GRUPPA FT-56
KRATKA ISTORI
FAKTY
Posvwaets 50-i leti FTF UPI
B. Rubinxten
Hafa
1999
Contents
1
2
3
4
5
6
Pervy kurs
Voenka { 1978 god
Naqalo nauki { 1979 god
Stanovims ser~eznymi ld~mi { 1980 god
Do diploma ruko podat~ { 1981 god
Diplom { 1982 god
2
3
5
12
19
21
22
1
Pervy kurs
Gruppa byla sozdana v 1976 godu na kafedre teoretiqesko fiziki
Fiziko-tehniqeskogo fakul~teta (FTF) Ural~skogo Politehniqeskogo Instituta (UPI) - nyne Ural~ski Gosudarstvenny Tehniqeski Universitet (UGTU). V gruppe bylo 25 qelovek, iz nih tol~ko
dve devuxki - to Marina Paryxeva (Sorkina), i Lida, kotora
uxla posle pervogo kursa.
Znakomstvo naqalos~, kak vodits, v kolhoze (der. Belonosovo
Kamenskogo raona). Osen~ togo goda vydalas~ ranne i holodno,
i ue v 20-h qislah sentbr vypal sneg. V dopolnenie k tomu, v
kolhoze ploho kormili, i naqalas~ dezinteri. Neskol~ko qelovek
iz gruppy popali v infekcionnoe otdelenie bol~nicy UPI, qto na
ulice Komsomol~sko. V kolhoze vseh porazil Vova Sapunov svoe
teorie lektriqestva tret~ego roda. Ue togda vse ponli, qto
gruppa podobralas~ neprosta.
V kolhoze bylo zdorovo, spali vpovalku na narah i suxili
portnki na peqi, zapaxok byl ewe tot. Za stenko ili nemnogoqislennye predstavitel~nicy slabogo pola na FTF. Odnady
my pritawili s pol malen~kogo myxonka, qtoby ih popugat~,
perebrosili ego k nim i stali dat~. Posle nedolgo tixiny
vmesto vopl razdalos~: "O, kako horoxen~ki!". Tihi Slava
Mun, priehav iz domaxne pobyvki, skazal qto on ne moet sidet~
doma za stolom, t.k. s zyka sryvats odni matgi. Kstati,
v kolhoz odin raz priezal sam "dden~ka Kanaxin". to byla
soverxenno legendarna liqnost~ na Fiztehe. On, sam vypusknik
Fizteha, priverenec horoxe uqeby, sporta i ry fanat Fizteha,
mnogo let rabotal zamom dekana po mladxim kursam. Ego (qeloveka s gabaritami xkafa) pobaivalis~, no zdorovo uvaali. Estestvenno, qto vse studenty naxih let pomnt ego oqen~ horoxo.
Dekanom v to vrem byl Egorov, ego i Kanaxina vy vidite na
snimke nie.
Nakonec, v oktbre naqali uqit~s, poznakomilis~ s naxim pervym "klassnym papo" - tov. Novikovym. On nastavll nas na
put~ istinny i qital predmet pod nazvaniem "Vvedenie v special~nost~". Poxli telye budni - matanaliz, himi, qerqenie
(!?) i t.p., i v to e vrem vesela izn~ v obwage. Starosto
ewe v kolhoze naznaqili Xuru Pisqasova, kak kandidata v qleny
partii i otsluivxego 2 goda v armii.
V pervom semestre naibolee telym, kak i ewe dva goda byl,
poalu, matanaliz (inaqe, "vyxka" { vysxa matematika). Uqila
nas to premudrosti Geda ("Horda") kovlevna Karasik. Na pervom kzamene po matanu, doidas~ svoe oqeredi voti v auditori, Serea Qekunkov vydal sleduwee: "105 procentov { to
odno celoe"; horoxo, qto Horda kovlevna togo ne slyxala. Formul v matane mnogo, zapominat~ trudno, tak qto bol~xo populrnost~ pol~zovalis~ spravoqniki { "tolsty Korn" i "Bronxten i Semendev". Na pervom kurse bolee hodovym byl "Bronxten i Semendev", no v biblioteke ih bylo malo. Odnady poprosil Sereu Qekunkova dat~ mne tot spravoqnik na veqer,
3
Figure 1: Dekan Egorov (sprava) i legendarny Kanaxin.
v tot moment my xli po prospektu Lenina, gde-to v raone gostinicy "bilena". On zastavil men "dostatoqno xiroko" raskryt~
rot i zasunut~ v nego kulak. Tol~ko posle togo on mne dal trebuemu knigu, vmeste s raspisko. K sqast~, ta raspiska sohranilas~, i vy moete ee videt~.
Vo vtorom semestre naqalas~ obwa fizika, kotoru qital L.
Kurbatov, otliqavxis gromovym golosom i straxnym zaikaniem.
ta smes~ byla prosto ubistvenno dl sidevxih na pervyh rdah
rimsko auditorii, gde prohodili ti potoqnye lekcii. V to e
vrem, nam, kak i vsem studentam UPI qitali ewe odnu obwu
fiziku, no ue v pereloenii obweinstitucko kafedry fiziki.
Qital ee odin iz opytnexih prepodavatele to kafedry Kozmanov. Idiotizm zaklqals v tom, qto ti dva kursa (praktiqeski ob odnom i tom e) qitalis~ v raznyh sistemah edinic { SGS
i SI. Nam kak-to bol~xe nravilis~ lekcii Kurbatova, i potomu
lekcii Kozmanova my nazyvali ne fiziko, a "kozmonavtiko". U
Kozmanova byla oqen~ smexna privyqka { pokazyvat~ studentam
zyk (priqem vo vrem kzamena). Liqno na tom qut~ ne pogorel.
V seredine semestra prohodila obweinstitutska olimpiada po
matematike, gde po tradicii uqastvovali sbornye komandy fakul~tetov. Naxa gruppa, ne smuwas~, vystavila 3 komandy, t.e. 15
qelovek. Rezul~taty govort sami { perva komanda zanla pervoe
mesto v UPI, vtora - tret~e mesto, i tret~ { 6 mesto. V liqnom
zaqete v pervo destke byli 6 rebt iz Ft-156. My togda gordo
govorili { "Ft-156 protiv vsego mira". ti rezul~taty sil~no
povlili na podbor komandy UPI na Vserossisku olimpiadu
4
Figure 2: Ta sama raspiska (1977 g.)
po matematike v Omske, kuda poslali poqti vseh naxih. V itoge
rebta privezli treti priz.
