KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Izdava~:
Komora na Republika Makedonija
za obezbeduvawe na lica i imot
Za izdava~ot:
Pretsedatel
Tihomir Nikoloski
Dizajn i kompjuterska podgotovka:
Sowa Antonijevi}
Pe~ati:
Tira`: 1000 primeroci
8
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
PRIRA^NIK
za osposobuvawe i polagawe na
stru~en ispit za vr{ewe na raboti na
obezbeduvawe na lica i imot
TEORETSKI DEL
Skopje, Dekemvri 2008
9
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Predgovor
Obezbeduvaweto na lica i imot e relativno nova dejnost vo
Republika Makedonija, koja za prv pat be{e stavena vo zakonska
ramka vo dekemvri 1999 godina, koga Sobranieto na Republika
Makedonija go donese Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot, a
so toa se sozdadoa zakonski uslovi za vr{ewe na ovaa dejnost vo
vid na davawe uslugi za treti lica ili za sopstveni potrebi.
Vo izminatiot period zakonskata regulativa be{e uspe{no
implementirana i primenuvana od strana na site subjekti, pred
se od vr{itelite na dejnosta, Komorata i Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti na Republika Makedonija. Vo tekot na
izminatiot period, od donesuvaweto na Zakonot pa do deneska,
subjektite, opredeleni so ovoj zakon, se steknaa so novi
soznanija, a praktikata poka`a na niza zabele{ki na opredeleni
odredbi i pra{awa vo smisla na maksimiziranata primena i
prisposobuvaweto na ovaa dejnost soglasno legislativata i
tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj na sredstvata za obezbeduvawe i
za{tita na lica i imot.
Tokmu od tie pri~ini, a vrz osnova na analiza na sostojbite vo
praktikata, kako i soznanijata za sovremenite koncepcii i
novite iskustva vo ovaa dejnost, vo juni 2007 godina se izvr{i
izmena i dopolnenija na Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot,
so {to se nametna potrebata za usoglasuvawe na podzakonskite
akti so Zakonot.
10
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Vo april 2008 godina, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na
Republika Makedonija utvrdi novi podzakonski akti i izvr{i
izmeni na nekoi od postoe~kite, pa se oceni deka vo ovoj moment
se uka`uva potreba za sumirawe na relevantnata regulativa od
oblasta na obezbeduvawe na lica i imot.
Kako sostaven del na ovaa zbirka na propisi, pokraj ostanatite
relevantni zakoni i podzakonski akti, od osobena va`nost e
implementacijata na Pravilnikot za programata i na~inot na
polagawe na stru~en ispit i osposobuvawe na fizi~kite lica za
vr{ewe raboti na obezbeduvawe na lica i imot. Vo taa smisla se
uka`a potrebata, pokraj Programata za osposobuvawe i polagawe
na stru~en ispit za vr{ewe na raboti na obezbeduvawe na lica i
imoti da se izraboti i soodveten Prira~nik za teoretskiot del
od Programata, kako bi mo`ele licata koi ja vr{at ova dejnost
da se steknat so potrebnite teoretski znaewa.
Komorata na Republika Makedonija za obezbeduvawe na lica i
imot anga`ira priznati eksperti od ovaa oblast za izrabotka na
kvaliteten i sodr`aen Prira~nik soglasno usvoenata Programa
za osposobuvawe i polagawe na stru~en ispit za vr{ewe na
raboti na obezbeduvawe na lica i imot. Kako rezultat na edna
takva anga`iranost na pove}e eksperti od ovaa oblast proizleze
ovoj integralen tekst pod naslov: Prira~nik za osposobuvawe i
polagawe na stru~en ispit za vr{ewe na raboti na obezbeduvawe
na lica i imot .
Ja koristam ovaa prilika da im se zablagodaram na: Sne`ana
Petrovi} Arsovska, Marija Jankulovska, Toni Bo`inoski,
Marinko Ko~ovski, Enver Seqami, Slobodan Nikolovski, Aneta
Zlatarevska, Sofija Galeva, Sa{o Miteski, Zoran Ne{koski,
Xevdet Azizi i Antonio Stankovski od Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, imenuvani so Re{enie na Ministerot za
vnatre{ni za osposobuvawe na fizi~kite lica za vr{ewe na
raboti na obezbeduvawe na lica i imot, a koi u~estvuvaa vo
izrabotkata i koncepiraweto na ovoj Prira~nik.
Jas sum uvren deka ovoj Prira~nik }e im ovozmo`i na pravnite i
fizi~kite lica koi ja obavuvaat ovaa dejnost da se steknat so
soodvetni teoretski znaewa kako od zakonskata regulativa isto
taka i od posebnite specijalnosti. Isto taka, programata }e im
bide od osobena korist na kandidatite za polagawe na
teoretskiot del soglasno Programata za osposobuvawe i
11
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
polagawe na stru~en ispit za vr{ewe na raboti na obezbeduvawe
na lica i imot.
Komorata na Republika Makedonija za obezbeduvawe na lica i
imot }e prodol`i so svoite aktivnosti
vo smisla na
izvr{uvaweto na svoite obvrski so cel pravnite i fizi~kite
lica da se osposobat soglasno zakonskata regukativa i tehni~kotehnolo{kiot razvoj na dejnosta za obezbeduvawe na lica i imot.
So po~it,
Pretsedatel na Komorata
na Republika Makedonija
za obezbeduvawe na lica i imot
Tihomir Nikoloski
12
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
SODR@INA
DEL I. ZAKON ZA OBEZBEDUVAWE I
ZAKON ZA ORU@JETO
I- 1. ZA K O N Z A O B E Z BE D U V A W E N A L I CA I I M OT
1 . 1 . 1 . ……………… ………… … …………… …………. . … ………… … ………. . 2
O p {t i o dr e dbi
1 . 1 . 2. ………… …… …… ……… …………… … … … … ………… … … … … … … . 3
Us l ov i z a vr { ew e na ob ez be d u va we n a li c a i
im ot
1 . 1 . 3 . …………… ………… …… …………… ………… ……… … …… ……. …. . . 4
Pr a va i d ol ` nos t i na pra v nit e l i ca i
r abot n i cit e ko i vr { a t ob ez b e d u va w e n a l i c a i
im ot
1 . 1 . 4. …… ………… ………… … …………… ………… ……… … …… ……. …. . . 5
Za dol `it el n o ob e zb e d uv aw e
1 . 1 . 5. ……… ………… ………… …………… …. …. ……… … ……… … …. ……. 6
Ko m or a na R ep ub l i ka Ma k e do nij a za
ob ez be d u va we n a l i c a i im ot
1 . 1 . 6. ……… ………… ………… ………. . ……… ………… … ……… … …. …. …7
E vi d en c ij a
1 . 1 . 7. …… ………… ………… … …………… ………… ………… …… ………. . . . 8
Na d zor
1 . 1 . 8. ………… …. ……… ……… …………… ………… ………… …… ………. . 9
Pr ekr { o ~ ni o dr ed bi
1 . 1 . 9. …… ………… ………… … …………… ………… ………… …… ………. . 1 0
Pr eo d ni i za vr {n i o dr e db i
13
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
I-2. ZAKON ZA ORU@JETO
1 . 2. 1 . ………… ………… ……… ………… … ………… ………… …… … … … … … ……1 1
O p{t i od r e d bi
1 . 2. 2. …… ………… ………… … …………… ………… ………… …… ……… …… …. . 1 2
Nab av u va w e i pos e d u v aw e na or u`j e i m u ni c ija
1 . 2. 3. ……… ………… ………… …………… ………… ……. … …… … …… … … … . . . 1 3
Na ~ in n a p os t a p uv aw e so s o or u `j et o i
m u ni c ijat a
1 . 2. 4. ………… ………… ……… …. …………… ………… …… …… … … … … …… … 1 4
Po ni {t u vaw e i o d z em aw e na d oz vol at a z a
or u`j e, d o zv ol at a z a pos e d uv aw e na or u `j e i
do z vol at a z a n os ew e na or u` je
1 . 2. 5. … ………… …………. …… …………… ………… …… …… …… … … ………. . . 1 5
Ka z n en i o dr e db i
DEL II. KRIVI^NO PRAVO I
KRIMINALISTIKA
DEL II-1. KRIVI^NO PRAVO
(OP[T I POSEBEN DEL)
Op{t del
2. 1 . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 1 6
O p{t i od r e d bi za kr i vi ~ no d el o i kr iv i ~n a
od go vor n os t
2. 1 . 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 1 7
Kr iv i ~n o d el o
2. 1 . 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 1 8
Kr iv i ~n a o d go vor no s t i p res met li vost
2. 1 . 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 1 9
Um is l a i ne br e` no s t
14
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
2. 1 . 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 20
Zabl u d a
P os e b en d el
2. 1 . 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 21
Po dg ot v u va we i obi d na kr iv i ~n o d elo
2. 1 . 7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . .. .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 22
Na ~ in, vr em e i m es t o na iz vr { u vaw e n a
kr i vi ~ not o d el o
2. 1 . 8. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v `i vot ot i t el ot o
2. 1 . 9. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 24
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v slob o dit e i pr av at a na
~ ov e kot i gr a| a ni not
2. 1 . 1 0. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 25
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v ~ es t a i ug le d ot
2. 1 . 1 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 26
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v pol ov at a slo bo da i
pol ov iot m or al
2. 1 . 1 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 27
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v `i vot nat a sr e d in a
2. 1 . 1 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 28
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v imot ot
2. 1 . 1 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 29
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v op {t at a s ig ur nost n a
l u |et o i im ot ot
2. 1 . 1 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v be zb e d nost a na j av n i ot
s oob r a } aj
2. 1 . 1 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 31
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v slu `b e nat a dol `n ost
2. 1 . 1 7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 32
15
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v pra v osu dst v ot o
2. 1 . 1 8. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 33
Kr iv i ~n i d el a pr ot i v jav n iot r e d
DEL II-2. KRIMINALISTIKA
2. 2. 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 34
Kr im i nal is t i ~ ki n a ~ el a
2. 2. 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Na ~ in i n a d oz na va w e na iz vr { e no kr iv i ~n o
d el o
2. 2. 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 36
M es t o na i zvr { u va we na kr iv i ~n o d elo
2. 2. 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 37
Tr ag i na iz vr { en o kr ivi ~ n o d elo
2. 2. 5. ……… ………… ………… …………… ………… ……. ………. . … … … … … … 3 8
I n d i cii - vi do vi
2. 2. 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
O pe r at i v no t a kt i ~ ki m er ki i d ejst vij a
2. 2. 7. …… ………… ………… … …………… ………… …… … … …… … ……. . . . . …4 0
O pe r at i v no pr e ve nt i vn i m er ki i d ejst v ij a za
s pr e ~ uv aw e na kr iv i ~ no d el o
DEL III. OVLASTUVAWE NA RABOTNICITE
ZA OBEZBEDUVAWE I ORGANIZACIJA I
TAKTIKA VO VR[EWETO NA RABOTI NA
OBEZBEDUVAWE
3 . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 41
O vl as t u vaw a na r ab ot ni c it e z a o be zb e d u va we
3 . 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 42
Vi d ov i na ob ez b ed u va we
3. 3. ………… ………… ………… …………… ………… ……… … …… ………. . . …. 43
S egm e nt i vo s is t e m ot na z a {t it a
16
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
3. 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Na ~ in n a or ga ni zir a we n a m er kit e za fi z i~ k o
ob ez be d u va we
3 . 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 45
O dr e d uv aw e na ni v o n a z a {t it a
3. 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 46
Pl a n za ob e zb e du v aw e
3. 7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Obl i ci na z agr oz u va w e na in st it u c i it e p o d
za {t it a
3. 8. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Tim za ob e zb e d uv aw e
3. 9. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Za {t it na fo r m a c ija
3. 1 0. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Ob e zb e d uv aw e na l i c a p o m est o n a `i ve e w e
3. 1 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Ob e zb e d uv aw e na l i c e po m est o na rab ot ew e
3. 1 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
K ont r a -d iv er z io na z a{t it a
3. 1 3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Tr a ns p or t na p ar i i v r e d nos ni pr at k i
3 . 1 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Pr et s ed at el s ki za fa t - ev a ku a cij a na li ca o d
kr it i ~n a zo na
3 . 1 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Po `r t v u va n na pa d i n e ut ral i za ci ja na z ak a na
po l i c e o d kr it i ~ na z on a
3. 1 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
So r ab ot k a s o o vl as t e nit e sl u `b en i l i ca o d
Mi nis t er s t vot o za v n at r e{ n i ra bot i
17
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL IV. PROTIVPO@ARNA I TEHNI^KA
ZA[TITA
DEL IV-1. PROTIVPO@ARNA ZA[TITA
4. 1 . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
O p {t i po im i o d t eo r ija t a z a pro c es ot na
gor ew e
4. 1 . 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Po `ar i i pr i ~i ni z a nast an u va w e
4. 1 . 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Kl as i fi ka c ija n a p o `ar i s por e d vi d ot n a
gor l i v at a m at er ij a
4. 1 . 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Vi d ov i pr ot iv po `a r ni ap ar at i
4. 1 . 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Na ~ in n a up ot r eb a n a ra ~ ni prot iv po ` arn i
ap ar at i
4. 1 . 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
H i dr a nt i i na ~ in n a u pot r eb a
4. 1 . 7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Pr ev e nt i v ni m er ki z a z a {t it a o d p o` ar
4. 1 . 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Za da ~ i i p os t a pk i na r abot n ik o t za
ob ez be d u va we pr i p oj av a o d po ` ar
4. 1 . 9. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Pr ot iv po `a r n i c ent r ali za d oj av a na po `a r
4. 1 . 1 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
St a bil ni s is t em i z a g asn ew e n a p o` ar
18
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
D E L IV - 2. T EH N I ^ KA Z A [ TI TA
4. 2. 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Sr e ds t v a i ur ed i za t e hn i ~k a za {t it a
4. 2. 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Al ar m n i s it em i
4. 2. 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Zat vor e n v i d eo s is t e m
4. 2. 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Sis t em z a ko nt r ol a n a pr io d i
4. 2. 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Ko m u n ik a cis ki vr s ki i sist em i z a ko nt r ola na
obj ekt i
4. 2. 6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Mo nit or i ng c e nt a r
4. 2. 7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Te h ni ~ ka z a {t it a n a obj ekt i od v iso k r iz i k
DEL V. SAMOODBRANA I PRVA POMO[
D E L V - 1. SA M O O D B RA N A
5. 1 . 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Te h ni ka n a p a do vi
5. 1 . 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Xu d o fr l aw e
5. 1 . 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
O dbr an a o d ud ar i
5. 1 . 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
O dbr a na o d ne vo or u ` e n i vo or u` e n na pa | a ~
5. 1 . 5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Zaf at i z a pr iv e d u va we
19
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
D E L V - 2. P R V A P O M O[
5. 2. 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
V e {t a ~ ko di { ew e
5. 2. 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . . 47
Za pir aw e na kr var e w e
5. 2. 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . 47
Tr et m a n na l i ca po d {o k
5. 2. 4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . 47
E va k ua c ija i t r ans po r t na p ovr e d e ni ot
20
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL I. ZAKON ZA OBEZBEDUVAWE I
ZAKON ZA ORU@JETO
DEL I - 1. ZAKON ZA
OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
1.1.1. Op{ti odredbi
Vo Republika Makedonija pra{aweto za obezbeduvawe na
lica i imot za prv pat e regulirano so poseben zakon vo 1999
godina. Imeno, vrz osnova na sestrani analizi i sogleduvawa na
komparativnite iskustva vo ovaa oblast, izgotven e zakon koj e
donesen od strana na Sobranieto na Republika Makedonija, a
objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.80/99.
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za
obezbeduvawe na lica i imot (Slu`ben vesnik br. 66/2007) se
izvr{ija soodvetni intervencii, odnosno se izvr{i
izmenuvawe ili dopolnuvawe na oddelni zakonski odredbi, so
cel obezbeduvawe na povisok stepen na efikasnost vo negovoto
sproveduvawe.
So Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot se uredeni
uslovite i na~inot na obezbeduvawe na lica i imot i utvrdeno e
deka obezbeduvaweto na lica i imot e dejnost od javen interes.
Edno od osnovnite pra{awa na koe ovoj zakon dava
odgovor e pra{aweto koj vo Republika Makedonija mo`e da vr{i
obezbeduvawe na lica i imot. Imeno, pod uslovi utvrdeni so ovoj
zakon i Zakonot za trgovskite dru{tva, obezbeduvawe na lica i
imot mo`e da vr{at:
pravni lica registrirani za vr{ewe na taa dejnost vo vid na
davawe na uslugi, i
pravni lica koi obezbeduvaweto go vr{at za sopstveni
potrebi.
Pravnite lica registrirani za vr{ewe na dejnosta
obezbeduvawe vo vid na davawe na uslugi se agenciite za
obezbeduvawe, koi svojata usluga ja nudat na pazarot, a pravni
lica koi obezbeduvaweto go vr{at za sopstveni potrebi se onie
pravni lica koi ocenile deka poradi odredeni pri~ini
(poekonomi~no, poefikasno i sli~no) e podobro obezbeduvaweto
da go vr{at sami.
Obezbeduvaweto mo`e da se vr{i kako :
fizi~ko obezbeduvawe i
tehni~ko obezbeduvawe.
21
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Fizi~ko obezbeduvawe e:
obezbeduvawe na lica zaradi nivna li~na za{tita, i
obezbeduvawe na imot od pristap od nepovikani lica,
uni{tuvawe, o{tetuvawe, protivpravno odzemawe i
drugi formi na {tetni dejstvija.
Tehni~ko obezbeduvawe e obezbeduvawe na lica i imot so
tehni~ki sredstva i uredi po propi{ani standardi.
1.1.2. Uslovi za vr{ewe na obezbeduvawe na lica i imot
Pravnoto lice koe dejnosta na obezbeduvawe na lica i
imot ja vr{i vo vid na davawe na uslugi, se steknuva so pravo za
vr{ewe na taa dejnost so upis vo trgovskiot registar.
Za da mo`e edno pravno lice da se upi{e vo trgovskiot
registar zaradi vr{ewe na obezbeduvawe vo vid na davawe na
uslugi, potrebno e da gi ispolni slednite zakonski uslovi:
da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so propisite za upis
vo trgovskiot registar,
da ima najmalku deset lica koi imaat licenca za rabota,
i
da ima dozvola za rabota izdadena od Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti.
Samo doma{no lice (pravno ili fizi~ko), mo`e da
osnova agencii za obezbeduvawe, odnosno mo`e da osnova pravno
lice za vr{ewe na obezbeduvawe vo vid na davawe na uslugi.
Za razlika od nego, pravnoto lice koe saka dejnosta
obezbeduvawe da ja vr{i za sopstveni potrebi, pravoto da go
vr{i toa obezbeduvawe go steknuva so izdavawe na dozvola za
rabota od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
I agenciite za obezbeduvawe i pravnite lica koi
obezbeduvaweto go vr{at za sopstveni potrebi, dol`ni se da
otpo~nat so rabota vo rok od {est meseci od denot na
izdavaweto na dozvolata za rabota od Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti.
Dokolku vo postapkata vo koja se postapuva po baraweto
za izdavawe na dozvola za rabota, Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti oceni deka baratelot ne gi ispolnuva zakonskite uslovi,
utvrdeni za takov vid na dozvola, donesuva re{enie so koe se
odbiva baraweto za izdavawe dozvola za rabota. Protiv
re{enieto dozvolena e `alba vo rok od 15 dena do nadle`nata
komisija na Vladata na Republika Makedonija. Rokot za `alba
zapo~nuva da te~e od denot na dostavuvaweto na re{enieto do
liceto koe go podnelo baraweto za izdavawe na dozvola za
rabota.
22
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Tehni~koto obezbeduvawe, kako eden od vidovite na
obezbeduvawe, mo`e da se vr{i:
samostojno,
so priklu~uvawe na sistemite za tehni~ka i
protivprovalna za{tita vo pravnite lica registrirani
za taa dejnost (monitoring centri), i
so priklu~uvawe na sistemite za tehni~ka i
protivprovalna za{tita vo Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti.
Za da mo`e edno lice da vr{i obezbeduvawe, mora da
ima licenca za rabota.
Licencata za rabota ja izdava Komorata na Republika
Makedonija za obezbeduvawe na lica i imot.
Za da mo`e da se obezbedi stru~nost, obu~enost,
profesionalnost i
efikasnost vo vr{ewe na dejnosta
obezbeduvawe, vo zakonot se utvrdeni uslovi koi mora da gi
ispolni sekoe lice koe }e podnese barawe za izdavawe na
licenca za rabota. Imeno, toa lice mora:
da gi ispolnuva op{tite uslovi za zasnovawe na raboten
donos opredeleni so poseben zakon,
da e dr`avjanin na Republika Makedonija,
da ima `iveali{te vo Republika Makedonija,
so pravosilna presuda da ne mu e izre~ena kazna, odnosno
prekr{o~na sankcija zabrana na vr{ewe profesija, dejnost
ili dol`nost, dodeka trae taa merka,
da ima zavr{eno najmalku sredno obrazovanie, odnosno
sredno obrazovanie od tehni~ka nasoka za vr{ewe na
tehni~ko obezbeduvawe,
vo poslednite dve godini pred da dobie licenca za rabota da
ne vr{el raboti i zada~i od oblasta na bezbednosta i
odbranata vo organite na dr`avnata uprava kako ovlasteno
slu`beno lice ili na posebni rabotni mesta soglasno so
propisite za vnatre{ni raboti, rabotni mesta na
opredeleni dol`nosti soglasno so propisite od oblasta na
razuznavaweto ili rabotni mesta od Zakonot za odbrana,
da e osposobeno za vr{ewe na obezbeduvawe na lica i imot i
da ima polo`eno stru~en ispit za vr{ewe na raboti na
obezbeduvawe na lica imot (stru~en ispit).
Vo odnos na ispolnuvawe na ovie zakonski uslovi, vo
zakonot se pravi isklu~ok za odredena kategorija na barateli.
Imeno, dokolku barateli na licenca za rabota se lica koi
prethodno rabotele najmalku tri godini vo Ministerstvoto za
vnatre{ni
raboti,
Agencijata
za
razuznavawe
ili
23
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Ministerstvoto za odbrana, i toa isklu~ivo na rabotni mesta so
posebni dol`nosti i ovlastuvawa, tie barateli na licenca za
rabota ne treba posebno da odat na osposobuvawe za vr{ewe na
obezbeduvawe na lica i imot i ne treba da go polagaat stru~niot
ispit. Ova e napraveno pred se poradi uslovno re~eno tesnata
vrska {to postoi pome|u prirodata i specifikite na nivnata
porane{na rabota i rabotata – obezbeduvawe na lica i imot. Taa
vrska pred se se gleda vo toa {to na tie rabotni mesta tie lica
bile zadol`eni so oru`je, imale posebni ovlastuvawa za
upotreba na oru`je, ovlastuvawa za upotreba na sredstva za
prisilba i sli~no.
Za licata koi podnele barawe za izdavawe na licenca za
rabota, Komorata go organizira osposobuvaweto za vr{ewe na
raboti na obezbeduvawe na lica i imot. Osposobuvaweto go
vr{at pretstavnici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
opredeleni od ministerot za vnatre{ni raboti.
Stru~niot ispit se polaga pred posebna komisija, {to ja
formira ministerot za vnatre{ni raboti. Taa komisija e
sostavena od pretstavnici na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti i prestavnici na Komorata.
Proverka na osposobenosta za rakuvawe so oru`je kako
del od stru~niot ispit vr{i druga komisija, koja isto taka ja
formira ministerot za vnatre{ni raboti, no taa e sostavena
isklu~ivo od policiski slu`benici vo uniforma.
Tro{ocite za osposobuvaweto i polagaweto na stru~niot
ispit e na tovar na liceto koe go podnelo baraweto za izdavawe
na licenca za rabota.
Programata i na~inot na polagawe na stru~niot ispit,
kako i obrazecot na koj se izdava licencata za rabota so poseben
podzakonski propis gi propi{uva ministerot za vnatre{ni
raboti.
Na barawe na pravnite lica koi vr{at obezbeduvawe na
lica i imot, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti dava stru~na
pomo{ vo organizirawe na obezbeduvaweto i vr{i obuka na
anivnite vraboteni. Tro{ocite za takvata stru~na pomo{ i
obuka, se na tovar na pravnoto lice koe takvata pomo{ ja
pobaralo.
1.1.3. Prava i dol`nosti na pravnite lica i rabotnicite
koi vr{at obezbeduvawe na lica i imot
So Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot decidno se
utvrdeni prava i dol`nosti na pravnite lica koi vr{at
obezbeduvawe i na rabotnicite koi go vr{at obezbeduvaweto.
24
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Pravnoto lice koe e registrirano za vr{ewe dejnost
obezbeduvawe na lica i imot:
mora da sklu~i dogovor so strankata,
ne smee
da izvr{uva ili sklu~uva dogovori od
nadle`nost na dr`avni organi,
ne e dozvoleno da vr{i raboti svrzani so naplata na
dolg,
ne smee da primenuvaat metodi i sredstva koi so zakon
ne se dozvoleni ili za ~ija primena se ovlasteni samo
dr`avni organi,
e dol`no da podnese barawe za izdavawe na legitimacija
do Komorata vo rok od 15 dena od zasnovawe na rabotniot
odnos na rabotnikot (ovaa obvrska se odnesuva i na
pravnite lica koi obezbeduvaweto go vr{at za sopstveni
potrebi),
e dol`no, vo slu~aj na prestanuvawe na rabotniot odnos
na rabotnikot za obezbeduvawe, da ja dostavi
legitimacijata na toa lice za poni{tuvawe do Komorata,
e dol`no vo slu~aj na upotreba na sredstva za prisilba:
fizi~ka sila i dresirano ku~e, kako i za upotreba na
ogneno oru`je, vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa
pismeno da go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti
mora da vodi evidencija na sklu~enite dogovori za
obezbeduvawe.
Pravnoto lice koe vr{i obezbeduvawe na lica i imot so
svoj akt go utvrduva vidot, sostavot, bojata i krojot na rabotnata
obleka na rabotnicite za obezbeduvawe. Pri toa, od su{tinsko
zna~ewe e deka takvata rabotna obleka mora vidlivo da se
razlikuva od uniformata na pripadnicite na dr`avnite organi.
Rabotnata obleka mora da ima soodvetno obele`je na pravnoto
lice koe vr{i obezbeduvawe, kako i oznaki od koi e o~igledno
kakvi raboti i zada~i izvr{uva rabotnikot za obezbeduvawe.
Rabotnikot koj vr{i obezbeduvawe gi ima slednite prava
i dol`nosti:
o dol`en e pri vr{eweto na zada~ite da nosi
legitimacija,
o koga se povikuva na svoite zada~i dol`en e istovremeno
da poka`e legitimacija,
o dol`en e da poka`e legitimacija na barawe na ovlasteni
slu`beni lica ili policiski slu`benici na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
o mo`e da utvrduva identitet na lica pri vlez vo imotot
{to go obezbeduva,
25
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
o mo`e da go predupredi liceto da se odale~i od imotot
{to go obezbeduva ako liceto neovlasteno se zadr`uva
vo nego,
o mo`e da ne dozvoli vlez na nepovikano lice vo imotot
{to go obezbeduva,
o da prijavi i predade na policijata lice zate~eno vo
vr{ewe na krivi~no delo koe se goni po slu`bena
dol`nost,
o mo`e da ne dozvoli vlez, odnosno izlez na vozilo ili
lice so baga` ako soglasno so propi{anite akti za
obezbeduvawe na imotot potrebno e da se izvr{i pregled
na voziloto, odnosno baga`ot, a voza~ot toa ne go
dozvoluva,
o mo`e da ne dozvoli neovlasteno snimawe ili vnesuvawe
na sredstva i oprema za taa namena,
o mo`e da vr{i kontrola i prezema merki za za{tita i
izvestuvawe za nastanat po`ar, eksplozija ili drugi
nepogodi,
o mo`e da vr{i bezbednosno-tehni~ka za{tita na
pravnoto lice,
o mo`e da vr{i li~no-tehni~ka za{tita na lica,
o mo`e da vr{i prenos na pari i drugi vrednosti ili
doverlivi dokumenti za pravnoto lice,
o mo`e da bide vooru`en, pri vr{ewe na obezbeduvaweto,
soglasno so propisite za oru`je,
o dol`en e da nosi rabotna obleka pri vr{ewe na rabotite
– po isklu~ok rabotite }e gi vr{i i vo civilna obleka
koga toa }e go oceni pravnoto lice koe vr{i
obezbeduvawe na lica i imot.
Proverka na identitet na lice pretstavuva dejstvie koe
se prezema zaradi utvrduvawe na pravnite, stvarnite i
telesnite obele`ja na edno lice koi go razlikuvaat od drugi
lica. Proverka na identitetot se vr{i so legitimirawe na
liceto preku neposreden uvid vo negovata li~na karta, patna
isprava, voza~ka dozvola ili bilo koja druga javna isprava koja
sodr`i fotografija.
Koga rabotnikot vr{i predupreduvawe na lice,
predupreduvaweto treba da go vr{i na jasen, razbirliv i
nedvosmislen na~in, neposredno i usno, a ako okolnostite toa go
baraat mo`e i so upotreba na svetlosen, zvu~en ili drug
razbirliv signal, so megafon, razglasen ured ili na drug
pogoden i mo`en na~in. Predupreduvaweto so zvu~en signal se
dopolnuva so drug soodveten znak ili so usno predupreduvawe.
26
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Va`no e da se napomene deka vr{eweto na
ovlastuvawata, a osobeno ostvaruvaweto na kontakt so
nadvore{ni nepoznati lica, vo sebe nosi visok stepen na rizik
od opasnost po liceto koe go vr{i obezbeduvaweto, a pred se
poradi mo`nosta toj kontakt da prerasne vo verbalna pa i
fizi~ka presmetka.
Pri vr{ewe na zakonski utvrdenite ovlastuvawa,
rabotnicite za obezbeduvawe imaat pravo da primenat fizi~ka
sila i toa samo koga e neophodno za ostvaruvawe na zada~ite i
toa se do doa|awe na policijata. Pred da ja primeni fizi~kata
sila, rabotnikot e dol`en glasno da go predupredi liceto
sprema koe }e ja primeni istata.
Pokraj mo`nosta, odnosno ovlastuvaweto za upotreba na
fizi~ka sila, rabotnikot koj vr{i obezbeduvawe ima pravo da
koristi i dresirano ku~e. Dresiranoto ku~e rabotnikot mo`e da
go iskoristi isklu~ivo zaradi odbivawe na neposreden napad
nad nego, kako i vo slu~aj na neposreden napad nad liceto ili
objektot {to go obezbeduva. I vo slu~aj na upotreba na dresirano
ku~e, kako i za upotrebata na fizi~kata sila, za rabotnikot e
utvrdena obvrska za prethodno predupreduvawe na liceto kon
koe }e bide upotrebeno dresiranoto ku~e.
Rabotnikot za obezbeduvawe ima pravo da upotrebi i
ogneno oru`je, no zakonskite uslovi {to treba da bidat
ispolneti za da mo`e da se upotrebi ognenoto oru`je se mnogu
porigorozni za razlika od uslovite koi {to ve}e prethodno gi
navedovme za upotreba na fizi~ka sila i dresirano ku~e.
Imeno, ogneno oru`je mo`e da bide upotrebeno od strana
na rabotnikot koj vr{i obezbeduvawe samo ako rabotnikot ne e
vo mo`nost da ja izvesti policijata i ako na drug na~in ne mo`e:
da odbie neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot
`ivot ili `ivotot na liceto koe go obezbeduva,
da odbie neposreden napad na imotot {to se obezbeduva.
Soglasno Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot, kako
neposreden napad so koj se zagrozuva `ivotot na rabotnikot za
obezbeduvawe, kako i `ivotot na liceto koe se obezbeduva se
smeta:
sekoj fizi~ki napad na na~in ili so sredstvo (oru`je,
opasno orudie ili drug sli~en predmet so koj mo`e da se
zagrozi `ivotot) koe pretstavuva neposredna opasnost
po `ivotot,
napad koj go vr{at dve ili pove}e lica,
napad od o~igledno fizi~ko posilno lice, i
napad od lice koe se slu`i so posebni ve{tini.
27
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Neposreden akt na napad so koj se zagrozuva imotot {to
se obezbeduva se smeta sekoe dejstvije naso~eno kon:
protivpravo odzemawe na imotot,
o{tetuvawe na objektot,
uni{tuvawe na objektot,
rasipuvawe ili uni{tuvawe na uredite vo objektot so
{to se pravi materijalna {teta (sabota`a, diverzija).
Kako i vo slu~aj na upotrebata na fizi~ka sila i
dresirano ku~e, za rabotnikot postoi obvrska liceto glasno da
go predupredi deka kon nego }e bide upotrebeno ogneno oru`je
dokolku ne prestane so dejstvijeto.
No, ona {to e od posebno zna~ewe i specifi~no za
upotrebata na ognenoto oru`je e deka toa ne smee da se upotrebi
dokolku so nego se doveduva vo opasnost `ivotot na drugi
gra|ani. Vo ovoj slu~aj od golemo zna~ewe e iskustvoto i
procenkata na rabotnikot koj go vr{i obezbeduvaweto.
Ogneno oru`je ne smee da se upotrebi i protiv bremena
`ena ~ija bremenost e vidliva, deca i starci, osven ako ovie
lica so ogneno oru`je ili so drugi opasni sredstva neposredno
go zagrozuvaat `ivotot na rabotnikot za obezbeduvawe ili na
liceto koe se obezbeduva.
Zaedni~ko za upotrebata na fizi~kata sila, dresiranoto
ku~e i ognenoto oru`je e toa {to rabotnikot za obezbeduvawe e
dol`en vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa pismeno da go
izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Za rabotnicite za obezbeduvawe, Komorata najmalku
edna{ godi{no organizira izveduvawe na ga|awe so oru`jeto so
koe se vooru`eni, {to se sproveduva pred pretstavnici na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti opredeleni od ministerot
za vnatre{ni raboti.
Vidovite i tipovite na ogneno oru`je za potrebite na
pravnite lica koi vr{at obezbeduvawe na lica i imot, kako i
brojot na ~asovi za osposobuvawe vo ga|awe gi propi{uva
ministerot za vnatre{ni raboti.
1.1.4. Zadol`itelno obezbeduvawe
Imaj}i predvid deka obezbeduvaweto e dejnost od javen
interes, a od druga strana vodej}i smetka {to e predmet na
obezbeduvawe, zakonodavecot predvidel decidna obvrska za
Vladata na Republika Makedonija so svoj akt da gi opredeli
pravnite lica vo Republika Makedonija koi se dol`ni da imaat
obezbeduvawe na lica i imot za svoi potrebi i toa ako:
28
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
vr{eweto na nivnata dejnost e povrzano so rakuvawe so
radioaktivni materii ili drugi po lu|eto i okolinata
opasni materii;
vr{eweto na nivnata dejnost e povrzano so predmeti i
objekti od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe
kako i vo drugi slu~ai koga e toa vo interes na
bezbednosta
odnosno
odbranata
na
Republika
Makedonija.
Vo taa nasoka, Vladata na Republika Makedonija,
soglasno Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot e obvrzana da
donese poseben podzakonski propis, so koj pokonkretno }e
opredeli koi pravni lica se obvrzani da imaat zadol`itelno
obezbeduvawe.
Vrz osnova na taka doneseniot propis, Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti koj vr{i nadzor nad sproveduvaweto na
Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot, e ovlasteno da
podnesuva barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka,
dokolku pravnite lica koi se navedeni vo toj propis nemaat
organizirano zadol`itelno obezbeduvawe.
1.1.5. Komora na Republika Makedonija za obezbeduvawe
na lica i imot
So cel da se obezbedi za{tita i unapreduvawe na
stru~nosta, profesionalnosta i delovnosta, kako i za{tita na
profesijata – obezbeduvawe, so Zakonot za obezbeduvawe na
lica i imot e utvrdeno deka najmalku deset pravni lica koi
dejnosta obezbeduvawe ja vr{at vo vid na davawe na uslugi, se
zdru`uvaat vo posebna Komora.
Komorata ima zakonski utvrden naziv: Komora na
Republika Makedonija za obezbeduvawe na lica i imot.
Pokraj konkretno utvrdenata cel na Komorata, so zakonot
se utvrdeni i nejzinite obvrski:
da go organizira polagaweto na stru~niot ispit {to e
predviden kako eden od uslovite za dobivawe na licenca
za rabota,
da izdava legitimacii na rabotnicite za obezbeduvawe,
da izdava licenca za rabota,
da podgotvuva i donesuva akti za na~inot na
primenuvawe na propisite za obezbeduvawe na lica i
imot za ~lenovite na Komorata i da vr{i drugi raboti.
Ona {to e od posebno zna~ewe e deka Komorata nominira
svoi pretstavnici vo komisijata {to ja formira ministerot za
29
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
vnatre{ni raboti, so zada~a da go sproveduva stru~niot ispit za
vr{ewe raboti na obezbeduvawe na lica i imot, {to go polagaat
licata – kandidati za dobivawe na licenca za rabota.
So cel obezbeduvawe uslovi za efikasno sproveduvawe
na odredbite na Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot,
Komorata na Republika Makedonija za obezbeduvawe na lica i
imot ostvaruva neposredna kontinuirana sorabotka so site
pravni lica koi vr{at obezbeduvawe, kako i sorabotka so
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
1.1.6. Evidencija
So cel da se obezbedi visok stepen na efikasnost vo
sproveduvawe na Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot,
zakonodavecot predvidel obvrska za vodewe na posebni
evidencii i toa:
obvrska za vodewe na evidencija za Komorata na
Republika Makedonija za obezbeduvawe na lica i imot, i
obvrska za vodewe na evidencija na site pravni lica koi
vr{at obezbeduvawe vo vid na davawe na uslugi.
Komorata na Republika Makedonija za obezbeduvawe na
lica i imot e dol`na da vodi:
evidencija na site pravni lica na koi im e izdadena
dozvola za vr{ewe na obezbeduvawe na lica i imot, kako
i na pravnite lica koi vr{at obezbeduvawe na lica i
imot za svoi potrebi, i
evidencija na site rabotnici koi imaat licenca za
rabota.
Evidencijata na rabotnicite koi imaat licenca za
rabota gi sodr`i slednive podatoci:
li~no ime na rabotnikot,
datum i mesto na ra|awe na rabotnikot,
`iveali{te, odnosno prestojuvali{te i adresa na stanot
na rabotnikot,
mati~niot broj na rabotnikot,
negovata krvna grupa,
rabotno mesto,
stru~nata podgotovka koja ja ima i
brojot na izdadenata, odnosno poni{tenata licenca i
legitimacija.
Imaj}i predvid deka Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti e zakonski ovlasten organ da vr{i nadzor nad
30
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
sproveduvawe na Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot,
Komorata e dol`na, vo sekoj slu~aj koga toa go bara
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, da mu gi dade site
podatoci od evidenciite koi prethodno gi navedovme.
Pravnite lica koi obezbeduvaweto go vr{at vo vid na
davawe na uslugi, dol`ni se da vodat evidencija na site
sklu~eni dogovori za obezbeduvawe so licata na koi im ja
pru`aat uslugata obezbeduvawe. Ovaa evidencija pravnite lica
se dol`ni da ja dostavat na uvid na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, koga toa }e bide pobarano od niv i toa vo rok
od pet dena.
Ona {to e od isklu~itelno zna~ewe i za Komorata i za
pravnite lica koi vr{at obezbeduvawe e deka tie se dol`ni
pribiraweto, ~uvaweto i koristeweto na podatocite vo svoite
evidencii da go vr{at soglasno so site propisi {to go
reguliraat pra{aweto za za{tita na li~nite podatoci i
propisite {to se odnesuvaat na pra{aweto za klasificirani
podatoci.
1.1.7. Nadzor
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e edinstven organ
na dr`avnata uprava koj e zadol`en, odnosno ovlasten da vr{i
nadzor nad sproveduvawe na Zakonot za obezbeduvawe na lica i
imot. Za taa cel, Komorata na Republika Makedonija za
obezbeduvawe na lica i imot i pravnite lica koi vr{at
obezbeduvawe se dol`ni da mu ovozmo`at na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti da go vr{i nadzorot, da mu ja stavat na
raspolagawe soodvetnata dokumentacija {to }e se pobara od niv
i na Ministerstvoto da mu gi dadat site potrebni podatoci i
izvestuvawa.
Pri vr{ewe na nadzorot Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti proveruva dali Komorata odnosno pravnoto lice {to
vr{i obezbeduvawe go po~ituva Zakonot za obezbeduvawe na
lica i imot. Dokolku pri vr{ewe na toj nadzor, Ministerstvoto
utvrdi nekoi nedostatoci, poto~no dokolku utvrdi deka Komorata
ili pravnoto lice {to vr{i obezbeduvawe, ne raboti, ne
postapuva soglasno Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot,
odnosno ne se pridr`uva kon odredbite na toj zakon, donesuva
posebno re{enie za otstranuvawe na utvrdenite nedostatoci. So
toa re{enie, Minsterstvoto za vnatre{ni raboti go utvrduva i
rokot vo koj Komorata odnosno pravnoto lice koe vr{i
obezbeduvawe e dol`no da gi otstrani konstatiranite
nedostatoci. Rokot za otstranuvawe na nedostatocite ne mo`e da
bide podolg od tri meseci.
31
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Vo slu~aj ako Komorata za obezbeduvawe na lica i imot
ne gi otstrani konstatiranite nedostatoci vo rokot koj e daden
vo re{enieto na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so drugo posebno re{enie
}e go odzeme ovlastuvaweto na Komorata.
Vo slu~aj pak koga pravnoto lice koe vr{i obezbeduvawe
nema da gi otstrani nedostatocite vo rokot utvrden vo
re{enieto na Minsiterstvoto za vnatre{ni raboti,
Minsiterstvoto }e mu ja odzeme dozvolata za rabota. Dozvolata
za rabota na pravnoto lice Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
mo`e da mu ja odzeme i vo slu~aj koga pravnoto lice pove}e ne gi
ispolnuva uslovite {to e predvideno da gi ispolnuva soglasno
Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot.
Protiv re{enieto na Minsterstvoto za vnatre{ni
raboti, Komorata i pravnoto lice {to vr{i obezbeduvawe imaat
pravo na `alba. Rokot za `alba iznesuva 15 dena a `albata se
podnesuva do nadle`nata komisija na Vladata na Republika
Makedonija.
1.1.8. Prekr{o~ni odredbi
Vo periodot {to prethode{e na reformite vo sudskiot
sistem, za prekr{ocite be{e utvrdeno izrekuvawe na pari~ni
kazni. So donesuvawe na noviot Zakon za prekr{oci, namesto
pari~na kazna za prekr{ocite se predviduva izrekuvawe na
globa.
Vo Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot se
predvideni globi za storeni prekr{oci od strana na fizi~ki
lica i za prekr{oci storeni od strana na pravni lica. Na
fizi~ko lice mo`e da mu se izre~e globa vo visina od 600 do
1000 evra vo denarska protivrednost, a na pravno lice mo`e da
mu se izre~e globa vo iznos od 1000 do 5000 evra vo denarska
protivrednost.
So Zakonot konkretno se utvrdeni site prekr{oci za koi
mo`e da se izre~e globa na fizi~ko i globa na pravno lice.
Globa na fizi~ko lice se izrekuva na primer koga vr{i
raboti na obezbeduvawe na lica i imot bez licenca za rabota,
koga ne nosi legitimacija pri vr{ewe na rabotite, koga nema da
ja poka`e legitimacijata vo slu~aj koga se povikuva na svoite
zada~i i sli~no.
Na pravno lice koe vr{i obezbeduvawe, globa se
izrekuva na primer koga dejnosta obezbeduvawe na lica i imot ja
vr{i bez dozvola za rabota, koga ne sklu~il dogovor za rabota so
strankata {to ja obezbeduva, koga ne vodi evidencija za
sklu~enite dogovori za obezbeduvawe i sli~no.
32
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Pokraj toa, za oddelni prekr{oci za fizi~koto i za
pravnoto lice koe vr{i obezbeduvawe na lica i imot, so zakonot
e utvrdeno da im se izrekuva i prekr{o~na sankcija: zabrana za
vr{ewe na dejnosta obezbeduvawe na lica i imot. Zabranata za
vr{ewe na dejnosta mo`e da bide – za fizi~ko lice za period
od tri meseci do edna godina, a za pravno lice - vo period od
{est meseci do edna godina.
Baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka go
podnesuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, bidej}i toa e so
zakon ovlasten organ da vr{i nadzor nad sproveduvawe na
Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot. Baraweto se podnesuva
do nadle`niot sud koj ja sproveduva prekr{o~nata postapka.
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vo slu~aj koga }e utvrdi
deka nekoj storil prekr{ok utvrden so Zakonot za obezbeduvawe
na lica i imot, pred da podnese barawe za poveduvawe na
prekr{o~na postapka, dol`no e da sprovede postapka za
poramnuvawe koja e utvrdena so drug zakon a toa e Zakonot za
prekr{ocite.
1.1.9. Preodni i zavr{ni odredbi
Preodni i zavr{ni odredbi e onoj del vo zakonot {to
ureduva nekoj preoden period a i ureduva pra{awa kako {to se:
koga vleguva zakonot vo sila, koj zakon prestanuva da va`i so
negovoto donesuvawe i sli~no.
So Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot kako preodna
odredba e utvrdeno deka postojnite pravni lica na koi im e
izdadena dizvola za rabota se dol`ni da zapo~nat so rabota vo
rok od {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na zakonot.
Pokraj toa, za Komorata na Republika Makedonija za
obezbeduvawe na lica i imot e utvrdena obvrska deka e dol`na
da go usoglasi svoeto rabotewe soglasno ovoj zakon.
Vo preodnite i zavr{nite odredbi od zakonot e utvrdeno
deka vo rok od {est meseci Vladata na Republika Makedonija e
dol`na da go donese propisot za zadol`itelno obezbeduvawe.
So posebna odredba vo Zakonot e uredeno deka so denot
na vleguvawe vo sila na Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot
prestanuva da va`i Zakonot za op{testvena samoza{tita i deka
Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot vleguva vo sila osmiot
den od denot na objavuvawe vo „Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija„.
