KARTA KAJKAVSK
Dijalekti
plješivičko-prigorski
samoborsko-medvednički
gornjosutlanski
srednjozagorski
varaždinsko-ludbreški
A
meðimurski
J
I
podravski
sjevernomoslavački
Bednja
N
gornjolonjski
Greg
Vete
Pregrada
E
glogovničko-bilogorski
Hum
Začretje
Kumrovec
Zl
Klanjec
donjolonjski
V
Rozga
vukomerićko-pokupski
Marija
Gorica
O
Pologi
Sav
donjosutlanski
a
na
pi
a
Kr
turopoljski
Stubica
Gajišče
Šestine
Remete
Samobor
L
goranski
Sv. Nedjelja
Jana
S
ZAGRE
Horvati
Vivodina
Domagović
Ozalj
Draganić
Čabar
Sredičko
Kup
a
Brod na Kupi
Lokve
Fužine
Kupa
Prilišće
Vukmanić
Lukovdol
Delnice
RIJEKA
KARLOVAC
Brod
Moravice
a
ran
Ko
Ravna Gora
Hrvats
Ogulin
Glina
Autor karte: M. Lončarić
KAJKAVSKI GOVORI U Z. MAÐARSKOJ
KOG NARJEČJA
SOPRON
A
Hideség
U
Štrigova Martin
na Muri
NAGYKANISZA
Mura
S
Letenje
TR
IJA
Molnari
M. Subotica
Vinica
M
Kotoriba
Drava
VARAŽDIN
A
Legrad
Nedeljanec
Ludbreg
Ð
A
Berzence
Ivanec
Peteranec
KOPRIVNICA
Preseka
Hlebine
Reka
Ižanovec
Ždala
Gola
Kalnik
latar
Fertöhomok
Tótszerdahely
ČAKOVEC
gurovec
ernički
Ivanec
R
S
Belavar
Virje
K
A
Babosca
D.Mosti
Črečan
Kalinovac
Križevci
Sv. Ivan
Zelina
Potony
V.Trojstvo
Vrbovec
ma
Ciglena
Lakocsa
Bušetina
Turnašica
Čes
nja
S.Gradac
Otrovanec
BJELOVAR
Lo
Cerje
Barcs
Pitomača
Crikvena
e
Virovitica
Š.Bukovica
Vaška
EB
Trnovitica
Čazma
Ivanićgrad
KAJKAVSKI GOVORI U BANATU I RUMUNJSKOJ
Sa
a
va
A
A
S K
N J
M U
R U
T
es
m
Checea
Č
Trebarjevo
SISAK
Lon
ja
Kutina
B A
N
e
Nežidersko
jezero
Petrinja
sko Selo
Jasenovac
Govor zagrebačkog Cerja i okolnih sela
pripada kajkavskom srednjozagorskom dijalektu
a graniči s turopoljskim i gornjolonjskim
(M. Lončarić, KAJ 5-6/2010)
ZRENJANIN
Boka
Neuzina
Konak
FRANJO ŠATOVIĆ
IVAN KALINSKI
R IẸ Č N I K
HRVẠTSKŎGA
KAJKAVSKŎGA
PRIGŎRSKŎGA
G O V Ŏ R A
ZAGREBEČKŎGA
C Eʚʚ R J A
Izdavač:
Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina
Vatrogasna 3, Sv. Ivan Zelina
© Franjo Šatović : Ivan Kalinski
Za izdavača:
Ivica Kukovačec
Urednik:
prof.dr.sc. Josip Lisac
Recenzenti:
dr.sc. Željka Brlobaš
dr.sc. Mijo Lončarić
Tisak i uvez: Tiskara Zelina d.d.
CIP zapis dostupan u računalnome katalogu
Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu
pod brojem 800874
ISBN: 978-953-6540-51-8
Objavljivanje ove knjige pomogli su:
Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta
Zagrebačka županija
Grad Sv. Ivan Zelina
FRANJO ŠATOVIĆ / IVAN KALINSKI
R IẸ Č N I K
HRVẠTSKŎGA
KAJKAVSKŎGA
PRIGŎRSKŎGA
G O V Ŏ R A
ZAGREBEČKŎGA
C Eʚʚ R J A
Cerje 1936. god. (selo Novakovec u cerju nastalo je prije 1419. god.)
PIJAC (od 1472. sajmište uz mitnicu), CRKVA (iz 1765.) i ŠKỌLA (iz 1858.)
Dviệ su mũrvę ròdnę
biẽ.la tậ ję mlàjša
ali čr3na blĩzu plòta
tậ ję pù.ne slàjša
D. Domjanić
Zagreb, 2012.
M a j i,
mojoj dragoj Ličanki, roda Cvitković iz Mutilića,
koja strpljivo trpi moju dugu ljubav skupljanja
lijepih gljiva Njivica i dragih starih riječi Cerja
O RJEČNIKU ZAGREBAČKOG CERJA
NASTAJANJE RJEČNIKA
Manje poznate cerske riječi počeo sam prikupljati još u gimnaziji za Rječnik hrvatskoga
jezika koji je pripremao Hrvatski izdavački bibliografski zavod. Riječi sam uzimao i iz
mojih zapisa narodnih običaja i priča pisanih cerskim govorom od 1940. godine po želji
učitelja Antuna Majcena za Etnografsku spomenicu pučke škole u Cerju. Naredbom
bana Banovine Hrvatske upravitelji pučkih škola morali su je voditi. Početkom 1944.
godine predao sam 2100 riječi na ceduljicama prof. dr. Stjepanu Ivšiću. Pitao me je
kako izgovaram drvocep i posekli i dugo sa mnom razgovarao kajkavski o naglasku u
cerskom govoru. Bio sam iznenañen kad sam od njegove asistentice Olge Šojat
saznao da je Slavonac iz Orahovice. (Njegov otac doselio je kao dvadesetgodišnji
kajkavac iz Kupinca.) Za dobivenu novčanu nagradu kupio sam dva sveska Hrvatske
enciklopedije. Opisao sam i govor Cerja prema Jurišićevu Nacrtu hrvatske slovnice.
U daleku prošlost godine 1940. sežu i počeci Rječnika čakavskog govora Rukavca
Franje Mohorovičića - Maričina objavljenog 2001. godine, koji je mene nakon Rječnika
Gole I. Večenaja i M. Lončarića iz 1997. godine i naročito novog gazofilacijuma
Lipljinovog Rječnika varaždinskog kajkavskog govora iz 2002. poticao da "namirim dug
mome zavičaju" iako ne toliko kao P. Šimunović svojem Braškim ričima 2006. godine.
Nešto o govoru Cerja i Rječnik stotinjak manje poznatih riječi objavio sam u
sesvetskom broju časopisa KAJ 6/1971. uz etnografske zapise.
A. Šojat je o govoru Cerja kod Sesveta objavio 1973. kratki prikaz (5 stranica) na
osnovi razgovora sa mnom 1963. godine u vrijeme istraživanja za Atlas dijalekata i
kasnije 1971. kad je akcentuirao meni jednu narodnu cersku šalu, a vjerojatno je
razgovarao i s drugima, ali u Sesvetama, jer neke riječi, osobito naglasci nisu govor
Cerja. Nakon odlaska u mirovinu s mjesta profesora Agronomskog fakulteta u
Zagrebu kao suradnik Hrvatskog rječnika Leksikografskog zavoda od 1996. obradio
sam agronomsku terminologiju. Tada sam počeo prikupljati riječi cerskog govora i do
kraja godine Rječnik je imao 3 017, a krajem 1998. godine 6 045 riječi.
Početkom 2001. godine dogovorio sam suradnju s pjesnikom, jezikoslovcem i
6
kajkavskim leksikografom dr. sc. Ivanom Kalinskim koji je istraživao i kajkavske
prigorske govore bliske cerskom u selima Adamovec, Biškupec, Zelina, Vrbovec,
Čučerje i rodni Črečan. Utvrdili smo sastav članka natuknice i primjerne fleksijske
oblike, a s akcentuacijom natuknica prema mojem izgovoru počeo je 2005. godine;
sukladno njima akcentuirani su i primjeri. Do tada rukopis je narastao na preko 900
stranica. Smanjivanje je postignuto manjim brojem natuknica u abecednom nizu, ali i
unosom što više podataka o govoru sažimanjem fleksijskih oblika na najvažnije
nastavke i manjim brojem primjera. Dublete istog značenja čiji se oblik razlikuje
mogućim gubljenjem ili zamjenom jednog glasa, umanjenice, posvojni i gradivni
pridjevi, povratni oblik glagola, glagolske (imenice, pridjevi i prilozi) i brojni oblici imena
i prezimena obrañeni su u temeljnim natuknicama. Ekstremni primjer su 24 oblika riječi
šlepķček (mućak, pokvareno jaje) istog značenja i istog kratkog naglaska uvijek na
istom drugome slogu, koji mogu nastati promjenom glasa š u s, p u f, č u t, e u a, r u ụ.
Nakon sažimanja broja natuknica, smanjivanja primjera teksta i unošenja naglasaka
Rječnik ima oko 30 000 riječi i fraza obrañenih u 14 000 natuknica uz opis govora.
KOJE SU RIJEČI UVRŠTENE U RJEČNIK
Uvrštene su riječi govora seljaka i seoskih obrtnika, starih alata, zanata i ruralne
terminologije iz 11 sela na području oko 550 godina stare crkvene župe Cerje i od
1851. godine školske općine Cerje, kao i svih sela bivše općine Šašinovec
(1939.-1955.) u prvoj polovici 20. stoljeća prije većeg zapošljavanja i doseljavanja.
Ta sela su: Cerje, Budenec, Drenčec, Glavničica, Obrež, Popovec, Sesvetski
Kraljevec, Soblinec, Šašinovec, Šijavrh i Žerjavinec.
U Cerju je crkvena župa (spominje se prvi put 1466.) i od 1478.-1602. kaptolska
mitnica, a na Pijacu se održavaju 3 godišnja sajma. Župi Cerje pripojena su 1789.
godine sela Šašinovec i Laktec, kada je bezuspješno osnovana i škola (radila je
Praktična gospodarska škola Cerje biskupa Vrhovca samo 1802. godine, a pučka
škola obnovljena je 1851. godine).
Govor sela Lakteca nije obuhvaćen u Riẹčniku zbog drugačijeg naglaska zelinskog
poddijalekta gornjolonskog dijalekta. Veća doseljavanja nekajkavaca počela su u
7
drugoj polovici prošlog stoljeća u 3 sela uz ceste prema Zagrebu (Kraljevec, Soblinec
i Popovec) imaju porast stanovnika od 1948. do 1991. preko 4 puta, a 4 sela: (Cerje,
Budenec, Drenčec i Glavničica) imaju pad 2%. No i školovanje, odlazak u vojsku i
zapošljavanje izvan poljoprivrede sve više utječu na nestanak riječi, oblika, glasova
i naglaska kajkavskog govora. Vrlo su slični govori u svim selima istočnog
medvedničkog prigorja (bivša općina Sesvete i dijelovi tadašnjih općina Dubrava,
Zelina i Dugoselo), koji se takoñer naglo mijenjaju i sve brže nestaju.
Prvenstveno su uvrštene nekajkavcima manje razumljive riječi, koje se razlikuju od
standarda barem u jednom glasu i naglasku ili imaju drugačije značenje.
Glavni pisani izvor je moj rukopis etnografske monografije (Cerje – život i običaji) od
800 stranica, pisan od 1940. do 1947. cerskim govorom, i prijepis od 50 stranica
zvučnih zapisa razgovora iz 1974. i 1975. godine s 90-godišnjacima Mijom Tukecom
i Jagom Čižmek, roñenom Biškup.
Ostale riječi su iz mojeg govora sela Cerja u kojem sam živio od roñenja 1926. do
1953. godine i agronomskog rada na području općine Sesvete od 1956. do 1963.
godine, kao i rodbinske, prijateljske i radne povezanosti sa stanovnicima tih i ostalih
prigorskih sela. Sva sela crkvene župe Cerje i općine Šašinovec imala su 1953.
godine 3303 stanovnika (a 1857. godine 1735.).
Nisu uvrštene novije usvojenice iz drugih govora i književnog jezika preuzete u
posljednjih pedesetak godina. Novije riječi ulaze u govor izvornim oblicima; stariji
oblici kao tràjvan; lètrika (àvuto/tŏmŏbîl) i ràdijŏn sada su tramvaj; auto/automobil i
radio. (U gimnaziji sam morao naučiti čak i priglupnice: munjovoz, samovoz i
krugoval.) Stariji oblici riječi s posebnim glasovima i naglaskom sve brže nestaju.
Ovaj Rječnik ne će nestajanje zaustaviti, ali će čuvati riječi hrvatskoga kajkavskog
prigorskog govora zagrebačkoga sela Cerja, Granñina Šašinovca, Ivšićeva Gajišća
i šireg područja Domjanićeva Prigorja prve polovice 20. stoljeća.
GOVOR ZAGREBAČKOG CERJA
U Hrvatskoj je 9 kajkavskih sela imena Cerje. U zagrebačkoj županiji su Pokupsko,
Samoborsko i Vrbovečko, u Varaždinskoj Nebojse i Tužno, u Krapinsko-zagorskoj
Jesenjsko, u Karlovačkoj Vivodinsko, u Sisačko-moslavačkoj Letovanićko i u gradu
Zagrebu Cerje (bez pridjevka.) Ovdje opisujemo govor Cerja u bivšoj općini Sesvete,
prije Šašinovec i Kašina u kotaru Sv. Ivan Zelina. To Cerje je pripajanjem Sesveta
Zagrebu opet postalo zagrebačko. Prije kojih 600 godina na krčevini hrasta cera
nastao je Novakovec u cerju, kmetsko selo Gradeca, a od 1423. naziva se Cerje.
Kralj Žigmund uzeo ga gradu i prodao 1434. s Kraljevcem i Kobiljakom biskupu
Albenu koji daje dio Cerja Kaptolu i dijeli ga na Bìškuplanẹ i Kàptŏlcẹ. Tu je 1466.
crkvena župa, i pred drvenom crkvom na trgu Pijac od 1472. mitnica i sajmište. Praktična gospodarska škola osnovana 1789. radi samo 1802. a Pučka učiona od 1851.
Prema zapisu Stjepana Ivšića (1936.) govora sela Gajišća (danas dio Sesveta) govor
Cerja ubraja se u I. stariju kajkavsku zagorsko-meñimursku grupu konzervativnih
govora, na granici uz mlañu IV. križevačko-podravsku i mlañu III. turopoljsko-posavsku. Na osnovi prikaza Antuna Šojata (1973.) i podjeli Mije Lončarića (1996.,
2010.) govor Cerja pripada u srednjozagorski dijalekt na granici uz gornjolonjski (s
2 poddijalekta, zelinski i lupoglavsko-kalnički) i turopoljski dijalekt.
VOKALIZAM
Stjepan Ivšić bilježi u zapisu bliskog govora Gajišća 9 vokalnih fonema, tj. 4
specifična , ę, , uz 5 standardnih. Dugi zatvoreni zapisan je samo kao dugi
glas s dugouzlaznim naglaskom (težã.ka, rã.nimę, žgã.nci) i s prednaglasnom duljinom
(rā.nìli), a zatvoreni samo kao nenaglašeni (jọ i z rệpọ) koji se u Cerju izgovara kao
kratki nenaglašeni u (pisan ju i z riệpŏ).
Šojat smatra da cerski govor ima 7 vokalnih fonema (i, ẹ, e, a, o, ọ, u), dok se glasovi
ạ (izmeñu a i o) i glas ę (izmeñu e i a) mogu ostvariti kao položajne varijante fonema,
9
pa ih bilježi kao a odnosno e. Zatvorene glasove ẹ i ọ ubraja u vokalne foneme i bilježi
ih naglašene i nenaglašene uz 5 hrvatskih standardnih vokalnih fonema.
U cerskom govoru 9 je vokalnih fonema i slogotvornik r, kako je i Ivšić zabilježio za
govor susjednog Gajišća. Tipični kajkavski glasovi redovito dolaze u padežnim
nastavcima i omogućuju razlikovanje oblika riječi u pojedinim padežima kao i različito
značenje riječi u kojima dolaze. Glas ę čini 43% svih e i ę glasova Riẹčnika, glas ạ
20% svih a i ạ, glas ọ/ụ 14% svih o i u te glas iẹ 12% svih iẹ i i glasova. Ta 4
nestandardna fonema pisana su ovdje: ę (otvoreno e), i (zatvoreno dugo e), (zatvoreno dugo a) i / (zatvoreno o pisano ọ na mjestu glasa o odnosno ụ na mjestu
glasa u je isti glas (zb: zob i zûb.: zub) različita postanka a zbog lakše razumljivosti
pisan s dva različita slovna znaka).
Glasovi iẹ i ạ uvijek su dugi i naglašeni dugim naglascima ili su prednaglasne duljine.
Dugi nenaglašeni glasovi e, a, o dolaze samo u vokativu imena, rodbinskih naziva i u
usklicima te u nekim složenicama, dok ih drugdje zamjenjuju iẹ, ạ i ọ/ụ.
Samo 4 slogotvornika (i, ę, u, r) su na svih 5 prozodijskih položaja: 3 naglaska (kratki,
dugosilazni i dugouzlazni), prednaglasna duljina i nenaglašena kračina.
Sva 4 nestandardna samoglasnika (ę, i, / i ) nalaze se u oblicima imenice gŏsp
i sažetim oblicima posvojnih zamjenica m, tv i sv: Nsg tv gŏsp, G tvě gŏspě,
D,L tvè gŏspi, A tvû gŏspû, I s tv gŏsp; Npl tvě gŏspě, G tvi gspi, D tvèm
gŏspàm, A tvě gŏspě, L ŏ tvèmi gŏspàmi, I s tvèmi gŏspàmi.
Nestandardni samoglasnici (ạ, ę, iẹ, ọ/ụ) čine 23% svih samoglasnika, 38%
naglašenih i 13% nenaglašenih. Oni sudjeluju u 69% dugouzlaznog naglaska, 68%
prednaglasne duljine, 48% dugosilaznog naglaska, 12% kratkog naglaska (samo ę i
ọ/ụ) i 12% nenaglašene kračine (samo ę). Na početku riječi su iznimno i obično s
h
h
h
h
j
početnim fakultativno neizgovaranim h i j (ậs, ộsje; ậm, ÷brav, iệklati, ộlba, ộčni,
û.lije, hù.ntav).
Fonem dugo zatvoreno učestvuje s 5,43% svih slogotvornih fonema i više je zastupljen od r (1,61%), iẹ (2,74), ọ/ụ (3,00%) i o (3,94%). Primjeri bràt, brật; sàd., sậd.;
plãčen, plã.čan; zabìti, zạbìti; j÷n žgãnec, pù.ne žgã.nec/žgã.ncŏv; mãsni žgãnci, z
mã.snemi žgã.nci pokazuju da zatvoreno ạ i srednje a omogućuju razlikovanje riječi i
10
padežnih oblika. Od 23 555 glasova ạ njih 72% ima dugosilazni, 20% dugouzlazni
naglasak i 8% prednaglasnu duljinu.
Fonem otvoreno ę nije toliko otvoren glas kao u nekim kajkavskim govorima ali jasna
razlika postoji izmeñu običnog e i zatvorenog iẹ i omogućava razumijevanje. (Prělę
priệlę pr÷le i čez. prèle pr÷šlę s pr÷lem na pr÷le. Prelje primile predivo i kroz prolaz
prošle s predivom na prelo: sệle, s÷le, s÷lę; zệle, zệlę; Siệne sệne sènę.) Glas
otvoreno ę čini 11,57% svih vokalnih fonema. Od 50 229 svih glasova ę njih 66% ima
nenaglašenu kračinu, 13% kratki naglasak, 13% dugosilazni, 7% dugouzlazni i 1%
prednaglasnu duljinu. Od svih 33 459 nenaglašenih ę na otvorenoj je ultimi 98%, u
sredini riječi samo 1% kratkih i 1% prednaglasne duljine. Otvoreno ę nalazi se na
otvorenoj ultimi u prezentu (3lsg, 1lpl i 2lpl), u imperativu (2lpl) i u nastavcima (Gsg i
Npl) deklinacije imenica, pridjeva i zamjenica ženskog roda na -a.
Glas obično srednje e čini 15,19% svih vokalnih fonema. Od 65 957 svih glasova e njih
81% ima nenaglašenu kračinu, 16% kratki i 3% dugouzlazni naglasak, a dugosilazni
naglasak i prednaglasnu duljinu samo iznimno. Od 52 407 nenaglašenih srednjih e
64% je unutar riječi (meñu njima je i 3% nepostojanog e), 36% je na otvorenoj ultimi a
samo iznimno na početku riječi.
Glas dugo zatvoreno i čini 2,74% svih vokalnih fonema. Od 11 886 svih glasova iẹ
dugosilazni naglasak ima 70%, dugouzlazni 25% i prednaglasnu duljinu 5%.
U broju svih e, ę i i glasova srednje e čini 54%, otvoreno ę 37% i zatvoreno i 9%.
Od 88 704 svih i glasova 64% su nenaglašena kratka, 18% ima kratki naglasak, 13%
dugosilazni, 5% dugouzlazni i manje od 1% nenaglašenu duljinu.
Glas / čini 3% svih slogotvornika a odnos : je 47:53. Donjoglavnički pjesnik
Stjepan Kralj (1993.) piše uo (buogec) i ou (sounce) a tako i Biserka Marečić (1996.) iz
Kašine (nuoč i pout). Ivan Kalinski (1998.) u zapisu iz govorno bliskog Čučerja piše uo
(buok, suol) i ou (pout, zoup) Od svih 13 044 / glasova 65% je dugosilaznog
naglaska, 18% kratkog, 14% dugouzlaznog i 3% prednaglasne duljine. Iznimno
nenaglašeni kratki glas ọ/ụ se može čuti u prednaglasnom slogu umjesto ŏ/u (z mọjộ
nọgộ, z tvọjộ rụkû.) i u prijedlozima do, o, ob, od i po. Prednaglasna duljina / nije
označena u primjerima.
11
Zamjene vokala
Analizom prikaza A. Šojata (1973.) V. Zečević (1993.) ubraja cerski govor u I. grupu
s vokalskim sustavom sa 7 fonema S1 podsustav 7:6:4 i 7. podgrupe s 2 fonemske
zamjene nenaglašenog kratkog o, 2 zamjenska tipa i 4 neutralizacijska položaja.
Glas o fonemski zamijenjen u kratki nenaglašeni u pisan je ŏ, da zbog velike
učestalosti (27.958 ili 6,4% svih samoglasnika) ne otežava razumijevanje. Taj kratki
nenaglašeni u izgovaraju mlañi a i neki stariji u razgovoru s nekajkavcima kao kratko
o. Od svih nenaglašenih kratkih (49 920) u glasova 56% je od fonemski zamijenjenog
glasa o. U sredini riječi je 78% zamjena, na početku 12% i na kraju 10%. I
nenaglašeni o prijedloga o, ob, do i po je zamijenjen s ŏ/u. Dolazi u Isg nekih imenica,
pridjeva i zamjenica ženskog roda -ŏ umjesto -om te u Dsg pridjeva i zamjenica
muškog roda -ŏmu umjesto -omu.. Završetak -ŏv imaju u Gpl imenice muškog roda
te posvojni i gradivni pridjevi. Nenaglašeno o na kraju imenica i pridjeva srednjeg
roda kao i priloga (282) zamijenjeno je glasom e. Isto tako u nastavcima -om Isg
muškog i srednjeg roda i prefiksa pro- zamijenjeno je o glasom e, i u usvojenici profit
(prefît, prefitiệrati ). Samo iznimno izgovara se nenaglašeno o na otvorenoj ultimi u
nekim imenima i novijim usvojenicama (àvuto, Frãjno).
Gubljenje vokala
Rijetko i fakultativno gube se vokali u imenicama i glagolima: vretěne, karmìnę,
razumèti. Na otvorenoj ultimi priloga gubi se:
o : kàm, nìkam, sèkam, tàm, sìm, kàk, nèkak, sàkak, sèkak, ôvak/ŏvàk, ônak/ŏnàk,
pràv, zapràv, priệk, pŏpriệk; (o kod 280 popriloženih pridjeva zamijenjeno je s e);
a : kû.d., nèkud., nìkud., òtkud., dòkud., sàkud., sèkud., tû.d., òtud., dòtud., ŏnû.d., ŏdŏnû.d.,
ŏvû.d., ŏdŏvû.d., sàd., ŏdsàd., dŏsàd., nìkad., nèkad., skùp, zgộr, ŏdzgộr, zdộl, ọdzdộl.
Umetanje vokala
i izmeñu n i j : kŏcějnije, kŏrějnije, kamiệjnije, lucějnije, remějnije, prstějnije, vuglějnije;
bažulînije, brukvînije, buračînije, drŏftînije, gmậjnije, stậjnije, halînije, lepušînije, me-
12
šûjnije, mezdrînije, ŏbelînije, ŏblînije, ŏštrînije, perînije, petlŏvînije, travuzînije, třnije.
e nepostojano u završetke imenica i pridjeva muškoga ispred c, k, l, m, n, r, t (bõ.gec,
grã.šek, kõtel, bẽden, cìfer, nòvet, štěčen, nã.gel, tèjnek, jòšter) te glagolskih pridjeva
radnih i trpnih msg ispred l, n (p÷kel, nàšel, grîzel, spòten, ròden) i u Gpl imenica
srednjeg roda čija osnova završava na suglasničke skupine bl, dl, kl, sl, tl, br, dr, jc, lc,
nc, šc : stěbel/stebiệl, stiệkel/stekiệl, stũbel, sẽʚdel, čĩsel, sviẽ.tel, rěber, việder, jậjec,
břlec, kŏliẽ.nec, želiẽ.žec. Ne umeće se e u krajnju suglasničku skupinu tuñica kl, nego
se dodaje -in (becìklin, côklin, jãklin, vînklin). Na -in završava oko stotinu većinom
njemačkih usvojenica čiji su završetci -rl, -el, -en (fãslin, kậhlin, ràlin, fõslin, kràflin).
Zamjena jata je iznimno ậ (nậdra), õ (strõva), i (sinòkŏša i dublete tìrati/tèrati).
Vokalno r ostvaruje se s kratkim poluvokalom koji se ne dulji u e. Samo u nekim
riječima nenaglašeni slogotvorni r stariji izgovaraju i kao er (còpernica, sr÷berni,
žergû.či, pernàteti, pervậjz.) ili kao re (drevēʚnèti, drevějnka, trepû.tec, vretěne, vretěnce).
Od svih 6 976 glasova slogotvornika r 31% je nenaglašene kračine, 31% dugosilaznog
naglaska, 25% kratkog, 10% dugouzlaznog i 3% prednaglasne duljine. 66% je
naglašenih i to 47% dugosilaznim, 38% kratkim i 15% dugouzlaznim naglaskom.
Vokalno r čini 1,60 % svih samoglasnika a 15% svih r glasova.
Svih 10 silabema čini oko 45% broja svih glasova. Analizirani uzorci govora i broj svih
slogotvornika su: Riẹčnik 435 708, Cerje 307 155 i Spominki 28 806.
Tablica 1. Postotni udio pojedinih silabema u uzorcima govora
Uzorci
a
i
e
u/ŏ
ę
ạ
o
ọ/ụ
iẹ
r
Riẹčnik
22,23
20,36
15,14
14,08
11,53
5,41
3,93
2,99
2,73
1,60
Cerje
20,48
20,53
14,53
13,72
12,99
4,85
5,24
3,57
2,72
1,37
Spominki
21,77
21,29
15,25
12,03
11.92
4,20
6,95
2,95
2,83
0,81
Tekstovi Cerje i Spominki značajniji su uzorak govornog jezika jer Riẹčnik sadrži veći broj završetaka
fleksijskih oblika, nominativa, infinitiva i više rijetko govorenih riječi. Odnos silabema prednjeg (ę, e,
iẹ, i) i stražnjeg reda (a, ạ, o, ọ/ụ, u/ŏ, r) u uzorku govora Riẹčnik je 50:50 a u druga dva uzorka 51:49.
Inventar samoglasnika u 5 prozodijskih položaja:
1. kratki nenaglašeni slog: i e ę a o ŏ/u te slogotvorno r,
13
2. kratko naglašeni slog: i e ę a o ọ/ụ u te slogotvorno r,
3. dugosilazno naglašeni slog: i iẹ e ę a ạ o ọ/ụ u te slogotvorni r ,
4. dugouzlazno naglašeni slog: i iẹ e ę a ạ o ọ/ụ u te slogotvorni r i
5. dugi nenaglašeni prednaglasni slog: i iẹ e ę a ạ o ọ/ụ u te slogotvorno r.
U sljedećim primjerima navode se prozodijske mogućnosti pojedinih samoglasnika na
5 prozodijskih položaja (1a, 2a, 3a, 4 i 5) i posebno na otvorenoj ultimi za (1b, 2b, 3b).
Dugouzlazni naglasak pojavljuje se samo na ultimi naglašenih prijedloga nã, õ, põ i
negacije nẽʚ u kondicionalu ispred enklitika. U naslovu primjera naveden je broj i
postotni udio takvih samoglasnika u Riẹčniku, a uz glasove postotni udio tog glasa. U
okrugloj zagradi iza nekih riječi je i njihov broj u Riẹčniku.
Na otvorenoj ultimi nalazi se 34% svih nenaglašenih silabema i samo 3% naglašenih.
Manje od 10% riječi počinje sa samoglasnikom (uključivši i riječi s fakultativno izgovaranim glasovima
h
i j na početku riječi. Kratki nenaglašeni samoglasnik u (fonemski
zamijenjeni o ovdje pisan ŏ) čini 2/3 svih samoglasnika na početku riječi.
PRIMJERI
1a(%) Kratki nenaglašeni slogovi (izuzev otvorene ultime) (119 538 / 45%)
i(16)
iměna, imiệla, ìstina, vîdim, kùlike, zògnil, vìlica, mòtika, mlèzive
e(27) ehè, esènc, evanñelìst, mõdzeg, jõgen, smejàti, vìdeti, sekìra, stõlec
ę(0)
srębrěna, ręmějnije, dęvetìna, pęněz., pęrěju, sęjẽʚne, gnętû.
a(28) aâ, ahâ, adlậtuš, lažmî, platìti, tìrati, pîtal, gậvran
ŏ/u(27) ŏbalìti, kŏbìla, kòkŏš, dŏgŏvŏrìti, ubộžati, curî, kukurìza, luděm, sìput
Ķ(2)
tĶnìna, tĶgộvec, tĶdìca, pĶdèti, tĶpèti, tĶpèli, gĶdôba, tĶdậk.
1b(%) Kratki nenaglašeni slogovi na otvorenoj ultimi (147 026 / 55%)
i(25)
mlạtìti, tìrati, ž÷ti, nù.ki, lûdi, zũ.bi, dộbri, prậvi, sàki, znàli, nòsim, zõvi
e(14) sègde, kŏrìte, fîne měse, mlèzive, stậre sẽʚle, sûve siệne, tiệste
ę(23) sàñę, žẽʚnę, kôjnę, rògę, žěnskę, riệžę, velĩmę, pīlètę, zělę, cvèlę, m÷nę
a(27) ìstina, kùjna, rũ.ka, slûga, Jòža, stõla, Jàga, dõbra, diệla, dŏbîla, nęga
14
u/ŏ(11) z riẽ.pŏ, z brậdŏ, z dộbrŏ krậvŏ; kupûju, mlậtiju, na jŏriẽ.ju, mŏjěmu.
Tri glasa (a, i, ę) čine 75% nenaglašene otvorene ultime, dva (e, u/ŏ) 25%, a
glas o samo iznimno u inovacijama, imenima i nadimcima (àvuto, Jộco). Svih
nenaglašenih kratkih glasova e (81%), u/ŏ (81%), a (75%), ę (66%), i (64%) dok
slogotvornik Ķ ima 31%, glas o samo iznimno a nemaju ih ạ, iẹ ni ọ/ụ.
2a(%) Kratki naglašeni slogovi izuzev otvorene ultime (70 854 / 92%)
ì(21)
ìme, ìstina, cìpel, hìža, sìput, šìle, tìca, kŏbìla, platìti, vučìtel, vìdeti
è(14) èks, èrŏdrŏm, bèjži, cèsta, čèča, dèlati, dènes, mlèzive, imèti, lète
÷(8)
b÷dra, d÷jtę, d÷ver, n÷mrem, p÷kel, ž÷ti, j÷n, z÷t, ž÷p, v÷kši, s÷dem
à(29) àtres, bràt, jàma, jàbŏka, lŏpàta, vràna, nazvàti, zapīsàti
ò(16) òbad., òbujek, jòke, kòkŏš, gròz.d., kòjn, stòl, pòndelek, òtava, nòvet
ò/ù(3) ò.nda(217), ŏdò.nda, ŏblò.ka; nù.k, pù.ne, vù.gel, čù.jnek, tù.ča, vù.na
ù(7)
ubộžal, vùra, krùv, čùjti, kùjna, kùščar, lùk, jùžina, zùtra
r̀(2)
r̀bet, r̀ña, brj̀ nug, br̀k, br̀nica, br̀blam, br̀de, pr̀st, kr̀st, nabr̀kati.
Kratki naglasak čini u broju svih glasova o(72%), r(25%), a(23%), ọ/ụ(18%),
i(18%), e(16%), ę(13%) i u/ŏ(9%). Od svih kratko naglašenih inicijalni glasovi su 5%.
2b(%) Kratki naglašeni na otvorenoj ultimi (5 810 / 8%)
ì(13)
bì(52), nì(398), sì(102), prì(73), mì(33), tì(33), jašì(4) tę, pŏterì(1) tę
è(24) dè, deštè, čè, dvè, trè, kakvè, kè, maleštè, nè, ŏbŏdvè, sè, štè, tè
÷(16) n÷, s÷, j÷l, j÷ l’, kajn÷, m÷ (àm ję), sm÷, st÷
à(21) čà(8), dà(928), gdà(5), mà(12), nà(114), pà(9), sà(62), zà(20), zlà(8)
ò(16) kò(96), tò(927), zlò(44), pò(28), dò(11), ò(12), hò(8), vò(1)
ò/ù(1) nò.(12), nù.(2), bù.(38), sù.(11)
ù(9)
gù(3), mù(16), jù(5), tù(333), sù(63), vù(66).
3a(%) Dugosilazno naglašeni slogovi osim otvorene ultime (50 992 / 87%)
î(21)
înŏš, îskra, dîgel, gnîl, gîftal, krstîtkę, slîvnica, svînę, svîtnak, vîdim
i(14) čriệp, čriệve, diệkla, krampiệr, mriệle, piệjn, riệžę, čriệšna, zŏsiệm
15
ê(0)
h
êj, čêče!, fišêklin, Pêpič, Štêfič, bêjži/bêjž.!, bêjštę!, vlêci!
ě(11) fěla, grězla/grěznula, měse, jěni, něš, rastěju, věna, vretěne, zěmla
â(0)
ahâ, hâjs, gâčast, Jâdan, lâjtič, krâglin, vâjnkuš, z nâmi
(29) blậge, glậva, nigdậr, kŏtậč, lậsi, rậst, stậri, škậrję, škilậk, škrậbaš
ô(0)
ôj, čôva, dôbra, dôlec, Jôške, kôjni, kôlec, nôga, ôbed., tôpla, vôjska
/û(14) ộsje, ộsmi, grộbije, kộža, plột, svộra, û.lije, pû.na, sû.nce, šû.jnka, vû.k
û(7)
frûčka, frûnta, fûcam, grûñije, Lûkič, mûčkę, rûška, vûsnica, vûš, vûve
ř(4)
řmbati, řnec, břv, gřmje, hřglal, křsna, křv, sřdila, třčka, třsije, vřčak, žřni.
Dugosilaznog naglaska ima u broju svih glasova ạ (72%), iẹ (70%), ọ/ụ
(65%), r(31%), ẹ(13%), i (13%), u/ọ(7%). Iznimno ga imaju (o, e, a).
3b(%) Dugosilazno naglašeni slogovi na otvorenoj ultimi (7 564 / 13%)
î(36)
drčî; sinmî, zubmî, lažmî, čî (čěr), čî (čîji)
i(24) niệ (988), dviệ (99), (prez 3lsg jiệ, pŏviệ, zriệ, zviệ, (L pl) laktiệ, trsiệ
ě(11) G f sg: zemlě, jeně, bažulně, mě, tvě, svě, mŏjě, prez 3lsg: tkě, žgě
(13) gŏspậ, glavnậ, drevjậ, znậ, ŏdmậ, dvậ (146), dậ, jậ (257), kậ
ô(1)
samo int i V: kò kô, ò hò hô, vô; māmô, kūmô, Štēfô, Jānô, līgô
/û(14) stộ, gŏdŏvnộ, z vŏdộ, čerjộ, gŏspŏdộ, svộ, svŏjộ, rečjû., sečû./sekû.
û(1)
samo int, V i prep: čù čû, gù gû, žù žû, jû, jù hû, kukurikû, û, uhû, vû (58)
Dugosilazni glas ê, â i ř (samo int, prep i V): ehê, ehehê, hê, vê, vê hâ, māmê,
tātê, dēdê, Mārkê; aâ, ahâ, ōpâ, vê hâ, î ha hâ, māmâ, nâ; bř, gř, ř, př.
4(%)
Dugouzlazno naglašeni slogovi (27 841)
ĩ(16)
ĩge, ĩgla, vĩne, pastĩri, čerĩne, grĩzę, velĩju, pustĩla, spĩlil, blĩzu, ĩšče
i (10) cviẽ.t, sliẽ.pec, filiẽ.ki, zviẽ.zdẹ, liẽ.p, zriẽ.li, sviẽ.ti, pŏpiẽ.va, nadiẽ.vaju
(7)
ẽkstra, ẽvast, bẽden, stẽza, bẽdzeg, flẽkast, vlẽčę, grizẽju, ŏsmẽknul
ʚ(13) sẽʚle, stẽʚble, zdẽʚnec, žẽjʚ a, žẽʚna, črlẽʚna, svẽʚtŏga, ŏžẽʚnil, tẽʚri, jẽʚna
ã(5)
ãksa, jãjce, bedãčec, žgãnci, pŏ Pijãcu, dãję, klãpast, slãbę, mãsnę
ã(17) ã.kel, ã.pa, ã.rež., pã.lec, mužikã.ši, mã.šča, blã.gva, imã.jniče drã.gi, jenã.kę
õ(17) kõtec, čõvek, jõgen, võda, na stõlu, grõfŏv, jõrję, svõja, bõdę, slõži,
16
õ/ũ(8) grõ.bje, grõ.zdije, stõ.lnak, sõ.l, nõ.va, ŏtpõ.čiven; gũ.ska, rũ.ka, vrũ.ča, tũ.čę
ũ(5)
ũknuti, ũrlab., lûjnek, plũza, Vũzem, trũden, slũgin, pũšča, pŏmũčke
r3(2)
r3gast, r3mlan, br3vne, pr3havka, čr3na, ŏgr3nen/ut, ŏbr3nuti, prevr3nula, navr3ni.
Dugouzlazni naglasak čini % u broju svih glasova o(27), iẹ(25), ọ/ụ(14), r(10),
ę (7), i(5), e(3) i u/ŏ(3). Na otvorenoj ultimi dugouzlazni naglasak je samo u 112 riječi
(ẽʚ79, ã16, õ14 i ũ3). Glas ẽʚ je u čestici nẽʚ ispred enklitike bi koja se izgovara i bez glasa
b (nẽʚ bi). Glasovi ã i õ su u prijedlozima nã, õ i põ ispred kratkih fleksijskih oblika
zamjenica (čem, ke, kem, ne, te, tem i ve) a glas ũ samo u uskliku. Svih inicijalnih
dugouzlaznih naglasaka je 2,2% od kojih õ čini 77% i ĩ 20%.
5(%)
Dugi nenaglašeni prednaglasni slogovi (4 421/1,63% nenaglašenih)
ī(13)
žīvèti, žīvèli, bīkòva, bīkòvŏmu, bīvòla, Krīž÷ve, Līčàni, Īvêk!,
i(13) riẹšìti, riẹšìli, striẹlàmi, diẹndènes, dviẹstộ, krampiẹròva, priẹk nîh,
ē(0,2) Štēfêk, Štēfô, Katēnô, Bēlô, Cvētô, čēčô, dēdô, vēhâ,
ēʚ(6)
bēʚčàti, bēʚčàle, ŏkrēʚnù.ti, klēʚčàti, rēʚsàmi, kŏbēʚròva, Jēʚlô,
ā(0,7) Bārô, Kātô, Frāncêk, Mārkê, māmô, māmẽk, tātô, tātẽk, čāčô, bābô, pājcô,
(41) brạnàti, brạnàli, brạnìti, Zạgr÷ba, bèrtạšŏvŏga, rạzbòja, Blạž÷ve,
ō(0,1) Jōžêk, Jōžô, Lōzô, Rōžô, ōpâ,
/(8) ọdàti, nọsàti, cọkàli, jọpcòva; kụpàli, kụpètę, sụsèdi, nụč÷ta, sụsèdam,
ū/ŏ(13) ūkàti, ūlìti, kūpìti, kūrìti, kūmô, vūjnô!, cūc÷ta, Lūkòve, kūrìli,
ŕ(5)
ŕčàti, fŕkàti, gŕmèti, gŕmèle, sŕdìti, kŕm÷la, ŏgŕnù.li, dŕkàti, dŕkàli.
Prednaglasna duljina čini samo 1,63% nenaglašenih i samo 1,02% svih
samoglasnika. Glasovi a, e, o imaju prednaglasnu duljinu samo iznimno u vokativima
nekih imena i rodbinskih naziva ili usklika (māmô, Bārô, Mātêk, tātêk; Štēfô, Jēlô, čēčô,
dēdê, Tōmô, Dōrô, Jōžêk; ōpâ, vēhâ) Sva ta tri glasa zajedno čine tek 1% svih
prednaglasnih duljina. Prednaglasna duljina se pojavljuje:
a) ispred kratkog naglaska na penultimi u infinitivu, imperativu (2lpl), participu
aktivnom i svim oblicima posvojnih pridjeva osim msg kao i u fleksijskim oblicima
ʚ òdem, Zạgr÷be, glīstàmi, rạzbòja). Kod nekih
nekih imenica (bīvòla, nụčètu, sprēv
fleksijskih oblika posvojnih pridjeva naglasak je na slogu prije penultime (krạlòvŏga)
17
b) spred dugog naglaska na ultimi u dozivnom vokativu imena i rodbinskih naziva
(Bārô!, Īvêk!, Jōžô!, Bēlô!, strīnô!, dēdô!, māmêk!, tātêk!)
Nenaglašeni samoglasnik i kao samostalna riječ (veznik i enklitika ih) čini 11% svih
nenaglašenih kratkih i glasova dok veznik a čini 2,3% svih nenaglašenih kratkih a.
Inicijalnih nenaglašenih kratkih samoglasnika (bez samostalnih riječi) ima najviše
glas u/ŏ (3816 ili 8%) a od tih fonemski zamijenjeni o čini 99%. Samoglasnici o, a, e
i slogotvornik Ķ su inicijalni glasovi i iza protetskih h ili j koji se fakultativno izgovaraju.
NAGLASAK
Dijalekt je "govoreni" jezik i u njemu su najvažnije upravo
vrednote govornoga jezika i njih valja zabilježiti.
(P. Šimunović)
Najveća ljepota narodnih pošalica leži upravo u naglasku.
Čakavske i kajkavske šale moralo bi se u note metnuti kao pjesme!
(I. Mažuranić)
Cerski govor ima troakcenatski sustav (Šojat, 1973). To su: kratkosilazni (tromi),
dugosilazni i osnovni kajkavski akut (dugouzlazni). Govor Cerja ide u Ι2 konzervativnu grupu Ivšićeve podjele u kojoj se vrši tzv. kanovačko duljenje (sẽstra, žẽʚna,
j
õtec, kõtec, kõnec).
Naglašavanje istih riječi u cerskom govoru je promjenljivo i slobodnije nego u drugim
govorima, ne samo u padežnim i glagolskim promjenama. Razlike izmeñu pojedinih
akcenata nisu uvijek potpuno jasne. Riječi s dugosilaznim naglaskom mogu se
izgovoriti i s dugouzlaznim naglaskom. Isti govornik će rijetko u ponovljenoj rečenici
izgovoriti sve riječi na isti način. Kalinski i Šojat (1973.) pišu za govor nedalekih
Črečana i Biškupca da su akcenti manje izraziti od paralelnih štokavskih i kajkavskih
i mogu se u nepažljivu govoru i zamijeniti.
U Riẹčniku (Tablica 2) je 435 708 samoglasnika (62,57% nenaglašenih i 37,43%
naglašenih). Od 163 090 naglašenih samoglasnika kratkog naglaska je 47,02%,
18
dugosilaznog 35,91% i dugouzlaznog 17,07%. Od 272 618 nenaglašenih glasova
98,38% je nenaglašene kračine i 1,2% prednaglasne duljine (samo 1,01% svih
silabema). Kratkih nenaglašenih glasova nemaju ạ, iẹ, ọ/ụ dok o samo iznimno (0,3%
svih o).
Tablica 2 Broj i postotak silabema u naglascima, nenaglašenim kračinama i duljinama
Bez naglaska
Ukupno
Svekupno
23.824
73.025
29*
73.054
96.878
%
93,56
0,39
6,05
100,00
99,06
0,04
100,00
-
16.921
4.800
21.721
-
1.834
1.834
%
-
77,90
22,10
100,00
-
100,00
100,00
e
10.650
145
1.857
12.652
53.298
9*
53.305
%
84,18
1,14
14,68
100,00
99.08
0,02
100,00
ę
6.442
6.596
3.732
16.770
33.192
267
33.459
%
38,41
39,33
22,26
100,00
99,27
0,73
100,00
i
-
8.378
2.954
11.332
-
554
554
%
-
73,93
26,07
100,00
-
100,00
100,00
o
12.116
255
4.677
17.048
54
6*
60
%
71,07
1,50
27,43
100,00
99,00
10,00
100,00
/
2.404
8.427
1.845
12.676
-
368
368
%
18,96
66,48
14.56
100,00
-
100
100,00
u/ŏ
5.138
4.203
1.538
10.879
49.920
572
50.492
%U
47,21
38,65
14,14
100,00
98,83
1,17
100,00
i
15.894
11.400
4.308
31.602
56.549
553
57.102
%
50,30
36,07
13,63
100,00
99,03
0,97
100,00
r
1.747
2.146
693
4.586
2.062
228
2.390
%
38,09
46,80
15,11
100,00
90,46
9,54
100,00
Ukupno
76.680
58.565
27.845
163.090
268.198
4.420
272.618
%
47,02
35,91
17,07
100,00
98,38
1,62
100,00
Duljine
1.441
Kračine
94
Ukupno
22.289
Dugouzlazni
a
Dugosilazni
Silabem
Kratki
S naglaskom
*Glasovi (a, e, o) imaju prednaglasnu duljinu iznimno u vokativima nekih imena i u usklicima.
23.555
65.957
50.229
11.886
17.108
13.044
61.371
88.704
6.976
435.708
19
Na inicijalnom položaju (bez jednoslovnih riječi) je 2% svih nenaglašenih samoglasnika (glas u/ŏ čini 85%) i 3% svih naglašenih (glas i čini 53%, o čini 35%). U govoru
je broj inicijalno izgovorenih o, e, a Ķ veći zbog ispuštanja protetskog h i j.
Dugosilaznim naglaskom rijetko su naglašeni glasovi a (94 ili 0,39%), e (145 ili
1,14%) i o (255 ili 1,50%). Na tim položajima zamjenjuju ih zatvoreni samoglasnici (16.921 ili 77,90%), i (8.378 ili 73,93%) i / (8.247ili 66,48%). Kratki nenaglašeni
glas ọ/ụ može se u govoru čuti umjesto glasa ŏ/u u prijedlozima do, o, ob, od i po.
Glas u ima 39% a glas i 36% dugosilaznih naglasaka.
Dva naglaska u jednoj riječi su rijetka a mogu ih imati superlativi (nàjbòlši, nàjdeb÷lši)
i neke složenice većinom usvojene tuñice (riẽ.tkezù.ba, vùkŏpětina, zìmŏzlộvina; àjzibận, fòršĩbati, kàntãjzlin, kòperdèka, òberflèk, štòpelciệgar, štèmãjzlin; štràncmarîn).
KONSONANTIZAM
Cerski govor ima 22 konsonantska fonema od kojih su 3 nestandardna, ovdje pisana:
č glas izmeñu ć i č, u izgovoru bliži č ali tvrñi od ć a mekši od č; ñ glas izmeñu ñ i dž,
u izgovoru bliži dž; i glas dz položajna varijanta fonema z ispred g: bridzgàti, drūdzgàti;
Fonem č (18 848) čini skoro 2% a ñ (1 493) i dz (251) zajedno 0,2% svih glasova.
Fonem dz javlja se i analoški (bêdzeg, mòdzeg) te u prefiksalnim složenicama kad
nastaje skup dz (ŏdzậj, nậdzŏrnik). Nalazi se svega dvaput na početku riječi u jednom
nadimku i njegovom posvojnom pridjevu (Dzjòdzek i dzjòdzekŏv, a te riječi su unijete
na kraju abecednog reda slova D). Glas dz ne dolazi na kraju ni jedne riječi, ni u sredini
riječi ispred bezvučnog samoglasnika pa ne prelazi u bezvučni parnjak c. Nalazi se
ispred samoglasnika a, e, i, u, ạ, ę, ọ te suglasnika d, g, n, v. U govoru pojavljuje se dz
i kada je krajnji bezvučni c ispred zvučnog suglasnika (Jõtec ga tû.čę, tětec ga brậni).
INVENTAR SUGLASNIKA
Suglasnički sustav ima 6 sonanata (v j l r m n) i
16 šumnika: (p b t d c dz s z č ñ š ž k g h f).
20
Zvučno-bezvučni parovi su: b p, d t, dz c, ñ č, g k, v f, z s i ž š.
Fonem v ostvaruje se kao sonant samo ispred vokala, dok je ispred bezvučnih
konsonanata zvučni parnjak fonema f.
U Tablici 3. prikazan je postotni udio pojedinih suglasnika u broju svih i ukupnom broju
svih glasova za 3 uzorka glasova: u natuknicama i primjerima Riẹčnika (R), tekstu
Cerje (C) i tekstu Spominki (S)
Tablica 3. Postotni udio pojedinih suglasnika u broju svih suglasnika i broju svih
glasova u uzorcima govora (Riẹčnik, Cerje i Spominki)
Suglasnik
Broj u
Riẹčniku
% svih suglasnika
Riẹčnik
Cerje
Spominki
Riẹčnik
% svih glasova
Cerje
Spominki
n
l
t
r
s
k
v
j
m
p
d
č
z
b
š
g
c
ž
f
h
ñ
dz
50.173
44.774
41.231
40.868
38.511
37.407
34.578
34.556
34.402
30.427
28.295
18.848
17.611
17.046
16.325
15.942
15.338
7.602
3.303
2.559
1.493
251
9,44
8,42
7,76
7,69
7,24
7,04
6,51
6,50
6,47
5,72
5,32
3,55
3,31
3,21
3,07
3,00
2,89
1,43
0,62
0,48
0,28
0,05
9,71
8,89
6,90
7,49
7,84
8,58
6,63
6,95
5,48
5,47
6,90
3,19
2,89
3,41
2,84
3,22
2,60
1,44
0,39
0,41
0,19
0,03
9,85
10,92
8,07
6,18
8,04
7,51
5,03
7,24
7,25
4,50
6,86
2,68
2,51
4,09
2,93
2,76
1,62
1,02
0,29
0,57
0,09
0,01
5,20
4,64
4,27
4,23
3,99
3,87
3,58
3,58
3,56
3,15
2,93
1,95
1,82
1,77
1,69
1,65
1,59
0,79
0,34
0,27
0,15
0,03
5,42
4,96
3,85
4,18
4,38
4,79
3,88
3,70
3,06
3,05
3,85
1,78
1,70
1,91
1,58
1,80
1,45
0,80
0,22
0,23
0,10
0,01
5,54
6,14
4,54
3,48
4,53
4,23
4,07
2,83
4,08
2,53
3,86
1,51
1,41
2,30
1,65
1,56
0,91
0,57
0,16
0,32
0,05
0,01
Ukupno
531.540
100,00
100,00
100,00
55,05
55,82
56,28
Zvučni suglasnici na kraju naglašenih riječi i nenaglašenih ispred bezvučnih šumnika
u riječima koje ih slijede djelomično se obezvučuju. Djelomično obezvučeni suglasnici
21
pisani su na kraju riječi u natuknicama i pred bezvučnim glasovima riječi koje ih slijede
u primjerima s točkom ispod slova, jer se razlikuju od bezvučnih po napetosti (b., d., ñ.,
g, v, z., ž.). Kod slova g točka je slabije vidljiva u sredini repatog zavoja g.
Svih djelomično obezvučenih suglasnika na kraju riječi u Riẹčniku ima 11 708, a to
su: bX(225), dX(2 673), ñX(161), g(1 046), zX(781), žX(379) i v(6 444). (Kalinski u KAJ
6/2003 označava takve suglasnike posebnim podslovnim znakom (b, z) jer se od
bezvučnih razlikuju po napetosti. Kustić piše da u zagrebačkom pozdravu pisanom
"bok" , a skraćeno od "S Bogom", glas "k" nije čist, nego se u njemu čuje i "g". Jutarnji
list 2004.) Zvučni suglasnici djelomično se obezvučuju i na kraju nenaglašenih
prijedloga ispred riječi kad se početno h ne izgovara i riječ počinje samoglasnikom ( v
h
h
h
ìžu, pred. hîžu, vuz. hìžu, nad. hîžŏ, ŏd. hìžę, z. ìžę, v řže, bez. ķži) a rjeñe i pred glasom
h
l (v hlậd., v hlậdu).
Riẹčnik (R) ima 967 248 svih glasova, 531 540 suglasnika i 435 708 samoglasnika.
Tekst Cerje (C) ima 695 179 svih glasova, 388 024 suglasnika i 307 155 samoglasnika.
Tekst Spominki (S) ima 65 890 svih glasova, 37 084 suglasnika i 28 806 samoglasnika.
Najvećem udjelu glasova n i l uzrok je zamjena glasa nj u jn i n i glasa lj u l.
Obezvučeni suglasnici unutar riječi pisani su kao i u hrvatskom standardu bezvučnim
parnjacima, osim v koji je djelomično obezvučeni na kraju riječi i obezvučeni uvijek
pisan s podslovnom točkom (v) radi lakšeg razumijevanja, a ne f.
Djelomično obezvučeni suglasnici i obezvučeno v ubrojeni su u zvučne.
Iznimno je iz istog razloga djelomično obezvučeni instrumentalni prijedlog z pisan
ispred bezvučnih kao s, jer je u hrvatskom standardu jednak prijedlogu s, a ne z kako
je pisan genitivni prijedlog z (iz, od).
Primjeri jednosložnih riječi s obezvučenim krajnjim suglasnicima:
b (slàb., srậb., vậb., lèb., jěb., žliệb., rîb., bòb., drộb., šûb., gù.mb., zû.b., gřb.)
d (sàd., gàd., lậd., sậd., dèd., měd., siệd., zîd., pòd., gộd., rộd., hûd., sû.d., gřd.)
ñ (sậñ., zậñ., dèž.ñ., brèñ., sèñ., žěñ., rîñ., kộjnñ., tûñ., ñù.nñ., prû.ñ., hřñ.)
h
g (càjg, vrậg, briệg, mîg, glòg, Bộg, drộg, rộg, lûg, lû.g, dù.g, dû.g, řg)
z (mràz., mậz., slèz., věz., zěz., riệz., grîz., vộjz., vùz., gûz., sû.z., břz.)
22
h
ž (lậž., jěž., mriệž., hîž., krîž., nòž., vuž., rû.ž., mû.ž., pû.ž., řž., svřž.)
v (làv, prậv, ciệv, ziệv, krîv, kròv, lộv, krùv, pùv, dûv, pû.v, čřv, křv)
ZAMJENA SUGLASNIKA
lj u l uvijek je zamijenjen na početku, kraju i u sredini riječi:
lèb., lète, lètes, lètina, levậk, liệtni, Lùbek, lùbica, lûdi, lùdski, lûska, lūščìti, lût;
č÷šel, čû.kel, grědel, kậl, kèl, křmel, kû.kel, metîl, mûl, pazìtel, šmřkel, vučìtel, žûl;
čàpla, hàla, kàpla, kònŏpla, našvavậla, pàvulica, pòstelica, priệtelica, sàbla, tkậla;
lj u j zdrậvje, zglậvje, dîvji, dìvjač, grõ.bje, rù.bje/rubjě, dřvje, šîbje;
lj u jl samo Mihòjle);
nj u jn i to:
a) unutar riječi (5 157, većinom glagolske imenice) gmậjne, vķjne, zřjne; bã.trejne,
bẽč
ʚ ajne, br3cajne, glavîčejne, kũjnajne, lẽʚžejne, lũžñejne, miẽ.šejne, vộrdajne;
b) na kraju nekih riječi u Nsg imenica muškog (10) roda (gùjn, kòjn, kõstajn, làguštajn,
nã.kŏvajn, nã.stejn, piệjn, prõtvajn, stiệjn, vrgậjn) i Gpl nekih imenica ženskog (31) roda
na -jna uz dubletni oblik na -i te imenica srednjeg (68) roda na -jne uz dubletni oblik na
-ŏv (čriệjn, kŏpậjn, mriệjn, strugậjn, šprậjn; imậjn, križậjn, pã.rejn, prŏščějn, scậjn);
nj u n pa u l: sû.mna/sû.mla, sû.mliv, sû.mlati, pŏsû.mlati;
nj u n mijenja se uvijek na početku riječi: nậdra, nūšìti, nějnin/nějn/nězin, nîjŏv/nîv,
něgŏv, n÷ga, n÷mu, nìm, nūšìti; ali kada nenaglašeni oblici zamjenica 3 lica slijede
naglašene prijedloge dò, nà, nậ, zà, zậ, vù, vû njihov početni n se izgovara jn: dò jnę,
nà jnem, nậ jnę, zà jnega, zậ jnu, vù jni, vû jnu, a u naglašene prijedloge koji završavaju
na -d umeće se j ispred d: òjd, pòjd, pr÷jd, nàjd (ali i inovacija: Bàjdnak!), dok završno
z prijedloga postaje ž: b÷ž nęga, bež ně, vùž nęga, vûž nu/vuž nû., ž nû., ž nìm;
nj u n na kraju nekih riječi: bẽden, bũ.ben, č÷šen, glòžen, jõgen, lìpen, lù.cen, pẽʚden,
rã.žen, r÷žen, sěžen, siệčen, trậven, sķpen;
č u s: sàña (čaña), sàñiti (čañiti), sàñaveti (čañavjeti);
d u k u skupini dl: glàkę, glậčje, gliệtve, glîbŏk, ali glèna/dlèna, glènav/dlènav;
d u t: âtres (adresa), atresiệrati;
g u k : kùščar (gušter), kậvran (gavran), kamâšlin (nj. Gamasche <fr. gamache), kôber
23
(guber), kķč (grč), kķčiti (grčiti), skķčiti (zgrčiti);
h u k: sirŏmậk/sirŏmã.ka, i u tuñicama: fiệktati, riktàti, šliktàti i šlihtàti (ali i rìvtik);
h u v najčešće: mûva, jûva, bù.va, duvận, čôva, vûve, pevậrec, suvậlek, pàzuve,
strôva, kûvati, pŕvàti, ziẹvàti; krùv, pû.v, sûv, ziệv, lepûv, palûv, vķpa;
h u j rjeñe: snêja, štìjati, màjem, nîjŏv, tîje; smiệj, jôrej, griệj, špl÷j, šprîj, štîj; ali
h
kujìle/ku ìle, žmàj/žmàh, i samo: miệh;
h u š u umanjenicama i ispred t: jušìca i jùvica, bušìca i bù.vica, mušìca i muvica,
mùšica, snêja, snešìca; pŏdsnehậla i pòdsneš, pŏdsnešìca; štèti, štèl i hôču i hòčem;
drhtàti, dķhtam i dķščem;
k u g gamìlica, gavaliệr, kalôp, gredènc;
l na kraju riječi i sloga ne zamjenjuje se s o (õsel, ôslŏv);
m u l: tùtlek, tûtlast;
n u m: Fàlem Bộg!, Fàlem Ìsus i Màrija!, za pět rậm bộži, j÷mput, naj÷mput, nij÷mput,
pìkma, pìkmica, pîkmast; nàčmem, pòčmem, prìčmem;
n u l: drômla, drŏmlìčica, sû.mla (pred, z, za) diệmlŏ, zlậmlati, ramlìca, ramlàti;
r u l: dil÷kter, rậzled, levòlver, lŏgŏžậr, rộla, suvậlek, mêlzer, ferkèlt, pučpulīkàti,
slakộpar, lõ.žñije (i rõ.žñije), j÷l (i j÷r), Katalèjne (i Katarèjne), klậruž. (i krậluž.);
s u š: čùška (ćuska), čùškati (ćuskati), čûšnuti (ćusnuti), òšpicę; ali i asimilacija s u š
(štrîček, štrîči, štrìga, štŕčàti, štrùjna, šķšan, pàšŏš);
š u s : skŏpìti, skŏpčậr, sklõpec, slìva, slivậš, slìvica, slivîčka, slivnîk, slîvnica, slìvŏvica,
slù.ka, stàkŏr, stàkŏrek, stàkŏrọvka, Stakòrŏvec, sộjka, česàti, česàle, česnậk;
t u č: bŏbìšče, čîščen, čiščelìšče, ščập, ščīpàti, ščîpnuti, ščèp (uštap), prŏščějne,
pūščàti, puščîna, mậšča, kŏsìšče, kķščen, mŏtičìšče, (svih na -šče 456);
t u k u skupini tl : měkla, klậka, klàčiti, nàkle, nàkel, znậkel, pòkle (ali i: svẽtle, vìtle,
snêtliv, petlìna, vìtlica/vìtica, vû.tlejnka, cigarêtlin, pậjntlek, kravãtlin, mãntlin i dr.);
t u k u skupini tm: kmîca, kmîčne/kměčne, ali i pŏtmũlene;
v u skupini vn u m a n u l: ramn(l)ìca, ramn(l)e, , glâmn(l)a, Glamn(l)ìca, pemn(l)ìca,
zdâmn(l)a, trâmn(l)ik, ŏglamn(l)îk, nâramn(l)ica; gûmne, mramlîca, zîmlica;
z u ž: čìžmę.
d, g i t glasovi iz osnove pridjeva daju j pred komparativnim sufiksom -ši: glàdek glàjši,
24
mlậd. mlàjši, slàdek slàjši, ràd. ràjši, drậg dràjši, krậtek kràjši.
k, g, h ne prelaze deklinacijom u č, ž, š mậček mậčki, vrậg vrậgi, miệh miệhi (h je
većinom prešao u v ili j ili se ne izgovara).
k, g, h umanjenica na -ica ne mijenja se i tada zadržava temeljno značenje, a
sibilariziran u č, ž i š ga mijenja: rù.kica (ručica), knìgica (knjižica), mùvica (muhica) a
ručìca (ručka), knìžica (molitvenik) i mùšica (vinska mušica).
k i g u 3lpl prezenta glagola s osnovom na k i g tvori se sa č i ž, ali i sa k i g:
pečěju/čû./kû., rečěju/čû./kû., sečěju/čû./kû.; lęžěju/žû./gû., štrižěju/žû./gû., zaprežěju/žû./gû..
ISPADANJE SUGLASNIKA
d iz skupa dn: jěna, zàjene, sejěne, s÷di i s÷dni, s÷detę i s÷dnetę, jenòga, tij÷na
(<tij÷dna), mûne (<mûdne), krậnuti, lànetina (<hlàdnetina) (ali: glậdna, gâdna, jâdna,
trûdna!), slòbŏne, ŏpậnę, zapậnę, prepậnę, napậnę; sriệjni, priệjni, zậjni;
d iz skupa ždr: žriệbe, žriệbec, žrèbek, žrepčậk, žrebìca, žriệle, žriệti, žěrem, žřla,
nažriệti sę, pŏžriệti, zŏžriệti sę, ali žěri/žděri, žerètę/žderètę;
g iz skupa gd: dà, dè (gda, gde) ali dà gdà, dè gdè;
h ispred r i l na početku riječi i ispred r, n i l u sredini riječi: hrậček, hrậknuti, hrậst, hrậna,
hrậniti, hràpav, hrèn, hrūstàti, hrùstiti
ʚ
hlèbek, hlēpèti,
sę, hrùšč, hrûška, hlàčę, hlačelnìca, hlậd., hladìti, hlèb.,
pûhnuti, ŏtkrûhnuti, zdèhnuti, mậhnuti, pŏslûhnuti, č÷hnuti, rašč÷hnuti,
kîhnuti, ŏdèhnuti, ŏpûhnuti, pķhnuti, pèhnuti, pŏdèhnuti, predèhnuti, sèhnuti, presèhnuti,
splậhnuti, drhtàti, nahrùpiti, nahladìti, prěhlada, šmậjhlati sę, zahlĩknuti sę, ìshŏd.;
h na kraju riječi: flộh, ŏdmậh, špl÷j, vķh/vķj, ali miệh/miệj i mèšiti; kiệh/kiệj, kiẹjàti i
kiệjam/kiệšem; )samo mậh ali màjem i samo brùh/kìla). U padežnim nastavcima nema
ga, što otežava razumijevanje posebno u oblicima zamjenice oni, pa je u primjerima
taj ispušteni h pisan supskriptom (ih, nih, jih, jnih);
h ispred samoglasnika na početku riječi i izmeñu samoglasnika češće se ispušta, ali se
h
h
h
h
može i izgovarati (takav h je pisan superskriptom): ejnàti, èznuti, ÷brav, ẽbed.,
h
iệklajnka, hiệftati, hîm, hìlada, hìža, hòblič, hòtka, họdàti; hķč, hřg, hr3gast, hŕdàti; hùta, hûd.,
h
h
h
h
h
h
h
h
ù.ntav, ûpec, ūkàti; ma àle, mè un, me ùna, me ûr/mejûr, ku ìle/kujìle;
j iza palatala se gubi: vrậži, bộži, mậči, lisîči, mîši (ali dêči i dêčji, tîčji, kŏkộšji), a j iz
25
pomoćnog glagola jẹ nestaje u bržem govoru iza naglašenog sloga: òn ję ìšel; tàm ję;
j
a
j
j
j
j
j
pậk ę dòšel; m ę bìl tù; kàm ę ìšel; nàm ę zîma a vàm ę tôple; nậ ’v ę rậst v÷jverica
zìšla i nậ ’n ję skòčila (j je sačuvano u palatalnom r kao rj: barbiệrjen, gòrje, jôrjem,
mòrje, môrjen, nagŏvạrjàti, ŏdjạrjàti, stvậrjam, šìrje, škậriję, skvậrjen, stvòrjen,
pregŏvạrjàti, prigŏvạrjàti, razgạrjàti, raskûrjen, raspậrjen, stvạrjàti, večěrja, večěrjati,
zgŏvạrjàti, zôrja, zvãrjen, žerjã.vka, a nema ga u završetcima -ậr gŏspŏdậr, gŏspŏdậra);
k ispred č i t : čî, čěr, čerčìca; tratûr, těri, kŏndutiệr (ali i traktûr, nektěri);
m početno gubi se ispred n: nộgi, nộga, nộgẹ;
p ispred č, š i t na početku riječi i ispred n u sredini: čẽʚla, šenìca, tìca, tìč, čěnuti,
pŏčěnuti, kànuti (ali šèpnuti, prišèpnuti, ščèpnuti);
v početno ispred s, n, č, d, k, l, t; v iz kv, sv, tvr i svr: sà, sàčiji, sàki, sènuti, sěknuti
sę, čěra, dôvec, dŏvìca, kàniti, kràsti, lạčìti, lâkne, lâs, liệči, lạdàti, lekîč, liẹvàti, lât,
lạčìti, liẹnìti, tŏpìti, tòrk, tèknuti; brêska, sà, sàčiji, sàki, s÷, sęjěne, zŏsiệm, sègda,
sekřva (i svekřva, ali samo sv÷ker) nù.k, nù.ka, nù.ter, nû.tre, třd., četřti, četřtek, sŕbèti,
srậb, sràka (ali svřž., svřžje).
UMETANJE SUGLASNIKA
h protetsko ispred početnog a kao dubletni izgovor tuñica (halàpliv, halật, haldŏmậš,
h
àmetem a često ispred slogotvornog r (hřña, hřg, hķga, hřž.);
j protetsko ispred o se u nekim se riječima uvijek izgovara: jôgen, jògnen, jŏgněna,
jŏgnìle, jògnišče, jôžeg, jŏžěreg, jòrgŏvan, Jòka a većini može se i ispustiti: jôcet,
j
òcten, jôča, jòči, jòčicę, jòčinstve, jŏčậli, jộčni, jŏčnậk, jòčuv, jòke, jòkeke, jòkicę, jŏltậr,
j
òpica, jộpec, jộpčec, jôpičin, jôštre, jŏrànica, jòral, jŏràti, jŏrậtni, jŏrèjek, jôrej, jŏrnìcę,
j
òšter, jŏštrìca, jŏštrîjne, jŏštrìti, jôtec, jŏcòve;
j ispred početnog naglašenog o nikad se ne izgovara u riječima: ôblok, òblak, òbad,
òbrva, ôbraz, òber, ôbed, òbruč, ògrada, òpajnek, òprava, ôsa, ôsel, òšvica;
j ispred a uvijek se izgovara na početku u riječima: Jâdan, Jàdek, Jàga, Jàgica, Jàgušt,
Jậna, Jậlža, Jantộn, Jantọnòve, Jậmbrek, jàpa, jàpek, jàpica, jậrek, jagněda;
j
j
j
j ispred a i i može se i ispustiti: jàjngel, jàjnñělski, aldŏmậš, ambriệle, ambrelã.r; jìh
(njih), jìm (njim);
26
j ispred e ili u izgovara se uvijek u riječima: Jendrậš, J÷ndrek, j÷zere, jùžina;
j ispred d u prijedlozima od, pod, pred, nad kad su ispred oblika 3 lica ličnih i posvojnih
zamjenica: òjd nega, ŏjd ně, pŏjd nìmi, prějd nu, prejd nîvem, najd nìm;
j ispred t i d, u infinitivu i prezentu i to iza:
a i : nàjti/nậjti, nậjdem i prefigirani s pre, s, z; zàjti/zâjti, zâjdem;
i ě: pr÷jti/prějti, prějdem;
u i û: vùjti/vûjti, vûjdem, pŏvûjti;
o i : dòjti/dộjti, dộjdem i prefigirani s na, pri, z: nadòjti, pridòjti, zdòjti; pòjti/pộjti/pộjdem;
ì i î: prìjti/prîjti, prîjdem; zìjti/zîjti, zîjdem;
j ispred t u infinitivu ali ne ispred d u prezentu i to iza:
u: čùjti (i prefigirani s dŏ, na, pre, pri, za); ŏbùjti, preŏbùjti; zùjti, prezùjti, zŏzùjti;
j ispred ng (30) i nk (51): àjngel, štậjnga, štiệjnga, špậjnga, štrậjnga; duplộjnka,
mlã.dejnka, nevalậjnka, piščẽjʚ nka, plã.jnka, rùgajnka, Stàjnke, šû.jnka, zliệvajnka;
j ispred c, z, ž: mùjca, mùjcica, mùjcek; vộjz, vòjzek, vŏjzîček, vŏjzìti, navŏjzìti, zavŏjzìti,
zvŏjzìti, cùjza, cùjzek, cùjzica, pŏmôjzi; Lộjz., Lòjzek, Lôjzič; biẹjžàti;
(Skupine jnk, jng, jc, jz i jž izgovaraju se i bez j);
l epentetsko u dubletne oblike prezenta kòplem/am, gîblem/am;
v protetsko ispred vokala u i (ne ispred o i ọ!) vùprt, vùričnak, vùsred, vùsranec,
vùške, vûgŏrek, vûjec, vûš, vûpŏra, vũtiska, vũzda, Vũzem; vù.dica, vù.gel, vù.glen,
vù.nica, vù.zel, vû.glast, Vû.grin, vû.nic, vû.tek, vũ.čena/vũ.tečna pr÷ña, vũ.glič, vũ.ska,
vũ.tlejnka, vũ.zi, vũ.že;
v
v hijatsko intervokalno ispred u: pậvuk, pậvučec, pàvučina; nậvuk, pàvun, à uto.
SUGLASNIČKE SKUPINE
dj, lj, nj i tj izgovaraju se kao dva glasa, a i umeće se kratko i u nenaglašenom slogu
(ali uz kŏstjě i kŏščjě, a uz prŏščjě nema prŏstjě od prõstec);
dj: brậdje, grộzdje, pŏsudjě; ŏrudjě; (u skupinu nastalu od prefiksalnog d i početnog j
se ne umeće se i ŏdjŏràti, ŏdjạrjàti, ŏdjàhati, ŏdj÷kati)
lj: zẽʚlje, vesẽʚlje, tŏpộlje, ũ.lje, kộlje, evanñělje; mělja/měla, kêlja;
nj: burînje, halìnje, hŏblînje, kŏcěnje, perìnije, třnije, zelìnije, zřnje;
27
tj: a) kod nominativnih oblika imenica srednjeg roda i instrumentalnih oblika singulara
sva tri roda: cviệtje, cviệtjem, hrastjě, hrastjěm, smetjě, smetjěm, prũ.tje, prũ.tjem,
kŏstjě, kŏstjěm, lîstje, lîstjem, latjě, latjěm, vûstje, čậstju/jû., glûpŏstjŏ, jậkŏstjŏ,
kliệtjŏ/kletjộ, kộstjŏ/kŏstjộ, kòristjŏ, kr÷lutjŏ, latjộ/lậtjŏ, mastjộ, mlàdŏstjŏ, nậglŏstjŏ,
nậpastjŏ, nîtjŏ, perutjộ, pŏmetjộ, pŏstatjộ, pòšastjŏ, prîčestjŏ, přtjŏ, rîtjŏ, rukŏvetjộ,
siputjộ, smřtjŏ, sniệtjŏ, srbŏrîtjŏ, sviệstjŏ, škr÷butjŏ, šlìfutjŏ, štěčnŏstjŏ, t÷kutjŏ,
tr÷putjŏ, žàlŏstjŏ, žrtjộ; rjeñi su dvojni oblici inovacije: bòlestjŏ/šču, mû.drŏstjŏ/šču,
stàrŏstjŏ/šču;
b) na početku riječi: tj÷n, tj÷den, tj÷na (ali i tij÷den, tij÷na);
čr stara glasovna skupina ostaje u čřn, čřv, črlěn, čķkna, čķta, črtậlek, čriệp, čriệve,
črèt, črl÷nec, čr3ni, čr3navka, čr3viv, pŏčr3nel, ščr3bast. (čr, čķ, čř, čr3).
šč prema starijem št nalazi se u participima i glagolskim imenicama: kķščen, krščějne,
pùščan, pûščajne, ščập, ščìr, kliệšča, kŏščìca, ščùka, ščurîc, pīščàti i u imenicama
srednjeg roda na -ìšče i -išče: tŏpŏrìšče, kŏsìšče, meklìšče, blazinìšče, čiščelìšče,
greblìšče, detelìšče, hajdìšče, hržìšče, jačmenìšče, strnìšče, kŏnŏplìšče, kramperìšče,
kukurizìšče, predivìšče, mrcinìšče, pepelìšče, pìšče, kletìšče; jògnišče, grùntišče,
prậlišče, ròčišče, ròglišče, sàčišče, spûvišče, stậvišče i dr.
DEKLINACIJA
IMENICE
Od 7 648 imenica 49% je muškog, 42% ženskog i 9% srednjeg roda. Kad im se pribroji
1 895 glagolskih imenica navedenih uz glagole, tada je 39% muškog, 34% ženskog i
27% srednjeg roda. Najdulje dvije imenice imaju 6 slogova (plemenitašìca,
kukurizînije),
desetak
njih
5
slogova
(črvŏjiệdina,
drvŏciệpina,
jes÷nŏvina,
kŏstàjnŏvina, mrlèzŏvina, zimŏzlộvina, vukŏpětina, prispŏdộbica, margiệtuščica,
nagŏveščějne), dok jednosložnih ima preko dvije stotine.
U deklinaciji dvanaest je padeža, šest u jednini i šest u množini.
Posebni oblik za vokativ osim nominativnog očuvan je kao stilističko sredstvo (Šojat)
28
za neka imena. Vokativ s nastavkom -e imaju neka jednosložna muška osobna imena
sa završetkom na suglasnik (Blậž., Lậc, Nậc, Ròk, Štiệf, Vìd.), a rjeñe i neka trosložna
ženska Katèna, Palùna. Za rodbinske nazive te ženska i muška imena na -a postoji
obični vokativ oslovljavanja (obraćanja, skretanja pažnje) na -e: mâme, dêde, strîne,
Kâte, Mâre, Štêfe (i za žensko Štèfa i muško Štiệf!), ðûre, Îve) i vokativ dozivanja na -ô:
māmô, strīnô, Kātô, Mārô, Štēfô, Īvô kao i domaćih životinja imena na -a: Bēlô, Šārô,
Čŕnô, Līsô! Svi dozivni vokativi imaju prednaglasnu duljinu na penultimi.
U drugim imenima muškog roda koja svršavaju na suglasnik upotrebljava se za vokativ
oblik nominativa s dugim naglaskom na ultimi i prednaglasnom duljinom. Službu
vokativa preuzeo je nominativ s drukčijim naglaskom (N Fràncek, Ìvek, V
Frâncek/Frāncẽk; Îvek/Īvẽk). Utjecajem crkve i drugih govora govori se: Bòže, Ìsuse,
kûme, bràte, dêče.
Tablica 4. Nastavci imeničke promjene
Padež
Ιa muški rod
Ιb srednji rod*
ΙΙa ženski rod
ΙΙb muški rod
ΙΙΙ ženski rod
Nsg
-ø, -o
-e, -ě, -ộ
-a, -ậ, -u
-a
-ø, -i
G
-a
-a, -ậ
-ę, -ě
-ę
-i
D
-u
-u, -ûX
-e, -iệ
-e
-e
A
N/G
N
-u, -ûX
-u
N
L
-e, -u
-e, -u, -ûX
-e, -iệ
-e
-e
I
-em
-em, -ěm, -m
-ŏ, -ộ
-em, -ŏ
-jûX, -ju
Npl
-i
-a, -à
-ę, -ě
-ę, -i
-i
G
-ŏv, -ộv, -ø
-ø
-ø, -i
-ŏv
-i, -ø
D
-em, -ěm
-am, -em, -ěm
-am, -ậm
-em
-ěm, -am
A
-ę
N
N
-ę
N
L
-e, -iệ
-e, -ě*
-a, -àmi
-a
-iệ, -a
I
-i, -mî
-i, -mi*, -î
-ami, -àmi, -mî
-i, -mî
-mî, -a'mi
*Imenice s naglašenim -ộ u Nsg gŏdŏvnộ i mirŏvnộ sklanjaju kao one s nastavkom -ệ, a u Isg imaju i
dubletu -ộm. Imenica zlò ima u pluralu samo N zlà.
29
Neki etnici na -an govore se i na -ec: Kàšinčan/Kàšinec, Zàgrepčan/Zàgrebec, Drènčičan/Drenčičěvec, a neki imaju samo jedan oblik: Šašinòvčan, Pŏpòvčan, Kral÷včan,
Laktêčan, Glamlìčan, Žerevìnčan; Šijavřlec, Dugŏsẽʚlec, Grabiệrec, Pròzŏrec.
Samo u množini jesu imenice nộvci, nŏvčêci, nòvčeki, pènezi, ñèjngi, kàmati, stěpki,
žmětki, krstîtki, zậpitki, zậruki, òdvrački, vûreki, vùgledi, vûlŏgi, jậgli, žřni, žvěni, glivû.zi,
mustậči (svila na kukuruzu, ali liệvi mustậč!) (Npl od zû.b. je zû.bi; pl t zû.bi: usta)
Tablica 5. Primjeri imeničke promjene
Padež
Ιb srednji rod*
v
ΙΙa ženski rod ΙΙb muški rod
3
ΙΙΙ ženski rod
Nsg
bràt, nòž, à uto
šìle, vìme, setjě
rûXka, gŏspậ
slûga, tàta
břv, klûXp
G
bràta, nôža
šìla, vìmena, setjậ
rûXkę, gŏspě
slûgę, tàtę
bķvi, klùXpi
D
bràtu, nôžu
šìlu, vìmenu, setjûX
rûXke, gŏspiệ
slûge, tàte
břve, klûXpe
A
bràta, nòž/nôža
šìle, vìme, setjě
rûXku, gŏspûX
slûgu, tàtu
břv, klûXp
L
bràte/u, nôže/u
šìle/u, vìmenu, setjûX
rûXke, gŏspiệ
slûge, tàte
břve, klûXpe
I
bràtem, nôžem
šìlem, vìmenem,
setjěm
rûXkŏ, gŏspộ slûgem, tàtem
Npl
bràti, nôži, ludi
šîla, viměna, setjậ
rûXkę, gŏspě
slûgi, tàti
bķvi, klùXpi
šîl, viměn, setjộv
rûXk, gôspi
slûgŏv, tàtŏv
břv, klûXpi
šîlem, viměnam,
setjàm
rûXkam, ậm
rûXkę, gŏspě
1
G
brậtŏv, nôžŏv/ôv
D
bràtem, nôžem
A
bràtę, nôžę
šîla, viměna, setjậ
L
brậte, nŏžiệ
šîle, viměne, setjiệ rûXka, gŏspàmi
I
1
Ιa muški rod
brậti, nôži/mî
2
2
šîli, viměni, setjî
3
brvjûX, klupjûX
slûgem, tàtem břvem, klûXpam
4
rukàmi, àmi
4
5
slûgę, tàtę
bķvi, klûXpi
slûga, tàta
brviệ, klûXpa
slûgi/mî, tàti brvmî, klupa'mi
5
kôjnŏv/kŏjnôv/kôjn mûžem/mužệm¦ludệm hìlada i hìladu vrậti/vratmî slụgŏ/tậtŏ
I muškog i ženskog roda 6 je imenica (bìtanga, bìtangica, lậs, pijàndura, v÷čer i žù.č).
Imenice tipa Ciganin izgubile su krajnje -in a tako i etnici: Cìgan i Cigận, Lîčan, kr̀ščan.
Ιa. Imenice muškog roda na suglasnik
U Nsg 85% imenica muškog roda koje završavaju na -ec, -ed., -eg, -ek, -el, -em, -en,
-er, -et i -ev imaju nepostojano e : tětec, hẽbed., mõdzeg, cẽcek, čũ.kel, tũrem, glòžen,
čẽʚber, jõcet, lã.gev. Nepostojanog e nema u jednosložnim riječima, već samo u zatvo-
30
renoj ultimi višesložnih. Velì sę šèv, šèva, lèn, lèna, sèn, sèna i pès, pẽsa, rèn, rẽna,
liệs, lèsa.
Završetak -ậ+suglasnik ima 409 imenica: -ậk, -ậr, -ậč, -ậš i -ận.
Glậd., cìpel, kŏbậs, vậrŏš, svèder, zvộn i àvuto muškog su roda. Lậs, v÷čer i žù.č
muškog su i ženskog roda Dòber v÷čer! Bộg d÷j, sàki/u v÷čer, ôvę v÷čeri, òv v÷čer.
U Dsg je nastavak -u.
Asg jednak je za živo Gsg a za neživo Nsg ali može biti i Gsg. D÷j mi nòž./nôža.
U Lsg fakultativno postoji nastavak -e, ali i noviji -u i promjenu naglaska ili češće bez
nje: na ŏblò.ke/ŏblộku, na ŏrèje/ŏriệju, na cûcke/u, na stôle/u.
U Isg uvijek je nastavak -em: s krùvem, s pùtrem, z lùkem, z jôcem;
Postoji samo kratki plural: vû.ki, vrậgi, nôži, dậri, sîni.
U Gpl najčešći je nenaglašeni nastavak -ŏv (bîkŏv, lîstŏv, jěžŏv), a rjeñi naglašeni -ộv;
kod nekih (66) jednosložnih i dvosložnih s nepostojanim e a rjeñe i drugih supostoje
oba nôžŏv/nŏžộv, sînŏv/sinộv, vrậgŏv/vragộv, stŏlcŏv/stŏlcộv, bẽdnŏv/bednộv,
dẽčkŏv/ dečkọv, gòlubŏv/gŏlŏbọv.
Gpl nekih imenica (osobito uz brojeve) je nastavak -i: pět zû.bi, mû.ži, kŏmậdi, mesiệci,
klâftri, mêtri ili su bez njega: niệ peněz., màle žgậnec, pù.ne lộnec, šěst dận, kộjn,
mesiệc. Supostoje dublete (mû.ži/ŏv, kŏmậdi/ŏv, zû.bi/zû.bŏv, klâftri/klàftrŏv,
mêtri/-mètrŏv, s÷dem dận/dậnŏv, màle žgậnec/žgậncŏv) a rjeñe su i 3 oblika (òsem
kộjn/kộjnŏv/kŏjnộv. pět mesiệc/mesiệci/mèsecọv, lộnec/lộncŏv/lŏncộv)
U Dpl je najčešći nastavak -em: kôjnem, vôlem, gòlŏbem, a rjeñi -ěm: luděm, mužěm.
Završetak Apl je ujednačen -ę: sînę, svěkrę, těličę, mìšę, ŏrèję, zû.bę. Upotrebljava se
i nastavak -i: za tě lûdi, za gòsti. Rijetki Vpl jednak je Npl: lûdi môji!
U Lpl je nastavak -e: na nôžę, na kộjnę, na těličę ili -iệ: v zubiệ. Imenice koje imaju u
Gpl završetak -i imaju ga i u Lpl ŏvè gộsti i na gòsti
U Ipl nastavak je nenaglašeni -i ili naglašeni -mî (s pàjceki, s kộjni, z vộli, pred. svedộki;
zubmî, z ludmî) ali i dublete (85) kod jednosložnih i dvosložnih riječi s nepostojanim e
(z lậjti/lajtmî, s přsti/prstmî, sîni/sinmî, z mû.ži/mužmî, lậkti/laktmî, z nộvti/nŏvtm, i rijetko
drugih: z dẽčki/dečkmî)
31
Ιb. Imenice srednjeg roda
Promjena se uglavnom poklapa s promjenom imenica muškog roda osim u Nsg i Npl,
te Gpl i Dpl. Gotovo sve imenice srednjeg roda imaju Nsg s nenaglašenim nastavkom
-e, osim 24 zbirne s naglašenim nastavkom -ě, dvije s nastavkom -ộ (gŏdŏvnõ.,
mirŏvnộ) i jedna s nastavkom -ò (zlò).
U Lsg fakultativno je nastavak -e, ali rjeñe supostoji i noviji -u na čěle/u, na det÷te/u.
U Isg imenice srednjeg roda imaju nastavak -em osim zbirnih s Nsg -jě koje imaju u
svim oblicima singulara naglašenu ultimu a u Isg nastavak -ěm (brestjě, brestjěm,
svřžje/svržjě, svřžjem/svržjěm). Sve te imenice imaju i dubletne oblike s dugim silaznim
naglaskom na penultimi: briệstje, svřžje. Naglašenu otvorenu ultimu u singularu imaju
i imenice zlò, gŏdŏvnộ i mirŏvnộ a Isg je: zlòm, gŏdŏvnộm/ěm i mirŏvnộm/ěm.
Npl imenice jòke je jòka ali i jòči, ostatak dvojine vrečlîvę jòči, Č÷ga sę jòči bŏjě – rû.kę
čině. I lù.cen i reznîk sę riệžeju na dvậ jòka a i na jěne, če rezậč na drûge ne vîdi.
U Gpl nastavak je uvijek -ø, a uključuje se i 10 imenica produžene osnove s -ěn (iměn)
i 2 s -ěs (čuděs, neběs) kao i 22 onih u kojima se u završni suglasnički skup osnove (bl,
br, dr, gn, jc, kl, kn, lc, pl, rc, sl, sm, šc, tc, tl, tr, tv, vc i vn) umeće glas e ili iệ (stẽʚbel,
stûbel, rěber, việder, stěgen, jậjec, stiệkel, jộken, lậken, dûpel, trûpel, pěrec, previẽ.sel,
pậsem, pîsem, pŏviệsem, detěšec, kŏrîtec, sviệtel, jûter, biệtev/betiệv, břven/brviện)
kao i još 24 umanjenice s takvim suglasničkim skupovima (betiệvec, bičậlec, cûlec,
čělec, čriệvec, driệvec, kộlec, krîlec, mahậlec, ŏdiệvec, ŏžriệlec, priệlec, reběrec,
sělec, sîtec, stebělec, stekiệlec, tiệlec, vezậlec, vratîlec, vretěnec, zrcậlec, želiệžec,
žriệlec). Rijetko se pojavljuje i nastavak -i ili -ŏv (grộbji, hêkti/hektŏv, nã.jži).
U Dpl nastavak je -am (čîslam, dvŏrîščam, jậjcam, jùtram, rěbram, pěram, sělam,
iměnam, čûdam/čuděsam, zrcậlam).
U Ipl je većinom nastavak kao i u muškom rodu -i, a rijetko supostoji i -mî (dřvi/drvmî,
jậjci/jajcmî, prsi/prsmî, klùči/klučmî, liệti/letmî).
Infiks -n- u sg i pl ima 10 imenica (ìme, vìme, brème, sème, slème, tème, plème, ràme,
vriệme, prězime), 20 s infiksom -t- nema plurala (diệte, nû.če, kûmče, sirôče, družînče,
nậkŏlenče; blâšče, cûce, gû.se, kộjnče, mậce, mârše, marvînče, nemînče, prậse,
pìšče, rậce, těle, živînče, žriệbe) i samo 2 s infiksom -s- u pl (n÷be, čùde).
32
Uz brojeve dvậ, trî, četìri i ŏbŏdvạ nastavak Gsg. jest -a: dvậ vûva, trî jộka, četìri sěla,
Nije nepostojan vokal u diệne, diệna, a pùtre jẹ srednjeg roda.
U Nsg nema razlike u nastavku tvrdih i mekih osnova. Nenaglašen je -e, a naglašen -ě:
mliệke, gliệtve, sěle, čěle, sr̀ce, lîce, jâjce, plěče, sũ.nce; smetjě, drevjě, mladjě.
Akuzativ i vokativ jednaki su po obliku nominativu.
Zbirne imenice na -je i -jne kao i sve glagolske imenice imaju Isg na -em: lậtjem, třsjem,
třjnem, kòpajnem. Neke imaju množinu: Cẽʚrci ìmaju třsji na Kàšine. Sà gřmja su sêkli.
Većina imenica ima u Gpl nulti nastavak: plěč, kŏliện, sěl, liệt, iměn, lîc, dvŏrîšč.
Imenice koje završavaju na konsonantsku skupinu umeću nepostojano e: rěber, jěter,
jậjec, stiệkel. Na kraju može biti samo skupina šč: kliệšč, tŏpŏrîšč, meklîšč, zubačîšč.
Nastavak u Dpl je -am: liệtam, sělam, -em: kŏliệnem ili -ěm: mladjěm, rastjěm.
Kao i u imenica muškog roda u Lpl je nastavak -e ili -iệ: na kộle sem, na plěče ję, na
kŏliệne, na vrậte, na/pŏ/pri kộle; na prsiệ je ję.
Nastavak Ipl je -i: s kŏliệni, s kộli, z vûvi, z iměni, a rijetko i dublete -i/mî: z dřvi/drvmî,
z jậjci/ jajcmî, kliệščami/kleščmî.
ΙΙa. Imenice ženskog roda na -a
U Nsg imaju nastavak -a. K njima se pridružuju i imenice màter/màti i čěr/čî koje u
kosim padežima imaju proširenu osnovu (màterę, màtere, màter, ŏ matere, z mậterjŏ;
pl màterę, mậter/màteri, màterem, màterę, ŏ màtera, z matermî; čî/čěr, č÷ri, čěre, čěr,
h
h
ŏ čěre, š čerjộ, pl čěri, čẽʚri, čěrem, čěri, ŏ čěra, š čermî). Nsg od ìlada je i ìladu.
Naglašeni nastavak -ậ ima samo imenica gŏspậ te je u Gsg -ě, u Dsg i Lsg -iệ.
Gsg ima nastavak -ę ili -ě ili supostoje oba: vùrę, hìžę, gũ.skę, zĩmę, cĩrkvę, sũšę, vŏdě;
nõgę/nŏgě, žẽʚnę/ženě, sẽstrę/sestrě, snẽję/snejě.
Dsg i Lsg imaju nastavak -e: rû.ke, žěne, pŏ zîme, v glâve, k îže, pri t÷ce, na pòstele.
Isg ima nastavak -ŏ ili -ộ i nijednom s krajnjim -m.
Imenice -a osnova su u Gpl s nultim nastavkom: rû.k, žěn, sniệj, stiện, svîn, křp, krậv,
slîv, jậbuk, jậm, mậter, kŏpậjn, tikvậjn, a rjeñe s -i (sa završetkom -ka ali i dr.): cîrkvi,
cîkli, kîkli, pečějnki, žêlvi. Kod nekih supostoji i nulti nastavak, ali je u završni
suglasnički skup osnove (gl, kl, pl, sk, šk, šn, tv) umetnut glas e ili iệ (piệgli/piẽ.gel,
33
diệkli/diẽ.kel, kŏnộpli/ kŏnộpel, gũ.sek, rûšek, čriệšen; desiệk, igiệl, mekiệl, letiệv).
U Dpl je nastavak -am: dêskam, čriệšnam, rû.kam, kràvam, žẽʚnam, ràcam.
U Lpl je nastavak -a: na dêska, na nôga, ŏ žẽʚna, pŏ šùma, v rûka, v jàsla, vu vụtlẽjʚ nka.
Nekad se izjednačuje s Ipl na/z deskàmi, na/z nŏgàmi, na/z rukàmi, vu vũ.tlejnkami.
U Ipl je nastavak -ami ili -àmi (s kràvami, s pùrami, z letvàmi, želvàmi, ženàmi) a rjeñe
i -mî (vratmî, pŏstelmî) i dublete (sạnàmi/sanmî).
Poimeničeni pridjev se sklanja kao imenica (mlậda kao i mlậdejnka) a poimeničeni
glagolski oblik ima samo Nsg (treba/triệba). Imenice b÷dra (bedro) i sêjna (san)
ženskog su roda. Samo oblike plurala na -ę ima 57 imenica: bìsagę, cìmbulę, drŏžñìcę,
gậtrę, jŏrnìcę, krmìnę, làmpę, pŏsèję, ròglę, sù.ñę, škậrję, talìgę, tarùgę, zubàčę.
ΙΙb. Imenice muškog roda na -a
Osim više oblika muških imena (91) mali je broj imenica muškog roda koje imaju u Nsg
nastavak -a (slûga, gàzda, tàta, jàpa, dèda, švâba, barậba, brîca, čàča). Te imenice se
dekliniraju kao imenice ženskog roda s nastavkom -a u Nsg. Većina tih imenica može
u Isg imati dubletne nastavke -ŏ/em, a u množini se više govore s nastavcima Ιa vrste
imenica muškog roda, osobito muška imena na -a. Neka muška imena i rodbinski
nazivi muškog roda imaju deminutive i muškog oblika (na -ek) i ženskog (na -ica:
Blàžica, Ìvica, Lùkica, Nàcica, Tòmica; tàtica, sìnica, dèdica, jàpica) a augmentative na
-ina (Ivìna, Štefìna). Neke imenice na -a su muškog i ženskog roda: bìtanga, pijàndura.
Nekoliko imenica ženskog roda ima Npl na - i: jàsli, gû.sli, jŏčậli, jòči, sậni, sậpi, gòsti.
ΙΙΙ. Imenice ženskog roda na suglasnik u Nsg.
Od 92 takve imenice 42 su jednosložne, 39 dvosložne, 4 trosložne i 7 istoznačnih
varijanti. Dvije jednosložne (las i žuč) su ženskog i muškog roda. Od njih 18 ima
završetak Nsg na st, 18 na t, 9 na č, po 7 na l i r, po 5 na d i n a ostalih 15 na b., ñ., p,
s, š, v i ž.. Imenice čệr/čî i màter/màti sklanjaju se po ΙΙa deklinaciji
U Gsg je kod svih nastavak -i, a u Dsg i Lsg uz -i supostoji i nastavak -e. Asg je jednak
Nsg. U Isg su nastavci -ju, -jû.. Jednosložne imenice (40) imaju većinom u Isg naglašeni
nastavak -jû. uz nenaglašeni -ju, trosložne samo nenaglašeni, a dvosložne više
34
nenaglašeni uz naglašeni. U Ipl nastavak je -mî i -àmi (brvmî, klupmî/klupàmi).
Deminutivi i hipokoristici ženskih imenica s nastavcima muškog oblika -ek i -ič:
(č÷rek, màmek, Bàrek, Kàtek, Katîček, Màrek, Dòrek, Jànek, dẽklič, Jã.nič, Jẽʚlič, Kãtič,
Mã.rič) sklanjaju se kao imenice muškog roda Ιa.
Imenice glậd. i âtres (adresa) muškog su roda, a lậs, v÷čer i žù.č muškog i ženskog.
Imenica jambriẽ.la ima i oblik srednjeg roda jambriẽ.le, a bộl je samo ženskog roda.
UMANJENICE, UMILJENICE, UVEĆANICE I SLOŽENICE
U cerskom govoru kao i svim drugim kajkavskim govorima brojne su umanjenice i
umiljenice, a česte su i višestruke umanjenice (kràvica, kravîčka, kravĩčkica, stòlek,
stòlček, stŏlčĩček, diẽ.klica, deklîčka, deklĩčkica, gròzdek, grŏzdĩček, cvètek, cvetĩček).
Umanjenice čine 14% svih imenica (bez glagolskih od koji ne nastaju umanjenice).
Obilje umanjenica, promjenljivost i pokretljivost naglasaka daju govoru zvučnu ljepotu.
Lingvist Mate Hraste, čakavac, pisao je (u skriptama) da česti deminutivi i hipokoristici
kajkavsko narječje čine nježnim, ali i čudnim. Tome je uzrok, piše on, što su kajkavci
živjeli bez naročitih briga i bez naročitog uzrujavanja vezani, obrañujući svoja polja, uz
vlastelu koja je bila sklona upotrebi deminutiva i hipokoristika. Vjerojatno je tako mislio
i za poljski jezik, o kojem J. Hamm (1935.) veli: Poljaci su razvili izvanredno suptilno
razlikovanje u svemu što označuje nešto maleno, lijepo i nježno zavijajući grubu realnost u meki veo ljudskih manira. Slično veli J. Kekez (1969.), da kajkavac umanjuje
riječ da mu ljepše zvuči i da bi životnu grubost umekšao blagim odnosom prema njoj.
Najveći broj umanjenica muškog roda je na -ek (586) i -ec (477). Oblici muških osobnih
imena sa završetkom -ič nisu umanjenice već najčešći oblik za odrasle osobe (Îvič,
Štêfič, Mâtič, Lûkič, Lûdvič, Tômič). I neka ženska imena i rodbinski nazivi imaju
umanjenice na -ek i -ič: Bàrek, Jànek, Kàtek, Màrek, č÷rek, màmek; Bârič, Jânič, Jělič,
Kâtič, Mârič; dèklič. Sklanjaju se kao imenice muškog roda. Měga č÷reka tù niệ.
Umanjenice srednjeg roda završavaju na
-ce: čîslece, gniẽ.zdece, jàjčece, klù.pčece, lîčece, mlèkece, sķčece, sû.jnčece, detěce;
betiẽ.vce, bičậlce, cûlce, čělce, čriệvce, detěšce, driệvce, kộlce, kŏrîce, krîlce,
mahậlce, ŏdiệvce, ŏžriệlce, pěrce, priệlce, reběrce, sělce, stebělce, stekiệlce, tiệlce,
35
vezậlce, vĩnce, vratîlce, vretěnce, zrcậlce, želiệšce, žriệlce, sîce, cûce, mậce, rậce;
-eke: jòkeke, lìčeke, m÷seke, mlèkeke, n÷beke, pùtreke, sķčeke, vìnčeke, vùveke;
-iče: cviẽ.tjiče, driẽ.viče, grộzdiče, imậjniče, kŏrějniče, lîstiče, tķsiče, zdrậviče, zẽʚliče.
Najčešći završeci umanjenica ženskog roda su: -ica (692 sve -ica, -ìca, -îca i -ĩca) pa i
osobnih ženskih imena (Màrica, Kàtica, Jậnica, Bậrica).
I veći broj muških imena ima isti završetak (Blàžica, ðùrica, Ìmbrica, Ìvica, Jòžica,
Jùrica, Pèrica) kao i neki rodbinski nazivi (tàtica, sìnica, dèdica, jàpica).
Neimenične dječje umanjenice tvore se i od zamjenica, supina a najviše od priloga:
m÷neke, s÷beke, t÷beke; scã.tek, spã.tek, srã.tek; dìmek, dìmeka, dòmek, dòmeka,
jùtreke, liẽ.peke, nù.trek, nù.treke, vànek, vàneke, vùnek, vùneke, zùtreka.
Neke umiljenice/odmiljenice govore se samo djeci: àjati, bùbati, cūkàti, čīčìti, hã.jati,
h
ãjiti, pàjiti, pàpati, kùkiti, kukùc, b÷kan, b÷k, p÷c, pîmpek, pùpa.
Malo je augmentativa (osim od imena) a i ti su neki uzeti iz drugih govora: bŏgatûn,
bŏgậtuš, čęlějnka, deklìna, hrgàjna, kŏmàdina, leščìna, mužận, pijàndura, pizdàča,
rîtŏjna, trù.tina, tûrujna, zvřkŏjna. Uvećanice ne čine ni 2‰ svih imenica.
Osobna imena imaju češće augmentativne s nastavcima -ìna i -èna i pejorativne
oblike, ali odrasle i starije osobe, s nastavcima -ậk, -ận, -ậnec, -ệske, -iệr, -înec, -ùca,
-ùča.
Ženska su: Barèna, Dŏrèna, Dragèna, Jagèna, Katèna, Magèna, Marèna, Ružèna,
Jelèna (Jelěna je naselje Helena!) i muška: Blažìna, Dragìna, ðurìna, Francìna,
Grgurìna, Grgesìna, Imbrìna, Ivìna, Jendrìna, Jŏžìna, Lacìna, Lŏvrìna, Lŏjzìna, Lukìna,
Markìna, Miškìna, Nacìna, Pavlìna, Petrìna, Štefìna, Tŏmìna, Židọrìna, Žindŏrìna;
Filipận, Jakŏpận; Jŏžậk, Štefulậk, Lukištậk, Miškiệr, Franciệr, ðukijậnec, Ivậnec,
Pepậnec, Štefậnec, Jŏžînec, Lŏvrînec, Lukînec, Pavlînec, Petrînec, Štefînec, Jŏžệske,
Štefùca, Matùča. Neki pejorativni oblici imena (Tộmek, Kậtek) razlikuju se samo
naglaskom od umanjenica (Tòmek, Kàtek).
Složenica imenica od dviju imenica, pridjeva ili glagola i imenice je vrlo malo:
črnŏškộlec, črvŏjiệdina, dŏmŏbrậnec, dŏmŏrộdec, drvòcep, drvŏciệpina, drvòsek,
glavòsek, gŏlọglậvka, gŏlŏrîtec, gŏlọvrậtka, kùsęjěbec, màlemiệšnak, p÷čekûrec,
pìzdemiệrka, pìzdŏlîzec, pìzdŏžmìka, rìtŏlîzec, rukòvet/rùkŏvet, sinòkŏša, srbŏrit,
36
tràvŏvậbec, vàtrŏgã.sec; vùkŏpětina, zìmŏzlộvina, zlàtŏvrậjnka, žàbŏkrěčina.
Neke složene tuñice (većinom germanizmi) govore se i s dva naglaska ili s prednaglasnom duljinom: kàntãjzlin/kāntãjzlin, štrùmpãntlin/štrūmpãntlin, àjzibận/ājzibận,
fèldbiệblin/fēldbiệblin, règemãntlin/rēgemãntlin, štèmãjzlin/štēmãjzlin.
ZAMJENICE
1. Lične zamjenice jậ, tî i s÷bę imaju nastavke kao imenice ẹ-deklinacije. Gsg i Asg su
m÷nę/mę, t÷bę/tę, s÷bę/sę, Dsg je m÷ne/mi, t÷be/ti, s÷be/si, Lsg prì mene, prì tebe, prì
sebe, a Isg z měnŏm/diệmnŏm/diệmlŏm, s tộbŏm, sộbŏm.
2. Lična zamjenica òn ima pridjevsku promjenu. Gsg i Asg su n÷ga/ga a s prijedlozima
je na n÷ga/nà jnega, pŏd n÷ga/pòjd nega, ŏd n÷ga/òjd nega, pred n÷ga/pr÷jd nega,
bež n÷ga/b÷ž nega, v n÷ga/vù jnega, vùž nega, ž n÷ga. Dsg i Lsg su n÷mu/nem/mu,
a s prijedlozima na n÷mu/nà jnem, pŏ n÷mu/pò jnem, v n÷mu/vù jnem. Isg je ž nìm.
3. Lična zamjenica ôna ima nastavke ẹ-deklinacije. Gsg je ŏd ně/òjd nę, Dsg k nè, Asg
pred nû./prějd nu, Lsg pri nè/prì jne, a Isg ž nộ.
4. Lična zamjenice mî i vî imaju Gsg i Asg òd nas(vas)/ŏd nàs(vàs) i pr÷d nas(vas)/pred nàs(vàs), Dsg i Lsg k nàm i prì nas(vas)/nam(vam), a Isg z nàmi(vàmi).
5. Posvojne zamjenice mộj, tvộj, svộj imaju Gsg mŏjěga/měga, Dsg i Lsg mŏjěmu/-měmu, a Isg mŏjiệm/měm. Ženski rod obično se govori u stegnutu obliku:
Nsg mậ, tvậ, svậ, Gsg mě, tvě, svě, jednak je Npl, Asg mû., tvû., svû., a Isg z mộ, s tvộ,
svộ. Dsg i Lsg imaju samo dulje oblike: môje, tvôje, svôje žẽʚne.
6. Zamjenica něgŏv i něgve mijenja se u Gsg i Asg negvòga, Dsg negvòmu, Lsg ŏ
něgvem, Isg z negviệm, a něgva Gsg negvě, Asg něgvu, Dsg i Lsg něgve, Isg z negvộ.
Zamjenica nẽjʚ nin/nẽjʚ n/nẽʚn (njezin) ima Gsg i Asg nẽjʚ ninŏga/nẽjʚ nina/nẽʚna, Dsg
nẽjʚ ninŏmu/nẽjʚ nŏmu, Lsg i Isg nẽjʚ ninem/nẽjʚ nem/nẽʚnem.
7. Imenička zamjenica štè (tko) ima Gsg i Asg oblike kôga i č÷ga (za živo) i č÷sa (za
neživo ali se rijetko govori), Dsg i Lsg kômu i Isg s kiệm. (Vrlo rijetko se govori gdộ a
više identično kî i novije kò). Štè ima više složenica: nèšte/nèšti, nìšte/nìšti, ìšte/išti, gdè
37
štè, štè bîle, štè giê, štè gòd., štè gòder.
8. Imenička zamjenica kàj (što) ima oblike č÷ga, č÷mu i š čiệm i više složenica: dè kaj,
gdè kaj, kòje kaj, màle kaj, nèkaj, nìkaj, ìkaj, pộkaj, sàkaj, sèkaj, zậkaj; kaj giệ, kaj
gòd./gòder, kaj n÷; kàjti, kàj zěni, za kàj.
Riječ kàj ima i značenje priloga kàk (kao) i veznika kàjti, j÷l (jer i da). (Črlěn ję kàj
òpičina rìt. Kàptŏl ga ŏsû.dil na bàtinę, kàj niệ štèl vučìti cìgla zīdàti. Nigdậr niệ bĩle,
kàj sę nẽʚ bi v jûtre žgãnci kûvali.)
9. Pokazna zamjenica tè/tiệ/tàj (tậ, tè) ima Gsg i Asg tòga/tèga, Dsg i Lsg
tòmu/tèmu/vû tem i Isg s tiệm/s tèm. Enklitike pokaznih zamjenica uz naglašene
prijedloge nâ, nậ, zâ, zậ, pô, pộ, prî, vû, dộ: nâ’ve brẽze, nậ’vu brẽzu, nâ'nem rậste/u,
nậ’nu, nâ’te, nậ’tu; pô’ve steze, pộ’vu diẹklu, pộ’nu, pộ’tu kràvu, vû’ve hiže, vû’vu/vû’nu/vû’tu hižu, zậ’vę, zâ’vu/zậ’nu/zậ’tu pěč, prî’ve/prî’ne/prî’te strậne, dô’vę/dô’nę/dô’tę hìžę, nậ’v/nậ’n/nậ’t kràj, pộ’v/pộ’n/pộ’t lànc, vû’v/vû’n/vû’t zîd., zậ’v/zậ’n/zậ’t bìč.
10. Pokazna zamjenica v÷n/věnaj/venàj (onaj), věna, v÷ne; věni, věnę, věna ima Gsg
i Asg venòga, Dsg i Lsg venòmu i Isg veniệm (V÷n dẽčec věnę ženě. V÷n věnu vẽʚda
věnde venộgva venàk kàk i v÷te). V÷n je i u riječima venàk, venậkŏv, vẽʚnam, vẽʚnda,
věnde/v÷ne i venộgvati ili v÷ne dèlati (ono raditi, ševiti).
11. Upitno-odnosna zamjenica tẽʚri ima Gsg i Asg teròga, Dsg i Lsg teròmu i Isg s
tẽʚrem/teriệm. Složenice su detẽʚri, itẽʚri, màle tẽʚri, nektẽʚri, tẽʚri giệ i tẽʚri gòd..
12. Zamjenica *vьs’ь u značenju 'sav, čitav (sve, sva)' glasi sè, sà, sè. Arhaizam vès
se rijetko čuje, već više inovacija sàv.
Oblici sklonidbe za muški i srednji rod su: s÷ga, s÷mu, s÷/s÷ga, s÷mu, sèm; za ženski
rod: s÷, sè, sù., pri sè, zŏ sò., a plural (sì, sà, s÷): sè, sèm, s÷, pri se, zŏ sèmi. Òn ję sè
mòker i diệte ję sè mokre, a ôna ję sà sûva. S÷ga su ga čělę spìkalę. S÷mu tòmu sì
sậm krîv. Sû. šùmu ję prelětel krîž. krậž..
Sì lûdi s÷ znậju. Sà tậ sěla su blîzu. S÷ kràvę su v nõči čřnę. Sèm glìvam kě sę ne
jiệju sę velî nộrę glìvę. Sà pòla su pòžeta. Sè nîh sę ne bŏjîm. Zŏ sè strận su šùmę.
J÷den Švã.ba ję bìl prèk siệ tiệ Rûsŏv zarŏblenîkŏv.
13. Stara pokazna zamjenica *sь, sa, se u značenju 'ovaj, ova, ovo' osim u prilozima
dènes/diệs, več÷res, snôčka, lètes javlja se i samostalno s÷ga jùtra, s÷ga pretùletja,
38
s÷ga lèta, sě j÷seni, sě zĩmę, sě dŏbě, sě nòči. Prema *vьsak je sàk, sàki, sàka, sàke.
PRIDJEVI
Oblici neodreñenoga vida pridjeva muškog roda u Nsg imaju nulti nastavak -ø,
odreñenoga nastavak -i a naglasci osnova meñusobno se većinom razlikuju
(zelěn/-zelẽʚni). Pridjevi neodreñenog vida u Nsg imaju nepostojano e u završetcima
-en(120), -ek(30), -er(8) i -el(6) kao što su: štẽʚčen, glàdek, jòšter, tòpel.
Posvojni i gradivni pridjevi sa završetcima u Nsg -ŏv (<252) i -in nemaju odreñenog
vida (bràtŏv, bùkŏv/bûkvin), a neki muškog roda (<302) nemaju Nsg bez nastavka -i.
Svi pridjevi srednjeg roda imaju u Nsg završetak -e (čr3ne; bràtŏve, sêstrine/sestrîne,
lìpŏve/lîpine). Nastavci muškog i srednjeg roda su neovisno o dočetku osnove Gsg
-ŏga, Dsg i Lsg -ŏmu, Isg -em. Pridjevi ženskog roda imaju u Nsg nastavak -a, Gsg -ę,
Dsg i Lsg -e, Isg -ŏ. Nastavci svih rodova su Gpl i Lpl -e, Dpl -em, i Ipl -emi.
Tablica 6. Nastavci i primjeri pridjevske promjene
Padež
Srednji rod
Muški rod
Nastavci
Primjeri
Nastavci
Nsg
-ø, -i
žẽʚjen, žẽʚjni; čřn,
čřni
-e
G
-ŏga
žẽʚjnŏga, čřnŏga
D
-ŏmu
žẽʚjnŏmu,
čřnŏmu
A
G/N*
žẽʚjnŏga,
čřnŏga, čřn
L
D
žẽʚjnŏmu,
čřnŏmu
I
-em
Npl
-i
žẽʚjni, čřni
G
-e
žęjne, čřne
D
-em
A
-ẹ
žẽʚjne, čřnę
N
žẽʚjna, čřna
N
L
G
žẽʚjne, čřne
G
žẽʚjne, čřne
G
I
-emi
žẽʚjnem, čřnem
žẽʚjnem, čřnem
žẽʚjnemi, čřnemi
*d÷j mi tè čřn lõnec ili tòga čřnŏga lõnca
Primjeri
Ženski rod
Nastavci
Primjeri
žẽʚjne, čřne
-a
žẽʚjna, čřna
-ŏga
žẽʚjnŏga, čřnŏga
-ẹ
žẽʚjnę, čřnę
-ŏmu
žẽʚjnŏmu,
čřnŏmu
-e
žẽʚjne, čřne
N
žẽʚjne, čřne
-u
žẽʚjnu, čřnu
D
žẽʚjnŏmu,
čřnŏmu
D
žẽʚjne, čřne
žẽʚjnem,čřnem
-ŏ
žẽʚjnŏ, čřnŏ
-a
žẽʚjna, čřna
-ẹ
žẽʚjnę, čřnę
-e
žẽʚjne, čřne
-e
žẽʚjne, čřne
-em
-em
-emi
žẽʚjnem, čřnem
žẽʚjnemi, čřnemi
-em
-emi
žẽʚjnem,
čřnem
žẽʚjnę, čřnę
žẽʚjne, čřne
žẽʚjnemi,
čřnemi
39
U Nsg muškog roda postoje dva pridjevska lika: s nastavkom -i za odreñeni i bez njega
za neodreñeni lik a često su različitog naglaska, dok se u ženskom i srednjem rodu
istog oblika a mogu se razlikovati naglaskom: bẽʚdast, bedậsti, bedàsta/bedậsta,
bedàste/bedậste; stàr, stậri, stàra/stậra, stàre/stậre.
Posvojni pridjevi su na -ŏv i -in a imaju samo neodreñeni oblik. Gradivni pridjevi se
većinom govore s nastavkom -i. Imenice vrsta drveća i voćaka ženskog roda imaju
posvojni pridjev na -ŏv i gradivni na -in: brèzŏv/brèzŏvi i brêzin, bùkŏv/bùkŏvi i bûkvin,
jàlšọv/jàlšŏvi i jậlšin; rùškŏv/rùškŏvi i rûškin, slivŏv/slivŏvi i slîvin.
Posvojni pridjev očevog prezimena govori se muškima uvijek, a ženskim osobama do
udaje. Jõške Šatŏvìčŏv ję ŏžěnil Slàvu Malčìčŏvu. Udanoj ženi govori se poimeničeni
oblik očevog prezimena i posvojni pridjev muževog prezimena Slàva Malčîčka
Šatŏvìčŏva ję Jŏškòva žẽʚna.
Nastavci komparativa su -ši, -eši, -ji. Pridjevi dòber, lòš, vělik, mậli imaju komparativ
bòlši, gòrši, v÷kši, mèjnši. Najčešči nastavak je -eši: bèleši, čķneši, slàbeši, tķdeši,
nòveši, sr÷čneši, spŏm÷tneši, bŏgàteši, stàreši,
Nastavak -ji je rijedak a uz njega postoji i oblik -ši ili -eši: glìbji/glìbeši, nìži/nìžeši,
vìši/-vìšeši/visòkši, dù.ži/dù.žeši/dù.kši, d÷bli/deb÷lši/deb÷leši, vùži/vù.žeši, t÷ži/t÷žeši. U
komparaciji iza komparativa dolazi nèg ili òd: Stàreši ję nèg jậ i jàkši ję òd męnę.
Komparativ se tvori i opisno s riječcom bòle: bòle bẽʚdast, bòle liện. Pridjevi sa
završetkom -cậti i -cijậti uz pridjev pojačavaju mu svojstvo (belcậti/ijậti, nŏvcậti/ijậti,
pravcậti, puncậti/ijậti, živcậti.) Nepotpuno ili djelomično svojstvo izriče se pomoću
priloga: napộl sûv, pěčen, sìrŏv. Superlativ se tvori riječcom naj: najv÷kši, najvìšeši,
najtķdeši. Pridjevna uvećanica (apsolutni superlativ) tvori se augmentativnim prefiksom
pre: preliệp, prevêlik, prestàr.
BROJEVI
Brojevi imaju promjenu kao i pridjevi. Samo broj j÷den/j÷n ima oblike srednjeg roda
jěne i ženskog jěna a upotrebljava se u značenju neodreñene zamjenice nèki, nektěri,
pa i u množini jěni, jěna, jěnę. Oblici muškog roda su Gsg i Asg jenòga, Dsg i Lsg
jenòmu, Isg z jeniệm, Gpl jeniệ.
40
Dvậ i ŏbŏdvậ su oblici m. i srednjeg roda, a dviệ i ŏbŏdviệ ženskog roda u nominativu,
dok su ostali oblici jednaki za sva tri roda.
Broj dvậ/dviệ ima G i L dvè, D dvèm a i z dvèmi. Broj četîri/čètri ima G i L četîre/četère,
D četirem/četerem i š četiremi/četeremi. Iste nastavke imaju i brojevi pet do deset ali se
obično govori N za sve padeže.
U konstrukciji s brojem dvậ, trî, čètri/četîri, ŏbŏdvậ za NA upotrebljavaju se oblici
množine: dvậ bràti (Npl), trî bràtę (Apl); dvậ jộka, četîri šîla (NApl); ŏbŏdviệ gŏspě
(NApl). Rijetki su ostaci dvojine u kojima je Napl jednak Gsg: dvậ bràta sòldata, Špận
Mîške Bận ję na gròfice Drậškŏvičŏve napràvil trî sĩna naj÷mput.
Brojevi od 11 do 19 imaju sufiks -nàjst (jedenàjst), a redni -nậjsti (dvanậjsti).
Stotice imaju oblike: stộ, dviệstŏ/dviẹstộ, trîstŏ/tristộ, četîristŏ/četiristộ, pětstŏ/pēʚtstộ,
šěstŏ/šēʚtstộ.
h
Za broj tisuća govori se hìlada i indeklinabilna ìladu.
Brojni pridjevi i imenice od broja 4 nadalje imaju infiks -ěr- ili -er- (čętvěri, sedměrica;
p÷tere glậv decě, petěrę kôla).
KONJUGACIJA
GLAGOLI
Od svih 7 347 infinitiva glagola 47% je svršenih, 32% nesvršenih i 21% povratnih.
Dvovidni glagoli su rijetki (0,5‰) i većinom usvojenice (na -iêrati i dr.). Na -ti je 98%
glagola, na -či samo 2%. Od 127 na -či 23 su povratni a samo 8 nesvršeni. Meñu
glagolima na -ti je 345 dubleta s razlikom u jednom ili više glasova, a meñu onima na
-či njih 61 ima dubletu na -ti s istim fleksijskim oblicima. Svi prefigirani glagoli od ĩti
imaju dublete različitih naglasaka (dòjti/dõ.jti, nàjti/nã.jti, pr÷jti/prẽjʚ ti, vùjti/vũjti i dr.).
Bezlični povratni glagoli (41) tvore samo 3. lice prezenta i perfekta: biẹlèti sę (belî sę,
ʚ ìti/kmīčìti sę, meglìti sę, stĩnuti sę, vedrìti sę,
biẹlèle sę), dàniti sę, glavìčiti sę, kmēč
zbùriti sę, zmrạčìti sę, a 17 glagola tvori prezent i perfekt s dativom ličnih zamjenica
kụcàti sę, kụca (mi, mu, je, im) sę; mantàti, pŏštèti, viẹñàti, privìdeti, rạčìti, mrạčìti.
41
Neke svršene glagole čini povratnima nenaglašeni oblik dativa zamjenice si umjesto
sę ali i sę: čìčiti si, dŏn÷sti si, pŏčẽʚnuti si, prigrìsti si, pŏj÷sti si, pŏpìti si, privuščìti si,
zapòmetiti si, zapŏpiẹvàti si, zapùšiti si, zěti si; s÷sti sę/si, klěknuti sę/si, l÷či sę/si,
pŏčĩnuti sę/si. Povratni glagoli su i: plàkati sę, navčìti sę, mŏlìti sę, razgŏvạrjàti sę,
zafạlìti sę. Glagoli tuñica sa završetkom -iệrati (98) imaju u svim oblicima isti naglasak.
Najčešći prefiksi: na(572), za(533), po(425), z(341) i s(314), pre(287), ŏ(230), pri(175),
ŏd(174) i dŏ(156) čine 83% svih (3869). Neki glagoli imaju i udvostručene prefikse
nadŏ, predŏ, prena, pripŏ, zapri, pŏtpŏ, pŏraz, raspre, raspri i dr.
1. INFINITIV I SUPIN
U govoru je česta sintagma za + infinitiv i zamjenjuje glagolsku imenicu. Tò niệ za
glēʚdèti, nèg Bògu za plàkati. Imam ti nekaj za r÷či. Jòš ìmamę za kŏpàti (za kòpajne)
dvậ slògę třsija. Infinitiv služi kao dopuna uz glagole. Pŏčîma dèlati. Pòčel je kŏsìti.
Često ima službu imenice: Dŏněsi jèsti i pìti!
Mjesto infinitiva trebati/triệbati upotrebljava se poimeničeni oblik samo u Nsg:
trèba/triệba a dolazi u svezi (jě/niệ triệba, ne trèba).
Infinitiv završava na -ti (98%) ili -či (2%) a krajnje i se ne gubi.
Supin završava na -t (1083) a vrlo rijetko na -č (samo 6).
Razlika izmeñu infinitiva i supina je:
a) samo u nastavku (dèlati, dèlat);
b) u nastavku i u mjestu naglaska koji je u supinu pomaknut s ultime na penultimu;
c) u kvantiteti korijenskog vokala, odnosno naglaska (pràti, prật; p÷či, pěč);
d) u fonemski različitoj osnovi (glēʚdèti, glějet/glět).
Supina sa završetkom -at ima (74%) břčkat, cẽcat, cộkat, diệbat, fậjtat); -it (22%) fùrit,
gậjit, gòstit, hàbit, jõctit, klèštrit, kòpit, křčit, liệščit, lûžñit, mîtit;
Ostalih 4% imaju završetke: -st dû.pst, gněst, grîst, jiệst/jèst, krậst, měst, pậst, plěst,
prěst, skûpst, těpst, trěst; -et čěpet, glědet/glějet, přdet, sẽdet, vìdet, vřtet, žmîret; -ật
brật, prật, scật, spật, stật, tkật, zvật, žgật; -iệt cvriệt, driệt, pliệt, triệt, žriệt; -ìt brìt, mìt;
v
-ît bît, pît; -èt grèt, mlèt; -ět glět; -č pěč, liẽ.č, siệč, štrîč, tû.č, liẽ.č.
Supin je namjerni način nesvršenih glagola, u rečenici objekt uz glagole kretanja, a u
42
govoru označuje cilj ili svrhu. Ìdemę sę ìgrat. Nějdeju jòš spật. Pôslal ga ję jòrat.
Ŏtìšel sę štrîč. Ìdęm kûrit pěč i krùva pěč.
Supin u dječjem govoru ima i oblik umanjenice: Sàd. pěš scậtek, srậtek i spậtek!
2. SADAŠNJE VRIJEME
Završeci:
Jednina
Lice
Množina
1.
-am/ậm, -em/ěm/iệm, -im/îm
-amę/ậmę, -emę/ěmę/iệmę, -imę/îmę
2.
-aš/ậš, -eš/ěš/iệš, -iš/îš
-atę/ậtę, -etę/ětę/iệtę, -itę/îtę, -stę
3.
-a/ậ, -ę/ě/iệ, -i/î
-aju/ậju/u, -eju/ěju/iệju/u/jû., -iju/ìju/ę/ě
Najveći broj završetaka prezenta su nenaglašeni:
-am (2 697): běkam, cîmam, čiệbram,drã.gam, fậldam, gậcam, kậlam, lěcam, žèglam;
-em (1 892): brõ.šem, ñòknem, fûčem, jěčem, mòknem, rînem, sèknem, vřžem/gnem;
-im (1 131): bậtrim, ñậpim, frlûžim, ọciệrim, šlòpim, tậžim, vrậzim, zậbim, žîrim, žûlim.
Od naglašenih završetaka najčešći je -îm (rijetki su -iệm i -ậm):
-îm (340) bejžîm, budîm, curîm, cuzîm, čepîm, dimîm, gŏrîm, kŏsîm, ječîm, lepîm,
mudîm, pezdîm, rŏdîm, spîm, ščîm, štečîm, tajîm, vičîm, žmîm (svi ti imaju u pluralu
naglasak -ĩju a neki i dubletni -ĩju/ě);
-im (27): dŏspiệm, jiệm, nŏriệm, prispiệm, smiệm, vriệm, zriệm, zviệm, želiệm;
-m (11): dậm, prŏdậm, znậm; i
-ěm (9) cvrěm, pěm, tkěm, trěm, žgěm.
Neki glagoli s infinitivom na -ati imaju dva završetka u svim oblicima prezenta:
-lem/am (184) (kòplem/kòpam i 12 svršenih prefigiranih s: dŏ, na, ŏ, ŏp, ŏt, pŏ, pŏt,
pre, pri, ras, s, za), te ostala 164: -kam/čem (ìskam/čem), -tam/čem (gù.tam/čem),
-cam/čem (smîcam/čem) i -sam/šem (kòsam/šem).
Nastavak -mę u 1pl povezuje kajkavštinu sa slovačkim jezikom.
U 3pl generaliziran je nastavak -ju svih glagola ali supostoji često i kraći oblik -u/û
(55) i -ệ (10). Završetak -du ima (uz -ju) samo pomoćni glagol biti: bû.du/bû.ju i ně
budu/nědu/něju.
43
Prezent pomoćnog glagola biti ima veći broj oblika i to svršeni: jẽʚsem/sèm/jěs, jẽʚsi/sì,
jě/ję, jẽʚsmę/sm÷, jẽʚstę/st÷, jẽʚsu/sù; sažeti upitni: jẽʚsi(j÷ l’ si); jẽʚstę (j÷ l’ stę); niječni:
niẽ.sem/niệs, niẽ.si, niệ, niẽ.smę, niẽ.stę, niẽ.su; nesvršeni: bũ.dem/bû.m, bũ.deš/bû.š,
bũ.dę/bû., bù.demę/bû.mę, bù.detę/bù.stę, bù.deju/bù.du/bù.ju; sažeti uz zamjenice: jậ ’m,
tî ’š, -, mî ’mę, vî ’tę, -; niječni: n÷ budem/bum, n÷ budeš/buš, n÷ budemę/bumę, n÷
budemę/bumę/bustę, n÷ budęju/budu/buju; sažeti niječni: něm, něš, ně, němę,
nětę, nědu/něju (Jậ ’m sậm tò napràvil a tî ’š sàme glědel. Mî ’mę dòšli a vî ’tę nas tù
čèkali i ò.nda pẽʚmę skùp. Bòrme něm jậ tũñu dècu rã.nil. Něš dòbil nìš.).
Gotovo kod svih glagola s infinitivom na -či javljaju se 3 moguća nastavka u 3pl
(sečěju/sečû./sekû., pečěju/pečû./pekû., rečěju/čû/kû., tečěju/čû./kû., tučěju/čû./kû.,
vlečěju/vlečû./vlekû.; ležěju/žû./gû., štrižěju/žû./gû., zaprežěju/žû./gû.) a i kod nekih
prefiksijskih glagola tih osnova).
s
s
s
Neki glagoli imaju dva oblika u 2pl (dậstę, jiệ tę, pŏviệ tę, znậ tę) kao i neki prefiksalni
tih osnova te nepotpuni glagol (velîm, velîstę).
Prezentom svršenih glagola može se izreći budućnost: Mậm dộjdęm. Pěm v m÷lin.
Oko 3/4 glagola ima isti naglasak u svih 6 prezentskih oblika ali su često dubletni
nastavci (dulji i kraći) u 3pl i različita naglaska. Kod ostalih se razlikuju naglasci
mno-žine od naglasaka jednine a kod tih je i naveden naglašeni završetak 3pl.
3. PROŠLO VRIJEME
Perfekt se tvori redovno od kraćeg lika nesvršenog prezenta glagola biti i glagolskog
pridjeva radnog danoga glagola.
Rjeñe se upotrebljava dulji naglašeni lik (ìšel sem, jěsem ìšel, vìdeli smę, jěsmę
vìdeli). Niječni oblik 3sg niệję sažima se u niệ. Niệ bil. Bezlični perfekt glagola trebati
je triệbale ję i bîle ję triệba.
Nesložena prošla vremena su se izgubila. U govoru nema aorista i imperfekta.
Ostatci aorista glagola biti čuvaju se u tvorbi kondicionala (bi dòšel, bil bi dòšel) i
glagola r÷či kao poštapalica (rěkŏ/rekộ).
Puskvamperfekt se rijetko javlja kao stilističko sredstvo i od perfekta se po značenju
ne razlikuje. Bàš sme bîli zòsušili siệne, kàd. sę ję plôva zlejậla.
44
3. BUDUĆE VRIJEME
Buduće vrijeme izriče se futurom nesvršenih i svršenih glagola te prezentom
svršenih glagola. Ìšel bum i pěm. Dòšel bum i dộjdem.
Futur se tvori od svršenoga prezenta glagola biti i pridjeva radnog danoga glagola.
Redovno se upotrebljavaju kraći likovi prezenta, a kada je rečenični naglasak na
pomoćnom glagolu, može se upotrijebiti i duži oblik. (ìšla bu, bû. ìšla, bû.dę ìšla).
Nema razlike izmeñu futura i futura egzaktnog.
4. IMPERATIV, OPTATIV I KONDICIONAL
j
Nastavci imperativa za 2sg su: ø, j, i, pa su završetci ì, î, aj, àj, ÷j, iệj, ûj, î ; 2pl tę, jtę,
ètę, ùjtę, îjtę; za 3. lice su riječi nèk i nậj i oblik prezenta (nèk/nậj kòpa/kòpaju, nèk/nậj
si sědę/sědęju). Imperativ za 1mn nije u upotrebi.
Imperativ završava na:
-÷ñ./÷čtę/÷di i -÷j/÷jtę/ēʚdètę: gl÷ñ./gl÷j/glědi, gl÷čtę/gl÷jtę/glēʚdètę i prefiksalni s na, pŏ,
pre, pri, ŏ, ŏb, z, za;
-÷ñ./÷čtę: j÷ñ./j÷čtę i prefiksijski s dŏ, na, òb, pò, prę, za, z, zŏb, prena;
-eñ/ečtę: pôveñ., pŏvèčtę i prefiksijski s dŏ, ot, s, za; ìmeñ., imèčtę i ìmaj/ìmajtę;
vìñ./vìš/vìdi, vìčtę/vìštę/vìdetę/vîtę; bèjž./bèjži, bèjštę/bejžètę; òjdi/ŏjdètę/ôjtę; d÷j/d÷jtę i
ně daj, ne dàjtę;
Završni suglasnik u glagola 4. razreda 1. vrste (c <k) čuva se, pa su završetci -ci i -cètę:
lêci, lecètę; tako i pěci, rěci, sêci, těci, tû.ci, i tih osnova s prefiksima: pri, z, za.
Zabrana se izriče s nậj/nęmŏj i nậjtę/n÷mŏjtę s infinitivom; nậj/n÷mŏj tu pạčìti i nậjtę/n÷mŏjtę kajgòd. gŏvŏrìti. Za izricanje molbe ili želje govore se imperativi bù.di i d÷j,
d÷jtę. Bùdi Bộg s tộbŏ!, Srậm tę bû.di!, Bộg vam d÷j, diệl světę mèšę. Dõbre jùtre, sàke
jùtre. Bộg d÷j! Bộg mu d÷j, dûše lèke. Štè ne vîdi mrậviča, ně daj mu Bộg zdrậviča.
Optativ ili željni način je oblikom jednak glagolskom pridjevu radnom, a izražava želju,
nadu, blagoslov, a najčešće psovku, kletvu i sl. Žìveli! Krêpal da Bộg dậ! Presěle ti,
Bộg d÷j! Striệla bộža vû tę pû.kla z vědra n÷ba! Zîmica trejtàča tę třla! Jebàl tę cậrski
pastûv tẽʚri ję ŏtpõ.čiven! Jašì/jašộj tę vrậg pekl÷ni! Jebì/jěbal/jebộj tę cũcek! Zadnje
dvije i slične se obično govore s pojačanim dodatkom: - tè tę jàši/jašộj!, - tè tę
45
jěbi/jěbal/jebộj!
Kondicional Ι. tvori se od oblika bi aorista glagola biti za sva lica i pridjeva radnoga
danoga glagola, a kondicional ΙΙ. od kondicionala Ι. glagola biti i pridjeva radnoga Da
bòle ně bi škòdele. Bìl bi ju zěl na kôla, dà ję tàk liệpa ŏdnậpre kàk ję ŏtrậga. Jậ bi ti
bìl pŏmògel, dà si mi r÷kel. Niječni oblik glasi: Nẽʚ bi dậl nì Bògu bãta š čiệm bi vrậga
mòril. Nẽʚ bi štèl bĩti v nẽʚgve kộže. Nẽʚ bi òn nì mùvu zgàzil. Govori se i bez b: Nẽʚ bi.
5. GLAGOLSKA IMENICA
Završetci svih glagolskih imenica (1 874) su na -jne. Velika većina njih završava na
-ajne a manje od 1/5 na -ejne. Vrlo mali broj tih završetaka je naglašen (-ậjne, -êjne).
U natuknicama ima i 69 neglagolskih imenica srednjeg roda istog završetka, a većina
i
i
njih (45) imaju i dubletni završetak -nije ili -nije uz -jne: bažulîjne/n je, brukvîjne/n je,
i
i
i
i
i
buračîjne/nije, drŏptîjne/n je/drŏvtîjne/n je, kleštrîjne/n je, kŏcějne/n je, kŏmušîjne/n je,
kupîjne/nije, lepušîjne/nije, lupîjne/nije, mezdrîjne/nije, ŏbelîjne/nije, bĶviệjne/nije,
gmậjne/nije, imậjne/nije, kŏrějne/nije, lucějne/nije, mehûjne/nije/mešûjne/nije, pŏštějne/nije, pripečẽjʚ ne/nije, prŏščějne/nije, stvŏrějne/nije.
6. GLAGOLSKI PRIDJEVI RADNI, TRPNI I SADAŠNJI
Morfemi glagolskog pridjeva radnog za rod i broj (ø, a, e, i, ę, a) dolaze na sufiksalni
morfem Završetci oblika msg mogu biti (al, àl, ậl, el, el, èl, ÷l, ěl, iệl, il, ìl, îl, ŏl, òl, ul, ùl,
ù.l, rl, ķl, řl). Nenaglašeno e u završetku -el u manjeg broja glagola u msg je nepostojano
e (svi sa završecima -či i dio na -sti i -jti: r÷či/r÷kel, n÷sti/n÷sel, dòjti/dòšel.
Oblici glagolskih pridjeva radnih obiluju velikom raznolikošću glasova i naglasaka.
Jedan manji dio ima u svih 6 oblika isti naglasak na istom slogu. Oblici mpl i fpl imaju
uvijek isti naglasak kao nsg, a npl ima isti naglasak kao i oblik fsg. Sva 3 lica sg mogu
imati različite naglaske ili je naglasak nsg jednih jednak msg, a drugih fsg.
Tako nastaje 5 skupina:
a) svih 6 oblika isti naglasak na istom slogu (brậl, brậla, brậle, brậli, brậlę, brậla) ali je
msg kraći za jedan slog, ili svih 6 oblika isti naglasak na istom slogu i isti broj slogova
jer msg ima nepostojano e (dòšel, dòšla, dòšle, dòšli, dòšlę, dòšla).
46
b) 5 oblika duljih (fsg, nsg, mpl, fpl i npl) isti naglasak na istom slogu (pènula, pènule,
pènuli, pènulę, pènula) i 1 kraći (msg) drugačiji (pẽnul),
c) 4 oblika (msg, nsg, mpl i fpl) isti naglasak (cèril, cèrile, cèrili, cèrilę) i 2 oblika (fsg i
npl) drugi naglasak (ciệrila, ciệrila),
d) 3 oblika (msg, fsg, npl) isti (pọsiẽ.kel, pọsiẽ.kla, pŏsiẽ.kla) i druga 3 (nsg, mpl, fpl) isti
(pŏsèkle, pŏsèkli, pŏsèklę). Ivšić (1936.) je za podjelu kajkavštine uzeo primjer radnog
pridjeva iz ove skupine govora.
e) 1 oblik (msg: bàvil), 2 (fsg, npl: bậvila, bậvila) i 3 (nsg, mpl, fpl: bàvile, bàvili, bàvilę)
Kod prefigiranih glagola naglasak prelazi na neke prefikse (do, na, o, za) samo u msg.
U npl glagolski pridjev većinom je oblikom jednak fsg: ona ję plậkala, ona su plậkala,
ali se govori i oblik jednak fpl: Bilę su dẽca vùžgalę. Dẽca su jèlę mûrvę.
Završetci glagolskog pridjeva trpnog msg: -an, -ận, -en, -et, -ět, -ît, -iệt, -ut: (dřban,
dřbnen/ut, dận/dật, slận/slật, pậrnen/ut, pòžet, žět, ŏž÷jnen/et, brîven/brît, mîven/mît,
plêven/pliệt, pŏvěnen/ut.) Najučestaliji završetci su -an (2571 ili 58%) i -en(842 ili 19%).
Kod nekih supostoje dva završetka -n i -t. Neki su slični supinu ali različitog naglaska:
supin je ž÷t, brìt, mìt a particip žět, brît, mît, ali pliệt je isti.
Naglasak je većinom isti i na istom slogu u svih 6 oblika. Kod manjeg broja isti naglasak
msg u ostalih duljih oblika se premješta za jedan slog naprijed: měten, metěna; pěčen,
pečěna, plěten, pletěna. Tvori se od prijelaznih glagola a može imati osobine pravog
pridjeva, neodreñeni, odreñeni vid i komparaciju, te glagolsko obilježje svršenosti i
nesvršenosti: spěčen, spečěni, speč÷neši; plâčen, plậčan.
Glagolski oblici na -či nisu prilozi nego glagolski pridjevi s rodovima, sklonidbom, a neki
i odreñenim i neodreñenim likom, jer je prilog primio pridjevsku funkciju. Završetci su
im na -ěči (7) ili -û.či (7): dišěči, držěči, gleděči, seděči, stŏjěči, nŏsěči, vrtěči; dišû.či,
gibû.či, kipû.či, mŏgû.či, nemŏgû.či, smrdû.či, žergû.či.
Primjeri: dišěča rộžica, držěči zîd., vrtěča sriệda, gibû.či imiệtek, kipû.če mliệke, smrdû.či
mậrtin.
47
7. GLAGOLSKI PRILOG SADAŠNJI
Postoji samo glagolski prilog sadašnji od nesvršenih glagola, a završava na -č, i to:
na -ěč/eč (31): bečěč, bejžěč, čepěč, čkŏměč, drčěč, držěč, gleděč, negleděč, gŏrěč,
hŏděč, hŏtěč, nęhŏtěč, klečěč, kričěč, letěč, ležěč, mislěč, nęmislěč, mučěč, puzěč,
se-děč, skrivěč, spěč, sraměč, stŏjěč, viděč, vrtěč, žmirěč/žmîręč; blû.deč, zậbeč;
na -û.č i -uč (29): berû.č, idû.č, jedû.č, kunû.č, mŏgû.č, predû.č, rekû.č, smejû.č; čậkajuč,
driệmajuč, fûčkajuč, jậvčuč, jûčuč, kòpajuč, pîtajuč, plậčuč, pŏpiệvajuč; pŏslûšajuč,
ròkčuč, skậčuč, skrîvajuč, spŏmînajuč, šèpčuč, vîčuč, zîbajuč, ziệšuč, ziệvajuč.
Neki su i složeni s prijedlozima na i pŏ:
(na gleděč, na stŏjěč, na žmirěč, na ležěč, pŏ čkŏměč).
Mogući su i dubletne oblike sa završetkom -čki ili -čke:
čkŏm÷čki/čke, lež÷čki/čke, sedèčki/čke, klečěčki/čke, skrivěčki/čke, stŏjěčki/čke,
žmirěčki/čke i dr.
NEPROMJENLJIVE VRSTE RIJEČI
PRILOZI
Neki prilozi oblikom i naglaskom jednaki su pridjevima neodreñenog lika srednjeg
roda, a neki imaju i komparaciju i oblik uvećanice s prefiksom pre- (blĩzu, blìže/eše,
preblĩzu; lêke, lèkše/lèže/lèžeše, prelêke; glìbŏke, glìble/je/pše, preglìbŏke) U tepanju
djeci govore se i deminutivni oblici priloga: liệpe/liệpeke, vàne/vàneke, vùne/vùneke,
nû.tre/nû.trek/nû.treke,v jûtre/v jûtreke, zùtra/zùtreka.
Mjesni prilozi razlikuju se s obzirom na izricanje značenja prema pitanjima:
a) dè/gdè: ôde, tù, tôtu, tàm, ònde, nègde, nìgde, sègde, drùgde, gòre, dòle, blîzu,
dậlke, zgôra, zdôla, sriệdi, nû.tre, vàne/vûne, dòma, nàkle, nậpre, ŏdzậj, pộlek, priệk;
b) kû.d., ŏtkû.d. i dòkud.: ŏvû.d., tû.d., ŏnû.d., nèkud., nìkud., sàkud./sèkud., drugud., dûr,
mîme, pŏpriệk, ŏkộl; ŏdŏvû.d., ŏdŏnû.d., ŏtû.d., ŏdzgộr, ŏdzdộl, ŏdnậpre, ŏdzậj/ñ., zblîzŏga, zdalêka/zdậlka, znû.tra, zvậna/zvûna, zdòma; dòtud., dŏŏvû.d., dŏŏnû.d, dŏsèkud.;
c) kàm: sìm, sìmaka, tàm, tàmaka, nèkam, nìkam, sàkam/sèkam, drugam, pròč,
nậpre, nazậj/nazậñ., gòre, dòle, nû.ter, vận/vùn, nàkel, dìmem/dimộm.
48
Vremenski
prilozi
su
na
pitanja
dà/kàd.:
ŏdôgda/ŏtkàd.
i
dôgda/dŏkàd.:
věda/vězda/-sàd., dŏsàd., ŏtsàd., zasàd., tàd., ŏtàd., mậm, màjem, ŏdmậ/ôdma,
skòrem, tãki, fùrt, naviệk, zmîrem, ŏdnaviệk, v÷č, ònda, nègda/negdậrek,
nìgda/nigdậrek, sègda/segdậrek, v÷te, vộči, pŏpộldan, prèdi/priệ, màlepriệ,
tôčka/tŏčkậj, bàš, pr̀ve, pòklem, pậk, stòprv/stòprem, tèk/tèkar, zatiệm, ràne, kèsne,
mejtiệm, diệs/dènes, dendènes, čěra, predèčera, priẹkpredèčera, zùtra, pòzutra,
priẹkpòzutra, jûtre, večěr/věčer, pr÷dvečęr, snôčka, priẹksnôčka, lậni, pr÷klani, lètes,
klètu.
Načinski prilozi su na pitanja kàk: kàk da/kò da/kàj da, kàk da n÷, tàk, kàk tak, tàk tàk,
ŏvàk, ŏnàk, nèkak, nìkak, sàkak/sèkak, kộme/kộmaj, jědva, j÷dvice, jenậk, îste,
drùgač, êkstra, takàj, mòrti, nộpak, naglavèčki, pŏležìčki, pŏprêčki, ŏsŏvìčki,
m
napòmet, napriệk, pŏpriệk, napŏpriệk, r÷dem, zvekšînŏ , mìlem, pèšica, sìlem,
m
vtrùc, znộva, žùrne, mûne, zabậd./zabạdŏve, sęjěne/sěne, jậke, fèst, fàjn, čìst/čîste ,
zŏsiệm.
Prilozi načina često su iz pridjeva: hûde, slàbe, mr̀ske, gřde, gû.ste, pràv/zapràv.
Količinski prilozi na pitanje kùlike: tùlike, ŏvùlike, ŏnùlike, dòsti/dòsta, pr÷cek, pù.ne,
čùde/čudậj, prěveč, sìgurne, màle, mâlke, mèjne, slàbe, premàle, mûčke, napộl,
zvřjem, štrîjem, jòš, îšče, nìš.
Uzročni i namjerni prilozi samo su 2 (zậkaj i zậte), ali se puno koriste.
Prilozi na -cě (11): hŏtimcě, naglavcě, ŏsŏvcě, ŏtrescě, pŏsmikcě, pŏstrancě,
premencě, preskŏkcě, napręskŏkcě, zmencě, nazmencě.
Složeni prilozi s naglašena oba dijela ili samo prvim ili drugim dijelom: giệ/gòd./gòder
su: čî -, čîji -, gdà -, gdè -, dòk -, kàj -, kàk -, kâkŏv -, kàm -, kî/kậ/kè -, kû.d. -, kùlike -,
štè -, těri/a/e -; kòje kû.d., bîle kû.d.; kòje kàm, bîle kàm.
Neki prilozi pojačavaju druge priloge, pridjeve i glagole dòsta/dòsti, čìste, jậke,
prěveč, čudậj: dòsta dậlke, dòst bẽʚdast, čìst sûva, čìste liệpa, jậke slâba, pràv,
prěveč màle, prěveč jậk, bîle ih ję čudậj, štè znậ kàj ję pràv zapràv bĩle.
Prilozi nàkle (na tlu), nàkel (na tlo), znã.kel/nàkla (s tla) su ostaci nestale riječi *klè
(tlo).
Osim glagolskih priloga sadašnjih (80) sa završecima -č/čke/čki česti su i
49
sintagmatski priložni izričaji. čepěč/čep÷čki, čkŏměč/čkŏměčke/pŏčkộme/pŏčkŏměč/
pŏčkŏměčke/i,
h
h
ŏděč/ ŏděčke,
h
hŏtěč/ ŏtimcě,
klečěč/klečěčki,
ležěč/lež÷čki/nalež÷čki,
majũčke/malũčke; mučke/pŏmũčke, puzěč/puzěčke, seděč/sed÷čki, skrivěč/-věčke/-vèčki/
pŏskrivěč/-věčke/-vèčki,
sraměč/sramèčki,
stŏjěč/stŏjěčke/stŏj÷čki/nastŏjěč/nastŏjěčke/
nastŏj÷čki, žmirěč/žmirěčke.
PRIJEDLOZI
Cerski govor čuva bogatu šarolikost i punoću naglaska osobito u elegantnom i
muzikalnom prislanjanju enklitika, kao što reče Badalić (1979.) za sličnu moslavačku
kekavštinu.
Prijedlozi imaju brojne izgovorne promjene glasova (samoglasnika i krajnjih zvučnih
suglasnika) kao i mjesta i vrste naglaska. Kad se združe s ličnim, posvojnim i
pokaznim zamjenicama moguće je najviše promjena pa i umetanja i gubljenja
glasova. To su promjene zvučnih suglasnika d, z i ž, samoglasnika o u ŏ i ộ, a u ạ,
e u ę, vrste i mjesta naglaska kao i gubljenje suglasnika ispred k, g, s, š, z, ž i te
umetanje glasa j ispred krajnjeg d.
Instrumentalni prijedlog z (s) i genitivni prijedlog z (iz i od) kao i krajnje z genitivnih
prijedloga bez, brez, prez i akuzativnih čez, črez (kroz), vuz izgovaraju se pred
različitim glasovima sljedeće riječi kao: z, s, š, ž a gube se ispred s, š, z, ž, ali se z
može produžiti s nenaglašenim ŏ ispred s.
a) Instrumentalno z: (z bîkem, z decộ, z diệmlŏ, z glîvŏ, z iglộ, z jõgnem, z l÷dem, z
m÷dem, z nàmi, z òdojkem, z ràkijŏ, z vàmi, s fîgŏ, s hậmem, s kõlcem, s pķplem, s
tộbŏ, s tķsem; š čŏvèkem, š čàvlem, š čậñŏ, š čęrjò., ž nìm, ž nộ, ž nìmi; zŏ sèmi sę
svậdi, nahìtil sę zŏ siệm, sînem, zậjcem, šậkŏ, žậbŏ.
b) Genitivno z: z bîka, z decě, z glìvę, z ìglę, z jõgna, z l÷da, z m÷da, z nàs, z òdŏjka,
̀ la, s t÷bę, s tr̀sa; š čŏvèka, š
z ràkiję; zŏ sè/siệ strận; s fìgę, s hậma, s kõlca, s prp
čàvla, š čàñę, š čriệšnę; ž n÷ga, ž ně, ž nîh , měkla ję sirka a stepậle šĩpka.
r
r
r
c) krajnje z (bres/pres kôjna, brez bîka, beš č÷ri, b ÷ž nęga; č es kôjna, č ez bîka, češ
čěle, čr÷ž nęga, črěž nu; vus kôjna, vuz bîka, vuš čěr, vuž n÷ga/vùž nęga, vuž nû..
d) Prijedlozi koji završavaju samoglasnikom o, do, po, na, za, vu (osim pri) omogu-
50
ćuju izgovor jn umjesto n u padežnim oblicima ličnih zamjenica 3. lica (ò jnem, dò
jnęga, pò jne, nà jnem, zà jnim, vù jnem)
e) Iza naglašenih prijedloga (nậ, zậ, pộ, vû; prî) možẹ se početni samoglasnik
pokaznih zamjenica i izgubiti u govoru, a u muškom rodu i završni: na ovu/nậ ’vu, nậ
’nu/nậ ’tu brẽzu; na ònaj/na ŏnàj/na òn/nậ ’ni/nậ ’n třn;
f) Prijedlozi od, pod, pred, med i nad izgovaraju se ispred padežnih oblika zamjenica
trećeg lica i posvojnih pridjeva koji počinju s n nastalom od nj na više načina u
nenaglašenim i u nenaglašenim oblicima: ŏd ně, pŏd nìm, pręd něga, med nìmi, nad
nìm; ŏjd nê, pŏjd nìm, prejd n÷ga, mejd/mej nìmi, najd nìm; òjd nę, pòjd nim, pr÷jd
nęga, mèjd nę, nàjd nim; pộjd nu, prějd nu,
g) Prijedlozi k, v i z ne izgovaraju se uz riječ koja počinje istim ili sličnim suglasnikom
(ìdem Kàte, skôči vòdu, zvàdi zděnca, ìdem skup sînem) ili se ozvučuju (g žẽʚne, f ìžu
pisani su k, v i z).
Prijedlog k nema navezak a nego se udvostručuje, ozvučuje ili gubi: k kûmu, k grậdu,
a v se može i produžiti s u: vu vòdu, vù sebe, vû tę, vû jnu.
VEZNICI
Riječ am je veznik i čestica. àm (jer, baš): Zẽmi si mãntlin, àm vàne mřzli vèter pûšę
Nějdi sàd. tàm, àm tę tàm niệ triệba.
Pogodbeni veznik čè, àče, a čè govori se i noviji àk, àko, a àk.
Sastavni: i, nì, nìt nìt, nìti, pa, pak/pàk/pùk, tè (samo u ponavljanju: Jašì tę vrậg
peklěni, tè tę jàši! Jašộj tę cũcek, tè tę jašộj!).
Rastavni: ìli, ìliti, àli, àliti, àlpak. Vremenski: čiệm, dà, kàd., dòk/dŏk, priệ nèg.
Uzročni: j÷l/j÷r, kaj, kàjti, nèg, nèk.
Zaključni: zậte, ọnda. Dopusni: màkar, če i, ak i, če baš.
Poredbeni: kak, kak da, kaj, nèg Niẽ.ma nìš kàk i cìrkveni mìš.
ČESTICE
Neke se čestice upotrebljavaju kao stilističko-afektivno sredstvo: nigdậr, nigdậrek,
nù.trek, kû.dek, ŏtkû.dek, ôndek, ŏnû.dek, ŏvû.dek, segdậr/segdậrek, sìmarek,
51
tàmarek, gòder/gòdek, tôtuk, tû.dek, věndek, nèk,
h
h
Čestice poticanja d÷j, dějte, àjda/ àjd, nèk, nậj, nậjtę, su i naredbe odnosno zabrane.
Upitna čestica li (češće l’) stoji samo iza klitičkih oblika pomoćnog glagola biti.
Pitati se može i zamjenicom kàj i prezentom glagola ili samim glagolom.
UZVICI
Za domaće životinje:
a) dozivanje bìsa, bìsa (nerasta), ts ts, c c (svinja na hranu), čù čû (peradi), lì, lî lîgo
(pataka), ko, kô (kokoši), mìc, mìc (mačaka), nà, nà (psa i svinja), pì pî (pilića, purića
a i peradi), pùr, pùr (purana), ùm nà, ùm nà (svinja), žù žû (gusaka);
b) tjeranje cè, cê (peradi na sjed, <sèd, sèd), čùč, čùč (teleta), èjs, ejs (gusaka), hùč
ili kìš (svinja), lùkš (svinja u kotac), màrš (psa), òš, òš (kokoši), pùrš, pùrš (purana),
ràc, ràc (pataka), šìc, šìc (mačaka);
c) naredbe àf nògu (konju da diže), bîstar, bîsta ha (konju da krene), c, c (konju da
krene), curìk (konju za natrag), čà, čà i hậjs (volovima i kravama da skrenu udesno),
ñija/gìja (konju udesno ili da ubrza), hõt (volovima, kravama i konjima da skrenu
ulijevo), hùmi (konju da makne nogu), prr (konjima da stanu), pùci (huckanje psa),
rr/ř, rr/ř (draženje psa), štî, štî (usporavanje volova i krava), ùnta bìsa (poticanje
nerasta na pripust), vê, vê hà (zaustavljanje konja), vô, vô hà (zaustavljanje goveda).
Uzvici glasanja životinja: hàm, i àv (psa), brr/bř (žune i djetlića), c, c (svračka), cì, cî
(sjenice), drěk (svrake), drrv/dřv (grlica pravi gnijezdo), ñvèjng (zavijanje vuka), gà,
gà (gusaka), grr/gř, grr/ř (grlice) gû, gû (goluba), hùp, hùp (pupavca), ìha hâ (hrzanje
konja), kmû (mukača), kù kû (kukavice), kukurikû (pijetla), kû.d. kàm (pure), na
Kāptolòm (purana), kvậr (vrane), mejû., mijû. (mačke), pět, šěst (hariša), pùč pulìk
(prepelice), pùč, purùč (purana), r÷ga, r÷ga (žaba), uhû (sove), žìv (vrapca).
Uzvici raspoloženja: àh, ahâ, àl, àla, àlaj, aû, bě, blậge, è, ehê, e he hê, êj, êj hâj, hà,
hâj, fûj, hè hè, hì hì, hòp, hòp sa sâ, hù hû, ù hû, î jù jû, jù hû, jêš, jòj, jôj, jòj si ga, ò,
ò hô, òpa, ōpâ, ò pâj, û, ùf, ùh.
Razni: bùm, dùm, cmòk, kvķc, brr/bř, strĩc vùjc
RIẸČNIK
NATUKNIČKI ČLANAK
PISANJE POSEBNIH GLASOVA I NAGLASAKA
1. Cerski govor ima 8 specifičnih glasova: 4 samoglasnika i 4 suglasnika i 7 zvučnih
suglasnika koji se djelomično obezvučuju na kraju riječi razlikuju se od standardnih. Za
te glasove nema u hrvatskoj abecedi odgovarajućih slova. Nestandardni (posebni,
specifični) glasovi cerskog govora kojih nema u standardnom hrvatskom jeziku 4 su
samoglasnika ovdje pisana: ę (otvoreno e), i (zatvoreno dugo e), (zatvoreno dugo
a) i / (zatvoreno o pisano kao na mjestu glasa o odnosno kao na mjestu glasa
u standardnog hrvatskog jezika) i 4 suglasnika, ovdje pisana č (glas izmeñu ć i č ali bliži
glasu č), ñ (glas izmeñu ñ i dž ali bliži glasu dž), dz (zvučni parnjak glasa c) i zvučno
v (parnjak bezvučnog f). Od standardnih se razlikuje i 7 zvučnih suglasnika koji se na
kraju naglašenih riječi izgovaraju djelomično obezvučeni, a ovdje su pisani s
podslovnom točkom (b., d., ñ., g, z., ž. i v). Suglasnik v ostvaruje se kao sonant samo
ispred vokala, dok je zvučni parnjak fonema f ispred konsonanata. Zvučni suglasnik v
pisan je iznimno s podslovnom točkom u djelomičnom obezvučenju na kraju riječi, a
isto tako i punom obezvučenju u sredini riječi ispred bezvučnih glasova (c, č, k, s, š, t).
Ostali zvučni suglasnici u sredini riječi ispred bezvučnih pisani su svojim parnjacima.
Svih 11 slova s podslovnim (ạ, ę, iẹ, ọ/ụ, b., d., ñ., g, z., ž., v) i 1 slovo s nadslovnim
znakom (ŏ) različito se izgovaraju od slova bez znakova. Kratko nenaglašeno o koje u
cerskom govoru fonemski zamijenjeno s kratkim nenaglašenim u pisano je s
nadslovnim znakom (ŏ) radi lakšeg razumijevanja, jer čini većinu svih kratkih
nenaglašenih u glasova. Na otvorenoj ultimi (većinom srednji rod imenica, zamjenica
i pridjeva) nenaglašeno o zamijenjeno je glasom e ili ę ali je tako i pisano, jer manje
smeta razumijevanju.
Slova razdvojena kosom crtom (/, u/ŏ) su jednakog izgovora. Radi lakšeg
razumijevanja dva glasa jednaka izgovora pisana su dvojako (kratko nenaglašeno u
kao ŏ ili u te otvoreni ọ kao ọ ili ụ). Glasovi i (dugo otvoreno e većinom na mjestu
starog jata) i dz (zvučni parnjak glasa c, alofon glasa z ispred g) pisana su s dva slova.
56
1.1. Slova samoglasnika i slogotvornika r na 5 prozodijskih položaja pisana su:
Kratki nenaglašeni glasovi (6): a e i ŏ/u r ę
Kratki naglašeni glasovi (8): à è ì ò ù ķ ÷ ò/ù
Dugi nenaglašeni glasovi (10): ā ē ī ō ū ŕ ēʚ i /
Dugosilazni naglašeni (10): â ê î ô û ř ě i /û
Dugouzlazni naglašeni (10): ã
ĩ õ ũ r< ã ʚ i õ/ũ
Samo 6 glasova (a, e, ę, i, u, r) ostvaruje se na svih 5 prozodijskih položaja. Glasova
(o, ọ/ụ) nema u kratkom nenaglašenom slogu, a glasovi (ạ, iẹ) su uvijek dugog
izgovora. Glasovi a, e i o rijetko se izgovaraju dugosilaznim naglaskom, a zamjenjuju
ih ạ, iẹ, i ọ. Naglasak na glasu iẹ označen je na slovu e. Jednako se izgovaraju
naglašeni ò./ù., ộ/û., õ./ũ. i ọ/ụ prednaglasne duljine. Nenaglašeni glasovi ạ i iẹ uvijek su
dugog izgovora, glas ọ/ụ ima iznimno nenaglašenu kračinu (neki prijedlozi!) a
naglašena, je označena, pa je svaki ạ, iẹ, kao i ọ/ụ bez oznake akcenta duga izgovora.
Zanaglasne duljine nema.
1.2. Superskriptom su uvijek pisani u natuknicama glasovi (1 084) koji se mogu
izgovarati ili ispustiti bez promjene značenja riječi. Najčešći su: j (415), h (243), I (117),
v+v (63) a rjeñi d (48), l (24), e (21), g (18), a (17), m (15), b (15), r (15), k (15), u (10),
n (8), š (8), ŏ (8), z (5), p (5) i dr.
1.3. Supskriptom je pisan u primjerima govora samo glas h (436) kada se ne izgovara
a bez njega je na kraju zamjeničkih enklitika (152) ih, jih, nih) razumijevanje teško ili
otežano kad je ispred r, l, n (hrậst, hrạnìti, hlàčę, pûhnuti).
3.5. Ispušteni vokali (i, o) označeni su apostrofom u upitnoj čestici li i u enklitikama
zamjenica uz prijedloge koji završavaju sa samoglasnikom (bì l’, nậ 'vŏga, zậ t’, pộ 'nu)
ISTICANJE U NATUKNICI
Natuknice u abecednom redu (i one navedene samo u članku cijele ili završetcima)
pisane su masno, ostali tekst cerskog govora obično, tekst hrvatskog standarda
kurzivom, a natuknice službenih naziva naselja i prezimena masno kurzivom.
Nepostojano e imenica i pridjeva muškog roda u natuknicama pisano je masno
kurzivom e, a glagolskog pridjeva radnog obično kurzivom e.
57
Prefiks glagola natuknice odvojen prelomljenom okomitom crtom (¦) upućuje na veći
broj oblika uz osnovni ili prefiksijski glagol čiji se prefiks navodi (do¦). Uz te primjere
glagola navedeni su i svi prefiksi glagola iste osnove koji su u natuknicama (od,).
KAKO JE SMANJEN BROJ NATUKNICA
a) Riječi istog značenja koje se govore i gubljenjem jednog glasa navedene su u
abecednom redu samo s tim glasom pisanim superskriptom. Najčešće su to glasovi
a h j
v v
i
j
, , , , na početku odnosno , u sredini riječi. Riječi koje počinju samoglasnikom,
a govore se fakultativno i s početnim h i j uvrštene su u abecednom redu pod h i j.
b) Dublete u kojima je jedan ili više glasova zamijenjeno drugim glasom ili je nagla
sak drugačiji navedene su uz prvu po abecednom redu natuknicu iza kose crte (/).
c) Oblici imena su svi u natuknici umanjenice muškog roda na -ek i ženskog na -ica.
d) Neki deminutivi i imenice ženskog roda te posvojni i gradivni pridjev navedeni su uz
gramatičke odrednice ( dem., f , adj ) u obloj zagradi iza fleksijskih oblika.
e) Prezime, posvojni pridjev i patronim prezimena udane žene navedeni su u obloj
zagradi natuknice službenog oblika prezimena bez gramatičkih odrednica: Markas pr
(Mrkậs, -ŏv, -ìca). Iza zagrade su podatci o broju nositelja uz kratice naziva sela
kurzivom velikim slovom a, izvan područja uz nazive sela, uz kraticu LP (Leksik
prezimena) broj svih nositelja prezimena 1948. god. u NRH, i uz kraticu E (Hrvatski
enciklopedijski rječnik) broj nositelja 1991. godine u RH.
f) Naziv naselja i naziv stanovnika, stanovnice i posvojni pridjev navedeni su u obloj
i
zagradi natuknice službenog oblika Cerje top (Cẽ>r je n Cẽ>rec, Cẽ>rčica, cẽ>rski).
Na kraju je iza kratice st broj stanovnika i u zagradi godina, obično 1857. i 1991.
g) Glagolski pridjev (trpni i sadašnji); prilog sadašnji te glagolska imenica navedeni su
u obloj zagradi uz glagol završetcima ili nastavcima (-an/en/-ut/et/st; -jne).
h) Uvećanica pridjeva i priloga s prefiksom pre- navedena je u obloj zagradi iza njih,
a kod pridjeva je nekad naveden i antonim iza oznake (ant).
i) Neki nadimci i katastarski izgovorni toponimi navedeni su na kraju članka natuknice
riječi od koje su nastali (uz kratice nad i top).
j) Glagoli koji imaju i refleksivni oblik u istoj su natuknici pod posebnim brojem (2 - sę).
58
k) Glagoli istog značenja s infinitivom na -či i -nuti u jednoj su natuknici
(vr̀či/vřgnuti).
l) Prilozi složeni s naglašenim ili nenaglašenim prijedlogom navedeni su u natuknici
osnovnih u okrugloj zagradi (načàs). Popriloženi pridjevi su uz pridjev pod (2 adv).
REDOSLIJED U NATUKNICI
1. Natuknica odnosno rječnička osnovna jedimica.
1.1. Iza natuknice gramatička je odrednica kraticom bez točke ( m f n ). Iza natuknice
prezimena kratica je (pr, pr r) a iza imena naselja (top).
Kod glagola s punijim brojem fleksijskih oblika (temeljnih) navode se prije zagrade svi
prefiksi glagola kojima su primjer za oblike (do, na,). Kod 3879 prefigiranih glagola
prefiksi su u natuknici odvojeni prelomljenom crtom od osnove temeljnog glagola, a
kad je to abecedno prvi prefigirani glagol, njegov je prefiks naveden s prelomjenom
crtom (dŏ¦).
2. Kod 13 651 promjenljive riječi, nekih priloga i prijedloga iza gramatičke odrednice u
obloj su zagradi izabrani fleksijski te izgovorni oblici riječi različitih naglasaka. Ti oblici
unijeti su odreñenim redom bez oznake lica, broja, vremena. Označeni su završetcima,
uključivši naglašeni samoglasnik ili samo nastavak kad je naglasak prethodnog
pisanog oblika isti i na istom slogu, a cijeli kad je ispred naglaska samo jedan glas.
Izmeñu dvojnih oblika je kosa crta. Gramatičke skupine odvojene su točkom zarezom.
2.1. Imenice (Gsg, Isg, Gpl, Ipl, a Vsg kad je različit od Nsg i to samo kod pojedinih).
U imenica muškog roda Ιa deklinacije Isg završava uvijek na -em a naglasak je jednak
Gsg, pa nije označen. Tako je i većinom kod srednjeg roda Ιb deklinacije, a rjeñi
naglašeni -ěm je označen. Isg imenica ženskog roda označen je samo kad se
naglaskom razlikuje od Gsg. Uz nazive bilja, gljiva i nekih životinja kurzivom su u
zagradi unijeti znanstveni nazivi.
Kod nekih dvosložnih imenica, rodbinskih naziva, osobnih imena i imena domaćih
životinja upisani su i oblici vokativa iza oznake V, a kod nekih imenica i ženski oblik iza
oznake f, umanjenica iza dem i posvojni ili gradivni pridjev iza adj.
59
2.2. Zamjenice (s sgN, sgG, D, I; ž sgN, sgG, D, I; m plN, s plN, ž plN, plG, D, I)
Kod složenih zamjenica samo je m sgG.
2.3. Pridjevi (odrNmsg, neodrNfsg, komp msg;; masno prefiks pre- pridjevne
uvećanice). Kod pridjeva se navodi nastavak Nmsg odreñenog oblika, Nfsg
neodreñenog oblika i komparativ Nmsg ako su različitog naglaska od prethodnog
oblika. Pridjev je pisan u ženskom rodu kad drugih nema (nesěča, dôjna, zậmužna).
2.4. Brojevi (sg, G m, n, D m; N f, G f, D f)
2.5. Glagoli (supin; prezent 1sg, 3pl; imperativ 2sg, 2pl; pridjev radni msg, fsg, nsg;
pridjev trpni msg, fsg; pridjev sadašnji, prilog sadašnji; glagolska imenica). Kod svih
glagola navedeni su: supin, prez1sg, a masnim slovima pridjev trpni, pridjev sadašnji,
prilog sadašnji i imenica (kad postoje). Veći broj naglašenih oblika kad su različiti
naveden je samo kod temeljnih glagola. Kod drugih prefigiranih glagola navodi se i
msg pridjeva radnog kad je naglašen prefiks (najčešće su to: do, na, nado, o). Ne
navode se oblici imperativa kad je nastavak -j , jer je naglasak jednak prezentu. Kod
bezličnih glagola su oblici prez3sg i pridjeva radnog Nsg. (vèdri sę; vedrìle sę). Sva tri
sg oblika pridjeva radnog navedena su ako imaju različiti naglasak. Oblik nsg nije
naveden ako je naglaskom jednak msg, a kad je jednak fsg, naveden je završetkom
-le. Naglasak mpl i fpl uvijek je jednak nsg, a naglasak npl uvijek je jednak fsg.
2.6. Prilozi (komp. oblik i prefiks uvećanice pre- kad postoji: glìbŏke -le/je/še; pre-).
2.7. Prijedlozi (izgovorni oblici ovisni o mjestu naglaska i sljedećem glasu: òd, ŏd., òjd).
2.8. Uz veznike, čestice i uzvike nema oblih zagrada.
3. U 3 437 izlomljenih zagrada <> navedene su 4 372 istoznačnice i sličnoznačnice
govora koje su i kao natuknice obrañene. Iza zagrade je nekad oznaka arh .
4. Značenje riječi kurzivom. Tumačenje riječju hrvatskog standarda, nekad i opisno.
Svako značenje višeznačnih riječi daje se pod posebnim brojem (1 2 3).
5. U 2 366 uglatih zagrada navedena je riječ poznatog ili vjerojatnog porijekla uz kraticu
jezika koji je izvor ili posrednik za neke usvojenice, antroponime, toponime i nadimke ili
je samo slična oblikom cerskoj riječi. Za kajkavske govore posebno je zanimljiv odnos
s mañarskim jezikom. Dolaskom Mañara na područje negdašnjeg Panonskog mora,
mañarski jezik nalazi se u moru slavenskih kajkavskih jezika hrvatskog, slovenskog
60
i slovačkog i uzima riječi njima i oni njemu. Faust Vrančić (1595.) u Rječniku 5
najpoznatijih evropskih jezika navodi 293 «vocabula dalmatica qvae ungari sibi
usurparunt». Nekoliko cerskih toponima je mañarskog porijekla (Běrek, Sigěčica,
Cintòrŏm) a preko stare župne crkve "světŏga Jậnŏša" (sv. Ivana Evanñeliste) veći
broj religioznih termina i krsnih imena ušao je u cerski govor posredstvom mañarskog
jezika. Njemački jezik i njegovi dijalekti najveći su izvor ili posrednik za 1183 riječi ili
svaku drugu usvojenicu (osobito termina seoskih obrtnika), mañarski za 475 ili svaku
petu, latinski za 356 ili svaku šestu, talijanski i njegovi dijalekti za 222 ili svaku
dvanaestu, turski za 178 ili svaku trinaestu, grčki za 139 ili svaku sedamnaestu, a
francuski za 119 ili svaku dvadesetu. Iz engleskog jezika, danas najvećeg izvora tuñica
u hrvatskom jeziku, u cerskom govoru samo je par riječi (šlìper, trájvan, svìter, glòt,
flanèl), a tako i iz ruskog (škộlnik, dũrak, šiniệl, kùlak, trùdŏdan). Drugi jezici su rijetko
izvor usvojenica.
6. Naglašeni primjeri govora. To su često uzrečice, poslovice, običaji i vjerovanja.
6.1. □ Frazemi (sintagmatski vezani izrazi) navedeni su prema redoslijedu glavnih riječi
(imenica, pridjev, prilog, glagol, broj, zamjenica) jedamput uz primjer i značenje.
6.2. ¤ Frazeološki izrazi organizirani kao rečenice (uzrečice, prispodobice) iza znaka
četverokutne zvjezdice. Iza njih su ponekad u obloj zagradi tumačenja cerskim
govorom, a bez zagrade standardom kurzivom.
7. Iza primjera za pojedinu riječ kod 3 374 natuknica navedene su za usporedbu u
vitičastim zagradama 6 489 riječi istog ili sličnog oblika i značenja uz kratice 60 izvora
kajkavskih, čakavskih i drugih rječnika te djela nekih kajkavskih književnika i tekstova
u časopisu KAJ (1967/2011). Te riječi pisane su hrvatskom abecedom bez posebnih
slova, podslovnih i nadslovnih znakova i naglaska.
8. Na kraju natuknice su toponimi (top) i nadimci (nad) nastali od riječi natuknice a iza
njih može biti kratica oznake (početno slovo) za 12 sela stare crkvene župe Cerje i
bivše općine Šašinovec: B(udenec), C(erje), D(renčec), G(lavničica), K(raljevec),
L(aktec), O(brež), P(opovec), S(oblinec), Š(ašinovec), Ši(javrh) i Ž(erjavinec).
61
KRATICE
adj
adjektiv, pridjev
pat.
patronim
adv
adverb, prilog
part
partikula, čestica
ant
antinom
pej
pejorativ
arh
arhaizam
pf
svršeni glagol
augm
augmentativ, uvećanica
pj
pjesma ili popijevka
dem
deminutiv, umanjenica
pl
plural, množina
dj
dječji
pr
prezime
etn.
etnik
pr r
prezime relikt
f
imenica ženskog roda
pron
pronomen, zamjenica
fig
figurativno, preneseno
s
srednji rod
int
interjekcija, uzvik, usklik
st.
broj stanovnika
ipf
nesvršeni glagol
sg
singular, jednina
konj
konjunktiv, veznik
pl t
plurale tantum
m
imenica muškog roda
top
toponim
mat.
matronim
zan.
po zanimanju
n
imenica srednjeg roda
zb
zbirna imenica
num
numerus, broj
ž
ženski ro
nad.
nadimak
(Padeži su označeni: N, G, D, A, V, L i I, jezici uobičajenim kraticama, uz njemački nj. su i
oznake dijalekata: aus, bav i šva, a uz talijanski tal. i dijalekti: ven, fur i tr)
KRATICE IZVORA RIJEČI U VITIČASTIM ZAGRADAMA
Ab.
Abjanić (2003) Erotica croatica (1897-1930), Zagreb (83r)*
Ad.
Adamović (1774) Gospodarski pravilnik iz Erceg (1996) (17k)
B.
Belostenec (1740) Gazophilacyum (pretisak) (352k)
Ba.
Babić (2008) Studenački rječnik, Studenci (133št)
62
Be.
Gregurić (2004) Trunek spomenka i (2005) Drage živlejne, Bedekovčina (33k)
Č.
Turčić (2002) Prvi čokavski rječnik, Rijeka (63č)
D.
Pavešić, Magaš, Laloš (2006) Rječnik delničkoga govora, Rijeka (81k)
Du.
Perušić (1993) Rječnik čak.-kajk. govora dugoreškog kraja, Karlovac (319čk)
ð.
Maresić - Miholek (2011) Rječnik ñurñevečkoga govora, ðurñevac (354k)
ðñ.
Belović - Blažeka (2009) Rječnik govora svetoga ðurña, Zagreb (172k)
ðe.
Sabol (2004) Rječnik kajkavskih riječi ðelekovca i okolice (182k)
Fi.
Fišer (1976) Rječnik, u Antologija dječjeg kajkavskog pjesništva (15k)
Fu.
Funda, Željko (2004) Ljudeki, Varaždin (53k)
G.
Večenaj-Lončarić (1997) Rječnik Gole, Zagreb (624k)
Gh.
Gradišćanskohrvatsko-hrvatsko-nimški rječnik(1991) (142č)
Gr.
Lukežić-Zubčić (2007) Grobnički govor XX. stoljeća (150č)
H.
Habdelič (1670) Dikcionar, ili Reči Slovenske (pretisak 1989.) (103k)
He.
Houtzagers (1999) The Kajk. Dialect of Hidegseg (Hedešin) (38k)
Hg.
Vulić-Petrović (1999) Govor Hrv. Groba i Takač (2004) Rječnik Hr. Grob (112k)
I.
Hrg (1996) Ivanečki govor i rječnik (141k)
Iz.
Maresić (2008) Vizvarski govor u Mañarskoj (KAJ 4-5/2008) (12k)
J.
Jambrešić (1742) Lexicon Latinum (pretisak 1992.) (191k)
Ja.
Rožić (1907) Prigorje (Sv. Jana) ZNŽO sv.12 (62k)
Jž.
Blažeka (KAJ 4-5/2003), Govor Jalžabeta (3k)
K.
Jardas (1957) Kastavština Tumač manje poznatih riječi (49č)
Ka.
Kalinski (iz pjesama u KAJ i usmeno) (17k)
Ke.
Gregurić (KAJ 4-5/2003) Fonološke osobitosti govora mjesta Kelemen (24k)
Kn.
Krpan (1988) Od Karaša do Biferna i Krpan (1990) U Rekašu (8č)
Ko.
Kolar (1971) Sabrana djela Knjiga V. (80k)
Kr.
Kuzmanović (1972) Rječnik Balada Petrice Kerempuha M. Krleže (47k)
L.
Kotarski (1915) Lobor ZNŽO 20a i b, 21a i b (73k)
M.
Bartolić (1987) Rječnik (u Zvonar: Usm. nar. knjiž. Meñimurja, Čakovec) i
Bartolić (2009) Rječnik (u Florijan Andrašec, Njivice) (108k)
63
Mp.
Blažeka (2005) Govor Praporčana (KAJ 3) (43k)
Mt.
Toma (1991) Popevka zemlji, Čakovec (32k)
O.
Mahulja (2006) Rječnik omišaljskoga govora (153č)
P.
Malnar (2002) Pamejnek Govor u čabarskom kraju, Čabar (138k)
Pa.
Pažur Božica (iz pjesama u KAJ) (3k)
R.
Mohorovičić (2001) Rječnik čakavskog govora Rukavca i bliže okolice (122č)
S.
Lang (1915) Samobor u ZNŽO i Žegarac Peharnik (2003) Mali rječnik (98k)
Se.
Maresić (1996) Rječnik govora Podravskih Sesveta (68k)
Sk.
Skok (1990) Rječnik u Ogerliči reči (18k)
Sl.
Jurančič (1985) Slovensko-hrvatskosrpski rječnik, Ljubljana (26s)
St.
Magner Jutronić (2006) Rječnik splitskog govora (35č)
Š.
Šimunović (2006) Braške riči, Supetar (25č)
Še.
Jakolić - Horvat Donjosutlanski govor i običaji (Šenkovec 2007) (88č)
Šo.
Hrvatski kajkavski pisci I i II priredila O. Šojat (1977) (15k)
Šu.
Šulek (1879) Jugoslavenski imenik bilja (53k)
T.
Šojat (1982): Turopoljski govori, Rječnik, HDZ knjiga 6. (120k)
Te.
Težak (1986) Rječnik (u Skok: Ogenj reči) (54k)
Tr.
Jajnčerova (1898) Trebarjevo ZNŽO sv. 3. (68k)
V.
Lipljin (2002) Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora, Varaždin (966k)
Vg.
Jurišić (1973) Rječnik govora otoka Vrgade (54č)
Vi.
Herman (1973) Govor Virja, Filologija 7 (207k)
Vo.
Voltić (1803) Ričoslovnik (pretisak 1981) (25č)
Vr.
Vrančić (1595) Dictionarium quinque nob. Europae linguarum (pretisak) (25č)
Z.
Bjažić-Dean (2002) Rječnik zlarinskoga govora (71č)
Ž.
Sabljak (2001) Rječnik hrvatskoga žargona (116r)
*Na kraju je broj navedenih riječi i slovo k kajkavski,
č čakavski, š štokavski, r razni i s slovenski
64
Napomena o transkripciji
Glasovi posebnog izgovora pisani su sljedećim slovnim znakovima:
Eʚʚ ę otvoreno e izgovara se izmeñu e i a ję, j÷n, pęrěju, sęjẽʚne, bēʚčàti,
IẸ iẹ zatvoreno dugo e izgovara se izmeñu e i i diệkla, cviẽXt, krampiẹròva,
Ạ ạ zatvoreno dugo a glas izgovorom pomaknut prema o znậ, blãXgva, Zạgr÷ba,
Ọ ọ = Ụ ụ zatvoreno o izgovara se izmeñu o i u (pisan ọ na mjestu glasa o ili
ụ na mjestu standardnog u) òXnda, tùXča, zộbX, zûXbX, grõXbje, rũXka, jọpcòva, nụč÷ta,
Ŏ ŏ = U u izgovara se kratko nenaglašeno u a fonološka je zamjena nenaglašenog
o ŏvãkŏv, gŏlŏmbàča, gŏvŏrìti, ŏd diệs dŏ zùtra,
Č č glas izmeñu ć i č ali bliži glasu č,
ð ñ glas izmeñu ñ i dž ali bliži glasu dž,
Dz dz zvučni parnjak glasa c.
Od standardnih suglasnika razlikuje se 7 zvučnih koji se na kraju naglašenih riječi kao
i na kraju nenaglašenih ispred bezvučnih glasova sljedeće riječi izgovaraju djelomično
obezvučeni a pisani su s podslovnom točkom: b>, d>, ñ>, g, z>, ž>, a v i u sredini riječi
umjesto bezvučnog f.
Riječi koje počinju s H h ili J j fakultativno izgovaranim glasovima ispred
samoglasnika unijete su pod H h ili J j superskriptom.
Riječi s početnim kratkim nenaglašenim u nastalim fonološkom zamjenom glasa o
unijete su pod Ŏ ŏ.
Različit postanak takvog u kao i glasa ọ najviše otežava razumijevanje cerskoga
govora jer čine 17% svih samoglasnika (svaki šesti).
Ta 2 glasa istog izgovora pisana s 2 različita znaka Uu/Ŏŏ i Ọọ/Ụụ.
A a Ạ ạ
a m glas a je najzastupljeniji glas i čini 20,32%
samoglasnika a 10,03% svih glasova.
ạ m glas ạ dugi zatvoreni samoglasnik koji čini
5,43% svih
a konj a S÷ga bûX a nàs n÷ bu. Gòre ję vìsŏke
a dòle trde.
a part 1 upitno a A kàj tò mộj bràt sprậvla?
A kàm vî trî ìdetẹ? A dè kûm? A kàm ìdeš,
tî mãXček?
2 potvrdna rječca, baš A n÷, tò ję bìl
nègda čõvek.
3 odziv molim Mîške, dè si? À, tù sem. {O.
a: izvoli!, molim! Z. an: ča si reka?, molin,
Ba. a: reci, molim}
aâ part <n÷, jòk; ant ahâ, ajě> ne, nije J÷ l’
buš i tî dòšel? Aâ, něm dòšel. J÷ li Mîške
tù? Aâ, niệ ga tù. {ðe. Vg. ðñ. Ba. aa: ne}
àče/a čè/a àk konj a ako [stsl. a šte] Čè
dẽčke prẽʚjdę pŏd dugŏvàčŏ, bûX põstal
diệkla, a čè diệkla, bûX pŏstậla dẽčke.
{G. ðe. Vi. ače}
Adamovec top (Jadànŏvec m /Jadànŏvce
n -òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 702 st.
(1857) a 988 (1948) V Jadànŏvcu vu
plemenitậškŏmu dvộru na Křče sę zròdil
kàjkavski pèsnik Dràgutin Dŏmjànič.
adlã>tuš m (-a, -ŏv) savjetnik, pouzdanik [lat.
ad +latus: bok] Tòjnček mu ję adlãXtuš i b÷ž
nęga nìš ne naprậvi.
adût m (-ũta, -ûtŏv) najjača boja u kartaškim
igrama, jaka karta [mañ. adu(tt) <fr. atout]
Ìgra bèz adũta. ¤ imèti adũta imati važan
dokaz {V. hadut}
adutiệrati pf (-am; -an; -ajne) baciti adut; dati
važan dokaz SàdX adutiệraj!
añustiệrati pf (-at; -am; -an; -ajne)
1 urediti, dotjerati, adjustirati [nj. adjustieren <lat. ad + iustus: pravedan, ispravan] Liệpe ga añustiệraj, dà ga ně srậm.
2 - sę urediti se, dotjerati se Añustiệrala sę
kàk da ìdę na vùgledę. {G. añusterati}
añutànt m (-a, -ŏv) pomoćnik zapovjednika,
pobočnik [lat. adiutans] Frànc ję bìl añutànt
vatrŏgãXsnŏmu zapŏvednĩku.
àf int ustaj!, gore!, diži se! [nj. auf] Àf, na nògę!
BãXra, àf! Šãrge, àf nògu! {D. ð. auf}
Afrikã>nec m (-a, -ŏv) 1 Afrikanac Čřn kàk
AfrikãXnec.
2 nad Črnŏkộžnŏmu štriẽXkaru sù gŏvŏrìli
AfrikãXnec.
àfter lèder m (-a, -ŏv) stražnji dio pete cipele
[nj. After: stražnjica + Leder: koža] Òne trde
na pẽʚte cìpela ję àfter lèder.
agranộm m (-õXma, -ộmŏv; adj agrŏnõ>mŏv)
agronom, diplomirani inženjer poljoprivrede
[gr. agronomos: poljski nadzornik] Frànc
Šìmunŏv sę zŏškộlal za agranõXma i drùgę
vùčil za agranõXmę.
agrậr m (-ãXra, -ậrŏv) zemljište dobiveno
agrarnom reformom [lat. ager: polje,
oranica] Dòbil ję dviệ rậli agrãXra.
agrã>rec m (-a, -ậrcŏv) posjednik zemljišta
dobivenog agrarnom reformom NiẽXsu nì sì
agrãXrci vlèzli v šašinòvečku rậdnu zãXdrugu.
àh int označava strah, sumnju, žaljenje Àh,
kàj bu sàdX ž n÷ga?! (Dr÷k, čè ga vûXk pŏjiệ.)
{Gr. ah}
ahâ int <ajě, jě jě; ant aâ> da, tako je Ahâ,
dõbre ję. Takvòmu škrlãXku su r÷kli vrgậjn?
Ahâ! J÷ l’ Bòček pùXcal z mužãXra? Ahâ! Jě
jě. {Vg. ðñ. Gr. aha: za izricanje potvrde; Z.
ahan: dobro je}
ahà int uzvik iznenañenja, prijetnje, zluradosti
Ahâ, sàdX vìše niẽXmaš kàm pŏbèči.
{V. Vg. aha; ðñ. ahaa}
àjati ipf (ãjat; àjam; -jne) <âjiti> dj pajiti,
pajkiti, spavati Ãjaj, ãjaj, diẽXte môje! Sàme
si tî liệpe jòš ãjaj. {ðñ. V. ajati, hajati; D.
ajajni: uspavljivanje}
ajě int <ahâ, jě jě> da, dakako, zaista je I
àjmpuk
nîva hìža bĩla z rĩtkem pòkrita? Ajě.
{Gh. aje; D. a je}
àjmpuk m (-a, -ŏv) alat postolarski Àjmpuk ję
gr̀bave šìle za privliệči kộžu.
àjn cvàj adv brzo, hitro, u tren, odjednom
[nj. ein zwei] Tò prậvi m÷šter naprậvi àjn
cvàj {Z. ajn cvaj; St. ajnc-cvaj; P. ajns cvaj}
àjnc m (-a, -ŏv) 1 hazardna kartaška igra
[nj. eins: jedan] Kậrtali smę sę lùstik, dũrak,
fẽrblin, àjnc i šnàps.
2 zbroj u toj igri dvadeset i jedan Àjnc ję v
rùXka.
àjnc â adj indekl izvrstan, najbolji Bòme ję
Kàtica diệkla àjnc â. {ð. ajnc a}
àjncati ipf (-at; -am; -ajne) kartati ajnc Znàli
smę àjncati dŏ jùtra. {V. ejncati}
j
à ncug m (-a, -ŏv) <òprava> muško odijelo
[nj. Anzug] Kũpil si ję liẽʖpi àjncug. Nòsi gànc
nõXvi àncug. {V. ancuk}
àjnfučni/àjnfuk adj jednostruk [nj. einfach]
Na hîže su dùplični ŏblòki a na štàle
àjnfučni/àjnfuk. {D. ajnfok}
ajnrìkati pf (-am; -ajne) arh stupiti u austrougarsku vojsku, unovačiti [nj. einrücken]
Skùp smę ajnrìkali v p÷deset trějtu
regim÷ntu. {Ž. ajnrikati; P. ajnrikat}
h
àjt int < ajda> uzvik za poticanje, hajde
àjzibận m (-ãXna, -ậnŏv) <cûg; želiệznica> arh
željeznica; vlak [nj. Eisenbahn] Priệk
Krậlevca ŏdX 1870. lèta vòjzi àjzibận.
{Du. ðñ. ajziban; V. ejziban; Ko. ajzliban}
ŏ
àk konj <čè> ako Àk mèste čè gŏvòriju vìše
mlàjši. Àk ję kõsa, jě i brûs. Àkŏ ję dèla jě
i dậnŏv. {D. He. aku}
¤ àkŏ Bộg dậ <čè Bộg dậ> Dòšel bum àkŏ
Bộg dậ.
ãksa f (-ę, -i, -amî) <ộs> os, osovina [lat. axis]
Ãksa ŏplèna na kộle sę natèknę v
pùškenicu glavìnę kŏtãXča. {Gr. aks}
àl/àla/àlaj int čuñenja i isticanja, baš, bože!
[tur. Allah: bog] Àl tę bùXm vũdril, če něš
mĩren! Àla sę mũXči! Àlaj si pògŏdil kàk v rìt
z nòsem! {R. Gr. ala; Vg. Ba. alaj}
alật m (-ãXta, -ậtŏv) <meštrìja, òrudele>
1 oruñe, sprave, pribor za rad [tur. alat]
Vlekĩčŏv alật ję drevěni bîk i vãXlci.
¤ Prèz alãXta niệ zanãXta. Bez
odgovarajućeg pribora ne može se ništa
66
dobro obaviti.
2 <meštrìja> muško spolovilo Mậli dẽčke
a vèliki alật. {Ab. muška i ženska sprava}
alelũja int aleluja, pripjev, radostan uzvik;
veselje [lat. allleluia <hebr. halelu Yah:
slavite Jahvu] Ê, sàd bu nè alelũja, kàdX ję
mûXžX võjske. ¤ Velî sę da alelũja znậči: Jòš
trî dãXnę zlò a pòkle nigdậr dõbre.
àl int pojačava tvrdnju Àl n÷ bu tàk. {ðñ. al}
i
àl konj ali Màle falî àl pùXne škộdi. Čûję àl ne
mậrę. Pòčel ję zvàti màter, àli ně niệ.
KõXjnski dr÷k ję vělik, àli ję màle vù jnem
kòristi.
àliti konj <alpak, ìliti, ìli, ìl> arh ili Če dậš nè
àliti n÷mu, sęjẽʚne ti ję. {V. O. aliti}
àlkav adj nemaran [mañ. <hatla: nemarno
raditi] Pri jèlu ję màren a pri dèlu àlkav.
àlpak konj <àliti, ìliti> ili pak Zẽmi kàj ję v
dẽʚsne àlpak v liệve rũXke. {Kr. V. alpak}
àm konj 1 <j÷l, j÷r, bàš> jer, baš Zẽmi si
mãntlin, àm vànę mřzli vèter pûšę. {T. am}
2 int <èm, mà, pàk, pùk> ali, ma, pa, ta,
uostalom, inače, osim toga, može se sažeti
j
àm ję u àm ę i m÷ Àm šùma rãXstę a mî
spĩmę. Àm ju ję i mộj gŏspŏdậr ĩmel tãkvu.
Àm nậj! Ma nemoj! Àm d÷j pa daj; Àm niệ
j
tàk. Ma nije tako. Àm ę tàk bîle. M÷ bîle
bàš tàk, kàk velî. [ðñ. am, ðe. am; G. em]
àmen part 1 amen, zaista je tako [lat. <gr.
<hebr. amen: uistinu; tako će biti] KàdX sę
pregŏvãXrjaju vũreki n÷ smę sę v mŏlìtve
r÷či àmen, dà sę òne nè pretvòri v kàmen.
{B. amen, najbude}
2 adv <šlûs> kraj, gotovo, svršeno Jòš tò
naprậvimę i àmen. ¤ Dòšel ję na àmen
Zakasnio je. {ð. dojti na amen: zakasniti}
amènŏvati/amenŏvàti pf (-jem; -an; -ajne)
amenovati, dopustiti, odobriti, odobravati Tò
mu ję stậri se naviek amènŏval.
{ð. V. amenuvati; Ba. amenovat}
àmpak part ali Àmpak ti jậ niẽʖsem nìš krîv.
{Te. ampak}
Andrilovec top (Jendrìlŏvec m -ìlŏvčan,
-ìlŏvčica, -ìlŏvečki) [<Andrija, Jẹndrek]
selo 232 st. (1857) a 261 (1991)
j j
ànñel m (-a, -ŏv; dem ànñelek) < à nñel/j j
j
à ngel/j÷ ngel> I ànñeli bì ga jeli kàk ję fîne
jèle. Ànñelek čuvậrek, kî si m÷ čûval òv drậgi
67
dènek, čûvaj mẹ i õvu drậgu nŏčìcu.
ànšlag m (-a, -ŏv) vlažni oblog bolesnika
[nj. Umschlag] Dẽni mu mộkri ànšlag na
glãXvu. {G. anšlok; ðe. anšlog, unšlag}
Antolec pr (Jantõ>lec, -ŏv, -ộlka)
[<mañ. Antal: Antun] Š0 LP31
Antolić pr (Jantõlič, -ìčŏv, -îčka)
[mañ. Antal: Antun] G20 LP1840 E1750
a
patekậr/patikậr/patiẽʖʖkar m (-ãXra/a,
a
-ậrŏv/ŏv; f patekậrka/patiẽʖʖkarica) ljekarnik [nj. Apotheker <srlat. apothecarius]
Kòkŏš sę v jûtre pretěžę na drộgu v
kurîlnake i krẽʚkŏli: Mãrke, jậ sem ti j÷
betẽʚžna. Piẽʖvec sę vàne šepûri i zõvę
kòkŏš: Hòdi dòle, hòdi dòle, jậ sem ti
apatekãXr! Dòšla ję nộva patiẽʖkarica i
patiẽʖkar. {V. patekar}
a
patiẽʖʖka/apŏtiẽʖʖka f (-ę, -i) ljekarna
[mañ. patika <nj. Apotheke <gr. apotheke:
skladište, žitnica] pj Apatiẽʖka pûXna liệka àli
zậ mę niẽʖma liệka.
¤ skûXpe kàk v patiẽʖke previše skupo {B.
Hg. apateka; I. B. patieka; T. V. pateka;
Gr. aputeka}
ap¦cîgati pf / ipf (-am; -an; -ajne) sustegnuti;
odbijati, sustezati; odbiti, oduzeti
[nj. abziehen] Apcîgali su mi ŏd plậčę sàki
mèsec. {Še. apcigat}
apetît m (-a, -ŏv) tek; želja za jelom
[nj. Appetit <lat. appetitus] Niệmam apetîta.
àpfal m (-a, -ŏv) otpadak [nj. Abfall] Màle
dộbrŏga a pùXne àpfala. {G. V. apfal}
àpŏštŏl m (-a, -ŏv) apostol, Isusov učenik,
navjestilac evanñelja [mañ. apostol <gr.
apóstolos: poslanik] HõXda pŏ sẽʚle kàk
àpŏštŏl. {O. apuštol; V. Gh. apoštol}
apšîsati pf (-am; -an) izgubiti prvotnu boju,
izblijedjeti [nj. abschiessen] Švàbica mi ję
apšîsala. {ðñ. apšisati; Še. apšisat}
àptak adv mirno, pozor, naredba u austrougarskoj vojsci [nj. habtacht] Stậli smę
àptak kàk sòldati. {ð. aptak}
ậs m (ãXsa, -ŏv) <kiệc> najjača od igraćih
karata, kec [nj. As <lat. as, tal. asso] Hìti
ãXsa i zõvi fìrcig. {Vg. jaš}
àsma f (-ę, âsmŏ, -i) <sìput, nedùva> sipnja,
zaduha, astma [gr. asthma: dahtanje]
T÷ške sõpę kò da ìma àsmu.
v
à uto
asmàtičen adj <sipùXtliv, nedùšliv> astmatičan Stậri Ìvek Žakmànŏv ję bìl asmàtičen i
fùrt ję na ŏblộku pìskal.
asvàlt m (-a, -ŏv) smolasta masa, asfalt,
bitumen [nj. Asphalt <lat. asphaltum <gr.
ásphaltos: zemljana smola] Z asvàltem su
fùXgę zaliẹvàli na kral÷večke cèste. Rìtata
Srbanìčŏv ję na pậše kòval z asvàlta i r÷kel,
da čè bu zìšle špičàste, bûXju ròglę a čè bu
šìrŏke, bûX lŏpàta. {Gr. asvalt}
asvaltiệrati ipf (-at; -am; -an; -ajne) asfaltirati
[nj. asphaltieren] FùXgę na pitŏmiệrane
cèste čez Krậlŏvec 1936. lèta sę mộraju
sàke lète asvaltiệrati. {Gr. asvaltirat}
àtaga/àtaka f (-gę/kę, -ậg/ậk) navala, napad
[fr. attaque] Zậkaj diệlaju tùliku àtagu nà
jnęga? {G. ataga: kraña}
atakiệrati pf / ipf (-am; -ajne) napasti,
nasrnuti; navaljivati, napadati, nasrtati
[nj. attackieren <fr. attaquer] Atakiệral bi òn
i nậ mę dà sę vûpa. {Du. atekirat}
atalèrija f (-ę, -iệrij) <tòpništve> artiljerija,
topništvo [fr. artillerie <artiller: naoružati]
Võjsku sem slûžil v atalèrije.
ataliẽʖʖrec m (-a, -iệrcŏv) artiljerac, topnik
Mîške ję bìl ataliẽʖrec.
àtres m (-a, -ŏv) adresa, naslov [nj. Adresse
<fr. adresse] D÷j mi àtres napĩši!
{Mt. ðe. Gr. Ba. atres; V. Gr. atresa}
atresiệrati ipf (-at; -am; -an; -ajne) nasloviti,
adresirati [fr. adresser] D÷j mi atresiệraj
pĩsme sînu võjsku.
{I. atresierati; Gr. atresirat}
aũ int uzvik (boli, čuñenja, negodovanja), jao,
joj Aũ, tù bu i jậgel, kàk ję gřde sòmlete. Aũ,
n÷ bu dõbre! {Ba. au; Gr. auh}
àv àv int <àm, àm> oponaša pasji lavež, vau
vau Cũcek lậja: àv àv.
avanziệrati pf / ipf (-am; -ajne) napredovati,
unaprijediti [vental. avansar; fr. avancer]
Avanziệral ję za briệnzara.
avijộn m (-õXna, -ộnŏv) <èrŏplan> zrakoplov
[fr. avion <lat. avis: ptica] M÷nę strậv vŏjzìti
sę z avijõXnem. {V. Ba. avijon; T. avijun}
v
v
à uto m (-a) <lètrika, tŏmŏbîl; dem a utek>
automobil Vòjzi sę z àvutem. Za NDH sę
r÷kle lètrike samovoz {Ba. avuto; Gr. auto/avuto; ðñ. alto}
B b
b m glas b (uključivo i bX) je zastupljen s 3,21%
svih suglasnika
bàba f (-ę, V bãbe/bābô; adj bậbin) 1 žena;
ženin Dè vrậg n÷mrę nìkaj pòšlę bàbu.
2 supruga; supruzin pj Bàba mûXža pŏ puščîne pậsla. Bậbini šõci su zŏznàli dà su si
švộgari. MûXžX sę z bậbinŏ rîtju spŏmĩnal.
3 stara žena, starica; staričin Jẽʚnu laktiệčku bàbu su na stŏjěčke zakŏpàli?
(Jậmari na stŏjěčke zakậpaju)
4 <mãjča> baka; bakin Nektẽʚri mãjče
velĩju bàba. {Hg. V. babo: bako} 5 fig brbljavac Òn ti ję prậva bàba. 6 dama u
kartama Hìtil ję bàbu. ¤ bàba mu gàčę nòsi
papučar je. tò sàka bàba znậ to je
općepoznato; za čîję bàbę zdrậvje zašto
bih, nema smisla
bàbelnica/bậbnica f (-ę, -) rodilja, babinjača
Bàbelnica ję rŏdîla na slàme pri pěče.
Bậbnica sę ŏbậbila sãma. {M. ðe. Se.
babelnica; P. babenca}
bàbica f (-ę, bậbic) 1 dem bàba
2 baka, bakica 3 mali nakovanj za klepanje (oštrenje tučenjem klepcem) kose,
srpa, motike Na bàbice sę kl÷plę kõsa.
{ðe. Gr. babica; Mp. bapčica}
4 primalja Stàza Pemîca sę zvučîla za
bàbicu. ¤ Dè ję pùXne bậbic kìlave ję diẽʖte.
5 navrtka, matica Tù ti falî bàbica.
6 rub jame Čè ję gûXmbX nad jậmicŏ kàdX sę
kộpča, velî sę dà ję na bàbice.
7 dio drvenog tijeska Pritìsni bàbicu!
Babīčkòva kộp f top C široki jarak u šumi
[po nestalom prez. Babiček]
Babić pr (Bàbič, -ŏv, -ka) Planina Gornja
38, E14000 [<baba]
bàbiti sę ipf ŏ, (bậbi sę; -ila sę) 1 pripremati
se za porod Jậna sę bậbi na slàme pri
pěče.
2 fig dugo se spremati Bậbi sę i bùX
zakẽsnel. {Mp. babiti se}
bàček m (-a, -ŏv) mužev brat, stric [mañ.
bácsi: čiča] Žẽʚne ję mûXžŏv bràt bàček a
mûžŏva sẽstra čèča ìli zẽlva. {G. baček:
otac, brat, bliži srodnik}
bàdave/bậdŏve adv <zabậdX, zabậdŏve>
badava, besplatno; uzalud Dòbil ję bàdave.
Bậdŏve ti ję n÷mu gŏvŏrìti.
bagabùnt/vagabùnt m (-a, -ŏv) <pŏtepûv>
skitnica, vjetropir, vucibatina, protuha [tal.
bagabondo <lat. vagabundus <vagari:
lutati; fr. vagabond] Mậni sę tòga bagabùnta. Nèkakŏv vagabùnt ję pr÷šel pŏ
sẽʚle. {O. bagabondo; G. P. ðñ. bagabunt;
D. bagabund; ð. fakabund}
e
bàg rlin m (-a, -ŏv) vrsta fijakera
[nj. Wagerl: kolica] Na bàgerline sę võjzil.
bàgŏš m (-a, -ŏv) 1 loš duhan za žvakanje i
lulu [mañ. bagó] Čîka bàgŏš. {Še. baguš}
2 izgoretine duhana u luli Bàgŏš z lùlę sę
m÷čę na zûXbX kàd bŏlî. {I. V. P. Mp. baguš;
G. Vi. bagoš} 3 kukuruzna snijet (Ustilago
maydis) Bàgŏš sę velî i bùtam na kukurîze. Pr̀sti zamậzani ŏd ŏrèjŏve luščîn sę
ŏperěju z bàgŏšem.
{Še. baguš; G. tobak: snijet}
bagûn m (-ũna, -ûnŏv) bagun, autohtona
pasmina svinja kovrčave dlake [vental.
<srlat. baco] Priệ su prì nas bîlę sàme trî
pàsminę svîn dŏmậča šãXra, turŏpộlska i
bagûn. {G. V. Vi. bagun}
bàhat adj (-ậti; bàhata; -àteši) nabusit,
nasilan, ohol, hvastav, razmetljiv
[psl. bah: ohol] Prẽʚveč ję bàhat.
bàhate adv nabusito, oholo, nasilno Naviệk
sę bàhate pŏnãXšal.
Bàhŏvčica f top Ž [<prez. Bah]
bậjati ipf na, (-am; -ajne) pričati svašta Ciẽʖli
v÷čer bậja a s÷ bez glãXvę i rẽʚpa.
bãjbuk m (-a, -ŏv) <r÷št> zatvor, tamnica
69
[nj. bei Wache: pod stražom] Zàprli su ga
v bãjbuk. {G. Ž. D. bajbuk; Ko. bajbok}
Bàjdnak m (-a, -ŏv) <Bŏžîčne Nạvečèrje>
Badnjak Na Bàjdnak sę kûva lànetina i
pěčę pečenìca. {D. Bajdnak}
bàjer/bàjur m (-a, -ŏv) <vèlika rùpa> bara,
napušteni iskop zemlje ili šljunka pun vode
[tur. bayir; nj. Weiher <lat. vivarium:
ribnjak] V Sộblince vuzX ciglànu ję bàjer.
V Driệnčece ję pri Kìndre bàjur dè su plemenitậši imèli rîbnak. Bàjur ję zamûlena
vèlika rùpa. {V. bajer; P. bajer: veća lokva}
bàjna f (-ę, bậjnŏ, -/i; dem f bàjnica, -ę,
bậjnic) žban, posuda za mast, čabrica
Měse sem sp÷kla i zalejãXla z mậšču v
bàjne. Jòš ìmam pộl bàjnicę mậščę.
{Še. banja; P. bajna: niska široka drvena
posuda; Žumberak: žbanja: lonac za mast;
Š. žbańa: prijenosna drvena bačvica; V.
bańica}
bajniẽʖʖta f (-ę, -) bajuneta, vojnički bodež [fr.
baionette po gradu Bayonne] Žandậr Diệbala ję zàklal Ùtmaniča z bajniệtŏ na plộtu.
bậjs m (bãXjsa, bậjsŏv) bas, najveće, najdublje gudačko glazbalo, kontrabas [tal.
basso <lat. bassus: nizak] D÷bel kàk bậjs.
Spŏdòben ję k bậjsu. {D. G. Vi. Ž. bajs}
bàjsar/bajsìst m (-a, -ŏv) svirač u bas,
basist Jàgušt sę žẽʚnil a bĩli su sàme dvậ
mužikãXši, niệ bĩle bàjsista. Bàjsar ìgra na
bậjs: Bộgzna kãXkvi bũXdu?
bàjsar/pàjsar m (-a, -ŏv) konj koji grize drvo
[nj. Beissen] Bàjsar rũde grĩzę.
j
bậjsati/ba siệrati ipf za, (-at; -am; -ajne)
1 svirati u bas Drãgič ję znàl i bậjsati.
2 pjevati basom Màrke liệpe bajsiệra, kàdX
niệ pĩjan.
bậjta f (-ę, bãXjti; dem f bậjtica -ę, -) <kŏlìba>
potleušica, kućerak, šupa [mañ. pajta:
sjenik, štagalj; tal. baita: koliba] Žĩvel ję v
spletẽʚne bậjte. {I. P. Ž. bajta}
bajtậr/bàjtar m (-ãXra/a, -ậrŏv/ŏv) 1 <kŏlibậš> stanovnik kolibe SirŏmãXka Pàvla
bajtãXra ję nèšte prìjavil da ìma stanãXrę.
Bàjtur m nad C [od bajtar]
bàkanña f (-ę, -i) cokula, bakandža, teška
muška okovana cipela, okovanka [mañ.
bakancs: cokula] I pŏ lète ję bàkanñę
bậlta
nõsil. {ð. bakanña; G. Ž. bakandža}
bậkla f (-ę, bãXkli/bậkel) baklja, buktinja,
zublja [mañ. fáklya <vulglat. facla, srvnj.
vackel] Stàjnke ję napràvil bậklu, prìžgal ju
i v nõči ž nộ mậhnul pred Lukìčŏvem
ŏblòXkem. {S. bakla: brezova luč}
bàla f (-ę, -; dem f bàlica, -ę, bậlic) 1 svežanj, smotuljak, namotano platno [mañ.
bála <vental. balla] Prnậri su bàlę přjnkŏv
slàgali. Jòš ję bàlica plãXtna v škrìne.
2 sprešano sijeno Kũpil ję bàlu siệna.
bàlav adj (-àveši; pre-) 1 šmrkav, balav,
slinav Naviệk ję bàlav. 2 nezreo, nedorastao Prebàlav si za tãkŏv põsel. {Ba. balav}
balavànder m (-a, -ŏv) <šmrklîvec> balavac,
skitnica [balav + nj. Wanderer] Nèkakŏv
balavànder hõXda pŏ sẽʚle.
{V. Ž. balavander}
bàlavec m (-a, -ŏv; f bàlavka) <šmr̀kavec;
šmr̀kavka> dječak, nezrela, nedorasla
osoba; balavac {V. balavec; Ž. nezrela
osoba} Dẽčke za ženìti a jòš sę z bàlavci
ìgra. Bàlavka ję bezòbrazna.
balavùrdija f (-ę, -ûrdij) pej dječurlija,
šmrkavci PùXn ję Pĩjac balavùrdiję.
{V. balavurdija; G. balavundrija}
bàlę f pl t (bậl, bàlami) sluz iz nosa ili ustiju,
šmrklji; sline [dalm. rum. bale: slina] Curîju
mu bàlę zûXbi. Vîsiju mu bàlę z nòsa i sàki
čàs ih na nãXjže pŏvlẽčę. {Ž. bala; Ba. Z.
bale: nosna sluz, sepoljina}
balěnda f (-ę, -i) kratki muški kaput Àm
nòsimę pûXnę svitnàčę i balěndę žgãXncŏv.
{M. baleda}
bàliti ipf za, z, (bậlim; bàli; -il, bậlila; -ejne)
1 sliniti, biti šmrkav Nậj bàliti, ŏbrìši sę.
{Z. baliti}
2 praviti bale, balirati Slàmu su bàlili.
balộn m (-ộna, -ŏv) 1 kuglasta dječja igračka
[tal. ballone]
2 sorta krupnog graha Balộn ję fẽʚla bàžula.
{Še. balon}
bậlta f (-ę, bãXlti; dem f bậltica, -ę, -) manja
sjekira, sjekirica [mañ. balta <tur. balta; tal.
balta] Mậle sekìre na krãXtkem tŏpŏrìšču sę
velî bậlta. Na pàšu ję nõsil bậlticu.
{ð. V. Ž. balta; ðe. baltica}
bàlvan
bàlvan m (-a, -ŏv) 1 <fũrek> trupac,
neobrañeno deblo [mañ. balvány; tur. i
avar. balaban] Bàlvanę zlãXčiju šùmę.
2 fig pej priglup čovjek, bukvan, glupan
S tiệm bàlvanem niệ mòči na kràj zîti.
bambàdava adv više nego badava, vrlo jeftino, nizašto [tur. bambedava] Tò sem dòbil
izbìla bambàdava. {D. banbadaf}
bận m (bãXna, bậnŏv; adj bã>nŏv; adj bậnski)
ban [mañ. bán; avar. <mongol. bajan: voña
horde; turk. baj: bogat; sumer. banu: glavni
prst, palac] Bận J÷lačič ję dŏkînul klậku.
Bậnska võjska grõfa Mikùlę Zrìnskŏga ję
klậla i žgậla pŏ Cẽʚrju i Krậlŏvcu 1654. lèta
bàš na Grgūròve dà kàčę ìdeju zemlě vùn.
bậnda f (-ę, bãXndi) 1 limena glazba [tur. tal.
banda: muzika] Bròjilica: Èlem bèlem, bậnda svìra, m÷nę dòktŏr vižitìra.
2 družina lopova, grupa razbojnika [tal.
banda <stvnj. bandwa: barjak]
3 <grùšt za pīlìti> postolje za piljenje
trupaca N÷ zna na bậnde pīlìti.
bandẽra f (-ę, -i) <telegràf štậjnga>
telegrafski stup [tal. bandiera: zastava;
stup za zastavu] Jùreka su ŏbèsili na
bandẽru ùstaši v Krậlŏvce na štrèke.
bandìt m (-ĩta, -îtŏv) <barãXba> razbojnik,
pljačkaš [mañ. bandita <tal. bandito] Bandîti
su štacunãXru ŏdn÷sli pènezę.
bànica f (-ę, bậnic) 1 banica, banova žena
Bĩle ję bãXnŏv b÷z bànicę.
2 stotinka kune u NDH Za bànicu sę niệ
mògle bàš nìš kūpìti.
bànk m (-a, -ŏv) ulog kod kartanja Štè držî
bànk? {V. bank}
bankĩna f (-ę, -/i) <rindzộl> rubni kamen (na
cesti) [tal. banchina] Nàšli su ga pijãXnŏga na
bankĩne. {O. bankina}
bantūvàti ipf z, (-ûjem; -ûval, -àle; -ûvan;
-ũvajne) uznemiravati, smetati, dodijavati,
gnjaviti [mañ. bantani] Zậkaj ga bantûješ,
vìñX da ìma põsla. Dòsta mi ję tvẽʚga bantûvajna. {Vo. M. ðe. bantuvati; Du. Ba. bantovat: ometati; V. bantuvańe; M. banta:
nevolja; G. banta: neprilika}
Banjaselo top (Bậjna Sěla n pl Bajnesẽʚʚlec,
-ělka, -ělski) selo 180 st.(1857) a 103
(1991) Blĩzu Sěsvet su Sẽʚla, òber Laktẽca
70
Bậjna Sẽʚla, mej Kòpčevcem i Šậškŏvcem
su DûXga Sẽʚla.
bậpski adj bapski, bablji, ženski Pr÷le i tkàle
su bậpski põsli.
bậpščak m (-a, -ŏv) <žẽʚnčica> babac, muška baba, papučar Bậpščak sę velî mûXžu kî
diệla žěnskę põslę i kõmu bàba gàčę nòsi.
{D. babjak; Du. babljak; ð. babaš}
bậr/bàrem part bar, barem, makar, najmanje,
ipak, pa ma, rječca za isticanje [mañ. bár
<tur. bari] Pr÷ñu triệba bậr trìput pàriti, pràti
i sušìti dà bu liệpe biẽʖla. Čè sem glãXdna,
bậr niẽʖsem trũdna. Dẽčke ję za ženìti kàdX
ję 18 liệt stàr i čè ję prĩlične jãXki i spòmeten
a diệkla za zàmužX če ìma bậr 16 liệt i čè ję
dòsti zrậsla.
barã>ba m (-ę, -ŏ/em -ậbŏv) 1 razbojnik,
nitkov, svadljivac, protuha, propalica
[prema imenu razbojnika osloboñenog
mjesto Krista <vental. baraba <gr. Barabbás <aram. barabba: sin oca; ili barrabba:
sin učitelja] Če tàk nastậviš, põstal buš
prậvi barãXba. {Ž. Ba. baraba: propalica,
ološ; Z. baraba: zločest dječak}
2 drvosječa BarãXbę sečẽʚju šùmu i diệlaju
fãXtę dřv. Jậk ję kàj barãXba. {Ka. baraba}
baràjt/beràjt adj indekl spreman [nj. bereit]
Čè si baràjt, ìdemę. {V. berejt}
baràka f (-ę, -ậkŏ, -) daščara, koliba [šp.
barraca, tal. baracca] Živî v baràke.
baràtati ipf (-ậtam; -àtal, -ậtala; -ajne)
rukovati, postupati, upotrebljavati, gospodariti [tal. barattare: trgovati za zamjenu,
trampiti] Dõbre barậta z meštrîjŏ.
Barbarèjne n (-a) svetkovina sv. Barbare 4.
prosinca Na Barbarèjne sę pòčmę dèlati
stòlček štè hòčę na pòlnŏčke còprnicę
vìdeti.
barberìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) posao ranarnika V
Cẽʚrije sę z barberîjŏ bàvil kûm Mãtič i
luděm rògę mẽʚtal i křv pũščal.
barbiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) žilosječa, pučki
liječnik, ranarnik, vidar [nj. Barbier <tal.
barbiere: brijač] Vr̀ban ję bìl barbiệr i rògę
luděm pŏ sẽʚle mẽʚtal i křv pũščal.
barbiẹrìti ipf z, (-iệrit; -im; -i, -ètę; -iệril, -ìle;
j
-iệr en, -iẽ>rejne) <rògę metàti> puštati krv
Barbiệr luděm riệžę žìlę i m÷čę rògę a
71
blậgu pũšča křv na vrậtu i na rẽʚpe. Sàke
lète ję ìšel na barbiẽʖrejne. {Ja. berberiti}
Bậrica f ime dem Bã>ra f (-ę, V Bãre/Bārô),
Bàra, Bàrek, Bã>reka, Barèna, Bậrič,
Barĩčka, Barusîca, Barûska šireno kultom
sv. Barbare zaštitnice od munje [lat. barbarus <gr. barbarós: stranac] Bậrica zlậta òtpri
H
mi vrậta. òjdi Bàrek, z diệmlŏ v jãXrek.
Baričević pr (Barîčevič, -ŏv, -ka) [mat.
<Barica] K5, Sopnica 181 E2680
bàrjak m (-a, -ŏv) zastava narodna i državna
ali ne svatovska [tur. bayrak <perz. bayraq]
Jõca su žandãXri tûXkli kàj ję bìl dvajspẽʚtę
zvèsil hrvậtski bàrjak.
barộn m (-õXna, -ộnŏv) barun [mañ. báró
<srlat. baro <nj. Baron] Držî sę preštîmane
kàk barộn.
bã>ršun m (-a, -ŏv; adj bã>ršunski) <sàmet>
samt, somot, pliš, kadifa [mañ. bársony]
Nõsil ję ŏd bãXršuna kapût i hlàčę. Kũpil si ję
bãXršunskę hlàčę.
bàrtŏl m (-a, -ŏv) <švãXbec, kiẽʖba, fìlip, lòvrek,
šklõXca> sklopivi džepni nož s drvenom
trbušastom drškom, škljoca Nàš Bàrtŏl ìma
bàrtŏl. {R. bartolac; Gr. bartolić: nožić
kupljen na sv. Bartola u Cerniku}
Bartolec pr (Bartõ>lec, -ŏv, -îčka) [pat.
