close

Enter

Log in using OpenID

Biznis info

embedDownload
Broj 18
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
TUTUNSKA INDUSTRIJA
„Javoroviot list“ mo`e da ni
potpali 80 milioni dolari!
BANKARITE NA TRENING ZA PREPOZNAVAWE NA
OBLICITE NA FINANSIRAWE NA TERORIZMOT
[email protected] OD LIPKOVO
Dosta so
Zatvorawe na
sefovite pred patriotizam
– nema
zgolemenite
ekonomija
rizici
18
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
TUTUNSKA INDUSTRIJA
PREDUPREDUVAWA
„Javoroviot list“ mo`e da ni
potpali 80 milioni dolari!
V
ladata na R.Makedonija vo
2004 godina ja odobri
strategiskata
tutunska
kontrola, a voedno i ja unapredi
zdravstvenata kontrola na naselenieto vo R.Makedonija. Ovoj
dokument be{e osnova na EU i na
ON (WHO - World health organization) za kontrola na tutunot i za
za{tita na ~ove~koto zdravje,
obedineti so Evropskata konvencija za kontrola na tutunot vo
2002 godina, kako i so Evropskata strategija za spre~uvawe na
pu{eweto - (ESTC - European
strategy for tobacco control).
R.Makedonija, kako edna od
dogovornite strani na Ramkovnata konvencija za kontrola na tutunot- RKKT (FCTC – Framework
convention on tobacco control) pri
Svetskata zdravstvena organizacija (WHO, SZO) naskoro }e bide
povikana da zazeme pozicija za
specifi~niot predlog za zabrana na sostojkite {to se koristat
vo proizvodstvoto na tutunskite
proizvodi.
Ako predlogot eventualno pomine, istiot bi dovel do zaguba
od 40 procenti na blend-cigarite {to se prodavaat {irum sve-
tot, a povratno za Makedonija bi
imalo golem negativen efekt vrz
doma{nite proizvoditeli na
orientalen tutun (okolu 25.000
toni tutun godi{no), kako i vrz
proizvodstvoto na cigari.
FCTC – Framework convention
on tobacco control e prviot globalen dogovor za za{tita na zdravjeto na konsumentite usvoen od
Svetskata zdravstvena organizacija (SZO - WHO) vo maj 2003 godina, so cel: „kontinuirano i
zna~itelno da se reducira rasprostranetosta na upotrebata na
tutun i izlo`enosta na ~adot od
tutunot“. Do denes, 168 dr`avi,
kako i Evropskata unija, go potpi{aa i go ratifikuvaa dogovorot.
No, pravilata na igrata go menuva Predlog-zakonot C-32 od Kanada, koj be{e usvoen vo oktomvri
2009 godina, a zad koj be{e namerata za celosna zabrana na cigarite so tradicionalen amerikanski blend (blend-cigari).
Maskirana kako zabrana za
aroma, zabranata nema nikakvi
nau~ni argumenti. Iako pretstavena kako merka protiv pu{eweto kaj mladite, istata opfa}a
mnogu pove}e od toa.
C-32 vo Kanadskiot parlament
Vtora sesija, 40 Parlament,
57-58 Elizabeta II, 2009
Dolen Dom na Kanada
Predlog-zakon C-32
Zakon za izmena na Zakonot za tutun
Nejzinoto viso~estvo preku i so sovet i vo soglasnost so
Senatot i pratenicite na Kanada go donesuva sledniov: Alternativen naslov: 1. Ovoj Zakon mo`e da se citira kako prezemawe ostri merki kon marketingot na tutunot poso~en vo
Zakonot za mladinata.
ZAKON ZA TUTUN
2. (1) Definicijata „pakuvawe“ vo delot dva od Zakonot za
tutun se ukinuva.
(2) Delot dva od Zakonot se menuva so dodavawe na slednovo
po alfabetski redosled.
4. Zakonot e izmenet so dodavawe na slednovo po pettiot
del:
5. 1. (1) Niedno lice ne smee da koristi dodatok naveden vo
kolonata eden od tabelata vo proizvodstvoto na tutunski
proizvodi navedeni vo kolona dva.
ZAFATI
„ Kanadskiot predlog za zabranata za sostojkite vo blendcigarite }e ja namali pobaruva~kata za orientalen tutun vo
svetot, a }e go desetkuva proizvodstvoto i izvozot na zemjava
Zakonot dava preporaka da se
zabranat ili da se napravi restrikcija na slednite aditivi
kaj tutunskite proizvodi:
z {e}eri i zasladuva~i
z supstancii za aroma
z agensi za obojuvawe
z za~ini i bilki
z ovo{je i zelen~uk
z vitamini, mineralni hranlivi materii, aminokiselini i
esencijalni masni kiselini
z stimulativni soedinenija
z Gi eliminira proizvodite
napraveni so tradicionalen
blend (pribli`no 40 procenti od
svetskiot pazar, vklu~uvaj}i ja
Narodna Republika Kina)
So toa toj, prakti~no, direktno vlijae vrz proizvoditelite na
tutun od:
- Berlej i orientalen (primarno proizvodstvo)
- Vlijae vrz ekonomijata na
zemjite vo razvoj
Zakonot nema nikakov bene-
fit za javnoto zdravje bidej}i:
- Cigarite bez sostojki se
isto tolku {tetni kolku i blendcigarite
- Nema nikakov dokaz deka zabranuvaweto na sostojkite }e ja
reducira potro{uva~kata na cigari
Tutunot kako zemjodelska kultura e zastapen vo pove}e od 129
zemji (1999-2008 godina) na site
kontinenti. Golem del od zemjodelskoto naselenie obezbeduva
egzistencija od nego, a na tutunot
ekonomski se potpiraat celi op{testveni zaednici. Toj e fenomen na apsurdot: mnogu dr`avi
na razvieniot svet go zabranuvaat pu{eweto na javni mesta, kako
i negovoto reklamirawe, a vo
isto vreme go koristat kako zna~aen izvor za svoite nacionalni
buxeti. Poradi visokite danoci
na cigarite, tie se mo{ne prisutni vo ilegalnata trgovija od
me|unarodni razmeri.
R. Makedonija e eden od pogolemite proizvoditeli na orientalen tutun. Vo 2009 godina bea
proizvedeni 23.200 toni tutun,
u~estvuva so {est procenti vo
vkupniot izvoz na makedonski
proizvodi i kako takov ima direktno vlijanie vrz ekonomijata
na zemjata. Odgleduvaweto tutun
pretstavuva osobeno va`na stopanska dejnost vo ruralnite reoni vo Makedonija i sproveduvaweto na direktivata kako takva
}e ima {tetni posledici vo regionite kade se odgleduva tutunot.
[to mo`e Republika Makedonija da pravi:
- Da go odbie predlogot RKKT
- Da prati komentari kon
predlogot do 30 juni 2010 godina
- Da pobara od sosedite i tie
isto taka da go odbijat predlogot
- Da glasa protiv predlogot
vo noemvri 2010 godina
Vasko Ristovski
EU PROMOVIRA SOCIJALEN DIJALOG VO SEKTOROT ZA OBRAZOVANIE I ZA [email protected]
Edukacijata – kreator na pazarot na rabotna sila
Evropskata komisija na 11 juni 2010 godina go lansira{e noviot socijalen komitet za dijalog
vo obrazovanieto niz celata
Unija, so cel spravuvawe so predizvicite vo ovoj sektor. Vo komitetot u~estvuvaat prosvetni
rabotnici, obu~uva~i, profesori, predava~i i vladini avtoriteti vo obrazovanieto. So edukacijata i istra`uvawata se opfateni 14,7 milioni vraboteni, koi
obrazuvaat 93 milioni u~enici i
studenti niz celata EU, i se finansirani godi{no so 583 milijardi evra kako javnata potro{uva~ka. Voedno, sektorot u~estvuva so 5,7 procenti vo BDP na
Evropskata unija.
Ovoj nov komitet gi splotuva
sindikatite i organizaciite na
rabotodavci zaedno da gi razgledaat pra{awata na kvalitetot
na obrazovanieto, u~ili{noto
nasilstvo, adaptirawe na demografski trendovi, i vlijanieto
na namaluvawe na javnata potro{uva~ka. Komitetot za sektorski
socijalen dijalog se o~ekuva da
predlo`i zaedni~ki akcii, da
usvoi nasoki i da sklu~i dogovori, so {to direktno }e se pridonese kon kreirawe na rabotnoto
zakonodavstvo i na politikata
na EU.
Edukacijata e ednakvo politi~ki prioritet i klu~en sektor
za pazarot na rabotnata sila vo
EU, no vo ovie krizni vremiwa
ova soo~uvawe e pogolemo od koga
bilo koga, poa|aj}i od stegawe na
buxetot do regrutirawe na prosvetnite rabotnici - veli Laslo
Andor, evropski komesar za socijalni raboti. Pove}e na: http: //ec.
europa. eu/socialdialogue.
REZULTATI
D
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
SOLIDNA ISKORISTENOST NA SREDSTVATA OD PRETPRISTAPNATA PROGRAMA NA IPARD
Agrarot podgotven za
briselskite fondovi
o krajot na nedelava }e se
znae koj od 133 aplikanti od
prviot povik za programata
IPARD }e gi dobie evropskite pari, a srazmerno na brojot na aplikaciite se o~ekuva da bidat odobreni okolu 30 barawa. Vkupniot
iznos na sredstvata po dogovorite
{to }e im bidat odobreni na aplikantite za kofinansirawe iznesuva 2,5 miloni evra, a vrednosta se
dvi`i od ~etiri do pet milioni
evra. Ova go najavi Toni Dimovski,
direktorot na Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i za ruralniot razvoj (Plate`nata agencija za IPARD), na
pres-konferencijata vo Stopanskata komora na Makedonija (14. 6.
2010 godina) .
- Vo momentov Agencijata e vo
faza na finalizirawe na kontrolite na aplikaciite, koi bea soodvetni i gi ispolnija kriteriumite,
po {to }e se pristapi kon sklu~uvawe na dogovorite za kofinansirawe na sredstvata od programata
na IPARD - objasni Dimovski.
Inaku, od vkupno podnesenite
barawa 58 se za investicii vo
zemjodelski stopanstva, so cel
nivno prestruktuirawe i nadgradba, za dostignuvawe na evropskite
standardi, 41 barawe se za investicii vo prerabotuva~ki kapaciteti i marketing na zemjodelski
proizvodi i 34 barawa za diverzifikacija i razvoj na ruralno eko-
„ Vkupniot iznos na sredstvata po dogovorite {to }e im bidat
odobreni na aplikantite za kofinansirawe iznesuva 2,5 milioni evra, a vrednosta se dvi`i od ~etiri do pet milioni evra
Toni Dimovski
nomski aktivnosti. Na oglasot bea
ponudeni vkupno 24,3 milioni
evra, od koi 19 milioni od buxetot na EU za ruralen razvoj od programite za 2007, 2008 i 2009 godina. Od niv 2,1 miloni evra se od
programata za 2007 godina, 6,7 milioni za 2008 i 10,2 milioni evra
od programata za 2009 godina.
- Dobro e {to u{te vo prviot
oglas Republika Makedonija uspea
da gi iskoristi sredstvata za 2007
godina - re~e Dimovski, naglasuvaj}i deka vo prviot oglas se soo~ile so nekompletni barawa, nedostavuvawe izjava za poteklo na
opremata {to e predmet na investicija, otstapuvawe vo starosnata struktura na aplikantite, kako i
nesoodvetstvuvawe so merkite od
programata na IPARD.
Vo Agencijata se zadovolni od
POGLEDI I MISLEWA
procentot na realizacija na prviot oglas i najavuvaat objavuvawe
nov oglas vo periodot avgust-septemvri, so cel da se povle~at {to
e mo`no pove}e sredstva od pretpristapnata pomo{.
- Prviot povik za iskoristuvawe na programata na IPARD poka`uva deka Republika Makedonija
mo`e i umee da gi koristi sredstvata od evropskite fondovi. Na~inot na koj Ministerstvoto za
zemjodelstvo, vodostopanstvo i za
{umarstvo i Plate`nata agencija
pristapija kon sproveduvawe na
ovaa programa e primer kako site
ostanati institucii, koi se nadle`ni za odredeni programi vo dr`avava, treba da go sprovedat toj
proces - istakna Jadranka Arizankovska, direktorka na Direkcijata
za pretstavuvawe i zastapuvawe
na interesite na ~lenkite vo Komorata.
Spored Arizankovska, procesot opfa}a informirawe na kompaniite, nivna obuka, prakti~no
zapoznavawe i obuka na konsultanti koi }e im pomognat na kompaniite.
- Od golema va`nost be{e, posebno za kompaniite, {to site
problemi, kako {to be{e slu~ajot
so imotnite listovi, koi se pojavija vo tekot na prviot povik, nadle`nite institucii se obiduvaa
da gi re{avaat vo od. Ova poka`uva deka makedonskiot ruralen sektor, vklu~itelno i agrarot, e podgotven da gi apsorbira sredstvata
na IPARD. Instituciite se podgotveni da upravuvaat so sredstvata
i da vr{at pravilna procena pri
dodeluvaweto. Samiot fakt {to
bea akreditirani i im bea preneseni ingerenciite, poka`uva deka
ima doverba vo niv - objasni Arizankovska.
Inaku, programata na IPARD,
kako petta komponenta na IPA, e
podgotovka za vlez vo EU, no ne
zna~i samo alokacija na finansiskata poddr{ka, tuku opfa}a, pred
s*, dva klu~ni aspekta - razvoj na
zemjodelstvoto i jaknewe na administrativnata struktura {to }e go
poddr`uva.
So cel pogolemo iskoristuvawe na evropskite pari i usoglasuvawe so potrebite na kompaniite,
programata na IPARD }e pretrpi
izmeni. Se predlaga voveduvawe
definicija za planinski podra~ja
nad 700 metri nadmorska viso~ina
od kade {to }e mo`e da doa|aat
slednite aplikanti i da ja kori-
stat mo`nosta za zgolemeno kofinansirawe. Namesto 50 otsto, poddr{kata za investiciite vo tie
podra~ja }e bide 60 procenti, odnosno 65 ako aplikantot e mlad
zemjodelec.
Predvideno e i pro{iruvawe
na merkata investicii za modernizacija na plasteni~koto proizvodstvo, odnosno, se ovozmo`uva
podigawe novi, sovremeni plastenici kako zamena na proizvodstvoto na otvoreno. Predlo`eno e i
dopolnuvawe i na listata so
ovo{ni sorti, a vklu~eno }e bide i
trpeznoto grozje, rekonstrukcija
na farmite za mle~ni kravi i zgolemuvawe na dosega{niot limit
od 150 grla na 500, {to treba da go
poseduva aplikantot, kako i nadminuvawe na problemite so obezbeduvaweto imotni listovi preku
davawe mo`nost objektite da se
prefrlat na drugi lokacii so soodvetni standardi za gradewe.
