close

Enter

Log in using OpenID

49. Makedonski teatarski festival

embedDownload
49.
Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski"
Prilep
bilten br.3
06-13 juni 2014
2
za
49
MTF Vojdan ^ernodrinski
Reprezent na makedonskata
teatarska umetnost
I bi teatarskiot ogan. Sedum dena ne gree{e. Bevme revnosno posveteni na Teatarot. Gi
`iveeme ubavite teatarski migovi, plodni dni, so blagodarnost za ona {to ni go ponudija
tvorcite, za toa {to ne odnesoa vo nepoznatoto, migovnoto, tvore~koto od sekoj aspekt.
Do`iveavme duhovna katarza, umetni~ki delirium na u{te eden, konceptualno dobro osmislen
festival, so odli~na programska sodr`ina i, pred s#, so posvetenost na mladite.
Magijata zavr{uva. Najdobrite }e bidat nagradeni, a zavesata }e bide spu{tena. Ama
festivalskiot duh }e prodol`i da ne gree dogodina, koga dostojno treba da gi obele`ime 50-te
leta.
Festivalot "Vojdan ^ernodrinski" bil i }e ostane reprezent na makedonskata teatarska
umetnost, koj re~isi pet decenii pridonesuva za razvojot na teatarot, koj e neminoven svedok na
tvore{tvoto na golem broj луѓе, на нивните радост и тага, на суровата игра на општеството, но и
место каде се преплетуваат различностите на единствениот свет на кој припаѓаме. Славното име кое го
носи овој фестивал, kako {to veli i negoviot pokrovitel, gradona~alnikot Marjan Risteski, не
обврзува и во иднина сите да ги вложиме своите напори, тој да остане najrenomiranata i
narespektabilna manifestacija, koja Prilep go pravi kulturna prestolnina.
Nazdravje godina{niov Festival! Dobredojde Golemiot jubilej!
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
3
Po~ituvana prilepska publiko,
kako {to vo izminatite 49 leta bevte verni poddr`uva~i na
festivalot "Vojdan ^ernodrinski", taka ve o~ekuvame da
bidete i za jubilejot dogodina, za PETTE DECENII.
So netrpenie, so golema vozbuda na krajot od ovaa godina{na
dru`ba, vetuvame deka i dogodina }e Vi gi ponudime najdobrite
ostvaruvawa na teatarskite sceni, koi }e go krunisaat
petdeceniskiot teatarski mig na Festivalot.
]e gi zamolime site bo`ici i muzi, za pred Vas povtorno da
izlezeme so novi tvore~ki predizvici za jubilejot dostoen za
po~it.
Iskreno
Va{Petar Temelkovski,
umetni~ki direktor na MTF"Vojdan ^ernodrinski".
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
4
Gledavme . . .
NU Tetovski teatar - Tetovo
"Inspektorot od ON "
Re`ija:Agim Sopi
Tekst: David Far
Igraat: Bajru{ Mjaku, Adrian Aziri, ^un Laj~i,
Blerim Ismani, Rabije Kruzeiu, Linda [abani i dr.
Pretstavata . . .
Dene{nata realnost isprepletena so niza intrigi i zapleti na korumpirani polit~ari e sodr`inata na igrata {to
blisku do publikata ja dolovi ansamblot na Tetovskiot teatar, zasilen so akteri od Kosovo i Albanskiot teatar od Skopje.
Komi~nite situacii, polni so duhovitost, so sarkasti~en i ironi~en pristap bea privle~ni i predizvikaa vnimanie i
qubopitnost. Akterite, priodot vo igrata dozvolija lesno da se prepoznaat sekojdnevieto i nivoto na demokratska zrelost vo
op{testvoto. Al~nite nemoralni politi~ari sekoga{se interesna tema. Nivnite valkani potezi da ja zamajat javnosta i da gi
zacvrstat poziciite so najrazli~ni formi na manipulacii, se najdoa na scenata, a ansamblot uspea da predizvika prijatna
vozbuda. Prevodot so titl ja otstrani jazi~nata bariera i neposredno i avtenti~no se vospostavi komunikacijata me|u
akterskiot tim i publikata, koja lesno gi razbira{e igrata i kreaciite. Zatoa sledea pozitivni reakcii na gleda~ite.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
5
Adrian Aziri , akter
- Ne e prvpat da gostuvam vo Prilep. Sum bil sedum-osum pati na festivalskata scena i sum bil nagraduvan. Voodu{even
bev, oti sekoga{ albanskite prestavi imale publika. @alam {to prilep~ani ne ja vidoa komedijata pokraj simultaniot prevod
so titel. Propu{tena e {ansata da se vidi dobra pretstava, osobeno poradi toa {to ima{e i poznat gostin od Kosovo, akterot
^un Laj~i pokraj kolegata Baru{ Mijaku odAlbanskiot teatar od Skopje.
Zarija Jonuzi, akter
- Ulogata na Ministerkata za finansii be{e interesen lik, koj motivira za igra, oti e pobliska so pretsedatelot i & e
potreben poinakov nestandarden pristap. Izleguva deka s# se vrti okolu parite, duri i pretsedatelot. Prijatno e da si na
festivalskata scena, no ne e dobro publikata da e malubrojna. Ima{e tehni~ki problemi, no toa ne bi trebalo da bide pre~ka,
oti toa se slu~uva{e odvreme-navreme. Malku n# razo~ara nedostigot na publika, no odigravme profesionalno so poln `ar. Ne
mi e prvpat da igram vo Prilep. So Albanskiot teatar od Skopje doa|av pove}e pati, oti toa mi e mati~na ku}a, a na gosti sum vo
pretstavata na Tetovskiot tetar.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
6
Gledavme . . .
