0. AKTUELEN SOVET
Zanaet~iskite uslugi pri renoviraweto
vo va{iot dom doverete gi na stru~ni
pravni lica i za taa cel sklu~ete
dogovor za izvr{uvawe na baranata usluga
09/05
OPM
1. KAKO DA SKLU^IME DOGOVOR?
1.1
[to e dogovor?
03/01
OPM
1.2
Dali e potrebno da ste pravnik
ili da konsultirate pravnik za
da sklu~ite dogovor?
03/01
OPM
1.3
Koj mo`e da sklu~uva dogovori?
03/01
OPM
1.4
[to se usni, a {to pi{ani
dogovori?
03/01
OPM
Koi se osnovnite pravila za
sklu~uvawe na dogovori?
03/01
OPM
1.6
Dogovor za usluga po odredeni povodi
11/01
OPM
1.7
[to e zastarenost?
10/02
OPM
1.8
Prilozi
09/05
OPM
1.5
)Obligaciono pravo-praktikum
2. GARANCIJA I GARANTEN LIST
2.1
[to e garanten list?
03/01
OPM
2.2
[to mo`e da bara kupuva~ot vrz
osnova na garantniot list?
08/05
OPM
Prilozi
09/05
OPM
2.3
3. OGLASUVAWETO I VA[ITE PRAVA
3.1
[to e oglasuvawe ?
03/01
OPM
3.2
Koe oglasuvawe e {tetno za
potro{uva~ot?
03/01
OPM
Kako da se spre~i oglasuvaweto
koe gi povreduva pravata na
potro{uva~ite?
03/01
OPM
3.3
09/2005
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
4. ISPORAKATA E NA VA[ATA VRATA
4.1
4.2
4.3
4.4
Kupuvawe preku TV -[op, razni
katalozi, nara~ka vo vesnici i po
elektronska po{ta
03/01
OPM
Koi se pravata na potro{uva~ot
vo slu~aj na dogovori pome|u
otsatni lica?
03/01
OPM
Dali ste dol`ni da ja platite
baranata cena za ispora~aniot
paket koj ne ste go nara~ale?
03/01
OPM
Prilozi
08/05
OPM
5. POTRO[UVA^ITE VO SVETOT NA
KOMPJUTERITE I KORISTEWE
NA INTERNET USLUGITE
5.1
Kako da kupite kompjuter?
03/01
OPM
5.2
[to treba da znaete za koristewe na
Internet i elektronskata po{ta?
03/01
OPM
Kako da dobijam telefonski brojobi~en i mobilen?
07/05
OPM
[to so visokite telefonski smetki?
03/01
OPM
6. DOBIVAWE NA TELEFONSKI
PRIKLU^OK, MOBILNA TELEFONIJA
6.1
6.2
7. KUPUVAWE, PRODA@BA, ZAKUP
I POPRAVKA NA AVTOMOBIL
7.1
Kupuvawe na nov avtomobil
07/05
OPM
7.2
Proda`ba na star avtomobil
03/01
OPM
7.3
Popravka na avtomobil
03/01
OPM
7.4
Renta -kar
03/01
OPM
7.5
Prilozi
03/01
OPM
)Obligaciono pravo-praktikum
09/2005
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
8. KUPUVAWE I PRODA@BA NA KU]A
ILI STAN
8.1 Dali da kupuvate i dogovarate
sami ili preku agencija za
nedvi`nosti?
03/01
OPM
8.2 Kako da ja proverite
sopstvenosta i dali objektot
ima pravni nedostatoci-daden
e pod hipoteka i sl
03/01
OPM
8.3 Va{i prava i obvrski kako sosed i
sopstvenik na eta`na sopstvenost
11/01
OPM
9.1 Izbor na zakupodavec
03/01
OPM
9.2 Formata na dogovorot za zakup
03/01
OPM
9. ZAKUP NA NEDVI@NOSTI - I [TO
MO@E VIE DA NAPRAVITE
)Obligaciono pravo-praktikum
9.3 Prilozi
10. POTRO[UVA^OT KAKO PATNIK
10.1 [to treba da znaete koga se
odlu~uvate za organizirano
patuvawe?
03/01
OPM
10.2 Dali treba da popolnite prijava
za patuvawe?
03/01
OPM
10.3 Koi se pravata i obvrskite na
organizatorot na patuvaweto?
03/01
OPM
10.4 Koi se pravata i obvrskite na
patnikot?
OPM
)Bro{ura :”Koi se va{ite
prava pri ogranizirani
turisti~ki patuvawa”
10.5 Potro{uva~ite vo ugostitelski i
turisti~ki objekti
11/01
OPM
10.6 Prilozi
10/05
OPM
09/2005
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
11. TRGOVSKITE MARKI VO
SVETOT NA POTRO[UVA^ITE
11.1 [to se trgovski marki?
03/2003
OPM
11.2 [to kako potro{uva~ treba da znaete?
03/2003
OPM
09/2005
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
0.
AKTUELEN SOVET -ZANAET^ISKITE USLUGI PRI RENOVIRAWETO
VO VA[IOT DOM DOVERETE GI NA STRU^NI PRAVNI LICA I ZA
TAA CEL SKLU^ETE DOGOVOR ZA IZVR[UVAWE NA BARANATA
USLUGA
C
SOVET!!!
Koga imate potreba od izvr{uvawe na odredeni uslugi ( molerisuvawe
na stan, lepewe plo~ki, vodoinstalaterski i sli~ni zanaet~iski uslugi vo
va{iot dom) , sekoga{ anga`irajte stru~ni pravni lica (firmi) so koi }e
sklu~ite dogovor za izvr{uvawe na baranata usluga.
VNIMAVAJTE!!!
Nikoga{ ne pla}ajte odnapred golemi sumi na pari;
Barajte presmetka kolku }e ve ~ini baranata usluga;
Dokolku ja imate presmetkata i ste platile pomal del od sumata,
}e se za{titite sebesi od nepotrebni nervozi pri dobivaweto na
nesoodvetna usluga (po kvalitet i sodr`ina).
C
09/2003
Zakon za obligacioni odnosi -Dogovor za gradba
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
1.
KAKO DA SKLU^IME DOGOVOR
1.1
[TO E DOGOVOR?
Dogovor e soglasnost na izrazenata volja na sposobni strani
da pravat ili da ne napravat ne{to , {to vrz osnova na zakon
predizvikuva pravni posledici. Na primer, soglasnosta na
Va{ata volja so voljata na Va{ata devojka ili de~ko da pojdete
ve~erva vo kino e dogovor, no nepo~ituvaweto na ovoj dogovor
nema pravni posledici . Vetuvaweto na Va{iot {iva~, deka
kostumot }e bide gotov pred Va{ata svadba i izrazenata volja
da ja platite dogovorenata cena za uslugata e isto taka dogovor
, no neispolnuvawe na ovoj dogovor vo odnos na rokot (ili nekoj
drug biten element) predizvikuva pravni posledici.
Detalite od dogovorot - KOJ, [TO, KAKO, KOGA,KOLKU,
elementi ili uslovi na dogovorot.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
i drugo se
1
1.2
DALI E POTREBNO DA STE PRAVNIK ILI DA
KONSULTIRATE PRAVNIK ZA DA SKLU^ITE DOGOVOR?
Ne e potrebno da ste pravnik ili da konsultirate advokat za sekoj
dogovor {to sakate da go sklu~ite. Ako imate delovna sposobnost
(opredelena vozrast vo RM 18 godini, i ste mentalno zdravi i sposobni za
rasuduvawe) ne e potrebno ni{to drugo, osven u{te edna strana za da
sklu~ite dogovor. No, sekako e dobra ideja da se konsultirate so advokat
pred da potpi{ete kompleksen dogovor {to podrazbira vlo`uvawe i na
golema suma pari-kupuvawe na stan ku{a ili renovirawe po pat na klu~ na
raka i sli~no.
Za da vetuvaweto ili soglasnosta na izrazenite voqi se kvalifikuva
kako dogovor so pravni posledici potrebno e da postoi promet na vrednost
pome|u stranite na dogovorot. Soglasnosta treba da bide postignata za
bitnite elementi na dogovorot, parite koi treba da se platat za steknuvawe
na sopstvenost vrz opredelena stvar , koristewe na stvarta ili opredelena
usluga . Sekako deka predmetot na dogovorot (davaweto, storuvaweto,
trpeweto ili vozdr`uvaweto) treba da bide dozvolen za da se smeta deka
soglasnosta na voljite na dvete strani dovela do sklu~uvawe na dogovor.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
1.3
KOJ MO@E DA SKLU^UVA DOGOVORI
Dogovor mo`e da sklu~i lice koe ima delovna sposobnost. Za fizi~kite
lica vo pogolemiot broj dr`avi kako i vo na{ata se bara liceto da ima
opredeleni godini na vozrast 18 i da e mentalno zdravo i sposobno za
rasuduvawe, kako bi mo`elo da izrazi pravno relevantna volja za sklu~uvawe
na dogovorot.
Dali mo`ete da ispratite dete da kupuva vo kolonijalot, da kupi
u~ili{en pribor, CD, ili da se vozi vo luna park i da se smeta deka
dogovorot e sklu~en ?
Iako maloletnite lica ne se sposobni za sklu~uvawe na dogovori vo
opredeleni slu~ai mo`no e i tie da vleguvaat vo dogovorni odnosi. Sekako,
deka deca ne mo`at da sklu~uvaat dogovori bez soglasnost na nivnite
zakonski zastapnici.
Nemojte da ispra}ate deca da kupuvaat lekovi vo apoteka ili alkoholni
pijaloci vo kolonijalot, iako toa so zakon vo Republika Makedonija ne e
zabraneto, sepak moralnite normi treba da Ve ograni~uvaat vo ova , a isto
taka i prodava~ite i davatelite na uslugi.
Kako mo`e da se oceni dali opredeleno polnoletno lice e mentalno
zdravo i sposobno za rasuduvawe?
Naj~esto se veli deka liceto e delovno sposobno ako e polnoletno i
toga{ koga mo`e da razbere kakov dogovor sklu~uva i kakvi se pravnite
posledici od ovoj dogovor-pravata i obvrskite. I za drugata strana e bitno da
znae dali liceto ima polna ili ograni~ena delovna sposobnost ili e delovno
nesposobno pri sklu~uvaweto na dogovorot. Posledicite od sklu~uvaweto na
dogovori so delovno nesposobno lice ili ograni~eno delovno sposobno lice
(lice pod vlijanie na alcohol, droga ili mentalno bolno ) se razre{uvaat so
re{avawe na fakti~kata sostojba za konkretniot slu~aj, naj~esto pred sud.
Dogovorite sklu~eni so delovno nespobni lica se ni{tovni (ne proizveduvaat
pravni posledici za dogovornite strani )
Koga sklu~uvate dogovor so opredeleno pravno lice trgovsko dru{tvo ,
kompanija organizacija treba da znaete kako potro{uva~ , deka ovie pravni
lica imaat delovna sposobnost za sklu~uvawe na dogovori vo ramkite na
dejnosta koja ja vr{at i za koja se registrirani.
F
Za pravnata i delovnata sposobnost na pravnite lica pove}e videte vo
Komentarot na Zakonot za trgovski dru{tva na Republika Makedonija.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
1.4
[TO SE USNI, A [TO PI[ANI DOGOVORI?
Dali pi{anite dogovori obvrzuvaat posilno od usnite?
Lu|eto gre{no mislat deka usnite dogovori ne postojat dodeka ne se
napi{at na hartija. No mnogu dogovori ne e potrebno da dobijat pi{ana forma
za da proizvedat pravno dejstvo i da se ispolnat vo celost. Zamislete kolku
bi bil problemati~en `ivotot koga vo kolonijalot, kaj frizerot, kaj
konduraxijata, vo gradskiot soobra}aj, vo kino, so taksi {oferot i na mnogu
drugi mesta bi trebalo da sklu~uvate pismen dogovor.
[to e osnoven nedostatok na usnite dogovori ?
Osnoven nedostatok na usnite dogovori e {to te{ko se doka`uva
vistinskata volja na dogovornite strani .
Koga e neophodno da postoi pi{an dogovor?
Opredeleni zakonski normi gi obvrzuvaat stranite da sklu~uvaat
pismeni dogovori. Za da proizvedat dogovorite pravni posledici vo vakov
slu~aj neophodno e da bidat sklu~eni vo pismena forma. Takvi se dogovorite
za promet so nedvi`nosti, zasnovaweto na zalogata i hipotekata, zakupot na
nedvi`nosti zemja, stanovi deloven prostor izgradba ili renovirawe na
objket po sistemot klu~ na raka i sl. Za nekoi dogovori kako dogovorot za
organizirano patuvawe pismenata forma ne e zadol`itelna spored zakonot,
no dobro e potro{uva~ite da sklu~at dogovor vo pismena forma za da mo`at
da doka`at kakvi obvrski prezel organizatorot na patuvaweto.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
1.5
KOI SE OSNOVNITE PRAVILA ZA SKLU^UVAWE NA
DOGOVORI?
Koe e osnovnoto pravilo pri sklu~uvaweto na dogovorite?
Ne potpi{uvajte ni{to ~ija sodr`ina i pravni posledici ne ste gi
razbrale do kraj . Barajte pojasnuvawe na site dvosmisleni i nejasni odredbi
na dogovorot. Op{tite uslovi i pravila i formularnite dogovori {to Vi gi
nudat prodava~ite i davatelite na uslugi ve obvrzuvaat , edinstveno ako
izre~no ste se soglasile so niv.
Kako se sklu~uvaat dogovorite ?
Pred sklu~uvaweto na dogovorite naj~esto se vodat pregovori. Se dava
i se prifa}a opredelena ponuda. Ponudata treba da gi ima bitnite elementi
na dogovorot (ako se raboti za dogovor za proda`ba na primer cenata i
predmetot {to se prodava) i da mu se dade na lice zainteresirano i sposobno
za sklu~uvawe na dogovor .
Na primer, mu velite na svojot prijatel za kogo znaete deka saka da
kupi avtomobil na staro go prodavam mojot star avtomobil jugo 45 za 90000
denari. Ovaa ponuda e vo red. Preciziran e predmetot , cenata i dadena mu e
na odredeno lice.
Dali reklamiraweto-oglasuvaweto e ponuda???
Reklamiraweto oglasuvaweto ne e ponuda.
li~at na ponudi.
Iako pove}eto reklami
Koga i na koi na~ini ponudata prestanuva?
Ako ponuduva~o ne e soglasen so eden od elementite na ponudata se
smeta deka dal svoja ponuda. Ponudata prestanuva u{te i vo slu~aite koga:
- vremeto predvideno za prifa}awe isteknalo-toa e razumno
potrebnoto vreme ili rokot predviden vo ponudata;
- koga ponudeniot ja odbil ponudata;
- koga ponuduva~ot ja povlekol ponudata;
- koga ponudeniot umrel;
Dogovorot se smeta za sklu~en koga ponudata e prifatena vo celost od
ponudeniot.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Dali koga sklu~uvate dogovor , dogovornata strana mo`e da ja otstapi
obvrskata od dogovorot na drugo lice ?
Vo odnos na stranite postojat li~ni i neli~ni obligacioni odnosi
odnosno dogovori. Kaj li~nite dogovori, obvrskata mo`e da ja ispolni samo
dogovornata strana i ne mo`e da mu ja otstapi na drugo lice. Na primer, ako
ste se dogovorile Sergej da ja napravi Va{ata frizura toa treba da go
napravi toj a ne nekoj drug od negovoto frizersko studio. Ako ste se
dogovorile na Va{ata svadba da sviri orkestarot Makedonski merak ne mo`e,
toj da ja delegira obvrskata na nekoj drug pa duri i podobar orkestar bez Va{a
soglasnost.
Dali mo`e da go otstapite pobaruvaweto od opredelen dogovor na nekoe
drugo lice ?
Polesno e da se otstapi pobaruvaweto od nekoj dogovor. Na primer , ako
ste trebale da patuvate i ste sklu~ile dogovor za organizirano patuvawe
mo`ete da pratite drugo lice da patuva namesto Vas ako gi ispolnuva
uslovite predvideni vo dogovorot(da ima patna isprava viza i t.n.)
Za sklu~uvawe na dogovorot mora da postoi jasno izrazena pravno
relevantna volja . {to se slu~uva koga postojat mani na voljata na dogovornata
strana?
Dali Ve obvrzuva dogovorot {to ste go sklu~ile pod zakana ?
Ako dogovornata strana ili nekoj tret
so nedozvolena zakana
predizvikal strav kaj drugata strana , taka {to ovaa poradi toa sklu~ila
dogovor, drugata strana mo`e da bara da se poni{ti dogovorot. Stravot se
smeta za opravdan , ako od okolnostite se gleda deka so seriozna opasnost e
zagrozen `ivoto , teloto ili drugo zna~ajno dobro na dogovornata strana ili
na treto lice. Bitno e toa deka stravot postoel vo momentot na izrazuvawe na
voljata na sklu~uvaweto na dogovorot.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
1.6
DOGOVOR ZA USLUGA PO ODREDENI POVODI
1. Svadba, rodenden, zabava, ve~era za prijateli-kako da se sklu~i
dogovor za uslugi na ishrana i to~ewe pijalaci?
Vo vreme koga dinamikata na `ivotot ne nñ dozvoluva da organizirame
zabavi vo sopstvena re`ija, koga e poeftino da se koristat uslugite na
subjekti koi se zanimavaat so organizirawe veselbi (ili pogrebni ru~eci,
parastosi),koga del od hranata za vakvi nastani go nara~uvame (torti, kola~i,
pe~eno meso, kifli, testa i sl.), ili vo vreme koga dosta ~esto se odi vo restorant na ru~ek i ve~era, treba da se znaat pravata i obvrskite koi proizleguvaat od vakviot vid dogovori.
(
Voobi~aeno e vo vakvi slu~ai da se izvr{i rezervacija! Koga dogovorot za davawe uslugi se smeta za sklu~en?
Se smeta deka e sklu~en dogovor za uslugi na ishrana i to~ewe na pijalaci
koga davatelot na uslugata }e ja prifati rezervacijata na korisnikot, odnosno pora~kata na uslugite {to korisnikot }e gi pobara od nego.
Ne e voobi~aeno sekoga{ da razgovarate so direktorot !
3?
Koj voobi~aeno go sklu~uva dogovorot vo imeto na davatelot
na uslugata?
Vo ugostitelski objekt dogovor od imeto na davatelot na uslugata sklu~uvaat licata {to gi primaat pora~kite za hrana i pijalaci.
Kakva treba da bide rezervacijata ?
Koga sklu~uvate vakov dogovor osobeno vodete smetka za toa deka, rezervacijata za usluga na ishrana mora da gi sodr`i osobeno
- vidot na uslugata (ru~ek, ve~era, koktel i sl. posebni uslugi),
- obemot (broj na licata, koli~ina i dr.),
- vremeto na koristeweto
- i cenata.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Kako da ja dogovorite cenata?
Cenata vo rezervacijata se nazna~uva vrz osnova na dobienite prethodni
izvestuvawa, odnosno po pregovorite so davatelot na uslugata.
[to }e se slu~i ako cenata ne ste ja dogovorile?
Ako vo rezervacijata ne e nazna~ena cenata, se primenuva cenata od cenovnikot na davatelot na uslugata.
^esto pati nemate mo`nost za rezervacija i dogovarwe
na uslugite , tuku uslugata ja barate neposredno?
Ako korisnikot neposredno pobara usluga na ishrana i to~ewe na pijalaci,
se primenuvaat cenite od cenovnikot na ugostitelskiot objekt.
•Kako se mo`at da se opredelat cenite vo cenovnikot na
davatelot na uslugata?
Cenite mo`at da bidat opredeleni:
- po konzumacija (po oddelno jadewe, pijalak),(primer na vakov cenovnik porcija ve{alici 150 denari ; pivo-golemo 50 denari;
- po obrok (primer komplet angliski doru~ek 100 denari)ili
- vo pau{alen iznos za koja i da e koli~ina {to korisnikot ja
konzumira.({vedska masa so neograni~en pijalak 1000 denari od lice)
Dali e dozvoleno nekoi kategorii na luge pod odredeni
uslovi da u`ivaat popusti kaj nekoi davateli na uslugi od
ovoj vid?
Voobi~aeno e da se davaat popusti za redovnite korisnici, za imateli na
odredeni ~lenski karti. Ako imate vakva karti~ka poka`ete ja dokolku ima
informacija deka imatelite u`ivaat popust popustot mora da Vi bide daden.
Za oddelni kategorii potro{uva~i, kako {to se abonenti, ~lenovi na
op{testveni organizacii i grupi na korisnici, mo`at da bidat opredeleni
poniski ceni.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
äDali mo`e ugostitelot da odbie rezervacija ? Do koga
mora da ja zadr`i masata i sedi{teto ako ja prifatil Va{ata
rezervacija?
Korisnikot mo`e da rezervira masa odnosno sedi{te vo ugostitelski
objekt za vo opredeleno vreme da bide poslu`en so hrana i pijalak.
Ako ne se naplatuva poseben nadomest za rezervacija davatelot na uslugata
ne e dol`en da ja prifati rezervacijata na masata ili sedi{teto.
Ako ja prifati rezervacijata, davatelot na uslugata }e ja zadr`i masata
odnosno sedi{teto se dodeka ne oceni deka korisnikot nema da dojde.
Davatelot na uslugata e dol`en da ja prifati sekoja rezervacija za uslugi
na ishrana i pijalaci vo granicite na raspolo`ivite kapaciteti, kako i pora~ka na korisnikot pod uslovi korisnikot da e vo mo`nost i da e gotov da ja
plati cenata, kako i da e pogoden da bide gostin vo ugostitelskiot objekt.
Vo nekoi lokali gostinot treba da e adekvatno oble~en (ve~eren kostum) i
sl. Ugostitelot nema da Ve primi ako ste vo podnapiena sostojba koja se gleda
od Va{eto odnesuvawe(glasno zboruvawe i sl.). Vo odredeni no}ni klubovi
ugostitelot mo`e da pobara li~ni karti za da ja utvrdi starosta na gostite
(polnoletnosta).
Davatelot na uslugata ima pravo da odbie da mu dade uslugi na korisnikot
koj ne e pogoden da bide gostin na ugostitelskiot objekt.
å
Nara~uvate jadewe od listata na jadewa i davatelot na
uslugata Vi se izvinuva deka go nema, skapiot pijalok {to tuku
se potro{il. Koi se obvrskite na ugostitelot?
Davatelot na uslugata e dol`en na korisnikot da mu gi dade uslugite
nazna~eni vo listata na jadewa i kartata na pija~ki.
Davatelot na uslugata e dol`en da gi nazna~i jadewata i pija~kite so koi
ne raspolaga vo listata na jadewa, odnosno vo kartata na pija~ki, ili za toa
da go izvesti korisnikot pri prezemaweto na pora~kata.
Ona {to vo vakvite slu~ai go gubi ugostitelot edinstveno e dobriot glas.
”
Vo slu~aj koga prireduvate banket, svadben ru~ek ili
parastos, mo`no e da ne mo`ete da go predvidite brojot na
gostite i potrebata od hrana i pijalok koi se mo`nostite?
So davatelot na uslugite mo`ete da dogovorite poslu`uvawe so opredelena koli~ina hrana i pija~ki bez posebna oznaka na brojot na konzumaciite (banket, svadben ru~ek).
Vo toj slu~aj se naplatuva stvarniot broj na izdadenite meni, odnosno jadewa i stvarnite koli~ini na izdadenata pija~ka.
Dobro bi bilo da opredelite lice koe }e dava nalozi za izdavawe na hrana i pijalaci, odnosno }e gi zaveruva izdadenite koli~ini.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
æDali dopolnitelno mo`e da se menuva pora~anata hrana
ili pijaloci?
Korisnikot ne mo`e bez soglasnost od davatelot na uslugata dopolnitelno
da ja otka`e ili da ja menuva pora~anata hrana.
Pora~anata pija~ka mo`e da ja otka`e ili menuva se dodeka davatelot na
uslugata ne go poslu`i.
Pora~kite na pija~ki i napivki {to se podgotvuvaat se otka`uvaat kako i
pora~kite na hrana.
Koga najdocna mo`e dase otka`e rezervacijata na usluga na ishrana za grupi na korisnici?
Rezervacijata na usluga na ishrana za grupi korisnici mo`e da se otka`e
najdocna 12 ~asa pred vremeto opredeleno za po~etok na koristeweto na uslugata {to e utvrdena so rezervacijata.
Ako korisnik odnosno grupa korisnici ne ja koristele dogovorenata usluga
na ishrana, a ne ja otka`ale vo opredeleniot rok, davatelot na uslugata ima
pravo na nadomest na {teta.
[to ako uslugata na ishrana ja koristele pomal broj
korisnici otkolku e predvideno so rezervacijata?
Ako uslugata na ishrana ja koristele pomal broj korisnici otkolku {to e
predvideno so rezervacijata, a rezervacijata za neiskoristeniot del ne e otka`ana vo rokot od 12 ~asa, davatelot na uslugata ima pravo na nadomest na
{teta.
[to ako uslugata ja koristele pogolem broj na
korisnici od predvidenite?
Ako dogovorenata usluga na ishrana ja koristele pogolem broj korisnici
otkolku {to e predvideno so rezervacijata, se smeta deka dogovorot e izmenet
na onoj broj korisnici {to uslugata stvarno ja koristele.
Davatelot na usluga }e ja naplati uslugata spored brojot na korisnicite
{to navistina ja koristele uslugata.
Dali mo`e da koristite rezervacija preku agencija?
Ako dogovorot za uslugi na ishrana i to~ewe na pijalaci za korisnik ili
grupa korisnici e sklu~en vrz osnova na rezervacija ili pora~ka na turisti~ka agencija, smetkata ja pla}a turisti~kata agencija, ako ne e dogovoreno poinaku.
Na presmetanata cena za izvr{ena usluga turisti~kata agencija ima pravo
na voobi~aenata provizija od 5%.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
Dali e mo`no cenite na isti pijaloci i ista hrana da
bidat razli~ni vo ist ugostitelski objekt? Dali se dozvoluva
zadol`itelna konzumacija, {to e toa?
Da, spored na~inot na davaweto na uslugite cenite vo ugostitelskiot objekt mo`at razli~no da se opredeluvaat (so koristewe na punkt, poslu`uvawe
na masa, samoposlu`uvawe i sl.).
Za vreme na izveduvaweto na muzi~ki ili zabavni programi davatelot na
uslugata mo`e da naplatuva vleznici na ime na rezervacija, zadol`itelna
konzumacija ili cenite na uslugite mo`at da bidat povisoki od redovnite.
Zadol`itelnata konzumacija e presmetanata cena na eden pijalak koj se
napla}a zaedno so vleznicata vo objektot
¤Kakvi se Va{ite prava, koga }e nara~ate jadewe i
pijalak spored listata na jadewe? Nara~uvate biftek a Vi
nosat par~e govedska {nicla od but, mo`ete li da go vratite
jadeweto? Mo`ete li da odbiete da platite?
Davatelot na uslugata e dol`en da go poslu`i korisnikot so jadewe i pijalaci {to se pora~ani spored listata na jadewa i kartata na pijalaci.
Poslu`enite jadewa i pijalaci po svojata sodr`ina i kvalitet moraat da
im odgovaraat na pora~anite jadewa i pijalaci.
Ako imaat standarden naziv, nivnata sodr`ina i kvalitet ne mo`at pobitno da otstapuvaat od sodr`inata i kvalitetot na tie jadewa i pijalaci vo
soodvetni objekti.
Ako poslu`enoto jadewe ili pijalak po sodr`inata, kvalitetot i koli~inata ne i odgovaraat na pora~kata, korisnikot ima pravo da ja odbie takvata
usluga bez obvrska za pla}awe, a mo`e da bara jadewe i pijalaci vo soglasnost so pora~kata.
ƒDali za Va{eto dete imate pravo da nara~ate polovina
porcija. Ne ste gladni, no od po~it kon gostite sakate da
kasnete ne{to malku, dali mo`ete da nara~ate pola porcija?
Ako korisnikot toa izre~no go bara, davatelot na uslugata e dol`en da go
poslu`i so koli~ina pomala od normalnata (mala porcija, polivina porcija,
detska porcija) so toa {to }e mu presmeta primerno poniska cena. Davatelot
na uslugata ne e dol`en da go poslu`i korisnikot so pomala porcija koga toa
ne e mo`no poradi prirodata na jadeweto.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
5
PKako treba da Vi bide poslu`en pijalakot?
Pijalacite od site vidovi (alkoholni, bezalkoholni) {to po pravilo se poslu`uvaat vo zatvoreni {i{iwa, moraat da bidat orginalno polneti. Takvite
pijalaci moraat da se otvorat pred korisnikot.
Pijalocite koi se na to~ewe se slu`at vo ~a{i na koi e ozna~ena
koli~inata , a mrazot se servira vo poseben sad.
…Koga treba da se naplati cenata na uslugata? Dali e
vozmo`no da se pobara pla}awe pred da ste zavr{ile so
konzumirawe na hranata ?
Cenata na uslugata se pla}a po barawe na korisnikot vo primeren rok po
zavr{uvaweto na konzumiraweto na jadeweto i pijalacite, a pred zaminuvaweto na korisnikot od ugostitelskiot objekt.
Ako korisnikot ne pobara pla}awe, davatelot na uslugata ima pravo da
pobara od korisnikot da mu ja plati dadenata usluga.
Davatelot na uslugata mo`e da pobara pla}awe i koga se menuva personalot vo tekot na koristeweto na uslugata, koga se zatvora objektot i sli~no.
Zavisno od uslugite na raboteweto, davatelot na uslugata mo`e uslugite
da gi naplatuva odnapred ili istovremeno so slu`eweto na jadeweto odnosno
pijalacite.
Koi se Va{ite prava i obvrski vo lokalot kade {to gi
koristite uslugite?
Korisnikot ima pravo nepre~eno da gi koristi pora~anite uslugi vo ugostitelskiot objekt, kako i pripa|a~kite uslugi {to gi dava davatelot.
Korisnikot e dol`en vo ugostitelskiot objekt da se odnesuva taka {to da ne
go naru{uva redot i prestojot na drugite korisnici i da ne ja remeti rabotata
na personalot.
Davatelot na uslugata ima pravo da odbie natamo{no uslu`uvawe i prestoj
vo ugostitelkiot objekt na korisnik koj ne se odnesuva vo soglasnost so standardite i takviot korisnik da go otstrani od ugostitelskiot objekt.
ˆDali mo`ete neprimerno dolgo da ostanete vo objektot
po zavr{uvaweto so konzumacijata na ona {to ste go nara~ale?
Korisnikot {to neprimereno dolgo se zadr`uva vo ugostitelskiot objekt po
konzumacijata davatelot na uslugata prethodno }e go ponudi so nova pora~ka, a
ako korisnikot ne pora~a usluga, davatelot na uslugata mo`e da pobara od nego da go napu{ti ugostitelskiot objekt.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
6
iDali zadol`itelno treba da koristite garderoba?
Ako davatelot na uslugata ima garderoba, korisnikot e dol`en pri doa|aweto predmetite da gi predade vo garderoba (palto i sl.) ako so ku}niot red
vo ugostitelskiot objekt e opredeleno deka garderobata e zadol`itelna.
Voobi~aeno e korisnikot da gi predava vo garderoba predmetite za oblekuvawe (palto, nametalo, bunda i sl.). Skapocenosti i pari korisnikot ne mo`e da ostavi vo garderoba.
Davatelot na uslugata ima pravo da gi pregleda predmetite {to korisnikot
gi dava vo garderoba.
ç
[to dobivate pri predavawe na predmetite vo
garderoba. Dali treba da vodite gri`a za pari~nikot i
skapocenostite?
Davatelot na uslugata mu izdava na korisnikot potvrda za predmetite primeni vo garderoba.
Za ~uvawe na predmeti vo garderobata mo`e da se naplati nadomest, so toa
{to davatelot na uslugata e dol`en na vidno mesto vo garderobata da go objavi iznosot na nadomestot.
Davatelot na uslugata e dol`en vrz osnova na potvrdata da mu gi predade
na korisnikot predmetite ostaveni vo garderoba. Toj odgovara za is~eznuvaweto i o{tetuvaweto na tie predmeti do nivnata polna vrednost.
Za skapocenosti i pari {to se ostaveni vo predadenite predmeti (vo torba, kaput i sl.) davatelot na uslugata ne odgovara.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
7
1.7 [TO E ZASTARENOST?
Potro{uva~ite ~esto gi postavuvaat ovie pra{awa. Zastarenosta e
praven institut so koj se sretnuvaat potro{uva~ite, no ne site go razbiraat i
ne site se dovolno informirani.
Eve eden primer: razgovaraat dve sosetki ednata i veli na drugata :
,,Znae{ deka bev na sud ?- Za dolgot, bele{ka od Elektrostopnastvo za
mesec dekemvri od pred tri godini.
Go plati so sudski tro{oci plus ?- ja pra{uva drugata. Zarem ne dade
prigovor za zastarenost? Periodi~nite pobaruvawa, koi mese~no se pla}aat
zastaruvaat za edna godina i veli pravno educiranata sosedka.
Lele, }e odam i jas utre da si gi povratam parite od Elektrostopnastvo.
Koga doznav pred nekolku meseci deka }e me tu`at gi plativ site smetki i
onie postari od dve godini..
Ni{to od toa draga moja, si go platila ona {to si go dol`ela. Vra}awe
nema. Drug pat vodi smetka za rokovite na zastarenost ili u{te podobro i jas
i ti }e mora poredovno da si gi pla}ame bele{kite, zatoa {to sega
Elektrostopnastvo ja isklu~uva strujata.
Zastarenosta ne e nov institut. Taa vsu{nost e protek na vreme,
protek na odreden vremenski period po koj ne mo`e da se bara prisilno
ostvaruvawe na obvrskata. Toa e star institut voveden so cel da se
nateraat doveritelite (onie na koi ne{to im se dol`i) svoite
pobaruvawa da gi ostvarat vo odreden vremenski rok. Da ne mo`e da se
slu~i da se bara ostvaruvawe na opredelen dolg od Vas po dvaeset ili
trieset godini. Va{ata obvrska ostanuva i Vie dobrovolno mo`ete da ja
ispolnite vo sekoe vreme, toa vo pravoto se narekuva prirodna obvrska
ili naturalna obligacija. Ona {to se gubi so nastapuvawe na
zastarenosta e pravoto da se bara ostvaruvawe na obvrskata po prisilen
pat (od strana na dr`avni organi - sud) i odgovornosta na dol`nikot za
ovaa obvrska.
2. [TO E NAJVA@NOTO [TO TREBA DA SE ZNAE ZA ZASTARENOSTA ?
1) So zastarenost prestanuva pravoto da se bara prisilno
ispolnuvawe na obvrskata.
2) Zastarenosta nastapuva koga }e iste~e opredelenoto vreme so
zakon vo koe doveritelot mo`el da bara ispolnuvawe na obvrskata.
3) Sudot ne mo`e da ja zeme predvid zastarenosta ako dol`nikot ne
se povikal na nea.
Poslednoto e osobeno VA@NO !!!!!!!!!!!!!!!!!!
-SUDOT NE VODI SMETKA ZA ZASTARENOSTA PO SLU@BENA
DOL@NOST. DOKOLKU STE TU@EN ZA ZASTARENA OBVRSKA
MORATE SAMI DA PRIGOVARATE DA DADETE PRIGOVOR DEKA
OBVRSKATA E ZASTARENA . VO SPROTIVNO SUDOT ]E PRESUDI NA
VA[A [TETA.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Kako i koga se istaknuva prigovorot
za zastarenost?
Prigovorot
za
zastarenost
na
pobaruvaweto e od materijalno-pravna
priroda, pa kako takov mo`e da se
istakne do zavr{uvaweto na glavnata
rasprava ili najdocna vo `albata, taka
{to vtorostepeniot sud nema da go
zema predvid koga prigovorot e istaknat vo dopolnenieto ili objasnenieto na `albata, koe e podneseno po
protekot na rokot za izjavuvawe na `albata. (Presuda na Vrhovniot sud
na Makedonija, Rev. br.117/80 od 6.03.1980 godina).
Koga zastarenosta zapo~nuva da te~e ?
Zastarenosta po~nuva da te~e
prviot den po denot koga doveritelot
imal pravo da bara ispolnuvawe na
obvrskata, ako za oddelni slu~ai so
zakon ne e propi{ano ne{to drugo.
Ako obvrskata se sostoi vo toa
ne{to da ne se stori, da se propu{ti
ili trpi, zastarenosta po~nuva da te~e
prviot den od denot koga dol`nikot
postapil sprotivno na obvrskata.
Eve nekolku primeri:
•
Zastaruvaweto na pobaruvaweto na ime cena za izvr{eni
grade`ni raboti od dogovorot za gradewe po~nuva da te~e od
denot na so~inuvaweto na kone~nata presmetka bez ogled na toa
{to pome|u dogovornite strani bilo dogovoreno pla}awe na
cenata po pat na vremeni situacii. (Re{enie na Stopanskiot sud
na Makedonija, Ss`. Br.3240/90 od 13.12.1990 godina).Re{enie na
Stopanskiot sud na Makedonija, vo Skopje, P`.br.540/84 od
16.05.1984 godina).
•
Zastarenosta na obvrskata koja se sostoi vo toa da ne se stori
ni{to, da se propu{ti ili da se trpi, utvrdena so pravosilna
sudska odluka, ne te~e dodeka dol`nikot se vozdr`uva od
dejstvieto koe pretstavuva nejzina povreda (Na~elen stav br.4/89
donesen na 40-ta zaedni~ka sednica na Sojuzniot sud, vrhovnite
sudovi na republikite i pokrainite i Vrhovniot voen sud
odr`ana na 23. i 24.05.1989 godina).
•
Zastarenosta na pobaruvaweto na cenata na rabotite po dogovorot
za gradewe po~nuva da te~e prviot den posle denot koga
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
izveduva~ot na rabotite mo`el vrz osnova na kone~nata
presmetka da bara isplata, bez ogled dali e dogovoreno pla}awe
po pat na privremeni situaciii.(Zaklu~ok od Sovetuvaweto na
gra|anskite i gra|ansko-stopanskite oddelenija na Sojuzniot sud,
vrhovnite sudovi na republikite i pokrainite i Vrhovniot voen
sud, odr`ano na 27.i28.05.1987 godina).
•
Zastarenosta na baraweto za nadomest na tro{oci za komunalno
ureduvawe na grade`noto zemji{te zapo~nuva da te~e od
izgraduvaweto na objektot i po~etokot na negovata upotreba so
`iveewe
vo
nego
i
priklu~uvawe
na
vodovodnata,
kanalizacionata mre`a i drugite komunalni mre`i za normalna
upotreba na ku}ata, bez ogled na toa {to ne postoi odobrenie za
upotreba na zgradata.Presuda na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, Rev.br.279/93 od 8.04.1993 godina.
Koga nastapuva zastarenosta ?
Zastarenosta nastapuva koga }e iste~e posledniot den od vremeto
opredeleno so zakon.
Dali ako nasledam dolg od mojata baba, vremeto koe od zastarenosta
proteklo vo nejzina korist prodol`uva da te~e i zamene?
Da!!!!!
Vo vreme na zastarenosta se smeta i vremeto koe izminalo vo korist na
dol`nikovite prethodnici.
Dali ~ovekot od koj pozajmuvam pari mo`e vo dogovorot da go promeni na
rokot na zastarenosta ?
Ne !!!!!! Rokovite na zastarenost se opredeluvaat so
Zakon!!!!!!!
So pravna rabota ne mo`e da se opredeli
podolgo ili pokratko vreme na zastarenosta od ona
vreme {to e opredeleno so zakon.
So pravna rabota ne mo`e da se opredeli deka zastarenosta nema da
te~e za nekoe vreme.
Dali mo`am da se otka`am od zastarenosta, odnapred so dogovor?
Ne !!!!!! Prirodnata obligacija-zastarenata obvrska mo`e da
se ispolni i dolgi godini po nastapuvaweto na zastarenosta
,no odnapred pred istekot na rokot ne mo`e da se otka`ete
od zastarenost
Dol`nikot ne mo`e da se otka`e od zastarenosta pred da
izmine vremeto opredeleno za zastarenost.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
Dali so pla}awe na glavniot dolg se smeta deka dol`nikot se otka`al
od prigovorot za zastarenost za pla}awe na zateznata kamata?
So pla}awe na glavniot dolg posle protek na zastareniot rok, ne se
smeta deka do{lo do otka`uvawe na prigovorot na zastarenost za
zateznata kamata koja se odnesuva na plateniot dolg. (Presuda na
Stopanski sud na Makedonija, Ss`.br.1493/87 od 13.11.1987 godina).
[to dobivam ako go ubedam dol`nikot da mi dade pismeno priznanie i
obezbeduvawe na zastarena obvrska ?
Pismenoto priznanie na zastarena obvrska se smeta
kako otka`uvawe od zastarenosta.
Isto dejstvo ima davaweto na zalog ili nekoe drugo
obezbeduvawe za zastareno pobaruvawe.
[to e so sosedkata koja go platila dolgot a nez naela deka e zastaren?
Ako dol`nikot ispolni zastarena obvrska, nema pravo da bara da mu se
vrati ona {to go dal, duri i ako ne znael deka obvrskata e zastarena.
Dali ako sum obezbeden so zalog ili hipoteka za glavniot dolg sum se
obezbedil i od zastarenost na pobaruvaweto ? Ili dali ako zastarelo
pobaruvaweto mo`am da go baram predmetot daden vo zalog ili pod
hipoteka nazad?
Odgovorot na prvoto pra{awe e da. Avtomatski odgoovrot na vtoroto
pra{awe e ne , osven ako doveritelot ne saka dobrovolno da Vi go vrati
predmetot.
Koga }e izmine vremeto na zastarenosta, doveritelot ~ie pobaruvawe e
obezbedeno so zalog ili so hipoteka mo`e da se namiri samo od optovaren
predmet, ako go dr`i vo race ili ako negovoto pravo e zapi{ano vo javnata
kniga.
Me|utoa, zastarenite pobaruvawa na kamati i na drugi povremeni
davawa ne mo`at da se namirat ni od optovaren predmet.
Koga }e izmine vremeto na zastarenosta, doveritelot ~ie pobaruvawe e
obezbedeno so zalog ili so hipoteka mo`e da se namiri samo od optovaren
predmet, ako go dr`i vo race ili ako negovoto pravo e zapi{ano vo javnata
kniga.
Me|utoa, zastarenite pobaruvawa na kamati i na drugi povremeni
davawa ne mo`at da se namirat ni od optovaren predmet.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
[to e so zastarenosta na sporednite pobaruvawa ?
Tie ja delat sudbinata na glavnoto pobaruvawe !!!!
Koga }e zastari glavnoto pobaruvawe, toga{ se zastareni i sporednite
pobaruvawa, kako {to se pobaruvawata na kamati, plodovi, tro{oci,
dogovorna kazna.
Pobaruvaweto na ime presmetana zatezna kamata zastaruva vo istiot
zastaren rok, kako i glavnoto pobaruvawe na koe se odnesuva toa.
(Presuda na Stopanskiot sud na Makedonija, Ss`.br.167/88 od 12.02.1988
godina).
Koga }e izmine vremeto na zastarenosta, doveritelot ~ie pobaruvawe e
obezbedeno so zalog ili so hipoteka mo`e da se namiri samo od optovaren
predmet, ako go dr`i vo race ili ako negovoto pravo e zapi{ano vo javnata
kniga.
