close

Enter

Log in using OpenID

BED INGLI[ napi{al i nacrtal: Darko Mitrevski lektorirala

embedDownload
BED INGLI[
napi{al i nacrtal:
Darko Mitrevski
lektorirala: Ru`ica Pejovi}
1
UVOD
Iskonska potreba na ~ovekot e odvreme-navreme ne{to da smeni vo
svojot `ivot.
Nekoi se zadovoluvaat so toa {to }e smenat ~orapi, nekoi drugi se
poambiciozni i menuvaat frizura, nekoi go menuvaat rasporedot na mebelot
vo dnevna, nekoi menuvaat rabotno mesto, nekoi bra~en partner, nekoi odat
duri dotamu {to }e se promenat sebesi...
Jas, na primer, smeniv kontinent.
Dobro, znam deka toa ne e originalno, znam deka mnogumina taka
napravile, znam deka najdobrite od mojata generacija mnogu porano od mene
zduvnaa nekade... ama jas ne mo`am da zboruvam vo nivno ime od pri~ina {to
mene ne e niv. Mene e pred s# sebe - pa taka jas }e si raska`uvam isklu~ivo za
sebesi, za moite impresii, avanturi i (ne)snao|awa vo Noviot Svet.
Ovaa zbirka na zaludni misli se vika "Bed Ingli{" (vo ~est na mojot
nov, ma}ejski jazik), so podnaslov "Idi Dare, koj te ebe, mo`e Vardar i bez
tebe".
Vi posakuvam prijatno ~itawe, so nade` deka navistina si nemate
nekoja druga, popametna rabota.
2
BALKONE MOJ
El Ej e grad bez balkoni.
Dodu{a, ne ba{ deka nema balkoni. Gi ima na desetici, mo`ebi i na
stotici iljadi. Nekoi se bajagi grdi, a nekoi pak se tolku primamlivi {to
vedna{ se proektira{ sebesi na niv, opkru`en so imaginarna {opska i
nebesno ladna `olta.
No ete, badijala im se na ovde{nite balkoni site {opski i `olti na
ovoj svet koga ja nemaat onaa osnovna karakteristika zaradi koja drevniot
pra~ovek go izmislil prviot balkon... Im fali na el-ejskite balkoni onaa
primarna, su{tinska, esencijalna balkon{tina nare~ena "gledawe seir".
Ne e toa ottamu {to amerikanskiot gra|anin ne e seirxija. Ma, skraja
da e! Pa na sekoj ~ovek mu bara du{ata da yirne otade: Makedoncite yirkaat
preku `iva ograda, Germancite preku drveni tarabi, Kinezite preku
Kineskiot yid, a amerikanskiot gra|anin si go gleda seirot yirkaj}i preku
ona {to go narekuva "por~". Na ist takov por~ sedel i negoviot prapradedo
Xeremaja, zavalen na takanare~en roking-~er so takozvani {atgan preku
kolena, ~uvaj}i ja praprababata Dafne Merxori od Indijanci i
desperadosi... Na takov por~ sede{e i Vajat Erp, merkaj}i ja darling
Klementajn, koja se simnuva{e od dili`ansata... Na takov por~ se qubaka{e
i Nastasja Kinski vo "Qubovnicite na Marija", na takov por~ Meril Strip
go ~eka{e Klint Istvud vo "Mostovite na Medison", na takov por~ Xinxer
Roxers se }erdosa so majorot vo "Majorot i male~kata"... I ne mo`e pokraj
vakva bogata erotska tradicija ti na Amerikanecot da mu ka`e{: "Ima{
balkon, vrati por~!".
Ne ja biva taa rabota, brate!
Nesfatliva mu e na amerikanskiot gra|anin taa grade`na izraslina,
sosila prezemena od mediteranskite prikazni za Monteki i Kapuleti. Ha,
pa dokolku Romeo be{e od ovde{nata naselba Venis namesto od
originalnata Venecija, garant }e si ja ka~e{e Julija na ~oper i za dva saata
}e bea vo Meksiko, ni samoubistvo ni butur! I zatoa dlaboko vo du{ata El
Ej e grad bez balkoni: zatoa {to na el-ejskite Romea end Xulieti takvi
raboti i~ ne im trebaat.
E ama nam ni trebaat...
Na sopstveniot balkon jas i Jasna se ~uvstvuvame kako brodolomnici.
Gledame kar{i vo ~ardakot na kom{ikata Xun, skriena pod niskata
nastre{nica, koja{to $ go pokriva torzoto do devetto koleno. Skri{no si
pu{i `enata, pa ima frka da ne $ stegneme tu`ba poradi tutunskiot ~ad {to
prodira vo na{ata dnevna soba... Ja ostavame raat i se povlekuvame vo svojot
stan, blindiraj}i gi site mo`ni otvori - bidej}i do docna vo no}ta gledame
filmovi, a ne bi sakale Xun da ni vikne policija poradi tie ara~inovski
eksplozii {to dopiraat od na{ite zvu~nici. I taka u~tivo se krieme edni
od drugi, gledaj}i kako kom{iskata korektnost go ubiva kom{ijata vo nas...
I zatoa jas i Jasna odvreme-navreme zaminuvame na terapija, pa sedime
na balkonot na Neno i Milena vo Santa Monika!
3
Pazi, ne e toa nekoj impozanten balkon. Raka na srce, edno takvo
neugledno terasi~e vo Kru{evo ili vo Ohrid ne bi go priznale nitu za
{pajz. Arno ama, taa mala fasadna vdlabnatina nam ni e zamena za site na{i
minati balkonski i balkanski svetovi. I ubavo ni e tamu, brate mili: niz
potoci od kalifornisko vino muabetime kako grofovi, od visoko gledaj}i
vrz okolniot svet, sostaven od prizemni ku}i~ki, ednokatni prodavnici i
napadni natpisi. Toj balkon ~esto i neplanirano umee na sebe da sobere
mnogu interesni i raritetni lica: filmaxijata Ma{ko so prikaznite za
Majkl ^imino koj si go smenil polot, doktor Gligor so smisla za humor od
edno Skopje {to odamna go nema, kumot Pe|a so svojata ma-{ta-to-zna~ioprem-dobro dilema, akterkata Mira Furlan `elna za diskusija,
profesorot Mladen sekoga{ gladen za raspravija, novinarot Boris so
liberalna slovene~ka misla {to ni travarica ne uspeva da ja pomati... Se
redat bu~ni misli i glasni muabeti, se debatira za dobri i lo{i izlo`bi, za
verski prava i gra|anski slobodi, za biv{i plo~i i aktuelni filmovi, za
amerikanskiot idol, japonskiot kabuki i iranskata taan-alva... Na{ite
mudri misli i glasna smea se prelevaat preku balkonskite saksii, pa preku
tivkite pokrivi se spu{taat do dolgiot bulevar Vil{ir, fa}aat krivina
kaj palmite i prodol`uvaat nadesno kon bliskiot okean, kade {to umiraat
vo bu~nite vodi na nam}orot Pacifik.
I ete, ponesen od anarhi~niot duh {to toj balkon go vsaduva vo mene,
re{iv da ja prezemam sudbinata vo svoi race, pa kone~no da $ prijdam na
kom{ikata Xun.
Me~ka strav - mene nestrav, bidna i taa rabota:
- Gospo`a Xun, moram ne{to da ve pra{am - vi pre~i li vam toa {to
nie glasno gledame filmovi?
- Gad forbids, be nejbor... A vi pre~i li vam {to jas pu{am na balkon?
- Ma taman rabota, diar kom{ike. Pa jas bev pu{a~ 14 godini, koj da
ve razbere ako ne jas?
I ottoga{ ne{tata stanaa zrnce podobri: sega od nejziniot balkon
nonstop se ~adi, a od na{iot vezden se e~i.
Zna~i, mo`e da se oprai i Amerika, samo treba da si uporen.
4
KAPAK NA SE!
Odgovorno tvrdam: vo ovaa zemja neboto e nekako pogolemo.
Znam deka nikoj nema da mi veruva, no siguren sum deka so mene bi se
slo`ile site onie emigranti {to pred stotina godini se istovaruvale na
Elis Ajlend: koga stoi{ tamu prvpat, ne te impresioniraat ni goleminata
na Statuata na slobodata, ni visinata na wujor{kite neboderi, ni
povr{inata na okeanot... tuku samo se yveri{ nagore i ne mo`e{ da sfati{
od kaj pa sega tolku nebo se zbra.
A zapravo, ima tuka nekoja logika: zemjite se kako kujnski sadovi, a
neboto nad niv im e poklopec.
Taka na primer, Makedonija e kako ona tenxere za varewe vir{li:
mala, kompaktna, brzo zovriva i lesno se ladi. Logi~no e takvo tenxere da
ima mal kapak.
Za razlika od nea, Amerika e kako nekoj golem kazan vo koj se kr~ka s#
i se{to: i golemi gradovi, i karpesti planini, i dlaboki kawoni, i
beskrajno dolgi bregovi, i ogromni {umi, i ezera so golemi vodopadi, i
nepregledna prerija... a pak nejzinoto nebo e kapak na s#!
Na aerodromot vo Los Anxeles na sekoja minuta se spu{ta po eden
avion. Kaj nas za takvo ne{to bi nemalo {ansi - ne zatoa {to ni e mala
pistata, tuku zatoa {to nemame dovolno nebo, pa avionite nonstop vo vozduh
bi ni se sudirale. Eve, zamislete go neboto nad Makedonija: kaj da smesti{
60 avioni na saat?!
Pla`ite pokraj Pacifikot se tolku dolgi i {iroki {to nikoj ne se
pra{uva }e ima li mesto za negoviot pe{kir. I koga celata fabrika "Non~a
Kami{ova" bi se preorientirala isklu~ivo na {iewe pe{kiri, te trieset
godini samo so toa bi se zanimavala, pak so tie pe{kiri ne bi mo`ele da go
pokrieme ova peso~no prostranstvo. A za takvo prostranstvo ti treba dolgo
i {iroko nebo, po{to vo sprotivno sonceto nema da ti zao|a nad okeanot
tuku }e zao|a zad toj {to izdava skuteri.
Koga vo pustinata Mohave }e se ka~i{ na najvisokiot vrv, pod tebe se
protegaat suvi dolini pro{arani so kaktusi i Xo{ua Tris, peso~ni ridovi
i karpesti planini, nekakvi ezera i sli~ni fatamorgani... Pogledot ti
dosega edno tri dena pe{a~ewe, a i po tie tri dena nema `iva du{a nitu
traga od civilizacija... Ednostavno, toa e kako od Vodno da go gleda{
]ustendil! Okej, nemam ni{to protiv ]ustendil - ama od kaj ni nam skopjani
nebo za takov vidik? ]e treba od Bugarite nebo da pozajmime.
I znam sega deka geometrite sarkasti~no }e se sme{kaat, a
fizi~arite }e palamudat... ama nivnite ravenki ovojpat i sekoja doma}inka
bi gi ismeala: da go prilepi{ makedonskoto nebo nad Amerika bi bilo isto
kako da pravi{ pala~inki vo |ezve za kafe.
I obratno.
5
SAFARI 1743
Moeto malo dvo~leno semejstvo `ivee na adresata 1743 Perdju Avenju,
Vest El-Ej.
Koga se doselivme ovde, taa adresa ja nau~iv napamet kako "^ista
Dana", za vo slu~aj da se zagubam vo ovoj grad, koj (sose okolnite sela i
predgradija) zafa}a povr{ina kolku Makedonija vo nejzinite me|unarodno
priznaeni dr`avni granici.
Gledana od strana, avenijata Perdju navidum izgleda kako fantomska
naselba vo koja ne viree nikakov oblik na `ivot (nalik na onie razurnati
gradovi vo apokalipti~nite futuristi~ki filmovi). Rekov "navidum"
bidej}i toa e samo mamka {to ja smislila prirodata za da gi za{titi
`itelite na ovoj minijaturen ekosistem od krvolo~nite predatori {to
demnat naokolu: bu~nite motorxii, trgovskite patnici, te nositelite na
sudski povici. No dokolku ste lovec {to znae da namirisa traga, dokolku
mimikriski se skriete i trpelivo ~ekate, naskoro }e gi zdogledate
pripadnicite na rasko{nata perdjuevska fauna kako pretpazlivo izleguvaat
od svoite duvla.
Prv izleguva Mister Tom, sopstvenikot na zgradata (latinski: lendus
lordus), vo svojata sekojdnevna potraga po zagrozenite `ivotinski vidovi stanarite {to zadocnile so pla}awe na kirijata. Inaku, Mister Tom po
poteklo e od Kina (po akcentot ~ovek bi rekol: od [angaj). Se razbira,
Mister Tom e negovoto umetni~ko ime za holivudska upotreba. Po doma
najverojatno mu se obra}aat so nekoja tradicionalna slo`ena kung-fu
imenka kako na primer "Mal Zmej" ili "Golema Lama" (mada nekako
najmnogu mu le`i da go vikaat "Sredna Krigla", i toa onaa mala i debela od
cirka 0,33 decilitri). Karakteristi~no za Mister Tom e toa {to te~no
zboruva angliski {to nikoj ne go razbira, pa duri ni toj samiot. Koga }e ni
dojde na gosti, lezetski }e si se izmuabetime... so toa {to po toj muabet nitu
toj znae koga nie }e mu platime, nitu nie znaeme koga ima namera da ja smeni
zaglavenata balkonska vrata.
Predizvikani od {aolinskite zvuci {to gi ispu{ta Mister Tom, od
sosedniot stan izleguva cela edna kineska kolonija: prv yirnuva mladiot
dano~en inspektor Xianhong, a po nego i negovite stari roditeli (koi ve}e
{esti mesec glumat deka se dojdeni vo kratka, vikend-poseta na sinot vo
Amerika). Slo`noto semejstvo stapnuva na strani~niot trevnik i tuka na
lice mesto izveduva `ivopisen splet na tai-~i-~uan ve`bi za jaknewe na
teloto i slabeewe na duhot.
Vakvata azijatska provokacija go voznemiruva raperot Legezin od
Nigerija (stan br. 3), koj{to po vokacija e protivnik na zdraviot `ivot.
Legezin vedna{ pristapuva kon drevnite {amanski obredi za
neutralizirawe na isto~nite kineski ve{tini, pa pripaluva po tri xointa
odedna{ ne bi li gi isteral lo{ite duhovi od sosedstvoto.
Od mirisot na ilegalnata marihuana se vozbuduvaat legalisti~ki
nastroenite ku~iwa i ma~ki na sosetkata Stela, misteriozna Francuzinka i
avtorka na `ivopisnata avtobiografija "Hau Aj Fakd Dejvid Bouvi"
6
(ukrasena so nejzinite goli fotografii od mlade{kite denovi, zna~i
otprilika 1973 godina). Sosetkata Stela istr~uva vo pewoar vo potraga po
svojata zagubena ~ednost i gra|anski prava, razminuvaj}i se so majstor
Veli~kov (vitalen vodoinstalater po poteklo od Dragalevci, Republika
Bugarija), koj{to e vo dilema dali vodata od gorniot kat kape zatoa {to
tivkiot Japonec od apartmanot broj 8 ostavil otvorena slavina ili pak
ritualno se samoubil vo plitkata kada.
Kon veselata buka se pridru`uva stariot Iranec od kar{i, ~ija{to
omilena zabava e denono}no birawe broevi na doma{niot telefonski
aparat i posledovatelno urlawe na maj~in farsi-jazik (po dolgi ispituvawa
zaklu~ivme deka najverojatno prodava pleksiglas na berzata vo Teheran, so
posredstvo na nekoj totalno gluv broker). Na negovite krici se
nadovrzuvaat terapevtskite telefonski {epotewa na kom{ikata Xun,
koja{to na svojot balkon honorarno raboti kako hotlajn socijalen rabotnik
za opslu`uvawe na ekstremno zagrozeni edinki na rabot na depresijata.
Seta ovaa pastoralna idila naglo is~eznuva so pojavata na dobriot
kom{ija Lari, koj{to (privle~en od zvucite na drugite `ivotinski vidovi)
poletno dotr~uva vo potraga po `rtva na koja{to }e $ ja raska`e najnovata
epizoda na svojata omilena mamutska serija. Kolku {to e Lari golem vo
du{ata, tolku e golem i vo teloto - taka {to dodeka toj da se dovle~ka do
prizemjeto, ostanatite `ivotni uspevaat da se razbegaat sledej}i go
instinktot, koj veli: "Ran for juar lajf!".
So ve~erniot mrak se vra}a i mirot vo na{ata mala oaza. I dodeka vo
dale~inata tatnat motornite vozila od obli`niot frivej, vo perdjuevskiot
priroden rezervat vladee re~isi potpolna ti{ina... So isklu~ok na mladiot
Arap od vtoriot kat, koj{to so mobilen vo racete na ~ist {panski arlauka
pred zgradata (na vtoriot kat izgleda slabo fa}a signalot), upatuvaj}i $
quboven pokli~ na svojata hispanoamerikanska `enka i pritoa izvinuvaj}i
$ se za ona nekni.
7
MIRISI
Amerika mirisa poinaku.
Taa mirizba jas bi ja opi{al kako "golemo i prazno". Golemo - zatoa
{to e ogromno, a prazno - ne zatoa {to nema ni{to, tuku zatoa {to ima{
~uvstvo deka ima u{te mnogu prostor {to treba da se popolni.
@iviot ~ovek ne e ni{to poinakov od onie ku~iwata na nau~nikot
Pavlov: poznatite drazbi vo nego budat impulsi za akcija, dodeka
nepoznatite go zbunuvaat i go dezorientiraat... A mirizbata na Amerika ne
nalikuva na nitu edna mirizba {to ku~eto vo mene dosega ja namirisalo.