Naroden teatar “Vojdan ^ernodrinski” - Prilep
“[VEJK VO VTORATASVETSKAVOJNA”
Re`ija: Martin Ko~ovski
Tekst: Bertolt Breht
Igraat: Ilija Vol~eski, Vladimir \or|ijoski, Daniela
Ivanoska, Andon Jovanoski A{a, Goce Jovanoski, Slav~o
Jovev, Jasmina Micovska Stankoska, Nata{a Naumoska,
Branislav Nikolov, Aleksandar Stepanuleski,
Aleksandar Todeski, Pece Trajkovski, Igor Trp~e,
Dimitar Crcorski, Violeta ^akarova, Katerina
^akmakoska.
Pretstavata . . .
Izvonrednoto scensko ostvaruvawe na
prilepskiot teatarski ansambl, pod re`iserskata palka
na Martin Ko~ovski, koj po tret pat, maestralno, na {ticite {to `ivot zna~at, go izveduva po mnogu ne{ta nepovtorliviot
Breht. Toa e pретстава koja има неколку слоеви - историјата на фашизмот низ вековите, љубовната приказна меѓу идеалистот и
материјалистот и прашањето за секој уметник - dали уметноста може да го спаси светот од тиранија? Претставата удира силно, i ima jasna
poraka na koja publikata mnogu soodvetno reagira. Pretstavata postavuva poveke pрашања кои i nie samite si ги поставуваме:
како човештвото не успеа да се спаси од тиранијата во неколкуте документирани милениуми, зошто човекот не собра доволно сила да ги
надмине тие проблеми, зошто тиранијата се уште ја има? Neobi~noto re`iserko vodewe na dejstvieto, koe e ve}e prepoznatlivo i
tolku specifi~no za Ko~ovski, i ovaa pretstava ja stava na piedestalot anga`irani teatarski pretstavi koi se nao|aat na
ednakovo nivo so mnogu evropski sovremeni teatri.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Igor Trp~e, akter
7
Nie ne igrame za nagradi, tuku se borime da imame teatar koj treba da odgovora na ona {to go o~ekuva i bara publikata, a
mislam deka ovaa pretstava e tokmu toa odgovor na pra{aeto dali ima smisla teatarot. Generalno, zadovolen sum od
ve~era{nava izvedba, iako, da bidam iskren, sme imale i podobri ostvaruvawa.
Daniela Ivanoska, akter
Za pretstavata i na{iot ve~era{en anga`man vo nea imam prekrasno ~uvstvo.U{te edna{ doka`avme deka sme ekipa koja
to~no znae {to raboti, {to saka i {to o~ekuva od sekoja pretstava koja sme ja odigrale. Ova, u{te pove}e, ako se znae deka na
Festivalot sekoj teatar go prika`uva najdobroto {to go ima, pa, ottuka, vo taa pozitivna konkurencija, predizvikot be{e u{te
pogolem za da go izvle~eme maksimumot od sebe.
Martin Ko~ovski, re`iser
Iako pretstavata e relativno nova, mislam deka, nejzinoto prika`uvawe vo ramkite na Festivalot be{e edno od
nejzinite brilijantni izdanija. Zadovolen sum od anga`manot na celata ekipa, bidej}i u{te edna{doka`a deka prilepskiot
tetarski ansambal e navistina unikaten vo svojata profesionalnost. Mo`ebi, neskromno od moja strana, no, i godinava
o~ekuvam nagrada, bidej}i sum ubeden deka imame retko kvalitetno teatarsko ostvaruvawe.Za da go ka`am ova za pravo mi dava i
faktot deka pretstavata ve}e e pokaneta da gostuva vo pove}e zemji, a ako ne e vonredno kvalitetna, sigurno toa nema{e da se
slu~i.
Publikata . . .
- Ova ne mi e prv pat da ja gledam pretstavata. I so samoto toa {to dojdov pak da ja gledam, jasno zboruva deka mi se dopa|a, i toa
mnogu. Na{ive “teatarxii” mnogu ni gi podignaa standadite za toa {to e kvalitetna pretstava. Im ~estitam, od srce im
~estitam.
- Zadovolna sum od pretstavata. Ima mnogu scenski efekti koi mislam deka nikogo ne ostavaat ramnodu{en, od obi~niot laik,
do vistinskiot poznava~ na tetaraskata umetnost.Ubava pretstava.
- “Vojnikot [vejk” e impresivna li~nost, a celata pretstava e najvozvi{enoto ne{to {to sum go do`iveala. Se ~uvstvuvam
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
8
Gledavme . . .
NUCK “J.H.K. Xinot”, Teatar Veles
“Kral Lir”
Re`ija: YvezdanaAngelovska
Tekst: Vilijam [ekspir
Igraat: Jordan Vitanov, Vasil Zafir~ev, Zoran Qutkov,
Samoil Stojanovski, Aleksandar Veqanovski, @arko
Spasevski, Marija Stefanovska, Keti Borisovska, Slavica
Manaskova, Slobodanka ^i~evska, Zorica Pan~i}, Kica
Ivkovska, Faik Mefailovski.
Pretstavata . . .
Postavuvaweto na scena na delo na [ekspir, ovojpat
na "Kral Lir" e posebna odgovornost na re`iserot i na
akterite. Tragedijata za eden kral ili na eden tatko koj se
soo~uva so vistinata deka e izdaden od sopstvenata krv.
Re`iserskoto viduvawe e da se naglasi likot na kral Lir za smetka na drugite likovi, da se oformi psiholo{kiot profil na
kralot, tatkoto, na lagite, izmamite, neverstvata.
Jordan Vitanov, akter
Sme imale i podobri izvedbi, uslovite bea te{ki. Be{e borba fizi~ki da se izdr`i do kraj. Vo sekoj slu~aj, zadovolen
sum kako odigravme na Festivalot. Mislam deka i publikata u`iva{e vo ovaa pretstava. Rabotevme dva meseca na pretstavata i
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
9
ova e vtora sorabotka so re`iserkata YvezdanaAngelovska. Pred dve godini kaj nas vo teatarot ja re`ira{e “Evgenij Owegin” i
be{e na programata na Festivalot.