Vse to ne proxlo zr. Po itogam uqebnogo 1976-77 goda naxa
gruppa byla priznana luqxe v UPI, i udostoilas~ qesti sfotografirovat~s u Krasnogo znameni instituta. Seqas to zvuqit
smexno, no uqilis~ my destvitel~no oqen~ horoxo. Krome togo,
okazalos~, qto u rebt est~ mnoestvo talantov v samyh raznyh
oblasth (no ob tom nie).
Posle poslednego kzamena my sobralis~ v obwage i tak prinli
na grud~, qto potom po komnate letal puh iz razorvannyh poduxek,
a na ulicu padali petardy. Kstati, na snimke vy moete videt~
kak vygldela sama obrazcova komnata naxe gruppy v \destke".
Zakonqils pervy kurs i vse razhalis~ { kto v SSO (studenqeski stroitel~ny otrd), kto { osen~ opt~ v kolhoz.
2
Voenka { 1978 god
Naqals vtoro kurs s mownogo pohoda v kabak "Ural~skie pel~meni"
(na uglu Lenina i Lunaqarskogo). Tam my otmeqali okonqanie
5
Figure 3: Obwaga gryzet granit nauki. (1977 g.) Sidt { Pet Vole-
gov, Serea Loginov, Vova Vasil~ev, i en Werbakov, stoit (k
vam spino) Serea Qekunkov.
stroitel~nogo sezona. No na tom ne ostanovilis~ { poxli qeredo
dni rodeni, i vse oni sootvetstvuwim obrazom otmeqalis~.
Odnady, na dne rodeni Viti Veliqkina { "plotnika v rozovom
vatnike" proizoxel tako sluqa. "Teply i utny" Andrxa
Kanalin byl rasporditelem stola, t.e., poprostu govor, razlival vodku (holodnye qekuxki stoli medu ramami) po malen~kim
stopoqkam. Nalil vsem i sebe poslednemu, postavil butylku, i
otvod ruku, oprokinul svo stopoqku. Na nego vse zaxikali, on
snova nalil, i snova oprokinul stopoqku. Bol~xe vseh vozmuwals imeninnik Veliqkin: "Ewe ne vypili, a ty ue prolivaex~!".
Vit, k soaleni, uxel so vtorogo kursa v akademku, poxel v
armi, i ue ne vernuls k uqebe. Zapomnilas~ ego fraza: "Nadubasims i vse lem spat~" po povodu vypivki. Na ego svad~be
qerez neskol~ko let, stol tako gude, qto Vova Zaharov vozvrawals iz Pervoural~ska domo v Verh-Nevinsk v odnom botinke v 30gradusny moroz.
Smenils nax "klassny papa" { tov. Novikov vozglavil partiny komitet fakul~teta, i ne mog bol~xe vozit~s s nami. Na
ego mesto prixel Serge Petroviq Dovgopol, navernoe, samy sil~ny
teoretik na fiztehe. S nim povils i novy nax tovarix - Xura
Davydov (sm. foto, prosim ne strelt~, bezalostnoe vrem ne
powadilo ego svetly oblik). S nimi my ue ne rasstavalis~
i veselo proili do konca uqeby. V to vrem populrny byli
politinformacii, kotorye dolny byli gotovit~ vse studenty po
6
Figure 4: Surovy Davydov prikurivaet (1979 g.)
oqeredi. Odnady Serea Qekunkov rasskazyval nam o sobytih
na Afrikanskom Roge. On rasskazyval: "fiopi poprosila Sovetski Soz o pomowi. I Sovetski Soz protnul ruku pomowi.
V to ruke byli tanki, samolety, puxki ...".
Voobwe vtoro kurs oznamenovals bol~ximi p~nkami. Odin
iz glavnyh povodov dl togo byla perva svad~ba v naxe gruppe,
starosta Xura Pisqasov enils na Rae. tomu sobyti predxestvoval period krupnyh p~nok, imevxih mesto byt~ v komnate
528 v "destke" { 10 studenqeskom korpuse. to byla znamenita
obwaga Fizteha, oknami ona vyhodila na glavnu ulicu goroda {
prospekt Lenina, i iz tih okon kady god kto-to padal. V to
komnate ili Zaharov, Zlokazov, Veliqkin i Pisqasov.
Itak, Pisqasov imel vidy enit~s, no ne mog kak-to vybrat~
iz dvuh pretendentok. Nakonec, on podpisal s sosedmi po komnate dogovor (i zaveril ego u notariusa), o tom, qto on, Pisqasov
A.G., obzuets v teqenie 2 mescev enit~s na ukazanno gradanke, a ego tovariwi, v svo oqered~, obzuts poit~ ego vodko
po pervomu trebovani. to vygldelo primerno tak: - Pisqasov
prihodil domo i govoril: "Zlokazov, za vodko!". Tot tut e
beal, prinosil butylku, i Xura ee vypival v dva s polovino
stakana, ne dels~ ni s kem. Nakonec data svad~by naznaqena, i
528- prosto ne prosyhaet. K nim prisoedinets Andre Borisyq
Eliseev, vse gudt ... Veqerom pered dnem svad~by (1 fevral 1978
g.) proihodit sleduwee. Borisyq s perepo vdrug vozomnil, qto
druz~ rexili ego ubit~. On zapiraets v komnate, i nikto ne
moet tuda popast~. Nakonec, on poddaets na ugovory, i otkryvaet dver~, vse vhodt, no komnata pusta, a okno otkryto (to pty
ta). Vse migom protrezveli, kto-to pobeal vniz smotret~, no
vnizu tela net. Nikto niqego pont~ ne moet. Vdrug iz stennogo
xkafa slyxen kako-to zvuk { to Borisyq zasel tam i ne hoqet
7
vyhodit~. Ego stali prosit~, zatem vykovyrivat~ xvabro, pokuda
on ne vylez. V rezul~tate okazalos~, qto on zalez v xkaf, gde visel
svadebny kostm eniha i isportil ego.
