49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" Prilep bilten br.2 06-13 juni 2014 2 za 49 MTF Vojdan ^ernodrinski Mnoguzna~nosta na Festivalot Iluzijata za magijata nare~ena “teatar” kulminira. 49-oto izdanie na MTF “Vojdan ^erndrinski”, go doka`uva ona {to go navesti u{te od samiot start, deka vo presret na svojata poluvekovna zrelost, koja vo isto vreme zna~i i mudrost za od najdobroto da se izbere najdobroto, Festivalot ja ispolnuva svojata funkcija. I ne samo so teatarskite pretstavi koi kaj poklonicite na Talija predizvikuvaat svoevidna duhovna katarza ili delirium, tuku i so s# ona drugo {to e vtkaeno ili vkomponirano na razbojot od teatarskata umetnost, a koe ne mo`e da se tretira na scenata, iako e nerskinliv del od ona {to se narekuva teatarsko slu~uvawe. Suptilnoto dodavawe i na edukativnata ni{ka (promicii, rabotilnici, debati, tribini), Festivalot go pravi mnogu pomagi~en, poatraktiven, povozbudliv za site… kako strasna simbioza na dvajca vqubeni. Ova ne dozvoluva Festivalot da se svede samo na obi~no prika`uvawe na pretstavi. Toj, ili poto~no negovoto Viso~estvo "Festival" dobiva sosema nova kvalitativna dimenzija koja treba da se poddr`i, no i da se nadgraduva. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 3 Tribina na MTF "Muzikata vo teatarskite pretstavi" Muzikata e va`en segment za pretstavite Muzikata e va`en segment za teatarskite pretstavi, vedna{po re`ijata i akterite. Taa gi pro{iruva izraznite sredstva na pretstavata, be{e potencirano na tribinata "Muzikata vo teatrskite pretstavi". Moderator be{e re`iserot Dejan Projkovski, koj re~e deka brojot na kompozitori, na realvantni imiwa ja poso~uva va`nosta od sozdavaweto avtorska muzika. - Vo sovremeniot teatar dolgi godini se zboruva{e deka re`ijata e edna od profesiite koja go nosi teatarot napred, deka e najzaslu`na za posmoderniot teatar. Smetam deka teatarskiot kompozitor e edna od li~nosti {to e zaslu`na so re`iserot za ovie novi sovremeni etatrski formi. Kompozitorite, po re`iserot, se seriozni avtori na pretstavata, zatoa {to teatarskata muzika sega ima razli~ni izrazni sredstva, stanuva eden od klu~nite momenti vo pretstavite, re~e Projkovski. Ana Stojanoska, profesor od FDU - Gledame teatar, dramski tekst, re`ijata, akterite, no naj~esto zaboravame na muzikata. Mnogu e va`no koga imate dobar teatarski kompozitor. Treba da vidite kako toj ja ~ita pretstavata. Pri istra`uvaweto na teatarskata pretstava sekoga{mi bilo va`no {to }e se slu{ne vo ovoj va`en moment. Gi imame najdobrite teatarski kompozitori. Tie se kreativci vo procesot na sozdavawe na teatarskite pretstavi. Bidej}i e specifi~na teatarska umetnost direktno funkcioniraat, i nivnata rabota e povrzano so emocijata, igrata, so samiot teatar kako kompleten teatarski ~in. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 4 Goran Trajkovski, kompozitor - Da se raboti muzika za onie koi toa go sakaat e preizvik vo sekoj pogled. Istorijata poznavala, i poznava mnogu golemi kompozitori. Dobriot kompozitor na muzikata, ne sekoga{ zna~i deka e upotrebliv vo teatar. Da se raboti muzika vo teatar e specifi~na disciplina, koja za mene podrazbira rabota na teren, rabota koja bara izleguvawe od, uslovno re~eno, kancelariskite prostorii, mesto kade sozdava kompozitorot. Zatoa {to teatarot, kako {to go gledame, naj~esto e na scena. I teatarskata muzika treba da se sozdava tamu kade {to se slu~uva. Potrebno e da se ima bliska vrska so ~initelite na teatarot, pred s#, akterite. Iako re`iserot e dvigatel na teatarskito ~in, smetam deka i kompozitorite treba da bidat poblisku do `ari{teto, do scenata, do akterskata igra. Zo{to go velam ova? Od li~no iskustvo, zatoa {to vo teatarot sum pove}e od 20 godini. Sum imal mo`nost da rabotam na pove}e na~ini i vo t.n. dopisna {kola, sum go iskusil toa i smetam deka ne e vo red. Toj na~in na rabota mo`e{e pove}e da se sretne vo 80-ite i 90-ite godini od minatiot vek, zatoa {to samite producenti toa go neguvaa, za da za{tedat sredstva. Toj proces ne e vo red. Zatoa smetam deka prisustvoto na kompozitorot vo teatarskiot proces e mnogu va`no. Marjan Ne~ak, kompozitor - Blagodarnost {to se setija na ovaa profesija da & dadat povisoko zna~ewe. Milo mi e {to se razgovora, mislam deka treba da bide razli~en na~inot na prezentacijata na teatarskata muzika. Od ranoto detstvo bev "inficiran" so muzikata, bidej}i sum od muzi~ko semejstvo. Profesijata doa|a{e preku solo peeweto. Peev na germanski. Pra{uvav: [to peam, mi treba prevod?! Profesorot mi odgovori: Za qubovta! Odev i go preveduvav tekstot. Ona {to mene me inspirira e - kakva prikazna raska`uva muzikata. Interpretacijata e glavniot segment vo muzikata, vo dramata. Slu~ajno vlegov vo teatarot. Po~nav koga ja dobiv vtorata {ansa za muzi~ka pretstava. Se zanimavav so otkrivaweto na ona {to peja~ot ne mo`e da go izvede, a {to mo`e akterot. Mislam deka akterot mo`e pove}e da dade. [iroka e temata, ne mo`e s# da se ka`e. Vo momentov, kaj nas se pravat prvi ~ekori vo trendot