close

Enter

Log in using OpenID

31 Naslovna - Zdravstveni Turizam

embedDownload
www.kapital.com.mk
www.kapital.com.mk
www.total.com.mk
www.total.com.mk
petok 18/06/2010
DOPOLNITELNO
ZDRAVSTVENO
OSIGURUVAWE
ZA SPAS NA
PACIENTITE
ALEKSANDRA KERMET^IEVA
direktor na Direkcija
kreditirawe na malo,
UNIBanka AD Skopje
KOGA SE INVESTIRA
VO ZDRAVJETO
NA NAJMILITE,
SEKOGA[ SE
BARA RE[ENIE
POVE]E OD BRZI
TRETMANI ZA
TOP-FORMA I
IZGLED OVA LETO
POLOVINA OD
RODITELITE VO
EVROPA JA DADOA
DOVERBATA NA
CRYO –SAVE
RE-MEDIKA GI SAKA
SVOITE PACIENTI
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
Sostojbi
Vo prviot
specijalen
prilog “Zdravstvo” na Kapital
gi analizirame
sostojbite vo
makedonskoto
privatno zdravstvo. Toa e
segmentot kade
{to investiciite se najvidlivi, kade {to
aparaturata e
sovremena,
nova, kade {to
lekarskata
usluga se dobiva na korekten
na~in. Za `al,
kako {to i
samite menaxeri na ovie
institucii
konstatiraat,
ovoj segment s$
u{te ne e
dostapen za
site osigurencii poradi
lo{ata postavenost na
zdravstvenoto
osiguruvawe.
Tie baraat
voveduvawe na
dopolnitelno
zdravstveno
osiguruvawe i
najavuvaat
formirawe
asocijacija na
privatni zdravstveni ustanovi!
Verica Jordanova
[email protected]
dravjeto e prv i osnoven preduslov za uspe{no izvr{uvawe na
site `ivotni aktivnosti. Od svesnosta na
lu|eto za prevencija na svoeto zdravje, no i od kvalitetot na zdravstveniot sistem
na edna zemja zavisi vo golema mera zdravjeto na populacijata, a so toa i nejziniot ekonomski potencijal.
Vo Makedonija kvalitetot na
zdravstvoto e top-tema, vo koja
za `al, nema mnogu mesto za
Z
32
PRIVATNITE ZDRAVSTVENI SUBJEKTI
DOPOLNITELNO Z
OSIGURUVAWE ZA
SPAS NA PACIEN
falbi. Ona {to vo izminatiot period e realnost vo Makedonija e prazniot Fond za
zdravstvo, nedostig na lekovi od pozitivnata lista, ruinirani bolnici, nedostig na
medicinski materijali vo javnite zdravstveni ustanovi, nezadovolni pacienti, nezadovolni lekari koi preminuvaat
vo privatnite kliniki...
No, isto taka, fakt e i toa
deka vo izminatiot period dojde i do zna~itelno zgolemuvawe na konkurencijata i ponudata vo privatnoto zdravstvo. Golemite investicii vo
izminatite nekolku godini dovedoa do situacija vo Make-
donija sega da ima ~etiri privatni bolnici, brojni polikliniki i ordinacii. So toa
sega vo Makedonija pacientite imaat na raspolagawe
dve kardiohirurgii, tri privatni rodili{ta i u{te mnogu
drugi specijalisti~ki i dijagnosti~ki uslugi.
Spored nekoi neoficijalni
procenki, brojot na registrirani pacienti vo ~etirite
privatni bolnici iznesuva
okolu 500 iljadi pacienti. Respektibilna brojka koja ne bi
trebalo da bide zanemarliva, komentiraat od privatnite
zdravstveni ustanovi. Zadovolni od kvalitetot na pri-
vatnoto zdravstvo, tie baraat
promena na sistemot na zdravstveno osiguruvawe i pogolema dostapnost na ovie uslugi do {to pogolem broj pacienti.
"Zgolemenata konkurencija vo
privatnoto zdravstvo e stimulativna za zgolemuvawe na
kvalitetot na uslugite, ne samo
vo privatniot sektor, tuku i
vo dr`avniot segment na
zdravstvoto. Za nas taa e stimulativna i pottiknuva~ka. Sekako, mnogu e bitno dr`avata site privatni subjekti da
gi tretira ednakvo za da mo`e
pozitivnata konkurencija da
dojde do izraz. Fondot tre-
Sostojbi
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
BARAAT
ZDRAVSTVENO
A
NTITE!
ba da sklu~uva dogovori so
privatnite ustanovi vrz baza na kvalitetot na uslugite
{to gi ispora~uvaat, a ne spored nekoi drugi nedefinirani
kriteriumi", veli profesor
d-r Andreja Arsovski, stru~en direktor na Remedika.
Toj sostojbite vo privatniot
zdravstven sektor gi ocenuva kako generalno dobri, iako
toj ~estopati e nedostapen za
mnogu pacienti so ogled na
lo{ata ekonomska sostojba na
gra|anite.
Za toa kako se odrazuva zgolemenata konkurencija vo privatnoto zdravstvo, posebno po
otvoraweto na op{tata bol-
nica Sistina, koja e najnova investicija vo privatnoto zadravstvo, nejzinot sopstvenik i menaxer Orce Kam~ev veli:
"Mislam deka so ostanatite
privatni kliniki ne sme konkurencija, zatoa {to nie znaeme kako da go vodime ovoj
biznis. Nelojalnata konkurencija otsekoga{ bila vo javnoto zdravstvo zatoa {to cvetaat neregularnitodnosi - od
nabavki, do mito i sli~no.
Pra{awe na den e koga }e
se zdru`at privatnite bolnici vo edna organizacija za
da gi izgradime na{ite zaedni~ki interesi koi se: da
se dade pokvalitetna usluga,
da se sledi najnovata tehnologija, da se {irime i na
zdravstvenite osigurenici da
im ovozmo`ime del od sredstvata koi gi pla}aat za zdravstveno osiguruvawe da mo`at
da gi iskoristat i vo privatnite ustanovi. Toa e na{ata cel kon ~ija realizacija
se stremime".
Neophodni se itni
reformi
Site menaxeri na pogolemite privatni zdravstveni organizacii so koi razgovaravme
se soglasni deka sega{niot sistem na zdravstveno osiguruvawe e neizdr`liv i toj neminovno mora da se promeni. [to pobrzo, toa podobro.
Za niv od klu~na va`nost e
voveduvawe na dopolnitelno
i dobrovolno osiguruvawe, so
koe pacientite }e mo`at da
se lekuvaat kade {to sakaat.
"Dr`avata treba da im ovozmo`i pravo na izbor na osigurenicite kade }e se lekuvaat, sekako po ceni koi se
utvrdeni od strana na Fondot i tie pari Fondot da im
gi priznava. Klu~no za pogo-
lemata dostapnost na privatnite bolnici za gra|anite kaj
nas }e bide razvivaweto na
dopolnitelnite osiguritelni
fondovi. Se nadevame deka dr`avata vo taa nasoka }e gi
dvi`i zdravstvenite reformi. So toa pacientite }e mo`at da dobivaat visokokvalitetni uslugi i vo privatnite bolnici", objasnuva profesor Arsovski od Remedika.
