TRIESTE GORIZIA BENECˇ IJA 1 , alnega gledališča st a g e sk n ve o Sl telji Spoštovani prija ti! cenjeni abonen m. Slovensko ljem in ponoso se ve z izaja vd na a v Benečiji, ki je o leto, ki nas razpisuje abonm i i in Letos je posebn žn ov ale od Hv zg i. i oj čij mi v Bene e prvič v sv lturnimi sredina stalno gledališč ku i em vs z a šč gledali raz sodelovanja prijateljstvo. ano zaupanje in az izk za jim smo 2011repertoar sezone m predstavljamo Va o. m tv je ns an sla up in po enjem v naše Z velikim zadošč je, zanosa in vere vlili veliko energi o sm ga re te ka 12, v nah naše šče, vseh treh pokraji Biti Vaše gledali tne skupnosti v os dn ro na ke ns ve biti gledališče slo egrad, , le ihkoli drugih pr že de ovnih ali kakršn zik je aj kr on e šč biti gledali no gledališče, estetsko relevant prostorom, biti sodobno in kim in italijanskim ns ve slo šim šir s zi kih skupnosti, ki tke žlahtne ve verjeti ropskih manjšins ev az izr je su in hkrati tudi ki e, biti gledališč i o današnjem ča rit vo go re sp e zmor biti gledališče, ki e, nj v sa je vsak ... doma. biti prostor, kjer na tej poti verjamemo, da ijo pred nami, a oj st ki v, ivo izz Zavedamo se sami. ogli. Skupaj bomo zm rice. oč njegove govo gledališče in v m še na v ro ve šo Hvala za Va ik, dr. Maja Laporn G SS US ica dn se Pred 2 nismo i, besedi v Benečij menili slovenski na di iri št ra ri ed te m ka a go ujet ga, ki bi jo ne , ki je bila predol Pepelka, to je vlo mašena beseda iro os , na lje av st a naša zapo ljuje privlačnost si želi na plan. er besedi pode od j sa , domače zidove, ko alo ev ač lka, da se bo lah zmeraj privl trebuje naša Pepe po Gledališče nas je r ka , to tis je sti. Prav to in status uradno slovensko kul. ila az u z Inštitutom za nj va lo polno izr de so v poneslo v magičo gledališče bo i reflektorji in jo im Slovensko staln rsk od rodoz lo tli sedo osve s starodavno ve vno zazvenela turo slovensko be no da v po da Če bo do da e a, vs edališč Kobarida pa od , rja no atmosfero gl aju at M ah ob vznožju stojnostjo v dolin rnem prostoru. in velikem kultu m želji po enotne Bruna Dorbolò 3 alec! dalka,dragi gled Spoštovana gle rol, ki so v prejprogramskih pa ali isk o sm ni in estetsko opre ališko sezono hom vsebinsko pe j Za letošnjo gled us ka m do jši a m an ra m večjim ali ličenje prog šnjih sezonah z d, da je táko zako je vo o m šk na ni se et o um el ar. Zd , ki jih deljevala reperto aža vseh hotenj tudi em pa da ne izr vs . Res je, da smo ed ne pr zo o, se aln ke ev ajs m omej on , na ab e) šč ve ali no ijazno gled likovanje o: gledališču pr er stvo polaga v ob cim m (re če ni ej z id s in va v edlogo zono, s katero se o m di o mi imeli nekaj pr nu tn po ije ališču pr odločili, da vam se v našem gled bi da koncu pa smo se jih o, si lim ki , že ah edstav Preprosto si koga, da bi v pr ne zavezujemo. atra navdušili še te , da bi se ob njih isk pa ob em za vs bi ed počutili, da in prostora, pr sa ča rip ut i til začu boste ogledali, ili. as oč lg naven abonma. do ne ferji za ali dovolj prepoz ov lik ob o ališča (Gavran: Šo sm V ta namen cije našega gled e), kot uk et od m pr zu e ra tn j las Sa tri tata, Magris: en at ika Vanj so vključene šim on kr – jm Kobala, na laj : Kobarid '38 horja in Borisa Pa vse čase, Jelinčič a na ris ila M Bo a ika ol sn raček« pe aju Nekrop edstavo »Deseti vabilo k abonm pr o sk in lad m ootrošk pa namenjamo seljem pričakuje več, da vas z ve a. g zlo