slu~uva. Potrebno e da se ima bliska vrska so
~initelite na teatarot, pred s#, akterite. Iako re`iserot e dvigatel na teatarskito ~in, smetam deka i kompozitorite treba da
bidat poblisku do `ari{teto, do scenata, do akterskata igra. Zo{to go velam ova? Od li~no iskustvo, zatoa {to vo teatarot sum
pove}e od 20 godini. Sum imal mo`nost da rabotam na pove}e na~ini i vo t.n. dopisna {kola, sum go iskusil toa i smetam deka ne e
vo red. Toj na~in na rabota mo`e{e pove}e da se sretne vo 80-ite i 90-ite godini od minatiot vek, zatoa {to samite producenti
toa go neguvaa, za da za{tedat sredstva. Toj proces ne e vo red. Zatoa smetam deka prisustvoto na kompozitorot vo teatarskiot
proces e mnogu va`no.
Marjan Ne~ak, kompozitor - Blagodarnost {to se setija na ovaa profesija da & dadat povisoko zna~ewe. Milo mi e {to se
razgovora, mislam deka treba da bide razli~en na~inot na prezentacijata na teatarskata muzika. Od ranoto detstvo bev
"inficiran" so muzikata, bidej}i sum od muzi~ko semejstvo. Profesijata doa|a{e preku solo peeweto. Peev na germanski.
Pra{uvav: [to peam, mi treba prevod?! Profesorot mi odgovori: Za qubovta! Odev i go preveduvav tekstot. Ona {to mene me
inspirira e - kakva prikazna raska`uva muzikata. Interpretacijata e glavniot segment vo muzikata, vo dramata. Slu~ajno
vlegov vo teatarot. Po~nav koga ja dobiv vtorata {ansa za muzi~ka pretstava. Se zanimavav so otkrivaweto na ona {to peja~ot
ne mo`e da go izvede, a {to mo`e akterot. Mislam deka akterot mo`e pove}e da dade. [iroka e temata, ne mo`e s# da se ka`e. Vo
momentov, kaj nas se pravat prvi ~ekori vo trendot za muzi~ki teatar, {to vo stranstvo, postoi se neguva, se nadgraduva. Milo mi
e. Moite iskustva gi prenesuvam i nadgraduvam. Akterot ima provokacija i ne znae od koja strana doa|a. Muzi~kiot teatar e
golem teatar, potreba koja ja imame kako zemja. Ona {to e va`no, klu~no kaj kompozitorot, e deka treba da ja poznava
dramaturgijata. Talentot i rabotata ne se spomnuvaat. Najva`na e dramaturgijata, preku koja se sozdava odli~na atmosfera, i e
glaven dvigatel. Muzi~kiot teatar doa|a od operata. Mnogu ~esto rabotam proekti od doma, vo komotna situacija i pi{uvam.
U`ivam koga iluzijata treba da ja sozdadete sami. Ne se raska`uva kako se komponira. Vleguvaweto vo toj svet e klu~no, so
talentot da se pretska`e s# ona {to }e se slu~uva. Dopisnata {kola, da mi napravi{ pet temi, se upotrebuva vo baletot, koj e
posloboden od dramaturgijata, ama vo teatarot temelot e dramaturgijata. Spored moeto iskustvo, ne se zema predvid ona {to e
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
5
va`no; a toa deka na{ite akteri se malku muzi~ki obrazovani i educirani.
Takov tip na pretstava treba da izrasne, da sozree. Milo mi e deka ima mladi
re`iseri koi pravat ~ekori za koi ne se svesni, za muzi~kiot teatar. Toj tip
na teatar publikata go prima, iako se ~udewe. Morame da ja educirame i
publikata.
Venko Serafimov, kompozitor - Ova go razbiram kako mala ~est za nas vo
odnos na toa {to go rabotime. Slu~jano vlegov vo ovie vodi. Minatata
sezona ja imav 72 teatarska premiera so avtorska teatarska muzika. Mnogu e
obemno. Malku se znae za na{ata rabota. Ako rabotite vo teatarot i imate
devet "songa" toa e mjuzikl. Toa e mnogu rabota. Na{ata rabota e vrzana so
entuzijazmot. Se prepoznava vo onoj del, kako {to ka`a Goran, a se nadovrza
Marjan, vo u~estovoto vo celiot proces na rabotata. Ti vleguva{ vo eden drug svet, se dava{ na na~in so koj pridonesuva{ so
svojata individua, no na eden globalen proces. Na{ata rabota e specifi~na od pove}e aspekti. Eve, nie trojcata rabotime
razli~en muzi~ki `anr. Toa e dobro za teatrite. Na{eto mesto vo salata e interesno. Ne poteknuvame od nu`no diktirana
estetika, koja ima volja. Lu`ina ka`a deka, ako ne se dokumentirawata na teatarot, toj nema da postoi. Toa e to~no. Toa e golema
familija vo koja sekoj treba da go znae svoeto mesto. [to e interenso koga go anga`irate kompozitorot? Muzikata mo`e da bide
svetlo, scenografija, zvuk ako se iskoristi na vistinski na~in. Mo`e{ da napravi{ spektakl, a da ne ~ini mnogu. Ne smetam
deka nu`no mora da ima avtorska muzika, s# zavisi od re`iserot, od teatarot ako mo`e da plati nekoja druga pesna. No,
poprakti~no e, pobezbedno e da imate avtorski kompozitor od mnogu apsekti. Sum bil privilegiran da bidam mal del od taa
familija, {to e simpati~no. Generalno, sakam da se ima respekt kon lu|eto koi se kvalitet vo tatarot, da se zadr`i esnafot.
