close

Enter

Log in using OpenID

100 kilogrami od edna ovo[ka 100 kilogrami od edna ovo[ka

embedDownload
septemvri 2010 broj 59
www.ffrm.org.mk
cena: 50 den.
ZAGUBI NA ZRNO
100
KILOGRAMI
OD EDNA
OVO[KA
VISOKOKVALITETNI,
UNIFICIRANI
GROZDOVI
TEHNOLOGIJA NA
ODGLEDUVAWE
NA TIKVI
NEDOSTIG
ILI VI[OK
NA HRANLIVI
ELEMENTI VO
RASTENIJATA
VAROATA I
NOZEMATA –
GLAVNI
PRI^INITELI
ZA UGINUVAWETO
ZA PODETALNI INFORMACII JAVETE SE NA
TELEFONITE +(389)2 3220 469 +(389)70 428 680
ADONIS EKSKLUZIVNI PRESTAVNICI NA TÜYAP
UREDNI^KI ZBOR
[email protected]
In vino veritas –
Vo vinoto e vistinata
„Vo vinoto e vistinata”. Ova latinska izreka
otsekoga{ mi se dopa|ala i se soglasuvam deka vistinata sekoga{ izleguva na povr{ina i toa vo momentite koga se pie i veseli.
Tuka se postavuva pra{aweto kolku vistinata
}e izleze na videlina za vistinskite problemi so
vinoto i grozjeto. Ona {to e vistina e faktot deka
na videlina se gleda deka povtorno }e imaat problemi lozarite okolu proda`bata na grozjeto.
Gradinarstvo
ORGANSKITE LUBENICI
POVKUSNI
14
16
Gradinarstvo
PUTER-BORANIJATA OD
NIVA DO TRPEZA
Vinariite velat deka imaat zaliha na vino. Od
druga strana, golem del od vinarnicite gi nemaat
isplateno farmerite za lanskata rekolta.
Ovo{tarstvo
KRU[KOVATA BOLVA –
UNI[TUVA^ NA CELI
NASADI
Ministerstvoto za zemjodelstvo zaedno so Vladata istaknaa deka }e gi poddr`at vinariite so
subvencii za otkupenoto grozje, so cel da im pomognat na lozarite.
17
Ostanuva otvoreno pra{aweto kolku e ova dobra
odluka i kolku navistina }e go re{i problemot.
Vo celata ovaa igra najizigrani povtorno se
farmerite. Tie i ponatamu o~ajni~ki baraat pomo{, sorabotka i komunikacija so relevantnite institucii i vinarii za da se najde re{enie na problemot i me|usebno razbirawe.
Sto~arstvo
ODGLEDUVAWE NA BIKOVI
24
Vo eden vakov zatvoren krug ve}e vtora godina se
povtoruva istata prikazna. Nezadovolni farmeri,
zagubi vo lozarstvoto, `albi na vinariite za izvoz
na vinoto.
Spored mene, glavnata pri~ina za vakvite problemi e toa {to ne se po~nuva navreme da se re{ava
problemot i {to nema vistinsko menaxirawe i barawe na stranski pazari za izvoz na makedonsko
brendirano vino i grozje.
Ova neka bide pottik za toa
kako da razmisluvame vo idnina
i da razvivame strategii so cel
grozjeto da go napravime profitabilno. Ako vo skoro vreme ne
poka`eme rezultati, toga{ od
vinoto napraveno od makedonskoto grozje }e dobieme ta`na i
zadocneta vistina.
Cve}arstvo
RASKO[NI MALI GRMU[KI
28
30
Poledelstvo
ZAORUVAWE NA
STRNI[TETO – NEOPHODNO
ZA PLODNOST NA PO^VATA
So po~it,
Biljana Petrovska - Mitrevska
Moja zemja
Septemvri 2010
Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata
na farmeri vo Republika
Makedonija. Prviot broj
izleze kako organizaciski
bilten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se distribuira kako
mese~no specijalizirano
spisanie za zemjodelstvo i
ruralen razvoj.
Izdava~:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: [email protected]
Broj na `iro smetka:
380-1-645333 001-46
Prokredit banka
Upravitel i marketing
Blagoj~e Najdovski 070/937132
[email protected]
Glaven i odgovoren urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
[email protected]
Zamenik urednik
Makedonka Baldazarska
[email protected]
Foto vest - naslovna
Blagoj~e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Novinari
Antoanela Dimitrievska
Stru~ni sorabotnici
prof. d-r Dragi Tanevski,
Stojan Gligorov, Lambe Kucinoski,
Vidoja Trpevski, Bla`o Iliev,
Tome Timov, Agron Halimi, Ivan
Umeqi}
Sorabotnici
Marija \o{eva Kova~evi},
Marija Kotevska, Vesna Delovska
Dizajn: Brigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Propoint - Skopje
Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot.
So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za Va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili
razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.
ANALIZA
Lozarstvoto – strate{ka granka
ili na rabot
na propast
Pi{uva: Marija \o{eva Kova~evi}, analiti~ar vo FFRM
ostojano se govori za lozarstvoto deka ima mnogu
potencijal da se razviva, deka e potrebno da se
pro{iruvaat povr{inite do vlez vo EU, da se zgolemuva proizvodstvoto i vo taa nasoka se kreiraat
dr`avni merki za direktna poddr{ka i investicii, kako vo
primarniot sektor taka i vo prerabotuva~kata industrija,
odnosno vinariite. No, lozarite sè po~esto si go postavuvaat pra{awe dali sme na vistinskiot strate{ki pat so eden
od pokonkurentnite sektori vo Evropskata Unija.
A {to veli statistikata:
Stanuva zbor za sektor vo koj se vklu~eni i se izdr`uvaat
49.300 individualni zemjodelski stopanstva. Povr{inite
pod lozovi nasadi se so negativen trend i od 29.000 ha vo
1998 godina stignavme do 20.000 ha vo prethodnata godina,
a od druga strana, sè pove}e imame novi instalirani kapaciteti za proizvodstvo na vino {to samo po sebe podrazbira i pogolemi pobaruvawa na vinsko grozje od nivna strana.
No problemite se povtorno tuka.
P
ИЗВОЗ НА ВИНО
ГОДИНА
ЛИТРИ
ЕВРА
2007
93.872.986
44.314.911
2008
70.626.760
39.398.009
2009
68.770.161
38.301.598
2010 до јуни
учество на извозот за 2010
година до месец јуни споредено со целата 2009
38.630.710
19.011.945
56%
50%
Za da se ubla`i vakvata sostojba, lozarite, na sredbata
organizirana od FFRM, se dogovorija da go baraat slednovo:
1.
Aktuelna sostojba
Lozarite i ovaa godina se soo~uvaat so golemi problemi,
pred sè, vo vrska so neisplatenoto grozje od minatata rekolta, a sega treba da predadat novi koli~ini za koi isto
taka ne se znae cenata, dali voop{to i koga }e im bide otkupeno. Iako spored Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj,
koj me|u drugoto go regulira i otkupot, vinariite treba da
sklu~uvaat dogovori so lozarite, da istaknuvaat cena, da go
ispla}aat grozjeto so posledna rata za 180 dena od otkupot,
ni{to od toa ne se praktikuva, pa lozarite se pra{uvaat
zo{to toga{ e donesen toj zakon?
Na nedela dena pred berbata na grozjeto, Vladata so MZ[V
i sredbi samo so vinariite, kreira{e merki za poddr{ka na
vinariite so dva denara otkupeno grozje ako otkupat minumum
65% od lanskiot otkup. Za ovaa merka ne se protivat lozarite, no toa ne ja garantira koli~inata i cenata na otkupot.
Iako na sredbata pred mesec dena se razgovara{e so vinariite deka i bez pari da im se dade grozjeto, tie nemaat mo`nost
da go prerabotat, sega imame nov moment koga so novite merki
}e najdat i mesto i mo`nost.
Na istata sredba, vinariite striktno istaknaa deka poradi finansiskata recesija nemaat izvoz ovaa godina, no
statistikata poka`uva deka do mesec juni e izvezeno okolu
65% od vkupnite koli~ini sporedeno so minatata godina.
Ako se zeme predvid deka vinoto e proizvod koj se izvezuva vo
tekot na celata godina, mo`eme da o~ekuvame pribli`no ist
izvoz kako i vo prethodnata godina. Lozarite se pra{uvaat
dali i ovaa godina farmerite }e bidat del od biznis-igrite
i taktikite na vinariite, dali povtorno }e gi kreditiraat i
}e bidat sè pozagrozena socijalna kategorija koja od nemawe
opcija za izlez }e go prodade i po koja bilo cena samo za da
dojde do odredeni finansii za svoeto semejstvo?
4 | MOJA ZEMJA
2.
3.
4.
5.
6.
Paralelno so vbrizguvaweto finansiski sredstva
vo vinariite treba da se re{avaat problemite i kaj
primarnite proizvoditeli. Potrebno e da se razvie
dijalog so dvete zasegnati strani, farmerite i vinariite, so posredstvo na Ministerstvoto;
Da se dogovorat minimalni ceni na nivo od 2008 godina ili za nekolku denari povisoki od proizvodnite
ceni;
Da se isplatat dolgovite na lozarite od prethodnata rekolta;
Da se izvr{at inspekciski kontroli za nepo~ituvawe
na Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, vo delot
za potpi{uvawe na dogovori, rokovite za isplata,
istaknuvawe na otkupni ceni i sli~no;
Poradi prognozite deka nema da bide otkupeno celoto grozje, MZ[V da se povika na Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, vo delot za intervenciski otkup,
kade {to mo`e da se otkupat slobodni kapaciteti
vo vinariite za da se preraboti del od vi{okot na
grozje, a so proizvodot bi stopanisuvala dr`avata;
Ako ne se izleze vo presret na barawata na lozarite,
}e nastane golemo osiroma{uvawe na farmerite, ili
kako {to velat, socijalna eksplozija. Zatoa, velat, se
podgotveni i na poradikalni merki samo da dojdat do
svoite prava i pari za ~esno srabotenoto.
Osnoven uslov za uspe{no menaxirawe
AKTIVNOSTI
Smetkovodstvena
evidencija na farma
Pi{uva:
Marija \o{eva - Kova~evi}
„Ovaa aktivnost e
mnogu kompleksna
kako {to e i samoto
zemjodelstvo vo
celina, no e klu~na
za razvojot na na{ite
farmi, osobeno
poradi tendenciite
na zgolemuvawe na
konkurentnosta,
tro{ocite za
proizvodstvo i
tro{ocite za `ivotna
sredina, a istovremeno
se ~uvstvuvame kako
vistinski menaxeri
koi upravuvaat so
svojot zemjodelski
biznis”, se
razmisluvawata na
farmerite
oveduvawe na smetkovodstvena evidencija na farma e
aktivnost na Federacijata na farmerite vo RM koja
zapo~na da se realizira vo dve pilot-zdru`enija, vo
Probi{tip i Valandovo.
Vo ramkite na FFRM se odr`aa rabotni sesii za korisnosta od vodewe na smetkovodstvena evidencija, kako i potrebnata odgovornost od strana na farmerite za da bidat vklu~eni
vo procesot.
„Ovaa aktivnost e mnogu kompleksna kako {to e i samoto
zemjodelstvo vo celina, no e klu~na za razvoj na na{ite farmi,
osobeno poradi tendenciite na zgolemuvawe na konkurentnosta, tro{ocite za proizvodstvo i tro{ocite za `ivotna
sredina, a istovremeno se ~uvstvuvame kako vistinski menaxeri koi upravuvaat so svojot zemjodelski biznis”, bea razmisluvawata na farmerite za vreme na rabotnite sesii.
Proektot e iniciran od strana na farmerite kako neophoden za podobruvawe na profitot na farmata preku donesuvawe na pravilni odluki i izbor na nivo na farma. Druga
pri~ina za voveduvawe na ovaa aktivnost e nepostoeweto na
relevantni podatoci od farmite za tro{ocite i prihodite,
koi se potrebni osobeno pri kreirawe na pravilna zemjodelska politika. Postojano se soo~uvame so definirawe na ceni
na ~inewe od „rakav”, a bez prethodno utvrden izvor na dobivawe na toj podatok. Zatoa Federacijata smeta deka ovoj
smetkovodstven sistem }e ovozmo`i da se izbegnat vakvite
pau{alno davani podatoci.
V
Federacijata izbra ednostaven i razbirliv pristap pri
voveduvaweto na ovoj smetkovodstven sistem, a za da go olesni procesot, izgotvi i dostavi smetkovodstveni tetratki
koi se ednostavni za popolnuvawe i sledewe za sekoj farmer. Farmerot treba da gi vnesuva site tro{oci i prihodi vo
kontinuitet so cel da ne se propu{taat odredeni stavki, a
od druga strana }e se napravat mnogu porealni kalkulacii,
koi se neophodni kako za menaxirawe na nivo na farma taka
i za kreirawe na makropolitikata. Interesno e {to vo kalkulaciite e predvideno i vnesuvawe na tro{oci koi mnogu
retko se zemaat predvid kako {to se semejnata rabotna sila,
amortizacijata i drugo.
Vo slednata faza, FFRM }e go monitorira celiot proces,
}e gi vnesuva podatocite vo svojot sistem so celosna za{tita
na li~nite podatoci, }e gi obrabotuva i preku soveti }e nastojuva da im pomaga na farmerite vo vnesuvaweto na realnite
podatoci, so {to }e se ovozmo`i i pokvaliteten sistem. Ovie
podatoci }e mu koristat i na Ministerstvoto za zemjodelstvo
vo kreiraweto na zemjodelskata politika, preku koristewe
na podatocite od terenot. Planirano e pro{iruvawe na
aktivnosta so cel da se vklu~at pogolem broj farmeri. Momentno uslugata ne se napla}a od strana na FFRM, a sekoj
koj pristapuva vo prvata faza }e ima mo`nost da se zdobie
so ednogodi{na pretplata na mese~noto spisanie na FFRM
- „Moja zemja”. SEPTEMVRI 2010 | 5
EVROPSKA UNIJA
Podgotvi:
Martin Traj~ev,
pretstavnik na FFRM vo Brisel
pokraj nepovolnite vremenski
uslovi, vo Evropskata Unija
nema da bidat dramati~no namaleni prinosite od p~enica
i }e se dvi`at okolu 5,1 toni po hektar {to poka`uva zgolemuvawe od 5%
od petgodi{niot prosek. Ova se informaciite od posledniot izve{taj
na Evropskata Komisija (EK) objaveni
na po~etokot na avgust, kade {to kako
zaklu~ok e navedeno deka vkupnite
povr{ini zasadeni so `itarki se
namaleni za vkupno 3% vo odnos na
2009 godina. Izve{tajot se bazira na
istra`uvawe na t.n. MARS model koj gi
predviduva prinosite vrz osnova na
simulacija na razvojot na kulturite,
zemaj}i gi predvid i kli‘ promena matskite uslovi (stude'10
nata zima i nepredvidli5,0
vite vrne`i na do`d).
Vo [panija, poradi po2,2
volnite proletni vrne`i
4,4
od do`d, se o~ekuva zgolemuvawe od 16% na pri7,7
nosite na ja~men ([pani7,2
ja e proizvoditel na edna
6,8
~etvrtina od vkupnoto
proizvodstvo na nivo
2,3
na EU-27). Poradi nepovolnite vrne`i na do`d vo zimskiot
period, se o~ekuva namaluvawe od 15%
na prinosite na p~enica. Kaj drugite
zemji koi se proizvoditeli na `itarki,
a kaj koi imalo nedostig od do`d, se
zabele`uva namaluvawe na prinosite
za okolu 8%. Predviduvawata na EK se
deka vkupniot prinos na `itarki vo EU
ovaa godina }e bide okolu 287 milioni
toni. I
Prinosite od p~enica
se dvi`at okolu
5,1 toni po hektar
2009
2010
Prosek
5 g.
‘ promena
'09
Vkupno toni
5,1
5,1
4,7
+0,7
P~enica
5,4
5,3
5,2
-1,5
Ja~men
4,5
4,4
4,2
-0,5
P~enka
6,9
7,2
6,7
5,3
Son~ogled
1,7
1,8
1,7
6,0
Kompir
30
30,1
28,2
0,3
[e}erna repa
71
65,6
64,2
-7,5
`itarki
Statisti~ki podatoci na nivo na Evropskata Unija
Energensite gi
krenaa cenite
na zemjodelskite
proizvodi
eneralniot direktorat za zemjodelstvo i ruralen razvoj pri Evropskata Komisija, vo sorabotka so Svetskata
banka izleze so izve{taj za pri~inite za krizata od
2008 godina koga ima{e enormni poka~uvawa na cenata
na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi. Primarnata pri~ina
za poka~uvaweto na cenite izve{tajot ja identifikuva vo porastot na cenite na energensite i procesot na masovno {pekulirawe na glavnite stokovi berzi vo svetot. Pri~inata e
vo faktot {to firmite koi trguvaat so energija i metali vo
svoite portfolija gi vklu~ile i zemjodelsko-prehranbenite
proizvodi i so toa direktno vlijaele na rastot na cenite.
