MAKEDONSKI JAZIK
ZA ^ETVRTO ODDELENIE
OD DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE
MAKEDONSKI JAZIK
ZA ^ETVRTO ODDELENIE
OD DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE
Dobredojde vo ~etvrto oddelenie. Se raduvame {to povtorno se sretnuvame so ista
cel: osvojuvawe na novi znaewa. Niv }e gi
otkriva{ niz stranicite na ovoj u~ebnik, koj,
veruvame deka }e ti bide mnogu interesen. Vo
nego }e naide{ na raznovidni i zanimlivi
prikazni, raskazi, bajki, dramski igri, pesni,
narodni mudrosti... i site tie nestrplivo te
o~ekuvaat da ti gi otkrijat svoite tajni, svoite poraki i da te upatat po vistinskiot pat na
`ivotot...
Vo ovoj u~ebnik izbravme za tebe zanimlivi zada~i, barawa i jazi~ni igri niz koi sam
}e gi otkriva{ novite znaewa. Pritoa }e gi
izu~uva{ i sovladuva{ pravilata na makedonskiot literaturen jazik. So negovata primena
}e poka`e{ kolku ja saka{ svojata tatkovina i
makedonskiot narod. Toa }e te napravi gord i
sre}en.
Nie znaeme deka ti mo`e{ da gi sovlada{
site barawa vo ovoj u~ebnik. Zatoa sakaj go nego, raboti vredno i uporno. Radosta }e bide
tvojot postojan pridru`nik. Sre}no!
Avtorite
Zaedni~ki prodol`uvam
NOVITE DRUGARI
Avgust iste~e. Dojde i septemvri. Site se vratija vo u~ili{tata. Bea pocrneti od sonceto. No i odmoreni. Novata u~ebna godina po~na. A i vreme be{e.
- Dobredojdovte, u~enici! - gi pozdravi u~itelkata Jana. - Se odmorivte,
li? Kolku ste porasnale za ovie tri meseci! Kako da ne ste ~etvrtooddelenci!
Vesela vreva vo oddelenieto. Samo dve deca - devoj~e i mom~e, sedea sami
vo klupite i srame`livo mol~ea. Devoj~eto ima{e dolga crna kosa. I jadri crni
o~i. A mom~eto be{e ruso, so sini o~i.
- Od ovoj den so vas }e u~at Nevena i Dimitar - re~e u~itelkata. - Tie se
va{ite novi drugari. Koj }e saka da sedi so niv?
Od site klupi ednoglasno odekna: "Jas, jas, jas!!! U~itelkata Jana se sme{ka{e.
- ^ekajte, ~ekajte... - gi smiruva{e. - Eve, vaka... Sekoj od vas neka go zapi{e
svoeto ime na par~e hartija... Nevena i Dimitar sami }e si odberat... Na sre}a...
Taka i se slu~i. Od triesette liv~iwa na Nevena £ padna da sedi so Igor,
a na Dimitar so Ana.
- Kolku sum sre}na! - izvika Ana.
- I jas! - se izraduva i Igor.
U{te posre}ni bea i Nevena i Dimitar. A i drugite so u~itelkata Jana.
Gorjan Petrevski
7
RAZGOVARAME ZA KRAJOT NA RASKAZOT
Na krajot od raskazot pisatelot ja istaknuva radosta na site: na Ana i
Igor, Nevena i Dimitar, na u~itelkata i site u~enici od paralelkata.
Vo tvojata tetratka objasni zo{to se sre}ni:
1. Ana i Igor;
2. Nevena i Dimitar;
3. u~itelkata i
4. ostanatite u~enici.
SORABOTUVAJ!
Koe drugo re{enie bi £ go predlo`il ti na tvojata u~itelka,
ako taa pobara mislewe od tebe kako da gi rasporedi novite u~enici?
IZRAZI JA MISLATA
Zamisli da si ti Ana, ako si devoj~e, ili Igor, ako si mom~e. Izrazi go
tvoeto zadovolstvo {to tokmu ti ja ima{e taa sre}a da dobie{ novo
drugar~e vo klupata i da mu poka`e{ deka e dobredojdeno. Napi{i vo
tvojata tetratka, a potoa pro~itaj im na tvoite roditeli i na tvoeto
novo drugar~e od klupata.
GORJAN PETREVSKI
PISATELOT - PRIJATELOT ZA VAS I ZA SEBE
Nikoga{ ne zaminav od detstvoto. Za{to, za da se bide pisatel za
deca i mladi, ne e dovolno samo navra}awe na detstvoto, tuku so eden
svoj del, skrien i intimen, treba da se ostane vo nego. A jas se obidov
da ostanam, najprvo so knigata raskazi "Gorocvet#, a potoa ve povedov i
vo "Zemjata od sonot#. No sepak, svojata popularnost kako pisatel ja
steknav najmnogu preku romanite: "Spomenka#, "Marta#, "Dale~na qubov#,
"Isti o~i#, "Snegovite na Klimentina Evin#, "Ve~niot vetar#...
PREPORAKA ZA ^ITAWE
Nie ti prepora~uvame za ~itawe edna od zbirkite so raskazi:
"Tatkovata prva qubov#, "Rano dojde qubovta# i "Maj~iniot spomenar#.
Ako gi pro~ita{ raskazite od koja bilo kniga, nema da ostane{
ramnodu{en i kon drugite.
8
NAPRAVI SVOJ GROZD OD ZBOROVI
Napi{i go zborot tatkovina vo sredinata na listot, a okolu nego pove}e
zborovi i izrazi so koi }e iska`e{ {to ~uvstvuva{ kon tvojata tatkovina.
Pro~itaj mu na tvoeto drugar~e {to si napi{al i dopolnete se.
TATKOVINO
Sekoga{ sum te kitela
so milni zborovi;
najli~na,
najslobodna,
najsre}na,
najbogata,
najsakana,
i u{te mnogu najubavini...
Prosti mi, mila moja,
sum posakuvala,
takva da si mi;
i sum veruvala
deka e taka za{to te sakam;
so qubov na dete
beskrajno
iskreno
TE SAKAM!
Bistrica Mirkulovska
ISKA@I GI SVOITE ^UVSTVA
[to po~uvstvuva koga ja slu{na ovaa pesna? Nabroj najmalku tri ~uvstva!
Koe e najsilnoto ~uvstvo {to go izleala poetesata?
Podvle~i gi so moliv~e zborovite so koi poetesata ja "nakitila# svojata
tatkovina.
Napravi sporedba so zborovite i izrazite {to gi napi{a ti vo tvojata
tetratka. Kolku od podvle~enite gi napi{a i ti?
Objasni mu na drugar~eto zo{to ja saka{ svojata tatkovina Makedonija.
Ka`i go svoeto mislewe i pred site drugar~iwa.
9
USTEN I PISMEN GOVOR
SOGLEDAJ I ZAKLU^I
[to pravat dvete deca od prvata slika?
[to pravat ostanatite dve deca?
Lu|eto me|u sebe komuniciraat so pomo{ na govorot.
Govorot mo`e da bide usten i pismen.
NAPRAVI RAZLIKA
Na ~asovite ti go koristi{ i usniot i pismeniot govor. Koga ti e polesno
da se izrazuva{? Objasni zo{to.
[to saka{ pove}e: nekoj da ti raska`e usno nekoja interesna slu~ka ili
sam da ja pro~ita{ od kniga? Objasni zo{to toa go saka{.
Zo{to ti e polesno da opi{uva{ pismeno?
Zo{to anegdotite se pointeresni koga }e gi slu{neme od nekogo, otkolku
koga }e gi pro~itame?
ZA DOMA
Razmisli i napi{i koga ti bilo polesno da komunicira{ pismeno
so nekoj od tvoite bliski, namesto usno. Zo{to si go posakal toa?
10
RAZMISLI
Za {to s¢ slu`i u~ili{nata tabla. Dopolnete se so drugar~eto od klupata.
U^ILI[NATA TABLA POSTROJUVA
U~ili{nata tabla
od koga opstojuva
pred nea nekogo
postojano postrojuva.
Pred nea stoele
za seznajkovci
{to va`at
no za `al i takvi
{to nemaat {to da ka`at.
Neosporen e pokazatel
pred tablata stoel
i sekoj pretsedatel.
Na u~ili{nata tabla
koj }e £ go ospori
zna~eweto {to go ima
vo nau~nite prostori.
Stevo Simski
PRO^ITAJ I KA@I
Kako u~ili{nata tabla gi postrojuva u~enicite?
Zo{to nekoi u~enici nemaat {to da ka`at koga se pred tabla?
Koi u~enici se nare~eni seznajkovci. Poso~i nekoe tvoe drugar~e
{to mo`e{ da go nare~e{ seznajko.
Koga pretsedatelite stoele postroeni pred tabla?
Poetot vo posledniot stih zaklu~uva deka nikoj ne mo`e da £ go
ospori zna~eweto na u~ili{nata tabla za naukata. Objasni zo{to
se slo`uva{ so nego.
IZRAZI SE PISMENO
Raska`i edno tvoe do`ivuvawe povrzano so u~ili{nata tabla, bilo na
~asot ili za vreme na odmorite.
11
RAZMENI GO MISLEWETO
znam
sakam da znam
{to nau~iv
Na koj na~in sekojdnevno komunicira{ so
lu|eto?
So kogo naj~esto razgovara{ po telefon? Zo{to mu se javuva{?
Vo tetratkata napi{i {to znae{ za
telefonskiot razgovor i {to saka{ da doznae{.
Na krajot od ~asot napi{i {to si nau~il.
Pi{uvaj vo vakva tabela:
ALO, ZOKI, KAKO SI?
Ubavo vospitanoto dete, se poznava po mnogu †sitnici#. Edna od niv e telefoniraweto. Navistina - kako telefonirame?
Pred nekoj den, mojot drugar go bara{e negovata prijatelka:
- Alo! Zoki! Kako si? - vedna{ †ispea# taa.
- Ovde e Pero, a ne Zoki - £ odgovoriv.
- A, ti si Pero!? Slu{aj, koga }e dojde Zoki, re~i mu da mi se javi.
- Ama jas ne znam koj go bara - £ velam.
I taka si porazgovaravme, za na krajot od razgovorot, taa da go spu{ti
telefonot, a jas ne mo`ev da ja prenesam porakata, bidej}i navistina ne
znaev so kogo razgovaram. S¢ }e be{e vo red, ako razgovorot po~ne{e vaka:
- Alo! Ovde e Mimoza, go baram Zoki...
A da ne zboruvame za tie {to †zaspivaat# po telefonot. @iveat re~isi
na ista ulica, a vodat †maratonski# razgovori po telefon.
Po telefon razgovarame onolku kolku {to treba, za da se dogovorime
ne{to, a nadolgo i na{iroko }e razgovarame {tom se sretneme.
(Izvadok od knigata ,,Bonton za deca#)
Naum Popeski
OTKRIJ GI GRE[KITE
Pro~itaj go u{te edna{ tekstot i
otkrij kade zgre{ila drugarkata
na Pero.
Zo{to Pero ne mu ja prenel
porakata na Zoki?
Kako trebalo da te~e
razgovorot?
12
TREBA DA NAU^I[
Tvojot telefonski razgovor treba da bide kratok i jasen. Po telefon ne
se ka`uvaat doma{ni zada~i, ne se raska`uvaat lektiri. Telefonskiot
razgovor se pla}a.
Ako ne si doma, a treba da se javi{ nekomu, mo`e{ da koristi{ javni
govornici koi se postaveni na trotoarite, vo prodavnicite za vesnici, vo
trgovskite centri, vo po{tite, na avtobuskite i `elezni~kite stanici.
Za nekoi od niv, za da zboruva{, treba da koristi{ karti~ka so
telefonski impulsi koja ja stava{ vo aparatot. Vo nekoi javni govornici,
vo po{tite i vo nekoi prodavnici, telefonskiot razgovor mu go pla}a{
na rabotnikot koj raboti tamu.
Vo dene{novo moderno vreme naj~esto koristime mobilni telefoni so
koi mo`e{ da se javi{ i od najoddale~enite mesta.
TELEFONSKI BONTON (PRAVILA)
Ne yvoni vo docnite ~asovi.
Vedna{ pozdravi i pretstavi se.
Zboruvaj jasno i razbirlivo.
Ne zboruvaj dolgo.
Koristi kulturni izrazi: ve molam, bidete qubezni, vi blagodaram,
prostete...
Koristi pozdravi: dobro utro, dobar den, dobra ve~er, prijatno, do
gledawe...
BIDETE KREATIVNI
Vo par so drugar~eto do tebe napi{ete zamislen
telefonski razgovor. Pridr`uvajte se do
pravilata - telefonskiot bonton.
Zemete nekoj predmet od va{iot u~eni~ki
pribor koj }e vi poslu`i kako telefon i
o`ivejte go zamisleniot telefonski razgovor.
Dodeka eden par zboruva slu{ajte i ocenete
dali razgovorot bil ubedliv, jasen, pravilen,
kulturen, dali ne{to propu{tile. I parot {to
zboruval neka se oceni.
Po igrata popolnete ja tretata
kolona od tabelata {to ja
zapi{avte na po~etokot
na ~asot.
13
ISKA@I SE
Koj ti e najveren drugar? Zo{to?
Ima li ne{to za {to ste se skarale?
Kako se smirivte?
Vo Venov dijagram
napi{i gi va{ite
osobini
jas
zaedni~ko ni e
SKARUVAWE I SMIRUVAWE
Iako Mare i Len~e se najverni drugarki u{te od gradinka, sepak se
skaraa. I toa za ni{to - za edna gumi~ka! Mare si ja zaboravila gumi~kata
doma i na ~asot se slu`e{e so gumi~kata na Len~e, zalepena na moliv~e.
Bri{e{e Mare, bri{e{e, a gumi~kata se smaluva{e s¢ pove}e i pove}e.
Len~e se ispla{i deka }e se potro{i sosem i £ re~e na Mare:
- Ama, Mare, dosta bri{e{, ve}e mi ja istro{i gumi~kata!
Mare se navredi i £ re~e:
- A ti koga bri{e{e so mojata gumi~ka, jas ni{to ne ti rekov - se svrte malku
nastrana nalutena i do krajot na ~asot ve}e ne ja
pobara gumi~kata na Len~e.
Len~e sfati deka zgre{ila i deka za
edna nikakva gumi~ka se skara so najdobrata drugarka. Sepak, ne znae{e sega
kako da postapi.
Na odmorot prvpat ne izlegoa zaedno
i ne se kikotea dodeka si ja jadea u`inkata. Taka prodol`i i vtoriot ~as. Im be{e
`al na dvete, no koj }e go napravi prviot
~ekor za smiruvawe!? Koga zavr{ija
~asovite, site deca ve}e znaeja deka
Mare i Len~e se skarani. Po~naa da im
se smeat:
- Lutki, lutki naluteni!
Mare i Len~e mol~ej}i, dolgo gi
redea tetratkite i kutiite so molivi
vo ~antite. Naedna{ na Mare £ tresna
kutijata nazemi i dvete se navednaa da gi
14
soberat rasturenite molivi. Kleknati, se poglednaa i se zakikotea:
- Izvini, Mare - £ re~e nasolzena Len~e. - Ajde ve}e da ne se lutime. Va`i?
- Va`i - odgovori Mare so rastreperen glas.
I za ~udo na decata {to gi ~ekaa nadvor da se pojavat u{te pove}e naluteni,
pa odnovo da im se potsmevaat - tie izlegoa pregrnati kako i sekoga{.
Taka si e toa. Neli se najverni drugarki?! Se skaraa, se skaraa - i se
smirija.
Slavka Maneva
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT
Poradi koja pri~ina se skarale Len~e i Mare?
Koj e vinoven za skaruvaweto?
Kako se smirile dvete drugarki?
Pronajdi ja i prepi{i ja re~enicata so koja Len~e £ se izvinila na Mare.
[to misli{ ti za izvinuvaweto?
Koga posleden pat si se izvinil nekomu i za {to? Kako se ~uvstvuva{e toga{?
PREDLO@I PLAN
Pro~itajte go raskazot nekolkupati i podelete go na tri logi~ki celini.
Potrudi se da smisli{ najdobar plan. Mo`ebi tokmu tvojot plan }e bide
zapi{an na tablata i vo tetratkite na drugar~iwata.
OBIDI SE SO PETORED
Obidi se sodr`inata na raskazot da ja pretstavi{ na pointeresen i najkus
na~in nare~en petored. Mo`e{ da raboti{ vo par so tvoeto drugar~e.
Do sekoe barawe pi{uvajte go samo ona {to se bara vo zagradite:
Tema (edna imenka): _________
Opis na temata (dve pridavki): __________ __________
Nastan, dejstvo (tri glagoli): _________ _________ _________
^uvstvo (re~enica od ~etiri zbora): ________ _______ _______ ________
Povtoren prikaz na temata (pridavka): ____________
PETMINUTNA VE@BA ZA PI[UVAWE
Pi{uvaj neprekinato pet minuti i objasni {to petstavuva za tebe
drugarstvoto.
Pro~itaj mu na drugar~eto {to si napi{al.
15
NARODEN I STANDARDEN (LITERATUREN) JAZIK
DEVOJ^E MORI DEVOJ^E
KOGA SUM LUTA
Devoj~e, mori devoj~e,
{to nar'~ve{e majka ti,
na oro da ne se fa{ta{,
oti e mom~e tu|in~e,
da ne te fatit za r'ka,
da ne ti stisnit prstite,
da ne ti skr{it prstenot!
Koga sum luta za ne{to,
a zo{to - ne znam ni sama,
spokojstvo mo`am da najdam
vo o~ite na dragata mama.
Taa doa|a krotko,
me gleda, race {iri,
nikoj ne umee, nikoj
ko mama da me smiri!
Narodna pesna
Gligor Popovski
NAPRAVI SPOREDBA I SOGLEDAJ
Koja pesna polesno ja ~ita{ i ja razbira{? Zo{to?
Koja e razlikata me|u jazikot na dvete pesni? Na koj jazik e napi{ana pesnata
†Devoj~e mori devoj~e#? A na koj jazik poetot Gligor Popovski ja napi{al pesnata
"Koga sum luta#?
ZAPOMNI
Naroden jazik e onoj koj{to go koristat lu|eto vo sekojdnevnata
slobodna komunikacija.
Standardniot (literaturen) jazik e zadol`itelen za site lu|e vo edna
dr`ava. Toj se koristi vo site oblasti od `ivotot.
Standardniot jazik e utvrden so pravila koi se po~ituvaat od site lu|e.
I ti si dol`en da gi po~ituva{ pravilata na standardniot jazik i
koga zboruva{ i koga pi{uva{!
Bla`e Koneski gi utvrdil pravilata na
makedonskiot standarden (literaturen jazik).
ZADA^A
Prepi{i gi zborovite od narodnata pesna {to se razli~ni od
standardniot jazik i objasni go nivnoto zna~ewe. Ako ne go znae{, pobaraj
pomo{ od tvoeto drugar~e ili tvojot u~itel.
16
Nacrtaj stra~ka i dve mali stra~iwa. Poka`i mu go crte`ot na
drugar~eto i dopolnete se.
STRA^KATA SO STRA^IWATA
Be{e si izvela edna stra~ka pet stra~iwa. Otkako gi be{e izgledala,
po~nale da letaat po nea. Edna{ kako {to si stoele pod edna topola, edno dete
frlilo so kam~e po niv i za malku }e gi otepalo. Letnale od taa topola i
oti{le skraja na edna druga topola i si zastanale na gran~iwata.
Toga{ po~nala majka im da gi pou~uva i da im veli vaka:
- Slu{ajte sinkovci i }erki moi! Od dene{nata beqa {to }e ve udre{e
deteto so kamen i }e ve otepa{e, treba otsega natamu da si gi otvorite o~ite i
da se ~uvate od lu|eto, a najmnogu od decata. Koga i da stoite na nekoe drvo ili
na zemja, da se vardite otsekade. So glavite da se vrtite i vidovte li nekoj
~ovek, a najmnogu nekoe dete kako se navednuva, da znaete, oti kamen }e zema, za
da frli po vas. I vie ne ~ekajte da se ispravi ~ovekot, ili deteto - letnete si!
- Otkoga ja islu{ale stra~iwata majka si £ rekle:
- Ami ako si go imaat kamenot v pazuvi, i da ne se navednuvaat i da frlaat
za da n¢ udrat? Ne ~ini taka, mori majko, {tom vidime ~ovek blizu do nas treba
da si letneme, a ne da ~ekame da se navednuva i posle da letame.
- Ej, ej sinkovci i }erki moi, jas zaludo se ma~ev da ve u~am da bidete itri,
- im rekla majka im. - Kako {to ve ~uv, vie ste znaele pove}e od mene; ste
znaele poarno da se ~uvate.
Makedonska narodna prikazna
17
RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA
[to te voodu{evi vo ovaa prikazna?
Od kogo gi demne najgolema opasnost stra~iwata, kako i ostanatite ptici?
Objasni zo{to stra~iwata bile poitri od majka im. [to sfatile tie, koga e
najsigurno da pobegnat od lu|eto?
[to nau~i najva`no od ovaa prikazna? Zapi{i vo tetratkata, otkako }e go
iznese{ usno svojot zaklu~ok.
Potseti se koja tvorba e narodna prikazna.
BIDI ISKREN
Na koja grupa deca pripa|a{ ti: na onie od koi treba da se ~uvaat pticite
ili onie koi se gri`at za niv. Iznesi gi svoite stavovi.
Kako se vikaat lu|eto koi se gri`at za za{tita na prirodnata okolina,
a so toa im se ovozmo`uva da `iveat normalno lu|eto, pticite i drugite
`ivotni?
So koi tvoi aktivnosti i ti spa|a{ vo niv?
POVRZI SO TVOJOT @IVOT
Stra~iwata i drugite ptici gi demne opasnost od decata. Kakvi opasnosti
te demnat tebe na ulicata? Od {to i od kogo treba da se ~uva{?
JAZI^NI VE@BI
Male~kite na stra~kata se stra~iwa. Napi{i gi imiwata na male~kite na
slednive ptici: vrabec, {trk, pajka, lebed, lastovica, ~avka, fazan,
misirka, slavej, ~u~uliga.
Doznaj {to e ornitolog. [to prou~uva ovoj nau~nik?
Pronajdi zamena na zborovite od narodniot jazik skraja, beqa i da se
vardite so zborovi od literaturniot (standarden jazik).
I OVA ]E TE INTERESIRA
Iako ma~kite se dragi doma{ni mileni~iwa, tie se izvonredno efikasni
lovci koi mo`at da ubijat, na primer, vo Velika Britanija, i do 70 milioni
ptici godi{no. Nekoi sopstvenici na svoite ma~ki okolu vratot im stavaat
yvon~iwa koi yvonat koga ma~kata se dvi`i i taka gi predupreduvaat
pticite deka im se zakanuva opasnost.
18
RAZMENI GO MISLEWETO
Porazgovarajte so drugar~eto kade e poubava esenta: v selo ili v grad.
Sekoj neka gi odbrani svoite stavovi.
NA GOSTI V SELO
Sekoja esen e bogata so plodovi. Osobeno esenta e bogata v selo za{to toga{ se berat plodovite, toga{ vo sekoe selo e veselo.
Od site niv vo moeto selo, ne mo`am da zaboravam edna esen. Taa esen za
mene be{e najbogata, najvesela i najmila. A zo{to? Zatoa {to taa esen strina
mi so moite bratu~edi dojde vo moeto selo. Znaete, striko mi `ivee{e vo gradot, kade be{e na slu`ba, a bratu~edite retko navra}aa vo moeto selo.
Kolku jas bev vesel i sre}en, tolku pove}e be{e mojot dedo. Toj tolku be{e vesel i raspolo`en, {to ti se ~ini deka se vratil nazad za {eeset godini i
stanal malo i nemirno dete.
Koga gi vide, toj veselo izvika:
- Oddaleku idete! Sekako ste ogladnele. Treba da pojadete. E, vidi, vidi,
koj bi rekol? Kolku golemi porasnale moite mali gradski mangup~iwa!
Majka mi stopli mleko, mesto leb svari ka~amak, ja postavi sofrata i nie
sednavme da pojaduvame.
- Kakov e ovoj selski pojadok? Mleko so
ka~amak? - pra{a mojot bratu~ed Tome.
- Toa e najubaviot pojadok! - odgovori dedo. - Go gleda{ li tvojot bratu~ed Vase? Toj sekojpat jade selski ka~amak i zatoa e debel kako prase, a ne kako tebe - kle~ka! A pak jas sum silen za{to, koga bev mal, jadev ka~amak.
Po pojadokot navrativme vo na{ata bav~a. Taa be{e zasadena so piperki,
domati, praz, zelka i drug zelen~uk. Okolu bav~ata dedo be{e zasadil drvca od
slivi, kru{i, jabolka i praski.
Bratu~etka mi Verka pogledna prugore kon drvcata polni so slivi i veselo
izvika:
- Dedo, dedo! Pogledni! Gore na edno drvo ima tikva!
Site go svrtevme pogledot natamu. Vistina, na edno drvo sliva, do grankite vise{e kako vosok `olta tikva.
- Gleda{ kako e kaj nas v selo? Na{ite slivi ra|aat i slivi i tikvi, a ne
kako kaj vas vo gradot samo slivi! - se pofali toj.
Dedo be{e zasadil kraj drvjata semenki od tikvi, ta tie izniknale, lozinkite se iska~ile na slivite i vrzale tikvi. Toj skina od drvjata edna tikva, £
ja dade na Verka i re~e:
- Ete, ovaa tikva da ja nosi{ v grad i tamu da im ka`e{ na decata: †Kaj
mojot dedo v selo tikvite ,rastat na drvjata!#
Ve~erta se vrativme doma, ve~eravme i legnavme. Drugiot den, na strina mi
i moite gostin~iwa im napolnivme ko{nici so piperki, slivi, jabolka, kru{i i
drug zelen~uk od bav~ata.
Se razbira, vo edna golema ko{nica ja stavivme i tikvata {to †raste# na
drvo.
,
Van~o Nikoleski
19
20
DOPOLNI GO SVOJOT RE^NIK
sofra - vo narodniot jazik: niska trkalezna masa
ka~amak - vid jadewe od p~enkarno bra{no. Drug zbor so isto zna~ewe:
bakrdan.
DA RAZGOVARAME ZA RASKAZOT
Zo{to taa esen na pisatelot mu bila najmila?
Koj bil povesel od nego? Zo{to?
So kakov selski pojadok gi pre~ekale gostite?
[to s¢ imale posadeno vo bav~ata?
[to zabele`ala Verka na drvoto? Kako se slu~ilo toa?
[to im podarile na gostin~iwata?
SORABOTUVAJ
Pro~itajte go tekstot glasno i podelete go na pet celini.
So tvoeto drugar~e od klupata napravete plan na raskazot vo koj }e
napi{ete: tema (za {to se zboruva vo raskazot), glavni misli (kus naslov
za sekoja celina), vreme koga se slu~il nastanot, mesto kade se slu~il
nastanot i poraka ({to saka da ni ka`e pisatelot). Potoa sekoj od vas
neka go ilustrira onoj del {to najmnogu mu se dopadnal.
DOMA[NA ZADA^A
Ako `ivee{ vo grad raska`i za edna tvoja poseta na rodnini ili
prijateli koi `iveat vo selo. [to ti ostavi najsilen vpe~atok?
Ako `ivee{ vo selo raska`i za edna poseta od tvoi rodnini ili
prijateli koi `iveat vo grad. [to ti be{e najinteresno?
21
RAZMISLI
Koi boi se najzastapeni vo prirodata vo esen?
Koj gi sozdava tie boi?
ESEN
Esenta deca e slikar,
`imi o~ive moi.
Ja vidov kako so ~etka
lisjeto `olto go boi.
V~era na pat ja sretnav
so kotle stopeno zlato.
Za~as gi pozlati site
ovo{ki rodni kraj patot.
Utroto so ognen purpur
oboi gradini celi.
Gledajte kako se `arat
ottamu obrazi vreli.
Potem vrz neboto sino
rasposla slikarsko platno
i samo za nekolku miga
go oboi sivo-matno.
Esenta deca e slikar,
`imi o~ive moi.
Ja vidov li~no, vi velam
kako slika so boi.
Makedonka Jan~evska
22
ZNA^ENJE NA ZBOROVITE
purpurna boja - jaka crvena boja, crvena kako `ar
purpur - utrinskoto crvenilo (rumenilo) predizvikano od
izgrevot na sonceto
kotle - mal kotel, bakaren sad koj naj~esto se koristi na
ogni{te vo selskite doma}instva.
RAZGOVOR ZA SLIKARKATA ESEN
Zo{to ne i veruva{ na poetesata deka ja videla esenta kako
slikar?
Kako e pretstavena esenta vo ovaa pesna?
So koi boi slika esenta?
[to oboila so `olta boja?
Za {to ja upotrebila zlatnata boja?
Koga gradinite gi oboila purpurno?
^ii se vrelite obrazi vo gradinite?
Kako go oboila neboto? Zo{to?
VOO^I I ZAKLU^I
Kolku strofi ima vo pesnata? A stihovi?
Pro~itaj gi poslednite zborovi vo stihovite. Opredeli gi
rimuvanite zborovi i zapi{i gi vo tetratkata.
ODBERI NASLOV NA POETSKITE SLIKI
Poetesata ja naslikala esenta so zborovi, a ilustratorot gi
naslikal ~etirite poetski sliki so ~etka i boja. Nie ti gi
dadovme naslovite na poetskite sliki, no namerno go izme{avme
redosledot. Tebe ti ostavivme da gi podredi{ spored redosledot
na poetskite sliki vo pesnata:
- Rumeni utra za rumeni jabolka
- Sivo-matno nebo
- Slikarot slika `olto lisje
- Kotle zlato za ovo{kite
23
PI[UVAWE GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATA
NA INSTITUCII, ADRESI I SPISANIJA
(VESNICI, KNIGI)
Mojot tatko raboti vo Stopanska banka.
Ja pro~itav knigata "Cvetulki so svetulki# od Stojan Tarapuza.
Na{eto u~ili{te se nao|a na kej "13 Noemvri#.
Mnogu lu|e se vozat so avtobusite na Gradskoto soobra}ajno
pretprijatie.
Deneska se vozev po bulevarot "Partizanski odredi#.
Jas u~am vo Osnovnoto u~ili{te "Sveti Kliment Ohridski#.
Moite roditeli redovno go ~itaat "Utrinski vesnik#.
Mojata baba `ivee na ulica "Stra{o Pinxur# br. 18.
Deneska go razgledav posledniot broj na moeto spisanie "Razvigor#.
V~era go posetivme Istoriskiot arhiv na Republika Makedonija.
SOGLEDAJ
Nacrtaj vo tvojata tetratka vakva tabela i vo nea vnesi gi imiwata od gornite re~enici kako {to ti e poka`ano. Dopi{i u{te po nekolku primeri...
IMIWA NA
INSTITUCII
Stopanska banka
ADRESI
ulica
†Stra{o Pinxur#
IMIWA NA
SPISANIJA,
VESNICI I KNIGI
spisanie †Razvigor#
ZAKLU^I
Ve}e znae{ deka sekoe ime se pi{uva so golema po~etna bukva.
Ako imeto e sostaveno od dva ili pove}e zbora, so golema
po~etna bukva se pi{uva samo prviot zbor.
Vo koj slu~aj se pi{uva so golema bukva i vtoriot ili tretiot
zbor vo imeto? Poso~i gi vakvite primeri vo gornite re~enici.
PRIMENI GO NAU^ENOTO
Zapi{i gi vo tvojata tetratka odgovorite na slednive pra{awa:
Koja e tvojata adresa?
Kade raboti tvojot tatko?
Koja e tvojata posledna pro~itana kniga?
Napi{i go polnoto ime ozna~eno so kratenkata MTV.
Doznaj go i napi{i go imeto na spisanieto {to go ~itaat tvoite
povozrasni drugar~iwa.
24
SAMOGLASKI I SOGLASKI
PRISETI SE:
Kolku glasa ima vo makedonskiot jazik? A bukvi?
Izgovarajte ja glasno azbukata so drugar~eto od klupata. Zabele`ete kako
izleguva vozdu{nata struja od belite drobovi niz usnata praznina pri
izgovorot na A, E, I, O i U, a kako pri izgovorot na drugite glasovi!
@Z
Y
O
ZAPOMNI
A, E, I, O, U se samoglaski
Drugite glasovi
- se soglaski
H
C
G
D
mojata
azbuka
UF
E
W
T]
RS
\
MN
P
I
J
K
LQ
^X
[
A
B
V
U^I NIZ IGRA
Izigrajte edna igra so drugar~eto: Ti mu ka`uva{ zbor {to }e go napi{e vo
tetratkata, a toa treba da odgovori kolku i koi samoglaski i soglaski gi ima
vo zborot. Odgovorot treba da go zapi{e vo tetratkata, pokraj zborot. Potoa
drugar~eto ti postavuva zbor i ti treba da gi dade{ istite odgovori.
Povtorete ja ovaa igra so po pet zbora.
U~itelot sekomu neka mu ka`e eden glas, a u~enikot treba vedna{ da opredeli dali e samoglaska ili soglaska. Toj {to }e zgre{i otpa|a od igrata.
Igrata se povtoruva s¢ dodeka ne ostane eden pobednik.
Sostavi po eden ili pove}e zborovi od sekoja grupa soglaski i samoglaski:
a,e,d,c;
o,i,l,m,v;
e,a,a,t,t,t,k,r;
o,a,a,s,s,g,l,k;
a,a,u,k,z,b.
Otkrij koj sostavil najmnogu zborovi.
25
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
GOVOR
Usten govor e direktna (neposredna) komunikacija me|u lu|eto so pomo{
na govorot.
Pismen govor e indirektna (posredna) komunikacija (vrska, op{tewe)
me|u lu|eto so pomo{ na pismoto (pisma, ~estitki, knigi, vesnici, internet,
plakati i sl.)
JAZIK
Naroden jazik - jazikot {to go koristat lu|eto vo slobodnata komunikacija, vo semejstvoto. Narodniot jazik go so~inuvaat pove}e narodni govori
{to se koristat vo razli~ni delovi na Makedonija: strumi~ki,
male{evski, bitolsko-prilepski, kumanovski, debarski, ohridskostru{ki, gevgeliski itn.