<Bartol] Š0, E390
Bàrtŏlek m ime dem Bàrtŏl [<Bartolomej
apostol <srlat. Bartholomaeus <gr.
Bartholomaîos <aram. Bar Talmai: sin
Talmaja] pj Svîram svîram, àl ne svîram
svìma, nèg Bàrtŏlu kî nòvce ìma.
Bàrtŏlŏve n (-a) blagdan sv. Bartola (24.VIII.)
Čè na Bàrtŏlŏve dèžXñX curî ně žîra tè lète.
bậrut m (-a, -ŏv) puščani prah [tur. barut
<perz. barud] Sûv kàk bậrut. Potpuno suh.
Gŏrî kàk bậrut. Plậnę kàk bậrut.
Barutận m nad [ime marofskog bika]
bàsama part psovka, vrlo česta mañarska
kletva [mañ. baszom a te, baszni: jebati]
Mộj dèda ję klěl: Bàsama sàka sãma i sę pŏ
dviệ skùpa! Bàsama Jùrica! Bàsama
nègda! {V. basama čuturu! : psovka; Mp.
basamat: uzvik nezadovoljstva}
basamiẹgàti ipf (-iệgam; -iẽʖʖgajne)
lamatanjem rukama i vikom dokazivati;
kleti, psovati; zdvajati Zậkaj tùlike
bàtec/bàtek
basamiệgaš? {G. ð. basamegati}
bàsati ipf dŏ, na, pre, za, (-at; -am/šem; -i; -al;
-ajne) švrljati, bluditi, lutati, lunjati, tumarati,
bazati, vrludati [psl. basati; tur. basmak:
ugaziti, udariti] Pŏ šùme ję dùXge bàsal,
zabàsal i na zlò nabàsal.
{Vi. Ž. basati; Du. Ba. basat; M. basiti}
s
bà nuti pf (-em; -i; -ul) skočiti iznenada,
nahrupiti, naglo upasti, iznenada se pojaviti
[tur. basmak: udariti, pojaviti se] VûXk ję
bàsnul na svînę. Vu tè čàs ję bànul mûXžX v
hìžu. {V. banuti; Ba. banit; G. bahnoti}
Bastalec pr (Bastã>lec, -ŏv, -ka) [zan.
<bastah: nosač <srlat. bastasius <gr.
bastazo] G6, Adamovec 22, LP191
Bastalić pr (Bastàlič, -ìčŏv, -îčka) [zan.
<bastah: nosač] Ž1, Adamovec 18 E280
bàš adv upravo, skoro, gotovo sasvim Bàš ję
kàk nèkakŏv zněsek. A tò bìl bàš mộj kûm
Dũjan. □ če - <če î> makar, iako, ako baš
Kộs mộra na Vèliki Pẽʚtek zapŏpiẹvàti če
bàš v jãjce. ¤ Bàš ję kàk trùXt. Bàš mę brìga
kàj CigãXna zẽʚbę. Svejedno mi je.
bàšica f (-ę, bậšic) prva najjača rakija [tur.
baş: prvi] Nàpil sę bàšicę i spî.
bašùriti ipf za, (-ûrim; -ùri; -il, -ûrila; -en;
-ejne) skrivati, prikrivati, zataškavati M÷ne
sę vîdi da tî nèkaj bašûriš. {ðñ. bašuriti}
bàt m (bãta, -ŏv/ộv, -i/mî) 1 klip kukuruza
Dvậ bãti kukurìzę skùp svẽʚzani su
vèšanica.
2 malj, kijača, toljaga, teški čekić Nẽʚ bi dậl
nì Bògu bãta š čiệm bi vrậga mòril.
3 batići na zidnoj uri Na stiẽʖne ję vùra na
bãtę, a ìma ciệgarę, šetalìcu i lãncę z bãXti
za navîjajne.
4 tučak u zvonu Zvộn ìma bàt kî tũXčę.
¤ kàk z rèpę bàt jako loše, slabo
batạlìti sę pf (-ậlim; -ậli, -ètę; -ậlil, -ìle; -ậlen;
-ãlejne) ostaviti, okaniti se [tur. battal]
Tòga põsla sę mộraš batạlìti {Ko. bataliti}
bạtàti ipf dŏkŏ, kŏ, ŏtkŏ, (bậtam; -al, -àle;
bã>tajne) polako hodati Stậri za nàmi bậta.
{B. batati}
bàtec/bàtek m (-a, -ŏv) 1 dem bàt, batić,
klipić Bîla ję slàba kukurìza, sãmi bàteki,
nijenòga prậvŏga bãta.
2 <purận> jelin ili smrekin češer V jelvĩne
bã>tek
smę sę igràli z jelvìčŏvemi bàteki.
3 batić na zidnom satu oblika češera
Navĩni vùru z bàteci.
bã>tek m (-a, -ŏv) dem bàt oklasak, orunjeni
kukuruzni klip bez zrnja Stučěni i namòčeni
bãXtki su dõbri za blậge hrạnìti. {Ta riječ ima
u hrvatskim govorima preko 190 istoznačnica, a 45 ih počinje s bat-}
batèrija f (-ę, -iệrij) džepna svjetiljka [fr. baterie] Sviệti z batèrijŏ. {Du. baterija}
bàtina f (-ę, bãXtin) 1 <bòta, ščập> štap Jèle
na jèle mòrę, sàme da niẽʖsu bàtinę na
bàtinę. D÷ver nòsi na bàtine làgvu vĩna.
□ bìstrička - šarena drvena svirala Dẽčec
ję dòbil bìstričku bàtinu. ¤ Pŏ tũñe rîte nì
stộ bãXtin ne bŏlî. Vriẽʖden si bãXtin. 2 muško
spolovilo Mậli bõXgec ìma vèliku bàtinu.
{Ž. batina: veliko muško spolovilo; Ab.
batina: kurac}
bàtinica f (-ę, -; dem f batinĩčka -ę, -i) dem
bàtina Zẽmi si kãXkvu bàtinicu, dà tę nědu
cũcki. S kresničậrkami j÷n dẽčke z batinĩčkŏ hòjdi, dà ih nẽʚ bi cũcki a drùgi nòsi v
kŏšãXre jậjca kàj su dòbilę.
bạtrìti ipf ŏ, z, (bậtrit; -im; bãXtri, -ètę; bậtril,
-ìle; bậtren; bã>trejne) <bãXtrŏviti> bodriti,
hrabriti, tješiti [mañ. bátorit: hrabriti; sokoliti] Triệba ga bạtrìti, kàdX sę s÷ga bŏjî. SàdX
mu ję triệba bãXtrejna.
{G. Vi. batriti; Du. batrit}
bã>trŏviti ipf ŏ, (-it; -im; -i; -il; -en; -ejne)
<bạtrìti> bodriti, ohrabrivati, tješiti [mañ.
bátorit: hrabriti] Sì su ga bãXtrŏvili, a òn sę
sěne bõjal. {ðñ. batroviti, V. batriveti}
bàviti ipf dŏ, na, ŏ, ŏd, pre, pri, zadŏ, z,
(bậvim, -iju/ę; bàvi; -il, bậvila; -lejne)
1 trpjeti, podnositi Tò vìše n÷mrem bàviti.
2 - sę zanimati se, raditi neki posao S
pr÷lem i tkàlem su sę sàme žẽʚnę bàvilę. S
cŏprìjami sę bậvi.
baždạrìti ipf (-ãXrit; -im; -i, -ètę; -ãXril, -ìle;
j
-ậr en; -ã>rejne) službeno utvrditi mjeru [tur.
bacdar <perz. bagdar] Dậl sem sudìčę
baždạrìti. Gvìnt triệba dàti na baždãXrejne.
Sudìči su baždậrjeni. ¤ dõbre ję baždậrjen
može puno popiti
bàžul m (-a, -ŏv; dem m bàžulek; adj
bàžulŏv) grah; grahov [mañ. paszuly <gr.
72
phaselos; tal. faggiolo] V pẽʚtek sę jèl bàžul.
Štè jiệ bàžul mej Bŏžìčem i NõXvem Lètem,
ciệle lète ję žm÷kek (trũden, nevalận).
Màle sem si bàžuleka skûvala. Bàžulŏvi
kôlci sę nè biẽʖliju. □ - kòlenec sorte
visokog graha pritkaša; čěpani - <č÷pek>
sorte niskog graha čučavca {V. T. bažul}
bažulìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) sorta sitnog žutog
graha pritkaša Lètes ję bažulìca dõbre
ŏbrŏdîla. {Šu. V. bažulica}
i
bažulîjne/bažulîn je n zb (-a) grahovinje
Vrậg ję bìl na nãXjže v bažulîniju.
bažulìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) grahovina, suha
mahuna graha Bažulìnę ŏd biẽʖlŏga bàžula
su dôbrę za vrậštije.
bàžulni adj (-a/ậ) grahovski, za grah Z liẽʖskę
sę brûXkvi brukvînije za pl÷sti bažulně i
sĩrnę kŏšãXrę.
bẽʚʚ int ruganje djetetu koje se plače
Bèba f (-ę, V Bēbô) ime krave Mõja Bèba ję
jậke dõbra dòjka.
bèbast adj (-ậsti; -àsta) djetinasta izgleda
Ìma bèbaste lĩce. {Du. bebast}
bèbek m (-a, -ŏv) momak djetinasta lica
Bèbek ję dẽčke v lĩcu kàk biẽʖba.
becìklin m (-a, -ŏv) dvokolica, bicikl [fr. bicycle] Škãnič ję přvi kũpil becìklin v Cẽʚrju.
{I. T. ðe. beciklin} □ tìrati - dječja pastirska
i vojnička psina Kî zaspî na pậše bòs,
dène mu sę papiệr mej nộžnę pr̀stę i
prîžgę a òn břšę (tîra becìklin).
B÷č m Beč [mañ. Bécs, becses: dragocjen;
nj. Wien; beč: mali novac, obol <tal. bezzo]
Čè ga bĩle triệba v B÷č pŏslàti, mộral ję
Šatŏvìčŏv slŏbŏjnậk na kõjnu îti.
bečậr m (-ãXra, -ậrŏv) momak veseljak, bećar
[tur. bekâr: veseljak] Bèčar nad Bìl ję
bečậr i ìma špicnãXmet Bèčar.
Bečarić pr (B÷čarič, -ìčŏv, -îčka) [od nar.
imena Beča, Berivoj ili Bećir <tur. bekir:
prvjenac ili nad. bećar <tur. bekâr:
neženja, veseljak] Š2 (dŏsělil ŏd Bòsanskę
meñě) Paruževina 4, LP7
bečạrìti ipf na, raz, (-ãXrit; -ãXrim, -iju/ę; -ãXri,
-ètę; -ãXril, -ìle; -ã>rejne) provoditi se, pijančevati Priệ su dẽčki sàku v÷čer bečạrìli.
bečậrski 1 adj bećarski Kûpil si ję bečậrski
prậvi škrlậk
73
2 adv pj Àlaj Ìva, br̀kŏvi ti črni, dèder si ję
bečậrski zavrni.
bēčàti ipf na, za, (-îm; bẽʚči, -ètę; bẽʚčal, -àle;
bečěč; bẽʚʚčajne) 1 glasati se (kao govedo, ovca, koza, magarac) mukati, blejati,
derati se KãXkva kõza tàk bečî. Õsel pòčnę
bēčàti: i a, i a!
2 derati se plačući Diẽʖte ję ciệl dận bečî.
{Vi. bečati; Du. bečat}
b÷čiti ipf pŏlẹ, z, (b÷čim; běči, -ètę; b÷čil,
běčila; běčejne) iskolačivati (oči), buljiti
Běčila ję jòči nà jnega. {O. bečit}
bedàča f (-ę, -ậčŏ, -) glupača I tî, bedàča,
vèruješ kàj ti velî. {Kr. bedača}
bedậk m (-ãXka, -ậkŏv; dem m bedãčec
-ẽca, -êcŏv; dem m bedàček; -a, -ŏv)
<nòrc, tùtlek, tìkvan, bùkvan, bõlvan,
mũlec, õsel, tẽʚlec, vòl, trõtlin, zmòtanec>
glupan, budala; budalica, naivna budala
[tur. vulg. bedaf: glupak <perz. bedak,
nevaljao čovjek, svañalica; tal. bedano: lud
<beda: repa] Bedậk mîsli dà ję najspŏm÷tneši na sviẽʖtu. Bedậk n÷ zna kàj ję
šãXla. Kàj ti nậ te r÷či, nèg dà si bedãčec.
Tè bedàček sę sàme naviệk smẽję i
sàkŏmu s÷ vèruję. □ dèlati bedã>ka (zX
kõga) ismijavati Diệlaju zX t÷bę bedãXka?
držàti za bedã>ka ismijavati, izrugivati se
napràviti bedã>ka prevariti, osramotiti
bedarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) <bedastộča, pizdàrija,
huncutàrija> glupost, budalaština Nậj
bedarîj dèlati. {V. D. bedarija}
bedạrìti ipf (-ãXrit; -im; -i, -ètę; -ãXril, -ìle; -ã>rejne) <bedēsàti> glupirati se Nậj bedạrìti!
bẽʚʚdast adj (-ậsti; -àsta; pre-) <bl÷sav,
glùmpast, hřgast, tîkvast, vùdren, mûjnen,
sûXglast, šàšav, zaglậman, zmiệšan, zmòtan> glup, budalast MûXžX ję ìšel îskat pŏ
sviẽʖtu bedàstešu bàbu ŏd svŏjě. ¤ Bẽʚdast
kàk nộč (bîk). Bẽʚdast kàk tẽʚle, fùrt mej
nògę bejžî (jebẽʚžliv ję). Dŏk ję gòdX kàmen
třdX, võda mõkra i bòr zelěn, Hrvật bûX
bẽʚdast. (r÷kel ję cěrski pòp)
bedàsteti ipf ŏ, pŏ, (-ậstem; -àsti; -el,
-ậstela) budaliti Pòčel ję bedàsteti.
bedastộča f (-ę, -) <bedarìja, pizdàrija>
ludost, glupost Pijậnci diệlaju sèkakvę
bedastộčę. ¤ Nộre glîv sę nãjel. (Gŏvòri
beglàjt
bedastộčę) Bàš si dậl drẽʚku plùsku.
(Naprậvil ję z jeně bedastộčę jòš v÷kšu).
Bedeković pr (B÷dekŏvič, -ŏv, -îčka) [pat.
<Benedikt, Bedek] Š10 (dŏsělil sę ŏd
Meñìmurja) E1100 Bedekŏvîčka
Šatŏvìčŏva ję Lukìčŏva žẽʚna.
bẽden m (-a, -ŏv/ộv) badanj, velika drvena
kaca (za grožñe, zelje) V bẽdnu sę grěšta
grõXzdije z greštalĩcŏ. ¤ Gŏvòri kàk z
bẽdna. {Kr. beden; J. bedenj, široka
posuda od zgor odprta}
bedēsàti ipf (-ẽʚsam; -al, -àle; -ẽʚʚsajne)
<bedạrìti> glupirati, praviti ludorije, zbijati
šale D÷j nậj bedēsàti i bedarìję dèlati.
{ð. bedesati; Du. bedasati}
b÷dra f (-ę, bẽʚdri) 1 bedro, noga iznad
koljena Òber kòlena ję b÷dra, a pŏd
kòlenem ję listãXjnek. 2 b÷drę f pl (bẽʚdri,
b÷drami) donji dio ruda na kolima B÷drę
rûda dõXjdeju na jẽʚzik škarìča.
bedrenàča f (-ę, -ậčŏ, -) bedrena kost Ôpal
ję zX krõva i bedrenàča mu pûXkla.
bedrènica f (-ę, -iệnic) bolest goveda, crni
prišt Krèpala kràva ŏd bedrènicę.
b÷drica f (-ę, -ic) dem b÷dra 1 noga od
koljena do trupa Pŏtěgnul ję nòžX ŏd
b÷dricę i pòčel medvèda ŏblàgati.
2 <mậndek> žablji krak Žàbe sę ŏdriệžeju
zậjnę nògę ìli b÷dricę. Mậndeki sę velî
žậbinem b÷dricam.
bẽdzeg m (-a, -ŏv/ộv; adj bèdzgŏv) bazga
grmolika ljekovita biljka (Sambucus nigra)
Bẽdzeg sę n÷ smę kūrìti a dòk ję bèdzgŏvŏga jõgna němrę Mậjčica BõXža sòpsti.
Cviệt bẽdzga ję za čàj i vrậštije.
{J. bezg; S. V. bezek}
i
bedzgộv je n zb (-a) grmlje bazge Brậla ję
gùXbicę vu bedzgộvju. {H. bezgovje}
bèdzgŏvina f (-ę, -) bazgovina, drvo bazge
Ŏd bèdzgŏvinę sę diệlaju cèvi za tkàti,
dèčję pùškę i bridzgậlkę.
befèl m (-ẽla, -ŏv) zapovijed [nj. Befehl]
Befèl ję befèl. (Kàj sę mộra, niệ těške)
bègati ipf (-am; -ajne) <biẹjžàti> trčkarati;
bježati Bègal ję sìm tàm, šìgu mìgu i niẽʖsu
ga vlòvili. {B. begati}
beglàjt m (-àjta, -ŏv) <bugàrija> vrsta
tambure, prateći instrument [nj. begleiten:
beglàjter
pratiti] Drãgič Šimậgin ję ĩgral v beglàjt s
ciẽʖlem tiẽʖlem. {Še. beglajt}
beglàjter m (-a, -ŏv) <tamburậš> svirač u
tamburu zvanu beglàjt [nj. Begleiter:
pratilac] Beglàjter ìgra na beglàjt: Črni,
biệli, pìkasti, črni, biệli, pìkasti!
b÷k/b÷kane adv dj prljavo, dijete se
upozorava da je nešto prljavo i da ne dira
[mañ. beken: uprljati] Tò ję b÷k, tò ję
b÷kane i pũsti tò. {L. V. ðñ. bek}
Bèka f (-ę, V Bēkô, -ẽkŏ) ime krave
b÷kan adj dj zamazan, prljav [mañ. beken:
uprljati, zamazati] Det÷tu sę velî: rùXkicę su
ti bèkanę. {V. bekini; Ž. bekino: prljavo; Gr.
ba/bakina: To se ne smi dirat}
b÷kati ipf (běkam; b÷kal, běkala; -ajne)
mucati; zamuckivati [mañ. hebeg:mucati]
Niệ dõbre zgŏvậrjal, nèg ję b÷kal.
b÷kav adj (-àveši) mucav; brbljav B÷kavŏga
nadgŏvŏrìti, š÷pavŏga nadXhŏdìti niệ mòči.
{L. B. Kr. V. Še. bekav; Ja. bekav: ne more
k, g, h izgovoriti}
b÷kave adv mucavo B÷kave ję gŏvòrila.
b÷kavec m (-a, -ŏv; f b÷kavka) mucavac Z
b÷kavcem sę t÷ške spŏmīnàti. Vuz Dràgu
b÷kavku niệ mòči dõXjti dŏ riệči.{B. bekavec: berbotlivec, ki prez reda, i razloga
vnogo govori; S. bekavec; Fu. bekljavec}
Bekec pr (Běkec, -ŏv, -čîca) [nad. od bekav, mucav; mañ. beken: zamazati; bekac:
govnovalj] Š14, Okešinec 6; Beke LP45
bẽʚʚkeš m (-a, -ŏv) vrsta kožnatog kaputa
[mañ. békeš: miran] Bẽʚkeš ję ĩmel mìcu
òkŏl vrậta i rukậvŏv. KàdX sę mộj (mûXžX)
žẽʚnil, òXnda sę n÷mu v Zạgr÷be dèlal bẽʚkeš
i hlàčę. {G. bekeš: starinski kožni kaput s
ovčjim krznom: Gh. bekeš: kaputić; V.
bekeš: pohaban kožni kaput; Ž. bekeš:
krzneni kaput}
b÷knuti pf štr, za, (běknem; b÷kni; -ul,
běknula) progovoriti, pisnuti, izustiti riječ
Niệ nì b÷knul. {G. beknuti; Ko. beknuti:
jedva nešto prozboriti}
b÷kŏvina f (-ę, -) uzgajana žuta vrba, bekva
(Salix viminalis) Šìbami b÷kŏvinę sę vẽʚžę
třsje. Na dộlne glavìca třsja rậstę b÷kŏvina. {B. T. bekovina}
Bèla f (-ę, V Bēlô) ime bijele prasice Jòj si ga
74
m÷ne, Bèla sę prasî i zlẽʚgla ję v÷č šesnàjst
i jòš ìdeju!
belagònija f (-ę, -ộnij) uzgajano cvijeće
pelargonija, žaravac (Pelargonium sp.)
Liệpe su sę rascvèlę belagòniję.
{V. belagonija; G. belegonija}
belã>jnek m (-a, -ậjnkŏv) bjelanjak V jãjcu ję
belãXjnek i žutãXjnek.
Belàva f (-ę, -ậvŏ, -; dem f Biẽʖʖleka -ę, -ŏ)
ime bijele krave Biẽʖlę kràvę ję ìme Belàva
ìli Biẽʖleka, prasìce Bèla a kŏbìle Biẽʖlka.
belcậti adj <belŏvậti> sasvim bijeli RùXbačę
su biẽʖle belcậtę.
Bẽlec m (-a, -ŏv) 1 <šìmlin> ime konja,
bijelac TûX slùškinu ję dậl dèti v nõXvi sûXdič
vù kem su bĩli làket dûXgi čàvli zàbiti i s÷dem bẽlcŏv zaprẽʚgel i tèral pŏ pòlu, dà sę
mŏrîla.
2 plavokosi čovjek, blondinac Bẽlec sę
velî ŏnòmu kî ìma žũXtę (biẽʖlę) lậsi.
3 nad Bẽlec ję z rîtjŏ s prdẽcem nav÷čer zX
pòstelę gãXšal lậmpu na patròliju bròj 5.
belìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 voćne sorte bijela
(svijetložuta) ploda (šljive, trešnje, murve)
Belìca ję fẽʚla biẽʖle slîv, čriệšen i mũrvi. Ŏd
belîc slîv ję slãba ràkija.
2 <biẽʖlčica, biẽʖlka> vrsta riječne ribe,
podust (Chondrostoma nassus; Leucaspius delineatus) RîbX belîc ję znàle bìti v
Kàšinskem pŏtộku.
belîč m (-ĩča, -îčŏv) bjelitelj, skidač kore
Belĩči su ŏbiẹlìli 10 miệr kõXlija.
belìčina f (-ę, -îčin) <biẽʖla zẽʚmla> bjelica,
pepeljuša, podzol, tlo pepeljaste boje
Cěrskę z÷mlę su črinkŏvậtę belìčinę tẽʚrę
dõbre rŏdîju sàme če ciẽʖle lète (sàki drùgi
dận) dèžXñX curî.
belĩna f (-ę, -în) 1 bjelina Priệk nòči ję sniệg
zãpal i v jûtre ję bĩle sę v belĩne.
2 bijele haljine MlãXdenka ìdę v belĩne na
viẽʖjnčajne.
3 sorta bijelog grožña V třsju ìmam vìše
fěl belĩnę nèg črnĩnę. {Šu. Se. Vi. belina}
b÷liti sę ipf z, raskŏ, (b÷lim; běli, -ètę, bělil,
b÷lila, -le; b÷lejne) 1 beljiti se, duriti se
pokazujući jezik Kàj sę b÷liš?
2 fig plakati Mậm sę b÷li i dŏbî kàj hòčę.
bèlkast adj (-i/ậsti; -àsta/ậsta) bjeličast I
75
mustãXči su mu bèlkasti.
Belovar top (Belŏvậr m -ã>rec, -ậrka,
-ậrski) selo 54 st. (1857) a 296 (1991)
[mañ. var <varos: grad] Zvan od 1877.
Belovar Moravečki a tu je bilo sjedište
općine Belovar - Moravče.
belŏvậti adj <belcậti> sasvim bijeli Imiệla
ję biệli belŏvậti rûbec.
B÷ncekŏve n top B, Ši [<prez. Bencek
<mañ. Bence <lat. Vicentius: Vinko; ili
Benc <nj. Benz <lat. Benedictus]
Bèngel m nad [bèngele part u brojilici]
Benković pr (Bènkŏvič, -ŏv, -îčka)
[pat. <Benko, Benedikt <lat. benedictus:
blagoslovljen] K2 (dŏs÷leni tìšlar) E1700
bercàuz> m (-a, -ŏv) <bèrtija> arh krčma,
bircuz, gostionica [nj. Wirtshaus] Bèrtije sę
r÷kle i bercàuzX. {T. bercauz}
bẽrda f (-ę, -i) berde, kontrabas, najveće
tamburaško žičano glazbalo, bas-tambura
Bẽrda ję zabrěnčala i vûXki su sę razbègli.
berdậš/berdìst m (-a, -ŏv) svirač u berde,
kontrabasist Bìl ję Tŏmậš prậvi berdậš.
Mlàjši velĩju berdậšu berdìst.
berěčni adj močvarni Ŏd berěčnę trãXvę ję
slãbe siệne.
bẽʚʚrek m (-ẽʚka, -ŏv) <mŏčvàra> močvara na
livadi [mañ. berek: močvara; njiva; gaj] V
berẽʚku smę sę kụpàli. {Ko. ðñ. berek}
Bẽʚʚrek m top C, P, Bẽʚrek ję sinòkŏša v
Dòlčine krèj šùmicę v Cẽʚrju i pŏd
Pŏpộvcem.
bèrmet m (-a, -ŏv) slatko aromatično vino uz
dodatak pelina [nj. Wermut: pelin] Ŏd
slậtkŏga mõšta smę dèlali bèrmet. Slàtke
kàk bèrmet.
bertậš m (-ãXša, -ậšŏv; f bertašìca -ę, -ĩcŏ,
-îc; adj bertã>šŏv, -ạšòva) gostioničar,
birtaš; gostioničarka, birtašica; gostioničarev [nj. Wirt] Bertậš ję bìl Hàbek v Cẽʚrju.
Bertašìce su gŏvŏrìli Biẽʖʖla nõga. Lìter na
bertãXšŏv račûn.
bertậški adj gostioničarski, birtaški Tò ję
bertậške vĩne.
bèrtija f (-ę, biẽʖrtij; adj bèrtijski) <bercàuzX>
birtija, krčma, gostionica [nj. Wirthaus] V
sàku bèrtiju sę navrnul. Bèrtijske vĩne ję
kr̀ščene.
bezèc
bèštija f (-ę, biẽʖštij) 1 <zviệr> zvijer, životinja [mañ. bestia <tal. bestia <lat.] Tò ję
zàklala nèkakva bèštija. 2 pej čovjek
zvijer Tò niệ čõvek, nèg bèštija.
bẽʚʚteg m (-ẽʚga, -ěgŏv) bolest [mañ. betegség] BûX v÷č i nậ tę dòšel nèkakŏv bẽʚteg.
□ vŏděni - vodene kozice {I. beteg; V. G.
betek; Z. Ba. beteg: mana, bolest; O.
beteg: bolest na bilju}
betegūvàti ipf na, (-ũjem; -ũval, -àle;
-ũvajne) bolovati Nèkulike liệt betegũXję.
Dòsta mi ję betegũvajna, a n÷mrem žĩva v
z÷mlu.
betẽʚʚžen adj (-÷žneši) <marộdX> bolestan
[mañ. beteges] Sejnàti: mũXtnu vòdu – bûXš
betẽʚžen. {V. betežen; Vr. betežan}
betẽʚʚžliv adj (-ežlîvi; -ìva) boležljiv Ŏd
malộčę ję betẽʚžliv.
betẽʚʚžne adv bolesno, nezdravo Ne zgledî
betẽʚžne a velî dà ga jậke bŏlî.
betežnîk m (-ĩka, -îkŏv; f betežnìca -ę, -ĩcŏ,
-îc; adj betežnĩčki) bolesnik; bolesnica;
bolesnički Za betežnĩka vu vèlike družìne
sę brìgŏję najblìžeši rộdX. Betežnìca spî,
dŏk sę jãjce spěčę. Na betežnĩčke pòstele
ję lète dận.
i
betiẽʖʖv je n zb (-a) stabljike bilja Slãbe ję
betiẽʖvje kukurìzę i slãbi su bãti.
Bètlejem/Bètlem m (-a) 1 Betlehem grad u
Palestini [hebr. Bet Lehem: kuća hljebova]
Sviẽʖti sę kàk v Bètlejemu. 2 bètlejem/bètlem m božićne jaslice Diệla bètlejem v
cĩrkve. {Hg. betlehem}
bẽtve n (-a, betiệv/biệtev, -tvi; dem n betiẽʖʖvce -a, -iẽʖvec) batvo, zeljasta stabljika,
vlat, struk, sadnica, biljka Bẽtve pŏ bẽtve
kukurìzę ję presậñal z mòtikŏ. □ - na
bêtve (gûXsta kukurìza) Slàbeše betiẽʖvce
ŏdsẽci. {G. Vi. betvo; V. betva; V. betvica}
bez prep (bezX, b÷z, bež, b÷ž, b÷žX) <brez,
prez> bez s G Dvậ bez dũšę, trějti bez
glãXvę. T÷ške ję svěmu bezX svěga. Mãjča
ję bez zûXbi. B÷z nas něš ûspel. Kõga niệ,
b÷ž nęga sę mòrę. BežX č÷ga mòreš bîti, tò
si nậj prŏsìti.
bezèc adv zauzeto [nj. besezt] J÷ l’ tò mèste
bezèc? {V. Ž. bezec}
bezeciệrati
bezeciệrati pf (-at; -am; -an; -ajne) <bezècuvati> rezervirati, zauzeti, osigurati [nj.
besetzen] Tò mèste ję bezeciệrane.
{Ž. bezecirati}
bezècuvati pf (-jem; -an; -ajne) <bezeciệrati> zauzeti, osigurati [nj. besetzen]
Bezècuj mi mèste kr÷j sębę!
bezveznậk m (-ãXka, -ậkŏv) neznalica,
bezveznjak S tiệm bezveznãXkem sì buš
slàbe pŏmògel.
bezviẽʖʖrec m (-a, -ŏv) bezvjerac; nevjernik
Šìmun Stublìčŏv ję bìl bezviẽʖrec i niệ štèl
šplęjnậtŏga bòga (krîžeca) kûšnuti.
bìber m (-a, -ŏv) vrsta zaobljenog crijepa [nj.
Biberschwanz: dabrov rep; bibercrijep]
Vekšĩna hîžX ję pòkrita z bìber čriẽʖpem a
màle tẽʚra s fộlcanem.
Bìblija f (-ę, -ŏ) <Světe pĩsme> Biblija, Sveto
pismo Stậri Ìvek ję pripŏviẽʖdal prìčę z
Bìbliję. Stàr kàk Bìblija.
bĩcke m (-a, -ŏv/ộv; dem m bìsek -a, -ŏv; adj
bĩckŏv, -òva) <nerõstec> nerast; nerastić
[nj. Beiss] Nigdậr niệ sèm svînam kàk ję
bĩcku. Bĩcke sę prìvčil na jậšejne. Mậli
bĩcke ję bìsek. {I. bicke; Du. T. V. bicko}
bickětina f (-ę, -) nerastovo meso Smrdî kàj
bickětina i měse ŏd prãsca.
bickŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) pripustnina za nerasta Za pripũščajne bìcka na prasìcu kậ
sę pũXja (bũca) plậča sę bickŏvìna.
bìč m (bĩča, bîčŏv, -i/mî; dem m bìček)
<švigiệr, šikiệr> bič Škrlec sę spũšča k
zẽʚmle i pŏpiẽʖva: štî, štî, bìč mi õpal! Ìma
h
bìčeka. ¤ Dŏk ję ìča, dr̀žX sę bìča.
bičã>le n (-a, -ậl, -i; dem n bičã>lce -a, -ãXlec)
bičalje, bičalo, držak biča Za bičãXle sę
jesenîca raskòli na 8 ìli 12 šîbX kě sę pletûX.
BičãXle ję najbòlše ŏd žìlave bŏrộvicę,
bĩčka f (-ę, -i; dem f bìčica/bĩčkica -ę, -îc)
resa na rubu muških gaća Zablàtil sem si
bĩčkę na gàča. Bìčicę na gàča si si zvãXlal.
bîčkati ipf ŏ, (-at; -am; -an; -ajne) praviti
rese (bičke), opšivati gaće resama
Gačelnìcę su dòle bîčkanę.
bìčuvati ipf (-at; -jem; -uj; -an; -ajne) bičevati Světa Kàta šîbŏ šìbuvana, bĩčem
bìčuvana. Žẽʚna mûXža bìčuvala.
bīdèti ipf (bidî; -èle ję) hladiti, strujiti Pŏ nõga
76
mi ję bīdèle ŏd vrật.
biẽʖʖba f (-ę, -i/biệbX; dem f biẽʖʖbica) 1 novoroñenče Ìma z biẽʖbŏ pùXne brìgę. Spî kak
biẽʖba. 2 lutka Z biẽʖbŏ sę ìgra kàk mậla
diẽʖklica. Biẽʖba ję i kukurîzni zàperek z
lasmî. {V. Du. beba, G. bapka}
j
biẹ žàti ipf dŏ, na, ŏd, pre, raz, (bejžîm;
j
bêjži/bêjžX, -ètę/bêjštę; biệjžal, -àle; be žěč;
biẽʖʖjžajne) <bègati> bježati Bejžî kàk
stěkli. Bẽjži òn, kàj ję gòdX mògel. Priệ sę
r÷kle: bèjštę diệklę, ìdu dẽčki, a sàdX sę
j
velî: bèjštę dẽčki, ìdu diệklę. I jèl ję be žěč
na põsel. ¤ Dè zûXbX bŏlî – tù jẽʚzik bejžî.
biệl adj (biệli; bèleši; pre-) bijel Mèsečina
kàk biệli dận. Sniệg ję prebiệli i niệ mòči vù
jnega glēdèti. ¤ Biệl ję kàk vràna pŏd
kòlenem.
biệl f (bèli, biệlju/beljûX, biệli, belmî) bijel,
bjeljika, bijeli sloj drveta izmeñu kore i srži
Hrậst c÷r ìma vèliku biệl. Ŏd bèli c÷ra su
fĩnę lûči. {I. biel} □ křka - bijela sorta
grožña, krhka bjelina Křkę biệli ìmam v
Lîševe a dõbra ję za zŏbàti.
biẽʖʖlčica f (-ę, biẽʖlčic) <biẽʖlka, belìca> 1
vrsta ribe (Leucaspius delineatus) V kàšinskem pŏtộku ję bĩle biẽʖlčic rîbX.
2 šumarica bijela (Anemone nemorosa)
Z biẽʖlčicŏ su si dẽčki nògę màzali da
dŏbĩju mehũrę i nẽʚjdeju v ràt.
biẽʖʖlek m (-a, biẽʖlkŏv) bjeloočnica V jòku ję
biẽʖlek i diẽʖklica, a nà jnem mìga i òber
mìgę òbrva. ¤ Biẽʖlek gledî. Jòči ję na
biẽʖlek ŏbrnul. Izvrnuo je oči na bjeloočnice. {B. bel oka; Ja. belkom gledal}
biẹlèti sę ipf pŏ, (belî sę; -èle sę) bijeliti se
Dà vrậg najbòle strãXvu? (KàdX třn i glòg
cvẽtę. Jậke sę belî pàk mîsli dà ję cĩrkva)
GũXskę su sę na ledìne biẹlèlę.
biẹlìti ipf na, ŏ, pŏ, raz, za, (biẽʖlit; biẽʖlim; -i,
-ètę; biẽʖlil, -ìle; biệlen; biẽʖʖlejne) 1 bijeliti,
činiti bijelim, vapniti Hìža i sadŏvjě sę biẽʖli
z vãXpnem.
2 ljuštiti, odrezivati; guliti koru s kolca,
krumpira, jabuke KõXlije sę biẽʖli s kŏsiẽʖrem,
a krampiệr biẽʖlimę z nõžem, švãXpcem ìli s
kustûrŏ. {T. beliti}
biệlka f (-ę, -i) <biẽʖlčica, belìca> 1 vrsta
potočne ribe (Leucaspius delineatus)
77
2 ime bijele kobile Pàzi dà tę Biệlka ne
rĩtnę!
biệrsa f (-ę, -iẽʖrsi) 1 birsa, bersa, vinska
srijež, čvrste soli vinske kiseline u bačvi
[srlat. birsa gr. býrsa: koža] SûXdič ję pùXn
biệrsę i triệba ju ŏtûXči i prŏdàti. ¤ Biệrsa mu
sę naprậvila v želûXce. (PùXne vĩna pĩję).
2 skrama, talog na zubima Na zubiệ mu
sę biệrsa naprậvila.
{D. biersa: skrama na vinu, kupusu}
biẽʖʖsen adj (bèsneši) <stěkli> 1 bijesan, bolestan od bjesnoće Biẽʖsen (stěkli) cũcek
ga grîzel.
2 <sr̀dit> pun bijesa Hìža niệ tiẽʖsna če
družìna niệ biẽʖsna.
biẹsnèti ipf pŏ, raz, (biẽʖsnem; -i, -ètę;
biẽʖsnel, -èle; biẽʖʖsnejne) bjesnjeti, postajati bijesan; ljutiti se Biẽʖsnel ję ŏd jùtra.
Prìmli sę põsla, biẽʖsnejne ti ně pŏmògle.
biflàti ipf na, (bìflam; bîflal, bìflala, -àle;
bìflan; -ajne) biflati, učiti napamet bez
razumijevanja, bubati [mañ. bifláz <nj.
büffeln] Dŏmištrànti su biflàli kàk sę
ŏdgŏvãXrja põpu pri mèše.
bigiệcati ipf z, (-iẽʖcat; -am; -al; -an; -ajne)
1 ureñivati, dotjerivati DùXge ga bigiệca.
2 - sę dotjerivati se Nậj sę tùlike bigiệcati.
bìgulica f (-ę, -) 1 dio kolovrata; loptica
2 valjušak od krumpirova tijesta, bigula
[vental. bigoli: kuglica tjestenine]
3 šaljiva psovka, blagi prijekor Bìgulicu ti
tvõju! Jesěm ti bìgulicu! {Še. Jesem ti
bigulicu; V. bigulicu ti tvoju!; Du. ti bigulicu}
bîk m (-bĩka, -bîkŏv; dem m bìkček/bìkek;
dem m bìkič -ìča, -îčŏv; adj bîkŏv, -òva)
1 bik Štèla ję bĩka pŏdŏjìti. Òn ję ĩmel
jenòga bìkčeka i štèl ga ję za võla. Baš si
prậvi bìkek b÷z rògekŏv. Niệ jòš tè bìkič za
pripũščajne. SkŏpčãXri jiệju bīkòva jậjca.
2 pej nerazuman čovjek, budala Jậk kàk
bîk a bẽʚdast kàk trî. Niẽʖsem jậ z bĩkem kukurizînija jèl. Zdràv kak bîk. Sasvim zdrav.
3 drvena naprava majstora koji premješta
drvene zgrade Vlekîč prevlậči hìžę z
bĩkem.□ Biệli - m nad (napřčene hộda)
bikčiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) pej loš bik Tè bikčiệr
niệ za pripūščàti na kràvu.
bikŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <skŏkŏvìna bĩka>
r
bĩsta
pripustnina bika, pristojba za pripust bika
Niẽʖsi jòš plàtil bikŏvìnu.
bĩkŏvski adj bikovski Ìma bĩkŏvski vrật i
sàme mu falî bīkòva glãXva.
bìks m (-a, -ŏv) laštilo, mast za cipele
[nj. Wichs] Ŏd bìksa smę si napràvili
mustãXčę za prẽʚtstavu. {D. Vi. biks}
biksàti ipf na, z, (bĩksat; bìksam/šem; -ši,
-ètę; bĩksal, bìksala, -àle; bìksan; -ajne)
1 laštiti cipele [nj. wichsen] Bìkše cìpelę.
[nj. wichsen]
2 grditi, koriti Õtec ga bìkšę, àl ga sę nìš
ne prîma.
bĩla n pl t (bîl, bĩli; dem n pl t bîlca, bĩlec,
bîlci) dio tkalačkog stana Z bĩli i z br̀dem sę
nabîjaju nîti vũXtka v nîti ŏsnõXvę i na rạzbòju
tkě plãXtne. Br̀de na rạzbòju ìma dvõja bîlca
a čẽʚž nę su navòñenę nîti. {Du. bilo}
bìleg m (-a, -ŏv) pristojbena markica [mañ.
bélyeg] Mộraš kūpìti i bìlegę.
bilèžiti ipf za, (-èžit; -iệžim; -èži; -il, -iệžila;
-en; -ejne) zapisivati Bilèžil sem s÷ kàj
sem kũpil i pròdal v knìgu.
bìlmez> m (-a, -ŏv) <mũlec> glupan,
neznalica [tur. bilmez] S tiệm bìlmezem si
něš nìš pŏmògel. {Ba. bilmez}
bìrati ipf na, ŏ, pŏ, pre, pri, spre, z, zŏ, (-at;
bîram; bìral, bîrala; -an; -ajne) birati,
izbirati Nậj nìš bìrati, nèg jèñX ŏd kràja.
Bîrajtę si gŏspŏdãXra teròga hòčetę!
bîrŏš m (-a, -ŏv) volar, marofski sluga [mañ.
biros: govedar] Bîrŏši su na màrŏfe z võXli
jòrali. {V. biroš; H. G. Hg. biruš}
bìsa int dozivanje nerasta Bìseka (bĩcka) sę
k s÷be dŏzậva: bìsa, bìsa, a vìčit prasìcu
zõvę: ùnta, ùnta, bìsa!
bisàgę f pl t (-ậg, -àgami) dvanjke, dvostruka torba, koja se nosi preko ramena
[vental. bisacca <lat. bis: dvaput + saccus:
vreća] BõXgec ję napùXnil bisàgę.
r
bĩsta int <bĩsta hà! bĩstar hà!, k s÷be> kreni,
tjeranje konja na desnu stranu [mañ.
biztat: bodriti] Bĩsta, Bẽlec! {Gr. bistahar:
udesno; V. bista uzvik za pojačanje
naredbe, Gija bista! Bista ve!; R. bistaha:
povik konju, kreni; L. biste har; P. bistahar:
zapovjed konjima da krenu lijevo; Ja. bista
are: na levu; Fu. bista: pojdi, hodi; Du. bi-
bìster
sta: konja tjera naprijed i lijevo; Še. bista:
kreni; bista hot: u lijevo}
bìster adj (bîstri; -a, bìstreši; pre-) bistar Niệ
nì òn nìš bìstreši ŏd ně.
bìstrica f (-ę, bĩstric) 1 najraširenija domaća
sorta plavih šljiva Za ràkiju ję najbòlša
slìva bìstrica i zậte ję najvìše ìma.
2 Bìstrica f proštenište Marija Bistrica
Cěrska fàra ję priệ ìšla na Vèliku Mèšu s
preš÷cijŏ na Bìstricu.
Bistričã>nec m (-a, -ậncŏv) 1 stanovnik ili
hodočasnik prošteništa Marija Bistrica
BistričãXncę su làzinska dẽca čèkala z vŏdộ
i dŏbîvala kŏlãXčę.
bìstrički adj bistrički, iz Marije Bistrice
Bìstričku cĩrkvu naviệk pŏprậvlaju.
bìškup m (-a, -ŏv) 1 biskup [nj. Bischof <lat.
episcopus <gr. episkopos: nadglednik]
Cěrski ŏrgulậš i vučìtel ję ŏdX 1780. ĩmel
nadàrbenu z÷mlu ŏd bìškupa.
¤ MãXček i bìškupa gledî (slòbŏne i jậ t÷bę).
2 <pîšpek> masni zadak (trtica) peradi
sličan biskupovoj kapi I bìškupu ję dòber
pečẽʚni bìškup. {B. biškup najzadnja herbtišča kost živade, kušak kureči; Ž. biškup}
Biškup pr (Bìškup, -ŏv, -ka/îca/ộvka) [od
kmet ili potomak biskupa a češće nad.] C8
(zvani Habek) E1250. Bìškupŏv/
Hàbekŏv briệg m top C
bìškupec/bìškuplan m (-a, -ŏv bivši
biskupov kmet Cẽʚrci bìškupci ìli bìškuplani
su nègda bĩli bìškupski km÷ti vùXgrŏvečkŏga màrŏfa.
biškupìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) područje vlasti biskupa Cěrska fàra ję v zàgrebečke biškupìje. Biškupìja f top C Bìškuplajnska
šùma Bìškupka f top G
bìškupski adj biskupski Bìškuplani ìli Bìškupci su bĩli kměti bìškupski.
bît adj (bĩta) bijen Sàki dận ję bĩta a nigdậr
niệ sĩta. pj Světa Kàta pŏ kŏliẽʖne bĩta,
àjngel zậ jnu pĩta.
bìtanga m / f (-ę, -i; dem m / f bìtangica
-ę, -) nevaljalac, ništarija, propalica [mañ.
bitang <stvnj. bintunge: pljačka] Najbòle ję
ne imèti põsla z bìtangŏ. Tî si, znậš, jẽʚna
prậva bìtangica. {Vi. bitanga}
bìti ipf na, ŏ, ŏd, pŏza, pre, pri, raz, spre, vu,
78
j
za, z, (bît; bĩjem, -eju/u/ěju/ûX; bî ; bìl, bîla,
-le; bĩjen/bît) 1 <tûXči> udarati, tući KûXdX
jõtec bĩję, tûXdX měse gnĩję. Čè ję žẽʚne
rùXbača zavrnẽʚna, bûX dènes bijẽʚna. Pŏ
kŏliẽʖne ję bîla bĩta. pj Kàj zakřpam tò
zapĩjem, dìmem dõXjdem žẽʚnu bĩjem.
2 - sę <tûXči sę> tući se Na sàkem
cěrskem prŏščějnu su sę pijậnci bìli.
bĩti pf / ipf (svršeni dulji: jẽʚsem, jě, jẽʚsu;
j
kraći: sèm/jěs, sì, jě/ ę, sm÷, st÷, sù; sažeti
upitni: jẽʚsi; jẽʚstę (j÷ l’ si, j÷ l’ stę); niječni:
niẽʖsem/niệs, niẽʖsi, niệ, niẽʖsmę, niẽʖstę,
niẽʖsu; nesvršeni dulji: bũXdem, bùXdeju;
bũXdi, -ètę; kraći: bûXm, bùXdu/bùXju; sažeti: jậ
'm, tî 'š, -, mî 'mę, vî 'tę, -; {T. ja m išel}
niječni: n÷ bum, n÷ budu/n÷ buju; sažeti:
něm, něš, ně, němę, nětę, nědu/něju;
{T. nem, neš, nedu; Ba. neš; Hg. nete} gl.
pridjev aktivni: bìl, bĩla, -le; relikt aorista za
b
tvorbu svih lica kondicionala: bî; nẽʚ i;
{V. nej} 1 biti, pomoćni glagol Jẽʚsem jậ i
zŏbûn dŏpriẽʖmila. FãXla, kàk da jẽʚsem, jậ
v÷č jěs, kàk da jěs. hvala, ne; zahvaljujem
(Odgovori na poziv k jelu) Uhû Bògek dè
jẽʚsi? BùXdi pri mĩru! Bụdètę r÷kli dà bi i jậ
l’
štèl îti. J÷ si pŏsèjal? Jậ ’m sậm tò napràvil a tî ’š sàme glědel. Tî ’š sę m÷ne
gròzil? Mî ’mę dòšli a vî ’tę nas tù čèkali i
òXnda pẽʚmę skùp. Bòrme něm jậ tũñu dècu
rãXnil. Něš dòbil nìš. Sàki dận bu svèle. Čè
sem glãXdna, bậr niẽʖsem trũdna. Niẽʖsu jòš
dòšli a mòrti nì něju. Jậ niệs nì bìl tàm i
niẽʖsem nìš krîv. M÷ bìl (àm ję bìl) òn màle
priệ tù. Kî bi – dà bi. Štè bi – dè bi.
2 biti, postojati Nẽʚ bi štèl bĩti v nẽʚgve kộže.
3 imati zanimanje Jậ sem bìl i kŏšarậč. Tî
j
si šviệla. Òn ę kŏvậč. ¤ Kàj j÷ j÷. To je baš
tako. Kàj jè jě? Što joj je? Jě, da nẽʚ bi. Ma
nemoj!; m÷nę ně. neće me biti; niệ za pìti
nije za piće; niệ za zdržàti neizdržljivo je;
niệ za zamìsliti nezamisljivo je □ - bît <bìti
bìjen> dobiti batine; BûXš bît, čè sę ne
primĩriš; - kùš šutjeti Sàme tî bùXdi kùš. zvùn s÷bę biti u afektu
bĩvŏl m (bīvòla, bĩvŏlŏv; dem bĩvŏlek -a,
-ŏv; f bĩvŏlica; adj bĩvŏlŏv/bĩvŏlski)
1 bivol, govedo šupljih rogova; bivolčić
(Bubalus bubalis) [mañ. bivaly, nj. Büffel
79
<lat. bubalus; rus. bujvol] V Ladòmŏre sem
bĩla strãXvu ŏd bĩvŏlŏv. Bĩvŏleki su sę vạlàli
v blàtu. Ìma bĩvŏlsku kộžu, nì bàtinę ne
čûję.{B. bivol, divji vol}
2 fig vrlo jak i glup čovjek Bàš ję prậvi
bĩvŏl.
blậge int zadovoljstva, sreće; blago Blậge ję
rîti dŏk mòrę îti.{Vg. blago}
blậge n (-a) <mậra> 1 blago, goveda, stoka
Kãkŏv pastîr, tãkve blậge. Blậge su sàme
kràvę, võli i bĩki.
2 bogatstvo, dragocjenosti Ìma pùXnu hìžu
sèkačkŏga blậga.
blagŏsạvlàti ipf (-ãXvlat; -ậvlam; -al, -àle;
-ậvlan; -ã>vlajne) blagoslivljati Pòp ìdę
pòkle Bŏžìča s krîžecem blagŏslãXvlat hîžX.
blàgŏslŏv m (-a, -ŏv) <svečějne> blagoslov,
blagoslivanje Na Cviẽʖtnicu sę nòsi cviệt
driẽʖjnka na blàgŏslŏv.
blagŏslŏvìti pf (-îm; -ộvi, -ètę; -òvil, -îla;
-vlějne) blagosloviti Bộg blagŏslõXvi! Pozdrav pri jelu.Na kraju posla veli se: Bộg
blagŏslõXvi, dèle i težãXkę.
blagŏslõvlen adj (-ẽʚna) blagoslovljen KàdX
sę hìža diệla òXnda sę v krîžX vu vuglìčę
m÷čeju pènezi i svetî z blagŏslŏvlẽʚnem
driẽʖjnkem i svẽʚtŏ vŏdộ. KàdX gr̀le bŏlî jiệju
sę jàbukę blagŏslŏvlẽʚnę na svẽʚtŏga Blậža.
Blaguša top (Blagûša n pl -ũšec, -îca,
-ûški) selo 802 st. (1948) Blagušanin
blã>gva f (-ę, -i) blagva lijepa crvena jestiva
gljiva (Amanita caesarea) Brậli smę blãXgvę
v Gộrne šùme dè ję rậsta c÷ra. {H. blagva:
Boletus, Fungus herilis}
blãšče n (-÷ta) <blažìnče> grlo goveda
Kùlike pûXt jûrjevski viẽʖnec ŏpậnę pastîru
nàkel zX krõva priệ nèg sę zastậvi, tùlike pûXt
bûXdę tò blãšče ìli svĩnčę kvậr napràvile tè
lète. {Ko. blašče}
Blaško pr r (Blàške, -ŏv, -ộvka/ìca)
[pat. <Blaž] uz Palčić K0 E140
Blaškộvka top C
blàte n (-a) blato SûXnce ję nìske a blàte
sklìske, dãXlke ję îti a màle ję v rîti. Lậstavičina gniẽʖzda na štàla su z blata.
¤ Ìma penězX kàj blàta.
a
blàtiti ipf ŏ, z , (-àtit; -ậtim; -àti; -il, -ậtila;
-čen; -ejne) prljati, mazati blatom; kleve-
bl÷bnuti
tati, ogovarati Pàzi dà si rùXbačę něš blậtila.
Fùrt mûXža blậti.
blazìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) 1 blazina, perina
Blazìna ję vèliki vàjnkuš na kiệm sę ležî, a
vàjnkuš sę m÷čę pŏdX glãXvu. Četĩri rògi,
dvậ dròbi? (blazìna) {B. T. V. Ž. blazina; St.
blazinja; Z. blazunja}
2 ležišna posteljica, greda na kojoj su
daske poda Na blazìnę sę pŏstậvlaju i
pŏmŏsnìcę v štàle.
blazìnica f (-ę, -înic) 1 dem blazìna jastučić
Blazìnica na dečîne pòstele sę pŏdrậpala.
2 podloga, podmetač, dio razboja Na rạzbòju na stùXpekę stàtelnic dõXjdę blazìnica.
3 drveni podmetak Gòre na stûXpe kî držîju
grẽʚdę su blazìnicę.
4 jagodica prsta, jastučac, mekuš KŏšarãXča bŏlîju blazìnicę na přste.
blazinìšče n (-a, -îšč) jastučnica Blazinîšča
su priệ pũXjnena s fìnešem zŏbrãXnem
kukurîznem perînjem, a sàdX š čiệjanem
pěrjem. {ð. blazinišče}
blạznìti ipf (-ãXznit; -im; -i, -ètę, -ãXznil, -ìle;
-ã>znejne) 1 buncati, bulazniti Diẽʖte blãXzni.
{Ko. blazniti}
2 bogohuliti [nj. Blödsinn reden; polj.
blazen: luñak] Diệs sviệt jậke blãXzni i zậte
niệ nìkakve bõXže pripečějn vìdeti.
{B. Gh. blazniti: psovati Boga i Svete}
Blàžek m ime dem Blậž>, Blàške, Blàžica,
Blažìna od svetačkog Blaž, Vlaho [mañ.
Balázs <lat. Blasius <gr. Blasios] Dè si
BlậžX nàš pajdậš? ¤ Dè ję BlậžX tù ję lậžX, dè
ga niệ tù su dviệ.
Blạž÷ve n (-a, -ŏv) blagdan sv. Blaža (3.
veljače) Na Blạž÷ve sę v cĩrkve jàbukę
svetĩju i jiệju dà gr̀le bŏlî.
blažìnče n (-īnč÷ta) <blãšče> grlo goveda
Štàla ję b÷z blažīnč÷ta.
blàžiti pf / ipf v, (-it; -im; -ậži, -ètę; -àžil,
-ậžila; -en; -ejne) ublažavati Blàžili su mu
bộl àl niẽʖsu mògli vblàžiti i blậžejne mu niệ
nìš pŏmògle.
Blažurec pr (Blažũrec, -ŏv, -ìca) [etn.
<Blažujac] Š35 (svi u RH!) [kmeti Blažurci
bijahu došli od grada Blažuja iz Bosne]
bl÷bnuti pf (-ěbnem; -÷bni; -ul, -ěbnula)
lanuti, reći besmislicu Blěbnę a ne mîsli.
{V. blebnuti}
blējàti
blējàti ipf za, (-îm; -ẽʚji, -ètę; -ẽʚjal, -àle;
-ẽʚʚjajne) <bụvèti> buljiti, zuriti Kàj blejîš kàk
bîk v biẽʖla vrậta?
bl÷sav adj (-àveši) <bẽʚdast> blentav, priglup
Diệlaš sę ìli si izbìla bl÷sav?
bl÷savec m (-a, -ŏv; f bl÷savka) blentavac,
priglup čovjek S tiệm bl÷savcem sę niệ
mòči nìš dŏgŏvŏrìti. Mòrti niệ bl÷savka,
mòrti sę sàme diệla.
b
b
lesīkàti/ lisīkàti sę ipf (-ĩčę sę; -àle sę;
-ĩkajne) bljeskati, sijevati munje Jậke sę
pòčele blisīkàti. Lesîčę sę i striẽʖlę pûXcaju.
Světi Ìlija striẹlàmi pûXca i dà znậ dà mu ję
gŏdŏvnộ bi tàk pûXcal dà bi sę lisīkàle,
gŕmèle, zẽʚmla trěsla i něbe rùšale. {Kr.
blisikati; J. Sk. lisikati}
b
b
lesīknù>ti/ lisīknù>ti sę pf (-ĩknę sę; -ùXle sę)
bljesnuti, sjevnuti, zasvijetliti Najpriệ sę
blisĩknę a òXnda grmî. LisīknùXle sę i vìdel ję
da na slàme v štậgle Jàjnke ležî na Jậnice.
{He. lesiknut}
b
b
leskàti/ liskàti ipf za, (-èskam; -ẽskal, -èskala, -àle; -èskan; -ajne) 1 bljeskati,
sijevati Špl÷j na cìrkvenem tũrme blèska.
2 - sę bljeskati se Blèska sę kàk dẽska,
žîve niệ a trãXvu jiệ? (Kõsa)
blěsti ipf (-ẽʚdem, -ẽʚju/ûX; -ẽʚdi, -ètę; -ẽʚdel/ěl,
-èle) <blạznìti> buncati, Blẽʚdę kò da mu sę
pŏmiẹšàle. {I. blesti}
blēščàti ipf (-îm, -ĩju; -ẽʚšči, -ètę; -ẽʚščal, -àle;
-ẽʚʚščajne) 1 bliještati, sjajiti Tàk ję v÷dre
da zviẽʖzdę bleščĩju.
2 - sę sjajiti se Bleščî špl÷j na tũrme.
bliẹdèti ipf pŏ, pre, (-iệdem; -iệdi, -ètę;
-iẽʖdel, -èle; -iẽʖʖdejne) blijedjeti S÷ vìše
bliệdę i zgledî betẽʚžne.
blìnt adv ništa, prazno, [nj. blind] Sę tò ję
blìnt. □ na - naslijepo, nasumce Nậj pûXcati
na blìnt. {V. blint; Du. na blint}
bliskàti/blīščàti ipf (-ìskam/čem; -aj/ìšči,
-ètę; -îskal, -ìskala, -àle; -ìskajne) 1 bljeskati, svjetlucati Blìska mi zrcàlem v jòči.
2 - sę bljeskati se Blìska sę a mòrti bu i
dẽžña.
blìsnuti pf (-ìsnem; -i, -÷tę; -ìsnul; -ut) bljesnuti, sijevnuti Blìsnul mì ję z bat÷rijŏ v
jòči.
blìzek adj (blîska; blìžeši) blizak Pòzvali su
80
sàme blìžešu ròdbinu na gòsti.
blĩzu adv (-ìže; pre-) 1 u blizini Cĩrkva mu ję
blĩzu i naviệk zamudî k mèše. Dè ję kậčin
pastîr, tù ję blĩzu kàča. ¤ Štè ję blìže jõgnu
– bòle sę griệję. Kàj ję bĩle dalẽʚke, dòšle ję
blĩzu. (BûX mriệti)
2 gotovo, skoro Ìma blĩzu òsemdeset liệt.
bližĩna f (-ę, -în) blizina Òjdi sìm blìže, z
bližĩnę sę bòle vîdi.
blộmba f (-ę, -i) 1 komadić olova ili lima
kojim se pečate predmeti, plomba
[nj. Plombe <lat. plumbum: olovo] Na
vagõXne su blộmbę. 2 zubna ispuna
Zubậr mi ję dèl blộmbu.
blŏmbiệrati pf / ipf za, (-at; -am; -an; -ajne)
1 pečatiti; plombirati [nj. plombieren <fr.
plomber] Vrậta su blŏmbiệrali.
2 ispuniti plombom Dvậ zûXbi su mi
blŏmbiệrani.
blụdèti ipf na, pŏ, za, (-ûXdim; -ũXdi, -ètę; -ũXdil,
-ìli, -û>deč) lutati, tumarati, skretati s pravoga puta Ciẽʖlu nộč ję blũXdil pŏ šùme. Štè
pĩta ne blûXdi. BlûXdeč pŏ šùme dòšel ję dŏ
kŏlìbę.
d
blû zgavica f (-ę, -) raskvašeni snijeg,
bljuzgavica SèkudX ję blùdzgavica.
bluvàti ipf na, pŏ, za, z, (-ũvat; -jem, -ẽʚju/ûX;
-ũval, -ùvala, -àle; -ûvan; -ùvajne) povraćati; povraćanje Pŏrìnul ję pr̀stę v pŏrižậk i blũval. Kliệt ję bĩla pûXna blùvajna.
bòb> m (bõba, -ŏv/ộv; adj bõbŏv, -òva) bob,
zrnata mahunarka (Faba vulgaris) BòbX sę
sèjal šĩrem pŏ celìne i zàjŏral i niệ bĩle
triệba nakạpàti. ¤ BòbX v stiẽʖnu hîtati ìli
n÷mu gŏvŏrìti. (Něčę pŏslũhnuti). Ne vriệdi
nì pišĩvŏga bõba. Bŏbòvu slàmu něču ni
kràvę jèsti.
bòbek m (-a, -ŏv) 1 dem bòbX bobić 2 alat
žabara kao ribarski pobuk ili bucalo Z
bòbekem sę tìraju žàbę a lŏvîju z mriệžŏ.
{B. bobek; M. Bedast kak bobik. ð.bobika;
Vg. Z: pobuk: alat za plašenje ribe; Du.
bumbek} 3 Bòbek m nad C
bŏbìšče n (-a, -îšč) bobište Na bŏbìšču smę
šenìcu pŏsèjali.
bŏbộvka f (-ę, -i) sorta jabuka Jàbukę
bŏbộvkę su zrèlę kàdX sę bòbX mlậti.
81
Boc pr (Bộc -ŏv, -ŏvka) [nad. od bosti] G1
LP157 slično Boček LP46
bòca f (-ę, bộcŏ, -; dem f bòcica -ę, bõXcic;
dem f bòcka -ę, bộckŏ, -i; dem f bòckica
-ę, bộckic) batak, batačić [vental. bozza]
Najràjši jiệ bòcu ŏd žìvadi. I jậ bi najràjši
bòcicu põjel. M÷ne ŏstàvetę bòcku. Pŏjiệla
ję sàme jẽʚnu mậlu bòckicu. {Ž. boca; ð. Vi.
bocka}
Boček pr (Bòček, -ŏv, -ica) 1 [nad.] Kašina
12, LP46 Bòček ję na j÷n kràj plẽʚče nõsil i
na prŏščějne ję pùXcal z mužãXra.
2 Bòček m nad
bộd> m (bòda, -ŏv) ubod, način vezenja
Našvậva z riẽʖtkem bòdem.
bõdec m (-a, -ŏv) <třgajne v krîži> bolno
probadanje, upala porebrice Ìmam bõdec i
prebậda mę pŏd rẽʚbri. {H. B. J. Vi. bodec;
Ab. bodec: kurac}
Bộg m (Bòga, bộgŏv/ộv; adj bògŏv) Bog;
bog Bẽʚrę kùlike mu Bộg dậ, a prěša kùlike
hòčę. Držî sę kàk lìpŏv bộg. Fàlem Bộg!
Nàsuvekę Bộg, fãXlę vriẽʖden! Bộg blagŏslõXvi! Pozdrav pri jelu. Bộg d÷j, (sàki dận,
sàke jutre) Odgovori na pozdrave Dòber
dận! Dõbre jùtre! Bộg d÷j sr÷ču! Pozdrav
pri ulazu u štalu. Bộg mộj! Bòže mộj! N÷
daj Bộg gòrje! I bòga bì vù jnem mòril, dà
sem ga vlòvil. ¤ Priệl ję bòga za brậdu ima
veliku korist; Živî kak mậli bộg lagodno živi
Tàm dè Bộg r÷kel làku nộč vukojebina,
siromašan zabačen kraj; Bộg bùXdi s tộbŏ!
Što je s tobom? Bộg tę vesẽʚli! sve je u
redu; Bộg i bògme, zaìstinu zaista baš,
sasvim sigurno Bộg i bògme sem vìdel
vûXka na svě jòči. Bộg Ìsus! odlično
bộg tę pĩtaj adv bogtepitaj, bogzna Bộg tę
pĩtaj òtkudX sę tè sìm dŏvliệkel.
bõgat adj (-ậti; -àta; pre-) bogat Bŏgàtešę i
preštimànešę diệklę i snèję su nŏsìlę i
rûbačę na četĩri i pět pộl. Nasnụbìli su
bŏgậtu diệklu. Vrậg ìdę naviệk na v÷kši
kùp sràt. (Bŏgậti ìmaju i sr÷ču).
bŏgatậš m (ãXša, -ậšŏv) bogataš Prì nas niệ
bĩle pùXne bŏgatậšŏv.
bŏgậtstve n (-a, -ŏv) bogatstvo ZabậdX mu
s÷ bŏgậtstve kàdX pòmeti niẽʖma.
bŏgatûn/bŏgậtuš m (-a, -ŏvXX) jako bogat
bŏgŏviệtni
čovjek V Šàšinŏvce ję bĩle pậr bŏgatûnŏv
(bŏgậtušŏv). {B. bogatuš}
bõ>gec m (bõXkca, bộkcŏv; dem m bõkčec
-ẽca, -ŏv; dem m bòkček -a, -ŏv; adj
bõ>kcŏv -òva) prosjak, bijednik; siromašak, sirotan Na bõXkca i cũcki lãXjaju.
□ - bìstrički <skrậjna siròtina> prosjak na
bistričkom proštenju, najbijedniji prosjak
BõXgec bìstrički sę velî vèlikŏmu bõXkcu.
Zgledîš kàk bõXgec bìstrički. Bõkčec mộj
mậli, kàj buš tî sàdX! Bòkček mộra îti prõsit.
¤ Mậli bõXgec ìma vèliku bàtinu.
{V. Vi. bogec}
Bògek m (-a, -ŏv) 1 dem Bộg D÷j drãXgi
Bògek, da bi tàk fĩne vĩne ròdile na sàkem
tr̀neku i gr̀meku i dà bi kùpica bĩla šìrŏka
kàk jambriẽʖla i vìsŏka kàk telegràf štậjnga.
¤ Ô, drãXgi Bògek! Kàm t÷ ję vrậg ŏdn÷sel?
(Velî sę kàdX sę nèkaj n÷mrę nậjti). 2 nad
Fràncu pŏbŏžnãXku su gŏvŏrìli Bògek.
bộgi adj 1 ubog, jadan, bijedan, vrlo siromašan Bộgi čõvek, ně zna si, nì němrę si
pŏmòči. {Še. bogi}
2 <bŏgŏviệtni> pojačanje pridjeva sàki
bộgi dận baš svaki, neprestano Ciẽʖlu bộgu
zĩmu vèter pûšę i dèžXñX šprlî.
bŏgĩca f (-ę, -îc; dem f bŏgĩčica) prosjakinja, jadnica, bijednica, Bŏgĩca MãXgda ję
mrla v šùme i tù zakòpana a tè šùme
velĩmę MãXgdin gròbX.
bŏgiệčki adj 1 prosjački, sirotinjski Bŏgiệčka tộrba ję naviệk prãXzna. Črlěn ję kàk
bŏgiệčka rìt.
2 adv sirotinjski V bŏgiệčke hìžicę mî
bõXkci bŏgiệčki živẽʚmę.
{Ž. bogečki}
š
š
š
bògme /bòme /bòrme part bogami,
naravno, zaista, uistinu, baš Bògme sę
priệl põsla. Bògmeš zX tòga n÷ bu nìš
dõbra. Bìl ję sniệg, a bòme m÷ zẽʚble.
Bòmeš ję tàk, kàk si r÷kel. {St. bome:
svakako} Bòrmeš õna m÷nę vlẽčę bòle
nèg magniệt na tũrme.
bŏgŏviệtni adj <bộgi, bõXži> bogovetni, božji, baš, pojačivač značenja uz riječi cijeli,
svaki, čitavi Ciẽʖli bŏgŏviệtni (celcậti) dận
vîčę. Sàki bŏgŏviệtni dận pĩję.
bŏgòvski
bŏgòvski adv jako dobro, snažno Bòrme ga
zmlậtil bŏgòvski. {Ba. bogovski; D.
bogofske}
bộgzna adv ne zna se, tko zna Bàjsar na
bậjs ìgra: bộgzna kãkvi bũXdu, bũXdu?
□ - kàj bogzna što Špĩnči sę a niệ bộgzna
kàj. ne vrijedi mnogo.
bŏjàti sę ipf (-îm, -ĩju/ě; bộj; bõjal, -ậla, -àle)
bojati se, biti u strahu Č÷ga sę jòči bŏjě,
rũXkę čině. I svŏjě tẽjnę/tejně sę bŏjî.
Bojničić pr (Bôjnčič, -ŏv, -îčka) D41 LP64
[pat. <Bonifacije, Bone <lat. Bonifatius:
Dobročinja; narodno Bojan; etn. od Bojna]
Bòjnčiči v Driệnčecu su sę dèlili na Lugạròvę, Pìntare, Štàpekę, Jalžabiệtičę i
Šlavũncę. Mõja mãjča pŏ jõcu ję Bŏjnčîčka
ŏd Šlavũncŏv.
bòjnkŏt m (-a, -ŏv) topot Ìdu kõjni i čûję sę
bòjnkŏt. {G. bonkati: udarati}
bòk m (bõka, -ŏv/ộv) 1 bok, dio tijela Ôpal
sem na bòk i bòk sèm si stũXkel.
2 strana Mahàle ìma gòre dvậ rògę i dòle
priệčku i bõkę. ¤ z bõka adv sa strane,
postrance Z bõka ję dòšel i niẽʖsem ga vìdel
Z jòka z bòka svakako, na svaki način Bòk
m top D. Zậbŏk m top Š Bõčec m top B
bŏkčĩca f (-ę, -îc) dem bŏgĩca <bŏgĩčica>
sirotica Mộramę pŏmòči tè bŏkčĩce zŏràti i
pŏsèjati, kàdX ję niẽʖma štè.
bŏkčìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) siromaštvo Živî vèlike
bŏkčìje. Bŏkčìja sę n÷mrę skrîti.
bộl f (bòli, bộlju/bŏljûX, bõXli, bŏlmî) bol,
osjećaj patnje Kõga niệ zûXbX bõlel tè n÷ zna
kàj ję bộl. □ glavna/glavnậ - glavobolja
{H. glavna bol; B. bol glavna} Bộl mòrę bîti:
glavnậ glavobolja, grlnậ grlobolja, vuvnậ
uhobolja, zubnậ zubobolja i dr. Zubnậ bộl
ję najgòrša bộl.
Bolčević pr (Bŏlčěvič, -ŏv, -îčka) [pat.
<Baltazar, Boltek] K3, Kučilovina 53
LP175
bòlest f (-i, -ju/jûX, -iẽʖsti, -mî) <bẽʚteg, bộl>
bolest Štè skûva kàču i pŏjiệ tûX jũvu sàka
mu trãXva, kàdX ju prĩmlę, velî za kãkvu ję
bòlest vrậštije.
bŏlèti ipf za, (-î mę, bõlel, -iệla, -èle) boljeti
Pŏ tũñe rîte nì stộ bãXtin ne bŏlî. Čè cũcka
drộbX bŏlî, jiệ trậvu jŏštrìcu.
82
bõ>lnica f (-ę, -ic) bolnica Kàrlek Pẽška
Sộblinca ję bìl rušìtel Zậkladnę bõXlnicę v
Zạgr÷be i dậl pěči võla 1936. lèta na
J÷lačič plậcu.
bộlta f (-ę, -i) nadvratnica, svod, luk. svedeni
krov [tal. volta] PrèdX pemnĩcŏ ję bộlta.
{V. bolta: svod od opeke}
bộltati ipf pŏd, z, (-at; -am; -an; -ajne)
<dèlati bộltu> praviti svod, nasvoñivati
Bộltaju bộltu prèdX pemnĩcŏ.
Bòltek m ime dem Bòlta, Bòltežar, Bŏltìna
od imena Baltazar [gr. Balthasar <hebr.
ratni savjetnik] Trî krậli su bĩli Gàšpar,
Mèltežar i Bòltežar.
Boltek pr (Bòltek, -ŏv, -ica) Ž3, S1, Š1
E270 [pat. <Baltazar, Boltek]
bõlvan m (-àna, -ŏv) <bedậk> glupan,
bukvan [tur. bolvana, rus. bolvan; avar.
balaban] Niẽʖsem znàl dà si zbìla tùliki
bõlvan. {T. bolvan}
bŏmbộn m (-õXna, -ộnŏv; dem m bŏmbònček) bombon [fr. bonbon <bon + bon:
dobar + dobar; tal. bombone: slatkiš] Za
dŏmìštrŏvajne nàm ję pòp dậval pộl dìnara
i prì Krãjnce sm÷ si kūpìli pět bŏmbộnŏv i
svàdili sę za v÷kšu pŏlŏvìcu pětŏga. Če tò
naprậviš, bûXš dòbil bŏmbònček.
{Du. bunbon; Vg. bombon}
Bòntuš m nad (napřčene sę držî)
bòr m (-a, -ŏv/ộv; dem m bòrek) božićno
drvce, mladi bor za Božić Bòr ję mlậdi
cmròk kî vîsi nakĩnčen òber stõla na
bŏžîčnę dãXnę v Cẽʚrju z břkem dòle a na
Laktẽce z břkem gòre. Tè liẽʖpi cmròkek z
Brậjnŏvinę pŏd bõXrnicŏ bûX mõje drèjnčičke
mãjče bòrek za Bõžič. Bõ>rnica f top C
bõrel m (-a, -ŏv) postolarsko šilo Z bõrel
šìlem diệla lùkne za drevěnę klîncę
i
i
bộr je/bŏrộv je n zb (-a) grmlje borovice
Sklõpcŏv ję najvìše v bộrju/bŏrộvju.
{H. borovišče, borje; bor: Juniperus}
i
Bộr je n top B, D dio šume Vàlda ję v
Bộriju nègda bĩla bŏrộvica.
bŏrìti sę ipf ŏ, pŏ, (bõrit; bòrim; bõri, -ètę;
bõril, bòrila, -ìle) boriti se, tući se Kî sę bõri
tè sę ne mõli. Kùj sę bõriš zậ kuj niẽʖsi?
(R÷kel ję ZãXgŏrec kî ję tẽʚle zaprẽʚgel a těle
pr÷šle čèz jãXrem).
83
bŏrộvica f (-ę, -) borovica grmolika biljka i
plod (Juniperus communis) Ŏd bŏrộvicę ję
dõbre bičãXle. Sûva bŏrộvica najlèpše gŏrî
vu vuzmîce.
bŏrộvina f (-ę, -) drvo borovice Bŏrộvina ję
měke črl÷jnkaste driệve.
bộrtati ipf (-am; -ajne) <rùžiti> praviti buku,
nabijati [mañ. boritani: kuburiti, bolovati]
Prasìca bộrta v kõce, hòčę vùn.
{Du. vordat: lupati; G. bordati: gnječiti}
bòs adj (bõXsi; bôsa) 1 neobuven, bosonog
Kộs dîžę nộs a ìdę bòs. Jậ sem vìdel põpa,
dà ję ìšel v cĩrkvu bòs? (Bìl sem bòs)
2 fig nevin, dijete Tù ję i bộse i nậj kàj gòdX
pŏsramộtne gŏvŏrìti. ¤ kàk bòs pŏ třnju
vrlo teško; I gòl i bòs i jòš mu ję zĩma.
bòsti ipf na, pŏ, pŏd, pre, v, za, z, (bõdem,
-ěju/ûX; bõdi, -ètę; bòl; bõden) 1 bosti
Strĩček bõdę gòrje nèg ŏsjậk.
2 - sę bosti se Hũli sę kàk kràva kàdX sę
hòčę bòsti.
bòta f (-ę, bộtŏ, -; dem f bòtica -ę, bộtic)
1 <ščập> štap, batina [mañ. bot] Vũdri ga
z bộtŏ! {M. Vi. bota}
2 muško spolovilo Mậli bõXgec ìma v÷liku
bòtu.
bõ>ži adj božji Pŏterî tę bõXža jãXkŏst i s÷
cìrkvene kamiệjne! Kàj č÷z bõXžu riệč ležî?
(Pậntlek v cìrkvene knìge). ¤ ciẽʖli bõXži dận
čitav dan; Ciẽʖli bõXži dận sę klatậri. Čõvek
bõXži, kàj tò diệlaš? Ne valja što radiš.
Bõžič m (-ìča, -îčŏv) Božić Na Bõžič ję dận
dùXkši kùlike piẽʖvec ziệnę, a na NõXve Lète
kùlike kŏrậči. Na sậm Bộg Bõžič ję kûma
Mîška na Galîcije kûgla trěfila sriẽʖdi čẽʚla.
Mej Bŏžîči (ŏd Bŏžìča dŏ NõXvŏga lèta) sę
n÷smę bàžul jèsti. Ìma s÷ga kàk na Bõžič.
Niệ sàki dận Bõžič.
bŏžîčni adj božićni Kîtimę mlãXdi cmròk za
bŏžîčni bòr. Na Jậnuša ję bòle da žẽʚna
darûję z bŏžîčnŏ slậmŏ třsje.
bŏžĩčnica f (-ę, -) domaća sorta velike
crvene jabuke, pogačnica Jàbukę bŏžĩčnicę sę darûXju v bŏžîčnę dãXnę. Dậl ję
diệkle bŏžĩčnicu. {Šu. Še. božičnica}
Božjakovina top (Bŏžã>kŏvina f -ã>kŏvčan,
-ã>kŏvka, -ã>kŏvečki) [<božjak] naselje st.
75 (1857), 265 (1971) Bŏžã>kŏvčica top Ž
bradŏvščậk
bř int glasanje žune, djetlića i grlice ŽũXna
pŏpiẽʖva, kàdX na driệve lùknu vřta: Bř, bř,
p÷kla bi pŏgàču, niẽʖmam dřv, dřv! Drùgi
velĩju da tàk gr̀lica ìščę driệvca za gniẽʖzde.
brã>bŏjnek m (-a, -ŏv) brabonjak Kràva mù
ję pûXna brãXbŏjnkŏv i něčę ju ŏpràti.
brậč m (-ãXča, -ậčŏv) 1 berač grožña Bĩle
pùXne třsje brãXčŏv. {H. brač}
2 tambura dubljeg tona [mañ. brácsa; nj.
Bratsche, tal. braccio] Lòvrek ìgra v brậč.
bràča n zb (-ę, -ậčŏ) braća Čè smę si mî
bràča àl si žẽʚpi niẽʖsu. D÷vet bràčę – jěnę
gàčę? (Bàžulŏva mešùna z 9 zřn bàžula).
brã>čec/brã>tec m (-a, -ŏv) dem bràt braco,
bratac Sàki brãXčec pŏ falãčec. DrãXgi
brậtec, dậm ti znàti, Šaràva sę ŏt÷lila,
zlẽʚgla tẽʚle, a tẽʚle ję bîk.
bračìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <brậla> beračica
Bračìcę čìsteše berûX. {B. bračica}
brã>da f (-ę, -i; dem f brã>dica -ę, -) 1 brada
I Bộg ję najpriệ s÷be brãXdu stvõril.
2 brada, dlake na bradi Čõvek niẽʖma
brãXdę, čè sę na křstu põsral. Ìma brãXdicu
kàk kõzel. ¤ pûXna šàka brãXdę puni uspjeh;
prijěti Bòga za brãXdu postići više od
očekivanog Brã>da m nad D
Bradã>čŏvina f top G [po Bradaču vlasniku
Ladomira, vlastelinu Lakteca i Glavničice.
Tu je otkopano paljevinsko groblje iz 1. st.]
bradậš m (-ãXša, -ậšŏv) <žìvec, kŏrejnậk>
korenjak, ukorijenjeni ključić vinove loze
Bradậš ìli žìvec sę velî klùčecu kî sę
zakŏrěnil.
i
brậd je n zb (-a) <brậjda> sjenica od vinove
loze [srlat. braida <nj. breit] Dŏzrèlele ję
grõXzdije na brậdiju.
bradŏvîca f (-ę, -; dem f bradŏvĩčica)
1 bradavica, bradavičica Štè ìma bradŏvìcę nèk ję pripěčę s kŏnŏplînŏ na mlậdu
nedèlu priệ nèg sûXnce zĩdę.
2 grudna bradavica, vrh dojke Če tę
bradŏvîca na sẽscu srbî tò tę Mûra sèsnę
pŏ nõči. Priệl ję diẽʖklicu za bradŏvĩčicę i
cìcekę je zrûlil.
bradŏvščậk m (-ãXka, -ậkŏv) biljka bobovnik
(Sedum boloniense) Z bradŏvščãXkem sę
vrậčiju bradŏvîcę.
bradzgàti
bradzgàti ipf z, (-ãdzgat; -àdzgam; -ãdzgal,
-àdzgala, -àle; -àdzgan; -ajne) <čeplìti,
triẹščìti> tesati triješće Tî ne t÷šeš, nèg
bràdzgaš triệščije.
brậjda f (-ę, -ãXjdi; dem f brậjdica -ę, -)
i
<brậd je> odrina, sjenica, nadsvod od
vinove loze [vental. braida <srlat. braida
<nj. breit] Liệpe ję òbrŏdile grõXzdije na
brậjde. VuzX kliệt ję napràvil brậjdicu.
brã>jnŏvina f (-ę, -) branjevina, zabran,
mlada šuma, gaj BrãXjnŏvina ję pûXna
fazậnŏv. Brã>jnŏvina f top C
brậla f (-ę, -i) <bračìca> beračica Brậlę
čìsteše berěju v třsije nèg brậči.
brã>na f (-ę, -ận; dem f brã>nica) brana,
drljača Niệ bĩle želiệznę brãXnę za mŏjě
pàmeti. Kvòčka drevěna a pìščenci
želiệzni? (BrãXna i zûXpci).
brạnàti ipf pŏ, za, (-ãXnat; -am; -al, -àle;
-ậnan; -ã>najne) <dràžiti> branati, drljati
Zŏrậne triệba mậm i brạnàti da sę brãXzdę
ne zasušîju.
brandzộlin m (-a, -ŏv) 1 brandzol, umetak
u cipeli [nj. Brandsohle] Brandzộlin ję pŏd
pŏtplàtem {ðñ. branculin}
2 jalova mladica trsa Brandzộlinę ŏptřgaj!
branìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) voće ručno brano s
voćke Za pèkmezX su bòlšę slìvę branìcę
nèg tresěne.
brạnìti ipf ŏ, za, (-ãXnit; -im, -iju/ę; -i, -ètę;
-ãXnil, -ìle; -ậjnen) 1 braniti Màti ga naviệk
brãXnila, kàdX ga jõtec štèl tûXči.
2 zabranjivati, ne dopuštati Õtec mu ję
brãXnil pùšiti, a òn ję skrivěč pùšil.
3 - sę braniti se Sậm sę brãXnil i ŏbrãXnil. ¤
brạnìti sę z rukàmi i nŏgàmi boriti se svim
sredstvima
Brànkec m ime dem Brànke, Brànkič, od
nar. imena Branko, Branimir [psl. boroniti:
boriti se]
bràt m (-a, -ŏv/ãXtŏv; adj bràtŏv) 1 brat Dà
bràt dòber, bî ga i Bộg ĩmel. (Velî sę kàdX sę
riệdi kukurìza a dvậ biẽʖtva su preblîzu).
KàdX nậjdeš jèn vrgậjn, îšči mu bràta.
Pr÷klel ję i bràtŏv diệl màterę. Gŏvòri sę
ìma trî bràta (ìli trî bràtę).
2 fig. prijatelj, drug Ôni sù sì mộkri (vînski)
bràti. (Ŏbŏdvậ su pijậnci.) ¤ Četĩri bràti pŏd
84
jenộ kậpŏ? (stòl) □ prậvi - brat po ocu i
materi Nîjŏvi dèdi sù si prậvi bràti. - pŏ õcu
ìli màtere polubrat Bràt mi ję pŏ màtere.
bràti ipf dŏ, na, ŏ, pŏ, pre, zŏ, (-ật; běrem,
-ẽʚju/ûX; běri, -ètę; brậl; -ận; berû>č; -ậjne)
brati, skupljati Zùtra pẽʚmę grõXzdja brật.
bràtič m (-a, -ŏv) bratov sin, nećak,
bratanac, sinovac Dòšel mu ję tù bràtič i
òn sę nàvčil prevlạčìti drevěne stãXjnije i
põstal cěrski vlekîč.
bràtičič m (-a, -ŏv) <sîn bràtiča, sîn bràtŏvŏga sĩna> nećakov sin Ìmam dvậ bràtičę
i trî bràtičičę.
bràtičična f (-ę, -i) <čî bràtiča, čî bràtŏvŏga
sĩna> nećakova kći Jậnica mi ję bràtičična.
bràtična f (-ę, -i) bratova kći, nećakinja
Màrica ję mõja bràtična.
bràtiti sę ipf pŏ, (-àtit; -ậtim; -àti; -il, -ậtila)
bratimiti se KàdX su sę gòdX skùp nàpili, pậk
su sę znộva bràtili.
i
bràtva f (-ę, brậtvŏ, -i) <brậjne grõXzd ja>
berba grožña Ìšla sem z mûXžem na bràtvu
v Cẽʚrje. {B. M. Vo. Vi. bratva; H. J. bratva
vinska; Ad. vinobera; beritba}
brã>zda f (-ę, -ãXzdi; dem f brã>zdica -ę, -)
1 brazda, odrezani i prevrnuti sloj zemlje;
brazdica Plùg riệžę brãXzdu i prevrậča.
DûXge jě, màle prirèži, bûX jòš dûXkše?
(brãXzda) Naõrji jòš dviệ brãXzdicę pri mẽʚñe!
2 uski slog uz meñu Krampiệr sèm pòsadil na brãXzde.
3 udubljeni trag; <jàrčec> jarčić Zliệva sę
võda pŏ brãXzde.
brạzdìti ipf za, (-ãXzdim; -i, -ètę; -ãXzdil, -ìle;
-ã>žñejne) praviti brazde Brạzdìli su ciẽʖli
dận za krampiệr.
brblàti ipf z, za, (břblat; br̀blam; břblal, br̀blala, -àle; br̀blajne) brbljati Sàka žẽʚna
mòrę pùXne brblàti i nì jẽʚne niệ zarãščen.
br̀blav adj (-àveši) brbljav Niẽʖsu sàme žẽʚnę
br̀blavę îma i mûXške bậb.
brbọčkàti ipf (-õXčkam; -al, -àle; -õ>čkajne)
<brbọtàti> brboriti, brbotati, bućkati
Prasìca brbõXčka pŏ nạpòju.
{Du. brbućak: mjehurić}
brbột m (-a, -ŏv) bućkanje, šum mjehurića
vode Brbột sę čûję.
brbọtàti ipf (-õXčem; -õXči, -ètę; -õXtal, -àle;
85
-õ>tajne) <brbọčkàti> bućkati Ràcę
brbõXčeju pŏ võde. {V. brbotati}
bŕcàti ipf raz, (brcam; břcal, -àle; brcajne)
<čiflàti> razbacivati, premetati Stèraj
kòkŏši dà nę brcaju pŏ šenìce kậ sę sušî.
{B. V. brcati; O. bercat}
Brckovljani top (Břcke m -ôvec, -ộvka,
-ŏviệčki) Brckovljanin, brckovljanski [ime
od patrona crkve sv. Brcka <lat. Brictius,
nasljednika sv, Martina biskupa] selo st.
185 (1857) a 309 (1971) Bìl sem pri Břcku.
brčkàti ipf na, pŏ, raz, z, (břčkat; br̀čkam;
břčkal, br̀čkala, -àle; br̀čkan; -ajne)
praćakati, brljati, miješati po tekućini,
nevoljko jesti JèñX, a nậj brčkàti pŏ tajniệre.
břdar m (-a, -ŏv) majstor koji pravi i prodaje
brda za razboje Břda diệlaju břdari z dộlne
krậjŏv i nòsiju pŏ sẽʚle a prŏdajûX i pŏ
semniệ.
br̀de n (-a, břdX) 1 dio razboja Br̀de ìma
dvôja bîlca sàkę strậnę i četĩri dûXgę tiệjnkę
driệva, těrę sę dèneju na sàku strậnu
jenòga i drùgŏga bîlca, a měj nę sę dèneju
čìselnicę i òXnda sę smòlenem kôncem
zapliệčeju. ¤ Na îste br̀de su tkậni. Jednaki
su. {Du. Vg. brdo}
2 <briệg> brdo Zậjec t÷že bejžî pŏd br̀de
nèg na br̀de. Br̀de n top C Najvìšeše pòle
v cěrske fàre òber Cẽʚrja ję Br̀de (181 m).
Breber pr (Br÷ber, -ŏv, -ica) [nad. po starijem nazivu glodavca skupocjena krzna
breber: dabar (Castor fiber) <nj. Biber <lat.
fiber] Š6, K4 LP135
brèña adj <stẽʚlna> (kràva), <žrẽbna> (kŏbìla), <sprãsna> (prasìca) skotna životinja
Kŏbìla ję bĩla brèña, a žẽʚna kậ ję nà jne
jậšila ję bĩla nesẽʚča i kŏbìla ję nòsila četĩri
glãXvę.
brègek m (-a, -ŏv; dem m brẽščec -ẽca,
-ŏv) dem briệg brežić, brežuljak; breščić,
brežić, briježak Sàki pậzi na svộj brègek.
Còprnicę i còprnaki su imèli na jeniệm
breščẽce pŏd priệčnŏ lìnijŏ stậjališče na
stậrem futlajìvem vilînskem hrậste bèzX
břka.
j
brē nčàti ipf za, (-ejnčîm; -ẽʚjnči, -ètę; -ẽʚjnj
čal, -àle; -ě nčajne) brencati, odzvanjati,
brujati, zujati, zvečati Tàmbura brejnčî kàdX
brezĩna
su žìcę raštîmanę. Kàk ję võda cûrela, tò
ję tàk brēnčàle kàk liẽʖpa mùXžika. {Kr. Mt.
brenčati}
brème n (-èmena, -eměn) teret; muka Tùlike
brème něm mògla nŏsìti.
brènati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) <rùdati,
rùgati> kovrčati kosu, praviti uvojke
[nj. brennen] Lậsi si dậ brènati.
brěncati ipf za, (-am; -an; -ajne) <štrěncati>
trzati žicama, brecati Nậj brěncati kàdX n÷
znaš igràti. {Vg. brencati}
brěnta f (-ę, -i; dem f brěntica -ę, -) putunja,
bremenica, visoka sploštena drvena
posuda [tal. brenta] V brěnte sę nòsi na
plěča grõXzdije. Nàbral sèm sàme trî brěnticę grõXzdja. {V. Ž. K. Gr. brenta; T.
brenda}
brentậr m (-ãXra, -ậrŏv) nosač brente u berbi
grožña Brentậru niệ lẽke nŏsìti brěntę nì v
briệg nìt pŏd briệg.
brẽska f (-ę, -i/iệk; dem f brèskica -ę,
-iẽʖskic; adj brèskŏv/brẽskin) 1 breskva
(Prunus persica) Pŏ třsiju sę sadîju brèskę
kậlankę i durànciję. Brèskŏve driệve niệ za
põsel. Brẽskine lîstje sę sfŕkàle i ŏpàle.
2 fig žensko spolovilo Brẽska je ję pŏčěla
kŏsmàteti. Raskòlila sę kàk brèskica
kậlajnka. {Ab. breska: pren. pizda}
Brestje top (Brestjě n zb Brẽščan, -ậjnka,
-ậjnski) [<brest] selo 76 st. (1857) a 909
(1971)
i
brestjě/briệstje/brestộv je n zb (-ậ/a, -ěm)
brestik V brestjûX smřčki rastûX. Briệsti sę
sušìju vu brestộvju.
brèstŏvina f (-ę, -) brestovo drvo Z brèstŏvinę diệla kŏlậr špìcę za kŏtãXčę.
brez prep (brezX, brež, br÷ž, brežX) <bez,
prez> bez s G Letî kàk mûva brez glãXvę.
Dòšel sem br÷ž nęga i brež ně. BrežX č÷ga
mòreš bìti, nậj si tòga prŏsìti.
¤ brezX prìgŏvŏra baš kakav treba biti
{Kr. G. St. Z. Ba. brez}
brẽza f (-ę, -i/briệzX; adj brèzŏv/brẽzin)
listopadno stablo breza (Betula sp.) Brèza
ję dõbra za lèpčę, lộtrę i rûda. Na kãkvu ti
mèru diệla šòstar cìpelę? (Na brèzŏv piệjn.
Kãlaf ję brèzŏv.) Brẽzina kộra liệpe gŏrî.
brezĩna f (-ę, -în) <briệzje> brezik V brezĩne
ję fazậjnka na gniẽʖzde.
brèzne
brèzne adv oštro, prodorno Brèzne gledî
ŏnàk dà tę s÷ga prezèmę. {V. brezo: veoma glupo Tak brezo gledi. Ab. mačke se
brezaju}
brezŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) 1 brezova šiba,
batina BûXš dòbil z brezŏvậčŏ pŏ rîte.
2 brezova metla Z brezŏvậčŏ sę dvŏrìšče
zmiệčę.
Brezovečki pr (Brezŏviệčki, -, -čka)
[etn. od Brezovec] P4 E120 Brezŏviệčki
su jèhŏvci. Tituš Brezovački u komediji
Diogeneš spominje Cigane i krañu konja u
Cerju gdje je 1792. bio kapelan.
brèzŏvina f (-ę, -) brezovo drvo Brèzŏvinu
kupûju kŏlậri.
brežã>jnek m (-a, -ŏv) brežuljak, brežić Z
brežãXjnka Kŏbìla smę sę v kŏrìte sạjnkàli
v Črešnŏviệčku kộp. {H. brežaniek; B. Fu.
brežanjek; Ja. brežańak}
Brẽžan m stanovnik sela Posavski Bregi
Bûni sę kàk Brẽžan v gràbe.
brežĩček m (-a, -ŏv) <brežãXjnek, brẽščec>
dem brègek, brežuljčić S÷di si tù na
brežĩček.
brẽžnat adj (-ậti; -àta) brežuljkast Pŏ brežnậte sinòkŏša rãXstę dràč rastõvec i
škrebẽʚček a blậge ih ne jiệ.
brgliệz> m (-a, -ŏv) <břzdel> ptica pjevica
brgljez (Sitta eur. caesia) BrgliệzX ję liẽʖpi tìč
àl ga niệ vìdeti. {Še. brgles}
brĩca m (-ę, -ŏ/em, -ŏv) <brijậč> brijač V
cěrske fàre niệ bĩle brĩcę.
bridzgậlka f (-ę, -ậlki) brizgalica, brizgaljka,
prskalica za vodu Ŏd bẽdzga sę diệlaju
bridzgậlkę. {V. brizgalka}
d
bri zgàti ipf pŏ, za, (-ĩdzgam; -al, -ìdzgala,
-àle; -ìdzgan; -ajne) brizgati, prskati Võda
brĩdzga na s÷ strãXnę.
d
brì znuti pf (-ìdznem; -îdzni, -ètę; -ĩdznul,
-ìdznula, -le; -ìdznen/ut) štrcnuti Brĩdznul
mę z bridzgậlkę.
briệg m (-èga, -iệgŏv/bregộv) 1 brijeg,
uspon na putu T÷ške sę zvạžàle zẽʚlje v
cěrski briệg. Bržộlica: Črlẽʚni kùkček pŏd
briệg bèjžî. (zarěčę sę: kùrček) 2 obala Sè
briệg vuzX kàšinski põtŏk ŏbrãXstę z dràčem.
Làktec ję sẽʚle na briẽʖgu vuz Zèlinu.
{J. breg potočni} Briệg m top C
86
briệnza f (-ę, -iẽʖnzi) kočnica [nj. Bremse]
Becìklin ima přvu i zậjnu briệnzu.
briệnzar m (-a, -ŏv) kočničar na vlaku [nj.
Bremser] Bìl ję briệnzar na cûgu i pòkle
vàktar na štrèke.
briệnzati ipf za, (-am; -an; -ajne) kočiti,
usporavati kretanje vozila [nj. bremsen]
KàdX sę vòjzi pŏd briệg mộra sę briệnzati.
briệst m (-iẽʖsta, -iệstŏv; dem m brèstič -ìča,
-îčŏv; adj brèstŏv) dem briệst drvo brijest,
brestić, brijestak (Ulmus sp.) Briệst ję
dòber za štẽlę na kộle i špìcę na kŏtãXče.
Špìcę na kŏtãXče su najbòlšę brèstŏvę.
i
briẽʖʖz je n zb (-a) <brezĩna> brezik, brezje,
brezova šuma Nasèkli smę v briệzju
brèzŏvŏga grậjna za m÷klę. Briẽʖʖzje n top
G. Òberbriệzje n top C
brìga f (-ę, -îgŏ, -) briga Mậla dẽca mậla
brìga, vèlika dẽca vèlika brìga. ¤ Bàš mę
brìga kàj CigãXna zẽʚbę. Nậj tũñu brìgu
vŏdìti a svộj krùv jèsti!
brigadiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) poslovoña u
radnoj zadruzi Jòža ję bìl brigadiệr v
zãXdruge. Tûrčin ję bìl brigadiệr na grậdne
zãXdružnŏga dòma.
brìgŏvati sę ipf pŏ, (-ìgujem; -ajne) brigati
se, brinuti se, brigovati se Zà jnęga sę
naviệk brìguval kàk za svõje diẽʖte. Věč
dùXge su stậri cěrski kliẽʖni pŏd držậvnŏ
zậštitŏ, àli sę tî zaštitậri màle zậ jnę
brìguju. {ð. briguvati}
brijậč m (-ãXča, -ậčŏv) <brìca> brijač J÷n mu
sę sîn zvùčil za brijãXča i mògel ję zậjca dŏk
ję òv biệjžal nasòpunati i pŏdbrìti, a dà ga
niệ pŏrèzal.
brìsati ipf ŏ, z, (-ìsat; -îšem; -ìši; -al, -îsala;
-an; -ajne) 1 brisati Tàm sekìrami ŏblòXkę
brîšeju.
2 oštro puhati Sèver brîšę da n÷mreš
pŏdèhnuti.
3 - sę brisati se Dvậ sę n÷ smeju skùp
brìsati v j÷n ručnîk, da sę rõji nę
pŏmiệšaju, kàdX sę čẽʚlę ròjiju.
brìsnuti pf (-ìsnem; -i; -ul, -îsnula; -ut)
pobjeći Brìsnul ję čiệm ga spàzil.
{Ž. brisnuti}
j
brìti ipf ŏ, pŏd, (-ìt; -ĩjem, -ěju/ûX; -î ; -ìl, -îla;
-ît; -ìjajne) 1 <pŏdbrīvàti> brijati Ìdę brît
87
mrtvîka. ¤ Štè tę brĩję? Ništa te ne pitam.
2 - sę <pŏdbrīvàti sę> brijati se Niệ sę ciẽʖli
tj÷den brìl.
brîtva f (-ę, -i) britva MûXžu triệba dộbra kõsa,
brîtva i žẽʚna. Brîtva, kõsa, lùla i žẽʚna sę ne
pŏsùXñuju. Jõštre kàk brîtva. Jako oštro.
br̀jnug m (-ùXga, -ŏv) ptica branjug (Turdus
pilaris) Priệ ję bĩle vìdeti i brjnùXga v nãše
šùma. {L. bernjug}
br̀k m (břka, -ŏv, brkmî) vrh drveta, kruna
drveta, ovršak stabla Driệve ìma br̀k, a
mûXžX mustãXčę. V Laktẽce vîsi bŏžîčni bòr
òber stõla za br̀k, a v Cẽʚrje ję br̀k dòle
ŏbrnen. {Du. brk i brkača: najdeblja grana
na drvetu}
br̀kati ipf na, pŏ, (br̀kat; břkam; br̀kal, břkala;
-an; brkajne) 1 <br̀čiti, hùckati> podjarivati, poticati, nagovarati Br̀kal ga nậ mę
dŏk ga niệ nabr̀kal. {ð. brkati; V. brnkati}
2 miješati, ne razlikovati Òn tù nèkaj břka.
břlce n (-a, břlec) 1 dio razboja Na břlca na
rạzbòju su zạrèzi kùlike ìma br̀de pãXsem.
2 igla za mrežu plesti i krpati Na ìglu ję
namòtan kõnec, a břlce ję kŏmậdX driệva
pri jeniệm krậju vùXžeše a pri drùgem šìrše
òkŏl teròga sę z iglộ ŏmậta.
Br̀lek m ime dem Br̀cke od svetačkog.
Brcko, Brikcije [lat. Brictius] V cěrske fàre
niệ diệs ìmena nì prẽʚzimena Br̀lek.
br̀nica f (-ę, břnic) brnjica, nagubac, košarica (za pseću njušku, kravlju gubicu)
Br̀nica sę dènę kràve kàdX ŏkậpa kukurìzu
da ne jiệ betiẽʖvje. □ dèti -u prisiliti na
šutnju; b÷z br̀nicę ję slobodno govori
bròc m (-õca, -ŏv) dem brộdX brodac, gaz,
prijelaz preko jarka, potoka Tî sàme čèkaj
na brõcu, a jậ bum pritèral. Bròc m top C
Bròc ję v Kàptŏlske šùme dè su jậgari srnę
na jãXrku čèkali. {M. broc, brodec: gaz,
prijelaz}
brọhàti ipf (-õXšem; -õXši, -ètę; -õXhal, -àle;
-õ>hajne) kašljati [lat. bronchion <gr.
brogkhos: dušnik] Ciẽʖlu nộč brõXšę.
bròj m (-õja, -ŏv/ộv, -i/mî) broj pj Òn ti ìma
zlậta da mu brõja niệ ¤ Držî sę kàk bròj 3.
(Sřdi sę) Niẽʖsu mu s÷ na brõju (Niệ pri
zdrậve pòmeti.)
bròjilica f (-ę, -) brojilica, dječja pjesmica
brukvìti
Bròjilica sę bròji priệ nèg sę pòčnę igràti.
Pèjnu, pèjnu, pèjnučica, bũXdi, Bògu,
zdèličica, žậlec, pậlec, navijậč, na kŏtậč,
sìputi, p÷ruti, kõpča, lětva, àjdX na võjsku!
j
j
j
brŏ ìti ipf na, ŏd, pŏ, pre, za, (-õ it; -ò im,
j
j
j
j
-i u/ę; -õ i/ộj, -ètę; -õ il, -ò ila, -ìle; -òjen;
-ejne) brojiti Pènezi su zậte dà sę bròjiju.
bròtsak m (-a, -ŏv) ranac [nj. Brotsack:
torba za kruh] Purậna ję spràvil v bròtsak.
{Ž. V. Du. brocak}
Broz pr (Brộz>, -ŏv, Brŏzîca) [pat. <Ambroz;
nad. po ptici brozg: drozd] K3, Dumovec
62, E600
Brozd pr (Brộz>d>, -ŏv, -îca) uz Švelić Š0
[nad. po ptici brozg: drozd] LP102
brsàti ipf za, z, (br̀sam/šem; břši, -ètę; břsal,
br̀sala, -àle; br̀sajne) trzati nogama Br̀šę
z ŏbŏdvèmi nŏgàmi.
br̀snuti pf (-em; -i, -ètę; br̀snul) trznuti
nogom Niệ nì br̀snul z nŏgộ.
br̀ščan/br̀šlan m (-a, -ŏv; adj br̀ščanŏv)
bršljan (Hedera helix) [mañ. borostyán]
Br̀ščan su lugậri sèkli da ne nîšti hrậst. Na
br̀ščanŏve cviệtje ràda ìdeju čẽʚlę a dišî
kàk mědX. Z br̀šlanŏvem lîstjem sę mòči
ŏstvạrìti. {Ba. brščan}
brščàs adv uskoro, začas Pričèkaj, òn bu
brščàs dòšel. {V. ðñ. brščas}
brtvìti ipf ŏd, za, (břtvit; br̀tvim, -iju/ę; břtvi,
-ètę; břtvil, br̀tvila, -ìle; br̀tven; -ejne)
zaptivati, zatisnuti VũXtlejnkę br̀tvi da ně
zĩma blậgu v štàle.
i
brukvîjne/brukvîn je n zb (-a) odlomljeni
tanki slojevi drva za pletenje Sĩrnę kŏšãXrę
sę pletěju z brukvînija.
brukvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) odlomljeni tanki sloj
drva (za plesti košare) [tal. brocco: mladica, izdanak] Brukvìne za plěsti sę z vậjnskę strãXnę ŏstrûžę kộra a nùXtrešna strận
sę z nõžem zglậdi.
{L. brukvica; Gh. brukva: drveni klin}
brukvìti ipf na, (-ũXkvit; -ûXkvim, -iju/ę; -ũXkvi,
-ètę; -ũXkvil, -ìle; -ù>kven, -ejne) <dèlati
brukvìnę> odlamati tanki sloj ljeskovog
pruta savijanjem [Gr. brukvat: izbijati iz
zemlje] Starŏdìčneši lèskŏv prûXt ję
najbòlši za brukvìti.
brùnc
brùnc m (-ûnca, -ŏv; adj brùnčen) bronca
Ŏd brûnca sę zliệvaju zvòni. {M. brunec}
Ĩmel ję brùnčeni zvõnec.
brûnda f (-ę, -i; dem f brûndica -ę, -) metalni
kolut u nosu životinje, brnjica za svinje,
nagubac [nj. Brummeisen] Bĩka vòdiju na
brûnde. Svînam sę m÷čeju brûndę (dròt sę
prepîknę č÷zX hřnec i zafrknę) dà ne ròvleju
dè sę n÷smę. Bàba ga vộda kàk bĩka na
brûnde. {V. brunda; G. brumba} ¤ brûndę
kŏvàti besposličariti, ljenčariti, dangubiti
{Kr. brunde kovati; V. brundekovati}
brûndati ipf na, za, (-at; -am; -an; -ajne)
1 brujati, zujati, mumljati Brûnda kàk
mẽʚdvedX. Dòsta mi ję tvẽʚga brûndajna.
2 gunñati, zanovijetati, prigovarati pj Nèk
bàba brûnda, brûnda ciẽʖlu bõXžu nộč.
{He. Gr. brundat}
3 <kûrca brûndati> drkati, masturbirati;
ljenčariti pj Àj bèbel bûnda, sàki svẽʚga
kûrca brûnda.
brûs m (-a, -ŏv, -i/mî) 1 brus, brusni kamen
Kõsec nòsi brûs vu vŏdiẽʖru za pãXsem. Z
brûsem kî ję bìl na Bõžič na stõle sę brûsiju nõži.
2 brus od groma Fèrek ję kàdX ję striẽʖla
pûXkla v cĩrkvu nũXtre nàšel kàmen kàk brûs.
3 tocilo, naprava za oštrenje Šlàjfar ję
nõsil brûs na plẽʚče i pŏ sẽʚle brûsil sekîrę,
nõžę i škậrję. ¤ dŏbìti brûs ne dobiti ništa
{Ab. brus: kurac}
brūsìti ipf na, ŏd, pŏ, z, (-ûsit; -ũsim, -iju/ę;
-i, -ètę; -ũsil, -ìle; -ûšen; -ũšejne) brusiti,
oštriti KàdX přvi kõsec stậnę i pòčmę brūsìti
kòsu, sì stậneju i brûsiju. ¤ Brûsim škậricę
dječja igra
břv f (br̀vi, -ju/jûX, brvi, -mî; dem f br̀vica -ę,
břvic) brvno, mosnica na prijelazu potoka
[nj. Brücke] Břv ję st÷sana sàme z jěnę
strãXnę põ ke sę hõXda.
brviệjne/brviệjnije n zb (-a) brvna Kàptŏl ję
zàplenil Kral÷včanem pùXne brviệjna za
šùmsku štètu.
brvnat adj (-ậti; -àta) koji je od brvana Priệk
pŏtòka ję brvnậti mộst.
brvne n (-a, břven/iện) 1 brvno, otpiljeno
deblo oguljene kore ili s jedne otesano V
tũñem jòku vîdi smět a v svŏjiệm nì brvna.
88
2 <břv> greda za prijelaz preko jarka
břzdel m (-a, -ŏv) <brgliệzX> ptica brgljez
(Sitta europea caesia) SàdX vìše niệ vìdeti
břzdela. {u Črečanu: brzel}
br̀že adv (br̀žeše, pre-) <žûrne> brzo Štè
br̀že jiệ, tè i br̀že diệla. Sûva bŏrộvica br̀že
plậnę i br̀že splậsnę. Prebr̀že ìdeš.
□ - bòle brže-bolje, što brže, navrat-nanos
Bàba ję põpa br̀že bòle skrîla na nãXjže.
bržộlica f (-ę, -) brzalica, dječja brzogovorilica, rečenica teška za izgovor Dẽca sę
ìgraju i vàralic i bržộlic z rečmî. Bržộlicę sę
gŏvòriju najbr̀žeše kàj sę mòrę a da sę ne
zarěčę. Rěmen, rěmen, pŏd kluplộ t÷
jěmlem.
bùba f (-ę, bûbŏ, -i) dj bolest, bol Tậ bùba tì
bu br̀že pr÷šla. {G. buba}
bubã>jnek m (-a, -ŏv) 1 humak, mala
uzvisina Lěžal ję za bubậjnkem.
2 udarac od bubanja Bòrme si tî priệl dòsti
bubậjnkŏv pŏ plěča. {L. bubajnčec}
bùbati ipf (bùba mę, bùbale mę ję; -en) dj
boljeti J÷ l’ tę dròbek jòš bùba? Mõje
detěce ję bùbene. {Ž. bubini: bolestan}
bụbàti ipf na, za, z, (bũXbat; bûXblem/am;
bũXbli, -ètę; bũXbal, -àle; bû>ban; -ajne)
tući,lupati, bubati Bụbàli su ga kàk võla.
{Z. Vg. bubati; Du. Č. Gr. bubat}
bû>ben m (-a, -ŏv; dem m bû>bnec)
1 bubanj; bubnjić Pandûr ję na bûXben
prebûXbnal.
2 bubnjić u uhu BûXbnec mu ję pùXknul i ne
čûję na dẽʚsne vûve.
bû>bnati ipf pre, (-at; -am; -an; -ajne)
bubnjati Stražậr ję pŏ sẽmne bûbnal.
bû>bnuti pf (bûXbnem; bùXbni; -ul, bûXbnula;
-en) 1 udariti, lupnuti BùXbnul ga ję z bàtinŏ
priệk plěč. {K. bubnit; Z. bubniti}
2 pasti i udariti o zemlju Pŏsmẽknul sę i v
blàte bûXbnul.
3 reći glupost BùXbnul ję i õstal žîv.
{Gr. bubnut}
bû>brek m (-a, -ŏv) bubreg [tur. böbrek]
BûXbrekę mù ję zbìl. Živî kàk bûXbrek v lộju.
Živi u izobilju.
{V. bubrek; H. bumbrek; T. bobrek}
bù>brežnak m (-a, -ŏv) bubrežnjak, bubreg
svinje obložen masnoćom Zvàdil sem
bûXbrežnak za sp÷či.
89
būcàti sę ipf na, pre, z, (bũcam; -la, -àlę;
bũcana; -ajne) <pụjàti sę, tìrati sę> goniti
se, bucati se, bukariti se (svinja) Prasìca
sę bũca (pũXja) a bĩcke ju vičî. Prasîčkę jòš
niẽʖsu za bũcajne. {B. G. V. Vi. Gh. bucati
se; Č. bucat se; V. ðñ. bukati se; Ab.
budzati se, krmača se budza}
bùča f (-ę, bûčŏ, -) <tikvàjna> buća, bundeva (Cucurbita Pepo) Tikvàjnę (bùčę,
kûvanicę) sę siệjaju skùp s kukurîzŏ ìli
sadîju pŏ rediệ kukurìzę a i vuzX plòtę na
vřčake i blĩzu gnòja.
bučkàti ipf šle, žle, (bûXčkat; bùXčkam;
bũXčkal, bùXčkala, -àle; bû>čkan; -ajne)
bućkati, čujno miješati tekućinu Dẽca
bùXčkaju pŏ võde kàk ràcę.
bučkurîš m (-ĩša, -îšŏv) <pìzdŏžmìka> bućkuriš, neukusno piće ili jelo, nevaljalo vino
Nàpil sę bučkurîša. Tè bučkurîš niệ za
jèsti. {Kr. G. V. bučkuriš}
bûčnica f (-ę, -) bućnica, bundevača Ŏd bûč
sę pěčę skùp sìrem bûčnica.
bùčnuti pf (bùčnem; -i, -ètę; bùčnul; -ut)
pasti u vodu Bùčnul ję v põtŏk.
Budek pr (Bùdek, -ŏv, -ica/Budekộvka)
[pat. <imena Budak; nad. po oruñu budak]
C1, L10, Banje selo 19, LP159
bùden adj (bûdna; bùdneši) budan Budènčani niẽʖsu bùdneši ŏdX Cẽʚrcŏv.
Budenec top (Budiệnec m /Budiệnce n
-ènčan, -ènečica, -ènečki) selo 128 st.
(1857) a 195 (1991) (ìma trî diệlę: Gộrne,
Dộlne i Isộmci) [po nar. imenu Buden]
Stariji su sela koja završavaju na -ec izgovarali na -ce Budènčanem ję špòt Mû>ž> z
Budiệnec. Budènečki lûg m top D
{U RH su slična: Budin, Budim, Budimci,
Bedenec, Bedenica, Bedenička i dr.}
bùdilica f (-ę, -) sat koji budi Piẽʖvci su
najbòlša bùdilica.
budìti ipf pre, z, (bùdit; -îm; bûdi, -ètę; bùdil,
-îla; bûñen; -ejne) 1 buditi Bûdi ga, da ně
zakẽsnel na cûg.
2 - sę buditi se Tèške sę budî.
d
bu zgàti ipf na, (bùdzgam; bûdzgal,
bùdzgala, -àle; bùdzgan; -ajne) <buzàti>
oblizavati, plaziti jezik (zmija) Kàča
jadŏvàča fùrt bùdzga z jezìkem.
buluměnta
Bùgar m (-a, -ŏv) Bugarin V zãXdrugu su dòšli
Bùgari i napràvili grẽʚdicę za pòvrtele kàk tò
diệlaju i zàgrebečki bùgari.
2 bùgar m povrćar, vrtlar Stõjčo Bùgar ję
bìl glậvni bùgar v rậdne zậdruge v
Šašinòvečkem LûXgu.
bugàrija f (-ę, -ậrij) tambura slična gitari
istočnjačkog tipa za pratnju pjevanja
[tur. tambur bulgari] Drãgič Šimậgin ję
ĩgral v bugàriju. {Ko. bugarija}
bû>gnuti pf (bûXgnem; bùXgni, -ul, bûXgnula;
bû>gnen) <bûbnuti> udariti BùXgnul ga ję s
kõlcem priệk plěč.
Bukal pr (Bukậl, -ŏv, -ìca) [nad. po posudi
za vino bokal <tal. boccale <gr. baukális]
B1, Lužan 118, LP613 Jàkupu Bukậlu sę
mộrale r÷či drûg Ròk.
i
Bukevje top (Bukiệv je n zb Bukèvčan,
~iệvka, ~iệvski) selo kraj Lakteca st. 86
(1948) a 80 (1991) Bukiẽʖvje ję nègda bĩle
v cěrske fàre.
i
bukiẽʖʖv je n zb (-a) bukova šuma, bukvik
Nàbral sem glîv v bukiẽʖvju.
bũknuti/būknù>ti pf (bũknem; -i, -ètę; bũknul, būknùXle) iznenada se pojaviti; planuti
Jõgen ję bũknul a vŏdě niệ bĩle v rùpa.
bûkva f (-ę, -i; adj bùkŏv/bûkvin) bukva
(Fagus silvatica) Pastĩri zarezûju iměna pŏ
bûkva na bûkvine kộre. Sûve bùkŏve driệve liệpe gŏrî. Jàgŏdę smę zamạtàli v mlậdi
bûkvin lîst i jèli.
bùkvan/bùkveš m (-a, -ŏv) glupan Prậvi ję
bùkvan. Zbìlam ję bedậk, bõlvan, bùkvan i
bùkveš. {J. V. bukveš}
bùkvica f (-ę, bũkvic) 1 dem bûkva
2 bukov žir Svînę ràda jiệju bùkvicu.
3 vojnička knjižica ¤ prečìtati kõmu
bùkvicu izgrditi ga [stsl. buky: slovo]
bukvĩna f (-ę, -în) <bukiệvje> bukvik, bukova šuma Òber Grabiệrja ję bîla liẽʖpa
bukvĩna.
bulạznèti ipf (-ậznim; -i, -ètę; -ậznil, -ìle)
buncati, bulazniti, besmisleno govoriti
Pòčel ję bulạznèti.
buluměnta f (-ę, -i) gomila ljudi, masa [tal.
foltamente: mnogo] KàdX ję bĩla 1920. zèlinska bûna na cěrskem Pijãcu sę pred Mậlŏ
Miệšŏ skûpila buluměnta lûdi, da ìdeju
Zạgr÷ba rùšat.
bùm
bùm int za prasak, tras, bum Bùm i granậta
ję triệsnula v br̀k kliẽʖna.
bû>ncek m (-a, -ŏv) sušena prednja svinjska
natkoljenica [bavnj. Bein] Skûvala sem
bûXnceka. Dòber ję i sûvi bûXncek. {Ž. V. Še.
buncek; G. ðe. T. boncek} ¤ BûXnceki su ti
sę raskûvali. Obojci su ti razmotani.
bûnda f (-ę, -i) 1 krzno Naòkŏle ję běkeš
ĩmel bûndu i òkŏl vrậta mìcu (křzne ŏd
õvcę).
2 krzneni kaput [mañ. bunda] M÷ne su
čàča kàdX sem ìšla zàmužX bûndu kūpìli.
bùndast adj (-ậsti; -àsta) poput bunde Ìma
biẽʖlŏga bundậstŏga cũcka.
bundậš m (-ãXša, -ậšŏv) pas dugačke dlake
Gàbrek ję z bàkanñŏ vũdril mậlŏga bundậša na J÷lačič plậcu a kàdX ję zacvîlil, pòčel ję vīkàti: kàj nàs mûXžę bûXdu tù cũcki
grîzli? Kàj smę sę zậte bŏrìli?
bûndati ipf z, (-am; -an; -ajne) <mlatìti> tući
Bûnda òn n÷ga kàk võla.
būnìti sę ipf (bûnit; -im; -i, -ètę; bûnil, -ìle;
bûjnen) <pûXntati sę> buniti se Bûni sę kàk
Brẽžan pĩjan v gràbe. Kàptŏlski km÷ti štìbrenci Krậlŏvca, Cẽʚrja i drùge sěl su sę trî
pûXt būnìli za stậrę pràvicę.
bùnt m (-a, -ŏv, -i/mî) svežanj, smotak
[nj. Bund] Dŏn÷sla ję bùnt suvậlkŏv.
i
i
buračîjne/buračîn je n zb (-a) <burîn je,
bùrakŏve pěrije> lišće krmne repe Z
buračînijem sę svînę hrãXniju.
bũrak m (bùraka, -ŏv; adj bùrakŏv) krmna
repa, burgundska repa (Beta vulgaris v.
crassa) [polj.: burak <Burgundija] Bũrak sę
sprậvla za zĩmu v pemnìce ìli sę zakãXpa v
kŏtậr ìli tràp. Z bûrakŏvem lîstijem hrãXnimę
svînę. {G. burgundija: vrsta stočne repe}
i
i
burîjne/burîn je n zb (-a) <buračîn je; bùrai
kŏve lîst je> lišće krmne repe Burînije sę
ŏptrgậva i svînę hrãXniju.
bùriti sę ipf raz, za, z, žla/šla/šle, (bûrim;
bùri; -il, bûrila) uznemiravati, burkati
Vriệme sę pòčele bùriti.
bùrlati ipf (bùrlam; bûrlal, bùrlala, -àle; bùrlajne) komešati se, burkati se V želûXcu mi
jậke bùrla. {V. burlati}
bùrlav adj (-àveši) ranjav, prištav, krastav,
bolestan Nògę su je jậke bùrlavę.
90
{Šo. burlav; G. burlav: kvrgav; Vi. burlav:
pokvarenih nogu (za konja)}
r
bù sija f (-ę, bûrsij) močvarna trava busika
oštra [tur. pusu: zasjeda] (Deschampsia
caespitosa) Na Gmậjnu ję rŏvìjne i
nevalậna trãXva bùrsija.
bùsnuti pf (-em; -i; -ul; -ut) <štòsnuti, jệknuti> udariti Bùsnul ga šậkŏ v drộbX. {Gh.
busnuti}
bùšpan/bùšpun m (-a, -ŏv) ukrasni zimzeleni grm zelenika, šimšir (Buxus sempervirens) [nj. Busch: grm] Bùšpun rãXstę
na vřčaku i na grộbju a diệlaju sę ž nìm i
kìticę za svàtę. {B. pušpan}
bùta f (-ę, bûtŏ, -; adj bùtav) 1 oteklina,
gnojni čir ili izraslina na tijelu, guta Imiệla
sem bùtu na vrậtu. Kõga vĩlę nastrelîju
(nagînę na měñe) ìma vèlikę bùtę (mõzlę)
na vrậtu i ž nîh curî gnộj.
2 bùtę f pl upala grla, grlobolja Vèliki
kòren liệk ję ŏd bût. Sà ję bùtava i němrę
sę zvrạčìti. □ brèzŏva - nakriva guba
(Inonotus obliquus) Na brẽze zrậstę na
stěble vèlika brèzŏva bùta.
bũ>va f (-ę, -ûXv, buvàmi; dem f bušìca -ę,
-ĩcŏ, -îc; adj bũ>vin) buha; buhica (Pulex
iritans) Črne mậle mej gŏspŏdộ spậle?
(bũXva) Za šãXlu: Làku nộč i bušìcę (bùXvę) tę
jèlę ciẽʖlu nộč i moje im došle na pomoč!
Plậvta ję pûXna bũXvine drěkŏv. {V. boha}
bụvèti ipf (-îm; bûXvi, -ètę; bùXvil, bûXvila, -ìle)
<čụbèti> buljiti, zuriti, zijati Kàj sàme buvîš
a nìš ne diệlaš {B. buveti}
bùvtlin m (-a, -ŏv) napuhnjača, buhtl, vrsta
kolača [nj. Buchtel] Bùvtlini su sę liệpe
sp÷kli. {Kr. buhtlin; G. buft}
buzàti ipf (bûzat; bùzam; bûzal, bùzala, -àle;
d
bùzan; -ajne) <bu zgàti, cmŕkàti> oblizavati, lizati, sisati, cuclati J÷ l’ bŏmbộnę
bùzaš? {Še. buzat}
buzurànt m (-a, -ŏv) pederast, homoseksualac [nj. busoriren; tal. buzzurro:
prostak] Škribận ję bìl buzurànt.
{Fu. buzorant: peder; Ab. budzerant,
budzurant; D. bujzerant, guzerant}
buzuriệrati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne)
homoseksualno koristiti [nj. busoriren]
Škribận ję štèl lugãXra buzuriệrati.
{V. buzorerati; Ab. budzerirati}
C c
c m glas c je zastupljen s 2,89% svih suglasnika C÷clavci su c÷clavi i pùXne gŏvòriju c.
Skup ts i ds izgovara se c kao i u hrvatskom
književnom jeziku.
c c/ts ts int 1 dozivanje svinja Svînę sę zŏvûX
k s÷be i dŏzậvaju jiệst: c, c; ts, ts
2 glasanje svračka Tìč slakộpar zõvę svõję
mlậdę: c c.
3 poziv konju da krene Kõjnu sę cmòkčę c,
c da krěnę.
cabậjka/cubậjka f (-ę, -ãXjki) ženski svečani
zimski kratki kaput od struka raširen umecima [mañ. kaczagány: kožuh] Bràt Šìmun
mì ję bìl kũpil cabậjku. {V. Ko. cabajka; G.
Hg. kacabajka; M. bajka}
cãflin m (-ìna, -înŏv) klin, produžak poberuva
ili roženice koji ulazi u gredu [nj. Zapfen]
Rŏženìca kậ ìma cãflin ję mùXška rŏženìca
a kậ ìma fàlc žěnska.
cafràti ipf s, za, (càfram; cãfral, càfrala, -àle;
càfran; -ajne) 1 <tackàti, gạcàti> gaziti
blato Kàk ti sę dậ cafràti pŏ blàtu.
2 - sę prljati se Nậj sę v šlìfute cafràti!
cafùta f (-ę, -ût) <flùndra, palậndra> kurva,
bludnica, neuredna žena [mañ. cafat: krpa,
dronjak] Mậni sę tě cafùtę.
{Ab. V. Mp. Kr. Še. cafuta}
càgnuti pf (càgnem; -i; càgnul) pasti, smanjiti
se Ciệnę su jậke càgnulę.
{ð. cagnoti: isteći, ishlapiti}
càjg m (cãjga, -ŏv; adj càjgast/càjgen)
jeftina pamučna tkanina, hlačevina, trliš [nj.
Zeug] Càjg ję kupộvne plãXtne. S÷ vìše sę
nòsi càjgasta òprava. Štè ìma vũXskę
càjgenę gậčę tòmu sę špộtaju: N÷ smeš
kộl zdìči, bûXdu ti gàčę pùXklę.
cã>jnek/cũjnek m (-a, -ŏv; dem m cãjnčec
j
~ẽca, -ŏv) <pr nek> stara krpa, prnja,
dronjak S cãXjnki sę perûX làticę. Hìti tè
cũjnek na smetìšče. Jàga ję brậla na
Vìdŏve jùtre ròsu pŏ trãXve s cãXjnkem i
žmîkala vu flàšu za vrậštije za jòči. Cajnčẽci sę sušîju na drộgu. {T. cajnek; V. G.
cańek; M. canjek; V. cančec}
càjt m (-a, -ŏv) vrijeme, čas [nj. Zeit] Niẽʖmam
sę càjt s tộbŏ spŏmīnàti. Priệ su lûdi znàli,
štèli i imèli càjt pripŏviẹdàti prìčę.
càkum pàk adv potpuno, sve skupa, savršeno, pomnjivo, sjajno [nj. mit Sack und Pack:
s vrećom i omotom] S÷ ti ję tù slòžene
càkum pàk. {Ko. cakumpak; V. cakumpakum; Ž. cakum-pakum; P. cokempok}
cậltati/cộltati pf / ipf (-at; -am; -ajne) plaćati;
platiti [nj. zahlen] Sîn trŏšî a õtec cậlta. Tò
buš tî sàdX cộltal. {ð. coltati; Du. coljtat}
Càmpek/Cãmpič m (-a/ìča) ime psa Nậj
Càmpeka/Campìča drạžìti!
cậndra f (-ę, -i; dem f cậndrica -ę, -)
<cãXjnek> krpa, pelena od domaćeg platna
[mañ. condra] S÷ cậndrę su zamậzanę.
Ŏpěri cậndricę!. {H. G. candra}
càndrav adj dronjav, otrcan, izderan Niệ tàj
càndravi kapût za îti k mèše.
càp caràp int uzvik kod hvatanja, ćap I òn ję
zgràbil càp caràp i pŏbiệgel.
càpa f (-ę, cậpŏ, cập) 1 šapa [tal. zappa] Čè
sę mãXček mîva z dẽʚsnŏ cậpŏ, bûX dòšla
strãXjnska bàba, a čè z liệvŏ, bûX dòšel mûXžX.
2 fig noga Màrica ìma bòme liệpę càpę.
3 stručak gljive, noška Glìva ìma kàpu i
càpu.
càpast adj (-ậsti; -àsta) capkav, širokih
stopala Jàga ìma capàstę nòge.
capàste adv capkavo, koji hoda raširenih
stopala Mậrtek ję capàste hõXdal kàk ligận i
gŏvŏrìli su mu Ligận.
cạpàti ipf (cậpam; -al, -àle; cã>pajne) <gạcàti> capkati, šljapkati, hodati čujno po blatu
Nèšte cậpa pŏ blàtu.
càpica
càpica f (-ę, cãXpic) 1 dem càpa šapica,
nožica Mìcek sę mîva s càpicŏ.
2 stručak gljive, noška Glìvica ìma kàpicu i
càpicu.
3 càpicę f pl <pr̀steki> griva, rod gljiva
poput koralja (Ramaria) Nektẽʚrę càpicę su
dõbrę za jèsti.
capkàti ipf (càpkam; cãpkal, càpkala, -àle;
càpkajne) capkati, hodati po blatu sitnim
koracima Càpka kàk ràca.
càpnuti pf (-em; cãpni, -ètę; cãpnul, càpnula,
-le; -ut) ukrasti Cãpnul mi ję šatộflin a da
niẽʖsem vîdel dà.
càprjnek m (-a, -ŏv) podmetak uz bačvu
Càprjnkę pŏdstậvim pŏd sûXdič.
càr m (-a, -ŏv; dem m càrek) <cesậr> car [lat.
Caesar] Dŏk ìma nì càr bòle a kàdX niẽʖma
nì cũcek gòrje. Ìgraju sę dẽca càra – bãXna
□ îti kàm i càr pèšica <îti zàradX s÷bę> ići na
zahod Kàm i càr ìdę pèšica? (na šekriệt)
Car pr (Càr, -ŏv, -îca) [nad.] Kobiljak 12
E3010 Nègda sę v Cẽʚrju càr žẽʚnil, krậli su
mu igràli a k bìškupu su dòšli na õbedX?
(Žẽʚnil sę Càr zX Kŏbîlnaka, Krậli z Laktẽca
su igràli a v Bìškupŏve bèrtije v Cẽʚrju su na
stậvišču.)
càrica f (-ę, cậric) carica Màrija Terězija ję
bĩla nãša dộbra càrica.
cãrič m (-ìča, -îčŏv) <c÷r> vrsta hrasta, cer
(Quercus cerris) Hrậstu c÷ru velĩmę i cãrič
àl Cẽʚrje niệ i Carîčje. Sriệjna kộra ŏd hrậsta
carìča sę kûva i naliệva v kràvu za vrậštije
kàdX křv ščî.
Carić pr (Cãrič, -ìčŏv, -îčka) [nad.] Sesvetska Sela 26 E1000 Mî velĩmę i rậstu c÷ru
cãrič a mậlŏmu càru càrek.
cậrski adj <cesậrski> carski Jebàl tę cậrski
pastûv tẽʚri ję ŏtpõXčiven, àl tàk dà bi tę
bŏlèle a dà ti nẽʚ bi gŏdèle!
cậrski adv 1 carski, na način cara Võjzil sę
cậrski. 2 obilno, bogato Bògme smę sę
cậrski gòstili.
ce cê int tjeranje peradi na spavanje (izgovorni oblik od: sed, sed, sed!) Tèra sę žìvadX
na siệdX: Ce cè, čùčicę mậlę! {G. cecece;
ð. ce; Ja. sed, sed; Du. sid-sid}
cecàti/cicàti ipf na, pŏ, s, (cẽcat; cècam;
cẽcal, cècala, -àle; cècajne) <sèsnuti>
92
sisati Diẽʖte cèca. I òdŏjki i t÷leki cècaju.
Stòlček ję nõsil da bi màmu cîcal. ¤ Zgledî
kàk trinậjste prậse, tẽʚre za pĩzdu cîca.
Jako je mršav. Dãję mòtike cicàti. Naslonio se na motiku u polju i ne radi.
{B. cecati; Gr. cicat}
cẽcek m (-a, -ŏv) <cìcek, sẽsec> 1 sisa
Màrice ję cẽckę zrûlil. ¤ Cẽckę ję pustĩla na
pàšu. Vide joj se sise. {B. J. ð. cecek}
2 čep koji spaja drvene grede na stijeni
zgrade Cẽcek ję pûXkel i mộramę dèti
nõXvŏga.
3 dio zemljane posude kojim se pije Ŏbrìši
cẽcek stûčkę.
Cecelja pr (Cęcẽʚla, -ŏv, -ělka) [mat. <Cecilija
<lat. Caecilia] K3 E300 [Po partizanu
Zvonimiru Cecelji iz Kraljevca je ime sela
Zvonimirovac kraj Slatine, prije Adolfovac].
ceckàsta/cickàsta adj sisata Mògla bi cẽckę
na plěča hìtiti kàk ję ceckàsta.
cęclàti ipf (c÷clam; cěclal, c÷clala, -àle)
<c÷clave gŏvŏrìti> izgovarati često c, c
C÷clavci c÷claju. {V. jeclati: zamuckivati}
c÷clav adj (-àveši; adv c÷clave) koji u govori
često izgovara c, c C÷clek i c÷clavka su
c÷clavi i gŏvòriju c÷clave.
l
c÷clavec/c÷c ek m (-a, -ŏv; f c÷clavka) koji u
govoru često izgovara: c, c Kî c÷clave
gŏvòri velĩju mu c÷clavec, c÷clek ìli cècek.
l
C÷c ek m nad C
cedìle n (-a, -îl) <cedĩlnica> cjedilo, cjediljka
Precedîla ję mliẽʖke na cedìle. ¤ ŏstaviti na
cedìlu. izigrati
cedĩlnica f (-ę, -) cjediljka, cjedilo Lŏnčậr
cedĩlnicu prevřta z driệvem.
cedìti ipf na, nadŏ, ŏ, pre, s, (cèdit; -ĩm; ciệdi,
-ètę; cèdil, -îla; cẽñen, -ěna; ciẽʖʖñejne)
1 cijediti, procjeñivati Cedîm kr̀picę za
òbedX.
2 - sę cijediti se Kõmu sę cedî pŏ brậde
kàdX pĩję, velî sę, dà mu ję brãXda pr̀nava.
cèdula f (-ę, ciệdul; dem f cedùlica -ę, -ûlic;
dem f cedûlka -ę, -i) listić, cedulja [mañ.
cédula <nj. Zettel; tal. cedola] Òn ję cèdulu
napîsal i lisìca ŏdn÷sla krậlu. Màti ję nàšla
cedùlicu dà sem jậ pròdal za tùlike. Čũvaj
tûX cedûlku!
cẽker m (-ěra, -ŏv; dem m cèkerek)
93
<lŏgŏžậr> rogožar, pletena ručna košarica
od rogoza, komušine ili lika, torba za trg s
ručkom [nj. Zöger, Zecker] Dŏn÷sla ję pùXn
cẽker jậbuk. Diẽʖklica ìma liẽʖpi cèkerek.
{Ko. M. ceker}
cekętàti ipf (-ẽʚčem; -i, -ètę; -al, -àle; -jne)
brbljati, bezvezno pričati Ciẽʖli bộgi dận
mòrę cekętàti a s÷ ję bèz rẽʚpa i glậvę.
{Du. ceketat}
cekîn m (-a, -ŏv) zlatnik, dukat [tal. zechino
<dem. zecca: kovnica novca u Mlecima]
Vĩlę su kàk liệpę diệklę a ìmaju dŏ pậsa
žũXtę lậsi kàk cekîn. pj Tậncaj, tậncaj mộj
Martîn pàk buš dòbil j÷n cekîn. ¤ Nèšte i
dr÷k v cekîn ŏbrnę a nèšte cekîn v dr÷k.
ŽûXt kàj cekîn. izrazito žut
cèlar m (-a, -ŏv) povrtna začinska biljka celer
(Apium graveolens) [ausnj. Zeller <gr. selinon] P÷ršuna ję bĩle vìše pŏ vřčake nèg
cèlara. {T. celar}
cêlcat adj (-ậti, cèlcata, -àteši) potpuno cijeli,
sasvim čitav Lậndra pŏ sẽʚle ciẽʖli celcậti
dận.
celìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <ledìna> neorana
zatravljena površina, cjelina Celìna ję
jŏrànica kậ niệ pậr liệt jŏrậna i trãXva ju
zarậsla i zacelînila sę. {B. celina, zemlja
neorana} Celìnę f pl top B, C, G
celìnder/cilìnder m (-a, -ŏv) 1 stakleni tuljac,
cilindar na petrolejskoj svjetiljci Celìnderi za
lậmpę su bĩli bròj trî, pět i òsem.
2 visoki tvrdi šešir [nj. Zylinder <lat. cylindrus <gr. kýlindros: valjak] Vrậg nòsi črni
celìnder škrlậk.
Celinić pr (Celìnič -ŏv, -ka) [nad. od celina]
C0 LP66 Lùka Celìnič cěrski pòp (1841/83)
ję pòsadil vŏčnậk na fàrŏfu i dậl 1862. nậgradę za najbòlši sậdX na dugesělske i
svęteìvajnske ìzlŏžbe.
cèlt m (-a, -ŏv, -i/mî) gumirano šatorsko platno, šator [nj. Zelt] Pŏd lìcitarskem cèltem
sę pĩję gviệrc, kupûju kòjneki, čĩsla i biẽʖbę.
{V. celt; P. celta}
cęndràti ipf na, s, za, (cěndrat; -am; -al,
c÷ndrala, -àle; c÷ndrajne) <natèpati>
cmizdriti, moljakati uz plač, zanovijetati,
dosañivati V zĩme na v÷čer dẽca tàk dùXge
dèda ìli mãjču c÷ndraju dŏk im nę pŏviệ
cèriti sę
kãXkvu prìču. {V. cendrati}
c÷ndrav adj (-àveši) cmizdrav, moljakav,
plačljiv, dosadan Fùrt cěndra c÷ndrave
diẽʖte. {G. Še. cendraf; Gr. cendrav}
c÷ndravec m (-a, -ŏv; f c÷ndravka)
<cmìzdravec> pljačljivko C÷ndravec fùrt
cěndra. C÷ndravkę sę t÷ške riẹšìti.
Cènek m ime dem Cèna, Nậc, Nàcek,
Nàcica, Nacìna, Naciệr oblici imena Ignac
po sv. Ignaciju Loyoli [lat. Ignatius <ignis:
oganj, vatra; Ilirci su preveli Ognjeslav i
Vatroslav] Cènek sę pàk nàpil.
cènerica f (-ę, -) <desětka> desetica u
kartama [nj. Zehner <zehn: deset] Ìmaš
cènericu i kiệca.
cenìti ipf pre, za, (-îm; ciệni, -ètę; cènil, -îla;
cẽjnen) cijeniti Prẽʚveč si cènil pàk niệ bĩle
kûpca.
c÷nt m (-a, -ŏv, -i/mî) centa, stara mjera za
težinu, sto funti (45,4 kg) [lat. centum: sto]
Kàj ję žm÷kše c÷nt pěrja ìli c÷nt kàmena?
(Jenậk ję) {K. cent: 56 kg}
cèntlin m (-a, -ŏv) centilitar, cl [nj. Zentel <lat.
centum: sto] Pòpil sem cèntlin ràkiję.
cèpanica f (-ę, -) cjepanica, ispiljeno i iscijepano ogrjevno drvo duljine 1m Kậla drva i
slậžę cèpanicę. Mî ne velĩmę ciẹpàti drva
nèg kạlàti, àli velĩmę cèpanicę drvam v
klàjne i fật cèpanic.
cepîč/ceplậr m (-a, -ŏv) cjepljar vinove loze
Diệs ję màle dộbre cepîčŏv. Mộram nàjti
ceplậrę za třsje.
cepìka f (-ę, -îkŏ, -) cijepljena vinova loza,
vino od cijepljene loze Ràjši dộbru kùpicu
cepìkę nèg lìter tùduma.
cepîlnak m (-a, -ŏv) cjepiljnjak Na ZãXvrtke v
Cẽrju ję bìl škộlski cepîlnak.
c÷r m (-a, -ŏv; adj c÷rŏv) <cãrič, hrậst c÷r>
drvo hrast cer, crni hrast (Quercus cerris)
Mlậdi c÷r ję dòber za lûči tesàti. C÷rŏve
pòlene sę zapậri i t÷šę lûč.
i
i
cẽʚʚr je n zb (-a) cerova šuma, cerik Sẽʚle Cẽʚr je
sę najpriệ (1419. lèta) zvậle Nŏvậkŏvec v
cẽʚrju. {V. cerje: šuma cera}
cèriti sę ipf na, ŏ, s, (ciệrim; cèri; -il, ciệrila;
-en; ciệrejne) <kiẹsìti sę> cerekati se, kesiti
se, pokazivati zube u srdžbi, bijesu; zlurado
se smijati Srậm tę bĩle, kàj sę tàk ciệriš.
{Z. ceriti se}
94
Cerje
i
Cerje top (Cẽʚʚr je n Cẽʚʚrec, Cẽʚʚrčica, cěrski)
selo 157 st. (1857) a 320 (1991) Cerjan,
Cerjanka Vu Hr̀vatske ję 9 kàjkavske Cẽʚrji i
jẽʚne štòkavske Ličko Cerje. Nàše Cẽʚrje ję
ŏd naviệk zàgrebečke (km÷tske grậda,
bìškupa ìli kàptŏla a sàdX dīrèkt v Zạgr÷be) i
niệ TũXžne Cẽʚrje nèg v÷sele a na tiệlŏvskem
prŏščějnu ję bĩle Cẽʚrje N÷bŏjsę. Cẽʚrec i
Cẽʚrčica su naviệk k mèše kẽsni. Svjetskog
glasa je francuski turistički grad Biarritz
(baskijski: Cerje).
c÷rŏvina f (-ę, -) cerovo drvo C÷rŏvina ìma
pùXne bèli i mèjne sr̀ca nèg drùga ràstŏvina
ŏd lužnãXka ìli gràdna.
cěrski adj cerski Cěrski briệg m top PŏdX
Cẽʚrjem na pũXtu v Krậlŏvec ję j÷n Cěrski
briệg a drùgi ŏd Driệnčeca v Cẽʚrje.
Certin pr (Crtîn, -ŏv, -ka) Prozorje 20, LP26
Kàta Crtînka Šatŏvìčŏva ję bîla Grabiệrka v
Cẽʚrju zàmuže.
cesậr m (-ãXra, -ậrŏv; adj cesậrski) arh
austrijski car [mañ. csaszar; nj. Kaiser <lat.
caesar] Frànc Jộžef ję bìl i nàš cesậr.
Cesậrska (riệč) sę ne pŏriệčę.
cèsta f (-ę, ciệstŏ, ciệst) cesta Naviệk ga
vìdeti na cèste kàk kõXjnski dr÷k. Ràdi Jộcę
H
ùtmaniča su d÷set mẽtri sę šùmę ŏdX
cèstę bîlę pŏsiệčenę. ¤ bàš ję kàk dr÷k na
cèste uvijek putuje
cestarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) služba cestara
Jambrečìna sę ję priệl cestarìję.
cevčìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f cevčîčka -ę, -i)
dem ciệv cijevčica Cevčìcę za sūkàti vũXčenu prěñu sę diệlaju ŏd bẽdzga, kalînę i
kukurîzne bậtkŏv.
cevnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <rõXla zemlěna>
cjevnak Cevnậki su trî ìli četìri zemlěnę
lŏnčậrskę ciệvi na pěče za grèti, dè su sę
šùšilę mộkrę čĩžmę i òpajnki v zĩme i rũXkę
tīkàlę i grèlę.
cì cì int glasanje sjenice Jěni velîju da senîca
pŏpiẽʖva kàdX ję tõple sẽci gùjn, sẽci gùjn, v
jěsen kũpi gùjn, kũpi gùjn a v zîme vlêci
gùjn, vlêci gùjn!
cìc int <mìc> uzvik za dozivanje mačaka Cìc,
mìc, mìcica!
cìca f (-ę, cĩcŏ, cîc) <cìcek> sisa, dojka Trdę
su je cìcę. □ - mãca <mìceki> cvatovi ive
(Salix caprea) Cìcę mãcę su pûXnę čẽʚl.
cìcek m (-a, -ŏv) 1 <cẽcek> sisica, cicica
[nj. Zitze] Zậkaj piẽʖvec niẽʖma rûXk? (Kòkŏš
niẽʖma cìcekŏv, dà bi pêtal.) KàdX sę prasìca zakòlę za slanìnu trèba je cìcekę ŏbrèzati i svinậr hìtiti v kõtec da prasìcę vìše
pàjcekŏv prasîju. 2 <cviệt vukŏpětinę,
cmřkŏvica> cvijet kozje krvi (Lonicera
caprifolia) V jùtre za rŏsę pastìri cìcaju
cìcekę vụkŏpětinę pŏ živìca. 3 uski otvor
posude Na cìcek sę pĩję stûčkę. 4 drška na
pili Pìlar na bậnde, držî pĩlu za cìcekę i
pŏvlậči ju gòre i ž nộ ràmla.
cîckati ipf na, s, (-am; -an; -ajne) rezuckati,
cifrati Naviệk ję Šîmec švãXpcem cîckal
kãXkve driệve i mògel ję napràviti kàj ję gòdX
štèl. {Še. cickat}
ciệgar m (-a, -ŏv) 1 kazaljka na satu [nj.
Zeiger] Na vùre ję vèliki i mậli ciệgar.
2 znak za prodaju nečega (vina ili drugo)
[mañ. cégér: firma] Ciệgar ję na lèse, vàlda
siệne prŏdàję.
{J. cegar, znamenje vina za kerčmarenje}
ciệjnkati sę ipf (-at; -am; -ajne) <pŏgạñàti
sę> cjenkati se DùXge sę na sẽmnu ciệjnkal
i kũpil j÷vtine kràvu.
ciệl adj (ciẽʖli; cèleši) 1 cijel, cio, potpun, nenačet Ciẽʖla ję škatùla šîbic. Niệ ciẽʖla àl ję
cèleša ŏd tě tvŏjě. 2 čitav, sav Tò znậ ciẽʖla
fàra. □ -i žîvi pravi, baš kao Tè diẽʖte ję ciẽʖli
žîvi jõtec.
ciẽʖʖlec/cẽlec m (-a, -ŏv) <neprepřčeni sniệg>
cijelac, nepregaženi snijeg Mộramę přvi
ciẽʖlca pr̀titi. {V. T. celec}
ciẹlèti ipf za, (-îm; ciẽʖli, -ètę; ciẽʖlel, -èle;
ciẽʖʖlejne) cijeliti, zacjeljivati Pòčele su mi
rànę ciẹlèti.
ciẽʖʖlŏvina f (-ę, -) cjelota, preostali nenačeti
dio Ciẽʖlŏvina d÷telę ję ŏstậla na štãXgle za
pretùletne jŏrậjne. {Tr. celovina}
ciẽʖʖna f (-ę, ciện) cijena Kî sę sậm fậli, dr÷k
mu ję ciẽʖna.
ciệp m (-a, -ŏv, -i/mî) 1 mlat, mlatilo, oruñe
od dva štapa za mlatitvu žita Nègda smę s
ciệpi na gùmne mlạtìli žĩtek. {Šo. cep}
2 cijep, cijepljena sadnica voćke Kũpil sem
ciệpę rậne jậbuk. 3 <cepìka> vino od
cijepljenog grožña Pŏštẽʚne sę nàpil ciệpa i
glãXva ne bŏlî.
95
ciẽʖʖpec m (-a, -ŏv) dem ciệp 1 manji dio mlatila Ciệp su dviệ bàtinę skùp svězanę s kộžŏ. V÷kša ję ciệp ìli mlật a mèjnša ciẽʖpec.
2 spojni dio na stupi za konoplju kao i na
razboju Na ciẽʖpcu sę dîžę stûXpec na stùXpe.
ciẹpìti ipf na, pŏ, pre, (ciệpit; -im; -i, -ètę;
ciệpil, -ìle; ciệplen; ciẽʖʖplejne) 1 cijepiti,
navrtati Tětec ję ciệpil dîvlę rûškę pŏ šùme.
Skậpal ję šĩpek i prŏdậval divjậkę za rûXžę
ciẹpìti. Ciệplena mladìca sę liệpe prijěla.
2 unositi klicu, vakcinirati Dòktŏr mì ję diẽʖte
ciệpil.
ciệstar m (-a, -ŏv; f ciệstarica) cestar, putar
Jambrečìna ję ciệstar. {I. ciestar}
ciệv f (cèvi, ciệvju/jûX, ciệvi, -mî) 1 cijev Ciệv
ję vũXska.
2 cijevčica, dio pribora za tkanje Na cèvi sę
sûču nîti za vũXtek.
cìfer m (-a, -ŏv) ukras, ures [mañ. cifra] Na
zậjnem ŏpliẽʖnu ję pět pậntŏv i cìfer
želiệzni. Tò ję kàkti za cìfer.
cìfra f (-ę, -i) 1 šara, ukras [mañ. cifra] Naprậvila sem cîfrę ŏd lîstija na pîsance.
2 Cìfra f ime šarene krave Cìfra ję bîla
dõbra dòjka. {Hg. Še. Cifra}
3 brojka [srlat. cifra <ar. sifr: znamenka] Ne
vîdim cîfrę na vùre.
cìfrast adj (-ậsti; -àsta) šareno okićen,
nacifran, ukrašen, kičast, nakinñuren
[mañ. cifra] Naviệk ję nõsil cifrậsti škrlậk.
cifràste adv dotjerano, okićeno Cifràste sę
ŏblậči i cìfraste hõXda.
cîfrati ipf na, s, (-at; -am; -an; -ajne)
1 dotjerivati, kititi [mañ. cifráz <nj. galizma
fr. chiffre] Nậj ga tùlike cîfrati.
2 - sę ureñivati se Štè sę prẽʚveč cîfra
velĩju mu Màks. {Gr. cifrat se}
Cig pr r (Cîg, -ŏv, -ộvka) uz Fundelić (pisan
i Cik) K0 LP0! (sl. Cik LP296) Cigộvka f
top C. Cìgajnske n top C Na Cìgajnske krej
Črešnẽca su Cìgani šatŏrnậki dŏhạjàli.
cìgajnski 1 adj ciganski, romski; lopovski Trî
cìgajnskę hìžę su bĩlę na Sèverŏvem pòlu.
Tò su cìgajnski põsli.
2 adv ciganski, romski Bòle sę cìgajnski
vŏjzìti nèg gòspŏdski pèšica îti.
Cìgan/Cigận m (-a/ãXna, -ŏv/ậnŏv) 1 Rom
[mañ. cigány <gr. athigganos] Cìgani
cìgel
Malèkŏviči i Hudõrŏviči su imèli trî hìžę na
Sèverŏvem pòle. KàdX sûXnce griệję i dèžXñX
curî, òXnda sę Cìgani ž÷niju. ¤ Bàš mę
brìga kàj CigãXna zẽʚbę. Čřn kak Cìgan
(črnŏkòžen). Cìgan t÷ bu ŏdn÷sel.
2 Cìgan m nadimak tamnoputom čovjeku
3 cìgan m varalica, kradljivac Ìma i biẽʖle
cìganŏv. {ð. cigan} Gòspŏda su cìgani a
Cìgani su gòspŏda.
Cigànčec m (-ẽca, -ŏv)dem Cìgan 1 Cigančić Cigànčec sę fậlil da ję jenòmu čŏvèku
cìpelę zàscal, a stậri Cìgan mu ję rěkel, da
tò niệ bìl prậvi čõvek. 2 cigànčec sorta
graha Jěne fěle bàžula sę velî cigànčec ìli
dận i nộč.
ciganìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 lažljivica Šenìca ję
ciganìca. (Ne rŏdî sàke lète)
2 vrsta plesa Tậncali smę ciganìcu.
Ciganìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) Romkinja Če něš
dòber, bûX t÷ Ciganìca ŏdn÷sla. (Velî sę
zlŏčěstŏmu det÷tu.) KàdX kõmu pûhneš v
jòči ìli mậhneš z rũXkŏ pred jŏčmî, če
premègnę òXnda ję s Ciganĩcŏ spậl.
ciganìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) prijevara, lupeštvo S
ciganìjami něš dõbre pr÷šel.
cigạnìti ipf na, ŏ, s, (-ậnim; -i, -ètę; -ậnil, -ìle)
1 moljakati, prositi Cigậnil jě dŏk niệ dòbil.
{Ba. ciganit} 2 lagati, varati Zậkaj cigậniš a
znậš da tò niệ ìstina.
cigậr m (-ãXra, -ậrŏv) cigara, smotka [šp. cigarro <mayanski siqar] Sàme ję škộlnik
pùšil cigậrę. {Hg. cigar}
cigarẽtlin m (-a, -ŏv) cigareta [mañ. cigaretta
<nj. Zigarette <fr. cigarete] Čè ti cigarẽtlin
na j÷n kraj gŏrî, bàba ti ję prehậmila
(preštrậjngala), kùrva sę.
cigàršpic m (-a, -ŏv) cigaretnik, usnik [nj.
Zigarrenspitze] Pòp pûši na cigàršpic.
cîgati ipf ap, na, (-at; -am; -an; -ajne)
<nabìrati> praviti nabore na tkanini
[nj. ziehen: vući, nabirati] Fèrtun sem si
sãma cîgala. {Še. cigat}
cìgel m (-a, -ŏv/ộv; dem m cìglek) cigla,
opeka [nj. Ziegel <lat. tegula] Cìgel za cěrsku škộlu su p÷kli na ZãXvrtke i na Plavìšču.
Kakvòga ję cìgla najvìše v nậše cĩrkve?
(dîganŏga) Sfạlèle mi ję nèkulike cìglekŏv.
ciglàna
ciglàna f (-ę, -ậnŏ, -) tvornica za proizvodnju
cigle Škŏrnậr Pẽške ję napràvil 1892. leta
ciglànu v Sộblince na nậdbiskupske zěmle.
ciglậr m (-ãXra, -ậrŏv) opekar [nj. Ziegler]
Ciglậri su dèlali na Pòsranice ciglěnicu.
Ciglar pr (Cìglar, -ŏv, -ìca) [zan. <nj.
Ziegler] K7 zvan Mîček E650
cìglast adj (-ậsti; -àsta) boje cigle
Cìglastę ję fậrbę.
ciglěnica f (-ę, -) poljska ciglana Ciglěnica ję
bîla na ZãXvrtke 1858. lèta da ję stậra cěrska
škộla na Pijãcu zîdana.
{J. ciglenica, opekalnica}
ciglŏvậti adj sasvim boje cigle Imiệla ję
ciglŏvậtu plũzu {Se. ciglovati: narančast}
i
ciglộv je n zb (-a) krhotine cigle PùXne ję
ciglộvja za zidậre ŏstàle. Na Cìrkvejnaku
òber Driệnčeca sę jòš i sàdX ŏdjõrję ciglộvja.
cìgu mìgu adv <šìgu mìgu, sìm tàm> amo
tamo Sàme bèjži cìgu mìgu i nědu tę vlòvili.
{B. cigumiga: ludost}
cigùliti ipf (-ûlim; -ùli; -il, -ûlila; -ùlejne) loše
svirati gudalom N÷ znaju igràti nèg sàme
cigûliju. {V. cigumigati}
Cik pr (Cîg, -ŏv, -ộvka) [od cik, cikast: koji
ima bijeli pramen u kosi] Cik Hunić K1 Cik
E320 Cigộvka f top C
cîkla f (-ę, -i) <rộna> cikla, cvekla, crvena
repa (Beta vulgaris ssp. rapa f. rubra)
[mañ. cekla <srgr. seuklon] Cîkla sę sadî
na vřčaku za jèsti, a i za vrậštije.
cîknut adj <cîkel> kiseo kao ocat, pokvaren
(vino) Tò vĩne ję cîknute i niệ za pìti a da ga
zlèješ mãXčku na rěp, bì cvîlil. {Ko. ciknut}
cîknuti pf / ipf na, s, (cîknem; cìkni; cîkel/cìknul, cîkla/nula, cìkle/nule; cîknen/ut)
kvariti se (za vino); ukiseliti se, nakisnuti,
dobiti okus octa Vĩne mi ję pòčele cîknuti, a
Miškòve ję cìkle.
cikõ>rija f (-ę, -) nadomjestak za kavu, korijen
uzgajane biljke cikorije, vodopije (Cichorium
intybus) [mañ. cikória <nj. Zichorie <lat.
cichorium <gr. kikhórion] KàdX niệ prậvę
kãXvę dõbra ję i cikõXrija.
cīlàti ipf na, (cîlam; -al, -àle; cîlan; cĩlajne)
ciljati, nišaniti [nj. zielen] V pẽʚtu cîla a v nộs
zgậña? (přdec; pẽzdec)
Cìlika f dem Cìla f (-ę) po imenu sv. Cecilije,
96
izumiteljice orgulja i zaštitnice glazbenika
[lat. Caecilia <caecum: slijep ili <etrur.
Caecina]
cilînkati ipf za, (-am; -ajne) zvoncati, zvoniti
zvončićem Dŏmištrànt cilînka zvòjnčekem
kàdX ję pŏdĩgajne.
cìma f (-ę, cĩmŏ, cîm) lišće gomoljastog i
korjenastog povrća, lišće i vriježe bundeve
[tal. cima: vrh <lat. cyma <gr. kýma] Zrậsla
ję jãXka cìma a krampiẽʖra ję màle. Riệpnu
cìmu rãXnimę kràvam.
{Ko. P. Ba. cima; Ab. cima: kurac}
cìmati ipf ras, s, (cîmam; cìmal, cîmala; -an;
-ajne) 1 drmati, klimati, ljuljati ZûXbX kûXtnak
mi sę cîma. 2 - sę klimati se Čàvel sę
cîma, bûX slìka òpala.
cimbộla f (-ę, -) rosopas (Chelidonium
majus) Cimbộla rãXstę vuzX plòtę i živìcę i ž
ně ìdę žûXte mliẽʖke a ž nìm sę kûrję jòči,
bradŏvîcę i rànę vrậčiju. {B. cimbola; I.
cinguala; V. cindola; B. S. cindula}
cìmbulę f pl t (-i/cîmbul, -ami) muzički
instrument na udaraljke čembalo [mañ.
cimbalom <lat. cymbalum] Pòdravci i
Meñìmurci ìgraju v cìmbulę.
{G. V. ðe. cimbule}
cim÷nt m (-a, -ŏv) cement [fr. ciment <lat.
caementum; nj. Zement; mañ. cement] Tù
ti triệba vrèča ciměnta. {G. Gh. Hg. ciment}
cimentiệrati pf / ipf za, (-at; -am; -an; -ajne)
cementirati, vezivati cementom Cimentiệral
sem štiệjngę.
cĩmer m (-a, -ŏv) 1 ures, ukrašena grana na
krovu dovršene kuće Dèli su cĩmer na kròv.
{Du. cimper: krovna konstrukcija} 2 božićni
bor Mlậdi cmròk ìli br̀k jelvìča sę m÷čeju za
bŏžîčni cĩmer òber stõla. 3 znak djelatnosti
[mañ. cimer: grb <nj. Zimier <fr. cimier] Sàki
m÷šter ìma na vèrštatu cĩmer. {Ko. cimer}
Cim÷ra f (-ę, -) ime šarene prasice Cim÷ra i
Šàra su šãXrę prasìcę.
cìmerman m (-a, -ŏv) drvodjelac, tesar [nj.
Zimmerman] Stajnčiệri su bĩli cìmermani.
{Ko. cimerman}
cimermànija f (-ę, -ậnij) tesarstvo, gradnja
drvom Bàvil sę s cimermànijŏ.
cìmnuti pf (cìmnem; -i, -ètę; -ul; -ut) drmnuti,
zatresti Cìmni ga da ne zaspî.
97
cimprẽʚʚsa f (-ę, -) čempres (Cupressus sempervirens) [mañ. ciprus <lat. cyparissus <gr.
hyparissos] Vuz grõbę sę sadî cimprẽʚsa.
{B. cipres; V. čimpresa; Še. ð. cimpreza}
cîn m (-a, -ŏv, -i/mî) 1 kositar, kalaj, limarski
lem, Sn [mañ. cin <nj. Zinn] Lŏnčậrem triệba cĩna za cĩnati lõncę.
2 caklina, emajl, staklast sloj na posuñu
Cìn ję stũXčen i kŏzìca ję zahr̀ñala.
cĩnast adj (cìnasta; ant nę-) pocinčan,
pocakljen, emajliran Dèlal ję Matùča i
cìnastę lõncę.
cìnati ipf pŏ, (cînam; cìnal, cînala; cînan;
cînajne) lemiti, cinčati, kositriti, emajlirati
Lŏnčậri su cînali lõncę. Cěrski lŏnčậri su
dèlali necînanę lòncę.
cìnk m (-a, -ŏv, -i/mî) kovina cink Zn Tò ję
diệlane ŏdX cìnka.
cìnkati ipf (-at; -am; -an; -ajne) spajati pod
pravim putem, urezivati planke za cinkani
ugao na drvenoj zgradi [nj. zinken] Niệmški
ìli cìnkani ję glậtki vũXglič dè su plãXjnkę jẽʚna
v drùgu vriệzanę.
Cintòrŏm m top C prostor uz groblje [mañ.
cinteriom <lat. coemeterium: groblje; tal.
cimitero] Na Cintòrŏmu sę gûXskę pasûX.
{B. cintorom}
cìpel cûg m (-a, -ŏv) <pèšica> pješke, pješačenje (u šali) [cipel + nj. Zug] Ìšel ję s
cìpel cûgem v ZãXgrebX. {ð. cipelcug}
cìpel m (-a, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m cìpelek -a,
-ŏv) cipela [mañ. cipellö, cipı] Niẽʖsem ìšla
v cipeliệ na viẽʖjnčajne nèg v čĩžma. Najgòrši ję òpajnek kàdX pŏstậnę cìpel.
(Z mûXža põstal gõspŏn i sàd dîžę nộs.)
Smę ìšli bõsi i v škộlu a sàdX i mậle diẽʖte
nòsi cìpelekę. {I. T. V. cipel}
cipelîš m (-a, -ŏv) 1 pej cìpel cipeletina
Cipelîši su ti zamậzani. 2 stopa, duljina
prosječnog stopala Prekrậtka ję grẽʚda za
dvậ cipelîšę. {ð. cipeliš: stopa, 32cm}
cìpŏv m (-a, -ŏv; dem m cìpek) <biệli krùv>
bijeli pšenični kruh [mañ. cipó] Màma ję
dŏn÷sla cìpŏva Zạgr÷ba. Smèję sę kàk
Cìgan biẽʖlŏmu krùvu (cìpŏvu). D÷j Bộg
bòlšŏga krùva ŏd biẽʖlŏga cipŏva! (Mõlil ję
Cìgan, dà bi òXnda òn jèl cìpŏv.) Škrlec ciẽʖle
lète jõrję a kàdX v zĩme nậjdę frîški tộpli
cmạkàti
kõXjnski dr÷k pŏpiẽʖva: cīpekà! {T. Du. cipov}
cĩrklin m (-a, -ŏv) šestar [nj. Zirklein <lat.
circus: krug] Cìmermanu triệba i cĩrklin.
cirkulậr m (-ãXra, -ậrŏv) kružna pila
[nj. Zirkular] Dřva sem spĩlil na cirkulậre.
cìrkum dendẽʚʚrum m posljedni trenutak
[lat. circum dederunt me: opkolili su me, iz
pogrebnog psalma] Dòšel bu ti cìrkum
dendẽʚrum. Znàl ję Pàvel ŏdigràti na rìt i
ŏtpŏpiẹvàti cìrkum dendẽʚrum, kàk na
sprēvòde pòp. {G. cinkom denderom}
cìrkus m (-a, -ŏv) 1 zabavište [nj. Zirkus <lat.
circus: krug, obruč <gr. kirkos: soko] Dòšel
ję cìrkus na prŏščějne.
2 smijurija Na gŏstiệ sę diệlaju i sèkački
cìrkusi.
3 nered, zbrka V hîže mi ję ciẽʖli cìrkus.
cirkusànt m (-a, -ŏv) šaljivac, komedijaš,
lakrdijaš Bìl ję i õstal cirkusànt.
cirkusiệrati ipf (-at; -am; -ajne) praviti šale
Naviệk ję štèl cirkusiệrati.
cĩrkva f (-ę, -i; dem f cirkvìca -ę, -ĩcŏ, -îc)
crkva Štè ję blĩzu cĩrkvę, najvìše zamudî k
mèše. Glamnìčani su priệ imèli mậlu cirkvìcu jòš mèjnšu nèg sàdX. ¤ V cĩrkve sę
pŏtĩje pezdî. tĩje kak v cĩrkve vrlo tiho
Cirkvějnak m top D Na Cirkvějnaku òber
Driệnčeca ję bĩla nègda cĩrkva.
cìrkveni adj crkveni Za šãXlu sę kũXnę
cìrkvene kamiệjnije. V cìrkvenem tũrme za
nògę ŏbiệšeni vîsiju sliẽʖpi mìši. Niẽʖma nìš
kàk i cìrkveni mìš.
citrõ>na f (-ę, -i) <lemûna> limun [nj. Zitrone
<tal. citrone <lat. citrus <gr. kitron]
Vučìtelica ję pĩla čàj s citrõXnŏ.
ckŏmìnę/skŏmìnę f pl (-în, -ìnami) 1 oskomine, utrnulost usne šupljine, neugodan
trpki okus u ustima, stiskanje ustiju
[stsl. skomati: stiskati] Ŏd skŏmìnę mi ję v
zubiệ. Ŏd òškŏruša mi ìdu ckŏmìnę.
{H. oskomine; G. skomina; B. skomine,
vternutje zubih; V. skumine isto što skomine!} 2 zazubice, sline (od želje) Tàk fĩne
jèle dišî i ìdu mi skŏmìnę. {Kr. skomne; Mp.
skumine; D. ð. skomina; Č. oskomeni; O.
uskomini}
cmạkàti ipf na, pŏ, (-ậkam/čem; -či, -ètę;
-ậkal, -àle; -ậkan; -ajne) cjelivati, zvučno,
cmàriti sę
slinavo ljubiti Kùšni kàk sę šìka a nậj
cmạkàti.
cmàriti sę ipf ras, s, (-it; -ậrim; -àri; -il, -ậrila;
j
- en; -ejne) <čmàriti, cmŏlìti> polako peći i
puštati sok, podgrijavati, dugo stajati (o
hrani) Cmậri sę na pěče. {P. cmaret: nevješto kuhati; I. cmariti: pržiti; Č. O. Du. cmarit
se; Vg. cmariti se}
cmìzdrav adj (-àveši) plačljiv Tò diẽʖte ję bàš
cmìzdrave.
cmìzdravec/cmìzdrek m (-a, -ŏv; f cmìzdravka) cmizdravac, plačljivko Cmìzdravec sę plậčę i sûXzę mu curîju, dà kàj
cěndra. Cmìzdrek mậm pòčmę cmìzdriti.
Tậ cmìzdravka màle zacmîzdri i mûXžX je
pũšča na vộlu.
cmìzdriti ipf na, ras, za, (-îzdrim, -iju/ę; -ìzdri;
-il, -îzdrila, -ren; -ejne) 1 tiho plakati gutajući suze, plačuć moljakati Sàki čàs cmîzdri.
2 <cùrkati> kišiti sitnim kapima Ne curî
dèžXñX nèg cmîzdri.
cmòk m (-a, -õXkŏv, -i/mî; dem m cmõ>kec)
1 glasan poljubac Dậl je ję cmòk.
2 int zvuk poljupca {V. cmok}
Cmok pr (Cmộk, -õ>kŏv, -õ>vka) [nad.] LP1
Zagreb Napîsal sem šậlnu prìču v kŏlendậru Jùrek Cmộk za 1941. lète.
cmọkàti ipf (-õXkam/čem; -či, -ètę; -õXkal, -àle;
-ộkan; -õ>kajne) cmakati, glasno ljubiti Fùrt
sę cmõXču. {B. cmokati}
cmòknuti pf (-em; -i, -ètę; -õknul, -òknen/ut)
sočno i glasno poljubiti Pậr pûXt ju ję cmõknul. {Ko. V. Ž. cmoknuti}
cmŏktàti ipf (-òkčem; -či, -ètę; -õktal, -òktala,
-àle; -òktan; -ajne) 1 pucketati usnama
Křčiju õni a lisìca pòčmę cmŏktàti: Ckàj,
ckàj!
2 usnicama izvesti zvuk c, c, da konji
krenu. {B. cmokati konju da miruje!}
3 mljackati, glasno žvakati Naviệk nèkaj
cmòkčę.
cmŏlìti ipf ras, (-òlim, -iju/ę; -õli, -ètę; -õlil,
-òlila, -ìle; -òlen; -ejne) 1 <cmàriti> polako
dugo peći Tò sę v÷č dùXge cmòli.
2 plakati Nậj nìš cmŏlìti, nìkaj něš dòbil.
3 pej pušiti Stậri fùrt cmòli pri pěče.
cmŕkàti ipf na, pŏ, (-řkam/čem; -i, -ètę; -řkal,
-àle; -řkan; -rkajne) <sŕkàti> srkati, glasno
98
piti Fùrt pŏmàle cmřčę.
cmrknuti/cmŕknù>ti pf (-řknem; -i, -ètę;
-řknul, -ùXle; -řknen/ut) srknuti Sàme màle
sem cmřknul, niẽʖsem pîl.
cmrkŏvica f (-ę, -) <cìceki> cvijet kozje krvi
(Lonicera caprifolium) Dẽca v pretùletje za
rŏsě cmřčeju pŏ živìca slậtke zX cviệtŏv
cmrkŏvicę.
i
cmrộč je n zb (-a) borik Cmrộčje ję šùma dè
cmrõki rastěju.
cmròk m (-õka, -ŏv/ộv; dem m cmròkek) bor
(Pinus silvestris) Nõsim mãjče mlậdi cmròk
za bŏžîčni bòr. Cmròkek bùX liệp bòrek.
{Fu. cmrok: smreka}
cmròkŏvina f (-ę, -) borovina, drvo bora
Cmròkŏvina liệpe dišî kàdX gŏrî.
cmūkàti ipf na, ŏ, pŏ, (-ûkam/čem; -či, -ètę;
-ûkal, -àle; -ûkan; -ũkajne) <cmūlìti>
cuclati, isisavati u ustima (med iz saća,
bonbon) Pŏlẽke cmûčę mědX setjậ.
{Vi. cmukati}
cmũknuti/cmūknù>ti pf (-em; -i, -ètę; -ũknul,
-ùXle; -ûknen/ut) srknuti Cmũknul si ję m÷da
setjậ.
cmūlìti ipf pŏ, (-ûlim; -i, -ètę; -ûlil, -ìle; -ûlen,
-ũlejne) <cicàti bŏmbộn, cmūkàti> isisavati
(bombon) DùXge cmûliš tě bŏmbộnę.
còcnuti pf (-em; -i, -ètę; cõcnul, còcnula, -le)
pasti naglo, pasti na stražnjicu Còcnula ję z
rîtjŏ na pitộm. {G. V. Vi. ð. cocnuti; Gh.
cecnuti; Du. cecnt}
còf m (cõfa, -ŏv/ộv, -i/mî) 1 pletenica, kita,
vunena kuglica [mañ. copf <nj. Zopf] Na
tộrbe su črlẽʚni cõfi. {Du. cof} 2 dlake u
meñunožju Priệl ju ję za còf.
cọfàti ipf ras, (cộfam; -al, -àle; cộfan;
cõ>fajne) <cùfati> čehat, čupati Màja sę
cộfa. {Du. cofat}
còfek m (-a, -ŏv) kitica, ukrasna vunena
kuglica, coflek [nj. Zopflein] Mậli žrèbek ìma
črlẽʚni còfek na vrậtu, dà ga niệ mòči vr÷či.
{V. cofek; Ž. coflek}
cŏkậlka f (-ę, -ãXlki) njihaljka, ljuljačka Pastĩri
naprậviju cŏkậlku v šùme ŏd zgûXžvane
grận na driệvu.
cọkàti ipf na, (cộkat; -am/čem; -či, -ètę; cộkal, -àle; cộkan; cõ>kajne) 1 njihati, ljuljati
Tàta mę ję cộkal. {B. cocati} 2 - sę njihati
99
se Bĩli bi sę cọkàli, àl nàm ję Matîja cŏkậlkę
pŏrèzal. Sì pastĩri su ràdX ìšli na cõXkajne.
cõklin/sõklin m (-a, -ŏv) podnožje, donji dio
vanjskog zida [nj. Sockel <fr. socle] Sõklin
trèba pŏpràviti. Fậrba cõklin na hîže.
{T. ð. coklin, P. cukel}
còkŏla f (-ę, cộkŏl) drvena, teška cipela [tal.
zoccolo] pj Niẽʖmam drètę nì smŏlě da
zakřpam còkŏlę. {Ba. cokula: vojnička
cipela; O. Gr. cokula: natikača}
cŏkọtàti ipf (-ộtam/čem; -ộči, -ètę; -ộtal, -àle;
-õ>tajne) cvokotati zubima Cŏkộčę zubmî
ŏd zĩmę.
còl m (cõla, -ŏv/ộv) stara mjera za dužinu
(2,54 cm), palac [nj. Zoll] Tù trèba dẽska còl
i pộl d÷bela.
còlarica f (-ę, -) <ràlin> daska debljine 1 col
Kûpi dviệ dèskę còlaricę.
cõlštŏk m (-a, -ŏv) stolarski sklopivi metar
[mañ. colstok <nj. Zollstock] Zmèri tò s
cõlštŏkem! {Ko. colštok; ðe. colštruk}
Cõ>mbaj m nad C [< pr Combaj <mañ. comb:
stegno] Kašina 77, Blaguša 64, LP148.
cọpàti ipf ŏ, ras, za, (cộpat; -lem/am; -li, -ètę;
cộpal, -àle; cộpan; cõ>pajne) mazati
blatom, hodati po blatu Pĩjan cộpa pŏ blàte.
{B. copati, pleskati}
e
e
còp rnak m (-a, -ŏv; adj còp rnakŏv)
vještac, čarobnjak; čarobnjakov [nj.
Zauberer] Za Hàjstara Šàšinŏvca su
gŏvŏrìli dà ję còprnak i za Fugěša zX
Krậlŏvca. {B. copernjak, coparnik}
e
e
còp rnica f (-ę, -; adj còp rničin) vještica,
čarobnica; vještičin [nj. Zauberin] Còpernica ję žẽʚna kậ znậ cộprati. Còprničina
mậst sę diệla ŏd krạlòvę žàbicę a còprnicę
sę mậžeju pŏd kòlenem, pàzuvem i brậdŏ,
i letîju k drùgem còprnicam. {Ba. coprnjica}
2 <krastàča žàba> krastava žaba, baburača (Bufo vulgaris) Còprnica sę mòrę v
žàbu preŏbrnuti.
cŏpìti pf (còpim; cõpi, -ètę; -cõpil, còpila, -ìle;
còplen) <còpnuti> pasti u vodu, blato Cõpil
ję v blàte kàk ję dùXg i šĩrŏk. {S. Gr. copit}
còpkati ipf (-am; cõpkal, còpkala, -àle; còpkajne) skakutati Còpka v mlàčice.
còpnuti pf (-em; -i, -ètę; cõpnul, còpnula; -le;
còpnut) <cŏpìti> naglo pasti Còpnula ję v
cùca
mlàku. Pàzi, da ne còpneš z rûškę.
{Gr. copnut}
cộprati ipf na, ŏ, za, (-am; -an; -ộprajne)
čarati, vračati [nj. zaubern] Còprnicę znậju
cộprati. Štè sę zròdil vu srěčnu vùru,
cộprajne mu n÷mrę nìš.
cŏprìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) bajanje, čaranje
[nj. Zauberei] Tò su nèkakvę cŏprìję.
còprnski adj vještični Vũreki mòreju bìti i
còprnski, čè ih còprnica naprậvi.
cr̀či/cřknuti pf (cřknem; cr̀kni; cřkel/cr̀knul,
cřknula, cr̀kle/nule; cřknen/ut) <krepàti>
uginuti Mộral bùX cr̀či ŏd jậda i glậda. Kŏbìla
ję cřknula. Zgledî kàj cřkneni mãXček.
cr̀kati ipf na, pŏ, (-am; -al, cřkala; -ajne)
1 <crkạvàti> ugibati ŽìvadX mi cřka. Pòčele
ję cřkajne kŏkộši.
2 pej spavati Õna jòš cřka, a sûXncę jè ję v
rìt vùprle. {ð. crkati} Cr̀ka f top B
crkạvàti ipf na, (-ậvlem/am; -li, -ètę; -ậval,
-àle; -ậvan; -ã>vajne) 1 <cr̀kati> ugibati
R÷dem kòkŏši crkậvaju. 2 pej spavati Jòš
crkậva i nę dîžę sę.
crknětina f (-ę, -) crkotina, strvina, meso
Cìgani jiệju i crknětinu.
Crnč÷ve n top G oranica [po pr ] pr Crnec
Donja Zelina 4 LP91
Crnčević pr (Črnčěvič, -ŏv, -ka) [nad.]
Sopnica 49 E500
Crnković pr (Cr̀nkŏvič, -ŏv, -ka) [nad.] Š4
E2750 Dŏs÷lena Frậnca Cr̀nkŏvička ję zěla
jèhŏvca.
crùkati ipf (-ûkam; -ùkal, -ûkala; -an; -ajne)
<curìkati> kretati unatrag [nj. zürick] Crûkaj
kõjnę, da mòremę v štãXgel lèže zmetàti.
crùknuti pf (-em; -ùkni; -ul, -ûknula; -en/ut)
<curîknuti> krenuti sa zapregom natraške;
povući se Crùkni kõjnę da zakòpča vagiệr.
Crùknul ję kàdX ję vìdel s kiệm ìma põsla.
cùbŏk m (-a, -ŏv) privaga, dodatak kupcu [nj.
Zuwage] Kòsti dậ za cùbŏk.
cùca f (-ę, cûcŏ, -; dem f cùcica -ę, cũcic)
1 kuja Nèčija cùca tûXdX hõXda.
2 <čùča> žensko spolovilo Štèl ju ję za cùcu prijěti. {I. cuca, cucica; Ab. cuca: kuja i
pička} 3 <ậpa, pòlvŏdica> loše vino Tậ
cùca niệ za pìti.
cũce
cũce n (cūc÷ta; dem m cùčič -a, -ŏv) štene,
kuče Čìje tò cûce? Kùsa ne pustî k cùcičem. ¤ Niẽʖma cùčiča nì màčiča. Nema
ništa. {B. T. cuce; B. cucič}
cũcek m (-a, -ŏv/ộv) pas, Cũcek cũcka pòzna
i něčę ga grìsti, kàdX su ŏbŏdvậ pẽsi. Cũcek
kî lãXja, ne grĩzę. ¤ crknuti kàk cũcek pŏd
plòtem umrijeti sam u bijedi glãXden kàk
cũcek jako gladan {V. T. cucek; Gh. cucak;
I. cuc, cucek, Ab. cucak: kucak, kurac}
cũ>cel m (-a, -ŏv; dem m cù>clek) <cùle>
zavežljaj PûXna kõla su cũXclŏv. Navězala ję
mậlę cùXclekę. {G. cocel; M. cocelj}
cuckã>rnica f (-ę, -ãXrnic) <kûsnica> pasja
kućica Mr̀zle ję kàk v cuckãXrnice.
cuckŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) pasje meso GlãXden
bi i cuckŏvìnu põjel.
cùcla f (-ę, cûcli) dudica, dječja sisalica
[mañ. cucli] D÷j mu cùclu, dà ne plậčę!
cuclàti ipf na, pŏ, (cùclam; cûclal, cùclala,
-àle; cùclan; -ajne) <dùdati> rastapati u
ustima, sisati Jòš bi dùXdu cûclal.
{Ab. cuclanje glavića: fellatio}
cùclek m (-a, -ŏv) starije dojenče Cùclek ti ję
tò jòš.
cûči adj pasji Jậzvec kî ìma cûči hřnec kàk
cũcek niệ za jèsti.
cùčiti sę ipf ŏ, (cûčim; cùči; cûčila) leći psiće
Kùsa sę cûči a mậčka mậci.
cũfast adj (cùfasti; -àsta) rasčupkan na
krajevima Rukậvi su ti cùfasti.
cùfati sę ipf ras, s, (cûfam; cùfal, cûfala; -an;
-ajne) <cọfàti> derati, čupkati, recati, trcati,
trošiti se na krajevima [nj. zupfen] Lačelnìcę
mi sę cûfaju.
cufûs adv <pèšica, s cìpel cûgem> pješice
[nj. zufuss] Ìdę cufûs dŏ Zạgr÷ba.
cûg m (-a, -ŏv) 1 vlak [nj. Zug] Cûgi stậjaju
v Krậlŏvce tèkar 1925. lèta a prũXga ję zgrañěna 55 liệt priệ. Za jenòga cûg ne stậnę.
2 propuh Zãpri õblŏk da cûg ne vlẽčę.
3 poteg, potez, dobro vući dim Pěč ìma
dòber cûg. ¤ zX cûga otprve, najedanput
4 <šiệf> nategača S cûgem sę vĩne vậdi.
{B. cuk, šev, heber}
cùgati ipf na, pŏ, (cûgam; cùgal, cûgala;
-ajne) 1 <cùkati> povlačiti Sàki čàs mę
cùgal za kapût. 2 pej piti alkoholna pića
100
[nj. Zug: gutljaj] Skrivẽčki cûga. {St. cugat}
cùgel m (-a, -ŏv) <vũzda, vòjka> konjska
uzda, voñica [nj. Zugel] Dr̀ži dõbre za cùglę.
{B. cugelj; P. cugle; Gr. cugi}
cûgnuti pf (-em; cùgni; -ul, cûgnula)1 povući
Kõjni su cùgnuli i òpal ję zX kộl. 2 pej popiti
Cùgnul ję vìše nèg mòrę nŏsìti. 3 pobjeći
Naj÷mput ję cùgnul.
cùjnati ipf dŏ, na, (cûjnam; cùjnal, cûjnala;
-ajne) hodati bez cilja, lunjati Sàme cûjna
sìm tàm i nìš ne diệla. Dòsta ję tvẽʚga
cûjnajna, primĩri sę. {V. cuńati}
cûjnkica f (-ę, -) <kŏpàča> vrsta motike Kî s
h
kràmpami, kî z rậsuvami, kî s cûjnkicŏ i àjdX
gàsit jõgna.
j
j
cù za f (-ę, cûjzŏ, -i/~X; dem f cù zica, -ę,
j
cû zic) 1 hip mlada kobila, mlado žensko
ždrijebe Cùzeka smę pròdali, a cùzu ŏstàvili. Z ŏvě cùzicę bûX liẽʖpa kŏbìla. {Vi. cuzica}
2 Cùza ime kobile
j
cù zek m (-a, -ŏv) hip mlado muško ždrijebe,
ždrebence, ždrebešce Kũpil ję kŏbìlu s
cùjzekem. Privězal sem cùzeku črlẽʚni
còfek, dà ga štè ne vrěčę.
cùjziti ipf (cũjzim; cùjzi; -il, cũjzila) ići uz,
ustrajno pratiti Kàj za mênŏ fùrt cũjziš, kàk
cùjzek za kŏbîlŏ.
t
cùkati ipf dŏ, na, ŏ , pŏ, ras, s, za, (-at; cûčem; cùči; -al; -an; -ajne) <cùgati> trzati,
povlačiti, natezati [nj. zucken] Cûčę mę za
rukậv. Jěla ję kùsa cùkati za mãXsni štrìk a
zvộn zvŏnìti. {P. Du. cukat}
cūkàti ipf na, pŏ, s, za, (cũkat; -am; -al, -àle;
cũkajne) dj pišati Ìdeš cũkat i spật.
{Hg. cukati}
cûknuti pf pŏ, s, za, (-em; cùkni; -ul, cûknula;
-en/ut) trgnuti, potegnuti, povući Cùkni ga
za rukậv. Dviệ ŏbelìnę sę primlěju na krậje
v sàku rûXku, i òXnda nậgle cûknę tàk da
pûXknę, kàdX ŏbelìna vu ŏbelìnu vùdri.
{M. cuknuti}
cũknuti/cūknù>ti pf (-em; -i, -ètę; cũknul, -ùXle)
<sèknuti> pišnuti Žậba pŏscãXjnka sàkiput
kàdX skòči màle cũknę (sèknę)
cùkŏr m (-a, -ŏv; dem m cùkŏrek; adj cùkren) 1 šećer [mañ. cukor <nj. Zucker <gr.
sakharon] Màle sę cùkŏra jèle.
2 <bŏmbộn> bombon; bombončić Màma
101
mi ję kũpila cùkŏra v Zạgr÷be. Tî si mộj mậli
cùkŏrek. Cùkrene detěce.
cùkŏrica f (-ę, -) šećerna repa Cùkŏrica sę
prì nas ne siệja.
cùkŏriti ipf ŏ, pŏ, za, (-it; -im; -en; -ejne)
šećeriti, sladiti Nậj jậke cùkŏriti.
cukŏrlîn m (-a, -ŏv) saharin Cukŏrlîn ję bòle
slàdek nèg cùkŏr.
{G. ðe. cukorlin; Ba. cukerin}
cukŏrlînar m (-a, -ŏv) prodavač saharina
BlậžX cukŏrlînar ję prŏdậval cukŏrlîn,
sòmletu pàpriku i riệpne sème.
cuksfìral m (-a, -ŏv) austrijski narednik
[nj. Zugsführer] Mãtič ję bìl cuksfìral.
cùle n (-a, cûl; dem n cûlce -a, -ŏv) zavežljaj
(u rupcu, plahti) [mañ. cula] Pastirìce nòsiju
jèle v cùlu. Bĩle ję 7 cûl na dvè kộle, kàdX
sem ìšla zàmužX. Imiệla ję cûlce v rùXka.
{Hg. culo, V. cula}
cûndra f (-ę, -i) 1 <cãXjnek> krpa [mañ.
czondra] Ŏbrìši s tộ cûXndrŏ. {Gh. cundra;
P. cunder}
2 neuredna žena; kurva Ìdę pŏ sẽʚle kàk
cûndra. {Ab. cundra}
cûndrati ipf na, ras, (-am; -ajne) <lậndrati>
skitati se Cûndra ŏdX hìžę dŏ hìžę.
cùndrav adj (-àveši) poderan, zamazan
Lačelnìcę su ti cùndravę. {ðe. cundrav}
cũnuti pf (-em; -i; -ul, cũnula; -ut) dati, baciti,
sunuti Mộraš mu nèkaj cũnuti.
cùpiti pf pri, (cûpim; cùpi; -il, cûpila; -len)
baciti Cùpi tù jòš màle mõrta.
cùpkati ipf (-am; cûpkal, cùpkala, -àle;
cùpkajne) <štrptàti> tapkati, poskakivati
Dẽca cùpkaju ŏd zĩmę na mèste i šmřklę
vlečěju na nãXjže.
cùra f (-ę, cûrŏ, -, cùrami; dem f cùrica -ę,
cûric; dem f curîčka -ę, -i; dem f curĩčkica
-ę, -) <diệkla> djevojka, djevojčica; pj Pậsla
cùra ràcicę kraj vŏdìce Sàvicę. Jòš ję cùra,
če niệ v÷č precùrela. Cùrica kàk zlậtna vùrica. Tò bu prậva curîčka kàdX je ŏkŏsmậtę
pìčka. Liệpa curĩčkica a zamûXsana.
cũrek m (-a, -ûrkŏv) 1 curak, tanki mlaz vode
Sniệg sę na krõvu ŏtậpla i cũrki curîju.
2 nit po kojoj teće rakija; krpa, komušina ili
sirak po čemu curi lug iz parenice Prẽʚveč
curî ràkija na cũrek, slãba bûX.
cvàncig>>
{P. Ke. curek}
cūrèti ipf na, ŏ, pŏ, pre, s, za, (-îm; cûri, -ètę;
cûrel, -èle) padati, curiti, teći Žîr ję cûrel z
hrậsta. DèžXñX curî. Priệ nèg ję dòšla kùga
sàkę su nòči cūrèlę zviẽʖzdę. Sejnàti da
kàm curîš – sr÷ča.
curìk adv <crùk, narìt, nazậj> unatrag, natraške [nj. zurück] Kõjnem sę velî: crùk ìli curìk
da pŏvlečûX narìt.
{Ja. cruk-e-e: nazad, na rit; Gr. curik}
curìkati ipf (-at; -îkam; -ìkal, -îkala; -an; -ajne) <crùkati> kretati natrag Curîkaj kõjnę!
curîknuti pf (-em; -ìkni; -ul, -îknula; -nen/ut)
<crùknuti> 1 krenuti natrag Kõjna ję cu
rìknul.
2 uzmaknuti, odustati Mộral buš curîknuti.
curĩlek m (-a, -ŏv) propusni čep na posudi
KàdX sę pậri pàrile na pàrenice ję curĩlek ŏd
sĩrka kûXdX lûXg cûrkem curî.
cùrkati ipf na, (-am; -ajne) padati prekidima
Ciẽʖli dận cùrka i cmîzdri.
cũrkem adv mlazom Stròšinę cûrkem curîju.
Lûg cũrkem curî.
cûsrati ipf dŏ, na, za, (-am; ajne) polako
hodati po blatnjavoj vodi Nậj cûsrati pŏ
blàtu, bûXš sę sè zamàzal.
cùsrav adj (-àveši) mokar, blatan i poderan,
otrcan Sà ti ję rûbača cùsrava.
cũsravica f (-ę, -) bljuzgavica Cũsravica ję
v÷lika i niệ mòči nìkam prějti.
cūzèti ipf na, s, (cuzîm; cûzi, -ètę; cûzel, -èle)
propuštati tekućinu, istjecati pomalo Ràkija
dùXge cuzî. {Tr. B. cuzeti}
cvàjer m (-a, -ŏv) <cvàjerica> oštro polubijelo
brašno [nj. Zweier] Kũpila sem cvàjera i
nùlera.
cvàjerica f (-ę, -) 1 <cvàjer> oštro polubijelo
brašno [nj. Zweier] Diệlam kr̀picę i ŏdX
cvàjericę. 2 stroj za šišanje na 2 mm Na
cvàjericu mę ŏštrîgel.
Cvã>jnek m (-a, -ŏv) nad K
cvàncig>> m (-a, -ŏv) 1 dvadeset u kartama,
spareni kralj i dama [nj. zwanzig] Ìmaš krậla
i kràlicu tr÷fŏvu i zõvi cvàncig.
2 ðùka Cvàncig m nad Niệ mu sę smèle
r÷či: ðùka Cvancig pěte sěle, àf na cûg.
Mậm ję zěl sekirŏ.
cv÷k
cv÷k m (-ěka, -ŏv/ộv, -i/mî) čavlić s velikom
glavicom, brukvica [nj. Zwecke; mañ.
cövek] Kàj na glãXve v cĩrkvu ìdę? (cv÷k na
cipeliệ i čĩžma) V Glibộkem jãXrke ję
Hùtmanič bàbu pòtkŏval s cvekmî.
cv÷kati ipf pŏ, (-ěkat; -am; -÷kal, -ěkala; -an;
-ajne) 1 zabijati cvekove [nj. zwecken]
Cìpeli niẽʖsu cvěkani. 2 podbadati, prigovarati Sàki dận mu cvěka.
cvẽrglin m (-a, -ŏv) <čučurĩček> patuljasta
kokoš, cvrcin [ausnj. Zwergel <Zwerg:
patuljak] Čučurîčkem (ðùreku i Kàtice) sę
velî i cvẽrglini.
cvèsti ipf ŏ, pre, ras, s, za, (-ẽtem, -ěju/ûX; -ẽti,
-ètę; -èl) cvasti, cvjetati KàdX trnìnę cvetûX
òXnda pûšeju trnînski vètri.
Cvèta f (-ę, V Cvētô; f Cvetàva, -ę, -ậvŏ; f
Cviẽʖʖteka) ime krave
cvetučìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) muška konoplja Čè
cvẽtę ne rŏdî, a čè ne cvẽtę rŏdî? (kònŏpla
cvetučìca i sèmenica)
cvìbak m (-a, -ŏv) dvopek, prepečenac,
suhar, vojničko pecivo dvaput pečeno
[nj. Zwieback] Võjske smę jèli i cvìbak.
cviẽʖʖba f (-ę, -iẽʖbi/iệbX) grožñica [nj. Zibebe,
vental. zibibbo <ar. zibiba] Kũpila ję i cviẽʖbę.
{B. cvevebe, grozdiče kramarsko}
cviệt m (-a, -iệtŏv, cvetmî; dem m cvètek -a,
-ŏv) cvijet; cvijetak, cvjetić Na cviệt gãXciję
ìdu ràda čẽʚlę. Stàrešę žẽʚnę pòznaju sàki
cvètek i znậju ìme.
j
cviệtje n zb (-a; dem n zb cviẽʖʖt iče) cvijeće
Diẽʖklę sę kîtiju s cviệtjem. Pretùletje ję
pùXne liệpŏga dišěčŏga cviẽʖtjiča.
cviệtnak m (-a, -ŏv) 1 <tiệglin> vaza za cvijeće Cviệtje sę sadî i v zemlěnę tiệglinę ìli
cviệtnakę.
2 cvjetnjak Cviệtnak ję i vr̀čak dè pùXne
cviệtja.
Cviẽʖʖtnica f (-ę, -iệtnic) <cviệtna nedèla>
Cvjetnica Na Cviẽʖtnicu sę nòsi v cĩrkvu
cviệt driẽʖjnka na blàgŏslŏv.
cviglàti ipf na, pŏ, za, (-ìglam; -îglal, -ìglala,
-àle; -ìglajne) cviliti kao glodavci Mìši, křti i
hřči cvìglaju.
cvìka f (-ę, -îkŏ, -) <zãXgvŏzda> zaglavak,
plosnat klin, umetak [nj. Zwickel] Dẽni tù
cvìku i zacvìkaj. Cvìka ję zvekšìnŏ drevěna
102
a zãXgvŏzda želiệzna.
cvîkanec m (-a, -ŏv) drveni klinac Šòstari
zabîjaju cvîkancę.
cvìkati ipf pŏ, pre, za, (-at; -am; -an; -ajne)
1 zabijati drvene klince [nj. zwecken]
Šòstar cvìka cìpelę. {P. cvikat}
2 učvršćivati cvikom Mộraš dõbre cvìkati,
dà sekìra ne frknę zX tŏpŏrìšča. 3 bušiti
vozne karte Kŏndutiệr cvìka kậrtę.
cvikerậš m (-ãXša, -ậšŏv) <ŏčậlnik> koji nosi
cvikere (naočale) Kàj tàj cvikerậš îščę pŏ
sẽʚle? {V. cvikeraš: pej. intelektualac u
komunizmu}
cvìkeri m pl t (-ŏv, -i) naočale sa štipaljkama
[ausnj. Zwicker] Cvìkeri su mu ŏpàli nàkel.
cvîknuti pf pre, (-em; cvìkni; -ul; -en) ščipnuti
Cvìknul mę z nŏvtmî tàk jậke dà mi ję
pŏčŕnèle.
cvīlèti ipf na, za, (-îlim; -ĩli, -÷tę; -îlil, -ìle;
-ĩlejne) cviljeti KàdX prậse cvîli, sę svînę sę
skûpiju. Čerčîčka cvîli na pòstele kàk prasîčka kàdX ju kòleju.
cvilidrèta f (-ę, -iệtŏ, -iệt) 1 strizibuba
(Cerambycidae) Cvilidrètę ìdeju pŏ driệvju.
2 <cmìzdravec> plačljivac
3 V prìče sę patũlek zvậl Cvilidrèta.
cvr̀cnuti pf (-em; -i, -ètę; -r̀cnul; -ut) gucnuti
alkoholnog pića Màle ję cvr̀cnul i dòšel k
s÷be. Vîdi sę dà ję cvr̀cnut.
cvrglàti ipf na, pŏ, za, (-r̀glam; -řglal, -r̀glala,
-àle; -r̀glajne) <cvrgụtàti> cvrkutati Tìčeki
tàk liệpe cvr̀glaju dà ih ję milĩna pŏslùšati.
cvrgụtàti ipf na, za, (-ûXtam/čem; -či, -ètę;
-ûXtal, -àle; -ũ>tajne) <cvrglàti> cvrkutati
Tìčeki cvrgûXču. Vrba sę vu vrbu glòdala i tò
ję cvrgụtàle.
cvriệti ipf na, ŏ, pŏ, pre, ras, s, zŏ, (-iệt; -ěm,
-ẽʚju/ûX; -ì, -ètę; -řl; -ěn/řt) 1 <cvŕlìti> cvrljiti,
cvrijeti, topiti Cvrě sàle.
2 - sę topiti se Špèk sę cvrě.
cvŕlèti ipf s, (-řlit; -im; -rli, -ètę; -řlil, -ìle; -řlen;
-rlejne) <cvriệti> cvrljiti, rastapati, topiti Jòš
mộram cvŕlìti špèk za mậst i čvậrkę.
cvřtje n (-a, -i) <jậjca na gộle> cvrće, zamućena pečena jaja, uljevača, kajgana Pečẽʚnem jậjcem na gộle sę velî cvřtje, a pečẽʚnem jậjcam s kukurîznŏ mẽʚlŏ ìli sìrem pràžetina. {Še. cvrtje; J. cvrtje, jajca z maslem
pripravljena}
Č č
č m glas č je bezvučni glas izmeñu č i ć, koji
čini 3,55% svih suglasnika
čà int naredba volovima u jarmu da skrenu
u desno KàdX sę võlę tìra na dẽʚsne velî sę
čà, čà. Škrlec pŏpiẽʖva kàdX letî gòre i tìra
võle: čà, čà! {I. V. ča; G. čale! poticanje
krava da udesno; ðe. čali: desno; M. čali!:
tjeranje krava u lijevo! ðñ. ča štijeha! kravi
u jarmu da skrene u desno}
čàča m (-ę, V čãče/čāčô, čậčŏ/čàčem, čậč,
čàčami; dem m čàček -a, -ŏv; dem m
čàčica -ę, čậčic) <õtec, jõtec, jàpa, tàta>
arh otac, ćaća, tatek [mañ. atya] Mõji čàča
su sàku nedèlu ìšli k mèše. Pŏkộjni mõji
čàča su tõtu bòbX pŏsèjali. Tàk su i môji
H
pŏkộjni čàček dèlali. õjtę, čàčica, bùXtę jèli
žgànčecę.
Čadàva/Čã>deka f (-ę, -ŏ) ime krave tamne
boje Imèli su dviệ kràvę ČũXgeku i ČãXdeku.
Čadàva bîla màle črna i imiệla ję telîčku.
{P. Čada}
Čã>dec m (-a, -ŏv) ime vola tamne boje
ČãXdec, čà! {Sl. čadež}
čàj m (čãja, -ŏv; dem m čàjek) čaj [tur. çay
<mong. čai <kin. čha] Črni slèzX ję za čàj ŏd
prẽʚladę. Pŏpî si màle čàjeka ŏdX gamìlicę i
bûX ti bòle.
Čạjn÷ve n top B [po bivšem vlasniku. Plemićki dvor Čanjevo je bio 1861. godine u
Paruževini].
čàk part <tĩjam> što više, dapače, pa [tur.
çak: sve do, daleko] Pòmetim čàk stậrŏga
Škanìča màter. Bìl ję čàk Bŏžậkŏvine.
čàkati/čèkati ipf dŏ, na, pŏ, š, (-at; čàkam/čậkam/čèkam; čàkal, čậkala; -an; -juč;
-ajne) čekati Dòma čậkaj! Štè čèka tè
dŏčèka. {B. V. ð. čakati}
čalabrknuti pf (-em; -i, -ètę; -řknul, -ùXle)
čalabrcnuti, prigristi, prizalogajiti [tur. çala:
sviraj + brknuti: kušati] Niẽʖsem jèl, sem
màle čalabrknul. {V. čalabrcnuti; ðñ.
čalabrcnoti}
čã>mec m (-a, -ŏv) <čûXn> brodica, čamac
[tur. çamac <çam: jelovina] Bîla vèlika
pòvŏden, SãXva pûXkla i z RûXglicę su sę na
čậmce v DûXga Sěla vŏzìli.
čạmèti/čụmèti ipf (-îm; čậmi/čûXmi, -ètę;
čậmel, -èle) 1 tupo, potmulo boljeti,
šumjeti, tinjati, čamiti Čamî mi zûXbX ciẽʖlu
nộč. GlãXva mi ciệl dận čumî.
2 <kūjnàti> poboljevati Betěžen čumî pri
pěče. {T. G. ð. čameti; R. Gr. čamet}
čàpati/čạpàti ipf na, pŏ, š, (čàpam/čậpam;
čàpal/čậpal, -a/čậpala, -àle; čàpajne/
čậpajne) <gràbiti> hvatati, ćapati [tal.
chiappare <lat. capere: uzeti] Mãrtin diệklę
za kìtę čàpa. {V. ð. čapati}
čàpiti pf š, (čậpim; čàpi; -il, čậpila; -len)
<zgràbiti> uhvatiti; ukrasti [tal. chiappare]
Čàpil ju ję mậm za cicekę. Naviệk gledî dè
bi kàj čàpil.
čàpla f (-ę, čậplŏ, -i) ptica močvarica siva
čaplja (Ardea cinerea) I čàpla dŏhãXja krèj
pŏtòka Kàšinę. Ìma dũXgę tiệjnkę nògę kàk
čàpla.
čàra f (-ę, čậrŏ, -) <smìka> rašljasto drvo na
kojem se plug vozi Na čàre (smìke) ŏdX
gačãXstŏga driệva sę plùg čậri (smîčę,
vlẽčę) na pòle i zX pòla.
čarapîn int samo u brojilici Ènci bènci, na
kamènci, tàmo kùju, dvậnajst dẽci, ìn pîn
h
h
čarapîn, ùpa ùpa, mî dvậ skùpa!
čạràti ipf na, š, za, (čậram; -al, -àle; čậran;
čã>rajne) <črčkàti> šarati, ružno pisati
Dẽca čậraju pŏ stiẽʖna. {O. čarat}
čàriti ipf dŏ, pre, (čậrim; čàri; -il, čậrila; -en;
-ejne) <smīcàti> vući, strugati (po tlu) Na
čàre sę plùg čậri (smîca, vlẽčę, vòjzi) na pòle
i zX pòla. Diẽʖklę sę na sviẽʖčkajnu vrtĩju a z
nŏgàmi čậriju pŏ zẽʚmle dŏk im sę ne zavrtî.
čarụpàti/čerụpàti
čarụpàti/čerụpàti ipf na, ŏ, pŏ, raš, š, za,
(-ûXpat; -lem/am; -li, -ètę; -ûXpal, -àle; -û>pan;
-ũ>pajne) grepsti, čupati (noktima, panñama); čupati perje Kùsa čerûXpa pŏ vrậte.
Pěrje ję z gũXsek čerûXpala. {G. čarompati}
čàs adv sad Diẽʖklę sę sviẽʖčkaju tàk dà sę
čàs vrtĩju na jẽʚnu čàs na drùgu strậnu.
¤ fàjn čàs prilično dugo ; niẽʖ ga fàjn čàs
nema ga prilično dugo; sàki čàs često; sàki
čàs bu dòšel uskoro će doći; čàs põsla
sitnica za obaviti; tè/tiệ čàs, ĩsti čàs
<zmèsta, ŏdmậ, mậm> odmah, smjesta,
niẽʖmam čàs nemam vremena Tiệ čàs bu
dòšel. I tè čàs ih ję nestàle; na čàs časkom,
načas DõXjdi na čàs k m÷ne!
čàs m (-a, čãXsŏv; dem m čàsek -a, -ŏv) tren,
trenutak, čas, časak Škvõrci za čàs ŏberẽʚju třsje dŏ čĩstŏga. Niẽʖmam čàs nì
najèsti sę. Ne čèkam nì čàseka. ¤ smrtni
- <mriệle> samrt.
čàsa adv neko vrijeme Tù čàsa pričậka.
čàsne adv pošteno, jako, dobro Bàš sę
čàsne spùstile (jậke curî dèžXñX)
čậst f (-i, -ju/jûX, čãXsti, -mî) 1 priznanje
Šikûtŏr niẽʖma plậčę i tò ję slũžba za čậst.
2 dostojanstvo Čậst kûmstvu, kûmstve
pŏštûjem a t÷bę pŏsẽʚrem. (R÷kla kûma
kùme kàdX su sę kạràlę.)
čàvel m (-a, čậvlŏv/ộv; dem m; čàvlek/čàvlič -a, -ŏv; dem m čavlĩček) čavao;
čavlić [tal. dem chiavello <lat. clavis] Za
còprnačku mậst ję triệba dàti kŏvậčkŏmu
š÷grtu tẽʚri jòš niệ nìkakvŏga čàvla napràvil, da naprậvi čàvel. S tiệm čàvlem pîknę
sę žriẽʖbe pŏdX grìvu. Čàvel sę spûknę,
pũšča sę dŏ d÷vet kậplic kr̀vi i nazậj sę
čàvel pŏstậvi. Zabî tù tè čàvlek! Kũpil sem
čàvličę v štacûne. Tù triệba čavlĩček.
čè konj <àk> ako Stàreši velĩju vìše čè, a
mlàjši àk. {T. V. P. če; I. če, ak: ako, M. či,
će} Zùtra pẽʚmę, čè bộg dậ. Sutra idemo,
akobogda.
čẽber m (-a, -ŏv/ộv; dem m čèbrek dem m
čebrĩček) drvena posuda, čabar, čabrić,
čabrica [mañ. csöbör <psl.] Nậpŏj ję v
čẽbru. Tò v č÷breku bûX pàjcekem.
{T. V. G. Sl. čeber; V. čebrek; P. čebriček}
čěbrati/čiệbrati ipf na, š, (-am; -an; -ajne)
104
tući, udarati kolcem voćke i skidati voće
Nậj tàk jậke čěbrati pŏ slìva, bùXš s÷ grậjne
pŏtr̀gal. {V. ðñ. čebrati}
čèča f (-ę, V čêče/čēčô, čiệčŏ, čiệč; dem f
čèčica -ę, čiệčic; adj čiệčin) 1 starija
sestra M÷ne ję mõja čèča bîla dõbra.
{Tr. G. Se. Vi. ð. čeča} 2 <zẽlva> zaova;
zaovin Jậ sem mûXžŏve sẽstre gŏvòrila
čèča. Tò ję čiệčine. {Se. čeča}
čehùla f (-ę, -ûlŏ, -; dem f čehùlica -ę, -ûlic;
i
f čehûlka -ę, -i) <jàgŏda grõXzd ja; čehùla
biệlŏga lùka> čehulja; čehuljica; bobica;
jagodica; peteljka grozda; češanj luka
Pŏsadîla sem grědicu čehûl biệlŏga lùka
Nậj ščùkati čehûl, ŏtr̀gni gròzXdX! Mậli su
grõzdi i slãbe čehùlicę. Na gròzdeku ję pậr
čehûlki. {ð. čeula; B. čehulja; Mt. čehula;
B. čehulica češnja; Vo. čehulica: mali
grozd; Vg. čefulja; Z. čefulja: mali grozd}
Čehulić pr (Čèhulič/Čehùlič, -ŏv, -ka)
[nad.] Š2 LP442
čẽka f (-ę, čẽkŏ, čẽki) lovačka promatračnica, čeka, čekalište, dočka Lõvci su
pŏstàvili čẽkę pŏ šùme. {Gr. čeka}
čẽʚʚla f (-ę, -; dem f čẽʚʚlica; adj čělin) pčela;
pčelica; pčelin Čẽʚla nè krèpa kàk drùga
nemĩna nèg mẽrnę kàk i kr̀ščene tiẽʖle.
Ŏtìšel ję pŏ sviẽʖtu kàk čẽʚla pŏ cviẽʖtu. Vu
čělinem setjûX ję sàčkŏvŏga cviẽʖtja i dràča
i mòrę pŏmòči betẽʚžnŏmu. ¤ Čělin žậlec
ŏstậnę dè čẽʚla pîknę a õsin n÷.
čelậr m (-ãXra, -ậrŏv) pčelar V Cẽʚrju ję bĩle
nèkulike čelậrŏv.
č÷lav adj (-àveši) čelat Plẽšiv niẽʖma lậsi, a
č÷lav ìma vèlike čẽʚle.
č÷lavec m (-a, -ŏv; f č÷lavka) čelat čovjek,
koji ima veliko čelo
čelčěni/čelnậti adj pčelinji Čelčěni kôši su
zrùšeni zX pòlicę pŏd strŏvộ. Dèli su mu
čelnậti kòš š čelàmi na glãXvu.
čẽʚʚle n (-a, -; dem n čẽʚʚlce -a, čẽʚlec) čelo,
čeoce Šnìtę sirộvŏga krampiệra sę m÷ču
na čẽʚle kàdX glãXva bŏlî. Vùdril ga ję s kàmenem v čẽʚlce. ¤ Štè ìdę v sẽʚle, dŏbî pŏ
čẽʚle. Nìkŏmu na čẽʚle ne pîšę. ne vidi se
kakav je
čẽʚʚlec m (-a, -ŏv/ộv) 1 pčelac, košnica pčela
MẽʚdvedX ràda zrûša čělcę i mědX pŏjiệ. Přvi
105
čẽʚlec sę mộra vkràsti, dŏbìti ìli kūpìti za
žĩtek, òXnda ję sr÷ča pri čẽʚla. 2 roj pčela
Ŏgrnul sem svẽʚga čělca zX tũñę jàbukę.
ę
čęlějnka/č rlějnka f (-ę, -i) augm pej lubanja, glava [tur. çelenk] Lùpil ga pŏ čęlějnke
dà s÷ zviẽʖzdę vìdel. Dòbil ję pŏ črlějnke.
{V. Du. ð. čelenka}
čelîjnak/čelijnậk m (-a/ãXka, -ŏv/ậkŏv)
pčelinjak Nìšte niẽʖma pòsebnŏga čelijnậka, a čělci su na pòlica ŏd plãXjnki pŏd
strŏvộ z jûžnę strãXnę hìžę.
čelìti ipf š, za, (čělit; č÷lim, -iju/ę; čěli, -ètę;
čělil, č÷lila, -ìli: č÷len, -ejne) zatvarati
začelje daskama Zàčelkę na štàle triệba
čelìti, da siệne sprậvimę.
č÷mer m (-a, -ŏv; adj č÷meren -÷rneši)
<òstvar> jaki otrov; jad [mañ. csömör]
Sřdit i pùXn č÷mera. {ð. čemer: gorčina,
jad, tuga} Čemerìka ję č÷merna i ž nộ sę
mòči ŏstvạrìti. Kàča pustî č÷mer z glậvę.
{M. čemerni}
čemerìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) otrovna biljka čemerika (Veratrum album) Čemerìka ję vrậštije
ŏd vûši na kràva. {G. čemerika: zla osoba}
č÷ne/pŏč÷ne adv tiho, nečujno; polako, lagano Za jnộ ję ìšel j÷n dẽčke tàk č÷ne, pŏ
tĩje, dà ga niệ čûla. Křtari kî lŏvîju křtę ìdeju
č÷ne pŏ sinòkŏša. Jậ bum pŏ č÷ne z nañãkem tũXkel bažulînije i něm bàžul dròbil.
čẽʚʚnuti ipf pŏ, pri, (-em; -i, -ètę; čẽʚnul, -ùXle)
čučnuti Čẽʚni si tî tù i čèkaj.
č÷nuti pf na, ŏ, ŏt, raš, š, za, (-em; -č÷ni; -ul;
-jnen/ut) otkinuti Č÷hnula sem čehùlu
biẽʖlŏga lùka.
č÷p m (-a, -ŏv, -i/mî) 1 <štõplin> čep Zvàdi
pìpu i dẽni č÷p na sûXdič.
2 <cìcek> čep na gredi PlãXjnkę na stiẽʖne
sę skùp držîju š čepmî.
3 reznik na trsu s jednim pupom Ŏstàvi
č÷p nìže na třsu da klètu znîžimę tr̀s.
čěpani adj čučav Nîskem fẽʚlam bàžula
velĩmę čěpani bàžul.
č÷pati ipf (čěpam; č÷pal, čěpala; čěpan;
-ajne) više puta čučnuti Kòkŏš čěpa, rûXsti
h
je sę, òčę sę gàziti.
čepěč/čep÷čki adv čučeći, čučećke, čučimice MûXžX drěka čepěč spustî.
č÷pek m (-a, -ŏv) <čěpani bàžul, ant kòle-
e
č rèjna
nec> niski grah, čučavac Bàžula ìma pùXne
fěl: nîskŏga ìli č÷peka i visộkŏga ìli
kòlenca. {I. L. čepek; ðñ. čepec}
čepěrast adj (-ậsti; -àsta) <kròčav> krečav,
raširenih nogu u koljenima, s nogama u
obliku slova O. Bìl ję mậli mûXž i ĩmel ję
čeperàstę nògę.
čeperàste adv <kròčave> raširenih nogu,
krečeći hodati Čeperàste hòdi kõmu su
nògę v kŏliệne rašĩrjenę.
čepèriti ipf raš, (-iệrim; -èri; -il, -iệrila; -en;
-ejne) 1 krečiti, širiti jako noge kod sjedenja ili u hodu Niệ liệpe vìdeti da diệkla
čepiệri nògę.
2 - sę krečiti se, jako širiti noge Čepiệri sę
kàk žàba. Nậj sę čepèriti! {ð. čeperiti se}
čēpèti ipf na, pŏ, (čěpet; -îm; čěpi, -ètę;
čěpel, -èle) čučati Čepî i mučî. Stèran ję v
kûXt čěpet. {Kr. G. ð. Mt. T. Vi. čepeti}
čeplìti ipf na, raš, š, (č÷plim; čěpli, -ètę;
čěplil, -ìle) <triẹščìti, bradzgàti> tesati
i
trijeske Dèda č÷pli triệšč je. {G. čeplati:
rezuckati; ð. čeplati: rezbariti}
č÷pnuti pf (-em; -i, -÷tę; -ul; -ut) <čẽʚnuti>
čučnuti Tù č÷pni i čěpi.
Čeprdàna f nad ženi
čěr/či f (č÷ri/čěrę/ě, -jŏ/jộ, čěri, -i/mî; dem
hip f čerčìca -ę, -ĩcŏ, -îc; adj čẽʚʚrin, -ĩna)
kćerka, kći; kćerca, kćerčica; kćerin Svậdi
sę š čęrmî. Màti ję pŏsedậčila čěr z gộlŏ
rîtjŏ na mravîlnak, dà ju navčî kàk sę jěbę.
Òve ję mõja čî a čî ję òn? Na v÷čer kàdX su
ŏtìšli spật, čûję màti kàk čî na pòstele piščî
kàk tìca v prũXgle i cvîli kò da ju kòleju. V
jûtre čerčìca nìš ne jàmra nèg si pŏpiệvlę.
Tò ję čerĩne třsje.
čẽʚʚra adv jučer Čẽʚra, predèčera i priệk predèčera ležî betẽʚžen. Vìdel ję dà cũcek z
grộbija glãXvu nõsil? (Jě, svõju)
{G. R. Č. Du. Gr. čera} □ - nộč adv noć
prije noćas Čẽʚra nộč ję bîle jậke gřde.
č÷rajni/č÷rašni/čerậjni/čerậšni adj jučerašnji Ciẽʖli čerậjni dận sem tę čèkal
dòma. Č÷rašni dận mi ję břže pr÷šel.
Čerậšni dận ga niệ bĩle. {Gr. čeranji}
e
č rèjna f (-ę, -iệjnŏ, -/i) korica drška noža
ŠvãXbec ìma črèjnę drevěnę drŏbậstę, a
kustùra špl÷jnatę ìli kŏščěnę.
č÷rek
{B. nožne črenje; M. ðñ. črenje; G. čereńe;
ð. čerene; Gr. črene: drška noža }
č÷rek f (-a, -em) hip čěr kćerkica Č÷rek,
br̀že dõXjdi! Mẽʚga č÷reka niệ tù?
česàle n (-a, -ậl; dem n česậlce -a, -ãXlec)
češalo, češagija, ručna nazubljena četka
za stoku Kõjni i kràvę sę č÷šeju š česàlem
i kěfaju s kěfŏ. {Vr. ðe. ðñ. česalo}
česàti ipf na, ŏ, pŏ, raš, š, za, (čěsat; č÷šem;
čěši, -ètę; čěsal, č÷sala, -àle; č÷san;
-ajne) 1 češljati; češati, češkati Č÷šę màti
čěr. Čěši mę pŏ plěča. 2 - sę češljati se;
češkati se Diẽʖklica sę v÷č sàma č÷šę. Čè
ti č÷šel ŏpậnę, dŏk sę č÷šeš, bûX tę srậm
tàm kàm ìdeš. {D. česat se: češljati se}
česnîk m (ĩka, -îkŏv) časnik (u svatovima)
□ dŏmậči - starješina i stoloravnatelj na
svatovskoj gozbi Štiệf Masànŏv znậ liệpe
gŏvŏrìti i bìl ję bàrem stộ pûXt dŏmậči
česnîk na gŏstiệ. {M. česnik}
č÷snuti pf ŏ, ŏd, za, (-em; -i, -ètę. -ul; -en/ut)
<lùpiti> zviznuti, odalamiti, udariti Č÷snul
ga pŏ nộsu.
čestitậr m (-a, -ŏv) <gratulànt> čestitar Na
Štiệfajne ìdu i čestitậri čestîtat
(gratuliệrat) Štèfanem gŏdŏvnõX.
č÷šel m (-a, -ŏv/ộv; dem m č÷šlek) češalj,
češljić Mřtvi žîvŏga vlẽčę? (Č÷šel vûš) Čè
ti č÷šlek ŏpậnę, dŏk sę č÷šeš, bûX tę srậm
tàm kàm ìdeš.
