D-R ALEKSANDAR LITOVSKI
JUBILEEN KALENDAR
ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO
2009 GODINA
d-r Aleksandar Litovski
JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL
NA MAKEDONIJA VO 2009 GODINA
izdava~:
Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija - Bitola
Za izdava~ot:
Goce Petrovski
Kompjuterska podgotovka:
Aleksandar Litovski
Pe~atnica:
Kiro Dandaro-Bitola
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
869, fevruari, 14,
Vo Rim po~ina KONSTANTIN (mona{ko ime
KIRIL), prosvetitel, avtor na prvata slovenska azbuka (glagolicata) na koja na staroslovenski jazik (jazikot na Makedonskite Sloveni od
Solun i Solunsko) gi prevel najpotrebnite crkovni knigi za doverenata misija za hristijanizirawe i opismenuvawe na moravskite Sloveni,
filozof, svetec. Roden bil vo
826 ili 827 godina vo Solun. Konstantin zboruval gr~ki, latinski,
siriski i evrejski. Vospitan vo
carskiot dvor vo Carigrad. Po
{koluvaweto, bibliotekar vo crkvata Sveta Sofija, a potoa i predava~ po filozofija na Visokata
{kola. Pred da zamine za Moravija bil vo dve misii: kaj arapskiot
kalif vo Samara i, ne{to podocna, zaedno so Metodij, me|u tursko-tatarskite Hazari vo Ju`na
Rusija. Po misijata vo Moravija,
so Metodij i u~enicite, zaminal
za Venecija, kade {to imal `estoki verbalni
dueli so trijazi~nicite, so koi, toj i Metodij,
raspravale za toa dali slu`bata Bo`ja treba
da se vr{i samo na eden od trite jazici: evrej-
1
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
skiot, latinskiot i gr~kiot. Od Venecija zaminal za Rim kade i po~inal. Poznati se negovite
molitveni sostavi i polemiki, osobeno negovata
„Beseda protiv trijazi~nicite“, napi{ana na
slovenski jazik i pro~itana vo Venecija.
969,
Komitopulite David, Aron, Mojsej i Samuil,
sinovi na knezot Nikola, krenale OSLOBODITELNO
VOSTANIE
protiv bugarskata vlast i so toa
gi postavile temelite na sloveno-makedonskata srednovekovna
dr`ava so sedi{te vo gradot
Prespa na ostrovot Sveti Ahil
vo Maloto Prespansko ezero,
Egejski del na Makedonija.
Postepeno, ovaa srednovekovna
dr`ava, poznata i kako Samoilovo carstvo, se
rasprostranila
na dene{nite teritorii od Makedonija, Albanija,
Srbija (bez Banat
i Ba~ka), severna
Bugarija, severna
Grcija, romanska Dobruxa, del od Crna Gora i
del od Dalmacija.
2
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1839,
Vo Atalanti, Grcija po~ina Angel GACO,
makedonski vostanik, u~esnik i eden od rakovoditelite na Negu{koto vostanie vo martapril 1822 godina. Roden bil vo selo Sarakinovo, Vodensko vo 1771 godina. Poradi sudir so
turskite nasilnici vo Meglensko, zaminal vo
Negu{ko, kade se zapoznal so stariot ajdutin
Anastas Karata{o-Postariot od Ber, koj go upatil vo tajnoto revolucionerno dvi`ewe i taka
dejstvuval protiv turskite nasilnici i vlasti.
Zaedno so Karata{o i Zafirakis Logotet, odigral vode~ka uloga vo Negu{koto vostanie. Po
Negu{koto vostanie, zaminal vo Grcija, kade
zaedno so dobrovolci, Makedonci, u~estvuval
vo mnogubrojni borbi protiv turskiot asker,
poka`uvaj}i golema hrabrost i voena ve{tina.
1839,
Vo selo Dr`ilovo, Vodensko, Egejski del na
Makedonija e roden \or|i DINKOV-Dinkata,
makedonski kulturno-nacionalen deec, prerodbenik i revolucioner, op{testvenik, etnograf,
poet, u~ebnikar, publicist. Se {koluval vo rodnoto mesto, vo Solun, Atina, Carigrad, Moskva
i Smolensk, kade {to se zapoznal so ideite na
Belinski, Dobroqubov i ^erni{evski. Vo 1860
godina se vratil vo Makedonija. Rano se povrzal
so Dimitar Miladinov i so Stefan Verkovi} i
3
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
patuval po Makedonija sobiraj}i geografskoetnografski i folklorni materijali. Nastojuval ~i~ko mu Kirijak Dr`ilovi~ da otvori slovenska pe~atnica vo Solun, a tatko mu Kostadin
Dr`ilovi~ interveniral vo Zografskiot manastir da se otvori tamu takva pe~atnica i vo nea da
se pe~atat rakopisite na sin mu. Se obiduval da
se vklu~i vo Makedonskata legija vo Belgrad, no
ne uspeal. Poradi verbalen napad na li~nosta na
turskiot sultan odle`al 17 meseci vo zatvorot
vo Vidin. Potoa, bil u{te dva pati zatvoran
kako „ruski {pion i panslavist“. Vo edno pismo
upateno do Verkovi} mu pi{uval: „Nagraduvaweto {to go o~ekuvam poradi slu`eweto na mojot
narod ne mo`e da bide ni{to drugo, osven moeto
du{evno spokojstvo, pomislata deka sum go ispolnil svojot dolg kon nego“. I naglasil: „Nie na
tatkovinata i dol`ime s#, a taa nam - ni{to!“ Vo
1868 godina, na anga`irawe na \or|i Dinkov, vo
Solun e formirana makedonska op{tina. Samiot Verkovi}
go narekuval Dinkata „plamen makedonski patriot“.
Bil u~itel vo Prilep, Bitola i selo Zagori~ane. Pod nerazjasneti okolnosti, vo krajna siroma{tija, po~inal vo
Atina vo 1876 godina. Avtor
e na pove}e nepublikuvani
4
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
trudovi napi{ani na makedonski jazik (vodenski
dijalekt), kako na primer: Nare~ie Solunskago
okruga, Podrobna geografija na Makedonija, Istorija na grada Nego{ i dr.
1849,
Vo selo Negovan, Lagadinsko, e roden Ivan POP
MAXAROV, dolgogodi{en u~itel, sve{tenik i
crkoven pevec vo rodnoto selo. Osnovno i sredno
obrazovanie zavr{il vo gr~ki u~ili{ta vo rodnoto selo i Ser. Najprvo bil |akon na gr~kiot
vladika, a potoa bil sve{tenik na bugarskata
egzarhija. Bil u~itel i sve{tenik vo Seres, vo
Voden i vo Solun. Se zdobil so ~in arhimandrit
i go nosel imeto Joan. Bil pretsedatel na crkovnite op{tini vo Seres i vo Solun. Umrel vo
1911 godina. Vo rakopis ostavil ceneta avtobiografija.
1859,
Dojransko-kuku{kata eparhija pravi obid da
postigne spogodba za oformuvawe na KUKU[KA
UNIJA so Katoli~kata crkva. Imeno, se nastojuvalo da se postigne spogodba, so toa {to
trebalo da se zadr`i slovenskiot jazik vo
crkvite i narodniot (makedonskiot) jazik vo
u~ili{tata. Istovremeno se baralo da bide
za~uvan isto~niot obred vo crkovnoto slu`ewe
i narodnite obi~ai. Obidot za sozdavawe na
5
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
unija zna~el i obid da bide otfrlena vlasta na
Carigradskata patrijar{ija i preku pokrovitelstvo na Rim da se izdejstvuva versko-kulturna
avtonomija so svoeroden vladika vo eparhijata i
vo cela Makedonija i so politi~ko pokrovitelstvo od zapadnite dr`avi. Po dolgi i slo`eni
razgovori i pregovori, kuku{anite vo juli 1859
godina upatile pismo do papata Pij XI za prifa}awe na unijata. So pritisok od Rusija i od
bugarskite crkovni krugovi, Patrijar{ijata ja
ispolnuva voljata na gra|anite na Kuku{ da im
se dade svoeroden vladika i na 29 oktomvri 1859
godina bila izvr{ena hirotonija na vladikata Partenij Zografski, koj potoa e ispraten
za dojransko-kuku{ki mitropolit. So toa sozdavaweto na Kuku{ka unija bilo otstraneto.
1859,
Vo selo Dolni Kotori, Lerinsko, e roden Stefan GO[EV, istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Bil dobrovolec
(opol~enec) vo Srpsko-turskata vojna od 1876
godina i vo Rusko-turskata vojna od 1877/1878 godina. Vo Srpsko-bugarskata vojna od 1885 godina u~estvuval na stranata na bugarskata vojska.
Po vra}aweto vo rodnoto selo bil anga`iran
okolu izgradbata na mesnoto u~ili{te i na selskata crkva. Bil lerinski reonski na~alnik i
vojvoda na TMORO. Vo Ilindenskoto vostanie
6
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
u~estvuval kako reonski rakovoditel i vojvoda
na vostanicite od rodnoto selo. Po~inal vo
Sofija, na 11 maj 1932 godina.
1869, mart, 15,
Vo Voden e roden Velko P. DUMEV, pripadnik na
Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, u~itel,
kulturen deec. Na Sofiskiot univerzitet
zavr{il slovenska filologija. U~itelstvuval
vo Odrin, Veles, Skopje i Ser. Kako delegat
prisustvuval na Solunskite kongresi na TMORO
vo 1896 i 1903 godina. Bil ~len na Okru`niot
revolucioneren komitet vo Bitola vo 1905 godina. U~estvuval vo redaktiraweto na vesnicite
„Ilinden“ (1921–1926), „Makedonija“ (1926– 1934)
i „Nezavisima Makedonija“ (1932). Po~inal vo
Sofija na 2 dekemvri 1945 godina.
1869, maj, 06,
Vo selo Bojmica, Gumenxisko e roden Apostol
PETKOV TERZIEV, nare~en „Enixevardarsko sonce“, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda. Mo{ne mlad se
na{ol vo redovite na TMORO i ve}e vo 1897
godina formiral svoja komitska ~eta. Vo vreme
na Ilindenskoto vostanie, vo septemvri 1903 godina, izvojuval sjajna pobeda nad turskiot asker
vo borbata na vrvot Ganda~ na Pajak Planina.
