SMISLATA NA @IVOTOT
Osnovno pra{awe so koe mora da se soo~i sekoj razumen ~ovek
e pra{aweto za smislata na `ivotot - pra{awe {to okupiralo
mnogu mislovni lu|e vo minatoto, a koe i deneska e privle~no i
aktuelno. Verojatno site nie vo odredeni migovi, na primer,
nabquduvaj}i go prekrasniot zalez na sonceto koe vo sve~ena
ti{ina tone zad `ivopisniot pejsa`, sme se zapra{ale od kade
poteknuva taa harmonija i ubavina i {to e toa {to `ivotot go
pravi `ivot i koe mesto ni pripa|a nam vo nego.
17
Od kade doa|am i kade odam? Kakvo zna~ewe ima mojot `ivot me|u onie bezbroj milijardi lu|e koi `iveele ili `iveat.
Mo`no li e po smrtta da prestane s#, i site moi razmisluvawa,
mojata qubov, `alosta i naporite da postignam ne{to {to }e
me krasi kako ~ovek, da is~eznat vo vrtlogot na vremeto i samo
povremeno da se pojavuvam vo se}avaweto na moite deca, na
moite rodnini, prijateli, a po nekolku decenii, koga i nivniot `ivot }e se ugasi, ne ve}e nitu tamu? S# ova mo`e da se
slu~i u{te vo sledniot mig, za{to site znaeme deka raspolagame so nesiguren `ivot. Dali toga{ se isplatuva i ponatamu da `iveeme, da se borime i da se ma~ime, za na kraj da
staneme poim naso~en kon zaborav, praznina koja zasekoga{
}e ostane? Zar vo univerzumot nastanalo s# taka besmisleno
za nabrgu i da is~ezne vo besmisla?
Tragawa
Edna{ razgovarav so edna moja poznata prijatelka, specijalist na podra~jeto na psihijatrijata, koja ima{e golemo
rabotno iskustvo. Mo`ebi nesmasno ja pra{av: Bidej}i ima{
`ivotno iskustvo i lekarski poziv, veruvam deka ti si merodavno lice da mi odgovori na pra{aweto - {to e smisla na
`ivotot? Pretpostavuvam deka toa mnogupati ti bilo postaveno. Zastana za mig i, po kratko mol~ewe, re~e: Ima{ li
nekoe polesno pra{awe?
Mnogu lu|e nemaat hrabrost da se nosat so ovie i so sli~ni
misli i zatoa gi potiskuvaat, ~esto izmisluvaj}i novi pra{awa i `elbi {to }e im go okupiraat vnimanieto. Nekoi toa
go pravat taka {to se oddavaat na sekoe zadovolstvo {to }e
se najde na nivniot pat, drugi brzaat po kariera, robuvaj}i $
s# do svojata smrt i ubeduvaj}i se samite sebesi deka, koga }e
postignat nekoj odreden vrv ili }e zarabotat dovolno pari,
toa }e im obezbedi dovolno sre}a i zadovolstvo vo `ivotot.
Sepak, na kraj i tie uviduvaat deka toa ne funkcionira.
Imam prijatel koj e uspe{en deloven ~ovek i koj raspolaga so pove}e milioni dolari. Saatot {to go nosi bleskoti
od zlato i skapoceni kamewa, a vrednosta mu se izrazuva so
pet brojki vo dolari. Bidej}i se poznavame u{te od male~ki
noze, mo`ev otvoreno za s# da razgovaram so nego. Brgu prizna
deka ne e sre}en ~ovek. - Od primerite na mnogu lu|e {to gi
poznavam mo`am da zaklu~am deka istoto go do`ivuvaat popularnite, mo}nite i lu|eto od kariera... Izvesno vreme seto
toa e zabavno i privle~no, no ne mo`e ~ovekot da go napravi
trajno sre}en, a u{te pomalku da odgovori na pra{aweto za
smislata na `ivotot.
2
SMISLATA NA @IVOTOT
Od druga strana, onie na koi `ivotot pomalku im se nasmevnuva, izlez baraat vo drugi re{enija, ~esto vo alkohol, pa
i vo droga. Seto toa vsu{nost e begawe od stvarnosta so koja
~ovekot ne mo`e ili ne saka da se soo~i, za{to nema odgovor
na svoite osnovni pra{awa. Zo{to eden razumen ~ovek bi gi
tro{el svoite pari da se true (alkohol i droga), odnapred znaej}i deka toa mu nosi bolest, stradawe i prerana smrt? Sakaat toa da go priznaat ili ne, ovie lu|e ne ja poznavaat smislata na svoeto postoewe i zatoa nivniot `ivot e sli~en na le{
od brod na more koj vetri{tata na okolnostite i ponatamu bezmilosno go par~osuvaat na karpite na depresijata i besmislata.
Tragi~ni rezultati
Kako kraen i verojatno naj`alosen produkt na vakvata
sostojba, s# poprisuten vo sovremeniot `ivot, e aktot na samoubistvo. Spored aktuelnite statisti~ki podatoci, vo svetot
sekoj den se izvr{uvaat okolu 2.700 samoubistva. Toa zna~i
deka sekoja godina re~isi eden milion lu|e, skr{eni od stradawa, od besmislata i zagubenosta, si go odzemaat sebesi `ivotot. Seta ~ove~ka inteligencija, siot stopanski i nau~en napredok, ne uspeale da ja zadovolat ~ove~kata du{a i da $ odgovorat na osnovnite pra{awa. Stapkata na samoubistva vo nekoi razvieni industriski zemji e osetno povisoka otkolku vo
mnogu zemji koi mu pripa|aat na takanare~eniot tret svet.
Kako primer mo`e da poslu`i Germanija vo koja vo 1995 godina
12.888 lu|e izvr{ile samoubistvo. Prou~uvaj}i ja statistikata od minatite godini, lesno mo`e da se zabele`i postojan
porast na ovie tragi~ni pojavi. Sekako, mnogu e pogolem brojot na onie koi se obidele da izvr{at samoubistvo, no ne uspeale da ja ostvarat taa `alna namera. U{te pogolem e brojot
na onie koi rado bi go okon~ale svojot `ivot, no nemaat hrabrost da storat takvno ne{to. Toa e tragedija na sovremeniot
~ovek, koj ~esto ima s#, osven celosno i vistinsko zadovolstvo
i smisla na `ivotot.
