HIRUR{KI KLINIKI
Traumatolo[ka klinika ,Skopje
FRAKTURI
Doc.Dr. Slav~o Stojmenski
DEFINICIJA
Skr[enicata pretstavuva delumen ili potpoln
prekin na kontinuitetot na koskata.
Do nastanuvawe na skr[enici doa\a pod dejstvo
na direktna ili indirektna sila koja ja nadminuva
elasti~nosta na koskata.
Pri fraktura ne doa\a samo do povreda na
koskenata
supstancija tuku i do povreda na:
Endoostot;
Periostot;
Nutritivnite krvni sadovi;
Okolnite meki tkiva
(muskuli,ligamenti,krvni sadovi,nervi i
ko`a)
Koskata mo`e da se smeta za bifazen materijal :
mineralen kako prva faza i
kolagena substanca kako vtora faza so
viskoelasti~ni osobini
Kortikalnata koska e pokruta otkolku
spongioznata i e porezistentna na istegneuvawe
otkolku spongioznata koska.
Frakturi na kortikalnata koska 2%
Frakturi na spongiozna koska > 75%
Koskata e anizotropna t.e ima razli~ni
mehani~ki osobini koga na nea se dejstvuva preku
razli~ni oski osnova na ova svojstvo na koskata
e nejzinata razli~na struktura vo transverzalna
i longitudinalna nasoka
Kortikalnata koska kaj vozrasen e najjaka pri:
Kompresija:
Potoa tenzija,
Najslaba pri dejstvo na stri`ni sili
MEHANIZAM NA NASTANUVAWE
Pod dejstvo na:
Direktna
Indirektna trauma
Skr[enicite nastanuvaat kako rezultat na
dejstvo na sili na:
Tenzija;
Kompresija;
Svitkuvawe;
Torzija;
Stri`ni sili
i nivni kombinacii
Tenzija
KOMPRESIJA
Svitkuvawe
Kompresija + Svitkuvawe
Torzija
Tipovi na skr[enici vrz baza na frakturnata linija:
Kosi;
Kominutivni;
Spiralni;
Dislocirani;
Greenstick
Transvrezalni
Ednostavni
Vidovi na skr[enici vrz baza na dislokacijata
na frakturiaranite fragmenti:
1.Dislocatio ad latus;
2.Dislocatio ad longitudinem;
3.Dislocatio ad distenzionem;
4.Dislocatio ad axim;
5.Dislocatio ad rotationem
Posebni tipovi na frakturi:
1.Subperiostalni frakturi;
2.Fisuri;
3.Patolo[ki frakturi
Podelba na frkturite vrz osnova na
integritetot na mekite tkiva:
1.Zatvoreni frakturi;
2.Otvoreni frakturi
Osnovi na klasifikacija na skr[enicite
AO KLASIFIKACIJA
EPONIMSKI KLASIFIKACII
KLINI^KA SLIKA
SIGURNI ZNACI :
Deformitet;
Krepitacija;
Gubewe na funkcijata;
KLINI^KA SLIKA
Nesigurni znaci:
Bolka;
Ograni~ena podvi`nost na sosednite zglobovi;
Otok
Hematom
VA@NO!
DURI I KOGA NE SME SIGURNI DALI POSTOI
SKR{ENICA (PROSUTNI SE NEKOI OD SPOMNATITE ZNACI), POVREDENIOT TREBA DA SE
TRETIRA KAKO DA IMA SKR{ENICA SE DODEKA NE SE POTVRDI ILI ISKLU^I ISTOTO
(PO PREGLEDOT VO ZDRAVSTVENATA
USTANOVA).