Prviot ~ovek, pak, na poliklinikata Neuromedika, d-r
Emil Ugrinovski, smeta deka
se potrebni dva privatni
zdravstveni fonda za da se
sozdade zdrava konkurencija koja }e dovede do poseriozen pad na cenite i zgolemuvawe na konkurencijata.
"Za da se dobie kvalitetna
usluga so referentni ceni potrebno e osven dr`avniot
fond vo koj }e pla}aat site,
da ima i najmalku dva privatni zdravstveni fondovi.
Mislam deka edinstveniot izlez od serioznata kriza vo
koja e zdravstvoto e da se formiraat dva privatni zdravstveni fondovi. Fondot sega
e monopol, nema konkurencija",
veli Ugrinovski.
33
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
Sostojbi
Toj tvrdi deka so ovoj koncept vo privatnoto zdravstvo bi se slevale pari samo
od dopolnitelnoto zdravstveno
osiguruvawe koe bi bilo fakultativno. "Ne o~ekuvam deka
taa brojka vo Makedonija }e
bide pove}e od 2-3% od vkupnata populacija vo period do
dve godini. No, toa od edna
strana bi bilo golemo rastovaruvawe na FZO i, od druga strana, golema stimulacija
i finansiska injekcija za privatnite zdravstveni subjekti.
Na toj na~in }e dobieme stimulacija, a }e se dobie i pogolem kvalitet. Jas edinstveno
vo ova go gledam izlezot od
sega{nata sostojba", veli toj.
FZO razmisluva za
dopolnitelno
osiguruvawe
Site tie tvrdat deka od primenata na noviot sistem na
zdravstveno osiguruvawe, koj
ve}e odamna funkcionira vo
drugite zemji od regionot, najmnogu }e dobijat pacientite.
Tie pla}aj}i dopolnitelno
zdravstveno osiguruvawe }e
imaat poevtin pristap do privatnoto zdravstvo, vo koe sega
za najgolem del od uslugite
mora da platat 100% od cenata.
"Vo ~etirite privatni bolnici
sigurno gravitiraat 500600.000 registrirani pacienti,
{to e seriozna brojka. Vo ni-
edna druga zemja nema sistem sli~en na na{iot. Sekade ima osnoven zdravstven paket na uslugi koj mora da im
se ponudi na osigurenicite
i da ima dopolnitelen paket
za koj {to }e mora da se doplati, bez razlika dali uslugata se dobiva vo privatnite ili javnite bolnici. So ova
dr`avata ne gubi ni{to, verojatno }e izgubat samo dr`avnite kliniki", tvrdi Kam~ev od Sistina.
I vo Fondot za zdravstveno
osiguruvawe priznavaat deka se razmisluva za menuvawe
na na~inot na osiguruvawe
i voveduvawe na dopolnitelnoto osiguruvawe. Za da mo`e
da se vovede dopolnitelno osiguruvawe prvo treba da se
definira osnovniot paket vo
koj treba to~no da e precizirano koi uslugi vleguvaat
vo nego. Kaj nas sega nema de-
EMIL UGRINOVSKI
“Zdravstvoto vo Makedonija ne e biznis koj
{to nosi golem profit. Go imame problemot
{to kaj nas od stariot sistem e ostanata
psihologijata, posebno kaj postarite, deka
zdravstvoto e besplatno. Mnogu e te{ko da
se smeni mentalitetot i da se naviknat
gra|anite da platat za zdravstveni uslugi”.
finiran osnoven paket, tuku
Fondot pla}a za sekoja usluga.
Otkako }e se definira toj osnoven paket, objasnuvaat od
FZO, }e mo`e da se napravi i dopolnitelen paket, odnosno dopolnitelno osiguruvawe vo koe }e vleguvaat i
poslo`eni intervencii. Na
primer, osnovniot paket bi
imal samo proverka na zabi, no ne i lekuvawe.
nema pari za da mo`e postojano da gi pla}a site uslugi na osigurenicite. Vo Slovenija, na primer, so dopolnitelnoto osiguruvawe celosno se osigureni decata, majkite, starite lu|e i hroni~no zabolenite lica.
Kako bi funkcioniralo toa na teren?
Vo Makedonija golem del od
pacientite se potpiraat na
javnoto zdravstvo koe, za `al,
propa|a, komentiraat od privatnite kliniki. Standardot
na na{ite gra|ani e daleku
od mo`nosta da gi koristat
bolni~kite uslugi vo privatnite ustanovi. Tie tamu naj~esto koristat primarna
zdravstvena za{tita, ginekologija i stomatologija, a vo
delot na sekundarnata zdravstvena za{tita koristat specijalisti~ki uslugi i dijagnostika, odnosno razli~ni snimawa za koi vo dr`avnite
kliniki mnogu ~esto se slu~uva da ~ekaat so meseci.
Menaxerite vo privatnoto
zdravstvo tvrdat deka zdrav-
ORCE KAM^EV
Bi trebalo da se zdru`ime, da gi
izgradime na{ite interesi: da se dade
pokvalitetna usluga, da se sledi
najnovata tehnologija, da se {irime i
na zdravstvenite osigurenici da im
ponudime del od sredstvata koi gi
pla}aat za zdravstveno osiguruvawe da mo`at da gi iskoristat
i vo privatnite ustanovi. Toa
e na{ata cel kon ~ija
realizacija se stremime.
Od septemvri bi trebalo
da se formira taa
asocijacija
34
Pacientite }e mo`at mese~no da
pla}aat za dobrovolno osiguruvawe,
na primer 25 evra.
So toa }e bidat pokrieni vo sekoja
oblast od zdravstvoto. Ako nemaat
vakvo osiguruvawe
i ako se razbolat
}e gi ~ini mnogu
pove}e otkolku sekoj mesec da si izdvojuvaat pari.
Ova e kako amerikanskata {ema, zatoa {to vo Fondot
Ponatamo{no
{irewe na privatnite kliniki
Sostojbi
stvoto ne e visokoprofitabilen biznis vo koj brzo i lesno
se zarabotuvaat pari. Zdravstvoto e granka vo koja treba permanentno da se investira, nema improvizacii, nema razvoj bez investicii i,
sekako - }e nema zadovolni
pacienti. Bez investicii i bez
sledewe na najnovata tehnologija i najnovite metodi za
lekuvawe, avtomatski zna~i
i deka zaostanuvate zad svetskite trendovi.
Tie se decidno re{eni da prodol`at so u{te posilno tempo
na investicii vo zdravstvena oprema, podobri uslugi i
{to pokvaliteten lekarski kadar.
Re~isi site pogolemi privatni
zdravstveni organizacii imaat
seriozni planovi za {irewe i novi investicii vo sledniot period. Tie intenzivno
vlo`uvaat vo nova, sofisticirana tehnologija vo funkcija na podobra i pokvalitetna zdravstvena usluga za
svoite pacienti.
