SENIOR CERTIFICATE EXAMINATION – 2009
SEPEDI FIRST LANGUAGE P1
HIGHER GRADE
MAY/JUNE 2009
MEPUTSO: 100
NAKO: 2½ diiri
Palomoka ya matlakala a dipotšišo ke 9.
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
2
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
HLOKOMELA
1.
Badišiša dipotšišo gore o se hlahlathe.
2.
Lephephe le le arotšwe ka dikarolo tše tharo, e lego KAROLO ya A, ya B le
ya C.
3.
Thalela potšišo ye nngwe le ye nngwe go bontšha mo dikarabo tša yona di
felelago gona.
4.
Ngwala ka bothakga o be o beakanye mošomo wa gago ka botswerere.
5.
Polelo ya gago e be yeo e se nago dilabi.
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
3
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
KAROLO YA A: TEKATLHAOLOGANYO
POTŠIŠO 1
Badišiša tekatlhaologanyo ye e latelago gore o kgone go araba dipotšišo tša go e
latela.
A RE TSEBANENG
Go sele gabedi lapeng la Mahutšwetša. O ba hutšweditše Mahutšwetša, bjale ke moloko
o tee. Mahutšwetša o memile maloko a gabo ka moka. Tlhologelo ya gagwe ke go
tlemagantšha meloko ya gabo. Meloko e a timelela. Bafsa ga ba sa tsebana. Ešita le
batho bao go thwego ke kgale ba phela, ga ba hlathane. Se ke sona se se hlobaetšago
Mahutšwetša. Go alafa bolwetši bjo, o tšwele lesolo la go kgoboketša magagabo
nageng ka bophara. Ba fologa ditimela le difatanaga, ba fologa ditonki le dipere; bangwe
ba fologa dithabeng, ba rutla ka maoto. Di bothane Ditšhwene. Morole o mofsa wona ga
re sa bolela. Eke bojane bo hlasetše tšhemo ya kgoši. Bontši ga ba tsebane. Ba
bangwe ba bolela gore e sa le ba ekwa ka batswadi gore kaekae go dula semangmang,
yo bona le ka leihlo ba sa kago ba mmona le go duma go mmona ba sa dume.
Bontši, kudu bafsa, ba feroga dibete ge ba gapeletšwa go dumedišana ka diatla le bao
ba rego ke mathogošwahla, ao a tšwelelago a tšhaba dinageng tša gabobona.
Mosetsana yo mongwe o bile o a hlatša. Ge a botšollwa gore molato ke eng, o swara
mo a lesa. Kganthe bao ba gweranego le yena ba re o lla ka la gore o loilwe ke motho
tsoko yo a gapeleditšwego go mo dumediša. Ke ka lebaka leo a aperwego ke kobo ya
bolwetši. Gona moo o fega batswadi ba gagwe molato.
Ga se bafsa fela bao e lego meetsemagakwa. Batho ba bangwe ba bagolo le bona ba
rutha bodibeng bjoo bja tlalelo. Ge e le basadi bona ba šupa letšatši. Ba re bona ga se
ba nyalwa ke batho ba bantši. Motho o re yena o tseba monna wa gagwe fela. Ge a
hlatša selešo seo a se khupilego o re yena o nyaka go phela le monna wa gagwe le bana
ba ba tšwago mpeng ya gagwe fela. Ge a botšišwa mabapi le mmatswalagwe le
ratswalagwe o re: “Kgane ba tšwa popelong ya ka? A ga se la nkwa gore ke reng?” o
bolela bjalo a eya tlase le tletlolo, a kgapha diatla nke ke kgomo e nyaka go tswala.
Ge a lemogile gore o kgona go ikgapa a ikgoroša, mogale a thoma go gwanta le lapa la
Mahutšwetša, a tsoma mo go boloketšwego diyamaleng. A solela bogobe ka dibjaneng,
a fa monna le bana ba gagwe.
Mmadi, o se lebale gore gare ga lešaba leo mmatswale, ratswalagwe le babogadi bja
gagwe ba gona moo. Ba tomotše mahlo ba re mohlomongwe o tla lewa ke hlong, a ba
ngwathela le bona.
Bothata ga bo felele moo. Go sa na le thaba ya bothata kopanong yeo. Go hlakahlakane
mehuta ya batho. Mo go akaretšwa le batho bao ba sa felelago menaganong. Digole
tšona di tlile ka makatanamane. Barwa ba Mahutšwetša ba beile mokganya phatleng.