Na sleduxi den~ v kafe on edva stol na nogah, i naibolee
trezvym bylo poruqeno sledit~ za nim, predotvrawa padeni. Posle 4 stopok on usnul, i prosnuls lix~ dl togo, qtoby polezt~ pod
stol. Vova Zlokazov propal v seredine pirxestva { okazalos~, qto
on vyxel v pidaqke pokurit~ i usnul na kryleqke kafe, zanosimy
snegom. Na obratnom puti v obwagu Borisyqa derali pod ruki
dvoe, qtoby on ne upal nenarokom. Odnako, on i tut sumel vyvernut~s, v bukval~nom smysle togo slova. Emu bylo arko i poluxubok byl rasstegnut; vdrug on vydernul ruki iz rukavov, i kak
pripustit begom vpered. My za nim sledom; podbegaem, a Borisyq
leit licom v sneg i hrapit. Prixli v obwagu, i vstala problema
proti qerez vahtu, toqnee provesti Borisyqa. Emu bylo strogo
skazano: "Sto tiho, i ne xevelis~!". Borisyq zamer u stenki, i
tot bar~er byl preodolen.
Voobxe e tot god byl otmeqen novym predmetom { "Voenna
podgotovka". Otliqie naxe voenki ot vseh ostal~nyh bylo v tom,
qto vseh gotovili v tankisty i 3.5 goda, a nas muqili god, a vypuskali neizvestno kem. Nazvanie svoe voenno special~nosti nam
nevedomo i do sih por. Vzvodnym, estestvenno, naznaqili Pisqasova, prikreplennym oficerom stal voenny razvedqik, kotory
na vopros "Kak vas zovut?" otvetil "Podpolkovnik Mixnev". On
klassno qital lekcii po orui massovogo poraeni i odnady
zavil, qto smertel~na doza radiacii ravna 500 rentgen. Kto-to
sprosil: "A qto esli soldat popals oqen~ zdorovy, i ostals
iv i posle dozy v 500 rentgen". Mixnev tut e otvetil: "Dl
nepontlivyh povtor { po prikazu ministra oborony, smertel~na
doza radiacii ravna 500 rentgen". Stroevu podgotovku u nas vel
maor Noskov; on otliqals svoe lbimo priskazko, kotoru
on vstavll kadye tri slova { "Eptat~". Drqil on nas klassno,
i vydressiroval neploho (sm. foto 5). Kak izvestno, na voenku
hodt odin den~ v nedel, i tot den~ vybroxen iz izni. Delat~
niqego nel~z, sidix~ na pare i terex~ vrem, libo marxiruex~
i vse ravno bez tolku, a k veqeru golova pusta i zvenit. Na lekcih mono bylo tol~ko delat~ vid, qto sluxaex~ ili spat~ s otkrytymi glazami; no bylo i vrem tak nazyvaemo samopodgotovki
(sampo). Qtoby hot~ vrem ne tert~ zr, my pridumali voennu
igru "Welbunqik". Kak obyqno, brosat kubik i delat hod soglasno qislu oqkov. Osnovnoe otliqie ot detskih igr bylo to, qto
v to igre ne bylo poowreni, odni nakazani. Odnady Mixnev
zastukal nas za igro, a igrali monetkami vmesto fixek, on podumal, qto my igraem v karty na den~gi, i igru otobral. Kogda on
sprosil, gde vyigryx, emu pokazali na lob.
Drugim izwnym vremprovodeniem byli stroeva podgotovka
i vyezdy v pol. Zapomnils odin sluqa, kogda nas povezli zimo
v 20-gradusny moroz v pole, polnoe neubranno kapusty. Podpolkovnik Mixnev oqen~ dolgo vewal o kako-to erunde, tak qto
vse qut~ ne okoleli. Potom salils i dal perekurit~ - to i za8
Figure 5: Na placu vo vrem zanti po stroevo podgotovke (1978
g.)
peqatlel Vova Bel~kov, nax xtatny fotograf (ob tom podrobnee
nie).
Odnady povezli nas na strel~biwe, provert~ navyki vladeni
oruiem. Delo bylo zimo, vezde sneg, pravda ue podtaival.
Vygruzili iz maxin i skazali: "dite svoe oqeredi, snaqala
budete strelt~, potom sborka-razborka orui, potom { metanie
granaty, i v konce, pistolet." Posle strel~by iz avtomata, nam
skomandovali: "Xagom marx, k rubeu metani granat!". A idti
nado bylo po dlinno prmo doroge vverh v goru. Xli v dve
xerengi, i s Andre Borisyqem zamykali xestvie. Nam dvoim
bylo prikazano idti stroevym xagom, prikryva ostal~nyh tovariwe, qto my i delali. V obwem, vs gruppa xla vrazvaloqku, a
my, kak dva idiota (poqemu, sobstvenno, kak?), peqatali stroevo
xag.
Kak vysnilos~, my v tot den~ vse rodilis~ v rubaxke. Na naxe
sqast~e, my kidali ne boevye, a uqebnye granaty. Fed Mordovin
kinul svo v metre ot okopa, a ves~ ostal~no vzvod stol v treh
metrah ot nego. Bud~ to boeva, ot nas ostalos~ by nemnogo.
Oqen~ smexno sluqa byl take na vypusknom kzamene po voenke.
Pet Volegov sovsem niqego ne znal, i otveqa na voprosy, on
snaqala qital sam vopros, a potom govoril: "Student Volegov
otvet na vopros zakonqil!". Okonqanie voenki my otmetili mowno
p~nko v 10 SK, zakonqivxes torestvennym marxem po ee koridoram. Nado skazat~, qto to ewe oqen~ mirny variant. Kak
izvestno vsem studentam UPI teh vremen, oqen~ netrivial~na tradici otmeqat~ okonqanie voenki bylo na radiofake (raketqiki oni
byli). Posle vozvraweni iz lagere, bravye rebta napivalis~
v drabadan i katalis~ v eleznyh tazikah po lestnicam svoego 9tanogo obweiti. Odnady kto-to ne vyderal i poalovals
rektoru. Tomu prixlos~ proreagirovat~, v rezul~tate qego po9
Figure 6: Na samopodgotovke (1978 g.)
vils prikaz primerno takogo soderani:
Studentov 5-go kursa radiotehniqeskogo
fakul~teta Petrova, Ivanova, i Sidorova
za amoral~noe povedenie, vyrazivxees
v katanii v p~nom vide v tazikah v 14 SK,
isklqit~ iz instituta.