Jesih ra in j re to t repertoar gledališču. Raznolik in boga dalje, tudi vašem s to le od , in m mo v naše tvo Umetniško vods Jaša Jamnik Boris Kobal Sergej Verč 4 abonma Benečija ABONMA V BENEČIJI 1. Miro Gavran: ŠOFERJI ZA VSE ČASE Slovensko stalno gledališče Trst 2. Dušan Jelinčič: KOBARID '38 – KRONIKA ATENTATA Slovensko stalno gledališče Trst 3. Claudio Magris: SAJ RAZUMETE Slovensko stalno gledališče Trst VABILO K ABONMAJU Boris Pahor – Boris Kobal: NEKROPOLA. Mestno gledališče ljubljansko, Društvo Celinka in KUD »Pod topoli« PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE Milan Jesih: DESETI RAČEK Slovensko stalno gledališče Trst 5 abonmajski program LASTNA PRODUKCIJA V ABONMAJU Miro Gavran ŠOFERJI ZA VSE ČASE (Vozači za sva vremena ili Hercegovci za volanom) Sreda, 18. januarja 2012 ob 20.30 v telovadnici na Lesah Komedija Veliki oder. Prevod, priredba in režija Boris Kobal S podporo Fundacije CRTrieste Nova komedija svetovno znanega in uspešnega hrvaškega avtorja Mira Gavrana je satira o potrebi posameznikov, da v času gospodarske tranzicije – a ne samo te – ropajo in kradejo, kjer se le da. Avtor tragikomično odpira cel spekter groženj, izsiljevanj, prisluškovanj, vohunjenj, skratka vsega, kar je pri človeku najbolj podlo in nizkotno. Boris Kobal je komedijo iz zagrebškega prenesel v naše tržaško okolje, kar bo dajalo predstavi še poseben šarm in odmevnost. Miro Gavran se je rodil leta 1961 v Gornji Trnavi v Slavoniji. Na zagrebški Akademiji za gledališče, film in televizijo je študiral dramaturgijo. Od leta 1986 do 1989 je delal kot dramaturg v zagrebškem ITD-ju in nato še tri leta kot ravnatelj istega gledališča. Od leta 1992 je profesionalni pisatelj in dramatik. Vodil je tudi čez trideset šol dramskega pisanja, predvsem na Hrvaškem. Kot dramatik je debitiral leta 1983 v zagrebškem gledališču Gavella z dramo Kreonova Antigona. Poleg dram piše tudi komedije: Mož moje žene (1991), Išče se novi soprog (1996), Veseli četverokotnik (1995), Vrnitev moža moje žene (1996). Njegove igre se igrajo na Hrvaškem, v Sloveniji, na Poljskem, v Bolgariji, na Madžarskem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Nizozemskem, Slovaškem, v Združenih državah Amerike … Je največkrat prevajani in uprizorjeni avtor z območja bivše Jugoslavije. Napisal je tudi pet romanov. Boris Kobal, slovenski režiser, igralec in humorist se je rodil v Trstu, kjer je živel do konca srednje šole. Po končanem učiteljišču je odšel na študij režije na ljubljansko AGRFT, kjer je diplomiral z režijo Ruzantejeve »Moschete«. Po diplomi se je preselil v Ljubljano, kjer živi še zdaj. Igralskega duha je v njegovo družino prinesel že njegov oče Silvij, ki je dolga leta igral v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kobal je večino svojega kreativnega življenja preživel kot svobodni umetnik. Vmes je bil deset let (1997–2007) umetniški vodja in direktor Mestnega gledališča ljubljanskega. Režiral je skoraj v vseh slovenskih gledališčih, nastopal pa je tudi na slovenski televiziji, predvsem v sklopu oddaje TV Poper. Nagrade: nagrada časopisa Dnevnik za režijo predstave Prima Levija »Je to človek?