č÷šen m (-a, -ŏv) <čehùla> češanj češnjaka
Č÷šni biệlŏga lùka sę sadîju.
češlìga f (-ę, -ĩgŏ, -îg) <šešlìga, šešlìgŏvina,
pŏpòva škrŏpĩlnica> češljuga, sikavica
(Dipsacum fulonum i silvester) Da lậsi
i
i
pŏrastûX kûva sę šîb je i lîst je žalộsnę vrbę
i
vu võde kậ stŏjî mej lîst jem češlìgę.
češnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <biệli luk> češnjak
Biệlŏmu lùku velĩmę i češnậk a biệlem
devenìcam i češnộvkę.
četìri/čètri num (-ère/ìre/trè, -èrem/ìrem/rèm, -erèmi/irèmi/trèmi) četiri (4) Tù su
četìri diệklę a niệ nì bĩle pět diẽʖkel. Pŏpîkb
nę sę kòjn na četère nõga, a kàk sę nẽʚ i
čõvek na dvè. Zviẽʖzdę Kõsci zîdu òkŏl
četère vûr dà vriệme za îti kòsit. Hòčeš
dõbre? Něču! Hòčeš zlò? Hõču, sèmi
četerèmi (z rukàmi i z nŏgàmi). Võjzil sę š
106
četirèmi kộjni. □ na s÷ - adv četveronoške
četrtek m (-a, -ŏv) četvrtak Sàki četrtek ję
sẽmen v S÷sveta. Tiệlŏve ję v četrtek v
lìpnu, a Križ÷ve v četrtek v svìbnu. Čè sę
kòkŏš nasadî v mùXški dận (tòrk ìli četrtek)
pevčẽci sę legûX.
četřti num (-ŏga) četvrti Na gŏstě pòkle
dậrŏv ìdę večěrja òkŏl četřtę vùrę.
četrtìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) četvrtina Četrtìne
vagàna sę velî štrtînka.
četverevũ>glast adj četverouglast Na pr÷šu
ŏdzgộr na kõtec dõXjdę jẽʚna deb÷leša i
jàkša četverevûXglasta klàda kậ sę zõvę
pòp ìli pŏgàča.
v
čet ẽʚʚri adj num (-ère/ìre, -èrem/ìrem,
-èmi/ìremi) četveri
četvěrica f (-ę, -ŏ) 1 četverica, četvorica
Bĩle nàs ję četvěrica na kõXle. 2 na -u adv
<na s÷ četìri> četveronoške, pobaučke
Diẽʖte najpriệ pûXza a òXnda hõXda na četvěricu. Čerčìca sę pŏstậvila na četvěricu
kàk prasîčka i cvîli kò da ju kòleju, a Ròk
nà jne ròkčę kàk bĩcke kàdX vičî. Na
četvěricu sę dŏvliệkel. {B. četverica}
j
četv÷riti ipf raš, (-im; -ẽʚri, -ètę; -ěril; - en)
dijeliti, komadati na četiri dijela Hìžu i grùnt
su četvěrili.
čez prep (č÷z, čezX, čež, č÷ž, čẽʚž) <črez,
krez> kroz, niz, preko s A Čez jẽʚne nùXter
čez drùge vùn. Pr÷šel ję čezX pràg. Skôči
č÷ž nęga! Čež n÷ga niệ vîdeti. Čẽʚž nu îdę
pûXt. Stẽza ję čež nîvu z÷mlu.
{G. Du. M. V. čez; P. čes, čis}
Čiča pr r (Čìča, -ŏv/Čîčin, -îca) [nad. <tur.
çiçe: tetak] uz Fundelić K0 E480 Čičîca
Kŏlạròva ję stàra priệk 100 liệt.
čīčìti ipf (čičîm; čîči, -ètę; čîčil) dj sjediti Tù
si čìči i liệpe čîči pri mĩru. {ðñ. čičati}
čìčiti si pf (čìčim; čìči; -il) dj sjesti, sjednuti,
fam. ćićiti Ôde si čìči i mûXči.
čiẹhàti/čiẹjàti ipf na, pŏ, raš, š, (čiệhat/jat;
-am/šem; -ši, -ètę; čiệhal/jal, -àle; čiệhan/jan; čiẽʖʖhajne/jajne) 1 čehati (perje),
češljati, dijeliti, odvajati meka perca Ŏskuběne pěrije sę čiệšę za vàjnkušę i blazînę.
Pri Marùše ję bĩle snõčka čiẽʖjajne pěrja. 2 sę parati se, pucati RũXkę sę n÷ smeju brìsati
stõXlnakem, dà sę nòvti ne čiệšeju. {O. čehat}
107
čiệm 1 konj čime Š čiệm ìma s tiệm klîma.
2 adv što, čim D÷j čiệm mèjne. DõXjdi čiệm
priệ, tiệm bòle. Zẽmi čiệm vìše. Š čiệm
dàle s tiệm gòrje.
čiflàti ipf na, pŏ, pre, raš, za, (čîflat; čìflam;
čîflal, čìflala, -àle; čìflan; -ajne) čeprkati,
razbacivati nogama [tur. çifte <perz. gifte:
udarac konja stražnjim nogama] Kòkŏši
čìflaju pŏ smetìšču i pasû trãXvu na dvŏrìšču. Òkŏl vřčaka sę m÷čę třnije da
kòkŏši n÷ mreju îti čîflat.
čìga f (-ę, čîgŏ, -; dem f čìgica -ę, čîgic)
1 vitlo, kolotur, kotač užlijebljena oboda
[mañ. csiga] Na čìgu sę lẽčę võda zdẽʚnca
zejmãXčem na štrîku. {B. J. ð. čiga}
2 dio tkalačkog stana V čìgica ję kŏtàčec
ìli kŏtûrec. KõXjneci sę vẽʚžu za nìčelnicę
ŏdzdộl, a čìgicę ŏdzgộr.
j
čî /čĩji pron (s čĩje; -ěga, -ěmu, čĩjem/čijiệm;
ž čĩja, čĩję/čijě, čĩje, čijộ; pl čijè, čîjem, -èmi) čiji 1 upitno Čî ję cũcek? Čĩja ję hìža?
2 odnosno Òn n÷ zna čî ję. Bŏmbộn smę
pregrìzli na pộl i svàdili sę čîja ję v÷kša
pŏlŏvìca.
čìk m (čîka, -ŏv, -i/mî) opušak, dogorak,
čepac [mañ. csikk <nj. Tschik; <tal. cicca]
h
Sîn ję pùšil skrivěč nũXtre v šùpe i ìtil čìk i
tàk sę šùpa vužgậla.
čìkati ipf na, š, (-at; -am; -an; -ajne) žvakati
duhan [vental. cicar] Steblộvije duvậna sù
takàj sùšili i čìkali ìli pùšili v lùla.
{S. ðñ. čikati; R. K. O. Gr. ćikat; Sl. čikati}
Čĩko m nad Pĩjan ję pèval: Čìka Pêra jàši
kòjna bêla.
čikŏbẽʚʚrnica f (-ę, -) pepeljara Ìmaju i čikŏbẽʚrnicu. {ðñ. čikubernica; Ž. čikobernica}
čikŏlã>da/čŏkŏlã>da f (-ę, -) čokolada [tal.
cioccolata <meksšp. chocolate <nahuatl.
xocolatl] Màma kũpila čŏkŏlậdu. {Ka. Ba.
čikulada; U Zagreb je 1645. uvezena
"chukulada"; Hg. čukulada; D. čikuloada}
čikvantîn m (-a, -ŏv) ranozreli kukuruz malih
klipova i sitna zrna [tal. cinquantino]
Čikvantîn ję za piẽʖzati piẽʖzancę.
činìti ipf ŏ, ŏp, pri, raš, š, za, (čìnit; -îm,
-ĩju/ě; čîni, -ètę; čìnil, -îla; čĩnen) 1 <ščinàti> raditi, praviti nešto (sir); štaviti (kožu)
KàdX sę sìr činî ŏstậnę sìrutka. Lèderi činĩju
čistĩna
kộžu. Skûplala sę i šîška ràstŏva za lèdera
na DûXge Sẽʚle kî ję ž nộ kộžu čìnil. 2 čistiti
žito BãXra činî jãčmen na rešẽʚte. 3 učiniti,
praviti Nậj mi zla činìti! 4 - sę <vìdeti sę>
doimati se, pričinjati se Niệ tàk lòše kàk ti
sę činî. RûXža ję bîla, mi sę činî, najstàreša.
Mì sę činî da t÷bę Mañậr jěbę. I m÷ne sę
činî, velî žẽʚna. Rěci mu dà ga zvậdi. Kàk
àm n÷ znam màñarski.
čìr m (-a, -îrŏv, -i/mî) 1 čir u želucu Bŏlî ga
čìr v želûXce. 2 <mehûr v rìbe> riblji mjehur
Rìbu su raspŏrìli a imiệla ję dvậ čìrę i t÷
čìrę su skùp zakŏpàli.
čìselnica (-ę, -) 1 mjera za broj niti kod
tkanja Čìselnica su 3 nìti, a 4 čìselnicę su
jẽʚna pràma, a 20 čìselnic jẽne pàsme a
vìše pãXsem jěne pr÷dene ìli mahàle pr÷ñę.
{Du. čisenca} 2 dio razboja Čìselnicę su zX
trstînę. trî lùknę mej třscami jẽʚna čìselnica.
čĩsle n (-a, čîsel; dem n čĩslece -a, -ŏv)
<ŏčenậš> krunica, brojanica [stsl. čislo:
broj] Ciẽʖlu nộč mòli na čĩsle. Lìcitarske
čĩsle ję dõbre za pŏj÷sti. Kàj ję sriẽʖdi
ŏčenậša? (nìt ìli dròt v čĩsle)
{Mt. Du. V. čislo; Hg. čišla; H. V. čiselce}
čìst adj (čîsti; -a, čìsteši; pre-) 1 čist Čìst
kàk sûXnce. Čìst kàk rìt znũXtra. (ZamûXsan
ję jậke.) Nèk s÷ dŏ čîstŏga pŏbẽʚrę.
2 bezgrešan Còprnaka mòrę na sprēvòdu
vŏdìti sàme čîsti pòp.
m
čìst/čìste adv <zŏsiệm> posve, potpuno,
sasvim Tò ję čìst nèkaj drùgŏga. Vèliki
èrŏplan ję čìst na nìske. Hrậst c÷r ìma čìst
màle sr̀ca. Bìl sem čìste sậm. Škrlậk ję bìl
čìstem nõXvi. -bîti na - sigurno znati
{V. čist, čista, čistam;T. Gr. čisto; P. čistu;
ðñ. čistam: ð. čistam: zamalo, umalo,
gotovo}
čìste adv (čìsteše; pre-) čisto Pr÷dive sę
mộrale jậke čìste ŏpliệti. KàdX sę narîba
i
zẽʚl je, òXnda mûXžX ŏpěrę čìste nògę v tộple
võde i ìdę gàzit zẽʚlija.
čîstec m (-ẽca) neoploñeno jaje, čistac
Čistẽci pŏd kvộčkŏ pŏstậneju šlepřčki. {ð.
čistec}
čistĩna f (-ę, -în) otvoren prostor Na čistĩne
smę. □ stìrati na -u razjasniti, izvesti na
čistac
čìstiti
čìstiti ipf o, š, (-it; čîstim, -iju/ę; čìsti; -il,
čîstila; čîščen; -ejne) čistiti Zẽʚlije za rîbajne sę čîsti ŏd sûve, žûXte i blàtne lîstŏv i
kŏcějna.
čiščelìšče n (-a, -îšč) Čistilište Če v lòncu
kròp piščî, tò plậčę nèčija dušìca v čiščelìšču. Čiščelìšče, n÷be, pẽkel. (Bròji sę
diệkle putèjne na kìte i kàk sę završî tàm tậ
diệkla pě če mẽrnę)
čĩžma f (-ę, -ŏ/ộ, čĩžmi; dem f čìžmica -ę,
čĩžmic) <škõrna> čizma [mañ. csizma
<tur. çizme] V čĩžma sem ìšla na viẽʖjnčajne. Štè hòčę sĩna napràviti mộra jebàti
v čĩžma. pj Kũpil sem je čìžmicę kŏrdŏvậjnskę. {H. Vg. čižma}
čižmậr m (-ãXra, -ậrŏv) <škŏrnậr> čizmar
Šòstarem kî su dèlali čĩžmę sę rěkle
čižmãXri a priệ i škŏrnãXri.
Čižmek pr (Čĩžmek, -ẽkŏv, -ộvka/ẽʚʚška)
[nad.] G69, B5 E480 V cěrske fàre ję
najvìše Čižmẽkŏv.
čkŏměč/čkŏměčke/pŏčkộme/pŏčkŏměč/
pŏčkŏměčke/i adv nečujno, tiho, šuteći,
šutke, potajno Čkŏměč ję ìšel pŏd õblŏk.
Dòšli su pŏ tĩje, čkŏměčke, pŏčkŏměč. Sę
ję pŏčkộmę spregl÷dal. Tù mộramę îti
pŏčkŏměč. Privliệkel sę pŏčkŏměčke pŏd
õblŏk i pŏčkŏm÷čki pŏslùšal. {Mt. čkomeč;
V. počkomeč, počkomečke; Vi. počkoma;
Fu. počkomno}
čkŏmèti ipf pre, za, (-îm, -ĩju/ě; -õmi, -ètę;
-õmel, -iệla, -èle; -ěč) <mụčàti> tvrdokorno
šutjeti Tî čkõmi i dr̀ži jẽʚzik za zubmî.
{Ko. čkomiti}
j
čmàriti ipf (-it; -ậrim; -àri; -il, -ậrila; - en)
<cmàriti> polako peći (pirjati, kuhati) na
slavoj vatri Tò sę jậke dùXge čmậri, {ð.
čmariti}
čmẽʚʚlec m (-a, -ŏv; adj čmẽʚʚlcŏv, -òva) bumbar (Bombus terrestris) [nj. Hummel]
Čmẽʚlec ìma setjě v zẽʚmle v gřmju a niẽʖma
žậlec i ne grĩzę. V čmelcòvem setjûX ję
màle m÷da. {P. čmarel; Hg. čmrlj; G. V.
čmelec: pčelac}
čmřgnuti pf (-em; -r̀gni; -ul, -řgnula; -ut)
pisnuti, zaustiti, progovoriti Niệ nì čmr̀gnul.
{B. ð. čmrgnuti}
čọhàti ipf pŏ, (čộhat; -am; -al, -àle; čộhan;
108
čõ>hajne) grepsti (se), češati se Nèkaj tę
grĩzę, kàdX sę tùlike čộhaš. {M. čohati,
čohljati; Fu. čohati se}
čõklin m (-a, -ŏv) starije kržljavo tele Tè
čõklin niệ za hrạnìti. {ð. čoklin; D. čuokl}
Čop pr (Čòp, Čõpŏv, -îca) [nad. <ćopav:
šepav; slov. čop: čuperak; tal. zoppo:
hromac] C 0 LP1010
čŏpìti pf (čòpim; čõpi, -ètę; čõpil, -ìle)
uhvatiti; ukrasti Fùrt gledî dè bi kàj čõpil.
{V. čopiti; Ž. ćopiti}
čõpŏr m (-a, -ŏv) krdo, skupina, gomila
[mañ. csoport: grupa] Tìra čõpŏr svîn na
žĩrejne. Skùpil sę čõpŏr vûXkŏv i svẽʚti Jùraj
ih ję nadiệlal.
čòrav adj slijep u jedno oko; slabovidan [tur.
kör <perz. kür] I čòrava kòkŏš nậjdę zr̀ne.
čòravec m (-a, -ŏv; f čòravka) slijep na
jedno oko Čòravec ne vîdi na jẽʚne jòke, a
sliẽʖpec ję sliệp na ŏbŏdvậ jộka.
čộrba f (-ę, -i) neukusno gusto jušno jelo
[tur. çorba] Kộme ję jèl tùX čộrbu.
čòriti ipf (-im; čõri; -il, čòrila, -le) ćoriti, pej
spavati Pùsti ga nèg tù čòri. {ðñ. čoriti}
čòrnuti pf (-em; čõrni; -ul, čòrnula, -le)
<krãXnuti> ukrasti Tù sę mòrę i nèkaj
vriẽʖʖdnŏga čòrnuti.
čọsìti sę ipf na, (čộsim; -i, -ètę; čộsil, -ìle)
mrgoditi se, mrštiti se Pậk sę nèkaj čộsi, a
n÷ znam zậkaj.
{G. čositi se: rugati se grimasom na licu}
čòsnuti pf (-em; čõsni; -ul, čòsnula, -le)
<lòsnuti, ŏpàsti> pasti Niệ pàzil kûXdX ìdę,
pàk ję čõsnul v gràbu.
čòšek m (-a, -ŏv/ộv) <vùXgel> ugao [tur.
köşe] Mrậčna trãXva ję vrậštije ŏd mrậka a
ìma bẽtve na trî čòškę. Ŏstàvil ję stražãXra
(dr÷k) za čòškem.
čòškast adj (-ậsti; -àsta) uglat Ìma čòškastu
glãXvu.
čõva f (-ę, -ộ, čõvi/čộv; adj čõvin) ogrtač od
grubog sukna, čohe [tur. çuha <perz. čüha] Čòvu nòsiju stàrešę žẽʚnę i tậ ję prộsta
čõva a scîfrana ję z biẽʖlemi i črnemi sùknenemi rûXžicami. Mlàjšę snèję su nŏsìlę
nègda črlẽʚnę čòvę, tẽʚrę su bîlę lèpše
scîfranę. Čõvini rukậvi sę ne ŏblậčiju
čõvek m (-èka, -iệkŏv) 1 čovjek Čõvek sę
109
pòzna pŏ riệče, a gàzdarica pŏ vrèče.
Nigdậr zX t÷bę čŏvèka.
2 muškarac, muž, suprug J÷ l’ tù mộj
čõvek? {engl. man: čovjek i muškarac} na mestu pošten, razuman čovjek
strã>jnski - stranac; - bộži! prijekor Čõvek
bộži, kàj tò diệlaš!? Nemoj to raditi!
čŏviệčec m (-a, -ŏv) 1 dem čõvek čovječac,
čovječić, čovječuljak Matĩček ję mậli
pùklavi čŏviệčec.
2 <mûXžek> mužić Imiệla ję dộbrŏga
čŏviệčeca.
{V. ð. čovečec; B. človečec, mužek}
čŏviệči adj čovječji, ljudski Tò niệ čŏviệči
nèg cũči dr÷k.
črčkàti ipf na, (čr̀čkam; čřčkal, čr̀čkala, -àle;
čr̀čkan; -ajne) <čạràti> šarati Nậj črčkàti
pŏ stiẽʖne.
črẽda f (-ę, -i/čriệdX) krdo, stado [mañ. csorda] Ciẽʖla črẽda krậv pr÷šla čèzX šenìcu. {J.
T. Kr. čreda; Hg. črijeda; K. čreda: hrpa
krava; Sl. čreda; H. čredo}
črèmsa f (-ę, -ŏ, -i) sremza (Prunus padus)
Črèmsa ìma liệpę cvètekę kî na dalẽke
dišîju. {ðñ. čremsa; V. čremza}
črepộvje/črepŏvjě n zb (-a/ậ, -ěm) krhotine
crijepa Ŏstàle ję črepŏvjě.
črešnậk/črešnậr m (-ãXra, -ậrŏv; m črešnõvec -a, -ŏv) trešnjevac sorta šarenog
graha Črešnậk, črešnậr ìli črešnõvec ję
najbòlša fěla šậrŏga bàžula.
{V. črešnevec; ðñ. črešnjevec}
Črẽšnec m top C [pŏ črịêšna] Črešnẽcu sę
mòrti prèdi r÷kle Črešnõvec, kàdX sę kõpe
vuž n÷ga velî Črešnŏviệčka.
Črešnŏviệčka kộp f top C Črešnŏviệčka
kộp ję širộki jãXrek v šùme.
črèšnŏvina f (-ę, -) trešnjevo drvo Črèšnŏvina ję liệpe črlěne driệve za sudìčę,
làgvę, vrmậrę i stõlę dèlati.
Črèt m top C [poplavna livada] Pŏ Črètu sm÷
pàsli kràvę. {H. čret: močvarna šuma}
črevã>jnek m (-a, -ŏv) <vèliki drộb> trbušina
Ìma črevãXjnek kàk trûdnica.
črẽvast adj (-ậsti; -àsta) <drõbast> trbušast
Mậli ję črevậsti čõvek.
črèz> prep (črèz, čr÷ž, črẽʚž) <čèz, krèz> kroz,
niz, preko s A Črèz vûva mu sę sviẽʖti. Sè
črlēnèti sę
grùnt ję črèzX čriẽʖve pretõčil. Čr÷ž nęga n÷
smeš. Bîla ję širộka gràba i črẽʚž nu ję
skõčil. {M. Du. V. črez}
čriệp m (-a, -ŏv, -i/mî; dem m črèpek) crijep,
crepić [mañ. cserép] Na lětva na krõvu su
bìber čriệpi. Zgriệla sem črèpek i diệla na
krîža. □ - fạlcani/fộlcani - užlijebljeni
crijep [nj. Falzziegel] Na hîže ję fậlcani
čriẽʖp.
čriẽʖʖpec m (-a, -ŏv) krhotina posude Čriẽʖpec
bu pìščencem za jèle. Nộra glìva sę mòči
v mliẽʖku v čriẽʖpce i mùvę tamậniju.
{B. črepec, črepčec}
čriệšna f (-ę, -iẽʖšni/šen; dem f čriẽʖʖšnica -ę,
-; adj črèšnŏv/čriệšnin) trešnja (Prunus
avium) Čriệšna ìma liệpe driệve i liệp ję
stòl črèšnŏv.
□ kisiệla - višnja (Prunus cerasus) Prì nas
ję màle kisiệle čriệšen.
čriệve n (-a, -; dem n čriẽʖʖvce -a, -iệvec)
1 crijevo, crijevce V drộbu ję čriệve.
2 pej trbuh Jẽʚdva čriệve nòsi.
čriẽʖʖvec m (-a, -ŏv) vrtni korov crijevac,
mišjakinja (Stellaria media) Dràč čriẽʖvec
sę plẽję na vřčake. {Šu. črevec}
čriệvni adj crijevni MûXči ga čriệvna bộl.
črîk/črìnk m (-ĩka/a, -ŏv/ŏv) vrsta tla Na
cěrske zẽʚmla ję pùXne črîka. Z÷mlu dè ję
pùXne črìnka sę ne splatî glìbŏke jŏràti.
Črîk m top B
črinkŏvậti adj (-àteši) tlo s puno črinka
Črinkŏvậtu z÷mlu ję t÷ške dèlati.
čr̀kna f (-ę, -i) točka Dèda ję r÷kel čr̀kna
mèste tòčka.
črlěn adj (-ẽʚni; -÷neši) crven Črlěn kàk (ràk,
pàprika, bŏgiệčka rìt, òpičina rìt). KàdX ję
něbe črlẽʚne, bûX dèžXñX, bûX sę vriệme pŏsvàdile. Štè nậjdę trî črlẽʚne bậtę (ìli d÷vet),
kàdX sę kukurìza triệbi, ìdę slòbŏne spật.
(Velî sę za šãXlu.)
črlẽʚʚnec m (-a, -ŏv) <črlẽʚnec lùk> luk, crveni
luk (Allium cepa) V kliệte mộra naviệk bìti i
kàj za pregrìsti i črlěnca lùka za žẽʚju gasìti.
{Kr. čerlenec}
črlēnèti sę ipf na, ŏ, pŏ, za, (-ěnem; -ẽʚni,
-ètę; -ěnel, -èle) crvenjeti Nộs mu sę črlenî
kàk lũta pàprika.
črlenĩna
črlenĩna f (-ę, -în) crvena odjeća Sì sŏldậti v
črlenĩne, sậm generậl v zelenĩne? (zriẽʖli
črlẽʚni šîpki i zelẽʚni šĩpkŏv gřm) Čè sę priệ
nòsi črlenĩna za mrtvĩkem, priệ mu sę
dũša zvelĩči.
črl÷nkast adj (-ậsti; -÷nkasta, -àsteši)
crvenkast Brẽska ìma črl÷nkaste měse a
jậlša črl÷nkaste driệve.
čřn adj (črni; čr̀neši; pre-) crn Na črne zẽʚmle
krùv rậstę, a na biẽʖlu ìdu cùcki srật. Bìl ję
prečrnŏga lîca. črne vìne tamnocrveno
vino; črna meša misa zadušnica črni pẽʚtek
nesretan dan BùX i t÷be dòšel črni pẽʚtek i
lùpil tę pŏ pẽʚta. {V. črni petek}
Črjnkộvka f top B (črna mãXsna zẽʚmla)
Čr̀na f (-ę, V Čŕnô) ime crne prasice
črnavka f (-ę, -i) <dĩsnica> modrica od
udarca, masnica Dè sę gòdX stũXčem, pòzna
mi sę i ìmam črnavku.
{V. črńafka; R. črnjavka; G. crńafka}
Črnec m top potok desni pritok Lonje Prèdi
sę Črnec sàke lète razliệval i Gmậjne ję
bĩle vu võde.
čŕnèti ipf ŏ, pŏ, za, (črnem; črni, -ètę, črnel,
-èle) 1 postajati tamnijim; Br̀že črnę na
sûXncu.
2 - sę crnjeti se Bĩku sę glàka sę bòle
črnela, kàdX su Kàšinčani črnŏga bĩka prậli
dà bu biệli.
črnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 voćna sorta crnih
plodova Črnem fẽʚlam slîv, čriệšni i mũrvi
velĩmę črnìcę.
2 zemlja crnica Črnìca dõbre rŏdî.
črnĩna f (-ę, -în) 1 sorta crna grožña, crnina
Črnĩnu sem pòsebne pòbral.
2 <prŏščĩna> žalobna crna odjeća Za
mrtvĩkem nòsi najblìžeši rộd črnĩnu.
čr̀nkast adj (-ậsti; -àsta) crnkast, malo crn
Kalčìči su črnkậstŏga ŏbràza.
črnŏkòžen adj (-ộžni; -ôžna, -òžneši)
tamnoput Ìma črnŏkòžen õbrazX.
črnŏškõ>lec m (-a, -ŏv) bogoslov Îvič ję
črnŏškõXlec i škộla sę za põpa.
čr̀ta f (-ę, čřtŏ, -) crta Pìlar na bậnde ràmna
s pĩlŏ pŏ pŏnîčene čr̀te.
črtã>lek m (-a, -ŏv) crtalo pluga Plùg ìma
črtãXlek, želèze, dèsku, grẽʚdel i rùXčę.
{T. črtalek}
110
čřv m (-a, -ŏv/črvi, čřvi/mî; dem m čr̀vek -a,
-ŏv; dem m črvĩček) crv; crvić, crvak Čřvi
dõXjdeju v čriệšnę, slìvę, brèskę, jàbukę,
rûškę, tùjnę, ŏrèję, liẽʖšnakę, kŏstàjnę, sìr,
měse, glìvę i velî sę dà ję sadŏvjě pišîve,
a sìr, měse i glìvę črvìvi. KàdX piẽʖvec nậjdę
čr̀veka, s÷ kòkŏši prizõvę àli ga sậm pŏjiệ,
dà znậju štè ję gŏspŏdậr.
črviv adj (-îvi; -ìva) crvljiv Sìr ję črviv Vrgậjni
su ràdX črvìvi, a lisìcę nìgda.
črvìveti ipf ŏ, raš, š, za, (-îvem; -ìvi; -el,
-îvela; -ĩven) crvati se Sìr sę ràdX črvîvę
dŏk sę sušî.
črvŏjiệdina f (-ę, -) crvotočina Driệve ję
pûXne črvŏjiệdinę i niệ za põsel.
čù čû int dozivanje kokošiju Ču, čû, čùčica
mậla, zŏvûX sę kòkŏši k s÷bę.
čù>ba f (-ę, čûXbŏ, čûXbX) <deběla vũsnica>
krupna izbočena usna Zvŏnậr ję sv÷tŏmu
Mikùle namàzal čùXbę z vr̀jnem. ČùXbę si
mậžę. □ ŏbèsiti -ę naškubiti se
{Kr. Hg. čuba; I. V. čoba; ð. obesiti čobo:
pokunjiti se; uvrijediti se}
čubậk m (-ãXka, -ậkŏv; adj -ậkŏv) 1 pej
čovjek debelih usana, čubak, čubonja
Čubậk ìma vèlikę vũsnicę, čùXbę ìli mu
čùXba vîsi, čũXbast ję. pj Tî čubậk stậri
prěspi õvu nộč vàne. {J. čubak, veliko
-vust} Čubạkòva kràva ję dõbra dòjka.
2 zjaka Čubậkę třži. Zjake prodaje.
Besposleno sjedi.
{V. I. T. čubak; G. tržiti čobake; ð.
prodavati čobake: besposličariti, ljenčariti}
čũ>bast adj (-ậsti; -àsta) velikih usana Čubậk
ìma vèlikę čûXbę ìli mu čûXba vîsi, čũXbast ję.
{V. čobasti; P. šubast}
čụbèti ipf na, (-îm; čûXbi, -ètę, čûXbel, -èle)
ćuviti, dangubiti, besposleno sjediti, stajati,
dosañivati se Kàj tù tàk dùXge čubîš?
{V. Tr. čubeti; S. Gr. čubet; ðñ. čobeti}
čù>bica f (-ę, čûXbic; dem f čù>bičica) usnica,
usničica ČùXbicu ję ŏbèsil. ljut je
čù>biti sę ipf na, (čûXbim; čùXbi, -il, čûXbila)
pućiti usne Srdìta ję i čûXbi mu sę.
čù>č int tjeranje teleta Tìra sę tẽʚle òdX sębę:
čùXč, čùXč! {Gr. ćuć: vrlo malo}
čùča f (-ę, čûčŏ, -; dem f čùčica -ę, čûčic)
1 hip kokoš Najlèpšu čùču ję zàklala.
111
Pìcica i čùčica sę velî mậlŏmu pìščetu,
piščějnke. {Ko. V. čuča; Ke. čuča, čuča:
dozivanje kokoši}
2 fig žensko spolovilo Dŏbĩla bùX pŏ čùče.
{V. čuča}
čùček m (-a, -ŏv) 1 <pìščenec> pjetlić
Pìcek ìl čùček sę velî mậlŏmu pìščetu,
pìščencu.
2 dječje spolovilo Detěči kûrc ję pìcek,
čùček, pîmpek, kùrčec, kùrček ìli kurčĩček.
{Ab. čuček: kurac}
Čučerje top (Čùčerje n Čùčerčan, Čùčerčica, čùčerski) selo 743 st. (1857) a 1471
(1971) [mañ. csúcs: vrh, cserje: grm, cser:
cer; 1201.: Zizeria]
Čù>čke m nad (-a, -ŏv) <pùXčke> izbuljenih
očiju Jõške ję ĩmel pučậstę jòči i bìl mu ję
špòt ČùXčke PùXčke {Ž. čučko: polujaki
mladić; Ab. čučka: pička}
Čùčura m nad (-ę) C
čučurĩček m (-a, -ŏv; f čučurîčka)
<cvèrglin, ðùrek, Kàtica> cvrcin i cvrcinka,
pijetao i kokoš patuljaste pasmine Ìmaju
čučurĩčka i čučurîčku.
{Ka. cicirici, pjetlić krezlica}
čudậj/čùde adv vrlo mnogo, puno, velik
broj, čudo Tò ję čudậj penęzX. Čudậj sę na
kộle vòjzi. Nìšte niệ sàdil čudậj krampiẽʖra.
Bĩle čùde mìšŏv. {T. čudej, čude; V. ðe.
Še. T. M. ðñ. čudaj; Gh. Du. K. Kn. M. ðñ.
čuda ð. čudo}
čùde n (-a, čûdX/čuděs) 1 <pripečẽʚjne>
čudo, čuñenje, iznenañenje Bàba ję štèla
îti na prŏščějne i glějet čùde.
□ čudìti sę -m jako se čuditi Br÷ber sę
čùdem čùdil kàk ję kòjn s privězanŏ kŏsộ
zìšel na nãXjže. nậjti sę v -u iznenaditi se;
2 <pripečẽʚjne bõXže> čudo Na zîdu
bistričkę cĩrkvę ję naslìkane pùXne čuděs.
čùditi sę ipf na, š, za, (čûdim; čùdi; -il, čûdila; -ñen) 1 čuditi se Kî sę čûdi liệpŏmu det÷tu, mòrę ga vr÷či. Čûdi sę kàk pùra
drěku.
2 <krēščàti> kreštati Àk sę piẽʖvec čûdi,
vîdi smr̀t.
čù>gav adj prugasto šaren Kràva ję bîla
čùXgava i r÷kli su je Čugàva i ČũXgeka.
{G. čogan; šaren; Te. čogan: prugast}
čù>klavec/čuklîn
Čugàva f (-ę, -; dem f Čũ>geka) arh <Šaràva,
ŠãXreka> ime šarene krave Kràve su
gŏvŏrìli Čugàva ìli ČũXgeka.
čùj part poštapalica <čûjtę, Bộg ŏslŏbõXdi, ję,
òXnda, pà, pàk, rěkŏ/rekộ, rečěmę, velî,
velĩmę, gl÷ñX/gl÷j, gl÷čtę/gl÷jtę, vìñX/vìš,
vìčtę/vìštę/vîtę, znậči, znậš, znậtę/znậstę>
Tàk, čùj, kàk ti jậ pŏviệdam. Čùj, bî ga
zěla, àl bùXdu mu sẽstrę grùnt zělę.
j
čù> nek m (-a, -ŏv) dem čûXn čunak dio
pribora za tkanje na razboju [mañ. csonak:
čun, čamac <tur. künk <perz. gunk]
ČùXjnek ìma sr̀ce (sr̀čece) ŏd svìbŏvinę ìli
drènŏvinę na tẽʚre sę dènę ciệv s prěñŏ
vũXtka. {ð. čujnek, čunekl: čunak za potku;
B. čunek tkalečki od vutka}
čùjti pf / ipf dŏ, na, pre, raš, za, (čûjem; čûj;
čùl, čûla) 1 čuti, slušati Čûję kàdX sę velî:
nà!, a ne čûję: d÷j! È, sàdX tî tò čûj!
2 bdjeti, biti budan Sàku nộč dùXge čûję i
màle spî. J÷ l’ čûješ, j÷ l’ spîš? Nìt ne
čûjem nìt ne spîm.
3 osjetiti miris, njušiti Čûję sę nèkakva
gàdna dùva. ¤ bûXš tî čùl svẽʚga bòga
nastradat ćeš Čûję al ne mậra. Ne mari.
Nìti čùjti, nìkam ne pěš! ni u kom slučaju
(ne ćeš ići) {fr. sentir: čuti i njušiti; Gr. čut:
čuti, osjetiti njuhom, slušati}
Čùka f nad ženi Čùka ìma špičậsti nộs kàk
ščùka.
čũ>kel m (-a, -ŏv) šljiva proteglica (Šenoa),
rogač šljive, gljivična bolest (Taphrina
pruni) [čukalj: zglob prsta <mañ. csuklya:
batrljak <lat. cuculla] ČûXkli rastěju na
bìstrica slìva. KàdX pŏžûXteju i zŏzriệleju
čûXkli su dèce přvi sậdX za jèsti. {ðñ. čokelj:
mršavi i koščato tele ili ždrijebe}
čû>kla f (-ę, -i) batrljak, preostali dio ruke
[mañ. csukló: zglob] Štiệf čûXklę ne skrîva
nèg ž nộ mậše.
čù>klav adj sakat, kljast, bez dijela ruke
[mañ. csuklya: batrljak; csonka: krnj,
sakat] ČùXklav ìma fàličnu, čùXklavu rûXku.
{Ja. čukljav: nima prsti; I. čokljav}
čù>klave adv šepavo, loše ČùXklave diệla i
nějde mu põsel ŏd rũXke. {V. čoklavo}
čù>klavec/čuklîn m (-a, -ŏv; f čù>klavka)
osakaćenik ČùXklavec ję bèzX rũXke ìli ìma
skvãXrjenu rûXku. Čuklîn ìma čùXklavu rûXku.
{I. čokljavec, čokljafka}
čùknut
čùknut adj <šùknut> priglup Zgledî kò da ję
màle čùknut. {R. ćuknut}
čûknuti pf š, (-em; čùkni; -ul, čûknula;
čûknen/ut) <ščûknuti> kljucnuti, otkinuti
komadičak Gřde j vìdeti čę štè čûknę pậr
jậgŏdX z grõzda na třse.
čụlìti sę ipf na, za, (čûXlim; čũXli, -ètę; čûXlil,
-ìle; čû>len; čũ>lejne) tinjati, polako gorjeti i
dimiti bez plamena Piệjni sę dùXge čûXliju i
pùXne tŏplînę dãXju. V slîvnice (sûšnice) ję
gŏrèle kòje kãXkve driệve tẽʚrę sę dùXge
čụlìle.
čũmez> m (-a, -ŏv) prljava mračna prostorija
[tur. kümes] Žìvi v čũXmezu.
čû>n m (-ũXna, -ûXnŏv) <cậmec, lậjda, lậña>
brodica, čamac Vu čûXne smę sę prev÷zli
priệk SãXvę. Ìma òpajnkę kàk čûXnę.
{B. čun}
čũnuti pf (čũnę mi; -ul; -ut) prestati, popustiti, utišati se, smiriti se (o boli) ZûXbX mi ję
čũhnul i k jùtru sem zàspal. {G. fčuhnuti,
Me. včuhnuti}
čùp m (čûpa, -ŏv, -i/mî; dem m čùpek) ćup,
ćupić, zemljana posuda za kiseljenje
mlijeka [tur. küp <ar. kub] Čùp ìma vùXžeši
vrật, a làtica ję jenậk šìrŏka. {ð. čupa}
čùska f (-ę, čûskŏ, -i; dem f čùskica -ę,
čûskic) <plùska> čuška, pljuska Zaslùžil ję
čùsku. Bìškup na fiệrme dậ čùskicu pŏ
ŏbrậzu.
čùskati ipf na, š, (čûskam; čùskal, čûskala;
-an; -ajne) <plùskati> ćuškati, pljuskati
Zậkaj ga čûskaš?
čûsnuti pf (-em; čùsni; -ul, čûsnula; -en/ut)
<plùsnuti> čušnuti Bòme ga ję mùXški
čùsnul i z liệvę i z dẽʚsnę.
čūtìti sę ipf (čûtim; -il, -ìle) osjećati se Kàk
sę čûtiš? Diệs sę dõbre čûtim. {ðñ. čutiti}
čùtura f (-ę, -i; dem f čùturica -ę, -) ploska,
ploskica [tur. çotra: mali drveni sud za vodu] Pìntar diệla drŏbàstę làgvę i stîsnenę
čùturę i čùturicę.
čuvậr m (-ãXra, -ậrŏv; dem m čuvã>rek) čuvar
Bìl ję nộčni čuvậr pri Rậbusu. Ànñelek čuvãXrek, kî si mę čûval òv drãXgi dènek čũvaj
mę i õvu nŏčìcu.
112
čuvàren adj (-ãrna; -àrneši) <špàren> štedljiv Mìške ję vriẽʖden i čuvàren gŏspŏdậr.
{Du. čuvaran}
čūvàti ipf ŏp, pri, š, vuš, za, (čũvat; -am; -al,
-àle; čũvan; -ajne) 1 štedjeti, čuvati Čũva
sàki dìnar. Svẽʚti Furijận čũva ŏd jõgna.
Křpci hìžu čũvaju.
2 - sę brinuti se, biti na oprezu Čũvaj sę
vèlikŏga drûštva i vèlikę pijàčę.
čvàla f (-ę, -ậlŏ, -ậl) 1 <žvàla> životinjska
usna Cũcku su čvàlę ràjnavę.
2 pej usna Čvàlę si špẽkem mậžę.
{Du. čvale}
čvàliti sę ipf (-ậlim; -àli; -il, -ậlila; -en; -ejne)
pej <kušūvàti sę> ljubiti se, izmjenjivati
poljupce Fùrt sę čvậliju.
čvã>rek m (-a, -ŏv) 1 <òcvirek> čvarak
Òcvirki sę dòma scvrěju a čvãXrki sę
kupùjeju. Põjel ję čvãXrkę ŏtrŏvậnę za
stàkŏrę.
2 pej oznaka čina u vojsci, zvjezdica
Kapètan ję ĩmel trî čvãXrkę.
čvŕčàti ipf za, (-îm; -řči, -ètę; -řčal, -àle;
-rčajne) cvrčati Na pěče čvrčî.
čvr̀ga f (-ę, -řgŏ, -) zvrčka, čvoka udarac
podvinutim prstom po glavi Dậl mu ję
nèkulike čvřg pŏ glãXve.
čvrglàti ipf za, (-r̀glam; -řglal, -r̀glala, -àle;
-r̀glajne) <čvrgùliti> cvrkutati Tìči v šùme
čvr̀glaju. {J. čvergečem}
čvřgnuti pf (-em; -r̀gni; -ul, -řgnula; -ut)
čvrknuti, udariti komu čvrgu Čvr̀gni ga pŏ
glãXve, dà sę primĩri.
čvrgùliti ipf (-ûlim; -ùli; -il, -ûlila; -ejne)
cvrkutati Tìčeki liệpe čvrgûliju.
čvr̀knen/ut adj 1. udaren svinutim kažiprstom Čvr̀knen ję pŏ glãXve.
2 luckast, ćaknut, trknut Zgledî mi čvr̀knut
v glãXvu. {ð. čvrknen; Du. čvrknjen, čvrknt;
P. čvarknen; Gr. čvrknjen: priglup}
3 <pričvřknut> pripit Dòšel ję màle čvr̀knut
àl niệ bìl pĩjan. {ð. čvrknen}
čvr̀knuti pf (-em; -i; -ul) udariti svinutim
kažiprstom Čvr̀knul mę pŏ glãXve. {V. ð.
čvrknuti: lagano udariti}
D d DZ dz
d m glas d (uključivo i d.) je zastupljen s 5,32%
svih suglasnika
da konj da Pĩtal ję pòp slũgu, da dà sę nòvti
riệžeju. Tŏpòla velî, da dậ i kõla.
dabộgda/da bộg dậ adv izriče želju,
dabogda, dao Bog da: Dabộgda ŏsliệpel, če
làžem! Cřkel da bộg dậ!
dậc m (dãXca, dậcŏv) <dacŏvìna> pristojba na
ulazu u grad [tal. dazio] Dậcari su na
mìtnice pŏbìrali dậc. {O. dacija}
dậcar m (-a, -ŏv) mitničar, ubirač pristojbi [tal.
daziere; carinar] V Dûbrave su dậcari
pŏbìrali dậc (dacŏvìnu).
dacŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <dậc> pristojba na
ulazu u nečiji posjed, grad Zàgrebečki
kaptŏl ję na dènešnemu Pijãcu v Cẽʚrju
îmel ŏdX 1478. dŏ 1602. lèta mìtnicu i
pŏbìral dacŏvìnu.
dậča f (-ę, -) porezi i nameti, davanja [tal.
dazio] Dậčę su s÷ v÷kšę i v÷kšę.
r
dàjda part <dèjder> dede, deder, hajde
Dàjdar si màle pŏdîši tûX rûXžicu. {Ba. dajder}
dàle adv dalje Pŏběri hàlę i hòdi (bèjži) dàle.
Dộbri glậsi ìdu dãXlke, a zlŏčěsti jòš dàle.
¤ Nę pě dàle ŏd kộžę. (Ne bŏjîm sę
dẽžña.) Ne vîdi dàle ŏd nòsa priglup je;
Dàle sę fûčka! (Velî sę kadX štè pĩta na
krậju prìčę, kàk ìdę dàle.)
dalečĩna/iẽʖʖčina/ĩna f (-ę, -in/în) udaljenost,
daljina Cěrska cĩrkva sę vîdi z dalečĩnę.
Spàzil ga ję z dalĩnę. {Ba. dalečina}
dalẽʚʚke/dã>lke adv (dàlše; pre-) daleko, dalje;
predaleko Tò ję prẽʚveč dalẽʚke. Kûmi sę
zblîza a žẽʚni zdalẽka. Kàj ję bĩle dalẽʚke,
dòšle ję blîzu. (mriệti j÷) Pĩtajuč sę dãXlke
zậjdę (dõXjdę). dalẽʚke dŏtèrati uspjeti
□ - dŏtìrati- puno postići; uzoholiti se
daliệki adj (-èkši) dalek Pîšem vam zX tũñŏga
i daliệkŏga sviệta.
dàmf m (dãmfa, -ŏv) <sàmpŏr> para [nj.
Dampf] PûXna ję kùjna krampiẹròvŏga
dãmfa.
dàmfarica f (-ę, -) parni stroj Přvu mlatàču na
kral÷večkem màrŏfe ję tèrala dàmfarica z
ręmějnijem.
dậmfati ipf za, (-am; -ajne) dimiti, ispuniti
parom [nj. dampfen] Dậmfa kàk hiladậrka
na cûgu.
dận/dèn m (dãXna/a, dậnŏv; dem m dànek/dènek -a, -ŏv) dan; danak, danić Čè ję dèla
ję i dậnŏv. Bàba ję trî dãXnę stàreša ŏd
vrậga. Ìvek Šimậgin ję klěl: Jesěm ti dũše,
dãXna. Bìl mu j÷ i špòt Dũše dã>na DrãXgi
Bộg i sì svẽʚci i svetĩčicę bõXžę i dènešni
dànek i gòdek pristụpètę. (Tàk pòčmeju
pregŏvòri ŏd vũrekŏv) Dìžetę sę liẽʖni, v÷č
ję dènek biệli! (dècu budî) □ mlã>di dã>ni
mlañak ¤ Bògu dãXnę kràsti ljenčariti; nèkŏj
dận nedavno; jàsne kàk dận potpuno jasno; Za mlậda sę kûrvala a pŏd stậrę dãXnę
ŏltậrę lîžę. pŏd stare dãXnę u starosti
dànguba f (-ę, -i) 1 lijenčina Ŏd dàngubę
nigdậr težậka.
2 naknada svjedoku Za dàngubu sę splạtî
îti na sûXdX.
Dànica f 1 f ime dem Dãna, Danùša [<nar.
imena povezanog s biblijskim proroka Danijela <hebr. daniel: Bog je moj sudac]
2 <Zŏrnàča, Dòjnica> ime zvijezde, planet
Venera Zviẽʖzda Dànica ìli Zŏrnàča zĩdę v
jûtre, a Dòjnica ìli Večěrnica nav÷čer kàdX sę
îdę dõjit krậv.
dàniti sę ipf raz, z, (dãXni sę; dànile sę) svanjivati Dànile sę kàdX sę pr÷budil.
dànum part pj Èj, dànum dînem, d÷j kùpicu
z vĩnem!
dapàče adv dapače, štoviše, čak Za kàj
vkràsti niệ bîla liẽʖna, dapàče.
dậr m (dãXra, dậrŏv, dãXri; dem m dàrek -a,
-ŏv) 1 dar; darak, darić Svẽʚti Mikùla delî
dàriti
dãXrę dècę. Dòšli su z dãXri. Kresničậrkę su
za dậr zafạlìlę: FãXla, fãXla, gŏspŏdậri, kî stę
m÷ne dàrek dậli. Jậ vam fậlim, Bộg vam
plậti i Màrija BõXža màti na neběske vrậti!
2 dậri m pl <darûvajne> darivanje; darovi
KàdX k jùtru na gŏstiệ ìdeju dậri, j÷n mužikậš zèmę tajniệr i pòčmę dậrę pŏbìrati.
dàriti ipf (-it; dậrim; dàri; -il, dậrila) <darūvàti>
darivati Na Jậnuša sę mộra z bŏžîčnŏ slậmŏ dàriti sadŏvjě i třsje dà bòle rŏdî, a
najbòle ję da žẽʚna dàri.
darŏvnîk m (-ĩka, -îkŏv) darodavac, darovatelj u svadbi, darivalac Bĩle ję pùXne darŏvnîkŏv na gŏstiệ i liệpe dậrę su mlậdiči dòbili.
{H. J. darovnik}
darûvan adj <šèjnkan> darovan Darûvanŏmu kòjnu sę zûXbi ne gledîju.
darūvàti pf / ipf (-ûvat; -ûjem; -ûj; -ûval, -àle;
-ûvan; -ũvajne) <dàriti> darivati; darovati
Na gŏstiệ darûju přvi õtec i màti, dèdX i
mãjča i pŏ rědu bràt, sẽstra, strîc i strìna,
tětec i t÷ca, vûjec i vûjna, drùga ròdbina,
d÷ver i pòdsneš, kûm i kùma i drùgi gŏščenîki. KàdX prẽʚjdę darûvajne, îdem z gộsti.
Dàšek m ime dem <J÷ndrek> Dãša, Dàšica
od sv. Andrija {Be. Dašek, Dašica}
s
dàti pf dŏ, nadŏ, pre, pri, v, (dậm, - tę, -ju/dajûX; d÷j, dějtę; dậl, dãXla, -le; dận/dật;
niječno: ne dậm/ně dam; ně daj, ne dàjtę)
1 dati Z rukàmi d÷j z nŏgàmi îšči. D÷j s÷di!
Ně daj Bộg gòrje. ¤ d÷j Bộg da se barem
tako dogodi; D÷j, d÷j hajde požuri; D÷j nậj!
Nemoj, molim te; d÷jtę nậjtę! nemojte
molim vas; D÷j nậj griệja dèlati! D÷jtę nậjtę
kàj gòdX gŏvŏrìti! Vrậg tę dậl, tè tę dậl! Ně
daj nậ sę! ; - glã>vu jamčiti; - riệč jamčiti
čašću; - zaìstinu, - zanaviệk darovati, dati
zauvijek; - svõje dotrajati; - pětam vètra
pobjeći; - nèkŏmu zapràv priznati da je u
pravu; - pŏ rěpe istući; - pŏ rîte istući po
stražnjici
2 - sę (dậ sę, dậle sę) biti moguće, primiti
se, prepustiti se Dậle bi sę tò pŏprậviti. Dậl
sem sę na vrãXže dèle. ¤ Dậl sę prevarìti.
dàti zapràv. potvrditi; ne dàti sę opirati se;
tò sę dậ to je moguće: ne dậ sę krstìti (ne
dậ si dŏpŏvèdati) ne da se uvjeriti kàj sę dậ
koliko se može; KàdX ję tò rậbar čùl, bèjži
114
òn kàj sę dậ v šùmu. Bàš si dậl drěku
plùsku. Promašio si u poslu.
dạvàti ipf dŏ, nadŏ, pŏv, prŏ, raz, sprŏ, z,
(dậvat; -am/dâjem, -aju/ûX/jěju; dậvaj; -al,
-àle; dậvan; dã>vajne) davati, pružati
Hùtmanič ję bŏgậtem zìmal a sirŏmãXkem
dậval. Leněne pòvesme i pèčę sù sę
dạvàlę i na jantậr na svẽʚtkę. N÷ smeš
svijnč÷tu dàti jèsti v krĩlu.
dã>vek m (-a, -ŏv) <dậča> daća, podavanje,
porez DãXvki su sę v÷kši i niệ mòči nazmạgàti. {K. davak; Sl. davek}
dạvìti ipf pŏ, za, (dậvim; dãXvi, -ètę; dậvil, -ìle;
dậvlen; dã>vlejne) 1 <gụtìti, dušìti; tạplàti>
gušiti, daviti Dạvìli su ga z rukàmi. Dậvil sę
v SãXve, àl su ga zliệkli vận.
2 gnjaviti, dosañivati D÷j nậj mę i s tiệm
dạvìti.
dè adv <gdè> gdje Dè si, dè si, pòslan si mi,
àli tę nìgde niẽʖma. Èj hâj, dè ję Hrvậtska a
dè smę mî! Dè su čělę tù ję mědX, dè ję
võda tù ję lědX, dè su snèję tù ję jěbX. Dà bi
t÷ i dè bi t÷? Nậj ìdę i tậ v kòš dè ih ję jòš.
Dè bi jậ tò mògel?
□ - dè adv <dègde> gdjegdje, mjestimice
Dè dè sę mòrę nậjti i blãXgva.
d÷bel adj (deběli; d÷bela; deb÷lši/dèbleši;
pre-) 1 debeo, utovljen D÷bel kàk pûXv.
Prãsec ję dòsti d÷bel za klàti. Pred÷bel ję i
n÷mrę sę sậm nì ŏbùjti.
2 širok Slanìna ję bîla i četìri pr̀stę d÷bela.
Làžeš kàk si dùXg i d÷bel.
3 zimski V zĩme nòsi žẽʚna deběli rũXbec, a
mûXžX deběli kapût.
4 krupan Bàžul žộhar ję jậke d÷bel i liệpe
cvẽtę črlěne ìli biẽʖle. Nigdậr niệ predùXg, čè
ję dòsta d÷bel, nìti pred÷bel čè ję dòsta
dùXg? (kûrc)
5 dubok (za glas) Ìma d÷bel glậs i gŏvòri
kàk z bẽdna.
6 gust Za prîpekę ję nàjlepše v debělem
lậdu. ¤ imèti debělu kộžu biti bez stida;
děbel za vûvi glup; zliệči deb÷lši kràj nastradati; d÷bela ję noseća je {Mp. debela}
d÷bele adv (-÷lše; pre-) ukrupno, rijetko a
jako Tukačìca tũXčę kònŏplę najpriệ na
d÷bele, a òXnda na dròmle. Škộlnik vũdril
na òrgulę na d÷bele i ŏtpŏpiệval: Jậ niẽʖ-
115
sem nìšta kvãXren, sàme sem si rìt raspậral
deb÷lkast adj (-àsta) debeljuškast Liẽʖpa
màle debelkàsta diẽʖklica ję.
děblati ipf z, (-am; -an; -ajne) 1 debljati,
debeliti, toviti Z bõXbem ję svînę děblal i tàk
su bîlę d÷belę da niẽʖsu mòglę na nõga stậti.
2 - sę debljati se, gojiti se Pŏčěla sę děblati
kàk prasìca.
dẽca n zb (-ě, -ộ; dem hip n zb dečìca -ę,
-ĩcŏ) djeca; dječica Mậla dẽca mậla brìga,
vèlika dẽca vèlika brìga. Dẽčke za ženìti a
jòš sę z mậlŏ decộ ìgra. PûXna ję hìža drộmlę dečìcę. □ dècu tìrati obavljati pobačaje
Vučitělka ję navčîla žẽʚnę dècu tìrati.
dečậk m (-ãXka, V dẽče) dječak Dečậk sę velî
dŏ četrnậjstŏga lèta. Kàj bu zX t÷bę, dẽče?
(Dr÷k, čè tę vûXk pŏjiệ)
dečã>rec m (-a, -ŏv) <dečkiệr> Zěli su dečãXrca za slũgu. {J. dečarec}
dẽčec m (-ẽca, -ŏv) dem dẽčke Dvậ dečẽci
su sę zvùčili za lõvcę. J÷mput ję diẽʖte tẽʚre
ję bèzX griệja, na pŏdĩgajnu vīknùXle: Gl÷jtę,
dečẽca kàk mèca!
dečî/dèčiji/dečĩji pron (dèčijega/jẽʚga) gdječiji
Diệs ję jòš dèči kõtec z rîtkem pòkrit. Na
Kĩščice diệs jòš dečĩje třsije.
j
dečînski/dèč i adj dječji, djetinast Pŏ dečînski sę velî Zạgr÷bu i ZãXbreg. Vèliki ję àl jòš
ìma dečînsku pòmet. Z bẽdzga su dèčję
pùškę i bridzgậlkę.
dẽčke m (-a, -ŏv/ộv/diẽʖčkŏv, -i/mî, V dẽče;
adj dẽčkŏv -òva) 1 dečko, dječak KàdX sę
dẽčke zrŏdî vrãXpci i mramlîcę Bòga mòliju
jęl òn ne nòsi fèrtun i drŏvtînije ŏpậnę nìm
na z÷mlu. Niệ òn dẽčke kî tũXčę, nèg òn kî
držî. 2 <mlãXdenec> momak Àk ję mlãXdejnka v÷kša ŏd dẽčka, bûXdu imèli sr÷ču pri
kộjne. Dečkòva hìža mộra za gòsti pripràviti kràvu i prasìcu i pŏbrînuti sę za mělu.
□ stậri - neženja; 3 <kậrta dŏlnậk> dečko
u kartama Dòbil ję sãmę dẽčkę.
dèčkec m (-ẽca, -ŏv) dem hip dẽčke Zrŏdîla
ję jòš jenòga dečkẽca.
dèčkič/dečkîč m (-a, -ŏv) dem dẽčke
1 dječačić Znậm tę dòk si jòš bìl dèčkić.
2 <šègrt> naučnik Šòstar îma dvậ dečkîčę
v nậvuku.
dečkiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv; dem m dečkiệrec)
deklìca
pej dẽčke deran, omražen dječak; dječačić
Dečkiẽʖrem znậ bìti lĩce pikmàste kàk pûrine
jãjce. {ðe. dečker}
dèd>/dèda m (-a/ę, V dẽde/dēdô, dèdem/diệdŏ, -ŏv, dèdi/mî; adj dèdŏv/diệdin)
djed/djedo; djedov DèdX znậ prìčę prîčati.
Mẽʚga dèdę dèdX ję bìl zãXjni gŏspŏdậr Šatŏvìčŏvę družìnę. Dèda, dèdX ìli dèdek ję tậtin
i mậmin tàta. Diệdina lùla ję v dèdŏve tộrbe.
dèdek m (-a, -ŏv) dem hip dèdX 1 djedica
Dèdek ję sèdel pŏd jàbukŏ i glědel òblakę.
2 starčić, stariji čovjek Stậri dèdek kàk
medvèdek (zgledî).
3 djed vrsta jestivih gljiva (Leccinum sp.)
Mộj dèdek ję nàbral kŏšãXru dèdekŏv.
d÷j nậj (pl d÷jtę nậjtę) part ta, pa, nemoj,
nemojte, molim vas D÷j nậj, kàj gòdX
gŏvŏrìti. Dějtę nậjtę kàj gòdX gŏvŏrìti!
d÷j part ta, pa, dajda, dajdar, dejdar, nu,
hajde J÷la, d÷j stàni v hlậdX! D÷j sę mẽkni!
D÷j sę prekrîži! D÷j bàba prědi, d÷j. Děj sę
na Bòga zmìsli! (Gr̀ba kõlca třsa ti ne gledî
k brègu)
d÷j pf (od dati pl d÷jtę) daj, dajte D÷j, kûm,
pìti! Jậ bum dậl jèsti. D÷j, òtpri! Bộg d÷j,
Štèfek, Bộg d÷j sàki dận! (ŏdzdràvil mu ję
na: Dòber dận!).
j
r
j
d÷jdar/d÷ de /d÷ dertę part <dàjda, dàjdar>
za poticanje, dede, hajde, kreni D÷jder sę tî
tòga prîmli. Dède sę gẽni! Dèder sę pŏkậži!
pj D÷jdar, d÷jdar, dèvŏjčica dà si pridišìm!
Àlaj Îvo, br̀kŏvi ti črni, dèder si ję bečậrski
zavrni.
dèka f (-ę, diệkŏ, -) 1 vuneni pokrivač [mañ.
deka <nj. Decke] Põkri sę z diệkŏ.
2 gornja ploča u gradnji Dènes smę dèku
zgŏtộvili.
3 dekagram, 10 grama, 1 dag Tò ne vậžę
nì dviệ dèkę.
dekàm adv gdjekamo Měči tò dekàm gòdX, dè
mòrę stàti.
dèki pron (-õga) <detẽʚri> gdjekoji, poneki
Mòrti nậjdeš dekõga kî tò jòš ìma. Jòš z
dekiệm sę mòči õ tem spŏmīnàti.
dèkla f (-ę, dẽkli) sluškinja Pŏpòva dèkla ję
lùk jiệla i põpa klěla. {H. Du. dekla}
deklìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) dem diệkla <diẽʖklica>
djevojčica Bîla sem v četìrinậjstem lète
deklìca i ìšla v Budiệnce.
dẽklič
dẽklič m (-a, -ŏv) djevojčurak Jàga ję v÷č
pr÷cek dẽklič. {J. deklič}
dèklička/deklîčka f (-ę, -i; dem f deklĩčkica
-ę, -) dem deklìca mala djevojčica Znậ bìti
deklîčkam lĩce pikmàste kàk pûrine jãjce
a tò sę vrậči mîvajnem z brèzŏvŏ miệdzgŏ
v pretùletje. Deklĩčkica jòš nẽʚjdę v škộlu.
deklìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) augm pej diệkla djevojčura Liẽʖna ję tò deklìna. {Še. deklina;
ðe. deklanja: omražena djevojka}
dèkud adv gdjekuda DèkudX sem gòdX ìšel
niẽʖsem nìš nàšel.
dèkung m (-a, -ŏv) rov, zaklon, sklonište,
bunker [nj. Deckung] Na sậm Bộg Bõžič ję
Mîške v Galîcije zdîgel glãXvu z dèkunga i
kûgla ga dìrekt v čẽʚle trěfila.
d
dèlati ipf dŏ, na, nadŏ, ŏb, ŏ , pre, pri, spre, z,
za, (-at; diệlam; dèlal, diệlala; -an; -ajne)
1 raditi, praviti, činiti, izrañivati Diệlaju na
pòlu. Za põsel ję liện a za dècu dèlati jậke
màren.
2 pripremati Z venîkŏ su šalãXtu dèlali
(jŏctìli). ÒXnda su skŏnčàli dõgda bùXdu
svàtę dèlali.
3 - sę praviti se, izigravati nešto što nisi Nậj
sę dèlati mũXder, àm tę dõbre znậm. V rîte ję
bìl i dr÷k znậ. (Diệla sę mũXder).
¤ Kàj tò diệlaš? Nemoj to raditi;
dèlatni adj (ant nę-) radni Dèlatni dận ję diệs,
niệ nìkakŏv svẽʚtek. Kapàrile sę diệklu v
nedèlu a i v dèlatni dận. Dènes ję svẽʚtek i
nędèlatni dận.
delavậr m (-ãXra, -ậrŏv) <grõXzdiče> sorta
direktno rodeće vinove loze [Delaware:
indijansko pleme] Delavậr ìma mậlę ràne
zrèlę črlẽʚnę gròzdekę. {O. delavare}
dẽlba f (-ę, -i) dioba, djelba, podjela, dijeljenje
Šatŏvìčŏva vèlika hîžna družìna sę pŏdelîla 1864. a dẽlba ję dŏvršěna 1872. lèta.
dèle n (-a, diệl) <põsel, diệlajne> posao, rad,
djelo Dèle diệlam, dèle mę gledî i dèlu
nigdậr kràja. Čè ję dèla ję i dậnŏv. PrèzX
dèla – niệ jèla.
delìti ipf dŏ, na, ŏ, raz, v, z, (-îm; diệli, -ètę,
dèlil, -îla; dẽlen; diẽʖʖlejne) dijeliti Glavậr
zèmlišnę zàjednicę ję zadrugậrem dèlil
drvarìju.
delnîk m (-ĩka, -îkŏv) dionik Diẽʖkla niệ nègda
116
bĩla delnîk kàdX sę družìna delîla. Sàki delnîk
ję znàl kùlike pràva ìma v zèmlišne
zàjednice. {G. V. delnik}
dèmfer m (-a, -ŏv) ublaživač, odbojnik na
vlaku [nj. Dämpfer] Čẽʚra sem sę võjzil na
dèmferu ZãXgrebX.
demižộn m (-õXna, -ộnŏv) pletenka, šibljem
opletena staklena boca od 3 do 10 litara [tal.
damigiana <perz. damagan po gradu Damaghani, eng. demijohn] Pòpili su demižộn
vĩna. {V. demižon; G. demižonka}
dendènes/diẹndènes adv dan-danas, još i
danas, čak do danas Sę tò i dendènes
pòmetim kò da ję čẽʚra bĩle. Jòš sę nì dŏ
diẹndènes niẽʖsu pòmirili. Tò sę i diẹndènes
pripŏviệda. {V. dendenes}
dendēràti ipf za, (-ěram; -al, -àle; -ẽʚʚrajne)
pjevati kao pop na sprovodu Pòp ję tàk
denděral nì nariệkajne niệ sę čùle.
{G. denderekati : brbljati; obilaziti}
dènes adv <diệs> danas Kàj dènes m÷ne –
tò zùtra t÷be. Ne mộra sę sè põsel dènes
napràviti. Dènes jẽʚsmę zùtra niẽʖsmę a
Bộg bu pĩtal dè stę bĩli kàdX pri Mîške niẽʖstę
pĩli. □ - zùtra adv jednom BûXš tî v÷č dènes
zùtra vìdel štè ti ję dõbre štèl.
dènešni adj današnji Pŏmộjzi Bògek i dènešni gòdek! Niệ ga bĩle a bìl j÷ i vìše ga
nigdậr ně? (Dènešni dận)
d
dẽnuti pf ŏ , pŏ, pre, z, (dènem; dẽni, -ètę;
dẽnul, dènula, -le; -ut) 1 dahnuti, udahnuti,
izdahnuti Stìsnul ga za pîsk, n÷mrę dèhnuti.
Primĩril sę tàk dà nì ne dèhnę.
2 pomirisati Dẽhni, liệpe dišî.
dènuti/dèti pf dŏ, na, nadŏ, ŏ, pŏ, pri, raz,
razŏ, v, za, (-ènem; dẽni, -ètę; dèl, diệla;
j
dè nen/net/dèt) djenuti, djeti, staviti, metnuti, položiti Dẽni tò v ž÷p. Dẽni nèkaj v zûXbę, da niẽʖsi natẽšče. ¤ N÷ znam kàm bi sę
dèl, tàk ję pùXne põsla. Dẽni mu sòli na rěp.
(Pŏbiệgel ti ję) dèti nậ sę udebljati se
deputật m (-ãXta, -ậtŏv) 1 dobivena količina
drva Glavậr ję dèlil deputật dřv sàkŏmu
delnĩku zèmlišnę zàjednicę tùliki kùlike ję
ĩmel pràva šùmske ŏsmîn. 2 prihod u
naravi, zarañeni dio proizvoda [lat. deputare: cijeniti] Slũgi na màrŏfe dŏbîvaju
deputật. {Ko. G. deputat}
117
deràča f (-ę, -ậčŏ, -) dernjava Tùliku deràču
niệ mòči pŏslùšati.
Derěške m (-a, -ŏv; f Derěška) sivi konj
(kobila) s pjegama [mañ. deres: siv]
Derěške ję sìvec š črnemi flèkicami.
d÷set num (-ěte, -ětem, -ětèmi/èmi) deset
(10) Tò sę skùpa kŏštàle d÷set fŏrìnti.
¤ Bî d÷set pûXt j÷n dr÷k pŏjèli. (Jậke su
škřti). Hõču, sèmi desetèmi (z ŏbŏdvèmi
rukàmi). Čèkamę tę sèmi desetèmi (àli na
nõga!). Kèsen si.
desetàča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) 1 <desětka> novčanica od deset jedinica
2 zvijezda Zŏrnàča i Desetàča su zviẽʖzde.
desetậk m (-ãXka, -ậkŏv) 1 bačva od 10
vjedara Desetậk mi ję jòš pùXn vĩna.
2 vlak u 10 sati Zakẽsnel sem na cûg
devetậk i ŏdv÷zel sę z desetãXkem.
desěti num (-ŏga) deseti PùXžX ję d÷vet liệt ìšel
na hrậst i desěte pŏžùril i õpal.
desětka f (-ę, -i) 1 desetica u kartama Dòšel
si mi kak kiệc na desětku. Došao si u pravi
čas. 2 novčanica od deset jedinica PŏsûXdi
mi desětku.
dẽska f (-ě, -ộ, dẽski/desiệk; dem f deščìca
-ę, -ĩcŏ, -îc; adj dèščen) <ràlin> daska;
daščica [mañ. deszka] Dŏv÷zel ję pûXna
kõla desiệk. Lèska sę, lèska kàk dẽska?
(Gộla rìt) Deščìca ję sedậle na cŏkậlke.
Imèli smę v hîže dèščeni pòdX, niệ bîla
nàbita zẽʚmla.¤ Falî mu dẽska (j÷n kŏtậč) v
glãXve. Luckast je.
desnàča f (-ę, -ậčŏ, -) 1 desnica, desna ruka
Z desnậčŏ sę krĩža i jiệ.
2 dešnjakinja, kobila ili krava koja vozi s
desne strane Mậ Lìnda ję desnàča.
desnậk m (-ãXka, -ậkŏv) dešnjak; vol ili konj s
desne strane, Desnậk sę velî võlu i kõjnu
těri na dẽʚsne strãXne vòjzi.
deščîčka f (-ę, -i) 1 dem deščìca mala daščica 2 pribor za snovanje tkanja Deščîčka
za snŏvàti ìma sàkę strãXnę šěst lûknic a
sriẽʖdi ję jẽʚna vèlika kàk sr̀ce i òber ně màle
mèjnša ŏkrũXgla.
{L. deščica ima 12 predjela za klupka}
deščìti ipf pŏ, (dèščim, -iju/ę; dẽšči, -ètę;
dẽščil, dèščila, -ìle; dèščen; -ejne)
pokrivati daskama NàdX štậlŏ sę dèšči.
d÷ver
detěče adv djetinasto Tùliki dẽčke a jòš sę
detěče pŏnậša.
detěči adj dječji, djetinjski Ìma detěču pòmet
i glãtke lĩce kak detěča rìtica.
dětel m (-a, -ŏv) ptica djetao (Dendrocopus
maior) Dětel ìma liệpu kûkmu na glãXve.
¤ Pŏpiẽʖva kàk sliệp dětel.
h
d÷tela f (-ę, dětel/detěli) <črlẽʚna/ rvậtska/h
òrvatska d÷tela> crvena djetelina (Trifolium pratensis) V Cẽʚrju sę najvìše siệja
h
h
rvậtska/ òrvạtska ìli črlẽʚna d÷tela.
□ talijậnska - <luciệrna, sedmàča>
lucerna (Medicago sativa) Talijậnska
d÷tela rãXstę na bòlše zẽʚmla.
d÷telica f (-ę, -) dem d÷tela pj Mộj drãXgi
d÷telicu kòsi. □. zậjčekŏva - <zẽʚliče> zečja
soca (Oxalis acetosella) Zậjčekŏva
d÷telica ję dõbra za žẽʚju gasìti.
detelìšče n (-a, -îšč) djetelište MãXček ję
d÷telu zãtrl i detelìšče sem pr÷ŏral.
detẽʚʚri pron (-òga) <dèki> gdjekoji Na grộbju
su drevěni krĩži i detẽʚri želiệzni. Ìdeju õni
spật, detẽʚri najràjši spî.
dẽvec/dõvec m (-a, -ŏv; adj dẽvcŏv) udovac
Dẽvca ję zẽʚla. Dẽvca v družìne pęrûX snèję.
Õstal ję mlậdX dõvec z det÷tem. {Gh. dovac;
ðe. dovec}
devenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f devenîčka -ę,
-i) krvavica, jetrenica, djevenica, vrsta kobasice KãXkva ję rậzlika mej frậtrem i devenĩcŏ? (Devenìca ję prevězana na sàkem
krậju a frậter sàme sriẽʖdi). PõjeñX si devenîčku! {Še. devenica} □ biệla - češnjovka
Biẽʖlę devenìcę sę nadiẽʖvaju z měsem i
biẽʖlem lùkem. črna - krvavica Črna devenìca sę nadiẽʖva s hajdînŏ kậšŏ ìli z jậgli
zmiệšanemi s krvjộ. {Ba. divenica}
devenîčni adj djeveničin, krvavičin Devenîčni nậdev niệ gôtŏv. Devenîčnę làčę m
nad Niệ štèl jèsti devenîčnę làčę (čriệve ŏdX
devenîc) i tò mu ję špòt.
d÷ver m (-a, -ŏv; dem m d÷verek)
1 mužev brat, djever, djeverić Ìšla sem z
d÷verem pŏ òpajnkę v ZãXgrebX. Mộj d÷verek
ję m÷ne bìl jậke dòber.
2 <deběli kûm> djever u svatovima MlãXdencŏv bràt ìli fiệrmajnski kûm ję d÷ver.
d÷vet
d÷vet num (-ěte, -ětem, -ětemi/èmi) devet (9)
BûXm ti jậ naprậvila dà tę bûX d÷vet zĩmic
tr̀le. Diẽʖte bèzX kr̀sta n÷mrę dŏbìti sviệtlŏsti
na drùgem sviẽʖtu i pŏ d÷vet mesiệc sę
plậčę v grõbu. SlepŏvûXžX ję ŏtròvneši nèg
d÷vet kậč.
devetậk m (-ãXka, -ậkŏv) 1 bačva od 9 hl
2 vlak koji polazi u devet sati Lãjtu kî ìma 9
hèkti ìli viẽʖder i cûgu kî ìdę v 9 vûr sę velî
devetậk.
devěti num (-ŏga) deveti ¤ Bì jèl sèmi
devetèmi Krậjnci. (Naviệk ję glãXden)
dęvetìna/devětina f (-ę, -înŏ/ětinŏ, -tîn/ětin)
devetina Najmlàjšŏmu bràtu ję bîla
dęvetìna imiẽʖtka.
devětka f (-ę, -i) 1 brojka devet, 9
2 devetica u kartama Devětka tì ję v rùXka.
devìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <dŏvìca> udovica
Mlậda devìca ję br̀že nàšla mûXža.
dèvica f (-ę, diẽʖvic) djevica Pŏ sẽʚle su čìtali
knìžicu Sẽjna dèvicę Màriję. pj Nàrŏdil nàm
sę krậl neběski ŏd Màriję čîstę dèvicę.
devŏjậčki adj djevojački Vũreki mòreju bìti
junậčki, devŏjậčki, mùXški i žějnski.
devộjka f (-ę, -i) <diệkla> djevojka Štè přvi k
diệkle n÷gŏva devộjka. pj Nậj sę stậjaju
mlậdę snèję i devộjkę i junậki sì jenãXki.
Mòja kràva Bèba dõbra ję dòjka i liẽʖpa kàk
devộjka! {ðe. V. devojka}
dèž>ñ> m (-a, -ŏv/ộv; dem m dèžñek; adj dèžñen -èneši) kiša, dažñ, kišica Čè na MedãXra dèžXñX curî cûrel bûX mèsec dận. Àk ję
nav÷čer n÷be krvậve, drùgi dận bu vèter i
dèžXñX. V trậvnu sę spustî tìhi dèžñek, travŏvậbec. Ciẽʖle pretùletje ję bĩle dèžñene.
dežñ÷ven adj (-ěvna, -÷vneši) kišovit J÷sen
ję jậke dežñěvna. {O. dežjevni}
dežñěvje n zb (-a) dugotrajne kiše Tòmu
dežñěvju nìkàk da kràj dõXjdę.
dežñevnậk m (-ãXka, -ậkŏv; adj ñežñevnã>kŏv, -òva) <zněbač, mañarộn> daždevnjak
(Salamandra maculosa) Dežñevnậk ŏpậnę
z dèžñem z n÷ba.
dežñìti ipf na, ŏ, (dèžñi; -ìle ję; dèžñene;
-ejne) kišiti, daždjeti Ciẽʖlu nộč i ciẽʖli dận
dèždi. Bĩle bi dòsti tòga dèžñejna.
děžmati sę ipf (-am; -an; -ajne) zadirkivati
se, natezati se, peckati Za kmetstva je dež-
118
mati značilo desetinati, uzimati deseti dio
priroda [mañ. dezsma: deseta] Dẽca sę
děžmaju. {H. B. dežmati; Du. dražmat}
dežnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) kišnica Dežnìca ję
dõbra za pràti pàrile.
dìčen adj (dîčna; dìčneši) ponosan Jậke ję
dìčen na svẽʚga sĩna.
d
dìči/dîgnuti pf na, ŏ , pŏ, pre, pri, z, za,
(dîgnem; dìgni; dîgel/dìgnul, dîgnula,
dìgle/dìgnule; dîgnen/ut) <zdìgnuti> dignuti
Dìgni tò kàj ję ŏpàle pŏd stòl.
dīčìti sę ipf pŏ, (dîčit; -im; dĩči, -ètę; dîčil, -ìle;
dîčen). <štìmati sę> hvaliti se, ponositi se
Niẽʖma sę bàš š čiệm dīčìti.
diẹbàti ipf za, (diệbat; -lem/am; -li, -lètę; diệbal, -àle; diệban; -ajne) vrebati, uhoditi
Diệbal ga ję dŏk ga niệ zadiệbal.
{ð. Tr. Vi. Fu. debati; G. gebati}
diệkla f (-ę, V dẽkle, -i/diẽʖkel) 1 djevojka
Dẽčke sę vučî kŏsìti a diệkla hŏdìti. Če
prẽʚjdę pŏd dugŏvậču dèčke, bûX põstal
diệkla, a če diệkla bûX dẽčke.
2 udavača, mladenka Diẽʖkla mộra dẽčku
rûXbaču i gàčę zŏšìti i dŏn÷sti Ŏtìšel ję pŏ
sviẽʖtu îskat diệklu kậ niệ ŏd màterę
ròñena. □ mộrska - sirena Mộrskę diệklę
su pộl rìbę a pộl diệkle i preliệpe pŏpiẽʖvaju.
stậra - <stậra pậrta> usidjelica BãXra ję
ŏstậla stậra diệkla.
diẽʖʖklica f (-ę, diẽʖklic) 1 zjenica V jòku ję
biẽʖlek i diẽʖklica. 2 dem diệkla <dèklica,
deklìca> djevojčica Diẽʖklica sę velî dŏ
četrnậjstŏga leta. Mậle diệkle sę velî
diẽʖklica i dèklica. I sàka diẽʖklica ìma v
jòkeke diẽʖklicu, a dèklicę v jòku niẽʖ.
diệl m (-a, -ŏv) 1 dio Kõga niẽʖma, niẽʖma mu
nì diệla. □ dèlati z diẽʖʖla obrañivati polje za
dio priroda; Zậgŏrkę tučûX kònŏplę z diệla.
2 <dẽlba> dioba Tûtŏr ję diệl pŏvõdil.
diệlanec m (-a, -ŏv) patvoreno vino Pil ję
diệlanca i glãXva ga bŏlî. {ð. delanec}
diệne n (-a, -) 1 dno Diệne na lõncu ję precūrèle. SûXdič ìma čẽʚle, diệne, drộbX i dùXgę.
2 <tũre> četvrtasti komad platna ušiven
izmeñu nogavica gaća Gàčę ìmaju dviệ
gačelnìcę, diệne, svîtnak i dòle ŏbîčkanę
r÷sicę.
119
diệs adv <dènes> danas Kàj ìmaš napràviti
diệs, napràvi diệs a kàj za pŏjèsti diệs,
zùtra põjeñX. Za diệs ję bĩle dèla dòsta.
Pòmetim kak diệs.
diẽʖʖte n (det÷ta; dem n detěce -a; dem n
detěšce) dijete; djetence, djetešce Če
diẽʖte prekŏrậčiš dŏk na zẽʚmle ležî nę vìše
rậsle. Diẽʖte n÷ smę čez õblŏk glēdèti mlậdi
mèsec, n÷ bu rậsle. Ŏstàle ję detěce bèzX
jõca i màterę. Přve detěšce mi ję zbetežàle
i mrle. {Vg. ditehce}
diẽʖʖva f (-ę, -i) <grbadiẽʖva> deva (Camelus
dromedarius) [mañ. teve; tur. deve: tegleća
životinja] Diẽʖvę su v Maksimiệre.
diẹvàti ipf na, nadŏ, ŏ, pŏ, raz, razŏ, v, za,
(diẽʖvat; -lem/am; -li, -÷tę; diẽʖval, -àle;
diệvan; diệvajne) <metàti> stavljati, polagati, dijevati Tìčekem diẽʖvlem jèsti sàki
dận. Pĩjavkę su lòvili i diẹvàli vu flàšu.
dîgan adj dizan; nabubren, koji se može širiti
Kakvòga ję cìgla najvìše v nậše cĩrkve?
(Dìganŏga). Triệba mi dìgane tiẽʖste.
Pěčę sę dîgana gìbanica.
dìgati ipf na, pŏ, pre, z, (-at; dîžem; dìži; dìgal,
dîgala; -an; -ajne) 1 dizati; bubriti Štè najvìše vîčę tè najmèjne dîžę. Dẽni tò tiẽʖste
dìgat. ¤ dìgati nộs oholiti se 2 - sę dizati
se; bubriti; ustajati KãXkva ję rậzlika mej
kûrcem i èrŏplanem? (KàdX sę dîžę èrŏplan
îdę s÷ mèjnši, a kûrc s÷ v÷kši) Tiệste sę
dîžę. Dìžete sę liệni, v÷č ję dènek biệli!
dìgu part pj Dìgu dìgu dậjca mlìnar ìma jậjca,
mlìnarica pìcu kàkti rukavìcu.
dihtàti ipf za, (dìhtam; dîhtal, dìhtala, -àle;
dìhtan; -ajne) dobro prijanjati, čvrsto držati,
zaptivati, brtviti [nj. dichten] ZãXtik ne dìhta
bàš dõbre.
dijậk m (-ãXka, -ậkŏv; dem m dijàčec -êca,
-ŏv; adj dijậčki) ñak, učenik, ñačić [mañ.
diák <gr. diákonos: sluga] Dŏmištrànti su
bĩli dijãXki škộlę. Na verŏnậuku ję pòp dijãXkę kî niẽʖsu nàvčili skûbel za lậsi òber vûv
dè najvìše bŏlî. V pùčku škộlu su mậli
dìjačeci nŏsìli sàme plòčicu, kamiệnec i
čìtanku vu plàtnene tộrbe. ¤ Ìdu kàk dijãXki
škộlę. DijãXki nòsiju dijậčkę knìgę. Dijã>kŏvš
čica f top D [<prez. Dijaković E200]
dìjati ipf na, za, (dîjam; dìjal, dîjala) <sòpsti>
dîmje
disati, dihati Niệ mògel dìjati. {Ba. dijat}
dĩka f (-ę, -) slava, čast, ponos FãXla mu (je) i
dĩka bũXdi! (Velî sę kàdX sę spŏměnę Bộg,
Ìsus ìli Mậjčica BõXža.) Tò mu ję na dĩku.
□ - neběska raj, rajsko blaženstvo V dĩke
neběske dộbrę dušìcę sedîju i Bògeka i
Mậjčicu BõXžu gledîju a tàk su liẽʖpi i preliẽʖpi
dà ih sę niệ mòči naglēdèti nì prenaglēdèti.
¤ Kàj ję s÷ tò spràm dĩkę neběskę! (Velî sę
kàdX štè kàj prẽʚveč fậli.)
Dikmić pr (Dìkmič, -ŏv, -ka) [pat. <nar.
imena Dika, Dikomir] Sesvete 26 LP26!
Dikmići se spominju već 1678.
dildậjčec m (-a, -ŏv) <šmĩček> drveno pomagalo kojim se namata preña za tkanje Z
dildậjčecem sę vîja prěña da sę rũXka ne
nažûli. {V. dilidajec: zvrk; Fu. diridajec: zvrk}
dil÷kter m (-a, -ŏv) <dir÷kter, tùdum>
direktno rodeća necijepljena vinova loza i
vino od nje, ñikan Dil÷kter ìma debělu i
žìlavu pèčku kò da ję zX kộžę. Trî su fẽʚlę
dil÷ktera: biệli, črni i črlẽʚni.
diližànsa f (-ę, -i) poštanska kočija [fr. carosse de diligence: brza kočija] V Pŏpộvce ję
bĩla štãXcija diližànsę. {V. diližanca}
dîm m (-a, -ŏv; dem m dìmek) dim PûXvę z
dùpla tèraju z dìmem. Za vèšanicę sę
měse ŏbiệsi v dîm. Liệpe gŏrî i dìmeka niệ
vìdeti. ¤ pĩzdin dîm luk i voda, nešto
bezvrijedno ili besmisleno
dìmeka/dòmeka adv <dimộm, dŏmộm> dj
doma, kući, kod kuće, u kući Ìvek, ìdemę
dìmeka dè ję najlèpše. Ìdemę dòmeka a
zùtra bûXmę dòmeka.
m
dìme /dimộm adv <dŏmộm> doma, kući
Nẽʚjdemę dìme dŏ zŏrjě. Ìdemę dìmem.
Ŏstậvi slũžbu i ŏtîdę dimộm. Ŏdn÷sli su ga
dimộm i dòma ję mřl.
dīmèti ipf na, za, (-îm; dîmi; -ètę; dîmel, -èle;
dîmlen; dĩmlejne) <kadìti> 1 dimiti Z gûXbŏ
dimîju čelậri kàdX čẽʚlę ŏgrĩnaju. 2 - sę (dimî
sę; dīmèle sę) <kạdèti sę> dimiti se, ispuštati dim S trûXdem sę dìmi kàdX sę čẽʚlę
ŏgrĩnaju dà sę ròjiju. ¤ biệjžal ję dà sę s÷
dīmèle bježao je svom snagom
dîmje n (-a) prepone J÷knul ga v dîmje.
Krậlevna ję imiệla znamiệjne v dîmju
sûXnce, pŏd kòlenem mèsec, na cìceke
zviẽʖzdę. {H. B. G. J. R. ð. dimje; Gr. dimja}
dìmnak
dìmnak m (-a, -ŏv) <rậfung> dimnjak
Pri KûXse ję rõXdine gniẽʖzde na dîmnake.
dìna f (-ę, dĩnŏ, dîn) dinja (Cucumis melo)
[mañ. dinnye] Štè sę na dìnę hîta ŏstậnę i
b÷z vùgŏrkŏv.
dìnar m (-a, -ŏv) dinar; novac [lat. denarius:
10 kao novčić <gr. denarion <ar denar]
SkûXp ję grậdX za dìnar kàdX dìnara niệ. Če
sirŏmậk vkrậnę dìnar, ŏbiệsę ga, a če
gõspŏn milijûXn n÷mu nìkaj niệ.
dìni dìni part česti početak dječjih pjesmica
Dìni dìni dînę dè su mõję svînę. Dìni dìni
dãXna vòzi bàba bãXna. Dìni dìni dùka dòšel
ję vùka Dìni dìni dậ sę, ŏdn÷sel ję prậse
Dìni dìni dùkaste bàš najlèpše kùrtaste.
dìnica part u dječjoj pjesmici Dìni dìni dìnicę
dè su mõję svìnicę.
dînstati ipf z, (-am; -an; -ajne) pirjati
[nj. dünsten] Dînsta im měse.
dīràti ipf (dîrat; -am; -al, -àle; dîran; dĩrajne)
dirati, doticati Nigdậr v nộči ne dîraj v nìkŏga. Na V÷liki Pẽʚtek sę n÷ smę zẽʚmla
dīràti, nì ŏràti nì kŏpàti.
dìrati sę ipf dŏ, pŏ, pre, vu, (dîram; -al, -àle;
dîran) <rùšati sę, pŏdìrati sę> rušiti se KàdX
sę n÷be dîra i zậjcem niệ mĩra..
dirèkt adv izravno, točno, baš [nj. direkt <lat.
directus] Trěfila ga dirèkt v čẽʚle. Ŏdmàšil sę
dirèkt Svẽʚti Îvan na sûXdX.
dĩsnica f (-ę, -) <črnavka> modrica, masnica,
podljev Dîsnicę su mu bîlę pŏ sę plěča. Dè
grîznę stenîca naprậvi sę dĩsnica kò da bi
tę z bîčem vũdril. {G. diznica; V. dižnafka}
dīšàti ipf na, pŏ, prena, pri, za, (dišîm; dîši,
-ètę; dîšal, -àle; dĩšajne) 1 mirisati Čè sę
kràvam dậ pŏjèsti màterinę dušìcę mliẽʖke
liệpe dišî. Smrdî kùXdela – dišî bậjs.
{T. dišati; V. dišati; R. dišet}
2 pej vonjati, smrdjeti Òp šî šî pŏd vuglìčem dr÷k dišî. ¤ nìt smrdî nìt dišî nejasan
dišěči/dišû>či adj mirisav, mirisan, mirišljiv
Črlẽʚna riẽʖtka dišěča imbrĩna ję najbòlša
fẽʚla grõXzdija za zŏbàti. Mîvala sę z dišûXčem
sòpunem.¢
divận m (-ãXna, -ậnŏv) <spòminek> razgovor
[tur. divan] Õ tem nì divãXna.
dìvjač f zb (-i, -i) divljač Nègda su nãšę šùmę
bîlę pûXnę dìvjači i zverînę.
120
divjàča f (-ę, -ậčŏ, -) 1 <divjàčina, dîvja d÷
tela, pitŏmnàča> bijela djetelina (Trifolium
repens) Divjàča ję pûXna čẽʚl i niệ smeti îti pò
jne bòs. 2 divlja voćka Na divjàče smę
nàbrali jậbuk za jõcet.
divjàčina f (-ę, -ậčin) 1 meso od divljači
Divjàčinu trèba napậcati.
2 <dîvja d÷tela> bijela djetelina (Trifolium
repens) Svînę sę ràda pasûX na divjàčine.
divjậk m (-ãXka, -ậkŏv) 1 divljak Tî si prậvi
divjậk kò da si šùmę vùšel
2 divljaka, podloga za cijepljenje Rûškę
ciệplenę na divjãXku kî šùme zrastûX vèlikę i
dùXge trậjaju.
dîvji/dîvli adj (dìvješi/leši) divlji Dîvji ję kò da
šùmę pŏbiệgel. Mej jalšěvjem v jãXrku su sę
gniẹzdìlę dîvję ràcę.
dîvka f (-ę, -i) pržena cikorija kao nadomjestak kave; žitna kavovina [? češ. dívka:
djevojka] Kûvala sę vìše dîvka nèg prậva
kãXva. {Ba. divka: ječmena kava}
dlèna/glèna f (-ę, -i) sluzava zelenkasta
plijesan Na fajtnìne dõXjdę glèna. V pemnìce
ję dlènę. {G. gleńa; ðñ. glen; ð. glejna:
zasušena kora na siru; I. V. dlen}
dlènav/glènav adj (-àveši) sluzavo pljesniv
Sìr ję glènav. Měse ję dlènave.
{Tr. glenav; G. gleńaf; V. dlenavi}
dlèsk m (-êska, -êskŏv) ptica pjevica zimovka (Pyrhula pyrhula) Diệs niệ vìše prì nas
vìdeti dlêska. {V. dlesk, gimpl}
dŏ prep (dò) do s G Sniệg bu dŏ jùtra dŏ
kòlena zãpal. Dòšel ję dŏ jně. Kràl bi i svẽʚŏmu Pẽʚtru òpajnkę da mòrę dò jnega.
dộb> f (dòbi, dộbju/dŏbjûX, dộbi, dŏbmî) godine
života Čõvek ję srèjnę dòbi. Mŏjě ję dòbi.
dõba f (-ę, -) dio vremena u jednom danu
Tẽʚra ję dõba? Prěšle ję pộldan. Věč ję dõba îti jiệst i ŏnòmu tẽʚri ję svînę zgùbil. (Velî
sę dà niệ dùXge ŏbèda.) Dôba ję îti blậge
h
hrậnit. S÷ ję dõbre kàj sę naprậvi v òru i v
dòbu. ¤ TûX dòbu. Taj čas. □ dŏ sě dŏbě
adv dosad, do ovo doba, do sada, tako
dugo Čẽʚra smę dŏ sě dŏbě bĩli gŏtòvi. KûXdX
sę klatậriš dŏ tě dŏbě. {B. do se dobe; J.
dosedobe; Gh. dosidob}. dŏ tě dŏbě adv
dotle, do tada BûXš dòšel zùtra dŏ tě dŏbě?
{B. do te dobe}
121
dŏ¦bàsati pf (-am) naići iznenada, pojaviti se
ŎtkûXdX si tî sàdX dŏbàsal?
dŏ¦bàviti pf (-ậvim; -len) 1 dobaviti Dŏbàvili
su s÷ kàj trèba. 2 - sę domoći se Dộbrŏga
sèmena sèm sę dŏbàvil.
dòber adj (dộbri; dõbra; bòlši; pre-) dobar,
bolji Dòber kàk krùv. Čè si dòber, s÷be si
dòber. Zbìlam tàk dòber, da němrę bìti
bòlši. Dòber kàk lùk bèzX krùva. MûXžu triệba dộbra kõsa, dộbra brîtva i dộbra žẽʚna.
Dà ję dòber – bî ga pŏjèli. Dòber ję kàk třn
v pẽʚte. Dòber ję Bộg kî ga držî na sviẽʖtu.
(Niệ dòber) Zbìlam tàk dòber, da n÷mrę
bìti bòlši. Òn ję predòber i ž nìm bu lẽke
gŏspŏdậrila. ¤ bũXdi tàk dòber učini mi to;
imèti dòber nộs predvidjeti; dõbrę dviệ kìlę
više od dva kilograma;
dŏbĩček m (-a, -ŏv) <prefît> dobit, dobitak Ŏd
tòga bûX slàbX dŏbĩček.
j
dŏ¦biẹ žàti pf (-ejžîm) dotrčati Štè přvi k měne
dŏbejžî, nèkaj liệpŏga dŏbî.
dŏbìti pf pre, za, (-îm, -ĩju/ě; dộbi, -ètę; dòbil,
-îla; dõblen) dobiti ZãXmužna diệkla ję nègda ŏd õca dŏbĩla škrìnu a pòkle su dạvàli
làdicę i vrmậrę. Črlẽʚna dŏbî. (Velĩju kartậši
kàdX dộjdę žẽʚna.) ¤ Kàj štè ìščę tò i dŏbî.
Najpriệ slũga slûži a òXnda plậču dŏbî.
dŏbivậč m (-ãXča, -ậčŏv) dobitnik Dà trgộvec
fùrt dŏbîva bì sę zvậl dŏbivậč.
dŏbīvàti ipf (-îvam; -al, -àle; -îvan; -ĩvajne)
dobivati Vu nègdašne vèlike družìne sàki
ję dŏbîval svộj põsel kàk ję rậsel: puranñậr, gusejnậr, svinậr, skŏtậr, vŏlậr, kŏjnậr
i pòkle na pòle.
dŏ¦bràti pf (-ẽʚrem; dòbral; -ận) dovršiti berbu
KàdX sę třsije dŏbẽʚrę, triệba ję tr̀s darūvàti,
zabõdu sę trî jàgŏdę na klĩčkę lîsta, da i tr̀s
pĩję, i bòle rŏdî.
dõbre adv (bòle, pre-) dobro, bolje Niệ sę
dõbre nì z gr̀bavŏga driệva špộtati. Da jě
kàk niệ, dõbre bi bĩle. (ŎdgŏvãXrja sę če
pŏznậti pìta, kàk si.) Žîtni viẽʖnec sę nòsi v
žìte na pòle da bòle rŏdî. □ - prějti izvući
se; - sę držàti biti u snazi; - dòjti biti od
koristi; îti na bòle popravljati se; Zdrậvje
mu ìdę na bòle. zîti na - dobro završiti
dộbu adv <zadõba> na vrijeme, rano Dộbu
sę vrnul dŏmộm.
dŏ¦dràžiti
dŏ¦cùjnati pf (-ûjnam; -an) dolunjati, doskitati
ÒtkudX ję tè k nàm dŏcùjnal?
dŏ¦cùkati pf (-ûčem/kam; -an) 1 <dŏvliệči>
dovući pomacima [nj. zucken: vući] BùXmę
ga sìm blìže dŏcùkali.
2 - sę <dŏvliệči sę> dovući se pomacima
Kộmaj sę na dvŏrìšče dŏcûkala.
dŏ¦cûsrati pf (-am; -an) doći (po bljuzgavici)
Jẽʚdva ję dŏcûsrala pŏ šlìfutu.
dŏ¦čàkati/čèkati pf (-àkam/ậkam/èkam;
-àkan/ậkan) dočekati Naviệk sę kàk
mãXček na nògę dŏčàka. Uvijek dobro
proñe. ¤ Štè čèka, tè i dŏčèka.
j
dŏ¦čàriti pf (-ậrim; - en) dovući, dosmicati
Dŏčàril sem zX pòla plùg na čàre.
dŏ¦čùjti pf (-ûjem; dõčul) doznati, dočuti,
načuti Ŏd kõga si tò dõčul?
dŏ¦dàti pf (-ậm; dõdaj/dŏd÷j; dòdal; -at/ận)
dodati Žẽʚnę kuněju: jàši tę vrậg peklějnski!
Nektẽʚrę jòš dŏdậju: tè tę jàši ìli tè tę jašộj!
Dŏd÷j màle!
dŏ¦dạvàti ipf (-ậvam/ãjem, -ậvan, -ã>vajne)
dodavati KàdX sę na v÷čer pŏzdrãXvla, làku
nộč, nektẽʚri za šãXlu dŏdậvaju, bùXvę tę jèlę
ciệlu nộč!
dõde adv dovde, dovle Dõde smę sę dŏv÷zli
a dàle pèšica. Dõde ję mõje.
dŏ¦dèlati pf (-iệlam; -an) 1 doraditi Niệ
gŏtòve, mộram jòš dŏdèlati 2 dograditi
Dŏdèlali su kŏmộru k hîže na klûč.
dŏdelạvàti ipf na, ŏb, pre, za, z, (-ậvam; -al,
-àle; -ậvan; -ã>vajne) 1 dorañivati Prõscę
za plột dŏdelậva. 2 dograñivati Dŏdelậva
štãXgel k štàle.
dŏ¦delìti pf (-îm; dòdelil; -ẽlen) dodijeliti Svẽʚti
Jùraj ję š÷pavŏmu vûXku dòdelil dẽčka na
rậstu.
j
dŏ¦dènuti/dŏ¦dèti pf (-ènem; - nen/et/dòdet)
dotaknuti, dodirnuti Niệ ga smèti nì dŏdèti,
mậm sę plậčę. Niẽʖsem ga nì dŏdẽnul.
{Tr. dodenuti; Du. dodet}
dŏ¦dìrati sę ipf (-îram) rušiti se od istrošenosti
StãXjne sę dŏdîra, a pęnězX niệ.
j
dŏ¦dŏ ìti pf (-òjim) <zdŏjìti> izdojiti, dovršiti
mužnju Kràvu sem dŏdòjila.
dŏ¦dràžiti pf (-ậžim; -en) dovršiti brananje
Zùtra bûXmę tě slògę dŏdràžili.
dŏ¦dŕčàti
dŏ¦dŕčàti pf (-îm) dotrčati Br̀že su sî dŏdŕčàli
glějet svậtŏv.
dŏ¦driệti/dŏ¦dr̀ti sę pf (-ěrem/dõdrem, -erě
ju/ěju; -ěri/dõdri, -ètę; dòdrl; dõdren/dòdrt)
1 doderati, dotrajati, istrošiti se Kàj sę děrę,
tò sę i dŏděrę. Cìpeli su sę dòdrli. 2 umrijeti
od starosti Mřl ję bèz betěga, bàš sę dòdrl.
dŏ¦dŕkàti pf (-řkam/čem) dotrčkarati Dẽca z
jậjci dŏdřkala k sladŏledãXru.
dŏdrkạvàti ipf na, ŏb, pre, z, (-ậvam; -al; -àle)
dotrčkavati Fùrt dŏdrkậva glějet.
dŏ¦dvŏrìti sę pf (-òrim) ulizati se Dŏdvòrila
mu sę i sàdX õna gŏspŏdậri.
dŏ¦gàjnati/dŏ¦gạjnàti ipf (-àjnat/ậjnat; -am;
-an) dotjeravati, doganjati, dogoniti Na
sẽmen na DûXga Sẽʚla su lûdi najvìše
dŏgàjnali òdŏjkę.
dŏgạrjàti ipf (-ậrjam; -al, -àle; -ậrjan;
-ã>rjajne) dogorjevati Jõgen v pěče dŏgậrja,
d÷j ga pŏtẽkni.
dõgda adv dokad, dokada Dõgda Bộg dậ.
Skŏnčàli su dõgda bûXdu svàti.
dõgde adv dokle, dokuda Dõgde su dòšli?
Ŏdmiệri sę dõgde drčîju.
dŏ¦g÷gati pf (-ěgam; -an) polako i teško doći
Dŏgěgala ję kàk ràca.
dŏ¦gmạzèti pf (-azîm) dogmizati, dovući se
Kàča ję dŏgmậzela dŏ pràga.
dŏgnàti pf na, ŏdŏ, pre, pri, zŏ, (dògnam;
dõgnal, dògnala, -àle; dògnan) dotjerati,
dognati Dŏgnàli smę pĩtanę võlę.
dŏgŏdìti sę pf (-î sę; dògŏdile sę; -õñen)
<pripetìti sę> dogoditi se Znậ sę vìše pûXt
dŏgŏdìti, dà sę na krmîna napijûX i zapŏpiẽʖvaju si. Čè vràna kvậra, òXnda ję kvậr ìli
sę zlò dŏgŏdî.
dŏgŏdõ>včina f (-ę, -) povijest, kronika Triệba
zapīsàti sę dŏgŏdộvčinę.
dŏgõla adv dogola, do gole kože Sliệkla sę
dŏgõla i stậla gõla gŏlcậta kàk ŏd màterę
ròñena.
dŏgộr/dŏgộra adv do gore Jẽʚdva sem dòšel
dŏgộr a ŏdzgộr sem sę sãXjnkal.
j
dŏ¦gŏrèti pf (-ŏrîm; -òr en) dogorjeti Svečìca
je sę dŏgŏriệla. (mřla ję)
dŏgŏtạvlàti ipf z, (-ậvlat; -am; -al, -àle; -ậvlan; -ã>vlajne) dovršavati, završavati Na
sàke strãXne zemlě dè sę dŏgŏtậvlaju slògi
122
su glavìcę. KàdX sę gòsti dŏgŏtãXvlaju tậnca
sę kòle i kušûję.
dŏgŏtộveti pf z, (-im, -iju/ę; -òvi; -ộvel; -vlen)
dovršiti Pòsel ję dŏgŏtộvlen.
dŏ¦gŏvạrjàti sę ipf na, ŏd, pre, pri, za, z,
(-ãXrjam; -al, -àle; -ậrjan; -ã>rjajne) dogovarati se Fùrt sę dŏgŏvậrjaju.
j
dŏ¦gŏvŏrìti sę pf (-òrim; - en) dogovoriti sẹ
Kàk sę dŏgŏvòrimę tàk bûX.
dŏ¦gràbiti pf (-ậbim; -len) 1 dodati grabljenjem Dŏgrậbila sem jòš dà bu pûXne vrèče.
2 dohvatiti Dŏgràbil gà ję i sàd bu dòbil
svõje.
dŏhạñàti/hạjàti ipf nadŏ, na, ŏp, ŏt, pre, pri,
ras, s, spre, za, (-ậñam/jam; -al, -àle;
-ậñan; -ã>ñajne) dolaziti Znàl ję dŏhạñàti
sàkę nedèlę. Plemenitậši su dŏhạjàli
sàblami k mèše. ¤ k s÷be dŏhạjàti
oporavljati se {J. k sebe dohajati}
dŏjàča f (-ę, -ậčŏ, -) <vŏdrîčka, dŏjĩlnica>
muzlica V dŏjàču sę kràvę dòjiju.
{G. ðe. ð. Vi. dojača}
dŏ¦jạdìti pf (-ậdim; -ñen) dodijati, dojaditi,
dozlogrditi Tùlike dèle pŏ dãXnu i pŏ nõči mu
ję bĩle v÷č dŏjạdèle.
dŏ¦jàhati/jàšiti pf (-ậham/šim; -an/en) dojahati, dojašiti Dŏjàhal ję svẽʚti Jùraj na
biẽʖlem kõjne v zelěne òprave i pòčel ję
skûplenę vûXkę nadiẹlàti.
dŏjạrjàti ipf na, ŏb, ŏd, pŏd, pre, pri, raz, za,
(-ậrjat; -am; -al, -àle; -ậrjan; -ã>rjajne)
dooravati, dovršavati oranje Diệs smę na
Grabaščìce dŏjạrjàli.
dŏ¦jebạvàti pf (-ậvam; -ana) dovršavati
jebanje Stậri Jakupận dùXge dŏjebậva.
dŏ¦j÷kati pf (-ěčem) dotrčati Mậm ję dŏjěkala
čiệm ję čûla da diẽʖte plậčę.
dŏ¦jèsti pf (-iệm; dòjeñX; -ẽden/iệñen) pojesti,
završiti s jelom Dŏjèčtę v÷č j÷mput i ìdemę
br̀že na pòle.
dŏjiẹdàti ipf na, ŏb, pre, raz, (-iệdam; -al,
-àle; -iệdan; -iẽʖʖdajne) polako dovršavati s
jelom. Nậjtę dûXge dŏjiẹdàti, ìdemę dèlat.
j
dŏ ĩlnica f (-ę, -) <dŏjàča, vŏdrîčka> muzlica
Kràvę sę dòjiju v dŏjĩlnicu, dŏjàču ìli vŏdrîčku. {B. dojilnica, dojna posuda; H. J.
doilnica; V. dojinka}
j
j
j
j
dŏ ìti ipf dŏ, na, pŏ, z, (dõ it; dò im; dõ i, -ètę;
123
j
j
dõ il, dò ila, -ìle; dòjena; -ejne) musti Žẽʚna
dòji kràvu a diẽʖte cìca. MûXžX krậv ne dòji.
{Vi. dojiti; He. Hg. dojit}
dòjka f (-ę, dộjki) muzara, mljekulja Čè kràva
ìma jậke narậncan vrật, dõbra ję dòjka.
Mõja Bẽba dõbra dòjka i liẽʖpa kàk devộjka!
{T. Hg. Fu. dojka}
dộjna adj muzna Imèli su trî dộjnę kràvę.
Lisàva ję dõbra dộjna kràva.
Dòjnica f <Zŏrnàča, Dànica> zvijezda
večernjica, Venera Zviẽʖzda Dòjnica zĩdę
kàdX sę ìdę krậv dòjit.
j
dŏ¦ ŏràti pf (-òrjem; dòjŏral; -ận) izorati Dŏ
pộldan smę na Zlậka dòjŏrali.
dòjti/dõ>jti pf na, pri, z, (-em; dõXjdi, -ètę; dòšel) doći Kàj ìdę i dõXjdę. KàdX dõXjdeš k
měne dŏněsi, a kàdX dõXjdem k t÷be d÷j mi.
{Kr. Z. dojti} ¤ na nìkaj dộjti propasti põ čem
dòjti stajati, koštati; Pět kŏkộši, s÷dem
grõši. Põ čem sàka dõXjdę? (Pŏ dvè nõga).
dòjti k sěbe osvijestiti se, oporaviti se; BûX
dòšel k s÷be kàk i kũmŏva čĩžma. nę mòči
dòjti k s÷be biti preneražen; dõbre dòjti biti
koristan; dòjti dŏ riệči uspjeti progovoriti;
dòšel ję vrậg pŏ svõje smrt je blizu; dòjti zà
jnega udati se Dòšla ję zà jnega, dà ĩmel
dvàjst liệt. {Vg. dojti}
dòk/dŏk konj dok; čim Dŏk ìma nì càr bòle a
kàdX niẽʖma nì cũcek gòrje. Dŏk ìmaju dẽca
penězX i krậmari třžiju. Dŏk gòdX znậš zậ sę,
ně daj nậ sę.
dõkad>/dŏkàd> adv <dõgda> dokad, dokada
DõkadX tę bûXdu sì vàrali?
dŏkàjnati/dŏkạjnàti ipf (-ậjnam; -àjnal;
-ã>jnajne) raspravljati, dogovarati Něču jậ ž
nìm dŏkàjnati, kàdX si ne dậ dŏpŏv÷dati.
{B. dokonjati: izvršiti}
dŏkàjnčati/dŏkạjnčàti ipf (-ậjnčam; -al, -àle;
-ã>jnčajne) <dŏkàjnati> raspravljati, dogovarati Ciẽʖlu v÷čer dŏkậjnčaju. {J. dokančati}
dŏkạpàti ipf na, ŏ, ŏp, ŏt, pŏ, pŏt, pre, pri, ras,
s, za, (-ậpat; -lem/am; -li, -ètę; -ậpal, -àle;
-ậpan; -ã>pajne) dovršavati kopanje
Dŏkậpala ję dŏ nòči.
dŏ¦kàpati pf (-lem/am; -an) dodati kapi
Dŏkàpaj mi jòš nèkulike kậplic.
j
dŏ¦klatạrìti sę pf (-ậrim; - en) doskitati se
ŎdnèkudX sę k nàm dŏklatậril.
dộl
dŏ¦klipsàti pf (-ìpšem/sam) doći polako s
teškoćom Bum jậ pŏlěke dŏklìpsala.
k
dŏ¦klùc ati pf (-ùcam) polako doći uz pomoć
štapa Dŏk Lùca dŏklùca, jậ vretẽʚne nasmûcam. (R÷kla bàba kậ na Lucìju prěla, a
ně smę sę.) StãXrec ję pŏlẽke dŏklùkal, s÷l i
klùku prislõjnil.
dŏ¦kŏbạcàti/kŏbạtàti pf (-ậcam) <dŏg÷gati>
polako doći Čèkaj, dŏk õna kàk ràca pŏlẽke
dŏkŏbậca. I tẽda nègda ję jẽʚdva dŏkŏbậtal.
dŏkŏjnčàti pf s, (-òjnčam; -õjnčal, -òjnčala;
-àli, -òjnčan) 1 završiti, dovršiti Kộšnŏ su
dŏkŏjnčàli.
2 dogovoriti Kàj stę dŏkŏjnčàli tò i
napràvetę.
dòkŏjnek m (-a, -ŏv) dogovor Bĩli su õni na
dòkŏjnku.
dŏ¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) 1 dovršiti
kopanje Čẽʚra smę třsje dŏkŏpàli.
2 - sę domoći se, uspjeti Dŏkõpal sę
bŏgậtstva pŏ žẽʚne.
dŏkŏpạvàti ipf na, ŏ, ŏp, ŏt, pŏ, pŏt, pre, pri,
ras, s, za, (-ậvat; -lem/am; -aj/li, -ètę; -ậval,
-àle; -ậvan; -ã>vajne) <dŏkạpàti> dovršavati
kopanje Jòš dŏkŏpậvle zậjnu pòstat v třsju.
dŏ¦kŏsìti pf (-îm; dòkŏsil; -õšen) završiti
košnju Zùtra dŏkŏsîmę v Křče.
dŏ¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) 1 dokotrljati
Dŏkŏtûraj sûXdič k zdẽʚncu dà ga ŏperěmę.
{Ba. dokoturat; Hg. dokotulat}
2 - sę dokotrljati se Dŏkŏtûrala sę v gràbu.
Dokšić pr (Dõkšič, -ìčŏv, -îčka) [nad. tur.
doksan: 90; gr. dóksa: slava] Š19 i Ši3 U
Šijavrhu i Dokšić-Lovriš 8 i Dokšić-Košković 18 LP48 sl. Dokša LP26
dòktŏr m (-a, -ŏv) liječnik Čè tę jậ vùdrim, bûX
ti triệba pòp i dòktŏr.
dŏ¦kūrčìti pf (-ûrčim) <dŏpīzdìti> dodijati,
dosaditi, dozlojaditi Sę tò mi ję dŏkūrčìle.
{V. dokurčiti}
j
dŏ¦kūrìti pf (-ûrim; - en) 1 doložiti Krûšna
pěč niệ jòš kũrna, triệba ju dŏkūrìti. 2 dojuriti, dotrčati Mậm ję dŏkûril glějet kàj sę delî.
dŏ¦kûvati pf (-am; -an) dovršiti kuhanje Jòš
niệ jèle dŏkûvane.
dộl m (dòla, dộlŏv; dem m dõlec -a, -ŏv) dolina, udolina; dolac, dolinica Sinòkŏšę su v
dộlu. Svînę su v÷ne dòle v dõlce. Dõlec m
dŏ¦lậfati
top C, Dõlci m pl top C, Dòlenščica f top D
su v dộlu. Šùma Pŏdộlnica f top ìdę pŏ
dộlu ŏdX Cẽʚrja spràm Budiệncu. Pŏpŏdộlca
n pl top C Sû>dŏl m top C ję vàlda bìl sûvi
dộl.
dŏ¦lậfati pf (-am) prispjeti, dotrčati [nj. einlaufen] Naj÷mput ję dŏlậfala.
dŏ¦lậfrati pf (-am) <dŏlậndrati> doskitati
ÒtkudX ję tàj dŏlậfral?
Dŏlànčan m čovjek iz donjeg sela, doljanin,
donjak, donjanin Gŏrànčani su z gộrnŏga,
a Dŏlànčani z dộlnŏga sěla. KàdX niệ bĩle
dẽčkŏv z drùge sěl, òXnda smę sę mi
Gŏrànčani tûXkli z Dŏlànčani.
dŏ¦lậndrati pf (-am; -an) 1 doskitati ŎdnèkudX ję k nàm dŏlậndral i prì nas õstal.
2 - sę Sàkę zĩmę sę ŏdnèkudX dŏlậndra.
Dŏlànečica f žena iz donjeg sela Dŏlànečicę
su zliệklę sùX vòdu zdẽʚnca.
dòlčina f (-ę, dộlčin) dolina V dòlčine su
sinòkŏšę. Dòlčina f top C
dòle adv dolje Gòre ję vìsŏke, a dòle trde.
Gòre kìnč, dòle nìnč. Gòre rìt, dòle rìt a
sriẽʖdi gòspŏdski fròštukel? (Žẽʚna dòji
kràvu)
dŏ¦lejàti pf (-ẽjem; dòlejal; -ận) doliti Dŏliệj mi
màle vŏdě.
dŏletạvàti ipf ŏb, vu, za, z, (-ậvam; -al, -àle;
-ậvan; -ã>vajne) dolijetati Jậta škvõrcŏv su
dŏletạvàlę i třsje ŏčìstilę.
dŏ¦letèti pf (-îm) doletjeti Přvę lãXstŏvicę su
dŏletèlę.
dŏ¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an; -iẽʖʖvajne) dolijevati
Dŏliệva dà bu kŏpàjna pûXna.
dŏ¦lîfrati pf (-am; -an) dobaviti, dopremiti
[nj. liefern] Krãjnec dŏlîfra pùXne rŏbě.
dŏlnàča f (-ę, -ậčŏ, -) suknja ispod gornje
Žějnska rûbača dŏlnàča ję pŏdX gŏrnậčŏ, a
na pŏdŏblàčę.
dŏlnậk m (-ãXka, -ậkŏv) karta dečko, donjak,
pub, fant Dòbil ję dŏlnậka.
dộlni adv donji Dà ję v cěrskem dộlnem
zdẽncu Pŏdkliệni v pretùletje pùXne vŏdě,
òXnda ję v lète sûša. Nậkaj cũcek lậja pŏ
v
nôči? (Na dộlnu làlŏ ku). Dộlna šùma f top
C, Dộlna lôza f top D
Dŏlušîčka f top B (Bîla ję Mùsteka Dòlušiča
kî sę ŏdsělil) pr LP102
124
dộm m (dòma, -ŏv; dem m dòmek -a, -ŏv)
dom, rodna kuća; domak Diệs màle štè ìma
rõXdni dộm, kàdX sę dẽca rŏdîju v bõXlnice.
Diẽʖkla pŏpiẽʖva: BõXži vòlek, bõXži vòlek, kậži
dè mộj dòmek, dè mộj drãXgi jě? I kàm ŏdletî, tàm pě zàmužX. ¤ Tàj ti gròm razrùšil
dộm. (Velî sę kàdX štè přdnę). dộjti zdòma
donesti dar ili mito Gŏspònu sę mộra z
dòma dõXjti.
dòma adv kod kuće, u kući Dà ję Mìka dòber
bìl, na Bõžič bì dòma bìl. S÷ sę dòma tkàle
i pr÷le. Sègde ję dõbre àl dòma ję najlèpše. Niệsu mu sì dòma lud je {He. ð. doma}
dŏmậči adj domaći, naš Sì tù smę dŏmậči. □
- česnîk starješina, stoloravnatelj na svadbi, (arh česnîk govori se samo tu!) Štiệf
Masànŏv ję pùXne pûXt bìl dŏmậči česnîk.
{Ja. dimaći starišińa, ćaćko dimaći} pŏ -e
adv <pŏ nãše>, domaćim govorom, na naš
način Srậm ga z nàmi pŏ dŏmậče sę
spŏmīnàti.
dŏmačînski adj <družînski> zadružni PrèdX
j÷ne p÷deset liệt j÷n dẽčec vùžgal
starînskemi žl÷prenemi šìbicami stậru
dŏmačînsku štàlu.
dŏ¦mạmìti pf (-ậmim; -len) dovabiti, privući
Znậ õna dŏmậmiti k s÷be.
dŏmậr m (-ãXra, -ậrŏv; f dŏmarìca) 1 ukućanin Nav÷čer sę skûpiju dŏmậri, i ròdbina
i triệbi sę kukurìza.
2 susjed Dŏmậr dŏmậru pŏmộrę vộjzX
štãXgel narînuti. Dŏmarìca mi sòli pŏsûXdi.
r
dŏ¦ma šiệrati pf (-am) doći stupajući
Dŏmaršiệrala nèkakva võjska.
dŏ¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) dodati
Dŏměči jòš màle, dà bu prậva mèra.
dŏmiẹtàti ipf nad, na, ŏb, pŏd, pŏ, pre, pri,
raz, za, (-iệtat; -am/čem; -či, -ètę, -iệtal,
-àle; -iệtan; -iẽʖʖtajne) dodavati, primetati
Sàme dŏmiệči, jòš mòrę stàti.
j
Dŏmì nke m (-a, -ŏv) oblik imena Dominik
širenog štovanjem sveca Dominga de
Guzmana osnivača dominikanaca
[lat. dominicus: Gospodu odan]
Dominić pr (Dŏmìnič, -ŏv, -îčka) [pat.
<Dominik <lat. domin(us): gospodin + icus:
Gospodu odan] B28, K4 E430. Dŏminîčka
f top D
125
dŏmištrànt m (-a, -ŏv) ministrant [lat. ministrans] Kàj sì llûdi v cĩrkve vèruju, sàme
dŏmištrànti n÷? (Da pòp ìma rìt pàk mu
dîžu hàlu i nagledậvaju sę j÷ l’ ju izbìla
ìma) {Du. Fi. domištrant; ð. domeštrant}
dŏmìštruvati ipf (-at; -jem; -ajne) ministrirati,
posluživati svećenika [lat. ministrare]
Jõške ję z diệmlŏ dŏmìštruval põpu Jậnešu. Za dŏmìštruvajne smę dòbili pộl dìnara
ŏbŏdvậ skùp.
dŏ¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) dovršiti mlaćenje
žita Dŏmlạtìli su šenìcu.
dŏmŏbrậnec/dòmŏbran m (-a, -ŏv) domobran Skùp smę ajnrìkali v dŏmŏbrậncę. Dậl
sem sĩna v dòmŏbranę držậvnu võjsku a n÷
v ùstašę.
dŏ¦mòči/mògnuti sę pf (-òrem/gnem; -ògnut) domoći se Dŏmògel sę tậstŏvŏga
bŏgậtstva.
dŏmộm adv <dìme, dìmem, dimộm> kući
Ìdemę dŏmộm. Zajậši òn kõjna i hàjdX dŏmộm. Nẽʚjdi dŏmộm, àm dòma lûdi mĩraju.
(Tàk sę rěčę za šãXlu ŏnòmu kî velî da ìdę
dŏmộm) {Gh. Hi. domom; Hi. dumom}
dŏmŏrõ>dec m (-ộca, -ŏv) starosjedilac,
domorodac; roñen u istom domu Grehòta ję
jebàti sàme õca dŏmŏrộca, a če ję priž÷jneni pìzdek, òXnda niệ griệj nì n÷ga.
{J. domo rodec, ki stoi na onom mestu, na
kojem se je rodil}
dŏmŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) domovina Cẽʚrci su
mèste dŏmŏvìna pŏpiẹvàli: dŏmộm vĩne
zòvę nàs!
dŏ¦mùsati pf (-ûsam) doći njušeći Br̀že ję
õna dŏmûsala za jnìm.
dŏnạšàti ipf na, ŏb, ŏd, pŏ, pre, pri, raz, za, z,
(-ậšat; -am; -al, -àle; -ậšan; -ã>šajne)
donositi Zŏ sè strận su dŏnạšàli sèkačkę
fẽʚlę grõXzdja v třsje.
dõnda adv <dŏ õnda> dotada I òn bûX dõnda
dòšel.
dõnde adv <dŏ õnde> dotamo, do onoga
mjesta, donle Dõnde smę sę dŏv÷zli a dàle
smę dõde ìšli pèšica. {Vg. donde}
dŏ¦n÷sti pf (-ěsem; -šen) donijeti KàdX ję
bŏžîčni bòr gõtŏv dŏněsę gŏspŏdậr v
plậvte slàmu. ¤ Žẽʚna mu ję dŏn÷sla v
zàmužX sinòkŏšu na SãXve, zdẽʚnec i krûšnu
dŏprēdàti
pěč. Nije ništa donijela.
dộnud> adv <dŏ ŏnûXd> donde, dotamo Štè bu
přvi ŏd ŏvûXdX dŏ ŏnûXdX dŏdřčal?
dŏ¦pàdati ipf (-am) 1 pripadati Tò jòš n÷ga
dŏpàda.
2 - sę sviñati se Õna sę m÷ne dŏpàda, a j÷
l’ sę jậ nè, ně znam.
dŏ¦pàsti pf (-ậnem; dõpal) 1 pripasti Vòl ję
dõpal najmlàjšŏmu bràtu Špŏtàle ga dŏpàle. {Z. dopasti}
2 - sę svidjeti se Diẽʖkla mu sę dŏpậla i òn
sę diệkle dõpal. Ève sę dŏpàle i pŏštèle jòš.
dŏ¦p÷či pf (-ěčem; -en) dovršiti pečenje
Dŏp÷kla ję měsa i sì su sę najèli.
dŏ¦pelàti pf (-÷lam; -an) 1 dŏpremiti, dovesti
Dŏpělal ję kràvu na sẽmen. Dŏpělal ję zẽʚlije
na plàc. MlãXdejnka bu srěčna čè ju pŏsvetậri dŏp÷laju.
2 - sę dovesti se Dŏpělal sę v kŏčìje.
dŏpījàti ipf na, ŏt, s, za, zọ, (-îjam; -al, -àle;
-îjan; -ĩjajne) ispijati, završavati zdravicu
Fìlip napîja a Šŏfìja dŏpîja (Čè dèžXñX pòčmę
na Fìlipŏve curî dŏ Šŏfìję)
dŏ¦pìti pf (-ĩjem; dòpil; -it) ispiti Sì stę pĩli a jậ
dòpil. Štè ję dòpil tè plậča.
dŏ¦pīzdìti pf (-îzdim) <dŏkūrčìti> dozlojaditi,
dodijati Br̀že mu ję dŏpīzdìle.
dŏ¦plàziti pf (-ậzim) <dŏpụzèti> doći puzeći
Jẽʚdva ję dŏplàzil dŏ vrật.
dŏpộl adv dopola, do polovine, do polovice
Tò jòš niệ nì dŏpộl gŏtòve.
dŏpộldan m adv dopodne Na Petròve ję
dŏpộldan P÷ter a pŏpộldan Pàvel. Dŏpộldan pŏpîję škàf vĩna i velî da niệ pijậnec.
Dŏ dvanàjst vûr ję dŏpộldan.
s
dŏ¦pŏvèdati/dŏ¦pŏvèsti pf (-iệm, -iẽʖ tę, -iẽʖju)
dokazati, uvjeriti, objasniti; nagovoriti, rastumačiti Jậlža mu ję liệpe dŏpŏviẽʖdala.
Trdŏkòren ję i ne dậ si dŏpŏvèdati.
{J. G. V. Vi. Ko. dopovedati; R. dopovedet;
P. dapavejdat}
dŏ¦pŏviẹdàti ipf (-iệdam; -an; -iẽʖʖdajne)
dokazivati, uvjeravati, objašnjavati N÷mu ję
zabậdX dŏpŏviẹdàti, kàdX si ne dậ dŏpŏvèdati.
{I. dapaviedati}
dŏprēdàti ipf na, ras, (-ědam; -al, -àle;
-ědan) dovršavati predenje Pòvesme
dŏprědam a v÷č mi sę ne dậ pr÷sti.
dŏ¦pr÷sti
dŏ¦pr÷sti pf (-ědem; dôprel; -ẽʚʚden) dovršiti
predenje Pòvesme sem dŏprěla i jòš ìmam
màle turjàčę za pr÷sti. Diẽʖkla n÷ smę
dŏpr÷sti zậjnŏga pòvesma nèg mộra màle
ŏstàviti za snŏbõkę, da vîdiju da znậ pr÷sti.
dŏ¦prěšati pf (-am; -an) dovršiti prešanje
Dènes bum dŏprěšal i s÷ pŏspràvil.
dŏ¦pŕhàti/pŕvàti pf (-řšem/vam; -an) doletjeti
VrãXpci sàki čàs dŏpřšeju na jãčmen.
Lậstavicę su dŏpŕvàlę.
dŏ¦pù>zati pf (-ûXzam/žem; -an) <dŏplàzati>
dopuziti, doći puzajući DŏpùXzal jẹ¢ na pûXt i tù
mřl. Diẽʖte ję dŏpùXzale dŏ pŏdsèka.
{V. dopuzati; Ž. dopuzati: doći}
dŏ¦pụzèti pf (-îm) dopuziti PûXžX ję dŏpûXzel dŏ
břka rậsta i õpal dòle.
dŏ¦rậjzati pf (-am; -an) doputovati [nj. reisen]
Mòrti bûXš jòš dà dŏrậjzal k nàm.
dŏ¦r÷nuti pf (-em) dotjerati, dognati Dŏrěni
kràvę! {Du. doreni: imp. od dognati}
dŏ¦rèzati pf (-iệžem; -an) dovršiti rezanje
Diệs smę dŏrèzali třsje.
Dộrica f ime dem Dộra, Dòra, Dòrek, Dõrič,
Dõ>reka, Dŏrèna, Dŏr÷sa šireno kultom
svete zaštitnice vrtlara [gr. Dorothéa <doron: dar + theós: bog; Božidarka] R÷kli jẽʚsu
strìna Dộra kàj sę mộra, tò sę mộra.
dŏ¦riẹvàti pf (-iệvlem/am; -an) <dŏrînuti>
dogurati Dŏriẹvàli su vộjzX štãXgel.
dŏ¦rînuti pf (-em; -en/ut) <pririẹvàti,
dŏriẹvàti> dogurati Dŏrìnuli smę vộjzX k
štãXglu i sàdX mòremę siệne zmiẹtàti.
dŏ¦rītàti pf (-îčem/tam; -an) dotrčati ÒtkudX
stę dŏrītàli kàk žriệbiči?
dŏ¦sadìti pf (-îm; dòsadil; -ãñen) popuniti
sadnjom Zẽʚlje smę dŏsàdili i sàdX niệ prãXzne
miệst na zelìšču.
dŏsạñàti ipf nadŏ, na, pre, ra, (-ậñat; -am; -al,
-àle; -ậñan; -ã>ñajne) popunjavati sadnjom
Dŏsạñàli su flãncę zẽʚlja dè sę niẽʖsu prijẽʚli.
dŏ¦sạjnkàti pf (-ãXjnčem/kam; -an) dovesti
saonama DŏsãXjnkal ję prasìcu.
dŏ¦sěči/dŏ¦sẽʚʚgnuti pf (-žem/gnem;
-en/gnen/ut) doseći, dosegnuti, doprijeti
GrãXnę na vr̀ju niệ mòči dŏsěči. Dŏsěgni i
privîni grãXnu i òXnda běri.
dŏsègati ipf pri, (-iệžem; -ègal, -iệgala; -an)
dosizati; pružati se GrãXnę rûškę dŏsiệžeju
126
òber krõva hìžę. {B. dosegati}
dŏ¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) dovršiti sjetvu
Jãčmen sem čẽʚra dŏsèjal.
dŏsejạvàti ipf nadŏ, pŏt, pre, (-ậvat; -am; -al,
-àle; -ậvan; -ã>vajne) dosijavati Slàbe ję
znìkle i mộral sem dŏsejạvàti.
dŏ¦sìpati pf (-îplem/am; -an) dosipati Jòš
dŏsîpaj dà bu vrèča pûXna.
dŏ¦sipạvàti ipf (-ậvlem/am; -an) dosipavati
Fùrt pŏmàle dŏsipậvaj v gròt.
dŏ¦smīcàti/smūcàti sę pf (-îcam/ûcam/čem;
-an) 1 dovući, dosmucati Dŏsmīcàli smę
ga jẽʚdva pŏd kròv.
2 - sę dovući se, doskitati se Štè ìma
svẽʚtŏga Pẽʚtra za strîca, lẽke sę i v n÷be
dŏsmîca. Dŏsmûcal sę ŏd nèkudX.
dŏspèti pf pri, (-iệm; dõspi, -ètę; dõspel, -iệla,
-èle) stići, doći pravovremeno I jòš sem dõspel na rãXni cûg. Čè ne pŏjiệš ciẽʖlu šnìtu
krùva kûX si zěl, něš mògel nìkam dŏspèti.
a
dòst /dòsti adv dosta, dovoljno Dòst si jèl i tò
ti bûX za diệs dòsti. Žìte sę priệ dòsta sèjale.
Jôj, àm ti ję i priệ bĩle dòsta gîzdę. Sàkŏga
gòsta trî dãXnę dòsta. Spŏmětnŏmu stộ
riệči dòsta. Jèla ję bĩle priệk dòsti.
{B. St. dosti}
dŏ¦stìči/dŏ¦stîgnuti pf (-em) Kî ję č÷mu
strãXvu, tò ga i dŏstîgnę.
dŏ¦sušìti pf (-îm; dòsušil; -ũšen) 1 dovršiti
sušenje, potpuno osušiti Siệne smę najlèpše dòsušili. 2 - sę potpuno se osušiti
D÷tela sę dŏsušîla.
dŏ¦šậntati pf (-am; -an) <dŏš÷pati> doći
šepajući BãXra sàku nedèlu dŏšậnta k mèše.
dŏ¦š÷pati pf (-ěpam); -an <dŏšậntati> doći
šepajući Š÷pavi zãXjni dŏšěpa.
dŏ¦šepēsàti pf (-ěsam; -an) doći šepajući
Jẽʚdva dŏšepěsal š÷pavi vûXk.
dŏ¦šlậjsati pf (-am; -an) dovući balvan
Dŏšlậjsali smę fũrek šùmę.
dŏ¦štùkati pf (-am; -an) nadostaviti, produžiti
Prõstec dŏštùči, niệ dòst dùXg.
dŏštukạvàti ipf na, (-ậvlem/am; -li, -ètę; -al,
-àle; -ậvan; -ã>vajne) nadostavljati,
produživati S÷ prõscę smę dŏštukạvàli, da
bi plột bìl dòsti vĩsŏk.
dŏtàkati ipf nadŏ, na, ŏ, pre, s, (-at;
-ậkam/čem; -àči; -àkal, -ậkala; -an; -ajne)
127
dodavati točenjem Sudìči sę mộraju
dŏtàkati, da sę vĩne ne kvậri. Kùpica sę
dŏtậčę, če ję čìstem pòpita.
dŏ¦tèknuti pf (-em; -en/ut) dodirnuti,
dotaknuti, dotaći Niệ ję nì dŏtèknul.
dŏtepěnec m (-a, -ŏv) <dŏtepûv> došljak N÷
nam dŏtepěnec gŏspŏdàril.
dŏ¦t÷psti sę pf (-ěpem; -en) <dŏklatạrìti sę>
doskitati se ÒtkudX sę dŏt÷pel?
dŏtepûv m (-a, -ŏv) <dŏtepěnec> došljak Tò
ti ję nèkakŏv dŏtepûv.
dŏ¦tèrati/dŏ¦tìrati pf (-am; -an) dotjerati
Dŏtìrali su võlę zX pàšę.
dŏterạvàti/tirạvàti ipf na, pre, pri, ras, s,
(-ậvlem/am; -li, -ètę; -ậval, -àle; -ậvan;
-ã>vajne) dotjeravati, pritjerivati Pòčeli blậge
na Gmậjne dŏtirạvàti.
dõtik adv tik, skoro, blizu Rĩtki na hîže su bĩli
dòle dõtik dŏ zemlě. {Fu. dotik: dodir}
dŏ¦tīkàti sę ipf (-îčem) doticati se Nàša třsja
sę dŏtîčeju i mî smę meñậši.
dŏtikạvàti sę ipf na, s, š, za, (-ậvlem/am; -li,
-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) doticati,
ticati se, odnositi se Tò sę m÷nę bàš nìš ne
dŏtikậva.
dŏtīràti ipf za, (-îram; -îral; -àle; -îran; -ĩrajne)
uništavati, nestajati, zatirati Stậrę òrudele
sę sę vìše dŏtîra.
dŏ¦tkàti pf (dõtkem; dõtkal; dòtkan/dŏtkận)
dovršiti tkanje Dvậ tj÷nę ně dŏtkậla.
dŏtkạvàti ipf na, (-ậvam; -al, -àle) dovršavati
tkanje Dènes sem dŏ pộldan dŏtkậvala
kŏpěrtu.
dŏ¦tŏčìti pf (-òčim; -en) doliti u nepunu čašu,
dopuniti Dŏtòči kùpicę!
dŏ¦trậjati pf (-am; -an) istrošiti se Òrudele ję
dŏtrậjalę i trèba nộve kupūvàti.
dŏ¦tr̀či/dŏ¦třgnuti pf (-řgnem; -en/ut)
dokinuti LùXkne sę v cěrske fàre dŏtr̀gle
tèkar 1936. lèta za põpa Jậneša.
dŏ¦triệti/dŏ¦tr̀ti pf (-tèrem/dõtrem; -ẽri/dõtri,
-erètę/trètę; dõtrl -en/dòtrt) <zatriẹti/zatr̀ti>
uništiti, zatrti Jòš sę niẽʖsu s÷ stậrę š÷gę
dŏtr̀lę.
dòtud> adv <dŏ tûXdX> dotle DòtudX ję mõje a
dàle ję bràtŏva zẽʚmla.
dŏ¦vạbìti pf (-ậbim; -len) primamiti, domamiti
Lẽke ję n÷ga bĩle dŏvạbìti.
dŏ¦žīvèti
dŏvạñàti ipf na, z, (-ậñam; -al, -àle; -ậñan;
-ã>ñajne) dovoditi Dŏvạñàli su je dẽčkę na
vùgledę i j÷n sę nè dõpal.
dŏvạžàti ipf na, ŏd, pre, pri, za, z, (-ậžat; -am;
-al, -àle; -ậžan; -ã>žajne) dovoziti Fŏringậši
ròbu dŏvậžaju. Dŏvạžàli su vộjzX za vòjzem
na mlatìtvu.
dõvec/dẽʚʚvec m (-a; f dŏvìca -ę, -ĩcŏ, -îc)
<devìca> udovac; udovica Stậri dẽʚvec ję
jòš sậm. KàdX niệ diệklę dõbra ję i dŏvìca.
{Gh. Č. D. ð. Hi. Gr. dovica}
dŏ¦v÷sti pf (-ězem; -ẽʚʚžen) vozeći dopremiti
Pòsavci su znàli prèdX pòstę dŏv÷sti rîbX.
Dŏv÷zli su ga mřtvŏga.
z
dŏvẽʚʚ da adv dosad Dŏvẽʚda ga niệ. Dŏvẽʚzda
spî i pŏspận ję. {G. ð. dovezda}
v
dŏ¦ lạčìti ipf (-ậčit; -im; -ã>čejne) <dŏlạčìti>
vukući donositi Dŏvlạčìli su tr̀sŏve šîbje i
bŏrộvicu za vuzmîcu.
v¦
dŏ liệči pf (-ẽčem; -en) 1 dovući Dŏvlěci ga
dŏ vrật i tù ŏstàvi.
2 - sę dovući se Majdậk ję õpal z hrậsta i
jẽʚdva sę dŏvliệkel dŏ lèsę i tù mřl.
dŏ¦vršìti pf (-îm; dòvršil; -r̀šen) obaviti
vršidbu Dènes smę šenìcu dŏvr̀šili.
dõ>vud>/dŏ ŏvû>dX adv do ovdje, dovle, dovde
DõXvudX sę mòrę s kõXli a dàle mộramę
pèšica. Dŏ ŏvûXdX ję nàše.
dŏzạvàti ipf na, ŏ, ŏd, pŏ, pri, za, (-ậvat; -am;
-al, -àle; -ậvan; -ã>vajne) dozivati, prizivati
Dŏzạvàli su ga pŏ šùme, àl sę niệ òdŏzval.
dŏ¦znàti pf (dòznam; -an) <zŏznàti> doznati
BûX sę v÷č dŏznàle štè ję krîv.
dŏ¦zrèleti pf (-iệlem; -en) <dŏzrèti> dozrijeti
Čriệšnę su ràne dŏzrèlelę.
dŏ¦zrèti pf (-iệm; dõzrel; dòzret) dozrijeti,
dozoriti GrõXzdje ję dŏzrèle.
dŏ¦zriẹvàti ipf (-iệvam; -iẽʖʖvajne) dozrijevati
Ščurîc v třsju pŏpiẽʖva kàdX grõXzdje
dŏzriệva: čřn, biệl, čřn, biệl!
dŏ¦zvàti pf (-òvem; dòzval; -zvan/ận)
dozvati Dŏzvậla ga ję zX pòla.
dŏ¦ž÷ti pf (-èjnem; dõžel; dòžet) dovršiti
žetvu Diệs smę jãčmen dŏž÷li.
dŏ¦žîti pf (-îjem; dòžil) <dŏžīvèti> doživjeti
Dŏžîla sem i prěnukę.
dŏ¦žīvèti pf (-ĩvem/ivîm) doživjeti Dŏžĩvel ję
stộ liệt i jòš čûję, vîdi i hõXda. D÷j Bộg da i jậ
tùlike dŏživîm!
dràč
dràč m (-a, -ãXčŏv) korov Lûdi velĩju da ję sàki
dràč za nèkakvu kòrist.
dràčnat adj (-ậti; -àta) zakorovljen Šenìca ję
jậke dračnàta. {Še. dračnat}
i
dračulìga f (-ę, -ĩgŏ, -îg) <travuzîn je> razni
drač, travurina Dračulìgę sę niệ mòči riẹšìti.
a
dr fàjna f (-ę, -ậjnŏ, -) sorta krupnih
crvenkastih šljiva džanarika (Prunus cerasifera) Brậli su drafàjnę Vèlikem Vřje.
Čubậk ję ĩmel slìvę drfàjnę.
drậg adj (-ãXgi; -a; -àjši; pre-) skup, skupocjen;
mio, omiljen Če drãXgi Bộg hòčę i vòl bûX
pr̀dnul. Sem ję bìl drậg.
drạgàti ipf na, pŏ, (-ãXgam; -al, -àle; -ậgan;
-ã>gajne) milovati, gladiti rukom DrãXgal ju ję
pŏ lîcu. Niệ m÷ne triệba tvẽʚga drãXgajna.
{ð. dragati; Č. Hg. dragat}
Dràgek m ime dem Drãgič, Drãgec, Dragìna
oblici imena Dragutin [od drag; po tal. caro
izjednačeno s njemačkim Karl]
Dràgica f ime dem Dràga f (-ę, -ãXgŏ) Drã>geka, Dragèna, Dragùša nar. zabilježeno
u Zadru u 10. stoljeću. [Po fašističkom zakonu iz 1928. o zabrani smiješnih i nemoralnih imena Dragica je u Istri postala Carla]
Dràga špàga ìma vrậga. Drã>geka f ime
krave; Drã>gŏščica f top B
Drakšîna f top J÷n diệl stậrŏga Krậlŏvca sę
zvậl Drakšîna. [<nar. ime Drakša]
dràmiti sę ipf raz, (-ậmim; -ãXmi, -ètę; -ậmil,
-ìle) bistriti se nakon sna Òn sę v jûtre dùXge
drậmi.
drạpàti ipf na, pŏ, raz, za, z, (-ậpat; -lem/am;
-li, -ètę; -ậpal, -àle; -ậpan; -ã>pajne) 1 kidati, derati, grepsti Dòšla ję prasìca i pŏčěla vrèču drạpàti.
2 - sę grepsti se Nậj sę tùlike drạpàti, bùXš
si kộžu zdrậpal.
dràžiti ipf dŏ, na, pŏ, pre, raz, za, (-it; -ậžim;
-àži; -àžil, -ậžila; -en, -ejne) branati, drljati
Drậžiju z brãXnŏ na zŏrậnem. Dîvli bĩcke ję
sekậči jòral, mẽʚdvedX s pậnñami nakậpal,
zậjec zubmî sèjal šenìcu a lisìca z rẽʚpem
drậžila. ¤ KàdX sę jõrję, nèk sę i drậži. (KàdX
sę pĩję nèk sę i pŏpiẽʖva).
drạžìti ipf na, raz, (-ậžit; -im; -ãXži, -ètę; -ậžil,
-ãXžila, -ìle; -ã>žen; -ejne) izazvati, ljutiti, bockati; nadraživati, huškati, podbadati Nậj cũ-
128
cka drạžìti. Cũcki sę drậžiju: ř, ř! {Gh. dražiti} Bàš mu sę òčę drãXžejna cũckŏv.
dr̀bati ipf za, raz, z, (-at; dřblem/am; dřbli,
-Ètę; -al, dřbala; -an; -ajne) dirati,
uznemiravati, micati, čačkati Nèk spî, nậj ga
dr̀bati. Kàj dŕbàš/piệšeš v dr÷k kî dàle
smrdî nèg dišî. {R. brbat}
dřbnuti pf (-em; dr̀bni; -ul, dřbnula; -en/ut)
dirnuti, dodirnuti Dr̀bni ga da ne hřčę. Tẽʚru
ŏd trî grùñę ję dr̀bnul? Dřbneš zûbX, bŏlî.
dŕčàti ipf dŏ, na, ŏb, ŏd, pŏ, pre, pri, z, (dřčat;
-îm; dr̀či, -ètę; dřčal, -àle; -ěč; drčajne)
trčati Dẽčki na pậše drčîju na štàka i tẽʚri
najbr̀žeše drčî, tè pŏbiệdi. Dŏl÷tel ję drčěč.
{V. Z. drčati; H. derčeč}
dr̀čen adj (dřčna, dr̀čneši) vrijedan, vrli,
hrabar, jak Bòme ję tvộj sin dr̀čen dẽčke.
{B. drečen: fini, verli, vreden, viteški}
dr̀čuč adv drhteći Niệ mògel pŏbèči dr̀čuč ŏd
strãXva.
drčũlek m (-a, -ŏv) svinja (u zagoneci) Drčî,
drčî drčũlek, vîsi vîsi visũlek, Bòga mòli
drčũlek, da ŏpậnę visũlek? (Svĩnče i žîr)
drẽk int Sràka drežñî: drẽk! pj Sràka ìma
dûXgi rěp i pîsane pẽrje, pàzi sę tî Ìvek, dà
tę ne pŏsěrę.
dr÷k m (-ěka, -ŏv/ộv; dem m drěkec/dr÷kek
-a, -ŏv) 1 izmet, govno, fekalije; govance
[nj. Dreck] Nìgda niẽʖsem prèdX jõcem r÷kel
nì v rìt nì dr÷k. Čõvek niệ ŏd drěka dà ga
dèžXñX rastŏpî i v nìš vučinî. Zamàzal sę z
dr÷kekem.
2 beznačajna sitnica, koješta Za sàki dr÷k
sę sřdi. Sàkŏga dr÷keca sę bŏjìš. □ imèti nemati ništa. slû>kin - utroba od šljuke kao
poslastica [nj. Schnepfendreck] Lõvci jiệju
i slûXkin dr÷k (ciẽʖli drộbX). ¤ drèk, ję drèk nije
tako; dr÷k vriệdi bezvrijedan; dŏbìti dr÷k ne
dobiti ništa; BûXš dòbil dr÷k na šìbice. bìti v
drěku biti u velikoj neprilici, zliệči z drěka
pomoći; ìma kàj drěka puno Tò ję za dr÷k.
ništa ne vrijedi. dr÷k znàti ne znati ništa
drẽʚʚka n zb (-ěk, -ẽʚki) 1 izmet, govna Nègde
si vliệzel vu v÷lika drẽʚka. 2 trusište starih
vrganja ŽûXta drẽʚka vrgậjnŏv niẽʖsu za jèsti.
drěkar m (-a, -ŏv) kukac kotrljan, govnovalj
(Scarabeus sacer) Drěkar kŏtûXra kûglicę ŏd
krãXvskŏga drěka v lùknu. {S. drekobrc; V.
129
drekovrtač; Ja. drekovaljac}
dr÷kav/dr÷kan/drẽʚʚkast adj (-àveši, -àneši,
-àsta) zamazan izmetinama, govnast,
govnav Ŏpěri tò dr÷kave diẽʖte. Stẽza ję
drekàsta.
drẽmliv adj (-îvi; -ìva) pospan Nèkàk sem s÷
bòle drẽmliv.
drẽʚʚmpast adj (-ậsti; -÷mpasta, -àsteši;
drẽʚʚmpav) nezgrapan, trapav, trom.
nespretan, trbušast (u hodu, naširoko hoda)
{V. drempasti, trempasti; Du. drempast:
debeo} Drẽʚmpav ję kàk mẽʚdvedX.
{Ž. B. drempav: debeo, nepokretan}
dr÷mpaste/dr÷mpave adv nezgrapno Ìdę
dr÷mpaste kàk mẽʚdvedX.
dr÷mpavec m (-a, -ŏv) trbonja koji ide
nezgrapno Dr÷mpavec ję dr÷mpav.
j
j
Drenčec top (Driệ nčec m /Driệ nčece n
j
j
Drè nčičan/ẽʚʚvec, Drè nčička/÷večica,
j
drè nčički) selo 55 st. (1857) a 115 (1991)
j
[ime po drenu] Drè nčički lûg m top D
{U RH su sela slična imena Drenčina,
Drenova, Drenje, Drenovec, Drenovac}
drenŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) drenova batina Tè
sûvę drenŏvàčę vŏdě zŏžmîčę.
drènŏvina f (-ę, -) drenovo drvo Drènŏvina ję
jậke trda, žìlava i dõbra za sřca v čùXjnke i
zûXpcę na zubàča.
drěslin m (-ìna, -înŏv) drač žljezdasti dvornik
(Polygonum persicaria) Drěslin rãXstę pŏ
dvŏrîšča i jậke smrdî a čè ga kràvę pŏjiệju i
mliẽʖke smrdî. {Šu. dreslin}
drèš m (-êša, -ŏv, -i/mî) <mlatàča, mašĩna,
vršàča> vršalica [nj. Dreschmaschine] Přvi
drèš za mlậtiti ję bìl na kral÷večkem màrŏfe
i mašînal šenìcu. {ð. dreš}
drèta f (-ę, -iệtŏ, -; dem f drètica -ę, driẽʖtic)
vrpca, dretva, obućarski konac [mañ. drot
<nj. Draht: žica] Niẽʖmam drètę nì smŏlě š
čiệm bi kr̀pal còkŏlę. Svězala sem vrèče z
drèticŏ. {J. G. V. ð. dreta}
drèven adj (-ěni) 1 drven Drevěna hìža ję v
zĩme tõpla. ¤ Držî sę kàk drevěna Màrija.
Drži sẹ ukočeno, tromo.
2 fig lijen Sègde ję bîla drevěna, àli niệ bîla
drevěna îti krậst jậbuk.
e
dr vēnèti ipf ŏ, za, z, (-ěnem; -ěni, -ètę; -ěnel,
-èle) kočiti se, trnuti DùXge sedîm i nõga mi
driệti
drevěnę.
e
dr venĩna f (-ę, -în) drveni dijelovi namještaja
Drevenĩna ję jòš dõbra.
drevjě/driệvje n zb (-ậ/a, -ěm; dem n
driẽʖʖviče) <driệvje> drveće; drvlje Zlậka su
vàlda dòbilę ìme pŏ zlậčejnu skřčenŏga
drevjậ. PûXne ję dvŏrìšče driệvja navõjzil.
Kàk i C÷rje pŏ driệvju su iměna sěl òkŏl
nàs; Brestjě, Bukiệvje, Driệnčec,
Driệnŏva, Grabiệrje, Hrậstje, Jesenòvec,
Svîbje a tàk i iměna zemiệl: Bộrje, BõXrnica,
Briệzje, Črẽšnec, Jesenộvka, Klenŏvìca,
Rakîtnica, Rãstek, Rastîčje, Tŏpộlje,
Tŏpộlnica i drùgę. Triệba mi sûvŏga
driẽʖviča za zgnèc.
drēžñàti ipf na, za, (-îm; -ěžñi, -ètę; -ěžñal,
-àle; -ẽʚʚžñajne) <krēščàti> dreždati, kreštati,
kričati Če sràka drežñî buš dòbil lîst.
drg÷znuti pf (-em; -i; -ul; -ut) ubosti, probosti
Na Tiệlŏve ga drg÷znul z nõžem v drộbX.
{B. dregezniti, drgezniti}
drglàti ipf z, (dřglat; dr̀glam; dřglal, dr̀glala;
-àle; dr̀glan; -ajne) <strugàti> loše raditi
Pĩla ję ščr̀bava i ne pĩli nèg dr̀gla. Mõkra ję
zẽʚmla i ne drậži sę liệpe nèg dr̀gla.
{V. drglati: praviti neugodan šum; G. drglati:
nekvalitetno raditi, piliti}
driẽʖʖjnek m (-a, -iệnkŏv) <driện> drijenak,
drvo, cvijet i plod dren (Cornus mas) Naviệk
sę nŏsìle sàme cviẽʖtje driẽʖjnka na Cviẽʖtnicu
v cĩrkvu na blàgŏslŏv.
{I. drienjeek; H. V. drenek}
driệm m (-a, -ŏv; dem m driẽʖʖmec) drijem,
pospanost, drijemak Driệm mę ję priệl i
sàme mi sę jòči sklậpaju. Dòšli su ziẽʖvci,
tãki bûXdu i driẽʖmci. Vrijeme je spavanja.
driẹmàti ipf na, pŏ, pre, pri, za, z, (-iệmat;
-lem/am; -li, -ètę; -iệmal, -àle; -iẽʖʖmajuč;
-an; -ajne) drijemati M÷lę na žřni i driệmlę.
Driệmlę mi sę a spàti mi sę něčę.
Driẽʖmajuč ję mlèl na žřni
driện m (-a, -ŏv; adj drènŏv) drijen, drijenak
(Cornus mas) Velî driện dà nì òn niệ liện.
Zdràv kàk driện. Drènŏva bàtina ję žìlava.
driệti ipf dŏ, na, pŏ, pre, raz, z, (-iệt; děrem,
-ěju/ûX; děri, -ètę; dèral/dřl) 1 derati, drati,
uništavati Dẽca jậke derûX òpravu i cìpelę.
2 - sę derati se; vikati; glasno plakati Pŏ
driệve
tàkvem kamiệjnu sę cìpeli br̀že derěju.
Děrę sę kò da ga kòleju.
driệve n (-a, -; dem n driẽʖʖvce -a, -iệvec)
1 drvo; drvce Driệva ję pûXne dvŏrìšče.
Prevr̀tal ję mlậdi mlìnar nějne tiẽʖlce kàk i
svèder sûve driẽʖvce.
2 <stěble> stablo; stabalce Na driệve ję
čàk na břke.
drĩpec m (-a, -ŏv) 1 klipan, dripac, neotesanac Pùsti tòga drĩpca na mĩru. Drĩpec m
nad Ši {Ke. dripa: proljev}
drìska f (-ę, -îskŏ, -i) <drĩstavica, sràčka>
proljev Dòbil ję drìsku ŏdX grìžave jậbuk.
{Du. driska}
drìskati ipf na, za, (-am/čem; -îskal, -àle;
-ìskan; -ajne) <drīstàti> imati proljev, vršiti
veliku nuždu eksplozivno GũXska drìska.
Pìšče drìščę pŏ dvŏrìšče.
{Vg. driskati; Du. driskat}
drĩsliv adj (-îvi; -ìva) ima proljev Drĩsliv ję i
ne vûpa sę nìkam zX hìžę ŏtîti.
drĩsnica f (-ę, -) izmet kod proljeva Sè sę
zamàzal z drĩsnicŏ. {Vi. drisnica}
drìsnuti pf raz, z, (-em; -îsni, -ètę; -ul; -ut)
naglo izbaciti izmet Nõsil ję jòš dugàču i
sàme sàki čàs drìsnul.
drīstàti ipf na, pŏ, za, z, (-îstat; -îstam/ščem;
-šči, -ètę; -îstal, -àle; -îstan; -ĩstajne) <drìskati> imati proljev KûXdX hõdi tûXdX drîsta.
drĩstavica f (-ę, -) <drìska, sràčka> proljev
Nậj tò grìžave jèsti, bùš dòbil drĩstavicu.
{I. drista}
drìšček m (-a, -ŏv) sorta bijela grožña Drìšček ìma na grõzdu vèlikę i mậlę jàgŏdę i
br̀že zaměknę. {Šu. driščec}
dr̀kati ipf (dřkam; dr̀kal, dřkala; -an; -ajne)
<tr̀kati> gurkati Fùrt ga dřkala, da ne zaspî.
dŕkàti ipf dŏ, na, ŏb, spre, šan, tan, (dřkat;
-am/čem; -či, -ètę, dřkal, -àle; drkajne)
trčkarati Ciệl dận dřčeju. {B. derkajne po
vseh stranah; T. drkati; Hg. drkat}
dr̀knen/ut adj <tr̀knut> pripit, pijan Činî mi sę
da ję dr̀knen. VìñX, dà ję dr̀knut.
dr̀knuti pf (dr̀knem; -i; -ul) gurnuti, trknuti
Dr̀kni ga da ne spî pri mèše.
dŕknù>ti pf (dřknem, -eju/u; -i, -ètę; dřknul,
dŕknùXle) potrčati, skoknuti Dřkni pŏ
cigarètline v štacûn!
130
drknuti pf z, (-em; -i, -ètę, drknul, -ùXle)
potrčati Drkni mậm pŏ vòdu.
Dr̀kŏvica f top B [po prez. Drk, LP190]
dr̀liti ipf raz, (dřlim; dr̀li; -il, dřlila) <gàliti>
ogoliti prsa Dřli pr̀sa i cìcekę kậžę.
{Ab. drljiti prsi}
dr̀mati ipf raz, z (dřmam; dr̀mal, dřmala; -an;
-ajne) tresti, drmati Drŏmlìčica sę tàk tậnca
dà sę dřma sàka žìlica na ciẽʖlem tiẽʖlu bòle
nèg v dr̀mešu.
dr̀meš m (-a, -ŏv) prigorski ples, kolo uz
drmanje Natậncala sę tậ dřmeša na gŏstiệ.
Dà sę dřmeš tậnca mộraju i cìceki tậncati.
dŕmèti ipf (-îm; dřmi, -ètę; dřmel, -èle)
1 besposleno čekati, dangubiti V÷č jẽʚnu
vùru tù drmî.
2 drijemati Am ne spîm, màle drmîm.
dřndati sę ipf na, pre, raz, za, z, (-at; -am;
-an; -ajne) <drộncati sę> 1 truckati se,
druskati se, drmati se, tresti se na kolima
Trî vùrę smę sę dřndali. {K. drdnjat: štropotati, tutnjeti} 2 loše svirati <štrěncati> Nậj
dřndati, kàdX n÷ znaš igràti.
drộb> m (-òba, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m dròbek)
1 utroba, želudac i crijeva V drộbu mi krûXli.
KàdX kõscu ŏstậne trãXvę nepŏkŏšěnę v
rědu, velî sę dà ga ję tù drộbX bõlel.
2 <čriẽʖve> trbuh, trbuščić DrộbX na drộbX i
dûXgi nûXter? (DrộbX sę pritîsnę na drộbX sudìča i šiệf za vĩne vàditi pŏrînę nùXter). Dròbek
diẽʖte bŏlî.
drõbast adj (-ậsti; -àsta) <dròlav> trbušast
Bîla ję tẽjnka diệkla kàk kŏnõpla a vìš, sàdX
ję v÷č drŏbàsta snẽja.
drŏbìti ipf na, pŏ, z, (-òbit; -îm; -ộbi, -ètę;
-òbil, -îla; -õblen; -ějne) mrviti, sitniti
Drŏbîla si ję v stěpkę krùv.
drŏbìž> m (-a, -ŏv) sitniš Premiệni pènezę, niệ
drŏbìža. {V. drobiš}
drộbuš m (-a, -ŏv) <sàle> potrbušna slanina
Špẽk na drộbu ję drộbuš.
drộg m (-a, -ŏv -i/mî) motka, deblji kolac, prut
na kojem se vješaju predmeti [mañ. dorong]
Lộtra ìma dvậ drộgę i přlkę. Rùda i drộgi
na lộtra i lèpča su bĩli brèzŏvi. ¤ KõXjnskę
kộžę sę bộj i kàdX vîsi na drộgu. (Mòrę nậ tę
ŏpàsti). ¤ Bàš su ga dvậ na drộgu pren÷sli
i pītàli ję l’ ih ìma jòš. {I. Vi. drog; J. drug,
131
stanga, vlačica; G. T. drok; V. drok: kolac}
dròlav adj (-àveši) trbušast; traljav [nj. drollig:
smiješan] Dròlav ję i s÷ ž n÷ga vîsi.
dròmen adj (-ộmni/mli; -õmna/mla; -òmneši/mleši; pre-) droban, sitan Bîla ję sûša i
krampiệr ję lètes dròmen a i slìvę su drõmlę
(drõmnę). Žlàjt ję slàtke grõXzdije a ìma
žũXtę špičậstę dròmlešę jàgŏdę.
dròmle/dròmne adv drobno, sitno Sẽci
dròmne! Fèrtun dròmle narậncaj! □ na adv Tukačìca tũXčę kònŏplę na dròmle.
Drŏmlìčica sę na dròmle tậnca.
drŏmlìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <petrộvka> sorta
sitne šljive Ŏd rậne slîv drŏmlîc ję màle i
slâba ràkija.
drŏmlìčica f (-ę, -îčic) vrsta plesa Tukačìca
tûXčę kònŏplę najpriệ na d÷bele, a òXnda na
dròmle tàk hìtre tũXčę i pŏmàle vudîra kàk
da tậnca drŏmlìčicu.
drộncati sę ipf na, z, (-at; -am; -an; -ajne)
<dřndati sę> tresti se, truckati se u kolima
Drộnca sę na kõXle. {Vi. Fu. droncati se; ðe.
drocati se; Du. druncat: njihati dijete}
i
i
drŏptîjne/vtîjne/drŏptîn je/vtîn je n zb (-a)
mrvice Nàdrŏbil ję pùXn stòl drŏvtînija. Zŏsìpli tò drŏptînije zX krĩla tìčekem.
{G. Vi. Gh. droptinje}
drŏptìna/drŏvtìna f (-ę, -ĩnŏ, -în; dem f
drŏptìnica/drŏvtìnica -ę, -înic) mrva, mrvica Ne dậm ti nì drŏptìnę. Tìči su pŏzŏbàli sę
drŏvtìnicę krùva.
{V. dropta, droptica, droptina; droptinica}
dròt m (-õta, -ŏv; dem m dròtek) 1 žica
[mañ. drót <nj. Draht] Dẽska na gr÷benu ję
scîfrana tàk da ję zažîgana z drõtem razbiệlenem v jõgne.
2 žičana omča za divljači Velĩju da zậjcu
pûXknę sr̀ce ŏd strãXva kàdX sę v dròt vlŏvî.
drộtar m (-a, -ŏv) 1 <špènglar> putujući
limar, loncokrpa; opletač zemljanih posuda
žicom; skitnica Drộtar mi ję stûčku õplel.
¤ Pĩję kàk drộtar. HõXda kàk drộtar. Drộtar
m nad partizana Kordeka
{V. Vi. Du. drotar; G. drotoš}
drŏtejnậk m (-ãXka, -ậkŏv) žičnjak, klisnjak
(Agriotes lineatus) Drŏtejnậk ję žũXti čřv třdX
kàk dròt kî biẽʖtva kukurìzę pŏdgrizậva.
drộz>d> m (-a, -ŏv) ptica drozd (Turdus visci-
drùgda
vorus, T. merula) DrộzXdX ję slìčen kộsu a
riẽʖtke ga vìdeti.
dròžñę f pl t (-ộžñi, -òžñami) ostatak, talog
vina u bačvi, feca Vĩne ję pòpil i sàdX dròžñę
preciệña da bi ĩmel kàj pìti. ¤ Tî si mũXder
(bẽʚdast) kàk i òn kî si ję z dròžñami rìt
ŏbrìsal. {J. G. drožñe; V. drožñe n: trop; I.
droaždi: vinski talog}
drŏžñějnka f (-ę, -i) rakija od vinskog taloga,
drožñanica Ŏd drộžñi sę žgě ràkija drŏžñějnka, ŏd trõpa tròpica a ŏd slîv slìvŏvica.
{V. Vi. drožñenka: rakija komovica, tropica!;
I. dražñenjka}
drŏžñìcę f pl t (-îc, -ìcami) nerastopljeni
ostatak maslaca Pùtre sę spěčę v màsle i
ŏstậneju drŏždìcę. Z drŏžñìcami sę žgãnci
začĩnaju. {R. glodice}
dr̀piti pf z, (dřpim; dr̀pi; -il, dřpila; -len) <čŏpìti,
zdr̀piti, dr̀pnuti> ukrasti Mộral ję òn i tù nèkaj
dr̀piti. {Ž. drpiti: ukrasti}
dr̀pnuti pf (-em; -i, -ètę; dr̀pnul; -en) <dr̀piti>
ukrasti Dr̀pnę òn de gòdX mòrę.
drtàti ipf na, za, (dr̀tam/ščem; dřšči, -ètę;
dřtal, dr̀tala, -àle; dr̀tan; -ajne) drhtati Dr̀ščę
ŏd strãXva kò da ga zĩmica trěsę. RũXke
dr̀ščeju ŏnòmu, kî ję j÷bel Ciganìcu. Dřta
kàk šìba na võde. Jako se boji. Dr̀ta kàk
lànetina.
d
drū zgàti ipf na, pre, z, (-ûdzgat; -am; -al,
-àle; -ûdzgan; -ũdzgajne) <těmfati>
gnječiti, drobiti nešto vlažno [nj. drucken]
Drûdzga kûvani krampiệr. Křv zàklanŏga
svinčěta sę mộra fùrt drūzgàti dà sę ne
stậnę. {ð. druzgati; Hg. druzgat: lomiti}
drùgač adv drugačije, drukčije; inače Drùgač
bûX bàtina ìmiệla põsla. Nègda ję bĩle tàk a
diệs ję drùgač. Drùgač òn niệ klěl, nèg:
jesěm ti šklõXcu!
drugạčìti ipf pŏ, (-ậčit; -im, -iju/ę; -i, -ètę; -ậčil,
-ìle; -ậčen; -ã>čejne) <dvŏjạčìti> orati drugi
puta Diệs drugậčime za zẽʚlije. {Du. drugačt}
drùgački adj drugačiji Mộj kapût ję drùgački
ŏd tvẽʚga. Nektẽʚri velĩju dà su krậpi drùgački ŏd šàranŏv i dà im ję lũska bòle sîva.
drùgam adv na drugo mjesto, drugamo Dẽni
tò drùgam, da ne pậči.
drùgda adv drugiput, u drugo vrijeme Mộram
sàdX îti, drùgda bum dùXže õstal.
drùgde
drùgde adv drugdje Jậ niẽʖsem drùgde grộbja
zapòmetila nèg õnde dè i sàdX. Na Laktẽcu
pŏzậvaju na sprẽʚvŏdX, a drùgde sàme na
krmìnę.
drùgi num (-ŏga, -ŏmu, -e, -emi) 1 redni broj
drugi Jẽʚden mĩra, drùgi nògę vmîva. (Dŏvìca si ję br̀že nàšla drùgŏga) ¤ čez jẽʚne
nùXter, čez drùge vận baš me briga
2 ne taj/ovaj, neki drugi Diẽʖte b÷zX kr̀sta
n÷mrę dŏbìti sviệtlŏsti na drùgem sviệte.
3 ostali Drùgi su ję pripŏviẹdàli da je ję
mûXžX vukòdlak. Štè ti drùgi pŏmòrę, čè něš
sàma. Če něčeš tî, hòčeju drùgi trî.
drùkar m (-a, -ŏv) spona, vrsta kopče
[nj. Drucker] Màja sę kòpča na drùkarę.
drùkati ipf (-am; -an; -ajne) 1 <rùkati, tr̀kati>
gurkati (rukom, laktom), upozoravati diranjem Nậj mę drùkati, àm čûjem i vîdim.
{Du. Hg. drukat}
2 (tiskati, štampati Niẽʖmam penězX, am ih jậ
ne drùkam. [nj. drucken]
drùknuti pf (-em; -i; -ul; -en/ut) <rùknuti>
trknuti, gurnuti Drùkni ga dà ne spî!
{O. Hg. druknut; Du. druknt}
družìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) ukućani Ciẽʖla hìža i
družìna. Kãkŏv gŏspŏdậr tàkva i družìna.
Zẽʚlje, rèpa i slanìna tò su bràča i družìna.
Nègda ję znậla sà družìna îti v nõči scật v
čẽʚber v nậpŏj. □ vèlika - <hîžna zậdruga>
kućna zadruga Vèlikę družìnę su bîlę v
Cẽʚrju 1892. Filìpčič, Mâlčič i Sàlarič.
družĩnče n (-÷ta) član družine, ukućanin I
slũga ję družĩnče.
družînski adj <dŏmačînski> kućno zadružni
Pri Niẽʖmce v Šàšinŏvce ję bîla vèlika
družînska hìža na triệm dè su bîlę gòsti.
{Ja. družinska iža}
drva n zb (dřv, -i/mî) drvo za ogrijev Nasěci
dřv za pěč. Pŏsẽci grận za drva.
Drvarec pr r (Drvã>rec, -ŏv, -ậrka) [zan.
drvar] uz Granña pl. Š0 LP0
drvàrija f (-ę, -ậrij) ogrjevno drvo dodijeljeno
od zemljišne zajednice Glavậr ję sàke lète
dèlil drvàriju.
drvạrìti ipf raz, (-ậrit; -im; -ãXri, -ètę; -ậril, -ìle;
j
-ậr en; -ã>rjejne) 1 prodavati drva Drvậril ję
z drvi kě ję nõsil šùmę i slàgal na mètrę.
2 mrcvariti Niệ prirědil zàklane svĩnče kàk
132
mesậr nèg ję ciệl dận drvậril. {V. drvariti}
drvậrna/drvã>rnica f (-ę, -ãXrni/-) spremište
drva Drva v drvậrne ne zmòkneju i lèpše
gŏrîju. Niẽʖmaju õni drvãXrnicę.
drvòcep m (-a, -ŏv/iệpŏv) drvnjak, drvljanik,
drvocjep Drvòcep ję mèste ìli piệjn na
dvŏrìšču dè sę drva pĩliju, sečěju i kậlaju.
Profesor Ivšić mę pĩtal j÷ l’ Cẽʚrci velîju: na
drvòcepu il’ na drvŏciệpu.
drvŏciệpina f (-ę, -) drvni ostaci SmetjûX na
drvòcepu sę velî drvŏciệpina.
drvòsek m (-a, -ŏv) šuma za sječu Vu
drvòseku sę sẽčę driệve za stãXjne dèlati i
drva za pěč kūrìti a v kŏlòseku kõXlije za
třsije kŏlìti.
držã>le n (-a, -ậl) <štìl> držalica, drška alatke,
dio koji se drži u ruci DržãXle na sekìre ję
tŏpŏrìšče ìli sekirìšče, na rògla ròglišče, na
mòtike mŏtičìšče a na měkle meklìšče, na
zubàča zubačìšče, na kõse kŏsìšče.
držàti ipf na, ŏb, pri, za, z, (dřžat; -îm, -ĩju/ě;
dřži/dr̀žX, -ètę/dr̀štę; dřžal, -ãXla, -àle; dr̀žan;
-ěč; dr̀žajne) 1 imati u rukama, uhvatiti
rukom Dõbre ga dřži da ti ne vûjdę. ¤ Òn
vìše držî nèk sì ZãXgŏrci (kiệ niệ tù!). držȋ
mu štậjngu podržava ga Dè sûvi sirộvŏga
držȋ? (na vřčaku sûvi kôlec zelěni bàžul)
2 smatrati Držàli su ga za bedãXka. 3 držàti
za nìš prezirati Držàli su ga za nìš.
4 - sę uhvatiti se Dřžal sę za plột.
5 - sę ponašati se; smatrati se Liệpe sę
držî. Bedậk sę mũXdre držî. Mî Cẽʚrci sę
držĩmę za Prìgŏrcę.
6 uzgajati, othranjivati SečnãXki òdŏjki su
dõbri za držàti.
držěči adj koji je u snazi, dobrodržeći Katèna
ję jòš držěča žẽʚna.
{Ba. držeć: dobra zdravlja; imućan}
dûčec m (-a, -ŏv) posavski ples Dûčec sę
tậnca tàk da sę dûčę vu vîs.
dùda f (-ę, dûdŏ, -; dem f dùdica -ę, dûdic)
1 puranova kresta PŏpûXšča nộs kàk purận
dùdu.
2 varalica, sisaljka dječja Fùrt dùdu dûda.
Dùdicu si si zamàzal.
¤ Držî sę kò da mu ję pùra dùdu vkrậla.
dûdaš m (-a, -ŏv) <gajdậš> Prì nas niệ bîle
dûdaša nì gajdậša.
133
dùdati ipf na, pŏ, (-at; dûdam; dùdal, dûdala;
-an; -ajne) 1 <dudlàti> sisati dudu Mậli i
dùdu dûda.
2 svirati u diple Ne pòmetim da bi štè v
dùdę dùdal.
dùdę f pl t (dûdX, dùdami; dem f pl dùdicę)
puhaći narodni instrument srodan gajdama,
diple [mañ. duda; nj. Dudelsack] Nìšte prì
nas niệ îmel dùdę.
dūdèti ipf (-îm, -ĩju; dûdi, -ètę; dûdel, -èle)
kunjati, besposleno stajati, osjećati se
bolesnim Vîdi mi sę da dudî i niệ nèkaj ž
nìm v rědu. {ðe. ð. Vi. dudeti}
dụdlàti ipf na, pŏ, (dûXdlat; dùXdlam; dûXdlal,
dùXdlala, -àle; dù>dlan; -ajne) <cicàti,
dùdati> sisati Diẽʖte jòš dùXdla.
dù>g adj (dûXgi; dûXga; dùXkši/dùXžeši; pre-)
dugačak 1 prostorno: dug Zẽmi tàj dûXgi
kõlec. Šìrši ję nèg dùXkši. Štè dùXkšŏga ìma,
bòle sę ž nìm štîma. (Pastĩri rộg ŏd vr̀bŏvę
kộrę) Làžeš kàk si dùXg i d÷bel. Kûrc niệ
nigdậr predùXg čè ję dòsti d÷bel. 2 vremenski: dugotrajan DùXg ję dận bèzX krùva.
3 fig visok DûXgi Mîške ję strîc dûXgŏga
Jõška. ¤ imèti dûXgi jẽʚzik biti lajav; imèti
dûXgę pr̀stę htjeti ukrasti Duglijận m nad
Dû>ga f top B Dugàvę f top C, K, P
dû>g m (-a, -ŏv -i/mî) dug, dugovanje Živî na
dûXg i n÷mrę sę dûXga riẹšìti.
dù>ga f (-ę, dûXgŏ, -i; dem f dù>gica -ę, dûXgic)
dužica J÷ l’ su dùXgę dòsti dûXgę. DùXga na
làgve ję krãXtka, na sudìču dùXga ję dûXga a
na bẽdnu d÷bela. Sudîček ìma krãXtkę
dùXgicę. Pĩjan kàk dùXga. (DùXga fùrt pĩję.) {Z.
duga}
dugàča f (-ę, -ậčŏ, -) dječja košulja Dêčec jòš
dugàču nòsi. {Ja. celača}
dugận/duglijận m (-ãXna, -ậnŏv) dugonja,
visok čovjek DûXgi Mîške ję bìl prậvi dugận.
Duglijận ję čèzX plột prekŏrậčil.
dù>ge adv (dùXkše; pre-) dugo Čõvek niệ tàk
dùXge stàr, dŏk mòrę tikvàjnu zdìči. N÷ bu
ga dùXge. KàdX sę stậri piệjn vûžgę òn dùXge
gŏrî. Lŏnčậri su znàli kàk sę dùXge kûri lŏnčậrska pěč. PredùXge sem čèkal. □ na opširno Nậj tàk na dùXge pripŏviẹdàti, àm
smę tò v÷č čùli.
duglŏvậti adj dugoljasti Najbòlši žîr ję ŏd
Dumić
lužnãXka hrậsta vèliki duglŏvậti, a i ŏdX cěra
ję deběli duglŏvậti v ježộvke.
Dugo Selo top (Dû>ga Sěla n pl Dugŏsẽʚʚlec,
-ělka, -ělski) grad 435 st. (1857) a 6508
(1991) Blìže S÷svetam su Sẽʚla dè su hìžę
na kûpu, a DûXga Sẽʚla su dûXga i hìžę vuzX
cèstu ŏd Kòpčevca dŏ Šậškŏvca. Dugŏsělka Grègŏrička ję rìsala papiệrę za našvạvàti
rùXbačę.
dugŏčàsen adj dosadan Dugŏčàsna ję, dà tę
Bộg ŏslŏbõXdi i niệ ję sę mòči riẹšìti kàk nì
glãXdnŏga lèta.
dugŏčàsne adv dosadno, dugo N÷mrem
vìše čàkati, prẽʚveč dugŏčàsne ję.
Dugŏnộska f nad Imiệla ję dûXgi nộs i špòt je
ję bìl Dugŏnộska.
dugŏvàča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) kišna duga Štè ne
vîdi dugŏvàčę n÷mu bûXdu krãXtkę gàčę Čè
ję na dugŏvàče vìše črlẽʚnę fậrbę, bûX tè lète
vìše vĩna, čè plậvę vìše kukurìzę a čè
zelěnę vìše trãXvę.
Dujan pr (Dũjan, -ànŏv, -ậjnka) [pat.
<Dujam <lat. Domnius] Prozorje 15 LP172
Mộj kûm Dũjan ję bìl lŏnčậr.
{Ba. Dujan: umilj. od Duje}
dùkast adj (-ậsti; dùkasta) skakutav VûXk ję
ŏdn÷sel dùkaste prậse.
dùkati ipf na, pŏ, (-at; dûkam/čem; -dùči; -kal,
dûkala; -an; -ajne) skakati u vis, skakutati
Dùkali su pŏ pòstele, dŏk ju niẽʖsu pòdrli.
{Še. dukat}
dûknuti pf pŏ, (-em; dùkni; -ul, dûknula; -ut)
skoknuti, skočiti u vis VûXk ję nậj nę dùknul.
pj Dùkni dùkni dèvŏjčica dŏk si mlậda, kàd
buš stàra n÷ buš dûkala.
dùm int <bùm> zvuk pucnja A òXnda dùm i
šậjbę na ŏblộke su spùXcalę.
Dumbović pr (Dùmbŏvič, -ŏv, -ka) [od dub:
hrast ili mañ. Dombaj <domb: brežuljak]
C0, Banje selo 2, Kašina 15 LP520
Dùmbŏvič ję bìl 1802. lèta prvi gŏspŏdậrski
vùčitel v Gŏspŏdậrske škộle Cẽʚrje přve v
Hr̀vatske i smèl ję v bìškupske šùme žirìti
dvajspět glậv svîn.
dūmèti ipf za, (dumî mi; -èle) <šūmèti> muklo
tutnjati, šumiti V glãXve mi dumî.
Dumić pr (Dùmič, -ŏv, -ka) [pat. <Dujam
<lat. Domnius ili etn. po duman:
Dumovec
dubodolina]. Š2 E560 Šumậk Dùmič nậjdę
mèste dè ję vŏdě i dè sę zdẽʚnec kòplę.
Dumovec top (Dùmŏvec m /Dùmŏvce n
-òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 93 st.
(1857) i 465 (1991) [od Dominik ili Dujam]
dùmst m (-a, -ŏv) 1 <sàmpŏr> para PûXna ję
kùjna dùmsta. [mañ. dunszt; nj. Dunst]
2 pojam Niẽʖma òn nì dùmsta ô tem.
[nj. keinen Dunst haben: ne imati pojma]
dũnuti pf (dũnem; -i, -ètę; dũnul, -ùXle; dũnut)
1 iznenada jako udariti, raspaliti koga
Dũnul ga v rẽʚbra. {Fu. dunuti; Gr. dunut}
2 banuti, iznenada doći I bàš ję tè čàs
dũnula na vrậta. {R. dunut} 3 tresnuti,
zatutnjiti DūnùXle ję kàk mèlzer.
duplậk m (-ãXka, -ậkŏv) dupljak, dvolitarka
Dŏněsi duplậk vĩna. {Du. dupljak}
dûplati ipf pŏ, z, (-am; -an; -ajne)
udvostručivati Mộraš kàparu dûplati.
dũple n (-a, dũpel) 1 duplja, šupljina u drvetu
Škvõrci diệlaju gniẽʖzde v dũple. Spî kàk
pûXv v dũple. {G. dupla}
2 <rîtne prèle> čmar, šupak Sàka rìt ìma
dviệ ritesnìcẹ i dũple. Vrậg tę v rîtne dũple!
dùplicę f pl t (dûplic, dùplicami) <dvõjkę>
dvojnice Svinậri ìgraju na dùplicę: Dìni dìni
dìnicę, dè su nậšę svìnicę? Svìnicę su
dãXlke vu Glibộkem jãXrke.
dùplični adj dvostruk [mañ. dupla <lat.
duplus] Na hîže su dùplični ŏblòXki.
dupliệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) debela i visoka
voštana svijeća ili dvostruka svijeća [vental.
duplir] BùXm kũpil dupliẽʖra kàk rũde, čè
zvězem z blàta. Šikûtŏr nažîžę i gãXša
dupliẽʖrę. ¤ Ìma nộs za dupliẽʖrę gạšàti. Stŏjî
kàk dupliệr. {G. Šo. Gr. dupler}
dùplit adv <dùplične> dvostruko [lat. duplus]
Kùlke gòdX òn pŏnûXdi, jậ dậm dùplit.
duplộjnka f (-ę, -i) lovačka dvocijevka
Duplộjnku ję dèl na plẽʚče i ŏtìšel v šùmu.
{V. duplonka; P. duplinka; Ja. duplanka}
dû>psti ipf za, z, (dûXpst; dũXbem, -ěju/ûX; dûXbi,
-ètę; dũXbel; -en; -ejne) dupsti Dũbem
kŏpàjnu za svînę.
dûr adv skroz [nj. durch] Ìšli sm÷ pŏ šùma dûr
dŏ Kòpčevca. {G. dur: ravno}
dũrak m (-a, -ŏv) kartaška igra i gubitnik u toj
igri [rus. durak: glupan] Bìl sem diệs na
134
kậrtajnu v÷č dvậput dũrak. {ð. durak}
duràncija f (-ę, -ậncij; ant kậlajnka)
1 gloñva, sorta bresaka koje se ne kalaju
[tal. duranza, lat. duracinus: voće s tvrdom
kožom] Brèska duràncija sę ne dậ kạlàti.
o
{B. Šu. V. ð. durancija; Vg. du arancija}
2 jagoda pucavica (Fragaria colina)
Jagŏda duràncija sę čvřste držî.
dùrati ipf pre, z, (dûram; dùral, dûrala; dûran;
dũrajne) trajati, izdržati, potrajati [tal. durare; tur. durmak: podnositi] Prẽʚveč dùXge
dûra bèzX dẽžña. {Z. durati} Ně mòči tò zlò
dùXge dùrati. {Du. Vg. durati: trpjeti}
dùrcug m (-a, -ŏv) propuh, prolaznost zraka
[nj. Durchzug] Nậj stậti na dùrcugu, tàk sę
preladîš. Pěč ìma dòber dùrcug.
durìti sę ipf ŏ, z, (-îm; dûri, -ètę; dùril, -îla;
dùrejne) srditi se, pretvarati se Sàme sę tî
dûri kàk gòdX hòčeš, dŏk ti ně dûrejna dòsti.
dūrmàrš adv skroz, neprekidno [nj. Durchmarsch] Ìšli smę pèšica dūrmàrš dŏ
Zạgr÷ba. {V. Hg. ð. durhmarš}
dùršlak m (-a, -ŏv) bušilo, probijač, alatka za
bušenje kože [nj. Durchschlag] Šòstar ìma i
dùršlak. {ðe. duršlag}
dũša f (-ę, dûš) 1 čovjek, ljudsko biće, osoba, stanovnik V cěrske fàre ję òkŏl dviệ hìladę dûš. Pòp vòdi knìgu dûš. Ìvek Šimậgin
ję klěl: Jesěm ti dũše, dãXna!
2 nematerijalni dio čovjekova života, duša
Nậj grešìti dũšu. Dvậ bèzX dũšę, trějti bèzX
glãXvę. mĩrnę dũšę spokojno
□ Mřtve dûš dận <Mřtve jùtre> Dušni dan
3 dobričina, draga osoba (V dũše/dūšô !)
Dùše, òjdi sìm! Òn tì ję dòber kak dũša.
¤ imèti dũšu osjećati; dũša mu ję na jezîku
umire; spustìti dũšu umrijeti; znàti v dũšu
dobro poznavati; prŏdàti dũšu vrậgu odati
se zlu; dũša mę bŏlî teško mi je; za svõju
dũšu za svoj užitak; rěci pŏ dũše reci istinu; nìgde nì žĩvę dũšę tu nema nikoga.
dušậk/dùšek m (-ãXka/a, -ậkŏv/ŏv) dušak,
vrijeme jednog daha □ na - adv naiskap
Màrke ję litrějnku zlèjal na dušậk vû sę i
pòpil na èks. {O. na dušek}
dušìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 dem dũša dušica
Dộbrę dušìcę ìdeju v dĩku neběsku.
2 žižak, stijenj u petrolejki Na lậmpe
135
žmìrice ję dušìca zgŏriệla. □ màterina biljka majčina dušica (Thimus serpillum)
Màterina dušìca liệpe dišî a če ju kràvę jiệju
i mliẽʖke pò jne dišî, a ž nộ sę i làticę pęrěju.
dušìti ipf pŏ, za, (dùšit; -îm; dûši, -ètę; dùšil,
-îla; dũšen, -ejne) 1 gušiti, daviti Čẽʚlę su
dùšili žlěprem, a mậlę màčičę v gnòjčine.
2 - sę gušiti se Àm sę dušîtę vù tem dîmu.
{V. dušiti; St. Z. Ba. dušit}
dûv m (-a, -ŏv) 1 duh V nõči niệ vriệdne
nìkŏga pŏzdràviti a mòrę sę i z dûvem
stàti. Sậm živî kàk dûv.
2 dah Tàk mę lùpil, dà mę dûv zàšel.
dùva f (-ę, dûvŏ, -) vonj, zadah, neugodan
miris, smrad Tù ję těška dùva. Ŏd jãXkę
dùvę kŏnŏplěnę plèvę pŏpậraju stenîcę.
Da ně steblộvije ŏd duvậna imèle vèlikę
dùvę zakậpleju ga nèkulike dận v z÷mlu.
¤ Tậ ti dùva jũvu kûva. (Velî sę kàdX štè
přdnę) {Du. duva: vonj; V. Vi. Hg. S. duha}
duvận m (-ãXna, -ậnŏv) <tabậk/taŏbậk> duhan [mañ. dohany <tur. <ar. duhan: dim]
Duvậnu su stàreši r÷kli i tabậk. Za Àustriję
su lûdi sàdili duvận pŏ vřčake, a za Jugŏslàviję pŏ skrivěčki v kukurîze. Duvận ję
sîtŏmu pộl hrậnę.
dû>ž prep (dûXžX) <vuzdûXžX, pŏdûXžX> uzduž s G
DûXž meñě su kònŏplę za sème. HõXda dûXžX
pòla. Ìšel ję pĩjan dûXžX štrèkę i stàl prèdX cûg.
{Fu. duž}
dvậ num (s dvậ, z dviệ; dvè, dvèm, dvèmi)
dva (2) Velî sę dvậ (trî, četìri) bràti, dviệ
sẽstrę, dvậ sẽʚla i pět (šěst, s÷dem i vìše)
brậtŏv, sestiệr/sêstri, sěl. Velî sę: mî ìli nàs,
vî ìli vàs, õni ìli nîh (dvậ, trî, četìri) a sàme
nàs, vàs ìli nîh pět, šěst i vìše. Bàtina ìma
dvậ kràję.
dvàjseti num dvadeseti Bìl sem dvàjseti pŏ
rědu.
dvàjst num dvadeset (20) Ìma j÷ne dvàjst rậli
zemlě. Bĩle mi ję dvàjst jẽʚne lète i jậ sem
mộral îti võjsku. Martìnu ję dvàjst dviệ/dvàjz
dviệ liệta.
dvậput/dvậ pû>t adv dvaput Dvậput sę v
m÷linu gŏvòri. Bòle sę pŏštẽʚnŏmu čŏvèku
dvậ pûXt zamèriti nèg fakînu j÷mput. Na
gŏstě îdę dvậput jèle.
Dzjòdzek
dviệstŏ/dviẹstộ num dvjesto (200), dvjesta,
dvije stotine Za stộ liệt nì kòsti nì měsa, za
dviẹstộ nì glậsa nì trậga. Stŏtìnę ŏd dviệ dŏ
děvet sę îste tàk na dviệ fělę gŏvòrimę. KàdX
sem jậ ìpak dòšel dŏ tòga, dà sem ĩmel
võlę za trîstŏ fòrinti, v÷č su õni imèli za
četìristŏ fòrinti. V sěle ję priệk šěstŏ dûš.
dvŏ¦jạčìti ipf (-ậčit; -im; -ãXči, -ètę; -ậčil, -ìle;
-ậčen; -ã>čejne) <drugạčìti> orati drugi put
KàdX sę ŏrậjne dvŏjậči òXnda sę přvę brãXzdę
riệžeju na dvõje.
dvòjčec/dvòjček/dvòjčič m (-a, -ŏv; f
dvòjčica -ę, -) blizanac M÷ (àm ję) imiệla
dvòjčecę. Žẽʚna nè jiệ dvõjkę slîv, da ne
zrŏdî dvòjčekę ìli dvòjčicę.
dvõje/dvõji/dvộję num (dvŏjè, dvõjem,
dvŏjèmi) dvoje Imiệla ję dvộje glậv decě.
Na việjnčajnu su bîli dvõji svàti. Dè sę
dvõXje lěgnę i trějti sę zdîgnę. Z dvŏjèmi kộli
ìdu. Br̀de ìma dvõja bîlca.
j
dvŏ ìti ipf z, (-òjim; -õji, -ètę; -õjil, -ìle; -òjen;
-ejne) <sûXmlati> dvojiti, kolebati Nậj nìš
dvŏjìti. Òn bu tò napràvil.
dvõjki m pl (-ŏv, -i/mî) 1 <dvòjčeci, dvòjčeki,
dvòjčiči> blizanci Jậna ję dvõjkę zrŏdîla.
Mòrti ję pŏjiệla dvòjčekę slîv {Gr. dvojki}
2 dvojnice Vu dvõjkę su pastîri ìgrali: Tật
kukurìzu krậdę.
dvõrba f (-ę, -i) <dvòrejne> podvorba,
posluživanje Dõba ję za dvõrbu blậga.
dvŏrìšče n (-a, -îšč) dvorište Dvŏrìšče ję òkŏl
stãXjnija. Pìšče drìščę pŏ dvŏrìšče.
dvŏrìti ipf dŏ, na, pŏ, (-õrit; -òrim; -õri, -ètę;
j
-õril, -òrila, -ìle; -òr en; -ejne) posluživati,
hraniti Mộram dècu dvŏrìti i kràvę. Da sę s÷
dvòri t÷ške kàk diẽʖte, nẽʚ bi nigdậr nìš imèli.
Zidậrę ję dvõril ciẽʖli dận. Zvŏnậr dvòri põpa
na zŏrnìce. Mộral ję îti v štàlu na dvòrejne
blậga. {Gr. dvorit}
dz m glas dz bezvučni parnjak glasa c čini
samo 0,05% svih suglasnika. (u Rịečniku je
88 riječi sa dz a samo u desetak njih ne
može se zamijeniti glasom z ni izgovarati
kao dva glasa.)
Dzjòdzek m nad; adj dzjòdzekŏv Dràga
běkava ję gŏvòrila mûXžu si Dzjòdzek mèste
Jòžek a bĩla ję dzjòdzekŏva žěna.
ð ñ
ñ m glas ñ (uključivo i ñ.) je drugi najmanje
upotrebljavani suglasnik s 0,28% svih uz
još rjeñeg dz s 0,05%.
ñã>mŏr/žã>mŏr m (-a, -ŏv) <žlàbrajne> žamor,
žagor, graja, šum, buka Vèliki ñãXmŏr
diệlaju. Čùję sę žãXmŏr, a nìš niệ razmèti.
{G. ñambor}
ñamràti/ñavràti ipf za, (ñàmram; ñãmral,
ñàmrala, -àle; ñàmrajne) 1 žamoriti,
mrmljati Nèšte ñàmra na dvŏrìšču. Čùle mu
sę da nèšte na grộbiju ñàvra.
2 živkati VrãXpci ñàvraju. {G. ñamburiti}
ðàna f (-ę, ðậnŏ, V ðānô) <Riñàna> ime riñe
(smeñe) kobile Švàrlekŏva ðàna ję pŏliệkla
kõla sàme kàdX ję òn nậ jnu vîknul, a n÷ na
nìkakvę bàtinę.
ñạpàti ipf pŏ, (ñậplem/am; -i, -ètę; ñậpal, -àle;
ñã>pajne) 1 otimati, grabiti, krasti Òn bi
ñậpal de gòdX mòrę. {V. ñapati}
2 - sę natezati se zbog nečega, hvatati se
ðậpaju sę za j÷n bŏmbộn.
ñàpiti pf (ñậpim; ñàpi; -il, ñậpila) <ñàpnuti>
1 uhvatiti, čapnuti ðàpil mu ję špèkulu i
vùšel.
2 ukrasti Nèšte mi ję ñàpil šatộflina na
sẽmne.
ñàpnuti pf (-em; -i, -ètę; ñàpnul) <ñàpiti>
1 uhvatiti, čapnuti ðàpnul ju ję za cìcekę.
2 ukrasti ðàpnę dè gòdX mòrę. {V. džapnuti}
ñàsnuti sę pf (-em; -i; ñàsnul; -ut) <žàsnuti
sę> trgnuti se, lecnuti se, trznuti se, prepasti
se Diẽʖte sę nèčega ñàsnule i pòčele plàkati.
{Pa. ñasnuti se}
ñ÷ñeren adj (-ñěrni; -ñ÷rneši) zdrav i crven,
zgodan, bodar, živahan, bistar, okretan,
hrabar [mañ. gyönge] Jòžek ję ñ÷ñęren
dẽčke. {G. ð. V. Vi. Fu. ñeñeren}
ñ÷ñerne adv (-÷rneše) živahno, poletno Kàta
ñ÷ñerne hõXda. {G. ñeñerno}
j
ñ÷ nñav adj tamnoriñ, smeñ, žut [mañ.
gyöngy: biser] Liẽʖšnaki su zrèli kàdX su
ñ÷jnñavi. Kõstajn ję ñ÷jnñav. {B. ñanñav,
čanñav kakti dozrevajuči lešnjak; ðñ.
ñenñavi: bezvoljan; popustljiv}
j
ñ÷ nñaveti ipf ŏ, (-em; -i; -el; -en) dobivati
ñ÷jnñavu (tamnoriñu) boju liẽʖšnaki su
pòčeli ñ÷jnñaveti i zrèleti.
j
ñè ngi m pl t (-ŏv, -i) novci ðèjngi niẽʖma.
Niẽʖmam ñèngŏv da kûpim. {G. Du. ñengi}
ñìja int <gìja> uzvik tjeranja konja, hajde,
kreni [mañ. gyi!: desno!] ðìja, rîčka! {Ba.
ñija: kreni; ðe. ðñ. ñije: kreni}
ñìka f (-ę, ñîkŏ, -) ostan, bodlja, štap sa
željeznim šiljkom ðìka ję želiệzni šĩlek nàbit
na kõlec. Z ñîkŏ sę bŏděju stàkŏri pŏ
sleměčke na nậjžu.
ñìkati ipf na, (-am; -an; -ajne) 1 <ñìpati>
skakati Ciệl dận ñìkaš pŏ Pijàcu.
2 tjerati ostanom, bosti ñikom Bīvòlę su
ñìkali z ñìkŏ.
ñìnñuriti ipf na, (-im; -i; -il; -en) 1 <kinñùriti>
previše ukrašivati ðìnñuri ju kàk jòpicu.
2 - sę pretjerano se kititi ðìnñuri sę kàk
ciganìca šlògarica.
ñìnñuva f pl t (-ę, -) naušnica Kũpil sem je
liệpę ñìnñuvę [mañ. gyóngy: biser]
ñīpàti ipf na, ž, (ñîplem/am; -i, -ètę; ñîpal,
-àle; ñîpan; ñĩpajne) <hộpsati> poskakivati
Ciẽʖli dận ñîpleju pŏ Pijãcu. {V. ð. G. ñipati}
ñìpiti pf (ñîpim; ñìpi; -il, ñîpila) <ñìpnuti> naglo
skočiti ðìpil ję z rûškę. {V. G. ñipiti}
ñìpnuti pf (-em; -i; -ul) <ñìpiti> skočiti ðìpnul
ję priệk plòta. {V. ð. ñipnuti}
ñòknen/ut adj pripit Zgledî mi ñòknen. Mà
ñòknut ję òn. {Tr. ñvoknen}
ñòknuti pf (-em; -i; -ul) popiti ðòknula si ję pŏ
skrivěčkę. {G. ñoknoti}
ñộmba f (-ę, -i) <rŏvìna> [tur. gunb] džomba,
neravnina, žbun busike oštre, sita i šaša na
močvarnoj livadi [orij Anić: džomba: rupa,
137
neravnina; gruda sasušenog blata].
Sinòkŏšę na Gmậjnu su pûXnę ñộmbi i t÷ške
sę kŏsîju. {G. ñumbek: uzvisina}
ñộn m (ñòna, -ŏv/ñộnŏv) <põtplat> poplat,
donji dio obuće [tur. gın: učinjena koža]
Šòstar ìma rajpàglin kộst za glàditi ñộn na
cipeliệ i šìnę za ñònę nabījàti. Kěder ję pŏd
ñộni na òkŏle.
ñòniti ipf pŏ, (ñõnit; ñònim; ñõni, -ètę; ñõnil,
ñònila, -ìle; ñònen; -ejne) <tûXmplati>
stavljati poplat Šòstar mi cìpelę ñòni.
ñộr m (-a, -ŏv) <ñộrajne> zamjena od oka,
uzajamna razmjena [tur. görmece] ðộr
mòrę bìti vìñeni i nevìñeni.
ñộrati sę ipf (-at; -am; -an; -ajne) <trậmpati>
mijenjati, razmjenjivati, trampiti ðộrali su sę
za vùrę. {V. G. ñorati}
ñộrba f (-ę, -i) <čộrba> loše jelo ðộrba ję
nevalãXne jèle.
ñùmbus m (-a, -ŏv) nered, zbrka, graja,
galama, vreva [tur. cümbüs <perz. gunbiš]
Napràvil si prậvi ñùmbus. {Gr. d'umbus}
ðumlijan pr (ðumlijận, -ŏv, -jnka) [mañ.
gyümolcs: voće; tur. cőmle <ar. gumla:
skupno] Š3 Kašina 54 LP72
ðùmlijęve n top B [od ðumlijan] ðùmlijęve ję
pòle v Budiệnce.
ñù>nñ> m (-a, -ŏv; dem m ñû>nñek) <perlîn>
1 biser, perla [mañ. gyóngy]
2 ženska ogrlica od crvenih koralja Nòsi
liẽʖpi ñùXnñX na vrậtu. {B. ñunñ beli, biser,
perla; Gh. djundja; G. V. ñunč: bujno zeleno
raslinje}
ðûrñec m ime dem ðûrñe Pripŏviệda sę da
su nègda Kral÷včani kràli Dumòvčanem
kîp nîjŏvŏga svěca ðûrñeca i ŏdn÷sli ga v
cẽʚrsku cĩrkvu.
ðurñek pr (ðûrñek, -ŏv, -iệčka) [pat. <ðurñe, ðurek, Juraj] B0 LP303 ðurñiệčka
Mrkạsòva ję mrla
ðurñekovec top (ðûrñekŏvec m /ðûrñekŏvce n -òvčan, -òvečica, -òvečki)
selo 199 st. (1857) a 256 (1991)
ñurñevàča f (-ę, -ậčŏ, -) jestiva gljiva jurjevka
(Tricholoma Georgii) Òkŏl ðùrñeva rãXstę
ñurñevàča i dõbra ję za jèsti àl ju màle štè
pòzna i bẽʚrę.
ðûrñeve n (-a) <Jûrjeve> blagdan sv. ðûrña
ñvřknuti sę
(Jurja) 23. travnja Na ðûrñeve světi Jùraj
dŏjậšę na biẽʖlem kõjne i v šùme nadiệla
vûXkęm, kàj bu tẽʚri tè lète zậklal.
ðûrñica 1 f ime dem ðûrña, ðurdèna
2 ñûrñica f cvijet (Convalaria majalis)
Cẽʚrci su brậli ñûrñicę i prŏdạvàli na plậcu v
Zạgr÷be. ðûrñanka f top Ž
ðurec pr (ðũrec, -ŏv, -îca) [pat. <ðuro kao i
štokavska ðurac i ðurić] G34, (pisan i:
Gjurec!) E120 ðûrci su na Glamnìce pùXne
zẽʚlija sàdili.
ðùrek m 1 ime dem ðùra, ðùrica, ðurìna,
ðùka, ðùkica, ðukina, ðukištậk, ðukijã>nec oblici imena ðuro, Gjuro, Juraj Jùrek
[gr. Georgios <georgós: ratar] SàdX ję
zãXdrugu pr÷jel nàš ðùrek, bûX n÷mu àl bûX i
nàm. pj M÷ne pîšę izX Sr̀biję ðùka, da mu
pòšlem črlěnŏga lùka. I mãXčku mòrę bìti
ìme ðùka. Mộj dèdX pŏ màmę ję bìl ðùka a
prědedX pŏ õcu ðùra a pisàli su ih Gjuro.
2 ñùrek m (-a, -ŏv) <čučurĩček, cvèrglin>
pjetlić patuljaste vrste kokošiju ðùrek i
Kàtica sę velî čučurîčku i čučurîčke.
{I. Ba. ð. ðñ. ñurek}; ðuriẽʖʖnčica f top C,
zapîsana v katàstre Jurinčica
ðuriš pr (ðũriš, -ŏv, -îška) [pat. <ðuro,
nastavak -iš je čest u tvorbi hrv. imena u
funkciji prezimena] K3 LP116 Pri ðûrišu v
Krậlŏvce sę skrîval Jộco Ùtmanič kî ję
bŏgậtem zìmal a sirŏmãXkem dậval.
ñùsnuti pf (-em; -i; -ul) naglo pasti ðùsnul ję
v mlàku. {ðe. ñusnuti}
ñùturę adv <napriệk> ujedno, poprijeko, sve
zajedno [tur. götürü] Tò sem sę skùp ñùturę
kũpil. {Ba. ñuture; Ko. uñuture}
ñv÷jng int glasanje vuka VûXk ñv÷jngla:
ñv÷jng, ñv÷jng.
ñvęjnglàti ipf za, (-÷jnglam; -ějnglal, -÷jnglala, -àle; -÷jnglajne) glasati se kao vuk VûXk
ñv÷jngla. Prì nas sę vìše ne čûję
ñv÷jnglajne vûXkŏv.
ñvr̀knen/ut adj <ñòknen> pripit Zgledî mi
ñvr̀knen. {ð. ñvrknen}
ñvřknuti sę pf (-em; -i; -ul; -en/ut) pripiti se
V÷č si ję nègde màle dvřknul.
E e Eʚʚ ę
e m glas e čini 15,19% samoglasnika a
zajedno s nestandardnim otvorenim ę
(11,57%) i dugim zatvorenim iẹ (2,74%)
obuhvaća 29,50% svih
ę m glas ẹ jẹ tipični kajkavski otvoreni samoglasnik s 11,57% svih a javlja se na
svih pet prozodijskih položaja.
ęě int za poticanje djeteta na veliku nuždu
Tõtu čùXčni i d÷j ęě. {ð. ęě}
è int uzvik upozorenja, opreza, prkosa È, vìñX!
È, tậ znậ pr÷sti! È, dà sem òXnda znàl, kàj
dènes znậm. È, sàdX tî tò čûj! È, bàš n÷ bu
h
kàk tî òčeš.
ègege gậjka part špòt Ège, gège, gậjka,
Bộg Marìja, Jŏžậk Šubiệrŏv zavîja (nèšte
mu ję gậjku spûknul)
ehê/ehehê int zadovoljstva, veselja Ehê,
bàš mi sę pŏsr÷čile.
êj hâj int Êj hàj, dè Hrvậtska a dè mî!?
êj int uzvik veselja, želje ej Êj, kùlike ję hrẽna
bìle! Êj, dà mi ję i dà mòrem kàk ne
mòrem.
èjs int tjeranje gusaka <àjs, àjs> Èjs, èjs,
tèraju sę òdX sębę gûXskę, a àjs, àjs i võli i
kràvę na liệve. Zà mlãXdem õcem sę vîčę
èjs, kàk sę i fûčka na jãXstreba dà mladînu
ne ŏdn÷sę.
èks m (-a, -ŏv) dušak, naiskap [lat. ex: iz]
ispijanje na dušak Tò niệ èks, kàdX niẽʖsi dŏ
čĩstŏga pòpil. □ pŏpìti na - u jednom
gutljaju Pŏpî na èks!
èksati ipf (ẽksat; èksam; -al; -ajne) piti
naiskap Èksali su dŏk su mògli stậti na
nõga. {V. G. eksati}
eksprès m (-a, -ŏv) <břzi cûg> brzi vlak
[eng. express <lat. expressus: istisnut]
Eksprès stậja na DûXge Sẽʚle.
ẽkstra 1 adj indekl poseban [lat. extra] Tè
Jãdan ję bìl ẽkstra čõvek.
2 adv neobično, posebno Naviệk sę držî
ẽkstra.
èlem part u brojilici [tur. elem: dakle] Èlem
bèlem, bùmbu rèlem, prìmli šìbu, zàre
zèlem, èk špèk t÷be bûXdę zûXbę dr÷k!
èm part (rijetka!) <àm, pàk, pùk> em, pa, ta
{tur. hem: i, usto} Èm sę ràzmemę. Èm si
bẽʚdast kàk si dùXg. {V. em: osim toga}
êm ti part euf psovke jebêm, jesêm, bêm,
sêm! Êm ti òpajnkę svẽʚtŏga Pẽʚtra! Êm ti
n÷be dè kòkŏši spîju! {St. enti}
èn part u brojilici Èn tèn tîni, sàva ràka tîni,
sàva ràka, tìka tàka, bìja bàja bù!
ènci part u brojilici Ènci bènci na kamènci
dvõja vrậta zàčepàta.
èngele part u brojilici Èngele bèngele, bậnda
svìra, m÷nę dòktŏr, vìžitìra, pà mę pĩta, kàj
mi fàli, m÷ne fàli, tr̀buv màli!
Engliệz> m (-a, -ŏv) Englez ¤ diệla sę EngliệzX
pravi se da ne zna.
èri part u brojilici Èri bèri, mùzi kèri, kàmen,
kùča, krèč!
èrŏdrŏm m (-a, -ŏv) uzletište, zračna luka
[lat. aer <gr. aér + dromos: trkalište] Òber
Cẽʚrja preletậvaju èrŏplani na èrŏdrŏm.
{V. Gh. De. erodrom}
èrŏplan m (-a, -ŏv) <avijộn> aeroplan, avion, zrakoplov [fr. aéroplane] Èrŏplan ję
jậke rûpel. KãXkva ję rậzlika mej kûrcem i
èrŏplanem? (KàdX sę dîžę èrŏplan idę sę
mèjnši, a kûrc sę věkši)
{V. G. Gh. De. ð. ðñ. eroplan}
esènc m (-a, -ŏv) jak ocat [lat. essentia]
Pŏpĩla ję esènc i mrla. {V. esenc}
ẽvast adj (-ậsti; -àsta) <vẽjast> svijen, grbav
Čriệp ję ẽvast i kròv prepũšča.
Èvica f ime dem Èva, Êvča, Jèvica, Jèva
po biblijskoj pramajci [hebr. hawwah:
živuća] pj Jãdan i Èva v zàpečku pŏpiẽʖva,
Èva zapûši, Jãdan sę zrûši.
F f
f m glas f bezvučni parnjak glasa v
zastupljen s 0,36% svih suglasnika.
Fabečić pr (Fàbečič, -ŏv, -îčka) [pat.
<Fabijan, Fabek] E210 V Cẽʚrju ję bìl pòp
Fabečić (1691-1704)
Fàbek m ime dem Fãbič m Fàbijan m [lat
Fabianus od u rimskog roda Fabius <lat.
faba: bob] Prì nas dènes niệ nì jenòga
Fàbeka nì Fabìča. V Kòpčevce ję bîla
1714. drevěna kapiệla sv. Fàbijana.
fàbrika/fabrìka f (-ę, -ŏ/îkŏ, fậbrik/îk; adj
fàbrički) tvornica [nj. Fabrik <lat. fabrica]
Fàbek diệla. Tò smrdî fàbrički dîm.
fabrikànt m (-a, -ŏv) tvorničar Přvi fabrikànt
v cěrske fàre ję bìl piệmski škŏrnậr Jantộn
Pẽške kî ję zgràdil ciglànu v Sộblince.
fàca f (-ę, fậcŏ, -) lice, obraz [tal. faccia] Pŏ
fàce mu nẽʚ bi r÷kel dà sę bu tè pretřgel na
põslu.
fàčuk m (-a, -ŏv; adj fàčukŏv) <fột, pàjnkrt>
kopile [mañ. fattyú] Fàčuki su liẽʖpa dẽca.
Dà ję pùXne liẽʖšnakŏv, tè lète ję pùXne i
fàčukŏv. {H. V. fačuk}
fàfulek m (-a, -ŏv; dem m fàfulček) <fàfurek> grudica, vavoljak Měla ję pûXna fàfulkŏv. {Fu. J. fafuljek, i ispluvek od kudelje;
G. fafulek: kržljavi klip kukuruza}
fàfurčast adj grudast, grudav Měla ję
fàfurčasta, a mòrti i pŏkvãrjena.
fàfurčiti sę ipf s, (-im; -i; -il; -en; -ejne)
stvarati grudice Měla mi sę jěla fàfurčiti.
fàfurek m (-a, -ŏv; dem m fàfurček) <fàfulek> vavoljak, grudica (brašna) V mẽʚle su
sàmi fàfurki i fàfurčeki.
fậjda f (-ę, fãXjdi) <hàsen> korist, dobit
[tur. fayda] Ŏd tòga põsla fậjdę n÷ bu.
fàjercag m (-a, -ŏv) upaljač [nj. Feuerzeug]
Dalmatînci su prŏdạvàli fàjercagę i
kamènčekę skrivěčki. {Ba. fajercak}
fàjerman m (-a, -ŏv) prostor ispod kraćeg
dijela krovišta, vatrobran [nj. Feuermauer]
Mộram fàjerman pŏpràviti.
{Hg. fajermur: trokutni zid na krovištu}
fàjerunt m (-a, -ŏv) svršetak posla,
zatvaranje lokala [nj. Feierrund] Trî r÷dę
třsja nakòlimę i fàjerunt. {Ko. fajeramt}
fậjfa f (-ę, fãXjfi) lula [nj. Pfeife] Stậri si pŏmàle
pri pěče čîsti bàguš zX fậjfę.
fậjfati ipf za, (-at; -am; -an; -ajne) pušiti lulu
DèdXa fậjfa lùlu.
fàjn adj indekl (fàjneši) <fl÷ten> fin, zgodan,
stasit, lijep [nj. fein] Diẽʖkla i žẽʚna mòrę bìti
flětna i fàjn a sàme Mậjčica BõXža ję liẽʖpa.
(r÷klę su stậrę žẽʚnę) Haràjn àk si kàj fàjn!
(Velî sę kàdX pŏznậti pŏkûXči na vrậta).
{Du. fajna: zgodna, naočita}
fàjn adv 1 fino, lijepo, dobro [nj. fein] Bàš
fàjn tậncaju.
2 prilično, poprilično, puno Tòga ję fàjn
stàle na kõla. Lètes smę nàbrali fàjn slîv.
{R. O. fanj}
fã>jnek m (-a, -ŏv) domaći kolač, uštipak,
pokladnica, kroštula [mañ. fánk <nj.
Pfannenkuchen] Kàj mîsliš, dà buš tàm
frîškę fậjnkę jèl? {J. fanjek; V. fańek}
fậjta f (-ę, fãXjti) <fẽʚla> pasmina, odlika [mañ.
fajta] Tàkvę fậjtę svîn prì nas niệ.
fậjtati ipf na, pŏ, (-at; -am; -an; -ajne) vlažiti
[nj. feuchten] Fậjta rùXbačę dà sę dãXju
lèpše pŏvạlàti. {Še. fajtat}
fàjten adj (fãjtna; fàjtneši) vlažan, mokar [nj.
feucht] Fàjtne siệne sę splèsnivę. Fùrt ję
fàjtna a ne kvậri sę? (pĩzda)
fajtnĩna f (-ę, -în) vlaga, vlažnost, mokrina
PûXna ję hìža fajtnînę.
fàkat adv <izbìla> doista [lat. factum:
učinjeno] I fàkat su dòšli kàk su r÷kli.
fakîn m (-a, -ŏv; dem m fakìnček) mangup,
deran, vragoljan, nevaljalac [vental.
facchin] Bòle sę pŏštẽʚnŏmu čŏv÷ku
fakinàrija
dvậput zamèriti nèg fakînu j÷mput. Jòš si
mậli dẽčec a v÷č vèliki fakìnček.
{O. fakin: nosač; neotesanac}
h
fakinàrija f (-ę, -ậrij) 1 < uncutàrija> nepodopština Pậk su spelàli nèkakvu fakinàriju.
2 skupina vragolana N÷mrę tậ fakinàrija
bìti pri mĩru.
fakinạrìti sę ipf (-ậrit; -im; -ậri, -ètę; -ậril, -ìle)
izvoditi nepodopštine, skitati Fakinậri sę
pŏ sẽʚle i nìš ne diệla.
fakînka f (-ę, -i) nevaljalica, vragolanka TûX
fakînku triệba navčìti pòmeti.
fakînski adj vragolast, mangupski Mậni sę
fakînskŏga põsla.
fàkman m (-a, -ŏv) stručnjak, čovjek sposoban u svom poslu [nj. Fachman] Òn ję
prậvi fàkman za tò napràviti.
{G. ð. Du. fakman}
fã>la f (-ę, -) zahvala, zahvalnost FãXla n÷mrę
v ž÷p. Sãma fãXla nìš ne vàla.
□ -ę vriẽʖʖden hvalevrijedan Mãrtin ję ŏd
pùXne lûdi fậlen i izbìla ję fãXlę vriẽʖden. Fàlem Bộg! Nàsuvekę Bộg fãXlę vriẽʖden. (Tak
su pŏzdrạvlàli i ŏdzdrạvlàli stàreši lûdi.)
fàla part hvala! zahvaljujem! Fàla, fàla,
gŏspŏdậri, kî stę m÷ne dàrek dậli. Tò bu
n÷mu kî ję r÷kel trìput fàla. ¤ tò mi ję fàla
nezahvalan si; Tî mộraš kàd na mộstu bîk
přdnę r÷či: fàla. Nezreo si.
falật m (-ãXta, -ậtŏv; dem m falàčec/falàtec/falàček -ẽca/ẽka, -ŏv) komad; komadić [mañ. falat] Põjel ję falật krùva. Dậla
mu ję mậli falàčec měsa. Sàki brậtec pŏ
falàtec. (PùXne lûdi a màle jèla). Zẽmi si
krùva i falàček sûvŏga sìra.
{I. falat; B. falačec ali falatec kruha}
falạtàti ipf na, (-ậtam; -al, -ạtàle; -ậtan;
-ã>tajne) komadati, rezati na velike komade
Falậta krùv kàk zãXgvŏzdę.
fàlc/fòlc m (fãlca/fõlca, -ŏv -i/mî) utor, žlijeb,
pregib [nj. Falz] Pŏberûv ìma fàlc v teròga
sę dènę plãXjnka. Rŏženìce kậ ìma fàlc sę
velî žějnska.
fậlcani/fộlcani adj utoreni, užlijebljeni Fậlcane rŏženìce sę velî žěnska. Rŏženìcę i
pŏberûvi su fộlcani.
fậlcati/fộlcati ipf na, pŏd, s, (-at; -am; -an;
-ajne) praviti utore, žljebove [nj. falzen]
140
Pŏberûvę smę fậlcali.
fậlda f (-ę, fãXldi; dem f fậldica -ę, -) <nậguznica> nabor (na odjeći, na čelu), falta
[nj. Falte] Kùlike diệkla ìma fậldi na čẽʚle,
tùlike bu imiệla decě. Fậlda fậldicę na
fèrtune. {P. Z. Du. Gr. falda}
fàldast adj (-àsta) naboran Fèrtun ti ję liệpe
fàldast.
fậldati ipf na, s, (-at; -am; -an; -ajne)
1 nabirati tkaninu [nj. falten] Fậlda si
rùXbaču.
2 - sę nabirati se, borati se Vrật je sę fậlda
kàk kràve dộbre dòjke.
fàlem adj <fậlen> hvaljen, izgovorni oblik u
pozdravu Fàlem Bộg! Nàsuvekę, Bộg fậle
vriẽʖden. Fàlem bũXdi Jèzuš Krìstuš! Fàlem
Ìsus i Màrija! Põpa smę pŏzdrạvlàli: Falsmàrija! Mužikậš kî nòsi na gŏstě mlãXdencem dậrę pŏzdrãXvla svàtę: Fàlem Ìsus i
Màrija! {Du. Fajsmarija: uobičajen pozdrav} Bì li štèli dà vas drãXgi Bộg pŏmògnę?
D÷ver mu ŏdgŏvãXrja: Štè ràjši nèg i mî.
fạlèti ipf pŏ, s, (-îm, -ĩju; fậlel, -èle) nedostajati, manjkati [bavnj. fälen] Màle falî àl
pûXne škộdi. Čè mu dậš, zlò ję, falî ti, če n÷,
jòš gòrje, sậm si zèmę. ¤ J÷n kŏtậč mu falî
v glãXve. Bàš nàm tî falîš! Tu si nepotreban.
fàličen/fàlingast adj (-àsteši) manjkav,
neispravan, s manom [tal. fallo] Diẽʖkla ìma
fàličnu rûXku. Kòjn ìma fàlingastę nògę.
{P. faličen: s nedostatkom}
fàlinga f (-ę, -i) greška, nedostatak, mana,
falinka [tal. fallo, fallanza] Kòjn ję izbìla b÷zX
sàkę fàlingę. {Vi. Z. Du. falinga}
fạlìti ipf na, pŏ, pre, s, za, (fậlim, -iju/ę; fậli,
-ètę; fậlil, -ìle; fậlen; fã>lejne) 1 zahvaljivati
Jậ vam fậlim, Bộg vam plậti i Màrija BõXža
màti na neběske vrậti! Dòsti mi ję fãXlejna.
2 hvaliti Prẽʚveč ga fậliju, bûX sę pŏkvậril.
h
Če òčeš da tę fậliju mẽrni. Òn ję ŏd pùXne
lûdi fậlen i zbìla ję fãXlę vriẽʖden. 3 - sę
hvaliti se Kî sę sậm fậli, dr÷k mu ję ciệna.
fàlš adj indekl 1 kriv, lažan [nj. falsch] Tò ję
fàlš põsel.
2 adv krivo, lažno, pogrešno Pŏpiẽʖva fàlš.
famìlija f (-ę, -îlij; adj familijã>ren) <rộdX,
ròdbina, ròñija> obitelj; rodbina [nj. Familiè
<lat. familia] Z vèlikę ję i dộbrę famìliję.
Kàk famìlija? Jòš si jiệju. Svi su dobro i
141
zdravi. Famìlija smę a põ kem n÷ znam.
Štefìna ję familijãXren čõvek.
fàra f (-ę, fậrŏ, -) župa crkvena, najmanja
crkvena jedinica [nj. Pfarre] Cěrska fàra ję
dòsta stàra (priệ 1466.) a v÷č priệ pět stộ
liệt ję tù bìl plebậnŏš BlậžX.
¤ Z îstę fàrę su. Sve je to slično. {Hg. fara}
fậrba f (-ę, fãXrbi; dem f fậrbica -ę, -) boja [nj.