Spored edna anketa koja e sprovedena vo na{ata zemja, nad
70% od anketiranite, na pra{aweto: [to e smisla na `ivotot? - odgovorile: Ne znam, ili sli~no. Navistina e interesno {to, iako za ovoj predmet se napi{ani iljadnici stranici, sovremeniot ~ovek s# u{te nema re{enie za ovoj problem. Kakvi odgovori mu se nudat na ~ovekot?
Soobrazno so postojnite soznanija, uveren sum deka postojat samo dva osnovni pristapa kon ovoj problem i deka, nasproti mno{tvoto knigi {to se napi{ani na ovaa tema, site
mislewa i postavki se temelat samo na edna od slednite dve
osnovi {to }e gi postavime.
3
Prv odgovor
Prviot odgovor se temeli na ateisti~ko-nihilisti~kiot
pogled na svetot, so svoite poznati pretstavnici, kako {to
se Hemingvej, Ni~e, Kami, Volter, Kafka itn. (iako site pretstavnici na nihilizmot ne bile ateisti nitu pak site ateisti
imale pesimisti~ko-nihilisti~ki pogled na svetot, ne e pogre{no ovie dva pravca da se stavat vo ista grupa, za{to
nivnite dela vo tragaweto po odgovor na ova pra{awe, so koe
se zanimavame, odele vo sli~na nasoka). Spored vakvoto sfa}awe na `ivotot i svetot, pomalku ili pove}e site lu|e se
dobra uspe{na igra na nekakov slu~aj, iskra na `ivot zapalena
samo za eden kratok mig. Smisla na `ivotot ne postoi ili,
realno gledano, taa voop{to ne zadovoluva i se sostoi od
sozdavawe na ne{to {to i po mene }e prodol`i da postoi (da
se sozdava zna~i dvapati da se `ivee, a toa mo`at smo vrvnite
umetnici, najsilnite vojskovoditeli i najgolemite nau~nici,
zna~i onie {to ja odredile smislata na `ivotot) vo odr`uvaweto na vidot i sli~no. Na mnogu zastapnici na ovaa teorija
im bilo potrebno da napi{at mnogu knigi vo koi na kraj
izvele zaklu~ok deka smislata na `ivotot vsu{nost e besmisla ili ja nema, pa ne treba nitu da se bara. Edna od glavnite
poraki {to ja istaknuva Sartr vo svoite dela e deka smislata
na `ivotot vsu{nost le`i vo besmislata i deka stra{livcite
ne se podgotveni toa da go prifatat. Sli~en pesimizam mo`e
da se zabele`i i vo deloto na Ni~e, na primer, vo negovite
zborovi: Site }e se isu{ime... Site izvori ni seknale...
Navistina, ve}e sme stanale premnogu umorni za da umreme,
taka ostanuvame i ponatamu `iveeme - vo grobovite.
Od druga strana, mnogu ateisti smetale deka `ivotot
navistina e ubav i deka vo nego treba da se u`iva, pri {to
sekoga{ `alno zaklu~uvale deka toj, sepak, brgu pominuva. Vo
svoeto delo Filozofijata i hristijanstvoto, Bo{wak pi{uva: Iako znae deka e kone~en, ~ovekot deluva kako da }e bide
traen. Iako e smrten, nastojuva da se afirmira kako postojanost na egzistiraweto.
Se ~ini deka filozofite koi go zastapuvaat ovoj pogled
na svetot se sli~ni na lekar koj izvonredno postavuva dijagnoza, no ne dava nikakov lek (ili dava pogre{en). Proniknuvaj}i vo dlabinata na ~ove~kite ~uvstva i opi{uvaj}i gi precizno, tie steknuvaat na{a doverba, no na kraj, sepak, ne davaat
nikakvo re{enie {to ohrabruva. Delata na ovie pisateli kaj
mnozinstvoto ~itateli sozdavale depresivno raspolo`enie,
a ~esto gi pottiknuvale kon samoubistvo. Ve}e toa mo`e da
poslu`i kako dobar pokazatel vo koja mera uspeale pri re{a-
4
SMISLATA NA @IVOTOT
vaweto na problemite so koi se zanimavale. Kon ova treba da
se dodade i faktot deka e dovolno da gi pro~itame nivnite
biografii i kone~no da se uverime vo kakva `alosna sostojba
n# voveduva ovoj na~in na razmisluvawe. Po dolgotrajna bolest, Ni~e zavr{il kako ~ovek so zatemnet um, Hemingvej izvr{il samoubistvo, a so svojata depresivnost i so svojot na~in
na razmisluvawe na ist ~ekor gi navel i drugite ~lenovi na
svoeto semejstvo. ]e bidam tolku sloboden da tvrdam deka tokmu vakviot na~in na razmisluvawe e odgovoren za mnogu samoubistva {to se slu~uvaat vo svetot. Spored egzistencijalistite, `ivotot e ma~nina, apsurd i kontradiktornost. Interesno - procentot na onie koi vr{at samoubistvo e pogolem vo
`ivotot na obrazovanite, otkolku na neobrazovanite. Mislam
deka ovoj zaklu~ok mo`eme da mu go pripi{eme tokmu na faktot {to tie dlaboko ja ispituvale i ja barale smislata, a odgovorite {to gi na{le vo delata na ovie priznati i renomirani
pisateli, u{te podlaboko gi turnale vo beznade`nost.
Ova bi mo`elo da se prika`e so ispituvaweto {to e sprovedeno na eden amerikanski univerzitet, a koe opfatilo 60
studenti koi se obidele da izvr{at samoubistvo. Od niv 85%
izjavile deka toa go napravile zatoa {to `ivotot im izgledal besmislen. Me|utoa, najva`no e toa {to 93% od tie studenti, koi stradale od o~igleden nedostig na `ivotna smisla,
bile aktivni vo op{testveniot `ivot, bile dobri studenti i
imale dobri odnosi so ~lenovite na svoite semejstva. Vo
knigata na Viktor Franklo Ne~ujno pekawe po smisla, vo
koja se opi{uva ova ispituvawe, e naglaseno deka samoubistvoto e vtora pri~ina za smrtta me|u amerikanskite studenti, vedna{ zad soobra}ajnite nesre}i, a deka obidot za samoubistvo verojatno e i do petnaeset pati po~est.