OPASNOST
# KRVAREWE
# POVREDA NA NERVITE
# {OK (kako posledica na stravot, bolkata
ili krvaveweto)
# MASNA EMBOLIJA (poradi navleguvawe na
masni kapki od koskenata srcevina vo krvotokot,
pri [to doa\a do za~epuvawe na krvni sadovi vo
vitalnite organi, koe mo`e da bide fatalno)
# INFEKCIJA (pri otvoreni skr[enici).
PRVA POMO{
OSNOVNATA ZADA^A PRI SEKOJA
SKR{ENICA
E DA SE STAVI VO MIRUVAWE
POVREDENIOT DEL NA TELOTO
ODNOSNO DA SE IZVR{I
IMOBILIZACIJA.
PRVA POMO{
CEL NA IMOBILIZACIJATA E:
# DA SE SPRE^I IZMESTUVAWE NA DELOVITE
OD SKR{ENATA KOSKA
# DA SE NAMALI MO@NOSTA ZA NATAMO{NO
O{TETUVAWE NA OKOLNOTO TKIVO (krvni
sadovi, nervi, muskuli ),
# DA SE NAMALI BOLKATA
# DA SE NAMALI MO@NOSTA ZA {IREWE NA
INFEKCIJATA (pri otvorena skr[enica)
# DA SE SPRE^I POJAVATA NA MASNA
EMBOLIJA
SREDSTVA ZA IMOBILIZACIJA
# STANDARDNI:
Triaglesti marami i drug zavoen materijal,
plasti~na [ina (se postavuva na ekstremitetot i
se naduvuva vozduh vo nea) i
# PRIRA^NI SREDSTVA ZA IMOBILIZACIJA
predmeti [to sme gi na[le vo okolinata: soobra]aen triagolnik, [tica, drvo, skii, ~ador,
vesnici, svitkano ]ebe, delovi od obleka i dr.
# MO@E DA SE KORISTI I DEL OD SOPSTVENOTO TELO (na pr. Imobilizacija na skr[ena
so zdrava noga na povredeniot), ili da se upotrebi oblekata
SREDSTVA ZA IMOBILIZACIJA
NAJPRAKTI^NO E IMOBILIZACIJATA DA SE
VR{I SO TRIAGLESTI MARAMI
POSTAPKA:
# Tretmanot na skr[enicite ne bara itnost pripa\a na odlo`eni merki na prvata pomo[
# Najzna~ajno e da se obezbedi miruvawe - ne
treba da se dvi`i povredenoto lice nitu
povredeniot del od teloto
# Vo slu~aj na dobro funkcionirawe na
slu`bata za IMP, obezbedete samo
miruvawe(postavete meki predmeti okolu
povredenoto mesto). Vo drugi slu~ai postavete
imobilizacija
IMOBILIZACIJA
NE SMEE DA SE PRAVI OBID ZA
VRA}AWE NA POVREDENIOT DEL
OD KOSKATA NA SVOE MESTO
(REPOZICIJA)
IMOBILIZACIJA
IMOBILIZACIJATA SE IZVEDUVA NA SAMOTO
MESTO NA NESRE}ATA. SE IZVEDUVA SO
NAJMALKU DVA SPASITELI (EDNIOT GO
PRIDR@UVA POVREDENIOT DEL A DRUGIOT
VR{I IMOBILIZACIJA).
# VNIMATELNO PRISTAPETE KON
POVREDENIOT
# PROVERETE JA SOSTOJBATA NA SVEST I
VITALNITE FUNKCII (DI{EWE, PULS) I
IZVR{ETE PREGLED NA CELOTO TELO.
PROVERETE DALI IMA I DRUGI POVREDI
# OHRABRETE GO POVREDENIOT
# KA@ETE MU NA POVREDENIOT DA MIRUVA
IMOBILIZACIJA
# STAVETE GO POVREDENIOT DEL OD TELOTO
VO NAJSOOTVETNA POLO@BA (ZA DA SE
IZBEGNE BOLKATA). TOJ TREBA PRAVILNO DA
SE PRIDR@UVA. KA@ETE MU NA DRUGIOT
SPASITEL DA GI POSTAVI RACETE POD
ZGLOBOVITE NAD I POD SKR{ENICATA I DA
DR@I TAKA SE DODEKA NE JA POSTAVITE
IMOBILIZACIJATA
# AKO NA POVREDENIOT DEL POSTOI RANA OTVORENA SKR{ENICA, (DODEKA DRUGIOT
SPASITEL GO PRIDR@UVA POVREDENIOT DEL
OD TELOTO), OTSTRANETE JA OBLEKATA I
VEDNA{ POSTAVETE PREVRSKA NA RANATA
IMOBILIZACIJA
(GAZA,GEVRE^E OD ZAVOJ OKOLU IZLEZENIOT
DEL NA KOSKATA I PRICVRSTETE GI SO
ZAVOJ), PA POTOA IMOBILIZIRAJTE.