Sakam da potenciram deka malku vnimanie se posvetuva na peeweto vo teatrite. Potrebna e praktika, ve`bawe. Tuka
treba da se raboti, oti akterite }e mo`e da vlezat vo drug svet. Muzikata vo teatarot e kako zvuk, nerazdelna rabota od celiot
proces.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
6
Na MTF
Promocija na novi imiwa vo makedonskata drama
Vo ramkite na festivalot "Vojdan ^ernodrinski" bea promovirani dve novi imiwa vo makedonskata drama.
Stanuva zbor za avtorkite Mare Risteska i Vasilka Avramovska, ~ii piesi "Fortuna" i "Osamenost" bea pretstaveni
od pisatelot Jordan Plevne{.
- Vasilka Avramoska e diplomiran dramaturg, dodeka Mare Ristevska e magister po dramaturgija i dvete
izlezeni od ESRA Skopje. Imame dve novi imiwa vo makedonskata drama koi se pretstavnici na `enskiot bran vo
makedonskata dramaturgija, {to mo`e da ne preplavi, vo
slednite godini - veli Jordan Plevne{, poso~uvaj}i go pri
toa pismoto od Zagorka Pop Antoska za tvore{tvoto na dvete
avtorki.
Koga go pro~itav deloto "Osamenost" na Vasilka
Avramovska posveteno na Ni~e pomisliv deka kontinentot
Evropa `ivee vo najvozbudlivite vremiwa, deka mo`e mlada
avtorka da pi{uva na edna od najklu~nite temi posveteni na
edno od najkontroverznite imiwa na svetskata filozofija
Fridrih Ni~e, smeta pisatelot Plevne{.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
7
- Vo jazikot na Avramovska se ~uvstvuva Ni~e kako da zboruval na makedonski jazik. Site barieri od angliskiot,
od germanskiot jazik is~eznuvaat. Postoi eden edinstven jazik. Vo dramata na Vasilka se zboruva za opasnosta na
vremeto vo koe `ivee{e Ni~e, opasnost preselena po pove}e od 100 godini po negovoto is~eznuvawe. Koga se ~ita
piesata, imame edno isto vreme... Na piesata & posakuvam da bide igrana i vo drugi evropski centri - re~e Plevne{.
"Fortuna" na Mare Ristevska e pi{uvana spored raskazot na @ivko ^ingo.
- Vo tekstot na Mare se ~uvstvuva ona {to ^ingo go nose{e kako son i go ostvari vo negovite drami, onoj tip na
negovata qubov kon samiot grad, {to go napi{a i vo "Paskvelija" i vo romanot vo rakopis. Mare Ristevska so piesata
go ovekove~uva svetot na ^ingo vrzan za Ohrid, bidej}i vo negovite piesi be{e opsednat so {iroko pole na sostojbi i
ne napi{a piesa za Ohrid. So "Fortuna" ohridskata tradicija - anti~ka, rimska, vizantiska, mediteranska, ja dobi
prvata piesa {to }e bide predizvik za teatarot da ja vidime na profesionalna scena, oti se ~uvstvuva mediteranskata
tradicija na komi~noto. Edna forma na humor {to `ivee i mo`e da go spasi svetot, nasproti ubavinata na
Dostoevski. Ristevska e estetski dokaz za toa. Vo nejziniot registar vleguvaat razli~ni temi i otvori prostor za
festival vo Ohrid - izjavi Plevne{.
Izvadoci od piesite na Vasilka Avramovska i m-r Mare Ristevska ~itaa akterite Vladimir \or|ijoski,
Violeta ^akarova, Dimitar Crcoroski iAngela Naumoska od teatarot "Vojdan ^erndorinski".
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
8
Gledavme . . .
NU Teatar “Komedija” Skopje
“Hamlet vo pikanten sos”
Re`ija:Aleksandra Kardalevska
Tekst:Aldo Nikolaj
Igraat: Krste Jovanovski, Zorica
Stojanovska, Kristina Lasovska, Atanas
Atanasovski, Jelena @ugi}, Valentin
Kostadinovski-Tino, Tawa Mickov, Robert
Ristov, Ilija Ilioski, @arko Dimoski,
Erdoan Maksut.
Pretstavata . . .
Pretstavata “Hamlet vo pikanten
sos” trgnuva od golemoto delo na [ekspir,
poto~no od dejstvoto {to se slu~uva vo nego.
I tolku. Site pri~ini i posledici vo ovaa
tragedija se staveni vo drug kontekst. Centar
na site slu~uvawa e kralskata kujna, gotva~ot Frogi e toj koj re{ava da go naso~uva dejstvoto, da ubie od sosema drugi
pri~ini za da ja za{titi svojata reputacija na gotva~. Ovde kujnata se javuva i kako golema metafora za{to e simbol na
sekakov vid “kujna” vo koja se gotvat zagovori, zapleti, pa i raspleti. Akterskata ekipa na teatar "Komedija", komu ova mu e
vtoro u~estvo vo oficijalnata programa na Festivalot, so igrata na scena, so odli~nite dijalozi i re`iserskoto
viduvawe naide na odli~en priem kaj publikata. Iako vo po~etokot publikata be{e malku zbuneta od naslovot i od toa {to
da o~ekuva od pretstava so malku “~uden” naslov, sepak, odli~no reagira{e i se so`ivea so dejstvoto na scenata.
Krste Jovanovski, akter
Prvo be{e malku stegnato. Spored mene, ponatamu, publikata so odli~no vnimanie ja slede{e pretstavata. Bevme
staveni pod mikroskop, niz prizma, za da se vidi i za da se ~ue s#. Publikata vnimatelno ja slede{e pretstavata i potoa
po~na da reagira so nas, se vospostavi komunikacijata. Ova e malku ~uden tekst, no i site situacii koi vnatre se slu~uvaat.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
9
Onaa poznata vistina za Hamlet koja ja znaeme, ovde e isprevrtena. Celata prikazna za Hamlet e vo glavata na gotva~ot. S#
pravi vo znak na odmazda {to Hamlet ne mu ja jade hranata {to ja zgotvil, a Klaudij bil so `ena mu. Izvrtena situacija,
polna metafori. Mislam deka odli~no pominavme i publikata mnogu ubavo ja primi pretstavata.