Standarden (literaturen) jazik e jazikot {to se koristi od site lu|e
vo site oblasti od `ivotot. Krste Misirkov prv gi postavil, a Bla`e
Koneski gi utvrdil pravilata na makedonskiot literaturen jazik.
GLASOVI
Samoglaski se A, E, I, O i U. Pri nivniot izgovor vozduhot minuva
slobodno niz ustata, ne naiduva na prepreka.
Soglaski se site preostanati glasovi od azbukata. Pri izgovorot
vozduhot naiduva na prepreka od jazikot, zabite, nepcata ili usnite.
Odgovorite zapi{uvaj gi vo tetratkata so celosni re~enici!
1. Na 8 septemvri 1991 godina:
a) na{ata tatkovina e oslobodena
od fa{istite;
b) proglasena e nezavisnosta na
na{ata Republika Makedonija.
4. Slednive zborovi }e gi
rimuvam so:
a) esen - ______
b) selo - ______
v) boi - ______
2. Doma{niot telefon go koristam:
a) za raska`uvawe na moi
interesni do`ivuvawa;
b) za kratki informacii
ili dogovori.
5. Poetska slika e:
a) so zborovi dolovena slika ili
sostojba;
b) edna strofa od pesnata.
3. Tema vo eden raskaz e:
a) slu~kata za koja{to se zboruva
vo nego;
b) ona {to ni go pora~uva
pisatelot preku slu~kata.
26
6. Zborot sofra od narodniot
jazik }e go zamenam so
standardniot:
a) masa
b) stol
Rabotam vredno i uporno
RAZMENI MISLEWE
Kade postojat vol{ebnite raboti?
VOL[EBNOTO PENKALO
Tatkoto im se obrati na dvete deca:
- Mili moi, sakam da vi podaram po edno vol{ebno penkalo.
Velko i Lidija bea iznenadeni.
- Tate, vo {to se sostoi vol{ebnosta na penkaloto? - pra{a sinot.
- Vo toa {to so pomo{ na vol{ebnoto penkalo }e dobiva{ samo petki! - mu
odgovori tatko mu.
Lidija go primi penkaloto so nedoverba. Taa i dosega ima{e samo petki!
Bez nikakvo vol{ebno penkalo. Iskreno mu se zablagodari na tatka si za
podarokot.
A Velko? Eh, toj vo tie migovi blika{e od sre}a. †Kakvo u`ivawe#, si
pomisli toj radosen. †Nema ve}e u~ewe. Vol{ebnoto penkalo }e mi gi pi{uva
doma{nite zada~i po matematika i maj~in jazik...#
Tatko im zamina na rabota. Vo sobata ostanaa obajcata. Sestra mu vedna{
se fati za u~ewe.
- Kakva si! - £ re~e naluteno. - Ajde da izlezeme nadvor da si poigrame.
Denot e kako sozdaden za igri.
- Blagodaram! - mu odgovori sestra mu. - S¢ dodeka ne nau~am za utre, ne
mo`am da igram.
Velko se nasmevna podbivno i ja spra{ti nadvor. Igrata go mame{e.
†Vol{ebnoto penkalo }e mi pomogne. Zo{to da si go zamoruvam mozokot?
A ovaa moja sestra e navistina golema stra{livka.#
Denot brgu se istrkala. Kve~erinata se pribra doma. Izmoren, Velko
ve~era{e nabrzina i vedna{ zaspa.
Utredenta im se pofali na drugar~iwata vo u~ili{teto.
- Imam vol{ebno penkalo! Toa samo }e mi gi re{ava zada~ite po matematika, }e mi gi pi{uva doma{nite po maj~in jazik i pismenite raboti.
Negovite drugari bea za~udeni.
- ]e saka{ li da ni go poka`e{ vol{ebnoto penkalo za da se uverime so
svoi o~i?
- Se razbira, zo{to da ne!? Samo neka zavr{i ~asot.
Za toa vreme u~itelkata im gi pregleduva{e doma{nite zada~i po matematika.
Velko ja izvadi tetratkata po doma{ni zada~i gordelivo i so pobedni~ka
nasmevka.
27
- [to e ova?! - go pra{a za~udeno u~itelkata.
- Ova ... pa ... mislam ... toa e mojata tetratka za doma{na rabota po matematika, draga u~itelke!
- A zada~ite?! Kade ti se zada~ite? Ovde nema ni{to. Samo beli listovi
so kvadrat~iwa. Ovoj pat zaslu`i ~ista edinica! - mu re~e u~itelkata.
Vo oddelenieto odekna gromoglasna smea. Nekoj od u~enicite dofrli:
- U~itelke, Velko ima vol{ebno penkalo {to samo gi re{ava zada~ite po
matematika.
A Velko? Toj samo ja navedna glavata od sram, a krupni solzi mu zarosija
od o~ite. Sfati, ama be{e docna. Sekoe penkalo e vol{ebno za vreden i trudoqubiv u~enik.
Nenad Xambazov
28
VE@BAJ IZRAZNO ^ITAWE
Pro~itajte go raskazot {tafetno. Vnimavaj kako ~ita{.
Podeli go na logi~ki celini.
PREDLO@I PLAN - ISTAKNI OSOBINI
Napravi plan na raskazot. Idejata na raskazot pronajdi ja vo poslednata
celina. Najdobriot plan napi{ete go na tabla.
So pomo{ na Venov dijagram istakni gi osobinite na Lidija i Velko.
Potrudi se ubavo da gi opi{e{.
Lidija
Velko
devoj~e
mom~e
deca
u~enici
zaedni~ki osobini
PREPORA^AJ MU NA VELKO
Kako }e mu pomogne "vol{ebnoto# penkalo na Velko?
Na kogo treba da se ogleda Velko?
Isprati mu poraka na Velko {to treba da pravi za da bide uspe{en.
Kako }e glasi porakata? (Pronajdi ja na po~etokot na ovaa lekcija.)
Zapi{ete ja porakata so golemi bukvi na u~ilni~koto pano.
POTSETI SE
Vo tabela kako na{ava vnesi po pet imenki, glagoli i pridavki od raskazot.
Odberi gi najinteresnite. Pi{uvaj so rakopisni latini~ni bukvi.
imenki
glagoli
pridavki
29
SLOG
Vo treto oddelenie nau~i deka zborot se deli na pomali negovi delovi koi
se vikaat slogovi. Primeri:
kni-ga
ki-ri-li-ca
tet-rat-ka
sog-las-ka
og-le-da-lo
do-a-|a
dru-gar-stvo
od-de-le-ni-e
SOGLEDAJ I ZAKLU^I
u-~i-li{-te do-a-|a
Kolku slogovi ima vo zborot u~ili{te? Kolku vo zborot doa|a?
Razgledaj go sekoj slog vnimatelno. [to zabele`uva{? Koj vid
glas go ima vo sekoj slog: samoglaska ili soglaska?
Mo`e li slogot da bide iska`an samo od samoglaska? A samo od
soglaska?
Najva`niot del od slogot e samoglaskata. Taa go obrazuva slogot. Kolku
samoglaski ima vo zborot, tolku ima slogovi. Slogot mo`e da bide
sostaven i samo od edna samoglaska.
VE@BI
Prebroj gi slogovite vo sekoj zbor i odgovorot ka`i mu go na drugar~eto:
pismo, istorija, prodava~i, broj, prestolonaslednik, u~ilnica, most,
geografija.
Sostavi po eden zbor od slednive slogovi i zapi{i gi vo tetratkata:
bo-ne-to
ke-ma-ski-don
ro-vi-zbo
ca-pti-ta
tel-pi-sa
ca-ni-~e-re
kaz-na-pri
den-ro-den
~i-u-me
tel-di-ro
taj-~i-pro
gut-ka-gu
DOMA[NA ZADA^A
Vo tetratkata podeli gi na slogovi zborovite od prvite dve strofi
od pesnata "Oktomvriski patokaz# na str. 44.
30
PRENESUVAWE NA DEL OD ZBOROT VO NOV RED
Ako vo zborot ima dve soglaski
edna do druga, tie se odvojuvaat:
maj-ka, son-ce, bib-lioteka,
nas-mevka i nasmev-ka, tab-la,
stom-na, tet-ratka i tetrat-ka
Ako vo zborot se najdat dve
samoglaski edna do druga,
tie se odvojuvaat:
do-a|a, Te-odor, te-atar,
gre-alka zna-ewe, vi-ulica,
sme-ewe
Nikoga{ ne se prenesuva edna
bukva vo noviot red, i toga{
koga taa pretstavuva slog:
NE: sme-a, dojdo-a, kajsi-i,
sto-i, pe-e, od-i
DA: smea, doj-doa, kaj-sii, stoi,
pee, odi
VE@BI
Podeli ja stranicata vo tetratkata na polovina so vertikalna linija i
prepi{uvaj go raskazot "Novite drugari# na str. 7 prvo na levata polovina,
a potoa na desnata. Prepi{uvaj dodeka ne ja ispolni{ stranicata. Vnimavaj
kako gi prenesuva{ delovite od zborovite vo noviot red.
Napi{i gi site na~ini na koi mo`e{ da prenese{ delovi vo nov red od
slednive zborovi: pettiot, podelba, pravopisniot, tatkovina, nikoga{,
oddelenie, u~ili{te. Primer:
Pettiot: pet-tiot i petti-ot;
Oddelenie: od-delenie; odde-lenie i oddele-nie
31
PODGOTVI SE PRED ^ASOT
Na 11 Oktomvri go odbele`uvame Denot na vostanieto na
makedonskiot narod.
Doznaj zo{to go praznuvame toj den, {to se slu~ilo, kade, koga.
Iskoristi gi znaewata od Op{testvo.
OKTOMVRISKI PATOKAZ
Dedo i vnuk vo letno popladne
senka vo parkot baraat.
Gledaat vo spomenikot
i vaka razgovaraat:
- Likot na ovoj partizan, dedo
vo bronza e izlien, neli?
- Da, ~edo, zagina toj
vo borba za utra beli.
- Dedo, a zo{to kon sonceto gleda?
- Stra`ari, milo, vo denot ubav
Dobrini da se redat.
- Glej, ko `iv da e, da prozbori saka.
[to ni poka`uva negovata raka?
- Taa e vperena kon onaa ulica:
Lu|e i koli - `iva vrvulica,
Zeleni kruni vo drvored stojat
Ku}i so fasada so razli~na boja
Minuva~i na pro{etka pod neboto sino
prodavnica nova, a potamu kino.
Nasmevnati lica, e~i vedra smea,
a `ivotot cuti pod sekoja strea!
Slatkarnica - da ~estat dedovcite i babite
na balkoni sletuvaat i gukaat gulabite.
Malo, sre}no semejstvo vo domot svoj ru~a.
U~ili{na zgrada - decata da u~at.
- Blagodaram, ovde po~esto }e idam,
Partizanot bronzen sakam da go vidam.
Stoi do fontanata, mu `ubori vodata Negovata raka bdee nad SLOBODATA!
Velko Nedelkovski
32
ZNA^EWE NA ZBOROVITE
stra`ari - ~uvari
vrvulica - povorka, mnogu lu|e
partizan - borec protiv
fa{istite vo borbata za sloboda
na na{iot narod od 1941 - 1945
godina
bronza - vid metal od koj{to
se pravat spomenici
VOO^I
Za kogo se zboruva vo pesnata?
Kade razgovarale tie? Za kogo?
Vo koi stihovi se opi{uva ulicata
na slobodniot grad?
Pro~itaj gi glasno!
Vo koja strofa e opeano
zadovolstvoto na lu|eto?
Od {to se zadovolni?
[to saka da gleda vnukot?
[to poka`uva rakata na
bronzeniot partizan?
RAZMISLI
Zo{to pesnata se vika
Oktomvriski patokaz?
So kakvi ~uvstva se ispolneti
dedoto i vnukot dodeka stojat
pred spomenikot?
Koe e osnovnoto ~uvstvo
vo ovaa pesna?
Kolku strofi ima vo nea?
A stihovi?
POTRUDI SE DOMA
Pesnata nau~i ja napamet.
Ve`baj izrazno da ja recitira{.
Vnimavaj na sekoj znak i na
bojata na glasot.
POVRZI SO DRUGI AKTIVNOSTI
VE@BAJ IZRAZNO ^ITAWE
Neka ti ja pro~ita pesnata
u~itelot.
Potoa pro~itaj ja pesnata vo sebe.
Zamisli si so kakov glas }e ja
~ita{ glasno.
^itajte ja redosledno strofa po
strofa.^itajte izrazno so gordost
i sre}a, bidej}i toa e pesna za
na{ata sloboda.
Najdobriot recitator nagradete go
so rakopleskawe.
Na ~asot po Likovno obrazovanie
podelete se vo grupi i obidete se
da nacrtate razli~ni crte`i:
- ilustracija na pesnata;
- prazni~en izgled na tvoeto mesto;
- nekoj spomenik {to ti ostavil
vpe~atok;
- znameto i grbot na na{ata
tatkovina.
Dodeka rabotite slu{ajte
makedonski narodni pesni.
33
RAZMISLI I RAZMENI GO MISLEWETO
Koi gosti ne ti se mili. Zo{to?
NEMIL GOSTIN
Edna ptica se svitka vo sedeloto i se podgotvi da spie kako {to spijat
site ptici. Le`e{e taka nekoe vreme i naedna{ naslu{na kako nekoj go zaobikoluva sedeloto, pot~uknuva i moli. Glasot kako da be{e na nekoj izmoren
starec. Pticata si go pozapre zdivot, si gi skri pilcite pod kriljata i u{te
povnimatelno se vslu{a. Zborovite {to doa|aa bea krotki, mili i pak ~u:
- @ivee li nekoj tuka {to }e me primi vo svoeto gnezdo? Dolg pat imam
pominato, koskive od umor mi se zdrobeni.
Pticata mol~e{e i razmisluva{e. Dali da se odzve ili ne. Najposle re{i
da se javi, pa re~e:
- Koj vaka docna e dojden pred mojata ku}a?
- Jas sum, jas! - se javi nepoznatiot. - Nie so tebe odamna se poznavame.
Skitnik sum, no sekomu dobrina nosam...
†Ama... koj li mo`e da dojde vaka docna? †misle{e pticata i se priseti na
site svoi prijateli, no glasot {to doa|a{e odnadvor ne li~e{e na ni~ij i zatoa
povtorno pra{a:
- Ka`i mi najnapred koj si, kako se vika{ i }e te primam vo svoeto sedelo.
- ]e ti ka`am, zo{to ne! - re~e nepoznatiot glas. - Jas imam dare`livo
srce, naprolet gi kitam drvjata so zelen dar, a naesen im gi odzemam grdite
`olti lisje.
[to misli{, koj li mo`e da bide nemiliot gostin?
- Koga mi gi ka`a site podrobnosti za sebe, mo`e{ li da mi go ka`e{ i
tvoeto ime? - pra{a pticata. - Sakam da ti go znam imeto za da mo`am da se
prisetam koj si.
Kutrata ptica ne go dore~e posledniot zbor od re~enicata, koga po~uvstvuva kako se zani{a drvoto, zakrckaa silno grankite i za malku {to ne £ se otkorna sedeloto. Ispla{ena molkna i ~u:
- Iljadnici godini imam, a vakvo ~udo s¢ u{te ne sum videl. Edna male~ka
ni{to`na ptica da nej}e da me primi vo svoeto sedelo samo zatoa {to ne go znae
moeto ime?! Moeto ime e slavno i golemo, a vo borba nikoj ne mi e ramen.
- Od kade da znam koj si i {to si?! Mo`ebi si lisica, a mo`ebi nekoe drugo
stra{no `ivotno {tom si tolku silen.
- Ne!!! - skreska silno nepoznatiot.
- Da ne si lav ili slon? Sigurno si slon, eden od onie {to gi sre}avam na
mojot esenski pat.
34
Dali sega ti e polesno da pogodi{ koj e nemiliot gostin?
- Ama kakov slon, za kakov slon zboruva{!? - vika{e razluteno nepoznatiot i se obide sosila da vleze vo sedeloto. - Jas sum posilen od sekogo: od
tigri, od lavovi, od slonovi i od sekogo na ovoj svet. A ako saka{ da znae{, ti
mala {arena ptico, mene me vikaat Severko! Zapameti go ova i pu{ti me da
vlezam vo tvojot topol dom.
Otkako go ~u imeto na severniot veter, pticata ne go pu{ti da vleze vo
topliot dom, tuku mu re~e:
- @al mi e prijatele, ne mo`am da te pu{tam za{to ako vleze{ vo moeto
sedelo, }e mi gi zamrzne{ slabite piliwa. No {tom si ve}e tuka, u{te utre }e
go napu{tam ovoj kraj i }e baram topli predeli. ]e zaminam daleku, tolku
daleku {to ti nikoga{ tamu nema da stigne{.
Taka re~e pticata, si gi pokri pilcite so krilcata i zaspa slatko. Veterot
po~eka u{te nekoe vreme i razluten i besen jurna niz golemata {uma.
Vera Bu`arovska
35
RAZGOVARAME ZA TVOITE PRETPOSTAVKI
Koga se ostvari tvojata pretpostavka: prviot ili vtoriot pat?
Na kogo pomisli na po~etokot na raskazot. Koj bi mo`el da bide nekanetiot
gostin {to moli so krotki i mili zborovi? Zo{to taka pomisli?
Koj del od raskazot te navede da pomisli{ na vetrot? Pro~itaj go glasno.
Kakva odluka donela pticata koga sfatila deka e toa lutiot Severko?
OBIDI SE
Obidi se da pretstavi{ kako ja do`ivea
sodr`inata na ovoj raskaz vo ~etirite
kvadrat~iwa. Raboti vo tetratkata za
u~ili{na rabota.
Razmenete gi tetratkite so drugar~eto od
tvojata klupa i doznaj kako toa ja do`ivealo
istata sodr`ina.
Iska`i go glasno tvoeto do`ivuvawe pred
celoto oddelenie.
slika
~uvstvo
zvuci
vrska so
mojot `ivot
POMOGNI IM NA PTICITE:
Ako pod streata na tvojot dom ili na grankite na nekoe drvo vo bliskata
okolina ima gnezdo/sedelo na ptici preselnici, vnimavaj na nego, ne im go
ru{i. Tie pak }e se vratat i }e ti se zablagodarat so pesna.
A ako ima gnezdo/sedelo na ptici {to prezimuvaat kaj nas, pomogni im vo
studenite denovi {to doa|aat. Ostavaj im ronki i sekakvi semenki na
opredeleno mesto na tvojot prozorec. So pomo{ na tvoite roditeli napravi
im ku}i~ka za ptici i gri`i se za nea.
POTRUDI SE DOMA
Vo tetratkata za doma{na rabota raska`i go raskazot †Nemil gostin#.
Ti bidi edno od malite pti~ki i raska`i {to se slu~i so nemiliot
gostin i kako se ~uvstvuvavte ti i tvoite bra}a i sestri. Ne zaboravi
da napi{e{ za trgnuvaweto na dolgiot pat kade {to nema da ve najde
studeniot veter.
36
RAZGOVARAJ SO DRUGAR^ETO
Koj vid zimnica podgotvuvate vo tvoeto semejstvo?
[to saka{ ti najmnogu da jade{ od podgotvenite proizvodi?
ZIMNICA
Proletta gi rodi cvetovite,
letoto gi rodi plodovite,
pa oddolu i odgore
gi potpe~e na svoj {poret.
A esenta ja zadol`i
po nego da prodol`i,
ovo{jeto {to go obra
vo kujnata si go sobra.
Ja potfati la`icata
ja zapo~na zimnicata
za jadewe da ima, ima
vo dolgata gladna zima.
Risto Dav~evski
RAZGOVARAME ZA PESNATA
Poetot na godi{nite vremiwa im dal ~ove~ki osobini. Potvrdi go toa so
primeri od pesnata.
Zo{to poetot zimata ja narekuva †gladna#? Objasni!
Pro~itaj ja pesnata so recitirawe.
IZRAZI SE
Napi{i kratok sostav vo koj{to }e go istakne{ svoeto u~estvo vo
podgotovkata na nekoja zimnica.
Naslovot na sostavot izmisli go sam.
POVRZI SO PRIRODA
Za koi `ivotni znae{ deka prigotvuvaat zimnica?
Objasni kako prigotvuvaat i kade ja ~uvaat?
37
PORAZGOVARAJ SO DRUGAR^ETO
Koja e tvojata omilena kniga? Objasni zo{to.
KNIGATA E IZVOR
Mnogu ne{ta knigata
dete }e ti ka`e,
i veruvaj nikoga{
nema da te sla`e.
]e te {eta sekoj den
niz celiot svet,
mnogu zemji ti }e vidi{
}e doznae{ s¢ po red.
]e se sretne{ so decata
crni, `olti, beli,
}e nau~i{ pesni, skazni
sto tovari razni.
So brodovi ti }e plovi{
po moriwa v svetot,
avioni }e te nosat
najbrzi vo letot.
..................................
So vekovi znaeweto
vo knigi se stava,
a deteto s¢ da znae
- treba da e ko mrava.
Nikola Altiev
GI OTKRIVAM VREDNOSTITE NA KNIGATA
Zo{to ti se dopadna ovaa pesna? Koi ~uvstva gi pobudi kaj tebe?
Vo prvata strofa poetot veli deka knigata mnogu ne{ta }e ti ka`e. Kako
knigata ti ka`uva mnogu ne{ta? Objasni kako i kade s¢ }e te {eta knigata.
Objasni kako ja razbira{ porakata na poetot iska`ana vo poslednata strofa.
Kakvo treba da bide deteto za da znae s¢ {to go interesira?
38
OBJASNI
Kakvi knigi saka{ da ~ita{? Spored {to gi odbira{ knigite?
Kako se odnesuva{ kon niv dodeka gi ~ita{?
Koja kniga ti e najomilena i na site im ja prepora~uva{ da ja pro~itaat?
POTSETI SE I DOPOLNI
Gradskata biblioteka e najgolema vo
______. Vo nea mo`at da ~lenuvaat site
______na toj grad.
Vo moeto mesto ima/nema biblioteka.
Nejzinoto ime e ____________.
Jas sum za~lenet vo _____________
biblioteka.
SOSTAVETE LISTA
Vo oddelenieto sostavete lista vo
koja }e zapi{uvate koi knigi ste gi
pro~itale. Taka }e sledite koj ~ita
najmnogu i }e izberete najdobar ~ita~.
Istata izrabotete ja so pomo{ na
kompjuter.
^ita~
Naslov
Avtor
Datum na
pozajmuvawe
Datum na
vra}awe
Komentari i
zabele{ki
39
Poka`i vxa{en izraz. Koga nekoj ima takvo lice?
SKAZNA ZA VXA[ENATA PRINCEZA
Mnogu odamna si `iveel eden umen i pravdoqubiv car. Caricata umrela
rano, koga im se rodilo prekrasno devoj~e. Carot ja sakal }erka si premnogu i
£ gi ispolnuval site nejzini `elbi. Od den na den carskata }erka stanuvala s¢
porazgalena i dodevala so svoite ~udni i nevozmo`ni barawa. Samo sedela do
prozorecot i zjapala vo minuva~ite koi morale da £ se poklonuvaat dozemi.
Carot ne umeel da ja spastri svojata }erka. Se obiduval da ja natera da u~i
da veze gobleni, da tancuva, da sviri na harfa. No taa site u~iteli gi navreduvala so najpogrdni imiwa i gi brkala. Ako carot se obidel da ja skara i da £
ka`e deka ni{to nema da znae, taa po~nuvala tolku silno da pla~e {to tatko
£ vedna{ £ popu{tal. Solzite na princezata bile najmo}noto oru`je pred
carot.
- Dobro, dobro - velel toj - samo bidi mi ti `iva i zdrava. ]e se najde
nekoj princ i za tebe i tato }e mi te oma`i.
Koga nekoj od dvorskite sovetnici }e se obidel da ja natera da nau~i
barem ne{to za da ne se sramat od nejzinata neukost, bil brkan od nejzinite
odai so vikotnici i zakani deka }e mu ja prese~e glavata. Begaj}i, umniot
sovetnik }e se sretnel so carot i taka nasekirani se tufkale po hodnicite.
Eden den, dodeka sedela do omileniot prozorec, naedna{ svikala i gi
okokorila o~ite. Site ja pra{uvale od {to tolku se ispla{ila, a taa samo
stoela vko~aneto, so prst poka`uvala kon ulicata i vikala: - Aaaaaa! A dolu
nemalo ni{to. Samo edno mom~ence stoelo i gledalo nagore.
Brgu ja smestile v postela, £ davale ~aevi, lekovi, no ni{to ne pomognalo. Taa si ostanala vxa{ena, samo {to prestanala da pi{ti. Ja pregleduvale
najdobrite lekari, no - ~are nemalo.Toga{ carot ispratil glasnici niz celoto carstvo, so poraka: - Koj }e ja izlekuva princezata }e go dobie polovinata
carstvo!
Doa|ale razni lu|e, ja lekuvale, no ni{to ne pomognalo. Eden den, ja
podignale do prozorecot da pogleda malku nadvor. Princezata naedna{
spi{tela:
- Ene go pak!
Site se str~ale i navistina dogledale edno mom~ence {to so race £ pravi
dolg nos na princezata. Taa vreskala:
- Fatete go! Prese~ete mu ja glavata!
Go fatile mom~enceto i go dovele pred carot i princezata koja bila
crvena od lutina:
- Toa mene taka da mi pravi i da ne mi se pokloni! Ubijte go!
Carot baral objasnuvawe od mom~enceto. Toa mu reklo:
40
- Samo sedi do prozorecot i zjapa vo lu|eto {to itaat po rabota. Pa u{te
bara i da £ se klawaat! [to ako e princeza? I taa treba ne{to da raboti, a ne
badijala da go jade carskiot leb.
Na carot mu padnalo mnogu te{ko, no mu se dopadnale hrabrosta i
iskrenosta na mom~eto. †[tom vaka misli edno dete, u{te polo{o mislat
vozrasnite# - si rekol.
Se nalutil i naredil da ja zatvorat princezata vo maloto sop~e, da £
davaat samo leb i voda s¢ dodeka ne se fati za nekoja rabota. Taa pla~ela i
molela, no popusto.
Carot go nagradil mom~eto za umnite zborovi, a princezata - veruvale ili
ne - gi nau~ila site raboti {to trebalo da gi znae edna carska }erka. Yidovite
na dvorecot za kratko vreme bile ukraseni so gobleni {to gi izvezla taa i
carot so gordost im gi poka`uval na site gosti i prijateli.
Slavka Maneva
41
RAZGOVARAME ZA TVOITE O^EKUVAWA I PREDVIDUVAWA
Kakov kraj o~ekuva{e? Obrazlo`i zo{to go o~ekuva{e takviot kraj.
[to ne o~ekuva{e da se slu~i vo skaznata? Zo{to?
Koj e vinoven za takvoto odnesuvawe na princezata? Potvrdi go tvojot
odgovor so re~enicite od koi go zaklu~i toa.
SOZDAVAJ
Dali carot dobro postapil {to ja kaznil princezata?
Odgovori na ova pra{awe, no taka {to da pronajde{ barem dve tvrdewa
koi }e bidat potvrdni (DA) i dve tvrdewa koi }e bidat odre~ni (NE).
Nacrtaj vakva tabela i zapi{i gi tvoite tvrdewa:
DA
NE
Dopolni gi tvoite tvrdewa od razgovorot so tvojot par od klupata.
Sega razgovarajte ~etvorica i pro{irete ja tabelata. Sega vie raspravate
(argumentirate).
Opredeli se vo koja grupa }e bide{: vo grupata DA ili vo grupata NE.
Formirajte vakvi grupi, zapi{ete gi va{ite tvrdewa i razgovarajte za niv.
Go smeni li svoeto mislewe otkako go slu{na tu|oto mislewe? Objasni go
tvojot odgovor.
SLAVKA MANEVA (1934 g., Skopje) VI PORA^UVA:
†Skaznata go oblagoroduva deteto, ja pottiknuva negovata fantazija,
mu ovozmo`uva i da sonuva i da veruva vo idninata. Preku skaznata
deteto gi prifa}a najubavite ~ovekovi osobini: hrabrosta, istrajnosta,
blagorodnosta, spravedlivosta... Kako avtor, so najgolemo zadovolstvo
gi pi{uvam za decata#.
TI PREPORA^UVAME ZA ^ITAWE:
Veruvame deka vo treto oddelenie si ja pro~ital "Yvezdeni perni~iwa#
Sega pozajmi ja od u~ili{nata ili gradskata biblioteka knigata
†Gotvarski skazni# i u`ivaj vo ~itaweto na prekrasnite i malku
neobi~ni skazni na va{ata omilena pisatelka Slavka Maneva.
42
RADIOEMISIJA I TELEVIZISKA EMISIJA
Radioto i televizijata se postojano prisutni vo na{ite domovi. Bez niv ne
mo`eme da zamislime da ni pomine ni eden den. Od niv doznavame mnogu raboti.
Razlikata e vo toa {to radioemisiite samo gi slu{ame, a televiziskite
emisii (TV-emisii) i gi slu{ame i gi gledame.
TV-EMISII {to se interesni za tebe se slednive:
- obrazovni - od koi }e se stekne{ so novi znaewa;
- nau~no-popularni - vo koi se zboruva na lesno razbirliv na~in za
nau~ni vistini;
- detski kvizovi - vo koi u~enicite se natprevaruvaat vo znaewe;
- narodni prikazni - emisii vo koi narodnite prikazni gi sledi{
izvedeni od glumci na mnogu uverliv na~in;
RADIOEMISII od pove}eto vidovi za tebe }e bidat najinteresni:
- detskite muzi~ki emisii - vo koi mo`e{ da slu{a{ mnogu detski
pesni~ki i da se zapoznae{ so najnovite hit-pesni od detskite
festivali;
- detskite radiodrami - emisii vo koi so pomo{ na glumata, muzikata i
drugite zvu~ni efekti }e gi do`ivee{ mnogu silno dramskite tekstovi.
POTRUDI SE
Sekoja nedela na Makedonskoto radio vo 12 ~asot se emituva radiodrama.
Poslu{aj ja i zapi{i go nejziniot naslov, re`iserot, koj u~estvuval vo nea
i nejzinata kusa sodr`ina. Opi{i kako si gi zamisluva{ likovite i mestoto
na slu~kata.
Od TV-programite od nekoja lokalna televizija odberi detska TV-emisija
{to }e ja gleda{. Zapi{i {to si gledal, na koja televizija i {to ti se
dopadnalo vo emisijata.
43
RAZMISLI - ISKA@I SE
Zo{to sekoj ~ovek treba da ja znae gramatikata na svojot jazik?
Obrazlo`i go tvojot stav: gramatikata e te{ka/gramatikata e lesna.
ZO[TO GRAMATIKATA E TE[KA
- Znae{, Milane, jas }e bidam in`ener! - mu re~e Ivan na svojot drugar od
klupata pred po~etokot na ~asot. - Ja vidov fabrikata kade {to se konstruiraat
vistinski motori. V~era vujko mi me odnese da gi vidam traktorite. Lele,
kolku traktori ima tamu. Ne bi gi sobralo nitu na golemiot stadion. No, vujko
mi mi re~e deka moram da imam petka po matematika ako sakam da bidam dobar
in`ener.
- Aman, Ivane, zamol~i ve}e edna{! - mu vrati Milan. - Gleda{ deka povtoruvam makedonski ... se preslu{uvam ... Denes u~itelkata }e ispra{uva gramatika. Ne e lo{o i ti da povtori{ ne{to.
- Uf, taa gramatika! Mnogu e zdodevna. No, ka`i mi te molam zo{to pak jas
moram da u~am gramatika? ... Mene ne mi treba! Jas }e bidam in`ener! prodol`i da mrmori Ivan.
- Zatoa {to treba da bide{ pismen!
- Uf, stra{no! Koj da gi nau~i site tie imenki, zamenki, glagoli, broevi?...
Gramatika, puf ... E, Milane, ama edno da znae{, toa mo`ebi ne go znam
najdobro, ama zatoa dobro znam {to e ednina, a {to mno`ina.
- I ti misli{ deka so toa znaewe }e izvle~e{ pove}e od edinica?
Interesno!
No, koga dojde redot na Ivan da odgovara, sre}ata mu se nasmevna.
U~itelkata ispra{uva{e za imenki.
- Ivane, dali znae{ ne{to da ni ka`e{ za imenkite, u~evme minatiot
~as? Ajde ...
- Znam, u~itelke - potvrdi Ivan.
- ... Dobro ... Bravo ... A znae{ li {to e ednina, a {to mno`ina kaj
imenkite?
- Znam, nastavni~ke, kako da ne znam ...
- Odli~no ... toga{ odgovori mi dali imenkata †pantaloni# e vo ednina
ili mno`ina?
Ivan podzastana malku razmisluvaj}i, a potoa kako od pu{ka odgovori:
- Pantaloni, pantaloni ... toa e u~itelke ... Gore ednina, a dolu mno`ina!
Olivera [ija~ki
44
DA PORAZGOVARAME ZA RASKAZOT
Zo{to treba i in`enerite da ja znaat gramatikata? Najdi go odgovorot na
Milan.
Pronajdi {to mu odgovoril Milan na Ivan.
Kako mu se nasmevnala sre}ata na Ivan na ~asot po gramatika?
Objasni zo{to odgovorot na Ivan ne e to~en. Ka`i go to~niot odgovor: vo koj
broj e imenkata "pantaloni#?
DISKUTIRAJTE
Koj e tvoj omilen predmet? Zo{to?
Koj predmet go u~i{ bidej}i mora{? Zo{to?
Da mo`e{ da odbira{, koi predmeti bi gi u~el? Zo{to?
Kako spored tebe bi trebalo da se odviva nastavata? Objasni!
JAZI^NO KAT^E
Doka`i mu na Ivan deka znae{ pove}e od nego taka {to vo tetratkata }e
napi{e{ po pet:
- sopstveni imenki: _______________________
- imenki vo ednina: _______________________
- imenki vo mno`ina: ______________________
- imenki od ma{ki rod: ____________________
- imenki od `enski rod: ___________________
- imenki od sreden rod: ____________________
45
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
SLOG
Zborot se deli na slogovi. Zborot ima onolku slogovi kolku {to ima samoglaski. Vo
sekoj slog mo`e da ima samo po edna samoglaska. Slog mo`e da pretstavuva i
edna samoglaska, no nikako samo soglaska. (bro-i).