za muzi~ki teatar, {to vo stranstvo, postoi se neguva, se nadgraduva. Milo mi e. Moite iskustva gi prenesuvam i nadgraduvam. Akterot ima provokacija i ne znae od koja strana doa|a. Muzi~kiot teatar e golem teatar, potreba koja ja imame kako zemja. Ona {to e va`no, klu~no kaj kompozitorot, e deka treba da ja poznava dramaturgijata. Talentot i rabotata ne se spomnuvaat. Najva`na e dramaturgijata, preku koja se sozdava odli~na atmosfera, i e glaven dvigatel. Muzi~kiot teatar doa|a od operata. Mnogu ~esto rabotam proekti od doma, vo komotna situacija i pi{uvam. U`ivam koga iluzijata treba da ja sozdadete sami. Ne se raska`uva kako se komponira. Vleguvaweto vo toj svet e klu~no, so talentot da se pretska`e s# ona {to }e se slu~uva. Dopisnata {kola, da mi napravi{ pet temi, se upotrebuva vo baletot, koj e posloboden od dramaturgijata, ama vo teatarot temelot e dramaturgijata. Spored moeto iskustvo, ne se zema predvid ona {to e 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 5 va`no; a toa deka na{ite akteri se malku muzi~ki obrazovani i educirani. Takov tip na pretstava treba da izrasne, da sozree. Milo mi e deka ima mladi re`iseri koi pravat ~ekori za koi ne se svesni, za muzi~kiot teatar. Toj tip na teatar publikata go prima, iako se ~udewe. Morame da ja educirame i publikata. Venko Serafimov, kompozitor - Ova go razbiram kako mala ~est za nas vo odnos na toa {to go rabotime. Slu~jano vlegov vo ovie vodi. Minatata sezona ja imav 72 teatarska premiera so avtorska teatarska muzika. Mnogu e obemno. Malku se znae za na{ata rabota. Ako rabotite vo teatarot i imate devet "songa" toa e mjuzikl. Toa e mnogu rabota. Na{ata rabota e vrzana so entuzijazmot. Se prepoznava vo onoj del, kako {to ka`a Goran, a se nadovrza Marjan, vo u~estovoto vo celiot proces na rabotata. Ti vleguva{ vo eden drug svet, se dava{ na na~in so koj pridonesuva{ so svojata individua, no na eden globalen proces. Na{ata rabota e specifi~na od pove}e aspekti. Eve, nie trojcata rabotime razli~en muzi~ki `anr. Toa e dobro za teatrite. Na{eto mesto vo salata e interesno. Ne poteknuvame od nu`no diktirana estetika, koja ima volja. Lu`ina ka`a deka, ako ne se dokumentirawata na teatarot, toj nema da postoi. Toa e to~no. Toa e golema familija vo koja sekoj treba da go znae svoeto mesto. [to e interenso koga go anga`irate kompozitorot? Muzikata mo`e da bide svetlo, scenografija, zvuk ako se iskoristi na vistinski na~in. Mo`e{ da napravi{ spektakl, a da ne ~ini mnogu. Ne smetam deka nu`no mora da ima avtorska muzika, s# zavisi od re`iserot, od teatarot ako mo`e da plati nekoja druga pesna. No, poprakti~no e, pobezbedno e da imate avtorski kompozitor od mnogu apsekti. Sum bil privilegiran da bidam mal del od taa familija, {to e simpati~no. Generalno, sakam da se ima respekt kon lu|eto koi se kvalitet vo tatarot, da se zadr`i esnafot. Sakam da potenciram deka malku vnimanie se posvetuva na peeweto vo teatrite. Potrebna e praktika, ve`bawe. Tuka treba da se raboti, oti akterite }e mo`e da vlezat vo drug svet. Muzikata vo teatarot e kako zvuk, nerazdelna rabota od celiot proces. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 6 Na MTF Promocija na novi imiwa vo makedonskata drama Vo ramkite na festivalot "Vojdan ^ernodrinski" bea promovirani dve novi imiwa vo makedonskata drama. Stanuva zbor za avtorkite Mare Risteska i Vasilka Avramovska, ~ii piesi "Fortuna" i "Osamenost" bea pretstaveni od pisatelot Jordan Plevne{. - Vasilka Avramoska e diplomiran dramaturg, dodeka Mare Ristevska e magister po dramaturgija i dvete izlezeni od ESRA Skopje. Imame dve novi imiwa vo makedonskata drama koi se pretstavnici na `enskiot bran vo makedonskata dramaturgija, {to mo`e da ne preplavi, vo slednite godini - veli Jordan Plevne{, poso~uvaj}i go pri toa pismoto od Zagorka Pop Antoska za tvore{tvoto na dvete avtorki. Koga go pro~itav deloto "Osamenost" na Vasilka Avramovska posveteno na Ni~e pomisliv deka kontinentot Evropa `ivee vo najvozbudlivite vremiwa, deka mo`e mlada avtorka da pi{uva na edna od najklu~nite temi posveteni na edno od najkontroverznite imiwa na svetskata filozofija Fridrih Ni~e, smeta pisatelot Plevne{. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 7 - Vo jazikot na Avramovska se ~uvstvuva Ni~e kako da zboruval na makedonski jazik. Site barieri od angliskiot, od germanskiot jazik is~eznuvaat. Postoi eden edinstven jazik. Vo dramata na Vasilka se zboruva za opasnosta na vremeto vo koe `ivee{e Ni~e, opasnost preselena po pove}e od 100 godini po negovoto is~eznuvawe. Koga se ~ita piesata, imame edno isto vreme... Na piesata & posakuvam da bide igrana i vo drugi evropski centri - re~e Plevne{. "Fortuna" na Mare Ristevska e pi{uvana spored raskazot na @ivko ^ingo. - Vo tekstot na Mare se ~uvstvuva ona {to ^ingo go nose{e kako son i go ostvari vo negovite drami, onoj tip na negovata qubov kon samiot grad, {to go napi{a i vo "Paskvelija" i vo romanot vo rakopis. Mare Ristevska so piesata go ovekove~uva svetot na ^ingo vrzan za Ohrid, bidej}i vo negovite piesi be{e opsednat so {iroko pole na sostojbi i ne napi{a piesa za Ohrid. So "Fortuna" ohridskata tradicija - anti~ka, rimska, vizantiska, mediteranska, ja dobi prvata piesa {to }e bide predizvik za teatarot da ja vidime na profesionalna scena, oti se ~uvstvuva mediteranskata tradicija na komi~noto. Edna forma na humor {to `ivee i mo`e da go spasi svetot, nasproti ubavinata na Dostoevski. Ristevska e estetski dokaz za toa. Vo nejziniot registar vleguvaat razli~ni temi i otvori prostor za festival vo Ohrid - izjavi Plevne{. Izvadoci od piesite na Vasilka Avramovska i m-r Mare Ristevska ~itaa akterite Vladimir \or|ijoski, Violeta ^akarova, Dimitar Crcoroski iAngela Naumoska od teatarot "Vojdan ^erndorinski". 