33
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL I - 2. ZAKON ZA ORU@JETO
1.2.1. Op{ti odredbi
Zakonot za oru`je e donesen 2005 godina i dosega se
vr{eni izmeni i dopolnuvawa na negovata sodr`ina tri pati
(„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija„ br. 15/2005,
47/06, 42/07 i 86/08).
So ovoj zakon se ureduvaat uslovite za nabavuvawe,
poseduvawe, nosewe, ~uvawe, proizvodstvo, popravawe,
onesposobuvawe (deaktivirawe), promet, prevoz i prenesuvawe
preku dr`avna granica na oru`je i municija. Odredbite na
zakonot ne se primenuvaat na vooru`uvaweto i voenata oprema,
kako i na oru`jeto i municijata nameneti za potrebite na
Ministerstvoto za odbrana, Armijata na Republika Makedonija,
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kazneno-popravnite
ustanovi i drugite dr`avni organi i pravni lica utvrdeni so
posebni propisi.
So ogled deka pra{aweto za oru`jeto e predmet na
ureduvawe na ovoj zakon, neophodno e pred se da se navede {to se
podrazbira pod poimot "oru`je". Imeno, pod "ORU@JE" vo smisla
na Zakonot za oru`je se smeta sekoj predmet ili orudie,
napraveni so cel pod pritisok na gasovi, koi nastanuvaat pri
sogoruvawe na eksplozivni materii, gasovi pod pritisok ili
druga potencijalna energija, da isfrlat proektil vo oblik na
edine~no zrno, snop od sa~mi, gas, te~nost, streli ili druga
sostojka {to predizvikuva povredi opasni za zdravjeto i
`ivotot na lu|eto, kako i sekoj drug predmet ~ija osnovna namena
e vr{ewe napad nad fizi~kiot integritet na lu|eto. Vo taa
nasoka, za oru`je se smeta:
ogneno oru`je,
kolekcionersko oru`je,
oru`je za samoza{tita,
pnevmatsko oru`je,
gasno oru`je,
eksplozivno oru`je,
oru`je so tetiva,
ladno oru`je,
oru`je za svetlosno-zvu~na signalizacija, i
elektri~ni paralizatori.
Za oru`je vo smisla na Zakonot za oru`je ne se smeta:
dekorativno oru`je,
imitacija na oru`je,
34
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
oru`je koe e trajno onesposobeno za upotreba,
starinsko oru`je,
replika na starinsko oru`je,
oru`je za industriski celi, i
harpuni za podvoden ribolov.
Ogneno oru`je - se site vidovi pu{ki, pi{toli i
revolveri kako i drugi napravi koi pod pritisok na barutni
gasovi niz cevkata isfrlaat balisti~ki proektil vo oblik na
edine~no zrno ili snop od sa~mi.
Kuso ogneno oru`je e oru`je ~ija cevka e so dol`ina do
30 sm ili vkupna dol`ina ne e pogolema od 60 sm.
Dolgo ogneno oru`je e oru`je ~ija cevka e podolga od 30
sm ili ~ija vkupna dol`ina nadminuva 60 sm.
Avtomatsko ogneno oru`je e oru`je koe po sekoe pukawe
avtomatski se prazni i polni i kaj koe so edno pritiskawe na
~krapecot se ispukuvaat pove}e ili site kur{umi od magacinot
na oru`jeto.
Poluavtomatsko oru`je e oru`je koe po sekoe pukawe
avtomatski se prazni i polni i koe mo`e da ispuka samo eden
kur{um so edno pritiskawe na ~krapecot.
Repetira~ko ogneno oru`je e oru`je koe po ispukuvaweto
se polni i prazni ra~no, so stavawe na kur{um vo cevkata, zemen
od magacinot i prenesen so pomo{ na mehanizam.
Ednostrelno ogneno oru`je e oru`je bez magacin koe pred
sekoe ispukuvawe se polni ra~no so stavawe na kur{um vo
le`i{teto na kur{umi i vo vdlabnatiot del predviden za taa
cel na vlezot na cevkata.
Kolekcionersko oru`je - e originalno oru`je od B i C
kategorija koe e konstruirano vo periodot od 1898 do 1945
godina i poteknuva od zna~ajni istoriski nastani.
Pnevmatsko oru`je se site vidovi pu{ki, pi{toli,
revolveri i drugi napravi koi pod pritisok na komprimiran
vozduh ili drug komprimiran gas niz cevkata isfrlaat
proektili so razli~en oblik.
Gasno oru`je - se vidovi pi{toli, revolveri i drugi
napravi koi pod pritisok na barutni gasovi ili sli~en gas
naso~eno rasprsnuvaat ili isfrlaat so municija, iritira~ki gas
koj ima kratkotrajno dejstvo na zdravjeto na lu|eto.
Oru`je za svetlosno-zvu~na signalizacija - se vidovi
pi{toli,
revolveri i drugi napravi koi pod pritisok na barutni ili drugi
sli~ni gasovi naso~eno isfrlaat svetlosen proektil ili
predizvikuvaat zvu~na signalizacija.
35
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Eksplozivno oru`je - se site vidovi bombi, mini, granati
i drugi napravi koi sodr`at eksplozivni materii ili zapallivi
sredstva kaj koi poradi nadvore{no ili vnatre{no dejstvo
(te`ina, udar, triewe, hemiska reakcija, elektri~na energija) se
predizvikuva osloboduvawe i sozdavawe na energija i
eksplozija.
Oru`je za samoza{tita - e ognostrelno, poluavtomatsko
ili repetira~ko ogneno oru`je od B i C kategorija so kalibar
pogolem od 5,6 milimetri koe slu`i za za{tita na `ivotot na
sopstvenikot na oru`jeto i za obezbeduvawe na lica i imot.
Oru`je so tetiva se lak, samostrel i drugi napravi koi
pod pritisok na zategnatite kraci na lakot so tetiva
isfrlastrela ili drug proektil.
Ladno oru`je - se site predmeti napraveni za vr{ewe
napad ili nanesuvawe na telesna povreda so upotreba na
fizi~ka sila na napa|a~ot, kako i predmeti pogodni za
nanesuvawe na telesna povreda koga tie se nosat na javni sobiri,
lokali i sli~ni mesta.
Elektri~ni paralizatori - se napravi sozdadeni za
vr{ewe napad ili odbrana, koi pod dejstvo na elektricitet ili
visok napon, predizvikuvaat elektri~ni {okovi {to go
onesposobuvaat liceto vrz koe e upotrebena napravata.
Oru`je za industriski celi - e oru`je nameneto za
industriska ili tehni~ka upotreba pod uslov da mo`e da se
koristi samo za tie celi.
Love~ko oru`je - e ogneno oru`je od B i C kategorija so
koi e dozvolen lov soglasno so propisite za lovstvo.
Sportsko oru`je - e ogneno oru`je od B i C kategorija,
pnevmatsko oru`je i oru`je so tetiva koe soglasno so posebni
propisi se koristi vo sportski disciplini.
Starinsko oru`je - e ladno i ogneno oru`je {to
upotrebuvalo crn barut, konstruirani 1898 godina i koi imaat
istoriska, antikvarna, muzeolo{ka ili umetni~ka vrednost, a
koi pove}e ne se vo upotreba.
Replika na starinsko oru`je - e kopija na starinsko
oru`je (kuso ili dolgo ogneno oru`je) koe se polni so crn barut od
ustata na cevkata na oru`jeto i se pali so fitil, kremen ili
kapisla.
Oru`je {to e trajno onesposobeno za upotreba
(deaktivirano) e ogneno oru`je od B, C i D kategorija koe celosno
gi izgubilo karakteristikite na oru`je, so izvr{uvawe na
tehni~ka postapka vrz eden od glavnite delovi od ognenoto
oru`je, po {to delot pove}e ne mo`e da se otstrani, zameni ili
prepravi a so toa oru`jeto e trajno onesposobeno za natamo{na
negova upotreba.
36
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Oru`je {to e privremeno onesposobeno za upotreba - e
ogneno oru`je od B, C i D kategorija koe so izvr{uvawe na
tehni~ka postapka vrz eden od glavnite delovi od ognenoto
oru`je e privremeno onesposobeno za upotreba.
Glavni delovi od ogneno oru`je se smetaat mehanizmi za
zatvorawe (zatvora~) le`i{te za kur{um i cevka na site vidovi
ogneno oru`je.
Posebna oprema za ogneno oru`je - e sekoj mehanizam,
{to e proizveden i namenet za dopolnuvawe na osnovniot model
na oru`jeto so ~ija primena se zgolemuvaat mo`nostite i
kvalitetot na upotreba na oru`jeto osven opti~kiot ni{an.
Municija - se site vidovi kur{umi, ~auri i proektili
nameneti za polnewe i dejstvo na oru`jeto.
Boeva municija - se site vidovi kur{umi napolneti so
proektili {to ima mo} da ubie.
„Municija so zrna {to produp~uvaat" e municija
nameneta za voena upotreba {to sodr`i zatvoreno zrno so tvrdo
jadro {to produp~uva;
"Municija so eksplozivni zrna" e municija nameneta za
voena upotreba, ~ie zrno sodr`i polnilo {to eksplodira vo
momentot na udarot;
"Municija so zapalivi zrna" e municija nameneta za
voena upotreba, ~ie zrno sodr`i hemisko soedinenie koe e
zapalivo pri dopir so vozduh ili vo momentot na udarot;
„Manevarska municija" e municija koja sodr`i pogonsko
polnewe i ~aura vo koja nema zrno;
„Municija za za{emetuvawe i uspivawe" e municija
nameneta za oru`je za industriski celi, i
„Odbele`uva~ka municija" e municija {to so svetlosen
signal go ozna~uva pravecot na municijata.
Adapteri - se napravi nameneti za upotreba vo lov ili
sportsko strela{tvo koe se vmetnuva vo cevkata zaradi
promnena na vidot i kalibarot na oru`jeto.
1.2.2. Nabavuvawe i poseduvawe na oru`je i municija
Oru`je i municija mo`e da se nabavuva samo vrz osnova
na odobrenie izdadeno od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
soglasno kategorizacijata na oru`jeto.
Oru`jeto se kategorizira vo slednite kategorii:
Kategorija A
Kategorija B
Kategorija C
Kategorija D
37
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
1)
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8)
9)
10)
11)
Kategorija A - oru`je ~ie nabavuvawe e zabraneto:
Eksplozivni voeni raketi i sistemi za lansirawe,
Avtomatsko ogneno oru`je,
Ogneno oru`je maskirano vo forma na drug predmet,
Municija so pancirno probiven proektil,
Municija za pi{toli i revolveri so proektili so
ekspandira~ko dejstvo,
Ogneno oru`je so vgraden prigu{uva~,
Ogneno oru`je so `lebni cevki so kalibar 12,7
milimetri,
Eksplozivno oru`je i negovi delovi,
Gasno ori`je i municija za gasno oru`je,
Posebna oprema za ogneno oru`je,
Elektri~ni paralizatori.
Za zabraneto ogneno oru`je ne se smeta love~ko i
sportsko oru`je opremeno so opti~ki ni{an.
Kategorija B - oru`je {to mo`e da se nabavuva vrz
osnova na odobrenie:
1) poluavtomatsko ili repetira~ko kuso oru`je,
2) ednostrelno kuso ogneno oru`je so centralno palewe,
3) ednostrelno kuso ogneno oru`je so rabno polnewe vkupna
dol`ina pomala od 28 sm.,
4) poluavtomatsko dolgo ogneno oru`je, so magacin i
le`i{te na kur{umi koi mo`at da primat pove}e od tri
kur{uma,
5) poluavtomatsko dolgo ogneno oru`je, so magacin i
le`i{te na kur{umi, koi mo`at da primat do tri
kur{umi i ~ij polna~ se menuva, odnosno ova oru`je mo`e
da se prepravi, so pomo{ na voobi~aen alat, po {to
magacinot i le`i{teto na kur{umite mo`at da primat
pove}e od tri kur{umi;
6) repetira~ko i poluavtomatsko dolgo ogneno oru`je, so
ne`lebena cevka so dol`ina do 60 sm, i
7) poluavtomatsko dolgo ogneno oru`je, za civilna namena,
{to nalikuva na avtomatskoto ogneno oru`je.
Kategorija C – oru`je {to mo`e da se nabavuva vrz osnova
na odobrenie izdadeno pod olesnitelni uslovi :
1) repetira~ko dolgo ogneno oru`je, {to ne e opfateno so
to~kata 6 od kategorijata B;
2) ednostrelno dolgo ogneno oru`je so `lebena cevka;
3) poluavtomatsko dolgo ogneno oru`je, {to ne e opfateno
so to~kite 4, 5, 6 i 7 od kategorijata B;
38
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
4) ednostrelno kuso ogneno oru`je so rabno palewe so
vkupna dol`ina pogolema ili ednakva na 28 sm;
5) ednostrelno dolgo ogneno oru`je so ne`lebeni cevki i
6) adapteri.
Kategorija D – oru`je {to e potrebno da se prijavi i za
koe se izdava potvrda:
1) pnevmatsko oru`je,
2) oru`je so tetiva,
3) ladno oru`je i
4) oru`je za svtlosno-zvu~na signalizacija.
Odobrenie od kategoriite B i C mo`e da se nabavuva vrz
osnova na odobrenie od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
spored `iveali{teto na liceto, ili prestojuvali{teto na
stranecot vo Republika Makedonija, odnosno spored sedi{teto
na pravnoto lice koe e podnositel na baraweto.
Odobrenie za nabavuvawe na oru`je, glavni delovi na
oru`je ili municija, mo`e da se izdade na fizi~ki lica zaradi
za{tita na nivnata li~nost i imot, za lov i sportsko
strela{tvo.
Pravnite lica koi se registrirani za vr{ewe za
obezbeduvawe na lica i imot ili vr{at dejnost obezbeduvawe za
sopstveni potrebi mo`at da nabavuvaat oru`je vrz osnova na
odobrenie zaradi za{tita na licata i imotot ili za vr{ewe na
dejnosta obezbeduvawe na lica i imot.
Odobrenie za nabavuvawe na oru`je na fizi~ko lice se
izdava vrz osnova na prethodno podneseno li~no barawe za
izdavawe odobrenie za nabavuvawe na oru`je, ako fizi~koto
lice gi ispolnuva slednive uslovi:
ima napolneto 18 godini `ivot,
ne mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost,
zdravstveno e sposobno da poseduva i nosi oru`je,
ne pretstavuva opasnost za javniot red,
ima opravdana pri~ina za nabavuvawe na oru`je,
raspolaga so tehni~ko znaewe za pravilna upotreba,
~uvawe i odr`uvawe na oru`jeto i poznavawe na
propisite za oru`je,
ima `iveali{te na teritorijata na Republika
Makedonija, a
dokolku e stranec da ima odobren postojan prestoj na
teritorijata na Republika Makedonija, osven ako so
ratifikuvan me|unaroden dogovor poinaku ne e
opredeleno.
39
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Odobrenie za nabavuvawe na pravno lice se izdava vrz
osnova na prethodno podneseno pismeno barawe za izdavawe
odobrenie za nabavuvawe na oru`je, ako pravnoto lice ima:
opravdani pri~ini za nabavuvawe na oru`je zaradi
obezbeduvawe na lica i imot, i
prostor za bezbedno smestuvawe i ~uvawe na oru`jeto.
Pravnite lica koi nabavuvaat oru`je zaradi za{tita na
licata i imotot ili vr{at dejnost obezbeduvawe na lica i imot,
pokraj navedenite uslovi {to treba da gi ispolnuva sekoe pravno
lice koe bara odobrenie za nabavuvawe na oru`je, potrebno e da
ima i rabotnici koi imaat zasnovano raboten odnos na
neopredeleno vreme vo toa pravno lice i tie rabotnici da gi
ispolnuvaat uslovite predvideni so Zakonot za oru`je.
Odobrenieto za nabavuvawe na oru`je, delovi za oru`je i
municija va`i {est meseci od denot na izdavaweto na
odobrenieto.
Fizi~koto i pravnoto lice na koe mu e izdadeno
odobrenie za nabavuvawe na oru`je e dol`no do Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti vo rok od osum dena od denot na izvr{enata
nabavka na oru`jeto, da podnese barawe za registrirawe na
oru`jeto i izdavawe dozvola za oru`je za fizi~ko lice, a za
pravno lice - dozvola za poseduvawe na oru`je.
Za oru`jeto koe e nabaveno vrz osnova na odobrenie, na
fizi~koto lice mu se izdava dozvola za oru`je, a na pravnoto
lice dozvola za poseduvawe na oru`je.
Dozvolata za oru`je se izdava so rok na va`ewe od 10
godini, a na lica postari od 65 godini `ivot, so rok na va`ewe
od 5 godini.
Dozvolata za oru`je mo`e da bide prodol`ena vrz
osnova na podneseno pismeno barawe na imatelot, {to e
podneseno najdocna dva meseci pred istekot na rokot za
nejzinoto va`ewe.
Dozvolata za poseduvawe na oru`je na pravnoto lice se
izdava so rok na va`ewe od 10 godini.
Pravnite lica koi poseduvaat oru`je vrz osnova na
dozvola za poseduvawe naoru`je, istoto mo`e da go dadat na
koristewe samo na rabotnicite koi imaat zasnovano raboten
odnos na neopredeleno vreme vo toa pravno lice i vr{at
obezbeduvawe na lica i imot i pri toa gi ispolnuvaat uslovite
{to se predvideni da gi ispolnuva edno fizi~ko lice, a na koi
uslovi prethodno posebno se osvrnavme.
Pravnoto lice e dol`no vo rok od osum dena od denot na
prestanuvawe na rabotniot odnos pismeno da go izvesti
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za rabotnikot na koj mu
40
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
prestanal rabotniot odnos, a na ~ie ime glasi dozvolata za
nosewe na oru`je. Taa dozvola vedna{ se poni{tuva od strana na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Rabotnicite koi se vraboteni vo pravnoto lice se
dol`ni oru`jeto da go nosat samo za vreme na vr{eweto na
svoite raboti i zada~i na obezbeduvawe na lica i imot.
1.2.3. Na~in na postapuvawe so soru`jeto i municijata
Edno od su{tinskite pra{awa {to e uredeno so Zakonot
za oru`jeto e pra{aweto za na~inot na postapuvawe so oru`jeto i
municijata.
Sopstvenikot ili korisnikot na oru`jeto e dol`en
oru`jeto da go odr`uva vo ispravna sostojba, vnimatelno so nego
da rakuva i da go ~uva na na~in {to }e onevozmo`i pristap na
neovlasteni lica. Pri toa, ovie lica ne smeat nitu da gi bri{at,
o{tetuvaat oznakite {to se vtisnati na oru`jeto od strana na
proizvoditelot na oru`jeto ili oznakite koi dopolnitelno se
staveni na oru`jeto od strana na drugi dr`avni organi.
Pod nosewe na oru`je, se smetaat site na~ini na nosewe
na oru`je {to e podgotveno za upotreba, od strana na negoviot
imatel, osven prnesuvawe na oru`je .
Sopstvenikot ili korisnikot na oru`je koga ima pravo da
go nosi e dol`en oru`jeto da go nosi na na~in na koe nema da ja
zagrozuva li~nata sigurnost i sigurnosta na drugite. Pri toa,
dol`en e oru`jeto da go prenesuva na na~in {to oru`jeto, ako e
tehni~ki mo`no, mora da bide rasklopeno, odnosno cevkata da
bide odvoena od mehanizmot za zatvorawe, a ako ne e mo`no,
municijata da bide odvoena od oru`jeto.
Zabraneto e nosewe i upotreba na oru`je od strana na
sopstvenikot ili korisnikot na oru`jeto koj so upotreba na
alkohol, drogi ili na drug na~in }e se dovede vo sostojba vo koja
ne mo`e da go svati zna~eweto na svoeto delo ili da upravuva so
svoite postapki.
Zabraneto e nosewe i upotreba na oru`je na javno mesto,
osven za rabotnici koi vr{at raboti na obezbeduvawe na lica i
imot vo dr`avnite organi i pravnite lica, soglasno so
propisite za obezbeduvawe na lica i imot.
Pod javno mesto se smeta mesto na koe sloboden pristap
imaat neopredelen broj lica bez kakvi i da bilo uslovi (ulica,
plo{tadi, pati{ta, izletni~ki mesta, pristani{ta, aerodromi,
`elezni~ki stanici, avtobuski stanici, ~ekalni, ugostitelski i
trgovski objekti i zanaet~iski du}ani i sli~no), ili pod
odredeni uslovi (objekti vo koi se smesteni Sobranieto na
Republika Makedonija, pretsedatelot na Republika Makedonija,
41
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Vladata na Republika Makedonija, dr`avnite organi, sudovite,
javnoto obvinitelstvo, Ustavniot sud na Republika Makedonija,
edinicite na lokalnata samouprava, obrazovnite, zdrastvenite i
socijalnite ustanovi, sportski stadioni, igrali{ta, sredstva za
javen prevoz, kino sali, teatarski i koncertni sali, izlo`beni
prostorii, gradini i sli~no), kako i drugi mesta koi vo
opredeleno vreme slu`at za vakvi nameni (zemji{ta ili
prostori vo koi se odr`uvaat javni sobiri, priredbi, natprevari
i sli~no) kade {to so negova upotreba mo`e da se zagrozi
sigurnosta na lu|eto. Pod javno mesto ne se smeta mesto koe e
dostapno na pogled od javno mesto (balkon, terasa, dvorna
povr{ina, stolbi{te) kako i prevozni sredstva vo sopstvenost
na gra|ani, streli{ta i tereni za ve`bawe i lovi{ta vo lovna
sezona.
Liceto koe so sebe nosi oru`je, dol`no e so sebe da ja
nosi i dozvolata za oru`je, odnosno dozvolata za nosewe na
oru`je.
Oru`je mo`e da se prodade samo na lica koi imaat
odobrenie za nabavuvawe na oru`je {to im e izdadeno soglasno
Zakonot za oru`je, odnosno samo na pravno lice {to e ovlasteno
da vr{i promet so oru`je, delovi za oru`je i municija.
Proda`ba na oru`je me|u fizi~ki lica se vr{i samo so
dogovor sklu~en vo pismena forma i zaveren kaj notar.
Dogovorot treba da sodr`i: ime, prezime, datum na ra|awe,
edinstven mati~en broj, broj na li~na karta ili paso{,
`iveali{te ili prestojuvali{te na dogovornite strani, vid,
marka kalibar na oru`jeto, podatoci za proizvoditelot,
podatoci sodr`ani vo odobrenieto za nabavuvawe na oru`jeto,
odnosno dozvolata i mesto i datum na sklu~uvawe na dogovorot.
Fizi~kite lica koi kupile oru`je, se dol`ni vo rok od
osum dena od denot na sklu~uvawe na dogovorot za kupoproda`ba
da go dostavat oru`jeto do Minsterstvoto za vnatre{ni raboti
zaradi probni ispukuvawa po {to se zemaat dve ~auri od
oru`jeto od koe e izvr{eno ispukuvawe.
Is~eznuvawe, gubewe ili kra`ba na oru`je ili municija,
sopstvenikot, korisnikot ili pravnoto lice e dol`no da go
prijavat vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kade {to e
registrirano oru`jeto ili vo najbliskata policiska stanica i
toa vo rok od 24 ~asa od momentot koga toa go zabele`al.
Najdenoto oru`je, liceto koe go prona{lo e dol`no
vedna{ da go predade vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Pravnite lica se dol`ni oru`jeto da go ~uvaat odvoeno
od municijata, vo prostorija {to e tehni~ki obezbedena ili vo
`elezen orman ili sef. Oru`jeto i municijata se ~uvaat po
42
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pravilo vo prostoriite nameneti za ~uvawe na oru`je ili vo
prostoriite kade se nao|a sedi{teto na pravnoto lice.
Pravnite lica se dol`ni za oru`jeto i municijata da
vodat posebni evidencii i da opredelat odgovorno lice za
oru`jeto i municijata. Za sekoja promena na odgovornoto lice,
pravnoto lice e dol`no da go izvesti Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti vo rok od 8 dena od denot na promenata.
Odogovornoto lice e dol`no na ovlastenoto slu`beno
lice od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da mu ovozmo`i
kontrola na na~inot na ~uvawe na oru`jeto i vodewe na
evidenciite.
Pri promena na `ivelai{te ili prestojuvali{te,
odnosno sedi{teto na pravnoto lice, imatelot na dozvolata za
oru`je, odnosno dozvolata za poseduvawe na oru`je e dol`en vo
rok od 30 dena da go prijavi na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti na ~ie podra~je e novoto `iveali{te, odnosno
prestojuvali{te, odnosno sedi{te.
Vo slu~aj na smrt na sopstvenikot na oru`jeto,
polnoletnite ~lenovi na negovoto semejstvo ili drugite
polnoletni lica koi so nego `iveele vo isto semejno
doma}instvo, se dol`ni vo rok od 30 dena od smrtta na liceto da
go predadat oru`jeto:
na trgovsko dru{tvo, koe ima dobieno posebno odobrenie
soglasno Zakonot za oru`je, koe }e izvr{i privremeno
onesposobuvawe na oru`jeto so plombirawe, za {to se
izdava potvrda ili
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili na
najbliskata policiska stanica, za {to se izdava
potvrda.
Oru`jeto, polnoletnite lica go ~uvaat do zavr{uvawe na
ostavinskata postapka. Liceto koe }e go nasledi oru`jeto mo`e
vo rok od 2 meseci po zavr{uvawe na ostavinskata postapka da
podnese barawe za izdavawe dovola za oru`je ili oru`jeto mo`e
da go otu|i soglasno odredbite na Zakonot za oru`je.
1.2.4. Poni{tuvawe i odzemawe na dozvolata za oru`je,
dozvolata za poseduvawe na oru`je i dozvolata za nosewe na
oru`je
So Zakonot za oru`je e regulirano pra{aweto za
poni{tuvawe na dozvolata za oru`je, dozvolata za poseduvawe
na oru`je i dozvolata za nosewe na oru`je, kako i pra{aweto za
odzemawe na ovie dozvoli.
43
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Dozvolata za oru`je, dozvolata za kolekcionersko oru`je
i dozvolata za nosewe na oru`je }e se poni{ti vo slu~aj koga:
}e iste~e va`nosta na dozvolata, a istata ne e
prodol`ena,
doneseno e kone~no re{enie za odzemawe na dozvolata
za oru`je, dozvolata za kolekcionersko oru`je, odnosno
dozvolata za nosewe na oru`je,
odobrenieto za postojan prestoj na stranec na
teritorijata na Republika Makedonija prestanalo
soglasno so propisite za dvi`ewe i prestoj na strancite,
i
}e nastapi smrt na imatelot na dozvolata.
Dozvolata za poseduvawe na oru`je }e se poni{ti vo
slu~aj koga:
}e istekne va`nosta na dozvolata za poseduvawe na
oru`jeto, a istata ne e prodol`ena,
doneseno e kone~no re{enie za odzemawe na dozvolata
za poseduvawe na oru`jeto, i
pravnoto lice }e prestane da postoi.
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e donese re{enie
za odzemawe na dozvolata za oru`je, dozvolata za
kolekcionersko oru`je, odnosno dozvolata za nosewe na oru`je,
vo slu~aj koga }e utvrdi deka:
ja izgubilo delovnata sposobnost,
ja izgubilo sposobnosta da poseduva ili nosi oru`je,
soglasno misleweto na nadle`nata zdrastvena ustanova,
so pravosilna presuda e osudeno za krivi~no delo ili
prekr{ok utvrden so Zakonot za oru`jeto, i
gi kr{i obvrskite utvrdeni so Zakonot za oru`jeto.
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e donese re{enie
za odzemawe na dozvolata za poseduvawe na oru`je, vo slu~aj koga
}e utvrdi deka:
pri~inite utvrdeni so Zakonot za oru`jeto, za izdavawe
na dozvolata pove}e ne postojat, i
pravnoto lice gi kr{i obvrskite utvrdeni so Zakonot za
oru`jeto.
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e donese re{enie
za odzemawe na dozvolata, oru`jeto i municijata koga vo
postapkata za prodol`uvawe na va`nosta na dozvolata za oru`je
}e utvrdi deka oru`jeto e vo tolkava mera dotraeno {to so
44
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
negova upotreba mo`e da se zagrozi sigurnosta na lu|eto, a ne
postoi mo`nost toa da se popravi ili sopstvenikot na oru`jeto
}e oceni deka popravkata e ekonomski neopravdana.
Protiv re{enieto za odzemawe na dozvolite, mo`e da se
izjavi `alba vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto
do komisijata. @albata protiv re{enieto ne go odlaga negovoto
izvr{uvawe.
Vo slu~aj koga dozvolata za oru`je, dozvolata za
kolekcionersko oru`je, odnosno dozvolata za poseduvawe na
oru`je, }e bide odzemena bidej}i fizi~koto lice, odnosno
pravnoto lice gi kr{i obvrskite utvrdeni so Zakonot za
oru`jeto, novo barawe za izdavawe na odobrenie za nabavuvawe
na oru`je, odnosno novo barawe za izdavawe na odobrenie za
nabavuvawe na kolekcionersko oru`je, mo`e da se podnese po
istekot na pet godini smetano od denot na donesuvawe na
kone~noto re{enie.
So Zakonot za oru`jeto decidno e utvrdena i postapkata,
odnosno na~inot na postapuvawe vo slu~aj koga protiv
opredeleno lice se poveduva krivi~na postapka za krivi~no
delo ili prekr{o~na postapka za storen prekr{ok.
1.2.5. Kazneni odredbi
Vo periodot {to prethode{e na reformite vo sudskiot
sistem, za prekr{ocite be{e utvrdeno izrekuvawe na pari~ni
kazni. So donesuvawe na noviot Zakon za prekr{oci, namesto
pari~na kazna za prekr{ocite se predviduva izrekuvawe na
globa.
Vo Zakonot za oru`jeto se predvideni globi za storeni
prekr{oci od strana na fizi~ki lica, za prekr{oci storeni od
strana na pravni lica i za prekr{oci storeni od strana na
odgovornoto lice vo pravnoto lice.
So Zakonot konkretno se utvrdeni site prekr{oci za koi
mo`e da se izre~e globa.
Globa na fizi~ko lice se izrekuva na primer koga vo
propi{aniot rok nema da podnese barawe za registracija na
oru`jeto i izdavawe na dozvola za oru`je, koga nema da ja poka`e
dozvolata za oru`je i dozvolata za nosewe na oru`je na barawe
na ovlasteno slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, koga pri promena na `iveali{teto ili prstojuvali{teto
vo propi{an rok nema da go prijavi oru`jeto na Ministerstvoto
za vantre{ni raboti na ~ie podra~je e novoto `iveali{te ili
prestojuvali{te i sli~no.
Za izvr{uvawe na decidno utvrdeni prekr{oci, {to vo
osnova se pote{ki po svojata priroda, na fizi~koto lice mu se
45
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
izrekuva i posebna prekr{o~na merka: odzemawe na oru`jeto i
municijata.
Na pravno lice koe vr{i obezbeduvawe, globa se
izrekuva na primer koga go ~uva oru`jeto na na~in sprotiven na
odredbite na Zakonot za oru`jeto, koga }e prodade oru`je na lice
koe nema odobrenie za nabavuvawe na oru`je, }e primi na
popravka oru`je {to ne e registrirano i sli~no.
Za oddelni prekr{oci na pravnoto lice mu se izrekuva i
posebna prekr{o~na merka: odzemawe na oru`jeto i municijata, a
za nekoi i prekr{o~na sankcija "privremena zabrana za vr{ewe
na proizvodstvo, popravawe, promet ili prevoz na oru`je i
municija" za opredelen vremenski period.
So Zakonot za oru`jeto, za to~no utvrdeni prekr{oci e
predvideno i izrekuvawe na globa na samoto mesto.
Baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka go
podnesuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Baraweto se
podnesuva do nadle`niot sud koj ja sproveduva prekr{o~nata
postapka.
46
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL
II.
KRIVI^NO
KRIMINALISTIKA
PRAVO
I
DEL II-1. KRIVI^NO PRAVO
2.1.1. Op{ti odredbi za krivi~no delo i krivi~na
odgovornost
Za da mo`e da opstane sekoe op{testvo im nametnuva na
svoite ~lenovi odredeni pravila na povedenie. No, sekoga{ }e
se najdat poedinci koi gi kr{at tie pravila. Takvite povredi se
sostaven del na eden sistem od normi koj se narekuva krivi~no
pravo.
Negovata osnovna cel e za{tita na op{testveniot
poredok, obezbeduvaj}i normalen zaedni~ki `ivot na lu|eto, ili
za{tita na osnovnite vrednosti na ~ovekot i op{tetsvoto. Vo
edno demokratsko op{testvo mora da postoi ramnote`a vo
vrednuvaweto na ovie dve kategorii, za{to op{testvoto postoi
zaradi ~ovekot,a ~ovekot ne mo`e da opstane bez op{testvoto.
Osnoven instrument so koj se ostvaruva za{titnata
funkcija na krivi~noto pravo e kaznata kako zakonski
programirano zlo {to mu se nanesuva na izvr{itelot na
krivi~noto delo poradi zloto {to samiot go ima storeno.
Prvata etapa vo ostvaruvawe na taa za{titna funkcija e
odreduvawe koi ~ovekovi povedenija se smetaat za krivi~ni
dela. Propi{uvaweto na krivi~nite dela vlijae vrz sozdavaweto
i zacvrstuvaweto na pravnata svest kaj gra|aninot vo smisla na
poslu{nost kon zakonite. Kaznata pak mu pomaga da ja sfati
nu`nosta od edno povedenie soobrazeno so barawata na
op{testvoto (resocijalizacija).
Krivi~niot zakonik na RM se primenuva od 01.11.1996
godina i e sistematiziran vo dva dela:
Op{t del koj pretstavuva samostoen sistem na na~ela i
instituti so koi se opredeluva op{tiot poim na krivi~noto
delo, pretpostavkite za krivi~na odgovornost i sistemot na
sankcii.
Poseben del koj gi propi{uva krivi~nite dela i kaznite.
2.1.2. Krivi~no delo
Krivi~no delo - e protivpravno delo {to so zakon e
opredeleno kako krivi~no delo i ~ii obele`ja se opredeleni so
zakon.
47
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Zakonskoto bitie na krivi~noto delo pretstavuva zbir
od elementi (obele`ja) koi go karakteriziraat tokmu toa posebno
krivi~no delo od drugite dela, a se odnesuva na site negovi
modaliteti - na~in, vreme, mesto, posledici, motiv, cel, pobuda,
namera i dr.
Delo od malo zna~ewe - ne e krivi~no delo ona koe iako
sodr`i obele`je na krivi~no delo, e delo od malo zna~ewe
poradi nezna~itelnosta na {tetnata posledica ili niskiot
stepen na krivi~na odgovornost.
Primer: storitelot naso~uva pi{tol kon o{teteniot so
cel da mu dade jadewe. (poradi nenastapuvawe na {tetna
posledica ova delo i pokraj toa {to sodr`i elementi na
razbojni{tvo, ne e okfalifikuvano kako krivi~no delo).
Nu`na odbrana – e onaa odbrana koja e neophodno
potrebna storitelot od sebe ili drug da odbie istovremen
protivpraven napad.
Dve va`ni strani na ovoj institut se napadot i
odbranata. Napadot e dejstvie na ~ovekot naso~en kon povreda i
zagrozuvawe na nekoe dobro. Odbranata e dejstvie od ~ovekot za
odbivawe na napadot. Taa mora da bide neophodno potrebna za da
se odbie napadot i mora da bide istovremena so napadot, zna~i
so prestanokot na napadot, odbranata pove}e ne e dopu{tena.
Storitelot koj }e gi pre~ekori granicite na nu`nata odbrana
poradi uplav, silna razdraznetost predizvikani od napadot,
mo`e da se kazni poblago.
Primer: Ako napa|a~ot se dade vo begstvo po napadot, pa
o{tetniot po~ne po nego da frla kamewa so {to go povredi, ova
dejstvo e prezemeno posle napadot i nemo`e da se tretira kako
nu`na odbrana, tuku }e se smeta za posebno protivpravno delo.
Krajna nu`da – postoi koga deloto e storeno so cel
storitelot od sebe ili drug da odbie istovremena neskriena
opasnost {to na drug na~in ne mo`e da se otstrani, pritoa
storenoto zlo da ne e pogolemo od zloto koe se zakanuvalo.
Postojat `ivotni sittuacii vo koi zapa|a ~ovekot bez da
saka i e prisilen za da otstrani od sebe nekoja opasnost, da
`rtvuva tu|o dobro. ^ovek ubiva, telesno povreduva, uni{tuva
tu|o dobro, za da se spasi.
Osnovnata razlika me|u nu`nata odbrana i krajnata
nu`da e vo otstranuvaweto na opasnosta, kaj nu`nata odbrana se
raboti za opasnost koja poteknuva od ~ovek, a kaj krajnata nu`da
od prirodni sili i nemo`e na drug na~in da se otstrani.
Primer: urnat avion koj ne e pronajden, pri {to
pre`iveanite za da opstanat se prisileni da gi jadat mrtvite.
Pijan voza~ zabele`uva na patot deca, pa za da gi izbegne
naglo svrtuva no udira vo koli~ka vo koja isto imalo deca i
48
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
te{ko gi povreduva. (Ovde nema krajna nu`da bidej}i takvata
sostojba sam ja predizvikal so piewe i izbegnuvaj}i edno zlo
predizvikal drugo so isti {tetni posledici).
Storitelot koj sam ja predizvikal opasnosta ili gi
pre~ekoril granicite na krajna nu`da, }e se kazni poblago.
2.1.3. Krivi~na odgovornost i presmetlivost
Krivi~na odgovornost – krivi~no e odgovoren
storitelot koj e presmetliv i deloto go storil so umisla ili od
nebre`nost.
Za krivi~na odgovornost mora da postoi vina na strana
na storitelot koja pretstavuva eden psiholo{ki odnos na
storitelot sprema deloto. Toj odnos zna~i postoewe svest za
povedenieto na storitelot i volja toa da se stori.
Odgovornosta e najva`en element na kaznata, a vo vinata
se gleda smislata i opravduvaweto na kaznata.
Presmetlivost – zna~i sposobnost za vina i e
pretpostavka za krivi~na odgovornost.
Ne e presmetliv storitelot koj vo vreme na
izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne mo`el da go sfati
zna~eweto na deloto ili ne mo`el da upravuva so svoite
postapki poradi trajna ili privremena du{evna bolest, du{evna
rastroenost ili zaostanat du{even razvoj.
Krivi~no e odgovoren storitelot koj sam se dovel vo
sostojba da ne mo`e da go sfati zna~eweto na deloto, so upotreba
na alkohol droga i sl.
2.1.4. Umisla i nebre`nost
Umisla - e svesno volevo ostvaruvawe na zakonskoto
bitie na deloto. Storitelot bil svesen za svoeto delo i go sakal
negovoto izvr{uvawe, ili bil svesen deka so negovoto storuvawe
ili nestoruvawe }e nastapi {tetna posledica, no sepak se
soglasil so nejzinoto nastapuvawe.
Nebre`nost - e nesakano krivi~no delo i zna~i
propu{tawe na dol`noto i mo`noto vnimanie. Svesna
nebre`nost ima koga storitelot bil svesen deka poradi negovoto
storuvawe ili nestoruvawe mo`e da nastapi {tetna posledica,
no lekomisleno smetal deka mo`e da ja spre~i ili deka nema da
nastapi. Primer: nekoj pali ogan na vla`no vreme, ne uspeva no go
ostava toj malku `ar koj go napravil (zna~i svesen e deka mo`e
da predizvika po`ar no sepak smeta deka nema da se slu~i).
Nesvesna nebre`nost ima koga storitelot ne bil svesen za
mo`nosta od nastapuvawe na {tetna posledica iako spored
49
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
okolnostite mo`el i bil dol`en da bide svesen. Primer: voza~
pri golema gore{tina niz prozor frla nedogorena cigara i ne
pomisluva voop{to deka mo`e da predizvika po`ar koe i se
slu~uva.
Odgovornost za pote{ka posledica - koga od krivi~noto
delo proizleguva pote{ka posledica za koe zakonot propi{uva
pote{ka kazna, taa mo`e da se izvr{i i ako storitelot
postapuval od nebre`nost.
2.1.5. Zabluda
Stvarna zabluda - e pogre{na pretstava za nekoj
relevanten fakt. Ne e krivi~no odgovoren storitelot koj za
vreme izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen za nekoe
negovo obele`je odredeno so zakon ili pogre{no smetal deka
postojat okolnosti koi dokolku navistina bi postoele toa delo bi
bilo dozvoleno. Primer: nekoj pali kup knigi koi mu se od
nasledstvo bez da znae deka nekoi od niv se od kulturnoistorisko zna~ewe (ovde nema krivi~na odgovornost)
Pravna zabluda - e pogre{na pretstava za zabranetosta
na deloto. Ne e krivi~no odgovoren storitelot koj od opravdani
pri~ini ne znael ili ne mo`el da znae deka toa delo e zabraneto.
2.1.6. Podgotvuvawe i obid na krivi~no delo
Podgotvuvawe - postoi koga storitelot so umisla go
podgotvuva izvr{uvaweto na krivi~not delo.
Za da se izvr{i krivi~no delo kaj storitelot se sozdava
svest koja minuva niz nekolku fazi i toa, nosewe odluka za toa,
podgotvuvawe i izvr{uvawe.
Podgotvuvaweto mo`e da se sostoi od nabavuvawe ili
prisposobuvawe na sredstva za izvr{uvawe na deloto,
dogovarawe, planirawe so drugi izvr{iteli i drugi dejstvija so
koi se sozdavaat neposredni uslovi za negovo izvr{uvawe.
Obid - postoi koga ne se dovr{uva zapo~natoto
izvr{uvawe na krivi~no delo, tuku se prekinuva na odreden
stepen od negovata realizacija.
Ovde se bitni tri elementi: zapo~nuvawe na deloto,
umisleno prezemawe na dejstvie i nedovr{uvawe na deloto.
Nepodoben obid – ima koga storitelot }e se obide da
izvr{i krivi~no delo so nepodobno sredstvo ili sprema
nepodoben predmet. Primer: nekoj se obiduva nekogo da ubie so
~a{a kisela voda (po odnos na sredstvoto) ili strelawe vo ve}e
mrtov ~ovek (vo odnos na predmetot).
50
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Dobrovolno otka`uvawe – ima koga storitelot koj
podgotvuval ili se obidel da izvr{i krivi~no delo dobrovolno
se otka`al od negovo izvr{uvawe.
2.1.7. Na~in, vreme i mesto na izvr{uvawe na krivi~noto
delo
Na~in – krivi~no delo mo`e da se izvr{i so storuvawe
(ima volja i pristapuva kon izvr{uvawe) i so nestoruvawe (koga
go propu{til storuvaweto {to bil dol`en da go izvr{i).
Vreme – krivi~noto delo e storeno vo vreme koga
storitelot raboti ili bil dol`en da raboti bez ogled kade
nastapila posledicata.
Mesto – krivi~noto delo e izvr{eno vo mestoto kade
storitelot rabotel ili kade nastapila posledicata.
2.1.8. Krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto
Se najelementaren oblik na kriminalitet vo op{ta,
sociolo{ka i kriminolo{ka smisla. Respektot sprema
~ove~kiot `ivot i telesen integritet e elementarna osnova na
na{ata civilizacija. Istorijata na ~ove{tvoto e i istorija na
borbata na ~ovekot za neprikosnovena fizi~ka egzistencija, za
razlika od `ivotinskiot svet kade neprijatel na edniot vid e
drug vid, kaj ~ovekot najgolem neprijatel e samiot ~ovek.
Ubistvo - toj {to drug }e li{i od `ivot(minimum
5godini), a ako toa e storeno na osobeno svirep na~in, od
koristoqubie, odmazda, po nara~ka, `ensko lice za koe znae deka
e bremeno (minimum 10 godini ili do`ivoten zatvor).
Ubistvo od blagorodni pobudi - toj {to drug }e li{i od
`ivot od milost (eftanazija) (6 meseci do 5 godini) primer, od
so`aluvawe bolno lice koe mu nema spas koe podnesuva
nesnoslivi bolki.
Ubistvo na mig – toj {to drug }e li{i od `ivot bez svoja
vina vo sostojba na silna razdraznetost so napad ili navreda od
strana na ubieniot (od 1 do 5 godini).
Elementi na zakonskoto bitie na deloto se li{uvawe od
`ivot, postoi afektna sostojba koga storitelot so umisla nosi
brza nenadejna odluka za ubistvo.
Ubistvo od nebre`nost – toa e nebre`no li{uvawe od
`ivot ili priviligirano ubistvo koga storitelot bil svesen
deka so negovoto storuvawe ili nestoruvawe mo`e da dojde do
smrt, no lekomisleno smetal deka toa nema da se slu~i. Primer:
toj puka vo dive~, a ubiva ~ovek. (6 meseci do 5 godini).
51
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Naveduvawe na samoubistvo i pomagawe na samoubistvo
- toj {to drug }e navede na samoubistvo ili }e mu pomogne vo toa
i istoto }e bide izvr{eno(3 meseci do 3 godini).
Pote`ok oblik e ako deloto e storeno kon maloletnik,
ili so svoeto ne~ove~no postapuvawe kon lice koe sprema nego e
vo podredena sostojba, za koe e predvidena i postroga kazna.
Za postoewe na ova delo mora istoto da bide izvr{eno.
Telesna povreda – toj {to drug telesno go povredi ili mu
go naru{i zdravjeto(pari~na kazna do 1 godina).
Dokolku bila predizvikana so osobeno grubo i
navredlivo odnesuvawe na povredeniot, storitelot mo`e da se
kazni so opomena.
Te{ka telesna povreda – toj {to drug te{ko telesno go
povredi ili te{ko mu go naru{i zdravjeto (6meseci do 5 godini).
Pote{ki oblici se dokolku se predizvikat potrajni
posledici, trajna nesposobnost za rabota, naru{eno zdravje,
nagrdenost, nastapi smrtna posledica.
U~estvo vo tepa~ka – toj {to u~estvuva vo tepa~ka vo koja
nekoj e li{en od `ivot ili e te{ko telesno povreden (3 meseci
do 3 godini).
Izvr{itel e sekoj aktiven u~esnik vo tepa~kata, postoi
umisla.