Pri prenesuvanje na del od zborot vo nov red potrebno e da gi znam i po~ituvam
pravilata. Koga ne sum siguren, }e proveruvam vo Pravopisot na makedonskiot
literaturen jazik.
GRADSKA BIBLIOTEKA
Bibliotekata vo edno naseleno mesto koja ima najgolem broj knigi i od koja mo`e
sekoj `itel da pozajmuva knigi se vika gradska biblioteka.
Vo nea ima knigi od site oblasti i za site vozrasti.
TELEVIZISKI EMISII ZA DECA prilagodeni za mojata vozrast i potrebi:
obrazovni, nau~no-p
popularni, narodni prikazni i detski kvizovi.
RADIOEMISII prilagodeni za mojata vozrast i potrebi: radiodrami i muzi~ki
radioemisii.
Odgovorite pi{uvaj gi vo tetratkata!
1. Ne se vo `enski rod imenkite:
a) ptica i treva
b) od`a i kamion
v) radost i mladost
2. Glagoli se:
a) dobro, visoka, uli~na
b) kamen, kade, koga
v) igra, dojde, zaspa
3. Pravilno e razdelen
na slogovi zborot:
a) ka-mi-on
b) kra-stav-ica
v) kam-en
46
4. Odgovorot na gatankata
†Um nema, a sekomu um dava# glasi:
a) televizor
b) kniga
v) radio
5. Za †Vol{ebnoto penkalo#
i †Skazna za vd`a{enata
princeza# zaedni~ko e:
a) tie se skazni
b) imaat ist avtor
v) imaat ista tema
Veruvam vo sebe
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLENJETO
Napravi grozd od site zborovi na koi }e se seti{ povrzani so zborot
basna.
Sporedi go tvojot grozd so grozdot na tvoeto drugar~e od klupata.
BELATA ^AVKA
basna
Videla ~avkata deka gulabite dobro se hranat i toa mnogu i se dopadnalo. Se
nabelila i vlegla vo gulabarnikot. Gulabite ne ja poznale, za{to prilegala na niv. Mislele
oti e gulab, pa ja pu{tile vnatre.
No, vo eden mig ~avkata se zaboravila ta graknala. Gulabite ja poznale i ja
nabrkale. ^avkata nemala drug izlez. Pobegnala i se vratila vo jatoto megu svoite.
No, koga drugite ~avki ja videle taka neobi~na i bela, ne ja primile. I tie ja nabrkale!
TOLSTOJ
RAZBERI GO ZNA^ENJETO NA BASNATA
[to i se dopadnalo na ~avkata kaj
gulabite?
Kako se dosetila da stane edna
od niv?
Kako se izdala?
Zo{to ne ja primile vo jatoto
drugite ~avki?
Kakvi luge mo`e{ da
prepoznae{ vo nea?
Objasni dali postoi razlika
megu itrinata i izmamata.
OBIDI SE
Obidi se so svoi zborovi da
objasni{ zo{to dvete
pogovorki odgovaraat na basnata.
Prepi{i gi pogovorkite so rakopisni
latini~ni bukvi.
Lagata ima kratki noze.
Mantijata ne go pravi popot.
47
VOL[EBNATA TETRATKA
Meto be{e kako i site drugi
deca: miren, ni pomalku nemiren,
no toj ima{e golem problem.
Mnogu lo{o gi pi{uva{e
bukvite. Ne da ne se trude{e,
ama rakata kako da ne go
slu{a{e i namesto ubavi
bukvi tie se pretvoraa vo
bukvi so opa{ki, nekoi so
u{i, gi ima{e so krilja, pa
duri i so mevovi i u{te
kakvi ne. I {to e najte{ko
od s¢, tie bukvi, osven
samiot toj, nikoj drug ne
mo`e{e da gi prepoznae, a
kamoli da gi pro~ita.
[to s¢ ne se obidoa
negovite roditeli za da go
nau~at na krasnopis, arno
ama, koga ne odi, ne odi. Site
pedagozi i pedijatri vo zemjata gi posetija, no lekot nikako da
se najde. Bea duri kaj razni baja~ki
za pomo{, a rezultatot pak be{e nikakov.
Bukvite si ostanuvaa so opa{ki, so u{i, so krilja, so
mevovi i u{te so kakvi ti ne drugi belezi.
Se pomirija roditelite deka nivniot sin cel `ivot }e pi{uva nerazbirlivo, no toga{, sosem neo~ekuvano, kako grom od vedro nebo, dojde spasot.
- Pobarajte pomo{ od golemiot Zakijaki! - im se javi nepoznat glas. - Toj
ma|epsnik s¢ umee i s¢ znae...
- Zo{to da ne - si rekoa roditelite. - I kaj nego }e probame da najdeme lek.
Glasot is~ezna tolku brzo, kako i {to se pojavi.
Kako {to rekoa, taka i napravija. U{te utredenta otidoa do golemiot
Zakijaki. Koga mu objasnija {to maka gi sna{la, ma|epsnikot po~na da si go ~e{a
nosot. Vsu{nost, toj taka i razmisluva{e - ~e{aj}i si go nosot.
- Znam {to treba da se napravi! - kone~no se seti mudrecot, podavaj}i im
ne{to na zagri`enite roditeli. - Otsega detenceto neka pi{uva na ovaa
vol{ebna tetratka.
Roditelite se zablagodarija i ja odnesoa tetratkata doma. Na sinot mu
naredija vedna{ da ja pi{uva doma{nata rabota.
- Zo{to? Koga nikoj ne mo`e da ja pro~ita, a kamoli da ja proveri? - se
sprotivstavi Meto. - Nema potreba od pi{uvawe...
No koga sfati deka roditelite se seriozni, sedna i po~na da ja pi{uva
doma{nata rabota.
I ete ~udo! [totuku ja napi{a prvata bukva so opa{ka, taa o`ivea i po~na
da pla~e i da vika:
- Ne sakam opa{ka, ne sakam! Jas sum ubava bukva...
Meto se ispla{i da ne mu skokne bukvata, ta so gumi~kata £ ja izbri{a
48
opa{kata. V ~as bukvata prestana da roni solzi i mu se nasmevna.
Potoa na red dojde vtorata bukva, bukvata so u{i. I taa se rasplaka kako i
prethodnata, no se smiri {tom u{ite £ bea izbri{ani. Toa se slu~i i so tretata so krilja, pa ~etvrtata so mevot... Tie pla~ea li, pla~ea, a {tom deteto }e
gi dotera{e, zadovolno se nasmevnuvaa.
Taka, Meto prvpat napi{a doma{na rabota koja sekoj mo`e{e da ja pro~ita.
Koga ja ispi{a vol{ebnata tetratka, proba i na obi~na. Vistinski krasnopis,
nema {to. Bukvite mu se sme{kaa od redovite vo tetratkata.
Toj ve}e be{e izlekuvan. No, ne ja frli i vol{ebnata tetratka, tuku ja
izbri{a so gumata i ja ostavi na policata. Kojznae, mo`ebi nekoga{ na nekoe
drugo dete }e mu pritreba...
Goran B. Stojanoski
RAZGOVARAME ZA BAJKATA
Osven bajkite vo koi se raska`uva za podale~nite vremiwa, pisatelite
pi{uvaat bajki i so sovremena sodr`ina.
Spored {to zaklu~uva{ deka ovaa bajka e sovremena?
Kako pi{uval Meto? Kakvi bukvi izleguvale od negovata tetratka?
Koj mu pomognal na Meto da pi{uva ubavo? Kako?
Zo{to Meto ne ja frlil vol{ebnata tetratka?
Izvle~i pouka od ovaa skazna i zapi{i ja vo tvojata tetratka.
Pro~itaj mu ja na drugar~eto.
BIDI ISKREN
Misli{ li deka i tebe ti treba vol{ebnata tetratka?
Objasni zo{to taka misli{.
PREDLO@I
Predlo`i im na~in na site drugar~iwa {to ne pi{uvaat ubavo kako da go
podobrat pi{uvaweto bez vol{ebna tetratka. Predlogot dobro formuliraj
go i zapi{i go vo tetratkata. Potoa pro~itaj go pred site.
Objasni zo{to e mnogu va`no sekoj da pi{uva ~itko i razbirlivo?
DOMA[NA ZADA^A
Napi{i sostav so naslov "Mojot drugar Meto so najubav rakopis#. Pi{uvaj
~itko, razbirlivo, a toa zna~i pravilno oformuvawe na sekoja bukva.
Poka`i im {to i kako si napi{al na tvoite roditeli.
49
RODOT KAJ IMENKITE
Vo treto oddelenie nau~i deka imenkite imaat tri roda. Ka`i gi!
Precrtaj ja ovaa tabela vo tvojata tetratka i sekoj od dadenive zborovi
napi{i go pod zamenkata toj, taa ili toa.
TOJ
TAA
TOA
tegla, slika, den,
sudija, cve}e, no},
mleko, ~evel, more
ZAKLU^I I ZAPI[I VO TETRATKATA
Imenkite {to se povrzuvaat so zamenkata toj se imenki od ma{ki rod.
Tatko, dedo, leb, kamen, strav, orel, vozduh, drugar, voza~, voz, semafor
Imenkite od `enski rod se povrzuvaat so zamenkata _________.
Majka, baba, pe~ka, ptica, ~a{a, taga, zima, cre{na, imenka, ulica, devojka
Imenkite {to se povrzuvaat so zamenkata _______ se imenki od
______________ rod.
Dete, sonce, ezero, jagne, oko, koleno, drvo, nebo, srce, more, ogledalo,
{i{e
ZADA^I
Opredeli go rodot na imenkite od pesnata Oktomvriski patokaz na str. 32
Vo sekoja kolona od imenki po edna se razlikuva od ostanatite spored
rodot. Otkrij ja! Prepi{i vo tetratkata.
1. Kamion, znak, trotoar, pe{ak, premin, svetlo, krug, fudbal.
Site imenki se od _________ rod, samo imenkata ___________ e od _________
rod.
2. Ko{arka, ~anta, trkalo, prodava~ka, kru{a, ~inija, masa, cve}arnica.
Site imenki se od _________ rod, samo imenkata ____________ e od ________
rod.
3. Jajce, gnezdo, izvor~e, sukalo, kop~e, susam, penkalo, radio.
Site imenki se od _________ rod, samo imenkata ________ e od __________
rod.
Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ imenki od trite roda. Podvle~i
gi imenkite i pokraj sekoja re~enica napi{i od koj rod se.
50
BROJOT KAJ IMENKITE
Potseti se od minatata u~ebna godina kolku broja imaat imenkite.
Sam zaklu~i koi imenki se vo ednina, a koi vo mno`ina od slednive sliki:
ZABELE@I I ZAKLU^I
1. Ako imenkata ozna~uva ime samo na eden predmet ili su{testvo, toga{
taa e vo _________. Primeri: kniga, bukva, blok, stol, cve}e, oxak, korpa,
steblo.
2. Mno`inata ozna~uva ime na ________ predmeti i su{testva...
Primeri: knigi, bukvi, ____, cve}iwa, _____, ______, stebla.
Obidi se da obrazuva{ mno`ina od slednive imenki: Veles, Boris,
Liljana, Vardar, Belasica, Lazo, Jana.
Zo{to ne mo`e{? Kakvi se po vid ovie imenki?
VE@BI
Napi{i ja formata za mno`ina na slednive imenki: devoj~e, prozorec,
pokriv, izlog, raskaz, spisanie, vesnik, yvezda, teatar, u~itel.
Od bajkata ,,Vol{ebnata tetratka# na str. 48 pronajdi gi imenkite i vo
tvojata tetratka podredi gi vo dve koloni - ednina i mno`ina.
Pokraj sekoja imenka napi{i ja formata za ednina ili mno`ina: jabolko jabolka, ulica, oko, teatri, policajci, volk, kowi, more, lavovi, dete, drvja,
Martin, Negotino. (Ne zaboravaj na prethodniot zaklu~ok za sopstvenite
imenki!)
51
ISKA@I SE
Opi{i nakratko kako izgleda gradot/seloto nave~er. Pro~itaj mu na
drugar~eto.
VE^ER
^uden e gradot
So svetilkite,
Nave~er sprostren
Na site strani,
Legnati de~iwata na pernicite,
Sonuvaat leko do zori rani.
Kako gradina
So cve}iwata
Treperat lambi
Vo iljada boi,
Vo ~uden prikaz se krevet~iwata,
Kako yvezdi~ki da le`at moi.
Po nekoe ra~e nave~er mrda,
Po nekoe uste se smee,
Dedovci gr~at,
Vo treska grda,
I nekoe vrap~e
Na son pee.
^uden e gradot so svetilkite,
O samo tie nave~er gorat,
Cela no}
Ja mre`at svetlinata,
Edna so edna
Melodi~no zborat.
Vol~e Naum~eski
52
GI OTKRIVAM POETSKITE SLIKI
[to po~uvstvuva koga ja slu{na ovaa pesna?
Kakva atmosfera na gradot poetot ni predava so ovaa pesna? Odberi tri
zbora so koi }e odgovori{ na pra{aweto: bu~na, spokojna, razigrana, vesela,
tivka, prazni~na.
Otkrij kolku poetski sliki poetot naslikal so zborovi.
Odberi edna koja saka{ da ja opi{e{.
Odberi ja poetskata slika koja najmnogu ti se dopa|a i nacrtaj ja.
SPOREDBA
Pronajdi gi vo pesnata stihovite vo koi }e otkrie{ so {to poetot gi
sporedil lambite vo no}ta. Na {to mu li~at taka zapaleni vo iljada boi?
[to postignal poetot so ovaa sporedba?
"Kako gradina/So cve}iwata/Treperat lambi/Vo iljada boi#
Pronajdi ja i vtorata sporedba vo pesnata i objasni ja so svoi zborovi.
NAPRAVI SPOREDBA
Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi za da dobie{ sporedba:
Marija pee kako ________.
Svetilkata sveti kako ________.
^ar{afot e bel kako _________.
Sladok kako ________.
Doseti se: Za da se napravi sporedba koe zbor~e zadol`itelno treba da se
upotrebi?
DOSETI SE
Za koj den i po koj povod mo`e{ ovaa pesna da ja izrecitira{ najubavo {to
mo`e{? Toa neka bide tvojata ~estitka do tvojot grad. Potrudi se da go
napravi{ toa.
53
IZRAZI SE
Nacrtaj go tvojot omilen zelen~uk i ovo{je. Vo niv napi{i zo{to tokmu
tie ti se omileni.
OVO[NA KARANICA
KOMPIROT: Zdravo, jabol~e!
JABOLKOTO: ^ao, kompir~e! Ka`i mi, poznava{ li podobra ovo{ka od mene?
KOMPIROT: Ah, da, da ... Samo da me nema mene, site gladni }e bea!
JABOLKOTO: (go zdogleduva portokalot): Portokal~e, ti go propatuva celiot
svet, ka`i mu na ovoj tvrdoglav kompir deka nema podobra ovo{ka od mene!
Nema i nema!
PORTOKALOT: [to si voobrazeno! Jas sum tri pati podobar od obajcata. Duri
i edna boja se vika portokalova, nare~ena e po mene, a ne kompirova ili
jabolkova...
KOMPIROT: Za mene si nevospitan obi~en portokal.
BANANATA: Ej, zo{to se karate?
(jabolkoto, kompirot i portokalot vikaat na set glas, i ni{to ne se razbira)
BANANATA: Ni{to ne ve razbiram, ne vreskajte!
PORTOKALOT: Ova voobrazeno jabol~i{te si se zamisluva deka e najdobroto
ovo{je na svetot.
BANANATA: Kutroto toa, a ne znae deka jas sum najdobrata, za{to sum prva
hrana na doen~iwata i decata.
JABOLKOTO: Ne e vistina! Prvata hrana na doen~iwata e mlekoto, a potoa
rendanoto jabolko, taka da znae{!
BANANATA: Zaborava{ deka jas i gospodinot portokal dojdovme od daleku i
podobro od tebe go znaeme svetot na vitaminite.
PORTOKALOT: A {to znae{ pak ti, kompiru eden, koga si porasnal vo temnina,
Pod zemja? Pih - kompir!
BANANATA: Ili ti jabolko, koe od jabolknicata ne si videlo ni{to drugo i
podale~no od ogradata na sosedniot ovo{tarnik.
KRU[ATA: [to vi e vam? Ova bojno pole e ili {to?...
KOMPIROT: Sekoj saka da bide najdobriot! Ete {to e!
JABOLKOTO: Ka`i, tetka kru{o, neli jas sum najdobroto ovo{je?
PORTOKALOT: Ne ti, tuku jas!
BANANATA: Ne, nitu ti, tuku jas, da znae{!
(malku fali da se stepaat)
54
KRU[ATA: Ama ste sme{ni! Ako e taka toga{ i jas bi mo`ela da se natprevaruvam za najdobra ovo{ka, za{to sum medenka i blaga kako med. Koga Bisera }e se
vrati od u~ili{te, }e si podgotvi u`inka i ...
KOMPIROT: ... I prvin }e si svari kompir~e!
PORTOKALOT: A, ne! Prvo doa|a sokot od portokal! ]e ispie sok!
KRU[ATA: I na krajot }e se zasladi so medeno kruv~e!
SITE: Mmmmm ... Dobar apetit!
Edi Majoran
RAZGOVARAME ZA DRAMSKIOT TEKST
Koi se glavni likovi vo dramskiot tekst?
Zo{to se karale?
[to misli{ ti - koj e vo pravo?
Na kogo mu posakale dobar apetit?
Koj lik ti se dopadna? Zo{to?
Vo koe godi{no vreme se slu~uva dejstvoto? Po {to zaklu~i?
Koj od pette lika vo tekstot ne e ovo{je?
55
VE@BAJ DRAMSKO ^ITAWE
Va{ata u~itelka }e vi go pro~ita tekstot na dva na~ina: voobi~aeno i
dramski.
Zapi{ete vo tetratkata kakvi razliki zabele`avte pri nejzinoto ~itawe.
Koj na~in vi be{e pointeresen?
Podelete gi ulogite i obidete se dramski da go ~itate tekstot. Vnimavajte
na odnesuvaweto, na bojata na glasot i na emociite {to treba da gi
iska`ete.
U^ESTVUVAJ VO PODGOTOVKATA NA KUKLENA PRETSTAVA
O`ivete go dramskiot tekst. Izvedete
pretstava vo u~ilnicata. Za taa cel:
Podelete se vo grupi. Vo grupata
podelete si gi ulogite. Opredelete
scenarist i re`iser. Razgovarajte
za izgledot i postapkite na likovite.
Ve`bajte gi dijalozite i redosledot
na ka`uvawata pod vodstvo
na re`iserot.
Na ~asot po Likovno obrazovanie
izrabotete gi kuklite. Mo`ete da gi
napravite od karton, sun|er, ~orapi
i tekstil. Zaka~ete gi na stap~iwa.
Napravete i plakat za va{ata
pretstava i istaknete go na vidno
mesto vo va{eto u~ili{te.
Scenaristite od sekoja grupa neka se
dogovorat kako }e ja napravat scenata.
Na tablata neka ja nacrtaat scenata mestoto na dejstvoto. So pomo{ na
stol~iwa i ~ar{av opredelete go mestoto
kade }e se pojavuvaat kuklite.
Izvedete ja kuklenata pretstava pred drugite
oddelenija.
Na krajot opi{ete kako se podgotvuvavte, koja grupa za vreme na probite
be{e najdobra, kako ja izvedovte kuklenata pretstava pred publikata i {to
e toa kuklena pretstava.
56
KONKRETNI I APSTRAKTNI (MISLENI) IMENKI
Nacrtaj vo tvojata tetratka: jabolko, moliv i zdravje.
Objasni zo{to ti be{e lesno da nacrta{ jabolko i moliv?
Objasni zo{to ne mo`e{ da nacrta{ zdravje?
KONKRETNI IMENKI
drvo
u~itel
prozorec
dete
zgrada
svetilka
guma
tabla
avion
APSTRAKTNI IMENKI
qubov
bolka
itrina
taga
dobrina
lutina
radost
sila
sre}a
SOGLEDAJ I DONESI ZAKLU^OK
Poka`i gi predmetite {to se
ozna~eni so imenkite vo levata
kolona, tie {to se vo tvoja blizina,
gi gleda{ ili gi dopira{. Bidej}i
nema vo tvoja blizina avion,
nacrtaj go.
[to ozna~uvaat konkretnite
imenki?
Obidi se da poka`e{ ili da
nacrta{ ne{to od ona {to e
ozna~eno so imenkite vo desnata
kolona. Zo{to ne mo`e{?
[to ozna~uvaat apstraktnite
imenki?
PROVERI SE
Prepi{i gi slednive re~enici vo tvojata tetratka i podvle~i gi so sina
boi~ka konkretnite, a so crvena apstraktnite:
- Cela no} ne spiev od vozbuda, za{to majka mi treba{e da se vrati od
bolnica so moeto brat~e.
- Vo du{ata po~uvstvuvav golema radost koga gi vidov moite drugar~iwa
kako se lizgaat so svoite sanki.
PRODOL@I DOMA
Nacrtaj vo tetratkata tabela ista kako onaa {to e dadena pogore.
Od raskazot ,,Vol{ebnata tetratka# na str. 48 izvle~i {to pove}e
konkretni i apstraktni imenki i vnesi gi vo tabelata.
57
RAZMISLI - SOSTAVI - RAZMENI
Razmisli {to se soobra}ajni znaci, zo{to slu`at, kade se postavuvaat,
so koi se sre}ava{ koga doa|a{ na u~ili{te.
Svoite razmisluvanja zapi{i gi na list i nacrtaj eden soobra}aen znak.
Razmenete gi listovite so drugar~eto od tvojata klupa.
Nekolku razmisluvanja pro~itajte gi pred celoto oddelenie.
SOOBRA]AJNI ZNACI
Kolku stotina va{i zdru`eni race
tolku postojat soobra}ajni znaci.
Bilo da se vozi{ bilo da odi{ pe{ki, neka
kaj ovie znaci ne se
pravat gre{ki.
Dali si od selo ili pak od grad
znakot tebe, dete, }e ti poka`e pat.
Da ne znae{ eden znak - prosteno
da ne znae{ mnogu - neprijatnost
te ~eka!
Nusret Di{o Ulku
58
RAZGOVARAME ZA PESNATA
Kolku soobra}ajni znaci postojat?
Koj treba da gi po~ituva? Zo{to?
Obidi se da ja objasni{ so svoi zborovi poslednata strofa?
SOGLEDAJ - DOBRO PRO^ITAJ
Kolku strofi ima vo pesnata? A stihovi?
Pro~itaj gi rimuvanite zborovi.
Pro~itajte ja pesnata nekolkupati i ve`bajte izrazno recitirawe.
POTSETI SE, GRUPIRAJ SE, IZRABOTI
Na ~asot po Op{testvo potseti se kako se grupirani soobra}ajnite znaci,
koja e karakteristi~nata forma za sekoja grupa.
Podelete se na tri grupi i sekoja grupa neka izraboti po nekolku
soobra}ajni znaci karakteristi~ni za taa grupa znaci.
Mo`ete da izmislite i soobra}ajna igra, ako ubavo ja osmislite i se
dogovorite. Koristete hamer, flomasteri, lepak, no`ici, avtomobil~iwa,
kukli i s¢ ona {to }e vi pomogne da ja realizirate igrata.
Mo`ete da ja demonstrirate vo sosednoto oddelenie ili na pomalite
drugar~iwa.
DOMA[NA ZADA^A
Nau~i ja pesnata naizust.
Prepi{i ja vo tetratkata za doma{na rabota na kirilica.
59
Priseti se na edna basna i preraska`i mu ja na drugar~eto.
MAGARETO, LISICATA I LAVOT
Edna{ se sprijatelile magareto i lisicata i zaedno trgnale
na lov. Patem sretnale eden lav. Lisicata, nasetuvaj}i ja
opasnosta, mu pristapila na lavot i mu vetila deka }e mu
go predade magareto ako ja pu{ti nea.
Otkako se dogovorile, lisicata go povela magareto do nekoja stapica i ve{to go namamila da padne vo
nea.
Lavot, koga videl deka magareto ve}e ne mo`e
da mu pobegne, prvin ja grabnal lisicata, a potoa se
nafrlil i na magareto.
Ezop
DA SE POTSETIME
Vo basnite e predadeno `ivotnoto iskustvo
na narodot i zatoa sekoja basna ima pouka.
SOGLEDAJ
Koi lu|e se pretstaveni preku lisicata? Kako se obidela da se spasi od
lavot?
Zo{to lavot gi izel i magareto i lisicata? Koi lu|e se pretstaveni preku
lavot?
Vo ~ija postapka sogleduva{ te{ko predavstvo na prijatelot?
OSUDI
Napi{i ja tvojata osuda za takvata postapka na lisicata. Napravi sporedba
koga ti nekoga{ si se po~uvstvuval izneveren od tvoeto drugar~e.
IZVLE^I POUKA
Narodot rekol: Malite prikazni golem um davaat.
Kakov um ti dade tebe ovaa kusa prikazna? Zapi{i go tvoeto objasnuvanje vo
tetratkata.
Pro~itaj im na tvoite roditeli {to si napi{al i diskutirajte za poukata.
Povrzi ja so pogovorkata: Koj na drugiot mu kopa grob, i samiot pa|a vo nego.
60
Gledajte zaedno nekoj od filmovite: †Petar Pan#, †Hari Poter#,
†Avanturite na Pipi#.
FILM
Od minatata godina znae{ deka filmot e magija na podvi`nite sliki. S¢
{to pravat akterite se snima na filmska lenta i snimkite se odvivaat so
golema brzina - 24 sliki vo sekunda.
Prepi{i vo tetratkata i povrzi so moliv~e koj poim od desnata strana
odgovara na vidot na filmot od levata strana:
crtani (animirani)
igrani
kusometra`ni
dolgometra`ni
- traat kuso vreme - od 20 do 40 minuti;
- traat podolgo - od ~as i polovina do dva
~asa, a mo`at da bidat crtani ili igrani.
- snimeni so vistinski akteri;
- snimeni so nacrtani ili kompjuterski
napraveni likovi;
DA RAZGOVARAME ZA GLEDANIOT FILM
Koi bea glavni likovi vo filmot? Ti se dopadna li glumata na glumcite?
Za {to se raska`uva{e vo nego? [to ti ostavi najsilen vpe~atok?
Koj e re`iser na filmot?
Zo{to saka{ da gleda{ crtani filmovi?
BIDETE KREATIVNI
So pomo{ na serija sliki~ki prika`i ~e{lawe na kosa, otvorawe na cvet
ili stanuvawe od stol~e. Potrudi se. Interesno e.
Napravete plakat za filmot {to go gledavte. Na nego zapi{ete go naslovot
na filmot, re`iserot i akterite. Ne zaboravete deka plakatot treba da
bide interesen i da gi natera drugar~iwata od drugite oddelenija da go
gledaat filmot.
61
PRONAJDI NA INTERNET - ENCIKLOPEDIJA
Pronajdi na internet ili vo enciklopedija koi bile Kolumbo i Magelan.
Vo koe vreme `iveele? Zapi{i vo tvojata tetratka.
ISTRA@UVA^I
]e pojdeme u{te podaleku
i od Kolumbo i od Magelan
nie decata rodeni istra`uva~i
so zraci }e otkrieme
novi pati{ta i svetovi.
]e otskokneme od sanka i lizgalka
i so drugi deca od Vselenata
}e se sretneme vo pregratka.
Nie nikoga{ nema da ostareme
a samo }e rasteme
a samo }e rasteme.
Radovan Pavlovski
RAZGOVARAME ZA PESNATA
Zo{to ti se dopadna ovaa pesna?
Kolumbo oti{ol do Amerika, a Magelan ja zaobikolil Zemjata so svojot brod
Viktorija. Kade podaleku bi po{le decata-istra`uva~i? Koi novi pati{ta
i svetovi }e gi otkrijat?
Kako nikoga{ ne ostaruvaat, a samo rastat istra`uva~ite? So {to toa go
postignuvaat?
62
TVORI
Napi{i sostav vo kogo ti }e bide{ kosmonaut.
Ne zaboravi da gi povede{ i tvoite drugar~iwa.
Pro~itajte gi va{ite sostavi i odberete gi najdobrite.
DOPOLNI
Vo tvojata tetratka zavr{i gi re~enicite onaka kako {to ti razmisluva{:
Koga bi bil istra`uva~, bi ja (go) istra`uval _____________.
Koga bi se sretnal so dete od vselenata bi mu go postavil slednovo
pra{awe: ___________.
Na deteto od vselenata bi mu predlo`il __________.
Koga bi bil kosmonaut bi ja istra`uval planetata __________ zatoa {to
_________.
Koga bi bil medicinski istra`uva~ bi sakal da pronajdam _________ zatoa
{to _________.
AKO SI QUBOPITEN
Kako nastanala vselenata?
Astronomite veruvaat deka vselenata se formirala pred pove}e od 15
milijardi godini so edna ogromna eksplozija nare~ena Big-Beng ili
Golemata eksplozija. Taa go sozdala prostorot kako `e{ko meur~e koe
stanuvalo s¢ pogolemo i pogolemo.
Pove}e informacii za vselenata pobaraj na veb-sajtot:
www.bbc.co.uk/science/space
ENCIKLOPEDIJA
Enciklopedija e golema kniga vo koja se sodr`ani mnogu znaewa od edna
oblast ili od pove}e oblasti. Site znaewa se nau~no potvrdeni i doka`ani.
Vo enciklopedijata ima mnogu fotografii koi go potvrduvaat toa {to
e napi{ano. Eve nekolku enciklopedii koi mo`e{ da gi koristi{:
,,Enciklopedija za mladi#, ,,Enciklopedija na prirodata#, ,,Istorija
na svetot#, ,,1000 pra{awa i odgovori#, ,,Detska enciklopedija#,
,,Narodite vo svetot#, ,,Zo{to?#, ,,Svrti go pogledot kon svetot# i dr.
Koja detska enciklopedija ja ima{?
[to u~i{ od nea?
Od kade mo`e{ da pozajmuva{ enciklopedii?
63
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
IMENKI
Rod - znam da gi razlikuvam trite roda: ma{ki, `enski i sreden rod.
Broj - lesno prepoznavam koja imenka e vo ednina, a koja vo mno`ina.
Konkretni imenki - ozna~uvaat imiwa na predmeti i su{testva {to mo`am da
gi vidam i da gi dopram. Apstraktni imenki - ozna~uvaat imiwa na poimi {to
ne mo`am da gi vidam i dopram, tuku samo gi zamisluvam ili gi ~uvstvuvam.
1. Slednive imenki: drvja, piperki, cve}e, la`ici, radost, petel, taga,
brzina, mese~ina i oblak }e gi prepi{am vo tetratkata na latinica i
}e odgovoram na slednive pra{awa:
a) vo sreden rod se: __________
b) vo `enski rod se: ____________
v) vo mno`ina se: ___________
g) apstraktni se: _______________
SPOREDBA
Poetite i pisatelite vo svoite dela ~esto koristat sporedbi za da mo`eme
podobro i povpe~atlivo da go razbereme toa {to ni go ka`uvaat. Sporeduvaat
dva predmeta ili dve pojavi {to imaat nekoja zaedni~ka osobina.
2. Sporedba prepoznavam vo:
a) Meto be{e dobro dete;
b) Meto be{e brz kako strela;
v) Meto e najdobriot u~enik.
KUKLENA PRETSTAVA
Teatarska pretstava vo koja ulogite gi igraat kukli. Namesto kuklite
zboruvaat vistinskite glumci. I nie mo`eme sami da podgotvime i izvedeme
kuklena teatarska pretstava.
FILM
Filmot e snimen na lenta od celuloza. Za da go prosledi{ na ekranot toj
snimen nastan, treba lentata da ja dvi`i aparat nare~en kinoproektor. Za
da se dobie slika vo dvi`ewe {to ti ja gleda{ na ekranot, kinoproektorot
treba da zavrti 24 sliki vo edna sekunda. Spored vremetraeweto filmot
mo`e da bide: kratkometra`en i dolgometra`en.
3. Odgovori vo tetratkata: Koj film e crtan, a koj igran film.
Napi{i po dva naslova na poslednite gledani crtani i igrani filmovi.
ENCIKLOPEDIJA
Golema kniga vo koja ima mnogu nau~no doka`ani fakti i podatoci od razni
oblasti. Vo niv pronao|am mnogu dopolnitelni znaewa za ona {to go u~am i
{to sakam da go znam. Site podatoci se potkrepeni so prekrasni fotografii.
4. Vo tetratkata so latini~ni bukvi }e odgovoram na slednive
pra{awa:
a) doma gi imam slednive enciklopedii:__________________.
b) od biblioteka sum ja/gi pozajmil slednava/ive enciklopedija/i:_______.
v) najinteresen podatok {to sum go nau~il od enciklopedija mi e:______.
64
Ja po~ituvam i ja razvivam dobrinata
RAZMENI GO MISLEWETO
[to e za tebe †dobra postapka#? Priseti se na nekoja tvoja dobra postapka.
Razgovaraj za toa so drugar~eto.
OD DOBRO PODOBRO
Dobro e, i mora{
od zlo da se pazi{,
da vnimava{ kade odi{
kade i na {to gazi{.
Ne dozvoluvaj lo{otija
kako dar da prima{,
ti {to {iroko
i dobro srce ima{.
†Na zlo ne vra}aj so zlo!#
Ova v srce da go stavi{.
No najva`no od s¢ e
postojano dobro da pravi{
Kuzman Kuzmanovski
OTKRIJ I KA@I
Na {to treba osobeno da vnimava{? Pronajdi vo prvata i vtorata strofa.
Poetot ti ispra}a kako poraka edna potvrdena `ivotna vistina: †Na zlo
ne vra}aj so zlo!#
Objasni ja ovaa poraka. [to bi se slu~ilo so lu|eto koi na zloto vra}aat
so zlo?
Koja e najva`nata poraka od pesnata koja treba sekoj da ja prifati i da se
odnesuva spored nea vo `ivotot? Zapi{i ja vo tvojata tetratka i sekoga{
trudi se da ja sproveduva{ vo delo.
SORABOTUVAJ
Dogovorete se so tvojot u~itel i formirajte nekolku grupi. Sekoja grupa
neka pronajde vo svojata okolina stari i nemo}ni lica na koi im e potrebna
pomo{. Posetete gi i dogovorete se kakva pomo{ im e potrebna koja mo`ete
vie da im ja pru`ite: kupuvawe na osnovnite produkti, vesnik, iznesuvawe
na |ubreto, polivawe na cve}iwata, ~itawe na dneven vesnik i sl.