Tak podoxel k koncu vtoro kurs, i snova nastalo leto ("Spasibo partii za to, ved~ letom luqxe qem zimo, spasibo partii
rodno" { kak zvuqit-to, a?). Narod opt~ poehal na celinu, zarabotat~ deneek. Nado skazat~, qto k tomu vremeni naxa gruppa
ponesla ewe odnu poter { uxel v akademku, a potom v rdy SA
nax "plotnik v rozovom vatnike", Vit Veliqkin. Zabega nemnogo
vpered (qtoby ne zabyt~), skau, qto posle ego vozvraweni iz
armii, on vskore enils, a pro tu svad~bu ue napisano vyxe.
V tom semestre u nas byl oqen~ kruto kurs po uravnenim matfiziki, qital ego zam. dekana po starxim kursam V.V. Istomin. On
vseh porazil tem, qto qital kurs, ne pol~zus~ nikakimi zapismi
i konspektami - i to pro uravneni Laplasa i Puassona v raznyh
sistemah koordinat, pro modificirovannye funkcii Bessel i integraly po konturu. Takogo my ni do, ni posle ne videli. Semi10
Figure 7: Kurim v polh pod snegom i dodem (1978 g.)
nary vel assistent, u kotorogo postonno golos sryvals na pisk.
I vot na kakom-to zaqete Xura Berezin qto-to tomu aspirantu
otveqaet, nu a tot i spraxivaet: "to budet tak-to?". Xura posle
dolgih kolebani tiho-tiho govorit: "Da". Assistent niqego ne
rasslyxal i kriqit sryvawims golosom: "Kak?!". Xura, ne
ponv v qem delo, molnienosno otveqaet: "Net", na qto assistent
ewe gromqe oret: "Kak?!!". Tut Xura reagiruet pravil~no i toe
kriqit: "Da!!!".
Vernulis~ my s trudovogo semestra (ewe odin xtamp togo vremeni), i snova poxla uqeba. Sama vesela komnata v obwage raspalas~ { Pisqasov poluqil otdel~nu komnatu v "destke", i ot
veselo qetverki ivxe pod devizom (v bukval~nom smysle slova)
"Gul, rvanina!!", ostalis~ tol~ko dvoe { Zaharov i Zlokazov. Da
i oni qerez polgoda toe uxli iz gruppy; pervy vernuls k sebe v
Verh-Nevinsk k rabote programmista, a vtoro { v SA, po stopam
Viti Veliqkina.
Nado skazat~, qto Vova Zaharov byl talantlivexi programmist. U nego doma byla bukval~no vs literatura po programmirovani, izdanna v SSSR. Spravedlivosti radi nado otmetit~,
qto tot talant ego i pogubil. Delo v tom, qto imenno na tret~em
kurse u nas naqali qitat~ osnovy programmirovani. Tak kak dl
nego to vse bylo na detskom urovne, Vova rexil ne tert~ vremeni darom i podzarabotat~ na svoem znanii. On podrals vypolnt~ kursovye po tomu predmetu, priqem za poqti simvoliqesku platu - butylka vodki za 4.12. Tak kak zakazov bylo mnogo,
a Vova odin, to k koncu semestra, pol-kursa imelo prekrasno vypolnennye zadani, a Vova ne smog sdat~ sessi, i uxel v akademku.
Krome talanta programmista, on otliqals take i darom k soqinitel~stvu. Skol~ko original~nyh rasskazov, p~es i scenariev
on napisal! K soaleni, ne zna toqno, kak sloilas~ ego
11
sud~ba v dal~nexem.
Vova Zlokazov sluil v RVSN (Raketnyh Voskah Strategiqeskogo Naznaqeni) gde-to pod Gor~kim. Po ego slovam, vs ego
sluba proxla v perekatyvanii raket iz odnogo sara v drugo.
Sluil on prostym soldatom, ne oficerom, nesmotr na to, qto
kurs voenno podgotovki on okonqil uspexno, kak i vse my. Delo
v tom, qto oficerskoe zvanie nam prisvoili lix~ posle okonqani
instituta, a ne na tret~em kurse, kogda konqilas~ voenka. Posle
vozvraweni iz armii on vosstanovils v institute, no ue na drugom fakul~tete, no i ego ne zakonqil.
Krome nih, uxli ewe dvoe rebt. Pet Istomin perevels na
radiofak, kotory uspexno zakonqil. Slava Mun rexil, qto naxa
special~nost~ dl nego telovata, i perexel na odnu iz himiqeskih special~noste na naxem fakul~tete.
3
Naqalo nauki { 1979 god
Ne uspela uti odna zabota, tak prixla druga. Raspravilis~
my s voenko, a tut kak tut nauka poalovala. Na fakul~tete
kul~tivirovalos~ rannee priuqenie studentov k naukam, no ne qerez
lekcii i praktiqeskie zanti, a qerez aktivnoe i liqnoe uqastie v
nauqnyh razrabotkah prepodavatele fakul~teta, i ih znakomyh v
akademiqeskih institutah. Kady student dolen byl provodit~
opredelennoe vrem v nauqnyh laboratorih i qto-to delat~. Privedu nezabvennu frazu ostroumnexego Xury Berezina: "Pora
idti dvigat~ tely xkaf pod nazvaniem \Nauka"". On take govarival: "Luqxe leat~ pod kustom s prostrelenno golovo, qem
tak muqit~s". Na samom dele to bylo oqen~ neploho, qto nas
nataskivali na tu nauqnu detel~nost~, tak skazat~, s detstva.
to sosluilo mnogim iz nas horoxu slubu v buduwem.