« leta 2006 ter nagrada na Dnevih komedije v Celju leta 1997 za besedilo »Afrika ali Na svoji zemlji« v uprizoritvi tržaškega SSG. 6 abonmajski program Dušan Jelinčič KOBARID ‘38 - KRONIKA ATENTATA Dokumentarna drama Veliki oder. Režija Jernej Kobal Sreda, 4. aprila 2012 ob 20.30 v Kulturnem domu v Kobaridu (Slovenija) Ob obisku fašističnega diktatorja Benita Mussolinija v Posočju 20. septembra 1938 so tigrovci pripravili atentat nanj. Ko bi Ducejeva limuzina privozila v Kobarid, bi moral k njej pristopiti Franc Kavs, aktivirati bombo, ki naj bi jo imel okrog pasu, in se razstreliti skupaj z italijanskim voditeljem. Do tega pa ni prišlo. Zakaj se je Kavs premislil? Ni hotel žrtvovati nedolžnih otrok na osrednjem trgu v Kobaridu? Mu je bilo nenadoma žal svojega življenja? Je bilo odločilno dejstvo to, da je njegova mačeha zadnji trenutek odkrila nakano? Je mogoče v načrt posegla angleška varnostna služba, ki je atentat odsvetovala? Veliko vprašanj, neizvedeni atentat pa ostaja ena večjih skrivnosti sodobne slovenske zgodovine. Dušan Jelinčič, slovenski pisatelj, novinar in alpinist. * 1953, Trst. Diplomiral je na filozofski fakulteti tržaške univerze iz sodobne književnosti in modernih jezikov z diplomsko nalogo o slovenskem planinskem društvu iz Trsta. Več let je bil zaposlen v športnem uredništvu časopisa »Primorski dnevnik«, sedaj pa je časnikar pri slovenskih radijskih in televizijskih informativnih oddajah Radia Trst A. Leta 1986 se je kot prvi alpinist iz dežele Furlanije-Julijske krajine povzpel na vrh himalajskega osemtisočaka Broad Peaka. Leta 1990 se je z mednarodno odpravo Alpe-Jadran podal na Mount Everest (8848 m), leta 2003 pa je preplezal himalajski osemtisočak Gašerbrum. Piše prozo, esejistiko, dramatiko, razprave, literarne in gledališke kritike. S svojimi osmimi romani in vrsto zgodb, črtic, novel, pripovedi in esejev je ustvaril zajeten in motivno zelo raznolik opus. Jernej Kobal, predstavnik najmlajše generacije slovenskih režiserjev. Diplomiranec AGRFT je doslej režiral v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani (Darlene Craviotto: Pizza, da te kap), Mestnem gledališču Ptuj (Harold Pinter: Mutasti natakar) ter bil asistent Diega de Bree pri postavitvi Shakespearjevega »Julija Cezarja« v Drami SNG Ljubljana. V letu 2011 je bil tudi mentor pri gledališki šoli Studio Art v Trstu. 7 abonmajski program Claudio Magris SAJ RAZUMETE (Lei dunque capirà) Četrtek, 10.maja 2012 ob 20.30 v gledališču Ristori v Čedadu Igra Mali oder. Dramatizacija in režija Igor Pison V kratki pripovedi »Saj razumete« je Magris izvirno preustvaril mit o Orfeju in Evridiki ter njuni ljubezni. Ženska nagovori skrivnostnega Predsednika, ker se mu želi zahvaliti za posebno dovoljenje, s katerim je njenemu moškemu dovolil, da jo obišče v Domu počitka. Njen govor je sprva poln sentimentalnosti in romantičnega hrepenenja, ki ju sproža spomin na odsotnega ljubimca. A podobo krhke starke, ki trpi zaradi ločenosti od dolgoletnega sopotnika, uzremo le za hip. Takoj zatem jo s seboj odnese val besed, iz katerega vznikne nov obraz: tokrat trden, stvaren obraz zakonske žene, ki je možu pesniku kuhala in pospravljala, kritično presojala njegovo delo in mu vedno znova odpuščala nezvestobo. Claudio Magris (Trst, 1939), tržaški esejist, pisatelj in univerzitetni profesor nemške književnosti, sodelavec pomembnejših italijanskih časnikov vešče spaja esejistični žanr z zgodovinskim in pripovedno-avtobiografskim. Pisati je začel v šestdesetih letih. Omenimo poleg Donave (Danubio, 1986) še njegove Mikrokozmose (Microcosmi, 1997), za katere je istega leta prejel prestižno nagrado Strega in jih imamo tudi v slovenščini. V prevodu lahko beremo tudi Habsburški