# SO IMOBILIZACIJATA OPFATETE GI DVATA
SOSEDNI ZGLOBOVI - NAD I POD MESTOTO NA
POVREDATA
# SREDSTVOTO NA IMOBILIZACIJA NE
SMEETE DA GO PRICVRSTITE DIREKTNO VRZ
MESTOTO NA POVREDATA, TUKU NAD I POD
POVREDATA
# VNIMAVAJTE KRAEVITE NA PRSTITE NA
EKSTREMITETITE DA GI OSTAVITE OTKRIENI
ZA DA MO@E DA KONTROLIRATE DALI
IMOBILIZACIJA
PREMNOGU CVRSTO STE JA POSTAVILE
IMOBILIZACIJATA. VO TOJ SLU^AJ MO@E DA
SE JAVI POMODRUVAWE (AKO IMA ZASTOJ NA
VENSKA KRV), ILI POBLEDUVAWE (DOKOLKU
IMA NEDOVOLEN DOTOK NA KRV VO
ARTERIITE) ILI DA TRNAT PRSTITE (AKO IMA
PRITISOK VRZ NEKOJ NERV)
# OHRABRETE GO I SMIRUVAJTE GO
POVREDENIOT
# POKRIJTE GO POVREDENIOT (ZARADI
ODR@UVAWE NA TOPLINATA NA TELOTO)
# PO IMOBILIZACIJATA PROVERUVAJTE GI
VITALNITE FUNKCII
IMOBILIZACIJA
# SO CEL DA SE SPRE^I POJAVATA NA {OK,
POVREDENIOT MO@E PREVENTIVNO DA SE
POSTAVI VO {OKOVA POLO@BA (LEGNAT NA
GRB,SO PODIGNATI NOZE),
POVIKAJTE IMP ILI TRANSPORTIRAJTE GO
POVREDENIOT VO SOOTVETNA POLO@BA
DIJAGNOSTICIRAWE
Inspekcija
Anamneza;
Palpacija;
Neuro-vaskularen status;
DIJAGNOSTICIRAWE:
RENTGENOLO{KA EVALUACIJA:
Standardni rentgenolo[ki proekcii;
Specijalni rentgenolo[ki proekcii;
Tomografija
CT;
MRI
FRAKTURI NA
KLU^NA KOSKA
# OTOK I POMODRUVAWE NA KO@ATA
NAD SKR{ENICATA
# RAMOTO OD POVREDENATA STRANA E
SPU{TENO I POVLE^ENO NANAPRED
# PRI SEKOE DVI@EWE NA
NADLAKTICATA SE ZASILUVA BOLKATA
PRVA POMO{
# ZAVITKANA TRIAGLESTA MARAMA (VO
FORMA NA POVE}ESLOEN ZAVOJ) SE
POSTAVUVA TAKA {TO POMINUVA SO
SREDNIOT DEL POZADI VRATOT, POTOA
POD DVETE MI{KI I SE PODVRZUVA NA
GRBOT. POD MI{KITE MO@E DA SE
POSTAVI NEKOJA MEKA TKAENINA ZA
MARAMATA DA NE PRITISKA NA KRVNITE
SADOVI KOI POMINUVAAT TUKA
(PROVERETE DALI IMA PULS NA
ARTERIJATA KAJ KORENOT NA DLANKATA).