Vo interes na kompaniite,
Stopanskata komora na Makedonija
i ponatamu aktivno }e se vklu~uva
vo procesot na neophodnite ~ekori za pogolema iskoristenost na
ovie i drugi evropski fondovi,
osobeno od aspekt na {to pogolema dostapnost do kompaniite.
PAPATANASIU SAKIS, KONSULTANT OD SOLUN ZA GR^KATA
KRIZA I ZA NEJZINITE POSLEDICI VRZ BIZNISITE
Evropskite pari ja
zaobikolija konkurentnosta
P
ercepcija na korporativniot sektor za koreni na
gr~kata kriza e gubewe na
konkurentnost na gr~kite kompanii i golemi optovaruvawa poradi enormen javen dolg, istakna
Papatanasiu Sakis, pretsedatel
na konsultantskata kompanija
„Technopolis sa“, od Solun, pri
negovata poseta na Stopanskata
komora na Makedonija (9. 6. 2010
godina) .
Gostinot, zaedno so svoite
doma}ini gi ispituva{e mo`nostite za zaedni~ko u~estvo vo EU
proekti, no i gi prezentira{e
viduvawata za pri~inite na gr~kata kriza. Negovite opservacii
se polezni za da se pouki.
-Gr~kite kompanii, poddr`ani od fondovite na EU, osobeno vo zemjodelstvoto, dolga
niza godini ne rabotea na izgraduvawe na konkuretnost na
proizvodite za pazarite nadvor
od granicata. Tie se zadovoluvaa so zagarantirani otkupi ne
gri`ej}i se za kvalitetot, sortite, tehnolo{kite inovacii,
trendovite vo ramki na EU i na
drugite internacionalni pazari, a ne se rabote{e i na osovremenuvawe na menaxiraweto.
So drugi zborovi, fondovite EU
ne se iskoristeni na efikasen
na~in – vo pravec da se razvivaat biznisite ve}e kako izvor
na garantiran prihod. Mentali-
„ Mo`e da se slu~i gr~kite kompaniite da pobaraat spas preku selewe na proizvodstvoto vo regionot kade biznis klimata e popovolna i komparativno pokompetitivna, a dava~kite se pomali otkolku vo Grcija!
tet na individualizam, nemawe
kapacitet za timskata rabota,
duri i koga se vo pra{awe pogolemi sistemi, nedovolno brzoto razvivawe na kompetentnost
i neosmislen zaedni~ki nastap
na pazarot, najpove}e se pri~ini poradi koi malite kompanii
go zagubija zdivot na pazarot.
Ako na toa se dodade i skapiot
doma{en kapital i vonredno
skapite garancii, toga{ i nema{e na~in da se izbegne krizniot
udar vrz korporativniot sektor.
So zgolemeni dava~ki nekonkurentnosta prodol`uva da se zgolemuva – locira Papatanasiu
Sakis.
Spored negovite zborovi, administracijata e prekubrojna, a
istovremeno nedovolno kompetentna i nedovolno efikasna.
Namaluvawe na platite, nepoddr`uvawe na uvozot bez da se
ima predvid deka so nego se vnesuvaat i novi tehnologii i znaewa, najava za odano~uvawe na
kompaniite vo stranstvo, zgolemuvawe na obvrskite kon dr`avata i sli~no, ne se merki koi go
poddr`uvaat proizvodstvo. Na
korporativniot sektor me po-
trebna dr`avna poddr{ka za podigawe na konkurentnosta za da
mo`e da se sozdava nova, dodadena vrednost. Drug na~in nema za
da se polni buxetot. Dr`avniot
javen dolg e tolku golem {to postoi realna opasnost po opstanokot na golem broj mali i sredni
pretprijatija koi ne se vo sostojba da gi servisiraat svoite dolgovi, {to neminovno }e dovede
do masovni otpu{tawa, namaluvawe na proizvodstvoto i na pobaruva~kata.
Osnovaweto na novi firmi e
optovareno so niza birokratski
dava~ki i obvrzuva~ki bankarski
garancii, {to go pravi mo{ne
skapo, so ogled na oskudniot pristap do finansiski sredstva.
- Mo`e da se slu~i kompaniite da pobaraat spas preku selewe na proizvodstvoto vo regionot kade biznis-klimata e popovolna i komparativno pokompetitivna, a dava~kite se pomali
otkolku vo Grcija. Analizite govorat deka krizata }e dovede do
namaluvawe na vkupniot uvoz,
kako rezultat na namalenata po-
baruva~ka i kupovnata mo} na naselenieto, koe vo idnina }e se
preorientira kon poevtini proizvodi. – predviduva Papatanasiu Sakis. Vo odnos na proizvodite koi }e se uvezuvaat mo`na e
promena vo odnos na asortimanot, kvalitetot, cenata i zemjata
na poteklo. Uvozot }e se fokusira na evtini proizvodi od netradicionalno uvozni partneri
(na primer obleka od Kina mesto
od Italija).
Vo sekoj slu~aj, s* e neizvesno!
Qubica Nuri
Grcija im gi zgolemi tro{ocite na
makedonskite transporteri
Prose~nata potro{uva~ka po tovarnoto vozilo e 35 litri za 100 kilometri. Republika Grcija dozvoluva vlez so 200 litri gorivo. Od ovie,
50 litri se rezerva, {to voziloto nikoga{ ne go
tro{i, zna~i, na raspolagawe se 150 litri. Za
trasata granica – Solun – lokal – granica, okolu
200 kilometri, ova koli~estvo ne e dovolno.
No, granica – Atina – granica, okolu 1. 200
kilometri, zna~i, bara dopolnitelno koli~estvo
ili dotur na gorivo. Okolu 300 litri gorivo, po
0, 5 evra razlika vo cena sporedeno so makedonskoto gorivo iznesuva 150 evra dopolnitelen
tro{ok. Gorivoto vo Makedonija, naj~esto, se to~i na faktura so odlo`eno pla}awe i ima povrat
na DDV. Vo Grcija se potrebni dopolnitelni
sredstva vo gotovina, 400 evra za 300 litri i nema povrat na DDV. Taka {to, dopolnitelnoto zgolemuvawe na tro{ocite za prevoznikot se od 180
do 200 evra.
Karlo Zmaj{ek, „Makpetrol”
20
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
^LENSTVOTO E MO]
SREDBA SO NOVITE ^LENKI NA KOMORATA
Naskoro obuki za za{tita
pri rabota
S
topanskata komora na Makedonija prodol`uva so aktivnostite na dobli`uvaweto
na instituciite do svoite novi
~lenki, kako del od informiraweto na kompaniite za pridobivkite
od za~lenuvaweto vo Komorata. Na
sredbata, na koja prisustvuvaa 30
kompanii, pred s* novoza~leneti,
Blagoja Gligorijevi}, od sektorot
za korporativno bankarstvo vo Kapital banka gi pretstavi aktuelnite kreditni linii za MSP i uslugite koj gi dava ovaa banka za kompaniite, i gi zapozna zainteresiranite so na~inot i so uslovite za
aplicirawe. Informiraweto na
kompaniite za novi mo`nosti na
kreditirawe, koe }e gi potkrepi
nivnite investicioni planovi, }e
bide redovna praktika na Komorata i vo idniot period. Celta, koja
ja potvrdija i kompaniite, e da se
dobli`at interesite na bankarskiot i na realniot sektor.
Zakonot za za{tita pri rabo-
ta, koj be{e od interes na kompaniite, go prezentira{e i go pretstavi ~lenot na upravniot odbor
na Zdru`enieto za za{tita pri
rabota, Bor~e Stoj~evski. Pritoa,
posebno vnimanie se posveti na
odredbite, koi se odnesuvaat na
procenata na rizikot na sekoe rabotno mesto. Zakonot vleguva vo
sila naskoro, a toa }e zna~i dopolnitelni finansiski imlikacii za kompaniite, no i seriozen
pristap kon izgotvuvaweto na
procenata za sekoe rabotno mesto. Bidej}i ovaa debata predizvika osoben interes, Komorata i
Zdru`enieto se dogovorija vo naredniot period da se organiziraat serija obuki i informativni
sredbi za kompaniite.
Na barawe na ~lenkite na
Stopanskata komora na Makedonija, sredbite od ovoj tip }e se
organiziraat i regionalno, so institucii koi se od interes na
kompaniite.
„ Malite i sredni kompanii imaa mo`nost preku pretstavnicite
od Kapital banka i makedonskoto Zdru`enie za za{tita pri rabota
da se informiraat za novite mo`nosti za kreditirawe i so odredbite od zakonot za za{tita pri rabota, koj naskoro vleguva vo sila
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
PODGOTOVKI
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
BANKARITE NA TRENING ZA PREPOZNAVAWE NA OBLICITE NA FINANSIRAWE NA TERORIZMOT
Zatvorawe na sefovite
pred zgolemenite rizici
F
inansiraweto na
terorizmot e globalen problem, so koj
se soo~uva celiot svet. Negovoto pojavuvawe se karakterizira so otsustvo na
statisti~ki analizi, kako i
op{toprifatena tipologija, odnosno metodi i tehniki za spre~uvawe na finansiraweto na terorizmot – veli Goce Trajkovski
od Narodnata Banka na RM,
koj zaedno so svoite kolegi
Mirjana Micevska i Ivica
Simonovski od Upravata za
spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam, gi prezentiraa osnovnite indikatori za prepoznavaweto na finansiraweto na terorizmot, negovite
karakteristiki,
prepoznavaweto na rizicite i drugo pred prisutnite
pretstavnici na finansiskiot sistem na R.Makedonija, na ednodnevnata obuka vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija. Celta be{e polesno da se prepoznaat oblicite i da se namali rizikot od eventualna zagrozenost od finansirawe terorizam.
- Teroristite obi~no gi
prikrivaat svoite aktivnosti, naj~esto preku pereweto pari. Vospostavuvaat
anonimni delovni odnosi
kaj koi ne postoi dolgotrajnost, go prikrivaat vistinskoto zanimawe naj~esto
pretstavuvaj}i se la`no, ja
menuvaat adresata na `iveewe, otvoraat smetki na
mnogu mali iznosi, a s* so
cel da ne go privle~at vnimanieto - objasnuva Trajkovski.
Razlikata me|u pereweto pari i finansiraweto na terorizmot, dodava
Trajkovski, e taa {to so
pereweto pari se ostvaruvaat ekonomski celi, a so
finansiraweto na terorizmot, politi~ki celi. Kaj
pereweto pari sredstvata
sekoga{ poteknuvaat od nelegalni izvori, dodeka kaj
finansiraweto na terorizmot sredstvata mo`at
da bidat i od legalni i od
nelegalni izvori.
„ Finansiraweto na terorizmot e faza vo koja mora da se napravi uspe{na strategija za efikasna borba, a prioritet na sekoja dr`ava treba da bide prekinuvaweto na kanalite za pribirawe na finansiski sredstva
„ Republika Makedonija, za sre}a,
gi ima prepoznaeno ovie problemi, i postojano go nadograduva sistemot za spre~uvawe na perewe
pari i finansirawe na terorizam, kako zakonodavno taka i institucionalno
lemi iznosi na pari~ni
sredstva, mnogu civilni i
voeni `rtvi, a nema epilog
od takvite strategii.
- Koga se borite protiv
ne{to, koe ne e strana vo
vojna, ne mo`ete da o~ekuvate efekt. Poznavaweto
na terorizmot i negovite
fazi na dejstvuvawe pridonesuva do uspe{na strategija – deciden e Ivica
Simonovski od USPPFT.
Spored nego, finansiraweto na terorizmot e
faza vo koja mora da se na-
ja, za sre}a, gi ima prepoznaeno ovie problemi, i postojano go nadgraduva sistemot za spre~uvawe na
perewe pari i finansirawe na terorizam, kako zakonodavno taka i institucionalno.
- Inaku sistemot za
spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam e postaven na tri stolba. Prviot stolb go so~inuvaat subjektite vo soglasnost so ~lenot pet od Zakonot za spre~uvawe perewe
Koristewe na neprofitnite
organizacii
Neprofitnite organizacii imaat
pristap do relativno bogati izvori na
fondovi; ^esto upotrebuvaat „tvrda
valuta“, so koja mo`e globalno da se
trguva; Brojni neprofitni organizacii imaat globalno prisustvo i obezbeduvaat nacionalni i me|unarodni
operacii, kako i finansiski transakStavot na site trojca e
deka dosega{nite strategii za uspe{na borba protiv terorizmot so upotreba na voeni sredstva, se so
negativen epilog, od pri~ina {to se potro{ile go-
cii; Golem broj neprofitni organizacii regularno rabotat so/ili pribli`no do onie oblasti, koi se mnogu
izlo`eni na teroristi~ka aktivnost;
Neprofitnite organizacii ~esto se
subjekt na „lesna raka“ vo vladinata
regulativa i se subjekt na pomalku
oficijalna kontrola.
pravi uspe{na strategija
za efikasna borba. A, prioritet na sekoja dr`ava
treba da bide prekinuvaweto na kanalite za pribirawe finansiski sredstva. Republika Makedoni-
pari i drugi prinosi od
kaznivo delo i finansirawe terorizam (Slu`ben
vesnik na RM, br. 08/04 i
57/10) koi imaat obvrska
da prezemaat merki i
aktivnosti za spre~uvawe
we na perewe pari ili finansirawe
terorizam,
transakcii koi vklu~uvaat
fizi~ki ili pravni lica
od zemja ozna~ena kako visokorizi~na za proliferacija na OMU. Klientot poteknuva od dr`ava koja e
poznata po proizvodstvo
ili po rasturawe na droga,
dobiva ~esti prilivi i
istite vedna{ gi transferira. Klientot odbiva da
se identifikuva, bez potreba ja objasnuva transakcijata, bara informacija
kako da go izbegne izvestuvaweto na Upravata, poseduva somnitelen dokument
za identifikacija ili dava la`ni dokumenti. Klientot doa|a vo pridru`ba
na lice po ~ii{to instrukcii raboti, i u{te mnogu
drugi - gi naveduva mnogute
primeri Ivica Simonovski od USPPFT.
Kako privremeni merki
za spre~uvawe na vakvite
indikacii za spre~uvawe
perewe pari ili finansirawe terorizam, Upravata,
vo soglasnost so ~lenot 36
od Zakonot za SPPFT podnesuva barawe do Javnoto
obvinitelstvo za podnesuvawe na predlog za opredeluvawe na privremeni
Trendovi vo finansiraweto
na terorizmot
Zloupotreba na humanitarnite i na
nevladinite organizacii; Zloupotreba
na vrabotenite vo delovnite banki vo
funkcija na pravewe izmami vo oblasta
na bankarstvoto i osiguruvaweto; Zloupotreba na novite tehnologii, koi ovozna perewe pari i finansirawe terorizam. Vtoriot
stolb go so~inuva Upravata za spre~uvawe perewe
pari i finansirawe terorizam (vo ponatamo{niot
tekst: Upravata), dodeka
tretiot stolb go so~inuvaat istra`nite organi, - veli Simonovski.
