Recenzija za knigata `Ishranata i zdravjeto" od Xorx Pamplona

Recenzija za knigata 'Ishranata i zdravjeto"
od Xorx Pamplona-Roxer
Studiozniot pristap na avtorot kon nepravilnata ishrana gi poka`uva pro­
pustite i nedostatocite od vnesuvawe na gradivnite, energetskite i za{titnite
materii neophodni za dobro zdravje na sovremeniot ~ovek koj ~esto, mnogu
pove}e od porano, `ivee vo stresni situacii, upotrebuva razni sredstva za
stimulacija i nepravilno se ishranuva. Pregolemata i sekojdnevna upotreba
na animalni proteini i lipidi ja zgolemuva mo`nosta od pojavuvawe na kar­
diovaskularni i cerebrovaskularni bolesti i tumori.
Avtorot so fakti ni ja poka`uva prednosta od upotreba na raznovidna, izba­
lansirana vegetarijanska ishrana koja e bogata so lesno svarlivi belkovini,
vitamini, oligoelementi, rastitelni vlakna i drugi materii koi se neophodni
za ~ovekot koj pogolemiot del od denot i `ivotot go pominuva vo zgolemena
psihi~ka napregnatost i namalena fizi~ka aktivnost, ili pak se hrani so ra­
fi­­ni­rana, industriska hrana, bogata so animalni lipidi i so bel rafiniran
{e}er.
Ja prepora~uvam ovaa kniga, "Ishranata i zdravjeto#, zatoa {to taa e korisna
kako prira~nik i potsetnik za sekogo koj saka da se ishranuva pravilno za da
go namali rizikot od kardiovaskularni i maligni zaboluvawa.
Akademik d-r @an Mitrev
5
Uvod
Sega e vreme
S
ite se soglasuvame deka zdrav­
jeto e dragocenost za koja tre­
ba da vodime smetka. Vo raz­
vienite zemji postojat bolni­
ci opremeni so sofisticirani apara­
ti, so itni medicinski slu`bi koi pod­
gotveno ni stojat na raspolagawe vo
sekoe vreme i mno{tvo lekovi koi ni
pomagaat pri lekuvaweto na re~isi
site bolesti, {to s¢ zaedno pridone­
suva da u`i­vame podobro zdravje i
nade` vo podobar i pokvaliteten `iv­
ot. Denes mo`e­me da bideme izleku­
vani od bolestite koi samo do pred
nekolku decenii bea smrtonosni.
Me|utoa, i pokraj sestraniot napre­
dok na medicinata, se zabele`uva de­
ka mnogu bolesti se vo podem. Srcevi­
te zaboluvawa, osobeno infarktot na
mi­okardot, naru{uvawata vo krvoto­
kot na mozokot ili na ekstremitetite,
revmatskite i degenerativnite zabolu­
vawa, a nad s¢ rakot i sidata, sekoj­dnev­
'Odberi go
najdobroto i
nabrgu navikata
odbranoto ]e go
stori prijatno i
lesno."
PITAGORA,
gr~ki filozof
i matemati~ar,
6 vek pr. n.e.
Ishranata i zdravjeto
no se vo porast. Zar medicinskata teh­
nika ne e vo sostojba na vreme da gi za­
be­le`i i da gi izle~i? Za `al, ne. I naj­
sovreme­nite medicinski metodi i naj­
dobrite specijalisti ne mo`at da gi
zaprat posledicite predizvikani od
lo{ite `i­votni naviki. Hirur{kite
intervencii (bajpasot, transplantaci­
ite na sr­ceto) ne se dovolni da se na­
mali ri­zi­kot od infarkt. Ednostavniot
na­~in na `iveewe mo`e pove}e da pri­
donese za na{eto zdravje od site sovre­
meni me­dicinski metodi.
Ovoj fakt denes go priznavaat site
zdravstveni rabotnici vo site javni
institucii. Evropskata zaednica os­
mislila programa koja }e pomogne da
se namali porastot na zaboluvawa od
rak vo Evropa. Taa programa e izlo`ena
vo 10 to~ki na Evropskiot kodeks pro­
tiv rakot. Za da se spre~i {ireweto
na ovaa opa~na bolest, kodeksot pre­po­
ra~uva promena na lo{ite naviki i pri­
fa}awe na pozdrav na~in na `iveewe.
Eve nekolku to~ki od toj kodeks:
Ne pu{ete (to~ka 1).
Isfrlete gi od upotreba alkoholni­
te pijalaci (to~ka 2).
Vo ishranata ~esto upotrebuvajte
ovo{­­je, zelen~uci i `itarici so go­
lemo koli~estvo na rastitelni vlak­
na (to~ka 5).
Denes bolestite so najvisok stepen
na smrtnost (srcevite bolesti, rakot)
se tesno povrzani so na~inot na `ive­
ewe, osobeno so ishranata koja ima gole­
8
mo vlijanie vrz zdravjeto. Najmalku
40% od bolestite {to se javuvaat denes
se povrzani so navikite vo ishranata.
Po di{eweto, ne{to {to naj~esto go po­v­
­toruvame vo tekot na `ivotot, e jade­
weto.
Celta na ovaa kniga e da go zapoznae
~itatelot so rezultatite od najnovite
nau~ni istra`uvawa vo oblasta na pre­
vencijata na bolestite i ishranata. Av­
torot se potrudil na ednostaven i pri­
fatliv na~in da go iznese ona {to po­
nekoga{ e te{ko i slo`eno.
Ovaa kniga im se obra}a na ~itateli­
te i im predlaga nov, poednostaven i
pozdrav na~in na `iveewe koj }e po­
mogne da se spre~at mnogu bolesti. D-r­
P. Lorka (P. Llorca), nutricionist, koj
diplomiral na Univerzitetot Loma
Linda (SAD), go prerabotil prvobitni­
ot tekst na ovaa kniga soobrazno so naj­
novite istra`uvawa vo oblasta na
zdravjeto.
Kako nikoga{ porano vo ~ove~kata
is­­­torija nie denes mo`eme da gi do­zna­
eme tajnite na zdraviot `ivot. Na ras­
polagawe ni stojat golem broj soznani­
ja za zdravjeto. Poznato ni e koja hrana
treba da upotrebuvame za da gi izbeg­
neme najte{kite bolesti. Zna~i, imame
mno{tvo pri~ini da prifatime novi,
zdravi naviki.
Po~ituvan ~itatele, sega e vreme da
go promenite na~inot na `iveewe. Obi­
dete se i u`ivajte dobro zdravje!
Izdava~ot
ISHRANATA I ZDRAVJETO
KRATOK PREGLED
Hrana so preventivni i lekoviti svojstva
Vidi ja sodr`inata na str. 189
Osnova za dobro zdravje,
glava 1, Osum re{ava~ki faktori, str. 13
glava 2, Vlijanieto na ishranata, str. 23
glava 3, Zo{to morame da jademe? str. 31
Vo ramkite na osumte osnovni faktori za prirodno
odr`uvawe na zdravjeto ishranata ima zna~ajno mesto.
Elementi koi go odr`uvaat zdravjeto,
glava 4, Jaglerodni hidrati, str. 37
glava 5, Masti, str. 45
glava 6, Proteini, str. 55
Pokraj toa {to treba da bidat ekolo{ki ~isti,
osnovnite prehranbeni produkti treba da imaat
vrven kvalitet.