Po Ilindenskoto vostanie, dejstvuval vo reonot
7
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
na Enixevardarskoto Blato. Do Urietot, osven
so turskiot asker, vodel borbi i so gr~kite andarti. Kaj nego, vo Enixevardarskoto Blato,
prestojuval i amerikanskiot
`urnalist Albert Soniksen,
podocna avtor na hronikata
„Ispoved na eden makedonski ~etnik“. Albert Soniksen
prestojuval kaj Apostol Petkov vo denovite koga kaj vojvodata do{ol da pregovara sultanski pratenik, a so namera
da go potkupi za da se otka`e
od komitlakot i da zamine vo
sultanoviot dvor. Kako {to
zabele`al Sonisken, vojvodata na pratenikot od
Sultanot mu odgovoril: „Izlegov komita ne za
pari i po~esti, tuku da se boram za narodni pravdini“. U~estvuval vo Mladoturskata revolucija
vo 1908 godina. Razo~aran od demago{kite vetuvawa na mladoturcite, vo 1910 godina povtorno
formiral ~eta. Zaginal vo 1911 godina kaj selo
Kru{ari, Enixevardarsko.
1869, oktomvri, 13,
Vo Kuku{ e roden Petar DELIIVANOV-Tu{e,
istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, u~itel. Ja zavr{il Solunskata gimnazija i bil u~itel vo rodniot grad. Vo
8
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1894 godina, zaedno so Goce Del~ev, bil nazna~en
za u~itel vo [tip. Dvajcata zasileno rabotele
na pro{iruvawe i utvrduvawe na mre`ata na
Makedonskata revolucionerna organizacija. Go
vodel mesniot komitet na TMORO
vo Kuku{. Bil zatvoren vo 1901 godina, no nabrzo izbegal od zatvorot.
Potoa bil nazna~en za zadgrani~en
pretstavnik na TMORO vo Sofija.
Vo 1908 godina, po Mladoturskata
revolucija, se vratil vo Kuku{ i
stanal ~len na Narodnata federativna partija (NFP), a potoa zaminal za Bugarija.
Objavil zna~ajni se}avawa za revolucionernata
dejnost na Goce Del~ev vo negoviot ran revolucioneren period. Vo periodot po septemvri 1944
godina, bil eden od glavnite poddr`uva~i i propagatori na makedonskata nacionalna dr`ava vo
ramkite na Federativna Jugoslavija, sred makedonskata emigracija vo Bugarija i sred bugarskata op{testvena javnost. Po~inal vo Sofija na 14
januari 1950 godina.
1869, oktomvri, 18,
Vo selo Ek{i-su (Vrbeni), Lerinsko e roden Srebren POP PETROV, dolgogodi{en ~len i aktivist na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,
deec me|u makedonskata emigracija. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet.
9
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
Rabotel kako u~itel i u~ili{en inspektor vo
pove}e gradovi vo Makedonija. Po Mladoturskata revolucija aktivno u~estvuval vo postavuvaweto na osnovite na u~itelskata organizacija
vo Makedonija i e osobeno aktiven vo dejnosta na
Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi.
Bil redaktor na vesnikot „U~itelski glas“ od
1910-1912 godina. Za vreme na Prvata svetska vojna, vo 1916-1917 godina, bil okru`en upravnik vo
Bitola. Po Prvata svetska vojna, vo 1922 godina,
od strana na avtonomisti~kata VMRO i od Aleksandrov li~no, ispraten bil vo Amerika i vo Kanada so zada~a da go organizira dejstvuvaweto na
Makedoncite vrz platformata na golemobugarskata nacionalisti~ka politika. So anga`man
na Srebren Pop Petrov, bila formirana Makedonskata patrioti~eska organizacija (MPO) vo
1922 godina. Vo periodot od 1923 do 1927 godina
bil pratenik vo Bugarskoto narodno sobranie
i ~len na Makedonskata parlamentarna grupa.
Po~inal na 17 noemvri 1950 godina vo Sofija.
1869,
Vo selo Prekopana, Kostursko e roden Pando
ME^KAROV, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski selski vojvoda.
Bil ~len na TMORO i od 1899 godina rakovoditel na selskiot komitet vo Prekopana. Vo Ilindenskoto vostanie ja predvodel ~etata od rodno-
10
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
to selo. Bil ubien od andartite vo vremeto na
t.n. „Zeleni~kata krvava svadba“ na 13 noemvri
1904 godina.
1869,
Vo selo Kosinec, Kostursko e roden Hristo
GU[LEV-Gu~o, pripadnik na Makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe, kosturski vojvoda.
Zavr{il osnovno obrazovanie i bil ~len na
TMORO od 1899 godina Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta na Organizacijata. Potoa
se zasolnil vo Varna, Bugarija, a ve}e letoto
1904 godina se vratil vo Kostursko. Zaginal vo
borba so gr~kite andarti, me|u selata O{tima i
Trnovo, Kostursko, vo septemvri 1904 godina.
1869,
Po~inala Slavka DINKOVA, kulturno-prosveten deec, poet. ]erka na vidniot makedonski prerodbenik i revolucioner Konstantin
Dr`ilovec i sestra na Georgi Dinkov-Dinkata.
Rodena bila vo 1848 godina vo selo Dr`ilovo,
Vodensko. Zavr{ila gr~ko i francusko u~ili{te vo Solun. Od rani godini posvetena na
prosvetuvaweto na svojot narod na maj~in jazik.
Bodrena od svojata blagorodna majka Velika, vo
1866 godina vo tatkovata ku}a vo Solun, go otvorila prvoto `ensko makedonsko u~ili{te. Objavuvala feministi~ki statii vo v. „Makedonija“
11
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
i gi objavuvala prevedeni feministi~kite pisma
na Adelaida de Tone.
1879, maj, 16,
Vo selo Gole{evo, Demirhisarsko, e roden Stojo
HAXIEV, istaknat pripadnik na Makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe, vojvoda, u~itel. Bil
u~itel vo pove}e sela vo
Serskiot okrug, a vo periodot od 1900 do 1905 godina
bil komita na TMORO.
Od 1905 godina bil demirhisarski okoliski vojvoda
i u~esnik na Rilskiot kongres. Bil ~len na Narodnata federativna partija
(NFP), pratenik vo Osmanliskiot parlament. Vo
Prvata svetska vojna bil okru`en upravnik vo
Strumica, a od 1920 godina bil advokat vo Petri~. Kako pripadnik na levoto krilo na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe bil ubien od
lu|eto na vrhovisti~kata VMRO vo Petri~ko na
27 septemvri 1924 godina.
1879,
Vo selo Mokreni, Kostursko, e roden Nikola ANDREEV, poznat u{te kako Alaj-bej, pripadnik na
Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, reon-
12
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
ski vojvoda vo Kostursko, u~itel. Zavr{il gimnazisko obrazovanie vo Bitola i odreden period
u~el vo voenoto u~ili{te vo
Sofija. Se vklu~il vo TMORO
i najprvo bil komita vo ~etata
na Marko Lerinski. Vo vreme
na Ilindenskoto vostanie, kako
vojvoda, bil u~esnik vo borbite
za osloboduvawe na Nevska i
Klisura, kako i vo drugi bitki
so turskiot asker. Se anga`iral
vo makedonskoto osloboditelno
delo vo Kostursko, Lerinsko i
Kaljarsko s# do 1907 godina. Po Mladoturskata
revolucija, bil u~itel vo rodnoto selo. Bil zastrelan od svoj prijatel vo avgust 1911 godina vo
rodnoto selo.
1879,
Vo Kuku{ e roden Dimitar (Mico) DEL^EV,
pomal brat na Goce Del~ev, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, komita.
So osnovno obrazovanie se zdobil vo rodniot
grad, a potoa obrazovanieto go prodol`il vo
Solunskata gimnazija, kade {to stanal ~len na
TMORO. Bil eden od organizatorite na buntot
na u~enicite protiv samovolieto na direktorot
i na nekoi profesori vo Gimnazijata. Poradi
toa, bil isklu~en od nea vo 1896 godina, a go
13
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
prodol`il svoeto obrazovanie
vo bugarskiot grad Dupnica, kade
{to `iveel vo domot na prijatelot na Goce Del~ev, Nikola
Male{evski. Tuka se zapoznal
so golem broj ~lenovi i rakovoditeli na TMORO. Kako ~len na
revolucionerna grupa u~estvuval
vo nekolku teroristi~ki akcii.
Letoto 1900 godina se priklu~il na ~etata na
vojvodata Hristo ^ernopeev i bil eden od najmladite komiti vo nea. Zaginal vo prvoto pogolemo
sudruvawe na ~etata so askerot, kaj selo Bajalci,
Gevgelisko, na 4 fevruari 1901 godina.
1879,
Vo selo Kru{evo, Sersko e roden Angel ATANASOV, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, u~itel. Zavr{il pedago{ko
u~ili{te vo Ser vo 1900 godina i u~itelstvuval
vo \umurxina, Odrinsko. Kako direktor na Serskoto klasno u~ili{te vo 1902 godina stanal
~len na Okru`niot komitet za Ser na TMORO.
Vo tekot na maj 1903 godina bil zatvoren i osuden
na tri godini zatvor. Po amnestijata vo 1904 godina, povtorno ostanal aktiven vo redovite na
TMORO. U~estvuval kako delegat na Serskiot
okru`en kongres vo 1905 godina. Po~inal vo
Krxali, Bugarija vo 1952 godina.
14
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1889, avgust, 28
Vo Voden e roden Trifun Petrov BUZEV, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno
i komunisti~ko dvi`ewe, {panski borec. Za
vreme na Prvata balkanska vojna se preselil vo
Soedinetite Amerikanski Dr`avi i zel aktivno
u~estvo vo rabotni~koto dvi`ewe na Wujork. Vo
januari 1937 godina zaedno so svoi istomislenici od Makedonija koi `iveele vo Wujork zaminal vo [panija i se vklu~il vo dobrovole~kite
brigadi za odbrana na Republikata, odnosno vo
XV internacionalna brigada na Republikanskata armija. U~estuval vo borbite na {est fronta, a duri petpati bil ranuvan. Vsu{nost, Trifun Buzev, u~estvuval do krajot na borbite vo
[panija, a se zdobil so ~in na potporu~nik. Se
povlekol so poslednite republikanski edinici
vo francuskite logori vo 1939 godina. Se vratil
vo Narodna Republika Makedonija vo 1947 godina, a po~inal vo Skopje na 23 juni 1966 godina.