Iako lobi-grupite vo Brisel se obiduvaa vinata da ja prefrlat
kaj proizvoditelite na biogorivo, izve{tajot go otfrla ova
tvrdewe. Naedno, otfrleni se i tvrdewata deka zgolemenata
pobarauva~ka od zemji kako Kina i Indija e edna od pri~inite
za masovnoto poka~uvawe na cenite. Vo izve{tajot se veli i
deka cenata na energensite vo toj period se poka~ila za 230%
{to pak ja poka~ilo cenata na |ubrivata za 400%. G
6 | MOJA ZEMJA
MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
OTKUPUVA^ITE I IZVOZNICITE NA ZEMJODELSKI
PROIZVODI MORA DA SE REGISTRIRAAT
o stapuvawe na sila na Pravilnikot za upis vo Registarot na
otkupuva~i i izvoznici na zemjodelski proizvodi, ovie pravni
lica mora da bidat registrirani vo Ministerstvoto za zemjodelstvo. Vo Pravilnikot, osven na~inot na vr{ewe otkup, se propi{ani i
uslovite {to treba da gi ispolnuvaat otkupnite mesta.
Pravilnikot se odnesuva na otkupot na `ita, maslodajni semiwa,
`iv dobitok, surovo mleko, ovo{je, zelen~uk, pe~urki, trpezno i vinsko
grozje. Soglasno utvrdenite kriteriumi, otkupot mo`e da se vr{i na
otvoreno, postojano ili mesto koe gi ispolnuva uslovite. Otkupuva~ot
treba da e registriran, da bide mikro, malo ili golemo pretprijatie,
da e finansiski likviden, da raspolaga so soodvetna oprema, objekti
za otkup i merni instrumenti.
@iviot dobitok se otkupuva na mobilno ili postojano otkupno
mesto ili vo klani~ni kapaciteti. I surovoto mleko mora da se otkupuva na soodvetni mesta, mobilni, postojani ili prerabotuva~ki kapaciteti, no mlekarite mora da poseduvaat i posebna oprema za priem i
merewe na kvalitetot na mlekoto. Istoto va`i i za otkupot na ovo{je,
zelen~uk, pe~urki i trpezno grozje. Otkupuva~ite na vinsko grozje, pak,
treba da raspolagaat so posebno standardizirani prostorii i da imaat vagi na otvoreni i postojani otkupni mesta, merni instrumenti za
utvrduvawe na {e}ernite edinici vo momentot na otkupot, rampa za
istovar, kako i pokrieno transportno sredstvo za prevoz na vinskoto
grozje.
Pravilnikot {to stapi vo sila na 30 juli gi definira pravilata
na igra za proizvoditelite i otkupuva~ite so koi prakti~no }e se otstranat nepravilnostite i }e se olesni otkupot.
S
PRIVR[UVAAT AKTIVNOSTITE ZA CELOSNO
VOSPOSTAVUVAWE NA ZEMJODELSKIOT PAZAREN
INFORMATIVEN SISTEM
ostojano sledewe na pazarite
na zemjodelsko-prehranbenite
proizvodi preku evidencija
i obrabotka na trguvanite ceni i
koli~ini i obezbeduvawe transparenten pregled na dvi`ewata na
zemjodelskite pazari, se celite na
Zemjodelskiot pazaren informativen sistem (ZPIS) {to Makedonija
treba celosno da go implementira do
za~lenuvaweto vo Evropskata Unija.
ZPIS e komponentna od integriraniot Zemjodelski informativen
sistem (ZIS) koj gi sledi efektite
od agrarnata i politikata na ruralen razvoj. Negovoto vospostavuvawe
e propi{ano kako obvrska vo EU regulativite koi se odnesuvaat na Zaedni~kite osnovi za ureduvawe na pazarite (CMO).
Vo Makedonija, aktivnostite za
voveduvawe Zemjodelski pazaren informativen sistem po~naa pred dve
godini, a ovoj mesec, soglasno predvidenata dinamika, vleguvaat vo finalna faza.
P
8 | MOJA ZEMJA
Zemjite-~lenki na EU se obvrzani
redovno da dostavuvaat pazarni podatoci do Evropskata komisija. Tie podatoci se potrebni za formulirawe
na Zaedni~kata zemjodelska politika
i monitoring na sostojbite na pazarot, osobeno od aspekt na pokrenuvawe
na instrumentite za intervencii na
pazarite.
Dostavuvaweto navremeni i relevantni pazarni podatoci ovozmo`uva
jaknewe na polo`bata na nacionalniot agro-prehranben sektor na doma{niot i na stranskite pazari i
obezbeduva poddr{ka na analizite za
donesuvawe odluki vo formuliraweto na zemjodelskata politika. ZPIS
e od osobeno zna~ewe i za delovnite
subjekti, za zgolemuvawe na nivnoto
znaewe za sostojbite na pazarite i
za namaluvawe na neizveznosta i rizikot pri donesuvaweto pravilni odluki vo delot na marketingot i planirawe na proizvodstvoto.
Od po~etokot na 2008 godina Ministerstvoto prezede aktivnosti za
vospostavuvawe ZPIS preku formirawe Oddelenie za sledewe na pazarite na zemjodelsko-prehranbenite
proizvodi. Vo oktomvri istata godina
po~na pilot-pribiraweto na cenite
od definiranite pazari preku koi se
odviva najgolemiot obem od prometot
so soodvetnite proizvodi koi vlijaat
na formiraweto na cenite (pazari na
malo i golemo, prerabotuva~i i otkupuva~i na ovo{je i zelen~uk, melnici
i trgovci na osnovni inputi).
Ovo{je, zelen~uk, `ivi `ivotni,
meso, `itarki i osnovni inputi vo
zemjodelstvoto bea po~etnite grupi
proizvodi za koi se pribiraat ceni.
Lani listata se dopolni so mleko i
mle~ni proizvodi.
ZIS, pokraj Zemjodelskiot pazaren informativen sistem (ZPIS), go
so~inuvat u{te i Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva,
Sistemot za identifikacija na zemji{ni parceli (LPIS) i Mre`ata na
smetkovodstveni podatoci na farma
(FADN).
SE REALIZIRAAT INVESTICIITE ODOBRENI SO PRVIOT
IPARD OGLAS
plikantite koi po prviot javen povik sklu~ija
IPARD dogovori so Agencijata za finansiska
poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj
ve}e gi realiziraat predvidenite investicii. Po nivnoto celosno sproveduvawe, }e go dobijat odobreniot iznos
za kofinansirawe.
Agencijata ve}e se podgotvuva vo septemvri da go objavi vtoriot IPARD oglas za novi 40 milioni evra.
- Na prviot javen povik, objaven vo dekemvri lani, bea
ponudeni 24,3 milioni evra od programite za 2007, 2008
i 2009 godina. Od niv, 2,1 milion evra se od programata za
2007 godina, 6,7 milioni se od programata za 2008 godina
i 10,2 miliona se od programata za 2009 godina. Vkupniot
iznos po potpi{ani dogovori po zavr{uvawe na prviot
javen povik e dva miliona evra {to zna~i deka }e bidat
iskoristeni predvidenite sredstva za 2007 godina – velat od Agencijata.
Na prviot oglas, barawa za koristewe IPARD sredstva
od Programata 2007-2013 podnesoa vkupno 133 aplikanti
od koi 58 za investicii na zemjodelskite stopanstva so
cel nivno prestruktuirawe i nadgradba za postignuvawe
na EU standardite, 41 za investicii za prerabotka i marketing na zemjodelskite i ribni proizvodi i 34 za diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti.
A
Najgolem be{e interesot za grupa investicii za lozovi
nasadi za {to pristignaa 17 barawa.
Po zavr{uvaweto na administrativnite kontroli
i kontrolite na teren, Agencijata sklu~i dogovori so
27 barateli na sredstva od koi 15 za modernizirawe na
zemjodelski stopanstva, 11 za investicii vo prerabotka
i marketing na zemjodelskite i ribni proizvodi i eden
za diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti.
Poddr{kata predvidena so vtoriot IPARD oglas, {to
}e bide objaven vo vtorata polovina na septemvri, go
opfa}a finansiskiot period 2008-2010 godina. Nameneta
e, isto taka, za investicii vo osovremenuvawe na zemjodelskite stopanstva i vo prerabotka i marketing na zemjodelski i ribni proizvodi, kako i za diverzifikacija i razvoj
na ruralnite ekonomski aktivnosti. Zainteresiranite
zemjodelci i firmi koi{to gi ispolnuvaat kriteriumite
propi{ani vo IPARD programata mo`at u{te otsega da ja
podgotvuvaat potrebnata dokumentacija za podnesuvawe
na barawata.
Od vkupnata finansiska proekcija na IPARD, 75 otsto
se pridonesi od EU, a 25 procenti se od Buxetot na Republika Makedonija.
SEPTEMVRI 2010 | 9
AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO
Tehnologija na odgleduvawe
Plodot e so razli~na
golemina, zavisno od
sortata, ima bogata
hranliva vrednost,
prijaten vkus i lekoviti
svojstva.
Pi{uva: Stojan Gligorov, dipl. in`. agronom, APRZ - Strumica
ikvata (Cucurbita pepo) kako rastenie se odgleduva
ili e rasprostraneta nasekade vo svetot, prete`no
vo regioni kade {to preovladuvaat povisoki temperaturi vo tekot na celata godina.
Plodot e so razli~na golemina, zavisno od sortata, ima
bogata hranliva vrednost, prijaten vkus i lekoviti svojstva.
Vo ishranata se koristi mesestiot del ili mezokarpot, cvetovite i semeto. Mezokarpot ili mesestiot del na tikvata
sodr`i golem procent na voda, {e}eri, proteini, masla, mineralni materii, pektini, pove}e mikroelementi i enzimi. Isto
taka, sodr`i golemi koli~estva na vitamini od grupata B (B1,
B2, B3 i B6), vitamin C i folna kiselina, {to zna~i deka tikvata, spored hranlivata i dietalnata vrednost, se vbrojuva
me|u vode~kite gradinarski kulturi.
Kaj nas tikvata se odgleduva na mali povr{ini. Naj~esto
se koristi za ishrana na stokata, a pomal del, zavisno od
sortata, za ishrana na lu|eto. Pokraj obi~nata tikva, postojat i drugi sorti, kako na primer, muskatna tikva (Cucurbita
moschata), bundeva (Cucurbita maxima), lufa (Luffa sp.) ili vo
svetot se poznati okolu 800 razni vidovi na tikva.
T
Uslovi
- Vodata igra golema uloga za ostvaruvawe na pogolemi prinosi. Vo periodot na vegetacija, na tikvata i se potrebni pogolemi koli~estva voda, bidej}i ima razvien korenov sistem
so golema {muka~ka sposobnost, {to i ovozmo`uva podobro da
ja podnesuva su{ata, za razlika od nekoi drugi kulturi. Najmnogu voda e potrebna vo fazata na oploduvawe i formirawe
na plodovite. Nedovolno koli~estvo voda negativno se odrazuva na vkupniot prinos i kvalitetot na plodovite.
- Temperatura – Tikvata e toploqubivo rastenie i u{te od
samiot po~etok na razvojot bara povisoki temperaturi. Minimalnata temperatura za 'rtewe e 12ºS, a optimalnata e od 25
do 30ºS. Na temperatura pod 12ºS prestanuva da vegetira, porastot zaostanuva i lesno doa|a do zaboluvawe od gabi~ni
bolesti. Dobro sozreanite plodovi mo`at da izdr`at na temperatura od minus 4ºS. Tikvata bara mnogu svetlina, no nekoi
sorti, na primer, sto~nata tikva koja prete`no se zasaduva vo
kombinacija so p~enka, bara i delumno zasen~uvawe.
- Podgotovkata na povr{inata najmnogu pridonesuva za uspe{noto odgleduvawe na tikvata. Povr{inata se obrabotuva
na dlabo~ina od 30 do 35 sm i toj del treba da bide dobro
rastresit bidej}i korenoviot sistem e mnogu silno razvien.
Toa zna~i deka e potrebno esensko dlaboko orawe i naprolet
po~esta povr{inska obrabotka i obilno |ubrewe. Potrebno e
arsko |ubre vo koli~estvo 30-40 t/ha koe se rastura po celata povr{ina. Potoa e potrebno |ubrewe so mineralni NPK
|ubriva i toa azot 80-100 kg/ha, fosfor 90-130 kg/ha i 120-150
kg/ha kalium. Iskustvoto poka`uva deka vo povla`nite podra~ja i vo godini so pogolemi koli~estva na do`d azotot se
Tikvata – hrana i za
10 | MOJA ZEMJA
Tikvata, spored hranlivata i dietalnata vrednost,
se vbrojuva me|u vode~kite gradinarski kulturi
upotrebuva vo dva dela: edna{ pred seidbata, a vtoriot del
za vreme na me|uredovata obrabotka kako prihranuvawe. Azotot go zabrzuva razvojot na lisnata masa i mesestiot del na
plodot, a negativno vlijae na oploduvaweto i go prodol`uva
vremeto na sozrevawe na semeto.
Seidbata obi~no se izvr{uva od vtorata polovina na april
i po~etokot na maj, koga temperaturata na po~vata e nad 12ºS.
Se see plitko, na dlabo~ina od 3 do 5 sm, a se prepora~uva upotreba na sortno seme, dezinficirano i so dobra 'rtlivost.
Kaj nas, zasega, vo praktikata ne se sproveduva ovaa merka.
Seidbata obi~no se izvr{uva ra~no, no na pogolemi povr{ini
mo`e da bide i so pnevmatska redosealka. Pri ra~nata seidba
povr{inata treba da bide prethodno dobro podgotvena, da
ima normalna vla`nost i temperatura za poniknuvaweto na
semeto da bide uspe{no.
Nega i za{tita na posevot
Za posevite so tikvi e potrebna me|uredova obrabotka od
poniknuvaweto do intenzivnoto izdol`uvawe na stebloto
so cel da se odr`i povr{inata vo rastresita sostojba, da se
razbiva pokoricata zaradi za~uvuvawe na po~venata vlaga i
uni{tuvawe na plevelite. Toa obi~no se vr{i so ra~no okopuvawe.
- Hemiskoto uni{tuvawe na plevelite, bolestite i {tetnicite e neophodno, a tamu kade {to semeto se koristi za farmacija e zabraneto. Hemiskoto uni{tuvawe na plevelite se vr{i
so herbicidi na primer, Devrinol, Treflan, Dual-plus, Afalon
i drugi, vo koli~estva koi se prepora~ani od proizvoditelite
na tie sredstva. Za za{tita od zemji{ni insekticidi pri
seidbata se upotrebuvaat Galation, Volaton i drugi. Naj~esti
bolesti kaj tikvata se pepelnica, plamenica, fuzariozno venewe, gniewe na plodovite i nekoi virusni bolesti.
- Merki za za{tita se: upotreba na tretirano sortno seme,
sobirawe i uni{tuvawe na zarazenite rastenija i primena na
plodored. Od hemiskite sredstva za za{tita od plamenica se
koristat Ridomil, Dithane, bakaren Antrakol i drugi.
Berba
Berbata na plodovite zavisi od nivnata celosna zrelost.
Karakteristi~no e {to dr{kata na plodot e celosno isu{ena,
kako i listovite i stebloto. Zreliot plod e so mnogu cvrsta
kora, isto taka i semeto e mnogu cvrsto i polno. Berbata treba
da zapo~ne koga 80% od plodovite se zreli. Pri transportot i
sobiraweto treba da se vnimava na plodovite da ne se o{tetat
bidej}i potoa brzo se rasipuvaat. Sobiraweto na plodovite i
vadeweto na semeto se vr{i ra~no ili ma{inski. stokata i za lu|eto
SEPTEMVRI 2010 | 11
ZA[TITA
Nedostig ili vi{ok na hranlivi elementi vo rastenijata
Su{ewe na rastenijata, visoka
– osnovni simptomi
Pi{uva: Bla`o Iliev, agronom
Osven va`nosta na
prepoznavawe na
simptomite na vi{ok ili
nedostig na odredeni
elementi, isto taka, va`no
e da se razbere na~inot
i pri~inata za nivnoto
pojavuvawe i da se prezemat
soodvetni agrotehni~ki
merki
romenite vo rastenijata predizvikani poradi
nedostig ili pogolemi koli~estva na nekoi elementi se zna~itelno razli~ni, kako kaj odredeni
rastenija, taka i kaj nekoi nivni organi. Vo isto
vreme, simptomite na nedostig od nekoi elementi se mo{ne
sli~ni so simptomite na nekoi fiziolo{ki naru{uvawa, kako
i nekoi gabi~ni i virusni zaboluvawa. Poradi me|usebnite
razliki pome|u ovie simptomi, va`no e da se uka`e na
karakteristi~nite manifestacii koi se javuvaat kako rezultat na nedostig na odredeni elementi i navremeno da se prepoznaat. Osven va`nosta na prepoznavawe na simptomite na
vi{ok ili nedostig na odredeni elementi, isto taka, va`no
e da se razbere na~inot i pri~inata za nivnoto pojavuvawe i
da se prezemat soodvetni agrotehni~ki merki.
P
Azot
Vo otsustvo na azot, rastenijata imaat pomal rast, lisjata stanuvaat potesni, imaat
hloroti~na, bledozelena boja {to prvenstveno e predizvikano od nedostig na hlorofil, ~ij sostaven element e azotot. Pri nedostig na azot se doa|a do celosna hloroza
i su{ewe na rastenija. Ako se zeme predvid deka azotot e eden od elementite {to se
mobilni vo rastenieto, prviot simptom na nedostig na toj element se zabele`uva na
starite listovi od rastenieto.