Me|utoa, zastarenite pobaruvawa na kamati i na drugi povremeni
davawa ne mo`at da se namirat ni od optovaren predmet.
Koga nastapuva zastarenost na samoto pravo?
Samoto pravo od koe proizleguvaat povremeni pobaruvawa zastaruva za
pet godini, smetajki od vtasanosta na najstaroto neispolneto pobaruvawe po
koe dol`nikot ne vr{el davawa.
Koga }e zastari pravoto od koe proizleguvaat povremeni pobaruvawa,
doveritelot go gubi pravoto ne samo da bara idni povremeni davawa, tuku i
povremeni davawa koi vtasale pred ovaa zastarenost.
Ne mo`e da zastari pravoto na izdr`uvawe opredeleno so zakon.
Osobeno me interesira dali i za koe vreme zastaruvaat me|usebni
pobaruvawa od dogovor vo prometot na stoki i uslugi?
Me|usebnite pobaruvawa na dogovornite strani od dogovorite vo
prometot na stoki i uslugi, kako i pobaruvawata na nadomest za izdatoci
napraveni vo vrska so tie dogovori, zastaruvaat za tri godini.
Zastaruvaweto te~e odvoeno za sekoja isporaka na stoki, izvr{ena
rabota ili usluga.
Go izdavam stanot pod zakup dali pobaruvaweto na zakupnina zastaruva ?
Pobaruvaweto na zakupnina, bilo da e opredeleno da se pla}a
povremeno, bilo vo eden vkupen iznos, zastaruva za tri godini.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
5
Dali i za kolku vreme zastaruva pobaruvawe na nadomest na {teta?
Pobaruvaweto na nadomest na pri~ineta {teta zastaruva za tri godini
od koga o{tetenikot doznal za {tetata i za liceto {to ja storilo {tetata.
Vo sekoj slu~aj ova pobaruvawe zastaruva za pet godini od koga
nastanala {tetata.
Pobaruvaweto na nadomest na {teta nastanata so povreda na dogovorna
obvrska zastaruva za vremeto opredeleno za zastarenost na taa obvrska.
Vo soobra}ajna nezgoda za koja be{e vinoven drug se imav zdobieno so
te{ki telesni povredi. Dali pobaruvawe na nadomest na {teta
pri~ineta so krivi~no delo zastaruva?
Da !!!!!!
Koga {tetata e pri~ineta so krivi~no delo, a za
krivi~no gonewe e predviden podolg rok na zastarenost,
baraweto za nadomest na {teta sprema odgovornoto lice
zastaruva koga }e izmine vremeto opredeleno za
zastarenost na krivi~noto gonewe.
Prekinot na zastaruvaweto na krivi~noto gonewe
povlekuva so sebe i prekin na zastaruvaweto na baraweto
za nadomest na {teta.
Istoto va`i i za zastojot na zastaruvaweto.
Za koj vremenski period zastaruvaat pobaruvawata za nadomest za
elektri~na, toplotna energija gas i dr. ?
Za edna godina zastaruvaat:
1) pobaruvaweto na nadomest za ispora~ana elektri~na i toplotna
energija; gas, voda, za oxa~arski uslugi i za odr`uvawe na ~istota, koga
isporakata odnosno uslugata e izvr{ena za potrebite na doma}instvoto;
2) pobaruvaweto na radio stanica i radio televiziska stanica za
upotreba na radio priemnik i televiziski priemnik;
3) pobaruvaweto na po{ta, telegraf i telefon za upotreba na telefon
i na po{tenski pregradoci, kako i drugite nivni pobaruvawa {to se
naplatuvaat vo trimese~ni ili vo pokratki rokovi;
4) pobaruvaweto na pretplata na povremena publikacija, smetaj}i od
istekot na vremeto za koe e nara~ana publikacijata.
VA@NO !!!!!!!!!!
Zastaruvaweto te~e iako se prodol`eni isporakite ili uslugite.
Dali za opredeleni pobaruvawa ima podolgi rokovi od op{tiot rok na
zastarenost. [to e so pobaruvawata utvrdeni pred sudot ili pred drug
nadle`en organ?
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
6
Site pobaruvawa {to se utvrdeni so pravosilna sudska odluka ili so
odluka na drug nadle`en organ, ili so poramnuvawe pred sud ili pred drug
nadle`en organ, zastaruvaat za deset godini, pa i onie za koi zakonot inaku
predviduva pokratok rok na zastarenost.
Me|utoa, site povremeni pobaruvawa {to proizleguvaat od takvi
odluki ili poramnuvawa i vtasuvaat vo idnina, zastaruvaat vo rokot
predviden za zastarenosta na povremenite pobaruvawa.
Koi se rokovi na zastarenost kaj dogovorite za osiguruvawe?
Pobaruvawata na dogovara~ot na osiguruvawe odnosno na treto lice od
dogovorot za osiguruvawe na `ivot zastaruvaat za pet, a od drugite dogovori
za osiguruvawe za tri godini, smetaj}i od prviot den po istekot na
kalendarskata godina vo koja nastanalo pobaruvaweto.
Ako zainteresiranoto lice doka`e deka do toj den ne znaelo deka
nastanal osigureniot slu~aj, zastaruvaweto po~nuva od denot koga doznalo za
toa, so toa {to vo sekoj slu~aj pobaruvaweto zastaruva kaj osiguruvaweto na
`ivot za deset, a kaj drugite za pet godini od prviot den po istekot na
kalendarskata godina vo koja nastanalo pobaruvaweto.
Pobaruvawata na osiguritelot od dogovorot za osiguruvawe zastaruvaat
za tri godini.
Koga vo slu~aj na osiguruvawe od odgovornosta na tret, o{tetenoto lice
bara nadomest od osigurenikot, ili go dobie od nego, zastaruvaweto na
baraweto na osigurenikot sprema osiguritelot po~nuva od denot koga
o{tetenoto lice baralo po sudski pat nadomest od osigurenikot odnosno koga
osigurenikot go obe{tetil.
Neposredno barawe na treto o{teteno lice sprema osiguritelot
zastaruva za istoto vreme za koe zastaruva negovoto barawe sprema
osigurenikot odgovoren za {tetata.
Zastaruvaweto na pobaruvawe koe mu pripa|a na osiguritelot sprema
tretoto lice odgovorno za nastapuvawe na osigureniot slu~aj po~nuva da te~e
toga{ koga i zastaruvaweto na pobaruvawe na osigurenikot sprema toa lice i
se navr{uva vo istiot rok.
__________________
Za Osiguruvawe videte pove}e vo Finasovata infoteka
4. DALI ROKOVITE NA ZASTARENOST POSTOJANO TE^AT?
Dali ako mu dol`am pari na mojot soprug , rokot na zastarenost te~e ?
Dali zastaruvaweto te~e:
pome|u bra~ni drugari;
pome|u roditeli i deca dodeka trae
roditelskoto pravo;
pome|u {titenik i negoviot staratel, kako i
organot za staratelstvo, za vreme na traeweto na
stratelstvoto;
pome|u dve lica {to `iveat vo vonbra~na
zaednica dodeka postoi taa zaednica.
Ne!!!!!! Ako brakot prestane toga{ rokovite prodol`uvaat da te~at.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
7
+Minatat godina bev povikan na voena ve`ba , dali za vreme na ve`bata
te~at rokovite za zsatarenost prema mene, iako ne bev vo sostojba da go
tu`am dol`nikot?
Zastaruvaweto ne te~e:
1) za vreme na mobilizacija, vo slu~aj na neposredna voena opasnost
ili vojna vo pogled na pobaruvawata na licata na voena dol`nost;
2) vo pogled na pobaruvawata {to gi imaat licata vraboteni vo tu|o
doma}instvo sprema rabotodavecot ili sprema ~lenovite na negovoto
semejstvo koi `iveat zaedno so nego, se dodeka trae toj raboten odnos.
Poradi golemite poplavi,ne mo`ev da odam do sud za da go tu`am mojot
dol`nik , dali pobaruvaweto }e zastari?
Zastaruvaweto ne te~e za seto vreme za koe doveritelot ne bil vo
mo`nost poradi nesovladlivi pre~ki po sudski pat da bara ispolnuvawe na
obvrskata.
Kakvo e vlijanieto na pri~inite za zastoj vrz tekot na zastaruvaweto?
Ako zastaruvaweto ne mo`elo da po~ne da te~e poradi nekoja zakonska
pri~ina toa po~nuva da te~e koga }e prestane taa pri~ina.
Ako zastaruvaweto po~nalo da te~e pred da nastane pri~inata koja go
zaprela negoviot natamo{en tek, toa prodol`uva da te~e koga }e prestane taa
pri~ina, a vremeto {to izminalo pred zapiraweto se smeta po rokot za
zastarenosta opredelen so zakonot.
[to e so pobaruvawata sprema delovno nesposobni lica i nivnite
pobaruvawa i zastarenosta?
Zastaruvaweto te~e i sprema maloletnik i drugo delovno nesposobno
lice, bez ogled na toa dali imaat zakonski zastapnik ili ne.
Zastarenost na pobaruvawata na maloletnik koj nema zastapnik i na
drugo delovno nesposobno lice bez zastapnik ne mo`e da nastapi dodeka ne }e
izminat dve godini otkako stanale napolno delovno sposobni, ili otkako
dobile zastapnik.
Ako za zastarenost na nekoe pobaruvawe e opredeleno vreme pokratko
od dve godini, a doveritel e maloletnik koj nema zastapnik ili nekoe drugo
delovno nesposobno lice bez zastapnik, zastaruvaweto na toa pobaruvawe
po~nuva da te~e od koga doveritelot stanal delovno sposoben ili od koga
dobil zastapnik.
Pobaruvawe sprema lice {to e na otslu`uvawe na voeniot rok
Zastarenost sprema lice koe se nao|a na otslu`uvawe na voeniot rok
ili na voena ve`ba ne mo`e da nastapi dodeka ne }e izminat tri meseci od
otslu`uvaweto na voeniot rok, ili od prestanuvaweto na voenata ve`ba.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
8
5. KOGA DOAGA DO PREKINUVAWE NA ZASTARUVAWETO?
Jas sum dol`nik , no ne sakam da te~e rokot na zastarenost, kako da go
prekinam?
Zastaruvaweto se prekinuva koga dol`nikot }e go priznae dolgot.
Priznavawe na dolg mo`e da se stori ne samo so izjava do doveritelot
tuku i na posreden na~in, kako {to se davaweto otplata, pla}aweto kamata,
davaweto obezbeduvawe.
Dali so pla}awe na glavniot dolg se smeta deka do{lo do priznavawe na
kamata?
So pla}awe na glavniot dolg ne se smeta deka do{lo do priznavawe i
na zateznata kamata, pa do{lo do prekin na rokot za zastarenost na
pobaruvaweto na ime kamata (Presuda na Stopanskiot sud na Makedonija, Ss`.
br. 1493/87 od 13.11.1987 godina).
Kako kako doveritel mo`am da go prekinam rokot na zastarenost?
Zastaruvaweto se prekinuva so podigawe tu`ba i so sekoe drugo
doveritelovo dejstvie prezemeno protiv dol`nik pred sud ili pred drug
nadle`en organ zaradi utvrduvawe, obezbeduvawe ili ostvaruvawe na
pobaruvaweto.
[to ako se otka`am od tu`bata ili taa bide otfrlena ili odbiena ?
Se smeta deka prekinuvaweto na zastaruvawe izvr{eno so podigawe
tu`ba ili so nekoe drugo doveritelovo dejstvie prezemeno protiv dol`nikot
pred sud ili pred drug nadle`en organ zaradi utvrduvawe, obezbeduvawe ili
ostvaruvawe na pobaruvawe ne nastapilo ako doveritelot se otka`e od
tu`bata ili od dejstvieto {to go prezel.
Isto taka, se smeta deka nemalo prekinuvawe ako doveritelovata
tu`ba ili barawe bide otfrleno ili odbieno, ili ako izdejstvuvanata ili
prezemenata merka za izvr{uvawe ili obezbeduvawe bide poni{tena.
[to ako otfrlawe na tu`bata e poradi nenadle`nost?
Ako tu`bata protiv dol`nikot e otfrlena poradi nenadle`nost na
sudot ili poradi nekoja druga pri~ina koja ne se odnesuva na su{tinata na
rabotata, pa doveritelot povtorno podigne tu`ba vo rok od tri meseci od
denot na pravosilnosta na odlukata za otfrlawe na tu`bata, se smeta deka
zastaruvaweto e prekinato so prvata tu`ba.
Istoto va`i i za povikuvawe vo za{tita, i za istaknuvawe na
prebivawe na pobaruvawata vo spor, kako i vo slu~aj koga sud ili drug organ
go upatil dol`nikot svoeto prijaveno pobaruvawe da go ostvaruva vo procesna
postapka.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
9
Dali pismenoto ili usno povikuvawe od doveritelot da go platam dolgot
se smeta za dovolna pri~ina za prekin na zastaruvaweto?
Za prekinuvawe na zastaruvaweto ne e dovolno doveritelot pismeno
ili usno da go povika dol`nikot da ja ispolni obvrskata.
[to stanuva so rokot na zastarenosta vo slu~aj na prekinuvawe?
Po prekinuvaweto, zastaruvaweto po~nuva da te~e odnovo, a vremeto
{to izminalo pred prekinuvaweto ne se smeta vo rokot na zastarenost
opredelen so zakonot.
Zastaruvaweto prekinato so priznanie od strana na dol`nikot po~nuva
da te~e odnovo od priznanieto.
Koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so podigawe tu`ba ili
so povikuvawe vo za{tita, ili so istaknuvawe na prebivawe na pobaruvawata
vo spor odnosno so prijavuvawe na pobaruvawe vo nekoja druga postapka,
zastaruvaweto po~nuva da te~e odnovo od denot koga sporot e okon~an ili
zavr{en na nekoj drug na~in.
Koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so prijava na
pobaruvawe vo ste~ajna postapka, zastaruvaweto po~nuva da te~e odnovo od
denot na okon~uvaweto na ovaa postapka.
Istoto va`i i koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so barawe
na prinudno izvr{uvawe ili obezbeduvawe.
Zastaruvaweto {to po~nuva da te~e odnovo po prekinuvaweto, se
zavr{uva koga }e izmine tolku vreme kolku {to so zakon e opredeleno za
zastaruvaweto {to e prekinato.
Na doveritelot mu dol`ev pari po osnov na nadomest na {teta. Se
spogodivme ovoj dolg da go pretvorime vo dogovor za zaem i {tetata da
mu ja nadomestam pari~no vo pove}e rati {to e so zastarenost vo vakov
slu~aj, koj vo pravoto se narekuva novacija?
Ako nastanalo prekinuvawe so priznavawe na dolgot od strana na
dol`nikot, a doveritelot i dol`nikot se spogodile da go izmenat osnovot
ili predmetot na obvrskata, novoto pobaruvawe zastaruva za vreme koe e
opredeleno za negovata zastarenost.
10/2002
Infoteka
PRAVNA OBLAST
10
1.8
F
PRILOZI
1.
Tu`ba za naplata na dolg
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: _______________________
od _____________________________
Ul. ____________________________
Tu`en:_________________________
od ____________________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Predmet na sporot: Vra}awe na zaem
Vrednost: ________ denari
Tu`itelot na den ___________ 19____ godina mu dal na zaem na tu`eniot iznos
od _________ denara zaradi kupuvawe avtomobil. Strankite se dogovorile
tu`eniot da go vrati ovoj iznos do do krajot na ________ godina.
Dokaz: obvrznica na tu`eniot
Od __________ godina.
Rokot za vra}awe na zaemot vtasal, a tu`eniot ne ja izvr{il dogovorenata
obrska i na tu`itelot ne mu gi vratil pozajmenite pari, iako tu`itelot
pove}e pati go povikuval da go stori toa.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite
So ogled na toa deka rokot za vra}awe na zaemot e vtasan, tu`itelot
predlaga sudot da zaka`e glavana rasprava, da gi izvede predlo`enite
dokazi i da donese
PRESUDA
SE OBVRZUVA tu`eniot ____________________ od ____________________ vo rok
od 15 dena po priemot na presudata na tu`itelot ______________ od
___________ da mu go vrati iznosot od ____________denari koi od tu`itelot gi
primil na zaem so , zatezna kamata presmetana spored Zakonot za visna na
stapkata na zateznata kamata, po~nuvajki od denot na podigaweto na tu`bata
pa do isplatata, kako i vo istot rok da mu gi nadomesti tro{ocite za vodewe
na parni~nata postapka
Vo___________
Tu`itel
_________20__ god.
_____________________
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
1
F
2.
Tu`ba za raskinuvawe na dogovor
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: _______________________
od _____________________________
Ul. ____________________________
Tu`en:_________________________
od ____________________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Za raskinuvawe na dogovor
Vrednost: ____________ denari
Na den ___________ 19____ godina, tu`itelot so tu`eniot sklu~il usmen
dogovor za proda`ba, so koj na tu`eniot mu go prodal svojot TV priemnik
marka”__________”, za cena od _________ denari. Pri sklu~uvaweto na
dogovorot tu`eniot na ime kapar mu isplatil na tu`itelot iznos od _________
denari, pri {to se obvrzal deka ostatokot }e go isplati vo rok od ____ dena, a
najdocna do _____ 20___ god. i po isplatata }e go zeme kupeniot TV priemnik.
Pri sklu~uvaweto na dogovorot stranite izri~no se dogovorile, dokolku
tu`eniot vo navedeniot rok ne go isplati ostatokot od cenata, tu`itelot
steknuva pravo da bara raskinuvawe na dogovorot, a primeniot kapar da go
zadr`i.
Dokaz: svedoci
Tu`eniot vo dogovoreniot rok ne ne go isplatil ostatokot od cenat vo iznos
od _______ denari, a toa ne go napravil ni do deneska. Na opomnenata na
tu`itelot da gi isplati ostatokot od dolgot, tu`eniot odgovoril dake nema
da mo`e naskoro da go stori toa zatoa {to nema pari.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite
So ogled na toa deka tu`eniot vo opredeleniot rok ne go isplatil ostatokot
od cenata, se sozdale uslovite od dogovorot istiot da se raskine i tu`itelot
da go zadr`i primeniot kapar, pa tu`itelot predlaga sudot, po sprovedenata
rasprava, da ja donese slednata
PRESUDA
Se raskinuva dogovorot za proda`ba na TV priemnik marka “________” sklu~en
na den _______ 20___ godina, pome|u tu`itelot kako prodava~ i tu`eniot kako
kupuva~, i tu`itelot ima pravo da goi zadr`i primeniot kapar od ________
denari.
Tu`eniot e dol`en da mu isplati na tu`itelot ________ denari , na ime
parni~ni tro{oci vo rok od 15 dena pod zakana za izvr{uvawe.
Vo___________
Tu`itel
_________20__ god.
____________________
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
2
F
3.
Tu`ba otpovikuvawe na dar
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: _______________________
od _____________________________
Ul. ____________________________
Tu`en:_________________________
od ____________________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Za otpovikuvawe na dar
Vrednost: ____________ denari
So pismen dogovor za dar od ___________ 19____ godina, tu`itelot mu podaril
na tu`eniot kako na svoj vnuk mu podaril katastarska parcela br _______ niva
“___________” so povr{ina od __________ hek, zapi{ana vo zemji{na kniga
vl.br. _____ ko, pa taa niva e zapisana kako sopstvenost na tu`eniot.
Dokaz: pismen dogovor za dar od
________ 19__ god. i izvod od
zemji{na kniga br. _______
Namesto tu`eniot da bide blagodaren na tu`itelot kako na darodava~, toj
vedan{ otkako ja primil podarenata parcela vo sopstvenost i ja vnel vo
knigite na svoe ime, po~nal da go navreduva tu`itelot, da ne go po~ituva, a na
den____ 19___ i fizi~ki go napadnal i mu nanel te{ki telesni povredi,
poradi {to e so presuda __________ na sudot vo ________ osuden na kazna
zatvor vo treawe od ________
Dokaz: presuda _________ na sudot
vo _______ br. ______
So ogled na toa deka tu`eniot so svoeto odnesuvawe kon tu`itelot kako
darodava~ poka`al golema neblagodarnost, sozdadeni se uslovi za
otpovikuvawe na darot, pa tu`itelot predlaga sudot, po sprovedenata
rasprava, da ja donese slednata
PRESUDA
Se raskinuiva dogovorot za dar sklu~en na den _____ 19___godina pome|u
tu`itelot kako darodava~ i tu`eniot kako daroprima~ i tu`neniot se
zadol`uva da ja vrati katastarskata parcela br. _______, niva “_______” vo
povr{ina od _hek, zapi{ana vo z.k. vl.br. _______ ko____ i da izdade isprava
sposobna za prenos na zemji{te na ime na tu`itelot, na tu`itelot da mu gi
nadomesti parni~nite tro{oci vo iznos od _______denara, se vo rok od 15 dena
pod zakana za izvr{uvawe.
Vo___________
Tu`itel
_________20__ god.
____________________
za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Obrascite
Jadranka Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
3
F
4.
Tu`ba za raskinuvawe na dogovor zaradi o~igleden
nesrazmer
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: NN od ________________
Ul. ____________________________
Tu`en: MM od __________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Predmet na sporot: raskinuvawe na
dogovor za kupoproda`ab zaradi o~igleden nesrazmer
Vrednost na sporot: ____________ denari
Tu`eniot pred dva meseca mu ponudil na tu`itelot da mu prodade, a ovoj da
kupi zlaten prsten so ukrasni kamewa, velejki mu deka kako ra~na izrabotka
go kupil negoviot dedo vo Istambul, a deka tu`itelot go nasledil. Uveruvajki
go tu`itelot deka vrednosta na ovoj prsten e preku __________ denari, mu go
ponudil na tu`itelot za cena od _____________ denari, so objasnuvawe deka
parite mu se neophodni.
Vo uveruvawe deka prstenot vredi nad __________ denari, tu`itelot go kupil
za taa cena i vedna{ mu gi isplatil parite.
Dokaz: 1) svedoci………..
2) soslu{uvawe na stranki
Po isplatata ne cenata, me|utoa, tu`itelot se konsultiral so dvajca zlatari,
koi mu ka`ale deka deka vrednosta na toj prsten ne iznesuva pove}e od
_____denari
Dokaz: ve{ta~ewe
Tu`itelot smeta deka so kupuvaweto na ovoj prsten e o{teten zato {to platil
dalku pogolema cena od vrednosta na prstenot, pa so ogled na toa deka
tu`eniot odbiva na tu`itelot da mu ja vrati primenata kupoproda`na cena,
predlaga sudot da zaka`e glavana rasprava, da gi izvede predlo`enite
dokazi i potoa da donese
PRESUDA
SE RASKINUVA po osnov o~igleden nesrazmer od vrednosta, dogovorot za
kupoproda`ba na prsten sklu~en pome|u tu`itelot N.N od ____________, kako
kupuva~ i tu`neniot M.M od ____________ kako prodava~, i se obvrzuva tu`niot
M.M od _________________ na tu`itelot N.N da mu ja vrti ispltenata
kupoproda`na cena vo iznos od _________ denari, so obvrska na tu`itelot na
tu`eniot da mu go vrati prstenot, kako i tu`eniot na tu`itelotda mu gi
nadomesti parni~nite tro{oci, se vo rok od 15 dena po priemot na presudata
so zakana za izvr{uvawe.
Vo _____________
________20___ god.
Tu`itel
NN
za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Obrascite
Jadranka Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
4
F
5.
Tu`ba zaradi nedostatoci na stoka
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: _______________________
od _____________________________
Ul. ____________________________
Tu`en:_________________________
od ____________________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Zaradi nedostatoci na stoka
Vrednost na sporot __________ denari
Tu`itelot na den _________20___godina na pazarot vo ________ kupil od
tu`eniot edna krava za kupo-proda`na cena od _______ denari, koja {to
vedna{ mu ja isplatil na tu`eniot, a tu`eniot nemu mu ja predal kravata.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite
Naredniot den t.e. na _______20______ godina kravata se razbolele i
tu`itelot ja odvel vo veterinarna stanica vo ___________, kade veterinarot
po~nal da ja le~i. Sledniot den veteriranot predlo`il, kravata da se
usmrti, na {to tu`itelot se soglasil.
Dokaz: Uverenie na Veterinarna stanica vo br. ______ i svedoci
So gled natoa deka kravata se razbole vo rok od 24 ~asa od koga ja primiv od
tu`eniot toa se smeta deka kravata bila bolna pred da ja kupam i da ja primam
od tu`eniot. Zaradi toa imam pravo, da bara ukinuvawe na dogovorot za
kupoproda`ba na kravata i nadomest na {teta koja so toa mi e predizvikana.
Za prodadenoto meso i ko`ata d kravata tu`itelot primil ______ denari za
lekuvawe na kravata dal _____ denari. Spored toa, tu`eniot e dol`en na
tu`itelot da mu vrati _______ denari.
Dokaz: Uverenie na Veterinarna stanica br. ______ i svedoci
Zatoa {to tu`eniot ne se soglasuva dobrovolno da go vrati pobaruvaniot
iznos, tu`itelot predlaga, sudot po sprovedenata rasprava da donese
PRESUDA
Se raskinuva dogovorot so koj tu`itelot na den _____20__ godina kupil, a
tu`eniot prodal krava za kupopoda`na cena od ____ denari, pri {to tu`eniot
e dol`en na tu`itelot da mu plati iznos od _____denari i da mu gi nadomesti
parni~nite tro{oci, se vo rok od 15 dena pod zakana za izvr{uvawe.
Vo _____________
Tu`itel
________20___ god.
____________________
za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Obrascite
Jadranka Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
5
F
6.
Tu`ba zaradi nedostatoci na stvar
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: _______________________
od _____________________________
Ul. ____________________________
Tu`en:_________________________
od ____________________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Zaradi nedostatoci na stvar
Vrednost na sporot __________ denari
Na den ______20___godina tu`itelot nara~al od tu`eniot izrabotka na edna
kujna za dogovorena cena od ________ denari.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite
Tu`eniot na den _______20______ mu gi ispora~al na tu`itelot izrabotenite
kujnski element, a tu`itelot nemu istiot den mu ja isplatil dogovorenata
cena od ________ denari.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite
Nekolku dena po priemot na kujnskite elementi, tu`itelot utvrdil deka tie
imaat brojni nedostatoci, koi se utrvdeni vo naodot i misleweto na
stolarskiot ve{tak D.D. od ______ ul.____________br.______.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite i na
svedocite
Zaradi navedenite nedostatoci, koi tu`eniot bi mo`l da gi otsrani,
izrabotenite kujnski elementi ne vredat _________ denari, tuku nivnata
vrednost e namalena za _______ denari.
Dokaz: ve{ti lica
Tu`eniot ne saka da gi otstrani utvrdenite nedostatoci na kujnskite
elementi , nitu saka da se soglasi za namaluvawe na cenata koja ja primil od
tu`itelot za izrabotkata na kujnskite elementi, pa zatoa tu`itelot mu
predlaga na sudot, po sprovedenata rasprava da donese
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
6
PRESUDA
Tu`eniot e dol`en da gi otstrani nedostatocite na kujnskite elementi, kako
{to se utvrdeni vo naodot i misle`eto na ve{toto lice, ili da mu plati na
tu`itelot iznos od _______ denari i da mu gi nadomesti parni~nite tro{oci,
se vo rok od 15 dena pod zakana za prinudno izvr{uvawe.
Vo _____________
________20___ god.
Tu`itel
______________________
za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Obrascite
Jadranka Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
7
F
7.
08/2003
PRIMER ZA DOGOVOR ZA ODOBRUVAWE NA KREDIT
Infoteka PRAVNA OBLAST
8
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
9
F
8. Tu`ba za vra}awe na stvar dadena na posluga
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: _______________________
od _____________________________
Ul. ____________________________
Tu`en:_________________________
od ____________________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Za vra}we na stavr dadena na posluga
Vrednost: ____________ denari
N den ___________ 19____ godina, tu`itelot kako sopstvenik na pe~ata~
marka_____________, mu go otstapil na tu`eniot na negova molba, navedeniot
pe~ata~, za{to tu`eniot ima svoj kompjuter. Pri upotreba na pe~ata~ot,
zaradi nevnimanie na tu`eniot, na pe~ata~ot se rasipale opredeleni delovi.
Popravkata na delovite ja izvr{il tu`eniot.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite i
na svedoci
Otkako tu`eniot ja zavr{il rabotata za pe~ata~ot koj mu bil daden na
posluga, tu`itelot baral istiot da mu se vrati. Tu`eniot me|utoa, do denot na
podnesuvawe na tu`bata, ne go vratil pe~ata~ot, uslovuvajki go vra|aweto na
pe~ata~ot so nadomest na tro{ocite napraveni popravka na pe~ata~ot, iako
do rasipuvawe na istot do{lo, zaradi negovo nevnimatelno koristewe.
Dokaz: kako napred
So ogled na toa deka tu`eniot ne saka dobrovolno da go vrati pe~ata~ot koj
mu e daden na posluga, tu`itelot predlaga sudot da ja donese slednata
PRESUDA
Tu`eniot _______________________ od ____________________ e dol`en na
tu`itelot da mu go vrati pe~ata~ot marka_____________ koj od nego go primil
na posluga i na tu`itelot da mu gi nadomesti ___________ denari na ime
parni~ni tro{oci, se vo rok od 15 dena pod zakana za izvr{uvawe.
Vo___________
_________20__ god.
F
Tu`itel
____________________
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
Jadranka Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
10
F
9. Primeri na pravni akti za nastanuvawe na eta`na
sopstvenost
Predgovor za proda`ba na stan (delovna prostorija )vo gradba
Sklu~en na den ______________ godina me|u:
1.__________________(vo natamo{niot tekst:prodava~) i
2.______________________(vo natamo{niot tekst :kupuva~)
1-So ovoj Preddogovor prodava~ot i kupuva~ot prezemaat obvrska da sklu~at dogovor
za proda`ba na stan (delovna prostorija ) vo gr._____,KO __________,KP____________,vo
naselba____________,vo
objektot-pove}estambena
zgrada
vo
izgradba__________,kat____,stan_______,(delovna
prostorija)br._____,podrum
br______,gara`a br_____,parking mesto br____,spred odobrenie za gradba br.____ od ____
godina izdadeno na ime na prodava~ot,od strana na Ministerstvo za_________,podra~na
edinica vo gr_______.
Povr{inata na stanot (delovnata prostorija) od stav 1 iznesuva:______(da se opi{e
podrobno sprema sostavnite delovi na stanot (delovnata prostorija)i pridru`nite
objekti (balkoni,lo|ii,gara`i,podrumi,i sl.).
Povr{inata ozna~ena vo prethodniot stav e povr{ina spored proektot,a izgradenata
povr{ina }e bide utvrdena so dogovorot za proda`ba,spored imotniot list,izdaden od
DZGP-Oddelenie za primer i katastar vo gr.____________.
2-Dogovornite strani se soglasni Dogovorot za proda`ba da go sklu~at po dobivawe
na odobrenie za upotreba na objektot i zapi{uvawe na nedvi`nosta vo Katastarot na
nedvi`nostite dokolku takov e ustroen.
3-Cenata na nedvi`nosta {to e predmet na na ovoj preddogovor iznesuva
vkupno:__________EUR,vo denarska protivvrednost presmetana spored sredniot kurs na
Narodna banka na Makedonija na denot na pla}aweto,so toa {to toa kone~niot iznos na
cenata }e bide presmetan spored izgradenata povr{ina po m2 na sostavnite delovi na
stanot (delovna prostorija),i toa kako sleduva:....(da se ozna~i posebno cenata po m2
stan (delovna prostorija) balkoni ,lo|ii,podrumi,gara`a i sl.).
Vo cenata ne e presmetan danokot na dodadena vrednost,koj go pla}a kupuva~ot
spored presmetkata i zadol`enieto od dano~nite organi.
Danocite i drugite tro{oci od ovoj preddogovor i od Dogovorot za proda`ba
,pa|aat na tovar na kupuva~ot.
4-Na ime isplata na kupoproda`na cena,{to e prethodno ozna~ena,kupuva~ot pla}a
avansi i toa kako sleduva...(da se opi{e kolkavi iznosi i vo koj vremenski
period,soobrazno so fazata na gradbata pla}a kupuva~ot).
Kone~niot iznos na kupoproda`nata cena {to }e bide utvrden spored
elementite sodr`ani vo ~l.3 od ovoj dogovor,kupuva~ot }e gi plati na sledniot
na~in:_______(da se opi{e kako i vo koi rokovi,osobeno ako se pla}a na rati,vo
podolg rok na vreme).
5-Strankite se soglasni vo Dogovorot za proda`ba da bide sodr`ana
klauzula,spored koja prodava~ot }e bide oblasten, i bez prisustvo na kupuva~ot,da
pobara da bide zapi{ano zalo`no pravo-hipoteka od prv red so izvr{ena klauzula
vrz nedvi`nosta {to e predmet na ovoj preddogovor,vo polza na prodava~ot ,a
zaradi nadmiruvawe na iznosite od kupoproda`nata cena ~ie pla}awe }e bide
odlo`eno spored odredbite od preddogovorot i dogovorot.
6-Prodava~ot se obvrzuva objektot vo gradba,vo koj se nao|a nedvi`nosta {to e
predmet na ovoj preddogovor,da go izgradi i predade vo upotreba najdocna do _____
godina.
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
11
7-Primopredavaweto na nedvi`nosta {to e predmet na ovoj preddogovor }e
izvr{i zapisni~ki najdocna vo rok od 15dena po sklu~uvaweto na Dogovorot.
Na povik na prodava~ot kupuva~ot e dol`en vo rok od 8 dena od priemot
izvestuvaweto zaradi sklu~uvawe na dogovorot,odnosno za primopredavawe
nedvi`nosta,da se javi kaj prodava~ot vo sprotivno,site tro{oci i drugi {teti
nedvi`nosta i {teti sprema treti lica,nastanati poradi toa,pa|aat na tovar
kupuva~ot.
se
na
na
na
na
8-Ovoj predlog e sklu~en vo_____ primeroci ,od koi za kupuva~ot se ____primeroci.
Kupuva~,
_________________
F
Prodava~,
________________
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 126/oktomvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
12
Dogovor za regulirawe na odnosite me|u investitorite na nadgradba (dogradba) na zgrada.
Dogovor za regiulirawe na odnosite me|u investitorite za nadgradba(dogradba) na zgrada
Sklu~en na den_____godina, me|u investitorite na gradba (dogradba) na zgradata vo
gr.______na ul.______ i toa:
1._______,2_______,3________,4___________ i t.n.
1.-So ovoj dogovor, investitorite na nadgradba (dogradbata) na zgradata vo gr.____,na
ul.____br_____.KO___,KP.br.___ zapi{ana vo Imotniot list br._____vo DZGR-Oddelenie za
primer i kataster vo gr.____,me|u sebe gi reguliraat odnosite vo vrska so podnesuvaweto na
tro{ocite i steknuvaweto na eta`nata sopstvenost na stanovite, delovnite prostorii,
podrumite, vizbite, gara`ite i drugite pomo{ni prostori vo nadgradbata (dogradbata) {to
treba da se izvede soglasno so dogovorot od ____godina me|u eta`nite sopstvenici vo
zgradata, i spored proektot br.____od ____godina, izraboten od proektantot_____, i
ostanatata tehni~ka i grade`na dokumentacija, kako i odobrenieto za gradewe, izdadeno
pod br.____od____
godina, od strana na________.
2.-So izveduvaweto na nadgradbata, investitorite na nadgradbata, steknuvaat pravo na
eta`na sopstvenost na posebnite delovi od zgradata, spored oznakite vo odobreniot
proekt, i toa kako sleduva:(da se opi{e koj investitor na koj stan odnosno delovna
prostorija so pridru`ni objekti stanuva eta`en sopstvenik).Sekoj investitor i bez
prisustvo na drugite, e ovlasten svoeto pravo na eta`na sopstvenost da go zapi{e vo javnite
knigi vo koi se zapi{uvaat pravata na sopstvenost vrz nedvi`nosti, vrz osnova na ovoj
dogovor ,proektnata dokumentacija i premerot na zgradata i posebnite delovi vo eta`na
sopstvenost.
Na zaedni~kite delovi od zgradata , postojni i novosozdadeni, investitorite steknuvaat
prava, zaedno so ostanatite eta`ni sopstvenici,vo soglasnost so zakonskite propisi so koi
se regulira eta`nata sopstvenost.
3-Iznosite,potrebni za nadgradbata(odnosno dogradba) se rasporeduvaat me|u investitorite
,spored slednite kriteriumi:...(da se opi{e kako ,na pr.:spored kvadraturata na dobieniot
prostor,ili na nekoj drug na~in).
4.-Potpisnik na dogovorot so izveduva~ot na rabotite }e bide sekoj investitor,so toa {to
sekoj prevzama obvrska za pla}awe sprema izveduva~ot na raborite samo za svojot del od
cenata koj }e bide opredelen vo dogovorot so izveduva~ot na rabotite.Nieden investitor ne
odgovara za isplata na delot od cenata {to nekoj drug investitor nema da go plati ili }e
zadocni so pla}aweto.
5.-Vo dogovorot so izveduva~ot na rabotite }e se stavat odredbi koi se odnesuvaat
na:po~etokot i zavr{uvaweto na gradbata, i za dinamikata na izveduvawe na oddelni
raboti; za pravata na sekoj eta`en sopstvenik odnosno investitor samostojno da prezema
merki za izvr{uvawe na obvrskite od toj dogovor;za toa deka izveduva~ot na rabotite gi
prifa}a site obvrski od toj dogovor sprema sekoj eta`en sopstvenik i investitor na gradba.
6.-Sekoj investitor na gradbata,soglasno kriteriumite od to~ka 3 na ovoj dogovor, e dol`en
da vlo`i sredstva vo zaedni~kiot fond na investitorite, od koj }e se isplatat
dogovorenite nadomestoci na eta`nite sopstvenici na zgradata , za koristewe na zgradata
kako osnova, i na postojnite instalacii i uredi.
Ovie iznosi }e se uplatat najdocna na denot na otpo~nuvaweto na podgotvitelnite raboti
za izveduvawe na gradbata.
7.-Ovoj dogovor vleguva vo sila so denot koga }e go potpi{at site investitori na gradbata
pred notar, koj }e go zaveri dogovorot.
8.-Za nepostapuvaweto po odredbite na ovoj dogovor, sekoj potpisnik e dol`en na
drugite da im ja nadomesti pri~inetata {teta.
9.-Ovoj dogovor e sklu~en vo______primeroci, od koj______po____za sekoj investitor i ____ za
notarot.
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
13
Investitori na gradbata:
1.------,2.-----,3.-----,4.-----i t.n.
F
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 126/oktomvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
14
Dogovor za prepravka na eden stan vo dva stana
Sklu~en na_________,me|u:
1._______________,(vo natamo{niot tekst:dogovara~) i
2._______________,(vo natamo{niot tekst:dogovara~.
1.-Dogovara~ite se porane{ni sopru`nici i kako takvi vo brakot go steknaa vo zaedni~ka
sopstvenost ______-sobniot stan na ul.______br.___,stan br.____od______m2 stambena
povr{ina,zapi{an vo Imotniot list br._____vo DZGR-Oddelenie za primer i katastar vo
gr.____.
Soglasno nivnata spogodba,sekoj e sopstvenik na edna idealna polovina na toj stan.
2-So ogled na toa {to stanot,vo sostojba vo koja e, ne mo`e fizi~ki da se podeli, a
dogovara~ite nemaat sredstva stanot da go prodadat i potoa sekoj da kupi stan za sebe,
dogovara~ite se soglasni, soobrazno so izgotveniot proekt i odobrenie za prepravka
(gradewe), da prezemat grade`ni raboti i od ovoj stan da napravat dve grade`ni celini (dva
stana).
3-Prepravkite {to }e gi izvr{at dogovara~ite se slednite:....( da se nabrojat).
4-Po izvr{enite prepravki, izvr{eni pod niven nadzor, za koi tro{oci dogovara~ite gi
snosat po polovina, dogovara~ite so `drepka, frlena od nepristrasno lice, koi zaedni~ki
}e go opredelat, a ako ne se soglasat za toa, toga{ sudot toa da go stori, }e opredelat koj stan
komu od niv }e mu pripadne.
5-Vrz osnova na delbata izvr{ena so `drepka, dogovara~ite }e sklu~at poseben pismen
dogovor , zaveren kaj notar , i potoa sekoj od niv }e mo`e da si go zapi{e pravoto na
sopstvenost na stanot {to go dobil, vo javnite knigi vo koi se zapi{uva sopstvenosta.
6-Vo slu~aj na proda`ba na stanot {to e dobien na goreopi{aniot na~in, sekoj dogovara~
prevzama obvrska stanot prvenstveno da mu go ponudi na drugiot dogovara~, pismeno
soop{tuvajki mu ja cenata i drugite uslovi na proda`bata.
Sekoj dogovara~, vrz osnova n a ovoj dogovor, mo`e da go zapi{e ovoa pravo na prvenstveno
kupuvawe na stanot {to mu pripadnal na drugiot dogovara~, i da go ostvaruva toa pravo
soglasno so odredbite za pravoto na prvenstveno kupuvawe od Zakonot za obligacionite
odnosi.
7-Po izvr{enite prepravki, sekoj od dogovara~ite vo rok od____ dena e dol`en da go isprazni
stanot {to mu pripadnal na drugiot dogovara~ i da mu go predade vo vladenie.
8-Ovoj dogovor vleguva vo sila so denot koga }e bide zaveren kaj notar.
9-Dogovorot e sklu~en vo____ primeroci od koi po____ za sekoj dogovara~ i ____za notarot.
Dogovara~i:
1.__________
2.__________
F
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 126/oktomvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
15
Dogovor za soinvestitorska izgradba
Sklu~en na den_______________godina me|u:
1.______________(vo natamo{niot tekst:prv soinvestitor),
2.______________(vo natamo{niot tekst:vtor soinvestitor),
3.______________(vo natamo{niot tekst:tret soinvestitor),
4.______________(vo natamo{niot tekst:~etvrti soinvestitor)
1-Prviot soinvestitor,kako sopstvenok na grade`no zemji{te vo gr.______,ozna~eno kako
KP.br.____,KO___,so povr{ina od____m2,koe e zapi{ano vo Imotniot list br.___vo DZGR Oddelenie za primer i katastar vo gr.___,so dogovor za proda`ba br____od___godina zaveren
kaj notar____vo gr.___,im prodade na drugite soinvestitori po edna idealna ~etvrtina od toa
zemji{te,taka {to site soinvestitori se zapi{ani vo imotniot list br._____kako
sosopstvenici na po edna idealna ~etvrtina na toa zemji{te.
Vrz osnova na grade`na dokumentacija,soinvestitorite dobija odobrenie za gradba
br.___od___godina ,izdadeno od Ministerstvo za___________podra~na edinica vo gr.______,za
gradba na pove}ekatna zgrada ,i so ovoj dogovor gi reguliraat imotnite odnosi me|u
niv,posebno vo vrska so tro{ocite za izgradba na objektot,odnosno raspredelba na posebnite
delovi od zgradata vo eta`na sopstvenost me|u soinvestitorite.