Lutiot i maten Pacifik ne mirisa na ohridskite pla`i. Ne mirisa
nitu na egejskite ili jadranskite ostrovi. Ne mirisa kako mediteranskoto
more vo Italija, [panija ili vo Turcija. Ne mirisa nitu kako atlantskiot
breg vo Portugalija, nitu kako ledenite morski vodi na Danska i Norve{ka,
nitu pak kako toplite karipski zalivi vo Portoriko. So eden zbor: ne
mirisa na nitu edno mesto na koe{to dosega sum bil. Negovite stra{ni
branovi nosat mirizba na nekoj so kogo nema zaebancija - ne mo`e{ da go
zasaka{, no mora{ da mu se voshituva{.
Po ulicite na gradot se me{aat aromi na italijanski, kineski,
meksikanski, japonski, gr~ki, ruski, arapski, iranski, bugarski, bosanski,
francuski, {panski, vietnamski, korejski, etiopski, ermenski, argentinski,
salvadorski, tajvanski, tajlandski, indiski, kubanski, brazilski i na niv
sli~ni restorani. ^ovek mo`ebi i bi uspeal da ja identifikuva mirizbata
na sekoja od ovie kujni poedine~no, no vaka toptan izme{ani vo vozduhot tie
tvorat eden neidentifikuvan oblak, koj{to vo mene ne budi ni{to osven
apetit. Zasiteniot ~ad na amerikanskite skari, grilovi, burgeri i
barbikjua vleguva vo sekoja pora na ko`ata... no sepak e poinakov od onie
~ar{iski skopski skari ~ija{to mirizba Krle`a ja opi{al kako aroma na
~ove~ko meso frleno na `ar. Od {oping-molovite dopiraat vozdu{ni
struewa na nepoznati slatki pe~iva, koi{to se me{aat so ostroto prisustvo
na xinovskite porcii kafe bez kofein, dodeka od predvorjata na kinosalite
se javuvaat pukankite preleani so puter i izme{ani so silnata mirizba na
nov tepison i dezinfekciski sredstva. Morskata riba te zaplisnuva so
mirizba na stranec, a pazarite te omamuvaat so mirizbi na egzoti~ni
plodovi {to dosega gi nema{ vkuseno i ~ii{to nazivi ne mo`e{ da gi
prevede{.
Pra{inata na gradili{tata ne te gu{i na na~in na koj{to toa go
pravele buldo`erite na tvoeto detstvo. Izduvnite gasovi na
pravosmukalkite, avtomobilite, avionite i fabrikite naprosto te
{a{ardisuvaat - tvoeto oko gi prifa}a, no tvojot nos prima pogre{ni
signali. Rasko{nite drvja, bujnite gradini i {arenite cvetovi so iljadnici
boi {irat magi~ni aromi, koi{to vo tvoeto srce ne vnesuvaat spokoj.
Ridovite na gradot krijat za tebe nepoznata vegetacija, a parkovite la~at
drazbi na koi{to nema{ odgovor. Vo pustinata, zajdisonceto se razleva nad
oskudnite rastenija i `ivotni ~ii{to imiwa ne mo`e{ da gi izgovori{, a
8
pred ~ii{to mirisi se ~uvstvuva{ neprijatno kako tu|inec {to go remeti
mirot na ne~ij dom.
I samiot govor ovde e poinakov - poimite {to nie gi ozna~uvame
ednostavno kako mirizba ili smrdea, ovde mo`e da bidat smel, sent, odor,
frejgrans, sten~, stink, akrid ili rik... Kako i samiot jazik da ti navestuva
deka svetot so koj }e se soo~at tvoite nozdrvi e daleku pokompliciran od
svetot vo koj{to si odrasnal.
No vo vrne`livite meseci pome|u Tenksgiving i Prezidents Dej doa|a
do`dot, miej}i go siot ovoj rasko{ i vnesuvaj}i mir vo srceto na
emigrantot. Kapkite se slevaat po tvojata {ofer{ajbna, a ti razmisluva{
za onoj dale~en den koga te odnesoa na izlet so semejstvoto na ~i~ko @ivko i
koga naglo zavrna i do`dot vi ja rasturi prvomajskata skara i tebe te
smestija vo starata lada i ti dadoa edna nedope~ena kobasica dodeka site
drugi ostanaa gladni i potoa ti pu{tija radio i fudbalskite komentari se
me{aa so zvucite na doma{nata estrada... I taka, mirizbata na sve` do`d go
ispolnuva tvojot dom, potsetuvaj}i te na domot {to go nema{, a ti da mo`e{
bi ja ispil seta taa nebesna voda vo znak na blagodarnost!
9
HAQIVUD!
Go pameti li nekoj po~etokot na onoj film "1941" na Spilberg?
Vaka be{e:
No} nad Kalifornija.
Edna ubava moma doa|a do bregot, se soblekuva i vleguva vo okeanot.
Pliv, pliv, pliv... pliva taa.
Koga ete ti ne{to cvrsto i dolgnavesto po~nuva da $ se pojavuva
me|u nozete...
Momata vrisnuva, se fa}a za dolgi~kiot misteriozen predmet, a
toj s# pove}e i pove}e se izdol`uva nad povr{inata na vodata,
povlekuvaj}i ja na{ata heroina nagore vo viso~inata... Branovite
pliskaat i od okeanot iznurkuva cela edna podmornica, so ubavata moma
zaka~ena na vrvot na nejziniot dolg periskop!
Od podmornicata konspirativno izleguva eden japonski mornar,
vnimatelno zagleduva naokolu, oslu{nuva... a potoa go kreva pogledot
nagore, kon goliot zadnik na ubavata devojka...
Japonecot se raskezuva i voodu{eveno vrisnuva: Aiiiii, Haqivud!
Ostatokot od ~ove{tvoto (~itaj: site onie {to ne `iveat ovde) tokmu
vaka go zamisluva Holivud: grad vo koj{to od neboto pa|aat goli gazovi. I
koga }e mi se javat od stariot kraj i }e me pra{aat kako e vo Holivud, ne
znam {to da im ka`am i pritoa da ne im ja rasipam iluzijata... bidej}i
Holivud, vsu{nost, ne ni postoi!
Okej, postoi Holivud Bulevard, na ~ii{to trotoari se vgradeni
yvezdi so imiwata na yvezdite i plo~ki so otpe~atoci na nivnite yvezdeni
race - no po tie yvezdi yvezda ne ~ekori, sade turisti.
Postojat i ridovite nad Holivud, na koi{to se nao|aat vilite na
slavnite akteri - koi vo me|uvreme ili po~inale ili pak se iselile na Bel
Er ili Beverli Hils ili Malibu, taka {to sega turistite se yverat vo
rasko{ni ku}i vo koi{to `iveat advokati, plasti~ni hirurzi i nekoga{ni
oficeri na iranskiot {ah Reza Pahlavi.
Postojat i holivudskite studija... samo {to najgolem del od niv
voop{to ne se nao|a vo Holivud: Vorner Bros i Dizni se vo Burbank, Soni e
vo Kalver Siti, Juniverzal e vo Nort Holivud, Foks e vo Sen~uri Siti...
Da ne zborime za toa {to Holivud duri ni formalno ne e grad (kako
{to i zagrepskiot Gorwi Grad ne e grad sam za sebe), tuku samo distrikt od
ogromnata urbana zona nare~ena Los Anxeles (koja{to isto taka ne e grad,
barem ne spored na{ite, evropski merila).
Zbunetiot prijatel od stariot kraj bi pra{al: dobro, ako Holivud ne
e grad, a Los Anxeles isto taka ne e grad, vo koj grad toga{ `ivee{ ti?
Fintata e vo toa {to jas ne `iveam vo nikakov grad.
Jas `iveam vo fabrika. Fabrika za proizvodstvo na soni{ta.
Za razlika od samite soni{ta, fabrikata vo koja{to tie se
proizveduvaat ne izgleda ubavo... kako vpro~em i sekoja druga fabrika: ima
tuka razni maslosani ma{ini, i bu~ni aparati, i golemi za~adeni oxaci, i
smrdlivi otpadni materijali, i privilegirani {efovi na smeni, i mladi
10
preambiciozni kadri, i neobraboteni sirovini, i ste~ajni rabotnici, i
u~enici dojdeni na praksa...
Milioni i milioni lu|e sekojdnevno stanuvaat i go zazemaat svoeto
mesto kako {rafovi vo toj ogromen mehanizam. Samo za vas, dragi gleda~i - i
va{ata vesela nasmevka, i va{iot kupen bilet, i va{iot merak po vozbuda, i
va{ite gladni setila, i va{ata doma{na kolekcija, i va{ata potreba za tu|a
akcija, i ve~noto dete vo vas!
Se razbira, sekoja fabrika e nakitena so pravila.
Vo nekoga{niot "Metalski zavod Tito" ili FAS "11 Oktomvri"
pi{uva{e: ne konsumiraj alkohol pri rabota, ne go napu{taj predvreme
rabotnoto mesto, koristi za{tita pri rakuvawe so otvoren ogan, pu{ewe
samo vo predvidenite zoni, proleteri od site zemji... i taka natamu.
Vo ovaa fabrika isto taka postojat pravila, samo {to se nepi{ani.
Zapravo, mora{ da si gi napi{e{ samiot, vrz sopstvenata ko`a.
Pravila kako se pi{uva scenario, pravila kako se podgotvuva{ za
audicija, pravila kako vleguva{ na sostanok, pravila kako gi prezentira{
svoite idei, pravila kako se postavuva{ kon sorabotnicite, pravila kako
vodi{ pregovori, pravila kako izgovara{ oddelni frazi, pravila kako i
{to jade{ na deloven ru~ek, pravila kako `ivee{, razmisluva{, di{e{...
Na mnogumina ovie pravila im se nepodnoslivi.
Na mnogumina ovoj ogromen fabri~ki krug im e tu|.
Na mnogumina negovite proizvodi im se gor~livi.
Na mnogumina holivudskite sni{ta im se la`ni.
Na mnogumina sevo ova im e odvratno.
No, kako {to veli Hemfri Bogart vo "Kazablanka": Du ju vont maj
edvajs? Gou bek tu Bulgerija!
Ostanatite ostanuvaat ovde, kako ^aplin na negovata podvi`na lenta.
I sekojdnevno, uporno, strasno vrtat so svoite dva {rafcigera.
11
HABIBI
Koga na vremeto so kolegite odevme vo Bitola, no}ite redovno ni
zavr{uvaa vo eden ozloglasen lokal, kaj lokalnoto naselenie poznat kako
"Baro". Tuka, sledeni so instrumentalnite arlaukawa na orkestarot
"Kriterium" i negovite tri peja~ki, koi kako mitski magbetovski
nare~nici zavivaa okolu nas, gi `rtvuvavme poslednite denovi na na{ata
mladost, polo`ena na oltarot na na{eto bezumie.
Denovive mu pi{uvav pismo na eden moj soborec od tie te{ki
ofanzivi, inaku ugleden kulturno-umetni~ki deec:
"Drag prijatele,
Eve me mene vo centarot na svetot {to go sakame, kako odam od
vrata do vrata nudej}i gi svoite scenarija, idei i soni{ta. Mojata nade`
se hrani so nivnite vetuvawa, a mojot stomak `ivee od desetici drugi
zanimawa {to vo me|uvreme gi izvr{uvam. Taka, na primer, denovive
rabotam kako a|utant na mladiot princ od Saudiska Arabija - dewe go
vozam naokolu ne bi li nekako ja zasitil svojata dosada, a nave~er
krstosuvame po skrienata strana na gradov vo potraga po ne{to {to
nemu mu nedostiga. No {to mo`e da dobie mlad ~ovek komu od ra|awe mu e
pru`eno s# vo `ivotot? Ubavite `eni, egzoti~nite jadewa, skapite
butici, ogromnite limuzini - ni{to od toa ne mo`e da izmami vozbuda na
negovoto lice. Nave~er zavr{uvame vo barot "Habibi", edno somnitelno
mesto vo koe{to se sobira bliskoisto~niot svet i kade {to arapskite
princovi, opkru`eni so la`ni blondinki i realni maligani, gi kr{at
zakonite na Kuranot zaedno so svoite siroma{ni sonarodnici. A seto
toa mene me potseti na "Baro" i onie na{i podednakvo besmisleni no}i vo
koi{to bez nikakov povod i pri~ina se odnesuvavme kako razgaleni
princovi, pa rekov da ti se javam i da te pra{am kako si."
Po nekolku dena mi stigna kus odgovor:
"Dragi Darko,
Ba{ mi e drago {to se javi.
I ne mo`am da se na~udam kako toa na{ite lu|e se vo sostojba duri i
na drugiot kraj na svetot (opkru`en so svetle~ki reklami i bleskavi
lokali) da gi otkrijat najtemnite duvla i so ogromen merak da se nurnat
vo niv.
No taka ti e toa vo `ivotot: samtajms ju it d bar, samtajms d
"Baro" its ju!"
12
KURO
Kuro e nekrunisaniot kral na Menhetn.
Ja nosi svojata kralska kruna kako {to Sizif go nosel te{kiot
kamen.
Koga Wujork }e zaspie, Kuro e ~uvar na negoviot son.
Na agolot na Grant i Tompson, na dolgiot {ank na "Kafe Noar",
mo`ete vo `ivo da gi vidite negoviot lik i telo.
Nalikuva na ona ~ove~eno {to mu e arhineprijatel na Pink Panter,
no toa e samo animirana fatamorgana: Kuro nema arhineprijateli. Kuro
nema nitu obi~ni, regularni neprijateli. Ne znam nitu kolku prijateli ima
toj... No Kuro definitivno ima publika, kako i sekoj vistinski umetnik!
I negovite denovi minuvaat vo ispolnuvawe na precizni
performansi za nevidliv auditorium, vo ime na nekoi neopiplivi, no
slatki ideali.
13
GLAVATA GORE!
Za razlika od nas, Balkancite, Amerikancite generalno se
optimisti. Ovde va`i praviloto: ako `ivotot ti nudi kisel limon, fati
napravi si limonada!
Koga ne{tata }e trgnat udolu, na na{iot ~ovek kriva mu e Vladata,
dr`avata, kom{iite, roditelite, prijatelite, kolegite, Ministerstvoto za
trud i socijalna politika, Agencijata za spre~uvawe na perewe pari,
Zdru`enieto na filatelisti od Berovo, minimarketot "Kiki komerc" i
avtoprevoznikot "C’mba trans". So eden zbor: site mu se krivi, samo toj e
stalno prav!
Amerikanecot, pak, za sekoja utka se obvinuva samo sebesi. I biznisot
ako ne odi, i planovite ako ne se ostvarile, i profitot ako isparil, i `ena
mu ako go ostavila, i sin mu ako se drogira, i berzata ako padnala, i vojnava
vo Irak ako ne ja biva - za s# si e vinoven samo toj. Zatoa Amerika postojano
odi napred bidej}i ne gubi vreme na me|usebni obvinuvawa. I zatoa
farmacevtskata industrija cveta od proda`bata na antidepresantite {to
Amerikancite gi goltaat ko da se bazoka-mastiki. I zatoa pola dr`ava le`i
na psihijatriski kau~ kaj drugata polovina, koja{to navreme odbrala
profitabilna profesija.
Po izvesno vreme ovde sfativ vo {to e fintata: za da ne {izne{
skroz, treba u start da si odbere{ nekoj uzor vo `ivotot, pa koga ti e te{ko,
da se te{i{ deka nemu mu bilo u{te pote{ko.
Taka na primer kopiqacine od Saut Park go imaat Brajan Boitano,
Luk Skajvoker go ima Obi Van Kenobi, Xorx Bu{ Pomladiot go ima Xorx
Bu{ Postariot... a jas predlagam za na{a nacionalna yvezda-vodilka so
aklamacija da ja odbereme porno-yvezdata Ej`a Karera.
Eve nekolku zbora za nea: rodena kako Xesika [tajhauer vo 1973
godina od tatko Japonec i majka Germanka, detstvoto go pominuva vo rodnoto
Wu Xersi, kade {to zavr{uva osnovno i sredno obrazovanie. Bila uspe{na
pijanistka i do svojata petnaesta godina dvapati nastapuvala vo Karnegi
Hol. Kako ~len na MENSA dobila stipendija na presti`niot univerzitet
Ruxers, no ne mo`ej}i da go izdr`i pritisokot i ambiciite na roditelite,
re{ava da izbega od doma. Slednite nekolku godini raboti kako tan~arka i
striptizeta, po {to potpi{uva dogovor so Vivid Enterteinment i
zapo~nuva uspe{na kariera vo pornografskata filmska industrija (za {to e
nagradena so najpresti`nite esnafski nagradi). Paralelno so rabotnite
obvrski u`iva vo igrawe videoigri, sorabotuva so spisanieto "Maksimum
PC", go pozajmuva glasot vo Manga-crtani filmovi, a se pojavuva i vo
filmot "Big Lebovski" na bra}ata Koen. Po razvodot so re`iserot Bad Li,
Ej`a stapuva vo brak so nutricionistot Don Lemon i se seli za Juta, kade
{to se ra|a nejzinata }erka Katalina. Za `al, Don gine vo soobra}ajna
nesre}a i ne go do~ekuva ra|aweto na sinot Devin. Po ovaa semejna tragedija
Ej`a re{ava celosno da mu se posveti na odgleduvaweto na decata i najavuva
zatvorawe na site svoi veb-sajtovi nameneti za vozrasni.
Nekoj bi pra{al: a zo{to e seto ova bitno?
14
E {o, da ne ne e?
Koga }e gi pogledne ~ovek ovie nejzinive kole{ki, mu se slo{uva
kolku glumataat, preglumuvaat, se trudat da ostavat vpe~atok...
Za razlika od niv, Ej`a seto toa si go odrabotuva so nasmevka. Kroce,
pedantno, od srce... qubi se i glavata gore!
Ako taa mo`e da zadr`i nasmevka po onakva burna biografija - koi
sme pa nie Makedoncite da bideme nam}ori?
15
NARODNI HEROI
Roden sum na bulevarot "Partizanski odredi" broj 111.
Zad mojata siva zgrada se nao|a{e moeto u~ili{te, zad u~ili{teto fabrikata za pe~iva i slatki "Vanila", a zad "Vanila" - prugata na koja e
ubien narodniot heroj Kuzman Josifovski Pitu.