Ova e del od {irokata paleta na ona {to ni go nudi ovoj
pogled na svetot, kako i izraz na nekoi vlijanija {to gi vr{i
vrz onie {to go prifa}aat. Iako vo seto ova e te{ko da se
voop{ti naso~enosta na ideite {to postojat, iako ima pisateli koi zastapuvaat optimisti~ki stav kon `ivotot, sepak
mo`eme da ka`eme deka osnovnata ideja e dobro izrazena so
zborovite na evolucionistot i nobelovecot Mono, koj vo
svojata kniga Nu`nost i slu~ajnost zapi{al: ^ovekot na
kraj znae deka vo bes~uvstvitelnata, beskone~na vselena, od
koja se pojavil napolno slu~ajno, nikade ne e iska`ana
negovata sudbina nitu negovata dol`nost.
Vtoro re{enie
Vtoriot, od dvata edinstveni mo`ni stavovi, e veruvaweto deka vselenata, po~nuvaj}i od najsitnoto del~e na mate-
5
rijata, pa s# do najgolemite galaksii, e sozdadena spored planot i voljata na edna semo}na Li~nost - Bog. Negovata egzistencija od ve~ni vremiwa ne e mo`no racionalno da se objasni,
kako ni negovata sila, mudrost i semo} {to gi poka`al pri
sozdavaweto na s# {to n# opkru`uva. Za da ja objasnime smislata na `ivotot od ovaa vtora perspektiva, }e se vratime do
samiot po~etok, do nastanokot na ~ovekot.
Soobrazno so ova stanovi{te, ~ovekot e produkt na Bo`jata qubov koja }e im ja stavi na raspolagawe na site su{testva
{to }e gi sozdade. Vo Biblijata nie sme nare~eni negovi deca,
{to go izdignuva faktot oti Toj ni podaril `ivot i deka kon
nas se odneuva roditelski. Ne bil plan na Tvorecot ~ovekot
da `ivee na planeta ispolneta so stradawa i bolki. Prvite
lu|e bile sovr{eno sre}ni i zdravi. Komunicirale so Darodavecot na `ivotot vo neposredni kontakti vo koi mo`ele da
go posmatraat, da go slu{aat negoviot glas i da mu postavuvaat
pr{awa. Ovie lu|e bile sozdadeni ve~no da `iveat, za{to
navistina ne bi imalo smisla Bog da sozdade su{testva {to
gi saka i {to tie nego go sakaat, nasproti svojata bo`estvena
semo}, da dozvoli tie su{testva da umrat. I nie lu|eto, ako
bi imale vlast nad `ivotot i smrtta, sigurno ne bi dozvolile
na{ite deca, koi bezmerno gi sakame, da umrat.
Me|utoa, koga se odvoil od Boga i po{ol po patekite na
grevot i zloto, {to i mo`el, za{to imal slobodna volja i pravo da bira, ~ovekot stignal do ovaa `alosna sostojba vo koja
se nao|a sega. Od toa vreme postoi taga, bolest, omraza i smrt.
Pa sepak, Bo`jata qubov ne mo`ela da se pomiri so faktot za
sekoga{ da go zagubi ~ovekot i zatoa Isus Hristos, edno od
trite lica na Bo`estvoto, doa|a na ovoj svet, `ivee me|u lu|eto sovr{en `ivot i umira za na{ite grevovi za da ne bideme
nie za sekoga{ zagubeni. Taka, sekoj {to }e ja prifati negovata `rtva i {to }e $ dozvoli na Bo`jata qubov da go osvoi
negovoto srce, gi pobeduva omrazata, zavista, ne~istite dela
i misli i }e bide povtorno primen vo Bo`jeto semejstvo, vo
sigurnosta na ve~niot `ivot.
Golemite lu|e za Bo`jeto postoewe
Iako mnogu teorii za postoeweto na `ivotot, na svetot
i ~ovekot se obiduvale da go urnat soznanieto za Boga kako
Tvorec, fakt e deka pogolemiot del od ~ove{tvoto go prifa}a
Bo`jeto postoewe. Ova ne se odnesuva samo na lu|eto so pomale~ko obrazovanie, tuku i na mnogu velikani na ~ove~kiot duh
i na istorijata koi cvrsto veruvale vo postoewe na Tvorecot.
]e navedeme nekolku primeri me|u golemoto mno{tvo koi ja
6
SMISLATA NA @IVOTOT
priznavaat i ja vozdigaat Hristovata golemina i negovata
qubov:
Eden den lu|eto }e se smeat na gluposta na sovremenata
materijalisti~ka filozofija. Kolku pove}e ja izu~uvam prirodata, s# pov~udovideno i so voshit go otkrivam Tvorecot
na delo. Jas se molam i dedeka rabotam vo laboratorijata (Luj
Paster).
Nie `ivotot i smrtta gi poznavame samo preku Isusa Hrista.
Bez Isusa Hrista ne znaeme nitu {to e na{iot `ivot, nitu
{to e na{ata smrt, nitu {to e Bog, nitu {to sme samite nie
(Blez Paskal).
...Jas se molam na Boga sekoj den (Nikola Tesla).
Nikoj ne mo`e da go ~ita evangelieto a da ne ja ~uvstvuva
Isusovata stvarnost. Pulsot na negovata li~nost ot~ukuva vo
Svetata re~... Svetiot lik na Nazare}anecot ostavi vrz mene
neoborliv vpe~atok (Albert Ajn{tajn).