V to e vrem my, nakonec, zaverxili izuqenie vysxe matematiki, i drugih soputstvuwih e nauk { lineno algebry (na
pervom kurse) i teorii funkci kompleksnogo peremennogo (na vtorom). Lektor po TFKP (ee famili Abramova) zverstvovala na
kzamene { v parallel~no gruppe postavila a 13 dvoek (i to
na 25 qelovek). Qto e kasaets speckursov po fizike, to nam
ih naqali qitat~ ewe na vtorom kurse. Snaqala byla mehanika
(pervy tom Landau i Lifxica { v ispolnenii V.G. Pokazan~eva),
potom lektrodinamika (treti tom a la Putyrski). Pokazan~ev
(na sleduwi god on uxel zavedovat~ kafedro fiziki v eleznodorony institut) oqen~ original~no (na nax vzgld) prinimal
kzamen. Posle razdaqi biletov on sel za stol i uglubils v kakieto svoi bumagi. Golovy on ne podnimal sovsem, i my spisyvali bez
ograniqeni. Vdrug on vstal, vse nastoroilis~, no on podoxel k
oknu i vperils v nego vzgldom, ne povoraqivas~ k auditorii. K
tomu e my primenili sleduw voennu hitrost~. Na kzamene
razrexalos~ pol~zovat~s matematiqeskimi spravoqnikami. My
vybrali knigu Dvata, t.k. ona po formatu blizka k \Mehanike"
Landau i Lifxica, i pomenli tverdye obloki tih knig. V
12
rezul~tate, my imeli \Mehaniku" vo vpolne nevinno spravoqno
obloke. tot e trk my povtorili na kzamene po radiofizike
(vtoro kurs) u naxego kuratora Novikova v znaqitel~no bolee
surovyh uslovih. Delo v tom, qto on ne daval nikomu vyhodit~ iz
auditorii vo vrem kzamena, i sam ne pokinul svo post bukval~no
ni na minutu. V tot raz prikrytiem dl uqebnika po radiofizike
sluil tolstenny \Korn" (kto uqils, tot znaet, qto to takoe).
Opt~ e vse proxlo uspexno.
Na tret~em kurse poprosil vseh narisovat~ kotika, mnogie
otkliknulis~ na tu pros~bu. Qto iz togo vyxlo mono videt~
dal~xe.
V to e vrem v Sverdlovske proizoxlo sobytie, o kotorom
togda s opasko govoril ves~ gorod. V 32 voennom gorodke (kstati,
tam my osmatrivali voennu tehniku), toqnee, na ego granice s 19
(sekretnym) gorodkom proizoxel vybros nekogo vewestva (bakteriologiqeskogo orui). Po sluham, po priznakam bolezn~ napominala sibirsku zvu, odnako, ot nee umirali tol~ko molodye
muqiny. Kogda to vysnilos~, vlasti goroda prinli rexenie o
pogolovno vakcinacii naseleni neskol~kih raonov goroda.
Primerno qerez mesc nax fizteh prazdnoval svoe 30-letie. My,
koneqno, k vypusknikam ne otnosilis~, no v podgotovke prazdnika
prinli samoe aktivnoe uqastie. Osnovna p~nka proishodila v
restorane \Kosmos", no i obweitie gudelo na vs katuxku. Po
rasskazam, v sosednem magazine na Lenina, konqilis~ vs vodka i
kon~k. Take rasskazyvali o taksiste, kotorogo noq~ zafrahtovali 4 fizteha, i zastavili ezdit~ po krugu po ul. Lenina do utra,
priqem zadom napered.
Gde-to v ti vremena naqali provlt~s vo vse svo mowi
raznye talanty naxih rebt. Tak, naprimer, Vova Bel~kov, okazals prosto pervoklassnym fotografom, poqti vse predstavlennoe
zdes~ { to ego ruk delo, i to daleko ne samoe luqxee. Mono
tol~ko skazat~, qto k okonqani instituta Vova ue byl laureatom
medunarodnyh konkursov hudoestvenno fotografii. Ego umeni
oqen~ sil~no pomogali nam vo vrem sessi { bralas~ tetradka
s konspektami lekci odnogo iz luqxih studentov (elatel~no, s
razborqivym poqerkom), i Vova s nee delal sebe i tovariwam nunoe qislo fotokopi. Seqas to kaets smexnym i dopotopnym,
no togda (20 let nazad) to byl praktiqeski edinstvenny sposob
bystro skopirovat~ lekcii.
Byli i talantlivye risoval~wiki v naxe gruppe. V moem
arhive sohranilas~ lix~ mala qast~ togo, qto bylo narisovano v
te gody. Nie vy vidite dva drueskih xara Serei Qekunkova
i Vovy Vasil~eva, predskazyvawih, kak oni dolny vygldet~
segodn. Posmotrite na nih vnimatel~no i sravnite s originalami.
Vova Vasil~ev pisal (i do sih por pixet) prekrasnye stihi.
Vot neskol~ko sovsem sveih (napeqatano bez razrexeni avtora).
Predstav~, qto list bumagi { to sneg
I zdes~ v snegu zamerznet qelovek
Komok tepla v snegu nelep
Predstav~ { ty tot qelovek!
13
Figure 8: Vasil~ev (po mneni Qekunkova) i Qekunkov (na vzgld
Vasil~eva) segodn (vzgld iz proxlogo).
Predstav~, qto ty ne smoex~
Utrom vstat~....
Pokinut~ teplu krovat~
Ne smoex~ bol~xe vspominat~
Qto dolen sdelat~ rovno v pt~:
Pont~? Obnt~? Pocelovat~?
Podnt~ v ataku i beat~!
Kriqa { Ura-a-a!
Vorvat~s v nitoqku tranxe
Pererubit~ ee kak xe
V rukah zavyvxim avtomatom
I proxeptat~ { Za vas rebta...mm
Zatem upav na krasny sneg
Kotory straxen i nelep
Predstav~ { kak list bumagi tot sneg
I qelovek ...
Pred nim otqano skuqa
Za kruko qa
Razgldyvaet stroqki
Ne qita......
Dod~ stuqit po luam grubo
Neuvereno i p~no
Slovno vyplakat~ gotov on
Luu v vide okeana
On ue grezit v viden~h
V oblakah par nad nami
Kak ogro-o-mnye verxiny
Stanut tol~ko ostrovami.
vqera p~no boltala..
Mne hotelos~ ponravit~s..
14
Figure 9: Risunki Qekunkova { avtoportret i "Rasstrel sipaskih
vode".
Ah, gde byla mo mama..
Odernut~, popravit~: Nel~z!