Zoran Qutkov, akter
Koga ja rabotevme pretstavata, be{e zima. I kostimite bea praveni za toj period. Malku be{e ma~no da se izdr`i pod tie
kostimi, no, vo sekoj slu~aj, mislam deka pretstavata pomina odli~no, za{to ovde{nata scena spored dimenziite e sli~na so
mati~nata na vele{kiot teatar. Publikata mislam deka ja izgleda pretstavata vo eden zdiv. Prilepskata publika e odli~en
kriti~ar za toa kako treba da pomine edna pretstava, za{to e obu~ena da gleda i tragedii, komedii, dolgi, kratki pretstavi. Se
nadevam deka, spored aplauzot i reakcijata, publikata ja prifati pretstavata. Ovaa e prva moja sorabotka so re`iserkata i
moram da ka`am deka nejzinata prednost e, vsu{nost, {to taa e i akter, potoa i re`iser, mnogu to~no i suptilno znae da objasni
{to e toa {to go bara od kolegata akter. Mnogu jasno se razbravme vo pretstavata. Ovde ima dosta sublimirawe na likovite za da
se naglasi likot na kralot Lir, taka i mojot lik na Kent e dosta reduciran.
Samoil Stojanovski, akter
Koga se raboti klasika, sekoga{e predizvik. Toa {to se igra na Festivalot e posebno ~uvstvo, ovojpat ne motivira{e
mnogu. Pred po~etokot na pretstavata ima{e pove}e vozbuda. Koga zapo~na, se si “legna” na svoe mesto. So godini gostuvam na
Festivalot i sekoga{ja ima onaa vozbuda festivalska. Nekoga{ pove}e od premierata.
Publikata . . .
- Odgovornost e da se igra edno delo na [ekspir. Ubava be{e pretstavata, malku dolga.
- Mi se dopadna. Posebno Vasil Zafir~ev. I celata ekipa. Golema rabota e da se igra delo na [ekspir na scenata. Mislam deka
im be{e malku `e{ko na akterite so kostimite.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
10
Gledavme . . .
NUCK “Anton Panov”- Naroden teatar - Strumica
"1984"
Re`ija: Dejana Nikolovska
Tekst: Xorx Orvel
Igraat: Kosta Angov, Van~o Krstevski, Jasmina Vu~kova, Van~o Vasilev,
Stojan Velkov - Trn, Olivera Arizanova, Julija Milkova, Alen
Nanov, Vasil Mihail, Kire \orgiev, Branko Beninov.
Pretstavata . . .
Strumi~kiot teatarski ansambl pod re`iserskata palka
na Dejana Nikolovska ja prestavi orvelovata slika za idninata
koja gazi vrz ~ovekot, prikazna koja ne opi{uva samo
eden
porane{en sistem, tuku prikazna koja e sublimat za site,
sega{ni i idni op{testveni ureduvawa, rabotena vrz kultnoto
delo na Xorx Orvel "1984". No ne slika samo konkreten politi~ki sitem vo koj se izbegnuvaat ednakvosta i pravi~nosta, duri i
toga{ koga insistiraat na nea. Pretstavata e pove}e od toa. Taa e za slobodoumnite, hrabri i polni so qubov lu|e koi mo`ebi se
malkumina. Koj ja ima silata da gi menuva minatoto, istorijata? Mo`e li lagata da premine vo istorija i da stane vistina? Dali
toj {to go kontrolira minatoto, ja kontrolira i idninata? Ova se del od pra{awata na koi re`iserkata nudi odgovor na
scenata.
Kosta Angov, akter
Igrata vo ulogata na Vinston Smit mi "legna", oti be{e nositel na pretstavata. Toa e glavniot lik na Orvelovata 84-ta.
Ne e lesno da se prenese likot, koj e potisnat od op{testvoto, koj traga po begstvoto od uniformnosta. Razo~aran i deprimiran
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
11
od sé okolu nego, edinstvena nade` mu e qubovta. No, i taa e zabraneta. Zatoa, zavr{uva skr{en, odrekuvaj}i se od sé {to e sveto i
eti~ko. Zadovolen sum od igrata, makar {to sekoga{ mo`e podobro. Posledniot zbor go ima publikata. Vo Prilep sekoga{ se
~uvstvuvam prijatno i sum motiviran za poseben nastap.
Jasmina Vu~kova, akter
Vo podgotovkata na roljata se vodev od li~no iskustvo, od nabquduvawata, od ~itaweto mnogu literatura, od interenetot,
od enciklopediite. Izvori ima sekade, sé do na{ite soznanija. Iscrpiv dovolno inspiracija, bez razlika za koja pretstava
stanuva zbor. Toa e stil na pristap vo podgotovkata. Xulija e fleksibilen ~ovek, se nao|a sebesi i raboti sama. Mo`ebi
nejzinoto minato vo koe ostanala sama od ranoto detstvo, ja is~eli~ilo da bide izdr`liva, borbena. Ja kalela sredinata i
stanala mo}na. Sepak, zavr{uva tragi~no, poradi qubovta. Vode~ka, inspirira~ka i voodu{evuva~ka e replikata "Qubovta me
voodu{evuva, za{to samo taa go sogleduva stavot".Aplauzot be{e od srce.
Dejana Nikolovska, re`iser
Ova e politi~ki roman, i taka e naso~en i ansamblot da sozdade politi~ki teatar. Te{ka tema, prvpat postavuvana vo
Makedonija vo scenska verzija vo slo`en proces. Uspeavme da sozdademe premiera, da bide izbrana pretstavata za MTF i
publikata da reagira so aplauz. Blagodarna sum & na publikata {to uspea da se odri`i na dolgata pretstava so slo`ena tema.