Jas i moite vrsnici odrasnavme vo stvarnost li{ena od istorija,
u~ej}i za prethodnite maglivi istoriski vremiwa, istovremeno sonuvaj}i za
nestvarnite ekleri so ~okoladen preliv {to se sozdavaa na preminot od
stvarnosta kon fantazijata...
Potoa moeto detstvo zavr{i, fabrikata "Vanila" go smeni imeto, a
istorijata na golema vrata vleze vo na{ata stvarnost.
Jas vo me|uvreme zaminav, no slu{am deka taa s# u{te e tamu, nasekade
okolu sivata zgrada na bulevarot "Partizanski odredi".
Vo gradot kade {to sega `iveam rasporedot na ne{tata e malku
poinakov. @iveam vo neposredna blizina na zgradata vo koja{to e sniman
"Daj Hard", do bulevarot na koj{to [eril Krou pee{e "Ol aj vona du iz hev
sam fan". ^esto bescelno {partam naokolu ka~en na poloven siti-bajk, niz
pre{irokite ulici ispolneti so elegi~ni art-deko zamoci i grdi kartonski
zgradi, baraj}i ostatoci od nekoi tu|i detstva... No na spomenicite {to gi
otkrivam ispi{ani se imiwa na nekoi sosema poinakvi narodni heroi.
Na agolot pome|u Holivud Bulevard i Kahuenga Strit se nao|a
zgradata vo koja{to se krie detektivskata kancelarija na Filip Marlou.
Tuka na vremeto se zapletkuvaa razni crno-beli misterii, se vme{uvaa
fatalni dami i pogani podleci, se re{avaa slavni slu~ai... No dokolku se
obidete da ja pronajdete vratata {to vodi do ovaa slavna lokacija, nema da ja
najdete. Taa ne postoi, kako {to ne postoi nitu detektivot Marlou,
izmisleniot lik od romanite na Rejmond ^endler. Postoi samo spomenplo~ata {to svedo~i za eden izmislen svet {to na vremeto ne se slu~il.
Nekolku milji jugoisto~no se izdignuvaat kulite na Dauntaun Los
Anxeles. Edna od niv e Bredberi Bilding, poznata kako lokacija na koja se
odigrala kone~nata presmetka pome|u Rik Dekard i replikantot Roj. Niz
staklenata vrata navistina se nayira hidrauli~niot lift {to vodi do
posledniot kat, kade {to Deril Hana se krie{e pome|u kuklite na Xej Ef
Sebastijan... Iljadnici turisti doa|aat da go posetat ova istorisko mesto na
fiktiven nastan opean vo filmot "Blejd Raner".
Vo neposredna blizina bi trebalo da e nepostoe~kiot "Najt Aul
Kafe", kade {to se slu~i izmisleniot masakr od "El Ej Konfiden{l", a
ne{to podolu se nao|a ^ajna Taun, kade {to Xejk Gitis (Xek Nikolson) se
obide da ja spasi Evelin Malvrej (Fej Danavej) od nejziniot soprug i tatko
Noa Kros (Xon Hjuston). So kineskite pagodi kohabitira meksikanskata
~ar{ija Olvera Strit, mesto na koe maliot skitnik ^arli se bore{e so
lo{ite dr`avni ~inovnici {to sakaa da mu go odzemat sinot.
Nad gradot se nadvisnuvaat Holivud Hils, vo koi ^ili Palmer (Xon
Travolta) se spravi so negativecot Bo vo "Get [orti", ocrtani so
zlokobniot Malholand Drajv od istoimeniot film.
16
Kon zajdisonceto se spu{ta Sanset Bulevard (na koj{to Vilijam
Holden ja pronajde Glorija Svanson i sopstvenata smrt vo bazenot),
zavr{uvaj}i onamu kade {to po~nuvaat Malibu i negovite drveni ku}i~ki
(od edna od niv Majk Hamer edvaj se spasi koga lekovernata devojka go otvori
misteriozniot kov~eg).
Ete, taka bi mo`el beskone~no da redam... Od sekoe }o{e demne po
nekoj holivudski naroden heroj, nekoj slaven lik {to se borel za ~ove~ki
pravdini, nekoj junak nad junaci {to izginal na golemoto platno, na
po`oltenite stranici na roto-romanite ili pak na strip-lentite vo
visokotira`nite vesnici.
I dodeka slobodarskiot Los Anxeles tone vo svojot miren son za
koj{to `ivotot go polo`ija najdobrite sinovi na negovite narodi i
narodnosti, mese~evite zraci ne`no pa|aat na kamenite plo~i na
holivudskite grobi{ta, otkrivaj}i gi imiwata na nekoga{ `ivite lu|e {to
toj son go sozdale: Rudolf Valentino, Xejn Mejnsfild, Daglas Ferbanks,
Mel Blank, Piter Lore, Sesil B. de Mil...
A potoa pred polno} neboto go poklopuvaat niski, gusti i vla`ni
oblaci, koi{to go pokrivaat ovoj grad na iluzii onaka kako {to majka
pokriva dete {to se zaigralo, pa zaspalo.
17
ALAN FORD
Pred {alterot na semo}niot Imigrej{n Ofiser sletav so mai~ka na
koja{to be{e iscrtan likot na Bob Rok, koj{to veli: "Podobro da se `ivee
sto godini kako milioner otkolku sedum dena vo siroma{tija", po {to
narednite mesec dena `iveev na kau~ot vo dnevnata soba na Suqo na ulicata
Brokton broj 1515.
Da bidam iskren, mama mi plakaa tie likovi od "Alan Ford"!
Nepovikani vlegoa vo moeto detstvo, vo dolgite esenski sedmici vo koi
bespomo{no le`ev bolen od svojata vtora po red bronhopnevmonija, a pokoen
~i~ko Mile posaka da me razveseli nosej}i mi stripovi od kolekcijata na
negoviot sin, pokoen Labi{... I to~no se se}avam na toj magi~en mig koga ja
otvoriv prvata stranica na prvata epizoda, a tamu me do~eka crte`ot na
Kipot na slobodata so opis: "Soedineti Amerikanski Dr`avi. Milioni
mravki {to `iveat...", po {to sleduva{e prodol`enie na vtorata
stranica: "...vo rasko{ni zgradi prepolni so izobilstvo - i vo mesta kade
{to takvo ne{to nema".
Ete! Da ne se slu~e{e taa slu~ajna sredba pome|u mene i toj strip,
mo`ebi jas denes }e bev nekakov uspe{en bankar, ili eminenten politi~ki
komentator, ili fleksibilen deloven ~ovek, pa duri i epten ugleden
pravnik (za kakov {to me me~tae{e tatko mi vo svoite roditelski sni{ta)...
No koga kako male~ok }e se zarazi{ so pakosniot cinizam na crta~ot Mawus
i scenaristot Bunker, ostatokot od `ivotot go pominuva{ gledaj}i go
svetot niz {arenolikata prizma na crno-beliot alanfordovski svet. I
sekoja `ivotna situacija ja meri{ so ar{inot na nivnite mudrosti:
"Koj ima slobodno vreme, toj misli. A koj misli - raboti protiv
dr`avata!".
"Ne ti e `al {to si zgre{il, `al ti e {to sme te fatile".
"Ako sakame da pobedime, ne smeeme da zagubime".
"Od kade da trgneme? Mo`eme odovde, koga ve}e i onaka sme tuka".
I kako po vakvi biseri da poveruva{ vo sekojdnevieto {to ti se nudi,
koga znae{ deka za tvojata bezbednost se gri`i nesposobniot inspektor
Brok, deka tvojot grad go vodat trojcata korumpirani sviwoliki odbornici,
deka tvojata svetla idnina ja odreduva Ministerstvoto za istra`uvawe rudi
i gubewe vreme, a deka vistinskoto merilo na tvojot tranzicionen svet e
pijanicata Superhik, koj krade od siroma{nite za da im dade na bogatite?
Se se}avam deka taa dilema me ma~e{e u{te kako mal, koga na
u~ili{te se delevme na onie {to ne ~itaat i onie {to ~itaat "Alan Ford".
Onie prvite stanaa uspe{ni bankari, politi~ki komentatori,
fleksibilni delovni lu|e, epten ugledni pravnici...
Onie vtorite zakrila baraat vo malata cve}arnica na agolot pome|u
{estata avenija i devettata ulica, znaej}i deka ~ove{tvoto se deli na onie
{to pravat puf-pant i onie {to pravat frit-frit-frit.
A jas pak `iveam me|u milioni mravki {to `iveat vo rasko{ni
zgradi prepolni so izobilstvo - i onamu kade {to takvo ne{to nema.
18
XEZ
So prviot samrak dol` Bulevarot na samrakot (kako razigrani noti
po petolinie) se dvi`at svetlata na iljadnici bu~ni vozila, koi potoa se
slevaat nadolu kon Long Bi~, negovite bi-bap soliteri i veseli xezklubovi.
I ne slu~ajno xezot $ prilega na Amerika kako {to leten fustan $
prilega na ubava krakovska devojka.
19
KARLO
Karlo e rimjanin. @ivee vo Los Anxeles so godini, mada toj fakt
slabo se odrazuva na negovoto poznavawe na angliskiot jazik. Inaku e
filmski kompozitor, ve~en levi~ar, aktiven u~esnik vo razni qubovni
nezgodi, prekrasen ~ovek i dobar prijatel. Lani be{e nominiran za Golden
Gloub za edna produkcija na Milo{ Forman, iako mene mnogu pove}e mi se
svi|a{e negoviot saundtrak za izvesen niskobuxeten meksikanski film.
Inaku, Karlo epten li~i na stariot Xepeto od crtaniot film za Pinokio,
no toa ne e temata na ovaa prikazna.
Sekoj den pome|u eden i dva Karlo sedi vo francuskata kafeterija
locirana pome|u Venis i Marina del Rei. Dokolku sakate da go dru`ite,
morate da pojdete tamu. Nekolku pati se obidov da go ubedam da go smenime
lokalot, ~isto za promena, ama badijala: Los Anxeles e ogromen grad na
osameni lu|e, a vo francuskata kafeterija Karlo site go poznavaat - pa
zo{to toga{ toj bi se otka`uval od taa udobna pozicija na maalska ikona?
Denovive nosev mai~ka so likot na Korto Malteze na nea, na {to
Karlo stra{no se vozbudi: zapo~na odokolu da gi ispituva moite poznavawa
na toj (vo Amerika malku poznat) strip-junak, pa koga vide deka sum fan isto
kolku i toj, zapo~na da mi raska`uva za svoeto prijatelstvo so crta~ot Hugo
Prat, za nekoj film {to trebale da go rabotat zaedno, za toa kako `ivotot
na golemite avtori ne e nitu malku idili~en kako {to se idili~ni
prikaznite za niv, za toa kako Hugo mnogu piel i jadel i imal srce za celiot
svet, ama ne i za nasobraniot holesterol, za negovata smrt i spomenite {to
zad sebe gi poseal, za toa kako Korto site drugi kontinenti gi pro{eta i vo
Severna Amerika sepak ne stapna, a pak nas vodite na `ivotot tokmu na ovoj
breg n# isfrlija...
Pijam topla ~okolada i go slu{am kako ma|epsan. Koga Karlo
raska`uva, toa e kako da te miluva ubava `ena: toplo, meko, tivko,
zavodlivo... Poleka se odlepuva{ od svetot na francuskata kafeterija, od
xuxestite meksikanski kelnerki i bu~nite razgovori na evropskite
umetnici rasposlani po sosednite masi vo potraga po svojot amerikanski
son, od tropaweto na viqu{kite, mirisot na podgreaniot ratatui-gula{ i
yvonot na ke{-registarot... Karlo raska`uva za svoite patuvawa po Afrika,
za toa kako se vqubil vo edna Angli~anka, za poznanstvoto so Alehandro
Hodorovski ili Aleksandro @odorovski, za eden talijanski neofa{ist {to
so ~izma mu go iskr{il nosot vo burnite {eesetosma{ki demonstracii, za
sin mu {to trgnuva po negovite muzi~ki stapki, za toa kako sme dojdeni vo
ovaa zemja ne za da staneme del od nea, tuku za da $ podarime del od sebesi...
Vremeto proletuva pokraj nas, a jas mu ka`uvam na Karlo kolku go
sakam negoviot roden kraj. Mu zboruvam za moite slatki {est meseci
pominati vo Rim, ve~niot grad vo ~ii{to katakombi ima tragi i od moite
makedonski koreni... Karlo me gleda so pra{alnici, a jas zapo~nuvam da mu
raska`uvam za slovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij, za nivnite
makedonski u~enici Kliment i Naum, za pismoto {to go sozdale i mu go
podarile na celiot slovenski svet od Ohrid do Sankt Peterburg...
20
Karlo me slu{a so `ar ednakov na toj so koj do pred malce
raska`uva{e: ma|epsano, strasno, so {irum otvoreni o~i na {eesetgodi{no
dete. I prosto ne znae{ {to ti e pomerak - Karlo da ti zboruva ili na
Karlo da mu zboruva{. Zborovite mi se slevaat, eden so drug se
nadopolnuvame, a okolu nas se topat okeanskiot vozduh i smogot na noviot
svet...
So dobrite i interesni lu|e postoi ist problem kako i so ~okoladata
- prosto ne mo`e{ da im se nasiti{!
21
AMERIKAN DRIM
Svojata prva emigrantska Nova godina ja do~ekav vo uniforma na
valej na luksuzniot Dabl-Ju Hotel.
Ima vo toa nekoja nebesna pravda: vo svoite yvezdeni migovi nikoga{
se nemav zapra{ano koi se lu|eto {to mi otvoraat vrata, koi me razvezuvaat,
koi me poslu`uvaat, koi ~istat zad mene... a sega sum eden od niv.
Stojam po osum ~asa na do`dot i gi parkiram vozilata na
amerikanskiot xet-set: mladi plejboi vo "eston martin", doktori vo "jaguar"
i advokati vo "maserati", kriminalci vo "kadilak eskalejd", sponzoru{i vo
evtini "tojota"-modeli, bogati soprugi vo "es-ju-vi"...
Edna{ namina i glumecot Bil Marej, debelo podma~kan. Ni podeli
sekomu po dvaeset dolari i is~ezna vo nepoznat pravec. Po nekoe vreme
pro~itav deka `ena mu go ostavila... Normalno deka }e go ostavi koga na
vakvi ko mene si gi ar~i parite!
Drugpat gledavme kako vo sosednata ulica paparaci ja blokiraa
kolata na Britni Spirs na patot kon medicinskiot centar na Ju-Si-El-Ej.
Posle pro~itavme deka malata pak se nakrkala so ap~iwa, a bra}ata
fotografi imaat bolni~ki insajderi {to gi informiraat za takvi nastani.
I taka, svetot si pominuva pokraj mene i moite uniformirani
sobra}a vo gara`ata, glavno mladi gitaristi, scenaristi, akteri, artisti...
i par meksikanski emigranti.
No kako {to sekoja Pepela{ka ima svoja samovila, taka i jas po eden
magi~en telefonski povik go napu{tiv omrazenoto rabotno mesto i
zapo~nav pregovori za mojot prv seriozen anga`man vo Amerika.
Na razdelba, moite uniformirani kolegi me pou~ija:
- Kako {to gleda{, su{tinata na amerikanskiot son ne e da dobie{
rabota - tuku da dade{ otkaz! Raboti onoj {to mora - a otkaz dava onoj
{to si ima popametna rabota.
22
BRUKLIN DADE, DUDU RESTE
Od Amerikanci najmnogu sakam Afroamerikanci.
Qubezna i nasmeana e belata Amerika, no i bajagi distancirana od
tebe. Latinoamerikancite se strasni i bu~ni, no samo vo nivnite domovi,
vo koi{to nema{ pristap. Amerikancite so azisko poteklo se vredni lu|e,
no ne ja razbiraat tvojata smisla za humor. A bratot-crnec ima srce za
celiot svet!
Dokolku sred golemite gradovi bara{ nekoj da ti pomogne - crnecot
}e ima vreme za tebe i tvojot problem. Dokolku ti treba ~ovek da ti ja ka`e
vistinata v lice - crnecot nema vlakno na jazikot. Dokolku ti fali
drugar~e so koe }e go spodeli{ dolgiot amerikanski {ank - crnecot nema da
te odbie. A za senzibilitetot - i~ muabet da ne pravime.
Eve, na primer, mojot prijatel Demijan. Roden e vo Wujork, studiral
vo San Francisko, a `ivee vo Los Anxeles. Po profesija e muzi~ki
producent i re`iser, rabotel so Snup Dogi Dog i Tupak [akjur, dobitnik e
na Gremi Avord, a vo momentov podgotvuva film za koj{to go kandisuva
Benisio del Toro da mu igra glavna uloga. Demijan ne pie alkohol, no
odvreme-navreme pu{i puri (i gordo naglasuva deka e postojan ~len na cigarklubot vo koj{to ~lenuva Xon Milius). Na glavata nonstop nosi {aren
cilindar od ve{ta~ko krzno, koj izgleda kako preparirana ma~ka vrz
negovoto golemo telo. Sekoga{ vozvra}a na telefonskite povici i nikoga{
nema da ja otka~i tvojata pokana za sredba, bez ogled stanuva li zbor za
dru`ba ili za nevolja. Me nau~i kako da se pozdravuvam i gu{nuvam kako
crnec, za da ne go brukam pred negovite prijateli.
Nekni Kiril mi pu{ta{e nekoi demo-snimki od svojot nov album, pa
jas gi spodeliv so Demijan. Ima{e tuka i jamajkanski raperi i amerikanski
pop-peja~ki i mnogu elektronika i semplovi i horovi i ciganski truba~i...
Go pra{uvam {to najmnogu mu se dopa|a, a Demijan mi veli: ona so trubite!
Nikoga{ Demijan ne sretnal Rom vo `ivotot, ni{to ne znae za
nivniot tanc i nivnata muzika, ni{to ne znae za balkanskite ritmi,
nikoga{ ne bil vo Evropa nitu pak znae mojata zemja na karta da ja poka`e...
No znae {to mu se dopa|a: ona so trubite.