Farbe] Kakvòga pŏliệta přvi pûXt vìdiš tàkvę
bùXš fậrbę ciẽʖle lète. Kũpil sem det÷tu fậrbicę za škộlu. ¤Tàj ję sèmi fậrbami premậzan. Zgùbile ję lĩce fậrbu a rìt prậvdu.
fậrban adj obojen Šatŏvìči lŏnčậri niẽʖsu
dèlali fậrbanę lõncę.
fậrbati ipf na, pŏ, pre, za, (-at; -am; -ajne)
1 bojiti [nj. färben] Gộlŏmu svěcu v Maksimiệre za sàki Vũzem fakîni fậrbaju jậjca
i niẽʖsu na fậrbajnu vlŏvlěni.
2 fig varati, lagati Nậj mi fậrbati.
fậrni adj župni, župski Fậrna cĩrkva ję v
Cẽʚrje priệk pētstộ (500) liệt.
fậrnik m (-a, -ŏv; f fậrnica) župljanin, župljanka [nj. Pfarrer] Cěrski fậrniki su najblìže
cĩrkve a najmèjne vù jne. Laktiệčkę fậrnicę
naviệk přvę dộjdeju.
fàrŏf m (-a, -ŏv; adj fàrŏfski) župni dvor,
župni ured, crkveno imanje [nj. Pfarrhof]
Pòp ję na fàrŏfe. ¤Tàk sę fàrŏfski těliči
vàraju. Lako te prevariti.
fãslin m (-a, -ŏv) bačvica piva [ausnj.
Fasserl] Ciẽʖli fãslin pĩvę ję pòpil.
fàsung m (-a, -ŏv) <fàsuvajne> sljedovanje,
zajamčene živežne namirnice
[nj. Fassung] Tî si svộj fàsung dòbil.
Niẽʖsem fàsunga jòš kũpila.
fàsuvati ipf (-at; -jem; -ajne) 1 sljedovati,
dobiti pripadajuće [nj. fassen] I cigarètlinę
smę fàsuvali.
2 fig biti kažnjen BûXš fàsuval bàtinę.
{ð. fasuvati}
fašiệrati ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) kosati,
sitniti, mljeti meso [ausnj. faschieren <fr.
hacher] Měse mậm fašiệraj.
j
fàši nski adj fašnički, pokladni, pokladnički,
karnevalski Fàšijnska kòkŏš sę mộra
zaklàti i glãXva priệk hìžę hìtiti. S fàšinskŏ
juvŏ triệba nògę màzati luděm i blậgu da ih
kàča ne grìznę.
fẽʚla
fàšinek m (-a, -ŏv) 1 posljedni dan poklada,
mesojeñe, karneval, fašnik [nj. Fasching]
N÷ smę sę šīvàti na fàšinek, kŏkŏšěm sę
rìt zašîję i ne nesûX. {B. fašenk} 2 pokladna
lutka Fàšinka su vùžgali. Zgledî kàk
fàšinek.
fật m (fãXta, fậtŏv) <klàfter> hvat 1 mjera za
dužinu 1.829 m [eng. fathom, nj. Faden]
Tàj fũrek ję trî fãXtę dùXg.
2 četvorni hvat, mjera za površinu, 3.59
2
m Ìma mu fònduš 500 fậti.
3 mjera za obujam ogrijevnog drva od 4
3
m . Tù su trì fãXti kậlane dřv.
fàta f (-ę, fậtŏ, -) 1 volja, guša, žvačni
želudac Tìči i žìvadX ìmaju fàtu. {V. ðñ.
gvata; ðe. Vi. žvata} Fàta m nad
fàtati/vàtati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne)
hvatati, loviti Fàta rìbę s kŏšãXrŏ a i z gộlemi
rukàmi. T÷be ję vùšel i tî ga sàdX vàtaj.
fatlìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) prut, komad ogrijevnog
drva 1 m duljine složen u hvat Fatlìkę su
kậlanę i ŏblìkŏvę (tèjnšę nekậlanę ŏblìcę).
{Tr. fatlika: prut}
j
fazậjnka f (-ę, -i; adj fazậ nkin) fazanka
Fazậjnku ję strèlil na gniẽʖzde. Pòbral ję
jậjca zX fazậjnkinŏga gniẽʖzda.
fazận m (-ãXna, -ậnŏv; adj fazậnŏv) fazan,
gnjetao (Phasianus colchicus) [nj. Fasan
<lat. <gr. phasianós: ptica s rijeke Phasis
na Kavkazu] Fazận kukuriệčę kàk piẽʖvec.
Îdę napřčene kàk fazận. Fazạnòve pẽʚre sę
m÷čę za škrlậk.
fẽdersìc m (-a, -ŏv) sjedalo na opruge na
kolima Na fẽdersicu sę liệpe vŏjzìti.
fẽdervajs m (-a, -ŏv) talk, milovka [nj.
Federweiss] Šòstaru triệba i fẽdervajsa.
Tiẽʖsnę škòrnę naprậši s fẽdervajsem.
feferộn m (-õXna, -ộnŏv) ljuta papričica [nj.
Pfeffer: papar; tal. peperone] Màrke
Fugěšŏv ję papiệr za šekriệt namàzal s
feferộnem a Pẽpič mãXčku rìt.
feglàti ipf (fèglam; fẽglal, fèglala, -àle;
fèglajne) micati repom Mìcek fègla z
r÷pekem. {Ka. feglati}
fègu mègu adv <šìgu migu> amo-tamo Bêjži
fègu mègu, dà tę ne vlŏvî!
fẽʚʚla f (-ę, fěl) <fậjta> vrsta, sorta, odlika
[mañ. féle, sokféle: mnogovrstan] Òn ti ję
feldbiẽʖblin
svŏjě fẽʚlę. Ìmamę pùXne stậre fěl grõXzdja i
sadŏvjậ. {Gh. fela: sorta, tip, vrst}
feldbiẽʖʖblin m (-a, -ŏv) narednik, najviši
podčasnički čin [nj. Feldwebel] Mĩške bìl
feldbiẽʖblin võjske.
{ð. feldbablin; V. feldvebl; R. felbeber}
fèler m (-a, -ŏv) greška [nj. Fehler] Tù mộra
bìti nèkakŏv fèler.
fẽlga f (-ę, -i) kotač bicikla bez gume, metalni
obruč, naplatak [nj. Felge] Škãnič sę na
fẽlga võjzil.
fẽrblin m (-a, -ŏv) kartaška igra Zgùbil sem
na fẽrblinu. {P. ferbel; Ko. V. ferbl}
Fèrdek m ime dem Fèrda, Fèrek, Fẽrke,
Fẽrdič oblici imena Ferdo [nj. Ferdinand,
Ilirci preveli Konjoslav]
e
f rkèlt adj obrnuti/krivi bod u pletenju [nj.
verkehrt] Jẽʚna glàt, dviệ ferkèlt. {V. ferkert}
fèrtig adv gotovo, dovršeno [nj. vertig] Mậm
smę fèrtig. Tò napràvi i fèrtig mèša!
fèrtun m (-a, -ŏv; dem m fèrtunek dem m
fèrtunček) pregača, kecelja [nj. Vertuch]
Fèrtun ję bìl ŏd dviệ ìl trî pòlę plãXtna, prebîran ìli našvậvan, a gòre ìma òšvicu.
RûXžica si ję fèrtunek zamậzala. Diẽʖklica
ìma liẽʖpi našvậvani fèrtunček. {V. Še.
fertun; Ja. fertuv; Gh. fertuk; Vi. frtun}
fèst 1 adj indekl pravi, jaki, zgodan, pristao
[nj. fest] Bìl ję fèst dẽčke. Vìdel ję fèst
snèju na pûXtu i stàvil kõjnę. {ð. fest: stasit}
2 adv vrlo, jako, čvrsto Fèst ga ję vũdril,
dà mu sę pòzna. Bàbę su fèst raskūrìlę
krûšnu pěč i hìtilę vukòdlakŏv viẽʖnec v pěč
i jậke držàlę klàdu na vûstje dŏk niệ s÷
zgŏrèle. {ð. fest: jako, snažno; I. fejst}
fèstung m (-a, -ŏv) utvrda, tvrñava, kula [nj.
Festung] Zìšel ję vùn zX fèstunga i kûgla ga
trěfila v čẽʚle.
fèš adj indekl zgodan, pristao, naočit [ausnj.
fesch] Bòrmeš j÷ Ìvek fèš dẽčke.
fèta f (-ę, fiệtŏ, -i) <vèta, šnìta> ploška;
kriška [vental. fetta] D÷j i m÷ne fètu
šûXjnkę. {R. O. St. Gr. feta}
fĩckast adj (-ậsti; -àsta) dotjeran Štèfek ję
diệs fĩckast.
fîckati sę ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) dotjerivati se [mañ. fickó: momak, deran] Fîcka
sę ciẽʖlu vùru. Dòsta ję tòga fîckajna.
142
{Du. fićkat se}
fìclek/fìclin m (-a, -ŏv) <kŏmãčec> komadičak tkanine [nj. Fitzchen: malenkost]
Kũpil sem nèkakvę fìclekę. ZX tòga fìclina ti
n÷mrem nìš zŏšìti. {I. ficljek}
fiẽʖʖder m (-a, fiệdrŏv) opruga [nj. Feder] Sedî
kàk na fiẽʖdre. Švajvãglin ję ĩmel fiẽʖdrę dà
sę mèjne drộncale.
fiệktati ipf na, s, (-at; -am; -an; -ajne)
moljakati, prositi uporno [nj. fechten] Tàk
dùXge fiệkta dŏk nèkaj ne nafiệkta. Splàtile
je sę fiệktajne. {I. fiektati; Ž. fektati: moljakati; Mp. fehtati: uporno i drsko zahtijevati;
ðe. fektati: prosjačiti}
fiệrma f (-ę, -i; adj fiệrmanski) <fiệrmajne>
sveta potvrda, krizma [tal. firma] Ìšli smę v
ZãXgrebX na fiệrmu. Fiệrmanski kûm ję zěcu
kũpil vùru.
□ vēzàti -u kumovati na krizmi Fiệrmanski
kûm vẽʚžę (pậjntlek na glãXve) fiệrmu zěcu
a bìškup zěca màle šûpi.
fiệrmati ipf (-at; -am; -an; -ajne) 1 poštivati,
cijeniti Nimàle ga ne fiệrma. [tal. fermare]
2 krizmati Ìšel sem na fiệrmajne dà mi
kûm kùpi vùru.
3 - sę krizmati se Jậ sem sę fiệrmal v Zạgr÷be na Kàptŏle. {G. fermati}
fìga f (-ę, fîgŏ, -; dem f fìgica)
1 smokva stablo i plod [vental. figa <lat.
ficus; nj. Feige <stvnj. viga] V Cẽʚrju rastûX i
dviệ fìgę. Kũpila sem ti sûvę fìgicę.
2 gesta palac izmeñu kažiprsta i srednjaka Lãke ję v žẽʚpe fìgę hìtati a ne vûpaš mu
sę pŏkạzàti j÷. ¤ dŏbìti frîšku fìgu ne dobiti
ništa; držàti fìgę željeti sreću; kạzàti fìgu
odbijati, vrijeñati. 3 fig žensko spolovilo
Priệl ju ję za fìgu. {Ab. figa: pizda}
fijậker m (-a, -ŏv) kočija [nj. Fiaker <fr.
fiacre, po imenu hotela Saint Fiacre u
Parizu] Pòp sę võjzil na fijậkeru. {V. fijaker}
fijộbati ipf za, (-am; -ajne) vitlati, kovitlati
Vèter ję fijộbal i bàbe hìtil škàf z glãXvę.
fijộlica f (-ę, -ŏ, -) arh <lùbica, lùbičica>
ljubica (Viola odorata) Fijộlicę liệpe dišîju.
{B. fiolica}
fijūkàti ipf za, (-ûčem; -i, -ètę; -ûkal, -àle;
-ũkajne) proizvoditi oštar zvuk Kûglę su mi
òkŏl glãXvę fijūkàlę. Vèter snègem fijûčę.
143
Čûję fijũkajne švigiệra.
fìl m (fîla, -ŏv) <nậdev> nadjev [ausnj. Füll]
Naprậvila sem fìl za kŏlãXčę.
fĩlac m (-a, -ŏv) 1 nalivpero [nj. Füller]
Zamàzal sem sę s fĩlcem. Fĩlac m nad
Štefìču ję špicnãXmet Fĩlac i Pùfek.
fĩlati ipf na, (fîlat; -am; -an; -ajne) <nadiẹvàti> puniti kobasice ili kolač nadjevom
(filom) [nj. füllen] Devenìcę fîlaju s hajdînŏ
kậšŏ. Gŏtòvę smę s fîlajnem devenîc.
Fìlček m ime dem, Fìlip, Filĩpec, Fìlipek,
Filipậš, Filipận oblici imena Filip
[gr. philos: prijatelj i hippos: konj]
¤ BûX mu rìt ìšla Fìlip – Jàkŏp. (BûX ga strậv)
{ðe. Pišek mu ide filip-jakup}
filiẽʖʖki m pl t (-ŏv, -i) tripice, jušno jelo od
govedskih predželudaca [nj. Kuttelfleck]
Najràjši ję jèl filiẽʖkę. {Ko. fileki}
filiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) sitan novac, stoti dio
austrougarske krune, filir [mañ. fillér <nj.
Heller ili Vierer?] Ne vriệdi nì filiẽʖra.
Filipan pr (Filipận, -ậnŏv, -ậjnka) [<Filip]
Prozorje 8 E269
Filipčić pr (Filìpčič, -ìčŏv, -îčka) C24, K7
E1000 [pat. <Filip] Matèja Filipčìča km÷ta
zX Cẽʚrja Kàptŏl ję ŏsûXdil 1633. na bàtinę Niệ
štèl vučìti cìgla zīdàti. Filipčîčka f top B
filipŏvčậk/filipộvčak m (-a, -ŏv) <rộžnak>
svibanj Mèsecu filipŏvčãXku sę velî rûXžnak,
svìben i màj.
Fìlipŏve n (-a, -) blagdan sv. Filipa i Jakova
ml. 1. svibnja zaštitnika radnika [Od 1955.
je taj dan Sv. Josip Radnik, a Filip i Jakov
su hitnuti na 3. svibnja! Možda su bili slabi
strašljivi zaštitnici jer se veli: kî jẹ strậvu
pîšek mu ìdẹ Filip-Jakup] Čè na Fìlipŏve
dežXñX curî niệ siệna. Čè dèžXñX curî na
Fìlipŏve, òXnda curî dŏ Šŏfìję.
fîn adj (fĩni; fìneši; pre-) 1 ukusan, izvrstan
(o jelu i piću) [mañ. finom <tal. fine; nj. fein]
Šûmskę jàgŏdę lèpše dišîju i fìnešę su za
jèsti ŏdX ciệplene jậgŏdX. Jèle ję bĩle fĩne i
prefĩne.
2 otmjen, uglañen, pristojan Fîn ję tò
čõvek zX fĩnę famìliję.
finànc m (-ãnca, -ŏv) poreznik [mañ. finánc
<nj. Finanzer] Duvận su sàdili pŏ skrivěčki
v kukurìze dà ga finãnci ne nậjdeju.
flậjbati/klậjbati
fĩne adv (fìneše; pre-) izvrsno, ukusno [mañ.
finom] Brèzŏva kộra fĩne gŏrî kàk mậst.
Pečûrka ję dõbra za jèsti i fĩne dišî. Nẽʚjdi
kûme mîme, tù ję fĩne vĩne.
fînta f (-ę, -i) podvala, varka, prijevara,
lukavstvo [tal. finta] Pậk si zmìslil nèkakvu
fîntu. {Ba. finta; Z. finta: lažne kretnje}
fìrcig m (-a, -ŏv) četrdeset, kralj i dama u
adutskoj boji u igri šnapsla [nj. vierzig] Zõvi
fìrcig i tvõja ję pàrtija.
firinàjz> m (-ãjza, -ŏv) prerañeno sušivo
laneno ulje za boje [nj. Firniss] S firinãjzem
ję premậzane. {V. firnejs}
fìrunga f (-ę, -i) zastor, zavjesa [njaus.
Fürhang] Na ŏblộke su fìrungę. {Hg. Du.
Še. firunga; G. Ba. firanga}
fìšek m (-a, -ŏv) metak, naboj, patrona [tur.
fişek] Na fìšeku ję zdõla kàpslin.
fišêklin m (-a, -ŏv) torbica za streljivo na
remenu Fišêklin su mu vkràli.
fiškậl m (ãXla, -ŏv) 1 odvjetnik, advokat [nj.
Fiskal <lat. fiscalis] Čè ti pòp ìli fiškậl prisědę kapũta, tò mậm ŏdr÷ži, dà ne ŏstậneš b÷zX kapũta. TûXžil ga ję pŏ fiškãXle.
2 lukavac, mudrijaš Mîške ti ję fiškậl i
dõbre pàzi kàj diệlaš. {Ba. fiškal}
fiškalìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) mudrijašenje,
lukavstvo Tò ti ję nèkakva fiškalìja.
fiškậlski 1 adj lukav, prepreden Čũvaj sę
fiškậlske põslŏv.
2 adv lukavo Fiškậlski gŏvòri.
Fišter pr (Fìšter, -ŏv, -ica) [zan. od fišter
<nj. Pfister <lat: pistor: pekar] Novaki 4,
Vugrovec 22 LP290 Fìšter ję pri kùme Lõle
glãXvu tẽknul čez gậtrę na ŏblòXku i vûva si
zgûlil kàdX ję mộral pŏbèči.
flậjba/klậjba f (-ę, -i) visak, okomilo Zidậri
pŏ flậjbe zîñeju. Klậjba ję zidậrŏv alật. { Gr.
flajba; V. klejba; Vi. plajba}
flàjbas/klàjbas/plàjbas m (-a, -ŏv) tesarska
olovka [nj. Bleiweis] Tesậr si zaflậjba
flàjbasem na driệvu. Zaklậjbaj tù s
klàjbasem. Niệmam plàjbasa. {Vi. flajbas;
ð. flajbaz; T. M. Du. Še. klajbas}
flậjbati/klậjbati ipf za, (-at; -am; -an; -ajne)
obilježiti tesarskom olovkom Těši tàk kàk
ję s klàjbasem klậjbane.
flậjnka
flậjnka f (-ę, -i) flanjka, čeka, zasjeda; bok,
strana [nj. Flanke <fr. flanc: bok] Pričèkal
ga za flậjnkę. Lùpil ga zX flậnkę.
flàjsik 1 adj indekl marljiv, brz, spretan,
radin [nj. fleissig] Flàjsik ję v sàkem põslu.
2 adv brzo, spretno, okretno Tò ję s÷
flàjsik ŏbàvil. {G. P. flajsik}
flậm m (-a, -ŏv) viseća koža pod vratom
govečeta, podvratak; goveñe meso uz
rebro, potrbušina [nj. Flaum] Tù niệ měsa
nèg sậm flậm.
flànc m (-ãnca, -ŏv) sadnica, presadnica
povrća [nj. Pflanze: biljka] Pŏsèjal sem
zẽʚlije za flãncę na vřčake.
flậndra f (-ę, -i) <flûndra, palậndra> bludnica
[prema žena iz Flandrije] HõXda s flậndrami. {Ab. flandra: kurva}
flanèl m (-ẽla, -ŏv) laka meka tkanina [mañ.
flanell <engl. flanel] Z gàčami ŏd flanẽla sę
niệ nì pŏčesàti mòči, kàdX tę bũXva grîznę.
Flàntek m nad Stậra mãjča bez zûXbi ję tàk
zvậla nùXka Frànceka. R÷kli su mu i
Flàntete gàntete, kàdX ga mãjča zvậla:
Frāncêk, žgànčecę jiệst!
flàster m (-a, -ŏv) ljepljivi ovoj za rane [nj.
Pflaster] Tù trèbaš dèti flàster, dà ti sę
ràna ne zagnŏjî.
flàša f (-ę, -ậšŏ, -; dem f flàšica; dem f
flašîčka -ę, -i) boca, staklenka [nj.
Flasche] Prẽʚmajča ję brậla na Vìdŏve jùtre
ròsu pŏ trãXve s cậjnkem i žmîkala vu flàšu
za vrãXštje. KãXkva ję rậzlika mej pĩzdŏ i
flậšŏ? (Flàša sę najpriệ napûXni i dènę
štõplin, a v pĩzdu sę dènę štõplin i òXnda
pûXni.) Flàšica ję prãXzna. Dẽca su vu
flašîčke si nòsila vĩne vu škộlu.
flèk m (-ẽka, -ŏv/ộv, -i/mî) mrlja, pjega
[nj. Fleck] Tàj flèk sę ne dậ ŏpràti.
{P. Du. fleka}
flẽkast adj (-àsta) <flèkav> zamrljan, pjegav
[nj. fleckig] Fèrtun ti ję flẽkast.
flèkati ipf s, za, (-am; -ẽkal, -èkala, -le; -an;
-ajne) <màzati> mrljati, prljati Flèkaš si
rùXbaču.
flèkav adj <flẽkast> pjegav, mrljav, zamrljan
[nj. fleckig] RùXbača ti ję flèkava.
fl÷ten adv (-ětna, -÷tneši) zgodan, mio,
pristao, drag [nj. flätig] Sàme ję Mậjčica
144
BõXža liẽʖpa, a diệkla ìl žẽʚna mòrę bìti sàme
flětna i fàjn. {Sl. fleten: pristao, lijep}
fl÷tne adv brzo, lijepo Kùšni tî m÷nę fl÷tne
ŏdzậj, dè sem ti fàjn! {V. fletne}
fliẽʖʖba f (-ę, -i/iệbX) plavilo za ispiranje bijelog
rublja [ausnj. Plebe <nj. Bläue] Kûpi mi i
fliệbę v Zạgr÷be.
fliẹbàti ipf pŏ, (-iệbat; -am; -al, -àle; -iệban;
-ajne) plaviti rublje, Švàbicu sem fliệbala s
fliệbŏ.
flìska f (-ę, -îskŏ, -i) <šùska, plùska> pljuska
Buš dòbil flìsku. {Du. Ba. fliska}
flìskati ipf s, (-îskat; -ìskam; -al; -an; -ajne)
ćuškati Pậk ga flîska. {Č. fliskat}
flìsnuti pf (-em; -i, -ètę; -ìsnul; -en/ut)
<plùsnuti, šùsnuti> pljusnuti, ćušnuti,
ošamariti Kàj hòčeš dà tę flìsnem?
{V. flisnuti; Hg. Č. S. flisnut}
h
flộ adv <plộh> grubo, oštrije mljeveno [nj.
floh] HřžX smę dậli flộh mlèti, a šenìcu
pậjtlati. {Du. flo; L. M. floh; ð. floj}
flộjs m (-a, -ŏv) 1 splav Na flộjsu sę
prev÷zel priệk.
2 jaka kiša s vjetrom [nj. Floss] Flộjs ję
plõva z vètrem. Põzŏj mậšę z rẽʚpem i
nastậnę flộjs.
flộjsar m (-a, -ŏv) splavar [nj. Flösser] Bìl ję
flộjsar na SãXve.
flòk m (flõka, -ŏv, -i/mî) kolčić [nj. Pflock]
Miệrnik ję tù dậl zabìti tàj flòk.
flŏkîčati ipf (-at; -am; -an; -ajne) zabijati
kolčiće na meñu kod mjerenja Z÷mlu su
mèrìli i flŏkîčali m÷ñu.
flučkàti ipf pŏ, s, za, (-ûčkat; -am; -al,
-ùčkala, -àle; -ùčkajne) pljuckati SèkudX
flùčka. {V. flučkati}
flùčnuti pf (-em; -i; -ul) pljucnuti Flùčnul mu
ję v lĩce.
Flukavec pr (Flùkavec, -vcŏv, -vka) [nad.
od pljuvati] Sluga Pljukavec iz Gregurovca
je ostao kao pridošlica (skupnjak) u obitelji
Biškup i popisan kao Flukavec C1 LP74
flûndra f (-ę, -i; adj flûndrin) <flậndra,
palậndra> drolja, prostitutka [nj. Plunder]
Bàš ję prậva flûndra. Tò su flûndrina dẽca.
{Ab. Du. flundra}
flûndrati sę ipf za, (-at; -am; -ajne) kurvati
se, prostituirati se, vucarati se Ìšla sę v
ZãXgrebX flûndrat.
145
fòja f (-ę, fộjŏ, -) mlada grančica s lišćem,
mladica, hvoja [vental. foio: list] Fòja ìma
lîstije a svřžX ìli grãXna ję z lîstjem ìli b÷ž
nęga. {V. hvoja; D. huoja: jela}
fộjije n zb (-a) granje s lišćem Kŏlìbicę za
tiệlŏvsku preš÷ciju sę diệlaju ŏd lèskŏvŏga
i gràbrŏvŏga fộjija.
fõjnat adj (-ậti; -àta) s lisnatim granama
Fŏjnậti hrậst su ŏpsèkli.
fòlc cã>ngę f pl t (-i, -ami) postolarska kliješta
[nj. Falzzange]
Folnegović pr (Fŏlnègŏvič, -ŏv, -čka)
[mañ. folnagy: upravitelj imanja, seoski
glavar] Pri Fŏlnègŏviču na Kŏbîlnaku je
bîla bèrtija. Kobiljak 4 LP160
fònduš m (-a, -ŏv; dem m fòndušek) kućište, kućno mjesto, djedovina, gradilište;
temelj [tal. fondo <lat. fundus: temelj] Na
fòndušu ję stãXjnije. Na měm fòndušeku niệ
mòči v÷kšu hìžu dèlati. {G. fontuš; V.
funduš; Du. funduš: imanje}
fộrati ipf (-am; -an; -ajne) 1 voziti [nj.
führen] Tŏmậš fộra stacunậru sùX ròbu
Zạgr÷ba.
2 - sę voziti se Fộrali su sę v kŏčìje na
Svẽʚti Îvan svedõčit na sûXd.
forgàjnk m (-a, -ŏv) <palutận> natkriveni
ulaz Palutậnu sę velî i forgàjnk.
fòringa f (-ę, fộring) 1 prijevoz zaprežnim
kolima, dovoz, sprega [nj. Führung] Bîla ję
skûXpa fòringa.
2 količina tereta zaprežnih kola Dŏv÷zli
smę d÷set fộring šùdra SãXvę.
{V. Vi. Mp. foringa}
fŏringậš m (-ãXša, -ậšŏv; adj fŏringã>šŏv)
prijevoznik, vozar, kirijaš; kočijaš FŏringãXši
su prevạžàli za plậču drva v ZãXgrebX i
najvìše tr̀gŏvcem ròbu dŏvạžàli. Õstal ję v
bèrtije fŏringãXšŏv škrlậk na hajdîne zr̀ne.
{V. Vi. foringaš}
fŏringạšìti ipf (-ậšim; -i, -ètę; -ậšil, -ìle;
-ã>šejne) prevoziti, kirijašiti Prì nas ję màle
lûdi fŏringạšìle.
fŏringậški adv prijevoznički Fŏringậški kõjni
sę jậke mûXčiju.
fòrint m (-a, -ŏv) forinta, ugarska novčana
jedinica [mañ. forint <tal. fiorino] Dvàjst
òsem fòrinti mi ję viẽʖdre ràkiję plàtil.
h
frậj ati
MlãXdenec ję dậl diệkle za kàparu jàbuku i
vù jne fòrint.
fộrma f (-ę, -i) oblik [lat. forma] M÷ne ję
lèpša kŏšãXra ŏvãkvę fộrmę.
fõrmast adj (-ậsti; -àsta) lijepog oblika
Kũpila sem si fŏrmàstę cìpelę.
fộrmica f (-ę, -) dem fộrma ukras na
ovratniku Ŏplẽʚče ìma òkŏl vrậta òšvicu
òpšitu s fộrmicŏ.
fòršĩbati ipf (-am; -an; -ajne) 1 ubrzano
kretati amo-tamo, premještati željezničke
vagone [nj. vorschieben] Na Bòrŏngaju ję
foršĩbal vagõXnę.
2 mijenjati donjište cipele Dậl sem šòstaru
cìpelę foršĩbati.
fòrt adv <fùrt> stalno, uvijek, neprekidno,
neprestano [nj. fort; aunj. furt] Fòrt bi
nèkudX rậjzal. {Du. fort; S. Ž. furt}
fŏsậk m (-ãXka, -ậkŏv) hrnjo, hrnjav čovjek
iskrivljene, zečje usne Kàj sàdX hòčę tè
fŏsậk. {G. ð. fosak}
fõ>sast adj (fŏsậsti; -àsta) hrnjav, iskrivljene
gorne usne [lat. fossa: udubljenje] Nějnin
sîn ję màle fõXsast. {ð. fosast}
fõslin m (-a, -ŏv) <fõsna> debela duga letva,
potporanj, fostna [nj. Pfosten] Pŏstàvi
fòslinę za grùšt. {V. foslin, fosl, fosn:
debela daska}
fõsna f (-ę, -i) <fõslin> fostna, debela
dugačka daska, potporanj [nj. Pfosten]
Fõsna sę střgala. {Ba. ð. fosna}
fột m (-a, -ŏv; dem m fòtek; adj fộtŏv; adj
fòtekŏv) <fàčuk, pàjnkrt> izvanbračni sin
[tal. fottere: koitirati] Imiệla ję fộta z
bertãXšem. KàdX liẽʖšnaki ŏbrŏdîju òXnda ję
pùXne fộtŏv. Pậk bûX imiệla fòteka. Sà fộtŏva
dẽca su liẽʖpa i zdràva. Tò ję fòtekŏva
zẽʚmla. {Ab. fot, hot: kopile}
fòta f (-ę, fộtŏ, -; dem f fŏtîca -ę, -; adj
fŏtîčin) <fàčuka> izvanbračna kći Jàga ję
bîla fòta. Fŏtîcę i fòteki su liẽʖpa dẽca.
Fŏtîčina čî ję fàjn.
fràj indekl 1 adj slobodan, besplatan, bez
obaveze [nj. frei] Jậ sem sàd zŏsiệm fràj.
2 adv slobodno, besplatno Pùstil mę ję na
prẽʚdstavu fràj.
h
frậj ati ipf ŏ, pŏ, (-at; -am; -an; -ajne) frajati,
žbukati [nj. freien: skidati žbuku] Frànc mi
frậjha hìžu.
frậjla
frậjla f (-ę, -i; adj frậjlin) gospoñica, starija
neudata djevojka [švanj. Fraile; nj.
Freulein] Držî sę kò da ję prậva frậjla.
Ŏčîstila sem i frậjlinę cìpelę.
frậjlica f (-ę, -) dem frậjla 1 <gŏspŏdìčna>
gospoñica Vučìtel i frậjlicę sę španciẽʖraju.
2 <jambriẽʖla> jestiva gljiva sunčanica
(Macrolepiota procera) Pŏ Pŏdộlnice
rast÷ju frậjlicę vèlikę kàk mậlę jambriẽʖlicę.
fràjt m (-ãjta, -ŏv) razvodnik, najniži čin u
austrougarskoj vojsci [nj. Gefreiter] Jàjnke
ję avanziẽʖral čàk za frãjta.
frãklec m (-a, -ŏv) bočica od pola decilitra,
fraklić, čokanjčić [nj. Frackele] Pòpil sem si
frãklec ràkiję. {V. fraklec}
Fràncek m ime dem Frànc m (Frãnca)
Francìna, Franciệr, Frãjno, Fèrenc,
[mañ. Ferenc] oblici imena Franjo [nj.
Franz <srlat. Franciscus: franački; šireno
prema tal. Francesco: Francuzić po na
dimku sina tal. plemića i Francuskinje
osnivača franjevaca sv. Franje Asiškog]
P÷la Frànc kùsu na lànc.
{Ba. Franc umilj. od Frane}
Frậncica f ime dem Frậnca, Fràncika od
Franciska po svetačkom Franjo.
Francûz> m (-a, -ŏv) 1 Francuz
2 francûz> m francuski ključ podesiv za
odvrtanje vijaka Ŏtfřkni s francûzem!
francũzliv adj (-îvi; -ìva) sifilitičan, bolestan
od sifilisa Francũzliv ję kî ìma sìfiluša.
{Ab. francuzljiv}
francuzlîvec m (-a, -ŏv; f francuzlîvka)
sifilitičar R÷kli su da francuzlîvec.
frậst m (-a, -ŏv) 1 grč mišića od straha u
djece, ukočenost, zahlipci, zacena,
šklopci, fras Diẽʖte mi ìma frậst.
2 mahnitost, ludilo [ausnj. Fras; nj. Frais]
Jebộ tę n÷vŏla i frậst. (klětva) {G. frast; V.
fras: grč od straha; Gr. fras; R. Du. fraz}
frã>ter m (-a, -ŏv; adj frã>trŏv; adj frã>terski)
fratar, redovnik [lat. frater: brat] Kãkva ję
rậzlika mej frãXtrem i devenĩcŏ? (FrãXter ję
prevězan sriẽʖdi a devenìca na krậje) ZàradX
drûštva sę i frãXter ŏžẽnil. Zgledî kàk frạtrò
va hàla b÷zX štrîka. Ŏbliệkel ję frãXtersku
hàlu.
frbànt m (-a, -ŏv) medicinski zavoj [nj.
146
Verband] Věžę s frbàntem. {Du. frbant}
fŕcàti ipf (fřcam; -al; -an; frcajne) frktati,
zvučno disati kroz nos ili nozdrve Kàj fřcaš
kàk kòjn?
fr̀cati ipf s, (fřcam; fr̀cal, fřcala; -an; -ajne)
naglo iskakati, vrcati Ìskrę fřcaju z jõgna.
Piệzanci fřcaju na pěče. KàdX sę diệkla
nasmejậla liệpę su rûXžę fr̀calę. KàdX sę
driệve sẽčę ivěrje fřca na s÷ strãXnę.
fr̀cnuti pf (-em; -i; -ul; -en/ut) <frknuti> naglo
iskočiti, vrcnuti Fr̀cnula mu ję ìskra v jòke.
fr̀čen adj (fřčna; fr̀čneši)<òfrčen, hìter>
okretan, spretan, brz Fr̀čen ję dẽčke.
{G. V. frčen; Ab. vrćen si ti dječko}
frčkàti ipf pŏ, ras, pre, s, (fřčkat; fr̀čkam;
fřčkal, fr̀čkala, -àle; fr̀čkan; -ajne)
nerazumno trošiti Fr̀čka pènezę na
bedastộčę. Na fr̀čkajne pùXne trŏšî.
Frčko pr (Frčke, -ŏv, -ộvica) [nad. od frčen:
okretan; frčkati: nerazumno trošiti]
Sesvetska Sela 4 LP85
frdūcàti ipf (-ûcam; -al, -àle; -ûcan;
-ũcajne) <sŕdìti sę> ljutiti se, prigovarati
Nèk frdûca kùlike hòčę. (M÷ne ję sęjẽʚne.)
{Du. frdoucati}
frènt m (-frẽnta, -ŏv) inozemstvo, tuñina [nj.
Fremde] Sîn mu ję ŏtìšel frènt.
frèntar m (-a, -ŏv) stranac, koji traži posao
[nj. Fremder] Frèntar ję v sẽʚle.
frflàča f (-ę, -ậčŏ, -) <klafràča> brbljavica
KàdX ta frflàča õtprę làmpę, vìše niệ mòči
dộjti dŏ riệči.
frflàti ipf na, s, za, (fřflat; fr̀flam; fřflal, fr̀flala,
-àle; fr̀flan; -ajne) 1 brbljati gluposti, puno
govoriti KàdX pòčmę frflàti, ně zna stàti.
2 <fuflàti> nerazgovjetno govoriti Nèkaj
fr̀fla, àl ga ne ràzmem.
{V. frflati, frfrati; G. frfrati; O. ferfjat}
fr̀flav adj brbljav; nerazumljiv PùXne gŏvòri a
fr̀flava ję i t÷ške ju sę ràzmę.
fr̀flave adv nejasno Fr̀flave gŏvòri i niệ ga
razmèti mòči.
fr̀flavec m (-a, -ŏv; dem m fr̀flek; f fr̀flavka)
brbljavac nejasna izgovora T÷ške ràzmem
fr̀flavca. Niẽʖmam càjt pŏslùšati tûX fr̀flavku.
Fr̀flek fùrt fr̀fla. {V. frfrek}
Frigan pr (Frîgan, -ŏv, -ica) [nad. od frigati]
P0 Glavnica Donja 87 E210 Na Frîganŏ-
frùkati
vem v Pŏpộvce ję v štàle zãXdružna glìvara.
frîgati ipf pre, s, za, (-at; -am; -an; -ajne)
pržiti [tal. friggere] ZãXfrig sę frîga. MãXsna
lìga sę fĩne frîga. {O. Ba. frigat}
frìške adv (-ìžeše; pre-) 1 svježe, prohladno [nj. frisch; tal. fresco] Diệs jûtre ję bĩle
frìške.
2 sočno, brzo Mîške pîške, põjel dr÷k
frìške.
frìžek adj (-îški; -ìžeši) 1 svjež, sočan [mañ.
friss <nj. frisch] Nàjel sę frîškŏga sìra. Ŏd
frîškŏga zelěnŏga grậjnija diệla kŏlìbu.
2 hladan Jùtre ję frîške.
fřk m (-a, -ŏv, -i/mî) zavoj na putu Na fřku sę
vộjzX siệna prevrnul. {Du. frk}
fr̀ka f (-ę, fřkŏ, -) vika, buka, strka [tur. firka
<ar. firqa] KãXkva tò fr̀ka nàstala.
fŕkàti ipf na, ŏt, pre, s, za, (fřkat; -am/čem; -i,
-ètę; fřkal, -àle; fřkan; frkajne)
1 <sūkàti> vijati, motati Pr÷ñu fřčę.
2 kovrčati kosu Fùrt si lậsi fřčę.
fr̀klevečki adj frkljevački, iz Frkljevaca u
Slavoniji Õsel, cũcek, mãXček i piẽʖvec su v
prìče fr̀klevečki mužikãXši.
frknuti/fŕknù>ti pf na, ŏ, ŏt, pŏt, pre, pri, s, za,
(-em; -i, -ètę; frknul, -ùXle; frknen/ut)
<fr̀cnuti> odletjeti, odskočiti GlãXva je ję
frknula pŏd stòl. Ìver ję frknul v kŏšãXru.
frktàti ipf (fr̀kčem; -i, -ètę; fřktal; -an; -ajne)
<fŕcàti> frktati, ljutito puštati zrak kroz
nozdrve ili nosnice Kòjn fr̀kčę. Kàj fr̀kčeš
kàk žriẽʖbec?
fŕlèti ipf (-îm; fřlel, -èle) <štŕčàti> stršati
Ròglę frlîju z vòjza. {V. frleti}
frlũnec m (-a, -ŏv) vršak, vrhunac Ìma
mõzel na frlũncu nòsa.
frlùžiti ipf (-it; -ûžim; -ùži; -il, -ûžila; -en;
-ejne) površno orati u lošim uvjetima Ne
õrję sę, nèg sę frlûži.
Frljak pr (Frlậk, -ã>kŏv, -čka) [nad. od frleti:
stršati] G8, Drenova 117 LP219
frntậk m (-a, -ŏv) čovjek prćasta nosa
Frntậk ìma fr̀ntasti nộs. {ð. frntak}
fr̀ntast/fr̀ntav adj (-ậsti; -àsta) prćast, kratak
i izdignut (samo o nosu) Nộs mòrę bìti
fr̀ntast, špîčast i klũkast za dupliệrę gạšàti.
{J. frnjav, gore zvinjen, frntast, opiconosast; V. Mp. ð. frntast; Du. frnjast}
147
frùkati
fròštukel m (-a, -ŏv) zajutrak, doručak
[nj. Frühstück] Dòle rìt, gòre rìt a sriẽʖdi
gòspŏdski fròštukel? (Žẽʚna dòji kràvu)
{Vi. froštukelj; H. J. froštukelj: predobedje}
fròštuklati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne)
doručkovati, zajutarkovati [nj. frühstücken]
Ìde fròštuklat. {B. froštukljati}
fršlŏg m (fršlõga, -ŏv) sanduk, drvena
škrinja za žito [nj. Verschlag] Jãčmen za
jačměnu kàšu ję vu fršlõge na nậjžu.
Fršlŏg ję zbît z desiệk i ìma rậmnu plòču
(tậblu) za vèke, t÷ra sę ŏdîgnę gòre i õtprę.
{S. fršlok; Du. vršlog}
Frštek pr (Fr̀štek, -ŏv, -ica/ộvka) [nad. <nj.
verstecken: skrivati] uz Kos LP63 V Šàšinŏvce ję òtprta škộla v hîže Fr̀šteka na
Prašnìce 5. trậvna 1926. lèta.
fr̀štŏk m (-a, -ŏv) vratnica, dovratak
[nj. Türstock] Zbìl si fřštŏk stiẽʖnę.
{L. ferštuk; Ja. feštak; V. tirštok}
frtậl m (-a, -ŏv) <četrtìna> četvrt, četvrtina
[nj. Viertel] Věč ję frtậl dvanàjst (11sati i 15
minuta) a cûg ìdę ŏbX trî frtậlę jęně. (12 sati
i 45 minuta) Mlậdi mèsec ję kàk sřp, òXnda
rậstę dŏ přvŏga frtậla i pûXnŏga mèseca
(ščẽpa) a òXnda mèjnši dŏ zậjnŏga frtậla.
¤ Kùlike ję vûr? (Trì frtậlę na kŏsmàte.)
frtalìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) mala žena Vèliki prậvi
dẽčke a ž÷ni frtalìcu.
frtùtma f (-ę, -i) metež, zbrka, galama [tur.
<vur, tutma! : udri, ne zarobljuj!] Bĩla ję tàm
nèkakva frtùtma. {ð. frtutma}
frûčka f (-ę, -i; dem f frûčkica) <frûnta,
frùga, hr̀ga, rûška> kvrga, oteklina na glavi
od udarca [lat. frux] Lùpil ję z glãXvŏ v zîdX i
frûčka mu ję zrậsla na čẽʚle. Pòzna ti sę
frûčkica. {B. fučka, natečenje od vudarca
kot jabuka ali oreh}
frùga f (-ę, frûgŏ, -) <frûnta, frûčka, rûška>
kvrga, čvoruga; oteklina [lat. frux] Tò
driệve ję pùXne frûg. Zrậsla mi ję frùga na
čẽʚle. {G. fruga; V. fruga}
frûk m (frûka, -ŏv) <frũkŏvica> sniježna
vijavica, mećava Čè na Sviẽʖčnicu sûXnce
griệję, v mậlem trậvnu su frûXki.
{Du. fruka: vjetrometina, propuh}
frùkati ipf za, (-ûkam; -ùkal, -ûkala; -an;
-ajne) bacati, vijati Svẽʚti Lûka (18.
listŏpàda) snègem frûka.
frũkŏvica
frũkŏvica f (-ę, -) <frûk> snijeg s vjetrom,
vijavica, mećava Frũkŏvica ję kàdX vèter
sŏlîkŏ hîta, kàdX sŏlìka curî.
frûnta f (-ę, -i; dem f frûntica -ę, -) <bùta,
hr̀ga> oteklina, kvrga [lat. frux] Zrậsla mu
ję frûnta na čẽʚle. {Vi. ð. frunta}
frûštati ipf ras, s, za, (-am; -an; -ajne)
uništavati, rasipati, trgati [nj. frustieren
<lat. frusta: uzalud] Zậkaj tò frûštaš, bûX ti
jòš triệba. {G. fruštati; O. fruštat}
fūcàti ipf ŏ, ras, s, (fûcam; -al, -àle; fûcan;
fũcajne) 1 <frdūcàti> srditi, ljutiti Kàj pậk
fûcaš i frdûcaš.
2 - sę <fùXjniti sę> ljutiti se uvrijeñeno;
habati se, gubiti dlaku Àm sę nậ mę fûca.
Rukậvi mi sę fûcaju. {B. fucati na vsa}
Fuček pr (Fũček, -ŏv, -ŏvica) [nad.] Novaki
4, Sesv. Sela 20 LP497 Fũček ję svõje
bàbe, kàdX ję prehậmila, gộlu rìt pričvřlil na
pěč na žrgûXčę rînkę. Hercegõvec Kòlak ję
stậrŏga š÷pavŏga Fûčka Sěl strèlil kàk
cũcka tòbŏžX v òbrane i niệ mu nìš.
fučkậlka f (-ę, -i; dem f fučkậlkica -ę, -)
žviždaljka Ŏd vr̀bŏvę i trušlìkŏvę kộrę sę
diệlaju fučkậlkę.
fūčkàti ipf ras, s, za, (fûčkam; -al, -àle;
fûčkan; -juč; fũčkajne) fućkati, žviždati
KàdX blậge pĩję, fûčka sę da ràjši pĩję.
¤ Fûčkal ję v cĩrkve. Rekao je nešto
kažnjivo. fûčka mi sę baš me briga.
fũčnuti pf za, (fũčnem; -ni; -ètę, fũčnul)
fućnuti, žvižnuti Fũčni mu da tę čûję!
fù>flast/fù>flav adj (-ậsti; -àsta) šušljav, loše
izgovara šuštave glasove FùXflastŏga ję
t÷že razmèti. Pẽpič ję fùXflav i ne ràzmem
ga. {V. feflavi}
fuflàste/fù>flave adv nerazgovjetno,
šušljajući Fuflàste gŏvòri. {V. feflavo}
fuflàti ipf s, za, (fùXflam; fûXflal, fùXflala, -àle;
fù>flan; -ajne) fuflati, loše izgovarati
šušljajući, nerazgovjetno Ne ràzmem ga,
kàdX fùXfla. {G. fuflati: raditi bez rezultata}
fù>flavec m (-a, -ŏv; f fù>flavka) <fùXflek>
šušljavac, osoba s govornom manom S
fùXflavcem sę t÷že spŏmīnàti. FùXflavkę sę
t÷ške riẹšìti.
fù>flek m (-a, -ŏv) šušljavac, nerazgovjetno
govori Sàki fùXflek ràda pùXne gŏvòri.
148
{G. fufleš: nespretnjaković}
fù>ga f (-ę, fûXgŏ, -) udubina, šupljina [mañ.
fuga <nj. Fuge; tal. fuga] FùXgę su zamàzali
z blàtem. FùXgę na cèste su zalejậnę z
àsvaltem. {Hg. G. fuga}
Fugeš pr r (Fù>geš, -ẽʚʚšŏv, -ẽʚʚška) [nad.
<mañ. fogas: smuñ; Hg. fogaš: vješalica]
uz Herjanić K0 LP0 (sl. Fugaš LP19) Kraljevčanu Matiji Fugešu je nakon I. štibrenske bune 27. 4. 1610. na Kaptolu zarobljeni Turčin odrubio glavu.
{V. fogaš: riba smuñ} Fugěška f top K
fugiệrati ipf (-at; -am; -an; -ajne) puniti reške smjesom [nj. fugieren] Fugiẽʖrali smę
plòčę na stẽze. Diệs bûXmę gŏtòvi s
fugiẽʖrajnem.
fùj int uzvik gañenja, negodovanja [nj. pfui]
Fùj, bàš si sę mộral zŏsmŕdèti.
fù>jniti sę ipf na, ras, (fûXjnim; fùXjni, -ètę; fùXjnil,
fûXjnila; -en) ljutiti se, duriti se, izražavati
nezadovoljstvo FûXjni sę, n÷ znam zậkaj.
{V. fuńiti se; Gh. Fu. funjiti se}
fûjtaš/fujtậš m (-a/ãXša, -ŏv/ậšŏv) <glộbuš>
čep, kuglica ižvakane kudjelje Z bèdzgŏvę
pùškę sę pûXca s fujtãXši ŏd kùXdelę.
{Ja. fuljtaš}
fùk m (fûka, -ŏv) <jěb> snošaj [eng. fuck] VûX
ne bèrtije ję fùk i pr÷fuk.
1
fùkati ipf na, pŏ, (-at; fûčem; -aj/fùči; -al,
fûkala; -an; -ajne) udarati odapetim podvinutim prstom Fûčem skřčenem pr̀stem
kamènček v jàmicu. Nậj me fùkati pŏ glãve! Šprûkanca fùkajnem natìral v jàmicu.
2
fùkati ipf pŏ, (-at; fûkam; fùkal, fûkala; -an;
-ajne) <mr̀dati, jebàti> koitirati, jebati [eng.
fuck] Nègda su najstàreši venọgvàli, a
òXnda nę tàk stậri mr̀dali, mlàjši jebàli a sàdX
najmlàjši i fûkaju. I ðûka fûka.
{Ab. fuka, kume Gjuka!}
fûknuti pf (-em; fùkni; -ul, fûknula; -en)
odbiti podvinutim prstom kamenčić,
čvrknuti, čvoknuti Tàk ga ję liệpe fùknul,
da ję mậm bìl v jàmice.
Fùks m (-a, -ŏv; f Fũksa -ę, -i) ime konja
(kobile) lisičje dlake [nj. Fuchs] Fùks ję
mĩren kòjn. Mậ Fũksa ję dõbra kŏbìla.
{Ab. Ba. fuksa: kurva}
fûlati pf pre, (-am; -an; -ajne) promašiti, ne
149
pogoditi u cilj, reći krivu riječ Tù si jậke
fûlal. Zgùbili smę zàradX tvẽʚga fûlajna.
{P. fulat}
fuliệrati ipf (-am; -ajne) izbjegavati, prevariti
[tal. fola: priča] Fuliẽʖra i diệs màkar ję
ŏběčal dòjti dèlat.
fulìgati ipf (-îgam; -ìgal, -îgala; -ĩgajne)
<šelìgati> mahati s rukama Nậj tùlike
fulìgati, bûXš kòmu jòči skòpal.
fundam÷nt/fundum÷nt m (-a, -ŏv) temelj
kuće, osnova [tal. fondamento <lat. fun
damentum] Čẽʚra smę zgŏtộveli fundam÷nt
za hìžu. {V. fundament}
fû>ndati ipf s, (-am; -an; -ajne) <zatriệti> uništiti, zatrti [vental. fondar: potopiti <lat.
fundare] Tò sem kũpil ŏtrŏvậnę čvậrkę za
stàkŏrę fûXndati. B÷zX fûXndajna tě gàmadi sę
niệ mòči riẹšìti. {Vo. Vg. fundati; V. fondati;
R. fondat: potopiti}
Fundelić pr (Fundẽʚʚlič, -ìčŏv, -îčka) [zan.
<mañ. fundáló: graditelj <lat. fundare:
utemeljiti; mañ. prezime Fundáló] B28,
K21 LP67 sl. Fundak E170, Funduk
LP151, Funda LP70 Fundelîčka f top C
fùnt m (-a, -ŏv) mjera za težinu oko 1/2 kg
(bečka funta je sadržavala 560 g, a
engleska 453,59 g) [nj. Pfund <eng.
pound] PŏsûXdila sem fùnt krùva.
fûntarica f (-ę, -) <presedàča> sorta krupnih
krušaka Fûntarica mòrę bìti j÷n fùnt
žměka. {Šu. funtenica}
fũra f (-ę, -) <fòringa> prijevoz tereta [nj.
Fuhre] Dviệ fũrę dřv smę dŏv÷zli.
fûrdati sę ipf ŏ, s, (-am; -an; -ajne) mitariti
se, gubiti perje Kòkŏš sę fûrda.
fũrek m (-a, -ŏv) balvan, klada, deblo koje se
fura, vozi ili vuče [mañ. furkó] Fũrek ję ŏt
pĩleni krãXtki kŏmậdX stẽʚbla a klàda ję dùXkši.
{Vi. furek: krupna oblica; S. furek: ogorjeli,
ofureni komad drva; ðe. furek: komad
okruglog drveta; Du. furak: komad čega}
fũreš m (-a, -ŏv) kolinje, šurenje svinje i
gozba Pŏzõvi dŏmậrę na fũreš. {Še. fureš;
S. furež: polijevanje vrućom vodom}
Furijận m (-ãXna, -ậnŏv) govorni oblik svetačkog imena Florijan (Cvjetko) zaštitnik Beča
futrõ>la
i vatrogasaca [lat. Florianus <flos: cvijet]
Na Furijậna sę n÷ smę z jõgnem dèlati,
krùv p÷či nì gnộj vŏjzìti. {G. V. Furjan}
fùriti ipf ŏ, pŏ, s, (fùrit; fûrim; fùri; -il, fûrila;
j
- en, -ejne) šuriti, polijevati vrelom vodom
i skidati dlaku zaklane svinje ili perje peradi
[tur. furun: peć; gr. fournos] Prãsca bùXmę
smùXdili i fùrili.
fùš/fušeràj m (-a/âja, -ŏv/âjŏv) rad na crno
1 KàdX fùš diệla, dõbre zaslûži.
2 loše izvršen posao Tò niệ prậvi pôsel nèg
čîsti fušeraj. {V. fuš, fušeraj}
furt adv < fort > stalno, uvijek, neprekidno,
neprestano [aunj. furt, nj. fort] Àjnñela ję
fùrt vrậg napàstuval. {S. Ž. furt, Du. fort }
fušạrìti ipf s, (-ậrim; -ãXri, -ètę; -ậril; -ậren;
-ã>rejne) raditi na crno; loše raditi
[nj. pfuschen] Sàki dận bậr màle fušậri.
Slàbe diệla i pùXne fušãXri.
fûšati ipf s, (-am; -an; -ajne) <fušạrìti>
površno, loše raditi [nj. pfuschen] Kàj gòdX
diệla òn fûša.
fùta f (-ę, fûtŏ, -) <fùnta> kvrga na drvu Na
hrậstu ję fùta dŏ fùtę i sę pùXn fût i niệ nèg
za kūrìti. {Gh. funta}
h
fûtač m (-a, -ŏv) 1 < ûpec, lûpec> ptica
pupavac (Upupa epops) Smrdîš kàk fûtač.
{J. futač, smrdeči dedek, putpudin}
2 fig smrdljivac
fùtav adj (-àveši) <futâjiv, futâljiv, glùntav>
kvrgav Driệve ję prẽʚveč fùtave.
fùter m (-a, -ŏv) podstava [nj. Futter] Na
kapûtu mi sę fùter pŏdrậpal.
l
fut àjiv adj (-îvi; -ìva) <fùtav> kvrgav Tàj
hrậst ję futàjiv. Vilŏvnậte driệve ję b÷z břka
i jậke futlajìve.
futrậš m (-ãXša, -ậšŏv) košena zelena krma,
obično kukuruz [nj. Futter] HrãXni kràvę s
futrãXšem.
fûtrati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) 1 dobro,
obilno hraniti, toviti [nj. füttern] Fûtram
tělca za sẽmen. S fûtrajnem sę zděblal.
2 stavljati podstavu [vental. fodrar] Kapût
ję z dộbrem fùtrem fûtran.
futrõ>la f (-ę, -) navlaka za naočale
[ausnj. Futral] Spràvil ję jŏčậlinę futrõXlu.
G g
g m glas g je zastupljen s 3,00% svih suglasnika Izgovorni lik prijedloga k ispred zvučnih
šumnika je g. U primjerima rječnika pisan je
k: k dòmu.
gà gâ int glasanje guske GũXskę gậgaju: gà,
gà gâ!
Gàbrek m ime dem Gàbra, Gậber, Gàbrič,
oblici imena Gabro, Gabrijel [mañ. Gábor
<lat. Gabriel <hebr. gabhriel: Božji junak
>asir.] Mřl ję Gậber Kìndrŏv. Štiệfu Vugrìnŏvŏmu ję bĩle partizậjnske ìme Gàbrek.
Gàbrič Bŏjnčìčŏv ję ràdX pîl.
Gabud pr (Gậbud>, -ŏv, -ĩca) [<fr. Gabout;
od Gabrijel] Ši6, Laz 235, LP386
gạcàti ipf na, pre, raz, (gậcam; -al, -àle;
gã>cajne) <cạpàti, tạcàti> gaziti po blatu
Gậca kàk ràca pŏ blàte. Dòsti mi ję gãXcajna
pŏ šlìfute. {V. gacati; P. gajcat}
gã>cija f (-ę, -; adj gàcŏv/gã>cijin) 1 bagrem
(Robinia pseudoacacia) [nlat. Acacia <gr.
akakia: nevinost] VuzX šùmę lûdi sadîju i
gãXciju za kŏlòseke, dè sekûX kõXlije za třsije,
kõlcę za bàžul i prõscę za plột.
{I. Hi. Še. ðñ. gacija}
2 bagremik V gãXcije v pretùletje rastěju
črlẽʚnę glìvę vùzmeki. Gàcŏv kòl ję dòber za
třsije kŏlìti, a gàcŏve lîčje za pŏdv÷zŏvati
mladjě. Čělę ìdu ràda na gãXcijin cviệt.
gacŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) bagremovina Z
gacŏvìnę su dõbri kõlci za třsje i prõsci za
plột àli sę na sûXncu zgr̀baveju.
gậčar m (-a, -ŏv) gaćan pijetao Ìma liệpŏga
piẽʖvca gậčara.
gãčast adj (-ậsti; gàčasta; -àsteši)
1 <škělast> rašljast, račvast Gàčasta
liẽʖska ję za mahàle Mrkậs ìščę vòdu v
zẽʚmle za zdẽʚnec svìbŏvŏ gačậstŏ šìbŏ
jẽʚne lète stàrŏ.
2 perjem obraslih nogu Gačậsta kòkŏš mì
ję krèpala.
gàčę f pl t (gậč, gàčami) 1 gaće Priệ niẽʖsu
žẽʚnę nŏsìlę gậč i jậ niẽʖsem nigdậr gậč
imiệla. ¤ Bàba mu gàčę nòsi. Papučar je.
krŏjìti gàčę odreñivati čiju sudbinu.
2 <šk÷lę, g÷gę> rašlje, račve (na drvetu)
Kŏbìla ję diệla vrật mej gàčę na slìve na
briệgu i ŏbiệsila sę.
□ pŏpòvę - <bìškupŏva kàpa> grm kurika
(Evonimus europeus) Pŏpòvę gàčę rastûX v
gřmju. {Šu. popove gaćice}
gačelnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <gačnìca> nogavica
gaća Šiệfi (dûXgę tìkvę za vĩne vàditi) sę
sadĩju na V÷liki pẽʚtek čèzX gačelnìcu da
bûXdu v÷liki i dûXgi.
gàčicę f pl t (gậčic, gàčicami) 1 dem gàčę,
gaćice
2 osaljeni dio žirene svinje meñu zadnjim
nogama Svĩnče v žĩru najpriệ dŏbî
põXdbrajnek i gàčicę.
gậčnak m (-a, -ŏv) <svîtnak> vezica za gaće,
svitnjak, gaćnik PũXkel mi ję gậčnak na
gàča. {V. gačńak; Gh. gaćnak}
gačnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <gačelnìca>
nogavica gaća Hùtmaniču sę zadiệla
gačnìca na plộtu, dà ję ŏd šòcę biệjžal i tù
ga žandậr Diệbala zãklal.
gàd> m (-a, -ŏv/gậdŏv) pokvarenjak, loša
osoba Tòga gàda sę mộra čõvek čūvàti.
Vìš, mộram ŏnòga gàda stûXči.
gàden adj 1 (gâdna, gàdneši; pre-) <ŏdùren> ružan Tàk ję gàden dà ga niệ štùXndX
pŏgl÷dati.
2 loš, zao Gàden ję tò čõvek.
gàditi ipf ŏ, za, z, (gậdim; gàdi; -il, gậdila; -en;
-ejne) gaditi, smraditi, prljati Nậj jèla gàditi!
2 - sę gaditi se Gậdi mi sę i pŏgl÷dati.
gàdne adv (gàdneše; pre-) <gřde> loše,
ružno Gàdne mu sę pîšę.
gạñàti ipf na, pŏ, z, (gậñam; -al, -àle; gậñan;
-ajne) gañati Dòbre gậñaj!
151
gạgàti ipf na, za, (gậgam; -al, -àle) gakati,
glasati se kao guska GũXskę su gạgàlę i tật
ję pŏbiệgel. {Hg. gagat}
gậj m (-a, -ŏv) <brậjnŏvina> gaj, branjevina,
zabran V gậju sę n÷ smę blậge pàsti a nì na
zagậjenem. Gậj m top C Gã>jnicę f pl top L
Gàjščina f top L
gậjba f (-ę, -i; dem f gậjbica -ę, -)
1 <grliệtka> krletka, kavez [vental. gaiba,
tal. gabbia] Imiệla ję papagậja v gậjbe.
{Še. Ba. gajba; St. kajba}
2 rešetkasti sanduk Òdŏjkę su v gậjbe
ŏdv÷zli na sẽmen. Imèli su štìgleca v
gậjbice.
gàjd> m (-a, -ŏv) vrsta debele zmije, gad, guž
(Coluber longissimus) GàjdX ję vèlika
deběla črna kàča. ¤ Liẽʖna ję kàk gàjdX i
sàme sę hîti na pòstel i spî.
gậjdę f pl t (-i; -ami) dude, duhačko glazbalo
s mješinom [tur. gayda] Prì nas niệ bĩle
gậjdi a stàreši su tŏbòže klěli: Jesěmu
gậjdę! {V. Jebemu gejde!}
Gajec top (Gậjec m /Gậjce n Gàjčan,
Gàječica, gàječki) selo kraj Vurnovca st.
207 (1948) a 256 (1991)
Gajišće top (Gajìšče n -ìščan, -ìščajnka,
-ìščajnski) selo (dio Sesveta) st. 61 (1857)
a 120 (1961) S. Ivšić je govor Gajišća 1936.
uvrstio u grupu Ι5 tip posěkel - posèkli kao i
govor Stubice.
gạjìti ipf za, (gậjit; -im; -i, -ètę; gậjil, -ìle;
gậjen, -ejne) stavljati znak zabrane paše,
prolaza; čuvati Pŏ Jûrjevu sę zẽʚmla gậji i
vìše sę tù n÷smę pàsti.
gậjka f (-ę, -i; dem f gậjkica -ę, -) kolčić sa
zaguljenom korom zaboden u zemlju kao
znak zabrane (paše, prolaza) Štè spûknę
õvu gậjku, jěbal mu pàs mậjku! (deštè
napîšę na gậjke) {Pa. Vi. gajka; G. majga:
znak zabrane ispaše; ðñ. ganjka: štap
zataknut kao znak zabrane ispaše}
gạjnàti ipf dŏ, na, ŏd, pre, pri, za, z, zŏ,
(gậjnat; -am; -al, -àle; gậjnan; -ajne)
1 ganjati, natjerivati Štè tę gậjna da fùrt
bejžîš?
2 - sę natjerivati se Ciẽʖlę dãXnę sę gậjnaju
pŏ Pijãcu.
gàjnati ipf dŏ, na, ŏd, pre, pri, za, z, zŏ,
gamìlica
(gàjnat; -am; -an; -ajne)
1 ganjati, natjerivati Gàjna kràvę na pàšu.
2 - sę natjerivati se Ŏd jutra sę gàjnaju.
gàjnčęni adj ganjkov Gàjnčęna vrậta niẽʖsu
zàprta. Bràti Šubiẽʖri su pòdelili i gàjnčęna
vrậta, sàkŏmu jěne vèke.
gàjnk m (-a, -ŏv; dem m gàjnčec -a/ẽca, -ŏv)
ganak, ganjak, natkriveni ulazni hodnik,
predsoblje [nj. Gang] V gàjnku Filipčìčŏvę
zãXdružnę hìžę su kràvę tûXkli za gòsti. V hìžu
sę vlezậva č÷z gàjnčec.
{Ba. ganjak; B. gančec z hiže}
gạkàti ipf na, za, (gãXčem; gãXči, -ètę; gãXkal,
-àle; gậkajne) 1 <gạgàti> glasati se kao
guska GũXskę gãXčeju.
2 galamiti Gậču kàk gûXskę.
galã>ma f (-ę, -i) vika, graja [tur. aglama:
dreka] Ciẽʖlu nộč ję bîla galãXma.
galạmèti ipf za, z, (-ậmim; -ãXmi, -ète; -ậmil,
-ìle) bučiti, previše glasno govoriti, vikati
Galạmìli su dŏ jùtra.
gậlgę f pl t (-i, -ami) 1 <vešậlę> vješala [nj.
Galgen] Tàj ję zbìla zaslûžil gậlgę
2 <rèma> drvena naprava za rasjecanje
svinje, goveda kod klanja Na gậlga sę
slanìna ìli blãšče rasprậvla. {G. V. galge}
gàlica f (-ę, gậlic) modra galica, bakreni sulfat
[mañ. gállic(kö) <nj. Galitzenstein: kamen iz
Galicije u Španjolskoj] Lètes sem dvậput
šprìcal třsje z gàlicŏ. {V. galica}
Galić pr (Gãlič, -ìčŏv, -îčka) [pat. <nar.
imena od gal: crn, mrk ili imena sv. Gal <lat.
Gallus] Adamovec 39 LP4470
Galović pr (Gậlŏvič, -ŏv, -ka) [pat. <nar.
imena od gal: crn, mrk ili imena sv. Gal <lat.
Gallus] Vugrovec 75, E2150 Velĩju da ję
Gậlŏvič znàl pènezę dèlati.
gàlžejnak m (-a, -ŏv) 1 obješenik Gàlžejnaka su na slìvu ŏbèsili.
2 obješenjak, vragoljan Tàj gàlžejnak
něčę bàš nìš pŏslũhnuti.
gàmad> f zb (-i, -ju/jûX) 1 <nesnãXga> gamad,
štetni kukci i glodavci Jěža su i metàli v
h
ižu dà gàmadX (bùXvę, vûši i kàčę) pŏlŏvî.
2 ološ, nepošteni ljudi TûX gàmadX niệ smèti
h
v ìžu pustìti.
gamìlica f (-ę, -îlic; adj gamìlični) ljekovita
biljka kamilica (Matricaria Chamomilla)
gànc
Gamìlica sę bẽʚrę za čàj. Mòrti ti pŏmòrę
gamìlični čàj. {Šu. I. V. gamilica} □ kõ>jnska
- poljski jarmen, rimska kamilica (Anthemis
arvensis) KõXjnska gamìlica ne dišî i ŏd ně
glãXva bŏlî, čè ję v jačměnu dà sę žèjnę.
gànc adv indekl sasvim, potpuno [nj. ganz]
Ìdę v ZãXgrebX bòs a na plẽʚče su gànc nõXvi
nŏvcậti òpajnki, dà sę znậ dà niệ sirŏmậk.
Tò ti ję gànc sě. {ð. ganc: samo frazi ganc
novi; D. ganc se}
gasìti ipf pŏ, v, z, (gàsit; -ĩm; gãXsi, -ètę; gàsil,
-ĩla; gãšen, -ěna; gậšejne) trnuti vatru
VatrŏgãXsci gasĩju jõgen. Bŏžîčnu nộč sę
lậmpa ne gasî.
v
gậsnuti/gàsnuti pf pŏ, , z, (gậsnem; gàsni;
-ul, gậsnula; -en/ut) ugasiti se Čè na Bõžič
v pěče gậsnę bûX nesr÷ča.
gạšàti ipf (gậšat; -am; -al; -àle; gậšan; -ajne)
<gasìti> gasiti Ìma vèliki klukậsti nộs za dupliệrę gạšàti.
¤ V kliệte sę z lùkem črlěncem žẽʚja gậša.
gàšpar m (-a, -ŏv) mala željezna peć na drva
Pri gàšparu sę mòči br̀že zŏgrèti. {I. gašpar,
gašparek; M. P. gašperček: mala limena
peć}
Gašparac pr (Gašpã>rec, -ŏv, -čìca) [pat.
<Gašpar] C15, Š4 E670 GašpãXrcem velĩju
Krâjnci a dòšli su z Gẽrŏva.
Gàšparek m ime dem Gàšpar, Gãšo
svetačkog porijekla [lat. Casparus, Gasparus <aram. ghizbar <perz. čuvar blaga,
rizničar] Prì nas ję sàme špìcnãXmet Gãšo.
Gašparěvka f top C polje i groblje Ilŏvàča na
Gašparěvke sàki bẽʚteg zvrậči.
Gašparović pr (Gašpậrŏvič, -ŏv, -ička) [pat.
<Gašpar] C0, E1620 Ivan Granña Kozjak i
učitelj Ivan Gašparović su osnovali
9.12.1906. Hrvatsko gospodarsko društvo
Šašinovec - Cerje
gạtàti ipf z, (gậtat; gãXtam/čem, -aju/eju; -aj/-i,
-ètę; gậtal, -àle; gã>tajne) <šlògati>
proricati, pretkazivati Ciganìca gãXčę dà je
vìše v tộrbu skãXčę. Ciganìcę gãXču i gãXtaju
a gûXskę gãXču i gậgaju.
gàtiti ipf za, (-it; gậtim, -iju/ę; gàti; -il, gậtila;
gã>čejne) ustavljati izljev vode Gàtil ję vòdu
na pŏtộku. {B. gatiti, zajeziti}
gậtrę f pl t (-i; -ami) zaštitna željezna rešetka
152
na prozoru [nj. Gatter] Na snejîne kŏmộre
su bîlę gậtrę na ŏblộke.
{I. G. gatra; V. Ba. gatre; Du. gantre}
gavalèrski adv kavalirski Pŏnậša sę bòme
gavalèrski.
gavaliệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) kavalir, onaj koji je
galantan i darežljiv [mañ. gavallér <nj.
Kavalier <fr. cavalier] Prậvi ję gavaliệr i sèm
ję plàtil pìti. {V. B. Mt. gavaler}
gavận m (-ãXna, -ậnŏv) <bŏgatûn> gavan,
bogat, ohol i grub čovjek Držî sę kàk da ję
gavận a niẽʖma nìš. Něm tę jậ tù kàk gavậna
dvòrila. {G. V. gavan}
gậvez> m (-a, -ŏv; adj gạv÷zŏv) ljekovita
biljka crni gavez (Simphytum officinale)
GậvezX rãXstę vuz gràbę i pŏ sinòkŏša a
vrậštije ję ŏd kộsti i kõmu nògę ŏtěku ž nìm
sę mòčiju i ŏblậžu listãXjnki.
gàzda m (-ę, -ŏ/em, -i/ŏv) 1 <gŏspŏdậr>
gospodar, domaćin [mañ. gazda] Š÷pavi
Plûščec ję bìl na màrŏfu v Ladòmŏre
gàzda.
2 muž, suprug Mộj ję gàzda bìl dvàjset i
četìri liệta stàr, kàdX sem jậ zà jnęga dòšla.
sậm svộj gàzda materijalno neovisan
čovjek
gàzdarica f (-ę, -) 1 <gŏspŏdarìca> gospodarica, domaćica Če kộs vkậni gàzdaricu
n÷ bu ciẽʖle lète imiệla sr÷čę pri mliẽʖke.
2 žena, supruga Čõvek sę pòzna pŏ riệče,
a gàzdarica pŏ vrèče. 3 domaćica Zùberica ję bîla gàzdarica põpa TežãXka a na
grõbe kr÷j nęga je pîšę põsjednica.
gàziti ipf na, pŏ, pre, raz, z, (-it; gậzim, -iju/ę;
gàzi; -il, gậzila; -žen; -žejne) 1 hodajući
tiskati (- zẽʚlije; - trãXvu, - sniệg, - miệh) Dõbre
ŏpěri nògę buš zẽʚlije gàzil. 2 <gn÷sti,
rụstìti> oploñivati Mužjaci peradi i ptica gaze
ženke, a one sę gnẹtěju/gnętûX, rûXstiju/rûXstę.
Piẽʖvec gậzi (gnẽʚte, rũXsti) kòkŏš.
g
dà adv <kàdX> kada 1 upitno Gdà buš pậk
dòšel? Dà bi tę i dè bi tę? (Pĩta šòc šòcu/kurviệš kûrvu).
2 odnosno N÷ znam gdà bum ĩmel càjt
h
dòjti. Nèk dộjdę dà òčę.
3 u pogodbenom značenju Dà bi bĩle kàk
niệ, bĩle bi dõbre.
g
g
dà dà adv ponekad, katkad, gdjekad DõXjdę i
153
òn gdàgda k nàm. TùXča dagdà d÷bela kàk
jậjca. DõXjdę i òn dadà sim.
g
dè adv gdje 1 upitno Gdè si bìl?
2 odnosno Gdè hẽbedX na dvŏrìšču rậstę
tàm sę kòpa zdẽʚnec i tù ję vŏdě. Dè gòdX
dõXjdę kvậr naprậvi.
g
dègda adv gdjekad, katkad, ponekad Dègda
dŏletî i k nàm rõXda.
g
g
g
g
dè de/ dè dè adv gdjegdje, tu i tamo,
ponegdje, mjestimice Dègde lậs, dè gdè
kvậs, a nègde i vrạpcòva glãXva.˙
(Tàk slậba prěla prědę)
g
dekàj pron (-č÷ga/č÷sa) gdješto, pone što
Jòš sę i stãXrec z gdečiệm razveselî. Bì l’ tî
jòš gdekàj pŏvenộgval? Jòš sę dečěmu
veselî. Dekàj v nõči vîdiš, ne pîtaj nìš, da
něš pòkle žậlel.
g
deštè pron (-kõga) gdjetko Sàme gdeštè
mej svinậri ne prepòzna kãXkve ję driệve
kŏmậdX br̀ščana (br̀šlana). Deštè jiệ i glìvę
vùjčecę.
g
dộ pron <štè> tko Riệtke štè gŏvòri gdộ ìli dộ
kàk gŏvòriju Šìmunčani.
gebiệrati/gibiệrati ipf (-iệra mę; -ajne)
pripadati kome što, imati dužnost ili pravo
na nešto [nj. gebühren] Tò n÷ga gebiẽʖra i
tò mu d÷j. Stàrešŏga bràta gibiẽʖra bìti d÷
ver mlàjšŏmu bràtu. {V. gebirati; R. gibirat}
gěgač m (-a, -ŏv) dijete koje nosi dječje gaće,
gaćeša Znậm ga dŏk ję jòš bìl gěgač i g÷gę
nõsil. {Kr. gegač}
gěgati ipf dŏ, ŏd, z, (gěgam; g÷gal, gěgala;
-an; -ajne) polako i teško hodati njišući se
kao patka, klatiti se Jẽʚdva gěga z nõgę na
nògu. {Gh. ðñ. gegati se; Ž. gegati: hodati,
Vi. gengati se}
g÷gav adj koji gegajući hoda [tur. egri: iskrih
vljen] G÷gav ję i n÷mrę dõbre ŏdìti.
g÷gave adv ići s noge na nogu Ìdę g÷gave
kàk ràca.
g÷gę f pl t (gěg, g÷gami) 1 dječje gaće i majica u jednom dijelu [fr. gregues] Jòš g÷gę
nòsi. NapùXnil ję g÷gę. {V. ðe. Du. gege}
2 <škělę, gàčę> rašlje, račve na drvetu Tò
su dõbrę g÷gę za pràčku.
gelènder m (-a, -ŏv) greda na sajmištu [nj.
Geländer: ograda na stepeništu, rukohvat]
Privězal sem kràvu za gelènder.
gìbati
geltãšlin m (-a, -ŏv) <šatộflin> novčanik,
lisnica [ausnj. Geldtaschn] N÷ znam ję l’
sem geltãšlin zgùbil ìl ga štè kràl.
gemìšt m (-a, -ŏv; dem m gemìštec) bijelo
vino s gaziranom kiselom vodom [nj.
gemischt] Gemìšt si slòbŏne pŏpĩješ. Ŏd
dvậ gemìšteca něš pĩjan.
gènuti pf na, (-em; gẽni, -ètę; gẽnul, gènula,
-le; gènut) 1 maknuti s mjesta, pokrenuti
Nam÷tal ję prẽʚveč na kõla i niệ mògel
gènuti.
2 - sę pomaknuti se, pokrenuti se Gẽni sę
j÷mput, àm ti sę niệ rìt prirậsla.
{V. genuti; G. genóti; R. ganut se}
gep÷k m (-a, -ŏv) prtljaga [nj. Gepäck] Nõsil
sem vučìtelŏv gep÷k na cûg.
gèpiti pf z, (gèpim; gẽpi, -ètę; gẽpil, gèpila,
-le) ukrasti, maznuti, uhvatiti, ćapiti Čèka da
kàj gèpi. {V. ð. Ž. ðñ. gepiti}
gẽplin m (-a, -ŏv) konjsko vitlo za pogon
vršalice, gepel [mañ. gep: stroj; nj. Göpel]
Na màrŏfe su vr̀šili na gẽplin s kộjni dŏk niệ
bĩle mlatàčę. {G. ðe. ð. geplin}
gèpnuti pf (-em; gẽpni, -ètę; gèpnul; -en/ut)
ukrasti na očigled, maznuti Kàj gòdX vîdi, tò
gèpnę. {V. gepnuti; G. gepnoti}
Gereci pr (Gerẽʚʚci, -jŏv, -jka) [pat. <Grgur
<mañ. Gerë; ili Gera, Gertruda] B0
Dumovec 4, Sela 2 LP97
gẽrma f (-ę, -i) pjenica, kupovni kvasac
[ausnj. Germ] Zậbila sem gẽrmu kūpìti.
gešènk m (-a, -ŏv) dar [nj. Geschenk] Dậl mi
je gešènk. {V. Ba. gešenk}
gevẽra f (-ę, -i) puška [nj. Gewehr] Štandậr ję
nõsil gevẽru. {ð. gevera}
gibã>le n (-a, -) <nậdev, fìl> tijesto za gibanicu,
nadjev GibãXle jòš mộram dèlati za gìbanicu.
gìbanica f (-ę, -ŏ, -; dem f gibanîčka -ę, -i)
savijača, kolač od tijesta s dodacima Na
krstîtka bĩle tiệjnkę i debělę gìbanicę. pj Pĩta
Cìgan Ciganìcu j÷ l’ buš p÷kla gìbanicu.
BũXdem zùtra kàdX napròsim pùtra. Spěci
gibanîčku!
□ tiệjnka - <tr÷pa> kolač od kukuruznog
brašna i sira pečen na mlincu u krušnoj
peći
gìbati ipf na, pri, vu, (gĩblem/am; -li, -ètę;
gîbal, -àle; gîban; -ajne) <vugìbati> micati
gĩbliv/gibû>či
Gĩbajtę tě stõlcę.
2 - sę micati se Tàk ję d÷bela dà sę jẽʚdva
gĩblę. Bržộlica: ŽûXta vrba s÷ giba. (zarẽʚčę
sę: j÷bi ga)
gĩbliv/gibû>či adj (-ìva; ant ne-) pokretan,
gibljiv Õstal ję b÷zX s÷ga svẽʚga imiẽʖtka
gìblivŏga i negìblivŏga. Tò mu ję sè gibûXči
imiẽʖtek.
giệ part <gèdX, gòdX, gòder> god, drugi
naglašeni dio općih zamjenica i priloga a
daje im neodreñeno značenje Ta dva dijela
se mogu i razdvojiti nekom riječju či/čiji k
pron čiji bilo Čî giệ jẽʚsi, dòber niẽʖsi. dŏ adv dok god Tò buš čèkal dŏk giệ šêva nè
g
zapŏpiệva. da- adv kadgod, bilo kada,
katkad, ponekad Dà giệ mę trèbàš, tî zõvi.
g
de- adv bilogdje, gdjegod Gdè giệ jậ
sědem tù ję sredĩna sviệta, čè ne vèruješ
òjdi mèrit. Nậjdi pènezę dè giệ znậš. kajpron štogod, što bilo; Zbìla tî kàj giệ zamîk
sliš. ka - adv kakogod, bilo kako Mộram
k
zdržàti ka giệ mi bûX. Sřdi sę kàk gòdX
k
hòčeš. Tò napràvi ka gòdX znậš. kakŏvpron kakav god; Něčę òn kãkŏv giệ pôsel
dèlati. kam- adv bilo gdje, kamo bilo Ìdem
kàm giệ sàme da ne vîdim tòga zlà.
ki/kạ/kę- pron tkogod, bilo tko; koji god,
koja god, koje god Mũrvę na cěrskem
Pijãcu niẽʖsu nìčije i kî giệ hòčę, slòbŏne ih
bẽʚrę. Kậ giệ dõXjdę dõbre bu dòšla. kụdadv kuda god, kud bilo KûXdX giệ ìdeš tî, tûXdX
i
i jậ za tộbŏ. kul ke- adv koliko god, koliko
bilo, ma koliko Zêmi kùlike giệ mòreš ŏdn÷sti. šte- pron tkogod, tko bilo, svatko Štè
giệ dõXjdę, dõbre ję dòšel. Tò si mòrę zěti štè
gòdX hòčę. tēri/a/ę- pron koji god, ma koji
giẹbàti sę ipf (giệbam; -al, -àle; giệban)
teško hodati, gibati se Jẽʚdva sę giệba pŏ
hîže. {G. gebati se; ð. gabati}
Giệra f oblik svetačkog imena Gertruda [nj.
Gertrud] Držî sę kàk mîla Giệra. (PùXne dŏ
sěbę držî. Pretvậrja sę) Prenemaže se.
{P. tok se derži ko mila Gera: fig umiljato;
S. milagera: sitno stvorenje; I. giera: vrsta
prostog kolača; pren. pej. kak mila giera:
dureći se; Du. milagera: mlitavac, ženskić}
gìft m (gîfta, -ŏv; adj gìften gîftna, gìftneši)
<òstvar> otrov [nj. Gift] I gìft bi vù jnem
154
põjel, kàk mi ję fĩne. Dràč partizãXjnka ję
gìften.
giftàti ipf za, (gìftam; gîftal, gìftala, -àle;
gìftan; -ajne) 1 trovati; uzrujavati Z nèčem
ga gìfta. Ŏd jùtra mę gìfta.
2 - sę trovati se; uzrujavati se, ljutiti se
Gìfta sę za kajgòdX a gìftajne mu nìš ne
pŏmãXžę. {V. G. Ž. giftati}
gìja, gìja int <ñìja, hìja> giha, ñija, hijo povik
konju da krene ili ubrza [mañ. gyi!: desno!]
Gìja, Riñận! {I. gija; V. gija, bista!; S. hijo, io;
P. ija; Ke. gija: naprijed; D. hija; ðñ. gije}
gìltati ipf (gìlta; -àle) važiti, valjati [nj. gelten]
Gìlta kàk si r÷kel. {V. giltati: pripadati}
gìngav adj slabašan, kržljav [mañ. gyónge]
Gìngav kàk trinậjste prậse. Črne mậle gìngave ciẽʖlu klàdu dìgale? (BũXva) {G. gingaf:
V. gingavi; B. mehko ili gingavo vino}
gìngavec m (-a, -ŏv; f gìngavka) slabašan
čovjek, kržljavac Tè gìngavec tì ję ŏd slàbę
kòristi.
gìngaveti ipf ŏ, za, z, (-em; -i; -el) kržljaviti,
hiriti, slabiti Pùreki mi gìngaveju.
gînuti ipf na, z, (-em; gìni; -ul, gînula) propadati, nestajati Na òči glědX gînę. ¤ tò ti ne
gînę neće te mimoići. Gìni! Bježi! Nestani!
gĩzda f (-ę, -i) dotjeranost, ponos, pretjerano
kićenje, oholost Nam sirŏmãXkem niệ dŏ
gĩzdę. Jôj, àm ję bĩle i priệ dòsta gĩzdę.
Napũhnul sę ŏdX gĩzdę.
gîzdati sę ipf na, z, (-at; -am; -an; -ajne)
dotjerivati se, praviti se važnim Nậj sę tùlike
gîzdati. Štè sę gĩzda tè ję pĩzda.
{P. gizdat: elegantno se oblačiti}
gĩzdav adj (-ậvi; -àva; pre-) ponosan; bahat,
nakinñuren, ohol, umišljen Tẽʚri ję m÷šter
najgizdàveši? Lŏnčậr. KàdX mu lõnec
ŏpậnę, nì nè prìgnę sę za jnìm. Gizdậvi
jẽʚbec ìma plèsniv kûrec.
gizdàve adv ponosito; bahato, oholo HõXda
gizdàve kàk purận.
gìzdek m (-a, -ŏv) gizdavac, prekomjerno
dotjeran Nèk ìdę v rìt tàj gìzdek i nèk sę nìš
ne špĩnči. {G. gizdeš}
glạbàti ipf na, ŏ, raz, (-ậblem/am; -li, -ètę;
-ậbal, -àle; -ậban) <glọbàti> glodati kosti
Sàme ti glậbaj dŏ čĩstŏga.
155
i
glậč je n zb (-a)<kŏsmậčje, kŏsmatìle> dlačje
Glậčje je ję pòčele rậsti.
glậd> m (-a, -ŏv; adj glã>den -àdneši) glad
GlậdX ję tật. Dè ję krùva ìkakvŏga – tù niệ
glậda nìkakvŏga. KàdX sę za nesẽʚču žęnộ
štè nahìti s kakviệm jèlem, bûX je diẽʖte
glãXdne. Glậden vrậg za sìlu i mùvu skòšę.
¤ GlãXden kàk cũcek (vûXk, vûš). Bìl bi dòber
za glãXdnę sràt nŏsìti. Lijen je. Vlẽčę sę kak
glậdne lète. Ŏtprậvla sę kak glãXden sràt.
Oklijeva, sporo se sprema.
glàdek adj (-ậtki; -ãtka, -àjši; pre-) gladak,
sklizak Pastĩri zarèzuju iměna pŏ glậtke
bùkŏve kộre. Vînce slàtke, gr̀le glàtke pak
tò îdę gûXt, gûXt.
glạdèti ipf ŏ, z, <gladūvàti> (-ậdem; -ûj; -ậdel,
-èle; glãXden) gladnjeti, gladovati DùXge ję òn
glậdel i riẽʖtke dà bìl sìt. Štè sę znậ snàjti nì
v šekriệte niệ glãXden. sprạvlàti sę kàk
glậden sràt odugovlačiti
glàditi ipf pŏ, za, z, (-it; -ậdim; -àdi; -il, -ậdila;
-ñen; -ñejne) 1 <drạgàti> milovati Mìlne ju
glậdi pŏ lĩcu. Nìšte tę tàm n÷ bu s pẽʚrem pŏ
rîte glàdil.
2 valjati Sûve pàrile sę vậla (glậdi) s
kŏrìtem v tẽʚrem ję kamiệjnije ìli diệte, a
pŏd kŏrìtem ję vàlarek.
glậduš/gladûš m (-a, -ŏv) 1 gladnik, željan
svega, halapljivac V Cẽʚrje ję bĩle pùXne glậdušŏv sàkŏga sùšnŏga lèta. {V. gladuš,
gladnuš} 2 nezasitnik, izjelica Tòga glậduša niệ mòči nahrạnìti.
gladūvàti ipf na, (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle;
-ũvajne) <glạdèti> gladovati Na nẽʚgve
kõšte bûXš gladûval.
glàjz> m (-a, -ŏv) <šìna> tračnica; razmak
izmeñu tračnica, kolosijek [nj. Geleise]
HõXdal ję pŏ glàjzu, ŏsmẽknul sę i stûXkel.
Ìma i štaglěna vrậta na glàjzX.
glàka f (-ę, -ậkŏ, -; dem f glàkica -ę, -ậkic)
dlaka Sĩrkem hrãXniju žriệbičę da im sę
glàka sviẽʖti. KàdX sę smřknę, glàka sę z
glậkŏ střknę? (Mìgę na jŏčě) Ìščę glàku v
jãjcu. Dè sę cũcek vậla tù ŏstậneju glàkę.
glàkav adj (-àveši) <kõsmat> dlakav Nògę su
je jậke glàkavę.
glãmla/mna/vna f (-ę, -i; dem f glàmlica/mnica/vnica -ę, -) glavnja, cjepanica, uga-
glã>va
rak, komad ogrjevnog drva Dẽni glãmlu v
jõgen. Tậ glãmna dùXge gŏrî. Dẽni jòš pậr
glãvni v pěč. {J. glavnja, poleno goruče; T.
glama; Č. glavnja: poveće nedogorjelo
drvo; V. glavńa: luč, baklja; Z. glavnjica}
glànc m (-ãnca, -ŏv) sjaj, blistavost [nj.
Glanz] Namàzal si cìpelę àli falî glànc.
glậncati ipf na, z, (-at; -am; -an; -ajne) sjajiti,
laštiti [švanj. glantsen] Cìpelę si glậnca. Čè
ti k÷fa ŏpậnę, dŏk si cìpelę glậncaš, bûX tę
srậm tàm kàm ìdeš.
glậs m (-a, -ŏv; dem m glàsek) 1 glas Imiệla
ję liẽʖpi glậs i liệpe ję pŏpiẽʖvala.
2 vijest Òjd nega pòkle niệ bĩle nì trậga nì
glậsa. Bìl ję glậs da bûXdu zvònę pŏbìrali.
Ìma bàš liẽʖpi glàsek. □ dòber - ugled Niệ
bìl na najbòlšŏmu glậsu. Vučìtelica ję z
dečkmî pŏpiẽʖvala i zgubĩla dòber glậs.
glàt adv 1 glatko, bez nabora; jednostavno
[nj. glatt] Dŏ sàdX ję ìšle glàt.
2 vrsta boda u pletenju Dviệ (jòčicę) glàt,
dviệ ferkèlt.
glã>va f (-ę, -) 1 glava Štè niẽʖma v glãXve, îma
v pẽʚta. Kàpu ìma a glãXvu niẽʖma? (Glìva)
2 cvat ìli plod oblika glave D÷tela ìma
črlẽʚnę, biẽʖlę ìli plậvę glãXvę. I sàka glãXva
zẽʚlija ìma svõju pòmet, a kàk nẽʚ bi čõvek.
(KàdX sę vộjzX zẽʚlja prevrnę, sàka glãXva
bejžî na svûX strận). 3 komad, grlo, jedna
domaća životinja Põznal bi tę mej stộ glậv
svîn. □ cậrska - novac Najràjši pribîra
cậrskę glãXvę. îti v -u lako učiti, dobro
pamtiti; Dòber ję dijậk i ìdę mu v glãXvu.; ¤
Hìžu ìma v glãXve. (Mòrę sę napràviti a sậm
nìš niẽʖma). Ìma glãXvu za četìri nògę.
(Bẽʚdast ję kàk živĩnče). z glãXvŏ čèzX zîdX
pokušavati nemoguće; mùva b÷z glãXvę
smušen; glãXva v tộrbe opasno po život;
kàk jòke v glãXve vrlo pažljivo; razbijàti si
glãXvu mučiti se teškim problemom; õpal na
glãXvu izgubio pamet; pòmet v glãXvu pazi
što radiš; zbìti z glãXvę razuvjeriti; zabìti si v
glãXvu čvrsto se uvjeriti NãXj tò dèlati nì za
žîvu glãXvu nipošto, ni u kom slučaju zliệči
žîvu glãXvu preživjeti, spasiti se pŏtulìti
glãXvu posramiti se zabìti si v glãXvu dobro
upamtiti Glã>va f top C v kõpe v Gộrne
šùme; Gộrna - f top G
glavận
glavận m (-ãXna, -ậnŏv) 1 glavonja, glavat
čovjek 2 Glavận m nad Mîške Malčìčŏv ję
ĩmel vèliku glãXvu i gŏvŏrìli su mu Glavận.
{G. glavak}
glavậr m (-ãXra, -ậrŏv; f glavarìca -ę, -ĩcŏ, -îc)
izabrani starješina zemljišne zajednice ZãXjni
glavậr zèmlišnę zàjednicę Krậlevec – Cẽʚrje
ję bìl Mãtič Pậvlŏvičŏv priệ nèg ję luděm
1947. zěta v diktatûrę a nì diệs v demŏkrãXciję niệ vrnẽʚna. Nậj sę z glavarîcŏ svàditi!
glavarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 1 služba glavara
2 naknada za poslove glavara
glavìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f glavîčka -ę, -i)
dem glãXva glavica Glavìca f top C [početak
jarka u šumi!] {Hg. glavička}
glavìcę f pl (-îc, -ìcami) Uža strana polja ili
vinograda Na glavìca smę kònŏplę za sème
pŏs÷jali. V třsju ję na gộrne glavìca kliệt a
na dộlne rùpa za vòdu.
glavîč m (-a, -ŏv) <žìrek> glavić, vrh muškog
spolnog organa Na glavîču ję kộžica i
prvậjzX.
glavìčiti sę ipf z, (-îči sę; -ìčile sę; -îčen;
-îčejne) uvijati se u glavice Zẽʚlje sę pòčele
glavìčiti. I glavnậta šalãXta sę glavîči.
{Ba. glavičat se}
glavìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) 1 glava zaklane svinje
Na fàšinek sę kûva glavìna.
2 glavčina, središnji dio kotača zaprežnih
kola V glavìne kŏtãXča ję pùškenica a na
glavìne su špìcę. {G. V. glavina}
glavnậ adj glavni, koja se odnosi na glavu
GlavnûX bộl ję t÷ške trpeti. Glậvni rûbec
nòsiju žẽʚnę na glãXve a z debělem sę
prevẽʚžu v zĩme priệk plěč.
glavnậti adj u obliku glave Fĩna ję tậ glavnậta
šalãXta.
glậvni adj glavni, najvažniji Glậvni alật vlekĩh
čŏv ję drevěni bîk. Glậvne stậjnije ję îžne.
PõXdlavka (trậm) ję glậvna grẽʚda v hîže.
Glavničica top (Glavnìca/mnìca/mlìca f
-ìčan, -iẽʖʖčica, -iệčki) selo 149 st. (1857) a
266 (1991) na potoku Glavničica [od gospodarskog termina glavnica: vid poreza
koji plaća oženjen čovjek; ili kao i Lomnica
po gospodaru Halu Halomnica, Glomnica]
Na pŏčẽʚtku glamniệčkŏga pŏtòka ję sẽʚle
Gộrna Glavnìca a na krậju Glavnìca.
156
Glamniệčki lû>g m top D
glavòsek m (-a, -ŏv) Glavosijek Ivana Krstitelja GộdX Svẽʚti Îvan Glavòsek ję 28. kòlŏvŏza. Na tè gộdX sę n÷ smę zẽʚlije sèči, da
glãXvę ne gnijûX.
glēdèti ipf na, prena, z, za, (-ẽʚdet/ẽʚjet/ět; -îm,
-ĩju/ě; -ẽʚdi/÷ñX/÷j, -ètę/÷čtę/÷jtę; -ẽʚdel, -èle;
gleděč) 1 gledati Glědel sem ga kàk dẽčec, dŏk lõncę diệla. Ìšli smę svậtŏv glẽʚjet.
Õni su sę ràdX glēdèli. Kàj mę gledîš, kàdX z
diệmlŏ ne spîš? MãXček i bìškupa gledî
(slòbŏne i jậ t÷bę). ¤ Gledî kàk mìš z mělę.
(Ìma mậlę jòči) Gledĩju sę (živĩju) kàk cũcek i mãXček. Pr÷varil mę ję na jòči gleděč.
Zậjec spî gleděč. Kŏčijậšu sę za NDH r÷kle:
Vìsŏke seděči kòjnu v rìt gleděči.
2 nastojati D÷j glẽʚdi da zùtra sèkàk
dõXjdeš. ¤ - v krîžX biti razrok; KrîžX gledî
Klòšter vîdi. gřde - mrko gledati; biệle gledati u čudu, s nerazumijevanjem
gliblĩna f (-ę, -în) dubina Skŏpàli su vèliku
gliblĩnu àl niệ vŏdě v zdẽʚnce.
glĩbŏk adj (-ộki; -ìbŏka/õka; -ìbeši/ìpši; pre-)
dubok Glibộki jã>rek top vuvîra/vtiệčę v
Čr̀nec. Jộco Hùtmanič ję v Glibộkem jãXrke
bàbe cvěkę prîbil na gộlę pẽʚtę. Tù ję võda
preglìbŏka i n÷mręmę priệk prějti.
glìbŏke adv (-le/je/še; pre-) duboko Čè ję
sûXnce na Sviẽʖčnicu, mẽʚdvedX sę glìble
zavlẽčę, a čè gřde ŏstậnę blìže.
gliẽʖʖtve n (-a, -iệtev) dlijeto PŏsûXdil sem
gliẽʖtve. {V. gletva}
h
glì adj indekl jednaki, ravni [nj. gleich] Jậ
h
sem pûXna ràkiję a tî mìlŏsti, pàk smę si glì .
Mẽʚga sĩna su ŏbèsili na gậlga, a tvẽʚga na
h
krîžu, pàk smę si glì . (Tàk sę pijậna bàba
spŏmĩnala z Mậjčicŏ BõXžŏ Bìstričkŏ.)
{Še. gli: baš, upravo}
glìja f (-ę, -îjŏ, -) 1 gliha, proslava završetka
gradnje, postavljanja krovišta, jelo i piće na
kraju posla [nj. Gleiche: ravnoteža] Ŏ pộldan ję glìja. {Du. glija} 2 poravnanje
računa Napràvili su glìju.
glìjati sę ipf z, (-at; -am; -an) poravnavati,
izmirivati obveze J÷ l’ hòčeš da sę glìjamę?
{V. glihati se}
glĩsta f (-ę, -/i) glista (Lumbricus terrestris)
Glĩstę n÷ smeju mậli žùgiči jèsti a stiệčeju
157
za jnìmi i òXnda pŏpậraju. Žirộvnę (žirŏvně)
svînę ròvleju ledìnę i jiệju glĩstę. Tèjnek ję
kàk glĩsta. Glĩsta m nadimak C
glìva f (-ę, -îvŏ, -; dem f glìvica) gljiva Kàpu
ìma a glãXvu niẽʖma? (Glìva) Glìvę ìmaju
kàpu i càpu, kàpicu i càpicu. VùXga pŏpiẽʖva: Òjdi Îve, pŏ glìvę! Zẽmi sekìru, sẽci
glìvę!
¤ najèsti sę nộre glîv govoriti gluposti. rậsti
kàk glìvę pòkle dẽžña iznenada narasti
glivậr m (-ãXra, -ậrŏv) gljivar, skupljač i
prodavač gljiva V Cẽʚrju ję bĩle nèkulike
glivậrŏv kî su brậli glìvę i prŏdạvàli.
glivû>š m (-a, ŏv) gljiva jelenovo uho
(Dendropolyporus umbellatus) GlivûXš
rãXstę na bùkve i fîn ję za jèsti. {Šu. gljivuš}
glivũ>zi m pl t (-ŏv, -i) <grmàča> jestiva gljiva
(Clitocybe tabescens) Glìva glivũXzi ìli
grmàča rãXstę vuzX piệjnę a jiệ sę kùvana s
krampiẽʖrem.
glòba f (-ę, -ŏ, glộbX) novčana kazna [rum.
gloaba, ngr. kloba] Plậča glòbu.
glọbàti ipf ŏ, (-ộbat; -lem/am; -ộbli, -ètę;
-ộbal, -àle; -ộban; -õ>bajne) <glạbàti>
glodati kosti, zubima skidati meso s kosti,
strugati (ostatke jela) Glộba dŏ čĩstŏga.
Glộbala ję rậjnglu.
{Vi. ðñ. globati; Du. globat}
glộbuš m (-a, -ŏv) <fujtậš> kugla, lopta
[lat. globus] Z glộbuši ŏd kùXdelę sę pûXca z
bèdzgŏvę pùškę. {B. globuš, zrno
puškeno; G. glombuš; L. globuš}
glŏdàti ipf na, ŏb, z, (-òñem/dam; -õñi, -ètę;
-õdal, -òdala, -àle; -òdan; -ajne) gristi, glodati PùXne ję nãXjže stàkŏrộv i fùrt glòñeju.
glòg m (-õga, -ŏv; adj glògŏv) glog,
(Crataegus oxyacantha, C. monogyna)
Glòg ję třn dòber za živìcę. Kộs diệla najràjši gniẽʖzde na glõgu. Dječja varalica:
Kõga? Stậrŏga glõga na četèrę nõga. KàdX
bu lète stậr t÷be v zûXbę sràl! Glògŏv kõlec
dùXge trậja.
glŏgŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) batina od gloga T÷bę
bi triệba z glŏgŏvậčŏ tûXči.
Glogovec pr (Glŏgộvec, -õvcŏv, -ộvka)
[nad. od glog] Vurnovec 40 LP68 i
Glogovac LP20
glộnña f (-ę, -i) nešto neodreñeno; stidnica
gmạzèti
Pĩta sę, j÷ l’ znậš kàj ję glộnña, a velî sę:
tàkva pĩzda kàk si tî. {V. glonña: nešto neodreñeno Da se pita kej je to glonña, unda se
veli: takšna pizda kak si ti. G. žena lošeg
morala; Ž: glondža: žensko spolovilo}
glòt m (-õta, -ŏv) čvrsta gusta glatka
pamučna tkanina, klot [eng. cloth, nj. glatt]
Nòsi rûbec ŏd črnŏga glõta.
i
i
glộžñ je/glộž je n zb (-a) glogovo trnje i
grmlje Bộg znậ dè vrậg ž nìm glộžije m÷lę.
Lẽke ję s tũñem kûrcem pŏ glộžñiju mlạtìti.
{Hg. gložje}
glòžen m (-a, -ŏv) gležanj Bŏlî mę nõga v
glòžnu. {polj. glozna}
glõžnat adj (-ậti; -àta) pun glogovog trnja ČèzX
glŏžnậtu živìcu sę prevliệčę.
Gluhậčka f top D [po pr Gluhak, E700]
glumạtàti ipf (-ậtam; -al, -àle) lunjati, tumarati Ciệl dận glumậta. {G. glumati}
glũmpast adj (-àsta) <bẽʚdast> budalast Òn
ti ję màle glũmpast.
glûnta f (-ę, -i) <fûnta, fùta, frùčka, frûnta,
rûška> 1 kvrga, ožiljak na koži ili kori drveta
Drevěna glûnta ję dõbra za prasìcu kàdX sę
prasîčka. {Pa. gljunta}
2 oteklina Vũdril ga pŏ glãXve i zrậsla mu ję
glûnta. {V. glunta}
glùntav adj (-àveši) <fùtav> kvrgav Pŏtpĩlil
sem òn glùntavi hrậst.
glûv adj (-ùveši) <šùmast> gluh Sę glûvi z
niệmem spŏmĩna. (Spŏmĩnaju sę a ne
ràzmeju sę ìli sę něčeju razmèti) Šumậk ję
šùmast, a glûvi ne čûję dõbre. BùXš mi òtprl
vûva, sēnòči sem bîla glûva. ¤ Zùtra bûX za
glûvę mèša. Tò ję n÷mu kàk glûvŏmu:
dõbre jùtre. Neće čuti.
gmậjne/gmã>jnije n (-a, -) zajednički pašnjak,
utrina [nj. Gemeinde] Na gmậjnu pasěju
skŏtậri kràvę i kŏjnậri kõjnę. Na cěrskem
gmãXjniju ję bĩle pùXne rŏvînija i džộmbi.
¤ Živî kàk bîk na gmậjnu. (Za nìkaj sę ne
brînę.) Gmã>jnije n top K Pòmetim kàdX ję
GmãXjnije zèmlišnę zàjednicę delěne.
{V. gmajna; G. gmańe}
gmạzèti ipf dŏ, ŏd, (gmazîm; -ậzi, -ètę; -ậzel,
-èle) <pụzèti> gmizati GũXsenicę su gmạzèlę
pŏ zẽʚliju.
gnạvìti
gnạvìti ipf z, za, (-ậvit; -im, -iju/ę; -i, -ètę; -ậvil,
-ìle; -ậvlen; -ejne) smetati, dosañivati,
gnjaviti Gnậvi ciệl dận.
gn÷sti ipf na, pri, za, z, (-ěst; -ětem, -ěju/ûX;
-ěti, -ètę; -÷l, -ěla; -en) 1 tiskati, gaziti Gnẽʚti
tò vu vrèču, če hòčeš dà ti s÷ stậnę.
2 <rụstìti, gàziti> oploñavati (perad, ptice)
Piẽʖvec gnětę kòkŏš a gòlubX gŏlubîcu.
{V. gńesti}
3 - sę pariti se Za žìvadX i tìčę sę velî, da sę
gnetěju/gnętûX, rũXstiju/rûXstę ìli gậziju/gậzę.
gnìda f (-ę, -îdŏ, -; dem f gnìdica)
1 jajašce uši, gnjida PûXna je ję glãXva gnîdX.
Preliệna ję dà bi det÷tu ŏčîstila gnìdicę z
lậsi. PûXna pìca gnìdica? (Fìga)
2 <vùške, vušîvec, gnìdavec> gad,
gmizavac, loš čovjek Niệ čŏv÷ku krîve àk
ga vûš grìznę, nèg čè ga gnìda grĩzę.
{V. gnida, Ba. gńida; G. gńida, gńideš}
gnìdav adj (-àveši) gnjidav Dẽca su je
gnìdava a liẽʖna ję dà ih ŏčîsti.
gnìdavec m (-a, -ŏv; f gnìdavka)
1 <gnìda, vùške, vušîvec> ušljivac
2 pej gad, loš čovjek, gnjida Tòga gnìdavca
ne pũsti nì v hìžu.
gniẽʖʖzde n (-a, -iệzXdX; dem n gniẽʖʖzdece)
1 gnijezdo, gnjezdašce Lậstavičine
gniẽʖzde nậj ŏbalìti, da ộna ne dŏněsę
jõgen. Dà mìši diệlaju gniẽʖzda na bẽtve
kukurìzę bûX pòvŏden. Slavĩček ìma tu
gniẽʖzdece. {J. gnjezdelce; V. gnezdece}
2 fig žensko spolovilo Čûva gniẽʖzde za
tìčeka. {Ab. rodino gnjezdo}
gniẹzdìti sę ipf na, (-iẽʖzdim; -i, -ètę; -iẽʖzdil,
-ìle; -iệzñen; -iẽʖʖzñejne) 1 praviti gnijezdo
LãXstŏvicę sę gniẽʖzdiju v štàle.
2 meškoljiti se na sjedalu Fùrt sę gniẽʖzdi
kàk kòkŏš na jậjca.
{V. gnezditi se; ð. gnezdoliti se}
gnîl adj (-ìleši) truli, gnjio; vlažan Jèli su i gnîlę
jàbukę. Dà sę rõdzga tikvậjnska spĩna pŏ
bẽtve kukurìzę, òXnda hòčę bìti měka, gnîla
zĩma. Gnîle ję vriệme.
gnìla f (-ę, -îlŏ, -) <biẽʖla rùda, biẽʖla zẽʚmla>
glina Lŏnčậri su kŏpàli gnìlu na Stakòrŏvce
i àli màle v Babīčkòve kõpe pŏd Zlậkami.
{Vo. gnila; Ba. gnjila}
gnīlèti ipf z, (-îlim, -iju/ę; -li, -ètę; -îlel, -èle;
158
-îlen; -îlejne) <gnîti> gnjiliti, truliti Krampiệr
ję pòčel gnīlèti jòš na pòlu.
j
gnîti ipf na, z, zŏ, (gnĩjem, -ěju/ûX; gnî ; gnîl;
-en/gnît) <gnīlèti> gnjiti Siệne na rediệ
gnîję ŏd tùlikŏga dẽžña.
gnộj m (-òja, -ŏv) 1 gnoj Krèj štàlę ję gnŏjìšče dè sę gnộj hîčę
2 iscjedak iz ognojene rane. Pòčel mi ję
gnộj z mõzla cūrèti.
gnòjčina f (-ę, -ộjčin) gnojnica, osoka
Gnòjčina ŏtiệčę v gràbu.
gnõjen adj (-ẽʚni; -õjna; -òjneši pre-; ant ne-)
1 ognojen Gnõjna ràna 2 gnojan, zagnojen Kònŏplę sę siệjaju na dộbre zẽʚmle.
Negnŏjẽʚna zẽʚmla slàbe rŏdî.
j
gnŏ ìti ipf na, ŏ, pŏ, pri, za, (-òjit; -îm; -õji, -ètę;
-òjil, -îla; -òjejne) 1 gnojiti Za kukurìzu sem
sàke lète gnòjil.
2 - sę postajati gnojan (za ranu, čir), izlučivati gnoj Mõzel mi sę gnŏjî. {Ba. gnjojit se}
gnộjni adj (-òjneši) zagnojen, nagnojen Sãmi
su gnộjni mõzli pò jnem. Na gnộjne zẽʚmle
kukurìza dõbre rŏdî.
gnŏjnîk m (-ĩka, -îkŏv) pognojeno tlo Na
gnŏjnĩku sem pŏs÷jal kukurìzu.
n
gnŏj ìšče n (-a, -îšč) gnojište Nektẽʚri ìmaju
gnŏjnìšče ŏgrañěne s pitŏmiẽʖranem
zĩdem. Gnộj ję rashîtan òkŏl gnŏjìšča.
gnû>s m (-a, -ŏv) 1 nečistoća, izmetine
Dvŏrìšče ję pùXne gnûXsa.
2 podlac, nitkov Òn ję gnûXs, òa n÷ čõvek.
{V. G. ðñ. gnjus}
gộd> m (gòda, -ŏv; dem m gòdek) <svẽʚtek>
svetak, dan sveca, blagdan; imendan Nìšte
sę ne vûpa svẽʚtŏmu Ìlije r÷či dà mu ję gŏdŏvnộ i zậte òn najvìše pûXca priệ i pòkle
gòda (20. VII). Tò ję vèliki gòdek. {Gh. god}
gòd>/gòder part <giệ> god, kao samostalna
riječ ili drugi naglašeni dio općih zamjenica i
priloga daje im neodreñeno značenje
k
{V. -gut, goder} □ či/čiji- pron čiji god; dŏ g
adv dok god; da/kad>- adv kadgod, bilo
g
kada, katkad, ponekad; de- adv bilogdje,
gdjegod, negdje; kaj- adv pron što god, bilo
što, koješta Am nậj kajgòdX gŏvŏrìti.
{G. kajgot; ðe. kajgot, kajgoder; T. kej god;
k
Č. čogod, čogodar; Gh. čagod/er} ; ka - adv
kako god; kakŏv- adv pron kakav god,
159
bilokakav, nekakav; kam- adv kamogod,
bilo kamo, bilo kuda, nekamo; ki- pron koji
i
god {T. ki god} ; kụd- adv kuda god; kul keadv koliko god, ma koliko; šte- pron tko
bilo, tkogod, svatko; tēri- pron koji god;
ČîgòdX jẽʚsi, bãXtin si vriẽʖden. Dŏk gòdX znậš
k
zậ sę, ně daj nậ sę. Dŏ gòdX ję sviệta i việka
g
tò sę ně pr÷menile. DõXjdi k m÷ne dà gòdX
g
hòčeš i dà gòdX mòreš. Šìmun ję mògel
kàdX ję gòdX štèl zậjca strelìti. Ŏdzõvi sę, gdè
gòder jě si. De gòdX dõXjdeš sègde sàme
pậčiš. {V. degut} Tî zbìlam vèruješ s÷mu kàj
gòder čûješ. Kàj gòdX dậš (pŏjèsti) mûXžu i
prậscu tò ti sę pŏvřnę. Sřdi sę kàk gòdX
k
hòčeš. Tò napràvi ka gòdX znậš. Dŏněsi
kãkvu gòdX sekìru. Něčę òn kãkŏv gòder
põsel dèlati. Kàm gòd krěnul pòmŏči ŏd
nìkudX. Kàm gòder ŏtîdem svộ mùXku sộbŏ
nòsim. {V. kamgut, kamgoder} Kî gòdX dõXjdę, dõbre dõXjdę. KûXdX gòdX sũXnce griệję, tûXdX
i krùv rậstę. Mîli drãXgi, kûXdX gòdX tî, tûXdX i jậ za
tộbŏ. Dậm ti kùlike gòdX mòreš ŏdn÷sti.
Dŏjdète sì kùlke gòdX vas jě. Tò mòrę zěti
štè gòdX hòčę. Tẽʚri gòdX kòjn ìma kŏsmậtę
vûva, niệ mu za vèrŏvati.
{ð. goder; Šo. godar; T. teri god}
Godec pr (Gõ>dec, -ŏv, -îca) [zan. ili nar.
imena Godeslav, Gode] Š9, Ž6, E110
{V. godec: gudač; Sl. godec: muzikaš}
gŏdèti ipf (-dî mi, -èle mi ję) goditi, uživati,
prijati [tal. godere] Bì tę bŏlèle àl bi ti i
gŏdèle. Màmek, màmek, àm mę niệ bŏlèle
nèg mi preliệpe gŏdèle.
{Vg. goditi; O. Gr. godit}
gŏdŏvnậk m (-ãXka, -ậkŏv; f gŏdŏvnàča)
1 slavljenik imendana, svečar I gŏdŏvnậk
sę nàpil. {M. godovnjak }
2 imenjak svetac Svẽʚti gŏdŏvnậk ìli světa
gŏdŏvnàča sę zazậva v pòmŏč kàdX ję
kãXkve zlò a i kàdX sę vũreki diệlaju.
{ðe. godovnjak: vršnjak}
gŏdŏvnộ n (-ậ, -ộv) imendan Mõje gŏdŏvnộ
niệ na Ivàjne nèg na Jậnŏša. Mộj gŏdŏvnậk
ję bìl pìsmen a niệ pustijnậk. {Du. godovno:
imendan; ðe. godovno: roñendan}
gộjnčati sę ipf na, (-am; -an; -ajne) <gŏjnìti>
tjerati se KàdX sę vučîca gộjnča, vukòdlak ję
přvi nà jne.
gŏlŏvrãtec
gŏjnìti ipf na, ŏdz, pŏz, pre, prez, zaz, z,
(gõjnit; gòjnim; gõjni, -ètę; gõjnil, gòjnila,
-ìle; gòjnen; -ejne) <tèrati/tìrati>
1 goniti, tjerati Gòjni kràvę na pàšu.
2 - sę <gộjnčati sę> tjerati se Kràva sę
gòjni, pàk ju gõjni na prĩpust.
{Ab. goniti se; O. Ba. gonit se}
gộjnščak m (-a, -ŏv) 1 biljka ivica puzava
(Ajuga reptans) Gộjnščak ję dràč kî plậve
cviệtę a dãję sę kràvam dà sę gòjniju.
2 <črna pr̀da> gljiva krumpirača (Scleroderma sp.) I gộjnščak sę dãję kràve jèsti dà
bi sę gòjnila.
gòl adj (gõXli, gôla; gòlcat) 1 gol, nag, neodjeven, bez opreme, bez ičega TũXkel ga ję pŏ
gộle rìte. Fũrki sę vòjziju na gộle kộle. Ìšla
ję òkŏl cĩrkvę na gộle kŏliệne. Gộle glậv su
diệklę ŏjdìlę.
2 sam, jedini, bez ičeg drugog; sasvim Na
pòle a i k mèše ìšel ję v gõle gàča. Spěci
jậjca na gộle. Zmòkel ję dŏ gộlę kộžę. Bîla
ję gôla gŏlcậta. {Vg. golcat} ¤ gòl i bòs
siromašan, bez ičega I gòl i bòs i jòš mu
je zîma. {ð. gol i bos: siromašan}
gõlec m (-a, -ŏv) golać, koji je gol, bez odjeće
Srậm tę bĩle, gõlec, bûX ti kùsa pîmpeka
ŏdgrîzla. {B. golec}
Goleš pr (Gòleš, -ŏv, -ka) [nad.] Sela 0
LP407 Šatŏvìčŏva zậdruga ję imiệla třsije
Severnậk na Vèlikem Vřje tẽʚre ję pòkle
Gòlešŏvę bûnę 1846/47. kàptŏl z òvrhŏ
pròdal za šùmsku štètu.
gŏlìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) golica, šišulja, bezosata
pšenica Priệ su bĩlę šenìcę resàčę z
resîjnem a sàdX su gŏlìcę.
gŏlŏrĩtec m (-îca, -ŏv; f gŏlŏrîtka) bijednik,
siromah, gologuz Skrîj sę tî gŏlŏrĩtec, nậj sę
z diệmlŏ pạrìti. Bòme sę gŏlŏrîtka gòspŏdski ŏbliệkla.
gŏlõta f (-ę, -ột) goloća, golost, golotinja
Niẽʖsem tę kũpil dà tę bum lùbil nèg dà bum
svõju gŏlõtu v tvõju kŏsmatõtu tĩkal?
(rukavìca)
gŏlŏvrãtec m (-a, -cŏv; f gŏlŏvrậtka) pijetao
gola vrata Nèšte ję vkràl gŏlŏvrâca zX
kurîlnaka. Ìmam jẽʚnu gŏlŏvrậtku i dviệ
rûganę kòkŏši.
gòlub>
gòlub> m (-a, -ŏv/ộv; dem m gòlubek) golub
Nigdậr niệ vràna zlẽʚgla gòluba. pj Mộj
gòlubek biệli ŏbrni sę k m÷ni.
Golub pr (Gòlub>, -ŏv, -îca) [pat. od nar.
imena <golub ili nad.] K1 E2000
gŏlubîca f (-ę, -; dem f gŏlubĩčica) ženka
goluba, golubica GòlubX gûčę dŏk ŏbletậva
òkŏl gŏlubîcę i snûbi ju: kùrc pizdù, kùrc
pizdù, a kàdX zletî nậ jnu i rûXsti (gnětę) ju
gûXčę: tiščî, tiščî i na krậju: tĩsk!
Golubić pr (Gòlubič, -ŏv, -îčka) [pat. od
nar. imena <golub ili nad.] D2 E3030
gŏlubîlnak m (-a, -ŏv) golubinjak Priệ su
hrạnìli i gòlubę v gŏlŏbîlnaku.
gŏlumbàča f (-ę, -ậčŏ, -) gljiva golubača,
blavijenka (Russula virescens) [mañ.
galambgomba] (Gŏlumbàča ję zelěna i fîna
za jèsti a i svînę ju ràda jiệju.
{Šu. Gh. golumbača}
gộmbati sę ipf (-at; -am; -ajne) natezati se,
gnjaviti se s nečim Gộmbam sę s tiệm v÷č
dviệ vùrę, àl niẽʖsem nìš napràvil.
{Ko. G. V. gombati se}
Gŏrànčan m (-a, -ŏv) 1 stanovnik gornjeg
dijela sela, gornjanin Gŏrànčani su z gộrnŏga, a Dŏlànčani z dộlnŏga sěla.
2 stanovnik sela Goranec
Goranec top 1 (Gŏrã>nec, m /Gŏrậnce n
-ànčan, -ànečica, -ànečki) selo kraj Vugrovca st. 390 (1948) a 384 (1991)
2 Gŏrậnec top dio starog Kraljevca
Gŏrànečica f 1 stanovnica gornjeg dijela
sela 2 stanovnica sela Goranec
gòre adv gore, uvis Če ti trèba, stŏjî gòre
nàpete, če ti nè trèba, dòle zgûXžvane vîsi?
(jambriẽʖla) ŏtîti - poskupjeti Pậk ję s÷
ŏtìšle gòre a s÷ ję mèjne penězX.
gŏrèti ipf dŏ, ŏb, pŏ, pre, pri, raz, za, z, (-îm,
-ĩju; gôri, -ètę, gôrel, -iẽʖla, -èle; -ěč;
gòrejne) gorjeti Kàj sviẽʖčę diệlaju kàdX
ŏnàk mìlne v cĩrkve gŏrĩju? (P÷pel)
¤ Gŏrî mu pŏd petàmi. Mora pobjeći. Ne
gŏrî hìža. Ne treba žuriti.
gŏrìcę f pl t (-îc, -ìcami; adj gòrični) <třsje na
briẽʖgu> gorice, vinograd V gòrica ję ciệplene třsije, a třsiju dè ję dilèkter sę ne velî gŏrìcę. Ciệplenŏmu vînu sę velî i gòrične ìli
cepìka. {V. Vi. gorice; Gh. gorica}
160
Gòričnica f top B
j
gòr e adv komp od zlò <gòrše> gore; teže
Kŏkŏšînskę vûši grizẽju i srbîju gòrje nèg
čŏviệčę. Stenîcę gòre grizûX nèg vûši. Š
čiệm dàle s tiệm gòrje.
gŏrnàča f (-ę, -ậčŏ, -) gornja suknja Žẽna ję
nòsila trî rùXbačę: gŏrnàču, dŏlnàču i pŏdŏblàču a brez gậč.
gŏrnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <bàba> dama u
kartama Hìti gŏrnậka.
gộrni adj <ŏdzgộrni) gornji Òber stiện ję gộrni việnec/vězX (nậstejn). Na gộrne vûsnice
ìma mûXžX mustậčę. Gộrna glã>va f top G
Gộrne gřmije f top K Gộrna lôza f top D
Gộrna šùma top C
gŏrnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) gornica, kmetska daća
na vinograd Km÷ti štìbrenci kî su imèli
gòricę plạčàli su gŏrnìcu
gŏrŏpàden adj (-ậdna, -àdneši) <rabijàten>
grub, naprasit Imbrĩna ję dộbre vĩne kàk i
Ìmbreki i čè ga sę čõvek napĩję niệ
gŏrŏpàden, něčę sę tûXči.
gòrupen adv gorkoljut Tò jèle ję nèkak
gòrupne i niệ za jèsti. {Tr. gurupne}
gŏspậ f (G -ě, D, L -iệ, A -ûX, I -ộ; pl N -ě, G
gộspi, D gŏspěm, L gŏspậ, I gŏspàmi; dem
f gŏspìca -ę, -) grañanka, gospoña Gŏspậ
prevìzŏrica, niẽʖsem Cìgan, jậ sem mûXžX z
Budiệnec i vùru sèm pŏpràvil. Krajnîca sę
nòsi kàk gŏspîca.
gŏspĩčica f (-ę, -) dem gŏspîca Lasĩčica
gŏspĩčica, pòzvali su tę mõji mìši i stàkŏri
na gòsti. {K. gospica: lasica}
gŏspõ>čija f (-ę, -) 1 gospodsko, vlastelinsko
imanje Kral÷večkę gŏspõXčiję vìše niệ.
2 gospodski život, gospoština Pŏštèle je sę
gŏspõXčiję.
gŏspõda/gòspŏda f zb (-ę, -ộ/ŏ) gospoda
Gŏspõda su kàk svînę a mûXži kàk cũcki.
(Ràdič ję gŏvòril.) Gòspŏda su cìgani a
Cìgani su gòspŏda. Sejnàti za svînę – bûXš
ĩmel z gŏspŏdộ põsla. Črne mậle mej
gŏspŏdộ spậle? (BũXva)
gŏspŏdậr m (-ãXra, -ậrŏv) 1 kućegazda,
vlasnik, posjednik Kàj sàki stòl ìma, a Bộg
niẽʖma? (gŏspŏdãXra) Tî niẽʖsi nì svõje rîte
gŏspŏdậr! Gŏspŏdậr ję i pŏd stõlem
gŏspŏdậr. (R÷kel ję mûXžX kàdX ga žẽʚna
161
stìrala pŏd stòl)
2 suprug, muž Mộj gŏspŏdậr su nègda
gŏvŏrìlę žẽʚnę mûXžu.
gŏspŏdarìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) gospodarica
PûXne paculîc a màle dộbre gŏspŏdarîc.
Gõspŏn mlìnar Mihậl, pòslala mę gŏspŏdarìca i gŏspŏdậr, dà mi nasîpletę kàk
nãXpre tàk i nazậj.
gŏspŏdạrìti ipf za, (-ậrim; -i, -ètę; -ậril, -ìle;
-ã>rejne) gospodariti ŎtkàdX òn gŏspŏdậri,
nẽʚjdę dõbre. MûXžu kõmu žẽʚna gŏspŏdậri
sę velî žějnčica.
gŏspŏdìčna f (-ę, -i) gospoñica, neudata
gradska žena Gŏspŏdìčne vučìtelice čĩžmę
zùvaju dijãXki. ¤ Gŏspŏdìčna k rîte slìčna.
(Diệla sę gŏspŏdìčna a niệ.)
gŏspŏdîn m (-ĩna, -înŏv) veliki gospodin,
vlastelin Gŏspŏdîn sę r÷kle grõfu a gõspŏn
vučìtelu i põpu.
gòspŏdski adj 1 gradski Gòspŏdskę cìpęlę
a mùXškę nògę.
2 koji spada gospoštiji Gòspŏdske pòle ję
pŏdelěne za agrậr. Gòspŏdske n top D i K
gòspŏdski adv gospodski Bòle sę cìgajnski
vŏzìti nèg gòspŏdski pèšica îti.
gõspŏn m (-òna, -ộnŏv) 1 grañanin,
gospodin Velî sę: gõspŏn veličậsni, gõspŏn
vučìtel. Na gŏstiệ sę gŏvòri gõspŏn sem
svàtem i dŏmãXčŏmu česnĩku. Sàki ję gõspŏn pŏd svŏjiệm škrlãXkem.
2 <krãjnec> gradski obučen čovjek R÷kle
sę gõspŏn sàkŏmu gràdski ŏblečẽʚnŏmu.
gòsti m pl (gộsti, -ěm, -mî) svatovi, svadba,
pir Na Miškòve gŏstiệ ję bĩle pùXne gŏščenîkŏv. ¤ N÷mrę sę z jenộ rîtjŏ na dvõję
gòsti. {G. V. Ke. ðe. gosti}
gŏstìti ipf na, z, (gòstit; -îm, -ĩju/ě; gộsti, -ètę;
gòstil, -îla; gõščen, -ẽʚʚjne) 1 častiti, ugošćavati Gòstili su ga trî dãXnę kàk grõfa.
2 - sę svadbovati Õvę zĩmę smę sę gòstili
na petẽʚre gŏstiệ.
3 obilno jesti i piti Diệs smę sę zbìla gòstili
i s÷ga ję bĩle kàk na gŏstiệ.
gŏščenîk m (-ĩka, -îkŏv; f gŏščenìca) gost
na svadbi, uzvanik Na gŏstě su svàti i
gŏščenîki. Pŏzộvič pŏzậva gŏščenîkę na
gòsti. {J. goščenik}
gŏvědina f (-ę, -) govedina, goveñe meso
grabìčki
¤ Ŏd võla niệ nèg gŏvědina. (Velî sę kàdX
štè naprậvi kãXkvu bedastộču) ŎdX cũcka
nigdậr gŏvědinę. (Òjd nega ně nìgda
dòber čõvek).
gòvedski adj goveñi RàdX jiệm dộbru
gòvedsku jũvu.
gòvŏr m (-a, -ŏv) govor Cěrski gòvŏr ję prìgŏrski i vìše zậgŏrski nèg pòsavski. pj Vìdel sem tę na prŏzòru põznal sem tę pŏ
gŏvòru.
gŏvŏrìti ipf dŏ, nad, na, ŏd, pre, za, z, (-òrim;
-õri, -ètę; -õril, -òrila, -ìle; -òren) govoriti Kàj
lûdi gŏvòriju, tò ję bĩle ìli bûX. V měline sę
dvậput gŏvòri.
gř int glasanje grlice Gr̀lica grgûXčę gř, gř a
velîju i da pŏpiệva: dřv, dřv, p÷kla bi pŏgàču
a niệmam dřv.
gràba f (-ę, -ậbŏ, -; dem f gràbica) jarak duž
puta; jama [nj. Graben] Õpal ję v gràbu. V
gràbu skòči rìt namòči. Tòpil sę pĩjan v
mậle gràbice na stẽze. îti ŏd gràbę dŏ
gràbę teturati pijan
grậbar m (-a, -ŏv; f grậbarica) kopač jaraka
(graba) Grậbari su kŏpàli gràbę i regûlali
z÷mlu za třsije. Jậna grậbarica diệla luděm
pŏ sẽʚle.
Grabaščìca f top C pòle Mộj dèda ję jẽʚne lète
pòkle vèlikŏga dẽžña, flộjsa i plõvę, nàbral
v kukurîze na Grabaščìce òber Cẽʚrja pùXnu
bažulnûX kŏšãXru rîbX kě su z òblaka ŏpàlę.
grậbati ipf ŏ, z, (-at; -am; -an; -ajne) kopati
jarke, čistiti jarke Gràbę su zamûlenę i
triệba ih dàti grậbati.
grã>ber m (-a, -ŏv; dem m grãbrič -ìča, -îčŏv;
adj gràbrŏv) drvo crni grab; grabić; grabov
(Ostrya carpinifolia) V grŏfòve šùme ję
najvìše grậbrŏv. Òkŏl grộbja ję bĩla živìca
ŏd mlãXde grabrîčŏv. Gràbrŏv kõlec sę
strûžę strugãXčem i ne biẽʖli. {J. V. Vi. ðñ.
graber; O. glaber; Č. glabor}
Graberje top (Grabiẽʖʖrje n zb -iẽʖʖrec, -iẽʖʖrka,
-iẽʖʖrski) zaselak Prozorja Grabiệrje ję pŏd
šûmŏ kàk v lisîčinem dũple. Pìjan
Grabiẽʖrec ję pri světem Martìne v třsje tìkvu
pŏvenộgval.
grabìčki adv <kalõpem> galopom Lèpše ję
jàhati grabìčki nèg kậs. {G. grapčak: galop,
grapčakom: galopom; ðe. zagrapce}
i
162
grabiệr je
i
i
grabiệr je n zb (-a) <grabrĩna, grabrộv je>
grabrova šuma, grabarje, grabik PŏdX
grabiẽʖrjem (gràbrŏvŏ šùmŏ) ję sẽʚle
Grabiẽʖrje.
gràbiti ipf dŏ, na, ŏd, pŏ, pre, pri, raz, za, z,
(-it; -ậbim, -iju/ę; -àbi; -il, -ậbila; -ậblen;
-ejne) 1 zaimati, crpsti (vodu), vaditi tekuću
ili sipku tvar Grậbi vòdu z rùpę v kŏpàjnu
2 otimati Tàj grậbi s÷ dŏ č÷ga dõXjdę.
grabrĩna f (-ę, -în) <grabiệrje> šuma grabova
Mlậdu grabrĩnu su pūkàli i prŏdạvàli pŏ
Zạgr÷be za živìcu sadìti.
i
i
grabrộv je n zb (-a) <grabiệr je, grabrĩna>
grabovje, grabik Vu grabiệrske šùme ję
gûXste grabrộvje.
gràbrŏvina f (-ę, -) grabovina, grabovo drvo
Sûva gràbrŏvina liệpe gŏrî.
grậd> m (-a, -ŏv; dem m gràdec; dem m gradĩček) <vậrŏš> 1 grad ZãXgrebX ję vèliki i
liệpi grậdX kàm ìdeme ràdX.
2 dvorac, gospodski dvor Kral÷večki prevìzŏr ję žîvel v grậdu na màrŏfu. Mìleši mi
ję mộj mậli kutĩček nèg tũñi vèliki gradĩček.
3 jedinica za mjerenje alkohola u piću;
stupanj [lat. gradus] Kùlike grậdi ìma tậ
ràkija? ¤ Stộ grậdi ję bẽʚdast. Potpuno je
glup. {ð. šašav sto gradi: izrazito glup}
gradàus adv ravno, pravo [nj. geradeaus]
Sàme òjdi gradàus i něš pŏblûXdil.
gràden m (-a, -ŏv) hrast kitnjak (Quercus
petraea) V šùme tẽʚra sę ŏmladîla zX piệjnŏv
ję najvìše hrậst gràden i cãrič.
{Šu. graden; R. gradin}
gradîčkati/grudîčkati sę ipf (-at; -am; -an;
-ajne) igrati se pastirske igre u kojoj se
bacanjem sjekire (ili noža) sijeku komadi
ledine a za gubitnikom se bacaju grude
Svinậri sę grudîčkaju. Pastĩri sę ìgraju
gradîčkajna.
gradìti ipf ŏ, za, z, (-àdit; -îm; -i, -ètę; -àdil,
-îla; -ñen) graditi, zidati KàdX sę gràdil
ZãXdružni dộm v Cẽʚrju lûdi su mộrali îti na
dòbrŏvŏlni rậdX.
gramafộn m (-õXna, -ộnŏv) 1 gramofon [gr.
gramma: slovo + phoné: zvuk; tvorničko
ime] Ciẽʖlu nộč smę navījàli gramafộn.
2 rugalica agronomu
grã>na f (-ę, -) <svřžX, fòja> grana Bòle vrãXbec
v rũXke nèg gòlubX na grãXne. Pôlvinę (jàbla-
nŏvę) grậnę sę ne šĩriju nèg ìdeju vu vîs.
granã>ta f (-ę, -) granata [nj. Granate <lat
granum: zrno] Mèjnšŏmu cěrskŏmu kliẽʖnu
ję granãXta 8. svìbna 1945. br̀k razn÷sla, a
7. trậvna 1994. ga trěfila drùga granãXta z
Glibộkŏga jãXrka i Filipčìči su ga 1998.
pŏtpīlìli.
grậnda f (-ę, -ãXndi; dem grậndica) zakorena
nečistoća, krasta Diẽʖte ję imèle pò sebe
pùXne grãXndi. {O. granpa}
gràndav adj (-àveši) krastav RũXkę su mu
gràndavę.
j
Granña pr (Grậ nña, -in/ŏv, -inka/ŏvka)
[galsko Grandya <fr. grange: spremište
žita; pohrvaćeno još 1334!] Š20, Grandja
1 i Granña Jakopic 4, Granña Kozjak 8 i
Granña Vogrin 9 LP69
gràničar m (-a, -ŏv; adj gràničarŏv)
1 seljak-vojnik na granici
2 Gràničar m nad Lûkič Gràničar ję hûde
glědel kàk gràničar. Na Pijãcu ję mùrvec
h
sòprt Gràničarŏvę ìžę.
graniệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) volan, nabrana
ukrasna vrpca na ženskoj odjeći
[nj. garnieren: opšiti <fr. garnir: ukrasiti] Ìma
graniẽʖrę na rùXbače. {V. graner}
grã>šek m (-a, -ŏv) povrtna biljka grašak
(Pisum sativum) Priệ sę grãXšek màle sàdil
na vřčake.
gràšica f (-ę, -ậšic) 1 <gràšŏvina> graševina
vinska sorta grožña
2 biljka i krmni usjev grahorica (Vicia sp.)
Za zelěnu křmu sę siệja vìše fěl gràšicę.
gràšŏvina f (-ę, -) <gràšica> graševina sorta
grožña i vina Gràšŏvina ìli gràšica ję dộbra
fẽʚla grõXzdja za vĩne a velî je sę i rìzling
talijậnski.
gratuliệrati ipf (-at; -am; -ajne) [nj. gratulieren; mañ. gratulál] čestitati Štefìču su
mužikãXši gratuliẽʖrali gŏdŏvnộ. V Cẽʚrju ję
přvi pòčel îti gratuliẽʖrat Meñìmurec pòkle
přvŏga rãta. Na Štiệfajne ję najvìše gratuliẽʖrajna. {ðñ. grtolerati}
gr̀ba f (-ę, gřbŏ, -) 1 <kvr̀ga> izraslina na
drveću
2 <pùkla> Gr̀be na čŏviệku velĩmę i pûkla.
grbàča f (-ę, -ậčŏ, -) grbača, pleća u čovjeka
Ìma pùXne tòga na grbàče.
163
grbadiẽʖʖva f (-ę, -i) <diẽʖva> deva, kamila
(Camelus dromedarius) [grba + tur. deve]
Vìdel ję grbadiẽʖvu Maksimiệre.
gr̀bav adj (-ậvi; gr̀bava; -àveši) grbav Niệ sę
dõbre nì gr̀bavŏmu driệvu špộtati. Niệ mu
smèti grbậvŏga pr̀sta pŏkạzàti, mậm sę
plậčę. Kakvòga ję v šùme driệva najvìše?
(Grbậvŏga) Ìma ih kàj gr̀bavŏga driệva!
gr̀baveti ipf ŏ, z, (-em; -i, -el) grbiti se Pòčel
sę gr̀baveti i sę blìže ję k zẽʚmle.
gřd> adj (grda; gr̀deši; pre-) ružan, loš Niệ nìb
šte tàk gřdX, dà nẽʚ i bìl nèkŏmu fàjn. Pirìka
ję grdi dràč. Če ìdu kòkŏši kèsne na siệdX,
zùtra bu grde vriệme.Grdòlejnščica top B
gřde adv (gr̀deše; pre-) loše, ružno, gadno
Diẽʖklu ję gřde čùjti kàdX fûčka. Liệpe
pŏpiẽʖva àl ję gřde čùjti. Liệpe zgledî àl ga
gřde vìdeti. ¤ gřde glēdèti mrko gledati ViñX
kàk mę gřde gledî spŏd jòka.
Grden pr (Gr̀den -ŏv, -ka) [pat. <nar.
zaštitnog imena] Š3 E170 Donja Stubica
grdìle n (-a, -îl) <grdòba> rugoba, ružna
osoba Tàkve ję grdìle, dà ga niệ štùXndX
pŏgl÷dàti.
grdõba f (-ę, -i) <grdìle> rugoba, ružna osoba
ili lošeg ponašanja Zbìla ję prậva grdõba i
zvậna i znûXtra.
gr÷ben m (-a, -ŏv) greben, oruñe za obradu
vlakna konoplje i lana Na gr÷ben mîka
kùXdelu. Grebenậr Mãrko ję dèlal grěben za
jẽʚnu mûXšku rùXbaču.
grebenậr m (-ãXra, -ậrŏv) izrañivač grebena
Cìgan Màrke grebenậr ję kòval gr÷benę.
Grebenậr m nad
grebenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f grebenìčica
-ę, -îčic) položnica, povaljenica, Blàžica ję
ŏd jenòga třsa na ZãXvrtke pòvalil grebenìcę
na s÷ strãXnę bèz redộv. Ŏd slậbŏga třsa sę
mòrę jẽʚdva kãkva grebenìčica pŏvalìti.
grebenîčati ipf (-at; -am; -ajne) <pŏvalīvàti>
saditi položnice trsa V j÷sen v třsju grebenîča i pŏpûXni prãXzna miệsta.
grèča f (-ę, -iệčŏ, -) ogrjev Vr̀bŏva grèča i
kŏbēròva ŏdèča slàbe griệjeju.
grẽʚʚda f (-ę, -; dem f grẽʚʚdica)
1 četvrtasto obrañeno drvo za gradnju
Grẽʚdę držîju sleměčkę.
2 lijeha Pŏsiệjala sem grẽʚdicu šalãXtę.
grgĩna
grẽʚʚdel m (-a, -ŏv; adj grediẽʖʖlni) gredelj
središnji nosivi dio pluga [nj. Grendel]
Dręvěni grẽʚdel na plûgu ję bìl ŏkŏvận.
PũXkel ję grediẽʖlni lànc {Gh. gradalj}
gredènc m (-ẽnca, -ŏv) kredenc, kuhinjski
ormar [nj. Kredenz <tal. credenza] MlãXda
dŏpriẽʖmi gredènc. {Hg. ðñ. gredenc}
grediẽʖʖlnica f (-ę, -) 1 gužva oračica na
gredelju drvenog pluga 2 <grediẽʖlni lànc>
željezni lanac na gredelju željeznog pluga
Gregurek pr (Grgũrek, -ŏv, -înka) [pat.
<Grgur] K1 E300 Grgurînka f top C
h
gre õta f (-ę, -i) grijeh Grehõta ję lãXstŏvicu
mŏrìti i kî ju mŏrî bûX mu kràva křv scãXla.
Najv÷kša ję grehõta kàdX sę kûmi
pŏsvậdiju.
grejàti/grèti ipf na, pŏd, pri, za, z, zŏ, (-èjat/èt;
-iệjem; -iệj; -èjal/èl, -ậla/iệla; -ận/iệt) 1 grijati V hîže ję bîla pěč ŏd pečnậkŏv i liệpe ję
griệla. BûX v÷č i na mě vrậta sûXnce grèle.
2 - sę grijati se Grèjali su sę òkŏl jõgna i
p÷kli krampiệr. Kŏrậčila ję priệk jõgna i
griệla sę a gậč niệ imiệla.
grěpsti ipf (-ěbem, -ěju/ûX; -ěbi, -ètę; -ěbel;
-en) <česàti, drạpàti> derati, strugati čim
oštrim (noktima) Grěbel sę dŏ kr̀vi.
grešìti ipf pŏ, za, z, (-îm; -iệši, -ètę; -èšil, -îla;
-iẽʖʖšen) griješiti Grešîju i najpŏbòžneši.
Přdec ję smiệšen a pêzdec griệšen.
¤ Nậj grešìti dũšu! Ne radi to!
greštalìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <greštậlka>
gnječilica Z greštalĩcŏ sę grěšta grõXzdije v
brěnte i v bẽdne.
greštậlka f (-ę, -i) <greštalìca> gnječilica Na
greštậlke zarezậva kùlike brěnti brentậr
ŏdněsę na bràtve. {I. greštaljka}
grěštati ipf na, pŏ, z, (-at; -am; -an; -ajne)
gnječiti, druzgati grožñe Grěšta grõXzdije z
greštalĩcŏ. {V. Ke. greštati}
grěznuti pf v, za, (-em; gr÷zni; -ul/zel, -ěznula/zla, gr÷zle; -en/ut) <grěsti> zaglibiti u
blatu Kõla su grěznula v blàte.
Gr̀gek m ime dem, Gr̀ga, Gr̀gič, Grgûr,
Grgurìna, Grgesìna oblici imena Grgur [lat.
Gregorius <gr. Gregorios <gregorein: biti
budan, oprezan] Gr̀ga kukurìzu třga.
grgĩna f (-ę, -în) georgina, dalija (Dahlia
variabilis) Grgĩnę rastûX na vřčake.
Grgošić
Grgošić pr (Grgộsič, -ŏv, -îčka) [pat.
<Grgur] G1, Prozorje 46 LP78
Grgūròve n dan svetog Grgura Na Grgūròve
1654. lèta kàdX kàčę ìdu vận zemlě pŏ Cẽʚrju
i Krậlŏvcu ję žgậla i klậla kàptŏlskę km÷te
võjska bậna Mikùlę Zrînskŏga a za kaštîgu
ga pòkle v Meñìmŏrju dîvli bĩcke zãklal.
grgụtàti ipf za, (-ûXčem; -i, -ètę; -ûXtal, -àle;
-ũ>tajne) gugukati, glasati se kao grlica
Gr̀lica grgûXčę gř, gř a gòlubX gûčę gû, gû.
griệj m (-a, -ŏv; adj griẽʖʖšen -èšneši; pre-)
1 grijeh Àk ti sę na pričèste prĩmlę hòštija
za n÷beke, niẽʖsi s÷ griệję na spòvede
spŏvèdal. Smiệj niệ griệj.
2 svaña Nậj griệja dèlati. Sejnàti za siệne
znậči da bûX griệj v îže. Kî čẽʚlu prekũXnę
dũša mu ję griẽʖšna. □ dèlati -podstrekavati
svañu D÷j nậj griệja dèlati! {ð. delati greja:
izazivati svañu, razdor}
griệšnik m (-a, -ŏv) griješnik Griệšnik sem i
znậm da pěm v pẽkel dè plàč i škr̀gut zũXbi,
a niẽʖmam zũXbi i tàm bum jậ mộral prdèti.
grînta f (-ę, -i) 1 bijela krasta na glavi, tjemenica, bolest vlasišta [nj. Grind] Ìma grîntę
na glãXve.
2 loša neplodna zemlja Nã te grînte nìš ne
zrãXstę.
3 <mãXček> vilina kosa (Cuscuta europea)
Grînta ję d÷telu zarậsla. Grînta i pr÷dive
zaplětę. {B. grinta ili drač koji lan sveže}
grìntav adj (-àveši) 1 krastav [nj. grindig]
GlãXva mu ję grìntava.
2 loš, kržljav Na grìntave zẽʚmle slàbe rŏdî.
{Du. grintav}
grìntavec m (-a, -ŏv) kržljavac, čovjek u
krastama Tè grìntavec ję sè v grînta.
grîsti ipf z, (-îst; -ĩzem, -ẽʚju/ûX; -îzi, -ète; -îzel;
-en) 1 gristi; ujedati, bosti Cũcek ki lãXja, ne
grĩzę. (Dŏk lãXja, ne grĩzę!) Čè sę dènę v
zûXbę zelěni lîst z driệva dè sę čẽʚlę ŏgrĩnaju, čẽʚlę nę grizěju.
2 fig boljeti od zime Grĩzę zîma za vûva.
3 - sę ljutiti se na sama sebe Zgledî mĩren
a vù sebe sę grĩzę.
grìva f (-ę, -îvŏ, -) 1 griva, duga dlaka na
vratu konja Vilŏvnậta grìva sę n÷ smę
rasplètati, da čõvek trìput ne nastrậda.
2 pej neuredna i nepočešljana kosa Ŏpěri
164
si i pŏčěši tûX grìvu.
grìvast adj (-ậsti; -àsta) duge jake grive
Rîčka ję jậke grivàsta.
grîz> m (-a, -ŏv) 1 krupica, brašno od krupne
meljave [nj. Gries] Skûvala sem det÷tu grîzX
na mliẽʖku.
2 odgrizak M÷ne niệ ŏstàle nì za dvậ grĩzę.
b
grîznuti/grìsti pf na, ŏ , ŏd, pŏd, pre, pri,
v
spre, , za, (-îznem; -ìzni; -ul, -îznula;
v
v
v
-en/ut) < grìsti, grîznuti; pîknuti> 1 ugristi,
ugriznuti; ujesti, ubosti Čẽʚla mę grìzla. Niệ
čŏvèku krîve kàdX ga vûš grîznę, nèg kàd,
ga gnìda grîzę.
2 - sę Cũcek sę sậm za rěp ne grîznę.
grìža f (-ę, -îžŏ, -) 1 <drìska, sràčka> proljev
ŎdX grìžavŏga sadŏvjậ sę mòrę grìža i
drìska dŏbìti.
2 srdobolja, dizenterija Mrla ję ŏdX grìžę.
grìžav adj (-àveši) nezreo, kiseo, zelen [mañ.
egrest] ŎdX grìžave jậbuk sę dŏbî grìža. Rîlki
su zelěni i grìžavi bãti kukurìzę z màle
zřnija. {H. Gr. grižav; G. grižaf}
grlã>jnek m (-a, -ŏv) <grlek> grljak, grlić,
suženi dio posude za piće Prîmli flàšu za
grlãXjnek. {ðñ. grlanjek}
gr̀le n (-a, gřl) grlo Vînce slàtke, gr̀le glàtke.
KàdX gr̀le bŏlî jiệju sę jàbukę blagŏslŏvlěnę
na svẽʚtŏga Blậža.
grlec m (-a, -ŏv) mužjak grlice Grlec i gr̀lica
naviệk letîju skùpa. {V. grlek}
grlek m (-a, -ŏv) grljak, grlić, suženi dio
posude za piće Põtrl ję flàšu i grlek mu õstal
v rùXka. {V. grlańek; G. grklańek}
gr̀lica f (-ę, -gřlic; dem f gr̀ličica)
1 grlica (Streptoperlia turtur) Gr̀lica grgûXče:
P÷kla bi pŏgàču a niẽʖmam dřv, dřv 2 fig
grlo Ciẽʖla hìža i grùnt su mu pr÷šli č÷z gr̀licu
(Zàpil ję hìžu i grùnt)
grliệtka f (-ę, -iẽʖtki) <gậjba> krletka Màle štè
îma tìča v grliệtke. {P. grlietka; ðñ. grletka}
gřm m (-a, -ŏv/ộv; dem m gr̀mek) grm,
šumarak Gřm grmî, šûm šumî, a biẽʖla
gŏspậ vùn letî? (M÷lin i měla) D÷j drãXgi
Bògek, dà bi grõXzdje ròdile na sàkem
gr̀meku i tr̀neku i čàk na sûve telegràf
štậjnge i dà bi sàka jàgŏda tùlike mõšta
dậla, kùlike bûX mõja bàba zŏscãXla. Gřm m
top C (Malčìčŏv, TûXkcŏv i Šimậgin grm)
165
grmàča f (-ę, -ậčŏ, -; dem f grmàčica -ę,
-ậčic) <glivũXzi> jestiva gljiva lističarka
(Armillariella tabescens) Grmậčę rastûX vuzX
piệjnę kàk gr̀meki i slìčnę su pùXzam.
Grmàčicę su dõbrę za jèsti.
grmàdina f (-ę, -ậdin) gusto grmlje GũXste
grmje ję guščàra ìli grmàdina.
gŕmèti ipf za, (-î; -èle ję) grmjeti, tutnjiti KàdX v
pretùletje přvi pûXt grmî triệba sę valūkàti
pŏ zẽʚmle da nědu krîža bŏlèlę. Dà kèsne
grmî, bûX lũta zĩma. KàdX v siệčnu grmî, bûX
dõbre zẽʚlije i kukurìza.
i
gřm je n zb (-a) grmlje Mřtvi žĩvę z gřmija
vlẽčę? (Č÷šel vûši). Sę òber třnija, sę òber
gřmija (Vîčę còprnica dŏk letî na měkle)
Gộrne Gřmije n top K
gròb> m (-õba, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m gròbek)
grob Věč ję z jenộ nŏgộ v grõbu. Čè na
màter plûješ, bûX ti rũXka z grõba vận glě
dela. Mậli gròbek pri bẽtve sę naprậvi..XX
grŏbã>jnek/grõ>bajnek m (-a, -ŏv) humčić oko
kukuruzne biljke KàdX sę ŏgrĩna prigrnę sę k
bẽtvu i òkŏl n÷ga naprậvi grŏbãXjnek.
grộbar m (-a, -ŏv) <jậmar> grobar Grộbar
kòpa grõbę i zakậplę mrtvĩkę.
j
i
grộb je n (-a, -ộbji; dem n grõ>b iče -a, -ŏv)
groblje J÷n Cẽʚrec vìdel cũcka da nòsi
glãXvu z grộbja? (Jě, svõju.)
{G. V. grobje; V. grobjiče}
gròf m (-õfa, -ŏv/ộv, -i/mî; adj grõfŏv,
grŏfòva; dem m gròfek) grof, pripadnik
višeg plemstva [mañ. gróf <nj. Graf] Bậnu
gròfu Mikùle Zrînskŏmu ję v lộvu dîvli
bĩcke jậjca ŏdgrìzel i tàk ję gròf Mikùla
Zrînski põjel dr÷k svînski. Kùšni i pũsti, tò
ję grŏfòve. Živî kak gròf. Gròfek m nad C
Tòmeku sę velî Gròfek.
gròfica f (-ę, -ộfic) grofica Špận Mîške Bận ję
napràvil grõfu trî sînę naj÷mput
grŏfìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 1 grofovija, grofov posjed Bŏžậkŏvina ję bĩla Drậškŏvičŏva grŏfìja (1685-1896).
2 grofovstvo Grŏfìja n÷ smę prepàsti i gròf
ję dậl špậnu na gròfice napràviti diẽʖte.
grọhàti ipf z, (-ộhat; -ộšem; -i, -ètę; -ộhal,
-àle; -ộhan; -õ>hajne) <grọvàti> grohati
Tiệste sę grộšę v grŏhàče/grŏvàče.
gròš m (-õša, -ŏv) austrijski sitni nikleni novac
grùña
[nj. Groschen <lat. grossus: debeli] Pět
kŏkộši s÷dem grõši. Põ čem sàka dõXjdę?
(Pŏ dvè nõga)
gròt m (-õta, -ŏv) koš, drveni lijevak mlina,
grotlo [tal. grotta <lat. crypta: komora]
Zŏsìpli kukurìzu v gròt i nek sę m÷lę.
{G. M. grot; B. grot melinski}
grŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) <strugậjna> izdubena
drvena okrugla posuda za krušno tijesto
ŎkrũXgli hlèbX krùva sę naprậvi zX tiẽʖsta vu
mesîtnem kŏrìte i v grŏvàče zgrộšę i dènę
na lŏpậrku. Ìma rìt širõku kàk grŏvàča.
grọvàti ipf z, (-ộvat; -lem/am; -li, -ètę; -ộval,
-àle; -ộvan; -õ>vajne) grohati, bacanjem
udarati tijesto V grŏvậče sę grộva tiẽʖste i
diệlaju hlèbi krùva.
gròz>d> m (-õzda, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m
gròzdek -a, -ŏv; dem m grŏzdĩček) grozd;
grozdić Drîšček ję biẽʖla sộrta a na grõzdu
ìma vèlike i mậle, zriệle i zelěne jậgŏdX.
ŽûXta izabẽla ìma mậlę gròzdekę kàk žgàjnčekę a Delavậr črl÷nę mûčkę grŏzdîčkę
kàk ribìzlin.
grŏzdějnka f (-ę, -i) sorta krušaka
Grŏzdějnkę rûškę su zrèlę kàdX sę grõXzdije
bẽʚrę. {Šu. grozdenka}
grõ>zdiče n zb (-a) 1 ribiz (Ribes grosullaria)
Na vřčaku smę imèli i grõXzdiče. {Hg. grozenka}
2 Delavậr sorta direktno rodeće loze
crvenih grozdića
grõ>zdije n zb (-a) grožñe Jàpa su vùčili sĩna,
da sę vĩne mòrę dèlati i ŏd čĩstŏga grõXzdija,
àl sę ne splatî.
grŏzìti sę ipf za, z, (-òzit; -ŏzîm; -ộzi; -òzil,
-îla; -õžen) prijetiti Nậj sę nìš grŏzìti, ne
bŏjîm tę sę. Niệ sę bŏjàti čŏvèka kî sę
pùXne grŏzî nèk kî čkŏmî.
grŏzõta f (-ę, -ột) groza, užas Tãkvę grŏzõtę
jòš niẽʖsem vìdel.
grûdast adj (-àsteši) pun gruda, grumenja
Jậke ję grudàste a priệ nakậpanja bîle jòš
grudàsteše,
grùdati sę ipf (-at; -am; -an; -ajne) igrati se
bacanjem gruda snijega KàdX sniệg ŏpậnę,
mậm smę sę ìšli grùdat.
grùña f (-ę, -ûñŏ, -; dem f grùñica) gruda,
grumen Na zŏrậnem su sãmę grùñę. Igra
i
grûñ je
varalica: Tẽʚru ję ŏd trî grùñę dr̀bnul?
{G. Vi. ð. gruñva}
i
grûñ je n zb (-a) grumenje, grude Kî sadîju
krampiệr nahitậvaju sę j÷n v drùgŏga z
debělem grûñijem dà bu deb÷lši krampiệr
zrậsel. {ðñ. gruñje}
grùnt m (-a, -ŏv/ộv; dem m grùntek; dem m
gruntĩček) zemljište u posjedu [nj. Grund]
Òn ję mûXžX na grûntu. Ìma mậli grùntek, àl
dõbre gŏspŏdậri. Na tàk mậlem gruntĩčke
t÷ške sę živî.
gruntậš m (-ãXša, -ậšŏv; f gruntašìca -ę, -ĩcŏ,
-îc) bogat zemljoposjednik Mậli Sàlarič ję
bìl vèliki čõvek a mậli gruntậš, a Vèliki
Sàlarič ję bìl mậli, a vèliki gruntậš.
Gruntašìcu ję ŏžěnil.
grûntati ipf pre, spre, z, (-am; -an; -ajne)
razmišljati, promišljati, duboko misliti [nj.
durchgründen] Grûnta òn ciẽʖlę dãXnę i nòči
kàk sę tũñŏga bŏgậtstva dŏmòči.
grùntišče n (-a, -) okućnica Škãnič ję ĩmel
vèlike grùntišče.
gruntộvnica f (-ę, -) 1 zemljišni ured,
zemljišnica
2 knjiga u koju je upisano zemljište
(posjedovnica), vlasnički odnosi (vlastovnica) i tereti (teretovnica) Jòš ję prědedX
zapîsan v gruntộvnice.
grùnuti pf (-ùnem; -i; -ul; -ut) zatutnjeti Tòp ję
grùnul i jậ sem ŏglûvel.
grùšt m (-ûšta, -ŏv) 1 grañevinska skela [nj.
Gerüst] Na bìstričke cĩrkve ję fùrt i fùrt grùšt
i naviệk su triệba mìlŏdari za pộpravek.
Õpal ję z grûšta i nògu str̀gal. {M. rušt}
2 <bậnda> osnova naprave Na grûšte
fũrek pĩliju. {P. Vi. Ba. grušt; G. ð. rušt}
grūvàti ipf (-ûvam; -al, -àle; -ûvan; -ũvajne)
gruhati Tõpi jậke grûvaju.
gù gû int glasanje goluba GòlubX îdę (gugûčę,
gûče) gù, gû.
gù>ba f (-ę, gûXbŏ, -) 1 žilava gljiva na drvetu
(Fomes sp., Polyporus sp., Ganoderma sp.
i dr.) Glìvę su měkę, a gûXbę žìlavę i trdę.
Nègda su z gûXbŏ nŏsìli ŏdX cĩrkvę pŏsvečěni jõgen dimõXm.
2 <fùta> kvrga Fũrek ję pùXn gûbX i t÷ške sę
t÷šę.
3 kožna bolest, lepra GûXba ję těški bẽʚteg.
166
Čè na màter plûješ, gûXbę bûXdu pò tebe
rậslę.
gù>bav adj (-àveši) 1 bolestan od gube
2 naboran, smežuran, počeo se sušiti
Kŏmậrci su mę tàk zgrîzli da sem bìl sè
gûbav pŏ lîcu i vrậtu.
gù>baveti sę ipf ŏ, z, (-em; -i; -el) borati se,
mreškati se, gubiti sočnost (sušenjem,
starenjem) Vûgarki sę gùXbaveju.
gû>bec m (-a, -ŏv) 1 <zûXbi> gubica, njuška
Kràva sę dòji na gûbec.
2 <kàpica> vrh cipele Zamàzal si si z
blàtem gûXpcę na cipeliệ.
gù>bica f (-ę, gûXbic) 1 dem gûXba
2 njuška pej usta Zãpri gùXbicu! □
bèdzgŏva - jestiva ljekovita gljiva Judino
uho, bazgova uška (Auricularia auricula
judae) GùXbica bèdzgŏva ję dõbre vrậštije
kàdX jòči bŏlîju.
gubìti ipf pŏ, zạ, z, (-îm; gûbi, -ètę; gùbil, -îla;
gũblen) gubiti Štè ìma čẽʚlę n÷ smę bŏžîčni
bòr zn÷sti vùn zX hìžę nèg ga pŏkūrìti, dà sę
čělę bòle ròjiju.
guckàti ipf (gùXckam; -al; -an; -ajne) pijuckati,
piti gutljaj po gutljaj BùXš sę nàpil i če fùrt
pŏmàle gùXckaš.
gù>cnuti pf (-em; -i, -ètę, gûXcnul, gùXcnula, -le;
gù>cnut) malo otpiti GùXcni BlậžX, nàš pajdậš.
gù>da f (-ę, -; dem m gù>dek -a, -ŏv) svinjče,
prase, prasica; prasence odojak, ZãXgŏrec
velî pras÷tu gùXda. Dječja igra riječima:
Gŏvõri jàguda, a jậ bum tìguda. (Tî si
gùXda). Pràsica gùXdekę zadušî.
{St. Ba. ðñ. guda; ðñ. gudek; Fi. goudek}
gugūtàti ipf (-ûčem; -i, -ètę; -ûtal, -àle;
-ũtajne) <grgụtàti> gugukati GòlubX gugùčę
dŏk ŏbletậva òkŏl gŏlubîcę i snûbi ju: kùrc
pizdû, kùrc pizdû, a kàdX zletî nậ jnu i rûXsti
ju, gugûčę: tiščî, tiščî i na krậju: tĩsk!
gùjn m (gûjna, -ŏv; dem m gùjnek) gunj,
vuneni pokrivač, biljac [alb. gunjë <gr.
gaunakes] Senîca pŏpiẽʖva v pretùletje:
Sẽci gùjn, sẽci gùjn!, a v zĩme: Vlẽci gùjn,
vlẽci gùjn! Gùjn mę žìgla pŏ vrậtu. Zdìgni
gùjneka i põkri Ìveka.
gulậš m (-ãXša, -ậšŏv) jušno mesno jelo gulaš
[mañ. gulyás <gulyáshús: pastirsko meso]
Na gŏstiệ sę jiệ i gulậš.
167
gùlenica f (-ę, -) sjemenica konoplja čije se
grubo vlakno guli LãXkne ŏdX gùlenic ję dõbre
za bîčę šikiệrę pl÷sti.
gulìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <ŏbelìna> oguljena kora
(kolca, jabuke) Zęlěnę gulìnę vr̀bŏvŏga
kõXlija krậvę pŏjiệju.
gūlìti ipf na, ŏ, za, z, (gûlit; -im; -i, -ètę; gûlil,
-ìle; gûlen; gũlejne) 1 skidati koru, derati
kožu, ljuštiti Gûlim vězX za vēzàti třsije. Zậjca
sem pùXne pût gûlil.
2 izrabljivati Gûliju ga dŏ gòdX sę dậ.
3 - sę guliti se, ljuštiti se Spěkla sę na
sûXncu i gûli sę. Kộra sę čriệšnę naŏkộl
stẽʚbla gûli kàk i brẽzę.
gù>mb> m (gûXmba, -ŏv) puce, dugme [mañ.
gomb, ngr. kombos: čvor] Kộpčali smę sę
za gûXmbę. Kàj ti ję zgìnul gùXmbX ŏdX gậč?
(Ìščeš òne č÷ga niệ.)
gù>mbek m (-a, -ŏv) 1 dem gûXmbX dugmić,
dugmence Ìma liệpe gûXmbekę.
2 bradavica sise Na pr̀sa su cìceki z
gûXmbeki. GûXmbekę ję Màrice zrûlil.
gumejnậk m (-ãXka, -ậkŏv) zaprežna kola s
gumenim kotačima Na gumejnãXku ję lèže
vŏjzìti. {ð. gumejnak; Du. Še. gumenjak}
gùmija f (-ę, gûmij) guma [lat. gummi <gr.
kómmi <steg. kmj: smola iz drveta] Napràvil
ję z gùmije pràčku. {Vi. gumija}
gumilèzung m (-a, -ŏv) ljepilo za gumu [nj.
Gummilösung] Zakr̀pal sem gùmiju z
gumilèzungem. {Č. gumilezij}
gũmne n (-a, -ŏv) <gũvne> gumno V štãXgle
ję i nàbita zẽʚmla za gũmne dè sę vršî žĩtek
s kộjni ìli mlậti s ciệpci. I kukurìza sę triệbi.
gû>ndrati ipf pre, z, (-am; -al; -ajne) 1 gunñati, mrmljati Nậj nìš gûXndrati nèg rěci dà
ràzmem.
2 prigovarati Nàviệk nèkaj gûXndra.
gùngula f (-ę, -) metež, strka, gužva [tur.
gulgule] V gùngule sę zgùbil.
gûs m (-a, -ŏv) lijevano željezo [nj. Guss,
Gusseisen] Žgàjnčejnak ję želiệzni lõnec ŏdX
gûsa vû kem sę žgànci kûvaju.
gusậk m (-ãXka, -ậkŏv) 1 gusak, mužjak
guske;
2 muž rodilje KàdX sę diẽʖte zrŏdî õcu sę velî
gusậk i zà jnim sę vìčę èjs, kàk i na gusãXka
i fûčka kàk i na jãXstreba da žũge ne
ŏdněsę.
gùstuš
gũ>se n (gùXseta/gụs÷ta) <žũge> gušče, guščić, mlado guske GũXse ję pòkle žùgek ìli
žùgica {B. Hg. guse}
gusěči adj guščji Najfìneše ję gusěče pěrje
za vàjnkušę.
gusejnậr m (-ãXra, -ậrŏv) guščar, pastir
gusaka Dẽca pasûX ŏd pět liệt purậnę i
gûXskę, a velĩju im puranñậr i gusejnậr.
gùsek m (-a, -ŏv) dem gũXse <žùgek> guščić
Gùseka ję mậčka pŏjiệla. Gùsek m nad C
gũ>senica f (-ę, -) 1 gusjenica Vèruję sę dà
sę kràva napũnę kàdX gũXsenicu pŏjiệ.
2 svilac Za vučìtela Župậjnčiča (1863-1903) su pŏsañěnę mũrvę na Pijãcu i sì su
imèli gũXsenicę pŏ sẽʚle.
Gù>setičŏve n top B (Bĩle GùXsetičŏve)
gusětina/gù>setina f (-ę, -) guščetina, guščje
meso GũXskę sę šộpaju dà bu bòlša
gùXsetina i v÷kša jětra.
gusîlnak m (-a, -ŏv) staja za guske Kõcu za
gûXskę sę velî gusîlnak.
gû>ska f (-ę, -i/gũXsek; dem f gũ>skica/gũ>ščica
-ę, -; adj gû>skin) guska; guščica; gusji,
guščji GũXskę sę držîju za měse, mậšču i
pěrje za vàjnkušę i blazìnę. Kàj gûXska
diệla kàdX na jẽʚne nõXge stŏjî? (Drùgu gòre
držî) □ dîvla - divlja guska (Anser ferus)
KàdX dîvlę gûXskę letîju na jùg, bûX lõše
vriệme.
gù>slati ipf za, (gûXslat; -am; -al, gùXslala, -àle;
gù>slan; -ajne) 1 svirati u gusle Nộgi su
guslàli v gùXsli a màle ih ję znàle dõbre igràti.
2 fig stalno govoriti isto KàdX màle pŏpĩję
gùXsla kàk ję bĩle v Galîcije vu dèkungu.
gù>sli f pl t (gûXsli, gùXslami) gusle Z lûXcem sę
ìgra v gùXsli i v bậjs.
gû>st adj (-i; gùXsteši/gùXšči; pre-) gust; čest
GûXsta ję mẽgla dà niệ vìdeti pr̀st pred
nòsem. Kukurìza niệ pregûXsta.
gû>ste adv (gùXsteše; pre-) gusto, često,
uzastopno Tẽʚra sę kậnta gûXste na zdẽʚnec
nòsi, õna sę br̀že pŏtèrę. Čè su biẽʖtva jậke
na gûXste jẽʚne bẽtve dŏ drugŏga, triệba
kukurìzu riẹdìti.
gustîš m (-a, -ŏv) <guščàra> šikara, guštara
BùXš sę v gustîšu pŏdrậpal.
gùstuš m (-a, -ŏv) <gùšt> tek, slast, želja,
ukus, užitak [mañ. gusztus <tal. gusto]
guščàra
Pŏjiệla sem z gùstušem. Z gùstušem bì ju
pŏvenộgval. {V. gustuš}
guščàra f (-ę, -ậrŏ, -) <gustîš, grmàdina>
guštara GũXstŏmu gřmju sę velî guščàra ìli
grmàdina.
gù>ščič m (-a, -ŏv) <gũXse, žùgič> gušče,
guščić GũXska jậke pậzi na gùXščičę i dècu
nagậjna če ìdeju blìže k nìm.
gùšt m (-a, -ŏv) <gùstuš> tek, slast, ukus,
užitak [mañ. gusztus <tal. gusto <lat.
gustus] Bàš mi ję v gùšt. Tò sem dèlal z
gùštem. {Gr. Vg. Ba. gušt; Gh. gustar: tek}
gûštati ipf (gûštat, -am) <guštiẽʖrati> uživati
[tal. gustare] È, sàda gûštaj!
2 - si željeti uživati V÷č dûXge si òn gûšta.
{Fu. guštati si: poželjeti si, unaprijed uživati}
Gùštek m ime dem, Gũšta, Jàgušt, Jaguštîn oblici imena August, Augustin [lat.
augustus: sveti, časni, uzvišeni Rimski
senat je 27. pr. Kr. podijelio Oktavijanu, a
nosili su ga i ostali rimski carevi]
guštiệrati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne)
<gûštati> kušati; uživati u čemu, naslañivati
se [tal. gustare] Guštiệrali smę i bĩle nàm ję
fĩne. {Vg. guštirati}
gû>t m (-a, -ŏv) 1 grlo; grkljan, jednjak Zgràbil
ga za gûXt. [lat. guttur} ¤ dŏ gûXta dosita,
dokraja, sasvim; Nàjel sę dŏ gûXta.
{B. J. Be. O. gut; V. ð.got}
2 gutljaj, srk D÷j mi j÷n gûXt vĩna. Vînce
slàtke, gr̀le glàtke îdę gûXt, gûXt. {Č. Gr. gu;}
gù>ta f (-ę, gûXtŏ, -) bolest grla, oteklina, začepljenje grla [tal. gotta] Ìma gùXtu i t÷ške
gùXta. {P. Ba. guta}
gutàti ipf na, pŏ, pre, (gùXtam/čem; -gûXči, -ètę;
gûXtal, gùXtala, -àle; gù>tan; -ajne) gutati Vliẹvàli su vù jnega i òn gûXtal dŏk ję mògel.
Tàk làkŏme žěrę, da nì ne žvậčę, nèg
sàme gùXčę. PûXnu flàšu ję brezX gùXtajna vû
sę zlèjal.
gụtìti ipf pŏ, za, (gûXtit; -im, -iju/ę; -i, -ètę; gûXtil,
-ìle; gû>čen; gũ>čejne) 1 daviti, gušiti Priệl
ga za gûXt i gûXti ga. Měnę gûXti nũXtre a jậ n÷
smem r÷či.
2 - sę daviti se, gušiti se, Làkŏme jiệ i gûXti
sę. {M. gutiti se; ð. gotiti se}
gùtlin part u brojilici: Èlem bèlem bùmba
rèlem, sìslin gùtlin, dàla rûXža, èklan
dèklan, klîn klận, d÷set ìdu vận!
168
gù>tnuti pf pŏ, pre, (-em; gûXtni, -ètę; gûXtnul,
gùXtnula, -ùXle; gù>tnen) popiti jedan gutljaj,
gucnuti D÷j si màle gûXtni.
guvernậl m (-a, -ŏv) upravljač na biciklu [tal.
governale <fr. gouvernail] Na guvernậl ju ję
pŏsedàčil i võjzil. {O. guvernal; V. govrnal}
gùza f (-ę, gûzŏ, -) <r÷ga, rùga, gùzelnica,
nậguznica> nabor Ìma trî gùzę na čẽʚle.
{B. guze na licu gda se smejeme, žlebeci na
čelu med guzami; Gh. guza; H. zguza}
gûzati sę ipf na, z, (-am; -an; -ajne) <rậncati
sę> borati se Vrật i lĩce v÷č je sę gûzaju.
{B. guzan kak kot stare babe}
gùzelnica f (-ę, -) <r÷ga, rùga, gùza, nậguznica> nabor Kùlike ìma diệkla na čẽʚle
gùzelnic tùlike bûX imiệla decě.
gû>žva f (-ę, -i; dem f gû>žvica -ę, -) 1 svijana
mladica za vezanje; svijeno spleten vez
Lèsa na vūvòze sę zapĩra z gûXžvŏ kậ sę
natèknę na kõlec i zat÷sani stûXp. Za vrậteca na priẽʖlazu plòta sę naprậvi gùXžvica.
¤ GûXžva sę gûXžva dŏk ję mlậda.
2 smotak slame Z gûXžvŏ zrîbaj kràvu.
3 stiska Nẽʚjdi v gûXžvu!
gû>žvati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne) <vijàti>
svijati Svr̀ži za cŏkậlku sę pŏlèke gûXžvaju
dŏk sę ne zgûXžvaju.
g
vậncati sę ipf za, (-at; -am; -an; -ajne)
pomicati se, klimati se SûXdič sę gvậnca na
kộle, niệ dõbre pŏdlòžen.
gvànt m (-a, -ŏv) drvena klada koja služi kao
podloga za kukuružnjak Kukuriznậk ję
pŏstậvlen na gvãntę.
v
g àntar m (-a, -ŏv) podmetak, greda za
podlogu bačve [mañ. gantar <vental. cantar
<lat. cantherius <gr. canthelios: kljuse, magarac] Sudìči v pemnìce su na drevěne
zadûblene gvàntare. KàdX mẽrnem denètę
mę gàntarę i glãXvu pŏd pìpu i nèk pŏmàle
curî. (Zažělel ję pijậnec) {ðe. ð. gvantari; S.
gvantori, gantori; G. ð. Ja. gantar; V. ganter; R. kanter; Vg. Gr. kantir}
gviệrc m (-a, -ŏv) medica, provrela medovina
[nj. Gewürz: začin] Gviệrc sę pĩję na
prŏščějnu. {Vi. gverc; I. gvierc}
gvìnt m (-a, -ŏv) 1 uteg [nj. Gevicht] Gvìnt ŏd
pộl kìlę niệ bìl baždậrjen. {ðe. ðñ. gvift}
2 <gevìnt> narez, navoj [nj. Gewinde] Na
pr÷še su gvînti. {V. Vi. ðñ. gvint}
H h
h m glas h (uključivo fakultativno izgovarani)
čini samo 0,48% svih suglasnika
hà int da?, molim? J÷ l’ si čùl? Hà? {ðñ. ha}
□ hà hậ int uzvik u smijehu; ahậ da.
hà int uzvik kod sječenja KàdX čõvek sẽčę
drva i mậhnę sekîrŏ vîknę hè ìli hà!
{R. hakat: teško raditi i izgovarati: ha}
h
ậbati ipf pŏ, s, (-am; -an; -ajne) 1 trošiti
uporabom, derati Tò sę ràzdrle ŏdX hậbajna.
{V. G. habati}
2 - sę derati se, trošiti se Làčę mi sę br̀že
hậbaju ¤ S÷ sę hậba sàme vrãXža kộža n÷.
{V. habati se}
3 čuvati se, kloniti se, izbjegavati Jòj si ga
h
n÷mu põ kem sę drùgi ậbaju.
{Vi. Gh. habati se; Du. abat se}
H
Habčić pr r ( àpčič, -ŏv, -ka) [pat. od Fabijan, Fabek, Habek kao i Fabčić] uz Šimaga
C0, Habčić LP17 [Joannes Habchych je
kmet kaptolski u Cerju 1598., a 1608. P.
Habčić nije htio učiti zidati cigla i nakon
mučenja u najstrašnijem zatvoru Kaptola
zvanom Pekel osuñen na smrt i 27. 4.
1610. zarobljeni Turčin odrubio mu glavu.]
Habečič pr r (Hàbečič, -ŏv, -îčka) C0 LP58
[<Fabijan, Habek] sl. Fabečić E210
H
Habek pr r ( àbek, -ŏv, -ộvka/ộvica)
[<Fabijan, Habek] uz Biškup C0, K4, B1,
H
Kašina 3, E730. àbekŏv briệg m top
uspon na cesti Drenčec - Cerje zvan i
Bìškupŏv ìli Cěrski briệg.
habìti ipf pŏ, (hàbit; -îm; hậbi; -ètę; hàbil. -îla;
-len) 1 kvariti Nậj i tî habìti.
2 kvariti se Čè ne pậziš na òrudele, òne sę
br̀že habî.
hậhar m (-a, -ŏv) nitkov, lupež [mañ. hóhér:
krvnik] Prậvi ję hậhar! {O. Ba. ð. hahar}
hậharski adv lopovski, razbojnički, fakinski
Hậharski sę pŏnậša.
h
àj int uzvik veselja Èj, hàj, vĩna dàj!
h
ậjati ipf (-am; -an; -ajne) <mậrati> brinuti se,
mariti [mañ. hajt] Niệ hậjala nì za dècu nì za
mûXža. {V. Gh. Vg. hajati}
h
h
ã>jati ipf (-at; -am) < ãjiti> dj pajiti, pajkiti,
h
spavati Sàme si tî liệpe jòš ãXjaj.
{V. ajati, hajati; G. haja -haja}
hàjcar m (-a, -ŏv) ložač lokomotive [nj.
Heizer] Tộmek Šimậgin ję bìl hàjcar na
màñarskŏmu špičãXku i hiladậrke.
hậjcati ipf na, ras, za, (-at; -am; -an; -ajne)
jako ložiti peć, razgarati oganj [nj. heizen]
Dèd hậjca pěč. {Du. ajcat}
hàjd> part <hàjda> hajde [mañ. hajt: tjerati; tur.
hayde! haydi!] I hàjdX õni k tòmu svẽtlu. I
hàjdX dàle pŏ sviẽʖtu. Bràti su pòbrali pènezę
i hàjdX dimộm. HàjdX, pŏ põpa.
h
ậjda f (-ę, -i) <hajdĩna> heljda [nj. Heiden]
Sèjale sę pùXne hậjdę pŏ jačm÷ne. Žìte v
prậvu, hậjdu v kậlu (sèjati).
h
h
h
àjda/ àjde/ àjd> part za poticanje; 1 daj,
deder Hàjda (škòrnę ŏčìstiti), tò su tvõję!
2 kreni! idi! naredba volu ili kravi za polazak
[mañ. hajt: tjerati; tur. haydi] Hàjda ŠãXreka,
hàjda Pèrga! Jāgô, hàjde br̀že, hàjde br̀že!
I jậ sem znậla skŏčìti i hàjde ž nộ. Hàjde
kõsa dŏk ję rõsa! Àjda Lisàva! ÀjdX Čậdec!
Niẽʖsem nàšel i àjde plậčuč.
{Še. ajt; V. hejda}
h
h
ajdenậk/ ajdinậk m (-ãXka, -ậkŏv) 1 heljdin
kruh Hajdenậk ję trdi krùv. {ð. ajdijnak}
Dõbri su i žgãnci hajdenậki. 2 hajdinski
vrganj, najcjenjeniji vrganj (Boletus aureus)
Nàbral ję liệpe hajdenậkŏv. Hajdinậk ìma
črnu kàpicu. {V. hejdińak}
h
ajdĩna f (-ę, -în) 1 heljdina kaša Õva hajdĩna
ję izbìlam fĩna.
2 <hậjda> heljda Sęsvečàni su sę vu hajdĩne tạplàli, kàdX su ìšli v nõči zX kliẽʖti.
{Vi. hajdna; ð. ajdina; plivati po ajdine: biti
lukav i spretan Te e kak lesec, kak po
ajdine pliva.}
h
ajdĩnčica
h
ajdĩnčica f (-ę, -) sorta kruške Hajdĩnčicę su
zrèlę dà i hậjda. {Šu. hajdinščica}
h
h
ajdîni/ ajdînski adj heljdin Hajdĩna jũva v
zemlěnem lõnce dûXge tŏplînu čûva. Tŏmậš
fŏringậš ję nõsil škrlậk na hajdîne zr̀ne,
gòre stîsnen na trî vûXglę. Dõbri su i
hajdînski žgànci, hajdenậki.
hajdìšče/hajdinìšče n (-a, -ìšč) heljdište,
zemljište na kojem je bila heljda Na
hajdìšču sem šenìcŏ pŏsèjal.
hajdûk m (-a, -ŏv) razbojnik [mañ. haydú
<tur. hayjdud] Nègda su hajdûki v Gộrne
Làzine ŏtìmali luděm pènezę, kàdX su ìšli
sẽmna z DûXge Sẽʚl.
h
ãjiti ipf (-it; -im; -i, -ètę; hãjil) <hãXjati> dj
spavati, pajiti, pajkiti Hãji, hãji diẽʖte mậle!
Sàme tî liệpe ãji.
{Mi. hajiti; G. hajicati; haja-haja!}
hậjka f (-ę, -i) potjera, hajka Bĩla ciẽʖla hậjka
za jnìm. {G. hajka}
hajkậč m (-ãXča, -ậčŏv) <pŏgŏnîč> gonič
divljači Bĩli smę hajkậči. {V. hejkač}
hậjkati ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) tjerati,
goniti divljač Hậjkaj blậge, ìdemę dimộm.
Hajkậči hậjkaju lõvcem zậjcę.
hàjklik adj indekl osjetljiv [nj. heiklig] Jậke ję
hàjklik i sàki čàs ję bẽʚtęžen.
Hajnović pr (Hàjnŏvič, -ŏv, -îčka) Š24, Ž1
LP26 [hajnak: upravitelj dvorca]
h
âjs int tjeranje volova (krava) na desno u
H
vožnji âjs sę vîčę võlem i kràvam kàdX
vòjziju dà bi ìšli na děsnu strận.
{Gh. Ja. hajs; S. Še. hajs. na lijevo!}
hậjsati ipf (-am; -ajne) tjerati volove ili krave
u lijevo Hậjsal ję tàk dùXge dŏk niệ v gràbu
navězel.
hàjsnuti pf (-em; -ut) <hèznuti> udariti kao
vola Hàjsni ga z bîčem pŏ vûve.
Hajster pr r (Hàjster, -ŏv, -ica) [<nj. Heister:
mlada bukva ili hrast] uz Šarec Š0, LP115
h
ajtậš m (-ãXša, -ậšŏv) <šìrŏka òšvica> orukvica, manšeta [hrv. A. hajtaš: vodenički
vitao <mañ. hajtás: lopatica vitla] Kresničậrkę su imèlę ŏplẽʚča širộkemi òšvicami
(hajtậšę kàk kerepûvi). {Du. fajtaš}
h
ã>kel m (-a, -ŏv) <kvàka> metalna kuka, klin
zavinut na kraju [ausnj. Hagl, nj. Haken]
Zàklane i ŏsmuñěne svĩnče sę ŏbiệsi na
170
hãXklę. ¤ Ŏbèsi zûXbę na hãXkel! Gladuj!
ậklati ipf ŏt, za, (-am; -an; -ajne) kopčati,
prikopčavati [nj. heken] Dõbre hậklaj dà
nam slanìna ne ŏpậnę z rěmę.
hàklek m (-a, -ŏv) <kvàkica> dem hậkel
kukica [nj. Hakerl: mala kuka]
hãklik adj indekl osjetljiv; izbirljiv Jậke ję
hãklik i sàki čàs ŏbet÷ža. Na jèle ję hãklik.
{Du. akljiv}
hàla f (-ę, hậlŏ, -) halja, talar, habit, haljina
širokog kroja Zậkaj pòp nòsi črnu hàlu? (Dà
nẽʚjdę gòl) {Du. alja}
¤ hàlę f pl odjeća Pŏkùpi hàlę i bẽjži dàle.
Odlazi! (Velî bõXgec kàdX niệ nìš dòbil ìli
čõvek kî niệ nìš põsla ŏbàvil.)
halabùčiti ipf (-ûčim) galamiti, vikati, derati
se, dizati graju [tur. <alahati: uzvikivati
Alahovo ime] Prẽʚveč halabûčiš.
halabùka f (-ę, -ũkŏ, -ûk) velika galama, graja
Dè ję òn tù ję i halabùka.
h
alàpliv adj (-ìva) lakom, pohlepan,
nezasitan, proždrljiv [?tur. almak: uzeti] Pri
jèle ję halàpliv, a pri dèle mu sę ne žurî.
Jậke ję alàpliv. {Ž. alapljiv}
h
j
aldŏmậš m (-ãXša, -ậšŏv) < aldŏmậš> piće,
čašćenje nakon sklopljena ili obavljena
posla, likovo [mañ. áldomas <tur. aldim:
kupio sam] Zùtra bûXmę imèli aldŏmậš.
{V. Gh. Ž. aldomaš}
h
h
i
alîjne/ alîn je n zb (-a) haljine, razna odjeća
Halînije triệba ŏpràti. Alîjne sem zn÷sla vận
dà sę zviệtra
h
alô m indekl žurba, hitnja, brzina Òn s÷
diệla na halô. {V. halo; Še. nahalo}
hàlt part stoj! [nj. halt] Hàlt, nẽʚjdi dàle!
h
ậltati pf / ipf (-at; -am; -an; -ajne) zaustavljati, zaustaviti [nj. halten] Sr̀pski žandậr ję
rùjna dvadesětę (1920.) Žùgca v Nŏvŏsělcu
hậltal, a òn ję bìl šûmast, niệ stàl i tù ga na
pûXtu strèlil.
halùga f (-ę, -ûgŏ, -) <dračulìga> travurina,
drač, korov Pòle zarậsla halùga.
{Gh. haluga; ðñ. haloga: teško prohodno
raslinje; Du. halužina: korov}
h
àm int <àv, àv> lajanje psa, av-av, vau- vau
h
h
Cũcek lãXja àm, àm {V. ham: onomatopeja
zatvaranja gubice, usta kod ugriza; ðñ.
ham ham: moguć ugriz psa}
h
h
171
h
ậm m (hãXma, hậmŏv) zaprežna konjska
oprema, ham [mañ. hám] Za stậrŏga kõjna
niệ nõXvi hậm. Dẽni ậm na kõjna. Pitalica:
Ȃm ti kậžem, ậm ti ję, àm tî nę znaš, kàj tò
H
ję? ( ậm) Kome su glasovi ạ i a jednaki, taj
ne razumije pitalice.
h
ã>mel m (hạm÷la, -ŏv) kratka i sitna konoplja
za vezanje iščupane konoplje [tur. haml
<perz. ham: sirov, nezreo] Liẽʖpa ję kònŏpla
i màle ję hạm÷la vù jne. {G. hamel; U Lici
amelj: nečisto žito; očinci}
hàmer/hàmŏr m (-a, -ŏv) <vèliki kladĩvec>
veliki kovački čekić [nj. Hammer] Žm÷kek ję
kŏvậčki hàmer.
h
àmetem adv hametice, sve odreda, posve,
sasvim, temeljito, ametice, hametice [tur.
ammeten <arap. âmmätän; tur. amme: svi]
TùXča ję sę třsje hàmetem pŏtûXkla.
h
àmper m (-a, -ŏv) <špl÷jnata kậnta> limeni
kabao, vjedro, posuda za vodu, kanta [mañ.
amper <nj. Hamper <lat. ampora <gr.
ámphora] Tù su triệba dvậ hàmpera vŏdě.
PùXn ję àmper nạpòja za svînę.
h
àmpus m (-a, -ŏv) 1 nakovanj [nj. Amboss]
Rasřdil sę i zdìgel hàmpus i hìtil ga v pěč.
BûX àmpus rãzbil kàk nabîja. {V. hampus}
2 postolarska alatka za glañenje peta Z
àmpusem šòstar zglậdi pẽʚtę. {ðe. hampus;
V. ampus}
h
amulìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) čarolija, vragolija,
psina, podvala, nečisti posao [mañ. amul:
čuditi se; <amajlija <tur. hamail] Diệla
nèkakvę hàmulìję. Tò su amulìję.
{V. hamulija; Be. hamuljija G. hamalija}
h
ãndrast adj (-àsta) <hàndrav, hàndrkast>
neuredan, nespretan, površan Hãndrast ję i
sę ję nà jnem handràste. {ð. handrast:
neotesan, neuglañen, vragolast; V. Še. ðe.
handrasti; Du. zvrkast}
h
andràti ipf na, (hàndram; -an; -ajne) gužvati,
trljati, premetati u rukama, loše raditi Kàj
hàndraš pŏ vrmậre? {ðñ. hadrati}
h
àndrav adj (-rậvi; hàndrava, -àveši) <hàndrast> poderan, zgužvan I pŏ sẽʚle hõXda
hàndrava. {Du. handrav: površan; handrast:
zvrkast}
h
h
àndravec m (-a, -ŏv; f àndravka) odrpanac
Zgledîš kàk hàndravec. Tậ hàndravka ję
àriti
liẽʖna, da sę lèpše prirědi.
àndrkast adj nespretan Tè hàndrkasti
Štèfek nìš ne naprậvi kàk trèba.
{ð. handrkast: nepažljiv, rastresen; Du.
andrkast: neodgovoran}
h
ã>pa f (-ę, -) <zŏvriệlica, cùca, pizdŏžmìka,
pòlvŏdica, kiselîš> loše ili pokvareno vino
[lat. vappa] Něm jậ pîl tę hậpę. HãXpa, cùca,
pizdŏžmìka, kiselîš, pòlvŏdica ję vĩne v
tẽʚrem ję pộl vŏdě ìli ję kìsele i nìš ne vàla i
niệ za pìti, nèg sàme za sìlu, kàdX niệ
bòlšŏga.
h
àpati ipf na, pŏ, (-at; hậpam; hàpal, hậpala;
-an) hvatati, grabiti, lakomo uzimati DùXge
ga ję hậpala, àl ga niệ hậpila, vùšel je ję.
{ðe. hapati; Gr. hapat}
h
àpiti pf (hậpim; hàpi; -il) 1 zgrabiti, uhvatiti,
uzeti, prihvatiti; ukrasti Hàpi, dŏk ìmaš kaj.
2 - sę latiti se, prihvatiti se, prionuti Nèčega
sę hàpi. {ð. G. Vi. hapiti se}
h
àps m (hãpsa, hậpsŏv) <r÷št> zatvor
[tur. hapis <ar. habs] BûXš vìdel i hàps.
h
àpsiti pf / ipf pŏ, (hãpsit; hàpsim; hãpsi, -ètę;
hàpsil; -šen) uhićivati; uhititi Žandậri su ga
dùXge hàpsili dŏk ga niẽʖsu i hàpsili.
h
aptàk int 1 pozor!, mirno! [ausnj. habt Acht]
Stậl ję haptàk.
2 adj indekl spreman Za čas sem jậ aptàk.
{Du. O. aptak}
h
aràjn adv naprijed, slobodno, unutra [nj.
herein] Haràjn, àk si kàj fàjn! (Velî sę za
šãXlu kàdX štè pŏznậti pŏkûXči na vrậta.)
h
arampûc/karampûc m (-a, -ŏv) [nj. Rapünzel, Rapünzchen] matovilac, repušac
(Valerianella locusta Kilesîčka ję brậla
harampûc pŏ kukurizîšča i nòsila põpu za
šalãXtu. {ðe. rapuncel}
h
ậrati ipf pŏ, (-at; -am; -an; -ajne) 1 uništavati, pljačkati [hrv. A. harati: pustošiti,
razarati <tur. harç <ar. harg] Dè gòdX dõXjdę
tù hậra.
2 širiti se uništavajući (bolest) Kùga ję
hậrala pŏ ciẽʖle fàre.
j
h
ã>rež> m (-a, -ŏv) < ãrežX> ptica selica prdavac,
hariš (Crex crex) HãXrežX pŏpiẽʖva i fùrt bròji v
trãXve: pět, šěst.
h
j
àriti ipf na, s, (-it; hậrim; hàri; -il, hậrila; - en;
-ejne) tući, mlatiti, udarati Nậj tàk hàriti
h
h
armàčiti sę
kõjnę. Ně sę primîril prezX hậrejna.
{G. V. hariti}
h
armàčiti sę ipf (-ậčim; -àči; -il, -ậčila)
<česàti> češati se, grepsti se [nj. Haare
machen] Harmậči sę, vàlda ìma vûši.
Armậčila sę, vàlda ju bùXvę jiệju.
h
armậk m brzina □ na - adv <na halô>
brzopleto, nabrzinu Na armậk su dŏletèli i
na armậk su napràvili i zX tòga n÷ bu nìš.
{G. Vi. Tr. harmak}
H
ậrman m ime konja [nj. Herman] Niệ vậžne
štè krîv, sàme da ję Hậrman žîv.
h
ãrmast adj (-àsta) brzoplet, smušen Vîdi sę
dà ję harmàsta.
h
armàste adv brzopleto, smušeno Sę diệla
harmàste.
h
àsati ipf na, pŏ, (-at; -am; -an) lakomo jesti
[mañ. has: trbuh] Hàsaš kàk glậduš.
h
àsen f (-ę, hậsnu, -i, hàsnami) <dŏbìček>
korist, napredak [mañ. haszon <tur. hasna
<ar. hasänä: dobro, sreća] Sì kvậri na hàsen ne dõXjdeju. Slậba hàsen ŏd tòga dèla.
h
àsneti ipf pri, (hậsnem; hàsni; -el, hậsnela;
-en) raditi korisno, skrbiti [mañ. használ:
koristiti, pomagati] D÷j nèkaj hàsni, nậj bìti
zabãXdŏve. {Vi. hasneti}
h
asnõvit adj (-ìta) koristan Dènes sem ĩmel
hasnõvit dận.
hè hê int izraz zadovoljstva ili sumnje smijehom Hè, hè, hè! SàdX tî čûj! Priệ sem nõsil
dŏmậčę gàčę i rùXbačę i kàdX mę bũXva grìzla
sem sę õvak pŏčěsal. Hè, hê! Na pŏdsiệku
su si drva sèkli. Hè, hê!. {He. he}
hè/hà int uzvik kod sječenja Kî sẽčę drva
mậhnę sekîrŏ i vîknę hè ìli hà!
h
èbdŏvina f (-ę, -) 1 bilje habdovine Rašîrila
sę èbdŏvina pŏ dvŏrìšču.
2 zemljište obraslo abdovinom Tù ję bîla
hèbdŏvina i tù smę zdẽʚnec kŏpàli.
h
h
ẽbed> m (-a, -ŏv; adj ẽbdŏv) trajna biljka
habdovina (Sambucus ebulus) Dè hẽbedX
rãXstę, tù kòpaj zdẽʚnec. Dè ję ẽbda tù ję
vŏdě. ẽbdŏv lîst sę natîčę v stiẽʖnu na
ivậjnske nãXvečerje. {G. hebet}
h
÷brav adj krivonog, šepav [tur. egri] Ìma
h÷bravę nògę. {S. hevraf/havraf; V. hevravi,
herav: iskrivljen, nagnut}
h
÷brave adv krivonogo H÷bravec ję h÷brav i
172
h÷brave îdę. {ðñ. hebravo: klimavo}
h
÷bravec m (-a, -ŏv; f ÷bravka) krivonog
čovjek Ìdę bòme tè h÷bravec br̀žeše nèg
mî. {B. S. havravec}
hèc m (hẽca, -ŏv) <hècajne> smišljena šala,
vic [mañ. hecc; ausnj. Hetze] Tò diệla žX
čîstŏga hẽca. {ðñ. hec; Du. ec}
hècati sę ipf na, (-am; -an; -ajne) šaliti se,
zavitlavati se, zezati se [ausnj. hetzen] Vìš
da sę hèca a hècajna mu niệ nigdậr dòsti.
Hegediš pr (H÷gediš, -ŏv, -îška) [zan.
<mañ. hegedüs: violinist] P4 E200
h
êj int za doziv, upozorenje Hêj, stànetę,
kŏtậč zX kộl vam ję õpal, na svộre sę vòjzitę!
Êj, čèkaj mę!
h
ejnàti ipf (hẽjnam; -al; -àle; hẽjnan; -ajne)
j
< ejnàti> slabjeti, prestajati Vručĩna hẽjna.
Plõva hẽjna. {ð. hejnati; G. V. heńati; Gh.
henjati: popuštati}
h
ejnạvàti ipf (-ậvam; -al, -àle; -ậvan)
j
< ejnạvàti> slabjeti, stišavati, prestajati
Pòčela ję vručĩna hejnạvàti. {B. henjavati}
h
ẽkte n (-a, hẽkti/ŏv) hekto, hektolitar Ìma pộl
hẽkta gòričkŏga vĩna.
Hèktŏr m ime psa Hèktŏr sę nậ mę kiệsi.
h
èrc m (hẽrca, -ŏv; adj hẽrcŏv) srce, boja
igraćih karata [nj. Herz] Hìti hẽrcŏv kiệc!
Ìma cvàncig v hèrcu, {V. ðñ. herc}
H
ercegõvec m (-a, -òvcŏv; adj -òvcŏv,
H
ercegộvka) Hercegovac [mañ. herceg
<nj. Herzog: vojvoda a po prvom Hercegovcu, bosanskom velikim vojvodi i hrvatskom banu Hrvoju Vukčiću Hrvatiniću kojega je Ladislav Napuljski na krunidbi za hrvatskog kralja 1403. imenovao hercegom
splitskim i humskim] V Krậlŏvec sę dŏselìle
pùXne Hercegòvcŏv i Hercegộvki.
hẽre adv koso Slìka hẽre stŏjî. ¤ na hẽre
ukrivo, ukoso {Še. nahero; O. hero}
hẽriti sę ipf na, s, (hiệrim, hèri, -il, hiệrila; -en)
kriviti sẹ Plột sę hiệri na pûXt. {Du. herit}
H
Herjanić pr ( èrjanič, -ŏv, -ka ; zvận FùXgeš)
[nad. od herjav: iskrivljen ili erjav: smeñ,
crvenokos] K39 Zagreb 4 LP44 Přvi kral÷
večki štacûn ję òtprl Vjekoslav Herjanić pri
pũXtu za Cẽʚrje, a pòkle pr÷zel Franjo Miloš.
h j
èr av adj (-àveši) <nahiệren> kriv, iskrivljen,
nagnut, krivonog [tur. egri] Plột ję hèrav.
h
173
H
h
èrjave hõXda kî ję èrjav.
H
èr ave adv iskrivljeno èrjave hõXda.
H
Herjavić pr ( èrjavič, -ŏv, -ka) [nad. od
herjav: iskrivljen ili erjav: smeñ, crvenokos]
P38 (sl. Herjavec LP90 i Herjanić K39)
h
èznuti pf (-em; hẽzni, -ètę; hẽznul; hèznut)
<hàjsnuti, žvèznuti> udariti, zviznuti Hẽznul
ga s kõlcem. {V. heznuti; ðñ. heznoti}
hì hî int stidljiv, prigušen i uzdržan smijeh
h
ibrîd> m (-a, -ŏv) 1 križanac [lat. hybrida <gr.
hybris: razuzdanost] direktno rodeća loza
Ìmam i ciệplenŏga grõXzdja àl ję vìše hibrîda.
2 hibridni kukuruz Z Amèrikę ję dòšla
kukurìza hibrîdX. V rậdne zậdruge su dèlali
1948. hibrîdę ŏd stậrę hrvậtskę kukurìzę i
stòdankę.
h
ìča f (-ę, hîčŏ, -) žurba, hitnja Če hòra i hìča
ję. Dà ję hìča dr̀žX sę bîča. {B. hiča}
hiệftati ipf za, (-at; -am; -an; -ajne) pribadati,
pričvršćivati iglom [nj. heften] Rukậvę bùXm
hiệftala. {ð. heftati: prošivati}
h
iệklajnka f (-ę, -i) igla za kačkanje [nj.
Hecknadel] Hiệklajnku sem zgubĩla.
h
iệklati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) kačkati,
kukičati, plesti kukicom, izrañivati čipke [nj.
häkeln] Diẽʖklica sę prijěla hiệklajna i na
pậše iệkla špìcę.
h
ìlada/hiladu f (-ę, -ậdX) <j÷zere> tisuća,
hiljada, 1000 [gr. khiliás] PùXne ję hilậdX òn v
bèrtija ŏstàvil. Štiệf Masànŏv ję bìl mòrti i
hìladu pûXt dŏmậči česnîk!
h
iladậrka f (-ę, -i) hiljadarka 1 vrsta lokomotive Vòzila ję cûg hiladậrka.
2 <jezeràča> novčanica od tisuću jedinica
Zàpil ję ciẽʖlu hiladậrku.
h
îlza f (-ę, -i) čahura, od metka [nj. Hülse] Ŏd
hîlze i bickòve ščetiệjn si ję k÷ficu za
pŏdbrîvajne napràvil. {V.hilza; ð. ilza}
h
h
îm m (-a, -ŏv) < îmje> inje Deběli hîm ję õpal
pŏ driệvju kàk sniệg. Čè ję na V÷liki Pẽʚtek
îm (îmje), òXnda bu sậdX pĩšiv. Slivnîk ję
pŏbiẽʖlel ŏd îma.
h
îmje n zb (-a) inje, striješ, smrzla magla Čè ję
v bŏžîčnę dãXnę hîmje, òXnda bu sadŏvjě
ròdne. Òbrvę, mustãXči i brãXda su ti pùXni
îmja {B. G. imje}
h
ìmper m (-a, -ŏv) 1 malina (Rubus Idaeus)
[nj. Himbeere] Hìmper sę sadî na vřčaku, a
h
j
h
ìža
rãXstę i pŏ šùma.
2 malinovac, malinov sok RàdX pîjem
ìmper.
h
încati sę ipf s, (-am; -al, -an; -ajne) poigravati se; natezati se, ludovati [nj. hin: tamo]
Diẽʖklę su sę z dečkmî hîncalę, pŏpiẹvàlę i
jūkàlę. {V. hincati se; B. hincati se, zritavati
se; Ab. kobila se hinca: tjera}
h
ìncliv adj (-îvi; -ìva) obijestan, raskalašen,
nemiran Prẽʚveč ję hìncliv. {V. hinclivi; G.
hinclif; Ab. hincljiv: puteno objestan; ð. hincliv: razuzdan, vrckast}
h
h
îp m (-a, -ŏv; dem m îpec) <čàs> tren, čas I
tè hîp ję õpal kàk ję dûXg i šĩrŏk. Jậ sę bum
tè hîpec mèste t÷bę kậral.
h
îtajne n (-a, -/ŏv) 1 bacanje Hìtajnem bàtinę
sę pŏčîma prasîčkajne.
2 <m÷tajne> hrvanje Kàj niệ dòsta hîtajna?
h
ìtati ipf na, ŏt, pŏ, ras, s, za, (-at; hîtam/čem;
-hìči; -al, hîtala; -an) 1 bacati Smetjě sàme
priệk pràga hîčę. ¤ hìtati driệvje i kamiệjne
obasuti grdnjama
2 - sę <metàti sę> bacati se; hrvati se
Dẽčki sę na pậše hîčeju.
h
ìter adj (hîtra; hìtreši; pre-) hitar, brz Hìter
kàk striẽʖla. Prehìter ję i n÷mrem jậ ž nìm îti
skùpa.
h
ìtiti pf na, ŏt, pre, (hîtim, -iju/ę; hìti; -il, hîtila;
-čen) 1 hititi, baciti Hìti tò v pěč. Hìti tàj
zamậzani prjnek. {M. hititi}
2 - sę baciti se Hìtil sę v jãXrek i òstal žîv.
h
ìtre adv (hìtreše; pre-) brzo, hitro; prebrzo
Tukačìca hìtre tũXčę kònŏplę i pŏmàle
vudîra kò da tậnca drŏmlìčicu. Prehìtre sę
vòjzi i mògel bì sę prevrnuti.
h
h
ìža f (-ę, hîžŏ, -; dem f ìžica -ę, hîžic) 1 kuća [stvnj. huis] KàdX sę hìža diệla òXnda sę v
krîžX vu vuglìčę m÷čeju pènezi i svetî z
blagŏslŏvlẽʚnem driẽʖjnkem i svẽʚtŏ vŏdộ.
{Vr. Vo. hiža}
2 glavna soba V hîže sę jiệ a v kŏmộre spî
sîn snejộ. {ðñ. hiža: soba}
3 <družìna> ukućani Ciẽʖla ìža zletiệla vận
v gàča i pŏdŏblàča. ¤ Hìžu ìma v glãXve.
(Znậ s÷ napràviti a nìš niẽʖma.) Bòlša ję
svõja mậla hìžica nèg tũñi vèliki grậdX. Sàka
hìža ìma krîža a nektěra i raspěle. Àm ne
gŏrî hìža. (Kàm sę žurîš.)
h
174
ižîčka
h
h
ižîčka f (-ę, -i; dem f ižĩčkica -ę, -) dem
h
ìžica mala kućica Pŏ briẽʖgu su hižîčkę
pûXnę decě. Bîlę su tò bŏgiệčkę ižîčkę. Tò
niệ bîla hìža nì hîžica nìti hižîčka nèg mûčka
hižĩčkica. {V. hižička}
h
ižìšče n (-a, -ìšč) <fònduš, grùntišče> kućište, mjesto gdje je ili je bila kuća Niẽʖma
nìgde nìš, nì hìžę nì hižìšča, nì cũcka nì
mãXčka. {Du. ižišče; V. hižišče: okućnica}
h
ìžiti sę ipf (hîžim; hìži; -il, hîžila) kućiti se
T÷ške i dùXge smę sę hìžili.
h
îžni adj 1 kućni Mộra s÷ hîžnę põslę napràviti. Pemnìca ję màle zakòpana v zẽʚmle
pŏdX hîžnem stãXjnijem.
2 <dŏmậči> domaći Hîžnu kàču sę n÷
smę mŏrìti.
h
ộblati ipf ŏp, pŏ, s, (-at; -am; -an; -ajne)
H
blanjati, strugati drvo [nj. hobeln] ộbla
tŏpŏrìšče. Diệs mi ję dòsta hộblajna. Grẽʚdę
su hộblane.
h
òblič m (-a, -ŏv) blanja, strugača [nj. Hobel]
Stŏlậr hộbla s òbličem. {Du. hoblić}
h
h
i
ŏblîjne/ ŏblîn je n zb (-a) blanjevina,
strugotine, ostrušci Tìšlarice ję lãke pěč
zakūrìti, kàdX naviệk ìma hŏblînja i triệščja.
Skrîla sę v ŏblînije.
h
ŏblìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) blanjevina, strugotina
Hŏblìnę dõbre gŏrîju.
h
òblipànt m (-a, -ŏv) blanjača, stolarska klupa, stol za blanjanje [nj. Hobelbank] Dèl ję
tò na svộj òblipànt i ộblal. {ðñ. hoblipank}
h
ọdàti ipf na, pre, spre, (hõXdat; -am; -al, -àle;
hộdan; hộdajuč; hõ>dajne) HõXda kàk ràca
(Plàntav zahitậva z nŏgộ) HõXda kàk zně
bač. GũXsenica meràča hõXda kò da miệri.
MûXči sę dậlke hộdajuč na pôsel. Diệs ję
hõXdajna dòst.
h
h
ŏděč/ ŏděčke adv <hộdajuč> hodajući
Hŏděč ję prěla. Nàspal sę na hŏděčke.
h j
h j
h j
h j
ŏ dìti ipf na, nat, pre, s, ( ò dim; ò di, õ tę,
h j
h j
õ dil, ò dila, -ìle; -ěč) hoditi, ići; doći KûXdX si
hõdil dè si bìl, dà pri Mîške niẽʖsi pîl. Hõtę na
kùpicu vĩna. Õtę vi liệpe v rìt! Hõjtę jiệst i
spật! Õjtę v îžu!
h
ộlba f (-ę, -i) stara mjera za tekućinu 7,5 dl,
[nj. halb: pola] Pòpil ję hộlbu vĩna {V. holba:
oko tričetvrt litre}
h
a
òp int uzvik kod skoka, plesa, oho, gle
[mañ. hoppá] Blàžica sę prevrnul v jãXrek i
sàme vîkal: Hò hò hòp, hò hò hòp! Òp šì šî,
òp šì šî za vuglìčem dr÷k dišî! Hòp, čĩžmę
mõję, jòš su dòma trõję. Hòpa nõga, zùtra
n÷ bu tòga! Hopa cupa, mi dva skupa! {V.
hop. hopa, hopaca, hopala; ðñ. hopa caj:
tješi se dijete pri padu}
h
òpsa sâ int radosti u plesu Hòp, hòpa,
hòpsa sâ! {O. hopsasa}
h
ộpsati ipf na, (-at; -am; hõ>psajne) <jộpsati,
dùkati, ñìpati> skakutati, poskakivati,
majmunirati, živo plesati i uzvikivati òp sà sâ
[nj. hopsen] Hộpsa a ne tậnca, nìti znậ
tậncati. Ciẽʖlu nộč hộpsa i jòš je niệ dòsta
h
hõXpsajna. {R. K. O. hopsat} òp sà sâ int
Àjde skòči, hòp sà sâ! {O. hopsasa}
h
òra f (-ę, hõri) pravi čas, pogodno vrijeme
[lat. hora <gr. hóra: doba, sat] Dòk ję hòra
põsel sę zvršìti mộra. Nigdậr ne ŏbậvi põsel
v òru nì v dòbu. S÷ ję dõbre kàj sę naprậvi
v hòru i v dòbu. {Du. hora; ð. ora}
h
ộrbati ipf (-at; -am) teško raditi Ciẽʖli dận
hộrba a màle zaslûži. {V. horbati}
h
ộrcati sę ipf na, (-am; -an; -ajne) tjerati se
(samo za kobilu) [nj. Horst: pastuh] Kŏbìla
sę hộrca i pũšča nậ sę pastûva.
{Gh. horcar: šaljivac, komedijaš}
h
h
h
òren adj ( õrna, òrneši) brz, bodar, čio,
spreman [tur. har, haran] Hòrni su v põslu.
Òn ję za tãkŏv põsel naviệk òren.
Hŏrvật m (-a, -ŏv) <Hrvật> arh Hrvat [mañ.
horvát] Hŏrvật bu bẽʚdast, dŏk ję kàmen
třdX, võda mõkra i bòr zelěn, gŏvõril ję cěrski
pòp Màkŏvec.
Horvat pr (Hŏrvật, -ã>tŏv, -îca) [najčešće hrv.
prezime datira iz 1484 u Varaždinu] C2,
E23540 Frànc Hŏrvậtŏv ję ŏžẽʚnil mûX křsnu
kùmu RûXžu Lisậčku Škanìčŏvu.
Horvatić pr (Hòrvatič, -ŏv, -ka) zvận
Krãjnec [etn.] Š21 (doseleni od
Ivanićgrada), K2, C1 E2930
Hŏrvậtska f <Hrvậtska> arh Hrvatska Êj, hâj,
dè ję Hŏrvậtska, a dè smę mî!? (Tàk ję
Bijộndič zavîkal v Maksimiẽʖru, kàdX ję
ajnrìkal v dŏmŏbrậncę.)
hŏrvậtski adj <hòrvatski, hrvậtski> arh
hrvatski Starînskŏmu zapĩlenŏmu vuglìču
sę velî hŏrvậtski vũXglič. Kòji něčę z nàmi pìt
h
175
hòrvatskŏga vĩna, nèk òn ìdę ŠvãXbe v rìt
žĩvet kàk živĩna.
họsàti/họsìti ipf (hộsam/im; hộsal/il, -àle/ìle;
hộsajne) pretraživati Kàj ciẽʖle jùtre hộsaš
pŏ vrmãXre? {Vi. hositi}
h
òštija f (-ę, hộštij) <světe tiệle> hostija [mañ.
ostya <lat. hostia] Hòštija sę griệšnŏmu
prĩmlę za něbeke. {Z. Vg. oštija}
h
ôt int <òdX sębę!> tjeranje konja, volova ili
krava nalijevo, od sebe jer se vode s desne
strane Hôt ję na liệvu strậnu ìli ŏdX sěbę.
{L. hot; Vi. hojt; I. ðe. hok: ulijevo, ðñ. hok
jeha: u lijevo; G. M. Ke. hok; V. u lijevo
konju: hojc, bista!, a kravi: hok; ð. hop:
kravi ulijevo; Hg. hota; Še. hot/hat: u desno;
ðñ. hojc je: zapovijed da konji krenu desno}
h
hŏtěč/ ŏtimcě adv hotimice, htijući,
hotimično, namjerno Òn hŏtimcě kvậr diệla.
{Ad. hotemce; V. hotomce}
h
òtka f (-ę, hộtkŏ, -i) otik, oritak, lopatica,
rašljasti štap za čišćenje pluga S hộtkŏ sę
čîsti plùg ŏd blàta, kàdX sę jõrję. Òtku sem
str̀gal. {Še. ð. hotka}
h
ộtkati ipf (-at; -am; -an; -ajne) čistiti hotkom
plužno željezo u oranju od blata i korova
Premõkre ję za jŏràti i fùrt mộram hộtkati.
Drãčna ję zẽʚmla i pùXne ję hộtkajna. PùXne
dràča i ộtka. {ð. hotkati}
h
r̀bet m (hr̀pta, hřptŏv) hrbat, leña Naramlàli
sù mu hr̀bet. (Dòbil ję bãXtin) ¤ Srbî ga hr̀bet.
Traži batine. Dà i na hr̀bet ŏpậnę kûrca bì
si pretrgel. Tako je nesretan. {M. ð. hrbet}
h
h
r̀č m (hřča, -ŏv; dem m rček -a, -ŏv) hrčak,
voluharica (Cricetus cricetus) Hr̀č diệla kvậr
na pòle. Vlẽčę k s÷be i fùrt prinậša k hîže
kàk hrček. {ð. krtlati kak hrček: skupljati na
jedno mjesto i stvarati zalihe}
h
h
ŕčàti ipf za, (-îm; hřči; -al, -àle; rčajne)
1 glasno disati Vàlda spî kàdX i hrčî.
2 režati Cũcek nà jnega hrčî.
h
p
ŕdàti ipf na, ŏ , za, (hřdat; -am; -al, -àle;
hřdan; -rdajne) jesti gloñući, žderati BùXš ti
h
sûvę kộricę krùva řdal. {ð. Vi. hrdati}
h
r̀ña f (-ę, -i) 1 rña Hr̀ña niệ nì jenòga želèza
pŏmògla. (Ŏd liệnŏga nìkakvę kòristi.)
2 <pĩkec> biljna bolest (Puccinia sp.)
Šenìca ję nagînula ŏdX hr̀ñę.
h
rñàti ipf pŏ, za, (hr̀ñam; hřñal, hr̀ñala, -àle;
r̀knuti
h
r̀ñajne) hrñati, hrñaviti Plùg ti vàne hr̀ña,
spràvi ga v štãXgel.
h
r̀ñav adj (-ậvi; -a/àva, -àveši) 1 prekriven
hrñom NòžX ję hr̀ñav. 2 crvenkastosmeñ,
h
boje hrñe Fậrbali su z rñậvŏ fậrbŏ.
2 najlošija neprolazna ocjena, nedovoljan,
jedinica Nìš n÷ zna v škộle i dòbil ję hr̀ñav.
Hrebinec top (Rěbinec m /Rěbince n -ìnčan, -ìnečica/iệčica, rěbinečki) [hreb: trs,
panj, deblo;] selo 203 st. (1857), 212 (1991)
h
řg m (-a, -ŏv) <vřg> vrg, posuda za grabljenje vode od dugovrate tikve (Lagenaria
siceraria) Tìkva sę preriệžę z jęně strãXnę
glãXvę i tò ję hřg. S hřgem sę pŏliệva lûg pŏ
pàrilu v pàrenice.
{Tr. rg; H. herg, zaimač; I. herg: zaimača}
h
h
h
r̀ga f (-ę, řgŏ, -; dem f r̀gica) 1 <frùnta,
glùnta> kvrga, izraslina (na tijelu, drvetu);
kvrgica Ìma hr̀gu na vrậtu. Tậ ràstŏva hr̀gica
bûX dõbra prasìca za prasîčkajnę. {Du. hrga}
2 pej glava Ìma vèliku hr̀gu àli màle pàmeti
vù jne. 3 veliki komad Põjel ję hr̀gu krùva.
h
rgàjna f (-ę, -ậjnŏ, -) augm hr̀ga pej glava Tò
n÷mrę vu tvûX hrgàjnu, trda ję.
h
h
rgast/ r̀gav adj (-àsta) 1 kvrgast, kvrgav
h
Zrùšal sem hrgậsti hrậst. Tè r̀gave driệve
niệ za põsel.
2 tvrdoglav Čìni mi sę, da ję Gr̀ga màle
hrgast.
3 glup <bẽʚdast> glup Tàk ję hrgast da bàš
nìš ne ràzmę.
h
h
rglàti ipf (hr̀glam; hřglal, hr̀glala, -àle; r̀glan;
-ajne) 1 strugati Hr̀glal ję z rậšpŏ i zŏsviệtlal nòžX. 2 <hrklàti> hroptati, hrkati Tàk hr̀gla
da niệ mòči spàti. {ð. hrglati; G. hrglati:
krkljati; Vi. hrgljati: glasno disati}
h
řk m (-a, -ŏv) 1 pej spavanje
2 hrkanje Čiệm smřk, òn hřk.
h
rkậč m (-ãXča, -ậčŏv) hrkač VuzX tòga hrkãXča
niẽʖsem mògel nì jòka stîsnuti.
h
ŕkàti ipf za, (hřkat; hřkam/čem; -i, -ètę; hřkal,
h
-àle; rkajne) 1 hrkati Čìm zaspî, hřčę kò
da pĩli.
2 pej spavati Ciẽʖlę dãXnę hřčę i nìš ne diệla.
h
h
rklàti ipf (hr̀klam; hřklal, -àle; r̀klajne)
<hrglàti> Hr̀kla pŏ nõči kò da sę gûXti.
h
r̀knuti pf (-em; -en/ut) 1 gurnuti, udariti
Hr̀kni ga v rẽʚbra.
2 pej brzo zaspati Kak lěgnę tàk hr̀knę
hrmast
hrmast adj (-ậsti; -àsta) <hřgast, bědast>
glup Diẽʖkla sirõta bûX zěla hrmậstŏga dẽčka.
{Fi. hormastoča: glupost}
h
řmbati ipf (-at; -am; -ajne) teško, naporno,
prekomjerno raditi, rintati Ciẽʖle dãXnę hřmbamę i hřmbajnu niệ vìdeti kràja.
{ð. G. V. hrmbati; Še. hrmbat; Du. rmbat}
h
rmlan m (-àna, -ãXnŏv) smrdeći jarmen
(Anthemis cotula, A. arvensis) Jãčmen ję
pùXn hrmlàna ki tàk smrdî da òjd nęga glãXva
bŏlî kàdX sę žèjnę.
h
h
řndati ipf (-at; -am; -an; -ajne) < ŕdàti>
zvučno glodati StãXrec hřnda kộricę krùva.
Prasìca hřnda vrậta na kõcu. {V. hrndati}
h
řnec m (-a, -ŏv) gubica, njuška, rilo u svinje
Jậzvec svînskem hřncem sę mòrę jèsti a s
cûčem hřncem niệ za jèsti. Turŏpộlskę svî
h
nę su rudàstę z dũXgemi řnci. Vùdri bàba s
h
trncem kùsicu pŏ řnce.
{B. hernjec; G. hrńec; Vi. ðñ. hrnec}
h
rptejnàča f (-ę, -ậčŏ, -) kralježnica Hrptejnàču si ję zdrùčil. ŎdX glãXvę dŏ rìti ję hrptejnàča i hr̀bet.
h
rpụtàti ipf (-ûXtam/čem; -i, -ètę; -ûXtal, -àle;
-ũ>tajne) hroptati, teško disati StãXrec hrpûXčę
na pòstele. {G. hrputati}
h
rpù>tliv adj (-ìva) koji teško diše, hropće,
promuklo govori Hrputlìva ję jẽʚdva sõpę i
gŏvòri. {R. hreputav: promukao}
Hrušćica top (Rûščica f Rùščičan, -îčka,
rùščički) selo 203 st. (1857) a 123 (1991)
Hrvật m (-ãXta, -ậtŏv) <Hŏrvật> Hrvat Õde niệ
nì jenòga Hrvậta nèg sãmi ZãXgŏrci, pîšę
Jàjnke z Rùdŏlf kasậrnę. Bộg i HrvãXti,
mûXči i plậti.