Po golemata ovogodine{na investicija od 27 milioni evra,
Sistina svojata razvojna perspektiva ja gleda vo {irewe
vo regionot u{te idnata godina, a vo Makedonija planira {irewe so ~etiri polikliniki vo drugi gradovi.
Izgradba na novi objekti planira i op{tata bolnica Remedika, koja na pazarot uspe{no funkcionira pet godini.
"Remedika ima mnogu vidna
i zna~ajna uloga vo zdravstveniot sistem zaradi kvantitetot i kvalitetot na uslugite koi gi ispora~uvame na
pacientite. Raspolagame so isklu~itelno kvalitetni kadri
i odli~na sovremena oprema
i toa se najgolemite prednosti
vo odnos na konkurencijata.
Doverbata koja ja steknavme
kaj pacientite vo izminatite pet godini e na{ata najgolema prednost. Golem problem ni e nedostigot na prostor
so ogled na brojot na pacientite i spektarot na uslugite koi gi nudime, no se nadevame deka vo najbliska idnina }e zapo~neme so pro{iruvaweto, za da mo`eme da
zgri`uvame pogolem broj pacienti i da go {irime spektarot na uslugi", najavuvaat
od Remedika.
So neodamne{noto otvorawe
na centar vo Bitola, prvata
privatna zdravstena ustanova
vo zemjata, Neuromedika, koja
postoi od 1992 godina, go zgolemi brojot na svoite centri
na pet, od koj e den e vo sosedna Grcija, a godinava vo
plan e otvorawe na u{te dva
centri vo [tip i Tetovo.
Neodamna i zdravstvenata ustanova Filip Vtori uplati 105
milioni denari za grade`noto
zemji{te vo naselbata Karpo{
2 vo Skopje, nameneto za izgradba na zdravstveni institucii. Lokacijata so povr{ina
od 8.400 kvadratni metri specijalnata kardiohirurgija Filip Vtori ja kupi so cel da
gradi nova moderna bolnica.
Deka privatnite kliniki i ordinacii svojata idnina mo`at da ja gledaat edinstveno vo investicii i sledewe
na svetskite trendovi potvrduvaat i vo dermatolo{kata
estetsko-korektivna ordinacija
D-r An~evski.
"Sekoe stoewe vo mesto vo ovoj
svet na globalna komunikacija
i informacija bi bil mnogu
lo{ za nas, zatoa {to toa {to
sme vo Makedonija ne n$ opravduva pred na{ite
pacienti. Tie to~no
znaat kako se razviva svetot vo site oblasti, pa i vo
dermatologijata i
estetsko-korektivnata hirurgija", velat
vo D-r An~evski.
Ona {to e zaedni~ko za pove}eto privatni zdravstveni
ustanovi e nivnata seriozna posvetenost kon investicii vo najnova
zdravstvena aparatura i tehnologija
i investicii vo podobruvawe na kvalitetite i sposobnosta na medicinskite kadri vo nivnite redovi, a s$ so
cel da se dade podobra zdravstvena
usluga na pacientite. Kaj site niv e
evidenten pozitivniot natprevaruva~ki duh, pottiknat od
zdravata pazarna
logika i konkurencija. Ona na {to
tie so pravo reagiraat e potrebata
i tie da koristat
del od sredstvata
koi osigurenicite
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
ANDREJA ARSOVSKI
“Remedika ima mnogu vidna i zna~ajna uloga vo zdravstveniot
sistem zaradi kvantitetot i kvalitetot na uslugite koi gi
ispora~uvame na pacientite. Raspolagame so isklu~itelno
kvalitetni kadri i odli~na sovremena oprema, i toa se najgolemite prednosti vo odnos na konkurencijata. Razvivame i uslugi so
koi sme prvi ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionot.”
gi pla}aat za zdravstveno osiguruvawe. Ako dopolnitelnoto
osiguruvawe vnese i konkurencija me|u javnoto i privatnoto zdravstvo, toga{ po-
ve}e od sigurno e deka }arot od toa }e go imaat pacientite koi kone~no }e imaat
izbor za svoi pari da se lekuvaat kade {to sakaat.
35
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
Intervju
ALEKSANDRA KERMET^IEVA
direktor na Direkcija kreditirawe na malo,
UNIBanka AD Skopje
KOGA SE INVESTIRA
VO ZDRAVJETO
NA NAJMILITE,
SEKOGA[ SE
BARA RE[ENIE
Inicijativata za
sorabotka na
UNIBanka so prvata
banka za ~uvawe na
mati~ni kletki “CryoSave” proizleze od
zgolemeniot interes
na roditelite da
vlo`at vo idninata
na svoite deca
UNIBanka e edinstvenata banka vo
Makedonija koja neodamna lansira{e nov krediten proizvod “Mati~ni
kletki”. Od kade e idejata da
ponudite tokmu vakov krediten
proizvod so koj im izleguvate vo
presret na roditelite koi investiraat vo zdravjeto na svoite deca so
20-godi{no storirawe na mati~ni
kletki?
UNIBanka, prodol`uvaj}i so svojot inovatorski nastap na pazarot, e edinstvenata banka vo Makedonija koja nudi
36
vakov namenski krediten produkt. Neodamne{nata sorabotka so kompaniite koi
ja nudat ovaa usluga i koi od stru~en
aspekt ni go dobli`ija najgolemoto dostignuvawe na sovremenata medicina otkrivaweto na mati~nite kletki kako
i s$ pogolemiot interes na makedonskite gra|ani da investiraat vo idninata na svoite deca, rezultira{e so lansirawe na noviot krediten produkt. Ednostavno ja po~uvstvuvame potrebata na
gra|anite za vakov namenski kredit {to
be{e dovolen moment za nas da deluvame na toa pole.
Standardite na edno prose~no
makedonsko semejstvo mo`ebi i ne
dozvoluvaat roditelite lesno da se
odlu~at na vakva opcija. Koi se
uslovite i povolnostite koi im gi
nudi UNIBanka na site zainteresirani za ovoj kredit?
- Koga se raboti za investirawe vo zdravjeto na na{ite najmili, sekoga{ se bara re{enie. Pottiknati od toa ponudivme
edinstvena mo`nost za kredit so uslovi prilagodeni na mo`nostite na prose~noto makedonsko semejstvo. Iznosot
na kreditot soodvetstvuva so cenite na
uslugite za za~uvuvawe na mati~ni kletki
koj vo korelacija so ponudenite rokovi generira rata koja se dvi`i do pettina od prose~nata makedonska plata.
Dokumentacijata za aplicirawe e minimalna, a samata procedura e mnogu
ednostavna. So obrabotkata na kreditnoto barawe za samo tri dena ovozmo`uvame brza realizacija na `elbite na
na{ite klienti.