Kako {to e sigurno deka postoi Bog, taka e sigurno deka
Hristos e Bog... Kako {to sum siguren za sebe deka ne sum nitu
malku pove}e od ~ovek, taka za Hrista sum uveren deka e mnogu
pove}e od toa. Veruvam deka gi poznavam lu|eto i zatoa velam
deka Isus ne e ~ovek... Aleksandar, Cezar, Karlo Veliki i jas
osnovavme golemi imperii. No vrz {to se temelea tie dela na
na{iot genij? Na sila! Isus svoeto carstvo go osnoval na qubov i zatoa duri i deneska milioni lu|e se podgotveni da umrat
za nego... Kolku golema e razlikata me|u mojata dlaboka beda
i Hristovoto carstvo koe i deneska se propoveda, se saka, se
slavi i {iri po cel svet! Hristos zapaluva ogan na qubov koj
golta sekoj egoizam i nadminuva sekoja ~ove~ka qubov (Napoleon, pri krajot od svojot `ivot na Sveta Elena).
Vo Boga zavr{uva mislata {to mi se gubi vo o~ajniot
beskraj. Nas ne n# nosi veterot kako lisja i ovaa gor~liva
sre}a ne e smisla i cel na samata sebesi. Nie ne sme atomi od
pra{ina koja bez cel se izdignuva lete vo oblaci nad drumovite... Slava ti, Bo`e, za makata na denot i za mirot no}e, za
kusiot `ivot i za golemata zagatka na smrtta; neka se blagosloveni tvoite odluki spored koi doa|ame na svetot i si zaminuvame od nego otkako sme se iznaraduvale i iznama~ile. Ogromni i nesfatlivi se tvoite planovi i jasno e deka ne mo`eme da im ja dogledame nitu nasokata nitu celta i deka morame
da gi priznaeme; no te{ko e da se bide ~ovek, Gospode (Ivo
Andri}).
Za taa golema Kniga (Biblijata) mo`am da ka`am samo
edno: taa e najubaviot podarok {to mu go podaril Bog na ~ovekot. Seto dobro na Spasitelot na svetot ni e otkrieno vo nea.
Bez taa Kniga ne bi mo`ele da pravime razlika me|u dobroto
i zloto (Abraham Linkoln).
7
Nie gi imame Mojseja, prorocite i apostolite, duri i
Re~ta na Isusa. Ako ne sakame da se slo`ime so nego, imame
tolku malku izvinuvawe kako i Judejcite (Isak Wutn).
Na zemjata navistina talkame i koga pred nas ne bi postoel dragoceniot Hristov lik, nie bi propadnale i napolno
zabludele kako ~ove~kiot rod pred potopot (Dostoevski).
Ovoj spisok bi mo`ele da go prodol`ime so imiwa na
mnogu drugi poznati nau~nici, kompozitori, pisateli, dr`avnici... Vsu{nost, ovoj spis bi mo`ele da go ispolnime samo
so nabrojuvawe na nivnite imiwa. Deneska po cel svet postojat
stotici kreacionisti~ki zdru`enija na koi im pripa|aat
iljadnici profesori, magistri i doktori po prirodni nauki
koi ne mo`at da se slo`at so teorijata za slu~aen nastanok
na na{iot svet. Pa sepak, iako vakvite primeri mo`at da ja
zasilat na{ata vera, tie ne treba da stanat na{ klu~en dokaz,
za{to sekoj treba da se slu`i so svojot sopstven um.
Harmonija bez Tvorecot?
Isak Wutn na svojata masa imal minijaturen son~ev sistem. Vo centarot bilo sonceto so site planeti {to se dvi`at
okolu nego. Eden nau~nik vlegol vo negovata rabotna soba i
rekol: Kolku e slo`en ovoj sistem? Koj go napravil? Nikoj, mu odgovoril Wutn na ~ovekot koj bil nevernik. Zo{to
me pravi{ nerazumen, sigurno nekoj go napravil i toj nekoj
mora da bil genij! Wutn mu odgovoril: Ovoj sistem e sitna
imitacija na eden ogromen sistem ~ii{to zakoni gi poznavame
vie i jas. Jas ne mo`am vas da ve ubedam deka ova e samo igra~ka
bez tvorec, a vie sepak veruvate deka golemiot original nema
Tvorec.
Spored najnovite istra`uvawa, se pretpostavuva deka, vo
onoj del od vselenata koj donekade sme uspeale da go zapoznaeme, ima pove}e stotici milijardi galaksii, a sekoja od niv
prose~no ima me|u 200 i 500 milijardi yvezdi. Pritoa na{ata
glaksija e relativno mala i sodr`i samo okolu 200 milijardi yvezdi, a vo pre~nik e 75 pati pomale~ka od dosega najgolemata otkriena galaksija ~ij{to pre~nik iznesuva 5,6 milioni
svetlosni godini! Deneska astronomite ni soop{tuvaat deka
vkupniot broj na do sega otkrienite yvezdi iznesuva 10 25,
odnosno 10 000 000 000 000 000 000 000 000. Ovoj broj se odnesuva
samo na onoj del od vselenata {to mo`eme da go dosegneme so
na{ite teleskopi. No ne treba da se zagubi od vid i toa deka
ovoj ogromen broj yvezdi ima i svoi pridru`nici, kako i na{eto sonce, a ovie pak svoi (mese~ini). Site tie bezbrojni nebesni tela se dvi`at po to~no opredeleni pateki, naredeni vo
8
SMISLATA NA @IVOTOT
slo`eni i to~no odredeni yvezdeni sistemi na svoite galaksii. Koga takvi sistemi bi imalo samo nekolku vo celata vselena, a koga drugite nebesni tela, milijardi na broj, bi se dvi`ele bez opredeleni pateki, vo celosen haos, mo`ebi i bi
mo`elo da se zboruva za slu~aj i za teorijata na silna eksplozija. No, nasproti toa, celata vselena dejstvuva sovr{eno harmoni~no. Zatoa teorijata za silna eksplozija ne mo`e da se
odr`i, za{to po sekoja eksplozija nastanuva haos i nered, a
nikoga{ sovr{en red i harmonija! Bog e golem tvorec i odr`uva~ na s# {to postoi. Toj so lesnotija upravuva so ogromnite planeti i so nevidlivite atomi.