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 8 Gledavme . . . NU Teatar “Komedija” Skopje “Hamlet vo pikanten sos” Re`ija:Aleksandra Kardalevska Tekst:Aldo Nikolaj Igraat: Krste Jovanovski, Zorica Stojanovska, Kristina Lasovska, Atanas Atanasovski, Jelena @ugi}, Valentin Kostadinovski-Tino, Tawa Mickov, Robert Ristov, Ilija Ilioski, @arko Dimoski, Erdoan Maksut. Pretstavata . . . Pretstavata “Hamlet vo pikanten sos” trgnuva od golemoto delo na [ekspir, poto~no od dejstvoto {to se slu~uva vo nego. I tolku. Site pri~ini i posledici vo ovaa tragedija se staveni vo drug kontekst. Centar na site slu~uvawa e kralskata kujna, gotva~ot Frogi e toj koj re{ava da go naso~uva dejstvoto, da ubie od sosema drugi pri~ini za da ja za{titi svojata reputacija na gotva~. Ovde kujnata se javuva i kako golema metafora za{to e simbol na sekakov vid “kujna” vo koja se gotvat zagovori, zapleti, pa i raspleti. Akterskata ekipa na teatar "Komedija", komu ova mu e vtoro u~estvo vo oficijalnata programa na Festivalot, so igrata na scena, so odli~nite dijalozi i re`iserskoto viduvawe naide na odli~en priem kaj publikata. Iako vo po~etokot publikata be{e malku zbuneta od naslovot i od toa {to da o~ekuva od pretstava so malku “~uden” naslov, sepak, odli~no reagira{e i se so`ivea so dejstvoto na scenata. Krste Jovanovski, akter Prvo be{e malku stegnato. Spored mene, ponatamu, publikata so odli~no vnimanie ja slede{e pretstavata. Bevme staveni pod mikroskop, niz prizma, za da se vidi i za da se ~ue s#. Publikata vnimatelno ja slede{e pretstavata i potoa po~na da reagira so nas, se vospostavi komunikacijata. Ova e malku ~uden tekst, no i site situacii koi vnatre se slu~uvaat. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 9 Onaa poznata vistina za Hamlet koja ja znaeme, ovde e isprevrtena. Celata prikazna za Hamlet e vo glavata na gotva~ot. S# pravi vo znak na odmazda {to Hamlet ne mu ja jade hranata {to ja zgotvil, a Klaudij bil so `ena mu. Izvrtena situacija, polna metafori. Mislam deka odli~no pominavme i publikata mnogu ubavo ja primi pretstavata. Jelena @ugi}, akter Pominavme odli~no. Jas, mnogu dobro ja poznavam prilepskata publika koja e dovolno doblesna i dovolno smela, vo krajna linija, da bide iskrena. Preku celata pretstava imav ~uvstvo deka publikata go sledi tekstot, {to e mnogu interesno, za{to, ako ne{to imponira, toa e tekstot. Toa e kultniot Nikolaj koj ja ima napi{ano kultnata “Umri ma{ki” so koja imam odigrano 150 pretstavi i be{e eden od motivite da bide postaven na repertoarot vo teatar “Komedija”. I da igram vo nea, za{to ovaa e prvata, od sedumte na ansamblot vo koja igram. Prilepskata publika brzo sfati {to gleda, brzo ja sfati prevrtenata rakavica na “Hamlet”. Tuka s# e Hamlet, no toj se slu~uva vo kujnata i site tragedii se predizvikani od mnogu komi~en splet na okolnostite. Vtor pat ansamblot e vo oficijalnata konkurencija. ^uvstvuvam deka sozreavme. Znam kolku im e va`no na akterite koi prete`no se mladi. I kaj mene e istata vozbuda, iako mnogu pati sum igrala na Festivalot. Aleksandra Kardalevska, re`iser Delata na Aldo Nikolaj se postavuvani na scenite sekade vo svetot. Imaat mnogu publika i pretstavite se atraktivni. Hamlet e mnogu poznat i tragi~en lik, toa e golemoto delo na [ekspir. Ovde, vo pretstavata “Hamlet vo pikanten sos” e staven vo druga pozicija. Celata taa perspektiva {to ja znaeme se otvora od eden, poinakov agol i gledame kako, vo edna kujna se gotvi celata prikazna. Toa e kujna kade se “gotvat” site tie politiki. Sekoga{ toa e aktuelno so momentot vo koj se `ivee. Vpro~em takov e i Hamlet na [ekspir, sekoga{ univerzalen i aktuelen. I ova viduvawe, kade {to se relativizira seta taa te`ina {to ja nosi Hamlet, postaven vo kujnata, izmesten e fokusot, no i celata niza pri~ini i posledici {to gi znaeme od “Hamlet”, s# e staveno vo edno drugo lon~e, ona na gotva~ot Frogi, seto dava edna lesnotija, no s# u{te ja nosi te`inata {to cela edna dr`ava, prakti~no, se raspa|a od razni pri~ini. Ovaa e 19 izvedba na pretstavata, zadovolna sum od reakciite na publikata. Ne mi e prvpat so pretstava da nastapuvam na Festivalot i sekoga{ sum zadovolna od prilepskata publika. Mislam deka e eden od podobrite percepienti na teatarskata umetnost. Publikata . . . - Interesna pretstava. Vo po~etokot ne znaev {to da o~ekuvam, naslovot me zbuni. Si rekov: [to e ova koga "golemiot" Hamlet se stava vo takov kontekst. No ponatamu mi stana jasno deka ima interesen koncept. U`ivav. - Pretstavat mi se dopadna. Posebno akterskata igra na Jelena @ugi}, na Krste Jovanovski koj go igra{e gotva~ot, na ulogata na negovata `ena Kati. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 10 Gledavme . . . NU Teatar za deca i mladinci - Skopje "Na{iot klas" re`ija: Vladimir Mil~in tekst: Tadeu{ Slobo|anek Igraat: Nata{a Petrovi}, Simona Spirovska, Erma Kurti{ova, Dragan Dovlev, Vladimir Lazovski, Predrag Pavlovski, Miki An~evski, Martin Jordanoski, Bojan Kirovski, Nenad Mitevski. Pretstavata . . . Pretstavata "Na{iot klas" preku tekstot, no i preku re`iserskata zamisla dopira do sr`ta na site nas. Psiholo{kata drama za zlostorstvoto, vinata, no i za kaznata, sekoga{ gi razdvi`uva i gi potresuva na{ite razmisli za toa {to ni pravat vojnite, periodite na "okupacii", za prevrtlivosta na ~ovekot koj e podgotven da se prodade sebesi, no i za `rtvata kako posledica na takvata proda`ba na du{ata. Eden klas so u~enici koi vo po~etokot gi delat soni{tata za toa {to }e bidat "koga }e porasnat", se raspa|a pod pritisokot na "politikite". Zlostorstvoto, vinata, kaznata stanuvaat neminovni. Publikata, na prvoto pretstavuvawe vo oficijalnata 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 11 konkurencija za nagradi na Teatarot za deca i mladinci go pre~eka so aplauz, so potvrda deka seriozno gi sfatila i prifatila ansamblot i negovata rasko{na kreacija. Dragan Dovlev, akter ^est ni be{e {to bevme vo oficijalnata konkurencija na Festivalot. Golem predizvik ni be{e da go rabotime tekstot, bidej}i e nestandarden, neobi~en, mnogu dobar. Nie, povozrasnite kolegi, ne sme rabotele dolgo vakov tekst, a na mladite im e sve`o. Nie povozrasnite 23 godini vo teatarot na{, vakov proekt ne sme imale. Vistinski moment e postavuvaweto na ovoj tekst za za`ivuvawe na mladinskata scena. Predrag Pavlovski, akter Ubavo se ~uvstvav po izvedbata na pretstavata. Milo mi e {to se vra}ame na Festivalot, kade imavme dobar priem i odli~no ja odgravme pretstavata pred fantasti~nata publika. Vladimir Mil~in, re`iser Ne se somnevav deka pretstavata }e profunkcionira odli~no tuka, oti go znam vkusot na prilepskata publika, koja znae da oceni, nagradi, s# {to e izvonreden rezultat na eden ansambl, koj zaedno so mene rabote{e va`en i te`ok tekst. Va`en od dene{en aspekt. Mnogu sum zadovolen od ekipata koja ima golem potencijal da igra s#. "Na{iot klas" go postaviv zatoa {to sakav da ja pretstavam iluzijata so pa|aweto na berlinskiot yid, deka }e dojde sloboda, }e se nadminat idelogoiite, totalitarizmite. S# se raspadna na param-par~e. Isklu~itelen tekst koj treba da se igra, ne ve ostava na mira, n# udira kako {lakanica. Govori za zlostorot, za vinata, ama i za kaznata. Pravdata stignuva, bez ogled {to e bavna. Generalno, va`no mi e {to igravme vo Prilep, na Festivalot so vakva pretstava. Publikata . . . - Me potresoa tekstot i izvedbata na akterskata ekipa na Teatarot za deca i mladinci. Odli~na energija na mladite. - Mi se dopadna energijata na akterite na scenata. Me voznemirija surovosta na lu|eto, posledicite od totalitarizmite. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 12 Gledavme . . . NU Turski teatar - Skopje "Kamen" Re`ija: Bilge Emin Tekst: Marius fon Majenburg Igraat: Ziba Radon~i}, Xenap Samet, Suzan Akbelge, Zubejde Selimovska Ali, Funda Ibrahim, Biljana Jovanovska Pretstavata . . . Niedna vistina ne ostanala zakopana. Pa taka i onaa skriena vo krugot na najbliskite. Kolektivnata memorija, poto~no, dramata na edno semejstvo od Drezden kako blesoci ne navra}a niz godinite, de napred, de nazad, (1935- 1993) za niz fragmentarnata dramaturgija re`iserkata Bilge Emin da ja odgoli lagata, da ja otkrie vistinata i da go razobli~i semejniot mit, za krieweto na vistinata, za zlostorstvoto na nacizmot. “Kamen” e zbir na emotivni se}avawa na generaciite, pretstava za gradewe na idninata vrz minatoto, no ona vistinitoto, za da se potvrdi identitetot vo borbata na sebeopstojuvaweto i snao|aweto na obi~niot ~ovek. Ziba Radon~i}, akter Vita platila mnogu golema cena vo `ivotot kako `ena. Vsu{nost, taa samo ja krie tajnata na svojot ma` za kogo podocna doznava deka e nacist. Taa vo svojata mladost go prifatila najnormalno. Celiot nejzin `ivot e laga, na 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 13 po~etokot ja la`e }erka si za da ja za{titi, a potoa da ja otkrie vistinata za da za{titi vnukata. Ja po~uvstvuvav reakcijata na lu|eto koi go poznavaat teatarot zatoa {to ova e pote{ka dramaturgija, i zabele`av deka publikata gleda nastrana, da go sledi tekstot na videobimot, {to za nas e hendikep. Xenap Samet, akter Kako edinstven ma` vo pretstavata "se ~uvstvuvam kako vo harem." No {egata na strana, pretstavata ostava prostor za analiza na eden period pred i po Vtorata svetska vojna vo