Jelena @ugi}, akter
Pominavme odli~no. Jas, mnogu dobro ja poznavam prilepskata publika koja e dovolno doblesna i dovolno smela, vo
krajna linija, da bide iskrena. Preku celata pretstava imav ~uvstvo deka publikata go sledi tekstot, {to e mnogu
interesno, za{to, ako ne{to imponira, toa e tekstot. Toa e kultniot Nikolaj koj ja ima napi{ano kultnata “Umri ma{ki”
so koja imam odigrano 150 pretstavi i be{e eden od motivite da bide postaven na repertoarot vo teatar “Komedija”. I da
igram vo nea, za{to ovaa e prvata, od sedumte na ansamblot vo koja igram. Prilepskata publika brzo sfati {to gleda, brzo
ja sfati prevrtenata rakavica na “Hamlet”. Tuka s# e Hamlet, no toj se slu~uva vo kujnata i site tragedii se predizvikani
od mnogu komi~en splet na okolnostite. Vtor pat ansamblot e vo oficijalnata konkurencija. ^uvstvuvam deka sozreavme.
Znam kolku im e va`no na akterite koi prete`no se mladi. I kaj mene e istata vozbuda, iako mnogu pati sum igrala na
Festivalot.
Aleksandra Kardalevska, re`iser
Delata na Aldo Nikolaj se postavuvani na scenite sekade vo svetot. Imaat mnogu publika i pretstavite se
atraktivni. Hamlet e mnogu poznat i tragi~en lik, toa e golemoto delo na [ekspir. Ovde, vo pretstavata “Hamlet vo
pikanten sos” e staven vo druga pozicija. Celata taa perspektiva {to ja znaeme se otvora od eden, poinakov agol i gledame
kako, vo edna kujna se gotvi celata prikazna. Toa e kujna kade se “gotvat” site tie politiki. Sekoga{ toa e aktuelno so
momentot vo koj se `ivee. Vpro~em takov e i Hamlet na [ekspir, sekoga{ univerzalen i aktuelen. I ova viduvawe, kade
{to se relativizira seta taa te`ina {to ja nosi Hamlet, postaven vo kujnata, izmesten e fokusot, no i celata niza pri~ini
i posledici {to gi znaeme od “Hamlet”, s# e staveno vo edno drugo lon~e, ona na gotva~ot Frogi, seto dava edna lesnotija, no
s# u{te ja nosi te`inata {to cela edna dr`ava, prakti~no, se raspa|a od razni pri~ini. Ovaa e 19 izvedba na pretstavata,
zadovolna sum od reakciite na publikata. Ne mi e prvpat so pretstava da nastapuvam na Festivalot i sekoga{ sum
zadovolna od prilepskata publika. Mislam deka e eden od podobrite percepienti na teatarskata umetnost.
Publikata . . .
- Interesna pretstava. Vo po~etokot ne znaev {to da o~ekuvam, naslovot me zbuni. Si rekov: [to e ova koga "golemiot"
Hamlet se stava vo takov kontekst. No ponatamu mi stana jasno deka ima interesen koncept. U`ivav.
- Pretstavat mi se dopadna. Posebno akterskata igra na Jelena @ugi}, na Krste Jovanovski koj go igra{e gotva~ot, na
ulogata na negovata `ena Kati.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
10
Gledavme . . .
NU Teatar za deca i mladinci - Skopje
"Na{iot klas"
re`ija: Vladimir Mil~in
tekst: Tadeu{ Slobo|anek
Igraat: Nata{a Petrovi}, Simona Spirovska, Erma
Kurti{ova, Dragan Dovlev, Vladimir Lazovski, Predrag
Pavlovski, Miki An~evski, Martin Jordanoski, Bojan
Kirovski, Nenad Mitevski.
Pretstavata . . .
Pretstavata "Na{iot klas" preku
tekstot, no i preku re`iserskata zamisla
dopira do sr`ta na site nas. Psiholo{kata
drama za zlostorstvoto, vinata, no i za kaznata,
sekoga{ gi razdvi`uva i gi potresuva na{ite
razmisli za toa {to ni pravat vojnite,
periodite na "okupacii", za prevrtlivosta na
~ovekot koj e podgotven da se prodade sebesi, no
i za `rtvata kako posledica na takvata
proda`ba na du{ata. Eden klas so u~enici koi
vo po~etokot gi delat soni{tata za toa {to }e bidat "koga }e porasnat", se raspa|a pod pritisokot na "politikite".
Zlostorstvoto, vinata, kaznata stanuvaat neminovni. Publikata, na prvoto pretstavuvawe vo oficijalnata
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
11
konkurencija za nagradi na Teatarot za deca i mladinci go pre~eka so aplauz, so potvrda deka seriozno gi sfatila i
prifatila ansamblot i negovata rasko{na kreacija.
Dragan Dovlev, akter
^est ni be{e {to bevme vo oficijalnata konkurencija na Festivalot. Golem predizvik ni be{e da go rabotime
tekstot, bidej}i e nestandarden, neobi~en, mnogu dobar. Nie, povozrasnite kolegi, ne sme rabotele dolgo vakov tekst, a
na mladite im e sve`o. Nie povozrasnite 23 godini vo teatarot na{, vakov proekt ne sme imale. Vistinski moment e
postavuvaweto na ovoj tekst za za`ivuvawe na mladinskata scena.