Zagrozuvawe so opasno orudie pri tepa~ka ili karanica
- toj {to pri tepa~ka ili karanica posegne po oru`je ili drugo
opasno orudie so koe mo`e da se povredi drug (pari~na kazna do
6 meseci).
Karanicata e prethodna faza na fizi~kata presmetka,
po koe sledi tepa~ka kako fizi~ka presmetka me|u dve ili
pove}e lica. Po svojata priroda ova delo e delikt na
zagrozuvawe so ogled na posledicite koi mo`e da nastapat.
Izlagawe na opasnost – toj {to drug }e ostavi bez pomo{ vo
sostojba opasna po negoviot `ivot a koja samiot ja predizvikal (3
meseci do 3 godini).
Pote{ki oblici se ako nastapi smrt, zdravjeto te{ko mu
se naru{i .
Ova e afektno delo kaj koe prvo postoi sozdavawe
opasnost i vtoro ostavawe na liceto pri takva opasnost bez
pomo{.
Neuka`uvawe pomo{ – toj {to nema da uka`e pomo{ na
lice koe ve}e se nao|a vo sostojba na opasnost za `ivotot a
mo`el toa da go stori bez opasnost za sebe ili drug (pari~na
kazna do 1godina).
Ovde se kaznuva propu{taweto da se ostvari eden human
~in i da se ispolni edna ~ove~ka dol`nost i da se uka`e pomo{
na lice koe e vo opasnost.
52
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
2.1.9. Krivi~ni dela protiv slobodite i pravata na
~ovekot i gra|aninot
Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot se
pridobivka na razvojot na demokratskite op{testveni odnosi.
Osnovnite slobodi i prava se krenati na rang na ustavni
kategorii, neprikosnoveni se i zaemno se uslovuvaat i
nadopolnuvaat, za{to slobodata izrazuva odreden oblik na
pravo, a sekoe pravo e odreden stepen na sloboda.
Prisilba – toj {to so sila ili zakana }e prisili drug
ne{to da stori ili nestori, ili da trpi (pari~na kazna do 1
godina).
Pote`ok oblik ako deloto go stori slu`beno lice.
Ova e karakteristi~no delo protiv li~nata sloboda. I
silata i zakanata se sredstva za iznuduvawe so koi direktno se
zasega vo slobodata na voljata.
Protivpravno li{uvawe od sloboda – toj {to drug
protivpravno }e go zatvori ili na drug na~in }e mu ja ograni~i
slobodata na dvi`eweto (pari~na kazna do 1 godina).
Pote`ok oblik e ako e od strana na slu`beno lice, ako
traelo podolgo od 30 dena, ako mu se naru{ilo zdravjeto, ako
nastapila smrt.
Tortura – toj {to vo vr{ewe na slu`bata upotrebi sila,
zakana ili drugo nedopu{teno sredstvo so namera da iznudi
priznanie ili druga izjava od obvinet, ve{tak, svedok (3 meseci
do 5 godini).
Pote`ok oblik ako e storeno so nasilstvo, nastapile
te{ki posledici.
Maltretirawe vo vr{ewe na slu`bata – slu`beno lice
koe vo slu`bata maltretira drug, go zastra{uva, navreduva, se
odnesuva so poni`uvawe na ~ove~kata li~nost i dostoinstvo (3
meseci do 3 godini).
Zagrozuvawe na sigurnosta – toj {to }e ja zagrozi
sigurnosta na drug so seriozna zakana deka }e napadne po
negoviot `ivot i telo ili negovo blisko lice (pari~na kazna do 6
meseci).
Ovde se sozdava ~ustvo na li~na nesigurnost od
upatenata zakana.
Naru{uvawe na nepovredlivosta na domot – toj {to
neovlasteno }e vleze vo tu| dom, zatvoren ili zagraden prostor
ili privaten deloven prostor i po barawe na ovlastenoto lice
ne se oddale~i od tamu
(pari~na kazna do 1 godina).
Pote`ok oblik ako deloto go stori slu`beno lice.
53
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Protvzakonsko vr{ewe pretres – toj {to protivpravno
izvr{i pretres na lice, dom, deloven prostor (pari~na kazna do
1 godina).
Pote`ok oblik ako go stori slu`beno lice.
Zloupotreba na li~ni podatoci - toj {to bez soglasnost
od gra|aninot pribira, obrabotuva ili koristi negovi li~ni
podatoci (pari~na kazna do 1 godina).
Pote`ok oblik e toj {to }e navleze vo kompjuterski
informativen sistem za da ostvari nekoja korist ili nanese na
nekoj {teta.
Spre~uvawe na pristap kon javen informati~ki sistem toj {to neovlasteno spre~uva ili ograni~uva drug vo pristapot
kon javen informati~ki sistem (pari~na kazna do 1 godina).
Pote`ok oblik e ako e storeno od strana na slu`beno
lice vo vr{ewe na slu`bata ili od odgovorno lice vo javen
informatilki sistem.
Neovlasteno otkrivawe tajna - advokat, notar, lekar,
verski ispovednik, babica i dr. Koj neovlasteno }e otkrie tajna
doznaena vo vr{eweto na profesijata (pari~na kazna do 1
godina).
Nema krivi~o delo ako tajnata e otkriena od op{t
interes pobiten od interesot za ~uvawe na tajnata.
Neovlasteno prislu{kuvawe i tonsko snimawe - toj {to
so upotreba na posebni uredi prislu{kuva ili tonski snima
razgovori koi ne mu se nameneti ili }e ovozmo`i na nepovikano
lice da se zapoznae so toa (pari~na kazna do 1 godina).
Pote`ok oblik ako e storeno od slu`beno lice.
Neovlasteno snimawe - toj {to neovlasteno }e napravi
ftografski, filmski ili video snimki na drugi lice ili na
negovi prostorii bez negova soglasnost, povreduvaj}i ja negovata
privatnost ili ako gi poka`uva na drug (pari~na kazna do 1
godina).
Pote`ok oblik ako e storeno od slu`beno lice.
2.1.10. Krivi~ni dela protiv ~esta i ugledot
Odnesuvaweto me|u lu|eto so polno po~ituvawe na
li~nosta i ~ove~koto dostoinstvo e osnoven imperativ na
socijalniot `ivot. Nema vistinski humani me|u~ove~ki odnosi,
stabilen socijalen `ivot bez po~ituvawe na ~ove~kata li~nost
i nejzinite vrednosti.
^esta i ugledot se vkupnost od moralni i socijalni
vrednosti na ~ovekot kako individua i sekoj e nositel na ova
pravno dobro so samoto toa {to e ~ovek.
Ova se ustavno zagarantirani kategorii.
54
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Kleveta – toj {to za drug iznesuva ili prenesuva ne{to
nevistinito {to mo`e da mu na{teti na ~esta i ugledot (pari~na
kazna do 6 meseci).
Pote`ok oblik ako deloto e storeno preku mediumi.
Ako obvinetiot go doka`e tvrdeweto }e se kazni za
navreda.
Zakonskoto bitie na deloto e ona {to se iznesuva da mu
ja zagrozuva ~esta i ugledot i da e storeno so umisla.
Navreda – toj {to drug }e navredi (pari~na kazna do 6
meseci).
Pote`ok oblik ako e storeno preku mediumi.
Navreda e sekoe omalova`uvawe na drugo lice vo koe
mo`e da se prepoznae nepo~ituvawe na tu|oto dostoinstvo.
Mo`e da bide verbalna, simboli~na (gest - poka`uvawe
rogovi, karikaturi), realna (dejstvie na teloto - turkawe,
tegnewe za u{i).
Iznesuvawe li~ni i semejni priliki - toj {to iznesuva
ili prenesuva ne{to od li~niot i semejniot `ivot na nekoj so
{to mo`e da mu na{teti na ugledot (pari~na kazna do 6 meseci).
Pote`ok oblik ako e storeno preku mediumi.
2.1.11. Krivi~ni dela protiv polovata sloboda i poloviot
moral
So civilizaciskiot razvoj doa|a do promena vo
socijalnite stavovi vo sferata na polovite odnosi,
karakteristi~na e tendencijata na nadminuvawe na seksualnite
tabui i razli~nite standardi za licata od `enski i ma{ki pol,
`enata ne se tretira pove}e kako pasiven subjekt, tuku kako
ramnopraven u~esnik so ma`ot vo slobodnoto opredeluvawe na
sopstveniot seksualen `ivot.
Siluvawe – toj {to drug so upotreba na sila ili zakana
deka }e napadne po negoviot `ivot ili teloto ili na negov
blizok, go prisili na obquba (1 do 10 godini).
Pote`ok oblik ako nastapila te{ka posledica,
naru{uvawe na zdravjeto, smrt.
Deloto mo`e da e storeno i prema lice so koe storitelot
`ivee vo bra~na ili vonbra~na zaednica.
Obquba vrz nemo}no lice - toj {to }e izvr{i polov
odnos vrz lice so du{evno zaboluvawe, rastroenost, nemo},
zaostanat du{even razvoj ili dr, sostojba poradi koja toa lice e
nemo}no (3 meseci do 5 godini).
Pote`ok oblik ako nastapila te{ka telesna povreda,
smrt, ako e storeno na osobeno surov i poni`uva~ki na~in.
55
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Polov napad vrz dete - toj {to }e izvr{i polov napad
vrz dete (6 meseci do 5 godini).
Pote`ok oblik ako e izvr{eno vrz dete so zaostanat
du{even razvoj i sli~na sostojba, ako nastapi povreda, smrt.
Obquba so zloupotreba na slu`bata - toj {to so
zloupotreba na svojata polo`ba }e navede na obquba lice koe
sprema nego se nao|a vo odnos na podredenost i zavisnost (3
meseci do 3 godini).
Pote`ok oblik ako e storeno od strana na nastavnik,
posvoitel, staratel, o~uv, lekar, sprema maloletnik.
2.1.12. Krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina
Vo Republika Makedonija kako i vo site civilizirani
dr`avi se ustanovija soodvetni pravni osnovi za za{tita na
`ivotnata sredina, poradi koe vo krivi~en zakonik se
predvideni krivi~ni dela so cel ostvaruvawe za{titna
funkcija vo taa nasoka.
Pusto{ewe na {uma - toj {to sprotivno na propis ili
naredba od nadle`en dr`aven organ se~e, kopa~i, na drug na~in
pusto{i {uma, podbeluva stebla (pari~na kazna do 3 godini).
Pote`ok oblik ako e storeno deloto vo nacionalen park,
za{titena {uma.
Predizvikuvawe {umski po`ar - toj {to }e predizvika
{umski po`ar od {to }e nastapi pogolema {teta (1 do 10
godini).
Pote`ok oblik e ako deloto e storeno vo za{titena
{uma, nacionalen park, ili toj {to }e predizvika pove~e
{umski po`ari.
Nezakonit lov - toj {to lovi dive~ za vreme lovostoj
(pari~na kazna do 6 meseci).
Pote`ok oblik ako vo zabraneto lovi{te ubie, rani ili
fati `iv dive~, ako lovi bez dozvola, ako lovi retok i
proret~en dive~.
Nezakonit ribolov – toj {to lovi riba so eksploziv,
struja, otrov i drug na~in {teten za nejzino rasploduvawe i
predizvika pomor vo pogolemi razmeri ( pari~na kazna do 5
godini).
2.1.13. Krivi~ni dela protiv imotot
Objekt na za{tita kaj ovaa grupa dela e imoto i toa kako
op{testveniot, taka i privatniot.
Ovie dela se umisleni i mo`e da bidat storeni so
odzemawe so namera za protivpravno prisvojuvawe zaradi
56
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
vladenie i zadr`uvawe i tie se vr{at od koristoqubivi pobudi
ili nekoi dela se naso~eni direktno protiv imotnite prava i
interesi.
Kra`ba - toj {to od drug }e odzeme tu| podvi`en predmet
so namera protivpravno da go prisvoi (pari~na kazna do 3
godini).
Te{ka kra`ba - ako kra`bata e storena so kr{ewe ili
provaluvawe prostorii, od strana na pove}e lica, na drzok
na~in, ako liceto imalo oru`je, za vreme po`ar, poplava, so
iskoristuvawe nemo}ta ili nesre}ata na drug (1 do 10 godini).
Razbojni{tvo - toj {to so upotreba na sila ili zakana
deka }e napadne drug }e odzeme tu| podvi`en predmet so namera
protivpravno da go prisvoi (minimum 1 godina).
Pote`ok oblik ako odzemenoto e od golema vrednost, ako
na o{teteniot mu e predizvikana povreda.
Razbojni~ka kra`ba - toj {to zate~en vo kra`ba upotrebi
sila ili zakana so namera da go zadr`i odzemeniot tu| predmet
(minimum 1 godina).
Pote`ok oblik ako na o{teteniot mu e nanesena povreda,
ako e upotrebeno oru`je, ako e storeno od banda.
Za razlika od razbojni{tvoto kaj razbojni~ka kra`ba
prvo se ostvaruva bitieto na deloto, a potoa izvr{itelot
zate~en upotrebuva sila ili zakana.
Zatajuvawe - toj {to protivpravno }e prisvoi predmet
koj mu e doveren(pari~na kazna do 3 godini).
Pote`ok oblik ako predmetot e od posebno kulturno i
istorisko zna~ewe, ako go stori lice vo firma kade {to
predmetot mu e doveren.
Poslu`uvawe - toj {to neovlasteno }e se poslu`i so
pari, hartii od vrednost i drugi predmeti {to mu se dovereni
ili gi dade na posluga na drug (pari~na kazna do 1 godina).
Odzemawe tu|i predmeti - toj {to bez namera za
prisvojuvawe od drug protivpravno }e odzme predmet za da go
zadr`i vo vladenie (pari~na kazna do 1 godina).
Odzemawe na motorno vozilo - toj {to protivpravno }e
odzeme tu|o motorno vozilo so namera da go vozi (pari~na kazna
do 1 godina).
Pote`ok oblik ako toa traelo podolgo ili napravil
{teta.
O{tetuvawe tu|i predmeti - toj {to }e o{teti, uni{ti,
stori neupotrebliv tu| predmet (pari~na kazna do 3 godina).
Pote`ok oblik ako predmetot e od posebno kulturno
zna~ewe.
O{tetuvawe tu|i prava - toj {to so namera da spre~i
ostvaruvawe pravo vrz predmet, go otu|i, uni{ti ili odzeme svoj
57
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
predmet vrz koj drug imal zalo`no ili drugo pravo. Toj {to
fiktivno }e prikrie, otu|i, napravi neupotrebliv cel imot, ili
sostavi la`en dogovor so {to }e ja namali mo`nosta za isplata
na svoj doveritel (pari~na kazna do 1 godina).
O{tetuvawe na stambeni i delovni zgradi i prostorii stanar ili dr. Lice {to od stambena ili delovna zgrada }e
o{teti vnatre{en ili nadvore{en ured, na drug na~in }e ja
namali upotreblivosta na zgradata ili prostorot (pari~na kazna
do 1 godina).
Iznuda - toj {to so namera za sebe ili drug da pribavi
protivpravna imotna korist so sila ili seriozna zakana
prisili drug da stori ne{to ili ne stori na {teta na svoj ili tu|
imot (3 meseci do 5 godini).
Pote`ok oblik ako e storeno od banda.
Ucena - toj {to so namera za sebe ili drug da pribavi
protivpravna imotna korist se zakani deka za nego ili negov
blizok }e otkrie ne{to {to bi mu na{tetilo na ugledot i so toa
go natera ne{to stori ili nestori na {teta na svoj ili tu|
imot(3 meseci do 5 godini).
Prikrivawe - toj {to }e kupi, primi vo zalog, pribavi na
drug na~in predmet za koj znae deka e pribaven so krivi~no delo
(p.k.-3g).
2.1.14. Krivi~ni dela protiv op{tata sigurnost na lu|eto
i imotot
Osnovna karakteristika na ovie dela e nivnata
op{toopasna priroda. Tie se dela na zagrozuvawe, na opasnost.
Op{toopasnata priroda se sostoi vo osobeno opasniot na~in na
zagrozuvawe na za{titenite dobra so koe se sozdava opasnost od
povisok stepen.
Predizvikuvawe op{ta opasnost - toj {to so po`ar,
poplava, eksplozija, otrov i drugo opasno dejstvie ili sredstvo
predizika zna~itelna opasnost za `ivotot na lu|eto ili nivniot
imt (6 meseci do 5 godini).
Pote`ok oblik ako slu`beno lice ne postavi proipi{an
ured za takov vid za{tita, ako deloto e storeno na mesto kade se
sobrani pove}e lu|e.
Neotstranuvawe opasnost - toj {to navremeno ne prijavi
do nadle`en organ ili ne prezeme merki za otstranuvawe na
po`ar, poplava, eksplozija, soobra}ajna nezgoda iako toa mo`el
da go stori bez rizik za sebe ili drug (pari~na kazna do 1
godina).
Neu~estvo vo otstranuvawe na op{ta opasnost - toj {to
sprotivno na povik ili naredba od nadle`en organ bez
58
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
opravdana pri~ina odbie da u~estvuva vo otstranuvawe opasnost
od po`ar, poplava ili druga op{ta nezgoda (pari~na kazna do 1
godina).
2.1.15. Krivi~ni dela protiv bezbednosta na javniot
soobra}aj
Soobra}ajot pretstavuva tipi~na socijalna sfera na
opasnost so ogled na zgolemuvaweto na brojot na u~esnicite vo
nego, tehni~kite sredstva i mo`nosti. Tuka spa|at krivi~ni
dela: zagrozuvawe na bezbednota na soobra}ajot, nesovesno
vr{ewe nadzor vo soobra}ajot, otstranuvawe znak {to slu`i za
bezbednost na soobra}ajot i dr.
Neuka`uvawe pomo{ na lice povredeno vo soobra}ajna nezgoda voza~ na motorno vozilo koj }e ostavi bez pomo{ lice povredeno
so toa vozilo (pari~na kazna do 1 godina).
Pote`ok oblik ako nastapi te{ka telesna povreda ili
smrt.
2.1.16. Krivi~ni dela protiv slu`benata dol`nost
Ovie se delikti {to se izvr{uvaat vo vr{ewe na
slu`benata dol`nost i javnite ovlastuvawa od strana na
slu`beni lica, no se naso~eni kon nekoe dobro kade {to se
slobodite, pravata na imotite.
Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe slu`beno lice koe so iskoristuvawe na svojata slu`bena
polo`ba, so pre~ekoruvawe na ovlastuvaweto ili so
neizvr{uvawe na slu`bena dol`nost, pribavi za sebe ili drug
nekakva korist ili stori {teta na drug ( 6 meseci do 3 godini).
Neizvr{uvawe naredba - slu`beno lice koe pri vr{ewe
na slu`bena dol`nost {to se odnesuva na spre~uvawe i
otkrivawe na krivi~ni dela, fa}awe na storiteli, ili
odr`uvawe na javniit red, mir i bezbednosta vo zemjata, ne
izvr{i ili odbie da izvr{i naredba na pretpostaven poradi
{to }e nastapi pote{ka povreda na pravata na drug, pote{ko
naru{uvawe na javniot red i mir, ili imotna {teta (3 meseci do
3 godini).
Nesovesno rabotewe vo slu`bata - slu`beno lice ili
odgovorno lice vo pretprijatie koe so povreda na zakonot, so
propu{tawe na dol`niot nadzor ili na drug na~in nesovesno
postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol`nosti i so
toa pribavi za sebe ili drug nekakva korist ili na nekoj mu
nanese {teta (3 meseci do 3 godini).
59
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Pote`ok oblik ako pribavi zna~itelna imotna korist
ili nastane pogolema {teta.
Ovaa kazna e predvidena i za odgovorno lice vo stransko
pravno lice koe ima pretstavni{tvo vo RM.
Pronevera vo slu`bata - slu`beno lice {to so namera
za sebe ili drug da pribavi protivpravno imotna korist, }e
prisvoi pari, hartii od vrednost ili drugi predmeti dovereni
vo slu`bata (6 meseci do 5 godini).
Izmama vo slu`bata - slu`beno lice koe vo vr{ewe na
slu`bata so namera za sebe ili drug da pribavi protivpravna
imotna korist podnese la`ni smetki ili na drug na~in dovede vo
zabluda ovlasteno lice za da izvr{i nezakonita isplata (6
meseci do 5 godini).
Primawe na potkup - slu`beno lice koe }e pobara, primi
podarok ili druga korist za da izvr{i vo ramki na svoeto
slu`beno ovlastuvawe, da izvr{i sli~no {to ne bi smeel da
izvr{i, ili ne izvr{i ne{to {to moral da izvr{i (1 do 10
godini).
Oddavawe slu`bena tajna - toj {to na javnost ili na
nepovikano lice soop{ti, predade, stori dostapni podatoci koi
pretstavuvaat slu`bena tajna ili pribavuva takvi podatoci so
namera da gi soop{ti (3 meseci do 5 godini).
Pote`ok oblik ako deloto e storeno od koristoqubie ili
koristewe podatoci vo stranstvo.
Slu`bena tajna se smetat podatocite {to so zakon ili
drug propis se proglaseni kako takvi i ~ie otkrivawe bi imalo
{tetni posledici po slu`bata.
2.1.17. Krivi~ni dela protiv pravosudstvoto
Pravosudstvoto kako poim opfa}a dejnost {to se sostoi
vo primena na pravnite normi (jurisdikcija).
Imaj}i go vo predvid karakterot na pravosudnata
funkcija, se sozbivaat onie protivpravni dejstvija so koi se
onevozmo`uva nejzinoto vr{ewe, se ote`nuva rabotata na
pravosudnite organi i se popre~uva sproveduvawe na nivnite
odluki. So cel da se ovozmo`i nepre~eno vr{ewe na taa
funkcija se inkriminirani ovie krivi~ni dela.
Neprijavuvawe podgotvuvawe na krivi~no delo - toj {to
znae deka se podgotvuva krivi~no delo za koe spored zakon mo`e
da se izre~e kazna nad 5 godini vo vreme koga seu{te bilo
mo`no se spre~i negovoto izvr{uvawe ne go prijavil (pari~na
kazna do 1 godina).
Nema da se kazni lice koe na storitelot mu e sopru`nik,
brat, sestra, posvoitel.
60
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Neprijavuvawe krivi~no delo ili storitel - slu`beno
lice {to svesno }e propu{ti da prijavi krivi~no delo za koe
doznal vo vr{ewe na slu`bata a za deloto e predviden zatvor 5
godini i se goni po slu`bena dol`nost (pari~na kazna do 3
godina).
Pomagawe na storitel po izvr{eno krivi~no delo - toj
{to }e skrie storitel na krivi~no delo, gi skrie sredstvata,
tragite ili na drug na~in mu pomogne da ne bide otkrien ili toj
{to krie osudeno lice, prezeme dejstvija za da mu se izvr{i
kaznata (pari~na kazna do 1 godina).
2.1.18. Krivi~ni dela protiv javniot red
Nepridr`uvaweto kon propi{aniot red mo`e da ja
zagrozi sigurnosta, spokojstvoto i li~nata bezbednost na
gra|anite poradi {to opredeleni dejstvija se proglasen za
krivi~ni dela.
Spre~uvawe na slu`beno lice vo vr{ewe na slu`beni
dejstvija - toj {to so sila ili zakana }e spre~i slu`beno lice vo
vr{ewe slu`beni dejstvie ili go prisili na vr{ewe slu`beni
dejstvija (pari~na kazna do 3 godina).
Pote`ok oblik e ako go navreduva, maltretira
slu`benoto lice, mu zadade telesni povredi, mu se zakanuva so
oru`je.
Napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe na rabotite na
bezbednosta - toj {to }e napadne ili seriozno se zakani deka }e
napadne slu`beno lice ili lice koe pomaga vo vr{ewe na
rabotite javnata bezbednost, {to se odnesuva na spre~uvawe
otkrivawe krivi~no delo ili storitel, ~uvawe lice li{eno od
sloboda (pari~na kazna do 3 godina).
Pote`ok oblik ako go maltretira slu`benoto lice, go
navreduva, mu se zakanuva so oru`je, mu nanese telesna povreda.
U~estvo vo tolpa {to }e spre~i slu`beno lice vo
vr{ewe slu`beno dejstvie
- toj {to u~estvuva vo tolpa koja
se obiduva da spre~i slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno
dejstvie ili go prisili da izvr{i (3 meseci do 3 godini).
Nasilstvo - toj {to drug maltretira, grubo navreduva i
so toa vo javnosta predizvika ~ustvo na nesigurnost, strav (3
meseci do 3 godini).
Pote`ok oblik ako e storeno od pove}e lica.
Organizirawe na otpor - toj {to }e organizira drugi na
otpor ili neposlu{nost sprema zakonite i merkite na
dr`avnite organi (pari~na kazna do 3 godina).
La`no pretstavuvawe - toj {to so namera za sebe ili
drug da pribavi korist ili na drug nanese {teta la`no se
61
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pretstavuva kako slu`beno lice ili nosi znaci na slu`beno ili
voeno lice (pari~na kazna do 1 godina).
Izrabotuvawe i nabavuvawe oru`je i sredstva nameneti
za izvr{uvawe krivi~no delo - toj {to izrabotuva, nabavuva ili
na drug mu ovozmo`uva da dojde do oru`je, rasprskuva~ki
materii ili sredstva potrebni za nivno pravewe, la`en klu~ za
koj znae deka e za provalla (3 meseci do 5 godini).
Nedozvoleno dr`ewe na oru`je ili rasprskuva~ki
materii - toj {to neovlasteno izrabotuva, prodava, nabavuva,
vr{i razmena na oru`je, municija ili toj {to neovlasteno dr`i
oru`je, municija koi se zabraneti (pari~na kazna do 31 godina).
62
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL II-2. KRIMINALISTIKA
Kriminalistikata e nauka koja gi prou~uva nau~nite i
vrz osnova na prakti~nite iskustva zasnovani metodi i sredstva
koi se najpogodni da se otkrie i razjasni nekoe krivi~no delo, da
se obezbedat site dokazi zaradi utvrduvawe na vistinata, kako i
da se spre~i izvr{uvaweto na idni planirani ili neplanirani
dela.
Kriminalistikata ima preventivna i represivna uloga.
Vo kriminalisti~kata nauka se razraboteni slednive
kriminalisti~ki na~ela.
2..2.1. Kriminalisti~ki na~ela
Na~elo na zakonitost - podrazbira deka vo
postapuvaweto po sekoj krivi~en predmet, organite na
otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto se dol`ni svojata
funkcija strogo da ja vr{at zakonito soglasno Ustavot, Zakonot
za krivi~na postapka, Zakonot za vnatre{ni raboti i drugi
pozitivni zakonski propisi.
Samo zakonitoto rabotewe }e ovozmo`i nikoj nevin da ne
bide osuden, a pak na vinovniot da mu se izre~e soodvetna
krivi~na sankcija.
Sekoe operativno ili istra`no dejstvie ne smee da
zadira vo ustavnite prava i slobodi na gra|aninot.
Na~elo na vistina - se odnesuva na faktot deka
kriminalisti~koto postapuvawe ne e ni{to drugo tuku tragawe
po vistinata. Za taa cel se istra`uvaat i ocenuvaat site dokazi
preku koi se doa|a do vistinata za nekoj krivi~en predmet.
Vistinata mora da se utvrdi vo krivi~nata postapka i vrz nea da
se zasnova odlukata na sudot.
Na~elo na tehni~ko - takti~ka sloboda - zna~i deka
obemot, vidot i intenzitetot na operativnite i istra`ni
dejstvija gi odreduva samiot kriminalist. Pri odreduvawe na
vremeto i mestoto na vr{eweto operativno dejstvie
kriminalistot ima celosna sloboda i pri toa toj se rakovodi od
potrebata preku primena na najsoodvetni kriminalisti~ki
metotdi uspe{no da se obraboti dadeniot predmet.
Zna~i vo pretkrivi~nata postapka (operativna dejnost)
ne se propi{ani sodr`inite na deluvawe, za razlika od koi
istra`nite dejstvija se to~no so zakon odredeni. Tie se naso~eni
kon pribirawe dokazi zaradi rasvetluvawe na site relevantni
fakti vo vrska so konkretniot krivi~en predmet. Izborot na
istra`nite dejstvija go vr{i istra`niot sudija. Kako i da e
63
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pokraj slobodata vo izborot na dejstvijata, i ednite i drugite se
dol`ni da rabotat spored zakonskite propisi.
Isto od va`nost e vo kriminalisti~kata praktika da se
prezemaat najprikladni merki koi se poka`uvaat kako
celishodni za vodewe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka.
Na~elo na metodi~no i plansko postapuvawe - vodeweto
na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka treba da se odviva
planski i metodi~no. Selektiraweto na bitnite od
irelevantnite fakti i okolnosti ne mo`e da se sprovede so
stihijno i haoti~no rabotewe na kriminalistot.
Zna~i potrebno e obmisleno i sistematsko postapuvawe
so cel da se otkrijat {to pove}e informacii u{te vo prvata
faza, za{to i najmalo nevnimanie i gre{ka odi vo prilog na
izvr{itelot na krivi~no delo.
Na~elo na kriti~nost i samokriti~nost - ova na~elo e
povrzano so prethodnoto i bara na sekoj krivi~en nastan pri
negovoto rasvetluvawe da mu se prio|a so krajna serioznost.
Prvi~no e va`no kriminalisti~kata rabota da zapo~ne
so postoewe somnevawe, za{to samo ~ovek koj se somneva mo`e
pozadi ona koe izgleda navidum povr{no, da go otkrie ona {to e
potajno i su{tinsko, kriminalistot mora da se somneva, da
pretpostavuva deka izvesna pojava bi mo`ela da bide krivi~no
delo a odredeno lice potencijalen izvr{itel. Postoi ogromna
"temna brojka" nerasvetleni dela poradi otsustvoto tokmu na ovoj
element.
Kon sekoja pribrana informacija kriminalistot treba
da se odnesuva so dol`niot respekt. Otkrivaweto, tolkuvaweto
na krivi~niot nastan ne trpi ednodimenzionalnost vo pristapot,
bidej}i tokmu toa go naveduva kriminalistot na zabludi. Do
kone~na razvrska se doa|a samo ako kriminalistot razmisluva
vo razni pravci za krivi~niot nastan (verzija, kontraverzija).
Zatoa e va`no toj da ja ve`ba kaj sebe sposobnosta za kriti~ki i
samokriti~ki na~in na mislewe, da mo`e da gi uvidi i svoite
gre{ki i {to pobrgu da gi otstrani.
Na~elo na brzina i iznenaduvawe (operativnost) najdobro e koga operativno-tehni~kite merki i istra`nite
dejstvija se prezemaat vedna{ {tom se posomneva vo postoeweto
na krivi~no delo, za{to {to pomal e vremenskiot prostor me|u
izvr{uvaweto i otkrivaweto na nekoe delo, pogolemi se i
izgledite za negova uspe{na realizacija.
Brzoto i energi~no reagirawe na kriminalistot u{te na
samiot po~etok ovozmo`uva otkrivawe na brojni informacii
koi gi emituva krivi~niot nastan. Kolku pove}e odminuva
vremeto, tolku brojot i kvalitetot na informaciite se namaluva
ili vidoizmenuva. Itnoto prezemawe dejstvija ovozmo`uva
64
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pronao|awe na site tragi i predmeti od krivi~no delo. So protek
na vreme tie mo`e da bidat delumno ili celosno uni{teni od
strana na storitelot ili od atmosferskite priliki.
Svojata cel operativnite i istra`nite dejstvija }e ja
postignat samo dokolku se primeni principot na iznenaduvawe.
Dokolku tie se prezemaat nenadejno, vo vreme i mesto koga
storitelot toa najmalku go o~ekuva, baraniot efekt e postignat.
Vr{eweto racii,
zasedi,
pretresi spored faktorot
iznenaduvawe, naj~esto davat dobri rezultati.
Na~elo na temelnost i upornost – temelnosta i
upornosta vo raboteweto se edna od glavnite odliki na
kriminalistot. Site fakti i okolnosti treba trpelivo da se
priberat, ocenat, za da se donese pravilen i kone~en sud za
pri~inite i posledicite od krivi~en nastan.Treba strplivo
~ekor po ~ekor da se osvojuva nepoznatiot prostor, da se
otkrivaat i povrzuvaat i navidum nezna~ajnite informacii koi
mo`e da se poka`at kako odlu~uva~ki. Se slu~uva na sud sosema
da bide pobieno zna~eweto na predlo`enite dokazi koi
istra`niot sudija se dotoga{ gi smetal za nesoborlivi, i samo
zatoa {to propu{til da gi sobere dokazite koi se od presudno
zna~ewe, a tie pokasno ve}e nemo`at da se pribavat.
Na~elo na objektivnost - pri otkrivaweto, izveduvaweto
i ocenuvaweto na dokazite kriminalistot treba na krajno
sovesen i objektiven na~in podednakvo vnimanie da im posveti
na site relevantni fakti i okolnosti. Toj treba da go zadr`i
vnimanieto ne samo na onie okolnostoi koi go tovarat
storitelot, tuku i na onie koi mu odat vo prilog. Objektivnoto
postapuvawe ja eliminira mo`nosta od eventualno obvinuvawe
na nevin gra|anin.
Na~elo na edinstveno rakovodewe - vo poslo`enite
krivi~ni nastani od ogromno zna~ewe e ulogata na onoj
kriminalist koj e zadol`en da rakovodi so postapuvaweto po
odreden predmet. Negovata uloga e naredbodavna, kontrolna i
koordinativna. Zaedno so svoite pomo{nici (ekipa, {tab) toj go
nabquduva prezemaweto na potrebnite operativni dejstvija i
snosi odgovornost za tekot i rezultatite od postapuvaweto.
Kriminalistot {to rakovodi so predmetot izgotvuva i
potpi{uva plan koj striktno se po~ituva od site. Drugi
kriminalisti go dokumentiraat sobraniot operativen i dokazen
materijal koj rezultiral od tekot na postapkata, pa go
informiraat i mu davat ot~et na rakovoditelot. Kaj nego se
sleva celokupniot materijal (sli~ni bele{ki, izve{tai,
zapisnici za uvid, pretres, potvrdi za odzemeni predmeti i dr.)
Na~elo na koordiniranost i sorabotka - potrebno e da
postoi me|usebna komunikacija i sorabotka me|u operativnite
65
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
rabotnici od pove}e slu`bi na nivo na MVR ili PS, kako i so
javniot obvinitel i istra`niot sudija. Zna~i se nametnuva
potreba od me|usebni kontakti i informacii koi gi razmenuvaat
kriminalistite kako vo pretkrivi~nata, taka i vo krivi~nata
postapka.
Samata podvi`nost na delikventite ja nametnuva i
elasti~nosta na kriminalisti~kite metodi i sredstva. Vo taa
nasoka naj{iroka kriminalisti~ka sorabotka na me|unaroden
plan se ostvaruva preku Interpol i negovite nacionalni biroa
vo zemjite ~lenki na ovaa Me|unarodna organizacija na
kriminalisti~kite policii. Sorabotkata se ostvaruva preku
razmena na informacii i materijali zna~ajni za otkrivawe i
spre~uvawe na me|unarodni krivi~ni dela.
Na~elo na deontolo{ko i eti~ko postapuvawe - zakonski
zasnovaniot, moralno-eti~kiot i strogo profesionalniot odnos
na policaecot kon gra|aninot predizvikuva pove}estrani efekti
vo smisla na sorabotkata na gra|anite za otkrivawe ili
spre~uvawe na kriminalitetot. Imaj}i ja vo previd prirodata na
slu`benite ovlastuvawa na pripadnicite na policijata,
neminovno e po~ituvawe na profesionalno-eti~kiot kodeks ili
t.n. kriminalisti~ki "bon-ton" odnesuvawe.
Na~elo na ~uvawe na slu`benata tajna (konspirativnost)
-zakonskite propis go obvrzuvaat kriminalistot da ja ~uva
slu`benata tajna. Dokolku postapuva poinaku, bi bil doveden vo
pra{awe ishodot od celata postapa.
Potpolna konspirativnost e nu`na pri prezemaweto na
dejstvijata, primer, pri tajnoto opservirawe, kontaktirawe so
informatorite, postavawe hemiski i drug vid stapici,
prebaruvawe po kriminalisti~kite evidencii, postavuvawe
zaseda i dr.
Dovolno e malo nevnimanie na istra`niot sudija i so
objavuvawe na nekoj klu~en detal da mu ovozmo`i na obvinetiot
da go aktivira "odbrambeniot mehanizam" (la`ni svedoci,
uni{tuvawe ili simulirawe tragi i dr.), koe sekako }e go ote`ni
utvrduvaweto na vistinata.
Na~elo na eknomi~nost - postapkata treba da bide
organizirana i vodena na na~in koj }e ovozmo`i nejzino
okon~uvawe za {to e mo`no pokratko vreme i so aktivirawe
pomali sili i sredstva. Do krajnite rezultati na postapkata
treba da se stigne na najekonomi~en na~in.
Na~elo na humanizam - ova na~elo treba sekoga{ da bide
prisutno pri kontaktite na kriminalistot so gra|anite, {to
podrazbira po~ituvawe na negovata li~nost, negovite prava i
slobodi. Ova treba da bide prisutno vo site fazi od
pretkrivi~nata i krivi~nata postapka.
66
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
2.2.2. Na~ini na doznavawe na izvr{eno krivi~no delo
Sorabotka so gra|ani - navremenoto doznavawe za
izvr{eno krivi~no delo ili za planirano vo idnina krivi~no
delo pretpo~ita postojana komunkacija na ovlastenite slu`beni
lica od MVR so gra|anite, bez ~ii informacii ne mo`e da se
zamisli otkrivaweto na krriminalitetot.
Gra|anite do informacii doa|at od nivnata rabotna
sredina, mestoto kade prestojuvat ili kade `iveat i od mestoto
na kriminalisti~ka realizacija. Razgovorot so gra|aninot e
temel za planirawe i przemawe drugi operativno-takti~ki
merki vo pretkrivi~nata postapka, ili pak istra`ni dejstvija vo
krivi~nata (raspit na obvinetiot, soslu{uvawe svedoci). Duri
za nekoi pote{ki dela mo`e da se objavi i javen povik vo
sredstvata za informirawe.
Informator - e sekoe fizi~ko lice koe na OSL na
policijata mo`e tajno da im dava informacii za kriminalni
odnesuvawa ili delikventi.
Praktikata poka`ala deka informatorot mo`e da dava
informacii poradi materijalni pobudi, od idealni pobudi i
niski motivi ( zloba, osveta).
Za odredeni krivi~ni dela primer koga treba da se
otkrijat me|unarodni krium~arski kanali so droga ili oru`je
ili drug vid organiziran kriminal, se koristi poseben tip
informator t.n. vigilant, koj se ufrla vo redovite na
kriminalnite grupi {to treba da se razbijat.
Vr{eweto informativni razgovori treba da se vr{i
najkonspiritivno i na mesta koi najmalku bi ostavile prostor za
somnevawe, primer, tajni stanovi, ~ekalnici, avtobuski ili
`elezni~ki stanici, ugostitelski objekti, vo motorni vozila i
naj~esto no}no vreme.
Krivi~na prijava od SVR - krivi~nata prijava se sostoi
od usno ili pismeno soop{tenie upateno do javniot obvinitel
ili do drug dr`aven organ ~ija sodr`ina uka`uva na eventualno
postoewe na krivi~no delo ili na negoviot storitel so cel za
inicirawe krivi~en progon.
Podnositel mo`e da bidat: gra|ani, dr`avni organi,
naj~esto toa se SVR za site krivi~ni dela koi se gonat po
slu`bena dol`nost. Vsu{nost taa e finalniot proizvod na site
prethodno prezemeni dejstvija vo pretkrivi~nata postapka, koja
zaedno so druga dokumentacija (zapisnici, slu`beni bele{ki,
skici, fotografii) vo prilog se dostavuva do nadle`niot javen
obvinitel.
Vo sostav na krivi~na prijava vleguvat: podatoci za
prijaveniot storitel (generalii, pol, obrazovanie, mesto i data
67
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
na ra|awe, mesto na `iveewe, rabono mesto), podatoci za
svedocite, opis na krivi~no delo (mesto, vreme, na~in na
izvr{uvawe), podatoci za predmetite i tragite od krivi~noto
delo, podatoci za nazivot na podnositelot, pravna
kvalifikacija na deloto.
Prijava od pretprijatija i ustanovi - tie se javuvaat kako
podnositeli na krivi~na prijava za krivi~ni dela za koi
doznale vo svojata rabotna sredina i vo ostvaruvaweto na
delovnite odnosi. Ova e osobeno prisutno kaj otkrivawe na
ekonomskiot kriminalitet. Vakvite prijavi se podnesuvat do
SVR ili JO. Vo prijavata treba da gi navedat dokazite kako i da
prezemat merki da gi so~uvaat tragite i predmetite od
kriv~noto delo.
Prijava od inspekciski i drugi slu`bi - ovde naj~esto se
pojavuvaat kako podnositeli pazari{na, devizna, grade`na,
sanitarna inspekcija, zavod za platen promet i drugi koi pri
vr{eweto na kontrolnata funkcija vo odredeni slu~ai otkrivaat
krivi~ni dela za {to gi izvestuvat ili MVR ili JO. Vo odredeni
slu~ai zaedno so slu`bite na MVR prezemaat zaedni~ki akcii.
Prijava od svedok - ovoj e eden od poretkite na~ini na
doznavawe za storeno krivi~no delo i kon nea kriminalistot
treba da se odnesuva so golemo vnimanie, pretpazlivost i
kriti~nost, bidej}i so ogled na siroma{nata kriminalisti~ka
sodr`ina se potrebni dopolnitelni merki i dejstvija za
rasvetluvawe na prijaveniot nastan. Zadol`itelno se obavuva
informativen razgovor so prijavitelot.
Anonomna i psevdonimna prijava - anonomnata prijava e
podnesena od nepoznato lice, a psevdonimnata e la`no
potpi{ana prijava, se eden od naj~estite na~ini na doznavawe za
krivi~no delo.
Se javuva vo dva oblika: vistinita i la`na. Vistinitata
ja podnesuva dobronameren gra|anin, a la`nata mo`e da bide
podnesena od razni niski motivi (zloba, osveta, ~esta e pojavata
na la`no prijavuvawe od strana na histeri~ni `eni). Vo takov
slu~aj treba da se otkrie nejziniot podnositel zaradi
poveduvawe krivi~na postapka za krivi~no delo la`no
prijavuvawe. Vo vrska so ova se vr{at i ve{ta~ewa na rakopis,
hartija, mastilo i dr.
Samoprijava - e mnogu redok na~in na doznavawe za
krivi~no delo a se sostoi vo davawe izjava (pismena ili usna) na
nekoe lice deka e storitel na krivi~no delo.
Mo`e da bide vistinita, nesvesno nevistinita
(prijavitelot e vo zabluda i smeta deka e storitel na krivi~oto
delo koe ne go storil) i la`na.
68
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Naj~esti podnositeli se slu~ajnite i nebre`nite
delikventi, dodeka delikventite od navika toa go pravat od
smetka koga }e doznaat deka ve}e se pred li{uvawe od sloboda.
La`na samoprijava mo`e da podnesat du{evno zdravi i
bolni lica noseni od razni motivi (primer, se prijavuva za
polesno krivi~no delo so cel da prikrie pote{ko, imoten
izvr{itel potplatuva siroma{en ~ovek vrz sebe da ja primi
vinata, plemenit motiv - od qubov prema roditel, dete i drug da
se zeme vrz sebe vinata). Du{evnite bolesnici naj~esto la`no
prijavuvat, toa se lica so {izofrenija (ludilo), oligofrenija
(slaboumnost), paranoja, alkoholi~ari i dr.
Doznavawe od vesnici i drugi masovni mediumi - preku
postojano i sistemsko sledewe na prilozi i napisi za delovnoto
rabotewe na nekoe pravno lice mo`e da se dobijat po~etni
informacii za izvr{eno ekonomsko krivi~no delo. ^esto i
oglasite za proda`ba na avtomobili, tehni~ka stoka, mo`e da
upatat na postoewe nedozvolena trgovija ili drugo krivi~no
delo.
Koristewe na t.n. "legalni izvori" - ovoj na~in se
odnesuva na koristewe fakti odbele`ani vo razni evidencii,
kartoteki, registri, delovni knigi i druga dokumentacija koi gi
vodat dr`avnite organi, pretprijatijata. Ova e osobeno prisutno
za otkrivawe ekonomski krivi~ni dela. Ovoj na~in najdobro e da
se kombinira so drugi na~ini, primer, so informator ili dr.
Sve` ~in - ovoj e redok na~in na doznavawe i se sostoi
od zateknuvawe na storitelot vo momentot na izvr{uvawe na
krivi~no delo ili neposredno potoa, pri {to kaj nego se
pronajdeni sredstva ili predmeti od izvr{uvawe na krivi~no
delo. Ovoj na~in mo`e da bide slu~aen, no i planiran, koga
storitelot e faten pri planirani akcii-stapici, zasedi i dr.
2.2.3. Mesto na izvr{uvawe na krivi~no delo
Pod mesto na izvr{uvawe na krivi~no delo se
podrazbiraat: mestoto na podgotvuvawe, mestoto na izvr{uvawe,
mestoto na prikrivawe, mestoto na nastapuvawe na posledicite,
kako i sekoe drugo mesto kade se pronajdeni predmeti ili tragi,
sekoe mesto koe uka`uva na postoewe na krivi~no delo ili na
negoviot storitel.
Ova zna~i deka mo`e da se zboruva za oddeleno mesto na
izvr{uvawe ili zbir od pove}e takvi mesta koi mo`e da se
nao|aat na razli~no oddale~eni podra~ja. Primer, pri kra`ba na
motorno vozilo, mestoto na krivi~en nastan se sostoi od dve
mesta: prvo mestoto kade e ukradeno, a vtoro e mestoto kade e
69
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pronajdeno. Mo`no e duri i treto mesto, toa e delikventot kaj koj
se pronajdeni tragi od krivi~no delo.
Mestoto mo`e da se nao|a na otvoren i zatvoren prostor.
Mestoto na izvr{uvawe se istra`uva so sproveduvawe
pove}e operativno-takti~ki merki i istra`ni-sudski dejstvija
(zaseda, racija, tajno nabquduvawe, uvid, pretres i dr.)
2.2.4. Tragi na izvr{eno krivi~no delo
Ne postoi krivi~no delo koe ne ostava tragi. No va`no e
tie da se otkrijat i obrabotat, a toa pak vo golema mera zavisi od
ume{nosta na samiot kriminalist.
