INTERVIEW 18 INTERVIEW MARJAN BOJAXIEV REKTOR NA UNIVERZITETOT AMERIKAN KOLEX-SKOPJE AMERIKAN KOLEX ]E BIDE PRV UNIVERZITET OD TRETA GENERACIJA VO MAKEDONIJA BROJ 615/616 12/19/08/2011 www.kapital.mk INTERVIEW UASC dobi golemi me|unarodni priznanija, kako {to e akreditacijata od ECBE (Evropski sovet za biznis-obrazovanie), akreditacija od ACBSP (Accrediting Council for Business colleges and schools) i sega vo {ega se narekuvame “edinstven ACBSP akreditiran univerzitet isto~no od Viena. Tamu e akreditirana filijalata na Univerzitetot Vebster. Nie ne sakame da se sporeduvame so univerziteti od zemjava. Na{i benchmark univerziteti se Amerikanskiot univerzitet vo Blagoevgrad, Amerikanskiot kolex vo Solun, Siti kolex kako ogranok na Univerzitetot [efild vo Solun i Univerzitetot vo Qubqana. Nie nudime ist kvalitet kako site niv, no podaleku poniska cena, koja{to e prilagodena na makedonski uslovi. IGOR PETROVSKI [email protected] UACS ima zacrtano vo svojata vizija deka saka da bide univerzitet so me|unarodna akreditacija, me|unarodni studenti i profesori i me|unarodni standardi na nastavnite programi. Na{ata misija e da staneme univerzitet od “treta generacija”, ~ii{to osnovni karakteristiki se {to nastavata e prete`no na angliski jazik, ne se bazira na dr`avno finansirawe i se karakterizira so ogromna mobilnost na studentite i profesorite ekoga{en direktor vo banki, {tedilnici i kompanii, Marjan Bojaxiev vo sferata na obrazovanieto vleze so zavidno iskutvo vo biznisot. Tokmu na predava~i {to se iskusni prakti~ari i doa|aat od realniot sektor insistira Univerzitetot Amerikan kolex od Skopje, ~ij{to rektor e Bojaxiev. Isto taka i me|unarodnite akreditacii i zapadnite standardi na nastava se u{te edna rabota, koja, spored Bojaxiev, garantira deka od Amerikan kolex nema da izlezat kadri “nabubani” samo so teorija. So Bojaxiev razgovaravme za mnogu raboti, po~nuvaj}i od toa {to s$ go izdvojuva ovoj univerzitet od konkurencijata na makedonskiot obrazoven pazar, pa do biznis-literaturata bez koja ne mo`e da se zamislat policite vo negoviot raboten kabinet. Kako bi gi rezimirale {este godini otkako po~na da raboti UACS? Koj e noviot kvalitet {to go ponudi Univerzitetot na obrazovniot pazar? Univerzitetot Amerikan kolex Skopje (UACS) po~na da raboti kako Fakultet za delovna ekonomija i menaxment vo 2005 godina, a od 2006 godina preras- N na vo univerzitet so {est fakulteti. Koga }e poglednam nazad, mislam deka postignavme mnogu vo ovoj period. Prvo, uspeavme da stekneme odr`livost i permanenten razvoj na univerzitetot. Dobivme ~lenstvo vo pove} e me|unarodni organizacii na univerziteti, kako {to se CIC od SAD, EFER i RESITA vo Evropa, kako i sorabotka so pove}e me|unarodni univerziteti. UACS poseduva i bogat bibliote~en fond, imame sorabotka so najgolemite svetski izdava~i kako Pearson i McGraw-Hill, a ja poseduvame i najgolemata elektronska baza na knigi vo Makedonija. Realniot sektor ve}e go prepozna kvalitetot na na{ite studii, pa taka, 60% od na{ite diplomirani studenti se vrabotuvaat vo rok od {est meseci, a toa be{e eden od preduslovite da Realniot sektor ve}e go prepozna kvalitetot na na{ite studii, pa taka 60% od na{ite diplomirani studenti se vrabotuvaat vo rok od {est meseci, a toa be{e eden od preduslovite da dobieme amerikanska akreditacija. Isto taka, vraboteni od 100-te najgolemi kompanii se naj~esti studenti na na{ite MBA studii. dobieme amerikanska akreditacija. Isto taka, vraboteni od 100-te najgolemi kompanii se naj~esti studenti na na{ite MBA studii. I se razbira najva`noto, izminative dve godini dobivme ~etiri me|unarodni priznanija: akreditacija od ECBE (Evropski sovet za biznis-obrazovanie), akreditacija od ACBSP (Accrediting Council for Business colleges and schools) i sega vo {ega se narekuvame “edinstven ACBSP akreditiran univerzitet isto~no od Viena. (Tamu e akreditirana filijalata na Univerzitetot Vebster). Dobivme akreditacija i celosno priznavawe na site programi od strana na odborot za akreditacija na Turcija. Mnogu zna~ajno priznanie za nas e i rangiraweto vo top 10 biznis-{koli vo Isto~na Evropa, spored biznis internet-portalot CEO Magazine od London. 