Kolku lu|eto kaj nas se zapoznaeni
so mo`nosta {to im se nudi - da
za~uvaat mati~ni kletki od papo~na
vrvca vo najgolemata banka za
mati~ni kletki vo Evropa i kakov e
interesot za kreditot na UNIBanka
dosega?
Samata inicijativa za sorabotka na
UNIBanka so prvata banka za ~uvawe
na mati~ni kletki “Cryo-Save” proizleze
tokmu od zgolemeniot broj zainteresirani idni roditeli za da vlo`at vo idninata na svoite deca. Dosega{niot projaven interes za kreditot, vo ovoj kratok period od negovoto lansirawe na
pazarot, e potvrda pove}e deka kaj gra|anite postoi educiranost vo ova pole
i zainteresiranost za iskoristuvawe na
mo`nostite koi im se nudat.
Dali UNIBanka i vo idnina planira
sli~na akcija na ovaa so koja }e im
pomogne na gra|anite vo gri`ata za
svoeto zdravje, vo kontekst na
investiraweto vo svojata idnina?
UNIBanka postojano dejstvuva vo nasoka na doka`uvawe na svojata jasna opredelba - Banka na klientot! I vo idnina, isto kako i so dosega{nata poddr{ka na zdravstveniot sektor so intenzivno nudewe na atraktivni produkti
za zdravstvenite i stomatolo{kite ordinacii, laboratorii, kliniki, }e prodol`ime so realizacija na proekti vo
poleto na zdravstvoto, a s$ so edinstvena cel da pridonesuvame za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot na gra|anite. Na{iot za{titen beleg e individualniot pristap kon sekoe poedine~no
barawe od klientite i zaedni~ko nao|awe na idealno re{enie. Toa e “receptot” so koj postignuvame postojan porast
na na{ata klientela.
ZDRAVSTVO
○
○
○
○
○
○
○
○
Poa|ajki od potrebite na
gra|anite za dostoinstvena i vrvna zdravstvena
za{itita i nosej}i se so
predizvicite na op{testvenite situacii, kako i
mo`nostite na medicinata, pred pet godini
zapo~na so rabota prvata privatna op{ta bolnica Re-Medika. Za prv
pat se postaveni svetskite standardi za zdravstvo, so cel da se zadovolat potrebite za kvalitetna medicinska usluga
na gra|anite od Republika Makedonija i po{iroko. Na 9 juni istata
godina, vo Sofija na
odr`anata ministerska
konferencija, Re-Medika
dobiva nagrada za najdobra investicija na
Jugoisto~na Evropa.
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
RE-MEDIKA GI SAKA
SVOITE PACIENTI
○
○
PR
specijalen prilog
a prv pat se postavija temelite na mo}na vizija, VIZIJA
ZA VRVNO ZDRAVSTVO, KOJA VO RE-MEDIKA STANA
REALNOST... Realni se pove}e od 120.000 pacienti
na koi im bea dadeni pove}e od 300.000 medicinski
uslugi. Napraveni se pove}e od 4.200 ginekolo{ki intervencii, svetot vo Re-Medika go zdogledaa 2.500 bebiwa.
Vo centarot za asistirana reprodukcija imavme 1.100 slu~ai za ~etiri godini so 45% klini~ki bremenosti po embriotransfer i ve}e 360 bebiwa bea porodeni vo Re-Medika –
prijatelka na bebiwata, po site medicinski protokoli za
rabota. Vo izminatiov period, napraveni se pove}e od 3.500
hirur{ki operacii, na radiolo{kiot oddel bea pregledani
pove}e od 13.000 pacienti. Se
napravi dogovor za sorabotka
so golemata turska privatna bolni~ka grupacija AXIBADEM.
Kako del od uspe{niot rast i
razvoj na Re-Medika e, sekako,
i kadrovskata politika koja ja
~inat 173 vraboteni, gradej}i gi
imperativnite celi na Re-Medika – qubeznost, odgovornost, profesionalnost na sekoj od
vrabotenite vo svojata oblast kon gri`ata za sekoj pacient
kako poseben i unikaten po svojata potreba za medicinska
usluga. Prisutna e celosna po~it i implementacija na site
medicinski kodeksi za moral i etika, kako i implementacija na svetski poznati protokoli za rabota vo sekoj oddel.
Iskustvoto, ve{tinite i znaeweto na specijaliziranite timovi e, sekako, rezultat na kontinuirana edukacija kako vo
zemjata, taka i vo stranstvo, pri {to se primenuvaat svetski poznati i priznati metodi na lekuvawe. Na{a strate{ka opredelba e integrirawe vo obrazovniot sistem, kako za
dodiplomskite studii, taka i za specijalizantite od razli~ni medicinski oblasti.
Z
MISIJA I VIZIJA
So po~it kon site vrednosti, so doverba i respekt, vo
duhot na humanosta , uspeavme da ja vratime samodoverbata na iljadnici zadovolni pacienti. Toa e del od
na{ata Misija i Vizija za idni planovi i perspektivi za
rast i razvoj na na{ata i Va{a Re-Medika.
Funkcionalno, Re-Medika e edna celina, koja ja ~inat
oddeli od razli~ni medicinski oblasti so dostapna
bolni~ka apteka kako i laboratorija:
GINEKOLOGIJA I AKU[ERSTVO; CENTAR ZA ASISTIRANA
REPRODUKCIJA I IN-VITRO FERTILIZACIJA;
NEONATOLOGIJA I PEDIJATRIJA; HIRURGIJA (OP[TA,
ABDOMINALNA, TORAKOVASKULARNA, HIRURGIJA NA
DOJKI, HIRURGIJA NA [TITNA @LEZDA, ORTOPEDSKA
HIRURGIJA, UROLOGIJA, PLASTI^NA I
REKONSTRUKTIVNA
HIRURGIJA, DETSKA
HIRURGIJA, ORL HIRURGIJA);
ODDEL ZA ANESTEZIJA I
INTENZIVNO LEKUVAWE;
INTERNA MEDICINA;
ENDOSKOPIJA I INVAZIVNA
GASTROENTEROHEPATOLOGIJA;
KARDIOLOGIJA;
NEVROPSIHIJATRIJA;
RADIOLO[KA
DIJAGNOSTIKA; FIZIKALNA MEDICINA; AMBULANTA ZA
[email protected] I VENERI^NI BOLESTI; MEDICINSKA
PSIHOLOGIJA I PSIHOTERAPIJA; ORDINACII PO
OP[TA I TRUDOVA MEDICINA;
Vo sorabotka so svoite partneri se organiziraat site
potrebni citolo{ki, patohistolo{ki, genetski i drugi
najsofisticirani laboratoriski i paraklini~ki ispituvawa.
Posebna gordost e vovedenata LASERSKA HIRURGIJA, za
prv pat na ovie prostori vo oblasta na HIRURGIJATA NA
VENI, ORL HIRURGIJATA, GINEKOLOGIJATA I
UROLOGIJATA, kako i MIKRO ORL HIRURGIJATA.