Predrag Pavlovski, akter
Ubavo se ~uvstvav po izvedbata na pretstavata. Milo mi e {to se vra}ame na Festivalot, kade imavme dobar priem
i odli~no ja odgravme pretstavata pred fantasti~nata publika.
Vladimir Mil~in, re`iser
Ne se somnevav deka pretstavata }e profunkcionira odli~no tuka, oti go znam vkusot na prilepskata publika,
koja znae da oceni, nagradi, s# {to e izvonreden rezultat na eden ansambl, koj zaedno so mene rabote{e va`en i te`ok
tekst. Va`en od dene{en aspekt. Mnogu sum zadovolen od ekipata koja ima golem potencijal da igra s#. "Na{iot klas" go
postaviv zatoa {to sakav da ja pretstavam iluzijata so pa|aweto na berlinskiot yid, deka }e dojde sloboda, }e se nadminat
idelogoiite, totalitarizmite. S# se raspadna na param-par~e. Isklu~itelen tekst koj treba da se igra, ne ve ostava na
mira, n# udira kako {lakanica. Govori za zlostorot, za vinata, ama i za kaznata. Pravdata stignuva, bez ogled {to e
bavna. Generalno, va`no mi e {to igravme vo Prilep, na Festivalot so vakva pretstava.
Publikata . . .
- Me potresoa tekstot i izvedbata na akterskata ekipa na Teatarot za deca i mladinci. Odli~na energija na mladite.
- Mi se dopadna energijata na akterite na scenata. Me voznemirija surovosta na lu|eto, posledicite od totalitarizmite.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
12
Gledavme . . .
NU Turski teatar - Skopje
"Kamen"
Re`ija: Bilge Emin
Tekst: Marius fon Majenburg
Igraat: Ziba Radon~i}, Xenap Samet, Suzan
Akbelge, Zubejde Selimovska Ali, Funda
Ibrahim, Biljana Jovanovska
Pretstavata . . .
Niedna vistina ne ostanala zakopana.
Pa taka i onaa skriena vo krugot na
najbliskite. Kolektivnata memorija,
poto~no, dramata na edno semejstvo od Drezden kako blesoci ne navra}a niz godinite, de napred, de nazad, (1935- 1993) za
niz fragmentarnata dramaturgija re`iserkata Bilge Emin da ja odgoli lagata, da ja otkrie vistinata i da go razobli~i
semejniot mit, za krieweto na vistinata, za zlostorstvoto na nacizmot. “Kamen” e zbir na emotivni se}avawa na
generaciite, pretstava za gradewe na idninata vrz minatoto, no ona vistinitoto, za da se potvrdi identitetot vo
borbata na sebeopstojuvaweto i snao|aweto na obi~niot ~ovek.
Ziba Radon~i}, akter
Vita platila mnogu golema cena vo `ivotot kako `ena. Vsu{nost, taa samo ja krie tajnata na svojot ma` za kogo
podocna doznava deka e nacist. Taa vo svojata mladost go prifatila najnormalno. Celiot nejzin `ivot e laga, na
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
13
po~etokot ja la`e }erka si za da ja za{titi, a potoa da ja otkrie vistinata za da za{titi vnukata. Ja po~uvstvuvav
reakcijata na lu|eto koi go poznavaat teatarot zatoa {to ova e pote{ka dramaturgija, i zabele`av deka publikata gleda
nastrana, da go sledi tekstot na videobimot, {to za nas e hendikep.
Xenap Samet, akter
Kako edinstven ma` vo pretstavata "se ~uvstvuvam kako vo harem." No {egata na strana, pretstavata ostava
prostor za analiza na eden period pred i po Vtorata svetska vojna vo Drezden, Germanija. Pretstavata dolovuva kako
lu|eto `iveele, {to pravele i kako stradale, odnosno, kolku konflikti imalo me|u Germancite i Evreite. Toa se
prenesuva i vo mojot lik na Volfgang. Po mnogu godini, skrienata vistina, izleguva na videlina kaj potomcite.
Rabotevme dva meseca, so cela du{a {to go ispolni celiot ansambal.
Bilge Emin, re`iser
Tekstot na Marius Fon Majenburg e te{ka dramaturgija. Se adaptira{e da bide razbirliv. Zatoa se slede{e
vozbudlivo. Se sledi sekundata. Publikata be{e vnimatelna, {to se potvrdi na krajot so reakcijata, odnosno so
aplauzot. Pretstavata predizvika zadovolstvo, vozbuda i dopadlivost.
Publikata . . .
- Dramskata izvedba be{e dobra, malku imavme problem so razbiraweto na pretstavata, bidej}i se menuvaa godinite, no
ima{e prevod i mo`evme da sledime.
- Najdobri karakteristiki, ekstravagantno dobro.
- Ne e tipi~na pretstava po hronolo{ki redosled, tuku se obidele da gi izme{aat nastanite za da bide pomisteriozno.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
14
Gledavme . . .
NUCK “Aco [opov” - Teatar [tip
“ Mra~na komedija”
Re`ija: Spaose Milovanovi}
Tekst: Piter [efer
Igraat: Pece Ristevski, Angelka Na{kova,
Valentina \or|ievska, Mile Vrateovski,
Milorad Angelov, Marija Min~eva, Viktor
Arev, Vladimir Tuliev, Milan~o \orgiev.
Pretstavata . . .
Suptilniot re`iserski priod kon
obi~nite sekojdnevni situacii vo koi zapa|ame
site nie i obidot na seto toa da mu se dade edna
komi~na konotacija, nezavisno od vistinskata
te`ina na nastanatiot “problem”, e glavnata
poenta na tekstot od Piter [efer, preto~en vo
teatarskoto slu~uvawe “Mra~na komedija”. Bezredieto koe se sozdava poradi snemuvaweto elektri~na energija, kako na
povr{ina da gi isfrla site mra~ni aspekti na svesta i potstvesta na glavnite junaci: od neoragniziranosta
(nemo`nosta da se najde kibrit i sve}i), preku dvojnite qubovni igri (prisustvoto i na svr{enicata i na qubovnicata),
pa se do necelosno definiranata seksualna opredelba, kako edna od odlikite na sovremenoto op{testvo.