Dva naroda od dve razli~ni strani na svetot, obata so ma~no minato i
otkinati koreni, bez nikakov me|useben kontakt - no so isti muzi~ki
afiniteti.
Otsekoga{ Esma Rexepova mi nalikuvala na Areta Frenklin, a Ferus
Mustafov mi bil na{iot ^arli Parker.
Ostanuva u{te [utka da go dade svojot Martin Luter King.
23
BESOT NA LARI
Pred nekoj den na parkingot pred mojata zgrada kako nevina gazela na
poilo me na~eka kom{ijata Lari. Go gledal v~era intervjuto na Keti Kjurik
so Sara Pejlin, pa sega bara `rtva so koja{to seto toa bi go spodelil.
- Ja vide li? Nevidena glupa~a! Taa `ena se gubi vo sopstvenata
re~enica kako malo dete vo supermarket... - se gu{e{e Lari vo
o~ajni~ki bes.
Jas go napraviv najpogre{niot mo`en poteg - go prifativ muabetot!
- Znam, sosede, no spored anketite taa u`iva golema popularnost vo
odredeni... kako bi gi narekol... socijalni miljea.
Po ovie moi zborovi na Lari pena na usta mu nadojde, o~ite mu
ispadnaa od le`i{te, a teloto mu se nafrli so sitni plikovi.
- Kakvi miljea? Toa se redneks, fa{isti, moroni, poremeteni idioti
{to pet re~enici ne pro~itale vo `ivotot, lu|e {to ja dr`at
ovaa zemja vo zalo`ni{tvo verno glasaj}i za onaa retardirana
budala {to ve}e osma godina sedi vo Belata ku}a... Znae{ li kako
svetot gleda na Amerika denes? Znae{ li kolku e ni~kosan na{iot
ugled? Znae{ li kolku ni se smeat vo Evropa?
- Pa dobro, znam... Sum slu{nal takvi prikazni duri i vo mojata
Makedonija...
Na ovie zborovi Lari preblede!
- Duri i vo Makedonija?
- Pa... da.
- A {to zborat vo Makedonija?
Jas se najdov malce vo nebrano, ama sega mi nema{e nazad:
- Pa ne znam, lu|eto se generalno gnevni na Amerika i na ulogata na
svetski xandar {to si ja prezema... Eve, duri i nie morame da
u~estvuvame vo amerikanskata avantura vo Irak, iako nikoga{ vo
svojata istorija ne sme pratile vojnik na tu|a teritorija...
- Ja nateraa Makedonija da prati vojska vo Irak? Kopiliwa!
Prokleti kopiliwa...
Lari ova go ka`a niz gor~liva nasmevka i so izraz na ~ovek vo ~ie ime
e napravena stra{na nepravda... iako jas ne bev siguren dali voop{to znae
kade e Irak, a kade Makedonija.
- Tuku, ka`i mi... ova... {to drugo se zbori tamu vo... vo Makedonija?
- Ni{to osobeno, isto kako i vo ostatokot od regionot... Lu|eto so
potsmev zboruvaat za Amerika, pravat grubi {egi na smetka na
amerikanskata
demokratija,
ja
ismevaat
naivnosta
i
neinformiranosta na amerikanskiot narod...
Lari nemo klima{e so glava, obiduvaj}i se da go zadr`i
dostoinstvoto na amerikanskiot narod.
- Taka... taka zboruvaat za nas vo Makedonija?
Be{e o~igledno deka vo nego se odigruva te{ka bitka...
24
-
No znae{, Lari, ne mi e ni mene drago koga slu{am vakvi raboti. Im
velam na moite sonarodnici deka vakvite {egi ne mi se dragi,
bidej}i Amerika sega e moj dom, a Amerikancite moi sogra|ani.
Lari me pogledna so nasolzeni o~i, kako ~ovek {to na smrtna postela
prona{ol tro{ka uteha.
- Navistina taka im re~e?
- Navistina.
- I navistina... navistina taka se ~uvstvuva{?
- Navistina. Znae{, mene ovaa zemja me primila kako svoj i jas $
dol`am dlaboka blagodarnost. Okej, mo`ebi smetam deka Amerika e
novata Rimska Imperija... no koga padnal Rim, usledile stotici
godini na Mra~niot sreden vek - a toa e ne{to {to jas ne bi sakal
da go do`iveam!
Neboto odedna{ dobi rumeni nijansi, lu|eto zapo~naa da se dvi`at vo
slou mou{n, a nad nas odeknaa zvuci na patriotska muzika koga Lari mi se
obrati so glas vo koj{to nade`ta s# u{te nema{e umreno:
- I nema da go do`ivee{. Amerika nema da dozvoli ti toa da go
do`ivee{! Mo`e{ toa da im go ka`e{ na tvoite lu|e vo
Makedonija.
Ne znaev kade ponatamu da go teram muabetov, pa vetiv deka }e im
ka`am {tom gi vidam. Potoa izmisliv deka kujnata mi e vo plamen, pa se
izviniv i kukavi~ki go napu{tiv bojnoto konverzacisko pole.
Pominaa nekolku sedmici, a Lari povtorno me na~eka vo zaseda.
- Gi vide najnovite anketi? Rejtingot na Sara Pejlin pa|a,
republikancite tonat, izgleda deka na Obama mu se nasmevnuva
pobeda. Ba{ me interesira {to mislat sega za nas vo Makedonija!
Samo pristojno se nasmevnav i kidnav, nemaj}i sila da mu ka`am deka
sirotata Makedonija, poradi onaa gr~ka budala{tina, vsu{nost naviva za
Mekkejn.
25
KALIMERO
Vo ovoj Holivud ne e te{ko ~ovek da se po~uvstvuva kako Kalimero:
site okolu tebe se uspe{ni, slavni i bogati, a ti gi gleda{ so skr{ena
lu{pa od jajce na glavata i mr~i{ kako nema pravda.
Taka i jas denes: sedam pred kompjuter, prelistuvam tu|i biografii na
Internet, pa se nerviram kako na razni Ojlevci i Dojlevci im te~at med i
mleko dodeka mene mi curi `ivotot.
Eve da go zememe Spajk Li: kaj i da go frli{, niknuva! Re`ira
filmovi i za rasni problemi i za seksualni zgodi i za grabe`i na banki i za
crnite vojnici vo poslednata svetska vojna... Jas ne mo`am tolku temi za
muabet da izmislam kolku {to toj ima temi da izre`ira.
Ili Klint Istvud, na primer: u{te ne zavr{ila distribucijata na
negoviot prethoden film, a ve}e mu ja reklamiraat premierata na vtoriot
naslov za ovaa sezona - plus {to toj vo me|uvreme najavuva snimawe na nov
proekt. Ispa|a deka po~esto gledam negovi filmovi otkolku {to se gledam
so sestra mi na skajp.
Ili onoj Stiven Soderberg: nagrada vo Kan na 28 godini, 28 re`irani
filma na 45 godini, nad 45 filma kako producent i direktor na
fotografija... Spie li toj ~ovek nekoga{? Iska~a li vo grad, odi li na
pazar~e, igra li bejzbol so drugarite, letuva li pove}e od pet dena na sekoi
pet godini?
Aj, si vikam - mo`ebi previsoko ni{anam. Daj da vidam {to pravat
ovie {to mi se generacija. Eve na primer, mladiot Len Vajsmen: dve godini
pomlad od mene, ima tri filma isto ko mene, svojot prv film go snimal koga
jas sum go snimal svojot posleden... samo {to negoviot prv film e mega-hit,
vtoriot mu e u{te pove}e mega-hit, a negoviot posleden film e supermegahit!
Zemam par~e hartija i srame`livo pravam rekapitulacija na
sopstvenata kariera: dobar start, golemi pauzi, mal uspon i vedna{ potoa
pad, povtorno mal uspon, pa u{te eden ne{to pogolem, pa u{te eden pad, pa
pak golema pauza...
Jasna si doa|a doma, pa po kratka inspekcija sfa}a kogo zateknala i vo
kakva sostojba. So prekor vo glasot mi veli deka sum premnogu kriti~en
sprema sebesi, deka gi brojam samo proma{enite penali, deka gi potcenuvam
sopstvenite ~ekori, deka plukam na seto ona {to sum go pravel vo stariot
kraj, deka zaboravam deka imam potpi{an dogovor za svojot prv holivudski
film, deka umeam da bidam pateti~en, da se so`aluvam, da u`ivam vo
sopstvenata melanholija...
Jasna prodol`uva da me kara, a jas ja slu{am so navednata glava i
pogled fiksiran vrz nejzinite novi sandalki. Ubavo $ stojat tie sandalki.
Ne bi bilo lo{o da gi pro{etame nekoja ve~er po barovite na Sanset Strip.
A gledam stavila i lan~e okolu glu`dot... A-ha, tuka sme zna~i!
Jasna prodol`uva da me kara, a jas u{te edna{ frlam pogled kon mojot
monitor i kolegata Vajsmen na nego.
Eh, Vajsmen, kopito edno... ne znae{ {to propu{ta{!
26
KOGA NASA TE TAKLABASA
Na siot svet ne postoi grad taka golem, a taka glupav kako {to e toa
Hjuston vo Teksas.
Kade i da odi{ - nema ni{to, kade i da zastane{ - ti si nikade.
Desetici i desetici milji na isti pejza`i {to cikli~no se
povtoruvaat kako zdodevna pozadina na niskobuxetni crtani filmovi.
Vo centarot na toj grad se izdigaat ogromni zgradi bez izlozi. Tamu
kade {to bi trebalo da ima staklo - ima mermerni ili betonski yidovi.
Okolu tebe vozat isklu~itelno qubezni, veseli i polni~ki lu|e so
kaubojski {e{iri, koi vedna{ bi ti izlegle vo presret koga bi im se
obratil - no ti ne znae{ ni kade bi trgnal ni do kade bi stignal.
Nivnite ulici se sostojat od avtopati{ta.
Nivniot svet se sostoi od {oping-molovi.
Nivniot vozduh e lepliv i vla`en.
Hjuston e grad na nafta. Bu{otinite i lu|eto `iveat zaedno, vo
celosna sloga i harmoni~en so`ivot.
Hjuston e grad pokraj more, koe{to nemav `elba da go vidam. Velat
deka ima ubavi edrilici, so zdravje da si gi edrat!
Vo Hjuston e lociran onoj slaven i skap medicinski centar vo koj{to
e izvedeno prvoto presaduvawe na ~ove~ko srce. Tuka se pravi prv (nekomu i
posleden) remont na bogatata Amerika. Mislam deka i na Tito mu nudea tuka
da se operira, ama Mar{alot odbi i otide da si umre vo klini~kiot centar
vo Qubqana. Vo pravo be{e ~ovekot: boqe grob nego hjustonski snob!
Vo Hjuston se nao|a i centarot na NASA. Kako i s# drugo vo Amerika,
taka i ovoj centar ima svoj entertejnment del: turistite se redat vo redici
ne bi li videle avtenti~ni spejs-{atlovi, astronautski odela i skafanderi,
haj-tek kurci-palci i sli~ni trakatanci.
Ima{e eden del vo koj{to simuliraa letovi na Mese~inata.
Jas bev spremen i da poletam ako treba, samo da kurtulam od ovoj grad.
27
LEND OF PLENTI
Na{ite stari ~esto ja citiraat mudrata evrejska pogovorka {to veli:
da ne ti dade Gospod da ima{, pa da nema{!
Mene pogovorkata mi e okej, ama mislam deka funkcionira i vo
obratna nasoka: da nema{, da nema{, pa naglo da dobie{!
Eve ba{ vikendov re{ivme so Jasna da si se po~estime so eden "Tvin
Piks" videomaraton, pa za taa cel otidov do lokalnata videoteka, koja{to
poseduva otprilika 40.000 filmski i televiziski naslovi.
- Dobar den, "Tvin Piks" go imate?
- Imame.
- No ne pra{uvam za filmot, tuku za serijata?
- Imame.
- Ama ne mi trebaat oddelni epizodi, tuku cela prva sezona...
- Imame.
- I toa ne obi~noto izdanie, tuku onaa specijalna edicija...
- Imame.
- Da, ama tamu ja nema pilot-epizodata. Ja imate i taa?
- Imame.
- Pazi: pilot-epizodata ne e izdadena na DVD vo Amerika, samo vo
aziskite zemji. Go imate ba{ toa izdanie?
- Imame.
- I bi sakal da go pogledam i dokumentarecot za simbolite vo
filmovite na Dejvid Lin~. Toa imate?
- Imame.
- Ima i eden poseben disk so negovi kratki filmovi... Imate?
- Imame.
- Se izvinuvam, mo`e da ve pra{am ne{to?
- Da, povelete?
- Da ne slu~ajno go imate nemiot film "Zatvorenikot od Kabanas" so
Tom Miks od 1913 godina?
- Imame.
Tuka sakav da go pra{am da ne imaat i vlakno od me~ka za bas-gitara,
ama me fati uplav da ne mi ka`e deka imaat.
Okej, podatokot deka vo Amerika ima od pile mleko i ne e ba{ nekoe
otkritie. Moeto vistinsko otkritie e faktot deka vo ovaa civilizacija
lu|eto ednostavno ne go znaat vistinskoto zna~ewe na zborot "nema".
Koga na Amerikanec }e mu ka`e{ deka ne{to si nemal kako mal, toj
misli deka si nemal pari da si go priu{ti{. A ti ne znae{ kako da mu
objasni{ deka "nema" vo svetot od koj{to doa|a{ ne zna~i "ne poseduvam",
tuku zna~i "ne postoi". Fizi~ki ne postoi, ebate beqa! Ne postoi na na~in
na koj{to dinosaurusi denes ne postojat!
Toa e taa kawonska razlika pome|u na{ite navidum isti civilizacii:
amerikanskiot kopne` po poseduvawe ili konsumirawe na sonuvaniot
objekt podrazbira stoewe pred izlogot vo koj{to objektot se nao|a;
isto~noevropskiot son go podrazbira istoto toa, samo {to ne postoi izlog.
28
Nivniot svet e svetot vo koj{to `iveat. Na{iot svet e nivniot, samo
{to go nema. I aj sega nekoj neka me ubedi deka seto toa ne ostavilo
posledica vo na{ite glavi.
I deka rasporedot na kujna plus kupatilo plus svetli i temni hodnici
vo na{ata kolektivna svest e gore-dolu ist kako i vo nivnata?
Heh... ba{ da go vidam toj ameri~ki {rink {to e vo sostojba da go
renovira opskurniot enterier na moite mlade{ki spomeni!
29
PESNA ZA AMERIKA
^itam na Internet kako sme go popu{ile na samitot na NATO vo
Bukure{t: samo Amerika n# poddr`ala, a site ostanati si svirkale
zagledani vo plafon, beter od debarski moleri!
@al mi e {to takva $ bila sudbata na Makedonija, pa za kom{ii da
ima samo nekoi ifrit-narodi.
@al mi e i toa {to ni se padnalo da zavisime od milosta na Evropa,
kontinent {to stvarno mi ide na kjuratc so svojata arogancija i
samobendisanost.
Ama i~ ne mi e `al {to Amerika n# poddr`a, po{to jas sega ko taze
Amerikanec mo`am na drugar mi Lale Rusofilot da mu se ka~uvam na glava
do sto i edno!
Vo ~est na seto toa, re{iv da ja poddr`am svojata nova tatkovina vo
nejzinata opredelba da ja poddr`i mojata stara tatkovina taka {to }e $
napi{am edna literaturna tvorba.
Mojata prigodna liksurska stihotvorba se vika "Junajted Vi Stend" (i
se odnesuva na Skopje i Va{ington, a ne na Bred Pit i Xenifer Aniston).
Ide vaka:
Oj, Ameriko, zemjo na{a mila,
v na{i srca gnezdo {to si svila,
od Aljaska ta preku Montana
na dva sini izleva{ okeana.
Izrasnahme na tvojta kultura,
film, muzika, palp-literatura,
patiki i mastiki za {izici,
rokabili, gangsteri, hipici ...
Koka-kol'ta v `ili ni se lee,
Bel'ta ku}a sade ni belee,
ne sme nie Firomci abdali:
tvojte misli - na{i ideali!
Ameriko, li~na na{a sliko,
ti nade`do, {anso i priliko,
majko, snao i mila nevesto,
ja na tebe masturbiram ~esto.
Bog da bie tvoite du{mani:
Rusi, Srbi i razni Irani,
Koreanci, Kinezi, Kubanci,
Al-kaedi, sli~ni trakatanci!
Da ni rasne{ zdrava koloritna,
30
srede site prva i najbitna,
na frendovi - liderka ubava,
na skotovi - no}na mora prava!
I {to sega za kraj da ti ka`am,
kako svoja qubov da izrazam,
sem od gradi da iznedram krik:
Aj biliv in ju, Amerik!
31
MIKA
Jas i Mika sme vtori bratu~edi po maj~ina linija.
Negoviot dedo Mihailo (poznat po toa {to edno vreme bil vizitingprofesor na Univerzitetot vo Berkli, Kalifornija) i mojata baba Dobrila
(poznata po toa {to pred vojnata bila izbrana za mis na Vrwa~ka Bawa) se
brat i sestra, rodeni vo crkoven brak od pradedoto Milo{ (poznat po toa
{to vo po~etokot na minatiot vek vo [vajcarija pobedil na natprevar po
bob-sankawe taka {to ne znael kako se ko~i bobot) i prababata Danica
(poznata po gotvewe obroci so avstroungarski imiwa od tipot na {trudli,
{nenokli i {ufnudli).
Mika e roden kako sin na Mi{a (poznat po toa {to e poznat
belgradski xezer, dokolku xezerite vo Belgrad voop{to mo`at da bidat
poznati) i Jovana (poznata kako biv{ stipendist na onoj amerikanski
institut kade {to gi ~uvaat ostatocite od padot na NLO vo Rozvel, Wu
Meksiko).
Da se vratime nie na Mika.