D-r Artur Kompton, fizi~ar, nositel na Nobelova nagrada, za tekstot od 1. Mojseeva 1,1 go ka`al slednoto: [to se
odnesuva do mene, verata po~nuva so sfa}aweto deka svetot i
~ovekot gi sozdala natprirodna sila. Mene ne mi e te{ko da
veruvam, za{to ne mo`e da se pobie deka tamu kade {to postoi plan, mora da postoi i inteligencija - harmonijata na vselenata svedo~i za vistinata na najveli~estvenoto tvrdewe: ëNa
po~etokot Bog...
Na sli~en na~in razmisluva i poznatiot astronom, fizi~ar i matemati~ar Johan Kepler: Vo s# {to e sozdadeno kako
so race da go dopiram Boga. Za nevernikot Bog naj~esto ne
postoi, za{to toj ne saka Bog da postoi. Ako nekoj od nas slu~ajno na pat najde obi~en klin, sigurno e deka ne bi razmisluval kolku iljadi godini trebalo sosema slu~ajno da se odigraat potrebnite hemiski procesi, da se natalo`i potrebnoto
koli~estvo metal, pod ~uden splet na okolnostite da se sozdade potrebnata temperatura itn., i na kraj da nastane toj na{
klin. Pa sepak, slu~ajniot nastanok na samo edna belkovina
bi bil mnogu poneverojaten od slu~ajniot nastanok na eden
obi~en klin. Dali e polesno da se poveruva deka site slo`eni
oblici na `ivotot, koi se napolno celishodni, a pri toa gi
zadovoluvaat i najvisokite normi na estetikata (ru`ata, peperugata, paunovoto pero...), se produkt na ~ist slu~aj ili se
produkt na mudro smislen plan?
Paskal navistina ka`al golema vistina koga izjavil:
[to s# nevernicite moraat da veruvaat za da ostanat nevernici!
Poznatiot evolucionist Ernst Hekel edna{ priznal deka
spontaniot nastanok na `ivotot mora da bide priznat kako
fakt ne zatoa {to mo`e laboratoriski da se doka`e, tuku
poradi toa {to inaku bi moralo da se poveruva vo postoewe
na Tvorec. Mnogu nevernici ostanuvaat nevernici zatoa {to
ne go prifa}aat konceptot spored koj tie se sozdadeni su{testva i zatoa {to toa ima konkretni i moralni implikacii
9
vrz nivniot `ivot, odnosno gi povikuva da go izmenat karakterot spored primerot na Isusa Hrista.
Duri i Darvin vo svojata starost se vratil na verata vo
Boga {to ja neguval u{te vo detstvoto. Koga go posetila nekoja
gospo|a Houp, toj, sedej}i na krevetot za koj bil prikovan ve}e
nekolku meseci, vo svoite race dr`el otvorena Biblija. [to
~ita{, go pra{ala gospo|ata Houp. Carskata kniga, taka ja
vikam, za{to toa e navistina golema kniga, odgovoril Darvin. Potoa go spomenala sozdavaweto i prvata glava od Prva
kniga Mojseeva. Darvin se voznemiril i odgovoril: Bev mlad
~ovek so neoformeni idei. Pretpostavuvav, se ~udev, predlagav i na moe iznenaduvawe ovie idei stanaa po`ar. Lu|eto od
niv sozdadoa religija! Potoa dodal: Jas imam gradina zad
ku}ata. Sakam utre popladne da im zboruva{ na lu|eto za Isusa
Hrista i za negovoto spasenie. Neli e toa najdobra tema? Sakam da pee{ himni so niv. Ako se soberete vo tri ~asot, mojot
prozorec }e bide otvoren i jas }e vi se pridru`am.
Ve~en `ivot
Mnogu lu|e porano ili podocna zaklu~ile deka postoi samo edna vistinska smisla na `ivotot i deka taa se nao|a vo
ve~noto prijatelstvo so Tvorecot. Pra{aweto {to sega se
nametnuva samo po sebe glasi: Kako }e izgleda ve~niot `ivot? - Toj }e bide ist kako onoj {to go imal ~ovekot pred da
se oddeli od svojot Tvorec. Biblijata go opi{uva vaka: I
vidov novo nebo i nova zemja, za{to prvoto nebo i prvata zemja
pominaa i more nema ve}e. Toga{ jas, Jovan, go vidov svetiot
grad - noviot Erusalim - kako sleguva od nebo, od Boga, stokmen
kako nevesta, ukrasena za svojot ma`. I ~uv kako eden silen
glas od neboto veli: ëEve go Bo`jiot {ator me|u lu|eto i Toj
}e `ivee so niv; i tie }e bidat negov narod, i sam Bog }e bide
so niv, i }e izbri{e sekoja solza od nivnite o~i, i smrt nema
da ima ve}e, ni taga, ni pla~, nitu bolka, za{to prvoto pomina. ... Koj pobeduva go nasleduva ova, i jas }e mu bidam Bog i
toj }e mi bide sin (Otrovenie 21,1-4.7).
Site tragi na zloto vo prirodata, a i vo ~ovekot, }e is~eznat. Site telesni nedostatoci }e bidat otstraneti. Sekoja
taga i bolka }e gi snema. Ednostavno, s# }e bide onaka kako
{to planiral Tvorecot koga na lu|eto im podaril `ivot.
Toga{ }e im se otvorat o~ite na slepite, u{ite na gluvite
}e se otnat; toga{ kuciot }e skoka kako elen i jazikot na nemiot }e pee; za{to vodi }e bliknat vo pustinata i potoci vo
stepite... ]e se vratat iskupenicite Gospodovi. ]e dojdat na
Sion so radosni izvici, so ve~na veselba na ~elata; pesna i
10
SMISLATA NA @IVOTOT
radost }e gi pridru`uvaat, a `alosta i vozdi{kite }e pobegnat (Isaija 35,5.6.10).
Vo sega{nite zemni uslovi ne e mo`no da se opi{e ubavinata na toj svet, za{to nitu eden ograni~en um ne e vo sostojba
da ja sfati slavata na Bo`jiot raj. Ponekoga{ mi se ~ini deka
toa e sli~no na obid na ~ovek slep od ra|awe da mu se opi{e
ubavinata na zao|aweto na sonceto posmatrano na more, spektarot na boite na vino`itoto ili bleskotniot sjaj na rubinot,
safirot, biserot i dijamantot.