Vi{okot na azot mo`e da ima toksi~en efekt vrz razvojot na rastenijata, a golemo
prisustvo na nitrati vo samoto rastenie vlijae {tetno na zdravjeto na ~ovekot, dokolku
se konsumira toa ovo{je ili zelen~uk. Simptomite se zabele`itelni dokolku ima vi{ok
na azot vo rastenijata, taka {to lisjata imaat temnozelena boja. So zgolemuvaweto na
koncentracijata na azotot se zgolemuva vegetativniot rast, a generativniot se namaluva. Koga stanuva zbor za fertilizacija kaj rastenijata, treba da se ima predvid deka
~estoto |ubrewe na po~vata so azot predizvikuva deficit na bakar i cink.
Fosfor
Mobilnosta na fosforot vo rastenieto e mnogu golema, taka {to nedostigot od ovoj
element se zabele`uva na postarite lisja. Vo otsustvo na fosfor se zabavuva rastot
na rastenijata, {to e povrzano so namaluvaweto na fotosintezata i drugi energetski
procesi {to se slu~uvaat vo rastitelnite kletki. Listovite stanuvaat mnogu ne`ni,
nivnata zelena boja postepeno preminuva vo crvenkastokafeava do crna, vo zavisnost
od vidot na rastenieto. Zgolemeni koncentracii na fosfor vo rastenieto mo`e da predizvikaat deficit na bakar i cink i toa treba da se ima predvid koga e procesot na
fertilizacija.
Kalium
Poradi visokata mobilnost na kaliumot vo rastenijata, simptomite na negov nedostig
se manifestiraat vo postarite listovi i toa vo forma na nekroza – prvo po rabovite na
listot i po dol`inata na rabot, a potoa se {iri na celiot list, ~ija povr{ina dobiva
branovidna forma. Pri nedostig na kalium se zabavuva ili vo celost zapira rastot na
rastenijata. Poradi nedostig na kalium, korenot isto taka bavno se razviva, stanuva
kratok i go zabavuva razvojot na korenovite vlaknenca.
Kalcium
Kalciumot e malku mobilen kako element vo rastenijata i negoviot nedostig prvo
se manifestira vo mladite listovi vo forma na hloroza. ^esto, listovite se zbr~kani.
Plodovite se, isto taka, malku razvieni poradi nedostig na kalcium i ~esto imaat
karakteristi~ni damki.
Imeno, vi{okot na kalium i magnezium vo po~vata predizvikuva naru{uvawe vo primaweto na kalciumot i se sozdava nedostig na kalcium. Zgolemeno |ubrewe so azot
go ohrabruva vegetativniot rast, onamu kade {to ima namaluvawe na kalciumot vo
plodovite.
12 | MOJA ZEMJA
toksi~nost i pa|awe na lisjata
Magnezium
Poradi nedostig na magnezium listovite stanuvaat bledi i postepeno primaat crvenikava
boja i toa na samite vrvovi. Ovoj fenomen e pridru`en so sozdavawe na hlorocitni pegi rasfrlani niz plodovite. Rastenijata se razvivaat slabo, plodovite ostanuvaat mali i slabo
razvieni.
Vi{okot na magnezium, pak, vlijae negativno vrz rastenijata, taka {to povisoki koncentracii na magnezium se manifestiraat so toksi~en efekt
i mo`e da dojde do ovenuvawe na rastenieto.
Sulfur
Simptomite na nedostig na sulfur se sli~ni so onie koga nedostiga azot vo rastenijata.
Nedostigot na sulfur vo rastenijata predizvikuva pobaven rast. Lisjata dobivaat svetlozelena boja. Za razlika od azotot, simptomite za nedostig na sulfur se manifestiraat kaj
mladite listovi bidej}i sulfurot e slabo podvi`en niz rastenieto. Vo otsustvo na sulfur,
korenot prodira na pogolema dlabo~ina, no stebloto e slabo razvieno.
@elezo
Prviot simptom na nedostig na `elezo se manifestira vo mladite listovi kako hloroza
pome|u venite na listovite. Rastenija, vo otsustvo na `elezo, se razvivaat bavno. Vo golem
broj slu~ai ovie simptomi ne se javuvaat poradi nedostig na `elezo, tuku za deaktivirawe
na `elezoto ili negovo pretvorawe vo oblik koj e neprifatliv za rastenieto. Najprifatlivata forma na `elezo e helatata, {to treba da bide zemena predvid pri sproveduvaweto na
|ubreweto.
Bor
Nedostigot na bor vo rastenieto predizvikuva promeni vo formiraweto na plodovite,
korewata i krtulata. Plodovite zaostanuvaat vo rastot i se steknuvaat so deformiteti.
Vi{okot na bor mo`e da predizvika hloroza i su{ewe na vrvovite i perifernite delovi na
postari listovi, no po pravilo, rastenijata mo`at da podnesat pogolema koncentracija na bor
bidej}i toj se povrzuva so jaglehidratite, pri {to stanuva neaktiven i ja gubi svojata karakteristika - toksi~nost.
Mangan
Poradi nedostig na mangan vo rastenijata, listovite stanuvaat hloroti~ni, dobivaat
sitnomre`est pegav izgled, a nervite se zeleni. Pri intenziven nedostig na mangan listot
izgleda kako da visi i rastenieto po~nuva da venee. Izobilstvo na mangan vo rastenieto, isto
taka, predizvikuva negativni efekti. Simptomi na vi{ok na mangan se zabele`itelni vo forma
na damki so crna ili kafeava boja koja se {iri na celiot list.
Bakar
Bakarot e slabo mobilen vo rastenijata, a simptomite go manifestiraat svojot prv nedostig na mladi listovi. Izobilstvoto na bakar vo rastenijata go inhibira razvojot na korewata, go reducira molibdenot i manganot i pottiknuva nedostig na `elezo {to rezultira so
hloroza na listovite.
Cink
Karakteristi~en simptom za nedostig na cink e drasti~no namaluvawe na goleminata na
listot pri {to rastenieto prima rozov i xuxest izgled. Izobilstvo na cink vo rastenijata e
prosledeno so simptomite na nedostig na `elezo.
Molibden
Simptomi na nedostig na molibden se zabele`uvaat na listovite vo vid na nekroti~ni
pegi rasfrlani niz celiot list. Isto taka, namalen e rastot na rastenijata i oslaben e energetskiot potencijal {to se manifestira i na samiot izgled na rastenieto. Poradi nedostig
na molibden listovite dobivaat izdol`en izgled, po~nuvaat da pa|aat i rastenieto izumira.
Hlor
Hlorot mnogu lesno se prifa}a od po~vata i simptomi na negov nedostig ne se zabele`ani
vo prirodni uslovi. Vo slu~aj na visoka koncentracija na hlor vo rastenijata, listovite stanuvaat mali i deformirani.
GRADINARSTVO
RUBRIKA
Darko
Stavrev, mladNadnaslov
farmer
RUBRIKA
Pod
naslov
Organskite
lubenici
povkusni
Ona {to e
specifi~no za odgleduvaweto organska lubenica e da se
odbere zdrav rasad
koj e proizveden bez
upotreba na hemiski
sredstva
Pi{uva: Biljana Petrovska – Mitrevska
2-godi{niot Darko Stavrev od svetinikolskoto selo Mustafino e proizvoditel na lubenici. Ona {to e specifi~no za nego
e toa {to na organski na~in gi odgleduva lubenicite.
Proizvodstvoto na lubenici Darko go nasledil od svoite roditeli i veli deka vo Mustafino se proizveduvaat najdobrite lubenici.
„Ona {to e specifi~no za odgleduvaweto organska lubenica e da se odbere zdrav rasad koj e proizveden bez upotreba na hemiski
sredstva, pravilna podgotovka na po~vata pred rasaduvaweto, sproveduvawe na site agrotehni~ki merki vo tekot na proizvodstvoto, prihrana so Bio-flor i, sekako, |ubriva koi se dozvoleni vo organskoto proizvodstvo”, objasnuva Stavrev.
Bostanot e rastenie koe bara po~esto voda, no vo pomali koli~estva, za razlika od diwata koja raste so mnogu malo koli~estvo na
voda i zatoa e potrebno na sekoi deset dena da se polevaat poliwata. Berbata na bostanot e po 45 dena od pojavuvaweto na plodot
i taa treba da se izvr{i vo rok od 10 do 15 dena.
„Odgleduvaweto na bostanot e profitabilno dokolku se izveze nadvor od na{ava zemja – toga{ imame dobra cena. No, dokolku
nema izvoz, toga{ cenata e mnogu niska i voop{to ne se isplatuva da se odgleduva”, veli Stavrev, koj e ~len i na zdru`enieto
„Ov~epolski ekoproizvodi”. Pokraj bostan, Darko odgleduva i `itarki i son~ogled. Site ovie kulturi imaat vrven kvalitet i se
barani od strana na kupuva~ite poradi specifi~noto podnebje so mnogu sonce vo tekot na celata godina. 2
Berbata na bostanot e po 45 dena od pojavuvaweto
na plodot, veli Stavrev
Za{tita kaj ozimi @itarici POLEDELSTVO
Hormonskite herbicid go
uni{tuvaat plevelot
Matricaria Chamomilla
Galium aparine
@itaricite se
najosetlivi na
pleveli do krajot
Lamium purpureum
na bratimeweto, koga zaplevenosta najmnogu mu pre~i na
razvojot, {to pridonesuva za namalen prinos.
a ozimite `itarici (p~enica,
ja~men, 'r`) va`no e da se znae deka
najmnogu gi zagrozuvaat plevelite
koi niknuvaat pri mnogu niski
temperaturi, koga posevite so `itarici
se sè u{te slabo razvieni. Plevelite koi
imaat potreba od povisoki temperaturi
za razvoj niknuvaat koga `itaricite se
ve}e bujni. Najopasen od tesnolisnite
ednogodi{ni pleveli vo ozimite `itarici e vetru{ka (Apera spicia venti), a od
ednogodi{nite {irokolisni pleveli
lepavec (Galium aparine), temjanu{ki (Viola spp.), veligden~e (Veronica spp.), kamilica (Matricaria Chamomilla), mrtva kopriva
(Lamium purpureum), gluv~arka (Stelaria
media), bulki (Papaver spp.), sin~ec (Centaurea spp.) i dr.
Najpoznatite pleveli vo ozimite
`itarici kaj nas po~nuvaat da niknuvaat
ve}e po seidbata, pa sè do docna prolet.
@itarici se najosetlivi na pleveli do
krajot na bratimeweto, koga zaplevenosta najmnogu mu pre~i na razvojot, {to pridonesuva za namalen prinos.
Pri navremeno suzbivawe na plevelite vo ozimite `itarici (do kraj na
bratimeweto) temperaturite se glavno
niski. Ako temperaturite se premnogu
niski, pri primena na t.n. hormonski herbicidi se pojavuvaat {teti na posevot.
Zatoa hormonskite herbicidi ~esto se
primenuvaat predocna koga plevelite
ve}e napravile {teta vo posevot.
Dicuran forte 80 WP go prepora~uvame
kako odli~no re{enie za site va`ni
ednogodi{ni pleveli vo `itaricite.
Svojstva: dejstvuva na site naj~esti
pleveli vo ozimite `itarici (vetru{ka
i ednogodi{ni {irokolisni pleveli);
dolgo dejstvo (preku korenot i listot i
gi suzbiva plevelite koi niknuvaat dva
Z
ili pove}e meseci po prskaweto); sigurna upotreba pri niski temperaturi
(preku den, odnosno vo vreme na prskawe
po`elna e temperatura povisoka od 0ºS, a
preku no} i vo slednite 3-5 dena po`elno
e da ne padne pod -3ºS); ima najdolg period na primena - od seidba naesen do
zavr{etokot na bratimeweto; najmala
zavisnost od vremeto na upotreba i klimatskite uslovi; nezna~itelno vlijanie
na plodored (naesen, po `etvata, na istata parcela mo`e da se posee maslodajna
repa i ozimi `itarici, a slednata prolet i site ostanati kulturi).
Naj~esta gre{ka e prezadocneta upotreba koga plevelite se ve}e pregolemi.
Upotreba na Dicuran forte:
- Ednogodi{nite {irokolisni pleveli
najuspe{no se suzbivaat do najmnogu
4-6 vistinski lista (lepavec najmnogu
4-6 nodii).
- ednogodi{niot
treven
plevel,
vetru{ka, najuspe{no se suzbiva koga
ima 1-2 lista.
Mo`ni se tri na~ini na upotreba na preparatot:
Naesen - pred niknuvaweto na
p~enicata (ovoj na~in ne go prepora~uvame
za ja~men i 'r`); naesen – po niknuvaweto
na `itaricite; naprolet - do krajot na
bratimeweto na ozimite `itarici.
Esensko prskawe pred niknuvawe na
p~enicata. Ova vreme na upotreba e pogodno na te{ki po~vi, na koi{to e ote`nata
proodnosta poradi nivnata vla`nost,
odnosno tamu kade {to glaven problem
e vetru{kata, a lepavecot e pomalku zastapen, odnosno kade {to obi~no niknuva
naesen. Dozata e 2 kg/ha.
Esensko prskawe po niknuvawe na
`itaricite (koga `itaricite imaat
barem dva lista). Za p~enicata toa e
Apera spicia venti
naj~est, a za ja~menot edinstven vistinski termin za upotreba, bidej}i poradi
bujniot porast naprolet ja~menot obi~no
gi prekriva plevelite, {to pri prskaweto spre~uva priod na herbicidot do plevelot. Kolku e esenskata primena podocna,
tolku za{titata od pleveli koi niknuvaat naprolet e podobra. Najdobro vreme
e noemvri. Dozata e 1,5 kg/ha.
Proletno prskawe. Ako glaven problem kaj `itaricite e lepavecot, toa e najpovolno vreme za primena kaj p~enicata.
Kolku porano se izvr{i ova prskawe, efektot i vlijanieto na prinosot }e bidat
podobri. Mo`e da se prska od po~etokot
na fevruari, a najdocna obi~no do krajot
na april (do krajot na bratimeweto na
`itarkite, odnosno dodeka plevelite se
sè u{te mali). Dozata e 1,5 kg/ha Dicuran
Forte. Toa }e dejstvuva zadovolitelno na
povivka (poradi docnoto niknuvawe), a na
palmida uspe{no dejstvuva samo vo razvojna faza na rozeta. Vo proletnite prskawa go prepora~uvame i preparatot Lintur
70 WG koj odli~no suzbiva {irok spektar
na {irokolisni pleveli (vklu~uvaj}i gi i
najtvrdokornite, lepavec i palmida). Dozata na upotreba e 150 g/ha.
Za tesnolisnite pleveli vo proletnite prskawa go prepora~uvame preparatot Topik 080EC koj e selektiven
za p~enica, 'r` i tritikale, a ne se
prepora~uva za upotreba na ja~men i oves.
Dozite na upotreba se od 0,4 do 0,9 l/
ha, zavisno od toa za koi pleveli se primenuva. Mo`e da se tretira i so kombinacija od Lintur i Topik za istovremeno
suzbivawe na tesnolisni i {irokolisni
pleveli.
(Tekstot e izvadok od bro{urata na
„Hromos Pesticidi")
SEPTEMVRI 2010 | 15
GRADINARSTVO Semeen biznis
Puter-boranijata
od niva do trpeza
Pi{uva: Antoanela Dimitrievska
Od edno rastenie
boranija se
bere vo prosek
250-500 grama
(ako e pomalo
rastenieto) ili
do dva kilogrami
(pogolemo
rastenie)
rieset godini Traj~e
Dav~ev od vele{koto selo
Ba{ino Selo ja obezbeduva svojata egzistencija so
odgleduvawe na boranija.
„Boranijata vo na{eto semejstvo se odgleduvala otsekoga{.
Ja sadele dedo mi, tatko mi i sega
jas, a mi pomaga i mojot 25-godi{en
sin Slav~e”, veli Dav~ev, koj
pokraj odgleduvaweto boranija
se zanimava i so odgleduvawe domati, piperki, krastavici, magdonos, kako i daleku poznatiot
ba{inoselski proleten kromid koj se odgleduva vo sekoja ku}a vo Ba{ino Selo.
Kako i za sekoj drug zelen~uk, taka i za
boranijata mora najprvo da se podgotvi
po~vata, da se izora, da se frezira, potoa
se pravat redovi, se navodnuva da iskisne,
se navla`nuva zemjata i se po~nuva so
seewe.
„Semeto se see na rastojanie od 15 santimetri ili od 40 do 50 santimetri od
red do red. Naj~esto se see okolu 20 mart,
a prvata berba e za dva meseca, nekade
okolu 20 maj”, pojasnuva Traj~e Dav~ev, koj
odgleduva boranija na polovina dekar.
Boranijata bara ~esto navodnuvawe i
toa na dva-tri dena. Semejstvoto Dav~evi
svojata niva ja navodnuvaat so voda od bunar, koja ja koristat i za piewe.
„Od edna rekolta bereme po tri-~etiri
pati od 25 do 50 kilogrami ili okolu 150
kilogrami od edno proizvodstvo. Od edno
rastenie boranija se bere vo prosek 250500 grama (ako e pomalo rastenieto) ili
do dva kilogrami (pogolemo rastenie)”,
veli Dav~ev.