Komplicirana be{e podgotovkata, oti stanuva zbor za golem avtor kako Xorx Orvel. Ovoj politi~ki roman e inspiracija,
pokraj ogromnite kreativni napori za celiot tim. Sklopenata scenska verzija ja doteravme da bide gledliva, iako be{e mnogu,
mnogu te{ko. Napravivme da bide vizuelno atraktivna. Na{eto go srabotivme, a kolku sme uspeale, }e ka`at drugite.
Publikata . . .
- @alam {to dosega ne sum go pro~itala ovoj roman na Orvel, }e mo`ev polesno da ja protolkuvam pretstavata.
- Scenografijata mi be{e nekako ve}e videna, ili poznata, no sepak mo{ne vpe~atliva.
-Ambiciozen proekt na strumi~kiot teatar koj od godina vo godina pozitivno iznenaduva.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
12
O D L U K A
OCENUVA^KATA KOMISIJA NA 49-OT MAKEDONSKI
TEATARSKI FESTIVAL "VOJDAN ^ERNODRINSKI" PRILEP,
VO SOSTAV: VASE MAN^EV-PRETSEDATEL I ^LENOVITE
BRATISLAV DIMITROV I MUSTAFA JA[AR GI DODELUVA
SLEDNITE NAGRADI:
1. NAGRADA ZA REKLAMEN MATERIJAL SE DODELUVA NA
VLADIMIR \OR\IJOSKI ZA REKLAMNIOT MATERIJAL OD
PRETSTAVATA [VEJK VO VTORATA SVETSKA VOJNA VO
IZVEDBA NA NARODEN TEATAR VOJDAN ^ERNODRINSKI
PRILEP
2. NAGRADATA ZA KOREOGRAFIJA I SCENSKI [email protected] SE
DODELUVA NA STA[A ZUROVAC ZA KOREOGRAFIJA I SCENSKI [email protected] VO PRETSTAVATA VE^NATA KU]A VO
IZVEDBA NA MNT OD SKOPJE
3. NAGARADA ZA MUZIKA SE DODELUVA NA GORAN TRAJKOVSKI ZA MUZIKATA VO PRETSTAVATA VE^NATA KU]A
VO IZVEDBA NA MNT OD SKOPJE
4. NAGRADA ZA KOSTIMOGRAFIJA SE DODELUVA NA BLAGOJ MICEVSKI ZA KOSTIMITE VO PRETSTAVATA VE^NATA
KU]A NA MNT OD SKOPJE
5. NAGRADA ZA SCENOGRAFIJA SE DODELUVA NA VALENTIN SVETOZAREV ZA SCENOGRAFIJATA VO PRETSTAVATA
VE^NATA KU]A VO IZVEDBA NA MNT OD SKOPJE
6. NAGRADA ZA SOVREMENA SCENSKA DRAMATIZACIJA SE DODELUVA NA VIKTORIJA RANGELOVA ZA DRAMATIZACIJATA VO PRETSTAVATA 1984 OD XORX ORVEL VO IZVEDBA NA TEATAROT OD STRUMICA
7. NAGRADA ZA MLADA AKTERKA SE DODELUVA NA DARJA RIZOVA ZA ULOGATA NA ESTEL BENVENISTA VO PRETSTAVATA VE^NATA KU]A VO IZVEDBA NA MAKEDONSKIOT NARODEN TEATAR OD SKOPJE
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
13
8. NAGRADA ZA MLAD AKTER "Trajko ^orevski " SE DODELUVA NA ATANAS ATANASOVSKI ZA ULOGATA NA HAMLET VO
PRETSTAVATA HAMLET VO PIKANTEN SOS VO IZVEDBA NA TEATAR KOMEDIJA OD SKOPJE
9. NAGRADA ZA @ENSKA EPIZODNA ULOGA SE DODELUVA NA VALENTINA GRAMOSLI ZA ULOGATA GOSPO\A
ELVSTED VO PRETSTAVATA HEDA GABLER VO IZVEDABA NA NARODNIOT TEATAR OD BITOLA
10. NAGRADA ZA MA[KA EPIZODNA ULOGA "Dim~e Trajkovski" SE DODELUVA NA ANDON JOVANOSKI ZA ULOGATA NA
BRED[NAJDER VO PRETSTAVATA [VEJK VO VTORATA SVETSKA VOJNA VO IZVEDBA NA NARODEN TEATAR VOJDAN
^ERNODRINSKI PRILEP
11. NAGRADA ZA TEKST SE DODELUVA NA JORDAN PLEVNE[ ZA TEKSTOT VE^NATA KU]A VO ISTOIMENATA PRETSTAVA VO IZVEDBA NA MNT SKOPJE
12. NAGRADA ZA [email protected] SE DODELUVA NA DEJAN PROJKOVSKI ZA
PRETSTAVATA VE^NATA KU]A VO IZVEDBA NA MNT SKOPJE
13. NAGRADA ZA GLAVNA @ENSKA ULOGA SE DODELUVA NA ISKRA
VETEROVA ZA ULOGATA NA STELA BENVENISTA
VO
PRETSTAVATA VE^NATA KU]A A VO IZVEDBA NA MNT SKOPJE
14. NAGRADA ZA GLAVNA MA[KA ULOGA SE
DODELUVA NA TONI MIHAJLOVSKI ZA ULOGATA NA
EFREM POPLAVSKI
VO PRETSTAVATA VE^NATA
KU]A VO IZVEDBA NA MNT SKOPJE
15. NAGRADATA ZA UMETNI^KO OSTVARUVAWE NA
PRETSTAVA VO CELINA I SE DODELUVA NA
PRETSTAVATA VE^NATA KU]A JORDAN PLEVNE[
VO [email protected] NA DEJAN PROJKOVSKI VO IZVEDBA NA
MNT SKOPJE
PRILEP 13 JUNI 2014 G.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
14
Prmocii . . .
Promocii na teatarska
literatura
Vo ramkite na MTF"Vojdan ^ernodrinski" bea
promovirani nekolku izdanija od teatarskata literatura,
zna~ajni za makedonskiot teatar.