Vitamini, minerali, oligoelementi,
fitohemiski elementi, antioksidansi,
glava 7, Vitamini, str. 65
glava 8, Minerali, str. 81
Poslednite otkritija ovozmo`uvaat da se podobri
kvalitetot na na{iot `ivot i da se zabavi procesot
na stareewe.
Dobrata motivacija e najdobra garancija za uspeh,
glava 11, Dobri pri~ini za promena, str. 115
Zdravstveni, ekolo{ki, eti~ki pri~ini ...
Po~ni prakti~no, so dobri izgledi za uspeh,
nov `ivoten stil.
Nikoga{ porano nemalo tolku mnogu ,dobri'
pri~ini za promena,
glava 12, Problemi vo vrska so mesoto, str. 129
Mo`e{ da `ivee{ i bez da jade{ meso ili
riba ... i }e se ~uvstvuva{ podobro, hranata
}e ti bide povkusna i }e u`iva{ vo nea.
Nov, zdrav i uramnote`en (izbalansiran) `ivoten stil,
glava 13, Uramnote`ena (izbalansirana) ishrana, str. 139
glava 14, Onie {to gubaat, dobivaat, str. 159
Ramnote`a ne se sozdava so ,jadewe po malku od s¢',
tuku so ona {to e potrebno i zdravo vo opredeleni
koli~estva.
Preotkrivawe na zaboravenite vistini,
glava 9, Novost so dolga tradicija, str. 95
Najnovite oktritija vo vrska so zdravjeto ne
ozna~uvaat sekoga{ i progres, a ponekoga{ ~ekor
nazad zna~i ogromen ~ekor napred.
Ednostavnite i navistina prirodni elementi i ponatamu
ostanuvaat najdobri,
glava 10, Tajnata na zdravite narodi, str. 103
Vredi da se vratime na prirodnite elementi, no toa
ima svoi tajni ... denes tie im stojat pri raka na site
~itateli.
10
Va`na promena se postignuva ~ekor po ~ekot...
glava 15, Preodna ishrana, str. 171
Odbiraj}i ja pravilnata nasoka, ubedeni deka pred
nas e vistinskata cel, da mar{irame kon nea soobrazno so bezbednite i nau~no doka`ani pokazateli.
TESTOVI za samoprocena
Ocenete go svojot `ivoten stil, str. 20
Potvrdete go svoeto znaewe za ishranata, str. 176
11
1
Osum re[ava~ki
faktori
Z
boruvaj}i za zdravite `ivotni
naviki, Oliver Vendel Houms
(Oliver Wendell Holmes) ironi~no
rekol: "Mnozina se obiduvaat
da zarabotat mesto na neboto pravej}i
od zemjata pekol!# To~no e toa deka so
go­dini sme ostavale vpe~atok oti mnogu
zdravi naviki ni se zdodevni, te{ki,
ne­privle~ni. Mnozina mislat deka za
zdrav `ivot e neophodna dolga lista
so zabrani.
Za sre}a, ne e taka. Gri`ata za zdrav­
jeto i naporite da se steknat zdravi na­
viki mo`at da bidat i interesni i kre­
ativni. Toa ne zna~i od zemjata da sozda­
vame pekol. Naprotiv. Koga prifa}ame
nova, zdrava filozofija na `ivotot,
nie stanuvame pobednici.
Pokraj ishranata, postojat u{te se­
dum prirodni faktori koi vlijaat vrz
zdravjeto. Se primenuvaat mo{ne edno­
s­tavno. Tie bi trebalo da bidat temel
na na{iot na~in na `iveewe.
'Zdravoto telo e
doma]in. Bolnoto
telo e temni~ar."
FRENSIS BEKON,
angliski politi~ar i
filozof, 1561-1626
Ishranata i zdravjeto
Osum re[ava~ki faktori
Ishrana
Vozduh
Blagotvornite vli­­janija na zdra­vata
ishrana, izlo­`eni vo ovaa kniga, se
potpomognati od drugite
faktori na zdrav­
jeto: ~ist voz­duh,
vo­da, son­ce, fi­
zi~ki ve`bi, od­
mor, otka`u­va­
we od si­te tok­si~­
ni supstancii, pozitivna sostojba na du­
hot. Ovie faktori zaedno obrazuvaat
izvonredna programa za zdrav `ivot.
Niv­nata primena }e go po­dobri kvali­
tetot na na{iot `ivot.
Ishranata e faktor so najsilno vli­
janie vrz na{eto zdravje vrz koe ne vli­
jae samo obrokot, tuku i toa koga i na
koj na~in toj se zema. Vo ovaa kniga ~i­­
tatelot }e najde s¢ {to e neophodno da
znae za soodvetnata i zdrava ishrana.
Mo`eme da
`iveeme po­­­­
ve­}e sedmici
bez hrana i
pove}e deno­
vi bez voda,
no bez voz­duh
najmnogu dve ili tri minuti. Kisloro­
dot {to se nao|a vo vozduhot e neop­ho­
den za sogoruvawe na hranata vo na{ite
kletki i za proizvodstvo na neophod­
na `ivotna ener­gija. Edinstveno preku
di{eweto go dobivame neophodniot
kislorod.
Potrebno e pravilno da se di{e, dla­
boko, no ~ist vozduh. Za da se oles­ni
di­­­{eweto, va`no e pravilno da se dr­
`i teloto - ispraven grb. Nastojuvajte
va{eto rabotno mesto i va{ata spalna
da bidat dobro provetreni. Ako nekoj
pu{i vo zatvorena prostorija, imajte
na um deka site {to go vdi{uvaat toj
vozduh u~estvuvaat vo pu{e­we­to.
Sekoga{, koga e mo`no, odete vo
priroda i di{ete ~ist vozduh. Po
nekolku dlaboki vdi{uvawa celiot
organizam }e bide osve`en.
Dobro e denot da se po~ne so nekolku
dlaboki vdi{uvawa vo provetrena pros­
torija. Sekoga{, koga mo`ete, odete vo
priroda i di{ete so polni gradi. Di{e­
weto e osnovna funkcija na `ivotot.
Va{iot mozok, i celiot va{ organizam,
podobro }e funkcioniraat ako pravil­
no vdi{uvate ~ist vozduh.
od zapek. Vodata e potrebna za ko`ata
- da bide mazna i sve`a. Duri i koskite
mora da imaat opredeleno koli~estvo
na voda za da ja so~uvaat svojata elas­
ti~nost i trajnost.
Vodata e neophodna kako za vnat­
re{na, taka i za nadvore{na upotreba
(telesna higiena). Potrudete se sekoj
den da ispiete najmalku {est ~a{i vo­
da me|u obrocite (preku leto i pove}e).
Nautro ispijte dve ~a{i na prazen sto­
mak pred pojadok (vodata ne bi treba­
lo da bide studena). Na toj na~in }e go
pro~istite `eludnikot od sluzta {to
se sozdava vo nego preku no}ta. Zemete
u{te dve ~a{i voda pred ru~ek i dve
pred ve~era. Me|u site piewa sekoga{
odberete ja vodata.