mit v avstrijski moderni književnosti (Mito asburgico nella letteratura austriaca moderna), Na slepo (Alla cieca), Saj razumete (Lei dunque capirà) in druga njegova dela. Kot mislec o političnem se je Magris uveljavil tudi kot prodoren kolumnist levoliberalnega milanskega časopisa Corriere della Sera, nekaj časa pa je bil v politiko vpleten tudi kot strankarsko neodvisni senator v Rimu. Igor Pison spada prav tako kot Jernej Kobal v najmlajšo generacijo režiserjev. Kot asistent režije je že sodeloval pri našem gledališču (Scipio Slataper: Moj Kras), kot soavtor in izvajalec pa že večkrat na Radiu Trst A (varietejska oddaja Radio Paprika). Trenutno končuje študij na režijski akademiji Augusta Everdinga v Münchnu. To je ena redkih akademij v Nemčiji, kjer tečajnik po štiriletnem študiju diplomira iz režije za dramsko in operno gledališče. Tudi Igor Pison pravi, da bi po dokončanem študiju rad deloval kot operni režiser v Nemčiji in drugod po Evropi. 8 vabilo k abonmaju VABILO K ABONMAJU Boris Pahor – Boris Kobal NEKROPOLA Četrtek, 10. novembra 2011 ob 20.30 v Chiesa dei Battuti v Čedadu Drama Mestno gledališče ljubljansko, Društvo Celinka in KUD »Pod topoli« Režija Boris Kobal Univerzalna tema romana »Nekropola« – ohranitev človečnosti v razmerah popolnega zla – z gledališkimi izraznimi sredstvi poustvarja pretresljiv spomin avtorja literarne predloge Borisa Pahorja, neposrednega udeleženca »dežele mrtvih«, kot sam večkrat poimenuje koncentracijska taborišča druge svetovne vojne. S Pahorjevo Nekropolo, ki je avtentična pričevalka človeških grozot, moramo ostati zvesti kriku tisočerih: ‘’Nikoli več!’’ Sodobna dogajanja pa, žal, kažejo, da se zgodovina še vedno ponavlja in vsakokratna kolektivna amnezija ali preprosto ignoranca verjetno vodi v ponavljanja tudi v prihodnosti. 9 ponudba za otroke in mladino ponudba za otroke in mladino Milan Jesih DESETI RAČEK Sreda, 7. marca 2012 ob 10. in 14. uri v Špetru Slovensko stalno gledališče Trst Režija Katja Pegan Predstava za osnovne in srednje šole po okoliških odrih Za osnovne in srednje šole pripravljamo igro »Deseti raček« s podnaslovom »proti Andersenovi pravljici«. Jesihov deseti raček (v nasprotju z Andersenovim grdim račkom) kljub vsemu doživi največjo srečo, čeprav ostane grd, saj njegova lepota žari podeseterjeno kot simbolna podoba vsega lepega. Milan Jesih, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študiral primerjalno književnost. Najbolj je poznan kot prevajalec iz angleškega in ruskega jezika. Prevedel je več kot štirideset pomembnih del iz svetovne književnosti (Bulgakov, Čehov, Shakespeare idr.). Pesniti in objavljati je začel že kot srednješolec, njegova ustvarjalna energija pa se je najbolj razvila med študijem primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti. Že takrat je bil vsestransko nadarjen in zdaj deluje kot pesnik, dramatik, pisec radijskih iger, pisec za otroke, prevajalec. Na vseh teh področjih se je uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev zadnje četrtine 20. stoletja. Trenutno je predsednik Društva slovenskih pisateljev. Katja Pegan, slovenska režiserka. Leta 1989 je na AGRFT v Ljubljani diplomirala iz gledališke režije z uprizoritvijo drame Vladimirja Bartola »Don Lorenzo«, na slovenski radijski postaji Radio Trst A pa iz radijske režije z zvočno realizacijo Lorcove drame »Dom Bernarde Albe«. Od ustanovitve leta 2000 je direktorica gledališča Koper. V slovenskih gledališčih je podpisala več kot trideset režij, predvsem otroških in mladinskih del. Med letoma 1993 in 1995 je bila pobudnica in umetniški vodja Primorskega poletnega festivala, med letoma 1994 in 1998 pa Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Večkrat je tudi režirala odmevne in uspešne proslave in prireditve za protokol Republike Slovenije. 