Mika e poznat kako talentiran violinist, gitarist, pijanist,
kompozitor i aran`er. Dolgi godini svire{e vo bendot na Rambo Amadeus, a
potoa odedna{, od sosema nepoznati pri~ini, mu pukna film i zamina vo
Amerika. Denes Mika prestojuva vo edna luksuzna vila na Bel Er, kade {to
`ivee kako potstanar kaj svojot prijatel Xad, bistar em bogat de~ko {to se
zanimava so nedvi`nini. Zarabotuva za `ivot (Mika, ne Xad) taka {to dewe
dava ~asovi po klavir, a nave~er sviri po rasko{ni hoteli, xez-klubovi i
privatni `urki. Koga doa|a kaj mene na gosti, qubi da parkira pred kolata
na dobriot kom{ija Lari, po {to dobriot Lari dobri pola saat pcue po
republikancite i po Sara Pejlin.
Odvreme-navreme Mika }e mi se javi so po nekoja interesna prikazna.
Eve ovaa, na primer:
- Alo, familijo... `ivi li ste?
- Alo, Miko. Kako e?
- Pa dobro e. Eve, ba{ nekni svirev na parti kaj eden bogata{ na
Beverli Hils...
- I?
- Pa dobro be{e, re~e deka pak }e me vikne...
- I?
- Pa }e probam da te vnesam i tebe, kaj nego mnogu interesen svet se
sobira...
- I?
- Pa eve na primer, be{e Paris Hilton so sestra $ Niki...
- I?
- Pa ne znam, nekako im be{e dosadno... Pa jas fativ da im pravam
muabet...
- I?
- Pa izgleda deka saka da snima nov album, pa bara nekoj da $ napi{e
novi materijali...
32
-
I?
Pa ni{to, me pra{a dali jas se zanimavam so takvo ne{to...
I?
Pa rekov deka se zanimavam, a taa mi pobara vizit-karta...
I?
Pa ete, ne izdr`av...
[to ne izdr`a?
Pa morav da ja pra{am...
[to da ja pra{a{?
Pa ona, znae{, {to site nas n# interesira...
[to be n# interesira?
"Izvini, Paris, ka`i iskreno: kako si pomina vo zatvor lani?".
Ete {to ti e na{ ~ovek: golem merak po uspeh i slava, ama u{te
pogolem po jadewe burek.
33
VIDOJE-SPOT
Pred nekoja nedela vozam za San Diego, a baxoto uporno mi pra}a
SMS-poraki. Mu pi{uvam: "Fak of, be baxanak, neli gleda{ deka vozam za
San Diego...". A baxo pra{uva: "A od kaj pa ti znae{ kaj e San Diego, slepec
eden nepismen?". Mu tipkam: "Mnogu prosto, gluperdo monumentalna, samo
cepa{ nakaj jug ko za Strumica da vozi{!". A baxo mudro zaklu~uva: "Au
mamu mu, segde isto!".
Tuku drugo mi be{e muabetot: ve}e nekolku dena kisnam na Maj Spejs i
kontaktiram El Ej-bendovi. Demek: dobar den, jas sum toj i toj, rabotam toa i
toa, dali ste zainteresirani, ako da - javete se, ako ne - e pa aj! I da vidi{,
odgovaraat lu|eto. Nekoi dodu{e samo kulturno }e se zablagodarat {to si
im se javil, nekoi }e ti napomnat deka }e te imaat na um koga }e im zatreba, a
nekoi velat deka ba{ pred nedela dena sum im trebal i {teta {to ne mi
teknalo toga{ da im se obratam.
Mada mene najmil mi e eden raper od Kompton, koj{to vaka besedi:
"Haj! Imam mnogu ograni~en buxet i nemam mnogu pari, ama ne sakam
mojot videospot da izgleda evtino: insistiram na dobra prikazna i
kvaliteten proizvod, sakam da ima dobra fotografija i scenografija, da
igraat duzina zgodni `enski, da se snima na desetina atraktivni lokacii,
da sodr`i vizuelni efekti i po estetika da nalikuva na spotovite na
Kris Kaningam ili filmovite na Deni Bojl. Mo`e?".
Mi ide da mu pi{am "Mo`e, ama daj u{te ne{to da turime za tie
pari". I dodeka razmisluvam koj angliski termin bi bil najadekvaten za ona
"da turime", vo mislite kako eho mi odyvonuvaat zborovite na nekoi moi
porane{ni klienti od Makedonija: "Sres'va 'nogu nemame, ako mora ne{~o i
~e platime, ama bi sakale spoto da e ko onoj na Majkl Xekson vo Triler.
Mo`i?".
Mo`i be, kako da ne mo`i. [to bi rekol eden star skopski bezobrazen
vic: "Silujemo, ebemo, kafe davamo...".
Tuku, vo pravo e baxoto moj: "Mamu mu, segde isto!".
34
FUDBAL
Vo Evropa e tri popladne i {totuku zapo~nuva fudbalskiot
natprevar pome|u Makedonija i [kotska.
Vo pabot "Je Old King's Hed" e {est nautro i jas {totuku nara~av
kafe, a Fil - omlet so grav.
So pospani, zakrvaveni o~i ja sledime akcijata na terenot vo Skopje.
Jas navivam za Makedonija, a Fil ne naviva za [kotska bidej}i e
Angli~anec.
Na{ite poveduvaat so 1:0 so golot na Naumovski...
Ubavi devojki pominuvaat pokraj izlogot i odat na utrinski xoging.
Po aleite se dvi`at kamioni za |ubre dodeka nekolku lokali
srame`livo otvoraat vrati.
Na Tretata ulica kelnerot Hrvat go zapo~nuva denot pu{taj}i pesni
od Xiboni.
Barmenot [kot negoduva {to gubat od faking Masedonia... a jas sum
premnogu pospan za da mu se naebam majka maj~ina!
Ne e fer: Amerikancite amerikanski fudbal gledaat popladne,
zalevaj}i go prenosot so stejk i pivo; nie na{iot fudbal go gledame sred
izgrejsonce, prepravaj}i se deka gledame soker!
35
AUTKAST BILI
Prekrasna e ovaa Kalifornija, nalik na nekoja ubava mirazxika.
Nasekade se rasposlala ubavina, koja{to (kako rasplodna ku~ka besni
ku~iwa) gi mamela nekoga{nite doselenici, samotni lovci i kopa~i po
zlato, beli farmeri i `olti graditeli na prugi, kockari i desperadosi,
kurvi i vizioneri...
Od golite dolini pokraj granicata so Meksiko, preku karpestite
kawoni i dolgite peso~ni pla`i, zastra{uva~kite sne`ni vrvovi na San
Bernardino Mauntins i {umite ispolneti so sekvoja i sikamor tris, pa
plodnite planta`i na Ventura, zelenite ridovi na Santa Barbara,
severnite karpesti zalivi i vinskite bregovi na Napa i Sonoma...
A jas pak, odrasnat na gletkite na Marlboro-kauboi nadvisnati nad
golemi prostranstva, nekako najmnogu si ja sakam kaliforniskata pustina:
dolga i diva, nekako neprimerna za ~ove~kiot rod, no ubava za ~ovekot. Dom
na orli i kojoti, tatkovina na zmii i zajaci, naselena so veternici i
dalekovodi {to kako indijanski plemiwa demnat na horizontot, prese~ena
so prugi po koi{to plovat dolgi kompozicii na koi{to ne im se nayiraat
nitu po~etokot nitu krajot... Malite moteli, saluni i benzinski pumpi kako
retki ostrovca se izdigaat nad toj pravliv okean, vo koj{to vidlivosta
dosegnuva podaleku od ~ove~koto oko, a prirodata te opomenuva deka vo
`ivotot mo`e{ da bide{ samo emigrant, nikako turist.
"Vo vestern-filmovite junakot doa|a i zaminuva vo prostorot
{to treba da se osvoi i skroti... a ne mo`e i nema nikoga{ da se skroti i
osvoi, bidej}i toj prostor e bezgrani~en!" - mi re~e edna{ debarmaalskiot
slikar Ilija. I eve me sega, go obikoluvam toj prostor kako Bili Kid vo
filmot na Sem Pekinpo, dodeka brojkite na mojata milja`a rastat so
histeri~na brzina, a od mojot cede-pleer dopiraat zvucite na pesnata na Bob
Dilan:
Dear’s gans akros d river eimin’ et ja,
Loumen on juar treil, hi’d lajk tu ke~ ja,
Baunti haunters, tu, dej’d lajk tu get ja,
Bili, dej don’t vont ju tu bi sou fri...
Nema poubavo mesto od vestern-pejza`ot za onoj {to mesto ne go dr`i,
za onoj {to me~tae, za otpadnikot, za o~ajnikot, za ~ovekot von zakonot, za
sonuva~ot, za avanturistot, za samotnikot, za osvojuva~ot, za kurvata i
vizionerot vo tebe...
Vo moite se}avawa prodol`uva da besedi stariot Ilija, so brada
po`oltena od cigari i o~i umorni od nostalgija:
36
"Negativecot e navidum silen, no nesiguren - i zatoa nemu mu e
potrebna pridru`ba. A pozitivecot e sekoga{ sam... nemu nikoj ne mu
treba osven negoviot kow - i barskata dama, koja{to najdobro go
razbira!".
Zvukot na avtomobilskite gumi gazi po asfaltot dodeka `egata
stivnuva nad kaktusite so koi si opkolen, a horizontot pred tebe ti se nudi
kako spas od ogromnite kameni planini {to se nadvisnale za da te poklopat.
(Gitars vil plej juar grend fineli)
Ovde si kone~no sam
(daun in sam Tularosa eli)
a {korpionot e tvoj pobratim
(mejbi in d Rio Pekos veli)
isto kako {to mu bil pobratim
(Bili...)
i na tvojot nepoznat prethodnik
(...ju’r sou far avej from houm).
37
MONSTERS
Bil Maer e omilen gostin vo na{iot dom. Sekoj petok vo osum nave~er
zatvorame vrati, gasime svetla, isklu~uvame telefoni i go gledame negovoto
{ou. A vo {outo Bil so neviden {arm, duhovitost i sarkazam mama ebava na
siot mo`en regres i represija, maloumni predrasudi, retardirani zabludi,
politi~ka podlost, javna zloupotreba, masovna glupotija... odnosno, so site
krivi Drini na ve~no pravata Amerika.
Politi~ki, Bil ne pripa|a nikade: za konzervativcite e no}na mora, a
za liberalite e preradikalen. Negoviot re~nik e daleku od ne`en, negovata
misla e ostra kako `ilet, negovata logika e nenadjebiva, a toj e bezobrazen
bez pardon. Jas i Bil se soglasuvame re~isi vo s#, osven vo edna rabota: toj
smeta deka neodamna treba{e da ja vikne Keri Vo{ington kako gostin vo
svoeto {ou, dodeka jas mislam deka toa treba{e porano da mu tekne i
po~esto da mu teknuva, barem do promenata na vlasta (vo Bu{oviot re`im
Keri e luta opozicionerka, a lutinata preubavo $ stoi).
Denovive go gledav negoviot dokumentaren film "Relixilus", vo
koj{to Bil re{il bez strav em sram da mu izleze na megdan na najgolemiot
naroden opium: religijata! Ima{e vo taa negova zapr{ka razni luti za~ini:
eden debel kamionxija {to se zakanuva sekomu {to ja osporuva istoriskata
vistinitost na negovata vera, eden |oa-nau~nik {to gi u~i decata deka
lu|eto i dinosaurusite se sozdadeni vo ist den, edna zgodna devojka {to
smeta deka Bog gi mrazi pederite, eden pastor {to namlatil debeli pari od
proda`ba na svoite molitvi na DVD, eden amerikanski senator {to veruva
vo doa|aweto na Sudniot den koj }e potepa pola ~ove{tvo, eden
protestantski propovednik {to e ubeden deka homoseksualnosta e bolest,
eden rabin {to go tolkuva Holokaustot kako zaslu`ena nebesna kazna za
negoviot narod, eden arapski muzi~ar {to se zalaga za verskite prava na
muslimanite vklu~itelno i pravoto na likvidacija na blasfemi~arite, edna
majka {to gi ubila svoite deca zatoa {to Bog taka $ naredil, eden oxa {to
popuva deka sveta zada~a na negovata religija e istrebuvawe na nevernicite,
nekolku mormoni {to veruvaat deka lu|eto so poinakva boja na ko`ata se
gre{ni, razni islamski ma~enici {to vr{at samoubistveni akcii, koloni
hristijanski fanatici {to pa|aat vo fanati~en trans, nekolku Evrei {to
treskaat glava od yid, nekolku pretsedatelski kandidati {to ne veruvaat vo
teorijata na evolucijata...
Moram da priznaam deka ni zbor ne razbrav od stavovite i
argumentite na Bilovata vesela religiozna mena`erija. Potoa za promena
gledav nekoi stari epizodi na "Mapet [ou". A tamu: em mapet, em {ou: edna
nakaza pee "Manamana", opkru`en so dve su{testva {to mu pravat "Tutututu-tu!". Gi gledam, se smeam, a s# mi e jasno od prva.
E kako e mo`no da razbiram tri apsurdni kreaturi {to mrmorat na
izmislen jazik, a da ne razbiram `ivi lu|e {to zboruvaat za religiozni
u~ewa i tradicii stari so vekovi?
Verojatno estetskata komponenta nadvladuva nad kognitivnata: ovie
mapetovski yverovi mi se nekako poubavi od ~ove~kite.
38
CACI
Vo Holivud ne mo`e{ da `ivee{ ako nema{ reprezentativ.
Nekoi imaat agent, nekoi menaxer, nekoi entertejment lojer... a mene
mi se padna Caci.
Caci e biv{ igra~ na FK "Vardar". Na vremeto do{ol vo kratka
poseta na Amerika i ostanal do den dene{en. Raboti kako li~en trener na
kaliforniskite yvezdi, producenti, biznismeni, {mizli i ekscentrici.
Nekako si ima zacrtano od mene da napravi uspe{en ~ovek, pa uporno i
temelno se zanimava so taa misija.
Edna{ me prati na sostanok kaj eden producent na kogo mu pomaga od
200 da namali na 150 kila.
- Slu{aj, toj bara mou{n grafik dizajner i jas mu rekov deka imam prav
~ovek za nego. Ti dogovoriv sostanok vo deset, pazi da ne me obruka{.
- ^ekaj malce, jas ne sum mou{n grafik dizajner...
- A od kaj pa jas da znam {to e mou{n grafik dizajner, a {to si ti?
Dur se objasnite, }e pominat minimum pet minuti. Za toa vreme
gledaj da mu go pu{ti{ nekako tvoeto prezentaciono DVD.
I taka i bidna: po pettata minuta jas i polni~kiot producent ve}e
dogovaravme zaedni~ki proekt.
Drugpat Caci mi zaka`a sostanok so sinot na Mexik Xonson.
- Slu{aj, maliot e mnogu fino mom~e, jas go ve`bam tripati nedelno,
`ena mu o~ekuva dete, a toj raboti za firmata na tatko mu.
- I?
- I {to i? Stariot Xonson e vo biznis so nedvi`nini, ama maliot
saka da ja {iri dejnosta nakaj filmska produkcija. Sega se vo
potraga po nekoe akciono scenario...
- Pa jas nemam akciono scenario...
- Pa {to ~eka{? Fati napi{i, nemoj da si mrza!
I stvarno, po nedela dena sedevme so mali Xonson, a jas glumev deka
imam maltene gotovo scenario {to garantira vrtoglav milionski profit.
Ne pomina mnogu vreme, ete ti go Caci pak:
- Vidi sega, jas go ve`bav Robert Dauni Xunior, a on me prepora~a kaj
producentkata Xenet Cuker, ona e `ena na re`iserot Xeri Cuker,
ovoj "Duh" {to go re`ira{e, a oni dvajcata se Evrei i se znaat so
Dastin Hofman, koj{to isto taka e Evrein...
- Pa?
- Pa neli ti prave{e nekakov dokumentarec za Evreite vo
Makedonija? Ne bidi mutav, garant imate nekoi zaedni~ki temi za
muabet.
I taka Caci vredno raboti na mojata kariera. Jas ve}e ve`bam kako da
mu se zablagodaram vo svojot oskarovski govor, po{to Caci me opomena deka
ako ne }arime oskar - ni{to ne sme napravile jas i toj!
Eh, da gi zadr`e{e "Vardar" vakvite kadri, dosega "Man~ester
Junajted" }e go tepavme.
39
XONI BI GUD
Nekako ne sum od onie emigranti po pesni opeani {to vezden slu{aat
melodii od stariot kraj, solzi ronat, te {i{iwa od glava si kr{at. Mo`ebi
}e zvu~i arogantno, no mislam deka vo tekot na trieset i kusur godini
pominati vo stariot kraj islu{av s# {to vrede{e da se ~ue - a i
amerikanskive {i{iwa se za nekoj col podebelki i pocvrsti od na{ite.
Ovde glavno slu{am Klasik Rok Stej{n, radioprograma vodena od
majstorskata raka i seksuqavite glasovi na Ankl Xo i Sintija Foks.
Go slu{am i onoj voditel Tom od 91,7 FM, koj{to koga slu{atelite }e
go pra{aat "Hau ar ju?", vika "Du ju rili kear?".
Ponekoga{ slu{am i vesti na Kej-Si-Ar-Dablju.
Slu{am i kaj {umat {umite, bukite, palmite, kaktusite...
No makedonska i eks-ju muzika ne slu{am.
Se razbira, isklu~ok e Xoni.
Ne, ne, pri~inata za toa ne e "Pit... i to je Amerika". Pri~inata e vo
toa {to... poradi toa {to... zatoa {to... ha, da me ebe{ ako znam vo {to e
pri~inata!
No kako i da bilo, mene Xoni ~esto mi yvoni vo glavata - a jas redovno
krevam slu{alka, pa si muabetime so saati.
Eve ba{ nekni slu{am vesti za ogromnata zadol`enost na
amerikanskite gra|ani i bankrotot na bankite, a Xoni vo mene komentira:
"^ini mi se, Dare, da je standard pokvario qude: jedu govna i saware...".
I dodeka vozam niz Beverli Hils zagleduvaj}i gi izlozite ispolneti
so svet od ~okolada i lu|e od plastika, Xoni go izgovara ona {to mene mi e
te{ko da go priznaam: "Grad bez qubavi, sumrak ideja, mozgovne vijuge
{etaju svoje pse".