1899, juni, 03,
Vo Kuku{ e roden Tu{e Hristov VLAHOV,
istori~ar, publicist, univerzitetski profesor, dopisen ~len na Bugarskata akademija na
naukite. Po Vtorata balkanska vojna vo 1913
godina, zaedno so semejstvoto emigriral vo Bugarija. Diplomiral istorija na Sofiskiot univerzitet vo 1926 godina i specijaliziral vo Ber-
15
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
lin i vo Pariz (1929-1932). Kako ~len na BKP od
1934 godina i gimnaziski profesor vo Karlovo,
Sliven, Kopriv{tica i Sofija od 1934 do 1944
godina, postojano bil sleden i maltretiran od
vlastite. Po Vtorata svetska vojna bil glaven
inspektor po istorija vo Ministerstvoto na
narodnata prosveta, a potoa profesor po nova
op{ta istorija na Sofiskiot univerzitet (19611968). Poseben interes mu bile nacionalno-osloboditelnite borbi vo Makedonija. Po~inal
vo Sofija na 13 juni 1981 godina.
1899, septemvri,
Zapo~nala
takanare~enata
„DASKAL-TANASOVA AFERA“ na Makedonskata revolucionerna organizacija vo Kostursko. Imeno,
Koqo Ra{ajkov-Vi{enski, istaknat pripadnik
na Makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe vo Kostursko, go ubil
grkomanskiot u~itel vo selo [esteovo po ime Tanas. Ubistvoto bilo
izvr{eno na sred den, za vreme na
svadba vo selo Tioli{ta. Zaradi
ubistvoto bile zatvoreni ~etiri
lica od [esteovo, pripadnici na
TMORO i toa bila prvata afera
na Makedonskata revolucionerna organizacija
vo Kostursko, poznata pod imeto „Daskal-Tanasova afera“.
16
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1899, noemvri, 01,
Vo selo German, Lerinsko e roden German Hristov DAMOVSKI-Stariot, istaknat pripadnik
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i
komunisti~ko dvi`ewe od Egejskiot del na Makedonija, sin na poznatiot lerinski vojvoda Petar
Hristov-German~eto. Vo 1916 godina emigriral
vo Bugarija. Me|u dvete svetski vojni pripa|al
na levoorintiranoto makedonsko progresivno
dvi`ewe vo Bugarija i sorabotuval so Bugarskata komunisti~ka partija. Zaradi navodno u~estvo
vo ubistvoto na punktoviot na~alnik
na VMRO vo Varna, German Damovski
bil osuden od VMRO na smrt, a od bugarskata dr`ava najprvo bil zatvoren i potoa interniran do 1938 godina. Vo vreme na Vtorata svetska vojna
se naselil vo bitolskoto selo Bistrica, a vo 1945 godina se vratil vo
rodnoto selo German i se priklu~il
na makedonskiot NOF. Stanal ~len
na Centralniot sovet na NOF i
pretsedatel na Okru`niot odbor
na NOF za Lerinsko. U~estvuval vo
site golemi bitki na DAG do 1949 godina. Po porazot na DAG i po prefrlaweto na politi~kite
begalci od Grcija vo isto~noevropskite zemji,
bil naselen vo Polska, kade bil obvinet, suden,
osuden od strana na KPG za predavstvo vo slu`ba
17
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
na KPJ i Demokratska Federativna Jugoslavija.
Vo periodot me|u 1950-1954 godina pove}e pati
bil zatvoran vo Polska i Bugarija. Ne e poznato
koga i kade po~inal.
1909, januari, 03,
Vo Solun izlegol posledniot broj na vesnikot
„KONSTITUCIONA ZARJA“. Ovoj vesnik
zapo~nal da izleguva po Mladoturskata revolucija vo Solun, odnosno na 8 avgust 1908 godina i
vkupno izlegle 35 broja. Bil pi{uvan na francuski, turski i bugarski jazik. Urednici bile
Pere To{ev, Jane Sandanski i Dimo Haxi Dimov.
Vo dogovor so Hristo ^ernopeev koj go izdaval v.
„Edinstvo“, po formiraweto na Narodnata federativna partija (NFP), dvata vesnika se spoile
vo vesnikot „Narodna volja“.
1909, januari, 05,
Vo Solun izlegol posledniot broj na vesnikot
„EDINSTVO“. Ovoj vesnik zapo~nal da izleguva po Mladoturskata revolucija vo Solun,
odnosno na 27 septemvri 1908 godina i vkupno
izlegle 25 broja. Sopstvenik bil Hristo ^ernopeev, a urednici: Dimo Haxi Dimov, Angel
Tomov i Pavel Deliradev.
Bil publikuvan na bugarski jazik. Gi zastapuval
federalisti~kite stavo-
18
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
vi i bil protiv politikata na Bugarskata Egzarhija. Po formiraweto na Narodnata federativna
partija (NFP), se spoil so vesnikot „Konstituciona zarja“ vo vesnikot „Narodna volja“.
1909, januari, 10,
Vo Solun e roden Pavle SAVI], fizikohemi~ar, redoven profesor na PMF vo Belgrad od 1945 godina, ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav od 1974 godina. Diplomiral
na Prirodno matemati~kiot fakultet (PMF)
vo Belgrad vo 1932 godina. Vo vremeto na specijalizacijata vo Institutot za radium vo Pariz,
vo potragata po transuraniumovi elementi, so
Iren Kiri eksperimentirale vo 1937 godina so
bombardirawe na uraniumot so neutroni i prvi
ja nabquduvale pojavata na fisija, bez da dadat
nejzino pravilno tolkuvawe. Vo Narodnoosloboditelnata borba na Jugoslavija u~estvuval od
1941 godina i bil {ifrant vo Vrhovniot {tab
na Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija. Po vojnata kratko rabotel na fizikata na niski temperaturi vo Moskva. Toj e organizator na
Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a, pokraj
Belgrad, i negov direktor od 1960 do 1966 godina.
Bil ~len na Srpskata akademija na naukite i umetnostite od 1946 godina i nejzin pretsedatel vo
periodot od 1971 do 1980 godina. Po~inal vo Belgrad, Srbija, na 30 maj 1994 godina.
19
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1909, januari, 17,
Vo Solun zapo~nal da izleguva vesnikot „NARODNA VOLJA“. Vo nego, vsu{nost se spoile
vesnicite „Konstituciona zarja“ i „Edinstvo“.
Vesnikot bil pi{an organ na Narodnata federativna partija (NFP). Posledniot broj na vesnikot izlegol
na 5 juni 1910 godina. Vo
vesnikot se objavuvale glavno
politi~ki statii i se vodele
anketi okolu pra{aweto na zbli`uvawe na balkanskite narodi. Urednici i sorabotnici na
ovoj vesnik, pome|u ostanatite bile Dimo Haxi
Dimov, Angel Tomov, Dimitar Vlahov i Pavel
Deliradev.
1909, fevruari, 05,
Vo Voden e roden Vangel AJANOVSKI-O~e,
istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe. Od 1927
godina aktivno u~estvuval vo
rabotni~koto dvi`ewe na Grcija, najprvo kako ~len na Federativnata komunisti~ka mladinska organizacija na Grcija
(OKNE), a naskoro stanal ~len i
na KPG. Vo 1941 godina bil ~len
na Okru`niot komitet na KPG vo
20
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
Voden, a vo april 1942 godina, po inicijativa na
KPG, vo Voden ja osnoval i ja rakovodel Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO).
Vo maj 1944 godina bil nazna~en za sekretar na
Komunisti~kata voena organizacija na Makedoncite Slavjani na Vodenskiot okrug. Podocna
bil zamenik na politi~kiot komesar na Prvata
egejska udarna brigada. Na 20 januari 1945 godina
vo Vodensko ja osnoval i ja rakovodel Tajnata osloboditelna makedonska organizacija (TOMO).
Od april 1945 godina bil sekretar na Okru`niot
komitet na NOF vo Vodensko, a od maj 1947 godina organizacionen sekretar na Glavniot odbor
na NOF. Avtor e na trudot „Egejski buri“, koj
izlegol od pe~at vo 1975 godina. Po~inal na 19
maj 1996 godina vo Skopje.
1909, fevruari, 21,
Vo Solun zapo~nal da izleguva vesnikot
„OTE^ESTVO“, organ na Sojuzot na bugarskite
konstitucioni klubovi. Vo su{tina, zastapuval
vrhovisti~ki probugarski stavovi. Vesnikot go
ureduvale Matej Gerov, Tomo Karajovov, Dane
Krap~ev, Ilija Mon~ev i
Eftim Sprostranov koj bil
glaven urednik. Izleguval
tripati nedelno (vtornik,
~etvrtok i sabota), a bil pe~aten vo pe~atnicite
na Kone Samarxiev i Karabelev. Objaveni bile
21
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
vkupno 87 broja. Prestanal da izleguva po zabranata na dejnosta na konstitucionite klubovi.
1909, juli, 24,
Vo
Solun
e
formirana
SOLUNSKA
SOCIJALISTI^KA FEDERACIJA legalna
politi~ka partija formirana po pobedata na
Mladoturskata revolucija. Se sozdala so fuzijata na mesnite socijaldemokratski organizacii
i grupi. Vo svojata programa si postavila zada~a
da raboti na revolucionizirawe i na politi~koekonomsko organizirawe na celoto rabotni{tvo
vo toga{na otomanska Turcija. Proklamirala deka }e se bori za transformirawe na
kapitalisti~kata sopstvenost vo kolektivna,
za osvojuvawe na politi~kata vlast, za internacionalna akcija protiv kapitalizmot i sl. Gi
izdavala vesnicite „Rabotnik“ i „Rabotni~eski
vesnik“ na 4 jazici (turski, evrejski, gr~ki i bugarski). Sorabotuvala so Internacionalnoto
socijalisti~ko biro. Se raspadnala vo 1912 godina.
1909, avgust, 03,
Vo Solun po~nal so rabota Osnova~kiot kongres
na NARODNA FEDERATIVNA PARTIJA
(NFP), gra|anska politi~ka partija koja dejstvuvala vo periodot na hurietot vo Makedonija.