[to oko ne videlo, {to uvo ne ~ulo i {to vo ~ove~ko
srce ne do{lo, toa Bog go prigotvi za onie koi go qubat (1.
Korin}anite 2,9).
Ako vo ovoj kus `ivot ponekoga{ ni e i zdodevno, vo onoj,
ve~niot, toa ne e slu~aj. Eden od najmnogu preveduvanite i
naj~itani duhovni pisateli, Elena Vajt, toa go obrazlo`uva
vaka: Neboto e {kola, nejzino podra~je na prou~uvawe e vselenata; nejzin u~itel, Beskone~niot... Tamu }e se razviva sekoja mo}, }e se zgolemuva sekoja sposobnost. ]e se prezemaat najveli~estveni potfati, }e se ispolnuvaat najblagorodni kopne`i, }e se postignuvaat najvozvi{eni celi. I pak }e se pojavuvaat novi vrvovi da gi osvojuvame, novi ~uda da im se voshituvame, novi vistini da gi sfatime, novi zamisli da gi pottiknat silite na teloto, umot i du{ata. Bo`jite deca }e mo`at
da gi istra`uvaat site riznici na vselenata. So neiska`livo
u`ivawe nie }e u~estvuvame vo radosta i mudrosta na bezgre{nite su{testva. Na raspolagawe }e ni stojat bogatstvata
steknati vo tekot na mnogu vekovi na razmisluvawe za delata
na Bo`jite race. A dodeka }e pominuvaat godinite na ve~nosta,
tie i ponatamu }e nosat s# poslavni otkritija, ënesporedlivo
pove}e otkolku {to mo`eme da barame ili zamislime' (Efesjanite 3,20). Bog ve~no }e n# opsipuva so svoite darovi (Vospituvawe, str. 267,272).
Pa sepak, siot sjaj, seta rasko{na ubavina i sovr{ena
harmonija na s# {to postoi ne }e bide ona {to }e ni nosi najgolemo zadovolstvo. Bo`jeto prisustvo, negovata qubov, vremeto pominato so nego - toa na site }e im nosi najvozvi{ena
radost. Prisustvoto na lu|eto {to gi sakame i gi cenime ~esto
pravi da se ~uvstvuvame ubavo. Me|utoa, da se `ivee vo prisustvo na Izvorot na bezmernata qubov, mudrost i pravda, }e n#
pravi ve~no sre}ni.
Racionalno osoznavawe na Beskone~niot?
Samo od edna to~ka vo vselenata teoretski mo`at da se
povle~at bezbroj pravci, a do krajot na koj bilo od niv ne e
mo`no da se dojde, za{to vselenata e beskone~na. [to se nao|a
11
vo vselenata koja vo sekoj pravec i golemina e beskone~na?
Dali vo beskone~niot prostor postojat goleminite - gore, dolu, levo i desno? Kako mo`e Bog da ja poznava idninata koja
to~no ja poka`uvaat ispolnetite bibliski proro{tva, a spored
na{eto iskustvo ne e mo`no da se dvi`ime napred ili nazad
vo vremeto? Kako }e `iveeme ve~no, koga takvo ne{to e tu|o
za na{ite dosega{ni soznanija? Nema potreba od novi pra{awa, za{to na{iot um i ovde zastanuva.
Kako {to bi bilo neprifatlivo Ajn{tajn svojata teorija
na relativitetot da se obide da mu ja objasni na edno trigodi{no dete, u{te poneprifatlivo e Bog svoite misterii {to se
pojavuvaat pred nas da se obide da mu gi objasni na na{iot
ograni~en um. Naukata otkriva deka prose~niot ~ovek koristi
okolu 3-6% od kapacitetot na mozokot. Lu|eto {to gi narekuvame genii dostignuvaat do otprilika 7%. Toa samo donekade uka`uva na degradacijata {to nastanala kako rezultat na
odvojuvaweto na ~ove{tvoto od Boga. Vo tekot na celata ve~nost i so intelekt koj }e bide daleku nad ovoj {to go imame
sega, za{to povtorno }e funkcionira so 100% od mo`nostite,
nie }e se voshituvame i s# pove}e }e ja zapoznavame Bo`jata
mudrost.
Me|utoa, iako deneska ne mo`eme da sfatime mnogu ne{ta,
sepak, ne e to~no deka ne ni e daden nikakov potpor za verata
i deka s# po~iva vrz imaginacija. Vo Biblijata postojat 3.268
ispolneti proro{tva, od koi nekoi se tolku podrobno opi{ani, {to bi bilo apsolutno nemo`no slu~ajno da se sovpadnat so pretka`anite nastani, a u{te i godinata koga nekoj od
niv se ispolnil. Eden od najgolemite umovi vo istorijata na
naukata, Isak Wutn, 42 godini posvetil na istra`uvawe na
bibliskite proro{tva. Po negovata smrt objaveno e negovoto
kapitalno delo: Razgleduvawe na proro{tvata na Daniel i
Otkrovenieto na sveti Jovan. Zna~i, bibliskite proro{tva
se eden od silnite dokazi za nejzinata bo`estvena inspiracija.
Poradi prostornata ograni~enost na ovoj spis, ne }e mo`eme
da navleguvame vo mnogu drugi dokazi {to gi ima onoj koj saka
da veruva.
Povr{ni razmisluvawa
Ponekoga{ mo`e da se ~ue izjavata: Ne mi e potreben
ve~en `ivot, dovolen mi e i ovoj {to sakam dobro da go pro`iveam. Vakvite zborovi se rezultat na vlijanieto {to go izvr{ila materijalisti~ko-ateisti~kata filozofija, taka {to
ona normalnoto stanalo nerealno. Upornoto protivewe ili
otka`uvawe na mo`nosta deka postoi ve~en `ivot, kaj nekoi
najposle uspeva da ja ubie i `elbata za samiot `ivot. Toa bi
12
SMISLATA NA @IVOTOT
mo`elo da se sporedi so pijanica koj no}e le`i vo studen endek
i uporno ve ubeduva deka ne saka va{a pomo{, za{to tuka mu e
odli~no i deka nemu ne mu nedostiga nitu toplinata na domot
nitu udobnosta na krevetot. Vakviot stav e rezultat na naru{eniot na~in na razmisluvawe {to go ima toj ~ovek vo toj
mig. Druga slika, koja mo`ebi e u{te povpe~atliva, e slikata
na ~ovek koj umira zavean vo sneg. Koga ~ovek izvesno vreme
mrzne vo sneg, vo eden mig po~nuvaat da mu se prividuvaat prekrasni sceni, se ~uvstvuva ubavo, ne mu e studeno i ne se obiduva
ve}e da se spasi, nitu e svesen deka toa treba da go stori ~as
poskoro.