Vo naj{iroka smisla pod tragi se podrazbirat site
materijalni promeni {to vo nadvore{niot svet se predizvikani
od izvr{uvaweto na krivi~no delo.
Tie se delat na :
1. Idealni - pod {to se podrazbiraat odrazite na svesta
kaj subjektot, iskazite na storitelot, na negovite pomaga~i, na
svedocite i na `rtvata.
2. Materijalni - toa se tragite i predmetite od krivi~no
delo. Tie mo`e da se najdat na mestoto na nastanot, na teloto,
oblekata. Onie materijalni tragi koi vo vid na sitni materijalni
~esti~ki nastanale pri izvr{uvawe na krivi~no delo, a se
nevidlivi ili odvaj vidlivi so golo oko, se narekuvat mikrotragi.
Kriminalisti~ka klasifikacija na tragi:
Tragi od prsti - na prstite od racete i nozete, kako i na
samite dlanki i stopala ~ove~koto telo e is{arano so brojni
otpe~atoci vo vid na vdlabnatini i ispaknati delovi koi vo
kriminalistikata se nare~eni - papilarni linii. Tie se
najizrazeni na vrvovite od prstite.
So prou~uvawe na papilarnite linii se zanimava
daktiloskopijata kako posebna granka na kriminalistikata. Taa e
sovremen metod za utvrduvawe identitetot na ~ovekot. Kaj sekoj
~ovek taa e razli~na, sekoj raspolaga so individualna
papiloskopska ornamentika preku koja se utvrduva negoviot
identitet.
Otpe~atocite se zna~ajni bidej}i preku otpe~atocite na
site 10 prsti se proveruva identitetot, a preku otpe~atoci od
eden ili pove}e prsti se otkriva nepoznat storitel na krivi~no
delo.
Desetoprsnite otpe~atoci se koristat za otkrivawe na
lica so nepoznat identitet, lica koi go krijat identitetot ili
lica koi se slu`at so la`en identitet.
70
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Vo policijata se vodat desetoprsni i ednoprsni ili
monodaktiloskopski zbirki. Za ova cel na posebni kartoni se
zemat otpe~atoci oddelno od sekoj prst i pri vodeweto na
konkreten predmet se sporeduvaat so otpe~atocite od
somnitelni lica.
Tragi od noze - ovde se raboti za tragi od stapala na
bosi ili obueni noze. Tie mo`e da bidat:
povr{inski (nastanati na zemja, na druga mazna ili
tvrda povr{ina,
vdlabnati (naneseni na sneg, kal ili druga meka
povr{ina), i
tragi na dvi`ewe (tragi po trevni ili sli~ni povr{ini).
Kriminalisti~kiot ve{tak gi analizira site elementi
na odot i donesuva zaklu~oci za telesnite osobini na
storitelot.
Tragi od zabi - mo`e da se vo vid na:
kasnatinki,
odgrizi, i
otpe~atoci {to ne ja povredile ko`ata.
Mo`e da se najdat na teloto (`ivo ili mrtvo) od
storitelot ili `rtvata, vrz prehrambeni proizvodi, kako i na
tvrdi predmeti koi se dr`at vo usta.
Biolo{ki tragi - tuka spa|at:
tragi od krv (koi pak mo`e da bidat vo vid na lokvi,
kapki, tragi od te~ewe). Mo`e da se najdat na mestoto na
nastanot, na sredstvata so koi e izvr{eno krivi~noto
delo, na teloto, oblekata, obuvkite na storitelot ili
`rtvata.
tragi od kosa i vlakna. Mo`e da se najdat na mestoto na
nastanot, na napadnatiot, na osomni~eniot. Tie se
osobeno va`ni vo otkrivaweto na krvni, seksualni,
soobra}ajni delikti.
tragi od sperma. Mo`e da se najdat na teloto (naj~esto
okolu poloviot organ) ili oblekata na storitelot ili
`rtvata i na mestoto na izvr{uvawe. Tie se va`ni pri
otkrivawe na seksualni delikti.
Tragi od vozila - mo`e da bidat:
povr{ni,
reljefni.
So niv mo`e da se identifikuva somnitelno vozilo, so
analiza na pravecot na dvi`ewe i mestoto kade voziloto se
zadr`alo se utvrduva situacijata koja mu prethodela na
soobra}ajniot delikt, se utvrduva dol`inata i ja~inata na
ko~ewe, a ako imalo pukawe na gumi mo`e da se identifikuva
voziloto.
71
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Tragi od alati - pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo
storitelot upotrebuva razni alati (sekira, kle{ti, hebli i dr)
so {to ostava tragi vrz metalni, drveni i drugi povr{ini.
Mo`e da se utvrdi dali pronajdeniot alat kaj storitelot
bil upotreben za krivi~noto delo. Prvo treba da se vidi dali toj
alat ima nekoi individulni karakteristiki koi go razlikuvat od
drugi alati od ist vid. Ako objektot na napad e od pomek
materijal od materijalot od koj e napraven alatot mo`e da
ostanat tragi preku triewe ili vtisnuvawe vo vid na zapci,
vdlabnatini ili ispup~uvawa.
Tragi od ogneno oru`je - mo`e da se najdat vo teloto ili
vo negovata okolina i so niv se razre{uva dilemata dali se
raboti za ubistvo ili samoubistvo, nasilna ili prirodna smrt,
nesre}en slu~aj.
Koga se raboti za vlezna rana rabovite na otvorot se
vovle~eni, a kaj izleznata rana rabovite se ispap~eni.
Naj~esto balisti~ki se ve{ta~at nekoi delovi od oru`je:
cevka, udarna igla, zatvara~, ~aura i drugi barutni ~esti~ki.
Kriminalistot treba da utvrdi dali na oru`jeto ima
otpe~atoci od papilarni linii, od pronajdenite zrna i ~auri da
go utvrdi tipot i proizvodstvoto na oru`jeto, da utvrdi od
kolkava oddale~enost e pukano, mestoto od kaj e pukano, pravecot
na pukawe, vremeto n poslednoto pukawe.
Otkrivawe, fiksirawe i ve{ta~ewe na tragite - za
otkrivawe na tragite potrebno e prethodno poznavawe na
krivi~noto delo koe se rasvetluva, zatoa {to samo taka
kriminalistot }e znae kakvi tragi treba da bara.
Fiksiraweto ili utvrduvaweto na postoeweto na tragite
se vr{i so razni metodi (primer, mestoto na krivi~en nastan se
fiksira so skica, fotografija, kamera, otpe~atocite od
papilarni linii - so folija, tragite od noze - so mula`irawe alabaster gips.
Pronajdenite tragi na kraj se analiziraat i tolkuvaat so
kriminalisti~ki ve{ta~ewa po {to se izdigaat na nivo na
dokaz.
2.2.5. Indicii-vidovi
Indiciite (osnovi za somnevawe) se fakti i okolnosti
koi uka`uvaat na eventualno postoewe na nekoe krivi~no delo i
negovata povrzanost so odredeno lice.
Otkrivaweto na krivi~ni dela naj~esto zavisi od
uspe{noto pribirawe indicii, a do niv se doa|a preku razni
operativno-takti~ki merki (informativen razgovor, sledewe,
72
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
tajno nabquduvawe) ili istra`ni dejstvija (uvid, pretres,
ve{ta~ewe, svedok)
Indiciite imat dvojno zna~ewe, vo pretkrivi~nata
postapka imat orientaciono zna~ewe, a vo krivi~nata imat sila
na dokazi.
Ima tri grupi indicii:
{to nastanuvat pred izvr{uvawe na krivi~no delo
(motiv, volja za izvr{uvawe),
{to se javuvat pri izvr{uvaweto na krivi~no delo
(prisustvo na mesto na nastanot, poseduvawe na sredstva
so koi e izvr{eno),
{to se javuvat po izvr{uvawe na deloto (psihi~ko
dejstvuvawe, materijalni posledici).
Motiv - kako indicija mu poslu`uva na kriminalistot kako
patokaz za izbor na lica koi mo`e da se potencijalni
osomni~eni.
Vo praksa naj~esti motivi se: koristoqubie, omraza,
qubomora, odmazda i dr.
Postojat i t.n. patolo{ki motivi: halucinacii,
progonstveni idei, idei na veli~ina i dr.
Za motivot od uloga e sredinata no i li~nosta na
storitelot.
Za pravilno utvrduvawe na motivot kriminalistot mora
celosno da go prou~i krivi~noto delo, vremeto, mestoto na
izvr{uvawe, na~inot, sredstva so koi e izvr{eno, poradi koe
rabotata na kriminalistot se odviva vo nekolku fazi i toa:
utvrduvawe na motivot,
utvrduvawe lica na koi mo`e da ime se prepi{e toj
motiv,
utvrduvawe na storitelot.
Vo praksa postojat i fingirani (la`ni, inscenirani)
motivi za da se prika`e fingirano krivi~no delo. Toa e koga se
prikriva vistinskoto delo, a se maskira vo vid na drugo
fingirano nepostoe~ko delo, so cel da se otstranat vistinskite
tragi se pravat la`ni. Primer, lice koe izvr{ilo pronevera
mo`e da fingira razbojni~ka kra`ba so cel da go maskira
kusokot pari {to go prisvoil, ili nekoj fingira samoubistvo a
vsu{nost se raboti za ubistvo.
Volja - mo`e da bide iska`ana na sli~ni na~ini:
so usna izjava. Toa e najdobar na~in koga storitelot }e
ka`e ili uka`e na negovata zamisla ili realizacija.
Mo`e vo fazata na kriminalna zamisla da zboruva za
svoite planovi, da bara pomo{, se raspra{uva za
na~inot na izvr{uvawe na deloto, se zakanuva.
73
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
so pismena izjava. Mo`e da gi otkrie svoite zamisli so
poraki do soprugata, qubovnicata, decata ili drugi, koi
poraki mo`e da bidat jasni, {ifrirani ili so tajno
mastilo {to se ~ita preku kriminalisti~ko-tehni~ki
postapki. Isto mo`e tajnite da si gi izdade preku
bele{ki, skici, crte`i, dnevnici i drugi poraki.
preku mimika (dvi`ewa na liceto), pantomimika
(dvi`ewe na delovi od teloto) i gestikulacii (dvi`ewa
na racete). Preku niv mo`e da se uvidi nekoja poraka ili
zakana na delikventot.
podgotvitelni dejstvija. Se sostoi od prou~uvawe na
prilikite
za
izvr{uvawe
na
krivi~no
delo,
podgotvuvawe la`en identitet, menuvawe na li~niot
izgled, sozdavawe la`no alibi ili la`ni tragi i dr.
Prisustvo na mestoto na kriminalniot nastan - storitelot
sekako e prisuten na mestoto i zatoa vo prvata kriminalisti~ka
faza se somnitelni site lica koi }e se zateknat na samoto
mesto, i toa neposredno pred izvr{uvaweto, za vreme
izvr{uvaweto i neposredno posle toa. Orientacijata e posilna
koga imalo pomalku lica, no sepak e potrebna ogromna
pretpazlivost za{to ne e isklu~ena praksata koga vistinskiot
storitel voop{to ne bil zabele`an na mesto na nastanot. Ovaa
indicija se utvrduva preku:
iskaz od svedoci. Ako svedokot go poznava storitelot
polesno se pribiraat informacii za nego. Ako se raboti
za nepoznato lice, od svedokot se bara da go opi{e, pol,
vozrast, obleka, na~in na govor, dijalekt, telesni
svojstva, belezi, naviki i dr.
predmeti {to poteknuvaat od krivi~noto delo. Toa se
predmeti koi se ostaveni ili odneseni od mestoto na
nastanot. Pronajdenite predmeti im se poka`uvat na lu|e
koi gi poseduvale, proizvele, popravale, a mo`e da se
objavat i vo medium.
tragi {to poteknuvaat od krivi~niot nastan. Od va`nost
se tragite ostaveni na mestoto ili vo negovata okolina,
kako i tragite vrz teloto, oblekata, obuvkite na
storitelot.
slu`beno ku~e. Za orientacija mo`e da poslu`i i
ku~eto-traga~ koe }e uka`e na na somnitelno lice, tragi
ili predmeti.
Sredstva za izvr{uvawe na krivi~noto delo Sredstvata za izvr{uvawe krivi~ni dela ili nivni tragi mo`e
da se najdat na samoto mesto na izvr{uvawe ili vo negova
okolina, po pat na zaminuvawe na storitelot, vo negoviot stan
ili drugi mesta koi treba vnimatelno da se prebaraat.
74
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Kriminalistot pribira informacii za toa kaj kogo e videno
upotrebenoto sredstvo, ako se najde se proveruva dali navistina
e upotrebeno za {to ve{takot gi sporeduva tragite od
sredstvoto so tragite na mestoto na izvr{uvawe. Ako ima
sovpa|awe, ovaa indicija ima sila na dokaz. Inakvi po
sredstvata e traga so uvid, pretres, sledewe, slu`beno ku~e i dr.
Telesnite svojstva i ve{tini - tie isto mo`e da bidat
osnova za donesuvawe ocenka za sposobnosta na storitelot.
Primer kaj imotnite delikti dimenzijata na otvor na zid,
visina, te`ina na pomesten predmet, mo`e da uka`e dali
storitelot bil krupen, visok, nizok, slab i sl. Kaj siluvaweto
`rtvata mo`e da dade najmnogu informacii za telesnite
svojstva na storitelot.
Praksata poka`uva deka nekoi storiteli nesvesno im
"robuvaat" na sopstvenite profesionalni ve{tini i znaewa
zaboravaj}i deka na toj na~in mo`e da bidat otkrieni.
U~estvo vo vr{ewe na krivi~noto delo - pri zaemnoto
dejstvuvawe na storitelot i napadnatiot objekt nastanuvat i
vidlivi ili nevidlivi tragi koi se utvrduvat so detalen pregled
na oblekata, teloto, obuvkite na osomni~eniot. Pri toa mo`e da
se otkrijat pod noktite na storiteot ko`no tkivo, vlakna,
pra{ina, tekstil, {to e karakteristi~no za krvnite,
seksualnite i imotnite delikti. Zna~ajni se i tragite od zabina
teloto na storitelot ili `rtvata.
Materijalni posledici od krivi~noto delo - kriminalen
plen se: predmetite so koi e izvr{eno krivi~noto delo,
predmetite koi storitelot gi odnel od mestoto na nastanot,
predmetite proizlezeni od krivi~noto delo, pari dobieni od
prodadeni predmeti od krivi~noto delo, predmeti kupeni so
pari od krivi~noto delo. Site ovie se materijalni posledici od
krivi~noto delo po koi mo`e storitelot da se otkrie. Posebno
poznato e deka kriminalcite brzo gi tro{at parite koe se gleda
po nivnoto odnesuvawe, `ivot na visoka noga, dopu{taj}i si
razni pogodnosti koi dotoga{ ne mu bile svojstveni.
Psihi~ko dejstvuvawe na krivi~noto delo vrz storitelot
- storenoto krivi~no delo pretstavuva golem psiholo{ki tovar
za storitelot pa toa go manifestira na pove}e na~ini. Se
interisira do kaj e postapkata, vlijae vrz svedocite, sozdava
la`ni tragi a gi otstranuva vistinskite, go menuva li~niot
izgled, bega od dotoga{noto mesto na `ivewe ili prestoj, se
vra}a na mesto na nastanot, se oddava na buren no}en `ivot, se
obiduva da se spogodi so `rtvata,v odi dnevnik za svojata
kriminilo{ka dejnost, mo`e sam da se prijavi, pri
ispra{uvaweto poka`uva treperewe, bledilo, potewe, dava
protivre~ni iskazi, pritvoreniot storitel se obiduva so
75
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
krium~areni pisma tajno da komunicira so prijateli ili
sou~esnici.
2.2.6. Operativno takti~ki merki i dejstvija
Operativno-takti~kite dejstvija se zafati koi se
prezemaat zaradi razjasnuvawe na odreden krivi~en nastan i so
niv se otkrivaat i kriminalisti~ki obrabotuvaat nositeli na
operativni informacii, a koi imat preventiven i represiven
karakter. Zna~i operativnata dejnost minuva niz dve fazi:
kriminalisti~ka kontrola i kriminalisti~ka obrabotka.
Kriminalisti~kata kontrola pretstavuva sistem od operativni
dejstvija naso~eni kon pribirawe i obrabotka na operativni
informacii koga postoi op{ta indicija za ne~ie somnitelno
odnesuvawe. Kriminalisti~ka obrabotka e sistem od operativni
dejstvija naso~eni da se otkrie postoeweto na konkretno
krivi~no delo ili negov storitel. Do indicii za krivi~noto
delo se doa|a tokmu preku operativno-takti~kite dejstvija so
koi se pribirat prvi~nite informacii. Tie mo`e da bidat:
javni (indiskretni): informativen razgovor, racija,
upotreba na slu`beno ku~e, obezbeduvawe na mestoto na
nastanot, legitimirawe, priveduvawe, zadr`uvawe, javno
objavuvawe fotografija i dr.
Tajni (diskretni): zaseda, sledewe, informator, stapica
i dr.
Racija - e operativna akcija koja se sostoi od opkoluvawe
konkretno mesto na otvoren ili zatvoren prostor zaradi
nenadejno li{uvawe od sloboda ili za pronao|awe i kontrola na
somnitelni lica. Krugot na racijata se zatvara oddedna{ vo
to~no odredeno vreme i go vr{at uniformirani i civilni
policajci. Site fateni lica se legitimirat i povr{no se
pretresuvat i vedna{ se ocenuva {to ponatamu so niv, nekoi se
pu{taat, nekoi se priveduvaat, od nekoi se odzemaat predmeti.
Se vr{i voglavno no}e.
Zaseda - e organizirano tajno rasporeduvawe policajci
na mesta na koi se o~ekuva da pominat kriminalci koi treba da
se fatat i li{at od sloboda. Toa mo`e da bide stan, ulica, most,
planinska pateka i dr. Polocajcite naj~esto glumat po{tari,
{umari, komunalci i dr. Mo`e da bide:
obi~na, toa e ednolinisko rasporeduvawe na malku
policajci za fa}awe na eden ili nekolku delikventi.
dlabinska, toa e poslo`en raspored na pove}e policajci,
primer, vo vid na no`ici, potkovica, kvadrat bez edna
strana.
76
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Zasedata mo`e da bide kratka i dolga (nekolku sedmici)
poradi {to se obezbeduva prethodno komunikaciski sredstva,
prehranbeni produkti i dr.
Sekoj policaec si ima zada~a, primer, legitimirawe,
razoru`uvawe, li{uvawe od sloboda.
Zasedata se zapira po naredba na rakovoditelot na
zasedata, ako se ostvarat nejzinite celi, ako se naru{i tajnosta
i kriminalcite ja nasetat.
Sledewe - toa e diskretno nabquduvawe lica, objekti,
mesta, so cel da se dobijat operativni informacii za
podgotvuvano ili ve}e izvr{eno krivi~no delo.
Mo`e da bide pokratko ili podolgo i vo slednite vidovi:
sledewe pe{, bara gri`livi prethodni podgotovki na
policaecot bidej}i negoviot li~en izgled, odnesuvawe,
ne treba da predizvika somne`. Se prepora~uvaat
diskretni promeni na li~niot izgled, kombinirawe
detali od oblekata, nosewe {al, o~ila, ~ador, ma{na.
Treba da se vnimava od nepotrebno popatno zadr`uvawe,
zabrzuvawe na odot, napadno sokrivawe, izbegnuvawe
sredbi so slu~ajni poznanici, nosewe sitni pari za
nenadejni potrebi.
sledewe so motorno vozilo, bara upotreba na najmalku
dve vozila bez policiski oznaki so nekolku registarski
tabli~ki koi po potreba se menuvaat. Vo voziloto treba
da ima najmalku dva policajci (voza~-sopatnik na zadno
sedi{te). Treba da se vnimava da bide zabele`ano, da ne
dojde do neizbe`no prestignuvawe, nabquduvanoto lice
da ne izleze od vidokrugot.
stacionarno sledewe, toa e diskretno nabquduvawe stan
ili drug objekt za koi se smeta deka e kriminalno
`ari{te. Se nabquduvaat od poblisko tajno mesto.
ufrlawe vo kriminalna sredina, e vo slu~aj na
organiziran kriminal. Se ufrla policaec vo uloga na
pripadnik na kriminalna grupa. Ovaa zada~a im se
doveruva samo na iskusni policajci, koj prethodno
izmisluva svoj identitet i se sleva vo taa sredina za da
pribira informacii. Mora mnogu da vnimava za{to pred
da bide vklu~en vo taa struktura e predmet na proverki
od kriminalcite, pa sekoja gre{ka se pla}a skapo pa i so
`ivot.
Za sekoj oblik na sledewe se koristat soodvetni
tehni~ki sredstva: dvogled, kompas, kamera, mikrofon, pari,
xepna svetilka.
Pozornikarska i patrolna dejnost- e planski
organizirano povremeno ili postojano obikoluvawe i pokrivawe
77
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
odredeno podra~je od strana na policajci. Ova se sproveduva
zaradi pronao|awe i fa}awe storiteli na krivi~ni dela,
kontrola nad kriminalni `ari{ta i dr.
Pozornikarski reon se sostoi od delovi od ulica,
plo{tad, stanici i dr. Goleminata na reonot se odreduva spored
mo`nostite policaecot pe{ da go obikoluva.
So patrolnata dejnost se pokriva celoto podra~je na PS,
se protega na pogolem reon da mo`e da se obikoluva so motorno
vozilo.
Potra`na dejnost - e posebna aktivnost za pronao|awe
storitel na krivi~noto delo i se vr{i na sli~ni na~ini:
raspra{uvawe za prestoj na lice, se aktivira koga se
raboti za lice ~ij prestoj ili `iveali{te ne se to~no
utvrdeni a samo se pretpostavuva deka e na nekoj reon.
raspis, e potraga za lice koe treba da se li{i od
sloboda. SVR toa go pravi samoinicijativno ili po
barawe na sudot.
poternica, e potraga {to SVR ja raspi{uva po barawe na
sudot vo slu~aj koga obvinetiot e vo begstvo. Mo`e da e i
po barawe na rakovoditel na kazneno-popraven dom,
zatvor. Tie se prenesuvaat itno i treba da sodr`at li~ni
podatoci za liceto za koe se traga, posledno `iveali{te
ili prestoj, traga na begstvo, na~in na izvr{uvawe na
krivi~noto delo, mesto kade bi mo`elo liceto da bide
skrieno.
objava, se raspi{uva koga se traga po predmeti na
krivi~no delo, koga treba da se pronajde is~eznato lice
ili identifikuva nepoznat trup.
Spored podra~jeto na tragawe, potragite mo`e da bidat:
lokalni (na podr~je na nekolku PS), centralni (se vklu~uvat site
SVR od zemjata) i me|unarodni (koga objektot na potraga e nadvor
od zemjata).
Upotreba na slu`beno ku~e - postoi podelba na slu`beni
ku~iwa i ku~iwa-traga~i.
Slu`beni ku~iwa se upotrebuvaat koga nema ili ne se
otkrieni tragi od storitelot, pri pretres na po{irok prostor,
za pronao|awe trupovi, is~eznati lica, naj~esto pri
sproveduvawe racii, zasedi, patroli.
Ku~e-traga~ se upotrebuva vo slu~aj koga postojat
vidlivi ili nevidlivi tragi od krivi~no delo.
Sekoj ~ovek ima poseben miris {to ostanuva vrz
predmetite koi gi doprel i ako ku~eto bide navreme upotrebeno,
ne posle 24 ~asa od nastanot mo`e da go pronajde storitelot.
78
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Ova ku~e prepoznava od tragata do storitelot, od
storitelot do tragata, od traga do traga, od predmet do predmet.
Za povolno tlo se smetaat: pole, nivi, sneg, pesok.
Li{uvawe od sloboda - zna~i vremeno fizi~ko
ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe na nekoe lice. Po
nekolku~asovno zadr`uvawe na liceto vo policiski prostorii,
mu se predava na istra`en sudija.
Li{uvaweto se praktikuva koga postoi verojatnost deka
nekoe lice znae za krivi~noto delo i ako negovoto obezbeduvawe
ponatamu bi bilo pote{ko.
Se vr{i vo najpogoden moment, ni prerano, ni prekasno i
na sli~en na~in: prvo liceto se legitimira i pretresuva zaradi
odzemawe oru`je i drugi predmeti, toa se pravi brgu i iznenadno
so cel da ne mu se ostava prostor za protivmerki i da napadne,
ako se o~ekuva takvo ne{to mo`e da se vrze i so lisici, ako se
pove}e lica treba da se vrzat me|usebe, na liceto mu se prio|a
od dovolno rastojanie nekoga{ i so vpereno oru`je. Ova merka ja
sproveduvat najmalku dva policajci koi se opremeni so oru`je,
lisici, svetilka, ku~e i dr. Vo akcijata se nastapuva ladnokrvno,
odlu~no bez da mu se dade mo`nost na storitelot da gi frli ili
uni{ti predmetite ili tragite od krivi~noto delo.
Legitimirawe - se sostoi od utvrduvawe identitet na
nepoznati lica so uvid vo li~na karta, patna isprava ili druga
isprava. Samiot ~in se sostoi vo toa {to policaecot ja
pregleduva ispravata, ja sporeduva fotografijata na nea i
samoto lice, ako postoi somne` deka ne se sovpa|aat, sleduvat
kontrolni pra{awa.
Naj~esto se vr{i legitimirawe na nepoznati i
somnitelni lica. Toa e slo`eno dejstvie i policaecot mo`e da
bide izlo`en na opasnost poradi {to mora da bide takti~en,
vnimatelen, odlu~en.
Koristewe kriminalisti~ki evidencii - postojat
slednite vidovi evidencii:
op{ta azbu~na kartoteka (za site lica koi imat vrska so
kriminalitetot na bilo koj na~in),
evidencija na oddelni vidovi delikventi,
na is~eznati lica,
spored na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo,
evidencija na prekari,
na osobeni belezi,
na ukradeni i is~eznati predmeti,
na somnitelni lica,
na krivi~ni dela i prijaveni lica,
foto album na kriminalci.
79
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
2.2.7. Operativno preventivni merki i dejstvija za
spre~uvawe na krivi~no delo
Site operativno-takti~ki merki i dejstvija imaat
preventiven i represiven karakter i se naso~eni kon otkrivawe
i spre~uvawe na kriminalot i storitelite. Preventivnata
aktivnost se ostvaruva preku: stesnuvawe mo`nosti za vr{ewe
krivi~ni dela, odvra}awe na potencijalnite delikventi od idno
vr{ewe kriminal, sovetuvawe na potencijalnite `rtvi za
samoza{tita od kriminalci i dr.
Ima dva oblika na prevencija:
preddeliktna, se odnesuva na aktivirawe brojni
policiski
aktivnosti
so
cel
spre~uvawe
na
kriminalitetot, kako {to se onevozmo`uvawe za vr{ewe
krivi~na dela, spre~uvawe potencijalnite delikventi da
zaplivaat vo kriminalni vodi, sovetuvawe na `rtvite
kako da se odbranat.
podeliktna, se odnesuva na preventivni aktivnosti
naso~eni pred se kon spre~uvawe povtorni{tvo na
konkretni delikventi {to ve}e do{le vo sudir so
Krivi~niot zakonik.
80
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL
III.
OVLASTUVAWE
NA
RABOTNICITE ZA OBEZBE-DUVAWE
I ORGANIZACIJA I TAKTIKA VO
VR[EWETO
NA
RABOTI
NA
OBEZBEDUVAWE
3.1. Ovlastuvawa na rabotnicite za obezbeduvawe
Celosnata zakonska ramka za ureduvawe na rabotite na
obezbeduvawe na imot i lica e utvrdena so Zakonot za
obezbeduvawe na imot i lica, kade se propi{ani uslovite koi
mora da gi ispolnuvaat pravnite lica registrirani za vr{ewe
dejnost obezbeduvawe na lica i imot i fizi~kite lica koi
rabotat na obezbeduvawe na lica i imot odnosno rabotnicite za
obezbeduvawe. Pravoto da izvr{uvaat raboti od oblasta na
obezbeduvaweto na imot i lica imaat pravni lica registrirani
za vr{ewe na taa dejnost vo vid na davawe na uslugi i pravni
lica registrirani za vr{ewe na istata dejnost za sopstveni
potrebi.
Pravnoto lice koe dejnosta obezbeduvawe na lica i imot
ja vr{i vo vid na davawe na uslugi pokraj ostanatite uslovi koi
treba da gi ispolni za upis vo trgovskiot registar potrebno e da
ima vraboteno najmalku 10 lica koi imaat licenca za rabota i
dozvola za rabota od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako
i da imaat dve delovni prostorii i dve vozila vo sopstvenost na
pravnoto lice.
Licencata za rabota mora da ja poseduva sekoe lice koe
izvr{uva raboti od oblasta na obezbeduvawe na imot i lica.
Kako {to znaete licencata za rabota ja izdava Komorata na
Republika Makedonija za obezbeduvawe na lica i imot na lice
koe pokraj op{tite uslovi koi mora da gi ispolni za zasnovawe
na raboten odnos opredeleni so zakon gi ispolnuva i uslovite
predvideni so Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot.
Uslovite koi se propi{ani vo Zakonot za obezbeduvawe
na lica i imot se slednive:
Da e dr`avjanin na Republika Makedonija;
Da ima `iveali{te vo Republika Makedonija;
So pravosilna presuda da ne mu e izre~ena kazna,
odnosno prekr{o~na sankcija zabrana za vr{ewe
profesija, dejnost ili dol`nost dodeka trae takvata
merka;
Da ima zavr{eno najmalku sredno obrazovanie, odnosno
sredno obrazovanie od tehni~ka nasoka za vr{ewe na
tehni~ko obezbeduvawe;
81
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Vo poslednite dve godini pred da dobie licenca za
rabota da ne izvr{uval raboti i zada~i od oblasta na
bezbednosta i odbranata vo organite na dr`avnata
uprava kako: ovlasteno slu`beno lice ili na posebni
rabotni mesta soglasno so propisite od oblasta na
vnatre{ni raboti, rabotni mesta na opredeleni
dol`nosti soglasno so propisite od oblasta na
razuznavaweto ili rabotni mesta od ~len 123 na Zakonot
za odbrana (~len 123 – Asanacijata na terenot opfa}a
higiensko-tehni~ki i drugi merki i aktivnosti zaradi
spre~uvawe na nastanuvaweto i {ireweto na zaraznite
bolesti i drugi posledici od voeni dejstvija i prirodni
nepogodi, epidemii i tehni~ko – tehnolo{ki i drugi
nesre}i;
Da e osposoben za vr{ewe na obezbeduvawe na lica i
imot i da ima polo`eno stru~en ispit za vr{ewe na
raboti na obezbeduvawe na lica i imot.
Po dobivaweto na licencata se podnesuva barawe za
dobivawe na legitimacija za obezbeduvawe na lica i imot.
Legitimacijata za obezbeduvawe na lica i imot mu dava
ovlastuvawe na nositelot da gi prevzema rabotite na
obezbeduvawe opredeleni so Zakonot za obezbeduvawe na lica i
imot i mu dava pravo za vreme na izvr{uvawe na raboti na
obezbeduvawe da nosi oru`je koe e sopstvenost na pravnoto lice
koe ima dejnost obezbeduvawe na lica i imot ili organizira
sopstveno obezbeduvawe. Legitimacijata ja izdava Komorata na
Republika Makedonija.
Rabotnikot za obezbeduvawe pri izvr{uvawe na
rabotnite zada~i e dol`en so sebe da ja nosi legitimacijata za
obezbeduvawe na lica i imot i pred da prevzeme dejstvija
opredeleni so Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot istata da
ja poka`e.
Legitimacijata pretstavuva dokaz deka rabotnikot za
obezbeduvawe ima pravo da gi primenuva ovlastuvawata
opredeleni vo Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot.
Poimot ovlastuvawe podrazbira zakonski propi{ani
merki i dejstvija koi gi prevzemaat rabotnicite za
obezbeduvawe so cel sproveduvawe na za{titata na li~nostite i
objektite {to se obezbeduvaat.
Pri obezbeduvaweto na li~nosti i imot vo praksata
zadol`itelno povlekuva i prevzemawe na opredeleni dejstvija
preku koi se zagrozuvaat odredeni slobodi i prava na gra|anite
82
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
kako {to se: legitimirawe, nareduvawe, pregled na lica, vozila
i prostorii, zadr`uvawe, vremeno odzemawe na predmeti,
upotreba na slu`beno ku~e i dr. Situaciite vo koi rabotnikot za
obezbeduvawe mo`e da primeni nekoe od gorenavedenite
dejstvija precizno se opredeleni vo glava III, ~len 17 od Zakonot
za obezbeduvawe na lica i imot.
Vo Zakonot za obezbeduvawe lica i imot se opfateni
ovlastuvawata koi rabotnicite za obezbeduvawe za vreme na
izvr{uvawe na rabotnite zada~i smeat da gi prevzemaat a tie se
slednite:
Utvrduvaat identitet na lica pri vlez vo imot {to go
obezbeduva;
Gi predupreduvaat licata da se odale~at od imotot {to
go obezbeduvaat, dokolku istite neovlasteno se zadr`uva
vo nego;
Ne dozvoluvaat vlez na nepovikani lica vo imotot {to go
obezbeduvaat;
Prijavuvaat i predavaat na policijata lica zate~eni vo
vr{ewe krivi~ni dela;
Vr{at pregled na vozila ili baga` na imotot koj go
obezbeduva;
Ne dozvoluvaat neovlasteno snimawe ili vnesuvawe na
sredstva i oprema za taa namena;
Vr{at kontrola i prevzemaat merki za za{tita od
po`ar, eksplozija i drugi nepogodi;
Vr{at bezbednosno tehni~ka za{tita na pravnoto lice;
Vr{at obezbeduvawe na prenos na pari i drugi vrednosti
ili doverlivi dokumenti za pravnoto lice;
Vo vr{eweto na obezbeduvaweto na imotot ili licata
mo`e da se koristi posebno dresirano ku~e;
Koga se ispolneti uslovite mo`at da upotrebat sredstva
za prisilba, fizi~ka sila ili ogneno oru`je;
Legitimirawe
Legitimiraweto pretstavuva slu`beno dejstvie koe go
prevzema rabotnikot za obezbeduvawe za vreme na izvr{uvawe
na rabotite na obezbeduvawe a so cel utvrduvawe na identitet na
li~nosti koi stapuvaat vo kontakt so {titeniot objekt, lica koi
se nao|aat na prostor vo koj e ograni~eno dvi`eweto ili lica
koi vleguvaat vo objekt koj se obezbeduva.
Identitetot na licata rabotnikot za obezbeduvawe go
utvrduva od va`e~ka javna isprava izdadena od dr`aven organ
koja gi sodr`i site op{ti podatoci za liceto i ima negova
83
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
fotografija i pe~at na dr`avniot organ (li~na karta, paso{,
voza~ka dozvola i sl.).
Pri utvrduvawe na identitetot rabotnikot za
obezbeduvawe sprema strankata sekoga{ dr`i pristojno
rastojanie koe }e mu dade mo`nost za reakcija dokolku strankata
stane agresivna i se obide da go napadne nego ili {titeniot
objekt, vo razgovorot so strankata koga od nea bara da mu ja dade
javnata isprava na uvid sekoga{ se obra}a so u~tiv, no slu`ben
ton na glasot.
Koga rabotnikot za obezbeduvawe }e ja zeme na uvid
javnata isprava od strankata gi zabele`uva slednite podatoci:
Avtenti~nosta i ispravnosta na dokumentot od koj se
zemaat podatocite;
Li~nite podatoci na liceto;
Vreme, mesto i cel na legitimiraweto.
Rabotnikot za obezbeduvawe mora da obrne vnimanie na
ispravnosta na javnata isprava preku koja go utvrduva
identitetot na strankata, vnimatelno razgleduvaj}i gi
fotografijata, pe~atot i drugite belezi na javnata isprava.
Rabotnikot za obezbeduvawe so pogled vo fotografijata od
javnata isprava i vo strankata mora da utvrdi dali likot na
strankata se poklopuva so fotografijata od javnata isprava.
Predupreduvawe
Rabotnikot za obezbeduvawe izvr{uvajki gi aktivnostite
od svojot delokrug }e gi predupredi gra|anite koga osnovano }e
oceni deka so nivnoto odnesuvawe mo`at da ja naru{at ili
zagrozat bezbednosta na objektot {to go obezbeduvaat, da go
naru{uvaat javniot red i mir odnosno da go dovedat vo opasnost
`ivotot na obezbeduvanoto lice. [to zna~i, predupreduvaweto
se sostoi od uka`uvawe na odredeno lice deka istoto so svoeto
odnesuvawe }e stori prekr{ok ili krivi~no delo, ili mo`e da
pottikne drugo lice da stori prekr{ok ili krivi~no delo.
Predupreduvaweto treba da bide kratko, jasno i
nedvosmisleno, a mo`e da bide upateno usno, mo`e da se upati
kako zvu~en, svetlosen ili drug razbirliv signal, so megafon
ili drug razglasen ured ili na drug pogoden na~in.
Usmenite predupreduvawa se upatuvaat na nedvosmislen
i razbirliv na~in – neposredno kon liceto na koe se odnesuvaat.
Treba da bidat ka`ani avtoritativno i so energi~na intonacija,
koja }e go postigne efektot na ova ovlastuvawe.
84
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Nedozvoluvawe vlez na nepovikani lica vo imotot {to
go obezbeduva
Rabotnicite za obezbeduvawe koi izvr{uvaat rabotni
zada~i obezbeduvawe na objekt ili prostor mo`e da ja upotrebat
merkata popre~uvawe na dvi`ewe ili prenaso~uvawe na
pravecot so cel izolirawe na opredelena restriktivna zona.
Naso~uvaweto se odnesuva na lica koi se dvi`at pe{ ili vo
soobra}ajni sredstva.
Popre~uvaweto se izvr{uva so "`iva sila", ili so
upotreba na mehani~ki sredstva / fizi~ki prepreki kako {to se
podvi`ni ogradi, rampi ili estetski dizajnirani barieri
(ukrasni stolbovi, `ardiweri i sl. povrzani so ja`e so {to se
ograni~uva prostorot i pravcite na dvi`ewe)
Pregled na vozila ili baga`
Pregled na vozila i lica na vlez i izlez vo prostorot koj
se obezbeduva, pretstavuva edno od porigoroznite ovlastuvawa
koe mo`at da go primenat rabotnicite za obezbeduvawe. Ovaa
merka podrazbira pregled na vozilo koe se dvi`i ili se nao|a
na vlez / izlez vo konkretniot objekt koj se obezbeduva .
Ova ovlastuvawe rabotnicite za obezbeduvawe mo`at da
go primenat samo za vreme na izvr{uvawe na rabotnite zada~i i
samo nad vozilata i licata koi se nao|aat vo prostorot i
objektot {to se obezbeduva ili sakaat da vlezat ili izlezat od
objektot {to se obezbeduva.
Pregledot na lica se vr{i vizuelno od nadvore{na
strana i so dopirawe na delovi od obleka, mesta kade mo`e da se
sokrie oru`je ili drug predmet. Pretresot mo`e da se izvr{i i
so upotreba na ra~en metal detektor.
Pregledot na vozila se vr{i najnapred so uvid vo
dokumentacijata i so sporeduvawe na fakti~kata sostojba so
tovarot. Pri detalen pregled mo`e da se izvr{i kontrolno
merewe, da se ostvari uvid vo kabinata i drugi delovi od
voziloto kade mo`e da se sokrijat predmeti so koi mo`e da se
izvr{i krivi~no delo ili istite proizleguvaat od krivi~no
delo.
Nedozvoluvawe neovlasteno snimawe ili vnesuvawe
sredstva i oprema za taa namena
Rabotnikot za obezbeduvawe so cel da gi za{titi
delovnite tajni i da ja obezbedi privatnosta za ostanatite
aktivnosti koi se sproveduvaat vo objektite {to se obezbeduvaat
85
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
}e gi popre~i site obidi na neovlasteni lica da izvr{at video
ili audio snimawe ili da vnesat sredstva i oprema za taa
namena vo restriktivniot prostor od objektot {to se obezbeduva.
Upotreba na fizi~ka sila
Pod upotreba na fizi~ka sila se podrazbira primena na
blokadi, zafati i udari so cel doveduvawe vo sostojba na
poslu{nost na lice koe preku pru`awe na aktiven ili pasiven
otpor se sprotivstavuva na naredbite izdadeni od strana na
rabotnicite za obezbeduvawe i koj so negovoto odnesuvawe ja
doveduva vo opasnost li~nosta ili objektot {to se obezbeduva.
Upotrebata na fizi~kata sila mora da bide srazmerna
so napadot i da trae onolku kolku {to e potrebno za da se
sovlada otporot koj go pru`a liceto.
Upotreba na ogneno oru`je
Upotrebata na ogneno oru`je pretstavuva najrigorozno
sredstvo koe mo`e da se primeni vo so zakon strogo opredeleni
situacii. Upotrebata na ovaa merka skoro bez isklu~ok ostava
seriozni posledici kako na liceto sprema koe e upotrbeno, taka
i po rabotnikot koj go primenil ova ovlastuvawe, pa zatoa
obvrska na rabotnikot za obezbeduvawe e da go po~ituva
na~eloto na postapnost i pred da go upotrebi ognenoto oru`je da
se obide situacijata da ja razre{i so primena na poblagi
sredstva.
Rabotnikot za obezbeduvawe mo`e da upotrebi ogneno
oru`je vo slednite slu~ai:
koga e potrebno da odbie neposreden napad so koj se
zagrozuva negoviot `ivot ili `ivotot na li~nosta {to ja
obezbeduva;
odbie neposreden napad na imotot {to se obezbeduva.
Pred upotrebata na ognenoto oru`je rabotnikot za
obezbeduvawe e dol`en glasno da go predupredi opasnoto lice, i
nedvosmisleno da mu dade na znaewe deka dokolku prodol`i so
napadot protiv nego }e upotrebi ogneno oru`je.
Rabotnikot za obezbeduvawe pred da upotrebi ogneno
oru`je zadol`itelno }e vnimava da ne dovede vo opasnost
gra|ani koi ne u~estvuvaat vo napadot (slu~ajni minuva~i, lica
koi vo momentot se zateknale na mestoto na napadot i sl.)
86
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Upotreba na ku~e za odbivawe na napad
Po prethodno predupreduvawe vo slu~ai kade se
ispolneti uslovite za upotreba na ogneno oru`je mo`e namesto
ognenoto oru`je da se upotrebi posebno dresirano ku~e za napad.
3.2. Vidovi na obezbeduvawe
Spored subjektot na za{tita denes glavno razlikuvame 4
vidovi na obezbeduvawe:
Obezbeduvawe na objekti,
Obezbeduvawe na li~nosti,
Obezbeduvawe na manifestacii,
Obezbeduvawe na transport.
3.3. Segmenti vo sistemot na za{tita
Nedeliviot sistem na obezbeduvawe i za{tita go
so~inuvaat slednite ~etiri osnovni segmenti:
Fizi~ko obezbeduvawe,
Tehni~ko obezbeduvawe,
Mehani~ko obezbeduvawe,
Preventivno obezbeduvawe.
Bezbednosno za{titnite operacii koi neminovno se
sproveduvaat so `iva sila (fizi~ko obezbeduvawe) po pravilo
se prosledeni so soodvetna primena na elektronsko tehni~ki
sredstva i uredi (tehni~ko obezbeduvawe), koi za da mo`at vo
potpolnost da gi postignat i ispolnat sakanite efekti vo
obezbeduvaweto na nekoj objekt ili prostor po`elno e da bidat
potkrepeni so postavuvawe fizi~ki prepreki, barieri
(mehani~ko obezbeduvawe). Ako e potrebno postignuvawe na visok
stepen na za{tita na objektot, li~nosta ili vrednosta {to se
obezbeduva, toga{ neophodno e prevzemawe na prethodni merki
kako {to se proverki, izviduvawa, analizi i procenki, takti~ki
kamufla`ni dejstvija koi pripa|aat na segmentot preventivno
obezbeduvawe.
Pod fizi~ko obezbeduvawe se podrazbira plansko i
koordinirano postapuvawe na lica (organizirani vo
grupa/tim/oddelenie itn.) koi se zadol`eni za obezbeduvawe
na odredena li~nost, objekt ili prostor, opremeni so soodvetna
oprema i sredstva za taa namena, so mo`nost da primenuvaat
opredeleni ovlastuvawa predvideni so zakon ili podzakonski
propisi.
87
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Pod tehni~ko obezbeduvawe se podrazbira primena na
elektronsko tehni~ki sredstva i uredi za kontrola i
ograni~uvawe na pristap vo obezbeduvaniot objekt ili prostor
(metal detektori, rendgen aparati, kameri, senzori za detekcija
na dvi`ewe, elektronski bravi i sl.)
Pod mehani~ko obezbeduvawe se podrazbira postavuvawe
na mehani~ki prepreki, barieri za popre~uvawe na pristap vo
obezbeduvaniot objekt ili prostor kako {to se podvi`ni ogradi,
rampi ili estetski dizajnirani barieri (ukrasni stolbovi,
`ardiweri i sli~no, povrzani so ja`e so {to se ograni~uva
prostorot i pravcite na dvi`ewe).
Pod preventivno obezbeduvawe se podrazbira primena
na opredeleni merki kako {to se proverki, izviduvawa, analizi
i procenki, takti~ki kamufla`ni dejstvija so cel rano
otkrivawe i spre~uvawe na planirani napadi na li~nosta,
objektot ili prostorot {to se obezbeduva.
3.4. Na~in na organizirawe na merkite za fizi~ko
obezbeduvawe
Zada~i na fizi~koto obezbeduvawe
Osnovna zada~a na slu`bata za fizi~ko obezbeduvawe e
preku nejzinoto funkcionirawe da ostvari:
Celosna za{tita na imotot i vrednostite vo objektot,
li~na i materijalna sigurnost na vrabotenite i
strankite koi vleguvaat vo nego;
Nepre~eno odvivawe na dejnostite vo objektot ili
prostorot {to se obezbeduva;
Kontrola na vlez i izlez na vrabotenite i na strankite;
Odr`uvawe na vnatre{niot red vo prostoriite na
objektot pod za{tita;
Otkrivawe i popre~uvawe na pojavi i nastani koi mo`e
da gi zagrozat bezbednosta i `ivotot na vrabotenite i
drugi lica;
Otkrivawe, fa}awe i prijavuvawe lica izvr{iteli na
krivi~ni dela vo objektot ili prostorot {to se
obezbeduva;
Obezbeduvawe na lice mestoto pri izvr{eno krivi~no
delo do pristignuvawe na nadle`en organ;
Kontrola na objektot i opremata vo funkcija na
utvrduvawe na tehni~kata ispravnost;
Obezbeduvawe na transport na pari i drugi vrednosti;
Za{tita od po`ari;
88
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Rabota na drugi zada~i koi se neophodni za uspe{no
sproveduvawe na merkite na obezbeduvawe i
funkcionirawe na institucijata koja ja obezbeduvaat.