Napravete raspored na denovite vo koi sekoj od vas so zadovolstvo }e ja
izvr{i dogovorenata aktivnost.
65
OPISNI PRIDAVKI
POTSETI SE
Ti ve}e znae{ da gi prepoznava{ pridavkite. Potseti se i ka`i mu na
drugar~eto do tebe so koi vidovi zborovi se povrzuvaat i {to ozna~uvaat
tie. Ka`i mu nekolku pridavki.
Zimski razgovor
Ti, vrap~e, si male~ka, a mnogu vesela ptica. Postojano si xivka{.
Zar ne te pla{i studenava zima?
Me pla{i i zatoa xivkam. Da me slu{nat dobrite de~iwa, da se smiluvaat
i da mi frlat sitni tro{ki za da pre`iveam. Znam deka tie imaat golemi
srca. A, ti, zajko, kako pre`ivuva{?
Za sre}a, vrednite gradinari ostavile po nekoja so~na zelka vo gradinite,
pa jas so ostrive zabi slatko gi grickam. Ponekoga{ delkam i kora od
nekoe mlado drvce.
SOGLEDAJ I ZAKLU^I
Razgledaj gi istaknatite pridavki vo razgovorot me|u zajakot i vrap~eto.
Odgovori na sekoe postaveno pra{awe:
1. Kakva ptica e vrap~eto? __________.
vredni gradinari
2. Kakvi de~iwa saka vrap~eto? _______.
so~na zelka
3. Kakvi srca imaat dobrite de~iwa? ______.
mlado drvce
4. Kakvi se zabite na zaja~eto? ________.
sitni tro{ki
Pred koi vidovi zborovi stojat pridavkite i gi pojasnuvaat?
Ovie se OPISNI PRIDAVKI. Zo{to se vikaat opisni? [to opi{uvaat?
Opi{i ja tvojata u~ilnica. Pritoa potrudi se da upotrebi{ {to pove}e
opisni pridavki.
Podvle~i gi opisnite pridavki so crvena boi~ka.
66
SAM DONESI ZAKLU^OK
Zo{to ne mo`e sina nebo, vesel pesna, dobar lu|e?
Napi{i vo tetratkata kako treba da glasat opisnite pridavki.
VE@BI
Vo sledniov tekst edno va{e drugar~e pogre{no upotrebilo pove}e opisni
pridavki. Prepi{i go vo tetratkata taka {to site opisni pridavki da imaat
sprotivno zna~ewe. Podvle~i gi site novi pridavki {to gi napi{a:
Od svetloto nebo po~naa da pa|aat grubi golemi snegulki. Nabrgu vo
golemiot park do starata zgrada se nasobraa seriozni de~iwa koi
beskrajno mu se raduvaa na stariot sneg. Od niskoto drvo se ~u veselo
xivkawe na edno golemo vrap~e. Na {to gi potsetuva{e de~iwata?
Podvle~i gi so moliv~e opisnite pridavki vo raskazot
,,Nemil gostin# na str. 34
Vo tetratkata napi{i {to pove}e opisni pridavki za sekoja imenka:
majka - _______________
cvet - ________________
ku~e - ________________
oblak - _______________
67
POTSETI SE
Kakov kraj imaat bajkite? Priseti se na nekoja i ka`i mu go krajot na
drugar~eto.
DEVOJ^ETO SO KIBRIT^IWATA
Nadvor be{e mnogu studeno. Snegulkite pa|aa vo roevi, a mrazot so svojot
bel prst {ara{e cve}iwa po prozorskite stakla.
Novogodi{nata ve~er zapo~na, no srede praznite ulici talka{e edno
siroma{no devoj~e, gologlavo i boso. Porano na nozete ima{e nekakvi golemi
vle~ki, ama nekade gi zagubi.
- Kupete kibrit~iwa! - vika{e devoj~eto.
No nikoj ne saka{e da £ kupi niedno kibrit~e. Site brzaa vo svoite topli
domovi. Devoj~eto kako i da ne go zabele`uvaa.
Od prozorcite na ku}ite se {ire{e mirizba na pe~eni misirki i sve`i
kola~iwa. Devoj~eto ne smee{e da se vrati doma, bidej}i pijaniot tatko }e go
natepa{e, za{to ne uspea da prodade nitu edno kibrit~e. Zatoa toa sedna vo
edno zatskrieno kat~e me|u dve ku}i i go navle~e tenkoto fustan~e pod pomodrenite noze.
Racete mu bea vko~aneti od stud i devoj~eto zapali edno kibrit~e. Kolku
topol i sjaen plamen! Na devoj~eto mu se stori deka sedi pokraj golema bronzena
pe~ka {to baboti. Gi ispru`i nozete, no kibrit~eto se izgasna.
Devoj~eto zapali novo kibrit~e i na plamenot zdogleda dolga masa vrz koja
ima{e sekakvi jadewa. Koga i ova kibrit~e se izgasna, devoj~eto zapali novo.
Pred nego blesna najubavata novogodi{na elka, prepolna so podaroci. [to li
ima{e vo niv?
Toga{ edna yvezda se slizna od neboto, ostavaj}i svetla traga zad sebe.
Devoj~eto se seti na zborovite od baba si:
- Koga }e padne yvezda, nekoj }e umre!
Devoj~eto se rasta`i od pomislata na sakanata baba. Zapali u{te edno
kibrit~e i ja zdogleda baba si pred sebe. So ra{ireni race taa doa|a{e kon
nego. Devoj~eto, pla{ej}i se da ne ja snema koga }e se izgasne kibrit~eto, v~as
gi zapali site. Baba mu go zede v pregratka i go ponese so sebe po viso~inite.
Vo prvoto novogodi{no utro, ranite minuva~i zabele`aa vo snegot mrtvo
devoj~e so nasmevka na usnite. Okolu nego ima{e mnogu izgoreni kibrit~iwa.
Hans Kristijan Andersen
68
RAZGOVARAME ZA KRAJOT NA PRIKAZNATA
[to predizvika kaj tebe ovaa skazna?
Zo{to ne o~ekuva{e vakov kraj? Kako zavr{uvaat drugite skazni?
[to dozna ti za devoj~eto od re~enicata: Baba mu go zede v pregratka i go
ponese so sebe vo viso~inite?
[to ja predizvikalo nasmevkata na devoj~eto pred da umre?
Na koj del od bajkata odgovara ilustracijata? Spored {to zaklu~uva{?
69
ANALIZA NA PRIKAZNATA
Vo koj den od godinata se slu~ilo dejstvoto? Pronajdi ja re~enicata od koja
go doznava{ toa.
Koga se slu~il nastanot, vo koe vreme?
Kade se slu~il nastanot, vo koja zemja?
Napravi plan na prikaznata - daj mu naslov na sekoj razli~no oboen del.
Opi{i go edinstveniot lik od ovaa ta`na prikazna - devoj~eto so
kibrit~iwata onaka kako {to ti go zamisluva{.
NA ^ASOT PO LIKOVNO
Nacrtaj ja slikata na celinata koja ti ostavi najsilen vpe~atok.
Naredniot ~as naredete gi slikite spored razvojot na dejstvoto i
preraska`uvajte ja prikaznata.
PRONAJDI GO VINOVNIKOT ZA SMRTTA NA DEVOJ^ETO
Vo vakva tabela vo tvojata tetratka napi{i gi pri~inite poradi koi
misli{ deka se vinovni tatkoto, bogatite lu|e {to minuvale kraj devoj~eto
i op{testvoto (dr`avata) vo koe `iveelo devoj~eto.
Koj e vinovnik za smrtta na devoj~eto?
Tatkoto
Bogatite lu|e minuva~ite
Op{testvoto vo
koe `iveelo
Pro~itaj gi tvoite odgovori.
Organizirajte rasprava i donesete zaklu~ok dali se slo`uvate vo va{ite
stavovi.
RAZMISLI I ODGOVORI
Kako bi postapil ti koga bi znael deka nadvor ima dete {to premrznuva?
Pronajdi pove}e re{enija.
SOZDAVAJ
Napi{i sostav so eden od ponudenive naslovi.
1. Devoj~eto so kibrit~iwata e mojata nova sestri~ka
2. Vo poseta na domot za deca bez roditeli
3. Humanoto srce na ko~ija{ot
4. Novata godina ja proslaviv so devoj~eto so kibrit~iwata
5. Go spasiv devoj~eto so kibrit~iwata
70
PRETHODNA ZADA^A
Organizirajte poseta na edna teatarska pretstava.
Mo`ete pretstavata da ja prosledite i na CD.
TEATAR
Teatarot e mesto, zgrada vo koja odime da gledame
teatarska pretstava.
Nie, gleda~ite, se smestuvame vo sedi{tata za publika. Koga }e se krenat zavesite, na scenata doa|aat
glumcite (akterite) i igraat.
Osobeno vnimanie ni privlekuvaat nivnite kostimi,
dvi`eweto na kulisite, menuvaweto na scenografijata,
osvetluvaweto i muzikata.
Seto toa sozdava edna
prekrasna atmosfera {to n¢ plenuva. I vozrasnite se voodu{evuvaat od magijata na teatarot. Tie posetuvaat teatar za vozrasni, a pomladite teatar za
deca i mladinci. Vo teatarot za deca i mladinci se izveduvaat pretstavi so
kukli i so glumci. I dvete se prekrasni.
PRO[IRI GI SVOITE ZNAEWA
Vo koj teatar si sledel nekoja pretstava?
Koga posleden pat si bil? So kogo?
Koja teatarska pretstava ja slede{e?
Koi glumci igraa vo nea? Kako bea oble~eni?
IZRAZI SE PISMENO
Zapi{i gi site novi zborovi. Objasnete gi so pomo{ na va{ata u~itelka.
Opi{i edna teatarska pretstava po sledniov plan:
1.
2.
3.
4.
Pred teatarot
Netrpelivo o~ekuvawe na po~etokot
Voodu{evuvawe od scenata
Prekrasni teatarski kostimi
5. Interesni likovi
6. Nevoobi~aeno svetlo, muzika
7. Gromoglasno rakopleskawe
Pro~itaj {to si napi{al. Najubavite opisi nagradete gi so rakopleskawe.
71
VOO^I I DONESI ZAKLU^OK
Izlezete site nadvor zaedno so va{ata u~itelka. Poigrajte si so
snegulkite.
Ispru`i ja dlankata i ~ekaj da ti padne snegulka. [to ~uvstvuva{ na
dlankata? [to se slu~uva so snegulkata? Kako izgledaat snegulkite koi
sletuvaat od neboto?
Razmenete si gi va{ite mislewa.
IGRA SO SNEGULKITE
Koga doa|aa snegulkite beli,
igrivo, veselo, leko,
skokav, na dlanki gi ~ekav
- go slu{av nivniot {epot.
A tie, trepetni, mali,
so mene igraa samo,
edna na raka }e sleta,
druga na ve|a, na ramo...
A jas zaigran taka,
snegulki fa}av po patot,
a tie yvezdi~ki mali
- mi pravea |erdan na vratot.
POGODI
[TO E
Vo fustan od kristal bel
nebesna nevesta mi podade raka,
a {tom mi seti damar vrel,
se stopi na mojata dlanka.
Qup~o Siljanovski
(S. . . . . . A)
Naum Popeski
SPOREDI
Napravi
sporedba
so igrata na
poetot i tvojata
igra so
snegulkite.
Ima li razlika?
[to zaklu~uva{, koga
poetot si igral so snegulkite?
[to ~uvstvuval vo taa igra? A {to ~uvstvuva{e ti?
Vo ~etvrtiot stih poetot veli deka go slu{al nivniot {epot.
[to misli{ ti, {to mu {epnuvale snegulkite?
72
IZRAZI SE SO ZBOROVI!
Napi{i sostav so naslov "Igrav so snegulkite#.
Ako ti se dopa|a pove}e, mo`e{ da pi{uva{ i na ovoj naslov: "Snegulkata
mi raska`a#.
Potrudi se vo nego snegulkite da gi pretstavi{ kako `ivi su{testva {to
nekoj ti gi ispra}a da si igraat so tebe ili da ti raska`at "nebesna#
prikazna.
Pro~itaj mu go sostavot na tvoeto drugar~e. Ako saka{ mo`e{ da go
pro~ita{ i pred celata paralelka.
Prepi{i go sostavot so ubav rakopis i isprati go na adresata na spisanieto
{to go ~ita{.
KREIRAJ!
Nacrtaj vo tetratkata na prvata prazna stranica edna golema snegulka.
Okolu nea napi{i gi site zborovi i izrazi na koi }e se seti{, a da £
odgovaraat na snegulkata. Mo`e{, ako saka{, da £ napi{e{ i nekoja poraka,
da £ postavi{ pra{awe ili da gi zapi{e{ nejzinite {epoti. Zamisli deka
ti {epka samo tebe.
DETSKI PE^AT - SITE SPISANIJA NAMENETI ZA DECATA
Koe detsko spisanie go koristite vo va{eto u~ili{te?
Koja rubrika ti e najinteresna?
Koi pisateli naj~esto pi{uvaat za toa spisanie?
[to ima vo zabavnata rubrika? So kogo ja popolnuva{?
Koi drugi detski spisanija si gi sretnal?
Sorabotuvajte so urednicite na va{eto detsko spisanie. Redovno
ispra}ajte va{i tvorbi. Organizirajte poseta na redakcijata i
zapoznajte se so urednicite. Tie }e ve zapoznaat so na~inot na
podgotovka na va{eto omileno spisanie.
Odberete interesen raskaz od va{eto spisanie in a naredniot ~as
obrabotete go.
73
Koi ptici ne odletuvaat na topliot jug?
Kako ja pre`ivuvaat zimata?
DOBRINA
Planina, pole, zemjata crna
gi pokril sneg.
Pticite gladni baraat zrna
pod snegot mek.
Nikade crvec, ni tro{ka hrana
da smirat glad.
Od`akot visok samo gi mami
so topol ~ad.
Prozorec negde otvora krila:
na mrazot cvrst,
pagaat zrnca od raka mila
cel detski grst.
Sletuva jato, protega gu{a
se kolve v slast.
Od radost blika detskata du{a
{to dava spas!
Mihail Janu{ev
RAZGOVARAME
ZA PESNATA
Za kogo se zboruva
vo pesnata?
[to gi ma~elo
pticite?
Objasni zo{to
pesnata ima vakov
naslov.
Si napravil li ti
vakva dobrina?
Koga? Kako?
74
ANALIZIRAJ - VOO^I - PODREDI
Kolku sliki mo`e{ da nacrta{ za pesnata?
Koe e osnovnoto ~uvstvo vo nea?
Prepi{i gi zborovite od levata kolona, a potoa na sekoj zbor dodaj mu go
zborot od desnata kolona so koj{to se rimuva:
sneg
glad
mila
crna
cvrst
spas
du{a
zrna
mek
grst
~ad
krila
gu{a
slast
Za sekoja strofa napi{avme po edna glavna misla (poetska slika).
Nie namerno go smenivme redosledot, a ti podredi gi vo tvojata tetratka:
-
Radost vo du{ata
Gladnite ptici
Oxakot izmamnik
Zrnca na mrazot
Napi{i ja porakata na poetot.
VE@BAJ UBAVO PI[UVANJE
Prepi{i ja pesnata vo tetratkata na sledniov na~in:
- prvata strofa na pe~atna kirilica;
- vtorata strofa so pe~atni latini~ni bukvi;
- tretata strofa na rakopisna kirilica;
- ~etvrtata strofa na rakopisni latini~ni bukvi.
ZA DOMA
Nau~i ja pesnata naizust i izrecitiraj ja na sledniot ~as.
75
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO
Na kakov podarok se nadeva{ za Nova godina i Bo`i}?
Razgovaraj za toa so drugar~eto do tebe.
BO@I]NI SNEGULKI
Kiko vnimatelno go namesti bo`i}noto ~orap~e pod elkata. Sekoja godina
dobiva mnogu podaroci, pa godinava ne znae{e {to da posaka. Mu padna po malku
sram poradi toa.
Izleze na terasata za da mu se poraduva na snegot. Toga{ zabele`a edna
neobi~no golema snegulka. Ja ispru`i dlankata za da ja fati ... ne mo`e{e da
im veruva na svoite o~i. Gi okokori ... Snegulkata, vsu{nost, be{e igriva balerina. Taa se zavrte nekolku pati na negovata dlanka. Ima{e dolga kristalna
kosa. Ja protrese svojata glavi~ka i se pokloni: - Mojata kultura mi nalo`uva
da se pretstavam - re~e. Kiko podzina od ~udewe. - Jas sum Vera - prodol`i. Znae{ li zo{to me vikaat taka? Zatoa {to veruvam deka tvoeto srce e polno so
dobrina. Veruvam deka ima mnogu dobrina vo srcata na site lu|e. A ti prijatel~e, veruvaj vo mene! Posakaj da bidam ~esto so tebe! - go posovetuva.
Kiko ne mo`e{e da se izna~udi. Nabrzo na negovata dlanka sleta u{te
edna snegulka. So fustan~e od pamuk i biserni ~evli~ki, be{e prekrasna. I taa
zatancuva na negovata dlanka, pa so qubezna nasmevka progovori: - Se vikam
Nade`da i ne sum slu~ajno tuka. Mojata cel e mnogu blagorodna. Jas treba da gi
toplam srcata na lu|eto so nade`. Veruvaj vo mene, Kiko! Posakaj da bidam ~esto
so tebe! - mu re~e.
Na Kiko niz glava mu minaa stotina pra{awa. No, za mig na negovata dlanka sleta u{te edna, najubava dosega snegulka-balerina. Tancuva{e poubavo od
site. Na Kiko napati mu se ~ine{e deka go kani da tancuvaat zaedno. Koga
prestana, ja bakna svojata staklesta dlanka. Potoa duvna vo nea za da go isprati
bakne`ot. Mu gorea obrazite. - Jas sum Quba - pro{epna snegulkata. Obo`avam da podaruvam qubov ... i mnogu sakam da mi podaruvaat qubov. Sakaj
ja i ti qubovta, Kiko, i podaruvaj ja!
Na Kiko s¢ mu se izme{a vo glavata. Ne znae{e dali ova navistina mu se
slu~uva. Za da se uveri gi zatvori o~ite i izbroi do deset. Koga povtorno gi
otvori, na dlankite ima{e tri golemi kapki voda. Gi izmi so niv sonlivite o~i,
a tie go rasonija podobro od koga bilo. Vera, nade` i qubov go stoplija negovoto srce i toj potskokna od radost. Sega navistina znae{e {to }e posaka za
Bo`i}: vera, nade` i qubov vo srcata na site lu|e.
Violeta \urovska
76
SOSTAVI PLAN NA RASKAZOT
Pro~itajte go raskazot i podelete go na pet logi~ki celini.
Sostavi plan po redosledot koj ti go nudime. Odgovorite na pra{awata
}e ti pomognat vo sostavuvaweto na planot:
Tema: (Za {to ili za kogo se zboruva vo raskazot?)
Glavni misli:
1. [to mestel Kiko?
2. So {to e polno srceto na Vera?
3. So {to topli Nade`da?
4. [to podaruva Quba?
5. So {to se ispolnilo srceto na Kiko?
Vreme na nastanot: (Koga se slu~ila slu~kata?)
Mesto na nastanot: (Kade se slu~il nastanot?)
Poraka: ([to treba da ima vo srcata na site lu|e?)
77
PRONAJDI I PREPI[I
Pronajdi gi i prepi{i gi na latinica zborovite na Vera, Nade`da i Quba.
Prepi{i gi poslednite dve re~enici. Vo niv e ka`ano so {to treba da bide
ispolneto na{eto srce.
Pra{aj gi povozrasnite ili vidi na verskiot kalendar koga e verskiot
praznik Vera, Quba i Nada i {to ozna~uva toj praznik.
POTSETI SE - SOZDAJ
Potseti se {to e strip. Na ~asot po Likovno obrazovanie nacrtaj strip
za raskazot. Smisli gi dijalozite me|u Kiko i snegulkite, kako i
razmisluvawata na Kiko.
SOSTAVI SKELETEN PRIKAZ
Podelete se vo grupi po trojca. Pro~itajte go raskazot vnimatelno i
potrudete se zaedni~ki vo tetratkite da napravite vakov prikaz na ovoj
raskaz. Mo`ete da pi{uvate na listovi koi potoa }e gi istaknete na
u~ilni~koto pano.
Re~enica ___________________________________
(Za {to se zboruva vo tekstot?)
Fraza (ubava misla) _________________________
(Se objasnuva najva`noto od raskazot.)
Eden zbor __________________________________
(Najva`niot zbor od raskazot {to ja objasnuva sodr`inata.)
Simbol ili slika (Pretstavi ja sodr`inata vo edna slika.)
Boja ________________________
(So koja boja }e gi pretstavi{ ~uvstvata od raskazot?)
Dopolni: Edna od najdobrite raboti vo raskazot e ___________________
([to sfatil glavniot lik?)
78
LI^NI ZAMENKI
Razgledaj gi slednive re~enici vo parovi:
1. Deteto }e u~i so mene. ------------------------- Toa }e u~i so mene.
2. Zora, Jane i Eli }e crtaat. -------------------------- Tie }e crtaat.
3. Sosetkata ima belo ku~ence.------------------- Taa ima belo ku~ence.
4. Nikola, izbri{i ja tablata! ---------------- _____ izbri{i ja tablata!
5. Ana i Spase, }e gi polevate cve}iwata.- ______ }e gi polevate cve}iwata.
ZABELE@I
Koj zbor vo prvata re~enica go zamenil zborot toa?
Koi tri zbora vo vtorata re~enica gi zamenil zborot tie?
So koj zbor treba da ja zameni{ imenkata Nikola vo ~etvrtata re~enica?
Koj zbor nedostasuva vo pettata re~enica?
Koi vidovi zborovi se zameneti so zamenkite?
ZAKLU^I
Zborovite koi naj~esto gi zamenuvaat imenkite se vikaat ZAMENKI.
Zamenkite koi gi zamenuvaat imiwata na licata se vikaat LI^NI ZAMENKI.
ISKLU^OK: Samo zamenkata JAS ne zamenuva imenka. Razmisli zo{to!
Razgledaj ja tabelava:
ednina
mno`ina
ednina
mno`ina
ednina
mno`ina
JAS
NIE
TI
VIE
TOJ, TAA, TOA
TIE
prvo lice
Liceto koe govori
vtoro lice
Liceto na koe mu se govori
treto lice
Liceto za koe se govori,
no ne e prisutno
PRIMENI GO NAU^ENOTO
Prepi{i gi slednive re~enici, a imenkite zameni gi so soodvetnata li~na
zamenka:
Stole recitira najdobro.
Ivana i Bojan odat na balet.
Jas, Zoran i Igor sme sosedi.
Jana ja ~ita lektirata.
Prepi{i gi slednive re~enici, a na liniite napi{i ja li~nata zamenka
{to odgovara:
_________ mi podari kniga.
_________ ste pobednici.
_______ ~ita{ kniga.
_______ }e igrame fudbal.
79
ZAMISLI SI
Vo no}ta sproti prvi januari ti i tvoeto drugar~e izleguvate na balkonot
od tvojot dom. Odedna{ od neboto se spu{ta belosne`na kralica nakitena
so bezbroj sjajni yvezdi. Zastanuva do vas, vi se nasmevnuva, ve pozdravuva
i vi se pretstavuva: †Jas sum Novata godina. Dojdov prvo kaj vas da vi gi
ispolnam site va{i `elbi!#
Koi `elbi }e pobara{ da ti bidat ispolneti? Napi{i gi vo tetratkata.
Pro~itaj mu na drugar~eto {to si napi{al.
KAKO DOA\A NOVATA GODINA
Tivko kako povev na veter
niz beskrajno pole,
vo docniot polno}en ~as,
Novata godina v ruba belosne`na
doa|a kaj nas.
Darovi polno kraj elkata redi,
potem prodol`uva od,
dodeka snegulki kako yvezdi pa|aat
od vi{niot nebesen svod...
Du{ko Avramov
80
OTKRIJ GO ZNA^EWETO NA ZBOROVITE
Razmisli, a potoa razmeni go misleweto so tvoeto drugar~e, za
zna~eweto na slednive zborovi: povev, ruba, vi{en i svod.
Otkako }e si gi razmenite mislewata i }e go utvrdite to~noto
zna~ewe, zapi{i go vo tvojata tetratka.
IZRAZI SE
Kakva slika si zamisluva{e dodeka ja ~ita{e ovaa pesna?
Kakvi ~uvstva pobudi kaj tebe?
[to misli{, kade prodol`uva da odi Novata godina, otkako }e gi naredi
darovite kraj elkata?
A kade zaminuva starata godina otkako }e £ se potro{at denovite?
Podvle~i gi so moliv~e stihovite koi najmnogu ti se dopadnaa.
Pro~itaj gi glasno i objasni zo{to ti se dopadnaa tie stihovi?
PRONAJDI
Pronajdi gi dvete sporedbi vo pesnata i objasni gi so svoi zborovi.
RECITIRAJ IZRAZNO
Nau~i ja pesnava napamet i recitiraj ja izrazno, taka {to da se po~uvstvuva
radosta {to te ispolnuva.
SOZDAVAJ
Na ~asot po Likovno obrazovanie nacrtaj ja Novata godina onaka kako {to
si ja zamisluva{.
Izlo`ete gi va{ite crte`i na izlo`benata tabla vo va{ata u~ilnica.
Doma pismeno opi{i ja atmosferata na ~asot dodeka rabotevte.
81
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
OPISNI PRIDAVKI
Samoto ime mi poka`uva deka so opisnite pridavki se opi{uvaat predmetite i su{testvata. Tie stojat do imenkite i ozna~uvaat kakvo e ne{to.
1. Vo tetratkata }e gi prepi{am samo opisnite pridavki od slednava
re~enica: Premrznatoto rusokoso devoj~e sedna vo edno zatskrieno kat~e
me|u dve ku}i i go navle~e tenkoto fustan~e pod pomodrenite noze.
2. Ne se opisni pridavki i nema da gi prepi{am vo tetratkata:
a) visoka, dobar
b) drveni, selski
v) vredni, dare`liv
LI^NI ZAMENKI
Li~nite zamenki mnogu lesno gi raspoznavam zatoa {to tie gi zamenuvaat
imiwata na licata i zatoa se vikaat li~ni.
3. Pokraj sekoja li~na zamenka vo tetratkata }e opredelam koe lice
go zamenuva i vo koj broj (ednina ili mno`ina):
a) toj - __________;
b) nie - _________
v) ti - ___________
4. Sekoja istaknata imenka vo re~enicite }e ja zamenam so li~na zamenka:
a) Decata crtaat.
b) Goce i Dame se makedonski
revolucioneri.
v) Borjane, podaj mi go sun|erot!
g) Ti i Ana polejte gi cve}iwata!
TEATAR
Teatarot e golema i ubava zgrada vo koja se izveduvaat teatarski pretstavi.
Mestoto kade {to se izveduva teatarskata pretstava se vika scena. Lu|eto
koi se pojavuvaat na scenata i gi igraat likovite od pretstavata se vikaat
glumci (akteri, artisti)
DETSKI PE^AT
Site spisanija {to se nameneti za decata go so~inuvaat detskiot pe~at.
Napisite i rubrikite vo niv se prilagodeni na potrebite i interesite na
decata spored vozrasta. Imaat prekrasni ilustracii i zatoa se mnogu
privle~ni za sekoe dete. Za vreme na zimskiot raspust }e napi{am nekolku
tvorbi i }e gi ispratam na adresata od moeto spisanie. Vo eden od narednite broevi }e o~ekuvam da izleze moja tvorba, ako ja izbere urednikot.
82
Gi neguvam drugarstvoto
i prijatelstvoto
LICEMER
Tuku{to se sprijatelile ~ovekot i peperugata sednale zaedno da ru~aat.
Vremeto bilo sve`o, pa ~ovekot po~nal da si duva na racete.
- [to pravi{? - go pra{ala peperugata ~ovekot.
- Gi duvam racete za da gi stoplam - odgovoril ~ovekot.
Ne{to podocna ~ovekot si naleal `e`ok ~aj od termosot i bidej}i ~ajot
bil premnogu `e`ok, pred sekoja goltka, ~ovekot duval vo ~a{ata.
- [to pravi{ sega? - pak pra{ala peperugata.
- Go duvam ~ajot za da go izladam! - odgovoril ~ovekot.
Iznenadena, peperugata vozvratila, odletuvaj}i:
- Go raskinuvam prijatelstvoto! Ne sakam da si imam rabota so nekoj {to
od ista usta duva i toplo i ladno!
Ezop
VOO^I I ZAKLU^I
Ti ve}e znae{ deka vo basnite naj~esto kako likovi gi sretnuvame
`ivotnite, rastenijata, insektite. Osven peperugata, ~ij lik go sretna vo
ovaa basna?
JA OTKRIVAM PORAKATA NA BASNATA
Zo{to peperugata go raskinala prijatelstvoto so ~ovekot?
Koi se tie lu|e †{to od ista usta duvaat i toplo i ladno?“
Kako }e gi nare~e{ takvite lu|e?
Prepi{i tri od navedenive karakterni osobini za koi misli{
deka najmnogu im odgovaraat:
licemerni, mrzlivi,
qubopitni, neiskreni,
dvoli~ni,
nedobronamerni.
Objasni zo{to ne
bi sakal da ima{
takvo drugar~e.
Napi{i ja so edna
re~enica porakata
od basnata.
83
RAZMISLI
Ku~eto za razlika od ~ovekot,
ima mnogu prijateli,
bidej}i mavta so opa{kata,
a ne so jazikot!
Izvle~i zaklu~ok od ovaa mudra misla.
DRUGARSTVOTO E NE[TO SVETO
Drugarstvoto e ne{to sveto,
drugarstvoto e ne{to krasno,
drugarstvoto e v mirno leto
bez oblaci nebo jasno.
Koj drugari verni ima
drugarstvoto cuti, trae,
najiskreni ~uvstva budi,
ko svetilnik vo nas sjae.
Drugarstvoto e ne{to silno,
drugarstvoto e ne{to lebno,
drugarstvoto e sonce krilno,
na site nas mnogu trebno.
Koj drugari verni ima
drugarstvoto dolgo trae,
vozvi{eni `elbi ra|a,
ko zornica yvezda sjae!
Stojan Tarapuza
OTKRIJ GO ZNA^EWETO NA ZBOROVITE:
Porazgovarajte so drugar~eto za zna~eweto na zborovite vozvi{eni
(`elbi) i zornica (yvezda). Otkako }e bidete sigurni, zapi{ete go vo
tetratkite.
84
RAZGOVARAME ZA GOLEMOTO ZNA^EWE NA DRUGARSTVOTO
Objasni go naslovot na pesnata.
Nabroj u{te tri raboti koi za tebe se sveti.
Pronajdi vo pesnata i zapi{i vo tetratkata {to s¢ e drugarstvoto.
Kakov drugar treba da bide{ za da trae drugarstvoto? Otkrij vo vtorata i
poslednata strofa.
Prepi{i ja vo tetratkata strofata koja najmnogu ti se dopadna.
[to pretstavuva za tebe drugarstvoto?
So kogo najmnogu se dru`i{? Zo{to? [to ti se dopa|a kaj nego?
Pronajdi gi dvete sporedbi na drugarstvoto vo pesnata. Koja sporedba ti se
dopa|a pove}e? Objasni zo{to.
Izmisli i ti edna sporedba za drugarstvoto i pro~itaj mu ja na drugar~eto.
SOZDAVAJ PO SOPSTVEN IZBOR
Opi{i go tvojot najdobar drugar/ka.
Izmisli i izraboti originalen podarok za negoviot rodeneden.
Napi{i sostav so naslov: †Koga se poka`av kako vistinski drugar#.
Tvoite izrabotki i sostavi mo`e{ da mu gi isprati{ i po po{ta za nekoj
ubav povod.
ZADA^A
Napi{i vo tetratkata sedum re~enici so koi }e ka`e{ {to ne e drugarstvo.
Prodol`i sam posle dadenive dva primera:
1. La`eweto ne e drugarstvo.
2. Ne e drugarstvo i ako ~okoladoto go izede{ skri{um od drugarot.
85
SO BROEVITE SE ISKA@UVA I PRIBLI@NA BROJNOST
DILEMA
†Izlupi pet-{est jabolka da napravam pita#,- mi veli mama. A jas se mislam kolku li da izlupam: pet ili {est? Zo{to ne mi ka`uva kolku to~no treba
da izlupam? Ti kolku jabolka bi izlupil? Ako izlupam pet, mo`ebi pitata nema
da bide dovolno so~na!? Ako izlupam {est, mo`ebi nekoe jabolko }e bide crvlivo i povtorno }e bidat pet. Na krajot odlu~uvam: }e izlupam sedum, pa ako e
vi{ok ednoto, }e go izedam. I taka e mnogu zdravo da se jadat sve`i jabolka!
SOGLEDAJ I ZAKLU^I
Zo{to devoj~eto e vo dilema kolku jabolka da izlupi?
Ve}e znae{ deka broevite ozna~uvaat koli~estvo.
So koi broevi e ozna~eno to~no koli~estvo? Nabroj gi!
So koj broj ne e ozna~eno to~no koli~estvo? Kakvo koli~estvo e ozna~eno
so nego?
Broevite ozna~uvaat to~no i pribli`no koli~estvo. Spored toa,
razlikuvame broevi za to~na (opredelena) brojnost i broevi za
_______________ brojnost.
Dopi{i vo tetratkata u{te pet broevi za pribli`na brojnost, pokraj
dadenive: tri-~etiri, desetina, dva-trinaeset,
___________________________________________.
Sam donesi zaklu~ok kako se obrazuvaat broevite za pribli`na brojnost.
PRIMENI GO NAU^ENOTO
Otkrij gi broevite za pribli`na brojnost vo slednive re~enici:
Tri-~etiripati yvonev, no nikoj ne mi otvori.
V~era pro~itav triesetina stranici od lektirata.
Tatko mi kupi pet banani i sedum-osumnaeset portokali.
Za sto denari mo`e da se kupat dvaesetina jabolka.