Prepoznavaweto
na
somnitelnite transakcii e
od osobena va`nost. Pa,
tokmu poradi toa Upravata
ima izgotveno indikatori
za prepoznavawe somnitelni transakcii povrzani
so perewe pari ili so finansirawe terorizam, i
istite gi ima dostaveno do
site involvirani subjekti.
- Me|u indikatorite za
prepoznavawe somnitelni
transakcii za finansirawe terorizam se i transakciite izvr{eni od nevladini organizacii, koi otstapuvaat od nivnoto rabotewe. Potoa, somnitelni
slu~ai se i koga za klientot ima soznanija deka ~esto patuva vo dr`avi-sponzori na terorizam, ili koga toj ima prilivi na sumi
od pove}e lica od razli~-
mo`uvaat anonimnost (elektronsko bankarstvo); Regrutirawe na bankarskite
slu`benici od strana na teroristi~ki
organizacii, so cel da se iskoristi
nivnoto znaewe i pozicija vo bankarskiot sistem.
ni dr`avi, koga klientot ja
koristi uslugata brz transfer na pari, potoa ~esto
koristi filijala nadvor
od mestoto na `iveewe,
ili ednostavno, za klientot postojat soznanija deka
poddr`uva lica na fundamentalisti~ki grupi. Drugi
indikatori se koga na smetka na koja dolgo vreme nemalo prilivi, odedna{
ima za~esteni prilivi, doma{ni ili stranski. Transferi od fizi~ki ili
pravni lica po osnova na
donacii, sponzorstva ili
~lenarini kon nevladini
organizacii, zdru`enija,
fondacii i sli~no. Primeri koga klientot vr{i
uplata na gotovina na svoja
smetka i istata ja transferira kon pove}e smetki vo
drugi dr`avi. Transferi
kon doma{ni ili kon me|unarodni zdru`enija i fondacii, koi vedna{ se
transferiraat kon smetki
na edni isti lica vo
stranstvo. Transferi od i
kon dr`avi sankcionirani
od strana na OON ili na
EU, ili potvrdeni kako nekooperativni za spre~uva-
merki, koi prvenstveno se
sostojat od zadr`uvawe na
transakcijata.
- Vo rok od 24 ~asa
Upravata go izvestuva subjektot za prezemenite
aktivnosti. Zadr`uvaweto
trae do donesuvawe sudska
odluka po predlogot, a najdocna do 72 ~asa od zadr`uvaweto na transakcijata. Javniot obvinitel go
razgleduva baraweto i dokolku utvrdi deka e osnovano bez nikakvo odlagawe, a najdocna vo rok od 24
~asa po priemot na baraweto dostavuva predlog za
opredeluvawe na privremeni merki do istra`en
sudija. Istra`niot sudija
vo rok od 24 ~asa po priemot na predlogot mora da
donese re{enie za primena na privremena merka za
zapirawe na transakcijata
ili da go otfrli predlogot. Po donesuvaweto na
re{enieto istra`niot sudija gi izvestuva javniot
obvinitel, Upravata i
odredeniot subjekt - objasnuva Mirjana Micevska od
USPPFT.
Aneta Stojkoska
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
So Aneta Dodevska
OD 340 ILJADI NEVRABOTENI VO MAKEDONIJA, 80 ILJADI SE ALBANCI
Politi~arite da se
svrtat kon ekonomijata
„ Gra|anite baraat podobar `ivoten standard
O
hridskiot ramkoven
dogovor se smeta{e
za presvrtnica vo
politi~kiot `ivot na Albancite vo zemjava. Im donese i ekonomski napredok
vo administracijata. Dvaeset otsto zastapenost vo
dr`avnite institucii. Interesot e golem za kancelariska rabota. Za eden
del {to dr`avata gi vraboti po Ramkoven - ima pari od Buxetot, no nema definirano rabotno mesto.
Sedat doma. Ramkovniot
regrutira{e administracija i vo albanskiot kampus, no, kade e privatniot
Mersel Biqali
biznis, na onie Albanci
{to sakaat da investiraat.
Ekspertite velat deka raste interesot na onie {to
sakaat parite da gi vlo`at
vo Makedonija.
- Toa e slika na podocne`nite godini vo Jugoslavija, pa i vo 90-tite godini
vo Makedonija, koga Albancite moraa da baraat rabota vo stranstvo poradi
te{kite na~ini na vrabotuvawe vo Makedonija. Dali toa se menuva? Mislam
deka se menuva. Samo eden
fakt, vrzan so lojalnosta... Samo na konkursite
na Sektorot za implementacija na Ohridskiot dogovor, vo konkursite kade se
baraat 200 do 300 vrabotuvawa, vie imate prijaveno
i do 8000 lu|e za kandidati. Ne mislam deka nekoja
kolektivna svest e za barawe egzistencija, odnosno,
idnina vo Evropa. Individualno e toa, -veli Gazmend Ajdini, analiti~ar.
Od vkupno 340 iljadi
evidentirani nevraboteni
vo Makedonija, 25 procenti ili 84 iljadi se etni~ki
Albanci. Najmnogu vo skopskiot, tetovskiot, kumanovskiot i gostivarskiot region. Dodeka politi~kite lideri vo albanskiot kampus
se u{te igraat na nacionalna karta, obi~niot gra|anin go interesira kako
da se pre`ivee od prvi do
prvi vo mesecot.
Univerzitetskiot profesor Mersel Biqali veli deka Albancite imaat
dobri eksperti i vo sferata na ekonomijata, no
politi~kite partii sega se
preorientirani na politikata.
- Interesite na politi~kite partii sega se preorientirani kon etni~kite
pra{awa, bidej}i dnevna-
ta politika na vlasta gi
napravi povtorno aktuelni. Ekonomskite pra{awa
dojdoa do izraz i kaj albanskite partii, no za
`al, poradi lo{o vodenata politika od vlasta, Gruevski povtorno gi vrati
aktuelni me|uetni~kite temi. Politi~arite si pravat analizi kako da poentiraat politi~ki i da profitiraat, polesno toa da
go efektuiraat na pove}e
glasovi, na pratenici, sovetnici, gradona~alnici...
No, mislam deka treba da
vladee edna sovest, odgovornost kon toa {to im
treba na gra|anite - veli
Biqali.
Analiti~arot Ajdini
smeta deka sepak ima ekonomija i vo dnevnata politika.
- Ne mo`am da ka`am
deka otvorawe slobodna
ekonomska zona vo Tetovo
e samo politi~ko pra{awe, toa e definitivno
ekonomsko. Ne mo`am da
ka`am deka zgolemuvaweto na vrabotenosta, participacijata na Albancite vo dr`avnata administracija, pa i na drugite
etni~ki grupi, nivnoto
vrabotuvawe, e samo politi~ki predznak. No, od
druga strana, mo`am da
ka`am deka, za `al, svedoci sme deka i po 10 godini
po konfliktot nie se
u{te razgovarame za politi~ki temi. Mislam deka ako tie bea re{eni, }e
imavme druga situacija vo
koja definitivno i albanskiot politi~ki kampus ne mo`e da se zanimava samo so politi~ki pra{awa, so etni~ka zadnina
- veli Ajdini.
Dali nevrabotenosta,
konfliktot vo 2001 i natamu mo`at da bidat opravdanie za toa {to albanskite semejstva se na vrvot na
listata nepla}a~i na struja, voda, danoci... Mediumite bea svedoci na nekolku incidenti vo etni~ki albanski regioni kade
ekipite na „EVN“ ne mo`ea
da gi isklu~at onie {to ne
pla}aat so godini.
- Ne veruvam deka e toa
masovna pojava. I jas sum
toj {to mora da plati i
moite sosedi redovno pla}aat. Osven lu|eto koi nemaat nikakov izvor, od toa
{to go dobivaat ili ne go
dobivaat socijalno, od toa
ne mo`at da platat i osnovni egzistencijalni raboti. Jas nemam podatoci
koi poka`uvaat deka taa
teza e to~na osven nekoi
novinarski analizi. Ako e
relano, toga{ toa e od toa
{to nema investicii vo toj
del. Golem procent od albanskoto naselenie `ivee
od toa {to im pra}aat od
nadvor nivnite. Nema ekonomski razvoj, nema vrabotuvawe, ekonomijata e na
dnoto i ~ovekot koj nema,
ne znam kako bi gi platil
smetkite - veli profeso-
rot Biqali.
Pe~albarstvoto e dolgogodi{na tradicija za albanskite semejstva. Parite zaraboteni vo stranstvo se klu~ni za opstanok
na kumanovskiot, tetovskiot, debarskiot, gostivarskiot region. Vo sekojdnevieto, Albancite se borat
so sekojdnevnite problemi
- siroma{tija, nevrabotenost, nizok `ivoten standard. Bavno, no sigurno, i
kaj prose~noto albansko
semejstvo sé pove}e prioritet ima ekonomijata
otkolku politika {to sekojdnevno ja serviraat
partiskite lideri, bez
razlika na ~elo na koja
partija stojat.
[email protected] OD LIPKOVO
Dosta so patriotizam –
nema ekonomija
^
etiri granati vo
konfliktnata 2001
godina ja uni{tile
pe~albata od 200 iljadi
franci na Fatmir Nuhiu,
sto~ar od Vaksince. Pobaral ot{teta od dr`avata,
no i po devet godini epilog
na sudskiot proces nema.
Nehiu veli: -I den deneska
„ Sadula Duraku bara ~etiri milioni evra od buxetot za izgradba na pati{ta
nemame odgovor, nitu pozitiven, nitu negativen. Toa e
sramota i za dr`avata. Pretendirame da vlezeme vo
Evropska unija, se `ali sto~arot.
Tokmu od sto~arstvoto
i zemjodelstvo vo lipkov-
skiot kraj `iveat najgolemiot broj semejstva. Za podobra `ivea~ka, iljadnici
`iteli od ovoj region se
obidoa masovno da emigriraat vo Belgija, bea vrateni nazad. Lipkovskiot region va`i za pe~albarski
kraj, spored ka`uvawata na
me{tanite. Duri 70 otsto
od `itelite rabotat i zarabotuvaat vo stranstvo,
naj~esto Germanija i [vajcarija od kade ispra}aat
pari za semejstvata ovde.
Nevrabotenosta vo ovoj
kraj dostignuva i do 80 otsto. Okolu tri iljadi dosieja ima vo oddelenieto za
socijalna pomo{ vo Lipkovo. Brojot na onie {to ~ekaat pari od dr`avata sekoj mesec raste. Ragmi
Isufi , vraboten vo odde-
Sadula Duraku
lenieto za socijalna rabota vo Lipkovo veli: - Poradi lo{ata ekonomska situacija, golemata stapka na
nevrabotenost, sekoj mesec
imame po 20 novi barawa za
socijalna pomo{, a ova se
dol`i na lo{ata ekonomska
situacija. Toa e glavniot
faktor za postojnite i za
novite korisnici na socijalna pomo{. Nema investicii, nema vrabotuvawa, so
eden zbor, nema `ivot“.
Nema ekonomija vo ovoj
kraj, no zatoa so polna parea rabotat partiskite
{tabovi. Gradona~alnik na
lipkovskata op{tina koja
opfa}a 20 sela e Sadula
Duraku, ~ovekot koj vo 2001
godina gi zatvora{e i otvora{e ventilite na Lipkovska brana. Sega, devet godini po konfliktot, veli deka
dr`avata malku investira
vo ovoj region. Bara od Buxetot ~etiri milioni evra
za izgradba na pati{ta i
otvorawe na slobodna ekonomska zona.
- Treba da se investira
vo dva proekti vo op{tina
Lipkovo. Proektot za patot
Kumanovo - Ara~inovo i
patniot pravec Kumanovo Grani~en premin kon Kosovo, so {to }e se otvori u{te
pove}e pazarot vo Kosovo veli Sadula Duraku, gradona~alnikot na op{tina Lipkovo.
Pome|u ostatocite od
konfliktnata 2001 godina,
ima novi ku}i i delovni objekti. Onie {to investiraat
velat deka e vreme ekonomijata da bide prioritet na
partiskite programi.
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
Fadiq Xemail investiral vo ugostitelstvo. Kraj
Lipkovsko Ezero sega ima
nekolku restorani. Lipkovskata brana za kumanovci e
del od spomenite na konfliktnata vo 2001 godina, koga, so zatvoraweto na ventilite, gradot se pretvori vo
ekolo{ka bomba. Vo restoranot na Fadiq sega doa|aat gosti od Skopje, Kumanovo , Tetovo.
-Treba da bide podobro,
no ne e lo{o, zo{to sega e
kriza vo cela Makedonija.
Dava~kite ne se previsoki,
ostanuva ne{to i za nas,
ugostitelite, no mislam
treba da se raboti pove}e veli Xemail.
Za razlika od nego, taksistot {to go zapoznavme
vo Lipkovo veli deka biznisot mu odi te{ko. Dosta
mu e od politika. -Nema pari, ekonomijata e pova`na, a
ne politikata. Nema rabota, od utroto ~ekam patnici,
nema – veli taksistot.
Te{ko e sekojdnevieto i
za nastavnicite od lipkovskata gimnazija {to sekojdnevno od okolnite sela mora da patuvaat i po nekolku
~asa. @itelite i gradona~alnikot o~ekuvaat pomo{
od dr`avata, no se otvora
pra{aweto, kolku se lojalni na dr`avata preku pla}awe na danoci, smetki za
struja, voda?
Gradona~alnikot Duraku
priznava deka ima problemi so naplatata na smetkite za elektri~na energija:
- Del od gra|anite na
op{tina Lipkovo gi pla}aat danocite, del ne gi pla}aat poradi ekonomskite
problemi. Treba da ni bide jasno deka ovde ima{e
konflikt i infrastrukturata be{e uni{tena. Nie
do nekoj stepen sme zado-
volni od naplatata na danoci, no stapkata treba da
se zgolemi. Se zgolemuva i
naplata na elektri~na
energija. Gra|anite treba
da pla}aat, no postoi somnevawe deka gra|anite pla}aat ne{to pove}e otkolku
{to tro{at so postavuvawe
na novite elektri~ni broila – veli Duraku.
Nema{tijata gi obedi-
nuva, no politikata gi razedinuva `itelite vo ovoj
kraj. Nacionalizmot i patriotizmot {to go serviraat politi~kite eliti ne mu
pomognaa na sto~arot od
Vaksince. - Za mene i za celiot narod, na Albancite,
problem pove}e ne treba
da ni bide patritoizmot.
Svetot i sosedite znaat koj
sme i {to sme. Patriotiz-
mot pomina, sega treba da
se zanimavame so ekonomskite problemi – veli Nuhiu.
- Najmnogu zagri`uvaat
najmladite, zo{to za pove}eto od niv `ivotot vo ovoj
kraj nema idnina. Mnogu e
te{ko, treba da se raboti
mnogu vo ovoj kraj – veli
eden sredno{kolec od lipkovskata gimnazija.
[email protected] OD POLO[KATA OP[TINA BOGOVIWE
S
„Cutewe“ na biznisot i
na nevrabotenosta
ela na slatkari. Vaka
se narekuvaat naselenite mesta od polo{kata op{tina Bogoviwe.
