-oprema i alat koj e neophoden za rabota so
Odgleduvawe na crvi za proizvodstvo na humus
crvite
Za koja cel se odgleduvaat crvite ?
Odgleduvaweto na crvite se vr{i za dve
celi:
-Odgleduvawe na crvite poradi mesoto, koe
predstavuva eftina hrana so visok proteinski
sostav za goewe na piliwa, ribi, sviwi, ili za
prerabotka vo proteinsko bra{no, koe e izvonreden
dodatok vo goewe na dobitokot,
-Odgleduvawe na crvite za dobivawe na
humus pri nivnata ishrana so organski otpadoci.
Da spomenime deka vo posledno vreme
intenzivno se raboti na selekcija na crvi ~ie
proteinsko bra{no }e bide nameneto za ~ove~ka
ishrana. No isto taka odgleduvanite crvite se
koristat kako odli~ni mamci za lovewe ribi.
Koi vrsti na crvi mo`e da se koristat za
proizvodstvo na humus ?
Najdobri
crvi
za
ovaa
cel
se
Kaliforniskite crveni crvi, ili popularno
nare~eni Crven hibrid. Sozdadeni se so dolga
selekcija od Amerikanskite nau~nici. Iako se mali
po dimenzii, 6 do 8 sm i te{ki odvaj eden gram, tie so
neverovatnoto brzo tempo na razmno`uvawe,
sozdavaat koli~ina na proteinska masa (meso) koja
ni pribli`no ne e vo sostojba da dade druga vrsta.
Koi materii mo`at da se koristat kako hrana za
crvite za dobivawe na humus ?
Crvite se hranat so sekoj vid otpadoci od
organsko poteklo koi se vo sostojba po dejstvo na
prirodnite faktori (voda, vozduh, i bakterii) da
prevrijat i da se raspadnat na svoite sostavni
elementi. Me|u niv se: fekaliite od doma{nite
`ivotni, otpadoci od `itaricite, otpadoci od
ovo{je i zelen~uk, organski otpadoci od gradsko
|ubre, lisje od listopadni drvja, kanalizaciona mil
i dr. Dobito~noto |ubrivo e prirodno `iveali{te i
hrana za crvite, pa otuka ostanuva najva`no za
proizvodsvo na humus.
Kako se odgleduvaat crvite, odnosno {to treba da
znaeme za da isplanirame i da izgradime
odgleduvali{te ?
Denes, za razlika od porano, odgleduvaweto
na crvi e poednostaveno i za sekoj e pristapno. Vo
taa smisla treba da se vodi smetka za slednoto:
-izbor na mesto
-materijal za gradewe i formi na legla
-postavuvawe na legloto
Pri izborot na mesto za odgleduvawe na
crvi va`no e da bide otcedno (da ne se talo`i voda)
bidej}i mo`e pogubno da vlijae. Isto taka mestoto
da ne se najduva pod ~etinarski drva, bidej}i lisjeto
sodr`at smola koja negativno vlijae na crvite.
Crvite ne trpat potresi na zemjata i veter, pa prema
toa treba da se podaleku od `elezni~ka pruga ili
avtopat, a leite da se postavat ,,niz veter,,, no vo
blizina da ima voda poradi zalivawe. Iskustvoto
poka`alo deka edno lice idealno mo`e da raboti
povr{ina od 2.000 m2 ili 1000 standardni legla.
Postoi i tradicija i vospostaven standard,
da pri odgleduvaweto na crvite, kako osnovna
edinica se smeta edno leglo. Toa leglo, kako
standard podrazbira zapremina od 100 h 200 h 25 sm.
podloga i hrana, so okolu 100.000 broja na zreli crvi,
podmladok i jajca. Takvoto standardno leglo zrelo e
na sekoi 90 dena da bide deleno vo novo leglo.
Nadvore{nite odgleduvali{ta ili lei se pravat
taka {to na zemjata kade }e bide leata se postavuva
mra`a od plastificirana `ica so okca od 8 do 10
mm. Mo`e da se upotrebi i bilo koj drug mre`ast
materijal, koj pred se }e go spre~i krtot da se
probie do crvite, a isto taka }e ja odr`i leata da ne
se rastura. Od strana na leata se stava metalna
mre`a za za{tita od {tetnici. Leite se pravat 2
metri {iroki, 30 sm visoki, a dol`inata po `elba.
Za rabota so crvite potrebno e da imate
lopata, koli~ka, griblo, kofa za zalivawe (za
pogolemi odgleduvali{ta crevo za prskawe),
termometar i lakmusova hartija ili aparat za
merewe na kiselosta (pehametar). So termometarot
se prati temperaturata, taka {to do kolku taa
dostigne pove}e od 30 OS, so prskawe na zemjata so
voda ili so pravewe na senka treba da se namali
istata. Do kolku temperaturata e pod 5-7 stepeni
potrebno e da se nanesi podebel sloj na hrana so
pove}e slama. So lakmus hartijata ili pehametarot
se meri kiselosta koja treba da bide od 6,5-7,5.