Sinhroniziranata akterska igra na celata ekipa, tie momenti uspeva da gi dolovi na eden tolku priroden, no, vo isto
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
15
vreme i krajno profesionalen na~in, taka {to gledaweto na pretstavata se ~ini deka pravi svoevidna pozitivna
preobrazba na na{ite poimawa za toa kako polesno da se spravuvame so s# ona {to sekojdnevno ni se slu~uva.
Mile Vrateovski, akter
“^ernodrinski” e na{ najgolem Festival na teatarot, a so samoto toa, golemo e zadovolstvoto da se u~estvuva na
nego. I ne samo so nastapot, tuku i preku dru`eweto so kolegite ovde ima poinakov “vkus”. Inaku, zadovolen sum od
ve~era{nata na{a izvedba, osobeno i poradi toa {to prilepskata publika e posebna vo mnogu ne{ta, pred s#, vo
vrednuvawata na ne{tata. Na{ata pretstava e lesna i priem~iva, a toa publikata go po~uvstvuva vedna{, {to mi e
osobeno bitno i me ispolnuva.
Angelka Na{kova, akter
Festivalot e prekrasen, organizacijata, dru`eweto… s# e izvonredno. [to se odnesuva pak do ve~era{nava
izvedba, jas sum mnogu zadovolna. Mo`e toa doa|a od posebnata energija so koja zra~i ovaa publika, bidej}i sekoga{ koga
doa|ame da igrame vo Prilep, do`ivuvame poseben vid na vozvi{ena emotivna sostojba. Blagodarnost kon prilepskata
publika.
Publikata . . .
- Ubava, lesna pretstava, koja vo ovie te{ki vremiwa n& dava eden poinakov, porozov pogled na `ivotot. Po nejzinoto
gledawe se ~uvstvuvam mnogu prijatno.
- Mi se dopadna pretstavata. Jas i onaka sum qubitel na komediite, pa, mo`ebi i zatoa kaj mene zadovolstvoto od
videnoto e pogolemo otkolku kaj drugite.
- Kratko, jasno, koncizno, zabavno, veselo tetarsko slu~uvawe. “Mra~nata komedija” si ima svoja poraka, svoja poenta
koja mislam deka e razbirliva za site. Zadovolstvo e da se gleda ovaa pretstava.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
16
Gledavme . . .
NU Dramski teatar - Skopje
"Evangelie na gluposta" ( Dalaj mama vo dva dela)
Avtor i re`iser: Qubi{a Georgievski
Igraat: Blagoj ^orevski, Irena Risti}, Filip Trajkovi}, Igor
Georgiev, Katerin [ehtanska - Lakovska, Trajanka Ilieva - Taci, Igor
Angelov, Petar Mir~evski, Slavi{a Kajevski, Valdeta Ismaili, Ana
Kostovska, Milica Stojanova, Aleksandra Pavlova, Dime Iliev,
Zlatko Mitreski
Pretstavata . . .
Pretstavata „Evangelie na gluposta“ (Dalaj mama
vo dva dela) e prikazna za raspadot na „zapadnata
civilizacija“. Grani~ej}i so tragi-komedija, niz
re`iserkata palka e prenesena tragi~nata farsa na
svetot koj od edna strana e mnogu sme{en, a od druga prosto
tragi~en. Masovnosta i koloritot na likovite mo{ne
dobro ja pretstavuva iskrivenata strana na ~ovekot,
onakov kako {to ne treba da bide, ovozmo`uvaj}i mu na
gleda~ot da pogledne vnatre vo samite likovi na scenata. Odnosno, da yirneme vo samite sebe i odnatre da vidime koi sme i kakvi
sme, makar kolku toa da e surovo. Stanuva zbor za gluposta vo faza na metastazi i site likovi vo piesata se metastazirana
glupost vo koja za mig mo`e i da se poveruva.
Pokraj u~estvoto na nekolkute dobro poznati akteri od Dramskiot teatar, kako Milica Stojanova, Blagoj ^orevski i
Dime Iliev i drugi, od bitolskiot teatar, publikata go vide Petar Mir~evski, a kako gostin nastapuva i Slavi{a Kajevski od
MNT.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
17
Milica Stojanova, akter
Ja igrav ulogata na tretata karakonxura! Neumorna sum, energijata mi e od `ivotot, od detstvoto koga me nau~ile da
rabotam. Presra}na sum {to napraviv 58 godini sta`, od 1992 sum vo penzija, no ne me trgnaa od scenata i sre}na sum, igram so
najmladite generacii i sorabotuvam so re`iserot Qubi{a. Publikata prilepska e izvonredna. Pametam od starite vremiwa
deka se pla{evme od prilepskata publika koja e so mnogu umni itri lu|e, znae da reagira koga treba. Se ~uvstvuvam prekrasno,
imam nagradi i se nadevam deka }e dojdam i v godina na 50. MTF. Prilep~ani go krepat Festivalot i go neguvaat. Nema da
zaboravam koga so Xuvalekovski igravme duo-dramata “Partija remi” i namesto na scenata, koga re~e se polni salonot, pa od
kamerna, stana masovna prestava. Ubavi se}avawa imam, da `evee Festivalot i da dade i drugi mo`nosti. Objektot na Teatarot e
star i da se preuredi.
Blagoj ^orevski, akter
Prilep otsekoga{ imal fenomenalna publika, odnosno dijamanstka ili platinesta publika, vredi da se dade s# od sebe.