Ovde{nite pe~albari, koi i
denes gi ima re~isi vo sekoe
semejstvo, naj~esto rabotele
kako slatkari. Vo {arplaninskite sela krizata vo
2001 godina ostavi golem beleg, koj sega vo razgovorite
na selanite ostanuva samo
kako dale~no lo{o se}avawe.
Vo ovie zemjodelski i
pe~albarski predeli lu|eto
se sigurni samo vo toa deka
ne & veruvaat na politikata,
a krizata, velat, gi dovela
na rabot na nade`ite.
- Ova ne li~i na dr`ava,
firmite bea {to bea, jas
rabotev vo „ZIK”. Potoa
firmata propadna i ostanavme na ulica. Sega videte kolku lu|e ima na ulica veli Sali Isa od Bogoviwe.
- Ni{to ne & veruvam
nitu na edna partija, ne mu
veruvam na nitu eden lider,
pa nitu na makedonskite po-
„ Pogoni za proizvodstvo na mebel, razni metalni profili, grade`na industrija se
del od 750 registrirani pretprijatija vo ovaa Op{tina. Nasproti vakviot razvoj na
malite i srednite biznisi 40 otsto od 30 iljadi `iteli se nevraboteni
liti~ari, nitu na albanskite politi~ari - re~e Abduqxemiq Ademi od Pirok.
- Ekonomski sme oslabeni celosno. Posebno ova selo koe istrpi mnogu zo{to vo
porane{na Jugoslavija site
bea slatkari. Se `ivee{e
prili~no dobro. Sega toa
propadna, lu|eto ne mo`at
da se snajdat so rabota - izjavi Jakup Rexepi od Pirok.
Pogoni za proizvodstvo
na mebel, razni metalni
profili, grade`na industrija se del od 750 registrirani pretprijatija vo
ovaa op{tina. Nasproti vakviot razvoj na malite i
srednite biznisi 40 otsto
od 30 iljadi `iteli se nevraboteni.
- Tie ideologii se montirani kaj gra|anite Albanci
od selo Bogoviwe, bo`emno,
tie mislat za ne{to {to bilo porano. Tuka ima pove}e
od 200 lu|e so fakultet.
Imame profesori, doktori,
magistri, site tie mislat kako da ja gradat idninata so
znaewe, so pamet. Nema diskriminacija blagodarenie
na na{ite dedovci, koi bea
pe~albari vo Germanija,
[vajcarija i vo site strani
od svetot pred 50 godini.
Ako se gleda po dobivawe
tenderi, aplikacii na razni
proekti, jas smetam deka s*
u{te ima - veli Safet Ramadani, pretsedatel na mesnata zaednica Bogoviwe.
- Od dr`avata se o~ekuva ekonomski razvoj, ekonomijata da procveta malku, a
ne narodot da strada vo nema{tija, vo kriza. Takva investicija za pomasovno vrabotuvawe kaj nas izostanuva.
Reakcija od kompanija IIV
Do redakcijata na „Indeks” stasa reakcija po minatonedelnata emisija, vo koja go analiziravme javniot prevoz vo metropolata i nabavkata na novi avtobusi od stranstvo, kade be{e spomnato imeto na @ivan~o Panovski. Reagira{e firmata vo koja toj e vraboten, „Industriski in`enering“, koja e deloven partner na kineskata „Jutong“, od kade se nabavuvaat dvokatnite avtobusi. Vo reakcijata se potvrduva deka liceto @ivan~o Panovski e vraboteno vo
Industriski in`enering, no od firmata negiraat deka toj e osuden na 10 meseci zatvor za zatajuvawe danok. Potvrduvaat samo deka protiv nego ima sudska postapka, no bez kone~en i izvr{en epilog. Vo pismenata reakcija se veli: „Vraboteniot @ivan~o Panovski e samo edno
od pove}eto lica, so koi vo fazi gi realizirame delovno prifatenite obvrski, pritoa ova
lice ne e osudeno“. Od makedonskata firma velat deka so kineskata firma „Jutong“ {to go dobi tenderot za nabavka na 202 avtobusa sorabotuvale tri godini na razli~ni proekti.
Abduraman Miftari e
sopstvenik na firma za
proizvodstvo i za transport na beton. Ja otvoril
negoviot tatko pred 13 godini. Denes vo nea ima okolu
30 vraboteni i pove}e od 40
transportni vozila.
- Dnevno pla}ame po
16–17 iljadi denari za patarini, se poskapi strujata i
naftata, mnogu slaba e dostapnosta do kreditite, do
pomo{ta od dr`avata. Dr`avata ako saka mo`e pove}e
da im pomogne na site pretprijatija - veli Miftari.
Profesorkata Liljana
Siljanoska smeta deka podobruvaweto na `ivotniot
standard i podobruvaweto
na kvalitetot na sekojdnevieto e prioritet na sekoj
gra|anin, bez razlika na etni~kata pripadnost.
- Albancite se smetaat
kako destabilizira~ki faktor ili, ednostavno da ka`am, kako xoker koj se ufrluva osobeno koga ima krizi
od su{tinska priroda.
Prednost na site e da se
zgolemi `ivotniot standard, da se podobri, da se
otvorat novi rabotni mesta. Osobeno Tetovsko e
poznato po zemjodelstvoto,
treba da se dadat benefiti
-veli Siljanoska.
Vo sredinite so mnozin-
sko albansko naselenie vo
Polo{ko poslednive godini
kako da se te`nee da se nadminat refleksiite od kriznata 2001 godina. Razvoj na
biznisot i na ekonomijata,
otvorawe novi rabotni mesta, obezbeduvawe poddr{ka od dr`avata se prioritetite i za biznismenite od
ovie naseleni mesta. Samo
vo industriskata zona na
avtopatot Tetovo – Gostivar sega egzistiraat pove}e
od 50 firmi.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
24
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
JAVNA RASPRAVA MAKEDONSKATA ASOCIJACIJA NA RUDARSTVOTO – MAR ZA STRATEGIJATA ZA MINERALNITE SUROVINI
Poednostavno do koncesii
M
akedonskata asocijacija na
rudarstvoto – MAR rasprava{e za Strategijata za geolo{ki istra`uvawa, odr`livo
iskoristuvawe i eksploatacija na
mineralnite surovini od 20102030 godina, {to ja podgotvi Ministerstvoto za ekonomija (9.6.2010
godina). Pokraj ~lenkite na MAR,
vo javnata rasprava zedoa u~estvo
eminentni stru~waci od oblasta
na mineralnite surovini (energetski, metalni, nemetalni i termalni, termomineralni i podzemni
vodi), koi ja pozdravija inicijativata {to ja pravi MAR za organizirawe na vakva rasprava, koja }e
pridonese za donesuvawe na kvalitetna strategija.
Vovedni napomeni po strategijata dade m-r Kosta Jovanovski
od Sektorot za mineralni surovni vo Ministerstvoto za ekonomija, koj naglasi deka pokraj toa {to
noseweto na Strategijata e zakonska obvrska, sepak, pretstavuva i
potreba, zaradi ostvaruvawe na
celta za racionalno i za odr`livo iskoristuvawa na mineralnite
surovini vo dr`avata. Mineralnite surovini vo Republika Makedonija vo soglasnost so Zakonot za
mineralni surovini, spored vidot se podeleni na:
z energetski mineralni surovini: (site vidovi fosilni jagle-
ni, jaglevodorodi vo cvrsta, te~na
i gasovita sostojba, site vidovi
bituminozni i masni karpi i drugi
gasovi, koi se nao|aat vo zemjata);
z metali~ni mineralni surovini, odnosno surovini od koi mo`at da se proizveduvaat metali
ili nivni soedinenija;
z arhitektonsko-grade`en kamen;
z grade`no-tehni~ki kamen, grade`en pesok, ~akal i glina za tuli;
z nemetalni mineralni surovini, grafit, sulfur, magnezit,
fluorit, barit, azbest, liskuni,
fosfati, gips, kalcit, kreda, bentonitska glina, kvarc, kvarcen pesok, kaolin, kerami~ka i ognootporna glina, feldspat, talk, tuf, surovini za proizvodstvo na cement i
var, karbonatni i silikatni surovini za industriska prerabotka;
z Mineralni i geotermalni
vodi od koi mo`at da se dobivaat
mineralni surovini ili da se
iskoristuva akumuliranata toplina vo energetski potrebi, osven
mineralnite i termalnite vodi
koi se koristat vo lekoviti, balneolo{ki ili rekreativni celi i
z Podzemni vodi (izvorski vodi, vrela i izdanski vodi).
Vo obemnata rasprava, bea
istaknati pove}e segmenti, koi treba da bidat vgradeni vo kone~nata
verzija na Strategijata, pri {to se
zaklu~i, diskutantite vo pismena
Visoki dava~ki i
nelojalna konkurencija
Strategijata e mnogu va`na, osobeno vo vreme koga cel svet e vo
ekonomska kriza od koja i nie ne sme
po{tedeni. Detalno ja prou~iv i navistina vo celost se soglasuvam so
se vo nea. Imam edna mala zabele{ka, a se odnesuva na geodezijata
koja kako nauka e vo faza na razvoj i
smetam deka bi trebalo da se dopolni ovoj del i istata {to pove}e
da se primenuva vo rudarstvoto.
Makedonskata javnost treba
da bide zapoznaena so problemite, osobeno so kamenolomite koi
se vo te{ka sostojba i se borat so
bezobrazna nelojalnata konkurencija, a od druga strana imame i golemi dava~ki sprema dr`avata.
([efki Aliti, „Makaqb
kompani“ – Skopje
Vo Strategijata se
neophodni prioriteti
Namesto da mu se plati na toj
{to istra`uva, kaj nas e obratno. Vo
Strategijata treba da se napravat
prioriteti so dinamika i na~in na
realizacija. Se pla{am ovaa Strategija da ne ostane samo na hartija.
Mnogu golema serioznost treba da
se posveti i na kadrovskata ekipiranost na Sektorot.
(prof. d-r Todor Serafimovski, Fakultet za prirodni
i za tehni~ki nauki – [tip)
„ Poddr`an dolgoro~niot dokument (2010-2013 godina), a be{e pobarana stru~na kadrovska ekipiranost na Sektorot za mineralni surovini vo Ministerstvoto za ekonomija zaradi nejzina implementacija
forma da gi dostavat svoite predlozi do Makedonskata asocijacija
na rudarstvoto – MAR.
Vo raspravata, posebno be{e
istaknata potrebata od nosewe
jasna zakonska regulativa za mineralnite surovini, poednostavuvawe na procedurite vo dobivawe
na koncesii za detalni geolo{ki
istar`uvawa, dobivawe koncesii
za pro{iruvawe na koncesiskoto
pole, potoa ~estata promena na
visinata na koncesiskiot nadomest i drugo. Neusoglasenosta so
drugi zakonski propisi be{e
istaknato deka pretstavuva pre~ka kaj mnogu koncesioneri vo po~nuvawe so eksploatacija na mineralnite surovini za koi imaat dobieno i koncesija. Posebno be{e
potencirano deka Ministerstvoto
treba da bide dobro kadrovski i
stru~no ekipirano, preku formirawe sektori za geolo{ki istra`uvawa i za eksploatacija na mineralnite surovini, kako i formirawe na Agencija za mineralni
surovini, kako i ekipirawe na dr`avniot inspektorat zaradi navremen nadzor nad vr{eweto na
osnovnite i detalnite geolo{ki
istar`uvawa, eksplotacija i naplata na koncesiskiot nadomest.
Marija Petroska
Aneta Stojkoska
Akcent na odr`livosta
i razvojot
Zakonot treba da bide del od
strategijata. Da se izmenat nekoi
pravilnici. Geologijata da se
rastovari od rudarstvoto. Mo`am
da ka`am deka 90 otsto od Strategijata e akcentirana na istra`uvaweto, a mnogu malku ima za
odr`livosta i razvojot.
Isto taka, treba da se navede i
koj gi regulira tarifnicite za
pla}awe koncesiskiot nadomestok.
(d-r Ristro Dambov,
Fakultet za prirodni i
tehni~ki nauki – [tip)
Mnogute ograni~uvawa
katanec za rudnicite
Mnogu e te{ko da najdete mineralni surovini so site propi{ani
kriteriumi i uslovi koi se baraat
po Zakonot. Dokolku ima i edno izvor~e ne se dava koncesija. Zna~i,
rudarstvoto zavisi od site ostanati ministerstva. Mo`e li MAR da
izdejstvuva i seto ova poinaku da
se re{i. Treba da se po~ituva ekolo{kiot zakon, me|utoa kade da gi
najdete tie mineralni surovini so
ovie devet pravila. Mnogu konce-
sioneri imaat dr`avno zemji{te.
So site ovie ograni~uvawa {to gi
imame, rudnicite ne mo`at da opstojat. Cela dokumentacija za koncesija e srabotena, a se ~eka dozvola za eksploatacija. Zgora na se’,
ima i koncesioneri koi rabotat
bez taa dozvola. Procedurata za
pro{iruvawe na koncesijata e
isto kako da barate nova koncesija.
(Aleksandar Panovski, RI
RUDING – Skopje)
Odr`livo iskoristuvawe na surovinite Te{ko e da se raboti so postojano
Celosno ja poddr`uvame idejata za ovaa
Strategija. Moite zabele{ki se odnesuvaat na
odr`livo iskoristuvawe na mineralnite surovini, so {to bi dovelo do razvoj na rudnicite.
Vo Strategijata ne naidov na to~ki koi ja tretiraat ovaa problematika za razvoj na nemetalnite surovini i mnogu malku ima poddr{ka za ova
vo nea. Isto taka, celosnoto iskoristuvawe na
nao|ali{teto e mnogu problemati~en i baven
proces. Na primer, rudnikot „Sasa“, ve}e ~etiri
godini ~eka dozvola za pro{iruvawe na nao|ali{teto. Isto taka, bi go navel i delot za intelektualnata sopstvenost, koj ne e koncizen i takov
kakov {to e ne dozvoluva privlekuvawe na novi
firmi.
(Maksim Prohorov, rudnik „Sasa“)
Regulirawe na pro{iruvaweto
na koncesijata
Imame golem problem okolu dobivaweto na koncesiite. Prvo nabavuvame dokumentacija za dobivawe dozvoli duri od sedum ministerstva. Pra{aweto
e zo{to toa da ne e edno telo, bez ogled kako }e se vika - agencija ili poinaku. Na toj na~in mislam deka
pobrzo }e se doa|a do dozvola za detalnite geolo{ki
istra`uvawa.
Isto taka, sektorot za kontrola i inspekcija e
nedovolno ekipiran i vo ovoj del treba da se bira-
at stru~waci za oblasta. I intelektualnata sopstvenost e diskutabilna, pa na primer, eden mo`e
da go najde nao|ali{teto, a drug doa|a i ja zema intelektualnata sopstvenost. Potrebno e da se regulira i pro{iruvaweto i da se navede kolku pati
imame pravo da barame pro{iruvawe. Isto taka,
treba da se formira edno telo koe }e se zanimava
so geolo{kite analizi i istra`uvawa.