"Mojot teatar" od Risto Stefanovski
Za knigata na doajenot na makedonskata teatrska
istorija Risto Stefanovski zboruvaa Bratislav Dimitrov i
Todor Kuzmanov.
Spored Dimitrov "Mojot teatar" e izvonredna kniga od
teatrologot, rentgen-tehni~arot Stefanovski, koj dlabo~inski gi skenira nastanite vo teatraot.
- Knigata e dokumentarna proza so likovi, prikazni, so mnogu fakti, nastani. Vredno ~etivo za na{iot teatar - veli
Bratislav Dimitrov.
Spored Todor Kuzmanov "Mojata kniga " od Stefanovski ja tretira istorijata na makedonskiot teatar.
- Stefanovski e svidetel na nastanite zabele`ani originalno, smelo, svedo{tvo e za gradeweto na novoto - veli
Kuzmanov.
Avtorot Stefanovski poso~i deka knigata e rezultat na negovoto dolgogodi{no vodewe dnevnik, duri od 1946 godina i e
del od vtorata edicija za makedonskiot teatar, za ona {to se slu~uva zad scenata.
"Za akterot" i " Studii za performativnata umetnost"
Teatrot e komplementarna umetnost i vnimava da gi ima i tie pred i zad scenata veli profesorot Ana Stojanoska,
promoviraj}i gi dvete knigi "Za akterot" od Todor Kuzamnov i " Studii za performativnata umetnost" od Katerina Petrovska Kuzmanova.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
15
- Vo dvete knigi se sobrani par~iwa od najdobrite poznava~i na teatarot denes. Vo knigata" Za akterot" prireduva~ot
Kuzmanov mu otstapil prostor na akterot, za koj govorat Krotovski, Etlin, Donelan i drugi. Vo "Studiite..." se smesteni
tekstovi od teatrolozite koi se glavni vo istra`uva~kiot svet - veli Stojanoska.
"Kupidona i drugi drami" od Sr|an Jankievi}
Kulturnata ustanova "Blesok" ja pretstavi knigata" Kupidona i drugi drami" od Sr|an Jankievi}, vo koja se sobrani pet
originalni piesi (Kupidona, Dont You Faust Me, [eherezada, Oliver Tvist, ]elavoto mom~e i Vol{ebniot pe~at) {to avtorot
gi napi{al i re`iral me|u 2006 i 2013 godina. Pri toa be{e poso~eno deka so knigata ovoj qubopiten i isklu~itelen tvorec se
pretstavuva i kako dramati~ar. Bea ~itani i ise~oci od dramite na Janakievi}, koj e eden od najsestranite, no i
najeksponiranite makedonski umetnici.
Za Janakievi} mnogu e va`no da se pi{uvaat drami zatoa {to Festivalot e posveten na makedonskata drama.
- Treba da ima pove}e drami. Nie sme dr`ava so dobri avtori, samo treba da se igraat nivnite tesktovi. Posakuvam da ima
{to pove}e makedonska dramaturgija - smeta Janakievi}.
Pridru`na programa . . .
scena NUCK "Marko Cepenkov"
"Kaminot" re`ija Vasil Mihail
od Margarit MInkov
NUCK "Anton Panov" - Naroden teatar - Strumica
scena teatar "Vojdan ^erndorinski"
Univerzitet za audiovizuelni umetnosti ESRA - Pariz - Skopje - Wujork
"Stil"
ispit - akterska igra V, klasata ja vodi doc. m-r Robert Veqanovski
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
16
Nagradi za `ivotno delo . . .
Mustafa Ja{ar, akter
Za bogat duh - da se ~ita se
Bilten: Kako ja do`iveavte nagradata?
Posle dolgogodi{na rabota vo teatarot doa|a period koga e potreben, na nekoj na
na~in, odmor od intenzivnoto rabotewe. No, vo na{iot zanaet, odmoraweto se odlo`uva.
Iako sum dve-tri godini vo zaslu`ena penzija, u{te sum aktiven i u~estvuvam i vo
pretstavi i vo teatarski serii nadvor od zemjava. Vo Turcija po~esto snimam i se vra}am
nazad. ^esto sum vo akcija i `ivotot te~e. Dobivaweto na nagradata e kruna na
srabotenoto vo celiot `ivot. ^ovekot vlo`uva, se trudi, raboti, izvr{uva zada~i i na
krajot, toa ne zavr{uva tuku-taka. Seto toa kulminira so nagrada za `ivotno delo.
Presre}en sum {to postoi ovaa nagrada, ovaa institucija. Beskrajno sum po~esten so
dobivaweto na ovaa nagrada i sum neizmerno radosen. Po~uvstvuvav deka godinive ne
pominale naprazno. Ostavale nekoja traga, a nagradata e kruna, koja doa|a na krajot na tie
pove}e od 40 godini neprekinata rabota, tr~awe od pretstava na pretstava, stresni
situacii, vozbudi, radosni i ta`ni momenti. Seto toa vo mig se pretvora vo nagrada, koja
mi zna~i s#. Simboli~no ja zamisluvam nagradata na s# ona {to {to se dalo do sega. Toa e
taa kruna.
Bilten: Dali ste se pokajale {to ste akter?
Iskreno, nikoga{. Imalo yvezdeni momenti, momenti na o~aj i razo~aranost, lo{o
~uvstvo. Rabotej}i se nadminuvale. Toa se zaborava so radosnite momenti, tr~aj}i kon
novi uspesi. Se pametat samo ubavite migovi. Zatoa nagradata }e mi ostane kako najsvetol
moment vo karierata. Osobeno mi e draga nagradata od MTF, koj v godina }e slavi jubilej,
50 godini. Sum u~estvuval so turskiot teatar re~isi sekoja godina i sme osvojuvale mnogu
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
17
nagradi, sme komunicirale so prilepskata publika, na koja sum & beskrajno blagodaren. Ovaa publika znae da n# primi, da n#
pre~eka, da n# udostoi... Znae da nagradi so aplauzi, znae {to e teatar. Ima izostren estetski kriterium. Osobeno visoko nivo.