86
PI[UVAWE NA BROEVITE ZA PRIBLI@NA BROJNOST
I POVE]ECIFRENITE BROEVI
2
8
4
i
tri-~etir
desetina 10
pet-{esnaeset
pet
00
238 349
settri
e
a
n
m
eset
u
m
s
u
o
s
sto
o
57
pedesetina
2
56
d
v
a-tri
77
IZGOVORI I ZAPI[I VO TETRATKATA
Izgovori gi glasno broevite za
pribli`na brojnost i zapi{i gi
vo tvojata tetratka:
- dva-tri
- pet-{esnaeset
- desetina
- pedesetina
7-8, 12-13
Broevite dadeni so cifri napi{i
gi so zborovi kako {to ti e poka`ano:
- pedeset i {est
- dveste trieset i osum (NE: dvesta!)
- òrista ~etirieset i devet
(NE: tristotini!)
- ~etiristotini osumdeset i dve
iljadi (NE: iqada!)
56, 77, 349, 572
ZAKLU^I I ZAPI[I
Kako se pi{uvaat broevite za pribli`na brojnost koi{to se obrazuvani
od dva sosedni broja? A kako broevite obrazuvani od deseticite:
desetina, dvaesetina, ~etiriesetina, {eesetina, osumdesetina...
Kako se pi{uvaat pove}ecifrenite broevi: spoeno ili odvoeno?
So koe zbor~e (svrznik) se odvojuvaat poslednite dva broja vo
pove}ecifrenite broevi?
Izgovaraj gi glasno i obidi se da ja sogleda{ razlikata me|u: desetina i
desettina, dvanaesetina i dvanaesettina, triesetina i triesettina
PRIMENI GO NAU^ENOTO
Od slednive broevi za to~na brojnost obrazuvaj broevi za pribli`na
brojnost i zapi{i gi: pet, osum, dvanaeset, pedeset, sto.
Slednive pove}ecifreni broevi zapi{i gi so zborovi: 22, 47, 128, 223, 356, 941.
87
RAZMENI GO MISLEWETO
Objasni mu na drugar~eto {to pretstavuva za tebe slogata.
SLO@NA DRU@INA
Trgnala mravkata vzori na rabota. Se rastr~ala niz poleto da najde zrnce
ili trov~e da go dovle~e vku}i. Za{to zimata e dolga i te{ka. Koga }e duvnat
vetrovite, site mravki }e si sedat na toplo i }e si grickaat od letninata. Eden
den zrnce, eden den trov~e, i }e si odmoraat od te{kata letna rabota.
Zabrzana po patot, mravkata naedna{ na{la par~e leb nama~kano so
marmalad. Mu padnalo na nekoe dete koga odelo po patot. Gricnala malku od
lebot i £ se storil vkusen - prevkusen. Se obidela da go potegne par~eto da go
odvle~e, no ne uspeala. Se obidela u{te edna{, no par~eto ne se ni pomrdnuvalo. Se vratila nazad i gi povikala site rodnini:
- Pobrzajte da go dovle~eme, za{to da ne go izede nekoja ma~ka! - im
rekla.
Mravjata kolona zabrzano stignala do lebot.
-Lele, majko, kolkavo par~e! ]e se sladime cela zima! - se raduvale
mravkite.
Potoa se naredile edna po druga i se obidele da go potegnat par~eto leb.
-O-ruk, o-ruk! - vikale i par~eto po~nalo da se pomrdnuva.
Mravkite u{te pozabrzano po~nale da se vrtkaat okolu nego, da go podigaat i taka, leka-poleka, uspeale da go dovle~kaat do vlezot na dupkata. Se
obidele da go vnesat, no ne bilo mo`no. Toga{ se podelile na grupi i - gric,
gric, gric - go isekle na mali par~iwa.
Cel den bez zapir rabotelo mravjoto semejstvo, a do ve~erta skladot bil
poln so leb. Site bile umorni, no zadovolni od svr{enata rabota.
Slavka Maneva
88
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT
[to te voodu{evi vo ovoj raskaz za mravkite?
Pro~itaj go u{te edna{ delot kade {to e opi{ano kako mravkite uspeale
par~eto leb da go dovle~kaat do vlezot na dupkata, a potoa da go vnesat vo
nea.
Kolku vreme im bilo potrebno da go napravat toa? [to ti ka`uva toa za
mravkite - koja osobina, pokraj rabotlivosta, gi krasi?
Kako se ~uvstvuvale mravkite po zavr{enata rabota?
Koi lu|e se sporeduvaat so mravkite?
PRONAJDI
Pronajdi ja i objasni ja povrzanosta na slednive dve pogovorki so tekstot:
Koj se trudi ne dengubi.
Slo`na dru`ina i planina potkreva.
So koj del od raskazot }e ja povrze{ ovaa pogovorka: Zrno po zrno poga~a?
Pronajdi u{te pogovorki {to mo`e da se povrzat so ovoj raskaz.
SORABOTUVAJ VO PROEKTOT
Bidete vredni kako mravkite. Dogovorete se i organizirajte "Sladok
pana|ur#.
Izrabotete plakat so koj{to }e gi pokanite va{ite drugar~iwa od drugite
oddelenija da gi kupat va{ite slatki proizvodi.
So sobranite pari posetete teatarska pretstava, kino, muzej ili kupete
CD-iwa za va{ite potrebi.
89
PRETHODNI AKTIVNOSTI
Potrudi se da najde{ pesna, raskaz ili slika od Goce Del~ev.
Ako ne mo`e{ da najde{ ni{to, pra{aj gi povozrasnite za nego,
zapi{i vo tetratkata i pak bidi podgotven za ~asot.
ZAPOMNI
Na 4 fevruari 1872 godina se rodil golemiot makedonski revolucioner
Goce Del~ev.
NA[ GOCE
GOCE ime na znamiwata na{i
so zlato izvezeno.
GOCE srce vo srcata na{i
najdlaboko vlezeno.
GOCE najsvetlata yvezda
srede yvezdi roj.
GOCE na{a krepka misla
i povik za boj!
GOCE sonce na{e
{to ve~no n¢ gree.
GOCE pesna na{a
{to milno se pee.
GOCE zemja na{a,
Pirin, Kuku{, Pelagonija.
GOCE srce i du{a
na Makedonija.
Gligor Popovski
90
KOJ E GOCE?
Za koj Goce poetot pee vo ovaa pesna?
[to znae{ ti za nego? Kade se nao|a negoviot grob?
Si go posetil li?
Vo pesnata ima prekrasni misli za Goce koj e
sporeden so najvrednite ne{ta vo na{iot `ivot.
Diskutirajte za site poedine~no.
Zo{to poetot veli deka e srce i du{a na
Makedonija?
[to po~uvstvuva dodeka ja ~ita{e pesnata?
VE@BAJ IZRAZNO RECITIRAWE
Pro~itaj ja pesnata nekolkupati vo sebe i zamisli
si so kakov ton }e gi ~ita{ ovie stihovi pred
tvoite drugar~iwa.
Potrudi se vo tvojot glas da se po~uvstvuva
gordost, sre}a, hrabrost.
Izberete najdobar recitator.
VE@BAJ PISMENO IZRAZUVAWE
Prepi{i gi trite strofi od pesnata koi najmnogu ti
se dopadnaa so rakopisni latini~ni bukvi.
Pi{uvaj najubavo {to mo`e{ za da doka`e{ deka ja
saka{ tatkovinata i nejzinite heroi.
Ilustriraj ja pesnata taka {to }e se potrudi{ {to
pove}e poetski sliki da gi dolovi{ so crte`.
91
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO
Razgledaj gi ovie zborovi: e-mail, lozinka, majmun. Za {to stanuva zbor?
Razgovaraj so tvoeto drugar~e za kompjuterot. [to mo`e toj? A {to ne
mo`e?
^ESTITKA
Traj~e im isprati ~estitka preku internet na svojot bratu~ed i na negovite
roditeli. Posebno ja pozdravi baba mu, majka na negoviot tatko, koja mnogu si ja
saka. A i taa nego, se znae.
- A tebe, draga babi~ke, ti posakuvam dobro zdravje i dolg `ivot!
Damjan, bratu~edot na Traj~e, ~estitkata glasno ja ~ita{e gledaj}i vo monitorot. Damjan u{te pro~ita:
- Od imeto na site doma ... Va{iot Traj~e - trale, majmun~e, jahu, to~ka, kom ...
- Sega i jas }e mu ispratam ~estitka na ovaa adresa - re~e Damjan.
- Na koja adresa, vnu~ko? - pra{a baba mu, seta †skisnata# i sneveselena.
- Na ovaa: trale, majmun~e ...
- A, majmun~e edno - re~e baba mu, gledaj}i vo kompjuterot. - Vie dvajca
mo`ete taka da si ~estitate, ama jas sakam ~estitka. Vistinska, so marka, so
adresa, kako i sekoga{, bez majmun~iwa! Razbirate li vie dvajca, ili ne?!
Sakam po{tarot da mi donese ~estitka koja{to }e ja stavam na televizorot. Pa
na sekoj {to }e dojde na gosti, da mu ka`am od kogo e ...
- Daj da mu se javam po telefon ...
- Eve, babo, javi se od mobilen.
- Alo, Traj~e?!
- Da, povelete ...
- Slu{aj ti Traj~e, majmun~e, kom ... Jas znam deka tvojata adresa e ul.
†Marko Cepenkov#, bez nikakvi majmun~iwa.
- Ama, babo ...
- Nema ama ... - i go zatvori telefonot naluteno.
Po tri dena dojde po{tarot so ~estitka. Babata ja oblea vedrina. O~ite £
svetnaa od radost, a {iroka nasmevka £ go ukrasi liceto.
Sega postojano gleda vo ~estitkata vrz televizorot. Vo nea go gleda i svojot vnuk Traj~e.
Naum Popeski
92
DA RAZGOVARAME
Kako ispratil Traj~e ~estitka?
Koj se nalutil na takvata ~estitka? Zo{to?
[to pobarala taa? Pro~itaj gi nejzinite zborovi.
Kako ti naj~esto pra}a{ ~estitki za koja bilo prigoda?
Mo`e{ li preku mobilen da ~estita{ ne{to? Kako?
POTSETI SE
[to e internet?
Kako mo`e{ da razgovara{ so nekogo preku Internet?
[to treba da napi{e{ tvojata poraka da stigne tamu kade {to treba?
BIDI SOVREMEN
So pomo{ na nastavnikot napravete elektronska ~estitka. Pronajdete ja
e-mail adresata na onoj na kogo }e mu ja ispratite. Vklu~ete se na Internetprogramite Internet Explorer ili na Mozilla Firefox. Napi{ete ja
va{ata e-mail adresa i lozinkata (password). Koga }e se otvori va{eto
po{tensko sanda~e, napi{ete ja adresata na onoj na kogo }e mu ja ispratite
po{tata.
Najubavite ~estitki i poraki otpe~atete gi na pe~ata~ i zaka~ete gi na
panoto.
^estitajte rodenden preku mobilen telefon so ispra}awe na SMS-poraka.
93
U^ESTVUVAJ VO IGRATA "TI REKOV, MI RE^E#
Na drugar~eto do tebe {epni mu ne{to {to tebe ti e interesno, a toa neka
mu {epne na drugar~eto zad nego. I taka neka se prenese igrata do
posledniot u~enik.
Kakva e atmosferata vo paralelkata?
TI REKOV, MI RE^E
Site sme drugari,
prijateli, sosedi.
Sekoj so sekogo: Sum ~ul. Ti rekov!
Na ulica, v {kolo
kako edno semejstvo.
Za site ubavi raboti na svetov.
Ti rekov, mi re~e...
\erdani od tajni
od uvo na uvo niz klupite {kolski.
Ovoj znae tolku,
ovoj ne bil tamu...
Se otvoraat kataden, ko biserni {kolki.
Ti rekov, mi re~e - za s¢ {to n¢ sre}ava,
ti rekov, mi re~e - za s¢ {to se se}ava{!
S¢ e ubavo, neli, so drugar koga se deli!
Ti rekov, mi re~e...
Pa i ova detstvo, kako bistar potok,
`ubori, se peni i - poleka te~e!
Ovoj izvor-biser bi podzaprel malku,
samo ako znae:
- Eh kolku bi sakal, ova sre}no detstvo
podolgo da trae!
Vasil Mukaetov
TI PREPORA^UVAME ZA ^ITAWE
Ovaa pesna ja najdovme vo zbirkata pesni so istiot naslov na avtorot
Vasil Mukaetov. Ti prepora~uvame da ja pozajmi{ od biblioteka i
da u`iva{ vo ~itaweto na prekrasnite pesni.
94
ISKA@I GI TVOITE ^UVSTVA
[to ~uvstvuva{ po ~itaweto na ovaa pesna?
Napravi sporedba na atmosferata vo tvojata paralelka i atmosferata
naslikana vo pesnata.
Objasni ja mislata iska`ana so stihot: †S¢ e ubavo, neli, so drugar koga se
deli!#
Objasni zo{to i ti bi sakal †ova sre}no detstvo podolgo da trae#?
Pronajdi gi trite sporedbi vo pesnata i zapi{i ja najubavata spored tebe.
Objasni zo{to ti se dopa|a najmnogu.
Poetot detstvoto go sporedil so bister potok. Izmisli i ti edna sporedba
za nego.
ORGANIZIRAJTE DISKUSIJA
Naredete se site vo golem krug so stol~iwata i organizirajte diskusija
(vozrasnite bi ja narekle TRKALEZNA MASA) za ubavinata i va`nosta na
drugarstvoto i me|usebnata dobra komunikacija so site lu|e.
NA ^ASOT PO LIKOVNO
Nacrtaj se sebe vo igrata na po~etokot na ~asot ili vo trkaleznata masa.
Izlo`ete gi va{ite crte`i na u~ilni~koto pano.
95
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO
Navedi gi sli~nostite i razlikite me|u seloto i gradot.
Vo tvojata tetratka nacrtaj vakva tabela i popolni ja:
Potseti se vo koj raskaz od
ovoj u~ebnik se opi{ani
ubavinite i prednostite na
`ivotot na selo.
selo
grad
pozitivno
negativno
Smenete gi tetratkite so drugar~eto od tvojata klupa i pro~itaj go
negovoto mislewe.
PREPIRKA
Vo oddelenieto na Dime dojde nov u~enik. Vo prvoto polugodie u~el vo
seloto Zrnok. Ova polugodie negovite roditeli se preselija vo Skopje. Toj se
pretstavi:
- Se vikam Mir~e! Tato dobi rabota vo edna grade`na firma.
I sedna vo poslednata klupa. Decata odvaj do~ekaa da yvoni za golemiot
odmor. Bea qubopitni da doznaat ne{to pove}e za novoto drugar~e. A na{iov
Dime, koj umee da bide i neprijaten i zadorko, pred site mu re~e:
- Selan~e!
- Gra|an~e! - ne mu ostana dol`en Mir~e gledaj}i go pravo v o~i.
- Tamu na selo nemate mnogukatnici, ni kino ni teatar! - se per~i Dime.
- Ovde v grad nemate ~ist vozduh, izvorska voda i doma{ni `ivotni vo
dvorot! - borbeno se protivstavi Mir~e.
- A vie v selo nemate ni supermarket, ni asfaltirani parkinzi ni golem
stadion! - mu nabroi Dime.
- A vie v grad nemate nivi i lozja, `uborliva reki~ka so ripki, trevnati
poljanki, sandaci so p~eli... - se rasprika`a Mir~e.
Tuka im se skina kavgata. I dvajcata mol~at. [to }e se slu~i? Koj }e
popu{ti? Dime prv podade raka i re~e:
- Prosti, Mir~e! I jas bi sakal da bidam selan~e.
Mir~e ja prifati rakata i re~e:
- ]e bideme prvi drugari. I jas sakam da bidam gra|an~e!
U~itelkata Katerina, koja stoe{e do vratata, slu{na del od prepirkata i
pomirlivo re~e:
- @ivotot mo`e i treba da bide ubav nasekade - i v selo i v grad! Decata
koi se rodeni v selo, doa|aat vo poseta na gradot. A vie od pogolemite ili
pomalite gradovi, odite na izlet v selo. Taka se slu~uvaat novi poznanstva,
novi drugarstva. Dobre dojde, Mir~e!
- Dobre dojde-e-e-eee! - zagrgori celoto oddelenie!
Velko Nedelkovski
96
KOJ E VO PRAVO?
O`ivete ja prepirkata. Odberete dve drugar~iwa {to }e bidat Dime i
Mir~e i edno devoj~e {to }e bide u~itelkata. ^itajte go samo govorot na
likovite.
Kako deluva{e na tebe ovaa prepirka? Zo{to ne ja opravduva{?
Pronajdi gi re~enicite vo koi se istaknati ubavinite na seloto. Pro~itaj
gi glasno.
[to mu nedostasuva na gradot? Pro~itaj gi zborovite na Mir~e.
[to misli{ zo{to Dime prestanal da se prepira?
Pro~itaj gi zborovite na u~itelkata Katerina. [to misli{ za toa {to go
rekla?
Donesi svoj zaklu~ok koj e vo pravo? Objasni zo{to taka misli{.
Od koi mesta ima{ drugar~iwa? [to ti e interesno kaj niv?
97
ISKA@I GO SVOJOT STAV
Podelete se na dve grupi: selan~iwa i gra|an~iwa. Va{ite stavovi
pretstavete gi vo ozna~enite poliwa. Sporedete gi va{ite iskazi i spored
niv donesete zaklu~ok kade e poubavo da se `ivee.
slika
~uvstvo
zvuci
vrska so
mojot `ivot
VE@BAJ PISMENO IZRAZUVAWE
Opi{i {to najmnogu ti se dopa|a vo tvoeto selo ili grad.
Pro~itajte gi va{ite trudovi i izberete najubav sostav.
JAZI^NA VE@BA
Popolni vakva tabela so zborovi od raskazot ,,Prepirka#. Tabelata neka ja
izraboti na kompjuter va{ata u~itelka i neka vi ja podeli otpe~atena na
hartija.
I
M
E
N
K
I
98
ma{ki
rod
`enski
rod
edn.
mn.
edn.
mn.
sreden edn.
rod
mn.
G
L
A
G
O
L
I
minato
vreme
sega{no
vreme
idno
vreme
O
P
I
S
N
I
P
R
I
D
A
V
K
I
VREME KAJ GLAGOLITE
Razgledaj gi glagolite vo trite re~enici:
1. V~era povtoruvav za imenki.
2. Denes povtoruvam za pridavki.
3. Utre }e povtoruvam za zamenki.
SOGLEDAJ I DOPOLNI (vo tetratkata)
Spored {to se razlikuvaat glagolite vo trite re~enici?
Koga se vr{elo dejstvoto vo prvata re~enica? Koga vo vtorata? A koga }e se
vr{i dejstvoto vo tretata re~enica?
1.Povtoruvav - Dejstvoto se vr{elo vo minatoto. Ovoj glagol e vo
minato vreme.
Site slu{aa vnimatelno.
Majka mi mi kupi nova bluza.
2. Povtoruvam - Dejstvoto se vr{i sega, dodeka zboruvame za nego. Ovoj
glagol e vo __________.
Nie u~ime za glagoli.
Aleksandar _______ pismo.
3. ]e povtoruvam - Dejstvoto }e se vr{i vo _______. Ovoj glagol e vo
idno vreme.
Biljana }e odi na natprevar.
Nie }e ________ za nea.
ZAKLU^I I ZAPOMNI
Glagolite ozna~uvaat dejstvo. Tie go ozna~uvaat i _________vo koe se
vr{i dejstvoto.
Dejstvoto mo`e da se vr{i vo _________, sega{nosta i ____________.
Spored toa kaj glagolite razlikuvame tri vremiwa:
SEGA[NO, MINATO I IDNO VREME.
MINATOST
VE@BA ZA DOMA
Nacrtaj vakva tabela
vo tetratkata i
dopolni gi praznite
poliwa so glagoli
{to }e go ozna~at
baranoto vreme:
SEGA[NOST
IDNOST
gledav
u~at
}e u~at
sakaa
crtame
}e kupi{
nose{e
99
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO
Ti se slu~ilo nekoe drugar~e da bide obvineto za gre{ka {to si ja
napravil ti?
Kako se ~uvstvuva{e potoa? Porazgovarajte za ova so drugar~eto.
OCENKA PO DRUGARSTVO
Na odmorot, v igra, borej}i se ma{ki,
so ~evelot Zoran go izgreba yidot...
I jasno - klasnata vedna{ vide
i pra{a po dol`nost, so nabrano ~elo:
†De`uren, ~ie e ova nevideno delo?#
A de`uren - Boki. Stanal, pa trepka.
Se znae: treba da se ka`e ~esno!
Vo xebot go gme~i bonbon~eto †pec#
propelte~i †ne znam# - izla`a svesno!
Boki e proslaven nemirko, znaete,
pa karawe padna i tuka i doma a po povedenie - kec!
Da ka`eme - kaznet }e be{e Zoki.
No pravednik toga{ }e be{e!
I normalno, }e mu zalepea, neli,
po drugarstvo kec, pa neka se seli...
No Boki e drugar od visoka klasa,
poka`a po cena na najstra{na kazna
od koja tri dni ni spie ni jade...
A toa {to Zoki vinata svoja
ja premol~a mirno za drug da strada?
I koja ocenka drugarstvoto takvo
zaslu`uva - ka`ete vie!
Tome Arsovski
100
RAZGOVARAME ZA DRUGARSTVOTO VO PESNATA
Kako go ocenuva{ drugarstvoto na Boki? Misli{ li deka se poka`al kako
vistinski drugar? Zo{to taka misli{?
Kako bi postapil ti vo takva situacija?
Kakva ocenka dobil po povedenie, a kakva po drugarstvo?
Kako ja ocenuva{ postapkata na Zoki? Zo{to misli{ deka postapil
nepravedno?
Spored tebe kako trebalo da postapi Zoki? Zo{to taka misli{?
OSUDUVAM - BRANAM
Podelete se na dve grupi: ednata grupa neka gi osuduva postapkite na
dvajcata, a drugata neka gi brani. Pritoa sekoj neka go obrazlo`i svojot stav.
Na krajot izvle~ete zaklu~oci za postapkite na dvajcata i zapi{ete gi na
tabla i vo svoite tetratki.
ODBERI SI ZADA^A ZA PISMENO IZRAZUVAWE
Ti si Zoki. Raska`i zo{to se poka`a kako kukavica i dozvoli da nastrada
tvoeto nevino drugar~e. Po~uvstvuva li gri`a na sovesta?
Ti si Boki. Objasni zo{to ja prezede vinata na vinovnikot i ponese tolku
golema kazna. Misli{ li deka tvojata postapka e poka`uvawe na vistinsko
drugarstvo?
Raska`i ja slu~kata od gledi{te na eden od sou~enicite na Zoki i Boki.
Iznesi gi svoite stavovi za nivnite postapki.
OCENI
Zoki
Boki
Vo vakva tabela {to }e ja napravi{ vo
tetratkata pokraj imiwata na Zoki i
Boki napi{i ja tvojata ocenka za drugarstvo.
Vo dolnite pravoagolnici obrazlo`i zo{to
sekoj od niv ja dobil taa ocena od tebe.
101
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
SO BROEVITE SE ISKA@UVA I PRIBLI@NA BROJNOST
Znam deka broevite ozna~uvaat to~no i pribli`no koli~estvo.Razlikuvam broevi za to~no opredelena brojnost i broevi za pribli`na brojnost.
1. Vo tetratkata }e gi prepi{am samo broevite za to~na brojnost od
slednava re~enica: Dve drugar~iwa im ostavija hrana na tri-~etiri
premrznati vrap~iwa koi stoeja na edna granka.
2. Sega }e gi prepi{am samo broevite za pribli`na brojnost:
Pet-{est vredni u~enici so dve lopati i tri-~etiri metli go is~istija
snegot od dvorot na edna baba.
3. Od dadenite broevi }e obrazuvam broevi so pribli`na brojnost:
sedum, devet, dva, {est, osum, tri, pet, ~etiri, osumnaeset.
PI[UVAWE NA PRIBLI@NA BROJNOST I POVE]ECIFRENI
BROEVI SO ZBOROVI
1. ]e gi ka`am samo pravilno napi{anite broevi za pribli`na brojnost:
a) dva-tri
b) dvestotini-tristotini
v) dva-trista
g) desetina
d) pet-{esnaeset
|) petnaeset-{esnaeset
2. Slednite broevi }e gi prepi{am so zborovi: 37, 11, 222, 16, 459, 71, 1000.
VREME KAJ GLAGOLITE
Kaj glagolite razlikuvam sega{no, minato i idno vreme. Znam deka
vremeto kaj glagolite go opredeluvam spored vremeto vo koe se vr{elo
dejstvoto.
1. So upotreba na trite glagolski vremiwa raska`i kako go
proslavivte rodendenot na tvoeto drugar~e.
2. Vo vakva tabela vnesi gi glagolite od raskazot ,,Prepirka# na str. 96
minato vreme
102
sega{no vreme
idno vreme
Se gri`am za okolinata
VALKANATA U^ILNICA
U~itelkata vleze vo u~ilnicata i vedna{ se namurti, iako site sedevme mirno na
svoite mesta.
- Hm! Neubava gletka! - ta`no re~e u~itelkata.
Nie za~udeno se poglednavme eden so drug.
- Mo{ne grda gletka! - povtori u~itelkata i u{te pota`no n¢ pogledna.
No, zo{to velite taka, u~itelke? - se osmeli da pra{a Ra{o.
- Poglednete ja samo u~ilnicava. Kolku e valkana! A v~era site do eden u~estvuvavte vo akcijata †Sakame ~ist grad#! Kako }e go is~istite gradot, koga vi e te{ko da ja
odr`uvate ~ista va{ata u~ilnica?
Site zasrameno gi navednavme glavite. No, {to vidovme: struganici od moliv, lu{pi
od son~ogled, frleni hartii...
Navistina grda slika.
Liljana Eftimova
PRI^INI - POSLEDICI
Koja e pri~inata poradi koja u~itelkata bila ta`na?
Na {to se posledica navednatite glavi na u~enicite?
Kako treba da se odnesuvaat u~enicite za da ne bide ta`na nivnata
u~itelka?
Zo{to treba sekoj u~enik da vnimava na higienata vo u~ilnicata kako i vo
svojot dom i sekade kade {to se dvi`i?
PREDLO@I
Saka{ li da bide najubava tvojata u~ilnica i so nea da se gordee{?
Iznesi ja svojata ideja kako
da ja ukrasite va{ata
u~ilnica i da ja
napravite prijatno
kat~e za prestoj i u~enje.
Razgledajte gi site
va{i idei i odberete
gi tie {to mo`ete da
gi realizirate.
Pobarajte pomo{ i od
va{ite roditeli.
[to e najva`no od s¢
{to treba da pravi{ za da bide
navistina najubava tvojata u~ilnica?
103
PLASTESA, HARTESA I PLATNESA
(Se pu{ta muzika, pesna so ekolo{ka sodr`ina. Se pojavuvaat kuklite i
igraat spored ritamot na muzikata.)
Plastesa:
(izleguva od samoposluga i im se obra}a na drugite dve kesiwakukli) Dobar den, prijatelki! Kade ste trgnale?
Hartesa i
Platnesa: Trgnavme da kupuvame.
Plastesa: Ste mo`ele i poubavo da se oble~ete. Poglednete me mene!
Kolku e vesela mojata obleka, odam i {u{kam. Sekoj proizvod bi
sakal da go ponesam, za mojata trajnost i da ne zboruvam, }e
ve nad`iveam i dvete. Ve~na sum, ha - ha - ha! A moite rodnini vistinski manekenki, oble~eni vo tonovi po najnovata moda.
Hartesa:
Uf! Uf! Se fali{ so svoite mani. [to se odnesuva do boite, se
gleda deka ni{to ne znae{ za nas - hartiite. N¢ ima vo pove}e
boi i vidovi otkolku vas - plastikite. (Im se obra}a na decata)
Taka li e, deca? Ka`ete mu na ova kesi{te kolku razni boi ima
samo vo va{eto blok~e so kola`-hartija.
A da te pra{am dali voop{to si vlegla vo cve}arnica?
Plastesa: Ne!...
Hartesa:
Se razbira. Takvi kako tebe tamu ne yirnale. Cvetnite
aran`mani se vitkaat vo moite krep-sestri~ki so najveselite boi
na svetot.
Plastesa: (Se obra}a na Platnesa) A ti pak, so {to }e se pofali{?
Platnesa: Jas? Mene me pra{uva{? E, pa malku e neskromno, no mislam
deka vo sekoj pogled sum podobra od tebe. Jas so zborovi ne se
falam. Delata me krasat.
Plastesa: Za kakvi dela, za kakvi ~uda zboruva{ ti, platneno kese?
So {to }e se pofali partalka kako tebe?
Platnesa: Samo ti ima{ dobro mislewe za sebe. Jas, ako saka{ da znae{,
opstojuvam so vekovi, sekoga{ sum mu pri raka na mojot sopstvenik.
Toj se gordee so mene. So gordost }e ti se pofalam deka izlegov
od kov~egot na baba mi, za da storam ne{to za ovoj svet koj{to se
davi vo |ubre od takvi kako tebe.
Plastesa: Kako se osmeluva{ da me navreduva{?
Hartesa:
Pro{etaj okolu pa }e vidi{. Tvoite raznobojni partali se
mavtaat po site grmu{ki i granki! Onoj koj prirodata ja gu{i i
true, ne mo`e da bide na{ prijatel.
Platnesa: Najdobrata na{a karakterna osobina e {to lesno se
reciklirame i pominuvame od eden vo drug korisen vid.
Plastesa: Ja pobedivte mojata gordost. Priznavam deka sum takva. No, ajde
da najdeme re{enie za mene kako problem!
Hartesa i Ajde, de~iwa, zaedni~ki da pobarame re{enie za plasti~nite
Platnesa: kesi! (Ja pregrnuvaat Plastesa i se gubat od scenata. Se slu{a
eko-pesnata)
Zemeno od praktikata
104
RAZGOVARAME ZA DRAMSKIOT TEKST
Koi likovi gi sretna vo ovoj dramski tekst?
Koja e najgolemata falbaxika i najgolemiot zagaduva~?
Kade s¢ mo`eme da ja sretneme Hartesa?
Koja }esa opstojuva so vekovi?
O@IVEJTE GO TEKSTOT
^itajte go tekstot po ulogi i ve`bajte dramsko ~itawe. Koj tekst ne treba
da go ~itate pri dramskata izvedba?
Na ~asot po Likovno obrazovanie izrabotete gi kuklite: Plastesa od
plasti~ni }esiwa, Hartesa od hartieni }esi, kola` i krep-hartija i
Platnesa od razli~ni vidovi tekstil. Zaka~ete gi na stap~iwa.
Izvedete kuklena pretstava vo va{eto oddelenie.
105
ZAPOMNI
Ne e sekoj otpad |ubre za frlawe. Ako oddelno se sobira toj
mo`e da se preraboti (da se reciklira) i od nego da se dobijat
novi proizvodi. Procesot koga od ne{to staro pravime novo se
vika reciklirawe. Mo`e da se reciklira: hartija, plastika,
staklo, aluminium, `elezo.
Napi{i vo tetratkata vo kakva ambala`a se spakuvani slednive
proizvodi: mleko, sok, pa{teta, bonbon, ~okolado, maslo za
jadewe i mineralna voda.
U^ESTVUVAJ VO PROEKTOT NA PARALELKATA
Mnogu ~esto se zboruva za {tetata od upotrebata na plasti~nite }esi.
Doznaj zo{to. So {to mo`e da se zamenat?
[to se pravi so starata hartija {to ja sobiravte vo zaedni~ka akcija?
Podelete se na ~etiri grupi. Sekoja grupa }e ima zada~a da sobere:
prvata grupa - stara hartija
vtorata grupa - plasti~ni {i{iwa, }esi
tretata grupa - stari stakleni predmeti
~etvrtata grupa - konzervi.
Organizirajte se vo odreden termin vo va{eto u~ili{te da dojdat
rabotnici so specijalni vozila i da go soberat otpadot {to ste go sobrale.
Sekoja grupa neka ja poseti firmata koja vo va{ata op{tina e zadol`ena
da go reciklira otpadot i neka go prosledi procesot na reciklirawe.
Toa }e bide nagrada za va{iot vlo`en trud.
Zapi{uvajte ja va{ata aktivnost i izrabotete kniga za recikliraweto.
Ne zaboravete da se fotografirate i fotografiite da gi zalepite
vo knigata.
Va{ite pogolemi drugar~iwa neka stavat nekolku fotografii na
veb-stranicata na va{eto u~ili{te.
DOZNAJ POVE]E
Od enciklopedii ili od Internet doznajte kolku drvja se spasuvaat
so reciklirawe na starata hartija, kolku energija se za{teduva so
reciklirawe na edno plasti~no {i{e i edna konzerva.
106
21 Mart e Den na ekologijata i prv proleten den
Kakvi aktivnosti obi~no prezemate vo va{eto u~ili{te na ovoj den?
PISMO OD DECATA NA GOLEMIOT GRAD
Dobar ~i~ko in`ener
proektiraj soliter,
a pred nego zelen del,
da slu`i za na{a cel:
za
za
za
za
igrawe broenica,
igrawe krienica,
bezbedna tr~anica,
topka i brkanica.
In`eneru, ~i~ko mlad,
ukrasi go mojot grad:
proektiraj drvca mladi,
ima kaj nas koj da sadi,
i nekolku klupi prosti,
za na{ite mudri gosti:
dedovci so srca vreli,
babi~ki so kosi beli.
Proektantu, ~i~ko mlad,
prekrasen e mojot grad,
no mu treba vozduh ~ist,
rasad mlad i zelen list
zatoa te molam pak
crtaj proekt so mal park.
Kosara Go~kova
107
VE@BI ZA IZRAZNO ^ITAWE
^itaj ja pesnata izrazno. Vnimavaj vo tvojot glas da se po~uvstvuva molba i
`elba za veseli igri i spokojni denovi.
ZNA^EWE NA ZBOROVITE
Otkrij go i zapi{i go zna~eweto na slednive zborovi: soliter, proektant,
proekt, proektiraj i rasad. Mo`ebi koga }e porasne{, i ti }e bide{
proektant i }e proektira{ zgradi i parkovi kakvi {to im se potrebni
na decata.
RAZUBAVETE JA OKOLINATA
Prezemete akcija za redovno razubavuvawe na va{iot u~ili{ten dvor.