Opuska glaza slepo
Obnaena i raspta
Slovno superzvezda
Mono ladoxko
Zakryt~s ot neba
No qem ty ukroex~s ot styda?
Kloun
Telo i grustno
I smet~s hoqets
Kak ot ady { pit~ i pit~
I hohoqets, hohoqets, ho-ho-qets!!
Nevozmono dae rta zakryt~.
I smes~, kogda stroqki ti
Na listke pixu
Esli grustno it~ na svete
Sam smes~Drugih smexu!
pridumal mnogo slov
pridumal mnogo snov
Ih razvesil kak igruxki
Na osine na opuxke {
Raznocvetnye hlopuxki
Moet prosto dl prosuxki???
Plaqut devuxki v poduxki!
Polovod~e tih slov
Ih zatopit do kraev!
Govorit~ zyk sorvets!
15
Esli serdcu tak nemets {
Pod tusklivym nebom { hmarym
My gulem po bul~varam
I bazarim po bazaram
I vokzaem po vokzalam!
Ty pokrutix~ u viska {
skau tebe { Toska!
Tak legka tvo ruka
Razgorqennogo lba {
Dl!
to tl {
men sedaet
Ne ostavit ni lista
dl derevca...
Sovet sebe
Kogda ty opustix~ ruki,
Na ringe delat~ neqego {
Ty upadex~ ot skuki
Bezalostno i bezzastenqivo..
I brovi razbity { krovavye
I guby kak nacelovannye
I ptna na make alye
I nogi kak nepodemnye..
No vidix~ ewe v promeutkah
Me zvonom v uxah
I vspyxkami sveta
Usmexku sud~by..
I cel~s lix~ v to.
My hodili s tobo v gosti
Ili to byl vsego { lix~ son
Mne brosali pod stol kosti
I byl lohmatym psom
leal v nogi tvoi, utknuvxis~
V kolgotok kapron i xelk
V koriqnevye tvoi tufli
I bylo mne horoxo
Mne kazalos~, tak budet veqno
Otnyne i navsegda
I byl po sobaq~i bespeqen
Ot nosa i do hvosta
A potom ryqal na ruki
Dotronuvxies do teb
O, to byli takie muki
To byla taka toska!
A potom vy zakrylis~ v komnate
A potom ostals odin
Vy glaza moi vspomnite
Otqan~e vlanyh maslin
I vse skulil i lapo
16
Carapal, carapal dver~
I bud~ qelovek { by plakal
Naskol~ko e bol~no { pover~!
Ubeal { i leu na gazone
Sred~ takih e lohmatyh brodg
I byt~ moet dae svoboden
Ot teb i ot vseh peredrg.
Pil bokal s qut~ vlanym nebom
Sneg toptal issinim sledom
Ob hrustal~nye polny
Oboeg sebe lico {
Belosneno qistoto
Dae skuly povelo.
Take talant risoval~wika provils i u Vovy Sapunova (kstati,
obladatel gustogo basa, ot kotorogo vibrirovali stekla auditori). Vot lix~ naskol~ko ego nabroskov.
Figure 10: V. Sapunov, "Cikl izni".
17
Figure 11: V. Sapunov, iz cikla "ivotnye".
A to risunok Vovy Vasil~eva.
Figure 12: V. Vasil~ev, "Koxki-myxki".
Na tret~em kurse nam qitali mnogo vskih slonyh predmetov { i statfizika, kotoru qital docent Balahonov (podpol~na
kliqka Kapxonov), i specglavy vysxe matematiki (snova nezabvenna Horda kovlevna), i, koneqno e, godovo kurs kvantovo
18
mehaniki, kotoru qital nax "klassny papa" Serge Petroviq
Dovgopol (ue, k soaleni, pokony). Kak vse pomnt, Dovgopol imel loxadinoe lico, hodil po fakul~tetu v gluboko zadumqivosti, i postonno eval gubami. Vyvesti ego iz togo sostoni
zadumqivosti bylo oqen~ trudno { dae v korotkie ptiminutnye
pereryvy medu qasami odno pary, on nemedlenno vpadal v to
sostonie. Odnady Xura Berezin gromko muknul na peremene,
pytas~ privleq~ k sebe vnimanie, no Dovgopol ne proreagiroval.
Togda Xura izrek: "Ego iz nirvany ne vyvedex~". Na kzamene po
kvantam Dovgopol oqen~ dolgo i twatel~no raskladyval bilety. I
tut v naprenno tixine razdals gromki xepot Serei Qekunkova:
"Pri lbom rasklade vse poluqat dvoki".
Krome togo, ewe, byla politkonomi socializma, nam o ne
rasskazyval docent Boldin. On vsegda xikarno odevals, byl
podtnut, i voobwe, proizvodil vpeqatlenie preuspevawego biznesmena, za qto i poluqil ot Xury Berezina kliqku "mister Boldin".
4
Stanovims ser~eznymi ld~mi { 1980 god
Zakonqilos~ leto, otmetili p~nkami okonqanie trudovogo semestra, i snova uqit~s. Sostav gruppy stabilizirovals, i nas ue
nikto ne pokidal. Nado skazat~, qto dl naxe special~nosti
sohranit~ 20 qelovek do vypuska { to oqen~ netrivial~no, obyqno
do finixa dohodilo 12-14 qelovek. to moet pokazat~s strannym, no imenno na 4 kurse, my stali ser~eznymi ld~mi. Pervym
priznakom togo bylo rezkoe sokrawenie qisla p~nok v obwage i ne
tol~ko tam. Stali bol~xe uqit~s, da i kursy poxli oqen~ trudnye. Qego stoit odna teori grupp (qital luqxi lektor UPI
kub { "kub { ty dub") s ee teoremo Vignera-kkerta. tu teoremu, na mo vzgld, tak nikto i ne ponl, dae te, kto poluqili
pterki na kzamene. Pro kzamen u kuba nuno skazat~ osobo.