Fizi~koto obezbeduvawe mo`e da bide organizirzno
kako:
Nadvore{no obezbeduvawe,
Vnatre{no obezbeduvawe.
Nadvore{noto obezbeduvawe se ostvaruva kako:
Stra`arsko,
Patrolno,
Punktovsko,
Li~na pridru`ba,
Eskortno obezbeduvawe.
Stra`arsko obezbeduvawe se organizira za za{tita na
objektot, na materijalno – tehni~kite sretstva od vrednost vo
objektot kako i za li~na i fizi~ka za{tita na vrabotenite i
strankite koi se nao|aat vo objektot pod za{tita.
Osnovni karakteristiki na stra`arskoto obezbeduvawe
se:
Fiksno mesto na postavuvawe;
Bezbednosni zada~i povrzani so odredena (konkretna)
pozicija, kako {to se vlez, izlez, premin, kapija i drug
vid;
Poedine~no izvr{uvawe na zada~i.
Naj~esti rabotni zada~i na stra`arskoto obezbeduvawe
se:
Ostvaruvawe na uvid i kontrola na dvi`ewe i
zadr`uvawe na lica i vozila na prostorot okolu objektot
{to se {titi;
Popre~uvawe na dvi`ewe i zadr`uvawe na lica i
prevozni sretstva na prostorot okolu objektot {to se
{titi;
Popre~uvawe na obid za vlez (prodor) na neovlasteno
lice, negovo zadr`uvawe i predavawe na nadle`nite
organi ako e zateknato vo vr{ewe krivi~no delo;
Popre~uvawe na otu|uvawe inventar i drugi vrednosti od
prostoriite na objektot;
Ovozmo`uvawe na nepre~en vlez i zaminuvawe na
vrabotenite od objektot.
89
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Patrolno
obezbeduvawe
pretstavuva
preventivna
bezbednosna merka koja se vr{i na opredeleno podra~je za koja e
anga`irana slu`bata za obezbeduvawe. Ja~inata na patrolnata
grupa e od 2 do 5 rabotnika za obezbeduvawe. Patroliraweto
mo`e mo`e da se ostvaruva kako pe{a~ka i motorizirana
patrola (patrola so vozilo).
Osnovna zada~a na patrolnata slu`ba koja vr{i
obezbeduvawe, kontrola na odreden prostor koja na {titenoto
podra~je doa|a po dobiena dojava od alarmen ured e da go
zabele`i somnitelnoto lice istoto da go stopira, legitimira
potoa da izvr{i pregled ili pretres da obavi informativen
razgovor privremeno i dokolku go zate~e vo izvr{uvawe na
krivi~no delo ili prekr{ok za toa da go izvesti nadle`niot
organ i da go zadr`i do doa|aweto na policijata.
Osnovni karakteristiki na patrolnoto obezbeduvawe se:
Patrolnata grupa postapuva po odnapred postaven i
razraboten plan;
Naj~esto dejstvuva timski;
Patrolnata grupa sekoga{ e mobilna i opremena so
sretstva za komunikacija;
Obezbeduvaweto go vr{i na po{irok prostor i vo
patrolnata ruta naj~esto se opfateni pove}e objekti.
Eskortnoto obezbeduvawe se primenuva pri dvi`ewe po
opredelena trasa i ima zada~a da go za{titi i obezbedi
{titenikot ili transportot na vrednost dol` celata mar{uta
od momentot na izleguvaweto, odnosno od pojdovnata to~ka do
negovata krajna destinacija.
Eskortnoto obezbeduvawe se sproveduva so edno, dve ili
pove}e vozila so mo`ni kombinacii od tipovi vozila koi }e go
zatvaraat prstenot okolu glavnoto vozilo (avtomobili, kombiwa,
motorcikli i sl.) vo zavisnost od bezbednosnata procena i od
vidot na transportot. Voziloto na {titenikot ili transportnoto
vozilo vo koe se prenesuva vrednosnata pratka se narekuva
glavno vozilo, a vo planovite se obele`uva so "A". Voziloto na
obezbeduvaweto koe go pridru`uva glavnoto vozilo mo`e da se
dvi`i napred i toga{ izvr{uva zada~i i ima funkcija na ~ista~
"S1" ili mo`e da se dvi`i nazat i toga{ ima funkcija na
zatvara~ na kolonata "S2".
Punktovsko obezbeduvawe na objekti i prostor se
organizira preku postavuvawe na bezbednosni punktovi na
opredeleni pravci na dvi`ewe, priodi vo opredeleni zoni,
vlezovi vo objekti ili dominantni istureni to~ki na po{irok
prostor i na drugi mesta kade po bezbednosnata procenka
90
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
rakovoditelot na obezbeduvaweto }e utvrdi deka ima potreba od
prevzemawe na zajaknati bezbednosni merki.
Punktot go so~inuvaat pove}e rabotnici za obezbeduvawe
po pravilo specijalisti od razli~ni oblasti (minimum 2
rabotnika za obezbeduvawe). Taktikata poznava tri vida na
punktovi:
Soobra}aen punkt;
Kontrolen punkt;
Izviduva~ko – snajperski punkt.
Soobra}aen punkt – se postavuva na soobra}ajnici i
optereteni patni pravci so cel kontrola na vozila, patnici i
transport zaradi otkrivawe i popre~uvawe na krivi~ni dela.
Ovaa aktivnost mo`e da ja prevzema edinstveno MVR, i ne
vleguva vo delokrugot na obvrskite koi gi obavuva pravnoto lice
za obezbeduvawe na imot i lica.
Kontrolen punkt za proverka se formira so osnovna
zada~a kontrola na pristap do opredeleno mesto vo ramkite na
{titeniot prostor (objekt), kako to~ka niz koja se "filtriraat"
(proveruvaat) lu|e ili predmeti. Na kontrolniot punkt se vr{i
selekcija na pristap na lica vo {titeniot prostor.
Primarni zada~i na rabotnicite za obezbeduvawe koi
rabotat na kontrolniot punkt se proverka na lica i vozila koi
vleguvaat vo {titeniot prostor so cel spre~uvawe na vnesuvawe
na oru`je i drugi opasni sredstva i materii so koi mo`e da se
dovede vo opasnost {titenata li~nost ili objekt.
Naj~esti lokacii na postavuvawe na kontrolen punkt se:
Nadvore{no – na vlezot vo objektot ili prostorot {to se
obezbeduva;
Vnatre{no - se postavuva vo vnatre{niot perimetar na
objektot so cel da se obezbedi pristapot do {titenite
lica.
Personalen sostav na kontrolniot punkt e:
Rabotnik za obezbeduvawe zadol`en za kontrola i
nadzor na licata koi vleguvaat i izleguvaat od
{titeniot prostor (odgovoren za proverka na pravoto na
pristap na licata koi vleguvaat vo {titeniot objekt) ;
Rabotnik za obezbeduvawe odgovoren za kontra
diverzionata za{tita (odgovoren za bezbednosen
pregled/pretres na licata, ta{nite i predmetite {to se
vnesuvaat vo {titeniot objekt) ;
Rabotnik za obezbeduvawe zadol`en za legitimirawe i
vodewe na evidencija.
91
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Izviduva~ko-snajperski punkt se postavuva kako del od
obezbeduvaweto na manifestacii {to se odviva na po{irok
prostor. Istiot se postavuva na vnimatelno izbrana pregledna
pozicija od koja se postignuva uvid na po{irokiot prostor i
kriti~nite to~ki, vo kombinacija so kvalitetna opti~ka oprema
za nabquduvawe, komunikaciski sredstva za vrski i obu~eni
rabotnici za obezbeduvawe, mo`e da dadat odli~ni rezultati i
bitno da go reduciraat brojot na rabotnicite za obezbeduvawe na
teren.
Personalen sostav na izviduva~ko-snajperski punkt e:
Nabquduva~;
Snajperist;
Lice odgovorno za komunikacija so ostanatite rabotnici
za obezbeduvawe na terenot.
3.5. Odreduvawe na nivo na za{tita
Prekumernata za{tita mo`e da bide kontraproduktivna
za obezbeduvanoto lice ili objekt podednakvo kako i
nedovolnata slaba za{tita. I dvete nema da ja ostvarat svojata
funkcija - ostvaruvawe bezbednosni garancii za nara~atelot na
za{titnite uslugi.
Pravilno dozirawe na merkite predodredeno e od
precizno definirawe na zakanata {to pak zavisi od procenkata
na zagrozenost, a seto ova go determinira nivoto na
obezbeduvawe i toa:
Maksimalno nivo na za{tita ili "I stepen" se
prepora~uva za onie institucii (li~nosti, objekti,
manifestacii, transport) ~ija sodr`ina ili materijalna
vrednost e golema i e od poseben op{testven interes i
pri nanesuvawe na {teta ili gubitok na istata bi
pretstavuvalo o{tetuvawe ili kriza so dolgoro~ni
posledici. Prviot stepen na za{tita podrazbira
vklu~uvawe na site ~etiri segmenti na obezbeduvaweto
(Fizi~ko
obezbeduvawe,
Tehni~ko
obezbeduvawe,
Mehani~ko obezbeduvawe, Preventivno obezbeduvawe).
Visoko nivo na za{tita ili "II stepen" se prepora~uva
za onie institucii i objekti koi mo`at da bidat
zagrozeni isklu~ivo poradi steknuvawe so materijalna
korist: muzei, golemi trgovski centri, banki itn. Vtoriot
stepen na za{tita podrazbira vklu~uvawe na fizi~ko,
tehni~ko i mehani~ko obezbeduvawe.
Sredno nivo na za{tita ili "III stepen" se primenuva
pri za{tita na proda`ni centri, i drugi institucii vo
koi se smesteni ili se ~uvaat predmeti od vrednost.
92
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Tretiot stepen na za{tita podrazbira vklu~uvawe na
minimum dva segmenti na za{tita fizi~ko i tehni~ko
ili fizi~ko i mehani~ko obezbeduvawe.
Minimalni merki ili "IV stepen" – so ova nivo se
{titat privatni individualni objekti, stambeni objekti,
pomali prodavnici kako i pri za{tita na proda`ni
centri i drugi institucii vo koi se smesteni ili se
~uvaat predmeti od sredna ili pomala vrednost.
3.6. Plan za obezbeduvawe
Planot za obezbeduvawe bez razlika dali se odnesuva za
lica, objekti, manifestacii ili transport naj~esto e sostaven od
tri dela.
Vo prviot del se opfateni osnovnite podatoci za
{titenata institucija, {to na rabotnikot za obezbeduvawe treba
da mu ja dadat prvi~nata pretstava, slika za objektot {to treba
da go za{titi. Ovie podatoci se od op{t podolgotraen karakter
i va`at za sekoj objekt.
Bazi~ni (osnovni) podatoci za objektot:
Golemina na objektot/prostorot;
Konfiguracija na objektot so raspored na prostorii;
Broj na vlezovi i otvori;
Lokaciska postavenost, prirodni pati{ta, dominantni
geografski pozicii vo okolinata;
Vremenski re`im na funkcionirawe;
Infrastruktura na objektot;
Drugi podatoci od op{t karakter.
Vo vtoriot del vleguvaat onie informacii {to se
isklu~ivo vrzani za konkretniot objekt, a va`at naj~esto vo
odredeno vreme i po pravilo se od doverliv karakter:
Specifi~ni podatoci za objektot:
Dejnosta {to se odviva vo objektot;
Negovata mestopolo`ba;
Namenata;
Gradbata (tvrda, lesno zapaliva ili ne, cvrstina, i drugi
podatoci od bezbednosen aspekt);
Struktura
na
vrabotenite
(obrazovna,
verska,
nacionalna, socijalna);
Rabotni odnosi;
Aktuelni sostojbi op{testveni, politi~ki, socijalni
(privatizacija, neras~isteni imotni pra{awa);
93
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Dali doa|a do prekin na rabotata / tehnolo{kiot proces
i od koi pri~ini ({trajkovi, sabota`a, diverzija i dr.);
Drugi specifi~ni podatoci.
Vo tretiot del, a vrz osnova na op{tite i specifi~nite
podatoci odgovorniot rabotnik za obezbeduvawe }e go napravi
kone~niot koncept na rabota vo koj }e bidat predvideni
za{titnite detali.
Bezbednosen koncept:
Sili i sredstva {to se anga`iraat;
Poedine~ni zada~i za sekoj rabotnik vo obezbeduvaweto;
Planirawe na potrebnite mehani~ki i elektronskotehni~ki sredstva za poefikasno sproveduvawe na
merkite;
Plan za koristewe na sredstva za vrski, po potreba so
kodna tablica;
Odgovorni lica - rakovoditeli;
Posebni planovi za nadvore{no i vnatre{no
obezbeduvawe, kako i za drugite u~esnici vo
obezbeduvaweto;
Kontakti / razgovori so odgovorni lica vo objektot {to
se obezbeduva, po potreba proverka na personalot;
Izgotvuvawe na proceduri za re`imot na propusni
dokumenti, priem na stranki, pratki, dotur na namirnici,
vlez i izlez na vozila vo krugot i tn;
Skici na objektot so vcrtani pozicii na rabotnicite za
obezbeduvawe i foto-elaborat na objektot, klu~ni i
kriti~ki to~ki. Vpi{ani podatoci, pozicii vo objektot
{to }e bidat posebno kontrolirani;
Izgotvuvawe na planovi za evakuacija vo slu~aj na po`ar,
eksplozija ili druga havarija ili elementarna nepogoda.
Koncepciski ednakov sodr`inski sostav ima i planot za
obezbeduvawe na lica.
Prv del
Bazi~ni podatoci za liceto:
Adresa / mesto na `iveewe;
Mesto na rabotewe;
Osnovni li~ni podatoci;
Vreme na zaminuvawe kon rabota, koga mu zapo~nuva
rabotnoto vreme i dali ima prostor za varijacii;
94
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Dali postojat redovni obvrski vo tekot na denot, vo tekot
na nedelata ili vo tekot na mesecot;
Dali postojat aktivnosti koi se izvr{uvaat sekoj den i
na isto mesto.
Vtor del
Specifi~ni podatoci koi va`at samo za {titenikot:
[to e celta- nivoto na za{tita
Koga treba da se sproveduvaat bezbednosnite merki
Dali ~esto se dvi`i pe{,
kolkava e negovata
izlo`enost i dali trasata na dvi`ewe i vremeto se
poznati/ predvidlivi
Dali postojat alternativni trasi na dvi`ewe (pe{ ili
so vozilo)
Dali dobival zakani od poznati ili nepoznati lica
Dali objektite i prostoriite vo koi raboti i `ivee na
bilo kakov na~in bile meta na napad ( kr{ewe na
prozorci, provali i sl.)
Dali bile upatuvani zakani kon nekoj od negovoto potesno
semejstvo
Tret del
Bezbednosen koncept:
Potreben broj na rabotnici za li~no obezbeduvawe i za
obezbeduvawe na domot i rabotnite prostorii;
Broj na eskortni vozila;
Preventivni i takti~ki merki koi }e se prevzemaat;
Odreduvawe na kriti~ni to~ki dol` trasata na dvi`ewe
i okolu objektite vo koi `ivee i raboti;
Odreduvawe na trasa na dvi`ewe (glavna i
alternativni) ;
Odreduvawe na pravci za evakuacija vo slu~aj na
opasnost;
I drugi merki.
3.7. Oblici na zagrozuvawe na instituciite pod za{tita
Oblicite na zagrozuvawe kon liceto pod za{tita mo`at
da bidat manifestirani kako:
Direkten fizi~ki napad mo`e da se ostvari preku:
Teroristi~ki akt (atentat/ubistvo, kidnapirawe, sakatewe,
nanesuvawe na te{ki telesni povredi),
95
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Kriminalen napad – Cel na kriminalniot napad mo`e da
bide samoto lice {to se obezbeduva, ~len na negovata
potesna familija ili domot i rabotnite prostorii koi gi
koristi. Ovde spa|aat- razbojni{tva, kra`bi, provalni
kra`bi, reket- iznuduvawa.
Indirekten napad imame toga{ koga {titenoto lice i
agresorot ne doa|aat vo direkten kontakt (zakani preku posredni
sredstva, kompromitacija, navredi i diskreditirawe na
li~nosta) so cel vr{ewe na pritisok i predizvikuvawe na strav.
Objektite vo zavisnost od namenata i sodr`inata na
aktivnostite {to se odvivaat vo niv, nivnata golemina, brojot na
vraboteni i mestopolo`bata mo`e da pobuduvaat razli~en
interes i da pretstavuvaat cel za napad na razli~ni grupacii.
Niz istorijata naj~esti se napadite kon objektite vo koi
se ~uvaat pari i drugi vredni predmeti i skapocenosti. Ovie
objekti naj~esto se napad na kriminalni grupi ili poedinci koi
sakaat da pribavat imotna korist.
Kako cel na napad mo`e da se javat i objektite koi se od
poseben dr`aven interes (vlada, sobranie, ministerstva, sud i
sl.). Ovie objekti naj~esto se cel na napad na teroristi~ki
organizacii i grupaciii koi ne se zadovolni od sistemot i
naj~esto se naso~eni kon predizvikuvawe na strav i
nestabilnost so cel promena na politi~kiot poredok vo zemjata.
3.8. Tim za obezbeduvawe
Globalna podelba na obezbeduvaweto vrz osnova na koja
se opredeluva sostavot i funkciite na timot za obezbeduvawe e
slednata:
Obezbeduvawe po mesto na `iveewe (ku}a, stan,
rezidencija);
Obezbeduvawe po mesto na rabotewe (kancelarii,
deloven objekt i sl.);
Obezbeduvawe na vonredni mesta na izleguvawe (teatri,
sportski centri, saemi i sl.);
Obezbeduvawe na trasa (trasite na dvi`ewe kako
najrizi~ni pozicii).
Za da mo`e da odgovori na site zada~i timot za
obezbeduvawe mora da go ima sledniot sostav:
Grupa za prethodnica i logistika koja gi obezbeduva
domot i rabotnite prostorii;
Grupa za pregledi (KDZ, HBZ, ETZ) ;
96
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Za{titen tim
pridru`ba.
(formacija)
za
neposredna
li~na
3.9. Za{titna formacija
Za{titniot tim pretstavuva grupa od rabotnici za
obezbeduvawe koi rabotat na neposredno li~no obezbeduvawe na
{titenata li~nost koi se dobro obu~eni i organizirani so
precizno definirana organizaciska postavenost i so sopstvena
metodologija na postapuvawe i razrabotena taktika za
razre{uvawe na odredeni bezbednosno zagrozuva~ki situacii.
Brojot na bodigardi vo grupata mo`e da se dvi`iod 3 do
5. Eden ili dvajca bodigardi ne se tretiraat kako bezbednosna
formacija, a pogolema grupa od 5 bodigardi ne se smeta za
efikasna. Iako germanskata {kola poznava formacii od 7
bodigardi, amerikanskata 6 (pro{iren dijamant), vo svetskata
praksa retko se sre}avaat vaka glomazni grupi. Bezbednosnata
formacija nastapuva vo svojot poln sostav samo koga liceto se
dvi`i pe{, ili stoi na otvoren prostor. Vo takvi situacii taa
go pretstavuva prviot prsten na za{tita.
Bodigardite vo formacijata treba da nastojuvaat
sekoga{ da ostanat na dofat do {titenikot. Rastojanieto mnogu
retko treba da bide pomalo od 100 cm i ne pogolemo od 2 do 4 m.
Li~niot pridru`nik (naj~esto i lider na tim) se dvi`i na
rastojanie od 60 do 75 cm.
Sekoj bodigard vo za{titnata formacija ima svoj sektor
na odgovornost (Zona na nabquduvawe ili zona na kontrola).
Preku pravilna rasporedba na sektorite na odgovornost timot se
stremi da ovozmo`i celosna za{tita od 360 stepeni okolu
{titenikot.
Vidot na za{titnata formacija {to se primenuva }e
zavisi od:
Brojot na bodigardite;
@elbite na {titenikot;
Bezbednosnata procenka (nivoto i blizinata na
potencijalnata zakana).
Sostavot na edna kompletna za{titna formacija
(dijamant) opfa}a:
Glaven i odgovoren bodigard (GOB) (Primarna dol`nost
na glavniot i odgovoren bodigard e da bide najblisku do
{titenikot za da mo`e vo slu~aj na napad da pru`i
neposredna telesna za{tita) ;
Voda~ na smena (VS) (primarna dol`nost na vodi~ot na
smena e da gi organizira i koordinira rabotnicite za
97
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
obezbeduvawe od za{titnata formacija i ostanatite
rabotnici
za
obezbeduvawe
vklu~eni
vo
obezbeduvaweto) ;
Bodigard od leva / desna strana (SB) ;
Posleden bodigard (ZB).
Formacija od tri bodigardi
Za{titnata formacija od tri bodigardi se sostoi od
glaven / odgovoren bodigard, ~elen i strani~en bodigard.
Sekoj od niv pokriva tretina od zamislenata kru`nica
okolu niv. Vo ovaa formacija ve}e postoi mo`nost za precizna
podelba na nadle`nostite me|u bodigardite vo timot. Vo slu~aj
na napad glavniot i odgovoren bodigard e zadol`en za pokrivawe
i evakuacija na VIP-li~nosta a ostanatite dvajca bodigardi se
zadol`eni za pokrivawe i neutralizirawe na zakanata.
98
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Za da mo`e timot za obezbeduvawe pravilno da
funkcionira potrebna e besprekorna sorabotka pome|u
rabotnicite za obezbeduvawe koi se del od za{titnata
formacija i rabotnicite za obezbeduvawe od Grupata za
pregledi od Grupata za prethodnica i podr{ka kako i voza~ite
na glavnoto (VIP- vozilo) i pridru`nite vozila (S1, S2, S3).
3.10. Obezbeduvawe na lica po mesto na `iveewe
Liceto pod za{tita najbezbedno treba da se ~ustvuva
koga e vo sopstveniot dom. Taa lokacija ima najgolema mo`nost
da se stavi pod celosna kontrola. Ova se postignuva so
postavuvawe na bezbednosni krugovi koi se kombinacija na:
Fizi~ko obezbeduvawe – bodigardi / stra`a;
Mehani~ko obezbeduvawe – fizi~ki prepreki (ogradi,
zajaknati bravi i sl.) ;
Tehni~ko obezbeduvawe – elektronski alarmi, senzori
za detektirawe na dvi`ewe, kameri za video nadzor i
sl.;
Preventivni merki – dobro poznavawe na okolinata na
samata rezidencija, prou~uvawe na sosedite i
vnimatelno sledewe na site promeni vo nadvore{niot
perimetar.
Koncept na za{titni prsteni
Osnoven na~in za postignuvawe na prifatlivo nivo na
za{tita e da se sozdade serija na tampon zoni ili prsteni na
za{tita okolu {titenikot za da se spre~i napad ili da se
namalat negovite posledici.
Voobi~aeno ima tri prsteni i site se vo funkcija na
predviduvawe, prepoznavawe, popre~uvawe i neutralizirawe na
opasnostite.
Vnatre{niot prsten go so~inuva za{titnata grupa, a toa
e timot za obezbeduvawe;
Sredniot prsten obi~no e elektronskata za{tita;
Nadvore{niot prsten se sostoi od fizi~ki prepreki bezbednosni elementi na mehani~ka za{tita naj~esto
ograda so kontrolirana vlezna vrata.
3.11. Obezbeduvawe na lice po mesto na rabotewe
Slednoto mesto kade {to {titenikot mora da se
~uvstvuva bezbedno e negovata kancelarija koja mo`e da bide
smestena vo dr`aven, deloven ili privaten objekt. Na ovaa to~ka
99
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
{titenikot najverojatno }e go pominuva najgolemiot del od denot.
So cel na ova mesto da se obezbedat pravilni sigurnosni
proceduri, timot za obezbeduvawe sekoga{ koga za toa postojat
uslovi treba da vospostavi tri prsteni na za{tita:
Vo zonata na vnatre{niot perimetar treba da postoi
kontrolen punkt (prijavnica) od ~lenovi na timot za
obezbeduvawe zaradi proverka na site posetiteli.
Slu`benicite
(pomo{nicite)
na
{titenikot,
proverenite posetiteli i kolegite se edinstvenite lica
koi mo`at da imaat pristap vo vnatre{niot perimetar;
Sledniot perimetar e zonata opfatena so drugite
kancelarii okolu prostorijata na {titenikot, kako onie
{to ja opkru`uvaat na istiot kat, taka i onie {to se
naogaat na katot pogore ili podole;
Nadvore{niot perimetar go opfa}a foajeto na zgradata
kade se nao|aat skalite i liftovite do prostoriite na
{titenikot. Site lica {to imaat pristap do zgradata
moraat da bidat pravilno identifikuvani i provereni
pred da im se dozvoli vlez vo istata.
Dokolku e mo`no za vrabotenite vo zgradata treba da se
vovede postojan sistem na karti za identifikacija so koj }e se
ograni~uva pristapot na neovlasteni lica do istata.
Na vlezot od zgradata e potrebno da se postavi rabotnik
za obezbeduvawe koj }e bide vo postojan kontakt so timot za
obezbeduvawe.
Site somnitelni lica, vozila i predmeti vo dadenata
zona mora da se proveruvaat za taa cel potrebno e okolu zgradata
da se vospostavi patrolno obezbeduvawe.
3.12. Kontra-diverziona za{tita
Kontradiverzionata za{tita (KDZ) pretstavuva zbir od
merki i aktivnosti {to se prevzemaat so cel pronao|awe,
locirawe i neutralizirawe (dislocirawe, demontirawe i
bezbedno uni{tuvawe) na podmetnatata eksplozivna naprava.
Statisti~ki od 5 teroristi~ki napadi sekoj 4-ti e
izvr{en so eksplozivna naprava. Vo periodot od 1990 do 1995
godina improvizirani eksplozivni napravi bile dvojno pove}e
upotrebuvani od site drugi vidovi na oru`je zaedno.
Diverziite izvr{eni so eksplozivna naprava se
izveduvaat vo site sferi na deluvawe na ~ovekot i so
najrazli~ni sredstva, po~nuvaj}i od strogo namenski, pa se do
onie za naj{iroka sekojdnevna upotreba, a celite (metite)
odbrani za napad odamna ne se samo voeni.
100
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Zo{to eksplozivnite napravi se najpopularno sredstvo
pri izvr{uvawe na atentat i ostanati teroristi~ki akti?
Eksplozivnata naprava dava golem broj prednosti od
aspekt na li~nata sigurnost na izvr{itelot:
Oddale~enost – distanca od mestoto na napadot, na
izvr{itelot mu obezbeduva fizi~ka i psiholo{ka
prednost;
So ovoj metod ne se vospostavuva "kontakt" so `rtvata;
Pri detoniraweto eksplozijata uni{tuva ili fizi~ki go
menuva dokazniot materijal na mestoto na nastanot i ja
ote`nuva istragata na ve{tite lica prevzemana zaradi
utvrduvawe na identitetot na napa|a~ot;
Podgotvitelni dejstvija za izvr{itelot isto taka mnogu
se olesneti. Eksplozivnata naprava e ednostavna i
evtina za pravewe. Obi~no ne bara dlaboki poznavawa na
elektronikata ili eksplozivite. Lesen pristap do niski
eksplozivi kako {to se crniot i bezdimeniot barut.
Sostav na eksplozivna naprava
Improviziranite eksplozivni napravi koi od strana na
teroristi~kite organizacii i drugi kriminalni grupi se
upotrebuvaat vo urbanite sredini vo napadi na nevoeni celi
naj~esto se formirani od slednive komponenti:
telo (obvivka – paket);
eksplozivno polnewe;
sredstvo za inicirawe ( zapalka, detonator) ;
izvor na energija;
osigura~;
tajmer;
dr`a~;
buster (zabrzuva~).
Vidovi eksplozivni napravi:
visoki eksplozivni bombi;
avtomobil bomba;
incidentni bombi;
po{tenski bombi (pismo bombi, paket bombi).
Postapki i merki {to se prevzemaat po dobieno
soznanie za postaveno diverzisko teroristi~ko sredstvo
Rabotnikot za obezbeduvawe e dol`en da prevzeme
odredeni merki i aktivnosti po dobieno soznanie za postavena
eksplozivna naprava:
101
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Koga rabotnikot za obezbeduvawe najavata ja dobiva po
telefon se obiduva so postavuvawe na pra{awa
povikuva~ot da go zadr`i {to podolgo i spored
pra{alnikot (se obezbeduva od MVR) pribira soznanija
za vidot na napravata, mestoto na postavuvawe, vremeto
na aktivirawe i drugi podatoci koi go objasnuvaat
slu~ajot i go otkrivaat identitetot na povikuva~ot;
Ja zapi{uva ili elektronski ja dokumentira porakata
(dokolku za toa ima uslovi) i nastojuva da gi zabele`i
{umovite i tonovite od pozadinata (so cel da se otkrie
mestoto od kade e povikot) da go otkrie akcentot,
dijalektot i drugi bitni indicii za slu~ajot;
Go predupreduva povikuva~ot za serioznosta i
posledicite od negovata akcija.
Po zavr{uvawe na razgovorot se prevzemaat merki od
vtora faza (informirawe):
MVR, Po`arna, Brza pomo{, pretpostaveniot stare{ina,
odgovorno
lice
vo
obezbeduvaniot
objekt.
(informiraweto se prevzema dokolku po obaveniot
razgovor, rabotnikot za obezbeduvawe oceni deka
najavata e seriozna);
Osnovanosta mo`e da se proveri so vizuelen pregled
dokolku se dobie precizen podatok za mestoto na
postavuvawe na napravata, so pretres na terenot i
pregled na prostoriite. Pregled po pravilo se vr{i so
tehni~ki sredstva (eksploziv / metal detektor, sondi,
stetoskopi, fajber optika, rendgen aparat ili posebno
dresirano ku~e);
Do pristignuvawe na stru~na ekipa od MVR, rabotnikot
go obezbeduva mestoto i po{irokata okolina, gi
evakuira/ odale~uva vrabotenite i gra|anite;
Prevzema aktivnosti za: isklu~uvawe na dovod na
elektri~na energija, plinski dovod i drugi industriski
gasovi, toplotni i instalaciski dovodi i gi podgotvuva
hidrantite za voda i protivpo`arnite aparati;
Ako lociraniot prostor e zatvoren objekt se otvaraat
vratite i prozorcite so cel da se namali dejstvoto na
udarniot vozdu{en bran.
Postapki i merki {to se prevzemaat po pronao|awe na
postaveno diverzantsko teroristi~ko sredstvo
Po pronao|awe na diverzantsko - teroristi~ko sredstvo
ili naprava odnosno somnitelen predmet najstrogo e zabraneto
bilo kakov fizi~ki kontakt so istoto, odnosno dopirawe,
102
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pomestuvawe, povlekuvawe, potisnuvawe, otvarawe ili obid za
deaktivirawe.
Mestoto treba da se evakuira i dr`i pod kontrola se do
pristignuvaweto na ekipi od MVR koi potoa go prevzemaat
slu~ajot.
Dokolku dojde do eksplozija mestoto se deli i obezbeduva na:
potesen prostor (potesen prostor ili direktna
bezbednosna zona e mestoto na eksplozijata na koja se
nao|aat tragi i predmeti kako posledica na istata,
zgolemena za najmalku 50%.);
po{irok prostor (po{irok prostor ili po{iroka
bezbednosna zona se protega od granicata od kade
zavr{uva potesniot prostor,koncentri~no vo {irina
sprema nadvor vo zavisnost od procenkata i site drugi
relevantni okolnosti).
Postapka na kontra-diverzionen pregled na vozilo
Pregledot se vr{i vo dve fazi.
Prvata faza se sostoi od proverka na zonata okolu i
pod voziloto so cel pronao|awe:
O~igledna naprava ili paket;
Ostatoci od selotejp lenta, `ici, igli ili tragi na
zemjata okolu voziloto;
Drugi indicii i tragi.
Vo vtorata faza se vr{i vizuelen pregled preku
strani~niot prozorec na voziloto da vidite dali vo nego ima
somnitelen predmet, se poglednuva pod kontrolnata tabla, na
podot i pod sedi{tata. Vo ovaa faza se pravi i detalen pregled
na nadvore{nosta na voziloto i se baraat znaci od prinudno
vleguvawe vo voziloto naj~esto okolu vratite, prozorcite, kaj
baga`nikot i kaj haubata za motorot. Otisocite od prsti i dlanki
se sekoga{ dobar znak za ne~ie prisustvo. Po izvr{eniot
detalen nadvore{en pregled se pristapuva kon vleguvawe vo
voziloto i izveduvawe na vnatre{en pretres so cel pronaogawe
na somnitelni predmeti, potoa zadol`itelno se proveruvaat
baga`nikot i motorot na voziloto.
Po{tenski bombi
Bombite-pisma se pravat so elasti~en eksploziv i so
inicijator na povlekuvawe koja se aktivira pri otvarawe.
Najdobar na~in za otkrivawe na bombi-pisma e so metal
detektor ili so rendgen aparat.
103
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Prviot ~ekor za detektirawe na pismata-bombi e
prepoznavawe na karakteristi~nite crti koi naj~esto
pobuduvaat somnenie, a tie se:
Stranska po{ta, prepora~ana dostava bez povratna
adresa;
Drugi oznaki kako na primer "doverlivo" ili "li~no";
Premnogu marki za po{tarina;
Ra~no ispi{ana ili lo{o ot~ukana (isprintana) adresa;
Neto~no ime (naziv) ili adresa.
Pred da se izvr{at bilo kakvi proverki na
somnitelniot paket se kontaktira so liceto do koe e adresirano
i se proveruva dali istoto o~ekuva paket od liceto koe e
navedeno kako ispra}a~ i dali paketot ili pratkata koja ja
o~ekuva e od takov vid i forma.
3.13. Transport na pari i vrednosni pratki
Transportot pretstavuva prenos na predmeti i patnici
od edno mesto na drugo. Dokolku vrednosta na predmetite ili
va`nosta na li~nostite e golema, toga{ transportot na ovie
predmeti i li~nosti prestavuva primamliva cel za napad na
kriminalni grupi ili teroristi~ki organizacii.
Vo zavisnost od va`nosta i vrednosta na predmetite
{to se transportiraat i momentalnata bezbednosna procenka na
rabotnicite za obezbeduvawe transportot mo`e da se
organizira kako:
transport so vozilo (blindirano, neblindirano) ;
transport so drugi prevozni sredstva (voz, brod, avion
itn.);
transport bez prevozno sredstvo.
Geometriski opredeleno transportot na pari ili
predmeti od vrednost bi zna~el deka e potrebno ovie pari i
predmeti od to~kata A bezbedno da se prefrlat do to~kata B.
Voobi~aeno so to~kata A se ozna~uva po~etnata pozicija
na dvi`eweto, a so to~kata B se opredeluva krajnata destinacija
na koja treba da pristignat parite ili predmetite od vrednost
{to se transportiraat. Linijata me|u to~kite A i B po koja }e se
dvi`i transportot pretstavuva mar{ruta, a oddale~enosta me|u
dvete to~ki pretstavuva rastojanie ili dol`ina na mar{utata.
Osven konfiguracijata na terenot niz koj minuva
mar{rutata (krstosnici, mostovi, tuneli, podvoznici, koi
predstavuvaat kriti~ni to~ki) od golemo zna~ewe e i
rastojanieto ili dol`inata na mar{utata poradi vremeto koe e
104
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
potrebno za da se sovlada istata, zatoa {to kolku podolgo
transportot se nao|a na linijata me|u dvete to~ki tolku pove}e e
izlo`en na opasnost.
Pri izgotvuvawe na planot za obezbeduvawe na transport
treba da se obrne vnimanie na slednite faktori:
eksponiranosta na objektite i predvidlivosta na
aktivnostite;
konfiguracija na trasata;
dol`ina na mar{rutata i vremeto na sovladuvawe na
istata;
vrednosta i goleminata na transportot;
merkite na obezbeduvawe i stepenot na za{tita na
voziloto.
Bezbednosni pravila
Koga voziloto nameneto za transport ja napu{ta to~kata
A, izlezot od objektot, vremeto i mar{rutata {to }e ja koristat
ne smeat da bidat poznati i predvidlivi duri i za vrabotenite
vo organizacijata.
Pri planiraweto na mar{rutata treba da se izbegnuvaat
site kriti~ni to~ki. Vo prethodna kontrola treba da se utvrdat
delovite od patot kade se izveduvaat grade`ni i komunalni
raboti, da se utvrdat site pogolemi o{tetuvawa na kolovozot i
da se utvrdat mestata kade postojat uslovi za lesno blokirawe na
dvi`eweto na transportot.
Eden od bitnite faktori za bezbednosta na transportot e
i brzinata na dvi`ewe koja prvi~no treba da se prilagodi na
uslovite na patot. Brzinata na dvi`ewe od 50 do 65 km na ~as
vo grad i od 80 do 110 km na avtopat e odli~na brzina za
bezbeden transpor na tovarot .
Podgotovka za pridru`ba
Voda~ot na pridru`bata na vrednosnata pratka pred
sekoja rabotna zada~a gi proveruva slednite raboti:
patniot nalog;
ispravnosta na voziloto za transport;
komunikaciskite sredstva;
drugi poedinosti okolu vozilata (kade i kako e ~uvano,
dali se vr{eni popravki). Neposredno pred transportot
vr{i kratok raboten sostanok so u~esnicite vo
transportot i gi zapoznava so zada~ite, planot za
transport, mar{rutata i postapkite vo posebnite
situacii.
105
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Pratewe na transportot pe{
Mnogu ~esto uslovite mo`e da nalo`at transportot da se
pravi pe{. Pravilniot izbor na oprema i soodvetnata taktika
zaedno so konspirativnosta pretstavuvaat najdobra prevencija.
3.14. Pretsedatelski zafat - evakuacija na lica od
kriti~na zona
Nivoto na zakana po liceto pod za{tita e najvisoko koga
toj se dvi`i pe{ki i na otvoren prostor. Vo ovie situacii
{titenikot e celosno izlo`en na pogledite na javnosta,
istovremeno i na site mo`ni sredstva za izvr{uvawe napad.
Otvoreniot prostor bezmalku sekoga{ pretstavuva opasnost za
deluvawe so ogneno oru`je, ladno oru`je i mo`nost za upatuvawe
na li~ni navredi kon li~nosta {to se za{tituva.
Rabotnicite za obezbeduvawe koi rabotat vo sostavot na
za{titnata formacija treba da imaat razraboten plan za
dejstvuvawe (akciski protokol) vo slu~aj da dojde do napad na
liceto {to se obezbeduva.
Rabotnikot za obezbeduvawe koj prv }e ja voo~i opasnosta
treba da dade signal za trevoga i istovremeno da reagira.
Ostanatite bodigardi od za{titniot tim treba da go zaobikolat
{titenikot so cel da mu ovozmo`at celosna telesna za{tita.
Odgovorniot so koristewe na "pretsedatelskiot zafat"
go spu{ta {titenikot nadolu pred sebe so toa {to so levata raka
cvrsto go fa}a za pojas, so desnata go pritiska pod korenot na
vratot (vo gorniot del na grbot) i go privlekuva kon sprotivnata
strana od napadot. Treba da se vnimava {titenikot da ne se
butne sosema na zemja ili vo sostojbata na stres da se povredi.
Teloto na odgovorniot sekoga{ treba da bide me|u {titenikot i
napa|a~ot.
Apseweto na napa|a~ite ne e rabota na bodigarditedokolku istite se vpu{tat vo poterata po napa|a~ite se
oslabnuva timot za za{tita i {titenata li~nost se izlo`uva na
opasnost, odnosno se ostava bez za{tita pri mo`en sekundaren
napad. Glavna i edinstvena zada~a na bodigardite e da go odbijat
napadot i vo {to e mo`no pokratok interval da go evakuiraat
{titenikot od mestoto na napadot.
106
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
3.15. Po`rtvuvan napad i neutralizacija na zakana po
lice od kriti~na zona
Vo slu~aj na napad bodigardot koj e najblizu do napa|a~ot
e odgovoren za negovo neutralizirawe i pru`awe na za{tita
dodeka {titenikot ne bide izvle~en od poleto na dejstvuvawe na
oru`jeto od koe se vr{i napadot.
Rekonstrukcijata na napadi od bliska distanca
izvr{eni vo poslednite trieset godini go poka`uvaat slednoto:
napadot trae mnogu kratko od 2 do 5 sekundi;
se odigruva vo urbana sredina vo prisustvo na golem broj
na lu|e;
sredstvo za izvr{uvawe naj~esto e ra~no ogneno oru`je
(revolver/pi{tol) ili no`;
vo najgolem broj na slu~ai koga e upotrebeno ogneno
oru`je distancata e pomala od 10 m (3m do 7m);
napa|a~ot go znael vremeto na pojavuvawe, pravecot na
dvi`ewe i objektot na posetata na {titenikot.
Vo ograni~en vremenski interval i na kratka distanca,
me|u masa narod, odgovorniot so ogneno oru`je stanuva
neadekvatno re{enie. Za vakvi situacii slu`bite za
obezbeduvawe imaat razraboteno zafat nare~en "po`rtvuvan
napad".
3.16. Sorabotka so ovlastenite slu`beni lica od
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
Obezbeduvaweto na imot i lica e dejnost od javen
interes. So ovaa odredba i so stapuvawe vo sila na Zakonot za
obezbeduvawe na lica i imot se preneseni javni ovlastuvawa na
agenciite za obezbeduvawe.
Na ovoj na~in Policijata i pravnite lica registrirani
za izvr{uvawe na dejnost obezbeduvawe na lica i imot se
staveni vo partnerski odnos pri realizacijata na za{titnite
merki za obezbeduvawe na opredeleni lica i objekti. Bliska
sorabotka pome|u ovlastenite slu`beni lica na MVR i
rabotnicite za obezbeduvawe pretstavuva vzaemen interes za
postignuvawe na edinstvenata cel - pokvalitetna za{tita na
vrednostite (lica, objekti, nacionalni dobra).
No, zakonot vo odredeni ~lenovi obligatorno gi upatuva
rabotnicite za obezbeduvawe na sorabotka so ovlasteni lica od
MVR pritoa definiraj}i gi konkretnite situacii:
107
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Koga storitel na prekr{ok ili krivi~no delo e faten
pri izvr{uvawe ili pri obid da stori deloto, po
negovoto onesposobuvawe se predava na MVR;
Za upotreba na sredstvata za prisilba (~len 17 stav 2 i
~len 18) pravnoto lice za obezbeduvawe i negoviot
rabotnik koj ja primeni merkata dol`ni se vo pismena
forma da go izvestat op{tinskiot organ za vnatre{ni
raboti. So ova zadol`enie vgradeno vo odredbite,
zakonodavecot gi obvrzuva rabotnicite za obezbeduvawe
na striktno po~ituvawe na zakonitosta vo raboteweto,
voedno MVR e garant pri realizacijata na merkite
dokolku se prevzemeni vo ramkite na zakonskite
ovlastuvawa;
Kontrolata i nadzorot nad rabotata na pravnite i
fizi~kite lica koi gi sproveduvaat merkite na
obezbeduvawe gi vr{at ovlastenite slu`beni lica vo
MVR zadol`eni za taa rabota;
Rabotnicite za obezbeduvawe so kontrolna slu`ba na
MVR mo`e da se sretnat i na teren pri izvr{uvawe na
rabotnite zada~i no sredbata netreba da popre~i vo
realizacija na zada~ite za bezbednost i sigurnost na
{titeniot objekt ili lice.
108
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL
IV.
PROTIVPO@ARNA
TEHNI^KA ZA[TITA
DEL
IV-1.
ZA[TITA
I
PROTIVPO@ARNA
4.1.1. Op{ti poimi od teorijata za procesot na gorewe
So otkrivaweto na ognot na ~ovekot mu e ovozmo`en
opstanok i razvoj za unapreduvawe na `ivotnata i rabotna
sredina, no gledano niz istorijata ognot ~esto pati mu
pretstavuval najgolemiot neprijatel niz site vremiwa na
~ove{tvoto. Ottuka e i izrekata deka „Ognot e najdobar prijatel
na ~ovekot no e lo{ gospodar".
Vo po~etniot razvoj na ~ove{tvoto, bitkata pome|u
~ovekot i ognot sekoga{ zavr{uvala vo korist na ognot, a na
~ovekot edinstveno mu osatanuvalo da bega. Koga ~ovekot po~nal
da `ivee vo naselbi ognot stanuval se poopasen. Od tie pri~ini
~ovekot bil prinuden da po~ne da go kontrolira ognot i da
prevzema soodvetni merki za za{tita na li~niot `ivot,
materijalnite dobra i prirodata.
Potrebata od proizvodstvo, napredokot i razvojot na
tehnologijata vo industrijata povtorno se prisutni opasnostite
koi go zagrozuvaat zdravjeto na ~ovekot i okolinata. Vo ramkite
na tie opasnosti spa|aat opasnostite od po`arite i eksploziite
koi mo`at da se javat kako posledica na mnogu faktori t.e.
izvori i pri~ini.
Preventivata e taa koja postojano ja nametnuvaat
potrebata od organizirawe i anga`irawe na site subjekti so cel
efikasno i efektivno sproveduvawe na potrebnite merki za
spre~uvawe na nastanuvaweto i gasneweto na po`arite.
Rabotniot materijal od ovaa skripta treba da poslu`i za
osnovno teoretsko zapoznavawe so za{titata od po`ari na
rabotnicite od obezbeduvaweto na lica i imot.
Goreweto kako proces
Goreweto e hemisko-oksidacionen proces (oksidacija)
kade {to gorlivata materija se soedinuva so kislorodot
109
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
naj~esto od vozduhot vo odredeno prisustvo na koli~estvo
toplina.