Pravete go toa sekoj den. Bidete primer za ostanatite oddelenija i
povikajte gi da vi se pridru`at. Koga }e go zabele`at va{eto anga`irawe
}e bidete mnogu gordi na svoeto delo.
KREIRAJTE
Izrabotete EKO-plakat koj }e go istaknete na vidno mesto vo u~ili{teto
i koj }e gi pottikne drugite da razmisluvaat ekolo{ki. Ne zaboravete deka
plakatot treba da bide interesen i da privle~e vnimanie.
BIDETE DOSETLIVI
Prepi{ete ja pesnata na list najubavo {to mo`ete, ukrasete go listot,
stavete go vo plik i ispratete go do proektantot vo va{ata op{tina.
Zamolete go da vi vrati odgovor na molbata od pesnata.
DOZNAJ POVE]E
Kako se vika ~ovekot koj proektira zgradi i parkovi?
Koi se najgolemite i najuredenite parkovi vo svetot?
Koi se najvisokite zgradi vo svetot?
Ovie i mnogu drugi ne{ta mo`e{ da gi doznae{ od enciklopedii ili od
internet ako prebara{ na www.google.com ili na www.mk.wikipedia.org.
108
RAZMISLI - ISKA@I SE
Razmisli so {to s¢ bi ja sporedil svojata majka i nejzinata qubov kon
tebe.
Obidi se vo kusiot sostav da gi zabele`i{ svoite razmisluvawa vo
u~ili{nata tetratka. Pi{uvaj pet minuti bez prekin.
Pro~itaj {to si napi{al.
NA MOJATA MAJKA
Tvojata misla majko,
niz `ivotot me vodi,
mnogu ti blagodaram
mila {to me rodi.
Tvojot lik ko sonce
me topli i gree,
glasot kako slavej
nautro mi pee.
Krotka si ko srna,
ne`na kako svila,
napati mi li~i{
na planinska vila.
Kako yvezdi sjajni
se tvoite o~i
od niv dewe, no}e
dobrina se to~i.
Poli~na si, majko,
duri i od cvetot,
nema ni{to pomilo
od tebe na svetot.
Nenad Xambazov
109
RAZGOVARAME ZA PESNATA
[to te voodu{evi vo ovaa pesna?
Na ~ija majka poetot £ ja posvetil ovaa pesna?
Zo{to ovie prekrasni stihovi mo`e da se odnesuvaat na sekoja majka?
Pronajdi vo stihovite so {to poetot ja sporeduva svojata majka.
Napravi sporedba so sporedbite na tvojata majka vo petminutniot sostav.
[to e zaedni~ko za niv?
ISTAKNI GI SPOREDBITE
Sporedbite od pesnata zapi{i gi vo tetratkata vaka:
Maj~iniot lik - kako sonce topli i gree
Maj~iniot glas - ____________
Majkata e krotka - __________
Majkata e ne`na - ___________
Maj~inite o~i se - ___________
IZRAZI SE
Zapi{i ja porakata vo tetratkata {to }e ja pronajde{ vo poslednata strofa.
So pomo{ na sporedbite od pesnite i porakata na poetot izrazi ja tvojata
qubov kon tvojata majka i blagodarnost za s¢ {to pravi za tebe.
BIDI KREATIVEN
Na ~asot po Likovno obrazovanie so pomo{ na pamu~ni top~iwa vo boja,
stap~iwa za u{i, lepilo i hartija vo boja napravi ~estitka za tvojata majka.
Na nea mo`e{ da kreira{ cvet, sonce, peperutka i drugi raboti na koi }e te
navede fantazijata.
Preto~i ja tvojata qubov vo ~estitkata i ~estitaj £ go praznikot 8 Mart.
110
GLAVNI ^LENOVI NA RE^ENICATA
Prosledi gi ~etirite re~enici i zabele`i koi dva zbora }e gi sretne{ vo
site ~etiri re~enici:
1. [arenata peperuga ne`no leta od cvet na cvet.
2. [arenata peperuga leta od cvet na cvet.
3. [arenata peperuga leta.
4. Peperugata leta.
Vo site ~etiri re~enici gi sretnav zborovite _________ i _________.
Tie se glavni ~lenovi na re~enicata - PODMET I PRIROK.
PODMET
Prepi{i gi slednive re~enici vo tvojata tetratka, a na praznata linija
napi{i go odgovorot na sekoe pra{awe:
1. Filip igra so topka.
Koj igra so topka? _______
2. U~enicite }e odat na izlet.
Koj }e odi na izlet? ________
3. Pristigna proletta.
[to pristigna? ________
4. Drugarstvoto e mnogu vredno.
[to e mnogu vredno? ___________
ZAKLU^I
Podmetot vo re~enicata ozna~uva koj go vr{i dejstvoto.
So koe pra{awe go barame podmetot vo re~enicata?
Sam zaklu~i koga }e go postavi{ pra{aweto koj, a koga pra{aweto {to.
So odgovorot na sekoe pra{awe ti go dobi podmetot vo sekoja re~enica.
Koj igra so topka?
[to pristigna?
Filip
proletta
podmet.
podmet.
DOMA[NA ZADA^A
Podvle~i go so moliv~e podmetot vo sekoja re~enica:
1. Zemjodelcite gi oraat nivite.
2. Goce Del~ev zaginal vo s. Banica.
3. Gream Bel go otkril telefonot.
4. Kitot e najgolemit cica~.
5. Moreto e soleno.
Prepi{i pet re~enici od raskazot ,,Prepirka# na str. 96 i vo sekoja
od niv podvle~i go podmetot.
Sostavi pet re~enici i podvle~i go podmetot.
111
PRIROK
DAMJAN U^I.
Koj ja vr{i
[to raboti Damjan?
rabotata?
Damjan
U~i
PODMET
PRIROK
SOGLEDAJ I ZAKLU^I
Vtoriot glaven ~len na re~enicata se vika ________.
Prirokot poka`uva {to raboti podmetot, kakov e, {to se slu~uva
so nego...).
So koi pra{awa najlesno }e go najde{ prirokot?
PRIMENI GO NAU^ENOTO
Prepi{i gi slednive re~enici vo tetratkata i vo sekoja od niv podvle~i go
prirokot:
1. Pticite gradat gnezdo.
2. Na{eto u~ili{te e ubavo.
3. Topkata se skina.
4. Racin e roden vo Veles.
5. Vardar izvira od Vrutok.
Podvle~i gi so moliv~e prirocite vo raskazot †Valkanata u~ilnica# na str. 103.
Sostavi pet re~enici, a potoa podvle~i go podmetot so sina, a prirokot so
crvena boi~ka.
112
ZAPOZNAJ SE
Nacrtaj vo tvojata tetratka kamenen
cvet onaka kako {to ti go zamisluva{.
Poka`i mu go na tvoeto drugar~e.
Pablo Pikaso e golem
{panski slikar na 20 vek
od svetski glas.
KAMENEN CVET
Ste videle li nekoga{ ili nekade kamenen cvet? Ne?!
Dobro, dobro... Ne sum iznenaden. S¢ si e vo red...
Ama, ete, kolku ova da vi zvu~i neverojatno i †ludo#, od denes ve}e }e postoi i takvo ~udo!
Prekrasen kamenen cvet - edinstven na ovoj vek! Kade li e? Poleka,
molam... ]e doznaete s¢ po red... Kaj mene ideite nikako da seknat. Ne vo eden
den, ami sal vo eden mig - trista ne{ta mo`at da mi †teknat#. Ednostavno, †vrijam# od inspiracija. I denes po stoti pat se najdov vo takva situacija...
Utrovo site vo oddelenieto na †golemo# razgovarame za denot na `enite,
na u~itelkata {to da £ podarime. Edni predlo`ija edno, drugi drugo, treti
treto, ama jas na site nivni predlozi im staviv †veto#!
- Sme{no e - im rekov, - sekoja godina na Osmi mart da £ podaruvame samo
cve}e. Toa e nad`iveano ve}e... Mo`am da re~am duri i banalno. Predlagam da
£ podarime ne{to trajno i pred s¢ - originalno! Ete, taka
mislam jas...
- Nekoj mi svika na set glas:
113
- E, pa... Ti smisli ne{to, Vasko...Ta neli u~itelkata te nare~e
†na{ nov Pikasko#...
Me bocna pa go †presekov#:
- Prifa}am! - mu rekov.
I vedna{ otr~av doma i za pet minuti donesov polno kese so ubavi, mazni
i raznobojni kam~iwa. Site se v~udovidoa koga gi vidoa. Vo o~ite im zaigraa
qubopitni plamen~iwa...
- Od kade ti se, Vasko, ka`i!
- Gi sobrav dodeka patuvav kraj ohridskite pla`i! Eve, gi ima vo site
boi... Golemi i mali... Odberete si po edno i na nego napi{ete gi svoite inicijali... Denes e sreda, Osmi mart e v sabota. Mo`ete site da si odite, drugoto
e moja rabota!
Prvo ne{to si promrmorija, pa kako {to im ka`av, taka site storija. Potoa,
vidoa-ne vidoa, se razotidoa...
Sega sum doma. Sam sedam. Odbranite kam~iwa gi lepam i edno kraj drugo
vnimatelno gi redam. Pravam skulptura. Kam~iwata so inicijali - vo cvet,
minijatura... Od site nas, za u~itelkata, se znae... Spomenot na nas ve~no da £
trae...
Kiro Donev
RAZGOVARAME ZA IDEJATA NA VASKO
Zo{to u~itelkata go narekla Vasko †na{ nov Pikasko#?
Zo{to te voodu{evi idejata na Vasko?
Od kolku kam~iwa }e bide izraboten kameniot cvet za u~itelkata?
[to imalo na sekoe kam~e?
Koja e razlikata me|u sve`iot cvet i cvetot od kam~iwa?
[to misli{ ti, zo{to u~itelkata }e bide voodu{evena od kameniot cvet?
Otkrij {to e toa vo raskazot {to te potse}a na pesna.
SOSTAVI RE^NIK
Porazgovaraj so drugar~eto za zna~eweto na slednive zborovi: sal,
inspiracija, veto, banalno, originalno, inicijali, skulptura, minijatura.
Doma zapi{i go zna~eweto na sekoj zbor vo tvojata tetratka.
Poslu`i se so Re~nikot na makedonskiot jazik ili pobaraj pomo{ od
nekoj vozrasen.Taka }e napravi{ mal re~nik od zborovite ~ie zna~ewe
ne ti be{e dovolno jasno.
Napravi sporedba so tvoeto drugar~e od klupata.
114
KA@I JA TVOJATA IDEJA
Razmisli i ka`i i ti nekoja ideja kako da ja iznenadite va{ata u~itelka za
Osmi mart ili za krajot na u~ebnata godina. Toa neka bide proizvod na va{
umstven ili ra~en trud.
Odberete gi najinteresnite idei i realizirajte gi.
SRABOTI NA ^ASOT PO LIKOVNO
Odberi si materijal (kam~iwa, zrna grav, le}a, p~enka, lu{pi od orevi ili
le{nici, krp~iwa, {i{arki, hartieni cevki, volnica i sl.) i izraboti slika
ili nekoj predmet spored tvoja ideja.
Napravete izlo`ba od va{ite izrabotki, a potoa tvojata izrabotka podari
£ ja na tvojata majka ili na tvojata u~itelka.
MINI AVTOBIOGRAFIJA BEZ FOTOGRAFIJA
NA PISATELOT KIRO DONEV
Moite roditeli me donele na svet vo mnogu nezgodno vreme: na 21 mart
1942 godina. Zamislete si: prv den na proletta i namesto nad mojata lulka
da letaat lastovi~ki i slavej~iwa, na neboto nad moeto rodno selo
Monospitovo, grmele avioni, nasekade tre{tele bombi, besneel voen po`ar.
Ama jas samo sum si gukal i sum se sme{kal. Takov sum i sega. Porazi ne priznavam, a za pobeda go smetam sekoj nov den. Istoto vi go sovetuvam i vam. Da
zaspivate i da se budite so nasmevka na liceto. So dobra misla za s¢ i sekogo. Za{to so igra i smea najzdravo se raste.
Me pra{uvate zo{to sum se odlu~il da pi{uvam za deca. Vi velam: Jas
pi{uvam za deteto vo mene koe nikako ne saka da porasne. Zo{to? Pobarajte
go vo moite pesni, raskazi i romani. Samo neka vi ka`e. ]e go sretnete vo
mojot †Vesel ZOO-park#, me|u †Dalaverite na Dobre Lo{iot#, kaj †^etirino`nite ricari# ili vo dru{tvo na †Vnukot na majorot#. ]e go sretnete i vo
†Zbrkanata skazna# ili najdobro vo †Mojot svet#. Od mene tolku - sega vie ste
na red.
Avtobiografija e literaturno delo vo koe pisatelot zboruva samiot za sebe.
115
OD DETSKITE SRCA
Otkrij od pesnata na tvoeto drugar~e {to s¢ pretstavuva majkata za nego.
Objasni zo{to i za tebe †Majkata e svetla yvezda
na temno nebo {to sveti#
Napi{i i ti pesni~ka za tvojata majka i podari £ ja za nejziniot rodenden
ili nekoj drug povod.
Potrudi se da ja upotrebi{ rimata kako {to napravilo tvoeto drugar~e.
116
OD DETSKITE SRCA
Mario Trifunov IV1, OU ,,Sveti Kiril i Metodij”, Skopje
Qubovta kon majkata i blagodarnosta za s¢ ona {to go pravi za tebe se
izrazuva so sekoja tvoja dobra postapka.
Ako si talentiran crta~, nacrtaj ja tvojata majka i zalepi ja na vratata od
fri`iderot. Taa }e bide presre}na.
117
Zo{to go saka{ svoeto rodno selo/grad?
MOETO SELO
Daleku tamu na jug,
ko grut~e ~isto belo
skrieno tamu le`i{
ti moe malo selo.
Kraj tebe bister potok
niz doloj brzo te~e,
trepkaat bezbroj yvezdi
nad tebe sekoja ve~er.
Vo prolet kolku milo
roj ptici v {uma peat
plodovi kolku slatki
vo leto `olti zreat.
Od tebe spomen ~uvam
vo srce moe milo,
spomen na selsko {kolo,
maj~ino toplo krilo.
Ti pra}am topol pozdrav
ti sne`no grut~e belo,
mislite moi letaat,
kon tebe rodno selo.
Van~o Nikoleski
118
JA OTKRIVAM QUBOVTA KON RODNOTO MESTO
Zo{to poetot mu ispra}a topol pozdrav na svoeto rodno selo? Kade se
nao|a?
[to ~uvstvuva poetot kon svoeto rodno selo?
Otkrij od stihovite zo{to poetot si go saka tolku mnogu svoeto selo. Koi
ubavini go krasat? Objasni so svoi zborovi.
Sekoja strofa otkriva po edna prekrasna poetska slika koja poetot ja
naslikal so zborovi. Odberi ja najubavata spored tebe i opi{i ja.
Pronajdi vo prvata strofa so {to poetot go sporeduva svoeto selo.
Prepi{i gi stihovite vo tetratkata.
Podvle~i gi so moliv~e rimuvanite zborovi. Potseti se za {to pridonesuva
rimata vo pesnata.
SOZDAVAJ
Obidi se da napi{e{ u{te edna strofa {to }e £ ja dodade{ na pesnata.
Odberi si koi dva zbora }e gi rimuva{: vra}am - pra}am; bea - smea;
son - yvon; pesna - lesna.
PISATELOT ZA SEBE
VAN^O NIKOLESKI (1912 g., s. Crvena Voda, Ohridsko - 1980 g., Ohrid):
Kako selsko dete ja zapoznav ubavinata na na{ata tatkovina, podocna
kako selski u~itel, mnogu gi zasakav decata i taa qubov zapo~nav da ja
izrazuvam niz stihovi... Kako dete na narodot, go zasakav i prou~uvav
negoviot `ivot vo minatoto i vo dene{ninata, negovite obi~ai, narodnite
predanija, legendi i prikazni. Seto toa mi ovozmo`i da izbiram
interesni temi za decata, a i da gi iska`am na onoj jazik so koj narodniot
genij so vekovi ja ~uval i do~uval na{ata narodna samobit.
TI PREPORA^UVAME ZA ^ITAWE
Od mnogute negovi dela, nie ti go prepora~uvame romanot za deca
,,Vol{ebnoto samar~e#, po kogo MTV snimi prekrasen seriski film.
119
PRETHODNA PODGOTOVKA
Pobaraj od povozrasnite ~lenovi od tvoeto semejstvo da ti raska`at
nekoja makedonska narodna prikazna koja im e omilena.
Raska`i im ja ti na tvoite drugar~iwa.
CAROT I ORA^OT
Si bil eden car. Eden den trgnal niz carstvoto da vidi {to ima me|u
narodot. So sebe gi povel i ministrite. Odel, odel i videl mnogu sela i
gradovi. Taka odej}i, pominal pokraj eden ora~.
- Dobar den, ora~u!
- Dal ti Bog dobro!
- Ovaa planina odamna li e pokriena so sneg?
- Od trieset godini!
- A mo`e{ li da gi ostri`e{ ovie ovni?
- More, ko`ite }e im gi oderam, samo da mi padnat.
Carot si odminal. Ponatamu gi pra{al ministrite:
- [to go pra{av ora~ot i {to mi odgovori toj?
Ministrite se zamislile. Ne mo`ele ni{to da odgovorat.
- Ne znaeme, ~estiti caru. Ti pra{a za snegot na planinata, a planina
nema{e; pra{a za stri`ewe ovni, a ovni nema{e.
- Pomislete se! - rekol carot. - Ako ne mi odgovorite, }e ve otpu{tam,
a za minister }e go zemam ovoj starec zatoa {to toj vedna{ mi odgovori.
Carot si oti{ol, a ministrite ostanale da mislat {to pra{al gospodarot, a {to odgovoril ora~ot. Ne mo`ele da se dosetat, pa se vratile kaj
ora~ot.
- Ora~u, {to te pra{a carot?
- ]e vi ka`am, ama }e mi gi dadete site `oltici {to gi imate.
Ministrite nemale drugo {to da pravat pa se soglasile. Toga{ ora~ot
rekol:
- Carot me pra{a za mojata glava - odamna li e pobelena; jas mu odgovoriv - od trieset godini. Posle me pra{a dali mo`am da gi ostri`am ovnite,
a jas mu odgovoriv deka mo`am i ko`ite da im gi oderam. A vie ste ovnite.
Dojdovte kaj mene i jas vi gi zedov site `oltici, ta vi gi odrav ko`ite.
Ministrite si oti{le zasrameni.
Makedonska narodna prikazna
120
DA RAZGOVARAME
So kogo se sretnal carot?
Za {to razgovarale?
Kakva zada~a dobile ministrite?
Kako do{le do odgovorot?
Pro~itaj go mudroto objasnuvawe na ora~ot.
IZRAZI SE PISMENO
Preraska`i ja prikaznata no taka {to }e £ go smeni{ krajot. Ima mnogu
na~ini. Nie ti nudime tri:
a) Ora~ot gi zel zlatnicite, no gi ka`al ministrite na carot;
b) Ne im go ka`al odgovorot na ministrite;
v) Ministrite se iskarale i istepale koj da mu go ka`e odgovorot na
carot.
Odberi eden od ovie na~ini ili smisli drug kraj po tvoja `elba.
PROSLEDETE NA ^ASOT
Na Makedonskata televizija, na prvata programa, sekoj den vo 10 ~asot
i 20 minuti se emituva makedonska narodna prikazna.
Prosledete edna makedonska narodna prikazna i zapi{ete:
naslov na prikaznata, koi akteri igraat vo nea, koj e re`iser.
Preraska`i ja prikaznata vo tetratkata.
Iska`i se kako ti e pointeresna prikaznata - koga ja ~ita{ ili koga ja
gleda{ na televizija?
121
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
GLAVNI ^LENOVI VO RE^ENICATA - PODMET I PRIROK
Znam koi se glavni delovi vo re~enicata. Lesno gi opredeluvam podmetot i
prirokot. Podmetot vo re~enicata poka`uva koj ({to) go vr{i dejstvoto ili
se nao|a vo nekoja sostojba, a prirokot poka`uva {to raboti podmetot.
1. Od slednive zborovi vo tetratkata }e sostavam tri re~enici i }e go
podvle~am podmetot so sina, a prirokot so crvena boi~ka:
Marija, proletta, kupi, Kiro Donev, rano, pi{uva, cve}e, humoristi~ni,
pristigna, tekstovi.
2. Mo`am sam da sostavam dve re~enici i da opredelam podmet i prirok.
3. Slednive re~enici }e gi prepi{am vo tetratkata i }e gi dopolnam so
podmet ili prirok:
a) Kiril ______sladoled.
b)______ ja donese lastovi~kata.
v) ______ pla~e.
g) Violeta _______ cve}iwa.
Odgovorite na slednive barawa pi{uvaj gi so latini~ni bukvi vo
tvojata tetratka.
1. Od koja makedonska narodna prikazna nau~i deka decata rano nau~ile
da se ~uvaat od opasnostite {to gi demnat od lu|eto?
2. Van~o Nikoleski, avtorot na pesnata ,,Moeto selo#, go napi{al romanot:
a) Spomenka
b) Goce Del~ev
v) Ajdu~ka ~e{ma
3. Originalniot podarok koj go smislil Vasko Pikasko e:
a) cve}e odgledano od u~enicite
b) cvet napraven od raznobojni kam~iwa
v) cvet nacrtan od najdobriot crta~
4. Napi{i nekolku sporedbi so koi }e ja opi{e{ tvojata majka?
5. Za ,,Valkanata u~ilnica# i ,,Pismo od decata od golemiot grad#
zaedni~ko e:
a) napi{ani se vo stihovi
b) ja razvivaat ekolo{kata svest
v) imaat ist avtor.
122
Ja po~ituvam razli~nosta
Nabroj gi site vidovi ptici {to gi znae{.
Pro~itaj mu na drugar~eto i dopi{i gi vidovite ptici za koi ne si
se setil, a se setilo tvoeto drugar~e.
PTICI
So vetrot tancuvaat v zanes,
kako deca v nemir {to gorat.
Razigrani vo prekrasen tanec,
se vivnale nad pole i gora.
V son~evina sinolika tonat,
na kriljata proletta ja nosat.
Vo beskrajot niz igra se gonat
i se kapat vo utrinska rosa.
Nad ezero sinevina galat,
denot iden v ne`nosti go krasat,
vo srcata kopne`i ni palat,
ubavici pesni {to si glasat.
I poleto i gorata cvetna
poubavi, poli~ni se so niv.
[tom gi vidam so pesni da letnat,
~udna sre}a vo srce mi yvoni.
Pero Milenkoski
OTKRIJ GI ^UVSTVATA
Koi ~uvstva gi pobudi kaj tebe ovaa pesna?
Obidi se da ja objasni{ taa "~udna sre}a {to v srce mi yvoni#.
So kogo poetot gi sporeduva pticite vo let? Objasni ja sporedbata.
Zo{to poetot veli deka pticite ja nosat proletta na kriljata?
Kakvi kopne`i raspeanite ptici ti palat vo srceto?
I POETSKITE SLIKI
^itaj ja pesnata vo sebe i so moliv~e obele`uvaj ja sekoja poetska slika.
Kolku poetski sliki otkri?
Opi{i ja poetskata slika {to najmnogu ti se dopa|a.
Prepi{i nekolku poetski izrazi {to te voodu{evuvaat.
ISKA@I GI SVOITE STAVOVI
Pticite se va`en del od `ivotnata sredina. Kako se odnesuva{ ti
kon niv? Kako se gri`i{ za pticite koi prezimuvaat kaj nas?
123
NAPRAVI SPOREDBA
Nacrtaj vo tvojata tetratka so nekolku potezi dva lika: nasmean i
namurten.
Kakvo ~uvstvo predizvikuva kaj tebe nasmeaniot lik, a kakvo namurteniot.
APRILSKA
Me izlaga
te izlagav.
Lagite gi slavevme
slatko se nasmeavme.
Me izlaga
te izlagav
i samo {to zaminavme
gri`ite gi skinavme.
Me izlaga
te izlagav,
kratko na minuvanje,
mil den za {eguvanje!
Me izlaga
te izlagav,
so smea se nagostivme
potoa si prostivme.
Me izlaga
te izlagav.
Vo du{ata arlili-li-li
mi nasadi karanfili.
Risto Dav~evski
RAZGOVARAME ZA PESNATA
[to po~uvstvuva otkako ja slu{na ovaa pesna?
Objasni ja mislata na poetot †mil den za {eguvanje#.
Zo{to lu|eto na ovoj den se la`at me|u sebe, no nikoj nikomu ne mu se
luti?
Kakvi lagi i {egi treba da se ka`uvaat na ovoj †mil den za {eguvanje#?
Objasni kako gi razbira{ poslednite dva stiha od pesnata.
124
SOZDAVAJ
Izmisli u{te dva stiha za da ja zavr{i{ zapo~natata {esta strofa:
Me izlaga
te izlagav
__________________________
__________________________
PRODOL@I SO AKTIVNOSTITE NA ^ASOT PO TEHNI^KO OBRAZOVANIE
Za u~ili{niot prvoaprilski maskenbal podgotvi interesna maska i
u~estvuvaj vo natprevarot za najuspe{na maska vo tvoeto u~ili{te.
PODGOTVI IZVE[TAJ
Za naredniot ~as podgotvi izve{taj za maskenbalot vo tvoeto u~ili{te.
Izve{tajot treba da gi sodr`i slednive podatoci:
- kade i koga se odr`a maskenbalot;
- koj u~estvuva{e vo nego;
- kakvi maski podgotvile u~esnicite;
- koi bea pobednici;
- kakvi nagradi dobija pobednicite.
PRO^ITAJ VO DNEVNIOT PE^AT
Pronajdi i pro~itaj vo dnevniot pe~at kade se odr`uvale natprevari i
drugi manifestacii za odbele`uvawe na Denot na {egata - prvi april.
Donesi sam zaklu~ok koi vesnici spa|aat vo DNEVEN PE^AT.
Koi dnevni vesnici se ~itaat vo tvoeto semejstvo?
Nabroj gi naslovite i na drugite dnevni vesnici {to gi znae{.
Napravi sporedba so tvoeto spisanie {to go ~ita{. Kolkupati mese~no
izleguva od pe~at?
U^ESTVUVAJ VO NATPREVAROT ZA NAJDUHOVITA [EGA
Predlo`ete mu na va{iot u~itel da organizira natprevar vo izvedba
(dramatizacija) na najduhovita {ega. Na natprevarot neka se prijavi sekoj
koj saka.
[egata mo`e da ja prezentira{ sam, vo dvojka ili grupno.
125
Narodna pogovorka:
JAZIKOT KOSKI NEMA, A KOSKI KR[I.
IZRAZI SE
Objasni kako ja razbira{ ovaa narodna pogovorka. Kako mo`e jazikot
da kr{i koski?
Pronajdi i drugi pogovorki so ista poraka!
NAVREDA
Na rit~eto ima{e dve cre{ni. Ednata be{e stara i {upliva, nagrdena,
osakatena... Ima{e samo u{te dve granki. A nedaleku od nea raste{e druga
cre{na, mlada, vitka... Nejzinite rasko{ni granki ja pravea u{te poubava.
Edna{ ~avkata £ podvikna na mladata cre{na:
- Ej, ubavice! Zarem ne ti pre~i onaa starica?
- Pra{aj me ne{to poumno,~avko! - se navredi drvoto.
A starata cre{na ne re~e ni{to. Samo so gor~ina se nasmevna. Dodeka
pak, vetrot ne mo`e{e da se vozdr`i.
- A ti ~avko, dali ja saka{ svojata majka? - ja pra{a.
- Pa, koj ne ja saka rodenata majka! - gordeliva be{e ~avkata.
- E, zatoa treba pomalku da drdori{! I da znae{ deka starata cre{na e
nejzina majka. A i taa nekoga{ be{e mlada i ubava. Pred pove}e godini edna
nejzina semka, tokmu jas ja istrkalav malku ponastrana... Ete, od nea iznikna
mladovo drvo... - raska`uva{e toj.
^avkata se zasrami i bez zbor odleta.
I bidej}i be{e obi~na ~avka, nikoga{ ne dozna deka navredata boli
pove}e i od rana.
Gorjan Petrevski
126
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT
[to te voodu{evi vo ovoj raskaz?
Pronajdi ja re~enicata od koja doznava{ deka starata cre{na e
navredena.
Od kogo ~avkata zasrameno odletala bez zbor?
Objasni kako ja razbira{ poslednata re~enica.
Objasni ja porakata na pisatelot.
FORMULIRAJ NASLOVI NA CELINITE
^itaj go raskazov tivko, obele`i gi so moliv~e logi~kite celini i daj im
naslov.
Taka }e go napravi{ planot na raskazot po kogo }e go preraska`e{ mnogu
lesno.
POSTAVI PRA[AWA
Postavi £ dve pra{awa na mladata cre{na i dve pra{awa na vetrot.
VE@BAM IZRAZNO ^ITAWE
Pro~itaj go ovoj raskaz pred tvoite roditeli.
Pritoa potrudi se re~enicite da gi pro~ita{ so pravilna intonacija.
Menuvaj ja i bojata na glasot za da gi imitira{ ~avkata, vetrot i mladata
cre{na.
Razmisli za poinakov kraj na raskazot!
ZNA^EWE NA ZBOROVITE
Razgovaraj so tvoite roditeli i pronajdi go zna~eweto na slednive
zborovi:
drdori vitka rasko{na -
DOMA[NA ZADA^A
Preraska`i go raskazov vo tetratkata spored planot {to go napravi.
127
ZBOROVI SO ISTO ILI SLI^NO ZNA^EWE
SOGLEDAJ I ZAKLU^I
ODI
se dvi`i
~ekori
brza
doa|a
tr~a
KNIGA
dnevnik
u~ebnik
roman
slikovnica
re~nik
Zborovite od desnata kolona iako se razli~ni po forma, imaat
isto zna~ewe kako i zborot so kogo se povrzani so strelkite. Site
go ozna~uvaat poimot ODEWE ili KNIGA.
Za da postigneme pogolema slikovitost i preciznost vo
iska`uvaweto ~esto koristime razli~ni zborovi {to imaat isto
ili sli~no zna~ewe.
PRIMENI GO NAU^ENOTO
Za sekoj zbor pronajdi po eden ili pove}e zborovi so isto ili sli~no
zna~ewe i zapi{i gi vo vakva tabela:
govori
ka`uva
ku}a
ulica
vesel
obuvki
patiki
u~itel roditel
majka
~izmi
Prepi{i go sledniov tekst. Pritoa sekoj zbor napi{an so sina boja,
zameni go so zbor {to ima isto ili sli~no zna~ewe:
†...Na istok osamnuva{e novoto utro. Vo cvetnata gradina trendafilot
`edno go o~ekuva{e plisokot na son~evite zraci. Niz negovite cvetovi,
kako biserni zrna, svetkaa bezbroj kapki rosa.
Ama nivniot `ivot e kus. So izgrevot na sonceto vedna{ }e is~eznat.
Ne~ujno. Bez {um...#
128
ZBOROVI SO SPROTIVNO ZNA^EWE
Cvetko e vesel.
Kakov e Tome?
ZAKLU^I
Pronajdi zbor tamu kade {to nedostasuva i ka`i mu go na drugar~eto
do tebe:
den no}
bogat
bolest zdravje
visok
dobri
grdo
nizok
lo{i
utro
glad
qubi
sitost
mrazi
umna
smel
svetlo
Kakvo zna~ewe imaat zborovite {to im gi dodade na dadenite zborovi?
VE@BI
Prepi{i go sledniov tekst. Pritoa sekoj zbor napi{an so rozova boja
zameni go so zbor {to ima sprotivno zna~ewe. Taka tekstot }e ja dobie
svojata celosna smisla i ubavina:
Daleku od na{ata nova ku}a ima{e edno nisko drvo so retka kro{na. Na
najniskata granka sekoja prolet dve ta`ni ptici go obnovuvaa staroto
golemo gnezdo. Nabrgu }e se ~ue{e i grubiot cvrkot na golemite i grubi
pilenca. Koga }e potporasnea i tie n¢ rasta`uvaa so svojata ta`na pesna.
Prepi{i gi re~enicite vo tetratkata. Pritoa potrudi se vo sekoja
re~enica da zameni{ po eden ili dva zbora so sprotivno zna~ewe:
1. Moeto letalo letna nagore.
2. Pticite se vratija od studenite krai{ta.
(Pticite si zaminaa vo toplite krai{ta)
3. Imam mnogu prijateli.
4. Deneska imav lo{ den.
129
POTSETI SE
Potseti se na nekoja pesni~ka {to ti ja peele dodeka si bil mal,
a sega ti mu ja pee{ na nekoe detence. Ka`i mu ja na tvoeto drugar~e
od klupata.
IGRA SO DETE
Na }erka mi
Daj mi gi ra~iwata,
zdru`i gi prstiwata,
na{ata igra da si ja po~neme
stara i prosta:
^uk, ~uk!
Koj ~uka?
Stojan~e.
[to bara?
Ogan~e.
Vlezi,
zemi si.
Milo, ti se smee{ kako srebro,
ti se smee{ kako izvor~e:
te~e smea vo brazdi~ka bistra,
po zeleni trevki,
pee sme{na pesna,
skokotliva igra za prstiwata
za no`iwata:
Maloto prste prosence,
a do nego - bobence,
a do nego - grozjence,
a do nego - le{ni~e,
a do nego - jagot~e,
vrap~e da go ~apne,
{at~e da go lapne!
Bla`e Koneski
130
RAZGOVARAME ZA PESNATA
Na koj period od detstvoto te potseti ovaa pesna?
Na kogo mu ja posvetil pesnata poetot Bla`e Koneski?
Na koja vozrast bila negovata }erka koga £ gi peel ovie pesni~ki?
Koe silno ~uvstvo na poetot e izrazeno vo ovaa pesna?
Najdi gi dvete sporedbi vo pesnata i objasni gi.
Kakov efekt se postignuva so slednive zborovi: prstiwata, ra~iwata,
Stojan~e, ogan~e, izvor~e...?
GO ZBOGATUVAM RE^NIKOT
prosence - proso (od milost)
bobence - grav~e (vo isto~nite govori)
Pronajdi gi i zapi{i gi vo tetratkata site zborovi so koi se
iska`uva ne{to malo ili milo.