PRVA POMO{
# VTORATA MARAMA SLU@I ZA
ZATEGNUVAWE NA PRVATA MARAMA I SE
POSTAVUVA NA GRBOT
# TRANSPORTOT SE VR{I VO SEDNATA
POLO@BA
PRVA POMO{
# SVITKAJTE JA VNIMATELNO RAKATA VO
LAKTOT TAKA {TO DLANKATA DA BIDE
NASO^ENA KON RAMOTO NA ZDRAVATA
RAKA
# POSTAVETE EDNA TRIAGLESTA MARAMA
PREKU POVREDENATA RAKA, TAKA {TO
DVATA OSTRI (PODOLGI) AGLI
PODVRZETE GI POD MI{KATA NA
DRUGATA (ZDRAVATA) RAKA.
# POSTAVETE U{TE EDNA ZAVITKANA
MARAMA PREKU PRVATA (BLISKU DO
LAKTOT, OKOLU POVREDENATA RAKA I
TELOTO).
POVREDI NA LAKT
POVREDI NA LAKT:
Kontuzii
Distorzii
Skr{enici
Luksacii
SKR[ENICI NA DISTALEN KRAJ
NA HUMERUS
ANATOMIJA
Distalniot kraj na humerusot e sostaven od dva koskeni
stolba medijalen i lateralen povrzani me|usebno so
fossa olecrani i trochlea.(KOSKEN TRIAGOLNIK)
Nadvore{nite rabovi na koskenite stolbovi go
formiraat suprakondilarniot greben.
Najdistalniot del od humerusot e sostaven od
medijalen
i lateralen kondil koi se sostaveni od artikularen i
neartikularen del (epikondil).
Radijalnata i koronoidnata fosa gi opfa}aat soodvetn
strukturi vo fleksija.
Olekarnovata fosa go prifa}a olekranonot vo ekstenzi
Fosite treba da se odbegnuvaat pri postavuvawe na
{rafovi pri rekonstrukcija.
MEHANIZAM NA POVREDA
Pad
Vo sklop na high energy trauma (soobra}ajni nesre}i)
PRVA POMO{
# POSTAVETE JA RAKATA ISPRAVENA
POKRAJ TELOTO
# PRICVRSTETE JA SO NEKOLKU
ZAVITKANI MARAMI POSTAVENI PO
DOL@INA NA RAKATA OKOLU RAKATA I
TELOTO
MONTEGGIA SKR[ENICI
SKR[ENICI NA PROKSIMALNATA TRETINA NA
ULNATA SO DISLOKACIJA NA GLAVATA NA RADIUSOT
CAP
RADIUS
HUMERUS
TROC
ULNA
CARPUS
PODLAKTICA
PAD
CAP
HUMERUS
TROC
ULNA
CARPUS
Monteggia skr{enica
PAD
BADO KLASIFIKACIJA
SKR[ENICI NA
PODLAKTICA
MEHANIZAM NA POVREDA
Po~esti se kaj deca;
Naj~esto kako rezultat na direktna trauma
Pad na [aka;
Direktnata sila gi kr[i dvete koski na isto nivo transverzalna linija ili kratko kosa (skr[enica vo
vid na peperuga ili kominutivna);
Sklopetarna povreda.
GALEAZZI skr[enica
Skr[enica na distalnata tretina na radiusot
so dizrupcija na radioulnarniot zglob
CAP
RADIUS
HUMERUS
TROC
ULNA
CARPUS
PODLAKTICA
PAD
CAP
HUMERUS
TROC
RADIUS
CARPUS
GALEAZZI skr[enica
PAD
SKR[ENICI NA DISTALEN
KRAJ NA RADIUS
MEHANIZAM NA POVREDA
Pad na ispru`ena raka;
Vo sklop na politrauma.
SKR[ENICI NA DISTALNI FALANGI
Povredi koi ~esto se sre}avaat;
Mehanizam na povreda: direkten udar ili
nagme~uvawe;
Tretman: konzervativen ili so perkutana
fiksacija.