Hrvậtska f (-ę, -ŏ) <Hŏrvậtska> Hrvatska
Grabiẽʖrec ję vîknul kàdX ję dòšel v Maksimiệr võjsku: Êj hâj, dè ję Hrvậtska a dè
smę mî!?
h
rvậtski adj hrvatski Hrvậtski riệzX ję kàdX sę
riệžę na lùXcen i reznîk. Najvìše sę siệja
hrvậtska (črlẽʚna) d÷tela. Màle ję stậre hîžX
s hrvậtskemi vuglîči.
h
rzàti ipf za, (hr̀žem; hřži, -ètę; hřzal, hr̀zala,
-àle; hr̀zan; -ajne) njištati; vrištati Kõjni
r̀žeju v štàle, glãXdni su. Õna hr̀žę kàk
žrebîčka a òn ròkčę kàk bĩcke. Čûję sę
hr̀zajne kộjn.
176
2 smijati se grohotom Jậna r̀žę kàk
žrebìca.
h
řž> f (hr̀ži, -ju/hržjûX, hrži, -mî) raž Vìsŏke nộs
dîžę, vàlda mu hřžX dišî. KũXkel ję pûkal pŏ
hrže na ðûrñeve i v nõči mřl.
h
ržejnậk m (-ãXka, -ậkŏv) raženi kruh
Hržejnậk ję dòber krùv.
h
ržějnka f (-ę, -i) sorta krušaka Hržějnkę su
zrèlę kàdX sę hřžX žèjnę.
h
ržěni adj raženi Hržěna měla ję za krùv a zX
hržěnę slàmę sę pletûX kộrpę, čelčěni kõši
i lŏgŏžậri. Ŏd zelěnę hržěnę lậti sę diệla
fučkậlka. Ŏd hržěnę i kukurîznę zmiệšanę
mělę sę pěčę smiệsni krùv. {Du. ð. ðñ.
hrženi}
h
ržìšče n (-a, -îšč) ražište, zemljište gdje je
bila raž Na hržìšču bûXmę sàdili krampiệr.
Hržîšča f pl top P
hù hù hûj, ù hû int Còprnica ję zajậšila
m÷klu i r÷kla: Hù hù hûj, ù hû!
h
ùckati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) huškati,
podbadati Hùcka cũcka.
h
h
ùč, ùč int <kìš, kìš> tjeranje svinja
Glamnìčani tìraju svînę hùč, hùč, a Cẽʚrci
kìš, kìš. {ðñ. hujš}
h
ûd> adj (hùdeši) 1 zao, opak, pakostan,
strog, oštar Hûda ję zĩma. Ìma jậke hûdu
bàbu.
2 ružan, slab, loš Hùde ję vriệme. Nậdaj sę
za liệpem hùdŏga. Dòšla su hûda liệta i
lètinę. {Hg. ðñ. hudi}
h
ûde adv mrko, srdito, ljutito, neljubazno,
strogo Tàk hûde gledî dà mu sę z jộči kadî
i jòš zavînę glãXvu na strận kàk i bîk kî sę
h
òčę bòsti.
h
udõba f (-ę, -ộbX) zla sila, nevolja BûX v÷č i nậ
tę dòšla nèkakva hudõba.
h
udŏliệtnak m (-a, -ŏv) sorta sitnog žutog
graha Hudŏliệtnak ję drộmli žũXti bàžul kî
rãXstę pŏ kukurìze.
h
udŏliệtnica f (-ę, -) hudoljetnica, poljski
korov (Erigeron/Conyza canadensis)
Hudŏliệtnica rãXstę na hûde zẽʚmle.
H
Hudorović pr ( udõrŏvič, -ŏv, -ka) [nad. po
hud] C0 E340 Cìganę Hudõrŏvičę su ùstaši
svìbna 1942. ŏtìrali Sèverŏvŏga pòla i vìše
h
i niệ. Frànc Hudõrŏvič niệ bìl dòma i õstal
je žîv kàk partizận.
177
h
ùja f (-ę, hûjŏ, -) <hùra> žurba, hitnja [tur.
huy, huylu: ljut] KãXkva tę sàdX hùja držî? Niệ
tàkva hùja da drčîš. {V. huja; Du. huja: dio
posla}
h
û>jnka f (-ę, -i) znak meñe, humak Na m÷ñe
ję hûXjnka. {G. honka; Kn. hunka; ðñ. hujka:
humak}
h
ūkàti ipf na, za, (hûkat; -j/čem; -či, -ètę;
hûkal, -àle; hûkan; hũkajne) 1 glasati se
kao sova Čè sõva hûčę pri hîže, smr̀t prizậva i nèšte bu mřl.
2 zagrijavati dahom Hûči v rũXkę dà ti ne
zanộvta!. Svẽʚti Lûka (18. X.) v pr̀stę hûka.
H
Hukavec pr ( ùkavec, -vcŏv, -vka) [nad. od
hukati] Š12 C1 LP32
h
ũknuti pf (-em; -i, -ètę; hũknul, -ùXle; -en/ut)
1 <jũknuti> huknuti, oglasiti se kao sova
Sõva sàki čàs hũknę.
2 ispustiti topli dah, dahnuti Hũkni v rũXke,
zgriệj si pr̀stę. Hũkni, da vîdim j÷ l’ si pîl.
h
ūlèti ipf (hûlim; hûlel, -èle) <bidèti> strujiti
hladan zrak [vental. folo] S÷di sìm dà ti ně tù
ŏd vrậti hūlèle. {Tr. fuliti; R. fulit: puhati,
piriti}
h
ūlìti ipf na, (hûlim; -i, -ètę; hûlil, -ìle; hûlen;
-ejne) 1 huliti, vrijeñati, psovati Nậj na Bòga hūlìti!
2 - sę <hûde glēdèti> pokazivati
spremnost za svañu, mrko gledati pognute
glave Kràva sę hûli nậ tę, niẽʖsi sę v jûtre
prekrîžil, pàk vîdi vrậga. Bĩki sę ùliju priệ
nèg sę bŏdûX. {B. huliti se, nakriviti se; O.
hulit se: držati se licemjerno}
h
ùmi int zapovijed konju: makni nogu! miči se!
digni nogu! Hùmi riñận! {V. humi, dej nogu!;
G. ð. Šarga, humi!; P. L. Fu. Še. humi; ðe.
ðñ. hume; D. humina, na!: stoci da stane na
svoje mjesto!}
h
ùncut m (-a, -ŏv) vragolan, deran, zloćko,
obješenjak, nevaljalac, sitni prevarant
[mañ. huncut <ausnj. Hundsfutt: pasja
njuška] Zbìla si tî j÷n hùncut.
{G. K. huncut; ðñ. V. Vi. huncmut}
h
uncutarìja f (-ę, -) 1 pej vragolija, nestašluk,
psina [nj. Hundsfötterei} Naviệk sù mu
huncutarìję na mîsle. {ðñ. huncmutarija; K.
huncutarija: neštetna i nezlobna šala}
h
ùta
2 manguparija Na Pijãcu ję sà huncutarìja.
H
Hunić pr ( ù>nič, -ŏv, -îčka) [od sveslavenskog pridjeva jun: mlad] K60, B1,
Dumovec 7, Brestje 7, Sesv. Sela 3, LP78
(sl. Unić Tribunj 29, LP56)
h
û>ntati ipf (-am; -ajne) hunjkati, govoriti kroz
nos Nèkaj hûXnta àl ga nìš ne ràzmem.
{R. O. huntat; J. hunkati; V. huńkati; Gh.
unjkati: govoriti kroz nos}
h
ù>ntav adj <sl÷kav> hunjkav, govori kroz nos
Kî na nộs zgŏvãXrja ję ùXntav.
h
ù>ntave adv <sl÷kave> unjkavo, hunjkavo
ZgŏvãXrja ùXntave na nộs.
h
h
ù>ntavec m (-a, -ŏv); f ù>ntavka) <sl÷kavec>
unjkavac, hunjkavac HùXntavca ję mòči
razmèti a z b÷kavcem ję t÷že sę spŏmīnati. Na nộs gŏvòri ùXntavec
h
ùp int glasanje ptice pupavca Hùpec
pŏpiẽʖva: Hùp, hùp nõsi dr÷k na kùp!
h
ûpec m (-a, -ŏv) <lûpec, fûtač> pupavac
(Upupa epops) Smrdî kàk hûpec kî si v
gniẽʖzde sěrę. Kõga hûpec vkậni, bûX sę
pŏdrîstal (bûX ga nộs sřbel, bûX ĩmel ciẽʖle
lète kuntậr, ĩmel bu dûXgi nộs). Kukuvàča
pŏpiẽʖva hûpcu: kupûj, kupûj! Hûpec je
ŏdgŏvãXrja: BùXm, bùXm!
h
ùra f (-ę, hûrŏ, -) <hùja> žurba, hitnja Kàj
bejžîš, kãkva ję sàdX hùra?
h
urâ int poziv na juriš [nj. hurra; eng. hurrah]
Hurâ, dẽʚčki, sviệtlę kàpę dòle! (Tàk su
Cẽʚrci na tiệlŏvskem prŏščějnu nàvalili na
šašinòvečkę vatrŏgậscę.
h
usậr m (-ãXra, -ậrŏv) laki konjanik [mañ.
huszár] Napřčene sę držî kàk husậr.
h
ụsìti sę ipf (hûXsim; hũXsi, -ètę, hûXsil, -ìle)
<pr̀čiti sę> praviti se važnim Nậj sę hụsìti,
àm tę sę ne bŏjîm. {V. husiti se}
hùstiti/jùstiti ipf na, (-it; hûstim; hùsti; hùstil,
hûstila; -ščen; -ejne) huckati, huškati,
podbadati, poticati svañu Cũcka ję nà jnęga
hùstil. Nậj cũcka na bõXkca jùstiti! Cũcki sę
jùstiju: pùci ga! {V. G. ðñ. hustiti}
h
h
ùta f (-ę, hûtŏ, -; dem f ùtica -ę, hûtic)
kućica, koliba, drvenjara, bajta, baraka [nj.
Hütte] Živî v hùte. {Gh. V. huta; B. huta,
priprosta na polju hižica; V. Gh. hutica}
I i
i m glas i je zastupljen s 20,44% svih
i
samoglasnika, a fakultativno izgovara se
kratko izmeñu suglasničkih skupova s j
i
i
(grộb je, zělije, lîst je) Glas iẹ je zastupljen s
2,74% svih samoglasnika.
i konj 1 sastavni veznik i
2 part I kàj òXnda? I kàj jòš?
3 part za pitanje, čuñenje Ì? I, kàj sàdX?
4 skraćeni oblik G pl od oni (pisan s ih) Ìma
ih dviệ f÷lę.
ìber adv preko, više, nad, iznad [nj. über:
povrh] D÷j ìber čè hòčeš zlicitiệrati.
Îdi m nad Mậli ję zvậl bràta da ìdę jiệst
salãXmę: Ìdi ậmę! Ŏstậrel ję i õstal Îdi.
h
idû>č adv od îti < ŏděč> hodajući, idući IdûXč
pŏ sẽʚle, dŏbîš pŏ čẽʚle.
ìgda/igdậr adv ikada Bòle ìgda nèg nìgda.
Štè znậ j÷ l’ bu òn igdậr dòšel.
ìgde adv igdje, bilo gdje, ma gdje Ìgde ìli
nìgde. Õstal ję b÷z ìgde ìkŏga.
ĩge n (-a, -ŏv) <vagiệr> ždrepčanik, jarmac
[mañ. iga] Na Glamnìce velĩju vagiẽʖru ĩge.
{ð. Vi. higa; G. iga: rudo}
ĩgla f (-ę, ĩglŏ/ộ, îgli/igiệl/; dem f ìglica -ę, îglic;
adj ìglen -ěni; -a) igla Kî hòčę ìglu, hòčę i
kõnec (vkràsti). HõXda kak pŏ ĩgla. Šîva z
ìglicŏ. Ne vîdi iglěna vûva i n÷mrę navŏdìti.
iglìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 broš, ženski nakit
iglom priboden na prsa Kũpil ję diệkle liệpu
iglìcu. {Du. iglica}
2 igličast list crnogorice Z bòreka su ŏpàlę
iglìcę.
ĩgra f (-ę, -i) 1 igra, igranje Dẽca i pastĩri
znậju pùXne sèkačke ĩgri.
2 svirka, sviranje [nj. Spiel] KàdX Tŏmậš
ìgra tò ję prậva tamburậška ĩgra.
igrậč m (-ãXča, -ậčŏv) 1 igrač Falî j÷n igrậč.
2 svirač Tŏmìna ję bìl přvi igrậč, a Štefìna
ję kòntrŏval.
igrậčka f (-ę, -i) igračka Priệ su sę dèce
igrậčkę dòma dèlalę.
ìgrajne n (-a) 1 igra, igranje Nektẽʚri stàreši i
vučîju dècu igràti sę, a drùgi sę sřdiju, kuněju nîve ìgrajne i tìraju ih na kãkŏv põsel.
2 svirka, sviranje Sělski mužikãXši nę živîju
sàme ŏd ìgrajna nèg i ŏbdelậvaju z÷mlu.
igràti ipf na, ŏd, za, z, (îgrat; ìgram; îgral,
ìgrala, -àle; ìgran; ìgrajuč) 1 svirati MužikãXši ìgraju a gramafộn svìra.
2 - sę igrati se Dẽčke za ženìti a jòš sę z
decộ ìgra. {Vi. igrati; Hg. igrat: igrati; svirati}
ìha hâ int 1 oponašamje hrzanja konja
2 f fig <kŏjnẽʚtina> konjetina Ràjši i ìhaha
jèsti nèg glậdX trpèti.
ijẽʚʚden/ij÷n pron (ijẽʚna; ant nijẽʚʚden/nij÷n)
ijedan Dà ję bậr ijẽʚna kòkŏš òstala! Čè ję
jẽʚden (tvộrec ìli kùščer) nèk n÷ bu nijẽʚden!
Jẽʚden kàk nijẽʚden. Če ję j÷n nèk ně nij÷n!
Svậdiju sę (kậraju) dviệ bàbę a nijẽʚne niệ
jẽʚzik zarãščen.
îju jù int za izražavanje veselja Svàti jûčeju:
îju jù! Kàj ìdę i dõXjdę. Îju, jù! Vòjziju i nòsiju
i jòš im ŏstậja! (Jûču sŏkačìcę kàdX na
gŏstě jèle nòsiju)
ìkaj pron (ìčega/ìčesa) išta, bilo što, makar
što Bòle (ràjši) ìkaj nèg nìkaj. Dà ję tù bậr
ìčega, àl niệ bàš nìčega
ìkak adv bilokako, ikako kako god Ìkak ìli
nìkak. DõXjdi, čè ìkak mòreš.
ìkakŏv pron (ìkakvŏga) ikakav, ikakva Tò su
ràjši lûdi jèli nèg ìkakve měse.
ìkam adv ikamo, bilo kamo, kamo god N÷
znam jè l’ bi ìkam jòš ìšel.
Ìlek m ime dem, Ìlija m (-ę, -ŏ/em, -ŏv), Ilijậš
m 1 od biblijskog Ilija [lat. Elias <hebr.
'eliyyahu: Jahve je moj Bog]
2 Ìlija m torbar, torbonoša Pri Ìlije ję
najevtìnije.
i
ìl konj ili J÷ l’ sîn ìl čî? J÷ l’ kàj vìdel ìl kàj čùl?
Ìl ję bẽʚdast ìli mu nògę smrdîju? Ìli hìtati
179
bòbX v stiẽʖnu ìli t÷be gŏvŏrìti.
Ilijač pr (Ilijậč, -ã>čŏv, -ậčka) [pat. <Ilija] L 18
(svi!) LP18 sl. Ilijaš LP360
ilinščậk m (-ãXka, -ậkŏv) ilinštak, srpanj
Najv÷kšę vručĩnę sù v ilinščãXku.
ilŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) ilovača Tò zvrậči ilŏvàča
na Gašparěvke. (groblje).
imậjne/nije n (-a, -; dem n imã>jniče) <imiẽʖtek> imanje, posjed Ciẽʖle imậjne ję zěl z
rěndę. Ìma mậle imãXjniče.
Ìmbrek m ime dem, Ìmbra, Îmbrič, Ìmbrica,
Imbrìna, Mìrkec, Mìrke oblici imena Emerik, Mirko po sinu mañarskog kralja sv.
Stjepana [mañ. Emerik, Imre <nj. Emmerich; tal. Amerigo] Ìmbrica ję ĩmel špòt
Kậpec. Îmbrič Filipčìčŏv ję bìl mužikậš. I
nàš Imbrìna ìma ràdX imbrînu.
imbrĩna f (-ę, -în) <krậlevina> sorta prigorskog grožña i vina Imbrĩna ję dộbre fĩne i
mĩrne vĩne kàk i Ìmbreki. Imbrînę ìma
zęlěnę nàbitę grõzdę ìli črlěnę riẽʖtkę dišěčę.
[kašinski vinogradi se spominju 1201. u
povelji kralja Emerika, Imre po njem je
imbrina ili kraljevina] {Šu. imbrina}
ìme n (ìmena, iměn) ime V ìme kr̀sta dŏ
mậlŏga pr̀sta! (Velî sę kàdX sę pĩję vĩne zX
kûpic i napîja) Kàj v žěnske rũXka ìme
miệjna? (Kònŏplę miệjnaju ìme v stùXpe:
kùXdela, na tr̀lice i gr÷benu: pòvesme i
turjàča, na pr÷slice ìli kŏlòvretu: nîti, na
mahàlu: pr÷dene pr÷ñę, na rạzbòju: plãXtne
i v rûXka šviệlę: rùXbača ìl gàčę.) ¤ Zmlậtil ga
na mřtve ìme. Jako ga je pretukao; vû te
ìme zato; imèti ìme biti poznat i cijenjen.
imejnàča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) imenjakinja Jậlža
niẽʖma v sẽʚle imejnàčę.
imejnậk m (-ãXka, -ậkŏv) imenjak Ivìči i Štefìči
ìmaju najvìše imejnậkŏv.
imèti ipf (ìmam; ìmaj/îmeč, ìmajtę/èčtę/imètę,
îmel, -iệla, -èle) imati, posjedovati Ìmeč tî
kàj hòčeš, m÷ne tvẽʚga niệ triệba. Imiệla
sem s÷ga dòsti.
imiẽʖʖtek m (-a, -ŏv) <imậjne> imetak, imovina
Ciẽʖli svộj imiẽʖtek ję zatrậjal.
inñemiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) 1 <miệrnik> mjernik, geodet [fr. ingenieur <lat. ingeniare:
nacrtati] Třsije ję inñemiẽʖr premèril.
2 inženjer Škộla sę za inñemiẽʖra.
ìstina
înŏš m (-a, -ŏv) sluga, paž, lakaj [mañ. inas]
Gròf ję ĩmel înŏša. {V. inoš; G. inaš}
ìntereš m (-a, -ŏv) <kàmati> kamate, dobitak
[lat. interest] Dậval ję pènezę pŏd ìntereš.
{V. intereš; G. (h)intereš: zlopamtilo}
iŏnàk adv ionako, svejedno Iŏnàk zX tòga ně
nìš. Iŏnàk bûX kàk bûX. {I. iunak}
ìpak adv ipak, napokon Õna ga ìpak
nagŏvòrila. Ìpak si i tî dòšel.
iskàti ipf na, ŏb, pŏ, pre, (îskat; ìščem/kam;
îšči, -ètę; îskal, ìskala, -àle; -ìskan; -ajne)
1 tražiti Mî smę jậgari i ìščemę zverînę. ¤
Z rukàmi dạvàti, z nŏgàmi iskàti. Nậj vrậga
iskàti, òn i sậm dõXjdę. Ìščę a mòli Bòga dà
ne nậjdę. nije mu stalo; tù niẽʖmaš kàj iskàti
tu ti nije mjesto;
2 prositi, zahtijevati Štè kàj ìščę tò i dŏbî.
(Dòbil ję bậtin). tî îščeš bãXtin ne ljuti me!
îskra f (-ę, -i; dem f îskrica -ę, -) iskra Če
îskrę jậke skậčeju z jõgna, bûX dòšel nèšte
strậjnski. S kresìlem sę krěsal krès kàmen
i ìskrica skòči na gûbu i pūvàle sę dà gŏrî
i vûžgę šušměrije.
ìskriti sę ipf (îskrim; ìskri; -il, îskrila; -ejne)
izbacivati iskre Če vùdriš s krèskàmenem
pŏ krèskàmenu, îskri sę (îskrę fřcaju).
ìsŏd> m (-a, -ŏv) istok, ishod SûXnce ję bĩle na
ìshŏde, kàdX smę sę zbùdili.
I
Isomec pr ( sõ>mec, -ŏv, -ìca) samo B18 i pr
r uz Šarec B2 i Š8. [<Isodor, Iso] sl. Somek
LP146
ìspŏd> prep <spŏd> ispod s G Tù i v÷da võda
zvîra ìspŏdX brèga.
îste adv isto, jednako Ìste tàk kàk i jậ.
Nęgvòga kõjna ję zěl, a svẽʚga îste takvòga
pŏdvřgel. Tò ti ję jẽʚne te îste.
îsti adj 1 isti, istovjetan Štè nè pŏgŏdî kàdX
kậla dřva drùgi pûXt v îsti zậsek, n÷mu jòš
kûrc rậstę.
2 jednak, vrlo sličan Tè diẽʖte ję îsti (ciẽʖli
žîvi) jõtec.
ìstina f (-ę, îstin) 1 istina Tò ję zbìla prậva
ìstina, da kŏmậrec tẽʚri pŏpiẽʖva ne grĩzę
(dŏk pŏpiẽʖva). Sàka šãXla pộl ìstinę. Kàj ję
ìstina, ìstina ję. Zaista je tako.
2 part <pràv> doista Ìstina, i jậ sậm sem
ìšel glějet. □ žîva - anegdota, duhovita
zgoda iz života Čè sę ŏ nèčem pripŏviệda
ìstŏk
kàj su sàmi ìli drùgi vìdli i dŏžīvèli tòmu sę
velî žĩva ìstina.
ìstŏk m (-a) <ìshŏdX> istok Najvìšeše cěrske
mèste ję pòle Br̀de na ìstŏke ŏdX Cẽʚrija
spràm Svẽʚtŏmu Martìnu.
ĩstŏm adv <tèkar, stòprem, jědva> tek Kàm
mậm bejžîš, àm si ĩstŏm dòšel?. {V. istom}
Ìsus m (-a; dem m Ìsusek) 1 Isus [Isus <gr.
Iesoú, ar. Issa; Jezuš <mañ. Jézus <lat.
Iesus kao i svi kršćani zapadne Europe i svi
katolički Slaveni osim štokavskih Hrvata]
Stàreši lûdi su gŏvŏrìli Jèzuš, Jèzušek.
2 nad Klěl ję Ìsusa i špicnãXmet mù ję Ìsus
a i něgve màtere su r÷kli Ìsusŏva màter.
ĩšče adv arh još Prič÷kaj mę ĩšče màle.
ìšte/ìšti pron (ìkŏga) itko, makar tko J÷ l’ tò
ìšte vìdel? Ję l’ zậ te ìšte jòš znậ? J÷ l’ ìkŏga
zậ mę brìga?
itekàk adv posebno, naročito Tò mi ję itekàk
vậžne. {V. ðñ. itekak}
itekãkŏv adj (-ãkva) poseban, naročit Nàšel
ję òn itekãkvu diệklu. {V. itekakof}
itẽʚʚri pron (-òga) ikoji, barem jedan Bîlę su
vèlikę glòbę, čè finànc nàšel it÷ri kòren
duvãXna. J÷ l’ itẽʚri dòšel? Niệ.
îti ipf na, ŏb, ŏt, raz, z, (ìdem; ìdi, -ètę/îtę; ìšel;
idû>č; odrečni oblici: nẽʚjdem; nẽʚjdi, -ètę; niệ
ìšel) 1 Îdę kàk mûva b÷z glãXvę. Ìdę kàk pŏ
lộju. Ìdę sàme dà mu rìt vîdi pũXta. Pòp na
kràju mèšę velî: Îtę měsa jèst! Nẽʚjdi
nìkam, kàj buš tù. Če kàj nẽʚjdę za jnìm, òn
si sậm zèmę. Prěla ję čàk i idûXč na pàšu i zX
pàšę. {Vr. iti}
2 govoriti, glasati sẹ Õna ję fùrt ìšla: Nậjtę
tò dèlati! GòlubX ìdę: gù gù.
¤ ìdę ìdę dŏk ne stậnę nije tako loše;
ĩva f (-ę, -; adj ìvŏv/ĩvin) grmolika šibljasta
vrba (Salix caprea) pj Velî ĩva da niệ nìš
krîva. Ìvŏve prûXtje ję za plột pl÷sti. Ĩvini
mìceki su liẽʖpi žũXti.
j
ivã> nčica f (-ę, -) <ivậjnska rûXža> ivančica
(Chrisanthemum Leucanthemum) IvãXjnčicę
sę na ivậjnske nãXvečerje tîčeju vu vũXtlejnkę
na hîže za sàkŏga žìvŏga i mřtvŏga
dŏmãXra.
Ivàjne n (-a, -ậjn) blagdan sv. Ivana (24.
lipnja) Ŏ Ivàjnu letîju sviệtli kûkci.
ivậjnski adj ivanjski Ivậjnski dậni i màrtinskę
180
nòči zèmeju kõjnem mòči. □ -a rû>ža
j
<ivậ nčica> cvijet ivančica (Chrisanthemum
leucanthemum)
Ivančan pr (Ivàjnčan, -ŏv, -ka) [etn. od
Ivanić Grad ili sl.; pat. <Ivan] C2, relikt B uz
Šikuten-Ivančan E660
Ivanja Reka top (Ivàjna Riẽʖʖka f Ivàjne
Riẽʖʖčan, Ivàjne Riẽʖʖčica, ivàjne riệčki)
selo 331 st. (1948) i 854 (1991)
Ìvek m ime dem (-a, V Îvek/Īvêk) Îvan, Ìva,
(-ę, V Îve/Īvô, Îvŏ/Ìvem), Ivčiệr, Ìvke, Ìvkec.
Ivàca, Îvač, Ivã>dija, Ivậk, Ivã>nec, Ivĩnec,
Ìvec, Ìveta, Îvič, Ìvica, Ivìna, Vànč, Žìva
biblijskog porijekla [gr. Ioánnes <hebr.
Yehohanan: Jahve je milostiv, Bog daj] Ìvek
sę plậčę, põsral sę v gàčę. Svẽʚti Îvan svetî
(blagŏslậvla) vĩne. Pìjan kàk svẽʚti Îvan. pj
Rûška, jàbuka i slìva m÷nę vòli Ìva a ja Ìvę
něču str̀pam ga vu vrèču. Àlaj Îvo, br̀kŏvi ti
črni dèder si ję bečậrski zavrni! Drùga dẽca
ìdu spật, Ìvek îdę gàčę prật. Ìva glìva rìt
pišìva, glãXvu vẽʚžę rìt natěžę. V gràbu skòči
rìt namòči. Ìveta ję Krâjnec, Îvač ję š
Črèčana, a Vànč z Meñìmŏrja.
ìver m (-a, -ŏv) 1 iver, odsječeni komad drva.
Stàricę ję fřknul j÷n ìver v kŏšãXru. Pòzna
sàke driệve, če vîdi ìver. Ìver m top K
2 dio parcele zemljišta Ciẽʖli gộrni Ìver na
Gòspŏdskem pòlu ję sĩrkem pŏsèjal.
Ìvkica f ime dem Îvka f (-ę, -i) oblik imena
Ivana Vù cěrske fàre niệ Ivànę, a bîla ję
dŏs÷lena Ìvka.
ìvraga/ìvragu adv mnogo Lètes ję bîlę v
Pŏdộlnice ìvraga vrgậjnŏv. {ðñ. ivraga}
izabẽla f (-ę, -i) nazivi za više sorata mirisava
grožña od direktno rodeće loze i vina [fr.
isabelle: blijedožut; šp. Isabel: Elizabeta] V
třsju ìmam črnę, črlẽʚnę i žũXtę izabẽlę. Ŏd
črnę izabẽlę sę ŏstậvlaju na lùXcne grõzdi
za zŏbàti v zĩme. {ðñ. lizabela, lizibela}
Izbìla adv <zbìla, zbìlam> zbilja, zaista Izbìla
dòšel, kàk ję r÷kel. {ð. izbila}
i
žã>men m (-èna, -ŏv) ispit iz vjeronauka
[lat. examen] Priệ viẽʖjnčajna mlãXdenci ìdu k
põpu na ižãXmen. KàdX sę Štẽfič žẽʚnil, òXnda
ję priệ n÷ga na žãXmen k põpu ìšel purận.
{Du. ižamen; M. Ko. egžamen; Ja.
jegžamen; K. zamen}
J j
j m glas j čini 6,50% svih suglasnika
Najučestaliji je fakultativno izgovarani glas
j
j
j
kao õtec, vŏ zìti (svi = 415).
m
jậ pron (m÷nę/mę, m÷ne/mi, měnŏ /m
m
m
m
m
m
dè nŏ /diệ nŏ /dèmlŏ /diệmlŏ ) ja Jậ
sem jậ, òn ję òn a tî si stậri kòjn. PreslàbX si
dà bi m÷nę tũXkel. Tù mę bŏlî. Ìšel ję pred
měnŏm. N÷mreš sę tî z měnŏ mèriti. Dòšel
m
m
ję skùp z dènŏ . Ìšel ję z diệnŏ pèšica.
m
d
m
Dòšli su skùp z dèmnŏ . Na diệmnŏ niệ
d
nìkŏga nèg sàme drãXgi Bộg. Tò ję bĩle pŏ
d
diệmnŏ (pŏ iệmlŏ) na zẽʚmle. Ìšla ję čas
prediệmnŏ (prediệmlŏ) čas za diệmnŏ ¤
nậj tî m÷ne ne vjerujem ti; jậ t÷be, tî m÷ne
usluga za uslugu {Markuševec: z menu;
Remetinec: z menum; Miroševec: zdiemnu; Posavski Bregi: zdemnu Čučerje: z
diemlu; Markuševečki Popovec: z denum}
jàbučica/jàbukica f (-ę, -) 1 dem jàbuka
jabučica PõjeñX si jàbučicu.
2 <jàbučica dîvja> biljka vučja jabučica
(Aristolochia clematitis) Jàbučicu dîvlu ìli
jàbučnicu ne jiệju nì kràvę nì svînę.
3 plod krumpira Krampiẹròvę zelěnę
jàbučicę kě zrastûX na cìme niẽʖsu za jèsti.
□ Jadànŏva - ispupčena hrskavica na
grkljanu Ìma vèliku jàbučicu kàk klûn na
vrậtu.
jàbučni adj jabučni Jàbučni jõcet ję dòber za
zdrậvje.
jàbučnica f (-ę, -) 1 <dîvja jàbučica> poljski
korov vučja jabučica (Aristolochia clematitis) Dîvja jàbučnica ję dràč kî rãXstę pŏ
pòle a blậge ga ne jiệ.
2 kolač od jabuka, jabučnjača Sp÷kla sem
jàbučnicu.
3 sok od jabuka, jabukovača
jàbuka f (-ę, jậbuk; adj jàbukŏv/jàbukin)
1 voćka jabuka (Malus pumilla v domestica) Vèter ję jàbuku pretřgel. 2 voćni jezgri-
čavi plod Jàbukę smę òbrali i pòbrali.
3 dio crkvenog tornja ispod križa Jàbuku
na cĩrkve svẽʚtŏga Martìna su znộva pŏfậrbali. □ dîvja/la - šumsko drvo (Malus
silvestris) Dîvlę jàbukę sę ciệpiju. ¤ diẽʖklica črlẽʚna kàk jàbuka lijepa i zdrava. Jàbukŏve driệve ję křke. Jàbukin cviệt ję õtpal.
jabukŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) rakija od jabuka
Z dộbre jậbuk sę mòrę sp÷či dõbra
jabukŏvàča ràkija.
jàbukŏvina f (-ę, -) jabukovo drvo
Jàbukŏvina ję liệpe črlěne driệve.
jạčìti sę ipf dvŏ, ŏ, trŏ, v, (jậčim; -i, -ètę; jậčil,
-ìle; jậčen; jãčejne) jačati Sèkli su driệve
v šùmę i nŏsìli na plẽʚče dimộm i tàk sę
jậčili i dvậput grèli.
jačmějnka f (-ę, -i) sorta krušaka i jabuka
Jačmějnkę su zrèlę kàdX sę jãčmen žèjnę.
{Šu. jačmenka}
jãčmen m (-÷na, -ěnŏv) ječam Jãčmen ìma
jậke jõštre resîjne. Hòjdi Mãre, vu tàj jãčmen, v÷č ję vriệme dà tę nàčmem.
{T. G. Gh. Še. jačmen}
jačmẽʚʚnec m (-a, -ŏv) ječmenac, upala očnoga kapka KàdX jiệš i ne pŏnûXdiš nesẽʚču
žẽʚnu, mòrę ti dàti jačmẽʚnec àk sę ščèknę
za rìt. {G. jačmenec}
jačměni adj ječmeni Dậl ję napràviti jačměnę kàšę i mlèti jačm÷na za jačměnę
žgãncę. {G. jačmeni; Gh. jačmen}
jačmenìšče n (-a, -îšč) ječmenište, polje
gdje je bio ječam Na jačmenìšču smę
pŏsèjali rèpu kruglìcu.
jậd> m (-a, -ŏv; adj jàden, jãdna, jàdneši;
pre-) jad, gnjev; patnja, bijeda Plàkal sę ŏd
srậma i jậda. Nažîla sę tậ jậda. Jậke ję
jàden, mrla mu ję žẽʚna.
jàdati/jạdàti sę ipf z, (jậdam; -al, -àle;
jậdan; jãdajne) jadikovati, žaliti se Naviệk
sę jậda sàkŏmu kõga vîdi. Prìvčil sem sę
na n÷gve jậdajne.
Jàdek
Jàdek m ime dem Jãdan m (-àna, -ãXnŏv),
Àdam, Jadaniệr, po biblijskom praocu
a
[hebr. 'adham: čovjek: < dhamah: zemlja,
Zemljani] Jãdan i Èva v zàpečke pŏpiẽʖva,
Èva zapûši, Jãdan sę zrûši. Bròjilica:
Jàdan, pàdan, strìčke, rìčke, gnìla, glãXva,
kũkec, pẽzdec! (i pẽzdec ìdę vận)
{V. Adam i Eva na krovu popeva, Adam
zapuši, Eva se zruši}
jạdìti ipf dŏ, raz, (jậdim; jãXdi, -ètę; jậdil, -ìle;
jậñen) 1 ljutiti, srditi, zalostiti Nậj ga jạdìti,
àm ti niệ nìš krîv. Nậj màter jạdìti! 2 - sę
ljutiti se, uzrujavati se, jako se žalostiti
A zậkaj da sę jậ jậdim a n÷mrem si nìš
pŏmòči.
jàdne adv tužno, zdvojno Izbìla jàdne zgledî
i n÷ bu ga dùXge.
jadŏvàča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) □ kàča - 1 svaka
otrovna zmija Kàča jadŏvàča sę n÷smę
mŏrìti.
2 riñovka (Vipera berus) Najŏtròvneša ję
kàča jadŏvàča.
¤ Tè bi i kàču jadŏvàču v jòke zj÷bel. (Tàk
ję ŏbzòjen i jeběžliv.)
jadŏvîti adv otrovan Kàča tî jadŏvîta!
{V. jadoviti: otrovan}
jậgar m (-a, -ŏv) lovac [nj. Jäger] Dîvli bĩcke
letî mej nògę i jậgaru jậjca ŏdgrîzę kàk ję i
bậnu Mikùle Zrînskŏmu.
Jagatić pr (Jàgatič/Jàgetič, -ŏv, -îčka)
[mat. <Jagata] Š5, Ž103, E380
Jàgica f ime dem Jàga f (-ę, Jậgŏ), Jagãta,
Jagèna, Jagùša od svetačkog Agata
[gr. agathós: dobar, Dobrila] Jāgô,
dimộm! Jãge, dŏněsi mu pộl lìtra.
jãgli m pl t (jậgel/jậglŏv, jậgli) kaša kukuruzna od krupice, krupno samljet kukuruz
[tur. jagly: cicvara] Jèli su jàglę z òcvirki.
{Tr. jagle; H. jagli: prosena kaša; Gh. jagli:
žuto proso; Te. jaglin: oljušteno zrno prosa
ili ječma}
jàgma f (-ę, jậgmŏ, -i) navala, otimanje, žurba [tur. yagma] Nastậla ję jàgma i sàme
kàj sę niẽʖsu pŏtûXkli. ¤ na -u naglo Na
jàgmu su razgràbili. {J. jagma}
jàgmiti sę ipf pŏ, raz, (-im; jãgmi, -ètę; jàgmil, jậgmila) grabiti se, otimati se za što
Bîla ję liẽʖpa diệkla i dẽʚčki su sę jàgmili zậ
182
jnu. {Du. jagmiti se}
jagnẽʚʚda f (-ę, -; adj jagn÷dŏv) drvo crna
topola, jagnjed (Populus nigra) I jagnẽʚdę
su ŏpsiẹkàli za kõXlije kàk i vrbę i mùrvę.
{Šu. jagnjeda; H. Du. jagnjed; Gh. jagnjad;
V. jegńet} Jagn÷dŏv kõlec ję dòber za třsje
kàk i vr̀bŏv.
jagn÷dŏvina f (-ę, -) drvo crne topole
Z jagn÷dŏvinę Cìgani diệlaju kŏrîta.X
jàgŏda f (-ę, jậgŏdX) 1 divlja jagoda (Fragaria vesca) Jàgŏda ìma lîstę na trî pẽʚra kàk
i d÷tela.
2 jagodin plod Jàgŏdę pastĩri berěju i jiệju
zamòtanę v brèzŏv ìli bùkŏv lîst. Jàgŏdę
sę natîču (navậñaju) na sît ìli trãXvu i diệla
viẽʖnec.
3 boba grožña i bobičastog voća Vòlŏvina
ìma debělę jàgŏdę a delavậr drộmlę.
□ ciẽʖʖplena - vrtna jagoda Ciẽʖplenę jàgŏdę
ne dišîju tak liệpe kak šûmskę. Jàgŏda f
ime krave
jàgŏdica f (-ę, -) dem jàgŏda 1 mala jagoda,
mala bobica voća i grožña.
2 izbočina na licu Dà sę smêję vìdiju je sę
jàmicę pŏd jàgŏdicami na ŏbrậzu.
3 <blazìnica> obli vrh prsta, jastučac
Kŏšarậčę bŏlîju jàgŏdicę na přste.
Jaguštìnŏve/Jaguštīnòve n (-a, -ŏv) blagdan Sv. Augustina (28. kolovoza) Blìzu ję
Jaguštìnŏve.
jàhati ipf dŏ, ŏd, pre, v, za, z, (-at; jậham;
jàhal, jậhala; -an; -ajne) <jàšiti> 1 jahati
Jậha bẽlca.
2 fig voditi ljubav Kûdi kõjna a niệ ga
jậhala. {Ke. jahati}
jãjce n (-a, jãXjec, jậjci/mî; dem n jàjčece -a,
-ŏv/jậjčec) 1 jaje V jeniệm sudîču dvõje
vĩne? (Jãjce). Zõvę tę kùma pŏ jãjce. Velî
sę det÷tu kàdX čûję da štè přdnę. Jèčtę
kûm, dŏk su jậjca tõpla. Bòrmeš n÷ bum
jèl kàdX mi sę jậjca ŏhladĩju. Jàgica sę sřdila
na svẽʚga mûXža Blậža paprikậša da sělskem žẽʚnam nòsi jậjca. Sejnàti jậjca znậči
lậžX i griệj (svàña). ¤ Ìdę kàk pŏ jậjca. Ide
oprezno. Sp÷kla sem ti dvậ jàjčeca.
2 <k÷sa> muška spolna žlijezda, muda,
testisi Čè tę jậjca srbĩju, nèšte ti pùXnicu
jěbę. ¤ KàdX vrậg niẽʖma põsla, ìdę si jãXjec
183
vậgat. Za jậjca ga ŏbèsiti. Načinio je veliku
grešku. JãXjca č÷šę. Ljenčari.
{P. jejce; ð. jajčece; P. jajca: testisi}
jajčậr m (-ãXra, -ậrŏv) kupac jaja Jajčậri su pŏ
sẽʚle jậjca kupūvàli.
j j
j j
j
à nñel/ à ngel/j÷ ngel m (-a, -ŏv) 1 anñeo
[mañ. angyal <lat. angelus <gr. ággelos:
božji glasnik] Sàki čõvek ìma svẽʚga ànñela čuvãXra. ¤ ànñeli bi ga jèli vrlo je ukusno
jelo; ŏtìšel ję mej àjnñelę umro je.
J j
2 à ngel m nad Štefìna ję klěl àjngela i tò
mu ję bîl špicnãXmet.
j j
j j
à nñelek/ a ngelek m (-a, -ŏv) dem
jàjnñel/jàjngel anñelak, anñelčić Sàke
diẽʖte ìma svẽʚga àjnñeleka kî ga čûva.
j j
j j
j
a nñělski/ a ngělski/je ngělski adj anñelski
Dŏ jajnñělskę nedèlę (drùga pŏ Vèlike
Mèše) n÷ smę žẽʚna kậ imiệla mřtve diẽʖte
a niệ kr̀ščene, zŏbàti grõXzdija nì jèsti liẽʖšnakę, dà je diẽʖte nẽʚ bi dòbile grõXzdija i
liẽʖšnakŏv kàdX ga jàjngeli delîju.
□ - pû>t <Bộže mrậviče> Kumovska slama,
Mliječna staza, rub Galaktike Liệpe sę vìdi
Jajngělski pûXt.
j
jã> nec m (-a, -ŏv; dem m jàjnček) janje;
janjčić JãXjnca su p÷kli. Mòrę ciẽʖlŏga jãXnca
pŏjèsti. Zlẽʚgli su sę jàjnčeki.
jajnětina/jàjnetina f (-ę, -) janjetina Prì nas
sę màle jiệla jajnětina.
jàjniti sę ipf ŏ, (-it; jậjnim; jàjni, -ètę; jàjnila;
-ejne) janjiti se, leći janje Õvcę su sę jàjnilę
na pàše.
Jàjnkec m (-a, -ŏv) dem Jàjnke m (-a, -ŏv)
Jãjnkič m oblici imena Janko [sthrv. Joan
<gr. Joannes: Ivan] Najmlàjši Jàjnke ję v
cěrske fàre kr̀ščen 1911. lèta i pòkle nij÷n
vìše. Jàjnkec sę zîblę bèzX gậč. Jậnu Stublìčŏvu kậ ję nòsila mùXšku òpravu su zvậli
Jàjnke.
jậk adj (jàkši; pre-) jak, snažan Jàjnkič ję
jậk, a Jàjnke jàkši. ¤ JãXk ję kàk mẽʚdvedX.
JãXki kàk bîk a bẽʚdast kàk trî. ¤ Jàkši ję
piẽʖvec nèg kòkŏš. Muž ima više prava.
jậke adv (jàkše; pre-) 1 snažno, čvrsto Dr̀ži
sę jậke, da ne ŏpậneš.
2 veoma, vrlo, obilno Tòmek ję jậke dòber
dijậk. Betẽʚžna ję i jậke slàba. DèžXñX jậke
curî. Gr̀ga ję jậke màle ìšel v cĩrkvu. Òn ję
jã>lša
niệ štèl zěti, kàdX ję bîla jậke grda.
jãklin m (-ìna, -înŏv) starinski ženski kaput,
haljetak [nj. Jacke] Bràt mi ję jãklin kũpil.
{Du. jakln; B. jakec; V. jakn; Gh. janklj}
Jàkŏpek m ime dem Jàkŏp, Jakŏpìna,
Jakŏpận, Jakŏpậš od biblijskog Jakob,
Jakov [lat. Iacobus <gr. Iakobos <hebr.
ya'qobh: koga Bog štiti; ili Jaakobh: Jahvina peta; tur. Yakub] Jàkŏp nòsi nà kup.
Jakopic pr r (Jakŏpîc, -ĩcŏv, -îčka) Š0 uz
Granña [pat. <Jakop kao i Jakopec te
štokavski Jakopić] E100 Vrbovec
Jàkŏpŏve n blagdan sv. Jakova Jàkŏp
(25. VII.) pậli a Jậna (26. VII.) žậri.
Jakŏpõ>včica f top B
jã>kŏst f (-i; -ju, -i, -mi) snaga, moć Põsli sę
v družìne delîju pŏ stàrŏsti i jãXkŏsti. Pŏterî
tę bõXža jãXkŏst i sę cìrkvene kamiệjnije!
(kletva)
jậl m (jãXla, jậlŏv; adj jã>len jàlneši) zavist,
pakost, zloba [mañ. ál; tur. yalan] Prì nas ję
pùXne jậla. Pŏzelěnel ję ŏd jậla. Ŏd jậla bu
cřkel. Dà nèkaj jiệš pùk ti pres÷nę v pŏrižậku, nèšte tì ję jãXlen. Bòle dà su ti jãXlni,
nèg dà tę žậleju.
h
j
aldŏmậš m (-ãXša, -ậšŏv) < aldŏmậš> proslava završetka posla, likovo [mañ. áldomás <tur. aldim: kupio sam] Põsel ję
gõtŏv, spriẽʖmi jaldŏmậš. {T. jaldamaš}
jã>lne adv (jàlneše; pre-) zavidno, zlobno
ŎdòXnda su ga jãXlne glēdèli.
jàlŏv adj 1 neplodan N÷ smę sę rèzati
mladìcę jậbuk i rùšek za ciệpiti ŏd zemlě,
bĩli bi ciệpi jàlŏvi. ¤ Òn bi i ŏd jàlŏvę telìcę
mliẽʖka nadõjil. (Ŏd s÷ga znậ zliệči kòrist).
2 bezvrijedan Jàlŏve ję tò dèle.
jàlŏve adv bez uspjeha, neplodno,
beskorisno Tò stę jàlŏve dèlali.
jàlŏvina f (-ę, -) jalovo blago Jàlŏvina jiệ
gòrše siệne, slàmu i kukurĩznicu.
jalộvka f (-ę, -i) 1 jalovica Kràvę jalộvkę sę
ne splatî hrạnìti priệk zîmę
2 jalova mladica na trsu ili voćki Jalộvkę v
třsju sę mộraju ŏptrgạvàti.
jã>lša f (-ę, -i; dem f jã>lšica -ę, -; adj jàlšŏv/jã>lšin) joha; jošić (Alnus incana) Ŏd
jãXlšę su dõbri prõsci. Jàlšŏve driệve ję
črlěne. {T. M. V. jalša; G. jalsa}
i
jalšěv je
i
jalšěv je n zb (-a) <jalšĩna> jošje, jošik,
drveće johe Vù tem jãXrku VùXtiščaku ję
nègda stậla võda i rậsle gûXste jalšěvje dè
su sę gniẹzdìlę dîvję ràcę.
i
jalšĩna f (-ę, -în) <jalšěv je> jošik Sèkli su
kõXlje v jalšîne. KàdX smę mî pr÷šli priệk
Drînę i pr÷šli priệk nèkakvę jalšînę, kõjni
su tù ŏstàli.
jàlšŏvina f (-ę, -) johovina, johovo drvo Z
jàlšŏvinę diệla prõscę za plột.
Jậlžica f (-ę, -) dem Jậlža f (-ę) Jalžabẽta,
Jậlña, Jậlñica, oblici imena Elizabeta [po
sv. Elizabeta Ugarska kći kralja Andrije II.
<lat. Elisabeth <gr. Elisabet <hebr. 'Elišeba, majka Ivana Krstitelja] Jậlžica ìdę v
škộlu. Štèfek ję stậru Jậlžu venộgval na
nậjžu. Z Jậlñŏ sę n÷mreš spŏmīnàti.
Jậlñica ję liẽʖpa diẽʖklica.
jàma f (-ę, jậmŏ, -) dolina, rupa, ponor Č÷ga
nì Bộg niệ mògel stvŏrìti? (jàmę bèzX brèga) Kî pŏd drùgem jàmu kòpa, sậm vû jnu
ŏpậnę.
2 grob Jęnòga v jàmu, drùgŏga v slàmu.
(Dŏvìca ję mậm drùgŏga nàšla.) Če dužnîk mẽrnę, dûXga nę pŏněsę v jàmu.
jậmar m (-a, -ŏv) <grŏbậr> grobar Mậrtek ję
bìl cěrski jậmar. {ð. jamar}
Jambrečina pr (Jambrečìna, -ŏv, -înka)
[pat. <Jambrek od Ambroz] C2, Jakšinec
(Donja Stubica) 37 E50
Jậmbrek m ime dem Ambrộz> [ime po sv.
Ambroziju, crkveni otac, zaštitnik pčelara
<lat. Ambrosius <gr. ambrósios: besmrtan
božanski] Velĩju dà ję Matîje GûXpcu bĩle
zapràv ìme AmbrộzX ìliti Jậmbrek.
jambrelậr m (-ãXra, -ậrŏv) kišobranar
Jambrelậr jambriẽʖlę pŏprậvla.
j
j
ambriẽʖʖla f (-ę, -i/-iệl; ambriẽʖʖle n -a, -)
kišobran [tal. ombrello; fr. ombrelle: suncobran] Dà ję kùpica bậr šìrŏka kàk
jambriẽʖla a vìsŏka kàk telegràf štậjnga.
DèžXñX ję pòčel a niệ jambriẽʖla.
{V. ambrela; S. hambrela}
j
ambrelậr m (-ãXra, -ậrŏv) popravljač
kišobrana Nègda su pŏ sẽʚle ŏjdìli
jambrelãXri m÷štri kî su jambriẽʖlę
pŏprạvlàli.
j
ambriẽʖʖlica f (-ę, -iệlic) dem jambriẽʖla Kũpila
184
sem diẽʖklice šãXru jambriẽʖlicu. Glìva frậjlica
zgledî kàk jambriẽʖlica.
jàmica f (-ę, jậmic; dem f jamîčka -ę, -i) dem
jàma 1 mala jama, rupica Zaramnàli smę
jàmicę pŏ pũXtu. Mìla mõja màmica kàk ti ję
črna i mõkra jàmica! (Nariệkala ję čěr na
sprēvòde)
2 udubina na nasmijanom licu Nektẽʚri lûdi
ìmaju na lîca jàmicę kàdX sę smejûX.
3 iskopana udubina za sadnju krumpira
Měči krampiệr v jàmicę.
jamîčati ipf pŏ, z, (-at; -am; -an; -ajne)
<jamìčuvati> praviti jamice, saditi pod
motiku Jamîčali smę i pòsadili krampiệr.
{Vi. jamičati; D. jamičat; Du. jamkat}
jamìčuvati ipf (-jem; -ajne) <jamîčati> saditi
pod motiku Jamìčuvali smę za krampiệr.
{ð. jamičuvati}
jamràti/jậmrati ipf (jàmram/jậmram; jãmral/jậmral, jàmrala, -àle; jàmrajne/jậmrajne) jadikovati, tužiti se, kukati,
prigovarati [nj. jammern] SàdX ti ne kŏrìsti
jamràti. Jàmra kàk bõXgec za pĩzdu. V jûtre
čerčìca ne jậmra, nèg v÷sela pŏpiẽʖva.
{V. jamrati, jambrati: rogoboriti, predbacivati; D. Du. P. jamrat}
Janeš pr (Jã>neš, -ŏv, -ica) [pat. <svetačkog
imena <mañ. Janos: Ivan, Janko] C0 E810
Îvan JãXneš ję bìl pòp v Cẽʚrju vu fậrne cĩrkve svẽʚtŏga Jậnŏša. JãXneš ję 1936. dŏtřgel lùXkne a 8. 5. 1945. lèta spậsil 25
Cẽʚrcŏv v Sàlaričŏvem štãXgle dà ih ŠvãXbi ne
pŏstriẽʖlaju za jenòga strelẽʚnŏga ŠvãXbu a
JãXneša ję nègde v šùme nèkulike dận
pòkle strèlil v nõči, velîju, nègdašni nẽʚgŏv
slùga Lòjzek partizận.
Jậnica f ime dem Jậna (-ę, V Jâne/Jānô, -ŏ)
Jànek, Jã>neka, Janèna, Jànica, Jãnič,
Jànička, Janîčka, Janùša, Ànka, Ànkica
oblici od Ana [širenog od 16. stoljeća štovanjem Bogorodičine majke <mañ. Anna
<hebr. Hanna: milosna, sl. nar. Mila] Jàkŏp
pậli (25. VII.), Jậna žậri (26. VII.). Bròjilica:
Ànka bànka, slàvija, jàbuka ję vận!
pj Jậ bi j÷bel Jậnu àl ne mòrem nậ jnu.
Jàjnke Janîčku priệl ję za pìčku
Jậnŏš m (-a, -ŏv) <Jậnŏšŏve> blagdan sv.
Ivana evanñelista 27. prosinca patrona
185
cerske crkve [mañ. Janós: Janko, Ivan] Na
Jậnŏša priệ nèg sûXnce zĩdę nòsi sę
bŏžîčna slàma zX hìžę i darûję sadŏvjě i
třsije, da bòle rŏdî.
Jậnŏšŏve n (-a, -) <Jậnŏš> blagdan sv.
Ivana Evanñeliste (27. XII.) Na Jậnušŏve
triệba hìžu 9 pûXt zmètati, da bûXdu kònŏplę
v÷likę zrậslę. {Be. Janušovo: blagdan sv.
Janka; Hi. Jonuševa}
j
jantậr m (-ãXra, -ậrŏv) < ŏltậr> oltar [mañ.
oltár <lat. altar] Jantậrę lîžę a kràl bi
svẽʚtŏga Pẽʚtra òpajnkę da mòrę dò jni.
Liẽʖpi su pậr i pẽʚju prèdX jantậr. {Č. ontar}
Jantọnòve n (-a, -ŏv) blagdan sv. Antuna
Padovanskog 13. lipnja Na Jantọnòve sę
žìte siệja.
jàpa m (-ę, V jãpe/jāpô, jậpŏ/jàpem, jập,
jàpami/jậpi; adj jàpŏv/jậpin) otac [mañ.
apa: otac] Mộj sę tàta zõvę jàpa, r÷kel ję
budènečki dijậk vučìtelu. Jàpŏv mustậč sę
òsmudil. Jậpini òpajnki su blãtni.
jàpek m (-a, -ŏv) dem jàpa 1 <tàtek> tatica
Rěci jàpeku, dà dõXjdę k m÷ne.
2 svaki starčić HõXdaš kàk stậri jàpek.
jàpica m (-ę, jậpic) dem jàpa 1 <jàpek, tàtek> tatica Mòji pŏkộjni jàpek su m÷ne bĩli
jậke dõbri.
2 svaki starčić Zgledîš kàk jàpica.
jàrčiti ipf (jãrčit; jàrčim; jãrči, -ètę; jãrčil, -ìle;
jàrčen; jàrčejne) praviti jarčiće za sadnju
Najpriệ bûXmę jarčìli a òXnda sàdili.
{Vi. jarčiti}
jã>rek m (-a, -ŏv; dem jãrčec m jarčẽca, -ŏv)
1 jarak, otvoreni kanal za odvod vode
[mañ. árok: graba, tur. ark: kanal] JãXrek ję
šìrši ŏdX gràbę, a kộp jòš šìrša. V jarčẽce ję
màle vŏdě.
2 prostor izmeñu slogova oranice Vuz
jãXrek su bàžul i tikvàjnę pòsadili.
3 udolina Niệ mòči priệk jãXrka prějti. Kộp
ję širộki jãXrek. {Se. jarek, jarčec}
Jã>rek m top C
jã>rem m (-a, -ŏv) jaram [<prasl.; mañ. járom]
drveni okvir za uprezanje volova. JãXrem
ìma põXdbradu i želiệznę lûXcę. Prậvi ję vòl i
sàme mu falî jãXrem.
h
jã>rež> m (-a, -ŏv) < ậrežX> ptica selica
prdavac (Crex pratensis) JậrežX ję kàk
jàtiti sę
třčka a bròji v trãXve: šěst, pět.
jãrgan m (-a, -ŏv) godišnjak, vršnjak [nj.
Jahrgang] Mãtič ję mộj jãrgan i skùp smę
ìšli v škộlu. {D. Du. Be. jargan}
jậri adj proljetni, jari Sèjali smę jậri jãčmen,
a jậrę šenìcę nì hr̀ži niệ bĩle.
jàrmenica f (-ę, -) <põXdbrada, põXdbrajna,
põXdbrajnek> donji dio jarma Jàrmenica ję
võlu pŏd brậdŏ.
jàslejnak m (-a, -ŏv) ljekovita biljka lazarkinja, mirisni broć (Asperula odorata) Z
jàslejnakem sę vrậčiju jàsli (mõzli na
vrậtu). {Šu. jaslenjak}
jàsli f pl t (jậsel/jậsli, jàslami) 1 jasle [mañ.
jászol] V jàsli sę m÷čę blậgu zelěna křma
i rèpa. Nẽʚjdeju jàsli k võlem, nèg võli k
jàslam. (Velî sę na gŏstě)
2 gnojni čir na vratu Jàsli su mõzli na vrậtu
a dŏbîš ih čè spîš na měñe i vĩla tę nastrelî.
{H. jasli; B. jasla, poganac}
jàslicę f pl t (jậslic, jàslicami) dem jàsli
1 božićne jaslice V cĩrkve su naprậvlenę
jàslicę
2 dječja ustanova R÷kli su da zãXdružna
dẽca pẽʚju v jàslicę, a n÷ znam j÷ l’ buju i z
lậnci privězana.
jã>streb> m (-a, -ŏv; adj jã>strebŏv) jastreb
ptica grabljivica (Accipiter gentilis) JãXstrebX
ję liện i diệla gniẽʖzde sàke pẽʚte lète. Dẽca
čũvaju pìcekę, dà ih jãXstrebX nę ŏdněsę.
Jãstrebŏve gniẽʖzde ję na břku visộkŏga
rậsta.
jastrebĩnec m (-a, -ŏv) ptica kobac
(Accipiter nisus) Kukuvàča sę pòkle
Petròva preŏbrnę v jastrebĩnca.
jàšiti ipf dŏ, na, ŏd, pre, v, za, z, (-it; jậšim;
jàši/jašì/jašộj; jàšil, jậšila; -en; -ejne)
1 jahati Kŏjnậri jậšiju na pàšu na Gmậjne.
2 <venọgvàti> euf u ženskim kletvama
zamjenjuje riječ jebàti Jàši tę vrậg! Jašì tę
vrậg, te t÷ jàši! Jašộj tę vrậg, tè tę jašộj!
Jàšil tę vrậg! Jàši tę cũcek i mãXček! Jašộj
tę n÷vŏla i frậst! Nậj tę vrậg jậši!
{Ab. jašiti: jebati}
jàte n (-a, jật) jato Jậta škvõrcŏv dŏletậvaju
v třsje i ŏberěju ga dŏ čĩstŏga.
jàtiti sę ipf z, (jậtim; jàti; -il, jậtila) skupljati se
u jato LãXstŏvicę sę jậtiju.
jạvkàti
jạvkàti ipf na, za, (jậvčem/kam; -i, -ètę;
jãXvkal, -àle; jậvčuč; jã>vkajne) jaukati,
jadikovati Ciẽʖlu nộč betežnîk na pòstele
jậvčę, a jậvkajne mu nìš ne pŏmậžę.
Dŏletiệla ję jậvčuč. ¤ Nìt mu mlãXde plậčę,
nìt mu stậre jậvčę. (Niẽʖma nìkŏga za kõga
bi mộral skŕbèti).
jạvlàti ipf (jậvlat, -am; -al, -àle; jậvlan; jã>vlajne) 1 javljati, priopćavati Nìš ne jậvlaš.
2 - sę javljati se, odzivati se Zõvem a tî sę
ne jậvlaš.
jàvŏr m (-a, -ŏv; adj jàvŏrŏv) drvo javor
(Acer pseudoplatanus) Z jàvŏra sę gùXsli
diệlaju. pj Jàvŏrŏva (Kùpilŏva, ili Jarilŏva?)
diẽʖklica kòjnekę ję pậsla.
javŏrộvina f (-ę, -) javorovo drvo Javŏrộvina
ję za mužikậškę štruměntę.
jậzvec m (-a, -ŏv; adj jậzvecŏv) jazavac
(Meles meles) Jậzvecŏv ję dviệ fẽʚlę.
Jậzvecŏva mậšča ję žûXta kàk vộjsk i
vrậštije, za rànę dè sę čõvek pŏsẽčę ìli
pŏriệžę. {I. H. G. Hg. jazvec}
jazvîca f (-ę, -) ženka jazavca Jazvîcu su
vlòvili pŏd mòstem v rộle.
j÷ part 1 za potvrñivanje, da, jest, tako je J÷,
ìmaš prậv. J÷, jệ ìstina. J÷, veličậsni
trèbaju slûgu.
2 poštapalica J÷, ŏstậvi òn slũžbu i ŏtîdę
nazậj dimộm. J÷, bûX nèkaj, mìsliju Vlàji.
J÷, jậ za svộ glãXvu n÷ znam, j÷ l’ pòp z
glãXvŏ ŏtìšel ìl bèž ně. J÷, tù su i zàspali. {I.
je: uzv. nedoumice, oklijevanja}
j÷, j÷ part da, jest Bìl ję tù? J÷, j÷. J÷, j÷
ìstina. {Du. je, je}
jěb> m (-a, -ŏv) <j÷bajne, jebàča, euf
venộgvajne> spolni čin, obljuba Dè su
snèję tù ję jěbX. Mậm mu ję s÷ga dòsti kàk
i mậčke jěba.
jebậč m (-ãXča, -ậčŏv) <jẽʚbec> jebač Ìščę
õna prậvŏga jebãXča.
jebàča f (-ę, -ậčŏ, -) <jěbX, j÷bajne> snošaj,
obljuba Dộre niệ nigdậr dòsta jebàčę.
jebã>čnica/lnica f (-ę, -) jebaonica, jebalište
Kŏmộre dè mlãXdiči spîju sę velî i jebãXčnica
ìl jebãXlnica.
jebàti/j÷psti ipf na, ŏd, pŏd, pŏ, raz, spre,
za, z, (jěbat; -em/jebêm/bèm, -ěju/ûX; jěbi/
j
jebì/jebộ , -ètę; jěbel/jěbal, j÷ble/àle;
186
jẽʚʚben, -ẽʚna; j÷bajne) <mr̀dati> 1 spolno
općiti, koitirati [psl.; sanskr. yabhati] Jôj,
màmek, àm sę jậ znậm jebàti, àl n÷ znam
kuvàti! Jěbi, jěbi dŏk si mlậdX, dŏk ti hòčę
kùrac stật! (tàk pŏpiẽʖvaju kurviệši). Činî mi
sę dà tę Mañậr jěbę?
2 <mùXški klěti> psovati Jebì tę cũcek!
Jěbi tę vrậg! Jebộj tę vrậg peklěni, te t÷
jebộj! Jebàl tę cậrski pastûv tẽʚri ję
ŏtpõXčiven! Jebàli tę sì kî tę jòš niẽʖsu!
3 <fineše kleti, tŏbòže kleti> psovati
skraćenim oblicima ili šaljivom zamjenom
riječi Běm ti n÷be dè kòkŏši spîju! Běm ti
svẽʚtŏga Pẽʚtra òpajnkę! {St. Ž. benti}
Jesěm ti vrậga/vrậpca! Jesěm mu/ti
šklõXcu! Jesěm mu nègda! Jesěm mu dũše
dãXna! Jesěm mu gậjdę! S÷m ti òblak!
4 gnjaviti, mučiti, dosañivati Krậvę bûXm
čez zĩmu jòš nèkàk i s kukurĩznicŏ
prehrãXnila, àl bîk mę jěbę. ¤ Kàj mę jěbeš
prezX kûrca? Nèk nas jěbu kàdX nas n÷ bu.
□ - jěža nastradati; - v glã>vu; gnjaviti;
5 - sę biti u spolnom snošaju Jebàli sù sę
kàk zậjci. ¤ jěbę mi sę: nije me briga; j÷bi
ga što se može; jěbi sę idi k vragu, radi što
hoćeš; nèk sę jěbę baš me briga. Štè tę
jěbę? (Niẽʖsi tî vậžen.)
jebạvàti ipf dŏ, nadŏ, pŏd, raz, za, (-ậvam;
-al, -àle; -ậvana; -ã>vajne) dulje održavati
spolni odnos Jebậva òn nûX v÷č pậr liệt.
jẽʚʚbec m (-a, -ŏv) <jebậč> jebač Niệ sàki
žriẽʖbec dòber jẽʚbec Gizdậvi jẽʚbec ìma
plẽsniv kûrec {Ab. jebac}
jẽʚʚben adj (-ẽʚna, -èneši) 1 obljubljen Jebẽʚna
i pŏštẽʚna niệ mòči bìti.
2 loš, težak Tò ję jậke jẽʚben põsel.
j÷bene adv teško, opasno Tò ję zbìla
j÷bene. J÷bene sę živî. {Ž. jebeno}
jebẽʚʚžliv adj (-ìva) nadražljiv, jebozovan,
pohotljiv, na izgled željan općenja Tàk ję
jebẽʚžliv da bi i kàču v jòke zj÷bel.
{I. Ž. jebežljiv: seksualno nadražljiv}
jebežlîvec m (-a, -ŏv) pohotljivac Piệvec ję
prậvi jebežlìvec kî i mej pěrjem pĩzdu
nậjdę.
jebìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) jebačica Pŏbŏžnàča ję
dõbra jebìca. Jebežlìva jebìca sę dậ i v
jòke zjebàti. {V. Ab. jebica}
187
jebŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) muško sjeme,
sperma Jebŏvìna ję zX prasìcę òpala.
Zaskòčenu kràvu pŏlejùX z mřzlŏ vŏdộ da
jebŏvìna ne zĩdę. {Ab. jebovina, jeb}
jebŏzòven adj (-õvna, -òvneši) pohotan,
seksualno privlačan Jõške ję tàk
jebŏzòven i da jậ ìdem ž nìm na pàšu, fùrt
bi bîla pŏ plẽʚče zamậzana.
k
jebūc àti ipf (-ũcam; -ũcal, -àle; -ûcan;
-ũcajne) 1 pomalo jebati Jebũca òn nûX
dùXge.
2 - sę pomalo se jebati Jebũca sę na
pậše. {Ab. jebuckati}
jēčàti ipf za, (-îm; jěči, -ètę; jěčal, -àle;
jẽʚʚčajne) stenjati, hučati Ciẽʖlu nộč ječî.
Čûję sę jẽʚčajne. {Vr. B. V. ječati}
jědem pû>ta/jẽʚʚden pû>t/j÷m pû>t/j÷mput adv
jedanput, jednom; konačno Jěsem ti jậ
jědem pûXta ìšel kûmu lŏnčãXru. Jẽʚden pûXt
su bĩli čętìri vučìteli v nàše škộle. J÷mput
sę rŏdî i j÷mput mẽrnę. Tò si same jẽʚdem
pûXt napràvil.
jẽʚʚden/j÷n num (s jẽʚne; -òga, -òmu, -iệm, ž
jẽʚna; jẽʚnę/ě, jẽʚne/ê, jẽʚnŏ/ộ; pl m jẽʚni, ž
jěnę, s jěna; jeniệ, jẽʚnem, jenèmi) 1 jedan
Õsel jęden! (Velî sę bedãXku) Jẽʚden strûžę
z nõžem a drùgi pŏliệva. Kìlavec ìma sàme
jẽʚne jàjce. Jẽʚne mìsli, a drùge gŏvòri.
2 <nèki, nektẽʚri> netko, neki Jẽʚden ję tù
òdjŏral starînskę žřni. Jẽʚden dận smę sèkli
jalšînu.
3 neodreñeni član Tò bìl jẽʚden škřt čõvek
àli ję i priskřbel, penezậr. Tò ję dòbil ŏd
jenòga čŏv÷ka. Tî si j÷n nòrc. □ - pŏ j÷n
adv odvojeno, pojedinačno Zvậl ję sûXdec
jenòga pŏ jenòga.
jedenàjst num jedanaest (11), završetak
-àjst imaju svi brojevi do devetnàjst. KàdX
sę kònŏplę pûčeju slòži sę jedenàjst ručîc
na zěmle jěna vuz drûgu i jěna priẹk nîh i tò
ję jěna mŏčĩlnica. Velĩju da ję nègda dvanàjst lûdi mògle hřžX mlạtìti v krûšne pěče i
imèli su plãca dòsti. Sõva znậ dvanàjst
jezîkŏv. Kak kresničậri su ìšlę četìri zãXmužnę diệklę i dvậ dečẽci tàk òkŏl trinàjst
liệt. Za četrnàjst dận sę vřnul. Bèla ję zlẽʚgla
petnàjst òdŏjkŏv i jòš îdu. Mŏčĩlnica ję
šesnàjst ručîc kŏnộpel. (Drùgę bàbę velîju
dvanàjst) Jòš niệma sedemnàjst liệt. Dẽč-
j÷ftine
ke sę mògel ženìti dà ima ŏsemnàjst liệt.
Diệkla v÷č ìma devetnàjst liệt a niệ jòš v
zàmuže.
jedenậjsti num jedanaesti Bĩla sem jedenậjsta pŏ rědu Si brôji dàle dŏ devetnậjstŏga su na -ậjsti. Pròsinec ję dvanậjsti
mèsec. Trinậjste prậse niẽʖma sẽsca pàk
za pĩzdu cìca. TùXču znậ dèlati črnŏškõXlec
kî ję zvùčil trinậjstu škộlu. Drùgu sem
kŏbìlu kũpil četrnậjstę. V petnậjstem lète ję
ìšla v zàmuž. Diẽʖkla ję za zàmužX v
šesnậjstem lètu. Mřl ję v sedemnậjstem
lètu. Lūkòve ję ŏsemnậjstŏga lukŏvščậka.
Zùtra mu ję devetnậjsti ròñendan.
jedĩnec m (-a, -ŏv; adj jedĩncŏv -īncòva)
jedinac Jedĩnec sę t÷ške ŏthrãXni. Jedĩncŏv
grùnt sę ně dèlil.
jedîni adj samo jedan Na màrŏfu ję i jedîna
drèš mašĩna kàm vòjziju lûdi mlậtit žìte.
Stậra Kilesîčka ję bîla jedîna žẽʚna kậ
pûšila v Cẽʚrije. □ j÷n - pojačano samo on
Tù pàšę sàme j÷n jedîni a n÷ sàki.
jedînka f (-ę, -i adj jedînkin) jedinica, jedina
kći Imèli su čěr jedînku i z÷t sę kàkti pìzdek
prižẽʚnil. Nìt ju vòdi, nìt ju gòjni (diệkla
jedînka).
jēʚdìti sę raz, ipf (jědim; -di, -ètę; -il, -ìle) jediti
se, ljutiti se, gristi se u sebi Tak sę jědi dà
h
sę òčę žîv pŏjèsti.
j÷drn adj (jedr̀neši) krupnozrnat Měla ję jậke
j÷drna. Tè bàžul ję jedr̀neši.
j÷drne adv (-r̀neše; pre-) krupnozrnato
Prẽʚveč j÷drne ję sòmlete kàk za jãglę.
jẽʚʚdva adv <kộmaj, kộme> teško, teškom
mukom Jẽʚdva smę ga z blàta zliệkli.
Pòldrugi Mãrtin ję tàk vèliki čõvek dà ga
jẽʚdva zẽʚmla držî.
Jedvajić pr (J÷dvajič, -ŏv, -ka) [nad.
<jedva] D3 LP45
j÷dvicę adv jako teško, uz jẽʚdva Jẽʚdva
j÷dvicę sę zdîgel. {I. jedva jedvice}
jeftîmba f (-ę, -i) dražba, licitacija S÷ su mu
na jeftìmbe ràsprŏdali.
j÷ftin adj (-ìneši; pre-) nije skup [ngr.
phtenós: obilan] Diệs su òdŏjki j÷ftini.
j÷ftine (-ìneše; pre-) adv nije skupo KàdX
nèšte nèkaj jậke j÷ftine kûpi velî sę: Tò ję
dòbil za st÷picu stěpkŏv.
jèhŏvec
jèhŏvec m (-a, -ŏv; f jèhŏvka) Jehovin
svjedok V Šàšinŏvce ję nèkulike famîlij
jèhŏvcŏv a sì drùgi su katòliki.
jejnàti ipf (j÷jnam, j÷jnaju; jějnal, -àle)
<hejnàti> smanjiti, popustiti, prestati,
usporiti, jenjati [?mañ. henye: besposlen,
lijen] Plõva j÷jna. {P. jejnat; K. jenjat}
j
ejnạvàti ipf (-ậvam; -al, -àle; -ậvan;
-ã>vajne) <hejnạvàti> smanjivati se,
prestajati Vručĩna jejnậva. {G. jeńavati}
j÷kati ipf dŏ, ŏd, z, (jěčem; j÷či; -kal, jěkala;
-an; -ajne) 1 <rùkati> gurati, bosti, dirati
J÷či ga v rẽʚbra dà ne spî.
2 trčati Jěkali su za jnìm àl ga niẽʖsu vlòvili.
{Tr. jekati; V. jekati: davati udarcem znak;
ðe. jektati: lagano udarati laktom}
jěknuti pf (-em; j÷kni; -ul, jěknula; -en/ut)
<rùknuti> bocnuti, gurnuti, dirnuti, udariti
D÷j kl÷kni, vrậg vû tę j÷kni, dà bu i mõje
diẽʖte Bògeka vìdele! (r÷kla màti na
pŏdĩgajnu v cĩrkve)
j÷l/j÷r konj za uzrok <kàjti> jer N÷mrem ti
pŏmòči, j÷l jậ tò n÷ znam. I nektẽʚrę žẽʚnę
pijûX, àl pòtajne, j÷r ję sramôta vìdeti pijậnu.
jèle n (-a, jiệl) jelo, hrana Dà ję pri dèle
kãkŏv ję pri jèle, dòber bi bìl.
Jel÷jne n (-a, -iệjn) Jelenje, blagdan Sv.
Helena (22. svibnja) Òkŏl Jel÷jna lìsta
hrậst jelenščậk.
jelenščậk m (-ãXka, -ậkŏv; adj jelenščã>kŏv)
Vrsta hrasta koji lista o Jelenju (22. V.) Jòš
jelenščậk niệma lîsta.
J÷lica f ime dem J÷la, Jelèna, J÷leka,
Jẽʚʚlič, J÷lička, J÷lka, Jelùša po Heleni
najljepšoj od svih smrtnih žena [gr. Heléne:
sjaj, blistavost] J÷leka bi jiệla mlèkeka.
J÷la deběla p÷pela jiệla.
Jelić pr (J÷lič, -ŏv, -čka) [mat. <Jela] C1
E330 J÷lič ję pijậnŏmu Mậrteku tvộrca
vkràl i jậjca pŏ Glamnìce pòbral.
j÷lŏvina f (-ę, -) jelovo drvo J÷lŏvina ję měke
jelvìčŏve driệve.
j÷lvič m (-ìča, -îčŏv; adj jelvìčŏv) drvo
smreka (Picea excelsa) Jelvìči su sañěni
vuz lìniju krèj Kàptŏlskę šùmę. Pastĩri
pŏbîraju smòlu pŏ jelvîče i kûriju na jõgne
da liệpe dišî. Jelvìčŏva smôla liệpe dišî.
{B. J. Du. O. Gr. jelva}
188
i
jelvîč je n zb (-a) <jelvĩna> jelašje, jelik VuzX
Kàptŏlsku šùmu ję jelvîčje.
i
jelvĩna f (-ę, -ŏ, -în) <jelvîč je> šuma jela,
jelik Jelvĩna ję šùma jęlvîčŏv.
j÷mati ipf ŏb, pŏ, pŏpri, pre, pri, spre, za,
(jěmlem/j÷mam; -i, -ètę; j÷mal, jěmala;
-an; -ajne) uzimati, grabiti Kral÷večki
mlìnar prẽʚveč vûjma jěmlę. Bržộlica:
Rěmen rěmen pŏd kluplộ tę jěmlem.
J÷mal ję kàj ję gòdX mògel.
jenậk adj (n jenậke; -ãXkŏga) 1 jednak, isti
Mìsli bedậk dà ję ciẽʖli sviệt jenậk. Ŏbŏdviệ
su jenãXkę. Nì sì pr̀sti na rũXke niẽʖsu jenãXki,
kàk bi òXnda lûdi mògli bìti. 2 adj ravan
Svîba vîba sę vîba a dà ję jenãXka dŏ n÷ba
bi bĩla? (Gr̀bava stẽza) 3 adv jednako, isto
Ŏbŏdvậ su jenậk krîvi. Tậ pr÷ña niệ jenậk
dõbre spredẽʚna, nèg nègde lậs a nègde
kvậs. Ne vîdiju sì jenậk. 4 adv
istovremeno Dòšli su nèkàk jenậk.
Jendrậš m /Jendrạšòve n blagdan sv.
Andrije (30. studena) Velî sę da zĩma
pŏčîmlę na Jendrậša.¤ Svẽʚti Jendrậš
diệklę v zàmuž dậš.
J÷ndrek m ime dem Jendrậš, Jendràšek,
Jendrậšec, Jendrašiệr, J÷ndrič, Jendrìna, Dãša, Dàšek, Dàšica, od sv. Andrija
[mañ. András, Endre <gr. Andréas
<andreia: hrabar, junak, slično starohrvatsko Hrabar, Hrabroslav a znači i zaručnik]
Jậ sem Jendrậš, kàj ìmaš tò mi dậš. Jendrìna, pŏpî màle vĩna. M÷nę zŏvûX, da prŏstîtę, J÷ndrek. Jendrậšec, mộj pajdậšec.
Jendrậš ję i ìme mãXčka.
Jendriš pr r (J÷ndriš, -ŏv, -îška) [pat. <Andrija <mañ. Endre] uz Stublić D2, LP47
j÷ne adv oko, otprilike, približno, jedno Ìmaju
j÷ne dvàjst rậli zemlě. Za j÷ne dvậ tj÷nę su
zãXpitki (zãXruki). J÷ne trî četĩri liệta ję tûX
z÷mlu vužĩval. {D. jeno} j÷ne pàk j÷ne
uvijek isto Pripŏviệda fùrt j÷ne pàk j÷ne.
j÷nkrat/jęnkrật adv <j÷mput> jedanput;
jedan puta Dèda ję v pûčke škộle vùčil
j÷nkrat j÷n. Jęnkrật sem i jậ bìl nàšel
blãXgvu v Gộrne šùme.
j÷sen f (-i, -u/ûX, -ěni; adj jesějnski) jesen
Dòšla ję j÷sen. Senîca pŏpiẽʖva v j÷sen:
kûpi gùjn, kûpi gùjn! PûXt za Glamnìcu ję v
189
j÷sen pùXn jậm i blàta. Na jesějnskem
dẽžñe blậge ŏvušîvę.
jẽʚʚsen m (-÷na, -ěnŏv; adj jes÷nŏv) drvo
jasen (Fraxinus excelsior) Jẽʚsen ìma biẽʖle
driệve. Jes÷nŏva bàtina ję žìlava.
Jesenõ>včica f top B
jěsen/jesěn adv jesenas Tò sem jòš jěsen
znàl. Jesěn ję bìl žîv i zdràv.
jesenîca f (-ę, -; adj jesenîčin) uskolisni
jasen (Fraxinus oxycarpa) Jesenîca ję
dõbra za dèlati pletẽʚna bičậla. Jesenîčine
driệve ję žìlave.
Jesenovec top (Jesenõvec m /Jes÷nŏvce
n -òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 230 st.
(1857) a 445 (1991) J÷n Jesenòvčan ję
r÷kel dà su òpčinska gŏspõda prìmitivna,
prìmaju mĩte i prezX mĩta sę t÷ške kàj ŏbậvi.
jes÷nŏvina f (-ę, -) jasenovo drvo kao materijal Jes÷nŏvina ję liệpe, biẽʖle i žìlave
driệve dõbre za grẽʚdel plùga.
jèsti ipf dŏ, na, ŏb, ŏ, pŏ, pre, prena, za, z,
s
zŏb, (jiệst/jèst; jiệm, - tę, jiệju/dûX; jèñX/jèj,
jèčtę/jèjtę; jèl, jèla/jiệla; jẽden/jiệñen,
jeděna; -û>č) jesti Jiệ kàk Pòldrugi Mãrtin!
Družìna jiệ sà skùpa. JèñX, jèñX, Bộg ti blagŏslộvi! Hõtę jèst! Ìdemę jiệst. Pijậnŏmu
Gr̀ge sę dŏpàle kàdX ję pòp na pòlnŏčkę
r÷kel: Îtę měsa jèst!
š
jẽ int izraz iznenañenja, čuñenja, no, oh
Skraćeno od: Jèzuš Krìstuš, Jèzuš Mậrija,
Jèzušek! Jẽš, tù bu i jậgel! Jẽš, kàj bumę
š
sàdX!? Jẽ , a kûXdX sàdX?
jěti pf ŏb, pre, spre, v, za, (j÷mem; jěmi; -ètę;
jěl; jět) 1 <pŏčěti, stàti> početi, započeti
{Marulić: jati; Gr. jet se} Dẽčke jěl (stàl,
pòčel) zvàti màter, àli ně niệ. Ràne v jûtre
jěla ję J÷la kūrìti krûšnu pěč. Žẽʚna sę jěla
plàkati.
v
2 < jěti> uhvatiti Jěli su ga žandậri na
pòstele pri šòce.
jětra n pl t (jěter, -i/ami; dem n pl t ; jětrica
jětric, -ami) jetra Jětra su mu ŏdbìli. Na
fũrežu sę jiệju jětra.
j÷zen adj (jězna, j÷zneši) pohlepan,
nezasitan, lakom J÷zen ję na nẽʚgve
bŏgậtstve. {G. B. jezen: ljutit; Sl. jezen: ljut}
h
jezeràča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) < iladậrka>
novčanica od tisuću jedinica [mañ. ezer:
j÷žek
1000] Tò sem plàtil trî jezeràčę.
j÷zere n (-a, jezěr) 1 jezero Tù ję bĩle jẽʚne
j÷zere, a sriẽʖdi tòga j÷zera kapiệlica.
2 tisuća [mañ. ezer <perz. hezar] Kliện ję
mòrti jězere liệt stàr.
jezìčav adj (-àveši) brbljav Jezìčav si kàk
bàba.
jezîčec m (-a, -ŏv) 1 dem jẽʚzik jezičac Jezîčec si ję spěkel. 2 <pùreki> stolisnik
(Achillea millefolium) Jezîčec sę kòšę skùp
sìrem za pùrekę. {V. jezičec}
jẽʚʚzik m (-ìka, -ĩkŏv; adj jezìkŏv) 1 jezik u
ustima Dè zûXbX bŏlî – tù jẽʚzik bejžî. Àk tę
jẽʚzik pěčę, nèšte ti zlò želiệ.
2 jezik na kolima Laktiệčku bàbu su za
jẽʚzik dŏvliệkli na grộbje.
3 govor Tè jẽʚzik nę ràzmem. Kãkŏv jẽʚzik
ję najbòlši? (Kûvani ìl pečẽʚni) □ vû>kŏv <vûXkŏve měse> gljiva vukovo meso,
goveñi jezik (Fistulina hepatica) Glìva
vûXkŏv jẽʚzik rãXstę na hràstŏve piệjne.
¤ Mlậti z jezìkem kàk Peràva z rẽʚpem.
imèti dùXg jẽʚzik govoriti previše; grîzel sę za
jẽʚzik požalio za izgovoreno; na jezìku niệ
žûla lakše je govoriti nego raditi; vliệči za
jẽʚzik siliti da reče što nije htio; na vr̀h jezìka
mi ję, znam, ne mogu se sjetiti; jẽʚzik
pregrîzel bolje da si šutio.
Jèzuš m (-a; dem m Jèzušek; adj Jèzušŏv)
1 Isus [mañ. Jézus <lat. Iesus <gr. Iesoú
<hebr. Yeshua (Yehoshua): Bog je pomoć]
MûXči sę kàk Jèzuš. Stàreši su pŏzdrạvlàli:
Fàlem bùXdi Jèzuš Krìstuš! Nìšte ne kũXnę
Jèzuša nèg Ìsusa. Vatrŏgậsci čũvaju Jèzušeka.
2 uzvik (čuñenja, straha), Isuse Kriste!
skraćeno: jẽš! Jèzuš Krìstuš, Kàj sę prìpetile! Jèzuš Marìja, kàk Jŏžậk zavîja! Tò
su mùXkę Jèzušŏvę. {I.Jezuš Marija!}
jěž> m (-a, -ŏv; adj j÷žŏv; f ježîca -ę, -) jež
(Erinaceus europeus) Jěža su metàli v
hìžu dà gàmadX pŏlŏvî. ¤ JebûX sę kàk jěži.
Jako su oprezni. j÷bel ję jěža nastradao je.
Z j÷žŏvu kộžu kadîju i vrậčiju vrbãXnec i tò
ję pùXne valãXne.) Ježîca sę ŏjěžila.
j÷žek m (-a, -ŏv) 1 dem jěžX ježić Nàšli smę
mlậdę j÷žekę.
2 vrsta pamučnoga tankog konca za
tkanje Tkậla sem z j÷žekem i s kòjnčecem.
j÷žiti sę
j÷žiti sę ipf na, ŏ, (jěžim; j÷ži; -il, jěžila)
1 leći ježeve R÷dem sę jěži jěžiju. {Ad.
Ježi se redom ježe}
2 dobivati ježure, kostriješiti se Jěži sę ŏd
zĩmę.
ježộvka f (-ę, -i) bodljast tobolac kestenova
ploda Zgậzila sem ježộvkę i pŏbrậla
kŏstàjnę. {Du. ježovka: kestenova šišarka;
B. kostanj vu ježice}
Ježutković pr (Jeñũtkŏvič/Ježũtkŏvič,
-ŏv, -îčka) [pat. <Egidije, Jeñut <mañ.
Együt, Egyed <lat. Aegidius <gr aigis: štit]
B17, D1, LP20; Jeñud LP159 (Meñimurje)
Na drevěne hîže v Budiệnce pîšę: FALEN
ISUS i MARIJA KUČE VLASNICI STEPAN
JEðUTKOVIČ i SINOVI
ježuvìt m (-ĩta, -îtŏv) isusovac, jezuit [mañ.
jezsuita <nlat. Iesuita] R÷kli jẽʚsu ježuvĩti da
ję pĩzda blĩzu rìti.
{K. ježovitar; O. ježuvit; V. Ježovita}
j
j
õcet m (-a, -ŏv; adj òcten -÷neši; pre-) ocat
Mộj jõtec pîję i jõcet kàdX niệ vĩna. Dèlali
smę dòma vînski i jàbučni õcet. ŠalãXta nîę
jòctena.
j
ŏctějnka f (-ę, -i) posuda za ocat Pŏtřla si
ŏctějnku.
j
ŏctìti ipf pŏ, za, pre, (jõctit; jòctim, -iju/ę; jõcti, -ètę; jõctil, jòctila, -ìle; jòcten; -ejne)
octiti Jèle niẽʖ jòctila. PrèzX jòctejna ne vàla.
j
õča m (-a/ę, -ŏ/em, -ŏv) <jõtec> otac Mộj
jõča mę niệ nigdậr tũXkel. {Iz. joča}
j
ŏčậli f pl t (-ậl, -ãXli/ami) naočale [tal.
occhiali] Tàk ję škřt da òber jŏčậl gledî dà
sę mèjne trŏšîju. {H. očali; Vi. jočalje}
j
òči f pl (jộči, -mî) oči Skòpala je ję ŏbŏdviệ
ôči. Nẽʚjdi mi na jòči! ¤ dàti na liệpę jòči dati
na povjerenje; jèsti z jŏčmî požudno gledati; imèti v÷kšę jòči ŏd želûXca htjeti pojesti
više nego je moguće; prevràčati z jŏčmî
prenemagati se; preletèti z jŏčmî letimice
pogledati; zamàzati jòči prevariti; hìtati
pràšinu v jòči obmanjivati; r÷či v jòči otvoreno reći; bèjži mi z jộči nestani da te ne
vidim; kàk jòči v glãXve s najvećom pažnjom; mrậk mù ję õpal na jòči strašno se
razljutio; kmîca mù ję pred jŏčmî u nesvijesti je; vràna vràne jòči ne kòplę lopov
lopova čuva; pùXkle mì ję pred jŏčmî naglo
190
sam shvatio. Pr÷varil mę na òči glědX.
òčica f (-ę, jộčic, jòčicami) očica, otvor
mreže, čvor pletiva Jòčica mì ję ŏtìšla.
Mrèža (sàk) za žàbę lŏvìti ìma òčicę i
sàčišče slîčne zubačìšču.
j
òčinstve n (-a) očevina, imovina naslijeñena od oca Màlę ję dòbil i jòčinstva.
Òčinstve bĩle nẽʚgve, a màterinstve ję dèlil
z bràtem pŏ màtere.
j
ŏčnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <sečnậk, sekậč> zub
očnjak u životinja Jŏčnậki mu štrčîju kàk
sekậči bìcku. Bìckŏvi ŏčnậki su jậke vèliki.
j
ộčni adj očni Vìdŏvska rõsa i bèdzgŏva
gùXbica su vrậštije za jộčnu bộl.
j
j
òčuv m (-a, -ŏv; adj òčuvŏv) očuh Mẽʚga
jòčuva Lộjza Čižmekòvŏga su mòrili v
lộgŏre. Pàstrk i pàstrkina svẽʚmu òčuvu i
màčuve velĩju tàta i màma. Jòčuvŏva
zẽʚmla ję bĩla blîzu. {G. jočuh}
j
õgen m (-a, -ŏv) 1 oganj, vatra Zakurìli smę
jõgen na pậše i grèli sę. ¤ Ciẽʖli dận ję v
jõgnu. (Ìma vručĩnu.) □ bîti v jõgnu imati
vrućicu Ciẽʖli dận ję v jõgnu. (Ìma vručĩnu);
bŏjàti sę kàk žîvŏga jõgna jako se bojati
Jõca sę bŏjî kàk žîvŏga jõgna. vû>či - biljka
likovac (Daphne mezereum) VûXči jõgen
ràne precvẽtę a pòkle pustî lîstje.
j
jõgnec/ ògnek m (-ẽca/jògneka, -ŏv) dem
j
õgen vatrica Zakûril sem jõgnec i rũXkę si
zõgrel. Slàbe sę bùXmę grèli pri tàk mậlem
jògneke.
j
ògnen adj (-ěni) ognjen, vatren Striẽʖla mòrę
bìti jŏgněna ìli vŏděna.
jŏgnìle n (-a, -îl) ognjilo Jõgen sę zažìgal z
jŏgnìlem i gûbŏ.
j
ŏgnìšče/jògnišče n (-a, -îšč/ -) ognjište Lẽke ję na tộplem jŏgnìšču jõgen zakūrìti. Na
jògnišču ję žậra. {G. jogńišče; V. ogńišče}
jòj si ga int jao, usklik bola Jòj si ga t÷be čè
mi dõXjdeš v šàkę. Jòj si ga svẽʚmu bèzX
svẽʚga. ¤ jòj si ga m÷ne nastradat ću.
{V. jaj si ga meni; G. Jaj si ga tebi}
jòj/jôj int usklik iznenañenja, bola, čuñenja,
jao Jòj, m÷ne, jòj! Jôj m÷neke! KàdX su
pŏprạvlàli tũrem na cěrske cĩrkve, j÷n niệ
nìš dèlal, nèg ję sàki čàs vîknul: Jòj! Jôj,
bĩle hrẽna dviệ grẽʚdę, samòga hrẽna.
jòk adv ne [<tur. yok] Jòk, tò ne dậm. ma j
191
ma kakvi, ni slučajno {Ž. jok, ma jok}
Jòka f ime prasice sa šarama oko oka Mậ
Jòka ję mĩrna prasìca.
j
j
òke n (-a, jộk; dem n òkeke -a, jộkek)
1 oko; okce, okašce Nậj mę v jòke! (mòli
sę mậčka mãXčku) Ìmaš preliẽʖpa plậva
jòkeka. ¤ Z jŏčmî bi s÷ põjel. (Làkŏm ję i
zèmę si vìše nèg mòrę pŏjèsti) Ìma v÷likę
jòči. (Lakŏm ję) Niệ sàke jòke jenãXke. (Ne
vìdiju sì jenậk.) imèti jòke imati osjećaj,
dobro uočavati; držàti na jòku dobro paziti;
imèti ràda kàk jòke v glãXve jako voljeti;
glēdèti spŏd jòka gledati s nepovjerenjem;
zažmīrèti na jẽʚne jòke ne htjeti vidjeti ono
što bi trebalo; z jòka z bòka na svaki način;
kàm pě sûXza nèg na jòke svoj će svojemu
pomoći; nậjti sę jòke v jòke izravno se sukobiti bìti pred jŏčmî biti u živom sjećanju
2 <pùXp> oko, pup Na kùlike jộk sę lùXcen
a na kùlike reznîk na třsu riệžę? (Na dvậ,
a sàme čòravi rezậč riệžę i na jẽʚne jòke)
j
òkicę f pl (jộkic, jòkicami) dem jòči očice,
okice Jòkicę mõję liệpę i preliệpę.
jòkne n (-a, jộken, jộkni) <šậjba> okno
ŎblòXki su bĩli dùplični i imèli dvậ pẽʚra s
trèmi jộkni na sàkem pẽʚru.
j
ŏltậr m (-ãXra, -ậrŏv) <jantậr> oltar, žrtvenik
[mañ. oltár <lat. altar] Ìvek i Màrica liẽʖpi su
pậr i zùtra pẽʚju pred jŏltậr. Svẽʚtŏmu Jantộnu sę darûju na ŏltậr leněnę pèčę, pòvesme, sûvi sìr i sûve měse za sr÷ču pri
blậgu. Còprnicę su pri pòlnŏčke z rîtjŏ k
ŏltãXru ŏkrejněnę.
j
õ>pec m (-a, -ŏv; dem m jõpčec jŏpčẽca,
j
-ŏv; adj. õ>pcŏv, jọpcòva) 1 majmun;
majmunčić [nj. Affe <stvnj. affo] Jộpec
tậnca na sêmnu. Tò niệ nì za jõXpcŏv kapût.
2 fig ponaša se kao majmun Prậvi jõXpec i
skậčę kàk õXpec.
j
j
òpica f (-ę, jộpic; adj òpičin) majmunica [nj.
Affe <stvnj. affo] Ŏbliệkla sę kàk jòpica.
Črlenî sę kàk jòpičina rìt. {Vo. Mp. jopica}
h
j
ộpsati ipf (-am) < ộpsati> poskakivati, živo
plesati, majmunirati [nj. hopsen] Jộpsa kàk
prậvi jõXpec.
j
ŏrậč m (-ãXča, -ậčŏv) 1 orač ŎrãXči su v÷č na
pòlu. Čřn ję kàk kŏvậč, jõrję kàk jŏrậč, a
niệ nì kŏvậč nì jŏrậč? (Křt)
j
òšter
2 <škrlec> ševa (Alauda arvensis) Škřlcu
sę velî i ŏrậč.
j
ŏrànica f (-ę, -ãXnic) <mekõta> oranica Pòle
ję sàka zẽʚmla tẽʚra sę ŏbdelậva, a kậ sę
jõrję ję jŏrànica/mekõta.
j
ŏràti ipf dŏ, na, ŏb, ŏd, pre, pri, raz, spre, z,
za, (jòrat; jõrjem, -ěju/ûX; jõrji; -ètę, jòral,
-ậla, -ận; -ậjne) orati Vriệme ję îti jòrat. Za
kònŏplę sę trìput jõrję. Pirìku pŏ jŏrậjnu z
mòtikami sečûX, pŏbîraju i kùriju v jõgne. ¤
KàdX sę jõrję, nèk sę i drậži. (KàdX sę pĩję i
pŏpiẽʖva sę)
j
ŏrậtni adj oraći, koji se ore Jŏrậtne zẽʚmle
velĩmę i mekõta.
j
j
õrej m (-èja, -iẽʖjŏv; dem m ŏrèjek -a, -ŏv;
j
adj ŏrèjŏv) orah (drvo i plod) Z jŏriẽʖji sę
šộpaju purãXni. PûXne rešẽʚte liẽʖšnakŏv, a
mej nìmi j÷n õrej? (Zviẽʖzdę i mèsec) Mâli
su ŏrèjeki na ŏriẽʖju.
jòrgŏvan m (-a, -ŏv; adj jòrgŏvanŏv)
1 jorgovan, ukrasni grm s grozdastim
cvjetovima (Syringa vulgaris) [mañ. orgona; tur. erguvan <perz. ergewun] Jòrgŏvan biệli i črlẽʚni sadî sę vuzX plòtę i na
grộbiju. Bròjilica: Jậ sem mậla jàgŏda, a ti
črni pès, tùli tùli tùli pân, jòrgo, jòrgo, jòrgo
vân, trìdeset i jẽʚden vận! {Gh. orgona}
2 tkanina od bijele svile MlãXdenkę nòsiju
òpravu ŏd jòrgŏvana. Jòrgŏvanŏv cvètek
stậvla diệkla na pậlec vu zậrezinu mej fậldę na kŏtrîgu i mậšę ž nìm dŏk ne ŏpậnę,
da znậ kùlike liệt ju dẽčke ìma ràda.
j
ộrni adj oraći, s kojim se ore Na plùgu ję
ộrne želèze. {Hg. orni}
j
j
ŏrnìcę f pl t (-îc, -ìcami; adj ŏrnîčni) ornice,
plužna kolica ZãXgŏrci su vŏzìli na jŏrnìca
J
prasìcu k bìcku. ŏrnìcę ìmaju kŏtãXčę,
mậčku, ručìcę. Tràjvan ìma kŏtãXčę kàk
jŏrnîčnę.
jòš adv <îšče, jõšče> još Jòš jiệju. (Žîvi i
zdràvi su) ¤ jòš niẽʖsem nisam ali hoću; jòš
ję dõbre moglo bi biti gore; jòš pĩtaš bilo je
itekako dobro (loše) □ jòš - adv nekako, ne
baš dobro Pŏ dãXnu jòš jòš, a pŏ nõči ję zlò.
jõšče adv <îšče> još Jõšče takvòga zlà niệ
prì nas bĩle. {Vr. V. jošče; O. jošće}
j
òšter adj (jộštri; jõštra, jòštreši; pre-)
1 oštar NòžX jòšter kàk brîtva.
j
ŏštrìca
2 <strộgi> strog Krùžič ję bìl òšter vučìtel
i štèl ję tûXči pŏ přste, pŏ nõga a i pŏ rîte.
3 zajedljiv BãXra ìma jậke òšter jẽʚzik.
j
ŏštrìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 oštri rub (kose,
noža), oštrica, sječivo Ŏštrìca kõsę sę
kl÷plę želiệznem klẽʚpcem na bàbice. Na tè
jŏštrìce bi mòči v ZãXgrebX dŏjàhati.
2 uzgajana trava klupčasta oštrica (Dactylis glommerata) Jŏštrìca ję dõbra trãXva
za křmu. Ŏštrìca trãXva ję tàk õštra da sę
mòči nậ jnu pŏrèzati kàk na ŏštrìcu nôžXa.
3 <bùsija, bursija> močvarna trava busika
oštra (Deschampsia caespitosa) Bùrsija,
bùsija ìli ŏštrìca ję nevalậna trãXva na sinòJ
kŏša dè ję pùXne rộvja. ŏštrìca f top O
j
j
i
ŏštrîjne/ ŏštrîn je n zb (-a) <òšpički> ostaci
drva kod oštrenja kolaca Òstajnki ŏd
òštrejna kõXlija su ŏštrînije kě sę pŏkûri.
j
ŏštrìti ipf na, pŏd, za, z, (jõštrit; jòštrim,
-iju/ę; jõštri, -ètę; jõštril, jòštrila, -ìle;
j
òštren; -ejne) oštriti ZabậdX jòštrim nòžX,
kàdX ga niệ mòči najŏštrìti. Òštrimę kõXlije za
třsije. Ŏd òštrejna kõXlja ŏstậneju òšpički.
j
j
õtec m (-a, -ŏv; adj õcŏv -òva) <jõča> otac;
očev Jõcu sę velî i jõča, ôča, õtec, tàta,
čàča i jàpa kàk dè i kàk štè. Tò su tì jŏcòvę
jŏčãXli na jŏčě. Strîc ję õcŏv, dèdŏv ìli prědedŏv bràt, a ŏcòva ìli dèdŏva sẽstra ję
t÷ca. {G. jotec}
Jộžef m (-a, -ŏv) /Jõ>žefŏve/Jọžefòve n
<Jọž÷ve> Josipovo, blagdan sv. Josipa
(19. 3.) [mañ. József] Na Jộžefa priệ nèg
sûXnce zĩdę sę mộraju čẽʚlci zbudìti (zrùžiti
pŏ kŏšiệ). Pòkle JõXžefŏva niệ prậvę zĩmę.
jõžeg m (-ẽʚga, -ŏv) 1 <jŏžẽʚreg> ožeg, žarač, vatralj, željezna šipka ili drveni kolac
za poticanje ognja i razgrtanje žara u peći
J÷kni ga z jŏžẽʚgem v làmpę. PûXna štàla
črlěne vòlekŏv, dõXjdę j÷n črni i s÷ ję spudî?
(Raskũrjena krûšna pěč, vuglějnije i jõžeg). Če priệk jŏžẽʚga prekŏrậčiš, buš dòbil
miệrnicu i v pòstele sę pòscal.
2 fig muško spolovilo Pìčka sę jậdala
pirìke da ju z grbậvemi kộlci fùrt pîčeju i
nùXter je trdę rògę m÷čeju i žrgûXčem
jŏžẽʚgem jěčeju. {Ab. jožek: kurac}
Jòžek m (-a, V Jôžek/Jōžêk) ime dem,
Jõške m (-a, -ŏv), Jòškič, Jộška, Jŏš-
192
kiệr, Jòza, Jòža m (-ę, V Jôže/Jōžô,
Jôžŏ/Jòžem) Jŏžậk, Jõ>žec, Jŏž÷ske,
Jòžica, Jŏžîc, Jŏžìna, Jŏžĩnec od sv.
Josip širenog kultom Marijina supruga
[mañ. József, Jóska <lat. Iosephus <gr.
Iosef <hebr. Yoseph: Jahve je pridodao, a
znači on će razmnožiti broj Jakovljevih
sinova, jer je Josip bio 11. dijete]. Jõške
põške pùru kràl, kûXdX ję õjdil tûXdX ję sràl.
Jòža Krãjncŏv diệla v Zạgr÷be. Jŏžậk Šubiệrŏv ję mřl. Z Jộžecem Šimậginem sem
ìšel na cûg. Kìndrŏv Jŏžěske sę niệ nìkŏga
bõjal. Jŏžìna Bòjnčičŏv mì ję vûjec.
jŏžẽʚʚreg m (-a, -ŏv) <jõžeg> ožeg, žarač,
dugi kolac za razgaranje ognja u krušnoj
peći Jòš pŏtẽkni z jŏžẽʚregem jõgen dŏk nę
krûšna pěč kũrna.
Jộževe/Jọž÷ve n (-a, -ŏv) <Jộžefŏve,
Jộžef> [mañ. József] Josipovo, blagdan
sv. Josipa (19.III.) Střpi sę dŏ Jộževa.
jù hû int izraz veselja načešće u svatovima,
i ju ju Sŏkačìcę na gŏstě jèle nòsiju i
jûčeju: Jù, hû! Kàj ìdę i dõXjdę. Vòjziju i
nòsiju i jòš im ŏstậja! {Še. juhu}
jû int <jû, jû; jû hû> iju, uzvik veselja Svàti
jûčeju jû, jû.
Jùček m nadimak dječaku koji je jậ
izgovarao kao ju.
Jûda m 1 apostol koji je izdao Isusa Jûda sę
ŏbèsil na bẽdzge.
2 izdajica Nèšte mej nàmi ję Jûda.
jùg m (-a, -ŏv) 1 jug, strana svijeta KàdX ìdu
dîvlę gûXskę na jùg, bûX lõše vriệme.
2 južni vjetar Sèver svŏjèmi sedmèmi
sinmî (svěmi sědmemi sîni) naprậvi
zạpùvę snèga v÷kšę ŏd mètra, a sę tò
razgradî Jùg svŏjộ š÷pavŏ čerjộ.
jùgŏvina f (-ę, -) naglo topljenje snijega KàdX
zĩdę jùg i pòčmę jùgŏvina naprậvi sę
snežnìca, da niệ mòči nìkam.
jūkàti ipf na, za, (jũkat; jûčem; -i, -ètę; jũkal,
-àle; jûčuč; jũkajne) 1 ijujukati, jujukati,
jujuškati, podcikivati, u svatovima vikati: iju
ju! ju hu! Ciẽʖlem pũXtem ję zàstavnik jũkal i
zàstavŏ mậhal.
2 hukati, glasati sa kao sova KàdX sõva
jûčę, nèšte bûX mřl.
jũknuti pf za, (-em; -i, -ètę; jũknul, -ùXle)
193
1 <zajũknuti> podciknuti Jũkni bòle, dà sę
dàle čûję.
2 <hũknuti> oglasiti se kao sova Čè sõva
jũknę, nèšte bùX mřl.
Jùlčika f dem Jùla f Jùlča f Jûlka f Julijàna
f oblici imena Julija [lat. Julius <Iovilius]
Jùlča ję slûžila pri põpe.
junậk m (-ãXka, -ậkŏv; adj junậčki) junak;
momak pj I devộjkę i junậki sì jenãXki nậj
pŏmetěju nõXvę dvộrę. Vũreki mòreju bìti:
junậčki, devŏjậčki, mùXški i žěnski. Junậčki
nèk ŏstậnu pŏd junậčkem viẽʖncem!
jũnec m (-a, -ŏv) <tẽʚlec> junac pj KàdX
zakòlem jũnca, m÷ne nògę t÷be rògę, a
cùrice kûrca.
jùnferica f (-ę, -; adj jùnferičin) djevica,
spolno nevina djevojka [nj. Jungfer]
Jùnferica ję i jòš nedŏtèknuta. Òn hòčę
sàme jùnfericŏ ŏženìti.
jùrcati ipf (-am; -ajne) <liẹtàti> trčkarati
Jùrcaju kàk stěkli pŏ Pijãcu. Jè l’ vam bu
j÷mput jùrcajna dòsti?
h
jùrek m (-a, -ŏv) 1 <jezeràča, iladậrka>
novčanica od tisuću jedinica PŏsûXdil sem
trî jùrekę za gòsti.
2 <ðùrek> patuljasti pijetao {Še. jurek}
Jùrek m ime dem, Jùra, Jùrica, Jũrič, Jurìna, Jũrij oblici imena Juraj zapisanog još
1086. širenog kultom sveca u čijoj legendi
je inkarnirana borba dobra i zla u liku
zmaja [gr. Georgios <georgós: ratar, seljak; preko ðorñe, ðurñe, v. ðurek; prema
Jarilo, slavenski bog proljetne plodnosti]
Svẽʚti Jùraj vûXkę nadiệla na Jûrjeve. Dèda
ję klěl: Bàsama Jùrica! Jurìča ję kàča
grîzla.
jùričica f (-ę, -) ptica konopljarka (Carduelis
cannabina) Jùričica ję mậla tìčica a diệla
gniẽʖzde v trnậcu.
jùriš m (-a, -ŏv) <štùrum> brzi napad
[tur. yürüyőş] Něm dèlal na jùriš, àm bu i
zùtra svèle.
Jûrjeve n (-a; adj jûrjevski) <ðùrñeve>
Jurjevo, blagdan sv. Juraja (23. travnja)
Na Jûrjeve sę zelěnem grậjnem kìtiju
kràvę i svînę i diệlaju im viẽʖnci. ¤ Jûrjevska
rõsa i trŏjậčka vedrĩna dãXju krùva i vĩna.
jûžni
Jurkin pr (Jurkîn, -ĩnŏv, -înka) [pat. <Juraj,
Jurko] L0 E260
Jû>ršica f ime dem, Jû>rša od svetačkog
Uršula [lat. Ursula <ursus: medvjed] JûXrša,
JûXrša sàki dận si gộrša. {I. Jurša}
jùšen/jũšnat adj (jũšna, jùšneši; -àta)
tekući, rijedak poput juhe Najpriệ sę na
gŏstiệ nòsi na stòl jùšne jèle (kuhìle).
PõjeñX nèkaj jùšnŏga!
{Ba. jušan R. jušan: rijedak} Bàžul ję
prẽʚveč jũšnat.
jùterni/jùtrešni/jutriệšni adj jutarnji
Jùtriệšne mliẽʖke jùternę pŏdộję nòsi na
plàc a večeriệšne sprậvla.
jûtre adv ujutro DõXjdi mậm jûtre. Jûtre si
pŏpĩjem põlič ràkiję.
jùtre n (-a, jûter; dem n jùtreke) jutro Dõbre
jùtre, sàke jùtre! (ôdzdrav na: dòbre jùtre!)
Sàke jùtre snẽja zmiệčę hìžu. V jùtreke sę
mộraš ràne zbudìti.
□ Mřtve - <Mřtve dûš dận> Dušni dan Na
S÷svetę sę na v÷čer dènę na stòl jèsti i
vĩna v kùpica, da dõXjdeju na mřtve jùtre
dũšę dimộm.
jùtriti sę ipf ŏb, raz, z, (jûtri sę; jùtrile sę)
svitati, svanjivati, daniti se V÷č sę jùtrile
kàdX smę ŏtìšli. {P. jutret se}
jũva f (-ę, jûv/i; dem f jušìca -ę, -ĩcŏ, -îc)
juha; juhica Črna jũva dòber smộk a pŏ
nõči vělik skộk. Stậra kòkŏš mãsna jũva.
Zẽmi bậr màle tộplę jušìcę. □ bàžulŏva grahova juha Kûvala sem bàžulŏvu i prežgậnu jûvu. jezikŏva - prigovor, prijekor
Dòbil buš jezìkŏvu jũvu. prežgậna - juha
sa zaprškom Prežgậnu jũvu jiệ štè ìma
drìsku. trsŏva - vino Nãjel sę tr̀sŏvę jũvę.
Pijan je.
jùžina f (-ę, -; dem f jùžinica) užina V lète sę
jiệ jùžina ŏ jûžne dõbe òkŏl pět vûr. Pŏjèli
smę jùžinicu i dèlali dŏ nòči.
jùžinati ipf na, (-at; -am; -ajne) užinati Dõbre
smę jùžinali pàk si pŏpijěmę.
jùžiti sę ipf ŏb, ŏd, ŏ, (jûži sę; jùžile) otapljati
se (snijeg) Jùži sę, bûX šlìfuti.
jûžni adj 1 južni Jûžna strậna ję tõpla.
2 vrijeme za užinu Bĩla ję jûžna dõba.
K k
k m bezvučni suglasnik k čini 7,04% svih
suglasnika
k prep (g, ø) k, ka s D izriče smjer i cilj Ispred
zvučnih šumnika izgovara se g (u rječniku
je pisan k), a ispred k i g se ne izgovara.
Ìdem k mèše i pòkle k strîcu. KàdX dõXjdeš
k m÷ne dŏněsi, a kàdX dõXjdem k t÷be, d÷j
mi. Zẽʚmla sę nagrĩna k bẽtvu kukurìzę.
Ìdem k barbiẽʖru. Ìdem kûmu.
Nẽʚjdę mi sę grõfu.
kabànica f (-ę, -ậnic) duži ogrtač, zimski
kaput Vû ve kabànice mi ně zĩma.
j
□ ŏbrnuti -u promijeniti mišljenje; skrŏ ìti
-u napakostiti, osvetiti se
kậca f (-ę, -; dem f kã>čica) kaca, drvena
posuda manja od badnja {tal. cazza} V
i
kậce sę kìseli zẽʚl je, a v bẽdnu grěšta
grõXzdije. Rèpu smę narîbali v kãXčicu. StùXpa za jačměnu kàšu tûXči ję imiệla làket
vìsŏku kãXčicu i stûXpec.
kàča f (-ę, kậčŏ, kậč; dem f kàčica -ę, kậčic;
adj kậčin) zmija, zmijica; zmijin Na Grgūròve (12. òžujka) kàčę ìdeju zemlě vận, a
na Lŏvrēčève (10. VIII.) v z÷mlu. Če kàča
priệk pũXta prẽʚjdę, bûX dèžXñX cûrel. Lûdi sę
bŏjîju i mậlę kàčicę. Čè sę nabõdeš na
kậčinu kộst, tò sę ne dậ zvrạčìti.
□ - pastîr <kõXjnska smr̀t> vretence, vilinski
konjic (Libellula depressa) Nad rûpŏ òber
vŏdě sedîju kậčini pastĩri. -a rù>bača
zmijski svlak Nàšel sem kậčinu rùXbaču v
d÷tele. -e mliẽʖʖke biljka mlječika
(Euphorbia ciparissias) Kî třga kậčine
mliẽʖke, kàča gà bu grîzla.
kã>čec m (-a, -ŏv; adj kã>čecŏv) mužjak
zmije, zmijac Kàčam ję kãXčec gŏspŏdậr i
krậl i kàdX zafûčka s÷ sę kàčę zbudîju i òkŏl
n÷ga skûpiju. Dĩžę glãXvu kàk kãXčec.
{V. G. kačec} RûXža na kãXčecŏve glãXve ję
črlẽʚna kàk i na piẹvcòve.
kàčiti ipf (kậčim; kàči; -il, kậčila; -ejne) zahvaćati, obvezivati Tò i t÷bę kàk i sàkŏga v
sẽʚle kậči i kùluk na pũXtu n÷mreš zbèči.
kàd> adv <dà> kada KàdX grmî tò svẽʚti Ìlija
striẹlàmi pûXca. KàdX dõXjdeš k m÷ne dŏněsi,
kàdX dõXjdem k t÷be d÷j mi.
kậd> m (-a, -ŏv) kad, mirisan dim S kậdem
bŏrộvicę smę hìžu nàkadili.
kadậrka f (-ę, -i) sorta crnog grožña,
srijemska sorta kadarka ili braničevka
Ìmam i pậr třsŏv kadậrkę v třsju.
kã>der adj indekl. (kãXdra) sposoban
[tur. kadir] KãXder ję tò sậm napràviti.
kã>der m (-a, -em, -ŏv) vojni rok [nj. Kader]
KãXder ję ŏdslûžil i mòrę sę ženìti.
kạdèti/kadìti ipf na, pŏt, pre, ras, s, za, (-îm;
kậdi, -ètę; kậdel/kàdil, kậdela, -èle; kã>ñen;
kã>ñejne) 1 dimiti Pòkle mrtvĩka kadîju hìžu z bŏrộvicŏ. Z jěžŏvŏ kộžŏ kadîju i vrậčiju vrbãXnec.
2 pušiti Jàpek kadî v kûXtu kàk Tûrčin.
3 - sę dimiti se zX p÷či sę jậke kadî, vàlda
ję rậfajnek pùXn sậñX. S pŏspavậjnkŏ na
šîpku sę kadîju vûva kàdX bŏlîju.
4 - sę prašiti se Biệjžal ję dà sę s÷ kạdèle.
¤ Tak ję vrãXži (sr̀dit) dà mu sę s÷ spŏd jộči
kadî. Jako je ljut. Kŏsîju dà sę s÷ kadî.
Kose brzo.
kadĩlnica f (-ę, -) 1 kadionik, crkvena
kadionica Šikûtŏr s kadĩlnicŏ mậšę.
{H. ð. kadilnica}
2 dimilica, pčelarska naprava za dimljenje
Čelậri kadîju s kadĩlnicŏ čělę, kàdX sę rõji
ŏgrĩnaju.
kafilèrija f (-ę, -iệrij) živodernica [nj. Kaffilerei] Ràjši diệla v slèmenske kafilèrije vu
smrdučìlu dè ga nìšte ne vîdi, nèg da
ŏkậplę kukurìzu.
kậhlin m (-a, -ŏv) <pečnậk> kalj [nj. Kachel]
Pěč za grèti ję diệlana s kậhlini.
195
kàj adv <kàk> kao, izriče približnu sličnost
Črlěn ję kàj bŏgiệčka (òpičina) rìt. Sřdit
(lũt) kàj rìs. Pĩjan kàj črna zẽʚmla.
{Du. kaj; Z. kai; V. Kriči kej nori}
kàj konj <kàjti, j÷r, j÷l> jer, što, da Kàptŏl ga
ŏsûXdil na bàtinę kàj niệ štèl vučìti cìgla
zīdàti. Nigdậr niệ bĩle, kàj sę nẽʚ bi v jûtre
žgãnci kûvali.
kàj pron (č÷ga/č÷sa, č÷mu, čiệm) 1 što Nìt
sem kàj vîdel, nìt sem kàj čùl, nìt ję kàj
bĩle. Č÷ga niệ nì càr ne jiệ. K č÷mu si sàdX
spŏdòben? Š čiệm îmam s tiệm klîmam.
Kùj sę bòriš zậ kùj niẽʖsi? (Rěkel ję ZãXgŏrec kàdX ję tẽʚle zaprẽʚgel i pr÷šle čèzX
jãXrem) Rěsničani velĩju mèste kàj k÷j.
2 <zậkaj> zašto; Č÷mu s÷ tò? J÷ l’ k
č÷mu? Je li vrijedi.
3 zar, je li? Kàj ję tò izbìla ìstina? kàj n÷?
¤ kàj bûX bûX što bilo da bilo; kàj češ što
možeš; kàj ję? <kàję> odaziv, molim, što
ste rekli? što je?; kàj kàj puno toga; d÷j kàj
dậš pristajem, daj koliko hoćeš; kàj òn znậ
on je budala; kòje kàj svašta; mà kàj baš
me briga; kàj bĩle bilo što, makar koliko; kàj
k č÷mu vrijedi li; kàj jě jě što se tu može; nì
za kàj na sviẽʖtu nema te cijene; kàj jậ
znậm <kàjeznậm, kàjeznam> što ti ja
znam, otkud bi ja to znao, ne znam; niẽʖma
kàj u pravu si; niẽʖma kàj niẽʖma ništa ne
nedostaje; kàj sem jậ krîv? nisam kriv; kàj
jě tò jě više nema promjena; kàj stę jeste li;
kàj pàk? nego što; kàj znậm kàj nešto
drugo; J÷ l’ ìšel kòvat kộjn ìli kàj znậm kàj.
4 adv <kak> kao ZmùXčil sem sę kàj kòjn.
kàjati sę ipf pŏ, (-at; kậjam; -aj/kậj; kàjal,
kậjala; -ajne) izražavati žaljenje, kajati se
Kậja sę, kàj ti ję pŏmậgal.
kàję/kàj ję int odaziv, što je, molim Kàję, kàj
mę zõveš? {P. kaje}
kãję/kãj ję int što je? (ironično, srdito)
kàjkavec m (-a, -ŏv; f kàjkavka) kajkavac Si
Cẽʚrci i pùXne Prìgŏrcŏv su prậvi kàjkavci,
StùXbičani su kùjkavci, a Mòslavci su
k÷jkavci i k÷kavci.
kàjkavski adv kajkavski Vučìtel ję r÷kel dà
ję kàjkavski skvãrjeni gòvŏr, a niệ jòš nìšte
r÷kel štè ga ję, dà ga ję i zậkaj ga ję i š
čiệm i kak ga ję skvậril.
kalafùnija
kậjla f (-ę, -i) <špràjc, cvìka> umetak od drva
ili metala, podupirač, potporanj, klin
[nj. Keile] Tù trèba dõbra kậjla i držàle bûX.
{Du. P. Gr. Ba. kajla; V. kejla}
kậjlati ipf pŏt, za, (-am; -an; -ajne) <cvìkati,
šprậjcati> učvršćivati klinom [nj. keilen] Tò
triệba kậjlati dà bu čvr̀steše držàle.
kajn÷ part zar ne? Ìdę, kajn÷? {Sl. kajne}
kàjti konj <kàj, j÷l, j÷r> jer, pošto, budući da
Lûdi živìju najvìše kàk vèra zapŏviệda,
kàjti sę bŏjìju Bòga. Bòle ję vliẹvàti vĩne vu
vòdu, kàjti sę võda pŏbộlša, a n÷ võdu vu
vĩne, kàjti sę vĩne pŏgộrša.
{Kr. M. kajti; V. kejti}
kàk adv 1 kako Diệlaj kàk hòčeš.
2 <kàkti, tàk kàk, kàj> kao, kao što, izriče
približnu sličnost MûXči sę pŏ dãXnu kàk vòl,
pŏ nõči kàk bîk. Čîst kàk sûXnce. (Niệ nìš
krîv.) ¤ kàk sę šìka kao što dolikuje
□ - da adv <kò da, kàj da> kao da Tàk ję
mũXder, kàk da sę mej kŏkŏšmî ŏtrhậnil.
Držî sę kàk da mu ję pùra krùv zěla. - da
n÷ nikako. - tàk adv kako tako, nekako, ne
sasvim loše Zdrậvje kàk tàk. Pŏ dãXnu kàk
tàk a pŏ nõči mi ję t÷ške.
kãkŏv adj / pron (s kãkve; -òga, -òmu, -iệm;
ž kậkva, kãkvę, -e, -ộ; pl -iệ, kãkvem, -èmi)
kakav KãXkve driệve tãkŏv klîn, kàkŏv õtec
tãkŏv sîn.
kàkti adv <kàk, kàj> kao, kao što Lŏnčậr
najpriệ naprậvi kàkti mužậr ŏd ščiněnę
gnîlę zęmlě. Slŏbŏjnậki Šatŏvìči su mộrali
hrạnìti jenòga kõjna kàkti za kurîra.
{Kr. V. kakti}
kậl m (kãXla, kậlŏv) 1 <blàte, mûl> kalj, mulj
Hậjda v kậlu, žìte v prậvu (ję dõbre sèjati)
V rupàče na Ledìnice ję dòber kậl za
svînę. {J. kal}
2 kuhana čaña Kậl su sàñę vu võde
skûvanę. V kậlu sę lònci kalîju.
kãlaf m (kàlafa, -ŏv) kalup, obrazac [tur.
kalip <perz. kalib] Dẽni cìpelę na kãlaf. ¤
Na îsti kãlaf su diệlani. Jednaki su.
kalafùnija f (-ę, -) kolofonij, smola za gudala
[gr. po gradu Kolofon] LũXdec sę mậžę s
kalafùnijŏ. {V. kalafonij; ðñ. kalamfuja; ð.
kalafujna}
kalafùniti
kalafùniti ipf (-ûnim; -ùni; -il, -ûnila; -jnen;
-ejne) mazati gudalo kolofonijem Štrùjnę
na lûXcu niẽʖsu kalafûjnenę.
kã>lajnka f (-ę, -i) 1 <kãXlanica> kalanka,
voćni plod koji se može raskoliti po dužini
Brèskę kãXlajnkę su fĩnę za jèsti. Mậla,
vũXska i sklîska pìčka sę raskòli kàk brẽska
kãXlajnka.
2 cjepanica Tò ję fật dřv bùkŏve kãXlajnki.
kậlan adj raskoljen, cijepan Kậlani kõlci su
hràstŏvi ìli gàcŏvi, a hŏblìkŏvi su vr̀bŏvi,
lèskŏvi, trušlìkŏvi i gràbrŏvi.
kã>lanica f (-ę, -) <kãXlajnka> kalanka, voće
koje se može raskoliti Brẽska kãXlanica ję
bòlša nèg duràncija.
kạlàti ipf na, pŏ, ras, s, (kậlat; -am; -al, -àle;
kậlan; kã>lajne) 1 cijepati, rascepljivati po
dužini Ŏtìšel ję v šùmu piệjnŏv kậlat za
zĩmu KãXlajne dřv ję mùXški põsel.
2 - sę cijepati se, razdvajati se po pola
Kậlaju sę drva, slìvę, čriệšnę i brèskę.
{ðe. Te. kalati}
Kalčec pr (Kãlčec, -ẽcŏv, -iệčka) [zan.
<tkalac kao štokavski Tkalčić] B0 LP13
Kalčiệčka niệ krîžec kûšnula.
Kalčić pr (Kãlčič, -ìčŏv, -îčka) [<tkalac] B0
LP677 Črnŏkộžni vurmộgar Kãlčič ję mûXžX
z Budiệnec. Kalčîčka f top B
kậldati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) prati
svinju Svĩnče sę kậlda dŏk sę hrãXni za
slanìnu a i zàklane.
{Tr. kaldati; R. kaldušat: bućkati}
kãlen adj (-ẽʚna) <kalînen> lužen Tậ ję pr÷ña
kalẽʚna vìše pûXt.
kậlen adj (kãlna, kàlneši) <mûlen, mũXten>
kalan, kaljav, blatan, muljevit Võda ję
kãlna i niệ za pìti.
kalenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <kalẽʚna, kalînena
pr÷ña> izlužena preña Kalenìca sę pậri v
pàrenice i čè niệ dòsti biẽʖla, mộra sę jòš
pàriti.
kậlfa m (-ę, -ŏ/em, -i) izučeni obrtnički
pomoćnik [tur. kalfa <ar. halifa: zamjenik]
Zvùčil sę za kậlfu pri kŏvãXču.
kaliệrati pf / ipf (-am; -an; -ajne) izgubiti/gubiti na težini u skladištu ili prijevozu
[tal. calo] Zẽʚlije nabrãXne mi ję pùXne za
sàme pậr dận kaliệrale.
196
kalìna f (-ę, -înŏ, -) grm šibikovina (Viburnum lantana) Kalìna ję dõbra za brukvìti
brukvìnę, a i za bàžul kŏlìti.
kalînen adj <kãlen> lužen Pr÷ña niệ dòsta
kalînena i niệ jòš biẽʖla.
kalìniti ipf (-it; -înim; -ìni; -il, -înila; -en;
-ejne) <pàriti> lužiti u lugu Zęlěna pr÷ña sę
kalîni dŏk ne ŏbiẽʖlę.
kalîš m (-a, -ŏv) <kậl> kaljuža, blato gdje se
svinje valjaju i hlade Svînę sę kalîju v
kalîše. Vručĩnę su a niệ blĩzu kalîša.
{B. kališče, gde se svinje kale}
kalìti ipf s, za, (kàlit; -îm; kậli, -ètę; kàlil, -îla;
kãlen, -ěna; kã>lejne) 1 kaliti, davati željezu čvrstoću TûX sekìru triệba kalìti.
2 cakliti, umakati u kal Lŏnčậri kalîju lòncę
v kậlu ŏd skûvane sậñX.
3 - sę kaljužati se, valjati se u blatu Svînę
sę kalîju v blàte kàdX im ję vrûXče.
{G. kaližati se; Ke. kališati se}
kalòp adv <grabìčki> najbrži trk konja, galop
[mañ. galopp <fr. galop] Najrậjši jậšę
kalòp. {V. P. D. kalop}
kalŏpiệrati ipf (-am; -ajne) galopirati, jahati
u galopu [nj. galopieren] Pậk pòp galŏpiệra
pŏ fàrŏfe.
kàm adv kamo 1 upitno odreñuje cilj kretanja Pùrę vîču kàdX ih tìraju na plàc: kûXdX
kàm, kûXdX kàm?
2 odnosno Hòjdi kàm hòčeš. ¤ kàm
gòder, kàm gòdX, bilokamo, nekamo; štè
znậ kàm u nepoznatom pravcu; kàm pùXkle
da pùXkle ma što da se dogodilo n÷ zna
kàm bi sę dèl dosañuje se kàm tò zapisàti
je li to moguće?
kàmara f (-ę, -ŏ, kậmar) hrpa, gomila sijena
ili slame složena u četverokutni oblik bez
stožera [tur. kamára] Kàmara ję na četìri
vùXglę a kùp ję ŏkrũXgli òkŏl stŏžẽʚra slòžen.
Ìrma ję glĩstę pribîrala pŏd kàmarŏ gnîlę
slàmę.
kàmariti ipf (-it; -im; -en; -ejne) praviti
kamaru Slàmu kàmariju krèj štàlę.
kamãšlin/kŏmãšlin m (-àšlina, -ŏv) nazuvak od pusta, kožnata ili platnena ovojnica
povrh cipele [nj. Gamasche <fr. gamache]
Kŏmàšlinę ję ŏmõtal òkŏl nộg. Kamàšlinę
si zakòpčaj. {ð. kamašlin; V. kamaša,
197
gamaša; P. kamašna; O. kamaše}
kàmati m pl t (-ŏv, -i) <ìntereš> kamate
[gr. kámatos: zarada] Žĩvel ję ŏd kàmatŏv.
Splàtil sem dûXg s kàmati skùp.
kàmen m (-a, -ŏv; dem m kamẽnčec -ẽca,
-ŏv; dem m kamènček) kamen; kamenčić,
kamečak KàdX sę za nesẽʚčŏ žęnộ štè nahîti
s kàmenem ìli driệvem, bûX sę diẽʖte štèle
tûXči. Liệpe ŏkrũXgli kamenčẽci su dõbri za
šprûkancę. S pŏdvĩnutem pr̀stem sę fûčę
v jàmicu kamènček. □ drậgi - dragulj ¤ třdX
kàk kàmen jako tvrd; õpal mi ję kàmen
sr̀ca sad mi je lakše
kamiệjne/kamiệjnije n zb (-a) kamenje
Pŏtẽri tę bõXža jãXkŏst i cìrkvene kamiệjne!
(zaklĩna sę vrậga peklěnŏga)
kamiẽʖʖnec m (-a, -ŏv) 1 dem kàmen kamenčić
2 pisaljka za ñačku pločicu od škriljca Na
plòčica v škộle smę pīsàli s kamiẽʖncem a
na plòče s kriệdŏ. {J. Vi. kamenec; V.
kamenček}
3 kremeni kamenčić za upaljač
Dalmatînci su prŏdạvàli i kamiẽʖncę za
fàjercagę. {ðñ.. kamenec}
kamijộn m (-õXna, -ộnŏv) teretnjak, teretni
automobil [fr. camion] Pŏgàzil ga ję
zãXdružni kamijộn.
kamufliệrati ipf za, (-am; -an; -ajne) prikriti,
maskirati [fr. camoufler] Dõbre kamufliệraj
da nam štè ne vkrậnę.
kamùriti sę ipf za, (-ûrim; -ùri; -il, -ûrila; -en)
1 <kadèti sę> dimiti se Pěč sę kamûri i
hìža ję pûXna dìma.
2 pej pušiti Dèda kamûri lùlu pri pěče.
kanậl m (-a, -ŏv) prokop za odvodnjavanje ili
navodnjavanje [nj. Kanal <lat. canalis] Vuz
Dộlne Budiệnce ìdę ŏd šàšinŏvca kanậl
Grậnña.
kãniš m (-a, -ŏv) čibuk, kamiš [tur. kamiş]
Zemlěna lùla a ŏrèjŏv kãniš. {D. kaniš}
kạnìti ipf na, ŏ, (kậnim, -iju/ę; -i, -ètę; kậnil,
-ìle) 1 namjeravati Ję l’ kậniš zùtra v ZãXgrebX? Tàj sniệg ne kậni zapàsti.
2 - sę nastojati izbjeći Kậni sę tî tòga, tò
niệ põsel zậ tę.
kanộn m (-õXna, -ộnŏv) top [nj. Kanone <tal.
canone <fr. canon] BõXži tę kanộn razn÷sel
kapàriti
na stộ kŏmậdŏv! (Tàk ję klěla mậ mãjča
drènčička) {Vi. kanon}
kanŏniệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) topnik [nj. Kanonier] Šìmun ję bìl kanŏniệr.
kànt adv uspravno, osovljeno, na užu stranu
Zīdàli su s cìglem na kànt.
kànt m (-a, -ŏv) uža strana (opeke, bačve)
[nj. Kant: okrajak] Pŏstàvi klàdu na kànt.
{ð. kant; V. kantn: uži dio daske, ploče}
kậnta f (-ę, -i; dem f kậntica -ę, -) limenka,
limena posuda [mañ. kanna <nj. Kanne]
PùXnę su kậntę mliẽʖka. V kậntice ję mliẽʖke
nõsil vučìtelice.
kàntãjzlin m (-àjzlina, -ŏv) okretaljka za
trupce, željezna poluga za utovar trupaca
[nj. Kanteisen] S kantàjzlini smę fũrkę
nakŏtūràli na kõla. {P. kantajzel}
kantậr m (-ãXra, -ậrŏv; f kantarìca) raznosač
mlijeka V Krậlŏvcu ję bĩle nèkulike
kantậrŏv i kantarîc ki su mliẽʖke nŏsìli
kûXntam v ZãXgrebX.
kantạrìti ipf (-ậrim; -i, -ètę; -ậril, -ìle; -ã>rejne)
raznositi mlijeko po kućama Kral÷večicę
k
su kantạrìlę pŏ Zạgr÷be, dŏ gòdX niệ
kantậrejne zabrậjnene.
kậntati ipf na, pre, (-at; -am; -an; -ajne)
okretati na užu stranu [nj. kanten] Če
hòčeš sûXdič dõbre ŏpràti mộraš ga i
kậntati a ne sàme vạlàti. {ð. kantati:
okretati četvrtasti predmet}
kànuti pf (kậnem; kàni; -ul, kậnula) kapnuti
Kànulę su mu sûXzę.
kàpa f (-ę, kậpŏ, -) kapa [lat. cappa] Četìri
bràti pŏd jenộ kậpŏ? (stòl) □ bìškupŏva <pŏpòvę gàčę> grmolika biljka kurika
(Evonimus europeus) Pŏpòvę gàčę ìli
bìškupŏva kàpa rậstę v živìca i v gřmiju
¤ Buš dòbil na Valentĩna kàpu z rukậvi.
Dobit ćeš nešto čega nema, ništa. Bî zàpil
i svẽʚtŏga Pẽʚtra kàpu. (Prậvi ję pijậnec) Dà
mòrę dŏ Bòga, bî mu kàpu kràl. (Prậvi ję
tật) Kàpa dòle! Svaka čast, dobar si.
kàpara f (-ę, -i) 1 ulog, predujam [tal. caparra] Dậl sem kàparu za kõjna.
2 dio svadbenog običaja K nasnûXblene
diệkle ìdę dẽčke s kàparŏ.
j
kapàriti ipf za, (-it; -ậrim; -àri; -il, -ậrila; -r en;
kàparejne) predujmiti, davati ulog (za
kàpati
kupljeno; za mladenku) Bàš ję tè dận
kapàril diệklu.
kàpati ipf dŏ, na, pŏ, s, v, za, (kàplem/am,
-li; -al; -ajne) padati u kapima KàdX dèžXñX
pŏmàle kàpa, velî sę da rŏmîja.
kậpčina/kậvčina f (-ę, -) sorta crnog grožda
i vina Jòš sę dè dè nậjdę i kậpčinę. pŏ
třsju. Sanộbŏrci diệlaju zX kậvčinę bèrmet.
{Šu. kapčina/kavčina}
kã>pec m (-a, -ŏv) 1 kvačica Ŏbèsi tò na
kãXpec
2 mali poklopac, zaklopac, kapak [tur.
kapak] Spùsti kãXpcę na krõvu.
3 Kã>pec nad Ìmbrica bìl KãXpec.
kapelận m (-ãXna, -ậnŏv) kapelan, pomoćnik
župnika [lat. capelanus] Nèšte vòli põpa,
nèšte kapelãXna a nèšte pŏpòvu kùvaricu.
pj Pùru i purãXna tò ję dõbra hrậna za
gŏspòna kapelãXna.
kàpica f (-ę, kậpic) dem kapa 1 kapica Kàj
bu òXnda kàdX sàki kõlec kàpicu dŏbî? (KàdX
sniệg zapậnę dõXjdę zĩma i zlò bu).
2 klobuk gljive Glìva ìma kàpicu i càpicu.
3 čaška žira Hrậst c÷r ìma kàpicę žîra
ŏbraščěnę kàk kõstajn.
4 <gûXbec> vrh cipele Lèpše su mi cìpelę
s kàpicami.
kãpič m (-ìča, -îčŏv) naglavak, vršni dio;
poklopac Čõva ìma jậke scîfran kãpič.
Dẽni kãpič na žgajnậrski kõtel.
kàpičar m (-a, -ŏv) opanak s kapicom Ìvek
Šimậgin ję nõsil òpajnkę kàpičarę a
Tŏmìna remejnậkę. {Du. kapičar}
kapîčka f (-ę, -i; dem f kapĩčkica -ę, -) dem
kàpica Kapîčka mu ję premãla.
kapiệla f (-ę, -; dem f kapiệlica) kapela [tal.
cappella] Na Glamnìce ję nègda bîla drevěna kapiệla Svẽʚtŏga Krîža, a diệs ję nộva
zîdana. Šašinòvečka kapiệlica Svẽʚtŏga
Trõjstva ję naprậvlena 1882. za žùpana
Vàrdijana. ¤ Dè Bộg ìma cĩrkvu tù vrậg
naprậvi kapiệlicu. Kapiẽʖʖlščica f top O
kàpla f (-ę, kậplŏ, -i) kaplja, kap Če na Vìncekŏve (22. I.) niệ na třsu nì kàplę vŏdě, dà
bi sę vrãXbec nàpil, n÷ tè lète vĩna.
kàplar m (-a, -ŏv) <kàpral> desetnik, najniži
čin u mnogim vojskama [mañ. káplár] Bìl ję
kàplar v sr̀pske võjske.
198
kàplica f (-ę, kậplic) dem kàpla 1 kapljica
Ŏpàle ję pậr kậplic dẽžña. Na V÷liki Pẽʚtek
pustî slavĩček trî kàplicę křvi, j÷l ję pŏpiẽʖval dŏk ję Ìsus bìl na krîžu.
2 fig vino Tò ję dõbra kàplica.
kàpral m (-a, -ŏv) <kàplar> desetnik, najniži
čin u vojsci [tal. caporale] V àustrijske võjske ję bìl kàpral. {B. kaprol, koji deset
junakov ima pod sobum}
kãpslin m (kàpslina, -ŏv) upaljač [nj. Kapsel
<lat. capsula] Ciẽʖli ję kãpslin na patrộne.
kàptŏlec m (-a, -ŏv) kaptolski kmet Cẽʚrci
kàptŏlci su bĩli km÷ti zàgrebečkŏga
kàptŏla a za klậkę su ìšli dèlat na
kral÷večki màrŏf.
kàptŏlŏm m (-a, -ŏv) 1 kaptol, biskupsko
vijeće [mañ. káptalan <lat. capitulum]
2 Kaptol, mjesto gdje je kaptol Tûrčin mu
ję na Kàptŏlŏmu ŏdsiệkel glãXvu. MûXžX ję
nõsil pùru i purậna v ZãXgrebX, a pùra fùrt
pĩta: KũXdX kàm? Purận ję srdìte spùstil
dùXdu i zdřl sę: Na kāptŏlòm!
{B. kaptolom, nadpopovčina}
kàptŏlski adj koji pripada kaptolu V Krậlŏvcu ję bìl kàptŏlski màrŏf. □ -a šùma f
top C Krèj Grŏfòvę šùmę ję Kàptŏlska
šùma ìli Pŏdgộrščica Podgoričica
kapučiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) pej kapût Slèci
kapučiệr s÷bę, da ti ně vrũXče.
kapùsta f (-ę, -i) <zậjcŏva rãXna, zaječina,
kinder> zečji trn (Ononis spinosa) Kapùsta
ję dràč na sinòkŏša na kôga sę mòči
nabòsti.
kapût m (-ũta, -ŏv; dem m kapũčec -ẽca,
-ŏv) <rẽklec> kaput [tal. cappotto] V zĩme
nòsi deběli zĩmski kapût. Ŏbliệkel ję
kapũčec i bûX mu zîma.
kãra f (-ę, -i) karo, boja igraćih karata
[nj. Karo <fr. carreau] Hìti kãru.
karabìt m (-ĩta, -îtŏv) karbid, sredstvo za
rasvjetu [razg. nj. Karbid <lat. carbo:
ugljen] Na prŏščějne smę pùXcali zX
karabìta. {Du. karabit}
karabìtni adj karbidni Ĩmel ję karabìtnu
lậmpu i nà jne zažậril želiệznu bàtinu.
kã>rajne n (-a, -) prepirka, javna svaña žena
vrijeñanjem KãXrajne ję gŏtòve, da jẽʚna
bàba drùge pŏkậžę gộlu rìt i velî: Nà, tù mę
199
pĩši. {Z. karanje}
karamfìl m (-a, -ŏv) <klînček, klînčec>
karanfil, cvijet klinčić (Dianthus sp.) [tur.
karanfül <ar. qaranful <gr. karyóphyllon]
Karamfîlu sę velî i klînček.
kạràti sę ipf na, (kậrat; -am; -al, -àle) prepirati se, rječkati se, grditi, svañati se
vrijeñanjem Žẽʚnę sę kậraju priệk plòta i
jẽʚna drùge nabrậja griệję. {B. karati se,
inaditi se, prigovarati se; Z. karati se}
kardạšìti ipf pre, za, (-ậšit; -im; -i, -ètę; -ậšil;
-ìle; -ã>šejne) bećariti, pijančevati
[tur. kardaş: pobratim] Dŏ jùtra su pŏ
bèrtija kardạšìli. {G. kardašiti}
karìka f (-ę, -îkŏ, -) kolut, dio lanca [mañ.
karika] Karìka ję na lãncu pûXkla.
Kàrlek m ime dem Karlo m [nj. Karl zamjenjivano s Dragutin] Gòspŏn Kàrlek! Kàj
si mę zvậl, Jòžek? Bàš nìš, sàme da ne
zậbim kàk vam ję ìme.
a
k rmenãtlin m (-àtlina, -ŏv) svinjsko meso s
rebrima, karmenadla, kotlet, kare [ausnj.
Karmenadel] Sp÷kla sem ti karmenàtlinę.
{V. karmenatl, krmenatl}
kậrtati sę ipf s, za, (-at; -am; -ajne) kartati se
KàdX sę kậrtam zgubîm, kàdX sę tũXčem
dŏbîm.
kậs m (kãXsa, kậsŏv) kas, konjski trk sporiji
od galopa Najràjši jậši kậs.
kasậrna f (-ę, -i) vojarna [mañ. kaszárnya
<nj. Kaserne; fr. caserne <lat. quaterna]
Sèm j÷mput ž nìm ìšel v Rùdŏlf kasậrnu pŏ
patròliju s kậntŏ.
kãslin m (kàslina, -ŏv) ormarić [nj. Kasten]
Klũči su ti na kàslinu. {V. G. kaslin}
Kàstŏr m ime psa [grčki polubog; gr. kastor:
dabar] Nèšte ìdę kàdX Kàstŏr lãXja.
kàša f (-ę, kậšŏ, -; dem f kàšica -ę, kậšic)
vrsta jela od ječma, heljde, prosa ili kukuruza Jačměnu, hajdînu i žîtnu kàšu smę
dòma v stùXpe dèlali. Žîtna kàša hrậna
nàša. ¤ Vrtî sę kàk mãXček òkŏl vrũXčę kàšę.
Šìš mìš, kàj diệlaš? Kùvam kàšicu.
Kašina top (Kàšina f Kàšinec/Kàšinčan,
Kàšinka, kàšinski) selo 885 st. (1857) a
1333 (1991) V Kàšine bîla dŏ trìst dęvětę
nậša òpčina. Kàšinčani su rãka tạplàli v
pŏtõXku. Kàšina f top D
katòlik
kậšlati ipf s, (-am; -an; -ajne) kašljati Kậšla
i pŏ dãXnu i nõči. ¤ J÷ l’ kîšeš, ję l’ kậšlaš?
(N÷ znam kàj hòčeš.) Slàbe ti kòkŏši
kậšlaju. (Ne bŏjîm t÷ sę.)
kaštĩga f (-ę, -) kazna [vental. castigo] Grậbar sę nahìtil s pûXnŏ lŏpậtŏ blàta na mèsec
i za kaštĩgu naviệk kòpa gràbę na mèsecu
i tò sę vîdi. Tò ję prậva kaštĩga BõXža.
kaštîgati ipf (-at; -am; -an; -ajne)
<kaštìguvati> kazniti [lat. castigare] Krîv si
i triệba t÷ kaštîgati.
kaštìguvati ipf (-jem; -an; -ajne) kažnjavati
Škộlnik Màteka kaštìguję. DrãXgi Bộg ga
kaštìguval. {G. kaštiguvati}
kật m (kãXta, kậtŏv) <triệm> kat [tur. kat]
V Cẽʚrju ję bîla sàme zîdana škộla i fàrŏf na
kật, a v Šàšinŏvce drevěna zãXdružna hìža
s triệmem.
Katalèjne/Katarèjne n blagdan Sv. Katarine
25. XI. [mañ. Katalin] Katalèjne ję gộdX
Světę Kàtę. Světa Kàta šìbŏm šìbŏvana,
bìčem bìčŏvana pŏ kŏliệne bĩta àjngel zậ
jnu pĩta.
katarînka f (-ę, -i; dem f katarĩnčica -ę, -)
<s÷svečka ìli mrtviệčka rûXža> cvijet Lijepa
Kata, vrsta krizanteme Katarìnkę sę nòsiju
na grộbije.
kàtica f (-ę, kậtic) kokica patuljaste pasmine
Ìma i ñùreka i kàticu. {I. katica}
Kàtica f ime dem Kàta f (-ę, V Kãte/Kātô,
Kậtŏ), Katalèna, Kàtek, Kã>teka, Katèna
(-ę, V Katêne/Katēnô), Katîca, Kãtič,
Katĩček, Katùša, Katušîca šireno kultom
svetih Katarina (Aleksandrijske i Sijenske)a i imenima mnogih kraljica [mañ. Katalin <gr. Aikatherine <katharos: čist,
nevin, Nevenka] Sàke kàče ję ìme Kàtica i
n÷ smę sę pŏ nõči zvàti Kàticu da ne dõXjdę
kàča. Kàta lŏpàta svîjnskŏga blàta. Katèna
Crtînka sę ràdX kậra. Katùšu Fundelìčku su
dèli v pàlčenicę na kralệvečkem màrŏfu.
Katić pr (Kãtič, -ìčŏv, -îčka) [mat. <Kata]
K3, Gajišće 11 E4500
kàtnica f (-ę, kậtnic) kuća na katove V Cẽʚrju
su priệ rãta bîlę sàme dviệ zîdanę kàtnicę:
škộla i fàrŏf.
katòlik m (-a, -ŏv) katolik [nj. Katholik <lat.
catholicus <gr. katholikós: sveopći] Vìdli
kã>va
su Vlàji kàk katòliki liệpe na Bõžič jiệju i
pijûX, pùk su ŏtìšli Bŏžìča îskat.
kã>va f (-ę, -) 1 napitak kava Priệ sę màle
pìla črna kãXva a vìše dîvka.
2 uzgajana biljka vučika, vučjak, lupina
(Lupinus albus) KãXva sę sadîla na vřčaku i
sòmlete spečěne zřjne kûvale za kãXvu.
¤ Tậ ti kãXva zabadàva. (Velî sę kàdX štè
přdnę.)
kậvka f (-ę, -i; adj kậvkin) ptica čavka (Corvus monedula) Spùstile sę jàte kậvki na
pòle. Kậvkine pěrje ję čr̀neše nèg vrậnine.
kạvkàti ipf za, (kậvčem/kam; -i, -ètę; kậvkal,
-àle; kã>vkajne) 1 glasati se kao čavka
Kậvkę kậvču ciẽʖli dận.
2 fig brzo i glasno pričati Kậvču kàk
kậvkę.
kậvran m (-a, -ŏv) <krûXmpač> gavran (Corvus cornix) KàdX dõXjdeju k nàm kậvrani
òXnda dõXjdę zìma. Kậvrani bejžîju pred
zĩmŏ. {M. V. P. O. Gr. kavran}
kazậlec m (-a, -ŏv) <kậži> kažiprst Pednîc ję
širĩna mej pãXlcem i kazậlcem.
{Č. kazaloc; B. kazavec, kazec}
kàzan m (-a, -ŏv) kotao [tur. kazan] Gŏvŏrìle
sę da bûXju serezẽjci jèli sì skùp na kàzanu.
ZãXdružna prasìca sę tŏpĩla v kàzanu
nạpòja.
kạzàti ipf pŏ, pri, s, (kậzat; -žem; -ži, -ètę,
kậzal, -àle; kậzan; kã>zajne) 1 pokazivati
Bedậk pènezę kậžę, a dẽca rìt. VûXku
šùmu kậžę, a znậ štè ję. {P. O. kazat; Vr.
kazati} ¤ kạzàti mèsec võde: varati
2 - sę pokazivati se, pojavljivati se Nậj mu
sę na jòči kạzàti. Čè ti sę kîšę, òXnda ti sę
pũXti kậžeju. {O. kazat se}
kã>ži m (-ja, -jŏv) <kazậlec> kažiprst Pednîc
ję širĩna mej pãXlcem i kãXžijem.
kč÷mu adv vrijedno bìti - vrijediti J÷ l’ ję
kč÷mu? {V. kčemu}
kẽʚʚber m (-a, -ŏv) <rùšč, škẽʚber> 1 hrušt
(Melolontha melolontha) [nj. Maikäfer] Òve
lète ję pùXne kěbrŏv. {H. keber}
2 sorta graha krupnog zrna Kẽʚber ję fẽʚla
debẽʚlŏga bàžula kòlenca fĩnŏga kàk
kõstajn. {ðñ. keber}
k÷bnuti pf (-em; -i; -ul; -ut) <gèpnuti, gèpiti,
vkràsti> ukrasti Naviệk kiẽʖba dè bi kàj
200
k÷bnul. {V. kebnuti}
kèčka f (-ę, kiệčkŏ, -i; dem f kèčkica -ę,
kiệčkic) 1 nepočešljana kosa, nespleteni
vršak pletenice D÷j si tě kèčkę pŏčěši.
Diẽʖklica ìma liệpę žũXtę kèčkicę.
2 metlica kukuruza Kukurîznę kèčkę sę
prậšiju. {ð. kečka: cvat kukuruza}
3 vršak stabljike konoplje Na spûkane
ručìca kŏnộpel sę ŏpsẽčę širộčkŏ na
paščìce kŏrějnije i kèčkę. {H. kečka}
kẽʚʚder m (-a, -ŏv) koža uz unutrašnji rub
cipele [nj. Köder] Ràzdrl sem kẽʚder.
k÷fa f (-ę, kěfŏ, -; dem f k÷fica -ę, kěfic)
četka [mañ. kefe <tur. kefe] Pred svẽʚtki sę
pěrę pòdX v hîža i rîba s kěfŏ. Kěfica za
pŏdbrîvajne ję bĩla naprậvlena ŏd svîjnske
ščetiệjn vu fìšeku.
kěfati ipf pŏ, s, (-at; -am; -an; -ajne)
1 četkati [mañ. kefél] Àk ti k÷fa ŏpậnę dŏk
sę kěfaš, bûX tę srậm tàm kàm ìdeš.
2 grditi, koriti Ôtec ga kěfal, àl n÷mu čezX
jẽʚne nùXter čezX drùge vùn.
3 - sę četkati se; svañati se DùXge sę
kěfaš. Pậk su sę kěfali žX čîsta mîra.
Keglević pr (K÷glevič, -ŏv, -ka) Kos Keglević Š1, E250 [nad. <nj. Kegel: čunj] Gròf
Drậškŏvič ję nasělil Cìganę vuz m÷ñu z
h
grõfem K÷glevičem i zvậl i Kěgleviči, a
K÷glevič svě Drậškŏviči.
kěhla f (-ę, -i) guša Ìma vèliku kěhlu na
vrậtu. {V. kehla}
k÷hlav adj gušav Velĩju dà ję k÷hlava ŏd
pŏkvãrjenę vŏdě.
kèk 1 adj indekl izvještačen, ohol, usiljen
[nj. keck] Gl÷j ga kàk ję kèk.
2 adv oholo, drsko Držî sę kèk. {V. kek}
Kẽko m nad C po ulozi Keko Brigantin u
igrokazu Ukleti hotel
Kelebuh pr (Kel÷buv, -vŏv, -vûška) [nad.]
L35, LP37(sl. Kelebuda LP99)
{R. telenbuh: klipan, snažan dečko}
Keleminec pr (Kelemĩnec, -cŏv, -nka) [pat.
<Klement <mañ. Kelemen <lat. clemens:
mio, blag] Kobiljak 7 LP107
kelìti ipf na, ŏt, pri, ras, s, za, (kẽlit; kèlim,
-iju/ę; kẽli, -ètę; kẽlil, kèlila, -ìle; kẽlen;
kẽlejne) lijepiti [nj. kleben] Kẽlil mi ję
dèskę na vrậta.
201
kèlnar m (-a, -ŏv; f kèlnarica) konobar
[nj. Kellner] Kèlnaru dajûX trìngelt.
kẽlja f (-ę, -i) ljepilo, tutkalo [nj. Kleber;
vental. cola] Kẽlję niẽʖsi kũpil.
Kemfelja pr (K÷mfela, -ŏv, -ộvka/ica)
[mañ. kén: sumpor + féle: vrsta] zvận Vìncek Š21 LP98 (Kos Rucak naseli na svom
zemljištu kmeta Kenfelju ili Vinceka iz
Stubice)
k÷mrav adj mršav Zgledî zdràv àl ję k÷mrav.
{P. kemrov, pothranjen}
k÷pav adj (-àveši) nepočešljan, raščupan,
kuštrav Gřde ję vìdeti k÷pavŏga dẽčka a
jòš gr̀deše k÷pavu diệklu.
k÷pavec m (-a, -ŏv; f k÷pavka) kuštravac
Tè k÷pavec sę ni nè pŏčěšę.
kẽʚʚpec m (-a, -ŏv) patuljak [tur. kepaze]
Slàbe rậstę i ôstal bu kẽʚpec.
kepẽʚʚjnek m (-a, -ŏv) vrsta kaputa, kabanica,
ženski ogrtač u obliku pelerine [mañ. köpönyeg] Mlậdę žẽʚnę su ìšlę k mèše v kepẽʚjnke. Kepẽʚjnek ję ŏbrnul. Promijenio mišljenje. {J. kepenjek, plašč za putuvanje; V.
kepeńek: ogrtač; G. kepeńek: kabanica;
Gh. kapenjak: plašt}
kẽre adv naokolo Òkŏlŏ kẽre pàk na mậla
vrậta.
kerefẽʚʚki m pl t (-ŏv, -i) 1 tričarije, prenemaganje [mañ. kerepelö: brbljanje, čegrtanje]
Naviệk zvậña nèkakvę kerefẽʚkę.
2 <ŏbliziệki> birano jelo Něš jel kerefẽʚkę.
{Ko. kerefeka; V. kerefeki; G. kerefek}
kerempûv m (-a, -ŏv) zabavljač, šaljivac
[mañ. kerep] Prậvi ję kerempûv.
kerepûv m (-a, -ŏv) široki rukav Ję l’ P÷trica
Kerempûv ĩmel kerepûvę?
kèriti ipf (-im, -iju/ę; kẽri, -ètę; kèril; -ejne)
1 <lûmpati> pijančevati, ludovati Snõčka
su bečãXri dŏ pộl nõči kèrili.
2 - sę <kiẹsìti sę> smijati se razjapljenih
ustiju Nậj sę kèriti kàk kŏbîlina pîzda. {N.
keriti se}
k÷sa f (-ę, kěsŏ, -; dem f k÷sica -ę, kěsic)
1 <mõšna, žàčka> vrećica, kesa [tur.
kese <perz. kise] Čè smę si mî bràča,
k÷sę si niẽʖsu sẽstrę. V k÷sice mi ję duvận.
2 podočnjak Ìma kěsę pŏd jŏčmî.
3 mošnja, mošnice K÷sa mu sę ŏbiệsila
kiẽʖʖba
dŏ kòlena. ¤ zapriệti k÷su prestati davati
novce; vudrìti pŏ k÷si novčano kazniti;
pûXna kèsa obilje; prãXzna k÷sa bijeda)
kèsen adj (kiệsni; kẽsna; kèsneši; pre-)
kasan Velî jẽʚsen jậ něm kèsen Těpkę su
kiệsnę rùškę. Òkŏl Jel÷jna lìsta kiệsni hrậst
jelenščậk. Òv dèžXñX ję prekèsen i nìš ne
kŏrîsti šenìce.
kẽʚʚser m (kesěra, -ŏv) tesla, tesarsko oruñe,
sječivom se kopa (dubi) a ušice su s druge
strane [tur. keser <kesmek: sjeći] Skõpal
ję kŏpàjnicu s kesẽʚrem. {ðñ. kecer}
kèsne adv (kèsneše; pre-) kasno Kî sę ràne
ŏtprậvla, kèsne ŏthậja. Dòšel ję kèsne večěr dimộm. Prekèsne sę sètil. (gŏtòve ję.)
kesnèti ipf za, (kèsnem; kẽsni, -ètę; kẽsnel,
kèsnela, -èle; kèsen) kasniti, zakašnjavati
Cûg ję kẽsnel dviệ vùrę.
Kezerić pr (K÷zerič, -ŏv, -îčka) [od tur. keer: sjekač kao i Keserić] P6, Prepuštovec
72, Vurnovec 4, LP132
kî pron (s kè; kõga, kõmu, kiệm; ž kậ, kě, kè,
kộ; pl kè, kèm, kèmi) 1 <tẽʚri> koji (kî kao
i tẽʚri se rabe za živo i neživo) Niệ sę bŏjàti
čŏvèka kî sę pùXne grŏzî nèk kî čkŏmî.
Kõmu Bộg tòmu i svẽʚci. Na ŏtãXve kậ fĩne
dišî ję tàk liệpe spàti. Prậva ję gamìlica kậ
dišî. Kè sę ìdę dimộm, nèk ìdę. Dŏn÷sel
sem vùru kûX sem pŏpràvil. VũXtek ję prěña
s kộ sę tkě. Šlavûnar su lèkša kõla v kiệ su
sę lûdi vŏjzìli.
2 <štè> tko Kî s kiệm spî, s tiệm i držî. Kî
kàk mòrę – kî kàk znậ. (Tàk sę tậnca na
gŏstě kàdX sę gŏščenîki pŏnapijûX). Kî kûXdX
– kî kàm. Kî bi – dà bi. Uvijek oklijeva. Kî
kõmu – tî tòmu.
{J. ki ali koi; V. ki: tko; Gh. Z. ki: tko, koji}
kìčica f (-ę, kîčic) 1 ljekovita biljka gorka
kičica (Erythrea centaurium) Kìčica rậstę
na Br̀du òber Cẽʚrja.
2 gležanj konja Kòjn ti ìma slãbę kìčicę
kìdati ipf (kìdam) <biẹjžàti> bježati Kìdaj mi
z jộči! {V. Ž. kidati}
kìdnuti pf (kìdnem; -i) <pŏbèči> pobjeći
Kìdnul ję tè čàs. {V. kidnuti}
kiẽʖʖba f (-ę, -i) <bàrtŏl, fìlip, lòvrek, švãXbec,
šklõXca> sklopivi džepni nožić s drvenim
koricama Glamnìčani velîju švậpcu kiẽʖba.
{T. keba; Gh. kebac}
kiẹbàti
kiẹbàti ipf u, (kiẽʖbam; - al, -àle; kiệban)
<diẹbàti> vrebati, hvatati DùXge v÷č õna
n÷ga kiẽʖba. {St. kebat}
kiệc m (-a, -ŏv) kec, as, najjača karta [mañ.
ketzem] Pŏtr÷fil si kàk kiệc na dvanàjst.
Došao si u zao čas. Dòšel ję kàk kiệc na
desětku. (u pravi čas) {Ba. kec}
kiệckati sę ipf pŏ, (-am; -ajne) svañati se,
rječkati se, koškati se, prepirati se Sàki
dận sę kiệckaju i mirîju kàk dẽca.
{Ž. keckati se: svañati se}
kiệčkati sę ipf pŏ, s, (-am; -an; -ajne)
1 metličati Kukurìza sę kiệčka. Lètes ję
ràne pòčele kiệčkajne kukurìzę.
2 <kiệckati sę> svañati se, čupati se za
kose Kiệčkaju sę za nìkaj. {Be. kiečkati}
kiệh/kiệj m (-a, -ŏv) konjska bolest, neduha,
sipnja Kòjn ìma kiệh. {ðñ. keh}
kiẹhàti/kiẹjàti ipf s, (kiệšem/jam; -i, -ètę;
kiệjal, -àle) kašljati kao konj Kòjn kiệšę kàdX
ìma kiệh.
kiẹmàti ipf (kiệmam; -al, -àle) kimati,
drijemati Kiệmala, driệmala rûbačicę
niẽʖmala.
kiẹsìti sę ipf na, s, (kiệsim, -iju/ę; -i, -ètę;
kiệsil, -ìle; kiệšen; kiẽʖʖšejne)
1 ceriti se, pokazivati zube [alb. qesh:
smijati se] Strĩcŏv Hèktŏr sę nậ mę kiệsi.
2 cerekati se, podrugljivo se smijati,
ismijavati Tî sę kiệsiš ŏd smiệja, a m÷ne ję
dŏ plãča. Tvẽʚga kiẽʖšejna mì ję dòsti.
{V. kesiti se}
kìfeliti ipf ŏt, (-im; -i; -il; -ejne) bježati, trčati
[mañ. kifelé: napolje, van] Nẽʚjdi mu na jòči
i nàjbòle tì ję dà mậm kìfeliš. {ðñ. kifeli:
bježi, V. kifili: bježi; G. ð. kifeliti; Du. kifelt}
kìflin m (-a, -ŏv; dem m kìflek) 1 kifla, roščić, vrsta peciva [mañ. kifli <bavnj. Kipfel]
Màma mi ję kũpila dvậ kìflinę v Zạgr÷be.
2 sorta graha Kìflin ję fẽʚla bàžula kòlenca.
{V. kiflek}
kīhàti ipf (kîhat; -šem; -i, -ètę; kîhal, -àle;
kîhan; kĩhajne) kihati ¤ J÷ l’ kîšeš, j÷ l’
kậšlaš? (N÷ znam kàj hòčeš.)
h
h
kĩ nuti pf (-em; -i, -ètę; -kĩ nul, -ûXle) kihnuti
KàdX štè kĩhnę, velî mu sę: nazdrậvje, a
fakîni mej sộbŏ velĩju: v rìt nộs, a òdgŏvŏr
ję: dr÷k fãla!
202
kìka f (-ę, kîkŏ, -) kokošja bolest Če pìščenci
dŏbĩju kìku, mộra im sę z jezìka ŏgūlìti.
{J. kika, kokošje piskutanje; R. Gr. kika}
¤ Ìmaš kìku? Govoriš piskavo.
kìkati ipf (kìkam) kašljucati, piskutati Kìka
kòkŏš kậ ìma kìku. Kìkaš kò da ìmaš kìku.
{Gr. kikat; He. kikav: promukao}
kîkla f (-ę, -i; dem f kîklica -ę, -) suknja,
ženska haljina od tvorničkog platna [nj.
Kittel] Presliệkla sę v kîklu. RùXbačę su
dùXkšę bîlę nèg su sàdX kîklę i niệ bĩle kàk ję
sàdX rìti vìdeti. {B. kitlja ali ženska rubača;
V. P. kikla; Gh. kikljača}
kìla f (-ę, kîlŏ, -) 1 kilogram Ję l’ žm÷kša kìla
želèza ìl kìla pěrja?
2 <brùh> bolest prodor, hernija Kìla sę
dŏbî čè sę predîgneš. {Gh. kila}
kìlav adj 1 s jednim jajetom Kìlav ìma sàme
jẽʚne jãjce.
2 koji ima kilu Predìgel sę i kìlav ję.
3 nespretan, spor Kìlav ję za tãkŏv põsel.
kìlave adv loše, nespretno, sporo Tò su
kìlave napràvili.
kìlavec m (-a, -ŏv) 1 kilavac Kìlavec ìma
sàme jẽʚne jãjce. Kìlavec ję bĩcke z jeniệm
jàjcem,
2 koji ima kilu (bruh) Pàzi kàk dîžeš, da
něš kìlavec.
3 nesposobnjaković, nespretnjaković Tè
kìlavec ti ně nìš pŏmògel.
kìlaveti ipf ŏ, s, (-em, -eju; -àvi; kìlavel)
1 postajati kilav Mìsli da kìlavę.
2 - sę dugo i loše obavljati posao, mučiti
se s nečim jednostavnim Věč sę dùXge
kìlaveju a põslu niệ vìdeti kràja.
Kilesîčka f nad [?<kilaveti se] V Cẽʚrju ję ŏd
bậbX sàme Kilesîčka pûšila.
kìmati ipf pre, s, (kîmam; kìmal, kîmala;
-ajne) 1 micati glavom gore dolje, potvrñivati Kìmal mu ję, da slòbŏne zèmę.
2 drijemati Pòčel si kìmati, triệba îti spật.
kìmlin m (-a, -ŏv) kim (Carum carvi)
[nj. Kümmel] Kìmlin sę m÷čę v jèle.
kìnč m (-a, -ŏv) ukras, ures, nakit, blago
[mañ. kincs] ¤ Gòre kìnč – dòle nìnč.
(Liệpe ŏblẽčen, a slãbi cìpeli ìli liệp dêčke
a ìma slậbu meštrìju)
kînčati ipf na, za, (-at; -am; -an; -ajne)
203
1 kititi, kinčiti Bŏžîčni bòr sę kînča na
bŏžîčne nãXvečerje i kộmaj smę sę ščèkali
da pòčmę kînčajne.
2 - sę ukrašavati se Naviệk sę kînča.
kīnčìti sę ipf (kînčit; -im; -i, -ètę; kînčil, -ìle;
kînčen; kĩnčejne) dičiti se, ponositi se
Niẽʖmaš sę bàš š čiệm kīnčìti.
kìnder m (-a, -ŏv) livadni drač zečji trn
(Ononis spinosa) Z drãčem kìndrem su
màzali svinậri bîčę dà bòle pùXcaju. Na
kìnder sę mòči nabòsti. {Ja. kinder}
Kinder pr (Kìnder, -ŏv, -îca/ộvica/ộvka)
D47, G3 LP126 [<nj. Kinder] Kìnder ję i
dràč na sinòkŏša. pj Kìnder mìnder pĩzdu
vìdel, niệ pŏvèdal zậ jnu àl sę zliệkel nậ
jnu. {Ab. pizdarnik: Ononis spinosa}
Kindrîca f top D
kinñùriti ipf na, (-it; -ûrim; -ùri; -il, -ûrila; -en;
-ejne) 1 pretjerano kititi Kinñûri kàk jòpicu.
2 - sę pretjerano se kititi Kàj sę kinñûriš,
kàj ìdeš na vùgledę? {Ba. kinñurit se}
kîp m (-a, -ŏv; dem m kîpec) 1 slika svetačka ili lik [mañ. kép] Švậpcem ję dèlal i
kîpę z lìpŏvinę. Kîpec spràvi vu mŏlitvenîk.
{Vi. kip; Mt. kipec} na kîpec vudrìti slikati
D÷j ga na kîpec vûdri.
2 spomenik V Maksimiẽʖru ję kîp gộlŏga
svěca kõmu fakîni za Vùzem jậjca fậrbaju.
□ - kî ìgra Preštimàneši gŏspŏdậri ìmaju
na stiẽʖne kîp světę famìliję a ìgra navĩnen.
kīpèti ipf pŏ, pre, s, za, (kipîm; kîpi, -ètę;
kîpel, -èle; kĩplejne) 1 kipjeti, vreti Võda
kipî. Vrậg ne spî dŏk křv kipî.
2 vreti, fermentirati Mòšt jòš kipî.
kipû>či adj vreli Ŏpàril sę s kipûXčŏ vŏdộ. pj
Sìrŏtka kipûXča a gìbanica vrũXča.
Kirin pr (Kirîn, -ĩnŏv, -ka) [pat. <staroitalskog boga rata i sv. Kvirina koji se slavi u
Sisku i Krku <lat. Quirinus <quiris: koplje]
Dèda KûXs ję dòšel z Vùrnŏvca v Driệnčece
a màma mu ję bîla z BelŏvãXra ŏd kirĩna.
Belovar 16, E1150
kîsati ipf (-at; -am; -an; -ajne) <kiselìti>
kiseliti Pòp ję maledà predèkŏval zX predekãXlnicę, òXnda su ga fậrniki prŏsìli dà im
pŏsûXdi predekãXlnicu, kûX màle nûXca, za
zẽʚlje kîsati. {Č. kisat}
kìsel adj (-iệli; kìsela; -èleši; pre-) kiseo Tàk
kîtati
ję tò vĩne kìsele da kî bi ga dèl kòze na rěp,
běčala bi. Vĩne ję zậte kìsele kàdX ję
grõXzdije vìsele.
kìsele adv (-÷leše; pre-) tužno, sumorno,
natmureno Sàme kisiệlu vòdu pĩję i zậte
tàk kìsele zgledî.
kiselìka f (-ę, ĩkŏ, -îk) biljka kiselica (Rumex
acetosa) {ð. kiselak} □ - mậla kiselica (R.
acetosella) Dẽca berěju mlậdu kiselìku pŏ
sinòkŏša i jiệju.
kiselîš m (-a, -ŏv) <bučkurîš, pizdŏžmìka,
h
ậpa> loše, kiselo vino Tàj kiselîš niệ za
pìti i dà ga zlêješ kôze na rěp, běčala bi.
kiselìti ipf na, s, (-ělit; -ělim, -iju/ę; -ěli, -ètę;
-ělil, -ìle; -ẽʚʚlen; -ẽʚʚlejne) <kîsati> kiseliti Za
zĩmu sę kisěli zẽʚlje i rèpa kruglìca. Pripràvil
sem bẽdnę i kậcu za kisẽʚlejne zẽʚlja i rèpę,
kîsnuti ipf s, za, (-em; kìsni; -ul, kîsnula;
-en/ut) 1 postati kiseo Zẽʚlje kîsnę.
2 moknuti, biti na kiši Siệne mi je v kùpica
počele kîsnuti.
Kĩsta m nad Ìvek ję klěl Krìsta a niệ mògel
r÷či r a špòt mu õstal dŏ smr̀ti.
h
kìš int < ùč> tjeranje svinja od sebe [mañ, ki:
van; kis: mali] Svînę sę tìraju òdX sębę: kìš,
kìš! Kìš, Bèla, kìš Cim÷ra! {Š. kis, kis:
tjeranje koza}
Kĩščica f top C třsije àli mậle [<mañ. kis:
malo; kicsi: mali; kicsiség: sitnica]
kîštra f (-ę, -i; dem f kîštrica -ę, -) <fřšlŏg>
sanduk, letvarica [nj. Kisten] Kîštra ję zbĩta
z desiệk i ìma rậmnu plòču (tậblu), tẽʚra sę
ŏdîgnę gòre i õtprę. Vurmộgari i špènglari
su na plěča nŏsìli kîštru z alãXtem.
{Vi. Ba. kištra}
kìta f (-ę, kîtŏ, -) 1 pletenica kose Diẽʖkle pletěju lậsi na jẽʚnu àl vìše na dviệ kìtę a dẽčki
ih navlậčiju za kìtę. {Mp. kita; H. kita lasi}
2 stručak cvijeća Dậl je ję kìtu liệpe rûXžic.
3 muško spolovilo Dòbiš kìtu Màrijanŏvu.
(nìš)
kîtaš m (-a, -ŏv) kikaš, muškarac s pletenicom kose Kîtaš Kìndrŏv z Driệnčec ję
zãXjni nõsil kìtu.
kîtati ipf za, (-at; -am; -an; -ajne) lijepiti
kitom staklo [nj. kitten] Stèklar mi kîta
ŏblòXkę.
kìtica
kìtica f (-ę, kîtic) dem kìta 1 mala pletenica
Diẽʖklice sem splěla kìticę.
2 mali stručak cvijeća Dậl ję Màrice kìticu
jòrgŏvana.
3 svatovski ukras Kìticę nòsiju sì svàti.
Kìticę su pậjntlekem svězan ružmarîn ìli
bùšpun i kupộvne cviệtje. {H. Hg. kitica}
4 strofa Pèsmica ìma sàme dviệ kìticę.
kìtiti ipf na, s, za, (-it; kîtim, -iju/ę; kìti; -il,
kîtila; -čen, -ejne) 1 ukrašavati Jantậr
kîtiju za prŏščějne.
2 - sę ukrašavati se Ràda sę õna kîti. Nậj
sę s tũñem pěrjem kìtiti.
klabûk m (-a, -ŏv) 1 klobuk BûX si ga žîl kàk
Krãjnec klabûka.
2 kišni mjehur Spustîla sę plõva dà sę s÷
klabûki diệlaju. {Vi. klobuk}
klàčiti ipf na, (-it; -ậčim; -àči; -il, -ậčila; -en;
-ejne) <gàziti> okretati pedala bicikla, pritiskati, tlačiti V briệg ję t÷ške klàčiti becìklin.
2 <mèšiti> tiskati mijeh (orguljaški,
kovački) Klàčil ję klậčnak ộrgul na
škộrušu.
klậčnak m (-a, -ŏv) pedalo na biciklu, podnožnik na razboju, mijehu (kovača, orgulja)
Na cìrkvene òrgula sę klậčnak str̀gal.
{I. klačnjak; ð. klačnik}
klàda f (-ę, -ậdŏ, -; dem f klàdica -ę, klậdic)
deblji drveni trupac [gr. kládos: grana]
Klàdę zvậžaju šùmę. Liện kàk klàda. TûX
klàdicu mòreš zdìči na kõla.
klạdàti ipf na, ŏt, (klậdat, -am; -al, -àle)
stavljati Jòš klậdaju drva na kõla. {O. Gr.
kladat}
klàdę f pl (-ậdX, -àdami) vrsta mučila, naprava za kazne kmetova Na kral÷večkem
màrŏfe su bîlę klàdę v kě su kaštîganę
km÷tę metàli. {Ad. Kr. klade; M. klada}
klàditi sę ipf ŏ, (-it; -ậdim, -iju/ę; -àdi; -il,
-ậdila; -ñen, -ejne) <vadlàti sę> kladiti se
Klàdili su sę da smiệ pět pûXt pŏgạñàti
kãXkve ję tò driệve i štè zgubî, bûX ciẽʖli
tj÷den svînę vràčal na pậše.
kladĩvec m (-a, -ŏv; dem kladìvčec m
kladivčẽca, -ŏv) kladivac, čekić S kladĩvcem ga vũdril pŏ přstu. Kladìvčeci mõji
vudrètę!
204
kladjě/klậdje n zb (-ậ/a, -ěm) klade, trupci
PûXne dvŏrìšče kladjậ/klậdja.
klafràča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) brbljavica Tậ
klafràča fùrt klàfra i n÷ zna stàti.
klafràti ipf na, s, (-àfram; -ãfral, -àfrala, -le;
-ajne) brbljati, blebetati [nj. kläffen: lajati]
Jòš klàfra? {V. klafrati; T. klamfrati}
klàfrav adj (-àveši) brbljav Klafràveši ję ŏd
sàkę bàbę,
klàfter m (-a, -ŏv/ộv) <fật> hvat [nj. Klafter]
1 mjera za dužinu (1,896 m) Pộl klàftra
mŏjě zèmlě si ję prìjŏral.
2 mjera za površinu, četvorni hvat (3.59
2
m ) Na Kĩščice ìmam dviẹstộ klàftrŏv třsja.
3
3 mjera za obujam složenih drva (4 m )
Fật dřv ìma 4 kubĩkę. {Gr. klahtar} □ na -ę
adv puno Jěbę sę na klàftrę.
klàfternak m (-a, -ŏv) 1 <rŏženìca> poljsko
mjerilo dužine od dviju letvica Premèri tûX
sinòkŏšu s klàfternakem
2 Klàfternak m nad Klàfternaku ję glãXva
jậke vìsŏke i če ŏpậnę bûX si ju rãzbil.
klàfutek m (-a, -ŏv) komad drva Hìti mu tè
klàfutek v glãXvu. {Tr. klaputek}
klàjna f (-ę, -ậjnŏ, -i) hrpa Klàjna ję slòžena
vr̀pa (dřv, slàmę). {Gh. kladnja}
klàjnati sę ipf za, (-at; -am; -ajne) klanjati se
Kŏčijậš ję Hùtmaniča pręv÷zel čèzX Světi
Îvan i sì su sę klàjnali.
klã>jnec m (-a, -ŏv; dem m klàjnčec -ẽca,
-ŏv) <vũXzek pûXt> klanac, uski put V klãXjnce
ję vèlike blàte i niệ mòči prějti. V klajnčẽce
sę pĩjan v mlàke tòpil. Klã>jnec m top B i C
rupàča
klã>ka f (-ę, -) <rŏbõta> tlaka Cẽʚrci Kàptŏlci
su ìšli za km÷tstva na klãXku dèlat na kàptŏlski kral÷večki màrŏf. {L. klaka}
Klãka f pl top [od klậka: tlaka]
klàkav adj (-àveši) kljast, sakat, trom Klàkav
ję i jẽʚdva sę gîblę.
klậmfa f (-ę, -i) kuka, tesarska skoba,
željezna spona, [nj. Klampfe] Zaklậmfane
ję s klậmfŏ. {Ad. klamfa; Du. klanfa}
klậmfati ipf pri, s, za, (-at; -am; -an; -ajne)
spajati tesarskom skobom Tě grẽʚdę
mộramę klậmfati.
klậmpati ipf (-am; -an; -ajne) 1 teško klimavo hodati Stậri jẽʚdva i pŏmàle klậmpa.
205
2 <klapạntàti> njihati, klimati Òprava nà
jnem klậmpa kàk na strašìlu. Klậter
klậmpa na vrậtu prasìcę.
klàmpav adj (-àveši) nespretan, klimav,
klampav, nezgrapan u hodu Klàmpav ję kò
da rašarậflen v kŏliệne.
klàmpaveti ipf ŏ, (-em; -eju/ę; -i; -el)
mlohaviti Pòčel ję nậgle klàmpaveti.
Klàpa f ime prasice s klempavim ušima
Klàpa ìma klàpavę vûva.
klapàča f (-ę, -ậčŏ, -) prasica s klempavim
ušima Klapàča ne vîdi kûXdX ìdę.
{ð. klapača: koja ima velike uši}
klapạntàti ipf (-ậntam; -an; -ã>ntajne) klatiti
se Làčę su mu ŏpàlę a bìl ję prèzX gậč i
meštrìja mu ję klapậntala.
klãpast adj (-ậsti; -àsta) <klàpav> klempav,
viseći Mậ Klàpa ìma jậke klapàsta vûva.
{ð. klapast}
klàpati ipf (-ậpam; -àpal, -ậpala)
1 visjeti, klatiti se, klimati se Klàpe klậpaju
vûva dŏ zemlě. {Te. klapati}
2 pristajati, odgovarati, podudarati se [nj.
klappen] Bàš s÷ kàk trèba klàpa.
klàpav adj (-àveši) <klãpast> klempav Vûva
su mu klàpava, a nèšte ìma vûva kàk
zậjec. {V. klapavi; Gh. klopav}
klàpę f pl (-ập, -àpami) pastirska igra s
kamenčićima, piljkanje Šprukàli smę sę
nàruku i pòdruku s pět i na klàpę s d÷set
šprûkancŏv.
Klapšec pr (Klãpšec, -ẽcŏv, -iệčka) [nad.
od hlap: sluga] Kobiljak 0, LP50 Pri Klapšẽcu na Kŏbîlnaku ję bĩla bèrtija. Slàva
h
Klapšecòva ję mŏrîla îžnu kàču, kậ ję bĩla
pŏd priẽʖzlamnicŏ pùk ję ję màti mrla.
Klậrica f ime dem Klã>ra rašireno štovanjem
sv. Klare Asiške) zaštitnice televizije.
[tal. Clara <lat. clara: jasna, sjajna, obasjana, slavna] Světa KlãXra skùpa sprậvla.
Pŏpòva gàzdarica Klậrica Kàčečnik ję bîla
vučìtelica v Krậlŏvce.
klậruž>/krậluž> m (-a, -ŏv) ogrlica [lat. klaris]
ZãXgŏrci velĩju i licitarskŏmu čĩslu klậružX.
Zùtra pẽʚmę vù tàj biệli vậrŏš pŏ črlẽʚni
krậlužX. {B. klaris cherlyeni: corallium; I.
klaruš, kraluš}
kl÷kati
klatạrìti sę ipf dŏ, na, (-ậrit; -im; -ãXri, -ètę;
-ậril, -ìle; -ậren; -ã>rejne) skitati se, potucati
se, vucarati se, potepati se Dẽčki sę
nav÷čer klatậriju pŏ sẽʚle. Jàge bi triệba
klậter dèti dà sę tùlike ne klatậri.
klã>ter m (-a, -ŏv) drveno klatno o vratu krave
ili svinje Nemĩrnę kràvę i svînę nòsiju klậtrę na pậše i čè drčîju klậter ih tũXčę pŏ nõga.
{B. Č. klato}
klàti ipf pŏ, pri, za, (-àt; kòlem; kõli, -ètę; -àl,
-ậla; -ận; -ậjne) klati Svînę sę kòleju,
smudîju v slàme i fûriju s krõpem. Kòlę sę
najvìše ŏd Mikùlę dŏ Tŏmījněva ìli pậk priệ
Fàšijnka. KàdX ję klậjne (fûrežX) pŏzŏvûX sę
sụsèdi da pŏmòreju svĩnče držàti.
klạtìti sę ipf za, (-ậtim; -i, -ètę; -ậtil, -ìle)
gibati se amo tamo, njihati se; skitati se
Klậter sę klậti prasìce na vrậtu. Klậti sę pŏ
sêle. {B. klatiti}
klạtrìti ipf (-im, -iju/ę; -i, -ètę; -ậtril; -en;
-ejne) <dèti klậter> vezati svinji ili kravi
klatno o vrat. Klậtrenę svînę n÷mreju
dŕkàti na pậše.
klecàle n (-a, -ậl) klecalo, klupa s daskom za
klečanje u crkvi Imiệla ję i svõje mèste v
klecàlu.
kl÷cati ipf ras, (-ěcam; -÷cal; -ěcan; -ajne)
<kl÷kati> klecati, gubiti uporište u koljenu
Nògę mi klěcaju.
klěcnuti pf pŏ, s, (-ěcnem; -÷cni; -ul,
-ěcnula; -ut) posrnuti, nenadano se
spustiti na koljena, iznenada kleknuti Nõga
mi naj÷mput klěcnę.
klẽʚʚčajne n (-a, -) 1 dječja kazna Štè niệ bil
mĩren v škộle mộral ję na klẽʚčajne v kûXt.
2 katolički obred V Cẽʚrju ję Klẽʚčajne 17.
siệčna na svẽʚtŏga Jantộna pustinậka.
klēčàti ipf na, (-ěčat; -ečîm; -ěči, -ètę; -ěčal,
-àle) biti na koljenima KàdX ję pŏdĩgajne
òXnda sę v cĩrkve klečî. V škộle sę ìšle v kûXt
klěčat.
klečěč/klečěčki adv klečeći Òkŏl jantãXra ję
ìšla klečěč na gộle kŏliệne. Mòlila ga
klečěčki àl je sę niệ smìlŏval.
kl÷kati ipf (-ěkam; -÷kal, -ěkala; -ajne)
<kl÷cati> posrtati, spuštati se višeput na
koljena Pri mèše na V÷liki Pẽʚtek pòp sàki
čàs klěka.
klěknuti
klěknuti pf pŏ, (-em; -÷kni; -ul/ěkel, -ěknula,
-÷knule/÷kle; klěknut) <pŏklěknuti> kleknuti, spustiti se na koljena D÷j kl÷kni, vrậg
vû tę j÷kni, dà bu i mõje diẽʖte Bògeka
vìdele. (r÷kla bàba na pŏdĩgajnu)
klèncarica f (-ę, -) djeveruša, pratilja
mladenke [ausnj. Kranzeljungfer] Na nàše
svậte niệ klèncaric.
{V. krenclerica: djeveruša; G. klencler}
klenŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) batina od klenovine
Vũdril ga ję s klenŏvậčŏ.
Klenŏvìca f top G Bùdek sę smřzel pĩjan v
šùme Klenŏvìce 1928. v sniệgu.
klènŏvina f (-ę, -) klenovo drvo ZX klènŏvinę
i ŏrèjŏvinę sę diệlaju stõli.
klěp m (-a, -ŏv) oštrica kose, srpa, motike
stanjen i naoštren tučenjem (klepanjem)
Tậ niệ klěpa razdřla. Nije kopala motikom.
{R. kjep: oštrica kose}
klepàti ipf na, pŏ, ŏt, s, (-ěpat; -÷plem/ pam;
-ěpli, -ètę; -ěpal, -÷pala, -àle; -÷pan;
-÷pajne) <tûXči s klẽʚpcem na bàbice
jŏštrìcu kõsę, mòtikę ìli sřpa> oštriti
udaranjem čekićem Kl÷plę kòsu, pě kòsit.
BèzX dŏbròga kl÷pajna ję t÷ške kŏsìti.
klẽʚʚpec m (-a, -ŏv; adj klẽʚʚpcŏv, klēpcòva)
klepac, čekić za klepanje [nj. Klöppel]
Kõsa sę kl÷plę na bàbice s klẽʚpcem.
Klēpcòva vûva su pûXkla. {ðñ. klepač}
klepētàti ipf na, (-ěčem/tam; -či, -ètę; -ětal,
-àle; -ẽʚʚtajne) klepetati, brbljati Nì klepộtec
tùlike ne klepěčę kùlike õna klàfra.
kl÷pnuti pf (-em; -ěpni, -ètę; -÷pnul; -en/ut)
<vudrìti, lùpiti> udariti Kl÷pni ga pŏ vûve.
klepõtec m (-a, -ŏv) klopotac, klepetaljka za
plašenje ptica Klepộci klepěčeju v třsju če
ję vètra. {G, V. klopotec}
i
kleštrîjne/kleštrîn je n zb (-a) granje ostalo
klaštrenjem Kleštrîjne bùXmę pòbrali pŏ
třsju i dòma pòžgali.
klèštriti ipf na, ŏ, s, (-it; -iệštrim, -iju/ę; -èštri;
-il, -iệštrila; -en; -ejne) kljaštriti, kresati,
odsijecati sitnije grane KõXlije kliệštri v
Kleštrìce. Klèsta f top P Kleštrìcę f pl top
C Kleštrìcę su vàlda prèdi bîlę kŏlnîki dè sę
kõXlije klèštrile.
klěti ipf pre, za, (kûXnem, -ěju/ûX; kûXni, -ètę;
klěl; klět; kunû>č) 1 psovati, kleti Klěl si ję
206
bràtu nẽʚgŏv diệl màterę. Klěl mi ję màter s
cũckem. Vrnul sę sr̀dit kunûXč.
2 - sę kleti se, zaklinjati se Klěl sę, dà mu
rũXka sèla, čè làžę. KũXnę sę za šãXlu: n÷be
dè kòkŏši spîju, bõXža tộrba, cìrkvene
kamiệjnije, bìgulica (diệl kŏlòvreta), òblak,
dận, šklõXca.
kletìšče n (-a, -îšč) mjesto klijeti, kućice u
vinogradu Na kletìšču smę jèli.
klètu adv iduće godine, dogodine Lètes ję
òn, klètu bu õna? (Kõlec v třsije bûX klètu
trùska) Štè znậ ję l’ bûXmę klètu jòš na
sviẽʖtu? Čè na trsiệ lîst ŏtpậnę a petlộvije
ŏstậnę, òXnda bu klètu jậke rõdne.
{V. O. Gr. kletu; P. klejte}
klětva f (-ę, -i) psovka, kletva Sòkter,
bŏsòkter, ję kàk i bàsama nèkakva klětva.
Najv÷kšę su mu klětvę bîlę: jesěm ti, òblak
i jesěmu šklõXcu! Preklěti màter s cũckem
ję najv÷kša kl÷tva i mî smę sę mậm tûXkli.
i
klîč je n zb (-a) klice Krampiệr v pemnìce ję
pùXn klîčja.
kliện m (-a/èna, -ŏv/ènŏv; dem klènek; adj
klènŏv) drvo klen (Acer campestre); klenić
Kliẽʖni pri dộlnem zdẽʚnce su mòrti vìdeli
přvę Cẽʚrcę dŏk su sèkli cẽʚrje i dèlali hìžę
Cẽʚrja priệ šēstộ liệt. Mậli klènek ìma pùXne
rẽʚškŏv. Nàjbòlši ję za ìgrati sę n÷beka. Na
zubàča su klènŏvi zûXpci. Pŏtkliệni top C
kliệšča n pl t (-iệšči, -ami/mî; dem n pl t
kliẽʖʖščica -ic, -ami) kliješta Držî čvřste kàk
s kliệščami/kleščmî. Kŏvậč ìma kliệšča dà
sę ne spěčę.
kliệt f (-èti, -ju/kletjûX, -iệti, -mî; dem f kliẽʖʖtica
-ę, -; dem f kletîčka -ę, -i) kućica u vinogradu, klijet V kliệti mộra lùka črlěnca i
sûvŏga sìra naviệk bìti dà sę mòrę bòle
pìti. Mậla ję kliẽʖtica, àl ję vù jne dõbre vĩne.
kliktàti ipf (-ìkčem; -či, -ètę; -îktal, -ìktala,
-àle; -ìktajne) glasati se bez pijeva Dětel
ìma liệpu kûkmu i klìkčę.
klimạtàti ipf (-ậtam; -al, -àle; -ậtan; -ã>tajne)
1 jače klimati, njihati Svîtnak ti klimậta mej
nŏgàmi.
2 - sę njihati se Nậj sę klimạtàti, bûXš
stõlec str̀gal.
klìmati ipf (-îmam; -ìmal; -îmala; -an; -ajne)
1 kimati, davati znak glavom; mahati
207
Klìmal mu ję z glãXvŏ. ¤ Š čiệm ìmam s tiệm
klìmam. {Ab. Što imam, tim klimam; ð.
klimpač: muško spolovilo}
2 - sę drmati se ZûXbX sę klîma.
klîmbati ipf (-am; -an; -ajne) ljuljati se,
visjeti, njihati Na kapûtu ti nèkaj klîmba.
{R. klinbat; Vg. kolimbati se}
klìmpač m (-a, -ŏv) muško spolovilo, pimpač
Klìmpač ti sę vîdi. {V. klimpač}
klîn m (-a, -ŏv; dem m klìnek) klin Klènŏve
driệve ję dõbre za klînę. Tù trèba klìnek, a
nę vèliki klîn. ¤ ŏbèsiti na klîn napustiti; dèti
zûXbę na klîn gladovati.
klînčec m (-a, -ŏv) <karamfìl> klinčić
(Dianthus sp.) Klînčeci su na vřčake.
klînček m (-a, -ŏv) 1 <klînčec, karamfìl>
klinčić, karanfil (Dianthus sp.) Klînčekę ję i
prŏdậvala.
2 <pûšlek> kitica Dŏn÷sel je ję klînček
cviệtja.
klìnčenica f (-ę, -) vješalica s klinovima,
klinčanica Na klìnčenicu òber stõla sę
m÷čeju škrlậki. {Mp. klinčenica}
klînec m (-a, -ŏv) 1 klinac Cìgani su kòvali
klîncę za gr÷ben. KàdX dõXjdę Svẽʚti
Martĩnec, zabĩję v rìt klînec.
2 drveni čavlić Šòstar zabîja klîncę.
klipsàti ipf dŏ, na, ŏt, pre, (-ìpšem/sam; -ši,
-ètę; -ìpsal, -àle; -ìpsajne) teško hodati
zbog umora, teško ići, kaskati Jẽʚdva
klìpšem.
klìsnuti pf (-em; -i) <pŏbèči> klisnuti, krišom
pobjeći, naglo nestati Klìsnul ję kàk striẽʖla.
{V. klisnuti}
klistiệr m (-iẽʖra, -ŏv) klistir, klizma, uljevak
[nj. Klistier <gr. klyster] Dậli su mu klistiệr i
ŏzdràvel ję.
klistiẹrìti ipf (-iệrit; -im; -i, -ètę; -iệril, -ìle;
j
-iệr en; -iẽʖʖrejne) 1 davati klistir Klistiẹrìli
su ga i bòle mu ję.
2 gnjaviti, dosañivati Nậj mę i tî klistiẹrìti.
j
klîti/klìjati ipf na, pre, s, (-îjem, -ěju/ûX; -î ; -îl)
klijati, klicati Sème klîję kàdX pustî klìcu a
znîknę kàdX klìca zîdę vùn zemlě. Jòš
jãčmen ne klîję.
klìznuti pf (-em; -i, -ètę; klìznul; -ut) klisnuti,
krišom pobjeći Ûspel ję klìznuti.
G. kliznuti}
klùčec/klùčič
klộblin m (-a, -ŏv) prečka na vratima bačve
[nj. Kolben] Klộblin ję driệve priệk vrật na
lãjtu. Na tiệm lãjte su klộblini.
klộmpa f (-ę, -) drvena cipela Nõsil ję
klộmpę. {V. klompa; G. klumpa}
klònuti pf (-em; -õni, -ètę; -õnul, -ònula, -ùXle;
-ònut) smalaksati, obnemoći, izgubiti
snagu Klõnul ję, lěgel i niệ sę vìše zdîgel.
klọpàti ipf na, s, (-ộpat; -lem/am; -li, -ètę;
-ộpal, -òpala, -àle; -ộpan; -õ>pajne)
1 lupati, udarati [nj. klopfen] Nậj tàk jậke
klọpàti z vrậti, bûXš štòk zbìl.
2 obilno jesti Klộpa kàk glậduš.
klŏpìti pf pŏ, pre, s, za, (-òpim, -iju/ę; -õpi,
-ètę; -õpil, -òpila, -ìle; -òplen) <klòpnuti>
lupiti, udariti Pậr pûXt (pậrput) sem ga klõpil.
Kloštar top (Klòšter m Klõštran, Klòštrajnka, klòštrajnski) naselje Kloštar KrîžX
gledî Klòšter vîdi. (Velî sę za križậstŏga
čŏvèka.
klõva f (-ę, -ộv) 1 <sekậč> očnjak nerasta,
kljova Bĩcke ga zgrậbil s klòvami. 2 pej
zub Razbìli su mu klòvę. {V. klova; G. klev}
klùcati ipf dŏ, na, ŏt, (-ûcat; -ùcam; -ûcal,
-ùcala, -àle; -ùcan; -ajne)
1 <klùkati> kljucati, jesti kljunom VrãXpci
klùcaju jãčmen. Škvõrci klùcaju grõXzdije.
2 sjeckati Klùca triệščije na drvòcepu.
3 polako hodati Jẽʚdva klùcam dimộm.
4 boljeti, kuckati V glãXve mi klùca.
klûč m (-ûča, -ŏv) 1 ključ Sàme na
gàjnčene vrậte ję bìl klûč i mòglę su sę
zaklūčàti. Dẽʚčki pûXcaju zX klũčŏv napũXjnenemi z glavìcami ŏd šîbic. [mañ. kulcs]
2 <tûlek> lijevak od tikve Priệ su sę devenìcę nadiẹvàlę na klûč (tùlek ŏd tìkvę).
3 <pukậč> kljuka za čupati sijeno iz stoga
Zẽmi klûč i napûči zX kùpa siệna! {G. kluč}
4 <òkluč> dograñeni dio kuće pod pravim
kutem Imaju stãXjne na klûč.{G. kluč}
klûča n pl t (-, -i/mî; dem n pl t klũčica -ic,
-ami) pluća Klûča sę vrậčiju s klûčnakem
(cviệt i mèun).
klùčec/klùčič m (-a, -ŏv) 1 dem klûč ključić
Zgìnul ję klùčec ŏd vrmãXra.
2 ključac, sadnica vinove loze Klùčecę
trèba pŏsadìti na vriệme.
klùček
klùček m (-a, -ŏv; dem m klučĩček) dem
klùč <klùčec> ključić Zãpri vrmậr s
klùčekem. Klučĩček ŏd làdicę ję skrîla.
klũčenica f (-ę, -) ključanica, brava na
vratima ŽũXna pòzna trãXvu s kộ ję mòči
sàku klũčenicu ŏtpriệti.
h
klûčnak m (-a, -ŏv) 1 <mè un klûčnak>
mahovina (Cetraria islandica) Mèhun
klûčnak rãXstę pŏ hrậste.
2 biljka plućnjak (Pulmonaria officinalis)
Klûčnak ję dòber za čàj ŏd klûč, zậ nę (za
õnę) kî niẽʖsu na pr̀sa zdràvi.
klùka f (-ę, -ûkŏ, -; dem f klùkica -ę, -ûkic)
1 kuka Sème ŏd riệpuva ìma mậlę klùkicę
kě sę primlěju za òpravu i lậsi. 2 <klukàča> batina koja ima kuku 3 klin za vješanje predmeta Na làtičnaku ję premàle klûk.
klukàča f (-ę, -ậčŏ, -) <klùka> kukača,
batina s kukom Prasîčkali smę sę z
bàtinami klukàčami.
klũkast adj (-ậsti; -ùkasta; -àsteši) kukast,
kljukast, kvakast Za prasîčkajne si sàki
nậjdę klùkastu bàtinu.
klùkati ipf dŏ, na, ŏ, (-at; -am; -an; -ajne)
kljucati Tìči klùkaju sìr v sîrne kŏšãXre.
klûknuti pf (-ûknem; -ùkni; -ul, -ûknula;
-en/ut) kljuknuti Pùra mu ję krùv klûknula.
klûn m (-a, -ŏv; dem m klùnek) 1 kljun ptice
Sàki tìč svŏjiệm klûnem zòblę. Lõvci strelěnem vrànàm klûnę riệžeju i skûplaju. Ìma
nộs kàk rõXda klûn. Mậli tìček mậli klùnek.
2 šiljak kose V lète dậ vìše klûn (kõsę
siệna v kộšne), nèg v zĩme kûm
3 vrh igle Str̀gal sę ìgle klûn.
¤ hìtiti/dèti v klûn prigristi.
klû>p f (-ùXpi, -jûX, -ûXpi, -mî; dem f klupîca/klù>pica f (-ę, -îc/ûXpic; dem f klù>pčicf -ę,
klûXpčic) klupa; klupica V hîže ję stòl v kûXtu
i òkŏl n÷ga klùXpi. Krèj pòstelę ję klûXp na
prěklŏp. Sed÷li su na klupîce prèdX hîžŏ.
D÷j, tûX klùXpicu dà si sědem. {Hg. Iz. klup;
G. Vi. klop}
klupîčka f (-ę, -i; dem f klupĩčkica -ę, -) dem
klupîca Dèda sedî na klupîčke v hlậdu. Na
klupĩčkicu si ję dèdek s÷l i kupĩčkicu
vînčeka pòpil.
klù>pke n (-a, -ŏv; dem n klù>pčece) klupko,
loptasti smotak Pr÷ña za ŏsnõXvu sę
208
namòta na klùXpka. pj Griệj, griệj sûXnčece,
dậm ti zlậtne klùXpčece.
klũse n (-ùseta) kljuse, slab i mršav konj Mộj
kûme ne vûpaj sę vû mę, nèg vû sę i svõje
klũse.
klùsina f (-ę, -înŏ, -) raga, staro kljuse Tậ
stậra klùsina jẽʚdva sę vlẽčę.
kluvàti ipf na, pre, s, (-ùjem/vam, -ěju/ujûX/ùvaju; -ûj; -ûval, -ùvala, -àle; -ùvan;
-ûvajne) 1 kljucati, čupati kljunom Kòkŏši
klùju i čìflaju pŏ dvŏrìšču.
2 boljeti Mõzel na rũXke mi klûję.
kmậlu adv uskoro, začas Pŏčậkaj, kmậlu bu
õna dòšla. {V. kmalu}
kmēčàti ipf za, (-îm; -ěči, -ètę; -ěčal, -àle;
-ẽʚʚčajne) plakati, jecati, stenjati Kõga vrậga
tùlike kmečîš? {V. kmečati}
kmēčìti/kmīčìti sę ipf s, (-ěči/îči sę; -ēčìle
sę; -ěčen/îčen) mračiti se Pòčele sę
kmēčìti/kmìčìti. Kměčen ję dận.
{G. V. kmičiti se}
kměčne/kmîčne adv mračno, sumračno,
tamno Kměčne ję i niệ ga nàšel.
km÷t m (-a, -ětŏv, -i/mî; f kmetîca; adj
km÷tski) kmet Cẽʚrci Kàptŏlci su bĩli km÷ti
zagrebèčkŏga kàptŏla, a Cẽʚrci Bìškuplani
zagrebèčkŏga bìškupa. Kàptŏlski km÷ti su
kmětskę dûXgę ŏtplạčàli i pòkle km÷tstva.
¤ Niẽʖma km÷ta nì det÷ta. Ne brine se za
nikog.
kmîca f (-ę, -) tmica, tmina, tama, mrak
Kmîca ję kàk v rîte. Tàk ję trda kmîca dà
bi ju mòči z nõžem rèzati. Trda ję kmîca da
niệ vìdeti nì pr̀st pred nòsem. ¤ V rîte mu ję
kmîca. Gladan je. pŏjiệla ga kmîca nestao
je noću bez traga i glasa.
kmìsati ipf (-îšem; -ìši; -ìsal, -îsala; -an;
-ajne) tiho plakati Kàj pậk kmîšeš, àm rěci
kàj hòčeš. {G. ð. kmisati}
kmr̀kati ipf pre, s, za, (-at; -řkam; -r̀kal,
-řkala; -an; -ajne) mrmljati Kàj fùrt
kmřkaš? Stậra kmřka na pòstele.
kmrklàti ipf s, za, (-r̀klam; -řklal, -àle;
-r̀klajne) glasati se kao tvor, krkljati Tvộrec
kmr̀kla i jậke smrdî.
kmû int glasanje mukača Kmûkač kmûka
predv÷čer i pŏ nõči: kmû, kmû.
209
kmûkač m (-a, -ŏv) 1 <pûkač> mukač, vrsta
žabe (Bombinator igneus) [nj. Unke] Kàj
kmûkaš kàj kmûkač?
2 pej čovjek iz močvarnog područja
Glamnìčanem ję špòt kmûkači.
kmùkati ipf za, (-ûkam; -ùkal, -ûkala; -ajne)
<pùkati> glasati se kao kmukač Kmûkač ili
pûkač kmũka ìli pûka.
knàjp m (-a, -ŏv) nož za kožu [nj. Kneif]
Šòstar ìma knàjp za kộžu rèzati.
knàp 1 adj indekl baš po mjeri; malo tijesan
(cipela, vrijeme); [nj. knapp] Kũpil sem si
knàp cìpelę a bîlę bi bòlšę dà su na lậf.
2 adv u zadnji čas, jedva, tijesno Na cûg
smę knàp stìgli.
Knez pr (Kněz>, -ězŏv, -zîca/žîca) [nad.] D0
Šaškovec 5 E1470 Knezîca f top D.
Knežîca f top O
kniẽʖʖdli m pl t (-ŏv, -i) <kniệdlini> okruglice,
valjušci od tijesta [nj. Knödel] Cěrski
Piệmci su najrậjši jèli kniẽʖdlę.
kniệdlin m (-a, -ŏv) okruglica, valjušac od
tijesta S kniệdlinem sę gûXti.
knìga f (-ę, -îgŏ, -îg; dem f knìgica -ę, -îgic)
knjiga Tẽʚri ję světec v cĩrkvę najmùXdreši?
(Ŏnàj tẽʚri zàprtu knìgu v rùXka držî). Kàj čèzX
bõXžu riệč ležî? (Pậntlek v knìge). Tò
n÷mrę v knìgu. Čîtal knìgicu Sẽjna Mậjčicę
BõXžę.
kò da/kò da bi adv <kàk da, kàj da> kao da
Îm ję pŏ sadŏvjûX kò da ję precvèle. DèžXñX
curî kò da bi ga škãfa zliệval. Jàgŏdę dil÷ktera ìmaju debělu i žìlavu pèčku kò da ję zX
kộžę {T. Du. koda; K. kodabi}
kò kô int <čù čû; pì pî> dozivanje kokoši Kò
kô, kò kô, kòkicę mậlę!
kŏbạcàti/tàti ipf dŏ, ŏt, (-ậcat; -am; -al, -àle;
-ã>cajne) polako ići, nesigurno koracati,
teturati Těške kŏbậca pŏ stẽze. Jậ bum
sàme kŏbậtala dimộm kûXdX bĩle. {I. kabacati; Sl. kobacati; Du. kobacat:, prevrtati}
kŏbàča f (-ę, -ậčŏ, -) kavez, gajba
[nj. Koben] V kŏbàče ję dŏv÷zel òdŏjkę.
{B. kobača za kure; I. kabača: nosilo}
kŏbậs m (-ãXsa, -ŏv) <kŏbasìca> kobasica
[mañ. kolbász] KŏbãXsi su nadevěni z
měsem. Mîsliš dà su tam plòti s kŏbãXsi
spletẽʚni i s cìpŏvem pòtprti.
i
kŏcějne/kŏcějn je
kŏbasìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 <kŏbậs> kobasica Kŏbasìcę su nadevěnę z měsem, a
devenìcę niẽʖsu.
2 <dĩsnica, črnavka> modrica Plěča su
mu pûXna kŏbasîc ŏd šikiệra.
Kobasić pr (Kŏbàsič, -ŏv, -îčka) [nad.] K3
E280
kõber m (-ěra, -ŏv; dem m kŏbẽʚʚrec; adj
kŏbẽʚʚrŏv/kŏběrni -a/ēròva) grubi konopljani pokrivač za konje i kreveta od kučine,
guber; guberov [mañ. guba] Kõber ję zòtkan ŏd turjậčnę pr÷ñę a gùjn ŏd vùXnę. Dẽni
kŏbẽʚrec na žrèbeka. LãXkne kàj ŏstậnę na
tr̀lice i ŏd rẽʚpŏv ručîc na grěbenu ję
kŏběrna kùXdela ìli turjàča. Vr̀bŏva grèča i
kŏbēròva ŏdèča slàbe griệjeju.
Kober pr (Kõber, -ẽʚʚrŏv, -ìca) [nad. <kober:
guber] C0, Sela 1, LP122
kŏbìla f (-ę, -îlŏ, -; adj kŏbîlin) kobila; kobilji
h
Zaprěgni kŏbìlu. Kŏbìla sę ọrca. Kŏbìla f
top C briệg v Sigěčice mej jãXrki dè pòčmę
črešnŏviệčka kộp. Dà sę i v kŏbîline rîte
sviẹtìle i nùXter bì sę bìl navrnul. Uñe u
svaku gostionicu. Kiệsi sę kàj kŏbîlina
pĩzda.
Kòbilak m prijevoj Kobiljak na cesti Kašina Laz. V Kòbilake ję Mažuràničŏva plòča nã
ke pîšę dà ję cèsta na kòrist ZãXgŏrcu i
Pòsavcu a Prìgŏrcę nà jne gậziju.
{J. kobiljak, konjski sir}
kŏbìlica f (-ę, -îlic) 1 dem kŏbìla Preslãba ti
ję kŏbìlica za sûXpreg z mŏjộ.
2 prsa peradi, prsna kost peradi Kŏbìlicu
ŏd pộhanca ràdX pŏjiệm.
3<zelěna kŏbìlica> konjic, skakavac
(Tettigonia viridissima) PurãXni jiệju kŏbìlicę
na sinòkŏše. {H. S. T. V. Vi. Ja. ðe. O.
kobilica; Du. kobilca; Gh. konjac}
kŏbilìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <kùsa> kolarska
klupa Kŏlậr ŏbdelậva z òbručnakem na
kŏbilìne. {ðñ. kobilina}
Kobiljak Sesvetski top (Kŏbîlnak m
-ànčan, -ànečica, -ànečki) selo 64 st.
(1857) a 842 (1971) [od kobila a znači
ždriebalnicu (hergelju); Stuttgart je isto
ime!]
i
kŏcějne/kŏcějn je n zb (-a) 1 drške plodova
(klipova kukuruza, glava zelja, bundeva)
kòcen
2 donji dio stabljike (kukuruza, duhana)
i
Na kukurizìšču niệ jòš kŏcějne (kŏcěn je)
pŏsečěne.
kòcen m (-a, -ŏv) 1 kočanj, tvrda drška
ploda (klipa kukuruza, glave zelja, bundeve) Kòcen bãta kukurìzę sę ŏtřgnę ìli
ŏdriệžę. Sr̀ce z÷lŏvŏga kŏcějna ję fĩne v
zĩme za jèsti.
2 kočanj, donji dio stabljike (kukuruza,
duhana) Na kukurizìšču sę kŏcějnije z
mòtikami pŏsẽčę priệ jŏrậjna.
kòceneti ipf ŏ, (-em, -eju/ę; -i; -il; -en) kočiti
se od zime Pr̀sti mi kòcenę.
Kŏcìl m top Ž [<pr Kocelj, Kocl]
kòcka f (-ę, kộckŏ, -i) kocka Dẽni jòš kòcku
cùkŏra. ¤ Znàl ję, dà bu kòcka nà jnęga
ŏpậla. (njemu je red) BùXmę triệbali kòckę
metàti. (r÷kel ję vračậr).
kộčak m (-a, -ŏv) dem kõtec 1 kokošinjac
V kộčaku kòkŏši jậjca nesěju
2 <kõčec> mali kotac, svinjac Pitộmni
zậjci su v kộčaku. {V. Du. Ba. kočak}
kõčec m (-a, -ŏv) <kộčak> mali kotac Zãpri
pàjceka v kõčec.
kŏčep÷riti sę ipf (-÷rim; -en; -ejne) šepiriti
se, praviti se važan, napuhavati se, oholiti
se Kàj sę tù kŏčep÷riš, àm tę mî dõbre
pòznamę štè si i kàj si. Kŏčep÷ren ję kàk
purận. {G. kočeperiti se; V. kočoperiti se}
kŏčiệrati ipf (-at; -am; -ajne) <kŏčijạšìti>
upravljati kočijom ili kolima, kočijašiti Tî
kŏčiệraj a jậ bum z ròglami dřžal dà sę vộjzX
ne prehîti. {V. kočerati}
kŏčìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) kočija; fijaker [mañ.
kocsi: kola, po mjestu Kocs u 15. st.] Pòp
sę v kŏčìje prev÷zel.
kŏčijậš m (-ãXša, -ậšŏv) <kộčiš> kočijaš
[mañ. kocsis] Mîsli kŏčijậš če òn pĩjan dà i
kòjn. KûXnę kàk kŏčijậš.
kŏčijạšìti ipf na, (-ậšit; -im; -i; -il, -ìle;
-ã>šejne) <kŏčiệrati> upravljati kočijom
Frànc parậdni kŏčijậši na fàrŏfe.
kòje kàj adv koješta, svašta M÷štri znậju
kòje kàj napràviti. Za mlậda ję bìl kòje kàj
i s kòje čiệm sę bàvil.
kòje kãkŏv adj svakakav, raznovrstan Na
gŏstiệ su kòje kãkvę kŏměndiję dèlali. V
kŏvậčnice ję bîle kòje kakvè kladĩvcŏv i
210
kliệšči.
kòje kû>d> adv <sèkudX> kudabilo, posvuda,
svakuda Kòje kûXdX sę klatậril.
kòjn m (kõjna, -ŏv/ộv/kộjn, kõXjni; adj kõjnŏv) 1 konj Ivậjnski dãXni i mậrtinskę nòči
zîmaju kõjnem mòči.
2 pej nerazuman čovjek Bròjilica: Jậ sem
jậ, tî si tî, òn ję òn, tî si stậri kòjn!
3 <kòjn za drva> drveni stalak (nogari) za
pilenje drva, jarac, kozlić Na drevěnŏmu
kõjnu drva pĩlimę. Kòjn kõjna za kõjna privězal a kòjn kõjna lẽčę i kòjn ìdę za jnìmi.
(R÷kel sînu kî ję kõjna za kõjna na drvòcepu privězal) bîti na kõjnu biti u dobrom
položaju jậk kàk kòjn vrlo snažan hõXda kàk
parậdni kòjn pravi se važan prikậzanŏmu
kõjnu sę ne gledî v zûXbę, Daru se ne
prigovara ¤ Dòšel ję zX kõjna na õsla. (Priệ
mu ję bĩle bòle.)
kŏjnậr m (-ãXra, -ậrŏv, -i) 1 pastir konja Mej
pastĩri kŏjnãXri su najv÷kši dẽčki ìli mûXži.
2 konjar, uzgajač konja Kral÷včani su bîli
dõbri kŏjnãXri.
kŏjnarìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 pastirica konja
Jậna ję bîla i kŏjnarìca, kàdX niệ bĩle mùXškŏga pri hîže. 2 Kŏjnarìca zvijezda (?
Volar, Volarica) Zviẽʖzda Kŏjnarìca zĩdę ŏb
dvè vùra v nõči kàdX sę ìdę s kộjni na pàšu.
kŏjnạrìti ipf (-ậrit; -im; -i, -ètę; -ậril, -ìle;
-ã>rejne) pasti konje Štefìna Malčìčŏv ję
dûXge kŏjnậril dŏk ję bĩla družìna skùp.
kõ>jnče n (-÷ta) ždrijebac Diệkla hõXda nàpete
kàk kõXjnče.
j
kò nčec m (-a, -ŏv) industrijski tanki pamučni konac za tkanje Tkàlę smę s
kòjnčecem i z j÷žekem. Ŏsnộva ŏd
kòjnčeca sę snŏvậla na dvàjst pãXsem
(1200 nìti) {Se. končec}
kộjnñ> m (-a, -ŏv) 1 punña, trokutasta naprava i spletena kosa udate žene [mañ.
konty: punña] KộjnñX ję naprậvlen z drõta.
Zgrậbila ju ję za lậsi i kộjnñX spũknula.
2 čvor od pletenice kose na glavi udate
žene MlãXdejnke spletěju kộjnñX i privẽʚžu
paculìcu, òXnda ję snẽja i žẽʚna. {Tr. kujnč}
kộjnec m (-a, -ŏv) dem kòjn <kòjnek> konjic
Kộjnec ję na gûXsla pŏd žìcami. Kộjneci su
i mej pòdlŏžnaki i nìčelnicami rạzbòja.
211
kòjnek m (-a, -ŏv; dem m kŏjnĩček) dem
kòjn 1 konjić pj Kùpilŏva (jàvŏrŏva, Jàrilŏva) diẽʖklica kòjnekę ję pậsla pŏd buñậnski (župậnski) vrậti.
2 drvena igračka Ìma bìstričkŏga kòjneka.
3 vrsta velikog skakavca Kŏbìlica ję mậla
a kòjnek v÷kši. {Gh. konjac}
kõ>jnski adj konjski KõXjnski tràjvan ję v Zạgr÷be võjzil kòjn v kòmute. KõXjnski dr÷k ję
v÷lik, àli ję màle vù jnem kòristi. □ -a màtica paprena metvica (Mentha piperita)
KõXjnska màtica ję vrậštije kõjnem ŏd kàšla. {B. metica divja ili konjska}. -a mũva
<pizdemiệrka> podrepna muha (Hippobosca equina) KõXjnska mũva ję trda žûXta
mûva kậ sę zavlậči pŏd rěp.
¤ Za kõXjnski nòvet nì sìm nì tàm. (Mèra sę
bàš ne slậžę)
kŏkậrda f (-ę, -i) kokarda, okrugla metalna
značka [fr. cocarde] Sòldati nòsiju kŏkậrdę
na kàpa.
kŏkŏdạkàti ipf ras, (-ậčem; -ậči, -ètę; -ậkal;
-àle; -ã>kajne) 1 kokodakati Kòkŏš
kŏkŏdậčę dà jãjce zněsę.
2 pej puno pričati, vikati Kàj bàbę tàk
kŏkŏdậčeju?
kòkŏš f (-i, -ju/kŏkŏšjûX, -õXši, -mî) kokoš
Prasìca lèže zlěžę d÷vet òdŏjkŏv nèg
kòkŏš zněsę jẽʚne jãjce. KàdX (dà) kòkŏši
ìdeju ràne na siệdX, drùgi dận bu liệpe
vriệme, a če ìdeju kèsne òXnda bu gřde
vriệme. □ mộrska - <perlînka> biserka,
morka (Numida meleagris) KàdX mộrskę
kòkŏši jậke kreščîju, bûX dẽžña. ¤ I čòrava
kòkŏš nậjdę zr̀ne. Jàkši ję piẽʖvec nèg
kòkŏš. (MûXžX ìma naviệk v÷kše pràve nèg
žẽʚna.) Îti spật s kŏkŏšmî. Ići rano spavati.
kŏkŏšậr m (-ãXra, -ậrŏv; f kŏkŏšậrka)
kradljivac kokošiju Vlòvil sem kŏkŏšãXra v
kurîlnaku. Pàzi na kŏkŏšãXrku.
kŏkŏšîlnak/kŏkŏšĩnec m (-a, -ŏv) <kurîlnak> kokošinjac Lisìca ję pòklala kòkŏši v
kŏkŏšîlnake. BûXš spậl v kŏkŏšĩnce.
kŏkộšji adj kokošji Betežnĩku d÷j fînu
kŏkộšju jũvu, dà sę ŏkanûXpi.
kòkŏt m (-a, -ŏv) 1 otponac na pušci Nãpni
kòkŏta!