A koga od mojata rodna zemja do mene }e doprat prizemni vesti i gadni
tra~evi, Xoni gor~livo rezimira: "Mnogo ih je i stra{no galame!".
Mojot kolega Markus slu{a hip-hop. Za Markus Xoni e sosema
nepoznat lik {to pee na nepoznat jazik. Markus veli "Saunds lajk an old
mjuzik... Hu'z d dud? Iz hi ded?". Jas mu velam "Kajnd of!". Markus pra{uva
poln so so~uvstvo: "Juar kantrimen?", a jas klimnuvam so glava. Xoni e roden
vo Skopje, pa toa i formalno go pravi moj zemjak.
Ponekoga{, koga }e me fati melanholija, parkiram pokraj okeanot i
pominuvam nekoe vreme yverej}i se vo taa beskrajna povr{ina, vo site tie
surferi, galebi, foki, delfini, algi, {kolki, ajkuli...
Ne znam zo{to, ama ovaa golema voda ja ~uvstvuvam kako svoj brat.
Mojot golem brat.
Ili Golem Brat, seedno.
I si sedime taka so brat mi i si }utime, po{to i onaka s# si e ve}e
ka`ano... Da ne se otka`ev od cigarite, }e zapalev cigara i }e ostanev na
pla`a dodeka ne sogore{e, onaka kako {to pravat lu|eto vo crnina koga }e
otidat na grob na nekoj blizok rodnina.
40
A Xoni, seqak kakov {to Bog go dal, nema respekt za taa semejna
intima, pa ni go ebe muabetot so svoite stihovi, koi odeknuvaat nekade vo
mene:
Nije va`no odakle sam, sve dok znadem kuda putujem,
Deralo me sedam mora, gorka kora qute nevoqe,
To {to brodi ne mogu da prevale - ~ovjek umije...
Meni se, du{o, od tebe ne rastaje.
41
OBAMA
Ba{ mi e drag Barak Obama!
Mnogu sakam koga }e se pojavi taka nekoj autsajder, pa site favoriti
}e mu se smeat, a toj }e si tera po svoe i na kraj }e doka`e deka e faca, a site
drugi }e ispadnat magariwa.
Miliot mi baxanak, na primer, uspe{no se plasira vo vtorata
kategorija. Koga mu velev deka trkata kaj demokratite }e se bie pome|u
Obama i Hilari, re~e deka nema {ansi. Koga mu rekov deka Obama }e ja tepa
Hilari, baxoto pak re~e deka nema {ansi. Koga tvrdev deka Obama }e go
pobedi Mekkejn, pak krikna baxo i pora~a deka nema {ansi. Sega mi e krivo
{to ne tvrdev deka Obama }e stane Precedatel na Svet, po{to baxo garant i
tuka }e utne{e vo procenite.
Tuku, da se vratime nie na Obama. Ba{ mi e drag Obama.
I ne samo Obama - u{te podraga mi e amerikanskata demokratija.
Neka ne mi zamerat Amerive i Karl Marks {to gi turam pod ista kapa, ama
jas bi ja narekol "dijalekti~ka demokratija".
Pazi primer: pred ne{to pove}e od dva veka Tomas Xeferson ja
sro~il Deklaracijata na nezavisnosta trgnuvaj}i od tezata deka site lu|e se
ednakvi - po {to se vselil vo Belata ku}a so svoite 12 crni roba.
Naskoro vo istata Bela ku}a }e se vseli crn pretsedatel.
Kako {to rekol edna{ Vinston ^er~il: "Na Amerikancite treba da
im se veruva. Tie na krajot sekoga{ ja pravat vistinskata rabota otkako prethodno }e gi iscrpat site drugi mo`nosti!".
Umoren od va`niot istoriski moment, prefrliv na VH1 Klasik.
A tamu: milina! Emisija za istorijata na rokenrolot, od po~etocite
pa do den-dene{en. Gi gledame ^ak Beri i Bil Hali i Badi Holi i Dejv, Di,
Douzi, Miki, Bik end Ti~... Ama ja prika`aa i onaa druga strana na toa
vreme: lovot na crveni ve{terki, no}nite akcii na Kju-Kluks-Klan,
konzervativnite otpori kon novite umetni~ki dvi`ewa, edukativnite
filmovi vo koi se opomenuva mladinata na opasnostite na novata muzika,
zabranite za nosewe rokabili-frizuri i podvrteni farmerki po
u~ili{tata... I seto toa prosledeno so razni snimki na tinejxerki {to
vri{tat i pla~at po svoite idoli.
- Nikoga{ ne mi bilo jasno od kaj im e potrebata da vri{tat do rab
na histerija... - komentira Jasna.
- Pa normalno deka vri{tat - mudruvam jas - {to im e drugo rabota?
Rodeni se vo vremeto na Vtorata svetska vojna, rastat vo vremeto na
Huver i Makarti, postarite bra}a im se regrutirani vo Koreja, majkite
gi u~at deka e sramota da se vrti so kolkovi i da nosi{ tesni pantaloni,
tatkovcite gi u~at deka e sramota da ima{ crnec-drugar, sve{tenicite
gi gu{at da kle~at na kolena sekoja pred svojot totem, op{testvoto gi
u~i deka treba da stanat doma}inki i da bidat verni soprugi {to }e
izra|aat eden kup deca {to }e ginat po Vietnam - a tie se ma|epsani od
Elvis, koj{to zavodlivo vrti so kolkovite, ma|epsani se od Xeri Li Luis
i negovite tesni pantaloni so nababren {lic, ma|epsani se od crnecot
42
Litl Ri~ard koga veli uap-baba-luba-bi-ba-bup... i ete, zatoa vri{tat,
zatoa {to im go branat seto ona {to du{ata im go bara!
- Mora mnogu da im bara {tom volku vri{tat.
- Pa fala Bogu deka mnogu im bara! I fala Bogu {to mnogu im
barala, po{to op{testvoto za s# drugo imalo lek osven za gladnata du{a
na tie devoj~iwa. Mislam, }e gi pretepa{ ti hipicite {to
demonstriraat, }e gi uapsi{ i pacifistite {to dezertiraat, }e gi
izolira{ i bitnicite {to podbucnuvaat - ama {to da pravi{ doma so
}erka ti {to zaviva ko ma~ka pred parewe? I u{te koga zavivaweto }e se
pro{iri od }erka na majka, pa kako zaraza }e premine na tetka, vujna, zolva,
baldska, jatrva, baba i vnuka... otide jabana siot licemeren malogra|anski
moral, pa|a momentalno seta rigidna patrijahalnost, puka po rabovi cela
feudalna netolerancija, tone tuto-kompleto konzervativnata Amerika
"ko metak nadole", {to bi rekol ~i~ko Fazli! Zamisli, da ne bile tie
devoj~iwa i nivnata du{evna potreba za glasno vri{tewe, u{te po
Amerika }e visea obeseni crnci i natpisi "Zabraneto za ku~iwa i
Indijanci"... Nemalo da ima ni gra|anski otpor, ni borba za ~ove~ki prava,
nitu Roza Parks }e sednela na predno avtobusko sedi{te rezervirano za
belci, nitu Kenedi }e gi dobiel izborite, nitu Martin Luter King }e
dr`el istoriski govori, nitu Vrhovniot sud }e ja ukinel rasnata
segregacija po u~ili{tata i univerzitetite, nitu }e se slu~el mar{ot
na Va{ington, nitu Crnite panteri }e imale muda da krenat glava, nitu
demokratite }e se stepale so policijata na svojata ~ika{ka konvencija,
nitu }e se izrodel studentskiot bunt, nitu }e imalo mirovni dvi`ewa,
nitu }e do{lo do seksualnata revolucija, nitu do flauer-pauer, nitu do
mejk-lav-not-vor, nitu do filozofijata "grls sej jes tu gajs hu sej nou",
nitu do pojavata na feminizmot i `enskata ramnopravnost, nitu }e
ima{e sloboden pe~at da go raskrinka ona lajno Ri~ard Nikson, nitu }e
ima{e nudisti~ki pla`i i kampovi, nitu }e ima{e ekologija i borba
protiv industriskite {teto~ini, nitu Latinosite i Azijatite }e
dobieja pristap do rakovodnite mesta vo dr`avnata administracija,
nitu homoseksualcite }e se izborea za pravo na slobodna qubov, nitu poprok yvezdite }e dr`ea koncerti za gladnite vo Afrika, nitu jas kako
tinejxer }e mo`ev da nosam iskinati farmerki pred `iva majka Milena,
nitu }e mo`evme glas da kreneme protiv krvo`ednite korporacii, nitu }e
smeevme popreku da ja pogledneme voenata industrija, nitu }e be{e mo`en
antiglobalizmot, nitu pak globalizmot, nitu sekoja sabota }e odevme na
protesti protiv vojnata vo Irak, nitu dene{nive manekenki }e {etaa po
pista vo tangi i so razgoleni gradi, nitu Klinton }e smee{e da zucne
deka duval ha{i{ i ja taklabasal Monika Levinski, nitu Xena Xemison }e
naprave{e tolku pari, nitu Al Gor }e mo`e{e da popuva protiv
globalnoto zatopluvawe, nitu Bil Maer i Majkl Mur }e mo`ea osum
godini da plukaat po Bu{ i ^ejni, nitu mediumite }e priznaeja deka Sara
Pejlin e bimba bimbosana, nitu sega jas i ti }e sedevme ovde so zelena
karta, so drugarot Obama na ~elo. Ete, seto na{e liberalno op{testvo
43
nema{e da bide nitu vozmo`no nitu vaka ubavo da ne im bara{e du{i~kata
na tie devoj~iwa, Gospod zdravje da im dade ako se u{te `ivi!
Jasna me zagleduva somni~avo:
- I ti sevo ova sam si go smisli ili nekade go pro~ita?
So skromna stava em pokorna glava $ objasnuvam deka site tie
podatoci se odamna navedeni i deka samo ~ekaat nekoj da gi sublimira... a
dlaboko vo sebe piruvam deka mene prv mi tekna vakov zaklu~ok!
Drag mi e Obama, ama u{te podrag sum si jas vaka pameten.
44
KAZALI[TE
Pred nekoj den pak mi se javuva zaludniot baxanak, koj{to o~igledno
fatil debela busija vo nekoja skopska birtija, pa me kani da mu se
pridru`am preku dva kontinenta.
Mi veli: Dojdi be, baxo, }e pieme po edna, pa }e odime vo teatar!
Mu velam: Aman be, karabaxo, pa ne sme ^e~eni za vo teatar da
odime?!
A toj veli: Baxolet, {ala na strana, toa so ^e~enite e edinstven
slu~aj teatarskite {tici `ivot da zna~at.
Od pogore navedenata diskusija lesno mo`e da se zaklu~i deka
posetata na teatar ne e na mojot spisok na ne{ta {to treba da gi izvr{am
dodeka prestojuvam na ovaa planeta. Mlade{kata qubov pome|u mene i
teatarskiot medium nikoga{ do kraj ne plamna i brzo zgasna. Zapravo,
edinstvenata ubava asocijacija {to teatarot ja budi vo mene e se}avaweto na
Pepi Mir~evski koga igra{e nekoja anti~ka drama na Ohridsko leto, a
akterskiot kostum mu go bea nakitile so kondomi polni so voda - nie mu
vikavme: "Pepi, pazi da ne se zapie{ nekade so kondomive", a toj ni
odgovara{e "Ne mi e mene strav da ne se zapijam, strav mi e da ne se
zaebam!".
No {to bi rekol bratu~edot De{o: sekoja mr~ka si ima pr~ka, pa taka
i sekoj animozitet si ima svoj isklu~ok - a toj isklu~ok vo mojov slu~aj e
mjuziklot.
Brate mili, kakva e toa slatka razonoda! Sekoj zaplet e jasen, sekoja
poraka ~itliva, a sekoj kupen bilet garantira dva ~asa rasko{na zabava.
Isti brodvejski naslovi vo isti denovi igraat po razli~ni gradovi na
Amerika, a sepak sekoja postava i izvedba im e sovr{eno ista (kako {to e
vpro~em ist vkusot na "kentaki ~iken" vo ^ikago, Sietl, Ne{vil i
Atlanta).
Na{ ku}en qubimec e saundtrakot na "Prodjusers" i nivniot hit
"Springtajm for Hitler End Xrmani", no mene podednakvo draga mi e "Eni"
i nejzinoto "Aj Lav Ju Tumorou".
Od neodamna na listata na favoriti se vgnezdi i "Uiked", koj go
gledavme vo "Pantejxz Tiatr" (kade {to jas kako dete-budal~e so otvorena
usta se yverev vo Zelenata ve{terka od Oz, koja{to porasna i ja ispolni
celata scena dodeka krilestite majmuni letaa nad na{ite glavi).
No sepak najmnogu mu simnuvam kapa na "Svini Tod" i negovite
melanholi~ni melodii. Otidovme da go gledame na scenata na Ahmanson,
pra{uvaj}i se kade li voop{to }e go smestat orkestarot vo toj male~ok
teatar... A koga zavesata se krena i glumcite izlegoa, pa sekoj od niv zema koj
`i~en, a koj duva~ki instrument (a naj~esto i edno i drugo ednopodrugo), pa
do sto i edno se iznasvirea, iznapeaja i iznaigraa... Ma milina! Da ti e
merak {to si `iv ~ovek tuka zaedno so niv namesto da si nekoja bista vo
alejata na zaslu`nite gra|ani.
I zatoa: mjuzikl, bra}a, mjuzikl mu e majkata!
45
Ne gi potcenuvam jas nitu dilemite na Hamlet nitu pak zaebanata
situacija na Edip, no kako {to bi rekol Pitu Guli vo filmot "Republikata
vo plamen": Pesna, junaci!
46
VA[INGTON
Mal, a taka golem e gradot Va{ington.
Od site strani te zaplisnuvaat spomeni na lu|e {to sonuvale eden
podobar svet. Od belite neoanti~ki palati do drvenite viktorijanski
ku}i~ki, od mermernite spomenici do nepreglednite vojni~ki grobi{ta, od
stanarite smesteni pome|u imperijalni stolbovi do onie {to pred tie
stolbovi sekojdnevno protestiraat - nasekade do tebe dopira vizijata na
osnova~ite na amerikanskiot son, nivnite ostvareni zamisli i onie {to
doprva treba da se ostvarat.
I tokmu vo toa e ubavinata na Amerika: ne vo ona {to e denes, tuku vo
ona {to mo`e utre da stane. Zabludata mo`e da se ispravi, gre{kata mo`e
da se okae, naivnata namera mo`e da se pretvori vo dobro delo... Od
nejzinoto osnovawe pa do den dene{en, sni{tata na Amerika ne se vo
slobodite {to gi imame, tuku vo onie {to doprva treba da gi izborime.
I nikade kako vo ovoj grad, stoej}i pred gigantskiot mavzolej na
gigantot Abraham Linkoln, ne e taka lesno da se prepoznae{ samiot sebesi.
I vo toplite angliski zborovi "Ol men ar kriejtid ikual..." da
pronajde{ del od svoeto "Jas go razbiram svetot kako pole za kulturen
natprevar me|u narodite".
I da bide{ sre}en {to si malo zrnce sol vo golemata, ispome{ana,
vkusna, vo tri vodi varena manxa na narodite.
47
GEJ IZ OKEJ
Golema |urultija se krena po Kalifornija poradi onoj Propozi{n
Ejt. Epten golema!
Vaka bidna: prvo proletva izglasaa zakon so koj im se dozvoluva na
homoseksualcite da sklu~uvaat brakovi. Potoa edno ~udo gej-end-lezbianparovi dopatuvaa od cela Amerika za ovde vo Kalifornija da stapat vo brak.
Potoa sripaa propovednici na razni religii da kornat kosi deka brakot e
od Boga izumen kako zaednica na ma`ot i `enata, te samo na ma`ot i `enata,
ni pod razno na ma`ot i ma`ot ili `enata i `enata, u{te pomalce na
`enata i ma`ot. Potoa homoseksualcite fatija da objasnuvaat deka tie ne
ni baraat pravo na crkoven, ami na gra|anski brak - {to ne spa|a pod
jurisdikcija na mister Bog. Potoa mormonskata crkva (~ie{to sedi{te e vo
Ohajo, a ne vo Kalifornija) sobra 37 milioni dolari, potegna golema
kampawa i uspea ova pra{awe da odi na javen referendum, nasloveno kako
Predlog br. 8. Potoa so mnozinstvo od cirka 52 nasproti 48 posto glasovi
pobedi konzervativnata struja i s# si se vrati na staro. Potoa pukna bruka
deka za restrikcija na homoseksualnite prava glasale pripadnicite na
malcinskite grupi {to i samite vo minatoto bile `rtva na represija:
crne~kite protestanti i hispanoamerikanskite katolici. Potoa izlegoa na
demonstracii homoseksualcite i liberalite, najavuvaj}i sudska tu`ba vrz
osnova na seksualna diskriminacija. I na kraj se postavi edno bolno
pra{awe, na koe nikoj nema odgovor: a {to pravime so onie iljadnici
parovi {to stapija vo homoseksualen brak dodeka toa be{e zakonski
vozmo`no?
Kako taze Amerikanec jas nemam pravo na glas u{te minimum ~etiripet godini, pa dotoga{ mi ostanuva samo kirili~no da mudruvam i da solam
pamet na maj~iniot jazik. Pa, da po~nam:
- Koga }e mu go analizira{ potekloto, ispa|a deka brakot ne e ni{to
drugo osven zdru`uvawe na gra|ani zaradi ostvaruvawe zaedni~ki
interes. Verojatno vo nekoja faza od praistorijata ma`jakot i
`enkata na homosapiensot se dogovorile deka im e pobezbedno zaedno
otkolku sam-po-sam: toj }e ja brani od sabjastiot tigar, taa }e mu gotvi
manxa od mamutska kolenica, a zaemno }e si se razveseluvaat gu{nati
pod krzno od oposum. Em biznis, em ple`r!