Znae {to e dobro. Go otkriva pomalku dobroto, a dobroto sekoga{go nagraduva. Na ova publika sum & beskrajno blagodaren.
Isto taka, na sovetot na MTF i na pretsedatelot i na site {to u~estvuvaa vo izborot za ovaa nagrada.
Bilten: Kako stanavte akter?
Akter ne stanav slu~ajno. Od {kolki godini bev aktiven vo dramskite i
literaturnite sekcii. Se podgotvuvaa pretstavi, edno~inki, pa potoa vo sredno... Taka
se rodi qubovta, koja prodl`i da raste... I na 17 godina konkurirav za akter vo turskata
drama na Teatarot na narodnostite. Se prijaviv i trgna rabotata.
Bilten: Mo`ete li da napravite sporedba na uslovite za prezentacija na darbata i na
obrazovanieto na akterite pred 40 godini i sega?
Koga stanav akter nema{e Fakultet za dramski umetnosti vo Makedonija. Se
studira{e vo Belgrad, Zagreb, Qubqana ili Sofija. Se nadgraduvavme, u~ej}i od
postarite kolegi, ~itaj}i stru~na literatura... Zavr{iv kni`evnost, oti nema{e drug
izbor. So vremeto uslovite se smenija. U~evme vo od. Zavr{ivme dobro {kolo.
Sozreavme i se transformiravme vo dobri akteri, dostojni da go izvr{uvaat
akterskiot zanaet.
Bilten: Osven talentot i obrazovanieto, {to e drugo potrebno da se stane dobar akter?
Potrebno e s#. I darba i obrazovanie. Ima razni definicii. Treba i edno i drugo.
Od Boga dadenoto i adevkatnoto obrazovanie ima su{tinska uloga vo razvojot na
akterot. Taka toj, naoru`an so ogromno znaewe, stapuva na scenata. Za mnogu pokuso
vreme gi sovladuva scenskite tehniki i stanuva dobar profesionalec.
Bilten: Pametite li nekoja uloga koja vi le`i i koja otskoknuvala od drugite?
Nema dobra ili lo{a uloga. Toa pominalo. Akterite sekoga{ gledaat napred,
^ekame novi predizvici, nov re`iser, tekst, novi barawa, tragawa okolu karakterite,
sodr`inata, otkrivawata me|u redovi... Toa e vozvi{enoto, toa e ubavinata na zanaetot,
toa ispolnuva. Sekoga{ sum optimisti~ki nastroen i gledam napred.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
18
Bilten: Kako ~len na `irito na MTF, kakov e razvojot na na{ata teatarska produkcija?
Odnosno, dali se napreduva i so kakvi ~ekori, so kakvo tempo?
Tatarot sekoga{ napreduva. Ne samo sega, tuku i porano na po{irokite prostori.
Makedonskiot teatar bil seriozen, koj igral va`na uloga. Nekoga{, na site festivali na
JU-prostorite, be{e cenet i privlekuva{e vnimanie, trgnuvaj}i od Sterijno pozorje,
MESS, Qubqana... Na{ite teatri se vra}aa so nagradi. Osobeno sega, teatarot grabi so
golemi ~ekori napred. Potvrda e prekrasnata pretstava na MNT, zaedno, kompletirana
me|u tehnologijata i akterskata igra, odnosno gledana od zanaetskiot agol. Toa be{e edno
posebno nivo, koe ne mo`e{e da se zamisli pred nekolku decenii.
Bilten: I {to bi im pora~ale na mladite vo teatarot?
Bi im predlo`il na site vo teatarot, mnogu da ~itaat literatura. S# {to }e im padne v raka, da go pro~itaat. Osnovna
rabota e da se zbogati duhot, da se ~ita. Da se sledi {to se slu~uva vo svetot na teatarot, modernite tekovi, da se sledi svetot na
literaturata, koi se hitovi, najnovi romani, {to e najinteresno vo literaturata. Taka mladite }e se naoru`aat so znaewe i
informacii...
Teatarskiot muzej startuva
Театарскиот музеј при МНТ содржи околу 6000 разновидни предмети, од кои дел ќе бидат во постојаната
музејска поставка, дел на времени изложби.
- Тоа се оригинални костими од претстави, сценографски и костимографски скици од театарски и балетски
претстави, фотографии, оригинални, од претстави, лични фотографии за секој доајен пооделено, лични предмети
за секој уметник. Еве ќе ги споменам лулињта на Прличко, неговите трски. Ја имаме виолината од претставата во
која Личко глумел ,,Свирачот на лимениот покрив,, плетенката од Мери Бошкова, ракопис од Тодорока Кондоска
за нејзиниот прв учебник... За кратко време, во период од 2 години, ги собравме предметите. Сега се обработуваат
и ќе започне презентацијата - вели Јасминка Намичева, виш кустос.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
19
Razgovor so Vasil Zafir~ev, akter i umetni~ki direktor na Vele{kiot teatar
Novite teatri za
nova teatarska magija
Bilten: [to zna~i Festivalot za makedonskiot teatar?
- Festivalot e potvrda i pokazatel do kade stignal na{iot
teatar, od godina vo godina, kade stignal esteti~ki, so re`iserskata
razmisla, so akterskiot potencijal. Ubavo e {to vo edna nedela
prilepskata publika ima mo`nost da vidi {to s# e napraveno vo
teatrite vo dr`avava.
Biltet: Kade se dvi`i makedonskiot teatar?