I pri nadvore{na upotreba vodata
ima golema lekovita mo} poznata u{te
od damnina. Tehnikite na hidroterapi­
jata (sauna, razli~ni bawi ...) mo`at da
otstranat ili da ubla`at mnogu pati­
la. Koristete ja vodata kolku {to e mo`­
no pove}e, no vo sekoj slu~aj ne propu{­
tajte topla bawa nave~er za da se re­
laksirate pred spiewe.
Izobilnata upotreba na voda
nadvore{no i vnatre{no e dobra
zdravstvena navika {to mo`e da spre~i,
pa duri i da izle~i mnogu bolesti.
Voda
Dobrite naviki se osnova za nov uramnote`en i zdrav `ivoten
stil. Za sre}a, prirodata ni obezbeduva bogata simfonija na boi,
mirisi i vkusovi {to sozdavaat prijatna razlika.
14
Vodata e univerzalen rastvoruva~.
Na{eto telo sodr`i 60% voda. Taa e
neop­hodna za na{ite bubrezi
da ja pro~is­tu­vaat krvta i da
gi isfrlaat otrovite preku
urinata. Na na­{iot pribor za
varewe potrebna mu e voda ko­
ja pomaga stolicata da ne e
tvrda i suva, da ne stradame
15
Ishranata i zdravjeto
Osum re[ava~ki faktori
Sonce
Sonceto e osno­
ven izvor na ener­
gija za na{ata pla­
neta. Toa e neop­
hodno za `i­­vo­tot i
zdravjeto. Blagoda­
renie na sonceto,
vo ko`ata se sozdava vitaminot D. Ul­
travioletnite zra­­ci na son~evata svet­
lina dejstvuvaat kako dezinfekciono
sredstvo koe uni{tuva mnogu zarazni
mikrobi. Me|u drugoto, son~evata svet­
lina gi pottiknuva i gi zasiluva site
`ivotni procesi, zakrepnuvaj}i go or­
ganizmot. Tamu kade {to navleguvaat
negovite zraci, nao|ame `ivot i zdravje.
Doka`no e deka vo zimskite periodi,
koga nema mnogu son~evi denovi, nerv­
nite depresii se po~esti.
Mora vnimatelno da se izlo`uvame
na son~evite zraci, za{to ozonskata
obvivka {to ja {titi zemjata od ultra­
violetnoto zra~ewe e o{tetena. Denes
na povr{inata na zemjata zra~eweto e
zgolemeno. Izlo`uvaweto na teloto na
sonce pove}e ~asovi nikoga{ ne bilo
zdravo, a osobeno ne denes...
Fizi~kite ve`bi, prisposobeni kon
mo`nostite i vozrasta na sekoe lice,
nikoga{ ne se gubewe na vreme, tuku
neizbe`na potreba za da se odr`uvame
fizi~ki i zdravstveno.
Fizi~ki ve`bi
Na{eto telo e ma­{i­
na sozdadena za dvi­
`ewe. Za razli­ka od
koj bilo aparat {to go
napravil ~o­­vek, na­{i­
ot organi­zam ima pove­­
}e {teta od neaktivnos­
ta otkolku od aktivnosta. Doka`ano e
deka licata koi ve`baat najmalku 4 pa­
ti sedmi~no po 40 minuti drasti~no go
namaluvaat rizikot od infarkt i od
16
drugi kardiovaskularni bolesti. So
fi­zi~kite ve`bi se namaluva teles­
nata te`ina, a so toa postepeno se nama­
luva i se vospostavuva kontrola nad
krvniot pritisok.
Najdobra fizi~ka ve`ba {to mo`e
da im se prepora~a na site, bez ogra­
ni~uvawe, e pe{a~eweto. Edna stara
izreka ka`uva: "Site imame dva dokto­
ra - desna i leva noga.#
Celokupnata priroda se pridr`uva kon odredeni ciklusi na aktivnosti i odmor.
Istoto se slu~uva i so na{iot organizam. Za da se odr`i na{ata fizi~ka i
mentalna ramnote`a, neophodno e da se po~ituvaat tie ciklusi.
Odmor
Srcevi tegobi naj~esto se javuvaat
me|u 21 ~asot i
pol­no}, re­~i­
si sekoga{ po
naporen, na­
pregnat den
vo koj sme is­
pile pove}e fil­
xani kafe za da go odr­
`ime ritamot. Isto taka i vo utrinski­
te ~asovi ~esto nastapuva zgolemuvawe
na arteriskiot krven pritisok, sr­cev
infarkt i nenadejna smrt. Koga }e ja
pre~ekorime granicata na izdr`­li­
vosta, nastapuvaat zna~ajni srcevi za­
boluvawa i zaboluvawa na krvnite sa­
dovi.
Na{iot odmor mora da n¢ zakrepnu­
va. Dodeka spieme, na{ite nervni klet­
ki se osloboduvaat od metaboli~kite
naslojki {to se sozdavaat vo tekot na
denot. Na site kletki na na{iot organi­
zam im e neophoden odmor sekoj den. Od­
morot treba da bide redoven, najmalku
7 ~asa kaj vozrasnite lica.
Pokraj sekojdnevniot odmor, na na­
{iot organizam mu se potrebni i drugi
vidovi odmor: sedmi~en (najmalku eden
den vo sedmicata) i godi{en odmor. Vo
minatoto lu|eto se obidele da ja na­
ru{at sedmicata. Za vreme na Francus­
kata revolucija, pottiknati od racio­
nalizmot, revolucionerite sozdale
sedmica od 10 dena. Dali toa bilo lo­
gi~no? Ovoj izum propadnal. Postoi ne­
{­to kaj lu|eto {to gi prisiluva da se
odmoraat sekoj sedmi den. Toa e potre­
ba na organizmot povrzana so biolo{­
kite ritmi i se nao|a vo pove}eto reli­
gii kako zapoved koja mora da se po­
17
Ishranata i zdravjeto
Osum re[ava~ki faktori
Da se vozdr`uvame od s¢ {to e {tetno i umereno da go upotrebuvame ona {to e
korisno i zdravo. Toa e biten faktor za na{e dobro. Na{eto zdravje ne e plod na
nekakva slu~ajnost, tuku zavisi od na{iot na~in na `iveewe.
~ituva. Redovniot odmor e spasonosna
navika.
Vozdr`uvawe od
toksi~ni supstancii
^ovekot e edin­st­ve­no
`ivo su{tes­tvo koe do­
brovolno, sve­s­no, go
uni{tuva svo­e ­t o
zdrav­je so tok­si~­ni
supstancii. Za {tet­
noto vlija­nie na kafe­
to, na alkoholnite pijalaci, na tutun­
ot, na drogata..., postojat dovolno do­
kazi. Ako sakame da imame vedar i
zdrav duh, morame da gi odbegnuvame
site supstancii {to gi uni{tuvaat fi­
nite mehanizmi na na{iot mozok. Ve{­
ta~kite stimulansi (kofeinot, nikoti­
not, alkoholot, kokainot...) go prisilu­
vaat na{i­ot organizam da funkcioni­
18
ra pod neprirodni okolnosti, {to pre­
dizvikuva predvremeno stareewe i
bolest.
Spored misleweto na Svetskata
zdrav­stvena organizacija (SZO), tutu­
not i alkoholot se osnovna pri~ina za
bolesti {to bi mo`ele da se odbegnat.