Pri procesot na gorewe se osloboduva toplina, ~ad,
svetlina i dr.
Goreweto spored osobinite se deli na:
Tivka oksidacija (bez pojava na plamen i `ar,
primer, korozija na `elezoto);
Brza oksidacija (pojava na plamen, klasi~no
gorewe);
Momentalna oksidacija (gorewe koe se odviva so
brzina vo delovi od sekundata) ili u{te se
narekuva eksplozija.
Pri sekoe gorewe se osloboduvaat proizvodi koi se kako
rezultat na potpolni ili nepotpolni procesi pri goreweto. Pri
potpolni-celosni procesi na gorewe naj~esto se osloboduva
voda (N2O), jagleroddvaoksid (SO2) i drugo, a pri necelosninepotpolni procesi na gorewe naj~esto se osloboduva
jaglerodmonoksid (SO), a toa e kako rezultata na procentualnata
zastapenost na kislorodot vo procesot na goreweto.
Potrebni uslovi za procesot na gorewe
Za da otpo~ne proces na gorewe potrebno e da se
ispolneti tri uslovi i toa da ima:
1. materija koja gori (M);
2. kislorod (O2);
3. potrebna toplina (T = temperatura)
Dijagram- triagolnik na goreweto
110
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Gorliva materija
Materijata kako eden od osnovnite potrebni uslovi za
procesot na goewe mora da bide zapaliva i da mo`e da gori.
Materiite spored zapalivosta se delat na:
Zapalivi ili gorlivi (materii koi pod odredeni uslovi
mo`at da se zapalat i da go prodol`at goreweto);
Nezapalivi ili negorlivi (materii koi ne mo`at da se
zapalat i voop{to ne gorat).
Zapalivite materii mo`e da se podelat u{te na:
Lesno zapalivi ili gorlivi (materii koi imaat niska
to~ka na palewe, lesno se palat i samostojno go
prodol`uvaat goreweto);
Te{ko zapalivi ili gorlivi (materii koi imaat potreba
od postojana poddr{ka od izvorot na palewe, a ako se
trgne izvorot na palewe materijata po izvesno vreme se
gasne i pri povtoren kontakt so izvorot na palewe se
pali i prodol`uva da gori).
Vo zavisnost od stepenot na opasnosta site materii se
grupiraat vo soodvetna klasa kako vo tabela br.1.
Tabela br.1. Klasi na opasnosti na materiite
Red.
Tip na zapaliva materija
Klasa na opasnost
br.
1
Mnogu lesno zapaliva i brzo sogorliva
I
2
Lesno zapaliva i brzo sogorliva
3
Zapaliva
III
4
Sogorliva
IV
5
Te{ko sogorliva
6
Nezapaliva
II
V
VI
111
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Materijata spored potekloto se deli na:
Prirodno ( direktno od prirodata);
Ve{ta~ko poteklo (so proizvodstvo-industrisko).
Materijata spored agregatnata sostojba se deli na:
Cvrsta;
Te~na, i
Gasovita.
Cvrstite gorlivi materii vo procesot na goreweto imaat
slo`en sistem na razlo`uvawe do otpo~nuvawe so gorewe, za
razlika od zapalivite te~nosti i gasovi. Cvrstite zapalivi
materii mora da se razlo`at i da preminat vo gasna faza, a
potoa pome{eni so vozduhot da se zapalat i da gorat.
Cvrstite materii koga se vo vid na pra{ina (sitni
~esti~ki) i pome{eni so vozduhot vo odreden soodnos mo`at da
gradat smesa koja mo`e eksplozivno da sogori (bra{no, {e}er,
cink, aluminium, magnezium, guma, jaglen i dr.).
Zapalivite te~nosti isto taka treba da preminat vo
gasna faza (parea), a potoa pome{eni so vozduhot da se zapalat i
da gorat.
Najva`noto svojstvo na zapalivite te~nosti od aspekt na
zapalivosta i sogoruvaweto (eksplozivno) e isparuvaweto
odnosno zapalivata smesa na parei na zapalivata te~nost so
oksidatorot nad nejzinata povr{ina.
Gasovitite zapalivi materii vo sporedba so cvrstite i
te~nostite pri procesot na sogoruvaweto imaat najednostaven
proces. Principot na gorewe e ist, a isto taka vo odreden
soodnos
pome{ani so vozduhot mo`at eksplozivno da
sogoruvaat.
Kislorod
Kislorodot e hemiski element, gas bez boja, miris i vkus.
Kako gas e mnogu reaktiven so golem broj na materii pri
normalni uslovi, no pri zgolemena temperatura stanuva u{te po
reaktiven. Najmnogu go ima vo vozduhot i toa 21 %. Kislorodot e
isto taka potrebniot uslov za procesot na goreweto.
Vozduhot e sostaven od:
21 % O2 kislorod
78 % N2 azot
( 99% + 1% ostanuva na ostanati primesi vo vozduhot)
112
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Dijagram za brzinata na goreweto vo zavisnost od O2 %
na kislorodot
Toplina
Toplinata e tretiot uslov koj e potreben za otpo~nuvawe
na procesot na goreweto.
Toplinata ili temperaturata na palewe pretstavuva
najmalata potrebna koli~ina ili najniskata potrebna
temperatura koja mo`e da ja zapali materijata i da gori.
Temperaturata se meri i izrazuva vo stepeni, a vo
zavisnost od mernata skala mo`e da bide:
celzius (oS )
farenhajtovi i drugi merni skali (oF)
Zagrevaweto na materijata do potrebnoto (kriti~no) nivo
na toplina za da se zapali i da gori mo`e da bide od najrazli~ni
izvori i toa: od prirodni pojavi, hemiski reakcii, otvoren
plamen, iskra, triewe, mehani~ka rabota, stati~ki elektricitet
i dr.
Prenesuvaweto na toplinata se vr{i na slednite na~ini:
So sproveduvawe ili kondukcija;
So struewe ili konvekcija;
So zra~ewe ili radijacija.
Kondukcijata kako proces na prenesuvawe na toplinata e
karakteristi~no za cvrstite materijali. Onie materijali koi
imaat dobra provodlivost na toplinata se narekuvaat
provodnici, a onie koi se lo{i provodnici ili voop{to ne ja
prenesuvaat toplinata se narekuvaat izolatori.
113
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Konvekcijata ili strueweto e katrakteristi~no za
te~nostite i gasovite. Sloevite koi prvi doa|aat vo kontakt so
toplinata energetski se pojaki i se dvi`at niz materijalnata
sredina, toplite odat gore, a ladnite odat dolu i taka vo eden
difuzionen proces se do vriewe i isparuvawe.
So radijacijata prenesuvaweto na toplinata se
postignuva bez materijalnata sredina preku elektromagnetni
branovi, a zavisi od zagreanosta na predmetite, oblikot,
povr{inata, bojata i dr.
4.1.2. Po`ari i pri~ini za nastanuvawe
Po`arot kako proces
Po`arot pretstavuva proces na sogoruvawe koj se odviva
bez kontrola na ~ovekot i pri toa zagrozuva najmalku edna od
slednite kategorii na vrednosti:
@ivotot i zdravjeto na lu|eto;
@ivotnata sredina i oklina;
Materijalnite dobra i prirodni bogatstva.
Brojot na nastradani lu|e vo po`arite e razli~en vo
razli~ni zemji. Sprema nekoi grubi presmetki vo svetot dnevno
`ivotot go gubat vo po`ari i eksplozii vo tehnolo{ki procesi
okolu 200 lu|e.
Materijalnite {teti od po`arite se ogromni. Procesot
na utvrduvawe na nastanatite {teti e mnogu slo`en. Postojat
materijalni {teti koi se direktni i koi se utvrduvaat
knigovodstveno. Drugite {teti koi se indirektni ili
vistinskite {teti koi imaat dopirni to~ki vo site oblasti od
`ivotot i vo stopanstvoto vo edna dr`ava. No ~ove~kite `ivoti
koi nastradale vo po`arite nemo`at da se nadoknadat.
Po`arite spored mestoto na nastanuvawe mo`at da se
podelat na nadvore{ni i vnatre{ni.
Spored goleminata mo`at da se podelat na: mali,
sredni, golemi i katastrofalni.
Malite po`ari zafa}aat mali povr{ini na delovi od
objekt ili otvoren prostor.
Po`ari so sredna golemina mo`at da se zemat vo
predvid koga e zafateno sprat od stanben ili od drug vid na
objekt (industriski objekt, trgovski i ostanatite).
114
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Golem po`ar mo`e da se smeta spored goleminata na
opo`arenata povr{ina koga e zafaten celiot objekt.
Katastrifalnite po`ari zafa}aat golemi povr{ini,
delovi ili celi naselbi ili industriski kompleksi.
Kako fenomen od po`arite mo`e da se spomne i
po`arnata bura. Vo prvata faza koga po`arot e vo po~etnata
faza, doa|a do lokalno zagrevawe na voozdu{nata masa, a so toa
i mikroklimata.Topliot vozduh kako specifi~no polesen se
dvi`i gore. Vozduhot okolu po~etniot po`ar e laden i strui kon
centarot na zagrozeniot reon - po`arot. A so toa go nosi
sve`iot vozduh koj e potreben za goreweto i go zabrzuva samiot
proces. Horizontalnata brzina na dvi`eweto na vetrot
dostignuva od 60-100 km/h. Visinata na plamenot mo`e da
dostigne i do 1000 m. Ovoj fenomen e vrzan za namerno
predizvikanite po`ari, ili kako rezultat na prirodnite
zakonitosti, elementarni nepogodi i sl.
Dinamika i razvoj kaj po`arite
Po`arite koi nastanuvaat vo objektite se narekuvaat
vnatre{ni po`ari. Osnovna karakteristika kaj ovie po`ari e:
namalen prilivot na kislorod vo objektot;
ote`nato odveduvawe na toplinata od vnatre{nosta na
objektot, a toa doprinesuva za pogolemo akumulirawe na
toplinata vo objektot i dopolnitelno zagrevawe na
ostanatiot zapaliv materijal koj se nao|at vo toj prostor
posle izvesno vreme }e bide celosno zafaten vo
po`arot.
Zoni na razvoj kaj po`arite
Vo po`arite se pojavuvaat tri zoni na razvoj: zona na
gorewe, zona na toplotno zra~ewe i zona na za~aduvawe.
Zona na gorewe - pretstavuva neposredno prostorot
okolu i vnatre vo gorliviot materijal vo koj se ispolnuva
procesot na hemiskata reakcija na oksidacija so kislorodot od
vozduhot.
Zona na toplotno zra~ewe - pretstavuva del od
prostorot koj e ograni~en so zonata na gorewe od ednata strana, a
115
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
od drugata so prostorot vo koj se registrira toplinata koja se
prenesuva od zonata na gorewe so toplotnoto zra~ewe i struewe.
Zona na za~aduvawe - Ovaa zona na za~aduvawe se
karakterizira so slednite tri raboti:
Koncentracija na cvrsti ~esti~ki pogolemi od 0,0006
kg/m3.
Vidlivosta pomala od 12 m.
Koncentracija na kislorodot do 16 %.
III Zona на зачадување
I Zona на горење
II Zona на топлотно
зрачење
Објет зафатен од пожар
Zoni pri razvoj na po`arite
Faktori koi deluvaat na intenzitetot za razvoj na
po`arot
Glavnite faktori koi doveduvaat do razvojot na
po`arite se:
faktorot koj ja karakterizira samata gorliva materija, i;
faktori koi se povrzani so karakteristikite na
grade`niot objekt.
116
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Faktorite povrzani za gorlivata materija vo po`arot se
odnesuva i za karakteristikite i na gorliviot materijal vo
objektot.
Od ova mo`e da se dade zaklu~ok deka kaj zgradite objektite
so golemo po`arno optovaruvawe, zgolemena e
opasnosta vo slu~aj na po`ar, a so toa i samata vremenska
razvojna faza na po`arot e pogolema za razlika kaj objektite so
malo po`arno optovaruvawe.
Po`arno optovaruvawe e koga celokupniot gorliv
materijal so toplotnata vrednost }e se svede na edinica
povr{ina. A se izrzuva so kalori~nata – toplotnata mo} vo J
(xul) ili kgJ, MgJ, (J/m2).
Вид на горлив
материјал
Горлив
материјал
Температура
Интензитет
на пожарот
Довод
на воздух
Количина на
горлив материјал
Распоред на
горлив материјал
Димензии и облик
на просторот
Време
Губитоци
на топлина
Површина и облик
на отворите
Термоизолација на
ѕидови и тавани
Faktori koi vlijaat na razvojot na po`arot
Izvori na palewe kako element za opasnosta od pojava
na po`ari, eksplozii vo tehnolo{kite procesi
Pokraj zapalivite materii i oksidatorite, izvorite na
palewe pretstvuvaat u{te eden neophoden uslov za nastanuvawe
na po`ar ili eksplozija. Permanentnata zastapenost na
zapalivite materii i oksidantite vo tehnolo{kite procesi ja
117
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
nametnuvaat potrebata od nivno eleminirawe odnosno
minimizirawe na mo`nite pojavi i izvori na palewe.
Prema toa logi~no e da se nastojuva prou~uvawe na
mo`nite pojavi i izvori za palewe so cel namaluvawe na
rizikot na nivnoto nastanuvawe kako i posledicite.
Pri~ini za nastanuvawe na po`ar
Analizata za pojavata na izvorite na palewe bara eden
kompleksen pristap. Prvi~no e da se napravi edna nivna
sistematizacija. Praktikata poka`uva deka samata
sistematizacija na problemot mo`e da dobie subjektivnost,
uslovena so razli~ni pristapi i metodologija na rabota i
analiza na istite. Pri~inite za nastanuvawe na po`ar mo`at da
se sistematizaraat spored izvorite i pri~inite za procesot na
palewe na zapalivite materii:
Otvoren plamen i iskra;
Za`areni materjali;
Zagreani povr{ini;
Mehani~ki iskri;
Elektri~na energija;
Stati~ki elektricitet;
Samozapaluvawe;
Prirodni pojavi;
Otvoren plamen i iskra
Plamenot terminolo{ki e prifateno ime za gasovita
sredina vo koja se odvivaat brojni fizi~ko-hemiski
transformacii na reaktantite.
Opasnosta od eksplozija i po`ar vo prisustvo na
plamenot poteknuva od negovata zgolemena temperatura i
dejstvoto na prisutnata zapaliva materija. Pri sogoruvawe na
zapalivata materija temperaturata na plamenot pred sî zavisi
od negovata toplotna mo} i brzina na sogoruvawe.
118
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Tabela br.2. Temperaturni vrednosti na zapalivi
materijali pri izvr{uvawe na nekoi tehnolo{ki procesi
Red.
Vid na zapaliva materija
Br.
Temperatura na
plamenot (oS)
1
Vodorod
2900
2
Acetilen
3100
3
Zapalivi prirodni gasovi
1200
4
Lesnozapalivi te~nosti
880
5
Fosfor
800
6
Zapaleno kibrit~e
620-640
7
Za`arena cigara
420-460
8
Kokos
9
Gasno zavaruvawe na metal
3150
10
Gasno se~ewe na metal
1350
1400-1600
Za`areni materjali
Za`aruvaweto na materijalite se formira so zagrevawe
na cvrstite materijali do usvituvawe. Vo pove}eto slu~ai
za`arenite materijali go iniciraat paleweto na zapalivite
materii i eksplozivnite smesi zatoa {to temperaturata e
pogolema od to~kata na palewe.
119
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Tabela br.3. boja na `arta vo zavisnost od temeperaturata na zagrevawe na cvrstite tela.
Red.Br.
Temperatura na
`arta (oS)
Bojata na `arta
1
Siva `ar
400
2
Crvena `ar vidliva vo temnica
500
3
Temnocrvena `ar
700
4
Svetlocrvena `ar
900
5
Temnoportokalova `ar
1100
6
Bela `ar
1300
7
Svetlo bela `ar
1500
Zagreani povr{ini
Pokraj otvoreniot plamen i za`areniot materijal, sekoja
zagreana povr{ina do odredena temperatura pretstavuva
potencijalen izvor
za palewe na eksplozivnite smesi i
zapaliviot materijal.
Toa e posebno izrazeno kaj zagreanite povr{ini na
tehnoli{kite postrojki vo koi se izvr{uvaat egzotermni
procesi, elektro uredi, odredeni vidovi na le`i{ta, staklenite
baloni na elektri~nite svetilki, grejni tela, instalacii od
parno greewe i dr.
Mehani~ki iskri
Eksplozijata na smesata od zapalivi gasovi, parei na
zapalivi te~nosti i pra{ini naj~esto se inicirani od iskra.
Kako izvor na palewe, iskrata od mehani~ko poteklo
mnogu se opasni i ne e mo`no da se izbegnat zatoa {to
ponekoga{ i nemo`at da se predvidat. Naj~esti pojavi od koi
nastanuvaat iskri se udar i triewe. Pri udar i triewe doa|a do
120
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
za`aruvawe na ~esti~ki od metal. Nivnite dimenzii na
pre~nikot naj~esto ne preminuvaat od 0,5 mm, a temperaturata ja
dostignuva skoro temperaturata na topewe na metalot.
Pojavata na iskrite od mehani~ko poteklo posebno e
opasno vo tehnolo{kite procesi pri prerabotka na polimerni
soedinenija, cijanovodorodna i acetilna kiselina, zatoa {to se
raboti za materii koi se osetlivi pri mali udari i triewe.
Elektri~na energija
Sovremenoto idustrisko proizvodstvo, doma}instvoto i
dr. ne e mo`no da se zamisli bez koristeweto na elektri~nata
energija. No golem broj na propusti vo proektiraweto,
izveduvaweto, upotrebata i odr`uvaweto na instalaciite i
uredite, ~esti se izvori i pri~ini za palewe na eksplozivnite
smesi i zapalivite materii.
Koristeweto na elektri~nata energija koja pominuva niz
elektroenergetskite instalacii delumno se transformira vo
toplotna energija. Taa toplina mo`e da ja dostigne i
temperaturata na palewe na odredeni zapalivi materijali
dokolku dojdat vo me|useben kontakt. Toa mo`e da se slu~i
dokolku provodnicite ne se pravilno dimenzionirani,
preoptovareni i sl. Elektri~nata iskra e mnogu ~est izvor na
palewe, bez ogled dali se javuva pri normalen re`im na rabota
ili kako posledica na nekoe o{tetuvawe na elektro
instalaciite i uredite.
Site pojavi kako mo`ni izvori za palewe, a se smetaat za
pri~ina pri koristeweto, o{tetuvaweto na elektri~nata
instalacija i uredite, mo`e da se sistematiziraat na: zagreani
elektri~ni provodnici, namotki i uredi so preoptovaruvawe,
zagrevawe na elektri~nite provodnici na kontaktite pri golemi
preodni otpori, kratok spoj, elektri~na iskra i elektri~en lak,
koristewe na elektro uredi.
Stati~ki elektricitet
Akumulacijata na stati~kiot elektricitet pretstavuva
opasnost i pri~ina za eksplozija i po`ar, samo vo slu~aj koga ke
121
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
bide akumulirana dovolna energija da nastane iskra koja }e ja
aktivira zapalivata smesa.
^ovekovoto telo e elektro sprovodlivo koe mo`e da
akumulira i do nekolku iljadi volti. Elektri~niot naboj se
formira pri dvi`ewe, me|usebnoto triewe na delovite od
obuvkite i odeloto, odeloto i teloto na ~ovekot i dvi`eweto vo
obuvki so |on i odewe po izolirani povr{ini.
Naelektriziran ~ovek pri dvi`ewe na podloga od ve{ta~ki
materijal
Opasnosta od stati~kiot elektricitet posebno e
istaknata
kaj
lica
koi
naizmeni~no
kontaktno
se
naelektriziraat i praznat pri rabota so dielektri~ni
materijali. Koga ovie lica se pribli`uvaat kon predmeti koi se
zazemjeni se pojavuva iskra koja raspolaga so energija od 2,5 do
7,5 mJ.
Samozapaluvawe
Samozapalivosta na zapalivite materijali e vremenski
proces koj zapo~nuva obi~no pri normalna ili ne{to poka~ena
temperatura i posle akumuliranata pogolema temperatura se
ispolnuva procesot na palewe.
Vo procesot na samozapaluvawe se odigruva egzotermna
reakcija na samooksidacija koja se manifestira so apsorbcija na
kislorodot na slobodnata povr{ina na materijata. Ovie procesi
se karakteristi~ni za materii od rastitelno poteklo, masti i
masla, i odredeni vidovi na jaglen i dr.
122
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Hemiskiot proces na samozapaluvawe koj vo praksata se
javuva ~esto se postignuva od dejstvoto na kislorodot, vozduhot
ili vodata ili e rezultat na zaedni~koto dejstvo na
materijalite.
Materijali koi se palat vo dopir so vozduhot spa|aat:
bel fosfor, novo proizveden drven jaglen, pra{ina od cink,
aluminium, magnezium i dr.
Od materijali koi se palat vo dopir so vodata spa|aat
alkalnite metali kalium, natrium, kalcium karbid i dr.
Prirodni pojavi
Vo praksa se slu~uvaat golem broj na po`ari i
eksplozii koi nastanuvaat kako posledica na dejstvoto na
odredeni prirodni pojavi kako {to e atmosferskoto praznewe
na elektricitetot.
Direktniot udar od grom pretstavuva opasnost od
palewe na zapalivata materija ili da predizvika eksplozija pri
neposredniot kontakt koj mo`e da se ispolni vo vremenski
interval od 100 ms, i da se psotigne temperatura od
20000 oS.
Opasnosta od sekundarnoto dejstvo od gromot se gleda
pri prazneweto i elektromagnetnata indukcija na gromot na
kostrukcijata na tehnolo{kite uredi i instalacii, grade`nite
objekti i dr.
Energijata koja se osloboduva iznesuva 250 mJ koja e
dovolna da gi zapali site zapalivi materijali i eksplozivni
smesi zatoa {to za niv e dovolna energija od 0,25 J.
Zemjotresite, vulkanite, poplavite, visoka son~eva
temperatura, niskite temperaturi, silnite vetrovi, uragani,
meteori i site ostanati prirodni nepogodi nosat rizik za
ispolnuvawe na procesot za aktivirawe na zapalivata i
eksplozivna materija.
4.1.3. Klasifikacija na po`ari spored vidot na
gorlivata materija
Klasificiraweto na po`arite e izvr{eno spored
rabotnata masa koja u~estvuva vo goreweto - po`arot odnosno
123
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
karakteristikite na gorlivata materija pa po`arite se podeleni
na ~etiri klasi: klasa A, klasa B, klasz C, klasa D i klasa E.
Klasa A – Toa se po`ari na cvrstite gorlivi materii
koi sogoruvaat na eden od slednite tri na~ini:
Promena na agregatnata sosotojba: cvrstiot materijal
preminuva vo te~na sosotojba, a od te~na vo gasovita pa
potoa sogoruva;
Sogoruvawe bez pojava na plamen, samo za`aruvawe.
Cvrstoto telo se za`aruva i sogoruva vo heterogena
sosotojba;
Cvrstite tela koi sogoruvaat so pojava na plamen i `ar.
Vo ovaa grupa naj~esto pripa|aat celuluznite
materijali, drvo, seno slama, hartija, tekstil i site drugi
materijali vo cvrsta sosotojba osven metalite.
Klasa B – Vo ovaa klasa na po`ari spa|aat po`arite na
zapalivite te~nosti. Od gledna to~ka na po`arite ovaa kalsa
mo`e da se podeli na dve podgrupi i toa:
Zapalivi te~nosti koi se rastvoraat vo voda. Osnovni
pretstavnici na ovaa podgrupa se alkoholite.
Zapalivi te~nosti koi ne se rastvoraat vo voda. Vo ovaa
podgrupa spa|aat naftata i naftenite dervati.
Klasa C – Pretstavnici na ovaa klasa na po`ari se
zapalivite gasovi: metan, propan , butan, vodorod, acetilen i dr.
Klasa D - Ovaa klasa gi vbrojuva po`arite na
zapalivite metali koi se delat na:
Isparlivi (po fazi na razlo`uvawe od cvrsti vo te~ni
pa vo gasoviti). Vo ovaa podgrupa spa|aat: natrium,
kalium, litium, magnezium i dr.
Neisparlivi. Vo ovaa podgrupa spa|aat: aluminium,
titanium, cirkonium i dr.
Klasa E - Po`arite koi pripa|aat na ovaa klasa: Vo
ovaa klasa pripa|aat po`arite koga gorat: Transformatori,
124
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
elektromotori, elektri~ni sklopki, elektri~na instalacija,
kabli, elektri~ni aparati i uredi.
Vo odredeni zemji klasifikacijata na po`arite e
svedena na tri ili ~etiri klasi i toa na A,B,C i A,B,C i D .
4.1.4. Vidovi protivpo`arni aparati
Vidovi na sredstva za gasnewe po~ari
Za prekinuvawe na procesot na nekontrolirano gorewe
„PO@AR" se upotrebuvaat sredstva za gasnewe preku soodvetna
tehnika i taktika za gasnewe.
Sredstvoto za gasnewe mora da zadovoluva opredelnei
standardi vo pogled na efikasnosta i efektot na gasnewe na
{to pogolem broj materii t.e. klasi na po`ari. Treba da e lesno
za transport, za ~uvawe, da ne e otrovno pri gasnewe, da ne ja
zagaduva okolinata, da ima ekonomska opravdanost (da ne e skapo
sredstvo) i dr.
Kako sredstva koi se prifateni za gasnewe po`ari se:
Voda...................................................V
Pena……………………………………..…… P
Suv prav ……………………………..…… S
Jaglerod dvaoksid ……………… CO2
Substituti za haloni……..…… (HL), FM200, Inergen, NAF i
dr.
Vodata e najzastapeno sredstvo za gasnewe na po`ari. Na
zemjinata topka ima ¾ voda i ¼ kopno. Evtino sredstvo za
gasnewe so razni mo`nosti na takti~ka primena. Lo{a osobina e
{to pod nula stepeni 00S mrzne i e dobar provodnik na
elektri~nata energija.
Vo takti~kiot nastap pri gasnewe mo`e da se upotrebuva
vo vid na:
Poln mlaz ili kompakten;
Rasprskan;
Vodena magla;
Kombiniran.
Nepravilnata upotreba na mlazovite voda mo`at da
predizvikaat i drugi opasnosti kako na primer: eksplozija,
pro{iruvawe na po`arot, a vo dopir so odredeni hemikalii i da
gradi eksplozivni smesi, a vodata ima i pogolema specifi~na
te`ina od zapalivite te~nosti.
125
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Efektot pri gasnewe na po`arite e so ladewe, a
najgolema primena ima na po`ari od Klasa A.
Penata e sredstvo za gasnewe po`ari koe se dobiva so
me{awe vo odreden soodnos (procentualna zastapenost) na
ekstrakt za pena-penilo, voda i vozduh za dobivawe na vozdu{na
pena. Dokolku meur~iwata na penata se ispolnat so drug gas (SO 2)
u{te se narekuva i hemiska pena. Peniloto mo`e da bide u{te
proteinsko i fluoroproteinsko.Za koristewe na penata kako
sredstvo za gasnewe se koristat specijalni napravi i tehnika.
So pomo{ na tehnikata mo`e da se dobie ekstra lesna pena,
lesna, sredna i te{ka pena. So penata se vr{i pokrivawe na
povr{inata na zapalivata materija i se vr{i izolacija,
prekinuvawe na kontaktot so vozduhot odnosno kislorodot.
Efektot na gasnewe e so zagu{uvawe i ladewe. Najgolema
primena ima za gasnewe na po`arite na zapalivite te~nosti od
Klasa B.
Suviot prav kako sredstvo za gasnewe ima mnogu golema
primena. Se izrabotuva vrz baza na natrium-bikarbonat so
odredeni dodatoci koi go {titat od vlaga i zgrut~uvawe. Vo
praksata se sre}ava so oznakite: ABC, BCE.
Postojat i specijalni pra{aci koi se primenuvaat za
po`ari kade {to gorat specifi~ni gorlivi materii.
Suviot prav pod pritisok na nekoj gas (azot-N2 ili SO2)
se isfrla od aparatite prema po`arot. Pravot mo`e da se
koristi i za po`ari kade {to ima i napon na elektri~na energija
do 1000 V.
Efektot na gasnewe so suv prav e so zagu{uvawe i
delumno so ladewe, a najgolema primena za po`ari od Klasa A, B,
C i E.
Jaglerod dvaoksid kako sredstvo za gasnewe e gas bez
boja, miris so kiselkav vkus i pote`ok e od vozduhot za 1,5 pati.
Pod pritisok od 56 bar i na obi~na temperatura e vo te~na
sostojba. Vo protivpo`arnite aparati se polni pod pritisok i se
nao|a vo te~na sostojba, koga se ispu{ta od aparatite preminuva
vo gasovita sostojba, a eden del vo cvrsta sostojba (snegulki,
mraz) so temperatura od -780S stepeni.
Efektot na gasnewe e so zagu{uvawe, najgolem efekt ima
vo zatvoren prostor i vo koncentracija od 15-35 % goreweto
prestanuva. Ovie koncentracii se {tetni po zdravjeto i za
~ove~kiot organizam. Dobri efekti za gasnewe na ima za
po`arite od Klasa B, C i E.
Halon- HL, kako sredstvo za gasnewe ima zabrana za
upotreba poradi svojot sostav koj pri ispu{tawe vo atmosferata
e {teten za ozonskata obvivka. Negoviot efekt pri gasnewe na
po`arite e golem no {tetnosta kon okolinata e pogolema. Poradi
126
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
ovie karakteristiki za halonite napraveni se nivni substitutizameni koi gi imaat istite efekti na gasnewe i se ekolo{ki.
Halonite se gasovi, a pod pritisok vo aparatitie se vo te~na
sostojba, ne sproveduvaat elektri~na energija. Zamenata na
halonite se sredstvata so tehni~koto ime Inergen, FM 200, NAF i
dr., a mo`at da se koristat za po`arite od Klasa A, B, C i E.
Vidovi na protivpo`arni aparati
Protivpo`arnite aparati se del od tehni~kata za{tita
koi se uptrebuvaat za gasnewe na po~etni i pomali po`ari. Se
proizveduvaat vo soglasnost so stanadardite i kriteriumite so
najrazli~ni tehni~ki re{enija spored namenata i vo zavisnost
od proizveduva~ot.
Aparatite za gasnewe na po`ari mo`at da se podelat:
spored vkupnata masa-te`ina;
spored sredstvoto so koe se napolneti;
spored tehni~kite karakteristiki;
1. Aparatite za gasnewe na po`ari spored
vkupnata
masa-te`ina se dalat na:
ra~ni prenosni ( do 25 kg);
ra~ni prevozni ( nad 25 kg);
2. Aparatite za gasnewe na po`ari spored sredstvoto so
koe se napolneti se dalat na:
za gasnewe so suv prav – pra{ak „ S ";
za gasnewe so jagleroden dvaoksid „SO2";
za gasnewe so voda „V ";
za gasnewe so pena „R" ( Ph I Pv );
(Aparati napolneti so haloni - HL (BCF) - dozvoleni za
upotreba do 2010 god.)
3. Aparatite gi imaat osnovnite slednite delovi:
Telo na aparatot;
Glava na aparatot;
Manometar (nov tip na aparati);
Osigura~ ;
Plomba;
Crevo;
Mlaznica;
Kontrolen karton;
Dr`a~ i dr.
127
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
RA^NI PRENOSNI PP-APARATI
tip „Y"
tip „ SO2 "
RA^NI PREVOZNI PP- APARATI
tip „Y"
tip „ SO2 "
128
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
STABILNI PP-APARATI
(TAVANSKI)
DR@A^I za PP aparati
4.1.5. Na~in na upotreba na ra~ni protivpo`arni aparati
PP-aparatot se zema od mestoto kade {to e postaven, se
nosi na bezbedno rastojanie od po`arot, se vadi osigura~ot, se
zema mlaznicata vo ednata raka i se naso~uva prema po`arot,
potoa se pritiska gornata podvi`na ra~ka (ili ventil) na
glavata na aparatot i se gasne. Gasneweto ako e na otvoreno
sekoga{ treba de e vo pravec na strueweto na vetrot.
4.1.6. Hidranti i na~in na upotreba
Vo delot na tehni~kata za{tita od po`ari na objektite
se koristat i hidranti. Hidrantite se mesta od kade {to se
obezbeduva so voda. So proektno re{enie hidrantskata mre`a se
postavuva nadvor i vnatre vo objektite. Spored ova hidrantskata
mre`a se deli na:
Vnatre{na hidrantska mre`a;
Nadvore{na hidrantska mre`a.
Vnatre{nata hidrantska mre`a treba da bide postavena
spored pravilnik i standardi i da se koristi namenski vo slu~aj
na po`ar. Hidrantski ormar~iwa
voobi~aeno se pravat
opremeni so priklu~ok-ventil, pp-crevo i mlaznica, a istite se
postavuvaat na yid kako „Yidni".
129
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Yiden hidrant
Nadvore{nata hidrantska mre`a isto taka se postavuva
spored pravilnik i standardi a mo`e da bide izvedena kako:
Podzemni hidranti;
Nadzemni hidranti.
Podzemnite hidranti se postaveni vo specijalni {ahti.
Za koristewe na podzemnite hidranti vo krugot na objektite koi
se za{tituvaat od po`ar potrebno e da ima PP-spremi{te
opremeno so:
hidrantski prodol`etok;
hidrantski klu~ „T";
PP- creva;
Mlaznici.
PP-spremi{te
130
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Nadzemnite hidranti se postavuvaat na mesta koi nema
da smetaat na sekojdnevnite komunikacii na lica i vozila.
Lesno se zabele`uvaat i ednostavni za koristewe vo slu~aj na
po`ar za koi isto taka e potrebno da se postavi pp-crevo i
mlaznica.
Hidrantski prodol`etok so Klu~
Nadzemen hidrant
Za hidrantskata mre`a treba da se vodi gri`a za
postojanoto odr`uvawe vo ispravna sosotojba i redovna kontrola
od ovlasten servis, a posebno vo zimski uslovi prevzemawe
merki za za{tita koga postoi opasnosta od mrznewe na vodata.
Zardai lesno prepoznavawe site hidranti se bojasuvaat
vo crvena boja i se obele`uvaat so bukvata „N" - (na latinica).
4.1.7. Preventivni merki za za{tita od po`ar
Preventivata e vode~ki segment od sevkupnoto `iveewe
i odnesuvawe so cel efektot na upravuvaweto so opasnostite i
rizicite da se svede na minimum ili celosno da se otstranat, a
toa se postignuva so prevzemawe na zbir na merki i aktivnosti
so primena na razni tehni~ki, tehnolo{ki, informati~ki,
edukacioni i niza drugi zafati vo zavisnost od oblasta vo koja
se primenuva preventivata.
Preventivna za{tita od po`ar pretstavuva zbir na
merki i aktivnosti so koi }e se namalat ili celosno otstranat
rizicite i eventualnite opasnosti za pojava na po`ar.
Za{titata od po`ari ima golemo zna~ewe pa poradi toa
ima primat na javen interes i vo Republika Makedonija.
131
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Za{titata od po`ari vo Republika Makedonija e
regulirana so pove}e zakoni, podzakonski akti, standardi,
upatstva i drugi akti so toa go zavzema mestoto na
multidisciplinarna i kompleksna oblast.
Za{titata od po`ari vo Republika Makedonija be{e
organizirana preku Zakon za za{tita od po`ari („Sl.vesnik na
RM" br.43/86, 37/87, 51/88, 36/90 i 12/93) koj be{e na sila
se do 2004 god. Vo izminatiot period nastapija reformi i
prilagoduvawe na legislativata vo Republika Makedonija so
Evropskata i istiot prestana so va`nost so objavuvaweto na
Zakon za za{tita i spasuvawe „Sl.vesnik na RM" br.36/2004 i
Zakon za po`arnikarstvoto „Sl.vesnik na RM" br.67/2004.
Vo Republika Makedonija po`arnikarstvoto ima golema
istorija no slaba tradicija. Prvite zapisi za postoewe na
organizirana po`arnikarska slu`ba vo Makedonija
se
pronajdeni vo tefterite na istoriskiot arhiv na Republik
Turcija. Vo zapisot stoi: Na 20 Maj 1836 godina vo gradot Bitola
nastanal stravoten po`ar vo koj izgorela celata ~ar{ija, a od
po`arot imalo golema materijalna {teta.
Toga{niot turski valija so dekret naredeil da se
formira po`arnikarska slu`ba so postojano 24-~asovno
de`urstvo (i dewe i no}e), a na po`arnikarite im obezbedil
uniformi i ra~na klipna pumpa na drvena kowska kola.
Ovoj zapi{an podatok e prifaten kako „Den na
po`arnikarstvoto" vo Republika Makedonija i usvoen e vo 2000
godina, a objaven vo Zakon za po`arnikarstvoto „Sl. vesnik na
RM" br.67/2004 vo ~len 4 stav (2).
4.1.8. Zada~i i postapki na rabotnikot za obezbeduvawe
pri pojava od po`ar
Rabotnikot za obezbeduvawe treba dobro da go poznava
objektot, okolniot prostor i samata namena na objektot odnosno
negovata kategorizacija na opasnost od po`ar, i site negovi
karakteristiki, glavnite elementi za priklu~uvawe i
isklu~uvawe na elektri~nata energija, gas, voda i dr., vklu~uvaj}i
go i ~ove~kiot faktor koj postojano raboti, povremeno, minuva~i
i sl.
Isto taka, treba da se zapoznae so Planovite za za{tita
i postpka vo slu~aj na po`ar i gasnewe. Da znae da rakuva so
raspolo`ivata tehni~ka oprema za vrski, dojava i gasnewe na
po`ari, protivpo`arni centrali i da bide obu~en za rakuvawe i
upotreba na protivpo`arni aparati.
Liceto od obezbeduvaweto sekoga{ na prvo mesto treba
da ja osigura li~nata bezbednost i bezbednosta na ostanatite.
132
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Vo slu~aj na po`ar da postapuva sovesno, va`no e da ja
proceni samata situacija i da donese brza odluka za deluvawe,
prisebno i bez panika da pristapi kon gasnewe na po`arot, da
vr{i evakuacija na eventualno zagrozeni i nastradani lica,
materijali i predmeti od posebna i neprocenliva vrednost i
navremeno da izvesti za po`arot.
Liceto koe go obezbeduva objektot so svojata postapka da
ne dozvoli da ja vlo{i situacijata od prvi~nata sostojba.
Isto taka treba da znae vo koja situacija da se javi i
pobara pomo{ od nadle`nite organi na Policija, Protivpo`arna
slu`ba, Brza pomo{, Centar za upravuvawe so krizi i dr.
Pri pristignuvawe na lice mesto na slu`bite za
intervencija, liceto od obezbeduvaweto da sorabotuva i da dava
to~ni informacii na policijata, protivpo`arnata slu`ba, brza
pomo{.
I drugi raboti koi se vo nadle`nost na obezbeduvaweto.
4.1.9. Protivpo`arni centrali za dojava na po`ar
Avtomatski sistemi za dojava i gasnewe na po`ari
Vo objektite kade {to ima postojano (24 ~asa), golemi
rizici i opasnosti od izbuvnuvawe na po`ar ili eksplozija se
postavuvaat i instaliraat sistemi za rano otkrivawe, javuvawe i
gasnewe na nastanatite po`ari. Vakvite sistemi mo`at da
bidat:
Sistemi za javuvawe-alarmirawe vo slu~aj na po`ar;
Sistemi za otkrivawe i javuvawe;
Sistemi za gasnewe na po`arite.
Sistemi za dojava na po`ari
Sistemite za javuvawe i alarmirawe vo slu~aj na po`ar
mo`at da bidat i ra~ni javuva~i so kop~e, koi se postavuaat vo
javni objekti kade {to ima golema frekvencija na lica, a mora da
bidat postaveni na vidni i dostapni mesta. Vo kombinacija so
ovie sistemi se inastaliraat zvu~ni i svetlosni uredi po
hodnicite i de`urnite prostorii na obezbeduvaweto. Se
aktiviraat ra~no so pritiskawe na obele`anoto kpo~e.
133
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
ra~en javuva~ so kop~e
zvu~en i svetlosen ured
Avtomatskite sistemi za otkrivawe i javuvawe vo slu~aj
na po`ar vo zavisnost od potencijalnite opasnosti mo`at da
bidat:
Termomaksimalni javuva~i;
Termodiferencijalni javuva~i;
Infracrveni javuva~i;
^adni javuva~i;
Jonizacioni javuva~i i dr.
Termomaksimalni javuva~i
~adni javuva~i
Detektorite za po`ar vo zavisnost od tipot ili
principot na koj rabotat odnosno go otkrivaat po`arot mo`at da
reagiraat na fizi~ko-hemiskite pojavi i toa na:
Temperatura;
^ad;
Svetlost;
Plamen;
134
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Radijacija.
Posle sekoe registrirawe na odredena pojava (promena
na sostojbata vo prostorot {to se {titi, pojava na ~ad, svetlost,
plamen, temperatura i sl.) detektorot na po`arot promenata ja
pretvora vo elektri~en signal koj go ispra}a do centralata kade
{to se registrira informacijata i se vr{i javuvawe.
Vo zavisnost od tipot na centralata registriraweto na
signalot mo`e da bide na zonsko rabotewe (od odredena zona na
objektot), ili adresibilno rabotewe (to~na pozicija, kancelarija
i sl.).
4.1.10. Stabilni sistemi za gasnewe na po`ar
Avtomatski sistemi za gasnewe po`ari
Avtomatskite sistemi se stabilni sistemi koi {to se
instaliraat vo objektite kade {to ima ekonomska opravdanost
za postavuvawe na prostorot koj {to se {titi od po`ar. Ovie
sistemi mo`at da se podelatna:
Sprinkler sistemi;
Dren~er sistemi.
Sprinkler sistemite se zatvoreni sistemi so postojan
pritisok na sredstvo za gasnewe, a kako sredstvo za gasnewe
mo`e da bide voda, pena, SO2, inergen, suv prav i dr.
Ovie sistemi mo`at da bidat:
Vodeni sistemi;
Suvi sistemi.
Vodeniot sistem e karakteristi~en koga celiot sistem e
podpritisok i e ispolnet so sredstvo za gasnewe (voda, pena, itn)
od rezervoarot so sredstvoto se do mlaznicite.
Suv sistem e koga instalaciite na sistemot se ispolneti
pod pritisok so vozduh ( ova naj~esto se praktikuva koga ima
opasnosti vo zima od mrznewe na sredstvoto za gasnewe).
Dren~er sistemite se otvoreni sistemi. Za gasnewe na
po`ar mo`at da gi koristat standardnite sredstva za gasnewe.
Naj~esto ovie sistemi igraat uloga na ladewe na zagreani
povr{ini, a i za gasnewe na po`arite.
Ovie dva tipa na sistemi mo`at da bidat aktivirani
ra~no, avotmatski i kombinirano.
135
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL IV-2. TEHNI^KA ZA[TITA
4.2.1. Sredstva i uredi za tehni~ka za{tita
Sredstvata i uredite za tehni~ka za{tita
kako
integralen del i funkcionalna postavenost na odreden prostor,
imot i lica go formiraat sistemot za bezbednost.
Sekoj sistem mora da ja zadovoli osnovnata namena za
navremena detekcija na odredena pojava na {titeniot prostor i
dojava vo bezbednosen centar.
Centarot vo koj se registriraat site dojavi i promeni
vo {titeniot prostor, se vr{at obrabotki, analizi i se
prevzemaat soodvetni merki.
Elementite koi go so~inuvaat tehni~kiot sistem za
obezbeduvawe se:
Detektori-senzori;
Kontrolno-upravuva~ki;
Izvr{ni-izvestuva~ki;
Povrzuva~ki-integralni;
Napojuva~ki.
Detektorite-senzorite zavzemaat odnosno pokrivaat
pogolem del od prostorot vo sistemot za obezbeduvawe, a
nivnata funkcija e da detektiraat odredena pojava i istata da ja
generiraat so soodveten signal, a tuka spa|aat:
Detektori za provala i prepad, (detektiraat
dvi`ewe, no`ni alarmni pedali-podlogi, obivawe
kasi, kr{ewe staklo, vrati, prozori, ra~ni pani~ni
tasteri i dr).
Detektori za po`ar (reagiraat na ~ad, plamen,
toplina, radijacija);
Detektori za opasni materii-gasovi (toksi~nost,
koncentracija i dr);
Kameri za video nadzor;
^ita~i, identifikacija na karti~ki za kontrola na
pristap, terminali (infracrveni, magnetni, bar
kodni, beskontaktni, skeneri i dr.);
Perimetarski
detektori
(infracrveni,
mikrobranovi, mikrofonski, radiofrekventni i
opti~ki kabli, tenziometarski `ici i pneumatski
136
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
cevki so senzori, infracrveni fotokelii,
mikrobranovi detektori na dvi`ewe, analizatori na
video signali i dr.);
Detektori za metal, eksplozivi i narkotici i dr. (
mobilni i fiksni).
Kontrolno upravuva~kite
elementi
se slo`eni
elektronski paneli-centrali koi {to vr{at priem, obrabotka i
odgovor-reakcija na primenite
signali, softverskataprogramskata poddr{ka ovozmo`uva aktivirawe na izvr{nite
izvestuva~ki elementi.
Elementite od tehni~ko-bezbednosniot sistem koi gi
obrabotuvaat priemnite signali i gi transformiraat vo zvu~en
i svetlosen signal, slika i drugo {to treba da bide ednostavno i
razbirlivo za liceto odgovorno za obezbeduvawe odnosno
personalot-slu`bata. Ovde mo`at da se nabrojat: razni alarmni
sireni, svetla, indikatorski tastaturi i panoa, elektri~ni i
elektromagnetni bravi, telefonski javuva~i, modemi, radio
priemnici i predavateli, personalni kompjuteri, monitori i
pe~atari i dr.
Napojnite elementi se isto taka mnogu va`ni zatoa {to
bez potrebnoto napojuvawe so energija ili transformirawe ne e
mo`na rabota na sistemot. Glavnoto napojuvawe od elektri~na
mre`a, rezervno napojuvawe so agregati za struja,
transformatori,
akumulatori,
ispravuva~i,
polna~i,
provodnici, razni signalni kabli, instalacii i ostanatata
poterbna oprema za normalna funkcija na sistemot za tehni~ka
bezbednost.