S# {to e vo mene vika protiv smrtta, protiv najtragi~nata pojava na zemjata. Pomislata na ve~no is~eznuvawe na
bliskoto i sakano lice zgrozuva sekoj normalen ~ovek. Ako
nekoj bi mi rekol deka }e `iveam sto milijardi godini i, koga
}e pomine toa vreme }e moram da umram edna{ zasekoga{, sigurno bi bil najnesre}en ~ovek na svetot. Nieden ~ovek koj
zdravo razmisluva ne mo`e da se pomiri so faktot za svoeto
ve~no is~eznuvawe, bez ogled kolku dolgo trael negoviot `ivot pred da is~ezne.
Li~no iskustvo
Imav tatko koj mnogu go sakav. Be{e oficer i se nao|a{e
pod vlijanie na ideologijata {to se propagira{e vo negovo
vreme. Me|utoa, koga Bog go privle~e kon sebe so svojata qubov
i so iskustvata {to gi do`ivea so nego, toj go otfrli svojot
dotoga{en na~in na razmisluvawe i stana iskren vernik. Be{e
~ovek so dobro i `aloslivo srce, duri saka{e da se dru`i i
{eguva so decata. Negovata vesela i dobro}udna priroda go
napravi ~ovek koj be{e omilen vo dru{tvoto vo koe se dvi`e{e.
Dodeka bev male~ok, mi posvetuva{e mnogu vreme i bi
mo`elo da se ka`e deka jas izrasnav na negovite kolena. ^esto
odevme zaedno na pro{etka, si prika`uvavme - mu bev najva`no
su{testvo na svetot. Pa i koga porasnav, na{ata me|usebna qubov i ponatamu be{e gri`livo neguvana. Sepak, `ivotnite
okolnosti n# razdelija, za{to jas zaminav da `iveam vo eden
podale~en grad. Pomina dosta vreme, a jas ne go vidov tatko
mi. Si pi{uvavme eden na drug, razgovaravme preku telefon,
no mene sepak mi nedostiga{e negovata topla nasmevka i
negovata srde~na pregratka.
13
Ve~en mir! - kolku dobra, golema i ubava e taa `elba! O
nepoznat dobar ~oveku, ti blagodarm za taa tvoja `elba! @ivejte i borete se kako najdobro {to umeete, molete se na Boga i
sakajte ja seta priroda, no najmnogu qubov, vnimanie i so~uvstvo ostavete za lu|eto, za svoite bedni bra}a ~ij{to `ivot
e nepostojano snop~e svetlina me|u dve beskone~nosti. Sakajte
gi lu|eto, ~esto pomagajte im i sekoga{ po`alete gi, za{to
site lu|e ni se potrebni (Ivo Andri}).
A potoa, eden den, koj sekoga{ }e go pametam po toa, doznav
deka tatko mi, bez nitu eden den boleduvawe, vo svojata 74-ta
godina umre so nenadejna smrt. Taa bolka ne mo`e da ja sfati
nekoj koj ne zagubil svoj blizok i mil. Osobeno te{ko mi padna
{to dolgo pred toa ne go vidov i {to ne bev blizu do nego da
go ispratam pred krajot koj so ni{to ne be{e najaven. Vo site
naredni godini od mojot `ivot na ovaa zemja tragi~no e {to
nikoga{ ve}e ne }e go vidam toa drago lice, nitu }e go slu{nam
glasot {to me vovede vo mnogu korisni soznanija, koj me hrabre{e, me vesele{e i te{e{e, {to nikoga{ nema da ja pomiluvam negovata kosa, nitu }e gi vidam povtorno negovite o~i,
{to ne }e mo`am da go pregrnam ~ovekot za kogo bev siguren
deka iskreno me saka. Zar mojot tatko da se pretvori vo prav,
nikoga{ pove}e da ne slu{ne crcorewe na ptica, da ne ja vidi
ubavinata na cve}eto, `ivopisniot zalez na sonceto na more
i ona, najva`noto - nas koi go sakame. No ne, jas znaev deka ne
e taka, odnosno deka toa e taka, no samo privremeno. Ja otvoriv
mojata Biblija i ~itav za Lazara kogo Isus go voskresnal od
mrtvite. Vo taa prigoda Isus Hristos rekol: Jas sum voskresenie i `ivot; koj veruva vo mene - i da umre - }e `ivee. I
sekoj, koj `ivee i veruva vo mene, nema da umre doveka (Jovan
11,25.26).
Ovie zborovi me ohrabrija zatoa {to se bo`estveno vistiniti, a ne produkt na iluzii nastanati so `elbata da se
namali stravot od smrtta. Nitu eden ~ovek u{te ne uspeal da
go re{i ovoj najgolem problem na ~ove~kiot rod. Postoi samo
Eden vo istorijata na ~ove{tvoto koj izjavil deka ima vlast
nad smrtta. Toj na toa ima pravo za{to so svoeto voskresenie
ja pobedil smrtta. Site drugi, koi gradele li~ni stavovi za
`ivotot i smrtta, s# u{te se vo svoite grobovi i taka ja doka`uvaat seta praznina na svoite sfa}awa. Isus ne zboruva samo
za `ivotot - Toj e `ivot: Jas sum pat, vistina i `ivot; nikoj
ne doa|a pri Otecot, osven preku mene (Jovan 14,6). Toj e
edinstvena svetlina {to ja osvetluva temninata na grobot.