19 20 INTERVIEW Marjan Bojaxiev mu ja predava plaketata za po~esen doktorat na profesor Filip Kotler, po negovoto predavawe vo Skopje organizirano od Kapital Media Group Kakvo e zna~eweto na ovie me|unarodni akreditacii za UACS? Чesto im velev na kolegite deka me|unarodnata akreditacija zna~i pove}e me|unarodni studenti i podobar imix, no najva`no e {to }e gi podobrime procesite vnatre vo organizacijata. Ova da go ilustriram so slednava slu~ka. Imeno, nie imavme status “kandidat” od 2008 godina. Vo me|uvreme naporno rabotevme na podobruvawe na site procesi na UACS: nastavniot proces, merewe na rezultatite, profesionalniot razvoj, politika na ~ove~ki resursi, odnosi so stejkholderi... Najgolemoto zadovolstvo ni pretstavuva{e koga na zavr{niot razgovor so komisijata od trojca profesori od SAD, koi ni bea ocenuva~i, n$ pofalija so slednive zborovi: “Se razbira deka imate nedostatoci, no najbitno e {to i samite imate sistem da gi identifikuvate, i se razbira da gi re{ite. Po vas, na kolegite }e im bide te{ko da rabotat na drugi inicijalni akreditacii, bidej}i va{ata ocenka e mnogu dobar, {to mnogu retko se slu~uva pri inicijalna akreditacija”. Kakvo e zna~eweto na me|unarodnata akreditacija od aspekt na me|unarodnata sorabotka na UACS? UACS ima zacrtano vo svojata vizija deka saka da bide univerzitet so me|unarodna akreditacija, me|unarodni studenti i profesori i me|unarodni standardi na nastavnite programi. So me|unarodnata kareditacija odime po taa pateka. O~ekuvame zgolemuvawe na brojot na stranski studenti, koi minatata godina bea 5% od vkupniot broj studenti. Isto taka, planirame intenzivirawe na me|unarodnata sorabotka. Dosega imame vospostaveno sorabotka so Univerzitetot Dauphinne od Pariz, Univerzitetot Gazi od Ankara, Vienskiot univerzitet, Me|unarodniot univerzitet Virxinija, Univerzitetot Isto~na Karolina, [ileroviot me|unaroden univerzitet i drugi. UACS e ~len na RESITA Network, ~ij{to godi{en sostanok neodamna se odr`a vo Skopje, vo va{a organizacija. [to pretstavuva RESITA i {to zna~i ~lenstvoto vo ovaa asocijacija za vas kako univerzitet, kako i za Makedonija? UACS e edinstven univerzitet od Makedonija koj{to u~estvuva vo RESITA, koja{to e asocijacija na univerziteti naso~eni kon pretpriemni~ko obrazovanie vo Evropa. Ovaa asocijacija e poddr`ana od Vladata na Germanija, pod vodstvo na Univerzitetot Vorms. Dosega preku nea imavme pove} ekratna razmena na profesori, u~estva na studenti vo letni {koli, kako i zaedni~ki istra`uva~ki proekti. Ovaa godina UACS be{e doma}in na godi{niot sobir na RESITA, {to zna~i deka pretsedava so mre`ata vo period od 12 meseci. Vo ovoj period nie sme Koi se Va{ite favoriti koga se raboti za guruata na sovremenata menaxment-nauka? Чii dela zazemaat klu~no mesto na Va{ata polica? Od sovremenata menaxment-nauka gi pretpo~itam profesorite Kristensen i Stivenson od Harvardskata biznis{kola, kako i legendata Majkl Porter, isto taka profesor na Harvard. Posebno sum gord {to guruto na naukata za marketing, Filip Kotler, kako gostin na Kapital prifati da mu go dodelime zvaweto po~esen doktor na nauki. Posebno gi cenam i prakti~arite, koi vsu{nost ja sozdavaat modernata nauka za menaxment, kako Xek Vel~ od Xeneral Elektrik, Stiv Xobs od Epl i ostanatite. nositeli na Journal of Entrepreneurship