Ovaa godina toj ima dve proizvodstveni rekolti. Vtorata ja zasadil kon krajot
T
16 | MOJA ZEMJA
Traj~e Dav~ev otsekoga{ odgleduval boranija
Recept:
na juni, a }e bere od kraLesen i vkusen ru~ek od boranija
jot na avgust, sè dodeka
Darinka Dav~eva, soprugata na Traj~e, objasnuva
ne fati slana. Traj~e
deka najubava letna manxa se pravi od boranija i za
veli deka nekoi
„Moja zemja” go otkri svojot semeen recept.
godini ima i po
„Boranijata najprvo dobro se mie, se otkinuvaat dr{kite od
tri rekolti. Ima
dvete strani i se se~e na polovina. Kromidot se propr`uva
nekolku
sorti
na vrel zejtin, na tivok ogan, pa se dodava boranijata (od 300 do
na boranija, a
Dav~ev ja odg500 grama za ru~ek za ~etvorica) i se propr`uva. Potoa se dodava
leduva sortata
ise~kan morkov i domat i u{te malku se pr`i dodeka da pu{ti sos, se
koja me|u narododava edna la`i~ka crven piper, dve golemi la`ici bra{no i topla
dot e poznata
voda. Seto ova se vari na tivok ogan. Pri kraj se dodavaat za~ini: sol,
kako puter-bovegeta, biber i magdonos, spored `elba, za podobar vkus i izgled.
ranija, koja e
Na kraj, podgotveniot ru~ek mo`e i da se potpe~e vo rerna za da dosvetlo`olta,
bie podobar vkus. Puter-boranijata se jade so ladno kiselo kravjo
potesna, pomaili ov~o mleko”, veli Dav~eva, koja im pora~uva na site domala, mnogu krevka
}inki {to po~esto vo letnoto i toplo vreme da prigotvuvaat
i vkusna za podgoboranija koe e lesno i vkusno jadewe.
tovka na leten
ru~ek. Psylla pyri APRZ
Kru{kovata bolva –
uni{tuva~ na celi nasadi
Pi{uva: Dip. in`. agr. Lambe Kucinoski
{te so podigaweto na noviot nasad od kru{a treba da
se znaat najva`nite bolesti i {tetnici, stepenot na
prifatliviot rizik i ekonomi~nosta na koristeweto
na nasadite. Za taa cel, neophodno e dobro poznavawe
na uslovite za razvoj na bolestite i {tetnicite, nivno sledewe
i prognozirawe, poznavawe na metodite i sredstvata za nivno
uspe{no suzbivawe i sl. Postojat pove}e {tetnici {to ja
napa|aat kru{ata, no ekonomski najzna~aen {tetnik e Psylla
pyri – obi~na kru{ova bolva. Se javuva kaj poedine~ni stebla, no
so silen intenzitet se javuva vo gustite i mladi nasadi. Kako
rezultat na ~estata hemiska za{tita, koja{to nekoga{ e preterana, a nekoga{ i pogre{na, kru{kovata bolva se razmno`uva i
doveduva do uni{tuvawe na celi nasadi.
Biolo{ki razvoj na kru{kovata bolva
Psylla pyri prezimuva kako imago vo puknatinite na korata ili
vo za{titnite liv~iwa na lisnite i cvetnite pupki na kru{ata.
Imagata na zimskite formi se dolgi 3-3,5 mm, dodeka letnite
formi se 2,6-3,2 mm. Bojata na letnite imaga e svetlo`olta, a
na zimskite e potemna. Imagata se aktiviraat pri poka~uvawe
na temperaturata nad 8 celziusovi stepeni i vo tekot na fevruari mo`at da se najdat jajca. Masovnata pojava e vo tekot na
mart-april koga se aktiviraat prezimenite imaga i po~nuvaat
so polo`uvawe jajca.
Psylla pyri vo na{i uslovi ima pet generacii godi{no. [tetite gi pri~inuvaat i larvite i imagata. So svojot usten aparat
za bodewe i {mukawe tie gi konsumiraat sokovite od listovite,
mladite lastari i plodovi. Na vaka napadnatite kru{i se naseluva gabata ~adlivka, listovite opa|aat i vo letnite meseci
drvjata ostanuvaat obezlisteni, a plodovite ja gubat svojata
vrednost. [tetite se najizrazeni vo leto, pri visoki temperaturi koi go zgolemuvaat la~eweto na mednata rosa. Za uspe{no
suzbivawe na ovoj {tetnik najzna~ajno e negovo navremeno otkrivawe.
Za{tita
Najuspe{na za{tita se postignuva so kombinacija na organofosforni insekticidi so mineralni masla ili samo so mineralni masla. Tretiraweto treba da se izvr{i pred bolvite da
polo`at jajca, tretirawata treba da bidat naso~eni kon mladite larvi koga se najosetlivi, bidej}i imaat najtenka kutikula.
Na intenzitetot na pojavata na bolvata vlijae i preteranoto
|ubrewe so azotnite |ubriva. Zna~ajni rezultati vo namaluvaweto na populacijata na kru{kovata bolva imaat mehani~kite
merki, pincirawe na mladite vrvovi od kru{ata koi se najsilno
inficirani so bolvata.
Biolo{ki merki – Najzna~ajni predatori na kru{kovata
bolva se piratskite stenii, bubamarite i dr. Zatoa treba pri
za{titata da se izberat insekticidi so selektiven karakter.
Hemiski merki – Visoka efikasnost se postignuva so upotreba na organofosfornite insekticidi. Insekticidite
treba da se menuvaat vo tekot na vegetacijata na kru{ata. Za
ekonomski prag se smeta vremeto koga treba da se zapo~ne so
suzbivaweto na {tetnikot, a toa e zaraza od 10 do 20% na mladite letorasti. Hemiskata za{tita treba da se vr{i samo ako
za toa postoi vistinska potreba, ne smee da se vr{i za{tita
za „sekoj slu~aj”. Pri hemiskite tretmani treba da se koristi
pogolemo koli~estvo voda, 1500 – 2000 l/ha. Najgolema efikasnost na insekticidite se postignuva ako se primenat po do`d,
bidej}i do`dot ja izmiva mednata rosa i gi ostava bolvite goli
i neza{titeni. U
Psylla pyri prezimuva kako imago vo puknatinite na korata ili vo za{titnite liv~iwa na lisnite i cvetnite pupki na kru{ata
Bubamarite najzna~ajni predatori
na kru{kovata bolva
SEPTEMVRI 2010 | 17
AGROALTERNATIVA Berewe na {umsko ovo{je
Dobra
zarabotuva~ka
od kapini
i drenki
Pi{uva: Marija Kotevska
eesetgodi{niot bitol~anec Pero Teofilovski 45 godini se zanimava so berewe na {umsko
ovo{je – kapini i drenki. Toj sekoj vtornik i petok prodava {umsko ovo{je na zeleniot pazar vo
Bitola. So ovaa dejnost zapo~nal da se zanimava otkako ostanal bez rabota.
„Berbata na kapinata zapo~nuva od 8 avgust i trae do krajot na septemvri, dodeka berbata na drenkite zapo~nuva od
sredinata na avgust, pa sè do krajot na septemvri. Berbata
i na kapinite i na drenkite najmnogu zavisi od vremenskite
uslovi. Dokolku vrne, se namaluva periodot na berbata i
{umskoto ovo{je }e skape. Berbata se pravi isklu~itelno so
goli race i e makotrpna zatoa {to kapinite se berat edna po
edna”, objasnuva Teofilovski. Toj nautro stanuva vo ~etiri
~asot i zapo~nuva so berewe od pet ili {est ~asot do deset
~asot zatoa {to vremeto stanuva premnogu `e{ko i nema uslovi za berba. Od kapinata se pravi odli~en sok, slatko ili
se konsumira sve`a, dodeka drenkata naj~esto se koristi za
pravewe na likeri i sok.
Pero Teofilovski so berba na kapini zapo~nuva od s.
Bistrica, Bukovo, Velu{ina, pa potoa se prefrluva na povisokite mesta, Dihovo, Trnovo, Magarevo i sezonata ja
zavr{uva vo Prespa, zapo~nuvaj}i so \avato, Ezerani, Pretor,
Asamati, Sopotsko, Bolno, Kriveni. Berbata na drenkite ja
zapo~nuva od s. Dolenci, Ramna, Lera, Gope{, \avato, Ka`ani,
Maloi{ta, a na po~etokot na septemvri bere vo s. ^agor vo
Demir Hisar, pa sè do Ki~evo. Cenata na kapinite i drenkite
ovaa godina se dvi`i od 60 do 100 denari za kilogram.
Po zavr{uvawe na berbata so drenki i kapinki, Teofilovski i ponatamu prodol`uva so rabota, taka {to prodol`uva
da sobira pol`avi i pe~urki. [
18 | MOJA ZEMJA
OVO[TARSTVO Vo Smolare, aktinidiite – isplatliv biznis
100
kilogrami
Na samo 500 metri pod Smolarskiot vodopad, vo padinite na Belasica, vo
semejniot dvor na Stojan Uzunov se nao|a najstariot ili prv ovo{tarnik so
100 aktinidii vo Strumi~kiot region
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
d hobi, dopolnitelna rabota, pa do semeen biznis. Toa
e terkot {to 54-godi{niot Stojan Uzunov od Smolare
go iskoristil najprvo da ja zadovoli svojata qubopitnost da proba dali ovo{kite od drugo podnebje mo`at
da vireat i uspeat i vo ovoj kraj. Tie, podocna stanuvaat dekorativna odrina vo semejniot dvor i negova glavna preokupacija,
a sega i semeen biznis. Podignale aktinidii na ~etiri dekari
i rabotat i egzistiraat od proda`ba na plodot i reznici za
podigawe na novi nasadi.
Na dva dekara okolu semejnata ku}a vo Smolare, na samo 500
metri od Smolarskiot vodopad, Stojan Uzunov ima ovo{tarnik
so 100 aktinidii, od koi godi{no sobira 6-7 tona plodovi. Godinava, kako {to veli toj, rodot e porazreden poradi po~estite
vetrovi, no sepak o~ekuva beri}et od okolu pet tona. So ogled
na genetikata na aktinidijata, vo ovo{tarnikot okolu ku}ata ima 90 `enski i 10 ma{ki drvja od sortata „hejvort” koja e
specifi~na za cela Makedonija poradi pogolemata izdr`livost
na niski temperaturi (i do minus 20ºS) i dovolnoto koli~estvo
vlaga.
Prikaznata zapo~nala vo 1989 godina koga Uzunov bil na
odmor vo Grcija. „Dotoga{ nemavme videno kivi, pa gazdata kaj
kogo {to bevme smesteni ni objasni deka ova vkusno ovo{je go
odgleduva negoviot brat. Toj ima{e ovo{tarnik i rasadnik.
Edna sadnica ~ine{e okolu osum marki, no nie bevme na odmor, a
ne na pazarewe. No, me kopka{e qubopitnosta, dali kivito }e se
O
20 | MOJA ZEMJA
zafati i kaj nas. Po eden mesec se vrativ i kupiv 15 sadnici za
proba, da vidam dali }e uspee”, raska`uva Uzunov. Sega tie sadnici se najstarite rodni drva, imaat po 21 godina. Drugite vo
ovo{tarnikot vo dvorot imaat okolu 16 godini. A malku podolu
od domot, pak, vo atarot na Smolarskoto pole, Uzunov ima i nov,
petgodi{en nasad, isto taka, na dva dekara so 100 aktinidii. Od
nego lani nabral 600-700 kilogrami plod.
„Od edno drvo vo prosek se sobira od 80 do 100 kilogrami,
a sum nabral i 220 kg, od 10-godi{no drvo. Zna~i, vo zavisnost
od starosta na drvoto, naj~esto po 7-8 godini od zasaduvaweto,
mo`e da se o~ekuva bogat rod, a zapo~nuvaat da ra|aat na tretata godina. Kako {to staree drvceto, se zgolemuva i rodnosta”,
veli Uzunov.
Za nasad od eden dekar – 1.000 evra
Uzunov smeta deka aktinidijata, vo sporedba so site drugi
ovo{ki, e najprofitabilna vo odnos na startnata investicija
i odr`uvaweto.
„Pokraj kupuvaweto reznici, treba da se investira i vo podigawe na planta`ata so betonski stolbovi, profili i `ica.
Izrazeno vo brojki, podigaweto na eden dekar aktinidii, za {to
se potrebni okolu 60 sadnici, betonski stolbovi, profili i
rabotna raka, }e ve ~ini okolu 1.000 evra”, pojasnuva doma}inot
i prodol`uva: „Od eden dekar se sobira tri tona plod, a vo zavisnost od dol`inata na ~uvawe i od klasata, odnosno goleminata na plodot, cenata se dvi`i od 30 do 60 denari za kilogram
Nadnaslov
RUBRIKA
Organsko proizvodstvo
Kompletnoto proizvodstvo e organsko, so sertifikat „Balkan bio sert”,
no bidej}i nema pobaruva~ka i plasman,
zasega go plasiraat kako obi~no. „Mo`am
da se pofalam deka 20 godini na ovaa
po~va na koja e podignat ovo{tarnikot
so aktinidii nema hemija, ne e koristeno nikakvo ve{ta~ko |ubre nitu, pak,
aktinidiite se tretirani so hemikalii
(i nema potreba od prskawe). Prihranuvaweto go vr{ime isklu~itelno so {talsko |ubre na dve do tri godini”, veli
Uzunov. Gi navodnuvaat edna{, iako smeta
deka za podobar kvantitet i kvalitet e
podobro dvapati nedelno. Voda koristat
od vodopadot za {to pla}aat soodveten
nadomest.
na golemo. Kolku podolgo se ~uvaat, tolku cenata e povisoka”.
Klasata, kako {to veli Uzunov, zavisi od goleminata na plodot.
Vo prva klasa se smetaat plodovite so golemina od 60 do 150
grama. „Se slu~uva plodot da dostigne te`ina i do 160 grama.
Toa e ve}e ekstra klasa”.
Uslovi
Spored iskustvoto na na{iot sogovornik, aktinidijata e
prepora~livo da se posadi na rastojanie od 4 metri pome|u korenite i pome|u redovite. Za dobar razvoj na aktinidijata bitno
e po~vata na koja se sadi da bide propustliva, humusna i malku
pesokliva (odnosno prirodno drenirana), za da ne se zadr`uva
vodata. Nikako ne treba da se zasadi na glinesta po~va. Se zasaduva vo dupka, 40 h 40 sm, vo zemja pome{ana so {talsko |ubre.
„Rabotam sam so soprugata. Potreba od dopolnitelna rabot-
na raka ima samo vo periodot na re`ewe i koga se bere. „Berbata
na aktinidiite zapo~nuva od 20 oktomvri i trae do 20 noemvri.
Ne treba da se berat koga e vla`no, bidej}i se pojavuvaat temni
damki. Plodovite se ~uvaat najmalku dva meseca, a jas gi ~uvam
i do april, na priroden na~in, pa se pu{taat vo proda`ba. Gi
~uvam vo podrum, na temno, vo drveni gajbi visoki do 25 santimetri. Na toj na~in se spre~uva dehidracijata na aktinidiite. Vo
prostorijata se stavaat i sadovi so voda ili, pak, se poprskuva
podot za da ima vozdu{na vlaga, a temperaturata vo prostorijata prirodno se dvi`i od 6 do 15ºS”, objasnuva Uzunov.
Toj dodava deka od godinava nasadite so aktinidii gi subvencionira i dr`avata. Na mladite ovo{tari koi{to }e se odlu~at
da odgleduvaat kivi dr`avata }e im pomogne so 18.000 denari
po dekar. od edna ovo{ka
Pokraj ~etirite dekari so aktinidija, Uzunov ima i dva dekara aronija i sadnici za nea, sadnici za smokvi
i dva dekara borovinka. „Sakam da sadam novi ovo{ki koi ne baraat prskawe”.
Godi{no
seprodavaat
6.000 sadnici
„Po nekolku godini
od podigaweto na
planta`ata po~nav
i da gi razmno`uvam.
Tehnikata na razmno`uvawe mi ja
poka`a ~ovekot od
kogo {to gi kupiv
prvite nasadi. Koga
gi izvadiv prvite
sadnici, ovde nikoj
ne saka{e da kupi,
ne znaeja {to e. Sega
ne samo {to prodavam sadnici, tuku 60 otsto od nasadite vo Makedonija se podignati od moite sadnici”, raska`uva Uzunov.
Ima golema pobaruva~ka za sadnici. Godi{no plasirame 5.000 do
6.000 sadnici, a cenata se dvi`i okolu dve evra za edna, a kolku {to
se postari tolku se poskapi, bidej}i trigodi{nite sadnici u{te
narednata godina po posaduvaweto imaat rod zatoa {to korenoviot
sistem e ve}e razvien. Uzunov sadnicite gi plasira kako kooperant na
firma.Imeno postojat pove}e vidovi na aktinidija: „monti”, „abot”,
„hejvort”, „bruno”, a vo ponovo vreme se zasaduva i „arguta” koja uspeva
i na toplo i na ladno.
Aktinidiite se
dolgove~ni drva,
vegetiraat i se
rodni nad 40 godini,
a stebloto mo`e da
dostigne debelina
od 30 do 40 sm. Vo
pra{umite na Kina
e pronajdeno kivi
staro okolu 200
godini so nekolku
tona plod.