10 cene abonmajev ABONMA BENEČIJA Redni € 40 Cene vstopnic € 15 Nadnapisi: vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Beneški abonma pripravljamo v sodelovanju z naslednjimi društvi in organizacijami: Inštitut za slovensko kulturo – Špeter Kulturno društvo Ivan Trinko – Čedad Kulturno društvo Rečan – Lese (Grmek) Fundacija »Poti miru v Posočju« - Kobarid Vsa pojasnila in vpisovanje abonmajev: Slovenski kulturni center – Špeter Tel.: 0432-727490 Kulturno društvo Ivan Trinko – Čedad Tel.: 0432-731386 Fundacija »Poti miru v Posočju« - Kobarid (Slovenija) Tel.: 00386-5-3890167 11 foto Agnese Divo foto Agnese Divo Igralsko jedro SSG Vladimir Jurc foto Agnese Divo Nikla Petruška 12 Primož Forte Panizon foto Agnese Divo Compagnia TSS Lara Komar foto Agnese Divo foto Agnese Divo foto Agnese Divo Maja Blagovič šek Romeo Greben Luka Cimprič 13 14 no, ro Stabile Slove del Teat Spettabili amici i! stimati abbonat gioia e di orche ci riempie di e lar co a rti pa tto a storia, organizz anno del tu ima volta nella su pr Quest’ anno è un lla la r da e pe , sc no na ve ’ cio stabile slo lla Benečija. Tutto goglio. Il Teatro ali siamo grati menti anche ne na qu ai bo li, ab ra di ltu a cu gn ti en ri va i la campa ed ro tra il nostro teat collaborazione trataci. l’amicizia dimos e e per l’ interess torio di tre poro atro, presente sul terri na ve Essere il Vostro te slo ità un ll’intera com essere teatro de o di altro ra Regione, st ere linguistiche no vincie della e al di là di barri st ie Tr di tà cit lla essere teatro de o , re ne ge alto valore estetic pio, ntemporaneo di e italiano più am no ve slo io essere teatro co az sp lo n co si io i prez pee, che tesse legam minoranze euro amenpressione delle es e contemporane ro at po te m te un ro re st no esse l de re rla pa capace di essere un teatro gni, so i ne e te creder ... a casa. dove ciascuno è io az sp o un re esse ente a siamo fermam ci attendono, m e ch de sfi lle oli de Siamo consapev stra strada. sere soli sulla no es n no di ti in conv remo. Insieme, ce la fa della atro e nel valore ete nel nostro te on rip e ch ia uc la fid Vi ringrazio per siva. es pr es a rz fo a su pornik dott.ssa Maja La S TS A Cd te Presiden 15 a parola slobbe attribuire all rre vo o un alc qu e r troppo tempo esto è il ruolo ch a, impoverita e pe at ur sc Cenerentola, qu tra a gu lin , ma la nostra vena in Benecia mondanità. scino ed ufficialare, ha voglia di co fo dà alla parola fa al ico en sc relegata tutte lco pa il esprimersi con mpre attratti ed Cenerentola per a str Il teatro ci ha se no a all e rv el che se cullità e questo è qu ll´Istituto per la . ità ial nz te po llaborazione de co lla la le sue ne n e co , ico te en ies l palcosc sloveno di Tr sotto i riflettori de hia Il Teatro Stabile cc na ve ve lla slo de la ro za pa ez rterà la utorevol tura slovena, po risuonare con l´a ndosi a del teatro, la farà Caporetto spinge ra fe da r, os m aju at at M ica l de mag ici nd le. pe ra e ltu all azio cu , nelle Valli unico grande sp padrona di casa ale per