2-Soinvestitorte se soglasni sekoj od niv da u~estvuva vo tro{ocite za gradewe na objektot
od to~ka 1 na ovoj dogovor i vo drugite pridru`ni tro{oci vo vrska so toa,na sledniot
na~in...(da se opi{e na~inot na koj }e se utvrduva u~estvoto na sekoj investitor,soobrazno so
posebnite delovi od zgradata {to sekoj od niv }e gi dobie vo eta`na sopstvenost po nejzinata
izgradba).
3-Zaradi vodewe na rabotite vo vrska so izgradbata na objektot,soinvestitorite formiraat
zaedni~ka komisija (re`iski odbor ili sli~no) vo koja sekoj od investitorite imenuva
po____~lena,a site tie zaedni~ki imenuvaat precedatel na komisijata,koj se gri`i za
sproveduvawe na zaklu~oci na komisijata i za zastapuvawe i na predstavuvawe na
soinvestitorite sprema treti lica i organite.
4-Zaradi obezbeduvawe na tro{ocite vo vrska so gradeweto na objektot,soinvestitorite
otvaraat posebna `iro –smetka za koja ovlastuvawe za potpi{uvawe }e ima precedatelot na
komisijata od to~ka 3 od ovoj dogovor,so u{te eden opredelen ~len na komisijata (ili na drug
na~in,{to }e bide opredelen vo dogovorot).Nataa `iro –smetka sekoj od soinvestitorite se
obvrzuva,spored dinamika opredelena od komisijata,da upla}a sredstva srazmerno na
dogovoreniot procent.
5-Po izgradbata na zgradata,poa|ajki od proektnata dokumentacija ,soinvestitorite se
soglasni raspredelbata na posebnite delovi od zgradata {to sekoj od niv gi dobiva vo
eta`na sopstvenost,da se izvr{i na sledniot na~in.
a)Prviot soinvestitor gi dobiva slednite delovi od zgradata vo eta`na sopstvenost i
toa:(da se navedat koi,so podroben opis sprema proektnata dokumentacija,taka {t o po
izgradbata i dobivaweto na upotrebna dozvola i premerot,da mo`at da bidat zapi{ani vo
imotniot list.Istoto }e se stori i za b)vtoriot, v)tretiot i g) ~etvrtiot soinvestitor i t.n.
Vo vrska so odnosite me|u soinvestitorite za taka dobienite delovi od zgradata vo eta`na
sopstvenost,se primenuvaat zakonskite i drugi propisi,za pravoto na sopstvenost vrz
posebnite delovi od zgrada(eta`na sopstvenost)
6-Sekoj soinvestitor,vrz osnova na ovoj dogovor,proektnata dokumentacija i premerot na
zgradata i posebnite delovi od zgradata {to mo`at da bidat vo eta`na sopstvenost e
ovlasten,i bez prisustvo na drugite soinvestitori,da go zapi{e svoeto pravo na eta`na
sopstvenost vo javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata na sopstvenost vrz nedvi`nostite.
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
16
7-Ovoj dogovor proizveduva pravno dejstvo otkako }e bide zaveren kaj notar so sedi{te vo
mestoto vo koe se gradi zgradata.
8-So poseben dogovor soinvestitorite }e gi uredat drugite me|usebni odnosi vo vrska so
modalitetetite za izvr{uvawe na svoite obvrski sprema ovoj dogovor,na~inot na re{avawe
na sporovite i se drugo {to e od zna~ewe za efikasno izvr{uvawe na odredbite od ovoj
dogovor.
9-Ovoj dogovor e sklu~en vo_______primeroci od koi po______za sekoj soinvestitor,i dva za
notarot.
Soinvestitori: 1-2-3-4Zabele{ka :Ovoj dogovor mo`e da poslu`i i kako primer za orta~ki dogovor za gradba na
pove}ekatna zgrada vo eta`na sosopstvenost.
F
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 126/oktomvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
17
Dogovor za zaemnite odnosi na sopstvenicite na posebni delovi
od zgradata (eta`nite sopstvenici)
Sklu~en na den______godina,me|u eta`nite sopstvenici na zgradata na ul.___________br.____vo
_________i toa:
1.____________________________sopstvenik na stan br._______
2.____________________________sopstvenik na stan br_______
3__________i_______________sopstvenici na stan br._____
4.__________i____________zaedni~ki sopstvenici na delovna prostorija br.______itn.
1.So ovoj dogovor sopstvenicite vo zgradata vo ______na ul._____________br._____,gi ureduvaat
zaemnite odnosi {to proizleguvaat od eta`nata sopstvenost vo zgradata,posebno vo pogled na
koristeweto,upravuvaweto i odr`uvaweto na zaedni~kite prostorii i zaedni~kite delovi od
zgradata i namenskoto koristewe na zemji{teto na koe e podignata zgradata, odnosno koe e vo
sostav na zgradata.
Eta`nite sopstvenici,vo smisla na ovoj dogovorse sopstvenicite,odnosno zaedni~kite
sopstvenici na stanovite,delovnite prostorii i gara`ite vo zgradata,bilo toad a se fizi~ki
ili pravni lica (vo natamo{niot tekst eta`ni sopstvenici)
2.Sekoj eta`en sopstvenik ima pravo i obvrska,zaedno so drugite eta`ni sopstvenici:
-da odlu~uva po pra{awa od zaedni~ki interes za zgradata
-da odlu~uva za rasporeduvaweto na koristeweto na zaedni~kite prostorii i uredi vo
zgradata; i
-neposredno,da prevzema merki za otstranuvawe i spre~uvawe nap po`ar,za odr`uvawe na
~istotata na zaedni~kite porstorii iv o dvorot {to i pripa|a na zgradata,za spre~uvawe na
provali i kra`bi i voop{to za bezbednosta na zgradata i stanuvaweto von ea.
3.Sekoj eta`en sopstvenik e dol`en:
-da postapuva gri`livo vo koristeweto na sopstveniot eta`en del,i so svoeto odnesuvawe
da ne im pre~i na ostanatite vo koristeweto na nivnite delovi;
-da se gri`i za ~uvawe i odr`uvawe na zaedni~kite delovi,uredite i instalaciite vo
zgradata, id a pridonesuva tie da se koristat vo soglasnost so namenata,da se ~uvaat od
o{tetuvawa id a se odr`uvaat vo ispravna sostojba;
-zaedni~kite sostavni delovi na zgradata,{to i slu`at na zgradata kako Celina ili samo na
nekoj posebni delovi od zgradata,kako i zemji{teto na koe e podignata zgradata,da gi koristi
na na~in na koj im ovozmo`uva na drugite normalno koristewe i upotreba;
-na svoja smetka da gi izvr{i site popravki id a gi odstrani o{tetuvawata na zaedni~kite
uredi,instalacii i drugi delovi od zgradata predizvikani po negova vina ili vina na licata
{to `iveat so nego,ili koi po negova pokana ili so negova soglasnost mu do{le vo poseta.
4.Tro{ocite za investiciono odr`uvawe na zgradata kako celina,eta`nite sopstvenici gi
snosat srazmerno so vrednosta na nivnite posebni delovi spored vkupnata vrednost na
celata zgrada ,koga }e nastane potreba od investiciono vlo`uvawe, a ako odr`uvaweto se
odnesuva na zaedni~kite delovi koi se vo funkcija samo na nekoi delovi od zgradatasrazmerno so vrednosta na tie delovi spored vkupnata vrednost na onoj del od zgradata vo koj
se nao|aat tie delovi.
5.Eta`niot sopstvenik u~estvuva vo tro{ocite za tekovno odr`uvawe na zaedni~kite delovi
na zgradata ,iv o tro{ocite {to se nu`ni za koristewe na zaedni~kite delovi od zgradata
(osvetluvawe na skalite i vizbite,potro{ena elektri~na energija za liftot,hidroforot
isl.,tro{ocite
za
voda
vo
zaedni~kite
peralni,odr`uvaweto
na
~istotata,deratizacija,varosuvawe is l.) srazmerno od odredbite na predhodnata to~ka na
ovoj dogovor.
Spored kriteriumite od stav 1 na ovaa to~ka, eta`nite sopstvenici u~estvuvaat iv o
snosuvaweto na iznosite zap la}awe na licata koi trajno vr{at raboti na odr`uvawe na
uredite,instalaciite i prostoriite na zgradata (domar, hausmajstor, ~ista~ki is l.)
6.Vo tro{ocite za tekovno odr`uvawe i vo tro{ocite za koristewe na zaedni~kite delovi od
zgradata {to slu`at samo na nekoi posebni delovi od zgradata (posebna vlezna vrata, skali,
oxaci, uredi za ogre vi drugi uredi, bunari pregradni zidovi me|u dva stana ili prostorii,
holovi, ostavi is l.), u~estvuvaat samo eta`nite sopstvenici na ~ii posebni delovi im
slu`at tie uredi i prostorii, soglasno so kriteriumite od prethodnite to~ki od ovoj dogovor.
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
18
7.Sekoj eta`en sopstvenik e dol`en na svoj tro{ok da izvr{i popravki ili prepravki na
svojot poseben del koga so neizvr{uvaweto na takvite popravki ili prepravki se nanesuva
{teta na drugite posebni delovi od zgradata,ili na zaedni~kite prostorii,delovi objekti
ili uredi.
8.Ku}niot red na zgradata i na~inot ,uslovite i redot na koristewe na zaedni~kite prostorii
i uredi vo zgradata,}e go propi{e ku}niot sovet na zgradata vo rok od_____nedeli od
potpie{uvaweto na ovoj dogovor, rakovodejki se od slednoto: (da se opi{at,ramkovno,
na~inot, redosledot i drugo vo vrska so toa, kako i odredbi za toa kako da se osigura
bezbednosta na zgradata is l.)
Prigovorite protiv oddelni odredbi od tie akti }e di re{ava sobirot na eta`nite
sopstvenici, na prviot sostanok po podnesuvaweto na prigovorot.
9.Organi na eta`nite sopstvenici , koi odlu~uvaat, odnosno se gri`at za sproveduvaweto na
ovoj dogovor, se: sobirot na eta`ni sopstvenici,ku}niot sovet i precedatelot na ku}niot
sovet.
10.Eta`nite sopstvenici na sober, ili so posebno potpie{uvawe:
-donesuvaat odluki za konkretno vlo`uvawe za investiciono odr`uvawe na zgradata, za
visinata na sredstvata potrebni za taa cel, za iznosot {to sekoj eta`en sopstvenik traba da
go plati soglasno kriteriumite od ovoj dogovor, i za postapkite {to za taa cel treba da se
prevzemat;
-vr{i kontrola nad izvestuvaweto na rabotite za odr`uvawe na zgardata;
-odlu~uva za sklu~uvawe na dogovori za rabotite vo vrska so odr`uvaweto na zgradata;
-odlu~uva za anga`irawe na domar na zgradata, odnosno hausmajator;
-vr{i i drugi raboti koi se povrzani so sopstveni~koto odlu~ivawe.
Sobirot na eta`nite sopstvenici odlu~uva so glasovite na pove}e od polovinata
sopstvenici na posebnite delovi od zgradata, a odlukata e polnova`na , dokolku ja potpie{at
sopstvenicite na pove}eto od polovina stanovo i delovni prostorii vo zgradata.
11.Ku}niot sovet, kogo go osnovaat eta`nite sopstvenici , i koj e sostaven od _____ ~lena:
-se gri`i za sproveduvawe na odlukite i dogovorite na eta`nite sopstvenici;
-prezema potrebni merki za tekovno odr`uvawe i za normalno koristewe na zgradata, iv o
taa cel donesuva odluki za tro{ocite i za iznosot {to sekoj eta`en sopstvenik treba da go
plati soglasno kriteriumite od ovoj dogovor, kako i za anga`irawe na ~ista~ka, odnosno
majstori za oddelni popravki is l.;
-vr{i i drugi raboti {to }e mu gi dovedat eta`nite sopstvenici, odnosno {to proizleguvaat
od zakon i drugi propisi.
12.Pretsedatelot na ku}niot sovet:
-go predstavuva ku}niot sovet vo odnosite so drugi lica i dr`avnite organi, ne prevzemajki
gi vrz sebe sopstveni~kite ovlastuvawa na drugite;
-i bez posebno ovlastuvawe,prevzema posebni postapki pred organite na upravata, sudovite
i drugi organi, zaradi nadomestuvawe na {teti pri~ineti na zgradata, kako i protiv onie
eta`ni sopstvenici, koi ne u~estvuvaat vo snosuvaweto na tro{ocite predvideni so ovoj
dogovor;
-vr{i i drugi raboti {to }e mu gi doverat eta`nite sopstvenici, odnosno ku}niot sovet.
13.Ovoj dogovor vleguva vo sila koga }e bide potpie{an od eta`nite sopstvenici na pove}eto
od polovina stanovi i delovni prostorii vo zgradata.
Potpisi na eta`nite sopstvenici:
1.________2.________3._________ i t.n.
F
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 127/noemvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
19
Predlog na sopstvenik na stan za popravka i prepravka na pove}estambena
zgrada
Do Osnovniot sud ______________________
Predlaga~i: 1.__________________________
2.__________________________
3.__________________________
i dr. sopstvenici na stanovite br.1,2,3 itn.
vo stanbenata zgrada na ul._____br.___vo gr.____
Protivnici: 1.__________________________
2.__________________________
3.__________________________
Predmet: Utvrduvawe potreba od popravki i prepravki na stanbena zgrada i utvrduvawe
visinata na tro{ocite za sekoj sopstvenik
Predlog
Strankite: predlaga~ite i protivnicite se sopstvenici na stanovi vo zgrada so pove}e
stanovi, na ul.--------- br..-------------gr.------------------ i toa sekoj na onoj stan {to e ozna~en kon
negovoto ime pogore. Zgradata ima ramen krov koj vo poslednite godini po~nuva da
prokisnuva, pa koga vrne do`d i koga snegot se topi, na predlaga~ite koi imaat stanovi na
posledniot kat od zgradata im te~e voda vo stanovite.
Dokaz: Uvid na samoto mesto so ve{to lice.
Predlaga~ite im ispratija na protivnicite pismeno barawe so predlog na dogovor za
popravaka i prepravka na zgrada, so pove}e alternativi, so toa {to bi saniral postoe~ki
krov, ili da se izgradi kos krov koj bi prestavuval trajno re{enie. Me|utoa nikoj od
protivnicite ne dade soglasnost za takvi popravki i prepravki na zgradata.
Dokaz: Ponuda za dogovor ispraten do protivnicite.
Poradi toa, predlaga~ite go podnesuvaat ovoj predlog do sudot, soglasno so ~len 110 od
Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava so barawe sudot da odlu~i za toa kakvi
popravki i prepravki da se izvr{at na krovot na zgradata, od alternativite {to gi nudat
predlaga~ite, odnosno {to }e gi ponudat protivnicite i za razmerot na tro{oci {to sekoj
eta`en sosptvenik treba da go snosi vo popravkata, odnosno prepravkite, vodej}i smetka i za
toa na koi posebni delovi i vo koja mera vo prv red im se potrebni popravkite, odnosno
prepravkite {to treba da se izvr{at.
Predlaga~i:
1.________________
2.________________
3.________________
itn.
F
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 127/noemvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
20
Dogovor me|u eta`nite sopstvenici za nadgradba na zgrada
Sklu~en na den ----------- godina, me|u eta`nite sopstvenici vo zgradata na ul.--------------------br.--------- vo------------------------, i investitorite na nadgradbata i toa:
1.------------------------------------------- sopstvenik na stan br.--------------2.-------------------------------------------sopstvenik na delovna prostorija broj --------3.-------------------------------------------sopstvenik na stan br.----------itn.
i investitori na nadgradbata i toa: 1-----------------. 2---------------------3.--------------- itn.
1. So ovoj dogovor eta`nite sopstvenici vo zgradata na ul---------- br.-----, vo ----------- i
investitorite na nadgradbata, se soglasuvaat da izgradat namesto sega{niot ramen krov
(krovna konstrukcija), da se izgradi u{te eden (dva i tn.) sprata so krovna konstrukcija,
spored odobreniot proekt br.--------- od----------- godina izraboten od proektantot-----------------------------, i ostanatata tehni~ka i grade`na dokumentacija, kako i odobrenieto za gradewe,
izdadeno pod broj-------- od -----------godina , od strana na ---------------.
2. Proektiranite stanovi i krovnata konstrukcija, na svoja smetka }e gi izgradat
slednite
lica:1---------------------------2.---------------------------------3.---------------------------itn.
(investitori na nadgradbata) koi se isto taka potpisnici na ovoj dogovor, i koi so poseben
dogovor sklu~en me|u niv }e izvr{at raspored na novoizgradenite stanovi me|u sebe, i na
iznosite potrebni za izveduvawe na grade`ni raboti soglasno ovoj dogovor.
Licata navedeni vo prethodniot stav }e sklu~at dogovor vo svoe ime i za svoja smetka
so izveduva~ot na rabotite, za grade`nite i drugi raboti, za izveduvawe na nadgradbata
spored ovoj dogovor.
3.Vo dogovorot za izveduvawe na rabotite }e se stavi odredba deka so izveduvaweto
na rabotite }e se otpo~ne najdocna na den_____god., i deka rabotite }e se zavr{at vo rok
od_____meseci i deka izveduva~ot na rabotite e dol`en da se pridr`uva kon dinamikata na
rabotite, osobeno vo vrska so isklu~uvaweto i priklu~uvaweto na postojnite stanovi i
delovni prostorii vo elektri~nata energija, voda ,kanalizacija, toplifikacija, telefon i
deugi komunalii, kako i vo odstranuvawe na ostatocite od grade`nite materijali, {utot i
drugi odpadoci od raboteweto.
4.Sekoj eta`en sopstvenik e dol`en samostojno da prevzema merki za izvr{uvawe od
ovoj dogovor, i od dogovorot za izveduvawe na rabotite, sprema investitorite na gradbata i
sprema izveduva~ot na rabotite, za odstranuvawe na intervenciite na zaedni~kite
prostorii, i vo sopstveniot stan, i za odstranuvawe na posledicite od gradbata, {to se
nadvor od odobreniot proekt.
5.Vo dogovorot za izveduvawe na rabotite }e se predvidi dogovorna kazna vo iznos
od___% (promili) za sekoj den zadocnuvawe no najmnogu____%(procenti) od vkupnata vrednost
na rabotite, so izveduvawe na rabotite i nivno predavawe, so toa {to sekoj eta`en
sopstvenik e obvlasten vo ime na site niv , da izjavi deka go zadr`uva pravoto na dogovorna
kazna, a naplatenata dogovorna kazna }e se rasporedi na site lica {to go otpi{uvaat ovoj
dogovor, spored slednite kriteriumi..(da se navede kako).
6.Vo dogovorot za izveduvawe na rabotite }e se predvidi deka sekoj eta`en
sopstvenik e obvlasten da povede sudska ili druga postapka sprema izveduva~ot na rabotite
za povreda na bilo koja obvrska od dogovorot za izveduvawe na rabotite , a koj se odnesuvaat
na cela zgrada ,i toa bez posebno polnomo{no od koj i da e eta`en sopstvenik.
7.Vo dogovorot za izveduvawe na rabotite, }e se stavi i odredba deka izveduva~ot na
rabotite gi prifa}a vo celost obvrskite od ovoj dogovor , od koj primerok }e mu bide
dostaven.Vo taa smisla , i edinstvena vo taa cel, dogovorot za izveduvawe na rabotite }e go
odobri so svoj potpis sekoj eta`en sopstvenik, otkako }e bide zapoznat so svoite odredbi.
8.Na ime nadomest za koristewe na zgradata kako osnova, i na postojanite instalacii i
uredi , investitorite nagradbata,se obvrzuvaatsolidarno, damu isplatat na sekoj eta`en
sopstvenik iznos, i toa:________ (da se opi{e iznosot, ili kriteriumite spored koj toj }e se
opredeli).
Ovie iznosi, investitorite na nadgradbata se dol`ni da gi platat najdocna na denot
na otpo~nuvaweto na podgotvitelnite raboti za izveduvawe na nadgradbata.
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
21
9.Na zaedni~kite delovi od zgradata, postojni i novoizgradeni, eta`nite sopstvenici i
investitorite od nadgradbata, steknuvaat pravo na zaedni~ka sopstvenost, soglasno
soodvetnite zakonski propisi.
10.Ovoj dogovor ne mo`e da se raskine po koj i da e osnov, no dokolku vo rok
od______meseci, ne se sklu~i dogovor za izveduvawe na rabotite, za da ostane vo sila,
potrebno e sekoj eta`en sopstvenik i investitor na nadgradbata, dogovorot da go potpi{e
povtorno.
11.Ovoj dogovor }e bide potpi{an na sostanokot na eta`nite sopstvenici i
investitorite na nadgradbata.Eta`niot sopstvenik koj ne e prisuten na potpi{uvaweto,
svojot potpis }e go stavi vo prisustvo na trojca drugi potpisnici.
Za stan ili delovna prostorija {to se vo zaedni~ka sopstvenost , dogovorot }e go
potpi{at site sopstvenici.
12.Ako izveduva~ot na rabotite bara potpisite na ovoj dogovor da bidat zavereni, sekoj
potpisnik e dol`en, svojot potpis, na primerokot za izveduva~ot na rabotite, da go zaveri kaj
nadle`niot organ.
13. Za nepostapuvaweto na odredbite od ovoj dogovor, sekoj potpisnik e dol`en na
drugite da im ja nadomesti pri~inatata {teta.
14.Ovoj dogovor e sostaven vo potrebniot broj primeroci i toa za sekoj potpisnok po eden
i_____ primeroci za investitorite na nadgradbata.
15.Ovoj dogovor vlaguva vo sila so denot koga }e bide potpi{an od mnozinstvoto eta`ni
sopstvenici i investitorite na nadgradbata.
Eta`ni sopstvenici:
Investitori na gradbata:
1.________________
1._____________________
2.________________
2._____________________
3.________________
3._____________________
itn.
F
itn.
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 127/noemvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
22
Tu`ba od Ku}niot sovet za prisilna naplata za tekovnoto i investiciono
odr`uvawe na zgradata
Do
Osnovniot sud_______________
Tu`itel:
Ku}niot sovet na stambenata zgrada na
ul.________br.___ vo gr.______zastapuvan
od advokat________od______
Tu`en:
_____________od ______ so stan
na ul._________br.______
Pobaruvawe za nadomestoci za tekovno
i investiciono odr`uvawe na zgrada
Vrednost:
_________ denari
Tu`eniot e sopstvenik na stan br._____vo stambena zgrada na ul._____br._____vo gr.____ koj
stan e so povr{ina od _____m2
Dokaz:Imoten list br._____izdaden od RGU-oddelenie za primer i kataster vo gr.______.
Tu`itelot Ku}niot sovet na stambena zgrada na ul.____br._____ vo gr._____ e izbran na
sostanokot na sopstvenicite na stanovite vo zgradata na den____ godina, so
precedatel________________, i kako takov ima svojstvo na pravno lice vo smisla na ~l.42
Dokaz:Zapisnik za izbor na Ku}niot sovet.
Ku}niot sovet , na svojot sostanok od_____godina, ja utvrdi visinata na neophodnite tro{oci
za redovno tekovno odr`uvawe na zgradata, zaedni~kite prostorii i uredi srazmerno so
vrednosta na posebniot del na sekoj eta`en sopstvenik spored vkupnata vrednost na celata
zgrada.
Dokaz:Odluka na Ku}niot sovet od ________godina.
Pokraj toa, vrz osnova na dogovorot so Servisot za odr`uvawe na liftovi, potro{eni se_____
denari za investiciono odr`uvawe, so koi se obnoveni instalaciite na liftot, a potrebata
a toa investiciono odr`uvawe ni be{e nalo`ena so re{enie na inspekcijata za liftovi.
So odluka na Ku}niot sovet od _____godina, odlu~eno e tro{ocite za investiciono
odr`uvawe na zgradata, sopstvenicite na stanovite da gi snosat srazmerno kako i prethodno,
a vo vonpari~na postapka, Osnovniot sud_____, so re{enie Vps. br.____/___ od ____ god. toa go
prifati.
Dokaz:
1.Dogovor i faktura br. od ___godina za popravka na liftot.
2.Odluka na Ku}niot sovet od ____ godina za u~estvo na sopstvenocite na stanovite
vo tro{ocite
za investiciono odr`uvawe,
3.Re{enie VPS br.___/___ godina na Osnovniot sud_____.
Tu`eniot kako sopstvenik na stanot br.ne gi plati tro{ocite za tekovnoto odr`uvawe na
zgradata za ___ meseci nanaznd od podnesuvaweto na tu`bata, {to iznesuva vkupno______
denari.
Dokaz:Fotokopija od priznanicite {to treba{e da mu se vra~at pri pla}aweto.
Tu`eniot odbiva da go plati srazmerniot iznos od tro{ocite za investiciono odr`uvawe, vo
del od____% {to iznesuva ____ denari.
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
23
Dokaz:Procenka za srazmernata vrednost na sekoj poseben del spored vkupnata vrednost
na zgradata.
Spored toa, tu`eniot mu dol`i na Ku}niot sovet iznos od _____ denari na ime tro{oci za
tekovno odr`uvawe, i ____ denari na ime tro{oci za investiciono odr`uvawe na zgradata, i
zatezna kamata od vtasanosta na sekoj iznos, sprema datite ozna~eni vo prilo`enite dokazi.
Spored toa, tu`eniot mu dol`i na Ku}niot sovet iznos od _____ denari na ime tro{oci za
tekovno odr`uvawe, i ______denari na ime tro{oci za investiciono odr`uvawe na zgradata,
i zatezna kamata od vtistanosta na sekoj iznos, sprema datite ozna~eni vo prilo`enite
dokazi.
Poradi toa, mu predlagame na sudot, vrz osnova na odr`anata rasprava, ili vrz osnova na
izostanok na tu`eniot, da ja donese slednata
Presuda
Se usvojuva tu`benoto barawe.
Se zadol`uva tu`eniot da mu plati na tu`itelot iznos od ______ denari na ime tro{oci za
tekovno odr`uvawe i iznos od _____ denari na ime tro{oci za investiciono odr`uvawe na
zgradata na ul.___br.____
vo grad_____ so zakonska zatezna kamata, smetano i toa:
-na iznos od_____ denari, od ___ godina od isplatata
-na iznos od _____ denari, od ___ godina od isplatata, itn.
kako i tro{ocite po sporot spored tro{kovnikot, seto toa vo rok od 15 dena od priemot na
presudata.
Za tu`itelot - Ku}en sovet
polnomo{nik advokat_____________
F
Obrascite za ovie dogovori se koristeni od Pravnik br. 127/noemvri 2002
08/2003
Infoteka PRAVNA OBLAST
24
2.
GARANCIJA I GARANTEN LIST
2.1
[TO E TOA GARANTEN LIST?
So garantniot list , proizvoditelot go garantira
ispravnoto funkcionirawe na predmetot vo tekot na
opredeleno vreme. Smetaj}i od negovoto predavawe na
kupuva~ot , kupuva~ot mo`e ako predmetot ne funkcionira
ispravno, da bara, kako i od prodava~ot , taka i od
proizvoditelot, da go popravi predmetot vo razumen rok
ili ako toa ne go stori namesto nego da mu predade predmet
koi funkcionira ispravno. Garantniot list se dava so
takanare~enite tehni~ki stoki -Pobarajte go sekoga{ od Va{iot prodava~.
Barajte garanten list i upatstvo za upotreba na proizvodot napi{ano na
makedonski jazik so kirili~no pismo. Dokolku Va{iot proizvod ne sodr`i
upatstvo za upotreba ili garanten list (tehni~ka stoka). Vratete go
proizvodot i izvestete ja Pazarnata inspekcija.
Primeri za garanciski list, garantna izjava i upatstvo za upotreba na
TV priemnik:
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
2.2
[TO MO@E DA BARA KUPUVA^OT VRZ OSNOVA NA
GARANTNIOT LIST?
Kupuva~ot mo`e poradi neispravno funkcionirawe da bara od
prodava~ot odnosono proizvoditelot popravka ili zamena na predmetot vo
tekot na grantniot rok bez ogled koga se pojavil nedostatokot vo ispravnoto
funkcionirawe. Toj ima pravo i na nadomest za {teta poradi toa {to bil
li{en od upotreba na predmetot od momentot na baraweto na popravkata ili
zamenata do nivno izvr{uvawe.
Koga se prodol`uva garantniot rok?
Vo slu~aj na pomala popravka, garantniot rok se prodol`uva onolku
kolku {to kupuva~ot bil li{en od upotreba na predmetot.
Me|utoa ako poradi neispravno funkcinirawe e izvr{ena zamena na
predmetot, ili negova su{testvena ispravka, garantniot rok po~nuva povtorno
da te~e od zamenata odnosno od vra}aweto na popraveniot predmet.
Ako e zamenet ili su{testveno popraven samo nekoj del od predmetot,
garantniot rok po~nuva povtorno da te~e samo za toj del.
[to mo`e da napravi kupuva~ot ako prodava~ot ne izvr{i vo razumen
rok popravka ili zamena na predmetot?
Ako prodava~ot ne izvr{i vo razumen rok popravka ili zamena na
predmetot , kupuva~ot mo`e da go raskine dogovorot, ili da ja namali cenata
i da bara nadomest na {teta.
Kolku pati prodava~ot mo`e da go servisira proizvodot vo tekot na
garantniot rok ?
Proizvodot mo`e da se servisira najmnogu tri pati vo ramkite na
garantniot rok i dokolku ne se poravi proizvodot potro{uva~ot ima pravo da
bara od trgovecot da go zameni so ist takov nov i ispraven proizvod ili da mu
go vrati plateniot iznos na potro{uva~ot za kupeniot proizvod.
Koj gi podnesuva tro{ocite za prenos na predmetot {to treba da se
popravi ili zameni i rizikot od propa|awe na predmetot ?
Prodava~ot odnosno proizvoditelot.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
2.3
F
PRILOZI
Do____________________
Firma naziv adresa sedi{te na potro{uva~ot
BARAWE ZA BESPLATNO OTSTRANUVAWE
NA MATERIJALEN NEDOSTATOK NA PROIZVODOT
Soglasno ~len 41-52 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite baram da
gi otsranite besplatno nedostatocite na proizvodot__________________kupen
na
____________(data)
vo
Va{ata
_________(prodavnica,
du}an)__________________(adresa). Vo prilog vi dostavuvam kopija od smetkata
(kasa blok)_________(kopija od garanten list ako se raboti za proizvod za koj
sleduva vakov list). Napomenuvam deka proizvodot e koristen soglasno na
pravilata za upotreba ~uvawe i koristewe na ovoj proizvod.
1. Proizvodot e polesen od 5 Kg.
2. Dostavuvaweto na proizvodot go vr{am li~no, bidej}i ne se odzvavte
na mojot telefonski povik da go napravite sami i soglasno Zakonot
baram da gi podnesete i tro{ocite na dostavuvawe (se raboti za
proizvod pote`ok od 5 kg) .
(zaokru`enete za kakov slu~aj se raboti)
Opis na proizvodot:
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
________________________________________________________
Opis na nedostatokot:
_______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________
______________________________________________________________
Vo slu~aj da ne postapite po Baraweto Ve izvestuvam deka }e pokrenam
postapka pred nadle`niot sud so {to }e bidete prinudeni da gi platite
sudskite tro{oci i }e baram nadomest za pretrpenata {teta.
Data_________________
Ime i prezime_________________
Adresa___________________
_____________________
F
Napomena! Ovie obrasci se koristat i za proizvodi koi ne se tehni~ka
stoka, a imaat materijalen nedostatok
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Do____________________
Firma naziv adresa sedi{te na potro{uva~ot
BARAWE ZA ZAMENA NA PROIZVOD
SO MATERIJALEN NEDOSTATOK SO DRUG SOODVETEN PROIZVOD
Soglasno ~len 41-52 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite baram da
izvr{ite zamena na proizvodot__________________kupen na ____________(data)
vo Va{ata _________(prodavnica, du}an)__________________(adresa) so
soodveten proizvod so drug `ig , marka, model ili tip(zatoa {to smetam deka
site proizvodi so ovaa trgovska marka go imaat istiot nedostatok) so
sodvetno presmetuvawe na proda`nata cena. Vo prilog vi dostavuvam kopija
od smetkata (kasa blok)_________(kopija od garanten list ako se raboti za
proizvod za koj sleduva vakov list). Napomenuvam deka proizvodot e koristen
soglasno na pravilata za upotreba ~uvawe i koristewe na ovoj
proizvod.Otstapuvaweto vo cenata koe sum soglasen da go nadomestam e
najmnogu vo ----% od plateniot iznos za proizvodot so nedostatok.
1.Proizvodot e polesen od 5 Kg.
2.Dostavuvaweto na proizvodot go vr{am li~no, bidej}i ne se odzvavte
na mojot telefonski povik da go napravite sami i soglasno Zakonot baram da
gi podnesete i tro{ocite na dostavuvawe (se raboti za proizvod pote`ok od 5
kg) .
(zaokru`ete za kakov slu~aj se raboti)
Opis na proizvodot:
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
________________________________________________________
Opis na nedostatokot:
_______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________
______________________________________________________________
Vo slu~aj da ne postapite po Baraweto Ve izvestuvam deka }e pokrenam
postapka pred nadle`niot sud so {to }e bidete prinudeni da gi platite
sudskite tro{oci i }e baram nadomest za pretrpenata {teta.
Data_________________
Ime i prezime_________________
Adresa___________________
_____________________
F
Napomena! Ovie obrasci se koristat i za proizvodi koi ne se tehni~ka
stoka, a imaat materijalen nedostatok
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Do_________________________
Naziv -Firma adresa sedi{te na prodava~ot
BARAWE ZA SRAZMERNO NAMALUVAWE NA PRODA@NATA CENA
Soglasno ~len 41 -52 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite baram da
izvr{ite
srazmerno
namaluvawe
na
proda`nata
cena
na
proizvodot__________________kupen
na
____________(data)
vo
Va{ata
_________(prodavnica, du}an)__________________(adresa)
Vo prilog vi
dostavuvam kopija od smetkata (kasa blok)_________(kopija od garanten list
ako se raboti za proizvod za koj sleduva vakov list). Napomenuvam deka
proizvodot e koristen soglasno na pravilata za upotreba ~uvawe i koristewe
na ovoj proizvod. Namaluvaweto na proda`nata cena treba da bide ----% od
plateniot iznos za proizvodot so nedostatok. Smetam deka proizvodot so
nedostatok mo`am da go koristam, no deka e platena cena za ispraven
proizvod. So ogled deka nedostokot ne mo`e da se ispravi a nemate proizvodi
od ist ili sli~en vid soglasen sum za ovaa opcija.Vra}aweto na sredstvata Ve
molam da go izvr{ite vedna{ po izvr{eniot uvid.
Opis na proizvodot:
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
________________________________________________________
Opis na nedostatokot:
_______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________
______________________________________________________________
Vo slu~aj da ne postapite po Baraweto Ve izvestuvam deka }e pokrenam
postapka pred nadle`niot sud so {to }e bidete prinudeni da gi platite
sudskite tro{oci i }e baram nadomest za pretrpenata {teta.
Data_________________
Ime i prezime_________________
Adresa___________________
_____________________
F
Napomena! Ovie obrasci se koristat i za proizvodi koi ne se tehni~ka
stoka, a imaat materijalen nedostatok
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
Do_________________________
Naziv -Firma adresa sedi{te na prodava~ot
BARAWE ZA RASKINUVAWE NA DOGOVOR,VRA]AWE NA PLATENIOT
NADOMEST I NADOMEST ZA PRETRPENA [TETA
Soglasno ~len 41-52 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite baram
raskinuvawe na dogovorot za proda`ba na proizvodot__________________kupen
na
____________(data)
vo
Va{ata
_________(prodavnica,
du}an)__________________(adresa). Vo prilog vi dostavuvam kopija od smetkata
(kasa blok)_________(kopija od garanten list ako se raboti za proizvod za koj
sleduva vakov list). Napomenuvam deka proizvodot e koristen soglasno na
pravilata za upotreba ~uvawe i koristewe na ovoj proizvod. Baram
raskinuvawe na dogovorot zatoa {to smetam deka nedostatocite na
proizvodot ne mo`at da se otstranat i deka pretrpenata {teta treba da mi
bide nadomestena. Dokaz: uvid vo sostojbata na proizvodot i opis na {tetata
(ve{ti lica i svedoci).
Opis na proizvodot:
_______________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
________________________________________________________
Opis na nedostatokot:
_______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________
______________________________________________________________
Opis na {tetata
_______________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________
______________________________________________________________
Vo slu~aj da ne postapite po Baraweto Ve izvestuvam deka }e pokrenam
postapka pred nadle`niot sud-tu`ba za raskinuvawe na dogovor so {to }e
bidete prinudeni da gi platite sudskite tro{oci .
Data_________________
Ime i prezime_________________
Adresa___________________
_____________________
F
Napomena! Ovie obrasci se koristat i za proizvodi koi ne se tehni~ka
stoka, a imaat materijalen nedostatok
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
Do__________________
Naziv-firma adresa sedi{te
BARAWE ZA SOODVETEN PROIZVOD ZA KORISTEWE ZA VREME NA
POPRAVKATA NA PROIZVODOT ^IJ NEDOSTATOK SE ISPRAVA
Soglasno ~l. 48 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite Ve izvestuvam
deka ste dol`ni za proizvodot ____________________ za koi podnesov barawe
za otstranuvawe na nedostatok br.______________(fotokopija od baraweto) ,
da mi dadete soodveten proizvod {to }e mo`am da go koristam za vreme na
otstranuvawe na nedostatokot.
Vo slu~aj da ne postapite soglasno baraweto, }e treba da ja nadomestite
{tetata koja ja trpam vo izminatiot period vo koj sum spre~en/a da go koristam
proizvodot.
Data_________________
Ime i prezime_________________
Adresa__________________
Do______________
Naziv-firma adresa sedi{te na prodava~ot
BARAWE ZA VRA]AWE NA PROIZVOD
Ve izvestuvam deka sakam da go ostvaram svoeto pravo od ~len 50 od
Zakonot za za{tita na potro{uva~ite za zamena na proizvod_______________.
Rokot za zamena od 15 dena e zapazen {to se gleda od paragonot (kasa blok), od
koj Vi dostavuvam fotokopija. Proizvodot ne e upotrebuvan i se so~uvani
fabri~kite etiketi i plombi.
1. Dokolku nema soodveten proizvod Ve izvestuvam deka sakam da go
ostvaram svoeto pravo za raskinuvawe na dogovorot i vra]aweto na
platenata cena.
2. Dokolku nema soodveten proizvod soglasen sum da ~ekam
izvestuvawe od Vas deka e stasan takvo proizvod.
(se zaokru`uva sakanata opcija)
Ve izvestuvam deka vo sprotivno }e pokrenam postapka kaj nadle`en sud
i deka }e mora da gi nadomestite sudskite tro{oci i nadomestot na {teta.
Data_________________
Ime i prezime_________________
Adresa__________________
F
Napomena! Ovie obrasci se koristat i za proizvodi koi ne se tehni~ka
stoka, a imaat materijalen nedostatok
Infoteka
PRAVNA OBLAST
5
ORGANIZACIJA NA POTRO[UVA^ITE NA MAKEDONIJA
ul.Vodwanska b.b. 1 000 Skopje tel/fah. 3212-440
(Ime
i prezime na kupuva~ot):
(Ulica i broj):
(Telefon):
(Po{tenski broj / mesto):
(Datum):
DO:
Dr`aven pazaren inspektorat
Direktor
Po~ituvani,
Na den ………… vo prodavnicata za --------------------------------------------------koja se nao|a vo --------------------- na ul.-------------------------------------------------------------------------------------br.---------kupiv-------------------------------------------------po cena od ………………, za {to poseduvam fiskalna smetka koja vo
prilog Vi ja dostavuvam.
Opis na nedostatokot:
Soglasno ~len 41-52 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite, na
potro{uva~ot na koj mu e izdaden proizvod so nedostatok ima pravo po
svoj izbor da bara, otstranuvawe na nedostatokot, srazmerno namaluvawe na cenata, zamena na proizvodot so nov, ili raskinuvawe na dogovorot i vra}awe na plateniot iznos.
Od ovie pri~ini Ve molam da postapite soglasno pozitivnite zakonski
propisi, so cel kako kupuva~ da gi ostvaram svoite zakonski prava, i za
toa povratno me informirate.
So po~it,
Potpis:
_____________________
Infoteka
PRAVNA OBLAST
6
ORGANIZACIJA NA POTRO[UVA^ITE NA MAKEDONIJA
ul.Vodwanska b.b. 1 000 Skopje tel. 3212- 440
(Ime
i prezime na kupuva~ot):
(Ulica i broj):
(Telefon):
(Po{tenski broj / mesto):
(Datum):
DO:
Dr`aven pazaren inspektorat
Direktor
Po~ituvani,
Na den -------------- vo prodavnicata za ---------------------------------------------------------------------koja se nao|a vo --------------------- na ul.--------------------------------------------------------br.------kupiv -------------------------------------------------------------za {to poseduvam fiskalna smetka koja vo prilog vi ja dostavuvam.
Opis na nedostatokot:
Soglasno ~len 50 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite,
potro{uva~ot ima pravo, kaj prodava~ot kaj kogo go kupil proizvodot, da
go zameni proizvodot {to mu odgovara po svojot kvalitet, no ne odgovara
vo odnos na formata, goleminata, modelot, bojata,brojot i sl., a dokolku
vo momentot na obra}awe nema soodveten proizvod, potro{uva~ot ima
pravo da go raskine dogovorot i da pobara vra}awe na plateniot
pari~en iznos. Ova pravo potro{uva~ot mo`e da go ostvari vo rok od 15
dena od denot na kupuvaweto na navedeniot proizvod.
Od ovie pri~ini Ve molam da postapite soglasno pozitivnite zakonski
propisi, so cel da go ostvaram svoeto pravo kako potro{uva~ i za toa
povratno me informirate.
So po~it,
Potpis:
____________________
Infoteka
PRAVNA OBLAST
7
ORGANIZACIJA NA POTRO[UVA^ITE NA MAKEDONIJA
ul.Vodwanska b.b. 1 000 Skopje tel. 3212- 440
(Ime
i prezime na kupuva~ot):
(Ulica i broj):
(Telefon):
(Po{tenski broj / mesto):
(Datum):
DO:
Dr`aven pazaren inspektorat
Direktor
Po~ituvani,
Na den ………… vo prodavnicata za ---------------------------------------------------koja se nao|a vo --------------------- na ul.-------------------------------------------------------------------------------------------------br.----------kupiv ---------------------- po cena
od --------------, za {to poseduvam fiskalna smetka i garancija koi vo
prilog Vi gi dostavuvam.
Opis na nedostatokot:
Soglasno ~len 41-52 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite, prodava~ot e dol`en da vo razumen rok izvr{i poravka na stvarta, a dokolku ne
go otstrani defektot vo toj razumen rok, kupuva~ot mo`e da bara zamena
na proizvodot so nov ili raskinuvawe na dogovorot i vra}awe na plateniot iznos.
Od ovie pri~ini Ve molam da postapite soglasno pozitivnite zakonski
propisi, so cel kako kupuva~ da gi ostvaram svoite zakonski prava, i za
toa povratno me informirate.
So po~it,
Potpis:
____________________
Infoteka
PRAVNA OBLAST
8
3.
OGLASUVAWETO I VA[ITE PRAVA
3.1
[TO E OGLASUVAWE ?