- So premin od politeisti~ko vo monoteisti~ko op{testvo vakviot
odnos prerasnuva vo mena`-a-troa, pa pod krznoto od oposum se
vgnezduva po eden {aman, pop, rabin, oxa ili tibetski lama, koj{to
ka`uval {to smee i {to ne smee. Daklem, Adam smee da se zadovoluva
so Eva, ama Eva ne smee da se samozadovoluva so jabolko.
- Po likvidiraweto na mamutite i ideolo{kiot raskin so
dinosaurusite, oposumskiot monoteizam preminuva kon svojata
naredna faza: falsifikuvawe na praistorijata. Demek, svetov e star
samo 5.000 godini i po bo`ja odluka predviden isklu~ivo za bra~na
monogamija, pa ko druk~ije ka`e - ima da zapoma`e!
48
No, ko {to sekoja zmija si ima svoj mungos, taka i sekoja dogma naebuva
od svoja nauka. Pa taka, so razvojot na naukata (pred s# medicinata)
homosapiensite zapo~nuvaat da `iveat bajagi podolgo, te odedna{
siot toj versko-bra~en koncept se doveduva pod znak pra{alnik.
Mislam, okej e ti da `ivee{ so nekoj anti~ki faraon ili
srednovekovna princeza dodeka smrtta ne ve razdeli vo ~etirieset i
pettata godina, ama aj probaj da `ivee{ so nekoj penzioniran
zastavnik na koj{to na sedumdeset godini mu otka`uva be{ikata, a
ima namera da tera do sto i edna?
Poradi sevo ova, na mnogumina heteroseksualci {to se davat vo
bra~nite vodi homoseksualniot merak po brak im izgleda kako stavawe trn
vo zdrava noga. Zaboravaat pritoa deka homoseksualnite vrski, nezagadeni
od bladaweto na religijata pod nivnoto krzno od oposum, s# u{te si se
baziraat na onie zdravi osnovi od koi{to heteroseksualcite se odviknaa:
biznis em ple`r.
Moite poznanici Majkl i Kori (homoseksualen par {to stapi vo brak
vo tekot na kratkiot liberte-egalite period na Vajmarskata Republika
Kalifornija) mi navedoa samo nekoi od pravata {to im se uskrateni so
izglasuvaweto na Osmata sednica, odnosno Propozicija:
- Dokolku ima vrska so stranski dr`avjanin, homoseksualecot ne mo`e
na svojot partner da mu obezbedi legalen prestoj vo Amerika - {to na
heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku stapat vo brak.
- Dokolku edniot partner ne ostvaruva prihodi, homoseksualnoto
doma}instvo nema pravo na namaluvawe na danokot - {to na
heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku `iveat vo bra~na zaednica.
- Dokolku edniot od partnerite nenadejno po~ine i ne ostavi testament
zad sebe, drugiot partner nema tretman na legalen naslednik - {to na
heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku `iveele vo brak.
- Dokolku sakaat da apliciraat za zaedni~ki kredit za kola, stan ili
semeen biznis, homoseksualnite parovi ne gi ispolnuvaat uslovite {to na heteroseksualcite im e dozvoleno... aj da ne se povtoruvam.
Se obiduvam da gi ute{am Majkl i Kori objasnuvaj}i im deka od lo{o
ima i polo{o. Eve na primer, vo regionot od koj{to poteknuvam
homoseksualcite imaat prava otprilika kolku i hristijanite vo rimskite
areni: vo Zagreb gej-paradite se odr`uvaat pod policiska pridru`ba, vo
Belgrad gej-paradata zavr{i so javen lin~ na u~esnicite, dodeka pak vo
Skopje i Pri{tina ne pomisluvaat da pravat ni matine, a kamoli parada. Vo
taa sredina zborot "peder" se tretira kako navreda, zborot "lezbejka" kako
medicinska dijagnoza, a sekoj obid za debata zavr{uva so tezata deka
homoseksualnata qubov e neprirodna. Klu~en dokaz e toa {to nitu eden
`ivotinski vid takvo ne{to ne praktikuva... kako pa za s# drugo da sme
identi~ni so `ivotnite: pieme kafe ko `irafi, igrame {ah ko foki,
surfame po Internet ko dvogrbi kamili, te cepime atom ko mladi majmuni.
Eh... tolku li e te{ko da se `ivee raat i da se ostavi drugiot na raat?
Pa biznis em ple`r, majka mu stara...
-
49
Ili {to bi rekol Zoki na Frosina: "[to poi{e pederi, toa poi{e
slobodni `enski!".
50
ZAKA^KI
Gaden stud fati vikendov.
Barem za na{i sfa}awa i setila.
Nedela popladne, a jas i Jasna sedime pred edno restoran~e na ulicata
Abot Kini, jademe ~iken marsala i se treseme vo dve smeni - malce jas, malce
taa.
Za da bide rabotata posme{na, minuva~ite okolu nas pet pari ne
davaat za niskata temperatura: {etaat razvieni batki po tesni mai~ki te
raznorazni razgoleni teti na rolerki, dodeka jas i mojata `ivotna
sopatni~ka go nabquduvame svetot okolu sebe yirkaj}i niz tesnite procepi
pome|u na{ite {alovi i nametki, oble~eni kako dvajca Eskimi sred sezona
na parewe na polarnite me~ki. Me~kite okolu nas piruvaat, nie se ledime.
I tokmu koga stana najinteresno, ete ti go nego: Denis Huper, vo pridru`ba
na dve postari gospo|i, kako {to i mu li~i na godinite.
Ne deka vedna{ ni stana potoplo okolu srceto, ama ba{ fino od nego
{to namina: merak e za sekoj jabanxija koga vo tu| svet }e zdogleda poznato
lice. I dodeka Denis go zapo~nuva voobi~aeniot holivudski ritual na
beskrajno konsultirawe so kelnerot, mene mislite poleka mi begaat vo edno
sli~no studeno nedelno popladne, pred edno dvaesetina i dve godini...
Toj den vo Domot na mladite "25 Maj" vo ramkite na redovnata
programa na tradicionalnite Sineasti~ki ve~eri se prika`uva{e filmot
"Goli vo sedlo" so Piter Fonda i Denis Huper vo glavnite ulogi. Mi
teknuva deka i~ ne go razbrav, ama epten bev impresioniran: dvajca tipovi so
amerikanski znamiwa na jaknite pi~at uzdu` i popreku po cela Amerika.
Mene vo toa vreme tatko mi Bla`o ni do Ohrid so drugari ne me pu{ta{e,
taka da re{iv pod itno da vovedam nekoi reformi vo svojot `ivot ne bi li
gi pro{iril limitite na li~nata sloboda. Dojdov doma, zemav edno od onie
znamenca {to vo toa vreme gi stavaa vo sladoled, vnimatelno go potopiv pod
slavina za da go odvojam od ~a~kalicata na koja gordo se vee{e, pa otidov do
dnevna da drpnam od lepakot {to majka mi go krie{e vo svojata drevna
ma{ina "bagat" (nekoj na rabota $ {u{nal deka dene{nive mladi duvaat
lepak, pa majka mi odlu~i deka e podobro preventivno da spre~i otkolku
naknadno da le~i).
Utre{noto utro me zatekna na klasen ~as, sve~eno oble~en vo
vietnamka zakitena so amerikanski znamiwa na ramenicite. Vakviot
nevoobi~aen dizajn ne mu promakna na mojot klasen rakovoditel Dragan-pomatematika, strav i trepet za celata moja generacija od centarot za
naso~eno obrazovanie "Josip Broz Tito" vo Skopje.
- Dobro utro, profesore.
- Dobro utro, polkovni~e.
- Zo{to polkovnik, profesore?
- Pa gledam si se zakitil sos ~inovi. A {to pa mu fali na na{e
jugoslovensko zname? Ne ti vaqa, a?
- Pa ne, ova zname e od eden film...
51
-
A od film, je li? Tebe izgleda ti fali uzbu|ewe u svakodnevnica? E
pa, izvoli na tabla.
- Kako na tabla? Pa ne mo`e da ispra{uvate matematika na klasen
~as...
- Ne mo`e za civili. Ti, kao vojno lice, si privilegovan.
Revoltiran od represijata na obrazovniot re`im, re{iv da gi mavam
boq{evi~kite skotovi so niven kamen po glava: popladneto zemav crn
flomaster, hartija na tesni i {iroki, u{te malce lepak, kako i eden od
onie golemi bexevi "Socijalizam po merka na ~ovekot" {to ni gi delea koga
be{e {tafetata.
Utredenta bleskav vo istata vietnamka, ovojpat zakitena so bex od koj
zra~e{e ra~no iscrtanoto lice na Josif Visarionovi~ Stalin.
Klasniot ovojpat ne re~e ni{to. No zatoa na tatko mi Bla`o mu
obele cela kosa dol` levata hemisfera.
- Pa dali si ti normalen... Znae{ li kolku samo milioni lu|e
ispotepa toj yver... Milioni iskreni, ~esni komunisti...
- A {to da stavam koga ne mi davaat da nosam amerikansko zname vo
{kolo?
Tuka na Bla`o po~na da mu obeluva i desnata hemisfera.
- Kakvo, bre, amerikansko zname vo {kolo? Pa svesen li si ti koj go
donese Pino~e na vlast? I Batista koj go poddr`uva{e? I {to
prave{e CIA vo Nikaragva, tatko mi Cvetko da ne go baraa? Tebe
izgleda mozokot ti go ispila taa droga {to vi ja stavaat vo kokakola!
Dinami~niot razgovor zavr{i taka {to dobiv direktiva pod itno da
im ka`am istorisko "ne" na Stalin i Kominternata. No moeto pra{awe "Pa
{to da stavam koga s# `ivo mi branite?" ostana bez odgovor... {to otvori
sloboden prostor za ponatamo{na igra.
Utredenta na moite gradi bleska{e vedroto lice na liderot na PLO,
efendi Jaser Arafat.
Klasniot pove}e ni{to ne mo`e{e da go impresionira:
- Ti, polkovni~e, mewa{ ideologija ko ~arapi. Vidim danas se u moda
Arapi, jel'da? E pa, izvol'te na tabla, da vidime kako se snalazi{ so
arapski cifri.
Za razlika od nego, Bla`o ne ni yucna - samo se svrte i zamina nekade.
Vaqda otide do Partija, da se raspra{a kakvi se vo posledno vreme
odnosite na SFRJ so Izrael.
52
VIKEND
Preku vikend obi~no jas i mojata sakana fa}ame magla i {etame po
egzoti~nata okolina: Santa Barbara, Riversajd, Laguna Nigel... ili
bezgri`no tulumarime po {irokiot spektar od kinosali, parkovi ili
barovi {to ovaa civilizacija go pru`a.
No ovoj vikend nema zezawe! Vo ponedelnik sum povikan na sostanok
kaj eden epten {'c producent, tip {to raboti visokobuxetni reklami so
Nikolas Kejx i Ketrin Zeta Xons, snima spotovi za Def Lepard, Eminem,
Fifti Sent i Selin Dion... So takov nema labavo, tuku treba ~ovek da se
podgotvi ko Xesi Ovens za Olimpijadata vo Berlin!
I taka vikendov po doma organiziravme voeni ve`bi nalik na onie
SVOZ-manifestacii {to na vremeto se odr`uvaa vo na{ata mesna zaednica
Taftalixe Dva: Jasna mi bira ko{uli {to najdobro }e go odrazat mojot buen
re`iserski talent, mojot advokat Pol mi pi{uva govori {to nitu za dve
godini ne bi mo`el da gi nau~am, na balkonot na Neno i Milena e formiran
krizen {tab za zadninska poddr{ka, a jas vizionerski {etam niz dnevna
zamisluvaj}i kako vo bliska idnina Rihana me prekolnuva za sorabotka.
Ponedelni~koto utro zapo~nuva so neo~ekuvano yvonewe na
telefonot u{te vo sedum! Sripuvam od krevetot kako poparen, pravam splet
{pagi, nabrzina mijam zabi so ~etka za nokti, stavam gas-maska za da ostavam
podobar vpe~atok, te so rastrepereni race krevam slu{alka i so milozvu~en
i pravi~en glas velam "Alo?".
Od drugata strana me do~ekuva operatorot na nekoj sinxir na hoteli i
zabavni parkovi vo Florida {to mi nudi sedum dena za samo pet dena vo rok
od tri dena.
Qubezno mu se zablagodaruvam za pokanata, te im posakuvam uragan od
apokalipti~ni razmeri, a za desert i edna mrsni~ka dizenterija.
53
[email protected]
Nekni mi pi{a drugarka mi Ru`a.
Epten e nezadovolna so amerikanskata vnatre{na politika.
Veli: "Gledam Obama mu podal raka na Mekkejn i go pokanil da
sorabotuvaat. I onoj Gejts go pokani. I u{te dvajca republikanci pokani.
Aman zaman, u{te samo Kiki i Dodi {to ne gi pokani! Ima li taa va{a
nova vlada svoi kadri ili morate od Bu{ da pozajmuvate?"
Draga mi e Ru`a, ~ove~i{te i opasno drugari{te... ama malce mi e
radikalna. Koga taa bi bila na mesto na Obama, u{te sabajleto na petti
noemvri Xorx Dablju Bu{ bi zavr{il na gilotina, Xon Mekkejn bi go
ispratila da drobi kamen vo Gvantanamo, Kondoliza Rajs javno bi ja {i{ale
pred Kapitol Hil, na Dik ^ejni bi mu pu{tila lu|e da go davat so svilen
gajtan, a na Sara Pejlin sose ma`ot i pette deca bi im presudila ko Lenin
{to im presudil na Romanovi.
I taka, se ~udi Ru`a kako toa Amerikancite im ostavaat glava na
ramewa na politi~kite protivnici. A jas pak se ~udam na istoto toa, samo
obratno: skoro godina dena kampawi, agitirawa, mitinzi, tribini, javni
debati, plakati, bilbordi, reklami, nalepnici, bexevi... i niedna glava da
padne, niedna kola da plamne, nieden izlog da iskr{at, nitu nekogo na ulica
da maltretiraat, nitu nekogo da zamavaat so kamewa, nitu eden javen sobir so
molotovki da fini{iraat, nitu troa revan{izam da vidime, nitu nekoj bez
rabota da ostane, nitu eden `ivot da ostane upropasten, nitu troa
kala{nikov da proraboti?
Zna~i, mo`elo i vaka i taka.
54
DINASTIJA
Na vremeto, na prostorite {to denes se vikaat biv{a Jugoslavija,
mnogu popularna be{e televiziskata sapunica "Dinastija". Vo terminite za
nejzino emituvawe i staro i mlado sednuva{e pred televizor, a ulicite bea
pusti ko pak da sme ~etvrti maj. Rabotnite lu|e i gra|anite na navedenata
zemja ne samo {to al~no ja goltaa sekoja scena od taa mamutska serija, tuku
imaa potreba utredenta da si ja preraska`at edni na drugi poslednata
epizoda, ko demek ovie drugive da zaspale pred televizor.
Raka na srce, mene toga{ mnogu pove}e me interesiraa serijalite od
tipot na "Planetata na majmunite" i "Emanuela", taka {to voajerskata
strast na moite sogra|ani da yirnat vo privatniot `ivot na nekoi
amerikanski parajlii mi be{e kompletno nejasna i budalesta.
Arno ama, za s# vo `ivotot treba da sozree{.
Ne pominaa nitu dvaeset i pet godini, a gor~livata sudbina na
semejstvoto Kerington se preslika vo mojot privaten `ivot.
Eve me mene, zaskitan na drugiot kraj na svetot nalik na buntovniot
sin Stiven, nesfaten od sredinata i vo permanentna potraga po novi
avanturi.
Kamerata prvo ja prika`uva mojata zgrada na 1743 Perdju Avenju...
Rez! Dejstvoto se prefrla vo mojot livingrum, kade {to me zateknuva
kako po i-meil se dopi{uvam so sestra mi Felon, koja{to ostana vo stariot
kraj vo Denver, Kolorado. Inaku, sestra mi Felon i zetot Xef Kolbi
denovive vleguvaat vo nov xoint ven~r (otvoraat prodavnica za sapuni i
~aevi), a patem od hobi se vseluvaat vo semejnata rezidencija na Partizans
Bulevard na mestoto na na{ite roditeli Blejk i Kristl, koi{to otsega }e
`iveat vo noviot apartment vo Karpo{ Siti.
Scenata se pretopuva od totalot na livingrumot na krupen kadar na
moeto lice, obleano so po nekoja nostalgi~na solza. Dodeka jas go ~itam
pismoto, vo off odeknuva glasot na sestra mi Felon sleden so
melodramati~na muzika:
"Dragi moj brate Stiven Kerington,
Ovde vo Denver e ludo i nezaboravno i {teta {to te nema da {izime
zaedno, a ne samo mene `ivec po `ivec da mi kornat... Vo prevod: poludevme!
Ne deka ne si bevme ludi i porano, ama sega epten otka~ivme so selewevo.
Toa e takov adrenalin u veni, takva nevidena nervoza i paranoja deka nema
s# da se zavr{i na vreme ({to dodu{e i ne e mnogu daleku od vistinata
imaj}i predvid {to s# mama Kristl saka da odnese od stariot stan od 89
kvadrati i da reinstalira vo noviot stan od 47 kvadrati). Se razbira, na
kraj mora{e da se soo~i so faktot deka pola od stvarite mora da ostavi,
pa taka jas sekojdnevno sum izlo`ena na misti~niot ritual na predavawe
na "ostav{tina" sostavena od sne`nobeli miqenca, porcelanski vazni i
kristalni slonovi... ko mapa na zakopano blago da mi predava! A po{to
naiduva na moja totalna ramnodu{nost, vo sebe ludi i `ali na koi
bitangi seto toa im go ostava vo nasledstvo!