Na Kongresot u~estvuvale 33 delegati, glavno
22
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
od Serskiot, Solunskiot i Strumi~kiot okrug,
me|u koi se nao|ale Jane Sandanski, Dimitar
Vlahov, Taskata Spasov-Serski, Dobri Daskalov i drugi poznati rakovoditeli na levicata
vo Makedonskoto
revolucionerno
dvi`ewe. Kongresot izbral Centralno biro so
sedi{te vo Solun
i donel programski dokumenti na
Narodnata federativna partija.
Programata barala sproveduvawe na temelni
politi~ki, ekonomski i socijalni reformi so
posebno naglasuvawe na selanskoto pra{awe.
Se baralo Makedonija da dobie oblasna samouprava vo ramkite na Turcija. Partiski organ
bil vesnikot „Narodna volja“ koj izleguval vo
Solun. Organizacionata mre`a na Narodnata
federativna partija gi opfa}ala dotoga{nite
Serski, Strumi~ki i Solunski okrug na
VMORO i se potpirala vrz selanskite i drugite sitnosopstveni~ki masi. Narodnata federativna partija se zalagala za sorabotka so site
progresivni dvi`ewa vo Turcija. Formalno
is~eznala vo 1910 godina, no nejzinoto vlijanie
silno se ~uvstvuvalo do Balkanskite vojni.
23
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1909, oktomvri, 01,
Vo Solun zapo~nalo da izleguva spisanieto
KULTURNO EDINSTVO. Do 1 mart 1910 godina
izlegle 11 broevi. Spisanieto imalo kulturnoprosveten karakter, a ja proklamiralo parolata
„Makedonija na Makedoncite“. Go ureduvale Anton Stra{imirov i \or~e Petrov.
1909, oktomvri, 18,
Vo Solun e roden Dimitar JARANOV, geograf.
Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Sofija. Geografija diplomiral
na
Istorisko-filolo{kiot
fakultet na Sofiskiot univerzitet vo 1933 godina. Istata
godina zaminal na Humboltoviot univerzitet vo Berlin,
kade {to odbranil doktorska
disertacija na tema „Jurotipniot reljef na Alpite, Centralna Evropa i Stara Planina“, potoa zaminal
da specijalizira fizi~ka geografija i geomorfologija na Sorbona vo Pariz. Vo 1936 godina
bil izbran za docent po fizi~ka geografija na
Sofiskiot univerzitet. Vo Vtorata svetska vojna bil ata{e za kultura vo Bugarskata ambasada
vo Berlin. Po vojnata bil otstranet od fakultetot i mu bilo zabraneto da objavuva trudovi vo
24
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
Bugarskoto geografsko dru{tvo. Vo 1947 godina,
na pokana od vladata na Narodna Republika Makedonija, doa|a vo Skopje i e nazna~en za rakovoditel na Slu`bata za hidroenergetski prou~uvawa
na Makedonija. Vo vremeto na Informbiroto se
vratil vo Bugarija, kade {to rabotel kako glaven
geolog vo izgradbata na golemite brani. Objavil
72 nau~ni i stru~ni trudovi, glavno od oblasta
na geologijata, regionalnata geografija i kartografijata. Po~inal na 14 avgust 1962 godina.
1909, dekemvri, 30,
Vo Lerin e ubien Yole STOJ^EV GERGEV,
istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda na TMORO.
Roden bil vo seloto Banica, Lerinsko vo 1868 godina. Pove}egodi{en pe~albar vo Carigrad. Bil
~len na prvata teroristi~ka
grupa na Makedonskata revolucionerna organizacija
vo Lerinsko vo 1899 godina.
Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na
selskata ~eta vo rodnoto
selo. Po Ilindenskoto vostanie, poka`al natamo{na vidna aktivnost za
osloboduvawe na Makedonija i bil vojvoda na
~eta vo Lerinsko. Pripa|al na levoto krilo
na Makedonskata revolucionerna organizacija
25
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
i se anga`iral za sorabotka so mladoturcite.
Bil ubien so atentat od strana na privrzanik na
golemogr~kata ideja vo edna kafeana vo Lerin.
1919, maj, 06,
Vo selo Sorovi~, Lerinsko, e roden \or|i FILIPOVSKI, makedonski pedolog, profesor
i eden od osnova~ite na Zemjodelskiot fakultet, akademik.
Osnovno u~ili{te i gimnazija
zavr{il vo Bitola. Studiral
agronomija vo Zemun (19371941) i diplomiral vo Sofija
(1942), kade {to ostanal do 1944
godina kako asistent po pedologija. Od 1945 do 1947 g. {ef
na Pedolo{kiot agrotehni~ki
otsek pri Zemjodelsko-ispitatelniot institut
vo Skopje, a potoa profesor na Zemjodelsko{umarskiot fakultet i {ef na Katedrata za
pedologija na Zemjodelskiot fakultet. Rektor na
univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje
(1963/5). Za ~len na MANU bil izbran na 18 avgust 1967 godina. ^len na Akademijata na naukite
i umetnostite na Bosna i Hercegovina od 1973,
a po~esen doktor na Univerzitetot vo Bradford, Anglija od 1965 godina. Objavil pove}e
trudovi od oblasta na geografijata, genezata i
klasifikacijata na po~vata i od oblasta na me-
26
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
lioraciite. Sostavil pove}e pedolo{ki karti.
Negovo kapitalno delo e „Po~vite na Republika
Makedonija“ vo 6 tomovi vo izdanie na MANU.
1919, avgust, 18,
Vo selo Gabre{, Kostursko e roden Naum Lambrov PEJOV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko
dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija. Bil ~len na KPG
od 1938 godina, a vo 1939 godina
bil zatvoren od gr~kite vlasti.
Vo 1940 godina stanal u~esnik
vo
Gr~ko-italijanskata
vojna. Od 1941 bil vo ilegalstvo
i go organiziral i rakovodel
antifa{isti~kiot otpor vo Kostursko. Vo letoto 1943 godina
od Okru`niot komitet na KPG
za Kostursko bil nazna~en za
odgovoren kadar za rabota na razbivaweto na probugarskoto kontra~etni~ko
dvi`ewe vo selata Gabre{, Breznica, Smrde{ i
Rula. Esenta 1943 godina, bil nazna~en za komandant na partizanskiot odred „Lazo Trpovski“.
Toj bil eden od osnova~ite i rakovoditelite na
SNOF vo Kostursko i organizator na otporot
na Makedoncite od Kostursko protiv politikata na KPG vo odnos na makedonskoto nacional-
27
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
no pra{awe. Bil zamenik komandant na Prvata
egejska udarna brigada. Po vojnata bil izbiran
za pratenik vo Sobranieto na SR Makedonija i
vr{el drugi politi~ki funkcii. Po~inal vo
Skopje na 21 maj 2003 godina.
1929, septemvri, 19,
Vo Varna, od lu|eto na Van~o Mihajlov, e ubien
\or|i BA@DAROV, istori~ar, istaknat ~len
na avtonomisti~kata VMRO. Roden na 8 fevruari 1881 godina vo selo Gorno Brodi, Sersko.
Srednoto obrazovanie go zavr{il vo Solunskata i Bitolskata gimnazija, a podocna studiral na
univerzitetot vo Sofija i stanal diplomiran
istori~ar. Bil u~itel vo Kru{evo. Vo 1901 godina kratko vreme bil komita vo ~etata na Jane
Sandanski, a potoa sekretar na ~etata na vojvodata Ilija Kr~ovalijata, so koja u~estvuva vo
Ilindenskoto vostanie. Vo periodot 1908-1913
godina, bil u~itel vo Solunskata gimnazija,
bil eden e od osnova~ite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi i bil urednik na
vesnikot „U~itelski glas“ i na spisanieto „Iskra“. Po balkanskite vojni anga`iran bil vo aktivnostite na Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva i vo obnovuvaweto na VMRO na
Todor Aleksandrov. Vo VMRO bil zadgrani~en
pretstavnik, zadol`en za informativno-propagandna dejnost. Glaven urednik na vesnikot
28
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
„Makedonija“, osnova~ na „Makedonski pregled“
i eden od osnova~ite na Makedonskiot nau~en
institut vo Sofija. Avtor e na nekolku knigi i
ostavil spomeni za svojata dejnost. Po ubistvoto
na Aleksandar Protogerov, eden od voda~ite na
protogerovisti~kata struja vo VMRO i ogor~en
protivnik na van~omihajlovistite.
1919,
Vo Enixe Vardar e roden Todor DOJ^INOVMorava, istaknat pripadnik na Makedonskoto
nacionalnoosloboditelno
i
komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. ^len
na KPG i EAM od 1942 godina.
Aktiven borec vo ELAS vo
vremeto na trojnata okupacija.
Od 1945 godina bil vo ilegalnost i prestojuval vo Bulkes,
Jugoslavija. Vo dekemvri 1945
godina ministerot za javna bezbednost na Grcija so poseben
ukaz gi proglasil za razbojnici Todor Doj~inov i
negoviot brat Aleksandar Doj~inov, i za nivnoto
fa}awe ili ubivawe raspi{al pari~na nagrada
od 200 000 drahmi. Vo noemvri 1945 godina, Todor
Doj~inov se vratil vo Egejskiot del, a od mart
1946 godina bil sekretar na Okoliskiot odbor na
NOF za Enixevardarsko. Na 29 mart 1947 godina
29
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
so svoi drugari bil opkolen od policijata kaj
selo Kru{ari, posle predavstvoto na selskiot
kmet, i otkako vo borbata bil ranet, aktiviral
ra~na bomba i samiot se samoubil samo za da ne
padne `iv vo racete na neprijatelot. Negovoto
telo nekolku dena bilo ~uvano na plo{tadot na
Enixe-Vardar so cel da se zapla{i naselenieto.
1919,
Vo Nevrokop po~ina Ivan ALEV, lekar, pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe
i u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Roden bil
vo Gumenxe vo 1851 godina. Diplomiral medicina vo Atina i stanal lekar vo rodnoto mesto.
Osobeno bil anga`iran vo davaweto medicinska
pomo{ na borcite od nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe, vo koe bil celosno vklu~en do krajot na svojot `ivot.