SZO zdravjeto go definira kako celos­
na fizi~ka, mentalna i du{evna har­
monija, {to podrazbira i mnogu pove}e
od ednostavno otsustvo na bolest.
Ne e mo`no da se so~uva zdravjeto
ako se koristat drogi, legalni ili ne­
legalni, s¢ edno. Na{ite kletki za toa
ne znaat ni{to. Po~nuvame da koristi­
me droga za podobro da se ~uvstvuvame,
a zavr{uvame so droga za da gi ubla`ime
lo{ite ~uvstva. Edna od najdobrite od­
luki {to mo`eme da gi doneseme za da
u`ivame zdrav i sre}en `ivot e da gi
odbegnuvame toksi~nite supstancii.
Iskoristete sekoja mo`nost da se relaksirate posmatraj}i ja prirodata.
Povremeno podignete go svojot pogled kon neboto. Imajte doverba vo Tvorecot koj e
nad s¢ {to postoi. Verata i nade`ta sozdavaat pozitivna sostojba na duhot, {to
blagotvorno dejstvuva vrz celiot organizam.
Pozitivna sostojba na
duhot
Nau~ete rabotite da gi prifa}ate
mirno, bez strav.
Nemojte da ne­guvate
negativni ~uv­stva
kon drugite, a nitu
kon sebesi. Koga }e
se soo~ite so prob­
lemi, nasmevnuvaj­
te se so doverba.
Bezbroj pati e
doka`ano deka toj
stav na mentalna
ram­note`a e zna~a­en faktor za dobro
zdravje. Znaete li deka rak po~esto
dobivaat depresivnite i lo{o nastro­
enite lu|e.
Ne e nitu malku lesno da se najde du­
{even mir vo dene{niot sovremen `i­­
vot poln so problemi i napnatosti. Mno­
zina baraat pomo{ vo religijata, gi
~itaat evangelijata, se molat i razmis­
luvaat za duhovni raboti i nao|aat de­
ka toa pretstavuva ~a{a voda za nivni­
ot razbranet nerven sistem.
Doverbata i verata vo golema mera
mo`at kaj nas da razvijat pozitivna
sos­tojba na duhot. Toj mir e vistinski
blagoslov za na{eto mentalno i
fizi~ko zdravje. Vsu{nost, vernikot
`ivee so cvr­sta nade` vo podobra id­
nina i uve­ren e deka nad nego postoi
Ne­koj {to go razbira i go saka.
Pozitivnata sostojba na duhot i mi­
rot vo srceto presudno vlijaat i prido­
nesuvaat organizmot prirodno i nor­
malno da funkcionira.
19
TEST
Ocenete go
svojot na~in na `iveewe
Sekojdnevnite naviki vo ishranata, vo rabotata, vo
slobodnoto vreme... vr{at silno vlijanie vrz na{eto
zdravje. Zdravjeto pove}e zavisi od na{iot na~in na
`iveewe otkolku od na{eto nasledstvo ili od nekak­
va sre}a.
So pomo{ na pra{alnikot }e mo`ete da procenite do
koja mera va{ite naviki pridonesuvaat za va{eto zdravje
i za va{iot optimizam ili, naprotiv, im {tetat.
Pozitivni naviki
Poeni
Sekoj den jadam najmalku dva vida ovo{je........................... 2
Sekoj den jadam i presna hrana.............................................. 2
Negativni naviki
Poeni
Grickam me|u obrocite..............................................................1
Jadam meso pove}e od 4 pati sedmi~no...................................1
Jadam bonboni i slatki sekoj den............................................1
Upotrebuvam suvomesni proizvodi, puter, kajmak.................1
Upotrebuvam ~adeni proizvodi...............................................1
Imam vi{ok kilogrami..............................................................1
@iveam vo zagaden grad............................................................1
^esto legnuvam docna................................................................1
^esto ostanuvam podolgo na rabota.........................................1
Pu{am...........................................................................................1
Pu{am pove}e od edna kutija cigari dnevno..........................1
Pijam alkoholni pijalaci sekoja sedmica..............................1
Upotrebuvam `estoki pijalaci (kowak, viski)......................1
Pijam pove}e od tri filxani kafe dnevno............................1
Redovno jadam integralni `itarici.................................... 2
Upotrebuvam rastitelni masla
(od maslinki ili od razni semki)......................................... 2
Zbir na negativni poeni
Redovno jadam vo isto vreme................................................. 2
Sekojdnevno pove}e pati dlaboko vdi{uvam...................... 2
Pijam me|u 4 i 8 ~a{i voda dnevno....................................... 2
Pozitivni poeni - negativni poeni =
Imam redovna stolica so normalen izgled......................... 2
Sekoj den {etam najmalku polovina ~as na ~ist vozduh.... 2
Odam vo priroda najmalku edna{ sedmi~no........................ 2
Sekoja sedmica se zanimavam so sport................................ 2
Redovno spijam najmalku 7 ~asa dnevno............................... 2
Se odmoram i se relaksiram
najmalku eden den sedmi~no.................................................. 2
Neguvam pozitivna sostojba na duhot................................... 2
Vkupen zbir na pozitivni poeni:............................
20
Rezultati
Od - 14 do - 1 poen: Morate itno
da go promenite na~inot na `ive­
ewe. Izgledite i kratkoro~no vi se
lo{i. Nabrgu }e se razbolete od
nekoja te{­ka bolest, ako ve}e ne ste
bolni.
Od 0 do 13 poeni: Morate serioz­
no da razmislite za nekoja svoja
navika {to vi gi uni{tuva zdravje­
to i vitalnosta. So nekolku prome­
ni }e postig­nete golemi rezultati.
Od 14 do 20 poeni: Re~isi s¢ pra­
vite ispravno. Gi u`ivate blagodat­
tite na zdraviot `ivot, no postojat
u{te ne­koi raboti {to bi mo`ele
da gi podobrite. Prodol`ete taka,
zbogatete go svojot na~in na `ive­
ewe so novi zdravi naviki.
Od 21 do 28 poeni: Imate potpol­
no zdrav na~in na `iveewe i gi u`i­
vate plodovite na toj `ivot. Pomog­
nete im i na drugite {to bi sakale
da gi podobrat svoite naviki, no vni­
mavajte, pravete go toa so mnogu takt
i so dobra volja.
21
2
Vlijanieto na
ishranata
B
ez nitu malku somnenie, ishra­
nata e faktor koj najmnogu
vlijae vrz zdravjeto, za{to
~inot na vnesuvawe na hrana
konstan­tno se povtoruva vo tekot na ce­
liot na{ `ivot. Slavniot kanadski
lekar, d-r Osler, tvrdel deka 90% od
bolestite, so isklu~ok na infekciite
i ne­sre­}ite, tesno se povrzani so ishra­
nata.
Ishranata e sakan i svesen ~in. Taa
zavisi od slobodnata volja na sekoj po­
edinec. Zatoa e neophodna dlaboka
vnatre{na uverenost deka lo{ite na­
viki vo ishranata treba da se zamenat
so zdravi. Za razlika od vnesuvaweto
na hranata, vareweto e nesvesen ~in.
Toa gi opfa}a site procesi {to se odi­
gruvaat so hranata vo na{iot organizam
s¢ do nejzinata celosna asimilacija.