creare un vid Ci a o fin re za socializ Bruna Dorbolò 16 ore! , egregio spettat ce ri at tt e sp le ti n Ge quegli ti alla ricerca di lla n ci siamo arrove definire, rale 2011/12 no at ti impiegati per te sta e on no gi so sta ni an si Per la or e consc o i tic gl di vista este matici che ne llone dal punto slogan program rte ultare ca ris il ò , pu ita a sc m riu m meno odo il progra m to es nqu in maniera più o in le re eno tutte inte stro parere, fissa ò esprimere appi pu n rto tenutistico. A no no pe re tto o tu ov at nu e, ma sopr ulazione del rm fo lla ne o: a pi alquanto limitant tic m tis olo d’ese o la Direzione Ar buone idee (a tit zioni che animan proposte e delle una stagione lle vi de or te op pr sta i di oc o biamo decis rio. Pur essend ab e fin a ente quello all m ), ice ro del teat siderio è sempl de o str un teatro amico no vostro Il . lo i a trasmettere il ne alcun vinco e sale, di indurv farvi che non vi impo str di no , te lle en ne io vostro ag quenta abitualm fre lo n ano i di farvi sentire a ch a tempo e dello sp il nostro teatro te, il battito del re e. te os entusiasmo per sis di as te ali o qu tin oste risul spettacoli ai e le nostre prop ench percepire, negli ’id o un od n m co ni , to og en itare in bonam zio, e infine di ev amo creato un ab ti obiettivi, abbi es qu do en gu Perse per tutte le (Gavran: Autisti tità precisa. oprie del teatro pr ni Lei dunque : io ris uz ag od M pr tre a di un attentato, ac Esso comprende on Kobal Cr – ‘38 ris Pahor e Boris : Caporetto la Necropoli di Bo occasioni, Jelinčič to poeta l en de m o na ol cc bo ro vito all’ab , Il decimo anat ni bi m capirà), come in ba e i zz offerta per raga ed infine, come iate decilide perché poss Milan Jesih. gioni più che va ra stro teate vo ol l m ne e no ch sia e vi quest’anno an da tto Ci pare quindi ch tu at pr so l nostro, ma dere fi venire ne vi tra noi! piacere accoglier ro ve tro: sarà un tica La Direzione Artis Jaša Jamnik Boris Kobal Sergej Verč 17 abbonamento nella Benečija ABBONAMENTO NELLA BENEČIJA 1. Miro Gavran: AUTISTI PER TUTTE LE OCCASIONI Teatro stabile sloveno Trieste 2. Dušan Jelinčič: CAPORETTO ‘38 – CRONACA DI UN ATTENTATO Teatro stabile sloveno Trieste 3. Claudio Magris: LEI DUNQUE CAPIRÀ. Teatro stabile sloveno Trieste INVITO ALL’ABBONAMENTO Boris Pahor – Boris Kobal: NECROPOLI. Teatro Mestno gledališče di Ljubljana, Associazione Celinka e Circolo culturale »Pod topoli« OFFERTA PER RAGAZZI E BAMBINI Milan Jesih: IL DECIMO ANATROCCOLO Teatro stabile sloveno Trieste 18 programma di abbonamento PRODUZIONI PROPRIE IN ABBONAMENTO Miro Gavran AUTISTI PER TUTTE LE OCCASIONI Mercoledì, 18 gennaio 2012 alle 20.30 nella palestra di Liessa (Grimacco) Commedia Sala principale. Traduzione, adattamento e regia di Boris Kobal Con il contributo della Fondazione CRTrieste La nuova commedia dell’autore croato di grande successo Miro Gavran, di fama internazionale, è una satira sui bisogni dei singoli individui, che in epoca di transizione economica – ma non solo – li inducono a rubare e saccheggiare ovunque sia possibile. L’autore presenta in modo tragicomico un ampio spettro di minacce, estorsioni e ricatti, intercettazioni e azioni di spionaggio - in breve, tutti gli atti più vili e ignobili di cui l’essere umano è capace. Boris Kobal ha trasposto la commedia dall’ambiente zagabrese a quello triestino, il che rende lo spettacolo particolarmente