SEPTEMVRI 2010 | 21
LOZARSTVO
RUBRIKA
Novi
tehniki za podobro proizvodstvo i profit na trpezno grozje
Pod naslov
Visokokvalitetni,
Sledej}i go trendot
na pazarot koj bara
promeni vo rakuvaweto so trpeznoto
grozje, „Agrolozar”,
so poddr{ka na AgBiz programata na
USAID, vo izminatite nekolku meseci
realizira{e aktivnost koja opfati
primena na serija
na merki so koi se
podobri proizvodstvoto na trpeznoto
grozje od sortata
„viktorija” i voedno
se dodade pogolema
vrednost na finalniot proizvod
Nikola Mitev, agronom
00 hektari lozovi nasadi od
koi 340 vinski sorti i 60 hektari trpezno grozje od sortata
„viktorija” e sopstvenosta na
Del~o Baltovski koj vnese golem broj
inovacii vo proizvodstvo na trpezno
grozje. Nasadot od „viktorija” e podignat vo periodot od 2004 do 2005 godina, a podocna vo 2007 godina sleduva i
prvata berba. Celiot nasad e pod italijanski sistem takanare~en „odrina”
koj e edinstven vo Makedonija. Vo proletta 2010 godina, se postavi za{titna
mre`a od grad na povr{ina od 15 ha na
nasadite so trpezno grozje.
„Ova ni e ~etvrta berba na „viktorija” od na{ite nasadi. Se odlu~ivme
4
za sortata „viktorija” poradi kvalitetot i poradi toa {to porano sozreva od
drugite sorti. Prvite tri godini bea
dobri, no sepak godina{nava e so vrven prinos i kvalitet, so mnogu malku
zagubi, a na{ite rabotnici rabotat
so zadovolstvo imaj}i predvid deka
rabotat pod senka. Bereweto e mnogu
poefikasno od minatogodi{nite berbi,
bidej}i grozdovite se oformeni, lesno
pristapni i prakti~ni za pakuvawe.
Na{iot uspeh se dol`i na na{ata qubov
kon lozarstvoto, vlo`uvawata i povolnoto klimatko podra~je”, veli Del~o
Baltovski, sopstvenik na „Agrolozar”.
Toj ima anga`irano 30 lica za proizvodstvoto na trpeznoto grozje „viktorija”.
Sedumdeset otsto (70%) od trpeznoto
grozje od ovaa rekolta se izvezuva vo
Rusija, Polska, Litvanija i Moldavija,
a ostanatite 30% se izvezuva na pazarite na porane{nite jugoslovenski republiki, osobeno vo Srbija i Hrvatska.
Sledej}i go trendot na pazarot, koj
bara promeni vo rakuvawe so trpeznoto
grozje, „Agrolozar”, so poddr{ka na AgBiz programata na USAID, vo izminatite nekolku meseci realizira{e aktivnost koja opfati primena na serija
na merki so koi se podobri proizvodstvoto na trpeznoto grozje od sortata
„viktorija” i voedno se dodade pogolema vrednost na finalniot proizvod.
Imeno, preku AgBiz programata be{e
za{titna mre`a od grad na povr{ina
od 15 ha na nasadite so trpezno grozje
22 | MOJA ZEMJA
unificirani
grozdovi
Pi{uva:Biljana Petrovska-Mitrevska
Merewe na temperaturata
na grozjeto
Na{iot uspeh se
dol`i na na{ata
qubov kon lozarstvoto, vlo`uvawata i
povolnoto klimatko
podra~je”, veli
Del~o Baltovski,
sopstvenik na
„Agrolozar”
Re~isi 95% od grozjeto e so
uedna~en kvalitet koj
odgovara na evropskite
standardi,
veli prof. Krum Bo{kov
Zelena rezidba
anga`iran profesorot Krum Bo{kov,
od katedrata za Lozarstvo i vinarstvo,
pri Fakultetot za zemjodelski nauki i
hrana od Skopje, koj rakovode{e so aktivnosta za sproveduvawe na novite
merki za podobruvawe na kvalitetot na
trpeznoto grozje i procenka na rezultatite.
„Nekoi od novite merki koi se prezemeni na nasadite se: la~ewe, defolijacija vo zonata na grozdot, filizewe, proret~uvawe na grozdovi i zrna,
izvr{eni se eksperimenti za giberlinska kiselina. Grozdot postojano se
ureduva so otstranuvawe na zabolenite
zrna, kako i zrna koi imaat nepravilna
forma nepodobna za pakuvawe. So ovie
merki se dobiva grozje so uedna~ena
golemina, forma, kvalitet i oboenost
na zrnoto.
Re~isi 95% od grozjeto e so uedna~en
kvalitet koj odgovara na evropskite
standardi. Ostanatite 5% se pakuvaat
vo slednata berba. Vakov kvalitet na
trpezno grozje ne postoi na prostorite
na Balkanot. Ova e model kon koj treba
da se stremat lozarite od Makedonija.
Samo dokolku postojano proizveduvame
konfekcionirano i kvalitetno grozje,
}e bideme konkurentni na stranskite
pazari”, veli profesorot Bo{kov.
Nikola Mitev, agronom vo „Agrolozar”
veli deka o~ekuva 450 toni grozje od
godina{nava berba.
„Del od merkite {to ni gi
prepora~aa se primenija na site 60 hektari, a del na samo ~etiri reda. Za samo
pet meseci otkako po~navme so ovaa aktivnost, dobivme mnogu pozitivni rezultati, koi se osobeno vidlivi sega, vo
ekot na berbenata sezona. Rabotnicite
koi go berat grozjeto velat deka sega
e mnogu polesno. Grozdovite se lesno
pristapni, sredeni i golemi. Mre`ata
{to ja stavivme za za{tita od grad dava
ubava senka koja ja olesnuva rabotata
na nasadite i gi za{tituva grozjeto i
rabotnicite od {tetnite ultravioletovi zraci”, veli Mitev.
Imeno,
makedonskata
industrija
za proizvodstvo na trpezno grozje se
soo~uva so zgolemena konkurencija koja
doa|a od zemjite na Mediteranot, osobeno od [panija, Italija i Grcija, kako
i zemjite od Noviot svet, osobeno ^ile.
Ovoj pritisok, makedonskite trgovci so
trpezno grozje go ~uvstvuvaat osobeno na
regionalniot pazar i zatoa treba da se
prezemat aktivnosti za podobruvawe na
proizvodstvoto i rakuvaweto so proizvodite po berbata.
SEPTEMVRI 2010 | 23
RUBRIKA
Pod naslov na bikovi
STO^ARSTVO Odgleduvawe
Svetozar – gordost
na farmerot
Atanasov
Vo
strumi~koto
selo Drvo{
sekoja
godina se
organizira
tradicionalna borba
so bikovi,
taka {to
ovaa godina
Svetozar se
zakiti so
medal za
najubav bik
Pi{uva: Vesna Delovska
oran Atanasov e mlad farmer od
strumi~koto selo Drvo{ koj se
zanimava so odgleduvawe na goveda. U{te od mali noze toa bilo
negova najgolema `elba. Denes poseduva
55 visoko sortni goveda (montafonki,
frizerki, simentalki), a ona po {to
e posebno poznat i so {to se gordee e
bikot od sortata „limuzin” so poteklo
od Danska, a uvezen od firmata „Agria”
- Veles. Toj e edinstven vo Makedonija
Z
24 | MOJA ZEMJA
i vo regionot (Srbija, Bugarija). Bikot
na koj Zoran mu dal i ime – Svetozar e
poznata francuska sorta, a go koristi
za priplod na sopstvenite i na drugi
kravi.
[email protected] za odgleduvawe na bikovi
ja naslediv od striko mi koj vo svoeto
vreme bil i organizator na borbite so
bikovi. Vo Drvo{ sekoja godina se organizira tradicionalna borba so bikovi.
Ovaa godina bikot Svetozar se zakiti
so medal za najubav bik. Ovaa manifestacija se organizira ve}e deset godini”,
veli Atanasov.
Zoran e ambiciozen farmer koj saka
pove}e da se razviva sto~arstvoto vo
regionot, no bidej}i celata investicija mu e od sopstven xeb smeta deka
dr`avata vo idnina treba da se zanimava
so mladite farmeri i da iznajde na~in
da gi motivira stimulira da rabotat i
da go pro{iruvaat sto~arstvoto.
Rabotilnica za dorabotka na vosok za p~elni sandaci
P^ELARSTVO
„Ona {to treba da
go imame kako dr`ava e
sto~arski saem kade {to
mo`e da poka`uvame kakvi
goveda se odgleduvaat vo
Makedonija”, veli Atanasov, ~ij dom e sekoga{ poln
so posetiteli koi doa|aat
da go vidat negoviot bik.
Zoran proizveduva 45
tona mleko na godi{no nivo
koe{to go dava vo mlekarnicata „Zdravje” - Radovo.
Odgleduva i lucerka na 10
dekara i p~enka na 13 dekara koi{to gi obrabotuva
ma{inski.
Zarabotuva~kata, veli
Zoran, e zadovolitelna, no
rabotata e mnogu naporna i
iscrpuva~ka i bara ogromna
posvetenost.
Bikot Svetozar ~ini
2.500 evra, star e
14 meseci i te`i 900 kg.
SEPTEMVRI 2010 | 25
P^ELARSTVO Bolesti kaj p~elite
Varoata i nozemata glavni pri~initeli
za uginuvaweto
Naslov
vo dva reda
Pi{uva: Ivan Umeqi}, urednik na „P~elarski `urnal“
ebatata za toa {to bi se
slu~ilo dokolku p~elite celosno bi gi snemalo odamna
izleze od akademskite krugovi.
Spored oficijalnite procenki na FAO,
godi{nata vrednost na opra{uvaweto na
zemjodelskite kulturi {to go izvr{uvaat
p~elite nadminuva 153 milijardi evra, a
va`nosta na p~elite za ~ovekoviot opstanok kako i za za~uvuvawe na dobar del
na kopneniot biodiverzitet mo`e samo
da se zgolemi vo idnina.
STATISTIKA: Spored oficijalnite
podatoci na FAO (Svetskata organizacija za zemjodelstvo i hrana), se procenuva
deka vo celiot svet denes ima 72,6 milioni p~elni semejstva. Sporedeno so situacijata od 1961 godina, vkupniot broj na
p~elni semejstva se zgolemil za 64 otsto.
Iako na globalno nivo brojot na p~elni
semejstva nesomneno e vo porast, vo mnogu
delovi na svetot situacijata ne e ni odblizu tolku sjajna. Naprotiv, vo periodot
od 1961 do 2007 godina brojot na p~elni
semejstva vo Evropa i Severna Amerika
zna~ajno opadna. Vo SAD brojot na semejstvata se namalil od 5,9 milioni (kolku
{to bile vo 1947 g.) na samo 2,3 milioni
(2008 g.), a od 21 milion ko{nici, kolku
{to bile registrirani vo Evropa vo 1970
godina, denes ostanale okolu 15,5 milioni. Od druga strana, vo Azija p~elniot
fond se zgolemil duri za 426 otsto, vo
Afrika za 130, vo Ju`na Amerika za 86, a
vo Okeanija za 39 otsto.
CCD: Vo proletta 2007 godina mnogu
p~elari se soo~ile so katastrofalni
zagubi. Alarmantni izve{tai pristignuvale od celiot svet. Posebno
zagri`uva~ka bila situacijata vo SAD,
kade {to samo vo tekot na zimata 20062007 uginale 32 otsto od p~elnite zaednici. Slednata zima, 2007-2008, bilo
u{te polo{o, bidej}i pod mnogu misteriozni okolnosti snemalo u{te 36 otsto od
p~elnite zaednici. I slednite dve godini bilo sli~no. Vo ko{nicite i vo nivnata blizina nemalo umreni p~eli, a u{te
D
26 | MOJA ZEMJA
pogolema misterija pretstavuva faktot
{to nemalo i nikakvi nadvore{ni znaci
za prisustvo na poznati, inaku brojni
{tetnici ili paraziti na medonosnite p~eli. Ko{nicite, {to e krajno
nevoobi~aeno, bile polni so hrana i leglo. Zabele`ana e u{te edna ~udna rabota
– uginatite semejstva ne bile napadnati nitu od dvata kleptoparaziti koi
voobi~aeno gi preplavuvaat p~elnite
semejstva po umiraweto: voso~niot molec
(Gallaria mellonella) i malata ko{ni~arska
buba (Aethina tumida). Snemuvaweto na
p~elite dobilo golem publicitet najprvo vo Amerika, a podocna i vo celiot
svet. Sindromot e nare~en Colony Collapse Disorder ili skrateno CCD. Iako
ovoj termin vo po~etokot se koristel
samo vo Amerika za da se opi{e precizno
definiraniot zbir na simptomi, po inercija zapo~nal da se koristi i niz celiot
svet kako sinonim za uginuvaweto na
p~elnite semejstva.
VAROA: Verojatno najpoznatiot parazit na medonosnite p~eli, Varroa destructor, e eden od glavnite inicijatori,
odgovorni za masovnoto uginuvawe na
p~elite. Ovoj parazit preminal od svojot
izvoren dom, aziskata p~ela (Apis cerana),
na evropskata medonosna p~ela (Apis mellifera) koga taa e vovedena vo Azija. Denes,
koga varoata e prisutna re~isi vo sekoja
ko{nica vo svetot, vo mnogu oblasti
prose~nite zagubi nadminuvaat 20 otsto
od p~elnite semejstva.
NOZEMA: Vtoroto mesto (spored
mnogumina, prvo) na listata na potencijalni pri~initeli za gubeweto na
p~elite zazema mikrosporidijata (Nosema ceranae), odnosno nozemoza, bolest
{to taa ja predizvikuva. So decenii
nanazad nozemozata bila pripi{uvana
samo na eden vid, Nosema apis, koja vo
1906 godina za prv pat bila identifikuvana kaj zapadnata medonosna p~ela,
Apis mellifera. Me|utoa, {vedskiot
nau~nik Ingemar Fris vo 1996 godina na
Tajvan otkril nov vid Nosema ceranae na
aziskata p~ela Apis cerana, a vo 2005 g.
e utvrden prviot slu~aj na zarazenost
na zapadnata p~ela so mikrosporidija
(Nosema ceranae) vo Evropa i Amerika.
Ovaj patogen povtorno privlekol golemo
vnimanie na epidemiologot vo 2009 g.
koga e soop{teno deka se pro{iril i na
populacijata na bumbari vo Ju`na Amerika.
NEONIKOTINOIDI: Zagadenata `ivotna sredina, kako i „hemizacijata” na
zemjodelskoto proizvodstvo vlijaat na
naru{uvawe na ekosistemite, namaluvawe
i predizvikuvawe na mnogu problemi na
rastitelnoto proizvodstvo, pa so samoto
toa i naru{uvawe na sozdavaweto na dovolni koli~ini na kvalitetna prirodna
hrana za p~elnite semejstva. So intenzivnata primena na pesticidi se zagaduva
polenot i nektarot, koi se osnoven izvor
na proteini i jaglehidrati za p~elite.
Vo posledno vreme sè pove}e se koristat
i insekticidi od grupata na neonikotinoidi koi se otrovni za p~elite. Vo edno
skore{no istra`uvawe publikuvano vo
spisanieto PloS ONE se naveduva deka vo
SAD na 887 primeroci na vosok, polen i
p~eli pronajdeni se duri 121 vid razni
pesticidi i metaboliti.
VIRUSI: Od 1963 godina, koga se izolirani hroni~niot i akutniot virus na
paraliza, do denes se otkrieni vkupno
19 virusi karakteristi~ni za medonosnite p~eli. Sè do docnite 80-ti na
minatiot vek, virusnite infekcii kaj
p~elite bile zanemaruvani. Me|utoa,
rabotite se promenile koga so {irewe
na ektoparazitot Varroa destructor, zdravjeto na p~elnite semejstva po~nalo sè
pove}e da se naru{uva. Epidemiolo{kite
istra`uvawa i laboratoriskite eksperimenti poka`ale deka nekolku virusi od
familijata na Dicistroviridae (akuten virus
na paraliza, ka{mirski virus i izraelski
virus na akutna paraliza) direktno se povrzani so varoata koja dejstvuva kako nivni
prenositel vo vnatre{nosta na p~elnite
semejstva, no i me|u razli~ni ko{nici.
Gafur Ademi od skopsko
Nadnaslov
Bukovi}
P^ELARSTVO
RUBRIKA
Selektiraweto
matici - prioritet
Jas gi selektiram
maticite so Jenter
aparat i vadam i do 60
matici da se prodol`i
so proizvodstvo na
majki. Profesionalniot
p~elar mora da
selektira majki,
objasnuva mladiot no
iskusen p~elar
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
et toni med, 400 grama mati~en
mle~, (polen) propolis i, pred
sè, proizvodstvo na matici e
ovogodi{niot bilans od petstotinite sandaci so p~eli, {to pretstavuva baza na biznisot {to go vodi
33-godi{niot Gafur Ademi zaedno so
svojot tatko Ramadan i edna godina pomladiot brat Xemaq. Pogolemiot del od
vodstvo na matici: Jenter, Nikot ili
Miler. Jas gi selektiram maticite so
Jenter aparat i vadam i do 60 matici za
da se prodol`i so proizvodstvoto na majki”, objasnuva Ademi.