RE-MEDIKA SE [email protected] ZA VA[ETO ZDRAVJE e misijata na
na{ata sekojdnevna rabota, slogan {to ja potencira
mo}ta na bolnicata kako gri`liv i posveten ~uvar na
zdravjeto na site na{i pacienti, minati, sega{ni i idni.
JA POTVRDIVME DOVERBATA NA NA[ITE PACIENTI!
37
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
Zdravstven turizam
Zdravstveniot biznis
e globalen biznis
te`ok okolu 60 milijardi dolari. Glavnite centri se na jugoistokot na Azija, vo
Indija, Ungarija,
Meksiko i Kostarika.
Se procenuva deka
potencijalot za rast
na toj sektor e 20%
na godi{no nivo,
prvenstveno poradi s$
postarata populacija
od razvienite zemji.
Poradi poevtinite
uslugi i kvalitetnite
zdravstveni uslugi,
Hrvatska i Srbija
sakaat da brcnat vo
ovaa tegla med! Tie
se promoviraat kako
najnovite evropski
destinacii za medicinski turizam
$ pove}e stranci odat vo Srbija
za razli~ni lekarski uslugi,
i toa naj~esto od Anglija, Ame
rika, Italija i [vajcarija.
Zdravstvenite uslugi koi naj
~esto im se nudat se od oblasta na stomatologijata, oftalmologijata i estetskata hirurgija. Strancite
se zadovolni od kvalitetot na srpskite stru~waci. Vo ovaa zemja najmnogu
se baraat poevtinite kardiolo{ki intervencii, vgraduvawe na kolk ili koleno, a posebno atraktivni se operaciite za promena na polot poradi poznatiot tim lekari za genitalna hirurgija.
Britanskata televizija Bi-Bi-Si pred dve
godini vo dokumentarniot film “Pa {to
ako sme mali” objavi deka Belgrad e eden
od glavnite svetski centri za operacii
za prodol`uvawe na ekstremiteti.
Zaminuvaweto vo stranstvo na le~ewe
do`ivea vistinski bum vo poslednite nekolku godini vo zemjite od Zapadna Evropa
i Amerika. Pri~inata se astronomskite razliki vo cenite za odredeni zdravstveni uslugi, pa taka na Amerikancite
ili Britancite pove}e im se isplatuva
na nekolku dena da dojdat vo Srbija i
da im se izvr{i intervencija. Presmetkata
e ednostavna: za standarden sistematski pregled vo Velika Britanija se potrebni 2.000 evra, dodeka istiot toj pregled
vo Srbija ~ini 200 evra. So prevoz i
tro{oci za prestoj vo Belgrad vkupnata
cena iznesuva 1.000 evra.
Operacija na glaukom, bolest na o~niot nerv, vo Srbija ~ini 1.400 evra, a
vo cenata e presmetan i kompleten of-
[TO SE PRAVI VO REGIONOT?
S
38
HRVATSKA I SRBIJA S
KAKO DESTINACII ZA
r Miroslav \or|evi}, stru~wak za genitalna hirurgija.
Intervencija na anomalija na genitalni organi vo Centarot za genitalna hirurgija ~ini od 1.500 do 6.700 evra, promenata na polovi organi ~ini od 7.000
do 8.000 evra. Vo svetot ovie operacii
se dva do tri pati poskapi.
Marijan Dimitrijevi} od Afeja konsalting,
koj se zanimava so zdravstven turizam
i regrutirawe na stranski pacienti, izjavi deka nivnata agencija ima dogovor
so 18 privatni zdravstveni ustanovi i
dve turisti~ki agencii.
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
talmolo{ki pregled, intervencija i smestuvawe. Sprotivno na ova, vo Anglija
samo intervencijata ~ini 2.500 evra.
Belgradskiot centar za genitalna hirurgija stana eden od vode~kite vo svetot.
Hirurzite od ovoj centar izminative godini operirale pove}e od 50 stranski
pacienti.
“Nie operirame deca i vozrasni. Decata obi~no ni doa|aat od prostorite
na porane{na Jugoslavija, a koga stanuva zbor za vozrasnite pacienti imame
pacienti od site delovi na svetot, a najmnogu od Amerika i Kanada”, izjavi d-
Zdravstveniot turizam po definicija e posebna granka
na turizmot koja stru~no i kontrolirano se slu`i so
prirodnite lekoviti faktori i postapki na fizikalnata terapija so cel za~uvuvawe i unapreduvawe na
zdravjeto i podobruvawe na kvalitetot na `ivot.
Terminot go izmislile turisti~kite agencii i mediumite za da go opi{at raste~kiot trend na patuvawa
vo drugi zemji zaradi dobivawe medicinska nega
Zdravstven turizam
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
Globalen biznis
od 60 milijardi
dolari
Zdravstveniot biznis e
globalen biznis te`ok okolu
60 milijardi dolari. Poradi
raste~kiot interes za ovoj vid
turizam, zarabotkata ovaa
godina se o~ekuva da dostigne
100 milijardi dolari.
Glavnite centri se na
jugoistokot na Azija, vo Indija,
Ungarija, Meksiko i Kostarika.
Se procenuva deka potencijalot za rast na toj sektor e
20% na godi{no nivo, prvenstveno poradi s$ postarata
populacija od razvienite
zemji.
Medicinskiot turizam vo
Evropa zasega najmnogu e
razvien vo Ungarija, Polska,
[panija i Turcija, kade {to
Ungarija vodi so razvojot na turizmot so svoite termalni izvori.
Istra`uvawata poka`uvaat deka turistite koi sakaat medicinska pomo{
vo 41% od slu~aite baraat stomatolo{ki uslugi, 40% ortopedski uslugi,
kardiolo{ki i kardiohirur{ki uslugi, a 19% estetska hirurgija.
SE PROMOVIRAAT
A ZDRAVSTVEN TURIZAM
“Proektot go zapo~navme vo oktomvri minatata godina, taka {to brojot na stranski
pacienti koi preku nas do{le da se le~at
vo Srbija zasega e mnogu mal. Doa|aat
od Makedonija, Francija i Germanija.
Najmnogu interes ima za antistres-programata na Zlatibor i programata za
hemodijaliza. Popularni se i operaciite
za o~i i stomatolo{kite uslugi. Me|utoa, zdravstveniot turizam vo Srbija dosega re~isi i da ne postoe{e. Imeno,
toj prv pat se spomenuva formalno i
pravno vo Zakonot za turizam od 2009
godina”, objasni Dimitrijevi}.
Promocijata na Srbija kako zemja so dobar zdravstven turizam e vo nadle`nost na Ministerstvoto za ekonomija. Ottamu velat deka so dobrite lekari i
ordinacii i blizinata do evropskite
zemji, Srbija gi ima site aduti za da
se natprevaruva so zemjite-{ampioni vo
ovoj segment, kako {to e Tajland. No,
svesni se deka za da se ostvari toa potrebni se golemi investicii za kompletnata ponuda da gi zadovoli prebirlivite barawa na strancite. I vo Srbija privatnite kliniki se grupiraat i
organiziraat za da go promoviraat zdravstveniot turizam vo Srbija. Vo zemjata
ima duri 40-ina termalni gradovi od
koi pove}eto imaat centri za rehabilitacija. Dr`avnite bolnici nemaat uslovi i kapaciteti za da primaat stranski
pacienti.