Kako potro{uva~ verojatno i Vie
ste se
so ~ustvoto deka se nao|ate vo ma|epsaniot krug na
sovremenoto oglasuvawe. Propagandnite poraki koi
Vi se upateni za da Vi go olesnat izborot, za da
Ve upatat na stokata koja Vi e potrebna i koja vo
momentot ja barate , vo isto vreme Vi se ~ini
deka Ve mamat vo Va{iot sopstven izbor , Ve
naveduvaat da kupite ona {to ne Vi e potrebno,
ona {to ne go barate i ne sakate da go kupite.
soo~ile
Ponekoga{ Vi se ~ini deka se nao|ate vo centarot na eden vrtlog
opkru`eni so ogromen broj na razli~ni reklamni poraki spored koi vo Va{ite
prodavnici postojat iljadnici najdobri proizvodi od ist vid, od razli~ni
proizvoditeli i iljadnici davateli na isti uslugi i Vie ednostavno ne
treba ni da razmisluvate {to }e odberete zatoa {to, {to i da odberete e
najdobro ...
Ova e razmisluvaweto pak na edna kategorija na potro{uva~i: ona {to
mnogu se reklamira ne se prodava , zatoa }e gi kupam proizvodite i }e gi
koristam uslugite za koi nema tolku propagandni poraki, na dobrite
proizvodi i uslugine im e potrebna reklama.
I ednoto i drugoto razmisluvawe ne se to~ni, ni dobri. Me|utoa vo
situacija koga ste preplaveni so oglasuvawe od sekakov vid vo site mediumi
dnevni, mese~ni vesnici, TV-reklami, radio emisii, veb-stranici,
elektronska po{ta i sl. potro{uva~ot navistina e vo ma|epsan krug. Kako da
izleze???
Ne kupuvajte go ona {to ne ste imale namera da go kupite ! Va{ite pari
se te{ko zaraboteni, vodete smetka za doma{niot buxet. Ne dozvolete
oglasuvaweto da Ve zavede. Razmislete !
Oglasuvaweto ima stopanski, ekonomski i drugi celi. Mo`e da se
analizira kako socijalna i psiholo{ka pojava, so eti~ki i moralni dimenzii,
no kako potro{uva~ mora da znaete deka za oglasuvaweto denes postojat i
pravni ramki.
Ograni~uvaweto na slobodata na reklamiraweto se
postavuvaat vo op{t interes, vo sudir so pravata na drugite subjekti na
stopanisuvaweto vo sudir so etikata na reklamiraweto, no i vo interes na
za{tita na pravata na potro{uva~ite.
Vo koi zakoni se ureduva pravnata ramka na oglasuvaweto?
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Oglasuvaweto pravno e regulirano vo Zakonot protiv nelojalnata
konkurencija, Zakonot za organizirawe na igri na sre}a i vo Zakonot za
za{tita na pravata na potro{uva~ite.
[to e oglasuvawe?
Sekoe soop{tenie ili poraka {to direktno ili indirektno e naso~ena
za proda`ba na proizvodite i uslugite! Koga zboruvame za pravnata ramka na
oglasuvaweto sekako deka potro{uva~ot mo`e da se sretne i so sporedbenoto
oglasuvawe kako vid na oglasuvawe.
[to e sporedbeno oglasuvawe?
Sporedbeno oglasuvawe e sekoe soop{tenie so koe izre~eno ili
premol~no se identifikuva konkurentnoto ili proizvodite i uslugite koi toj
gi nudi.
Na primer reklamite za Pampers pelenite; za Ariel i drugi vidovi
pra{oci za perewe i sl.
PRIMER ZA SPOREDBENO OGLASUVAWE
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
3.2
KOE OGLASUVAWE E [TETNO ZA POTRO[UVA^ITE ?
Izmamneto oglasuvawe. Toa go doveduva potro{uva~ot vo zabluda za
ne{to bitno vo vrska so predmetot ili uslugata {to se nudat so oglasuvaweto.
^esti formi na vakvoto reklamirawe se
proda`bite so nagradi;
propagandnite darovi; i nagradnite igri i konkursi.
Proda`bite so nagradi se prisatni na na{ite prostori . Kako na primer
kupuvaweto na 2 {i{iwa od 2 litri Koka Kola dobivawe na ~a{a so natpis
koka kola. Koi se osnovnite uslovi koi treba da bidat ispolneti za da
vakviot vid na oglasuvawe-propaganda se smeta za dozvolen. Cenata na darot
da ne e presmetana vo cenata na osnovniot proizvod ili usluga {to se nudat.
Darot da ne se dava na smetka na namaluvawe na kvantitetot i kvalitetot na
stokata so koja darot se dava i potro{uva~ite da bidat zapoznaeni vo celost
so uslovite na nagradnite proda`bi.
Ste se zatekle li samite kako vo Tineks, Vero ili nekoj drug market
dokupuvate sitnici koi ne Vi se potrebni za da dobiete u{te eden nagraden
kupon. Kao trpelivo ~ekate da dojdat nagradite iako spored nagradnite
uslovi nagradi trebalo da ima i sl. Ne prifa}ajte se po sekoja cena , ne
dozvolete da Ve opfati nagradnata euforija.
Koga stanuva zbor za nagradnite igri i nagradnite konkursi kako oblici
za oglasuvawe treba da se imaat predvid i odredbite na Zakonot za
organizirawe na igrite na sre}e. I dodeka pri nagradnata proda`ba sekoj
kupuva i sekoj korisnik na usluga pri sklu~uvawe na osnovniot sklu~uva i
dopolnitelen dgovor za dar i kade neizvesnost nema vo vtoriot slu~aj
neizvesnosta postoi. Vakvite oblici se prisutni vo praktikata. Na primer
Kafe RIO, vistinski zlatnik vo pitite za Vasilica na @ito Luks, nagradni
kuponi na Pepsi, Faks i za mnogu drugi igri!!!
Koi uslovi treba da bidat ispolneti :
-
na u~esnicite vo igrata treba da im bidat dostapni potpolno i to~no
pravilata na igrata i da im bide pru`ena mo`nost za to~en uvid vo
mo`nostite za dobivawe na nagradata;
-
na u~esnicite da im bidat prezentirani potpolni podatoci za brojot
vidovite na nagrada kako i podatocite za onie nagradi koi ve}e im
se dodeleni na u~esnicite.
Kako primer za zloupotreba na potro{uva~ite mo`e da se istakne
kvizot na televizijata A1 “Beloto gluv~e”. I pokraj toa {to donekade gi
ispolnuva uslovite zatoa {to jasno se dadeni uslovite za u~estvo ima
nekolku formi na zlouopotreba na gleda~ite. Ne se znae brojot vidot na
nagradite. Vtoro se koristi linija koja e dostapna na gleda~ite i vo koja Vi se
veli deka ste na ~ekawe so prednost i deka vo Va{ interes ako ne Ve povrzat
}e bidete isklu~eni po pet minuti. Ovie pet minuti Ve ~inat 45 denari po
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
minuta plus 19% DDV vkupno okolu 300 denari , za da na krajot Ve pokanat da
bidete uporni da rizikuvate i da dobiete. Sledniot povik Ve ~ini + 3oo
denari i povtorno ne ste uspeale da Ve povrzat. Ako po tretiot povik Ve
povrzale toa e najmalku 900 denari i mo`ete da padnete vo crna dupka i da ne
dobiete ni{to ili da dobiete nekoja nagrada od `oltoto pole ,a vo najdobar
slu~aj xek pot set no`evi ( od 1000 denari) i novi 300-500 denari PTT
tro{oci se zaedno za nagrada treba da vlo`ite najmalku 1400 denari , a za
ova stanuvate svesni po dobivaweto na PTT smetkata.
Koi uslovi treba da gi ispolnuva opredeleno oglasuvawe, za da ne e
{tetno za potro{uva~ite??
Toa treba da e:
-
pristojno-da ne gi povreduva moralnite normi
Primer za oglasuvawe preku
koe se povreduvaat moralnite
normi
-
lojalno - da ne go iskoristuva neiskustvoto ili neznaeweto na
potro{uva~ot(Kvizot “Belo gluv~e”)
-
vistinito
-
da ne ocrnuva - zabraneto e predizvikuvawe na podsmev i
potcenuvawe na proizvodi i uslugi na drugi proizvoditeli i
davateli na uslugi;
-
to~no - vo odnos na atestite i preporakite - tie ne smee da bidat
zastareni - kako na primer preporakite od korisnicite na
Kosmodisk;
-
da vodi smetka za bezbednosta odgovorno - za sekoe oglasuvawe se
odgovorni ne samo oglasuva~ite no i licata involvirani vo
oglasuvaweto;
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Treba da znaete deka za nekoj stoki i uslugi postojat i posebni pravila
za oglasuvawe. Takvi pravila postojat za:
-
farmacevtskite proizvodi - ne smee da bide preterano i da vetuva
izlekuvawe ili da sodr`i bilo {to, {to bi mo`elo da se smeta kako
preporaka za odreden proizvod za nekoja bolest ili simptom koi
baraat intervencija na kvalifikuvan lekar;
-
na~inite na lekuvawe - oglasuvaweto ne smee da sodr`i ponuda za
le~ewe ili dijagnoza po pat na prepiska; oglasuvaweto ne smee da
bide preterano nitu da sodr`i vetuvawe za izlekuvawe na nekoj
bolest ili simptom koi baraat intervencija na lekar od op{ta
praktika ili specijalist;
-
alkoholnite pijaloci - oglasuvaweto ne smee da pottiknuva na
preterano konzumirawe alkohol, osobeno ne kaj maloletnicite;
-
cigarite i tutunot - ne smee da pottiknuva preterano koristewe na
cigari i tutun;
-
zaemot, krediti i investicii - oglasuvaweto ne smee da sozdava
zabluda vo odnos na uslovite na zaemot, ponudenite sredstva,
kamatnite stapki i amortizacijata;
-
turisti~kite patuvawa;
-
i posebnite pravila za oglasuvawe na opasnite proizvodi - vo
oglasuvaweto treba posebno da se uka`e na opasnostite koi
opredeleniot proizvod gi nosi so sebe.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
3.3
KAKO DA SE SPRE^I OGLASUVAWETO KOE GI
POVREDUVA PRAVATA NA POTRO[UVA^ITE ?
Obratete se do nadle`nite inspekciski organi!
Nadle`nite inspekciski organi se dol`ni da gi zabranat oglasuvawata
koi mo`at da predizvikaat zabluda ili zabuna kaj potro{uva~ot vo pogled na
eden ili pove}e merlivi i doka`livi fakti vo odnos na :
- identitetot
- koli~inata ;
- sostavot;
- cenata;
- potekloto;
- datumot na proizvodstvo;
- rokot na traewe;
- uslovi na proda`ba;
- lokacijata;
- na~inot na isporakata;
- garantnite uslovi;
- mo`nite na~ini na upotrebe na postojnite zalihi;
- dostapnosta i postoeweto na prezentiranite proizvodi ili uslugi;
Protiv kogo se pokrenuva baraweto za prekr{o~na postapka zaradi
nepo~ituvawe na odredbite na Zakonot za za{tita na potro{uva~ite vo odnos
na oglasuvaweto?
Baraweto se podnesuva protiv oglasuva~ot. Koga oglasuva~ot nema svoe
sedi{te ili postojano `iveali{te na teritorija na Republika Makedonija i
nema nazna~eno svoj zastapnik baraweto mo`e da se izjavi i protiv:
- urednikot na pe~atenata publikacija ili producentot na audiovizuelno oglasuvawe;
- pe~atnica , izdava~ot, ili realizatorot ako urednikot ili
producentot nemaat svoe `iveali{te ili prestojuvali{te vo
Republika Makedonija i nemaat nazna~eno svoj zastapnik so takvo
sedi{te ili `iveali{te.
- distributerot i sekoe drugo lice koe znaelo deka oglasuvaweto }e
predizvika takov efekt, ako pe~atarot ili realizatorot nemaat
svoe sedi{te ili postojano `iveali{te vo teritrija na Republika
Makedonija i nemaat nazna~eno svoj zastapnik so takvo sedi{te i
`iveali{te.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
4.
ISPORAKATA E NA VA[ATA VRATA
4.1
KUPUVAWETO PREKU TV -[OP, RAZNI KATALOZI,
NARA^KA VO VESNICI, I PO ELEKTRONSKA PO[TA
Golem broj od potro{uva~ite se re{avaat na vakov na~in
na kupuvawe zatoa {to nemaat vreme za {etawe i izbirawe
po prodavnici ili li~no dogovarawe so davatelite na
uslugite. Prednosta e za{tedata na vreme , no kupuvaweto
po pat na nara~ka nosi rizici zatoa {to proizvodite videni
na ekranot na TV priemnikot , vo katalogot ili na ekranot
na kompjuter, opi{ani vo dnevniot pe~at i sl. ne moraat da
gi imaat onie osobini i svojstva koi gi o~ekuva kupuva~ot i so
koi mo`e da se zapoznae koga go razgleduva predmetot vo
nekoja prodavnica.
Rizikot {to go nosi elektronskata trgovija mo`e da bide i pogolem, ako
se raboti na primer so kupuvawe koga se vnesuva brojot na kreditnata
karti~ka . Postoi rizik da se kupuva od prodava~ koj voop{to ne postoi , kako
i rizik hakerite neovlasteno da dojdat do brojot na karti~kata i da ja
zloupotrebat. Vo na{ata Republika se u{te ne postojat posebni pravila za
elektronskata trgovija. Prodava~ite pak gi {titata kupuva~ite na toj na~in
{to od kupuva~ot baraat podatoci za kreditnata karti~ka za koi
pretpostavuvaat deka gi znae edinstveno kupuva~ot -kako {to e na primer
denot na izdavaweto na karti~kata i sl. so {to pak se doveduva nekoga{ vo
lo{a pozicija i samiot kupuva~ koj mo`e da ne raspolaga so vakvite podatoci.
Zakonot za za{tita na potro{uva~ite sodr`i posebni pravila vo odnos
na taka nare~enite dogovori pome|u otsatni lica ili dale~inski dogovori.
Koi dogovori se dogovori pome|u otsatni lica ili dale~inski dogovori?
Toa se onie dogovori koga Vie nara~uvate stoka ili usluga po nara~ka
po pat na telefon, faks, pismo, elektronska po{ta vrz osnova na katalo{ka
ponuda preku oglasuvawe na TV-{opovi, vesnici, veb-stranici i sl.
Primer :
Vo va{ite domovi ste “bombardirani” vo posledno vreme so TV-{opot
na Studio Moderna na pove}eto televiziski kanali.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
4.2
KOI SE PRAVATA NA POTRO[UVA^OT VO SLU^AJ NA
DOGOVORI POME\U OTSATNI LICA?
Edno od najva`nite prava na potro{uva~ot vo slu~aj na sklu~uvawe na
vakvite dogovori e pravoto da bide informiran osobeno za : identitetot na
prodava~ot i negovata adresa; osnovnite karakteristiki na proizvodot i
uslugata; cenata na proizvodot i uslugata; tro{ocite za dostavuvawe; na~in
na pla}awe , dostavuvawe; na~in na vra}awe restitucija i eventualni
tro{oci; rok na va`nost na ponudata ili ponudenata cena; minimalen rok na
va`ewe na dogovorot; tro{oci na komunikacijata.
Ne pla}ajte vo ke{ vo po{tenski fah zatoa {to sopstvenikot mo`e da
is~ezne. Ne prezemajte kupuvawe na skapi raboti na ovoj na~in, pred da
proverite koja e drugata dogovorna strana. Proverete koj gi pla}a
telefonskite ili drugi uslugi pred nara~kata zatoa {to eftinata ponuda se
dol`i ponekoga{ na skapite telefonski linii 45 denari + DDV i razgovor vo
koj nara~kata ~ekor po ~ekor trae pove}e od 5 ili 10 minuti.
Ste nara~ale nekoi proizvod na ovoj na~in . Po{tarot yvoni proizvodot
e pred va{ata vrata. So netrpenie go otvorate paketot. Proizvodot voop{to
ne odgovara na Va{ite o~ekuvawa. Ne o~ajuvajte ! Mo`ete da go vratite
proizvodot i da barate vra}awe na parite vo rok od 7 dena bez naveduvawe na
pri~inite i bez posledici. Edinstveno }e morate da gi platite tro{ocite za
vra}awe na predmetoto ako poinaku ne ste se dogovorile.
Ako ste nara~ale kozmeti~ki proizvodi i sostavot od deklaracijata ne
Vi odgovara ne otvorajte gi. Vratete gi edinstveno ako se neo{teteni, osven
ako poinaku ne ste se dogovorile. Audio video zapisite i komjuterskiot
softver, nara~ani na vakov na~in ne mo`ete da barate da bidat vrateni bez
opravdani pri~ini zatoa {to lesno mo`at da bidat presnimeni.
Kolku dolgo treba da ~ekate nara~kata da Vi bide ispora~ana?
Najmnogu 30 dena.
Dali treba da primite proizvod koj pretstavuva zamena za nara~aniot
proizvod?
Sekako ne. Me|utoa mo`ete da go primite ako sakate. Voedno mo`ete
da pregovarate za namaluvawe na cenata. Firmite koi rabotat na ovoj na~in
osobeno preku e-mail nara~kite posebno se zagri`eni za dobriot glas goodwillot, zatoa vo vakov slu~aj zemete go telefonot ili penkaloto i pregovarajte,
mo`e da bide isplatlivo.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
[to }e se slu~i koga prodava~ot ne mo`e da ja izvr{i isporakata, Vie
go ~ekate po{tarot, no toj ne doa|a?
Vo vakov slu~aj, koga prodava~ot ne mo`e da ja ispolni obvrskata od
dogovorot, zatoa {to stokite i uslugite koi se nara~ani od strana na
potro{uva~ot ne se na raspolagawe, treba vedna{ da Ve izvesti.
Vo koe vreme treba da Vi bidat vrateni
uplatile?
sredstvata koi ste gi
Vedna{! Ne podolgo od 30 dena, od denot koga ste bile izvesteni za
nemo`nosta na isporakata.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
4.3
DALI STE DOL@NI DA JA PLATITE BARANATA CENA ZA
ISPORA^ANIOT PAKET KOJ NE STE GO NARA^ALE
Po{tarot yvoni. Ispora~aniot paket ne ste go nara~ale. Dali ste
dol`ni da go primite. Dali ste dol`ni da ja platite baranata cena?
Koga isporakata e vrzana so barwe za pla}awe , zabraneta e isporaka na
stoki i uslugi koi ne ste gi nara~ale.na ovoj na~in mo`at da Vi bidat
ispora~ani podaroci i drugi propagandni materijali, mostri i sl.
Dali dopolnitelno }e bidete dol`ni da ja platite stokata koja Vi e
ispora~na bez Va{a soglasnost.
Sekako ne ! Smetajte gi za podarok !
Vo slu~aj da nastane spor site obvrski okolu doka`uvaweto kaj vakvite
dogovori se na tovar na prodava~ot. Zatoa bidete spokojni barajte gi Va{ite
prava Zakonot gi {titi poslabite , potro{uva~ite.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
4.4
F
PRILOZI
Do___________________
Naziv -firma adresa na prodava~ot
IZVESTUVAWE ZA RASKINUVAWE NA DOGOVOR SKLU^EN
POME\U OTSATNI LICA
Ve izvestuvam deka soglasno ~l. 92 - 95 od Zakonot za za{tita na
potro{uva~ite go koristam svoeto pravo za raskinuvawe na dogovorot i baram
parite plateni na Va{a smetka vo iznos od ______________da mi bidat vrateni.
Vo isto vreme se obvrzuvam proizvodot {to mi e dostaven da Vi go vratam , so
podnesuvawe na tro{ocite na vra}aweto.
Vi dostavuvam fotokopija na uplatnicata.
Datum_____________
Ime i prezime ___________________
Adresa___________________________
(na potro{uva~ot)
Do __________________________
Naziv-firma i adresa i sedi{te na prodava~ot
OTPOVIKUVAWE NA NARA^KA
Soglasno ~l. 99 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite Ve izvestuvam
deka ja otpovikuvam svojata nara~ka za slednite
proizvodi (ili
uslugi)______________________________________________________________________
_____________________________ so ogled deka vo rok od 30 dena od dostavuvawe
na nara~kata tie ne mi se ispora~eni (ni izvr{eni).
Datum______________
Ime i prezime ___________________
Adresa___________________________
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Do______________________
Firma-naziv adresa sedi{te na prodava~ot
BARAWE ZA VRA]AWE NA UPLATENI SREDSTVA I RASKINUVAWE NA
DOGOVOROT
Soglasno ~len 99 od Zakonot za za{tita na potro{uva~i Ve izvestuvam
deka ste obvrzani da mi gi vratite uplatenite sredstva vo iznos
od____________ na Va{a smetka, zatoa {to ne ste ja izvr{ile baranata nara~ka
vo rok od 30 dena.Ve opomenuvam deka sredstvata treba da mi gi vratite
vedna{. Vo sprotivno }e pokrenam tu`ba pred nadle`niot sud , poradi {to }e
morate da gi podnesete i sudskite tro{oci i nadomest na {teta, {to ja trpam
poradi neopravdano dr`ewe na moite pari~ni sredstva.
Data_________________
Ime i prezime_________________
Adresa___________________
_____________________
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
ORGANIZACIJA NA POTRO[UVA^ITE NA MAKEDONIJA
ul.Vodwanska b.b. 1 000 Skopje tel. 212 440;
(Ime
i prezime na kupuva~ot):
(Ulica i broj):
(Telefon):
(Po{tenski broj / mesto):
(Datum):
DO:
Dr`aven pazaren inspektorat
Direktor
Po~ituvani,
Na den -------------- po izvr{enata prezentacija od strana na distributerot na firmata ------------------------------------------------------------------------------koja se nao|a vo --------------------- na ul.-------------------------------------------------------------------------------------------------br.------------------------------------------------------kupiv ------------------------------------ za {to poseduvam ureden dogovor i
smetka za plateniot avans.
Opis na problemot:
Soglasno ~len 92 -94 od Zakonot za za{tita na potro{uva~ite, kupuva~ot mo`e so prosta izjava da go raskine dogovorot sklu~en nadvor od
delovnite prostorii na prodava~ot, vo rok koj nemo`e da bide pokratok
od osum rabotni dena. Prodava~ot e dol`en pismeno da go izvesti
kupuva~ot za adresata na koja mo`e da go isprati raskinuvaweto na
dogovorot.
Od ovie pri~ini Ve molam da postapite soglasno pozitivnite zakonski
propisi, so cel da go ostvaram svoeto pravo kako potro{uva~ i za toa
povratno me informirate.
So po~it,
Potpis:
___________________
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
5.
POTRO[UVA^ITE VO SVETOT NA KOMPJUTERITE I
KORISTEWE NA INTERNET USLUGI
5.1
KAKO DA KUPITE KOMPJUTER?
Potro{uva~ite vo svetot na kompjuterite
mo`at da se javat vo pove}e ulogi: 1. kako kupuva~i
na kompjuteri; 2. kako kupuva~i na softver
kompjuterski pogrami, diskovi.i sl; 3. kako
korisnici na Internet ; 4. kako korisnici na uslugi
i proizvodi {to se nudat preku Internetelektronska trgovija;
Kupuvaweto na kompjuter vo koj e sodr`ana
hardverska i softverska programa, ne e isto kako i kupuvaweto na ostanatata
tehni~ka stoka. Za koristeweto na kompjuterite postojat opredeleni pravila
koi treba da se po~ituvaat za da koristeweto bide legalno i legitimno.
Kompjuterskata tehnologija se razviva tolku brzo. Zatoa se slu~uva
pravoto docni zad razvojot na tehnologijata. Ednostavno pravnite normi ne
mo`at da go sledat razvojot na tehnologijata. Odgovornosta za nedostatocite
na stvarta i za tehni~kata ispravnost predvideni vo gra|anskite zakoni ili
normite {to kaj nas se primenuvaat za tehni~kata ispravnost na stokata od
Zakonot za obligacioni odnosi , te{ko mo`at vo potpolnost da se primenat i
na kompjuterite. Zo{to ??? Kompjuterite bez softverot ne mo`at da se
koristat, a softverot e intelektualna tvorba, pra{aweto za vidlivite i
nevidlivite skrieni nedostatoci ostanuva otvoreno. Isto taka , rokovite vo
koi ovie nedostatoci mo`at da se pojavat.O~ekuvawata na kupuva~ot se
pnekoga{ pod vlijanie na negovoto nepoznavawe na svetot na kompjuterite
seto toa ja uslo`nuva sostojbata i bara specifizirawe na pravnite normi vo
odnos na nedostatocite i {tetata {to mo`e da se javi od tie nedostatoci.
Vo nedostig na specif~na pravna regulative analogno se primenuvaat
normite od obligacionoto pravo dogovorot za kupoproda`ba i dogovorot za
licenca (otstapuvawe na pravoto na koristewe na intelektualnata tvorba
kompjuterskiot softver. Ona {to treba da zapomnite e :
Sekoga{ imajte predvid, deka kompjuterite se tehni~ka stoka za koja
treba da dobiete garanten list i upatstvo za upotreba na makedonski
jazik. Sekoga{ imajte predvid deka kompjuterskiot softver se {titi so
pravoto na intelektualnata sopstvenost i deka postojat posebni pravila
za koristewe, koi dokolku ne gi po~ituvate gi povreduvata moralnite i
materijalni prava na nositelot na pravoto na intelektualnata
sopstvenost i mo`ete da odgovarate za pri~inetata povreda.
Denes skoro sekoe semejstvo ima doma eden kompjuter. Treba da kupite
kompjuter za doma{ni potrebi , no Va{eto znaewe vo ovaa oblast e malo. Ne
kupuvajte “gali~ki kompjuteri“ . Kupuvaweto na kompjuter e poslo`eno od
kupuvaweto na drugata tehni~ka stoka. Povedete so sebe ekspert od ovaa
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
oblast , dokolku e mo`no. Va`no e da vodite smetka za svoite potrebi i za
toa za kakva namena sakate da go koristite kompjuterot. Vo taa smisla
odberete ja i dodatnata oprema printerot-{tampa~ot, goleminata i
kvalitetot na monitorot. Najdobro e pred da se odlu~ite da gi proverite
firmite, taka {to }e pobarate telefonsko izvestuvawe za nivnite proizvodi
ili pismeni prospekti-pove}e razli~ni ponudi {to mo`e da gi sporedite.
Ponekoga{ razlikata od 100 EUR zna~i
deka imate kompjuter od novata
generacija.
Kupuvaweto na kompjuter i kompjuterska oprema ne e mala investicija.
Mo`no e da kupite kompjuter na kredit so gra|anski ~ekovi, so odlo`eno
pla}awe ili so potro{uva~ki krediti koi gi davaat odelni banki za ovaa
namena (potro{uva~ki krediti za kupuvawe na kompjuterska oprema) . Vakov
kredit vo momentot dava Stopanska banka, kreditot se otpla}a so
administrativna zabrana na plata. (Uslovite se prezentirani vo ponudata ,
da se pobaraat od Stopanska banka).
Kompjuterot e kone~no doma. [to treba da znaete, dali pravoto ima
uloga vo koristeweto na kompjuterite. Za koristeweto na kompjuter pokraj toa
{to Vi e potrebno tehni~ko znaewe potrebno Vi e i poznavawe na pravoto t.n
kompjutersko pravo i informati~ko pravo. Kompjuterot za da raboti koristi
kompjuterski programi softver. Softverot pretstavuva dolga niza na edinici
i nuli-t.n.kodovi. No kompjuterskite programi se i intelektualni tvorbi
za{titeni so pravoto. Kaj nas kompjuterskite programi se {titat kako
literaturni dela so avtorskoto pravo. Sekoe neovlasteno kopirawe ili
dekodirawe na kompjuterskite programi presnimuvawe i sl. pretstavuva
povreda na avtorskite prava. Koristeweto na piratskite kopii na programi
lesno mo`e da dovede i do o{tetuvawe na hardverot i da dovede do nesakani
tehni~ki posledici. Zatoa koristete kompjuterski programi, koi se legalno
kupeni i instalirani. Piratskite diskovi i disketi mo`at seriozno da go
o{tetat va{iot kompjuter i isto taka
da ve dovedat vo pozicija da
odgovarate za neovlasteno koristewe na kompjuterskite programi i za
povreda na avtorskite prava.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
5.2
[TO TREBA DA ZNAETE ZA KORISTEWE
NA INTERNET I ELEKTRONSKA PO[TA
Kompjuterite sami po sebe se korisni i dobredojdeni, no denes tie ne
zna~at tolku dokolku ne se vrzani vo Internet mre`ata. Naj~esto ne ne
zadovoluva poseduvaweto na ma{ina od modernata generacija, pove}eto od nas
ne sakaat da ostanat “bez vrska“ i se vrzuvaat vo globalnata mre`a na
Internet, ova nametnuva novi poznavawa od oblasta na pravoto.
Kako da se vklu~ite vo Internet ?
[to e Internet? Internet prestavuva globalna kompjuterska mre`a.
Internet pretstavuva kolekcija na iljada kompjuterski mre`i, koi povrzuvaat
milioni kompjuteri vo akademski, vladini i industriski institucii,
komercijalni firmi, nevladini organizacii i privatni donovi vo celiot
svet. Se pretpostavuva deka vo ovaa mre`a postojano se aktivni nad 4
milioni kompjuteri, a vo nea se vklu~uvaat i preku sto milioni povremeni
korisnici. Internet vsu{nost e mre`a na site mre`i, ne postoi edna mre`a ,
tuku pove}e regionalni mre`i koi se povrzani vo eden globalen sistem.
Internet izobiluva so ogromen broj na razli~ni resursi koi mo`at da Vi
stanat dostapni preku Va{iot kompjuter. Samoto ime Internet e sinonim za
ne{to {to ne e samo po sebe realno i materijalno, tuku pretstavuva konsenzus
na idei, dogovor pome|u prijateli , kolegi i partneri. Fizi~kiot del na ovaa
globalna planetarna komjuterska mre`a se odnesuva ne samo na kompjuterite ,
tuku i na site onie kabli, staelitski anteni i modemi i site onie aparati i
uredi koi i povrzuvaat.
Po~etocite na internet datiraat od sedumdesetite godini na
dvaesetiot vek koga Amerikanskoto ministerstvo za odbrana zapo~nalo
proekt za mre`no povrzuvawe na nekolku univerzitetski i voeni kompjuterski
centri. Idejata za Internet e rodena 1989 godina , za da se ovozmo`i
ednostavna razmena na podatoci dobieni vo nai~nite centri. Bumot po~nuva
vo devedesetite godini koga se javuva hiper-tekstualniot serverski softver
WWW i adekvatnite aplikacii za nego. Tie aplikacii se t.n ~ita~i na
mre`i. Prvo e razvien Mosaic, denes gi ima mnogu , no najpopularni se Netscape,
i MS Internet Explorer ~ij bezplatni verzii mo`at da se zemat preku Internet.
Golemata ednostavnost na koristeweto na ovie programi i mo`nosta {to tie
ja nudat se pri~ina za golemata popularnost na Internet.
Arhitekturata na Internet e ednostavna korisni~kiot kompjuter e vo
uloga na potro{uva-klient, dodeka site kompjuteri od koi dobiva razni
vidovi na podatoci se vo uloga na serveri ili davateli na uslugi.Kako raboti
ovaa komjuterska mre`a i {to treba da znaete od tehni~ki aspekt za
koristeweto mo`ete da nau~ite preku golem broj na kursevi i obuki koi se
nudat na na{ite mediumi.
Zo{to poznavaweto na pravoto Vi e potrebno za koristewe na Internet
}e Vi stane jasno koga }e Vi uka`eme na koi se odnosi mo`ete da naidete pri
koristeweto na uslugite na globalnata mre`a Internet.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Za da se vklu~ite vo Internet mre`ata potrebno Vi e da poseduvata
kompjuter so opredeleni performansi , da imate modem, telefonska linija i
kabel so koi }e go povrzete kompjuterot i telefonot. Ova se tehni~kite
pretpostavki , osven ova potrebno e da imate dogovor so provajder posrednik
koi }e Vi ovozmo`i koristewe na Internet mre`ata.
Vo Republika
Makedonija postojat pove}e provajderi koi pod razlini uslovi nudat razli~ni
mo`nosti za dostap do Internet mre`ata. Zna~i ova e prviot praven odnos vo
koi stapuvate sklu~uvate dogovor pod opredeleni uslovi so opredelen subjekt
koi }e Vi ovozmo`i pristap do Internet mre`ata. Kako i pri sklu~uvaweto na
sekoj dogovor. Razgledajte gi ponudite na pove}e provajderi i odberete ja
solucijata koja Vi se ~ini deka e najdobra za Vas i za Va{iot xeb. Pobarajte
usluga od informati~ari koi najdobro go poznavaat pazarot vo ovaa oblast .
Nekoi od provajderite prodavaat usluga po opredelena cena za
opredeleno vreme i po tro{eweto na opredelenite sati Ve isklu~uvaat od
mre`ata. Nekoi kako Makedonski telekomunikacii Vi dozvoluva pristap i
uslugata ja napla}a so telefonskata smetka , koja mo`e da Ve iznenadi.
Razmislete dobro pred da se odlu~ite. Na~inot na koi }e se vklu~ite treba
da odgovara na Va{ite potrebi, no sekako i na Va{ite mo`nosti.
Vtoriot kompleks na pravni odnosi vo koi mo`ete da vlezete preku
Internet se odnesuva na uslugite koi gi nudi ovaa mre`a za dostap do
opredeleni informacii. Nekoi od uslugite se oslobodeni od pla}awe , a za
opredeleni se pla}a nadomest. Pred da se soglasite za nekoja od uslugite
pristap vo nekoja biblioteka, galerija i sl. dobro prou~eta ja cenata i
na~inot kako se pla}a.
Tretiot kompleks se odnosite pome|u Vas kako korisnik na Internet i
uslugite i proizvodite koi preku ovaa mre`a gi nudat razli~ni davateli na
uslugi , trgovci i proizvoditeli t.n. katalo{ka nara~ka preku Internet. Kaj
nas postojat normi vo Zakonot za za{tita na potro{uva~ite vo odnos na t.n
elektronska trgovija. Pri {to za dogovorite sklu~eni preku ovaa mre`a
va`at normite za dogovori sklu~eni pome|u otsatni lica t.n. dale~inski
dogovori. Na{eto pravo na ovoj plan }e treba da ponudi u{te nova pravna
regulative koja }e mo`e da go sledi tehni~ko tehnolo{kiot razvoj na ovoj
plan.
^etvrtiot kompleks na pravni odnosi se i odnosite vo koi mo`ete
nesakano da stapite, kako {to e zloupotreba na brojot na Va{ata kreditna
karti~ka pri nara~ka na opredeleni proizvodi i uslugi i sl.
Pettiot kompleks odnosi se odnesuva na privatnosta na Va{ite
podatoci i Va{ata po{ta {to ja ispra}ata preku Internet. Mo`nosta za razni
zloupotrebi, hakerstvo i sl. {to se ureduvaat so normite na kaznenoto pravo.
Problemite na Internet se sekako i me|unarodniot karakter na
mre`ata i potrebata za harmonizacija na pravotot vo ovaa sfera vo svetski
ramki.
Vo na{ata dr`ava ne postoi oddelno specifi~no zakonodavstvo vo ovaa
sfera . Normativata doprva }e treba da se gradi , a dotoga{ analogno se
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
primenuvaat pravnite normi od obligacionoto, trgovskoto , potro{uva~koto i
kaznenoto pravo.
[to }e treba da se regulira vo na{eto zakonodavstvo koise problemite
{to treba da bidat locirani za da mo`e da se obezbedi normative koja }e gi
za{titi potro{uva~ite vo svetot na komjuterite?
1.
2.
3.
4.
pravno regulirawe na me|unarodniot tek na podatocite;
pravniot tretman na EDI podatocite i porakite;
pravniot tretman na bazite na podatoci;
pravnoto regulirawe na imotnopravnite odnosi nastanati vo vrska
so objektite na informaciskite sistemi i produktite na
kompjuterskata tehnologija;
5. pravno regulirawe na delata na kompjuterskiot kriminal , osobeno
na onie posebni oblici koi se realiziraat preku mre`ite ili so niv
se modificiraat postojnite dela ili na postojnite dela im se
dodavaat novi karakteristiki;
6. pravno regulirawe na sodr`inata na dogovorite so koi se vr{i
praven promet na proizvodite na ovaa tehnologija i sistemi;
7. pravno regulirawe na sigurnosta na informacionite sistemi;
8. legalno koristewe i za{tita na podatocite , osobeno na li~nite i
doverlivi podatoci i informaciite vo informacionite sistemi;
9. legalno koristewe na komjuterskite programi odnosno softverot;
10. legalno koristewe na topografijata na integralnite kola;
11. legalno koristewe na telekomunikaciskite vrski, servisi i mre`i;
12. za{tita na pravata definirawe i realizirawe na odgovornosta;
13. dokazi i sl.
Vakvoto locirawe na problemite i nivnoto etapno razre{uvawe }e
obezbedi i pogolema za{tita na potro{uva~ite vo svetot na kompjuterite.
Potro{uva~i ne dozvoluvajte da Ve ispla{i pravniot lavirint,
kibernetskata supermagistrala - kompjuterite i mre`nite sistemi se na{a
idnina. Me|utoa, za{titete se i od ona {to mo`e da bide negativno. Storete
se za legitimno i legalno koristewe na Va{iot kompjuter i svetot {to Vi go
otvara. Informirajte se i educirajte se, taka }e mo`ete da bidete on line bez
gri`a.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
6.
DOBIVAWE NA TELEFONSKI PRIKLU^OK, MOBILNA
TELEFONIJA
6.1
KAKO DA DOBIJAM TELEFONSKI
PRIKLU^OK ZA MOBILEN TELEFON?
Bidej}i dobivaweto na telefonski priklu~ok i
mobilnata telefonija pretstavuvaat tipi~en primer
za sklu~uvawe na tipski obligacioni dogovori vo koi
od edna strana ste Vie kako potro{uva~, a od drugata
strana Makedonski telekomunikacii kako edinstven
davatel na uslugi od ovoj tip vo Republika Makedonija,
Vi obrnuvame vnimanie na Va{ite prava.
Za da dobiete telefonski priklu~ok za obi~en telefonski broj,
potrebna e fotokopija od li~na karta i popolneto barawe koe mo`ete da go
dobiete na {alterite na Makedonski Telekomunikacii. Dokolku dobiete
pismen odgovor deka Vi se odobruva dobivawe telefonski priklu~ok,
najdocna za dve nedeli, potrebno e da uplatite 999,00 denari nepovratni
sredstva i da sklu~ite dogovor. Kon dogovorot mo`ete da sklu~ite i prilog
dogovor za dopolnitelni uslugi, koi se napla}aat na Va{ata telefonska
smetka.
Sklu~uvawe na dogovor za mobilen telefon
Za da stanete post - pejd pretplatnik na MT Mobi - Mak, i dobiete broj
za va{iot mobilen telefon potrebno e da sklu~ite dogovor. Toa e
formularen dogovor na davatel na javna usluga. Zna~i deka vo slu~aj na spor
dogovorot se tolkuva vo polza na potro{uva~ot kako strana koja pristapuva
kon dogovorot. Za sklu~uvawe na ovoj dogovor se bara li~na karta ili paso{
potvrda od rabota i dve posledni plateni smetki (telefonski ili od struja)
so {to MT Mobi-Mak se obezbeduva, deka imate redovni prihodi od koi }e gi
naplatuva va{ite smetki.
Za da stanete post - pejd pretplatnik na vtoriot mobilen operator
Kosmofon isto taka e potrebno da sklu~ite formularen dogovor so
davatelot na javnata usluga. Za sklu~uvawe na ovoj dogovor se bara dva
dokumenta za li~na identifikacija (li~na karta, paso{, voza~ka dozvola ili
zdravstvena kni{ka), dve plateni smetki od poslednite tri meseca ( telefon,
struja, voda ili parno greewe) i potvrda za vrabotuvawe.
Odredbite na dogovorot morate da gi po~ituvate i smetkata da ja
platite vo predvideniot rok, zatoa {to so docneweto za samo edna smetka se
izlo`uvate na rizik telefonot da vi bide isklu~en, a za povtorno
vklu~uvawe potrbno e da platite dopolnitelna suma pari.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Mobilnite telefoni se produkt na novoto vreme. [to treba da znaete
kako potro{uva~i?
Kade da kupite mobilen telefon?
Mobilnite telefoni se tehni~ka stoka koja se kupuva vo prodavnici
specijalizirani za vakva stoka. Sekoe kupuvawe na zelenite pazari, na
pazarite za koristena stoka i sl. nosi rizik da dobiete tehni~ki neispravna
stoka, ~ij prodava~ te{ko }e mo`ete da go pronajdete. Isto taka, mo`e da se
slu~i da kupite ukraden ili izguben telefon i da stanete sou~esnik vo nekoe
krivi~no delo.
Vo prodavnicata za tehni~ka stoka ili specijaliziranite prodavnici
za mobilni telefoni }e dobiete garanten list i upatstvo za upotreba.
Dokolku kupuvate koristen telefon poradi opravdani pri~in (finansiski),
obezbedete se deka go kupuvate od sopstvenik ili ovlasten komision i barajte
garancija za tehni~kata ispravnost za odreden period vo zavisnost od cenata
po koja Vi se nudi.
^esto mobilnite telefoni se kupuvaat i vo stranstvo. Tie podle`at na
carina . Isto taka moraat da se dekodiraat({to pretstavuva dopolnitelen
finansiski tro{ok) i da se prilagodat za uslugite koi gi nudat na{ite
davateli na vakvi uslugi.
Kako i kade se koristat mobilnite telefoni?
Dali nekoi mo`e da Vi zabrani da go koristite mobilniot telefon vo
odreden prostor i dali znakot zabraneto koristewe na mobilen telefon
obvrzuva?
Mobilniot telefon ne smeete da go koristite dodeka vozite avtomobil
zatoa {to Vi go odzema vnimanieto i mo`ete da napravite soobra}ajna
nezgoda. Vo sprotivno soobra}ajniot policaec mo`e da ve kazni.
Ne postojat drugi obvrzuva~ki pravni normi so koi se zabranuva
koristeweto na mobilnite telefoni vo oddelen prostor ili situacija , no
sepak postojat moralni i eti~ki normi koiza koristeweto na mobilniot
telefon nametnuvaat opredelen bon-ton.
Sekako deka treba da vnimavate i da ne go koristite mobilniot
telefon vo slednite situacii:
1.
2.
3.
4.
5.
koga ste na nastava (slu{ate ili dr`ite);
koga ste na zdrastven pregled;
koga ste na oficijalen sostanok;
koga ste vo dru{tvo na javno mesto so samo edno lice.
koga ste na pretstava vo teatar, vo kino i sl.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
6.2
[TO SO VISOKITE TELEFONSKI SMETKI?
Postojat opcii so koi mo`ete da isklu~ite mo`nost od Va{iot
telefonski broj da se povikuvaat skapite telefonski linii (onie 45 denari
plus DDV). Iskoristete ja ovaa mo`nost ako imate mali deca koi ostanuvaat
sami (kvizovite kako {to se ajde da se oblo`ime na Makedonskata televizija
i Belo gluv~e na A1 se golem predizvik na decata). Edinstveno na toj na~in so
sigurnost }e se obezbedite da nemate pregolema smetka na krajot na mesecot.