Ovoj iskusen p~elar potencira deka
vtorata polovina na avgust i prvata od
septemvri e periodot koga tie gi podgotvuvaat p~elnite semejstva za zima. Toa
spored nego, treba
Mati~niot mle~ se sobira vo maj. Od 500 sandaci sobirame
po~esta kontrola
vkupno 400 grama mati~en mle~. Go pakuvame vo {i{enca
na p~elite za da
od 10 gr i go zatvorame so vosok. Se ~uva na ladno, od minus
ne se vdomat zalu5 do minus 10ºS. Eden gram mati~en mle~ ~ini pet evra.
tani p~eli od drug
p~elarnik, koi mosandacite, trista, se smesteni na niv- `at da bidat potencijalen izvor na
ite pokraj nivnite semejni ku}i vo sko- bolesti. Ako p~elite zimuvaat vo dve
pskoto selo Bukovi}, 120 se vo atarot na tela(kata), treba da se trgnat drugite
tetovskoto selo Sremnica, a 80 vo selo tela. Ako, pak, maticata e na dolniot kat,
Rasadi{te na [ar Planina. Inaku, 200 od treba da se premesti na vtoriot, a ako e
p~elnite sandaci se od modelot dadan- gore, se proveruva dali e zdrava, dali ima
blat, a 300 se langstrut.
dovolno hrana ili treba da se prihranuOva zna~i deka mladiot p~elar e pokraj
va; dokolku ima bolni, se intervenira
sandacite u{te od svoite 15 godini, kako so lekovi. „Osnovnoto ne{to za uspe{no
pomo{nik na tatka si, no poslednive de- p~elno semejstvo e zdrava matica. Zatoa
se
sset
setina
et
e
tina
in
i
na ggo
na
godini
od
di
din
ini t
in
toj
oj ggo
oj
o rak
ra
r
rakovodi
ak
a ovo
od
di
i odg
o
od
odgledudgl
d
led
le
edu
e
tie se sl
sledat
leda
ed
e
dat zza
da
ad
da
a se
se vvidi
id
idi
id
di
i da
d
dali
li se dobri
i
va
vvaw
vaweto
aw
a
weto
et
et
to
oio
or
org
organiziraweto
rgga
r
ani
an
ni
n
izir
zir
irawe
awe
aw
weto
o na
na pr
p
pro
proizvodstro
r
oi
izzzvvvo
izv
ods
od
o
dsst- ili
d
i lo
lo{i.
o{
{i
{i.
i. T
i.
Toa
oa
o
a se
se p
po
poz
poznava
oznav
oz
zn
na
nav
ava p
av
po
o legl
l
legloto
eggl
egl
eg
loto – ako
ko
o
vot
vvo
voto
ot
o
to i
i,, k
kako
ako
ak
a
ko
k
o {t
{
{to
to vveli
eli
el
eli
l ssa
samiot,
ami
mio
m
iot
io
t,, pri
p
pr
prioritet
ri
r
ior
ori
o
ri
r
itet
te
t
et
e
t im
ima
i
ma
m
a is
i
isfrleno
sf
frl
fr
rl
rle
eno
en
no
n
o tr
t
trutovi
ru
ut
uto
to
tovvi
ii
il
ili
li
l
i ak
a
ako
ko n
ne
nema
ema
e
em
ma
m
al
le
leglo,
egl
gglo
lo
l
o,
mu
m
uep
primenata
ri
rim
r
im
imen
ena
e
na
n
at
ta
an
na
a naj
n
na
najsovremeni
ajjsov
a
sso
ovvr
o
re
rem
em
e
me
en
eni
ni t
ni
te
tehniki
ehn
hni
h
ni
n
iki
ki m
male~ki,
ale
al
e~k
e~
~k
~
~ki
ki,
i, m
mat
ma
maticata
at
a
ti
ica
ic
ca
c
ata
ta sse
e za
zzam
zamenuva
am
a
menu
en
e
nu
n
uvva
a il
ili
ili
li ak
ako
a
ko e
o
okolu
kolu
u selek
sse
sel
selekcijata
el
e
le
ek
ekc
kc
k
cij
ija
i
jja
ata
ta na
na m
ma
mat
maticite.
ati
at
tici
ic
i
cit
ci
te
te.
e..
e
sl
ssla
slaba,
la
laba,
aba,
ba
b
a,
a, se
se sp
sspojuva
po
ojju
oju
uva
va sso
o dr
dru
d
drugo
ru
r
uggo
ol
leg
le
leglo,
eg
egl
lo
lo,
o, objasnuo
objas
ob
jja
assnu
a
nuGafur
Ademi
istaknuva
deka
Sepak,
nego,
najva`no
G
Ga
Gaf
afur
af
ur Ade
A
Ad
de
d
emi
mi is
i
ist
sta
st
ak
akn
kn
k
nu
uvva
uva
va de
d
eka
ka tie
ti
t
ie va
ie
va Ade
Ad
Ad
Ademi.
dem
mi
mi.
i S
ep
epa
e
pak, spored
pa
spo
ssp
por
po
pored
red
re
ed
e
d ne
n
eggo,
o n
o,
na
ajva
jvvva
a`
`n
`no
no
n
oe
ovoj
period
sledi
dali
p~elite
r
rabota
rab
ra
rabotat
ab
abo
ot
ota
tat i egzi
ta
e
eg
egzistiraat
gzis
zis
zi
ist
tir
ti
iraat
ir
aat
aa
at is
i
isklu~itelno
skl
klu
k
lu~it
lu
~it
~i
itel
elno od
eln
od vo
vo ovo
voj p
voj
eri
er
eri
riod
od da
da sse
e ssle
sl
ledi
le
di d
da
dal
al
ali p~el
p
~el
~
~e
e
el
lit
it
ite
te
e
imaat
dovolno
hrana
ako
potrebno
p~
p
p~e
p~elite,
~eli
lit
lit
it
te,
e, {to
e,
{t
{
to
t
o zzn
zna~i
na~
a~i
a
~i
~
i de
d
deka
eka
ka sek
ssekoj
se
ekoj
ek
oj d
de
den
en
en m
mo
mora
ora
ra da
da im
ima
maat
maat
ma
at d
do
dov
ovolno
ov
ol
o
oln
ln
l
no h
hran
ra
ran
r
an
a
na i a
ak
k
ko
o e potr
p
po
otre
tr
tr
re
ebno
bno
bn
no d
da
a
dodava
med
{e}er
sse
e d
dru
dr
dru`i
ru`i
ru
`i so
so n
niv
ni
niv.
iv
v. „„Koristam
Kor
K
or
o
rist
ist
tam lit
l
li
literatura,
itera
it
er
ra
r
atur
tu
t
u
ur
ura
ra,
a, se
e dod
da
ava
va
a me
ed i si
ssirup
rup
ru
rup
u od
o {e
{
e}er
}er
}e
er za
za da
da se
se
stimulira
legloto.
Ademi
ssp
spi
spisanija,
pi
pissa
san
ani
an
ijjja, no
ija
no pred
pre
red
ed sè
ed
ssè,
è, sse
e vod
vvodam
od
od
oda
da
am o
od
d ssopstop
ops
o
pst- sti
sst
timul
ulira
ra za
zzaradi
aradi
radi l
rad
legl
egloto
eg
egl
ot
oto
to
t
o. A
de
d
dem
em
e
mi vveli
eli
e
el
li
l
i
venoto
iskustvo.
Za
mene,
prioritet
prezimuvawe
ven
en
e
noto
noto
ot
to i
to
is
skusstvo
tv
vo. Z
a m
ene
e
en
ne
n
e, p
prio
r rit
ri
rio
ri
ite
it
et
t e de
de a za
dek
deka
za p
rez
ezzi
imu
mu
muva
vaw
awe na
na negovite
nego
e vit
vite
e p~eli
p~
~el
el
eli
umno`uvaweto.
Sekoj
svoj
na~in
um
umn
mn
m
no
o`
o`u
`u
uvaw
vva
aweto
o. S
ek
eko
e
ko
k
oj ssi
i ima
ima
ma ssvo
vo
v jn
a~i
a~
a
~i
~
in i
mu
m
u se
se potrebni
potreb
pot
o reb
eb
bn
ni
i 12
2 kg
k med,
med
ed
d, i toa
a pred
pred
d sè,
ssè
è,
koristi
razli~na
tehnologija
proizmedot
kor
or
ris
ist
sti r
st
azl
az
z i~n
na t
ehn
hn
h
nol
nol
olo
o
logij
ija zza
a p
ro
roi
r
oiz- med
oi
e ot
ot {to
{t
to
o tie
ti
ie samite
sami
amite
e go
go pribrale
pribra
pri
bra
r le oti
oti
ot
P
ima pove}e vitamini. „Jas pri prihranuvaweto praktikuvam 5 kg od nivniot med
i 5 kg sirup. Ako imaat med, se dodavaat
samo lekovi”, veli Ademi. „Godinava proizvodstvoto na med e pomalo,
okolu 10 kg od sandak, bidej}i tokmu vo medonosnite denovi, koga be{e glavnata pa{a, vremeto
be{e mnogu do`dlivo. Inaku, vadime prose~no i
po 12 kg od sandak, mo`e i pove}e, no nie odime na
kvalitet, a ne na kvantitet. Medot go prodavame
na malo po 250 denari.
SEPTEMVRI 2010 | 27
RUBRIKA
Nadnaslov
CVE]ARSTVO
Odgleduvawe na hrizantemi
Najnovite statisti~ki podatoci
poka`uvaat deka hrizantemata
e primarna cvetna kultura
vo poslednite godini poradi
isklu~itelno dekorativnite cvetovi
i boi i usovr{enata tehnologija koja
ovozmo`uva tempirano proizvodstvo
na pove}e rekolti vo tekot na
godinata
Rasko{ni mali
grmu{ki
Pi{uva: Tome Timov, zemjodelski in`ener
ome|u ubavite i rasko{ni cve}iwa se vbrojuvaat i
hrizantemite, koi mo`at da bidat ednogodi{ni ili
pove}egodi{ni rastenija. Do denes se poznati okolu
200 vida na hrizantemi od koi samo nekolku se upotrebuvaat za proizvodstvo na re`an cvet i kako saksisko cve}
e (Chrysanthemum-Indicum hybridum).
Ednogodi{nite vidovi (Chrysanthemum-leucantheum, Chrysanthemum carinatum) i nekoi pove}egodi{ni hrizantemi (Chrysanthemum maximum) se koristat za sadewe na javni povr{ini
i vo doma{ni gradini. Krupnocvetnite formi tradicionalno
se koristat za proizvodstvo na re`an cvet.
Najnovite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka hrizantemata vo poslednite godini e primarna cvetna kultura poradi isklu~itelno dekorativnite cvetovi i boi i usovr{enata
tehnologija koja ovozmo`uva tempirano proizvodstvo na pove}e
rekolti vo tekot na godinata.
P
Temperatura za hrizantemata
Rastot na hrizantemata zapo~nuva na temperatura od 2 do 6
Celziusovi stepeni, pu{taweto `ili na reznicite od 15 do 16
stepeni, a formiraweto na cvetnite pupki od 12 do 13 stepeni.
Rastenijata mo`at da podnesat kratkotrajno studeno vreme od
-3 Celziusovi stepeni, dodeka cvetnite pupki stradaat pri
temperatura od 0 stepeni.
Mati~nite rastenija se ~uvaat vo zimskiot period pri temperatura od 4-6 stepeni, koga pominuva neophodniot stadium
na jarovizacija.
Sitnite sorti (vidovi) podobro gi podnesuvaat niskite
temperaturi za razlika od krupnocvetnite. Optimalna temperatura za pu{taweto `ili na reznicite za rast, formirawe
i razvoj na cvetnite pupki e od 16 do 18 Celziusovi stepeni, a
za otvorawe na cvetnite pupki i cvetawe e neophodna niska
temperatura, od 10-12 stepeni.
28 | MOJA ZEMJA
Chrysanthemum maximum
Hrizantemata e rastenie na kratok den, no so golemena
potreba za intenzivno osvetluvawe.
Vegetativen rast
Vegetativniot rast na hrizantemata pominuva vo period
na dolg den (podolg od 14 ~asa, kaj nas toa e od 22.04 - 22.08),
dodeka ima sorti koi cvetaat i pri kratok den odnosno dolgiot
temen p
period. Vegetativniot rast se odviva pri intenzitet na
svetlina koj se dvi`i od 6.500-8.000 luksovi {to za na{i ussvetli
zna~i mo`nost za uspe{en rast i vo tekot na zimata.
lovi zn
Pos
Posebno golemi potrebi za intenzivno osvetluvawe imaat
ranite i srednoranite sorti. Toa {to hrizantemata dobro reagira na intenzitetot i dol`inata na osvetluvaweto dava osnova za intenzivno proizvodstvo vo tekot na celata godina.
Predlog dekoracija na dvor so hrizantemi
vodi smetka za vla`nosta na zemjata bidej}i so sekoe golemo
namaluvawe na vlagata na zemjata se namaluva i transpiracijata. Za navodnuvawe treba da se koristat meki vodi, a ne se
prepora~uva hlorirana voda.
Vlijanieto na sredinata
Dobrata prirodna cirkulacija na vozduhot e uslov za
uspe{no odgleduvawe na hrizantemata posebno vo vreme na
vkorenuvawe i presaduvawe. Hrizantemata ne podnesuva visoko
nivo na potpo~veni vodi.
Hrizantemata, posebno krupnocvetnite vidovi, stradaat od
jaki vetrovi, dodeka site sorti se mnogu osetlivi na zagaden
vozduh (od industrijata i intenzivniot soobra}aj).
Za hrizantemata e najdobra srednote{ka, strukturna po~va,
so visoka sodr`ina na humus, pH = 6,2-6,5.
Navodnuvawe
Potrebite za voda zavisat od intenzitetot na osvetluvaweto. Pri odgleduvaweto na hrizantemata vo staklenik vo uslovi
na jako obla~no vreme dnevno e potrebno od 0,70l/m2, a pri jasen son~ev den duri 5,11/m2 voda. Vo za{titen prostor mo`na
e visoka koncentracija na soli vo zemjata na {to korenot na
hrizantemata e dosta osetliv. Vo takvi uslovi navodnuvaweto
ovozmo`uva razreduvawe na koncentracijata na zemjeniot rastvor, a toa e podobro i za rastot na rastenieto. Vo uslovi na
visoka vla`nost na vozduhot listovite na hrizantemata ja primaat vodata i zatoa za nea e podobro navodnuvawe so ve{ta~ki
do`d za razlika od klasi~noto navodnuvawe na po~vata.
Pri odgleduvawe na hrizantemata, isto taka, treba da se
\ubrewe
Bez ogled na toa kade se odgleduva hrizantemata, potrebno
e da ima dobar odnos pome|u organskite i mineralnite |ubriva, dovolno vozduh, voda i dobra mikrobiolo{ka aktivnost vo
po~vata {to ovozmo`uva dobra ishrana na rastenieto.
Hrizantemata bara nitratna forma na azot koja{to e neophodna za vegetativniot rast na rastenijata, kalium za zgolemuvawe na otpornosta na stres i polegnuvawe i ubav cvet,
a fosforot za dobivawe na cvrsti cvetovi i jak korenov
sistem.
Hrizantemata bara magnezium, mangan, bor, bakar, molibden
i cink.
SEPTEMVRI 2010 | 29
POLEDELSTVO Primena na agrotehni~kite merki vo proizvodstvoto na p~enica
Zaoruvawe na
strni{teto
neophodno
za plodnost na po~vata
Pi{uva: prof. d-r Vidoja Trpevski
Podobruvaweto na organskata materija vo po~vata
i humusot se mnogu
potrebni za podobra ili
odr`liva struktura i
stabilnost na po~venite
agregati, no pretstavuva
i izvesen izvor na CO2
koj{to e potreben za fotosintezata na p~enicata,
podobruvawe na vodniot
re`im (se prekinuvaat
kapilarite vo po~vata), a
so toa i isparuvaweto na
vodata, vrne`ite podobro
se zadr`uvaat, vozdu{niot
re`im se podobruva, a so
toa i aerobnata i druga
mikroflora
Strogo zabraneto
paleweto na
strni{te
rinosite i kvalitetot na lebnoto `ito-p~enica, treba da
bide preokupacija so pogolem
intenzitet kako od nau~nostru~ni subjekti i institucii od agrarot, taka i od neposrednite zemjodelski
proizvoditeli.
P
30 | MOJA ZEMJA
Pogolemite prinosi i povisokiot
kvalitet na p~enicata e rezultat na vlijanieto na pove}e faktori koi mo`eme
da gi grupirame vo tri grupi: seme, klima i agrotehnika. Za semeto treba da
dadat svoe mislewe selekcionerite i
gemeti~arite so osnovani podatoci za
toa „{to bara sortata” od klimatski i
agrotehni~ki merki.
Vo ovoj tekst }e ja apstrahirame klimata, pod pretpostavka deka }e bide povolna zatoa {to ne e sekoga{ nepovolna, a
nekoi proizvoditeli neuspehot naj~esto
go „pokrivaat” so „lo{a godina”.