So }ef doa|ame, publikata koja znae, ne mo`e da ja izla`e{. Vo Prilep sekoja pretstava e porazli~na od onaa koja ja igrame vo
Skopje. Posebno se podgotvuvame. Likot na Jordan Potko{ulov e ~ovekot koj s# pravi za da & ovozmo`i na sopstvenata familija
mnogu malku i so toa malku da ja zadovoli i sopstvenata glad i s# so 200 evra. Prilep e gradot na Teatarot, {teta {to Festivalot
ne trae cela godina.
Ana Kostovska, akter
Aplauzot be{e prekrasen, ogromna motivacija e publikata, a ovde imavme vnimatelna i raspolo`ena publika. Prikazot
e zastra{uva~ki, apokalipti~en. Se nadevam deka na svetot postoi protivte`a na gluposta, deka doblesta, mudrosta, umot i
dobrinata }e preovladeat. Smetam deka s# u{te lu|eto se slu{aat bez ogled kolku mra~no izgleda vo sekojdnevieto.
Publikata . . .
- Me voodu{evija trite nare~ni~ki, odnosno karakonxulite, mnogu vistina ka`aa!
- Pretstavata e interesna, osobeno likot na gej-mom~eto, vistina od koja ne se bega.
- Veruvam deka mnogumina se prepoznaa barem za mig vo nekoja epizoda od likovite. Toa e `ivotot.
- Ima li gluposta kraj, mo`e li da se izbega, ili ja nosime so sebe, taa e del od sekoj od nas. Pretstava koja mo`ebi zasmejuva, no
predizvikuva golemo razmisluvawe.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
18
Nagrada za `ivotno delo . . .
Salaetin Bilal, akter
Akterot ako igra
- postoi!
Bilten: Kako ja do`ivuvate godina{nata nagrada za `ivotno delo, ako se ima
predvid faktot deka ova e samo u{te edna plus vo nizata dosega{ni ?
- Jas sum mnogu sre}en poradi priznanieto od moite kolegi, {to e osobeno va`en
moment, zatoa {to, vo na{ava profesija se slu~uva da ima dosta izvonredni akteri
koi nikoga{ ne mo`e da dojdat do nagrada samo poradi toa {to; ili pretstavata vo
koja tie nosat izvonredna kreacija ne doa|a na Festivalot, slu~ajno ili neslu~ajno;
ili okolnostite se takvi {to nekoja `iri komisija ne procenila deka taa kreacija
treba da bide poinaku vrednuvana. Zatoa velam deka jas sum sre}en {to pokraj
drugite moi nagradeni kreacii na Festivalot, eve, i ovoj pat sum me|u izbranite,
{to mi e posebno molo bidejki, taa, na nekoj na~in, e nagrada koja ima ponakvo
zna~ewe, pred s#, taa e kako eden vid zaokru`uvawe na celokupniot moj anga`man
kako akter vo tekot na mojata kariera.
Bilten: Se navra}ame na Va{ite po~etoci. Zo{to, kako, kade se odlu~ivte
teatarot, akterstvoto da bidat Va{a `ivotna opredelba ?
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
19
- Opredelbata za teatarot be{e u{te vo osnovnoto u~ili{te kade nastavnikot po kni`evnost
be{e golem qubitel na teatarot. N# testira{e i ne izbra, nas nekolkumina, za ~lenovi na
akterskata sekcija vo u~ili{teto. Vo srednoto u~ili{te, pak, isto taka, imavme edna
profesorka po makedonski jazik- golema vqubeni~ka vo tetarskata umetnost, koja ja prodol`i
tradicijata na ona {to zapo~na u{te vo osnovnoto u~ili{te. Jas bev vo ist klas, odnosno bev
sou~enik so Kole Angelovski, {to mi pri~inuva posebno zadovolstvo, bidej}i, eve, denes, i
dvajcata sme uspe{ni vo ona {to go rabotime, toj re`iser, jas akter. Toa se po~etocite koi
vlegoa vo mojata krv i jas ednostavno, ne mo`ev bez teatarot, a izgleda i teatarot ne mo`e{e
bez mene.
Bilten: Va{ite profesionalni po~etoci se vrzani so nekoga{nata Turska drama. Koga za prv
pat vlegovte vo nea i imavte li nekoja li~nost koja na nekoj na~in be{e Va{idol vo
aktertsvoto ?
- Vo toj period jas redovno gi sledev pretstavite na Teatarot na nacionalnostite- Turskata
drama i Albanskata Drama. A gi sledev pretstavite i vo Makedonskiot naroden teatar, no,
ovde, mi ode{e malku pote{ko so vleguvaweto na pretstavite. Ne me pu{taa lesno so
obrazlo`enie oti sum bil mnogu mal; ama, jas se snao|av; uporno ~ekav pred vratite od teatarot
da se pojavi nekoja seriozna bra~na dvojka, na primer, i gi zamoluvav da me vnesat vnatre.Toa
mo`ebi doa|a{e malku kako da e so sila, kako natrapuvawe, no, ednostavno ne mo`ev da sedam
doma, a da znam deka ima teatarska pretstava koja ne sum ja gledal. Inaku, u{te kako u~enik jas
bev ~esto pati kanet vo tetarite za da nastapuvam vo ulogite na nekoi mali deca, koi vsu{nost
bea moite prvi ulogi, a redovno vo Teatarot zapo~nav da rabotam posle studiite vo Istanbul,
kade vo 1964/65 godina uspe{no nastapiv so glavna uloga vo piesa na avtorot Nazim Hikmet koj
vo toa vreme be{e zabranet vo Turcija. U{te so prvata uloga do`iveav zaviden uspeh, taka {to
ottoga{ do denes, imam odigrano nad 170 ulogi. A {to e mo`ebi u{te pova`no, e i podatokot
deka i po penzioniraweto imam odigrano pove}e od 20 ulogi.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
20
Bilten: Kako profesionalen akter igrate za pove}e teatri. Vi pretstavuva li problem, ili bariera jazikot ?