“Selo seo se thankobelago ka leoto le tee le sona se memilwe ka mo lapeng lešo?”, gwa
realo ke Keiladigole. A tlaleletša ka gore ka gabo ga go motho wa mohuta woo ebile a
ka se tsoge a bile gona. Ruri ye maswi ga e itswale.
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
4
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
Go sa tlabegilwe a laela yo mongwe wa barwarragwe go raka digole ka moka ka gabo.
Ge digole tša batho di thulana di baka sefero, a ntšha la gore ge go ka tšhogana go le
segole ka gabo, o tla se tloša “tšatšing, selebaneng sa dihlatse tša legodimo”.
Batho bao ba swerwego ke malwetši a magolo le bona ba bonwa ba thalaganya mo
kopanong. Monna šo o swerwe ke twatši ya HIV le Aids. O šošobane kua thoko ga go
yo a nyakago go ikgohla ka yena. “Hlokomela moloi yo, o tla go tšhela diaila, wa
golofala!” ao ke mantšu a Legoulane, yo mongwe wa banna bao ba phalaletšego
sebiletšwa. Mantšu a mokgomana yo a napile a thatafatša dihlogo tša bontši bja batho.
Ba gana le go ngwathelana dijo le “mohuta woo wa batho”.
Mogale Mahutšwetša o rutlomologile ka ngwakong bjalo ka ledimo la mamogašwa. O be
a lomilwe tsebe mabapi le papadi yeo e bego e kgatlampana lapeng le mekgotheng ya
lapa la gagwe. O ile a ruthela, a bela, a kgabakgaba, mafelelong a boela a ruthela, a
fola. Mahutšwetša o lemogile gore batho bao a ba memilego motseng wa gagwe ga se
ba kwešiša morero wa kgobakano yeo. O lemogile gore bafsa gammogo le batswadi ba
bantši ga ba kwešiše seo leloko e lego sona.
[Polelo Ya Ka: 4 – 6]
1.1
1.2
1.3
Go ya ka tshedimošo ye o e hweditšego ditemaneng tše, o ka hlaloša bjang
lentšu le, leloko?
(2)
Batho bao ba phuthegilego lapeng la Mahutšwetša ba bonala ba ena le
ditlhalošo tša go fapana mabapi le lentšu le, leloko?
(2)
Lekodišiša lefokwana le le latelago:
“O rutlomologile ka ngwakong bjalo ka ledimo la mamogašwa.”
1.3.1
Na polelo ye e šupang ge e dirišwa ka wona mokgwa woo?
(2)
1.3.2
Na polelo yeo e emela mohuta ofe wa sekapolelo? Tiiša karabo ya
gago ka lebaka.
(2)
Na ditaba tše go bolelwago ka tšona mo ditemaneng tše, di amana bjang
le molaotheo wa naga? Hlaloša.
(2)
Ge o tsinkela semelo sa Mahutšwetša o bona e le motho wa mohuta mang?
Fahlela.
(2)
1.6
Na o bona dikopano tše tša 'A re tsebaneng', di na le mohola? Efa lebaka.
(2)
1.7
Hlaloša mebolelwana ye e latelago go ya ka mo e dirišitšwego ka gona mo
ditemaneng tša ka godimo:
1.4
1.5




Ba feroga dibete
Go ikgapa o ikgoroša
O swara mo a lesa
Ge a hlatša selešo
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
(8)
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
1.8
1.9
1.10
5
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
Ke kgopolo efe ye e tšweletšwago ke lefokwana le, “o ba hutšweditše
Mahutšwetša?”
(2)
Seema se: 'Ye maswi ga e itswale', se amana bjang le Mahutšwetša le bana
ba gagwe?
(2)
Tsinkela lefokwana le:
“Hlokomela moloi yo, o tla go tšhela ka diaila, wa golofala.”
1.10.1
Na lentšu le, diaila, le šupang?
1.10.2
Bjalo ka modudi wa Afrika-Borwa, maikutlo a gago ke afe mabapi
le batho bao ba swerwego ke bolwetši bja Aids?
(2)
(2)
[30]
PALOMOKA YA KAROLO YA A:
30
KAROLO YA B: KAKARETŠO
POTŠIŠO 2
Akaretša ditemana tše di latelago ka mantšu a gago ao e ka bago a masomeseswai
(80).