Agrotehnikata ima {irok spektar
na opfat po~nuvaj}i od mehanizacijata
za obrabotka i |ubrewe na po~vata po
`etvata, |ubreweto povrzano so laboratoriski naod za agrohemiski svojstva na
po~vata (plodnosta na po~vata, rokovi za
seidbata, po~vena i folijarna prihrana, za{tita od {tetnici na p~enicata,
za{tita od bolesti, za{tita od pleveli, rotacija (plodored) za p~enicata i
navodnuvawe, ako ima uslovi).
Ona {to bi sakal posebno da go
istaknam vo ovoj tekst e moeto nesoglasuvawe so nekoi mislewa objaveni vo mediumite deka treba da se namali proizvodstvoto na p~enica zatoa {to e nisko
produktivna i nekonkurentna na pazarot
i ako prinosot na p~enica ne e nad 4.000
kg/ha ne treba da se odgleduva p~enica,
a farmerite da se orientiraat na drugi
kulturi. Vakvite tezi ne vodat kon dobro
i }e staneme u{te pogolemi zavisnici od
lebno `ito od drugite zemji. P~enicata
gi hrani lu|eto, slamata, `ivotnite i da
ne zaboravime – humusot vo po~vata.
Mojata teza e obratna od prethodnata i glasi „da gi stavime pod lupa
agrotehni~kite merki i nivnata primena
vo proizvodstvoto na p~enica”.
Ima nekolku va`ni agrotehni~ki
merki vo proizvodstvoto na p~enica
koi zna~ajno vlijaat za povisoki prinosi i podobar kvalitet i otpornost na
p~enicata na klimatski nepovolni godini.
Agrotehni~kite merki se usoglasuvaat so biologijata na p~enicata po
logi~en redosled spored fenofazite na
p~enicata i site se srodni.
Prvite tri agrotehni~ki merki se:
- Zaoruvawe na strni{teto
- Osnovno |ubrewe pred seidbata
- Osnovno orawe na po~vata pred
seidbata
Zaoruvawe na strni{teto
Ovaa agrotehni~ka merka ima nekolku
zna~ajni celi i dobro e da se izvede vedna{ po `etvata. Vo razvienite agrarni
zemji se izveduva istovremeno so `etvata
so soodvetna mehanizacija prisposobena
za taa namena.
Ne e dobro da se izostavi zaoruvaweto
na strni{teto nitu da se pali kako {to
nekade se praktikuva poradi zabrusot.
Pova`ni celi na zaoruvaweto na
strni{teto se: podobruvawe na organskata materija vo po~vata i humusot
koi{to se mnogu potrebni za podobra
ili odr`liva struktura i stabilnost
na po~venite agregati, no pretstavuva i
izvesen izvor na CO2 koj{to e potreben
za fotosintezata na p~enicata, podobruvawe na vodniot re`im (se prekinuvaat kapilarite vo po~vata), a so toa i
isparuvaweto na vodata, vrne`ite podobro se zadr`uvaat, vozdu{niot re`im se
podobruva, a so toa i aerobnata i druga
mikroflora koi zemaat aktivno u~estvo
vo transferot na organskata materija
na humusot. Se podobruvaat procesite
za transfer na visokomolekularnite
azotni materii vo poniski preku va`ni
biohemiski procesi vo po~vata, a toa
se: aminizacija, amonifikacija i nitrifikacija. Seto toa rezultira so podobri
agrohemiski svojstva na po~vata (plodnost) so azot, fosfor i drugi elementi
za ishrana na p~enicata.
So zaoruvawe na strni{teto zna~ajno
se olesnuvaat tro{ocite za narednoto
osnovno dlaboko orawe na po~vata.
Ima i drugi prednosti na zaoruvaweto
na strni{teto vo borbata protiv nekoi
pleveli, bolesti i {tetnici za {to imaat avtenti~ni rezultati kolegite od
op{to poljodelstvo i za{tita na rastenijata.
Dlabo~inata na zaoruvaweto na
strni{teto e razli~na, zavisno od
mnogu celi, mo`nosti i uslovi. Spored
nau~nite soznanija, podobro e da ne e od
6 sm i podlaboko od 12 sm.
Postojat specijalni plugovi za zaoruvawe na strni{teto koi{to se nare~eni
„strnika{i”. Dokolku se nema specijalni plugovi, ovaa aktivnost mo`e da se
izvr{uva i so obi~ni plugovi regulirani
na soodvetna dlabo~ina. Vo naredniot broj:
Agrohemiska analiza na po~vata
Osnovno |ubrewe na p~enicata
Od nedostigot na p~enica najmnogu }e zarabotat trgovcite
AGROVESTI
Od nedostigot na p~enica najmnogu }e
zarabotat trgovcite
Poradi golemite su{i i
nedostigot na p~enica
{to go zafati svetot,
amerikanskite trgovci
i farmeri zna~ajno }e
zarabotat na `itarkite,
pi{uva „Fajnen{l tajms”
(FT).
Amerikanskoto
ministerstvo za zemjodelstvo
procenilo
deka trgovcite }e prodadat okolu 127 milioni toni p~enka, soja i
p~enica do juni 2011 godina, {to pretstavuva 15-otstoten porast vo odnos na sezonata
2009-2010 koga izvezle okolu 110 milioni toni.
Poznava~ite na pazarot velat deka kompaniite koi najmnogu
}e zarabotat od nedostigot na p~enicata i golemite su{i vo
Rusija, Ukraina i Kazahstan se: Cargill, najgolem trgovec so zemjodelski proizvodi vo svetot, Archer Daniels Midland (ADM) od
Ilinois, Bunge od Wujork i Louis Dreyfus od Francija.
Tie tvrdat deka i drugi trgovci, kako {to se Gavilon, me|u ~ii
akcioneri e i Soros Fund Management, kako i Mitsubishi, japonska
trgovska ku}a koja e intenzivno prisutna vo amerikanskoto zemjodelstvo, isto taka, }e zarabotat.
David Driskol, analiti~ar na prehranbenata industrija
od Citigroup od Wujork, veli deka nepostojanosta na stokovite
pazari sozdava povolni uslovi za trgovija. Taka, na primer, ADM
zarabotile 500 milioni dolari za vreme na prehranbenata
kriza vo 2007-2008.
Kvartalnata dobivka bila 400 milioni dolari, {to e pove}e
od 178 milioni dolari, kolku {to zarabotile vo prethodniot
kvartal. Akciite na ADM naglo porasnale za 22 otsto od
po~etokot na juni koga zapo~nala ruskata kriza.
FT smeta deka glavnata pri~ina za porast na profitabilnosta vo slednata godina nema da bide porastot na cenite tuku
raspa|aweto na normalnite trgovski pravci.
Egipet, najgolemiot svetski uvoznik na p~enica, prethodno
pogolem del od p~enicata ja kupuval od Rusija i Evropa, no sega
ja skladira amerikanskata p~enica. Kairo neodamna objavi deka
za prvpat letovo, po lanskiot septemvri, kupile amerikanska
p~enica. Nara~ale 50 iljadi toni `itarki preku Cargill.
No, ovaa situacija bi mo`ela da donese i rizici za trgovcite,
naveduva FT. Primer za toa se Bunge i Cargill, koi mnogu vlo`ile
za izgradba na izvoznite terminali vo regionot na Crno More, a
Rusija tokmu tamu ja zabranila stranskata proda`ba.
„Megle” ja prezede najgolemata mlekarnica
vo Albanija
Meggle Eastern Europe GmbH vo sredinata na avgust ovaa godina i oficijalno stoprocentno ja prezede najgolemata albanska mlekarnica, „Ferlat”. Mlekarnicata „Ferlat” e smestena
na periferijata na Tirana, taka {to ima dobra geografska i
logisti~ka polo`ba za deluvawe na grupata Meggle Eastern Europe GmbH.
So ne{to pove}e od 10.000 litri otkup na mleko
dnevno, „Ferlat” ima dobar potencijal za porast
i pro{iruvawe na kapacitetite, a vo proizvodstvoto na pasterizirano trajno mleko ima pazaren
udel od 57 otsto.
Meggle Eastern Europe GmbH se pojavi vo Isto~na
Evropa pred pove}e od 20 godini. So proizvodstvoto vo Osijek, Biha}, Chumen i Bratislava, novata
mlekarnica vo Albanija ja zacvrsti strate{kata polo`ba na
grupacijata vo ovoj region, informiraa od „Megle”, prenese
Vjesnik.hr.
Izvor: Biznis.ba
Od kowskiot izmet – struja vo
britanskite kasarni
Granulite na biogorivo od kowski izmet }e im dadat
struja na novite kasarni na Kralskata artilerijata, objavi
Britanskoto ministerstvoto za odbrana. Recikliraniot
otpad i slama od 111 kowi }e dade dovolno energija za greewe i osvetluvawe na novata baza na podatoci i ceremonijalni postrojki vo Vulvi~, jugoisto~niot del na London.
Ministerstvoto objavilo deka toj ekolo{ki poteg e vo soglasnost so vladinite planovi za odr`liv razvoj. Stanuva zbor za
samo eden od nekolkute ~ekori {to }e gi prezeme za novata baza
na taa kowi~ka postrojka da bide ekolo{ki prifatliva, javuva
„Hina”.
„Vo kasarnata }e gi koristime najnovite tehniki za
za{teda na energija”, re~e portparolot na Ministerstvoto.
Kralskata kowanica izvr{uva sve~eni zada~i, a vo novite kasarni }e se preselat do noemvri 2011 g.
Najgolemite izmami vo zemjodelstvoto
Izve{taj za proneverite pri koristewe na EU fondovite.
Zgolemeniot broj slu~ai na nepravilnosti i proneveri mo`e da
rezultira so podobar sistem vo nadzorot za tro{ewe na sredstvata. Zgolemuvaweto na brojot na slu~ai so nepravilnosti i proneveri vo koristeweto na sredstvata od zaedni~kite evropski
fondovi zna~ajno porasna minatata godina vo podra~jeto na zemjodelskite subvencii, koheziskata politika i pretpristapnata
pomo{ na zemjite-~lenki, poka`al izve{tajot {to go objavila
Evropskata komisija.
Evropskite fondovi, barem dosega, se generator na razvojot
na novite zemji-~lenki, a vo vremeto na ekonomska kriza se gleda
na sekoe evro.
SEPTEMVRI 2010 | 33
AGROVESTI
RUBRIKA Zemjodelska tehnika
MEHANIZACIJA
Nadnaslov
Komisijata go objavi godi{niot izve{taj za za{tita na finansiskite interesi na EU i borbata protiv proneveri vo koj{to
se navedeni merkite na Komisijata i na zemjite-~lenki vo tekot
na minatata godina za spre~uvawe, otkrivawe i ispravuvawe na
nepravilnostite i proneverite.
Spored terminologijata na Evropskata komisija, kako nepravilnost se ozna~uva slu~aj koga korisnikot na sredstvata ne
raboti vo soglasnost so pravilata i barawata na EU, a {to mo`e
da ima negativno vlijanie vrz finansiskite interesi na EU.
Nepravilnostite ~esto pati se rezultat na obi~ni gre{ki. Od
druga strana, proneverata e namerno napravena nepravilnost,
{to pretstavuva kazneno delo.
Komisijata naveduva deka zgolemeniot broj slu~ai na nepravilnosti i proneveri mo`e da rezultira so podobar sistem
na nadzorot za tro{ewe na sredstavata i pogolem broj prijaveni
slu~ai.
Kaj koristeweto na pretpristapnite fondovi, brojot na
prijaveni slu~ai od 14 zemji koi primaat pretpristapna pomo{
porasna za 35 otsto vo tekot na 2009 godina. Komisijata procenuva deka stanuva zbor za vkupen iznos od 117 milioni evra.
Brojot na nepravilnosti koj e zabele`an vo 10 zemji, koi vo
EU vlegoa vo 2004 godina, postojano opa|a, bidej}i tie zemji
postepeno dobivaat sè pomalku sredstva od pretpristapnite
fondovi, a sè pove}e od koheziskiot i strukturnite fondovi.
Od druga strana, raste brojot na nepravilnosti vo Romanija
i posebno vo Bugarija, koi vlegoa vo EU tri godini podocna,
pi{uva „Vjesnik”
Komisijata naveduva deka zgolemeniot broj nepravilnosti
{to gi prijavi Bugarija se rezultat na podobro razbirawe na
obvrskite da se obezbedi zdrav sistem za upravuvawe so finansiite vo taa zemja.
Komisijata vo Bugarija ja suspendirala isplatata vo delot
na sredstvata dodeka tamo{nite vlasti ne poka`at seriozni
napori vo borbata protiv korupcijata. Istovremeno i Komisijata go zajakna nadzorot vrz tro{eweto na sredstvata vo Bugarija i seto toa pridonelo za zgolemuvawe na brojot na prijaveni
slu~ai na nepravilnosti i somnevawa za proneveri
Brojot na prijaveni nepravilnosti vo podra~jeto na zemjodelskite subvencii porasna za 43 otsto, a se procenuva deka
stanuva zbor za vkupen iznos od 125 milioni evra.
Brojot na nepravilnosti i somnevawa za proneveri vo delot na regionalna pomo{, isto taka, e zna~itelno zgolemen,
odnosno iznosot e porasnat od 57 milioni na 109 milioni evra.
Kancelarijata na Evropskata komisija za borba protiv proneveri (OLAF), isto taka, objavi izve{taj vo koj se spomenuva
slu~ajot na porane{niot evroskepti~en britanski zastapnik
vo Evropskiot parlament. Toj vo noemvri lani e osuden na dve
godini zatvor bidej}i 40.000 evra koi oficijalno gi prijavil
kako plata za svojot asistent, zavr{ile na negovata smetka.
Izvor: Biznis.ba
34 | MOJA ZEMJA
Manifestacii
Na 6. oktomvri zapo~nuva zemjodelskiot
saem vo Bursa
Od 6 do 10 oktomvri 2010 godina vo Bursa, Turcija, }e se odr`i
zemjodelski saem koj{to pretstavuva edna od pogolemite manifestacii vo Jugoisto~na Evropa. Posetitelite na saemot vo
Bursa mo`at da gi vidat najnovite tehnologii i zemjodelska mehanizacija, tehnologii za odgleduvawe vo plastenici, sistemi
za navodnuvawe, seme, posevi, hortikultura i cve}arstvo, zemjodelska informati~ka tehnologija, mleko i mle~ni proizvodi,
`ivinarstvo.
Saemot za zemjodelstvo vo 2009 godina se odr`a vo sedum hali
i na nego u~estvuvaa 512 kompanii od 32 zemji, a go posetija 139.212
posetiteli od 22 stranski dr`avi i toa od Germanija, Avstrija,
Avstralija, Azerbejxan, Bugarija, Ermenija, Gruzija, Ju`na Afrika, Holandija, Irak, Iran, Izrael, Italija, Kosovo, Liban, Makedonija, Egipet, Rusija, Slovenija, Sirija, Tunis i Grcija.
Imeno, Bursa e grad koj se nao|a vo severozapadniot del na
Turcija vo provincijata Bursa.
Site zainteresirani farmeri koi sakaat da go posetat saemot vo Bursa mo`at da se javat na telefonite 02/3220469 i
070/428-680.
B.P.M
NadnaslovMEHANIZACIJA
RUBRIKA
Zagubi na zrno kaj
`itnite kombajni
Vrz osnova na rezultatite od ispituvawata, zagubite vo praktikata naj~esto se
dvi`at vo granicite od 50 do 300 kg/ha, a vo nepovolni uslovi ovie zagubi se
dvi`at nad 300 kg/ha. Dozvolenite zagubi na zrno kaj `itnite kombajni vo svetot
iznesuvaat 1%.
Prof. d-r Dragi Tanevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
agubite na zrno za vreme na `etvata se neminovni.
Goleminata na zagubite zavisi od: sortata i nejzinata
vla`nost, tehni~ko-tehnolo{kite re{enija na kombajnot i od izborot na re`imot na rabota na kombajnot. Vrz
osnova na rezultatite od ispituvawata, zagubite vo praktikata
naj~esto se dvi`at vo granicite od 50 do 300 kg/ha, a vo nepovolni uslovi ovie zagubi se dvi`at nad 300 kg/ha. Dozvolenite
zagubi na zrno kaj `itnite kombajni vo svetot iznesuvaat 1%.
Zagubite se dozvoleni na ostvarenite – deklariranite kapaciteti (propusna mo} kg/s) na kombajnot pri odnos na zrnoto
i slamata 1 : 1.
Za vreme na `etvata se javuvaat dva vida na zagubi:
•
direktni
•
indirektni
Direktnite zagubi se raznite vidovi na zagubi na zrno na
hederot i na vr{a~kata. Zagubite na hederot mo`at da se javat kako neotse~eno klasje, otse~eno klasje i slobodno zrno.
Zagubite na vr{a~kata mo`at da bidat vo vid na slobodno i
neovr{eno zrno vo plevata ili slamata, odnosno toa e zaguba na
slamotresite i sitata i zagubi na zrno koe propa|a niz la|ata
(lo{o podgotven kombajn). Direktnite zagubi vlijaat vrz namaluvaweto na pribraniot prinos i se izrazuvaat vo te`inski
i relativni (procentualno u~estvo na zagubite vo vkupniot
prinos) pokazateli.
Indirektnite zagubi se odnesuvaat na mehani~koto
o{tetuvawe na zrnata. Za vreme na `etvata potrebno e postojano da se kontroliraat zagubite na zrno. Naj~esti pri~ini za
zgolemuvawe na zagubite na zrno se nepravilnoto regulirawe
na kombajnot i pregolemata brzina na dvi`ewe so ogled na uslovite pri rabotata i kapacitetot na kombajnot.