Ne ~udete se na toa, za{to doa|a ~asot vo koj site {to se
vo grobovite }e go ~ujat negoviot glas i }e izlezat od niv -
14
SMISLATA NA @IVOTOT
onie {to pravele dobro }e voskresnat za `ivot, a onie {to
pravele zlo, }e voskresnat za osuduvawe (Jovan 5,28.29).
Zaklu~ok
Ne se vpu{tavme vo razrabotka na nekoi osnovni filozofski pravci. Smetam deka e potrebno da se iznese vistinata,
a ne da se pobivaat site zabludi {to postojat. Sekoe tragawe
po smisla na `ivotot mo`e da zvr{i samo so edno od dvete
mo`ni odredi{ta. Prvo e stavot deka ~ovekot e slab i pominliv smrtnik koj e sli~en na brod bez kormilo, na koj mu se
zakanuvaat podvodni karpi. Na kraj ~ovekot doznava deka e
del na edna bes~uvstvitelna, beskone~na vselena vo koja se
pojavil sosema slu~ajno i nikade ne e iska`ana negovata sudbina nitu negovata dol`nost - kolku ta`no i stu{eno se
odglasuva vo ~ovekovoto sekojdnevje!
Drugiot stav uka`uva na Tvorecot, na Otecot poln so qubov koj kopnee vo tekot na seta ve~nost da `ivee so su{testvata na koi im podaril `ivot. Da se zagubi ova zna~i da se
zagubi s#. I carot i pita~ot, i genijalniot i mentalno zaboleniot, imaat ista sudbina, osven ako e ova vistina. Me|utoa,
taa klasifikacija nema da se odviva spored ovie kriteriumi
{to va`at vo `ivotot na mnozinstvoto lu|e, tuku spored ~istotata na karakterot, qubovta i blagorodnosta. Ona {to go
bara Bog od ~ovekot nikoga{ ne go poni`uva ~ovekot nitu go
li{uva od koja i da e vistinska `ivotna radost. Bog go povikuva ~ovekot pri sebe da go napravi sre}en i da mu go poka`e
vistinskiot `ivoten pat. Sekoj {to }e po~ne da ja ~ita Biblijata }e se uveri deka taa e pismo na qubovta {to mu e upateno
na sekoj ~ovek. Vakviot pogled na svetot ~ovekot u{te vo ovoj
`ivot go pravi posre}en i ponapreden, no negovata posebna
vrednost le`i vo perspektivata na ve~niot `ivot.
Pod pretpostavka deka Bog ne postoi, vernikot so svojata
vera ne zagubil ni{to, naprotiv, istra`uvawata poka`ale
deka vernicite imaat pove}e `ivoten optimizam i polesno
izleguvaat na kraj so problemite i nesre}ite. Ako Bog postoi,
nevernikot gubi, a vernikot dobiva ve~nost.
Lu|eto posvetuvaat godini na istra`uvawe na nekoja drevna kultura ili na igrawe {ah. Neli ovaa Bo`ja ponuda e dostojna popodrobno da se ispita, makar na prv pogled i da ne ni
izgleda tolku vistinita? Zar ~ove{tvoto ima podobra ponuda? Od druga strana, mo`eme li navistina da bideme sigurni
deka bezbroj milioni navistina veruvaat vo besmislici? Daj
mu na Boga mo`nost. Obidi se da go zapoznae{. Ubavinata na
`ivotot so Boga ne e mo`no da se objasni. Taa treba da se do`i-
15
vee. Dozvoli $ na Biblijata da mu progovori na tvoeto srce.
Tamu }e go pronajde{ `iviot Bog, napolno poinakov od onoj
{to si go zapoznal niz prikaznite {to si gi ~ul od drugite.
Po tvojata li~na sredba so nego, nikomu ve}e ne }e mu bide
potrebno da te uveruva deka Toj navistina e qubov, vistina i
`ivot.
Edna{ Isus rekol: No vie ne sakate da dojdete kaj mene
za da imate `ivot (Jovan 5,40). Vo ovie zborovi se ~uvstvuva
dlabokiot Hristov kopne` za negovite sozdanija, iskrena
`elba nim, za koi go dal svojot `ivot, da im podari nepominliv `ivot. Vo negoviot glas se slu{a izraz na bolka, za{to
lu|eto toj `ivot ne go sakaat.
Sovremeniot ~ovek i deneska mo`e da ja odbie negovata
ponuda, no so toa ni{to ne }e dobie, naprotiv, s# }e zagubi.
Na na{iot nebesen Otec }e mu bide iskreno `al za{to za nego
sekoj od nas ima neizmerna vrednost. Bez ogled kolku deca
imaat, za roditelite sekoe od niv pretstavuva neprocenlivo
bogatstvo. Najgolema odluka {to mora da ja donese sekoj ~ovek
vo svojot `ivot e odlukata da go prifati ili da go otfrli
Boga. ^ovek mo`e da se somneva, no edinstvena nade` i edinstven pomo{nik na koj i da e smrtnik - polnota i smisla na
negoviot `ivot - e negoviot Spasitel Isus Hristos.
Jas im davam ve~en `ivot i nikoga{ nema da zaginat i
nikoj nema da gi otme od mojata raka (Jovan 10,28).
Po~ituvan ~itatele,
Ve izvestuvame deka imate izvonredna mo`nost da u~estvuvate
vo Dopisnata bibliska {kola i da go zavr{ite kursot Slavnite
vistini na Biblijata, koj se sostoi od 24 lekcii, 24 biseri od
riznicata na Biblijata, koja so svoite proro{tva go predvodi
vremeto i nastanite vo nego i stoi na ~elo na idninata!
Kursot e mo{ne interesen, besplaten i bez nikakvi obvrski od
va{a strana. Lekciite mo`ete da gi dobivate doma po po{ta. Ovoj
kurs }e vi ovozmo`i da se zdobiete so ogromno duhovno bogatstvo,
so soznanija {to }e ve povedat vo posakuvana idnina.
Obratete se na na{ata adresa i pobarajte gi prvite lekcii.
Izdava: AIK "Znaci na vremeto#, ul. Vlae 42 - 1001 Skopje
Za izdava~ot: Mihajlo Gurev
16
© Copyright 2024 Paperzz