intrigante, conferendogli grande risonanza. Dušan Jelinčič CAPORETTO ‘38 – CRONACA DI UN ATTENTATO Mercoledì, 4 aprile 2012 alle 20.30 al Kulturni dom di Caporetto (Slovenia) Dramma documentaristico Sala principale. Regia di Jernej Kobal In occasione della visita del dittatore fascista Benito Mussolini nell’Isontino sloveno (Posočje), il 20 settembre 1938, i membri del TIGR (Trieste, Istria, Gorizia, Fiume) avevano preparato un attentato contro di lui. All’ingresso della limousine del Duce a Caporetto, Franc Kavs avrebbe dovuto avvicinarsi all’autovettura e attivare l’ordigno, che doveva portare alla cinta, facendosi saltare in aria assieme al leader italiano. Ma ciò non avvenne. Cos’ha indotto Kavs a cambiare idea? Forse non voleva sacrificare gli innocenti bambini che affollavano la piazza principale di Caporetto? O forse, d’un tratto, gli è dispiaciuto togliersi la vita? Oppure è stato decisivo il fatto che, all’ultimo momento, la sua matrigna avesse scoperto il piano? È possibile che il servizio di sicurezza britannico abbia interceduto nel piano, sconsigliando l’attentato? I quesiti sono molti, e il mancato attentato rimane uno dei più grandi misteri della storia slovena contemporanea. 19 programma di abbonamento Claudio Magris LEI DUNQUE CAPIRà Spettacolo teatrale Ridotto. Trasposizione drammaturgica e regia di Igor Pison Giovedì, 10 maggio 2012 alle 20.30 al Teatro Ristori di Cividale Nel breve racconto “Lei dunque capirà”, Magris rielabora con grande originalità il mito di Orfeo ed Euridice e del loro amore: la donna si rivolge a un misterioso Presidente per ringraziarlo dello speciale permesso concesso al suo uomo affinché potesse farle visita presso la Casa di riposo. Il suo discorso è inizialmente denso di sentimentalismo e struggimento romantico, indotti dal ricordo del suo amante assente. Ma lo spettatore scorge l’immagine di una fragile donna anziana che soffre per la separazione dal compagno di una vita solamente per un breve istante. La protagonista viene immediatamente trascinata in un vortice di parole, che fa emergere il suo nuovo volto: quello duro e segnato di una moglie reale, che ha cucinato e sbrigato le faccende domestiche per il marito poeta, sostenendolo con critiche costruttive nel suo lavoro e, infine, perdonandogli ripetutamente ogni sua infedeltà. 20 invito all’abbonamento INVITO ALL’ABBONAMENTO Boris Pahor – Boris Kobal NECROPOLI Giovedì, 10 novembre 2011 alle 20.30 nella Chiesa dei Battuti a Cividale Dramma Teatro Mestno gledališče di Lubiana, Associazione Celinka e Circolo culturale “Pod topoli”. Regia di Boris Kobal Il tema universale dell’opera letteraria Necropoli – la conservazione della dignità umana in condizioni di crudeltà estrema – viene riproposto con mezzi espressivi teatrali per far rivivere l’agghiacciante ricordo dell’autore del romanzo, Boris Pahor, coinvolto in prima persona nella “città dei morti”, come egli spesso definisce i campi di concentramento del secondo conflitto mondiale. La Necropoli di Pahor, autentica testimonianza delle atrocità umane, ci induce a unirci a milioni di persone nel grido: “Mai più!” Purtroppo però, gli eventi dei nostri tempi dimostrano che la storia continua a ripetersi e che il puntuale ripresentarsi dell’amnesia collettiva, o anche della semplice ignoranza, probabilmente condurrà alla reiterazione delle stesse efferatezze anche in futuro. OFFERTA PER RAGAZZI E BAMBINI Milan Jesih IL