ZABELE@I
Koi dve strofi se zalagalki koi najverojatno i tebe so niv te
zaigruvale tvoite roditeli ili babi i dedovci.
Zapi{i vo tetratkata i ti nekoja detska zalagalka.
KOJ E BLA@E KONESKI
Ka`i mu na drugar~eto {to znae{ za poetot. Ako si zaboravil, zaedno
pobarajte vo prvata tema od ovoj u~ebnik i pro~itajte glasno. Povtorete
{to ste nau~ile.
ZADA^A
Nau~i ja pesnata napamet i recitiraj ja na ~asot.
Izberete najdobar recitator.
131
POTSETI SE I RASKA@I
Potseti se na edno tvoe interesno do`ivuvawe od minatiot Veligden i
raska`i mu go na drugar~eto do tebe.
VELIGDEN
Veligden, toj rasko{en proleten i
prazni~en den e nezaboraven. Deca so
beli pleteni ko{ni~ki, so cvetni granki od
ovo{kite i so crveni jajca staveni na pamuk vo
ko{ni~kata, za da ne se "sker{et#. Site bevme
oble~eni vo ne{to ubavo, vo novo pleteno xemper~e, novi gumeni opin~iwa. A ako pak ti
kupile patiki, toa be{e radost
golema. Da ti e `al da stapne{ so
niv na patot.
So ko{ni~kata so crveni jajca,
odevme v crkva, da gi pee popot.
Eden od tie veligdenski denovi
be{e isto taka interesen i zabaven
za nas decata, koga kru`evme okolu
crkvata i so sve}i si gi gorevme
kosite na glavite. Toa bea ubavi
prazni~ni denovi, na u~ili{te
site bevme izgoreni vo kosite.
Odevme i so po dve-tri
crveni jajca vo
u~ili{nite torbi, za da "se ker{ime#, kako {to velime vo Vev~ani. U~ili{niot dvor tie denovi be{e poln
so lu{pi od veligdenskite jajca vo razni boi.
No, bidej}i sekoj den ne e Veligden, potoa vleguvavme
vo "normalen kolosek#, za{to poleka, no sigurno se
bli`e{e letoto, a so nego i krajot na u~ebnata godina.
Naum Popeski
132
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT
Opi{i {to nosele decata od Vev~ani koga odele v crkva na Veligden?
Kako bile oble~eni?
Pokraj obi~aite vo crkvata, {to u{te im bilo interesno i zabavno na
decata?
Kako izgledal u~ili{niot dvor za vreme na veligdenskite praznici?
Pronajdi gi i podvle~i gi so moliv~e dvata zbora {to ne se literaturni.
Napi{i ja nivnata literaturna forma.
Po {to ti e poznato tebe seloto Vev~ani?
DOZNAJ I ZAPI[I
Razgovaraj so tvoite roditeli, baba i dedo za veligdenskite obi~ai vo
nivniot kraj. Ona {to e novo i interesno za tebe zapi{i go vo tetratkata.
PISATELOT NAUM POPESKI ZA SEBE
Detstvoto e mojot neiscrpen izvor na inspiracija. Del od moeto detstvo
opeav vo stihozbirkata †Detelinka so ~etiri lista#, a eve, sega u{te
edno navra}awe, preku knigava †Spomeni vo sliki#.
Ti, po~ituvan ~itatelu, me|u koricite na ovaa kniga, }e se sretne{ so
moeto detstvo, so spomeni koi slikovito zboruvaat za tie nezaboravni
denovi od moeto detstvo vo Vev~ani, vo pazuvite na planinata Jablanica.
Sekoj zapis vo knigava e prikazna za sebe, a vo site zaedno sum jas,
deteto vev~an~e od pedesettite godini na 20 vek...
PREPORAKA ZA ^ITAWE
Pobaraj ja vo tvojata biblioteka i pro~itaj ja knigata †Spomeni vo
sliki# od Naum Popeski
133
Ka`i mu na drugar~eto nekolku brzozborki {to gi znae{.
Natprevaruvajte se koj }e ka`e pove}epati edna brzozborka bez gre{ka.
[U[KA^ [U[KA [UTRE DU[KA
Ne{to {u{na, se za{u{ka
{tukna kutre da nadu{ka
{to li {u{na, kaj se mu{na
{ekna {utre koga slu{na.
[umi {uma od {u{lawe
{tuka {utre od du{kawe
ama ni{to ne nadu{i
{to za{u{ka da dou{i.
[turo {utre du{kaweto
vetre ti e {u{kaweto
batali go, {u{ka~ katil
nikoj vetrot ne go fatil.
[u-{u, {u-{u, {u{ka~ {u{ka
vetre {utre da nadu{ka.
Vasil Pujoski
ZNA^EWE NA ZBOROVITE
{tukna - zbesna
{utre i {turo - praznoglavo, glupavo (od {ut - bez rogovi)
{u{lawe - {u{kawe
da dou{i - da sfati, da razbere
batali go - zapostavi go, napu{ti go
katil - mnogu lo{
Koi od ovie zborovi prvpat gi sretnuva{?
134
RAZGOVARAME ZA PESNATA
Objasni {to te razveseli vo ovaa pesna.
Koja soglaska e najzastapena vo pesnata?
[to postignal so toa poetot?
Koj e {u{ka~ot, a koj du{ka~ot?
Na koi narodni kratki umotvorbi te potseti ovaa pesna? [to mu ka`a na
drugar~eto pred po~etokot na ~asot?
ZADA^I
Nacrtaj vakva tabela vo tvojata tetratka i izvle~i gi site imenki i
glagoli koi vo sebe ja sodr`at soglaskata {
Imenki so {
Glagoli so {
Dopi{i u{te po pet imenki i glagoli {to }e gi izmisli{ vo koi }e
se povtoruva nekoj glas po tvoj izbor (soglaska ili samoglaska).
Obidi se i ti da sostavi{ brzozborka od edna re~enica. Ka`i mu ja
na drugar~eto i nateraj go da ja ka`e tripati ednopodrugo bez gre{ka.
ORGANIZIRAJTE SE ZA IGRA
Sekoj neka nau~i napamet edna strofa od pesnata. Organizirajte
natprevar vo recitirawe bez gre{ka.
TI PREPORA^UVAME ZA ^ITAWE
Pobaraj vo u~ili{nata ili gradskata biblioteka kniga so brzozborki
od makedonski avtor. Nau~i nekolku napamet i koristi gi vo igrata
so tvoite drugar~iwa.
135
SETI SE
So koi osobini naj~esto e zakitena lisicata?
Raska`i nekoja pointeresna basna za nea.
LISICATA, E@OT I KRTOT
E`ot i krtot se zaorta~ile nekoga{, za da rabotat selska rabota.
- E, bre krtu, - mu rekol e{ko - sega {to da fatime rabota?
- Ami {to }e fatime, bre e{ko, - mu odgovoril krtot - kako prvo }e n¢
~eka da go izorame poleto. Eve jas }e izoram, a pak ti da posee{.
- Mnogu arno - rekol e{ko - ti izoraj, a jas }e poseam.
Se zapregnal krtot i izoral edno mesto, za }ef go be{e storil. Fatil
e{ko i be{e go poseal izoranoto mesto. Potoa go be{e izramnil so trweto so
koi bil ispozaka~en, trkalaj}i se po poseanoto mesto. Be{e se storil eden
beri}et, stra{na rabota! Go o`nale i go ovr{ile. Zele edno kutle da si ja
delat p~enicata. Arno ama u{te so prvo bea se zakarale, ~unki e{ko sakal
kutleto da e ponagneteno, bidej}i toj pove}e se ma~el koga go vla~el mestoto! I krtot sakal da e kutleto ponagneteno, ~unki toj vo oraweto si gi
iskr{il noktite. Taka velej}i ne mo`ele da se pogodat, }e se ispotepale:
per~e za per~e se bea fatile. Nemalo nikoj da pomine da gi kutrulisa. Za
pakost, ete ja kuma lisa kaj vrvela i bez da ja povikaat be{e se vratila da
vidi {to e taa |urultija.
136
- More, {to se karate, bre e{ko i ti krtule? [to imate da delite, ta
{to tolku se karate? - im rekla kuma lisa.
Otkako gi pra{a kuma lisa, be{e si go ka`ale alot pred nea kako pred
nekoj praveden sudija i bea ja pomolile, taa, kako {to e pravo, da im ja deli
p~enicata, samo da ne se karaat.
- E ti, e{ko me{ko, i ti, krtule mrtule, vie imate devet kila i kutle i
slamata za delewe, eve pravo kako se deli: tebe, e`e me`e, na ti ja slamava
da si le`i{; tebe, krtule mrtule, p~enica edno kutle - tolku dosta ti e za
celo zimovi{te. A za lisica misica }e bidat devette kila p~enica, za da si
gi odnesam na vodenica. Eve vaka biduva za vas pravina, prava kako ja`e v
torba, za da se prika`uva, - im rekla lisa i ja ograbila od krtuleto i e{ka
pe~alenata stoka.
Makedonska narodna prikazna
ZBOR PO ZBOR - RE^NIK
Vo prikaznata }e sretne{ mnogu zborovi od narodniot jazik od koi
nekoi retko se koristat. Zapi{i gi vo tvojata tetratka.
Mo`ete da napravite oddelenski re~nik vo koj }e gi zapi{uvate
site novi zborovi na koi }e naidete.
se zaorta~ile - se zdru`ile
}ef - `elba, merak
beri}et - rod od nivite
kutle - stara merka za merewe `ito
~unki - za{to
per~e - pramen kosa
kurtulisa - se spasi
pakost - {teta, beqa
|urultija - kavga, raspravija
alot - makata
RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA
Na kakov jazik e napi{ana ovaa makedonska narodna prikazna?
Zo{to se skarale e`ot i krtot?
Kako presudila lisicata? Zo{to ne se slo`uva{ so nejzinata presuda?
Objasni ja mislata na lisicata: "Eve vaka biduva za vas pravina, prava
kako ja`e v torba, za da se prika`uva#.
POVRZI
Koi narodni pogovorki odgovaraat na sodr`inata?
Krivo sedi, pravo sudi.
Ako ne si bogat, bidi rabotliv.
Dvajca se karaat, tretiot koristi.
Gladna me~ka oro ne igra.
137
RAZMISLI - POTRUDI SE
So tehnikata kocka obidete se so tvoeto drugar~e od klupata da ja
pretstavite lisicata od ovaa prikazna i od basnite vo koi ste ja sretnale.
OPI[I
(boi, formi, veli~ini)
SPOREDI
(na {to e sli~na)
PRIMENI
(koj del od nea
se koristi
i za {to)
ASOCIRAJ
(na {to te naveduva da razmisluva{)
ARGUMENTIRAJ
(za ili protiv)
ANALIZIRAJ
(od {to e sostavena)
Napravete vakva kocka na list i popolnete ja. Va{ite kocki zaka~ete gi
na tablata i razgovarajte za va{eto mislewe.
138
PRETHODNA PODGOTOVKA
Pronajdi nekolku novi gatanki i nau~i gi. Nau~i i nekolku brzozborki.
Zamoli gi povozrasnite da ti ka`at nekolku interesni pogovorki.
ZABAVNA TRADICIJA
GATANKI
Tri meseci e prazno,
a devet polno.
(u......e)
Na dve stebla viti,
tenki, izrasnale
pet granki.
(r... i p....)
Sekoga{ sedi v ku}a,
a pak e vla`en.
(p....v)
BRZOZBORKI
POGOVORKI
Bel petel, bela pepel preta{e.
Na{ rasol, lo{ rasol.
Lo{ kantar katran mere{e.
Mara mala, Mara golema
Petre pletit plot, da pomini
pop.
Dolga kosa - kratok um.
Vodata i ognot prijateli ne
stanuvaat.
^esta e poskapa od parata.
Mrzata e krasta.
Aren zbor - zlaten klu~.
DOSETI SE I POBEDI
Organizirajte nekolku igri niz koi }e poka`ete kolku ste nau~ile od
na{ata bogata narodna riznica. Natprevaruvajte se i zabavuvajte se:
Sekoj neka napi{e po edna gatanka i neka £ ja dade na u~itelkata.
Taa }e gi odbere najinteresnite i }e vi gi postavuva kako pra{awe.
Neka odgovara koj prv }e se doseti i }e krene raka. Postavete £ i
vie edna gatanka na u~itelkata.
Odberi si edna od dadenive brzozborki ili onaa {to si ja nau~il.
Sekoj treba da ja izgovori brzo i bez gre{ka tripati ednopodrugo.
Toj {to }e zgre{i otpa|a od igrata. Krugot se povtoruva dodeka
ostane samo eden - pobednikot.
Naredete se vo krug. Eden u~enik }e ja po~ne pogovorkata i }e mu go
frli top~eto na drugar~eto koe treba da ja dovr{i. Ako ja dovr{i toa po~nuva nova pogovorka i podava na drug. Toj {to ne znae da ja
dovr{i pogovorkata izleguva od igrata.
139
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
ZBOROVI SO ISTO ILI SLI^NO ZNA^EWE
Za da ne povtoruvam isti zborovi, a za da postignam pogolema slikovitost
i preciznost vo iska`uvaweto umeam da koristam drugi zborovi koi imaat
isto ili sli~no zna~ewe.
1. Vo mojata tetratka }e napi{am po nekolku zborovi so isto ili so sli~no
zna~ewe za zborovite: radost, krevet, pokrivka, tabletka, ~evli.
ZBOROVI SO SPROTIVNO ZNA^EWE
Nau~iv koi zborovi imaat sprotivno zna~ewe i zatoa mo`am brzo da se
dosetam da gi ka`am zborovite koi imaat sprotivno zna~ewe od
poso~enive:
daleku - ____; gusto - _____; ne`en - ____; napred - ____; nisko - _____;
vesel - ____; nasmean - ____; nagrada - _____; {iroko - _____.
1. Vo tetratkata }e gi prepi{am re~enicite i vo niv }e zamenam po eden
ili dva zbora so zborovi so sprotivno zna~ewe:
Male~kata Mila ima retka kosa.
Nemam snimeno ta`ni pesni.
Slednive odgovori }e gi ka`am usno:
1. Odgovorot na gatankata Dolga Neda senka nema e:
a) brod
b) manekenka
v) reka
2. Slednive zborovi od narodniot jazik }e gi zamenam so zborovi od standardniot jazik: }ef - ___, pakost - ___, kom{ika- ____, muabet - ______.
3. Poetot Bla`e Koneski vo pesnata ,,Igra so dete# {to £ ja posvetil na
svojata }erka, iskoristil dve narodni tvorbi posveteni na decata {to se
vikaat:
a) brzozborki;
b) zalagalki;
v) broenici.
4. Koja pesna vo ovaa tema poetot ja napi{al po primerot na narodnite
brzozborki?
a) Ptici
b) [u{ka~ {u{ka {ture du{ka
v) Igra so dete
24 140
Svetot okolu mene
VREDNA LEKCIJA
Mnogu odamna, selanite koi seele kompiri, gi izeduvale pogolemite, a
za sadewe gi ostavale pomalite kompiri. Go pravele toa so godini, no
zabele`ale deka sekoja godina kompir~iwata stanuvale s¢ pomali, dodeka
ne stanale mali kako `ir~iwa! Toga{ sfatile deka e podobro da gi jadat
positnite, a za sadewe da gi ~uvaat pogolemite kompiri. Samo taka prirodata im obezbeduvala dobra berba sekoja godina.
Kineska narodna prikazna
[TO NAJVA@NO NAU^IV OD OVAA LEKCIJA
Zo{to na selanite sekoja godina im se ra|ale s¢ pomali i pomali kompiri?
[to sfatile na krajot selanite?
Kakva bila berbata narednite godini?
Zapi{i dobro vo tetratkata {to nau~i ti od ovaa kusa, no mnogu
pou~na prikazna.
SE ZAMISLUVAM
Objasni kako ja razbira{ pogovorkata [TO ]E SI POSEE[ TOA ]E TI
NIKNE.
[to see{ ti vo `ivotot?
Kako se odnesuva{ so bliskite vo semejstvoto, so drugarite, so lu|eto
koi gi poznava{ i tie {to ne gi poznava{?
Kako se odnesuva{ kon prirodata, a kako kon u~eweto?
141
Koga ti izvikuva{ "oho-ho#, kakvo ~uvstvo izrazuva{?
@ITELITE NA OHOHO
Na Ohoho, najbogatiot ostrov na izmislenata planeta Iks, lu|eto imale s¢.
Tamu mo`elo da se pronajde i ona {to ne mo`at da go izmislat i najmudrite,
najlukavite i najal~nite.
I bidej}i imalo s¢ i bidej}i prestanale da razmisluvaat za utre{niot
den, na zadovolnite Ohohonci im stanalo mnogu zdodevno, pa po~nale da se
karaat. A {to drugo da pravi{ koga ne mora{ ni da u~i{, ni da raboti{, a ni da
se gri`i{ za ne{to?
Pa, ni{to. ]e nosi{ voda vo re{eto ili }e bara{ vlakno vo koko{kino
jajce.
I taka, eden den, bra}ata Izmen i bra}ata ^izmen od ostrovot Ohoho, em se
skarale, em se stepale. A {to da se pravi so lu|e koi gi voznemiruvaat onie {to
ne se kako niv, a go popre~uvaat i javniot red i mir? Ni{to drugo, osven da se
proteraat od ostrovot Ohoho.
I bra}ata Izmen i bra}ata ^izmen bile proterani na ostrovot Eh, najsiroma{niot ostrov na planetata Iks. Kaznata {to im ja izrekol gradskiot sud, ja
izmislil poznatiot mudrec Koso Belobrad.
- Pa, neka go smenat malku vozduhot, - rekol mudrecot Belobrad, - belki
toa }e im go pridotera pametot.
A na ostrovot Eh nema {ega. Da ne se najde{ tamu. S¢ e suvo, pusto. ]e jade{
samo suva riba ispe~ena na `e{koto sonce i }e gleda{ vo neboto dali }e zavrne
za da se napie{ voda kako ~ovek. Inaku ne ti preostanuva drugo osven da cedi{
sok od bodlikavite kaktusi.
- Eh, - rekle bra}ata Izmen po tri dena na ostrovot - neka ni se isu{at
jazicite koi znaeja da lomotat i da pravat neredi, samo da se vratime na na{iot
ubav ostrov Ohoho!
- Eh, - rekle i bra}ata ^izmen - i nam jazikot da ni se isu{i i slugi da vi
bideme dodeka sme `ivi, samo da se vratime na ostrovot Ohoho.
No bra}ata Izmen i bra}ata ^izmen ne se vratile po tri dena. Ne se
vratile ni po tri meseci. Se vratile duri po tri godini koga stanale ko`a i
koska, a bradite im se spu{tile duri do kolenata.
@itelite na Ohoho ne mo`ele da gi prepoznaat. Pomislile deka tie se od
planetata Zemja, za koja u~ele deka lu|eto tamu ne znaat drugo osven da se
karaat i da se tepaat. I vedna{ }e pobegnele od niv. No mudrecot Koso
Belobrad im ja raska`al prikaznata za nivnoto stradawe na pustiot ostrov Eh
i ~esnite Ohohonci se smirile.
- Taka e, - priznale bra}ata Izmen i bra}ata ^izmen - toa sme nie izmamnicite i porane{ni neranimajkovci, Izmenovci i ^izmenovci, koi pred tri
godini go zagrozija redot i mirot.
142
Otkako uvidele kolku se popametni i pomirni bra}ata Izmen i bra}ata
^izmen, site `iteli od ostrovot Ohoho se sobrale pred sudot. Se sobrale i
vikale vo hor:
- I nie sakame da n¢ progonite na ostrovot Eh!
- [to da pravime? - pra{al glavniot sudija. - Dokolku ne im ja ispolnime `elbata, kako {to navalile, ovie }e ne skalpiraat!
A mudriot Koso Belobradiot odgovoril:
- Se razbira deka morame da gi kaznime. Zadovolstvoto tolku gi
zaslepilo, {to po~nale da stanuvaat lo{i. A slepi }e bidat s¢ dodeka ne im
dopu{time da gi uvidat bogatstvata i dobrinite na ostrovot Ohoho.
- Kako mo`e da ne gi gledaat dobrinite, ubavinite i bogatstvata na
ostrovot Ohoho koga `iveat ovde? - se za~udil sudijata.
- Ne gi gledaat, - objasnil mudrecot Belobrad - za da mo`at da gi vidat
treba da gi oddale~ime od Ohoho. Ubavinite na Ohoho najubavo se gledaat od
neubavinite na ostrovot Eh.
Risto Dav~evski
143
RAZGOVARAME ZA NEOBI^NOTO VO RASKAZOT
[to ti be{e neobi~no vo ovoj raskaz?
Na koja planeta se nao|aat ostrovite Ohoho i Eh? Si ~ul li dosega za nea?
Kako `iveele `itelite na ostrovot Ohoho?
Zo{to bile proterani na ostrovot Eh bra}ata Izmen i bra}ata ^izmen?
Kakva promena nastanala kaj niv po trigodi{niot prestoj na ostrovot Eh
kade {to vladeele su{ata i gladot?
Kakvi bile `itelite na Zemjata spored ona {to go u~ele na planetata Iks?
JA OTKRIVAM PORAKATA NA RASKAZOT
Povrzi go ovoj raskaz so realnosta i otkrij ja negovata poraka. Neka ti
pomognat poslednite dve re~enici. Razgovarajte na ~asot, izberete
najdobra formulacija za nea i zapi{ete ja na tabla, a ti vo tvojata
tetratka.
ODBERI SI ZADA^A I SOZDAVAJ
Zapi{i gi vo tetratkata site neobi~ni imiwa {to gi sretna vo raskazot.
Pokraj niv izmisli i zapi{i neobi~ni imiwa na u{te pet planeti, gradovi,
zemji ili ostrovi, a do niv izvedi gi imiwata na nivnite `iteli. (Ohoho Ohohonci)
Napi{i im pismo na Ohohoncite na planetata Iks i objasni im deka
`itelite na Zemjata ne se karaat i tepaat me|u sebe, tuku deka tie u~at i
rabotat vredno, se po~ituvaat i se pomagaat me|u sebe. Ne zaboravaj da gi
pokani{ da ti dojdat na gosti za da se uverat vo toa...
Napi{i sostav so naslov "Ja ~uvam mojata planeta Zemja#. Povrzi
go so porakata od raskazot.
144
PRAVOPISNI ZNACI
NAVODNICI
PRAVILNO UPOTREBUVAJ GI NAVODNICITE:
1. Kaj naslovi na knigi, spisanija, vesnici: Ja kupiv knigata
"Gotvarski skazni# od Slavka Maneva. Brat mi go ~ita
spisanieto "Na{ svet#.
2. Kaj imiwa na emisii, filmovi, teatarski pretstavi,
manifestacii: ]e peam na "Zlatnoto slavej~e#. Majka mi
ve~er }e ja gleda operata "Travijata#. Mnogu mi e interesna
emisijata "Aj ti zami`i#.
3. Kaj imiwa na ulici, hoteli, firmi, pretprijatija: Hotelot
"Aleksandar palas# e sekoga{ poln so gosti. Na Filolo{kiot
fakultet "Bla`e Koneski# se izu~uvaat mnogu jazici. Ulicata
"Partizanski odredi# e mnogu {iroka.
4. Koga se naveduvaat tu|i misli i zborovi: Dedo sekoga{
ni vele{e: "Koj ne slu{a majka, mnogu }e strada vo `ivotot!#
SRABOTI SAMOSTOJNO I PROVERI SE
Prepi{i gi slednive re~enici vo tvojata tetratka i stavi gi navodnicite
kade {to misli{ deka treba:
1. [totuku ja do~itav knigata Skazni za Vozovija od Gligor Popovski.
2. Gligor Popovski e dobitnik i na nagradata Kurir~e.
3. Mojot drugar `ivee na ulica Goce Del~ev.
4. Dedo go ~ita vesnikot Dnevnik, tato Utrinski vesnik, a jas moeto
omileno spisanie Razvigor.
5. Baba mi ne propu{ta niedna emisija Dobro utro, Makedonijo. A mene mi
e omilena u~ili{nata programa Yvon.
Razmenete si gi tetratkite so drugar~eto i otkrijte si gi eventualnite
gre{ki i ispravete gi.
145
RAZMISLI I PODREDI
Podredi gi glagolite koi gi ozna~uvaat site dejstva so koi se dobiva
lebot - od po~etnata do zavr{nata faza: se see, se mesi, se ora, se
`nee, se pe~e, zree, se vee, se mele.
ZO[TO E SLADOK LEBOT
Lebot e sladok
od toplite brazdi na ora~ite.
Lebot e sladok
od tvrdite dlanki na seja~ite.
Lebot e sladok
od srcata na `itnite zrna,
od toplite kapki {to vrnat
po zelenite `ita,
ko more {to se ni{aat.
Lebot e sladok i koga
so ladna goltka v grlo
`etvarot `edno }e re~e:
- @ega e, lebot se pe~e.
Lebot e sladok
i od bessonite no}i,
na pekarite
{to ne znaat za po~in.
Za sekoja rabota te{ka
so pravo se veli i zbori:
- Ova e te`ok leb,
leb so devet kori!
Razmisli zo{to za nekoj
ti rekle ili se slu{a:
- Dobar e kako leb.
Toj ima dobra du{a.
Lebot e trud i radost.
Zatoa e lebot sladok!
Od sabota do sabota,
za lebot site rabotat.
Vasil Mukaetov
146
RAZGOVARAME ZA PESNATA
Odgovori mu na poetot so edna re~enica: Zo{to e sladok lebot?
Koj stih od pesnata mo`e{ da go navede{ kako odgovor na ova pra{awe?
Vo prvite ~etiri strofi e opi{an makotrpniot proces na proizvodstvo
na leb. Objasni go procesot i sporedi dali to~no si gi podredil glagolite
na po~etokot na ~asot! Koi fazi od procesot na proizvodstvo na lebot ne
se spomnati vo pesnata?
Odgovori na poetovoto pra{awe: Zo{to za nekogo se veli dobar e kako
leb?
Otkrij gi dvete sporedbi vo pesnata i objasni gi.
SOZDAVAJ
Napi{i sostav so naslov "Koga mama mesi leb# (pita, kifli,
kola~iwa...)
Na ~asot po likovno nacrtaj ja poetskata slika koja ti ostavi
najsilen vpe~atok.
NARODOT REKOL - JAS POVRZUVAM
LEBOT E POBLAG KOGA E ZARABOTEN
AKO SE SKR[I LEBOT, LESNO NE SE LEPI.
LEB NEMA, MANXA SAKA.
LEBOT SAKA POTEN GRB.
LE@I, LEBU, DA TE JADAM!
LEB BEZ KVAS NE BIDUVA.
Diskutirajte so drugar~eto za narodnive izreki za lebot
i potrudi se sekoja da ja povrze{ so situacii
od sekojdnevniot `ivot.
Koja narodna izreka }e ja odbere{ kako zaklu~ok
od sodr`inata na pesnata?
147
ISKA@I SE
Koj posakuva da ima brat ili sestra?
Ste im ka`ale li na roditelite za va{ata `elba? [to vi odgovorile?
ZA EDEN DIME I NEGOVATA @ELBA
Dime znae da ~ita i pi{uva. No, najmnogu saka da crta. Site mu velat deka koga
}e porasne }e bide slaven slikar. Vo posledno vreme najmnogu crta {trkovi koi nosat
bebiwa vo klunovite. Nacrtal celo nebo na~i~kano so {trkovi. Se ~udi u~itelkata, se
~udat i negovite roditeli. Ama, nikoj ni{to ne go pra{uva, site mol~at. Dime e uporen,
ne se otka`uva lesno od namerata da im ka`e na site {to i kako naumil.
Zav~era, na yidot vo detskata soba, so crvena kreda nacrtal golem {trk so golem
klun na koj visi bebe zavitkano vo peleni. Koga vleze majka mu i koga vide...
- Ne, so ova dete nikoj ne mo`e da izleze na kraj. Odi da vidi{ {to napravil sin ti
vo detskata - vika{e majka mu i gleda{e kon tatko mu.
Dime mol~e{e.
Vo detskata vleze i tatko mu. Prvin se fati za glava, a potoa go fati za raka
Dimeta i go odnese vo dnevnata soba. Go sedna na trosedot...
- Ka`uvaj! - mu podvikna tatko mu.
- Sakam sestri~e! - mu vrati naluteno Dime.
Site mol~ea. Bidej}i mol~enjeto e malku neprijatna rabota, tatkoto se svrte kon
majkata i i podvikna:
- Svari kafe!
Dime ne pie kafe, no znae{e deka ne{to }e se slu~i i deka negovata `elba, tie
{to treba ja razbraa.
[to se slu~i potoa?! Ajde da se dogovorime vaka: Jas bo`em ne znam {to se
slu~i, a vie znaete, neli?!
Ako e taka, po~nete so pi{uvanje...
Vlado Dimovski
DA RAZGOVARAME
Na koj na~in Dime im pora~al na roditelite deka saka sestri~ka?
[to misli{: zo{to Dime ne razgovaral za negovata `elba direktno so roditelite?
Kako bi postapil ti da si na mestoto na Dime?
148
ZNAE[ LI?
[to misli{ - nosat li {trkovite bebinja?
Koj te donel tebe na ovoj svet: {trkot na Dime ili majka ti?
Objasni so svoi zborovi kako si nastanal.
DOVR[I GO RASKAZOT
Raskazot ima voveden i glaven del, no nema zavr{en del.
Raska`i go raskazot, a potoa dovr{i go. Sigurno ima{ mnogu idei.
Napi{i gi.
IZRAZI SE SO CRTE@
Na ~asot po Likovno obrazovanie nacrtaj go tvoeto semejstvo. Tie {to
sakaat da imaat brat~e ili sestri~e neka gi nacrtaat.
Podarete im go crte`ot na roditelite. Taka }e im ja iska`ete va{ata
`elba.
149
PO PRETHODNO DO@IVUVAWE
Opi{i go patuvaweto so voz {to go organiziravte so va{ite u~iteli.
@ELEZNI^AR
Od s¢ srce `edno ~ekav
i odamna sakav, pekav,
`elezni~ar jas da bidam,
site mesta da gi vidam.
Ma{inata da ja teram,
site lu|e da gi zberam.
Da go nosam koj kaj saka,
da ne trga nikoj maka.
Segde taka traka-trika
patnicite da gi vikam,
da si dojdat, da se ka~at,
nema zo{to da se ma~at.
Boro Sitnikovski
150
RAZGOVARAME ZA PESNATA
[to nau~i od pesnata za rabotata na `elezni~arot?
Od koi stihovi zaklu~uva{ deka `elezni~arot si ja saka svojata
profesija?
Pronajdi gi rimuvanite zborovi i ka`i kako se rasporedeni vo
stihovite.
[to bi sakal ti da bide{? Zo{to toa go saka{? Koi drugi zanimawa gi
poznava{?
OBIDI SE
Vo prozorecot nacrtaj se kako se gleda{ sebe si sega i kako se
zamisluva{ po dvaeset godini. Raboti vo tvojata tetratka.
sega
po dvaeset godini
Razgledajte gi va{ite prozorci i objasnete {to ste nacrtale.
ZADA^I
Dodaj £ na pesnata u{te dva stiha. Neka bidat rimuvani zborovite:
odat - vodat ili pee - se smee.
Opi{i ja profesijata na tvojata majka ili tatko.
AJ, POGODI SEGA...
I sonce koga gree,
I po veter i po buri,
Po `elezni, sjajni {ini
Kow ~eli~en smelo juri.
(...)
A SEGA...?
Vozovi, vozovi - od site strani!
I mnogu patnici na peronot zbrani.
Edni doa|aat - drugi poa|aat.
Od utro do mrak tuka ima golema me{anica!
Toa e (@ . . . . . . . . . s . . . . . .)
151
Opi{i kako izgleda edna va{a rodendenska proslava.
Pro~itaj mu na drugar~eto {to si napi{al.
RODENDENSKI VOZDI[KI
Popoleka i ne`no. Tortata mora da se opi{e par~e po par~e. Na toj
na~in i taa trae podolgo. A kako {to e poznato, obi~ni torti - nema. Ima samo
nevozmo`no ubavi i u{te ponevozmo`no golemi. Ovie vtorive se tolku golemi {to koga treba da se se~at, se~a~ot vleguva vo lift, se vozi do najgorniot
kat od taa ku}a, tamu mu davaat specijalen padobran i u{te pospecijalen no`
za se~ewe torti.
Spu{taj}i se ne`no kako snegulka pokraj tortata, toj so no`ot
capca-rap... ja se~e na par~iwa.
Taa duri toga{ stanuva rasko{na. Oboena e so vino`ito, slatka e so
slatkosta na site slatki vo svetot, a od sekoe par~e vedna{ {tom }e bide
ise~kano, izleguvaat edni takvi... tortini race, se podavaat kon jada~ot, a se
slu{aat i edni vakvi zborovi: izedi me, te molam lapni me, te prekolnuvam
tvoja sum, samo tvoja i na nikoj drug.
Uaau!!!
E sega, vnimanie. Koga taa torta }e po~nela da im se deli na gostite,
postoela opasnost da dojde do raznorazni vozdi{ki od tipot:
-Uf, kaj najde moeto par~e da bide najtenko!..
- Lele, ama e proyirno... niz nego mo`am da ja vidam celata torta...
- Ova?! Go nej}am, si sakam drugo.
- OVA ZA MENE?! Ama, ajde ne {eguvajte se! Pa ova ni za vo zabot ne e...
Takvite vozdi{ki ne se ba{ najprijatni, osobeno koga e vo pra{awe
rodenden. Toga{ nastapuva gospodin Sobira~ot Na Vozdi{ki, koj ima tainstvena zada~a da gi vpie vo sebe neprijatnite vozdi{ki, a od sebe da ispu{ti
drugi, poubavi. Vozdi{ki sobrani na ubavi mesta i vo zgodno vreme, tamu kade
{to lu|eto i bez da sakaat po~nuvaat najblagoprijatno da vozdivnuvaat.
Toa se takanare~eni super rodendeni, a niv gi ima bezbroj.
Van~o Polazarevski
152
OTKRIJ GO NEOBI^NOTO
[to te nasmea najmnogu vo ovoj raskaz? Objasni zo{to.
Pronajdi gi neobi~nite i ~udni pojavi koi, veruvame, deka najmnogu te
nasmeaja.