- Da, jas nastapuvam vo razli~ni pretstavi, seedno ~ii proekti se tie. Sum igral ulogi na: romski, francuski, angliski,
italijanski jazik, i ne mi pretstavuvalo problem, bidejki ulogite gi u~am naporedno i na makedonski jazik za da bidam siguren
{to to~no ka`uvam.
Bilten: Ne Vi se nepoznati i filmskite iskustva. Sledstveno na toa, mnogu ~esto ste patuvale i nadvor od zemjava.
- Apsolutno to~no. Sum patuval mnogu, i kolku pove}e gledav pretstavi, tolku pove}e doa|av do zaklu~okot deka kon ulogite,
karakterite i likovite koi gi tolkuvam treba da se pristapi mnogu poseriozno, zatoa {to vo Makedonija imame neverojatno
dobri glumci, no, ne sekoga{umeeme da go izvadime maksimumot od sebe. Jas ja imav taa sre}a da nastapuvam i vo nekolku stranski
filmovi i serii kade rabotev so razli~ni akteri: amerikanski, angliski, srpski, slovene~ki… a, toa mnogu mi pomogna vo
sebenadgraduvaweto kako akter za da bidam se podobar od uloga vo uloga, odnosno nau~iv da ja davam to~nata vizija za karakterot
na likot koj go tolkuvam.
Bilten: Bezmalku, polovina vek ste vo teatarot. Ima li ne{to za koe smetate deka ne uspevte da go napravite onaka kako {to ste
sakale ili mo`ele ?
- Ne, ne! Jas ne sum od tie akteri {to `alat za ne{to, bidej}i s# {to mi be{e ponudeno kako uloga da go tolkuvam, jas go igrav.
Ponekoga{duri bev i preoptovaren so anga`mani, se slu~uvalo da imam i po pet glavni ulogi godi{no, no, od seto toa sum
izvlekol samo edno golemo iskustvo, a i si potvrdiv deka akterot ne treba nikoga{da e umoren, ili, kako {to veli eden turski
dramski avtor: “Akterot ako igra- postoi, a ako ne negoviot glas ostanuva da e~i, probivaj}i go tavanot na scenata vo
vselenata”. So drugi zborovi, dokolku ne igra{- ne si ni akter pove}e.
Bilten: Za planovite?!
- Iako sum penzioniran spored ona {to sum go zaslu`il kako sta`, sepak, so profesijata nikoga{ ne prestanav i nema da
prestanam. Eve, sega, na primer, pokanet sum da igram vo eden film vo Turcija, na 18-ti patuvam tamu na snimawe, a vo me|uvreme
anga`aran sum i tuka, a imam odigrano i vo nekolku turski serii.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
21
Pridru`na programa . . .
сцена Театар „Војдан Чрнодрински“
Факултет за драмски уметности - Скопје
„ШАХ - МАТ, ЉУБОВ МОЈА“ режија Ивана Ангеловска
Краток драмски текст на Мила Јовановиќ студент во драматургија во класата на вонреден проф. Маја Стевановиќ
сцена Театар „Војдан Чернодрински“
„НЕ СЕ КЛАДИ НА ЕНГЛЕЗИ“ режија Синиша Ефтимов
продукција Аудиенција
сцена Театар „Војдан Чернодрински“
„БОРЕЊЕ СО МЕЧКА“ режија Стефо Нанцу
Австралиско-Македонски театар од Сиднеј
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
22
Gostuvawe . . .
Du{an Ristevski,Avstralisko-Makedonski Teatar od Sidnej
Teatarskata pretstava kako prevencija
Bilten: Na scenata na Narodniot teatar „Vojdan ^ernodrinski“ teatarskata grupa pri Avstralisko-Makedonskiot Teatar od Sidnej ja
izvede pretstavata „Borewe so me~ka“ vo re`ija na Stefo Nancu. Kako avtor na tekstot, kako pominavte?
- Ova e vtoro gostuvawe vo pridru`nata programa na MTF. Pred tri godini bevme tuka so “Mis Balkan”. Bevme iznenadeni od posetata i toa
na mladite lu|e. Ima{e ovaciii, aplauz, dosta dobri komentari, duri deka sme podobri od prethonoto gostuvawe. Vo Avstralija
pretstavata ja prika`uvame pred makedonskata zaednica i e dosta gledana. Ja izveduvame i na angliski jazik za avstraliskata publika. No
tuka prilepskata publika e pospontana, dosta prifa}a komi~ni situacii i reagira, a gi razbira{e i angliskite termini.
Bilten: Gostuvavte vo Skopje, vo Veles, vo [tip, Strumica. Kade ja prodol`uvate makedonskata turneja?
- Odime vo Bitola i vo Ohrid. Ovie kontakti se dobredojdeni i crpime iskustvo od lu|eto vklu~eni vo tetarskiot `ivot, da gledame
poinaku na teatarskata kreativnost oti tamu sme izloirani, ovde ima makedonski avtori i nivni izvedbi.
Bilten: Prosledivte del od programata na MTF. Kakvi se vpe~atocite?
- Scenskata izvedba na del od pretstavite be{e fantasti~na. Re`iserot Stefo Nancu samo
ne sovetuva da pravime ne{to na scenata, da se dvi`ime, a da ne stoime kako drvo.
Bilten: Planovi za idnina?
- Ova e {esti tekst koj e postaven na scena. Naskoro vo Avstralija }e ja rabotime komi~nata
pretstava „Doktor `imi majka“. Kon krajot na godinava }e rabotime eden proekt zaedno so
libanskata zaednica - za libansko i makedonsko semesjtvo i harmonija, po~itta vo
multikulturno op{testvo.