(Vasil Ga{teovski, GEO-M – Skopje)
zgolemuvawe na koncesijata
^ovek koga raboti gi sogleduva site nedostatoci. Ima pregolemi optovaruvawa vo dokumentacijata. Sedum odobrenija od
sedum razli~ni ministerstva.
Treba da se pokrene inicijativa
i ova kone~no da se re{i, inaku
taka investicii ne se privlekuvaat. Dr`avata neka proceni {to
e prioritetno na eden lokalitet,
pa neka go objavi tenderot. Staveni sme vo situacija da bideme
prinuduvani. Postojano se poka~uva koncesijata, a ekonomskiot
aspekt sekoga{ se zanemaruva.
(Biljana Crvenkoska Jovanoska - IMM (Rudnici „Toranica“ i „Zletovo“)
Sekoj den novi kamenolomi,
a nema rabota za postojnite
Strategijata e pojdovna osnova za racionalno iskoristuvawe
na prirodnite minerali vo na{ava dr`ava. Nadle`nite institucii treba da prezemat odredeni merki i da se sogleda realnata sostojba na kamenolomite. Lu|e koi investirale milionski su-
mi se soo~eni da mora da gi otpu{tat lu|eto od rabota, zatoa {to
ne se gradi, a od druga strana postojano niknuvaat novi kamenolomi i sme prinudeni sekojdnevno da se molime po bankite.
(Slave Dimovski, rudnik
Demir Hisar – Sopotnica)
SEMINARI
S
tandardite GS1 vo
funkcija na sledlivost (Traceability – track
and trace)“ be{e temata na seminarot {to Asocijacijata za
standardite GS1 - 1 Makedonija, vo sorabotka so GS1 Srbija, na 10 juni 2010 godina go
odr`a vo Stopanskata komora
na Makedonija. Toa e prv edukativen seminar na ovaa tema
vo Republika Makedonija.
Spored prisustvoto na
okolu 100 u~esnici na seminarot, se ocenuva deka vo Makedonija postoi ogromen interes za edukativni seminari od oblasta na primenata
na standardite GS1. Me|u
u~esnicite bea eminentni
pretstavnici na: Ministerstvoto za zdravstvo, Fondot
za zdravstvo, Biroto za lekovi, Direkcijata za hrana, Dr`avniot zdravstven i sanitaren inspektorat, Organizacijata za za{tita na potro{uva~ite, eksperti od IT-sektorot, veledrogerii, apteki,
proizvoditeli na farmacevtski proizvodi i medicinska
oprema, pretstavnici na biznis-zaednicata od: menaxmentot, kontrolata na kvalitetot, lideri na HASAP, logistikata, proizvodstvoto,
razvojot, distribucijata.
Celta na seminarot be{e razvoj i optimizacija na
upotrebata na globalnite
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
„STANDARDITE GS1 VO FUNKCIJA NA SLEDLIVOST (TRACEABILITY – TRACK AND TRACE)“
Za{tita so „~ekor
nazad – ~ekor napred”
n Ministerstvoto za zdravstvo zabrzano raboti na vospostavuvawe informati~ki zdravstven si-
stem vo zemjata, so koj }e se izvr{i integrirawe na podatocite vo edna centralna baza na podatoci
na site u~esnici od primarnoto, sekundarnoto i vo tercijalnoto zdravstvo, kako i na site u~esnici vo sinxirot na zdravstvenata za{tita (od proizvoditeli, preku veledrogerii, apteki, bolnici)
Il~o Zahariev
Branislava Miti}
Miroslav Ili}
standardi i re{enija GS1,
kako i zgolemuvawe na op{tata svest za neophodnosta
od primenata na novite tehnologii i metodi, odnosno
elektronsko rabotewe vo site oblasti na makedonskata
ekonomija. U~esnicite na seminarot dobija novi soznanija deka so implementacija
na standardite GS1 vo procesot na sledlivost se ovozmo`uva efikasna za{tita od
falsifikati na lekovi, hrana, trgovski poznati marki,
se obezbeduva maksimalna
za{tita na pacientite i na
potro{uva~ite, a proizvoditelite i trgovcite realiziraat ogromni za{tedi.
- Vo zdravstvoto, isto ka-
ko i vo ostanatite oblasti, s*
pove}e doa|a do izraz potrebata od primena na avtomatsko pribirawe i obrabotka
na podatocite, kako i nivna
elektronska razmena, bazirana vrz me|unarodnite standardi, {to e eden od klu~nite faktori od koi zavisi uspe{nosta na reformskite zafati i implementacijata na
Proektot za integriran informati~ki sistem vo zdravstveniot sektor - pora~a m-r
Il~o Zahariev, direktor na
Biroto za lekovi pri Ministerstvoto za zdravstvo na
Republika Makedonija.
Toj istakna deka Ministerstvoto za zdravstvo zabrzano raboti na vospostavu-
vawe informati~ki zdravstven sistem vo zemjata. So
nego }e se izvr{i integrirawe na podatocite vo edna
centralna baza na podatoci
na site u~esnici od primarnoto, sekundarnoto i tercijalnoto zdravstvo, kako i na
site u~esnici vo sinxirot na
zdravstvenata za{tita (od
proizvoditeli, preku veledrogerii, apteki, bolnici).
Ministerstvoto za zdravstvo
ve}e po~nuva so voveduvawe
elektronski upati, elektronski recepti i elektronski
zdravstveni kni{ki.
So ogled na univerzalnata primena na standardite
GS1, m-r Zahariev upati povik do site prisutni za ma-
ksimalno koristewe na istite vo site segmenti od raboteweto i nivnite transformacioni i razvojni procesi
pri obezbeduvawe neophodna kompatibilnost i sinhronizacija so evropskata legislativa i so me|unarodnite standardi.
Prisutnite bea zapoznaeni so osnovite, organizacijata i benefitite od ~lenuvaweto vo Me|unarodnata i
vo makedonskata GS1 organizacija. Pritoa, be{e poso~eno deka edinstveniot pat koj
}e go olesni priklu~uvaweto
na Makedonija kon evropskite
i kon svetskite pazari i evroatlantskite integracii e zaedni~koto dejstvuvawe na site relevantni institucii i
subjekti od proizvodniot i od
neproizvodniot sektor vo nasoka na primena na informati~kata tehnologija, koja podrazbira aplikacija na me|unarodnite standardi GS1.
Branislava Miti}, rakovoditel na timot za identifikacija vo GS1 Srbija, niz
efektni videoprezentacii i
filmska proekcija ja obrazlo`i teoretskata i prakti~-
nata primena na standardite GS1 vo procesot na sledlivost. So nivnata primena
se ovozmo`uva site partneri
vo procesot na sledlivost
(traceability) da bidat vo mo`nost da gi identifikuvaat
primenite edinici od samiot prvi~en izvor, takanare~en eden ~ekor nazad, i da
mo`e da go identifikuvaat
sledniot primatel na edinicita do krajniot korisnik,
takanare~en ~ekor napred
(track and trace).
Miroslav Ili}, direktor
na GS1 Srbija gi prezentira{e pozitivnite rezultati postignati so aplikativnata
primena na standardite GS1
za sledlivost vo Republika
Srbija. Toj gi opfati i novite
oblasti na primenata na
standardite GS1 na me|unarodno nivo, kako, na primer,
vo mobilnata komercija, ozna~uvawe na povratnata ambala`a - paleti, pri evidencija na `elezni~kiot transport, vo armijata, obezbeduvawe identifikacija i sledlivost u{te pri vlezot na surovinite za proizvodstvo.
Sla|ana Milutinovi}
26
BIZNIS INFO
DOSIE
M
^etvrtok, 17 juni 2010
EKONOMSKI RELACII ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I BOSNA I HERCEGOVINA
Razmenata raste vo prviot
kvartal od godinava
e|uetni~kata vojna
vo Bosna i Hercegovina
predizvika
proizvodstvoto da opa|a
duri do 80 procenti vo
periodot od 1992 godina
do 1995 godina, a so toa da
raste i nevrabotenosta.
So ma~no vospostaveniot
mir dojde do postepeno
oporavuvawe vo 1996 do
1999 godina, no rastot na
proizvodstvoto zabavi vo
prvite dve godini od noviot milenium. Del od zastojot vo proizvodstvoto se
ot~epi od 2003 do 2008 godina, koga rastot na BDP
nadmina pet procenti godi{no. Sepak, kako rezultat na globalnata ekonomska kriza, doma{niot bruto-proizvod se namali za
okolu tri procenti vo 2009
godina, izvozot padna za
24 procenti, a nevrabotenosta, kako {to oficijalno e objaveno, se iska~i
nad 40 procenti. Bankarskite reformi se zabrzaa
vo 2001 godina, mnogu plate`ni biroa od komunisti~kata era bea zatvoreni, dodeka stranskite banki, glavno od Avstrija i od
Italija, sega celosno ja
imaat kontrolata vo bankarskiot sektor.
Privatniot sektor vo
BiH e vo porast i stranskite investicii poleka
se zgolemuvaat, no vladinite tro{oci, vo re~isi
50 procenti od BDP i na-
tamu se visoki. Privatizacijata na dr`avnite pretprijatija, sepak, e bavna,
osobeno vo Federacijata,
kade {to politi~kata podelba me|uetni~ki zasnovani partii go pravi te`ok dogovorot za ekonomska politika. Zna~itelen
deficit na tekovnata smetka i visokata stapka na
nevrabotenost ostanuvaat
dva najseriozni makroekonomski problemi. Uspe{nata implementacija na
danokot na dodadena vrednost vo 2006 godina obezbedi predvidlivi izvori
na prihodi za Vladata i
pomogna da se spre~i sivata aktivnost na pazarot.
Statistikata na nacionalnoto nivo e podobrena so
tekot na vremeto, no i pokraj toa golem del od ekonomskata aktivnost ostanuva neoficijalna i neregistrirana.
Bosna i Hercegovina
stana polnopravna ~lenka
na dogovorot CEFTA vo
septemvri 2007 godina. Vo
2009 godina ekonomijata
vo BiH be{e pogodena od
globalnata finansiska
kriza, preku namaluvawa
na BDP, izvozot i vrabotuvawata. Eden od glavnite
predizvici na BiH e da se
namalat platite vo javniot sektor i socijalnite beneficii za da se ispolnat
kriteriumite na MMF za
buxetskiot deficit i se
BROJKI I FAKTI
BOSNA I HERCEGOVINA
Povr{ina: vkupno: 51.197 kvadratni kilometri
Glaven grad: Saraevo
Lokacija: Evropa, grani~i so Jadransko More i Hrvatska
Granici: total: 1.538 kilometri (grani~ni zemji: Hrvatska
932 kilometri, Srbija 357 i Crna Gora 249 kilometri)
Naselenie: 4.621. Z98 (juni 2010 godina)
Religii: pravoslavni 31 procent, muslimani 40 procenti,
rimokatolici 15 procenti, drugi 14 procenti
Prirodni resursi: jaglen, boksit, bakar, cink, hrom, kobalt,
mangan, nikel, gips, sol, pesok i hidroelektri~en potencijal
Jazici: bosanski, hrvatski, srpski
Valuta: konvertibilna marka
Aerodromi: vkupno 28
Ekonomija
BDP kupovna mo}: 29.07 milijardi dolari (2009)
BDP stapka na porast: -3,4 procenti (2009)
BDP po `itel: 6.300 dolari (2009)
BDP po sektori: zemjodelstvo 10,2 procenti; industrija 23,9
procenti; uslugi 66 procenti
Stapka na inflacija: 0,6 procenti (2009)
Rabotna sila: 1.863 milioni (2007)
Nevrabotenost: 40 procenti (2009)
Buxet: prihodi: 7.814 milijardi dolari; rashodi: 8.571 milijardi dolari (2009)
Javen dolg: 43 otsto od BDP (2009)
Industrii: `elezo, ~elik, cink, mangan, boksit, tekstil, proizvodi od tutun, drven mebel, aparati za doma}instvo, rafinirawe na nafta
Industriska stapka na porast: 11,6 procenti (2008)
Zemjodelski proizvodi: p~enka, `ita, ovo{je, zelen~uk, `ivina
Izvoz: 3,95 milijardi dolari (2009)
Izvozni proizvodi: metali, obleka, proizvodi od drvo
Izvozni partneri: Italija 16,6 procenti, Hrvatska 20,7,
Germanija 13, Avstrija 10,3, Slovenija 16,7, Ungarija 4,8 procenti (2008)
Uvoz: 8,82 milijardi dolari (2009)
Uvozni proizvodi: ma{ini i oprema, hemikalii, goriva,
prehranbeni proizvodi
Uvozni partneri: Hrvatska 24,3, Slovenija 12,6, Germanija
12,1, Italija 10,4, Avstrija 6,2, Turcija 6,4, Ungarija 6,5 procenti (2008)
„ Za prvite ~etiri meseci od 2010 godina R.Makedonija bele`i suficit
vo razmenata so Bosna i Hercegovina od 10,6 milioni amerikanski dolari
Saraevo
kvalifikuvaat za dopolnitelni tran{i od Fondot za
pomo{.
strija (31,2 milioni amerikanski dolari), cigari i
tutun (7,8 milioni amerikanski dolari), struganici,
otse~oci i ise~oci od `elezo ili od ~elik (2,2 milioni amerikanski), lekovi
za maloproda`ba (2,2 milioni amerikanski dolari), zavareni cevki (2,1 milioni amerikanski dolari), aparati za gotvewe (1,4
milioni amerikanski dolari) i drugo.
Vo uvozot lani najzastapeni bile mleko i pavlaka (8,2 milioni amerikanski dolari), preparati
za li~na higiena i kozmetika (5,5 milioni amerikanski dolari), meso i drugi
klani~ni proizvodi (3,7
milioni amerikanski dolari), toplo valani pra~ki od
`elezo (3,2 milioni amerikanski dolari), elektri~ni
provodnici (2,7 milioni
obemot na razmena so Republika Makedonija za minatata godina se nao|a na
13. mesto. Za istiot period
R.Makedonija ostvaruva trgovski suficit od 40,1 milioni amerikanski dolari.
Sporedbenata analiza
na trgovskata razmena na
zemjava so Bosna i Hercegovina vo prvite ~etiri
meseci od 2010 godina, vo
sporedba so istiot period
od 2009 godina, poka`uva
rast vo vkupnata razmena,
izvoznoto i uvoznoto saldo.
Vkupnata trgovska razmena za poso~eniot period
bele`i rast vo iznos od
eden milion amerikanski
dolari ili za 2,9 procenti.
Izvozot bele`i mal rast
od 385 iljadi amerikanski
dolari, {to pretstavuva
skata razmena me|u Republika Makedonija i Bosna i
Hercegovina, za periodot
od 2000 do 2009 godina, mo`e da se zabele`i konstanten trgovski suficit na
makedonska strana. Najgolemiot suficit, vo iznos
od 53,5 milioni amerikanski dolari e zabele`an vo
2007 godina.