Sekoja nedela se meri kiselosta, i do kolku taa e
visoka se namaluva so dodavawe na kalciumkarbonat.
Postavuvaweto na leglata se vr{i na toj
na~in {to, vo napravenata lea se stava predhodno
pripremeno arsko |ubre vo sloj od 5-10 sm. Naj~esto
se upotrebuva pregoreno arsko |ubre, posle 4-6
meseci izneseno od {talata. Ova |ubre pred da se
vnesi vo leata se ispira so voda bidej}i ima visoka
rN (nad 8), taka {to treba da se namali na 7,0-7,3. Na
ova |ubre se vnesuvaat crvite, taka {to se
postignuva sloj debel 15-20 sm. Potoa na sekoi 15-20
dena na sekoe leglo se dodava po 100-110 kg. arsko
|ubre, odnosno na 2m2 kolku {to zafa}a edno leglo.
Humusot koi go sozdavaat crvite se sobira najmnogu
dvapati godi{no.
Koi uslovi se potrebni za normalen razvoj na
crvite?
Pokraj mnogute uslovi, kako osnovni za
normalna rabota na kaliforniskite crvi se:
-Temperaturata koja e mnogu va`en faktor,
taka {to na crvite podobro mu odgovara letnata
temperatura vo sporedba so zimskata. Optimalnata
temperatura za intenzivna aktivnost na crvite e 1624oS.
-Vodata e eden od osnovnite `ivotni
elementi za crvite. Mnogu e va`no da koli~inata na
voda ne bide nitu mala nitu pregolema. Brojot na
zalivawata e vo zavisnost e od klimata, taka {to vo
topli i suvi podra~ja po~esto se zaliva a vo ladni
toa e svedeno na minimum so cel da se odr`uva
vlagata. Optimalnata vla`nost e 60-70%.
-Reakcijata na podlogata e va`na bidej}i
dokolku taa e bazi~na, crvite aktivnosta ja
sveduvaat na minimum, a nad 8,5 uginuvaat. Idealna
reakcija e od 6,8-7,8.
-Hranata
ima
golemo
vlijanie
vrz
aktivnosta na crvite i kvalitetot na humusot. Kako
{to ve}e spomnavme najdobro e arskoto |ubre vo
sogorena forma (4-6 meseci staro).
-Svetlinata ima negativno vlijanie vrz
crvite, taka {to ako tie se izlo`eni na direktna
son~eva svetlina brzo uginuvaat. Od tie pri~ini
bide}i leite se formiraat nadvor po`elno e tie da
bidat pokrieni so slama ili rogozini od trska.
Od koi neprijateli i bolesti mo`at da bidat
napadnati crvite ?
Spisokot na neprijateli na crvite bez
dvoumewe treba da se po~ni so onie koj se hranat so
crvi, a toa e krtot. Potoa sledat gluvcite, `abite,
zmii, ptici, `ivina i stonogite. Krtovite mo`at da
napravat ogromni {teti pred da gi primeti
odgleduva~ot deka uspeale da navlezat vo
odgleduvali{teto. Krtovite po hemiski pat nesmeat
da se ni{tat. Treba da se koristat posebni zamki
(stapici) za lovewe na krtovite.
Za crvite ne postojat bolesti koi se
poznati na lu|eto. Prakti~no edinstvena bolest e
poremetuvawe vo metabolizmot poradi pogre{na
ishrana i se narekuva ,,truewe so proteini,,. Ova
poremetuvawe e kako posledica na pregolemata
kiselost na hranata.
Koi se karakteristikite na humusot (odnosno
|ubrivoto) dobieno na vakov na~in ?
Humusot koj go sozdavaat crvite e najdobro
organsko |ubrivo koe postoi i e idealno za upotreba
vo zemjodelstvoto, {umarstvoto, cve}arstvoto i na
bilo koe mesto kade ima potreba od |ubrewe. Za
razlika od {talskoto (arsko) |ubrivo, so
prerabotkata
na
crvite
nastanuva
novo
pokoncentrirano |ubre vo odnos na sodr`inata na
hranlivite materii, mnogu pobogato so korisnite
mikroorganizmi i fermenti. Zna~i se dobiva novo
|ubre bez mirizba, so sosema drugi fizi~ki, hemiski
i biolo{ki osobini. Humusot sodr`i zna~itelno
pomalku voda, a pove}e organski i mineralni
materii odkolku {talskoto i lesno e za rasfrlawe
duri i ra~no. Ili nakratko re~eno eden ton humus
vredi kolku pet tona arsko |ubre. Idninata na
humusot ja odreduva i faktot {to pri postojana
upotreba na hemiski (ve{ta~ki) |ubriva, nepovratno
se namaluva prirodniot humus, taka {to denes vo
razvieniot svet, vladee strav od iscrpuvawe na toj
elementaren resurs i zaradi toa proizvodstvoto i
upotrebata na biohumus e se podinami~no.