1929,
Vo Sofija od privrzanici na mihajlovisti~kata
VMRO e ubien Pandil [I[KOV,
istaknat pripadnik na Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,
lerinski vojvoda. Bil roden na
20 dekemvri 1874 godina vo selo
Ek{i-su (Vrbeni), Lerinsko. Od
1898 godina bil vo TMORO. Pri
snabduvaweto na Organizacijata
30
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
so oru`je bil faten od Turcite i odle`al izvesen period vo zatvor. Amnestiran bil vo 1902
godina, i potoa imal vidno u~estvo vo Ilindenskoto vostanie od 1903 godina. Po neuspehot na
Vostanieto, toj ja prodol`il svojata komitska
dejnost, a vo Prvata balkanska vojna u~estvuval
kako vojvoda na ~eta, koja posle `estoki borbi so
turskiot asker, uspeala da go oslobodi grat~eto
Klisura. Po Prvata svetska vojna zaminal i
`iveel vo Bugarija. Ne sakal da se soglasi so antimakedonskata politika na mihajlovisti~kata
VMRO i zatoa bil ubien.
1939, juli, 01,
Vo selo Setoma, Kostursko e roden Paskal GILEVSKI, poet, raska`uva~, romansier, eseist,
kriti~ar, preveduva~. Pominal niz egzodusot na
decata begalci po Gra|anskata vojna vo Grcija
(1946-1949). Se {koluval vo Ungarija. Vo Skopje
zavr{il sredno umetni~ko u~ili{te i Filozofski fakultet. Bil direktor na Narodnata i univerzitetska biblioteka „Sv.
Kliment Ohridski“ vo Skopje, pretsedatel na Sovetot
na Stru{kite ve~eri na
poezijata i pretsedatel na
Sojuzot na literaturnite
preveduva~i na Makedonija.
31
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
^len e na Ungarskata akademija na naukite i umetnostite. Raboti kako urednik vo izdava~kata
ku}a „Matica makedonska“. Preveduva od gr~ki,
francuski i ungarski jazik. Odlikuvan od Francuskata vlada so zvaweto „Vitez na umetnosta i
literaturata“.
1939, avgust, 02,
Vo selo Pozdivi{ta, Kostursko, e rodena Dimitra Lambrova KAR^ICKA, matemati~ar, redoven profesor na Prirodno matemati~kiot
fakultet (PMF) vo Skopje od 1984 godina.
Diplomirala vo 1961 na PMF, magistrirala
vo 1969 godina vo Belgrad i doktorirala 1973
godina na PMF so temata
„Nekoi problemi na kvadratnoto programirawe so matrici
od Leontiev tip“. Objavila
nau~ni trudovi vo oblasta na
matemati~koto programirawe,
univerzitetski
u~ebnici,
skripti za svoite predavawa
na postdiplomskite studii,
stru~ni trudovi za potrebite na matemati~kite
{koli, kako i za permanentnoto obrazovanie na
nastavnicite. Bila prodekan na Matemati~kiot
fakultet (1980-1982), na PMF (1991-1993) i {ef
na Institutot za informatika (1985-1989 i 19951997).
32
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1939, avgust, 15,
Vo selo Izglibe, Kostursko, e roden Nikola
PAVLOVSKI, arhitekt, redoven profesor na
Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje vo 1962 godina. Go predaval
predmetot proektirawe na industriski i stopanski zgradi.
Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe na stopanski,
na industriski, na stanbeni i
na delovni objekti. U~estvuval
i na anonimni arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizirani objekti:
Fabrikata za medicinska plastika vo Tetovo
(1986), po{tite so ATC vo naselbite Zelen Rid
i Karpo{ vo Kumanovo (1994). Se zanimaval i so
nau~noistra`uva~ka rabota, posebno so problemite na osvetluvaweto so dnevna svetlina vo
arhitektonskoto proektirawe i objavil pove}e
trudovi.
1939, oktomvri, 19,
Vo selo Gorno Po`arsko, Vodensko, e roden Petre Ristov BICEVSKI, raska`uva~, romansier,
folklorist i slikar. Vo vremeto na Gra|anskata
vojna vo Grcija, vo 1948 godina, so semejstvoto go
napu{til rodnoto selo i se doselil vo selo Erxe-
33
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
lija, Svetinikolsko. Zavr{il
sredno zemjodelsko u~ili{te vo
Strumica vo 1964 godina i Vi{a
pedago{ka {kola vo Skopje vo
1968 godina. Rabotel kako nastavnik po makedonski jazik vo
Sveti Nikole (1968-1971) i vo
Skopje (1971-2000), po {to zaminal vo penzija. ^len e na DPM od
1993 godina. Se zanimaval i so sobirawe folkloren i onomasti~ki materijal od Meglensko. Priredil i dve samostojni izlo`bi na sliki.
1949, januari, 11,
Edinici na Desettata divizija na DAG posle
dvodnevni `estoki borbi gi razbile vladinite
vojski vo gradot NEGU[ i go osvoile gradot.
Vladinite sili imale okolu 360 mrtvi, 590 raneti i 350 zarobeni vojnici. Pred povlekuvaweto
od gradot, edinicite na DAG, izvr{ile mobilizacija na novi borci i snabduvawe so prehrambeni produkti, obleka i drugi voeni materijali.
1949, januari,
Na teritorijata kontrolirana od Demokratskata armija na Grcija bila otvorena sovremena
makedonska pe~atnica „NEPOKOREN“. Vo nea
se pe~atel vesnikot „Nepokoren“ koj bil organ
na Glavniot odbor na NOF. Vo ovaa pe~atnica
34
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
site izdanija bile pe~ateni na makedonski literaturen jazik, so {to se zacvrstuvala makedonskata nacionalna kultura, a se pottiknuval
i makedonskiot nacionalen razvoj vo Egejskiot
del na Makedonija. Vsu{nost, so otvoraweto
na pe~atnicata „Nepokoren“, od strana na KPG
i DAG, u{te edna{ nedvojbeno, se priznavale
makedonskite nacionalni prava i se afirmirala
makedonskata nacionalna individualnost.
1949, fevruari, 03,
Na slobodnata teritorija na planinata Vi~o, so
prisustvo na 29 ~lenovi, se odr`al VTORIOT
PLENUM na Centralniot sovet na NOF. Vo
prisustvo na najvisokite rakovoditeli na DAG
i KPG, bil konstatiran „ogromniot pridones“
na makedonskiot narod vo borbata na DAG protiv vladinite sili i bile
konstatirani
„pridobivkite na site poliwa“
od makedonskiot nacionalen razvoj vo Egejskiot
del na Makedonija. Se konstatirala i potrebata od
zasilena rabota vo nasoka
na u{te pogolema vklu~enost na Makedoncite
vo DAG i vo borbata protiv monarhisti~kata
reakcionerna vlast vo Grcija. Bilo re{eno da
se zapo~ne so organizacija na Vtoriot kongres
35
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
na NOF na kogo trebalo da se „proklamira obedinuvaweto na Makedonija vo edna edinstvena
nezavisna, ramnopravna makedonska dr`ava vo
ramkite na narodnodemokratska federacija na
balkanskite narodi...“
1949, fevruari, 12,
Zapo~nala i se odigrala BITKATA za osvojuvawe na LERIN od strana na DAG. Gradot bil
napa|an od ~etiri pe{adiski brigadi, dve artileriski baterii i oficerskata {kola na DAG.
Niv im se sprotistavuvale 3 pe{adiski brigadi
na vladinata armija so 40 topovi, tenkovi i borbena avijacija i brojni policiski sili. Zaradi
navremenite razuznava~ki informacii deka
}e pretstoi napad od DAG,
vladinite sili imale
vreme da se podgotvat i da
napravat odli~en odbramben sistem od bunkeri i
utvrduvawa okolu gradot
i vo samiot grad, zaradi
{to, vsu{nost, imale golema prednost vo bitkata. Vo po~etniot period od borbenite dejstvija, eden bataljon na DAG uspeal da go probie
za{titniot obra~ i da vleze vo gradot, no ostanatite edinici na DAG ne uspeale da se probijat
i da vlezat vo gradot. Na krajot posle dvodnevni
`estoki sudiri, vladinite vojski postignale
36
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
uspeh vo odbranata na gradot i gi
odbile napadite na svoite protivnici. Vo bitkata za Lerin,
DAG imal golemi ~ove~ki zagubi:
spored nekoi podatoci, okolu 700
mrtvi ({to podocna bile pogrebani vo zaedni~ka grobnica isto~no
od Lerin) i 350 zarobeni vojnici,
a nasproti toa vladinite sili imale okolu 400
mrtvi i 82 zarobeni vojnici.
1949, fevruari, 12,
Vo bitkata na DAG za osvojuvawe na Lerin zagina Jani PIROVSKI, istaknat pripadnik
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno
i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija. Roden bil vo selo Kosinec vo 1923
godina. U{te od 1938 godina
bil ~len na Federativnata
komunisti~ka mladinska organizacaja na Grcija (OKNE). Vo
1943 godina bil sekretar na Reonskiot komitet na Nacionalnata segr~ka organizacija na
mladite (EPON) za Kore{tata,
a istata godina i ~len na
Okru`niot komitet na EPON
za Kostursko i aktivist na SNOF. Vo avgust 1944
godina bil vo Lerinsko-kosturskiot makedonski
37
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
bataljon „Go~e“, a potoa borec na Prvata egejska
brigada, vo koja bil mladinski rakovoditel na
bataljon. Kako ~len na delegacija na mladinata
od Prvata egejska brigada u~estvuval na Vtoriot
kongres na makedonskata mladina vo Skopje na 6/7
januari 1945 godina. Od maj 1945 godina bil ~len
na Sekretarijatot na Okru`niot odbor na NOF
za Kostursko i sekretar na Okru`niot odbor na
mladinata za Kostursko. Od vtorata polovina na
1946 godina bil ~len na Okru`niot komitet na
KPG za Kostursko i na Izvr{niot komitet na
EAM za Kostursko. Od dekemvri 1947 godina bil
na lekuvawe vo Tirana, Narodna Republika Albanija. Od oktomvri 1948 godina bil vo 9. divizija na DAG so zadol`enie da odgovara po makedonskite pra{awa vo 107. brigada.