"Vo Hrvatska po sila
i zdravje"
Vo Hrvatska postoi Zaednica na zdravstven turizam kako zdru`enie na ustanovi koi se zanimavaat so zdravstven
turizam, koja ja promovira Hrvatska so
sloganot "Vo Hrvatska po sila i zdravje"
na pove}e jazici. Tie isto taka lobiraat i za nosewe zakonski re{enija vo
delot na zdravstveniot turizam. Vo de-
39
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
PR
POVE]E OD POLOVINA OD RODITELITE VO
EVROPA JA DADOA DOVERBATA NA CRYO–SAVE
Zo{to da za~uvate
NAJGOLEMATA EVROPSKA BANKA ZA MATI^NI KLETKI
ZO[TO DA JA ODBERETE CRYO-SAVE
Prva i najgolema banka za mati~ni kletki vo Evropa
Bi-MEK DOO, siguren partner so dolgogodi{no
iskustvo, sertificiran spored ISO 9001:2008
Akreditirana kako banka za ~ove~ki tkiva i organi
Prisutni vo 38 zemji vo svetot
^uvawe na dve oddelni lokacii, Belgija i Holandija,
poradi dopolnitelna sigurnost
6 milioni evra investirani vo novi laboratorii
40
SPECIJALEN PRILOG
juni 2010
Izdava:
KAPITAL MEDIA GROUP doo ul.
Romanija bb. (fabrika Gazela)
1000 Skopje; p.fah:503
Republika Makedonija
tel: ++ 389 2551 441
faks: ++ 389 2581 440
e-mail: [email protected]
Urednik na specijalni prilozi:
Verica Jordanova
Avtor na prilogot:
Verica Jordanova
Grafi~ki dizajn:
Nikolaj Toma{evski
Igor Toma{evski
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
ra|ali{te vo Makedonija. Vo
slu~aj na potreba, krioprezerviranite mati~ni kletki
mo`e da bidat pobarani vo
koj bilo moment.
“Poslednava godina vo Makedonija zna~ajno e zgolemen
interesot na celata javnost,
a posebno na idnite roditeli. Na{a cel e sekoj iden
roditel navreme da bide zapoznaen za ovaa mo`nost, od
pri~ina {to postapkata mo`e da se izvede samo edna{,
neposredno po samoto ra|awe, a e od ogromno zna~ewe za idnoto zdravje na deteto”, veli d-r Ala~ka, Cryo-Save menaxer vo Bi-MEK.
www.bimek.com.mk
Fotografija:
Aleksandar Ivanovski
Fotoarhiva na Kapital
○
○
○
velnes-uslugi kako del od hotelskite ponudi, no i vo ramki na samostojnite velnes-centri vo hotelite ili vo samostojnite
organizirani velnesi. Vo tekot na 2005
i 2006 godina se otvorija velnes-centri i vo ramkite na lekuvali{tata i
bawite. Hrvatska ima dva medicinski
velnes-centri, eden vo Lovran i eden
vo Opatija, i tri termalni bawi vo kontinentalniot del koi funkcioniraat kako
spa-velnes resorti: Terme Tuheq, Terme Jezer~ica i Toplice Sv. Martin.
Vo Hrvatska subjektite vo ovoj segment
tvrdat deka brojot na stranski turisti
dojdeni vo potraga po medicina od godina vo godina raste, blagodarenie na
poniskite ceni. Tie procenuvaat deka
nivnite ceni se dva do tri pati poniski
od onie vo Anglija.
Hirurgot Milenko Bura lani osnova{e
Medicinska grupa koja obedinuva 36 privatni kliniki, stomatolozi i hirurzi koi
nudat uslugi na stranski pacienti i ja
promoviraat Hrvatska kako destinacija za zdravstven turizam. Pred Hrvatska ima dolg pat dodeka toa da se postigne. Vo 2008 godina od turizam SAD
zaraboti 10,7 milijardi dolari, od koi
od zdravstveniot turizam samo 1%.
Imaat i posebna veb-stranica (Zdravstveniturizam.com) na koja ima informacii za kvalitetnite zdravstveni ustanovi, polikliniki, ordinacii i laboratorii.
○
lot na zdravstveniot turizam Hrvatska
nudi raznovidna ponuda vo morskite (brano-terapiski) i bawski lekuvali{ta. Ponudata se temeli na lekuvali{ta vo koi
se vklu~eni razli~ni oblici na medicinski, preventivni i velnes-programi,
prilagodeni na razli~ni celni grupi
i na turistite.
Vo ovoj segment na turisti~kata ponuda
Hrvatska nudi 6.000 legla vo 18 lekuva~ki ustanovi. Od toj kapacitet 2.100
legla imaat dogovor so hrvatskiot Zavod za zdravstveno osiguruvawe. Vo procenkite za idniot razvoj na medicinskiot turizam glavnite potencijali se gledaat vo raznovidnosta na prirodnoto
bogatstvo, ekolo{kiot kvalitet na zemjata, lekovitata voda, prijatnoto podnebje i zdravata hrana. Od Zdru`enieto ovie kvaliteti gi istaknuvaat kako
komparativni prednosti za razvoj na nov
hrvatski proizvod, velnes-turizam. Velnes
e sostojba na ramnote`a na energijata
na teloto, umot i duhot, koja se bazira
na razli~ni aromaterapii. Potencijalite na hrvatskiot velnes se morskite
ekstrakti, avtohtonite esencijalni masla
i lekovitite bilki, lekovitata voda, avtohtonata zdrava hrana vo kombinacija so edinstveni velnes-terapii inspirirani od egzoti~nite kulturi.
Velnes-turizmot, koj e aktuelen trend vo
me|unarodnata turisti~ka ponuda, e prepoznaen i preku raste~kata ponuda na
lite e op{to prifateno da
gi za~uvaat mati~nite kletki od papo~nata vrvca na svoeto novoroden~e. Procedurata
na zemawe krv od papo~na
vrvca e ednostavna i se
praktikuva vo bilo koe
○
nosta i zna~eweto na mati~nite kletki za zdravjeto”, veli
Tawa Evrosimovska, upravitel
vo Bi-MEK.
Deneska, ~uvaweto na mati~ni
kletki e voobi~aena praktika vo svetot i me|u rodite-
○
mati~ni kletki od Va{eto
novoroden~e?
Pove}e od 20.000 pacienti vo
svetot ve}e se lekuvani so mati~ni kletki od papo~na vrvca - dokaz deka vredi da se
investira vo za~uvuvaweto na
mati~nite kletki od Va{eto
dete. Vo Makedonija ve}e ~etvrta godina po red e dostapna
mo`nosta za dolgoro~no ~uvawe na mati~ni kletki od
papo~na vrvca i toa vo najgolemata banka za mati~ni
kletki vo Evropa, Cryo- Save.