and Innovation, kako i na letnata {kola za studenti od site osum zemji koja }e se odr`i sledniot juni vo Ohrid. Kakvi se benefitite od va{ata sorabotka so EFER (Evropskata fondacija za pretpriema~ki razvoj)? EFER e formirana i sponzorirana od Bert Tvehtoven, holandski pretpriema~ koj zavr{il na Harvard i koj ja sproveduva svojata li~na misija (Learn, Earn, Return). Kako del od taa misija sponzorira profesori od Evropa da se obu~at na na~inot na predavawe {to se sproveduva na Harvard. Dosega 11 profesori od UACS ja pominaa ovaa obuka, koja se odr`uva{e na Harvard, vo Barselona i vo Mastriht. Po {to se razlikuva UACS od ostanatite univerziteti vo Makedonija? Nie ne sakame da se sporeduvame so univerziteti od zemjava. Na{i benchmark univerziteti se Amerikanskiot univerzitet vo Blagoevgrad, Amerikanskiot kolex vo Solun, Siti kolex kako ogranok na Univerzitetot [efild vo Solun i Univerzitetot vo Qubqana. Nie nudime ist kvalitet kako site niv, no po daleku poniska cena, koja{to e prilagodena na makedonski uslovi. UACS ima mnogu raboti {to go pravat poseben. Del od na{ata misija e da staneme 3G univerzitet, odnosno univerzitet od treta generacija, ~ii{to osnovni karakteristiki se {to nastavata e prete`no na angliski jazik, BROJ 615/616 12/19/08/2011 www.kapital.mk ne se bazira na dr`avno finansirawe i se karakterizira so ogromna mobilnost na studentite i profesorite. UACS za razlika od ostanatie koi se teach only, odnosno se fokusiraat na teoriska nastava, nie sme teach and research univerzitet, {to zna~i deka vlo`uvame mnogu vo nau~noistra`uva~kata rabota. Ve}e dojdovme do nivo od pedesetina trudovi objaveni vo me|unarodni spisanija godi{no. Dvajca na{i profesori vo poslednive dve godini dobija presti`ni nagradi – Marjan Petreski, najdobar istra`uva~ vo jugoisto~na Evropa i Nikica Mojsovska-Bla`evski, godi{na nagrada na NBRM za istra`uva~ki trud. Na{ata tradicionalna godi{na konferencija za EU ve}e stana me|unaroden brend. Amerikan kolex se gri`i za profesionalniot razvoj na svoite vraboteni, kako profesori, taka i administracija. Imame 23 doktoranti. Pokraj toa, sekoj nastavnik mora da pomine najmalku eden seminar godi{no ili da u~estvuva na najmalku edna konferencija. Чestopati toa go pravime i na univerziteti so koi{to imame sorabotka, kako, na primer, od Viena, Grac, Ankara, Virxinija i Pariz. Edna od glavnite prednosti pri me|unarodnata akreditacija ni be{e {to imavme inkorporirano sistem na 360 stepeni evaluacija vo koja sekoj e evaluiran od pove}e subjekti. Na primer, profesorite se evaluirani od studentite, od kolegite, od dekanot i od administracijata. So toa se obiduvame sekoj den da odime ~ekor napred, odnosno da go primenuvame sistemot poznat kako Kaizen (japonska menaxerska filozofija) koj pretpostavuva deka nikoga{ ne sme dovolno dobri, odnosno deka sekoja godina mo`eme da se podobrime za barem 5%. UACS ima najvisok standard za zavr{uvawe na studiite. Toj iznesuva C-, odnosno, ocenka 7, za dodiplomski studii, odnosno B- (8) za postdioplomski studii. So toa verojatno za nijansa vlijaeme za pomal broj zapi{ani, no zatoa, pak, sme sigurni vo kvalitetot na na{ite studenti. A, toa poleka se prepoznava vo barawata od industrijata. UACS, isto taka, se orientira kon PCL (Participant Oriented Learning) obrazovanie, {to zna~i, obrazovanie naso~eno kon u~esnicite. Ova e filozofija vospostavena od Harvard biznis{kolata. Dosega uspeavme da vospostavime 70% od predmetite da bidat predavani na vakov na~in. UACS pomaga i na zaednicata. Del od na{ata misija e da pridoneseme za podobro op{testvo i da go ostavime podobro otkolku {to ni bilo ostaveno nam. Vo taa nasoka, permanentno odr`uvame akcii so koi im pomagame na tie koi imaat potreba od nea. Dosega sme