Mehleng ya kgale batho ba be ba aga metse ka dikgoro. Kgoro ye nngwe le ye nngwe e
be e na le metse gomme motse wo mongwe le wo mongwe o na le lapa. Malapa a be a
rapa lenaka goba a dirwa ntikodiko yeo e nago le lesoro le tee fela moo go tsenago batho
le diruiwa, gagolo dikgomonaka gobane kgomoboya e be e le go wa le go tsoga ga
Bathobaso. Lešaka la dikgomo, panka ya Mosotho, le be le agwa mo gare ga motse ka
mafata a a tiilego, a bile a fahletšwe ka maano a a makatšago. Go be go se motho yoo a
ka fihlago šakeng la dikgomo ka ntle ga gore a bonwe ke baagi ba motse ka dinako ka
moka. Ešita le moloi a ka se sepelesepele lešakeng a se bonwe ke sebataladi, le ge e ka
ba gare ga bošego bjo boso goba bja ngwedi wa letopanta goba bja pula ya matlorotloro.
Gape mo lesorong go be go na le kgoro ya banna moo kgotla e kgobokanago gona go
ahlaahla le go kokona melato ntshe.
Matšatši a lehono a fetotše sebopego se kudu. Metse ga e sa le dintikodiko eupša e
agwa ka go latelana. Naga e kgaotšwe ka diterata gomme malapa a rapalala le tšona.
Go na le karolo ya mo baagi ba dulago ntshe, ebile go na le karolo ya diofisi fela. Go na
le lehlakore la meago ya kgwebo, boemadifatanaga le boemasetimela gammogo le
boemafofane, ka moka tše di lokišeditšwe ka thoko. Dirapa le mapatlelo a moya wo o
fodilego di segilwe gomme go dirilwe ka bothakga bjo bogolo. Go anegelwa ka diphetogo
tše ke go tingwa. Bokaone ruri ke gore mahlo ke diala, ga a je sa motho.
[Polelo Ya Ka: 195]
PALOMOKA YA KAROLO YA B:
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
10
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
6
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
KAROLO YA C: THUTAPOLELO LE TIRIŠOPOLELO
POTŠIŠO 3
3.1
Badišiša setsopolwana se se latelago gore o kgone go fetola dipotšišo.
Mošemane yo a bego a kgahlegile kudu o ile a sega ngwanabo ka thipa ka
phošo ka ge a be a hlokometše go sega le dilo tša bošilo.
3.1.1
3.1.2
3.1.3
Na mantšu ao a kotofaditšwego mo setsopolweng a fapana ka
eng?
(1)
Tiiša karabo ya mo go POTŠIŠO 3.1.1 ka go lekodišiša tirišo ya
mantšu ao.
(2)
Se sengwe sa ditlabelo tša go kwagatša mantšu ke botelele bja
senoko. Hlaloša gore go šupša eng ge go bolelwa ka botelele bja
senoko, o be o laetše botelele bjoo mantšung a a latelago:
- kgahlegile
- ngwanabo
- ile
3.2
(5)
Hlokomedišiša setsopolwana se se latelago gomme o arabe dipotšišo tša go
latela.
Monna wa go ihlompha o bolaile mobutla wa boleta maabane. O ile go
kopana le nna a nbotša gore o a nthata. Ke ile ka mo tšea gore ke motho yo
a lukilego.
3.2.1
Ke ka lebaka la eng go thwe mantšu a a latelago a fošagetše?
-
3.2.2
(4)
Kgetha mehlala ya maamanyi a a latelago mo setsopolweng se.
-
3.2.3
ihlompha
mobutla
nbotša
lukilego
Leamanyidiri
Leamanyiina
Na lentšu le, tšea, le šupang ge le šomišitšwe ka mokgwa wo?
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
(2)
(1)
[15]
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
7
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
POTŠIŠO 4
4.1
Lekodišiša temana ye ka kelohloko gomme o arabe dipotšišo tša go latela.
''Tseba gore ke dira se ke se ratago, ke se nyakago, le gona ka nako ye ke
ratago. Naa ga o tsebe gore mmapelo o ja serati, senyakelwa ga a se rate?''
O ile go bolela leo, mokgekolo a napa a šipha ka megokgo.
4.1.1
Hwanyolla seema mo temaneng ye.
(1)
4.1.2
Seema seo se bontšha thulano gare ga segologolo le sebjalebjale.
Fahlela.
(2)
Lefokwana le, 'a šipha ka megokgo', ke seka. Hlaloša phapano
gare ga seka le seema.
(2)
4.1.3
4.2
Badišiša setsopolwa se gomme o arabe dipotšišo.