Bi-MEK kako ekskluziven pretstavnik na Cryo- Save za Makedonija aktivno raboti na
informirawe, sovetuvawe na
roditelite za site aspekti i
pridobivki od postapkata, kako i realizacija na istata.
“Me raduva toa {to zainteresiranosta za ovaa postapka
se pove}e raste i lu|eto ve}e po~naa da ja sfa}aat vred-
Marketing:
Jasmina Savovska Tro{anovski
www.kapital.com.mk
www.total.com.mk
PR
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
BRZI TRETMANI ZA
TOP-FORMA I
IZGLED OVA LETO
LASERSKO OTSTRANUVAWE
NA VLAKNA
Laserskata tehnologija postojano se podobruva so cel pogolema efikasnost, zgolemena bezbednost i komfornost pri otstranuvaweto na vlaknata. Ordinacijata “D-r An~evski” ja sledi novata tehnologija i dr`i ~ekor so svetskite trendovi. Najblisku do ovaa cel se doa|a
so najnoviot dioden laser Soprano XL.
So ovoj laser komforno, bezbedno, brzo i najefikasno se otstranuvaat vlaknata. Vo momentov, ovoj tip laser e edinstveniot vo po{irokiot region.
NEHIRUR[KO OTSTRANUVAWE
NA MASTI I CELULIT
Nehirur{kata ultrazvu~na liposukcija
e novata tehnika koja koristi ultrazvuk i se ispora~uva preku ko`ata do
masnite kletki, a ima za cel da go rastopi
masnoto tkivo i da go namali celulitot. Kombiniran so radiofrekvencija ili
mezoterapija i Eurodiet konceptot dava
fascinantni rezultati.
MIKRODERMOABRAZIJA
So mikrodermoabrazija se postignuva
efektno ~istewe na ko`ata koja polesno di{e, se stimulira cirkulacijata i
se pottiknuvaat prirodnite funkcii na
kleto~no obnovuvawe na ko`ata.
zategnata, mazna, sjajna i dobiva mlade{ki izgled.
KOREKCIJA NA BR^KI SO BOTOKS
Za postignuvawe na sakaniot efekt e potrebna samo edna postapka. Efektot od
tretmanot stanuva vidliv za nekolku dena,
a trae 8 meseci.
LASERSKI TRETMAN ZA
PODMLADUVAWE NA LICE
Laserski tretman za brzo podmladuvawe na liceto, ednostaven i bezbeden tretman za leto.
MEZOLIFT
Vo ko`ata na liceto so mala igla se
vnesuvaat hijaluronska kiselina, vitamini, antioksidansi, kolagen i sl. so
cel podmladuvawe na ko`ata na liceto, vratot i dekolteto. Ko`ata stanuva
Estetsko-korektivna ordinacija
“D-R AN^EVSKI”
02/3216608
www.ancevski.com.mk
41
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
SPA
Lista na top
10 velnes
rezorti za
2010 godina ja
podgotvi Gejot,
vodi~ za zdrav
`ivot. Ovoj
izbor gi pomestuva granicite na voobi~enite rezorti
so spa-centri
ekoja godina mnogu lu|e donesuvaat odluki
da storat ne{to za
sebe za da bidat pozdravi i da ostanat
zdravi. Vo ovie luksuzni rezorti, koi vi gi prezentirame, dokolku mo`e da si dozvolite, ne postoi pri~ina da
ne se prerodite, i fizi~ki i
psihi~ki.
Lista na top 10 velnes-rezorti
za 2010 godina, {to Gejot, vodi~ot za zdrav `ivot ja podgotvi, gi pomestuva granicite na voobi~enite rezorti so
spa-centri. Tie nudat programi koi specijalno se dizajnirani za kultiviran i zdrav
`ivoten stil, na unikatni i
postojani na~ini. Sekoj od niv
vklu~uva re`imi na velnes
i se fokusira na celosnoto
zdravje i dolgove~nost, istovremeno sledej}i go ~ekorot
na najnovite trendovi i tehnologii, vklu~uvaj}i stil, luksuznost i ultimativen komfor.
S
TOP 10 VELNES REZORTI VO SVETOT
SPOKOJNI MESTA ZA
1.FRANCIJA
Les Sources de Caudalie, Bordo
Unikatnite tetmani so vinoterapija koi go zabavuvaat
procesot na stareewe i idili~nata lokacija se prednosta na Les Sources de Caudalie (Izvorite vo Kodali), smesten me|u lozovite nasadi vo blizina na Bordo.
Toplite podzemni izvori se bogati so minerali, {to
pretstavuva mnogu dobar na~in za da se izbega od
gri`ite na sekojdnevieto. Ekstraktite od grozjeto se
upotrebuvaat za masa`i i pilinzi, koi se narekuvaat polifenoli, koi gi zacvrstuvaat krvnite sadovi i ja zabrzuvaat cirkulacijata. Vo programite
za namaluvawe na telesnata te`ina se kombiniraat endermolo{kite sesii (tehnika so koja se razreduva
celulitot), so pomo{ na specijalno dietetsko meni
i dodatni tretmani kako popularniot Merlot Vrap. Sepak, ovde ne se koristi samo ekstraktot
od grozjeto za velnes-tretmanite, bidej}i posetitelite mo`at da gi probaat blagodetite na
francuskoto vino preku negova degustacija.
2.IZRAEL
Carmel Forest Spa Resort
Smesten vo srceto na izraelskata Karmel {uma, rasprostranet na 15 hektari, se nao|a rezortot Carmel
Forest Spa. Ova skrieno ~istili{te za relaksacija ima
pogled na moreto i e najgolemiot i najluksuzniot velnes i spa-rezort vo Izrael. Rezortot vklu~uva posebni programi za sekoj posetitel, posebni menija i li~na
konsultacija za programite i tretmanite. Izborot e
golem. Mo`e da se odlu~ite za plivawe vo zatvoren,
ili vo bazen na otvoreno, fitnes vo teretana ili tenis vo priroda, ili da izberete joga i ili taj-~i ~asovi. Posetitelite mo`e da biraat i me|u soba za ~itawe, za video igri ili za muzika. Vo
sekoj slu~aj, od tamu posetitelite si zaminuvaat zadovolni i osve`eni.
3.ITALIJA
Grotta Giusti, Monsumano termalni vodi, Toskana
Mo`ebi ovie termalni izvori se stari, no velnes-centarot, Grotta Giusti, koj se
nao|a vo blizina na Toskana, e vode~ki rezort od ovoj vid vo Italija i e mal
luksuzen hotel koj vleguva vo avangardata. Tretmanite na ova mesto vklu~uvaat
osteopatija, {to pretstavuva korekcija na medicinski disbalansi me|u muskulniot
i nervniot sistem vo ~ovekovoto telo. Posetitelite mo`at da gi iskoristat prednostite na lekovitata termalna voda i prirodnite pe{teri so podzemni topli ezera,
vo koi posetitelite mo`at da se detoksiciraat. Terapijata so kal gi vra}a gostite vo detskite bezgri`ni denovi, a onie so respiratorni problemi ili problemi
so sinusite, mo`at da zaka`at tretmani za inhalacija.
