Zaradi kvalitetnite belkovini, zrnoto e ceneta koncentrirana sto~na hrana za site vidovi
na dobitok. Povolno dejstvuva na
podmladokot koj raste, na molzniot
i priploden dobitok. Pokraj
zrnoto, ovesot dava mnogu vredna
voluminozna hrana, koja se koristi
kako kabasta sto~na hrana. Nadzemnata masa mo`e da se koristi
kako zelena, seno, sila`a a vo
ranite fazi na razvoj za ispa{a.
Uslovi za odgleduvawe: Ima
mali barawa kon toplinata. R’ti na
1-2OS. Vo odnos na drugite `ita
najmalku e otporen na stud, osobeno
vo faza na cutewe i strada na
temperatura od -2OS. Zaradi opasnosta od izmrznuvawe, odgleduvaweto na proleten oves e posigurno.
Ovesot ne e otporen na visoki
temperaturi, osobeno vo faza na
formirawe i nalevawe na zrnoto.
Agrotehnika na ovesot.
Plodored. Ne podnesuva monokultura i treba da se odgleduva vo
plodored, posle razni predkulturi
kako {to se okopnite, ednogodi{nite i pove}egodi{nite leguminozi.
Osnovna obrabotka. Obrabotkata na po~vata ja ~ini osnovnata
obrabotka i predseidbenata priprema na po~vata. Osnovnata obrabotka se vr{i na esen na dlabo~ina
od 20-30 sm., a predseidbenata
neposredno pred seidbata, i toa vo
esen ili na prolet, zavisno od toa
dali }e se see (esenska) ozima ili
proletna (jara) forma.
\ubrewe. Na siroma{ni, planinski po~vi mo`e da se primeni
arsko |ubre 25-30 t/ha. Koli~inite
za |ubrewe koi se koristat se: okolu
80-100 kg. azot, 40-60 kg. fosfor i
40-50 kg kalium. Celokupnata koli~ina na fosfor i kalium kako i 4050% od azotot se koristat pri
osnovnata obrabotka, a ostanatiot
del od azotot se upotrebuva za
prihranuvawe, koga e vo pra{awe
(esenskiot) ozimiot oves, ili vo
predseidbenata
obrabotka
za
proletniot (jariot) oves.
Seidba. Za ozimiot oves seidbata se vr{i kon krajot na
septemvri a za proletniot {to e
mo`no porano kon krajot na
fevruari, a da se zavr{i do
sredinata na mart. Seidba se vr{i
na me|uredovo rastojanie na 10-12
sm. i dlabo~ina na 3-4 sm.
Koli~inata na seme za seidba se
dvi`i od okolu 120-160 kg/ha za
ozimiot, a za proletniot 10 kg seme
pomalku.
Sortiment. Postojat ozimi
(esenski) i proletni (jari) formi
na oves. Proletnite (jari ) sorti se:
Labud, Mediteran, Rajac, Slavuj, dr.
Od ozimite sorti poznati se:
Gratus,
Tajger-Astor,
Leanda,
Margam, Meris Tajten, Sang,
Solidor, Flamingsonova, Mustang,
Xoker, Samantra dr.
Nega. Se primenuvaat istite
merki na nega kako i kaj p~enicata.
Treba da se posveti vimanie
na za{tita od {tetnicite, a
osobeno od lemata (Lema melanopa)
koja najprvin go napa|a ovesot.
Bolestite koj go pratat ovesot se
isti kako kaj p~enicata (crna r|a,
pepelnica,
fusariozi)
pa
i
za{titata e ista.
Za za{tita od pleveli
voglavno se primenuvaat herbicidite: Monosan herbi, Aniten-DS,
Herbisan super, Montrel kombi (za
{irokolisni pleveli), potoa Puma
super, Arcade 80-EC i Stomp 330-E (za
trevni i {irokolisni pleveli).
@etva. @etvata mo`e da bide
ednofazna ili dvofazna, Semeto od
ovesot neramnomerno sozreva t.e
zreeweto na zrnata odi od
periferijata na metlicata kon
centarot. Poradi toa `etvata treba
da po~ne koga zrnata na vr{niot del
na metlicata se vo polna zrelost.
Zrnoto od ovesot so 13-14% vlaga se
skladira vo silosi ili ambari.
Prinosi. Mo`e da dade visoki prinosi na zrno na pogolema
nadmorska viso~ina i do 5.000 kg/ha.
AGENCIJA
Hemiski sostav na krmivoto po fazi na razvoj i zrnoto (Obra~evi},1990)
1,5
2,5
3,0
63
Voso~na zrelost
32
263
1,5
2,5
3,5
67
38
Mle~na zrelost
101
Cvetawe
70
280
1,5
3,0
4,0
4,5
265
103
Klasawe
72
333
1,5
2,0
4,0
40
3,5
5,0
128
97
220
Sa
SC
SP
SSP
Vretenisuvawe
Faza
na razvoj na rast.
CM g/kg
R
Mg
ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO
.
OVES
AGENCIJA
ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO
Bitola, “Kliment Ohridski” b.b.
kompleks Pelagonka 2, kat 3
tel.++389 47 228 330,
Faks: +389 47 228-370
E-majl: [email protected]
http://www.agencija.gov.mk
Bitola, 2003
© Copyright 2024 Paperzz