Drezden, Germanija. Pretstavata dolovuva kako lu|eto `iveele, {to pravele i kako stradale, odnosno, kolku konflikti imalo me|u Germancite i Evreite. Toa se prenesuva i vo mojot lik na Volfgang. Po mnogu godini, skrienata vistina, izleguva na videlina kaj potomcite. Rabotevme dva meseca, so cela du{a {to go ispolni celiot ansambal. Bilge Emin, re`iser Tekstot na Marius Fon Majenburg e te{ka dramaturgija. Se adaptira{e da bide razbirliv. Zatoa se slede{e vozbudlivo. Se sledi sekundata. Publikata be{e vnimatelna, {to se potvrdi na krajot so reakcijata, odnosno so aplauzot. Pretstavata predizvika zadovolstvo, vozbuda i dopadlivost. Publikata . . . - Dramskata izvedba be{e dobra, malku imavme problem so razbiraweto na pretstavata, bidej}i se menuvaa godinite, no ima{e prevod i mo`evme da sledime. - Najdobri karakteristiki, ekstravagantno dobro. - Ne e tipi~na pretstava po hronolo{ki redosled, tuku se obidele da gi izme{aat nastanite za da bide pomisteriozno. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 14 Gledavme . . . NUCK “Aco [opov” - Teatar [tip “ Mra~na komedija” Re`ija: Spaose Milovanovi} Tekst: Piter [efer Igraat: Pece Ristevski, Angelka Na{kova, Valentina \or|ievska, Mile Vrateovski, Milorad Angelov, Marija Min~eva, Viktor Arev, Vladimir Tuliev, Milan~o \orgiev. Pretstavata . . . Suptilniot re`iserski priod kon obi~nite sekojdnevni situacii vo koi zapa|ame site nie i obidot na seto toa da mu se dade edna komi~na konotacija, nezavisno od vistinskata te`ina na nastanatiot “problem”, e glavnata poenta na tekstot od Piter [efer, preto~en vo teatarskoto slu~uvawe “Mra~na komedija”. Bezredieto koe se sozdava poradi snemuvaweto elektri~na energija, kako na povr{ina da gi isfrla site mra~ni aspekti na svesta i potstvesta na glavnite junaci: od neoragniziranosta (nemo`nosta da se najde kibrit i sve}i), preku dvojnite qubovni igri (prisustvoto i na svr{enicata i na qubovnicata), pa se do necelosno definiranata seksualna opredelba, kako edna od odlikite na sovremenoto op{testvo. Sinhroniziranata akterska igra na celata ekipa, tie momenti uspeva da gi dolovi na eden tolku priroden, no, vo isto 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 15 vreme i krajno profesionalen na~in, taka {to gledaweto na pretstavata se ~ini deka pravi svoevidna pozitivna preobrazba na na{ite poimawa za toa kako polesno da se spravuvame so s# ona {to sekojdnevno ni se slu~uva. Mile Vrateovski, akter “^ernodrinski” e na{ najgolem Festival na teatarot, a so samoto toa, golemo e zadovolstvoto da se u~estvuva na nego. I ne samo so nastapot, tuku i preku dru`eweto so kolegite ovde ima poinakov “vkus”. Inaku, zadovolen sum od ve~era{nata na{a izvedba, osobeno i poradi toa {to prilepskata publika e posebna vo mnogu ne{ta, pred s#, vo vrednuvawata na ne{tata. Na{ata pretstava e lesna i priem~iva, a toa publikata go po~uvstvuva vedna{, {to mi e osobeno bitno i me ispolnuva. Angelka Na{kova, akter Festivalot e prekrasen, organizacijata, dru`eweto… s# e izvonredno. [to se odnesuva pak do ve~era{nava izvedba, jas sum mnogu zadovolna. Mo`e toa doa|a od posebnata energija so koja zra~i ovaa publika, bidej}i sekoga{ koga doa|ame da igrame vo Prilep, do`ivuvame poseben vid na vozvi{ena emotivna sostojba. Blagodarnost kon prilepskata publika. Publikata . . . - Ubava, lesna pretstava, koja vo ovie te{ki vremiwa n& dava eden poinakov, porozov pogled na `ivotot. Po nejzinoto gledawe se ~uvstvuvam mnogu prijatno. - Mi se dopadna pretstavata. Jas i onaka sum qubitel na komediite, pa, mo`ebi i zatoa kaj mene zadovolstvoto od videnoto e pogolemo otkolku kaj drugite. - Kratko, jasno, koncizno, zabavno, veselo tetarsko slu~uvawe. “Mra~nata komedija” si ima svoja poraka, svoja poenta koja mislam deka e razbirliva za site. Zadovolstvo e da se gleda ovaa pretstava. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 16 Gledavme . . . NU Dramski teatar - Skopje "Evangelie na gluposta" ( Dalaj mama vo dva dela) Avtor i re`iser: Qubi{a Georgievski Igraat: Blagoj ^orevski, Irena Risti}, Filip Trajkovi}, Igor Georgiev, Katerin [ehtanska - Lakovska, Trajanka Ilieva - Taci, Igor Angelov, Petar Mir~evski, Slavi{a Kajevski, Valdeta Ismaili, Ana Kostovska, Milica Stojanova, Aleksandra Pavlova, Dime Iliev, Zlatko Mitreski Pretstavata . . . Pretstavata „Evangelie na gluposta“ (Dalaj mama vo dva dela) e prikazna za raspadot na „zapadnata civilizacija“. Grani~ej}i so tragi-komedija, niz re`iserkata palka e prenesena tragi~nata farsa na svetot koj od edna strana e mnogu sme{en, a od druga prosto tragi~en. Masovnosta i koloritot na likovite mo{ne dobro ja pretstavuva iskrivenata strana na ~ovekot, onakov kako {to ne treba da bide, ovozmo`uvaj}i mu na gleda~ot da pogledne vnatre vo samite likovi na scenata. Odnosno, da yirneme vo samite sebe i odnatre da vidime koi sme i kakvi sme, makar kolku toa da e surovo. Stanuva zbor za gluposta vo faza na metastazi i site likovi vo piesata se metastazirana glupost vo koja za mig mo`e i da se poveruva. Pokraj u~estvoto na nekolkute dobro poznati akteri od Dramskiot teatar, kako Milica Stojanova, Blagoj ^orevski i Dime Iliev i drugi, od bitolskiot teatar, publikata go vide Petar Mir~evski, a kako gostin nastapuva i Slavi{a Kajevski od MNT. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 17 Milica Stojanova, akter Ja igrav ulogata na tretata karakonxura! Neumorna sum, energijata mi e od `ivotot, od detstvoto koga me nau~ile da rabotam. Presra}na sum {to napraviv 58 godini sta`, od 1992 sum vo penzija, no ne me trgnaa od scenata i sre}na sum, igram so najmladite generacii i sorabotuvam so re`iserot Qubi{a. Publikata prilepska e izvonredna. Pametam od starite vremiwa deka se pla{evme od prilepskata publika koja e so mnogu umni itri lu|e, znae da reagira koga treba. Se ~uvstvuvam prekrasno, imam nagradi i se nadevam deka }e dojdam i v godina na 50. MTF. Prilep~ani go krepat Festivalot i go neguvaat. Nema da zaboravam koga so Xuvalekovski igravme duo-dramata “Partija remi” i namesto na scenata, koga re~e se polni salonot, pa od kamerna, stana masovna prestava. Ubavi se}avawa imam, da `evee Festivalot i da dade i drugi mo`nosti. Objektot na Teatarot e star i da se preuredi. Blagoj ^orevski, akter Prilep otsekoga{ imal fenomenalna publika, odnosno dijamanstka ili platinesta publika, vredi da se dade s# od sebe. So }ef doa|ame, publikata koja znae, ne mo`e da ja izla`e{. Vo Prilep sekoja pretstava e porazli~na od onaa koja ja igrame vo Skopje. Posebno se podgotvuvame. Likot na Jordan Potko{ulov e ~ovekot koj s# pravi za da & ovozmo`i na sopstvenata familija mnogu malku i so toa malku da ja zadovoli i sopstvenata glad i s# so 200 evra. Prilep e gradot na Teatarot, {teta {to Festivalot ne trae cela godina. Ana Kostovska, akter Aplauzot be{e prekrasen, ogromna motivacija e publikata, a ovde imavme vnimatelna i raspolo`ena publika. Prikazot e zastra{uva~ki, apokalipti~en. Se nadevam deka na svetot postoi protivte`a na gluposta, deka doblesta, mudrosta, umot i dobrinata }e preovladeat. Smetam deka s# u{te lu|eto se slu{aat bez ogled kolku mra~no izgleda vo sekojdnevieto. Publikata . . . - Me voodu{evija trite nare~ni~ki, odnosno karakonxulite, mnogu vistina ka`aa! - Pretstavata e interesna, osobeno likot na gej-mom~eto, vistina od koja ne se bega. - Veruvam deka mnogumina se prepoznaa barem za mig vo nekoja epizoda od likovite. Toa e `ivotot. - Ima li gluposta kraj, mo`e li da se izbega, ili ja nosime so sebe, taa e del od sekoj od nas. Pretstava koja mo`ebi zasmejuva, no predizvikuva golemo razmisluvawe. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 18 Nagrada za `ivotno delo . . . Salaetin Bilal, akter Akterot ako igra - postoi! Bilten: Kako ja do`ivuvate godina{nata nagrada za `ivotno delo, ako se ima predvid faktot deka ova e samo u{te edna plus vo nizata dosega{ni ? - Jas sum mnogu sre}en poradi priznanieto od moite kolegi, {to e osobeno va`en moment, zatoa {to, vo na{ava profesija se slu~uva da ima dosta izvonredni akteri koi nikoga{ ne mo`e da dojdat do nagrada samo poradi toa {to; ili pretstavata vo koja tie nosat izvonredna kreacija ne doa|a na Festivalot, slu~ajno ili neslu~ajno; ili okolnostite se takvi {to nekoja `iri komisija ne procenila deka taa kreacija treba da bide poinaku vrednuvana. Zatoa velam deka jas sum sre}en {to pokraj drugite moi nagradeni kreacii na Festivalot, eve, i ovoj pat sum me|u izbranite, {to mi e posebno molo bidejki, taa, na nekoj na~in, e nagrada koja ima ponakvo zna~ewe, pred s#, taa e kako eden vid zaokru`uvawe na celokupniot moj anga`man kako akter vo tekot na mojata kariera. Bilten: Se navra}ame na Va{ite po~etoci. Zo{to, kako, kade se odlu~ivte teatarot, akterstvoto da bidat Va{a `ivotna opredelba ? 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 19 - Opredelbata za teatarot be{e u{te vo osnovnoto u~ili{te kade nastavnikot po kni`evnost be{e golem qubitel na teatarot. N# testira{e i ne izbra, nas nekolkumina, za ~lenovi na akterskata sekcija vo u~ili{teto. Vo srednoto u~ili{te, pak, isto taka, imavme edna profesorka po makedonski jazik- golema vqubeni~ka vo tetarskata umetnost, koja ja prodol`i tradicijata na ona {to zapo~na u{te vo osnovnoto u~ili{te. Jas bev vo ist klas, odnosno bev sou~enik so Kole Angelovski, {to mi pri~inuva posebno zadovolstvo, bidej}i, eve, denes, i dvajcata sme uspe{ni vo ona {to go rabotime, toj re`iser, jas akter. Toa se po~etocite koi vlegoa vo mojata krv i jas ednostavno, ne mo`ev bez teatarot, a izgleda i teatarot ne mo`e{e bez mene. Bilten: Va{ite profesionalni po~etoci se vrzani so nekoga{nata Turska drama. Koga za prv pat vlegovte vo nea i imavte li nekoja li~nost koja na nekoj na~in be{e Va{idol vo aktertsvoto ? - Vo toj period jas redovno gi sledev pretstavite na Teatarot na nacionalnostite- Turskata drama i Albanskata Drama. A gi sledev pretstavite i vo Makedonskiot naroden teatar, no, ovde, mi ode{e malku pote{ko so vleguvaweto na pretstavite. Ne me pu{taa lesno so obrazlo`enie oti sum bil mnogu mal; ama, jas se