Pered naqalom kzamena on qestno poprosil poloit~ vse "xpory"
na ego stol i predupredil, qto vygonit lbogo, kogo on zaseqet so
xporo. Nekoroye sdalis~, no vot Fed Mordovin rexil ispytat~ sud~bu. Delo v tom, qto on izgotovil, po ego mneni, prosto
ideal~nye xpory { on bral dva qistyh lista bumagi, klal odin
na drugo, i na verhnem pisal s sil~nym naimom; v rezul~tate na
ninem qistom liste byli prodavleny bukvy, kotorye pri bol~xom
elanii (a ono u Fedi bylo) mono proqitat~. Tak vot, kub zasek
Fed ue na 5 minute posle naqala kzamena, i Fed byl s pozorom
izgnan.
Esli ne oxibas~, to v to e vrem nas snova stal ogluxat~
tov. Kurbatov, qital on teori sverhprovodimosti, so straxnymi
formulami sparivani lektronov i t.p. Kriqal on po-prenemu,
no auditori byla rassqitana lix~ na odnu gruppu, tak qto dostavalos~ vsem, a ne tol~ko pervym rdam. Kstati, imenno togda on,
pytas~ skazat~ qto-to, stal zaikat~s i vdrug vypalil: "T~fu,
lektron!".
A vot v oblasti obwestvannyh nauk nam bylo i gor~ko i smexno.
U nas byl kako-to stranny kurs tipa "Organizaci proizvod19
Figure 13: Na kzamene u Stockogo.
stva", i qital ego docent Fedorov. Derals on neverotno napyweno i napominal nadutogo indka. Stepen~ svo on poluqil
v pedinstitute za razrabotku kakih-to kartoqek. Vot iz-za tih
kartoqek i razgorels ves~ syr-bor. Odnady na seminare tot
tip vyzval k doske Marinu Paryxevu rexat~ kaku-to zadaqu iz
ego kartoqek. Zadaqa byla lementarna, na dva arifmetiqeskih
destvi, i Marina ee bystro rexila, napisav pravil~ny otvet
- 0.25. Fedorov, posmotrev v svo kartoqku, izrek, qto otvet neverny. Kogda Marina sprosila, v qem e byla oxibka, on skazal,
qto ona voobwe niqego ne ponimaet v ego predmete, i v to zadaqe
v qastnosti, a pravil~ny otvet 25%. Tut vse nemnogo ofigeli i
naperebo stali emu dokazyvat~, qto 0.25 to i est~ 25%. A on
nam vsem i govorit, qto my toe niqego ne ponimaem v ego predmete. Nu vot togda starosty naxih grupp sobralis~ i poxli v
dekanat, k tov. Istominu, alovat~s i prosit~ ego ubrat~ ot nas.
I destvitel~no ego ubrali, i predmet toe ubrali - vot taka
pobeda demokratii snizu v te dalekie gody.
Okonqils 4 kurs i naqalas~ praktika. Prohodili my ee vse
v raznyh mestah. Nu a posle trudov pravednyh { opt~ na uqebu,
pty kurs { poqti posledni. Nastupil period svadeb v naxe
gruppe, hot nekotorye otdel~nye tovariwi potoropilis~ i zdes~.
Nauki bylo ue oqen~ mnogo { cely den~ v nedel. Povils
nauqny kommunizm, oqen~ stranna "nauka", kotoru odnako prihodilos~ uqit~, no ne qtoby znat~, a qtoby sdat~ i zabyt~ { po
nauqnomu kommunizmu byl goskzamen, priravnenny k diplomu.
Nastowie e predmety qitali nam tol~ko prepodavateli naxe
kafedry { Rudnicka, Stocki, kub, i zav. kafedro Qirkov.
Zaveduwim on stal nezadolgo do opisyvaemogo vremeni, smeniv
na tom postu Kurbatova. Pri tom on byl quakom, t.e. ne vypusknikom FTF, i ne prepodavatelem kafedry. Vot foto Qirkova
teh vremen.
20
Figure 14: Zaveduwi kafedro Qirkov u seb v kabinete.
5
Do diploma ruko podat~ { 1981 god
Okonqils god Moskovsko olimpiady, i naqals posledni god
naxe uqeby na Fiztehe. My ue byli opytnymi studentami,
znali vse i vseh na fakul~tete i quvstvovali seb poqti qto "dembelmi". Ved~ ostalos~ zakonqit~ pty kurs, i { na diplom. Kakto nezametno proleteli poslednie polgoda uqeby, sdali my poslednie kzameny, i poehali na praktiku. Vs naxa gruppa prohodila
preddiplomnu praktiku v Sverdlovske, kto { na fakul~tete, kto
v laboratorih raznyh institutov UNC AN SSSR (kto pomnit
qto to takoe). Kak-to v sentbre, vyzyvat teh, kto prohodil
praktiku na Fiztehe k dekanu (proxu zametit~ ne k Istominu, a
samomu Egorovu). I qto e hoqet ot nas Egorov? A hoqet on,
qtoby my pomogli pervokursnikam v kolhoze { kartoxku gruzit~.
Priqem, zamequ, ne trebuet, a prosit. Posovewalis~ my i rexili
ego pros~bu uvait~, poehat~ na nedel~ku, porabotat~ na sveem
vozduhe. Odnako tut e vstala vo ves~ rost problema { vsuhu rabotat~ nevozmono, a v derevne vo vrem uboroqno, kak izvestno,
suho zakon. Nu qto delat~, nado vezti s sobo. Zakupili my
belo, i na sleduwee utro poehali. Priezaem my v kolhoz,
idem v komnatu, nam predostavlennu, a tam posle drugo smeny
xestikursnikov { tako-o-o- bardak, qto slov net. Podmeli my komnaty, vygnali na ulicu sotni tri muh, i poxli obedat~. Veqerom
posideli u kostra, i poxli spat~. Nakonec, na utro poxli na pole.
Zagruzili odnu-dve maxinu, i poxli otdyhat~ v tenek. Tol~ko
otkryli butylku, tol~ko razlili, kak na doroge, okolo nas maxina
ostanavlivaets. u ne zna, kak Xura Pisqasov poquvstvoval, qto nado delat~, no on molnienosno ubral puzyr~ i nakryl
stakany, i povlets Istomin so svito. Interesuets, qto my
tut delaem, kak nam rabotaets, i t.p. V obwem, porabotali my
21
tak ewe paru dne, i tut vodka konqilas~. Sobralis~ na sovet,
qto delat~-to budem? Rexili, qto tak prosto rabotat~ nel~z, dl
zdorov~ vredno, nado vozvrawat~s domo. Skazali naqal~niku
vsego kolhoznogo otrda (to byl kako-to tret~ekursnik), qto nam
nado vozvrawat~s k bol~xo nauke, i razehalis~ po domam.