1949, fevruari, 12,
Zagina Germanija PAJKOVA, istaknata
pripadni~ka na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Rodena
bila vo selo German, Lerinsko vo
1931 godina. Od septemvri 1946 godina bila ~len na Nacionalnata
segr~ka organizacija na mladite
(EPON), a od oktomvri 1948 godina, sosema mlada dobrovolno se
vklu~ila kako aktiven borec vo
38
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
redovite na DAG. U~estvuvala vo bitkata {to
edinicite na DAG ja prezele za osvojuvawe na
Lerin na 12 fevruari 1949 godina i pritoa bila
te{ko raneta vo liceto i zarobena od vladinite
vojski. Vedna{, bez nikakvo sudewe bila strelana i pogrebana zaedno so ostanatite zaginati
pripadni na DAG vo zaedni~kata grobnica. Poetot Paskal Paskalevski, na mladata i hrabra
Germanija Pajkova $ posvetil edna pesna vo edna
negova stihozbirka.
1949, fevruari,
Od gr~kite voeni organi e strelan Janko RUSEVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko
dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden
bil vo 1925 godina vo selo Papadija (Popadija),
Lerinsko. Od 1942 godina bil ~elen na Federativnata komunisti~ka mladinska organizacja
na Grcija (OKNE), a podocna i na KPG. Na 18
januari 1944 godina toj i negoviot
tatko Todor bile uapseni od Germancite, zatvoreni vo solunskiot
zatvor „Pavlos Melas“, a nivnata
ku}a vo seloto celosno izgorena.
Vo mart 1945 godina celoto semejstvo Rusevski od Papadija bilo
proterano vo Demokratska Federativna Jugoslavija, a Janko Ru-
39
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
sevski se vratil vo Egejskiot del vo 1948 godina
i dobrovolno stapil vo DAG. Bil borec na 108.
brigada na DAG. Vo septemvri 1948 godina vo
borba so vladinite vojski na planinata Malimadi bil ranet i zaroben, a otkako se izlekuval,
vo fevruari 1949 godina, bil primoran sam da si
iskopa grob i bil strelan.
1949, fevruari,
Kaj mesnosta „Porta“ na Gramos, zagina Nikola
^ETELEVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko
dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden
bil vo 1913 godina vo selo German, Lerinsko.
Kako regrutiran gr~ki vojnik vo Gr~ko-italijanskata vojna vo 1940 godina dezertiral na frontot vo Albanija i preminal vo
Jugoslavija, za podocna da se
vrati vo rodnoto selo. Vo proletta 1943 godina pri prestojot na borcite od partizanskiot odred „Dame Gruev“ vo
selo German, toj im go predal
pu{komitralezot koj go imal
skrieno od aprilskata vojna.
Od 1944 godina bil borec vo
redovite na ELAS, a esenta
1944 godina so oddelenite makedonski borci od
ELAS i toj preminal vo Vardarskiot del i bil
40
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
borec vo Prvata udarna egejska brigada. Vo proletta 1946 godina se vratil vo Egejskiot del i
bil borec, najprvo vo edinicite na NOF, a potoa i edinicite na DAG. U~estvuval vo pove}e
bitki {to DAG gi vodel protiv vladinite vojski
i poka`al zavidna hrabrost i po`rtvuvanost.
1949, mart, 01-03,
Na slobodnata teritorija pod kontrola na DAG vo
Egejskiot del na Makedonija, se odr`ala PRVATA KONFERENCIJA na Segr~kiot demokratski sojuz na `enite. Bila izrazena podgotvenosta
i natamu da se poddr`uva, direktno i indirektno,
borbata na DAG za „leb, mir i spokojstvo“. Rula
Kukulu, sekretar na Segr~kiot demokratski sojuz na `enite, vo svojot govor na Konferencijata, go istaknala osobeno zna~ajnoto mesto {to vo
borbata za edna vistinski slobodna i demokratska Grcija go zazemaat Makedonkite,
organizirani
vo
nivnata nacionalna organizacija Antifa{isti~kiot
front na `enite
(AF@).
Osobeno
bil istaknat primerot na Irina Ginova-Mirka, no i na
41
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
drugi Makedonki-heroini od Egejskiot del na
Makedonija. Isto taka, Rula Kukulu istaknala
deka so takvata svoja posvetenost na borbata za
socijalni i demokratski prava, Makedonkite si
gi izvojuvale i svoite posebni makedonskite nacionalni prava.
1949, mart, 09,
Izleze od pe~at stihozbirkata „PROLET NAD
EGEJ“ na Paskal Paskalevski, napi{ana na makedonski literaturen jazik. Paskal Paskalevski
bil roden na 14 januari 1914 godina vo selo Doleni, Kostursko, a umrel 13 maj 2004 vo Sofija,
Bugarija. Stihozbirka „Prolet nad Egej“, izleze
kako vtora kniga vo bibliotekata na vesnikot
„Nepokoren“, organ na NOF vo Gra|anska vojna vo Grcija i be{e „prvata
lastovi~ka na novata makedonska poezija“ vo Egejskiot del
na Makedonija. Site pesni vo
stihozbirkata se odnesuvaat na
Makedonija, na nejzinata istorija i tradicija, na nejziniot kontinuitet. Site pesni, pi{uvani
so dokumentaristi~ki stil, se
protkaeni so dlabok makedonski patriotizam, so vozveli~uvawe na makedonskiot nepokor i so afirmirawe na makedonskata
nacionalna samobitnost.
42
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1949, mart, 25-26,
Se odr`a VTORIOT KONGRES na NOF vo
selo Popli, Lerinsko. Na nego prisustvuvale
700 delegati i pretstavnici na KPG, na DAG, na
Zemjodelskata partija na Grcija i na Makedoncite od Bugarija i Pirinskiot
del na Makedonija. Kongresot
go konstatiral senarodnoto
u~estvo na Makedoncite od Egejskiot del vo Gra|anskata vojna
na stranata na demokratskite
i antifa{isti~ki sili. Bila
proklamirana re{enosta na
makedonskiot narod od Egejskiot del da ja prodol`i borbata za izvojuvawe na sopstvenite nacionalni,
politi~ki i kulturni prava, bil potvrden stavot
na KPG za makedonskoto nacionalno pra{awe i
za Rezolucijata na Informbiroto za Jugoslavija. Vo najtesnoto rakovodstvo na NOF bile izbrani: Paskal Mitrevski kako pretsedatel, Vera
Nikolova za potpretsedatel, Mihail Malio za
sekretar, a Pavle Rakovski i Vangel Koj~ev za
~lenovi.
1949, mart, 27,
Odr`an e OSNOVA^KIOT SOSTANOK na
Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija (KOEM) so politi~ka i organizaciona
43
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
samostojnost, no vo ramkite na KPG. Prisustvuvale 163 delegati. Glavnata programska cel
na KOEM bila postavena vo nasoka na borba za
nacionalno i socijalno osloboduvawe na makedonskiot narod i za pobeda na socijalizmot vo
Grcija. Bila izbrana Organizaciona komisija koja
trebalo da rakovodi so
podgotovkite za svikuvawe
na Konferencija na KOEM,
na koja, po demokratska procedura, }e se izbere rakovodstvo. Formiraweto
na KOEM zna~elo sozdavawe na u{te edna makedonska nacionalna institucija, so {to se potvrduvala makedonskata nacionalna posebnost i
koja go poka`uvala pozitivniot odnos na KPG
kon oddelnata makedonska nacionalnost.
1949, april, 01,
Edinicite na DAG zapo~nale golema voena operacija za prezemawe na planinata GRAMOS, od
kade vo juni-avgust 1948 godina bile potisnati
od vladinite sili. Ovaa golema voena operacija,
edinicite na DAG uspe{no ja realizirale posle
pove}ednevni `estoki borbi, odnosno do krajot
na april 1949 godina. Me|u naj`estokite bitki
vo ovaa operacija, bila onaa me|u vladinite sili
i silite na DAG na 5 april na viso~inite „Vulgara“ i „Kotelsko“.
44
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1949, april, 03,
Vo Privremenata demokratska vlada na Grcija
/PDVG/, Paskal MITREVSKI e imenuvan za
minister za snabduvawe, a Vangel KOJ^EV za
~len na Vi{iot voen sovet na DAG. Privremenata demokratska vlada na Grcija e formirana
od KPG vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija,
so cel da vospostavi vlast na „narodnodemokratski osnovi“. Taa nosela zakoni i drugi akti od
vnatre{nopoliti~ki karakter. Pome|u drugoto,
vo nejziniot sostav funkcionirala Direkcijata
za nacionalnite malcinstva, so zada~a da gi sledi i prou~uva problemite na malcinstvata i da
predlaga re{enija za nivno nadminuvawe. Posle
porazot na DAG, na 15 oktomvri 1949 godina, ovaa
vlada se samoraspu{tila.
1949, april, 05,
Vo bitkata za Gramos, vo `estokite borbi na
viso~inite „Vulgara“ i „Kotelsko“, herojski zagina Tinka DUMKOVA, istaknata pripadni~ka
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i
komunisti~ko dvi`ewe od Egejskiot del na Makedonija. Rodena bila vo selo Ek{i-su, Lerinsko,
vo 1926 godina. Od 1943 godina ~len na Nacionalnata segr~ka organizacija na mladite (EPON),
a vo DAG bila od 1947 godina. Najprvo bila pripadnik vo diverzantskiot odred na Mati Bulev,
a potoa bila vo Tretiot bataljon na 108. brigada
45
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
na DAG. Vo borbite na Gramos, Tinka Dumkova
bila te{ko raneta od granata, pa vo takva situacija za da ne bide zarobena od neprijatelot, so
posledni sili izvikala: „Da `ivee narodnata
demokratija“ i se samoubila so toa {to se frlila vo planinskata bezdna.