TIPOVI NA SKR[ENICI NA DISTALNA
FALANGA
Imobilizacija
Perkutana fiksacija
Imobilizacija vo ekstenzija
POVREDI NA GRADNIOT KO{ I F-RI NA REBRA
1.CONTUSIO THORACIS - SYNDROMA PERTES
BROWN
hipertoni~ni rastvori za otstranuvawe na edem
na mozok
2.F-RI NA REBRA
- naj~esto sredni i dolni
- mo`e da se povredi pleura, interkostalni krvni
sadovi
Th - analgetika, interkostalna paravertebralna
blokada
3. F-RI NA POVE}E REBRA - FLAIL CHEST
paradoksalno di[ewe, ograni~en podko`en ili
difuzen emfizem so pneumotoraks ili
hematotoraks
POVREDI NA GRADNIOT KO{ I F-RI NA REBRA
3. F-RI NA POVE}E REBRA - FLAIL CHEST
Th.
- intubacija, paravertebralna blokada, kesa so
pesok na samiot kapak od rebra
- fiksacija so `ica
- ekstenzija
- traheostoma + PEEP 14-18 dena
4. CONTUSIO PULMONUM
direktna posledica od nagme~uvawe na plu]en
parenhim, ili od koskeni delovi ili mehanizam
na blast
- krvarewe vo plu]a - sufuzii, hematomi,
atelektaza
Komplikacija: postkontuziona pneumonija
POVREDI NA GRADNIOT KO{ I F-RI NA REBRA
5. PNEUMOTHORAX
sindrom na sloboden vozduh vo gradnata [uplina
Th.
- Dren vo vtor interkostalen prostor napred ili
vo osmi interkostalen prostor na aksilarnata
linija
- intubacija
6. HAEMATOTHORAX
RTG, probna punkcija, Bilau - drena`a
INDIKACII ZA ITNA TORAKOTOMIJA :
- prodol`eno nekontrolirano krvarewe,
hematopneumotoraks koj ne se povlekuva so Bilaudrena`a, organiziran hematotoraks
7.HILOTHORAX
POVREDI NA GRADNIOT KO{ I F-RI NA REBRA
8.RUPTURA NA TRAHEA I BRONH (drama)
Th - lobektomija, pneumonektomija
9.POVREDI NA MEDIJASTINUM
Th - kolarna medijastinotomija + Bilau - drena`a
10.POVREDI PRI EKSPLOZII - BLAST POVREDI
- na gradniot ko[ nema tragi od povreda
- krvarewe od usta i nos
- nedostatok na vozduh, bolka vo gradi
Th - sedativi, kislorod, traheostoma, aspiracija
11.POVREDI NA EZOFAGUS
12.PENETRANTNI RANI NA GRADEN KO{
Th - itna torakotomija
PRVA POMO{
# POSTAVETE GO POVREDENIOT DA SEDI
NAVALEN KON BOLNATA STRANA ZA DA MU
SE OLESNI DI{EWETO.
NE VR{ETE
IMOBILIZACIJA.
FRAKTURI NA KOLKOT
I NADKOLENICATA
FRAKTURI NA KOLKOT
I NADKOLENICATA
PRVA POMO{
# POSTAVETE GO POVREDENIOT DA LE@I
NA GRB
# IMOBILIZACIJA SO {TI^KI I
TRIAGLESTI MARAMI:
# EDNIOT SPASITEL JA ISTEGNUVA
POVREDENATA NOGA, DR@EJ}I JA KAJ
SKO^NIOT ZGLOB
# POSTAVETE SEDUM ZAVITKANI
TRIAGLESTI MARAMI POD TELOTO I
POVREDENATA NOGA: POD MI{KITE,NA
POLOVINATA,OKOLU STAPALOTO NA
POVREDENATA NOGA, NAD I POD
PRVA POMO{
SKR{ENICATA I DVE MARAMI NA
PODKOLENICATA NO NE I VO VISINA NA
SKR{ENICATA.