Na ovoj na~in mo`ete da se za{titite i od kradcite na linii koi se
pribli`uvaat so telefoni ja fa}aat va{ata linija i go iskoristuvaat Va{iot
broj {to vo posledno vreme e rasprostraneto kaj nas. Od ova mo`ete da se
spasite i so kupuvawe na skap telefonski ured koi ima vakvi bezbednosni
sistemi. Pravnata za{tita pote{ko se ostvaruva, osobeno ako postoi
kompjuterski zapis, deka e koristen Va{iot telefon, zatoa bidete
predostro`ni na ovoj plan. Ednostavno odite vo po{tata vo va{iot reon i
popolnuvate barawe, ja zaokru`uvate opcijata koja Vi odgovara. Dokolku
sakate da bidete isklu~eni samo na liniite 0500 i 059 ne pla}ate ni{to. Vo
sekoj slu~aj imate pove}e opcii.
Vo Republika Makedonija pretplatnicite imaat mo`nost na visokite
smetki da se po`alat so prigovor do Komisijata za `albi i poplaki na
Makednski Telekomunikacii. Prigovorot mo`e da bide usvoen ili odbien.
Dokolku e odbien imate mo`nost da se `alite vtorostepeno do Arbitra`nata
komisija pri Makedonski telekomunikacii. Podnesuvaweto na prigovorot ne
go osloboduva gra|aninot potro{uva~ od pla}aweto na visokata smetka.
Dokolku bide usvoen toga{ parite se vra}aat. Ponekoga{ Makedonski
telekomunikacii odobruvaat i pla}awe na rati na previsokata smetka, ako
kompjuterskiot zapis so sigurnost veli deka telefonskite razgovori se
napraveni od toj pretplatni~ki broj. Vtorata mo`nost e potro{uva~ite da
pobaraat sudska za{tita.
Sepak dokolku smetate deka smetkata Vi e previsoka sekako dajte
prigovor, gre{kite se mo`ni. Mo`ete da ja podignete i listata za napraveni
razgovori za koja se napla}a 45 denari.
I vo fiksnata i vo mobilata telefonija sega vi stojat na raspolagawe
pove}e paketi koi nudat razli~ni mo`nosti. Pred da se odlu~ite za eden od
niv razgledajte gi site mo`nosti i prifatete go onoj paket za koj smetate deka
najpove}e vi odgovara.
Vo slu~aj da odite vo stranstvo mo`ete da go koristite me|unarodniot
roaming, za zemji so koi Mobi-Mak i Kosmofon ima sklu~eno dogovor. Treba da
znaete deka pla}ate cena za 15% pogolema od cenata na uslugata vo
opredelenata zemja i deka na va{a smetka se pozivite i koga Ve baraat i koga
Vie barate od va{iot mobilen.
I fiksniot i mobilnite operatori nudat pove}e dopolnitelni uslugi
koi gi izbirate od ponudeniot prilog i za koi e potrebno posebno da se
soglasite. Ovie uslugi mo`ete da gi otka`ete kako i povtorno da gi pobarate
za opredelenata cena.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
KAKO IZGLEDA BARAWE SO KOE SE STAVA ZABRANA ZA
POVIKUVAWE OD VA[IOT TELEFONSKI BROJ, A KOE MO@E DA GO
DOBIETE VO PODRU@NICATA NA PO[TATA VO NASELBATA ILI MESTOTO
KADE @IVEETE
EWSD
mrh.br.:
Do
Podru`nica - ”Gradski Telefon” - Skopje
BARAWE
od
ul.
tf. br.
Baram na tf. br.
da bide stavena zabrana za slednite
povikuvawa:
1.
me|unaroden, nacionalen, mobilen soobra}aj i 0500
2.
me|unaroden soobra}aj
3.
me|unaroden soobra}aj i mobilen soobra}aj
4.
mobilen soobra}aj
5.
0500
6.
me|unaroden, mobilen soobra}aj i 0500
7.
me|unaroden i nacionalen soobra}aj
Skopje,
god.
Potpis na podnositelot na baraweto
i br. l.k.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
7.
KUPUVAWE, PRODA@BA, ZAKUP I POPRAVKA NA
AVTOMOBIL
7.1
KUPUVAWE NA NOV AVTOMOBIL
Kupuvaweto na avtomobil za potro{uva~ite e sekoga{ pogolema
investicija, koja bara podolgo razmisluvawe do donesuvaweto na vistinskata
odluka. Avtomobilot denes e potreba. Zatoa , pra{aweto kako do nov
avtomobil e ~esto pra{awe na potro{uva~ite.
Ponudata e golema i potro{uva~ite se nao|aat pred te{ka odluka.
Sekoj potro{uva~ ~ija cel e da kupi avtomobil treba da ima odogovor na dve
pra{awa. Prvoto pra{awe e pra{aweto na finansiite i vtoroto pra{awe e
kakov avtomobil navistina mu treba na potro{uva~ot.
Avtomobilite mo`ete da gi kupite so pla}awe vo gotovo i so pla}awe
na otplata-kredit ili lizing so sli~ni uslovi kaj razli~ni trgovci so
avtomobili.
Kupuvaweto vo gotovo e polesno, zatoa {to voobi~aeno trgovcite za kupuvawe
na avtomobili vo gotovo nudat popusti. Me|utoa, naj~esto vo na{i uslovi
potro{uva~ite ne se vo sosotojba da platat taka, golemi sumi vo gotovo i se
re{avaat na kupuvawe na avtomobil na otplata.
Vtoroto pra{awe e kakov avtomobil navistina Vi treba ? Semeen
avtomobil so golem baga`nik, avtomobil dvosed, avtomobil-xip za va{ata
vikendi~ka . Vo izborot e bitno koi odliki na avtomobilot za Vas se od
prioritetno zna~ewe bezbednosta, konforot, potro{uva~kata i sl.
Pred da se re{ite za kupuvawe nov avtomobil , kako i za sekoj proizvod,
najprvo zapoznajte se so pazarot. Na Va{ata odluka treba da vlijaat Va{ite
potrebi, Va{ite mo`nosti i sostojbata na pazarot. Osobeno obrnete vnimanie
na toa dali ima ovlasteni servisi i kakva e ponudata i cenata na
rezervnite delovi, osobeno na onie koi se smetaat za potro{en materjal.
Prodava~ite na avtomobili nudat opredeleni olesnuvawa vo slu~aj na
proda`ba staro za novo.
Osobeno e bitno da ja vidite ponudata i cenovnikot na standardnata i
dopolnitelnata oprema. Dobro razmislete {to Vi treba od dopolnitelnata
oprema , kupuvaweto na del od dopolnitelna oprema oddelno od atomobilot
mo`e da ~ini mnogu pove}e pari. Razlikata vo cenata mo`e da bide bitna.
Za avtomobilite vo Republika Makedonija se pla}a osven DDV i carina
i akciza ~ija stapka e razli~na vo zavisnost od kubitra`a na voziloto (za
vozila do 2000 kubika taa e 25% a za onie nad 2000 e 55%).
Zo{to avtomobilite vo Republika Makedonija se skapi. Uvoznikot na
avtomobili e dol`en na carinarnicata da gi plati dava~kite. Za sekoj
avtomobil na osnovnata cena se presmetuva carina(i toa po novi carinski
stapki od 2001 godina) i akciza (25% ili 55%) i na toa + 19% danok na
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
dodadena vrednost. Ovie dava~ki se predvideni za uvoz i na novi i na stari
avtomobili od stranstvo.
Carinskite stapki se isto taka promenlivi i za niv e potrebno da se
informirame pri kupuvaweto na avtomobilot.
Pove}e za dava~kite {to go sledat kupuvaweto na avtomobilot mo`ete
da se informirate vo spisanieto Sovremen voza~ br.326 od januari /2001
godina.
Pogre{noto rakuvawe so avtomobilite mo`e da predizvika golema
{teta, a sekako toa e izvor na opasnost i za samite korisnici. Avtomobilite
se smetaat za opasna stvar ili za opasen proizvod koga se koristat. Ottuka
sopstvenicite na avtomobili nemaat samo prava , tuku i obvrski. Za obvrskite
na sopstvenicite }e pro~itate podolu.
Avtomobilite se tehni~ka stoka, ona {to va`i za garancija i garantniot
list voop{to va`i i za kupuvawe na avtomobilite. Nepravilnostite pri
kupuvaweto na avtomobili zadol`itelno prijavete gi kaj pazarniot
inspektor. Od tehni~kata dokumentacija kupuva~ite na avtomobili moraat da
dobijat servisna kni{ka i garanten list, popis na ovlastenite servisi vo
Republika Makedonija i soodveten korisni~ki prira~nik, sekako na
makedonski jazik i kirili~no pismo. Se podrazbira deka sevkupnata tehni~ka
dokumentacija zadol`itelno mora da soodvetstvuva na izvornicite.
Inspektorite obi~no ne go proveruvaat ovoj podatok . Vakva dokumentacija na
makedonski jazik mora da se ima za sekoj tip i marka na vozilo {to se prodava
na teritorijata na na{ata Republika nezavisno dali
e prodadeno edno
vozilo godi{no ili mnogu pove}e. Ovaa tehni~ka dokumentacija mo`e da bide
luksuzno opremena ili sosema ednostavna.So povr{na analiza na pazarot
mo`e da se zabele`i deka prevodite na makedonski jazik naj~esto se dosta
lo{i i ne gi zadovoluvaat ni najosnovnite jazi~ni standardi.
Vo slu~aj na kupuvawe na avtomobil na otplata imame sklu~uvawe na
u{te eden dopolnitelen dogovor , osven dogovorot za proda`ba. Toa e
dogovorot za kreditirawe. Vo slu~aj za kupuvawe na avtomobil se raboti za
dogovori za namenski kredit. Naj~esto kako strana na dogovorot se javuva i
opredelena banka i kreditite se so razli~ni uslovi vo zavisnost od
partnerot.
U~estvoto za kupuvawe na avtomobil e razli~no, no e zadol`itelno i
naj~esto se dvi`i od 30% od cenata. a kreditot se odobruva na 24; 36 ,48 ,60
do 72 mese~ni rati. Kako i ostanatite potro{uva~ki krediti toa naj~esto odi
so administrativna zabrana na plata so dva `iranti, so zadol`itelno kasko
osiguruvawe na avtomobilot i so pla}awe na opredelena suma za osiguruvawe
na kreditot, kako i so kamata po razli~ni godi{ni stapki.
Zna~i dokolku sakate da kupite avtomobil na kredit potrebno e da ste
vraboten da imate dokumenti zavereni na rabota, da imate dva vraboteni
`iranti (garanti) so solidni primawa ~ij dokumenti isto taka }e bidat
zavereni, menica od opredelena vrednost, soglasnost da platite za kasko
osiguruvawe i osig uruvawe na kreditot.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Pri toa , presmetajte ja mese~nata rata i vkupnata cena koja }e ja
platite po isplatata na kreditot i napravite sporedba so uslovite koi nekoi
banki gi nudat za potro{uva~kite nenamenski krediti. Mo`ebi e podobro da
zemete vakov nenamenski kredit i avtomobilot da go platite vo gotovo.
Tret na~in da dojdete do posakuvaniot avtomobil e da sklu~ite dogovor
za lizing. Pri kupuvawe na avtomobil na lizing dobavuva~ot na avtomobili se
dogovara so korisnikot na lizing za nabavnata cena i uslovite za dobavuvawe
na avtomobilot, a so davatelot na lizing se dogovara za uslovite za
izveduvawe na lizingot. Davatelot na lizing (kaj nas zasega ima dve lizing
kompanii LBIS i Eurolizing) go kupuva avtomobilot i mu go dava na lizing naem na korisnikot. Dogovorot za lizing za kupuva~ot zna~i mo`nost
dolgoro~no da se zdobie so predmetot na lizing vozilo vrz osnova na pla}awe
na mese~ni rati. Za vremetraewe na dogovorot za lizing korisnikot ima
neograni~eno pravo na normalna upotreba na voziloto. Sopstvenosta na
voziloto preminuva od davatelot na korisnikot na lizingot so pla}awe na
poslednata rata, do koga praven sopstvenik na voziloto e davatelot na
lizingot. Od aspekt na odredbite na makedonskoto zakonodavstvo, lizingot se
tretira kako kupoproda`ba so odlo`en prenos na sopstvenost.
U~estvoto za lizing iznesuva od 20do 25% od vrednosta na voziloto.
Potrebni dokumenti se: fotokopija od li~na karta, voza~ka dozvola, potvrda
za redoven raboten odnos, potvrda za plata, za plata na ~lenovi od
semejstvoto kako i dokument za poseduvawe nedvi`en imot kako i soglasnost
da platite kasko osiguruvawe.
Sopstvenicite na vozila imaat opredeleni obvrski!!!!!!
1.
So svojot avtomobil mo`ete da upravuvate edinstveno ako ste
go polo`ile voza~kiot ispit i poseduvaat voza~ka dozvola. Svojot
avtomobil ne smeete da go pozajmuvate na lica koi ne poseduvaat
voza~ka dozvola zatoa {to }e odgovarate za {tetata {to mo`at da ja
napravat.
2 Svojot avtomobil sekoja godina zadol`itelno morate da go
podvrgnete na tehni~ki pregled kaj ovlasteni za toa servisi za
tehni~ki pregled.
3. Svojot avtomobil morate zadol`itelno da go osigurate od {teta
pri~ineta na treti lica;
4. Vo slu~aj da patuvate vo stranstvo treba da imate zelen karton i
me|unarodna voza~ka dozvola. Ovie dokumenti mo`ete da gi nabavite
vo
osiguritelnite kompanii i Avto-moto sojuzot na Republika
Makedonija.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
7.2
PRODA@BA NA STAR AVTOMOBIL
Va{iot star avtomobil mo`ete da go prodadete na avto-pazarite vo
Republikata, preku oglas vo mediumite. Nekoi od prodava~ite na avtomobili
isto taka vr{at otkup na stari avtomobili, pri kupuvawe na nov avtomobil so
povolni uslovi.
Treba da znaete deka dogovorot za proda`ba na avtomobil se sklu~uva
vo pismena forma i se zaveruva kaj notar. Treba da poseduvate soobra}ajna
dozvola za avtomobilot i dokument za li~na identifikacija. Dava~kite
predvideni so zakon voobi~aeno gi podnesuva prodava~ot na stariot
avtomobil.
Kako i za proda`ba na drugi predmeti , taka i kaj proda`bata na
avtomobil odgovarate za nedostatocite za koi ne ste go informirale i
predupredile kupuva~ot , a za koi ste znaele ili ste mo`ele da znaete deka
gi ima va{iot star avtomobil.
Najdobro e zaedno so kupuva~ot da go odnesete avtomobilot na tehni~ki
servis i da ja procenite vistinskata sostojba.
Star avtomobil mo`ete da kupite i vo stranstvo , no za kupuvawe na
vakov avtomobil pla}ate carina, akciza i DDV kako za nov avtomobil.
Koga kupuvate koristen avtomobil (vtora raka) zadol`itelno treba da
proverite dali avtomobilot mu pripa|a na liceto {to go prodava. Ne
nasednuvajte na sostojbite karakteristi~ni za Balkanot, soprugot go prodava
avtomobilot na soprugata, bratot na sestrata , tatkoto na }erkata i sl.
Dogovorot treba da go sklu~ite so sopstvenikot , za toa
}e Ve opomene i notarot. Vnimavajte da ne Vi
prodadat avtomobil optovaren so zalog. Spored
Zakonot za ra~en zalog mo`no e da se vostanovi
registriran zalog na dvi`ni stvari pome|u koi
spa|aat avtomobilite. Proverete vo centralniot
registar dali nad avtomobilot {to sakate da go
kupite ne e vostanoven registriran zalog.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
7.3
POPRAVKA NA AVTOMOBIL
Vnimavajte pri kupuvawe na avtomobilot kakvi se garantnite uslovi.
Postojat razliki vo toa {to i koi nedostatoci kvarovi na avtomobilot se
priznavaat vo tekot na garanciskiot period. Vo momentot na sklu~uvawe na
dogovorot za proda`ba , malku se vodi smetka za toa {to se priznava i kakvi
se garantnite uslovi , koga }e se pojavat problemite kupuva~ot stanuva svesen
za zna~eweto na opredeleni klauzuli so koi se soglasil. Proverete dali za
dopolnitelnata oprema postojat posebni garantni listovi i kakvi se uslovite
na garancijata. Vnimavajte da ne ste izigrani . Sekoga{ koga imate problemi
izvestete ja inspekcijata. Tehni~kite upatstva se ponekoga{ lo{i , nedovolno
jasni i nerabirlivi , nemojte da dozvolite da Ve ubedat deka ste vinoven
zatoa {to ne ste go razbrale nerazbirlivoto tehni~ko upatstvo i nepravilno
ste rakuvale .
Avtomobilot treba da se odr`uva , popravi, ispegla ofarba i sl. Kako
potro{uva~ treba da znaete deka davaj}i go avtomobilot na popravka
stapuvate vo opredelen dogovoren odnos (dogovor za delo) od koi imate
opredeleni prava i obvrski. Sekako deka ova ne e strogo formalen dogovor,
me|utoa dokolku se raboti za nekoe poseriozno zafa}awe remont, farbawe na
avtomobilot krpewe i sl. ne e lo{o dogovornite uslovi da gi sostavite vo
pismena forma.
Dali vremeto e biten element na ovoj dogovor i koga ?
Vr{itelot na rabotata e dol`en da go popravi avtomobilot kako {to e
dogovoreno i spored pravilata na rabotata. Toj e dol`en da go izvr{i za
opredelenoto vreme, a ako toa ne e opredeleno, toga{ za vremeto koe razumno
e potrebno za takvite raboti. Taka, ako menuvate maslo vo motorot zafatot
trae 20 minuti , sekako vremeto e podolgo za remont na motorot ili za
{teluvawe na ventili i sl. Majstorot - vr{itelot na rabotata nema da
odgovara za zadocnuvaweto nastanato poradi toa {to Vie kako nara~uva~ot ne
ste mu go predale materijalot na vreme, ili poradi toa {to ste barale
izmeni, ili {to ne ste mu go isplatile avansot, {to go dol`ite i voop{to za
zadocnuvaweto nastanato poradi Va{e odnesuvawe. Ako vo tekot na
izvr{uvaweto na popravkata se poka`e deka vr{itelot na rabotata ne se
pridr`uva kon uslovite na dogovorot i voop{to deka ne raboti kako {to
treba, i deka izvr{enoto delo }e ima nedostatoci, Vie treba za toa da go
predupredite vr{itelot na rabotata i da mu opredeli primeren rok svojata
rabota da ja soobrazi so svoite obvrski. Ako do istekot na toj rok vr{itelot
na rabotata ne postapi spored Va{eto barawe, Vie mo`ete da go raskine
dogovorot i da barate nadomest na {tetata.
Dokolku rokot e su{testvena sostojka na dogovorot (avtomobilot Vi e
neophoden za patuvawe na odmor ili ste uka`ale deka rokot e bitna sostojka
na Va{iot dogovor), a vr{itelot na rabotata e vo tolkavo zadocnuvawe so
zapo~nuvaweto ili zavr{uvaweto na rabotata, {to da e o~igledno deka nema
da ja zavr{i vo rokot, Vie mo`ete da go raskinete dogovorot i da barate
nadomest na {tetata. Toj go ima toa pravo i toga{ koga rokot ne e su{testvena
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
sostojka na dogovorot, ako poradi takvoto zadocnuvawe Vie kako nara~uva~ot
o~igledno ne bi imale interes za ispolnuvawe na dogovorot.
Dali majstorot ili vr{itelot na rabotata mora da ja izvr{i rabotata
li~no?
Dokolku od dogovorot ili od prirodata na rabotata ne proizleguva
ne{to drugo, vr{itelot na rabotata ne e dol`en popravkata da ja izvr{i
li~no. Vr{itelot na rabotata i natamu odgovara pred Vas kako nara~uva~ot za
izvr{uvaweto na rabotata i koga popravkata ne }e ja izvr{i li~no.
Vr{itelot na rabotata odgovara za licata koi po negov nalog rabotele vrz
rabotata {to ja prezel da ja izvr{i kako da ja izvr{il samiot.
Za naplata na svoite pobaruvawa od vr{itelot na rabotata, negovite
sorabotnici mo`at da se obratat neposredno do Vas i da baraat da im gi
isplatite tie pobaruvawa vrz tovar na sumata {to vo toj moment mu ja dol`ite
na vr{itelot na rabotata, ako tie pobaruvawa se priznaeni.
Predavawe na avtomobilot po izvr{enata popravka !
Vr{itelot na rabotata e dol`en na Vas kako nara~uva~ot da Vi go
predade popraveniot avtomobil. Vr{itelot na rabotata se osloboduva od
ovaa obvrska ako avtomobilot propadne od pri~ini za koi toj ne odgovara
(vi{a sila elementarna nepogoda i sl.).
Ne ja pla}ajte dogovorenata cena pred da go pregledata avtomobilot.
Vie ste dol`ni da go pregleda avtomobilot , {tom toa spored redovniot tek
na rabotata e vozmo`no i za najdenite nedostatoci da go izvesti vr{itelot na
rabotata bez odlagawe. Ako na povik od vr{itelot na rabotata da ja
pregledate i primite izvr{enata rabota toa ne ste go storile bez opravdana
pri~ina, }e se smeta deka rabotata e primena. Po pregledot i primaweto na
izvr{enata rabota vr{itelot na rabotata pove}e ne odgovara za
nedostatocite {to mo`ele da se zabele`at so obi~en pregled, osven ako
znael za niv, a ne mu gi poka`al na nara~uva~ot. Zatoa osobeno obrnete
vnimanie vo ovoj moment.
[to e so skrienite nedostatoci ?
Ako podocna se poka`e nekoj nedostatok koj ne mo`el da se otkrie so
obi~en pregled, Vie sepak mo`ete da se povikate na nego pod uslov za nego da
go izvestite majstorot {to pobrgu, a najdolgo vo rok od eden mesec od
negovoto otkrivawe.
So istekot na dve godini od priemot na izvr{enata rabota, Vie pove}e
ne mo`ete da se povikuvate na nedostatocite. Koga na vreme ste go izvestile
vr{itelot na rabotata za nedostatocite na izvr{enata rabota, ne mo`ete
svoeto pravo da go ostvaruvate po sudski pat po istekot na edna godina od
napravenoto izvestuvawe. Po istekot na toj rok mo`ete, ako za nedostatocite
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
na vreme ste go izvestile vr{itelot na rabotata, so prigovor protiv
baraweto na vr{itelot na rabotata za isplata na nadomestite da go istakne
svoeto pravo na namaluvawe na nadomestite i na nadomest na {tetata.
Vo slu~aj koga uredno ste go izvestile vr{itelot na rabotata deka
izvr{enata rabota ima nekoj nedostatok, mo`ete od nego da barate da go
otstrani nedostatokot i za toa da mu opredelite primeren rok. Koga
izvr{enata rabota ima takov nedostatok koj ja pravi neupotrebliva
(avtomobilot ne mo`e ve}e da se koristi za namenata) ili e izvr{ena vo
sprotivnost so izre~nite uslovi na dogovorot, nara~uva~ot mo`e, ne baraj}i
prethodno otstranuvawe na nedostatokot, da go raskine dogovorot i da bara
nadomest na {tetata.
Dali mo`e da barate namaluvawe na nadomestot ?
Namaluvawe na nadomestot se vr{i vo srazmer pome|u vrednosta na
izvr{enata rabota bez nedostatok vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot i
vrednosta {to bi ja imala vo toa vreme izvr{enata rabota so nedostatok.
Kako se opredeluva i ispla}a nadomestot za popravka na avtomobil ?
Nadomestot se opredeluva so dogovor, ako ne e opredeleno so
zadol`itelna tarifa ili so nekoj drug zadol`itelen akt.(vostanovena cena
za tehniki pregled i sli~no). Ako nadomestot ne e opredelen, }e go utvrdi
sudot spored vrednosta na rabotata, spored normalno potrebnoto vreme za
takva rabota, kako i spored voobi~aeniot nadomest za toj vid rabota.
Nadomestot ne ste dol`ni da go isplatite pred da ja pregledate izvr{enata
rabota i da ja odobrite, osven ako e dogovoreno poinaku.
[to zna~i toa deka dogovorot e sklu~en so presmetka so izre~na
garancija ?
Ako nadomestot e dogovoren vrz osnova na presmetkata so izre~na
garancija od vr{itelot na rabotata za nejzinata to~nost, toj ne mo`e da bara
zgolemuvawe na nadomest duri i ako vo rabotata vlo`il pove}e trud i ako
izvr{uvaweto na rabotata baralo pove}e tro{oci otkolku {to bilo
predvideno.
So ova ne se isklu~uva primenata na pravilata za raskinuvawe i
izmena na dogovorot poradi promeneti okolnosti.
Ako nadomestot e dogovoren vrz osnova na presmetka bez izre~na
garancija od vr{itelot na rabotata za nejzinata to~nost, pa vo tekot na
rabotata pre~ekoruvaweto na presmetkata se poka`e kako neizbe`no,
vr{itelot na rabotata mora za toa bez odlagawe da go izvesti nara~uva~ot,
inaku go gubi sekoe pobaruvawe poradi zgolemenite tro{oci.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
Dali izvr{itelot
avtomobilot?
na
rabotata
mo`e
da
go
zadr`i
vo
zalog
Zaradi obezbeduvawe naplata na pobaruvawata za nadomest za rabotata
i nadomest za potro{eniot materijal, kako i na drugi pobaruvawa po osnov na
dogovor za delo vr{itelot na rabotata ima pravo na zalog nad avtamobilot
{to go popravil, kako i nad drugite predmeti {to mu gi predal nara~uva~ot
vo vrska so negovata rabota, se dodeka gi dr`i i dodeka ne }e prestane
dobrovolno da gi dr`i.
Dali dogovorot za popravka na avtomobil mo`e da se raskine?
Se dodeka nara~anata rabota ne e zavr{ena, nara~uva~ot mo`e da go
raskine dogovorot sekoga{ koga saka, no vo toj slu~aj e dol`en na vr{itelot
na rabotata da mu go isplati dogovoreniot nadomest, namalen za iznosot na
tro{ocite {to ovoj ne gi napravil, a koi bi bil dol`en da gi napravi da ne e
raskinat dogovorot, kako i za iznosot na zarabotkata {to ja ostvaril na druga
strana ili {to namerno propu{til da ja ostvari.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
7.4
ZAKUP NA AVTOMOBIL
RENTA - KAR
Svojata potreba za avtomobil mo`ete da ja zadovolite i so popularno
nare~enata forma renta-kar iznajmuvawe zakup na avtomobil za opredeleno
vreme.
Za da mo`ete da zakupite -iznajmite avtomobil treba da ispolnite
opredeleni uslovi. Pogolemiot broj na kompanii {to se zanimavaat so
iznajmuvawe na avtomobil rabotat spored opredeleni op{ti uslovi. Kako
strana koja mo`e da zakupi avtomobil mo`e da se javi lice koe ima najmalku 2
godini voza~ka dozvola. Minimalnata starost na voza~ot voobi~aeno e do 21
godina. Voza~ite od 21-25 godini se vo ponepovolna polo`ba zatoa {to za niv
se pla}a zadol`itelen dodatok od 200 denari dnevno.
Od depozitot vo Hertz na primer se oslobodeni sopstvenicite na
kreditnite karti~ki Hertz, Diners,Amerikan ekspres Eurocard, Mastercard i Visa.
Nadomestot za koristewe na avtomobilot dol`ni ste da go platite najmalku
za eden den, dopolnitelniot ~as ne se naplatuva , a sekoj ponatamo{en
dopolnitelen ~as se naplatuva 1/3 od dnevniot naem. Gorivoto voobi~aeno ne
Vi e vklu~eno vo cenata. Pove}eto kompanii Ve obvrzuvaat pri vra}awe na
avtomobilot da go vratite avtomobilot so poln rezervar. Kusokot na gorivo
se naplatuva plus opredelena cena za polnewe.
Isto taka, imate obvrska da se gri`ite za dokumentite, klu~ot i
registraskite tabli~ki. Vo slu~aj da gi izgubite dol`ni ste da platite
nadomest koj naj~esto odnapred se opredeluva (apstraktna {teta).
Avtomobilot mo`ete da go prezemete vo delovnicata ili von nea. Ovaa usluga
za dovezuvawe na voziloto sekako se napla}a soglasno uslovite na
kompanijata.
Pri pla}awe na nadomestot zadol`itelno pla}ate za
osiguruvawe od karambol, kra`ba i li~no osiguruvawe na voza~ot i
patnicite.
Vo slu~aj da patuvate vo stranstvo so iznajmeniot avtomobil dol`ni ste
da go prijavite patuvaweto zaradi podigawe na zelen karton i poradi
opredeleni restikcii za patuvawe vo odredeni zemji so zgolemen rizik.
Sekako treba da poseduvate i me|unarodna soobra}ajna dozvola.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
7.5
PRILOZI
F
1.
Tu`ba za nadomest na {teta
(nematerjalna)
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: NN od ________________
Ul. ____________________________
Tu`en:
AD
za
osiguruvawe
reosiguruvawe od _______________
Ul. ____________________________
i
TU@BA
Predmet na sporot: nadomest na {teta
Vrednost: ____________ denari
Na den _______20_____godina, tu`itelot se zdobil so te{ka telesna povreda
vo vid na skr{enica na desnata potkolenica, koga na nego naletalo patni~ko
vozilo marka “ __________ “ reg.br.________, sopstvenost, VM od _____, koj i
upravuval so voziloto.
Sopstvenikot na avtomobilot VM e proglasen za vinoven, za izvr{eno
krivi~no delo od ~len od KZ i so presuda na osnovniot sud vo _________ K.br.
_________od _______20___ godina osuden.
Dokaz: 1) spisi.. osnoven sud vo
_______ K.broj ______
Voziloto so koe tu`eniot e povreden vo momentot na soobra}ajnata nezgoda
bilo osigureno kaj tu`eniot.
Dokaz: Uverenie ______
Zaradi zdobienite povredi tu`itelot e lekuvan na hurur{koto oddelenie vo
bolnicata vo ___________, vo vreme od _______do________godina, posle koe
prodol`il so ambulatno i doma{no lekuvawe u{te tri meseca.
Dokaz: Uverenie na bolnicata vo _____,
br. _______ od __________ godina.
Kako posledica na ovaa sobra}ajna nezgoda, tu`itelot pretrpel fizi~ki
bolki i strav od jak intenzitet, namlena mu e op{tata `ivotna aktivnost za
20%, a povredenata noga mu e sega pokratka za okolu 3 santimetri.
Dokaz: Ve{ta~ewe
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Tu`itelot predlaga toj sud da zaka`e glavna rasprava, da gi izvde
predlo`enite dokazi i po toa da donese
PRESUDA
SE OBVRZUVA, tu`eniot AD za osiguruvawe i reosiguruvawe ___________” vo
_________ na tu`itelot NN od ________, da mu ja nadomesti pretrpenata {teta
kako posledica na dobienite povredi vo soobra}ajnata nezgoda, na den
________20______godina i da mu isplati:
1) Iznos od ________denari na ime fizi~ki bolki,
2) Iznos od ________ denari na ime strav,
3) Iznos od _________denari na ime namalena op{ta `ivotna aktivnost i
Iznos od _________ denari na ime nagrdenost. Seto toa so 6% kamata
po~nuvaj}i od denot na podignata tu`ba pa do isplatata, kako tro{ocite na
parni~nata postapka, se vo rok od 15 dena po priemot na presudata, po zakana
za izvr{uvawe.
Vo _____________
________20___ god.
Tu`itel
NN
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
F
2.
Tu`ba za popravka na o{tetena stvar
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: NN od ________________
Ul. ____________________________
Tu`en: MM od __________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Za popravka na o{tetena stvar
Vrednost na sporot _____ denari
Na den ________20______tu`itelot na posluga mu go dal svojot avtomobil na
tu`itelot za da zavr{i nekoi svoi privatni raboti. Tu`eniot, me|utoa,
avtomobilot go vratil o{teten, zatoa {to na nego bila skr{ena osovinata i
ednoto trkalo.
Dokaz: soslu{uvawe na strankite
i svedoci ____________
Na barawe na tu`itelot avtomobilot bil pregledan od strana na
avtomehani~arot D.D. od __________ ul.____________ br. _______ i go dal svoeto
mislewe deka {tetata mo`e da se popravi za cena od ________denari.
Dokaz: svedok D.D a po potreba i
ve{ti lica.
Tu`itelot go povikal tu`eniot da izvr{i popravka na o{teteniot avtomobil,
no toj go odbil toa, Zatoa tu`itelot predlaga sudot, po sprovedenata
rasprava, da donese
PRESUDA
Tu`eniot e dol`en da go popravi avtomobilot na tu`itelot, i toa osovinata i
ednoto trkalo, ili da plati za popravkata na istite iznos od _______ denari,
kako i da gi nadomesti parni~nite tro{oci vo iznos od _________denari, i toa
se vo rok od 15 dena, po zakana za izvr{uvawe.
Vo _____________
________20___ god.
Tu`itel
NN
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
F
3.
Tu`ba za pobivawe na pravna rabota
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: NN od ________________
Ul. ____________________________
Tu`eni: 1) MM od __________________
Ul. ____________________________
2) V.V. od _____________
ul. _____________________________
TU@BA
Za pobivawe na pravna rabota
Vrednost na sporot __________ denari
So pravosilna presuda na sudot ________________ K.br. __________ od _______ 20
_______ godina tu`eniot M. M e obvrzan na tu`itelot N.N. _______ denari na
ime nadomest na {teta za pretrpena bolka i tro{oci na bolni~ko lekuvawe,
zaradi nanesena te{ka telesna povreda.
Dokaz: presuda _____ na sudot
______ br._________
Za da go izbegne i osueti pla}aweto na ponapred navedenoto pobaruvawe na
tu`itelot, t`eniot M.M svojot edinstven nedvi`en imot, niva nare~na
“______” kat.parcela br.________ z.k. ul.br_____________ ko____________. Ja
prodal na svojot brat V.V. i istata mu ja predal vo vladenie. Za proda`ba i
kupuvawe na navedenata niva sostaven e dogovor od ________ 20______ godina.
Tu`eniot V.V. znael za obrskata na svojot brat po spomenatata presuda.
Dokaz: dogovor za kupoproda`ba na
nedvi`nost od ______20_____ godina i
svedoci
Vo postapkata za izvr{uvawe, pokrenata po predlog na tu`itelot zaradi
namiruvawe na negovoto pobaruvawe po navedenata presuda, utvrdeno e deka
dol`nikot nema drug imot kako nedvi`en taka i dvi`en od koj {to bi se
naplatilo pobaruvaweto.
Dokaz: spisi na sudot br_______ i
sosu{uvawe na strankite.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
Na tu`itelot, vrz osnova na iznesenata fakti~kta sostojba, mu pripa|a pravo
svoeto pobaruvawe da go namiri od poapred navedenata nedvi`nost, pa mu
predlaga na sudot po sprovedenata rasprava da donese
PRESUDA
Tu`enite M.M. i V.V. se dol`ni da mu dozvolat na tu`itelot N.N. svoeto
pobaruvawe kon tu`eniot M.M vo iznos od _______ denari, po pravosilna
presuda na sudot _______ vo ________ br ________ od ________20______godina, da
go naplati od nivata vo mestoto nare~eno _________ kat.parcela br.________
z.k. ul.br. _________ ko________ i na tu`itelot da mu nadomestat ________
denari na ime parni~ni tro{oci, se vo rok od 15 dena pod zakana za
izvr{uvawe.
Tu`itelot predlaga sudot da donese re{enie vrz osnova na va`e~kite
propisi ovaa tu`ba da se zabele`i vo zemji{nite knigi.
Vo _____________
________20___ god.
Tu`itel
NN
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
Infoteka
PRAVNA OBLAST
5
F
4.
Tu`ba za pobaruvawe po osnov na osiguruvawe
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel:
Tu`en:
N.N. od________
ul ____________________
AD
za
osiguruvawe
reosiguruvawe “______”
____________
Ul. ___________________
i
od
TU@BA
Za pobaruvawe po osnov na osiguruvawe
Vrednost na sporot __________ denari
Tatkoto na tu`itelot. pok. __________ penzioner od _________ kako sopstvenik
na motorno vozilo _______ reg.br. ________, na osnov polisa br.______ sklu~il
so tu`enoto A.D. na den ______20____ godina, dogovor za osiguruvawe lica od
posledici na nesre}en slu~aj. Po toa osiguruvawe, tu`enoto A.D. za nesre}en
slu~aj smrt ili trajna invalidnost e dol`no da isplati iznos od osiguruvawe
od _______ denari.
Dokaz: polisa br. _____
Na den ____20____ godina tatkoto na tu`itelot na pat, pri silno nevreme,
nai{ol na edno drvo. Od udarot voziloto e o{teteno, a tu`itelot ostanal
mrtov na mestoto na nesre}ata.
Dokaz: izvod od kniga na umreni i spisi
od uvidot na GUVR
Tu`itelot e edinstven naslednik na svojot tatko pok. ______________.
Dokaz: re{enie za nasleduvawe
Osnovniot sud vo______ O. br. ___
na
od __________ 20______ godina.
Tu`itelot pove}e pati se obra}al na tu`enoto A.D za isplata na
osiguruvaweto. A.D., me}utoa, odbiva isplata na osigurenata suma,
istaknuvajki deka tatkoto na tu`itelot bil pijan za vreme na nesre}ata, taka
{to taa okolnost ja isklu~uva obvrskata na tu`eniot za pla}awe osiguruvawe,
a toa kako fakt ne e pottvrdeno.
Dokaz: svedoci _________________
Infoteka
PRAVNA OBLAST
6
Poradi toa {to tu`eniot A.D. ne saka da ja ispolni svojata obvrska bez spor,
tu`itelot predlaga sudot po sprovedenata rasprava da donese
PRESUDA
Tu`enoto A.D za osiguruvawe i reosiguruvawe _________ vo __________, e
dol`no da mu plati na tu`itelot iznos od _______denari na ime na
osiguruvawe, po sklu~en dogovor za osiguruvawe, so 6% kamata od denot na
podnesuvaweto na tu`bata do isplatata, kako i mu gi nadomesti parni~nite
tro{oci, se vo rok od 15 dena po zakana za izvr{uvawe.
Vo _____________
________20___ god.
Tu`itel
N.N.
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
Infoteka
PRAVNA OBLAST
7
F
5.
Tu`ba za nadomest na {teta
OSNOVEN SUD _________________
Tu`itel: N.N. od _______________
Tu`en: M.M. od _______________
Zaradi: nadomest na {teta
Vrednost: __________ denari
PODNESOK NA TU@ENIOT SO POVIK VO PARNICATA DA SE VME[A A.D. ZA
OSIGURUVAWE I REOSIGURUVAWE __________ OD _______
Pred Osnovniot sud vo ________ te~e spor, vo pogore rubriciranata
pravna rabota pod oznaka P.br. ______, a po tu`ba za nadomest na {teta.
Imeno, tu`itelot pobaruva od tu`eniot iznos od _______ denari na ime
nadomest na {teta, koj ja pretrpel na _______20_____godina, na patot __________________, od vozilot na tu`eniot koe se zanelo na edna udolnica i udrilo
vo predniot del na voziloto na tu`itelot.
So ovoj podnesok, tu`eniot predlaga vo parnicata da se vme{a A.D. za
osiguruvawe i reosiguruvawe ________ od _______, zato {to tu`eniot svoeto
vozilo so reg. _______ go osigural i zadol`itelno i KASKO , {to vo smisla na
~len _____ od pravilata za osiguruvawe, zna~i deka obvrska za pla}awe na
ovaa {teta ima vme{uva~ot.
Kako tu`en za vme{uva~ot dostavuvam:
1) prepis od tu`bata na tu`itelot i
2) prepis na dosega{nite zapisnici od raspravata
Predlagam Osnovniot sud vo _________ za slednoto ro~i{te, koe {to e
zaka`ano za _______20_____ godina, da go povika vme{uva~ot so dostavuvawe
na ovoj podnesok i prilogot.
Vo _____________
Tu`en
M.M.
na ______20____ god.
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
Infoteka
PRAVNA OBLAST
8
8.
KUPUVAWE I PRODA@BA NA KU]A ILI STAN
Sekako deka edna od najgolemite investicii na sekoj potro{uva~ e
kupuvaweto na ku}a ili stan. Kupuvaweto i prodavaweto na ku}a ili stan ve
voveduva vo golem broj na kontakti i sklu~uvawe na pove}e vidovi na
dogovori:
1. Dogovori so agenciite za posreduvawe so promet na nedvi`nosti;
2. Ako koristite kredit dogovori - so banki i drugi kreditodava~ivostanovuvawe na hipoteka, `irantski odnosi i sl.;
3. Zaverka na dogovorite pred notar;
4. Dobivawe na informacii za pravniot status na sopstvenikot
optovaruvaweto na nedvi`nosta so drugi stvarni prava, sklu~eni
dogovori za zakup- od sudot, geodetskata uprava -katastar,
centralniot registar.
Ova zboruva deka i da imate pari {to obi~no e najgolem problem,
kupuvaweto na ku}a ili stan ne e nimalu ednostavna rabota. Vi treba sovet
od pove}e eksperti-dobar arhitekt; elektroin`iner; vodoinstalater; i
sekako dobar advokat.
Sovetite za gradba na ku}a ili pro{iruvawe mo`ete da gi pro~itate vo
Infotekata za stanovawe.
8.1
[TO TREBA DA PREVZEMETE KOGA SAKATE
DA KUPITE ILI PRODADETE KU]A ILI STAN?
Kade mo`ete da najdete podatoci za pazarot na nedvi`nost, ku}i i
stanovi vo Republikata. Podatoci za proda`ba na stanovi i ku}i mo`ete da
najdete vo site mediumi - vesnici, oglasnici i televiziski programi,
podatoci mo`ete da najdete i na Internet. Informacii mo`ete da dobiete i
vo agenciite za posreduvawe pri promet na nedvi`nosti.
Kaj nas nema katalozi za ku}i i stanovi {to se nudat na proda`ba.
Koj se voobi~aenite ~ekori {to treba da gi napravite koga kupuvate
stan ili ku}a?
1. Koristete gi uslugite na agencija
2. Raspra{ajte se kolku vreme stanot ili ku}ata se nudi na pazarot.
3. Dokolku se nudi podolgo vreme zapra{ajte se zo{to, dali cenata e
previsoka ili predmetot ima nedostatoci ?
4. Napravete paralela so cenite na stanovite i ku}ite vo oddelni
podra~ja na gradot i na naselenoto mesto kade {to sakate da kupite
ku}a ili stan.
Ako ja prodavate ku}ata ili stanot preku agencija
1. Proverete dali cenata e pribli`na na cenite na toa podra~je
2. Dali dovolno ~esto se nudi i koi se sredstvata za oglasuvawe na
agencijata.
3. [to spored misleweto na agencijata treba da napravite za da ku}ata
ili stanot polesno se prodade.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Kupuvaweto i prodavaweto na ku}a ili stan bara da postojat dve strani
kako i kaj sekoj dogovor. Lice koe prodava i lice koe saka da kupi ku}a ili
stan. Isto taka, i ovoj dogovor e vrzan so opredeleno pregovarawe pome|u
dogovornite strani davawe i prifa}awe na ponuda i sli~no. Bitni elementi
na ovoj dogovor se predmetot-ku}ata ili stanot i cenata.