1949, april, 19,
Vo blizina nad seloto Zeleni~, koga so svojata
{esnaeset~lena diverzantska grupa se obiduval
da go spre~i prodorot na gr~kite vladini vojski,
zagina Mateja /Mati/ BULEV, istaknat pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno
i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija. Roden bil vo
selo Ek{i-su, Lerinsko,
vo 1904 godina. Pred Vtorata svetska vojna, bil
~len na KPG i na VMRO
(ob.). Razvil {iroka agitaciona dejnost za pravata
na Makedoncite. Za vreme
na Metaksasovata diktatura bil zatvoren i interniran na ostrovot Hios,
kade ostanal do 1941 godina. Po okupacijata na
Grcija, me|u prvite se vklu~il vo redovite na
ELAS kako diverzant, a mnogubrojni se negovite
akcii za minirawe na `elezni~ki prugi, pati{ta
i mostovi. Bil ~len na NOF od 1945 godina. Za
46
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
vreme na Gra|anskata vojna komanduval so odred
diverzanti {to dejstvuval vo Sorovi~ka okolija
i po{iroko. Bil ~len na Okru`niot odbor na
NOF za Lerinsko i imal ~in major na DAG.
1949, maj, 14,
Na vrvot „Kalkaturje“ na Neretska planina, me|u
selata Neret i Trsje, kako borec na DAG, zagina
Katina (Tina) ANDREEVA-Cveta, istaknata
pripadni~ka na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno
i komunisti~ko dvi`ewe vo
Egejskiot del na Makedonija.
Rodena bila vo selo Mokreni, Kostursko. Edna od najistaknatite `eni-borci vo
Demokratskata armija na Grcija (DAG). Vo 1949 godina
bila delegat na Prvata konferencija na Segr~kiot sojuz
na demokratskite `eni. Tuka
nejzinata hrabrost posebno
bila istaknata vo referatot na sekretarot na
ovaa organizacija, Rula Kukulu. Psevdonimot
„Cveta“ go dobila po tolkuvaweto na likot na
Cveta vo pretstavata Makedonska krvava svadba
od ^ernodrinski, izvedena vo selo Embore, Kajlarsko, u{te vo 1944 godina. Aktiven deec vo
makedonskite NOF i AF@. Vo nejzina ~est, kako
47
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
odraz za nevideniot heroizam iska`an vo pove}e
od devedeset bitki vo koi taa u~estvuvala, partizanskiot vesnik na 18. brigada na DAG bil imenuvan kako „Cveta“.
1949, juli, 04,
Zapo~na operacijata na vladinite gr~ki vojski za likvidirawe na silite na DAG na NIXE
PLANINA, odnosno na KAJMAK^ELAN.
Pripadnicite na 24. brigada DAG, vo ja~ina od
dva pe{adiski bataljona so 350 borci i eden
kowani~ki bataljon so 140 borci, bile primorani da ja napu{tat ovaa teritorija. Borbite
traele do 8 juli 1949 godina koga vladinite sili
go zazele vrvot „Bela Grota“, a edinicite na 24.
brigada na DAG bile primorani da se povle~at
preku jugoslovenska teritorija na terenot na
Vi~o. Vo borite zaginale okolu 120 pripadnici
na DAG, a okolu 130 bile zarobeni. Me|u ovie zaginati, bil i Dimitar LASKOV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno
i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija, i eden od najaktivnite organizatori na NOF vo 1946 godina.
1949, juli,
Vo bitkata za zazemawe na strategiskiot vrv
Alevica na Gramos vo mesnosta Gramu{ta zagina
Ivan KOVA^EV-Orfeas, istaknat pripadnik
48
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno
i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija. Roden bil vo Gumenxe vo 1922 godina. Od 1941 ~len na Federativnata komunisti~ka
mladinska organizacja na Grcija
(OKNE), a podocna na Nacionalnata segr~ka organizacija na
mladite (EPON). Od mart 1944
godina bil vo sostav na 30. brigada na ELAS. U~estvuval vo borbite okolu Atina so vladinite
vojski i angliskite intervencionisti kon krajot na 1944 godina. Vo mart 1945 godina preminal vo Vardarskiot del, se vklu~il vo Prvata
egejska udarna brigada i u~estvuval vo borbite
protiv balistite vo Zapadna Makedonija. Stanal oficer na JNA, no na svoe barawe proletta
1945 godina se vratil Gumenxisko kako aktivist
na NOF i ~len na Okru`noto rakovodstvo za Gumenxisko i Enixevardarsko. Podocna vlegol vo
centralnoto rakovodstvo na NOF. Zaginal kako
politi~ki komesar na bataljon na DAG.
1949, avgust,
Izlegol prviot broj na detskoto spisanie
„MAKEDON^E“. Toa bilo mese~no spisanie,
organ na „progonetite Makedon~iwa od Egejska Makedonija“ vo isto~noevropskite zemji.
49
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
Se pe~atelo vo Bukure{t, Romanija.
Izleguvalo do dekemvri 1953 godina.
Prvite 35 broja do dekemvri 1950 godina izleguvale na makedonski literaturen jazik i pravopis. Urednik
bil Pavle Kalkov od selo D’mbeni,
~len na Komisijata za prosveta na
Komitetot za pomo{ na deteto (EVOP). So rubrikite „Od `ivotot i dejnosta vo detskite domovi“ i „Poetsko kat~e“, spisanieto bilo osobeno atraktivno za decata.
1949, avgust,
Izlegol od pe~at posledniot broj na vesnikot
„NEPOKOREN“, koj bil organ na Glavniot odbor na NOF. Se pe~atel na makedonski jazik. Go
izdaval Glavniot oddel za agitacija i propaganda
na NOF, a glaven urednik bil Pavle Rakovski.
Prvin bil umno`uvan na {apirograf, a potoa vo
pe~atnicata na NOF so isto ime „Nepokoren“.
Bil koristen i vo novootvorenite u~ili{ta na
makedonski jazik kako nastavno pomagalo. Izvesen period izdaval i „Bilten“ za operaciite
na DAG.
1949, avgust, 02,
Se odr`a PRVATA ZEMSKA KONFERENCIJA na Komunisti~ka organizacija na Egejska
Makedonija (KOEM). Vo podgotovkite na Kon-
50
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
ferencijata, vo juli 1949 godina, bile odr`ani
okru`ni konferencii vo Lerinsko i Kostursko,
dodeka vo ostanatite reoni na Egejskiot del na
Makedonija, zaradi nemaweto kontrola od strana na DAG ne bilo mo`no da se organiziraat
okru`ni
konferencii. Na Prvata zemska konferencija na KOEM
bil istaknat pridonesot na makedonskiot narod vo
zaedni~kata borba
so gr~kiot narod
i bila izrazena podgotvenosta za natamo{ni
borbi za nacionalno i socijalno osloboduvawe.
Konferencijata ja pozdravil generalniot sekretar na Centralniot komitet na KPG, Nikos Zaharijadis. Konferencijata usvoila Rezolucija
koja ja poddr`uvala politikata na KPG vo odnos
na borbata, vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe i vo odnos na KPJ. Vo rakovodstvoto
na KOEM, Konferencijata izbrala 17 redovni i
14 zamenici ~lenovi na ~elo so Mihail Malio.
1949, avgust, 11,
Vo borba kaj selo Breznica, Kostursko zagina
Krste MANGOV-Stavro, istaknat pripadnik
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i
51
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo selo D’mbeni, Kostursko
vo 1912 godina. Bil predvoen ~len na KPG. Bil
u~esnik vo antifa{isti~koto
narodnoosloboditelno dvi`ewe
vo Grcija i borec vo ELAS. Vo
1943 godina stanal sekretar na
Reonskiot komitet na KPG za
Kore{tata, Kostursko. Bil zamenik politi~ki komesar na Vtoriot bataljon na Lerinsko-kosturskata brigada pri nejzinoto
formirawe na 22 oktomvri 1944
godina, vo seloto Grae{nica, Bitolsko. Vo 1947
godina stanal sekretar na Okru`niot odbor na
NOF za Kostursko i pretsedatel na Okru`niot
odbor na narodnata vlast vo Kostursko. Od
tie funkcii rabotel na formirawe na Narodnoosloboditelni odbori, na narodni sudovi i na
otvorawe na makedonski u~ili{ta vo Kostursko.
Na Prviot kongres na NOF no januari 1948 godina e izbran za ~len na Glavniot odbor na NOF
za Egejska Makedonija, a na Vtoriot kongres na
NOF vo 1949 godina i za ~len na Izvr{niot
odbor. Bil ~len na Direkcijata za nacionalni
pra{awa pri Privremenata demokratska vlada
na Grcija. Zaginal od artileriska granata zaedno so general-majorot na DAG Nikos Teoharopulos-Skotidas.
52
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
1949, avgust, 11,
Vo bitkata za Gramos kako borec na DAG zagina Sotir MIOVSKI, istaknat pripadnik na
makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko
dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija. Roden bil vo selo
Orovo,
Prespa,
Lerinsko,
vo 1923 godina. Od 1943 godina bil ~len na Federativna
komunisti~ka mladinska organizacja na Grcija (OKNE),
a potoa i na Nacionalnata
segr~ka organizacija na mladite (EPON). Od
1944 godina bil vo redovite na ELAS. Vo 1946
godina kako aktivist na NOF e uapsen i zatvoren. Od 1947 godina bil vo DAG, vo edinicata
na Pando Markovski od selo @elevo. Zavr{il
{kola za oficeri na DAG. Glavniot {tab na
DAG, na 23 januari 1949 godina go unapredil vo
~in potporu~nik, a na 29 juli vo ~in poru~nik.
Posmrtno mu e dodelen ~in major i e proglasen
za heroj na DAG.
1949, avgust, 26,
Vladinite gr~ki sili ja zapo~nale OPERACIJATA za ~istewe na REONOT NA PRESPANSKOTO EZERO od borcite na DAG. So golema
~ove~ka i tehni~ka nadmo} na vladinite sili,
53
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
edinicite na DAG vo ovoj reon bile potisnati do
samata gr~ko-jugoslovenska granica vo mesnosta
„Perovo“. Na jugoslovenska teritorija uspeale
da se prefrlat samo mal broj na borci na DAG.