So ogled na toa deka biohumusot e sotaven
od organski soedinenija i bakterii koi go pomagaat
natamo{noto razlagawe na okolnoto zemji{te, so
vakviot humus ne mo`e da se predozira i da dovede do
,,gorewe,, na rastenijata, {to e ~esta pojava pri
upotrebata na arskoto i ve{ta~koto |ubrivo.
Biohumusot proizveden kaj nas spored analizite ima:
56% organski materii, rN 6,5-7, vlaga 35-55%, N2,3%, P- 4,4% i K- 5,3%.
Kako se upotrebuva biohumusot ?
-Vo
poledelstvoto,
kaj
poledelskite
kulturi se upotrebuva so rasturawe po nivata vo
koli~ina od 1.000 kg po hektar. Mo`e da se upotrebi
pred, za vreme ili po seidbata. Kaj orizot kako
hidro-kultura treba da se dodade humus smetaj}i na
koncentracija od 1 do 5 grama na litar voda edna{ vo
3 meseci.
-Vo gradinarstvoto pri proizvodstvoto na
rasad, potrebno e vo neutralna podloga da se dodade
1-3% humus, ili da se rasturi na povr{ina do 200
grama na m2.
Za vreme na rasaduvawe najdobro e vo
dupkite vo koi }e bidat staveni rastenijata, prvo se
tura 50 grama humus taka {to da bide vo direkten
kontakt so korenot.
Za pobrzo zreewe i zgolemuvawe na
plodnosta, posebno kaj domatite, piperkite i drugi
koi se berat vo pove}e navrati, pokraj voobi~aenite
150-200 gr. humus rasturen okolu korenot, treba
posle sekoja berba da se dodavaat okolu 100 grama
poradi zabrzuvawe na zreeweto na noviot rod. Ovaj
humus se dodava taka {to zemjata okolu rastenieto se
odgrne do prvite koren~iwa, se rastura humusot i
povtorno se nagrne zemja. Va`no e vedna{ dobro da
se navodne.
Kaj gradinarski kulturi koi direkno se
zasejuvaat, pred zasejuvaweto (10-15 dena pred orawe)
se upotrebuva 2000 kg. po hektar. Isto taka se vr{i
prihranuvawe so 200 kg/ha, posle 30 dena od
zasejuvawe na rastenijata.
-Vo ovo{tarstvoto pri sadewe na ovo{ni
sadnici, na dnoto na dupkata se upotrebuva 100-300
grama humus, a koga sadnicata se postavi vo dupata se
pokriva so 300-1500 grama humus izme{an so zemja. Za
prihranuvawe na ovo{kite se upotrebuva 2,5-3 kg. po
steblo.
Vo lozarstvoto se upotrebuvaat 2 pati
pomali koli~ini na humus.
-Vo cve}arstvoto koga se presaduva cve}e vo
saksija se stava 10-20% humus vo treset ili zemja. Za
prihranuvawe na cve}e vo saksija se upotrebuva 2-3
la`ici humus.
Koga se vo pra{awe ukrasnite `bunesti
rastenija vo gradinata, treba vrz korenot da se stavi
50-100 grama humus, a kaj pove}egodi{nite rastenija
se dodava sekoja godina vo zonata na korenovata masa
u{te 100-1500 grama i sekoj pat obilno se navodnuva.
Trevnicite i trevnite tepisi postignuvaat
najdobar izgled i gustina ako na m2 se rasfrli 50-100
grama humus, edna{ ili pove}e pati godi{no i se
navodni so ve{ta~ki do`d.
Humusot mo`e da se upotrebuva i kako te~no
|ubrivo koe rastenijata go asimiliraat preku
listot. Za taa cel treba da se pravi rastvor od 50
grama humus na 1 litar voda najmalku 12 saati pred
upotrebata. Talogot koj ostanuva pri proceduvawe
na rastvorot i ponatamu e bogat so hranlivi materii
pa treba da se upotrebi kako sve` humus so dupla
doza.
M-r Cvetan Jovanovski
AG
AGENCIJA
ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO
ODGLEDUVAWE NA
KALIFORNISKI CRVI ZA
PROIZVODSTVO NA
BIOHUMUS
Bitola, 2006
© Copyright 2024 Paperzz