Vo zavisnost od namenata na sistemot za tehni~ka
za{tita na licata i imotot, prostorot, bezbednosniot sistem
mo`e da se podeli na:
Alarmni sistemi;
Zatvoreni video sistemi;
Sistemi za kontrola na priodite;
Sistemi za za{tita na objekti od visok rizik i dr.
4.2.2. Alarmni sitemi
Alarmnite sistemi se najzastapeni vo tehni~kata
za{tita na objektite. Tie spored namenata mo`at da bidat za
protivprovalna i protivpo`arna za{tita od opasni gasovi.
Ovie alarmi imaat {iroka primena vo delot na tehni~kata
za{tita vo individualni ku}i, prodavnici, trgovski centri,
137
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
bolnici, muzei, aerodromi i site objekti koi imaat opravdanost
za instalirawe na ovie alarmni sistemi.
Za malite objekti mo`at da se postavuvaat i poedine~ni
elementi od sistemite za alarmirawe (mala centrala) so
senzori za provala (prepad), po`ar, zapalivi gasovi (opasni
materii).
Za pokompleksni objekti i objekti pod za{tita na
dr`avata vo zavisnost od potrebnoto nivo na obezbeduvawe i
za{tita
se izveduvaat posebni alarmni sistemi za
protivprovalna za{tita, za dojava na po`ar i opasni gasovi,
sistemi za nadvore{na perimetarska za{titana na prostorot i
objektite koi imaat zasebni centrali koi gi primaat signalite i
se obrabotuvaat i taka se prevzemaat soodvetnite merki i visok
stepen na za{tita.
КОНТРОЛНИ ЕЛЕМЕНТИ
СЕНЗОРСКИ ЕЛЕМЕНТИ
Контролен панел
( алармна централа)
- детектори за движење
- детектори на кршење стакло
- вибрациони детектори
- магнетни контакти
- панични педали и тастери
Инсталации
(сврзувачки
елементи)
ЕЛЕМЕНТИ за ИЗВЕСТУВАЊЕ
НАПОЈНИЕЛЕМЕНТИ
-Трансформатори
- исправувачи-полначи
- акумулатори-батерии
- сирени
- сигнални светла
- тастатури
- телефонски јавувачи
- дигитален комуникатор
[ematski prikaz na osnovnite elementi na sistem za
protivprovalna za{tita
138
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
IR активна микробранова детекција
Детектори Gard Scan
Vo praktikata najzastapeni se senzorski elemeti pasivnite infracrveni detektori za dvi`ewe koi obezbeduvaat
volumetarska za{tita odnosno toa se uredi koi go registriraat
dvi`eweto na toplotno telo. Ovie elementi od tehni~kata
za{tita ~esto javuvaat la`no. Zaradi vakvata pojava se
instaliraat „dual" sistemi koi osven pasivniot infracrven
imaat i mikrobranov element koi zaedni~ki koga go generiraat
signalot go vr{at detektiraweto na samoto dvi`ewe.
Drug zastapnik na alarmnite sistemi za protivprovalna
za{tita e detektorot za kr{ewe staklo. Ovie detektori se
postavuvaat na odredeno rastojanie od prozorecot i drugi
staleni povr{ini koi treba da se {titat. Obi~no reagiraat na
zvuk odnosno na rezonantnata frekvencija koja se formira pri
kr{eweto na stakloto. Efikasnosta na ovie sistemi e vo toa {to
rano gi otkriva namerite na provalnikot, zatoa {to u{te vo
namerata go generira alarmot do centralata od sistemot.
Isto taka najzastapeni i evtini senzorski elementi se
magnetnite kontakti koi se postavuvaat na kriti~ni vrati i
prozorci koi reagiraat pri nivno malo otvorawe.
Na mesta kade {to se ~uvaat materijali od posebna
vrednost (nakit, pari i dr), a toa mo`at da bidat metalni
sefovi, kasi za za{tita se primenuvaat vibracioni senzori koi
reagiraat i na blagi potresi pri obidi za obivawe na predmetot
na za{tita.
Za za{tita na bankomati i trezori se koiristat
usovr{eni detektori-seizmi~ki
koi reagiraat na pove}e
vidovi vibracii nastanati od dup~ewe, kr{ewe, eksplozija ili
na zgolemena temperatura.
139
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Alarmnite
sistemi koi slu`at
za dojava na prepad
ili drugi nesakani
nastani mo`at da
bidat vo vid na
tasteri,
nagazni
no`ni pedali. Ovie
sistemi
nao|aat
primena
vo
prodavnici, banki,
menuva~nici i dr.
Va`en
element za sekoj
alarmen sistem e
centralata. Sovremenite centrali se
mikroprocesorski upravuvani kontrolni paneli so zonsko
rabotewe. Na sekoja od zonite mo`e da se povrze po eden ili
pove}e senzorski elementi. Vo zavisnost od programata na
centralata vo momentot koga detektorot otkriva odredena
promena na {titeniot prostor go prima signalot, a mo`e
signalot da go prifati i zadr`i ili da napravi nekoj druga
reakcija vo sistemot. Vo takov slu~aj se akivira alarmot so
zvu~en signal koj ima jak i neprijaten zvuk koj treba da deluva na
neposakuvanoto lice, a i vo okolinata se slu{a zvukot koj ima za
cel da izvesti deka nastanalo naru{uvawe na bezbednosta na
{titeniot prosor.
Detektori na vibracii
Zvu~en i svetlosen alarm
Centralite voobi~aeno se postavuvaat vo prostorii koi
se na vlezovite vo objektite, kade {to se primaat to~nite
podatoci za javuvaweto vo vrska so alarmot (zvu~en, svetlosen
signal), a obezbeduvaweto gi prevzema potrbnite merki.
140
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Ovie alarmni sistemi pokraj lokalnoto javuvawe imaat
mo`nost i za dale~insko alarmirawe, a toa go ovozmo`uva
tehnikata-elektronskite uredi. Najzastapen vakov ured od
postarata generacija uredi e telefonskiot prenosnik koj mo`e
poedine~no da bira odreden broj na telefonski broevi ili da
prenesuva predhodno snimeni poraki.
Dene{nite sovremeni alarmni centrali-kontrolni
paneli so razvojot na digitalnata tehnologija imaat golemi
mo`nosti za emituvawe na golem broj na alarmi i drugi
informacii od alarmniot sistem. Ovie informacii se
prenesuvaat vo posebena digitalna forma vo eden ili dva
monitoring centri so 24 ~asovno rabotewe.
Poedini alarmni sistemi imaat mo`nost svoite signali
ili poraki da gi ispra}aat i preku radio prenosniot sistempredavatel-mre`a do radio priemnicite vo monitoring
centrite i obrabotka na kompjuter.
Adresibilna AFP centrala
Alarmni sistemi za protivpo`arna za{tita
Sistemite za protivpo`arna za{tita se me|u prvite
generacii na alarmni sistemi. Ovoj vid na sistemi zavzemaat
golem primat vo za{titata na objekti, imoti i lica. Po`arot
kako fenomen dokolku ne bide otkrien na vreme i ne se
prevzemat neophodnite merki za negova lokalizacija i
likvidacija posledicite se katastrofalni.
Potrebata i ekonomskata opravdanost za postavuvaweinstalirawe na avtomatskite sistemi za dojava i gasnewe na
po`arite pred se zavisi od po`arnoto optovaruvawe na
objektite Po [ J/m2] . Objektite so zgolemen rizik od
izbuvnuvawe na po`ar odnosno vo zavisnost od negovata
kategorizacija na opasnost soglasno so zakonskata regulativa na
141
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Republika Makedonija so koja e uredena ovaa oblast dol`ni se
da imaat vakvi sistemi. Vo nekoi zapadnoevropski zemji
alarmni sistemi za protivpo`arna za{tita se dol`ni da
postavuvaat i vo individualni stanbeni objekti.
Ovoj tip na za{tita na objektite pretstavuva slo`en
proces koj opfa}a aktivnosti u{te so proektnoto re{enie i za
site ostanati aktivnosti se bara stru~nost i kompetentnost na
site u~esnici koi u~estvuvaat vo izvedbata na sistemot. Ovie
detektori se postavuvaat spored predhodna presmetka na
odredena visina i me|usebno rastojanie vo objektite ( {titena
povr{ina od 30-90 m2).
СЕНЗОРСКИ ЕЛЕМЕНТИ
КОНТРОЛНИ ЕЛЕМЕНТИ
- детектори за чад
- детектори на топлина
- детектори на пламен и светлост
- комбинирани детектори
- рачни јавувачи на пожар
Контролен панел
( ПП- централа)
Инсталации
(сврзувачки
елементи)
ЕЛЕМЕНТИ за ИЗВЕСТУВАЊЕ
НАПОЈНИЕЛЕМЕНТИ
-Трансформатори
- исправувачи-полначи
- акумулатори-батерии
- сирени
- сигнални светла
- релејни модули
- телефонски јавувачи
- модем
[ematski prikaz na osnovnite elementi na sistem za
protivpo`arna za{tita
Javuva~ite za po`ar mo`at da bidat najrazli~ni vo
zavisnost od tehni~koto re{enie i principot na rabota odnosno
mo`at da bidat:
Detektori na ~ad (jonizaciski i opti~ki);
Detektori
na
toplina
–
termi~ki
ili
termodiferencijalni;
Detektori na plamen i iskra;
Kombinirani detektori za po`ar i dr.
142
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Opti~ki
Kombiniran
Jonizaciskite detektori se me|u prvite delovi od
sistemot za dojava na po`ari. Ovi javuva~i reagiraat na pojava
na ~ad vo objektite. Poradi prisustvoto na radioaktivnite
materii vo svojot sostav na detektorot i opasnoasta od {tetnoto
vlijanie i periodot na poluraspadot na aktivnite ~esti~ki se
{tetni za okolinata i na ~ovekot, pa poradi toa se odi kon
celosna zamena so kompatibilni javuva~i.
Opti~kite detektori na ~ad se ponova generacija i istite
se pove}e gi zamenuvaat jonozacionite javuva~i. Ovie detektori
rabotat na principot na fotoosstlivost (fotoosetlivi diodi)
od ~esti~kite od po`arot koi generiraat svetlina i ponatamu se
transformira vo struen signal koj doa|a do PP-centralata.
Ovie detektori se prepora~uvaat kade {to ima opasnost
od po`ar, a najprvo mo`e da se manifestira ~adot i svetlinata.
Vo prostorii kade {to postoi opasnost od po`ar pri
zgolemena temperatura od samiot tehnolo{ki proces pri
osloboduvawe na parea, pra{ina i dr., se prepora~uvaat
detektori
na
toplina
odnosno
termi~ki
ili
termodiferencijalni.
Ovie
detektori
treba
da
se
dimenzionirani na nivo za teperatura koja e ispod kriti~nata
to~ka na koja se palat odredeni materijali ili kade {to za
kratko
vreme
ima
brz
porast
na
temperaturata
(termodiferencijalni).
Vo objektite kade {to ima specifi~ni procesi vo koi e
prisutna opasnosta od inicirawe i brz razvoj na po`arot
odnosno i opasnost od eksplozija se koristat ultravioletovi
detektori na iskri.
Dokolku vo objektot {to se {titi ima opasnost od mo`ni
kombinirani opasnosti od pojava na po`ar ili drug vid
specijalni namenski tehnologii se postavuvaat detektori so
kombinirani ku}i{ta (opti~ki na ~ad, na temperatura-termi~ki)
ili drugi posovremeni javuva~i prilagodeni na o~ekuvanite
opasnosti.
143
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Protivpo`arnite centrali vo zavisnost od tehni~koto
re{enie i potrebata od funkcionalnata zavisnot od sistemot vo
praksata se primenuvaat centrali od tipot na :
Centrali so zonska rabota;
Adresibilni centrali;
BLZ/SLZ sistemski centrali
Prviot tip na centrali postepeno ja napu{taat
primenata poradi principot na rabota, a se odnesuva za
gubeweto vreme vo otkrivaweto na to~nata lokacija na dojavata
ili la`noto javuvawe. Javuvaweto odi po principot na odredena
{titena zona vo objektot vo koja mo`e da ima pove}e prostorii
{to go ote`nuva otkrivaweto na to~noto mesto na dojavata.
Vo ponovo vreme so razvojot na informati~kata
tehnologija, usovr{uvawe i potrebata za ranoto otkrivawe na
po`arot se primenuvaat intelegentnite – analogno adresibilni
centrali. Ovie tipovi na centrali imaat tehni~ka mo`nost za
povrzuvawe so pogolem broj na edinici-detektori, avtomatski i
ra~ni javuva~i za po`ar. Ovie centrali imaat mo`nost za
predalarmen signal, proverka na signalot i kone~no javuvawe.
Mo`nosta e za sekoj javuva~ da se registrira i da se obraboti i
da se ispe~ati na hartija.
Kaj ovie sistemi i centrali mo`nosta za la`no javuvawe
e svedena na minimum. A softverskata poddr{ka i obrabotkata
na podatocite na personalnite kompjuter kako i celokupnoto
sledewe na sostojbite so funkcionalnosta na ostanatite
infrastrukturni celini na objektot.
Vo delot na sistemskata za{tita mo`e da se vbrojat i
sistemite za detekcija na koncentracii od gasovi i parei na
opasni materii koi mo`at da se zapalat i eksplozivno da
sogorat.
144
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Opasnosta od ispu{tawe na zapalivi opasni materii vo
prostorot ili objektite, koncentracii vo zonata na
eksplozivnost, goreweto }e se svede na eksplozija so efek na
ru{ewe na objektot, detonacija, osloboduvawe na visoka
temperatura, po`ar i dr. {to }e prestavuva opasnost po
`ivotot na lu|eto i okolnite objektot.
Poradi vakvite opasnosti
neophodno e permanentno
nadgleduvawe i sledewe na site sostojbi, opasnosti i promeni
vo objektot, a toa }e go ovozmo`i stabilniot alarmen sistem za
detekcija-otkrivawe i dojava na opasnite materii.
Detektorite za gas koi mo`at da bidat kalibrirani za
detekcija na: Jaglerodmonoksid, metan,, propan, butan, acetilen,
sulfur i drugi gasovi.
Sekoj detektor e kalibriran za detekcija na odreden tip
na gas i negovata koncentracija koj e sekoga{ nadvor od
granicite
na
eksplozivnost
(DGE-dolna
granica
na
eksplozivnost i GGE-gorna granica na eksplozivnost), vo
momentot na pribli`uvawe do opasnata koncentracija se
vklu~uva zvu~en ili svetlosen signal. Vo zavisnost od tipot na
tehni~kata za{tita mo`e da se zatvoraat bezbednosni vrati,
vklu~uvawe na sistemot za ventilacija, isklu~uvawe na odredeni
postrojki ma{ini i dr. Vo vakvi slu~aevi samo obu~en personal
mo`e da prevzema soodvetna akcija, evakuacija i sl.
Alarmni sistemi za perimetarska za{tita nameneti se
za za{tita na okolniot prostor na objektite-otvoreniot prostor.
Ovie sistemi imaat zada~a da go {titat perimetarot
koj e predmet na obezbeduvawe od strana na nepovikani lica
u{te vo rana faza na pribli`uvawe do samata za{tita. Ovie
sistemi imaat golema primena vo obezbeduvawe na
individualni, rezidencijalni, reprezentativni, objekti od
poseben interes, voeni objekti, aerodromi i ostanati objekti od
vitalno zna~ewe na dr`avata.
Tipovite na sistemite za perimetarska za{tita vo
zavisnost od nivnata primena se razlikuvaat:
infracrveni i mikrobranovi barieri,
koaksijalni i mikrofonski kabli,
tenziometarski `ici i pneumatski cevki so
soodvetni senzori i dr.
145
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
IR01 priemnik so dale~insko upravuvawe, `i~an domet 1200 m
Infracrvenite i mikrobranovi barieri se sostojat od
predavatel i priemnik koi se vo komplet (par) a se postavuvaat
vo linija eden sproti drug na rastojanija pravej}i virtuelna
za{tita.
Reakcijata na ovoj sistem e koga se naru{uva
elektromagnetnoto pole na {titeniot prostor so aktivirawe na
alarmnite relea na priemnicite na barierite pa se do
centralite-panelite. So dopolnitelni paket programi signalite
se pretvoraat vo svetlosni i zvu~ni signali, kompjuterska
obrabotka i dr.
Drug tip na perimetarska za{tita e za{tita so
mikrofonski kabli koi se postavuvaat na samata `i~ana ograda
(ili drug tip na ograda), mo`e so vkopuvawe na mali dlabo~ini.
Ovoj sistem isto taka e povrzan do centrala –kontrolen panel so
mikroprocesorska upravuva~ka logika za analiza na
registriranite zvuci vo poedini sektori-zoni. Dokolku
registriranite zvuci odgovaraat na signalite tipi~ni za
~ovekovite aktivnosti i toa ~ekor, lazewe, preskokuvawe,
se~ewe ogradi, i drugi registrirani zvuci koi se predmet na
za{tita na objektite, a toa se obrabotuva vo centralite so to~na
lokacija na {titenata zona.
Vakov sli~en sistem ima perimetarskata za{tita so
specijalni kabli kaj koi se generira alarm dokolku dojde do
naru{uvawe na elektromagnetnoto pole sozdadeno vo pojas od 13 m okolu ili pome|u kablite, a toa e rezultat na dvi`ewe i
prisustvo na pogolemo dvi`ewe na odredeno telo.
Drug tip na nevidliva perimetarska za{tita e
sistemot od hidrauli~ni cevki vkopani vo {titeniot prostor na
dlabo~ina od 15 sm vo koi se odr`uva konstanten pritisok. Koga
subjektot }e navleze vo {titeniot prostor i so pritisokot od
sopstvenata te`ina deluva na podlogata i vr{i dopolnitelen
146
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pritisok na cevkite od sistemot koi reagiraat vo sistemot se do
kontrolniot panel-centralata.
Vo ovaa grupa na za{tita na perimetarot pripa|a i
za{tita so specijalna `ica kako del od za{titnata ograda. Na
odredeni rastojania se postavuvaat tenziometriski senzori.
Sekoe poremetuvawe se registrira do centralata i so alarm
bilo da e zvu~en ili svetlosen.
Ovie sistemi se podlo`ni na reakcija od
atmosfverski, seizmi~ki i drugi prirodni vlijanija, reakcija
na `ivotni koi se dvi`at vo perimetarot, no i nekoi
nepredvideni la`ni javuvawa. Ovie sistemi poradi ovie pojavi
se kombiniraat so sistem za video nadzor.
4.2.3. Zatvoren video sistem
Zatvoreniot video sistem ili u{te kako {to se
narekuva televizija od zatvoren krug CCTV (Closed Circuit TV),
„sistem za video nadzor"- pretstavuva bezbednosen sistem koj
ovozmo`uva video nadzor na {titeniot prostor odnosno
objektot, imotot i licata vo nego.
Монитор
Камери
Уред за видео
процесирање
( видео )
рекордер
[ematski prikaz na osnovnite elementi na eden zatvoren video
sistem
147
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Kameri
Kamerite se eden slo`en mikroelektronski ured so
najnova CCD Chip tehgnologija na pretvorawe na slikata vo
elektri~en video signal spremen za ponatamo{en prenos i
obrabotka. Postojat crno-beli i kolor kameri. Ostanati
karakteristiki koi go odreduvaat kvalitetot na sekoja kamera se:
goleminata na CCD elementot iska`an vo delovi od
inch (1/4",1/3",1/2",2/3", 1");
brojot na osnovnite slikovi elementi vo CCD
elementot odnosno horizontalnata rezolucija
iska`ana vo TV linii;
osetlivosta
odnosno
minimalnoto
potrebno
osvetluvawe za dobivawe na zadovoluva~ki kvalitet
iska`an vo luksevi;
specijalni funkcii za avtomatska regulacija na
svetloto, kolo za za korekcija na pozadinsko staklo,
digitalna obrabotka na signalot kaj kolor kamerite i
drugi.
Elementot bez koj kamerata ne mo`e da funkcionira e
nejzinata optika odnosno objektivot postaven na prednata strana
od kamerata. Optikata odnosno le}ite vgradeni vo objektivot
vr{at selekcija na delovi od prostorot koj treba da se snima i
naso~uvawe na toj signal (fokusirawe), na toj foto signal na
CCD elementot od kamerata.
Pri proektiraweto na i izvedbata na ovie video sistemi
osven za pravilniot izbor na kamerite, objektivot nivniot
kvalitet mo`e da vlijae na rokot na koristeweto na sistemot.
Fokusnoto rastojanie na objektivot na nabquduvaniot prostor,
148
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
dali e fokusnoto rastojanie e fiksno ili promenlivo, dali
objektivot e opremen so elektronika koja dinami~no ja menuva
propustlivosta vo zavisnost od promenite na osvetluvaweto na
prostorot.
Vo sekoj komplet na kameri ima i dr`a~i (za yid, tavan),
za nadvore{nite kameri i vodootporni ku}i{ta so grea~i za
za{tita od atmosverski vlijanija pri vrne`i od do`d, sneg i
niski temperaturi, i oprema spored potrebi za sloboda na oska
na dvi`ewe na kamerite na posebno komanduvani podlogi
(glavi).
Monitori
Monitorite se isto taka va`en segment od video
sistemot koj signalot od kamerite go pretvoraat vo slika koja se
gleda na ekranot. Monitorite, isto taka, mo`at da bidat vo
crno-bela i kolor verzija, so vgradeni zvu~nici, vlezovi i
izlezi za video signal, podesuvaweto, i drugi parametri.
Izborot na monitorot treba da odgovara na potrebata i
da bide usoglasen so kvalitetot i brojot na kamerite. Monitorot
treba da odgovara na potrebnata rezolucija so kamerite.
149
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
19" TFT monitor, 500 TV Uredi za snimawe (video rekorderi)
Video zapisot e biten segment od zatvorenite video
sistemi. Tehnikata sekojdnevno se usovr{uva i brziot trend ne e
vo mo`nost da se sledi vo ~ekor, a samite potrebi go
nametnuvaat kako problem.
1.
Primer na eden ured za snimawe:
BX2P, DVR 16 kanali, 100pps, CD, do 1200Gb, LAN
Snima~ot BX2 DVR e napraven spored barawata na
potro{uva~ite za ~uvawe na golema koli~ina na snimki.
Kombinira digitalen multipleksen i digitalno snimawe na
HDD, mre`no opkru`uvawe, mo`nost za istovremeno
povrzuvawe na pove}e korisnici vo sistemot. Site podesuvawe
mo`at ad se vr{at mre`no.
Diskovite mo`at da se dupliraat za mirror re`im i
mo`e da se zameni bez da se prekinuva snimaweto (HotSwapping). So karakteristiki :kapacitet 640Gb i 1200Gb verzija RS (Retail Solutions) i NetVu -konekcija.
150
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
2. Primer:
D4C-ECO4, DVR, 4 kanali, 25pps, 40Gb, LAN, opc. so CD-R
So NetVu -ured za konekcija
Eco 4 e „low cost" e kompakten digitalen video
multipleksen rekorder so 4 vlezovi. Dizajniran e da gi zameni
tradicionalnite VCR multiplekseri so novite prednosti na
digitalniot video nadzor.
Multiplekserite kako uredi i del od sistemot imaat
uloga da vr{at soodvetna obrabotka i da ovozmo`uva
istovremeno priem na sliki od pogolem broj na kameri na eden
monitor. Multiplekserite mo`at da bidat:
Simpleks- za snimawe na ona {to se gleda na
ekranot;
Dupleks – za snimawe na site kameri nezavisno {to
se gleda na ekranot;
Tripleks- isto kako dupleks samo {to istovremeno
mo`e da se snima i da se reproducira na monitorot
va}e snimen materijal.
Kaj zatvoreniot video sistem so pogolem broj na kameri i
za objekti od poseben interes se koristat i matri~ni sistemi, se
ovozmo`uva selekcija na odredeni kameri vo zavisnost od
potrebite, prikaz na slika i traen zapis.
Digitalni zatvoreni video sistemi
So brziot razvoj na mikroprocesorskata tehnologija
postepeno se menuva samata koncepcija i dizajnot na uredite i
sredstavta za tehni~ka za{tita.
Digitalizacijata na zatvorenite video sistemi e proces
na pretvorawe od analogniot video signal od kamerite vo
komprimiran
signal,
do
personalnite
kompjuteri,
a
softverskiot paket ovozmo`uva golemi mo`nosti i kombinacii
za obrabotka sprema potrebite.
151
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Glavni prednosti na digitalnite zatvoreni video
sistemi vo odnos na konvencionalnite se:
Visoka rezolucija i kvalitet na `ivata slika;
Mo`nost za ednostavna promena na va`ni parametri;
Ednostaven prenos na video signalite na mali i
golemi rastojanija, bez zaguba na kvalitetot;
Lesno i brzo prebaruvawe na snimeniot materijal,
pravewe na kopii na snimeniot materijal, pe~atewe i
sl;
Lesno za odr`uvawe, zatoa {to nema mnogu
mehani~ki delovi;
Brziot razvoj na tehnologijata na site prethodno
opi{ani uredi }e se menuva ili }e se zamenat so novi
posovremeni.
4.2.4. Sistem za kontrola na priodi
Sistemite za kontrola na priodite se del od
bezbednosniot sistem koj ima za cel da ovozmo`i priod na
odreden prostor, objekt na ovlasteni lica, a za ostanatite
vakviot priod e onevozmo`en.
Ograni~uvaweto na priodot mo`e da se re{i so
postavuvawe na fizi~ki barieri kako {to se vrati, rotacioni
krila, rampi i drugi prepreki so elektri~ni i elektromagnetni
bravi i drugi mehanizmi za zatvorawe. Priodot se ograni~uva
samo na ovlasteni lica a toa se re{ava ako:
Vnesuvawe na {ifra (predhodno programirana) so
pritiskawe na kop~iwa na tastatura;
Identifikaciona karti~ka ili drug vid na
identifikacija;
152
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Denes najzastapeni se sistemite za kontrola na priodite
so identifikacioni karti~ki koi mo`at da bidat:
So magneten zapis;
So BAR kod;
Infracrveni zraci;
Elektromagnetna indukcija.
Karti~kite koi rabotat na elektromagnetna indukcija
u{te se narekuvaat beskontaktni ili distancioni imaat dolg vek
na traewe i imaat prednost pred drugite tipovi na karti~ki. ID
karti~kite mo`at da se izrabotat vo najrazli~en oblik ( vo vid
na `eton ili kako kreditna karti~ka, privrzok za klu~ i sl.), vo
sebe sodr`at identifikacionen ~ip.
Koga karti~kata }e se pribli`i na odredeno rastojanie
od 5-10 sm do ~ita~ot pri vlezot na terminalot koj zra~i
elektromagnetna energija na odredena frekvencija koja inducira
energija za napojuvawe na ~ipot na karti~kata. Pri kontaktot
~ita~ot go prima kodot koj predhodno e avtoriziran vo
memorijata na sistemot na soodvetnata vrata, taa dava
elektri~en impuls i vo traewe od nekolku sekundi vratata se
otvara i ovozmo`uva pristap na liceto vo {titeniot prostor.
Principot na rabota na sistemot e ist i pri izleguvawe
od {titeniot prostor samo {to postapkata e obratna od
predhodno dokolku ne e re{eno na drug na~in so pritiskawe na
posebno kop~e koe otvora bez da se upotrebi karti~kata.
Centralata na ovie sistemi osven za otvorawe na
vratite-pristapot ima uloga da povrzuva pove}e terminalni
uredi vo edinstvena celina, gi memorira
napravenite
v~ituvawa (vlez-izlez). Preku soodveten softver-programa i
153
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
pristap do kompjuter, se olesnuva kontrolata za personalna
evidencija na rabotnoto vreme za odredeni kompanii koi go
prifatile ovoj sistem na rabota.
4.2.5. Komunikaciski vrski i sistemi za kontrola na
objekti
Komunikaciskite vrski se edni od va`nite delovi od
bezbednosniot sistem, bez koi ne mo`e da se zamisli funkcijata
na tehni~kiot sistem za za{tita, a toa se ostvaruva:
Povrzuvawe na site sostavni elemento od sistemot;
Izvestuva~kite
elementi
na
sistemot,
bezbednosniot i monitoring centarot.
Elementite od bezbednosniot sistem koga se na edno
mesto zaedni~ki se povrzani so kabelska mre`a, a na del od niv
se vr{i potrebnoto napojuvawe na oddelni elementi od sistemot.
Kablite mo`at da bidat razli~ni vo zavisnost od tipotpotrebnata funkcija vo sistemot telefonski, koaksijalni i
drugi tipovi.
Dokolku postojat prirodni prepreki, grade`ni objekti
ili drug vid na popre~enost ili potreba za povrzuvawe vo
sistemot na obezbeduvawe mo`e da se ostvari i preku:
Postoe~kite interni telefonski vrski so soodvetni
interfejsi;
Vrskite od internata kompjuterska mre`a (LAN), so
namenski personalni kompjuteri i mre`ni karti~ki;
Postoe~ki ili novoformiran sistem za radio vrski.
Kontrolata na sistemot koga e rasporeden na pogolema
teritorija na primer vo edna dr`ava, region, grad toa se
ostvaruva preku postoe~kata mre`a na telekomunikaciskiot
sistem koi se so kvalitetni ISDN telefonski linii, radio
sistemot i mobilnata telefonija i dr.
Osven ovie sistemi mo`e da se koristat i
posebni i regionalni i globalni mre`i kako GPS (Global
Positioning System), i drugi satelitski sistemi i drugi
funkcionalni radio mre`i, kabelski operatori koi imaat
mre`a na po{iroka teritorija, a sekako deka idninata e vo
internetot i globalniot sistem za mobilna komunikacija
(Iridium) kako potreba za bezbednosniot sistem na regionalno i
globalno nivo.
154
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
4.2.6. Monitoring centar
Bezbednosen centar pretstavuva zbir na tehni~ki uredi
i sredstva, personal, so koi se vr{i kontrola na eden ili pove}e
bezbednosni sistemi na eden lokalitet vo ramkite na edna
firma.
Monitoring centar e zbir na tehni~ki uredi i sredstva,
bezbednosen personal koi vr{at nadzor-kontrola za raboteweto
na eden ili pove}e bezbednosni sistemi, na razni lokaliteti
organizirani za potrebite za edna firma ili za potrebite za
razni subjekti so zaedni~ki interes za obezbeduvaweto na
licata i imotot.
Osnovni elementi koi go so~inuvaat monitoring
centarot se:
Komunikaciski vrski ( telefonski i drugi radio
vrski);
Uredi i sredstva koi imaat uloga da gi primaat
signalite od poedini bezbednosni sistemi i
obrabotka vo forma na razbirliv signal za
bezbednosniot personal , memorirawe i dr.
Obu~en personal koj postojano gi sledi nastanite i
po priemot na informaciite prevzema soodvetni
merki i vr{i javuvawe na nadle`en organ ( policija),
a voedno ja vodi propi{anata evidencija.
Vo monitoring centrite
za nadzor i kontrola na
alarmnite sistemi za protivprovalna za{tita, koi se
najzastapeni i se koristat:
Edna ili pove}e telefonski linii i frekvencija na
funkcionalna radio mre`a;
Specijalen digitalen priemnik, povrzan na
personalen kompjuter so soodveten program-softver
i opremen so monitori, pe~atar i drugi uredi koi }e
davaat mo`nost za nepre~ena rabota na sistemot.
155
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Извршни
органи
Дигитален
приемник
Дигитален комуникатор
Монитор
Печатар
Алармни
зони
Напојување
струја
Сензорски
органи
Алармна
централа
Алармна
централа
ПТТ
Објект 1
Алармна
централа
Објект n
[ematski prikaz za funkcionirawe na eden
monitoring centar za protivprovana za{tita
Informaciite {to se primaat i obrabotuvaat vo
monitoring centarot od poedini alarmni sistemi za
protivprovalna za{tita mo`e da se grupiraat na:
Alarmni i nivna razrabotka po zoni;
Setirawe i resetirawe na sistemot po broj na {ifra,
odnosno lice;
Prioritetni informacii za prepad, po`ar i pomo{ i
Tehni~ki informacii za sostojbata na ispravnosta na
sistemot.
156
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Alarmnite sistemi za protivpo`arna za{tita imaat
golem prioritet i za taa namena imaat dodeleni specijalni
telefonski linii koi imaat specijalen kvalitet i brzina na
prenosot na podatoci.
Vo sistemot na obezbeduvawe vo monitoring centarot na
kontrolnite paneli kade {to se obrabotuvaat site primeni
informacii preku programata na kompjuterot mo`e to~no i
soodvetno da se reagira na ve}e nastanatiot problem, a se
evidentira i registrira nastanot koj go potvrdil ~ovekot od
obezbeduvaweto.
Osven nadzorot od monitoring centarot, operatorot so
posebna {ifra od nekolku nivoa na pristap mo`e da se vr{i i
rekonfigurirawe na PP-sistemot, aktivirawe i deaktivirawe
na sirenite i drugi delovi od PP sistemot, ventilacija i dr.
Denes
golema
zasluga
ima
razvojot
na
telekomunikaciskata informati~ka tehnologija, opti~kite kabli
koi ovozmo`uvaat brz protok na podatoci kako i lokalnite i
globalnite kompjuterski mre`i ovozmo`eno e sledewe na
distancioniran video nadzor na monitoring centrite so `ivi
kontinualni sliki od golem broj na kameri instalirani na
razli~ni lokacii.
Detal od rabotna soba na personalot za obezbeduvawe
157
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
4.2.7. Tehni~ka za{tita na objekti od visok rizik
Vo kategorijata na objekti od visok rizik pripa|aat :
Banki i drugi finansiski institucii;
Arhivi, muzei;
Ministerstva i drugi dr`avni institucii;
Voeni bazi i poligoni;
Aerodromi;
Zatvori;
Termocentrali i hidrocentrali;
Vodostopanski objekti;
Rafinerii i pogolemi nafteni instalacii;
Fabriki za namensko proizvodstvo, eksplozivi i
drugi opasni materii;
Nacionalni televizii, RTV, telekomunikacii;
Kulturni i soobra}ajni centri;
Trgovski centri;
Naftovodi, gasovodi i
Ostanati objekti od va`nost na dr`avata.
Tehni~kata za{tita na objektite od visok rizik se
obezbeduva so instalirawe na pove}e vidovi na bezbednosni
sistemi od koi nekoi se zadol`itelni i toa:
Sistemi za protivpo`arna za{tita;
Sistemi za protivprovalna za{tita;
Zatvoreni video sistemi;
Sistemi za kontrola na priodi;
Perimetarska za{tita;
Detekcija i dojava za opasni materii-gasovi;
Detektori za metal i Eksplozivi.
158
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Glavnite centrali – kontrolnite paneli od ovie
sistemi za tehni~ka za{tita obi~no se smesteni vo
bezbednosnite centri vo posebno opredelena namenska
prostorija ili zaseben objekt. Na toj na~in se ostvruva celosna
kontrola nad sistemot, a personalot so toa ima uvid na site
sostojbi so bezbednosta.
159
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Visokiot stepen na integracija vo pogolemite i objetite
od posebna va`nost se postignuva so funkcionalna povrzanost
na bezbednosnite sistemi so ostanatite podsistemi koi se
izvedeni vo objektot kako {to e so elektri~nata instalacija,
ventilacijata, klimatizacijata, osvetluvaweto, rabotata na
liftovite i dr. Ovie sistemi mo`e da se upravuvaat preku
kompjuterskata mre`a so softverska poddr{ka.
Ovie sistemi na sofisticirana intelegencija na site
tehni~ki sistemi vo eden objekt se narekuva {to zna~i
upravuvawe so objektot, a toa e najzastepeno vo ponovo vreme.
160
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL V. SAMOODBRANA I PRVA
POMO[
DEL V-1. SAMOODBRANA
5.1.1. Tehnika na padovi
Tehnikata na padovite ima pove}e zada~i. Prvo,
spre~uvawe na povredi koj mo`e da nastanat kako posledica na
efikasno izveduvawe na tehnikata na frlawe ili od nekoja druga
pri~ina od padot. Padovite moraat da ni obezbedat stanuvawe vo
eden zamav kako bi mo`elo da se prodol`i borbata t.e.
intervencijata. Padovite se izveduvaat na dva na~ini. Kaj dvete
tehniki na izveduvawe na padot rakata ili racete go ostvaruvaat
prviot kontakt so podlogata i ja realiziraat po~etnata
amortizacija. Vo taa prilika se ostvaruva princip na reakcija
od cvrsta podloga. Reakcija na podlogata na silen, istovremen
udar so dlankite ili so dlankata i podlakticata se
predizvikuva sila na reakcija na cvrsta podloga koj ima ist
intenzitet, ist pravec no sprotiven smer na impulsot, taka da
brzinata na teloto zna~itelno se namaluva.
Vo amortizacijata na padovite golema i zna~ajna uloga
ima kontrola na fleksijata na zglobot na laktot i na kolenoto,
taa se izveduva blagodarenie na kontrakcijata na muskulite na
laktot i kolenoto so koj se ostvaruva efekt koj predizvikuva
zna~itelno usporuvawe na padot na teloto.
Postojat golem broj padovi i nivni varijanti, a
klasifikacijata se vr{i vrz osnova na dve osnovni
karakteristiki: prema povr{inata na teloto na koe se pa|a i
prema pravecot i smerot vo koj se izveduva padot.
Padovite prema povr{inata na teloto na koj se pa|a mo`at
da bidat:
Padovi napred;
Padovi na grb;
Padovi na strana.
Padovi prema pravecot i nasokata vo koj se izveduvaat
mo`at da bidat:
Padovi napred- levo (desno);
Padovi nazad- levo (desno);
Padovi na strana- levo (desno).
161
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Pad napred
Tehnika na izveduvawe
So desnata noga zavzemame ~u~nuva~ka polo`ba, a so
levata kleknuva~ka. Svodot od dlankata na desnata raka, go
postavuvame vo ramnina paralelna so desnoto stapalo, a levata
dlanka ja navaluvame na podloga pod levoto koleno. So
zavzemawe na taa polo`ba, formirana e la~na povr{ina od
svodot na dlankata, podlakticata i nadlakticata na desnata
raka, a preku koja se zapo~nuva trkalawe. Prodol`enie na ovoj
proces na trkalawe e preku desnoto ramo, zaobleniot grb, se do
sprotivniot t.e. lev kolk. Agolot koj{to go gradat svodot na
dlankata i podlakticata, kako eden krak na agol, i na
nadlakticata kako drug krak treba da bide so golemina okolu
140-150 stepeni, taka {to vrvot na toj agol t.e. zglobot na laktot
vo pravecot i nasokata na dvi`eweto odnosno trkalawe. Glavata
e svrtena vo pravec pod agol od 90 stepeni od pravecot na
dvi`eweto, taka {to bradata go dopira levoto ramo.
Vo vtorata faza na obukata za desen pad nanapred,
edinstvena promena e vo visinata na zavzemawe na polo`ba na
teloto, odnosno levoto koleno koe{to be{e vo kleknuva~ka
polo`ba - se ispravuva i potpiraweto na levata noga sega e vo
stopaloto. Po pa|aweto, dodeka teloto so leviot kolk ja dopira
podlogata, ja podvitkuvame levata noga vo kolenoto so {to
inercijata na teloto bi nî dovela vo stoe~ka polo`ba.
Vo tretata faza na obukata pa|aweto se realizira vo
dvi`ewe. Pri is~ekoruvawe na desnata noga se potpira svodot
na dlankata koj zaedno so podlakticata, nadlakticata, desnoto
ramo i zaobleniot grb pravi la~na povr{ina. Istovremeno,
dlankata na levata raka se potpira na podlogata i doa|a do
trkalawe odnosno do desen pad nanapred vo dvi`ewe.
Pad nanazad
Prva faza na obukata, predstavuva postapka za
sovladuvawe na tehniki od najednostavni pozicii.
Za po~etok na izveduvawe na tehnika na padot nanazad
potrebno e da se legne na grb, a glavata da se podigne od
podlogata taka {to vrvot na bradata }e gi dopira gradite. Racete
koi {to vo zglobot na laktot se blago svitkani (agolot pome|u
podlakticata i nadlakticata e okolu 160 - 170 stepeni) }e gi
kreneme i prekrstime vo predelot na zglobot na dlankata nad
teloto. So {to so posilen zamav udrime so racete (dlankite i
podlakticite) vo podlogata taka {to nadol`nata oska na racete
162
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
i teloto pravat agol od 35 - 40 stepeni. Opi{anite dvi`ewa
neophodno e vo taa faza da se povtorat nekolku pati vo
kontinuitet. Sledi koristewe na nogata taka {to po udarot na
rakata po podlogata, ostanuvajki vo taa polo`ba (se misli na
racete), dvete noze istovremeno gi podignuvame svitkani vo
kolenata i gi prefrluvame preku desnoto ramo {to poblisku do
teloto. Glavata ja vrtime vo sprotivnata strana, od onaa vo koja
gi podigame nozete, taka {to vrvot na bradata ja dopira levata
klu~na koska. Izveduvame kolut nazad preku desnoto ramo taka
{to desnoto koleno ostanuva potpreno za podlogata, a levata
noga ja ispru`uvame i ja potpirame na stopaloto, {to avtomatski
ni ovozmo`uva brzo stanuvawe.
Vtorata faza, predstavuva lesno oddale~uvawe od
podlogata, taka {to za po~etok na pa|aweto nanazad zavzemame
~u~nuva~ka polo`ba. Racete pod navedeniot agol gi
prekrstuvame vo zonata na dlankata, nad kolenoto, lesno
sednuvame, a istovremeno vr{ime udar so rakata vo tloto.
Nogata ja prefrluvame preku desnoto ramo na ist na~in kako vo
prvata faza. Edinstvena razlika e vo toa {to poradi povisokata
po~etna polo`ba t.e. kleknuvaweto po golemata inercija na
na{eto telo doveduva do pobrzo izveduvawe na kolut nanazad
preku desnoto ramo i pobrzo zavzemawe na ispravena polo`ba na
teloto.
Pomo{na ve`ba za pobrzo i {to poefikasno
sovladuvawe na tehnikata na padot nanazad se izveduva vo par,
taka {to partnerite kleknuvaat svrteni eden prema drug na
dofatliva distanca na dlankite, naslonuvajki gi svoite dlanki
na dogovoren znak, otturnuvajki se nanazad.
Po princip na
akcija i reakcija so dodaten po~eten impuls sledi veke
opi{aniot na~in na izveduvawe na padot nanazad.
Vo tretata faza doa|a do potpolno
oddale~uvawe na gorniot del na teloto od
podlogata t.e. padot se izveduva od stoe~ki
stav, a po princip i na na~in opi{an vo
prethodnite fazi.
Pad na strana
Vo prvata faza, vo koja teloto e najblisku do podlogata
zavzemame le`e~ka pozicija po zamislena linija na desnata
strana od teloto, desnata raka blago ja svitkuvame, a pod agol na
izdol`ena oska na rakata i teloto od 35-40 stepeni, podigame
okolu 50 santimetri i pravime udar so otvorena dlanka na
rakata so spoeni prsti i podlaktica. Levata dlanka na rakata e
celo vreme na pojasot.
163
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Vo vtorata faza, so levata noga pravime klek, desnata
noga ja ispru`uvame i ja oslonuvame na petata. Desnata raka ja
ispru`uvame i ja postavuvame paralelno so podlogata. Lesno
sednuvame na desnata strana na zamislenata linija, pravime
udar so desnata raka, a levata raka e celo vreme na pojasot.
Dvete noze istovremeno gi podigame, svitkani vo kolenata, gi
prefrluvame preku levoto ramo, {to poblisku do teloto,
pravime kolut nanazad taka {to levoto koleno da ostane
nasloneto na tloto, a desnata noga ispru`ena i nasloneta na
stapaloto, {to ne doveduva vo ispravna polo`ba.
Vo tretata faza, sme ispraveni taka {to na{eto telo e
pod agol od 90 stepeni vo odnos na zamislenata linija. Desnata
noga ja prefrluvame preku levata, taka {to strani~niot del od
desnoto stapalo da bide na zamislenata linija, {to podaleku od
levoto stapalo. Ispru`enata desna raka e paralelna so
zamislenata linija, so dlankata svrtena sprema istata.
Zapo~nuvame lesno spu{tawe na teloto so kleknuvawe so
desnata strana kon zamislenata linija. Vo krajnata polo`ba, a
neposredno pred dopirot na desnata strana na zamislenata
linija, silno udirame so desnata raka na podlogata, levata raka e
na pojasot i prodol`uvame so prefrluvawe na nogata preku
levoto ramo, do stanuvawe.
Vo slednata faza, nema
naslonuvawe na strani~ni del od
desnata noga po podlogata i
kleknuvawe, tuku stapaloto od
desnata
noga
se
lizga
po
zamislenata linija, a desnata raka
ja prati desnata noga. Neposredno
pred dopirot na desniot kolk na zamislenata linija, doa|a do
silen udar na podlogata so desnata raka i prevrtuvawe nanazad
preku levoto ramo, do ispravuvawe na polo`bata na teloto.
5.1.2. Xudo frlawe
Podelba na tehikata na frlawata
Tahnikata na frlawa, mo`e da se podeli vo dve osnovni
grupi, na osnavata na polo`bata na teloto vo odnos na podlogata.
Toa se tehniki vo stoe~ka i le`e~ka polo`ba.
Tehnika vo stoe~ka polo`ba:
Ra~no frlawe;
Strani~no frlawe;
Frlawe so noga;
Po`rtvuvano frlawe.
164
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Tehniki vo le`e~ka polo`ba:
Zahvat so dr`ewe;
Zahvat so gu{ewe;
Poluga.
Strani~no frlawe
Glavna uloga vo izveduvawe na strani~noto frlawe ima
na{iot kontakt i bo~niot del od partnerot.
Frlawe so prefakawe okolu strukot
Vo prvata faza na obukata, so levata raka go fa}ame
kimonoto na partnerot ispod laktot na desnata raka, a desnata
noga ja postavuvame pred desnata noga na partnerot. Vr{ime
rotacija na teloto okolu prstite na desnata noga kako bi mo`elo
levata noga da ja postavime vo polo`ba na prsti {to poblisku vo
vnatre{nata strana na levata noga na partnerot. So desna raka
go prefa}ame strukot na partnerot. Po vospostavuvawe na
kontaktot, izveduvame ~u~aw od to~ka kade oskata na kolkot e
pod oskata na partnerot t.e. se spu{tame pod te`i{teto na
teloto na partnerot, celo vreme gorniot del od trupot e ispraven
t.e ispraveni se kolkovite.