Vo normalni uslovi, pri otsustvo na pa­
tolo{ki naru{uvawa, kvalitetnata is­
hrana ovozmo`uva i pravilna rabota
na na{ite organi za varewe.
Vo tekot na poslednite decenii nutri­
cionistite posebno vnimanie obrnale
'Dragi San~o,
pojaduvaj malku, a
ve~eruvaj u[te
pomalku, za[to
stomakot e
rabotilnica vo
koja se kovaat
zdravjeto i
`ivotot."
DON KIHOT,
Migel de Servantes,
1547-1616
Ishranata i zdravjeto
na tri klu~ni aspekti na hranata:
Higiena
Pokraj drugoto, higienata na ishrana­
ta gi opfa}a i truewata so hrana. Ovie
truewa nastanuvaat koga se upotrebuva
hrana zagadena so hemiski toksi~ni ma­
terii ili so otrovni materii od `i­­
votinsko, odnosno od rastitelno ili
bakterisko poteklo.
Naj~esto truewe predizvikuvaat bak­
terii, nivnite toksini i toksi~ni proiz­
vodi {to nastanale pri nivnoto dejstvo
vrz prehranbenite produkti, nezavisno
od toa dali tie vo hranata pristignale
direktno, preku zaboleni lu|e i `ivot­
ni, bacilonositeli, ili indirektno, pre­
ku vodata, insektite, gloda~ite i drugi
`ivotni.
Alimentarni toksiinfekcii se true­
wa so hrana predizvikani od bakterii
od grupata na salmonelite. Bolesta se
karakterizira so `elude~no-crevni
simptomi so glavobolka, ma~nina, povra­­
}awe, proliv, so temperatura i so dru­
gi simptomi i znaci.
Ne pomalku se zna~ajni alimentar­
nite intoksikacii ili truewata so hra­
na predizvikani od bakteriskite egzo­
toksini koi se sozdavaat vo anaerobni
uslovi, odnosno vo uslovi vo koi bakte­
riite se razvivaat i se razmno`uvaat
(duri) koga }e im se otstrani kisloro­
dot. Najva`en niven pretstavnik e t.n.
klostridium botulinum. Konzervirana­
ta hrana zarazena so anaerobna sporoge­
na bakterija sozdava gas i predizviku­
va bomba`a kaj limenite konzervi. Ko­
ga }e se upotrebi zarazena hrana, nasta­
nuvaat `elude~no-crevni naru{uvawa,
simptomi i znaci, a po niv se javuvaat
nervni rastrojstva.
Preku leto ~esti se truewa so hrana
za­razena so stafilokoka. Koga }e se upo­
trebi takva hrana, vo interval od 0,5 do
2, a poretko do 6 ~asovi, se poka`uvaat
24
Vlijanieto na ishranata
simptomi i znaci vo `eludnikot i vo de­
beloto crevo i pad na krvniot pritisok
so kolaps.
Vo svetlinata na sovremenite sozna­
nija za ishranata, nie ne mo`eme ve}e da
se zadovolime so mislata deka nekoj pre­
hranben produkt e pogoden za ishrana sa­
mo zatoa {to nema patogeni mikroorga­
nizmi i ne e toksi~en, iako site obli­ci
na zagaduvawe na prehranbenite produk­
ti imaat golemo zna~ewe. Va`no e da se
znae i sostavot na prehranbenite produk­
ti i kako oddelni sostojki od hranata
vlijaat vrz zdravjeto. Nie denes dobro
zna­eme deka par~e meso ili jajce, iako
ne sodr`at mikrobi, ne se prepora~livi
vo ishranata za lica {to imaat zgole­
men holesterol. Spored toa, treba da se
zemat predvid i drugite faktori {to
imaat zna~ewe za higiensko-dietetska­
ta ishrana.
Kalorii
Pred nekolku godini prira~nicite za
ishrana posebno go naglasuvaa vkupnoto
koli~estvo na kalorii {to sekojdnevno
se vnesuvaat vo organizmot. Se smeta{e
deka re`imot na ishrana e soodveten ako
obezbeduva dovolno kalorii {to gi za­
dovoluvaat potrebite na metabolizmot.
Takvo rasuduvawe bilo zastapeno za vre­
me na skudnostite koe, za `al, s¢ u{te
e prisutno vo zemjite na Tretiot svet.
Denes, vo zapadnite zemji, vi{okot kalo­
rii glavno nosi problemi.
Kvalitetniot i soodveten re`im na
is­hrana ne mo`e da se meri so vkupnoto
koli~estvo na vneseni kalorii. Produk­
tite od koi e sostaven re`imot se pozna­
~ajni od kaloriite. Ne e problem kvan­
titetot, tuku kvalitetot.
Rafinirani jaglerodni hidrati
Beloto bra{no, beliot oriz... sodr`at
ist broj kalorii kako i integralnoto
Masaite se sto~arski
narod koj `ivee vo
Tanzanija i Kenija.
Se hranat isklu~ivo
so meso i mleko.
Imaat navika da
pijat krv od svoite
`ivotni. Vakviot
bogat proteinski
re`im na ishranata
im obezbeduva brz
rast. Me|utoa, tie
~esto zaboluvaat i
umiraat mladi, za
razlika od plemiwata
{to se hranat samo so
prehranbeni produkti
od rastitelno poteklo.
bra{­no i integralniot oriz, no hran­
livata vrednost na ovie, vtorive, e
mnogu pogolema.
Bel {e}er
Beliot {e}er prakti~no ima ist broj
kalorii kako i `oltiot {e}er ili me­
dot, no toj e posiroma{en so vitami­
ni i minerali. Ne se prepora~uva ne­
gova sekojdnevna, obilna upotreba.
Posno meso i soja
Tie obezbeduvaat pribli`no sli~no
koli~estvo na kalorii, no nemaat is­
to vlijanie vrz zdravjeto.
na te`ina. Mnozina prepora~uvaa 1,2 pa
duri i 1,5 g/kg telesna te`ina dnevno.
Spored informaciite na edna studis­
ka grupa na SZO za ishrana, 0,75 g/kg
Proteini
Nekoi specijalisti s¢ u{te, no s¢ po­
malku, tvrdat deka pravilniot re`im
na ishrana mora da sodr`i golemo ko­li­
~estvo na proteini od koi pogolemiot
del treba da bidat od `ivotinsko potek­
lo. Me|utoa, vo poslednite desetina go­
dini, sekojdnevnite prepora~uvani ko­
li­~estva na proteini se namaluvaat.
Pred 20 ili 30 godini na vozrasnite li­
ca im se prepora~uva{e da vnesat 1 gram
proteini dnevno na eden kilogram teles­
25
Vidovi na ishrana
Ishranata i zdravjeto
Doka`ano e deka decata
{to se hranat so
vegetarijanska hrana
pobavno rastat od
drugite, no postignuvaat
ist ili povisok rast od
onie {to koristat meso
vo svojata ishrana.
Mesna
Lakto-vegetarijanska
Mesoto i ribata se osnova na mesna­
ta ishrana. Bogata so proteini i masti,
ovaa ishrana proizveduva negativni po­
sledici za zdravjeto: vi{ok na mo~na
kiselina i holesterol, fermentacija vo
crevniot aparat, zgolemen rizik od sr­
cevi bolesti (infarkt, angina pektoris)
i rak.