Bana ba banyenyane ba rata jamo kudu. Ba e bitša ka maina, bangwe ba re
ke kgotlaomone. Mosegare ba emela masogana ao a spanago gore a ba fe
tšhelete ya go e reka. Ntle le jamo, bana ba rata aesekhrimi, kudu ye e
tšwago ka gare ga setšidifatši, seo ge o rata o ka rego ke foritšhi.
4.2.1
4.2.2
4.2.3
Efa phapano gare ga maadingwa le mainamafsa (neolotšisimi), o
be o fahlele ka mehlala go tšwa temaneng ye.
(4)
Go ya ka wena, a o bona nke polelo ye, 'a spanago', e notšha
polelo goba e a e kgotlela? Fahlela.
(2)
Efa melawana ye MEBEDI yeo e laolago tirišo ya maadingwa.
Tiiša karabo ya gago ka go diriša mehlala go tšwa temaneng ye.
(4)
[15]
POTŠIŠO 5
5.1
Ela hloko temana ye e latelago gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Monna wa makhura o rata dijo tša makhura a mantši. Sefatanaga sa go
otlelwa ke yena o ka se se rate ka ge a gata makhura kudu. Ge a šetše a le
leetong o khutša fela fao go tšhelwago makhura.
5.1.1
5.1.2
Na mantšu a a kotofaditšwego a bitšwa eng ge a dirišitšwe ka tsela
ye?
(1)
Hlaloša gore le lengwe le le lengwe la mantšu a le šupa eng ge le
dirišitšwe ka mokgwa wo.
(4)
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
5.2
8
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
Bala lefoko le ka šedi gore o tle o kgone go araba dipotšišo.
Nke o tle mono mminakwena! Gape ke kgale ke go bone. Bjale gona pelo ya
ka e wele.
Na mošomo wa mmolelwana wo, mminakwena!, ke ofe ge o
dirišitšwe mo lefokong?
(1)
Tšweletša ditselana tše dingwe tše PEDI tša go bontšha wona
mokgwa woo wa go ala ditaba (POTŠIŠO 5.2.1).
(2)
5.2.3
Na mošomo wa lentšu le, nke, ke ofe mo lefokwaneng le?
(2)
5.2.4
Ke ka lebaka la eng go dirišitšwe lentšu le, 'gape' mo lefokong le:
'Gape ke kgale ke go bone'.
(2)
5.2.1
5.2.2
5.3
Lebeledišiša seswantšho se gore o tle o arabe dipotšišo tša go latela.
5.3.1
5.3.2
Diswantšho tšeo di tšweletša mokgwa wo o itšego wa go ala
ditaba. Na mokgwa woo o bitšwa eng?
Hlaloša mohola wa mokgwa wo polelong.
(1)
(2)
[15]
POTŠIŠO 6
6.1
Fefera temana ye o be o phošolle mo go fošagetšego.
phošolotšego.
Thalela mo o
Bana ba mehla ye ba senyegile gwa rialo hlogokgolo. O be a bolela a hemela
gedimo. Go bonala monna yo a tseba tshipidišo ya molao wa segologolo.
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
(6)
Phetla
Sepedi Leleme la Pele/HG/P1
6.2
9
Senior Certificate Examination
DoE/May-June/2009
Badišiša mafokwana a a latelago o be o fetole dipotšišo.
Kgoši Tlhathamedi o gorogile a amogelwa ka mekgoši le meduduetšo. Yena
o latetše kgoši ya Ditatšu ye e gorogilego ge pula e ena. Le ge go le bjalo,
wa ka mosadi o ile a e phatša, a mo tšhela ka legowa.
6.2.1
Hlaloša phapano gare ga mafokwana a a latelago:


6.2.2
6.2.3
(4)
Ke ka Lebaka la eng mmoledi a sa re 'mosadi wa ka' eupša a re
'wa ka mosadi'?
(2)
Hlaloša tirišo ya mantšu a a kotofaditšwego mo mafokong a a
latelago:


6.2.4
Kgoši e gorogile.
Kgoši o gorogile.
O gorogile.
O a amogelwa.
(2)
Na lentšu le, ge, le šoma mošomo ofe ge le dirišitšwe mo
lefokwaneng le, 'ge pula e ena'.
PALOMOKA YA KAROLO YA C:
PALOMOKA YA TLHAHLOBO:
Tokelo ya kopollo e ileditšwe
(1)
[15]
60
100