Vo drugata faza, od prethodno opi{anata polo`ba se
izveduva frlawe, taka {to naglo se ispravuvaat kolenata,
pravime blag pretklon i rotacija na gorniot del na teloto okolu
oskata na teloto vo leva strana, i istovremeno silno
povlekuvawe so levata raka vo pravec na na{eto levo ramo.
Desnata raka celo vreme ja dr`ime okolu polovinata na
partnerot, se do momentot na kontakt na teloto na protivnikot so
podlogata.
Mnogu va`en moment na ova frlawe e polo`bata na
glavata koja celo vreme ja prati rotacijata na levata raka i so
toa vlijae na brzinata na rotacijata
165
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Golemo bo~no frlawe
Ova frlawe e varijanta na tehnika na frlawe so
prefakawe okolu strukot, edinstvena razlika e vo toa {to
dlankata na desnata raka ja podignuvame povisoko od strukot i ja
fa}ame desnata lopatka t.e. ramoto na partnerot, vo taa prilika
teloto na partnerot vo fazata na frlaweto pravi pogolem lak.
Osnovno bo~no frlawe
So levata raka go fa}ame protivnikot ispod laktot na
desnata raka, a so desnata raka go fa}a leviot okoluvratnik na
partnerot vo visina na klu~nata koska. Zglobot na {akata na
na{ata desna raka mora da bide cvrst vo prodol`etokot na
podlakticata, a laktot zazema polo`ba vo levata podpazuvna
jama na protivnikot. Prstite na desnata noga gi postavuvame
pred desnata noga na protivnikot i vr{ime rotacija okolu nejze,
a prstite na levata noga gi postavuvame na vnatre{niot del na
protivni~kata leva noga, vr{ime povlekuvawe so levata raka vo
visina na o~ite, ja vrtime {akata i ja pratime so pogledot
vospostavuvajki istovremeno kontakt na desnata strana na
gradite so protivnikot. Frlawe preku kolkot se pravi so fa}awe
za rakav.
Kaj ovaa tehnika postoi mo`nost gardot da go postavime
na dva na~ina. So dvete race da go fatime protivnikot na krajot
na rakavot ili zglobot na {akata, ili da zazememe osnoven lev
gard koj e fat na levata raka na desniot okoluvratnik okolu
klu~nata koska, a so desnata raka leviot rakav ili zglob na
{akata na protivnikot. Postavuvawe na nogata i kolkovite e
identi~no kako vo prethodnite tehniki. So {akata na desnata
raka ja turkame protivni~kata leva raka vo pravec na negovoto
desno ramo, a so levata raka vle~eme prema na{eto levo ramo
ili gradite.
Da potsetime, vo taa faza dolniot del od teloto se nao|a
vo polu~u~na polo`ba, a gorniot del od teloto e ispraven, so
naglo podignuvawe i istovremeno so rotacija na gorniot del od
teloto vo leva strana. So obzir na toa {to na{iot kolk go
blokiral desniot but na protivnikot, doa|a do svrtuvawe na
partnerot okolu negovata nadol`na oska i do realizacija na
frlaweto.
Frlawe so fakawe okolu vrat i blokada na nozete
Mo`eme da ka`eme deka navedenata tehnika e najsli~na
so tehnikata frlawe so fakawe okolu vrat.
166
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
So lavata raka go fa}ame partnerot za desniot rakav.
Desnata noga (na prsti) ja postavuvame na sredina pome|u
stapalata na partnerot, no pred linijata na vrvot na prstite.
Levata noga ja postavuvame na nadvore{nata strana od levata
noga na partnerot, a istovremeno, so levata raka go fa}ame
partnerot okolu vrat. Sledi pomestuvawe na na{ata desna noga
na nadvore{nata strana od stapaloto na desnata noga na
partnerot, taka da na{ite stapala da pravat agol od 90 stepeni.
Pri toa, na{ata desna noga ja blokira nogata na protivnikot vo
predelot na kolenata. Potoa sledi princip na frlawe koj e
opi{an vo predhodnite tehniki, pri skok se naglasuva rotacija
na gorniot del od teloto i glavata vo leva strana.
Frlawe so raka
Za ovaa grupa frlawe karakteristi~no e toa {to rakata
ima odlu~uva~ka uloga vo zavr{nata faza na frlawe. So niv ili
se vospostavuva kontakt koj e presuden za izveduvawe na
frlaweto, ili se izveduva frlaweto.
Frlawe preku ramo
So levata raka go fa}ame partnerot za
desniot rakav. Vlezot na nogata i polo`bata na
teloto e identi~en kako kaj site prethodno
opi{ani tehniki, osven tehnikata frlawe so
fakawe okolu vrat i blokada so noga. So
svitkuvawe na laktot na desnata raka pravime
cvrst kontakt so desnata podpazuvna jama na
protivnikot. Zamavnuvaweto na desnata raka se
pravi so otvorena dlanka.
Frlawe so dvete race preku ramo
Postavuvame osnoven desen gard. Levata raka go fa}a
desniot rakav od partnerot, a so desnata raka go fa}a partnerot
okolu vrat vo visina na gradite ili ponisko. Vlezot na nogata i
polo`bata na teloto e identi~en kako vo predhodnite tehniki. Ja
podigame desnata raka na protivnikot, a svojot desen lakt go
postavuvame vo desnata podpozuvna jama na partnerot.
So izvlekuvawe na na{ata leva raka vo pravec na
na{eto levo ramo, so naglo stanuvawe i rotacija okolu
nadol`nata oska se izveduva frlaweto.
167
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Frlawe so opfakawe okolu noga
Desnata noga ja stavame na sredina na rastojanieto na
protivni~kite stopala, na linija na vrvot na protivni~kite
prsti. Levata noga doa|a pozadi na{ata desna noga, gi vrtime
kolkovite taka da dopirnata strana na na{iot desen but go
dopira partnerot, glavata ja pomeruvame na levo i odime vo
pretklon, taka da vratot i ramoto gi oslonuvame na
protivni~kiot desen kolk. So dvete race gi fa}ame
protivni~kite noze vo predelot na nadkolenicata. Frlaweto se
izveduva taka {to so vratot i ramoto vo zona na pojasot na
protivnikot, go turkame protivnikot nanapred, a istovremeno so
racete povlekuvame prema na{iot kolk t.e nazad i nagore.
No`ni frlawa
Za ovaa grupa na frlawe karakteristi~no e kontaktot na
nogata, kako i odr`uvawe na stabilna ramnote`a, i pokraj toa
{to pri izveduvawe na samoto frlawe so oslonuvame na samo na
edna noga. Frlawata mo`at da se podelat vo podgrupi vrz osnova
na nasokata na dvi`ewe na protivnikot taka da mo`e da ka`eme
deka postojat no`ni tehniki so koj vr{ime blokirawe ili
~istewe na protini~kata noga .
Golemo nadvor{no ~istewe
Vospostavuvame kontakt so partnerot so primenuvawe na
osnoven desen gard.
So levata raka se fa}a desniot rakav na protivnikot vo
visina na laktot ili malku ponisko. So desnata raka se fa}a
okoluvratnikot na protivnikot {to e mo`no pogore po mo`nost i
pozadi vratot. Vo taa prilika se vospostavuva kontakt so
desnata podlaktica i laktot so gradite na protivnikot.
Stapaloto na levata noga go postavuvame paralelno so stapaloto
na desnata noga na protivnikot na rastojanie od okolu 10 - 15 sm.
dovolno da na{ata noga mo`e da projde izme|u. So blago dvi`ewe
nanapred se vospostavuva kontakt pome|u na{eto desno ramo,
grad i kolkovi. So levata raka ja turkame protivni~kata desna
raka kon negoviot pojas, a so desnata podlaktica ja oslonuvame
seta te`ina opteretuvajki ja desnata noga na protivnikot
nanazad i nalevo. Desnata noga koja e polusvitkana vo prstite
svrteni prema tloto ja provlekuvame pozadi protivni~kata
desna noga. Va`no e toa {to glavata i prstite na desnata noga
moraat da bidat vo ista ramina. So prilepuvawe na desnata noga
168
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
vospostavuvame kontakt so protivni~kata desna noga ja
izbivame, podignuvajki ja {to pove}e nanazad. Glavata i gorniot
del na teloto avtomatski go pratat toj pokret spu{taj}i se
nanapred isto tolku kolku sme ja podignale nogata - kompenzacija
na dvi`eweto. Stapaloto na desnata noga go spu{tame na zemja po
zavr{uvawe na tehnikata na frlawe.
Golemo vnatre{no ~istewe 1
Kontaktot so protivnikot go vospostavuvame taka {to
zazemame osnoven desen gard na ist na~in kako vo predhodnite
tehniki. Prstite na desnata noga gi postavuvame okolu 20 - 30
sm. pred prstite na desnata noga na protivnikot. Rotiraj}i okolu
prstite levata noga ja postavuvame pozadi desnata. So levata
raka ja turkame protivni~kata desna raka kon negoviot pojas, a
desnata podlaktica i teloto ja opteretuva partnerovata leva
noga. Prstite na desnata noga se lizgaat po zemjata taka {to
formiraat lak, a vo momentot na kontaktot pravime ~istewe na
levata noga na protivnikot dodeka racete prodol`uvaat da
turkaat vo nevedeniot pravec.
Golemo vnatre{no ~istewe 2
Zavzemame desen osnoven gard t.e. so levata raka go
fa}ame desniot protivni~ki rakav, a so desnata raka go fa}ame
desniot okoluvratnikot na protivnikot. So levata raka ja
vle~eme protivni~kata desna raka vo pravecot na negovoto
dvi`eweto. Istovremeno vr{ime brza rotacija ololu
sopstvenata desna noga. So ovoj pokret go prinuduvame
protivnikot da napravi dolg iskorak kako bi mo`el da ja zadr`i
ramnote`nata polo`ba na teloto. Go iskoristuvame toj momen i
so tabanot na desnata noga pravime ~istewe na negovata desna
noga vo predlot na petata, a vo pravec na prstite i nasokata na
vrtewe, a istovremeno podlakticata na desnata raka oslonuvajki
ja te`inata opteretuvajki ja protivni~kata desna noga.
Blokada na stapaloto na nogata koja e napred
Od desen osnoven gard pravime iskorak so na{ata desna
noga vo desna strana.
So blaga rotacija na dolniot del od kolkovite so tabanot
na levata noga, ja blokirame protivni~kata desna noga
neposredno nad sko~niot zglob. So levata raka go vle~eme
partnerot vo pravec i nasoka na negovoto dvi`ewe, a vo visina
169
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
na ramenata a so desnata raka go turkame protivni~koto levo
ramo i izveduvame frlawe so golem lak.
Blokada so koleno
Frlaweto se izveduva kaka i kaj predhodnite tehniki, so
taa razlika {to so tabanot na desnata noga ja blokirame
protivni~kata desna noga neposredno ispod kolenata. Za razlika
od prethodnite tehniki, levata noga so koja pravime blokada e
polusvitkana vo kolenoto.
5.1.3. Odbrana od udari (Osnovni blokovi)
Osnovni
blokovi
pretstavuva
dvi`ewe
na
strukturata koja ovozmozuva neutralizirawe na napadot bez
ogled na toa dali napadot e izveden so raka noga ili so nekoj
predmet. Osnovnite blokovi se realiziraat so raka, a vo
zavisnost od toa koj del od teloto se brani mo`at da se podelat
na visoki, sredni i niski. Visokiot blok onevozmo`uva napad vo
pravec na glavata, sredniot vo pravec na gradniot ko{ i niskiot
blok spre~uva napad naso~en vo pravec na stomakot. Site
osnovni blokovi se realizeraat so podlaktica odnosno delot od
zglobot na dlankata do zglobot na laktot.
Osnoven visok blok nagore
Osnovniot visok blok nagore se izveduva vo pripremen
stav taka {to levata raka e ispru`ena i postavena vo visina na
gradite a desnata raka e na istoimeniot kolk pri {to dlankite
se zatvoreni. Izveduvawe na blokot zapo~nuva so postavuvawe na
zatvorenata desna dlanka na sprotivniot kolk i toa {to
nadlakticata treba da bide naso~ena nanapred, od taa polo`ba
rakata se nagore, od pol`ba na podlaktica vo odnos na
nadlakticata okolu 100 stepeni. Dvi`eweto se zavr{uva so
rotacija na podlakticata taka {to nadvore{niot del na
podlakticata se nosi nad visina na glavata, dodeka zatvorenata
dlanka na nadlakticata e naso~ena kon glavata. Za vreme na
realizacija na ovoj blok levata raka po najkratkiot pat se vra}a
na istoimeniot kolk, i istoto e prateno so rotacija na trupot na
leva strana.
170
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Osnoven sreden vnatre{en blok
Ovoj blok se izveduva od pripremen stav od identi~na
polo`ban na rakata kako vo prthodnata tehnika. Od taa polo`ba
desnata raka se nosi na sprotivniot kolk kade se postavuva
nadlakticata naso~ena nagore. Odnosot na podlakticata i
nadlakticata e okolu 90 stepeni. Blokot zapo~nuva so
polukru`no pomestuvawe i rotirawe na podlakticata na
istoimenata strana na teloto, dodeka laktot ja zadr`uva
prvobitnata polo`ba. Zavr{etokot na blokot e preku rotacija
donesuvawe na vnate{nata strana na podlakticata do desniot
del na teloto, taka {to nadlakticata e naso~enaa nanapred. Za
vreme na izveduvawe na toj blok levata raka po najkusiot pat se
vra}a na istoimeniot kolk a celoto dve`ewe e prateno so
rotacija na trupot na levata strana.
Osnoven sreden nadvore{en blok
Se realizira od pripremen stav vo identi~na polo`ba na
rakata kako vo predhodnite opi{ani primeri. Realizacija na
blokot zapo~nuva so nosewe na desnata vo strana pod agol pome|u
podlakticata i nadlakticata od okolu 90 stepeni Od taa
polo`ba rakata polukru`no se spu{ta kon sredniot del na teloto
vo rotacija na podlaktot, dvi`eweto se zavr{uva so doveduvawe
na podlakticata do ivica na sprotivniot del na teloto pri {to
zatvorenata dlanka e vo visina na ramenata, nadlakticata
naso~ena nanapred.
Nizok vnatre{en blok
Niskiot vnatre{en blok se realizira od pripremen stav
od istovetna polo`ban a racete kako vo predhodnite primeri.
Realizacija na blokot zapo~nuva so stavawe na desnata
zatvorena dlanka na levoto ramo pri {to zatvorenata dlanka so
svojot vnatr{en del e orentirana kon glavata. Od taa polo`ba
rakata po najkratkiot pat se spu{ta nadole do maksimalno
ispru`uvawe vo zglobot na laktot. Dvi`eweto se zavr{uva so
rotacija na podlaktot pri {to nadlakticata se naso~uva nagore.
Dve`eweto na teloto i drugata raka se identi~ni kako i vo
predhodnite primeri.
171
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
5.1.4. Odbrana od nevooru`en i vooru`an napa|a~
5.1.4.1. Odbrana od nevooru`en napa|a~
Osloboduvawe od razni zafati za rakata, oblekata i
teloto odbranata od nevooru`en napa|a~ prestavuva naj~esta
primenuvana grupa na zafati bidejki samite napadi mo`at da
bidat plasirani vo golem broj situacii. Tie zahvati voglavno ja
so~inuvaat odbranata od udarci naneseni so glava i so noga so
koj protivnikot mo`e da go zagrozi napadnatiot. Udarcite
naneseni so raka mo`at da bidat mnogu opasni bidejki mo`at da
bidat dosta precizni dodeka no`nite udari se karakteriziraat
so pomala preciznost, a pogolema sila poradi pogolemata
koli~ina na muskulnata masa na nogata vo odnos na glavata.
Odbrana od udar so raka vo glava
Protivnikot ve napa|a so udar na desnata raka vo glava
t.e. direkten udar.
So levata noga pravite is~ekor dijagonalno vo leva
strana i izveduvate sreden nadvore{en blok so levata raka taka
{to pravovremeno go odbivate ili go menuvate pravecot na
dvi`ewe na rakata koja se dvi`i kon vas. Dokolku protivnikot se
pridvi`uva kon vas so is~ekor na levata noga napred nanesete
mu kontra udar so desnata raka vo stomak. Ako napa|a~ot se
dvi`i kon vas so is~ekor na desnata noga napred, toga{ posle
blokot is~ekoret so desnata noga napred od negovata desna
strana i zadadete mu udar so desniot lakt odpozadi vo predelot
na bubregot ili vo zadniot del na vratot dokolku e vo poniska
sostojba.
Odbrana od polukru`en udar so rakata vo glava
Napad - Protivnikot ve napa|a so polukru`en udar so
desnata raka vo glava, so is~ekor na levata noga nanapred
Odbrana - Istovremeno izveduvate visok blok so levata
raka i is~ekoruvate napred so levata noga za polovina ~ekor vo
pravec na vrvot na stapalota na desnata noga na protivnikot
spre~uvaj}i da ve udri. So levata raka fatete go za vnatre{niot
del za rakavot vo prdelot na laktot. Zarotiraj te go teloto vo
leva strana so polukru`no vrtewe na desnata noga zastanete na
vnatre{niot del na vrvot na stopaloto na desnata noga, a levata
so vnatre{niot del na vrvot na stapaloto na protivni~kata leva
noga. Postavete ja svojata desna podlaktica pod desnata pazuvata
172
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
na protivnikot i izvr{ete frlawe preku ramo a potoa izvedeti
udar so raka ili so noga.
Odbrana od udar so noga pravo
Napad - Protivnikot ve napaga so udar na desnata noga
pravo.
Odbrana - Izvedete nizok vkrsten blok is~ekoruvaj}i so
desnata noga dijagonalno nanazad. Vo momentot koga ste go
blokirale udarot so desnata raka, fatete go protivnikot za
petata a so levata za vrvot na stapaloto na istata noga, zarotiraj
te go protivni~koto stapalo vo vnatr{nata strana, povle~ete ja
nogata kon sebe i podignete ja nanazad. Po vrteweto i
povlekuvaweto na nogata protivnikot e prinuden da se svrti
okolu stoe~kata noga i da padne na zemja. Dodeka ja dr`ite
protivni~kata desna noga koja mora da bide svitkana vo zglobot
na kolenoto svojata desna potkolenica stavete ja na
nadvore{nata strana do protivni~kata potkolenica.
So levata noga se dobli`uvate do negovata leva noga i
kleknuvate na koleno na istata noga vo visina na leviot kolk,
teloto go ispravuvate i vr{ite rotirawe na kolkovite vo leva
strana a so desnoto koleno turkajte napred i nadolu
Odbrana od polukru`en udar so noga
Napad - Protivnikot ve zadava polukru`en udar so
desnata noga vo levata strana vo visina na ramenata.
Odbrana - Pravite sreden nadvore{en blok so desnata
raka, a so desnata noga pravite dijagonalen korak nanazad. Koga
go blokirate protivnikot so levata raka vedna{ fatete ja
negovata desna podkolenica odozdola i podignete ja nagore
dodeka ne ja povlekol prema sebe, a pokraj toa }e go isfrli od
ramnote`a nanazad. So desnata raka fatete go na leviot rever i
is~ekorete so levata noga prema protivnikot, a so desnata noga
zamavnete polukru`no od vnatre{nata strana na negovata leva
noga na koja stoi. Napravete frlawe dr`ej}i ja protivni~kata
desna noga turnuvaj}i go so desnata raka nanapred.
5.1.4.2. Odbrana od vooru`en napa|a~
Odbrana od vooru`en napa|a~ podrazbira odbrana od
protivnik koj za napad koristi ladno oru`je i drugi predmeti koi
mu se na dofat na raka.
Naj~esto toa se razni palici, stolici, {i{iwa i sli~ni
predmeti.
173
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Odbrana na napad so palici odozgora
Napad - Protivnikot ve napaga so palica odozgora so
desnata raka i is~ekor na levata noga napred.
Odbrana - Istovremeno is~ekorete so levata noga kon
protivnikot da mu se pribli`ite i so visok blok so levata raka
onevozmo`ete go napadot.
Fatete go napa|a~ot so levata raka za rakavot na desnata
raka vo predelot na zglobot na laktot od vnatre{nata strana na
rakavot ili za podlakticata, zarotiraj go teloto vo leva strana
postavi go desnoto stapalo vo visina na vrvovite na prstite na
protivni~kata desna noga. Istovremeno so polukru`en zamav so
desnata raka stavete ja pod pazuvata na desnata raka i izvedete
frlawe preku ramo. Vo momentot na padot na protivnikot,
napravete prefat i fatete go brzo so svojata leva raka za
desnata {aka is~ekorete so levata noga napred pokraj negovoto
desno ramo (levata natkolenica da bide skoro vo horizontalna
polo`ba) prefrlete ja desnata raka na napa|a~ot preku va{ata
leva nadkolenica taka {to nadvore{nata strana na laktot se
nao|a na nea. So pritisok na levata raka nadole i fiksirawe so
desnoto koleno na gradniot ko{ na napa|a~ot ste napravile lost
vo zglobot na laktot i odzemawe na palicata ili so pojak
pritisok do povreduvawe na rakata na protivnikot.
Odbrana od napad so no`
Odbrana od napad so no` pretstavuva specifi~na
celina i prestavuva opasnost vo primena na zafatite za
odbrana od napadot so no` vo kriti~en moment, kako i vo ~estata
upotreba na no` kako ladno oru`je vo napad i mo`nosta da se
branite, odnosno da bidete napadnati. Otuka se javuva potreba za
poznavawe i uve`buvawe tehnika na odbrana od napad so no`. So
ogled na toa {to upotrebata na no` vo re{avawe na specifi~ni
zada~i e izrazena neophodno e adekvatno da se obu~i i odbrani
od napad so no`.
5.1.5. Zafati za priveduvawe
(Zafati za specijalni namena)
Zahvatite za specijalni nameni davaat mo`nost za
{iroka i prakti~na primena, a prvenstveno za izvr{uvawe na
specijalni zada~i na vojskata i policijata vo razli~ni situacii.
Pred sî karakteristi~no e modificirawe na zafatite od
odredeni bore~ki discipline vo zafvati so specijalni nameni,
a karakteristi~ni se i zafvatite za priveduvawe na lica,
174
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
zafvati za pripremuawe na vrzuvawe na lica, i zafvati za
onesposobuvawe i ne~ujna likvidacija na lica.
Zafati za priveduvawe na lica
Zafati za priveduvawe na lica pretstavuvaat zafati so
~ija pomo{ se vr{i istegnuvawe na ligamentite i zglobovite na
{epata, laktot i ramenata ili vo kombinacija na tie zglobovi
{to predizvikuva golema bolka koja neudobno deluva na
protivnikot i e prinuden da gi slu{a naredbite.
Koj zafat }e se primeni vo kriti~niot moment zavisi od
toa dali liceto na koe se primenuva zafatot dava aktiven ili
pasiven otpor, od negovata kostitucija i snaga kako i od
vospostavuvawe kontakt so liceto t.e kako ste go fatile za raka
bez razlika dali zafatot ste go izver{ile direkno ili vo
kombinacija so nekoj zafat so kej ste se odbranile od liceto koe
ve napadnalo. Zavisno od toa vo koja polo`ba se nao|ate vo odnos
na liceto na koe treba da primenite zafat na priveduvawe
razlikata e fa}aweto na rakata i toa: fa}awe na vnatre{nata
strana na zglobot na {epata, fa}awe za prednata strana na
zglobot na {epata, fa}awe za nadvore{nata starana na zglobot
na {epata.
Zafati za pripremuvawe za vrzuvawe
Za da mo`ete bez pogolemi pote{kotii da napravite
vrzuvawe na protivnikot, bilo so prira~ni ili formaciski
sretsva, neophodno e da se napravi povolen moment zaradi li~na
bezbednost na liceto koe go vr{i vrzuvaweto, a toa se ostvaruva
so primena na zafat za priprema za vrzuvawe.
Izvrtuvawe vo strana i priprma na vrzuvawe na grb
Istovremeno povle~ete ja rakata na protivnikot,
polukru`no okolu negovata glava, i is~ekorete so levata noga
pored nego. Dodeka protivnikot u{te ne se svrtel vo celost,
postavete ja levata podlaktica pome|u negovata podlaktica i
nadlaktica a dlankata na istata raka pritiskajte ja na zglobot na
laktot za koj ste ja dr`ele desnata raka. So dlankata na desnta
raka oslonete se na podloga vo visina na desnoto ramo na
prtivnikot i skoknete mu na grbot. Bidejki ja kontrolirate
polo`bata na protivnikot so lost so levata raka vo zglobot na
desnoto ramo na protivnikot zna~i ja kontrolirate rakata na
grbot i od bolkata protivnikot e prinuden da ja postavi i levata
raka na grbot. Posle ovaa plo`ba dlankite na rakata postavete
175
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
gi od strana na laktovite na racete na protivnikot i pritiskajte
prema vnatre. Svoeto telo ispravete go a so kolkovite turkajte
napred, pritoa so svoite natkolenici ja turkate podlakticata na
protivnikot napred i gi odvojuvate od grbot {to }e predizvika
golema bolka vo zglobovite na ramenata. Vo ovaa polo`ba sosema
sigurno i bezbedno mo`ete da izvr{ite vrzuvawe so sretstvata
za vrzuvawe.
Zadu{uvawe so raka vo stoe}ki stav odpozadi
Se nao|ate vo polo`bata pozadi na protivnikot na
rastojanie od eden do dva ~ekora. Izveduvaweto se pravi na toj
na~in {to pravite is~ekor kon protivnikot na rastojanie okolu
polovina ~ekor od protivnikot. Go opfa}ate so dvete race za
ramenata i silno povle~ete kon sebe so {to }e mu ja naru{ite
ravnote`ata nanazad. Iskoristete go toj moment i prvata tretina
od podlakticata postavete ja pred vratot so dlankata svrtena
nadolu. Levata podlaktica postavete ja od levata strana na
negoviot vrat so dlankata svrtena nagore. So desnata raka
fatete ja dlankata na levata raka i povle~ete nanazad i nadole
taka da tilot na glavata mu dopira na va{eto desno ramo.
Konstantno stiskajte so racete i vle~ete nadole, a so desnoto
ramo ja pritiskate glavata na protivnikot
napred i
nedozvoluvate dolniot del na teloto da vi se pribli`uva kon
vas, tuku da go prinudite da odi vo sede~ka polo`ba posle {to }e
bide zavr{eno zagu{uvaweto.
Likvidacija na protivnik so no` vo stoe~ki stav od
pozadi
Se nao|ate zad protivnikot na rastojanie od eden do dva
~ekora so no` vo desna raka i se~ivoto e svrteno nagore.
Pravite brz is~ekor so levata noga kon protivnikot i so dvete
race silno go povlekuvate sprema sebe nanazad so {to ste go
izvadile od ramnote`na polo`ba. Bidej}i ste mu ja naru{ile
ramnote`ata so levata raka go fa}ate preku levoto ramo za
brada i silno go povlekuvate sprema sebe taka {to gorniot del
na grbot }e go naslonite na vas. So desnata raka vo koja go dr`ite
no`ot so se~ivoto svrteno nadole, povle~ete sna`no kon sebe so
no`ot preku desnata strana na vratot preku koronarnata arterija
pri {to nastanuva smrt na protivnikot so {to likvidacijata e
zavr{ena.
176
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
DEL V-2. PRVA POMO[
Prva pomo{ e po~etna gri`a za povredento lice na samoto
mesto na nesre}ata.
Gri`ata se sostoi vo blagovremeno prevzemawe na
vnimatelni postapki, merki i aktivnosti, so cel:
Da se za~uva `ivotot na povredeniot;
Da se za{titi od natamu{no povreduvawe;
Da se namali bolkata i stravot;
Da se spre~at mo`nite komplikacii;
Da se podobri op{tata sostojba na povredeniot.
Gri`ata trae od momentot na otkrivaweto na
povredeniot, pa se do momentot koga pove}e ne mu e potrebna
prva pomo{ ili do prezemaweto na povredeniot od
kvalifikuvani lica za stru~na medicinska pomo{.
Sostojbite {to go zagrozuvaat `ivotot (itni sostojbi)
baraat brz odgovor. Vo tie momenti, sudbinata na povredeniot e
vo racete na lu|eto od neposrednata okolina. Nema ni{to
pohumano od blagovremena i pravilno uka`ana pomo{ {to zna~i
`ivot
5.2.1. Ve{ta~ko di{ewe
Prestanok
ovozmo`uvawe
na
di{eweto
i
negovo
povtorno
Pri prestanok na di{eweto povredeniot ne di{e (iako
se proodni di{nite pati{ta) i e vo bessoznanie. Pulsot na
po~etokot mo`e da e prisuten i postojat znaci za cirkulacija
(srceto raboti). Podocna mo`e da gi snema.
Pri~ini za prestanok na di{eweto:
Pri~inite {to doveduvaat do bessoznanie isto taka
vodat i do prestanok na di{eweto;
Za~epuvawe na di{nite pati{ta kaj lice vo bessoznanie;
Povredi na vratot;
Za~epuvawe na di{nite pati{ta od otok pri alergiska
reakcija;
Ako povredeniot e prikle{ten ili zatrupan;
Ako e zadaven ili zadu{en;
Davenik;
Udar od elektr~na struja ili grom.
177
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Prepoznavawe:
Pri proverka na svesta povredeniot ne reagira na
nadvore{ni drazbi.
Pri proverka na di{eweto toj ne di{e, a pri proverka na
pulsot i znaci na cirkulacija - srceto mu raboti.
Opasnost:
Poradi prestanok na di{eweto, mozokot mo`e da
pre`ivee bez kislorod samo nekolku minuti. Nedostatokot na
kislorod za kratko vreme predizvikuva prestanok na rabotata na
srceto i vodi do smrt.
Prva pomo{:
Proverete ja sosotojbata na svesta;
Proverete ja proodnosta na di{nite pati{ta;
Otvorete gi i pro~istete gi di{nite pati{ta;
Proverete dali ima di{ewe;
Ako ne po~ustvuvate ne vidite ili ne slu{ate di{ewe,
vedna{ dadete dva efektivni vduvuvawa;
Vedna{ da se povika brza pomo{;
Proverete go pulsot ili znacite na cirkulacija na
poveke od 10 sekundi;
Ako postojat znaci za cirkulacija, a ne postoi di{ewe
prodol`ete so ve{ta~ko di{ewe sî dodeka povredeniot
ne po~ne da di{i ili dodeka ne dojde brza pomo{;
Ako povredeniot po~ne da di{e svrte te go vo strain~na
polo`ba i pokrijte go;
Na sekoja minuta proveruvaj dali di{eweto e postojano;
Ako di{eweto povtorno prestanalo prodol`ete so
ve{ta~ko di{ewe .
Tehnika na ve{ta~ko di{ewe
Postavuvawe za{titen sloj - specijalno {amiv~e (maska
) so ventil, preku ustata i nosot na povredeniot.
Metoda "usta na usta":
Kleknete na kolenici pokraj povredeniot;
Oslobodete i pro~istete mu gi di{nite pati{ta;
Glavata dr`ete ja zafrlena nanazad. Ednata raka
postavete ja na ~eloto a so palecot i pokazalecot
zatvorete mu go nosot na povredeniot. So drugata raka
potkrenete ja bradata i otvorete ja ustata.
178
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Zemete vozduh i vduvajte go vo ustata na povredeniot i
poglednete dali gradniot ko{ se kreva i spu{ta;
Zemete vozduh i povtorete ja postapkata.
Kaj vozrasen ~ovek postapkata se povtoruva 12 - 16 pati
vo edna minuta dodeka kaj deca 20 - 30 pati vo edna minuta
Metoda "usta na nos"
Ovaa metoda e sli~na kako prvata samo {to glavata se
dr`i zafrlena so ednata raka postavena na ~elo, a so drugata se
pokriva bradata i se zatvora ustata. Vduvuvaweto se vr{iv vo
nos. Ovaa metoda se koristi samo vo slu~aj koga ne mo`e da se
koristi prvata metoda.
Ve{ta~ko di{ewe kaj dete se izveduva na ist na~in kako
i kaj vozrasni.
Ve{ta~ko di{ewe kaj bebe se izveduva 30 - 40 pati vo
edan minuta samo so pomal vozdu{en volumen.
5.2.2. Zapirawe na krvavewe
Krvavewe
Krvarewe ozna~uva izlevawe na krvta od krvnite sadovi
(kapilari, arterii, veni).
Postojat dva vida na krvarewe:
Nadvore{no krvavewe, koe e o~igledno, jasno vidlivo,
krvta se izliva nadvor od teloto. Povredata na
arteriite se manifestira so prskawe na krv so svetlo
crvena boja, dodeka pak povredata na venite so
pobavno istekuvawe na krv so potemna crvena boja.
Povredata na kapilarite se manifestira so slabo
narosuvawe so krv so svetlo crvena boja.
Vnatre{no krvavewe, nastanuva so istekuvawe na krv
vo telesnite praznini, {uplivite organi ili
muskulite i ne e vidlivo. Ova krvavewe pretstavuva
ogromna opasnost po `ivotot na povredeniot, bidejki
mo`e da se izgubi golema koli~ina krv (krvta voop{to
ne izleguva nadvor od teloto). Zatoa treba da se
baraat op{tite znaci na zaguba na krv. Vo odredeni
slu~ai ova krvavewe mo`e da se zabele`i podocna i
toa kako krvavewe preku nosot i u{ite, iska{luvawe
krv od belite drobovi ili povra}awe krv od stomakot.
Posledicite od krvaveweto zavisat od
koli~estvoto na krv {to isteklo od krvniot sad, od
179
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
brzinata na krvaveweto i od naru{enata funkcija na
vitalnite organi
Obilno krvavewe
Pri obilno krvavewe, krvta brzo se izleva za kratot
vremenski period se gubat golemi koli~ini krv.
Prepoznavawe
Lokalni znaci (kaj nadvore{no krvavewe):
Rana od koja silno istekuva krv od povreden golem
krven sad;
Dokaz za zna~itelna zaguba na krv kaj nadvore{no
krvavewe mo`e da bide i lokva krv, kako i ali{ta
natopeni so krv.
Op{ti znaci za iskrvavuvawe
Povredeniot ~uvstvuva zamor, mamurlivost, `ed, bu~ewe
vo u{ite;
Ko`ata e bleda, studena, so kapki pot;
Pulsot e zabrzan i slab i edvaj se ~uvstvuva pod prsti;
Di{eweto e povr{no i zabrzano.
Opasnost
Dokolku krvareweto ne e zapreno ili kontrolirano
navreme toa moze da dovede do pojava na {ok, gubewe na svesta
kako I do prestanok na cirkulacija na di{eweto.
Pogolema zaguba na krv pretsavuva eden od nacestite
pricini za smrt vo slucaj na nesreka.
Prva pomo{
Kontrola na krvareweto e neophodna merka za spasuvawe
na `ivotot. Site drugi merki na prva pomo{ se bezna~ajni
dokolku dojde do naru{uvawe na krvotokot kako rezultat na
nekontrolirana zaguba na krv.
Metodot na kontrola na krvaveweto zavisi od obilnosta
na krvaveweto, a ne od vidot na krvavewe i od lokacijata (mo`no
e potisnuvawe na vitalnite organi).
Skoro sekoe vidlivo obilno krvavewe mo`e da bide
zapreno so efikasen silen nadvore{en pritisok na izvorot na
krvavewe.
180
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Sopirawe na krvaveweto so pritisok na prstite
(digitalna kompresija)
Ovoj metod na sopirawe na krvavewe se odnesuva na
prekinot na dovodot na krv vo podra~jeto kade {to se nao|a
ranata, taka {to se pritiska krvniot sad koj nosi krv (nad
mestoto na povredata) ili vo samata rana. Pritiskaweto se
izveduva na posebno odredeni mesta kade {to krvniot sad le`i
na koska. Ovoj metod ima privremena upotreba, se dodeka ne se
primeni nekoj drug, podolgotraen na~in. Se izveduva samo kaj
krvavewe na glavata, racete i nozete. Ovoj metod mo`e da go
primeni i samoto lice keo e povredeno (samopomo{) sî dodeka
ne dojde nekoj drug {to }e mu pomogne.
Na teloto postojat pove}e to~ki so ~ie prtiskawe mo`e
da go sopreme krvaveweto. Toa se onie to~ki na koi krvnite
sadovi le`at dosta povr{no, zad niv se nao|a cvrsta podloga,
odnosno koska.
Sopirawe na krvarewe so kompresivna prevrska
Postavuvawe na kompresivna prevrska e nejefikasniot
na~in na sopirawe na obilno krvavavewe.
Kompresivnata prevrska e pogodna na site delovi na
teloto osven vratot, stomakot i sedalniot predel.
Kompresivnata prevrska ne smee da bide nitu labava
nitu premnogu stegnata zatoa {to mo`e da dojde do celosen
prekin na krvaotokot na mestoto na postavuvawe na zavojot (ako
vrvovite na prstite, zad zavojot posinat ili po~nat da trnat,
zavojot treba malku da se olabavi).
Postapka:
Vnimatelno otvarewe na sterilnata gaza i
postavuvawe na gazata vrz ranata;
Preku nea postavete predmet koj }e vr{i pritisok
(zamotan zavoj tkaenina, i drugi sli~ni predmeti) koi
treba da bidat ~isti i suvi;
Preku sevo ova postavete nov kru`en zavoj koj treba da
go stegnete pojako i na toj na~in cvrsto pritesnete ja
ranata na mestoto na krvarewe;
Vo slu~aj na posilno krvavewe, za vreme na
postavuvawe na
kompresivniot zavoj preba da
izvr{ite pritisok so prstite (digitalna kompresija)
nad mestoto na krvavewe, sî dodeka ne se postavi
zavoj;
181
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Ako kompresivnata prevrska {to ste ja postavile se
natopi so krv ne treba da ja vadite, tuku nad nea treba
da postavite nov predmet i da prevrzuvate so drug
zavoj.
Sopirawe na krvarewe so podvrzuvawe
Podvrzuvaweto, kako metod za sopirawe na
krvaveweto, mo`e da se upotrebuva samo vo slu~aj na otkinat
ekstremitet (raka ili noga).
Upotrebuvajte samo meki, mazni i dovolno
{iroki materijali (triagolna marama, kai{, gumeno crevo i
sli~no).
Postapka:
Zamotajte ja triagolnata marama okolu otkinatiot
ekstrenitet, napravete jazol i postavete stap~e
ili sli~en predmeti nad nego povtorno zavrzete
jazol;
Vnimatelno vrtete go stap~eto se dodeka ne
prestane krvaveweto. Fiksirajte go stap~eto da ne
se odmotuva;
Pokrijte ja ranata so sterilna gaza;
Prodol`ete da go sovladuvate {okot;
Povikajte brza pomo{;
Zavitkajte go otkinatiot del od ekstremitetot vo
ne{to sterilno. Stavete go vo ~ista kesa i vrz
nego stavete druga kesa vo koja }e stavite ladna
voda ili mraz.
Informiraj te go nadle`niot doktor za vremeto koga e
postavena podvrskata. Dokolku e otkinat nekoj del od
ekstremitetot ili pak e povredena nekoja glavna arterija,
podvrskata ne se olabavuva se dodeka ne se odnese povredeniot
vo bolnica.
Ako e mo`no podvrskata zamenuvajte ja na sekoj triesetina
minuti so drugi merki na kontrola na krvaveweto.
Koga krvaveweto }e prestane, podvrskata pove}e ne e
potrebna.
.
Ostavete go ekstremitetot podignat i
nabquduvajte go.
182
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Sopirawe na krvareweto so direktno pritiskawe vo
povredata
Pri obilno krvavewe (osobeno pri povredi na vratot,
stomakot, preponite i sedalnata regija) postoi mo`nost na
zapirawe na krvareweto so direkno pritiskawe vo povredata.
Postavete pove}e sloevi gaza (mo`e vrz gazata da
postavite i drug mek material). So prsti ili tupanica direkno
pritisnete nad ranata.
5.2.3Tretman na lica pod {ok
[ok
[okot pretstavuva op{to naru{uvawe na sosotojbata na
povredeniot, predizvikana od namalena cirkulacija na krvta vo
teloto, poradi {to vitalnite organi i tkiva ne se snabduvaat so
dovolna koli~ina na kislorod.
[okot se javuva pri:
Golema zaguba na krv;
Obemni izgorenici;
Pote{ki povredi;
Silna bolka;
Strav;
Truewe;
Seriozna alergi~na reakcija;
Naru{en ritam na srceto ili naru{uvawe na
rabotata na mozokot i dr.
Pri toa vitalnite organi primaat pomalku krv kako
rezultat na {to doa|a do nedovolno snabduvawe so kislorod. Ova
vodi da poremetuvawe na funkcijata na vitalnite organi i
organizmot vo celost i mo`e da dovede do smrt. [okot ne e
reakcija koja se javuva vedna{, tuku nastanuva postepeno i za
mnogu kratko vreme mo`e da prerasne vo vistinska opasnost za
`ivotot.
[okot mo`e da bide predizvikan ili zabrzan od
krvavewe, bolka, nesoodvetno uka`ana prva pomo{, nepravilno
transportirawe, infekcija, strav, glad, `ed, ili pak stud.
183
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Prepoznavawe:
Svesta kaj povredeniot naj~esto e so~uvana;
Bleda i ladan ko`a, orosena so lepliva pot;
Zabrzan edvaj zabele`liv puls;
Povr{no, zabrzano, nepravilno di{ewe;
Krajnite delovi na teloto po~esto se oboeni sinkavo.
Neizrazeni o~i i sinkav sjaj;
Povredeniot na po~etokot e vozbuden, nervoen,
ispla{en, za potoa da stane miren, apati~en
(nezainteresiran za sî ona {to se slu~uva okolu nego) i
ne se `ali na bolki i pokraj toa {to ima golemi povredi.
Na kraj povredeniot mo`e da ja izgubi svesta
(bezsoznanie) da oslabe di{eweto i da vodi kon smrt.
Opasnost:
[okot mo`e da dovede do zapa|awe vo bessoznanie,
naru{uvawe i prestanok na di{ewetoi rabotata na srceto, i
duri i smrt.
Prava pomo{:
[ok tretmanot treba da se sproveduva pred sî za da se
spre~i pojavata na {okot - pred {okot navistina da se
pojavi;
Tretirawe na {okot so sostoi od poddr`uvawe i
odr`uvawe na vitalnite funkcii di{ewe i rabota na
srceto;
Tretirajte gi pri~inite poradi koi nastanal {okot;
Postavete go povredeniot vo {ok polo`ba (legnat na grb
so podignati noze) so cel da se obezbedi dovolno
koli~estvo krv vo mozokot i vitalnite organi.
Povredeniot se stava vo polusednata polo`ba samo pri
povreda vo predelot na gradniot ko{;
Olabavete ja tesnata obleka;
Odr`ete ja toplinata na teloto na povredeniot (pokrijte
go povredeniot);
Obezbedete ~ist i sve` vozduh dokolku povredeniot se
nao|a vo zatvorena prostorija;
Obidete se da go naterate povredeniot da di{e poleka i
dlaboko;
Za{titete go povredeniot od vozbuduvawe;
Povikajte brza pomo{.
184
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
5.2.4. Evakuacija i transport na povredeniot
Nega i transport na povredeniot
Sledete gi vitalnite funkcii (svest, di{ewe, rabota na
srce). Odr`uvajte ja telesnata temperatura.
Za da ja podobrite objektivnata sostojba na povredeniot i
da gi namalite negovite subjektivni ~uvstva na neprijatnost
prodol`ete so sledewe na sostojbata na povredeniot i davawe na
dopolnitelna pomo{, so koja gi spre~uvate ili ubla`uvate
mo`nite komlikacii.
So negata naj~esto preventirate pojavata na {okot. Na
povredeniot {to zapadnal vo {ok pomognete mu vo
odr`uvaweto na telesnata temperature;
Psiholo{kata poddr{ka ima zna~ajna uloga i vo tekot
na negata i za vreme na transportot;
Odr`uvajte go krvniot pritisok so davawe na te~nosti.
Isklu~ok od ova pravilo se povredeni vo bessoznanie
povredeni vo predelot na gradniot ko{ stomakot i
povreda srcev udar.
Ako zavoite mu se natopeni so krv, soprete go
krvaveweto so postavuvawe na vtora kompresivna
prevrska nad predhodno postavenata;
Ako prevrzaniot i imobiliziran del od teloto mu
pomodri, ili mu se pojavat bolki i trnewe, potrebno e
prevrskite da gi olabavite;
Ako povredeniot povra}a potprete mu ja glavata i
pro~istete mu ja ustata;
Ako pri transportot povredeniot zapadne vo
bessoznanie, postavete go vo strani~na polo`ba;
Ako e potrebno o`ivuvawe prodol`ete so nego i pri
transport sî do medicinskata ustanova.
Transprt na povreden
Ako ne postoi mo`nost za transport so sanitetsko
vozilo i specijalizirana ekipa, za da ne se pravat gre{ki pri
transportot treba da se vnimava na slednoto:
Davawe prioritet na poitni povredi (gu{ewe, siln
krvavewe, sostojba po o`ivuvawe);
Izbor na transportno sretstvo i pat (povreden vo rbetot
ne treba da se prenesuva so avtomobil i na neravni
pati{ta);
185
KOMORA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT
Zapazuvawe na pravilna polo`ba pri transport;
Izbegnuvawe na nagli zabrzuvawa, sopirawa, svrtuvawa i
potresi;
Obezbeduvawe na pridru`nik kaj te{ki i itni slu~ai.
186

Tıklayınız

Ayrıntılar İçin Tıklayınız

HR P01 - Ministero della Salute

VELIKI HRVATSKI PENALIST JEROLIM MIČELOVIĆ

Пад

Jedno od najpoznatijih turističkih skijališta Italije

ZABRINUTOST VELESILA RADI STANJA U PAGU !!!!

(La Rassegna Dalmata)

Основно одр`уваwе на `ивотот

hektari planta@a so kultiviran le[nik 8hektari planta@a so kultiviran

REPUBLIKA MAKEDONIJA UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ

dr aleksandar litovski jubileen kalendar za egejskiot del na

Za{titni rakavici