Vkupnata nadvore{notrgovska razmena me|u dvete zemji najgolema vrednost od 157,4 milioni amerikanski dolari ima dostignato vo 2008 godina,
dodeka najmala vrednost vo
2001 godina od samo 20,3
milioni amerikanski dolari.
Vo 2008 godina se zabele`ani i najgolemite vrednosti na izvozot (104,8 milioni amerikanski dolari)
i na uvozot (52,6 milioni
amerikanski dolari), a vo
zgolemuvawe od 1,6 procenti. Uvozot, pak, e zgolemen
za 654 iljadi amerikanski
dolari ili za 5,2 procenti.
Za prvite ~etiri meseci od
2010 godina R.Makedonija
bele`i suficit vo razmenata so Bosna i Hercegovina od 10,6 milioni amerikanski dolari.
Vo nadvore{notrgov-
2001 godina i izvozot i
uvozot gi zabele`ale najniskite iznosi (izvoz od 16,2
milioni amerikanski dolari i uvoz od 4,1 milioni
amerikanski dolari.
Vo pogled na zastapenosta na proizvodite vo razmenata vo 2009 godina
najmnogu vo izvozot se zastapeni: prehranbena indu-
amerikanski dolari), toplo valani `ici (dva milioni amerikanski), pra~ki i
profili od aluminium (1,5
milioni amerikanski dolari), drvo od iglolisci (1,3
milioni amerikanski dolari), lekovi za maloproda`ba (1,3 milioni amerikanski dolari).
Bosna i Hercegovina po
odnosno u~estvuva so 11,9
procenti vo vkupniot izvoz
so BiH nasproti ostvareniot uvoz na tutun i cigari od
0,6 milioni amerikanski
dolari.
2. Zemjodelstvo i prehranbena industrija
Vo sektorot zemjodelstvo, isto taka, e ostvaren
zna~aen suficit vo 2009
NADVORE[NOTRGOVSKA
RAZMENA ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I
BOSNA I HERCEGOVINA
TRGOVSKA RAZMENA
PO SEKTORI
1. Proizvodstvo na tutun i proizvodi od tutun
Razmenata so Bosna i
Hercegovina vo 2009 godina vo ovoj sektor e realizirana vo delot kaj tutunot i
cigarite. Istata se odviva
vo dvata pravci, pri {to e
ostvaren suficit vo razmenata kaj tutunot i tutunskite proizvodi. Realiziran e izvoz na tutun vo
vrednost od 2,3 milioni
amerikanski dolari i cigari vo vrednost od 5,6 milioni amerikanski dolari,
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
godina. Izvezeno e meso i
mesni proizvodi vo vrednost od 5,7 milioni amerikanski dolari, zelen~uk i
ovo{je za 9,4 milioni amerikanski dolari, konditor-
dentiran samo na uvoznata
strana, i vo odnos na dosega{nite periodi za prv pat
vo ovoj period ne e realiziran izvoz na osnovni metali vo BiH.
ja razmenata na RM so BiH
se realizira glavno so delot na farmacevtskite proizvodi. Na izvoznata strana, vo prvite tri meseci od
2010 godina, spored poda-
amerikanski dolari, od koi
nad dva miliona amerikanski dolari otpa|aat na drugi lekovi za maloproda`ba.
Na godi{no nivo (2009
godina) izvozot na hemiski
ski proizvodi vo vrednost
od 6,4 milioni amerikanski dolari, kako i voda i
vino za 3,8 milioni amerikanski dolari, so {to ovoj
sektor u~estvuva so pribli`no 39 procenti vo vkupniot izvoz so BiH.
Vo istiot period uvezeno e meso i mesni proizvodi vo vrednost od 3,3 milioni amerikanski dolari,
mleko i mle~ni proizvodi
za 8,8 milioni amerikanski dolari, konditorski
proizvodi vo vrednost od
1,5 milioni amerikanski
dolari, zelen~uk za 0,8 milioni amerikanski dolari,
{to pretstavuva 34 procenti od vkupniot uvoz od BiH.
3. Energetika, crna i
oboena metalurgija
Hemiska industrija
Vo oblasta na crnata i
na oboena metalurgija vo
prviot kvartal od 2010 godina, spored oficijalnite
statisti~ki pokazateli,
razmenata iznesuva vkupno
1,34 milioni amerikanski
dolari. Ovoj iznos e evi-
Vo prviot kvartal od
2009 godina vo BiH se izvezeni drugi toplovalani proizvodi od `elezo i drugi zavareni cevki (so popre~en
kru`en presek i cevki {to ne
se so kru`en popre~en presek) vo iznos od 1, 6 milioni
SAD dolari, {to pretstavuva 11,2 procenti u~estvo vo
strukturata na vkupniot izvoz od RM vo BiH.
Na nivo na cela godina
(2009) izvozot na proizvodi od crnata i od oboenata
metalurgija od R.Makedonija vo BiH iznesuva 4,5
milioni amerikanski dolari, {to pretstavuva u~estvo od 6,6 procenti vo vkupno realiziraniot izvoz od
R.Makedonija vo BiH.
Najzastapeni proizvodi
vo izvozot od ovoj industriski sektor se: zavareni cevki
se popre~en kru`en presek,
plosnati valani proizvodi
presvle~eni so plasti~na
masa, so {iro~ina 600 milimetri i pogolema, ladnovalani proizvodi i drugo.
Vo hemiskata industri-
tocite od DZS, evidentirani se 700 iljadi amerikanski dolari (u~estvo od 7,8
procenti od vkupniot izvoz
od R.Makedonija vo BiH, a
se uvezeni hemiski proizvodi (sapuni i drugi povr{inski aktivni proizvodi,
proizvodi iznesuva{e nad
pet milioni amerikanski
dolari, a najgolemiot del
od nego se lekovi i proizvodi za razubavuvawe.
4. Grade`ni{tvo, industrija na grade`ni i
nemetalni proizvodi
nootporni tuli i malteri.
Vo 2009 godina napraven e
izvoz vo vrednost od okolu
2,6 milioni dolari, so
u~estvo vo vkupniot izvoz
za BiH od okolu tri procenti. Uvozot e minimalen za
grade`nite
materijali.
Kompaniite ne iska`uvaat
problemi vo zaedni~kata
sorabotka, a se zalagaat za
pro{iruvawe na sorabotkata i vo dvata pravci.
Interes za sorabotka
iska`uvaat „Mermeren kombinat“ i „Larin kompani“
od Prilep, „Dim~e Mir~ev“
od Veles, „Bomeks refraktori“ od Peh~evo, „Ogra`den“ od Strumica i drugi.
5. Metalna i elektroindustrija (metaloprerabotuva~kata dejnost, ma{inogradbata, proizvodstvo
azotni |ubriva i smesi i
drugi lekovi za maloproda`ba) vo iznos od 820 iljadi amerikanski dolari.
Izvozot vo prviot kvartal od 2010 godina e zna~itelno namalen vo odnos na
istiot period od minatata
godina, koga vo hemiskata
industrija se relizira{e
izvoz na hemiski proizvodi
vo iznos od 2,9 milioni
Grade`nite kompanii
vo poslednite godini nemaat izveduvano raboti vo
Bosna i Hercegovina. Interesot za sorabotka od strana na grade`nite kompanii
e pred se’ vo zaedni~ki nastap na proekti vo dvete
zemji ili vo treti zemji.
Vo ovaa dr`ava se izvezuvaat mermerni blokovi,
mermerni plo~i, kvarc i og-
na soobra}ajni sredstva i
elektroindustrijata), dosega{nata sorabotka so
Bosna i Hercegovina se odviva{e glavno na plasman
na proizvodi i nabavka na
repromaterijali.
Vo 2009 godina metalnata i elektroindustrijata
vo sorabotkata so Bosna i
Hercegovina ostvari izvoz
od okolu 5,5 milioni ame-
ISKUSTVA
rikanski dolari, a vo vkupniot izvoz vo Bosna i Hercegovina, u~estvuva so okolu 8,4 procenti.
Najzastapeni proizvodi
vo izvozot se elektri~ni
sprovodnici-kabli, bojleri, `i~eni proizvodi, akumulatori, {poreti na cvrsto gorivo, transformatori i drugi proizvodi
Za trite meseci od 2010
godina ostvaren e izvoz samo na transformatori, bojleri i `i~ani proizvodi vo
vrednost od 0, 6 milioni
amerikanski dolari, a vo
odnos na istiot period od
2009 godina bele`i namaluvawe od 14,3 procenti.
Na uvoznata strana zastapeni se razni vidovi na
`ica, pra~ki i profili od
aluminium
elektri~ni
sprovodnici, elementi od
`elezo i ~elik.
Realno, mo`nostite za
sorabotkata bi mo`ele da
se zgolemat so pogolema
promocija i kontakti za zgolemuvawe na dosega{niot
izvoz. Mo`nosti za sorabotka postojat pred se vo ostvaruvawe na zaedni~ko
proizvodstvo i zaedni~ki
nastap na treti pazari, a
posebno vo izvoz na proizvodi od metalniot kompleks
kako {to se ~eli~ni konstrukcii, odnosno, izgradba
na mostovi, avtobusi, nestandarna oprema, elektroenergetska oprema, akumulatori, bojleri, razladna
oprema i drugi proizvodi.
(Direkcija za me|unarodna sorabotka, promovirawe i informirawe)
MAGDA HABRMANOVA, DIREKTORKA NA REGIONALNATA STOPANSKA KOMORA NA
MORAVSKO-[LEZISKIOT REGION, SO SEDI[TE VO OSTRAVA, ^E[KA REPUBLIKA
Najva`na e poedine~nata
komunikacija so kompaniite
X Kakvo e iskustvo na komorata vo podgotvuvawe na
kompaniite za edinstveniot
EU pazar, vo pretpristapniot
proces?
- Vleguvaweto na Republika
^e{ka vo EU vo 2004 godina mnogu pridonese za na{ite firmi.
Nie navistina se obidovme da
se podgotvime pred vleguvaweto
vo EU. Pet godini prethodno realiziravme serija od informativni seminari, no educiravme
i za temi, za koi firmite bea
zainteresirani. Sorabotuvavme
mnogu so dr`avnite institucii
(so Ministerstvoto za industrija i trgovija, kako i so Ministerstvoto za nadvore{ni raboti), koga gi predupreduvavme
pretpriema~ite deka treba da
se zapoznaat so uslovite za
pretpriemni{tvo vo odredeni
zemji vo EU. Paralelno gi podgotvuvavme kompaniite i za treti
pazari koi, so vleguvawe vo EU,
ni stanaa dostapni. Osven za
edinstveniot pazar, pretpriema~ite gi informirame i kako
funkcionira samata Evropska
unija. Vo toj proces na podgotovki sfativme deka mnogu e va`na
poedine~nata komunikacija so
firmite, vo odnos na informacija, no i vo izgraduvawe na delovnite partnerstva so kompanii od zemjite ~lenki na EU. Kaj
kompaniite sozdadovme percepcija deka mo`at slobodno da se
obratat vo Stopanskata komora
za da im ovozmo`ime prvi~no
Magda Habrmanova
re{avawe na problemi.
X Moravsko-{leziskiot
region e poznat kako rudarskata i industriskata oblast,
zna~aen ne samo za ^e{ka, tuku
i za Evropa. Dali po vleguvaweto vo EU ima{e potreba za
restrukturirawe na Regionot?
- Navistina mnogu se smeni
vo na{iot region so vleguvaweto na zemjata vo EU. No, toa sekako ne zavise{e samo od toj moment, tuku pove}e be{e na{ vnatre{en proces. Imeno, po “kadifenata revolucija” od 1989 godina, dojde do golemo namaluvawe na iskopuvawata na jaglenot,
koj vsu{nost i ponatamu se iskopuva, no vo oblasta {to e poblisku do Polska. Rudnicite eden
po eden se zatvoraa i ni se javi
problem so visokata nevrabotenost. Pra{aweto be{e {to }e
pravime so tie rudari, bidej}i,
na primer, samo vo Ostravskokarvinskata dolina bea vraboteni 40.000 rabotnici. Toa go
re{ivme so mnogu silen socijalna programa od strana na dr`avata. Mnogu rudari mo`ea da
odat vo penzija so dokup na sta`
od strana na dr`avata, a za na{iot region dr`avata objavi
specijalni programi za razvoj na
MSP. Osobeno se poddr`uva{e
razvojot na malite firmi koi,
kako site vo EU, mo`at da ja anga`iraat slobodnata rabotna
sila. Vo toa vreme se sozdadoa
niza firmi so tradicionalna
industrija koi niknuvaa okolu
golemite ma{insko-proizvodni
i metalur{ki firmi. Vistinata
e deka golemite firmi, kako akcionerskoto dru{tvo „Vitkovice“ vo osnova se restruktuiraa,
pri {to golem del od tie transformaciski aktivnosti ili procesi im gi ostavaa na novoformiranite mali firmi. „Vitkovice“ e holding vo sektorot na metaloproizvodstvo i ma{inskata
industrija i e dobavuva~ na golemi svetski marki. Toa go relizira preku 30 mali kompanii koi
se vo sostav na ovoj gigant. Taka
se re{i i golemiot problem na
prvi~nata nevrabotenost. Lu|eto koi izlegoa od rudarstvo mo`ea da se prekvalifikuvaat i si
najdoa rabota vo drugi oblasti.
Toa ne be{e diktat od Evropa,
toa be{e ednostavno re{enie
na Vladata.
X Kolku stranskite inve-
sticii vlijaeja na strukturnite promeni?
- Doa|aweto na stranskite
investitori ima{e golema uloga
vrz tradicionalnata industrija, a vlijae{e na razvojot na novite granki, kako informati~kata tehnologija. Tamu se vrabotija mnogu lu|e, ne samo tie {to se
prekvalifikuvaa, tuku i postdiplomci. Vo Ostrava edna od
najgolemite investicii e onaa
na korejskiot avtomobilski gigant “Hjundai”. Taa pridonese golem del od ma{inskite firmi
da se interesiraat za vospostavuvawe kooperantski odnosi so
avtomobilskata
industrija.
Smetame deka te{kata industrija mora da se prisposobi na
svetskata industrija, i deka e
potrebno paralelno gi razvivame tradicionalnite zanaeti i
da gi nosime novite tehnologii
i inovacii. Se raboti za spojuvawe na visokoto obrazovanie i
razvojot na novite tehnologii.
X Dali funkcionira privatno-javnoto partnerstvo i
kolku toa pridonesuva vo razvojot na ekonomijata?
- Imame dobra sorabotka so
regionalnata vlast i zaedno so
na{ata Komora i pretsedatelot
gi iska`uvame site mislewa na
pretpriema~ite. Na primer, na{iot problem be{e nezavr{enata patna i energetska infrastruktura. Vo april godinava,
Komorata organizira{e ekonomski forumi zaedno so slova~ki-
te pretpriema~i, potpi{an e
memorandum koj go predadovme
sekoj na svojata vlada. Vlasta
ima svoi mislewa, ne sekoga{
prifa}a sé, no generalno predlozite se prifa}aa.