Pregovorite ne gi obvrzuvaat dogovornite strani , no treba da bidat
vodeni seriozno i so namera da se sklu~i dogovorot. Zatoa, ako Va{ata
namera ne e da kupite ili da prodadete, ne se vpu{tajte vo pregovori
edinstveno za da vidite dali ima zainteresirani za vakva zdelka.
Pregovaraweto mo`e da ja ~ini drugata strana pari. Ako ve}e ste zapo~nale
da pregovarate, a na opredeleno lice ste mu gi prodale svojata ku}a ili stan
ne zaboravete da gi izvestite drugite lica so koi ste pregovarale seriozno
okolu kupuvaweto. Zamislete ja ovaa situacija. Prodavate stan ili vikend
ku}a vo Ohrid. Pregovarate so pove}e kupuva~i. Eden od niv so `iveali{te
vo Kumanovo Ve pra{uva dali mo`e za vikend da ja pogleda ku}ata bidej}i
cenata mu odgovara. Ako do vikendot sklu~ite dogovor za proda`ba so drugo
lice izvestete go kupuva~ot od Kumanovo, patnite tro{oci koi gi napravil po
Va{a vina }e treba da gi nadomestite.
Dokolku kupuvate stan ili ku}a vo novogradba od graditel,
zadol`itelno konsultirajte advokat. Toga{ e bitno da odvoite vreme i da
vidite zo{to gi davate svoite pari. Da se zapoznaete so kvalitativnite
svojstva i kvantitativnite na opredeleniot objekt. Isto taka , vo zemja kako
{to e na{ata so advokatot proverete dali objektot mo`ebi ne e divogradba ,
za da ne Vi se slu~i da Ve sru{at, otkako ste gi dale parite i otkako ve}e
nekolku godini `iveete vo stanot ili ku}ata. Koga kupuvate novogradba-vo
izgradba informirajte se za rokovite koga gradbata }e bide zavr{ena.
Vnimatelno pro~itajte go tipskiot dogovor koj verojatno }e vi go ponudi
graditelot.
Vodete smetka za odredbite koi se odnesuvaat na pre~ekoruvawe na
rokovite, lizgavata skala-mo`nosta za poka~uvawe na cenata koga se poka~uva
cenata na rabotnata sila i grade`niot materijal; za finalnite grade`ni
raboti-pregradni yidovi, kvalitetot na podot, prozorite i vratite; za denot
na preminuvawe na sopstvenosta; rizikot od slu~ajno propa|awe na stvarta.
F
(Za tipskite dogovori videte pove}e vo temata za Dogovori).
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
8.2
DOGOVOR ZA KUPUVAWE NA NEDVI@NOST
Dogovorot za kupuvawe na nedvi`nost se sklu~uva vo pismena forma
pred notar i se zapi{uva vo javnite knigi za evidencija na nedvi`nost, pri
{to treba da dobiete imoten list na Va{e ime.
Dogovorot zadol`itelno mora da ima:
1.
2.
3.
4.
Datum na sklu~uvawe na dogovorot;
Cenata na ~inewe;
Adresa kade se nao|a ku}ata ili stanot so opis;
Praven opis na objektot-stvarno-praven status (sopstvenost,
sosopstvenost zaedni~ka sopstvenost obremeneta so stvarni prava i
sl.);
5. Na~inot na koj }e se vr{i pla}aweto i kako (vo gotovo, na rati i sl.);
6. Vo dogovorot mo`e da se vnese sostojbata na ku}ata ili stanot
kvadratura, kvalitet na vrati i prozorci, vid na pokriv(krov) i sl.;
7. Isto taka mo`e da se dogovori vreme za vr{ewe na uvid vo
sostojbata na ku}ata ili stanot inspekcija- na instalacii, vodovod
i sl.;
8. Site ograni~uvawa za sopstvenikot na stanot ili ku}ata- obvrski za
pravo na prvenstvena kupuva~ka i sl.;
9. Da se naglasi koi delovi ne odat zaedno so ku}ata ili stanot kako
{to e gara`a na primer;
10. Potpisi na prodava~ot i kupuva~ot;
11. Premin na pravoto na sopstvenost od eden titular na drug.
Za toa kako se steknuva sopstvenost na nedvi`nost, vrz osnova na
pravno delo- dogovor ottuka za stan i ku}a mo`ete da vidite pove}e vo
noviot Zakon za sopstveni~ki i stvarni prava koi }e stapi vo sila vo
septemvri 2001 godina i koi se odnesuva na steknuvawe na pravo na
sopstvenost na nedvi`nosti.
Za {to osobeno treba da vodite smetka koga sklu~uvatae dogovor za
kupuvawe na stan ili ku}a ?
Kako i kaj sekoj dogovor za proda`ba treba da vodite smetka za
materijalnite i pravnite nedostatoci na stvarta, dokolku gi ima i za koj
odgovara prodava~ot. Vo odnos na pravnite nedostatoci bitno e da znaete
deka mo`e da kupite stvar koja ne e vo sopstvenost na prodava~ot tu|a stvar;
delumno tu|a stvar, stvar vo sosopstvenost;optovarena so stvarno pravo kako
{to e hipoteka ili slu`benost i sl.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
[to mo`ete da prezemete da ne Vi se slu~i da kupite tu|-a, delumno tu|a ili optovarena so hipoteka ku}a ili stan ?
Sklu~ite pismen dogovor zaveren kaj notar. Barajte zadol`itelno dokaz
za sopstvenost. Barajte zadol`itelno dokaz deka ku}ata ili stanot ne se
dadeni pod hipoteka - dokaz od sudot ili od centralniot registar kade se
vodi upisot na hipotekite. Za dokaz za sopstvenost se smeta Imotniot list.
Bidej}i katastarskata evidencija ne e vostanovena za celata zemja dokolku
sopstvenikot nema imoten list barajte da se otpo~ne postapka i urgentno da
se a`urira evidencijata za ku}ata ili stanot {to sakate da go kupite preku
notar.
Treba u{te da znaete !!!!
Vo slu~aj na otu|uvawe na ku}a ili stan koj pred toa mu e predaden na
nekoj drug vo zakup, pribavuva~ot na ku}ata ili stanot stapuva na mestoto na
zakupodavecot i po toa pravata i obvrskite od zakupot nastanuvaat pome|u
nego i zakupecot.Kupuva~ot ne mo`e da bara od zakupecot da mu go predade
predmetot pred istekot na vremeto za koe e dogovoren zakupot, a ako traeweto
na zakupot ne e opredeleno ni so dogovor ni so zakon, toga{ pred istekot na
otkazniot rok. Za obvrskite na kupuva~ot od zakupot sprema zakupecot
odgovara prenesuva~ot kako solidaren garant.
Stanbeni krediti
Kupuvaweto na stan e golema investicija i bara golemi finansiski
sredstva. Obi~no tie sredstva kupuva~ot na stan gi ima oddeleno no naj~esto
tie ne se dovolni za takov stan kako {to mu e potreben.
Vo na{ata Republika postojat mo`nosti za koristewe na stanbeni
krediti koi gi davaat se pogolem broj na banki..
Bankite za stanbenite krediti vo zavisnost od gotovinskata uplata i
godinite na otplata predviduvaat godi{ni kamatni stapki od 11 do 15%. Isto
taka, nekoi banki baraat sklu~uvawe na dogovor za hipoteka nad objektot vo
visina na dolgot.
Kreditirawe ovozmo`uvaat i nekoi graditeli, pri {to vostanovuvaat
fiducijarna sopstvenost do otplatata na vrednosta na stanot. Vnimavajte so
ovie dogovori osobeno so klazulite za zadocnuvawe i na graditelot i na
kupuva~ot na stanot so otplata na cenata zadol`itelno konsultirajte
advokat.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Koi se drugi na~ini da stanete sopstvenik na ku}a ili stan?
Ku}a ili stan mo`ete da dobiete i so dogovor za dar. Ako darot e od
lice so koe ste vo srodstvo od prv nasleden red (bra~en drugar, roditeli i
deca) toga{ ste oslobodeni od dano~nite obvrski. Vo sekoe drugo srotstvo
dol`ni ste da platite danok na dodadena vrednost vo visina od 5%.
I dogovorot za razmena e praven osnov za steknuvawe na pravo na
sopstvenost. ^esto vo oglasite mo`e da se vidi: menuvam stan vo Skopje za
stan vo Ohrid i sl. Odgovornosta za materjalnite i pravni nedostatoci na
predmetot na razmenata e ednakva kako i pri kupoproda`bata.
Ku}a ili stan mo`ete da dobiete i vrz osnova na dogovor za do`ivotna
izdr{ka i dogovor za raspredelba na imotot za vreme na `ivot. Sopstvenik na
ku}ata ili stanot }e stanete so ispolnuvawe na dogovornite obvrski, no mortis
causa - po smrtta na liceto so koe ste sklu~ile vakov dogovor. Vo slu~ajot na
dogovor za do`ivotna izdr{ka se otvora ostavinska postapka i se prezentira
dogovorot za do`ivotna izdr{ka pri {to gi ostavruvate svoite prava, a
dokolku ima nezadovolni naslednici se upatuvaat na gra|anska parni~na
postapka.
Sopstvenik na ku}a ili stan mo`ete da stanete i so nasleduvawe
zakonsko i testamentalno povtorno mortis causa po smrtta na ostavitelot. Od
dano~ni obvrski ste oslobodeni povtorno ako ste vo srodstvo vo prv nasleden
red, vo drug slu~aj ste dano~en obvrznik kon dr`avata i prenosot na
sopstvenosta i upisot vo javnite knigi e usloven so pla}awe na dano~nata
obvrska.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
8.3
VA[I PRAVA I OBVRSKI KAKO SOSED I SOPSTVENIK
NA ETA@NA SOPSTVENOST
Zboruvavme za toa pred {to ste ispraveni i {to treba se da
napravite za da go re{ite svojot problem za mesto za domuvawe.
Imate razli~ni opcii individualna ku}a, stan vo stanbena zgrada,
sopstvenost ili zakup, spored Va{ite mo`nosti i potrebi. Sekako deka
kupuvaweto ili zakupot na individualna ku}a Vi nosi razli~ni prava i
obvrski od kupuvaweto i zakup na stan vo stanbena zgrada. Me|utoa
kupuvaweto i zakupot na individualna ku}a ~esto e poskapa i ponevozmo`na
opcija osobeno vo urbanite centri od kupuvawe i zakup na stan vo stanbena
zgrada. Zo{to denes mnogu po~esto potro{uva~ite kupuvaat stan vo stanbena
zgrada namesto individualna ku}a? Vo urbanite centri golemite gradovi se
javuva potrebata od obezbeduvawe na potrebnite stanovi za `iveewe za site
mo`ni op{testveni sloevi, so razli~ni nivoa na prihodi.Koi se pri~inite
{to pridonesuva za zgolemuvawe na potrebata za prostor na `iveewe: brziot
rast na naselenieto; seleweto kon pogolemite gradski centri,potrebata na
lu|eto za se pogolem `ivoten prostor; se pogolemite tro{oci svrzani za
zemji{teto;malite investirawa vo izgradba na stanovi poradi mo`nosta da se
kontrolira visinata na zakupninata; vojni i elementarni nepogodi.
Vtorata tesno povrzana pri~ina za gradewe na zgradi so pove}e stanovi
e pottiknuvaweto na poefikasnata izgradba na zgradite i podobrata
iskoristenost na zemji{nite resursi. Visokokatnite zgradi za `iveewe
doveduvaat do zgolemuvawe na gustinata na naselenieto na pomal prostor, a
tro{ocite za zemji{teto po stan se daleku pomali otkolku vo situaciite vo
koi zemji{teto se iskoristuva za izgradba na tradicionalnite ku}i nameneti
za samo edno semejstvo. Eta`nata sopstvenost e naso~ena kon sozdavawe na
atraktivni `iveali{ta (stanovi) vo pogodnite urbani lokacii po ceni {to se
dostapni na onie op{testveni grupi {to imaat poniski prihodi.
So dozvoluvaweto da se kupuvaat stanovi, namesto da se zemaat vo
zakup, se sozdava eden vid brana protiv inflacijata. Namesto da pla}aat
zakupnini, sopstvenicite na stanovite gi koristat sopstvenite finansiski
resursi za isplata na hipotekite i taka go zgolemuvaat sopstveniot
finansiski interes vo stanot {to go kupuvaat.
Kakva prednost se dobiva so kupuvawe na stan vo stanbena zgrada , a
kakva so kupuvawe na individualna ku}a?
Iako konvencionalniot vid na poseduvawe ku}a e ekskluziven i nudi
maksimalna privatnost, toj mo`e da vodi kon osamenost i izolacija.
Kupuvaweto na stan ima za cel da ja obezbedi realizacijata na sociolo{kata
cel za poblizok socijalen `ivot, dopolnitelni soci-jalni objekti i pogolema
sigurnost. Kupuvaweto na stan vo stanbena zgrada go nudi potencijalot na
eden poblizok socijalen `ivot, bez nekoja golema zaguba na privatnosta,
zaedni~ki socijalni objekti (na primer bazeni, oprema za perewe i peglawe,
pa duri i dneven prestoj i gradinki za decata), kako i postrogi bezbednosni
merki po mnogu poniski tro{oci.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
So kupuvaweto na individualna ku}a ili stan vo stanbena zgrada go re{avate
pra{aweto da se ima dom. Me|utoa , morate da zapomnite deka i ednoto i
drugoto zna~i za Vas zapoznavawe so novi obvrski i prava. Sekako deka
`ivotot vo stanbenite zgradi bara pogolemi otstapki za sostanarite, me|utoa
i za sopstvenici-te individualnite ku}i postojat obvrskite od sosedskoto
pravo!
Ste kupile nekoja nedvi`nost, ku}a, stan, plac, niva , ste sklu~ile
dogovor za zakup ili za posluga, pokraj toa {to treba da gi poznavate osnovite
na dogovornoto pravo za ovoj vid transakcii, neophodno e i da se zapoznaete
so pravata i obvrskite {to za Vas, proizleguvaat od sopstvenosta ili
vladenieto(zakupot, poslugata i plodou`ivaweto) na vakvite stvari.
[to e toa sosedsko pravo?
F(Stvarni
slu`benosti i sosedsko pravo od d-r Radmila Kova~evi}
Ku{trimovi} str.87-103 Zbornik na Pravniot Fakultet -Asen Grup~e 2001 )
[to e eta`na sopstvenost ?
Toa e sopstvenost na spratovi vo bukvalen prevod. Vo eta`na sopstvenost se
pove}eto stanovi vo zgradite vo koi postojat razli~ni sopstvenici na
stanovite, vizbite podrumite i sl.
Stanovi, delovni prostorii, vizbi, gara`i i drugi posebni delovi
od stanbeni i delovni zgradi {to imaat dva ili pove}e stanovi, odnosno
delovni prostorii i drugi posebni delovi mo`at da bidat vo sopstvenost na
razli~ni fizi~ki ili pravni lica (eta`na sopstvenost).
Na poseben del od zgrada mo`e da postoi sosopstvenost vrz idealni
delovi od posebnite stanovi i drugite posebni delovi od zgrada.
F ( Za eta`na sopstvenost vidi pove}e Zbornik na Pravniot Fakultet -Asen
Grup~e 2001 Eta`na sopstvenost-d-r Jadranka Dabovi} Anastasovska str. 207229)
Zapomnete !
Dopu{teno e sosedskoto pravo da se vr{i samo vo merka i na na~in
so toa {to pomalku da se ograni~uva, optovaruva ili na drug na~in da se
voznemiruva onoj sosed koj{to ne{to treba da trpi, propu{ta ili ~ini.
[to treba da storite ako Va{ata zemji{na parcela ne e ograni~ena ne e
razdelena od sosednite?
Postavete me|a! Me|a e zaedni~ka grani~na linija so koja se
razdeluvaat sosednite zemji{ni parceli.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
[to ako me|ata postoela no znacite so koi bila
vospostavena se o{teteni?
Ako znacite so koi se vospostavuvaat me|i me|u dve ili pove}e
nedvi`nosti poradi kakva bilo pri~ina tolku se o{teteni, taka {to tie da
ne mo`e da se raspoznaat, ili ako se sporni znacite, toga{ sekoj od sosedite
ima pravo da bara sudot vo postapka za ureduvawe na me|i da ja vospostavi, da
ja obnovi ili da ja ispravi me|ata.
Sudot me|ata ja isprava ili obnovuva spored odredbite na
vonprocesna postpka za ureduvawe na me|i.
` Vo ~ija sopstvenost se ogradite me|u sosedni nedvi`nosti?
Ogradi me|u sosedni nedvi`nosti (yidovi, plotovi, ogradi, `ivi
ogradi i drugi ogradi ili pre~ki), kako i stvari koi slu`at kako znaci za
me|i se smetaat za zaedni~ki ogradi i se vo sosopstve-nost na sosedite od
dvete strani na me|ata, osven ako ne se doka`e deka se vo sopstvenost na
eden od sosedite (so posebni znaci, natpisi ili drugi dokazi).
Ne e deliva sosopstvenosta vrz stvarite koi{to slu`at ka-ko
zaedni~ka ograda ili znacite koi se opredeleni kako me|a.
Kako mo`at da ja koristat sosedite zaedni~kata ograda ?
Zaedni~kata ograda sekoj od sosedite mo`e da ja upotrebuva od
svojata strana do polovina od nejzinata {iro~ina, no ne smee da pravi ni{to
so {to ogradata bi ja dovel vo opasnost i so {to bi gi spre~il negovite sosedi
tie od svojata strana da ja upotrebuvaat do polovina.
Koj gi podnesuva tro{ocite za odr`uvawe na zaedni~kata ograda?
Tro{ocite za odr`uvawe na zaedni~kata ograda gi snosat nejzinite
sosopstvenici na ednakvi delovi i solidarno odgovaraat za {tetata koja na
sekoe treto lice bi mu bila storena za neodr`u-vawe na orgadata vo sostojba
kakva {to e voobi~aena, so ogled na namenata na ogradata, na namenata na
nedvi`nosta i so mesnite obi-~ai.
Va{iot sosed ne saka da stavite zaedni~ka ograda me|a , ili pak Vie
sakate da napravite skapa ograda koja mo`e da si ja dozvolite ?[to ako
ogradata ja napravite sam na sopstveno zemji{te?
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
Mo`ete da izgradite sopstvena ograda na Va{e zemji{te spored Va{
proekt. Visinata na ogradata ne smee da nadminuva 1.25 m.
Ograda koja se nao|a isklu~ivo na nedvi`nost na eden sopstvenik, a e
vospostavena za da se razdvoi edno zemji{te od zemji{teto na sosedite ne e
vo sosopstvenost na sosedite, tuku vo sopstvenost na onoj na ~ie zemji{te se
nao|a.
Sekoj sopstvenik mo`e da go zagradi svoeto zemji{te so ograda koja se
nao|a isklu~ivo na negovoto zemji{te na na~in kako {to e opredeleno so
poseben propis ili pak da ne e sprotivno so mesnite obi~ai.
Sopstvenikot e dol`en da ja odr`uva vo dobra sostojba svojata ograda
za da ne predizvika da nastane {teta na sosedot, no po pravilo toj ne e
dol`en povtorno da go izgradi svojot sru{en yid.
Ogradite ne se edinstveniot problem so sosedite. [to vo slu~aj
koga drvo ili rastenija se nao|aat na me|a me|u dva nedvi`ni imoti?
Stebloto na drvoto ili drugo rastenie, mu pripa|a na sopstvenikot
na onaa nedvi`nost od ~ie{to zemji{te izrasnalo drvoto, bez ogled kade se
nadvivaat grankite ili kade se protegaat korewata na drvoto.
Drvoto koe{to izrasnalo na samata me|a e vo sosopstvenost na
sosedite na obete strani na me|ite na zemji{teto.
Na sopstvenikot mu e dozvoleno od svoeto zemji{te da istrgnuva
`ili i korewa na tu|o drvo ili rastenie, kako i da gi otsekuva ili
potkastruva grankite na tu|i drvja, kako i del od stebloto koe se nao|a vo
vozdu{niot prostor nad negovata nedvi`nost i da gi zadr`i za sebe, ili pak
da se koristi so tie delovi na tu|ite drvja.
Sopstvenikot na sosednoto zemji{te ima pravo da bara nadomestok
na {teta {to e pri~ineta od `ilite, korewata ili grankite na tu|ite drvja, a
koja ne bi se slu~ila ako nivniot sopstvenik postapu-val so potrebnoto
vnimanie.
õ
Dali imate pravo da vleguvate vo tu|a sosedna nedvi`nost vo
opredeleni slu~ai i koga ne ste povikani. ? [to ako Va{eto
`ivotno(ku~e ma~e, drugo doma{no `ivotno ili sopstvena stvar )dojdat
vo imotot na Va{iot sosed?Dali imate pravo da go zadr`ite `ivotnoto
koe na Va{iot imot napravilo {teta do ispla}aweto na nadomestot na
{teta od negoviot sopstvenik ili od liceto koe se gri`elo za
`ivotnoto?
Ako tu|i `ivotni, roj p~eli ili stvar dojdat na tu|a nedvi`nost,
nivniot sopstvenik odnosno vladetel, mo`e vo primeren rok da vleze na
tu|oto zemji{te i da si gi zeme nazad.
Sopstvenikot na nedvi`nosta mo`e da zabrani pristap na svojata
nedvi`nost, ako tu|ite `ivotni, rojot p~eli ili stvarite vedna{ gi predade
na nivniot sopstvenik odnosno vladetel.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
Ako od `ivotnite, rojot p~eli ili od drugite stvari {to }e se najdat
na tu|a nedvi`nost ili od nivnoto dvi`ewe nastane {teta za sopstvenikot na
nedvi`nosta na koi tie stvari se na{le ili prefrlile, ili ako sopstvenikot
na nedvi`nosta imal nu`ni tro{oci vo vrska so toa, toj ima pravo na
nadomest na {teta i da ja zadr`i stvarta se dodeka {tetata ili tro{ocite ne
mu bidat vo celina nado-mesteni.
Imate problemi so va{ata nedvi`nost, me|utoa popravkata na
krovot (ili druga sanacija izgradba) mo`e da se izvede edinstveno so
postavuvawe na skeli na imotot na sosedot , dali imate pravo da barate
upotreba na negovoto zemji{te za vakvi celi?
Sopstvenikot na nedvi`nosta na koja e nu`no da se izvr{at raboti
potrebni za nejzina upotreba ili koristewe, na negovo barawe, odnosno po
predlog na nadle`niot organ, mo`e privremeno da upotrebi tu|o zemji{te
zaradi izveduvawe na raboti, postavuvawe na skeliwa i sli~no, ako toa ne
mo`e na drug na~in da se izvede.
Onoj {to upotrebil tu|a nedvi`nost za vakvi potrebite e dol`en,
{tom prestane potrebata za takva upotreba, da ja dovede nedvi`nosta vo
sostojba vo koja se nao|ala pred toa, a nastanatata {teta da ja nadomesti
spored op{tite propisi za odgovornost za {teta.
Za upotrebata na zemji{te vo vakvi slu~ai, po barawe na
sopstvenikot na nedvi`nosta, koja e privremeno upotrebena, se pla}a
pravi~en nadomestok, koj ne mo`e da bide pomal od onoj na koj bi imal pravo
ako bi bila sprovedena necelosna eksproprijacija na negovoto zemji{te
spored Zakonot za eksproprijacija.
Dali morate da dozvolite postavuvawe na vod i drugi uredi na
sopstvenata nedvi`nost?
Postavuvawe na vod i drugi uredi (elektri~ni, kanalizacioni,
vodovodni, gasovodni, toplovodni, telekomunikaciski i drugi) na tu|a
nedvi`nost bez soglasnost na nejziniot sopstvenik e mo`no koga toa e vo javen
interes utvrden so zakon, a vo interes na opredeleno lice spored odredbite
na slu`benost.
Sopstvenikot na sosednata nedvi`nost go potkopuva sopstvenoto
zemji{te i prezema aktivnosti so koi se doveduva vo opasnost Va{ata
nedvi`nost, koi se Va{ite prava?
Ne e dozvoleno sopstvenikot da go potkopuva svoeto zemji{te ili na
svojata nedvi`nost da pravi ne{to so {to bi se dovela vo opasnost
stabilnosta na tu|ata nedvi`nost.
Ako ne se prezemeni potrebni merki so koi opravdano mo`e da se
o~ekuva deka }e se otstrani opasnosta za stabilnosta na negovata
nedvi`nost, sopstvenikot na nedvi`nosta ~ija stabilnost e vo opasnost mo`e
da bara da prestanat vakvite rabotite
Infoteka
PRAVNA OBLAST
5
Ako prezemenite merkite ne e mo`no da se sprovedat so uspeh, a
pri toa da ne se postavuvaat posebni konstrukcii na nedvi`nosta ~ija
stabilnost e vo opasnost, nejziniot sopstvenik mo`e da bara zabrana na
dejstvijata od koi na negovata nedvi`nost i se zakanuva opasnost za
stabilnosta.
Sopstvenikot na nedvi`nosta koj postavil posebni konstrukcii
zaradi osiguruvawe na stabilnosta na tu|a nedvi`nost odgovara za sekoja
{teta koja bi nastanala vo vrska so nea, a odr`uvaweto na tie konstrukcii vo
dobra sostojba vo soglasnost so celta ovlasten e da bara sosedot na ~ija
nedvi`nost i se zakanuva opasnost.
Sosedot ima stara zgrada ~ij oxak ima opasnost da se urne na
pokrivot na Va{ataata novoizgradena ku}a koi se Va{ite prava?
Koga postoi seriozna opasnost ne~ija zgrada ili nekoj drug del od
ne~ija nedvi`nost celosno ili delumno da se urne od {to bi nastanala
opasnost za sosedskata nedvi`nost, sosedot ~ija{to nedvi`nost e vo opasnost
mo`e da bara od onoj na kogo e objektot da gi prezeme site potrebni merki za
da se spre~i nastanuvaweto na {teta, kako i da bara osiguruvawe od
nastanuvawe na idna {teta.
ÛDo`dovnicata od zgradata na Va{iot sosed se sleva vo Va{iot
podrum i Vi pravi {teta . Koj e dol`en da go spre~i ova Vie ili sosedot?
Sopstvenikot na nedvi`nost e dol`en da gi prezeme site potrebni
merki do`dovnicata {to se sliva od negovata zgrada da ne pa|a na tu|a
nedvi`nost, osven ako sopstvenicite ne se dogovorile poinaku ili ako toa e
vo soglasnost so mesnite obi~ai.
HNiz Va{ata niva (na placot kraj Va{ata vikendi~ka ) minuva
potok dali smeete da go menuvata negoviot priroden tek?
Sopstvenik na zemji{te ne smee na {teta na drugo zemji{te da go
menuva pravecot ili silinata na prirodniot vodotek, koj{to protekuva preku
negovoto zemji{te ili te~e niz nego kako podzemna voda.
Sopstvenik na zemji{te koe se nao|a dol` potoci, reki i ezera,
dol`en e zemji{teto da go koristi taka {to nema da go popre~uva nivniot
priroden tek, kako i da ne go zagrozuva, zagaduva koritoto, bregot i objektite
na bregot ili pokraj bregot i da ne go spre~uva nivnoto odr`uvawe.
Sopstvenik na zemji{te vo podolniot tek na vodata ne smee da
sozdava ili postavuva prepreki so toa {to na negovoto zemji{te da dotekuva
voda {to prirodno istekuva od zemji{teto od pogorniot tek na vodata, nitu
sopstvenikot od pogorniot tek na vodata smee svoevolno da stori ne{to so
Infoteka
PRAVNA OBLAST
6
{to vo pogolema merka bi go optovaril zemji{teto od podolniot tek na
vodata.
C [to e toa stanbena zgrada , stan , pomo{ni stanbeni prostorii
zaedni~ki prostorii vo stanbena zgrada i zaedni~ki delovi i uredi na
stanbena zgrda?
Stanbena zagrada e zgrada koja ima eden ili pove}e stanovi i zaedni~ki
ku}en broj. Stanbena zgrada e i zgrada vo koja ima delovni i drugi nestambeni
prostorii, aa stanovite zafa]aat pogolema povr{ina na zgradata.
Stan e vkupnost na prostoriite za domuvawe , {to so~inuvaat funkcionalna i grade`na celina i imaat oddelen vlez.
Pomo{ni stanbeni prostorii se prostorii {to pripa|aat na stanot
(podrumi i gara`i) i drugi pomo{ni prostorii i se nao|aat vo ili nadvor od
stanbenata zgrada, vo koja se nao|a stanot.
Zaedni~ki prostorii vo stanbena zgrada se skali, hodnici, svetlarnici, peralnici, su{ilnici, zasolni{ta , prostorii za domarska slu`ba , prostorii za ku}en sovet, prostorii za otpadoci i drugi prostorii koi slu`at na
zgradata kako celina.
Zaedni~ki delovi i uredi na stanbenata zgrada se: temeli, nose~ki yidovi, pokriv, strei , fasada, oxaci, svetlarnici , liftovi, elektri~na, gromobranska, kanalizaciona, vovovodna , telefonska, gasovodna, toplovodna instalacija i uredi, TV i drugi priemni anteni i sli~no.Zaedni~ki delovi na
stanbena zgrada se i drugi prostorii, delovi objekti ili uredi {to ne se vo
sostav na zgradata kako {to se zaedni~ki kotlarnici, hidrofori i sli~no
{to slu`at samo na edna ili na pove}e stanbeni zgradi , zemji{teto utvrdeno
so urbanisti~ki plan za izgradba i za redovno koristewe na zgradata, kako
{to e pristapen pat, parkirali{te, prostor za otpadoci, prostor za igra
odmor ili sli~no.
Sopstvenik sum na stan vo zgrada , dali mo`am slobodno da go koristam i
da raspolagam so svojot poseben del? Koi se moite prava i obvrski?
Sopstvenikot na poseben del od zgrada ima pravo po svoja volja da go
koristi svojot poseben del od zgradata i so nego slobodno da raspolaga, kako
i so sporednite delovi koi mu slu`at na negoviot del od zgradata (vizba,
gara`a i sl.)
Infoteka
PRAVNA OBLAST
7
[to treba da storam ako sakam da go prodadam svojot poseben
del od zgradata?
Ako posebniot del od zgradata e vo sosopstvenost na dve ili pove}e
lica (idealni delovi), sosopstvenikot koj{to saka da go prodade svojot del,
dol`en e da go ponudi na drugiot sosopstvenik, odnosno drugite
sosopstvenici.
Dokolku posebniot del od zgrada e delovna prostorija, pravo na
prvenstveno kupuvawe so sosopstvenikot ima i zakupecot.
Vo vakov slu~aj prodava~ot e dol`en ponudata za proda`ba na
svojot sosopstveni~ki del od posebniot del od zgradata so ozna~uvawe na
cenata i uslovite za proda`ba da ja podnese do drugiot sosopstvenik odnosno
zakupecot. Ako zgradata ima ku}en sovet, ponudata se dava preku ku}niot
sovet, koj e dol`en za ponudata da gi izvesti sosopstvenicite, odnosno
zakupcite na posebniot del od zgradata vo rok od 3 dena od dobivaweto na
ponudata.
Izjavata za prifa}awe na ponudata se podnesuva neposredno na
prodava~ot vo rok od 30 dena od denot na dobivaweto, odnosno isteknuvaweto
na ponudata.
Dokolku vo ovoj rok, ponudata ne bide prifatena od sosopstvenikot,
odnosno sosopstvenicite na posebniot del od zgradata, prodava~ot mo`e
svojot del da go prodade na drugo lice pod uslovite navedeni vo ponudata ili
za povisoka proda`na cena.
Koga spored uslovite na ponudata cenata treba vo celost ili
delumno da se isplati vo gotovo, izjavata za prifa}awe na ponudata ima
pravno dejstvo samo ako vo rokot od stav 3 na ovoj ~len na ponuduva~ot ili kaj
osnovniot sud ili notarot na ~ie podra~je se nao|a zgradata bide isplaten
odnosno deponiran celiot iznos {to spored ponudata treba da se isplati vo
gotovo.
Vo slu~aj ponudata za proda`ba na sosopstveni~kiot del na
posebniot del od zgradata da bide prifatena od pove}e sosopstvenici,
odnosno zakupnici na toj del, proda`bata }e se ostvaritaka {to toj }e mu se
predade na onoj sopstvenik koj }e go odredi prodava~ot.
Vo slu~aj koga sosopstvenikot koj go prodava svojot del ne im dade
ponuda na sosopstvenicite, odnosno zakupcite, proda`bata }e se poni{ti .
Ako sosopstvenikot {to go prodava svojot sosopstveni~ki del ne im
dade ponuda na site sosopstvenici, vo takov slu~aj sosopstvenicite na koi ne
im e dadena ponudata mo`at po sudski pat da baraat proda`bata da se
poni{ti i sosopstvenikot {to go prodava svojot del da postapi soglasno
zakonskite propisi.Tu`bata za povreda na pravoto na prvenstveno kupuvawe
mo`e da se podnese vo rok od 30 dena od denot koga sekoj od sosopstvenicite
doznal za proda`bata i za uslovite za proda`bata.Bez ogled na toa koga
sosopstvenicite doznale za proda`bata i za uslovite za proda`bata, tu`bata
poradi povreda na pravoto na prvenstveno kupuvawe ne mo`e da se podnese po
istekot na rokot od 6 meseci od zapi{uvaweto vo javnite knigi, ako stvarta e
nedvi`na, a ako stvarta e podvi`na od
denot na sklu~uvaweto na
dogovorot.Dokolku sosopstveni~kiot del im bil ponuden na sosopstvenicite
po povisoka cena od onaa po koja e izvr{ena proda`bata ili po pote{ki
uslovi, ili proda`bata e prikriena so zamena, podarok ili na drug na~in,
Infoteka
PRAVNA OBLAST
8
toga{ tu`bata poradi povreda na pravoto na prvenstveno kupuvawe mo`e da
se podnese vo rokot od edna godina od zapi{uvaweto vo javnite
knigi.Tu`itelot e dol`en vo rokot za podnesuvawe na tu`bata poradi
povreda na pravoto na prvenstveno kupuvawe da go deponira iznosot kaj
osnovniot sud ili notar na ime na kupovnata cena, {to spored sklu~eniot
dogovor stasal za pla}awe do denot na podnesuvaweto na tu`bata.
Koi se Va{ite obvrski vo odnos na koristeweto na posebniot
del na zgradata?
Sopstvenikot e dol`en da se gri`i za odr`uvaweto na svojot del od
zgradata.
Ako pri koristeweto na svojot del od zgradata sopstvenikot
pri~inil {teta na drugi delovi od zgradata, {to se vo sopstvenost na drugi
lica ili so toa se sozdavaat drugi pre~ki na delovite od zgradata {to se vo
nejzina funkcija kako celina ili na nejzini delovi koi pretstavuvaat posebna
celina, toj e dol`en da ja nadomesti taa {teta, odnosno da gi otstrani
drugite pre~ki koi se sozdavaat.
Dali mo`ete slobodno da vr{ite prepravki na Va{iot poseben
del od zgradata?
Sopstvenikot mo`e da vr{i prepravki vo svojot poseben del od
zgradata. Me|utoa, sopstvenikot ne mo`e vo svojot del da vr{i prepravki {to
bi mo`ele da go naru{at arhitektonskiot lik na zgradata ili da ja namalat
nejzinata sigurnost (stabilnost), odnosno stabilnosta na nekoj zaedni~ki del
od zgradata ili na drug sopstvenik, kako i na tie delovi da im nanese {teta.
Dali kako sopstvenik na poseben del od zgrada imam obvrska da
dozvolam intervencii vo mojot del od zgradata i od koi tip?
Sopstvenikot na poseben del e dol`en da dozvoli vo negoviot del
od zgradata da se izvr{at nu`ni intervencii poradi otstranuvawe na pre~ki
pri koristeweto na pravoto na sopstvenost na drug del od zgradata ili na
delovi od zgradata {to se vo funkcija na zgradata kako celina so toa {to
napravenite {teti poradi taa intervencija moraat da mu se nadomestat na
ovoj sopstvenik.
Imam gara`a vo sostavot na zgrada koja sakam da ja prodadam , dali sum
dol`en da ja ponudam na sopstvenicite na stanovite vo istata zgrada?
Dol`ni ste da ja ponudite na drugite sopstvenici na stanovite kako
posebni delovi na taa zgrada , a po niv na zakupcite na stanovi vo istata
zgrada.
Pri otu|uvawe na gara`a {to se nao|a vo sostavot na zgradata ili na
grade`noto zemji{te {to na zgradata i slu`i kako celina ili samo na nekoi
delovi od zgradata, vo slu~aj koga
otu|uvaweto se vr{i oddelno od
Infoteka
PRAVNA OBLAST
9
otu|uvaweto na stanot, prvenstveno pravo na kupuvawe imaat sopstvenicite
na stanovite kako posebni delovi od zgradata, a po niv zakupcite na
stanovite vo istata zgrada.
Vo vakov slu~ajot ne mo`e da se izvr{i prodavawe na gara`a na
lice koe ne koristi stan vo taa zgrada pod uslovi popovolni od onie {to se
ponudeni na sopstvenicite na stanovite kako posebni delovi od zgradata,
odnosno na zakupcite na stanovite vo taa zgrada.
Prodava~ot e dol`en ponudata za proda`ba da ja podnese preku
ku}niot sovet, dokolku ima sovet, odnosno da ja iznese na javen uvid na
sopstvenicite na stanovite.
Izjavata za prifa}awe na ponudata se podnesuva direktno do
prodava~ot vo rok od 30 dena od denot na istaknuvaweto na ponudata.
Ako ponudata vo dadeniot rok ne bide prifatena od
nikogo,prodava~ot mo`e gara`ata da ja prodade na drugo lice pod uslovite
navedeni vo ponudata ili po povisoka cena.
Zainteresiranoto lice koe saka da ja kupi gara`ata dol`no e vo
rokot vo koj treba da ja dade izjavata za prifa}awe na ponudata da ja isplati
cenata vo gotovo ili da deponira iznos vo sudot, odnosno kaj notar.
Vo slu~aj ako ponudata za prodavawe na gara`a bide prifatena od
pove}e sosopstvenici, odnosno zakupci na posebnite delovi od zgradata,
prodava~ot samostojno odlu~uva na kogo }e ja prodade gara`ata.
Ako sopstvenikot ja prodade gara`ata sprotivno na odredbite na
ovoj ~len nositelot na prvenstvenoto pravo na kupuvawe ima pravo po sudski
pat da pobara dogovorot za proda`ba da se poni{ti i gara`ata da mu bide
ponudena nemu pod isti uslovi. Tu`bata treba da se podnese vo rok od 30
dena od doznavaweto na proda`bata. Tu`itelot, so podnesuvaweto na tu`bata
e dol`en da go polo`i iznosot na kupovnata cena do sudot na ~ie podra~je se
nao|a zgradata. Po istekot na 6 meseci od izvr{eniot prenos na sopstvenosta
vo javnite knigi, pravoto na podigawe na tu`ba za poni{tuvawe na
proda`bata prestanuva.
Dali mo`e svojot sopstven stan vo zgrada da go prenamenam vo
deloven prostor?
Stan, del od stan, pomo{na stanbena i zaedni~ka prostorija vrz
osnova na proektna dokumentacija mo`e da se prenameni za vr{ewe na
delovna dejnost po barawe na sopstvenikot na toj del od zgradata, ako so toa
ne se zagrozuva bezbednosta na gra|anite vo zgradata, ako ne i se nanesuva
{teta na zgradata i ako ne se onevozmo`uvaat drugite korisnici vo mirnoto
koristewe na stanovite, po prethodna soglasnost na mnozinstvoto
sopstvenici na stanovite, odnosno na delovnite prostorii vo zgradata,
odnosno na vlezot vo zgradata.
Odobrenieto za prenamena go izdava nadle`niot organ.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
10
[to e toa ku}en sovet i dali postoi zakonska obvrska za osnovawe
na ku}en sovet?
Vo Zakonot za domuvawe postoi zakonska obvrska za osnovawe na ku}en
sovet za zgradi so nad dvajca sopstvenici na stanovi.
FZakon za domuvawe slu`ben vesnik br 21/98
F Infoteka ,,Stanovawe i domuvawe"-to~ka9
FBro{ura ,,Ku}en sovet -prava i obvrski"
Dali ku}niot sovet ima svojstvo na pravno lice?
Da.
Zakonot opredeluva deka ku}niot sovet ima svojstvo na pravno lice vo
ramkite na pravata i obvrskiteutvrdeni so Zakonot za domuvawe. Me|utoa ne
ureduva kade }e se vr{i registracijata (priznavaweto od dr`avata) na ova
pravno lice i dali }e ima opredeleni akti i organi na upravuvawe .
Koi se pravata i obvrskite na ku}niot sovet?
Ku}niot sovet:
-ja utvrduva visinata na sredstvoto za tekovno i investiciono
odr`uvawe na zgradata i zaedni~kite prostorii, delovi i uredi na
zgradata ;
-se gri`i za namensko koristewe na sredstvata;
-se gri`i za odr`uvawe na zgradata
-se gri`i za namensko koristewe na zaedni~kite delovi, uredi i
instalacii vo stanebanata zgrada
- se gri`i za ureduvawe i odr`uvawe na zemji{teto, {to i pripa|a na
stanbenata zgrada
-go utvrduva ku}niot red i se gri`i za negovo sproveduvawe i
-pokrenuva postapka za prisilna naplata za nadomestocite za tekovno
i investiciono odr`uvawe i dr.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
11
Dali vo stanbenata zgrada kade `iveam zaedno so u{te nad 20
sopstvenici i zakupci mo`e da postavime domar?
Domarot se postavuva sekoga{ koga stanarite }e ocenat deka
zaradi
bezbednost i sigurnost na imotot, za li~na sigurnost na sopstvenicite
odnosno zakupcite toa e neophodno.
Dali za domarot mora da se obezbedi posebna prostorija?
Da !Domarot mora da bide smesten vo poseben prostor na vlezot na zgradata.
Koi se pravata i dol`nosti na sopstvenicite na posebnite delovi od
zgradata vo odnos na zaedni~kite delovi, na zgradata kako celina ?
So zgradata ~ii delovi se vo sopstvenost na pove}e lica upravuvaat
sopstvenicite na posebnite delovi na na~in opredelen so zakon i soglasno so
dogovorot za zaemni odnosi sklu~en me|u niv.Najdobro e so drugite stanari da
se sklu~i dogovor za zaemni odnosi. Zatoa {to ~esti }e bidat raspraviite koj
e vo pravo a koj ne!
Dogovorot za zaemni odnosi osobeno sodr`i odredbi za:
- upravuvawe so zgradata,
- na~inot, uslovite i redot na koristeweto na zaedni~kite
prostorii i uredi vo zgradata,
- visinata na iznosite i na~inot na pla}awe na tro{ocite za
investiciono odr`uvawe na zaedni~kite delovi na zgradata {to e vo eta`na
sopstvenost,
- ku}niot red na zgradata.
Vo kakva forma se sklu~uva dogovorot za zaemni odnosi?
Dogovorot za zaemni odnosi mora da bide sostaven vo pismena forma
i potpi{an od site sopstvenici na posebnite delovi na zgradata.
Dogovorot {to ne e sostaven vo pismena forma nema pravno dejstvo.
[to ako site stanari ne se spremni da sklu~at vakov dogovor?