Na diplome my videli drug druga dovol~no redko, t.k. kady
rabotal v svoe laboratorii, lix~ inogda hodili v gosti.
6
Diplom { 1982 god
Nakonec, nastupil srok sdaqi diplomnyh rabot, to bylo v seredine nvar 1982 goda. Ostalos~ podgotovit~s k zawite diploma,
pereit~ 15 minut pozora u doski, otvetit~ na neskol~ko voprosov
(priqem ne vsegda po teme), i uznat~ svo ocenku. Posle togo my
mogli sqitat~ seb nastowimi inzenerami. I vot ti dni nakonec
nastali. Esli mne ne izmenet pamt~, zawita prohodila v dva
dn. Kady posle zawity poluqil nagrudny znak vypusknika
UPI, i my sobralis~ v obwage v posledni raz, qto obmyt~ znaqki,
i otmetit~ uspexnoe okonqanie Fizteha. Kinuli my vse znaqki v
litrovu banku iz pod ogurcov, zalili ih vodko i pustili po
krugu. Vot tak my i zakonqili UPI.
K soaleni, my tak i ne smogli sobrat~s i sdelat~ obwu
fotografi na pamt~, hot i Vova Bel~kov byl rdom, i vse byli
ne protiv, a vot ne sobralis~. Moet byt~, ewe soberems ...
V sleduxi raz my sobralis~ v 1987 godu, kogda prazdnovali
5-letie okonqani Fizteha. My proveli opros sredi naxih rebt;
ego rezul~taty privedeny v tablice (proqerki stot, esli net dannyh, t.e. prosto net otvetov na anketu). Voprosy byli takie:
1. F.I.O
2. Im eny
3. Kol-vo dete, ih imena
4. Gde rabotaex~
5. Nazovi, qem zanimaex~s
6. Sredn zarplata (rub. kop.)
7. Perspektivy
8. Qto ty nam skaex~ qerez 5 let
Bylo by neploho povtorit~ tot opros i segodn, qtoby uznat~,
qem my seqas dyxim.
22
FIO
ena
Bel~kov Ol~ga
V.A.
Deti
Mesto
raboty
Mixa VNII
MSO
Berezin A.P.
Bykov
Nad
V.I.
-
Vasil~ev Nad
V.A.
Sere- VNII
a
MSO
Veliqkin
V.
Volegov Irina
P.L.
Glkin
S..
Van
Zantie
lektronika, Vlagometri
GRU GX ??
SA
IGG UNC Fizika
metallov
MR
Zaharov
V.A.
Zlokazov
V.
Istomin
P.
Eliseev Sveta
A.B.
Kanalin Vera
A.G.
-
Perspektivy
Kako
soldat
ne meqtaet
stat~ generalom
-
160 r.
est~
210 r.
Uxel so vtorogo kursa
Nast VNIIP
Matemati- 180-190
qeska fi- r.
zika
st.
225 r.
inener
Nataxa Taneq- ZIK
ka
Davydov Irina
A.A.
Zarplata
220 r.
Denis UPI, kaf. Program- okolo
APIG
mirova200 r.
nie na personal~nyh
VM
Uxel so tret~ego kursa
Qerez 5
let
Poivem
- uvidim
-
Oqen~
rad vseh
uvidet~
A
Prieqert ego hali!
znaet
190
?
-
Tam
vidno
budet
Hoqets
byt~
optimistom
ne zna
Uxel so tret~ego kursa
Uxel so tret~ego kursa
Dima ZIK
lektro250 r.
nika lektrika
UPI, kafe- Vkuxa
100 r.
dra obwe gor~ki
fiziki
hleb
fizikateoretika
23
Skazat~
svoe
slovo,
qto
ves~ma
somnitel~no
Lbl
Vas
vseh!
Kotel~nikov
O.E.
Alla li IGG UNC
Loginov Lena en, ZIK
S.A.
Dima
Lukax
K.I.
Mordovin
F.A.
Mun S.
Pisqasov
A.G.
Rubinxten
B..
-
-
-
Irina Oleg, NIIA
Galina
Ra
magnitny
rezonans
Mari- Denis, IFM UNC nauka
na
Tan AN SSSR (messbaurovska
spektroskopi)
Sorkina Saxe- Denis, SNITI
M.E.
n~ka Tan
interes- Togda i
na ra- uznaete
bota
net
-
bumagi,
254 r. ?
skloki
54 kop.
Uxel so tret~ego kursa
-.
-
Fedor, ?
Elena Sen IFM UNC nelinena 182 r.
optika
Sapunov Ld- Alek- UPI
V.A.
mila se
Sorkin
A.M.
Fiz.
150 r.
himi, silikatnye
rasplavy,
stekla
Vypoln 200 r.
funkcii
starxego
inenera
-
-
165
bol~xe
znat~
100 r.
zawita
dissera
qerez
god
Oklad
ne zna
135 +
premii
i proqee
Qekunkov Lida Romka institut
Prikladna 260 r.
trudno
S.V.
Avtomatiki FTT
i
fizhimi
Werbakov Gal
E.N.
Niqem
Sere- SFNIKIT radiacion- 220 r.
a,
pos.
noe
An Zareqny materialovedenie
24
?
rad, qto
my vse
snova
sobralis~!
Muiki!
it~
mono,
esli
nuno.
Zdravstvute
tovariwi gl.
inenery, gl.
nauqn.
sotr.
Zdravstvute,
gosti
dorogie!
postroit~ Zdravstdom v vute,
MK
rebta!
V. Bel~kov
A. Berezin
V. Bykov
S. Qekunkov
A. Davydov
A. Eliseev
S. Glkin
A. Kanalin
O. Kotel~nikov
S. Loginov
K. Lukax
M. Paryxeva (Sorkina)
F. Mordovin
S. Mun
A. Pisqasov
V. Sapunov
A. Sorkin
V. Vasil~ev
E. Werbakov
P. Volegov
Figure 15: to naxi koty.
25