organizirale dobrotvorni akcii za pomo{ na Domot za deca bez roditeli, SOS Detskoto selo, Detskata klinika vo Skopje, Klinikata za ortopedija i drugi. Del od ovie akcii gi organizirame vo sorabotka so servisni organizacii kako Rotari, Lajons i drugi. Kakva sorabotka ima me|u UACS i kompaniite, vo smisla na prakti~na rabota za studentite i sli~no, koja{to spored dosega{nite iskustva i tvrdewata na korporativniot sektor, najmnogu im nedostiga na vrabotenite {to doa|aat od makedonskite fakulteti? UACS smeta deka studentite treba da izlezat od fakultet podgotveni za rabota vo opkru`uvawe na globalizacija i `estok pazaren natprevar. Poradi toa, forsirame permanentna profesionalna edukacija na studentite, {to zna~i prakti~na nastava i re{avawe na prakti~ni problemi. Taka, na primer, studentite na fakultetot za arhitektura organiziraat godi{na izlo`ba i dosega dobivame odli~ni kritiki od felata. Studentite na kompjuterski nauki i informati~ka tehnologija imaat zavr{en ispit, proekt {to go branat pred profesori i visoki menaxeri od IT-sektorot. Vo ovaa prigoda bi im se zablagodaril na Unet, Semos, Inet, Majkrosoft, i se razbira komorata za informati~ka tehnologija INTERVIEW – Masit, ~ii{to pretstavnici dosega aktivno u~estvuvaa vo ovie nastani. Studentite po menaxment i delovna ekonomija se podgotveni da izvr{at prakti~na rabota vo firmite, ne samo da pomagaat, tuku da dojdat podgotveni da sprovedat, na primer, istra`uvawe na pazarot, istra`uvawe na zadovolstvoto na vrabotenite, istra`uvawe za zadovolstvoto na klientite i sli~no. I ostanatite fakulteti na UACS imaat isto taka prakti~na rabota i proekti vo ramki na nastavniot proces. UACS e ~len na Amerikanskata stopanska komora i na Sojuzot na stopanski komori so koi imame odli~na sorabotka. Na{ata sorabotka so biznis-sektorot e odli~na. Delovniot sovet na UACS ima pove}e od 100 kompanii, me|u koi najgolemite banki, telekom operatori, firmi od IT-sektorot, advokati, notari, grade`ni firmi, nevladiniot sektor i lokalnata samouprava, kako i pretstavnici na kontrolni i regulatorni tela. Redovno go odr`uvame na{eto Godi{no sobranie na koe gi sumirame rezultatite od realiziranite praktiki na na{ite studenti, gi razgleduvame nastavnite programi i gi prilagoduvame na barawata i potrebite na realniot sektor, dogovarame gostuvawa na predava~i od ~lenkite na Delovniot sovet 21 22 2 INTERVIEW Bojaxiev vo dru{tvo so profesorot Vitorio De Pedis od Italija i studentite na MBA programata pri UACS na predavawata. [to novo }e ponudi UACS na obrazovniot pazar vo slednata akademska godina? Formirame Centar za organizaciska efketivnost, koj{to na kompaniite im nudi konsultantski uslugi i profesionalna edukacija vo delot na organizaciskata kultura i organizacika usoglasenost. Za prvpat }e ponudime i obrazovanie za profesionalci, kako strukturirana programa so osum kursevi, kako {to se Liderstvo za 21 vek, Donesuvawe odluki, Organizaciska usoglasenost i dr. ]e ponudime i studii za Magister po ekonomija, za prvpat so nastava na angliski jazik, potoa Magister po menaxment na ~ove~ki resursi, za prvpat }e go nudime i na makedonski jazik. Na{iot Institut za pretpriemni{tvo i liderski razvoj podgotvuva zaedni~ka magisterska programa vo sorabotka so 8 univerziteti od Evropa koja{to }e odi pod imeto European Master in Entrepreneurship. UACS minatata akademska godina formira{e i alumni klub (klub na diplomirani studenti) koi{to bea mnogu aktivni godinava i go organiziraa gostuvaweto na Isak Adi`es vo Skopje. Potoa, organiziraa dobrotvorna akcija, proslava na Me|unarodniot den na semejstvoto na 15 maj, sobraa pari od donatori i go zakupija celiot luna park koj be{e besplaten za site toj den. Na{ite diplomci formiraa i Fondacija UACS