2 <piẽʖvec> pijetao Šešûri sę kàk kòkŏt na
kòle
smetìšču.
kòl m (kõla, -ŏv/ộv, -i/mî) <kõlec> kolac
Lètes ję òn, klètu bu õna? (letèšni kòl v
třsju bûX klètu trùska)
kõla n pl (kộl, kõXli; dem n pl t kŏlîca -, -i/ami;
dem n pl kõ>lca -lec, -i) 1 zaprežna kola Na
kộle mòreju bìti lộtrę, lèpčę ìli trùga. Sìla
kõla tìra. Na kŏlîca sę vòjziju. Bàba vòzi
lõncę na pŏtrěne kộlce.
2 količina u jednim kolima Spùdič ję na
Ŏkộlce ŏdòral trõję kõla nèkakvŏga
vèlikŏga, rîmskŏga cìgla.
kŏlậč m (-ãXča, -ậčŏv; dem m kŏlãčec/
kŏlàček) kolač Čè bi bàba račûnala s÷ kàj
dènę v kŏlãXčę, nẽʚ bi ih nigdậr p÷kla. PrèzX
kŏpãXča – niẽʖma krùva nì kŏlãXča. Mîsliš, dà
tę tàm bùXju s kŏlačẽci hrạnìli? D÷j det÷tu
j÷n kŏlãček. ¤ Pr÷šla bàba s kŏlãXči.
(Kèsne si sę sètil) dŏbìti svộj diệl kŏlãXča
dobiti u diobi
kŏlàjna f (-ę, -ậjnŏ, -; dem f kŏlàjnica -ę,
-ậjnic) medalja, odličje [tal. collana:
ogrlica] V rãXte ję dòbil kŏlậjnu. {Du.
o
kolajna; Vg. k alajna; G. R. kolajnica}
kŏlậr m (-ãXra, -ậrŏv) kolar Niệ ti tõtu bĩle
kŏlãXra nì kŏvãXča. KŏlãXri diệlaju kõla, sậni,
rạzbòje i drùge ŏd driệva.
kŏlarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) kolarski posao Pîsk ję
ĩmel kŏlarìju na Kàšine.
kŏlã>rnica f (-ę, -) kolareva radionica
Pîskŏva kŏlãXrnica zX Kàšinę ję sàdX v
Kùmrŏvcu pŏstậvlena v muzẽje.
kộlce n (-a, kộlec) dem kòle 1 kotačić Na
kŏlîca sę kộlce zdròbile.
2 dječje kolo Dẽca tậncaju v kộlce.
kòlčec/kòlček m (-a, -ŏv) dem kõlec
<kòlek> kolčić Na měñe zãbi kòlčec.
Zajõštri tàj kòlček.
kŏlčìti ipf s, (kõlčit; kòlčim, -iju/ę; kõlči, -ètę;
kõlčil, kòlčila, -ìle; kòlčen; -ejne)
označivati kolcima Miệrnik miệri a mî
kòlčimę m÷ñę. {V. kolčati}
kòle n (-a, kộl) 1 kotač na kolima Kòle mi sę
na kộle zdròbile. Na kòlu glavìna ję brèstŏva, špìcę hrậstŏvę i ŏplatnìcę bùkŏvę.
2 vrsta plesa, kolo KàdX sę svàti rastiệpleju
tậnca sę kòle v tẽʚrem sę kušûję.
kõlec
kõlec m (-a, -ŏv/ộv, -i/mî; adj kõlcŏv) 1
<kòl> kolac, batina Dòbil ję s kõlcem pŏ
plěča. ¤ Ìma kộst (kõlec) v drộbu. (Việña
mu sę prìgnuti. Liện ję.) Kàj bu òXnda kàdX
sàki kõlec dŏbî kàpicu? (sniệg i zĩma) Dè
mřtvi žĩvŏga držî? (Na vřčaku kõlec bàžul.)
2 fig muško spolovilo Prậvi kûrc sę zdîgnę
kàk kõlec i stŏjî kàk prõstec, màkar niẽʖma
nộg a třdX ję kàk rộg. {Ab. kolac} Pìčka sę
žậlela pirìke dà ju z grbậvemi kộlci fùrt
pîčeju.
kòlek m (-a, -ŏv) dem kòl <kòlčec, kòlček>
kolčić Mậlŏmu tr̀seku dẽni kòlek. Vìtel ìma
vìtlenicę tẽʚrę sę vrtîju òkŏl cìceka, kî ję na
kòleke na paščìce.
kòlence n (-a, -ŏv/kŏliệnec) dem kòlene
koljence Ciệv ję v kòlencu pûXkla.
kŏlendậr m (-ãXra, -ậrŏv) kalendar [stsl.
kolada <nj. Kalender <lat. calendae]
KŏlendãXrę krãjnci diệlaju.
kòlene n (-a, -iện) 1 <kõtrig> koljeno, zglob,
svinuti dio cijevi Òber kòlena ję b÷dra, a
pŏd kòlenem ję listãXjnek. Na gộle kŏliệne
ję ìšla na Bìstricu. Klậter tũXčę prasìcu pŏ
kŏliệne. ¤ prŏsìti na gộle kŏliệne ponizno
moliti 2 srodnik u odnosu na pretke Õni su
si rộdX v četřtem kòlene i smiệju sę ženìti.
¤ Õna mu ję ròdbina àl sàme dŏ kòlena.
3 članak, čvor (biljke) Vu pàzuvu kukurîznŏga bẽtva mej lîstem i kòlenem tèra
zàperek bãta.
kòlenec m (-a, -ŏv) <bàžul kòlenec> pritkaš,
visoki grah Na vřčaku sem pŏsadîla
kòlenca. Mřtvi žĩvŏga držî? (Mřtvi kõlec žîvi
bàžul) {L. kolenec}
kŏlìba f (-ę, -îbŏ, -; dem f kŏlìbica -ę, -îbic)
<bậjta> mala drvena (od pletera) kućica
Nèk bu i kŏlìba, nèk ję sàme mõja. Nasiệkel ję zelěnŏga grậjnija i napràvil kŏlìbu.
Za tiệlŏvsku preš÷ciju sę diệlaju kŏlìbicę z
lèskŏvŏga i gràbrŏvŏga prûXtja z lîstjem
(fộjija).
kŏlîč m (-ĩča, -ŏv) koji koli trsje Prậvi kŏlîč
gr̀bavi kòl ŏkrěnę k brègu. Velĩju da ję
nègda pijậni kŏlîč pri světem Martînu tìkvu
pŏvenộgval. {B. količ}
Kolić pr (Kõlič, -ìčŏv, -îčka) [pat. <Nikola]
K8 E2195
212
kŏliệnčati ipf pri, s, za, (-at; -am; -an; -ajne)
sputati stoku (vezati glavu krave uz
koljeno) Dà ne dřčeju na pậše kràvę sę
kŏliệnčaju. {ð. Vi. kolenčiti}
i
kõ>l je n zb (-a) kolje, kolci KõXlije sę prŏdãję
na mèrę. 1 mèra ję 40 kŏlộv), a 1 vộjzX
kõXlija ję 10 miệr ìli 400 kŏlộv).
kŏlìti ipf na, ras, (kõlit; kòlim; kõli, -ètę; kõlil,
kòlila, -ìle; kòlen; -ejne) postavljati kolce
KàdX sę kòli třsje, čè ję sûve zaliệva sę z
vŏdộ zX tìkvę. Zùtra smę s kòlejnem gŏtòvi.
kŏlìtva f (-ę, -îtvŏ, -i/tev) <kòlejne> kolidba,
kolenje vinograda Zùtra bu kŏlìtva v
Lîševe. {B. kolitva}
kõ>lnica f (-ę, -) kolnica, spremište za kola,
šupa Kõla su ti v kõXlnice.
kŏlnîk m (-ĩka, -îkŏv) 1 <kŏlòsek> koljosjek
Nasèkli smę v kŏlnîke d÷set miệr gàcŏvŏga kõXlija. Kŏlnîk ję v jàme pŏd třsjem.
{V. Vi. kolińak}
2 kolni put Màle štè velî kộlnŏmu pũXtu
kŏlnìk. Kŏlnîk m top B
kŏlŏmìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj; dem f kŏlŏmìjica -ę,
-îjic) kolotečina Kŏlŏmìję su pûXnę vŏdě.
Tìčeki pijěju zX kŏlŏmìjicę. {G. V. Vi. Te.
kolomija; Mp. kulumija}
kŏlòsek m (-a, -ŏv) <kŏlnîk> koljosjek,
mlada šuma u kojoj se siječe kolje
V kŏlòseku ję siệkel gãXciju za kõXlije.
kŏlòvret m (-a, -ŏv) kolovrat, sprava za
predenje Kŏlòvret ìma kŏtậč, klậčnik ìli
pòdlŏžnak kì sę z nŏgộ gậzi, stòlek/stãXlek
za pr÷slicu i špùlu s perutnìcami.
{Fi. kulovret, kolovret, kolovert}
mm
kŏlu bậr m (-ãXra, -ậrŏv; dem m kŏlu
bàrček) 1 krug Dà ję kŏlubậr òkŏl mèseca, bûX dèžXñX cûrel.
2 obruč, kolut Na kậce ję kŏlumbậr
drevěni [lat. columbar] {K. Č. kolonbar}
3 svetokrug Svẽʚci ìmaju kŏlubậr òber
glãXvę. {G. Z. kolobar}
4 lončarsko kolo Diệla na kŏlumbãXre.
kŏmậd> m (-a, -ŏv; dem m kŏmãčec -ẽca,
-ŏv; dem m kŏmãček) 1 komad; komadić,
odijeljen dio cjeline [gr. kommátion <gr.
komma: odsječak] Hàjnŏviči su imèli gòre
v Nespiệše gŏrě kŏmậdX kàk plemějnščinu.
Kûm kumìcu smîca za kŏmãčec sûvŏga
213
sĩrca. Zẽmi kŏmãček sìra i krùva na pàšu.
2 jedinica brojenja Ìma pět kŏmậdŏv
blậga i šesnàjst kŏmậdŏv stậre svîn.
Rŏdîla ję d÷vet kŏmậdŏv decě. ¤ kŏmậdX
pŏ kŏmậdX pojedinačno; Sà mi ję zẽʚmla
sàdX v jeniệm kŏmậdu. Cjelovita je.
kŏmạdàti ipf ras, (-ậdam; -al, -àle; -ậdan;
-ã>dajne) rezati velike komade Liệpe rèži
krùv i nậj kŏmạdàti.
kŏmàdič m (-ìča, -îčŏv; dem kŏmadĩček m
<kŏmãčec, kŏmãček>) dem kŏmậdX Õstal
mi ję sàme tè kŏmậdič.
kŏmàdina f (-ę, -ậdin) augm kŏmậdX Ŏdrèzal
mu ję vèliku kŏmàdinu krùva i měsa.
kộmaj/kộme adv jedva, teško [nj. kaum]
Kộmaj sę zliệkel z jãXrka. Kộme sę dŏliệkel
na pûXt. {G. Du. ð. O. Gr. komaj; V. komej;
Gh. kumaj; P. kumej; Mp. T. koma}
kŏmậr m (-ãXra, -ậrŏv) <kŏmậrec> komarac
(Culex pipiens) Velî kŏmậr da ję pùXn
vrmậr. KŏmãXri pŏpiẽʖvaju: mộj, mộj i pijûX
křv. {Hg. komar}
kŏmã>rec m (-a, -ŏv) <kŏmậr> komarac
(Culex pipiens) KŏmãXrec kî pŏpiẽʖva ne
grĩzę. (Dŏk pŏpiẽʖva izbìla nę grĩzę. Pèva
mộj, mộj.). Kàk Cẽʚrci zŏvěju kŏmãXrcę?
(Nìkàk, sàmi dõXjdu i niệ ih triệba zvàti).
kŏmarìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) ženka komarca
Velĩju da sàme kŏmarìcę grizěju i
pŏpiẽʖvaju mộj, mộj.
kŏmasậcija f (-ę, -) okrupnjavanje posjeda
Pòkle kŏmasậciję ję pùXne iměn zemiệl
pŏzậblene.
n
kŏmẽʚʚ dija f (-ę, -) <šãXla> šaljiva igra [lat.
comoedia <gr. komoidia] Naviệk su sę
dèlalę kŏmẽʚndiję na gŏstě. Mačkarậši
diệlaju sèkakvę kŏmẽʚdiję. {Ba. komendija;
Gr. kumedija}
kŏmendijậš m (-ãXša, -ậšŏv) komedijaš Na
gòsti dõXjdeju i kŏmendijậši kî diệlaju
kŏmẽʚndiję.
Komes pr (Kòmes, -ŏv, -ěska) [zan. od
službe <lat. comes: pratilac] P4 E540
kŏ¦miẹšàti sę ipf (-iệšam; -ajne) komešati
se, vrvjeti Vriệme sę kŏmiệša. Diẽʖte sę
zgùbile dŏk ję na sẽmnu bĩle nèkakve
kŏmiệšajne.
kŏmîn m (-a, -ŏv) kamin, zidana peć na drva
kõnec
za grijanje [nj. Kamin <lat. caminus <gr.
káminos: peć] KlùXpi su bîlę òkŏl kŏmĩna dè
sę mògle spàti. {V. Du. komen}
kŏmộra f (-ę, -i; dem f kŏmộrica -ę, -) soba
[nj. Kammer <lat. camera: soba <gr.
kamára: svod] 1 <hîžna kŏmộra> manja
obično desna soba u kući Mlậdi mûXžX i žẽʚna
spîju v kŏmộre. {T. komara: sobica}
2 zasebna grañevina Kŏmộra ję sãme
stãXjne ìli skùp sukậšnicŏ i krûšnŏ pečjộ
pŏdX jeniệm krõvem.
kòmŏt m (-a, -ŏv) <hòmut> komot, vrsta
hama [nj. Kummet; vental. comat <lat.
coma: griva] Kòjn ję v kòmŏte jàkši nèg v
hậme. {Gh. Du. komot; G. hamot; Gr.
homat}
kòmŏten adj (-òtneši; pre-) prostran,
udoban [lat. comodus] Cìpeli su mi bàš
kòmŏtni. {P. kamuten: opušten, bezbrižan}
kòmŏtne adv (-òtneše; pre-) udobno,
prostrano, slobodno, bez žurbe Tu ję
kòmŏtne a õde mi ję kŏmòtneše sedèti.
Jòš kòmŏtne stîgneš na cûg.
kộmpa f (-ę, -i) <splậv> skela, plovilo niskog
gaza [mañ. komp] Na kộmpe smę sę
prevězli priệk SãXvę.
i
kŏmušîjne/kŏmušîn je n zb (-a) suhe
mahune mahunarki Jòš mi ję sè pŏbrãXni
bàžul v kŏmušìniju.
kŏmušìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <bažulìna> suha
mahuna mahunarki (graha, boba, graška)
Màle ję zřnija v kŏmušìna.
kònčec m (-a, -ŏv) 1 dem kõnec končić
Zẽmi kònčeca i prišî mi gùXmbX.
2 <kòjnčec> industrijski pamučni konac
za tkanje S kònčecem i j÷žekem sę tkàle.
{ð. končec}
kònčen adj (-ěni) končan, izrañen od konca
Kûpi mi kŏnčěnę štûXmfę.
kŏndŏvìt m (-ĩta, -vîtŏv) posebna prednost,
protekcija [fr. conduite: prednost] Naviệk
ìma nèkakvę kŏndŏvĩtę.
k
kŏndu tiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) kondukter [nj.
Kondukter <fr. conducteur] Niệ kŏndutiẽʖra
na cûgu i niẽʖsem kậrtu plàtil.
kõnec m (-a, -ŏv/kõXnec) 1 konac, nit Duvận
su navŏdìli na kõnec i pŏd krõvem ŏbiệšen
sę sùšil.
kònŏpla
2 konac, svršetak, kraj Na kõncu kõnca ję
kràj.
kònŏpla f (-ę, -i/ộpel) vlaknata biljka
konoplja (Canabis sativa) Kàj v žěnske
rũXka ìme miệjna? (kònŏpla i pr÷dive v
lãXkne, kùXdelu, turjàču, pòvesme, pr÷ñu,
plãXtne, rùXbaču ìli plậvtu).
kŏnŏplějnka f (-ę, -i) sorta kruške
Kŏnŏplějnkę su črlẽʚnę slậtkę rûškę a zrèlę
su, kàdX sę kònŏplę pûčeju.
kŏnŏplěni adj konopljin Nòsi kŏnŏplěnę
gàčę. S kŏnŏplěnŏ prěñŏ sę miệri čõvek i
č÷ ję šìrši rašîrene rûXk nèg dùXkši ŏdX glãXvę
dŏ pět, ìma miệrnicu.
kŏnŏplìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) zrela suha stabljika
konoplje bez sjemena Čè hòčę žẽʚna dà ję
bu žěnske diẽʖte imèle liệpę lậsi i dûXgę, nèk
vlẽčę za sộbŏ kàdX ję nesẽʚča kŏnŏplìnu ìli
sĩrek.
kŏnŏplìšče n (-a, -îšč) konopljište Zòral sem
kŏnŏplìšče i predìvišče.
kŏnštantiệrati pf (-am; -ajne) ustanoviti,
utvrditi činjenicu [nj. konstatieren <lat.
constat: očito je] Na rũXke mu ję kŏnštantiệrala da n÷ bu žîv nèg dviệ liệta.
kộntati ipf s, (-am; -ajne) razmišljati,
računati [tal. contare] Tù bu triệba dõbre
kộntati. {V. Vg. kontati; Ž. kontati: misliti}
kŏntrahã>ža f (-ę, -i) ugovorena proizvodnja
i kupnja [nj. Kontrahage <lat. contrahere]
Ìmam v kŏntrahãXže svînę.
kŏntrahiệrati pf / ipf (-at; -am; -an; -ajne)
ugovarati/ugovoriti prozvodnju i prodaju
[lat. contrahere: skupiti] Kŏntrahiệral sem
hibrîd za zãXdrugu.
kŏntrŏliệrati ipf (-at; -am; -an; -ajne)
provoditi kontrolu [nj. kontrollieren] Ê, vìdel
sem da m÷nę màma kŏntrŏliệra.
kŏntrŏvậč m (-ãXča, -ậčŏv) drugi svirač
Kŏntrŏvậč prậti nàprve igrãXča.
kòntruvati ipf (-jem; -ajne) pratiti u glazbi
Tŏmìna nàprve ìgra na gùXsli a Štefìna na
drùgę mu kòntruję.
kộp f (kòpi, -ju/jûX, kộpi, -mî) 1 <kŏpàtva>
kopanje u vinogradu, okapanje Dậl sem
třsju přvu i drùgu kộp. {B. kop, kopatva; M.
Vi. ð. kop}
2 široki jarak Čè ję jãXrek šĩrŏk sę velî kộp.
214
Kộp f top C, D Vu Dộlne šùme su kộpi:
Babīčkòva, Črešnŏviệčka i Lìsakŏva.
kŏpậč m (-ãXča, -ậčŏv) kopač BrèzX ŏrãXča i
kŏpãXča niẽʖma krùva nì kŏlãXča. Niệ sàki
kŏpậč kî za mòtiku držî.
kŏpàča f (-ę, -ậčŏ, -) <cùjnkica> vrsta manje
motike S kŏpậčŏ sę kòpa dè ję jậke trda
zẽʚmla.
kŏpačìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) kopačica Nègda ję
bĩle triệba pùXne kŏpačîc za kukurìzu na
rũXkę ŏkạpàti.
kŏpàjna f (-ę, -ậjnŏ, -: dem f kŏpàjnica -ę,
-ậjnic) 1 kopanja, valov Z drevěnę kŏpàjnę svînę jiệju nậpŏj a blậge pîję. Kŏpàjna sę st÷šę širộčkŏ i kòpa s kesěrem.
Kŏpàjnica za brûs ję na četère nõga. Vratìle na rạzbòju ìma kŏpàjnicu.
{Gr. kopanj; kopanjica}
2 dio tijeska za grožde Pr÷ša ìma kŏpàjnu
nasañěnu na četìri nògę.
kŏpàti ipf dŏ, na, ŏ, ŏp, ŏt, pŏ, pŏt, pre, pri,
ras, s, za, (kõpat; kòplem/am; kõpli, -ètę;
kõpal, kòpala, -àle; kòpan; kòpajuč;
-ajne) kopati, dupsti Grậbar ję kõpal pŏ
mèsečine i prěklel mèsec. Kòpam kŏpàjnicu za pàjcekę, Bròjilica: Kòpam, kòpam,
dr÷k zakòpam, tù ję cîgel, tù ję kàmen!
Kòpajnek m top Ši. Kòpaninę f pl. top B
kòpča f (-ę, -i) spona, zatvarač [tur. kopça]
Škộlnik ję ŏd šòcę biệjžal i na kòpču na
ŏblòXku si hlàčę raspậral. ¤ Stậri òpajnek bi
ràdX nõXvu kòpču.
kŏpàtva f (-ę, -ậtvŏ, -i) <kộp, kòpajne>
kopanje u vinogradu, okapanje Zùtra
bûXmę s kŏpậtvŏ v třsju gŏtòvi.
kòpčati ipf s, za, (-am; -an; -ajne) <kŏpčìti>
1 učvršćivati, zatvarati (gumbima, kopčama) Kòpčaj s÷ gûXmbę.
2 fig shvaćati, razumjevati Ję l’ kòpčaš kàj
hòčę? {Ž. kopčati: shvaćati}
kộpčati sę ipf (-at; -am; -an; -ajne) igrati se
dugmetima Na pậše smę sę kộpčali i s÷
gûXmbę sem na kộpčajnu zgùbil.
{Du. kovčanje}
Kopčevec top (Kòpčŏvec/evec m
/Kòpčŏvce n -÷včan, -÷večica, -÷večki)
selo 92 st. (1857) i 351 (1991)
215
kŏpčìti ipf ŏt, pŏ, pre, pri, s, za, (kòpčim,
-iju/ę; kõpči, -ètę; kõpčil, kòpčila, -ìle;
kòpčen; -ejne) učvršćivati, zatvarati
(gumbima) Kôpči sàki gùXmbX!
kòperdèka f (-ę, -iệkŏ, -) <kŏpěrta>
prekrivač [tal coperta: prekrivač + njem
Decke: pokrivač] Põkri pòstel s kòperdiệkŏ. {V. koperdeka; Še. kuperdeka}
kŏpěrta f (-ę, -i; dem f kŏpěrtica -ę, -)
<kòper dèka> prostirač, ukrasni prekrivač
postelje [tal. coperta <coprire: prekriti]
Kŏpěrta ję nàtkana ìli našvậvana. V svẽʚtek
ję na pòstele kŏpěrta ìli plàjet.
{V. Du. koperta; I. kaperta; R. kopertica}
kŏpītàti ipf na, ras, s, (-ĩtat; -ĩčem/tam; -i,
-ètę; -ĩtal, -àle; -îtan; -ĩtajne)
1 prevrtati, kotrljati Dẽčki kŏpĩčeju fũrkę.
2 - sę <prehitạvàti sę> prevrtati se preko
glave Dẽca sę kŏpĩtaju i valûčeju (vậlaju
kàk su dùXgi). {T. kopitati se}
kòpite n (-a, kộpit) kopito ČèzX vòdu skòči,
kòpita ne smòči? (SûXnce) Còprnicę i
còprnaki pijûX zX kõXjnskŏga kòpita i napîjaju:
Vrậg pŏmõjzi!
kŏpìti ipf pŏ, s, (kòpit; -îm; kộpi, -ètę; kòpil,
-îla; kõplen, -ěna; kòplejne) škopiti,
štrojiti, kastrirati Skŏpčậri kŏpîju òdŏjkę.
Za kòplejne žriẽʖpca ję bòlši dŏmậči
skŏpčậr nèg mlậdi veterinậr. {Ab. ð. kopiti}
kŏpìtnuti pf pre, (-îtnem; -i, -ètę; -îtnul; -ut)
<rĩtnuti> udariti kopitom Kòjn ga kŏpĩtnul
tàk da jẽʚdva dòšel k s÷be.
kŏprìva f (-ę, -ĩvŏ, -îv) velika kopriva (Urtica
dioica) Tẽʚri dràč i sliẽʖpec pòzna? (Kŏprìvu)
□ mřtva -/mộrska - (Lamium sp.). mậla
žrgû>ča - mala kopriva, žara (Urtica urens)
i
kŏprîv je n zb (-a) koprivlje Striẽʖla něčę
pûXknuti vû ’nu hìžu òkŏl kě ję kŏprîvje.
¤ Liệpe mu ję kàk gộlŏmu v kŏprîvju.
kòpun m (-a, -ŏv) uškopljeni pijetao
[nj. Kpaun; tal. cappone ili od kopiti,
škopiti] Za klậkę su km÷ti šộpali kòpune za
gŏspõdu. {Du. kopun}
kộra f (-ę, -i; dem f kộrica -ę, -) 1 kora,
vanjski slojevi debla, grana i korjena drvenastih biljaka Driệve sę pòzna pŏ lîstu i
kộre. Sriệjna kộra ŏd hrậsta carìča sę kûva
za vrậštije če kràva křv ščî.
kŏrẽʚnec
2 tvrdi površinski sloj (kruha) Glòñę sûvu
kộru krùva. Gùstuš pečẽʚna kộrica òdŏjka.
3 vanjski omotač nekih plodova Ŏd zęlěnę ŏrèjŏvę kộrę sę pr̀sti zamậžu.
kŏrã>ba f (-ę, -i) <žûXta rèpa> koraba, švedska repa (Brassica napus var. napobrassica) [nj. Kohlrabi] Stậra bàba kàk kŏrãXba.
kŏrạcàti ipf (-ậcam; -al, -àle; -ã>cajne)
koračati Dẽčec kŏrậca kàk vèliki.
kŏrạčìti pf ŏp, pre, (-ậčim; -i, -ètę; -ậčil,
-ạčìle) 1 koraknuti Kùlike pûXt vrãXbec na
lète kŏrậči? (Nì j÷mput, òn skậčę.)
2 svratiti Kŏrậči tẽʚri pûXt i k m÷ne.
¤ Mậ nõga ně tù vìše kŏrậčila. Tu ne idem.
kŏrbậč m (ãXča, -ậčŏv) kožnati pleteni bič,
kandžija [mañ. korbacs <tur. kirbaç]
Gõspŏn ję zgràbil kŏrbậč a Cìgan ję
pŏbiệgel. {J. korbač}
Kordek pr (Kõrdek, -ẽkŏv, -iệčka) [zan. ili
nad. <lat. chorda: žica, drot, drotar]
Kraljevec 1, Sela 42 LP47 Kõrdek ję ĩmel
partizậjnske ìme Drộtar.
kŏrdŏvậjnski adj koji je od učinjene kozje
kože [šp. po gradu Cordoba] Nòsila sem
čĩžmę kŏrdŏvậjnskę na škrîp. {ð. kordovanke: mañarske čižme od kozje kože}
kŏrejnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <bradậš, žìvec>
ukorijenjena sadnica vinove loze, ukorijenjeni ključić Kŏrejnậkę su na Kĩščice
pòsadili.
kŏrějne/kŏrějnije n zb (-a; dem n zb kŏrẽʚʚjniče) korijenje Na spûkane ručìca
kŏnộpel sę ŏpsẽčę širộčkŏ na paščìce
kŏrějne i kèčkę. Pòsadili su zẽʚlije i vrậg ję
dòbil kŏrějnije a bàba glãXvę. Pàžut ję pûXna
kŏrẽʚjniča.
kòren m (-a, -ŏv dem m kòrenek) korjen
Bîlę su vèlikę glòbę, če finànc nàšel it÷ri
kòren duvãXna. T÷ške sę bu tàj ciệp priệl
kàdX ìma màle mậle kòrenekŏv. □ vèliki ljekovita biljka oman (Inula helenium)
Žriẽʖpcu sę dâję jèsti vèliki kòren mèste
tàlŏva. {Š. tusti koren}
kŏrẽʚʚnec m (-a, -ŏv) dem kòren <kòrenek>
korjenčić □ slậtki - slatka paprat (Polypodium vulgare) Kŏrẽʚnec smę v šùme
brậli i cicàli mèste bŏmbộna a slàdek ję
kàk cukŏrlîn. {S. slatki korenek}
kŏrēnìti sę
kŏrēnìti sę ipf za, (-enîm; -ěni, -ètę; kòrenil,
-îla; -ějnen) ukorjenjivati Sùšičavci mĩraju
kàdX sę trãXva kŏrenî ìli kàdX lîst ŏtîdę.
kộricę f pl t (-, -ami) <črèjnę> obloge noža
Sàrajevo kustùra ìma špl÷jnatę kộricę a
švãXbec drevěnę.
i
kộr je n zb (-a) kore StãXrec ję kộrije jèl a
družìna ga niệ jiệla kậ zûXbę imiệla.
kòrist f (-i, -ju/jûX, -mî) <hàsen> dobitak,
korist KõXjnski dr÷k ję v÷lik, àli ję màle vù
jnem kòristi. (Jậk ję čõvek àl něčę dèlati).
S÷ kàj rãXstę ję za nèkakvu kòrist sàme
triệba znàti za kãkvu.
kŏritậr m (-ãXra, -ậrŏv) izrañivač korita Kŏrîta
su dèlali Cìgani kŏritậri.
kŏrìte n (-a, -ît; dem n kŏrîce -a, kŏrĩtec)
korito Diẽʖkla ję mộrala dŏpriẹmìti v zàmužX
kŏrìte. Jagnẽʚda, vrba i pôlva su dõbrę za
kŏrîta dèlati. ŎkûXpala sem diẽʖte v kŏrîce.
□ mesîtne - naćve, korito za miješenje
kruha Mesîtna kŏrîta su z vřbŏvinę i jagn÷dŏvinę. prậtne - korito za pranje Cìgani
kŏritậri su dèlali kŏrîta prậtna i mesîtna.
kŏrìzma f (-ę, -îzmŏ, -i; adj kŏrìzmen -a/ěna) korizma, uskršnji post [tal. quaresima
<lat. quadragesima: četrdesetnica] Kŏrìzma pòčmę v nedèlu pòkle Pepelnìcę.
Kvàtrę su sriẽʖda, pẽʚtek i subòta v přve
kŏrìzmene nedèle.
ŏ
k rmạnìti ipf na, za, (-ậnit; -im; -i, -ètę; -ậnil,
-ìle; -ậjnen; -ã>nejne) upravljati vozilom,
usmjeravati vožnju [mañ. kormányoz] Pàzi
kàk krmậniš da něš v gràbe.
{V. G. Se. Vi. kormaniti; P. kermanet}
kộrpa f (-ę, -i; dem f kộrpica -ę, -; dem f
kŏrpîčka -ę, -i) korpa Kộrpa niẽʖma rùXče,
kŏšãXra ìma lûXk a kòš pr̀čę. [nj. Korb <lat.
corbis: koš] Kộrpę su spletẽʚnę slàmę, a
kŏšãXrę šîbja i brukvînja.
kŏrpậr m (-ãXra, -ậrŏv) korpar, izrañivač korpi
Kŏrpậr dậ kộrpu za žĩtek.
kŏrtèšuvati ipf (-jem; -ajne) agitirati, nagovarati [mañ. kortes <tal. coeteggiare:
udvarati] Věč dùXge òn kŏrtèšuję pŏ sẽʚle.
{V. kortešerati}
kộs m (-a, -ŏv; f kŏsîca; dem m kòsek; adj
kộsŏv) ptica pjevica kos; kosovica; kosić,
kosović, mladi kos (Turdus merula) Kộs
216
mộra na V÷liki Pẽʚtek zapŏpiẹvàti čè bàš v
jãjce. Ŏdrèži si nộs bùXš pŏpiẽʖval kàk stậri
kộs. Nàšel ję kòsekę v gniẽʖzde. Kộsŏv
klûn ję žũXti.
Kos pr (Kộs, -õ>sŏv, -îca) [pat. <nar. imena
<kộs: ptica ili nad. kộs/kûXs: komad] Š30
(od Drave su došli plemići Kosi), G3 E5760
(i Kus je istog izgovora)
kõsa f (-ę, kŏsộ, kộs/kõsi, -àmi; dem f kòsica -ę, -) kosa Kõsa, brîtva, lùla i žẽʚna sę nè
pŏsuñûju. KàdX sę kõsa brûsi, õna mộra
pŏpiẹvàti: Kộsi kõsa dŏk ję rõsa. Kòsil ję z
mậlŏ kòsicŏ.
kŏsàti ipf na, pre, ras, s, (kõsat; kòšem/sam; kõši, -ètę; kõsal, kòsala, -àle; kòsan;
-ajne) 1 sjeckati na sitne komadiće Kòšę
sekîrŏ pùrekem jezîčec.
2 sitno gristi, griskati, žvakati DùXge i pŏ
màle kòšę.{Ko. kosati}
3 - sę ljutiti se; koškati se, svañati se;
škljocati zubima i pjeniti se (nerast) Kòšę
sę vù sebe. Bìcki sę kòšeju. {Vi. kosati se}
Kõsci m pl (-ŏv, -i) zviježñe Veliki Lav KàdX
zîdeju Kõsci, dõba ję za îti kòsit.
{Du. Kosci; Ja. Tri kosci}
kõsec m (-a, -ŏv; adj kõscŏv, -òva) kosac
N÷ zna sàki kõsec kŏsìti. KàdX kõscu
ŏstậnę trãXvę nepŏkŏšěnę v rědu, velî sę
dà ga ję tù drộbX bõlel.
¤ Sậm ję kòsil i bìl najbòlši kõsec. Tù ję
kõscŏv vŏdiệr i brûs.
kŏsîca f (-ę, -; adj kŏsîčin) ženka ptice
kosa, kosovica Kộs ję čřn i a kŏsìca sîva.
Kŏsîčin klûn ję čřn, a kộsŏv žûXt.
kŏsiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv; dem m kŏsiẽʖʖrek)
kosor, kosir, kosijer, svinut nož s dugim
drškom S kŏsiẽʖrem sę biẽʖli kõXlije. Kŏsiệr
(živičnậk) za živìcu sèči ję na dûXgem
držậlu. {V. koser; K. koser}
kŏsìšče n (-a, -îšč) kosište, držalo kose
Str̀gal ję kŏsìšče. {Be. kosišče}
kŏsìti ipf dŏ, na, ŏt, pŏ, pŏt, pre, pri, s, za,
(kòsit; -îm; kộsi, -ètę; kòsil, -îla; kõšen,
-ẽʚna; kòšejne) kositi Dŏ trìdeset liệt niệ
nègda dẽčke kòsil, dŏk su bîlę vèlikę
družìnę, a sàdX kŏsî ŏd d÷set liệt. Dẽčke sę
vučî kŏsìti a diệkla hŏjdìti.
kŏsìtva f (-ę, -îtvŏ, -i/tev) <kộšna> kosidba,
217
košnja Na kŏsìtvu sę ràne stậja.
kŏsmậčje/kŏsmatìle n (-a, -i/îl) <kŏsmatõta> stidne dlake, dlakavost Vìdle je sę
čèzX ràspŏrek kŏsmatìle. { V. G. ðñ.
kosmačinje; ðe. Vi. kosmatinje; Hg. kosmar: stidna dlaka; Ab. kosmatica: pička}
kõsmat adj (-ậti; -àta; pre-) dlakav, neobrijan, neošišan Tẽʚri gòdX kòjn ìma kŏsmậtę
vûva, niệ mu za vèrŏvati. (Sàki ìma!)
¤ kõsmat za vûvi, bẽʚdast Trì frtậlę na
kŏsmàte. Šaljivi odgovor na pitanje koliko
je sati.
kŏsmàteti ipf ŏ, (-ậtem; -àti; -àtel, -ậtela)
dlakaviti Pòčel ję kŏsmàteti.
kộsmati ipf ras, s, (-am; -an; -ajne) <kûštrati> mrsiti (kosu) Nậj mi lậsi kộsmati.
kŏsmatõta f (-ę, -ột) <kŏsmậčje, kŏsmatìle>
stidne dlake; dlakavost Niẽʖsem tę kũpil dà
tę bum lûbil nèg dà bum svõju gŏlõtu v
tvõju kŏsmatõtu tîkal? (rukavìca)
kộst f (kòsti, -ju/jûX, kộsti, -mî) kost Põjel ję s÷
s kŏstmî. ¤ Niệ měsa bèzX kòsti. Znậ cũcek
dè ję mãXsna kộst. (Kurviệš kûrvu nậjdę)
Pàzi, da ti n÷ bu kộst v drộbu pûXkla.
(Liện ję i t÷ške mu sę prìgnuti na põslu.)
kõstajn m (-àjna, -ậjnŏv; adj kŏstàjnŏv)
kesten [tal. castagno <lat. castanea <grč
kástana] □ dîvli -, divlji kesten (Aesculus
Hippocastanum) Dîvli kõstajn ję dòber za
flẽkę vàditi na òprave i vrậštije za želũXdec,
ŏd kòlerę i dròba. pitộmni -, pitomi kesten
(Castanea sativa) Dà nam ję kŏstàjna
pûXcanca i mõšta riệzanca. Kŏstàjnŏve
lîstije sę m÷čę pŏd hlèbę krùva kàdX sę
pečûX v krûšne pěče. Ciệp i ciẽʖpec za
mlạtìti žĩtek su kŏstàjnŏvi. {Vr. kostanj}
kŏstajnậr m (-ãXra, -ậrŏv) kestenjar Zậgŏrski
kŏstajnậri su pŏ sẽʚle miệjnali kõstajn za
žĩtek.
kŏstãjnast adj (-àsta) kestenjast Ìma lûdi s
kŏstàjnastemi lasmî.
kŏstàjnŏvina f (-ę, -) kestenovina ZX kûvanę
kŏstàjnŏvinę sę diệlaju liệpę zavĩnutę
klùkastę bàtinę.
kŏstĩlnica f (-ę, -) mrtvačnica, kosturnica
Prèdi niệ bĩla v Cẽʚrje na grộbju kŏstĩlnica
a sàdX ję mrtvậčnica.
kŏstîš m (-a, -ŏv) sorta sitnog oraha tvrde
kŏšậra
ljuske Kŏstîši sę t÷ške kậlaju i triệbiju.
{J. Šu. kostiš; Šu. V. Vi. koščak}
kŏstjě/kŏščjě/kŏščěvje n zb (-ậ/a, -ěm)
kosti; kostur Měse su pŏjèli a kŏstjě ŏstàvili. {T. V. kostje; G. kostije} Tù niệ měsa
nèg sàme kŏščjě. Mej kŏščěvjem skûvanŏga sîvŏga mãXčka j÷ i kộst ŏd kě čõvek
pŏstậnę nevîdliv čè ju držî v zubiệ.
a
kòstr va f (-ę, -i) koštan, kostrava (Panicum
Crus galli) Nažěla sem snòp kòstrvę pŏ
kukurîze za kràvę.
kŏstriẹšìti sę ipf na, (-iệšim; -i, -ètę; -iệšil,
-ìle; -iệšen; -iẽʖʖšejne) kostriješiti se,
nasrtati Nậj sę nìš kŏstriẹšìti, àm tę sę
nìšte ne bŏjî.
kŏstrõ>la f (-ę, -; dem f kŏstrõ>lica) tava,
tiganj, kuhinjska posuda [tal. casserola <fr.
casserole] V kŏstrõXle sę pěčę gìbanica.
{Be. kostruola; P. kastrola; Gr. kaštrola}
Sp÷kla sem gìbaničicu v kŏstrõXlice.
kŏstrụšìti sę ipf na, (-ûXšim; -i, -ètę; -ûXšil, -ìle;
-û>šen; -û>šejne)<kŏstriẹšìti sę> kočoperiti
se KŏstrûXši sę kak piệvec na smetìšču.
{Fu. kostrušiti se}
kòš m (kõša, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m kòšek;
dem m kŏšĩček) 1 pletena visoka leñna
košara V lète sę v kõše nòsi křma, v j÷sen
listĩna, a v zĩme ìdu mûXži s kõXši v šùmu
piệjnŏv kậlat i skậpat. Spl÷l sem dečãXku
mậli kòšek. {T. koš; I. koaš; koašek}
2 pčelinja košnica Čelčěni kõši su spletẽʚni
ŏdX hržẽʚnę slàmę ìli zbĩti ŏd desiẽʖk ìli
i
spletẽʚni ŏd šîb ja i zmậzani z blàtem ìli
krậvskem drěkem.
3 <kukuriznậk> kukuruzana Kòš kukuriznậk ję splẽʚten ŏd vr̀bŏvŏga ili lèskŏvŏga
prûXtja ìli naprậvlen ŏd letvîc. Na kral÷večkem màrŏfe ję v÷liki kòš z letvìcami mèj
zĩdanemi stũXpi. {ðñ. koš: kukuružnjak}
làzinski - rijetko pletena leñna košara
Làzinski kòš ję mậli a vù jnem sę nòsi
siệne, slàma i tr÷put.
kŏšậra f (-ę, -; dem f kŏšậrica) košara
Kộrpa niẽʖma nì rûXč nì lûXka, kŏšarậč ìli
rujnậk ìma dviệ rùXčę a kŏšậra ìma lûXk za
prijěti. Bažulnậ kŏšậra ję za bàžul bràti, a
splętěna ję ŏd brukvînja.
kŏšarậč/kŏšarậš
kŏšarậč/kŏšarậš m (ãXča/ãXša, -ậčŏv/ãXšŏv)
1 pletač košara Piệmec Pepînke ję bìl
najbòlši kŏšarậč v Cẽʚrju.
2 <rujnậk> košara pletena od zelene
neguljene šibe s dvije ručke Vu kŏšarãXču
sę nòsi i rûli kukurìza.
kŏšaračìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) košaraštvo Ŏd
sãmę kŏšaračìję sę t÷ške žīvèle.
Koščec pr (Kõščec, -ẽcŏv, -iệčka)
[nad. <koščica] C0, Kozinščak 15 E120
kòščen adj (-ěni) koščan, čvrst, jak Kòščen
ję mûXžX. Diệte hîti zvậñeni zûXbX šmr̀čku
zàpeček: Nà ti, stậrŏga kŏščěnŏga, tî mi
d÷j nõXvŏga želiệznŏga!
kŏščìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f kŏščîčka -ę, -i)
1 dem kộst košćica Sàka kŏščìca mę bŏlî.
Tò su sãmę kŏščîčkę a měsa mậle.
2 tvrda jezgra ploda, koštica, sjemenka
ZX tikvậjn sę vậdiju kŏščìcę i diệla ûXlije.
Košec pr (Kõšec, -ẽcŏv, -iệčka) [nad.
<koš] O8, Gajec 19, LP106
kộška f (-ę, -i) duboka pletena košara za
mošt V bẽden dè sę grěšta grõXzdije, pŏrînę sę kộška splętěna ŏd neŏgûlenŏga
šîbija i ž ně sę mòšt pŏtpulậva.
{Be. pleteni koš, pocedilka}
kộškati sę ipf pŏ, (-ạm; -ajne) rječkati se Ŏd
jùtra sę mej sộbŏ kộškaju, n÷znam za kàj.
kộšna f (-ę, -i) <kŏsìtva, kòšejne> košnja,
kosidba Kộšna ję těški põsel, a triệba i
znàti kŏsìti.
kõšta f (-ę, -i) hrana izvan kuće, prehrana
[nj. Kost] V bèrtije ję na kõšte.
kŏštàti ipf (kòštam; kõštal, kòštala, -àle)
stajati (o cijeni), vrijediti [tal. costare <lat.
constare: čvrsto stajati] Pậr dộbre vŏlộv ję
priệ prvŏga rãta kõštal trīstộ fòrinti. Prộba
kòšta nộvcę.
kŏštiệrati ipf (-am; -an; -ajne)
1 osiguravati prehranu uz naplatu Bertašìca kŏštiệra pět lûdi.
2 - sę hraniti se izvan kuće [nj. kostieren;
mañ. kosztol] V bèrtije sę kŏštiệral.
Košutić pr (Kŏšùtič, -ŏv, -îčka) [pat. <nar.
imena Košuta i naziva životinje] C1, K19,
E890 Kŏšutîčka f top C
kŏtạcàti sę ipf ŏt, (-ậcat; -am; -al, -àle; -ã>cajne) kotrljati se, igrati se tjeranjem kota-
218
ča Kŏtạcàli smę šìnę kŏtậčŏv i tèrali ih z
bàtinami. Dẽca sę ìgraju kŏtậcajna.
{G. kotačati se}
kŏtậč m (ãXča, -ậčŏv; dem m kŏtàček -àčeka, -ŏv; dem m kŏtãčec -ẽca, -ŏv) 1 kotač
Četìri bràti sę lŏvîju, a nigdậr sę n÷mreju
vlŏvìti? (Kŏtậči na kộle) Na Bìstrice sę
kûpiju tìčeki na kŏtàčeki kî sę vòjziju i
mậšu s perutmî. ¤ Falî mu j÷n kŏtậč v
glãXve. Luckast je. 2 <becìklin> dvokolica
Štẽfič Škanìčŏv ję přvi îmel kŏtậč v Cẽʚrju.
kŏtậr m (-ãXra, -ậrŏv) 1 kotar Cẽʚrje ję bĩle vù
svęteîvajnskem kŏtậru.
2 <tràp> trap, rov Krampiệr sę màle
ŏbmr̀znul v kŏtãXre.
kõtec m (-a, -ŏv) 1 <svĩnec> kotac, svinjac
Na Fàšinek sę kûva svînska glavìna a kộst
sę mộra dèti na kõtec. KàdX sę prasìca kûpi
mộra sę narìt v kõtec dèti dà bu sr÷ča.
2 <zbòjnica> dio tijeska za grožñe Kõtec
ìli zbòjnica ję z desiệk slòžena kàk škrìna
na pr÷še za grõXzdije prěšati.
kõtel m (-a, -ŏv/ộv; dem m kòtlek; dem m
kŏtlĩček) kotao Přvę žgajnậrskę kùfernę
kõtlę za p÷či ràkiju sù v Cẽʚrju kūpìli Grgûr
Sàlaričŏv i Hàbek bertậš. ZãXdružna
prasìca sę v kõtle vtŏpĩla.
kŏtìti sę ipf na, ŏ, s, za, (kòtim; kõti, -ètę;
kõtil, kòtila, -ìle) kotiti se, umnažati se, leći
mlade, rañati Kòtiju sę kàk zậjci.
kŏtlŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) svinski odresci i
kobasice pečeni na kotlu Šarutận ję p÷kel
kŏtlŏvìnu pŏ siệmne.
kõtrig m (-ìga, -îgŏv) zglob, član Kŏtrìgi mę
bŏlîju. Znậla ję ramlàti kòsti kàdX sę kòmu
kộst v kŏtrîge zmèknę. Na bẽtvu kukurìzę
zX pàzuva mej pẽʚrem i kŏtrìgem tìra
zàperek. {J. Kr. kotrig; ðe. V. Mt. kotriga}
kŏtrìžiti ipf s, (-îžim, -iju/ę; -ìži; -il, -îžila; -en;
-ejne) tući po zglobu Trî su ga kŏtrìžili.
kŏtūràti ipf dŏ, na, ŏt, pre, s, za, (-ûrat; -am;
-al, -àle; -ûran; -ũrajne) 1 kotrljati Kŏtûrala ję pàrenicu pŏ grûñju mèste vậlajna.
2 - sę kotrljati se Kŏtûra sę pŏ zẽʚmle.
kŏtûrec m (-ûrca, -ûrcŏv) kotačić KŏtûXrci su
kŏtačẽci na rạzbòju.
kŏvậč m (ãXča, -ậčŏv; f kŏvačìca -ę, -ĩcŏ, -îc;
adj kŏvã>čŏv, -òva) kovač; kovačeva žena;
219
kovačev Kŏvậči niẽʖsu na Furijậna dèlali.
Kŏvačìca sę preštimậne držî. Kŏvạčòva
kŏbìla niệ nigdậr pŏtkŏvậna. (niệma štè
platìti).
Kovač pr (Kŏvậč, -ã>čŏv, -ìca) [zan.] Š0,
Laktec 24, E9500
Kovačić pr (Kòvačič, -ŏv, -îčka) [zan. mladi
kovač] B6, K33 E930
kŏvačìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) kovački obrt Ŏd
kŏvačìję ję dõbre žĩvel.
kŏvã>čnica f (-ę, -) kovačka radionica Vu
kŏvãXčnice ję bìl nãXkŏvajn i miệh.
kŏvàti ipf ŏ, pŏt, pre, s, (kòvat; kûjem, -ěju/ûX;
kûj; kòval, -ậla; -ận; kòvajne) kovati Ciẽʖli
dận kûję, bûX penězX.
j
kõza f (-ę, -ŏ/kŏzộ, kõzX; adj kŏzîn, kộz i;
dem f kòzica -ę, kộzic) koza; kozin, kozji;
kozica Prì nas ję sramõta imèti kòzu i mậm
bì mu r÷kli dà nèk i gùmenę čĩžmę kûpi
kàm bu kŏzînę nògę mẽʚtal, dà ne bejžî,
dŏk ju bûX venộgval. Pậsla ję kòzu i dviệ kòzicę. ¤ N÷mrę bìti vûXk sìt i kõza ciẽʖla. Kộzje mliẽʖke ję zdràve. Kộzi Hr̀bet m top B
Kozarić pr (Kŏzãrič, -ìčŏv, -îčka) [zan.
<kozar ili nad.] Kobiljak 3, Sesvetska Sela
5 E390 Kŏzarîčka ję bĩla žẽʚna Mậlŏga
Mîška Šatŏvìčŏvŏga Sv÷čeka.
kõzel m (-a, -ŏv; dem m kòzlek; adj kõzlŏv,
-òva) 1 jarac J÷n jậgar j÷ s pŏsvečěnem
prậvem strèlil vrậga a bìl ję kàk kõzel.
Sp÷kli su kòzleka.
2 fig glupan Prậvi kõzel, kàdX si sę dậl
prevarìti. Ìma kŏzlòvu brậdu. ¤ Kõzla ję
zvřgel. Bljuvao je. {ð. guli lesico} D÷j mu,
da ně kõzla zvřgel. nestrpljivo čeka
kŏzìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <rậjngla, rậndek>
niska kuhinjska posuda Strûžę drŏžñìcę v
kŏzìce. Ŏštrîgli su ga na kŏzìcu (rậjnglu).
{V. kozica: kotlić}
Kozinščak top (Kŏzînščak m -ìnščan,
-înščica, -înščanski) selo st. 131 (1857) i
749 (1991)
kộzjak m (-a, -ŏv) 1 sorta grožña ûva.
{B. Grozdje veKộzjak ìma špičậstę jàgŏdę
i dùXge sę čliki ili kozji cecek, kozjak; Šo.
kozjak ciceg; ð. kozji cecki}
2 vrsta luka (Allium ascalonicum) Mlậdi
lùk kộzjak ję dòber sîrem. {Šu.G. V.kozjak}
kràflin
Kozjak pr r (Kộjzak, -ŏv, -ŏvica/zjàča)
[nad. od naziva grožña ili luka] uz Granña
Š0 E590 Mậ pręmãjča ję bĩla Kộjzakŏvica.
kòzuc m (-a, -ŏv) kozlac, dio drvenog pluga
S kŏzùcem sę dîžę i spûšča grědel.
{Du. kozolac}
kộža f (-ę, -i) koža ZX křtŏvę kộžę su krzněni
kapûti. ¤ Sãma kộst i kộža. ZX tě kộžę
nìkam. Ne pě dàle ŏd kộžę. Neboj se kiše.
□ pûrja - najěžena kộža ŏd zĩmę ìli strãXva;
vrã>ža - žensko spolovilo VrãXža kộža sę ně
razdřla. (Velî sę žẽʚne kûX sę nagŏvãXrja pŏvenọgvàti, a õna sę zgŏvãXrja). S÷ sę hậba
sàme vrãXža kộža n÷. {Ž. koža: žensko
spolovilo}
kŏžậr m (-ãXra, -ậrŏv; adj kŏžã>rŏv) kožar Mî
smę kŏžậru gŏvŏrìli lèder.
kộžica f (-ę, -) dem kộža; 1 Z lîsta zdravîlnaka sę zgûli dộlna tiệjnka kộžica i privînę
dè sę čõvek pŏsẽčę.
2 naglavnik, kapica, obrezak, prepucij
KàdX sę z glavìča kộžica zgûli vîdi sę prvậjzX
kàk òbrubX. Tàk ję j÷bel dà si ję kộžicu
zgûlil. {B. lakorinica, obrezek ili kožica
gornja srama človečjega}
Kožić pr (Kộžič, -ŏv, -ka) [zan. <kožar] K4
E940
kõžnat adj (-ậti; kòžnata) kožni Na kŏžnậtemi tộrbami su na kapîči bĩli svînski pậčki.
kŏžûjnka f (-ę, -i) dio ženske odjeće, vrsta
ženskog kaputa Pŏ zĩme sem nòsila
kŏžûjnku.
kõžun m (-ûna, -ŏv; dem m kŏžũnec) dio
odjeće, ženski prsluk bez rukava
kõžuv m (-ùva, -ûvŏv) kožuh, dio muške
odjeće KàdX sem sę v kòžuv zamõtal
pr÷spal sem vàne i čè sniệg sèverem
pùXcal, niệ mi bĩle zĩma. Kŏžùvę su nŏsìlę i
žẽʚnę i ìšlę v cĩrkvu.
kràcati ipf s, (-am; -an; -ajne) drapati,
strugati Tù ję nèšte kràcal fậrbu.
Krã>čevina f top C, Krã>čŏvina f top B
[od kraćenja ili krčenja]
Kračîčka f top G [prez. Kračić LP 21 Zelina]
kradlîvec m (-a, -ŏv) <tật> kradljivac, tat
Kradlîvcu ję t÷ške skrîti.
kràflin m (-a, -ŏv) uštipak, pokladnica
[nj. Krapfen] Sp÷kla ję fĩnę kràflinę.
krãglin
krãglin m (-ìna, -înŏv) <krãgna f ŏgŏriệl>
ovratnik na odjeći [nj. Kragen] Krãglin ti ję
zamậzan. Krãgna ti ję pŏdvĩnuta.
{G. ð. kraglin; V. kragl, kragn}
krahiệrati ipf s, (-am; -ajne) propasti,
bankrotirati [nj. krahieren] Dậval ję na vèru
i štacûn ję krahiệral.
kràj m (-a, -ậjŏv, -i/mî) 1 svršetak, konac
Dèlali su dŏ kràja dãXna. □ na - zîti dovršiti,
dogovoriti se
2 početak Ŏd kràja sę Bộg mòli. Põsel sę
diệla ŏd kràja dŏ kràja. Niệ mòči kràj s
kràjem spràviti.
3 strana Bàtina ìma dvậ kràję. zliệči
deb÷lši kràj loše proći
4 područje V cěrskem krậju niệ kàmena.
Krajã>čŏvina f top Š [?prez. Krajač]
krậjcati sę pf / ipf (-am; -ajne) mimoilaziti
se, mimoići se [nj. kreutzen sich] Cûgi sę
krậjcaju na DûXge Sẽʚle.
{Ž. krajcati; Du. krajcat}
kràjcer/kr÷jcer m (-a, -ŏv) novčić, sitni mjedeni novac u Austro-Ugarskoj do 1892.
stoti dio forinte, krajcar [nj. Kreuzer] Baš
niẽʖma nì kràjcera. Če mrtvîk na skộlka
gledî dèneju mu sę kr÷jceri na jòči.
{D. krajcar}
kràjer m (-a, -ŏv, -i) starinsko osvježavajuće
piće od sode i slatkih primjesa [ausnj.
Kracherl <nj. krachen: prskati] Pĩl ję kràjer
i šabẽsu. {V. krahrl; G. krahlec; ð. kraer}
Krãjnec m (-a, -ŏv, -i/Krajncmî) 1 Kranjac,
čovjek iz Kranjske, Slovenac Jèl bi s dvèmi
žlìcami kàk Krãjnec. Sèm dŏsělenem z
Gẽrŏva v Cẽʚrje sę velî Krãjnci {D. Krajnc}
2 nadimak uz Horvatić vjerojatno u značenju katolik Nàcek Krãjncŏv ję bìl nậčelnik šašinòvečkę òpčinę i ùstaški tãXbŏrnik.
3 krãjnec m gradski obučen čovjek
Nèkakŏv krãjnec hõXda pŏ sẽʚle.
Krajnîca f (-ę, -) Kranjica, žena iz Kranjske,
Slovenka Stậra Krajnìca Žòfa ję dòšla z
Gẽrŏva. {D. Krajnica}
kràjnski adj 1 kranjski, slovenski Gŏvŏrìli
su pŏ kràjnski.
2 gradski, kupovni Priệ rãta niệ nìšte nõsil
kràjnskę rùXbačę, nèg dòma tkậnę i šîvanę.
□ -a rìt tanjurasti oblik cvijetne strane tikve
220
pečenice (Cucurbita maxima) Najbòlša ję
pečenìca kậ ìma kràjnsku rìt.
krậl m (-a, -ŏv; adj krậlŏv -òva) 1 kral; kraljev Làke tî fìgu v žẽʚpe kậžeš i krậlu. Ô,
svęta trî krậla, blậžen vàš dận! Svẽʚti trî
krậli pùru su kràli a niẽʖsu znàli skrîti pàk su
dòbili pŏ rîti. Preliẽʖpi vuglenậrŏv sîn zěl ję
krạlòvu čěr
2 igraća karta kralj Ìma krậla.
krã>levčica f (-ę, -) <krạlòva žàbica> mala
zelena žabica, gatalinka (Hyla arborea)
KrãXlevčica ję zelěna žàbica kậ ję dõbre
vrậštije za jòči, a ŏd ně sę diệla i
còprnečka mậst. {G. kralefčica}
Krạl÷ve/Krạlòve n (-a) Kraljevo, blagdan sv.
Stjepana Kralja prvog mañarskog kralja
Ištvana patrona zagr. katedrale (16. sad
20. VIII) Na Kàptŏlu ję cĩrkva světŏga
Krậla. Priệ i pòkle Krạl÷va ję v Zạgr÷be bìl
vèliki sẽmen.
krã>levina/ŏvina f (-ę, -) 1 kraljevina Krậl sę
võjzil k drùgŏmu krậlu v drùge krãXlevine.
2 sorta jabuka KrãXlevinę su zrèlę òkŏl
Krạl÷va
3 <imbrĩna, mŏràvečina> sorta grožña i
vina Imbrĩne sę velî i krãXlevina. {Šu.
kraljevina}
krã>levski/ŏvski adj kraljevski Nègda su
hrạnìli bĩkę za krậlevski sẽmen v Zạgr÷be.
Ŏtìšli su sậmi na krậlŏvski dvộr.
kràlica f (-ę, -; adj kràličin) 1 kraljica;
kraljičin Grõfŏv înŏš ję pòdelil pět pečẽʚne
gũXsek krậlu, kràlice, nîvem dvèm sînem i
dvèm čěrem, da niệ nìkŏmu krîve. Kràličina čěr ję imiệla v dîmju znamiệjne sûXnce,
pŏd kòlenem mèsec a na cìceke zviẽʖzdę.
2 igraća karta kraljica
kralūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; -ũvajne)
kraljevati Ŏžẽʚnil ję krạlòvu čěr i põstal ję
krậl i jòš diệs kralûju čè niẽʖsu pòmrli.
krã>luž> m (-a, -ŏv; dem m krã>lužek) <klãXružX>
ženska ogrlica od komadića (zrnaca)
crvenog koralja ili stakla [lat. klaris,
corallium] Zùtra pẽʚmę v ZãXgrebX, vu tàj biệli
vậrŏš pŏ črlẽʚni krãXlužX. Naprậvila si ję ŏd
jậgŏdX nabậdane na trãXvu liẽʖpi krãXlužX.
Diẽʖklice sem kũpila krãXlužeka.
{I. V. G. Se. kraluš}
221
Kralj pr (Krậl, -ŏv, -îca) [nad.] L32, Kobiljak
2 E5210 Krậl P÷ter z Laktẽca ję nõsil
raspěle na bistričke preš÷cije (1945.) a
dẽčki vikàli: Dòle krậl P÷ter!
Kraljevec Sesvetski top (Krã>levec/ŏvec m
/Krã>lŏvce n -÷včan, -÷večica, -÷večki)
selo 285 st. (1857) a 2291 (1981) [ime po
kralju Beli koji je 1275. posjed oduzeo
plemićima i darovao Gradecu na Griču, a
1434 ga je kralj Žigmund založio zagrebačkom biskupu] Stậri Krậlŏvec ję ĩmel
Pûrgu ìli Stậru việs vuzX kàptŏlski màrŏf,
NõXvu việs i Gŏrậnec. Ŏd 1900. sę pîšę kàk
Sesvetski a ŏd 1991. ga z drùgemi sěli
pîšu v S÷svetę i tàk õnę ìmaju 35 337
stanŏvnîkŏv a 1948. ih ję bile same 817.
krã>ma f (-ę, -) starež, rabljene stvari,
starudija, svaštarije [nj. Kram: ropotarija]
Sę tò ję stậra krãXma. {V. R. ð. Du. krama}
krậmar m (-a, -ŏv; f krậmarica; -ę, -)
putujući trgovac, sitničar [furtal. cramar, nj.
Krämer] Ìmaju dẽca penězX i krậmari třžiju.
Krậmarica třži pŏ semniệ.
Kramar pr (Krậmar, -ŏv, -ica) [zan. ili nad.]
L10 E760
krameràj m (-ãja, -ŏv) nered, hrpa predmeta
Kãkŏv si tò krameràj napràvil v hîže.
{V. krameraj}
kràmp m (-a, -ŏv) <pîk> trnokop, pijuk [nj.
Krampe] Trda ję zẽʚmla i nì s kràmpem niệ
mòči kŏpàti. Krampiệr sę ne skậpa s
kràmpem ni kràmpami.
krậmpati ipf na, s, (-at; -am; -ajne)
1 raditi s krampom, pijukom Krậmpa na
štrèke. 2 fig mukotrpno raditi Krậmpa ŏd
jùtra dŏ zùtra.
kràmpę f pl t (-ậmpi, -àmpami) alatka gnojni
kramp S kràmpami sę gnộj ŏbalûXję zX kộl
na pòlu. S kràmpami ję Hùtmanič v
Riẽʖtkŏvce zvàdil zX kŏčìję žùpana a n÷ga
kŏčijậš mộral v÷sti dàle.
{B. kramp, gnojne roglje; Du. skidače}
kramperìšče n (-a, -îšč) krumpirište Na
kramperìšču smę zẽʚlije pòsadili.
krampiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv; dem m krampiệrek; adj krampiẽʖʖrŏv -òva) krumpir;
krumpirov [nj. Grundbirne] BedãXku deběli
krampiệr rãXstę. Na tậbla p÷či smę p÷kli
krã>tek
krampiệr na šnìtę. Za õbedX ję krampiẹròva
jũva. Krampiẹròve ŏbelînije sę dãję
svînam. {Tr. T. kramper} □ dîvli - čičoka
(Helianthus tuberosus) Dràč dîvli krampiệr
rãXstę vuzX kàšinski põtŏk a cviệt mu ję žũXti
kàk mậli sùXnčeničin.
kràmpus m (-a, -ŏv) 1 vrag; rugoba, lik
vraga u narodnim običajima [ausnj. Krampus] Švàrlek ję bìl kràmpus z vuglějnijem
namậzan pŏ ŏbrậzu, na glãXve ĩmel rògę, v
rùXka ròglę i bìl ŏpậsan z lậnci s terèmi ję
fùrt rùžil (zvònil). {V. Š. Du. krampus} 2
ružno obučena osoba Zgledî kàk kràmpus.
krã>nuti pf (-em, kràl; -ã>jnen) ukrasti Tè
kranę s÷ dŏ č÷ga dõXjdę.
kràp m (-ãpa, -ŏv; dem krã>pec) riba šaran,
šarančić (Cyprinus carpio) [nj. Karpfen
<lat. carpio] V SãXve ję i krãpŏv ki su bòle
sîvi nèg šàrani. {ðe. V. krap}
Krapec m pr (Krã>pec, -ŏv, -îca) [nad.
<krapec: šarančić] Dugo Selo 7 LP127
krã>sta f (-ę, -/i; dem f krã>stica) <skùla;
grînta> kora na zarasloj rani, ožiljak Ìma
krãXstę pŏ rũXka. KrãXstica sę n÷smę tr̀gati.
krastàča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) 1 krastava žaba,
baburača (Bufo vulgaris) Krastàča žàba ję
mòrti còprnica v žàbu preŏbrnena i triệba
ju nabòsti na kõlec i pŏžgàti.
2 sorta jabuka Jàbuka krastàča ìma
kràstavu kộru. {Šu. krastača}
kràstav adj (-àveši) 1 <skùlav> krastav
Rànę mu zaràščuju a jòš ję sè kràstav.
2 hrapav Jàbukę krastàčę su kràstavę.
kràstaveti ipf ŏ, (-em; -i; -el) krastati se
RũXkę mu kràstaveju.
kràsti ipf na, ŏp, pŏ, pri, (-ậst; -ậdem, -ěju/ûX;
-ậdi, -ètę; -àl, -ãXla; -ãden) krasti Kî znậ
krasti, znậ i skrîti. Làžę, mậžę, krậdę i pòštene žĩvę. J÷n bràt tật bu kràl a drùgi fiškậl bùX ga z rěšta vàdil. BùXdu liệpe pŏštẽʚne
žīvèli. De dvậ kradûX, trějti ìdę za jnìmi.
krật part arh put, puta Mộj dèda ję v škộle
vùčil j÷n krật j÷n.
krã>tek adj (-ãXtki; -a; -àjši; pre-) kratak Kî ne
vîdi dugŏvàčę n÷mu bûXdu krãXtkę gàčę!
KrãXtki deběli kûrc zatèknę pĩzdu kàk zãXtik
flàšu. Ciẽʖpec ìma jẽʚnu dùXkšu i jẽʚnu kràjšu
bàtinu. Krậtke n top D
krạtìti
krạtìti ipf s, (-ậtim; -i, -ètę; -ậtil, -ìle; -ậčen;
-ã>čejne) 1 kratiti, skraćivati Prìčę su sę
prîčalę najvìše pŏ zĩme ìli na pậše za
vriệme krạtìti.
2 zabranjivati, uskraćivati Màti je ję krậtila
da ìdę pŏ sẽʚle. {J. V. kratiti}
3 - sę skraćivati se Nòči sę krậtiju ŏd
Bŏžìča.
krậtke adv (-àjše; pre-) kratko Nektẽʚri špicnãXmeti krậtke trậjaju a nektẽʚri ŏstậneju
pòkle smr̀ti sînu i nûXku Pŏprêčki ję kràjše
a òkŏle blìže.
kràva f (-ę, -ậvŏ, -; adj krậvin) krava; kravlji
Četìri nòsiju, dvậ pŏslûšaju, dvậ gledîju,
dvậ strậžu čũvaju a jẽʚden tìra? (kràva: 4
nògę, 2 vûva, 2 jòka, 2 ròga i 1 rěp) Krậvine vìme ję ŏt÷kle. ¤ Kràva sę dòji na zûXbę
(gûbec). Sàka kràva svõje tẽʚle ŏblîžę.
kravajîca f (-ę, -) kolač od kukuruznog
brašna mlijeka i jaja Spěci kravajîcu v
kŏstrõXle! {ukr. korovaj: kravaj, svadbeni
kolač; Še. kravajica: beskvasni kruh}
kravậr m (-ãXra, -ậrŏv; f kravarìca)
1 pastir krava Pastîr krậv ję skŏtậr a sàme
deštè velî kravậr.
2 uzgajač krava Kõlič ję bìl kravậr na
màrŏfu.
kravãtlin m (-a, -ŏv) arh kravata [fr cravate
po imenu Hrvat, od rupca zvanog podgutnica koji su nosili hrvatski plaćenici Turopoljci u francuskoj vojsci] Škộlnik nòsi
kravãtlin. Za NDH su škŏlậrci kravàtlinu
r÷kli: okovratni nadkošuljni podkaputni
dokurčanik. {ð. kravatlin}
kravětina f (-ę, -) kravlje meso Stậru žìlavu
kravětinu niệ mòči skŏsàti.
kràvica f (-ę, -ậvic) 1 dem kràva Najpriệ
štàlicu a òXnda kràvicu.
2 <pùreki> biljka kozlac (Arum maculatum) Pŏ cviệtu kràvicę sę znậ kãkva bu
lètina.
kravîčka f (-ę, -i; dem f kravĩčkica -ę, -) dem
kràvica mala kravica Br÷ber ję kũpil za
gòsti bĩka a màter si põslal nav÷čer da
pŏdòji kravîčku, a bîk sę rîtnul i ràzlejale sę
mliẽʖke. Niẽʖma nì štalĩčkicę nì kravĩčkicę.
kràviti sę ipf ŏt, ras, (-ậvi sę; -àvile sę)
odmrzavati se Pòčele sę ję kràviti.
222
krậvski adj kravlji Prevr̀tal ję svèdrem
prasnìcę i na slemẽʚček ŏbèsil krậvski
zvõnec i ž nìm zX pòstelę pŏ nõči plàšil
stàkŏrę na nậjžu, da mòrę spàti.
kr̀č m (-a, -ŏv) grč, bolno stezanje mišića
Priệl mę kr̀č v nõXge. Kr̀č ję kàdX sę žìla
zaštộpa i niệ mòči z nộgŏ mèknuti.
{G. V. Du. Gr. krč; Sl. krč; O.kerč}
křč m (krča, -ŏv) krčevina Na krču smę
kràvę pàsli. {Du. krč} Křč m top oranica B
i G Krči m pl top B Křčec m top C Na
Křčece smę dèlali vuzmîcę.
kŕčàti ipf za, (-îm; kr̀či; křčal, -àle; krčajne)
skvrčeno sjediti Krčî prèdX hîžŏ i nìš ne
diệla.
krčevìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <křč> iskrčeno
šumsko zemljište Priệčne Filipčìčŏve ję
dèda křčil i na krčevìne ĩmel trî liệta
kukurìzu a niệ diệla dậval. Krčevìna f top
D, G Krčevìnę f pl top C
kŕčìti ipf ŏt, s, (křčit; -im; -i, -ètę; křčil, -ìle;
křčen, krčejne) krčiti grmlje, šumu Dèda
ję křčil i trî liệta ŏbdelậval i ĩmel pràve
prvekûpa. PùXne ję iměn zemiệl pŏ křčejnu:
Křč, Křčec, Krčevìna. Pŏd krậlŏvcem ję
Krčeni pû>t.
kr̀čiti sę ipf pri, s, (kr̀čim; -i; -il, křčila; kr̀čen;
-ejne) grčiti se, stezati se, skupljati se Pr̀sti
mi sę kr̀čiju. Priệle mę kr̀čejne v nõXge.
{O. kerčit se}
krčmã>rnica f (-ę, -) gostionica V Cẽʚrju ję bĩla
na Pijãcu krčmãXrnica v cìrkvene kliệte
pòkrita z deskàmi i rĩtkem a vù jne sę tŏčìle
cìrkvene vĩne.
kr÷j prep (kręj, krej) <blĩzu, vuz> kraj, pokraj,
blizu, pored, uz s G Sěla ję kr÷j nęga.
MãXček najràjši spî kręj p÷či. Ìma z÷mlu
krej našě. {V. He. krej; G. kre}
krẽʚʚkŏliti ipf za, (-im;-li; -ila; -ẽʚʚlejne) rakoliti,
kokotati, glasati se kao kokoš nesilica
Kòkŏš krẽʚkŏli kàdX hòčę jãjce zn÷sti,
kŏkŏdậčę kàdX ga zn÷sę a kvòca kàdX hòčę
bìti kvòčka i sedèti na jậjca.
{Vi. krekoriti; G. krekoriti: brbljati}
kr÷lut f (-i, -ju/jûX, -i, -mî) <p÷rut> ptičje krilo
JãXstrebX ìma vèlikę kr÷luti.
{V. Hg. S. B. krelut; Vr. krelo; Gr. krejut}
223
krẽʚʚnuti pf ŏ, pre, s, (-ẽʚnem; -i, -ètę; -ẽʚnul,
-ùXle; -ěnut) poći Bận J÷lačič ję skùpil
võjsku i krẽʚnul na Běč, dà sę dŏkînę klậka.
krèpan adj <cřknut> uginut Šìntar zakậpa
krèpane blậge.
krèpane adv mlitavo, lijeno Kàj sę tàk
krèpane držîš?
krepàti pf pŏ, (-èpam; -ẽpal, -èpala, -àle)
<crknuti> 1 uginuti [tal. crepare] Za sûX
živĩnu sę velî da krèpa a sàme čẽʚla kàk i
čõvek mẽrnę. Cìgani su zìmali kàdX ję kàj
krepàle.
2 pej umrijeti Nèk krèpa, àm niệ za drùge.
krepạvàti ipf pŏ, (-ậvam; -al, -àle; -ã>vajne)
1 <crkạvàti> ugibati Svînę su pòčelę
krepạvàti.
2 ljenčariti u postelji, izležavati se SûXnce
je ję v rìt vùprle i jòš krepậva i niệ je dòst
krepãXvajna.
krepdešîn m (-a, -ŏv) arh vrsta kineske svile
[fr. crepe de Chine] Imiệla ję plũzu ŏd
krepdešĩna.
krèpeneti ipf ŏ, (-em; -en) <kòceneti> kočiti
se od zime Pr̀sti su mi krèpeni ŏd zĩmę.
{B. krepen od zime}
krès gù>ba f (-ę, -ũXbŏ, -ũXbi/ûXbX) kresivna guba
(Fomes fomentarius) Nègda su s krès
gûXbŏ nŏsìli ŏdX cĩrkvę pŏsvečěni jõgen
dimõXm.
krès kàmen m (-a, -ŏv) kremen, kresni
kamen Krès kàmen ję biệli kàmen zX kõga
ìskrę fřcaju kàdX sę tũXčę s kresìlem ìli
kàmenem. {Du. kriskamen}
kresậč m (ãXča, -ậčŏv) čisti izgorjeli dio luči
Lûči su gŏrèlę v sviệčnake a kresậč ję bìl
na r÷dę.
kresàti ipf na, ŏ, s, (-ěsat; -÷šem; -ěši, -ètę;
-ěsal, -èsala, -àle; -÷san; -ajne) 1 <vužìgati> izazivati iskre iz kremena Kr÷šem
kreskàmen.
2 skidati ogarak na luči Kresậč ję krěsal
lûč da lèpše sviẽʖti. {S. kresati}
kresìle n (-a, -ìl) <jŏgnìle> ognjilo, kresivo
Ĩmel ję gûbu, krès kàmen i kresìle i prìžgal
gûbu i òXnda lûč.
kresničậr m (-ãXra, -ậrŏv; f kresničậrka)
sudionik obredne skupine Kresničậri su ìšli
prèdX Ivàjne pŏ sẽʚle, pŏpiẹvàli i dŏbīvàli
Krig
jậjca.
kr÷snuti pf ŏ, (-em; -ěsni, -ètę; -ěsnul, -÷snula; -en/ut) 1 <vužgàti> izazvati plamen
Krěsnul ję šìbicu.
2 udariti Krěsnul ga ję pŏ nộsu.
{Du. kresnt}
krēščàti ipf s, za, (-eščîm; -ěšči, -ètę; -ěščal,
-àle; -ẽʚʚščajne) kreštati Če sràka kreščî,
buš dòbil lîst.
krèz prep (krèzX, krèžX) <čez, črez> kroz, preko s A Na kriệsu skậču krèz jõgen. KrèzX
pòle su bĩka priẹmìli. KrèžX šenìcu su pr÷šlę
kràvę. {He. krez}
krìč m (-a, -ŏv) vika, krika, vriska Mậli tìč –
vèliki krìč.
krīčàti ipf (-îm; -îči, -ètę; -îčal, -àle; -ičěč;
-ĩčajne) vrištati, vikati Tak kričî dà ga pộl
sěla čûję. Dŏlětel ję kričěč.
kriẽʖʖda f (-ę, -i) 1 kreda za pisanje [mañ.
kreta <lat. creta po otoku Kreti] S kriẽʖdŏ
smę pīsàli na škộlske plòče a s kamiẽʖncem na plòčice.
2 kredit, vjeresija Pĩję na kriẽʖdu ciẽʖli
mèsec a kàdX dŏbî plậču, ŏstậvi ju v bèrtije.
kriẹpìti sę ipf ŏ, (-iệpim; -iệpi, -ètę; -iệpil,
-ìle; -iệplen; -iẽʖʖplejne) jačati se jelom i
pićem Najràjši sę kriệpil z vĩnem.
kriệs m (-a, -ŏv) krijes Kriệsi su jûrjevski i
ivậjnski. Pri kriệsu sę pŏpiẽʖva: Svẽʚti Jùraj
kriệsę kûri, jôj pòle, jôj! Štè n÷jdę na mộj
kriệs n÷ bu j÷bel nì zùtra nì diệs! (Tàk
dẽčki zŏvěju na kriệs.).
kriẹsìti sę ipf (-iệsim; -i, -ètę; -iệsil, -ìle;
-iẽʖʖšejne) svjetlucati; iskriti se Nèkaj sę
kriệsi v živìce. {J. kresiti se}
kriẽʖʖsnica f (-ę, -) 1 iskra Fr̀caju kriẽʖsnicę zX
p÷či.
2 <sviệtli kùkec, žîtni sejậč> krijesnica
(Lampyris noctiluca) V živìce smę nabràli
kriẽʖsnic i v hîže ciẽʖlu nộč sviẽʖtiju.
kriẽʖʖsta f (-ę, -i; dem f kriẽʖʖstica -ę, -)
<piẹvcòva rûXža> kresta, izraslina na glavi
pijetla ili kokoši [tal. cresta] Piẽʖvci su si
kriẽʖstę (rûXžę) raskrvạrìli.
Krig pr (Krîg, -ìgŏv, -ìgŏvica/ìgica)
[nad. <nj. Krieg: rat; svaña; ili pat. po
imenu Krik(o) <Kristofor] Š6, LP24 i Krik 8.
krĩgla
krĩgla f (-ę, -i), /krìglin m (-a, -ŏv) vrč od pola
litre [nj. Krügel] Pòpil ję sàme krĩglu pĩvę.
Bòlša ję tòčena pĩva zX krìglina nèg zX flàšę.
krĩle n (-a, -; dem n hip krĩlce -a, krĩlec)
1 <krĩle diẽʖkline> krilo (suknje), skut Na
nějninem krĩle ję zàspal. Svinč÷tu sę n÷
smę dạvàti jèsti v krĩlu.
2 <kr÷lut, p÷rut> krilo ptice Tìčeki mậšeju
s krĩli. pj I tậ gûXska s krĩli plûska.
3 <pẽʚre> vrata ormara, prednja strana
ormara Vrmậr ìma jẽʚne ìli dvậ krĩla (pẽʚra),
a škrìna vèke.
4 obod šešira Nòsi škrlậk širộkemi krĩli.
krīlìti ipf ras, (-îlim; -i, -ètę; -îlil, -ìle; -ĩlejne)
širiti krila, ruke Kàj sàdX nad diệmlŏ rũXkę
krîliš? {B. krilim rukami}
krìplin m (-a, -ŏv) nakaza, bogalj [nj.
Krüppel] Mộra prŏsìti kadX ję krìplin.
{Du. kripljin; V. kripl}
Krìstuš m (-a; dem m Krìstušek; adj
Krìstušŏv) Krist; Kristov [mañ. Krisztus
<lat. Christus <gr. khristós: pomazan]
Stàreši su pŏzdrạvlàli: Fàlem bùXdi Jèzuš
Krìstuš. Jòš deštè stareši prekũXnę Krìstuša. MûXči sę kàk Krìstuš. Krìstušeka
kušûję. Tò su mùXkę Krìstušŏvę. Jako je
teško. {V. G. Gh. Kristuš}
krìška f (-ę, -îškŏ, -i) uvinuta nit kod tkanja
KàdX bi sę z jeně pràmę pr÷šle na drùgu
gòre ìli dòle bîla bi krìška švìček (šmìček).
krîve adv 1 neravno Krîve stŏjî i triệba
zramlàti.
2 žao Krîve mi ję, kàj sę tàk zgòdile. Pŏdiệli tàk da nę nìkŏmu krîve.
krivìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; adj krivìčen -îčna,
-ìčneši) krivnja Tò niệ mõja krivìca. I òn ję
tù pùXne krivìčen.
krivìti ipf pŏ, (-îm; -îvi, -ètę; -ìvil, -îla) okrivljavati Lisìca ję zậjca krivîla dà mědX põjel.
krîzma f (-ę, -i) posljedna pomast Na mriẽʖle
ję i pòp mu ję dậl krîzmu brèzX spòvedi.
krîzmati ipf (-îzmat; -am; -al, -an; -ajne) dati
posljednju pomast Niệ vìše dòšel k s÷be,
pòp ga krîzmal i mřl ję.
krîž> adv <vkrîžX> ukriž, unakriž KàdX ję õna na
jõgen dòšla, rùXbačę gòre i čèzX jõgen krîžX
nògę. Ně drùgę nèg krîžX tộrbę. (BõXkci
nòsiju tộrbę v krîžX ŏbiệšenę.)
224
□ - glēdèti ukriž, razroko gledati, škiljiti
KrîžX gledî Klòšter vîdi.
krîž> krậž> adv upoprijeko, uzduž i poprijeko
Zgàzili su mi šenìcu krîžX krậžX. SûX šùmu ję
prelětel krîžX krậžX. {D. P. kriš kraš: razbacano, neuredno}
krîž> m (-a, -ŏv; dem m krìžek) 1 kršćanski
simbol Pŏtèri ga svẽʚti krîžX! Krìžeka sem
napràvil det÷tu na gròbek.
2 fig patnja, muka Sàka hìža ìma krîža, a
nekt÷ra i raspẽʚle.
3 predmet u obliku križa; dio zaprežnih kola; dio tijeska, preše Za krîžX sę zakòpčiju
vagiệri. Na pr÷še ję krîžX ìli krĩžnak. □ Črni
Krîž> blagdan Uzvišenje sv. Križa (14. rujna)
krîža f pl t (-îžX ; -îži) donji dio leña, slabine
Bŏlî mę v krîža. S krạlòvŏ žàbicŏ sę, kàdX ju
přvi pûXt tè lète vîdiš, trîput sę ŏpàši da tę
krîža nę bŏlîju. {Ba. križa}
krîžajne n (-a, -) križanje, pravljenje znaka
križa Tù ti krîžajne nè pŏmậžę.
križậjne n (-a, -) raskrižje puteva Z lèskŏvę
mladìcę jẽʚne lète stàrę sę naprậvi òbruč i
vù jnem čèka na križậjne sr÷ča, a štè
pŏbiệgnę pŏstậnę vukòdlak. Na križậjnu
nagìnęš. {Vi. križanje}
križậk m (-ãXka, -ậkŏv) razroka osoba
Stàjnke Šatŏvìčŏv ję bìl križậk i krîžX ję
glědel. {L. križak; J. križo-gledac}
krĩžast adj (-àsta) zrikav, razrok Križậk ję
krĩžast i krîžX gledî. {J. križo-gled}
križàste adv razroko Križàste gledî.
krīžàti ipf s, (-îžat; -am; -al, -àle; -îžan)
1 križati, praviti rukom znak križa Pòp ję
krîžal črni òblak.
2 - sę GlãXdne diẽʖte sę krîža ŏvàk: Tàta,
màma, jậ sem, glãXden, tù!
3 sjeći se Na križậjnu sę pũXti krîžaju.
4 snebivati se Začùdil sę i pòčel krīžàti.
krîžec m (-a, -ŏv) dem krîžX 1 <krìžek> mali
križ, križić (raspelo) koji nosi svećenik bolesniku i za blagoslov kuća
2 blagoslov kuća KàdX ìdę pòp s krîžecem
si mộraju bìti v hîže. {Mp. L. križec} ¤ HõXda
kàk pòp s krîžecem. Ide od kuće do kuće.
Krīž÷ve n blagdan Spasovo, Uzašašće
{Hg. Križove; Du. Križeva}
225
krĩži m pl (-ŏv, -i) krstinẹ, skup snopova žita
složen unakrst Pòžetu šenìcu smę slàgali
v krĩžę na strnìšču dà sę presušî. □ delati
-ę slagati snopove žita u krstine {He. križič}
križnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <krîžX> dio preše u
obliku križa Dà sę dèskę na zbòjnice pr÷šę
ne razîdeju držîju ih skùpa krîži ìli križnậki.
krîžni adj križni (od krîža) Krîžna bộl sę t÷ške vrậči.
□ - pû>t molitva i ophod duž 14 postaja
j
j
kr̀ na f (-ę, kř nŏ, -/i) <ščr̀ba> okrhnut zub
Zubậr mi ję kr̀jnu zvàdil. {Du. krnja}
j
kr̀ nast adj (-ậsti; -àsta) <ščrbast> krnj,
okrnjen, okrhnut zX krjnậstę zdèlicę pìceki
zòblu. Vu krnậste làtice su stěpki.
{G. V. krńast}
kr̀k/kr̀kek/kr̀hek adj (krki; kr̀keši; pre-)
krhak, loman, lomljiv GrãXnę jàbukę su krke
a rûškę jòš kr̀kešę i začàs pûXknu.
kr̀ka/nakr̀ka adv <pišalõnca> na krke, na
krkače, nakrkačke, krkački, na leñima s
rukama oko vrata BûXm tę na kr̀ka nõsil
pišalõnca. Pŏpr̀či zvŏnậr põpa na plěča i
nòsi ga na kr̀ka (pišalõnca). {krk: grlo; Ba.
krke; R. krkič; Č. nakrkeč; Gr. nakrkač/nakrkeč: krkimice}
kŕkàti ipf na, (křkam; -al, -àle; krkajne)
k
<žriệti> obilno jesti Kŕkàli su dŏ gòdX ję
mògle vû jnę. {V. krkati}
kr̀ke adv krhko, lomljivo, grohotom (smijati
se) Nektẽʚri lûdi sę kr̀ke na sè glậs smejûX
tàk dà i s÷ drùgę nasmejûX.
krklàti ipf (kr̀klam; křklal, kr̀klala, -àle
kr̀klajne) krkljati Kr̀kla kò da sę gûXti.
krma f (-ę, -i) stočna hrana ŽûXtka d÷tela na
sinòkŏša ję dõbra krma.
krmel/krmẽžel m (kŕmèla/a, -ŏv) krmelj
PùXnę jòči su mu kŕmèlŏv. Ŏpěri si tě
krmẽžlę. {ð. krmežel, krmežlin; H.
kermežlji; O. kremežj}
krmẽžliv adj (-îvi; -ìva) krmeljiv Jòči su mu
krmežlìvę. Krmẽžliv ję kàk mãXček.
krmežlîvec m (-a, -ŏv; f krmežlîvka)
krmeljiv čovjek Krmẽžliv ję krmežlîvec kî
ìma krmẽžlę na jŏčě.
krmìnę f pl t (-în, -ìnami) karmine, podušje,
daća [lat. carmen: pjesma] Vìše pûXt sę na
krmìna napijûX i pŏpiẽʖvaju.
¤ Ìdu kàk vlàji na krmìnę. (Jậke žurîju)
i
křp je
krnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <prãsec> uškopljeni
nerast Prãscu (skŏplěnŏmu bìcku) sę velî
i krnậk. {B. V. krńak}čenih nogu Krò
kròčav adj krečav, raskre čav čeperàste
hòdi z rašîrjenemi nŏgàmi v kŏliệne.
kròčavec m (-a, -ŏv; f kròčavka) ima
raskrečene noge Kròčavec ìdę kròčave
(čeperàste). BûX li tè kròčavec mògel z
nàmi îti?
j
krŏ ìti ipf s, pri, (-òjim, -õji, -il, -òjila, -ìle;
-òjen; -ejne) krojiti, odreñivati mjeru Slàbe
bûXš pr÷šel čè ti bu õna gàčę kròjila.
kròp m (-õpa, -ŏv) vrela, kipuća, ključala
voda, ukrop S krõpem sę pŏpàril. ¤ Bìl ję
nì kròp nì võda. (Jậke sę prestràšil)
{V. G. D. ð. B. Vo. krop; Sl. krop}
kròv m (-a, -ŏv/ộv; dem m kròvek) krov Če
spậziš přvi pûXt mlậdi mèsec spŏd krõva,
bûX tę ciẽʖli mèsec žìvŏt (tiệle) sřbel i něš
ĩmel srěčę ciẽʖli mèsec. Něčę striẽʖla v kròv
dè rãXstę strộšnak. Zdẽʚnec ję nàtkrit s
kròvekem. kròv na jěnu vòdu ìli na dviệ
krov s jednim ili dva nagiba
krõvec m (-a, -ŏv) <pŏkrivậč> krovopokrivač
Krõvci su bĩli m÷štri kî su z rĩtkem pŏkrīvàli
krõvę. {Sl. krovec}
krŏvìšče n (-a, -îšč) krovište Hîžne krŏvìšče
bu skòrem gŏtòve.
kr̀pa f (-ę, křpŏ, -) <cãXjnek> komad tkanine
Kr̀pa vrèču nậjdę a dr÷k pajdãXša. ¤ BliệdX ję
kàk kr̀pa. (Jậke ję strãXvu); ŏtîti v kr̀pę poći
na spavanje; vùdren z mộkrŏ křpŏ (tr̀knen,
šîknen, zmòtan, mûjnen, bẽʚdast)
krparìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) loše obavljen posao Tậ
krparìja ně dùXge držậla.
kr¦pạrìti ipf (-ậrim; -en; -ejne) snalaziti se
Nèkak krpậri ŏd diệs dŏ zùtra.
kr̀pati ipf pŏ, s, za, (kr̀pat; křpam; kr̀pal,
křpala; -an; -ajne) krpati pj Niẽʖmam drètę
nì smŏlě š čiệm bi kr̀pal còkŏlę. Tî štûXmfi
vìše niẽʖsu za křpajne.
křpec m (-a, -ŏv) <křpajne> krpež Křpci hìžu
čũvaju.
kr̀pica f (-ę, křpic; dem f krpîčka -ę, -i)
1 dem kr̀pa 2 kr̀picę f pl tjestenina izrezana u četverokutne krpice Z hržẽʚnę
mělę su bîli riệzanci i kr̀picę.
i
křp je n zb (-a) krpe Křpje pò jnem vîsi.
křsni
křsni adj krsni RûXža Lisậčka Škanìčŏva ję
mõja křsna kùma. ¤ Stàr ję vrậg tẽʚri niẽʖma
křsnŏga lîsta. Nisam ja star.
kr̀st m (-a, -ŏv) <krščějne> krštenje Křsna
kùma nòsi diẽʖte na kr̀st. Čè sę diẽʖte na
kr̀stu pŏsěrę, němu ne rãXstę brãXda. V ìme
kr̀sta dŏ mậlŏga pr̀sta! (Velî sę na krậju
nậpitnicę) ¤ Svẽʚti kr̀st pŏštûj! (Gŏvòri sę
kàdX sę spŏměnę dà sę nemĩnče v nèčem
pŏnậša kàk čõvek.) {Hg. He. krst}
krstĩlnica f (-ę, -) <škrŏpĩlnica> krstionica
Vu krstĩlnice ję võda i ž nộ sę čõvek
prekrîži kàdX vlezậva v cĩrkvu.
krstìti ipf ŏ, (křstit; kr̀stim; křsti, -ètę; křstil,
kr̀stila, -ìle; kr̀ščen; -ejne/ějne) krstiti, davati ime Pòp kr̀sti a kr̀ščani sę krîžaju. pj
DõXjdę nàm dõXjdę svẽʚti Martîn, òn bu mòšt
křstil a jậ ga bûXm pîl. ¤ Ne dậ sę krstìti. (Ne
dậ si dŏpŏvèdati) tvrdoglav je, nije ga moći
uvjeriti; krstìti vĩne: ulijevati vodu u vino;
Pŏbộžni Pŏpòvčani a i drûgi kr̀stiju i mliẽʖke
za prŏdàju.
krstîtki m pl t (-ŏv, -i) proslava krštenja,
h
krstitke Dà sę kùpica vĩna ne ŏtimcě razlẽję na kõga ìli k n÷mu, tò znậči krstîtkę prì
nem.
krščậjnski adj kršćanski Na ižậmenu ih pòp
spitậva krščậjnski verŏnậuk.
kr̀ščan m (-a, -ŏv) kršćanin Kãkŏv si tî
kr̀ščan, a nẽʚjdeš nìgda k mèše.
kr̀ščen adj (ant ne-) <ŏkr̀ščen> kršten Prì
nas sàki ìma jòš bậr trî iměna pộleg kr̀ščenŏga, jẽʚne dŏk ję diẽʖte, drùge kàdX
ŏdrãXstę i trějte kàdX ŏstậrę. Mậli katòliki i
mậli Hrvậti su i kr̀ščeni mậli, a vèliki katòliki
i vèliki Hrvậti su vèliki kr̀ščeni. Čẽʚla ne
krèpa kàk drùga nemĩna nèg mẽrnę kàk i
kr̀ščene tiệle. Štè v nõči čûję da nekr̀ščene
diẽʖte plậčę, mộra ga krstìti.
krščenîk m (-ĩka, -îkŏv) krštenik Krščenîk ję
sàki kî ję ŏkr̀ščen.
kršel m (-ẽʚla, -ŏv) crv u konjskom crijevu
(Helminthes) Vrãtič sę kûva kõjnem kàdX
ìmaju kršělę (čřvi v čriệvu). Kàj ìmaš
kršělę v rîte? nemirno sjediš. {B. keršeli t.
j. červi vu terbuhu marhe; V. kršele: nešto
što uznemiruje, a ne postoji}
křt m (-a, -ŏv; adj křtŏv) krtica (Talpa euro-
226
pea) Čè sę s fàšijnskŏ jũvŏ pŏlẽję pŏ
vřčake i pŏ pòle nědu křti rŏvàli. Křtŏva
kộža s křznem sę prŏdãję za krzněnę
kapûtę. Čřn ję kàk kŏvậč, jõrję kàk jŏrậč,
a niệ nì kŏvậč nì jŏrậč? (Křt) Tî ìmaš křta
kî ti v rîte vřta. (velî sę nemĩrnŏmu det÷tu).
křtar m (-a, -ŏv) lovac krtica Křtari su
prŏdạvàli křtŏvu kộžu za kapûtę.
krtnậk/krtŏvnậk m (-ãXka, -ậkŏv) carevac,
konopljica, vrsta mlječike (Euphorbia lathyris) Krtŏvnậk sę siệja pŏ vřčake dà
nědu křti kŏpàli krtŏvîncę a i da mìši
bejžîju.
krtŏvînec m (-a, -ŏv) krtičnjak Zemlộ zX krtŏvînca sę mộra na Jộžefŏve priệ nèg sûXnce
zîdę pŏsìpati čẽʚlcę dà sę bòle ròjiju.
krũ>gla f (-ę, -i; dem krũ>glica) kugla SûXnce
zahậja kàk žergûXča krũXgla. {B. V. kruglja}
krūhàti/krūvàti ipf na, s, (-ûhat/vat;
-ûšem/ham/vam; -ûši, -ètę; -ûhal/ val, -àle;
-ûhan/van; -ũhajne/vajne) krhati, lomiti,
cijepati panjeve Za zĩmu krûšę (krûva)
piệjnę v šùme za grèti.
krụlìti ipf za, (-ũXlim, -iju/ę; -i, -ètę; -ũXlil, -ìle;
-ũ>lejne) 1 groktati i cviliti tražeći hranu
(svinje) Svînę v kõce krũXliju, glãXdnę su.
2 kruliti, burljati, krčati, zavijati (u želucu)
KrũXli mi v drộbu. {O. Gr. krulit; G. Mt. kroliti;
ð. kroliti; Vi. kroljiti}
krû>mpač m (-a, -ŏv) <kậvran> gavran (Corvus corax) KàdX dõXjdeju krûXmpači k nàm
òXnda dõXjdę zĩma. KrùXmpač sę niệ vrnul
kàdX ga ję Nõja põslal. Tî si kàk krùXmpač.
{J. krompač, karvan; G. krompač: dijete
koje noktima grebe; Fu. krumpati: graktati}
krũna f (-ę, -) 1 kruna GûXpcu su dèli žergûXču krũnu na glãXvu. ¤ N÷ bu ti krũna ŏpậla
z glãXvę. (Diệlaj, nậj gŏspòna špìlati!)
2 stara novčana jedinica Tò sem za krũnu
dòbil.
krùniti ipf ŏ, (-ũnim; -ùni; -il, -ũnila; -ûjnen;
-ũnejne) kruniti, stavljati krunu GûXpca su
krùnili žergûXčŏ krũnŏ.
Krušîčka f top B [po prez. Krušić] LP207
krûšni adj krušni Niẽʖmam krûšnę mělę. Ìma
rìt kàk krûšna pěč.
krùv m (-a, -ŏv; dem m krûšec; dem m
krùvek) kruh Na črne zẽʚmle krùv rậste, a
kûgla
na biẽʖlu ìdeju cũcki srật. Dõbre ję dŏk ję
bậr sûvŏga krûšca. Zẽmi si krùveka i
sìreka. dòber kàk krùv jako dobar imèti
svộj krùv imati svoj posao □ smiệsni kruh od kukuruza i raži {Be. zmiesni kruh}
krvậv adj (-àveši) krvav Sì smę pŏd kộžŏ
krvậvi. Ŏdgrìzni prasìce rěp dŏ ŏniệ krvậve
drěk. (velî sę ŏnòmu kî rěčę pět)
krvnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <muškatîn,
kùkčejnak> biljka strupnik (Scrophularia
nodosa) Krvnậk ję dràč za vrậštije kàdX
kràva křv ščî.
kù kû/kukùc int 1 glasanje kukavice Kukuvàča îdę kù kû.
2 <kukùc> dj vidi me! Kùku, glěj mę!
Kukùc, dè si?
kũba f (-ę, -i) tuljac šešira; kožuh, šuba [tur.
kubbe: svod] Smrdî kùXdela – dišî bậjs, kũba na strận! ne prede joj se, išla bi plesati
kubiciệrati ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) mjeriti
obujam Škribận kubiciệra rậstę.
kubîk m (-ĩka, -ŏv) jedinica za mjerenje
3
obujma, prostorni metar m [lat. cubicus
<gr. kybikós] Za tò ti trèba bậr dvàjst
kubĩkŏv šùdra.
kubikậš m (-ãXša, -ậšŏv) <grậbar> kopač
jaraka i kanala plaćen po prostornom
metru (kubiku) iskopane zemlje Grậbarę
sę plãXča pŏ kubĩku.
kùbura f (-ę, -i) <kuburãXncija, kùburejne>
briga, muka, patnja, [tur. kubur] Fùrt sem
v nèkakve kùbure. Vèliku sem kuburãXnciju
îmel z jenộ bậbŏ. {G. kuburejne}
kùburiti ipf (-im; -ejne) životariti, teško živjeti, oskudijevati [tur. kubur: briga] Kùburim
ciẽʖlu zĩmu kàk da blậge prerãXnim. {Ko. G.
V. kuburiti}
kûc m (-a, -ŏv) kucaj, kucanje Ję l’ pijěmę s
kûcem ìli prèzX kûca? Bòme prèzX kûca
němę pĩli. {Ab. kuc: kurac}
kù>cati sę ipf (-am; -al; -ajne) nazdravljati
(udaranjem čaša), kuckati KùXcaju sę i pijûX
na èks.
kucàti sę ipf (kûXca mi sę, -àle mi sę) štucati
se Čè ti sę kûXca, nèšte sę zậ tę spŏmĩna.
{G. Vi. kocati se; V. Mp. kucati se}
kù>cnuti sę pf (-em; -i, -ètę; kùXcnul, -ùXle)
udariti čašama Dà sę nazdrậvla òXnda sę i
227
kûgla
kùXcnę s kùpicami.
Kučiš pr (Kûčiš, -ŏv, -ka) [zan. <mañ. kocsis: kočijaš <Kocs gdje je u 15. st. izrañena prva kočija] B4, Š2, E70 i Kočiš E380
kù>čiti ipf pŏ, s, (-it; kûXčim; kùXči; -il, kûXčila;
-ejne) 1 bućkati, tučenjem vrhnja praviti
maslac u stapu KûXči vr̀jne v st÷pice.
2 kucati na vrata, udarati, nabijati Nèšte
na vrậta kûXči. {J. na vrata kučiti; Sk. kučiti;
Vi. kočiti}
kû>d adv kuda KûXdX kàm, kûXdX kam, pītàlę su
pùrę tìranę na plàc a purận ję ŏdgŏvãXrjal,
na Kāptŏlòm!
kũ>d> kàm int glasanje pure Pùra fùrt ìšla kũXdX
kàm, kũXdX kàm, a purận sę zdřl nậjnu: na
Kāptŏlòm. {Du. kam-kam}
kù>dela f (-ę, -; dem f kù>delica) 1 konopljeno vlakno omlaćeno u stupi Tukačìcam
ję bîla kùXdela ŏd sàkę devětę ručìcę.
2 vlakno izvučeno grebenanjem od glava
konopljenih rukoveti i ostalo na grebenu
Pòvesme ję najfìneše lãXkne, kùXdela
slàbeše, a kŏběrna kùXdela ìli turjàča
najgòrše. KùXdelica prělica kàdX bi tę
niẽʖmala kàk bi liệpe driệmala.
kùditi ipf (kûdim, -iju/ę; kùdi; -il, kûdila; -ñen;
-ejne) <švàjniti> ogovarati, kuditi Čè hòčeš
dà tę fậliju mẽrni, čè hòčeš dà tę kûdiju,
ŏžẽʚni sę.
kùfer m (-a, -ŏv; dem m kùferek) 1 kovčeg
[nj. Koffer] Sòldački kùfer ję bìl drevěni.
2 bakar Na vrậte su kvàkę ŏd kùfra [nj.
Kupfer]
kuferậš m (-ãXša, -ậšŏv) <dŏtepěnec> došljak, doseljenik Dòšel ję k nàm kàk kuferậš
s kùfrem a s kộli ję òd nas ŏdv÷zel.
{V. kuferaš}
kùferni adj bakreni Kùfernę kõtlę su pòbrali
za přvŏga rãta. Vu kùfernem kõtle sę žgě
žgànica (pěčę ràkija).
kùga f (-ę, kûgŏ, -; dem f kùgica -ę, kûgic)
zarazna bolest kuga [bavnj. Koge] Kùga
blậga ję hậrala pŏ sẽʚle cěrskę fàrę 1873/4.
lèta, a najvìše v Krậlevcu. ¤ smrdî kàk kùga jako smrdi. Jôj, kùlikę su tò mậle kùgicę
kě bûXdu sẽʚle pŏnìštilę! (Rěkli su ZãXgŏrci
kàdX su na pũXtu devenìcu tûXkli i kàša zìšla)
kûgla f (-ę, -i; dem f kûglica -ę, kūglìc)
1 <krũXgla> kugla. 2 zrno vatrenog oružja
kûglati sę
[nj. Kugel] Čè dèneš hòštiju k sr̀cu, kàdX si
na pričèste, n÷mrę tę kûgla prestrelìti. Ŏd
kùXdelę sę naprậviju fujtãXši kàk kûglicę za
bèdzgŏvu pùšku.
kûglati sę ipf (-at; -am; -ajne) igrati se kuglom Pòčmeju sę kùglati z mrtviệčkŏ glãXvŏ.
kuhàle n (-a, -ậl) držak kuhače Nîti sę dèneju na kuhàle kuvàčę ìli kusậle žlìcę i
prep÷laju č÷zX třscu nìčelnic.
h
j
ku ìle/ku ìle n (-a, -îl) <skujnĩna> kuhano
jelo, varivo Jiệmę sûvu hrậnu a niệ
h
nìkakvŏga ku ìla. {Tr. R. kuhilo}
kùjna f (-ę, kûjnŏ, -i; dem f kùjnica -ę, -)
kuhinja [stvnj. cuhhina] V kùjne sę nàkle
na jògnišču kûvale. ZX kùjnę sę kûrila i v
hîže vèlika zîdana pěč ŏd pečnậkŏv za
grèti sę v zĩme.
kūjnàti ipf (kûjnam; -al, -àle; kũjnajne)
<čụmèti> poboljevati; drijemati Š čiệm si
sědę, mậm pòčmę kūjnàti. Věč dùXge kûjna
na pòstele.
kù>k m (-a, -ûXkŏv, -i/mî) kuk Kràva ję sîta kàdX
je ję zãXteščina krej kùXka spũXjnena. Snẽja
vrtî s kukmî.
kùkčejnak m (-a, -ŏv) <křvnak, muškatîn>
biljka strupnik (Scrophularia nodosa) Zriệli
kùkčejnak ìma pò sebe kàk nèkakvę
kûkcę.
kũkec m (-a, -ŏv; dem m kùkčec/kùkček)
1 kukac Rŏgậč ję najv÷kši kũkec. Kòkŏši
čìflaju pŏ smetìšču, pasěju trãXvu i vlŏvîju
deteròga kùkčeca. Bržộlica: Črlẽʚni kùkček
pŏd briệg bejžî. (zar÷čę sę: kùrček)
2 <pŏgãXnec> potkožni čir, gnojna upala
nokta, poganac Kũkec mi sę diệla na
pr̀stu. Kũkec sę mòrę napràviti i ŏdX
zanŏvticę. {J. kukec na prstu; Vi. kukec:
zanoktica} □ sviệtli - <žìtni sejậč>
krijesnica, svitac (Lampyris noctiluca i
spendula) Žìte sę siệja kàdX pòčmeju liẹtàti
sviệtli kũkci ìli žìtni sejậči.
kũ>kel m (-a, -ŏv; adj kũ>klŏv) žitni korov
kukolj (Agrostemma ghitago) KũXkel ję
pûkal pŏ hřže. KũXklŏv cviệt ję liẽʖpi.
kùkiti ipf (-im) dj viriti, gledati D÷j kùki čèzX
õblŏk, buš màmicu vîdel.
kùklin m (-a, -ŏv) kosa svijena na glavi [nj.
Kunkel: preslica] Nekt÷rę diệklę ìmaju kù-
228
klin mèste kìtę i ŏtrãXga lậsi nafrkněn ę.
kûkma f (-ę, -i; dem f kûkmica -ę, -) čuba,
čuperak, pramen perja na glavi ptice Dětel
ìma črlẽʚnu kûkmu. {G. Vi. kukma}
kûkmač m (-a, -ŏv) ptica s čubom Lûmpač ję
liệp tìč kûkmač a gniẽʖzde mu smrdî.
kũkmast adj (-ậsti; -àsta) koji ima čuperak,
pramen perja na glavi Dětel ję kũkmast tìč.
kukuriẹkàti/īkàti ipf za, (-iệčem/îčem;
-iẽʖʖkajne/ĩkajne) kukurijekati Piẽʖvci přvi
pûXt kukuriệčeju ŏb dvè vùra. I fazận
kukurîče kàk piẽʖvec.
kukurĩknuti pf za, (-em; -i, -ètę; -ĩknul, -ùXle)
Piệvec kukurĩknę na plộtu.
kukurikû int glasanje pijevca Piệvec
kukurîčę kukurikû.
kukurìza f (-ę, -; dem f kukurìzica -ę, -îzic)
1 žitarica kukuruz (Zea Mays) KàdX kukurìza dŏbî debělu rùXbaču (pùXne perušîn na
bậte), òXnda bu lũta zĩma.
2 usjev kukuruza Kukurìza liệpe rãXstę.
Lètes ję slãba kukurìzica.
3 plod kukuruza, klip Kukurìza ję sprậvlena v kòš. □ tr̀gati -u brati klipove kukuruza
Gr̀ga kukurìzu třga.
4 zrno kukuruza Sèmensku kukurìzu sę
na fàšinek mộra ŏbrūlìti čkŏměč i pŏlejàti
s fàšinskŏ jũvŏ, dà ju vrànę ne spûčeju.
{T. kukuriza}
i
i
kukurìz je/kukurizîjne/kukurizîn je n zb
(-a) <kukurizĩnec, kukurĩznica> kukuruzovina, suhe stabljike kukuruza Jòš
niẽʖsmę kukurîzje pŏsèkli. Niẽʖsem jậ z
bĩkem kukurizînija jèl. (Niẽʖsem tàk bẽʚdast,
kàk mîsliš.)
kukurizìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) suha stabljika
kukuruza Kukurizìna kàk kõlec.
i
kukurizĩnec m (-a, -ŏv) <kukurìz je, kukui
rizîjne, kukurizîn je, kukurĩznica> kukuruzovina Sè kukurizĩnec sem siệčkani
pŏhrãXnil kràvam.
kukurizìšče n (-a, -îšč) kukuruzište, zemlja
na kojoj je bio kukuruz Pŏ kukurizìšču smę
kràvę pàsli.
kukuriznậk m (-ãXka, -ậkŏv) <kòš> kukuruzana, kukuružnjak Kukuriznậk ję pùXn
kukurìzę. Ŏtriệblenu kukurìzu smę spràvili
v kòš kukuriznậk.
229
kukurîzni adj kukuruzni Najvìše smę jèli
kukurîzni krùv ŏd kukurîznę mělę.
i
kukurĩznica f (-ę, -) <kukurìz je, kukurizîjne,
i
kukurizîn je, kukurizĩnec> kukuruzovina
Ŏd kukurĩznicę sę diệlaju dèčję gùXsli, bậjs
i lûXci.
kukuvàča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) kukavica (Cuculus
canorus) Kõga kukuvàča vkậni, tàj ciẽʖle
lète sr÷čę niẽʖma, a čè vkậni gàzdaricu, bûX
je sìr črviv.
kùkuvati ipf (-jem; -vajne) glasati se kao
kukavica Dà kukuvàča na sûvem (niệ
lîstja) kùkuję, niệ vr̀jna na mliẽʖke. pj
Kukuvàča kùkuję P÷ter žìte kùpuję.
kùlak m (-a, -ŏv) bogati seljak [rus. kulak:
šaka; bogati seljak <tur. tat. kulak] V nàše
fàre ję bĩle màle kùlakŏv.
i
kùl ke adv koliko Jôj, kùlike ję s kònŏplami
bĩle dèla!
i
i
kùl ke tùl ke adv bar nešto Bòle mu ję kùlike
tùlike. Kùlke tùlke ję dòšel k s÷be.
i
kùl ki adj koliki, kako velik Jôj, Bộg čũvaj i
brãXni, kùlika bŏkčìja bĩla! Kùlki si tî
narậsel!
kùlučiti ipf (-it; -im; -ejne) obvezno
popravljati seoske puteve Mộramę îti
kùlučit da zam÷čemę jàmę na pũXtu.
kùluk m (-a, -ŏv) obvezni rad na seoskim
putevima [tur. kulluk: robovanje, služenje]
Mộj ję bàš bìl na kùluku na cěrskem pũXtu.
{Z. kuluk}
kûm m (-a, V kûme; adj kũmŏv) kum,
svjedok na krštenju, krizmi, vjenčanju Štè
bìl kûm n÷mu sę mřtvŏmu na skộlka rũXkę
prekrîžiju. Jậ ìmam křsnŏga, zaštrižěnŏga,
fiệrmanskŏga i việnčanŏga kûma. □ deběli
- vjenčani kum, djever; ¤ V lète dậ vìše klûn
(kõsę), nèg v zĩme kûm. BûX dòšel k s÷be
kàk i kũmŏva čĩžma hîčena v zàpeček.
kùma f (-ę, V kûme/kūmô, kûmŏ, -; adj
kûmin) kuma; kumin Štè niệ bìl kûm mộra
krùv kàdX ga riệžę zěti v rũXkę, a n÷ smę si
ga z jęnộ rũXkŏ ŏdrèzati. Ŏbzộjnŏga dẽčka
ję grîzla kûmina žẽlva. V kûminu ìdę kàk
pŏ lộju.
□ deběla -a <pòdsneš> vjenčana kuma ¤
Zõvę tę kùma pŏ jàjce. (velî sę d÷tętu kàdX
ję nèšte pr̀dnul).
kuntậr
kùmek m (-a, -ŏv) 1 dem kûm Kùmek mộj
mîli d÷j sę napî!
2 pej seljak Gŏspõda i pùrgari zàgrebečki
velĩju mûXžem kùmeki.
kũ>mer m (-a, -ŏv) <smrậdX> jaki smrad;
bijeda, jad [nj. Kummer: jad] V nějnine hîže
ję tùliki kũXmer da tò niệ štùXnt pŏgl÷dati.
{V. kumer}
kùmica f (-ę, kûmic) 1 dem kùma Kûm
kumìcu smîca za kŏmãčec sĩrca.
2 pej seljakinja Gŏspě velĩju žẽʚnam kě
prŏdajûX na plậcu kùmicę.
kùmič m (-a, -ŏv) sin kuma i kume Mộj tàta
ję Fìlipŏvŏmu jõcu fiệrmu vězal i òn ję mộj
kùmič.
kumîn m (-a, -ŏv) <kìmlin> začinska biljka
kim, kumin (Cuminum cuminum) Kumîn sę
m÷čę v jũvu.
kūmìti ipf pŏ, (kûmim; -i, -ète; kùmil, kûmila,
-ìle) <prŏsìti> moliti Kûmila i plậčuč pròsila
al je sę niệ smìlŏval.
kùmst m (-a, -ŏv) umijeće, vještina,
umješnost, spretnost [nj. Kunst] Tò ję
kûmst napràviti. {G. ðe. Ba. kumst; V.
kunst/kunšt; P. kujnst}
kùmstve n (-a, kûmstvŏv) kumstvo Kùmstve
pŏštûjem a t÷bę pŏsěrem, r÷kla ję kùma
kùme s kộ sę kậrala.
kumūvàti ipf (-ûvat; -ûjem; -ûj; -ûval, -àle;
-ũvajne) 1 kumovati PùXne pûXt sem
kumûvala.
2 sudjelovati u nečem obično lošem Tù si
i tî kumûval.
kumuvìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) <kumũvajne>
kumovanje Lisìca velî da ju v kumŏvìju
zŏvěju a v kumŏvìju sę mộra îti.
kundàčiti ipf (-ậčim; -àči; -il, -ậčila; -en;
-ejne) tući kundakom Mẽʚga tàtu su žandậri
kundàčili kàj ję zvèsil dvajspětę hrvậtski
bàrjak.
kùndak m (-a, -ŏv) drveni usadnik puške
[tur. <ngr. kontáki] Kùndaki su sę dèlali z
ŏrèjŏvinę. ¤ držàti za krîvi kùndak ratovati
na pobijeñenoj strani.
kù>nta f (-ę, -i) stalni kupac [nj. Kunde] Imiệla
ję svõję kùXntę i nîh ję kuntiệrala z mliẽʖkem.
{V. G. Ž. konta}
kuntậr m (-ãXra, -ậrŏv) katar, hunjavica [lat.
catarhus <gr. katárrhous: istjecanje] Kõga
kuntiệrati
hûpec vkậni bûX ĩmel ciẽʖle lète kuntậr.
{L. kontar; Du. ðñ. kantar}
kuntiệrati ipf (-am; -an; -ajne) 1 snabdjevati, dvoriti Kuntiệra vučìtela z mliẽʖkem.
2 - sę snabdjevati se Gộrne sẽʚle sę z
rupàčę na Křčecu kuntiệrale z vŏdộ za
blậge. {G. konterati}
kùp m (-a, -ûpŏv; dem m kùpček -a, -ŏv;
dem m kûpec; dem m kùpek)
1 plast, stog, sijeno ili slama složena oko
stožera; hrpica, naviljak Tvộrec živî pŏd
kùpem siệna àli tù dòma ne kòlę kòkŏši nì
ne spĩja jậjca. Če sę pŏkŏšěna trãXva slàbe
sušî, smiệ sę kùpčati v kùpčekę, a n÷
vèlikę kùpicę, dà sę ne vûžgę. Jòš mi ję
õstal sàme kûpec siệna za spràviti. Napràvil ję kùpek slàmę. ¤ Nigdậr niệ mậli mìš
pŏd vèlikem kùpem krẽpal. (Nì mậle žẽʚne
pŏd vělikem mûXžem ně nìš)
2 hrpa Hûpec pŏpiẽʖva: hùp, hùp, hùp,
nòsi dr÷k na kùp! Jàkup nòsi nà kup.
kụpàti ipf ŏ, (kûXpat; -lem/am; -li, -ètę; kûXpal,
-àle; kû>pan; kũ>pajne) 1 kupati KûXpleš
diẽʖte v mřzle võde. Znàli smę îti na SãXvu
na kũXpajne.
2 kupati se Kụpàli smę sę v rupàče na
Křčece.
kũpčati ipf pŏ, s, (-at; -am; -an; -ajne)
plastiti, skupljati sijeno u naviljke Kũpčaju
siệne v Dugàve. {Vi. kupčati}
kùpec m (-a, -ŏv/ộv) kupac Dòšel ję i pěti
kùpec àl niệ nìš kũpil.
kùpica f (-ę, kûpic; dem f kupîčka -ę, -i; dem
f kupĩčkica -ę, -) 1 čaša; čašica [tal.
coppa] Dà mi ję bậr kùpica vũXska kàk
jambriẽʖla a visõka kàk telegràf štậjnga.
Mậla kùpica ję kupîčka, a jòš mèjnša kupĩčkica. Pŏpî si tûX kupĩčkicu! {Vr. Vo.
kupica}
2 hrpica prosušenog sijena Siệne kùpčamę v kùpicę i vĩne natậčemę v kùpicę.
i
kupîjne/kupîn je n zb (-a) kupinje Kupîjne ję
sûX z÷mlu zarậsle. Kupînije sę òmladile.
kùpilŏv adj koji pripada Kupilu slavenskom
bogu žetve pj Griệj, griệj sûXnčece dậm ti
biệle klùXpčece Kùpilŏva diệklica bũXdę
m÷ne kõjnę pậsla
kupinàča f (-ę, -ãXčŏ, -ậč) vrsta tla Kupinàča
230
ję ŏtkřčena žûXta přka zẽʚmla i liệpe sę
ŏbdelậva àli slàbe rŏdî. Na kupinàče ràdX
kupînije rãXstę.
kùpiti ipf na, pri, s, (-it; kûpim, -iju/ę; kùpi; -il,
kûpila; -en; -ejne) skupljati, prikupljati
Kùpili su težậkę pŏ sẽʚle.
kūpìti pf na, ŏt, pre, pri, s, za, (kûpim; -i,
-ètę; kûpil, -ìle; kûplen) Kūpìli su pàjcekę
za hrạnìti. ¤ Pòčem kûpil, pòtem pròdal.
(Kàk sem čùl – tak velîm.)
kuplẽʚʚjnščina f (-ę, -) kupljeno zemljište
Imèli su i òčinstva i nakûplenŏga grùnta,
kuplẽʚjnščinę.
kupleràj m (-ãja, -ŏv) javna kuća; nered,
zbrka [nj. Kupplerei] Prì ne ję pŏ zĩme bìl
prậvi kupleràj.
kùpneni/kupộvni adj kupljeni, kupovni,
industrijski izrañen MûXži niẽʖsu nŏsìli
kùpnenę gàčę nèg dŏmậčę. Žějnski dęběli
zîmski vùXneni rûbec i glãXvni rûbec su bĩli
kupộvni a pèča dŏmậča.
kurã>ža f (-ę, -i; adj kurã>žen -àžneši) hrabrost, smjelost [fr. courage] N÷mu falî
kurãXžę za kàj takvòga napràviti. Šìmun ję
bìl kurãXžen mûXžX.
kurạžìti ipf ŏ, ras, (-ậžim; -i, -ètę; -ậžil, -ìle;
-ã>žen; -ã>žejne) 1 hrabriti Niệ ga triệba
kurạžìti. Tù ti kurãXžejne nìš ně pŏmògle.
2 - sę junačiti se Kurậžiš sę pred nàmi a
pred nìm si strãXvu.
kurã>žne adv (-àžneše) hrabro, odvažno,
smjelo Bòme sę dřžal kurãXžne kàk prậvi
mužận.
kûrc/kûrec m (-a, -ŏv; dem m kùrček -a,
-ŏv; dem m kurčĩček; adj kûrcŏv) muško
spolovilo, spolni ud, kurac; kurčić BèzX
kûrca sę nẽʚjdę na gòsti. (Nìti na põsel bèzX
alãXta.) Màle štè velî kûrec, nèg kûrc a
mlàjši vìše gŏvòriju kùrac. Detěčemu
kûrcu sę velî pìcek, pîmpek, čùček, kùrčec, kùrček ìli kurčìček. Kàj stŏjî a nộg
niẽʖma? (kûrc) ¤ kûrca dàti ne dati ništa;
Dòbil buš kàj priệk dvậ vîsi. (Nìš něš dòbil)
Bržộlica: Črlẽʚni kùkček pŏd briệg bejžî.
(zar÷čę sę: kùrček) Srậm tę bĩle, am ti sę
kurčĩček vîdi. Něm (n÷ bum) jậ dèlal za
kûrcŏve zdrậvje. (Něču dèlati zabãXdŏve)
{G. He. kurec}
231
kūrčìti sę ipf dŏ, na, (kûrčim; -i, -ètę; kûrčil,
-ìle; kùrčen; kûrčejne) praviti se važan,
razmetati se, prsiti se Naviệk sę kûrči i
nakùrčene držî. Tvẽʚga kûrčejna ję nàm
dòsta. {V. Ž. kurčiti se}
kùreči adj arh kokošji Jiệ kùreče měse.
kùren adj (kũrna; kùrneši) užaren za peći
Krûšna pěč jòš niệ kũrna.
kũreš m (-a, -ŏv) kurelj Drevěni plùg ję îmel
kûreš.
kurětina/kùretina f (-ę, -) pileće ili kokošje
meso Bĩle ję na gŏstiệ i sèkačkŏga
žìvačkŏga m÷sa: kur÷tinę, gus÷tinę,
rac÷tinę i pur÷tinę.
kurîlnak m (-a, -ŏv) <kŏkŏšîlnak, kŏkŏšĩnec> kokošinjac Kòkŏš jûtre krẽʚkŏli
piẽʖvcu na drộgu v kurîlnaku: Mārkê, jậ
sem ti j÷ betẽʚžna! Piẽʖvec ju zõvę: Òdi dòle,
òdi dòle, jậ sem ti apatekãXr!
{J. kurnjak, kokošnjak; P. kurnek}
kūrìti ipf dŏ, na, pŏ, pŏt, ras, s, za, (kûrit; -im;
-i, -ètę; kûril, -ìle; kûrjen; kûrejne) paliti
oganj, ložiti peći Pòmetim dà sę hîžna pěč
kûrila zX kùjnę. Za kũrejne krûšnę p÷či tì ję
diệs prekèsne.
j
kûr en adj (-ena) ložen, paljen, grijan Tù ję
čẽʚra jõgen kûren.
kùrji adj arh kokošji □ -e jòke rožnata
izraslina na nožnim prstima ili stopalu
Kùrję jòči sę vrậčiju s cimbộlŏ.
kûrta f (-ę, -i) kratki rep [mañ. kurta: kratak]
Cũcek niệma rẽʚpa nèg kùrtu.
kũrtast adj (-ậsti; -àsta) <kùrtav> potkraćen,
prikraćen, kratkorep Zậjec ìma kũrtast rěp.
VûXk ję ŏdn÷sel kùrtaste prậse.
{Te. kurtast}
kũrtati ipf pŏt, pri, s, (-at; -am; -an; -ajne)
kratiti, skraćivati [mañ. kurtit] Kũrta
purậnem rẽʚpę.
kùrtav adj (-àveši) <kùrtast> kusav, kusast,
previše skraćen [mañ. kurta: kratak; nj.
kurz] MẽʚdvedX ję zậjcu ŏdgrîzel kŏmậdX
rẽʚpa i zậjci ìmaju kùrtavi rěp.
r
ku tộn m (-õXna, -ộnŏv) kondom, prezervativ
Priệ sę niệ znàle za kurtộnę
kûrva f (-ę, -i; dem f kũrvica -ę, -) bludnica
[nj. Hure] Dà bi tę i dè bi tę? (Pĩta kurviệš
kûrvu) Kûrva ję žẽʚna kậ z dộbrę mẽʚlę
nevalãXni krùv spěčę a niệ õna kậ sę dậ
kustùriti sę
pŏvenọgvàti. Niệ õna mậla kũrvica, nèg
prậva kûrva.
kûrvajnski adj kurvanjski Kûrva jẽʚna
kûrvajnska, kàj tę niệ sviệta srậm?!
kûrvati sę ipf pre, s, (-am; -an; -ajne) biti
kurva, bludničiti Kûrvala sę pŏ ciẽʖle fàre.
Čè ti cigarẽtlin na j÷n kràj gŏrî, bàba tì ję
h
pre ậmila, preštrậjngala, niệ v÷č pŏštẽʚna i
kûrva sę
kurviệš m (-a, -ŏv) bludnik, preljubnik,
kurvar Jậnin mûXžX ję vèliki kurviệš. V lète
liẽʖčeju kurviệši za kùrvami pŏ pòlu i šùma
dè diệlaju ìli su na pậše.
Kus pr (Kû>s, -ŏv, -îca) [pat. isti je izgovor
prezimena Kus, Kos kao i imena ptice kos;
nad. od kus: skraćen] Kus D12, B1,
Vurnovec 16, E160 Kusîca f top D.
kùsa f (-ę, kûsŏ, -; dem f kùsica -ę, kûsic;
adj kûsin) 1 kuja; kujica Ne bejžî cũcek za
kûsu dŏk mu õna z rẽʚpem ne mậnę.
Želiệzna kùsica bejžî pŏ drevěnem jãXrke,
bejžî i lãXja? (Žlìca strûžę pŏ mesîtnem
kŏrìtu òstajnkę tiẽʖsta). Òjdi ti liệpe v pĩzdu
kûsinu! {G. T. kusa; I. kujsa; Du. kusa:
žena s malom stražnjicom}
2 zavor, zasun, zapinjač; zasunić S kûsŏ
sę zapĩra (vrậta, lèsa na plộtu, zapĩna
kŏtậč vratìla na rạzbòje). {Du. kuja; He.
kujsa: klin na jarmu}
3 kolarska klupa Kùsa ìli kŏbilìna ję v
kŏlãXrnice.
kusã>le n (-a, -) držak žlice [hrv. A. kusati:
jesti žlicom] S kusãXlem mu zûXbę ŏtpîra.
kûsast adj (kùsasti; -àsta) kusav Liẽʖčę pŏ
sẽʚle kàk kùsasti cũcek. {H. kusast}
kusęjẽʚʚbec m (-a, -ŏv) površna osoba,
jebivjetar, neozbiljan čovjek Něču vìše s
tiệm kusęjẽʚpcem imèti nìkakvŏga põsla.
{V. kusojebec}
kûsnica f (-ę, -) <cuckãXrnica> pasja kućica,
štenara, psetarnica Tù ję zĩma kàk v
kûsnice. {ðe. kusnica; I. V. kujsnica}
kustùra f (-ę, -ûrŏ, -; dem f kustùrica -ę,
-ûric) sklopivi džepni nož, nožić [rum.
custura: veliki nož; cutitura] Kustùra ìma
špl÷jnatę črèjnę a švãXbec drevěnę. Šîmec
kàj si zamîsli, s kustùricŏ z driệva napràvi.
{Vg. kostura; S. kosturica}
j
kustùriti sę ipf (-ûrim; -ũri; -ùril, -ûrila; -r en)
junačiti se Kàj sę tù kustûri?
kùš
kùš part adv šuti, tišina [mañ. kuss <nj.
kusch <fr. couche: lezi, zapovijed psu] Kùš
bũXdi! ¤ bìti kùš šutjeti Žẽʚna ję mộrala bìti
kùš. Niệ smèla nì pregŏvŏrìti.
kušậjec m (-a, -ŏv) <kùšec, kùšlec> cjelov,
poljubac [nj. Kuss] Kušậjec prdậjec.
bezvrijedno {V. kušlec prdec}
kùščar/er m (-a, -ŏv) 1 gušter, zelembać
(Lacerta viridis) Kõga kàča grîznę, tè sę i
kùščara bŏjî. Sr̀dit kàj kùščar. {ðñ. kuščar,
kuščer; O. kušćer; Mp. J. kuščar, guščer}
2 plug željezni Želiệznŏmu plùgu b÷z
jŏrnîc sę velî kùščar.
3 -i m pl <kùščerica, ŏtečěnę màndulę>
upala krajnika Kùščeri su na vrậtu kàdX sę
žriẽʖle stîsnę a vrậčiju sę z vrũXčem
p÷pelem. {J. kuščari vu grlu; L. kuščeri}
kùščerica f (-ę, -) grlobolja Ŏd kùščera i
kùščericę sę pregŏvãXrja: Kùščer i kùščerica, òjdi vận zX tiệla Marùšę KûXsŏvę! Čè
vas ję d÷vet, nèk vas n÷ bu, nèg òsem (i
tak dàle sę gŏvòri dŏ nijẽʚden!)
Kušinec pr (Kušĩnec, -ŏv, -înka) [kušnuti]
L22 LP44 Kušînska f top L
kùšlec m (-a, -ŏv) <kušậjec> cjelov,
poljubac [nj. Kuss] Mògel bi bậr kùšlec
dŏbìti. {J. kušec}
kûšnuti pf (kûšnem; kùšni; -ul, kûšnula;
-en/ut) poljubiti Če kŏmậdX krùva kõmu ŏpậnę nàkel, mộra ga zdìči, spũhnuti i kûšnuti. Kùšni ti m÷nę fl÷tne ŏdzậj, dè sem ti
fàjn! Kùšni mậčku pŏd r÷p.
2 - sę poljubiti MlãXdenec ìdę svậti pŏ
mlãXdejnku 3 pûXt ju z rũXkŏ ŏbrnę i kûšnu sę.
Kušt pr (Kûšt, Kũštŏv, Kũštŏvka)
[nad. <kuštrav] Ž4, Laz 138 LP211
kũštrast adj (-ậsti; -àsta) <kùštrav,
raskûštran> nepočešljan, razbarušen,
čupav Pŏčěši sę, vìš, dà si kũštrast.
kûštrati ipf ras, s, (-am; -an; -ajne) raščupavati, mrsiti kosu Nậj ga kûštrati nèg
ga liệpe pŏčěši. {P. kuštrat}
kùštrav adj (-àveši) <kûštrast, raskûštran>
nepočešljan, čupav, razbarušen Nậj tàk
kùštrav îti mej lûdi. {. kuštrav}
kušūvàti ipf na, ŏp, s, (-ûvat; -am/ûjem/
vam; -ûj; -ûval, -àle; -ûvan; -ũvajne)
1 cjelivati, ljubiti Sàki čàs ju ję kušûval.
2 - sę davati i primati poljupce Na kàpare
sę dẽčke i diệkla kušûjeju v ŏbŏdviệ lîca.
232
kû>t m (-a, -ŏv; dem m kù>čec; -ẽca, -ŏv; dem
m kù>tek; dem m kutĩček) 1 kut; kutić,
kutak KûXt ìli kutĩček ję znũXtra, a vùXgel ìli
vũXglič zvãXna hìžę. Č÷ga ję v cĩrkve najvìše? (kûXtŏv) Sedî v kučẽcu i mučî. Ràjši mi
ję mộj mậli kutĩček nèg tũñi vèliki gradĩček.
2 zabačeno mjesto V kûXtu, nìkŏmu na
pũXtu. □ bậbin - sjeverozapadna strana
obzora Črnî sę v bậbinem kûXtu, bûX dẽžña.
{V. babji kot} Kù>čec m top C; Kû>čak m top
G; Kû>ta f pl top C
Kùta f nad ženi
kũ>tel m (-a, -ŏv) <mãrtin> kulen, donji dio
debelog crijeva svinje KũXtel sę velî najdeb÷lšŏmu čriệvu a òn ję za dèlati prèzvušt.
{Tr. poritnača}
kû>tnak m (-a, -ŏv) zub kutnjak KûXtnaka mi ję
zvàdil Nebòriša zvõčem.
kuvàča f (-ę, -ậčŏ, -) kuhača Vùdrila ga s
kuvậčŏ pŏ làmpa.
kûvanica f (-ę, -) <tikvàjna, bùča> zelena
bundeva Kùvanicę sę kûvaju luděm dŏk su
zęlěnę a zriệlę tikvàjnę jiệju svînę i kràvę.
{ðe. kuhanka}
kuvậrna f (-ę, -i) <kuvãXrnica, žgajnậrna,
žgajnãXrnica, sukậčnica> kuharna, kuharnica V kuvậrne sę pŏ lète kûva, a v zĩme
žgajnậri.
kuvã>rnica f (-ę, -) <kuvậrna, sukậčnica>
kuharnica, prostorija u zasebnoj zgradi
gdje se kuha (ljeti i peče rakija) KŏvãXču ję
dậl kuvãXrnicu dà tù kûję.
kûvati ipf dŏ, na, ŏp, pŏ, pre, ras, s, za, (-at;
-am; -an; -ajne) kuhati V kùjne sę nàkle
kûvale. Bàžul sę dûXge kûval, dà ję pŏzelěnel kàk slepŏvûXžX. Jôj, màmek, àm sę jậ
znậm jebàti, al ně znam kuvàti. ¤ Bìl ję prì
nem kûvan i pẽʚčen. (bîli su si jậke dõbri).
kuvěrta f (-ę, -i) omotnica, kuverta [fr.
couverte] Napĩši mi àtres na kuvěrtu.
Kuzmić pr (Kùzmič, -ŏv, -ka) [pat. od
svetačkog imena Kuzma <gr. Kosmás]
O10, E1720 Tomo Kuzmić jedan od voña
3. štribrenske bune je 15. 5. 1654. na
Kaptolu nakon torture smaknut.
kùžen adj (kûžna; kùžneši) zarazan Ìma
kûžni bẽʚteg i mộra bìti špitậle.
kûžnak m (-a, -ŏv; adj kûžnakŏv) otrovna
biljka kužnjak (Datura stramonium)
233
Kûžnak rậstę na smetìšču. Kûžnakŏv cviệt
dẽca napuhûju za ìgru.
kvàcati ipf s, (-am; -an; -ajne) sjeckati
sjekirom, komadati Dèda na drvòcepu pŏ
màle kvàca. {Se. kvacati; ðe. kvancati}
kvàcnuti pf (-àcnem; -ãcni, -ètę; -ãcnul,
-àcnula, -le; -àcnut) zasjeći Kvãcni jòš
grậjna za pěč nakūrìti.
kvã>čec m (-a, -ŏv) držak na kosištu koji se
drži desnom rukom, čvačak Str̀gal sem
kvãXčec na kŏsìšču.
kvã>ček m (-a, -ŏv) <kùsa> zasun, kračun
Vrậta na plộtu sę zapĩraju s kvãXčkem ìli s
kûsŏ.
kvàčica f (-ę, -ậčic) kukica, kukasta
grančica S kvàčicami sę ìgra n÷beka.
kvàčiti ipf za, (-ậčim; -àči; -il, -ậčila; -ậčen;
-ejne) kopčati, stavljati na kvaku Kvậčim
vagiệrę na kõla.
Kvàjna f (-ę, -ậjnŏ, -i) lik iz narodnog
vjerovanja Dècu plậši s Kvậjnŏ. Velĩju da
Kvàjna čèka dècu pŏd mòstem.
kvàka f (-ę, -ậkŏ, -; dem f kvàkica -ę, -ậkic)
1 držak ključanice Kùfernę kõtlę i žũXtę
kvàkę su nàm bĩli za rãta pòbrali. Na vrậte
ję bìl štrìk za kvàku (mèste kvàkę).
2 kukasto drvo Dviệ trî mŏčĩlnicę kŏnộpel
sę svẽʚžeju skùp i z drevěnemi kvàkami
zabĩjeju, dà ih võda ne ŏdněsę.
kvãkast adj (-ậsta) <klùkast> oblika kvake
Ìma liệpu kvakậstu bàtinu.
kvậr m (-ãXra, -ậrŏv; adj kvã>ren -àrneši) šteta, kvar Škvõrci diệlaju pùXne kvãXra v třsije.
Ràdi kŏkộši sę pùXne pûXt žẽʚnę pŏsvậdiju,
če ìdeju v tũñi vřčak i kvậr diệlaju ìli nesěju
jậjca pri sụsède. SàdX sem sèkser kvãXren,
kàdX sę zdèla pŏtřla. Nõga mu ję kvãXrna. Jậ
niẽʖsem nìšta kvãXren, sàme sem si rìt
raspậral. ¤ Vlŏvîla ga žẽʚna v kvãXru.
kvậr, kvậr int glasanje vrane Vrànę kvậraju,
bûX nèkakva nesr÷ča.
kvạràti ipf (-ậram; -al, -àle; -ã>rajne) glasati
se kao vrana, graktati Če vràna kvậra,
òXnda bu kvậr ìli nesr÷ča (zlò sę dŏgŏdî).
{ðe. V. kvarkati}
kvạrìti ipf pŏ, s, (-ậrit; -im; -i, -ètę; -ậril, -ìle;
-ãrjen; -ã>rejne) 1 kvariti, pogoršavati,
navoditi na zlo Dècu mi kvậri
2 - sę kvariti se, pogoršavati se Fùrt ję
kvr̀gav
fãjtna a ne kvậri sę? (Pĩzda)
kvartiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) prenoćište, stan,
nastamba [nj. Quartier <fr. quartier] BûXš
îskal kvartiẽʖra. Vučìtelica ję bîla prì mene
na kvartiẽʖre.
kvarūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; -ûvan;
-ũvajne) biti oštećen, imati štete PùXne
sem kvarûXval.
kvậs m (-a, -ŏv, -i/mî) domaći kvasac KàdX sę
krùv miệsi ŏstậvla sę kvậs. Dègde lậs,
dègde kvậs, a nègde i vrạpcòva glãXva.
(prědę slãba prěla)
kvãsast adj (-àsta) raskvašent; debeo Liẽʖpa
snẽja sę raskvậsila i sàdX ję kvasàsta bàba.
kvã>sec m (-ãXseca, -ŏv) <gẽrma> tvornički
kvasac, pjenica Kûpi kvãXsec!
kvàtrę f pl t (-ậtri, -àtrami; adj kvàtren)
nemrsni post u katolika [lat. quattor tempora: četiri razdoblja] Kvàtrę su sriẽʖda,
pẽʚtek i subòta vu četìri tjěnę na lète. Štè
ŏbet÷ža na kvàtrę, šěst dận ję bẽʚtęžen a
sẽʚdmi mẽrnę. N÷ smę sę na kvàtrenę
dãXnę krùv p÷či.
kvìt adj indekl gotovo, izjednačen [nj. quitt:
namiren <fr. quitte] Tò ti dậm i òXnda smę
kvìt. ¤ bìti kvìt izravnati račune {V. kvit}
kvòcati ipf na, pre, (-am; -ala, -àlę; -òcajne)
1 glasati se kao kvočka KàdX kòkŏš kvòca
dõbra ję za kvòčku. {L. kvokati}
2 prigovarati, zanovijetati Žẽʚna mi ciẽʖli
dận kvòca.
3 polako ići Kõjni jẽʚdva kvòcaju.
kvòčka f (-ę, -ộčkŏ, -i; dem f kvòčkica -ę,
-ộčkic) kokoš koja sjedi na jajima, kvočka
Pŏd kvòčku sę m÷čę 13 jãXjec. Kvòčka
drevěna – pìščenci želiệzni? (Drevěna
brãXna i zûXpci želiệzni).
kvòktati ipf (-òktam/čem; -õkči, -ètę; -õktal,
-òktala, -àle; -òktajne) glasati se kao jež
JěžX kvòkčę.
kvrậgu adv dovraga S÷ ŏtìšle kvrậgu.
kvr̀c int oponašanje lomljenja (grane, kosti)
Kvr̀c, i nõga ję pûXkla kàk rèpa.
kvr̀ga f (-ę, -řgŏ, -; dem f kvr̀gica) <fûnta,
glûnta> čvoruga (na drvetu, tijelu) Z ŏkrộglŏ kvřgŏ smę sę prasîčkali. Nèkakva
kvr̀gica mi rãXstę na lîcu.
kvr̀gav adj pun kvrga Na kvr̀gavem piệjne
sę sečěju i kậlaju drva.
L l
l m glas l je drugi suglasnik po učestalosti (iza
n) s 8,42% svih suglasnika
l’/li part upitna rječca li Ję l’? J÷ l’ ga pòznaš?
J÷ l’ mu ŏstàle, j÷ l’ mu nestàle? J÷ l’ bumę
pĩli pŏ svînski ìli pŏ vŏlòvski? Bì l’ tî dekàj
pŏvenộgval?
làbav adj (-àveši; pre-) 1 klimav, neučvršćen, nezategnut Ručìcę na kộle su làbavę.
2 nesiguran, kolebljiv Làbav tì ję òn za tàj
pòsel.
làbave adv (-àveše; pre-) nesigurno Niẽʖsi
dòst čvřste zavězal, làbave ję. Prelàbave si
svězal. ¤ Niẽʖma tù làbave. Primi se posla.
labàveti ipf raz, (-ậvem; -àvi; -el, -ậvela)
labaviti, klimati [nj. labbern] Tŏpŏrìšče
labậvę na sûXncu.
làbrna f (-ę, lậbrn; dem f làbrnica -ę, -)
<vũsnica> usna; labrnja, mesnati dio čeljusti životinje, njuška [tal. labro] Ìma tàk vèliku
làbrnu dà mu vîsi. Lùpil ga pŏ làbrne.
Làbrnicu si ję dẽčec raskrvậril.
{G. Gr. Ba. labrnja; Ko. V. Te. Gr. labrda}
làbud> m (-a, -ŏv) 1 labud Làbud> m nad (Vîja
z vrậtem kàk làbudX.)
Làcek m ime dem Lãcke, Lậc, Làcica, Lacìna, Laciệr, Làdek oblici imena Ladislav [po
ug. kralju <mañ. László <Vladislav <vladati]
lậcman m (-a, -ŏv) zemljak [nj. Landsman]
Tàm niệsen nàšel nijenòga lậcmana.
{G. Du. lacman; V. lancman}
làčę f pl t (lậč, làčami; dem làčicę f pl lậčic,
làčicami) <pantalộnę> hlače KàdX sem sę
1909. žẽʚnil, bîlę su làčę v÷č. Ne mòrem
bàš znàti, štè pòčel přvi hlàčę na Glamnìce
nŏsìti? Diệs v÷č mậli dẽčec ìma làčicę, a
nègda sę dŏ pět liệt nòsila dugàča.
¤ Õstal ję b÷z lậč i gậč. driệti làčę zabậdX
slabo učiti u školi □ Devenîčne - nad
lačelnìca/lačnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) nogavica
hlača, hlačnica Lačelnìcu si ję raspõril i
pŏdrậpal. Lačnìcę si zasûči dà sę něš
zamàzal. ¤ Kàj ìdeš kûma prõsit?
(Jẽʚna ti ję hlačelnìca zafřknena a drùga niệ)
lã>čen adj (làčneši) <glãXden> gladan LãXčen
sem kàk vûXk. {V. lačen; R. lačan}
lậčnak m (-a, -ŏv) kožnati opasač hlača,
pojas Z hlậčnakem ga ję tũXkel. Zěli su mu
hlậčnak i svîtnak v rěšte.
lậčni adj hlačni Spràvil sem švãXbec v hlậčni
ž÷p i zgùbil ga.
lậd> m (-a, -ŏv) hlad Za vručîn kràvę ìščeju
hlậda. Tù krej zdẽʚnca Pŏtkliẽʖni v hlậdu smę
sę prasîčkali.
v
v
lạdàti ipf nad, nak, ŏb, pre, prek, , za , (lậdam; -al, -àle; lã>dajne) 1 <vlạdàti> vladati,
imati vlast, upravljati, gospodariti Z mĩrnemi
kộjni mòrę i diẽʖte lạdàti.
2 - sę ponašati se Liệpe sę lậdaj i nậj nas
sramŏtìti.
làden adj (lãdna; làdneši; pre-) <mr̀zel>
hladan Jùtre ję jậke làdne, a vèter mr̀zel
kàk cũcek.
lạdèti/ladìti ipf ŏ, raz, za, (-îm; -i, -ètę; lậdel,
-èle; lãñen) 1 hladiti Pŏ lète v zdẽʚnce
hladîm mliẽʖke. Ladî mę pŏ plẽʚče.
2 - sę hladiti se Jèle sę ladî na vřčake a
pĩva ti sę hladî v zdẽʚncu.
làdica f (-ę, lậdic; dem f làdičica -ę, -; dem f
j
ladîčka -ę, -i) 1 <lậ dlin> dio stola ili ormara, klizni pretinac za izvlačenje
2 ormar s pretincima za izvlačenje [mañ.
láda <nj. Lade] Làdica ìma lậdlinę tẽʚri sę
zlãXčiju.
làdicę f pl (lậdic, làdicami) oprema udavače,
ormari s pretincima Diẽʖklę su v zàmužX
priẹmìlę nègda škrìnę pòkle làdicę a òXnda
vrmậrę i psìju.
làdne adv <mr̀zle> hladno Bĩle mi ję làdne.
KàdX sę zẽʚlije skîsnę, preněsę sę na làdneše v pemnìcu ìli kŏmộru dè sę ne lòži.
235
Ladomir top (Ladòmŏr/òmer m -òmŏrec,
-òmŏrka, -òmŏrski) bivše selo na području
današnje Goričice [<imena Vladimir] Ladòmŏr ję bìl v cěrske fàre, a ĩmel ję 1900. lèta
57 stanŏvnîkŏv a pòkle su pîsani v sẽʚle
Pàkŏvec. Ŏd 1961. ję tù sẽʚle Gŏričîca.
lậf adj indekl <lòker> prostran J÷n cìpel mi ję
knàp a drùgi dòsta lậf.
lậfati ipf dŏ, na, ŏd, pre, raz, za, (-am; lã>fajne) lunjati [nj. laufen] Lậfa pŏ sẽʚle.
lậfra f (-ę, -ŏ, lãfri) maska [lat. larva: strašilo,
maska, obrazina] Mačkarậši ìmaju lậfrę.
{S. V. larfa}
lậfrati ipf dŏ, na, ŏd, (-am; -an; lã>frajne)
<lậndrati> skitati Òn najràjši lậfra ŏd sẽmna
dŏ sẽmna. {ð. laf(r)ati; G. lofrati; V. lofrati:
tjerati, protjerivati}
lagàti ipf nad, na, ŏb, z, (làžem; lãži, -ètę;
lãgal, làgala, -àle; làgajne) lagati Štè làžę,
tè i krậdę. Čè v÷č làžeš, nèk sę bậr nèkaj
slậžę, dà i sậm mîsliš dà ję ìstina. ¤Tàk làžę
dà nẽʚ bi nì cũcek z màslem põjel. làžę
čiệm ziệnę uvijek laže Čè su drùgi lagàli,
làžem i jậ. Kako sam čuo tako pričam.
lã>gev m (-a, -ŏv) <sûXdič, làjt> bačva, lagav
[nj. Lägel <lat. lagena] LãXgev sę ràsušil i
triệba ga zapàriti.
làguštajn m (-a, -ŏv) lužni kamen [nj. Laugenstein] Ŏd svînske pậčkŏv, kŏščjậ i kộžic
sę z làguštajnem kûval sòpun.
{Be. laguštanj}
làgva f (-ę, lậgvŏ, -i; dem f làgvica -ę, lậgvic;
dem f lagvîčka -ę, -i) drvena posuda za
nošenje vina [nj. Lägel <lat. lagena] D÷ver
nòsi na plẽʚče na bàtine làgvu vĩna. Jòš ję
pûXna làgvica. Zěl sem sộbŏ lagvîčku vĩna.
lãgvič m (-ìča, -îčŏv) <mậli lajt> mali lagav,
bačvica Jòš ję v lagvìču vĩna.
làjati ipf nad, na, ŏb, raz, za, z, (lậjam, -aju/u;
lậjaj/làj; làjal, lậjala; -ajne) lajati Na bõXkca i
cũcki lãXjaju. Nậkaj cũcek lãXja pŏ nộči? (Na
dộlnu làlŏvku). ¤ N÷ bŏj sę cũcka kî lãXja.
(N÷bŏj sę ŏnoga kî sę grŏzî nèg kî čkŏmî.)
lậjbek m (-a, -ŏv; dem m lậjbečec) prsluk
[nj. Leibchen] Lậjbek ìma ž÷pek za vùricu.
Ŏblẽci si lậjbečec, da ti ně zĩma.
lã>jda/lã>ña f (-ę, -i; dem f lã>jdica/lã>ñica -ę, -)
laña, brod Na lãXjde smę sę prev÷zli priệk.
làket
Vŏzìli su sę na lãXñe pŏ SãXve. LãXjdica sę
prevrnula.
làjdinant/làjtnant m (-a, -ŏv) poručnik u
vojsci Habsburške Monarhije [nj. Leutnant
<fr. lieutenant] Mãtič ję bìl pùrš làjdinantu
(làjtnantu).
j
lậ dlin m (-a, -ŏv) <làdica> pretinac za izvlačenje [mañ. láda <nj. Lade] Žlìcę su v lậjdline pŏd stõlem. Stòl ìma lậdlin, a làdica pŏ
tri lậdlinę. {V. ladlin}
lậjnski adj prošlogodišnji Imèli smę trî kŏbìlę
i dvộje lậjnske žriệbičŏv.
¤ Plậčę sę za lậjnske vesělje. Brìga n÷ga
zậ tę kàk i za lậjnski sniệg.
lajnščậk m (-ãXka, -ậkŏv) prošlogodišnja
životinja Lajnščậk ję lậjnske živĩnče.
làjnuti pf (-em; -ul)nehotice izreći Pak je
nekaj lajnul kaj nie smel. {ðñ. lajnoti}
lãjslin m (-a, -ŏv) <mậla lãjsna> mala ukrasna drvena letvica [nj. Leiste] Lãjslin niệ
dõbre prìbit. {G. lajslin}
lãjsna f (-ę, -i) tanja drvena letvica [nj. Leiste]
Tù pribî lãjsnu. {P. Ba. lajsna}
làjt m (lãjta, -ŏv, -i/mî; dem m lãjtič -ìča,
-îčŏv; dem m lajtĩček -a, -ŏv) <sûXdič>
bačva, vinska posuda; bačvica [mañ. lajt
<nj. Leite] Làjt ìli sûXdič ìma drevěnę dùXžicę,
òbručę i vrậta. Jòš ję lãjtič pùXn vĩna. V
lajtîčku ję ràkija. {Vi. Du. lajt}
làk adj (lãka/lãvka; làkši) <lèk, lègek> lak,
lagan Cěrska zěmla ję lãXvka.
lậk m (lãXka, lậkŏv) otopina smole, pokost, lak
[mañ. lakk; nj. Lack <tal. lacca <ar. lakk
<perz. lak] Stòl ję premậzan z lậkem.
lãke adv (làkše; pre-) <lẽke> lako Lãke
ŏbŏgàteš čè sę bŏgàte prižěniš. Tìšlarice ję
lãke pěč zakūrìti (îma ŏblîjna).
lakèjna f (-ę, -iệjn) pojedino vlakno
povjesma ili kudjelje Prěla pûčę lakèjnę zX
pr÷slicę, slîni ìh, glậdi, fřčę i namậta na
vretẽʚne. {L. lakejna}
làket m (-a, -ŏv/ộv, lậkti/mî) 1 lakat Čè na
Bõžič držîš rũXkę z laktmî (lậkti) na stõle, bùXš
ĩmel mòzlę na rũXka. ¤ Ìma na laktiệ žûlę.
Besposleno nalakćen sjedi. 2 <riệf> lakat,
stara jedinica mjere za dužinu (70-77 cm)
Krậl ję dậl làket dûXgę čàvlę v nõXvi sûXdič
zabìti, bàbu dèti nùXter i s÷dem bẽlcŏv
lakiệrati
zaprẽʚči i tèrati pŏ pòle. {B. laket, dužina
dva pednje ili šest šak ili 24 prstov}
lakiệrati ipf pŏ, (-at; -am; -an; -ajne) lakirati
[nj. lackieren] Nòsi liệpę čřnę lakiệranę
cìpelę.
lã>kne n (-a, lậken) vlakno Bĩle ję tàk vèlike
liệpe lãXkne, dà sę n÷ga štèle glēdèti. Ŏd
ŏgûlenŏga lãXkna kŏnộpel sèmenic sę
splětę bîč i šikiệr.
lã>knuti pf ŏd, (lãXknę mi, -ùXle mi ję) laknuti,
odlanuti KàdX sem tò čùl, lạknùXle mi ję.
n
làkŏm/làkŏmen/lakòmen adj (-òm eši; pre-)
pohlepan, gramziv Òn ję làkŏm a õna jòš
h
lakòmeša. Čè sę za nesẽʚčŏ žęnộ na îtiš z
jèlem, bûX je diẽʖte làkŏme. Na tũñe ję
làkŏmna. Sviệt ję põstal lakòmneši i s÷
mèjne ìma.
làkŏme adv (-òmeše; pre-) pohlepno Hìti mu,
da tàk làkŏme ne gledî.
lakõmec m (-a, -ŏv; f lakộmka) lakomac,
gramzivac, pohlepnik; Lakõmcu (lakộmke)
niệ nigdậr nìčega dòsta.
làkŏmica f (-ę, -) veliki drveni lijevak Dèl sem
làkŏmicu na sûXdič i sàdX bumę vĩne pretàkali. {G. S. Z. Vr. lakomica; Gh. S. Še.
lakomnica; Ja. lakumica; Mp. lakuvnica}
làkŏmiti sę ipf pŏ, (làkŏmim; -õmi, -ètę;
làkŏmil) biti lakom, gramzljiv, hlepiti, žudjeti
Kàj sę tùlike làkŏmiš na z÷mlu, àm ti ję bûX
na krậju i j÷n fật prẽʚveč.
lakộtiti ipf z, (-ộtim; -ộti, -ètę; -ộtil, -ìle)
olakšavati Tò mi lakộti žìvŏt.
laksiệr m (-iẽʖra, -iẽʖrŏv) <drìska> proljev [lat.
laxare: opustiti] Nậj zelěnę jàbukę jèsti,
dŏbîš laksiệr. {Ja. lakser; ðe. lekser}
lãksna f (-ę, -i) <lãjsna?> drvena greda koja
se stavlja uz bačvu na kolima Làksna ję
pûXkla i sùdič ję òpal zX kộl.
Laktec top (Lãktec m -ẽčan, -iẽʖʖčica, -iệčki)
1 selo 193 st. (1857) a 197 (1991) {U RH:
Laktac, Laktinac, Laktići}
2 potok Na làktu pŏtòka Laktẽca kì těčę v
Zèlinu ję sẽʚle Lãktec v cěrske fàre.
làktec/làktek m (-a, -ŏv) dem làket mali lakat
VìñX, dà si sì làktec ŏgûlil. Kapùčec si si na
làkteke pŏdrậpal.
v
làlŏ ka f (-ę, -i/lậlŏk) 1 laloka, koščati dio
čeljusti Rãzbil mu ję làlŏku. Na Pepelnìcu
236
priệ nèg sûXnce zĩdę mộra svinậr ŏdn÷sti v
kõtec làlŏku ŏdX glavìnę, kậ sę kûvala na
Fàšinek i r÷či: D÷j Bộg, dà bi sę k lètu nŏsîlę dviệ làlŏkę! {Te. lalovka; Ko. G. laloka}
2 dio trlice Raskŏlìlę su sę làlŏkę na tr̀lice.
n
lamạ tàti ipf (-ậtam; -al, -àle; -ậtan; -ã>tajne)
<lŏmạtàti>, razmahivati, mlatarati rukama,
živo gestikulirati Prẽʚveč lamậtaš.
{ð. lomantati: mlatarati rukama i nogama}
lạmàti ipf na, pŏ, raz, z, (lậmam; -al, -àle;
lậman; lã>majne) lomiti, slamati Vèter ję
lậmal grãXnę jậbuk.
lamentiệrati ipf (-am; -ajne) <jamràti>
jadikovati [nj. lamentieren <lat. lamentari]
Napĩję sę i lamentiệra. Lamentiệra kak
bõXgec za pĩzdu. {Ko. V. lamenterati}
lậmpa f (-ę, -i) svjetiljka [mañ. lampa <nj.
Lampe <lat.<gr. lampás: zublja, svijeća]
Sviẹtìli smę s patròlejskŏ lậmpŏ bròj 5.
làmpę f pl (lãmpi, làmpami; dem f pl làmpicę
lãmpic, làmpicami) 1 gubica, njuška, usta
životinje, ralje [nj. Flappe] Lùpil ga pŏ làmpa. Ìma pĩzdu kàk vûXkŏvę làmpę.
2 pej usta Ìma pûXnę làmpę jèla i jòš gŏvòri.
Čè bi je làmpę i z lòkŏtem zàprl, õna bi na rìt
pregŏvòrila. zapriệti làmpe zašutjeti Zãpri
làmpe, dòsta si làjal! Mãjča ję mãXčkę nagậjnala i klěla: Vrậg tę v làmpicę, tè tę v
làmpicę! {V. lampa; G. lampi}
lậmpica f (-ę, -) dem lậmpa svjetiljčica
1 Sviẹtìli su z lậmpicŏ bròj 3.
2 <làmpušek> zreli plod maslačka
{R. lampica}
3 dječja igra traženja Tî skrî a jậ bum nàšel
z lậmpicŏ.
làmpuš m (-a, -ŏv; dem m làmpušek)
1 lampaš, ručna svjetiljka [mañ. lámpás
<lat. <gr. lampás] Dè ti ję lampuš? (pîta sę
svinậra kî kèsnę na pàšu. {Gh. S. lampuš;
B. lampaš ili svetnica; V. lampašek}
2 <lậmpica> zreli cvat maslačka Z làmpušem ŏd retkezùXbę sę ìščę skrîte tîčje jậjce i
làmpuš v zûXbę pŏrînę. {Du. lampuš}
lànc/lãnec m (lãnca, -ŏv/lãXnec, -i/mî; dem m
làncek; dem m lànček) 1 lanac, veriga, niz
željeznih karika [mañ. lánc <nj. Lanz] Pũsti
cũcka z lãnca. Zgledî kò da ję z lãnca vùšel.
(splậšen ję). Pěla Fràncek kùsu na làncek.
237
Ìma liẽʖpi lànček na vrậtu.
2 preña osnove za jedno tkanje Ŏsnŏvậna
pr÷ña sę vậdila snŏvàčę tàk dà sę dèlal
lànc kàk na kìtu i namõtal sę kàk gìbanica
v kộrpu dŏk sę niệ navĩjal na rãXzbŏj.
□ põ>vezni - lanac za povezivanje voza
sijena Niẽʖmam pộveznŏga lãnca na kộle.
zã>pŏrni - Na t÷retne kõXle ję i zãXpŏrni lànc
s kiệm sę zapĩra zãXjni kŏtậč.
lànčejnak m (-a, -ŏv) kolac kojim se učvrsti
bačva na kolima Lànčejnakem sę pŏlànči
sùdič na kộle kàdX sę vòjzi.
lančìti ipf pŏ, raz, (lãnčit; lànčim, -iju/ę; lãnči,
-ètę; lãnčil, lànčila, -ìle; lànčen; -ejne)
vezati lancima, učvršćivati lancem Vộjza
lãnči z lànčejnakem.
landerpûv/vanderpûv m (-a, -ŏv) <làndravec, vàndravec, pŏtepûv> skitnica, potepuh [nj. Wanderbuch: naučnička putna
knjižica] Lậndra kàk landerpûv. Tè sę
vanderpûv pŏtiệpa. {G. vanderbuh}
lậndrati/lûndrati ipf dŏ, na, ŏb, ŏd, (-at; -am;
-ajne) skitati se, potucati se, lunjati, besposličariti [nj. wandern] Fùrt lậndra ŏd sẽʚla dŏ
sẽʚla. Kàj ti niệ dòsti lậndrajna? Ciẽʖlę nòči
lûndra. {ð. landrati}
làndravec m (-a, -ŏv; f làndravka)
<landerpûv, pŏtepûv> skitnica, lutalica Pri
Štefìče naviệk làndravci spîju.
lànetina/làletina f (-ę, -) hladetina Lànetina
sę kûva na bŏžîčne nãXvečerje a jiệ sę kàdX
sę dõXjdę ŏd pòlnŏčkę. Dr̀ščę kàk lànetina.
{ð. ladletina, ladnetina; Tr. leletina}
lậni adv lani, prošle godine Lậni ję bìl òn a
òve lète õna? (kõlec i trùska v třsje) Lètes
niệ tàk vrûXče kàk ję bĩle lậni.
lạpèti ipf z, (lậpim; -i, -ètę; lậpel, -èle;
lã>plejne) 1 hlapjeti, isparivati se DùXge ję
lạpèle dŏk niệ s÷ zlạpèle.
2 <hūlèti> strujiti Mr̀zle lapî v jûtre ŏd vrật.
làpŏr m (-a, -ŏv; adj làpŏren) tupina [dalm. =
lat. albaris: cementna smjesa] V Prìgŏrju
ìma làpŏra. V měm třsju ję i làpŏrnę zęmlě.
laptàti ipf pŏ, (làptam/čem; lãpči, -ètę; lãptal,
làptala, -àle; làptan; -ajne) <leptàti> laptati,
labati, piti poput psa Làpčę kàk cũcek vòdu.
{V. laptati}
lapûv/lepûv/lŏpûv m (-a, -ŏv; adj lapũvŏv/-
làstar
lepũvŏv/lŏpũvŏv) biljka velikog i širokog
lista, lopuh (Petasites hybridum i albus)
Sàki dràč ję za nèkakvu kòrist a lapûv ję
sàme za rìt brìsati. Lapũvŏv lîst ję vèlik.
lậrma f (-ę, -i) vika, galama, buka [mañ. lárma
<nj. Lärm] Prì ni ję naviệk lậrma.
lậrmati ipf na, za, (-am; -ã>majne) vikati,
bučiti, galamiti [mañ. lármazik <nj. lärmen]
Izbìla prẽʚveč lậrmaju.
lậs m / f (lãXsa/lãXsi, -em/lậsju, lậsŏv/lậse; dem
m làsek) vlas, vlasak, nit kose Zgràbilę su
sę bàbę i pûčeju si lậsi.
□ žû>ti lậsi svjetložuta, plava kosa Vĩlę su
kàk liệpę diệklę a ìmaju dŏ pậsa žũXtę lậsi
kàk cekîn. Ìma liệpe làsekę žũXtę kàk cekîn
a měkę kàk svĩla. na - sasvim točno; Pàšę
na lậs. ¤ Niệ mu nì lậs z glãXvę ŏpậla. Nitko
ga nije ni dirnuo. vìseti na lậsu jedva se
držati, biti u velikoj opasnosti Tậ grậna vîsi
na lậsu i sàme kàj niệ ŏpậla na kròv.
Lasan pr (Lãsan, -ànŏv, -ậjnka) [nad. po
boji kose kao lasica ili po lasan/lastan:
lagan; prikladan; podoban; Du. lasan:
duge kose] K9, LP165
lasèjna f (-ę, -iệjnŏ, -) <resìna, ŏsìna> osat na
klasu Jãčmen ìma jậke õštrę lasèjnę.
lậsi m /lậsi f pl (lãXsi, -mî) 1 kosa na glavi
DûXgi lậsi krãXtka pòmet. Ìma preliẽʖpę lậsi
žũXtę kàj zlậte. Da lậsi pŏrastûX kûva sę
lîstije žalộsnę vrbę vu võde kậ stŏjî mej
lîstijem šešlìgę. ¤ lậsi mu sę dîžeju boji se;
2 <lasiệjne, lasiệjnkę> svila na kukuruzu
Jòš niệ lậsi na kukurîze.
làsica f (-ę, lậsic; dem f lasĩčica -ę, -) lasica
(Mustela nivalis) Lûdi làsicu zŏvěju, dà gàh
madX v îže pŏnîšti: Lasĩčica gŏspĩčica, pòzvali su tę mõji mìšeki i stàkŏreki na gòsti,
dõXjdi bûXš imiệla měsa jèsti dòsti.
{K. gospica: lasica}
lasiệjnkę f pl (-i, -ami) 1 <lậsi, lasiệjne> svila
na klipu kukuruza Na vřje bãta kukurìzę ìdu
vùn lậsi, lasiệjnkę, lasèjnę ìli mustãXči.
2 gnojna rana na dlakavom dijelu noge ili
ruke Ìma lasiệjnkę na nõXge.
làstar m (-a, -ŏv) ljetorast, jednogodišnja
zelena mladica (vinove loze) Tè tr̀s ìma
liệpę debělę làstarę.
Làstari
Làstari m pl (-ŏv, -i) <Vlašìči> Vlašići,
Plejade, zvjezdano jato u zviježñu Bika.
Šěst (nègda sèdem) zviẽʖzdi na kûpu su
Làstari. {Ja. Lastižari}
lã>stŏvica f (-ę, -; dem f lã>stŏvičica; adj
lã>stŏvičin) lastavica (Hirundo); lastavičji V
stãXjnije dè su lãXstŏvicę něčę striẽʖla pûXknuti. Če štè zrûša lãXstŏvičine gniẽʖzde, õna
mòrę dŏn÷sti v klûne jõgna i štàlu vužgàti.
Čè lãXstŏvičicę nìske letîju bûX dèžXñX.
{J. Vr. Š. Vg. Hi. lastovica; Hg. lastovička}
lậštra f (-ę, -i) letvica na stranici postelje [?nj.
Lasche: spojna daska; tal. lastra] L÷tva na
skrậjku pòstelę na tẽʚre su dèskę pŏprèčki
ję lậštra. {Ja. laštra}
lật f (làti, lậtju/jûX, lãXti, -mî) 1 vlat, šuplja stabljika strnih žita HřžX sę mlậti na sudîču pŏlẽke da sę lậti ne třgaju i dà bu dòber rĩtek.
2 klas žitarica Čè sę z vezậlem ŏd m÷linskę vr÷čę zavẽʚžę skùp nèkulike lậti, òXnda
nì vrãXži (nij÷n) vrãXbec n÷ bu ìšel na žîtęk.
làtati ipf z, (-am; -an; -ajne) <latìti sę>
vlatati; klasati Šenìca ję pŏčẽʚla làtati.
làtica f (-ę, lậtic; dem f làtičica/latĩčica -ę, -)
1 <stublậk> zemljana posuda [vental. lata
<lat. lacte] V làtice sę mliẽʖke držî. Z màterinŏ dušìcŏ sę pęrûX làticę dà bu mliẽʖke bòlše i da dišî pò jne. {R. lata, dem latica; Č.
latica}
2 dio ženskog oplećka Ŏplẽʚče ìma širộkę
rukậvę, a pŏd rukậvi làticę kàk jezìkę.
latîčka f (-ę, -i; dem f latĩčkica -ę, -) dem
làtica Màsle tì ję v latîčke.
làtičnak m (-a, -ŏv) drvena naprava za sušenje opranih zemljanih mliječnih posuda,
latica Làticę sę sušîju prèdX hîžŏ na làtičnaku, stûXpu zX pùXne rẽʚškŏv. {ð. čupilnak:
račvasta motka za sušenje ćupova}
Latišěvka f top C [<prez. Latišev LP3]
lạtìti sę ipf (lậtim; lậti; lậtil, -ìle) <lŏtìti sę>
primiti se (posla, jela) Sàme sę tî dèla lậti i
dõbre tì bu tù.
latìti sę ipf z, (-î sę; làtil, -îla) <làtati> vlatati,
klasati HřžX sę latî. {Du. latati se}
latjě/lậtje n zb (-ậ/a, -ěm) vlati, klasje Šenìca
ìma d÷bele latjě kàk šîbje.
lavộr m (-a, -ŏv) posuda za umivanje [mañ.
lavór <fr. lavoir <lat. lavatorium] Mīvàli smę
238
sę škãfa a i pŏliẹvàli smę si s hřgem dŏk niệ
bĩle lavộra.
Laz Bistrički top (Làz> m Làzinec, Làzinka,
làzinski) selo kraj Marije Bistrice Na Lậzu
živîju Làzinci i Làzinkę al n÷ znaju da su v
knìga Lažanini i Lažankẹ. pj Ìšli smę na
Bìstricu, dòšli smę na LàzX, Mãjka BõXža
Bìstrička mõli sę za nàs! Làz> m top B, Š
[laz: brdska kosina; krčevina]
Lậzec m top B, D i G
lậzar m (-a, -ŏv;adj lậzarŏv) bogalj,
nepokretni bolesnik, prosjak; pej slabić [tal.
lazzarone <lat. Lazarus <gr. Lazaros <hebr.
Elazar: kojemu je Bog pomogao] VuzX pûXt
ŏd Làza dŏ Bìstrice su bĩli bõXkci i lậzari. Tè
lậzar ti n÷mrę tù nìš pŏmòči. Vlẽčę sę kàk
lậzar. {V. G. Z. lazar: ð. vleči se kak lazar:
biti spor}
Lazarin pr (Lazarîn, -ĩnŏv, -înka) [pat.
<Lazar] L6, P3 E50
Làzina f top B polje, D (šuma iznad Drenčeca). Dû>ga - f top [lazina: put u šikari,
kosina, krčevina] nekad šuma izmeñu
Kraljevca i Kopčevca Làzinica f top B
lậž> f (làži, lậžju/jûX, lậži, -mî) neistina,
izmišljotina, laž Riẽʖtki zûXbi – gûXstę lậži. Dè
ję BlậžX tù ję lậžX, dè ga niệ tù su dviệ. Rěci trî
lậži! (Sliẽʖpi ję zậjca vìdel, š÷pavi ga vlòvil,
a gộli pŏd kapût skrìl.) ¤ čĩsta lậžX gola laž
làžliv adj (-îvi; -ìva) lažljiv Lažlîvec lažlîvi, kàj
tę niệ srậm tàk sę zlagàti.
lažlîvec m (-a, -ŏv; f lažlîvka) lažac, lažljivac,
lažov Ìmbrek ję prậvi lažlîvec. Nậj tè lažlîvke
nìš vèrŏvati.
lèb> m (-a, -ŏv/liệbŏv; dem m lèbek) hljeb
kruha, okrugli oblik kruha Sp÷kla sem d÷vet
hliệbŏv krùva v krûšne pěče. Dà mi ję bậr
hlèbek dộbrŏga krûšca.
l÷cati sę ipf na, (lěcam; l÷cal, lěcala; -an;
-ajne) <žàcati sę> trzati se (od iznenañenja,
straha), plašiti se Lěca sę dŏk spî. {Sk.
lecati se: bojati se}
l÷cliv adj (-ìva) <žãcliv> plašljiv, bojažljiv
Diẽʖte mi ję jậke leclìve.
l÷cnuti sę pf (-em; -i, -ètę; l÷cnul; lěcnen/ut)
<lěknuti sę> lecnuti se, trgnuti se, prepasti
se L÷cnul sę naj÷mput v nõči i pòčel
biẹjžàti.
239
lēčàti ipf (lęčîm; lěči, -ètę; lěčal, -àle) <bìti
ŏtvrznen> biti odškrinut, ne zatvarati potpuno Vrậta na hîže lečîju, ŏtvrznęnę su i
zĩma ìdę nùXter. {G. lečati}
lěči ipf pŏ, z, (lẽʚžem, -ẽʚju/û/gûX; lẽʚzi, -ètę;
lẽʚgel; lẽʚʚžen, -ẽʚna; lẽʚʚžejne) 1 donositi
mlade, leći, kotiti Kàj mậčka lẽʚžę v slàmu
bejžî. Prasìca lèže lẽʚžę děvet pàjcekŏv, nèg
kòkŏš zněsę jẽʚne jãjce.
2 - sę leći se, kotiti se Žùgeki sę ležẽʚju.
l÷či pf na, pŏd, pŏ, pri, s, (lěžem; l÷zi; lěgel,
l÷gle; lěgnen/ut; -gajne) <lěgnuti> 1 leći
Pàzi dè lěžeš, tù ję pùXne mramlîc.
2 - sę/si leći, legnuti Tù sę slòbŏne l÷zetę.
L÷zi si i pŏčîni.
lèčka f (-ę, liệčki) zamka, mamac Põdel mu ję
lèčku i vlòvil ga. {V. ð. lečka}
lěd> m (l÷da, lědXŏv) led Svẽʚti Matîja lědX
razbîja, čè ga niẽʖma òXnda ga spriẽʖma. Dè
ję võda tù ję lědX, dè su čẽʚlę tù ję mědX, dè su
snèję tù ję jěbX.
ledàna f (-ę, -ận) ledarnica Zĩma kàk v
ledàne.
lèder m (-a, -ŏv) kožar [nj. Lederer] Lèderu na
DûXge Sẽʚle smę prŏdạvàli hràstŏvę šîškę za
kộžu činìti.
lèderica f (-ę, -) sorta jabuke, kožara
Lèderica ję fẽʚla fĩne jậbuk. {V. lederica}
lèdičen adj neoženjen; neudata [nj. ledig]
Tŏmậš ję jòš lèdičen dẽčke. Zẽmi lèdičnu a
n÷ devìcu. {Ba. ledičan}
ledìna f (-ę, -ĩnŏ, -în; dem f ledìnica -ę, -înic)
<celìna> ledina, zatravljena neobrañivana
površina koja se pase Svînę rùju na ledìne.
GũXskę sę pasûX na ledìnice. {B. ledinica,
travničec} Ledìna f top C Ledìnę f pl top B
Ledìnica top C
Ledinić pr (Ledìnič, -ŏv, -ka) [nad. <ledina]
Š28, (doseleni od Senja i zvani Sejnàni i
Sejnậnci) LP95
ledìniti sę ipf za, (-înim, -iju/ę; -ìni; -ìnil, -înila;
-înen) travniti se Nezjŏrậna dộbra zẽʚmla sę
br̀že ledîni.
ledìti sę ipf (-î sę; -ìle sę) pretvarati se u led
Curî dèžXñX i mậm sę ledî.
v
v
v
l÷d en adj (- ẽʚni; l÷d ena; -÷neši) leden Jùtra
su v÷č l÷dvena. {Mt. ledven} Ledẽʚnę sviẽʖčę
vîsiju zĩme zX krõva.
leněni
¤ -i svẽʚʚci Ledẽʚni svẽʚci su PankrãXcije,
ServãXcije i BŏnifãXcije 12. 13. i 14. svìbna.
ledvenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) ledenica Tù ję zĩma
kàk v ledvenìce.
lẽʚʚga f (-ę, -i) leglo VrãXža ję tò lẽʚga. {ðñ. lega,
ležišče: mjesto gdje je spavao zec ili dr.}
lèga f (-ę, liệgŏ, -) greda po kojoj se trupci
valjaju na kola Stàvi lègę na kõla, da fũrkę
rînemę. {G. Du. ð. lega; P. lejga}
lègek/lèk/lèkek adj (lẽka; lèkši/lègeši; pre-)
1 lak, lagan (lakši), male težine Lègek kàk
pẽʚre. Prelègek si, bûX tę vèter ŏdněsel.
2 jednostavan, lagan, laganiji Tò ję lègek
põsel. Preštimàneši gŏspŏdậri su sę vŏjzìli
v lèkše kõle.
l÷gnuti pf na, pŏ, pri, s, (lěgnem; l÷gni; -ul,
lěgnula; -en/ut) 1 legnuti, leći KàdX stàrešŏga bŏlîju krîža, lěgnę na drộbX i kãXkve
diẽʖte ga zgậzi.
2 - sę legnuti Dè sę dvậ lěgnęju i trějti sę
zdîgnę. L÷gni si pŏd jõrej v hlậdX.
lejàti pf dŏ, nadŏ, na, ŏb, ŏd, pŏ, pre, raz, v,
za, z, (lẽjem, -ěju/ûX; liệj; lèjal, -ậla; -ận)
<vlejàti> lijati, ulijati Liệj tò s÷ v nậpŏj, am
niệ za jèsti.
lèkcija f (-ę, liệkcij) <inèkcija> injekcija [lat.
iniectio] Bàrek ję spřčila rìt i dòktŏr je dậl
lèkciju i bĩle jè ję bòle.
lẽke adv (lèkše/lèže/lèžeše; pre-) lako, lakše;
lagano Lẽke tò sậm naprậvi. Bộg mu d÷j
dũše lẽke! (Velî sę kàdX sę spŏměnę
pŏkộjni). Lèže ję pripŏviẹdàti nèg dèlati.
Prasìca lèkše ŏprasî d÷vet pàjcekŏv nèg
kòkŏš zněsę jẽʚne jãjce. Tò ję prelẽke za
zẽʚlije pŏdạvìti.
lěknuti sę pf ŏd, pŏd, (-em; l÷kni; -ul, lěknula)
<l÷cnuti sę> uplašiti se, lecnuti se, naglo se
trgnuti Č÷ga si sę l÷knul?
lēmàti ipf na, z, (lěmam; -al, -àle; lěman;
lẽʚʚmajne) lupati, mlatiti, jako tući, devetati
Lēmàli su ga kàk bĩka i sěne niệ òjd nega
nìš. {V. lemati; P. Ba. lemat}
lemũna f (-ę, -) <citrõXna> limun Vučitělka z
lemũnŏ jòcti šalãXtu. {P. lemuna}
lèn m (lêna, -ŏv; dem m lènek) <pr÷dive> lan
Diệs nìšte vìše ne siệja nì lêna nì kŏnộpel.
pj Lènek, lènek, svĩlica ję mõja! {I. lenek}
leněni adj laneni Nègda sę dẽčke niệ mògel
ženìti dŏk niệ znàl širộčkŏ zX c÷rŏvŏga pòle-
lènguza
na stesàti na paščìce pòkrite z leněnŏ
piệčŏ tiệjnku luč kậ sę mògla òkŏl pr̀sta
ŏmŏtàti, a leněnu pèču niệ smèl presèči.
{V. lejnenski}
lènguza f i m (-ę, -i/ŏv) lijenčina Tậ lènguza
sę niệ nì mèknula. Liệnčine velĩmę i
lènguza a gùze rìt. {V. lenguza}
lenìšče n (-a, -îšč) <predivìšče> lanište Na
lenìšču bûXmę zẽʚlije pòsadili.
lěnta f (-ę, -i) letva, poprečna drvena greda
(letva) koja spaja stupove na plotu od
letvica Privěži kõjna za lěntu.
lẽpča f (-ę, liệpči, lèpčami; adj lẽpčin) lijevča,
dio seljačkih kola na dužim stranama;
lijevčin [mañ. lépcsı: stuba] V lẽpča sę
siệne i slàma vòjzi. Lẽpčin drộg ję pũXkel i
niẽʖmam nã čem siệne dŏv÷sti.
lēpèti ipf (-îm; lěpi, -ètę; lěpel, -èle) <leptàti>
hlepiti, čeznuti, žudjeti Naviệk za tũñem
hlepî a svẽʚga mu nigdậr dòsta.
{Mt. hlepiti; B. V. hlepeti; D. hlepet}
l÷pica f (-ę, lěpic) 1 moljac (Ephemera
vulgata, Sitotroga cerealella) L÷picę spijûX
zřjne kukurìzę {Oroslavje. lepica: mali
letirić}
2 L÷picę f pl nad rugalica Cẽʚrcem ję špòt
l÷picę. Cěrskę l÷picę pŏjèlę dr÷k st÷picę.
Velĩju im dà niẽʖmaju kukurìzę nì za l÷picę.
3 ukras na čohi L÷picę su i cìfer na čõve.
leptàti ipf pŏ, (l÷ptam/čem; lěpči. -ètę; lěptal,
l÷ptala, -àle; lěptan; -ajne)
1 laptati, piti poput psa zahvaćajući jezikom
Lěpčę kak cũcek.
2 <lēpèti> hlepiti, jako željeti, čeznuti,
žudjeti Čè ję snẽja liẽʖpa, s÷ za jnộ l÷pčę.
i
lepušîjne/lepušîn je n zb (-a) vanjsko lišće
glavica zelja i kelja Kràvę hrãXnimę z
lepušînijem. {G. lopušińe}
lepũšnat adj (-àta) raširenih rahlih listova
GlãXvę zẽʚlija su jậke lepušnàtę.
lèsa f (-ę, liệsŏ, -; dem f lèsica -ę, liệsic) ljesa,
dvorišna kolna vrata ugrañena u plot Lèsa
ję òtprta. Òtpri lèsicu na plộtu i vlèzni na
dvŏrìšče! {G. Mt. Du. lesa}
leskŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) ljeskova batina N÷ga
bi triệba z leskŏvậčŏ ŏženìti.
lèskŏvina f (-ę, -) ljeskovo drvo Z brùXkvenę
lèskŏvinę su sîrnę kŏšãXrę.
240
lèsnuti pf (lèsnem; lẽsni, -ètę; lẽsnul; lèsnut)
<lisîknuti> bljesnuti Najpriệ ję lèsnule i òXnda
pùXkle.
lēščàti ipf (-îm; l÷šči, -ètę; lěščal, -àle)
1 bliještati, blistati, sjajiti SûXnce jậke leščî.
2 - sę sjajiti se Zglậncal ję cìpelę da sę
leščîju. {Vi. leščati se}
i
leščěv je/leščjě n zb (-a/ậ, -ěm) <leščĩna>
liješće, ljeskovo grmlje Nasèkli smę kõlcę
za bàžul v leščěvju. Nàšel sem gniẽʖzde v
leščjûX.
i
leščĩna f (-ę, -în) <leščěv je, leščjě> liješće
Zrậsla ję gûXsta leščĩna.
leščìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) augm liẽʖska Ôvę
leščìnę su z Rùcakŏve leščĩne.
leščìti ipf pŏ, z, (lèščim; lẽšči, -ètę; lẽščil, lèščila, -ìle; lèščen; -ejne) 1 pribijati raskoljeno ljeskovo pruće na stijenu drvene kuće
Hìžu sem pŏlẽščil i zmàzal z mậzem.
2 tući ljeskovom šibom Bòrme ga lẽščil kàk
võla.
lèškica f (-ę, -ic) <ràstŏva šîška> šiška
Lèškicę su lûdi brậli i prŏdạvàli lèderu na
DûXge Sẽʚle za kộžu činìti.
lète n (-a, liệt, liệti/mî) 1 ljeto IvajnščãXka
(lìpna) mèseca pòčmę lète. Stàreši su pŏ
lète ìšli v širộke gàča.
2 godina Přve lète dẽčke, drùge lète
diệkla, i v÷č pòkle sàke lète diẽʖte. (svatovska želja) Za svõja liệta dõbre zgledî.
□ bậbine - bablje ljeto, toplo sunčano jesensko vrijeme Mlã>de - Božić {Gr. Mlado
leto: Nova godina}; Nộve - Nova godina.
Na Nộve lète ję dận dùXkši kùlike piẽʖvec
kŏrậči. Stậre - Stara godina, Silvestrovo
Stậre lète sę mộra ŏbalìti (spr÷sti) i n÷smę
nìš na pr÷slice pòvesma ŏstàti. pri liệte ję
star je. lẽʖpa lẽʖta duboka starost.
lètes adv ove godine Kộst svînskę glavìnę
skûvanę na Fàšinek m÷čę sę na viẽʖnec v
kõce i velî: Lètes jẽʚna klètu dviệ!
{G. letos; V. letos}
letešnậk m (-ãXka, -ậkŏv) ovogodišnja
životinja Letešnậk ję lètešne svĩnče a
lajnščậk lậjnske.
lètešni/letiệšni adj ovogodišnji, ljetošni
Letiệšnę mladìcę su vèlikę zrậslę. Imèli
smę trî kŏbìlę i dvộje lậjnske žriệbičŏv i
241
trộje lètešne.
letèti ipf dŏ, na, ŏb, ŏd, pŏ, pre, raz, v, vu, za,
z, (-îm, -ĩju/ě; lěti, -ètę; l÷tel, letiệla, -èle;
-ěč; l÷tejne) 1 <dŕčàti> brzo trčati, juriti,
žuriti se, trčati ÒXnda smę skộk dẽca letělę
glějet. Òn ję pòtkŏval kõjnę, dŏk su letěli.
Màle priệ ję tûXdX letěč pr÷šel. {O. letit}
2 <pŕhàti, pŕvàti> letjeti Letî vèlike jàte
škvõrcŏv.
lètina f (-ę, liệtin) 1 godišnji prirod obrañene
zemlje, ljetina Slãba ję bĩla lètina.
2 god na drvu, godišnji prirast drva vidljiv
na prerezu Čez driệve ìdeju lètinę, õnę
puckŏtìnę, kŏlŏbậri kî sę vîdiju na piệjne
kàdX sę driệve pŏtpĩli.
3 pukotine izmeñu crijepova na krovu
Lètinę su dè sę čriệpi skùp stậjaju.
lètrika f (-ę, liệtrik) <tŏmŏbîl> automobil Võzil
sę v lètrike. Dŕčàli smę na cèstu vìdeti
vèliku lètriku nã ke ję pīsàle: Pokućstvo
Kruljac. {D. letrika, tomobil; ðe. eletrika:
automobil, struja; R. letrika: struja, pojam za
brzinu} Lètrika f nad ženi
l÷tva f (-ę, -i/iệv) letva, tanka uska duga
daska [srvnj. Latte] Na stûXpę smę pribìli
l÷tvę, na l÷tvę letvìcę i plột ję gõtŏv.
lětvati ipf pŏ, (-am; -an; -ajne) <letvìti>
pribijati letve Lětvali su ciẽʖli dận.
letvejnậk m (-ãXka, -ậkŏv) čavao za letve Za
lětvajne krõva trèbaju nàm letvejnậki.
letvìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f letvîčka -ę, -i)
kratka letva za plotove Plòti su splętěni ŏd
prûXtja ìli su naprậvleni ŏd letvîc prìbite na
lětva a l÷tvę na stûXpę zakòpanę v z÷mlu.
Napràvil sem lèsicu ŏd letvîčki na priẽʖlazu
č÷zX plột.
letvìcę f pl (-îc, -ìcami) plot od letvica Skõčil ję
priệk letvîc i gačelnìcu si ję raspõril.
letvîčati/lětvati ipf pŏ, (-at; -am; -an; -ajne)
pribijati letvice na letve plota Plột su diệs
letvîčali/lětvali.
letvìti ipf pŏ, (l÷tvim, -iju/ę; lětvi, -ètę; lětvil,
l÷tvila, -ìle; l÷tven) <lětvati> stavljati letve
Lětviju na krõvu.
levàča f (-ę, -ậčŏ, -) <pejtàča> ljevica Dậl mu
ję z levậčŏ pŏ nộsu.
levậk m (-ãXka, -ậkŏv) 1 vol ili konj koji vozi s
lijeve strane Levậk mi ję spẽšal.
lìcitar
2 <pajtậk/pejtậk> ljevak, ljevoruk čovjek
Levậk s÷ diệla z levậčŏ.
Levak pr (Levậk, -ŏv, -čka) [nad.] Blaguša
108, E1230 Levậčka f top B Levậkŏv
briệg m top B [na putu za Šašinovec]
levòlver m (-a, -ŏv) revolver, samokres,
pištolj [nj. Revolver <amengl. revolve:
okretati] Strèlil ga z levòlvera. {V. D. Gr.
levorver; R. O. livorver; P. levurver}
lèznuti pf ŏb, pŏ, (lèznem; lẽzni, -ètę; lẽznul,
lèznula, -le; -en/ut) liznuti, kušati Màle sem
lẽznul i niệ mi dõbre.
ležàti ipf na, ŏd, pre, za, (lěžat; ležîm; lěži,
-ètę; lěžal, l÷žala, -àle; ležěč; l÷žajne) ležati
Ležî kàk klàda. Kàj č÷z bõXžu riệč ležî?
(Pậntlek v pŏpòve knìge).
ležěč/lež÷čki/nalež÷čki adv ležeći Rìt ję
gòre ŏpr̀čil i spî ležěč na drộbu. Prậvi dẽʚčki
pijěju i lež÷čki. Bàr tò mòreš i na lež÷čki
napràviti.
lì lî int doziv patke Lìgicę i ràcicę sę zŏvûX k
s÷be: lì lî, lì lî, lìgica mậla!. pj Ràca vèli lì lì lî,
dõXjdi k m÷ne mộj milî. {L. lib - lib}
lì lî int dozivanje pataka Lì lî, lìgica mậla! Ràca vèli lì lì lî dõXjdi k m÷ne mộj milî.
{G. lila-lila part za dozivanje pataka}
li/l' part upitna riječca, obično iza glagola biti i
htjeti: j÷ li: j÷ l’?, bì li: bì l’?, bûX li?, niệ li? (nije
li) nědu li? (ne budu li); ně li? (neće li). Jẽʚsu
li bĩli strãXvu, kàj li?
lĩbiv adj (ĩvi; -ìva) nemastan, krt; plašljiv
Ràjše jiệ libĩve měse nèg mãXsne. Lĩbiv ję i
strậv ga. {Vi. libiv, libiviš; ð. libiv: bez masti,
mesnat; držati se libiv: nesnalažljiv; V.
lebivi; G. lebif}
lĩce n (-a, -lîc; dem lĩčece, lĩčeke) 1 lice,
obraz; lišce Ìma pèrgave (pikmàste) lĩce
kàk pûrine jãjce. Zgùbile ję lĩce fậrbu a rìt
prậvdu. {ð. ličece, ličeko} ¤ Činŏvnîki – rìt
kàk lĩce. v lĩce mi plùni če làžem! govorim
istinu! 2 prednja strana Lĩce ję raskòlena
strận štàpiča s kiệm sę ìgra n÷beka. Na
lĩce ŏkrěni stõXlnak.
licitã>cija f (-ę, -) dražba [lat. licitatio] Tò sem
kũpil na licitãXcije.
lìcitar m (-a, -ŏv; adj lìcitarski) kolačar,
medičar [ausnj. Lebzelter] Lìcitari na
prŏščějne prŏdajûX čĩsla, biẽʖbę, sřca,
licitiệrati
kòjnekę, sviẽʖčę i gviệrc. Kũpil je ję lìcitarske
sr̀čece špîglem, biẽʖbu i čĩsle.
licitiệrati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne)
nadmetati se na dražbi [nj. lizitieren <lat.
licitari] Licitiệral ję dŏk niệ zlicitiệral.
lickàti ipf na, v, (lìckam; lîckal, lìckala, -àle;
lìckan; -ajne) 1 previše dotjerivati, uljepšavati, ureñivati Màti ju ję dùXge lìckala kàk
za vùgledę.
2 - sę dotjerivati se, uljepšavati se, ureñivati se Lìcka sę ciẽʖle jùtre. {V. lickati; Te.
licati}
Lĩčan m (Līčàna, Līčànŏv; f Lĩčajnka) Ličanin; Ličanka Līčàni sekû drva v fakultiệtske
šùme.
lĩčece n (-a, -ec; dem dj n lĩčeke -a, lĩčekŏv)
lišce, obraščić Lîčeca si zamûXsala. Mîj si
lĩčeke, buš liẽʖpa diẽʖklica! {V. ličece; V. Mt.
ličeko; Hg. ličko}
i
lîč je n zb (-a) liko, unutrašnji dio kore kojim se
veže vinova loza Z lîčjem gãXciję ìli lìpę sę
priv÷žuję třsje. {H. ličje}
līčìti ipf na, pre, raz, za, (lîčim; lîči, -ètę; lîčil,
-ìle; lîčen; lĩčejne) 1 mazati, premazivati Š
čiệm gòdX hòčeš lîči.
2 - sę mazati se Š čiệm si sę lîčila?
lìčne adv lično, osobno Kûm, ŏglějtę sę, dà
Vas bum lìčne pòznala. Širộke lĩce, dûXgi
nộs i sàdX Vas lìčne pòznam.
līdìti ipf (-îm; -îdi, -ètę; -lìdil, -îla) puhati [stsl.
hliditi] Pŏ nõXga mi ŏd vrật mr̀zle lidî.
liệči ipf dŏv, nav, ŏb, ŏdv, pŏdv, pŏv, preŏb,
pres, prev, priv, razv, s, v, zav, zv, (liẽʖč;
lẽčem, -ěju/čûX/kûX; lẽci, -ètę; liẽʖkel; lẽčen,
lečěna) <vliệči> vući Kî mahàle sẽčę, n÷ga
vrậg lẽčę. Na zậjne ìdu sì liẽʖč stậrŏga
kòrena.
liệk m (-a, -ŏv) <vrậštije> lijek Vèliki kòren ję
liệk ŏd bût. ni za - nimalo
liện adj (liẽʖna; lèneši; pre-) 1 lijen R÷kel ję
kliện da niệ òn liện. Dìžetę sę liẽʖni v÷č ję
dènek biệli!
2 -na žìla Òber kòlena ję liẽʖna žìla.
liệp adj (liẽʖpa; lèpši; pre-) lijep Sàme ję Mậjčica BõXža liẽʖpa a diẽʖkla i žẽʚna mòrę bìti
flětna i fàjn. Štè hòčę bìti liệp, mộra i trpèti.
(velî sę diẽʖklice kè vûva prebîjaju za rĩnčecę) Vuglenậrŏv sîn ję bìl liẽʖpi i preliẽʖpi i niệ
242
sę ga naglēdèti i prenaglēdèti mòči i zěl ję
krạlòvu čěr.
liệpe adv (lèpše; pre-) 1 lijepo Slavĩček liệpe
pŏpiẽʖva. Sègde ję liệpe a dòma najlèpše.
2 ugodno; dobro Brèskę dišîju liệpe. Nèkaj
takvòga ję liệpe čùjti. Tù ję preliệpe kàk v
dĩke neběske. ¤ S÷ lèpše i lèpše! Sve gore
i gore. Liệpe pŏpiệva sàme ga ję grdę čùjti.
liệpe bògme! tako dakle! Jậ nèk diệlam a vî
spîte i pŏ dậnu.
liẽʖʖpek m (-a, -ŏv) ljepilo od kuhane žute imele
za lov ptica Mậli tìči sę lŏvîju na liẽʖpek kî sę
skûva nę ŏd mělę nèg ŏd mẽʚlę z hrậsta.
liẽʖʖpeke adv dem liệpe dj lijepo DõXjdi zùtreka,
bùXmę sę liẽʖpeke igràli. {V. liepeko, ðñ.
lepeko interj.}
liẽʖʖpŏvina f (-ę, -) lijepo vrijeme Mộramę
pŏžurìti dà sę za liẽʖpŏvinę siệne zŏsušî i
sprậvi.
liẽʖʖska f (-ę, -i/liẽʖsek; adj lèskŏv) lijeska
Gačậsta liẽʖska ję dõbra za mahàle. Z liẽʖskę
sę brùXkvi brukvînije za pl÷sti bažulně i
sîrnę kŏšãXrę. ¤ BûX ìšla zàmužX v Lèskŏvec.
(Niệ za zàmužX, nèg za lèskŏvu šìbu.)
liệsni adj ljesni Fakîni su zrùšali liệsni stûXp.
Liệsni stûXp ję sàme gòre st÷san a kvr̀ga ję
zakòpana v z÷mlu.
liẹščìti ipf pŏ, (liệščit; -im, -iju/ę; -i, -ètę; liệščil,
-ìle; liệščen; liẽʖʖščejne) pribiti raskoljeno
ljeskovo pruće na nutarnje drvene stijene
kuće prije mazanja mazom Na liệščenu
stiẽʖnu sę lèpše mậzX prĩmlę nèg na naklùcanu. Če sę plãXjnkę na stiẽʖne naklùcaju
òXnda sę mậzX prĩmlę prezX liẽʖščejna.
liẽʖʖščrba f (-ę, -i; adj liẽʖʖščrbin) svjetiljka
uljanica Z liẽʖščrbami prezX cilìndra sę nègda
sviẹtìle. {B. leščerba; Ke. Jž. leščrba}
Ŏkrěši liẽʖščrbin stiệjn.
liệšnak m (-a, -ŏv) lješnjak Dà ję pùXne
liẽʖšnakŏv, pùXne ję i fàčukŏv tè lète.
liẹtàti ipf ŏb, ŏd, z, (liẽʖtam/čem; -či, -ètę;
liẽʖtal, -àle; liẽʖʖtan; -ajne) 1 lijetati VrãXpci pŏ
šenìce liẽʖču. MùXsek ję liệtal v Dôlcu.
2 juriti, trčati Liệčę pŏ dvŏrìšču kàk mûva
brezX glãXvę. Dà kõjni ne liẽʖčeju triệba ih
spùXtati.
liẽʖʖte n (-a, liệtŏv) <vùletje> leto, ulazni otvor
na košnici Liẽʖte na čelčěnem kõšu sę priệk
243
zĩmę zapĩra, da mìši ne vliệzneju v kòš.
liệtni adj ljetni V liệtnę dãXnę sę v nedèlu
mětę i dvŏrìšče prèdX hîžŏ.
liẹvàti ipf dŏ, nadŏ, ŏb, ŏd, pŏ, pre, pri, za, z,
(liệvam; -al, -àle; liệvan; liẽʖʖvajne) lijevati
Liệvaj dà bu sûXdič dŏ kràja pùXn.
liệvi adj lijevi Čè sę mãXček mîva z liệvŏ
cậpŏ, bûX dòšel strậjnski mûXžX. Čè sę stậneš
zX pòstelę na liệvu nògu, ciẽʖli dận bùš sr̀dit.
Čè ti v liệvem vûve zvŏnî, bûXš dòber glậs
čùl. ¤ na liệvu rûXku na lijevu stranu; ìma
dviệ liệvę rũXkę lijen je i glup.
liferànt m (-ãnta, -ŏv) dobavljač [nj. Lieferant]
Fìlip ję bìl liferànt driệva.
lîfrati ipf dŏ, ŏd, pre, z, (-at; -am; -an; -ajne)
otpremati, dopremati, prevoziti, dobavljati
[nj. liefern] Kàj su kūpìli tò su mậm lîfrali
dàle.
lìga f (-ę, V līgô, lîgŏ, -; dem f lìgica -ę, lîgic)
<ràca> patka Čè lìga pregùXtnę pìškŏra òn
je zĩdę na rìt vùn. Čũvaj lìgicę ŏd jãXstreba.
{V. Du. liga; G. lila; T. ligo! povik patkama;
Du. ljiga: dozivanje pataka}
ligận m (-ãXna, -ậnŏv; dem m lìgek) <racậk>
1 patak Ligận ìma pěrje na rẽʚpe gòre
zafrkněne. Zlẽʚgli su sę lìgeki i v÷č plìvaju v
rùpe. {T. ligek} Ligận m nad Ligận
zametậva z nŏgộ kàk racậk.
lîk/lît m (lĩka/lĩta, -ŏv) <lĩke, pùlevina> samotok, otoka iz badnja, ocijeñeni mošt od
gnječenog grožña bez tiještenja Dòbil sem
3 hẽktę samòga čĩstŏga lîka. Mòšt ŏdX grě
štajna lît ìli lîk sę naliệva v čîsti ŏprậni i
zažl÷preni sûXdič. {B. lit, sok, perva lit od
grozdja, doklam se ne zmošta; Te. lit je:
sok}
lĩke n (-a, -) 1 <lîk, lît, pùlevina> sok, samotok, otoka, mošt ocijeñen od gnječenog
grožña
2 <lîčje> liko, trake unutarnje kore (lipe,
bagrema) Lĩke ŏdX gàcŏvŏga ŏbelînija ję
dõbre za priv÷žuvajne mladîc v třsju.
likiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) liker [fr. liqueur <lat.
liquor] Najgòrje ję likiẽʖra sę napìti.
lĩkŏv m /lĩkŏve n (līkòva, -ŏv) 1 <aldŏmậš>
likovo, piće za sreću kod sklopljene pogodbe [vental. licof; nj. Leikauf] Ìdemę si pŏpìti
lĩkŏv, da Bộg dậ sr÷ču. {V. likovo; Gh. likov;
liptàti
likovo; P. likaf; K. R. Gr. likuf}
2 <glìja> piće na slavlju nakon završenog
posla Na věčer bûX lĩkŏve. {Gr. likuf}
lìkŏvati ipf (lìkŏjem; -al; lìkŏvajne) likovati,
slaviti SàdX òn lìkŏję, àl mu bu žàl.
lìlijan m (-a, -ŏv) ljiljan, krin (Lilium candidum)
[lat. lilium <gr. leirion] Biệli lìlijan rãXstę na
vřčaku. Biệl kàk lìlijan. {V. lilija}
lìmbuš m (-a, -ŏv) predvorje pakla, pretpakao, limb Papa Benedikt XVI. je 2007.
ukinuo dječji limb. [mañ. limbus <lat.
limbus: rub, granica] Niẽʖsu pràščiči ŏtìšli v
lìmbuš? Dimî sę kàk v lìmbuše. {V. limbuš;
Ba. limb; G. limbuš: blato, kal; J. limbus:
meste poleg pekla za neokerščenu decu;
ðñ. limboš; ð. limbuš: močvarno tlo}
Lìnda f ime kobile [nj. Linde: lipa]
liniệr m (iẽʖra, -iệrŏv) ravnalo [nj. Lenier]
Škộlnik ga tûXčę z liniẽʖrem pŏ přste.
lìnija f (-ę, lînij) <čr̀ta> 1 crta [lat. linea:
lanena nit] 2 prosjeka u šumi VuzX
Kàptŏlsku šùmu ję lìnija. 3 politički smjer
Ìšel sem pŏ lìnije i v dr÷k zàšel.
lĩpa f (-ìpę, -; adj lìpin/lìpŏv) drvo lipa, krupnolisna lipa (Tilia platyphylla) Lĩpę na cěrskem Pijãcu su sañěnę 5. sr̀pna 1925. na
spòmen krậla Tòmislava. Lìpŏv cviệt sę
bẽʚrę za čàj. Ìma lûdi kî kuněju lìpŏvŏga
bòga. Lìpina kộra ję glãtka
¤ Držî sę kàk lìpŏv bộg.
lìpec m (-a, -ŏv) drvo lipac, lipan, sitnolisna,
muška lipa (Tilia cordata) Lìpec ję slìčen
lĩpe àl ìma lîst mèjnši i glàdek z ŏbŏdvè
strận.
lìpen m (-a, -ŏv) <ivajnščậk> lipanj Tiệlŏve i
Petròve ję lìpna mèseca.
lìpŏvčina f (-ę, -) lipovina, sorta bijela grožña
Ìma i pậr třsŏv lìpŏvčinę.
lìpŏvina f (-ę, -) 1 lipovo drvo Lìpŏvina ję
měka i dõbra za svěcę (kîpę) dèlati.
2 <lìpŏvčina> sorta bijela grožña
lipsàti ipf z, (lìpsam/šem; lĩpši, -ètę; lîpsal,
lìpsala, -àle; lìpsajne) posustati, premoriti
se Kŏbìla v÷č lìpšę. {Ba. lipsat: malaksati;
Ko. V. lipsati: uginuti}
liptàti ipf (lìptam/čem; -či, -ètę; lîptal, lìptala,
-àle; lìptajne) izbijati u mlazovima Prerèzal
mu ję žìlu i křv ję lìptala.
lìsa
lìsa f (-ę, lîsŏ, -) 1 lisa, svijetla pjega na glavi
životinja Tẽʚle ìma vèliku lìsu na glãXve.
{Du. lisa}
2 Lìsa f (-ę, V Līsô) ime kobile s lisom Lìsa
sę velî kŏbìle kậ ìma lìsu, kràve Lisàva f i
Lìseka f a võlu Lisậk m i kõjnu Lìske m
Lisak pr (Lîsak, -ŏv, -ậčka) [nad. <lisa:
svijetla pjega] K15, C2, B1. LP397 E520
Jõške Lîsakŏv ję òtprl 1920. přvu kral÷
večku bèrtiju pri žèlezničke stànice.
Lisậčka f top C. Lìsakŏv jã>rek m top C.
Lìsakŏva kộp f top C Lìsakŏva kộp ję mej
Rîsjem i Riệpuščakem
lîsast/lìsav adj (-ậsti; -àsta/ìsava, -àveši) koji
ima svijetlu mrlju (pjegu) na glavi (životinje)
{Du. lisast} Ìma lìsastu kràvu Lisàvu i lìsavu
kŏbìlu Lìsu.
lĩsec m (-a, -ŏv) <lisjậk> 1 lisac, mužjak lisice
2 fig lukavac Prậvi ję lĩsec. {ð. stari lisec}
lisìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f lisìčica -ę, -îčic; adj
lisîčin) 1 lisica; lisičji Cẽʚrci velĩju lisìca, a
Laktečàni lìsica. Špộtame im sę Laktiẽʖčke
Lĩsice. Dẽni lisîčin rěp pŏd kvòčku, da lisìca
ne bantûję kŏkộši.
2 lukava osoba Prefrîgan ję kàj lisìca.
3 <lisîčka> jestiva gljiva lisičica (Cantharellus cibarius) Lisìcę su žũXtę glìvę.
lisîčka f (-ę, -i) <lisìca, lisìčica> jestiva gljiva
lisičica (Cantharellus cibarius) Lisîčki ję s÷
mèjne v šùma a fĩnę su pečẽʚnę z jậjci.
lisjậk m (-ãXka, -ậkŏv) <lîsec> lisac, mužjak
lisice Lisjậk sę v dròt vlòvil.
lîst m (-a, -ŏv, -i/mî; dem m lìstek) 1 dio
biljke Lîst ję jòš zelěn. Nậj sę vũreki razîdeju
zX Kậtinŏga tiệlca kàk lìstek z driệvca.
□ tìrati - listati Rậst jelejnščậk tìra lîstje ŏb
Jel÷jnu (22. svìbna)
2 pismo Jòš mi niệ dòšel ŏd mûXža z võjskę
lîst. Napĩši mi lìstek!
3 list papira ili knjige D÷j mi j÷n lîst nŏvîn za
cigarètlinę fŕkàti.
4 <listãXjnek> list, gnjat V lîstu mę nõga bŏlî.
listã>jnek m (-a, -ŏv) <lîst> stražnji mesnati dio
potkoljenice, list, gnjat ListãXjnki mę bŏlîju.
Ŏtečěni listãXjnki sę ŏblậžeju z gậvezem.
{H. B. J. listanjek; G. listańek}
lìstati ipf pre, raz, z, (-am; -an; -ajne) listati,
dobivati lišće Rậst jelenščậk lìsta ŏ Jel÷jne.
244
i
lîst je n zb (-a; dem lĩstiče n zb ) lišće KàdX pŏ
mlậdem bùkŏvem lîstju ŏpậnę meděna
rôsa, pastîri lîžęju slậtki lîst. Jòš niệ bĩle
lîstiča na sadŏvjûX. ¤ Ìma ih kàj lîstja i trãXvę.
Ima ih nebrojeno mnogo.
listĩna f (-ę, -în) suho lišće za stelju, listinac
Listĩnu za štràju zûXblaju v šùme i nòsiju v
plậvta ìli vòjziju na kộle dimộm.
{Be. ljestina; V. listinec}
lîštra f (-ę, -i) popis, spisak, lista [mañ. lista
<nj. Liste] Bîla dûXga lîštra dužnîkŏv.
lît m (lĩta, -ŏv) <lîk, lĩke, pùlevina> samotok,
otoka iz badnja, ocijeñeni mošt od gnječenog grožña bez tiještenja Dòbil sem 3 hẽktę
samòga čĩstŏga lîta. {ðñ. ð. lit: biljni sok}
litàniję f pl (-ậnij, -ànijami) 1 litanije, vrsta
duge molitve [lat. litania <gr. litaneia: molitva] Na bìstričke preš÷cije sę mòliju litàniję i
pŏpiẽʖva.
2 dosadno pričanje Pripŏviệda svõję
litàniję i pậzi da něi (nẽʚ bi) teròga svěca
zậbila.
lìter m (-a, -ŏv/ộv) litra [nj. Liter <gr. litari]
MlãXdenec ję dòšel pŏ mlãXdejnku a svàti pŏ
lìtrę i îdu na zdậvajne. Přvi lìter (vĩna) ję
najskùXpleši.
□ bertậški - litrena staklenka u birtiji
TõXmek ję bertậški lìter pòpil na dũšek.
lìterni adj litreni Nãgnul ję lìternu flàšu i vû sę
zlèjal bèzX gùXtajna.
litrějnka f (-ę, -i) litrenka, litrena boca
Litrějnku pŏpĩję bèzX kùpicę.
Lìtrička f nad Bàbe kậ ję pùXne pĩla sę r÷kle
Lìtrička.
lìvada f (-ę, -ŏ) <sinòkŏša> u pjesmama
sjenokoša [gr. libadion] pj Zèleni sę šìkara
na šikàri lìvada. Ivan Granña je 1925.
osnovao u Šašinovcu Zadrugu naprednih
livadara, a 1931. Mljekarsku zadrugu od
koje je nastala Zagrebačka mlljekara.
līzàti ipf ŏb, pri, raz, v, za, z, (lîzat; lîžem; -i,
-ètę; lîzal, -àle; lîzan; lĩzajne) lizati Dà sę
mědX tèrę i pr̀sti sę lîžeju.
lŏbõda f (-ę, -i/ộdX) vrtni drač loboda, pepeljuga (Atriplex sp.) Lŏbộdu ràdX svînę jiệju a
i lûdi su ju kûvali za jèle.
lộgŏr m (-a, -ŏv) logor [nj. Lager] Blậža su
mòrili v lộgŏru v Gràdiške.
245
lŏgŏžậr/rŏgŏžậr m (-ãXra, -ậrŏv; dem m
lŏgŏžàrček) <cẽker> torba pletena od rogoza ili komušine Na sẽmen v lŏgŏžậre nòsi
jèle. PùXn ję lŏgŏžậrček jèla. {L. G. V. Te.
ðñ. ð. logožar; Be. logužar; J. V. rogožar}
lộj m (lòja, -ŏv) loj, masno tkivo preživača
¤ Živî kàk bûXbrek v lộju. Živi u izobilju. Ìdę
kàk pŏ lộju. Ide bez poteškoća V kûminu
ìdę kàk pŏ lộju.
lõjnat adj (-ãXti; -àta) 1 pun loja Jàjnetina ję
lŏjnàta.
2 mastan od loja Ŏgŏriệl tì ję jậke lõjnat.
{Mt. lojnati}
j
j
lò nček m (-a, -ŏv; dem m lŏ nčĩček) dem
lõnec lončić Ràjši pĩjem z lòjnčeka nèg zX
kùpicę. Dŏn÷sla ję lŏjnčĩček mliẽʖka.
j
j
lộ tra f (-ę, -i; dem f lộ trica -ę, -) 1 ljestve,
laznice [mañ. letra <nj. Leiter] Pŏ lộjtre sę
ìdę na nãXjže. Tật ję i òn tẽʚri za lộjtru držî.
N÷mrem gòre b÷z lộtricę. {ð. lojtra}
2 pej jaka visoka žena Jàga ję prậva lộjtra;
3 preljubnica Õna ję prậva lộjtra.
4 dulja stranica drvene ograde na kolima
Snẽmi trùgu zX kộl i dẽni lộtrę.
5 ljestva iznad jasala u staji Dẽni kràvam
siệna v lộtrę.
j
j
j
Lò zek m ime dem, Lộ z>, Lòjza, Lõ zič,
j
Lŏ zìna oblici imena Alojz, Alojzije
pohrvaćeno Vjekoslav, šireno kultom sv.
Alojzija Gonzage isusovca zaštitnika
školske mladeži. Lòjza ję mùXške ìme a
Lòza žẽʚjnske.
lŏkàti ipf na, ŏb, pŏ, raz, za, z, (lõkat; lòčem;
lõči, -ètę; lõkal, lòkala, -àle; lòkajne)
1 piti naglo vodu (životinje) Võli lòčeju na
kŏpàjne.
2 pej halapljivo piti, previše piti Òn ne pĩję
kàk čõvek nèg lòčę kàk nemĩnče. {St. lokat}
lòker adj indekl. labav neučvršćen [nj. locker]
Kvàkę i vrậta su lòker.
lòkŏt m (-a, -ŏv) 1 katanac Z lòkŏtem sę
zapĩra. [mañ. lakat, tal. luccheto]
2 kralježak Svînski lòkŏt sę kûva zẽʚljem.
{Tr. S. lokot; ð. lokot: zglob, kičma}
Lõla f nad Kùma Lõla ję bĩla Škanîčŏva přva
žẽʚna. [tur. lale <perz. lale: ženskar]
lŏmạtàti ipf (-ậtam; -al, -àle; -ậtan; -ã>tajne)
lamatati, mlatarati, jako gestikulirati Àm
lộptica
gŏvõri i nậj tùlike z rukàmi lŏmạtàti.
{V. lomatati; G. lomantati}
lŏnčậr m (-ãXra, -ậrŏv; f lŏnčarìca -ę, -ĩcŏ, -îc;
adj lŏnčã>rŏv, -ạròva) lončar; lončareva žena, lončarev V Cẽʚrju su bĩli Šatŏvìči (Blàžica i MatùXča) lŏnčậri. Barusîca ję bîla lŏnčarìca. Lŏnčạròvę rũXkę su blàtem zamậzanę.
Lončarek pr (Lònčarek, -ŏv, -ica)
[zan. <lončar] K5 LP271.
lŏnčarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) lončarstvo Nàši lŏnčậri
su lŏnčarìju vùčili na Bregiệ.
lŏnčậrski adj lončarski Lŏnčậri ìmaju drevěni kŏlumbậr (lŏnčậrski kŏtậč) na tẽʚrem
z ŏmiệšenŏga ščinẽʚnŏga blàta zîñeju
lõncę. Jòš ìma sè lŏnčậrski alật, àl vìše
lõncę ne diệla.
j
lõnec m (-a, -ŏv/ộv/lõXnec; dem m lò nček;
j
j
dem m lŏ nčĩček; dem m lò nčec -ẽca, -ŏv)
lonac, visoka posuda Nậj mi velî i črni
lõnec, sàme da mi ga ne hîti v glãXvu. Mliẽʖke
ti ję v lònčeke. ZX kupîn dẽca diệlaju vĩne v
lŏnčîčke. Nàjrajši pîję z lŏnčẽca.
□ štrîžejne na - šišanje na kahlicu (vrčinu).
lŏpậrka f (-ę, -i) lopar, široka drvena lopata
za krušnu peć. Z lŏpậrkŏ sę m÷ču v krûšnu
pěč hlèbi krùva pěč i pęčěni vậdiju. {S.
lopar}
lŏpàta f (-ę, -ậtŏ, -) lopata Grậbar ję kõpal i pŏ
mèsečine pàk sę nahìtil s lŏpậtŏ blàta na
mèsec i za kàštigu naviệk kòpa na mèsecu
i tò sę vîdi.
lŏpàtica f (-ę, -ậtic) 1 dem lŏpàta lopatica
2 grudna trokutasta kost Bõdę mę pŏd
lŏpàticŏ.
3 plećka, dio tijela životinja uz hrbat do
prednjih nogu
lõ>pŏv m (-a, -ŏv; dem m lŏpòvček; adj
lõ>pŏvski) tat, varalica, lupež, pljačkaš
[mañ. lopó] Tàj tę bu lõXpŏv pr÷varil. Tò su
lõXpŏvski põsli i tòga sę mậni.
lộpta f (-ę, -i) lopta, kuglasto tijelo [mañ.
labda] Kŏsmậte lộpte kậ rãXstę na šîpku sę
velî pŏspãXjnka i pŏspavãXjnka.
lộptica f (-ę, -) dem lộpta loptica Kũkec
drěkar diệla zX frîškŏga krậvskŏga drěka
lộpticę i kŏtûra jih v lùknu.
□ ràstŏva - loptasta izraslina na hrastu,
šiška Sòmletę ràstŏvę lộpticę su vrậštije ŏd
drìskę {J. jabučica na hrastu rastuča}
lòrber
lòrber m (-a, -ŏv) lovor (Laurus nobilis) [nj.
Lorbeer] Dẽni i lòrbera v kujìle. {ð. lorber}
lộrma f (-ę, -i) orma, konjska oprema
[lat. arma] Dẽni lộrmu na kõjnę. ZãXdružni
kŏčijậš sę bûnil dà ìma prevèliku lộrmu
(mèste nộrmu) i zậte màle trùdŏdanŏv.
{Du. horma: alat}
lòsnuti pf (lòsnem; lõsni, -ètę; lõsnul, lòsnula,
-le; lòsnut) ljosnuti, plosnuti, tresnuti, naglo
pasti Tù mòreš za čàs lòsnuti v blàte.