Toa e vo vrska so dijalogot. No
za `al, se u{te ne ni odi od raka
privatno javno partnerstvo kako
model na finansirawe i investirawe. Smetam deka za ova pri~inata e lo{ata komunikacija. Nie
kako zemja-~lenka na EU, imame na
raspolagawe mnogu sredstva, koi
vlijaat na razvojot na op{tinite.
Se raboti za realizacija na proektite so pomo{ na donacii na EU.
Tie proekti baraat privatno javno partnerstvo. Javniot sektor
gleda deka toa postoi, no, za `al,
vo mala mera ima inicijativa.
Toa zna~i deka povtorno doa|a
vreme pozasileno da se raboti na
informirawe za da se zgolemi
svesta za zna~eweto, mo`nosta i
predizvikot na privatno javno
partnerstvo. Konkretno, kaj nas,
osven grinfild investicii, postojat i takanare~eni braunfild
investicii. So zatvorawe na rudarskite povr{inski okna ostanaa golemi neiskoristeni prostori kade ima idealni uslovi za
sozdavawe na pretpriemni{tvo.
Idealno za zaedni~ki proekti na
op{tinata so privatniot sektor.
Zatoa se doneseni specijalni
programi za pretvorawe na ovie
povr{ini vo pretpriema~kite
centri.
Q.N. - A.St.
28
BIZNIS INFO
PROMOCII
^etvrtok, 17 juni 2010
KONFERENCIJA I PROMOCIJA NA PUBLIKACIJATA „VO FOKUSOT NA ENERGETIKATA”
Makedonskiot energetski sektor
e primamliv za investirawe
R
aste interesot na golemi
svetski kompanii za vlo`uvawe vo energetskiot
sektor na Jugoisto~na Evropa, i
toa kako vo konvencionalni izvori, taka i vo energetski kapaciteti za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija.
Ova be{e istaknato na Konferencijata pod naslov „Vo fokusot na energetikata“, pri {to se
odr`a i promocijata na istoimenata publikacija (15. 6. 2010
godina).
- Publikacijata e nameneta
za potencijalnite investitori
vo energetikata vo Regionot, so
namera da im dade prakti~ni
soveti, da gi zapoznae so aktuelnite pazarni mo`nosti, so momentalnite uslovi za vlo`uvawe i so perspektivite za razvoj
na energetskite sistemi vo Regionot, istakna Milo{ Vu~kovi}, od energetskiot tim na regionalnoto dru{tvo za praven
konsalting Karanovi} i Nikoli}, organizatori na konferencijata i izdava~i na publikacijata „Vo fokusot na energetikata“. Celta na Konferencija be{e da se dade osvrt na izmenite na pravnata ramka za energetskiot sektor, na mestoto na privatniot sektor i na uslovite za
investirawe vo Republika Makedonija.
Ministerot za ekonomija, dr Fatmir Besimi, vo svoeto
obra}awe pred prisutnite stopanstvenici, pretstavnicite na
nau~nata javnost i na me|unarodni organizacii, prvo istakna deka ovoj sektor e prioritet
na Vladata na Republika Makedonija i gi iznese aktivnostite
na dr`avava, koja e aktuelen
pretsedava~ so Energetskata za-
ednica, na planot na razvojot na
energetikata i sozdavawe uslovi za stabilen i odr`liv energetski sistem vo dr`avata. Toj
posebno se osvrna na strete{kite dokumenti za ovoj sektor,
donesenata Strategija za razvoj
na energetikata na RM do
2020godina, so vizija do 2030
godina, i dvete strategii {to se
vo faza na donesuvawe - Strategijata za obnovlivite izvori
na energija i Strategijata za
unapreduvawe na energetskata
efikasnost. Vo tek e usoglasuvawe na na{ata so evropskata
regulativa na ovoj plan, so do-
nesuvaweto na nov zakon za
energetika, koj naskoro }e se najde na javna rasprava, a se planiraat i odredni investicioni
zafati vo ovoj sektor. Vo sklad
so zna~eweto na eneregetskiot
sektor, toj ja pozdravi aktivnosta na KN za promocija i za aktualizirawe na energetikata vo
regionot, a RM e prv doma}in na
ovaa regionalna promocija, kako
lider vo regionot od aspekt na
prioritetot {to go dava na ovoj
sektor, no i od aspekt na energetskiot potencijal, privle~en
i za stranskite vlo`uva~i.
D-r. Dimitar Haxi Mi{ev,
pretsedatel na Makedonskata
energetska asocijacija, Publikacijata ja oceni kako osobeno korisna za site investitori, koi
sakaat da stanat del od energetskiot sektor vo RM i vo regionot. Fakt e deka po podolg period na dezinvestirawe, karakteristi~en za site zemji od regionot, e neophodno da se sozdadat
uslovi za po~nuvawe investicionen ciklus, pri {to od osobeno
zna~ewe e da se privle~at investicii od privatniot sektor.
Dolgiot period na neinvestirawe vo energetskiot sektor, osobeno otsustvoto na green fild in-
vestici (prva i najgolema privatna green fild investicija vo
regionot e TE-TO-Skopje) e rezultat i na depresiranite ceni
na energensite, osobeno na elektri~nata energija, {to do skoro
ja deplasira{e i energetskata
efikasnost, {to kako direktna
posledica ja ima za{tedata na
energija. Ovie sostojbi predizvikaa i pasivnost na instituciite i nivna nepodgotvenost da gi
sledat investiciite vo sektorot. Zgolemenite potrebi od site vidovi energija, evidentni vo
izminatiot nekolkugodi{en period, nametnuva zada~a za Vladite da sozdadat uslovi sektorot
energetika da stane atraktiven
za investirawe. Energetskiot
sektor e osnova za funkcionirawe na sekoja dr`ava, a bez stabilen energetski sistem ne mo`e realno da se o~ekuvaat investicii vo drugite sektori.
Na Konferencijata be{e
prezentirana i Programata na
Evropskata banka za obnova i za
razvoj, i uslovite za kreditirawe proekti od oblasta na obnovlivite izvori na energija i na
energetskata efikasnost. Ovie
kreditni linii se vo funkcija
na pottiknuvawe, osobeno na
energetskata efikasnost, so ogled deka zemjite od Zapaden
Balkan, vklu~itelno i RM, tro{at sedumpati pogolemi koli~ini energija, a isto taka, se pogolemi i vrednostite na emisiite
na CO2. Pozdravuvaj}i ja programata na EBRD prisutnite
stopanstvenici ocenija deka
nejzinata promocija i afirmacija vo javnosta }e pridonese vo
unapreduvaweto na energetskata efikasnost vo dr`avata.
Zorica Me{kova
MAKEDONSKITE KOMPANII SO POPUST OD 10 OTSTO ]E GI KORISTAT USLUGITE NA PRISTANI[TETO BAR
Poevtino do me|unarodnite pazari
M
akedonskite kompanii }e
dobijat popust od 10 otsto za site vidovi tovar,
dokolku gi koristat uslugite na
Kontejnerskiot terminal na
pristani{teto vo Bar. Ova go
najavi izvr{niot direktor na
Kontejnerski terminal, Andrija
Radu{inovi}, na prezentacijata na uslugite na kompanijata
pred ~lenkite na Grupacijata na
me|unarodni {pediteri i logisti~ki operatori (MIFA) pri
Stopanskata komora na Makedonija. Isto taka, vo prilog na
iskoristuvawe na uslugite na
pristani{teto vo Bar e voveduvaweto tovarniot voz od Bar do
Skopje i rekonstrukcijata na
patnata i `elezni~kata infrastruktura.
- Sakame da prezentirame
eden nov razvoen koncept na logistika koj }e go pribli`i makedonskiot pazar do me|unarodnite
pomorski vodi. Ova e mo`nost kade }e dademe {ansa da se integriraat lu|eto, koi rabotat na logistika i onie koi se zanimavaat
so biznis, istakna Radu{inovi}.
Na prezentacijata prisustvuva{e i ambasadorot na Crna Gora vo Republika Makedonija, Du-
{an Mrdovi}, koj preku svoeto
pozdravno obra}awe do prisutnite ja iska`a tendencijata na prodol`uvawe na dobrata sorabotka
na makedonskite i na crnogorskite kompanii.
- Vo taa funkcija e i odr`uvaweto na prezentacijata, koja
sozdava prostor za nivno natamo{no prodlabo~uvawe, osobeno na uvozno-izvoznite kompanii, koi se orientirani kon
uvoz, izvoz i prevoz na svoite
proizvodi po morski pat - istakna ambasadorot Mrdovi}. Toj im
prepora~a na makedonskite
firmi da se vklu~at vo {to pomasovno koristewe na uslugite
na pristani{teto vo Bar, za koja
cel sektorot Kontejnerski terminali i generalni tovari nudat i posebni povlasteni uslovi na makedonskite kompanii.
Makedonskite
kompanii
glavno go koristat solunskoto
pristani{te pred s* poradi podobrite uslovi vo odnos na dlabo~inata na pristani{teto koe
mo`e da prifati golemi brodovi i dobrata patna i `elezni~ka
infrastruktura za pobrz transport na stokata.
- Pristani{teto vo Bar, isto
taka, mo`e da primi golemi brodovi, no strukturata na patniot
i na `elezni~kiot soobra}aj vo
momentot ne odgovara kako vrska
od Bar do na{ite prostori - izjavi Zoran Arnautov, zamenikpretsedatel na Grupacijata na
me|unarodni {pediteri i na logisti~ki operatori.
Inaku, kontejnerskiot terminal zafa}a 85 otsto od pristani{teto vo Bar. Raspolagaat so
zatvoren skladi{ten prostor od
71 iljada kvadratni metri. Preku pristani{teto vo Bar se odviva{e 70 otsto od kontejnerskiot transport vo porane{na
Jugoslavija.
[email protected]
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
TRI DENA NA ZLATIBOR, PLANINSKIOT I TURISTI^KI BISER NA REPUBLIKA SRBIJA
Makedonija do - „Zlatnata planina”!
O
va globalno zatopluvawe go prikle{ti i
na{iov Zlatibor. Vo
leto golema gore{tina, vo
zima s* pomalku sneg. Gospodova rabota, {to drugo...,lesno razgovara stariot
Dragi} To{i}, so grupa makedonski novinari i snimateli vo negovoto rodno Sirogojno, dodeka ve{to gi plete
ko{nici nameneti za brojnite turisti.
Ne pametam vakvi temperaturi na planinava, iako ja
teram sedumdesettata. Ama,
i pokraj ~udnite vremiwa i
nema{tijata ima gosti vo selovo.
Negovata „tezga“ na otvoreno mu nosi 30 do 40 evra
mese~no, dopolnuvawe na
skromnata penzija od 10.000
dinari (stotina evra spored
isklu~itelno iznemo{teniot kurs na srpskata valuta
kon s* poslabata zaedni~ka
evropska valuta, koja uporno
go vle~e nadolu). Zatoa,
uporno, vo senka, pod golemiot bel bor go izrabotuva svojot proizvod. A, nie prodol`uvame da go razgleduvame
seto ona {to Sirogojno go
pravi nezaobikolno za site
{to }e dojdat na Zlatibor.
Od prekrasnite xemperi na
vrednite pleta~ki, koi stanaa odamna simbol vo regionot, do postavkata na \or|e
Loba~ev, legendarniot crta~
na stripovi, koj vo skromniot
izlo`ben prostor n* potsetuva na stripovite od na{ata mladost – „Ba{ ^elik“,
„Biber~e“. . . [etaweto niz
seloto so kustos gi otkriva
vremiwata i tradiciite,
„spakuvani“ da predizvikaat
interes kaj posetitelite.
Muzejot pod otvoreno nebo
„Staro selo“ gi ~uva i gi prezentira tradicionalnoto
„ Godinava Republika Makedonija e proglasena za zemja-partner i site
nejzini `iteli {to }e prestojuvaat na Zlatibor imaat popust na hotelskite i na site drugi turisti~ki uslugi od pet do dvaeset otsto
Vlado Sekuli}
Arsen \uri}
gradewe, materijalnoto i
dohovnoto nasledstvo na
srpskoto selo na planinskite oblasti od ovoj dinarski
region. Okolu pedesetina
zlatiborski brvnari, so pove}e od 2.000 eksponati izlo`eni vo edinstvena prirodna postavka godi{no privlekuvaat preku 100.000 turisti.
Vo Sirogojno „doletavme“
direktno od „Tornik“ najvisokiot vrv na Zlatibor, na
1.496 metri nadmorska viso~ina. Dodeka pristignuvavme
simpati~niot vodi~ n& obrna vnimanie na ridot „Nevolja“. Legendata raska`uva
za site maki {to gi pominalo vqubenoto mom~e dodeka
preku ridot prepoln so sneg
stignal do negovata sakana.
Sega se moderni vremiwa –
nema sneg, a polesno se doa|a i do devojkite. No, bez
sneg s* pote{ko e so turisti,
iako Zlatibor poubavo pominuva so gosti vo tekot na drugite godi{ni vremiwa.
Ski-centarot i `i~arnicata bea renovirani vo 2007
godina bidej}i bea razru{eni po bombardiraweto na
NATO. Po~naa so rabota vo
2008 godina, no i toga{ nema{e sneg. I lani ne pobele
mnogu planinava. Imame supermoderna `icarnica, so
kapacitet za prevoz na 3.000
skija~i na ~as, no s* u{te zaradi vremenskite uslovi nedovolno se koristi. Zatoa
moravme da se odlu~ime za
kupuvawe sne`ni topovi, koi
}e ni ovozmo`at zimskata sezona da ne zavisi od vremeto. Tenderot e raspi{an, od
avgust o~ekuvame po~etok na
nivnoto postavuvawe, a ve}e
od noemvri da bidat vo
funkcija - ni objasnuva na{iot doma}in, Arsen \uri},
direktor na Turisti~kata organizacija na Zlatibor.
– No, pokraj skijaweto,
nie imame mnogu drugi aduti
za na{ite gosti.
Tokmu ovaa turisti~kata
organizacija so logisti~ka
poddr{ka na Kulturno-informativniot centar na Srbite vo Republika Makedonija be{e doma}in na „sedmata sila“ i na grupa turisti~ki agencii od Makedonija, koi za tri dena vidoa del
od ubavinite {to zlatnata
planina ja pravat planinski
i turisti~ki biser broj eden
kaj na{iot severen sosed.
Smestena vo srceto na Srbija, niz Zlatibor pominuva
magistralata koja vodi do
primorjeto vo Republika Cr-
Jovo Pavlovi}
Srbija – poskapa destinacija
za makedonskite gra|ani
- Za makedonskite gra|ani Srbija e poskapa destinacija. Vo momentov
najbarani se aran`manite
za Turcija, pa za Bugarija,
a potoa za Grcija. Vo osnova, godinava lo{o mu se
pi{uva na turisti~koto
stopanstvo. Pobaruva~kata
na turisti~ki aran`mani e
namalena za 50 otsto. Lani
sekoja pogolema turisti~ka
agencija anga`ira{e ~arter za Turcija. Godinava
pet agencii zaedni~ki nu-
dat eden ~arter-avion i toj
te{ko se polni. Ekonomskata sostojba na gra|anite
si go poka`uva svoeto. No,
vo sekoe lo{o ima i dobro.