Zagubite na zrno mo`e da se odredat na dva na~ina i toa so:
standarden i brz metod.
Pri odreduvaweto na zagubite so edniot ili drugiot metod
potrebno e da se meri brzinata na dvi`ewe na kombajnot.
Primenata na klasi~niot metod za utvrduvawe na zagubite
vo zrno e prili~no skapa i slo`ena, poradi {to po~esto se koristi brziot metod. Kontrolata se vr{i so mini-ekipa sostave-
Z
na od dvajca rabotnici, pri {to kontrolata se vr{i 3 do 5 pati
dnevno na sekoj kombajn, kako i pri sekoja promena na uslovite na
rabota (nova parcela, sorta i dr.).
Za da mo`e ekipata uspe{no da raboti, potrebno e da bide
opremena so sledniot pribor:
limen ili plasti~en sad so odredeni dimenzii spored tipot
na kombajnot, stoperka,
vizir zna~ki (najmalku ~etiri),
dvometar, pantlika, broja~ na vrte`i, kvadraten metar (50 h 50
sm ili 100 h 100 sm), }esiwa, formulari (obrasci i tablica za
presmetuvawe na zagubite).
Za utvrduvawe na zagubite na hederot od kombajnot se koristi kvadratna ramka. Se postavuva od strana zad hederot (kade
{to nema slama ili pleva) pri {to se sobira seto klasje i se
oddeluvaat zrnata, kako i slobodnite zrna od zemja, potoa brojot na zrnata se zapi{uva vo poseben obrazec.
Zagubite na vr{a~kata se utvrduvaat na sledniot na~in: sadot so odredeni dimenzii se stava koga kombajnot raboti, pome|u
prednite i zadnite trkala popre~no ili koso pod agol od 10 do
20 stepeni vo odnos na pravecot na dvi`eweto na kombajnot.
Koga kombajnot }e pomine nad sadot, treba da se istrese slamata za da mo`at zrnata da padnat vo sadot. Potoa se istresuva
plevata i na krajot od klasjeto se izdvojuva zrnoto i slobodnoto
zrno se broi i se zapi{uva vo obrazecot. Brojot na zrnata vo sadot odgovara na povr{ina od eden kvadraten metar, pri {to ne
e te{ko da se presmetaat zagubite na eden hektar vo kilogrami
ako se znae pribli`nata masa od 1000 zrna.
Na primer: ako sme utvrdile na hederot na 1 m2 da ima 50 zrna
i ako vo sadot sme konstatirale deka ima 30 zrna, toa zna~i vkupno 80 zrna. Vrz osnova na izmerenata masa na 1000 zrna vo g
(ako e 45 g) zagubite }e bidat:
(80 h 45) : 100 = 36 kg/ha.
Presmetkata na zagubite mo`e da se utvrdi so pomo{ na
posebni tablici. Celata postapka okolu utvrduvaweto na zagubite ne trae podolgo od pet minuti po eden kombajn. Toa zna~i
deka so ovoj metod mo`eme kontinuirano da ja sledime zagubata
na kombajnot i vrz osnova na toa da ja opredeluvame najsoodvetnata rabotna brzina na kombajnot. SEPTEMVRI 2010 | 35
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Pi{uva: Agron Halimi
EU najgolem izvoznik na makedonska
piperka
Najgolema koli~ina na makedonska piperka se izvezuva vo
Srbija, no vo poslednite dve godini ova mesto e prezemeno
od zemjite na EU, dodeka Srbija (vklu~uvaj}i go i Kosovo) e
vtora, a potoa sleduvaat Bosna i Hercegovina i Hrvatska.
Izvozot na piperki od Makedonija e mnogu nepredvidliv
i se menuva od godina vo godina. Najdobriot rezultat vo
poslednite pet godini e postignat vo 2008 godina, vo
koja izvozot dostigna 10,8 milioni amerikanski dolari,
dodeka najlo{a e 2006 godina, koga izvozot na piperki edvaj
dostigna 35% od izvozot koj{to e zabele`an vo 2008 g.
Polska
Cenata na praskata povisoka, a na
jabolkoto niska
Praskata e ve}e dostapna na polskiot pazar i mo`e da
se natprevaruva so ovo{jeto koe{to e uvezeno od ju`na
Evropa. Cenata na doma{nata praska e povisoka od cenata
na uvoznata praska kako i drugoto dostapno ovo{je, vo
golemoproda`nite pazari vo Lublin. Cenata se dvi`i od
0,88 do 1,25 evra/kg, dodeka vo Bronice blizu Var{ava od
0,75 do 1,13 evra/kg. Najevtinoto ovo{je mo`e da se najde vo
Sandomjerc kade {to i ponudata e najgolema.
Proizvoditelite pomislija deka cenata na delikatesnoto,
kako i na industriskoto jabolko, }e bide povisoka poradi
slabata ponuda, no za `al, cenata na industriskoto jabolko
e mnogu poniska od o~ekuvawata na proizvoditelite. Vo
provinciite Mazovjetski i Lodski, cenata za 1 kg industrisko
jabolko e od 0,055 do 0,06 evra/kg, dodeka retki se kompaniite
koi kupuvaat jabolka so cena od 0,065 evra/kg. Vo regionot
samo vo Sandomjerc cenata na industriskoto jabolko e
malku povisoka i dostigna cena od 0,062 do 0,065 evra/kg.
www.fresh-market.pl
Rusija
Razdvi`uvawe na pazarnite ceni vo
Moskva
Podatocite se zemeni od UNCOMTRADE
Srbija
Kilogram domati za 170 dinari
Eden kilogram domati so prose~en kvalitet se prodava
za 150 dinari, dodeka domatite so najvisok kvalitet se
prodavaat za cena od duri 170 dinari. Ova se cenite na
domatite na Vaqevskiot pazar vo Srbija, koi ja dostigna
najvisokata vrednost dosega. Spored trgovcite, cenata na
domatite e poka~ena poradi nedostig od domati na pazarot
vo koj{to domatite se nosat od drugite regioni od Srbija,
kako i poradi toa {to domatite od plastenici se ve}e
potro{eni dodeka domatite od otvorenite poliwa sè u{te
ne se gotovi. Vo regionot, pokraj domatite nedostiga i drug
zelen~uk, poradi lo{ite klimatski uslovi i gradot koj{to
gi ima uni{teno poliwata i gradinite vo regionot.
www.poljoprivreda.org.rs
Proizvodstvo od 30.000 toni kapina
Srbija e eden od najgolemite proizvoditeli na kapina vo
svetot. Ovaa godina Srbija go zazede ~etvrtoto mesto kako
najgolem proizvoditel na kapina vo svetot, po SAD, Meksiko
i Kina. Od 2010 godina kapinata vo Srbija se kultivira na
pet iljadi hektari zemji{te {to ovaa godina rezultira so
proizvodstvo od 30.000 toni kapina.
www.agropress.org.rs
Vo prvata polovina na minatiot mesec na pazarot vo Moskva
mo`e{e da se zabele`i porast na cenite na krastavicite
poradi nivnata slaba ponuda. Na primer, cenata na kratkite
krastavici se poka~i od 0,33-0,43 evra na 0,45-0,50 evra za
kg. Spored u~esnicite na pazarot, se o~ekuva deka cenite
pak }e se simnat na istoto nivo.
Ponudata na kineska zelka vo istiot period e golema i kako
rezultat na toa cenite se padnati od 0,56-0,68 evra na 0,510,61 evra za kg.
Vo prvata polovina od mesecov vo Moskva mo`e{e da se
zabele`i fluktuacija na cenata na piperkite od Holandija
i Belgija, {to e povrzano so dvi`ewata vo ponudata
i pobaruva~kata. Na po~etokot od mesecot cenata na
piperkata porasna od 2,41-2,53 evra na 2,53-2,66 evra za kg,
dodeka do krajot na slednata nedela cenite opadnaa na 1,651,90 evra za kg.
Vo prvata polovina od minatiot mesec ekspertite
izvestuvaat za opa|awe na cenata na trpeznoto grozje poradi
zgolemenata ponuda. Cenata na beloto grozje bez semki od
Turcija opadna od 2,03-2,15 evra na 1,59-1,74 evra/kg. Cenata
na beloto grozje od Italija opadna od 2,53-2,79 evra na 2,282,41 evra/kg.
www.freshmarket.ru
Otvoren turski golemoproda`en pazar
Na 27 juli e pu{ten vo upotreba prviot turski terminal
za ovo{je vo Rusija, vo Rostov, na dale~ina od 350 metri
od avtopatot Baku, eden kilometar od M4 me|unarodniot
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
36 | MOJA ZEMJA
RUBRIKA
moskovski avtopat i 3,5 km od pristani{teto. Terminalot
e rezultat na zaedni~kata tursko-ruska investicija od
35 milioni amerikanski dolari i }e opfati 91,388 m2.
Terminalot se o~ekuva da bide atraktiven za turskite
izvoznici na sve`o ovo{je i zelen~uk. Od vkupniot izvoz na
ovo{je i zelen~uk od Turcija, 32% se izvezuva vo Rusija ili
vo 2009 godina 633,1 milioni amerikanski doalri.
Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo avgust 2010 (vo
levovi)
Proizvod
Poteklo
Cena
Domati
Doma{ni
Piperki (zeleni)
Doma{no/Makedonija
Piperki (baburi)
[panija
3,75
Evropa
Krastavici
Doma{no
0,68
Toploto vreme ovozmo`i dobra
pobaruva~ka na krastavici
Zelka
Doma{na/Turcija
0,48/0,41
„Zlaten deli{es”
Italija/Grcija
1,09/0,75
„Crven deli{es”
Polska
1,22
0,54/0,48
www.greenmed.eu
Cenite na krastavici vo prosek se mnogu povisoki ovaa
godina, vo sporedba so minatata. Jan Dortman, vraboten vo
Scherpenhuizen (edna od vode~kite kompanii za trgovija so
ovo{je i zelen~uk vo EU), veli deka ne se o~ekuva porast na
cenite (vo avgust cenite se dvi`ea od 0,38 do 0,40 evra),
no se o~ekuva stabilizacija. Ne se o~ekuvaat novi nabavki
naskoro, pobaruva~ka ima od pove}eto zemji vklu~uvaj}i gi
i Velika Britanija i Polska, zatoa {to nivnoto lokalno
proizvodstvo ne e dovolno za da se pokrie pobaruva~kata.
www.freshplaza.com
Proizvodstvoto na piperki vo [panija e
zgolemeno za 11,7 otsto
Od 2005 do 2007 godina, proizvodstvoto na ovo{je
i zelen~uk e pome|u 15-20% od vkupnoto zemjodelsko
proizvodstvo na [panija. Piperkata e eden od proizvodite
{to najmnogu se proizveduvaat vo [panija. Spored
posledniot izve{taj na {panskata organizacijata za
ovo{je i zelen~uk, vo 2000 godina se proizvedeni 946,762
toni, dodeka vo 2007 proizvodstvoto e zgolemeno za 11,7%,
odnosno 1.057.533 toni.
www.pepperstoday.com
0,68
1 evro – 1,95 leva
Izvor: www.ams.usda.gov
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo avgust
2010 (vo kuni)
Proizvodi
Osijek
Split
Zagreb
Domati
6,92
6,00
5,50
Piperki
8,33
Piperki (babura)
6,17
7,50
5,25
Krastavici
6,27
5,00
5,00
Zelka
2,67
2,50
2,00
Pe~urki
21,33
22,50
17,25
Jabolko „ajdaret”
3,33
5,00
5,00
6,00
5,50
9,25
Jabolko
„jonagold”
Jabolko „zlaten
deli{es”
5,33
5,00
4,75
Grozje
15,00
10,00
14,75
Izvozot na piperki od Turcija e
zgolemen za 29 otsto
1 evro – 7,27 kuni
Izvor: www.tisup.mps.hr
Izvozot na sve` zelen~uk od Turcija iznesuva vkupno
1.023.000 toni vo 2009 godina. Izvozot na piperki od
Turcija se zgolemi od 51.000 toni vo 2007 godina na 66.000
toni vo 2008 godina, odnosno zgolemuvaweto vo procenti
iznesuva 29 otsto. Spored podatocite od Turskiot
institut za statistika, ovoj izvoz ostanuva stabilen i vo
2009 godina.
www.pepperstoday.com
Proda`ni ceni vo Kosovo vo avgust 2010
(vo evra)
Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo
avgust 2010 (vo dinari)
Proizvod
Belgrad
Novi Sad
Domati
130
90
Piperki
55
50
Piperki
(babura)
40
40
Krastavici
60
60
Proizvod
Pri{tina
Uro{evac
Pe}
Zelka
25
20
Jabolko
0,82
1,25
0,65
Jabolko
„ajdaret”
55
50
Jabolko
„zlaten
deli{es”
75
Grozje
100
Grozje
0,92
0,90
0,95
Domati
0,48
0,40
0,39
Piperki
0,40
0,40
0,32
Zelka
0,13
0,12
0,12
Krastavici
0,25
0,40
0,35
Izvor: www.food-ks.org
100
1 evro - 103 dinari
Izvor: www.stips.minpolj.gov.rs
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Golemoproda`ni ceni za avgust
Ceni od dobito~nite pazari vo R.Makedonija
Sto~ni pazari
Kategorija
Tele 1-6
meseci
June 6-18
meseci
Molzni
kravi
Ovci
Prasiwa
20-35 kg.
Goenica
90-110 kg
Merka
Prva
Domat
Min.
10
Maks.
25
Najzast.
13,8
110
120
kg/`.m
/
/
/
maks.
117
120
130
kg/`.m
Krastavica
10
15
11,3
Vtora
najzastap.
115
110
130
kg/`.m
Piper
10
25
13
min.
86
100
115
kg/`.m
Kompir
10
15
10
Zelka
10
15
10
maks.
92
110
125
kg/`.m
najzastap.
90
100
kg/`.m
min.
46.000
36.000
maks.
80.000
74.000
najzastap.
61.500
180
180
180
kg/`.m
180
160
kg/`.m
120
130
kg/`.m
150
140
kg/`.m
140
140
min.
70.000
grlo
3200
grlo
3200
grlo
3200
grlo
3000
grlo
3000
grlo
3000
6770
125
bu{a
16.500
bu{a
28.500
bu{a
24.000
150
4800
6000
grlo
maks.
8600
7400
6400
grlo
najzastap.
8000
6200
grlo
maks.
min.
maks.
najzastap.
Kromid
15
20
15
grlo
Grav
80
100
80
grlo
Slivi
20
20
20
grlo
Lubenica
5
8
5
kg/`.m
Jabolka
35
80
52
Praski
10
15
10
Grozje crno
25
30
28,8
Diwa
8
10
8
kg/`.m
Maloproda`ni ceni za avgust
Proizvod
Klasa
Domat
Prva
min.
90
8000
grlo
4000
grlo
5000
grlo
4500
110
/
kg/`.m
Piper
19,4
32,5
maks.
120
130
/
kg/`.m
Kompir
15,6
25
20,1
100
grlo
3500
grlo
3500
grlo
3500
bala
70
bala
50
bala
40
120
/
kg/`.m
Zelka
11
19
13,4
100
/
kg/`.m
Kromid
22
33
26,3
Grav
95
120
111
Slivi
30
50
39,2
Jabolka
53
80
70
Grozje - crno
31,7
43
38,4
min.
120
maks.
140
najzastap.
130
najzastap.
min.
Jariwa
Tetovo
Klasa
110
najzastap.
Jagniwa
nad 18
kg.
Prilep
Proizvod
min.
min.
Jagniwa
do 18 kg.
Skopje
Zabel..
maks.
najzastap.
Seno
najzastap.
Lucerka
najzastap.
Slama
najzastap.
/
kg/`.m
/
kg/`.m
/
kg/`.m
Krastavica
120
/
kg/`.m
120
/
kg/`.m
/
5
kg
/
7
kg
/
0,4
kg
* Cenite se izrazeni vo denari
Vtora
Praski
Lubenica
Diwa
Min.
Maks.
Najzast.
25
41,3
35,9
20
25
23
20
30,6
28
27,8
25
41,7
32,1
10,4
14,4
12
18
31
22,8
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo avgust
2010 (vo evra)
Proizvod
Min
Maks
Prosek
Jabolko
„ajdaret”
0,73
0,73
0,73
Jabolko „zlaten
deli{es”
1,15
1,15
1,15
Jabolko „crven
deli{es”
1,15
1,15
1,15
Trpezno grozje
1,15
1,15
1,15
Domati
1,20
1,40
1,30
0,50
0,60
0,55
Piperka (babura)
1,15
1,20
1,18
Zelka
0,15
0,15
0,15
Krastavici
0,20
0,40
0,30
Piperka
38 | MOJA ZEMJA
Izvor: www.amiscg.org
Proda`ni ceni vo Albanija vo avgust 2010
(vo leki)
Proizvod
Tirana
Fier
Kor~a
„Greni smit”
29
32
„Zlaten
deli{es”
97
100
Domati
41
43
40
Piperki (zelena)
30
30
34
Zelka
30
34
26
Krastavici
30
35
35
1 evro – 135 leki
Izvor: www.kash.org.al
Izvor: www.mzsv.gov.mk
ZPIS - Pazarni informacii
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
21
File Size
3 439 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content