{Ko. ljosnuti; Ba. ljosnit}
lòš adj (lõša; gòrši) loš, gori ŎdX lòšŏga čŏvèka nìgda kòristi. Kûrva ję õna žẽʚna kậ z
dộbrę mělę lòš krùv spěčę, a niệ õna kậ dậ
tũñŏmu mûXžu mrdàti. Sramõta ję bìti dũXžen gòršŏmu ŏd s÷bę. Bàba ję gòrša ŏd
vrậga.
lõše adv (gòrše; pre-) <gřde> loše, lošije
KàdX ìdu dîvlę gûXskę na jùg bûX lõše vriệme.
lộtati ipf na, pri, za, z, (-at; -am; -an; -ajne)
lemiti, zavarivati [nj. löten] Špènglari su lộtali
pŏ sẽʚle pr̀jnave špl÷jnate pŏsudjě i ŏd
lộtajna žīvèli.
lŏtìti sę pf (lòtim; lõti, -ètę; lõtil, lòtila, -ìle)
primiti se, uhvatiti se, latiti se, početi raditi
GlãXden vûXk sę vûXka lõtil i jûtre su lûdi nàšli
sàme dvậ rẽʚpę. Pậzi dà sę Jàjnke nẽʚ
Jậnicę lõtil. {S. lotiti se}
lộtra f (-ę, -i; f dem lộtrica) 1 ljestve Pŏ lộtre
idemę na nậjže. držàti lộtru pomagati u
krañi; dùXg kàk lộtra vrlo visok
2 Lộtrę su òber jậsli za siệne blậgu. {Ba.
lotre: držači sijena iznad jasala}
lộv m (lòva, lộvŏv) lov V lộvu ga dîvli bĩcke
zgràbil za jậjca i zãklal.
lŏvạsàti ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) prevrtanjem stvari tražiti, njuškati Pậk lŏvậsa pŏ
vrmậre. {ð. lovašiti}
lõvec m (-a, -ŏv) <jậgar> lovac Nègda su bĩli
jậgari a sàdX su lõvci.
lŏvìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 lovica GlãXdna mậčka
dõbra lŏvìca a glãXdna snèja prậva tatîca.
{Vg. lovica; B. lovica zverja}
2 dječja igra skrivača Ìdu sę ìgrat lŏvìcę.
lŏvìti ipf na, pŏ, v, z, (-îm; lộvi, -ètę; lòvil, -îla;
lõvlen) loviti Vìše su lòvili rapšîcari nèg
lõvci. Lŏvîm, hìti mi! Hvatam, baci mi!
lộvni adj lovni Ŏbliẽʖčę kàk lộvni cũcek.
246
lŏvnîk m (-ĩka, -îkŏv) lovnik, organizator lova
Imèli su dộbrŏga lŏvnĩka kî znàl lõvcę
vŏdìti.
Lŏvrēč÷ve n /Lŏvr÷nc m (-a) blagdan sv.
Lovre (10. 8.) Kàča kậ ŏstậnę vàne pòkle
Lŏvrēč÷va čèka smr̀t svõju ìli tũñu. Pòkle
Lŏvr÷nca sàka võda zdẽʚnca.
{ð. Lovrenčevo}
lòvrek m (-a, -ŏv) <švãXbec, fìlip, bàrtŏl, kiẽʖba,
šklõXca> džepni nož s drvenom drškom
Riệžę z lòvrekem sìr.
Lòvrek m ime dem Lòvra, Lõvrič, Lŏvrìna,
Lŏvrĩnec, Lŏvr÷nc oblici imena Lovro [lat.
Laurentius: Lovorko] Lŏvrìna ję bìl mužikậš
a i Bòjnčičŏv Lòvrek.
Lovriš pr (Lõvriš, -ĩšŏv, -ĩška) [pat.
nastavak -iš je čest u tvorbi hrv. imena i
prezimena] uz Dokšić Lovriš Ši8, LP49
lõza f (-ę, lộzŏ, -; f dem lŏzîca -ę, -)
1 šuma Òber Driệnčec ję šùma Gộrna lõza
a òber Cẽʚrja Gộrna šùma.
{S. loza; Ad. loza; J. lozica}
2 trs, vinova loza Najvìše ìmam ciệplenę
lõze i sàme pậr třsŏv dil÷ktera.
3 rod, obiteljska grana Sàlariči su sę dèlili
na trî diệlę: přva lõza Grgûr, drùga lõza
Mîške i trějta lõza Dộra. Lõzec m top D
Lŏzîca f top C
Lòzica f ime dem Lõza (-ę, V Lōzô, -ộ) Lòza,
Lòzeka oblici od Alojzija izjednačenog s
narodnim Vjekoslava Rugalica: Lõza kõza.
i
i
lộzje/lộžd je n zb (-a) <rộžd je, mladjě> šiblje
vinove loze PûXne lộzja – màle grõXzdja.
Vèlike ję tikvậjnske lộžñije a màle tikvậjn.
lŏžìti ipf na, ŏb, ŏd, pŏd, pŏ, pre, raz, s, (lõžit;
lòžim, -iju/ę; lõži, -ètę; lõžil, lòžila, -ìle;
lòžen; -ejne) <kūrìti> paliti, potpaljivati,
stavljati drva na oganj; održavati oganj.
Slàbe lòži pěč slậbXi pęčekûrec.
lubàjna f (-ę, -ậjnŏ, -; dem f lubàjnica -ę,
-ậjnic) lubanja Rãzbil ję lubàjnu.
lubậrda f (-ę, -i) starinski top, mužar [srlat.
lumbarda] PùXcali su z lubậrdi.
Lùbek m ime dem, Lùban m (-àna), Lũbič
oblici narodnog imena Ljubo, Ljuban [od
pridjeva ljub: drag, mio, ljubak]
lùbica f (-ę, lûbic) cvijet ljubica (Viola sp.)
□ dišû>ča - mirisna ljubica (V. odorata)
247
Lùbicę su vrậštije ŏd kàšla a liệpe dišîju.
šûmska - šumska ljubica (V. silvestris)
Šûmskę lùbicę ne dišîju.
Lùbica f ime dem Lùba, Lubèna, Lub÷sa
oblici jednog od naših najstarijih i najčešćih
narodnih ženskih imena Ljubica (u Istri talijaniziranog u Amalia) [od pridjeva ljub u
značenju drag, mio, ljubak a od te osnove
su riječi ljubav, poljubac i naziv cvijeta ljubica simbola ljepote, osjećajnosti i čednosti]
Lùca f oblik imena Lucija u značenju Svjetlana [lat. Lucia <lux: svjetlost] Dŏk Lùca
dŏklûca, ja vretẽʚne nasmûcam.
lucějne/lucějnije n zb (-a) <sûve lộzje>
lucnjevi Z lucějnijem zX třsja smę kūrìli
ivậjnski kriệs.
lù>cen m (-a, -ŏv/ộv) lucanj, svinuta grana
loze, dugi kondir Prẽʚveč ję lùXcnŏv ŏstàvil na
trsiệ. Ròdneši lûXcni kộzjaka, črnę izabẽlę i
drùge f÷l kę mòreju dùže stậti sę ŏdriệžeju
ciẽʖli i ŏbiệsiju v pemnìce ìli v kliệte, da
bûXdu v zĩme za zŏbàti. {G. locna; V. locn:
jednogodišnja loza za sadnju!}
lucernìšče n (-a, -îšč) lucerište, zemljište gdje
je bila lucerna Na lucernìšču sem kukurìzu
pŏsèjal.
luciệrna f (-ę, -iẽʖrni) <talijậnska d÷tela, sedmàča> krmna biljka lucerna, vija (Medicago
sativa) [ime zbog sjajnog sjemena <fr.
luzerne <port. luzerno <lat. lucerna: svjetiljka uljanica] Na cěrske zẽʚmla luciệrna
h
slàbe òčę rãXsti.
Lucìja f blagdan sv. Lucije (13. XII). [lat. Lucia
<lux: svjetlost] Na Lucìju sę siệja šenìca za
Bõžič. Na Lucìju sę n÷smę pr÷sti, nì tkàti
nì šīvàti.
lucîjski adj Lucijin Dà sę v lucîjski tj÷den pậri,
dènę sę kŏmậdX kakvòga žel÷za ìli žlìca za
pàrenicu, dà bu blậge zdràve.
lù>cniti ipf (-im, -iju/ę; lûXcni, -ètę; lûXcnil, lùXcnila,
-ìle; lù>cnen; -ejne) ostavljati rezidbom
lucanj SlàbX tr̀s sę n÷ smę lucnìti i zậte ìmam
màle lùXcnene třsŏv.
lûč f (-i, -ju/jûX, lũči, -mî; dem f lučìca -ę, -ĩcŏ,
-îc) otesana tanka trijeska za osvijetljavanje
Lûči n÷ zna stesàti a štèl bi sę ženìti. BûXm
prižgậla lučìcu.
lùčica f (-ę, lûčic) mala lukovica crvenog luka
lugậr
za sadnju Lùčicę su Turŏpộlkę prŏdạvàlę
na plậcu.
lû>d> adj (lùdeši) lud Ò, mõja lûXda glãXva, kàj
sem jậ mìslil, dŏk sem tò pîsal.
lũ>dec m (lũXca, -ŏv; dem m lû>čec) 1 gudalo
za gusle ili bas LũXdec sę mậžę s kalafùnijŏ.
2 željezni klin na jarmu ili razboju, palica [nj.
Lode] Tẽkni lũXdec v jãXrem. V lùknu na vratìlu rạzbòja sę dènę lũXdec i z lũXci navîja
ŏsnộva pr÷ñę za tkàti.
{G. ludec; Ka. lodec; Vi. lodic}
lûdi m pl (lũdi, -ěm, -mî) ljudi, puk, narod, Bộg
vîdi, lûdi ne vèruju. Sì lûdi s÷ znậju. Kàj lûdi
gŏvòriju, tò ję bĩle ìli bûX.
lùdski adj 1 ljudski Tò su lùdskę mùXkę.
{V. G. lucki}
2 <strậjnski> tuñi, strani Něm jậ lùdskę
cũckę tù hrãXnil. {M. ludski; B. Ja, lucki}
lùdski adv ljudski, čovječno, plemenito Ne
pŏnậša sę lùdski. {G. lucki}
Lùdvek m ime dem, Lùdva, Lũdvič oblici
nar. imena Ljudevit u značenju slobodan
izjednačenog s Ludwig [nj. Ludwig
<Chlodovic: slavan borac, fr. Luis, tal. Luigi]
lùft m (lûfta, -ŏv) 1 zrak Zîdi na lùft. [nj. Luft]
2 slobodni prostor Ìma jòš lûfta
□ ŏtîti v - nestati
luftàti ipf pre, raz, z, (lûftat; lùftam; lûftal, lùftala; -àle; lùftan; -ajne) 1 zračiti, prozračivati,
vjetriti, provjetravati Věč dùXge lùftaš kùjnu.
[nj. lüften]
2 - sę zračiti se, osvježavati se Lùftaj sę
vùne, čè ti ję v hîže vrûXče.
luftiệrati ipf (-at; -am; -ajne) skitati, besposličiti, ljenčariti, dangubiti Ciẽʖlę dãXnę luftiệra
i bàš nìš něčę dèlati.
{ð. lufteriti se, P. luftirat}
lû>g m (-a, -ŏv) lug, gaj, nizinska šuma V LûXgu
žîrimę svînę. Lû>g m top D, K, Š.
lûg m (-a, -ŏv) lužnica, cijeñ, lukšija, lug [mañ.
lúg, srvnj. louge] ZX pečnîka sę p÷pel zgrîna
za lûg kûvati. Najbòlši ję lûg ŏd vr̀bŏvŏga
p÷pela. {Du. lug; P. luk}
lugậr m (-ãXra, -ậrŏv; f lugarìca -ę, -ĩcŏ, -îc;
adj lugậrŏv) lugar, čuvar šume; lugarova
žena; lugarev ðùka ję lugậr zèmlišnę
zàjednicę. Z lugạròvŏ ženộ (lugarĩcŏ) sę niệ
smèti pŏsvàditi.
lugarìja
lugarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) lugarska služba Dõbre
ję žĩvel ðùka ŏd lugarìję.
lũjnek m (-a, -ŏv) klin koji drži kotač na
osovini Natẽkni lûjnek v štẽclin da kòle ne
zgubîmę. {B. V. G. luńek; Vo. Vi. lunjek: klin
koji kolo čuva}
lû>k m (-a, -ŏv, -i/mî) <pr÷luč> polukružni oblik
drška, poluobruč KŏšãXra ìma lûXk za kõga sę
nòsi a kộrpa niẽʖma. Prîmli kŏšãXru ŏdzdộl a
n÷ sàme za lûXk.
lùk m (-a, -ũkŏv) luk, više vrsta povrća: česnậk, črlẽʚnec, pộri, tùršček, srębrěnec
(Allium sp.) □ biệli - <česnậk> češnjak (A.
sativum) Biệli lùk velî: Čũvaj tî m÷nę ŏd sòli,
jậ bum t÷bę ŏd bòli. Če snŏbõki niẽʖmaju
sộbŏ biẽʖlŏga lùka nědu nasnụbìli. - črlẽʚʚnec
<črlẽʚni lùk> crveni luk (A. cepa) Š črlěncem
lùkem sę v kliệte žẽʚja gasî. Dòber kàk lùk
b÷zX krùva. KàdX sę lùk siệja n÷ smę sę
pezdèti nì prdèti da ně lùk jậke lũt.
cûči/vrậnin - medvjeñi luk (A. ursinum)
Cûči (dîvji, vrậnin) lùk jậke smrdî i čè ga
kràvę pŏjiệju smrdî mliẽʖke i sìr tàk dà ga
niệ mòči jèsti. dîvji/li - (A. scorodoprasum).
- kộzjak ljutika (A. ascalonicum) Bĩle na
vřčake i kộzjaka. pộri - <pŏrjậk> poriluk
(A. porrum) Skûvala sem pộrŏga lùka.
stòletni - <tùrček, turščậk> vrsta luka
(A. schoenoprasum). Stòletni lùk rãXstę na
kùpčekę.
Lũ>ka f top D [češ. louka: livada] Zã>lukę f pl
top Ž [<iza Luka]
lûkarica f (-ę, -) uzgajačica luka Turŏpộlkę
lùkaricę su lùčicę prŏdạvàlę.
lūkàti ipf pŏ, va, (lûčem; -i, -ètę; lûkal, -àle;
lũkajne) viriti, zuriti, zavirivati, potajno
gledati [nj. lucken] Fùrt lûčę na õblŏk, da
vîdi ję l’ îdę Ìvek. KàdX svàti ìdeju, si lûčeju
čèzX ŏblòXkę. {S. lukat; Mt. V. lukati; Ž. lukati:
kriomice gledati}
lùkek m (-a, -ŏv) dem luk, crveni luk (Alium
cepa) Lùkek mộj, lùkek, grîzeš tî m÷nę,
grîzem jậ t÷bę, grîzel n÷ga vrậg kî ję t÷bę
m÷ne dậl. (Tàk ję pŏpiẽʖvala pŏpòva slùškina na pậše dŏk ję jiệla sậm lùk b÷zX krùva)
Lùkek m ime dem Lûka, Lukậč, Lũkič,
Lùkica, Lukìna, Lukinậc, Lukĩnec,
Lukištậk po evanñelisti [lat. Luca, Lucas:
248
vol] Svẽʚti Lûka v pr̀stę hûka.
lùkna f (-ę, lûknŏ, -i) 1 luknja, rupa [mañ. lyuk
<nj. Luke: okance, Lücke: rupa] Dà ìma
žẽʚna najvìše lûkni? (kàdX žèjnę) Mìš v lùknu
sũkne.
2 stidnica Bòme je ga sũknul v lùknu. {Ab.
luknja: pička}
lũknast adj (-ậsti; -àsta) luknjast, rupičast,
šupalj V luknậste hrậste sù sę gniẹzdìlę
zlatŏvrậjnkę.
lûknati ipf pre, spre, (-am; -an; -ajne)
rupičati, praviti otvore, bušiti rupe Lûknam
drộg za lộtru.
lù>kne n (-a, -ŏv) lukno, bir, daća župniku u
naravi (povjesmo, žito, vino, sir, jaja) Cěrski
pòp Jậneš ję prěstal 1936. pŏbìrati lùXkne.
Priệ sę žìte (proso) sèjale za põpa za lùXkne
i za pìščencę. {ðñ. lokno: davanje crkvi; I.
luknoa; češ. lukno: mjera žita}
lùknica f (-ę, lûknic) dem lùkna rupica Ščẽʚpci
su lùknicę pŏd nŏvtmî.
lũknuti pf na, pŏ, za, (-em; -i, -ètę; lũknul,
-ùXle) zaviriti, pogledati Màle ję lũknul č÷z
õblŏk.
Lūkòve n (-a) <světi Lûka> blagdan sv. Luke
evanñeliste zaštitnika liječnika i slikara
Lūkòve ję ŏsemnậjstŏga lukŏvščậka. Sv÷ti
Lûka snègem frûka.
lukŏvščậk m (-ãXka, -ậkŏv) listopad Lūkòve ję
lukŏvščậka mèseca.
lùkš, lùkš int za tjeranje svinja u svinjac
[?mañ. lökdös: gurkati] Svînę sę tìraju v
kõtec: lùkš, lùkš! {L. hu ljukš; Valjavec:
ilukš; G. lokš; ðñ. hujš}
lùla f (-ę, lûlŏ, -) 1 lula [tur. lüle <perz. lule]
Brìtva, kõsa, lùla i žẽʚna sę ne pŏsuñûju.
2 dio cijevi na rakijskom kotlu Lùla na
kõtlu ję pûXkla.
lûlka f (-ę, -i) <lûr> otrovni žitni korov ljulj
(Lolium temulentum) Lùlka v žìtku ję
òtrŏvna i ž nộ sę mòči ŏstvạrìti.
lùmara f (-ę, lûmar) kućni broj [vental. lumero
<lat. numerus] Šatŏvìčŏva hîžna lùmara ję
15. {G. ð. Z. lumera; O. Vg. lumer}
lùmp m (lûmpa, -ŏv) <niškòristi> deran,
nevaljanac, propalica, pijanica [nj. Lump]
Mậni sę tòga lûmpa.
249
lûmpač m (-a, -ŏv) <hûpec, lûpec, fûtač>
ptica pupavac (Upupa epops) Smrdîš kàk
lûmpač.
lûmpati ipf na, za, (-at; -am; -ajne) pijančiti,
bančiti, bučno se veseliti [mañ. lumpol <nj.
lumpen] Lûmpa pŏ ciẽʖlę nòči.
lūpàti ipf na, pŏ, z, (lûplem/pam; -li, -ètę,
lûpal, -àle; lûpan; lũpajne) 1 udarati, tući,
razbijati Nậj tàk lūpàti z vrậti. Lûpal sem
svînam tikvàjnę.
2 govoriti gluposti Lûpa na strận kàk
zvŏnậr na òblak.
l
h
ûpec m (-a, -ŏv) <lûmpač, ûpec, fûtač> ptica
pupavac (Upupa epops) Smrdî kàk lûpec.
i
lupîjne/lupîn je n zb (-a) ljuske, kore Z lupînijem ŏd črlěnca lùka sę fậrbaju pîsanci.
Lupîjne ŏd jãXjec sę zdrŏbî i dãję kŏkŏšěm
zŏbàti.
lupìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) ljuska (oraha, jajeta,
luka), kora Òrej ìma zelěnu lupìnu i trdu
lũsku. Lupìnę ŏd zležẽʚne jãXjec tìč nòsi
dalẽʚke ŏdX gniẽʖzda.
lūpìti ipf ŏ, ŏb, ŏd, (lûpit; -im; -i, -ètę; lûpil, -ìle;
lûplen) ljuštiti, odlupljivati Pòčele mi sę
měse ŏd kòsti lūpìti i bìl bi mi sliệkel kộžu,
da niẽʖsem pŏbiệgel.
lùpiti pf za, (lûpim; lùpi; -il, lûpila; lùplen)
1 udariti Ôsel ga lùpil z nŏgàmi pŏ plěče,
dà sę ŏdmậ pŏdvînul. Z dẽʚsnŏ šậkŏ sę jậke lûpi pŏ lîstu i òn pûXknę.
2 reći glupost Lûpi õna kàk kràva z
rẽʚpem. Lùpil ję i ôstal žîv.
L
V
Lupoglav top ( ùpŏglav/ ùpŏglav m
-àvčan, -òglavka, -òglavski) selo 123 st.
(1857) a 820 (1991) Lupoglavljanin Če štè
Vupŏglàvčanem r÷kel: Uhû, Bògek!, sekìrami su letèli.
lûr m (lũra, -ŏv) <lûlka> korov ljulj (Lolium
temulentum) PûXna ję šenìca lũra.
lũska f (-ę, -i/lũsek) ljuska, kora, lupina Ŏrèji
kŏstîši ìmaju trdu lũsku, a mekîši měku.
lùsnuti pf (-em; -i; -ul, lûsnula; -en/ut)
1 <plùsnuti> snažno udariti Lùsnul ga ję pŏ
làmpa. {R. lusnut}
2 <lòsnuti> naglo iznenada pasti Lùsnul ję
v blàte kàk ję dùXg i šĩrŏk. {V. Te. lusnuti; K.
hlusnut}
lùster m (-a, -ŏv) 1 ukrasna viseća svjetiljka
[ausnj. Luster, fr. lustre: sjaj]
lužnậk
2 <cĩmer> božićni ukras od slame i graha
V detẽʚre hîže vîsi òber stõla v bŏžîčnę dãXnę
lùster ŏd slàmę i bàžula.
lùstik m (-a, -ŏv) <šùstar> kartaška igra s 32.
karte [nj. lustig: veseo] Kậrtali smę sę lùstik
i dũrak i v lùstiku sem zgùbil a v dũraku
dòbil.
i
luščîjne/luščîn je n zb (-a) <sûve mešûnije
bàžula> suhe mahune graha Bàžulŏve
luščîjne sę namòči i dậ kràvam jèsti.
luščìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <lũska, mešùna>
ljuska ploda mahunarki, suha mahuna
graha, graška {V. luščina}
b
lūščìti ipf ŏ , ŏd, z, (lûščit; -im; lũšči, -ètę;
lûščil, -ìle; lûščen; lũščejne) ljuštiti, skidati
ljusku Lûščil sem ŏrèję i pr̀stę si zafậrbal.
lùšen adj (lûšna; lùšneši) pitak Čìsta ję võda,
àl niệ lûšna. {Ko. lušno: lijepo, veselo}
lût adj (lũta; lùteši) 1 ljut Lũt kàj lũta pàprika.
2 <sr̀dit> srdit Lũt (sr̀dit) ję kàj rìs.
3 gorak, težak, loš, jak, oštar Plậčę kàj lũta
gòdina. Lũta ję zĩma dà sę čõvek ne vûpa
vận zX hìžę.
lutŏrận m (-ãXna, -ậnŏv) <krivŏviẽʖrec> bezbožnik, luteranac, protestant [nj. Lutheraner] Bàš si tî lutŏrận. {V. luteran: krivovjerac; ð. lutoran: nevjernik}
Lužan top (Lužậni m pl -ã>nec/ànčan,
-ậjnka/ànečica, -ànečki) selo 373 st.
(1857) a 642 (1991) Lužanjanin/Lužanac
[luža: blatište] Pŏbiệgel ję na Lužậnę i niệ
sę vûpal vŕnùti na gòsti.
luždìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <jŏrèjŏva lupìna>
orahova zelena lupina Z jŏrèjŏvŏ lužñînŏ sę
pr̀sti zamậžeju.
lūžñìti ipf na, ŏ, ŏb, z, (lûžñit; -im; lũžñi, -ètę;
lûžñil, -ìle; lûžñen; lũžñejne) skidati zelenu
orahovu lupinu Štè jŏrèję lûžñi pr̀stę si
zamậžę.
lũ>žec m (-a, -ŏv) dem lûXg mali lug, gaj, šumica Ìdem v lũXžec na pàšu. Lũ>žec m top D,
Lũ>šci m pl top D, sjenokoše.
Luščậk m top C
lužnậk m (-ãXka, -ậkŏv; adj lužnã>kŏv,
-ạkòva) lužnjak, vrsta hrasta, dub (Quercus
robur) Lužnậkŏve driệve ję najbòlša hràstŏvina. Lužnậkŏv žîr ję liẽʖpi dûXgi i najbòlši za
svînę žīrìti a dòber ję i za vrậštije.
M m
m m glas m sudjeluje s 6,47% svih suglasnika
mà part za naglašavanje i poticanje <àm,
èm> 1 ali, ma Mà kàj òn tòmu znậ? Mà nậj
kàj gòdX gŏvŏrìti. Mà bàš něču. Mà nì
gòvŏra, Mà niệ tò nìš. Mà d÷j nậj!
2 Mà õvaj, mà õnaj nad (tàk ję ŠtefãXnec
gŏvòril i tò mu ję špòt.
mạcàti ipf na, pŏ, za, z, (mậcat; -am; -al, -àle;
-ậcan; -ajne) 1 močiti, vlažiti Bèdzgŏva
gùXbica sę mòči vu Vìdŏvske rõse i betẽʚžnę
jòči mậcaju.
2 umakati V màslecę dẽca mậcaju krùv i
jiệju.
mã>ce n (màceta/mạc÷ta) <mìcek> mače,
mačić D÷j mạc÷tu mliẽʖka.
mã>cica f (-ę, -) 1 <mìcica> mačkica Z
mãXcicŏ sę ìgra.
2 <mìcica, mìcek> cvat vrbe ive Zadīšàlę
su žũXtę mãXcicę.
{V. Gh. Du. macica; G. macok}
macìti sę ipf ŏ, (màcit; -îm; mậci, -ètę; mậcila,
màcilę) maciti se, leći mačiće Mậčka sę bu
skòrem mậcila.
mackàti ipf na, raz, z, (mãckat; -am; -al,
màckala, -àle; màckan; -ajne) 1 močiti,
prljati, mrljati Nậj mackàti vû te mlàke.
2 - sę močiti se, prljati se Bīvòli su sę
valūkàli i mackàli v rupàče.
màčava/uva f (-ę, -i; adj màčuvin) 1 maćeha, maćuha, pomajka Mậ màčava ję bîla
pijàndura. Nìšte ne gŏvòri màčuvica nèg
sàme màčuva i màčava. ¤ Niệ õna s÷be
màčuva. (Na drùge špậra a s÷be zĩma.)
Màčuvinŏmu det÷tu ję naviệk bòle nèg
pàstrku i pàstrkine. {T. mačava; G. Vi.
mačaha; I. J. V. mačuha}
2 <zàječina> biljka žuti zečji trn (Sarothamnus scoparius) Màčava rãXstę pŏ
šùme i žûXte cvẽtę.
mã>ček m (-a, -ŏv; adj mã>čkŏv -òva)
1 mačak MãXček zõvę mậčku vèlačę mèseca: Mārô, Mārô, za ròjničku razdràp!
Mậčka mu sę mòli: "NãXj mě v jòke, nãXj mě
v jòke!" MãXček kàdX ju zgrậbi vîčę: Čè v
jòke, čè v rìt, čè v jòke, čè v rìt! MãXčkŏv
mõdzeg i krạlòva žàbica sę pečěju za
còprnečku mậst.
¤ Nậj vliệči (ne vlẽci) mãXčka za rěp, bûX ti
žàl. Ostavi to na miru. Tò ti zavẽʚži (dẽni)
mãXčku za r÷p. (Tò ne vriệdi bàš nìš.) Ìmaju
sę ràda kàk cũcek i mãXček. Stalno se
svañaju. nadr̀lal (naj÷bel) ję kàj žũXti mãXček
jako je nastradao Tò ję mãXčkŏv dr÷k. To
ništa ne vrijedi.
2 <grînta> vilina kosa (Cuscuta europea)
D÷tela mi ję pûXna mãXčka. {B. maček}
3 plijesan Na krûvu ję mãXček.
mã>či adj mačji ¤ Tò ti ję mãXči dr÷k. ne vrijedi
ništa; mãXči kàšel lak posao
màčič m (-a, -ŏv) dem mãXček <mìcek> mačić
¤ Prenậša kàk mậčka màčičę. Stalno
nešto oprezno premješta.
mậčka f (-ę, -i; dem f mậčkica -ę, -; adj
mậčkin) 1 mačka; mačji Skrîva kàk mậčka dr÷k. Mậčka mejùXčę kàdX ję mãXček nà
jne: Jôj, māmẽk, jôj tātẽk, kàj sàdX bûX?
Mậčkica ję mìšeka vlŏvîla. Mìceki sę ìgraju
z mậčkinem rẽʚpem.
2 <zeliệzna mậčka> trokraka kuka, mačak, hakelj, skoba Z mậčkŏ sę vậdi zejmậč
kàdX ŏpậnę v zdẽʚnec {G. maček}
3 željezni klin za podupiranje kola Z mậčkŏ
sę pŏtpîraju kõla kàdX sę v briệg vòjzi.
{Ba. mačak za kola; Du. mačkat: kočiti kola}
4 dio ornica pluga Rìkči mậčku za vûXžešu
brậzdu!
màčkara f (-ę, -i) 1 <mačkarậš> maškara,
maskirana osoba [vental. maschera, tur.
maskara <ar. mäshära: šala, sprdnja] Na
fàšinek ìdeju màčkarę pŏ sẽʚle.{P. Du.
251
mačkara; Ž. mačkare: zakrabuljene osobe}
2 maska, obrazina, larfa MačkarãXši su
dẽčki i dẽca ŏprậvleni v žěnskę rùXbačę, a
na glãXve ìmaju màčkaru tẽʚru dòma
naprậviju zX papiẽʖra ìli cậjnkŏv.
mačkarậš m (-ãXša, -ậšŏv; adj mačkarã>šŏv)
<màčkara> maškara, maskirana osoba
Mačkarậši na gŏstiệ ŏtậncaju trî nộvtę. Hìtili
su mačkarạšòvu òpravu v gràbu.
{G. mačkaraš}
madrộn m (-õXna, -ộnŏv) grč želuca, kolika;
mučnina s povraćanjem [tal. madrone]
Madrộn ga držî. {Du. madron}
Mañậr m (-ãXra, -ậrŏv) Mañar [mañ. magyar]
Mañậr ję spậl krej stiẽʖnę, žẽʚna sriẽʖdi a
mùXžX zX kràja.
Mañậrka/Mañàrkina/Mañarìca f (-ę, -i/-)
Mañarica Jậna Mañậrka ję bîla prěla a Ìrma
pòštarica. Màma su dậli Mañàrkine zŏšìti.
mañarộn m (-a, -ŏv) <dežñevnậk, zněbač)
daždevnjak (Salamandra maculosa)
Mañarộn ìma šãXru kộžu kàk i mañarộni
mandûru. {Be. mañaron}
màñarski adj <vùgarski> mañarski, ugarski
Kàk bi mu r÷kla, da stậnę, kàdX n÷ znam
màñarski.
¤ z màñarskę strãXnę odostrag, sa stražnje
strane, analno Z÷t ŏtrãXga z màñarskę
strãXnę vudîra kàk stěkli, a čerčìca cvîli.
Magdalèjne n blagdan sv. Marije Magdalene
22. srpnja Žẽʚna kè ję diẽʖte mrle n÷ smę
priệ Magdalèjna jèsti jậbuk, da nẽʚ bi nějne
diẽʖte dòbile jàbukę kàdX ih àjngeli na n÷be
delîju.
Mã>gdica f ime dem Mã>gda, Màga, Màgica,
Magèna, Magdaliệna, Mậnda, Mậndica
oblici od sv. Magdalena zaštitnica dominikanaca i vinara [lat. Magdalene <hebr.
magdal: kula] Če BãXra kõsa i MãXgda ję
brûs. Obje su jezičljive. Držî sę kàk Màrija
Magdaliệna. (Gizdàva ję i něčę sę spŏmīnàti.) Mã>gdin gròb> m top C Tù ję zakòpana
bŏgĩca MãXgda.
magniệt m (-a, -ŏv) 1 magnet, koji privlači
zeljezo [nj. Magnet <gr. magnetis po gradu
Magneziji] Z magniệtem ję čàvlę pòbral.
2 gromobran Na cìrkvenem tũrme ję
magniệt kî striẽʖlę privlậči.
mãjka
mậh m (mãXha, mậhŏv) zamah Dòbil ję mãXha
i dalẽke frknul.
¤ îsti mậh istovremeno; na mãXhe povremeno Pûšę na mãXhę. zěti mãXha razviti se.
mahàle n (-a, -ậl; dem n mahậlce -a, -ec)
1 motovilo, rašak Mahàle ìma gòre dvậ
rògę, dòle priệčku i bõkę. Diẽʖklica ìma
pr÷sličicu, vretẽʚnce i mahậlce. {H. mahalo;
V. mahalo: lepeza; velik penis}
2 <pr÷dene> količina preñe na rašku.
Sprěla ję pět mahậl pr÷ñę.
mạhàti ipf za, (mậhat; -šem; -i, -ètę; mậhal,
-àle; mã>hajne) 1 <mạvàti> mahati Zàstavnik nòsi zàstavu i ž nộ mậšę.
2 namatati preñu Mậšę pr÷ñu.
màja f (-ę, mậjŏ, -; dem f màjica) potkošulja
[vental. maia] Zẽmi màju, zĩma ję.
Majcen pr (Mãjcen, -ŏv, Màjcenica) [nad.
<majcen: malen, majušan] C0 E870
Mãjcen ję bìl vučìtel v Cẽʚrju i v Nậrte.
mãjča f (-ę, V mãjče/mājčô, -i; adj mãjčin)
baka; bakin Mãjča ję tậtina i mậmina màma. PrědedX ję mãjčin õtec.
Màjček m nad Matẽka ję gŏvõril žẽʚne
mậjčica, a n÷mu su r÷kli Màjček.
mậjčica f (-ę, -) 1 dem mãjča, bakica Mãjče
sę velî i mậjčica {ð. majkica}
2 <pręmãjča> prabaka Mậjčica ję mậminę
i tậtinę màmę màma. □ Mậjčica Bõ>ža hip
Majka Božja Dŏk ję bèdzgŏvŏga jõgna
n÷mrę Mậjčica BõXža sòpsti.
Majdak pr (Majdậk, -ã>kŏv, -àča/ậčka)
[po nazivu doseljenika iz Gorskog kotara ili
Jastrebarskog; Se. majdak: lončar] C8,
E770 Majdậčka f top C
Màjdana f nad ženi [B. majdan: dvoboj; tur.
majdan: kamenolom, rudnik] Màjdanin mûXžX
Bùdek sę pĩjan smřzel v Klenŏvìce.
màjem adv <mậm, ŏdmậ> odmah, mahom,
u isti čas Čàča su bòbX s kộjni zvr̀šili i màjem
su ìšli kûvat bòbX svînam.
mãjka f (-ę, -i) majka, mati (samo u pjesmama) pj Zbògŏm õtec mîli i tî mãjka drãXga.
h
Vu tòj îži stậra mãjka (da, da, da – stậra
mãjka da). Da nàm n÷ bu mlậda pũXtę
spŏznạvàla i da n÷ bu gûXste k mãjki
h
ŏt ạjàla.
Majkovec
Majkovec top (Màjkŏvec m -òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 98 st. (1857) a 168
(1991) Špậnem svŏjiệ màjurŏv Ràkŏvec,
Màjkŏvec i Jelěna ję šlavùnski vlastelîn
Adamović napîsal kàjkavski Gŏspŏdậrski
pravìlnik 1774. lèta najpřveši vu Hrvậtske.
màjnguvati ipf (-jem; -ajne) ljenčariti
Màjnguję ciệlę dậnę i nẽʚčę nìš dèlati.
Majnĩčkŏvica f top K sinòkŏša [po prez.
Majniček LP 13 Velika Gorica]
Majnić pr (Màjnič, -ìčŏv, -îčka) [pat. <Majno
<nj. Meinhardt] C0 LP28 Majnìčŏvę Dộlca
n pl top C Tù ję bìl na jãXrku Màjnìčŏv m÷lin.
màjniv adj (-ìva) <fàličen> s manom Màjniv ję
òn ki ìma nèkakvu fàlingu.
majũčke/malũčke adv dem màle <mãlke,
mũčke> malčice, malkice, malko D÷j mi
sàme malũčke dà prộbam.
{G. Se. malučko; malučkeco; Hg. malucko}
majûčki/malûčki adj dem mậli <mûčki>
sasvim malen, malešan, majušan Znậm jậ
t÷bę dŏk si bìl majûčki dẽčec. {J. majucki,
majcukeni; V. majuckeni}
màjur m (-a, -ŏv) <màrŏf> posjed i zgrade
[mañ. major <nj. Meierhof] Na Ladòmŏre v
màjure su i bīvòlę držàli.
màk m (-ãka, -ŏv) vrtni mak (Papaver somniferum) Tậnca sę i pŏpiẽʖva: Jậ pŏsiệjam
rèpu, žẽʚna vèli màk. □ dîvli - mak poljski
(Papaver Rhoeas) Dràč v žìtu dîvli màk
ìma liẽʖpi črlẽʚni cviệt.
màkac part Makac! Makni se!; Nì màkac! Ne
miči se! {V. makac}
màkar adv <bậr> barem, makar D÷j mi
màkar j÷n dîm. □ - kàk ma kako, bilo kako
Vrgậjn vìše ne rãXstę kàdX ga vîdiš màkar
kàk gòdX bìl mậli i mlậdi.
màkar konj iako [alb. makar; ngr. makári]
Zẽmi ti n÷ga, màkar si tî bŏgàta a òn
sirŏmậk. Kràvę sę niẽʖsu prì nas pŏtkạvàlę
màkar su i vŏzìlę v jãXrme.
Makar pr (Màkar, -ŏv, -ậrka/ìca)
[pat. <zastarjelog imena Makarij <lat. Macarius <gr. makários: blažen] B2 E630
makarûn m (-a, -ŏv) krpica kupovne tjestenine [vental. macaron, tal. maccherone]
SàdX i makarûnę kupûjemę a priệ smę sãmę
dòma dèlalę i riệzancę i kr̀picę.
252
Makovec pr (Màkŏvec, -ŏv, -ộvka) [nad.
<mak] C0 E290 M÷nę ję křstil cěrski pòp
Màkŏvec.
màkŏvica f (-ę, -) makovica, tobolac, čahura
maka Žẽʚnę su znàlę det÷tu skûvati màkŏvic
i dàti pìti dà ràjši spî.
Makovica pr (Màkŏvica, -čin, -ica) [nad. po
tobolcu maka] C3, LP45
i
makŏvîjne/makŏvîn je n zb (-a) suhe
stabljike maka Põžgi tò makŏvîjne.
makŏvnàča f (-ę, -ậčŏ, -) makovnjača,
savijača s makom Màk ję za gìbanicę
makŏvnàčę, nadevěnę z màkem.
Màks m oblik imena Maksimilijan [lat.
Maximilianus <maximus: najveći] Ìmena
Màks niệ bĩle v nàše fàre a štè sę prẽʚveč
cîfra velĩju mu Màks.
màl adj (mậli, mãla; mèjnši; pre-) malen, mali
Dẽca su bîlę màlę. Bî sę senìca i z
mèjnšem zagûXtila. Premậli si tî za kŏsìti.
Mậli Sàlarič ję bìl vèliki čõvek a mậli
gruntậš. Vèliki Sàlarič ję bìl mậli čõvek a
vèliki gruntậš. Mậli Mĩške ję bil nîski a
Dû>gi Mĩške vìsŏki.
màlar m (-a, -ŏv) slika;, ličilac [nj. Maler]
Màlar mậla svěcę v cĩrkve a i hìžę.
mã>lati ipf na, pre, z, (-at; -am; -an; -ajne)
1 <biẹlìti> bojati, ličiti [nj. malen] Hìžu bi
triệba mãXlati.
2 slikati Slìkar Tòmerlin zX Kŏbîlnaka ję
mãXlal svẽʚtŏga Jantộna v cěrske cĩrkve.
Malčić pr (Mãlčič, -ìčŏv, -îčka/iệčka/îca)
[mat. <Malča, Amalija ili nad. <mali] C26,
Š3, E560 Malčìčŏv gřm m top C
Màlčika f dem Mãlča po sv. Amaliji belgijskoj
knjeginji Amalberga [germ. amals: vrijedan,
bairgan: zaštititi] Mãlče sę niệ r÷kle Lùba.
màle adv (mèjne; pre-) malo KàdX sę màle
razviñạvàle òXnda ŏtîdeju. Bẽʚtęžen màle
spî. Màle falî a pùXne škộdi. □ - čî/čîji malo
čiji; - dà malokad, kadikad, rijetko kada
g
Màle dà ję n÷ga vìdeti triẽʖznŏga. - dè;
malogdje - kàj pron adv malošta, ponešto,
rijetko što Malekàj ti mòrę òn tù pŏmòči. pŏ màle adv postupno, malo pomalo Tàk
màle pŏmàle òn sę i nàpil a dŏ tòga mu ję
bertậš zàmenil kõjna. - prèdi/ priệ adv
<tõčka, tŏčkậj> maloprije, nedavno Màle
253
prèdi ję ŏtìšel. Màlepriệ ję bìl tù. - štè adj
malotko, poneki Male štè îdę k n÷mu v hìžu.
Z màle kiệm si ję òn dõber. Màle štè tò znậ.
- tẽʚʚri adj malokoji Čřvi drộtari su mi pŏdgrîzli
kukurìzu i màle tẽʚre bẽtve ję ciẽʖle ŏstàle.
maledòben adj (-ôbna; -òbneši) malodoban,
maloljetan Bìl ję maledòben i niệ sę mògel
ženìti, àl su mu liệta kūpìli.
maledŏbnậk m (-ãXka, -ậkŏv) maloljetnik,
malodobnik Tûtŏr mu ję tàk ŏdrědil dŏk ję
òn bìl jòš maledŏbnậk.
Maleković pr (Malèkŏvič, -ŏv, -îčka) [pat.
<starog nar. imena Malik, Malek] LP286
E260 Cìganę Malèkŏvičę su z dvè hîžX
Sèverŏvŏga pòla krèj Cẽʚrja ùstaši ŏtìrali
tŏbòže na rậdX 22. svìbna 1942. i niẽʖsu sę
nigdậr vŕnùXli.
malemiệšnak m (-a, -ŏv) rujan Prèdi sę r÷kle
mèsecu rùjnu malemiẽʖšnak.
mãlke adv dem màle <mũčke, malũčke,
majũčke> malko, vrlo malo Ŏstàvi i m÷ne
bậr mãlke ràkiję. {G. malko}
malộča f (-ę, -) rano djetinjstvo Znậm ga ŏd
malộčę. {G. maloča: mladost}
mậlta f (-ę, -i) mitnica [nj. Maut <lat. muta] V
DùXbrave ję priệ bîla mậlta.
màltar m (-a, -ŏv) mitničar Màltari su na mậlte
želiệznemi štàjngami pìkali vòzę siệna, ję l’
nũXtre vĩna ìl ràkiję.
maltàrina f (-ę, -ậrin) <dậc, dacŏvìna>
mitnička pristojba Na mậlte v DùXbrave sę
plậčala maltàrina.
mậm adv <màjem, ŏdmậ> odmah, istog
časa, smjesta, mahom Mậm bum dòšla.
Hîtila snẽja mậm srậm za trậm.
màma f (-ę, V mãme/māmô, mậmŏ, -; adj
mậmin) mama DèdX ję tậtin i mậmin õtec a
mãjča ję tậtina i mậmina màma.
{Hg. mamo! petrificirani Vokativ ?}
mã>mec m (-a, -ŏv) <vãXbec> mamac Pŏstàvili
su mu mãXmec i vlòvili ga.
màmek f (-a, -ŏv) hip màma mamica Pŏkộjni
màmek su tàk dèlali. Jôj tàtek, jôj màmek,
kàj sàdX bûX!? {Te. V. mamek}
màmica f (-ę, mậmic; dem f màmičica -ę, -;
adj màmičin) dem màma mamica, bakica
Velî se mame, mãjče i premajče màmica,
mamičica i majčica. Niệ cviệtja na mamì-
mậntrati
činem grõbe. Màmičica ję mřla.
mạmìti ipf dŏ, na, ŏ, ŏd, pre, pri, z, (mậmit;
-im; -i, -ètę; mậmil, -len; mã>mlejne)
<vạbìti> zavañati DùXge ju ję mậmil, àl z
mãXmlejnem niệ nìš pŏstîgel.
màmlaz> m (-a, -ŏv) glupan, blesavac, klipan,
tikvan [mañ. mamlasz] Bẽʚdast i jậk kàk
màmlazX. {Ko. Ba. mamlaz}
mậndeki m pl (-ŏv, -i) <b÷dricę, bòcę> žablji
kraci Mậndeki su fĩni za jèsti.
Mandić pr (Màndič, -ŏv, -ka) [mat. <Manda,
Magdalena] K2 E6540
màndula f (-ę, mậndul; adj màndulin) marelica voćka i plod, kajsija (Prunus armeniaca); mareličin [lat. amandula <gr. amygdale: badem] Màndula sę pŏsušîla. Sr̀ce ŏd
màndulinę kŏščìcę niệ za jèsti.
{G. Vi. Te. mandala; Šu. Še. mandalica}
màndulę f pl (mậndul, màndulami) krajnici,
tonzile, organ oblika badema [mañ. mandula: krajnik <lat. amandula <gr. amygdale]
Ŏtěklę su mi màndulę. {P. mandule}
mandũra f (-ę, -/-i) odora, uniforma, mundir
[fr. monture] Ŏbliệkel ję vòjničku mandũru.
{I. mandura} ¤ krampiệr kûvan ìli pẽʚčen na
mandûr krumpir pečen s korom
{Du. mandura: odora; ljuska krumpira}
mànen adj <mûjnen> slabouman, mahnit, lud
Tî si zbìla mànen.
manèver m (-a, -ŏv) pokret vojne jedinice
[fr. manoeuvre] Jedenậjstę sem bìl na manèveru, a šěst nediệl ję manèver tràjal.
màngup m (-a, -ŏv; dem màngubek)
1 pej skitnica [tur. menkup: propalica
<arap. mänkup: unesrećen] Bìl ję vèliki
màngup.2 hip vragolan Prậvi si màngubek
mànguvati ipf (-jem; -ajne) ljenčariti Ciẽʖlę
dãXnę mànguję. {B. V. manguvati}
màntati sę ipf za, z, (mànta mi sę, -le; -ajne)
<mậntrati> vrtjeti se u glavi, magliti se [srlat.
martyrare] Mànta mi sę. V jùtre ìma
màntajne. {V. mantati se}
mãntlin m (-a, -ŏv) ogrtač, lagani dugi kaput
[nj. Mantel; tal. mantello] Zẽmi si mãntlin àm
vàne vèter pûšę.
mậntrati ipf (mậntra mi sę, -ale;-ajne) vrtjeti
se u glavi, magliti se [srlat. martyrare]
Prîgnul sem sę i mậntra mi sę. Dòšle mi
mậntrajne v glãXve i sviẽʖčkę mi sę vrtîju.
mã>nuti
mã>nuti pf za, (-em; -i, -ètę; mãXnul, -ùXle)
1 mahnuti KàdX ję Mòjsija ščậpem mãXnul,
Črlěne mòrje sę rastàle na dvậ tậlę.
2 - sę okaniti se, napustiti MãXni sę vr̀bŏvę
grèčę i kŏbēròvę ŏdèčę.
mậr m (mãXra, mậrŏv) marljivost, prilježnost
Òn tò diệla z vèlikem mậrem.
mậra f zb (-ę, -ŏ) <mậrva, blậge> stoka,
goveda [mañ. marha <stvnj. mariha] Mậra
su kràvę, võli i bĩki.
mậrati/eti ipf (-am/em; màri; mậral; màren)
mariti, brinuti Čûję àl ne mậra/ę.
Marèjne n blagdan Ime Marijino 12. rujna
Cěrski lŏjnčậri su vŏjzìli pevậrcę srablîvcę
na Marèjne v Čùčerje na prŏščějne.
Mareković pr (Màrekŏvič, -ŏv, -îčka) [mat.
<Mareka, Marija] K14 LP565. Marekŏvîčka
f top C
màren adj (mãrna, màrneši; ant ne-) marljiv,
maran, brižan Òn ję jậke màren Mãrna ję
diệkla a imiệla bu liẽʖnŏga mûXža. Ima liẽʖnu
i nemãrnu žẽʚnu.
Màrgetan m (-a, -ŏv) nad C [nj. Markentender: vojnički ugostitelj] KàdX ję Màrgetana
dŏk ję pùXcal na Tiệlŏve, mužậr lùpil v rẽʚbra
čàk su vìdli kàk mu sr̀ce mèca.
Margetèjne n blagdan sv. Margarete 13. VII.
[lat. Margarita <gr. margarites: biser]
Margiẽʖʖta f oblik imena Margareta [lat. Margarita <gr. margarites: biser; Biserka]
margiẽʖʖtuščica f (-ę, -) sorta krušaka Rûškę
margiẽʖtuščicę su zrèlę òkŏl Margetèjna 13.
sr̀pna. {Šu. margetiščica}
Màrica f ime dem Màra f (-ę, V Mãre/Mārô),
Marìca, Mãrič, Marîčka, Màrek, Màreka,
Mã>reka, Marèna, Marùša, Marušîca,
Marûška, Mùša, Jùša, Mìca, Mìcika,
Màca oblici imena Marija [lat. Maria <gr.
Mariám <hebr. Miryam <egip. Meri: voljena;
Mara je djevičanska kćerka slavenskog
boga Gromovnika Peruna, koja u starosti
postaje opasna Morana] MãXček zõvę mậčku vèlačę mèseca: Mārô, Mārô, za ròjničku razdràp! Fràncek Marìčku priệl ję za
pìčku. {Še. Marek}
Marijànček m ime dem Màrijan prema ženskom Marija Màrijanu Rucakŏvŏmu ję bîle
partizậjnske ìme Mìčurin.
254
marìsati ipf z, (-šem) tući Bòrme su ga
marìsali kàk bîka. {Ž. marisati}
Mariška pr (Marîška zvận Piẽʖʖmec, -ŏv,
Pemîca i Kŏlậr, -ŏv, i -ìca) [mat. <češ. i
mañ. imena Marija a zvani po porijeklu i
zanimanju] C2, Sv. Helena 1 LP3
Markas pr (Mrkậs, -ã>sŏv, -ã>ska/ìca) [pat.
imenski lik s funkcijom prezimena kao i
Petras, Vukas] B15, C1, LP22
Màrkek m ime dem, Màrke, Màrkič, Màrkica, Markìna [po sv. Marku] Màrke ję i
ìme mãXčku, cũcku i piẽʖvcu. pj Šàrke Màrke
pès Mikùla zdìgni vûva dậm ti krùva!
Màrkŏve n (-a; adj màrkŏvski) blagdan sv.
Marka (25. travnja) Na Màrkŏve sę pòla
blagŏslậvlaju. Prèdi ję bìl v Zạgr÷be
krậlevski i màrkŏvski sẽmen.
Marković pr (Màrkŏvič, -ŏv, -îčka) [pat.
<Marko] Ž24, Dumovec 11, Glavnica 58;
E10 210 Màrkŏvčica f top Ž
Markuševec top (Svẽʚʚti Šìmun m Šìmunčan, Šìmunčica, šìmujnski) selo danas
dio Zagreba Šìmunčànę smę pŏznàli pŏ
šìmujnske nộšne.
màrne adv marljivo, brižno Ciẽʖli tij÷den
màrne diệla a v nedèlu pĩję.
marộd> adj indekl <betẽʚžen> nemoćan,
bolestan, iscrpljen [nj. marode <fr. maraud]
Bìl sem marộdX. {Ž. marod; Ba. marot}
marŏdiệrati ipf (-am; -ajne) <bìti bẽʚtęžen,
betegūvàti> bolovati, pobolijevati,
marodirati [nj. marodieren <fr. maraud]
Jène trî dãXnę ję marŏdiệral.
màrŏf m (-a, -ŏv; adj màrŏfski) majur, posjed
i gospodarske zgrade [nj. Meierhof] Màrŏf
ję bìl v Krậlŏvce. Tàk sę màrŏfski těliči
vậraju. Lako te prevariti.
màrš int za tjeranje psa i grubo tjeranje, idi,
odlazi, bježi, van [fr. marche] Màrš vùn,
cũcek! Màrš, z mě hìžę!
mãrše n (-÷ta) <blãšče, blažĩnče> marvinče,
govedo [mañ. marha] Mlậti z jezìkem kàk
màrše z rẽʚpem.
maršěči adj stočni Svẽʚti Jantộn ję maršěči
patrộn i zậštitnik ŏd kùgę.
r
ma šiệrati ipf dŏ, ŏd, pre, (-at; -am; -ajne)
brzo hodati, stupati [nj. marschieren <fr.
marcher] Maršiệra srdìte v bèrtiju, vàlda sę
255
z bậbŏ pŏsvàdil. {Vi. mašerati}
Martek pr (Mậrtek, -ŏv, -ica) [pat. <Martin]
C3 (pisan i Martek Miš) LP220 Sělski fakîni
su pijậnŏga Mậrteka su prevēzàli štrikmî
za pòstel i ŏdn÷sli skùp s pộstelŏ na sriệdX
grộbja pŏd raspẽʚle.
Mậrtijne n Martinje, blagdan sv. Martina (11.
studena) Na Mậrtijne sę kr̀sti mòšt i pěčę
kõstajn i gûXska z mlĩnci.
martîn m (-a, -ŏv) <kũXtel> kulen, donji dio
debelog svinjskog crijeva Pòsavci ne velĩju
kũXtel nèg martîn. Z martîna sę diệlaju biẽʖlę
devenìcę i prèzvušt.
{H. devenica naj debelša vulgo vražja mati}
Martìnek m ime dem, Mãrtin, Martìnček,
Martĩnec, Martìnke, Tìnek šireno kultom
sv. Martina biskupa [lat. martinus: ratnik,
posvećen, darovan bogu Marsu] Brŏzdîca
ję zvậla svẽʚga Martìna sìnek Martìnek.
¤ Mãrtin v ZãXgrebX, Mãrtin Zạgr÷ba. KadX
dõXjdę svẽʚti Martĩnec òn zabĩję v rìt klînec.
□ Pòldrugi Mãrtin m biće iz narodnog
vjerovanja Pòldrugi Mãrtin ję tàk jãXki čõvek
dà ga zẽʚmla jẽʚdva držî. pŏscậni mãrtin
<pŏscãXjnka> žuta žaba (Rana agilis)
Pŏscậni Mãrtin mòrę jậke biẹjžàti.
smrdû>či mãrtin m vrsta stjenica, smrdibuba (Pentatome baccarum) SmrdûXči
Mãrtin jậke smrdî, a ràdX îdę na zriệlę
kupìnę.
mã>rtinski adj martinjski Ivậjnski dãXni i
mậrtinskę nòči zèmeju kõjnem mòči.
(DûXge diệlaju na dûXgę dãXnę, a dûXge ne
jiệju na dûXgę nòči.)
mậrva f (-ę, -i; dem f mậršica -ę, -)
1 <blậge> stoka [mañ. marha <stvnj.
mariha] PûXne ję gmậjne mậrvę. Màle ję
siệna i t÷ške bu mậršicu prehrạnìti.
2 pej nedostojni ljudi Tò niẽʖsu lûdi, tò ję
mậrva.
marvĩnče n (-īnč÷ta) <mãrše, blãšče> grlo
stoke Živî kàk marvĩnče.
Masan pr (Mãsan, -ànŏv, -ậjnka) [pat.
<imena Majsan <nj. Meis <lat. Bartolomaeus ili nad. <masan U Zlarinu masan:
sjekač, kratki kosir] K5 LP10 Zagreb 5 i
Masnec LP200 Masậjnka f top C
màsle n (-a) 1 rastopljeni maslac Ŏd pùtra
mãšlin
sę pěčę màsle a ŏstậneju drŏžñìcę ìli
màsleci. Tàk làžę da nẽʚ bi nì cũcek z
màslem põjel.
2 zlonamjerno djelo, spletka Čîje ję tò
màsle?
màsleci m pl (-ŏv, -êci) <drŏžñìcę> nerastopljeni ostatak maslaca V màslecę dẽca
mậcaju krùv i jiệju Jiệm màslecę.
maslějnka f (-ę, -) 1 <bàjna> posuda za
maslo Màsle ję v maslějnke.
2 sorta krušaka maslenka Rûškę maslějnkę sę rastŏpîju v zubiệ kàk màsle.
mãsne adv (màsneše; pre-) masno; obilno,
previše Jèle niệ slậne ni mãsne. Tò si zbìla
premãsne plàtil.
masnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) masna tvrda zemlja
Masnìca sę t÷ške ŏbdelậva.
mậst f (màsti, mậstju/jûX, mãXsti, -mî) <mậšča,
maščõba> mast Vlậst i mậst sę skùp držîju.
Ŏd krạlòvę žàbicę sę diệla còprnička
mậst. ¤ vàditi mậst gnjaviti, uzrujavati; semi
mastmî ję premậzan lukav je
màsten adj (mãXsni; mãsna, màsneši; pre-)
1 mastan Štè ję põjel mědX, bûX sę pŏdrîstal
i bûX mu rìt mãsna.
2 plodan Pŏ nižĩna su mãsnę črnìcę.
mậšča f (-ę, -u, -i, -ami) <mậst> mast Ŏd
špẽka smę scvřli mậšču.
¤ Sèmi mậščami ję premậzan. prepreden
je. {B. Mt. Vi. mašča}
maščõba f (-ę, -i) <mậšča, mậst> pej. mast,
masnoća, mazivo Còprnicę ìmaju nèkakvu
maščõbu s kộ sę namậžeju da mòreju
letèti. {V. maščoba}
mašiệtar/mešiệtar m (-a, -ŏv) trgovački
posrednik [srlat. messetus <gr. mesites]
Mešiệtar mì ję pròdal ràkiju. Zêmi mašiệtara dà kõjna prŏdậ! {G. mašetar}
mašĩna f (-ę, -în) <matộr> stroj, naprava [nj.
Maschine <fr. machine <lat. machina <gr.
makhana] Šenìca sę vòjzi mlậtit na mašînu
v Krậlŏvec na màrŏf.
mašînati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne) <mlạtìti
na mlatàče, drẽšu> vršiti žito vršalicom Na
màrŏfe šenìcu mašînaju.
{V. mašinati; G. mašinuvati; ð. mašinajne}
mãšlin m (-ìna, -înŏv; dem m màšlek -a, -ŏv)
1 <prevezậč> ukrasna vrpca [nj. Masche]
Mašlìni su diệklam na kìta.
Matagić
2 leptirka Turŏpộlci velĩju mašlìnu pezdîš,
a pŏdgûXtnica ję rũXbec òkŏl vrậta ŏd teròga
ję pŏstậl vu Fràncuske kravãtlin. DečãXku su
dèli i màšlek.
Matagić pr (Màtagič, -ŏv, -ka) [pat. <Matej]
C0 E110. Màtagič ję bil vučìtel.
Màtek m ime dem Mãtič, Matĩček, Matẽka,
Mã>tej, Màtija, Matîja, Màta, Matận, Matù>ča, Matijậš, Matùra oblici imena Mato po
apostolima Mateju (carinik, zvan i Levi,
evanñelista) i Matiji koji je nakon Judine
izdaje kockom izabran za apostola a zaštitnik je stolara i tesara [Matthaeus i Matthias
<hebr. mattiyahu: dar Gospodnji] Svẽʚti
MãXtej z÷mlu držî na plẽʚče i kàdX ju premiệšča na drùge plẽʚče òXnda nastậnę
põtres. Svẽʚti Matîja lědX razbîja a če ga
niẽʖma òXn ga spriẽʖma. Ìma Mãte s÷ga zậ tę.
màter/màti f (-ę, mậterjŏ, mậter, -mî/ màterami; adj màterin) mati, majka, mater; materin, majčin [lat. mater] Čè na màter plûješ, gùXbę bûXdu pŏ t÷be rậslę (bûX ti rũXka z
grõba vận glědela). Sě nòči bûX îskal zậjec
svộ màter. (JãXka bùX zĩma) Štèl ję zěti sàme diẽʖklu kûX niệ òtec dèlal nì màti rŏdîla.
màterinski adj materinji Sàka snẽja kậ dõXjdę
z drùgŏga sěla držî sę i nektẽʚre riệči svẽʚga
màterinskŏga gòvŏra. Štèli su mę vučìti
mộj màterinski jẽʚzik a mě màterę niẽʖsu
nìgdậr vìdli nì čùli.
màterinstve n (-a) materina imovina, nasljedstvo po majci Nẽʚgve màterinstve ję bĩle
v÷kše nèg òčinstve.
màternica f (-ę, -) maternica Betẽʚžna ję na
màternicu. Dà bi màternica bîla zdràva,
žẽʚnę su dạvàlę na Bìstrice na jantậr žàbu
ŏd vòjska.
màtica f (-ę, mậtic) 1 matica pčelinja Dận
priệ na v÷čer nèg sę čělę bûXdu rŏjìlę mòrę
sę čùjti màticu kàk pŏpiẽʖva.
2 matična knjiga Pòp zapisûję v màticu.
3 <kõXjnska màtica> metvica paprena
(Mentha piperita) KõXjnska màtica liệpe dišî
a něčeju ję nì kràvę nì svînę jèsti.
4 <mùterlin> zavrtanj, vijak, Dõbre zašarậfi tûX màticu.
matộr m (-a, -ŏv) 1 motor [lat. motor] V
m÷line sę matộr pŏkvậril.
256
2 <matộrni becìklin> motocikl Vòzi sę na
matộru. {G. P. Še. mator}
matộrni adj motorni Jòš sàme niệ zmîšlena
matộrna kràva. Matộrna kràva nad Tò
Slàvič r÷kel i tò mu špicnãXmet.
matrijậl m (-a, -ŏv) materijal, sirovina (metal,
drvo, sukno) [nj. Material <lat. materia; srž,
tvrdi dio stabljike <mater: majka] Kũpil sem
fĩni matrijậl za òpravu.
mạvàti ipf z, (mậvam; -al, -àle; mã>vajne)
1 <mạhàti> mahati Kõjni kî ìmaju kršělę
fùrt z rẽʚpi mậvaju i rìt č÷šeju v driệve ìl zîdX.
Mậli zàstavnik sę zmùXčil z mãXvajnem.
2 <namạtàti> namotavati Mậvam pr÷ñu i
mãXvajna ję dòsta.
mậz> m (-a, -ŏv) smjesa od pljeve i blata,
maznica, zemljana žbuka Z mậzem sę
zmậžeju naklùcanę i pŏliệščęnę stiẽʖnę
znũXtra. VũXtlejnkę stiẽʖn štàlę sę pred zĩmu
zamậžeju z mậzem ìli z gnòjem.{L. maz}
màzati ipf na, ŏ, pŏ, pŏd, pre, raz, za, z, (-at;
mậžem; màži; màzal, mậzala; -an; -ajne)
1 premazivati Mậžem nògu z ràkijŏ.
2 podmićivati Štè kàk mậžę, tàk i vòjzi.
3 nanositi maz na stijenu Děbele màži.
4 prljati Dẽca br̀že mậžeju òpravu.
5 fig tući Jõtec ga mậžę kàk bĩka, i nìš ga
sę ne prîma.
6 - sę prljati se RùXbača sę mậm mậžę.
mazîč m (-a, -ŏv) majstor koji nanosi maz na
stijenu M÷štrem kî su z blàta i plèvę dèlali
mậzX i màzali hîžne stãXjnije sę r÷kle mazîči.
{B. mazič stene}
màznuti pf (-em; mãzni, -ètę; màznul; -ut)
1 <trèsnuti> udariti Màznul ga pŏ làmpa.
2 ukrasti Sàme gledî dè bi kàj màznul.
{G. V. maznuti; Ž. maznuti: udariti; ukrasti}
3 - sę udariti se Màznul sę s kladîvcem pŏ
pãXlcu i sè mu ję ŏčrnel.
màža f (-ę, mậžŏ, -) velika vreća, jutena vreća
od sto funti [mañ. mázsa] Pròdal ję dviệ
màžę krampiẽʖra. {Č. maža}
mecàti ipf za, z, (mècam; mẽcal, mècala,
-àle; mècan; -ajne) micati se SlepŏvûXžu
rěp mèca jòš dvàjst četìri vùrę kàdX sę
mŏrî.
mècav adj (-àveši) mekan, gnjecav Krùv ję
mècav, niệ dòsta pẽʚčen. {Ba. mecav}
257
mèč/mèčen adj (mêčna) brz, okretan, spretan Òn bu mèč (mèčen) dẽčke. Diẽʖklica ję
izbìla mẽčna.
měd> m (m÷da, -ŏv; dem m m÷dek) med,
medić Dà sę mědX tèrę i pr̀sti sę lîžeju. Dẽni
žlìcu m÷deka v mlèkece det÷tu.
med prep (medX, mejd, mějd, mej, měj) meñu,
izmeñu s A i I Nậj sę miẹšàti mějd nę. Nẽʚjdi
měj nę! Med nìmi niệ bĩle svàñę. Nèkaj
ìmaju med sộbŏ. Mejd nìmi ně nigdậr mĩra.
Dà ìma žẽʚna mej nŏgàmi najvìše pèjnę?
(KàdX kràvu dòji) {Hg. G. V. T. med; I. zmed;
Č. O. mej}
Medậr m sv. Medardo (8. lipnja) Če na
MedãXra dèžXñX curî, curî mèsec dận.
medejnậk m (-ãXka, -ậkŏv) medenjak Lìcitari
su prŏdạvàli medejnậkę i medîcu na
prŏščějne.
medenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) posuda za kolače V
medenìce sę pěčę gìbanica. {J. medenica,
velika i gluboka zdela}
medîca f (-ę, -) <gviệrc> medovina Pîję
medîcu na prŏščějnu. {Vi. Ko. medica}
m÷dlene adv <m÷glene> mutno M÷dlene ję
jùtre. {V. medlovica: nesvjestica}
d
j
me tiệm/me tiệm/mętemtòga adv meñutim,
meñuvremeno Medtiệm ję pòčel dèžXñX i
niẽʖsmę ŏtìšli. Mejtiệm ję i dèžXñX prěstal i
ŏtìšli su dàle. Metiệm ję i Mîške dòšel.
Metemtòga sem zậbil ŏtîti.
{Žic. metentoga; Hg. metim}
meducĩna f (-ę, -în) kupovni lijek Tò ně brèzX
meducînę pr÷šle. {B. medecina}
mẽʚʚdved> m (-èda, -iẽʖdŏv; dem m medvèdek)
medvjed, medvjedak Prì nas niệ medviẽXdŏv a nì na Medviệdnice. Stậri dèdek tậnca
kàk medvèdek.
medvedîca f (-ę, -) medvjedica, ženka
medvjeda KàdX medvedîca ìma mậlę
medvèdekę hòčę i čŏvèka napàsti.
mèdzgŏven adj pun soka Věč ję třsje
mèdzgŏvne i plậčę kàdX sę riệžę.
mẽʚʚña f (m÷ñę/ě, -ộ, měñX/mẽʚñi, -mî/ àmi)
meña Na mẽʚñe sę n÷ smę spàti, mòrę
čõvek nagînuti i vĩlę ga nastrelîju.
meñậš m (-ãXša, -ậšŏv; f meñašìca -ę, -ĩcŏ,
-îc; adj meñã>šŏv -òva) 1 vlasnik susjednog zemljišta; meñašev Meñậš ję gŏspŏ-
h
mè un
dậr zęmlě z drùgę strãXnę meñě. Niệ sę
dõbre z meñašĩcŏ svàditi. Tikvàjna ję zrậsla
na meñạšòve zẽʚmle i niệ ję zěl.
2 znak meñe Meñậš ję kàmen, stûXp,
driệve na mẽʚñe.
m÷ñica f (-ę, měñic) dem měña 1 meñica
M÷ñica ję vũXska i meñậš ju sàke lète prejõrję.
2 meñica, prostor izmeñu stidnice i čmara
M÷ñicu si ję razdrậpila.
Meñìmŏrec m Meñimurac Meñìmŏrec sę pri
Šatŏvìču prižẽʚnil a nẽʚgve žẽʚne su r÷kli
Meñìmŏrka
mẽgla f (-ę/ě, -ŏ/ộ, -i; dem f meglìca -ę, -ĩcŏ,
-îc) magla; maglica, izmaglica Petrộvska
(29. 6.) mẽgla sę mòrę z vũXžem ŏbalìti i
střn ne nagînę. N÷be ję čìste i niệ nìgde
vìdeti nìkakvę meglìcę. ¤ Vlẽčę sę kàk
mẽgla. BûX ga mẽgla (nộč) pŏjiệla.
Netragom će nestati.
meglějnka f (-ę, -i) gljiva maglenka (Lepista
nebularis) Meglějnkę rastûX v rědu ìli
naŏkrûXg a ìmaju svõju dùvu.
mèglen adj (-ěni; mèglena; -÷neši) maglen
Dòšli su meglěni dãXni.
mèglene adv <m÷dlene, mũXtne> magleno
Ciẽʖli dận ję mèglene.
meglĩna f (-ę, -în) 1 gusta magla, magluština
Tàk ję jãXka meglĩna dà bi ju z nõžem rèzal.
2 nesvjestica Meglĩna mę ŏphậja.
meglìti sę ipf ŏd, raz, za, (mègli sę -ìle sę;
mèglen) 1 magliti se Mègli sę s÷ vìše.
2 onesvješćivati se, mutiti se (u svijesti),
vrtjeti se u glavi Mègli mi sę.
ž
ž
mègnuti/mîgnuti pf na, na , pre, pre , (mègnem/mîgnem; mẽgni/mìgni, -ètę; mẽgnul/mìgnul, mègnula/mîgnula, -le) trepnuti,
mignuti, dati znak očnim kapkom Mègnula
mu ję i mậm ję ŏtìšel.
h
h
j
me ûjne/me ûjnije/mešûjne/mešû nije n zb
(-a) grahorovina, ljuske graha, mahune,
Bàba ję põpa br̀že bòle skrîla na nãXjže v
mehûjnije neŏmlậčenŏga bàžula. Kûvam
bàžul na mešûjne. Bàžul sę jiệ kûvan na
mešûnije, mlậdi zelěni i sûve zřnije.
h
mè un m (-a, -ŏv) mahovina V šùme su lûdi
skūplàli i mèhun i prŏdạvàli ga v Zạgr÷be
za zamãXtajne rûXži i sadŏvjậ da sę ne
smřznę priệk zĩmę. {J. mehenj}
h
me ùna/mešùna
□ - klûčnak mahovina islandska (Cetraria
islandica) Mèhun klûčnak rãXstę pŏ hrậste
a vrậštije ję za klûča.
h
me ùna/mešùna f (-ę, -ûnŏ, -) mahuna
(graha, boba) D÷vet bràčę – jěnę gàčę?
(bàžulŏva mehùna z d÷vet zřn)
mehûr/jûr m (-ũra, -ŏv; dem m mehùrček;
dem m mehũrek) 1 <mẽšič> mjehur Priệ
su sę svînski mehũri sùšili i vû jnę su mûXži
sprạvlàli duvận. Dẽca sę ìgraju z mejũri. Vù
te kisiệle võde niệ nijenòga mehùrčeka.
{ð. mejur} 2 plik Zdìgli su ti sę mehùri pŏ
nõga. Ìma mehũrekę pŏ rũXka.
m÷jmešnica/mejmiệšnica f (-ę, -) sorta
krušaka Mejmiệšnicę su zrèlę mej mèšami,
mej Vèlikŏ i Mậlŏ Miệšŏ. {Šu. mejmešnica:
sorta kruške i jabuke}
mejmiệšnak m (-a, -ŏv) odojak izležen izmeñu Velike i Male Gospe Pròdal sem òdŏjkę
mejmiẽʖšnakę.
mèjne adv manje Pr÷dive sę mèjne sèjale i
sàme na fĩne vřtne zẽʚmle. Če sę bu vìše
plàkal, bu mèjne scậl.
mejnkàti ipf pŏ, z, (mẽjnkat; mèjnkam;
mẽjnkal, mèjnkala, -àle; mèjnkajne)
nedostajati Màle mèjnka àl pùXne škộdi.
mejtiệm adv meñutim I Ròk ję mejtiệm dòšel
i ŏtìšli su skùp kòsit. {O. mejtim}
mejû>, mijû> int mačje glasanje mijau
mejụkàti/mijụkàti ipf za, (-ûXčem; -i, -ètę;
-ûXkal, -àle; -ũ>kajne) mijaukati Mậčka
mejûXčę; mejûX, mejûX. MãXčki ciẽʖle nòči
mijûXčeju. {T. majokati}
mejû>knuti/mijû>knuti pf za, (-em; -i, -ètę;
-ûXknul, -ùXle) mijauknuti Mậčka ję mejûXknula
i mãXček ję mậm mijûXknul.
mejụščàti ipf za, (-ščîm, -ûXšči, -ètę; -ûXščal,
-àle) <mejụkàti> mijaukati Mậli màčiči
mejuščĩju.
m÷k/m÷kek adj (měka; m÷kši; pre-) mek,
mekan Bèdzgŏve driệve ìma biẽʖle měke
sr̀ce. Cmròkŏvina ję měke driệve. Sìr ję jòš
m÷kek i nèk sę sušî. ¤ Měkę ję pŏdộję.
Lako se doji (krava). fig Podatna je žena.
mekậč m (ãXča, -ậčŏv) meso bez kosti M÷ne
bùX mekậč, kàdX niẽʖmam zũXbi i n÷mrem
ŏglạbàti kòsti.
mekạvàti/mikạvàti ipf ŏd, pŏ, pŏd, pre, pri, z,
258
(-ậvat; -lem/am; -li, -lètę; -ậval, -àle; -ậvan;
-ã>vajne) 1 <vugìbati> micati, uklanjati,
premještati Mekậvaj kõla z gùmna dè bumę
jàčmen vr̀šili.
2 - sę <vugìbati sę> micati se, uklanjati se,
premještati se Mekậvajtę sę òtudX, tù pậčitę.
mekîš m (-a, -ŏv) orah meke ljuske Ŏrèji
mekîši su měkę lũskę. {J. mehkiš}
mẽʚʚkla f (m÷klę/ě, -ộ, měkli/mekiệl; dem f
meklìca -ę, -ĩcŏ, -îc; dem f meklîčka -ę, -i)
metla Pìję tàk dùXge dŏk mu niệ i mậčka
strìna a mẽʚkla t÷ca. Zmẽʚti z meklĩcŏ mřvje
na stõlu.
meklậr m (-ãXra, -ậrŏv; adj meklã>rŏv) metlar
Kàj mi mậjstŏri s÷ n÷ znamę napràviti,
r÷kel ję meklậr, dŏk ję glědel kàk zidậri
diệlaju cĩrkvu svẽʚtŏga krậla Zạgr÷be.
MeklãXrŏv alật niệ skûXp.
meklìšče n (-a, -îšč) držalo metle Mlậtila ga ję
bàba z meklìščem.
měknuti ipf ŏd, ŏ, za, (-em; m÷kni; měkel/nul,
měkla/nula; měknen; -ejne) <měkšati>
mekšati, postajati mekan Pòčele ję grõXzdije
měknuti.
mèknuti/meknù>ti pf ŏd, ŏ, pŏd, pŏ, pre, pri,
raz, z, (mèknem; mẽkni, -ètę; mẽknul,
mèknula, -ùXle; mèknen/ut) 1 <vùgnuti>
maknuti, premjestiti, ukloniti Mẽkni tò stõla!
¤ Niệ òn nì s pr̀stem mẽknul. Ništa nije
učinio.
2 - sę <vùgnuti sę> maknuti se, premjestiti
se D÷j sę mẽkni, vìñX da tù pậčiš. Mašinìst
ję fûčkal, àl sę Šîmec niệ mẽknul z mèsta
i cûg ga ję pŏgàzil.
mekõta f (-ę, -i/ột) <jŏrậtna zẽʚmla> njiva,
oranica, Na mekõtu vòjzi gnộj. {B. oratna
zemla, mehkota; Se. Vi. Te. mekota}
měkšati ipf ŏd, ŏ, za, z, (-am; -an; -ajne)
<měknuti> omekšavati Rậne grõXzdije v÷č
měkša.
mèl m (mẽla, -ŏv) hmelj Mèl rãXstę pŏ živìca i
gřmju. {J. melj, hmelj}
mẽʚʚla f (-ę, -; adj mẽʚʚlin) nametnička biljka
imela; imelin □ biệla - bijela imela (Viscum
album). Biệla mẽʚla ję za vrậštije. {Šu. mela}
žû>ta - ljepak, žuta imela (Loranthus europea) Na hrậste rãXstę mẽʚla kûX svînę ràda
jiệju i žûXtę jàgŏdę i křhke svržjě. Svînę ràda
259
pŏjiệju i mẽʚline křke driệvje.
i
měla/měl ja f (-ę, -/i; dem f mělica -ę, -; adj
mělin) brašno; brašneni [nj. Mehl] S÷ ìmam
sàme mělę niẽʖmam, a štèla bi žgãncę
kûvati. Vrèče riệš mělję su dŏv÷zli. Ìmam
màle mělicę i ně ję nì za lèpček krùva. Vìše
niệ nìš mělę v mělinem fršlõgu. □ riệš oštro brašno Svěker su Zạgr÷ba dŏv÷zli
riệš mělję za riệzancę i za kr̀picę. ¤ ZX tę
mělę n÷ bu krùva. (Ŏd tòga dèla ně kòristi)
Melić pr (Mẽʚʚlič, -ìčŏv, -îčka) [nad. <mel:
pješčani sprud] Kopčevec 19 LP65
m÷lin m (-a, -ŏv; dem m melĩnec; dem m
melìnček; adj m÷linski) mlin; mlinac; mlinčić Nègda ję v jãXrke pŏ šùma òkŏl Cẽʚrija
bĩle vìše vŏdě i tù su bĩli m÷lini: Pòrtŏv,
Majnìčŏv i Srbanìčŏv. BûX v÷č dòšla võda i
na mộj m÷lin. Ìma i melìnček za kãXvu. V
melînce sę na rũXkę mlèle. M÷linski kàmen
bûX triệba (bu trèba) klepàti. ¤ tìra vòdu na
svộj m÷lin misli samo na svoju korist. Melĩnec <Mijalĩnec> oblik prezimena Mihalinec. Melìncŏv briệg m top B
męlinìšče n (-a, -îšč) mlinište V cěrske šùme
su 3 melinìšča. Melinìšče top Ž
mẽʚʚlka adj <melnàta> sipka, brašnasta Zẽʚmla
ję mẽʚlka (přvka kàk měla)
Mẽlkek m ime dem Mẽlke, Mèltežar Melko
[lat. Melchior] Mèltežar ję j÷n ŏd trè světe
krậlŏv.
mẽʚʚlnat adj <-àta> brašnat, sipak Pečenìca ję
najbòlša kậ ję melnàta kàdX sę spěčę. Fùntaricę rûškę su melnàtę i hòčeju pres÷sti čè
sę làkŏme jiệju.
mèlzer m (-a, -ŏv) teški top kratke cijevi
[nj. Mörser] KàdX mèlzer pûXknę, mòreš
ŏglūvèti. {G. merzer}
mẽmba/mẽnda f (-ę, -i) nalaz žira ili kostanja
u mišjoj rupi, zaliha Prasìca ję nàšla mẽmbu
žîra kộ si ję mìš bìl spràvil za zĩmu. ¤ Tàj
znậ nậjti dộbru mẽndu. {S. Prasica je našla
mendu: žir miši spravili v luknu; Sv. Ivan
Zelina: nad Mendek, u Zlataru prezime}
mẽmla f (-ę, -i) <fajtnộča> vlaga, ustajali zrak,
gnjilež [tur. nemli <perz. nem: vlaga] Vû te
mẽmle s÷ bu krùv splèsnivel.
mẽmliv adj (-îvi; ìva) <fàjten> memljiv, vlažan
Pemnìca mi ję dòsta memlìva.
mesậr
menã>ža f (-ę, -i) vojnička hrana [fr. ménage]
Kàk ŏficiệrski pùrš sę zděblal ŏd dộbrę
menãXžę.
m÷neke pron dem D m÷ne meni [mañ.
énnekem: meni] Dộjdi k m÷nekę! Jòj si ga,
m÷neke! {ðe. joj menice}
mẽʚʚnten m (-èna, -ênŏv) mentem, dolama
mañarskih velikaša s podstavom od krzna
[mañ. mente: dolama <tur. mintan; nj.
Mantel] Nègda sę nõsil i mẽʚnten.
mentūvàti ipf (-ûvat; -ûjem; -ûj; -ûval, -àle;
-an; -ũvajne) 1 lišiti, riješiti, osloboditi Pòp
sę bõjal dà ga slũga ne mentûję živõta.
2 - sę osloboditi se Jẽʚdva sę zlà mentûval.
{Gh. mentovati se; V. mentuvati se}
mèra f (-ę, miệrŏ, -) 1 mjera, sustav mjerenja
Kŏstajnậri su dạvàli mèra za mèru, za
zdèlu kukurìze su dậli zdèlu kŏstàjna.
2 40 kolaca Jẽʚna mèra ję 40 kŏlộv, a j÷n
vộjzX kõXlija ję 10 miệr ili 400 kŏlcộv.
{K. mera je 42 kolca}
3 uzročnik bolesti miệrnicę Ìšla ję pũXtem
mèra i d÷vet miệričŏv.
□ devenîčna - psina na kolinju Nòsi
tŏbòže devenîčnu mèru a zapràv ję vrèča
pûna ciglộvija. ¤ zěti mèru istući koga;
vŕnùXti ĩstu mèru osvetiti se.
meràča f (-ę, -ậčŏ, -) <miệrnica> grba vrsta
gusjenice (Boarmia rhomboidaria) GũXsenica meràča îdę kò da miệri.
mèriti ipf na, ŏd, pŏ, pre, raz, za, z, (-it; miệj
rim; mèril, miệrila; - en; -ejne)
1 mjeriti Trìput mèri – jěmput rèži. Sredĩna
sviệta ję tù dè jậ sedîm, a čè ne vèruješ,
hòjdi mèrit.
2 - sę <primiẹrjàti sę> usporeñivati se,
mjeriti se Tî sę z diệmlŏ n÷mreš v nìčem
mèriti. Nisi mi dorastao.
mèrlun m (-a, -ŏv) mrkva (Daucus carota)
[nj. Möhre; tal. merlino <niz. meerlijn]
Mèrluna ję dîvlŏga i pitộmnŏga. □ dîvli divlja mrkva Mèrlun dîvli ìma črni cvètek
sredîne cviẽʖta. {B. merlin, merkva žuta;
Du. merln; Č. Gr. mirlin; O. merlin}
mesậr m (-ãXra, -ậrŏv) mesar M÷ bìl tõtu dŏ
vẽʚda mesậr. ¤ Sì gŏspŏdậri, kàk cũcki
mesãXri. (Sì gŏspŏdậriju dŏk ìma).
mesarìca
mesarìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 1 mesareva žena
D÷bela ję kàk mesarìca.
2 vrsta muhe Mûva mesarìca dõXjdę na
měse.
mesạrìti ipf (-ậrit; -im; -ãXri, -ètę; -ậril, -ìle;
-ậrjen; ã>rejne) raditi mesarski posao Mãtič
ję pŏ zĩme mesậril pŏ ciẽʖlem sẽʚle. Čõvek kî
sę ràzmę z mesãXrejnem svĩnče
rastrančiệra i prirědi.
měse n (-a; dem n dj m÷seke) meso Črne
mậle na pûXtu stậle i měsa čèkale? (třn)
Pòp na kràju mèšę velî: Îtę měsa jiệst!
Sejnàti za měse znậči smr̀t. Zẽmi si vìše
m÷seka. {V. meseko} □ deběle - <rìt>
stražnjica Ščẽknul ju ję za deběle měse.
dîvje - tumor Na čùXbe je rậstę dîvje měse.
libĩve - meso bez kosti i masnoće, mekač,
krtina Ràjše jiệm libĩve měse nèg mãXsne.
{B. libive mese prez kosti} vû>kŏve - <vûXkŏv
jězik> jestiva gljiva jetrenka (Fistulina
hepatica) VûXkŏve měse rậstę na piệjne.
Mèsec m (-a, -ŏv) Mjesec Ŏd việka jě i dŏ
việka bûX, a stàreši niệ ŏd mèsec dận?
(Mèsec) ¤ Kàj mi kậžeš Mèseca võde?
Nemoj me varati. □ mlậdi - mlañ, mlañak
Če spậziš přvi pûXt mlãXdi Mèsec spŏd
krõva, bûX t÷ ciẽʖli mèsec žìvŏt (tiệle) sřbel i
něš ĩmel sr÷čę.
mèsec m (-a, -ŏv) vremensko razdoblje od
mjesec dana Sîn ję jàkši mèsec dận stàr,
nèg ję õtec trìdeset liệt stàr? (vĩne i tr̀s)
Mesec pr (Miệsec, -ŏv, Mesiệčka) [<zan.
"miesec" onaj koji mijesi, a ne od mesec:
mjesec] B2, G1, Š1, P71. LP251 Mesiệčka
Malčìčŏva ję žĩvela stộ liệt.
mèsečina f (-ę, -) mjesečina Štè pŏ
mèsečine naviệk vûzX tę îdę, a kàdX ję niệ,
niệ ga vìdeti nìgde? (Tẽjna)
mesečnậk m (-ãXka, -ậkŏv) mjesečar Mèsec
mòrę čŏvèka mesečnãXka ŏdliệči za sộbŏ i
sẽjna da ìdę pŏ bregiệ, a hõXda pŏ krõvu.
{Ja. mesečńak}
mèsing m (-a, -ŏv) mjed [nj. Messing] Na
vrậte su kvàkę ŏd mèsinga.
mesîtni adj u kojem se mijesi Krùv sę miệsi
v mesîtnem kŏrìte z dŏmãXčem kvậsem.
{S. mesitje korito}
mesnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 mesnica V ciẽʖle
260
cěrske fàre niệ bĩle mesnìcę.
2 <ràspŏrek, šlìc; štacûn> rasporak na
hlačama Zãpri mesnìcu, dà ti kùsa měse ne
ŏdněsę. {V. mesnica: šlic; Ž. mesnica:
rasporak na hlačama}
mesộvje/mesŏvjě n zb (-a/ậ, -ěm) pej měse
mesina Na gŏstě ję pùXne sèkačkŏga
mesŏvjậ. S÷ mesộvje su pŏjèli.
mèste n (-a, miệst) mjesto, položaj KàdX
betežnîk miệjna mèste dè ležî, bûX skòrem
mřl. Kõga ję strậv, nèk sědę na mèste dè
su bîlę skộlka, kàdX mrtvĩka ŏdnesěju i n÷
bu ga vìše strậv.
mèste/namèste prep mjesto, namjesto,
umjesto s G Meste ně ję pŏdvřgla svôju
čěr. Z venîkŏ su nègda šalãXtu jŏctìli mèste
z jõctem. Bộgec sę kậral mèste bàbę
Ŏtìšel ję namèste m÷nę. {Hg. Gr. namesto}
m÷sti ipf na, ŏ, pŏ, pri, za, z, (měst; mẽʚtem,
-ěju/ûX; měti, -ètę; m÷l; měla; -ten, -ěna;
-tejne) mesti, čistiti prostor metlom V liệtnę
dãXnę sę v nedèlu i na svẽʚtkę mẽʚtę i prèdX
hîžŏ dvŏrìšče.
mèša f (-ę, -miệšŏ, -, mèšami) misa [mañ.
mise <lat. missa: poslana žrtva bogu]
Kèsne ję îti v cĩrkvu kàdX pòp mèšu prekrîži.
¤ Zùtra bu za glûvę mèša. Nisi slušao. fèrtig
mèša kraj, svršetak; Jòš tò naprậvimę i
fèrtig mèša. {V. Te. Se. meša} □ mlậda prva misa mladog svećenika Mậla blagdan Mala Gospa (8. rujna) Mậla Mèša
rìt napậša a Mihòle rìt zakòlę i dõXjdę svẽʚti
Martĩnec i zabĩję v rìt klînec. Vèlika blagdan Velika Gospa 15. kolovoza Na
sãmu Vèliku Mèšu 1634. ję bậnska võjska
za drùgę štìbrenskę bûnę pậlila i nèmilice
plàčkala kral÷večkę kàptŏlskę km÷tę.
Vèlika Mèša v kậlu a Mậla Mèša v prậvu.
(Prậve lète. Ìma kukurìzę, ŏtãXvę i vĩna.)
mešã>le n (-a, -) tucalo, dio stupe za ječmenu,
žitnu ili heljdinu kašu Z mešãXlem sę miệša
pŏfậjtani jãčmen kàdX sę diệla jačměna kàša
v stùXpe.
mešetạrìti ipf (-ậrim; -ètę; -ậril, -ìle; -ã>rejne)
posredovati, izvlačiti korist na tuñi račun
Mìlan ję fùrt nèkaj mešetậril.
mẽšič m (-ìča, -îčŏv; dem m mešĩček, -a,
-ŏv) <mehûr, mejûr> svinjski mjehur, mješić
261
Mẽšič ŏd zàklanŏga svijnč÷ta sę ŏčîsti i
ŏsušî za duvận sprạvlàti. Z napũhnutemi
mešîči sę plậšiju vrãXpci da nẽʚjdeju na žìte.
mèšiti ipf (-it; miệšim; mèši; -il, miệšila; -ejne)
<miệh gậziti (kŏvãXču ìli ŏrgulãXšu)> gaziti
mijeh Miệšim na škộruše. Ciganìca ję
miệšila a Cìgan kòval.
mèšpula f (-ę, -i) mušmula, voćka i plod
sličan smeñom šipku (Mespilus germanica) [nj. Mespel; gr. méspilon] Bĩla ję i
detẽʚra mèšpula v trnậcu.
m÷šter m (-a, -ŏv) 1 <mậjstŏr> obrtnik,
majstor [mañ. mester <nj. Meister <lat.
magister] Mîške ję prậvi m÷šter, òn plòtę
plětę a drùgi ga šîbjem dvòriju.
2 učitelj Svẽʚti P÷ter v prìča velî Ìsusu
m÷šter.
meštrìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 1 obrt Sàku meštrìju
triệba vučìti.
2 alat, oruñe obrtnika Sàki m÷šter ìma svûX
meštrìju. ŎdX Jậneza lekîča ję Vàjdič
meštrìju nasliệdil.
3 muško spolovilo Mậli bõXgec ìma vèliku
meštrìju. {Du. meštrija}
mèšung m (-a, -ŏv) mješavina [nj. Mischung]
Tò niệ čîste vĩne nèg mèšung.
m÷tajne n (-a, -) 1 stavljanje Tò m÷tajne na
nãXjže dùXge trậja.
2 nadmetanje, hrvanje Na m÷tajnu ga niệ
nìšte mògel hìtiti dòle {G. metańe}
metàti ipf dŏ, na, nadŏ, ŏb, ŏd, ŏ, pŏd, pŏ,
pŏraz, pre, pri, raz, spre, za, z, (mětat; m÷tam/čem; mẽʚči, -ètę; mẽʚtal, m÷tala, -àle;
m÷tan) 1 stavljati, smještati NûXter mi trdę
rògę měčeju i žergûXčem jŏžẽʚgem mę jě
čeju.
2 - sę nadmetati se, rvati se; bacati se
Dẽčki sę m÷taju, dà sę vîdi štè ję jàkši.
{G. Vi. metati se; Hg. metat se} Tàk ga
bŏlèle dà sę mẽʚtal pŏ põdu i hìtal pŏ stiẽʖne.
metîl m (-a, -ŏv) metilj (Fasciola hepatica) Na
mòčvarne pàše blậge dŏbî metîlę.
metìlav adj metiljav Kràva mi ję metìlava i îdę
sę mršàveša.
mètražnica f (-ę, -) <riệfnica> mjera za duljinu
osnove za tkanje Mètražnica ìli riệfnica ję
drèta òkŏl snŏvàčę da sę znậ kàk bu dùXg
lànc ŏsnõXvę snŏvận.
mìcicę
metvộz> m (-a, -ŏv) čvor niti u tkanju MetvộzX
sę zavẽʚžę i snŏvậjne ję gŏtòve.
{Sl. motvoz: vrpca}
i
mezdrîjne/mezdrîn je n zb (-a) mezdre
Z mezdrînija tikvàjnę sę zvậdiju kŏščìcę i
sušîju za ûXlije. {G. mezdrińe}
mezdrìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <miẽʖzdra> mezdra,
meki dio ploda (bundeve) Zvàdi mezdrìnu i
spěci pečenìcu. {G. mezdrina}
mèžñen adj <pùXn miệzgę> pun soka Třsije
mèžñene i plậčę sę kàdX riệžemę.
mežñìti sę ipf (mèžñim; mẽžñil, mèžñila, -ìle;
mèžñen; -ejne) puštati sok Třsje ję pòčele
mežñìti i plậčę sę kàdX sę ŏbrezậva. KàdX sę
vr̀bŏvę mladìcę mèžñiju, diệlaju sę ŏd slečěnę kộrę rògi, šãltvę i fučkậlkę.
{J. mezñiti se}
mî pron pl (nàs, nàm, nàmi) mi Mî velĩmę
hrậstu c÷ru cãrič. S÷ga bûX a nàs n÷ bu. Ìšli
su nàm lûdi čèzX střn. Něčę z nàmi pìti. ¤
mej nàmi u povjerenju.
mìc m (-a, -ŏv) pomak, sitan pokret Tù stàni i
òtudX nì mìc.
mìc mìc int za dozivanje mačke Mìc mìc,
zŏvûX sę k s÷be mãXčki.
mìc pŏ mìc adv polako, malo pomalo,
postupno Privliệkel sę k nè mìc pŏ mìc.
mìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 naziv od milja za
mačku Nậj mìcu liệči za rěp.
2 krzno oko vrata i rukava kaputa Běkeš ję
ĩmel mìcu òkŏl vrậta i òkŏl rukậvŏv.
Mìca f Mìcika f Màca f 1 oblici imena Marija
2 Mìca f ime kobile Mìca ję mĩrna kŏbìla.
mìcek m (-a, -ŏv) 1 <mãXce> mačić Mậčka ję
ŏmậcila pět mìcekŏv.
2 mìceki m pl (ŏv, -i) <mìcicę, mãXcicę>
cvatovi ive (Salix caprea). Ŏdrèži pậr
grãXnčic liệpe žũXte mìcekŏv.
mìcica f (-ę, mîcic) dem mìca 1 mačkica
Mìcica prědę pri pěče. 2 fig stidnica Mìcica
mõja kŏsmậta, niẽʖsem tę kũpil dà tę bûXm
lûbil, nèg da bum svõju gŏlõtu tîkal v tvõju
kŏsmatõtu? (Rukavìca) {Ab. mica, micka:
pren. pica}
mìcicę f pl (mîcic, mìcicami) <mãXcicę, mìceki> 1 mačići, mačkice
2 cvatovi na grančicama ive (Salix caprea)
Pòčelę su cvèsti mìcicę.
Miček
Miček pr r (Mĩček, -ŏv, -ộvica) [<češ. mič:
lopta] uz Ciglar K0, sl. Mičik LP23
miẽʖʖdzga f (-ę, -i) mezgra, proljetni sok drveća
[mañ. mézga: smola crnogorice] Z brẽzę
ìdę v pretùletje slậtka miẽXdzga a pastĩri ju
pijûX i diẽʖklicę sę vù jne mîvaju da im pìknę
z ŏbràza ŏtîdeju. Třsje sę plậčę če sę
kèsne ŏbriệžę da ję pûXne miẽʖdzgę.
{R. Sl. mezga; V. mezgra; P. mlejzgva}
miệh/miệj m (-a, -ŏv) mijeh Vu kŏvậčnice ję
miệh kî sę miệši dà sę jõgen ražậri. Gàzili
smę miệj na škộruše.
miẹjnàti ipf (miệjnat; -am; -al, -àle; miệjnan;
miẽʖʖjnajne) mijenjati, zamjenjivati Cìgan,
miệjnaj nògu! Zậkaj bì ju miệjnal, m÷ne ję
dõbra.
miệrič m (-a, -ŏv) 1 <miệrnik> mjerač Mộram miệriča zvàti.
2 uzročnik bolesti miệrnica Ìšla ję pũXtem
mèra i d÷vet miệričŏv.
miệrkati ipf za, (-am; -ajne) 1 motriti, pratiti
očima; odmjeravati [nj. merken: opaziti] Věč
dùXge òn nûX miệrka, da õna nì n÷ zna.
2 - sę motriti se, paziti se Òn diệklu dùXge
miệrka i mòrti kàj bûX.
miệrnica f (-ę, -) 1 bolest od uroka Miệrnica
sę miệri zelẽʚnŏ kŏnŏplěnŏ prěñŏ ŏdX glãXvę
dŏ pẽʚtę i rašîrjenę rũXkę i čè ję šîrši nèg
dùXkši ìma miệrnicu. ČèzX õblŏk sę n÷ smę
nèkŏmu dàti pìti dà nę dŏbî miệrnicu.
2 <meràča> vrsta gusjenice GũXsenica
meràča ìli miệrnica hõXda kò da miệri.
miệrnik m (-a, -ŏv) <miệrič> mjernik, geodet
Miệrnik nàm ję m÷ñę ŏdmèril.
miẹsìti ipf ŏ, na, pŏ, pre, raz, za, z, (miệsit;
-im, -iju/ę; miẽʖsi, -ète; miệsil, -ìle; miệšen;
miẽʖʖšejne) mijesiti (kruh) Miệsila sem krùv
v mesîtnem kŏrìte. Z hržẽʚnę mělę smę
mlîncę miẹsìlę i kr̀picę dèlalę.
miệšar m (-a, -ŏv) sudionik u misi KàdX miệšar
h
dộjdę ŏd mèšę pŏzdravla sę v îže: D÷j vam
Bộg diệl světę mèšę, kî niẽʖstę bĩli prì ne!
miẹšàti ipf kŏ, na, pŏ, pre, pri, za, z, (miệšat;
-am; -al, -àle; miệšan; miẽʖʖšajne) 1 miješati [nj. mischen] Žẽlvu m÷čeju v čẽber da
nậpŏj za svînę miệša.
2 - sę miješati se Štè sę mej pŏsèję
miệša, svînę ga pŏjiệju.
262
3 gubiti pamet Miệša mu sę pòmet,
pŏbedàstel ję.
miệšni adj 1 misni Pòp pĩję miệšne vĩne.
2 <svetiệšni> blagdanji, svečani Miệšni
rũXbec i miệšna òprava sę nòsi k mèše i na
svẽʚtkę. {J. mešna oprava}
miẽʖʖta f (-ę, -i) meta, cilj [tal. <lat. meta] Niẽʖsi
nì j÷mput pògŏdil v miẽʖtu.
miẽʖʖzdra f (-ę, -i) <mezdrìna> opna, mekani
dio povrtnih plodova (bundeve) Zvàdi
miẽʖzdru zX tikvàjnę i ŏčîsti kŏščìcę.
{B. G. Vo. mezdra}
mìga f (-ę, mîgŏ, -; dem f mìgica -ę, mîgic)
vjeña i trepavica , očni kapak Kŏsmậte s
kŏsmậtem sę tiščî a sriẽʖdi vŏdìca piščî?
(mìgę na jŏčě i sûXzę) {I. Gh. miga; B.
migavka, priklopnica očna}
mîgač m (-a, -ŏv) 1 onaj koji miga Mîgač
mîžę i kậžę dè ję vĩne.
2 muško spolovilo {Ab. migati: jebati}
Migač pr (Mĩgač, -ŏv, -ka) [nad. <migati] K0
LP59.
mìgati ipf (mîgam/žem; mìži; -gal, mîgala;
-ajne) <namigạvàti> 1 stiskati kapak oka,
treptati vjeñom, namigivati Kõjnu sę liệpe
mîžę, dŏk mu sę vũzda dènę.
2 micati simo tamo Pastìričica mîga z
rẽʚpem i zậte je velîju i ritŏmìga
mìgudac int bjež! A sàdX, mìgudac!
{Du. migudac: bijeg, bježanje}
mìguliti ipf z, (-im; -ejne) migoljiti, izbjegavati
posao i obveze; previjati se u hodu Něčę
dèlati i sàme mìguli. Gl÷ñX, kàk z rîtjŏ mìguli.
Mihalinec pr (Mihalĩnec/Mijelĩnec/Melĩnec, -ŏv, -ka) [pat. <Mihal] B22. E490
h
j j
Mi òle n /Mi ò le n <Mihậl> Miholje, blagdan
sv. Mihovila 29.IX [od Mihoil] Mậla Mèša rìt
napậša, Mihòle rìt zakòlę a svẽʚti Martĩnec
zabĩję v rìt klînec.
Mìjek m ime dem Mĩške, Mìšek, Mìškec,
Mìškiệr, Miškìna, Mìšurc, Mišùta, Mĩšo,
Mihậl oblici imena Mijo po arhanñelu
Mihovilu [mañ. Mihály <lat. Michael <hebr.]
Mĩške sẽdi na jèlŏve grãXne, čřvi sù mu v
glãXve. Cìgan Mĩšo bî bìl bòlši hrvậtski krậl
nèg Talijận, kî n÷ zna pŏ nãše gŏvŏrìti.
Mĩške ję i ìme mậčku. Dòšel bu, dòšel svẽʚti
Mihậl, grõXzdje dŏzriệlę, jậ bum ga brậl.
263
j
Mi òlicę f pl (-ộlic, -ami) blagdan Miholjice
(9.V.) Na Mijòlicę ję vùXgrŏvečke prŏščějne
a nègda ję bìl i sẽmen.
mîkajne n (-a, -ŏv) grebenanje, češljanje
kudelje Z mîkajnem sem gŏtòva i pòvesme
sem sprậvila.
mikậla f (-ę, -) žena koja grebena kudelju
Mikậla ję ciẽʖli dận mîkala.
mìkati ipf ŏd, ŏ, z, (-at; -am/čem; -i; -al; -an)
1 grebenati kudjelju, češljati vlakno konoplje (lana) na grebenu Na gr÷ben sę mìčę
kùXdela. Cìgani grebenậri su dèlali gr÷benę
za mìkati ŏtrlîčanu kùXdelu. {H. mikam lan;
J. G. mikati}
2 - sę <mikạvàti> pomicati Mộraš sę ŏd tù
mìkati. Mìči sę!
mikạvàti ipf ŏ, pŏ, pŏs, (-ậvam; -al, -àli; -ậvan; -ã>vajne) 1 micati, premještati Mikạvàli
smę kõla z gũmna.
2 - sę Mikậvaj sę z mẽʚga mèsta!
Mìkek m ime dem Mìka, Mĩkič, Mìkula, Mikùla, Mìkulek od sv. Nikola zaštitnik pomoraca [mañ. Mikulas, Miklós] Svẽʚti Mikùla
ję vr̀jne põjel. pj Šàrke Màrke pès Mikùla
zdìgni vûva dậm ti krùva! pj Sèdi Mìka v
trãXve, čřvi su mu v glãXve. Mìka m ime
mačka
Mikulèjne n <Mikulîjne> blagdan sv. Nikole
6. prosinca [mañ. Mikulas] Na Mikulèjne
svẽʚti Mikùla delî dậrę dècę a ž nìm îdę i
kràmpus.
Milàva/Mìlava/Mìleka/Mìlka f ime krave I tậ
Mìlava kìlava. Jedini i ne valja.
mìle n (-a, mîl) <milĩna> 1 užitak, osjećaj
ugodnosti
2 orgazam, dragost Dòšle mu ję mìle.
mìle/mìlne adv (mìlneše, ant ne-) milo, milno,
umiljato, ljupko; mrsko Dẽčke i diệkla tẽʚri
sę ràda ìmaju, mìle sę gledîju i liệpe sę
spŏmĩnaju. Kàj sviẽʖčę diệlaju kàdX ŏnàk
mìlne v cĩrkve gŏrîju? (p÷pel) Nemìlne ga
gledî. □ biti - imati sažaljenja, žaliti Bĩle mì
ga mìle. Niệ mi ga nìš mìle, sậm si ję krîv.
Mìlek m ime dem Mìlček, Mĩlan m (-àna) nar.
od pridjeva mili a rjeñe od Emilijan
Milek pr (Mìlek, -ŏv, -ica/ộvka) [pat. od nar.
imena <mili] C0 E330 Tŏmậš Mìlek mi ję
dậl čìtati přvu knìgu pòkle pûčkę škộlę: T.
mînña
Dabac, Dvadeset i jedna pripovijetka.
mìlem adv milom, rado, dobrovoljno, na lijep
način Dòšel sem mìlem a n÷ sìlem. ¤ mìlem
ìl sìlem na bilo koji način, svakako; nì mìlem
nì sìlem nikako
mīlèti ipf raz, (mîlim; mĩli, -ètę; mìlel, mîlela,
-èle) <pụzèti> militi, plaziti, gmizati
Mramlîcę su mīlèle pŏ stiẽʖne.
mîli adj (mìleši; pre-) mio, drag, voljen Jòj,
mìli mộj mùXžek, k č÷mu sì mi sàdX spŏdòben!? ¤ Držî sę kàk mîla Giẽʖra. Prenemaže se; Òjdi tî z mîlem Bògem! (D÷j mi
mĩra!)
mìlica f (-ę, mîlic) trava rosulja (Agrostis sp.)
TrãXva mìlica sę pŏdvîja i jậke t÷ške kŏsî.
{Ja. milica}
Mìlica f ime dem Mìla, Mìlka, Mìlkica [od
pridjeva mili a rjeñe od Emilija] Mìla kŏbìla.
pj NõXva kõla stậra rûda, òčę Mìla dà sę
ùda. Mìlica kŏbìlica. Mìlica ję liệpe diẽʖte,
zậkaj dẽčki ne jebětę.
milicàj/ãjec m (-a, -ŏv) milicionar Měne su
milicãji sàme cãji a n÷ i mîli.
milĩna f (-ę, -în) <mìle> milina, užitak, dragost
Milĩna ga bĩle vìdeti.
milŏglậvka f (-ę, -i) ptica (Jynx torquilla)
Milŏglậvkę niệ vìše vìdeti.
milŏstĩva f (-ę, -îv) ugledna gospoña
Milŏstĩva smę gŏvŏrìli škộlnikŏve žẽʚne,
pŏpõve gàzdarice i prevìzŏrice.
Miloš pr (Mìlŏš, -ŏv, -ica) [pat.] K1 E1650.
Frànc Mìlŏš ję ŏd Èrjaniča kũpil přvi
kral÷večki štacûn pri pûXtu v Cẽʚrje.
mìlŏšča f (-ę, -i) samilost, milosrdnost Niẽʖma
òn za nìkŏga mìlŏščę. Ôstal ję na mìlŏšče
bõXže. {B. milošča, milost}
mìluvati ipf pŏ, (-jem; -an; -ajne) milo vati,
maziti koga, ugañati kome Mìluję ga kàk da
ję nějnine ròñene diẽʖte.
mîme prep mimo, uz, pokraj, pored s G
Pr÷šel ję mîme m÷nę bez riệči. Nẽʚjdi kûme
mîme tù ję dõbre vĩne. Õna ne dậ mîme.
¤ Nì v rìt nì mîme. (Velî sę kàdX štè něčę r÷či
prậvu ìstinu.) {I. mime}
mînña f (-ę, -i) stidnica, žensko spolovilo,
pizda [rom. mindž <tal. mingere: mokriti]
Cìgani velĩju pĩzde mînña.
{V. minña; Ab. mindja; Ž. mindža: žensko
spolovilo; ženska}
mìnñuš
mìnñuš m (-a, -ŏv) <rînčec> naušnica,
rinčica [tur. menguş <perz. menguš] Mìnñuša ję zgubĩla. {G. minñuš}
mìnteres adv uzalud, beskorisno Nậj mìnteres gŏvŏrìti! ¤ mìnteres mlèti govoriti
gluposti
mîr m (-a, -ŏv) mir, mirovanje KàdX sę n÷be
dîra nì zậjcem niệ mĩra. Najbòlši ję mîr
(r÷kel ję Cìgan pri vešậla). Ne dậ pès
cũcku mĩra. (Velî sę, kàdX štè cũcka nagậjna).¤ Š čìsta mĩra ga šùpil. Bez razloga.
mĩren adj (mĩrna, mìrneši; pre-; ant ne-)
miran Čè ję gŏspŏdậr mĩren i kràvę su mu
mĩrnę. Nemîren si kàk i kòjn kî ìma kršělę
čřvę v rîte. Nemĩrnŏmu det÷tu sę velî: Tî
ìmaš křta kî ti v rîte vřta.
mirìti ipf pŏ, pri, z, (mìrit; mirîm; mîri, -ètę;
mìril, -îla; mîren; mĩrejne) miriti, umirivati,
smirivati Mirî ih àli ih ně pòmiril. Ŏbèsil sę òn
kî nas ję mìril.
Mìrkec m ime dem Mĩrke, Mìrkica, oblici
imena Mirko, Miroslav postankom od riječi
mir a izjednačenog s imenom Imbro od
Emerik (v. Ìmbrek)
mĩrne adv (mìrneše; pre-) mirno :Čè ję
pastìričica pri blậgu, mĩrne sę pãXsę.
mirŏvnộ n (-ậ, -ěm, -ộv) piće uz pomirbu
Pòmirili su sę i pòpili mirŏvnộ.
mirūvàti ipf (-am/ûjem; -ûj; -ûval, -àle; -ũvajne) mirovati, odmarati Nậj sę dìzati zX pòstelę, mộraš mirūvàti. Zậ tę ję sàdX
mirûvajne.
mìsel f (-i, mîšlu, mîsli, mìslemi) misao
Naviệk su mu huncutarìję na mîsle.
mìsliti ipf pŏ, pre, predŏ, za, z, (mîslim, -iju/ę;
mìsli; -il, mîslila; -ěč; mîslejne) 1 rasuñivati
Jěne mîsli, a drùge gŏvòri. Napràvil mi ję
zlò mislěč da mi diệla dõbre. Tò ję nemislěč napràvil.
2 pretpostavljati Mìsliti ję dr÷k znàti. ¤ štè
bì si tò mìslil tome se nisam nadao; mòreš
mìsliti vidiš da laže; dàti mìsliti staviti pred
problem; kàj mîsliš nije ništa osobito.
mìš m (-a, -ŏv/ŏv; dem m mìšek) miš Dŏk
ìmaju mìši kàj jèsti dŏ tòga ìmamę i mî. KàdX
mìši diệlaju gniẽʖzda na bẽtvu kukurìzę, bûX
mòčvarna zĩma ìli bûX pòvŏden. ¤ Mòker
kàk mìš.
264
□ sliệpi - <šìš mìš> šišmiš (Myotis myotis)
Cìrkveni tùrm ję pùXn sliẽʖpe mîšŏv. Dẽca sę
ìgraju šìša mìša. Šìš mìš, dè stŏjîš?
mìš mậš m 1 ružna smjesa, zbrka [nj.
Mischmasch] Slõži tàj mišmậš kàk sę šìka.
2 adv zbrkano, nesreñeno Tò ję nahîtane
mìš mậš. {B. miš maš, terci ferci}
Miš pr r (Mìš -ŏv, -îca) [nad.] uz Martek C3
E170.
miščãflin m (-àflina, -ŏv) <smetîlka> lopatica
za smeće [nj. Mistschaufel] Na Ivàjne Riệke
velĩju miščàflinu zmetãXlnica. {Vi. miščaflin}
mìšče n (-a, mîšč) smeće [nj. Mist] Nì trìšča
nì mìšča. Ni traga ni glasa.
mìšica f (-ę, -) mišica, splet mišića od ramena
do lakta Ìma tàk jậkę mìšicę na rũXka. Na
rũXka òber làkta ję mìšica. {B. mišica, ruka
od pleč do lakta}
mišîca f (-ę, -) ženka miša Mišîca prenậša
mìšekę kàk i mậčka v zubiệ.
Miškin pr r (Miškîn, -ĩnŏv, -ka) [pat. <Mihal,
Miška; popisan 1368. kućevlasnik u
Zagrebu] uz Šarec Š4 (doselen iz Srema)
(LP4!) {O. miškîn <vental. meschin:
slabašan, kržljav}
mišŏlộvka f (-ę, -i) mišolovka Mìš sę vlòvil na
špèk v mišŏlộvke.
Mitak pr (Mitậk, -ã>kŏv, -ậčka) [pat. <Dimitar
<gr. Demétrios <Demeter: božica plodnosti
i poljodjelstva] P32, K1 LP153
mĩte n (-a, -) <šập> mito Gŏspõda su
prìmitivna i ràda prîmaju mĩte.
mītìti ipf pŏd, (mîtit; -im, -iju/ę; mĩti, -ètę; mîtil,
-ìle; mîčen; mĩčejne) <màzati, dạvàti šập>
podmićivati Gŏspòdu sę mộra mītìti.
mìzerne adv jadno, slabo, bijedno [lat. miser:
bijedan] Izbìla su mìzerne žīvèli.
mlậčen adj (-ậčena) mlaćen, vršen Jòš niệ nì
jãčmen mlậčen.
mlã>čen adj (-ãXčni; -àčneši; pre-) <mlậk,
prìgret> mlak, mlačan, jedva topao, malo
zagrijan MlãXčna võda niệ nì tõpla nìti mřzla.
Čàj ję mlãXčen.
mlạčìti ipf ŏ, z, (-ậčit; -im; -ậči, -ètę; -ậčil, -ìle;
-ã>čen; -ejne) blago zagrijavati vodu, činiti
mlakim Mlậči vòdu.
mlậd> adj (-àjši; pre-) mlad GûXžva sę vîja dŏk
ję mlậda. Nìt mu mlãXde plậčę, nìti stậre
265
jậvčę. ¤ mlậdX kàk rõsa vrlo mlad; mlậdX kàk
rõsa ŏpộldan star je.
mlậda f (-ę, -e) <mlãXdejnka> mlada, mladenka MlãXdejnke sę na gŏstě gŏvòri: gŏspậ
mlãXda. □ za - adv u mladosti Za mlãXda ję bìl
kòje kàj i sèkudX sę vliệkel, a pŏd stàrŏst ję
põstal còprjnak i vračậr i vrậčil ję lûdi.
j
mlã>de nka f (-ę, -i) udavača, mladenka,
mlada Čè ję mlãXdejnka stàreša ìli v÷kša ŏd
dẽčka, bûXdu imèli sr÷ču pri kộjne. Pr÷slicu
ję mộrala sàka mlãXdejnka imèti.
mlã>denci m pl (-ŏv, -i) <mlậdi, mlậdiči, mlãXdenec i mlãXdenka> mladoženja i mladenka
Cěrski mlãXdenci su ìšli pèšica ŏd dẽčka k
diệkle i pèšica v cĩrkvu na viẽʖjnčajne a z
drùge sěl sę vòjziju.
mlã>denec m (-a, -ŏv; adj mlã>dencŏv) mladoženja, mladenac Če mlãXdejnka pòkle
viẽʖjnčajna kàdX sědeju přvi pûXt za stòl prisědę mlãXdencu kapût, òXnda bu õna gàzda
v hîže. Niệ smèl mlãXdenec presèči pèču
dŏk ję lûč nà jne těsal. Dẽni kìticu na
mlãXdencŏv škrlậk.
mlã>dež> m (-a, -ŏv) <znàmejnka> madež,
znamenka Ìma črni mlãXdežX na nộsu.
{Du. Ba. mladež}
mlậdi m pl (-ậde, -ậdemi) mladunčad
Slakộpar zõvę svě mlậdę: c c, ts ts kàk i
nèki lûdi svînę k s÷be. ¤ bùX dòbil mlãXdę
nestrpljiv je, dosañuje se
mladìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <làstar> mladica,
ljetorast, jednogodišnji zeleni izdanak Ŏd
lèskŏvę mladìcę sę naprậvi viẽʖnec i vù
jnem sę na križậjnu v mlậdu nedèlu čèka
j
sr÷ča. Zî di na jàbuku i ŏdrèži mladìcę za
ciẹpìti. □ dîvja - nekoristan izdanak
mlã>diči m pl (-ŏv, -i) <mlậdi, mlãXdenci>
MlãXdenec i mlãXdenka su mlãXdiči. Tî mlãXdiči
jòš liệpe živîju če niẽʖsu pòmrli.
mladĩna f (-ę, -în) <žìvadX> perad PûXne ję
dvŏrìšče mladĩnę. {ð. V. Vi. Iz. mladina}
mladĩnče n (-÷ta) <živãče> mlado peradi
Zakộli mladĩnče za õbedX.
mladìti sę ipf ŏ, pŏ, (-îm; -ậdi, -ètę; -àdil, -îla)
pomlañivati se, tjerati mladice Stậri piệjn sę
pòčel mladìti.
mladjě/mlậdje n zb (-ậ/a, -ěm) <làstari>
mladice, mladi izdanci Mladjě v třsju sę
mliệč
smr̀zle. {Du. mlañe}
mlàdŏst f (-i, -ju/jûX, -ộsti, -mî) mladost, BûX
pĩtala stàrŏst dè ję bĩla mlàdŏst.
mlàka f (-ę, -; dem f mlàkica -ę, -ậkic) lokva,
plitka bara; lokvica V mlàke su sę zlẽʚgli
vùjčeci žậbine jãXjec. Pûkači pûkaju v
mlàkice.
mlật m (-ãXta, -ậtŏv) <ciẽʖpec> cijep, mlatilo,
dvodjelni drveni štap za mlaćenje žita Kî ję
màle jačměna ĩmel mlậtil ję sậm dòma z
mlậtem.
mlatàča f (-ę, -ậčŏ, -) <mašĩna za mlạtìti,
vršàča> vršalica, stroj za mlaćenje žita Na
màrŏfu ję bîla mlatàča i tù sę mlậtil žĩtek.
Žìte mlậtiju mlàci z mlậti, vršîju kõjni na
gũmne, na mašîne mlatàče sę mlậti a na
vršàče sę vršî.
mlàtec m (-a, -ãcŏv) mlatac, mlatitelj žita
Nègda su ìšli mlãci pŏ sẽʚle i mlạtìli žĩtek z
diệla i za plậču.
mlạtìti ipf dŏ, na, ŏ, pŏ, pre, spre, z, (-ậtit; -im,
-iju/ę; -ãXti, -ètę; -ậtil, -ìle; -ã>čejne) 1 tući
mlatom Ciẽʖle sẽʚle mlạtìle šenìcu na
màrŏfe.
2 tući, udarati Làke ję s tũñem kûrcem pŏ
glộžju mlạtìti.
3 brbljati Mlậti z jezìkem kàj Peràva z
rẽʚpem. ¤ Nậj mlạtìti prãXznu slàmu. raditi
beskoristan posao
mlatìtva f (-ę, -îtvŏ, -i) <mlậčejne> mlatidba
Mlàci su na mlatìtve mlạtìli z mlậti (ciệpci).
mlẽčec m (-ẽca, -ŏv) mliječni klip kukuruza,
pečenjak Če mlẽčec pûXca, kàdX sę pěčę,
vkrậjnen ję. {V. mlečec}
mlèti ipf na, sŏ, z, zŏ, (mlèt; m÷lem; měli,
-ètę; mlèl, mliệla; mliệt) 1 mljeti Pãvlič ję
pŏ ciẽʖlu nộč mlèl kukurìzu na žrniệ. Štè
přvi dõXjdę v m÷lin, òn přvi m÷lę.
2 lomiti, mlatiti Nèk sậm Bộg znậ dè vrậg ž
nìm třnije mělę.
3 miješati, vrtjeti I tò těle z rîtjŏ m÷lę.
mlèzive n (-a) mljez, mljezivo, gruševina,
kolostrum, prvo mlijeko krave po telidbi Tẽʚle
mộra mlèzive pŏcicàti.
mliệč m (-a, -ŏv) jestiva gljiva mliječnica
(Lactarius piperatus) Mliệč ję dòber za jèsti
pẽʚčen na jõgnu natèknut na šìbu. □ vèliki gljiva runjavka (Lactarius vellereus) Vèlikę
mliẽʖčę Cìgani kûvaju s krampiẽʖrem i jiệju.
mliệčnak
mliệčnak m (-a, -ŏv) drač poljski svinjak
(Sonchus oleraceus) Dràč mliệčnak ràda
jiệju svînę.
mliệčne n (-ŏga) mliječni proizvodi Najvìše
nòsim mliệčne na plàc prŏdậvat. BùXmę dŏ
gộsti vìše mliệčnŏga spràvili.
mliẽʖʖke n (-a; dem n hip mlèkece/ke) mlijeko
Čè kộs kậni gàzdaricu, n÷ bu ciẽʖle lète
imiệla sr÷čę pri mliẽʖke. BùXš jèl žgàjnčecę z
mlèkecem. D÷j mìceku mlèkeka. {V. mlekeco; M. mlece} □ kậčine - biljka roda
mlječika, zmijino mlijeko (Euphorbia sp.)
Kậčine mliẽʖke sę n÷ smę tr̀gati, bûX tę kàča
grìznula. kisiệle - ukiseljeno mlijeko Žẽʚna
niệ tàk dùXge stàra dŏk mòrę kisiệle mliẽʖke
h
pregrìsti. (Jòš je sę òčę mùXškŏga.). tîčje
- ptičje mlijeko ¤ Falî sàme tîčjŏga mliẽʖka.
Ima svega u izobilju.
mlìnar m (-a, -ŏv; adj mlìnarŏv) mlinar Sàki
mlìnar na svộj m÷lin vòdu tìra. Niệ sàke
diệkle rìt prãšna kàk mlìnarŏve.
mlìnarica f (-ę, -) mlinarica Krậl ję na nãXjže
spậl i čùl kàdX ję mlìnarica zrŏdîla čěr.
□ Kisiệla - nad Naviệk sę kìsele držî i tò
mu ję špicnãXmet.
mlinarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) mlinarski obrt Ŏd
mlinarìję sę naviệk dõbre žīvèle.
mlìnčec m (-a, -ŏv) dem m÷lin <melìnčec>
mlinčić Sŏměli kãXvu na mlìnčec.
mlînčec m (-ìnčeca, -ŏv)dem mlĩnec mali
mlinac od tijesta PõjeñX mlìnčeca!.
n
mli čějnak/mlečějnak m (-a, -ŏv) valjalo,
rasukač, drveni valjak za pravljenje mlinaca
Bòček mi ję mlinčějnak napràvil. Z mlečějnakem vậla tiẽʖste i diệla mlĩnec. {G. V. mlinčeńak; Mp. mlinčejak; Se. mičelnjak}
mlìnec m (-a, -ŏv) dem m÷lin <melĩnec>
mlinčić D÷j mlìnec za kãXvu!
mlĩnec m (-a, -ŏv/ec) tanko valjano (pečeno)
tijesto Pùra ìli gûXska sę jiệ z mlĩnci. KàdX
gŏspŏdậr dŏněsę bŏžîčnu slàmu dàję mu
sę v rũXkę mlĩnec i pevãXrec vĩna
{J. mlinci, testo rastegnjeno}
mộč f (mòči, -ju/jûX, mộči, -mî) moć, snaga
Nộč ìma svõju mộč. Ivậjnski dûXgi dãXni i
mậrtinskę dûXgę nòči zèmeju kõjnem mòči.
mòči/mògnuti ipf dŏ, naz, ne, ŏbne, ŏd, pŏ,
pŏtpŏ, pripŏ, zapŏ, z, zne, (mòrem/mòg-
266
nem, -eju/neju/nu; mõgni, -ètę; mògel;
niječno: ne mòrem/n÷mrem, ne mòreju/n÷mreju) moći, mognuti, biti u mogućnosti
V přvem mrãXku ję mòči nagînuti. Cŏprìję
n÷mreju sàkŏmu naškòdeti. Dŏk ìdę ìdę,
dŏk mòreš mòreš a kàdX ne mòreš, ne
mòreš. ¤ Mòreš mi na rîte vùXzel zavēzàti.
Ne možeš mi ništa. Mòreš mu dèti sòli na
rěp. Nema ga više, pobjegao je. mòrę u
redu, dogovoreno; mòrę bìti, mòrti možda;
mòrę mi bìti meni je to dozvoljeno; kõga
niẽʖma, b÷ž n÷ga sę mòrę nitko nije nezamjenjiv; štè mi kàj mòrę meni se ne može
ništa dogoditi.
mŏčìle n (-a, -îl) močilo, mjesto gdje se moči
konoplja V sậvske rukậve su bîla mŏčîla dè
smę kònŏplę namàkali. Mŏčîla n pl top Š
Vù fakultiệtske šùme v LûXgu dè lõvci slùXkę
lŏvîju su Mŏčîla.
mŏčĩlnica f (-ę, -) močionica, svežanj od 16
snopića, mjera za konoplje. V mŏčĩlnicu îdę
16 ručîc kŏnộpel. Jẽʚna vuz drùgu sę slòži
15 ručîc a šesnậjsta priệk nîh. {H. močilnica
lana; L. močelnica; G. mučelnica: snop od
10 ručica}
mŏčìti ipf na, ŏd, pre, s, za, z, (mõčit; mòčim;
mõči, -ètę; mõčil, mòčila, -ìle; mòčen; -ejne) 1 <namàkati> močiti Mõči tàk dùXge
dŏk sę ne namòči ìli ŏdmòči.
2 - sę močiti se Kõmu nògę ŏtěku z
gậvezem mu sę mòčiju i ŏblậžu listãXjnki.
Kònŏplę sę mòčiju dvanậjst dận.
mòčvar f (-i, -ju, -ậr, -ami) mokrina, vlaga Čè
ję mòčvar dõXjdę plesnivộča.
mŏčvàra f (-ę, -ậrŏ, -) <bẽʚrek> močvarno
zemljište V Črẽtu ję mŏčvàra.
mòčvariti ipf (mŏčvậrim; mòčvari; -il) poplavljivati Čè zẽʚmla črnìca v pretùletje ne
mŏčvậri i čè ję blậge ne zgậzi, ộna sę liẽʖpe
ŏbdelậva.
mộdlin m (-a, -ŏv) oblik, kalup [ausnj. Modl
<lat. modulus] Mộdlini su za p÷či kŏlãXčę.
Zvŏnậr ję p÷kel vu želiệznem mộdline
hòštiję i dèce dậval skrậjkę (òbreskę).
{ð. Te. modlin; V. modla}
mŏdrèti ipf pŏ, (-îm; mộdri, mŏdrètę; môdrel,
mŏdriệla, mŏdrèli) modriti, plavjeti Mũrvę
mŏdrìcę su pòčelę mŏdrèti.
267
mŏdrìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) murva modra ploda
Na cěrskem Pijãcu su bîlę mũrvę belìcę,
črnìcę, mŏdrìcę i j÷n mũrvec.
d
j
mõ zeg m (-a, -ŏv) <mò žñani/eni> mozak J÷
l’ ti ìmaš bậr màle mõdzga!? (Kàk si mògel
tãkvu bedastộču napràviti?)
d
mộ zg m (-a, -ŏv) moždina, koštana srž Razbîja kòsti i jiệ mộdzg.
{B. mozg u kosti herbtišča}
d
mộ zgati ipf pre, z, (-am; -ajne) napeto razmišljati, mozgati Triệba dõbre mộdzgati. Niệ
dòst dèlati, triệba i mộzgati.
mŏgû>č adj mogućan, imućan Òn ję mŏgûXč a
mòrti i najbŏgàteši v sěle. {Ba. moguć}
mŏgũ>če adv 1 moguće, ostvarivo Tò zbìla
niệ mŏgũXče.
2 možda, vjerojatno MŏgũXče ję da štè i priệ
ĩmel želiệznu brãXnu. MŏgũXče bùX zùtra bòle.
Mògut m (-a, -ŏv) 1 biće iz narodnog vjerovanja Jiệju kàk neběski Mògut.{T. mogut}
2 fig lakom čovjek
mộj pron (s mõje/mě; mŏjěga/mẽʚga, mŏjě
mu/mẽʚmu, mŏjiẽʖm/měm; ž mõja/mậ;
mŏjě/mě, mõje/mè, môju/mûX, mŏjộ/mộ; pl
mŏjè/mè, mõjem/mèm, mŏjèmi/mèmi)
1 moj Kŏmarìca pŏpiẽʖva: mộj, mộj. Tò niệ
põsel za mŏjẽʚga Mîška, àm òn nèmački
gŏvòri. Jậna ję kùma mẽʚga bràta. Tò bu
mẽʚmu strĩcu. Tò ję hìža mě sestrě. SàdX si
tî na mŏjiệm i jậ sem gŏspŏdậr! Dậm jậ
m÷m Blậžu. Mě diẽʖte ně nìšte tũXkel. Mậ
màma ję negvòga sĩna na křste držậla. BûX
v÷č i na mě vrậta sûXnce grèle. MûX čěr niẽʖsi
vìdel? Kàj ti ìmaš z mộ materjộ? Màma su
mõji naviệk dậli pr÷sti. Mě sẽstrę su ŏtìšlę
zàmužX. ¤ zîti na mõje po mojoj želji/volji
2 m muž, suprug Mộj ję bàš bìl na kùluku.
j
mò žñani/eni m pl t (-ŏv, -i) moždani, mozak
Vrànę su mu mòžñanę (mòjžñenę) pòpilę.
(Bẽʚdast ję). {Vr. H. B. Ko. možñani; V.
možñane}
mòker adj (mộkri; mõkra; mòkreši; pre-)
1 mokar, vlažan I jậ sem tàm na gŏstě bìl
i jèl i pîl i jòš mi ję i dènes jẽʚzik mòker.
DrộbX na drộbX, sûv nùXter mòker vùn?
(Šiệf za vĩne vàditi v sùdič)
2 pijan Õni su si mộkri (vînski) bràti.
Ŏbŏdvậ su pijậnci. ¤ z mộkrŏ křpŏ vùdren
mŏrtậlka
luckast; mòker kàk mìš sasvim mokar
mòknuti ipf na, pre, pri, za, z, (-em; mõkni,
-ète; mòkel/knul; -ut; -ejne) kisnuti, postajati mokar Nậj mòknuti, òjdi pŏd kròv.
{J. moknuti počinjam}
mŏkrĩna f (-ę, -în) <mòčvar> vlažno vrijeme;
vlaga, mokrina DèžXñX v÷č dùXge curî i
mŏkrĩna ję. V pemnìce ję vèlika mŏkrĩna.
Mŏkrìca f top B
Mòkrŏvič m nad Šòstaru kî ję ràdX pîl, ję tò bìl
špicnãXmet (pr Mokrović E170)
mòl/mõ>lec m (-a, -ŏv) 1 moljac (Tineidae)
Mõli sù mi kapût pŏj÷li. Rubenînu trèba
việtrati dà sę mõXlci ne zap÷riju. {Hg. mol}
2 rana na jeziku goveda Mòl blašč÷ta sę
zasipậva z gàlicŏ.
mŏlìti sę ipf na, ŏd, z, (mõlit; mòlim, -iju/ę,
mõli, -ètę; mõlil, mòlila, -ìle; mòlen; -ejne)
moliti se Kî sę bõri, tè sę ne mõli. Nasìlu sę
Bộg ne mõli.
mŏlìtva f (-ę, -îtvŏ, -i; dem f mŏlìtvica -ę,
-îtvic) molitva Stàreši lûdi mòliju jutriệšnu
mŏlìtvu dŏk sę brìšeju z ručnîkem. Prèdi
su mãjčę vùčilę nùXčičę pùXne mŏlîtvic kàk i
piệsmic.
mŏlitvenîk m (-ĩka, -îkŏv) molitvenik Čè
nậjdeš d÷telu s četìri pẽʚra (četirèmi pẽʚri)
dẽni ju v mŏlitvenîk za sr÷ču.
mộraš m (-a, -ŏv) <mùs> sila, nužda Mộraš ję
vèliki gõspŏn a něču v÷kši.
mộrati ipf pri, (-am) morati; trebati MlãXdenec
ję mộral znàti lûči tesàti. R÷kli jẽʚsu strìna
Dộra, kàj sę mộra, tò sę mộra. Mộra sę
sàme mriệti.
Moravče top (Mŏrậvče n -àvčan, -àvečica,
-àvečki) selo 465 st. (1857), 950 (1948)
Moravčanin {Šo. Muravče}
mŏràvečina f (-ę, -ŏ) arh sorta grožña i vina
Ìmbrĩna, brĩna, krậlevina i mŏràvečina ję
îsta fěla. {Šu. muravšina}
mòrje n (-a) more Mòjsija ję ščậpem mậhnul
i Črlěne mòrje sę ràzdelile na dvậ tậlę.
mộrski adj morski Čè mộrskę kòkŏši jậke
kreščĩju, bûX dẽžña.
mòrt m (-a, -ŏv) žbuka, graditeljska smjesa
[nj. Mörtel] JãXki mòrt su napràvili.
mŏrtậlka f (-ę, -i) posuda za žbuku Mòrt sę
nòsi v mŏrtậlke.
mộrtati
mộrtati ipf (-at; -am; -ajne) praviti žbuku Jòš
trèbaš mộrtati. {ð. mortiti}
mòrti/mòre bìti adv <mŏgũXče> možda Driệjnek ję mòrti dậl Driệnčecu ìme. Mòrę bìti,
dà tò ìstina. ¤ Mòrti si teròga svěca v
litànija zậbil. (Prẽʚveč gŏvòriš)
mòslavec m (-a, -ŏv) 1 moslavac, sorta
grožña i vina Mòslavec ję fẽʚla grõXzdija vàlda
z Mòslavinę. 2 Mòslavec m čovjek iz Moslavine Mòslavci velĩju kèj, a Làzinci kùj.
mŏsnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) daska za most
Mŏsnìcę su slàbę. {Ko. mosnica}
mộst m (mòsta, -ŏv; dem m mõstec -ẽca,
-ŏv; dem m mòstek -a, -ŏv; dem m
mŏstĩček) most; mostić Čè na V÷liki pẽʚtek
bậr dè na mộstu màle mràza, n÷ bu ciẽʖle
lète mràz mògel naškòdeti. Mõstec priệk
jãXrka ję võda zrùšala. ČèzX tečậl ję drevěni
mòstek. V šùme ję mŏstĩček. □ sûvi - vrsta
plesa Tậncaju sûvi mộst. ¤ Tî jòš mộraš
kàdX bîk na mộstu přdnę r÷či: fàla. Premlad
si za momačko društvo.
mŏstŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) mostarina Na
mộstu sę plậčala mŏstŏvìna.
mŏšậjnka f (-ę, -i) sorta jabuke, mošanka [nj.
Mönchs Apfel] Mŏšậjnkę su fĩnę jàbukę.
{Šu. mošajnska; V. mušanka}
mŏščĩna f (-ę, -în) sorta grožña Mŏščĩnę ję
màle v třsju. {Šu. mošćina}
mòšnica -ę, mộšnic) <k÷sa> 1 mošnja, mošnice, scrotum Mõšnę mu vîsiju dŏ kòlena.
2 kesa od mjehura za duhan; novčarka
Pŏpòva mõšna, kŏbîlina rìt i diẽʖklina škrìna
niẽʖsu nigdậr pûXnę.
mòšt m (mõšta, -ŏv; dem m mòštek) grožñani neprovreli slatki sok, mlado neprovrelo
vino [mañ. must, ausnj. Most <lat. mustum]
Svẽʚti Mãrtin kr̀sti mòšt, a svẽʚti Ìvan svetî
(blagŏslậvla) vĩne. Ŏrgulậš v cěrske cĩrkve
ję pŏbìral mòšt pŏ ciẽʖlę fàrę. Mòštek kipî i
jòš ję slàdek. □ - riệzanec <ràmpaš>
djelomično provreo mošt Dà nàm ję mõšta
riệzanca i kŏstàjna pûXcanca.
mŏštalìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) <mŏštậlka, greštậlka, greštalìca> gnječilica, drvo za gnječenje (muljanje) grožña Z mŏštalĩcŏ sę
grõXzdije mộšta. {V. moštilo}
mŏštậlka f (-ę, -i) <mŏštalìca, greštalìca,
268
greštậlka> gnječilica, muljača Mŏštậlka
mộra imèti pùXne rẽʚškŏv.
mộštati ipf na, z, (-at; -am; -an; -ajne)
<grěštati> praviti mošt, muljati grožñe [nj.
mosten] Mộšta grõXzdije z mŏštậlkŏ.
mŏtàti ipf na, ŏ, ŏd, pre, pri, za, z, (mõtat;
mòtam; mõtal, mòtala, -àle; mòtan; -ajne)
1 motati, namatati Mòta pr÷ñu. 2 - sę
<mūvàti sę> vrzmati se, vrtjeti se, obilaziti
Mòta sę kàk pẽzdec v gàča. Mòta sę kàk
vìžlin mej nògę. 3 gubiti pamet mòta mu sę
<miệša mu sę> nije mu u glavi sve u redu
mŏtičìšče n (-a, -îšč) držalo motike Nàsadil
sem mòtiku na mŏtičìšče.
v
mòtik a f (-ę, mộtik; dem f mòtičica -ę, -ŏ-;
dem f mŏtîčka -ę, -i) motika Bộg blagŏslõXvi pùXne mộtik, a màle žlîc. Nà pŏle îdę,
dìmem gledî, zX pòla îdę, na pòle gledî?
(Mòtika) Za vřčak triệba mậla mòtičica.
¤ krùv bèzX mòtikę laka zarada; Dãję mòtike cicàti. Naslonio se na motiku i ljenčari.
{Hg. motinka}
¤ motikvậs m u zagonetki: Rěci trî riệči
naj÷mput? (mòtikva, tìkva, kvậs)
mõzel m (-a, -ŏv/ộv; dem m mòzlek -a, -ŏv)
prišt, gnojni čir, mozulja V žûle ję võda i křv
a v mõzle ję gnộj. Čè na Bõžič držîš làktę na
stõle, bùXš ĩmel mõzle pŏ rũXka. Ìmam mòzlekę pŏ lîcu.
{T. mozel; Te. mozul; Du. muzol}
mòžñejnak m (-a, -ŏv) klin koji spaja duže
drvene planke u stijeni da se stijena ne
izvija Mòžñejnaki su strùXli i pŏpùXcali.
{B. možñenjak klin}
mrã>čen adj (-ãXčna/ậ; -àčneši; pre-) <kmîčen,
kměčen> mračan, taman Vũreki mòreju bìti
mrậčni (dŏblěni v přvem mrậku)
mrạčìti sę ipf z, (-ậči sę; -ìle sę; -ã>čen;
-ã>čejne) mračiti se, smrkavati se Mrậči sę
i mộral sem dimộm.
Mračnậk m (-ãXka, -ậkŏv) <mrậk> sablast,
biće koje po vjerovanju u snu muči čovjeka
¤ HõXda kàk Mračnậk.
mrã>čne adv <kměčne, kmîčne> mračno,
tamno Mrậčne ję i triệba làmpuš.
mrậk m (-ãXka, -ậkŏv) 1 <kmîca> tama
V přvem mrãXku ję mòči nagînuti. Štè fûčka
pŏ mrãXku tàj vĩlę zõvę, mòrę mu sę pòmet
269
pŏmiẹšàti, pŏ šùme mòrę îti četìri pět dận,
ně jèl i ně glãXden a dòktŏri ga ne zvrậčiju.
2 <mračnậk> sablast {Gr. mrak} 3 bolest
koja se liječi pravljenjem uroka Štè ìma
mrậk dàju mu pregŏvạrjàti vũrekę ŏd
mrậka. ¤ õpal mu ję mrậk na jòči izbezumio se; põjel ga mrậk nestao je preko noći.
mramlîca f (-ę, -; adj mramlîčin)
1 <mrậvec> mrav (Formicidae) Mramlîcę
ìdu v preš÷cije i n÷ smeju sę gàziti. Prenậšaju mramlîčina jậjca. {B. mravica; H. G. V
mravlica} 2 mramlîcę pl <žvûXni> trnci
Mramlîcę su mę pr÷šlę ŏd strãXva.
mrã>vec m (-a, -ŏv) <mramlîca> mrav Gòrši si
nèg žũXti mrãXvec.
mrã>viče n zb (-a) 1 <mravîlnak> mravinjak
h
Gre õta ję mravîče raskŏpàti. □ Bõ>že - a
kišna duga Štè ne vîdi bõXžŏga mrãXviča ně
daj mu Bộg zdrãXviča.
{K. R. Gr. mavrica: duga}
2 <anñělski pûXt> Mliječni put, Kumova
slama
mravîlnak m (-a, -ŏv) <mrãXviče> mravinjak
Màti ję pŏsěla čěr z gộlŏ rîtjŏ na mravîlnak
na měñe, dà ju navčî kàk sę jěbę.
{B. V. mravlińak}
mràz> m (-a, -ŏv/ậzŏv) mraz, smrzla rosa Čè
ję na V÷liki Pẽʚtek bậr dè na mộstu màle
mràza, n÷ bu te lète mràzX naškòdel.
¤ Kõga òn pŏmòę tòga bu i tùXča i mràzX.
mràziti ipf ŏ, (-ậzim; -àzi; -il, -ậzila; -en)
ogovarati, klevetati Bàbę su ju mràzilę i
dẽčke ju ję ŏstàvil. {Sk. mraziti}
mrcìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) 1 <mr̀ha> strvina,
crkotina KàdX zẽʚlije pŏjiệju gũXsenicę tò smrdî
kàk mrcìna.
2 bezvrijedna osoba Zbìla ję mrcìna.
mrcinìšče n (-a, -îšč) strvinište Šìntar zakậpa
kàj krèpa na mrcinìšču.
mrcvạrìti ipf z, (-ậrim; -ãXri, -ètę; -ậril, -ạrìli,
j
-ậr en; -ã>rejne) <drvạrìti> mučiti, zlostavljati, loše raditi S tàkvem jŏrậjnem sàme
mrcvậri z÷mlu, kõjnę i s÷bę. Tò ję
mrcvãXrejne zęmlě, n÷ jŏrậjne.
mŕčàti ipf ŏd, (-îm; mr̀či, -ètę; mřčal, -àle;
mrčajne) stenjati Mrčî na pòstele ciệlu nộč.
Mr̀da f nadimak ženi Mr̀dę sę něš riẹšila.
mrdậč m (ãXča, -ậčŏv) <jebậč, jẽʚbec> jebač
mrlèzŏvina
Nè ję triệba prậvi mrdãXč, kàk ŏtpộčivni
pastûXv. {Ab. mrdac}
mřdajne n (-a, -ŏv) <jěbX, j÷bajne>
obljubljivanje, koitiranje Nigdậr je niệ dòsta
mřdajna. {Ž. mrdanje: obljuba}
mr̀dati ipf na, ŏd, pŏ, pre, raz, z, (-at; mřdam;
mr̀dal, mřdala; -an) 1 obljubljivati, spolno
općiti, koitirati, jebati Mèste mr̀dati ìli jòš
pròstešŏga jebàti velî sę fĩne venọgvàti.
KũXnę sę: jebàl tę i jàšil tę a nìgda mr̀dal tę.
2 - sę jebati se Mr̀dali su sę dè su sę gòdX
stàli skùp.
{G. V. mrdati; Ab. mrdati se: jebati se}
mrdùliti ipf (-ûlim; -ùli; -il, -ûlila; -ejne)
<mìguliti> migoljiti, ići uvijajući stražnjicom
KûXdX gòdX ìdę naviệk mrdûli z rîtju.
mrêjna f (-ę, -iệjn/i; dem f mrèjnica -ę, -iệjnic)
1 mrena, zamućenje očiju Ìma mrêjnu na
jòke.
2 <riệčica> ošit Na zàklanŏmu svinč÷tu sę
preriệžę mrêjna v drộbu i prepũšča křv.
mrẽjnast adj (-ậsti; -àsta) mrežast Ràna mi
pŏstậja mrejnàsta.
mrèža f (-ę, -iệžŏ, -) <sàk> mreža Žàbę
zelěnę lŏvìju žậbari v mrèžu. Mrèža sę
plětę z drevěnŏ iglộ i břlcem.
mr̀ha f (-ę mřhŏ-i) <mrcìna> crkotina, strvina
Smrdî kàk mr̀ha. {B. mrha, mrcina; Du.
mrha: marva, stoka; Vi. mrha: nemoralna
ženska}
mriẽʖʖle n (-a, -iệl) samrt, umiranje, smrtni čas
BliệdX ję i slàbX kàk betežnîk na mriệle.
¤ BûX ti na mriệle zmejnkàle riệči. (prěveč
gŏvòriš.)
mriẹstìti sę ipf (-iệstit; -im; -iẽʖsti, -ètę; -iệstil,
-ìle; -iẽʖʖščejne) tražiti mjesto, namještati se,
nemirno sjedjeti Fùrt sę mriệsti kàk kvòčka
na gniẽʖzde.
mriệti pf na, pŏ, v, vu, za, zŏ, z, (mẽrnem,
-ẽʚju/ûX; mẽrni, -ètę; mřl, mrla, -le) umrijeti Čè
dvậ v rõXdu mernẽʚju j÷n za drùgem, br̀že bûX
i trějti. Čè sèjnaš za nèkŏga dà ję mřl,
n÷mu ję smr̀t mrla i dùXge bu žĩvel.
mr̀jniti sę ipf na, (mřjnim; mr̀jni; -il, mřjnila)
mrštiti se, mrgoditi se Mřjni sę ŏd jùtra a n÷
znam zậkaj. {G. V. mrńiti se}
mrlèzŏvina f (-ę, -) <zimŏzlộvina, stvarìka>
grm zimolezina (Ligustrum vulgare) Mrlè-
mrlùga
zŏvina ję dõbra za živìcę a črni gròzdeki za
tîntu dèlati.
mrlùga f (-ę, -ûgŏ, -) mrha, stara krava J÷ l’
õva mrlùga kàj dòji.
mrlùžiti ipf z, (-it; -ûžim; -ùži; -il, -ûžila; -en;
-ejne) <mrcvạrìti> mrljati, orati mokro tlo Ne
splatî sę mrlùžiti pŏ blãtne zẽʚmle. Ŏd mrlûžejna niệ kòristi.
mrmlàti ipf pŏ, pre, z, (mr̀mlam; mřmlal,
mr̀mlala, -àle; mr̀mlajne) <mřnñati> mrmljati Jàjnke sedî v zàpečke i srdìte mr̀mla.
Ìšel ję òkŏl šenìcę pŏ měña, nèkaj mřmlal
i dòšel ję òblak s tũXčŏ.
mrnạvkàti ipf (-ậvkam/češ; -i, -ètę; -ậvkal,
-àle; -ã>vkajne) 1 <mejụkàti> mijaukati
MãXčki glãXdni mrnậvčeju
2 govoriti cvileći Rěci kàj hòčeš i nậj mrnậvkàti. {Du. Še. mrnjavkat; G. V.
mrnafkati}
mřnñati ipf (-am; -ajne) prigovarati mrmljajući, rogoboriti Bàba fùrt mřnña i brûnda.
Če něš prěstala z mřnñajnem, bùXm tę klõpil
pŏ làmpa. {G. V. mrnñati}
mŕsìti ipf ŏ, pri, (mřsim; mrsi, -ètę; mřsil, -ìle)
1 <ant pŏstìti> mrsiti se, jesti mrsnu hranu
Štè nẽʚ bi bậr màle mřsil tàk fĩne měse.
2 fig obljubljivati, spolno općiti Katèna mu
sę pŏdiệla i mộral bu mŕsìti màkar ję pòst.
mr̀ske adv neugodno, ružno, mrsko Mr̀ske mi
ję sãme îti pŏ mrậku.
mr̀šav adj (-àveši; pre-) <sûv> suh, mršav
Vìsŏka ję a mr̀šava kàk ščùka. Sejnàti za
debẽʚlę kõjnę ję dõbre, a za mr̀šavę niệ.
mršàveti ipf ŏ, z, (-ậvem; -àvi; -el, -ậvela)
mršavjeti Nậgle ję mršàvel.
mr̀tev adj (mřtva) mrtav Mřtvi žĩvŏga vlẽčę?
(Č÷šel vûš). Jôj màmek, ležî Jànek v
štậgle raščepiệrena na plěča dŏ kràja
mřtva, a Jàjnke nà jne jòš z rîtjŏ mèca,
vàlda striẽʖla vû jnę pûXkla.
mrtvã>čnica f (-ę, -) <kŏstĩlnica> mrtvačnica
MrtvãXčnice sę velî i kŏstĩlnica.
Mřtve dûš dận m <Mřtve jùtre> Dušni dan
Mřtve dûš dận ję 2. stùdena.
mrtviệčki adj mrtvački S÷ kàj zrãXstę na
zẽʚmle dè ję mŏrjẽʚna ŏdjŏrậna kàča, tò ję
mrtviệčka hrậna.
mrtvîk m (-ĩka, -ŏv) mrtvac Čè sõva jûčę, bûX
270
mrtvîk v hîže. KàdX sę v hìžu dõXjdę dè
mrtvîk, ne pŏzdrậvi sę (pŏklòjni), nèg
pŏklěknę i mòli.
mr̀va f (-ę, mřvŏ, -/i; dem f mr̀vica -ę, mřvic)
vrlo mala količina Niẽʖmam nì mr̀vu sòli. Na
Bõžič nę smę nì mr̀vica stõla ŏpàsti.
{Hg. mrvu: malo}
i
mřv je n zb (-a; dem mrviče n zb) <smetjě>
smeće Če na mřvje dõXjdeš (kàdX sę hìža
zmiệčę), něš tè dận sr÷čę ĩmel, a če dẽčke
ně sę tè lète ŏžẽʚnil. S perjậčŏ sę mřvije
stôla zmiệčę. Hìti mrviče na smetìšče!
i
mrvîjne/în je n zb (-a) <drŏptîjne> mrvice
PûXne tì ję krĩle mrvîjna.
mr̀viti ipf na, z, (mřvim; mr̀vi; -il, mřvila; -len;
-lejne) mrviti, sitniti, drobiti Pŏ ciẽʖle hîže
mřviju.
mr̀zel adj (mřzla; mr̀zleši; pre-) hladan Mřzla
pr÷ña n÷ smę mậm na rậzbŏj, nèg sę mộra màle tŏpìti. Pòkle Bàrtŏlŏva (24. VIII.) ję
premřzla võda za kònŏplę namàkati.
Žěnska rìt ję naviệk mřzla. Držî sę kàk
kûrc v mřzle võde.
mŕzèti ipf za, (mřzim; mrzi, -ètę; mřzel, -èle)
mrziti J÷n ję drùgŏga mřzel.
mr̀zle adv (mr̀zleše; pre-) hladno Štè sę
j÷mput ŏpěčę drùgi pûXt i na mr̀zle pûšę.
Mr̀zle ję kàj v kûsnice.
mrzlèti ipf za, (-î mę; mřzlel, -iệla, -èle mę ję)
<zīmèti> osjećati hladnoću, hladiti Mrzlî mę
pŏ plẽʚče ŏd vrật.
mr̀zletina f (-ę, -) <lànetina> hladetina
Mr̀zletina sę jiệ na Bõžič i NõXve Lète.
mrzlĩna f (-ę, -în) studen, hladnoća Mrzlĩna
nìš ne pŏpũšča. Sàme mrzlĩna ŏjd n÷ga
ìšla. {Du. mrzlina}
mụčàti ipf pre, za, (-îm; mùXči, -ètę; mũXčal,
-àle; mũ>čajne) <čkŏmèti> šutjeti Nìšte ně
pĩtal kàj si mũXčal, nèg kàj si gŏvòril. Štè
mučî – drùgę dvậ vučî.
mučěč/mučěčki adv <čkŏměč, čkŏměčki>
šuteći, šutke Ìšel ję mučěč. Mučěčki su
dòšli pŏd ŏblòXkę.
mù>čiti ipf na, z, (-it; mûXčim; mùXči; -il, mûXčila;
-en; -ejne) 1 mučiti, gnjaviti, zlostavljati Nậj
mę mùXčiti! I tòmu mûXčejnu bu dòšel kràj.
Kõjnę mûXčiju pizdemiệrkę, žũXtę trdę mùvę,
kě sę pŏd rěp zavlậčiju i ne dãXju im pri mĩru
271
sę pàsti. 2 - sę mučiti se Pŏ dãXnu sę mûXči
kàk vòl a pŏ nộči kàk bîk.
mučkàti ipf (mùXčkam; mûXčkal, mùXčkala, -àle;
mù>čkan; -ajne) mutiti, miješati Nậj tûX vòdu
mučkàti.
mũčke adv malčice, malko, manje od malo
D÷j mi bậr mũčke. Hòjdi pŏ mũčke. Kliện
niệ izbìla liện jậke dùXge žīvèti i zậte pŏ
mũčke rậstę.
mûčki adj dem mậli majušan, malešan,
malahan Bìl ję mûčki š÷pavi čõvek. Mûčki
mũčke mučîju, dà sę ne mûXčiju.
mù>čne adv (mùXčneše) mučno, nelagodno
MùXčne mi ję v želûXcu i îdę na blùvajne.
mučnĩna f (-ę, -în) muka, nelagoda Mučnĩna
mi ję dòšla.
mù>čnuti pf (-em; -i, -ètę; mùXčnul) trgnuti se,
početi misliti Mộraš mùXčnuti svŏjộ glãXvŏ.
d
d
mũden/mûn adj (mũ na, mù neši; pre-) spor,
polagan Kî ję mũden pri jèle tàj ję i pri dèle.
Mũden ję sègde mûden. Štè ję mũden niệ
trũden. Tò ję jậke mûn põsel. Premũden ję
òn za tè põsel.
mũ>der adj (mũXdra; mùXdreši; pre-) mudar,
pametan Tàk ję mũXder, kàk dà sę mej kŏkŏšmî ŏthrãXnil. MũXder si tî i niệ tvộj vrậg
bedậk. PremũXder ję, sậm si ję pùXpeka
razvězal. Tẽʚri ję světec v cĩrkvę najmùXdreši? (Tẽʚri zàprtu knìgu držî). ¤ bàš si
mũXder nećeš me prevariti
mudìti ipf za, z, (-îm; mûdi, -ètę: mùdil, -îla;
mùden) 1 kasniti Cûg mudî dviệ vùrę.
{ð. muditi: ometati, zadržavati}
2 - sę žuriti se N÷mu sę nigdậr ne mudî na
dèle a pri jèle ję přvi.
mùdne/mûne adv sporo, polako Põsel ìdę
mùdne. Dèlali su ciẽʖli dận àli mũne.
mũ>dre adv mudro Tò si mũXdre napràvil.
Bedậk sę mũXdre držî.
mudrìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) domišljatost, lukavstvo
PùXn ję mudrîj kàk lisìca.
mudrijậš m (-ãXša, -ậšŏv) 1 mudar, domišljat
čovjek Òn ję zbìla mudrijậš.
2 iron pametnjaković, lukavac Nậj sę tî nìš
dèlati mudrijậš, àm tę znậmę.
mudrijạšìti ipf z, (-ậšim; -ãXši, -ètę; -ậšil, -ìle;
-ã>šejne) <mudrūvàti> mudrovati Òn mudrijậši, da nẽʚ bi dèlal.
mùla
mudròlija f (-ę, -ộlij) dosjetka, izmišljotina
Nèkakvę pậk mudròliję zvậña.
mũ>drŏst f (-i, -ju/jûX, -òsti, -mî) mudrost Tò niệ
mũXdrŏst. To je jasno.
mudrūvàti ipf nad, z, (-ûjem; -ûj; -val, -àle;
-ũvajne) mudrovati DùXge mudrûješ i nìš ŏd
tvẽʚga mudrûvajna.
d
mû zgati ipf z, (-am; -an; -ajne) <drūdzgàti>
gnječiti, muljati Mûdzga setjě i sciệña mědX.
{G. V. muzgati}
mùfta/mùkta adv <zabãXdŏve> besplatno,
badava [tur. muft] Tò si izbìla mùfta (mukta)
dòbil. {Vi. mufta; G. mukta}
j
Mù ca f (-ę, V Mūjcô) ime krave Mõja Mùjca ję
dõbra dòjka. Mậ Mùca ję mĩrna kràva.
{V. muca: hip mačka}
j
mù cek m (-a, -ŏv) malo muško tele Kràva ję
mậm mùjceka ŏblîzala. Mùcek cìca.
{Te. mujcek, V. mucek: hip maček}
j
mù cica f (-ę, mûjcic) malo žensko tele Tàk
liệpu mùjcicu němę pròdali.
j
mû nen adj <mànen, bẽʚdast> udaren, lud,
zvrkav, jogunast, omamljen, pripit, duševno
poremećen HõXda kàk mûjnen.
{K. Du. munjen; V. muńeni}
mũ>ka f (-ę, -i) prašna prevlaka, mašak, prah
na zrelim plodovima šljiva Zriệlę slìvę
bìstricę su pûXnę mũXkę.
mù>ka f (-ę, mûXkŏ, -) <mûXčejne> muka, patnja
Mòrę i mlậdX čõvek ŏd vèlikŏga strãXva i ŏd
vèlikę brìgę i mùXkę pŏsiẹdèti za jẽʚnu
jedînu nộč.
mụkàti ipf (mũXkam/čem; -i, -ètę; mũXkal, -àle;
mũ>kajne) <bēčàti> glasati se kao goveče
Kravę mũXčeju, žẽʚjnę su.
mụknù>ti/mũ>knuti pf pre, za, (mũXknem; -i,
-ètę; mũXknul, -ùXle) zašutjeti [mañ. mukkan:
pisnuti, mukkot se!: ni pisnuti!] MũXkni, v÷č
j÷mput. Tàk su mụknùXli, da nìti jẽʚden niệ
mòrti nìti sòpel.
muktậš m (-ãXša, -ậšŏv) <žmùklar> nabiguzica, prevarant Muktậš sę sègde snậjdę.
{V. muktaš}
mûl m (-a, -ŏv; adj mùlen/mũlnat, mûlna,
mùlneši/ậti; -àta) <kậl> mulj Svînę sę v
mûlu kalîju. Mûlna ję võda. Mulnàta zẽʚmla
dõbre rŏdî. Mulîna f top L
mùla f (-ę, mûlŏ, -) <bedàča> glupača Bàš ję
prậva mùla. {V. G. mula}
Mulc
Mulc pr (Mùlc, -ŏv, -ŏvica/ŏvka) [nad.
slovensko] S3 LP124 Mùlcŏvka vîčę da niệ
Mùlca dòma.
mũlec m (-a, -ŏv) <bedậk> glupan Tî mũlec
jẽʚden! Na òči glědX tę vàra.
mūlìti ipf pŏt, z, (mûlim; -i, -ètę, mûlil, -ìle;
mûlen; mũlejne) 1 pokrivati muljem SãXva
sę razlejãXla i mûli sinòkŏšę.
2 gužvati, svijati Škrlậk mi mûliš.
mumlàti ipf z, (mùXmlam; mûXmlal, mùXmlala,
-àle; mù>mlajne) mumljati, nerazgovijetno
govoriti Kaj mûXmlaš, a nìkaj tę ne ràzmem.
mûnñati ipf z, (-am; -ajne) potajno dogovarati, muljati, varati [nj. Mund: usta] Sàme
pripàzi da ně pậk mûnñal.
mũnuti pf (-em; -i, -ètę; mũnul, -ùXle; -jnen/ut)
<trèsnuti> zviznuti, naglo udariti Mũnul ga
šậkŏ v rẽʚbra i kìdnul.
Munjaković pr (Mujnã>kŏvič, -ŏv, -ka) [nad.]
Ž36, Belovar 3 LP39! sl. Munjeković LP54
Mũra f (-ę, -i) Mora, sablasno biće Mũra ga
sèsnę pŏ nõči i sẽsci ga srbĩju. {O. Gr.
mora; Gr. morina: vještica koja mori noću}
mũrva f (-ę, -i; dem f mùrvica -ę, mũrvic; adj
mûrvin/mùrvŏv) drvo i plod duda [tal. mora
<lat. morus] Cěrskę mũrvę ję vučìtel Župậjnčič sàdil. Z mûrvinem lîstjem sę gũXsenicę
svĩlca hrãXniju. Mùrvŏvi kõlci sę biẽʖliju kàk i
vr̀bŏvi za třsje kŏlìti. □ - belìca bijeli dud
(Morus alba). - črnìca crni dud (Morus nigra). - mŏdrìca Na Pijãcu ję mũrva mŏdrìca.
mũrvec m (-ẽca, -ŏv) muško stablo duda Na
Pijãcu ję i j÷n mũrvec kî cvẽtę a ne rŏdî.
{V. murvak; R. murvaš}
mùrvŏvina f (-ę, -) dudovina Mùrvŏvina ję
dòbra za làgvę dèlati.
mùs m indekl <mộraš> prisila, ono što se
mora [nj. Muss] ¤ pŏd mùs pod moraš,
silom [nj. per muss] Tò su dèlali pŏd mùs.
mùsati ipf dŏ, na, pŏ, pre, (mûsam; mùsal,
mûsala; -an; -ajne) <šnọfàti> njušiti Fùrt
mûsa òkŏle kàk cũcek.
mû>sati sę ipf na, za, (-am; -an; mũ>sajne)
prljati lice Nậj sę z murvàmi mûXsati.
mù>sav adj (-àveši) <zamûXsan> zamazan po
licu Sè si mùXsav, mîj sę!
mù>savec m (-a, -ŏv; f mù>savka) <zamûXsanec> prljavko Stèraj mùXsavca!
272
mù>sek m (-a, -ŏv) 1 zamusanac MùXsek ję òn
kî ję zamûXsan
2 leteći plamičak Pojava zvana bludeči
jognji u Moslavini a danje u Podravini.
h
MùXsek sę vîdi kàk svẽtle tẽʚre õXda ìli letî pŏ
zrậku. {G. belo danje: prikaza; posvečkar:
leteći plamen; ðe. svečuri}
3 bundeva sa svijećom MùXsek sę diệla ŏd
tikvàjnę i m÷čę věčer na òblŏk na Sěsvetę
priệ Mřtve dûš dãXna.
musīkàti sę ipf (-îčę sę; -kàle sę; -ĩkajne)
<lisīkàti sę> bljeskati, sijevati Pòčele sę
musīkàti, mòrti bu dẽžña. {I. V. musikati se}
musĩknuti sę pf (-ĩknę sę; -īknùXle sę)
<lisìknuti> bljesnuti MusīknùXle sę i sàdX bu
zagŕmèle. {I. musiknuti se}
mù>snuti pf (-em; -i, -ètę; mùXsnul; -en/ ut)
1 bljesnuti MùXsni Bògek dà vîdim vûgarek!
2 udariti MùXsnul ga s kõlcem dà ję s÷
zviẽʖzdę vìdel. {P. musnuti}
mustậč m (ãXča, -ậčŏv) 1 brk [vental. mustacchi <gr. mystaks] Mìga z mustãXči. Če
diệkla fûčka, bûXdu ję mustãXči zrậsli.
2 raskuštrane niti na klupku preñe Napràvil
sę mustậč na klùXpku.
3 mustã>či m pl svila na kukuruznom klipu
MustãXči kukurîzni su dõbri za vrậštije.
4 <kìci> površinsko sitno korjenje trsa
MustãXči na třsu sę ŏbriệžeju.
5 dlake na njušci Čè si mãXček mustãXčę
ŏsmudî òXnda n÷mrę mìša vlŏvìti.
6 znak na mahalu preñe. ÒXnda sę svĩlŏ ìli
š čiệm naprậvi mustậč da sę znậ.
Mustek pr (Mùstek, -ŏv, -iệčka) B0 [nad.] sl.
Mustak LP32, Mùstek sę ŏdsělil.
mùšica f (-ę, mûšic) 1 nišan na pušci Bìl mi
ję na mùšice.
2 hir, svojeglavost T÷ške ję pŏdn÷sti tvê
mùšicę.
□ vînska - kukac (Drosophyla melanogaster) PûXna ję pemnìca vînske mûšic.
Mušić pr r (Mùšič, -ŏv, -îčka) [nad.] C0 uz
Žakman E344 Žàkman z Bisậga sę prižẽʚnil
pri Mùšiču v Cẽʚrju.
mùškat m (-a, -ŏv) sorta mirisna grožña i vina
[srfr. muscat <srlat. nux muscata] Mùškati
su dišûXčę fẽʚlę grõXzdija.
muškatîn/muškutîn m (-a, -ŏv) <krvnậk>
273
biljka strupnik (Scrophularia nodosa) Muškatîn m÷čeju vu vĩne da dišî kàk mùškat.
mùškatnica f (-ę, -) sorta krušaka Rûška
mùškatnica dišî kàj mùškat.
mù>ški adj 1 muški I mùXškę rùXbačę su bîlę ŏd
dŏmãXčŏga plãXtna. Čè sę na bŏžîčne nãXvečerje nàjpriệ kòmu mùXškŏmu kîhnę, tè lète
sę bûXdu vìše lěgli bìkeki i žrèbeki.
2 seljački, domaći Nõsil ję mùXšku òpravu.
mù>ški adv 1 muški, kao muškarac Žẽʚnę nę
kunûX mùXški: jěbi tę, jebàl tę, nèg žějnski:
jàši tę, jàšil tę!
2 muževno MùXški su sę zgràbili i metàli.
mûštra f (-ę, -i) <piệlda> 1 uzorak
[nj. Muster] Zẽmi za mûštru.
2 pej poseban čovjek, zla osoba Bàš ję
prậva mûštra.
3 vježba Sŏldàti su na mûštre.
mûštrati ipf z, (-am; -an; -ajne) vježbati,
gnjaviti [mañ. mustral <bavnj. mustern]
Mûštra ga kàk sòldata. {Z. muštrati}
mûštrica f (-ę, -) dem mûštra lukavac Jẽʚsi tî
mûštrica, àl m÷nę sę mậni.
mutậk/mùtavec m (-a, -ŏv) mutavac, njemak
[tal. muto] Slãvič tìšlar ję bìl mutậk. Sirŏmậk
sę ròdil mùtavec.
mùtan m (-a, -ŏv) glupan Prậvi ję mùtan.
{V. mutan}
mùtast adj (-ậsti; -àsta) 1 glup; šutljiv; gluhonijem N÷ znam ję l’ mùtast ìl sę sàme tàk
diệla. Mutậsti nę gŏvòri. {L. mutast}
mùtav adj (-àveši) 1 <mùtast> gluhonijem
Mùtav ne čûję i n÷mrę gŏvŏrìti.
2 šutljiv Pòčeli su jèsti kàk mùtavi.
mũ>ten adj (mũXtna, mùXtneši; pre-) mutan,
neproziran Če sèjnaš za mũXtnu vòdu, bûXš
betẽʚžen.
mùterlin m (-a, -ŏv) matica zavrtnja
[nj. Mutter] Zgìnul ję mùterlin.
{V. muterl; ð. Ko. muter}
mụtìti ipf z, (mûXtim, -iju/ę; mũXti, -ètę; mûXtil,
-ìle; mû>čen) 1 mutiti Vòdu mi mûXtiš.
2 <štentàti> smetati, zadržavati koga MûXtiš
mę tù a žurî mi sę.
3 - sę mutiti se MûXti mi sę v glãXve
mùtlav adj (-àveši) nerazgovorljiv, šutljiv,
nespretan, nesnalažljiv Mùtlav ję i riẽʖtke
rěčę riệč. {G. V. muhlavi}
mužikậš
mũ>tne adv mutno, nejasno Tò mi sę činî
nèkàk mũXtne.
mũva f (-ę, -i/mûv; dem f mušìca -ę, -ĩcŏ, -îc;
adj mũvin) muha; muhica (Musca domestica); muhin, mušji Če mùvę jậke grizûX, bûX
dẽžña. Žẽʚna niệ tàk dùXge stàra dŏk ju n÷
mrę mũva stõlca zrùšati. Stiẽʖkla na ŏblòXke
su pûXna mũvine drěkŏv. ¤ Letî kàk mũva
b÷z glãXvę. Ìma svõję mùvę. Nẽʚ bi nì mùvu
zgàzil. Nikome ne bi učinio zla.
mūvàti sę ipf (mũvam; -al, -àle; mũvajne)
<mŏtàti sę> vrzmati se, obilaziti, zavirivati
Věč sę dùXge tûXdX mũva a n÷ znam kàj hòčę.
mû>ž> m (-a, -ŏv/i, D mužěm/mûXžem, -i/mî; adj
mû>žŏv) 1 čovjek, muškarac Niẽʖsu sì mûXži
kî gàčę nòsiju.
2 muž, suprug Kàj dậš prãscu i mûXžu, tò ti
sę sę pŏvrnę. MûXžŏvi rŏñậki pŏmậžu kŏsìti.
3 seljak {rus. mužik} MûXži su kàk cũcki, če
jenòga vùdriš, drùgi pŏdvĩneju r÷p i sì sę
razbejžîju, a gŏspoda kàk cucki.
¤ Mû>ž> z Budiệnec nadimak Budenčana
mužàča f (-ę, -ậčŏ, -) pej seljakinja, seljančura Šòstar niệ štèl mužàčę ženìti. {Te.
mužača}
mužận m (-ãXna, -ậnŏv) augm mûXžX jak čovjek
Màrke ję prậvi mužận.{B. mužanstvo,
jakost muža}
mužậr m (-ãXra, -ậrŏv) 1 mužar [mañ. mozsár
<nj. Mörser] Z mužãXra sę na prŏščějne pùXcale. 2 stupa, avan V mužậre su sę
kŏščìcę tûXklę.
mù>žek m (-a, -ŏv) dem mûXžX, suprug, mužić
Mìli mùXžek, k č÷mu sì mi sàdX spŏdòben?
mù>žika f (-ę, mûXžik) glazba [mañ. muzsika
<lat. musica <gr. mousiké: umijeće muza]
Čùl sem kàk pri Klậre mùXžika ìgra. Kãkvi
mužikãXši, tãkva mùXžika.
mužikậš m (-ãXša, -ậšŏv; adj mužikậški)
svirač, muzikant [mañ. muzsikus <nj.
Musiker] KàdX mužikãXši na gŏstě trî nộvtę
ŏdìgraju, nòsi sę zẽʚlije na stòl. Màle ję
mužikậške i kartậške hîžX. (MužikãXši riẽʖtke
dà priskrbĩju si hìžu.)
N n
n m glas n je najučestaliji suglasnik s 9,44%
svih
nậ sę adv nasebe; natrag Dŏk gòdX znậš zậ
sę, ně daj nậ sę. Vû sę, nậ sę i põXd sę.
U se na se i poda se. {O. nase}
na prep (nà, nậ) 1 na s A (mjesto gdje se
nešto stavlja) Na jẽʚne vûve nùXter na drùge
vùn. Žìte sę siệja na Jantọnòve, a znîknę
na Vìdŏve. BõXži t÷ kanộn razn÷sel na stộ
kŏmậdŏv. Jèle na jèle naviệk mòrę, a dèle
na dèle n÷ (sàme da niẽʖsu bàtinę na bàtinę). Nậkaj cũcek lãXja pŏ nõči? (Na dộlnu
làlŏku) Vîčę nậ mę. ¤ bìti na kõga sličiti
kome; Na kõga ję òv dečậk? bìti na tî ìli na
Vì govoriti kome ti ili Vi;
2 na s L (mjesto gdje se nešto nalazi) Jèle
ję na stõlu. Nã tem pôslu si sę skậzal Nã
ne võde su gûXskę. Uz lične zamjenice 3.
lica izgovara se: nà jnega, nậ jnu, nà jne,
nậ jnę, uz pokazne zamjenice ovaj, onaj i
taj: nậ vŏga, nậ 'v, nậ vu, nã ve, nậ vę, (ìli;
na ŏvòga, na õvu, na òve, na õvę); nậ
tŏga, nậ t’, nậ ti, nậ tu, na tè, na tě (ìli: na
tòga, na tûX, na tè, na tě); nậ nŏga/nậ ’n, nậ
nu, nậ ne i nậ nę, nậ ’n (ìli: na ŏnòga/ŏnàj,
na õnu, na òne, na õnę). Zîdi nậ t’ hrậst i
ŏbậli mělu za svînę. Hìti nậ ti kõtec viẽʖnec.
Zùtra pěš na pàšu nậ 'n kràj, nậ nu ledìnu!
¤ Pòscal sę na kŏprîvje. (sr̀dit ję) Mòreš mi
na rîte vùXzel zavēzàti. (n÷mreš mi nìš)
nà, nà int dozivanje životinja k sebi Nà, nà,
Šàrke nà! Nà, nà, pàjca nà!
nà/nãtę part imp 2lsg/2lpl <zẽmi, prìmli;
zemètę, primlètę> kojom se nešto nudi,
daje, pruža: evo ti, uzmi, primi, izvoli; evo
vam, uzmite, primite, izvolite Nà, d÷j jèñX!
Nà ti, cigarětlin! Nà ti, kùpicu! Nà, òve tì ję
ŏstàle! Nà, d÷j mu ŏdněsi pènezę. Nà,
Mîške, d÷j si tò zẽmi! Čûję kàdX mu sę velî:
nà! a ne čûję kàdX mu sę velî: d÷j! Nà, t÷be
stậrŏga kŏščěnŏga! Tî m÷ne d÷j nõXvŏga
želiệznŏga! (velî diẽʖte kàdX hîčę zûXbX šmřčku v zàpeček) Nà, tò ti dậm, sàme mę nậj
vmŏrìti. Kràj kậrajna ję kàdX jẽʚna bàba zdîgnę rùXbačę, pŏkậžę drùge gộlu rìt, pò jne sę
vùdri i velî: Nà, tù mę pĩši!
{V. St. O. Ba. na!: evo}
nabạdàti ipf pŏ, pŏd, pre, v, za, zna, (-ậdam;
-ậdal, -àle; -ậdan; -ã>dajne) 1 bodući naticati, nabijati na što, nabadati Nabậdala ję
jàgŏdę na kõnec i diệlala krậlužX.
2 polako hodati N÷mrę îti nèg nabậda z
nõgę na nògu.
na¦bậjati pf (-am; -an) napričati svašta
Tùlike ję nabậjala bedastộč da tò nì cũcek
nẽʚ bi z màslem põjel.
na¦bàsati pf (-am/šem; -an) <natràpati>
slučajno naići, nagaziti [tur. basmak] Na
zlò ję nabàsal. {St. nabasat}
na¦bàviti pf (-ậvim; -len) nabaviti, dobaviti,
dopremiti Nabậvila ję s÷ kàj triệba za
kŏlãXčę p÷či.
nabạvlàti ipf ŏ, pre, za, z, (-ậvlat; -am; -al,
-àle; -ậvlan; -ã>vlajne) nabavljati Kûm ję
bertậšu ràkiju nabậvlal.
j
na¦bečạrìti sę pf (-ãXrim; -ậr en) provesti
život bećara Jòža sę za mlàdŏsti zbìla
nabečãXril.
na¦bēčàti sę pf (-îm) 1 nablejati se GlãXdni
těliči su sę dŏ v÷čera nabēčàli.
2 naplakati se Nậj bēčàti, àm si sę dòsti
naběčal.
na¦betegūvàti sę pf (-ũjem) puno bolovati
Nabetegũval sę nèkulike liệt.
j
na¦biẹ žàti sę pf (-ejžîm) natrčati se Diệs
sem sę nabiệjžal na pậše.
na¦biẹlìti pf (-iẽʖlim; -en) 1 naljuštiti, skinuti
koru, naguliti (krumpira, kolaca) D÷j nabiẽʖli
krampiẽʖra za õbedX! Nabiệlenę su dviệ
mèrę kõXlija.
275
2 - sę naguliti se, naljuštiti se Nabiẽʖlila
sem sę ciệl dận kõXlija za třsije.
na¦biflàti pf (-ìflam; -an) <nabụbàti> naučiti
napamet bez razumijevanja, nabubati
Dŏmištrànti nabìflaju i põpu ŏdgŏvãXrjaju a
n÷ znaju kàj velĩju.
nabijậč m (ãXča, -ậčŏv) 1 bačvarski bat
Pìntar nabîja z nabijãXčem òbručę na làjt.
2 drveni bat za nabijanje zemlje Z nabijậči
sę nabîjaju zemlěni põdi v hìža i gũmna.
nabījàti ipf ŏ, ŏd, pŏza, pre, pri, raz, vu, za,
z, (-îjat; -am; -al, -àle; -îjan; -ĩjajne)
1 lupati, udarati Tàk ję dùXge nabîjal pŏ
vrậte, dŏk ih niệ pòdrl. V gòrica pri Světem
Martîne sę ne zaliệva z vŏdộ kàdX sę kòli,
nèg nabîja sekîrnemi vûvi kòl v z÷mlu.
2 povećavati cijenu u dražbi. Dà mi niệ
Mîške nabîjal, bìl bi jeftìneše dòbil.
3 praviti buku Kàj tùlike z vrậti nabîjaš?
Prěstani s tiệm nabĩjajnem.
4 puniti pušku Lŏvrìna ję v rãXtu z J÷laččem stậl pŏd jenộ põlvŏ i nabîjal pùšku i
òXnda pùXknul i pậk nabîjal i j÷mput pùXknul.
na¦biksàti pf (-ìksam/šem; -san) namazati
cipele laštilom Nabìkši cìpelę, pẽʚmę k
mèše.
na¦bìrati ipf (-îram; -an; -ajne) 1 <rậncati,
fậldati, rûgati> borati, praviti nabore na
odjeći Nabîra rùXbačę na vũXskę nậbŏrinę
(rancèjnę, fậldę). MûXčim sę z nabĩrajnem.
2 dobivati bore Vrật je sę pòčel nabìrati.
3 branjem skupljati GrõXzdja màle nabîra
a vĩna pùXne sprậvla.
nàbit adj nabijen, zbijen, čvrst V hîže niệ bĩle
põda nèg nàbita zẽʚmla. V štãXgle ję i nàbita
zẽʚmla za gũmne. Zelěna imbrĩna ìma nàbitę grõzdę. ðìka ję želiệzni šĩlek nàbit na
kõlec. Tŏmậš ję bìl nîski àl nàbit čõvek.
j
na¦bìti pf (-ĩjem; -î ; nãbil; -ĩjen/nàbit)
1 nabiti V hîže sę zẽʚmla nabîje mèste põda, a sriẽʖdi štãXgla ję nabijẽʚna za gũmne.
2 natrpati, nagurati Fàšijnka naprậviju tàk
da v stậru òpravu nabìjeju slàmę.
na¦blụdèti sę pf (-ûXdim) nalutati se Zgùbil sę
i dŏ jùtra sę nablûXdel.
na¦bluvàti pf (-ûjem; -an) povraćanjem
napuniti NablûXval ję pùXn lavộr.
nã>bŏj m (-òja, -ŏv) <zbòj> količina jednog
na¦br̀kati
tiještenja Žmětkem kî sę nam÷ču v pr÷šu
sę velî zbòj ìli nậbŏj.
nabòk adv <na j÷n kràj> bočno ŏpàsti pasti bočno; ŏbřnuti sę - okrenuti se
bočno
nạbŏrìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <rancèjna, fậlda,
r÷ga, nậguznica, gùzelnica> nabor, bora
(na odjeći, na čelu, na vratu). Ŏplẽʚče ję pŏ
tiệlu nabrãXne i ìma fậldę, nậbŏrinę ìli
gùzelnicę.
na¦bòsti pf (-õdem; nãbŏl; -õden)
1 <napîknuti> nataći, nataknuti Slakộpar
ję nãbŏl šr̀šana na třn. Za ñìku sę nabõdę
na kõlec zrậšpani kŏmậdX želiệznę šìbę ŏd
jambriẽʖlę.
2 - sę <napîknuti sę> ubosti se Nabòla sę
na třn. Čè sę nabõdeš na kậčinu kộst, tò
sę ne dậ zvrạčìti.
nabrạjàti ipf (-ậjam; -al, -àle; -ậjan; -ã>jajne)
nabrajati Jậna ję Bậre s÷ nějninę griệję
nabrậjala na kậrajnu.
nabrận adj (-ãXna) 1 nabran, skupljen Ôvę
su jàbukę nabrãXnę na jàbuke, a õvę su
pŏbrãXnę zemlě.
2 naboran Ìma liệpe nabrãXnu rùXbaču.
na¦bràti pf (-ẽʚrem; nàbral) 1 načiniti nabore
Nabrậla ję fèrtun. {O. nabrat}
2 skupiti branjem Nabrậla ję pùXn fèrtun
slîv. Îmbrič ję nàbral pùXne vrgậjnŏv.
3 - sę skupiti se Nabrậla mi sę plũza.
nabr̀čiti pf (-řčim; -r̀či; -il, -řčila; -en) <nabr̀kati> nahuškati, nagovoriti, potpiriti Žẽʚna
ga ję nabřčila i mộral sę z bràtem
pŏsvàditi.
na¦brčkàti sę pf (-r̀čkam) naigrati se u vodi
Niẽʖstę sę ciẽʖli dận nabrčkàli?
nabr÷či/nabrěknuti pf (ěknem; -÷kni;
-ěkel/÷knul, -ěkla/ěknula; -en) nabreknuti,
nabubriti, nabujati Cìceki su je nabr÷kli i
bàš bi ję bĩle liệpe rūlìti. Nògę su mi
nabr÷knulę.
na¦brènati pf (-am; -an) <narûdati> nakovrčati kosu [nj. brennen] Nabrènala si ję
lậsi. Lậsi su je nabrènani.
na¦br̀kati pf (-řkam; -an) <nabr̀čiti> potaknuti, nahuškati (psa), podjariti (svañu),
nagovoriti (na ženidbu) Nabr̀kal ję cũcka
na bộkca. Žẽʚna ga nabřkala. Tàk nabřkan
mògel bi zlò napràviti. {Du. nabrkat}
j
na¦brŏ ìti
j
na¦brŏ ìti pf (-òjim; -en) nabrojiti Če kõga
jậke zamřzeš, òXnda n÷mu dõXjdę pộleg, da
n÷mrę pŏdènuti tàk dùXge dŏk nabròji
d÷vet.
¤ Držî sę kò da n÷ zna dŏ pět nabrŏjìti.
(Diệla sę bẽʚdast)
na¦brukvìti pf (-ûXkvim; -en) nalomiti tankih
slojeva ljeskovog drveta za pletenje košara Nabrukvìli smę dòsta brukvîn za sîrnu i
bažulnûX kŏšãXru.
na¦brûndati pf (-am; -an) <narậjcati>
nadrkati Nabrûndala mu ję kûrca.
na¦brūsìti pf (-ûsim; -šen) 1 naoštriti Nabrûsi mi kustùru! Kõsec mộra imèti za
pãXsem vŏdiệr v tẽʚrem ję võda i brûs, dà
ìma š čiệm nabrūsìti kòsu.
2 pripremiti se za što, poželjeti Bàš sem
sę nabrûsil na jàjnetinu.
nabrûšen adj (ant nę-) 1 naoštren NòžX niệ
nabrûšen. Nã tem nõžu nenabrûšenem bì
mòči v ZãXgrebX jàšiti.
2 fig srdit Nabrûšena ję nà jnęga.
nabržộlicu adv na brzaka, na brzinu, na
brzac, što brže Prirědila sem nabržộlicu
õbedX. Nabržộlicu ję sprậžila jậjca.
na¦bụbàti pf (-ûXblem/bam; -an) 1 istući,
izudarati Nabụbàli su ga da sę jẽʚdva dimộm ŏdliệkel.
2 jako se najesti V jûtre sę tàk nabûXbal
žgãXnec da ne trèba ciệl dận jèsti.
3 <nabiflàti> naučiti napamet bez razumijevanja Jàkup ję nabûXbal dŏmìštruvati.
na¦būcàti sę pf (-ũcam; -ana) <napụjàti sę>
natjerati se (prasica), postati sprasna
Prasìca sę bũcala, bĩcke ju ję zvìčil i
nabũcala sę. {Gh. ubucati se}
na¦budzgàti sę pf (-ùdzgam; -an)
<nacmụkàti sę> nasisati se (bonbona)
Dòsti sę nabûdzgal bŏmbộnŏv.
na¦cecàti/cicàti sę pf (-ècam; -an)
1 nasisati se T÷lek sę nacẽcal. Òdŏjki su
sę nacicàli i mîrne spîju.
2 fig napiti se Dõbre sę nacîcal.
{Du. nacicat se}
na¦cedìti pf (-ĩm; nàcedil; -ẽñen) cijeñenjem
napuniti Nàcedil ję pùXnu flàšu.
Nàcek/Cènek m ime dem Nậc, Cèna,
Cẽnič, Nacìna, Naciệr oblici imena Ignac
276
po sv. Ignaciju Loyoli [lat. Ignatius <ignis:
oganj, vatra; Ognjeslav, Vatroslav]
na¦cęndràti pf (-ěndram; -an) namoljakati
Nacěndral ję jãjce za slàdŏledX.
j
na¦cèriti sę pf (-iệrim; - en) <nakiẹsìti sę>
naceriti se, podrugljivo se nasmijati pokazujući zube Naciệrila mu sę i ŏstậvila ga.
na¦cîckati pf (-am; -an) izrezuckati PùXne si
papiẽʖra nacîckala.
naciẹñàti ipf ŏ, pre, s, (-iẽʖñam; -al, -àle;
-iệñan; -ajne) puniti cijeñenjem DùXge
naciẽʖñal àli flàša niệ bîla pûXna.
na¦ciẹpìti pf (-iẽʖpim) cijepiti potreban broj
divljaka Naciẽʖpil ję pŏ šùme divjậkŏv i čè
sę primlěju, tě bum pr÷sadil.
naciẹrjàti sę pf ŏ, (-iệrjam; -al, -àle;
-iẽʖʖrjajne) podrugljivo se smijati Tàk sę
ràda sàkŏmu naciệrja.
na¦cîfrati pf (-am; -an) 1 dotjerati, ukrasiti,
uresiti, nakititi Bàš si ju liệpe nacîfrala
2 - sę dotjerati se, ukrasiti se, nakititi se,
našarati Bòme sę õna znậ i sàma nacîfrati.
Za pîsancę sę rastŏpî vòjska i s pẽʚrem sę
nacîfra jãjce. Palutận ìma nacîfranę stûXpę.
nacifrạvàti ipf (-ậvam; -an; -ajne) 1 dotjerivati, ukrašavati Màti ju dùXge nacifrậva.
2 - sę dotjerivati se, ukrašavati se Věč sę
dviệ vùrę nacifrậva kò da ìdę na vùgledę.
na¦cigạnìti pf (-ậnim) dobiti upornim
molbama Õna òjd nęga s÷ nacigậni.
na¦cîgati pf (-am; -an) načiniti nabore,
nabrati Plũza ti ję liệpe nacîgana.
na¦cîknuti pf (-em; -en/ut) postati malo
kiselim Vĩne ję nacìkle àli sę jòš mòrę pìti,
niệ sę jòš scìkle.
na¦cīlàti pf (-îlam; -an) <vuperìti> uperiti,
naciljati Znậ nacīlàti i zgŏdìti.
na¦cmạkàti sę ipf (-ậčem/kam; -an) pej
<nakušūvàti sę> naljubiti se, nacjelivati se
Věč sę vìše vùru cmậčeju i jòš sę niẽʖsu
nacmạkàli.
na¦cmìzdriti sę pf (-îzdrim; -en) naplakati se
Dòsta si sę nacmîzdrila.
na¦cmŕkàti sę pf (-řčem/kam; -an) nasrkati,
napiti se polako pijući Vêč dùXge pŏmũčke
cmřčę i nacmřkal sę.
na¦cmūkàti sę pf (-ûčem/kam; -an)
<nabudzgàti sę> nasisati se Nacmûkala
277
sem sę bŏmbộna.
na¦cọkàti sę pf (-ộčem/kam; -an) naljuljati
se Dòsta si sę nacộkala.
na¦cộprati pf (-am; -an) začarati Nacộprala
ga ję.
na¦cr̀kati sę pf (-řkam; -an) pej naspavati se
Kàj sę jòš niẽʖsi nacr̀kal?
na¦crkạvàti sę ipf (-ậvam/vlem) pej naspavati se, izležavati se u postelji Pŏ nõči sę
natòči, a pŏ dậne sę nacrkậvlę.
{Ko. nacrkevati se}
na¦cuclàti sę pf (-ùclam; -an) napiti se,
naljoskati se Nacûclal sę pŏštẽʚne.
Nacùclan ję. {O. nacuncat se}
na¦cùgati sę pf (-ûgam; -an) napiti se, popiti
previše [nj. Zug: gutljaj] Nacùgal sę kàk
zẽʚmla. Ŏd jùtra ję nacûgan.
{St. nacugat se; Ž. nacugan: pijan}
na¦cùjnati sę pf (-ûjnam) naskitati se Ciẽʖli
dận cûjna i vàlda sę nacùjnal.
na¦cùkati pf (-ùčem/am; -an) potezati, zatezati, naglo vući [nj. zucken] Nacùkal ju ję
za kìtę i narûlil je cìcekę.
na¦cūkàti pf (-ũkam; -an) dj napišati
Nacũkal ję pùXn lòjnček.
nacukạvàti ipf pọ, s, za, (-ậvlem/am; -li,
-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) 1 povlačiti, natezati Sàki čàs ju nacukậva. Niệ
vam dòsti nacukậvajna!?
2 - sę natezati se, navlačiti se Dẽčki su sę
z diệklami nacukạvàli i kušūvàli.
na¦cûndrati sę pf (-am; -an) <nacùjnati sę>
naskitati se Nacûndrala sę pŏ ciẽʖlem sẽʚle.
na¦cūrèti pf (-urîm) nacuriti, napadati, nateći
tankim mlazom Lìter ràkiję ję nacūrèl.
Dẽžña ję dòsti nacūrèle.
na¦cùrkati pf (-am; -an) nateći, nakišiti uz
prekide, Mòrti jòš màle nacùrka, da ně tàk
sûve.
na¦cûsrati sę pf (-am; -an) nahodati se po
mokrom Nacûsrala sem sę pŏ mlàka i
rùXbačę si zacûsrala.
na¦cūzèti pf (-uzîm) <nacūrèti> polako
napuniti tekućinom Màle ję nacūzèle.
na¦cviglàti sę pf (-ìglam) 1 nacviliti se Mìši
v÷č dùXge cvìglaju i jòš sę niẽʖsu nacviglàli.
2 napiti se Màrke sę bu pậk nacvîglal.
na¦cvīlèti sę pf (-îlim) naplakati se Diẽʖte sę
načîčkati
nacvīlèle v zibàče.
nacvr̀cati sę ipf (-am; -an) <zŏpìti sę>
nacvrcati se, pripiti se Pùsti ga, vìñX, dà sę
nacvr̀cal. {Ko. nacvrckati se}
na¦cvrglàti sę pf (-r̀glam; -an) <nacviglàti>
1 nacviliti se kao miš
2 opiti se, Pîl ję pŏmàle i pŏštẽʚne sę
nacvřglal i nacvr̀glan dòšel dimộm.
na¦cvrgụtàti sę pf (-ûXtam/čem) nacvrkutati
se Liệpe su sę tìči nacvrgụtàli.
na¦cvriệti pf (nãcvręm; nãcvri; nàcvrl;
nàcvrt) natopiti masti od slanine ili sala
Nacvřla sem pùXnu bàjnu màsti.
na¦čàkati/čèkati sę pf (-ậkam/èkam) dugo
čekati Načàkal sę dviệ vùrę.
načakạvàti/čekạvàti ipf š, (-ậvam; -al, -àle;
-ậvan; -ã>vajne) iščekivati Načakạvàli su
ga ciẽʖli dận i niệ dòšel.
na¦čàpati sę pf (-ậpam) nahvatati se,
nagrabiti se Načàpali sù sę s÷ga kàj im ję
dŏ rûXk dòšle.
na¦čạràti pf (-ậram; -an) našarati, ružno
napisati Zậkaj si tò načậral?
{O. načarat}
na¦čarụpàti/čerụpàti pf (-ûXplem/pam; -an)
<naskûpsti> načupati Prìlične stę pěrja
načerụpàlę.
na¦čěbrati/iệbrati pf (-ěbram; -an) <ščě
brati/ščiệbrati> skinuti voće udaranjem po
granama, natrgati voće s lišćem i granama
Načěbral si vìše lîstija i grậjna nèg slîv.
{G. načemezdrati}
na¦č÷nuti pf (-nem; -jnen) <zač÷nuti>
zaparati Nòvet mi sę načěhnul.
na¦čēpèti sę pf (-epîm) načučati se, umoriti
se čučanjem Načěpel sem sę a niệ bĩle
kàm s÷sti.
na¦čeplìti pf (-÷plim; -en) načiniti triješčica,
nasjeckati iverja Načěpli triệščic za jõgen
zakūrìti.
na¦česàti sę pf (-÷šem; -an) 1 počešljati se
Načěši sę na strận! 2 umoriti se češanjem
Načěsal sę òn sàki dận pŏpòve kộjn.
načěti pf pŏ, pri, za, zapŏ, (nàčmem/nem;
nãčmi/ni, -ètę; nàčel, -ẽʚla; nàčet) početi
trošiti Nàčeli su sûXdič. Òjdi Jànek, v
jãčmen, dòšle vriệme dà tę nàčmem.
načîčkati ipf (-am; -an) staviti previše
ukrasa Prẽʚveč si tò načîčkala.
na¦čiẹhàti/čiẹjàti
na¦čiẹhàti/čiẹjàti pf (-iệšem/jam; -iệhan)
načihati Jòš niệ dòsti načiệhane pěrja za
blazìnę. Načiẹjàli smę pěrja za vàjnkuš.
na¦čiflàti pf (-ìflam; -an) naći čeprkajući
Piẽʖvec ję načîflal nèkaj cekînŏv.
na¦čìkati sę pf (-am; -an) nažvakati se
duhana Ròk sę načìkal bàguša.
načìmati/čìnati ipf pŏ, zapŏ, za, (-at; -îmlem/mam/nam; -ìmli; -ìmal, -îmala; -an;
-ajne) 1 načinjati, počinjati, početi trošiti
Čè ne mîsliš tò dŏkrajčìti, nậj načìmati.
VrũXči krùv niệ dõbre načìnati.
2 - sę načinjati se Dà sę hlèbX krùva
načîma dộlna kộra sę prekrîži z nõžem, da
ga dûXže bûX.
nã>čin m (-a, -ŏv) postupak Niệ nãXčina bez
zãXčina.
na¦čọsìti sę pf (-ộsim) <načùXbiti sę> nakriviti usne, ne odobravati Čiệm sem mu
spŏměnul, mậm sę načộsil.
na¦črčkàti pf (-r̀čkam; -an) nečitko napisati
Načřčkal ję dòktŏr recepîs.
na¦črlēnèti pf (-ěnem) nacrveniti Lìce si
màlę načrlẽʚni, bliẽʖda si.
na¦čụbèti sę pf (-îm) načekati se sjedeći,
besposlen sjediti Kàj sę jòš niẽʖsi dòsta tù
načûXbel, premiệsti sę.
na¦čù>biti sę pf (-ûXbim; -len) napućiti usne,
namrgoditi se Kàj si sę načùXbil, sę něš
mòrti i plàkal? NačûXbila mu sę i ràzmel ję
dà je niệ pŏ vộle napràvil.
na¦čùditi sę pf (-ûdim) načuditi se Niệ mu sę
mòči načùditi, da tàk bẽʚdast.
na¦čùjti pf (-ûjem; nãčul) načuti, doznati
Nãčul ję dà sę spriẽʖma v sẽmen.
na¦čụlìti ipf (-ûXlim) naćuliti, prisluškivati,
početi pažljivo slušati Dõbre načûXli vûva i
pŏslûšaj. Pès Mikùla načûXli vûva buš dòbil
krùva! {G. V. načuliti}
na¦čùskati pf (-ûskam; -an) napljuskati
Načùskal ga ję kàk šmr̀kavca
nad prep (nàdX, nàd, najd, nàjd) <òber>
1 s A (smjer) i s I (mjesto) nad, iznad
Držîju bàtinę nad jậmŏ. Tậ vrba bîla nàdX
pŏtòkem. Niẽʖma tìcę nàd prasìcę. ðùka
Kìndrŏv BrãXda ję ĩmel zlò nàdX sộbŏ. Ispred
zamjenica 3. lica izgovara se s A: nàjd
nega, nàjd nu; nàjd ne, nàjd nę; (s I) najd
278
nìm, najd nộ, najd nìmi Bìl ję najd nìmi.
Nareñivao je.
nạdàti sę ipf (nậdam; -al, -àle; nậdan;
nã>dajne) nadati se, očekivati Naviệk sę
nậdaj za liệpem hûdŏga. Niệ sę nậdal dà
ję vrũXče i spěkel sę.
nã>del m (-a, -ŏv) <štèl, trập> dio kola Kõla
ìmaju přvi i zãXjni nậdel.
na¦dèlati pf (-iệlam; -an) 1 doraditi Nadèlal
sem tŏpŏrìšče na sekìru.
2 - sę naraditi se Nadiệlala sę ciẽʖli dận.
na¦delạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ajne)
dorañivati, izrañivati Nadelậval sem zûXpcę
na zubàčę.
na¦delìti pf (-îm; nàdelil; -ẽlen) nadariti Bòle
stộ nadelìti nèg jenòga prŏsìti. Kàk ję tẽʚri
vùXk nadẽlen, tàk ję i ŏtìšel.
na¦dènuti/na¦dèti pf (-ènem; nãdel; -ènen/ut, nàdet) 1 dati (ime) Štè ti ję tàkve ìme
nãdel? {O. nadet}
2 napuniti kobasice Jòš diệs mộramę
nadèti devenìcę.
3 <navŏdìti> uvesti, udjenuti konac u iglu
Jòš vîdi ìglu nadèti.
naděsne adv udesno, nadesno Võlem sę
h
h
vîčę âjs, âjs da ìdu naděsne. Z gãjnka sę
ìdę naděsne v kŏmộru.
nã>dev m (-èva; -iẽʖvŏv) <fìl> nadjev za
(kobasice, kolače) Nadiẹvàli su devenìcę
z nạdèvem. Čè ję dòber nãXdev dõbrę su i
devenìcę.
na¦dežñìti pf (-èžñi; -ežñìle ję; -èžñen)
nadažditi, nakišiti Õvu sę j÷sen izbìla
nadežñìle i jòš něčę prestàti.
j
nad¦gŏvŏrìti pf (-òrim; -òr en) <nadlàjati>
nadmašiti u rječitosti B÷kavŏga niệ mòči
nadgŏvŏrìti.
Nàdica f ime dem Nãda od nar. poistovjećenog sa sv. Bernarda [nj. Bernhard]
na¦dìči/na¦dîgnuti sę pf (-îgnem; -en/ut)
podići Lậsi su mu sę nadìgnuli ŏd strãXva.
Màle sę nadìgnul, pr̀dnul i zX pòstelę lậmpu
na stôle gàsil.
nadiẹlàti ipf (-iệlat; -am; -al, -àle; -iệlan;
-iẽʖʖlajne) dodjelivati Svẽʚti Jùraj ję vûXkem
gŏspŏdậr i òn ih nadiệla na Jûrjeve, kàj tè
lète mòreju zaklàti.
279
na¦diẹvàti ipf (-iệvat; -lem/am; -an)
1 nadijevati pogrdna imena Štè sę vìše
sřdi, nadiệvaju mu vìše špõtŏv.
h
2 puniti S ajdînŏ kậšŏ nadiẽʖvamę devenìcę. Devenìcę sę nadiẽʖvaju na mašînu ìli
na klûč (tùlek ŏd tìkve), a tâkve nadiệvajne
ìdę mũne.
na¦dìgati sę ipf (-îžem) nadizati, izdizati Lậsi
mu sę nadìžeju ŏd strãXva.
nadigạvàti sę ipf ŏd, pŏ, z, (-ậvam; -ã>vajne)
nadizati, odizati GlãXvu nadigậva kàk
kãXčec.
nã>dijati sę ipf ne, (-am; -an; -ajne) nadati
se, očekivati DùXge ležî i jòš sę nậdija
ŏzdràveti {Vr. nadijati se; Hg. nadijat se; Vi.
nadejati se}
na¦dìjati sę pf (-îjam; -an) <nasòpsti sę>
nadisati se Štè sę hòčę grèti mộra sę i
dìma nadìjati.
na¦dīmèti pf (-îmim; -len) 1 nadimiti; biti
dugo u dimu Měse niệ dòsta nadîmlene.
2 - sę Zõgrel sèm sę àli i dõbre nadîmel.
na¦dīšàti pf (-išîm; -îšan) 1 namirisati,
osjetiti miris Òsę su nadīšàlę mědX.
2 - sę namirisati se Nadîšala sę z nèčem
i sàdX ję kàk apatiẽʖka
nad¦lạdàti pf (-ậdam; -an) pobijediti,
nadvladati Metàli su sę i Štẽfič ga
nadlậdal. Bàba ję i vrậga nadlậdala.
nadlàgati ipf na, nas, ŏb, ŏd, raz, s, (-at;
-ậžem; -àži; -gal; -ậgala; -an) stavljati na
nešto Jòš gòre dřv nadlàži.
nad¦lagàti pf (-àžem; -àgan) nadvladati u
laganju N÷ga niệ nìšte nadlãgal.
nad¦làjati pf (-ãXjam; -ậjan) <nadgŏvŏrìti>
više napričati Niệ ję nadlàjala.
nad¦miẹtàti sę ipf dŏ¦ (-iệtat; -iệčem;
-iẽʖʖtajne) natjecati se, nadmetati se Nadmiẹtàli su sę štè bu bòle lãgal i štè bu vìše
pòpil.
nadmụdrìti pf z, (-ũXdrim; -i, -ètę; -ũXdril, -ìle;
-ũ>dren) nadmudriti T÷ri bu drùgŏga nadmũXdril, tè bu grõfŏv fiškậl i înŏš. Cìgan ję
põpa nadmũXdril.
nad¦mudrūvàti sę ipf (-ûvat; -ûjem; -ûvan;
-ũvajne) nadmetati se u mudrovanju Gròf
ję r÷kel, da sę nèk mậli i fiškậl nadmudrûju
i ìšli su sę nadmudrùvat vận pŏd vědre
n÷be.
nadŏ¦plạčàti
nadŏ¦cedìti pf (-ĩm; -òcedil; -ŏcẽñen) dodati
cijeñenjem Nadŏciệdi jòš màle, vìñX, da niệ
flàša zŏsiệm pûXna.
nadŏ¦dàti pf (-dậm; -òdal; -ận/at) pridodati
Tî jòš màle nadõdaj, a òn bu màle spùstil i
bùXtę sę pògŏdili.
nadŏ¦dạvàti ipf (-ậvam/jem; -ã>vajne)
pridodavati KàdX si j÷mput nadòdal sàdX buš
mộral sàki pûXt nadŏdạvàti.
nadŏ¦dèlati pf (-iệlam; -an) dograditi Nadŏd÷lal ję k hìže kŏmộru. {Du. Hg. nadodelat}
nadŏ¦dènuti/dèti pf (-ènem; -òdel;
j
-è nen/et, -òdet) pridodati Jòš màle
nadŏdẽni, pùk sę bùXmę pògŏdili.
nadŏ¦diẹvàti ipf (-iệvlem/am; -iẽʖʖvajne)
pridodavati Pŏmàle smę nadŏdiẹvàli
ŏtriệblenę bãtę kukurìzę dŏk niệ kukuriznậk bìl dŏ kràja pùXn.
nadŏ¦hạñàti/hạjàti pf dŏ¦ (-ậjam; -ậñajne)
nadolaziti SãXva ję sę vìše nadŏhậjala i
võda ję dòšla dŏ štrèkę.
nadŏ¦jebạvàti ipf (-ậvat; -am; -ajne)
<nedŏjebẽʚnu jebàti> ponoviti lošu obljubu
Kùpica sę nè nadŏliệva nìti sę žẽʚna
nadŏjebậva.
j
na¦dŏ ìti pf (-òjim; -en) mužnjom napuniti
Nadòjila ję vŏdrîčku mliẽʖka.
na¦dòjti/na¦dộjti pf (-õXjdem) 1 naići Nigdậr
n÷ znaš, na kãXkve zlò mòreš nadòjti.
2 dosjetiti se, shvatiti Kàk si tî nậ te
nadòšel?
na¦dŏknàditi pf (-ậdim; -àdi; -il, -ậdila; -ñen)
doknaditi, nadoknaditi Tò ti bùXm jậ
nadŏknàdil.
nadŏknạñàti ipf (-ậñat; -am; -al, -àle;
-ậñan) doknañivati Mộral mu ję nadŏknậñati, da ně na gubîčku.
nadŏ¦lejàti pf (-ẽjem; -ận) nadoliti Jòš màle
nadŏliệj!
nadŏ¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an; -ajne)
<dŏliẹvàti> nadolijevati Ne šìka sę kùpicu
kậ niệ dŏ čĩstŏga pòpita nadŏliẹvàti.
nadŏ¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) <dŏmetàti
vìše> primetati D÷j mu jòš màle nadŏměči
dà bu zadŏvòlen.
nadŏ¦plạčàti ipf (-ậčat; -am; -an; -ã>čajne)
višeput dodatno plaćati Sàki mèsec ję
nadŏplậčal.
nadŏ¦platìti
nadŏ¦platìti pf (-îm; -òplatil; -ãčen, -êna)
doplatiti Jòš mu niệ nadòplatil.
j
nadŏpu nạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -li, -ètę;
-ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) dopunjavati
Flàšę smę nadŏpujnạvàli.
nadŏ¦pù>niti pf (-ûXnim; -jnen) dopuniti Sûdič
sem nadŏpùXnil z vĩnem.
nadŏ¦sadìti pf (-îm; -òsadil; -ãñen) dopuniti
sadnjom Nadŏsadîla ję slòg zẽʚlja.
nadŏ¦sạñàti ipf dŏ¦ (-ậñat; -am; -an; -ajne)
dopunjavati sadnjom Nadŏsạñàli smę
pòkle dẽžña kukurìzu kûX su vrànę spūkàlę.
nadŏ¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) dosijati
Nadŏsèjal sem jòš jěnu rậl zòbi.
nadŏ¦sejạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -an; -ajne)
dosijavati Nadŏsejạvàli smę kukurìzu če
ràneše siệjana niệ znîkla.
nadŏ¦sìpati pf (-îplem/pam; -an) dosuti
Nadŏsìpli tûX vrèču, dà bu pràve.
nadŏ¦sipạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -an;
-ajne) dodavati sipanjem, dosipavati
Nadŏsipạvàli su sàku vrèču.
nadŏ¦stàviti pf (-ậvim; -len) <nadŏštùkati>
nadostaviti, produljiti Kràjšę prõscę ję
nadŏstàvil, dà bu plột vìšeši.
nadŏ¦stạvlàti ipf (-ậvlat; -am; -an; -ã>vlajne)
<nadŏštukạvàti> produljivati dodanim
dijelom Nadŏstạvlàli smę kõlcę i prõscę kî
su bĩli prekrãXtki.
nadŏ¦štùkati pf (-am; -an) <nadŏstàviti>
povećati duljinu, nadostaviti, nadovezati
Nadŏštùkni õvę krãXtkę prõscę.
{V. nadoštukati}
na¦dŏštukạvàti ipf -ậvat; -lem/am; -an;
-ã>vajne) <nadŏstạvlàti> produljivati
dodatkom, nadostavljati Nadŏštukạvàli
smę s÷ prekrãXtkę stûXpę.
nadŏ¦štûknuti pf (-em; -en) produljiti privezivanjem dodatka Štè gòl na mlãXdu nedèlu
trî pûXt ŏbletî òkŏl žîtka na pòlu (àl ga n÷
smę nìšte vìdeti) i zabòsti nadŏštûkneni
prõstec zX plòta, i n÷jdę ni vrậži vrãXbec na
šenìcu.
nadŏ¦tàkati ipf dŏ¦ (-at; -ậkam/čem; -an;
-ajne) dodavati točenjem NadŏtãXčem vĩne
v sedmậka, da bûX pùXn.
nadŏ¦tkàti pf (-õtkem; -al, -òtkala; -an/ận)
povećati tkanjem Nadòtkala sem za
280
ručnîkę, stòlnicę i stõXlnakę.
na¦dŏtkạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ajne)
povećavati tkanjem Jòš sem màle
nadŏtkậvala na rạzbòju.
nadŏ¦tŏčìti pf (-òčim; -en) dotočiti Dvậ
sudìčę sem nadŏtõčil i sadX su pùXni.
nadŏ¦vēzàti pf (-ěžem; -an) dodati
vezanjem Nadŏvězal sem krãXtki štrìk.
nadŏvezạvàti ipf ŏd, pŏd, pri, (-ậvat; -am;
-an; -ajne) povećavati vezanjem Niẽʖsu bĩli
dòsti dùXgi, pàk sem nadŏvezậval.
nậdra n pl t (-der/i, -ami) njedra, prsa, grudi
Naviệk je ję diẽʖte na nậdra. PûXnę nậdra
rûšek ję nam÷tala.
{B. I. V. Du. Hg. Te. nadra}
na¦drạgàti pf (-ãXgam; -an) gladiti rukom,
milovati DrãXgala ga ję i niệ ga sę mògla
nadrạgàti.
nadrậjsati/nagrậjsati pf (-am) <nadrạpàti>
nastradati, nagrabusiti, nadrljati, [tur.
ograma: oboljenje od uroka] Tù mòreš i
nadrậjsati. Mògel bi nagrậjsati, č÷ sę ne
primîriš. {R. Gr. nadrajsat; Č. nagrajsat; G.
nagarajsati; V. nagrejsati; Ab. drajsati:
jebati}
na¦drạpàti pf (-ậplem/pam) <nadrậjsati>
nastradati, nadrljati Nadrậpal ję kàk žũXti
mãXček.
na¦drạžìti pf (-ậžim; -en) 1 razljutiti, uzbuditi
Nadrậžil ję cũcka.
2 - sę <narậjcati sę> uzbuditi se Nadrậžil
sę gleděč.
na¦dràžiti sę pf (-ậžim) nabranati se, umoriti
se brananjem Bòme sem sę nadràžil, ciệl
dận sem dràžil.
na¦dŕčàti sę pf (-îm) natrčati se Za diệs st÷
sę dòsta nadŕčàli i sàdX spật.
na¦drēžñàti sę pf (-îm) dugo kriještati Šộjkę
su sę nadrēžñàlę i kộsę pòžrlę.
na¦driẹmàti sę ipf (-iệmlem/mam; -an)
nadrijemati se Dòsta si sę nadriệmal, ne
trèbaš nì îti spật.
na¦driệti pf (-ěrem; nàdrl) zaderati, provaliti,
prodrijeti Vèlika võda ję nadřla i mŏčĩlnicu
kŏnộpel ŏdn÷sla.
na¦drìskati sę pf (-ìskam; -an) <nadrīstàti
sę> namučiti se proljevom Nadrìskali su sę
ciẽʖli tij÷den.
281
nadrīstàti sę pf (-îščem; -an) namučiti se
proljevom Ciẽʖli dận sę nadrîstal.
nadřkan adj 1 umoran od trčanja Ciệl dận
dřčę i vàlda ję za diệs dòsti nadřkan.
2 nadražen, uzbuñen, ljut Nadřkan ję ŏd
jùtra i pùsti ga na mĩru.
na¦dŕkàti sę pf (-řkam/čem; -an) natrčkarati
se Dòsta si sę nadřkal.
na¦drkạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ajne)
dotrčavati Saki čas sìm nadrkậva.
nadr̀lati pf (-am; -řlal, -r̀lala, -àle) nastradati,
nagrabusiti Jậke ję nadřlal. Nadřlal ję kàj
žũXti mãXček. {Ko. nadrlati kaj žuti maček}
nadr̀liv adj (-ìva) lako se čeha Hràstŏve ję
driệve nadrlìve (čiệšę sę).
na¦dřndati sę pf (-am; -an) <nadrộncati>
nadrmati se, natresti vožnjom Dŏ Zèlinę su
sę dõbre nadřndali na kộle.
na¦drŏbìti pf (-îm; nàdrŏbil, -õblen, -ěna)
1 udrobiti, namrviti Nàdrŏbil si ję s krùvem
mliẽʖke.
2 napričati koješta Tùlike si nàdrŏbil da nì
z màslem nẽʚ bi põjel.
na¦drộncati sę pf (-am; -an) <nadřndati sę>
natruckati se, nadrmati se u vožnji Lòš ję
pûXt i nadrộncali smę sę, dà mę s÷ kòsti
bŏlîju.
na¦drtàti sę pf (-r̀tam/ščem) nadrhtati se
Nadřtal sę ŏd strãXva a nẹX zĩmę.
d
na¦drū zgàti sę pf (-ûdzgam; -an)
drobljenjem i gnječenjem istiskati
Nadrûdzgal ję setjě i mědX scèdil.
na¦držàti sę pf (-îm) umoriti se držanjem
Nadržậla sèm sę ručîc kŏnộpel na stùXpe.
Nadržậla sę det÷ta na rũXka.
nã>dstrŏšek m (-a, -ŏv) kućica na krovu
štaglja ČezX nãXdstrŏšek sę namiẽʖčę siệne
na štãXgel. {B. nadstrošek}
na¦dùdati sę pf (-ûdam; -ùdan) <nacicàti
sę> nasisati se Sàme sę tî pri mĩru
nadùdaj.
na¦dụdlàti sę pf (-ûXdlam; -an) <nacicàti sę>
nasisati se Liệpe sę nadùXdlala i sàdX spî.
na¦dùkati sę pf (-ûkam/čem; -an) umoriti
skakanjem u vis Nadûkala sèm sę kò da
ciẽʖli dận dûčec tậncam.
nadušậk/nadũšek adv <na èks> nadušak,
naiskap, u jednom dahu, u jednom gutljaju,
na¦frknuti
Pŏpî tò nadušậk. Nadũšek ję pòpil ciẽʖli
lìter vĩna.
j
na¦dvŏrìti pf (-òrim; - en) opslužiti Sãma ję
nadvòrila i blậge i težậkę.
nãñak m (nàñaka, -ŏv) sjekira na kratkom
dršku [tur. nacak <perz. načah] Z
nañãkem bažulînije pŏ č÷ne tũXčę.
na¦ñìkati sę pf (-am; -an) <nañīpàti sę>
naskakati se Diệs st÷ sę nañìkali.
na¦ñìnñuriti pf (-im; -en) 1 <nakìnñuriti>
pretjerano ukrasiti Nañìnñurila si ga kàk
cirkusãnta.
2 - sę pretjerano se ukrasiti Ne šìka sę tàk
nañìnñuriti.
na¦ñīpàti sę pf (-îpam; -an) <nañìkati sę>
naskakati se Nañīpàli stę sę kàk dõbre
nazòbani žriẽʖpci.
na¦fậjtati pf (-am; -an) navlažiti RùXbačę
triệba nafậjtati priệ nèg sę vậlaju.
na¦falạtàti pf (-ậtam; -al, -àle; -an)
nakomadati Nafalậtala si krùv kàk
zãXgvŏzdę.
na¦fậlcati/fộlcati pf (-am; -an) <napràviti
j
fàlcę> načiniti utore Žě nska rŏženìca ję
nafậlcana a mûXška ìma č÷p kî sę nabĩję vu
j
fàlc žě nskę.
na¦fậldati pf (-am; -an) <narậncati, nabràti>
naborati Nafậldala ję fèrtun.
na¦fạlìti pf (-ậlim; -en) 1 nahvaliti, previše
hvaliti Sì su ga jậke nafạlìli.
2 - sę nahvaliti se Sậm sę nafậlil.
na¦fậrbati pf (-am; -an) obojiti Švàbicu si ję
nafậrbala. Fũrek sę miệri z nafậrbanŏ
driệtŏ i raspĩli s pĩlŏ snŏvậčŏ.
na¦fàtati/vàtati pf (-am; -an) nahvatati,
naloviti Nafàtal ję pûXnu tộrbu křtŏv.
Navàtali su pùXne zậjcŏv v drõtę.
na¦fiệktati pf (-am; -an) namoljakati [nj.
fechten] Nafiệktala ję pûXnę bisàgę.
na¦fîlati pf (-am; -an) napuniti nadjevom,
nadjenuti [nj. füllen] Devenìcę su nafîlanę
s hajdînŏ kậšŏ.
na¦frflàti pf (-r̀flam; -an) nabrbljati Nafr̀flala
ję tùlike tòga da nẽʚ bi nì s kõXli mòči ŏdv÷sti.
na¦fŕkàti pf (-řčem; -an) 1 nakovrčati
Nafřkala si ję lậsi.
2 namotati Nafřči jòš jẽʚne klûXpke.
na¦frknuti pf (-em; -rknen/ut) namotati
Nafrknula si ję lậsi ŏdzậj.
na¦fròštuklati sę
na¦fròštuklati sę pf (-am; -an) <pŏj÷sti
fròštukel> pojesti zajutrak Ràne sę
nafròštuklamę i pẽʚmę kõXlja siệč.
na¦fù>jniti sę pf (-ûXjnim; -en) naljuti se,
rasrditi se Nèkaj sę nafùXjnil pàk sę nèk i
dàle fûXjni. {G. V. nafuńiti se}
na¦fùkati pf (-ûčem; -an) utjerati kamenčić
(špekulu) u jamu podvinutim kažiprstom
Nafùkal ję s÷ špèkulę přvi.
na¦fûtrati pf (-am; -an) nahraniti stoku [nj.
füttern] Nafûtral ję tělcę dŏ gûXta.
na¦gạcàti sę pf (-ậcam; -an) nagaziti se
blata Dŏ Glamnìcę sem sę pŏštẽʚne blàta
nagậcal.
na¦gạñàti ipf (-ậñam; -an; -ajne)
1 pretpostavljati, pokušavati pogoditi Da
znậ nę bi nagậñal.
2 - sę pogañati se oko cijene, dogovarati
se Věč sę dùXge nagậñaju i jòš sę niẽʖsu
nàgŏdili.
na¦gạgàti sę pf (-ậgam) nagakati se Gũskę
sę niẽʖsu jòš nagạgàlę.
na¦gàjnati/na¦gạjnàti ipf (-ậjnat; -am; -an;
-ajne) nagoniti, tjerati Da škvõrci ne diệlaju
kvậra v třsju, lûdi pŏstậvlaju klepõcę a
pudậri ih pŏ gŏrìca nagậjnaju. Sàlaričŏv
õven ję dècu nagậjnal pŏ dvŏrìšču.
na¦gạkàti pf (-ậčem) <nagạgàti> Jòš sę
gûXskę niẽʖsu dòsta nagạkàlę.
na¦gàziti pf (-ậzim; -žen) 1 gaženjem
nogama natiskati Nagàzil sem zẽʚlije za
kìseliti v kậcu i põkril skộlkami.