1949, avgust, 30,
Vo mesnosta ]afa na planinata Gramos, koga
avionska bomba go pogodila bunkerot vo koj
bil smesten celiot [tab na 426. bataljon na
DAG, zagina Peco ROMEV, istaknat pripadnik
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i
komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Peco Romev bil roden vo selo Gorni~evo,
Lerinsko. Od avgust 1943 godina bil vo redovite na ELAS,
a vo oktomvri 1944 godina se
prfrlil vo Vardarskiot del i
stanal borec na Prvata udarna egejska brigada. So Brigadata u~estvuval vo site voeni
operacii i borbi vo Zapadna
Makedonija protiv balistite. Se vratil vo Egejskiot
del vo 1945 godina i bil aktivist na NOF i borec na vooru`enite grupi na
NOF. Od noemvri 1946 godina bil vo redovite
na DAG, odnosno vo redovite na 18. brigada na
DAG so koja u~estvuval vo pove}e borbi na Vi~,
Sne`nik, na Gramos, pri {to poka`al golema
54
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
hrabrost. Na Vtoriot kongres na NOF od mart
1949 godina, stanal ~len na Glavniot odbor na
NOF. Peco Romev bil komandir na vod na DAG,
potoa na ~eta, a zaginal kako komandant na 426.
bataljon na 18. brigada na DAG i toa na samiot
kraj na bitkata za Gramos i Gra|anskata vojna vo
Grcija.
1949, avgust, 30,
ZAVR[I GRA\ANSKATA VOJNA VO GRCIJA so povlekuvawe na edinicite na DAG na teritorijata na Albanija. Po~nuvaj}i od 2 avgust
1949 godina, vladinite sili vo kodiranata akcija
„Fakel“, gi napadnale
na Vi~o daleku pomalubrojnite sili na DAG i
za kratko vreme, do 17
avgust, gi potisnale
kon Gramos. Potoa
zapo~nale borbite na
Gramos kade silite na
DAG do`iveale celosen poraz i bile primorani
da se povle~at kon Albanija. Spored oficijalni
podatoci na gr~kiot General{tab, vladinite
vojski vo tekot na Gra|anskata vojna zagubile
11. 745 vojnici i 1. 032 oficeri; 35. 419 vojnici
i 2. 330 oficeri bile raneti; 4. 527 vojnici bile
is~eznati. Spored istiot izvor bile izvr{eni
4. 125 smrtni presudi nad civilni lica; od mini
55
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
nastradale 900 civilni lica; uni{teni bile 476
patni i 430 `elezni~ki mostovi; napolno bile
uni{teni 24. 500 zgradi, a
delumno 22. 000 zgradi. S#
na s#, se smeta deka vkupniot
broj na mrtvi i raneti vo
Gra|anskata vojna vo Grcija e
okolu 155. 000. Isto taka, se
smeta deka od vkupno 50 000
zaginati vo redovite na DAG, 20 000 bile Makedonci, a pak deka 50 000 Makedonci emigrirale (30
000 vo Jugoslavija i 20 000 vo isto~noevropskite
zemji). Pokraj toa, 46 makedonski sela bile
izbri{ani od geografskata karta.
1949, oktomvri, 15,
Privremenata demokratska vlada na Grcija
(PDVG) obznanila PROKLAMACIJA so koja,
fakti~ki, go priznavala porazot i ja proglasuvala Gra|anskata vojna
za zavr{ena. Vo Proklamacijata, pome|u ostanatoto, se velelo: „Izminaa
triipol godini otkako
anglo-amerikanskiot imperijalizam i negovite
slugi ja turnaa na{ata
zemja vo ne~esnost, ja potonaa vo krv, ja napolnija so urnatini. DAG ne go polo`i oru`jeto.
56
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
Se povle~e pred golemata materijalna nadmo}
nost {to ja koncentriraa okupatorite. Go zapre
krvoprolevaweto za da ja spasi Grcija od celosno uni{tuvawe, poradi toa {to interesite na
zemjata i narodot gi stavi nad s#. Nastojuvawata
za vnatre{no pomiruvawe odgovara na na{ata
cel, koja so godini prodol`uva. Toa go odrazuva
faktot {to na{ite sili na Vi~o i na Gramos
ja zaprea vojnata so cel da go pomognat pomiruvaweto“. Istovremeno so ovoj ~in Privremenata
demokratska vlada na Grcija se samoraspu{tila.
1949, dekemvri, 07,
Vo Sofija zapo~nal sudskiot proces protiv Vasil IVANOVSKI-BISTRI[KI, od selo Lovarde, Kostursko, poznat borec protiv fa{izmot,
istaknat makedonski komunist i
patriot, teoreti~ar na makedonskata nacionalna samobitnost.
Bistri{ki, bil suden vo procesot
protiv Traj~o Kostov, istaknat
bugarski op{testvenik i komunist. Sudeweto na Ivanovski,
vsu{nost, se pretvorilo vo sudski proces na bugarskata dr`ava
protiv makedonskiot duh i protiv makedonskata nacionalna
svest, ednostavno re~eno, protiv makedonskata
nacionalna samobitnost. Vasil Ivanovski bil
57
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
osuden na 12 godini strog zatvor i gubewe na
gra|anskite prava za 15 godini. Po sedum godini
odle`ani vo zatvor vo 1956 godina bil rehbilitiran i osloboden kako nevino osuden.
1949,
Vo Lerin bil ubien Mihail KLJANEV, istaknat
pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot
del na Makedonija. Roden bil vo seloto Patele,
Lerinsko. Od mladi godini mu pristapil na progresivnoto dvi`ewe vo Grcija. Od 1928 godina bil
~len na KPG, a bil ~len i na VMRO (ob.). Vo 1932
godina sekretar na Reonskiot komitet na KPG za
Sorovi~kiot kraj. U`ival golema popularnost
i me|u Makedoncite i me|u Grcite. Vo 1934 godina bil delegat od Lerinsko na Op{togr~kiot
antifa{isti~ki kongres vo Atina. Pove}e pati
bil zatvoran poradi partiskata dejnost i toa vo
zatvorite vo Lerin, Larisa, Drama i celi ~etiri
godini vo zatvorot na Egina. Izvesno vreme bil
interniran na suviot i surov ostrov Gavdos.
Vo po~etokot na okupacijata na Grcija vo 1941
godina, prebegal na ostrovot Krit, kade {to
~etiri godini, pod psevdonimot Makridis, kako
rakovoditel na antifa{isti~koto dvi`ewe, se
borel protiv germanskiot okupator. Vo 1945 godina se vratil vo rodnoto mesto i ponatamu neumorno izvr{uvaj}i zada~i postavuvani od KPG.
58
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
Vo 1949 godina bil uapsen vo Lerin, za vreme
na izvr{uvawe na partiski zada~i i nabrzo pri
negovoto prenesuvawe od edna vo druga policiska stanica, podmolno likvidiran od strana na
policijata.
1969, dekemvri, 24,
Vo Bitola po~inal Stefan ROLEV, istaknat
pripadnik na Makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe, eden od prvite i najsestrani makedonski sportisti, istaknat pedagog i deec vo
fizi~kata kultura. Roden bil na 15 avgust 1865 godina, vo seloto Ek{i-su, Lerinsko. Bil u~esnik
vo Ilindenskoto vostanie
i vo poilindenskite osloboditelnite borbi na
makedonskiot narod. Vo
1908 godina vo Lerin go
osnoval gimnasti~arskoto
dru{tvo „Biglenski junak“, a samiot, blagodarenie na svoite inzvoredni
fizi~ki
predispozicii,
zaradi {to bil narekuvan
„@elezniot Rolev“, se zanimaval so niza sportovi: gimnastika, akrobatika, atletika, digawe tovar, pelivanstvo, boks,
velosipedizam, motociklizam i planinarstvoto.
Vo Bitola go organiziral prviot boks-me~, or-
59
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
ganiziral egzibicii na velosipedi i motocikli
i masovni planinarski pohodi na Pelister.
1979,
Vo Skopje po~ina \or|i BON^EV, istaknat
pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot
del na Makedonija. Roden bil vo selo Proso~en,
Dramsko. Bil ~len na KPG u{te od pred Vtorata svetska vojna. Bil me|u prvite borci na
antifa{isti~koto dvi`ewe protiv bugarskiot okupator vo isto~nite kraevi na Egejskiot
del na Makedonija, odnosno bil u~esnik i eden
od glavnite organizatori na takanare~enoto
Dramsko vostanie vo septemvri 1941 godina. Na
osnova~kiot sostanok na NOF vo Skopje na 23
april 1945 godina, bil nazna~en za Pretsedatel
na Odborot na begalcite od Egejska Makedonija
vo Narodna Republika Makedonija, a podocna
bil ~len na Glavniot odbor na Zdru`enieto na
begalcite od Egejskiot del na Makedonija.
1979,
Vo Wujork, Soedineti Amerikanski Dr`avi
po~ina @ivko Dimitrov ANGELU[EV, lekar
otorinolaringolog, viden amerikanski nau~nik
i op{testvenik od makedonsko poteklo, {panski borec. Roden bil vo selo Plevna, Dramsko,
60
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA
JUBILEEN KALENDAR 2009
vo 1897 godina. Nadoen so napredni idei, vo
1937 godina se vklu~il vo internacionalnite
brigadi za odbrana na Republikata vo [panija.
Bil direktor na bolnicata na [panskata republikanska vlada. Vo Soedinetite Amerikanski
Dr`avi, za vreme na Vtorata svetska vojna, zemal aktivno u~estvo vo kampawata za pomo{ na
nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka
borba na makedonskiot i jugoslovenskite narodi. Vo 1946 godina, na iseleni~kata konferencija vo Klivlend, bil ednoglasno izbran za pretsedatel na Inicijativniot odbor za izgradba i
ekipirawe na bolnica vo Makedonija. Ja posetil
Socijalisti~ka Republika Makedonija vo 1957
godina, a po Skopskiot zemjotres vo1963 godina ja
zapoznaval amerikanskata javnost so posledicite od katastrofata i u~estvuval vo organizacijata za ispra}awe pomo{ od Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
61
CIP – Katalogizacija vo publikacija
Mati~na i univerzitetska biblioteka
“Sv. Kliment Ohridski“, Bitola
94(495.6) ”869/1979”
LITOVSKI, Aleksandar
Jubileen kalendar za Egejskiot del na
Makedonija vo 2009 godina / Aleksandar
Litovski. – Bitola :
Organizacija na Makedoncite-potomci
od Egejskiot del na Makedonija, 2009. –
62 str. ; ilustr. ; 16 sm
ISBN 9989-9986-2-0
a) Egejska Makedonija - Istorija 8691979
COBISS.MK-ID 18469185
© Copyright 2024 Paperzz