Od hranata so `ivotinsko poteklo se
koristat samo mleko i mle~ni proizvo­
di. Ovoj vid ishrana isto taka zadovolu­
va vo vrska so hranlivite sostojki.
Mle~nite proteini se dodatok koj gi zbo­
gatuva proteinite od rastitelno potek­
lo. Na toj na~in lesno se dobivaat pot­
reb­nite esencijalni aminokiselini. Na
postarite lica im se prepora~uvaat i
nekoi mle~ni proizvodi so pomalo
koli~estvo na mle~ni masti.
Mesna i rastitelna
Toa e najrasprostranet vid na ishrana.
Taa vo ista mera se sostoi od hrana od
rastitelno i od `ivotinsko poteklo.
te`ina dnevno e dovolno za edno voz­
rasno lice (56 g za ma` ili za `ena od
70 kg). Denes znaeme deka preteranoto
koli~estvo na proteini e tesno povrza­
no so revmat­ski­te zaboluvawa, so osteo­
porozata i so zgolemenata mo~na kise­
lina i deka toa vodi duri do namalu­
vawe na `ivotniot optimizam.
[to se odnesuva do potekloto, se sme­
ta{e deka proteinite od `ivotinsko po­
teklo se neophodni i deka ishranata ne
e dovolno kvalitetna ako ne sodr`i pro­
teini od `ivotinsko poteklo. No denes
e utvrdeno deka so kombinacija na ras­
titelnite proteini mo`eme da dobieme
kvalitetni proteini ednakvi so `ivo­
tinskite.
Spored toa, kvalitetot na re`imot
na ishranata ne zavisi, kako {to se mis­
lelo, od koli~estvoto na proteinite i
od nivnoto poteklo, tuku od raznovidna­
ta upo­treba na zdravi prehranbeni pro­
dukti.
Vlijanie vrz rastot
Toa e eden od parametrite koristeni
do pred izvesno vreme za procena na
kvalitetot na re`imot na ishranata. Se
26
misle{e deka najdobar e onoj re`im na
ishrana koj najmnogu go zgolemuva rastot.
Kako primer se istaknuvaa visokite
naro­di, kako {to se Masaite od Tanza­
nija i Kenija. Ovie narodi vo svojata is­
hrana koristat dosta meso, mleko i krv
(tie pijat krv od svoite `ivotni). Pri­
padnicite na edno od sosednite plemi­
wa, Kikios (Kikuyos), koi koristat samo
rastitelni proteini, se poniski i posla­
bi. Do pred izvesno vreme ne se znae{e
deka pripadnicite na prvite spomena­
ti plemiwa fizi~ki pobrgu se razvi­va­
le, no i se razboluvale i umirale mladi.
Hranata bogata so proteini i kalorii
{to im se dava na decata vo razvienite
zemji i vlijae vrz brziot rast, mo`e da
predizvika te{ki posledici vo puber­
tetot i vo podocne`nite periodi od `i­­
votot: zgolemena telesna te`ina i zgo­
lemen rizik od dijabetes i ate­roskle­
roza.
Ottamu, toa {to nekoj re`im na ishra­
na vlijae vrz pobrziot rast ne zna~i i
deka e dobar. Iako e to~no deka niskiot
rast mo`e da nastane kako posledica na
nedovolna ishranetost, pove}e otkolku
jasno e deka visokiot rast ne e sekoga{
posledica na pravilnata ishrana.
Ovo-lakto-vegetarijanska
Vo ovoj vid ishrana ne se upotrebuva
meso i riba. Ishranata se sostoi od ume­
reni koli~estva na jajca, mleko i mle~ni
proizvodi, i od mno{tvo prehranbeni
produkti od rastitelno poteklo: `itari­
ci, ovo{je, zelen~uci, krtoli, me{un­
kari (leguminozi - grav, soja, le}a, sla­
nutok, boranija, gra{ok...). Se smeta de­
ka taa ishrana zadovolu­
va vo vrska so vnesuvawe­
to na hranlivi sostojki.
Lesno se primenuva i se
prilagoduva kon decata.
Ima pove}e predimstva
vo odnos na pret­hodno
spomenatiot na~in na
ishrana. Na vozrasnite
lu|e im se prepora~uva
da se ograni~at na tri jaj­
ca sedmi~no i da koris­
tat mle~ni proizvodi so
ponizok procent na mas­
ti za da ne se soo~at so
porast na holesterolot.
Striktno vegetarijanska
Taa se sostoi od prehranbeni produk­
ti isklu~ivo od rastitelno poteklo. Ako
se vodi smetka za izborot i kombinaci­
jata na prehranbenite produkti, ovoj vid
ishrana gi sodr`i site hranlivi sostoj­
ki, proteini i vitaminot B12. Ovoj na~in
na ishrana dava najdobri rezultati pri
spre~uvaweto i lekuvaweto na degene­
rativnite hroni~ni bolesti kako {to se
aterosklerozata (za~epuvawe na krvnite
sadovi, angina pektoris,
infarkt na miokardot),
revmatskite bolesti i
rakot. Koga zboruvame za
ovaa ishrana, nie ne mis­
lime na neuramno­te`e­
nata ishrana kakva {to
e makrobioti~kata (se
upotrebuvaat samo `i­­
tarici), ili na presnata
ishrana (se upotrebu­
vaat samo presni, "`ivi#
produkti). Nie sakame
da zboruvame za ishra­
nata od rastitelno po­
teklo, no raznovidna, so
soodvetni hranlivi sos­
tojki potrebni za orga­
nizmot.
27
va kosa bez sjaj. Nekoi ko`ni infekcii
- seboreja i prvut - ponekoga{ se prediz­
vikani od nepravilna ishrana. Za da
imame ubava, sjajna kosa i cvrsti,
pravilni nokti, po­trebna ni e ishrana
bogata so vitamini i minerali (oligo­
elementi) {to gi nao­|ame, pred s¢, vo
ovo{jeto i zelen~ukot. @elezoto i si­
liciumot se dva minera­la koi posebno
vlijaat vrz cvrstinata na noktite.
Ishranata i
ubavinata
O~ite
Uramnote`enata ishrana, so pove}e ovo{je, `itarici i zelen~uci, gi
obezbeduva neophodnite minerali i vitamini za ko`ata. Taa ishrana e
vistinski izvor na ubavina.
Ishranata radikalno vlijae vrz
sostojbata na na{iot organizam.
Pravilnata ishrana mo`e da n¢ napra­
vi po­privle~ni taka {to }e ja zgolemi
cvrs­tinata i sjajot na ko`ata na lice­
to i na tkivoto voop{to. Eve nekolku
rezul­tati od zdravata ishrana:
Ko`ata
Mnogu `eni se obiduvaat da go re{at
problemot so suvata ili mrsnata ko`a
taka {to koristat proizvodi za nadvo­
re{ni tretmani, ne vodej}i pri toa
smet­ka deka kletkite na ko`ata, kako
i site drugi kletki, se sozdavaat od
sostoj­ki­te na hranata {to ja vnesuvame
28
vnatre vo organizmot. Obilnata upotre­
ba na ovo{­je i zelen~uk vo ishranata go
zbogatuva na{iot organizam so vitamini­
te A i C. Ako gi isklu~ime bogatite ja­
dewa i alkoholnite pijalaci od na{eto
meni i ako gi namalime mastite, na{ata
izma~ena ko`a }e dobie elasti~nost i
sve`ina. Da ne zaboravime: uramnote­
`e­nata ishrana e najdobar preparat za
ubavinata.