Dogovorot zazaemni odnosi {to go sklu~ile pove}e od polovinata na
sopstvenici na posebnite delovi od zgradata zadol`itelno se primenuva i na
drugite sosopstvenici na posebnite delovi od taa zgrada, dokolku vo rok od
30 dena dogovorot ne bide osporen.
Ako dogovorot se ospori, odluka donesuva sudot vo vonparni~na
postapka.
Odlukata na sudot go zamenuva dogovorot za zaemni odnosi vo
osporeniot del.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
12
Dali ako kupam stan kako poseben del od zgrada gi nasleduvam obvrskite
od dogovorot na zaemni odnosi kako praven sledbenik na prodava~ot?
Pravniot sledbenik na sopstvenikot na posebniot del od zgradata
stapuva vo pravata i obvrskite na svojot prethodnik {to se utvrdeni so
dogovorot za zaemni odnosi.
Dali dogovorot za zaemni odnosi mo`e da se menuva ?
Dogovorot za zaemni odnosi mo`e da se menuva so pismena
soglasnost na sopstvenicite na posebnite delovi, na ~ii prava se odnesuva
taa izmena.
Kakvo pravo imate vrz zaedni~kite delovi na edna
pove}estanbena zgrada vo koja imate stan vo sopstvenost ili pod zakup?
Na zaedni~kite delovi od pove}estanbena zgrada {to se vo sostav
na zgradata kako celina (temeli, glavni yidovi, tavan, fasada, skali,
hodnici, stan namenet za domarot, liftovi, elektri~na, kanalizaciona,
vodovodna i televiziska mre`a, televiziski anteni, bunari, prostorii za
perewe i su{ewe na obleka, pokriv, vizba, uredi za zatopluvawe,
svetlarnici, oxaci i sli~no) pravo na koristewe imaat site sopstvenici na
posebnite delovi.Na zaedni~kite delovi {to se vo funkcija samo za nekoi
posebni delovi od zgradata (posebna vlezna vrata, pregradni yidovi me|u
dva stana ili prostorii i sli~no), pravo na koristewe imaat sopstvenicite
na tie posebni delovi. Delovite od stanbenata zgrada {to se vo funkcija na
zgradata kako celina ili samo na nekoi nejzini delovi se koristat kako
zaedni~ka i nedeliva sopstvenost na site sopstvenici na posebnite delovi,
odnosno na sopstvenicite ~ii delovi se vo nivna funkcija.
Dali imate pravo da go ogradite dvorot i da im zabranam na drugite
sostanri pristap do zeleniloto zatoa {to ste sopstvenik na stan vo
prizemniot del od pove}estanbena zgrada?
Vakvo pravo nemate, iako dokolku se gri`ite edinstveno Vie za
odr`uvaweto so dogovorot za zemni odnosi mo`e i da Vi bide dodeleno .
Site sopstvenici na posebnite delovi od zgradata imaat pravo na
namensko koristewe na zemji{teto na koe e podignata zgradata, odnosno koe e
vo sostav na zgradata.
Sopstvenik na poseben del od zgradata ne mo`e da go koristi
zemji{teto {to e vo sostav na zgradata kako celina ili na nejzinite posebni
delovi na na~in na koj na drugite sopstvenici im go ograni~uva normalnoto
koristewe na toa zemji{te.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
13
Dali pogolemata vrednost na posebnite delovi od zgradata za Vas nosi
pogolemi obvrski vo odnos na tekovnoto i investicionoto odr`uvawe na
zaedni~kite delovi ?
Da !Sopstvenicite na posebnite delovi se dol`ni da u~estvuvaat vo
tekovnoto i investicionoto odr`uvawe na zaedni~kite delovi od zgradata
srazmerno so vrednosta na nivnite posebni delovi spored vkupnata vrednost
na celata zgrada, a ako zaedni~kite delovi se vo funkcija samo na nekoi
delovi od zgradata srazmerno so vrednosta na tie delovi spored vkupnata
vrednost na onoj del od zgradata vo koj se nao|aat tie delovi.
Dali za rekonstrukcija na pokrivot na zgradata treba srazmerno da
u~estvuvate i Vie , dokolku imate prizemen stan. Dali i Vie ste dol`ni
da u~estvuvate vo popravka na liftot iako ne go koristite?
Da! Popravkite i prepravkite na delovite od zgradata {to se vo
funkcija na zgradata kako celina, mo`at da se vr{at vrz osnova na dogovor za
zaemni odnosi, a ako ne e sklu~en takov dogovor vrz osnova na neposredna
spogodba na mnozinstvoto sopstvenici na delovite od zgradata. Popravkite i
prepravkite na delovite na zgradata {to se vo funkcija samo na opredeleni
delovi od zgradata (vlezovi), se vr{at vrz osnova na soglasnost na
mnozinstvoto sopstvenici na tie delovi od zgradata.
Ako me|u sopstvenicite ne dojde do soglasnost, odnosno ako nekoj od
niv ne se soglasi so potrebata od popravkite, odnosno prepravkite,
nadle`niot sud po predlog na zainteresiraniot sopstvenik, odnosno na
sopstvenicite, }e odlu~i vo vonparni~na postapka dali da se izvr{at tie
popravki, odnosno prepravki, vodej}i smetka za nivnata opravdanost. Vo
slu~aj na pozitivno re{enie sudot }e odlu~i vo koj razmer sopstvenicite }e
gi namirat tro{ocite, vodej}i smetka i za toa na koi posebni delovi i vo koja
mera vo prv red im se potrebni popravkite, odnosno prepravkite {to treba da
se izvr{at.
Imate stan vo Ohrid iako postojano `iveli{te Vi e vo Skopje,
koi se Va{ite obvrski vo odnos na toj stan i upravuvaweto so zgradata ?
Sopstvenik na poseben del od zgrada, ~ie postojano mesto na
`iveewe ne e vo mestoto kade {to se nao|a stanbenata zgrada, dol`en e da
ovlasti lice kako polnomo{nik, koe ima postojano mesto na `iveewe vo
mestoto kade {to se nao|a zgradata za vr{ewe na pravata {to proizleguvaat
od ovoj zakon.
Ovlastuvaweto mora da bide vo pismena forma.
Sopstvenikot na stanot e dol`en da go izvesti ku}niot sovet,
dokolku postoi, za liceto {to go ovlastil da go zastapuva.
Izvestuvaweto treba da se izvr{i vo rok od 30 dena od denot na
opreduvaweto na polnomo{nik. Dokolku sopstvenikot ne opredeli svoj
polnomo{nik, ku}niot sovet, odnosno sopstveni~kata zaednica, }e opredeli
lice koe {to }e gi vr{i pravata i obvrskite na sopstvenikot vo odnos na
upravuvaweto so zgradata.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
14
9.
ZAKUP - I [TO MO@E VIE DA NAPRAVITE
9.1
PRAVA I OBVRSKI NA ZAKUPECOT I
ZAKUPODAVECOT
Zakupot denes e na~in da go re{ite svoeto stanbeno pra{awe ili
stanbenoto pra{awe na Va{ite deca koi studiraat na Univerzitetot vo
glavniot grad, zakupot mo`e da bide i na~in da go zbogatite doma{niot buxet
dokolku imate vi{ok na stanben ili deloven prostor ili zemjodelsko
zemji{te.
So dogovorot za zakup se obvrzuva zakupodavecot da mu predade
opredelen predmet na zakupecot na upotreba, a ovoj se obvrzuva za toa da mu
pla}a opredelena zakupnina.
Upotrebata go opfa}a i koristeweto na predmetot (pribiraweto na
plodovite) ako ne e poinaku dogovoreno ili voobi~aeno.
Koi se Va{ite prvi ~ekori vo slu~aj da barate stanben prostor za
`iveewe za Vas ili Va{ite deca:
1. Razmislete vo koi del od gradot Vi e najzgodno da `iveete, za da se
namalat tro{ocite za pat do rabotnoto mesto, u~ili{teto na decata
ili blizinata na rodninite koi }e Vi pomagaat okolu ~uvawe na
decata?
2. Prijavete ja Va{ata potreba vo agencija koja se bavi so promet na
nedvi`nosti!
3. Pogledneti gi oglasite na site mediumi vklu~uvajki go i Internet
4. Raspra{ajte se za voobi~enata cena po metar kvadraten vo toj del od
gradot za zakup!
Dokolku nudite prostor :
1. Raspra{ajte se za dava~kite, Vie ste dol`ni da gi platite !
2. Objavete go toa vo mediumite , mo`ete i na Internet!
3. Ako ste go prijavile stanot vo Agencija videte kolku ~esto taa go
nudi!
4. Raspra{ajte se {to mo`ete da napravite za pobrzo da go izdadete!
5. Raspra{ajte se za visinata na zakupninata, mo`ebi ona {to go
barate ili go o~ekuvate e previsoko.
Ako ste zakupodavec ili zakupec na stanben prostor treba da znaete:
Zakupodavecot e dol`en da mu go predade na zakupecot zakupeniot
prostor vo ispravna sostojba, zaedno so negovite pripadoci.
Stanbeniot prostor e vo ispravna sostojba, ako e vo sostojbata
opredelena so dogovorot, a vo nedostig na dogovor, vo sostojba da mo`e da
poslu`i za `iveewe.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Zakupodavecot e dol`en da go odr`uva predmetot vo ispravna sostojba
za vreme na traeweto na zakupot i zaradi toa da vr{i potrebni popravki na
nego.
Toj e dol`en na zakupecot da mu gi nadomesti tro{ocite {to ovoj gi
napravil za odr`uvaweto na predmetot, a koi toj samiot bi bil dol`en da gi
napravi.
Tro{ocite za sitni popravki predizvikani od redovnata upotreba na
predmetot, kako i tro{ocite pri samata upotreba, pa|aat vrz tovar na
zakupecot.
Za potrebata od popravka, zakupecot e dol`en da go izvesti
zakupodavecot.
Dali mo`e da se raskine dogovorot i da se namali zakupninata poradi
popravki?
Ako potrebnite popravki na stanot del od stanot ili ku}ata ja
popre~uvaat negovata upotreba vo zna~itelna mera i za podolgo vreme,
zakupecot mo`e da go raskine dogovorot.
Toj ima pravo na namaluvawe na zakupninata srazmerno so
ograni~uvaweto na upotrebata na predmetot poradi tie popravki.
Dali zakupodavecot mo`e da napravi izmeni(dogradbi nadgradbi
poplo~uvawe na kupatila i sl.) na zakupen stan?
Zakupodavecot ne mo`e bez soglasnost od zakupecot da vr{i izmeni na
zakupeniot stan za vreme na traeweto na zakupot, dokolku toa bi ja
spre~uvalo upotrebata na predmetot.
Ako so izmeni popravki prepravki gradbi nadgradbi mu bila na zakupecot
namalena vo izvesna mera upotrebata na predmetot, }e se namali i
zakupninata vo soodveten srazmer.
Dali zakupodavecot na zakupecot mu pdgovara za
nedostatoci?
materijalnite
Zakupodavecot mu odgovara na zakupecot za site nedostatoci na
zakupeniot stan ili stanben prostor koi ja popre~uvaat negovata dogovorena
ili redovna upotreba, bez ogled dali znael za niv ili ne, kako i za
nedostatocite na svojstvata ili odlikite predvideni izre~no ili premol~no
so dogovorot.
Ne se zemaat predvid nedostatocite koi se od pomalo
zna~ewe(utika~i.zaka~alki kapak na vc {oqa i sl.)
Dali za postojat nedostatoci za koi zakupodavecot ne odgovara?
Zakupodavecot ne odgovara za nedostatocite na zakupeniot stan ili
stanben prostor koi mu bile poznati na zakupecot vo momentot na
sklu~uvaweto na dogovorot ili koi ne mo`ele da mu ostanat nepoznati.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Zakupodavecot odgovara za nedostatokot na zakupeniot predmet koj na
zakupecot poradi krajno nevnimanie mu ostanal nepoznat, ako toj znael za toj
nedostatok i namerno propu{til za nego da go izvesti zakupecot.
Zakupodavecot odgovara za site nedostatoci na zakupeniot predmet ako
tvrdel deka toj nema nikakvi nedostatoci.
Odredbata od dogovorot so koj odgovornosta za materijalni nedostatoci
se isklu~uva ili ograni~uva e ni{tovna ako zakupodavecot znael za
nedostatocite i namerno propu{til za niv da go izvesti zakupecot ili ako
nedostatokot e takov {to ja onevozmo`uva upotrebata na zakupeniot predmet.
kako i toga{ koga zakupodavecot ja nametnal taa odredba koristej}i ja svojata
monopolska polo`ba.
Dali zakupecot treba da go izvesti na zakupodavecot za nedostatoci i
opasnosti?
Zakupecot e dol`en da go izvesti zakupodavecot bez nepotrebno
odlagawe za sekoj nedostatok na zakupeniot stan ili stanben prostor koj bi se
poka`al vo tekot na zakupot, osven ako zakupodavecot znae za nedostatokot.
Toj isto taka e dol`en da go izvesti zakupodavecot za sekoja
nepredvidena opasnost koja vo tekot na zakupot bi mu se zakanila na
zakupeniot predmet, za da mo`e da gi prezeme potrebnite merki.
Zakupecot {to ne }e go izvesti zakupodavecot za pojaveniot nedostatok
ili za nastanatata opasnost, za koi ovoj ne znael, go gubi pravoto na nadomest
na {tetata {to bi ja pretrpel poradi postoeweto na nedostatokot ili
nastanatata opasnost za zakupeniot predmet, a e dol`en da ja nadomesti
{tetata {to bi ja pretrpel zakupodavecot poradi toa.
Koi se pravata na zakupecot koga predmetot ima nekoj nedostatok?
Ako vo momentot na predavaweto zakupeniot predmet ima nekoj
nedostatok koj ne mo`e da se otstrani, zakupecot mo`e, po svoj izbor, da go
raskine dogovorot ili da bara namaluvawe na zakupninata.
Koga stanot ili del od stanbeniot prostor ima nekoj nedostatok koj
mo`e da se otstrani bez pogolemi nezgodi za zakupecot, a predavaweto na
predmetot vo opredeleniot rok ne bilo su{testvena sostojka na dogovorot,
zakupecot mo`e da bara od zakupodavecot ili otstranuvawe na nedostatokot
vo primeren rok ili namaluvawe na zakupninata.
Ako zakupodavecot ne go otstrani nedostatokot vo dopolnitelniot
primeren rok {to mu go opredelil zakupecot, zakupecot mo`e da go raskine
dogovorot ili da bara namaluvawe na zakupninata.
Vo sekoj slu~aj zakupecot ima pravo na nadomest na {tetata.
Dali postoi odgovornost na zakupodavecot za pravnite nedostatoci
Koga nekoj tret pretendira da vr{i nekoe pravo vrz zakupeniot predmet
ili vrz nekoj drug del, i so svoe barawe se obrati do zakupecot, kako i ako
samovlasno go odzeme predmetot od zakupecot, ovoj e dol`en da go izvesti za
toa zakupodavecot, osven ako toj ve}e go znae, inaku }e odgovara za {tetata.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
Ako se utvrdi deka na tret mu pripa|a nekoe pravo koe sosem go
isklu~uva pravoto na zakupecot na upotrebata na predmetot, dogovorot za
zakup se raskinuva spored samiot zakon, a zakupodavecot e dol`en da mu ja
nadomesti na zakupecot {tetata.
Vo slu~aj koga so pravoto na tret samo se ograni~uva pravoto na
zakupecot, ovoj mo`e, po svoj izbor, da go raskine dogovorot ili da bara
namaluvawe na zakupninata, i vo sekoj slu~aj nadomest na {tetata.
Koi se najva`ni obvrski na zakupecot?
Zakupecot e dol`en da go upotrebuva stanot ili stanbeniot prostor
kako dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in.
Toj mo`e da go upotrebuva samo onaka kako {to e opredeleno so
dogovorot ili so namenata na predmetot.
Toj odgovara za {tetata {to }e nastane so upotrebata na zakupeniot
predmet protivno na dogovorot ili na negovata namena, bez ogled dali go
upotrebuval predmetot toj ili nekoe lice koe raboti po negov nalog,
podzakupecot ili nekoe drugo lice na koe toj mu ovozmo`il da go upotrebuva
predmetot.
[to treba da se napravi ako zakupecot go koristi stanot sprotivno na
dogovorot ili ne go koristi za `iveewe tuku za vr{ewe na delovna dejnost i
sl.?
Ako zakupecot i po opomenata od zakupodavecot go upotrebuva
predmetot protivno na dogovorot ili na negovata namena ili go zanemaruva
negovoto odr`uvawe, ta postoi opasnost od zna~itelna {teta za
zakupodavecot, ovoj mo`e da go otka`e dogovorot bez davawe na otkazen rok.
Pla}awe na zakupninata
Zakupecot e dol`en da ja pla}a zakupninata vo rokovite opredeleni so
dogovorot ili so zakon, a vo nedostig na dogovor i zakon, kako {to e
voobo~aeno vo mestoto kade {to se nao|a stanot.
^esto vo dogovorite se bara zakupninata da se plati odnapred za edna
godina ili za tri meseci. Isto taka, dosta ~esta klauzula e davawe na
depozit vo visina od edna ili dve zakupnini za obezbeduvawe na re`iskite
tro{oci.
Ako poinaku ne e dogovoreno ili vo mestoto kade se nao|a stanot
voobi~aeno, zakupninata se pla}a polugodi{no koga predmetot e daden pod
zakup za edna ili pove}e godini, a ako e daden za pokuso vreme, toga{ po
istekot na toa vreme.
Zakupodavecot mo`e da go otka`e dogovorot za zakup ako zakupecot ne ja
plati zakupninata ni vo rok od 15 dena otkako zakupodavecot go povikal da ja
plati.Zadol`itelno napravete go toa zatoa {to sudskiot spor mo`e da Ve
~ini pari.
Dogovorot }e ostane vo sila ako zakupecot go isplati iznosot na
zakupninata {to ja dol`i pred da mu bide soop{ten otkazot.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
Kako treba da se odnesuva zakupecot kon stanot koi se negovite
obvrski?
Zakupodavecot e dol`en da go ~uva zakupeniot stan i po
prestanuvaweto na zakupot da go vrati neo{teten.
Zakupecot ne odgovara za istro{enosta-amortizacijata na stanot koja
nastanuva so negovata redovna upotreba, kako ni za o{tetuvawata {to
poteknuvaat od negovata dotraenost.
Ako za vreme na zakupot izvr{il nekakvi promeni (pregradni monta`ni
yidovi), dol`en e da go vrati vo sostojbata vo koja bil koga mu e predaden vo
zakup, osven ako promenite bile napraveni so soglasnost na zakupodava~ot.
Toj mo`e da gi odnese dodatocite {to gi napravil na predmetot ako
mo`at da se odvojat bez negovo o{tetuvae (erkondi{an satelitska antenna,
vgradeni plakari), no zakupodavecot mo`e da gi zadr`i ako mu ja nadomesti
nivnata vrednost vo vreme na vra}aweto.
Dali zakupecot mo`e da go dade stanot vo podzakup?
Dokolku ne e dogovoreno poinaku, zakupecot mo`e zakupeniot predmet
da mu go dade vo zakup na drug (podzakup) ili spored nekoj drug osnov da mu go
predade na upotreba, no samo ako so toa ne mu se nanesuva {teta na
zakupodavecot.
Zakupecot mu garantira na zakupodavecot deka podzakupecot }e go
upotrebuva predmetot spored dogovorot za zakup.
Dali zakupodavecot mo`e da ja odbie dozvolata?
Koga za davaweto na zakupen predmet vo podzakup e potrebna dozvola od
zakupodavecot, ovoj mo`e da ja odbie samo od opravdani pri~ini.
Zakupodavecot mo`e da go otka`e dogovorot za zakup ako zakupeniot
predmet e daden vo podzakup bez negova dozvola, koga ovaa e potrebna spored
zakonot ili spored dogovorot.
Zakupodavecot mo`e zaradi naplata na svoite pobaruvawa od zakupecot
nastanati od zakupot, da bara neposredno od podzakupecot isplata na
iznosite {to ovoj mu gi dol`i na zakupecot po osnov na podzakupot.
Podzakupot prestanuva vo sekoj slu~aj koga }e prestane zakupot.
[to }e se slu~i pri otu|uvawe na stanot po predavaweto vo zakup?
Vo slu~aj na otu|uvawe na predmet koj pred toa mu e predaden na nekoj
drug vo zakup, pribavuva~ot na predmetot stapuva na mestoto na
zakupodavecot i po toa pravata i obvrskite od zakupot nastanuvaat pome|u
nego i zakupecot.
Pribavuva~ot ne mo`e da bara od zakupecot da mu go predade predmetot
pred istekot na vremeto za koe e dogovoren zakupot, a ako traeweto na
zakupot ne e opredeleno ni so dogovor ni so zakon, toga{ pred istekot na
otkazniot rok.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
5
Za obvrskite na pribavuva~ot od zakupot sprema zakupecot odgovara
prenesuva~ot kako solidaren garant.
Koga predmetot za koj e sklu~en dogovor za zakup mu e predaden na
pribavuva~ot, a ne na zakupecot, pribavuva~ot stapuva na mestoto na
zakupodavecot i gi prezema negovite obvrski sprema zakupecot ako vo
momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za otu|uvawe znael za postoeweto na
dogovorot za zakup.
Pribavuva~ot koj vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za
otu|uvawe ne znael za postoeweto na dogovorot za zakup, ne e dol`en da mu go
predade predmetot na zakupecot, a zakupecot mo`e samo da bara nadomest na
{tetata od zakupodavecot.
Za obvrskite na pribavuva~ot od zakupot sprema zakupecot odgovara
prenesuva~ot kako solidaren garant.
Koga poradi otu|uvawe na zakupen predmet pravata i obvrskite na
zakupodavecot }e preminat vrz pribavuva~ot, zakupecot mo`e da go otka`e
dogovorot vo sekoj slu~aj, po~ituvaj}i gi zakonskite, odnosno dogovornite
otkazni rokovi a vo otsustvo na ovie voobi~aenite.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
6
9.2
DOGOVOR ZA ZAKUP
Kako prestanuva dogovorot za zakup ?
Dogovorot za zakup sklu~en za opredeleno vreme prestanuva so samiot
istek na vremeto za koe e sklu~en.
Istoto va`i i vo slu~aite koga vo nedostig na volja na dogovara~ite,
traeweto na zakupot e opredeleno so zakon.
Koga po istekot na vremeto za koe bil sklu~en dogovorot za zakup
zakupecot }e prodol`i da go upotrebuva predmetot, a zakupodavecot ne mu se
protivi na toa, se smeta deka e sklu~en nov dogovor za zakup so neopredeleno
traewe, pod istite uslovi kako i prethodniot.
Obezbeduvawata {to treti lica gi dale za prviot zakup prestanuvaat
so istekot na vremeto za koe bil sklu~en.
[to koga dogovorot za zakup prestanuva so otkaz?
Dogovorot za zakup ~ie traewe ne e opredeleno nitu mo`e da se
opredeli od okolnostite ili od mesnite obi~ai prestanuva so otkazot {to
sekoja strana mo`e da i go dade na drugata, po~ituvaj}i go opredeleniot
otkazen rok.
Ako dol`inata na otkazniot rok ne e opredelena so dogovor ili so
zakon ili so mesnite obi~ai, taa iznesuva osum dena so toa {to otkazot ne
mo`e da bide daden vo nevreme.
Ako zakupenite predmeti se opasni za zdravjeto, zakupecot mo`e da go
otka`e dogovorot bez davawe otkazen rok, duri ako i vo momentot na
sklu~uvaweto na dogovorot go znael toa. Zakupecot ne mo`e da se otka`e od
ova pravo.
Drugi na~ini na prestanuvawe na dogovorot za zakup
Zakupot prestanuva ako zakupeniot predmet bide uni{ten od nekoj
slu~aj na vi{a sila.
Ako zakupeniot predmet bide delumno uni{ten ili samo o{teten,
zakupecot mo`e da go raskine dogovorot ili i natamu da ostane vo zakup i da
bara soodvetno namaluvawe na zakupninata.
Vo slu~aj na smrt na zakupecot ili na zakupodavecot zakupot se
prodol`uva so negovite naslednici ako ne e dogovoreno poinaku.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
[to treba da zapametite vo slu~aj da sakate da sklu~ite dogovor za
zakup na stan i stanben prostor !
1. Konsultirajte advokat ili sklu~ete go dogovorot so posredstvo na
agencija za nedvi`nosti;
2. Napravete zapisnik za sostojbata na stanot pred davaweto pod
zakup i posle zavr{uvaweto na zakupot;
3. Zadol`itelno vnesete odredba so koja }e go regulirate pla}aweto
na re`iskite tro{oci;
4. Dogovorete se za redovnoto odr`uvawe;
5. Vnesete gi zapisnicite ili opisot na stanot i pravniot status na
stanot;
6. Dogovorete se za pla}aweto na zakupninata;
7. Identifikuvajte gi stranite i stavete potpisi.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
9.3
PRILOZI
F
1.
Tu`ba za izvr{uvawe dogovor za zakup
OSNOVEN SUD VO ________________
Tu`itel: NN od ________________
Ul. ____________________________
Tu`en: MM od __________________
Ul. ____________________________
TU@BA
Za izvr{uvawe dogovor za zakup
Vrednost: ____________ denari
Na den ___ 20__ godina, sklu~en e pismen dogovor za zakup pome|u tu`itelot i
tu`eniot. So ovj dogovor tu`eniot se obvrzal na tu`itelot na den ___ 20__
godina da mu ja otstapi vo dvegodi{en zakup svojot gradina na mesto
vikano__________” kat. Parcela ___ br. ____ ko____. Iznosot na Dogovoreniot
iznos od _______ denara na ime zakupnina za dvete godini, na tu`niot mu e
isplaten pri potpi{uvaweto na dogovorot.
Dokaz: Dogovor za zakup i svedoci
Iako tu`eniot so dogovorot se obvrzal deka na den ___ 20 ___ godina, }e mu ja
otstapi na tu`itelot na koristewe spomenatata gradina, toj toa ne go storil
ni do denes, tuku gradinata ja izoral i ja podgotvil za seidba.
Dokaz: kako gore
So ogled na toa deka tu`eniot ne se soglasuva navedenata gradina da ja
otstapi na koristewe na tu`itelot, tu`itelot predlaga sudot, po
sprovedenata rasprava da donese
PRESUDA
Tu`eniot e dol`en vo izvr{uvawe na pismeniot dogovor za zakup da mu ja
otstapi na tu`itelot na koristewe svojata gradina vo mesto vikano
“___________” katastarska parcela br. _______ ko___, kako i da mu gi nadomesti
parni~Nite tor{oci , se vo rok od 15 dena , pod zakana za izvr{uvawe.
Vo ________________
____________20___ god.
Tu`itel
N.N
Go molam sudot da zaka`e glavna rasprava, da gi izvede predlo`enite dokazi,
i po toa da donese
Obrascite za ovie tu`bi se koristeni od knigata na Prof.d-r Gale Galev i Doc.d-r
F Jadranka
Dabovi} Anastasovska Obligaciono pravo-praktikum Skopje 2001
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
F
2.
PRIMER ZA RASKINUVAWE NA DOGOVOR ZA ZAKUP
(Memorandum na bankata)
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
10.
POTRO[UVA^OT KAKO PATNIK
10.1 [TO TREBA DA ZNAETE KOGA SE ODLU^UVATE
ZA ORGANIZIRANO PATUVAWE?
Patnikot treba da gi poseduva slednive dokumenti: fotokopii od
reklamen materijal ,prijava, programa , potvrda i dogovor za patuvawe.
Ona {to treba da go zapametite e zlatnoto pravilo - sekoga{ sklu~ete
dogovor vo pismena forma vo koj }e bidat jasno opredeleni uslovite i na~inot
na davawe na uslugite.. So cel da se izedna~i raznovidnata delovna
turisti~ka praktika se donesuvaat op{ti uslovi za rabotewe od strana na
nacionalni organizacii na turisti~kite agencii nasekade vo Svetot. I
ATAM ima svoi op{ti uslovi za rabotewe.
Potro{uva~i, op{tite uslovi na rabotewe
na turisti~kite i
ugostitelskite organizacii mo`at da Ve obvrzat edinstveno ako kako
dogovorna strana , izre~no ste se soglasile so niv vo sklu~eniot dogovor .
Koga sklu~uvate dogovorot za organizirano patuvawe , razgledajte gi
ponudite na pove}e turisti~ki organizacii. Ne zaboravete, sekoga{ mo`ete
da dadete i svoja ponuda, da precizirate {to o~ekuvate od patuvaweto. Vo
slu~aj turisti~kata agencija, da prodava odnapred podgotveno patuvawe preku
pau{alna cena - toga{, kako potro{uva~-turist nemate pravo da gi menuvate
uslovite-mo`ete da gi prifatite ili da ne gi prifatite. Se edno dali
patuvaweto e organizirano po Va{a nara~ka- `elba, ili so dogovor za
prifa}awe ste pristapile kon organizirano patuvawe od strana na
agencijata, treba da znaete deka cenata go opfa}a “paketot” na uslugi i ne
mo`e da se razdeli spored poedine~nite uslugi vo ramkite na ovoj “paket”.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
10.2 DALI TREBA DA POPOLNITE PRIJAVA
ZA PATUVAWE?
Pred da sklu~ite dogovor i da dobiete potvrda za patuvaweto
voobi~aeno e da popolnite prijava za patuvaweto. Pogolem broj
na organizatori baraat so prijavata da dadete opredelen
procent od cenata na uslugata (naj~esto 25%) ili
odreden fiksen iznos i toga{ se smeta deka
prijavata e cvrsta-seriozna. Vnimavajte da
dobiete fiskalna smetka za platena suma .Celata
suma dol`ni ste da ja platite pred poa|aweto
koga }e bidat obezbedeni dokumentite so koi
patuvaweto i prestojot mo`at da se ostvarat.
Koga treba da se dobijat potrebnite dokumenti za patuvaweto?
Patni~kite
dokumenti-voznite
bileti,
turisti~kite
upatnicivau~erite, bonovite za rezervacija mu se predavaat na patnikot pred
zapo~nuvawe na patuvaweto.
Dali potvrdata za patuvawe e zadol`itelna ?
I vo slu~aj da ste go zaboravile zlatnoto pravilo - sklu~uvajte dogovor
vo pismena forma, Zakonot go obvrzuva organizatorot na patuvaweto da
izdade potvrda za patuvawe. Potvrdata za patuvawe treba da sodr`i: mesto i
datum za izdavaweto; oznaka i adresa na organizatorot na patuvaweto; ime na
patnikot; mesto i datum na po~etok i krajot na patuvaweto , datum na
prestojot, nu`ni podatoci za prevozot, za prestojot kako i za drugite uslugi
{to se opfateni so vkupnata cena; najmal broj na potrebni patnici; vkupna
cena na zbirot na uslugite predvideni vo dogovorot; uslovi pod koi patnikot
mo`e da bara raskinuvawe na dogovorot, kako i drugi podatoci za koi smeta
deka e korisno da bidat sodr`ani vo potvrdata- kako na primer, pod koi
uslovi mo`e da go raskine dogovorot, arbitra`na klauzula nazna~uvawe deka
dogovorot e podlo`en na Me|unarodnata konvencija i sl.
Potro{uva~i treba da znaete, deka postoi razlika pome|u potvrdata za
patuvawe i programata za patuvawe. Katalogot ili programata za patuvawe
mo`at da bidat sostaven del na potvrdata na patuvawe. Va`no e da
zapomnite deka organizatorot na patuvawe odgovara za {tetata koja }e ja
pretrpite poradi neizdavaweto na potvrdata za patuvawe ili poradi
nejzinata neto~nost, bidej}i se smeta deka e to~no se ona {to e navedeno vo
potvrdata se dodeka ne se doka`e sprotivnoto.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
10.3 KOI SE PRAVATA I OBVRSKITE NA
ORGANIZATOROT NA PATUVAWETO?
Organizatorot na patuvaweto mora da mu gi dade na patnikot zbirot na
uslugi koi se sostojat od prevoz ,smestuvawe i site drugi vrzani uslugi.
Organizatorot na patuvaweto mora da go izvr{uva dogovorot so vnimanie na
ureden stru~wak za vr{ewe na vakvi turisti~ki uslugi.
[to se e vklu~eno vo cenata na organiziranoto patuvawe?
Vo slu~aj na klauzula se vklu~eno organizatorot e dol`en na patnikotpotro{uva~ot da mu gi dade site uslugi- na primer transferot vo zemjata na
destinacijata od aerodromot-pristani{teto
do hotelot, obikolnite
patuvawa, uslugi na hostesi i doma{ni vodi~i, predvidenoto osiguruvawe ,
taksite, i sekako vo sekoe vreme da se gri`i za pravata i interesite na
patnikot.
Za {to se treba da Ve informira organizatorot ?
Va`no e da se znae deka organizatorot na patuvaweto e dol`en
da Vi dade izvestuvawa za cenite na uslugite za prevoz, na
posebnite uslugi, izvestuvawa za kvalitetot na prevoznite
sredstva za smestuvaweto za vozniot red, za grani~nite i
carinskite formalnosti za sanitarnite monetarni i drugi
propisi. Bidete informirani zapoznajte se so se {to e bitno za
Va{eto patuvawe. Barajte izvestuvawe i za iznosot ili procentot od cenata
- avansot {to treba da go platite; za rokot na pla}awe na ostatokot na cenata;
za imeto i adresata i telefonot na lokalniot pretstavnik na organizatorot
ili lokalniot organ koi mo`e da Vi pomogne vo slu~aj na pote{kotii; vo
slu~aj na patuvawe na maloletnik vo stranstvo barajte informacii za
vospostvuvawe na neposreden kontakt so deteto ili odgovornoto lice vo
mestoto na negoviot prestoj; barajte izvestuvawe za mo`nosta na sklu~uvawe
na dogovor za osiguruvawe so koi se pokrivaat tro{ocite za otka`uvawe od
strana na potro{uva~ot ili tro{ocite za pomo{ vklu~uvaj}i go i vra}aweto
vo svojata zemja vo slu~aj na nesere}a ili bolest. Isto taka treba da znaete
deka turisti~kata agencija pri realizacija na turisti~kiot paket aran`man
ili patuvawe i prestoj vo stranstvo e dol`na na izlez od zemjata da ima
dokazi deka poseduva licenca, dogovori za smestuva~ki kapaciteti, i dokaz
deka istite se plateni. Licencite koj turisti~kite agencii treba da gi
poseduvaat mo`at da bidat: licenca A, licenca B i licenca V. Potro{uva~i
bidete informirani toa e edno od Va{ite osnovni prava.
Kakva e odgovornosta na organizatorot za {tetata koja ja pretrpuvate
kako patnik, koi se Va{ite prava ?
Za nepo~ituvawe ili nepravilno ispolnuvawe na dogovornite obvrski
od strana na site vr{iteli na uslugite i za pri~inuvawe na {teta na
patnikot odogovara organizatorot na patuvaweto. Sekako potro{uva~ot }e
mora da go ostvari svoeto pravo vrz osnova na dogovor so organizatorot na
patuvaweto, pred arbitra`a ili sud.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
[to mo`e da se napravi za patuvaweto ili odomorot da prodol`at?
Patnici, organizatorot na patuvaweto odogovara za sekoja {teta
predizvikana od potpolno ili delumno neizvr{uvawe na obvrskite koi se
odnesuvaat na organiziraweto na patuvaweto predvideno so dogovorot. Toa
zna~i deka organizatorot odgovara i vo slu~aj koga vo anga`iraniot hotel
nema smestuvawe i ne mo`e da najde alternativno adekvatno smestuvawe , no
i vo slu~aj koga namesto soba so pogled na ezero ili more dobivate soba so
pogled na vnatre{niot parking na hotelot.Vo sekoj slu~aj organizatorot e
dol`en da ponudi bez dodatno pla}awe - adekvaten alternativen aran`mankako so soglasnost na potro{uva~ot bi mo`elo da se prodol`i patuvaweto i
odmorot i koga toa e potrebno da mu nadomesti na potro{uva~ot vo visina na
iznosot na razlikata koja odogovara na dogovorenite i dadenite uslugi.
Dali mo`ete da go prekinete patuvaweto vo slu~aj koga ste nezadovolni
od adekvaten alternativen aran`man?
Vo slu~aj koga od opravdani pri~ini vakviot aran`man za Vas e
neprifatliv ili nevozmo`en organizatorot e dol`en da obezbedi bez
doplata adekvatno prevozno sredstvo i da Ve vrati vo mestoto na poa|awe ili
drugo dogovoreno mesto.
Dali imate pravo na poseben nadomest za beskorisnoto izgubeno vreme
od odmorot?
Potro{uva~i, dokolku Va{eto patuvawe ili odmor ne mo`at da
prodol`at, a ste izgubile nekolku bitni dena , sekoga{ pobarajte pari~en
nadomest za beskorisno izgubenoto vreme od odmorot. Koga patuvaweto i
odmorot se dovedeni vo pra{awe pokraj nadomestot za naru{uvawe na
zdravjeto, gubewe na opredelena stvar ili nejzino o{tetuvawe, {to dokolku
nastanalo voobi~aeno vi sleduva, imate pravo da barate i pari~en nadomest
za beskorisno izgubeno vreme od odmor . Ovaa {teta sudovite ja smetaat za
imotna i ja procenuvaat spored zagubata na zarabotuva~kata koja patnikot
mora da ja ostvari za da sozdade sredstva za povtoren vistinski odmor. Site
ovie barawa se naso~uvaat kon organizatorot, a toj mo`e da pobara regres od
neposrednite izvr{iteli na konkretnite uslugi koi bile vinovni za
neispolnuvaweto ili nedostatokot na taa usluga.
Zapomnete site svoi zabele{ki i pobaruvawa za {tetata koja Vi e
napravena dol`ni ste da mu gi upatite na organizatorot, ne na neposredniot
vr{itel na uslugata.
Dali imate pravo na namaluvawe na cena ?
Potro{uva~i, sekoga{ koga uslugite od patuvaweto se nepotpolno ili
nekvalitetno izvr{eni mo`ete da barate srazmerno namaluvawe na cenata.
Ova pravo mo`ete da go ostvarite ako dostavite prigovor vo rok od 8 dena
od denot na zavr{uvawe na patuvaweto. Zapomnete deka baraweto za
srazmerno namaluvawe na cenata ne vlijae vrz baraweto za nadomest na
{teta.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
10.4 KOI SE PRAVATA I OBVRSKITE NA PATNIKOT?
Kako patnik imate i obvrski dol`ni ste da ja platite
dogovorenata cena, da gi dostavite podatocite potrebni za
organizirawe na patuvaweto, sekoga{ da se pojavite na
ozna~enoto mesto da sorabotuvate so vodi~ite i za site
propusti da go izvestite organizatorot po pismen pat.
Dol`ni da se gri`ite Vie li~no, Va{iot baga`,
Va{ite li~ni ispravi da gi ispolnuvaat uslovite
predvideni so carinskite, sanitarnite monatarnite i
drugi administrativni propisi.
Dali mo`ete da odredite nekoi drug namesto Vie da gi koristi
dogovorenite uslugi?
Kako patnik imate pravo da odredite drugo lice da gi koristi
dogovorenite uslugi pod uslov toa lice da gi ispolnuva posebnite barawa za
toa odredeno patuvawe . Vo toj slu~aj treba da mu se nadomestat tro[ocite na
organizatorot predizvikani so zamenata.
Koga i dali organizatorot mo`e da ja zgolemi dogovorenata cena i vo
koj slu~aj pri zgolemuvawe na cenata Vie kako patnik mo`ete da go raskinete
dogovorot bez posledici?
Organizatorot na patuvaweto mo`e da bara zgolemuvawe dogovorenata
cena edinstveno ako po zaklu~uvawe na dogovorot do{lo do promena na
kursot na razmena na valuta ili do promena vo tarifite na prevoznicite koi
vlijaat na cenata na patuvaweto. Vakvoto pravo mo`e da se ostvari
edinstveno ako e predvideno vo potvrdata za patuvaweto. Patnikot treba da
znae deka ako zgolemuvaweto nadminuva 10 % od dogovorenata cena, toj mo`e
da go raskine dogovorot bez obvrska za nadomestuvawe na {tetata. Vo ovoj
slu~aj patnikot ima pravo na vra]awe na ona {to mu go platil na
organizatorot. Spored voobi~aenata praktika i komparativnoto pravo cenite
predvideni so dogovorot ne mo`e da se menuvaat vo vreme od 20 dena pred
dogovoreniot datum na poa|awe.
Dali patnikot mo`e da go otka`e patuvaweto?
Patnikot mo`e vo sekoe vreme da go otka`e dogovorot za patuvawe
delumno ili celosno. Ako go otka`uvate dogovorot , napravete go toa
blagovremeno vo toj slu~aj organizatorot ima pravo na nadomest edinstveno na
administrativnite tro{oci (naj~esto toa ne go naplatuva ili e toa mal iznos
koj e odnapred odreden). Ne go otka`uvajte dogovorot neposredno pred
trgnuvawe ako nemate opravdani pri~ini. Vo toj slu~aj organizatorot ima
pravo da zadr`i procent od platenata cena vo zavisnost od vremeto
preostanato do po~etokot na patuvaweto. Vo slu~aj da se javat takvi pri~ini
koi koga bi postoelo vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot dogovorot ne
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
bi go sklu~ile vo toj slu~aj organizatorot ima pravo edinstveno na nadomest
na napravenite tro{oci. Ne go otka`uvajte dogovorot vo tekot na patuvaweto
bez opravdani pri~ini , zatoa {to vo toj slu~aj organizatorot ima pravo na
naplata na poln iznos na dogovorenata cena na patuvaweto.
Dali ste dol`ni da prifatite zamena na nekoi turisti~ki uslugi ili
izmeni na progaramata?
Turisti~kata organizacija mo`e da zameni nekoi uslugi odnosno da ja
izmeni progaramata na patuvaweto, ako nastanale nepredvidlivi vonredni
okolnosti. Dozvolenata izmena nametnuva striktna obvrska turisti~kata
agencija da gi podnese tro{ocite {to nastanale poradi taa promena. Vo
slu~aj koga vo programata na patuvaweto se izvr{eni bitni izmeni bez
opravdani pri~ini organizatorot na patuvaweto mora vo celina da mu go
vrati ona {to go primal od patnikot. Ako bitnite izmeni se napraveni vo
tekot na patuvaweto patnikot gi podnesuva stvarnite tro{oci na napravenite
uslugi. [to se toa bitni izmeni: toa e sekoja promena poradi koja patuvaweto
ve}e ne odogovara na Va{ite o~ekuvawa. Na primer: vremeto na poa|awe ili
vra}awe da e promeneto za 12-24 ~asa; hotelskoto smestuvawe da ne e vo
predvidena kategorija; organizatorot da ne e vo sostojba da mu gi dade na
patnikot pogolem del od uslugite vo tekot na patuvaweto i prestojot.
Potro{uva~i, patuvawata i prestojot nadvor od Va{eto mesto na
`iveewe treba da bidat Va{e zadovolstvo. Va`no e da gi znaete svoite
prava. Va`no e da ne dozvolite da Vi prodadat “stoka” koja ne ste sakale da
ja kupite. Va`no e da ne mol~ite. Vie ste tie koi mo`ete da spre~ite i drugi
lu|e da bidat izmameni so la`ni reklami i la`ni vetuvawa. Ostvarete gi
svoite prava. Toa e voobi~aeno nasekade vo svetot.