Bilten: Vo va{ite pretstavi ima pou~na nota, temite se za zdravjeto, za sre}ata, za so`ivot.
Kolku se pou~ni?
- Toa e del od mojata profesija kako psihoterapevt i sociolog koj raboti so pacienti so
mentalni bolesti. Site drami se so tema od dijasporata i so problemite so koi se soo~uvaat,
za decata begalci, za mentalnite bolesti, za zavisnostite. Teatarskite pretstavi se kako
prevencija. Toa e celta, ima reakcii, ne{to gi efektira gleda~ite od toa {to go videle na
scenata. Smetam deka se soo~uvaat so vistinata i razmisluvaat ne{to da promenat vo
zdravjeto i `ivotot, gi potiknuvame. No i kulturni naviki i za~uvuvaweto na makedonskite
kulturni verdnosti i jazikot e celta na na{ite pretstavi.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
23
Atmosfera . . .
Da potsetime, sabotnoto
patuvawe vo Skopje na preku 600
prilep~ani so 12 (more 13)
avtobusi be{e nesekojdnevno
do`ivuvwe. Festivalskata
publika, fala bogu, ubavo
patuva{e i sre}no se vrati. Vo
noviot objekt na MNT bea
ma|epsani od ambientot i od
p r e t s t a v a t a " Ve ~ n a t a k u } a " .
Komentarite ne stivnuvaat:
Sekoga{ sme podgotveni za novi
iznenaduvawa!
Ekipata na teatar
"Komedija" zadovolna po
pretstavata. Si napravija
rodendenska atmosfera - iako,
priznaa, nikoj ne slavi rodenden,
ama ako treba i }e se proslavi. A
akterot Krste Jovanovski vedna{
vo komunikacija so `irito.Aha...
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
24
Atmosfera . . .
Dirketorite: na Festivalot - Temelkovski,
na Dramski - Veljanovski vo razgovor so re`iserot
Qubi{a Georgievski i so akterot Petar Mirc.
O~igledno, ima dobar "materijal" za muabet
Odli~na zabava na gostite sino}a vo
festivalskoto bife im ponudi MEMFIS BEND od
Bitola. @urkata, koja zapo~na po pretstavite trae{e
do ranite utrinski ~asovi.
Zabavata prodol`uva i ve~erva so nastap na
AKUSTIK BEND, dodeka v ~etvrtok posetitelite }e
gi zabavuva ERUPTION.
Za dobro raspolo`enie vo fini{ot, po
sve~enoto zatvorawe na Festivalot, }e se pogri`i
skopskata rok grupa "TOAE TOA".
U`ivajte!
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
25
]e gledame . . .
SREDA, 11 JUNI
scena CK "Marko Cepenkov" - 19.30 ~asot
"INSPEKTOROT OD ON",re`. Agim Sopi
scena CK"Marko Cepenkov" - 22.00 ~asot
Tetovski teatar
" 1984" re`. Dejana Nikolovska
Strumi~ki teatar
scena teatar"Vojdan ^ernodrinski" - 22.00 ~asot
"[VEJK VO VTORATA SVETSKA VOJNA"
re`. Martin Ko~ovski
scena teatar"Vojdan ^erndorinski" - 24.00 ~asot
CK"Marko Cepenkov" - teatar "Vojdan ^erndorinski"
"Stil" akterska igra na studentite na ESRA
scena CK"Marko Cepenkov" - 24.00 ~asot
"Kaminot" re`. Vasil Mihail
PETOK, 13 JUNI
teatar Strumica
scena CK"Marko Cepenkov" - 20.00 ~asot
"STJUARDESI" re`. Sini{a Eftimov
teatar Komedija - Skopje
^ETVRTOK, 12 JUNI
scena teatar"Vojdan ^ernodrinski" - 19.30 ~asot
"KRALOT LIR" re`. Yvezdana Angelovska
Teatar Veles
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
26
Ogledalo na Festivalot
49. Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Pokroviteli:
Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija
Sobranie na Op{tina Prilep
Sobranie na MTF:
Valmir Aziri - Tetovski teatar - Tetovo
Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje
Robert Veljanovski - Dramski teatar - Skopje
Jordan Vitanov - Teatar Veles
Jelena @ugi} - Teatar "Komedija" - Skopje
Adem Karaga - Albanski teatar - Skopje
Traj~e Kacarov - Teatar [tip
Atila Klin~e - Turski teatar - Skopje
Dragan Maxirov - Teatar Strumica
Robert Pavlevski - Teatar Kumanovo
Valentin Svetozarev - Naroden teatar - Bitola
Maja Stevanovi} - FDU - Skopje
Goran Stojanoski - Teatar Ohrid
Toni ^atleski - Teatar Prilep
Izvr{en odbor na MTF:
Senko Velinov - pretsedatel
Jordan Vitanov - ~len
Atila Klin~e - ~len
Valentin Svetozarev - ~len
Toni ^atleski - ~len
49.
Umetni~ki direktor:
Petar Temelkovski
@iri komisija:
Bratislav Dimitrov
Mustafa Ja{ar
Vase Man~ev
Sekretar na MTF:
Stojan Dam~eski
Tehni~ki sekretar:
Qup~o Todorovski
Bilten na 49. MTF
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - Prilep
Za izdava~ot: Petar Temelkoski
Urednici na Biltenot: Elizabeta Mitreska, Karolina
Micevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo i
Qup~o Murgoski
Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska,
Karolina Micevska, Sa{o Trenkoski, "Fan" produkcija.
Makedonski teatarski festival
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP
NU Centar za kultura “Marko Cepenkov”
7500 Prilep
tel.: 048/401-630 ili 425-520
faks: 048/401-631
E-mail: [email protected], [email protected]
www.mtf.com.mk
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
0
File Size
1 027 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content