- Moj li~en vpe~atok e deka mnogu nedostasuva {to na{iot
teatar odamna go nema na evropkata scena, se zanimavame so estetiki i
temi koi se interesni doma, no ne se akraktivni za Evropa i vo svetot,
{to e tek i trend na teatarot. Na{iot teatar ve}e godini nanazad go zafati edna euforija da se zanimava so ona kako nie gi
do`ivuvame evropskite trendovi i tekovi niz nekakov balkanski princip, {to smetam deka e pogre{no. Nie mora da se
zanimavame so temi koi nas n# tangiraat, koi nas n# provociraat. Na{iot teatar e najsilen koga se zanimavame so sebe si.
Mnogu mi e `al {to pove}eto makedonskite re`iseri se imaat probieno nadvor, a nie kako kreativnost go nemame vo
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
20
na{itite teatri. Pra{awa za razmisla so koi sekoj treba da se zanimava. Faktot {to vo Makedonija, site teatri se
dr`avni, n# napravi mogu komforni, vrabotenite vo ansamblite lesno se prepu{taat na sostojbite. Ni nedostasuvaat lu|e
koi }e pomestat ne{to napred.
Bilten: Doa|aat mladi akteri. [to dobivame?
- Dobivame popolneti ansambli. Dobivame naru{ena hierahija. Vo teatarot mora da se po~ituva generaciskata
vrska, da se po~ituvaat vozrasnite grupi, da ne se zaboravaat akteri koi nekoga{gi nosele pretstavite, da ne se pravat
pretstavi samo so eden ist sostav na akteri. Umetni~kite direktori treba da se gri`at da ja ima hierarhijata, toa
po~ituwe nudi mo`nost za po~ituvawe na hiearhijata na ulogite vo pretstavata, a toa e mnogu va`no za pretstavi koi
traaat i pove}e od dva ~asa i sekoj akter }e bide na adekvatnoto mesto, a }e se zadr`i vnimanieto na publikata.
Bilten: Vele{kiot teatar naskoro }e vleze vo novata zgrada. [to zna~i toa?
- Zna~i mnogu. Novi mo`nosti. Poradi oskudniot kapacitet na
starata zgrada imavme limitira~ki mo`nosti. No, }e imame i golema
odgovornost, vo takva zgrada nema da pominuvaat samo dobro raska`ani
prikazni. Toa }e bara eden drug tip na scenska, na teatarska magija, koja e
umetnost na migot. Sega }e imame vrvna scenska tehnologija, so koja taa
magija }e stane u{te pogolema. Mnogu se raduvam i so noviot MNT i za
teatarot vo Veles. Posakuvam i drugite teatri so pomo{ na dr`avata da
dobijat novi objekti so {to }e se odnese teatarot na edno evropsko i
svetsko nivo. Se nadevam deka dogodina }e dojdeme so pretstava napravena
vo noviot teatar.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
21
Jelena Lu`ina, teatrolog
Ima strast vo teatarot
i na Festivalot
Bilten: So slednoto izdanie, Festivalot }e zaokru`i 50 godini postoewe.
Solidno poluvekovno postoewe na manifestacijata najstara i
najrenomirana od vakov vid kaj nas. Edna retrospektiva na festivalot?
- Toa e mnogu seriozna rabota. Pedeset e zaokru`ena brojka, no koga zad
toa stoi ne{to tolku relevantno, kako {to e Nacionalen teatarski
festival, toa e za sekoja po~it. Ako trgneme 50 godini nanazad, ako go
evocirame toj Prilep, makedonskiot teatarski kontekst 50 godini nanazad,
od ovaa distanca na istorijata koja sekoga{ veli deka toa e bezbedna distanca i koga mo`eme ve}e da stanuvame i objektivni,
mo`e da ka`eme: Toa {to Ilija Mil~in i edna grupa prilep~ani go napravija pred 49 godini be{e herojski ~in. Vo eden mal
Prilep, vo toga{nata Makedonija so lo{i pati{ta, so lo{i hoteli, so te{kotija vo komunikacijata vo sekoj pogled, da se frli
kam~e vo vodata i Prilep da napravi mesto od prv red na makedonskata teatarska mapa, sveto mesto, na koe edna{godi{no se
podvlekuva crta na s# ona {to e sraboteno na profesionalnata teatarska scena, toa be{e vizionerstvo. Ilija Mil~in i lu|eto
okolu nego bea neverojatni entuzijasti, vqubenici vo svojata profesija. Go `iveeja teatarot i imaa ~uvstvo za istori~nost.
Festivalot go pokrenuva edna generacija koja, de fakto, pokrenuva s# vo Makedonija. Toa e taa pobedni~ka generacija so koja
Makedonija stanuva samostojna i nezavisna dr`ava. Ilija Mil~in re{il tokmu Prilep, kade po~nal da se zanimava so teatarot,
da go napravi mestoto vo koe celiot makedonski teatar }e doa|a edna{godi{no za da go poka`e sopstveniot profesionalen
status.
Bilten: Sigurno ne samo nostalgija i privrzanost kon rodniot grad?
- Prilep ne e slu~ajno mesto. Prilep e makedonskata Firenca. Gradot od koj poteknuvaat red isklu~itelno relevantni
lu|e. Makedonskiot jazik, gramatikata i pravopisot gi pi{uvaat dvajca prilep~ani, pa Ilija Mi~in, Kole ^a{ule ( gi imate
redicata lu|e ~ii imiwa se vtisnati vo yvezdite pred Domot na kulturata). Toga{e jasno za {to stanuva zbor. Zna~i, Prilep vo
proekcijata na tie lu|e be{e kulturna prestolnina na Makeodnija.
Bilten: Kolku od toj neviden etnuzijazam vo po~etokot ostana i se zacvrsti niz deceniite, kolku, pak, se vtisnale promenite vo
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
22
raste`ot na Festivalot. Imame li i poza vo deceniskiot od?
- Sekoga{ imame malku poza. Me|utoa vremiwata bitno se poinakvi, s# e poinakvo. Sega `iveeme i, bi rekle vo era na
“interes i pla}awe vo gotovo”, ama, definitivno, ne mo`ete da sozdavate umetnost ako se rakovodite od tie dva parametri.