F
Bro{ura :”Koi se va{ite prava pri ogranizirani turisti~ki patuvawa”
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
10.5 POTRO[UVA^ITE VO UGOSTITELSKI I TURISTI^KI
OBJEKTI
Mnogu pati Vi se ~ini deka vo turisti~kite objekti Va{ite prava na
potro{uva~i se zagrozeni ili ne se po~ituvaat. Zapoznajte se so nekoj od niv!
1. Dali za ugostitelska usluga e potrebno Vie da sklu~ite dogovor
vo opredelena forma?
Sklu~uvaweto na dogovor za ugostitelski uslugi ne podle`i na forma, osven ako so zakon ne e opredeleno poinaku.
Ako ne ste sklu~ile dogovor vo pismena forma mo`e da pobarate od davatelot na uslugata pismena potvrda.
.
2. Dali treba da se dogovara cenata na uslugite i {to ako ne ste se
dogovorile za cenata?
Ako ne e dogovoreno poinaku, se smeta deka e dogovorena onaa cena {to va`i vo ugostitelskiot objekt vo vremeto na po~etokot na koristeweto na uslugite i {to e objavena na na~inot opredelen so propisi .
3. Koga se smeta deka dogovorot za hotelski uslugi e sklu~en?
Se smeta deka dogovor za hotelski uslugi e sklu~en koga davatelot na uslugi }e go prifati baraweto na korisnikot na uslugata, koj li~no od nego pobaral smestuvawe ili pansion.
Ako korisnikot na usluga upatil rezervacija za smestuvawe ili pansion,
dogovorot se smeta za sklu~en koga korisnikot }e primi potvrda za rezervacijata.
4. [to treba da sodr`i moeto barawe za rezervacija na hotelska
soba?
Baraweto za rezervacija za smestuvawe ili pansion sodr`i:
vid na ugostitelskite uslugi,
vreme na po~etokot i na traeweto na uslugata,
kako i Va{a adresa
Rezervacija za smestuvawe ili za pansion mo`e da se bara i na nekoj od
svetskite jazici, a rezervacija za smestuvawe - i spored Me|unarodni
hotelski telegrafski code za pora~ki na sobi
Ako davatelot na uslugi pri rezervacijata toa go bara, rezervacijata
pobarana usno ili po telefon mora da se potvrdi pismeno, Vie treba da
pratite telegrama ili teletekst. Vo ovoj slu~aj, dogovor e sklu~en duri
otkako Vie }e primite pismena potvrda za rezervacijata od davatelot na
uslugata.
5. Dali davatelot na uslugata treba da odgovori vedna{ na Va{eto
baraweto za rezervacija?
Davatelot na uslugata e dol`en na barawe za rezervacija da odgovori
vedna{, a najdocna vo rok od 3 dena, od denot na priemot na baraweto zemaj}i
go predvid vremeto na po~etokot na koristeweto na uslugata.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
Baraweto za rezervacija davatelot na uslugata e dol`en da go prifati
spored redosledot na primaweto vo granicite na slobodnite kapaciteti.
Najdobro e da pobarate pismeno prifa}awe na rezervacijata so telegrama,
no toga{ ste dol`en da gi platite tro{ocite za taa telegrama.
Ako davatelot na uslugata vo opredeleniot rok ne Vi odgovori na baraweto za rezervacija, Vie imate pravo na nadomestot na {tetata.
6.Dali davatelot na uslugata mo`e da go uslovi prifa}aweto na
rezervacijata so pla}awe na opredelen iznos na sredtstva -akontacija?
Vnimavajte :Davatelot na uslugata mo`e prifa}aweto na baraweto za
rezervacija da go obuslovi so pla}awe na akontacija.
Voobi~aenata akontacija e ednakva na iznosot na cenata na pora~anite
uslugi za eden den.
Vo hotelite so sezonsko rabotewe, za vreme na sezonata, akontacijata e vo
iznos na cenata na pora~anite uslugi za 3 dena prestoj.
Davatelot na uslugata e dol`en da Vi go potvrdi priemot na akontacijata
vo rok od 24 ~asa od primaweto na uplatata.
Ako ne e dogovoreno poinaku, akontacijata va`i kako odnapred platen del
od cenata, od koj davatelot na uslugata ima pravo da naplati i nadomest na
{teta od korisnikot.
7. Dali davatelite na usluga se dol`ni da ja prifatat ponudata za
sklu~uvawe na dogovor za hotelski uslugi?
Davatelot na uslugata e dol`en da ja prifati sekoja ponuda za sklu~uvawe
na dogovor za hotelski uslugi i da dade uslugi za smestuvawe odnosno za pansion vo granicite na raspolo`livite kapaciteti, pod uslov korisnikot da e
vo mo`nost i da e gotov da ja plati cenata, kako i da e vo podobna sostojba da
bide primen vo ugostitelskiot objekt.
8. Za {to da se opredelam pri sklu~uvawe na dogovor za hotelsko
smestuvawe - pansion polupansion, dali pojadokot sekoga{ e vklu~en vo
cenata na spieweto?
Predmet na dogovor za hotelski uslugi mo`e da bide davawe na uslugi za
smestuvawe, za pansion ili za polupansion.
Dogovorot za hotelski uslugi, {to ima za predmet uslugi za smestuvawe,
mo`e da sodr`i i uslugi za pojadok {to e zasmetan vo cenata.
Pod pansion se podrazbira smestuvawe i tri obroka (pojadok, ru~ek i
ve~era).
Pod polupansion se podrazbira smestuvawe so pojadok i so eden glaven obrok (ru~ek ili ve~era).
Cenata na pansionot se smeta od prviot obrok so koj korisnikot e poslu`en
po doa|aweto, a obrocite so koi korisnikot ne bil poslu`en na denot na doa|aweto, treba da Vi bidat dadeni po negova `elba, na denot na zaminuvaweto.
Za obrocite {to ne ste gi koristele, nitu navremeno ste gi otka`ale, pri
presmetuvaweto ne Vi se namaluva cenata na pansionot.
Vnimavajte : Pod cena na pansion odnosno polupansion se podrazbira
cenata na ovaa usluga vo traewe od najmalku tri dena.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Ako so dogovorot se predvidi koristewe na pansion ili polupansion za
vreme pokratko od 3 dena, ili ako go skratite dogovoreniot prestoj na
pomalku od 3 dena, cenata na pansionot odnosno polupansionot se zgolemuva
za 20%.
9.Dali mo`e da se sklu~i dogovor za hotelsko smestuvawe na
neopredeleno vreme ?
Dogovor za hotelski uslugi mo`e da sklu~ite na opredeleno no i na
neopredeleno vreme.
Dogovor za hotelski uslugi na neopredeleno vreme se smeta deka e sklu~en
spored principot den-po-den. Toj imeno, avtomatski se prodol`uva za
sledniot den, ako davatelot na uslugata ili korisnikot ne go otka`al do 12
~asot.
10 . Koga najdocna treba da ja napu{tite sobata vo hotelot?
Ako so davatelot na uslugata ne e dogovoreno poinaku, zadr`uvawe na
sobata po vremeto opredeleno so ku}niot red, odnosno po 14 ~asot, povlekuva
pla}awe na sobata u{te za eden den.
11. Ne ste ja otka`ale na vreme Va{ata rezervacija, dali davatelot
na uslugata mo`e da bara obe{tetuvawe?
Ako korisnikot ne gi koristi vo dogovorenoto vreme uslugite za smestuvawe ili za pansion davatelot na uslugata ima pravo da bara nadomest na {tetata od korisnikot.
Vie ne ste dol`ni da mu plati kakov i da e nadomest na {teta na davatelot na uslugata, ako ja otka`e rezervacijata za smestuvawe ili za pansion:
1) do 12 ~asot prviot den - ako e vo pra{awe smestuvawe do dva dena;
2) dva dena pred po~etokot na koristeweto na uslugata - ako e vo pra{awe
smestuvawe od tri do sedum dena;
3) sedum dena pred po~etokot na koristeweto na uslugata - ako e vo pra{a we smestuvawe podolgo od sedum dena ili sezonski hotel vo sezona.
12. [to }e se sklu~i ako Vie morate da go napu{tite hotelot pred
vreme?
Korisnikot ne e dol`en da plati nadomest na {teta i koga }e go napu{ti
hotelot pred istekot na vremeto na traeweto na dogovorot, ako mu gi otka`e
natamo{nite uslugi na davatelot vo rokovite pod to~ka 1, 2, 3, spored denot
na napu{taweto na sobata.
13.Dali mo`e da go otka`ete koristeweto na opredeleni obroci vo
pansionot ili polupansionot ?
Korisnikot mo`e da go otka`e koristeweto na oddelni obroci vo
pansionot ili polupansionot, ako za toa go izvesti davatelot na uslugata do
krajot na prethodniot den.
Davatelot na uslugata e dol`en na korisnikot na uslugata {to go otka`al
obrokot vo pansion da mu obezbedi na negovo barawe, koristewe na obrok od
suva hrana (lunch-paket) so soodvetna vrednost i kvalitet.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
14.[to ako zadocnite, do koga se obvrzani vo hotelot,
ugostitelskiot objekt da Vi ja ~uvaat sobata?
Ako docnite najdobro e da ispratite izvestuvawe za zadocnuvaweto !
Davatelot na uslugata e dol`en na korisnikot na uslugata {to ima
potvrdena rezervacija da mu ja zadr`i sobata na raspolagawe do 20 ~asot, po
koe, vo nedostig na posebni izvestuvawa, se smeta deka korisnikot nema da ja
koristi sobata, pa davatelot na uslugata mo`e da raspolaga so nea.
Ako ja prodade sobata na drug korisnik na usluga, davatelot na usluga nema
pravo na nadomest na {teta za neiskoristenite rezervirani uslugi. Ako
korisnikot dojde dopolnitelno, a prethodno ne ispratil izvestuvawe za vremeto na doa|aweto, davatelot na uslugata e dol`en da mu dade smestuvawe vo
ramkite na raspolo`livite kapaciteti.
15.[to mo`ete da koristite vrz osnova na dogovorot
Vrz osnova na dogovor za hotelski uslugi korisnikot Vie se steknuvate
pravo:
1) da gi koristite prostoriite opredeleni za smestuvawe so uslugite {to
Vi pripa|at, a ako so dogovorot e predviden pansion ili polupansion-i soodvetni obroci;
2) da gi koristite site uredi, zaedni~kite prostorii i slu`bite {to vo toj
objekt se predvideni za op{ta upotreba na korisnikot.
16.Stignuvate na opredelenata destinacija, do kolku ~asot najdocna
davatelot na uslugata e dol`en da gi pripremi prostoriite vo koi }e
boravite?
Davatelot na uslugata e dol`en na dogovoreniot den da mu gi stavi na
korisnikot na raspolagawe prostoriite opredeleni za smestuvawe i da mu gi
dade drugite dogovoreni ugostitelski uslugi, odnosno uslugi {to korisnikot
}e gi pobara, vo soglasnost so delovnite obi~ai.
Sobata predvidena za smestuvawe davatelot na uslugata e dol`en da mu ja
stavi na raspolagawe na korisnikot {tom taa e slobodna i spremena, najdocna
do 14 ~asot, a potoa koga korisnikot }e se prijavi.
17.[to ako Vie insistirate sobata da ja koristite od rano utro?
Ako korisnikot bara sobata da ja zazeme nautro na denot na doa|aweto,
davatelot na usluga ima pravo da bara naplata za smestuvawe i za izminatata
no}, ako sobata ne mo`ela da bide izdadena poradi toa {to trebalo rano
nautro da mu se stavi na raspolagawe na korisnikot.
18 Dali cenite na sobite za dneven prestoj voobi~aeno se poniski od
onie za no}evawe?
Ako korisnikot na uslugata za smestuvawe ja koristi sobata me|u 6 i 18
~asot za dneven odmor vo traewe do 8 ~asot, davatelot na uslugata naplatuva
smestuvawe po poniska cena, zavisno od traeweto na uslugata, so toa {to taa
cena ne mo`e da bide pogolema od 50% od cenata na smestuvaweto.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
4
20. [to ako davatelot na uslugate ne mo`e da Ve smesti vo
prostoriite koi ste gi rezervirale?
Davatelot na uslugata za smestuvawe e odgovoren pred korisnikot za
{teta, ako ne mu stavi na raspolagawe prostorii za smestuvawe vo objekt od
ista ili povisoka kategorija vo dogovorenoto mesto za smestuvawe.
Eventualnata razlika vo cenata, zgolemenite tro{oci za prevoz i dr.pa|aat
na tovar na davatelot na uslugata.
21.[to treba da storite koga }e stignete vo ugostitelskiot objekt?
Pri doa|aweto vo ugostitelskiot objekt korisnikot se prijavuva kaj
rabotnikot odgovoren za priem na gosti na recepcijata na davatelot na usluga.
22. Dali ste dol`ni za nosewe na baga`ot da platite nadomest?
Pri doa|aweto odnosno zaminuvaweto na korisnikot, davatelot na uslugata
vo objektite od najvisoki kategorii e dol`en da izvr{i prenesuvawe na baga`ot na korisnikot od vlezot vo objektot do sobata i obratno, bez nadomest.
Vnimavajte : Nekade davaweto na bak{i{ se smeta kako del od dobroto odnesuvawe!
23.Koi treba da se gri`i za redot i ti{inata vo ugostitelskiot
objekt?
Davatelot na uslugata e dol`en da mu obezbedi na korisnikot nepre~eno
koristewe na dogovorenite uslugi za celoto vreme na traeweto na dogovorot.
Davatelot na uslugata mora da obezbedi davawe na uslugata za smestuvawe
neprekinato vo tekot na celiot den, da obezbedi red i ti{ina i davawe
pomo{ na korisnicite. Toj mora da opredeli lice {to vo tekot na no}ta gi
vr{i ovie dol`nosti.
25.Koi informacii e dol`en da gi dade davatelot na uslugata
besplatno
Davatelot na uslugata mu gi dava na korisnikot, bez posebna naplata, site
informacii vo vrska so izvr{uvaweto na ugostitelskite uslugi, prestojot i
kulturno-zabavnite priredbi vo mestoto na izletite, podatocite od voznite
redovi, telefonskite imenici i sli~no.
26. Dali od davatelot na uslugata, mo`ete da pobarate da Ve razbudi i
koi se posledicite ako ne go stori toa?
Davatelot na uslugata e dol`en da go razbudi korisnikot vo vremeto {to
}e go opredeli korisnikot.
Ako ste zadocnile na sostanok, ili na avionot za doma , zatoa {to
zaboravile da Ve razbudat , davatelot na usluga e dol`en da ja nadomesti
pretrpenata {teta.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
5
27.Dali vo sobata vo turisti~ki objekt, vo koja ste se smestile mo`ete
da gotvite ?
Korisnikot mo`e da gi koristi sobite samo za svoe smestuvawe, kako i za
smestuvawe na licata nazna~eni vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot.
Ako ne e dogovoreno poinaku, korisnikot ne mo`e da gi koristi prostoriite
za smestuvawe vo komercijalni celi. Korisnikot ne mo`e da prigotvuva (gotvi) hrana vo sobata.
28.Kao treba da se odnesuvate so prostoriite i inventarot vo
turisti~kiot objekt?
Korisnikot e dol`en prostoriite {to mu se staveni na raspolagawe,
uredite, opremata i inventarot da gi koristi kako dobar doma}in.
Po prestanuvawe na dogovorot korisnikot e dol`en prostoriite za
smestuvawe da mu gi predade na davatelot vo sostojbata vo koja gi na{ol, pri
{to se zema predvid izabenosta nastanata so redovnata upotreba.
Korisnikot odgovara za {teta vo prostoriite na uredite, opremata i
inventarot {to nastanala po negova vina i po vina na licata za koi odgovara,
kako i po vina na licata {to }e go posetat vo prostoriite za smestuvawe.
29.Kako treba da Vi se naplati cenata za izvr{enata usluga? Dali
koristeweto na hotelskata pla`a se naplatuva?
Izvr{enite uslugi davatelot gi naplatuva od korisnikot po cenata
presmetana spored cenovnikot na hotelot, zemaj}i gi predvid i popustot i
dodatocite {to proizleguvaat od cenovnikot .
Hotelskata pla`a ne se naplatuva. Vo cenata naj~esto (ako ne e dogovoreno
pinaku) se zasmetani uslugite za koristewe na hotelski bazen, pla`a i detsko
igrali{te.
Za vleguvawe vo objekti so posebna programa ili muzika, so priredbi i sl.,
vo ramkite na ugostitelskiot objekt, davatelot na uslugata mo`e da naplati
dopolnitelen nadomest od korisnikot.
30.Dali taksta za prestoj i osiguruvawe e zasmetana vo cenata?
Ne!
Davatelot na uslugata posebno presmetuva i naplatuva od korisnikot na
smestuvaweto taksa za prestoj i osiguruvawe.
31.Dali vo cenata na smestuvaweto vo turisti~kiot objekt e
presmetana i cenata na telefonskite razgovori?
Ne!
Davatelot na uslugata posebno ja naplatuva od korisnikot upotrebata na
telefon.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
6
32.Dali za prestojot na Va{ite decata treba da Vi se naplati polna
cena ?
Naj~esto davatelot na uslugata odobruva popusti vo slednite slu~ai:
1) za deca do dve godini, ako delat krevet so roditelite ili so
pridru`nik ne se naplatuva smestuvawe, a hrana se naplatuva spored
cenovnikot na ugostitelskiot objekt (a la carte);
2) za deca do dve do sedum godini, ako delat krevet so roditelite ili so
pridru`nik, se naplatuva cenata za smestuvawe namalena za 70%, a hranaspored cenovnikot na ugostitelskiot objekt (a la carte);
3) za deca do 7 godini {to koristat poseben krevet vo sobata na roditelite
(na pridru`nik), se naplatuva cenata na uslugata namalena za 30%.
33. Dali e potrebno da se podnese dokaz za vozrasta na decata?
Vo slu~aj na somnenie roditelot odnosno pridru`nikot se dol`ni so
verodostojna isprava da ja doka`at vozrasta na deteto, inaku za deteto
pla}aat polna cena.
34. Dali oddelni kategorii na potro{uva~i mo`at da u`ivaat
opredeleni popusti?
Za oddelni kategorii na potro{uva~i, kako {to se ~lenovi na zdru`enija,
ili - studenti, penzioneri, u~enici, prosvetni rabotnici i sl., davatelot na
uslugata mo`e da opredeli posebni popusti ili poniski ceni od objavenite
ceni.
35. Dali pri koristewe na eden krevet vo dvokrevetna soba mo`e da
se naplati povisoka cena?
Ako e dogovoreno izdavawe odnosno koristewe na eden krevet vo
dvokrevetna soba (dvokrevetna za ednokrevetna) na korisnikot mu se
naplatuva zgolemena cena, no ne pogolema od 75% od cenata na dvokrevetna
soba.
36. Dali davatelot na usluga mo`e koga e izdadena ednokrevetna soba ,
vo sobata koja ima pove}e kreveti pokraj Vas da smesti i drugi lica?
Ako e dogovoreno izdavawe na ednokrevetna soba, a davatelot na uslugata
mu izdade na korisnikot soba so dva ili pove}e koreveti, se naplatuva samo
cenata na ednokrevetna soba, bez pravo na izdavawe na drugite kreviti na
drugi lica, osven ako korisnikot izre~no se soglasi so toa.
Ako vo dvokrevetna soba se stavi tret, pomo{en krevet, za koristeweto na
takvo leglo }e se pla}a cenata na smestuvawe odnosno na pansion vo dvokrevetna soba namalena za najmalku 10%.
37.Dali morate vo sekoj slu~aj da primite lan~ paket i dali
neiskoristeniot obrok }e Vi se zasmeta vo cenata?
Ako korisnikot {to dogovoril pansion ili polupansion vo tekot na
prestojot vo hotelot navremeno go otka`e ru~ekot ili ve~erata, a odbie da
primi lunch-paket, neiskoristenite obroci ne se zasmetuvaat vo cenata.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
7
38.Koga voobi~aeno se vr{i pla}aweto na smetkite. Dali davatelot na
uslugata e dol`en da izvr{i specifikacija?
Naplatata na smetkite za izvr{enite uslugi se vr{i vedna{ po
izvr{uvaweto na uslugite ili po sekoi 7 dena koristewe na uslugite za
smestuvawe ili za pansion. Od korisnikot mo`e da se pobara da ja plati
odnapred cenata za no}evawe.
Davatelot na uslugata e dol`en da izvr{i specifikacija na iznosot na
smetkata sprema dadenite uslugi.
39.Dali davatelot na uslugata smee da gi zadr`i Va{ite stvari predmeti koi ste gi vnele vo objektot dokolku odbiete da ja platite
smetkata?
Ako korisnikot ne ja plati smetkata za izvr{enite uslugi ili {tetata za
neiskoristenite uslugi, davatelot na uslugata ima pravo da gi zadr`i predmetite {to korisnikot gi donel vo ugostitelskiot objekt do celosnata
naplata na pobaruvaweto.
40.Kako mo`ete da si gi povratite zadr`anite predmeti vo vakov
slu~aj?
Ednostavno platete ja uslugata!
Davatelot na uslugata e dol`en da mu gi vrati na korisnikot zadr`anite
predmeti ako korisnikot ili nekoj drug namesto nego dade soodvetno
osiguruvawe.
Davatelot na uslugata {to }e gi zadr`i predmetite na korisnikot po osnov
na pravoto za zadr`uvawe mo`e da naplati od nivnata vrednost, so toa {to e
dol`en, pred da pristapi kon ostvaruvawe na naplatata za svojata namera,
navremeno da go izvesti korisnikot.
]e se smeta deka davatelot na uslugata navremeno go izvestil korisnikot
po istekot na 15 dena za evropskite, a 30 dena za vonevropskite zemji od ispra}aweto na prepora~ano izvestuvawe na adresata na korisnikot od
prijavata.
41. Kakva e funkcijata na ku}niot red vo turisti~kiot objekt. Dali
ku}niot red mora da bide objeven. Dali gostinot zadol`itelno mora
da go po~ituva ku}niot red. [to voobi~aeno sodr`i ku}niot red?
Ku}niot red istaknat na vidno mesto na recepcijata na ugostitelskiot
objekt e sostaven del na dogovorot za hotelskite uslugi.
Izvod od ku}niot red se istaknuva vo sekoja soba.
Opredeluvaj}i gi op{tite uslovi za rabotewe na davatelot na usluga,
ku}niot red voobi~aeno sodr`i: postapka za rakuvawe so klu~ot od sobata,
raspored i uslovi za koristewe na uslugite za ishrana i na posebnite uslugi,
uslovi za pla}awe, otkazni rokovi, napu{tawe na sobata, davawe na
skapocenosti vo depozit, uslovi za koristewe na zaedni~kite prostorii i dr.
Se smeta deka korisnikot na uslugata se soglasil so ku}niot red koga od
davatelot na uslugata ja prezel sobata vo koja dobil smestuvawe.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
8
42.Dali mo`ete da koristite sopstven avtomat za kafe, pegla, fen ili
elektri~na ma{inka za bri~ewe, televizor, vo sobata vo koja ste
smesteni?
Korisnikot mo`e da upotrebuva elektri~ni aparati vo sobata za
smestuvawe samo ako toa e dozvoleno so ku}niot red.
Korisnikot mo`e da upotrebuva radioaparati, TV-priemnici, gramofoni,
kasetofoni i sl. pod uslov da ne go naru{uva redot i mirot na drugite
korisnici na uslugi.
Vo slu~aj na upotreba na aparatite na na~in so koj se popre~uva mirot na
drugite korisnici, davatelot na uslugata mo`e da ja zabrani nivnata
upotreba.
43. Dali mo`e mojot doma{en qubimec, da prestojuva so mene vo
ugostitelskiot objket?
Na korisnikot ne mu e dozvoleno vo ugostitelskiot objekt da vnesuva
`ivotni, ako toa ne e dogovoreno.
Ako strankite se dogovrile da se vnese `ivotno vo ugostitelskiot objekt,
`ivotnoto mo`e da se dr`i samo vo prostoriite {to davatelot na uslugata za
toa gi opredelil.
Strankite ne mo`at da dogovorat da se vnesuva `ivotno vo zaedni~kite
prostorii. Davatelot na uslugata ima pravo na korisnikot da mu naplati
posebna cena za dr`ewe na `ivotni.
Za sekoja {teta {to `ivotnoto bi ja predizvikalo korisnikot e odgovoren
pred davatelot na uslugata ili pred drugite korisnici.
.
44. Od sobata na mojot sosed vo hotelot se {iri neprijaten miris, dali
e dozvoleno da vnesuva petardi za novogodi{na proslava?
Na korisnikot ne mu e dopu{teno vo ugostitelskiot objekt da vnesuva lesno
zapalivi ili eksplozivni materijali, materijal so jaki i neprijatni mirisi i
sl.
45. [to ako za vreme na Va{iot prestoj se razbolite?
Vo slu~aj na bolest na korisnikot, davatelot na uslugata e dol`en da
povika lekar na tro{ok na korisnikot.
Ako lekarot utvrdi deka korisnikot zabolel od nekoja zarazna bolest i
deka negovata bolest go zagrozuva zdravjeto na drugite lica, davatelot na uslugata mo`e da go raskine dogovorot, so toa {to e dol`en na takov korisnik
da mu oddade vnimanie i da mu ja dade potrebnata pomo{.
46.[to vo slu~aj na smrt?
Vo slu~aj na smrt na korisnikot, davatelot na uslugata e dol`en vedna{ za
toa da gi izvesti organite za vnatre{ni raboti i semejstvoto na umreniot,
kako i komisiski da go popi{e imotot {to korisnikot go imal kaj sebe i da im
go prijavi na nadle`nite organi.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
9
47.[to se slu~uva so pismata i pratkite koi stasale otkako ste zaminale
od turisti~kiot objket na Va{e ime?
Davatelot na uslugata e dol`en bez odlagawe da gi predade vtasanite
pratki upateni do korisnikot, (pisma, poraki, telegrami i sl.).
Ako za korisnikot vtasala pratka po negovoto zaminuvawe, davatelot na
uslugata e dol`en pratkata da ja dostavi na adresata {to ja ostavil
korisnikot. Ako korisnikot ne ostavil adresa, davatelot na uslugata e
dol`en vo rok od 24 ~asa pratkata da i ja vrati na po{tata.
Za {teta nastanata so neispolnuvawe na ovie obvrskite e odgovoren
davatelot na uslugata.
48. Ste ja zaboravile najsakanata pi`ama i knigata bez koja ne mo`ete da
zaspiete vo turisti~kiot objekt vo koj ste prestojuvale .Koi se Va{ite
prava?
Ne gri`ete se. Va{a e obvrskata da gi platite tro{ocite na dostavuvaweto!
Davatelot na uslugata e dol`en na korisnikot da mu gi dostavi ili vra~i
predmetite zaboraveni vo ugostitelskiot objekt pri zaminuvaweto.
Davatelot na uslugata e dol`en da go izvesti korisnikot za nao|awe na tie
predmeti i da bara upatstva za na~inot na nivnoto dostavuvawe. Tro{ocite za
dostavuvawe pa|aat vrz tovar na korisnikot.
Ako ne bi mo`el da gi vra~i, dol`en e da gi ~uva najmalku edna godina, a
ponatamu da postapi spored propisite.
49. Od sobata vi is~eznala jaknata za skijawe koj odgovara?
Davatelot na uslugite odgovara za is~eznuvawe ili o[tetuvawe na
predmetite na korisnikot .
50. Dali avtomobilot parkiran na hotelskiot parking prostor se
smeta za predmet vnesen vo turisti~kiot objket?
Da.
Pod predmeti {to korisnikot gi donel vo ugostitelskiot objekt se
smetaat:
1) predmetite {to se nao|aat vo objektot za vremeto vo koe korisnikot
raspolaga so smestuvaweto;
2) predmetite nad koi davatelot na uslugata ili liceto za koe toj odgovara
prezema nadzor vo ugostitelskiot objekt ili nadvor od nego vo razumno vreme
pred ili po vremeto vo koe korisnikot raspolaga so smestuvaweto.
51.Dali davatelot na uslugata e obvrzan da primi skapoceni predmeti
od bilo koja vrednost na ~uvawe?
Ne!
Davatelot na uslugata e dol`en da primi vrednosni hartii, pari i drugi
vrednosti na korisnikot na ~uvawe. Me|utoa, toj mo`e da odbie da primi na
Infoteka
PRAVNA OBLAST
10
~uvawe golemi vrednosti koi vo odnos na
objektot se golemi.
mo`nostite i kategorijata na
52.Dali davatelot na uslugata mo`e da pobara da se pregleda predmeto
koj go ostavate na ~uvawe?
Da!
Davatelot na uslugata ima pravo da gi pregleda predmetite {to korisnikot
gi dava na ~uvawe.
Davatelot na uslugata ima pravo da bara predmetite da bidat staveni vo
zaklu~na ili zape~atena obvivka (kontejner).
53.Dali za predmetite dadeni na ~uvawe e potrebno da dobiete potvrda?
Da!
Za predmetite primeni na ~uvawe davatelot na uslugata izdava pismena
potvrda. Ako predmetite se ~uvaat vo posebni sefovi davatelot na uslugata e
dol`en klu~ot da mu go predade na korisnikot od sefot.
Predmetite predadeni na ~uvawe mo`e da gi podigne korisnikot ili
liceto koe toj }e go ovlasti, so vra}awe na potvrdata.
Infoteka
PRAVNA OBLAST
11
10.6 PRILOZI
F
ORGANIZACIJA NA POTRO[UVA^ITE NA MAKEDONIJA
ul.,,Vodwanska"b.b.,1000 Skopje;tel.212-440
(Ime i prezime na kupuva~ot):
(Ulica i broj):
(Telefon):
(Po{tenski broj/mesto):
(Datum):
DO:
Dr`aven pazaren inspektorat
Direktor
Po~ituvani,
Na den______________vo TA _________________________________koja se nao|a
vo_____________________ na ul.__________________________________br.__________,
sklu~iv dogovor za organizirano turisti~ko patuvawe, vo vkupen iznos od
________________den, za {to poseduvam potvrda za patuvawe, potvrda za plateniot iznos i vau~er.
Opis na problemot:
Soglasno ~len 919-924 od Zakonot za obligacioni odnosi, za nepo~ituvawe
ili nepravilno ispolnuvawe na dogovornite obvrski od strana na site vr{iteli na uslugi i za pri~inuvawe na {teta na patnikot odgovara organizatorot
na patuvaweto.
Soglasno ~len 925 od zakonot za obligacioni odnosi, dokolku uslugite od patuvaweto se necelosno ili nekvalitetno izvr{eni, patnikot mo`e da bara
srazmerno namaluvawe na cenata.
Od ovie pri~ini Ve molam da postapite soglasno pozitivnite zakonski propisi, so cel kako korisnik na usluga da gi ostvaram svoite zakonski prava i za
toa povratno me informirate.
So po~it,
Infoteka
Potpis:
PRAVNA OBLAST
1
11. TRGOVSKITE MARKI VO SVETOT NA POTRO[UVA^ITE
11.1 [TO SE TRGOVSKI MARKI?
Trgovski marki - (stokovi i uslu`ni `igovi) se znaci so koi se
obele`uvaat proizvodite i uslugite, za da se razlikuvaat od proizvodi i
uslugi od ist ili sli~en vid.
Na primer:
Sakate da kupite proizvod -mineralna voda.
[to bi se slu~ilo koga ne bi postoele trgovskite
marki?
Ednakvoto obele`uvawe na vodite od proizvoditelite }e Vi go ote`ni izborot i nema da mo`ete brzo i lesno
da ja odberete onaa, koja treba da gi zadovoli slednite
parametri- Va{iot vkus , Va{ite potrebi i kone~no onaa
koja odgovara na Va{iot xeb. Ili }e bide potrbno mnogu
pove}e vnimanie i vreme za da gi is~itate ednakvite
natpisi. Vaka Bonakvata ja razlikuvate po sinoto kapa~e i
natpisot, Perierot po karakteristi~noto {i{e, Pelisterka
od Skopjanka , Ko`uv~anka, Kwaz Milo{ po slikite i
krupnite grafizmii od site drugi, koi mo`at da se najdat na
na{iot pazar.
Kakva e ulogata na trgovskite marki vo svetot na potro{uva~ite ?
Trgovskite marki se za{titeni znaci od strana na proizvoditelite,
trgovcite i davatelite na uslugi so cel da se razlikuvaat odredeni sli~ni
proizvodi i uslugi edni od drugi.
Potro{uva~ite treba da znaat nekolku raboti vo vrska so trgovskite
marki:
1. Deka tie slu`at za razlikuvawe na proizvodi od ist ili sli~en vid;
2. Trgovskata marka ne zna~i i garancija za opredelen kvalitet na
proizvodot- iako na primer koga kupuvate Beneton smetate deka
postojanosta na kvalitetot na bojata ja garantira samata trgovska marka
, ova e vo Va{ata svest ili potsvest ne e osobena obvrska na
proizvoditelot-prevedeno na obi~en jazik kupuvaweto na poznatite
trgovski marki ne zna~i sekoga{ deka Va{ite potrebi ne mo`ete da gi
zadovolite i so pomalku poznata marka na proizvod ili usluga, ~ij
kvalitet mo`e da bide ednakov ili podobra no ~ija cena e poniska,
zatoa {to vrednosta na trgovskata marka inkorporirana na proizvodot
ili uslugata ponekoga{ ja ka~uva cenata na proizvodot ili uslugata ;
03/2003
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
3. Trgovskata marka go reklamira proizvodot i uslugata , no nemojte da
dozvolite trgovskite marki da Ve reklamiraat i Vas, vrednosta na
~ovekot ne se opredeluva spored trgovskite marki {to gi koristi, tuku
i spored mnogu drugi parametri ??!!
4. Od trgovskata marka, dosta ~esto doznavame koj e proizvoditelot ili
davatelot na usluga , ponekoga{ trgovskata marka mo`e da bide i marka
na distributerot trgovecot. Obratete vnimanie na podatokot, koj Ve
interesira. Tak na primer, Vero - nema sopstveno proizvodstvo na site
proizvodi, koi se plasiraat so negovata trgovska marka, no
obele`uvaweto poka`uva deka toj e distributer prodava~ na
proizvodot.
Kako da go razberete svetot na trgovskite marki?
Postojat svetski poznati trgovski marki, ~ija vrednost se izrazuva vo
milioni dolari i koi se prepoznatlivi sekade vo svetot. Na primer Koka
Kola- kade i da ste, ovoj pijalak s¡ pakuva i obele`uva na ist na~in, go ima
istiot poznat vkus i Vie znaete {to }e dobiete ako go kupite. Mekdonald lanec na restorani so ista usluga i proizvodi sekade vo svetot;
Interkontinental-hoteli so isti uslovi nasekade vo svetot; Kodak filmovi i
aparati za fotogrofirawe, se isto taka svetski poznata trgovska marka; Soni
televizori ili video ili muzi~ki aparati; Fila sportska oprema i sl.
Megutoa postojat i lokalno poznati marki na doma{ni proizvodi, koi za
nas zna~at navika ili potreba od poznat kvalitet: Strumi~ka mastika;
Tikve{ko crno; Ohis -Sjaj za sadovi; Analgin -na Alkaloid;Teteks -tepisi,
volneni {tofovi ili volnica; Vitanez-majonez na Vitaminka Prilep i sl.
[to se mo`e da se za{titi kako trgovska marka?
Svetot ima mnogu proizvoditeli, distributeri i davateli na uslugi
golem broj na razli~ni proizvodi i uslugi. Proda`bata na proizvodite i
uslugite koja porano najtesno se povrzuva{e so industriskiot dizajn denes se
pove}e se vrzuva so trgovskite marki. Ottuka postoi glad za novi trgovski
marki i se pove}e se {iri mo`nosta, kako trgovski marki da mo`at da se
za{titat ne samo bukvi , brojki, sliki , kombinacii na bukvi brojki grafizmi i
boi tuku i audio i vizuelni efekti pa duri i slogani i mirisi, se ona {to
mo`e da ovozmo`i razli~nost distinkcija na proizvodite i uslugite.
Granicite se pove}e se {irat i denes vo svetot naj~esto kako ramka za ona
{to mo`e da se za{titi so trgovska marka e ona {to mo`e grafi~ki da se
izrazi.
Dali pri za{tita na opredelen znak za trgovska marka titularite
(proizvoditelite distributerite i davatelite na uslugi) organite koi ja
vr{at registracijata (biroa , zavodi agenciii za za{tita na
industriskata
sopstvenost)
spored
nacionalnite
zakoni
ili
megunarodnite konvencii, osobeno treba da vodat smetka za interesite na
potro{uva~ite?
Da.
03/2003
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2
Ne mo`at da se za{titat so trgovski marki znaci koi go ozna~uvaat samo
vidot na stokite, odnosno uslugite-(meso, mleko, banka), nivnata namena ( za
perewe, za piewe, za jadewe) ili vremeto i na~inot na proizvodstvo
(proizvedeno 1900 godina po poznata tehnologija) kvalitetot ( volna, len, )
cenata , koli~estvoto, te`inata, imeto namestoto odnosno geografskoto
poteklo. Znak, koj so svojot izgled ili sodr`ina mo`e da sozdade zabuna vo
prometot, a osobeno da go dovede vo zabluda prose~niot potro{uva~ vo pogled
na potekloto, vidot ili drugite svojstva na stokite ili uslugite- na primer na
{i{e kowak od Makedonija da stavite slika od Ajfelovata kula
( potro{uva~ot mo`e da pomisli deka e francuski kowak); Znak koj e
sli~en so porano za{titen znak na drugo lice za ist ili sli~en vid stoki i
uslugi , ako taa sli~nost mo`e da go dovede vo zabluda prose~niot
potro{uva~. Eve nekoi primeri od na{ata praktika kupuvate Kafetin( na
Alkaloid) a vo aptekata Vi dale Kafedon( na Jaka Radovi{) koj e poeftin. Se
vodi sudski spor , no proizvodot koj e imitacija na Kafetinot ne e povle~en
od proda`ba; kupuvate sladok napitok topeno ~okolado bez kalorii
proizvedeno po tehnologija na poznatata firma SL(Swiss Lion) se ispostavuva
deka tie nemaat takov pijalok i deka nekoj lokalen proizvoditel ja koristi
ovaa poznata marka; sli~no so supite Petel od Podravka; ~okoladite Milka i
Milks; pudingot D-r Etker i pudingot Podravka; i mnogu drugi
03/2003
Infoteka
PRAVNA OBLAST
3
11.2 [TO KAKO POTRO[UVA^ TREBA DA ZNAETE?
Vo svetot potro{uva~ite se {titat mnogu pove}e !!!
Prose~niot potro{uva~ se koristi, kako ve{to lice vo sporovite. Ako
prose~niot potro{uva~ ne odgovori to~no na kasa od marketot koj proizvod go
kupil zna~i deka znakot go doveduva vo zabluda. Taka, vo {vedska e zabraneto
da se za{titi znak na portokal za te~en detergent za sadovi koj potsetuval na
trgovska marka za{titena za osve`itelen pijalok({to sekako e razli~en
proizvod, za razli~ni proizvodi mo`e da se koristat sli~ni znaci) , zatoa
{to se do{lo do zaklu~ok deka pospaniot kupuva~ mo`e da kupi te~en
detergent i da se napie od nego, mislej}i deka kupuva sok za rastvarawe, [to
mo`e lo{o da deluva na zdravjeto; vo Evropa ne se dozvolila za{tita na
sli~en znak za trgovska marka so koja porano ve}e se obele`uvale cigari, za
pezervativi, iako se raboti za razli~ni proizvodi. So obrazlo`enie deka
cigarite i prezervativite se kupuvaat vo trafiki ili avtomati , pa
potro{uva~ot }e poka`e so prst ili }e stavi pari i }e mu bide nezgodno ili
nema da mo`e da bara vra}awe na parite ako se raboti za avtomat~e, a tamu se
vodi kampawa protiv pu{ewe
i voedno kampawa za koristewe na
prezervativite...Ete kolku se va`ni potro{uva~ite!!!
[to ako nekoj go iskoristi Va{iot lik za trgovska marka?
Nikoj ne smee da go iskoristi Va{iot lik neovlasteno. Vo vreme koga
nedostasuvaat znaci za novi trgovski marki, treba da znaete deka za da
Va{iot lik stane del od ne~ija trgovska marka toj treba da ima Va{e
odobrenie. Bez Va{a soglasnost toa ne e mo`no. Ako toa sepak se slu~i }e
treba da go tu`ite.Va{eto li~no ime pak mo`e da bide del od trgovksa marka
i bez Va{a soglasnost ( Sowa, Biljana, Bisera, Jana, Sanda i sl. se del od
poznatite trgovski marki na na{eto podra~je)
[to mo`ete da storite Vie kako potro{uva~ vo svetot na trgovskite
marki?
Eve nekolku soveti!
1. Ako kupuvate evtini proizvodi na zelenite pazari ne o~ekuvajte deka se
raboti za orginalni trgovski marki. Fila, Nike, Lewi Strauss, Beneton,
Dizel se prodavaat vo specijalizirani ovlasteni prodavnici gi nema na
pazarite i ne se evtini. Vakvite kupuvawa se ponekoga{ dobri, ako nemate
dovolno pari , a imate mali deca, koi }e bidat zadovolni so natpisot. Ne
o~ekuvajte kvalitet. Ponekoga{ e mo`ebi dobro da se setite na
pogovorkata deka siromaviot pla}a poskapo i da za{tedite, a potoa
izvr{ite nabavka. No , ako ne mo`ete da se gi dozvolite toa ne o~ajuvajte
nekoga{ i ovie proizvodi ne se tolku lo{i.
2. Sepak nemojte da stanete rob na trgovskite marki. Zavisnik od oprdelen
vid na proizvodi. Eksperimentirajte, novite trgovski marki, koi se u{te
nemaat razvien marketing imaat novi svojstva, koj mo`ebi }e go zadovolat
na osoben na~in Va{iot vkus i potrebi.Trendovskite trgovski marki
pravat od potro{uva~ot reklamno pano. Bidete svoj i ako siteja koristat
taa trgovska marka Vie odberete druga.
03/2003
Infoteka
PRAVNA OBLAST
1
3. Vo golemite marketi vnimatelno pro~itajte go natpisot i ne dozvoluvajte
bojata na kapa~eto na sredstvoto za ~istewe da bide orientir za Va{eto
kupuvawe.Pove}eto proizvoditeli stavaat isti kapa~iwa na sredstvata za
~istewe. Vnimatelno poglednete go natpisot i cenata.
4. Ako se ~ustvuvate izmameni vratete go proizvodot bez da go o{tetite i
pobarajte da Vi gi vratat parite.Vie imate pravo da go storite toa.
5. Za da go po~ituvame pravoto na potro{uva~ite da bidat informirani nie
kako Organizacija na potro{uva~i vo na{iot Bilten i vo ovaa Infoteka
redovno }e Ve informirame za aktuelnite zloupotrebi na trgovskite
marki na pazarite vo Republikata.
03/2003
Infoteka
PRAVNA OBLAST
2

“HAMPSHIRE– SAVOY ROTTERDAM”

makedonska berza na dolgoro^ni hartii od vrednost

Odgovorna vlast Inicijativi za kvalitet na uslugite