snao|av; uporno ~ekav pred vratite od teatarot da se pojavi nekoja seriozna bra~na dvojka, na primer, i gi zamoluvav da me vnesat vnatre.Toa mo`ebi doa|a{e malku kako da e so sila, kako natrapuvawe, no, ednostavno ne mo`ev da sedam doma, a da znam deka ima teatarska pretstava koja ne sum ja gledal. Inaku, u{te kako u~enik jas bev ~esto pati kanet vo tetarite za da nastapuvam vo ulogite na nekoi mali deca, koi vsu{nost bea moite prvi ulogi, a redovno vo Teatarot zapo~nav da rabotam posle studiite vo Istanbul, kade vo 1964/65 godina uspe{no nastapiv so glavna uloga vo piesa na avtorot Nazim Hikmet koj vo toa vreme be{e zabranet vo Turcija. U{te so prvata uloga do`iveav zaviden uspeh, taka {to ottoga{ do denes, imam odigrano nad 170 ulogi. A {to e mo`ebi u{te pova`no, e i podatokot deka i po penzioniraweto imam odigrano pove}e od 20 ulogi. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 20 Bilten: Kako profesionalen akter igrate za pove}e teatri. Vi pretstavuva li problem, ili bariera jazikot ? - Da, jas nastapuvam vo razli~ni pretstavi, seedno ~ii proekti se tie. Sum igral ulogi na: romski, francuski, angliski, italijanski jazik, i ne mi pretstavuvalo problem, bidejki ulogite gi u~am naporedno i na makedonski jazik za da bidam siguren {to to~no ka`uvam. Bilten: Ne Vi se nepoznati i filmskite iskustva. Sledstveno na toa, mnogu ~esto ste patuvale i nadvor od zemjava. - Apsolutno to~no. Sum patuval mnogu, i kolku pove}e gledav pretstavi, tolku pove}e doa|av do zaklu~okot deka kon ulogite, karakterite i likovite koi gi tolkuvam treba da se pristapi mnogu poseriozno, zatoa {to vo Makedonija imame neverojatno dobri glumci, no, ne sekoga{umeeme da go izvadime maksimumot od sebe. Jas ja imav taa sre}a da nastapuvam i vo nekolku stranski filmovi i serii kade rabotev so razli~ni akteri: amerikanski, angliski, srpski, slovene~ki… a, toa mnogu mi pomogna vo sebenadgraduvaweto kako akter za da bidam se podobar od uloga vo uloga, odnosno nau~iv da ja davam to~nata vizija za karakterot na likot koj go tolkuvam. Bilten: Bezmalku, polovina vek ste vo teatarot. Ima li ne{to za koe smetate deka ne uspevte da go napravite onaka kako {to ste sakale ili mo`ele ? - Ne, ne! Jas ne sum od tie akteri {to `alat za ne{to, bidej}i s# {to mi be{e ponudeno kako uloga da go tolkuvam, jas go igrav. Ponekoga{duri bev i preoptovaren so anga`mani, se slu~uvalo da imam i po pet glavni ulogi godi{no, no, od seto toa sum izvlekol samo edno golemo iskustvo, a i si potvrdiv deka akterot ne treba nikoga{da e umoren, ili, kako {to veli eden turski dramski avtor: “Akterot ako igra- postoi, a ako ne negoviot glas ostanuva da e~i, probivaj}i go tavanot na scenata vo vselenata”. So drugi zborovi, dokolku ne igra{- ne si ni akter pove}e. Bilten: Za planovite?! - Iako sum penzioniran spored ona {to sum go zaslu`il kako sta`, sepak, so profesijata nikoga{ ne prestanav i nema da prestanam. Eve, sega, na primer, pokanet sum da igram vo eden film vo Turcija, na 18-ti patuvam tamu na snimawe, a vo me|uvreme anga`aran sum i tuka, a imam odigrano i vo nekolku turski serii. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 21 Pridru`na programa . . . сцена Театар „Војдан Чрнодрински“ Факултет за драмски уметности - Скопје „ШАХ - МАТ, ЉУБОВ МОЈА“ режија Ивана Ангеловска Краток драмски текст на Мила Јовановиќ студент во драматургија во класата на вонреден проф. Маја Стевановиќ сцена Театар „Војдан Чернодрински“ „НЕ СЕ КЛАДИ НА ЕНГЛЕЗИ“ режија Синиша Ефтимов продукција Аудиенција сцена Театар „Војдан Чернодрински“ „БОРЕЊЕ СО МЕЧКА“ режија Стефо Нанцу Австралиско-Македонски театар од Сиднеј 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 22 Gostuvawe . . . Du{an Ristevski,Avstralisko-Makedonski Teatar od Sidnej Teatarskata pretstava kako prevencija Bilten: Na scenata na Narodniot teatar „Vojdan ^ernodrinski“ teatarskata grupa pri Avstralisko-Makedonskiot Teatar od Sidnej ja izvede pretstavata „Borewe so me~ka“ vo re`ija na Stefo Nancu. Kako avtor na tekstot, kako pominavte? - Ova e vtoro gostuvawe vo pridru`nata programa na MTF. Pred tri godini bevme tuka so “Mis Balkan”. Bevme iznenadeni od posetata i toa na mladite lu|e. Ima{e ovaciii, aplauz, dosta dobri komentari, duri deka sme podobri od prethonoto gostuvawe. Vo Avstralija pretstavata ja prika`uvame pred makedonskata zaednica i e dosta gledana. Ja izveduvame i na angliski jazik za avstraliskata publika. No tuka prilepskata publika e pospontana, dosta prifa}a komi~ni situacii i reagira, a gi razbira{e i angliskite termini. Bilten: Gostuvavte vo Skopje, vo Veles, vo [tip, Strumica. Kade ja prodol`uvate makedonskata turneja? - Odime vo Bitola i vo Ohrid. Ovie kontakti se dobredojdeni i crpime iskustvo od lu|eto vklu~eni vo tetarskiot `ivot, da gledame poinaku na teatarskata kreativnost oti tamu sme izloirani, ovde ima makedonski avtori i nivni izvedbi. Bilten: Prosledivte del od programata na MTF. Kakvi se vpe~atocite? - Scenskata izvedba na del od pretstavite be{e fantasti~na. Re`iserot