Kosata i noktite
Kosata i noktite se tkiva na na{iot
organizam. Nepravilnata ishrana soz­
dava kr{livi nokti so beli damki i su­
Kvalitetot na ishranata na nekoe
lice osobeno se odrazuva vo pogledot.
Bistrite, bleskavi o~i, bez crvenilo
i otok, zboruvaat za dobra, pravilna is­
hrana. Kaj o~ite mo`at da se zabe­le`at
nekoi nedostatoci od vitamini (A i B2):
gubitok na ostrinata na vidot pri na­
malena svetlina, trepkite se su{at i
opa|aat, o~ite stanuvaat crveni. Oboe­
niot zelen~uk (piperka, mor­kov, doma­
ti) se dobar izvor na vitamin A, pove}e
poznat pod imeto karo­
tin (pro­vitamin).
hrana. Za zdravi zabi se neophodni
prehranbeni produkti bogati so kal­
cium: mleko, suvo - jatkasto ovo{je
(o­rev, badem, le{nik...). Slatkite i
napito­ci­te so mnogu {e}er se najgolemi
neprijateli na zabite, za{to pottiknu­
vaat sozda­vawe na karies.
Telesnata te`ina
Za ubavinata na teloto e neophodna
normalna telesna te`ina zad koja stoi
pravilna ishrana i dobro zdravje. Za
da odr`ite normalna te`ina, mora da
upotrebuvate hrana od rastitelno po­
teklo: ovo{je, `itarici i gradinar­
ski kulturi. Te{ko e da se najde de­bel
ve­getarijanec. Kako {to e spomenato
na 164. str., preteranata upotreba na
masti, osobeno od `ivo­tinsko potek­
lo, e edna od najgolemite pri~ini za
zgolemena telesna te`i­na.
Nasmevkata
Nasmevkata e odraz
na zdraviot na­~in na
ishrana. Taa e va`en
del na te­lesnata ubavi­
na. No nasmevkata ne e
privle~na ako ne ot­
kriva zdravi zabi. Tri
faktora vlijaat vrz
zdravjeto i pravilnos­
ta na zabite: redovna
kontrola pri zabar, hi­
giena i soodvetna is­
29
3
Zo[to morame
da jademe?
H
ranata se xvaka i isitneta se
vnesuva vo `eludnikot, a po­
toa taa se pretvora vo ener­
gija ili se koristi za izgrad­
ba na organizmot. Zna~i, hranata pominu­
va niz razli~ni fazi: varewe, vpivawe
i metabolizacija (preobrazba).
1. Varewe
Hranata mora da bide transformi­
rana za organizmot da mo`e da gi isko­
risti nejzinite hranlivi supstancii.
So vareweto se ostvaruva toj proces na
transformacija koj po~nuva vo ustata,
pri {to nastanuvaat fizi~ki promeni
na strukturata na hranata.
Celta na vareweto e da se razlo`at
osnovnite hranlivi sostojki (jaglerod­
nite hidrati, mastite i proteinite) na
poprosti hemiski supstancii koi, preku
krvotokot, gi hranat kletkite vo orga­
nizmot.
'Hranata neka ti
bide lek, a lekot
hrana"
HIPOKRAT,
gr~ki lekar,
5 vek pr. n.e.
Ishranata i zdravjeto
Hranlivi sostojki
Kalorii proizvedeni od 1 gram
Masti = 9
Jaglerodni hidrati = 4
Zo[to morame da jademe?
mo{ organizmot ja regulira apsorpci­
jata na hranlivite supstancii.
3. Metabolizam
Preku krvotokot hranlivite sostoj­
ki preminuvaat vo kletkite na organiz­
mot kade {to u~estvuvaat vo razli~ni
telesni funkcii:
Proteini = 4
Rast na organizmot
Voda = 0
Vlakna = 0
Minerali = 0
Vitamini = 0
a)Site jaglerodni hidrati se
pretvoraat vo glikoza.
b)Site masti se pretvoraat vo
glicerin i masni kiselini.
v)Site proteini se pretvoraat vo
aminokiselini.
Kone~no, vo crevniot aparat dobi­
vame sme{a od glikoza, glicerin, mas­
ni kiselini i aminokiselini, kako i
vitamini i minerali.
2. Apsorpcija (vpivawe)
Tokmu preku sluzoko`ata na tenko­
to crevo, osobeno vo negovite posled­
ni nabori, vo krvotokot preminuvaat
hranlivite sostojki: glikozata, glice­
rinot, masnite kiselini, aminokiseli­
nite, vitaminite, mineralite i voda­
ta. Tuka se odigruva proces so ~ija po­
32
Koga }e se rodi, deteto e te{ko oko­
lu tri kilogrami. Do osumnaesettata
godina toa }e se razvie i }e bide te{ko
okolu 60 kg. Glavno zgolemuvaweto na
te`inata e rezultat tokmu na ishrana­
ta. Mineralite koi go obrazuvaat ske­
letot (kalcium i fosfor) i aminokise­
linite koi proizleguvaat od proteini­
te, pretstavuvaat hranlivi sostojki
koi najmnogu pridonesuvaat za razvojot
na teloto, za{to tie se osnova na struk­
Bananata e ovo{je so mnogu golem
procent na energija bidej}i sodr`i
zna~itelni koli~estva na jaglerodni
hidrati (22%)
Nezamenlivi hranlivi sostojki
Toa se onie {to organizmot ne mo`e da gi sintetizira od drugi hemiski soedinenija.
Tie se vnesuvaat odnadvor.
Esencijalni (bitni)
aminokiselini
Tie se del na proteinite, bilo da se od
`ivotinsko ili od rastitelno poteklo.
Organizmot mo`e da sozdade nekoi ami­
nokiselini, no esencijalnite amino­ki­
selini se nezamenlivi.
Esencijalni (bitni) masni
kiselini
Toa se masni kiselini, polinezasite­
ni (linoleinskata i linolenskata), koi
se nao|aat vo rastitelnite mas­la od
maslodajnite semiwa i vo suvite - jatkas­
tite plodovi (orev, le{­nik, badem) vidi
str. 52.
Vitamini i minerali
Tie se nao|aat vo site prehranbeni
produkti, a najmnogu vo rastitelnite (vidi
str. 65 i 81).
turata na organizmot. Osven rasteweto,
koe trae samo 18 do 20 godini, postoi
neprekraten proces na obnova i zame­
na na odredeni organski tkiva: ko`ata,
kosata, noktite. Sluzoko`ata {to ja ob­
lo`uva vnatre{nosta na {uplivite or­
gani isto taka e vo proces na postoja­
na obnova. Sluzoko`ata na `eludnikot
se obnovuva na sekoi 3 do 4 dena, a slu­
zoko`ata na matkata vo prosek se ob­
novuva za 28 dena. Crvenite krvni zrn­
ca se obnovuvaat na 3 meseci.
Neophodnite materijali za taa pos­
tojana obnova na delovite na na{iot
organizam se zemaat od prehranbenite
produkti {to gi upotrebuvame sekoj den
vo ishranata, osobeno od mineralite i
proteinite.