55
Mnogu sme{na be{e scenata na predavawe na pozlateniot servis za
ru~avawe, koj be{e i zvani~no najaven i prika`an. Sve~enata prezentacija
be{e odr`ana za vreme na semeen ru~ek (za sekoj slu~aj, da se zapametat
izgledot i funkcijata na servisot), na {to dragiot zet Xef
prokomentira: "A ne e zlatoto otrovno?". Jas samo {to ne se zadaviv i ja
ispluknav supata od usta, ama od nekoj obyir se vozdr`av od smeewe. Mama
Kristl smrtno se navredi i re~e: "Jas ne znam otkoga toa zlatoto e
otrovno!?", na {to profesor Xef elaborira{e: "Pa taka vo edna epizoda
od D-r Haus eden go trueja so zlato". Facata na mama Kristl be{e vo
pra{alnici, pa naluteno go trgna pozlateniot tawir ne bi li spre~ila
ponatamo{na konverzacija, a ja po~nav da go gazam ma` mi pod masa za da
prestane da dro~i. No tuka sekako ne zavr{i prikaznata - za da ne ostane
pokusa, Kristl se vrati so nov tawir, go stavi na masa i re~e: "Dobro, ako
vam zlato vi e otrovno, toga{ eve vi go ovoj servis od kobalt". Si velam
vo sebe: "Ne kobalt, samo ne kobalt, neee..." za{to go gledam zet ti Xef
od kar{i kako se sprema da komentira. Kristl insistira{e na odgovor:
"Go sakate li servisov od kobalt, da ili ne?". Jas $ velam: "Ja sigurno nema
u kobalt da doru~kuvam, ama aj ostavi". Mama Kristl be{e uporna: "Pa
mislam, ako vam zlato vi e otrovno, kobaltot vaqda ne vi e, a?". Xef se
vozdr`a, no sepak pro{epoti: "Kako da $ ka`am deka kobaltot e
radioaktiven?".
Ete, so toa se zanimavame sekoj den. Ama ba{ sekoj den. Ili se vo igra
~ar{afi, ili sliki, ili miqenca, ili tawiri. Sred ekot na moeto
otvorawe privaten biznis, borbata za negovo razrabotuvawe, tr~awe po
inspektori i zavodi, pravewe reklami, osmisluvawe promocii, sledewe
lager i proizvodstvo, kontrolirawe vraboteni... ja moram sekojdnevno da
se gri`am za takozvana "ostav{tina".
A kapak na s# mi se tvoite budala{tini. Tato Blejk ti se pofalil
deka kone~no od dr`avata gi povrativme lozjata na pokoen dedo, a ti si
mu rekol odma da gi prodade, pa so tie pari da odite sedum dena vo Las
Vegas. Koga ja pro~ita tvojata poraka, Blejk poblede, pozelene, pocrvene i
na kraj po`olte, te samo nemo izusti: "Pred {eeset godini ni gi zemaa,
petnaeset godini maka ma~ime da gi povratime, a sega mojot sin prvenec
bi gi spi~kal za sedum dena!". Po ova Blejk zamol~e i }ute{e celo popladne,
a nie se rastr~avme po doktori po{to mislevme deka go mavnala sr~ka.
Inaku, drugi novosti nema. Iako letovo napolni ~etiri sezoni,
}erka mi u{te e vo {ok od informacijata deka ti `ivee{ vo istiot grad
vo koj{to `ivee i nejziniot idol [iqo.
Te saka tvojata sestra Felon"
Da ima{e troa um producentot Aaron Speling i pisatelite Ri~ard i
Ester [apiro, originalnata postava na "Dinastija" }e se sostoe{e samo od
sestri. Jebiga: ma` }e te tepa, `ena }e te vara, {valerka }e te ostavi, sin }e
te razo~ara, snaa nema da ti se pogodi, zet }e se ispijani, baldska }e te
namrazi - a samo sestra e vo sostojba site niv da gi istrpi!
56
[email protected]]
Nabli`uva Bo`i}, a jas kru`am po el-ejskite prodavnici i baram
podarok za sinot na drugar mi Rodoqub. Site mali deca sakaat Pajo ili
[rek ili barem Skubi Du, samo sin mu na Rodoqub saka Spajdermen! Ne znam
kako da im objasnam na prodava~ite deka baram Spajdermen za dete na
dvegodi{na vozrast... Navistina, koe e toa dete {to ima dve godini i gleda
filmski junak vo film {to trae dva saata? Tatko mu mladosta mi ja ispi,
sega sinot }e go dosrka i ona malce `ivot {to ostanalo vo mene...
Tuku, drugo sakav da raspravam.
Bo`i} e najubaviot prvi~en spomen na sekoj axija vo Amerika.
Nema emigrant {to ne go pameti svojot prv Bo`i} vo Noviot Svet:
bleskavi izlozi so {areni ukrasi so ubavi predmeti so zgodni prodava~ki so
majki i deca so golemi }esi so veseli nasmevki so dedomrazovci {to demnat
na sekoj ~ekor... Nasekade se {iri miris na pe~iva i slatki kola~iwa i
~okoladni zezalici, dodeka od sekoe }o{e odeknuvaat bo`i}nite pesni~ki...
a ti sedi{ sam na agolot i me~tae{ za idniot Bo`i}, vo koj{to nema pove}e
da bide{ stranec i {upak vo ovoj magi~en svet!
Godinata pominuva brzo kako {to se topi sladoled na stap~e... I ete
te tebe vo tvojot vtor Bo`i}: ve}e ima{ postojana rabota, i kreditna
karti~ka, i socijalen broj, i reguliran prestoj... Gletkite se isti kako i
lani, so istite pesni~ki {to odeknuvaat po zvu~nicite... Ve}e ne si totalen
fazan, pa mo`e{ da naseti{ deka po "Let It Snou" na Din Martin sleduva
"Santa, Bejbi" na Kajli Minog...
Mesecite letnuvaat kako sini galebi, pa ete te tebe srede tvojot tret
Bo`i}! Ve}e poseduva{ zelena karta na posakuvanata Zemja na soni{tata,
ve}e `ivee{ vo troa pogolem apartman, otpla}a{ kredit za svojot prv el-cede televizor, razmisluva{ da premine{ na novo rabotno mesto i
zarabotuva{ u{te sedum dopolnitelni dolara na ~as... A okolu tebe
stvarnosta se odviva kako po nekoja de`a-vu matrica: istite svetla, istite
podaroci, istite nasmeani lu|e, istite optimisti~ki poraki, beskrajno
istite prazni~ni pesni~ki... Na povr{inata na tvoite sivi }elii
zapo~nuvaat da se ra|aat ereti~ki idei i ti zapo~nuva{ da gi razgleduva{
opciite za transfer vo nekoja druga religija. Na krajot na krai{tata, pa
neli i Jom Kipur e ubav praznik? I neli veselite noti na "Hare Rama, hare
Kri{na" ne zvu~at nimalku poinferiorno od "Rudolf D Red Nouz
Reinder"?
Dogodina ve}e go slavi{ svojot ~etvrti amerikanski Bo`i}! Istite
pesni~ki, istite bo`i}ni pesni~ki, istite bez povod i pri~ina veseli
pesni~ki, istite kretenski pesni~ki, prokleto istite pesni~ki gazat po
tvoite nervi! Sednuva{ vo svojata nova kola, vozi{ na periferijata na
gradot, po ~as i polovina parkira{ i vleguva{ vo skromnata xamija.
Zbunetiot oxa te gleda bez da zucne, a ti iznemo{teno pro{epotuva{:
"Dobrove~er... primate li?".
Petta godina vo Amerika... Povtorno Bo`i}... Povtorno xingl-belsxingl-bels-xingl-wa-wa-wa-wa-wa-wa... Iznajmuva{ {leper od deset metra
57
(parite pove}e ne ti se problem!), ja ostava{ svojata pro{talna poraka na
svojot aj-pod (najnov model, so opcija za snimawe zvuci i glasovi!), polni{
gorivo do vrv (koga Mehmed bil cicija?), pa so pokli~ot "Alahu akbar!" se
zaletuva{ i se zabiva{ vo bleskavite izlozi so {areni ukrasi so ubavi
predmeti so podmolni pakosni pekolni dedomrazovci...
Utredenta se budi{ vo mitskiot Xenah, so lokalniot evnuh-konsier`,
koj gri`livo gi do~ekuva i gi rasporeduva novite {ehidi.
- Selam Alehum, drag gostinu. Vie bevte onoj so {leperot?
- Pa da, jas... ne mo`ev da izdr`am pove}e...
- Ma "nou problem", kako {to vikate vie tamu... Eve, ba{ imame
slobodna soba so 77 ganc-novi devici... Samo vie opu{tete se i
slobodno ostavete go toj volan na recepcija, na{iot belboj }e vi go
ka~i vo soba.
Siot nasmean vleguva{ vo taa vetena rajska soba, a tamu navistina te
~ekaat vetenite 77 devici...
I site vo eden glas zapejuvaat "Re{ad D Red Nouz Kamel", vo ~est na
gostinot od Amerika.
58
MIKI I MINI
Denes na Jasna $ e rodenden.
Minatata godina bevme na Long Bi~ i se vozevme po vise~kite
mostovi nad ogromnoto pristani{te, voshituvaj}i im se na golemite
brodovi pod nas i vri{tej}i kako da se spu{tame po rolerkoster. Potoa
otidovme na argentinski biftek vo "Karlitos Gardel".
Godinava sme tro{ka poumni: prvo otidovme da jademe i pieme, a potoa
se ka~uvavme po kawonite i kamenite pateki na Santa Monika Mauntins.
Ve~erta n# zatekna kako sedime doma so polni stomaci i vospaleni
muskuli, gledaj}i crtani filmovi za avanturite i ve~nata qubov na Miki i
Mini Maus.
Duri i crtani gluvci se gu{kaat i se sakaat, a kamoli nie dvajca!
59
PERZISTENS
Mnogu gi po~ituvam Amerive {to si gi u~at decata na upornost od
mali noze. Razni vospitnoobrazovni poraki go zateknuvaat mladiot
Amerikanec na sekoe }o{e.
Eve na primer, vo sekoja gimnazija, u~ili{te, gradinka ili jasli visi
po nekoj slogan od tipot "Obidi se, obidi se pak, obidi se poinaku, voo~i ja
gre{kata i obidi se so korekcija, obidi se na nekoe drugo mesto, obidi se
so drugi lu|e - no ne prestanuvaj da se obiduva{!".
Ili pak "Kolku pati si podgotven da slu{ne{ NE pred da dojde{ do
svoeto DA?".
Ili pak "Xast du it, jang men!".
Ili pak "Gat milk?".
Kako i da bilo, zborot "perzistens" amerikanskoto dete go u~i u{te
pred da gukne "mama", "tato" ili "koka-kola". Taka i treba perzistentnosta voop{to ne e lo{a rabota. Eve, jas sum `iv dokaz za toa: po
mnogu uporni obidi i zalagawa, v~era kone~no dobiv ohrabruva~ki i-meil od
edna producentska ku}a (zaradi profesionalna diskrecija }e go premol~am
imeto na ispra}a~ot, pa vo ponatamo{niot tekst }e gi narekuvam Xigi Migi
Entertejnment).
Zna~i, vaka Xigi Migi mi besedi:
"Drag Darko, ja razgledavme va{ata ponuda za sorabotka, kako i
va{eto rezime i veb-stranica. Zainteresirani sme da go stavime va{eto
ime na listata na na{i ekskluzivci i da im gi ponudime va{ite uslugi na
na{ite klienti za site mo`ni idni proekti. Ve molime da ni javite koga
ste dostapen za podetalna telefonska konverzacija vo vrska so
navedenovo.".
Otkako go pro~itav ova, zapo~nav da trijam race ko vev~anski yidar
{to preku tender bil anga`iran da izvr{i hidroizolacija na Venecija.
Kone~no bidna i toa: Xigi Migi Entertejnment se etablirana producentska
ku}a so ugledni klienti, taka da so niv nema zima! Edinstven problem e... ne
e problem, ama... zapravo, jas navistina ne se se}avam deka sum ispratil
nekakva ponuda za sorabotka do Xigi Migi Entertejnment.
No sre}a moja {to sum pedanten - vo eden tefter vodam evidencija za
sekoe pismo, faks ili i-mail {to sum gi pratil otkako dojdov vo Holivud,
taka {to treba samo da gi pregledam site 3.000 adresi od toj spisok i
vistinata sama }e ispliva na videlina. Zna~i: Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi
Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi
Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi
Migi... Ah, eve go: Xigi Migi Entertejnment, ispratena ponuda za sorabotka
na 30 mart 2007 godina!
Ha, gleda{ kako lesno odi koga si perzistent! Na |avol dupka }e
najde{, a kamoli toj i-mail ispraten do Xigi Migi Entertejnment... samo
{to... ~ekaj be malce... na 30 mart 2007 godina... a sega sme... januari 2009!
Hm... Ba{ ubavo e da si perzistenten vo Amerika.
Pod uslov da po`ivee{ edno dvesta godini.
60
MILICA
Vnuka mi Milica ima ~etiri godini.
Uverena e deka [iqo postoi i saka da go posini.
Neodamna go otkri Tarzan, pa izjavi deka saka da se ma`i za nego.
Vo nejzinata glava tie dvajca junaci ne se sprotivstaveni, pa izgleda
deka [iqo }e mora da `ivee pod ist pokriv so Gospodarot na xunglata.
Jebiga, taka mu bilo pi{ano!
Neodamna Milica dobi ov~i sipanici, no toa ne ja spre~uva da
prodol`i da sonuva za Noviot Svet, vo koj{to likovite od nejzinite detski
sni{ta `iveat naporedno so nepoznatiot vujko od prikaznite.
61
NEVERLEND
Se zaebav denovive, pa mu gi dadov ovie tekstovi na ~itawe na eden moj
sonarodnik... no nitu oddaleku moj istomislenik! I dobiv kritika kakva
{to zaslu`iv: deka mnogu e nepravilen i nekonzistenten jazikot na koj{to
pi{uvam, nitu literaturen nitu naroden, nitu akademski nitu uli~en, nitu
`argon nitu dijalekt, nitu voda nitu kiselina...
Kako pomlad bev ekstremno `iv~an, a pak denes malce raboti mo`at
da me izvadat od takt: ne me drma nitu svetskata kriza, nitu toa {to sum vo
dolgovi, nitu {to crkna transmi{not na mojot "ford", nitu kofimejkerot
{to eksplodira i ni ja polea cela kujna so sitno meleno kolumbisko kafe...
ama ovaa glupava opaska od takt me izvadi!
Mojot jazik e moja kazna, a moeto poteklo - moja do`ivotna robija. I
da nema zabuna: si ja nosam gordo taa prugasta uniforma, bidej}i jas toj
licemeren sud nitu go fermam nitu go priznavam.
Da pojasnam:
Poteknuvam od zemja {to ne postoi.
Postoi Zemjata kako planeta, ama ne postoi mojata zemja kako Zemja.
Zapravo, mo`ebi i postoi, ama nema ime - pa nie, nejzinite `iteli, ne
znaeme kako da ja pretstavime bez pritoa da se izbrukame. A duri i koga bi
imala ime - ne se va`i toa, bidej}i nas n# nema.
Ne deka n# nema na na~in na koj{to mo`ebi nema NLO ili Gospod
Bog, tuku apla n# nema! Probaj pobaraj n# niz svetot, pro~epkaj niz knigi,
u~ebnici, dokumentarni filmovi, televiziski programi, aktuelni vesti,
me|unarodni institucii, internet-stranici, striptiz-performansi - }e
vidi{ deka nikade ne figurirame.
E sega: ako n# nema, kako toga{ zboruvame? I na koj toa maj~in jazik
pi{uvam i zboruvam jas, nepostoe~koto su{testvo?
Mnogu prosto: na jazik {to ne postoi.
Koga jas }e otvoram usta - ne izleguva ni{to osven vozduh.
I koga kako bebe sum zinal za da ka`am "mama", na majka mi samo $ se
pristorilo.
I koga na u~ili{te sum ja recitiral mojata nepostoe~ka azbuka,
u~itelkata mislela deka nema nikoj pred tablata.
I koga na devojki sum im vikal deka gi sakam, tie ni{to ne slu{nale i
zavr{ile vo tu|i pregratki.
I koga sum mu rekol "da" na mati~arot, toj ne razbral i ne zapi{al.
I koga jas ~ukam po mojata tastatura, na ekranot ni{to ne se pojavuva.
A koga moite ~itateli na glas ja ~itaat taa izmi{qotina, odeknuva
samo zvukot na ti{inata.
Navistina, zarem mo`e da postoi pisatel od nepostoe~ka zemja so
nepostoe~ko ime od nepostoe~ki narod {to ka`uva nepostoe~ki misli na
nepostoe~ki jazik zapi{ani na nepostoe~ko pismo?
No kakvi toga{ gre{ki mo`e da pravi eden takov pisatel - osven
nepostoe~ki?
62
THE END
Vremeto leta.
Godinata vo koja vlegovme e polna so nade`i.
Nade`i i `elbi {to se tolku blisku na dofat {to prestanav da gi
izgovaram za da ne gi ispla{am i nabrkam.
A se se}avam na svoite po~etoci pred godini, koga go snimav mladiot
Minhen Muaremov, vo rozov fustan i crna perika na glavata, kako recitira
edna stihotvorba {to toga{ ja smislivme i ja krstivme "Pesna za
Holivud"...
Istata pesni~ka sega mi se vra}a kako bumerang, pa eve, vo ova toplo
zimsko sabotno popladne jas bi se prostil od vas so nejzinite budalesti
stihovi:
Pesna za Holivud
Holivud - do Los Anxeles blisku.
Holivud - son~evata Kalifornija se kape vo svetlina od reflektori.
Holivud - ubavite `eni ~ekaat na nas.
Sjaj i beda!
Suzan Hejvort, Klerk Gejbl, Du{ko Dolgou{ko.
Holivud - ti posledna bajko za golemite deca,
po~ivaj tamu kraj golemata voda!
63
BELE[KA ZA AVTOROT
Darko Mitrevski e roden vo Skopje, Socijalisti~ka Republika Makedonija.
Vrsnik e na “Stiki Fingers” i “D Last Pik~r [ou”.
@ivee i raboti.
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
2
File Size
9 538 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content