# EDNATA {TI^KA POSTAVETE JA POKRAJ
TELOTO I NOGATA (OD POD MI{KA DO
STAPALOTO), A DRUGATA NA
VNATRE{NATA STRANA NA POVREDENATA
NOGA
# ZAVRZETE GI TRIAGLESTITE MARAMI
# IMOBILIZACIJA NOGA SO NOGA (
PRICVRSTUVAWE NA POVREDENATA NOGA
ZA ZDRAVATA) E RE^ISI IDENTI^NA
FRAKTURI NA
POTKOLENICATA
PRVA POMO{
SO IMOBILIZACIJATA TREBA DA SE
OPFATAT ZGLOBOT KAJ KOLENOTO I
SKO^NIOT ZGLOB.
# POVREDENIOT SE POSTAVUVA LEGNAT
NA GRB
# POSTAVETE NEKOLKU ZAVITKANI
TRIAGLESTI MARAMI POD NOGATA VO
VISINA OD NAD KOLENOTO DO NAD
SKO^NIOT ZGLOB
# POSTAVETE }EBE OKOLU POVREDENATA
NOGA ILI {TI^KI ( VNIMAVAJTE DA GO
OPFATITE ZGLOBOT NAD I POD
POVREDATA).
PRVA POMO{
IMOBILIZACIJA NOGA SO NOGA:
# SO TRIAGLESTITE MARAMI OPFATETE
GI DVETE PODKOLENICI. PRVATA
MARAMA ZAVRZETE JA NAD KOLENATA
# MARAMATA KAJ SKO^NIOT ZGLOB
VKRSTETE JA KAJ STOPALOTO
KLASIFIKACIJA NA FRAKTURI NA LICE
Spored karakter :
1.Zatvoreni
2.Otvoreni
3.Kombinirani ( naj~esti ) so
KCP,povredi na vrat, nos, oko,
uvo, i dr.
Spored lokalizacija :
1.frontoetmoidalna zona
2.maksilarna zona
3.mandibularna zona
KLINI^KA SLIKA
* ZATVORENI POVREDI
- sufuzii na o~nite kapaci
- f-ri na koski na liceto - naj~esto
kominutivni so dislokacija ili
kompleksni f-ri (site koski na lice)
- F-ri na mandibula (55%) naj~sto
simfiza, mentalen otvor, agol na
mandibula, vrat na kondilot
* ZATVORENI POVREDI
- F-ri na maksila (20%)
Le Fort I - subzigomaticna f-ra, koga od
teloto na maksilata e oddelena
palatinalnata plo~a i alveolarniot
prodol`etok
Le Fort II - cela maksila oddelena od
skelet na lice
Le Fort III - suprazigomaticna f-ra
* ZATVORENI POVREDI
- F-ri na zigomati~na koska (5-7%)
naj~esto kombinirana so maksila so dislokacija kon orbita (diplopia),
ili da se javi hematom na orbitata pa da
ima pre~ki vo vidot, ili dislokacija
kon nazad i dolu (pre~ki pri otvarawe
na ustata ili kon maksilaren sinus i da
go povredi infraorbitalniot nerv.
* ZATVORENI POVREDI
- F-ri na nosni koski i ostanati koski
na lice naj~esto kombinirani so f-ri
na septum i ~elen del na maksila -
f-ri na nazomaksilaren kompleks
- naj~esto kombinirani so KCP i znaci
na komocionalen-kontuzionen sindrom
( vo fronto-etmoidalnata regija )
PRVA POMO{
NE SE POSTAVUVAAT SREDSTVA ZA
IMOBILIZACIJA.TREBA DA SE NAJDE
NAJSOOTVETNA POLO@BA ZA
SPRE^UVAWE NA DOPOLNITELNI
O{TETUVAWA. TREBA DA SE VNIMAVA DA
SE ODR@UVAAT DI{NITE PATI{TA PRI
SKR{ENICI NA LICEVITE KOSKI.
© Copyright 2024 Paperzz