Stefo Nancu samo ne sovetuva da pravime ne{to na scenata, da se dvi`ime, a da ne stoime kako drvo. Bilten: Planovi za idnina? - Ova e {esti tekst koj e postaven na scena. Naskoro vo Avstralija }e ja rabotime komi~nata pretstava „Doktor `imi majka“. Kon krajot na godinava }e rabotime eden proekt zaedno so libanskata zaednica - za libansko i makedonsko semesjtvo i harmonija, po~itta vo multikulturno op{testvo. Bilten: Vo va{ite pretstavi ima pou~na nota, temite se za zdravjeto, za sre}ata, za so`ivot. Kolku se pou~ni? - Toa e del od mojata profesija kako psihoterapevt i sociolog koj raboti so pacienti so mentalni bolesti. Site drami se so tema od dijasporata i so problemite so koi se soo~uvaat, za decata begalci, za mentalnite bolesti, za zavisnostite. Teatarskite pretstavi se kako prevencija. Toa e celta, ima reakcii, ne{to gi efektira gleda~ite od toa {to go videle na scenata. Smetam deka se soo~uvaat so vistinata i razmisluvaat ne{to da promenat vo zdravjeto i `ivotot, gi potiknuvame. No i kulturni naviki i za~uvuvaweto na makedonskite kulturni verdnosti i jazikot e celta na na{ite pretstavi. 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 23 Atmosfera . . . Da potsetime, sabotnoto patuvawe vo Skopje na preku 600 prilep~ani so 12 (more 13) avtobusi be{e nesekojdnevno do`ivuvwe. Festivalskata publika, fala bogu, ubavo patuva{e i sre}no se vrati. Vo noviot objekt na MNT bea ma|epsani od ambientot i od p r e t s t a v a t a " Ve ~ n a t a k u } a " . Komentarite ne stivnuvaat: Sekoga{ sme podgotveni za novi iznenaduvawa! Ekipata na teatar "Komedija" zadovolna po pretstavata. Si napravija rodendenska atmosfera - iako, priznaa, nikoj ne slavi rodenden, ama ako treba i }e se proslavi. A akterot Krste Jovanovski vedna{ vo komunikacija so `irito.Aha... 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 24 Atmosfera . . . Dirketorite: na Festivalot - Temelkovski, na Dramski - Veljanovski vo razgovor so re`iserot Qubi{a Georgievski i so akterot Petar Mirc. O~igledno, ima dobar "materijal" za muabet Odli~na zabava na gostite sino}a vo festivalskoto bife im ponudi MEMFIS BEND od Bitola. @urkata, koja zapo~na po pretstavite trae{e do ranite utrinski ~asovi. Zabavata prodol`uva i ve~erva so nastap na AKUSTIK BEND, dodeka v ~etvrtok posetitelite }e gi zabavuva ERUPTION. Za dobro raspolo`enie vo fini{ot, po sve~enoto zatvorawe na Festivalot, }e se pogri`i skopskata rok grupa "TOAE TOA". U`ivajte! 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 25 ]e gledame . . . SREDA, 11 JUNI scena CK "Marko Cepenkov" - 19.30 ~asot "INSPEKTOROT OD ON",re`. Agim Sopi scena CK"Marko Cepenkov" - 22.00 ~asot Tetovski teatar " 1984" re`. Dejana Nikolovska Strumi~ki teatar scena teatar"Vojdan ^ernodrinski" - 22.00 ~asot "[VEJK VO VTORATA SVETSKA VOJNA" re`. Martin Ko~ovski scena teatar"Vojdan ^erndorinski" - 24.00 ~asot CK"Marko Cepenkov" - teatar "Vojdan ^erndorinski" "Stil" akterska igra na studentite na ESRA scena CK"Marko Cepenkov" - 24.00 ~asot "Kaminot" re`. Vasil Mihail PETOK, 13 JUNI teatar Strumica scena CK"Marko Cepenkov" - 20.00 ~asot "STJUARDESI" re`. Sini{a Eftimov teatar Komedija - Skopje ^ETVRTOK, 12 JUNI scena teatar"Vojdan ^ernodrinski" - 19.30 ~asot "KRALOT LIR" re`. Yvezdana Angelovska Teatar Veles 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep 26 Ogledalo na Festivalot 49. Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep Pokroviteli: Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija Sobranie na Op{tina Prilep Sobranie na MTF: Valmir Aziri - Tetovski teatar - Tetovo Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje Robert Veljanovski - Dramski teatar - Skopje Jordan Vitanov - Teatar Veles Jelena @ugi} - Teatar "Komedija" - Skopje Adem Karaga - Albanski teatar - Skopje Traj~e Kacarov - Teatar [tip Atila Klin~e - Turski teatar - Skopje Dragan Maxirov - Teatar Strumica Robert Pavlevski - Teatar Kumanovo Valentin Svetozarev - Naroden teatar - Bitola Maja Stevanovi} - FDU - Skopje Goran Stojanoski - Teatar Ohrid Toni ^atleski - Teatar Prilep Izvr{en odbor na MTF: Senko Velinov - pretsedatel Jordan Vitanov - ~len Atila Klin~e - ~len Valentin Svetozarev - ~len Toni ^atleski - ~len 49. Umetni~ki direktor: Petar Temelkovski @iri komisija: Bratislav Dimitrov Mustafa Ja{ar Vase Man~ev Sekretar na MTF: Stojan Dam~eski Tehni~ki sekretar: Qup~o Todorovski Bilten na 49. MTF “VOJDAN ^ERNODRINSKI” - Prilep Za izdava~ot: Petar Temelkoski Urednici na Biltenot: Elizabeta Mitreska, Karolina Micevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo i Qup~o Murgoski Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska, Karolina Micevska, Sa{o Trenkoski, "Fan" produkcija. Makedonski teatarski festival “VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP NU Centar za kultura “Marko Cepenkov” 7500 Prilep tel.: 048/401-630 ili 425-520 faks: 048/401-631 E-mail: [email protected], [email protected] www.mtf.com.mk Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
© Copyright 2024 Paperzz