2 naići na neko zlo V nõči mòrę čõvek na
sèkakve zlò nagàziti.
3 oploditi Piẽʖvec nagậzi (zgậzi, zrûsti,
zgnětę) kòkŏš, racậk ràcu, gusậk gûXsku,
purận pùru a gòlubX gŏlubîcu.
nã>gel adj (nàgleši; pre-) neobuzdan, nagao,
nasilan PrenãXgel ję i mòrę zlò napràviti.
¤ NãXgel ję kàk pŏpộvski kûrc.
{V. Nasilen si kak popofski klimpač}
na¦gènuti pf (-em; -ut) <nàgnuti sę> nakriviti
se Kùp sę nagẽnul na strận.
na¦gìbati sę ipf (-ĩblem/bam; -îban; -ĩbajne)
naginjati VộjzX siệna sę nagîbal i v zạvòje
sę prehìtil.
na¦gìnuti pf (-înem; -ut) oboljeti; dobiti uroke
Šenìca nagînę ŏd meglě i dŏbî hr̀ñu.
282
Čõvek mòrę nagînuti v přvem mrậku, pŏd
strŏvộ, na měñe, prậlišču, pepelìšču,
smetìšču i smudelìšču.
na¦gîzdati sę pf (-am; -an) dotjerati se,
pretjerano se ukrasiti Õna sę hòčę naviệk
nagîzdati.
na¦glạbàti ipf (-ậblem/bam; -an; -ã>bajne)
pretpostavljati, nagañati Fùrt naglậbleju j÷
l’ bu ŏvàk ìl ŏnàk.
na¦glậncati pf (-am; -an) ulaštiti Liệpe si
naglậncaj cìpelę.
naglavcě/naglavèčki adv naglavce,
naglavačke Skòčila ję zX tûrma naglavcě i
mŏrîla sę. Ôpal ję naglavèčki, àl mu niệ
nìš, ìma trdu glãXvu.
nậgle adv (nàgleše, pre-) naglo, brzo;
naglije, brže Lûdi žûXtŏga lîca dùXge
betegũju, a črlẽʚni nậgle mernûX. Òn ìdę
pùXne nàgleše i němę ga stìgli.
naglēdàti sę ipf ŏ, pre, pri, z, (-ědam; -al,
-àle; -ědan; -ẽʚʚdajne) <nagledạvàti>
provirivati Bàbę sę fùrt naglědaju, j÷ l’
dŏhậjaju mlậdiči.
nagl÷dati sę pf ŏ, pŏ, pre, spre, za, z,
(-÷dam; naglěj/ěñX, -ějtę/÷čtę; -÷dal,
-ědala) pogledati, virnuti NaglěñX sę (naglěj
sę), j÷ l’ ìdu svàti.
nagledạvàti sę ipf ŏ, pŏ, pre, spre, z,
(-ậvam; -al, -àle; -ã>vajne) <naglēdàti sę>
virkati, povirivati Na Sviệčnicu sę mẽʚdvedX
i jậzvec nagledậvaju z lùknę i če ję liẽʖpe
vriệme jòš bu dùXge zîma i zavlečěju sę
glìbje.
na¦glēdèti sę pf (-îm) nagledati se, dovoljno
gledati Tàk ję liẽʖpi i preliẽʖpi dà sę ga niệ
mòči naglēdèti.
nạglìti sę ipf pre, (nậglim; -i, -ètę; nậglel,
nạglèle) žuriti se Ne mộramę sę nạglìti,
ìmamę dòsti vrèmena.
naglộča f (-ę, -) naglost Nijẽʚna naglộča nìš
ne vàla, r÷kel ję pûXžX kàdX ję d÷vet liệt ìšel
na hrậst i òXnda sę desěte pòžuril i õpal
dòle.
na¦glŏdàti pf (-òñem/dam; -an) nagristi
Stàkŏri su naglŏdậli škrìnu.
na¦gnàti pf dŏ¦ (nàgnam; -an) natjerati,
primorati Niệ ju štèl zěti, àl ga õtec nãgnal.
nãgnen adj nagnut, nakrivljen KrîžX na tûrmu
ję nàgnen na jẽʚnu strận.
283
nãgnene/nãgnute adv pognuto Ŏstậrel ję i
nàgnene hòdi.
na¦gn÷sti pf (-ětem; -ti, -ètę; nãgnel, -÷la,
-le; -ẽʚʚten, -ěna) nagurati Nagněla si
prẽʚveč pěrja vàjnkušnicu.
nagnètati ipf (-at; -iệtam; -ètal, -iệtala; -an;
-ajne) naguravati, trpati Nậj tùlike
nagnètati, bûX vrèča pûXkla.
na¦gniẹzdìti sę pf (-iẽʖzdim; -iệžñen)
1 ugnijezditi se, naseliti se Kvòčka sę
nagniẽʖzdila v pãXrme. LãXstŏvicę su sę
nagniẽʖzdilę v štàle i sàke lète sę vrậčaju.
2 fig smjestiti se D÷j sę j÷mput nagniẽʖzdi,
dà si i jậ sědem.
na¦gnîti pf (-ĩjem; nàgnil; nãgnit) nagnjiti
Liẽʖpa jàbuka i v÷č ję nagnîla.
j
na¦gnŏ ìti pf (-îm; nàgnŏjil; -õjen, -ěna)
nagnojiti, zagnojiti Za krampiệr trèba
zěmlu dõbre nagnŏjìti.
nàgnuti pf (-em; nãgni, -ètę; nãgnul, nàgnula, -ùXle; nàgnen/ut) 1 nagnuti, nakriviti
Flàšu sàme nàgnę i bèzX gùXtajna vû sę
zlẽję.
2 - sę <nahẽriti sę> nakriviti se, sagnuti
glavu preko čega Nàgnul sę čèzX õblŏk i
pòčel vīkàti.
¤ Kàm sę driệve nàgnę tàm i ŏpậnę.
na¦gŏdìti sę pf pŏ, v, z, (-îm; gộdi, -ètę; gòdil,
-îla -îm; -õñen) nagoditi se, sporazumjeti
se Čè sę němę mògli nagŏdìti, bùXmę
pòzvali precenîtelę.
na¦gộjnčati sę pf (-am; -an) <nagŏjnìti sę>
natjerati se, nabreñati se, zanijeti KàdX sę
vučîca gộjnča, vukòdlak ję přvi nà jne, àl
n÷ znam ję l’ ju i nagộjnča.
na¦gŏjnìti sę pf (-òjnim; -ena) <nagộjnčati
sę> natjerati se, zanijeti Ŏbŏdviệ kràvę su
sę nagŏjnìlę a i telìca.
nagộle adv nagolo Cvřtje su jậjca pečẽʚna na
gộle.
nagòre adv prema gore, na više, nagore Tò
zněsi nagòre i zŏsìpli.
nagòrje adv pogoršavajući se, nagore Niệ
mi nìš bòle nèg mi îdę i nagòrje.
na¦gŏstìti sę pf (-îm; nàgŏstil; -õščen)
<zgŏstìti sę> ugostiti se Liệpe sem sę
nàgŏstil na trõje gŏstiệ.
na¦gŏvạrjàti ipf dŏ¦ (-ãXrjat; -am; -an; -ajne)
na¦grìsti/nagrîznuti
nagovarati N÷ga ję zabậdX nagŏvạrjàti. Prì
nem ne pŏmậžę nìčije nagŏvãXrjajne.
nagŏvestìti pf na, (-îm; -iệsti, -ètę;
nàgŏvestil, -îla, -ìle; -ẽščen, -ěna; -ẽʚʚjne)
navijestiti, najaviti I òXnda ję Àustrija
nagŏvestîla Sr̀bije ràt.
Nagŏveščějne/Naveščějne n navještenje,
blagdan Blagovijest, GộdX Naveščějne
Mậjčicę BõXžę ìli Nagŏveščějne Màrijine,
Mậjka BõXža Sadŏvnậ ìli Sadŏvnìca ję 25.
òžujka.
nagŏviẹščàti ipf na, naz, z, (-iệščat; -am;
-al, -àle; -iệščan; -iẽʖʖščajne) naviještati
Repàča zviẽʖzda nagŏviệšča da bûX ràt
ŏtàm kàm je rěp kậžę.
nàgŏvŏr m nagovor, poticaj riječima Za
Šìmuna niệ vriệdil nìčiji nàgŏvŏr.
j
na¦gŏvŏrìti pf (-òrim; - en) nagovoriti, uvjeriti
Niẽʖsu ga nì na mriệle mògli nagŏvŏrìti dà
sę dậ spŏvèdati. Èva ję nagŏvòrila Jadàna
da pròsi Bòga kàj bi sę dvậput na lète
slòbŏne mr̀dali.
na¦gràbiti pf (-ậbim; -len) nakupiti grabljenjem, nagrabiti Nagràbi vŏdě z rùpę da
kràvę napòjimę. Nagrậbila ję màsti z
bàjnę.
nagrạžàti sę ipf (-ậžam; -al, -àle; -ậžan;
-ã>žajne) prijetiti, groziti se Bàtina ìma dvậ
kràję. (Velî sę ŏnòmu kî sę nagrậža dà bu
kõga tũXkel). Ne bŏjî sę òn nagrãXžajna.
{V. nagražati se}
na¦grěštati pf (-am; -an) <namộštati>
izgnječiti grožñe u mošt Dõbre ję nagrěštal
grõXzdije v bẽdne.
na¦grèti sę pf (-iệjem; nãgrel; nàgret)
nagrijati se, ugrijati se Liệpe sem sę nãgrel
pri gàšpare. Stậla čèzX jõgen krîžX nògę,
rùXbačę gòre a niệ gậč imiệla i tàk sę
nagriệla
nagrīnàti ipf ŏd, ŏ, pre, pri, raz, za, z, (-ĩnam;
-al, -àle; -înan; -ĩnajne) ogrtati Krampiệr
sę nagrĩnal a i kukurìza. Z mòtikŏ sę zẽʚmla
nagrĩnala k bẽtvu i napràvil sę grõXbajnek
òkŏl bẽtva. Priệ ję sà kukurìza nagrĩnana.
na¦grìsti/nagrîznuti pf (-îzem/-ìznem;
-ĩžen/ìznen, -ižẽʚna) nagristi Skòrem sàka
jàbuka ję nagrižẽʚna.
nagrīzàti
nagrīzàti ipf (-îzam; -al, -àle; -îzan; -ĩzajne)
nagrizati Zậjci nagrîzaju v trnậcu sà mlàjša
stẽʚbla.
nagrizạvàti ipf ŏb, ŏd, ŏ, pŏd, (-ậvam; -al,
-àle; -ậvan; -ã>vajne) nagrizavati Nèkaj
nagrizậva òškŏrušę na zẽʚmle.
nagrnuti pf ŏb, ŏd, ŏ, pri, raz, za, (-em; -i,
-ètę; -řnul, -ùXle; -rnen/ut) 1 ogrnuti NagŕnùXli smę krampiệr i sè ję na vriệme nagrnen. Kukurìza niệ jòš nagrněna.
2 nahrupiti Lûdi su nagŕnùXli pŏd lìcitarŏv
šậtŏr.
na¦gūlìti pf (-ûlim; -en) 1 dovoljno oljuštiti
Dòsta smę gàcŏvŏga lîčja nagūlìli za třsje
pŏdv÷žuvati.
2 oštetiti kožu Nagûlil ję kộžu na nõXge.
3 nastradati Nẽʚjdi tàm, mògel bi nagūlìti.
na¦gutàti sę pf (-ùXtam/čem; -an) NagùXtala
sę õna špõta i klětvi.
na¦gûzati pf (-am; -an) <narûgati> naborati
Kràva dõbra dòjka ìma plậvticu pŏd
vrậtem liệpe nagûzanu kàk narậncanu.
{H. naguzan: namršten}
nã>guznica f (-ę, -) <fậlda, nậbŏrina, gùza,
gùzelnica> nabor Kùlike ìma diệkla fậldi
(nậguznic) na čẽʚle tùlike bu imiệla decě.
na¦hạñàti/hạjàti pf dŏ¦ (-ậñam; -an; -ajne)
1 nalaziti, nailaziti Nahậña na trậgę vûXka.
Nahậja na pŏbrãXnę mlečẽcę kukurìzę.
2 - sę sastajati se Nahậjaju sę v kukurîze
dè bàžul běrę.
na¦hậjcati pf (-am; -an) razgoriti oganj,
dobro ugrijati peć Nahậjcal ję pěč tàk jậke
da sę želèze razbiẽʖlele.
nahàndrati pf (-am; -an) natrljati Nahàndral
ga ję s kŏprîvjem pŏ gộle rîte.
{V. nahadrati}
na¦hàpati pf (-am) nahvatati, nagrabiti
Nahàpal sę òn tũñŏga dõbra.
naharàpiti pf (-ậpim; -àpi; -il, -ậpila) napasti
[mañ. harap: ujedati] VûXk ję na gàzdaricu
naharàpil a cũcek ga stèral.
j
na¦hàriti pf (-ậrim; - en) istući Nahậrila ga s
kŏprîvjem pŏ gộle rîte.
na¦hàsati sę pf (-am; -an) obilno se najesti
Nahàsal sem sę za dvậ dãXnę.
na¦hècati pf (-am; -an) <narậjcati, nadrạžìti>
spolno nadražiti Nahècala sę i sàme
284
štr̀pčę z nŏgàmi ŏd štēčnòsti.
nahêre/nahiệre adv <na jẽʚnu strận>
nakrivo, ukoso HõXda na hêre. [tur. egri:
nakrivljen] Stõžer kûpa nahiệre stŏjî.
j
na¦hèriti pf (-im/iệrim; -iệr en) 1 nakriviti
Nahèril ję škrlậk i zapèval.
2 - sę nakriviti se, ukositi se Plột sę
nahèril i triệba ga pŏdpriệti.
h
na¦ iệklati pf (-am; -an) izraditi kačkanjem
Sàma si ję špìcę nahiệklala.
h
na¦ ìtati pf (-îtam/čem; -an) nabacati
Nahìtali su vr̀pu kukurìzę za triẹbìti.
h
na itạvàti sę ipf ŏt, pŏ, pre, ras, za, (-ậvat;
-am; -al, -àle; -ậvan; -ã>vajne) nabacivati
se Nahitạvàli su sę z grûñjem dŏk su sàdili
krampiệr, dà bi zrậsel d÷bel kàk grùñę.
h
na¦ ìtiti sę pf (-îtim) nabaciti Nahìtil sę s
kàmenem vû mę.
h
h
na¦ ọdàti sę pf (-õXdam; -an) <na ŏdìti sę>
h
umoriti se hodanjem Na ọdàli smę sę ŏd
rậnŏga jùtra.
j
h j
na¦ ŏ dìti sę pf (-ò dim) nahodati se Diệs
sem sę zbìla pŏštěne nahòjdila.
h
na¦ ộpsati sę pf (-am; -an) naskakati se,
naplesati se Čè sę sàdX niẽʖsi nahộpsala,
òXnda sę nigdậr nì něš. {O. nahopsat se}
na¦hộrcati sę pf (-am; -an) natjerati se,
zanijeti (kobila) Kŏbìla sę nahộrca.
na¦hŕdàti pf (-řdam; -an) 1 najesti se glodajući Nahřdal sę òn sûvŏga krûšca
2 oštetiti glodanjem Zậjci su mi ciệpę
jậbuk nahŕdàli.
3 nastradati, nadrljati D÷j pàzi, da ne
nahřdaš. Nahřdal ję kàk žũXti (mãXček).
na¦hùckati pf (-am; -al; -an) <najùstiti>
nahuškati Cũcka nahùckal nậ jnu.
nahūdèti pf (-ûdim; -i, -ètę; -ûdel, -èle)
napakostiti Òn bì mi najràjši nahûdel dè
gòdX mòrę, sàme da mòrę.
na¦hūkàti pf (-ûčem; -an) ugrijati dahom
Nahûči si rũXkę, dà tę ne zeběju.
na¦hūlìti sę pf (-ûlim; -en) <pŏtmũlene
pŏgl÷dati> sagnuti glavu i srdito pogledati
Bîk sę nahûlil, hòčę sę bòsti.
{ð. nahuliti: navući na oči}
na¦hùstiti/jùstiti pf (-ûstim; -ûščen) <nadrạžìti> podbosti Cũcka ję na bõXkca nahùstil. Kùsu ję nà jnęga najùstil.
{B. nahustiti koga na nekaj}
285
na¦igràti sę pf (-ìgram; -an)
1 naigrati se Za diệs st÷ sę dòsti naigràli.
2 nasvirati se MužikãXši su sę izbìla
naigràli i mî natậncali.
na¦iskàti sę pf (-ìskam/ščem) dugo tražiti,
natražiti se Naìskala sem sę jŏčãXlinŏv a bĩli
su mi na nộsu.
na¦îti pf (-îdem) naići (na koga, što) Pŏ
mrãXku mòrę čõvek naîti na zlò.
nậj 1 int part <nèk> neka, za izricanje imperativa 3lsg i 3lpl zajedno s oblikom prezenta Nậj bùX tàk! Nậj tę vrậg nòsi! Nậj ìdę
i tậ v kòš dè ih ję jòš. Nậj sę razîdeju kàk
travìca pŏ zemlìce.
2 int part <němŏj> izricanje zabrane
zajedno s infinitivom glagola, nemoj Nậj
sěbę nõrca dèlati! Nậj mę čàkati! Nậj kàj
gòdX gŏvŏrìti! Ne pričaj gluposti! ¤ nậj sràti!
govoriš gluposti. {G. Ž. naj; V. nej}
naj- adj superlativni prefiks najdùXkši, najgòrši, najjàkši, najmènši, najv÷kši, najvìšeši, najzàjneši, ali i najpr̀veši!. Sậm ję
kòsil i bìl nàjbòlši kõsec.
na¦jàhati/na¦jàšiti sę pf (-ậham/šim;
-ậhan/ậšen) zadovoljiti se jahanjem Diệs
si sę najàhal. Liệpe sę najàšila.
na¦jạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -al, -àle; -ậrjan;
-ã>rjajne) naoravati Najậrjamę slògę za
četĩri rědę kukurìzę.
na¦jạvkàti pf (-ậvčem) najaukati se Tùlke sę
najậvkala, da n÷mrę gŏvŏrìti.
na¦jebàti pf (-ěbem) 1 nastradati, loše proći
Štè jěbę, tè i najěbę. Naj÷bel ję kàj žũXti
(mãXček). {V. G. Ž. najebati}
2 - sę <namr̀dati sę> seksualno se zadovoljiti Naj÷bel sę sàdX za mèsec dận.
naj÷mput/naj÷m pû>t adv 1 najedanput,
najednom, odjednom BrãXzda ję zẽʚmla kûX
plùg naj÷mput riệžę i prevrậča. Àk sę
čõvek naj÷mput strěsę kàk ŏd zĩmicę, tò
ga smr̀t preskòčila. Naj÷m pûXt sę začŕnele
i plôva zlejậla.
2 istovremeno, u isti čas Rěci trî riệči
naj÷mput! (Motikvậs)
naj÷nkraj/na j÷n kràj adv <nahère/nahiệre>
nagnuto na jednu stranu Bòček ję
naj÷nkràj plẽʚče nõsil. GùXsli ję nàručil bàbe
kậ glãXvu držî na j÷n kràj. Čè ti cigarẽtlin na
nậjtę
j÷n kràj gŏrî, bàba ti sę kûrva. Nộs ti ję na
j÷n kràj lîca! Lažeš!
naj÷sen adv ujesen Tè sĩrek ję dòšel
naj÷sen za ž÷le.
na¦jèsti sę pf (-iệm; nãjeñX; nãjel; -ẽden/iệñen) najesti se, nasititi se Bàš sem sę
nãjel dŏ gûXta. ¤ Najiệla sę tr̀sŏvę jũvę.
Pijana je. Nộre glîv sę nãjel. (Gŏvòri
bedastộčę).
na¦j÷žiti sę pf (-ěžim; -en) naježiti se
Najěžila sę ŏd zĩmę.
na¦jiẹdàti ipf dŏ¦ (-iệdam; -ajne) polako jesti
Najiệdaju dûXge, němrem ščàkati.
j
na¦ ŏràti pf (-õrjem; nàjŏral; -ŏrận)
1 naorati Nàjŏral ję dviệ pòstati, pět
slộgŏv i j÷n vùklinek. BèzX č÷ga sę němrę
slòg najŏràti? (bèzX ŏkriệtajna)
2 - sę umoriti se oranjem Bòme sèm sę
čěra dòsti nàŏral.
j
na ŏrạvàti ipf za, z, (-ậvat; -am; -al, -àle;
-ậvan; ã>vajne) naoravati Jěne lète sę
slògi najŏrậvaju a drùge lète sę tî
razjŏrậvaju.
j
na¦ ŏštrìti pf (-òštrim; -en) naoštriti Nõžę
triệba najŏštrìti, tûXpi su.
najprèdi/najpriệ/nàjprve adv <pr̀ve i pr̀ve>
najprije Najprèdi zậjca a òXnda rãXžen.
Najpriệ ję Bộg s÷be brậdu stvõril. Za
pr÷gŏvŏrę najpriệ sę zmòli Ŏtecnậš, trî pûXt
gŏvòri pr÷gŏvŏr i pòkle sę zmòli Òpčinska
spòvedX. Nàjprve slùga slùži a òXnda dŏbî
plậču. Nàjprve sę snòp hržěni ŏčîsti i òXnda
mlậti. {Hg. najprv; Gr. O. najprvo}
najpr̀vi/najpr̀veši adj superlativ od prvi, prvi
i glavni, sasvim prvi; najbliži [kao lat. primarius od primus!] Pri jèle ję bìl naviệk
najpr̀veši a pri dèle najzàjneši. Àm mi ję
õna najpr̀veši rộdX. {B. najprvi, najprveji; Gr.
najprvi; O. najpervi}
nậjtę int part <n÷mŏjtę> nemojte, izricanje
zabrane zajedno s infinitivom glagola,
pluralni oblik i oblik poštivanja int nậj Nậjtę
sę žurìti. Nậjtę kàj zamèriti. Jebètę,
gõspŏn vrậg, jebètę, sàme nậjtę dũšu zěti.
Gõspŏn, jebètę ìl pustètę a nậjtę z mŏjě
pĩzdę kapiệlicu dèlati □ d÷jtę -! nemojte,
molim vas!; D÷jtę nậjtę kàj gòdX gŏvŏrìti!
ma nậjtę! ma zar?, zaista?, zbilja?
nậjti/nàjti
nậjti/nàjti pf pre, s, (nậjdem; nậjdi, -ètę;
nàšel; nậjden) naći Kàj nậjdeš ne kậži, kàj
zgubîš ne trậži. Štè nậjdę tìčę, n÷ smę zậ
jnę pŏvèdati pŏd krõvem, da nẽʚjdę kàča v
gniẽʖzde, spĩję jậjca ìl pŏjiệ mlậdę. ¤ nậjdę
sę može se nabaviti; nèk sę nậjdę zatrebat
će. {Vr. najti}
na¦jūkàti sę pf (-ûčem) puno jujukati Snèję
su sę najūkàlę i n÷mreju nì gŏvŏrìti.
na¦jùžinati sę pf (-am; -an) dovoljno užinati,
pojesti užinu KàdX smę sę najùžinali, màle
smę si pŏčìnuli.
najzậjni/najzàjneši adv sasvim posljednji
Prì dèlu ję najzàjneši a prì jèlu najpr̀veši.
{O. najzadnji}
h
nã>jže n (-a, -i/nậjžX) <na îže> potkrovlje, tavan Na nãXjže sę sušî měse i sprậvla žĩtek.
Vrậg hõXda pŏ nậjžu. {B. nahižje; Be. V.
najže; S. najža; Hg. nahiža}
na¦kạdèti/na¦kadìti pf (-adîm; -ãñen, -ěna)
nadimiti, raskužiti dimom Nakậdi sę hìža
dè bìl betežnîk z bŏrộvicŏ.
nậkaj/nakàj adv na što Nậkaj cũcek lãXja pŏ
nõči? (Naviệk na dộlnu làlŏvku). Niẽʖmam
nakàj pr÷ñu zmạvàti, niẽʖmam mahàla.
nakajnūvàti sę ipf (-ûjem/vam, -ûju/ aju; -ûj;
-ûval, -àle; -ûvan; -ũvajne) oklijevati,
nakanjivati se Věč dùXge sę òn nậ te
nakajnûval.
na¦kạlàti pf (-ậlam; -an) nacijepati Mãjče
sem dřv nakậlal za grèti. Nakậlana drva sę
sušîju.
na¦kậldati pf (-am; -an) prikupiti, pribrati
[mañ. koldul: prositi] Prìlične stę dřv
nakậldali za zĩmu. {G. nakoldati}
na¦kạnìti pf (-ậnim; -jnen) 1 odlučiti, namjeravati, nakaniti Nakậnil ję îti v sẽmen.
Kàj sem nakậnil, tò bum i napràvil.
2 - sę odlučiti se Čè si nakậjnen svàditi
sę, svàdi sę sậm, jậ sę něču.
na¦kậntati pf (-am; -an) dopremiti
okretanjem na uže strane SûXdič smę jẽʚdva
nakậntali v pemnìcu.
na¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -ậplem/pam; -an;
-ajne) motikom sitniti brazde Nègda smę
brãXzdę nakạpàli, kàdX niệ bĩle těškę brãXnę
nì tajnuràčę. Nakậpajne ję bìl těški põsel,
pŏgòtŏve čè su sę brãXzdę zasèlę.
286
na¦kàpati pf (-àplem/pam; -an) nakapati,
napuniti kapanjem; zaprljati kapima Màle
ję ràkiję nakàpale i jòš ne curî cũrkem.
Nakàpal si ję kapût z màslem.
na¦kạràti sę pf (-ậram) završiti karanje Ŏd
jùtra sę kậraju i niẽʖsu sę nakạràlę.
nã>kaza f (-ę, -i) strašilo, grdoba Ôva nãXkaza
bi bîla dõbra za strašìle.
nã>kazen adj (nãXkazna) unakažen Nesẽʚča
žẽʚna sę n÷ smę čùXklavŏmu špộtati, dà je
ně diẽʖte nãXkazne.
nakạzìti pf (ậzim; -i, -ètę; -ậzil, -ìle; -ậžen)
1 unakaziti Bàbu ję vlòvil šõcem i nòsa je
ję ŏdrèzal i nakậzil ju. Lĩce mu ję zgŏrèle i
nakậžen ję.
2 - sę unakaziti se Ôpal ję z driệva i
nakậzil sę.
nàkel adv <na z÷mlu> (označuje smjer) na
tlo, na pod Ôpal ję nàkel i õstal nàkle ležàti.
h
MûXžX sę na îti šmřklem nàkel kàk vrậg z
griệšnŏ dũšŏ i jòš ga razgậzi. Hìtil ga nàkel
kàk vrậg svûX màter. Jàbukę su cūrèle
nàkel. {V. nakel, nakla}
na¦kelìti pf (-èlim; -en) nalijepiti Nakẽlil ję
kîpec nèkakvŏga svěca na zîdX.
na¦kiẹsìti sę pf (-iệsim; -šen) naceriti se,
podrugljivo se nasmijati Rasřdil ga ję, kàdX
mu sę nakiệsil.
na¦kînčati pf (-am; -an)
1 ukrasiti, okititi, nakititi Nakînčal ję škrlậk
šộjkinem pẽʚrem. Nakînčan ję kàk jõXpec.
2 - sę ukrasiti se, nakititi se Nakînčala sę
i ŏtìšla na prŏščějne.
na¦kinñùriti sę/napinñùriti sę pf (-ûrim;
-en) pretjerano se nakititi Kàk jòpica sę
nakinñûrila. Nakinñûren ję kàk cirkusànt.
Napinñûril sę kàk màčkara.
na¦kiselìti pf (-÷lim; -en) ukiseliti Nakisęlìli
smę bẽden zẽʚlja za prŏdàti.
na¦kìtiti pf (-îtim; -čen) 1 staviti nakit, okititi
Nakîtila sę diẽʖklica za vùgledę.
2 - sę uljepšati se nakitom Nakìtil sę kàk
Màks.
na¦klàčiti pf (-ậčim; -en) 1 nagaziti mijeh
crkvenih orgulja Sàkę ned÷lę naklậčim sę
òrguli na škộrušu.
2 - sę umoriti se tlačenjem Naklàčil sem
sę becìklina v Levậkŏv briệg.
287
na¦klạdàti ipf (-ậdat; -am; -an; -ajne)
<namiẹtàti> tovariti, stavljati Kõla dřv su
naklạdàli i za dãXna dŏv÷zli. {V. nakladati;
Č. kladat; Hg. nakladat}
na¦klafràti sę pf (-àfram) nabrbljati se Vùru
klàfraju i niẽʖsu sę naklafràlę.
naklạpàti ipf (-ậpat; -am; -al, -àle; -ã>pajne)
pričati bez smisla Kàk mòreju ciẽʖlu v÷čer
naklạpàti.
j
na¦klatạrìti sę pf (-ậrim; - en) naskitati se
J÷mput sę bûXju vàlda i naklatạrìli.
nàkle adv <na z÷mle> (označuje mjesto) na
tlu, na podu V kùjne sę nàkle na jògnišču
kûvale. I jậ sem kûvala nàkle. {I. nakle}
na¦klēčàti sę pf (-ečîm) puno klečati Àm sę
sirõta v÷č namòlila i naklěčala, a pŏmòči si
n÷mrę.
na¦klepàti pf (-÷plem/pam; -an)
1 <sklepàti> tucanjem naoštriti sječivo
Kòsę triệba dõbre naklepàti.
2 - sę umoriti se klepanjem Sklěpal sem
s÷ trî kòsę i naklěpal sę.
na¦klepētàti sę pf (-ěčem/tam) nabrbljati se
Ŏd rậnŏga jùtra klepěčę i jòš sę niệ
naklep÷tala.
na¦klèštriti pf (-iệštrim; -en) dovoljno
okljaštriti Naklèštrili smę d÷set miệr kõXlija i
tò bu nàm dòsti.
na¦klipsàti pf (-ìpšem/sam; -an) umoriti se
hodanjem Naklìpsal sę ciệl dận.
na¦klîti/naklìjati pf (-îjem; nàklit/ĩjen, -ěna)
početi klijati Krampiệr ję nàklil v kŏtậru i
pemnìce.
naklŏjnìti sę pf pŏ, (-òjnim; -õjni, -ètę; -õjnil,
-òjnila, -ìle; -òjnen) nagnuti se StûXp sę na
plộtu naklõjnil na pûXt.
na¦klọpàti pf (-ộplem/am; -an) 1 <zmlạtìti>
istući, izbiti Naklộpal ga ję kàk šmr̀kavca.
2 - sę nakrkati se, do sita se najesti
Naklộpali smę sę žgãXnec kàk dà smę trî
dãXnę glãXdni.
na¦klùcati pf (-am; -an) nasjeckati Drevěnu
stiẽʖnu triệba znũXtra na hîže naklùcati sekîrnem klûnem ìli pŏleščìti i zmàzati.
PlãXjnkę su naklùcanę, dà sę mậzX bòle
prĩmlę.
na¦klùkati sę pf (-am; -an) najesti se
kljunom Pùreki su sę naklùkali jezîčeca
sìrem.
na¦krậmpati
na¦kluvàti pf (-ùjem/vam; -an) probiti kljunom Žùgeki sę legûX i v÷č su jậjca naklùvana. Tìči su vrgậjnę nakluvàli i jiệju čřvę.
na¦kŏčijạšìti sę pf (-ậšim) umoriti se
kočijašenjem Tŏmậš sę nakŏčijậšil pŏ
liệpem a i pŏ gřdem.
nã>kŏlenče n (-a/-÷ta) <nãXkŏnñalek>
nakoljenče NãXkŏlenče ję dẽčec kõga
dèneju mlãXdejnke na kŏliệna.
{Du. nakolenče}
na¦kŏlìti pf (-òlim; -en) zabiti kolce (uz
trsove, grah) Dviệ trejtìnę třsja smę
nakŏlìli. Jòš ìmamę bàžul nakŏlìti.
nã>kŏmŏrje n (-a, -i) tavan na komori Na hîže
ję pŏd krõvem nãXjže a na kŏmộre
nãXkŏmŏrje.
nã>kŏnñalek m (-a, -ŏv) <nãXkŏlenče>
nakoljenče, NãXkŏnñalek ję mậli dẽčec
kõga dèneju mlãXdejnke v krĩle kàdX ju
dŏpriẽʖmiju k dẽčku.
na¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) 1 usitniti
motikom V÷kše grûñije smę nakŏpàli.
2 iskopati potrebnu količinu, nakopati
Nakõpli krampiẽʖra za õbedX!
na¦kŏpītàti pf (-ĩčem/tam; -an) 1 nakotrljati
Nakŏpītàli smę làjt na kõla.
2 - sę nakotrljati se Dẽca su sę nakŏpĩtale
pŏ ŏtãXve.
na¦kŏsàti pf (-òšem/sam; -an) nasjeckati
Nakòsala sem pùrekem jezîčeca.
na¦kŏsìti pf (-îm; nàkŏsil; -õšen, -ěna)
nakositi Za j÷n vộjzX smę nàkŏsili d÷telę.
na¦kŏstriẹšìti/kŏstrụšìti sę pf (-iệšim; -en)
1 naježiti se, nakostriješiti se Ŏd strãXva sù
mi sę nakŏstriẹšìlę glàke na rũXka.
2 naoštriti se, spremiti se za sukob Nakŏstriệšila sę kàk purận. NakŏstrûXšil sę kàk
piẽʖvec.
na¦kŏtìti sę pf (-òtim) naleći se Mîšŏv sę
čudậj nakŏtìle i d÷telu su znìštili.
na¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) nakotrljati
Sudìčę su nakŏtūràli k zdẽʚncu.
nã>kŏvajn m (-a, -ŏv) nakovanj Bàbica nã ke
sę kl÷plę ję kàk mậli nãXkŏvajn.
na¦krậmpati pf (-am; -an) 1 krampom prorahliti Štrèka ję nakrậmpana.
2 umoriti se radeći krampom Dòsti sem sę
jậ nakrậmpal na štrèke.
na¦kràsti sę
na¦kràsti sę pf (-ậdem; nãkral, nàkrala, -àle;
-ãden) skupiti krañom Nàkral sę òn s÷ga
dŏ č÷ga ję mògel dòjti.
na¦kresàti sę pf (-÷šem; -÷san) opiti se,
napiti se Věč si sę nakrěsal. Nakr÷san ję
dà jẽʚdva îdę. {Ž. nakresati se}
nakrîž> adv ukriž Kậlana drva slòži nakrîžX.
Rèpa kruglìca sę ŏdzdộl preriệžę nakrîžX,
dà sę nẽʚ bi kràva s ciẽʖlem kŏlŏbậrem
zagûXtila. Hrvậtski vũXglič ję nakrîžX vriệzan i
kràji plãXjnki štrčîju vận.
na¦kŕkàti sę pf (-řkam; -an) obilno se najesti
Bòrme sę nakřkal i jẽʚdva sõpę.
na¦krmạnìti pf (-ậnim; -ậjnen) upraviti
Dõbre nakrmậni, vûvŏzX ję vũXzek.
nakrnuti/krũnuti pf ŏt, (-em; -rni/ũni, -ètę;
-rnul; -jnen) nakrnjiti, okrnjiti Làticu si tî
nakrnul ìli ję bîla nakrjněna? Kùpica ję
nakrûjnena i hìti ju.
na¦krūhàti/krūvàti pf (-ûšem/ham; -an)
nakrhati, nalomiti Nakrûšem v šùme piệjnŏv i griệjem sę ciẽʖlu zĩmu. Nakrûvaj jòš!
na¦kūpìti pf (-ûpim; -len) nakupovati Nakũpil
ję pùXne òdŏjkŏv. Imèli su i nakûplenŏga
grùnta, kuplějnščinę.
na¦kùpiti pf (-ûpim; -len) prikupiti Nakùpil ję
suvãXlkŏv za ciẽʖlu zĩmu.
nakûrčene adv ljuto, srdito Pậk sę
nakûrčene držî.
na¦kūrčìti sę pf (-ûrčim; -en) naljutiti se,
rasrditi se Nèkaj sę nakûrčil. Naviệk ję
nakûrčen i niệ dõbrę vộlę.
j
na¦kūrìti pf (-ûrim; - en) naložiti vatru Jõgen
sę mộra jậke nakūrìti kàdX sę diệla
còprnička mậst. Jòš niệ nì krûšna pěč
nakũrjena.
nakùštriti sę pf (-ûštrim; -ùštri; -il, -ûštrila;
-en) nakostrušiti Lậsi su mu nakûštreni.
na¦kušūvàti sę pf (-ûjem/vam; -an) naljubiti
se, nacjeljivati se Nakušûvala sę ga dŏ
mîlę vộlę.
na¦kûvati pf (-ûvam; -an) 1 skuhati dovoljno, nakuhati Riệzancę su sŏkačicę za
gòsti nakûvale.
2 - sę povećati obujam kuhanjem Rîža sę
nakûvala.
na¦kvòcati sę pf (-òcam) 1 prestati kvocati
Kvòčka sę nakvòcala i sàdX mĩrne sedî.
288
2 pej napričati se Kàj sę jòš niẽʖstę dòsti
nakvòcalę.
na¦ladìti sę pf (-îm; nàladil; -ãñen, -ěna)
prehladiti se, nahladiti se Nàhladil sem sę
na mřzlem dẽžñe.
na¦lậfati sę pf (-am) <nadŕčàti> natrčati se
[nj. laufen: trčati] Diệs stę sę dŏ mîlę vộlę
nalậfali.
na¦lậfrati sę pf (-am) naskitati se Kàj sę
niẽʖsi dòsti nalậfral?
na¦làgati ipf nad¦ (-ậžem; -ậgan; -ajne)
<namiẹtàti> stavljati, tovariti Nalậžemę
drva na kõla.
na¦lagàti pf (-àžem; -àgan) napričati laži S÷
ję tò nalàgala i nìš niệ ìstina.
na¦làjati pf (-ãXjam) 1 oklevetati PùXne ję tòga
nậ jnu nalãXjala.
2 - sę dugo lajati Cũcek sę nalàjal ciẽʖlu
nộč.
na¦lạmàti pf (-ậmam; -an) <natr̀gati>
nalomiti Vèter ję nalậmal suvậlkŏv.
na¦lậndrati sę pf (-am; -an) naskitati se
Dòsta si sę nalậndral. {O. nalandrat}
na¦lậrmati sę pf (-am) navikati se,
nagalamiti N÷mrę sę dòsta nalậrmati.
nalậs adv potpuno, sasvim, navlas. Nalậs
su si slìčni, kò da su dvòjčeki.
na¦l÷cati ipf (-ěcam; -an) nesigurno postavljati, loše prislanjati, podmetati Tò ję sàme
nalěcane a niệ čvřste i sìgurne pŏstậvlene.
na¦l÷či sę/lěgnuti sę pf (-ěžem/em;
-ěžen/ěgnen/ut) nasloniti se, nakositi se
Rûška sę nalěgla na plột. Sàme sę nalěgni
nậ mę i spî.
na¦l÷čiti pf pŏd, (-ěčim; -÷či; -il, -ěčila; -en)
<nalěknuti> nesigurno, loše postaviti;
podmetnuti, postaviti zamku Tò ję nalě
čene i bûX sę zrùšale. Kûm ję nal÷čil kûmu
pènezę na břve priệk pŏtòka. {Gr. naleć}
na¦lejàti pf (-ẽjem; -ận) 1 nalijati Naliệj pùXnu
kŏpàjnu vŏdě!
2 - sę opiti se Pậk sę nàlejal kàk svĩnče.
na¦lěknuti pf (-ěm; -i; -en/ut) <nal÷čiti>
nesigurno, loše postaviti; podmetnuti,
postaviti zamku Tò ję sàme nalěknene i ne
stŏjî čvřste.
na¦lēmàti pf (-ěmlem/am; -an) istući,
izmlatiti Nalēmlètę ga, niệ za drùge.
289
nalète adv godišnje Sàme j÷mput nalète
sìm dộjdę.
na¦letèti pf (-îm) natrčati, naići Nà jnega
sem nalětel a něm sę ga riệšil.
na¦ležàti sę pf (-îm; -÷žan) dugo ležati (u
bolesti) Nalěžal sem sę na pòstelę i sę
gòrje mi ję.
na¦lickàti pf (-ìckam; -an) <nalīčìti>
1 namazati Prẽʚveč ję nalìckana.
2 - sę namazati se Àm sę sãma nalìckala,
na¦līčìti pf (-îčim; -en) 1 zamazati Š čiệm ję
tò nalîčene.
2 - sę zaprljati se Nalîčil si sę dŏ rìti.
na¦liẹvàti ipf (-iệvat; -am; -an; -ajne)
1 nalijevati Nậj vìše naliẹvàti.
2 opijati se Dŏk gòdX ję v pemnìce vĩna, òn
sę naliệva sàki dận dŏ gûXta.
naliệve adv ulijevo, nalijevo Võlem sę vîčę
h
h
ôt. ôt da ìdu naliệve.
na¦lŏkàti sę pf (-òčem; -òkan) opiti se,
napiti se Lòčę kàk svĩnče i pậk sę nalõkal
kàk rìt. Nalòkan ję kàk zẽʚmla. {Ž. nalokan}
na¦lộtati pf (-am; -an) nalemiti, zalemiti,
lemom vezati Nalộtaj tù dà ne curî. Tậ rùXča
na lõncu ję nalộtana.
na¦lŏvạsàti pf (-ậsam) nanjuškati, naći
Nalŏvậsala ję i tò v mŏjiệm vrmậre.
na¦lŏvìti pf (-îm; nàlŏvil, -õvlen, -ěna)
naloviti Křtari su nàlŏvili vrèču křtŏv.
na¦lŏžìti pf (-òžim; -en) <nakūrìti> 1 zapaliti
oganj, potpaliti Nalòžila sèm pěč.
2 narediti, zapovjediti N÷mu su nalŏžìli
zakŏpàti slîvinę kŏščìcę.
nalukạvàti sę ipf za, (-ậvat; -lem/am; -li,
-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) provirivati, zavirivati Ciẽʖle dãXnę sę čèzX ŏblộčec
nalukậva. {L. Vi. nalukavati se}
na¦lũknuti sę pf (-em; -ut) <pŏgl÷dati
skrivěčki> zaviriti, krišom pogledati ČezX
vũXtlejnkę na štaglěne vrậte sę nalũknul i
vìdel Jàjnka na Jậne.
na¦lûmpati sę pf (-am; -an) <nalŏkàti sę>
napiti se Nalûmpal sę kàk smûXk.
na¦lūpàti pf (-ùpam; -an) 1 nalomiti Nalûpal
sem svînam tikvậjn.
2 <zmlạtìti> izudarati, istući Nalūpàli su ga
z letvàmi, dà sę niệ mògel zdìči.
na¦lūžñìti pf (-ûžñim; -en) skinuti lupinu
Nalūždìli su jŏriệjŏv i pr̀stę zmàzali.
na¦miẹšàti
na¦mạcàti pf (-ậcam; -an) namočiti RùXbačę
sì si namậcala pŏ mlàka.
na¦mackàti ipf (-àckam; -an) smočiti
prljavom tekućinom Ciẽʖli sę namàcka.
namàkati ipf ŏd, pre, pri, za, (-at; -ậkam/čem; -àči; -àkal, -ậkala; -an; -ajne) močiti
Kònŏplę sę namậču ŏd Vèlikę Mèšę dŏ
Bàrtŏlŏva.
na¦mã>lati pf (-am; -an) <nafậrbati> naslikati
Tòmerlin ję namãXlal světu Palunìju òber
svẽʚtŏga Jantộna v cěrske cĩrkve. Nì vrậg
niệ tàk čřn kàk ję namậlan. (Niệ tàk lõše
kàk ti sę činî.)
na¦mạmìti pf (-ậmim; -len) <navạbìti>
privući prijevarom, lukavstvom Tî bedậk,
kàk si sę dậl namạmìti.
namạtàti ipf ŏb, ŏd, za, (-ậtat; -am; -al, -àle;
-ậtan; -ã>tajne) 1 namotavati Ciẽʖli dận
namậta klùXpka
2 svašta pričati Namậta ŏd Pộncija dŏ
PilãXta.
na¦màzati pf (-ậžem; -an) premazati Če sę
s fàšijnskŏ jũvŏ namậžeju nògę, nědu
kàčę grîzlę. ¤ Sèmi mậščami ję namậzan.
namèčiti sę pf (-im; -èči; -èčil; -en) naviknuti
se, naučiti se na nešto Namèčil sę na tũñe
dõbre. {Z. namečiti se}
na¦mègnuti/mîgnuti pf (-ègnem/ îgnem)
dati znak migom oka, namignuti
Namègnula mu ję i òn ję rãzmel. Tî m÷ne
sàme namìgni.
j
na¦mèriti sę pf (-iệrim; - en) <navàditi>
naići, sresti Na prậvŏga si sę namèril.
Jậzvec sę na kukurìzu namèril.
na¦m÷sti pf (-ẽʚtem; nãmel; -ẽʚʚten, -ěna)
skupiti metenjem Smetjě ję sàme naměla
v kûXt i tù ga ŏstậvila.
namestìti pf (-îm; -iệsti, -ètę; nàmestil, -îla;
-ẽščen, -ějne) podmetnuti, Tò su mi
nàmestili, àl niẽʖsu uspèli.
na¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) utovariti,
nabacati Namẽʚtal sem trî vòjzę siệna.
Naměči si pùXnu kŏšãXru jậbuk.
na¦miẹsìti pf (-iệsim; -šen) umijesiti
Namiệsim tiẽʖsta za 12 hliệbŏv krùva.
na¦miẹšàti pf (-iệšam; -an) miješanjem
pripremiti Namiệšal si ję kậrtę. Nèkaj mu ję
v pijàču namiệšala.
namiẹščàti
namiẹščàti ipf pŏd, pre, spre, (-iệščam; -al,
-àle; -iệščan; -ajne) <gniẹzdìti sę>
smještati se na sjedalu Namiệšča sę kàk
kvòčka na jậjce.
na¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệtat; -iệčem; -tan; -ajne)
tovariti Namiẹtàli su siệne na vộjzX i striẽʖla
ję v ròglę pûXkla.
namigạvàti ipf pre, (-ậvat; -lem/am; -li, -ètę;
-ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) namigivati Fùrt
si nèkaj namigậvleju.
na¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) 1 natući Namlậtil
ga ję kàk võla.
2 ovršiti, izbiti zrnje žita iz klasja ili graha iz
mahuna Namlậtila sem bàžula za kûvati.
3 - sę obilno se najesti Namlậtil sę jûtre
žgãXnec za ciẽʖli dận.
na¦mlèti pf (-÷lem; nãmlel; nàmlet) mljevenjem povećati obujam Màle sę namlèle.
na¦mŏčìti pf (-òčim; -en) staviti na močenje,
smočiti Kònŏplę smę namŏčìli v sậvskem
rukậvu v Sõpu. V gràbu skòči i rìt namòči.
na¦mòknuti pf (-em; -en/ut) namočiti od
kiše Zẽʚmla ję liệpe namòkla. Slàbe ję
namòkle kò da bi sę žàba pŏscãXla.
na¦mŏlìti pf (-òlim; -en) umoliti, molbom
uspjeti Jẽʚdva sem ga namõlila.
na¦mộštati pf (-am; -an) <nagrěštati>
istiskati mošt Namộštal ję òsem hẽkti.
na¦mŏtàti pf (-òtam; -an) namotati, naviti
Pr÷ñu namòtaj na klùXpka.
namŏtạvàti ipf ŏd, pre, z, (-ậvat; -am; -al,
-àle; -ậvan; -ã>tajne) navijati Namŏtậva
pr÷ñu zX pr÷dena na klùXpka.
na¦mr̀dati pf (-řdam) 1 <nadr̀lati> nastradati
Namr̀dal ję kàk žũXti.
2 - sę najebati se Namr̀dal sę pŏ sẽʚle.
na¦mriệti pf (nãmrem; nãmri, -ètę; nàmrl;
-et) ostaviti nakon smrti T÷ca mu ję
namriẽʖla vèlike bŏgậtstve.
na¦mr̀jniti sę pf (-řjnim; -en) <smřknuti sę>
namrštiti se Zậkaj si sę namr̀jnil, kàj ti sàdX
niệ prav? {V. namrńiti se}
na¦mr̀viti pf (-řvim; -len) <nasmetìti> usitniti,
posuti mrvljem Jẽʚdva sem ŏčîstila i pậk si
namr̀vil.
na¦mù>čiti pf (-ûXčim; -en) 1 izmučiti NamùXčil
ję kõjnę a niệ mògel zv÷sti.
2 - sę izmučiti se NamùXčil sę kàk Krìstuš
290
a niệ bĩle nìkakvę kòristi.
na¦mùsati pf (-am) <našnọfàti> nanjušiti
Namùsa kàk cùcek mãXsnu kộst.
na¦mû>sati sę pf (-am; -an) zaprljati lice Pŏ
lîcu si namûXsan.
nanã>gle adv odjednom, naglo Ŏbetěžal ję i
nanãXgle mřl.
na¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšat; -am; -an) nositi amo
tamo, nosati Diẽʖte nanậša sìm tàm kàk
mậčka màčičę.
na¦nìtati pf (-ĩtam; -an) učvrstiti zakovicama
Nanìtal mi ję pẽʚtu na kòsu.
na¦nŏsìti pf (-òsim; -šen) 1 nanijeti Võda mi
ję nanòsila mûla i šîbja na sinòkŏšu.
2 - sę umoriti se nošenjem Nanõsil sem
sę cìgla ciẽʖli dận.
nanộve adv <znộva> nanovo, ponovo, opet
Mộram tò nanộve dèlati.
na¦nụñàti sę ipf najavljivati (-ûXñam; -an)
oklijevati, nećkati se Věč dùXge sę dèžXñX
nanûXña àli nìkàk da i ŏpậnę.
{G. nanuñati se}
na¦nù>kati pf (-ûXčem/kam; -an) nagovoriti,
uvjeriti Žẽʚna ga nậte nanùkala.
nanukạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ajne)
nagovaranje, uvjeravanje Sì su ga
nanukạvàli i prîstal ję.
na¦nūšìti pf (-ûšim; -en) 1 <namùsati>
nanjušiti Nanûšil ję òn dè ję mãsna kộst.
2 naći trag Nûšil ję dŏk niệ nanûšil dè ję
bĩle skrîte.
na¦ŏbiệdvati sę pf (-am; -an) pojesti,
završiti objed Naŏbiệdvali su sę i màle
pŏčìnuli v hlậdu. {V. naobedovati se}
na¦ŏblạčìti sę pf (-ạčìle sę; -ậčen) postati
oblačnim Naŏblạčìle sę i spùstil dèžXñX.
naòčiględ> adv očigledno I tò driệve ję
naòčiględX rậsle.
nã>ŏčnak/naŏčnậk m (-a/ãXka, -ŏv/ậkŏv)
štitnik na očima konja, naočnjak Triệba mu
dèti nậŏčnakę kàk pŏpòvŏmu kõjnu, dà
fùrt ne zřka na strận.
nàŏkŏl/naŏkộl/naòkŏle 1 prep <vòkrug>
naokolo s G, A ? Nàŏkŏl Cẽʚrja su zŏ sè
strận šùmę. Ìšla ję na gộle kŏliệne naŏkộl
jantãXra. Naòkŏle ję běkeš ĩmel bûndu i
òkŏl vrậta mìcu (křzne ŏd õvcę). 2 adv
<naòkrug, vòkrug> naokolo, u krugu Kộra
291
čriệšnę sę naŏkŏl gûli kâk i brẽzę.
naŏkrû>g/naòkrug adv <vòkrug> naokolo, u
krugu Glìvę jûrjevkę rastûX naŏkrûXg. Snõpi
su pŏstậvleni naŏkrûXg na gũmnu dè sę
vršî s kộjni.
naòpak/naộpak adv <nộpak, nanộpak>
naopako, izvrnuto, preokrenuto Stõlec n÷
smę bìti naòpak ŏbrnen, j÷ l’ òXnda němrę
Mậjčica BõXža sòpsti. Ŏkrěni rûXku naòpak.
S÷ mi diệs îdę nèkàk naòpak.
na¦pậcati pf (-am; -an) nasoliti, staviti u
salamuru Měse smę napậcali.
napạjàti ipf (-ậjat; -am; -al, -àle; -ậjan;
-ã>jajne) Tù Cẽʚrci napậjaju blậge za sûšę.
Tìraj na napậjajne!
nàpamet adv 1 napamet, naizust Našvậva
sę svĩlŏ nàpamet ìli pŏ papiệre.
2 bez dokaza Nậj nàpamet gŏvŏrìti!
na¦pàpati sę pf (-am; -an) dj najesti se Liệpe
si sę napàpal i sàdX spãXtek.
na¦papèrkuvati pf (-jem; -an) napabirčiti,
pokupiti poslije žetve ili berbe Kilesîčka
napapèrkuję pŏ jačmenìšču jačměna za
žgãncę. {G. napaperkuvati}
j
na¦pàriti sę pf (-ậrim; - en) ugrijati se parom
Napàri sę v gamìlice i prẽʚlada bùX pr÷šla.
na¦pàsati pf (-àšem; -àsan) <napàsuvàti,
napasiệrati> točno namjestiti, uskladiti,
napasati Triệba dõbre napàsati dà sę ne
razlòčę.
napạsàti/pạšàti ipf ŏ, pri, (-ậsat; -am; -al,
-àle; -ậsan; -ajne) napasivati Naviệk pŏ
tũñem napậsa. Mậla Mèša rìt napậša, a
Mihòle (Mijòjle) rìt zakòlę.
na¦pasiệrati pf (-am; -an) prilagoditi,
uskladiti Dõbre napasiệraj da sę sekìra ne
vậdi zX tŏpŏrìšča.
nã>past f (-i, -ju/jûX, -àsti, -mî) 1 kušnja Nẽʚjdi
v nãXpast!
2 ono što predstavlja neugodnost ili
smetnju Prậva ję nãXpast i niệ ga sę mòči
riẹšìti.
na¦pàsti pf (-ậsem; -en, -ěna) 1 napasti,
nahraniti pašom Napậsi kõjnę dŏ jùtra!
2 - sę nahraniti se pašom Svînę sù sę
dòsta napàslę.
na¦pàsti/na¦pànuti pf (-ậnem; -al, -àle; -ậnut) 1 napasti, napadnuti Napàli su ga v
napěti
Làzine i zěli pènezę ŏd prŏdậnę kràvę
2 <zapàsti, nacūrèti> napadati Tùlike ję
snèga napàle dà sę n÷mreju vrậta ŏtpriệti.
napàstuvati ipf (-at; -jem; -an; -ajne)
1 napastovati, zanovijetati Napàstuję mę
a n÷mrem sę ga riẹšìti.
2 nasilno udvarati Niệ sę õna dậla
napàstuvati.
napàsuvati pf (-jem; -an; -ajne) namjestiti,
podesiti, prilagoditi Napàsuval sem
tŏpŏrìšče na plajnkàču.
na¦pàtiti sę pf (-ậtim; -čen) mamučiti se
Dòsta sę sirõta s÷ga zlà napậtila.
na¦p÷či pf (-ěčem; -en) ispeći dovoljno
Nap÷kli smę tùlike tòga dà bu dòsti dŏ
NõXvŏga Lèta.
na¦pelàti pf (-÷lam; -an) navesti, uvesti Niệ
mògla napelàti kõnec v ìglu. Na zlò ga ję
napělal.
napelã>vajne n (-a, -) uvoñenje, vjerski
običaj KàdX bàbelnica zrŏdî, ìdę četrdesěti
(ili četrnậjsti) dận na napelãXvajne v cĩrkvu,
nòsi sviẽʖču, a pòp ju napelậva òkŏl
jantãXra. Prèdi ję i mlậda snẽja pòkle gộsti
ìšla v subòtu. {L. fpelavajne}
Napelã>vajne n Svijećnica Napelậvajne
Mậjčicę BõXžę ję cìrkveni gộdX.
napelạvàti/pelūvàti ipf s, za, (-ậvat;
-am/ûjem; -ậval, -àle; -ậvan) 1 uvoditi,
navoditi Pòp napelậva žẽʚnu òkŏl jantãXra.
2 nagovarati na nešto Na zlò ga napelậva.
3 uvoditi konac u iglu Jòš bèzX jŏčậl napelậva kõnec v ìglu. {ð. napelavati}
napenạlìti sę pf (-ậlim; -ậli, -ètę; -ậlil, -ìle;
-ậlen) <naprdùliti sę> postaviti se gdje
smeta Bàš sę mộra tù napenạlìti, da vận
ne vîdim. {Du. napenalt se}
naperēšìti pf (-ěšim; -i, -ètę; -ěšil, -ìle;
-ěšen) okititi, ukrasiti Diẽʖklica ję liệpe
naperěšena. {J. naperešen}
na¦perìti pf (-÷rim; -en) usmjeriti, uperiti
Pùšku ję vù jnega napěril.
na¦petàti pf (-ètam; -an) 1 napipati Tàk ję
dùXge pẽtal dŏk niệ i v kmîce napẽtal.
2 - sę napipati se Napẽtal s÷ ně ciẽʖlu nộč.
napěti pf za, zŏ, (nàpnem; nãpni, -ètę;
nàpel, -ěla; nàpet) rastegnuti, zategnuti
Nãpni štrìk za pàrile sušaìti.
na¦pezdèti
na¦pezdèti pf (-îm) zasmraditi SùX hìžu ję
zapẽzdel a niệ nij÷mput pr̀dnul.
na¦picạnìti pf (-ậnim; -jnen) 1 dotjerati,
urediti Màti ju ję napicậnila za vùgledę.
2 - sę dotjerati se, urediti se Napicậnil sę
bòme bàš bečậrski.
na¦piệglati sę pf (-am) umoriti se glačanjem
rublja Napiệgla sę i jẽʚdva stŏjî.
na¦piẹhàti pf (-iệšem/ham; -an) <napiệvtati> napipati Napiệšę klũčenicu.
na¦piệvtati pf (-am; -an) <napiẹhàti> napipati Napiệvtal ję pènezę v làdice.
na¦piệzati pf (-am; -an) napeći kukuruznih
kokica Napiệzala sem trî zdèlę piệzancŏv
za dècu.
na¦pījàti ipf dŏ¦ (-îjam; -an; -ĩjajne)
1 nazdravljati pićem, početi piti zdravicu
KàdX sę napîja Svẽʚtŏmu Trõjstvu i Trèm
Krậlem pijûX sę trî kùpicę vĩna. ¤ Fìlip napĩja
a Šŏfìja dŏpĩja Ako na Filipovo (1. 5.) pada
kiša, prestaje tek na Sofiju (15. 5.)
2 - sę opijati se Napîja sę sàkę subòtę.
na¦pìkati pf (-îčem/kam; -an) nabosti
Napîkaj měse i nasòli. Nàŏkŏl lộtri i
šarậjzlinŏv napîčeju sę bãti ŏsŏvìčki da
mòrę vìše kukurìzę stàti na kõla.
napikạvàti ipf pŏ, za, (-ậvat; -lem/am; -li,
-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) 1 nabadati Jàgŏdę smę na sît napikạvàli i dèlali
viẽʖncę.
2 tapkati u hodu Napikậval ję pŏ mrãXku.
na¦pîknuti sę pf (-em; -en/ut) nabosti se
Napìknul sę na glògŏv třn. Slekộpar vlŏvî
òsu i napîknę na třn i jiệ.
na¦pīlìti pf (-îlim; -en) 1 ispiliti Napĩlil sem
dřv za zĩmu.
2 - sę umoriti se pilenjem Diệs sę napĩlil i
vìše n÷mrę.
napìnati ipf za, (-înam; -ìnal, -înala; -an;
-ajne) 1 napinjati, natezati Napìnali smę
dròt na stûXpę. 2 - sę napinjati se Prikèlen
smŏlộ na krõvu napìnal sę mìš i kàk sę
napìnal, přdnę.
napìrati ipf pŏ, pre, s, zŏ, (-at; -îram; -ìral;
-îran; -ajne) ispirati, močiti Kŏrějne
bŏrộvicę sę kûva i napîraju lûdi kî ŏtiệču.
na¦pīsàti pf (-îšem; -an) napisati Càrica
Jelisavẽta ję jàmčila J÷lačiču dà bu càr dậl
292
napīsàti befèl da sę dŏkîda klậka.
na¦pīščàti sę pf (-iščîm) dovoljno pištati,
fućkati D÷j j÷mput ŏstàvi tûX piščậlku, dòsti
si sę napîščal.
na¦pîtati pf (-am; -an) utoviti, udebljati
Napîtal sem dvậ prãscę za zĩmu.
na¦pìti sę pf (-ĩjem; nàpil; nàpit) 1 utažiti
žeñu Napî sę vŏdě. 2 opiti se Čè sę mûXžX
napĩję, bàba mộra čkŏmèti.
nã>pitnica f (-ę, -) zdravica Na svậte sę
napĩjaju nãXpitnicę svàtem i preštimànešem gŏščenîkem, svěcu gŏdŏvnãXku i
svetîce gŏdŏvnàče.
na¦plạčàti sę ipf (-ậčam) 1 puno plaćati
Naplậčal sèm sę negviệ dûXgŏv.
2 naplaćivati Òn niệ štèl penězX, nèg dà sę
òn sậm naplậča.
na¦plàviti pf (-ậvim; -len) nanijeti vodom
Pòlę vuzX põtŏk ję naplậvlenę z mûlem.
na¦pl÷sti pf (-ětem; -en, -ěna) dovršiti
pletenje Naplěla sem rukavìcę. MlãXdejnke
napletûX kộjnñX i òXnda ję snẽja.
na¦pliệndrati pf (-am) napljačkati Ŏd s÷ga
kàj ìma ję pộl napliệndral.
na¦pluvàti pf (-ùvam/jem; -an) napljuvati
Naplûval ję pûXnu pluvậčnicu.
na¦pŏčīvàti pf (-îvam; -an) dovoljno se
odmoriti Niẽʖmamę sàdX cãjta za pŏčīvàti,
napŏčīvàli sę bûXmę na Gašparěvke
(cěrske grộbje).
napŏdộl adv prema dolje Zalětel sę v
Pŏdộlnice napŏdộl i rãzbil nộs v rậst.
nã>pŏj m (-a, -ŏv) <ščàva> pomije, spirine,
hrana za svinje NãXpŏj ję bìl v čẽʚbre v
kùjne. Sìrutka sę jiệ ìli dàję svînam za
nãXpŏj. {Ba. nnapoj}
j
napŏ ìti pf (-òjim; -õji, -ètę; -õjil, -òjila, -ìle;
-òjen) napojiti, dati stoci vodu V lète sę võli
mộraju trìput napŏjìti.
napộl adv 1 <pŏpộl> napola, popola, upola
Bràti Šubiệri su sûdič i vậl pòdelili tàk dà su
ih prepīlìli napộl.
¤ Dõbre driệve napộl pûXca. (Velî sę dŏk sę
pŏgậña.) Pŏslûša napộl vûva. Nepažljivo
sluša.
2 na sredini Na kàpare sę mlãXdenec i
mlãXdejnka stậneju napộl hìžę i kûšneju.
3 izražava nepotpuno odnosno djelomično
293
svojstvo pridjeva Vrậbec ję napộl smřznut.
Tò měse ję napộl pečěne.
¤ napộl mr̀tev premoren, iscrpljen
nàpŏle adv napolje, van Ìdemę nàpŏle, na
kõla i v třsje, a zùtra na pòle.
na¦pŏpiẹvàti sę pf (-iẽʖvlem/am; -an)
napjevati se Bàš sèm sę liệpe na gŏstě
napŏpiẽʖvala.
napŏpriệk adv <napriệk, pŏpriệk> od oka,
poprijeko, napoprijeko Napŏpriệk smę sę
pògŏdili.
j
na¦pŏrìti sę pf (-òrim; - en) zarezati se,
ozlijediti se oštrim, šiljatim predmetom
Napõril sem si rûXku na čàvel. {ð. naporiti:
nabosti nogu na čavao, staklo}
na¦pŏslùšati pf (-ûšam) naslušati Mộrskę
diệklę tàk mìlne pŏpiẽʖvaju dà ih sę niệ mòči
napŏslùšati.
na¦prạšìti pf (-ậšim; -en) naprašiti Naprậši
krampiệr, zlàticę ga jiệju.
napràviti pf ŏ, ŏt, pŏ, pŏna, pŏs, prena, ras,
s, nas, (-ậvim; -àvi; -il, -ậvila; -ậvlen) načiniti Kàj n÷ znam tò drùgę vučîm, a kàj
znậm naprậvim i sậm. Jậne ję Jakŏpîš
napràvil Zòricu na krûšne pěče. Dè vrậg
n÷mrę nìš napràviti, pòšlę bàbu.
napřčen adj naduven, nadmen, ohol Tè
napřčeni mudrijậš dr÷k znậ. {ð. naprčen:
ohol; sagnut i okrenut stražnjicom}
napřčene adv oholo, nadmeno Držî sę
napřčene kàk zậgŏrski purận.
na¦pr̀čiti pf (-řčim) 1 <ŏpr̀čiti rìt> isturiti
stražnjicu, naguziti se, naprćiti se Napr̀či
rìt, slèduju tę bàtinę. 2 - sę umisliti se,
praviti se važan, oholiti se Napr̀čil ję nộs.
Kàj si sę napr̀čil kàk gròf? {Du. naprčit se}
na¦prdèti sę pf (-îm) isprdjeti se Srùk sę
najvìše napřdel ŏd sìrutkę.
naprdùliti sę pf (-ûlim; -ùli; -il, -ûlila; -en)
<napenạlìti sę> sjesti na nezgodno mjesto
Kàj si sę tù naprdùlil, vìñX, da pậčiš.
{Ba. naprduljit: naljutiti se}
nã>pre adv 1 <spriẽʖña> sprijeda Dà si tàk
liẽʖpa nãXpre kàk si ŏdzậj, bî tę zěl na kõla.
Na kộle z lộtrami ìli lèpčami su nãXpre i
ŏdzậj šarậglini.
2 unaprijed Če mlãXdenec nę zna dõbre
verŏnậuk za ižậmen, òXnda sę veličậsnŏmu
na¦pudìti
pŏšèlę nãXpre purận.
3 napred Najbòlši kõsci sę pŏstậvlaju j÷n
nãXpre a drùgi nazậj na krậju. Vùra mi ìdę
nãXpre. ¤ Blậge nějnine rîti dŏk mòrę nãXpre
îti. (Naviệk lậndra)
nàpred> adv part <heràjn, nùXter> naprijed,
unutra Sàme nàpredX, òtprte ję!
na¦prēdàti ipf dŏ¦ (-ědam; -an; -ajne) brbljati
N÷mrę õna prēstàti, nèg naprěda i
naprěda ciẽʖlu v÷čer.
na¦pr÷sti pf (-ědem; nãprel; -ẽʚʚden, -ěna)
ispresti Naprěla sem d÷set preděn pr÷ñę
za ŏsnõXvu.
na¦prěšati pf (-am; -an) prešanjem napuniti
Naprěša 2 sudìčę pr÷šŏvinę.
na¦pŕhàti/pŕvàti pf (-řšem/vam; -an) doletjeti Za čàs napřšeju jậta škvõrcŏv v třsje.
VrãXpci su napŕvàli v jãčmen.
napriệk adv <napŏpriệk, pŏpriệk> odoka,
upoprijeko, odreda Pògŏdìli smę sę
napriệk za s÷. {V. naprek; P. nafprejk}
naprĩliku adv <kàk bi r÷kel, rečěmę,
velîmę> recimo, naprimjer Palutậni su
liệpe scîfrani, naprĩliku kàk Štefìča
Žakmànŏvŏga na hîže i na štàle. Nègde ję
prèdX pemnĩcŏ zîdana bộlta kàk naprĩliku
pri Šậvuke. {V. Gr. napriliku}
na¦prŏsìti pf (-òsim; -en) isprositi Gìbanicu
bũXdem p÷kla zùtra kàdX napròsim pùtra
(r÷kla Ciganìca).
j
nã>pršnak m (-a, -ŏv) naprstak Šî z nãXpršnakem dà sę ne pîknęš.
{Ko. napršnjak; O. naprešnjak}
na¦pr̀titi pf (-řtim; -řčen) natovariti, uzeti na
leña Prẽʚveč si napr̀til. {Du. naprtit}
nàprve adv 1 naprijed, ispred PrèdX svậti
nàprve ìdę zàstavnik Tŏmìna ję nàprve
ĩgral, a Lŏvrìna ga ję pràtil, kòntrŏval mu.
Mrtvĩka nòsiju tàk da nògę ìdu nàprve.
{Du. naprvo}
2 unaprijed Nàprve sę kûrve plậča.
3 sprijeda Lisìca ję dŏp÷lala mãXčka za
sũXca, a mẽʚdvedX ję rěkel, da nàprve ìma
dviệ sviẽʖčę, š čiệm nas bûX p÷kel, sriẽʖdi
tộrbu kàm nas bûX mẽʚtal, a ŏdzậj nòžX, š
čiệm nas bûX klal.
na¦pudìti pf (-îm; nàpudil; -û>ñen, -ěna)
natjerati Nàpudil ję cũcka na bõXkca.
na¦pûdrati
na¦pûdrati pf (-am; -an) 1 naprašiti
puderom Màma ju ję na d÷bele napûdrala.
2 - sę naprašiti se puderom Diẽʖklica sę i
napûdrala.
na¦pūhàti/pūvàti pf (-ûvam; -an) napuhati
Kàj si tî tàk napûvana? J÷ li su tę vètri
napūvàli ìli zậjci naskạkàli?
napuhạvàti ipf ŏt, pŏt, s, za, (-ậvam/ hûjem;
-ậval, -àle; -ậvan; - ã>vajne)
1 nadimati Bàžul mę v drộbu napuhậva.
2 - sę praviti se važnim; nadimati se
Napuhûję sę kàk žàba.
na¦pụjàti pf (-ũXjam; -ana) 1 <napudìti>
natjerati NapũXjala ję kòkŏši na mûX šenìcu.
2 - sę <nabūcàti sę, natìrati sę> nabreñati
se, oploditi se (prasica) Prasìca sę
napũXjala.
napujạvàti sę ipf pre, (-ậvat; -am; -an;
-ã>vajne) naganjati se, natjerivati se Dẽca
sę napujậvaju na Pijãcu.
na¦pūkàti pf (-ûčem; -an) načupati
Napūkàlę smę d÷set mŏčĩlnic kŏnộpel.
Napûkal sem siệna s pukãXčem.
na¦pû>knuti pf (-em; -en/ut) napuknuti Flàša
ję napûXkla.
na¦pû>mpati pf (-am; -an) 1 utiskivati zrak
Becìklin niệ napûXmpan.
2 iscrpsti, nacrpiti, napuniti pumpom
NapûXmpaj škàf vŏdě za kŏbìlu.
na¦pù>niti pf (-ûXnim; -jnen) 1 napuniti
NapûXnila ję kộrpu slîv.
2 navršiti NapùXnil ję 50 liệt.
¤ napùXniti gàčę usrati se; napùXniti vûva
napričati svašta.
na¦pû>ntati pf (-am; -an) pobuniti, potaknuti
NapûXnta i rěp zmèknę.
na¦pũnuti pf (-em; -ûjnen/ûnut)
1 napuhnuti, naduti Napũhni škrnẽclin i
lùpi ž nìm da pûXknę.
2 - sę naduti se Kràva sę napũhnula ŏd
rộsnę d÷telę i mộrali smę ju zaklàti. 3
napraviti se važnim NapũXhnul sę kàk
purận.
nã>pustek m (-a, -ŏv) <pàretek> produljenjem krova prigrañeni dio staje Alật ję v
nãXpustku.
na¦pūščàti ipf (-ûščam; -an; -ajne) 1 napuštati, ostavljati Zanaviệk ju napûšča.
294
2 <prikrạjàti> otvarati se za porod (o
životinjama) Prasìca ję pŏčẽʚla napūščàti,
bûX sę skòrem prasîla.
na¦pụtìti pf (-ûXtim; -û>čen) uputiti Štè tę na
tãkvu bedastộču napûXtil? ¤ napụtìti na
dõbre dati dobar savjet.
na¦račūnàti pf (-ûnam; -an) nabiti cijenu
Prẽʚveč si tòga naračûnal.
na¦rậjbati pf (-am; -an) natrljati KàdX sę
blãšče napũhnę narậjba sę z jõctem.
na¦rậjcati pf (-am; -an) 1 uzbuditi, nadražiti
Narậjcala ga i ŏstậvila.
2 - sę nadražiti se [nj. reizen] Jàjnke sę
narậjcal, a Jậna ga ne pũšča k s÷be.
na¦rậjtati pf (-am; -an) uzgojiti Narậjtali su
pùXne svîn.
na¦rậjzati sę pf (-am; -an) naskitati se,
naputovati se Narậjzal sę pŏ sviẽʖtu.
na¦ramlàti/mnati/vnati pf (-àmlam; -an)
1 naravnati, izravnati Škanîčka mì ję rûXku
naràmlala. Naràmnaj mi vàjnkuš!
2 namiriti, uskladiti meñusobne obveze
Mògli su sę i brèzX sûXda maramnàti.
naramlạvàti/mnạvàti/vnạvàti ipf ŏb, za,
(-ậvat; -am; -al, -àle; -ậvan; -ã>vajne)
naravnavati Stậra Škanîčka ję znậla kòsti
naramlạvàti i kàdX si ję štè kàj zdrùčil îšel ję
na naramnãXvajne.
nã>ramlica/mnica/vnica f (-ę, -) velika sjekira koja se nosi na ramenu Driệve za grậñu
sę pŏdsiệka sekîrŏ nãXramlicŏ/mnicŏ/vnicŏ
i pŏdpìluję s pĩlŏ.
narậncan adj naboran, nabran RùXbačę su je
narậncanę. {Gh. rancav: nabran}
na¦rậncati pf (-am; -an) <nabràti, nafậldati,
narěgati> naborati, nabrati, načiniti nabore
Liệpe si ję rùXbačę na dròmle narậncala.
{G. narancati}
na¦rạnìti pf (-ãXnim; -ậjnen) nahraniti Fàla
Bògu i Mậjčice BõXže, kậ mę narãXnila i
napòjila bõXžŏga dàreka. (R÷kle sę pòkle
jèla) Blậge nahrậnètę!
na¦rậsti pf (-em) narasti Narậsel si vèliki a
žm÷kši si nèg zậgŏrski purận.
na¦ràšiti pf (-im; -ậšen) narahliti, razrahliti,
tresući raširiti, rastresti Narậšila sem pěrje
vu blazìna. {G. V. narašiti}
nã>rav f (-i, -ju, -àvi, -mî) narav, ćud Gřdu
295
nãXrav ìma a žẽʚna mu predộbru.
na¦rēdìti pf (-ědim; -ñen) 1 napraviti, načiniti S÷ sem narědil, kàk si r÷kel.
2 zapovjediti Tî bi sàme narědil, a drùgi
nèk diệlaju.
3 - sę dogovoriti se Za m÷ñu su sę prezX
sûXda narēdìli.
na¦rěgati pf (-ěgam; -an) naborati, načiniti
nabore Narěgala sem papiệrę.
na¦r÷nuti pf (-em; -ut) natjerati Narěni blậge
v štàlu. {He. narenot}
na¦rēsìti pf (-ěsim; -ěšen) nakititi, uresiti
Narēsìli sù ju kàk òpicu.
na¦rèzati pf (-iệžem; -ati 1 Narèzal sem
òbnŏškŏv kukurìzę za křmu kràvam.
2 zarezati Narèži màle sàki kõstajn da ně
pùXcal dŏk sę pěčę.
narezạvàti ipf ŏb, ŏd, pre, za, z, (-ậvat; -am;
-al, -àle; -ậvan; -ã>vajne) zarezivati;
urezivati Kŏstàjni sę narezậvaju priệ nèg
sę m÷čeju pěč. Narezạvàli smę iměna pŏ
bũkva na kộre.
na¦rîbati pf (-am; -an) 1 usitniti ribežom,
trenicom Narîbali smę zẽʚlje za kìseliti.
BùXmę si hrẽna narîbali.
2 izgrditi Narîbal ga tàk dà sę plàkal.
nariẹkàti ipf pŏ, (-iệkat; -iệčem; -iệči, -ètę;
-iệkal, -àle; -iẽʖʖkajne) naricati, oplakivati,
lelekati Jậke ję nariệkala za mûXžem a niệ
je bìl bàš dòber. Zakŏpàli su ga prèzX
nariẽʖkajna. {B. narekuvati}
na¦riẹvàti pf (-iệvlem/vam; -an) 1 <narînuti> nagurati, natiskati Pŏmògel sem mu
vộjzX siệna nariẹvàti v štãXgel.
2 - sę <narînuti sę> ugurati se, nagurati
se Òn sę sèkam nariệvlę.
na¦riktàti pf (-ìkčem/tam; -an) urediti, složiti,
postaviti, namjestiti Narîktal sem vùru, da
nẽʚjdę nãXpre.
nariktạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
ureñivati, slagati, postavljati DùXge
nariktậva àl n÷mrę slŏžìti.
na¦rînuti pf (-em; -en/ut) 1 <nariẹvàti>
nagurati Narìnuli su vộjzX siệna v štãXgel.
2 - sę nagurati se Tùlike ih sę narìnule v
škộlu, da niệ mòči sòpsti.
narìt adv natraške, natrag Kûplene svĩnče
sę narìt narînę v kõtec, dà bu sr÷čę. Če
na¦rūstàti
diẽʖte ìdę narìt, svûX màter v pẽkel gòjni.
Crùkni narìt. {G. nazrit}
nã>rŏd> m (-òda, nậrŏdŏv) <lûdi> narod, puk
Ŏvòga nạròda sę i vrậg bŏjî.
na¦rŏdìti sę pf (-îm; nàrŏdil) <zrŏdìti>
naroditi se KàdX sę diẽʖte narŏdî trî sùXñenicę
sûXdiju i kàk trějta velî tàk bûX.
na¦rŏvàti pf (-òvlem/am; -an) narovati Svînę
su sę narŏvàlę i glĩsti najèlę.
Nart savski top (Nậrt m Nậrčan, Nậrčica,
nậrtski) posavsko selo st. 22 (1857) a 23
(1971) Z Nậrta sem ŏdX vučìtela Màjcena
knìgę pŏsuñậval i nõsil v kŏšậre čèz
Gmậjnije.
nậruč m (-a, -ŏv) 1 naručje, naručaj Zẽmi
diẽʖte v nậruč Nòsila ga ję nậruč. 2 količina
koja stane u naručje Dŏněsi dvậ nậruča
dřv i zakûri pěč.
naručìti pf pŏ, za, (-učîm; -ûXči, -ètę; nàručil,
-îla; -ũ>čen, -ěna) naručiti DõXjdę dŏ jęně
bèrtiję i tù si naručî jèsti i pìti. Dòšel si kàk
narũXčen.
l
na¦rûd ati pf (-am; -an) nakovrčati kosu Dậl
si ję lậsi narûdlati.
narûgan adv naboran Ìmam liệpu narûganu
kòkŏš. Narûgane mu ję čẽʚle. Kràva dõbra
dòjka ìma narûganu plậvticu pŏd vrậtem.
na¦rûgati pf (-am; -an) 1 naborati, nabrati
Čẽʚle ję narûgal. 2 - sę naborati se
Narûgala je sę kộža na čẽʚle. {V. narugati}
j
na¦rū nìti pf (-ûjnim; -en) <narūlìti> narunjiti
Narûjnil sem kukurìzę pùXn rujnậk za svînę.
{G. naruńiti}
u
nậruk /narû>ku adv 1 <vuspûXt> usput naruku Tò mi ję nậruk i mòrem sę navrnuti.
Šprûčę sę nàruku i pòdruku (šprûkanci
lŏvîju na šàku ìli v šàku).
2 u korist; naruku Ìšli su mu narûXku. ¤ îti odgovarati, pomagati Sę tò îdę n÷mu
nàruku.
na¦rūlìti pf (-ûlim; -en) <narūjnìti> narunjiti
Narûlila sem na rũXkę rujnậk kukurìzę
kŏkŏšěm.
narùpiti pf (-ûpim; -ùpi; -il, -ûpila) jurnuti,
nagrnuti, banuti Nahrùpili su nà jnega i
vlòvili ga.
na¦rūstàti pf (-ûščem/stam; -an) nahrustati,
nahrskati, nadrobiti zubima Narûstal sem
sę liẽʖšnakŏv dŏk sem ĩmel dõbrę zûXbę.
na¦rụstìti
na¦rụstìti pf (-ûXstim; -ũ>ščena) <nagàziti,
nagn÷sti> oploditi (perad i ptice) Racậk ję
ràcę narûXstil. Če niệ jãjce narũXščene ž
n÷ga sę pìcek ne zlěžę.
nã>sad> m (-a, -ŏv) 1 jaja pod kvočkom
Sprậvlam jậjca za nãXsadX.
2 voćnjak Mîške ìma mlậdi nãXsadX jậbuk.
na¦sadìti pf (-îm; nàsadil; -ãñen, -ěna)
1 posaditi Nàsadili smę rậl zẽʚlija.
2 staviti (jaja pod kvočku, držalo na oruñe)
Nasadîla sem kvòčku na jậjca. Nàsadil
sem sekìru na tŏpŏrìšče (sekirìšče) ¤ na
krîve nasàñen luckast {Du. nasadit}
3 postaviti Nàsadili smę trûpec na kõla.
na¦sạñàti ipf dŏ¦ (-ậñat; -am; -an; -ã>ñajne)
stavljati (držalo na oruñe, jaja pod kvočku),
nasañivati Nasậña sekìru na tŏpŏrìšče.
Nasậñala ję kvòčkę.
nasậftati pf (-am; -an) politi umakom,
sokom Nasậftaj měse da ně tàk sûve.
na¦sạjnkàti pf (-ãXjnčem/kam; -an)
1 prevariti Nasạjnkàli su mę na sûvem.
2 - sę nasanjkati Za diệs stę sę dòsti
nasạjnkàli.
nasamạrìti pf (-ậrim; -i, -ètę; -ậril, -ìle;
j
-ậr en, -ěna) prevariti, izigrati, namagarčiti
Ìpak su i t÷bę nasamạrìli.
m
nasàme adv nasamo Tù sę bùXmę
nasãmem dŏ mîlę vộlę naspŏmīnàlę.
na¦sàmpŏriti pf (-im; -en) napariti Dòbre sę
nasàmpŏri i prěhlada bù pr÷šla.
na¦scàti pf (-ščîm; nãšči, -ètę; nàscal; -ận)
napišati Nàscali su pùXn lõnec sẽña kràvam
vu ščậvnak. {O. naščat}
na¦sèči pf (-ẽčem; -en, -ěna) 1 nasjeći (drva), dovršiti sječenje Nasèkli smę drva za
zĩmu.
2 <naklùcati> nasjeckati Bĩle ję hîžne
stiện dè liẽʖska prìbita a bĩle i tòga dè nasiệčęne (naklùcane) dà sę mậzX (ilŏvàča s
pliệvŏ) držî.
na¦sedèti sę pf (-îm; nasedệč) nasjediti se
Něm s÷l, sèm sę diệs dòsti nasẽdel.
{Gr. nasideć}
na¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) zasijati, nasijati
Nasèjal sem dviệ rậli zòbi.
nã>sek/nasiệk m (-a, -ŏv) zasjek Bròjilica:
Sèku sèku sẽčem, àkŏ dòbre ne nasẽčem,
296
nèk me sûXdi, prậvi sûXdec, siệk nasiệk,
ŏpsiệk.
na¦sekiệrati sę ipf (-am; -an) zabrinuti se,
najaditi se, uzrujati se Dòsta sem sę jậ
nasekiệral i vìše sę něm.
na¦selìti pf (-÷lim; -en) naseliti Cìgani su sę
bîli naselìli na Sèverŏve pòle.
na¦sèsnuti sę pf (-em; -en) nasisati se Tẽʚle
sę nas÷snule.
na¦s÷sti pf (-ědem; nãsel) prevariti se,
nasjesti Nãsel si i sậm si si krîv.
na¦siệckati pf (-am; -an) usitniti sjeckanjem,
nasjeckati Pùrekem sem nasiệckala
jezîčeca i zmiệšala sìrem.
na¦siệčkati pf (-am; -an) usitniti sječkarom
Kràvam kukurĩznicu nasiệčkaj!
nasiẹkàti ipf ŏp, pŏd, (-iệkat; -am; -al, -àle;
-iệkan; -iẽʖʖkajne) nasjekavati PlãXjnkę na
nùXtrešne stiẽʖna hìžę su nasiệkanę,
pŏlèščenę, z mậzem zmậzanę i z vãXpnem
pŏbiệlenę.
nasìlu adv prisilno, silom, protiv volje, nasilu
Nasìlu sę Bộg ne mòli. Nasìlu sę nẽʚjdę nì
sràt.
na¦sìpati pf (-îplem/pam; -an) nasuti Nasìpli
tûX mělu vu vrèče.
na¦sipạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -an; -ã>vajne) puniti, spremati sipanjem Nasipạvàli
su šenìcu vu fršlõgę.
nasìtiti pf (-îtim; -ìti; -il, -îtila; -čen) postati sit
Sîtŏga ję t÷ške nasìtiti.
na¦skạkàti pf (-ậčem) 1 oploditi Na pậše ju
ję bîk naskậkal i brèña ję. J÷ li su tę vètri
napūvàli ìli su tę zậjci naskạkàli? 2 - sę
umoriti se skakanjem Diệs st÷ sę dòsta
naskạkàli.
na¦skŏčìti pf (-òčim; -en) <zaskŏčìti> oploditi kravu Bîk ję naskõčil kràvu i ŏstậla ję
brèña.
na¦skûpsti pf (-bem; -en, -ěna) načupati
(perja, dlaka, kose) Naskûbla sem pěrja za
dvậ vàjnkušę.
nas¦làgati pf na¦ (-ậžem; -an) složiti Naslàži
tậ drva vuzX stiẽʖnu!
naslàjnati pf pri, ŏ, za, (-ậjnam; -àjnal, -ậjnala; -an) naslanjati Naslàjnali smę kõXlje na
stiẽʖnu štãXgla.
naslŏjnậč m (ãXča, -ậčŏv) naslonjač
297
Naslŏjnậč ję stõlec kî ìma nậslŏn.
naslŏjnìti sę pf pri, ŏ, (-òjnim; -õjni, -ètę;
-õjnil, -òjnila, -ìle; -òjnen) nasloniti se,
osloniti se Driệve sę na driệve naslòjni a
čõvek na čŏvèka.
nã>slŏn m (-a, -ŏv) naslon Krèj pòstelę ję
klûXp na tẽʚre sę pŏ dãXnu sedî, a na v÷čer sę
nãXslŏn prevrnę na drùgu strận i slòži da
diẽʖte mòrę spàti.
nasmehạvàti/jạvàti ipf o, pŏd, pŏ, (-ậvlem/am; -li, -ètę; -ã>vajne) zasmijavati Òn
nas ję naviệk nasmejậval.
na¦smejàti pf (-ẽjem; -ận) 1 nasmijati koga
KàdX štè prîča šậlnę prìčę nektẽʚri sę jậke i
kr̀ke na sè glậs smejûX i s÷ drùgę nasmejûX.
2 - sę nasmijati se KàdX sę diệkla nasmejậla ìli zaplậkala liệpę su rûXžę fřcalę.
na¦smetìti pf (-îm; -ẽʚʚčen, -ěna) 1 natruniti
Jòke sem si z nèčem nàsmetil.
2 uprljati smećem SûX hìžu stę nàsmetili.
na¦smīcàti pf (-îcam/čem; -an) 1 nabrati
lista povlačenjem ruke Nasmîcala sem
mùrvŏvŏga lîstja za gũXsenicę.
2 <nadr̀lati> nastradati; prevariti Nậj tò
dèlati, bûXš nasmîcal. Nasmīcàli su ga na
sûvem.
na¦snŏvàti pf (-ùjem; nàsnŏval; -ận) postaviti osnovu tkanja Čẽʚra sem nasnŏvàla i
diệs bum pŏčẽʚla tkàti.{J. preja nasnovana}
na¦snụbìti pf (-ûXbim; -len) isprositi, dogovoriti udaju; nagovoriti Nasnûbil ję i ìdę s
kàparŏ k diệkle. NasnûXblena ję diệkla. Dậl
sę na zlò nasnụbìti.
na¦sòpsti sę pf (-õpem) nadisati se Nasòpel
sèm sę dìma v kùjne.
na¦sòpunati pf (-am; -an) nasapunati Zậjec
ję biệjžal a òn ga nasòpunal i põdbril.
na¦spàti sę pf (-îm; nàspal; -ận; naspệč)
naspavati se Dŏ jùtra ję na žřni sõmlel
vrèču kukurìzę i nàspal sę. Spî br̀že, dà sę
za trî vùrę naspîš.
na¦spŏmīnàti sę pf (-ĩnam; -înan) narazgovarati se Naspŏmīnàli su sę dŏ mîlę
vộlę.
nàspram prep <spràm, pràm> u odnosu na,
prema, nasuprot s G Tî si nàspram n÷ga
bõXgec bìstrički Dòšli smę nàspram škộlę.
Stŏjîju j÷n nàspram drùgŏga i gledîju sę.
{G. Gr. naspram}
nastrạdàti
nas¦pràviti pf na¦ (-ậvim) spremiti, prikupiti
Nasprậvila sem dòsti sûvŏga sìra i s÷ga
mliệčnŏga za gòsti.
na¦sràti pf (-ěrem; nãsral, nàsrala; -an)
1 ostaviti izmet; obaviti veliku nuždu Ŏd
Bŏžìča dŏ Trŏjậk òn ję nãsral pùXn škrlậk.
2 nalagati, napričati gluposti Prẽʚveč si
tòga nãsral.
3 - sę <naprdùliti sę, napenạlìti sę> stati
na krivo mjesto Bàš si sę tù mộral nasràti.
na¦sŕdìti sę pf (-řdim; -ñen) naljutiti se
Mộram sę ràdi t÷bę tùlike pûXt nasŕdìti.
nasr÷ču adv nasreću, srećom Nasr÷ču ĩmel
ję slũga kŏžnậtu tộrbu na tẽʚre su bĩli
svînski pậčki.
nasriệd adv nasred, usred, na sredinu
Pijậnŏga Mậrteka su fakîni ŏdn÷sli s
pộstelŏ nasriệdX grộbja.
na¦sŕkàti pf (-řčem/kam; -an) 1 najesti se
juhe srkanjem Nasŕkàli su sę jũvę.
2 opiti se, napiti se Nasřkal sę tr̀sŏvę jũvę.
nastạnìti sę pf (-ậnim; -i, -ètę; -ậnil, -ìle;
-ã>jnen) naseliti se Bìl ję slũga i tù sę
nastậnil.
na¦stàti pf (-ậnem; nãstal, nàstala) postati
Štè znậ kàk ję sviệt nãstal? Tù ję krèj
Pètrinę ŏd pretèrane kàptŏlske km÷tŏv
štìbrencŏv zX Krậlevečkŏga màrŏfa nastàle
sẽʚle Kraljevčani.
na¦stậti sę ipf (-ŏjîm; nastŏjệč) nastajati se
Nastậl sem sę ŏd jùtra.
na¦stàviti pf (-ậvim; -len) <pŏdstàviti>
H
postaviti Za ùtmaniča ję na cěrskŏmu
fàrŏfu priệk vrật znũXtra bîla nastậvlena
jậka drevěna grẽʚda.
na¦stạvlàti ipf (-ậvlat; -am; -an; -ã>vlajne)
1 nastavljati Na dùXkše zěmla ję i priệčni
jãXrek čèzX slògę, a nastậvla sę i čèzX m÷ñę.
2 postavljati Lûdi nastậvlaju vrãtič na ŏbh
lòXkę i vrậta da nějdeju mùvę v ìžu i štàlu.
nã>stejn m (-a, -ŏv) <gộrni viẽʖnec>
vjenčanica, nosive drvene grede NãXstejn
dõXjdę na stiẽʖne a mòrę bìti i nacîfran.
{S. nasten; Vi. nastenja}
nã>stel m (-a, -ŏv) <štràja> stelja, nastor
Niẽʖmam kàj dèti za nãXstel kràvam.
nastrạdàti pf (-ậdam; -al, -àle) nastradati
Vilŏvnậta grìva sę n÷ smę raspl÷sti, nìti
nastrận
vilŏvnậti hrậst pŏsèči, bi čõvek trî pûXt
nastrậdal.
nastrận adv 1 na zahod V dòsta hìžX ìdu
zàradX s÷bę nastrận (kàm i càr pèšica) v
pŏjàtu. {Gr. poć nastran}
2 zasebno Zelěni, grìžavi, mậli bãti kukurìzę sę hîtaju nastrận za hrậnu svînam
3 ukoso, ustranu Slìka vîsi nastrận. Zvŏnî
nastrận kàdX ję jõgen i kàdX zvŏnî na òblak
da pretèra tùXču. {Gr. nastran; G. stran}
na¦strelìti pf (-îm; nàstrelil; -ẽlen, -ěna)
1 raniti pucnjem, nastrijeliti, napucati Nàstrelil sę sậm v rûXku.
2 oboljeti od vila Slãvič Blàškŏv ję kàk
diẽʖte zàspal na měñe i vĩlę su ga nàstrelilę
i dòbil ję jàsli na vrậtu.
nastriệti ipf ra, raspre, pre, (nãstrem, -ěju/ûX;
-i, -ètę; nàstrl; nãstren/nàstrt) 1 <naštràjiti> staviti nastor stoci, nastrijeti
2 <prestriệti> pripremiti ležaj Nàstrli sù
nam slậmę i na nàstrte slàme smę spậli.
na¦strūgàti pf (-ûžem; -an) 1 nastrugati
Nastrûži vr̀bŏvę kộrę i skûvaj za vrậštije.
2 nastradati, nadrljati Nastrûgal ję kàj žũXti.
na¦sūkàti pf (-ûčem; -an) namotati na
sukaču preñu na cijevi za tkanje Nasûkal
sem děset ciệvi za tkàti.
na¦sù>mpŏriti pf (-im; -en) naprašiti sumporom NasùXmpŏril sem třsje, bĩle sę pòčele
grõXzdje kvạrìti. Třsje sùXmpŏrimę sùXmpŏrnem prậvem a sudìčę žl÷primę štậjngicami žlěpra.
nasûve adv nasuho, suhim načinom Sème
ŏčîsti i sprậvi nasûve! Prậvi mužậni sę
nasûve pŏdbrîvaju. ¤ Nasûve su ga pŏdbrìli. Prevarili su ga.
nàsuveke adv arh <nàveke> na sve vijeke,
zauvijek Nàsuvekę! Nàsuvekę Bộg, fãXlę
vriẽʖden! Nàsuvekę Bộg, fãXla mu i dĩka
bũXdi! (Tàk su stàreši lûdi ŏtpŏzdrạvlàli na
põzdrav: Fàlem Bộg!) {G. naseveke}
nas¦vàditi sę pf (-ậdim; -ñen) nasvañati se
Ž nìm sem sę nasvậdila i s÷ pộleg pijàčę.
nàš pron (s nãše; našệga/nàšŏga, našêmu/nàšŏmu, našiệm; ž nãša; nãšę/našê,
nãše, nãšŏ/našộ; pl našiệ, nãšem, nàšemi/našèmi) naš Blậge nãše rîti dŏk mòrę
nậpre îti. Jậzveca smę vlòvili v rộle na
298
gràbe pred našiệm vūvòzem. pŏ nãše adv
na naš način N÷ zna pŏ nãše gŏvŏrìti.
na¦šạlìti sę pf (-ậlim; -en) našaliti se Bàš
smę sę liệpe našạlìli.
na¦šạràti pf (-ậram; -an) 1 ukrasiti šarama
Bìstričkę bàtinę su liệpe našãXranę.
2 uprljati šaranjem Tò su dẽca pŏ vrậte
našãXralę.
na¦ščīpàti pf (-îplem/am; -an) naštipati Tàk
mę naščîpal dà mi ję črne.
na¦š÷pati sę pf (-ěpam) umoriti se šepajući
Našěpala sę ciẽʖl dận pŏ třsju.
našepạvàti ipf (-ậvam; -ã>vajne) <šepēsàti>
lagano vući nogu Vîdi sę dà našepậva na
liệvu nògu.
na¦šeptàti sę pf (-èpčem/tam) našaptati se
Našèptala sę ciẽʖlu v÷čer.
j
na¦šešūrìti pf (-ûrim; -r en) našušuriti, nakostriješiti Vràpčeki su sę ŏd zĩmę našešurìli kàk lộpticę. Purận ję našešûren.
nàšit adj našiven, ukrašen našivanjem Ìma
liệpe svĩlŏ nàšit fèrtun.
na¦šìti pf (-îjem; nãšil; nàšit) <našīvàti>
izvesti, ukrasiti našivanjem svilom Sãma
sèm si našîla rùXbačę i fèrtun.
na¦šīvàti ipf (-îvam; -an) šivanjem ukrašivati
Našîva svĩlŏ fèrtun.
i
na¦šivàti/š vạvàti ipf (-ậvat; -am; -an;
-ã>vajne) vezom ukrašivati dijelove rublja,
izvezivati, našivati Diẽʖkla si ję za zàmužX
sãma našivậvala na leněnem plãXtnu.
Našvậva si fèrtun s pĩsmem.
{Se. našivavati; Te. Sk. našvavati}
na¦škòdeti pf (-ộdim) učiniti štetu N÷mreš
mi naškòdeti i da hòčeš. Čè na V÷liki Pẽʚtek bậr dè na mộstu màle mràza, n÷ bu tè
lète mràzX naškòdel.
na¦škrạbàti pf (-ậbam; -an) neuredno
napisati Tò si naškrậbal tàk da nì sậm n÷
znaš prečìtati.
na¦škràpati pf (-ậpam; -an) napadati kap po
kap Dèžñek ję pŏmàle àl dùXge škràpal i
liệpe ję naškràpal.
na¦škrŏpìti pf (-îm; nàškrŏpil; -õplen, -ěna)
poprskati, ovlažiti Rubjě sę priệ vậlajna
naškrŏpî.
na¦šlậjfati pf (-am) nabrusiti, naoštriti
Našlậjfal sem si brìtvu.
299
na¦šlậjsati pf (-am; -an) dopremiti vučenjem
po tlu (drvene trupce) S÷ tě rãXstę smę
dŏšlậjsali pŏ sniệgu.
na¦šlạtàti sę pf (-ậtam; -al, -àle; -an)
izdovoljiti se pipanjem Našlậtal sę ję
Màricę i niệ sę nìš sřdila.
na¦šlihtàti/ktàti pf (-ìhtam; -an) 1 poredati,
naredati Našlîhtal sem ih v r÷dę.
2 - sę poredati se, postrojiti se Našliktàli
su sę kàk sòldati.
na¦šlîngati pf (-am; -an) ukrasiti vezom [nj.
schlingen] Fèrtun ję našlîngala
na¦šmiệrati pf (-am; -an) namazati kolomazom Kõla cvîliju, niẽʖsu našmiệrana.
na¦šmînkati pf (-am; -an) 1 namazati lice
šminkom Našmînkala ga ję za màčkarę.
2 urediti lice bojom Našmînkala sę š
črlěnem papiẽʖrem.
na¦šnọfàti pf (-ộflem/fam; -an) <namùsati>
nanjušiti Òn znậ našnọfàti prậvu prĩliku.
Cũcek kùsu lẽke našnộflę i šòc šòcu.
na¦šộpati pf (-am; -an) utoviti prisilnim
hranjenjem, nakljukati Našộpala sem
purậnę z jŏriệji. Ne splatî sę našộpane
gûXske rìt màzati. {Ko. načopan}
na¦špậnati pf (-am; -an) učvrstiti, zategnuti
Našpậnaj tàk da dõbre držî.
na¦špậrati pf (-am; -an) <zašpậrati>
uštedjeti Màle našpậra a pùXne mu triệba.
na¦špộtati pf (-am; -an) izgrditi Našpộtala sę
mûXža kàk šmr̀kavca.
našpràjniti sę pf (-ậjnim; -àjni; -il, -ậjnila;
-en) ozlijediti se, ubosti se komadićem
drva Našpràjnil sem sę na nehộblane
dẽske. Ìvek si ję na pĩzde jẽʚzik našpràjnil
(bîla narìsana na dẽske). {V. našprańiti se;
Du. našpranjt se}
na¦šrậjbati pf (-am; -an) napisati nečitko
Našrậjba tàk da niệ za prečìtati.
na¦šrộtati pf (-am; -an) grubo samljeti za
krmu Našrộtaj kukurìzę za svînę!
na¦štậncati pf (-am; -an) izraditi utiskivanjem Ìma penězX kò da ih naštậnca
na¦štèlati pf (-am; -an) uskladiti, namjestiti,
poravnati [nj. stellen] Naštèlaj kŏtậč na
kộle. {Du. naštelat}
naštelạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
poravnavati, namještati, slagati dijelove
nãtę
Na kộle štẽlę naštelậva.
na¦štiệrkati pf (-am; -an) naškrobiti
Naštiệrkala ję kràglinę na rùXbača.
na¦štìkati pf (-am; -an) ukrasiti vezom
[nj. sticken] Naštìkala sem rùXbaču.
na¦štîmati pf (-am; -an) 1 uskladiti, ugoditi,
namjestiti [nj. einstimmen] Naštîmal sem
vrậta na sûXdič.
2 nagovoriti, pridobiti Vîdim dà ga ję
naštîmal, àl n÷ znam kàk.
{Ž. naštimati: nagovoriti; podesiti}
naštimạvàti ipf pre, (-ậvat; -am; -an;
-ã>vajne) 1 usklañivati, podešavati
Naštimậval sem žìcę na bậjsu.
2 nagovarati DùXge su ga naštimạvàli i
niẽʖsu ga naštîmali. {Ž. naštimavati:
nagovarati; podešavati}
na¦štràjiti pf (-ậjim; -en) <nastriệti>
nastrijeti, posuti steljom staju, svinjac [nj.
streuen] Naštràji štàlu i kõcę. Štàla ję
naštrậjena z listînŏ.
na¦štrapaciệrati pf (-am; -an) nahodati se
Diệs sem sę naštrapaciệral.
na¦štrìkati pf (-am; -an) isplesti [nj. einstricken] Naštrìkala sem mûXžu rukavìcę z
vùXnę. Nòsi naštrìkanę štûXmfę.
na¦štùkati pf (-am; -an) nadodati, povećati
dodatkom Triệba prõstec naštùkati, niệ
dòsti dùXg. {O. Gr. naštukat}
na¦šûdrati pf (-am; -an) nasuti šljunkom ČèzX
ciẽʖle sẽʚle ję pûXt našûdran.
na¦švậsati pf (-am; -an) navariti Čè pẽʚta na
kõse pûXknę, našvậsa sę.
našvavậla f (-ę, -) vezilja RùXžica ję mãrna
mašvavậla i liệpe našvậva.
našvavàle n (-a, -ậl) <rậm za našvậvajne>
okvir i napeto platno za vez ñerñef Diẽʖklę
su nŏsìlę na pàšu našvavàle i našvạvàlę.
{T. našvavalo}
na¦tàkati pf dŏ¦ (-ậkam/čem; -an; -ajne)
nalijevati, točiti, natakati Mòšt sę natậčę v
sûXdič č÷z làkŏmicu.
na¦tậncati sę pf (-am; -an) naplesati se
Natậncala sem sę dŏ mîlę vộlę.
nậte adv nato, zatim Nậte sę òn zdîgel. Nậte
ję pòčela jậvkàti.
nãtę part eto, evo, izvolite, uzmite Nãtę,
zemètę si gìbanicę! {Hg. nate}
natẽʚgnuti
natẽʚʚgnuti pf ŏ, pŏ, pre, s, (-ẽʚgnem; -i, -ètę;
-ẽʚgnul, -ùXle; -ẽʚʚgnen/ut) napeti, istegnuti
SprùXgicŏ na rạzbòje sę natẽʚgnę plãXtne.
natèjnke adv 1 natanko Natèjnke prědę.
2 slabo Čè tę bûX òn rãXnil bòrmeš bùXš
natèjnke sràl. □ - pŏpiẹvàti visokim
glasom Stậri Ìvek Šimậgin ję liệpe
natèjnke pŏpiẽʖval.
nã>tek m (-a, -ŏv) <õtek> oteklina Jòš mi sę
pòzna nãXtek na rũXke.
na¦tèknuti pf (-em; -en/ut) nataknuti Mlečẽci sę pečěju na jõgnu natèkneni na šìbu
kàk na rãXžne. Vrậg tę na rãXžen natẽkni!
na¦tentàti pf (-÷ntam; -an) nagovoriti,
navesti, pridobiti Nẽʚ bi mu õna bîla dậla dà
ju niệ natěntal. {Du. O. natentat}
natèpati ipf ŏ, pŏ, pre, ras, s, (-at; -iệplem/am; -èpli; -al, -iệpala; -an; -iẽʖʖpajne)
1 moljakati, nagovarati Věč ju dùXge
natiệplę.
2 natresati, rahliti R÷di sę trãXvę rastiệpleju
i natiệpleju dŏk sę siệne ne zŏsènę.
na¦t÷psti pf (-ěpem; -en, -ěna) 1 rastresti,
raširiti, razrahliti Nat÷pli su siệne i sušî sę.
2 natruniti Nat÷pel sem jòke i jòš mi ję
natepěne.
na¦tèrati/tìrati pf (-am; -an) 1 natjerati
Natìrali smę svînę v kõtec. 2 - sę
nabreñati se, oploditi se Prasìca sę tìrala,
bĩcke ju ję zvìčil i natèrala sę.
na¦terạvàti/tirạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/am;
-an; -ã>vajne) natjerivati, utjerivati Òkŏl
hìžę sę natirậvaju. Naterậva svînę v kõtec.
{Kr. natiravati}
na¦tesàti pf (-÷šem; -an) tesanjem pripremiti
Natěsal ję lũči za ciẽʖlu zĩmu.
natẽšče adv natašte, na prazan želudac Tìč
čŏvèka vkậni če ga tè lète čûję přvi pûXt
natẽšče. Kùlike žgãXnec mòrę glãXden čõvek natẽšče pŏjèsti? (jenòga) Tò vrậštije
pŏpî natẽšče. {O. natešće}
natèzati ipf (-at; -iệžem; -èži; -zal, -iệzala;
-an; -ajne) potezati, vući Prẽʚveč natiệžeš,
mògle bi pûXknuti.
natēzàti ipf pŏ, pre, s, (-ězat; -žem; -i, -ètę;
-ězal, -àle; -ězan; -ẽʚʚzajne)
1 povlačiti, natezati Kùlike přstŏv pûXknę
diệkle kàdX ih natěžę tùlke bu ìmiệla snŏ-
300
bõkŏv. ¤ Natěžę ga kàk vrậg griệšnu dũšu.
2 - sę navlačiti se, svañati se Sàki čàs sę
za nèkaj natěžeju.
h j
nat¦ ŏ dìti pf (-òdim) nadmašiti u hodu
P÷ntavŏga niệ mòči nathŏdìti.
na¦tīkàti ipf (-îkam/čem; -an; -ajne) 1 <natikạvàti> naticati Natîčem ručìcę na kõla.
2 predbacivati Fùrt mi tò na nộs natîčę.
na¦tikạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/am; -an;
-ã>vajne) 1 naticati Natikậvaju klabûk na
žgajnậrski kõtel.
2 predbacivati Zậkaj mi tò fùrt na nộs
natikậvaš?
na¦tiskàti pf (-ìskam/čem; -an) nagurati
Dẽčec si ję bàžul natîskal v nộs.
na¦tkàti pf (nãtkem; -al; nàtkan/ận)
1 tkanjem ukrasiti Stòlnica sę nãtkę tàk dà
sę pĩsme (pŏfậrbani pãmuk) vûtkę. Kresničậrkę su nŏsìlę rùXbačę sriẽʖdi natkậnę.
2 <zŏtkàti> satkati; dovoljno otkati Sàma
si ję natkậla sę kàj trèba zãXmužne diệkle.
natkạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
tkanjem ukrašivati, utkivati Natkậva si
stõXlnakę i ručnîkę.
j
natkrìti pf pŏ, pre, s, pŏs, ras, (-îjem; -î ;
nãtkril, -îla, -ìle; nàtkrit) Zděnec ję dõbre
h
natkrìti. Pŏd jûžnu strŏvộ ìžę su čelčěni
kõši s kròvekem nàtkriti.
na¦tŏčìti pf (-òčim; -en) natočiti Natòči vŏdě
v pŏsûXdu, sědę k pěče, pregŏvãXrja vûrekę
i pušča vùXglen vộdu.
na¦tràpati pf (-lem/am; -an) <nabàsati>
naići Bàš sem jậ mộral natràpati na
pijậnŏga Lukìča. {Gr. natrapat}
na¦tr÷fiti pf (-ěfim; -len) <pŏtr÷fiti> pogoditi
Bàš ję natr÷fil dòjti.
na¦trèskati sę pf (-am; -an) <nalŏkàti sę>
napiti se, opiti se V kliệte su sę natrèskali i
spậli dŏ jùtra. Natrèskan ję kàk zẽʚmla.
{G. Ž. natreskati se}
na¦trěsti pf (-em; -sen/šen, -ěna) istresti
Natrěsla sem gûXskam mũrvi.
na¦tr̀gati pf (-řgam; -an) nalomiti Natr̀gali
smę mlečecộv i pěkli.
na¦triẹbìti pf (-iệbim; -len) natrijebiti, očistiti
kukuruz od komušine, grah od mahuna
Natriẹbìla sem bàžula za õbedX. Dòsti ję
natriệblene za diệs.
301
na¦triẹščìti pf (-iệščim; -en) načiniti trijesaka
Natriệščil ję triệščija.
na¦triệti/na¦tr̀ti pf (-èrem/nãtrem; -ẽri/ nãtri;
nãtrl; nãtren/nàtrt) natrljati Natẽri nògę s
kŏprîvjem i bûX ti pr÷šle.
na¦tr̀kati pf (-řkam/čem; -an) sabiti Vrèče ję
slàbe natřkane.
natrkạvàti ipf pŏ, pri, (-ậvlem/am; -li, -ètę;
-ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) nabijati,
sabijati Natrkạvàli su vrèčę, da vìše mělę
stậnę.
na¦tr̀knuti pf (-em; -en/ut) sabiti Natr̀kni
vrèču da vìše mẽʚlę vù jnu stậnę.
na¦tr̀pati pf (-am; -an) natovariti Prẽʚveč si
natr̀pal něš mògel nŏsìti.
na¦trûcati pf (-am; -an) nagovoriti, nahuškati Nẽʚ bi sę òn bìl pŏsvàdil, dà ga niệ
bàba natrûcala.
na¦trūjnìti pf (-ûjnim; -en) <nat÷psti, nasmetìti, natrụsìti> 1 nasuti trunjem Jòke si
mi natrùjnil s tiệrjem.
2 - sę <nasmetìti sę> nasuti se Natrūjnìle
sę pàrile na drộgu smetjěm. {V. natruńiti}
na¦trūpàti pf (-ûplem/pam; -an) <nalūpàti>
razbiti Natrûpli svînam tikvậjn da sę najiệju
a kŏščìcę zvàdi!
na¦trụsìti pf (-ûXsim) 1 <natrụjnìti, nat÷psti,
nasmetìti> natruniti NatrûXsil sèm si jòke.
2 - sę opiti se Mîške sę pŏštẽʚne natrûXsil.
natrû>šen adj 1 natrunjen S tiệrjem su ti natrûXšena plěča.
2 fig pijan Zìšel ję natrûXšen z bèrtije.
na¦tūlìti pf (-ûlim; -en) 1 nabiti na glavu
tuljac šešira Natûlil si ję škrlậk, da mu nę
zĩma Xza vûva.
2 - sę navikati se, nagalamiti se Natûlil sę
na žẽʚnu i dècu žX čĩsta mĩra.
3 naplakati se Dòsta si sę natûlil.
na¦vạbìti pf (-ậbim; -len) namamiti, privući
Br̀že ga k s÷be navậbila.
nã>vada f (-ę, -i) <šẽʚga> navika, običaj Tò ję
nàša stậra nãXvada. pj Pîmę ga, pîmę ga
dòk nę pùk - ně zõrja kàjti ję tò nãXvada
nàšega Prigõrja. {O. Ba. navada}
na¦vàditi sę pf (-ậdim; -ñen) 1 naviknuti se,
steći naviku Navàdil sę v kvậr i těške sę bu
ŏkậnil. Lẽke sę na dõbre navàditi.
{St. navadit se}
na¦v÷sti
2 umoriti se vañenjem Navàdil sèm sę jậ
zejmãXča zdẽʚnca, a t÷be sàki čàs ŏpậnę.
nã>vadni adj obični, uobičajeni naviknuti, Tò
ję zà jnega nãXvadni põsel.
na¦vạñàti ipf dŏ¦ (-ậñam; -an; -ajne) uvoditi,
udijevati Žẽʚnę navậñaju ŏsnõXvu v nìčelnicę na rạzbòju. Navậñala ję kõnec v ìglu a
slàbe vîdi.
na¦vậgnuti pf (-em; -en/ut) nagnuti se,
nakositi se Kùp siệna sę navàgnul na jẽʚnu
strận i mộram ga pŏtpriệti.
navalūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -al; -an) navaljivati
Pĩjan navalûję nà jnega.
na¦vạžàti ipf dŏ¦ (-ậžat; -am; -an; -ajne)
dovoziti S kộli sę navậža na dvŏrìšče čèzX
vũvŏzX čè ję òtprta lèsa.
nãvčen adj (-ěna; ant ne-) naučen, uvježban; naviknut Niệ tàk nãvčen i n÷ zna
dèlati. Jòš ję nenãvčen na nãšę nãXvadę.
navčìti pf ŏdu, pri, (-îm; nậvči, -ètę; nàvčil,
-îla; nãvčen, -ěna) 1 naučiti Stậrŏga
kõjna ję t÷ške navčìti vŏjzìti. 2 - sę naučiti
se Ìma trdu glãXvu, nìš mu nějdę vû jnu i
n÷mrę sę navčìti.
nàvečer/nav÷čer adv <zvěčer> uvečer,
navečer, tijekom večeri Nàvečer sę
skûpiju dŏmậri i ròdbina i triệbi sę kukurìza. Nav÷čer zvŏnî pŏzdravlějne.
na¦večěrjati sę pf (-am; -an) navečerati se
Dŏ sĩta smę sę navečěrjali.
nã>večerje n (-a, -i) navečje, predvečerje,
večer uoči blagdana □ na - u predvečerje
čega Na jûrjevske i na ivậjnske nãXvečerje
su sę kūrìli kriẽʖsi. Bŏžîčne - <bŏžîčni
pòst> Badnjak Na Bŏžîčne nãXvečerje sę
bòr slậžę. {B. Nadvečerje Božično, Post
Božični} Trikrậlske - <trikrậlski pòst> dan
uoči Sveta Tri Kralja Čè sę na trekrậlske
nãXvečerje prědę, kònŏplę bûXdu gòršę.
nàvekę adv <naviệk> na vijeke, uvijek Na
pòzdravę: Fàlem Bộg i Fàlem Ìsus i Màrija!
sę ŏtpŏzdrãXvla nàvekę a stàreši nàsuvekę.
navèru adv na vjeresiju Dậval ję navèru i
vèra mu ję cĩmer ŏdn÷sla.
na¦v÷sti pf (-ězem; -žen, -ěna) 1 dovesti,
uvesti Nav÷zel ję siệne v štãXgel.
2 - sę uvesti se Nav÷zel sę v gràbu i kõla
su sę prevrnula.
na¦vestìti
na¦vestìti pf nagŏ¦ (-îm; -ẽščen, -ěna; -ẽʚʚjne)
navijestiti Nèmačka ję bîla navestîla ràt
Rùsije.
na¦vēzàti pf (-ẽʚžem; -zan) navezati Kàj si
tùlikę vùXzlę navězal?
na¦vičìti pf (-îm; -ẽʚʚna) <zvičìti> oploditi
prasicu Bĩcke ję Šàru navìčil i ne
prebucậva sę.
navidiẽʖʖke/navidiẽʖʖku adv na vidiku Jòš niệ
nìkŏga navidiẽʖke.
naviệk adv uvijek, navijeke Tàk ję bĩle i tàk
naviệk bûX.
na¦viẹščàti ipf nagŏ¦ (-iệščat; -am; -an;
-ajne) <nagŏviệščati> naviještati Zviẽʖzda
repàča naviệšča ràt.
na¦vījàti ipf (-îjat; -am; -an; -ajne) navijati
Vùru z bậti navîjam.
navĩnuti pf ŏd, pŏd, pri, za, z, (-ĩnem; -i, -ètę;
-ĩnul, -ùXle; -ĩnen/ut) 1 naviti (sat) BãXra
gŏvòri kàk navĩnuta, a Jàga ziệšę i jědva
čèka da dõXjdę dŏ riệči.
2 nagovoriti Nèšte ga ję nậte navĩnul.
navĩtek m (-a, -ŏv) <pŏdvĩtek> navitak Dẽni
navĩtek pŏd škàf na glãXvu.
v
na¦ lạčìti ipf (-ậčim; -en; -ejne) natezati se
Dẽčki na pậše navlậčiju diệklę za rùXbačę i
kìtę. Nalạčìli su třnije na priệla v živìce.
v¦
na liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) navući Drùgi
su ga nậte navliệkli. Nalẽci třnija na prèle
da žìvadX ne pě priệk živìcę.
na¦vŏdìti pf (-òdim; -ñen) udjenuti Jòš prèzX
jŏčậl navòdi kõnec v ìglu.
j
na¦vŏ ščìti pf (-òjščim; -en) premazati
voskom, navoštiti Navòjščila sem pr÷ñu na
rạzbòju dà sę ne kûštra.
na¦vŏjzìti pf (-òjzim; -jžen) dovesti Gnộj smę
navŏjzìli i na pòlu rastr̀gali
na¦vràčati sę ipf (-ậčam) svraćati Sàki dận
sę navrãXča v bèrtiju.
navrật - nanộs adv na brzu brzinu, brže
bolje Tò su navrật – nanộs napràvili.
na¦vr̀cati pf (-am; -an) <zvr̀cati> iscijediti
vrcaljkom med iz saća Navr̀cal sem priệk
stộ kîl gàcŏvŏga m÷da.
na¦vr̀či/na¦vřgnuti pf (-řžem/gnem; -žen/gnen/ut) dodati kupljenom Dậl mi ję dõbru
vậgu i jòš mi ję màle navřgel. Jòš ti òve
navřgnem.
302
navriệti pf (nãvrem, -ěju/ûX; nàvri, -ètę; nàvrl,
-řla) nahrupiti, nagrnuti Nàvrle ję pùXne lûdi
i vrậta su zrùšali.
na¦vrnuti/navŕnù>ti pf (-rnem; -en/ut)
1 navratiti; usmjeriti Navrni k m÷ne kàdX
îdeš tûXdX. Navrni gnòjčinu na sinòkŏšu.
2 - sę navratiti se Dà sę i v kŏbîline rîte
sviẹtìle i nùXter bì sę bìl navrnul. ulazi u
svaku gostionicu
na¦vršìti pf (-îm; nàvršil; -r̀šen, -ěna)
1 dobiti vršidbom Nàvršil sem d÷set vriệč
šenìcę,
2 ispuniti Zùtra bu nàvršil dvàjst liệt.
na¦vr̀tati pf (-řtam; -an) izbušiti svrdlom
Navr̀tal ję lùknę za přlkę na lộtre.
navùdren adj nadaren, obdaren, darovit,
talentiran Vîdi sę dà ję za mùXžiku
navùdren. {V. navudreni}
nã>vuk m (-a, -ŏv) učenje obrta Dậl ję sĩna v
nãXvuk za šòstara. Lŏnčậri su ìšli na nãXvuk
na Pòsavskę Brègę.
nazậj adv natrag, nazad; ponovo, opet Ŏglěj
sę nazậj! Vrnul sę srdìte nazậj. KàdX
vukòdlak zvậdi vukòdlački viẽʖnec pŏstậnę
nazậj čõvek.
nazậjne adv nakraju, nazadnje, naposljetku
Nazậjne sę nòsi na stòl smộk, sìr ìli měse.
Nazậjne sę kûšneju mlậdiči i kòle sę
rastěpę.
na¦zạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
nazivati, zivkati, dozivati Nazậval ju ję, àl
sę niệ ŏdzvậla.
nazdràviti pf ŏd, pŏ, ŏtpŏ, (-ậvim; -àvi; -il,
-ậvila; -len) zaželjeti zdravlje i sl. uz piće;
čestitati imendan Rŏñậk rŏñãXku znậ îti
nazdràviti gŏdŏvnộ.
nazdrậvje int nazdravlje KàdX štè kîhnę velî
sę: nazdrậvje!
nazdrạvlàti ipf ŏd, pŏ, pri, (-ậvlat; -am; -al,
-àle; -ã>vlajne) zaželjeti dobro zdravlje,
sreću, uspjeh uz piće; čestitati Nazdrậvla
sę s kùpicŏ v rùXka, a mậli pr̀st ję na diệne
kùpicę. Na Štiệfajne sę nazdrậvla
Štefìčem gŏdŏvnộ.
na¦zěpsti pf (-ẽʚbem; -en, -ěna) ozepsti
Nazẽʚbel sem dŏk sem tę čàkal.
na¦zībàti sę pf (-îblem/bam; -an) naljuljati
Nazîbala sem sę jậ tě zibàčę.
303
na¦zīmèti sę pf (-îmem; -len) nazimiti
Nazīmèli smę sę v mřzle kŏmộre.
na¦zmạgàti ipf (-ậžem/gam) nasmagati Dè
òn tùlikę pènezę nazmậžę.
naz¦mòči/mògnuti pf (-òrem/ògnem; -õri,
-ètę) uspjeti pribaviti, nasmoći, domoći se
Nigdậr niệ mòči nazmòči tùlike kùlike ję
triệba, a jẽʚdva smę nazmògli za prežīvèti
priệk zĩmę.
naznậk adv poleñice, nauznak, nauznačke,
nauznačice [nj. Nacken: zatiljak] T÷ške mi
ję naznậk ležàti Ôpal ję naznậk.
{R. O. naznak}
naznàne adv poznato, glasovito Čè ję ràne,
nèk bu naznàne, čè kèsne, nèk pŏspèšne.
Želja kod početka posla.
na¦zŏbàti sę pf (-òblem/bam; -an)
1 nazobati Nazõbal sę grõXzdija.
2 nazobiti Kõjni su sę nazŏbàli i mòreš îti.
na¦zû>blati pf (-am; -an) nagrabljati
Zubàčami nazûXbla rastepěne siệne.
naz¦viẹščàti ipf nagŏ¦ (-iệščat; -am; -ajne)
<naviẹščàti> naviještati, predviñati
Nazviệšča a nègda i pŏgŏdî.
nažàl adv <žàl> nažao Nẽʚ bi štèl nìkŏmu nìš
nažàl napràviti. Bàš mi ga žàl.
na¦žējàti sę ipf (-ẽʚjam) nažeñati Nažẽʚjal
sem sę a nìgde niệ bĩle vŏdě.
na¦žektàti pf (-èktam; -an) naškakljati Tàk
ga ję nažẽktal da sę pòscal.
na¦ž÷ti pf (-ẽjnem; nãžel; nàžet) nažeti,
narezati srpom Nažěla sem kràvam
kòstravę pŏ kukurîze. Bòrmeš sem sę òv
tj÷den nažěla šenìcę.
na¦žgàti pf (nãžgem; nãžgi; nàžgal; -ận)
upaliti Nàžgi, lậmpu kmîca ję.
nažigậč m (ãXča, -ậčŏv) 1 <fàjercag> upaljač Kũpil ję liệpu tộzu i nažigậč.
2 užigač Nažigậč ję prìžgal dupliệre.
na¦žìgati ipf (-at; -îgam/žem; -an) paliti
Šikûtŏr ję dupliệrę nažìgal.
na¦žiglàti pf (-ìglam; -an) naškakljati Jě ję s÷
nažîglal a niệ je bĩle krîve.
na¦žīrìti pf (-îrim; -en) uhraniti žirom Nažîril
ję dvàjst glãXv svîn v šùme.
na¦žîti sę pf (-îjem; nàžil) nauživati se; iskoristiti Nažîj sę sviệta dŏk ti trậju mlậda liệta.
¤ Nàžil sę ga kàk Krãjnec klabûka.
n÷be
Potpuno ga je iskoristio.
nažīvàti sę pf pre, v, vu, (-îvam; -al, -àle)
nauživati se Nažîvala sę õna ž nìm
sèkačkŏga dõbra a i zlà.
na¦žīvèti sę pf (-ĩvem/ivîm) naživjeti se Nažĩvel sę sviệta i mĩrne zàspal.
¤ Dà ga čõvek pòšlę pŏ smr̀t, jòš bi sę
nažĩvel. Ne žuri se.
na¦žlěmpati sę pf (-am; -an) puno popiti,
napiti se, nalokati se [nj. Schlempe: komina] Nažlěmpal sę kàk kràva. { G. nažlepati
se; Gr. nažlepat se; E. nažljembati se}
na¦žleprìti pf (-÷prim; -en) nasumporiti
Nažlěpril sem lậjtę za vĩne.
naž¦megạvàti/migạvàti ipf na¦ (-ậvam;
-ã>vajne) <namigạvàti> namigivati Ciẽʖli
v÷čer si nèkaj nažmigậvaju.
ž¦
na mègnuti/mîgnuti pf (-ègnem/ îgnem)
namignuti Nažmẽgnul je ję i ŏtìšla ję k
n÷mu.
na¦žriệti sę pf (-ẽʚrem; nàžrl; nàžrt)
1 nažderati se pej najesti se Nàžrl sę kàk
neběski Mògut.
2 opiti se, nalokati se Nàžrl sę kàk svînče.
na¦žřnati pf (-am; -an) namljeti žrnima
Nažřnal sem kukurìzę za žgãncę.
na¦žūlèti pf (-ûlim; -en) nažuljati Cìpel mę
nažûlil.
na¦žviệglati sę pf (-am; -an) 1 nasvirati se
na frulu Nažviệglal sę žviệglę na pậše.
2 fig <nalŏkàti sę> opiti se, napiti se
Nažviệgla sę kàk živĩnče i nažviệglan spî.
{I. nažviegljati se}
na¦žvrglàti sę pf (-r̀glam) nacvrkutati se
Tìčeki su sę nažvrglàli.
n÷ part ne N÷, ne dậm. N÷, n÷ga sę ne
bŏjîm. □ kàk - pozitivno: svakako Dòšel
bum, kàk n÷. kàk da - negativno: nikako.
kàj - upitno: zar ne.
n÷be n (-a, neběs) 1 nebo, zemaljski svod
N÷be ję vìsŏke, a pŏdX nìm pùXne bedãXkŏv.
Pět, šęst dŏ neběs.
2 <dĩka neběska> raj, nebesko kraljevstvo Čè ga Bộg bòle n÷ pòzna kàk jậ, òXnda
ně nigdậr v n÷be dòšel.
3 <n÷beke> nebnica, baldahin, tabernakul, natkrovlje, zaštitni krov u procesiji Kàj
ję ŏd n÷ba vìšeše? (cĩrkvena vrậta)
n÷beke
{J. nosivo nebo}
4 (u šali) kokošinjac Pěš v něbe dè kòkŏši
spîju. ¤ ně z n÷ba ŏpàle treba se potruditi;
dîgati dŏ n÷ba pretjerano hvaliti; kàk něbe
i zẽʚmla neuporediva razlika; kò da z n÷ba
õpal sasvim nesnalažljiv; n÷be sę raspùXkle
prolom oblaka, veliki pljusak; nì na n÷bu nì
na zẽʚmle; u neodreñenom položaju.
n÷beke n (-a, -ŏv) dem n÷be 1 nebo
2 nebnica, tabernakul Pòp îdę na tiệlŏvske preš÷cije pŏd n÷bekem.
3 nepce, gornja usna šupljina Za n÷beke
h
sę griệšnŏmu prĩmlę òštija. {J. vust-nebo}
4 pastirska igra (dobitnik je anñeo i ići će
u nebo, a gubitnik vrag i ići će u pakao) Na
pậše sę ìgramę n÷beka.
neběski adj nebeski Kuněju sę sì svẽʚci i
svetîcę neběskę i zviẽʖzda neběska Něš
nigdậr vìdel dĩkę neběskę.
Nebòriša m nad Tŏmậšu Vugrìnŏvŏmu kî
zvõčem zûXbę pûčę ję tò špòt.
nèči/nèčiji pron (nèčijega) nečiji Nèči
becìklin ję zgràbil i bẽjži.
n÷čist adj (-îsti; -ìsteši) 1 prljav, zamazan,
ukaljan Nậj tàk něčist îti mej lûdi.
2 griješan Bàbę velĩju dà su mùXseki nečîsti lûdi.
nečîstec m (-ẽca, -ẽcŏv) <šàtan, vrậg> ñavao, nečastivi Grgûr ję ĩmel nečistẽca kî
mu ję pŏmậgal. Nečîstec zgledî kàk kõzel.
{G. ð. nečistak}
nečistộča f (-ę, -) prljavština Spěri tûX nečistộču zX flàšę!
něčkati sę ipf za, (-am; -an) nećkati se,
ustručavati se, odbijati Òn ju nagŏvãXrja, a
õna sę tŏbòže něčka.
nedèla f (-ę, -iệlŏ, -) nedjelja Nì põpu niệ sàki
dận kàk v nedèlu. Štè ję v pẽʚtek v÷sel v
nedèlu sę plậčę. □ mlậda - MlãXda Nedèla
ję přva nedèla pòkle mlãXdŏga mèseca. Al
niệ MlãXdę nedèlę bèzX mlãXdŏga pẽʚtka.
Jejngělska/Jajngělska - Nedjelja poslije
male Gospe Na Jejngělsku nedèlu, sę
grõXzdije priglěda. Dŏ jajngělskę nedèlę n÷
smę žẽʚna kậ imiệla mřtve diẽʖte a niệ
kr̀ščene, zŏbàti grõXzdija.
nediệlni adj nedjelnji <svetiệšni> Ŏbliệkla ję
nediệlnu òpravu.
304
nedõba f (-ę, -ộbX) neodgovarajuće,
nepravodobno vrijeme Tò ję v nedòbu
naprậvlene i zX tòga ně nìš. {Gr. nedoba}
nedŏdiệlan adj <nedŏgŏtộvlen> nedovršen
Zgledî kò da ję nedŏdiệlan.
nedŏgŏtộvlen adj <nedŏdiệlan> nedovršen
Põsel ję õstal nedŏgŏtộvlen.
nedŏjẽʚʚben adj <nedŏdiệlan, nedŏgŏtộvlen>
neodrastao, neiživljen Vìš dà ję nedŏjẽʚben
i zgledî kàk spřdek.
nedŏpŏviệdan adj (ant dŏpŏviệdan)
tvrdoglav, nedokaziv Kûm ję nedŏpŏviệdan i niệ mu mòči nìkaj dŏpŏvèdati.
{Du. nedopovdan}
nedŏtèknen/ut adj nedotaknut, nedirnut;
nevin Jòš ję bòrmeš nedŏtèknuta.
nedũšliv adj (-îvi; -ìva) <sipùXtliv> sipljiv,
astmatičan Ìvek ję bil nedũšliv, těške sòpel
i fùrt ję na ŏblòXku piskûXtal.
{B. Du. nedušljiv}
nedušlîvec m (-a, -ŏv; f nedušlîvka) sipljivac, astmatičar Nedušlîvec ję nedũšliv i
n÷mrę dõbre sòpsti nèg fûčka dŏk sõpę.
nedùva f (-ę, -) <àsma, sìput> zaduha,
sipnja, astma Sìput ìli nedùva ję kàdX čõvek
n÷mrę sòpsti nèg sipûXčę i hr̀gla kàk
šộpana gûXska. Ìvek Žakmậnŏv ję ĩmel
nedùvu. {B. neduha, teško dihanje, sip;
Du. neduvi; Gr. neduha}
nèg adv svakako, pa da! J÷ l’ bûXš dòšel?
Nèg. BûXš îšel i tî? Nèg. ¤ J÷, nèg. dakako
□ - kàj/nekàj adv nego što Nìšte t÷ ně pĩtal
kàj si mûXčal, nèg kàj si gŏvõril. - kàk/nekàk adv nego kako, dakako, naravno
h
Čõvek sę nę pŏkrîję kàk òčę, nèg kàk ję
ŏdiẽʖve dùXge. Nekàk dà bum i jậ dòšel.
nèg konj nego, osim Vrậg něčę nèg tàm dè
hòčę. Vìše ję glãXden nèg sìt. Niệ štûXmfę
imiệla nèg òbujkę kàdX ję ìšla v škộlu. DõXjdi
priệ nèg sûXnce zĩdę.
nègda/negdậr adv nekada, u davno doba
Tù su nègda jậgari čèkali srnę. Nègda su
bîlę s÷ štàlę, a i pùXne hîžX pòkritę z rĩtkem.
Bàsama nègda! (Kl÷l ję mộj dèda.) Negdậr
niẽʖsu žẽʚnę nŏsìlę gàčę.
□ tẽda - adv tada nekada, nakon duljeg
vremena Tẽda – nègda. (T÷ške sę prîma
dèla.). Dòšli su tẽda nègda. - nègda adv
305
<màle dà> malo kada, rijetko kada Nègda
nègda sę i pûXvę mògle nậjti.
nègdašni adj nekadašnji, prijašnji S÷ga
pŏmàle z nègdašnę cěrskę fàrę. Nègdašni
slògi su bĩli vũXski ŏd pět brãXzdi.
nègde adv negdje, gdjegdje KàdX sę nậjdę
vrgậjn ìščę mu sę pậr (bràt) kî ję nègde
blîzu. Dè gdè lậs, dè gdè kvậs, a nègde i
vrạpcòva glãXva. (Pr÷ña kậ niệ dõbre
spręděna i nègde ję nìt tèjnša a drùgde
deb÷lša) □ - nègde mjestimično, tu i tam
Nậjdę sę nègde nègde i tẽʚra blãXgva.
{J. negdi i negdi}
j
negè nen/ut adj nepomaknut DùXge stŏjî
negèjnen z mèsta. I jòš ję negènut.
nẽʚʚgŏv pron (s nẽʚgve; nẽʚgvŏga/òga, nẽʚgvŏmu/òmu, nẽʚgvem/iệm; ž nẽʚgva, -ę/ě,
-e/ê, -ŏ/ộ; pl nẽʚgve/iệ, nẽʚgvem, nẽʚgvemi/èmi) njegov Sàkŏmu ję za negvòga.
Nẽʚgva mộra biti zậjna. Tò su nẽʚgvi bràti.
j
j
i
nějnin/ně in/ně n/ně n/nězin pron (s -e;
-ŏga, -ŏmu, -em; ž -a; -ę, -e, -ŏ; pl -e, -em,
-emi) njezin Tù su nějnini, bràti, nějninę
sẽstrę i sà nějna dẽca. Tò ję n÷in sîn i
n÷ina čî. {ð. nein}
j
ne ŏrận adj neoran Bĩle ję jậke mõkre i
zvekšînŏ su z÷mlę ŏstàlę neŏrậnę.
nèk konj neka Nèk sậm Bộg znậ dè vrậg ž
nìm třnje mělę.
nèk part <nậj> za poticanje i zapovijed, neka
Kàm îdę kràva, nèk îdę i tẽʚle. Nèk sę
vęsęlîju, dŏk su mlậdi. Čè ję ràne nèk bu
na znàne!
nèkaj pron (nèčega/sa) nešto Nèkaj ję ĩmel,
nèkaj dòbil, nèkaj nàšel, nèkaj kràl i põstal
bõgat. Tù n÷česa ìma a n÷ znam č÷sa.
nekàk adv dabome, jest, nego što, dakako
Màme nekàk niệ bĩle pràv, kàj niệ bĩla prì
ne kàsa, bùXm tàk r÷kel, znậš.
{Vi. nekā: jest, afirmacija}
nèkak adv nekako A nèkàk v÷č bûX.
¤ nèkak tàk otprilike.
nèkakŏv pron (nèkakvŏga) 1 nekakav Sàki
čõvek ìma nèkakŏv špòt.
2 neki Tù ję zakòpana nèkakva bŏgĩca
MãXgda. Napràvili su mu nèkakve zlò.
nèkam adv nekamo, neodreñeno kamo Tò
nèkaj jě i nèkam îdę a tî õ tem ne võdi
brìgę. Nèkam ję priẽʖmil kõjnę.
n÷mŏčen
nektẽʚʚri pron (-ẽʚrŏga) <nèki> nekoji, neki
PûXžę nektẽʚri lûdi jiệju. Nektẽʚri lûdi ìmaju i
kûsnicu dè cũcek spî.
{T. nekteri; Hg. nikoteri; M. nešteri}
nèkud adv nekud, nekuda, nekim putem
Pậk sę nèkudX klatậri.
i
nèkul ke adv nekoliko Jòš nèkulike liệt a
òXnda nèk mẽrnę štè hòčę. Na snŏvàče sę
ŏstậvi nèkulike nîti, dà budu kònŏplę
v÷kšę rậslę.
nẽʚli part neće li, zar ne Nẽʚli i òn dòšel? Nẽʚli
nàm zĩma? {V. neli: zar ne}
nèmački adj <niệmški> njemački Mộj Mîške
nèmački gŏvõri, dè bi òn võlę hrãXnil kàk
sòldat pri Bậdle. Tò ję zà jnęga prepròst
põsel.
nemậk m (-ãXka, -ậkŏv) <mutậk, mùtavec>
mutavac, njemak, koji je nijem Nemậk ję
niệm, n÷mrę gŏvŏrìti. Velî mu sę i mùtavec
i mutậk a tàk i ŏnòmu kî ję màle bẽʚdast.
n÷mar m (-a, -ŏv) nehaj, nebriga, lijenost
Tòmu ję krîv sàme n÷mar.
nemarnậk m (-ãXka, -ậkŏv) lijenčina Tè
nemarnậk bàš za nìš ne mậra.
Nemec pr r (Niẽʖʖmec, -ŏv, Nemîca) [etn.]
Šarec Nemec Š32, (Šarci doseleni od
meñe Štajerskonemačke prozvani Nemci)
C1 i O2 E850 Frànc Niẽʖmcŏv ję mužikậš.
Nemîca f (-ę, -) <Švabîca> Njemica Nemîca
TûXkcŏva niệ niẽʖma nì Nemîca nèg
Niẹmcòva či pri TûXkce v zàmuže.
nemìkan adj negrebenan Ìmam nemìkanę
kùXdelę, a niẽʖmam dà mìkati.
nemĩna f (-ę, -în) <živĩna, živòtinę> životinje
Sèm žĩvem stvŏrějnem kậ ne gŏvòriju sę
velî nemĩna. Òn ję rãzmel s÷ kàj sę
nemĩna spŏmĩna.
nemĩnče n (-÷ta) životinja Štè sę ščudậva
nemīnč÷tu, dà ję liệpe, vr÷čę ga.
nemirnậk m (-ãXka, -ậkŏv) nemirna osoba
Nemirnậku vrậg ne dậ mĩra.
n÷mŏč f (-i, -ju/jûX, -ộči, -mî) nemoć, slabost
Dèlali su sę vũreki i òXnda dà ti dõXjdę tàk
kãXkva n÷mŏč.
nemộča f (-ę, -) nijemost T÷ške mu ję v
nemộče, a němrę sę spŏmīnàti.
n÷mŏčen adj (ant mòčen) nemoćan Jậke ję
ŏslàbel i n÷mŏčen ję.
nemòčen
nemòčen adj (ant mòčen) suh Nemòčenę
kònŏplę su sę vùžgalę na vr̀pe.
ne¦mòči/mògnuti ipf (ne mòrem/n÷mrem,
-eju) ne moći, ne mognuti N÷mreju sę ga
prenaglēdèti kàk ję liẽʖpi i preliẽʖpi. Četìri
bràti sę lŏvîju, a nigdậr sę n÷mreju vlŏvìti?
(kŏtậči na kộle) ¤ Mòreš mi priệk kûrca
jậjca napūvàti. (N÷mreš mi nìkaj.) Kàj
mòreš, kàdX n÷mreš.
nemŏgû>č adj nemoguć, nepodnošljiv Òn ti
ję izbìla nemŏgûXč čõvek.
nemŏgũ>če adv nemoguće Kàj takvòga ję tù
nemŏgũXče napràviti.
n÷mrs m (-a, -ŏv) dan kad se ne jede meso
Diệs niệ pòst nèg n÷mrs.
nenàčet adj (ant nàčet) nedotaknut; pun
Vèlika bàjna màsti ję nenàčeta.
nenadẽlen adj (-ěna; ant nadẽlen) koji nije
dobio svoj dio Jẽʚna trejtìna sěla ję jòš
nenadelěna z drvarîjŏ.
ne¦nã>dijati sę ipf (-am) ne nadati se
NenãXdijam sę jậ nìkakvŏga dõbra.
nenarěñen adj (ant narěñen) neureñen,
nepripravljen Jòš ję i stòl nenarěñen i jòš
ně ŏbèda.
nenarěšen adj (ant narěšen) neokićen Jòš
ję bŏžîčni bòr nenarěšen.
nenã>vaden adj (ant nã>vaden) nenaviknut
NenãXvaden ję na kàj tàkvòga.
neŏbdiệlan adj (ant ŏbdiệlan) neobrañen
Zẽʚmla ję ŏstậla neŏbdiệlana.
neŏbiệlen adj 1 neobijeljen, neoguljen V
třsju sę ne kòli z neŏbiệlenemi kộlci, a za
bàžul nakŏlìti su dõbri i neŏbiệleni kõlci.
Dộlni kraj kõlca dè sę pŏdjŏštrãXva sę
ŏstậvi neŏbiệlen.
2 nebijeljen vapnom, nekrečen, nevapnjen Sadŏvjě ję neŏbiệlene
3 neizbijeljen Spredẽʚna zelěna, neŏprậna
i neŏbiệlena prěña sę mòta na mahàle.
neŏbŏrû>žan adj nenaoružan Bìl ję
neŏbŏrûXžan i niệ sę mògel ŏbrạnìti.
neòbrit/neŏbrĩven adj <nepŏdbrĩven>
neobrijan Niệ liệpe vìdeti neòbritŏga.
neŏbzîdan adj (ant ŏbzîdan) neozidan
Najvìše ję neŏbzîdane gnŏjîšč pŏ sẽʚle.
neŏdriệzan adj (ant ŏdriệzan) neodrezan
Neŏdriệzanę glậvę zẽʚlija su za sème.
306
neŏdvězan adj <zavězan> neodvezan Jòš
su kràvę neŏdvězanę v štàle.
neŏgûlen adj neguljen, neljušten, s korom
Rujnậk i kộška su spletẽʚni ŏd
neŏgûlenŏga šîbija.
neŏkliệštren adj neokljaštren KõXlije smę
pŏsèkli i ŏstàvili neŏkliệštrene.
neŏmlậčen adj neovršen, neomlaćen Bàba
ję šõca skrîla na nãXjže v neŏmlậčeni bàžul.
Jòš ję v štãXglu neŏmlậčena šenìca.
neŏphộblan/nepŏhộblan adj (ant ŏphộblan) neblanjan, neizblanjan Na
neŏphộblane tŏpŏrìšče sę našpràjnil.
neŏplẽʚʚten adj (-ẽʚna; ant ŏplẽʚʚten) neopleten
Neŏpletẽʚnu flàšu si pŏtřla.
neŏprận adj neopran pj Rèpa neŏprậna tò ję
dõbra hrậna za gŏspòna kapelãXna. Ìmam
d÷set preděn zęlěnę, neŏprậnę i
neŏbiệlenę pr÷ñę.
neŏpt÷san adj (ant ŏptèsan) neotesan, nije
tesanjem obrañen ZX fũrkŏv ję kộra
ŏgûlena a neŏpt÷sani su.
neŏsnậžen adj (ant ŏsnậžen) neočišćen,
prljav, zamazan Na Bõžič sę ŏstậvi štàla
neŏsnậžena i sàme naštrậji.
neŏsòlen adj <nepŏsòlen, neslận> neposoljen, nesoljen, neslan Neŏsòlene jèle
niẽʖma těka.
neŏstrûgan adj (ant ŏstrûgan) s korom
Kõlci za bàžul sę ŏstậviju neŏstrûgani.
neŏsũ>ñen adj neosuñen Jòš ję neŏsũXñen i
mòrti nì ne pě v r÷št.
neŏsviệtlan adj (ant ŏsviệtlan) neulašten
Srębrěnę žlìcę su neŏsviệtlanę.
neŏsviệtlen adj bez svjetla, taman Kŏmộra
ję jòš neŏsviệtlena.
neŏštrĩžen adj neošišan Zậkaj tàk
neŏštrĩžen hõXdaš.
ŏ
ne ž÷jnen/et adj neoženjen Õstal ję
než÷jnen i r÷kli su mu semejnậk.
neplàšliv adj neustrašiv, hrabar Neplàšliv ję
i nìčega sę ne bŏjî.
nepŏčînut/nepõ>čiven adj neodmoren,
umoran T÷ške ję nepŏčînut dèlati.
nepòdšit adj (ant pòdšit) nepodšiven Àm ti
ję rùXbača nepòdšita.
j
j
nepŏdvòr en adj (ant pŏdvòr en) neposlužen, nenahranjen i nenapojen Jòš ję
307
blậge nepŏdvòrene a i svĩnę.
nepŏfậjtan adj nenavlažen Nepŏfậjtanę
rùXbačę niệ mòči liệpe pŏvạlàti.
nepŏfậrban adj neobojen JãXjca za pîsancę
su jòš nepŏfậrbana.
nepŏkõšen adj (-ẽʚna) nepokošen KàdX
kõscu ŏstậnę trãXvę nepŏkŏšẽʚnę v rědu,
velî sę dà ga ję tù drộbX bõlel.
nepòkrit adj nepokriven, otkriven, raskrit
Jẽʚna strận krõva ję nepòkrita, a spriẽʖma
sę k dèžñu. Nepòkrit spî.
nepŏlõvlen adj neulovljen V lộvu sem sę
pŏlŏvlẽʚnę ŏstàvil, a nepŏlŏvlẽʚnę dimộm
dŏn÷sel? (Lòvil ję bùXvę ìli vûši)
nepŏmûlen adj bez mulja Gộrna strận
sinòkŏšę ję nepŏmûlena i tò su skòsili.
nepŏprậvlen adj nije popravljen PûXt ję
nepŏprậvlen i niệ mòči pò jnem vŏjzìti.
nepŏsiệjan adj nezasijan PùXne pòla ję v
j÷sen nepŏsiệjane.
nepŏslùšen adj (-ûšna) neposlušan
Nepŏslûšnŏmu det÷tu sę velî: Hìtati bòbX v
stiẽʖnu ìl t÷be gŏvŏrìti, s÷ jẽʚne jě.
nepŏstrûgan adj nije ostrugan Jòš ję
žgàjnčejnak nepŏstrûgan. Strûži i jèñX!
nepŏsvẽčen adj (-ěna) neposvećen, neblagoslovljen Na nepŏsvečěnem kràju grộbija
sę zakậpaju dẽca kậ merněju b÷zX kr̀sta.
nepŏvějnendj <nepŏvěnut> neuvenuo Čìji
cviệt zapîknut na ivậjnske nãXvečerje ję dŏ
jùtra nepŏvějnen tè bu tòga lèta zdràv.
nepòznat adj nepoznat Za nèkŏga nepòznatŏga sę velî: Če ga Bộg bòle ne pòzna
nèg jậ, ně nigdậr v něbe dòšel.
nepŏzvận adj nepozvan, nezvan Nepŏzvậnŏmu ję mèste za vrậti. Kî nẽʚjdę na jěnę
pŏzvậnę krmînę, tàj mộra îti na d÷vet
nepŏzvậne.
nepŏžgận adj nespaljen Kukurĩznica ję jòš
na pòlu i nepŏžgãXna ję.
neprẽʚʚden adj (-ẽʚna) neispreden Jòš ję pùXne
nepredẽʚnę turjàčę.
neprẽʚʚdren adj (-ẽʚna) neprobušen Diẽʖklice
su vùva nepredrẽʚna za rĩnčecę.
neprekòpan adj neprokopan Võda ležî a
jãXrek ję jòš neprekòpan.
neprěla f (-ę, -i) lijena ili loša prelja
Pŏpiẽʖvala ję neprěla: Štè mahàle sẽčę,
nesràmen
n÷ga vûXk vlẽčę.
nepremẽjnen adj (-ěna) nepromijenjen
Ŏstàle ję nepremejněne kàk i priệ.
nepremîšlene adv nepromišljeno Tò si bàš
nepremîšlene napràvil.
nepresũšen adj (-ẽʚna) nije prosušio Jòš ję
dộlni zdẽʚnec nepresũšen.
neprevřtan adj neprobušen Drộgi za lộtru
su jòš neprevřtani.
neprìgnut/neprìgnen adj nije sagnut Ìšel ję
neprìgnut i dòbil kûglu v čẽʚle.
neprijàtel m (-a, -ŏv) neprijatelj Neprijàtelŏv
bûXdę naviệk.
neprisîlen/neprimộran adj <dragŏvòlen>
dragovoljan, dobrovoljan Òn ję ìšel drãXgę
vộlę i zbìla ję bìl neprisîlen.
neprĩvčen adj (-ẽʚna) nenaviknut Jòš ję
snẽja neprivčẽʚna i srậmi sę.
neprŏdận adj (-ãXna) nije prodan Jòš su dvậ
òdŏjki neprŏdãXni.
nẽrad/neràda adv nerado NẽradX sę z
liệnčinŏ spŏmĩna. Neràda tò naprậvi.
nerascvẽten adj (-ẽʚna) koji nije procvao Jòš
su jàbukę nerascvetẽʚnę.
nerasẽčen adj (-ẽʚna) nerasječen Slanìna ję
nerasečẽʚna na stõlu.
nerõstec m (-õsca, -ŏv) <bĩcke> nerast
Bìcku ìli bìseku sę velî i nerõstec a skŏplěni ję prãsec ìli krnậk. {G. Sk. nerostec;
Kn. narestac; V. marosec}
nesẽʚʚča adj <zbãbna> trudna Žẽʚna mòrę bìti
trũdna a niệ nesẽʚča. Čè sę štè na nesẽʚčŏ
žęnộ hîti kãkve jèle, bûX je diẽʖte làkŏme, a
če z÷mlu, bûX štèle jèsti z÷mlu, a čè kàmen
ìli driệve, bûX sę štèle tûXči.
nesnã>ga f (-ę, -ậg) zlo, gamad, prljavština,
nečistoća Na fàšinek sę n÷ smeju drva v
hìžu nŏsìti, dà nę dõXjdę sà nesnãXga (bùXvę,
vûši, žộhari) v hìžu i mộra sę z nõXvŏ meklộ
zm÷sti hìža da ně nesnãXgę.
{Še. nesnaga; J. nesnaga male vsakojačke, kakti červi, gusenice, muhe; V. Vo. R.
Gr. Du. nesnaga: prljavština}
nespŏdộba f (-ę, -i) rugoba, nakaza;
nepristojna osoba S takvộ nespŏdộbŏ
n÷mreš nìš napràviti.
nesràmen adj besraman, bezobrazan,
bestidan Màrke ję jậke nesràmen.
nesr÷ča
nesr÷ča f (-ę, -ẽʚčŏ, -ěč) nesreća, zlo Nesr÷ča nigdậr ne dõXjdę sãma. Če kòkŏš pŏpiẽʖva kàk mlậdi piẽʖvec, nesr÷ču k hîže
zõvę.
ne¦stàti pf (-ậnem; něstal) <zgînuti> izgubiti
se, nestati Nestàle kò da v z÷mlu prepàle.
Za sûšę nestậnę vŏdě v cěrske rùpa a i v
zdẽʚnce i mộraju vòdu za blậge vŏzìti zX
pŏtòka.
n÷sti ipf dŏ, pŏ, pŏd, raz, ŏd, pre, za, z, (něsem, -ěju/ûX; něsi, -ètę; n÷sel; nẽʚʚšen,
nešěna) nositi 1 <nŏsìti> nositi Šîbije
driẽʖjnka nesěmę na blàgŏslŏv.
2 nesti jaja Bŏžîčnę slậmę sę dènę i v
gniẽʖzde dè kòkŏši nesûX. Dẽca ìdu s
priẽʖmnicŏ pŏ sẽʚle a žẽʚnę im dajûX jậjca dà
kòkŏši bòle nesěju.
nešprìcan adj (ant šprican) neprskan
Nešprìcanę jàbukę sę sadX skùXpleše
prŏdajûX nèg šprìcanę.
nèšte/nèšti pron (nèkŏga) netko, bilo tko
Nèšte vòli põpa, nèšte kapelậna a nèšti
pŏpòvu kùvaricu. {V. nešči}
netušĩna f (-ę, -în) <zậtušina> zadah po
plijesni, vonj vlage ili ustajalosti V kŏmộre
ję netušĩna i smrdî pŏ plesnivộče.
{G. netešina; R. O. Gr. patušina}
nevalận adj (-ậna; ant valận) 1 nevaljan,
loš Stậra nevalậna trùska sę zamenî z
nộvemi kộli. Bùrsija (bùsija, ŏštrìca) ję
nevalậna trãXva.
2 fig lijen; umoran; loš Nevalậna prěla
prědę, dè lậs, dè kvậs, dè vrạpcòva glãXva.
h
Kisiệlŏmu i nevalậnŏmu vînu velĩmę ậpa
(cùca, pizdŏžmìka, kiselîš).
nevalã>nec m (-a, -ŏv; f nevalậjnka) lijenčina, nemarnjak Takviệ nevalãXncŏv jòš
niẽʖsi vìdel. I žẽʚna ję vèlika nevalậjnka i nìš
něčę dèlati.
neverŏvậni adj sumnjičav Tî si dà znậš bàš
prậvi neverŏvậni Tŏmậš. {H. neveruvan: ki
ne veruje; komu se ne veruje}
nevèsta f (-ę, -iệstŏ, -i; dem f nevèstica -ę,
neviệstic) 1 nevjesta, jetrva, bratova
žena, žena muževa brata Jậ i nevèsta smę
ìšlę k mèše v pršàča. Z nevèsticŏ sę
niẽʖsem jòš pŏsvậdila.
2 mlada žena Čîja ję tậ liẽʖpa nevèsta?
308
nevộla/n÷vŏla f (-ę, -; dem f nevộlica/n÷vŏlica) <pậdavica> padavica, epilepsija
Nevòlen čõvek ję bẽʚtęžen, ìma nevộlu.
Kletva: Jàši tę n÷vŏla i frậst! Diẽʖte mi ję,
Bộg čũvaj i brãXni, n÷vŏlica bîla zgrậbila.
nevòlen adj (-õlna) padavičav, jadan,
bolestan Mãtič Lîsakŏv ję bìl nevòlen i
BãXra TûXkcŏva nevõlna.
nevŏlnậk m (-ãXka, -ậkŏv) padavičar
NevŏlnãXka ję pậk nevộla zgrậbila.
nevõ>lnica f (-ę, -) padavičarka Pậk ję
nevõXlnicu nevộla prijěla.
nevužgận adj (-ãXna; ant vužgận) neupaljen
Sviẽʖča ję òstala nevužgãXna.
nezačĩnen adj (-ẽʚna) pripremljen bez masti
Jèle ję nezačinẽʚne i neslậne.
nezaklûčan adj nezatvoren ključem Vrậta
na hìža su bîla nezaklûčana.
nezapŏviệdan adj neobvezan, neslužben
Žẽʚnę svetkûju (ne preděju) i na
nezapŏviệdanę svẽʚtkę a tiệ nezapŏviệdane svẽʚtkŏv ję pùXne.
nezaslãñen adj (-ẽʚna) nešećeren Za vrậštije
sę pîję nezaslãñen čàj.
nezgŏtộvlen adj (ant zgŏtộvlen) nedovršen
Najpriệ bûXmę zgŏtộveli kàj ję čẽʚra ŏstàle
nezgŏtộvlene.
j
nez ŏrận adj neizoran Jòš mi ję detelìšče
ŏstàle nezjŏrậne.
nì konj ni, niti KàdX ìma nì càr bòle, kàdX niẽʖma
nì cũcek gòrje. Bìl ję nì kròp nì võda. (Jậke
sę prestràšil.) M÷ne nì v ž÷p nì žẽʚpa. Nì v
rìt nì mîme.
nìcati/nîknuti ipf (nîčem/knem; nìči; nìcal,
nîcala; nîknut) nicati, klijati Sûve ję i nìkaj
ne nîknę. Dè tę ne siệjaju tù ne nìči.
nìčelnicę f pl (-ic, -ami; adj nìčelnična) dio
tkalačkog stana Nîti ŏsnŏvậnę pr÷ñę sę
navậñaju v nìčelnicę. Za nìčelnicę ję triệba
četìri ciệpcę i bàtinę na četìri vùXglę, na tẽʚrę
sę vẽʚžę nìčelnična pr÷ña.
{B. G. ničalnica; ð. ničanice}
nìči/nìčiji pron (nìčijega) ničiji Diẽʖkla ję
zrŏdîla diẽʖte i jenòga ję pŏkrivîa dà ję õtec,
a diẽʖte niệ nìči sîn? (Diẽʖte ję čî.) Dộlni
zdẽʚnec niệ nìčiji.
nìči/nìknuti pf z, (nîknem; nìkni; nîkel/nìknul, nîkla/nîknula, nìkle/nìknule -en/ut)
309
<znìči/znìknuti) iznići, izniknuti Šenìca jòš
niệ nìkla.
niệ li part za potvrñivanje pitanja Niệ li tàk?
Zar ne? Nije li tako?
niệm adj nijem Nemậk ję niệm i n÷mrę
gŏvŏrìti. ¤ S÷ glûvi z niệmem spŏmĩna
(sàki gŏvòri svõje).
niẹmàti ipf (niẽʖmam; -al, -àle) nemati, ne
imati, ne posjedovati Kõga niẽʖma, niẽʖma
mu nì diệla. Čõvek niẽʖma brậdę čè sę na
kr̀stu põsral.
¤ niẽʖma tòmu nì mèsec dận nije prošlo ni
mjesec dana; niẽʖma na č÷mu odgovor na:
fãla; niẽʖma č÷ga niẽʖma sve se tu može
nabaviti; niẽʖma drùgę to se mora; niẽʖma
mu pậra nema mu ravnog; niẽʖma kàj sve
je jasno; niẽʖma tòga nema takve stvari;
tòga prì mene niẽʖma to ne dopuštam.
niệme adv nijemo, bez riječi Niệme ję
glědela kàj bu zX tòga.
Niẽʖʖmec m (-a, -ŏv) Nijemac Zậkaj bi ŠvãXbe
r÷kel Niẽʖmec a niệ niệm.
niệmški adj arh <nèmački> njemački Na
hîža su niệmški ìl hrvậtski vuglìči. D÷telu
siệj niệmšku i hrvậtsku. {Vi. nemški}
niệtati ipf za, (-at; -am; -an; -ajne) zakivati,
spajati zakovicama (nitnama), nitati
[nj. nieten] Tò ję niệtane.
niẹtìti ipf za, (niệtit; -im; -i, -ètę; niệtil, -ìle)
paliti oganj, nijetiti S÷ ję mõkre i těške ję
jõgen niẹtìti, a niệ dộbrŏga zgnẽca.
{P. nejtet; B. netilo ognja; Gr. nitit}
Niệžica f ime dem Niệža f od svetačkoga
Agneza, Agnezija [gr. hagné: čista, neporočna a ne od lat. agnus: janje kako je
pohrvaćeno u Janja] Světa Niệža skùpa
miệša, a světa Klậra skùpa sprậvla. Diệs
niệ prì nas ni Agnêzę nì Niệžicę.
nìgda/nigdậr adv nikada Tò něš nìgda dŏčèkal. Grgûr Sàlaričŏv niệ nigdậr siệna žr̀til
nì vězal. Niẽʖsmę nigdậr čudậj zẽʚlja sàdili.
Kûrc niệ nigdậr pred÷bel čè ję dòsta dùXg.
¤ nigdậr bòle bolje nego je ikada bilo;
nigdậr sę n÷ zna i to je moguće; tòmu
nigdậr kràja; to dugo traje
{Hg. Vg. He. nigdar; Vr. Hg. nikadar}
nigdã>rek adv <nìgda, nigdậr> baš nikada
Něm tò nigdãXrek vìše napràvil.
nìš/nìšta
nigdạròve n (-a) nikada Za šãXlu sę velî
mèste nigdậr nigdạròve. ¤Tò buš dòbil na
světe nigdạròve. Dobit ćeš na nepostojeći
blagdan. {G. sveto nigdarovo; V. Ba.
nigdarjevo: izmišljen dan}
nìgde adv nigdje Jậ niẽʖsem, dŏk sem bĩla
diệkla, imiệla nìgde nìšta kupộvnŏga nà
sebe. PûXna škộla decě, nìgde ŏblòXka nì
vrật? (Tikvàjna i kŏščìcę). Nìgde niẽʖsi bìl i
nìš n÷ znaš.
nij÷mput adv nijedanput J÷mput kàk
nij÷mput.
nij÷n/nijěden pron (nijěna) nijedan, nikoji
Bàba niệ na nijẽʚne jòke vîdela.
j
nî ŏv/nîv pron (s -e; -ŏga, -ŏmu, -em; ž -a;
-ę, -e, -emi; pl -e, -em, -emi) njihov Nîjŏv
jõtec ję dòšel zX Piệmskę. Nîŏv jõtec ję
nậgle mřl. Tò ję nîv sîn. I nîva hìža ję bîla
z rĩtkem pòkrita. Tò niệ nîve diẽʖte.
nìkaj pron (nìčesa/ega) <nìš> ništa Nìkaj niệ
bĩle i nìčega niẽʖsi vîdel. Š čiệm ję cěrska
cĩrkva pòkrita? (Z nìčem, kàdX ju vîdimę.)
nìkak adv nikako Kàk Cẽʚrci zŏvěju
kŏmậrcę? (Nìkàk, sãmi dõXjdeju)
nìkakŏv pron (nìkakvŏga) nikakav Dè ję
krùva ìkakvŏga – tù niệ glậda nìkakvŏga.
Ŏd tòga põsla nìkakvę kòristi. N÷ zna sę
nìkakvŏga põsla prijěti.
nìkam adv nikamo Čè ne pŏjiệš ciẽʖlu šnìtu
krùva kûX si si pri jèle zěl, něš mògel nìkam
dŏspèti. Kàj fùrt ìdę a nìkam ne zậjdę?
(vùra). ¤ Nìkam nẽʚjdi! Kàj buš tù?
nìkud adv nikuda Z ŏvě mùXke nìkudX i nìkam
niệ mòči pŏbèči.
i
nìkul ke adv nikoliko, ništa, nijedan Kùlike
dậš? Nìkulike. Bàš nìkulke.
nimàle adv nimalo Biẽʖla rakîta ję glậtka i
trda a nimàle sę ne pŏvdãję i najgòrša ję
za plěsti šîbjem.
nìnč adv ništa [mañ. nincs: nemati] Gòre
kìnč, dòle nìnč. (Liệpe ŏblẽčen, a slãbę
cìpelę ìl liệp dẽčke, slậba meštrìja.)
nìske adv nisko Če lãXstŏvicę nìske letîju bûX
dèžXñX cûrel a čiệm nìžeše letîju bûX bòle
cūrèle.
nìš/nìšta adv <nìkaj> ništa N÷ smę sę na
det÷tu šīvàti, dà mu sę pòmet ne zašîję i
ně sę mògle nìš navčìti. Diệs niệ nìšta
vìdeti i nìkaj sę ne kậžę.
nìš/nìšta
nìš/nìšta pron (nìčega/nìčesa, nìčemu, nìčem) <nìkaj> ništa Nìš ję zdrậve za jòči.
Tò niệ bàš za nìš.
¤ Nìšte i nìš nitko i ništa; nìš zậte u redu je.
niškòristi m indekl nitkov, ništarija Òn ję
jẽʚna v÷lika niškòristi. {V. R. Gr. niškoristi}
nìšte/nìšti pron (nìkŏga) nitko Nìšte sę niệ
ŏd dèla zděblal. Nìšte ga niệ tam vîdel,
nìkŏga niệ tam bĩle i z nìkem sę niệ pŏsvàdil. Niệ nìšte tàk fàjn, da nẽʚ bi bìl nèkŏmu gřdX. Tù mi nìšti němrę pŏmòči.
{V. nišči}
nìštiti ipf pŏ, vu, (nîštim; nìšti; -il, nîštila;
nîščen) uništavati Br̀ščan su lugậri v šùme
sèkli da ne nîšti hrậst.
nìt f (-i, nîtju, nîti, -mî; dem f nîca/nìtica) nit,
konac Kùlike ję nîti na mahàlu pr÷ñę?
(Sàme jẽʚna) Bòlša ję i deběla nîtca nèg
gộla rîtca.
nìt nìt konj niti - niti pojačana negacija Nìt
sem kàj vîdel, nìt kàj čùl, nìt ję kàj bĩle. Nìt
ju vòdi, nìt ju gòjni (diệkla jedînka). Nìt
kròp – nìt võda. Nìt ne čûjem nìt ne spîm.
nìti konj 1 niti Tě rûškę niẽʖsu bĩle najbòle
nìti za õcet nì za ràkiju.
2 pojačana negacija Niệ bĩle švàbicę nìti
plũzę nèg ŏplẽʚče. I pòkle Fàšijnka niệ nìšte sę viẽʖjnčal i nìti niệ sę žẽʚnil nìti nìšta. Àm
v Zạgr÷be pŏ dãXnu lậmpę gŏrîju, a nìt štè
prědę nìti lûči t÷šę. Mộj sv÷ker niệ ĩmel
cipelộv nìti nìš drùge nèg čĩžmę pàk
òpajnkę.
nìtiti ipf pŏ, (-it; nîtim; nìti; -il, nîtila; nîčen;
-ejne) označivati pomoću obojene niti KàdX
sę fũrek ŏkòri, nîti sę za t÷sajne z nîtjŏ
namòčenŏ vu fậrbe.
nĩtna f (-ę, -i) zakovica, metalna spojka koja
trajno spaja [nj. Niet] Tù su nĩtnę zaniệtane
a niẽʖsu šarậfi.
Nivìca f top B (nîva u cerskom govoru znači
samo: njihova, a ne oranica!)
nìzek adj (nîska; nìžeši; pre-) nizak SûXnce ję
nìske a blàte sklìske. Nîski bàžul čèpek sę
sadî pŏ rediệ kukurìzę vuz jãXrkę.
¤ nîski cìpeli polucipele
nižĩna f (-ę, -în) nizina Sěla Dộlne Budiệnce
i Driệnčece su v nižĩne. Pŏ nižĩna su z÷mlę
bòle mãsnę črnìcę. Jậlša rãXstę vuz jãXrkę v
310
nižĩne.
nò> konj NòX sàdX ję tò sę mèjne. NòX na
Glamnìce ję làke skŏpàti zdẽʚnec kàdX ję
võda blîzu. NòX na krmĩna kàdX sę napijûX i
zapŏpiẽʖvaju si. NòX, vìše pûXt mę znậla tàk
glãXva bŏlèti, niẽʖsem mògel na kràj dòjti.
NòX, tàj sniệg ne trậja dùXge.
nò> nò> part upozorenje sugovorniku da što
učini NòX nòX, primîri sę!
nò> part potvrdna, da NòX, tàk ję.
nộč f (nòči; -ju/jûX, nộči, -mî; dem f nŏčìca -ę,
-ĩcŏ, -îc) noć Nộč ìma svõju mộč. Òkŏl pộl
nòči dõXjdu vrậgi s cilìnderi na glãXve. Na
bŏžîčnu nộč sę blậge razgŏvãXrja. Ciẽʖlu
nŏčìcu niệ jòka sklòpila.
¤ Bẽʚdast kàk nộč. priệk nòči vrlo brzo;
pŏjiệla ga nộč nestao bez traga.
nộčni adj noćni Bìl ję nộčni čuvậr v Slèmenu
(priệ Rậbus) v S÷sveta.
nõga f (-ę/nŏgě, -ŏ/nŏgộ, nộg) noga Jòj si ga
nõgam pŏd bedậstŏ glãXvŏ.
¤ ŏd mậle nộg od djetinjstva; žīvèti na vèlike nõXge živjeti raskošno; stàti sę na liệvu
nògu biti loše volje; dŏbìti nògę nestati
krañom; pûXt pŏd nògę! kreni!; nògę ga
ŏstậvlaju teško hoda; dŏčàkati sę na nògę
kàk mãXček vješto izbjeći neprilike; dàti
nògu izbaciti koga; kộmaj sę držî na nõga
jako je bolestan; bìti z jenộ nŏgộ v grõbe
čekati smrt; ŏtsèklę su mi sę nògę prestrašio sam se; stàti na nògę oporaviti se.
trějta nõga kurac {Ab. treća noga}
nŏgari m pl t (-ŏv, -i) postolje Žřni ìmaju
ŏžriệlce, sr̀čece, dvậ žrniệjnskę kàmenę,
zậgvŏzdu, žrniệjnski stòl i vrtiệlni drộg i
nŏgậrę.
nŏgavìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) nogavica Nŏgavìca
ję lačelnìca (lačnìca) na làča ìli gačelnìca
(gačnìca) na gàča.
nộgi adj mnogi, više njih Nộgi Cẽʚrci su glìvę
brậli i prŏdạvàli. Nộga mlậda snẽja hîti
mậm srậm za trậm.
nộgi pû>t adv mnogo puta, višeput, često
Nộgi pûXt sę bràti na dèlbe tàk pŏsvậdiju,
dà sę vìše liệt ne spŏmĩnaju.
nògica f (-ę, nộgic) dem nòga 1 <càpica>
nožica Svînska vûva i nògicę su dõbri za
lànetinu.
311
2 stručak gljive <càpica> Glìva ìma
kàpicu i nògicu.
Nõja f (-ę, -i) crna sorta direktno rodeće
vinove loze Nõję ję mèjne nèg biẽʖlŏga
dil÷ktera i izabẽlę.
{I. noja: tudum, direktar; V. noja: necijepljeno grožñe; Iz. noha: sorta grožña}
nộpak adv <naòpak> naopako, krivo, s
naličja, izvrnuto, obratno Krùv mộra naviệk
bìti pŏstàvlen na dộlne kộre, a n÷ nộpak.
□ na - naopako Štè nòsi nà sebe nèkaj ŏd
òpravę na nộpak, niệ ga mòči vr÷či.
nòr adj (nộri; -a; nòreši) 1 lud, glup, budalast [nj. Narr: luñak] Nòr ję i triệba ga zapriệti v lùXdnicu. {V. nori}
2 otrovan Tò ję nộra glìva i niệ za jèsti.
3 <bẽʚdast> glup, raskalašen Sàme nộri
dẽʚčki diệlaju tãkvę bedastộčę.
nòrc m (nõrca, -ŏv; dem m nõrčec) <bedậk> luñak, budala, glupan [nj. Narr] Nậj z
nõrcem põsla imèti. Tî si j÷n nõrčec.
{V. Ž. G. norc; Gh. nora; Sl. norec; B. G.
norčec}
□ -a dèlati rugati se Ž n÷ga nõrca diệlaju.
č
nŏr ìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) <nòrŏst, bedastộča>
ludorija, ludovanje, bedastoća; neozbiljna
stvar Naviệk su mu nŏrčìję na mîsle. Dẽčki
su pŏ sẽʚle naviệk dèlali nŏrìję.
{Sl. norčija; Tr. G. V. He. norija}
nŏrèti ipf ŏb, pŏ, z, (-iệm; nộri, -ètę; nõrel,
-iệla, -èle; nòrejne) noriti, ludovati Nậj
nŏrèti, primîri sę! {V. noreti}
nòrŏst f (-i, ju/jûX, -ộsti, -mî) <nŏrčìja> ludost
Mlàdŏst nòrŏst. {V. norost}
nŏrūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -al, -àle) noriti Tî
bàlavci prẽʚveč nŏrûju.
nộs m (nòsa, -ŏv/ộv; -i/mî; dem m nòsek -a,
-ŏv) nos Ne vîdi sę nì pr̀st prèd nòsem.
Nộs mòrę bìti špîčast, fřntast, mậli ìli vèliki
kàk rõXdin klûn, dûXgi za dupliệrę gạšàti. Ìma
nộs kàk vùgarek a nà jnem pùXne mậle
nòsekŏv. ¤ nòsa imèti predosjećati; pŏd
nòsem vrlo blizu; dìgati nộs biti uobražen;
ŏbèsiti (spustìti) nộs uvrijediti se; ne vîdi
dàle ŏd nòsa; n÷ zna dàle ŏd nòsa priglup
je; îti na nộs dojaditi; imèti kõga v nộsu
željeti osvetiti se; vliệči za nộs varati. Bàš
si pŏtr÷fil kàk v rìt z nòsem. Načinio si
nộvta
glupost.
nọsàti ipf (nộsam; -al, -àle; nộsan;
nõ>sajne) <prenạšàti> prenositi Nộsa dècu
pŏ sẽʚle kàk mậčka màčičę
nŏsěči adj nosivi Pòdrl sę nŏsěči zîdX.
nŏsîla f pl t (-îl, -i) <trậglę> nosila Na nŏsîla
su ga zX hîžę ŏdn÷sli.
nŏsìti ipf na, pŏ, za, z, (nõsit; nòsim, -iju/ę;
nõsi, -ètę; nõsil, nòsila, -ìle; nòšen; -ejne)
1 nositi Nègda su lûdi nŏsìli kŏžùvę. Priệ
žẽʚnę niẽʖsu nŏsìlę gậč.
2 <n÷sti> nesti Kòkŏši slàbe nòsiju.
nŏsnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) nosnica Nŏsnìcę sù
mu pûXnę šmřklŏv.
nộšna f (-ę, -i) nošnja Cěrska nộšna ję vìše
pòsavečka nèg prìgŏrska.
nộv adj (nòveši) nov Za stậrŏga kõjna niệ
nõXvi hậm. Stậri òpajnek bi ràdX nõXvu kòpču.
¤ kàk nõXvi preureñen.
Novaki Kraljevečki top (Nŏvã>ki m pl -ã>čan,
-ã>čica, -ậčki) selo 27 st. (1857) a 332
(1971) Nŏvã>čica f top P
Novakovec top (Nŏvã>kŏvec m -ã>kŏvčan,
-ã>kŏvečica, -ã>kŏvèčki) najstariji
zabilježeni naziv sela Cerje. Selo
Novakovec u cerju se spominje prvi put
1419. a Cerje 1423. godine.
Novaković pr (Nŏvã>kŏvič, -ŏv, -ka ) [etn.]
zvan Meñimurec C0 E5150.
nŏvcậti/nŏvcijậti adj novcat, sasvim nov
NõXvi nŏvcậti kòber su vkràli.
nộvci m pl (-ŏv, -i; dem m pl nŏvčẽci/nòvčeki -ŏv, -i) <pènezi, pènezeki> novac; novčići Sàka prộba kòšta nộvcę.
Niẽʖmam nì nŏvčẽcŏv dà si štrìk za ŏbèsiti
kûpim. Dè si sę stàl z nòvčeki? Odakle ti
novac?
nòvet m (-a, -ŏv/ộv, nộvti/mî; dem m nòvtek
-a, -ŏv) nokat; noktić Nòvti sę riệžeju dà sę
čõvek siệti i dèneju za rùXbaču, za nậdra,
da sę nẽʚ bi mộrali na drùgem sviẽʖtu iskàti.
Det÷tu niệ nòvtekę ŏbriệzala. ¤ Ne vriệdi
nì kùlike črne pŏd nòvtem. (Ne vriệdi nìš)
{Tr. Mt. T. V. He. Iz. novet; H. B. nohet}
nŏvŏliệtni adj novogodišnji Nŏvŏliệtni dận
ję dùXkši ŏd bŏžîčnŏga kùlike piẽʖvec kŏrậči.
nộvta f (-ę, -i) glazbeni komad, svirana
pjesma ili ples, melodija, napjev [mañ.
nòzdrva
nóta: pjesma] KàdX ìdeju svàti z diệklŏ k
dẽčku mužikãXši ìgraju pûXtnu nộvtu i
pŏpiẽʖvaju. MužikãXši su ŏdigràli trî nộvtę
pred diẽʖklinŏ hìžŏ. Štè znậ liệpe fūčkàti
fûčka pèsmę i nộvtę. {L. nofta}
nòzdrva f (-ę, -i) nosnica životinje Živĩnče
ìma nòzdrvę, a čõvek nŏsnìcę.
nòž> m (nõža, -ŏv/ọv, -i/mî; dem m nòžek -a,
ŏv; dem m nŏžĩček -a, -ŏv) nož; nožić Čè
sę z nõžem kî ję bìl na Bõžič na stõle prekrîži òblak, ně tùXča pŏtûXkla. Priệ nèg sę
riệžę hlèbX krùva, mộra sę z nõžem ŏdzdộl
prekrīžìti. Zgùbil sem nòžek na pậše.
Kũpila sem si liẽʖpi nŏžĩček.
nŏžìšče n (-a, -ìšč) držak noža NòžX ìma
nŏžìšče i ne zapĩra sę, a švãXbec i kustùra
imaju črèjnę i zapĩraju sę.
nộžni adj nožni Š÷pavi vûXk ję dòšel v kŏlìbu
i sàkŏga priệl za nộžni pậlec i põjel ŏnòga
kõga ję sv÷ti Jùraj dòdelil.
nòžnica f (-ę, nộžnic) dio konjske orme
Nòžnicę su diệl kõXjnskę lộrme.
nù> int nu usklik poticanja, nutkanja, gle, pazi
NùX, zẽmi si! Kàj ję na stõlu tò ję pŏnûXñene.
{rus. i polj. nu}
nû>can adj (ant ne-) rabljen Zakŏpàli su ga v
nộve òprave jòš nenûXcane.
nù>cati ipf pŏ, z, (nûXcam; nùXcal, nûXcala; -an;
nũ>cajne) 1 koristiti, rabiti, trošiti [nj. nutzen] Veličậsni màle nûXcaju predekãXlnicu.
2 <nùXkati> nutkati, nuditi Fùrt ga nùXcal da
pĩję, dŏk sę niệ nàpil.
nũ>če n (nùXčeta/nụč÷ta) unuče Štèfek ję
mõje přve nũXče.
nù>čič m (-a, -ŏv, -i) unučić NùXčiči su sînŏva
i čerĩna dẽca.
nù>diti ipf pŏ, (-it; nûXdim; nùXdi; -il, nûXdila;
-ñen; -ejne) <nụñàti, nùXcati, nùXkati> nuditi
Betẽʚžnŏmu sę nûXdi, a zdrậvŏmu dãję.
nụñàti ipf na, pŏ, (nûXñam; -al, -àle; nû>ñan;
-ajne) <nûXditi, nùXkati> nuditi Betẽʚžnŏmu
sę nûXña, a zdrậvŏmu dãję. (Velî sę kàdX štè
nûXña a ne dãję)
312
nù>k m (nûXka, -ŏv; dem m nù>kek; adj nù>kŏv)
unuk, sinov i kćerkin sin Ìmam pět nûXkŏv.
Prěnučiči su nùXkŏva i nûXkina dẽca. Ìvek ję
mộj nùXkek.
nù>ka f (-ę, nûXkŏ, -; dem f nù>čica -ę, nûXčic)
unuka, sinova i kćerkina kći M÷ nùXkę su
v÷č zãXmužnę diệklę. NùXčica mi ję jậke
dõbra.
nù>kati ipf na, pŏ, (nùXkat, nûXkam/čem; -aj/nùXči; -al, nûXkala; -an; -ajne) <nûXcati>
nagovarati, poticati, požurivati, uporno
nuditi, nutkati Nậjtę mę tùlike nùXkati.
{V. Z. nukati}
nùlerica f (-ę, -) 1 sitno mljeveno bijelo
brašno [lat. nullus: nijedan]
2 stroj za šišanje do gole kože Na nùlericu
su ga ŏštrîgli kàk võjske.
nùriti ipf za, (-it; nûrim; nùri; -il, nûrila; -en;
-ejne) gnjuriti, roniti Niẽʖsi sę vûpal nùriti na
SãXve. Ràcę nûriju v rùpe.
nūšìti ipf na, pŏ, (nûšim; nũši, -ète; nûšil,
-ìle; nûšen; nũšejne) <mùsati> njušiti
Cũcek nûši zậjcŏv trậg.
nù>ter adv (za smjer) unutra Mộraš vlèsti
nùXter dà bi bìl nũXtre. ČèzX jẽʚne nùXter čèzX
drùge vùn.
e
nù>t rni/nù>trešni adj unutarnji NùXternę
stiẽʖnę hîžX su pŏbiệlenę. Zãpri vậjnska i
nùXtrna vrậta! Mazîč mậžę z mậzem
nùXtrešnę stiẽʖnę hîžę.
nũ>tre adv (za mjesto) unutra Hòjdi nùXter,
nũXtre ję tòpleše. M÷nę gûXti nũXtre, a n÷
smem nìš r÷či. {Šo. nutri}
nù>trek adv dem nùXter dj unutra (ući) Hòjdi
nùXtrek, vàneke ję zĩma. {T. nutrek}
nù>treke adv dem nũXtre dj unutra (biti)
NùXtreke tì bu tõple.
nũžne adv neophodno Zậkaj kupûješ òne
kàj ti niệ nũžne pŏtriẽʖbne. Žẽʚna ję čŏvèku
nũžne pŏtriẽʖbne zlò, velîju Pòdravci.
O o Ọ ọ Ŏ ŏ
o m glas o čini 3,94% svih samoglasnika
(ò67, õ21, ô2 = 90)
ọ m glas ọ je zastupljen s 1,41% svih
samoglasnika Svih ọ i ụ je 3,00%
ŏ m glas ŏ je u izgovoru jednak kratkom
nenaglašenom u a čini 6,08% svih
samoglasnika
ò hò hô int još više Jòš vùru hòda i ò hò hô!
ò hô int iznenañenja Ò hô! I tî si tù!?
ò hò int izriče se čuñenje, iznenañenje Ò hò,
kàk si tî v÷č vělik i žm÷kek!
ô int uzvik boli, žalosti, čuñenja Ô, kàk mę
bŏlî. Ô, dẽče, jesěm ti òblak, kàj si tò
napràvil!? Ô, jesěm mu šklõXcu, zětec! Ô ô!
Kàj sę sàdX prìpetile?
ŏ prep s L (ŏ/ọ, ò) o, oko, u Ò òmlade i ò
ščẽpe vukòdlak mộra ŏtîti. Tî sę brìni ò
sebe, a n÷ ò mene. I jěnu nộč ŏ/ọ pọlnòči
dŏjậši òn na biẽʖlem kõjnu. Ŏ/Ọ pộldan ję
dòšel, a ŏb jěne vùre ŏtìšel. Grộzdije sę
běrę ò Mihòlu.
ŏb prep s L (ŏbX, ọb, ọbX) o, oko, u Ŏb/Ọb
Margetèjnu su zrèlę rûškę margiệtuščicę.
ŎbX/ỌbX tiệm jèlu něm zdřžal dŏ vęčěrję. Tò
bu ŏb/ọb jẽʚne vùre gŏtòve. {T. Še. ob}
ŏ¦bàbiti sę pf (-ậbi sę; -ila sę; -ena) roditi
Ŏbậbila sę krèj p÷či na slàme.
òbad> m (-àda, -ậdŏv, -ậdi; adj ŏbàdŏv) kukac
obad (Tabanus bovinus). Ŏbàdi jậke
grizěju, bûX dẽžña. Na pậše dẽca zapîknu
trãXvu v ŏbàdŏvu rìt i pustîju ga a velî sę da
nòsi vrèče v m÷lin.
Obad pr (Òbad>, -àdŏv, -îca) [nad.] Ž13,
Lužan 29, E560.
ŏbạlàti ipf (-ậlat; -am; -ã>lajne) obarati,
skidati, rušiti Dŏ pộldan smę ŏbạlàli
vrạpcòva gniẽʖzda zX põlvi v Pŏpộvce.
ŏbalìti pf (-îm; -ậli, -ètę; òbalil, -îla; -ãlen,
-ěna) srušiti, skinuti, oboriti Òbalil ję
gniẽʖzde z hrậsta. Čè sę jûtre na Petròve
štrìk prevlẽčę i rõsa ŏbalî, střn ne nagînę.
{St. obalit} ¤ Stậre lète ŏbalìti. Ispresti sve
što je na preslici.
j
ŏbarìti pf (-îm; -ậri, -ètę; òbaril, -îla; -ãr en,
-ěna) <ŏbvarìti, ŏpkûvati> prokuhati Čè kr̀vi
kàj ŏstậnę kàdX sę kòlę, tò sę ŏbarî i òXnda
sę pěčę i jiệ.
ŏ¦bạtrìti pf (-ậtrim; -en) 1 <ŏbậtrŏviti, zbạtrìti> obodriti, ohrabriti, utješiti Ŏbậtri ga, vìñX
dà sę bŏjî.
2 - sę ohrabriti se Ŏbậtrila sę i vìše sę ne
bŏjî.
ŏ¦bã>trŏviti pf (-im; -en) 1 <ŏbậtriti> ohrabriti
N÷ga ję t÷ške ŏbãXtrŏviti.
2 - sę ohrabriti se Õna sę ìpak bậr màle
ŏbãXtrŏvila.
ŏ¦bàviti pf (-ậvim; -len) izvršiti, obaviti KàdX
niệ krùva – bûXmę i z měsem ŏbàvili.
¤ Zậkaj ìma kŏvậč kliệšča? (Tò mòrę i
nèšte drùgi ŏbàviti.)
ŏ¦bạvlàti ipf na¦ (-ậvlat; -am; -an; -ã>vlajne)
obavljati, izvršavati Sàma mộram s÷ põslę
ŏbạvlàti. Lûdi su sèkačkę slùžbę ŏbạvlàli.
ŏbdận adv danju Ŏbdận mì ję dõbre àl ŏbnộč
mę bŏlî da němrem trpèti.
ŏb¦dèlati pf (-iệlam; -an) obraditi Ŏbdèlal ję i
nẽʚgvu z÷mlu i s÷ ję ŏbdiệlanę.
ŏb¦delạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
obrañivati Ŏbdelạvàli smę svõju z÷mlu a i
tũñu z diệla i z rěndę.
ŏb¦dŕčàti pf (-îm) optrčati V÷č stę Pĩjac trìput
ŏbdŕčàli.
ŏb¦dŕkàti pf (-řkam/čem; -an) optrčati Ciẽʖle
sẽʚle si diệs pètput ŏbdřkal.
ŏb¦drkạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -ã>vajne)
optrčavati Ŏbdrkạvàli su òkŏl třsja.
ŏb¦držàti pf (-îm; -r̀žan) održati Màle sę dŏ
diệs ŏbdržàle ŏnàk kàk ję bĩle.
ŏbdržạvàti ipf z, (-ậvat; -am; -al; -àle; -ậvan;
-ã>vajne) održavati Jòš sę ŏbdržãXvaju
ŏbečàti
nektẽʚrę stậrę nãXvadę àl tậ ŏbdržãXvajna sę
vìše nestậjaju.
ŏbečàti pf (-÷čam; -ěčal, -÷čala, -àle; -÷čan;
-ậjne) obećati Krậl ję ŏběčal ŏnòmu kî tò
naprậvi pộl krậlevstva i svõju čěr za žẽʚnu.
Ŏbečậjne bedãXku radŏvậjne. Diẽʖkla mu ję
bîla ŏběčana àl ga niệ dŏpàla.
ŏbečạvàti ipf (-ậvat; -am; -al, -àle; -an;
-ã>vajne) <ŏbètati> obećavati PùXne mù ję
ŏbečậval a na zậjne mu niệ nìš dậl.
õbed> m (-èda, -iệdŏv) objed [mañ. ebéd]
Ìdemę sàdX k ŏbèdu. Ŏ pộldan ję za õbedX
znàl bìti bàžul, zẽʚlije z bàžulem, krampiệr
z bàžulem. Tiệm glậsem t÷ zvậli k ŏbèdu.
(Velî sę kàdX štè přdnę).
ŏ¦bedàsteti pf (-ậstem) postati nerazuman
Držî sę kò da ję ŏbedàstel.
òbelek m (-a, -ŏv) <ŏbelìna> oljuštena kora
Pŏj÷li su i òbelkę ŏd krampiẽʖra. Òbelkę ŏd
rèpę svînę jiệju. {Ad. obelek}
i
ŏbelîjne/ŏbelîn je n zb (-a) oguljene kore
(kolaca, voća, krumpira, repe) Krampiẹròve
ŏbelînije sę dãję svînam. Diẽʖte n÷smę jèsti
ŏbelînije ŏd jậbuk ìli rûšek, ně si mògle nìš
zapòmetiti nìti mŏlìti sę navčìti.
ŏbelìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) <òbelek> oljuštena
kora (kolca, krumpira, jabuke) Z dviệ
ŏbelìnę sę nậgle cûknę i ŏbelìna vu
ŏbelìnu vùdri i tò pûXknę. {V. Be. belinka}
e
òb r prep nad, iznad, povrh, više s G
[nj. ober; ARJ. obrh <obvrh] Hìtil ga òber
krõva. Òber glãXvę ti ję. Òbr kõca ję kurîlnak.
{G. ober; T. obr, ober; Ba. obr}
òberflèk m (-êka, -ŏv) kapica cipele
[nj. Oberfleck] Òberflèk ję na špìce cìpela.
ŏbèsiti pf zŏ, (-iệsim; -èsi; -il, -iệsila; -šen)
1 ovjesiti, objesiti Ŏbèsi sìte na klîn DrãXgi
Bògek, kàk si pŏgrèšil, kàdX si Tŏmàšeku
pùšku ŏbèsil.
2 - sę objesiti se, ubiti se vješanjem Kŏbìla
sę ŏbiệsila na slìve dŏk ję vrật č÷sala. Nẽʚ bi
bìl stàr, dà sę mlậdX ŏbèsil.
ŏbètati ipf (-iệtam/čem; -ètal, -iệtala; -an;
-ajne) <ŏbečạvàti> obećavati Det÷tu niệ
smèti ŏbètati kàj mu sę němrę dàti.
ŏbetežàti pf z, (-÷žam; -ěžal, -÷žala, -àle;
-÷žan) <zbetežàti> oboljeti, razboljeti se Štè
nòsi zakřpani škrlậk ně mògel prdèti i
314
ŏbetěžal bûX.
ŏb¦glŏdàti pf (-òñem/dam; -an) oglodati Zậjci
su mi jàbukę ŏbglŏdàli. Ŏbglõdal ję sę
měse dŏ kòsti.
ŏbglŏdạvàti ipf (-ậvam; -ã>vajne) oglodavati
Tàk dùXge ję ŏbglŏdậval dŏgòdX ję bìl i mậli
kŏmadĩček měsa na kõste.
b
ò gŏrek m (-a, -ŏv) ugarak, ogarak Gậsel ję
òbgŏrek. Hìti tè ògŏrek!
j
ŏb¦gŏrèti pf (-ŏrîm; -õr en, -ěna) nagorjeti,
ogorjeti Hìža ję ŏbgŏriệla z jęně strãXnę i j÷n
vùXglič na štàle.
b¦
ŏ grìsti pf (-îzem; -žen, -ěna) <ŏbjèsti> ogristi Zậjci su ŏbgrîzli kộru na jàbuka. Stàkŏri
su svînam ŏgrîzli vûva.
ŏb¦grizạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an)
<nagrizạvàti> ogrizati Ŏbgrizậva brèskę
durànciję kě sę ne dãXju raskŏlìti.
ŏbgr̀liti pf (-řlim; -r̀li; -il, -řlila; -en) obgrliti,
obujmiti, zagrliti Pijậna Jậna ję na Bìstrice
ŏbgřlila Pìlata mèste Ìsusa.
ŏb¦grnuti sę pf na¦ (-em; -en/ut) zagrnuti se
Ŏbgrni sę, dà ti ně zĩma.
ŏ¦bîčkati pf (-am; -an) načiniti bičke, opšiti
R÷sicę gačelnîc su ŏbîčkanę.
òbične adv obično, uobičajeno, većinom Z
dẽčkem kapàrit ìdę òbične òn kî bûX děver.
ŏbiệdvati ipf na¦ (-at; -am; -ajne) objedovati
[mañ. ebédel] Mî ne ručîmę pri jèle nèg mi
mĩrne pri ŏbiệdu ŏbiệdvamę.
ŏ¦biẹlìti pf (-iẽʖlim; -en) 1 obijeliti, oguliti, oljuštiti, skinuti koru, ljusku, lupinu (kolca,
krumpira, jabuke, repe) J÷n težậk mòrę
ŏbiẹlìti 10 miệr kõXlja (400 kộlcŏv) Ŏbiẽʖli si
jàbuku i nậj jèsti ŏbelînija. 2 <pŏbiẹlìti,
pŏvàpniti> obijeliti, učiniti bijelim Liệpe ję
vìdeti ŏbiệleni vŏčnậk. Trèba hìžu ŏbiẹlìti.
ŏbiệšen adj obješen Čè mlậdi mèsec
ŏbiệšen na rộg (sciệñen), ně dẽžña.
ŏ¦bījàti ipf na¦ (-îjam; -an; -ajne) oblagati
pribijanjem Ŏbījàli su zàčelkę na štãXglu z
deskàmi.
j
j
ŏb¦î ti pf (-î dem; -ñen) obići Ŏbìšel sem ciẽʖle
sẽʚle àli n÷ga niệ nìgde.
ŏbirậč m (-ãXča, -ậčŏv) naprava za obiranje
voća Fĩnę jàbukę i rûškę tẽʚrę mòreju dùXže
stậti i dŏ teriệ niệ mòči z rũXkŏ dộjti berěju
sę z ŏbirãXčem.
315
ŏ¦bìrati ipf (-at; -îram; -an; -ajne) 1 ubirati,
brati, skidati plodove Ŏbîrali smę kukurìzu
ciẽʖli tij÷den i jòš niệ ŏbîrajne gŏtòve.
2 skidati vrhnje s mlijeka Mliẽʖke sę stàle,
dõbre ję za ŏbîrajne i Kàta ŏbîra vr̀jne.
ŏb¦iskàti pf (-îskat; -ìščem/kam; -an) pretražiti Ŏbìskala ję hìžu i niệ nàšla.
ŏbiskạvàti ipf pre, z, (-ậvlem/am; -li, -ètę;
-ậval, -àle; -ậvan; -ã>vajne) pretraživati
Ŏbiskậval ję pŏ sè šùma òkŏl Cẽʚrja àl
blãXgvę niệ nàšel nijeně.
ŏ¦bìti pf (-ĩjem; õbil, -ĩla, -ìle; -ĩjen/ òbit) obložiti Õbil ję ŏblòXkę na štàle, dà bu blậgu
tòpleše.
ŏbjàčati pf z, (-am; -an) ojačati Pậr pûXt sę
dõbre nãjel i ŏbjàčal ję.
ŏb¦jàhati/šiti pf (-ậham/ậšim; -an/en) jašući
obići Ŏbjàhal/šil ję sę Gmậjne.
j
ŏb¦ ạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -al, -àle; -ậrjan;
-ã>rjajne) okolo orati Najpriệ smę ŏbjạrjàli
m÷ñę zŏ sè strận.
ŏb¦j÷mati ipf (-jěmlem/mam; -an; -ajne) grliti,
privijati, obuhvaćati Ŏbjěmala ję màter z
rùXkicami i kušûvala.
ŏb¦jèsti pf (-iệm; õbjeñX; õbjel; -ẽden/ iệñen)
<ŏbgrìsti> ogristi, pojesti grizući okolo Zậjci
sù mi ŏbjèli kộru na stẽʚbla jậbuk. Stàkŏri
znậju svînam v zĩme vûva ŏbjèsti.
2 <ŏglŏbàti> ojesti meso Õbjel ję měse
òkŏl kòsti.
ŏb¦jěti pf (-÷mem) obujmiti, obuhvatiti, obuzeti, zagrliti Bìl ję hrậst tàk d÷bel, dà su ga trî
ŏbj÷mali, àl ga niẽʖsu mògli ŏbjěti. Štèl ju ję
ŏbjěti za cìcekę.
ŏb¦jiẹdàti ipf dŏ¦ (-iệdat; -am; -an; -ajne)
ogrizati Zậjci ŏbjiệdaju kộru sadŏvjậ. Vòl ję
ŏbjiệdal zelěne lîstije i v kŏlìbu vliệzel.
ŏbjiệñen/ŏbjẽden adj ogrižen, ojeden
Ŏbjiệñena su stẽʚbla sadŏvjậ v trnãXce.
j
ŏb¦ ŏràti pf (-õrjem; òbjŏral; -ận) oborati,
izorati Ŏbjòrji priệčni jãXrek, da ně võda
stậla. Òbŏrali su na RûXglice brãXzdu na
dvŏrìšču na fàšinek.
ŏb¦jùtriti sę pf (-ûtri sę; -ùtrile sę) <svèsti,
svènuti, razjùtriti sę> zajutriti, svanuti BûXm
dòšla kàdX sę ŏbjûtri.
ŏb¦jùžiti sę pf (-ûži sę; -ùžile sę; -ûžene)
ojužiti Tò sę ŏbjûži za čàs.
ŏb¦letạvàti
ŏblậčen 1 adj odijevan MlãXdejnka ję naviệk
lèpše ŏblậčena za viẽʖjnčajne.
2 adj zamazan blatom; oklevetan Jậna ję
bòle ŏblậčena nèg jậ.
òblačen adj (-àčneši) oblačan MẽʚdvedX sę na
Sviẽʖčnicu nalukậva van z lùknę i čè ję òblačne ŏstậnę blìže, bûX lèpše vriệme dòšle.
ŏblačìle n (-a, -îl) <ŏbliệka, òprava> odjeća,
haljine; presvlaka Sèkačke ŏblačîl ję v
zàmužX dŏpriẽʖmila.
ŏblạčìti ipf (-ậčit; -im; -i, -ètę; -ậčil, -ìle; -ậčen)
1 odijevati, stavljati odjeću DùXge mlãXdejnku ŏblậčìju.
2 - sę odijevati se Ŏplẽʚče ìma rukậvę àli
sę nậ jnę ne ŏblậči.
ŏblačìti sę ipf (-î/ậči sę; -ìle sę, òblačne)
prekrivati se oblacima KàdX sę gřde ŏblačî,
zvŏnậr mộra bìti blĩzu cĩrkvę da zazvŏnî.
ŏb¦lạdàti pf (-ậdam; -an) nadvladati, svladati
Br̀že ję õna ž nìm ŏblậdala.
ŏb¦làgati ipf na¦ (-at; -ậžem; -gan; -ajne)
prekrivati Ŏblàgali smę kŏtậr krampiẽʖra s
kukurĩznicŏ.
ŏb¦lagàti pf (-àžem; -gan) lažno okriviti,
oklevetati Ŏblãgal ga, a niệ krîv.
ŏb¦làjati pf (-ậjam; -an) <ŏblagàti> oklevetati,
ocrniti Ŏblàjali su mę.
ŏblajạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
klevetati Ŏblajậva mę dè stîgnę.
òblak m (-a, -ŏv; dem m ŏblàček -a, -ŏv; dem
m ŏblãčec -ačẽca, -ŏv) oblak [mañ. ablak]
Najv÷kša mu ję klětva: jesěm ti, òblak! Čè
sę z nõžem kî ję bìl na Bõžič na stõle prekrîži òblak, ně tùXča tûXkla. Nìgde ŏblàčeka.
ŏb¦lậndrati pf (-am) prolunjati, proskitati
Ŏblậndrala ję ciẽʖle sẽʚle.
ŏ¦blàtiti pf (-ậtim; -àčen) okaljati, uprljati;
oklevetati RùXbačę si si ŏblậtila. Bàbę su
diệklu ŏblàtilę i niệ ju zěl.
ŏblẽčen adj (-ěna; ant ne-) obučen, odjeven
Spậl ję ŏblẽčen i ŏbũven. Pŏ hîže hõXda
neŏblečẽʚna.
ŏb¦lejàti pf (-ějem; òblejal; -ận) oblijati Sè
čẽʚle mu ję křv ŏblejãXla.
ŏblejạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
oblijevati SûXzę su ga ŏblejạvàlę.
ŏb¦letạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat, -am; -an; -ã>vajne)
oblijetati Fùrt ŏbletậva òkŏl ně kàk mûva
òkŏl drěka.
ŏb¦letèti
ŏb¦letèti pf (-îm) <ŏbdŕčàti> 1 obletjeti
Škvõrci su dvậput třsje ŏbletèli.
2 optrčati Diệs st÷ ciẽʖle sẽʚle ŏbletèli.
ŏb¦lèznuti pf (-em; -en/ut) 1 oliznuti Ŏblẽznul ję žlìcu i spràvil v ž÷p. J÷n pastîr ję
ŏblẽznul kàmen kõga su kàčę līzàlę na
Lŏvrēč÷ve i spậl ję dŏ pretùletja.
2 - sę obliznuti se, prijeći jezikom preko
usana Ŏblẽznul si ję vũsnicę.
3 fig polakomiti se Ŏblẽznul sę kàk mãXček
na slanìnu.
ŏb¦liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) 1 obući odijelo
Ŏblẽci mu nõXvu òpravu. 2 - sę obući se
Ŏbliệkel sę kàk v nedèlu. Ŏbùča sę ŏbûję,
a ŏbliệka sę ŏblẽčę.
ŏbliệka f (-ę, -) <òprava, ŏblačìle> odjeća
NõXvu ŏbliệku ję mậm ŏbliệkel.
ŏb¦liẹtàti ipf (-iẽʖčem/tam; -an; -ajne) oblijetati
Ŏbliẽʖčę kàk lộvni cũcek.
ŏb¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an) oblijevati Ŏbliệval
ga z vŏdộ i dòšel ję k s÷be.
ŏblìkŏv adj <nekậlan> obli komad ogrjevnog
drva s korom, necijepan i neraskoljen Ŏblìkŏve kõXlije su nekậlani kõlci s kộrŏ ŏd liẽʖskę, grậbra, bùkvę, jậlšę, kŏstàjna. Vù tem
fậtu dřv ję vìše ŏblìkŏve nèg kậlane fatlîk.
ŏblìkŏvina f (-ę, -) <prìglin> oblica, tanje
necijepano ogrjevno drvo s korom Kûrimę
ciẽʖlu zĩmu ŏblìkŏvinŏ.
ŏb¦līzàti pf (-îžem; -zan) oblizati Sàka kràva
svõje tẽʚle ŏblîžę. Na Lŏvrēč÷ve (10. VIII.)
ìdu kàčę spật i ŏblîžeju nèkakŏv kàmen.
ŏblizạvàti sę ipf pri, v, (-ậvam; -ậval, -le;
-ậvan; -ã>vajne) oblizivati, prelaziti jezikom
preko usana Ŏblizậva sę kàk mãXček.
ŏbliziệk m (-a, -ŏv) 1 poslastica, slatkiš,
birano jelo N÷ bu tàm ŏbliziệkŏv.
{Vi. oblizeki: slasno jelo; Kr. oblizanjek}
2 fig žlica Õtec pŏgŏriệlec, màti širŏkàjna,
dẽca ŏbliziệki? (Lõnec, zdèla i žlìcę)
ŏblîznuti se pf (-îznem; -îzni, -÷tę; -îznul,
-ùXle; -îznen/ut) oliznuti usne Ŏblîznul sę
kàk mậček {Vi. obliznuti se: osladiti se}
õblŏg m (-ộga, -ŏv) <ùmšlag> oblog Dẽni na
ŏtečěne mèste mřzli õblŏg.
õblŏk m (-òXka, -ộkŏv; dem m ŏblộčec -a,
-ŏv) prozor, okno; prozorić, prozorčić,
okance, odzračnik [psl. <obao; >mañ. ab-
316
lak, >rum. obloc] Pri òtprtem ŏblòXke sę n÷
h
smę spàti, dà sę ne dŏbî mrậk. Dŏk iža
gŏrî – põrezX na õblŏk bejžî. Na kùjne i
pemnìce ję mậli ŏblộčec. ¤ Tàm sę ŏblòXki
sekìrami brîšeju. {V. Vr. oblok; ð. obločec}
ŏblòkanec m (-a, -ŏv) pijanica, pijandura Tè
ŏblòkanec ję riẽʖtke dà triệzen.
ŏb¦lŏkàti sę pf (-òčem; -an) pej opiti se,
olokati se Ŏblõkal sę kàk svĩnče.
ŏb¦lŏžìti pf (-òžim; -en) obložiti, prekriti
Ŏblŏžìli smę ŏblòXkę z deskàmi.
b¦
ŏ lūpìti pf (-ûpim; -len) skinuti lupinu Ŏblûpi
tě ŏrèję! Àm sèm s÷ ŏlûpil.
b¦
ŏ lūščìti pf (-ûščim; -en) skinuti ljusku, izvaditi iz ljuske S÷ ŏrèję sm÷ ŏblūščìli. Liẽʖšnaki
su zrèli kàdX ŏñ÷jnñaveju i dãXju sę ŏlūščìti
b¦
ŏ lūžñìti pf (-ûžñim; -en) skinuti ljusku Ŏlûžñi
lužñînu z jŏriệjŏv.
b¦
ŏ mạtàti ipf na¦ (-ậtat; -am; -an; -ã>tajne)
ovijati, omatati Ŏbmạtàli smè jàbukę dà im
zậjci ne ŏbjiệju kộru.
ŏb¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) obložiti,
prekriti, nabacati okolo Krampiệr sę zakậpa v tràp (kŏtậr), ŏbm÷čę slậmŏ i pŏkrîję
zemlộ i zX pàžuti. Jàbukę su bĩli s třjnem
ŏmetàli, da ih zậjci ne ŏbjiệju.
ŏb¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệtat; -am/čem; -an;
-iẽʖʖtajne) oblagati, prekrivati Rèpu smę
zakạpàli priệk zĩmę v kŏtậr, ŏbmiệtali slậmŏ
i gòre zemlộ.
ŏbmřznuti pf ŏd, pŏ, s, za, (-em; -r̀zni; -ul,
-řznula; -en/ut) djelomično smrznuti
Krampiệr mi sę v tràpu ŏbmr̀znul.
ŏb¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšam; -ajne) obavljati
neku dužnost; održavati Trî liệta ję ŏbnậšal
slùžbu zvŏnãXra. S÷ mèjne sę ŏbnậšaju
stậrę svậtŏvskę šẽʚgę.
ŏbnạvlàti ipf pre, (-ậvlat; -am; -al, -àle; -ậvlan; -ã>vlajne) obnavljati Šùma sę dùXge
ŏbnậvla.
b
ŏ ne¦mòči/mògnuti pf (-mòrem/÷mrem/ògnem) <zmalaksàti> onemoćati, oslabjeti
N÷ znam kàj bum, kàdX jòš vìše ŏbnemòrem. Nậgle ję ŏbnemògel i ne dîžę sę zX
pòstelę. {H. obnemoči}
ŏbne¦vìdeti pf (-îdim; -ñen) izgubiti vid,
oslijepiti, obnevidjeti Žẽʚna ję mîslila dà ję
mûXžX izbìla ŏbnevìdel.
317
ŏbnộč adv <pŏnôči> noću Ŏbnộč mę jậke
bŏlî, a ŏbdận mi čûXnę.
ŏb¦nŏrèti pf (-iệm) <pŏnŏrèti, pŏšašàveti>
poludjeti Gŏvòri kò da ŏbnõrel.
ŏbnŏvìti pf (-îm; -ộvi, -ètę; òbnŏvil, -îla; -len)
1 obnoviti Ŏbnòvlen ję kròv na cĩrkve.
2 ponovo porasti D÷tela sę liệpe ŏbnŏvîla.
òbnŏžek m (-a, -ŏv) obnožak, izdanak biljke,
sporedna stabljika Ŏd òbnŏška kukurìzę
zrãXstę i ciẽʖle bẽtve s kiệčkŏ i bãtem a na
zàperku niệ bãta.
ŏbnŏžìti sę ipf (-òžim; -ộži, -ètę; òbnŏžil, -îla;
-òžen) istjerati obnoške, nabusati Šenìca
sę liệpe ŏbnŏžîla.
ŏbŏdvậ num (ž ŏbŏdviệ -è, -èm, -èmi) obadva; obadvije Cũcek cũcka pòzna i něčę
ga grìsti, kàdX su ŏbŏdvậ pẽsi. Dòšel ję z
ŏbŏdvèmi sinmî i z ŏbŏdvèmi čèrmî.
{Čučerje: ubudva}
ŏbŏgàteti pf z, (-ậtem; -àti; -el, -ậtela; -čen)
1 obogatiti Làke ŏbŏgàteš če sę bŏgàte
priž÷niš.
2 - sę obogatiti se Ŏbŏgàtel sę švẽrcem.
ŏ¦bŏrìti pf (-òrim; -en) <zrùšati> srušiti Ŏbŏrìli
su stậri hrậst. Ŏbòri òn cìrkvena vrậta i s÷
svěcę pŏrûša.
Oborovo top (Òbŏrŏve n -òvčan, -òvečica,
-òvečki) selo 1 060 st. (1857) a 599 (1991)
Ŏbŏròvčani velĩju svẽʚmu sẽʚlu Jòborovo.
ŏbŏrû>žati pf (-am; -an) 1 naoružati Dòbre ga
ŏbŏrûXžal i sàdX sę nèk sậm brãXni. 2 - sę
naoružati se Dõbre sę ŏbŏrûXžal i čèkal.
ŏbŏ¦sràti pf (-ěrem; -õsral, -òsrala; -an)
1 <ŏpsrati> zasrati S÷ vuglìčę su ŏbŏsràli.
2 biti prevaren; oklevetati Pòp ję zàplenil
Cìganu òsleka v šenìce a Cìgan sę zàgrŏzil põpu dà bu òn v÷č òsleka trìput ŏbòsral.
ŏbŏ¦žgàti pf (-õžgęm; òbŏžgal; -ận) opaliti,
nagorjeti Pŏdjòštrenę kõlcę ję dõbre zdõla
ŏbŏžgàti, dà dùXže trậju.
ŏbràčati ipf pre, (-at; -ậčam; -àčal, -ậčala;
-an; -ajne) <prevràčati> prevrtati, okretati
Siệne ŏbrãXča v Dòlčine.
ŏb¦ramlàti/nàti pf (-àmlam; -an) <pŏramlàti>
poravnati Ŏbràmlala sem i šalãXtu pŏsiệjala.
ŏb¦ramlạvàti/nạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an;
-ã>vajne) <pŏramlạvàti> poravnavati Ŏbramlậvaju slògę za zẽʚlje.
ŏb¦riktàti
ŏbrận adj (-ãXna) skupljen obiranjem Mliẽʖke ję
ŏbrãXne. Jàbukę su ŏbrãXnę z jậbuk a slìvę
stresěnę i pŏbrãXnę zemlě.
ŏ¦brạnìti pf (-ãXnim; -jnen) obraniti, očuvati
Màma ję ìšla skùp ž nìm na sûXdX dà bi ga
ŏbrãXnila. Sàme ję štãXgel zgõrel a drùge
stãXjnije su ŏbrạnìli.
ŏb¦rã>sti pf (-ãXstem; -ãščen) obrasti Br̀ščan ję
ŏbrậsel hrậst dŏ břka. Hrậst c÷r ìli cãrič ìma
kàpicę žîra ŏbraščẽʚnę kàk kõstajn.
ŏ¦bràti pf (-ẽʚrem; òbral) obrati, ubrati, dovršiti
branje Òbral ję jõrej.
õbraz> m (-àza, -ậzŏv; dem m ŏbrãščec,
-êca; dem m òbrazek, -a) obraz Ìma
črnŏkộžni õbrazX i bradŏvîcę pŏ ŏbrậzu.
Lũta zĩma grĩzę za õbrazX. Ŏbraščẽci su ti sę
začrlēnèli ŏd zĩmę. {J. obrazčec}
ŏbrěcnuti sę pf (-em; -÷cni, -ètę; -÷cnul,
-ěcnula; -ut) okositi se, izderati se Ŏbr÷cnę
sę nà jnega kàk na šmr̀kavca.
ŏb¦rēdàti sę pf (-ědam; -an) izredati se Prì ne
su sę ŏbrēdàli kàk na spòvede.
ŏb¦rèzati pf (-iệžem; -zan) orezati Ŏbr÷zal
sem třsje. Pred zĩmu kàdX na pòlu niệ nìš
bòlšŏga riệžę sę z÷lŏve kŏcějne, ŏbriệžę
kộra i jiệ sr̀ce.
ŏb¦rezạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ã>vajne)
orezivati Ŏbrezạvàli smę třsje. Rèpa sę
pûčę i mậm ŏbrezậva.
¤ Bĩli su si dõbri ŏd riệpnŏga pûkajna dŏ
ŏbrezậvajna. Vrlo kratko.
Obrež Šašinovečki top (Òbrež> m -an, -ška,
-ški) selo 15 st. (1857) a 53 (1948) poslije
1971. ubrajano u Soblinec {U RH slična:
Obrež Zelinski, Obrežje, Obreška Donja i
Gornja} Òbrška f top O
òbrež> m rub brežuljka Třsje mi ję na sãmem
òbrežu.
ŏbriệzan adj (ant ne-) orezan Ŏbriệzane
šîbije sę ŏstậvi krej třsija, dà sę sušî. Jòš
mi ję třsje neŏbriệzane, a v÷č tèra.
ŏbriệzek/òbrezek m (-a, -ŏv) obrezivanjem
odstranjeni dio Riệpinę ŏbriệskę su pŏrạnìli
kràvam. Hìtil ję òbrezek.
ŏb¦riktàti pf (-ìkčem/tam; -an) 1 <zriktàti>
urediti, dotjerati [nj. abrichten] Liệpe ga
ŏbrìkči dà ga ně srậm mej ludmî.
{Du. abriktat; V. abrihtati}
ŏbrisậč
2 - sę <zriktàti> urediti se dotjerati se
Diẽʖklica sę sàma ŏbrìktala da pě k mèše.
ŏbrisậč m (ãXča, -ậčŏv) otirač Niẽʖsi nògę
ŏbrìsal na ŏbrisãXču.
¤ Dòbil ję ŏbrisậč. Izgrdili su ga.
ŏ¦brìsati pf (-îšem; -san) ukloniti tekućinu
MũXder ję kàk i òn kî si ję z dròžñami rìt
ŏbrìsal. Čè sę mlãXdejnka na přve večěrje
přva ŏbrîšę, òXnda ję õna gàzda v hîže.
ŏ¦brìti pf (-îjem; õbril; òbrit) <pŏdbrìti> obrijati
Zậjca ję nasòpunal i õbril dŏk ję zậjec
biệjžal.
ŏbrnen/ut adj (-ěni; -rnena) 1 okrenut Na
bŏžîčnu nộč sę blậge spŏmîna i sę kràvę
su na jẽʚnu strận ŏbrněnę. Stõlec n÷ smę
bìti na òpak ŏbrnut, n÷mrę Mậjčica BõXža
sòpsti.
2 obraćen Čìji sę kòren ne gènę na Ŏbrnẽʚnŏga Pàvla (25. siệčna) tè bu mřl tè lète.
ŏbrnuti pf pre, za, z, (-em; -i, -ètę; -řnul, -ùXle;
-rnen/ut) 1 okrenuti Ŏbrni kapût na nộpak
i nìšte tę n÷mrę vr÷či. ¤ ŏbrnuti kàpu promijeniti mišljenje 2 - sę okrenuti se; pokvariti se K m÷ne sę ŏbrni. Vĩne mi sę ŏbŕnùXle.
ŏb¦rŏdìti pf (-îm; òbrŏdil) dobro uroditi Šenìca
bîla tè lète ŏbrŏdìla. KàdX žîr ŏbrŏdî òXnda sę
svînę žîriju.
ŏb¦rŏvàti pf (-òvlem/am; -an) orovati, izrovati
okolo Bĩcke ję ŏbrõval gřmę.
õbrub> m (-ùXba, -ûXbŏv) obrub, porub Pred÷
beli su ŏbrùXbi na gàča. Kûrc ìma glàvič v
kộžice a kàdX sę kộžica zgùli vîdi sę prvậjzX
kàk õbrubX.
ŏb¦rụbìti pf (-ûXbim; -len) opšiti rubom, obrubiti Trèba ŏbrụbìti dà sę ne pěri. Gàčę su
gòre ŏbrûXblenę i ìmaju svîtnak, a dòle
niẽʖsu gačelnìcę ŏbrûXblenę nèg su štrậjnki.
ŏbrublạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ajne)
obrubljivati, opšivati rubom RùXbačę sem
ŏbrublậvala dà sę ne p÷riju.
òbruč m (-a, -ŏv) 1 okov, metalni kolut bačve
Òbruči sudîča dõbre držîju. Nabî òbručę na
bẽden!
2 ključna kost Naràmlala mi ję òbruč.
ŏbručnậk m (-ãXka, -ậkŏv) obručnjak, strugalo, maklja Kộra na lèskŏvem i gràbrŏvem
kõlce sę ne biẽʖli nèg strûžę z ŏbručnãXkem.
Pìntar ìma ŏbručnậk. {B. obručnjak, nož
318
p