Izboljšanje delovnega okolja v ključnih panogah
Obalno-kraške regije (IDO Primorske)
dr. Aleksander Zadel (vodja projekta), dr. Andraž Teršek (namestnik vodje projekta)
Daniel Bandelj, Blaž Ćeklić, Ana Domenis, Simona Gomboc, Matija Žgur
Projekt je delno financiran s strani Evropske Unije (Evropski socialni skladi) preko javnega razpisa za
financiranje projektov socialnih partnerjev pri izboljševanju delovnega okolja. Javni razpis se izvaja v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, znotraj 1. Razvojne prioritete
“Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti”;1.4. Prednostne usmeritve “Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti.”
Cilji:
• Pripomoči k povečanju varstva in kvalitete
psihofizičnega zdravja zaposlenih in posledičnemu
dvigu produktivnosti
• Izdelava smernic za izvajalce politik ter priporočil za
potencialne spremembe delovnopravne zakonodaje
Partnerji na projektu:
• Primorska gospodarska zbornica
• Območna obrtno-podjetniška zbornica Koper
• Gorenjski sindikati
Sodelujoči:
• Hoteli Krka Strunjan
•
• Hotel Marina Izola
• Merkur
•
• Adriatic Slovenica
•
• Istrabenz plini
•
• Sava Medical in storitve
•
• Luka Koper
•
• Intereuropa
Osnovna šola Dušana
Bordona Koper
Srednja tehniška šola Koper
Soline - Pridelava soli
Primorske novice
Komunala Izola
Univerza na Primorskem
(posamezne članice)
Vsebina:
• Analiza delovno pravne zakonodaje in zakonskih rešitev na
raziskovanih področjih ter primerjava s pravnimi ureditvami članic EU.
• Pregled in kritičen študij dosedanjih pristopov upravljanja
problematike raziskovanih področij in njihova analiza s poudarkom na
odpravljanju šibkih točk.
• Področja raziskave:
Stres
Izgorevanje
Absentizem
Fluktuacija
Usklajevanje delovnega in družinskega življenja
Predstavitev vzorca udeleženih v raziskavi IDO
Primorske
Samski
21%
Ženske
51%
Brez otrok
23%
Moški
49%
Partnerski
odnos
79%
Z otroci
77%
Doktorat
4%
Magisterij
6%
Univerzitetna
22%
60 in več let
1%
Osnovna
šola ali
manj
1%
49 do 59 let
16%
25 do 36 let
43%
Srednja/poklicna
40%
37 do 48 let
37%
Višja/Visoka
27%
Manj kot 25 let
3%
N=515
Predstavitev vzorca udeleženih v raziskavi IDO Primorske
Krajši delovni
čas
2%
Položaj
Drugo
2%
Določen čas
11%
Vodja
40%
Delavec
60%
Nedoločen čas
85%
Vrsta zaposlitve
Leta v organizaciji
Več kot 10 let
41%
Manj kot 2 leti
10%
2 do 4 leta
20%
35 let ali več
4%
29 do
34 let
12%
23 do 28 let
15%
8 do
10
let
12%
5 do 7 let
17%
17 do 22 let
18%
Delovna doba
Manj
kot 5
let
15%
5 do 10 leta
20%
11 do 16 let
16%
Izsledki raziskave –
pravno področje
Ali v podjetju lahko učinkovito uveljavljate svoje
pravice?
•
•
•
Ne
42%
Da
58%
•
V okvirih našega vzorca so deleži ljudi, ki
doživljajo mobing, kršitve pravic in
neenake možnosti uveljavljanja pravic
visoki.
Podatke težko primerjamo s podatki na
ravni EU.
Povprečna stopnja doživljanja mobinga in
drugih oblik nesprejemljivega ravnanja je
nekje med 5 in 10% (4th Working
Conditions Survey).
Možna razlaga: Udeleženci mogoče
razumeli pod vsemi tremi vprašanji vse ali
pa mnoge oblike diskriminacije,
nadlegovanja, trpinčenja.
Ste že kdaj izkusili diskriminacijo, šikaniranje,
napade sodelavcev ali šefa zaradi določene
osebne okoliščine?
Da
39%
Da
41%
Ne
59%
Ne
61%
Menite, da se v podjetju kršijo delavske
pravice?
Izsledki raziskave - pravno področje
• Največkrat so zaposleni mnenja, da do kršitev pravic prihaja v obliki
•
•
•
•
•
šikaniranja, diskriminacije in zapostavljanja.
Več kot četrtina zaposlenih ne pozna pravnih aktov, ki varujejo njihove
pravice.
Večina jih meni, da prej napredujejo tisti, ki imajo določeno podporo
nadrejenih.
Skoraj polovica zaposlenih meni, da jim zaposlitev ne omogoča dovolj
dobre socialne varnosti; pri tem več vodilnih kot delavcev meni, da jim
omogoča dobro varnost.
Le petina anketirancev zaupa, da bi jim država s svojimi instrumenti
pomagala v primeru izgube dela.
Večina zaposlenih bi se ob izgubi zaposlitve zanesla nase ali na svojo
družino.
Izsledki raziskave – pravno področje
• Skrb podjetja za delavske pravice ter omogočanje enakih možnosti ne
glede na osebne okoliščine, prispeva k doživljanju večje kakovosti
življenja zaposlenih.