DECIMO ANATROCCOLO Nel Teatro stabile sloveno Trieste Regia di Katja Pegan. Spettacolo per le scuole elementari e medie. Nei teatri del territorio Mercoled’, 7 marzo 2012 alle 10.00 e 14.00 presso il Centro culturale sloveno di San Pietro al Natizone Per le scuole elementari e medie stiamo allestendo lo spettacolo “Il decimo anatroccolo”, dal sottotitolo “Contro la fiaba di Andersen”. Contrariamente al brutto anatroccolo di Andersen, il decimo anatroccolo di Jesih, pur rimanendo brutto, riesce a vivere la gioia più sublime, che fa risplendere all’ennesima potenza la sua bellezza, simbolica immagine di tutto il bello. 21 info abbonamento abbonamenti ABBONAMENTO NELLA BENEČIJA Intero € 40 Prezzi dei biglietti € 15 Sottotitoli: tutti gli spettacoli verranno corredati dalla sovratitolazione in italiano. L’abbonamento nella Benečija è organizzato in collaborazione con i seguenti circoli e organizzazioni: Centro culturale sloveno – San Pietro al Natisone Circolo culturale Ivan Trinko – Cividale del Friuli Circolo culturale Rečan – Liessa (Grimacco) Fondazione »Le vie della pace dell’Alto Isonzo« - Caporetto (Slovenia) Informazioni e sottoscrizione degli abbonamenti: Centro culturale sloveno – San Pietro al Natisone Tel.: 0432727490 Circolo culturale Ivan Trinko – Cividale del Friuli Tel.: 0432-731386 Fondazione »Le vie della pace dell’Alto Isonzo« - Caporetto (Slovenia) Tel.: 00386-5-3890167 22 UPRAVNI SVET / CONSIGLIO DI AMMINISTRAZIONE dr. Maja Lapornik (predsednica / presidente) dr. Alessandro Malcangi (podpredsednik / vicepresidente) dr. Andrej Berdon, Paolo Marchesi, Adriano Sossi, Gianni Torrenti NADZORNI ODBOR / COLLEGIO DEI REVISORI DEI CONTI Pierlugi Canali (predsednik / presidente), Giuliano Nadrah, Boris Valenti@ Umetniško vodstvo / Direzione artistica Jaša Jamnik, Boris Kobal, Sergej Ver@ IGRALSKO JEDRO / COMPAGNIA Maja Blagovi@, Luka Cimpri@, Primož Forte, Romeo Grebenšek, Vladimir Jurc, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon OSEBJE / PERSONALE dr. Valentina Repini dr. Rossana Paliaga Barbara Briš@ik Nadja Puzzer Katja Glavina Martina Clapci organizatorka / reponsabile organizzativa odnosi z javnostmi / relazioni esterne vodja ra@unovodstva / responsabile contabilità ra@unovodkinja / impiegata ra@unovodkinja / impiegata blagajni@arka / biglietteria Peter Furlan tehni@ni vodja / direttore tecnico Silva Gregor@i@ garderoberka in šivilja / guardarobiera e sarta Sonja Kerstein inspicientka in rekviziterka / direttrice di scena e attrezzista Neda Petrovi@ šepetalka / suggeritrice Rafael Cavarra elektri@ar osvetljevalec / tecnico luci Peter Korošic elektri@ar osvetljevalec / tecnico luci Diego Sedmak tonski mojster / tecnico del suono Giorgio Zahar odrski mojster / capo macchinista Marko Škabar odrski delavec / macchinista Moreno Trampuž odrski delavec / macchinista Alen Kermac odrski delavec / macchinista Marko Emili Peter Auber Dušan Mili@ Giuliana Brandolin hišnik / custode kurja@ in vratar / caldaista e portinaio vratar in pomožni kurja@ / portinaio e aiuto caldaista @istilka / pulitrice Gledališki list je uredil Sergej Ver@ Prevod v italijanš@ino Tamara Lipovec Grafi@na podoba SINTESI Reklama STEFANI PUBBLICITÀ Tisk Graphart Printing srl Libretto di sala a cura di Sergej Ver@ Traduzione a cura di Tamara Lipovec Veste grafica SINTESI Pubblicità STEFANI PUBBLICITÀ Stampa Graphart Printing srl 23 www.teaterssg.it 24
© Copyright 2024 Paperzz