Voda
Se nao|a vo site prehranbeni pro­dukti,
no vo nedovolni koli~estva za da se zado­
volat dnevnite potrebi na organizmot. Za­
toa e neophodno da se pie od 6 do 8 ~a{i
voda dnevno. Toa ko­li~estvo mo`e da se
zgolemi za vreme na letnite meseci (vidi
str. 15).
Rastitelni vlakna
Tie se nao|aat samo vo prehranbenite
produkti od rastitelno poteklo. Najmnogu
gi ima vo integralnite `itarici, vo ovo{­
jeto, vo zelen~ucite i vo me{unkarite (bo­
ranija, grav, le}a, gra{ok, soja). Iako sa­
mi po sebe ne se hrana bidej}i niv orga­
nizmot ne mo`e da gi asimilira, sepak,
tie se neophodni za dobro i normalno
funkcionirawe na organizmot.
Sozdavawe na energija
Za site vitalni procesi potrebna e
energija. @ivotot sam po sebe e nepre­
kratna potro{uva~ka na energija, a hra­
nata vsu{nost e gorivo koe go snabdu­
va organizmot so neophodnata `ivotna
energija.
Od naukata znaeme deka "energijata
ne se sozdava i ne se uni{tuva, tuku se
transformira#. Nie so hranata vnesu­
vame hemiska energija ({to poteknuva
od sonceto) koja na{iot organizam ja
pre­­tvora vo elektri~na energija (za
funkcionirawe na nervniot sistem),
vo toplotna (za odr`uvawe na telesna­
ta temperatura) ili vo mehani~ka (ovoz­
mo`uva dvi`ewa).
33
Zakoni za dobra ishrana
Ishranata i zdravjeto
Raspredelba
na kaloriite
pri uramnote`ena ishrana
55% - 75%
10% - 15%
15% - 30%
Jaglerodni
hidrati
Masti Proteini
Ovie brojki go poka`uvaat procentot na
kaloriite od site prehranbeni produkti,
a gi dala grupa stru~waci od SZO.
Hranlivite sostojki {to gi koristi
organizmot kako gorivo koe proizvedu­
va energija poteknuvaat od jaglerodnite
hidrati, od mastite i proteinite.
Jaglerodnite hidrati (skrobot od
`itaricite i od kompirot i {e}erite
od ovo{jeto) se osnovno gorivo za na­
{eto telo. Toa e nivna re~isi edin­
stvena funkcija. Na kraj tie se pret­
voraat vo glikoza. Pri sogoruvaweto
(metaboliziraweto) glikozata proiz­
veduva otprilika 4 kalorii od eden
gram.
Masnite kiselini se dobivaat pri
vareweto na mastite. Organizmot gi
koristi kako bogat izvor na energija
(okolu 9 kalorii od eden gram sogore­
na materija). Vi{okot masni kiseli­
ni, koi organizmot ne gi upotrebil ka­
ko gorivo, se skladiraat vo organiz­
mot vo vid na masnotii.
34
Proteinite slu`at kako gradivni
ele­menti za rast i za obnova na or­
ganskite tkiva. Vi{okot od aminoki­
selini sogoruva, pri {to se koristi
nivnata energija (4 kalorii od eden
gram sogorena materija).
Specifi~ni funkcii
Motorot mo`e da bide dobro sosta­
ven i da ima poln rezervoar so gorivo,
no bez iskrite od sve}i~kata toj ne
mo`e da se zapali. Istoto se slu~uva
i so teloto. Osven soodvetnite struk­
turi (mineralite i proteinite) i gori­
voto (jaglerodnite hidrati, mastite, a
i proteinite), potrebna e iskra koja }e
potkrene hemiski reakcii neophodni
za sogoruvaweto. Taa iskra ja obezbedu­
vaat enzimite, vitaminite i nekoi mi­
nerali (oligoelementi) koi dejstvuva­
at kako katalizatori, odnosno kako dvi­
gateli na mnogubrojni hemiski transfor­
macii vo na{ite kletki.
Vitaminite i oligoelementite ne se
nitu gradivni materijal nitu gorivo,
no se neophodni vo mali koli~estva za
funkcionirawe na organizmot.
Pretvorawe na bitnite hranlivi
sostojki vo nekoi drugi hranlivi
supstancii
Hranlivite sostojki mo`at da se
transformiraat vo nekoi drugi sostoj­
ki, soobrazno so potrebite na organiz­
mot i so osobenostite na metabolizmot
na sekoj poedinec. Jaglerodnite hidra­
ti, koi se pretvoraat vo glikoza, mo`at
da se transformiraat i vo masti (poz­
nato e deka skrobot debelee). Isto ta­
ka masnite kiselini ili jaglerodnite
hidrati (glikozata) mo`at da se trans­
formiraat vo aminokiselini (no ne vo
esencijalni aminokiselini).
Zakon za kvantitet
Koli~estvoto na vneseni prehran­
beni produkti treba da gi zadovoli po­
trebite na organizmot vo vrska so ener­
gijata i supstanciite neophodni za
rast i za odr`uvawe na tkivata i or­
ganite. Pravilnata is­hrana
ovoz­mo`uva da se
odvivaat sled­
nite funkcii:
rast
reprodukcija
rabota
mentalni ak­tiv­
nosti
ramnomerna te­
lesna te­` i­n a
kaj vozrasnite
Zakon za kvalitet
Po svojot sostav re`imot na ishra­
na mora da bide kompleten i razno­
viden, obezbeduvaj}i mu gi na organiz­
mot site neohpodni sostojki:
 jaglerodni hidrati (glicidi)
 masti (lipidi)
 proteini (protidi)
 vitamini
 minerali
 voda
 rastitelni vlakna
Zakon za ramnote`a
Koli~estvata na supstanciite koi
obezbeduvaat energija (jaglerodnite
hid­rati, mastite, proteinite) mora da
bidat vo pravilna zaemna ramno­te­`a.
 Jaglerodnite hidrati obezbedu­
vaat me|u 55% i 75% od vkupnite
kalorii, {to za re`im na ishrana
od 2000 kalorii iznesu­
va me|u 1100 i 1500
kalorii vo vid na ja­
glerodni hidrati
ili glicidi. Toa
zna~i deka vo
`e­l udnikot se
vnesuvaat me|u
275 i 375 grama
glicidi dnevno.
 Mastite ne bi
trebalo da pre­
minu­v aat 30% od
vkup­no vnesenite ka­
lo­rii. Glavno tie bi tre­balo da bi­
dat od rastitelno poteklo. Za
prose~na ishrana od 2000 kalo­rii
toa iznesuva maksimalno 66 grama
masti dnevno.
 Proteinite bi trebalo da iznesu­
vaat 10% do 15% od vkupnite kalo­
rii. Zna~i, za prose~en re`im na
ishrana od 2000 kalorii, 200 ili
300 kalorii treba da poteknuvaat
od proteinite. Toa go postignuvame
so 50 do 75 grama proteini dnevno.
Zakon za usoglasuvawe
Izborot, na~inot na podgotovka i ko­
li~estvoto na prehranbenite produk­
ti mora da se soobrazat so telesnata
te`ina, so godinite, so fiziolo{kata
sostojba na organizmot i so vidot na
dejnosta {to se izvr{uva.
35