Kako si go zamisluva{ gospodin Sobira~ot Na Vozdi{ki? Izmisli mu
drugo ime.
Vo koi vidovi raskazi }e go vbroi{ ovoj raskaz? Podvle~i go so moliv~e
soodvetniot vid: patriotski, neobi~en, humoristi~en, realisti~en,
fantasti~en.
Zo{to ne ti se sme{ni i neobi~ni ~etirite vozdi{ki na decata? Priseti
se i ti kolkupati si gi upotrebil.
SOZDAVAJ PO TVOJ IZBOR
Nacrtaj ja najinteresnata slika od ovoj raskaz.
Preraska`i go pismeno raskazot. Za da ti bide polesno, prvo napravi
plan na raskazot.
Napi{i sostav vo kogo }e opi{e{ eden super rodenden. Na toj rodenden
treba da se ispu{taat najblagoprijatnite vozdi{ki. Od {to }e bidat
predizvikani takvite vozdi{ki,
ti treba da ja
pronajde{ i opi{e{ pri~inata.
Ne zaboravaj da go povika{
na pomo{ gospodinot
Sozdava~
Na Voodu{evuva~ki
Vozdi{ki.
Opi{i ja tortata {to
najmnogu ja saka{.
Zapo~ni od nadvore{niot
izgled, pa prodol`i so
sostojkite od koi e
napravena i zavr{i
so vkusovite na
tie sostojki.
153
DOSETI SE
Vo koi vidovi prikazni gi sretnuva{ samovilite kako izmisleni likovi?
Kakvi samovili si sretnal vo niv: dobri ili lo{i?
Razmenete go misleweto so drugar~eto.
VODNATA SAMOVILA
Si `iveeja brat~e i sestri~e. Eden den, igraj}i si kraj bunarot, se slu~i
dvete da padnat vo nego. Vo bunarot `ivee{e vodna samovila, koja im re~e:
- Sega mi padnavte v race! Moi ste! ]e mi gi rabotite najte{kite raboti!
- pa gi povede so sebe.
Na devoj~eto mu naredi da prede neras~epkan len, a mora{e i kataden
da nosi voda vo edno dupeno vedro, dodeka mom~eto mora{e da se~e drva so
tapa sekira. Za jadewe dobivaa samo po nekoja suva korka leb. Najposle,
decata go zagubija trpenieto, pa koga edna nedela samovilata otide v crkva,
tie pobegnaa.
Koga zavr{i slu`bata v crkva, samovilata se vrati doma. Taa vedna{
zabele`a deka pti~kite odletale, pa so golemi skokovi se zagna po niv.
Me|utoa, decata ja zabele`aa u{te oddaleku, pa devoj~eto frli zad sebe
edna ~etka {to se pretvori vo ogromna fr~a golema kolku rid, so iljadnici
trwe mesto vlakna, ta samovilata mora{e da se ka~uva preku nea so golema
maka. Sepak, taa uspea da ja pomine ovaa golema pre~ka. Koga go vidoa toa
decata, mom~eto frli zad sebe ~e{el, koj se pretvori vo ogromno griblo
kolku rid, so iljadnici zapci. So golema maka samovilata nekako uspea da se
protne niz zapcite, pa ja sovlada i ovaa pre~ka.
Toga{ zad sebe devoj~eto frli ogledalo {to se pretvori vo staklen rid.
Ridot be{e tolku mazen {to samovilata ne mo`e{e nikako da go premine, pa
pomisli:
†Da se vratam doma i da ja zemam sekirata, pa da go prepolovam stakleniot rid#.
Me|utoa, dodeka taa se vrati i dodeka go rase~e ridot na dve, decata
ve}e bea mnogu daleku, pa na samovilata ne £ ostana ni{to drugo osven da se
vrati vo svojot bunar.
Bra}ata Grim
154
RAZGOVARAME ZA BAJKATA
Zo{to na krajot na bajkata po~uvstvuva radost i zadovolstvo?
Kako se slu~ilo brat~eto i sestri~eto da se najdat kaj samovilata?
Kako se odnesuvala samovilata so niv?
Objasni na koj na~in decata uspeale da se spasat od lo{ata samovila.
Koja pre~ka ne uspeala da ja sovlada?
Nabroj gi fantasti~nite elementi vo bajkata.
IZVLE^I POUKA OD BAJKATA
Zo{to samovilata postapuvala surovo kon decata?
Koi lu|e se pretstaveni preku nea?
A koi preku decata? Pokraj nevinosta, {to e toa {to im pomognalo da se
spasat? Koja nivna osobina?
GO OTKRIVAM ZNA^EWETO NA ZBOROVITE
kataden - sekoj den
vedro - sad za nosewe voda
fr~a - golema ~etka so ostri i cvrsti vlakna;
SOZDAVAJ
Napravi izmena na bajkata. Samovilata neka bide dobra i neka im
pomogne na decata.
Pro~itaj im na tvoite roditeli {to si napi{al i slu{ni go nivnoto
mislewe.
155
ZNAE[ LI?
[to zna~i tvoeto ime? Ti se dopa|a li?
Od kogo si go dobil imeto?
IMIWA
Ako si Dragan na site bidi im drag.
Ako se vika{ Blagoj,
kako med bidi blag.
Ako si Cveta treba da li~i{ na cvet.
Ako se vika{ Petko,
petki redi so red.
Ako si Tiho tih bidi kako son.
Ako se vika{ Yvonko,
razlevaj smev kako yvon.
Ako si Iskra zaiskri kako plamen.
Ako se vika{ Zdravko,
bidi zdrav kako plamen.
Ako si Vera,
Sne`ana, Len~e,
ako si Bor~e,
Gordana, Men~e,
Ako si dete mil majski cvet,
bidi mi `ivo,
bidi mi zdravo,
bidi mi ukras
na ovoj svet!
Gligor Popovski
156
RAZGOVARAME ZA ZNA^EWETO NA IMIWATA
Spored imeto poetot na sekoe dete mu ispra}a po edna po`elba.
Pronajdi gi i pro~itaj gi glasno.
Koja od tie po`elbi ti se dopa|a najmnogu i zo{to?
[to misli{ ti: mo`e li imeto da vlijae na karakterot na deteto?
Obrazlo`i go svojot stav so primeri od imiwata na tvoite drugar~iwa.
Bez razlika na imeto, {to mu posakuva poetot na sekoe dete? Pronajdi vo
poslednata strofa i pro~itaj naglas?
VOO^I
Koi imiwa }e im gi dade{ na decata od ilustracijata?
Pro~itaj ja pesnata nekolkupati. Razmisli {to zna~at ostanatite imiwa.
Kolku strofi ima vo pesnata? Po kolku stihovi ima vo niv?
Pro~itajte gi rimite. Smisli so koi zborovi }e ja zbogati{ sekoja rima.
Zapi{i gi vo tvojata tetratka vaka:
drag - blag - prag
TVORI
Obidi se da napi{e{ pesna za tvoeto ime. Za da bide interesna koristi
rimuvani zborovi. Pro~itaj ja pred drugar~iwata.
Najinteresnite pesni prepi{ete gi na list i zaka~ete gi vo va{eto
literaturno kat~e na u~ilni~koto pano.
JAZI^NA VE@BA
Koi sopstveni imenki gi sretna vo pesnata?
Pronajdi gi pridavkite {to gi objasnuvaat imiwata i `elbite na poetot?
Potcrtaj gi sporedbite i pro~itaj gi. Pronajdi sporedbi za Dragan, Cveta,
Petko, Ver~e, Sne`e, Len~e, Bor~e, Gordana i Men~e.
157
KOJ ]E GO ^UVA U^ILI[TETO
Dojde krajot na u~ebnata godina. Site se veseli.
- Jas }e odam na ezero! - se pofali Zlatka.
A jas go sakam moreto! - re~e Stefan.
Mene }e mi bide ubavo - v selo, kaj baba mi - se javi Marko. - Tamu ima
livadi i reka.
A planinata zarem ne e ubava? - se vme{a Marija. - Jas }e letuvam na
planina.
^i~ko Trifun gi slu{a{e decata i se sme{ka{e. Toj e †doma}in# vo
u~ili{teto i se gri`i da ima red. Mnogu raboti odat preku nego i site go
sakaat i po~ituvaat.
A ti, ~i~ko Trifun? - pra{a nekoe od decata. - Kade }e letuva{?
Kade...? - se podzamisli toj. - Jas }e ostanam ovde. U~ili{teto treba da
se varosa. Koga }e se vratite naesen da vi bide ~isto.
Taka? - se poglednaa decata.
A koj }e go ~uva preku letovo? Starite prijateli ne se ostavaat tukutaka, zar ne?
Decata se podzamislija. Bea i veseli i ta`ni. Veseli - zatoa {to }e ima
koj da go ~uva u~ili{teto i preku leto. No, mnogu pota`ni - zatoa {to ~i~ko
Trifun ne }e mo`e da pojde na letuvawe.
Gorjan Petrevski
Na {to se veselat decata?
Kade }e zaminat v leto?
[to }e pravi ~i~ko
Trifun preku letoto?
[to ~uvstvuva{ ti
sega na krajot na
u~ebnata godina?
Koj ostanuva vo
tvoeto u~ili{te
preku letoto?
RAZMISLI
Zo{to treba sekoe
u~ili{te nekoj da
go ~uva preku
letoto?
[to mo`e da mu se
slu~i na u~ili{teto?
24 158
DETSKI IZVOR^IWA
NA LETEN ODMOR
Dojde krajot na u~ebnata godina. Nie drugar~iwata nema ve}e sekoj den da
se sobirame vo u~ili{nite klupi. No }e si igrame vo u~ili{niot dvor i pak }e
bideme zaedno. Nie sme ve}e kako bra}a i sestri.
Jas mnogu gi sakam moite drugar~iwa. Bez niv mi e mnogu zdodevno. Zatoa
sekoj den }e se sobirame vo na{ite domovi i }e si igrame razni igri. Edna
pogolema grupa }e letuvame na Pelister. So nas }e bide i na{ata mila u~itelka. Znam deka }e mi bide mnogu ubavo, za{to koga sme zaedno so drugar~iwata
izmisluvame razni interesni igri.
Brgu }e pomine letoto i vo septemvri povtorno }e doletame kako raspeani
pti~ki vo na{eto drago u~ili{te.
Simona Spirkovska
IV oddelenie
OU ,,Stiv Naumov#,
Bitola
Za {to pi{uvaat dvete tvoi drugar~iwa vo nivnite tvorbi?
Kako se drugaruva za vreme na letniot raspust?
Otkrij vo pesni~kata {to pretstavuva drugarstvoto za tvojata drugarka.
Zo{to se slo`uva{ so nea?
Iznenadi ja tvojata u~itelka vo septemvri so pove}e tvoi tvorbi {to }e gi
zapi{uva{ vo edna tetratka. Letoto }e te inspirira so mnogu interesni temi.
159
Zo{to go saka{ letoto?
VO LETO NAJUBAVO SE SONUVA
Vo leto
koga glavata ti e rezervirana za odmor
i ne misli{ na doma{nata od matematika,
koga vo dlankite go lovi{ sonceto,
a vo srceto pesnata na pticite ti odyvonuva legnat sred trevata zelena vo poleto
najubavo se sonuva.
Vo leto
koga srceto ti e otvoreno
za igra i ubavina
kako rascutena bo`urika
i koga srede ti{inata
samo {epotot na branovite ti odyvonuva legnat vrz topliot pesok kraj ezeroto
najubavo se sonuva.
Vo leto
koga od seta ubavina
krilja ti porasnuvaat
i koga ti e seedno dali prirokot e glagol
a predmetot - imenka,
koga vo srceto samo harfata
na letoto ti odyvonuva ka~en na nekoj oblak
najubavo se sonuva.
Makedonka Jan~evska
RAZGOVARAME ZA PESNATA
Koga najubavo se sonuva? Zo{to?
Za {to ti e otvoreno srceto vo leto?
Za {to ne se gri`i{ vo leto?
Koe osnovno ~uvstvo go do`ivea vo pesnata?
160
VOO^I - PRO^ITAJ - ISKA@I SE
Pro~itaj gi stihovite vo koi se objasnuvaat site pri~ini zo{to vo leto
najubavo se sonuva. Tie zapo~nuvaat so zborot KOGA, a vo sledniot stih se
objasnuva taa pri~ina.
Vo leto poetot sonuva:
- legnat sred trevata zelena vo poleto;
- legnat vrz topliot pesok kraj ezeroto;
- ka~en na nekoj oblak.
Na koj od ovie na~ini mo`e{ i ti da sonuva{? [to e nevozmo`no?
ISKA@I GI TVOITE SONI[TA
Dosega
Otsega
Vo tvojata tetratka vo vakov dvoen
prozorec pretstavi se sebe so crte`
kako si gi pominuval denovite
dosega, a kako }e gi pominuva{ vo
letoto {to doa|a.
Ako vo va{eto u~ili{te go imate instalirano obrazovniot softver
Tool Kid, vo edna od igrite mo`ete da go pretstavite svojot son taka {to
}e mo`ete da vnesuvate razni elementi na edna pla`a. Mo`ete i da
napravite letna slika vo igrata za godi{nite vremiwa i mnogu drugi
ne{ta na koi }e ve navede va{ata u~itelka.
161
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM
PI[UVAWE NA GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATA NA INSTITUCII,
ADRESI I SPISANIJA
Ve}e ne gre{am vo pi{uvaweto na golema bukva kaj instituciite, adresite
i spisanijata. Znam kako da napi{am ime sostaveno od dva ili pove}e
zbora i koga takvite imiwa se pi{uvaat so golema bukva vo sekoj zbor.
Odgovorite na pra{awava }e gi napi{am vo tetratka:
1. Pravilno se napi{ani
2. Odgovori vo tetratkata:
imiwata na:
a) Kade raboti majka ti?
a) Stopanska Banka
b) Koja lektira ti e najomilena?
b) Bulevar †Prvomajska#
v) Vo koe u~ili{te u~i{?
v) OU †Dimo Haxi Dimov#
g) Koe e polnoto ime na krateng) vesnikot †Nova Makedonija#
kata RM?
PRAVOPISNI ZNACI - NAVODNICI
Sega to~no znam kade s¢ treba da stavam navodnici. Vo tetratkata to~no }e
gi prepi{am re~enicite:
a) U~itelkata sekoga{ veli: Drugarstvoto i znaeweto se najgolemo bogatstvo.
b) Mirjana mi ja podari knigata Pipi Dolgiot ^orap od Astrid Lindgren.
v) Kupiv CD od festivalot Poto~iwa.
g) @iveam na ulica Marija Kiri, a u~am vo OU Ko~o Racin.
Prodol`uvam vo tetratkata:
1. Vo koja prikazna od ovaa tema ora~ot e pomudar od ministrite?
2. Od koja pesna se stihovite: ,,Lebot e trud i radost.
Zatoa e lebot sladok!#
3. Priseti se koja bila najgolemata `elba na Dime?
4. So nekolku re~enici opi{i se kako se gleda{ sebe si po dvaeset godini.
5. Napi{i gi naslovot i avtorot na humoristi~niot raskaz od ovaa tema!
6. Vo koja pesna ima mnogu sopstveni imenki?
7. Kade ti najubavo }e sonuva{ za vreme na letoto?
Do viduvawe, vredni u~enici! Letoto so netrpenie ve o~ekuva.
Odmorete se, igrajte, zabavuvajte se... Zapoznajte novi drugari na
pla`ite, na planinite, vo selata kaj va{ite rodnini i na stranicite
na vozbudlivite knigi {to }e vi gi prepora~a va{ata u~itelka.
Sonuvajte, drugaruvajte, bezgri`no pominuvajte si go letoto.
]e se vidime povtorno vo septemvri!
162
RE^NIK
A
AL^EN - nenasiten
ANALIZA - ras~lenuvawe na
celinata na nejzinite
sostavni elementi za
da se dojde do nekakov
dokaz
ANEGDOTA - {ega
ASTRONOM - ~ovek {to gi prou~uva
nebeskite tela
ATMOSFERA - vozdu{nata obvivka
okolu Zemjata
B
BADIJALA - naprazno, popusto,
zaludno
BANALNO - obi~no, sekojdnevno
BELKI - verojatno
BEQA- zlo, nesre}a
BLAGORODEN - ~ovek {to ima dobri
osobini, velikodu{en, human
BLIKA - istekuva vo golemi koli~ini
BO@URIKA - ukrasna bilka so krupni,
naj~esto crveni cvetovi
BRAZDA - tesen dolg trap koj{to go
ostava plugot vo po~vata
V
VARDI - pazi, ~uva
VEB-SAJT - veb-stranica
VETO - zabrana
VINO@ITO - lak od sedum boi {to
se pojavuva vedna{ po
do`dot.
VITAMIN - organska sostojka {to mu
e neophodna na sekoj
organizam
VITKA - tenka, slaba
VOZVI[ENO - {to zaslu`uva ili
vleva po~it
VOL[EBEN - magi~en; preneseno
zna~ewe: prekrasen,
~udesen
VOOBRAZEN - se pravi va`en, naduen
VRESKA - silno vika, glasno
se rasprava, silno pla~e
VSELENA - kosmos, siot svet {to n¢
opkru`uva
VSLU[A SE - se zaslu{a, vnimatelno
slu{a
VXA[ENA - zaprepastena, zgrozena
od ne{to
G
GENIJ - ~ovek so isklu~itelno
golema darba
GLASNICI - prenesuva~i na vesti,
izvestuva~i
GOBLEN - tkaena ili vezena slika
GROMOGLASNA (smea) - premnogu
glasna, kako grom
D
DAMAR - krven sad, puls
DEMNE - ~eka i posmatra od zaseda
DEMONSTRIRA - javno poka`uva
ne{to, izveduva
DIREKTNO - povrzano, bez posrednik
DRDORI - mnogu zboruva za
bezna~ajni raboti
E
EKOLOGIJA - nauka za zdrava i ~ista
`ivotna sredina
163
EKOLO[KA(akcija) - se odnesuva na
zdravata i ~ista `ivotna
sredina
EMOCII - ~uvstva
@
@IR - plod od dab ili buka (`elad)
@IR^IWA- mali `irovi
@OLTICI - zlatna moneta (para)
Z
ZAKIKOTE (se) - po~na da se smee
glasno, nezapirlivo
ZANES - preterano voodu~evuvawe,
voshit
ZJAPA - uporno gleda vo ne{to ili vo
nekogo
ZORNICA (yvezda) - utrinska yvezda,
{to se gleda i otkako
drugite }e zgasnat
INTERNET - svetski ra{irena
kompjuterska mre`a
INTIMEN - vnatre{en, skrien,
dlaboko li~en
INTONACIJA - razli~en na~in na
sni`uvawe i
povi{uvawe na glasot
pri govorewe, izrazuvawe ~uvstva,
raspolo`bi
ISTRA@UVAWE - so poseta i so
stru~na rabota se
vr{i ispituvawe,
sobirawe podatoci
i opi{uvawe na
nekoja neispitana
oblast
J
JURNA - brzo se zatr~a
I
K
IDEJA - zamisla, pottik za nekoja
akcija
ILUSTRATOR - crta~ na ilustracii,
slikar
IMITIRAWE - pravewe ne{to po
primerot na nekoj drug
INDIREKTNO - preku nekogo, preku
ne{to, zaobikolno
IN@ENER - lice so visoko tehni~ko
obrazovanie
INICIJALI - prvite bukvi od imeto
i prezimeto
INSPIRACIJA - pottiknuvawe na
ne{to, pobuda
INSTALIRANO - postaveno
INSTITUCIJA - ustanova, organ na
vlasta, nau~en ili
obrazoven centar
KATADEN - sekoj den
KVE^ERINA - pri krajot na denot,
pred da padne samrak
KVIZ - natprevar vo znaewe
KLAWAAT (se) - se poklonuvaat
KLE^KA - tenka, kusa pra~ka
KOLONA - vertikalen red vo tabela;
redica lu|e
KOMUNICIRA - odr`uva vrska so
nekogo
KONSTRUIRA - sostavuva, izrabotuva
ne{to
KRASNOPIS - ubavo pi{uvawe
KREATIVEN - tvore~ki, {to tvori,
{to sozdava
KRISTAL - fino bruseno staklo
KROTKI - mirni, pitomi
164
L
LEGENDA - predanie za `ivotot na
nekoj ~ovek ili za
neobi~en nastan
LETNINA - proleten posev {to zree
vo leto
LICEMER - neiskren, dvoli~en,
podlec
LOKALNA - ograni~ena na edno mesto;
svojstvena za edno mesto
LOMOTAT - postojano zboruva, obi~no
za neva`ni ne{ta: drdori
LUKAV - dvoli~en, {to gi krie
vistinskite ~uvstva i misli,
obi~no so lo{a namera
M
MAGIJA - vol{epstvo, natprirodno
dejstvo
MA\EPSNIK - vol{ebnik, lice {to
pravi ma|ii
MANIFESTACIJA - javno izrazuvawe
na ne{to
MANTIJA - sve{teni~ki crn dolg
fustan
MARATONSKI (razgovori) - dolgi
MILNI - gale`livi, ne`ni
MINIJATURA - ne{to {to e mnogu
malo
MINISTER - ~len na vlada {to
upravuva so nekoe
ministerstvo (primer:
minister za
obrazovanie)
MNOGUKATNICA - zgrada so mnogu
katovi
MOLKNA - za}ute, prestana da zboruva
MONITOR - aparat za proverka na
slikata
MO]NO - so golema sila
MUDREC - mnogu pameten ~ovek so
`ivotno iskustvo
N
NAPATI - ponekoga{
NEVINOST - bez vina, ~istota na
du{ata
NERANIMAJKOVCI - lo{i, ne~esni,
rasipani lu|e
NI[TO@NA - bezvredna, neva`na,
nezna~itelna
O
OBLEA - preplavi, obzede (Babata ja
oblea vedrina)
OBRAZLO@I - objasni, dade komentar,
potkrepi so argumenti
OVEN - ma`jak na ovca
OKOKORI - {iroko otvori o~i
OPERA - muzi~ko delo {to se izveduva
od peja~i i orkestar
ORIGINALEN - izvoren, vistinski,
prvosozdaden
OSPORUVA - ne se soglasuva
so ne{to
P
PAZUVA - mestoto me|u oblekata i
gradite
PANO - pogolema povr{ina {to
slu`i kako tabla za
izlo`uvawe na sliki,
crte`i i drugi tvorbi
PATEM - slu~ajna, nezna~ajna
zabele{ka
PATRIOTSKI - so ~uvstvo na qubov
kon svojot narod i
zemja
165
PETORED - {to ima pet reda
PI[TI - piska, glasno pla~e
PLAKAT - golem oglas, objava so
crte` ili tekst za
reklamirawe
PLENUVA - voodoo{evuva, voshituva
PODBIVNO - so potsmev, ironi~no,
potsme{livo
PODROBNOSTI - mnogu detali,
poedinosti
POETESA - taa {to pi{uva poezija,
tvorbi vo stihovi
POPULARNOST - u`ivawe simpatija
kaj po{irok krug
lu|e, op{topoznat,
prifatliv
POSTROJUVA - stave vo red, vo stroj
PRAVDOQUBIV - toj {to ja saka i {to
ja brani pravdata
PREDANIE - usno prenesuvawe na
istoriski nastani od
minatoto, `ivotni
iskustva, {to se
predavaat od koleno
na koleno
PREDEL - kraj, oblast
PREPIRKA - kavga, raspravija, spor
PRIKAZ - prika`uvawe,
pretstavuvawe
PRINCEZA - kralska }erka
PROGONITE (da) - da isterate
daleku od zemjava,
da proterate
PROEKT - razraboten plan za
grade`en objekt ili ma{ina
PROEKTANT - toj {to izrabotuva
proekti
PROEKTIRA - izrabotuva proekti
PROPELTE^I - nesigurno, odvaj ~ujno
prozboruva
PROFESIJA - zanimawe, struka
166
R
RAMNODU[EN - koj ne projavuva
interes kon nekogo
ili ne{to
RASAD - rastenija {to se odgleduvaat
za rasaduvawe
RASKO[EN - mnogu ubav, koj voshituva,
prekrasen
REVOLUCIONER - u~esnik vo
revolucija
REDOSLED - opredelen red na ne{to
RE@ISER - umetni~ki rakovoditel
pri podgotovkata na
nekoe delo za Izvedba
na scena
RIZNICA (narodna) - narodnoto
kulturno bogatstvo
RITAM - ramnomerno redewe na
zvuci, tonovi, dvi`ewa;
brzina na ne{to
RONKI - tro{ki, sosema mali
par~iwa od leb, od
testenina i sli~no
RUBRIKA - postojan oddel, stranica
vo vesnik, spisanie
S
SAL - samo
SAMOVILA - spored narodnoto
veruvawe - `ensko
su{testvo {to
`ivee po planinite i
{umite ~ija mo} e vo
nejziniot fustan
SEDELO - gnezdo, mesto kade {to
sedat pticite
SEZNAJKOVCI - onie {to znaat s¢
SEKNAT - presu{en (izvor)
SEKNUVA - pesu{uva, snemuva
SKRAJA - daleku
SKULPTURA - figura od drvo, kamen,
metal - delo na umetnik
SOLITER - visoka ku}a, oblakoder
SPASTRI - suredi, namesti
SPOKOJNA - mirna, ramnodu{na,
ne se vozbuduva lesno
SPRA[TI - izbega, se izgubi, fati
magla
SPRAVEDLIVOST - pravi~nost,
pravedna postapka
STAV (svoj) - mislewe za odreden
problem, gledna to~ka
STADION - mesto za sportski
natprevar so tribini
za gleda~ite
STANDARDEN - koj odgovara na
opredeleni pravila
STAPICA - spava za fa}awe divi
`ivotni
SUROVA - bezmilosna, gruba
SCENOGRAFIJA - site raboti {to ja
oformuvaat scenata
T
TAINSTVEN - vo koj se krie nekakva
tajna
TALKA - skita bescelno
TEMA - predmetot za koj{to se
zboruva vo deloto
TERMOS - specijalen sad ({i{e)
kade {to podolgo vreme se
zadr`uva temperaturata
na hranata
U
UREDNIK - lice {to go oblikuva
vesnikot ili spisanieto
F
FAZA - etapa, oddelen period vo
razvojot na ne{to
FASADA - nadvore{nata strana
(izgled) na zgrada
FANTASTI^EN - vol{eben, pekrasen
FONTANA - ukrasna ~e{ma od koja
vodata izleguva vo silni
vertikalni mlazevi;
vodoskok
FORMULACIJA - jasno i zbieno
izrazena misla
H
HARFA - vid golem instrument so
`ici
HIT - golem i brz uspeh, popularnost
C
CELULOZA - sostaven del na
rastenijata; se primenuva
za proizvodstvo na
hartija
^
^ARE - izlez, spas, re{enie, pomo{
[
[TAFETNO (~itawe) - sekoj u~enik
prodol`uva so ~itaweto
onamu kade {to prekinal
prethodniot
[UPLIVA - vnatre prazna, izedena
od crv, crvosana
167
SODR@INA
ZAEDNI^KI PRODOL@UVAM
NOVITE DRUGARI (Gorjan Petrevski)................................................................ 7
TATKOVINO (Bistrica Mirkulovska).................................................................9
USTEN I PISMEN GOVOR...................................................................................10
U^ILI[NATA TABLA POSTROJUVA.................................................................11
ALO, ZOKI, KAKO SI? (Naum Popeski) - telefon - javna govornica..........12
SKARUVAWE I SMIRUVAWE (Slavka Maneva)...............................................14
NARODEN I STANDARDEN (LITERATUREN) JAZIK .......................................16
STRA^KATA SO STRA^IWATA (Makedonska narodna prikazna)..................17
NA GOSTI V SELO (Van~o Nikoleski)..............................................................19
ESEN (Makedonka Jan~evska) .............................................................................22
PI[UVAWE GOLEMA BUKVA KAJ IMIWATA NA INSTITUCII,
ADRESI I SPISANIJA (VESNICI, KNIGI)...................................................24
SAMOGLASKI I SOGLASKI...............................................................................25
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM ...................................................................26
RABOTAM VREDNO I UPORNO
VOL[EBNOTO PENKALO (Nenad Xambazov)....................................................27
SLOG.......................................................................................................................30
PRENESUVAWE NA DEL OD ZBOROT VO NOV RED ........................................31
OKTOMVRISKI PATOKAZ (Velko Nedelkovski) ............................................32
NEMIL GOSTIN (Vera Bu`arovska)..................................................................34
ZIMNICA (Risto Dav~evski)..............................................................................37
KNIGATA E IZVOR (Nikola Altiev) - gradska biblioteka ..........................38
SKAZNA ZA VXA[ENATA PRINCEZA (Slavka Maneva) .................................40
RADIOEMISIJA I TELEVIZISKA EMISIJA.................................................43
ZO[TO GRAMATIKATA E TE[KA (Olivera [ija~ki).....................................44
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM ...................................................................46
VERUVAM VO SEBE
BELATA ^AVKA (Tolstoj) ....................................................................................47
VOL[EBNATA TETRATKA (Goran B. Stojanoski) .............................................48
RODOT KAJ IMENKITE.......................................................................................50
BROJOT KAJ IMENKITE .....................................................................................51
VE^ER (Vol~e Naum~eski) - sporedba ..............................................................52
168
OVO[NA KARANICA (Edi Majoran) - kuklena pretstava..................................54
KONKRETNI I APSTRAKTNI (MISLENI) IMENKI...........................................57
SOOBRA]AJNI ZNACI (Nusret Di{o Ulku).................................................................58
MAGARETO, LISICATA I LAVOT (Ezop)...............................................................60
FILM ..........................................................................................................................61
ISTRA@UVA^I (Radovan Pavlovski) - enciklopedija......................................62
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM........................................................................64
JA PO^ITUVAM RAZVIVAM DOBRINATA
OD DOBRO PODOBRO (Kuzman Kuzmanovski) .......................................................65
OPISNI PRIDAVKI ................................................................................................66
DEVOJ^ETO SO KIBRIT^IWATA (Hans Kristijan Andersen) ..........................68
TEATAR.......................................................................................................................71
IGRA SO SNEGULKITE (Naum Popeski) - detski pe~at .....................................72
DOBRINA (Mihail Janu{ev)..........................................................................................74
BO@I]NI SNEGULKI (Violeta \urovska)...........................................................76
LI^NI ZAMENKI......................................................................................................79
KAKO DOA\A NOVATA GODINA (Du{ko Avramov)................................................80
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM .......................................................................82
GO NEGUVAM DRUGARSTVOTO I PRIJATELSTVOTO
LICEMER (Ezop) .......................................................................................................83
DRUGARSTVOTO E NE[TO SVETO (Stojan Tarapuza).........................................84
SO BROEVITE SE ISKA@UVA I PRIBLI@NA BROJNOST..............................86
PI[UVAWE NA BROEVITE ZA PRIBLI@NA BROJNOST I
POVE]ECIFRENITE BROEVI ...............................................................................87
SLO@NA DRU@INA (Slavka Maneva)...................................................................88
NA[ GOCE (Gligor Popovski) .................................................................................90
^ESTITKA (Naum Popeski) - internet ..................................................................92
TI REKOV, MI RE^E (Vasil Mukaetov).................................................................94
PREPIRKA (Velko Nedelkovski) ...........................................................................96
VREME KAJ GLAGOLITE...........................................................................................99
OCENKA PO DRUGARSTVO (Tome Arsovski). ......................................................100
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM......................................................................102
SE GRI@AM ZA OKOLINATA
VALKANATA U^ILNICA (Liljana Eftimova)........... .....................................................103
PLASTESA, HARTESA I PLATNESA (Zemeno od praktikata).......................104
169
PISMO OD DECATA NA GOLEMIOT GRAD (Kosara Go~kova)........................107
NA MOJATA MAJKA (Nenad Xambazov) .............................................................109
GLAVNI ^LENOVI NA RE^ENICATA...............................................................111
PODMET..................................................................... ...........................................111
PRIROK..................................................................... ...........................................112
KAMENEN CVET (Kiro Donev) ...........................................................................113
OD DETSKITE SRCA...........................................................................................116
MOETO SELO (Van~o Nikoleski) .....................................................................118
CAROT I ORA^OT (Makedonska narodna prikazna).......................................120
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM ..................................................................122
JA PO^ITUVAM RAZLI^NOSTA
PTICI (Pero Milenkoski).................................................................................123
APRILSKA (Risto Dav~evski) - dneven pe~at......................................................124
NAVREDA (Gorjan Petrevski).............................................................................126
ZBOROVI SO ISTO ILI SLI^NO ZNA^EWE................................................128
ZBOROVI SO SPROTIVNO ZNA^EWE ............................................................129
IGRA SO DETE (Bla`e Koneski).......................................................................130
VELIGDEN (Naum Popeski) ................................................................................132
[U[KA^ [U[KA-[UTRE DU[KA (Vasil Pujovski) .....................................134
LISICATA, E@OT I KRTOT (Makedonska narodna prikazna) .....................136
ZABAVNA TRADICIJA - gatanki, brzozborki i pogovorki............................139
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM ..................................................................140
SVETOT OKOLU MENE
VREDNA LEKCIJA (Kineska narodna prikazna) .............................................141
@ITELITE NA OHOHO (Risto dav~evski)............... .......................................142
PRAVOPISNI ZNACI - NAVODNICI .............................................................145
ZO[TO E SLADOK LEBOT (Vasil Mukaetov)..................................................146
ZA EDEN DIME I NEGOVATA @ELBA (Vlado Dimovski)......... ..............................148
@ELEZNI^AR (Boro Sitnikovski)...................................................................150
RODENDENSKI VOZDI[KI (Van~o Polazarevski).......................................152
VODNATA SAMOVILA (Bra}ata Grim) .............................................................154
IMIWA (Gligor Popovski) ................................................................................156
KOJ ]E GO ^UVA U^ILI[TETO (Gorjan Petrevski)......................................158
DETSKI IZVOR^IWA ........................................................................................159
VO LETO NAJUBAVO SE SONUVA (Makedonka Jan~evska) ...........................160
POVTORUVAM I SE PROVERUVAM ..................................................................162
RE^NIK.................................................................................................................163
170

Smislata na zivotot.PMD

WORKSHOP/ RABOTILNICA

POLSKI ~ MAKEDONSKI - Research Center for Areal Linguistics

Vo - СЗПМ

i pojdovni osnovi za organizirawe na dejnosta