koja{to ima cel da sobira donacii od firmite (vo soglasnost so noviot Zakon, tie se odbivaat kako stavka od danokot na dobivka) i na toj na~in da obezbeduva stipendii za pove}e studenti. Dosega od UACS se odobruvaa godi{no po 5 celosni stipendii od sopstven buxet, sega se nadevame deka }e mo`eme da odobrime pove}e stipendii. Pred da dojdete vo sferata na obrazovanieto, rabotevte na menaxerski funkcii vo nekolku kompanii i banki... Kolku prethodnoto menaxersko iskustvo Vi pomaga pri rakovodnite procesi denes? Da, dolgo bev na rakovodni pozicii, vsu{nost, i pove}eto na{i profesori doa|aat od realniot sektor. I toa go smetame za na{a golema prednost. Ne samo {to doa|ame od biznis-zaednicata, tuku i redovno gi odr`uvame vrskite so biznis-zaednicata. Toa i ni be{e eden od glavnite pozitivni faktori za amerikanskata akreditacija. Vie im predavate na studentite organizacisko odnesuvawe i nekolku predmeti od menaxmentot, pa me interesira koi menaxerski principi vie li~no najmnogu gi po~ituvate i sledite pri upravuvaweto so Va{iot tim? Edinstveno sredstvo na organizacijata koe treba da se sozdade se lu|eto. Site drugi sredstva mo`e da se iznajmat, kupat ili autsorsiraat. No, za lu|eto go iskoristat maksimalno svojot potencijal potrebno e postojano da se razvivaat. Da se sozdava kultura na inovacii, ovlastuvawa i sloboda za kreativno mislewe, da se pottiknuva avtonomnosta vo procesot na donesuvawe odluki. Tokmu i ovie principi se del od konceptot na Centarot za BROJ 615/616 12/19/08/2011 www.kapital.mk UACS ~esto nosi i predava~i od stranstvo. Kako doa|ate vo kontakt so niv, koja e pridobivkata od nivniot anga`man na UACS? Da, kako {to rekov, del od na{ata misija e da bideme otvoreni za profesori od stranstvo i da pottiknuvame na{i kolegi da predavaat vo stranstvo. Vo ramkite na celiot sistem na kontakti, zamoluvame da dojdat gosti profesori i toa dosega odli~no funkcionira. Preku 80% od MBA programata i od programata za me|unarodni odnosi, kako i 10% od arhitektura, predavaat gosti predava~i od SAD, Italija, [vajcarija, Holandija, Slovenija i drugi zemji. Od ovaa godina na{i profesori } e predavaat vo [vajcarija, SAD, Crna Gora i Slovenija. organizaciska efikasnost kade {to }e gi prakticirame site teoretski koncepti. Ovie principi se obiduvam {to pove}e da gi primenuvam vo sekojdnevnoto rabotewe. Kako porane{en ~ovek od biznisot, koj{to sega gi u~i mladite generacii za ekonomski problematiki, koj e Va{iot komentar za situacijata vo makedonskata ekonomija vo momentov? Koga, spored Vas, mo`e da o~ekuvame zemjava da trgne so podinami~en ekonomski rast? Vo svetskata ekonomska kriza, Makedonija pomina pove}e od dobro. Niskoto nivo na zadol`enost i prudentnite fiskalni politiki ovozmo`ija da ne bideme silno pogodeni od vlijanijata na finansiskata kriza. Rastot vo momentov e pove}e od soliden i dokolku nema eksterni {okovi, Makedonija e na dobar pat. Vo momentov so 5% rast, INTERVIEW Makedonija ima podobar rezultat od prosekot na EU. Koi menaxerski kvaliteti smetate deka treba posilno da se razvivaat vo makedonskite kompanii? Makedonskata ekonomija se soo~uva so tranzicija na generaciite. Novite generacii koi se izlo`eni na me|unarodnoto obrazovanie (vo koe pripa|a i Amerikan kolex) imaat mnogu podobri {ansi za spravuvawe so predizvicite na sovremenata ekonomija. Inaku, sovremenite trendovi za koi{to makedonskite menaxeri treba da se podgotvat se spravuvawe so globalizacijata; zgolemuvawe na ovlastuvawata; rakovodewe; izgradba na timovi i timska struktura; kreirawe pozitivna organizaciska kultura kako zamena za formalna struktura, pravila i proceduri; liderstvo, liderstvo, liderstvo. Tokmu toa se i glavnite elementi na na{ata MBA programa. 23
© Copyright 2024 Paperzz