• Več zdravstvenih težav doživljajo udeleženi:
 manj učinkovito uveljavljanje pravic,
 kršitve delavskih pravic v podjetju,
 izkušnje mobinga na delovnem mestu,
 manj učinkovito varstvo pred mobingom,
 socialna varnost ni dovolj dobra.
• Vsi tisti dejavniki, ki lahko prispevajo k bolj negativnemu doživljanju
delovnega okolja, so pogosteje značilni za udeležence, ki menijo, da
ne morejo učinkovito uveljavljati lastnih pravic v podjetju.
Vprašalnik PIE (Profil index emocij, Plutchik in
Kellerman, 1962; 2003): osebnostne poteze
Vodje
Delavci
• doživljajo več stresa,
• doživljajo manj stresa
• posvečajo delu več prostega časa,
• posvečajo več prostega časa gospodinjskim
• so manj izgoreli,
• doživljajo manj zdravstvenih težav in
•
• bolj zadovoljni z delom,
•
• Višje izraženo nekontroliranost
•
= zmerno previdne osebe, ki so
hitrejši pri sprejemanju odločitev in
jim zato bolj ustreza dinamično
okolje
•
opravilom,
doživljajo več izgorelosti,
manj zadovoljni z delom,
doživljajo več zdravstvenih težav in
opažajo več diskriminacij v podjetju
• Višje izraženo deprivacijo in
samozaščito
= razmeroma previdne osebe, ki
nimajo rade tveganja, zato jim bolj
ustreza stabilno okolje, ki od njih ne
zahteva hitrega odločanja;
= nagibajo se k bolj pesimističnemu
pogledu na življenje;
Rezultati vprašalnika PIE: Osebnostne
značilnosti
Več stresa, več zdravstvenih težav in več izgorelosti:
- izražena težnja po stabilnosti in gotovosti,
- počasnejše odzivanje na dražljaje iz okolja in preudarno
-
-
-
sprejemanje odločitev,
bolj nagnjeni pesimističnemu pogledu na življenje,
manj zaupljivi do drugih ljudi,
kdaj bolj prepirljivi in ostri v medosebnih odnosih,
nekoliko manj so zainteresirani za vzpostavljanje in vzdrževanje
stikov z ljudmi, posebej z novimi ljudmi,
težijo k uveljavljanju lastnega stališča, ki je v nasprotju z večino in
k zagovarjanju lastnega mnenja
Glavne ugotovitve raziskave IDO Primorske
Doživljanje stresa je značilno:
 za udeležene, ki doživljajo pogostejše zdravstvene težave
 za udeležene, ki so bolj izpostavljeni negativnim dejavnikom
delovnega okolja
 za udeležene, ki so manj zadovoljni z delom in manj zadovoljni z
odnosi v podjetju
 za udeležene, ki doživljajo več izgorelosti na delovnem mestu
 za udeležene, ki preživijo več časa tedensko v službi in, ki imajo
občutek slabšega opravljanja družinskih obveznosti na račun
delovnih obveznosti in obratno
 za udeležene, ki so manj zadovoljni z dejavniki kakovosti življenja
- vsi tisti dejavniki, ki prispevajo k doživljanju stresa na delovnem
mestu, so prispevali tudi k doživljanju slabše kakovosti življenja.
Glavne ugotovitve raziskave IDO Primorske
Manjše zadovoljstvo z delom je značilno:
 za udeležene, ki pogosteje doživljajo zdravstvene težave
 za udeležene, ki doživljajo več izgorelosti
 za udeležene, ki so bolj izpostavljeni negativnim dejavnikom
delovnega okolja
 za udeležene, ki nekoliko manj učinkovito usklajujejo poklicne in
družinske obveznosti
Večja izgorelost je značilna:
 za udeležene, ki doživljajo slabše delovne razmere
 za udeležene, ki pogosteje doživljajo zdravstvene težave
 za udeležene, ki imajo pogostejši občutek slabše učinkovitosti pri
usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti
Udeleženi, ki imajo občutek slabše učinkovitosti pri usklajevanju
družinskih in poklicnih obveznosti, doživljajo več zdravstvenih težav.
Planirane aktivnosti do konca projekta:
• Okrogle mize na tematiko proučevanih področij
• Delavnice za sodelujoča podjetja (pilotni model):
 predstavitev ugotovljene problematike raziskave,
 predstavitev ukrepov na področju izboljšanja medosebnih odnosov,
povečanja motiviranosti za delo in zmanjšanja doživljanja stresa pri
delu.
• Mednarodna konferenca
okrogla miza 14.3. z
naslovom Pravica do
zdravega delovnega okolja v
teoriji in praksi
Možnosti nadaljevanja….
• Rezultati pričujoče in ostalih
raziskav v okviru celotnega
razpisa ter pilotnih modelov
delavnic predstavljajo dobro
osnovo za nadaljnje projekte, ki
bodo lahko na terenu, znotraj
trga dela (zasebnega in
javnega), poskušale izboljšati
delovno okolje zlasti pri
vprašanjih medosebnih
odnosov, spoštovanja, načinov
vodenja itd...
• Rešitve:
• - delo z zaposlenimi:
delavci, srednji managerji,
vodstva.
• - dodatna izobraževanja
kadrovikov: prepoznavanje
kompetenc zaposlenih,
osebnostni razvoj in
izpopolnjevanje
potencialov zaposlenih.