4.NOV ZELAND
Pujjis Wellness Retreat, Nelson, Ju`en ostrov
Na pomalku od 10 minuti pat od Nelson na ju`niot ostrov vo Nov Zeland se nao|a Pujjis
Wellness rezortot koj go vodat Arvind i Xejn Puxi. Dvajcata se iskusni i obu~eni fitnes-treneri i joga-u~iteli, koi na svoite posetiteli im nudat golem broj opcii so koi
}e se ~uvstvuvaat smireno, pro~isteno i udobno vo svoeto telo. So samo ~etiri sobi,
ovoj rezort garantira mir, spokojstvo i personaliziran odmor. Prestojot mo`e da se
prilagodi po potrebite, me|u ve`bite za teloto i joga-sesiite, da se u`iva vo masa`a
i meditacija, ili po `elba, posetitelite mo`at so organski sok da se razladuvaat vo
~istata voda na rekata, ili da ja iskoristat saunata. Predelot vo koj se nao|a ovoj
rezort e `ivopisen, a okolnite ridovi nudat mo`nost za pro{etka vo prirodata.
42
SPA
specijalen prilog
ZDRAVSTVO
A RELAKSACIJA
5. TAJLAND
Kamalaya Koh Samui,
Na Munag, Koh Samui
Smesten na ostrovot Koh Samui, ova velnes i spa-svetili{te se nao|a vo cenarot
na budisti~ki hram, koj vo
minatoto bil upotrebuvan od
monasite kako mesto za meditacija i spiritualnost. Kamalaja zna~i “lotusovo kralstvo”, a praktikuvaweto na joga-lotus pozicijata pretstavuva zadovolstvo. Vo neposredna blizina
se nao|a idili~na laguna so peso~ni pla`i, kaskadni potoci i
bujni tropski gradini. Vo mno{tvoto tretmani e napravena kombinacijata od isto~nata i zapadnata medicina, a vklu~ena e i
holisti~kata medicina, lekoviti terapii so spa, kako i programi za detoksikacija i fitnes, koi garantiraat deka posetitelite od ova mesto si zaminuvaat osve`eni, po`ivi i podgotveni da se vratat vo vistinskiot `ivot.
6.TURCIJA
Natur-Med Thermal Springs and Health Resort , Davutlar, Ajdin
Tretmanite za podmladuvawe,
gubeweto na te`inata i osloboduvaweto od bolkata mo`e da
se najdat me|u blagotvornata `ivotna sredina na Egejot, i toa
me|u borovite, maslinovite i mandarinskite drvja. Prviot turski zdravstven centar mo`e da se pofali so matrica za ritamterapija, forma na elektromagneten tretman za obnovuvawe na
o{tetenite zglobovi, muskuli i nervi. Ozonskata terapija i akupunkturata se isto taka dostapni, kako i balneolo{kite lekovi
protiv dijabetes, crevnite zaboluvawa i degenerativnite o~ni
bolesti. Hidroterapijata se koristi preventivno za mnogu bolesti, a site tretmani se pravat pod nadzor na profesionalen
medicinski tim.
7.SAD
California Health & Longevity Institute, Vestlejk Vilix, Kalifornija
Smesten na zapadniot breg od
SAD, na povr{ina od 40,000 metri kvadratni, ovoj spa-rezort
nudi meni od holisti~ki tretmani i terapii koi se me{avina od aziskite rituali i dene{niot zapaden senzibilitet. Lociran vo Vestlej Vilix, severozapadno od Los Anxeles, ovoj rezort od svetska klasa pretstavuva lider vo ona {to denes se smeta za nau~no baziran lajfstajl za podmladuvawe. Na ova mesto, otkako sertificiranite
lajfstajl konsultatnti }e im pomognat na posetitelite da ja personaliziraat nivnata zdravstvena strategija za ostvaruvawe na
`elbite i celite na gostite, tie ponatamu }e bidat sovetuvani
od tim na eksperti, sostaven od doktori, licencirani nutricionisti, psiholozi, fitnes-treneri, eksperti i terapevti za stresmenaxment. Vo ovoj institut e vklu~ena i kompletna medicinska
klinika so {irok dijapazon na dijagnosti~ko testirawe i medicinsko ispituvawe.
8.SAD
Canyon Ranch Miami Beach, Majami Bi~, Florida
Otvoren od 2008 godina ovoj dodatok na kawonot Ren~ vo
Majami bi~ nudi spektakularni pejsa`i kon okeanot, rasko{no smestuvawe i 70.000 kvadratni metri posveteni na
velnes i spa. Vo ovoj rezort mo`e da se do`ivee evropskiot stil na primenuvawe na termalnata terapija, kabini
za termalni spa i kadi so voda sli~na na izvorskata. Vo
ovoj rezort ima za sekogo po ne{to. Dostapen e pilatesot,
prakticiraweto joga, duri i planinarewe na improvizirani karpi. Fitnes-centarot e vedna{ do okeanot, dodeka
velnes-uslugite vklu~uvaat privatni konsultacii, koi nudat i promena na `ivotniot stil. Na ova mesto posetitelite u`ivaat vo sonceto, pesokot i spokojstvoto.
9.AVSTRALIJA
Lilianfels Blue
Mountains Resort
& Spa, Katumba,
Nov Ju`en Vels
Smesten me|u nacionalniot park Sini planini, koj pretstavuva svetsko nasledstvo i e za{titen od UNESKO, rezortot Lilianfels ja iskoristuva svojata lokacija za da ponudi terapija
preku pro{etki vo prirodata so koi se u~at esencijalnite
tehniki za osloboduvawe od stresot. Na ova tivko mesto,
locirano na samo 90 minuti od Sidnej, posetitelite, isto
taka, u`ivaat vo prakticiraweto joga, pilates i taj-~i. Litja
spa-tretmanite se bazirani na stari aborixinski tradicii, nare~eni “drimtajm”, koi se odnesuvaat na veruvawata za silata na sozdavaweto. Vo ovoj rezort, ritualot za
podmladuvawe ima umetni~ka forma.
10.KANADA
Alive Health Resort,
Kelovna, Britanska Kolumbija
Samoto ime na ovoj rezort ne e slu~ajno. Smesten vo prekrasnite planini Mona{i, vo Britanska Kolumbija posetitelite na ova mesto ja otkrivaat prirodata dodeka simultano u`ivaat vo benefitite na spa i velnes-tretmanite, fizi~kite aktivnosti koi
mo`at da se izveduvaat na zatvoreno ili na otvoreno, vo
priroda, kako i interaktivnite obrazovni programi. Nevozmo`no e posetitelite da ne se ~uvstvuvaat podmladeno
po prestojot vo vakvo mesto, koe e opkoleno so sve` {umski vozduh i planini koi go odzemaat zdivot.
43
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
1
File Size
1 412 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content