Imame i strast. Jas i na moite studenti im velam: “Ako toa `ar~e vo o~ite go zagubite, odete i rabotete ne{to drugo”. Toa {to
go imate vo prilepskiot teatar, kako realnost sega, toa e “`ar~eto vo o~ite”.Ataa strast se zadr`uva vo teatarskiot Festival.
Bilten: Kade e tuka festivalskata publika? Bez nea i ne mo`e, vo dobar del, da se odr`uva “`ar~eto”?!
- Ova e edna senzibilizirana publika, odli~no vospitana publika, so seriozno iskustvo na gledawe. Toa ja napravi
kriti~na i kon teatarot {to go ima doma. Prilepskata publika umee toa da go prepoznae. Kriteriumite gi izostruva na
teatarskiot festival. To~no znae da sporeduva. Jas doa|am 27 godini na Festivalot i gi gledam voodu{evuvaweto na publikata
i nejzinata kriti~nost.Toa imponira. Prilep ne e Pariz, nitu pak Skopje e Pariz, no publikata ima izostreni kriteriumi i
tuka ne mo`e da pomine {to bilo.
Bilten: Kako funkcionira Festivalot?
- Odli~no funkcionira. Akterite, re`iserite, dejcite vo Teatarot imaat silna potreba da komuniciraat. Ovaa forma,
plenarna na Festivalot mislam deka e dobra. Vo teatarot vo Skopje
po~navme edna forma za komunikacija “^aj za dvajca”. Razgovarame,
publikata u~estvuva, atmosferata e srde~na. Mo`ebi nekoja sli~na
forma mo`e da se smisli na Festivalot.
Bilten: Bi mu prepora~ale ne{to na Festivalot!
- Koja sum jas ne{to da mu prepora~uvam na Festivalot?
Mislam deka ovaa ekipa koja go vodi e odli~na, na ~elo so Petar
Temelkovski koj ima ogromno trpenie, upornost, mnogu “dobra
misla” za da go izdr`i seto ova i da go izbere najdobroto od seto {to
se producira vo na{ava zemja i da go donese vo Prilep. Temelkovski e
pove}e pedagog otkolku selektor i saka da pridonese vo podobruvawe
na sostojbite vo makedonskiot teatar. Na teatarot, ne samo kaj nas,
ne mu cvetaat rozi. Ovaa ekipa dobro znae {to pravi. I Prilep znae
{to pravi. Ne treba da im "solime" pamet. Ova e dobra forma na
Festivalot i ekipata znae da se nosi so toa.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
23
Atmosfera . . .
Toni ^atleski, direktorot na
NUCK "Marko Cepenkov" e dobar
doma}in na kolegite: vo razgovor
so direktorot Robert Veqanovski
na Dramski teatar i Robert
Pavlovski od CK od Kumanovo.
Festivalskoto `iri (od levo na desno):
Bratislav Dimitrov, Mustafa Ja{ar i Vase
Man~ev, mirno i spokojno. Sigurno e vo svoite
odluki za nagradite na ova, 49-to izdanie na
MTF "Vojdan ^ernodrinski". Veli: go izbra
najdobroto od najdobroto na Festivalot. Malku
deluva izmoreno, no taka e koga }e se gledaat
edinaeset pretstavi vo konkurencija.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
24
Da trae "Ve~nata ku}a"
Atmosfera od ambientot i nagradenata pretstava vo MNT vo Skopje
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
25
]e gledame . . .
NUCK "Marko Cepenkov" - 20.00 ~asot
Sve~eno dodeluvawe na nagradite
"[email protected] E DA SE VIKA[ ERNEST"
re`ija Irena Sterijovska
teatar "Komedija"
Igraat: Atanas Atanasovski, Valentin Kostadinovski - Tino, @arko Dimoski, Ilija
Ilioski, Zorica Nu{eva, Nina Dean, Kristina Lasovska i Tawa Mickov.
49.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
26
Ogledalo na Festivalot
49. Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Pokroviteli:
Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija
Sobranie na Op{tina Prilep
Sobranie na MTF:
Valmir Aziri - Tetovski teatar - Tetovo
Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje
Robert Veljanovski - Dramski teatar - Skopje
Jordan Vitanov - Teatar Veles
Jelena @ugi} - Teatar "Komedija" - Skopje
Adem Karaga - Albanski teatar - Skopje
Traj~e Kacarov - Teatar [tip
Atila Klin~e - Turski teatar - Skopje
Dragan Maxirov - Teatar Strumica
Robert Pavlevski - Teatar Kumanovo
Valentin Svetozarev - Naroden teatar - Bitola
Maja Stevanovi} - FDU - Skopje
Goran Stojanoski - Teatar Ohrid
Toni ^atleski - Teatar Prilep
Izvr{en odbor na MTF:
Senko Velinov - pretsedatel
Jordan Vitanov - ~len
Atila Klin~e - ~len
Valentin Svetozarev - ~len
Toni ^atleski - ~len
49.
Umetni~ki direktor:
Petar Temelkovski
@iri komisija:
Bratislav Dimitrov
Mustafa Ja{ar
Vase Man~ev
Sekretar na MTF:
Stojan Dam~eski
Tehni~ki sekretar:
Qup~o Todorovski
Bilten na 49. MTF
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - Prilep
Za izdava~ot: Petar Temelkoski
Urednici na Biltenot: Elizabeta Mitreska, Karolina
Micevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo i
Qup~o Murgoski
Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska,
Karolina Micevska, Sa{o Trenkoski, "Fan" produkcija.
Makedonski teatarski festival
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP
NU Centar za kultura “Marko Cepenkov”
7500 Prilep
tel.: 048/401-630 ili 425-520
faks: 048/401-631
E-mail: [email protected], [email protected]
www.mtf.com.mk
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
0
File Size
1 105 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content