Mo`ebi na priroden na~in
}e po~ne okrupnuvaweto na
turisti~koto stopanstvo
bidej}i sitnosta i rascepkanosta se najgolemata rana. Razno-razni turisti~ki
agencii se formiraat vo
sekoja ulica, vladee nezapameten nered i od seto
toa gubi op{to turizmot.
(Angel Ivanov,
sopstvenik na TA
„Adriatik Mavrovo“)
na Gora i od Skopje e oddale~ena okolu 400 kilometri.
Godinava Republika Makedonija e proglasena za zemjapartner i site nejzini gra|ani {to }e prestojuvaat na
Zlatibor imaat popust na hotelskite i na site drugi turisti~ki uslugi od pet do
dvaeset otsto.
Zlatibor denes e najposetenata planinska destinacija
vo Srbija. Brojkite od
250.000 turisti godi{no, koi
ostvaruvaat eden milion no}evawa, go potvrduvaat toj
fakt. Ovoj planinski region
raspolaga so preku 15.000 kategorizirani legla vo okolu
desetina hoteli, apartmanski naselbi, okolu 40 odmorali{ta i preku 3.000 luksuzni
vili i vikendi~ki, kako i vo
200 dobro namesteni selski
doma}instva. Seto toa so~inuva ~etvrtina od site smestuva~ki kapaciteti vo planinskite centri vo Srbija.
Pogolemiot del od prihodot na ovoj turisti~ki centar doa|a vo zimskite mese-
ci, od koi januari e najposeteniot. Toa e zaradi faktot
{to toj nudi zdravstven,
sportski, kongresen, selski
turizam i golem broj dopolnitelni sodr`ini. Specijalnata bolnica „^igota“, koja se
protega na 16.500 kvadratni
metri, se zanimava so prevencija, le~ewe i rehabilitacija na obolenite od tiroidnata `lezda. Na ova se nadovrzuva i prevencijata i
le~eweto na bolestite na
metabolizmot, posebno vo
gojaznosta, potoa na dijagnostika, le~ewe i rehabilitacija na povredi na lokomotorniot sistem, kako i na
drugi zaboluvawa. Tuka gostite se pod tretman na vrvnite doktori od belgradskite kliniki - veli Jovo Pavlovi} od Turisti~kata organizacija na Zlatibor.
– Vo posledno vreme e
aktuelna programata na tretman i na le~ewe debeli deca.
U{te na vlezot vo relativno noviot sportsko-turisti~ki centar Zlatibor „Vai
tai“ posetitelite gi do~ekuvaat slikite na vrvnite
sportski ekipi, koi bile na
podgotovki pred da gi ostvarat svoite vrvni sportski
rezultati. Me|u niv se i makedonskite rakometni ekipi
„Vardar“ i „Metelurg“, kako i
ko{arkarska dr`avna reprezentacija.
Spisokot na dopolnitelni sodr`ini e navistina impozanten. Zlatibor raspolaga so kongresni centri, zatvoreni i otvoreni bazeni,
drugi sportski sali i tereni, tri stadioni, ezero vo
centarot, sali za ve`bawe,
kuglani, trgovski centar,
preku 100 ugostitelski objekti vo koi se slu`at doma{ni specijaliteti, neodminlivata pr{uta i kajmak. Desetina turisti~ki agencii
organiziraat izleti vo atraktivnite destinacii vo okolinata na Zlatibor. Ovde bi
gi spomenale Sirogojno, Gostiqe (rodnoto mesto na Dimitrie Tucovi}), Mokra Gora
i [arganska Osmica, Tara,
krstarewe po Drina...Zatoa i
ne e ~udno {to ovoj planin-
ski centar vrie od gosti.
- Smestuvaweto vo hotelskite objekti i odmorali{ta
se dvi`i me|u 18 i 40 evra.
Vo privatnoto smestuvawe
cenite se dvi`at od pet do
osum evra po leglo - veli Arsen \uri}. Doma}inite ni
ovozmo`ija nekolku prekrasni poseti. Dodeka se vozime
do Gostiqe vo poseta na tamo{nite vodopadi, turisti~kiot vodi~ n* izvestuva
deka bogatata priroda e nadopolneta so 120 vida lekoviti trevki od koi se podgotvuvaat golem broj mevlemi,
koi se nudat bukvalno na sekoj ~ekor. Vo ova selo se i pogonite na „Simeks“ koj ja polni mineralnata voda „Zlatibor“, koja nabrzo }e po~ne da
se plasira i vo Libija. Od
dnevnite gore{tini, sli~ni
na skopskite, se simnuvame
na 12 Celziusovi stepeni vo
speolo{kiot objekt „Stopi}
pe{tera“. Taa e pod za{tita
na dr`avata i e proglasena
za spomenik na prirodata od
prv red. Pe{terata e posebno atraktivna poradi edinstvenite bigorni kadi.
Izletot na Mokra Gora
zavr{uva vo „Drvengrad“. So
o`ivuvawe na starite ku}i,
preneseni od okolnite mesta, arhitektot i tvorecot na
idejata za sovr{en `ivot
nadvor od sekojdnevieto,
Emir Kustirica napravil
grad vo koj ima s* i se{to, i
mnogu posetiteli. Nema podobar primer kako idejata
mo`e bukavalno od selskii
rid da napravi vistinska turisti~ka atrakcija.
Na turizmot vo Srbija ne
mu odi dobro. Vo prvite meseci od godinava zabele`an
e pad od 20 otsto. Zlatnata
planina i vo ovaa statistika
se dr`i dobro bidej}i opa|aweto e daleku pomalo i se
dvi`i me|u pet i {est otsto.
Svesni sme deka socijalnata
blokada najmnogu ja ~ustvuva
turizmot. Dodeka ne po~nat
da rastat zarabotkite, te{ko
mo`e da o~ekuvame presvrt
vo ovie tendencii - ni veli
Arsen \uri}.
– [ansata na Srbija vo
turizmot se bawite. No, ne
vo sostojba vo koja se pogolemiot del. Potrebni se vlo`uvawa i nivno sreduvawe.
Vlado Sekuli}, sopstvenik dva hotela, benzinska
pumpa i na etnoseloto Kremna, koe naskoro se o~ekuva da
gi primi prvite gosti, & nazdravuva na makedonskata delegacija so tikve{kata „smederevka“- negoviot omilen
pijalak.
- Znaete li do kade e Makedonija?! Makedonija e do
ovde – do Zlatibor! Dojdete
da se uverite. Ovde }e go
pronajdete gostoprimstvoto
i ve~noto prijatelstvo! – im
pora~a toj na makedonskite
gra|ani.
Savo Pej~inovski
30
USOGLASUVAWA
V
o Zakonot za bezbednost i
za zdravje pri rabota e
voveden nov termin, a so
toa i nova postapka vo namaluvawe na {tetnite vlijanija, koi
proizleguvaat od sekojdnevniot
proces na rabota, a koi direktno gi zasegaat vrabotenite, no
vo isto vreme i rabotodavcite.
Voveduvaweto na poimot „rizik“
vo makedonskata za{titarska
leksikografija predviduva deka
ne postoi nitu edno rabotno mesto bez opasnost ili rizik od
nastanuvawe na povreda pri rabota, ili profesionalno zaboluvawe. Zatoa, rabotodavecot e
dol`en za site rabotni mesta,
bez isklu~ok, da podgotvi izjava
za bezbednost koja vo sebe }e gi
ima site parametri na rabotnoto mesto, opasnostite, koi se
prisutni i da napravi procena
na mo`nosta od nastanuvawe povreda, ili profesionalno zaboluvawe kaj neposredniot vraboten so izlo`uvaweto na neposrednata opasnost/{tetnost. So
izveduvaweto na ovaa aktivnost, rabotodavecot e dol`en
vnimatelno da ispita {to pri
samiot raboten proces mo`e da
gi povredi lu|eto i koi merki na
pretpazlivost ili za{tita treba da se prezemat, za rizikot da
bide namalen.
OVLASTENI EDINSTVENO
STRU^NI LICA
Mnogu e va`no e da se razbere deka samata procena na rizik
ne e naso~ena edinstveno kon za{tituvawe na vrabotenite. Taa,
voedno, e direktno koncipirana
da go za{titi i samiot biznis
od nepredvideni i nekontrolirani nastani, koi, pak, mo`at za
mnogu kratko vreme da go dovedat do propast. ^esti se primerite koga po`ar samo za nekolku
~asa mo`e da go uni{ti biznisot koj e graden so godini. Ova e
odli~en argument {to mo`at da
go koristat vrabotenite vo razgovorite so rabotodavcite za
unapreduvawe na uslovite za za{tita pri rabota vo rabotnata
sredina.
Zaradi samata kompleksnost
i odgovornosta, pred sé, procesot na procena na rizik ne mo`e
da bide sproveduvan od lu|e koi
nemaat soodvetna naobrazba,
soodvetno rabotno i profesionalno iskustvo. Zatoa, edinstveno stru~ni lica (pravni i fizi~ki) e mo`no istite da gi vr{at, po prethodno dobieno ovlastuvawe od strana na Ministerot za trud i za socijalna politika
Stru~noto lice za bezbednost i za zdravje pri rabota mora da ima polo`eno stru~en ispit za bezbednost pri rabota vo
soglasnost so Pravilnikot za
uslovite, na~inot i programata
za polagawe stru~en ispit za
bezbednost pri rabota. Procenata na rizik treba da ja izvr{uva tim sostaven od stru~ni
lica za bezbednost pri rabota,
doktori specijalisti po medicina na trudot, eksperti od oddelni oblasti, a da se vklu~eni
i samite rabotnici i nivniot
pretstavnik za bezbednost i
zdravje pri rabota.
Koga se zboruva za rizik i za
procena na rizik, najnapred mora da se napravi razlika me|u
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
IZJAVA ZA BEZBEDNOST I PROCENA NA RIZIK
Za{tita na rabotnikot,
no i na biznisot!
z Organizacija i sproveduvawe potrebni merki.
Procenata na rizik treba da
se povtori sekoga{ koga }e se pojavi kakva bilo promena koja mo`e da vlijae vrz zabele`anata
opasnost, kako {to se novi proceduri, nova oprema ili materijali, promena vo organizacijata na rabotata, novi rabotni
prostori i drugo. Osobeno vnimanie pri procenata na rizikot
treba da se posveti na toa, so
primena na merkite za eliminacija na rizikot pri re{avaweto
na edna opasnost da ne se sozdade druga.
Nema cvrsti pravila za toa
kako da se sprovede procena na
rizik, no postojat dva principa
{to treba da se imaat predvid
pri nejzinata podgotovka:
1. Procenata mora da bide
strukturirana taka {to da gi opfati site relevantni opasnosti
i rizici (na primer, ne smeat da
se zapostavat rabotite {to se
izveduvaat nadvor od voobi~aenite rabotni zada~i i rabotno
vreme, rabotnite zada~i {to se
izveduvaat vo pomo{nite prostorii, nitu rabotite koi gi izveduvaat lica od drugo pretprijatie);
2. Koga rizikot e identifikuvan, neophodno e da se po~ne
so ispituvawe dali rizikot mo`e da bide eliminiran.
X Od kade proizleguva
potrebata za izrabotka na izjava za bezbednost i za procena na rizik?
- Od Zakonot za bezbednost
i za zdravje pri rabota (Slu`-
X Kako se izrabotuva procena na rizik i izjava za bezbednost?
- Vo soglasnost so Pravilnikot za na~inot na podgotvuvawe izjava za bezbednost, nejzinata sodr`ina, kako i podatocite vrz koi treba da se zasnova
procenata na rizikot (Slu`ben
vesnik na RM br. 02/09).
X Koj u~estvuva vo procenata na rizik?
- Vo soglasnost so pravilnikot, ~lenot tri vo podgotvuvaweto na procenata na rizikot
u~estvuvaat stru~noto lice za
bezbednost pri rabota, pravnoto ili fizi~koto lice ovlasteno od ministerot nadle`en za
rabotite od oblasta na trudot i
specijalist po medicina na
- Podgotvuvaweto na izjavata za bezbednost se vr{i na na~in spored donesena odluka od
strana na rabotodavecot za poveduvawe na postapka za procena na rizik so odreduvawe edno
ili pove}e stru~ni lica od redot na vrabotenite, koi se odgovorni za sproveduvawe na postapkata za procena na rizikot.
X Dali postapkata za procena na rizik se sproveduva
za sekoj vraboten?
Procenata na rizik se podgotvuva spored rabotni mesta
vo soglasnost so sistematizacijata na rabotnite mesta ili
po prepoznaeni opasnosti i
{tetnosti vo rabotnata sredina, a ne za sekoj vraboten posebno.
ben vesnik na RM br. 92/07)
~len 11.
X Koj e dol`en da podgotvi procena na rizik i izjava
za bezbednost?
- Sekoj rabotodavec vo
R.Makedonija bez razlika na goleminata na pretprijatieto.
X Dali mo`e da se podgotvi izjava za bezbednost bez
procena na rizik?
- Ova ne e mo`no bidej}i izjavata za bezbednost se temeli
na procenata na rizik i na rezultatite dobieni od nea.
trudot od ovlastena zdravstvena ustanova, ovlastena od ministerot nadle`en za rabotite
od oblasta na zdravstvoto.
Vo podgotvuvawe na procenata na rizikot pokraj licata
od stav dva na ovoj ~len, mo`at
da se vklu~at i drugi lica, koi
imaat soodvetna stru~nost i
znaewe potrebno za vr{ewe na
procenata na rizikot.
X Kako otpo~nuva postapkata za izrabotka na procena
na rizik i izjava za bezbednost?
X Kolku vreme e potrebno
za da se podgotvi procena na
rizik i izjava za bezbednost?
- Zavisi od mnogu faktori
(broj na rabotni mesta, slo`enosta na procesot, brojot na objekti koi gi poseduva pretprijatieto, iskustvoto na licata koi
u~estvuvaat vo procenata i
sli~no).
X Kolkava e kaznata za
nesproveduvawe na ova zakonsko barawe?
- Vo soglasnost so ~lenot 58
od ZBZR ova spa|a vo prekr{ok
od treta kategorija, odnosno dokolku rabotodavecot ne podgotvi i ne sprovede izjava za bezbednost vo pismena forma, ili
taa ne e podgotvena spored propisot od ~lenot 11 na ovoj Zakon
}e se izre~e globa vo iznos od
5.000 do 8.000 evra za pravnoto
lice i globa vo visina od 500
do 1.000 evra za odgovornoto
lice vo pravnoto lice (upravitelot).
X Dali i koga treba da se
menuva izjavata za bezbednost i za procenata na rizik?
- Izjavata za bezbednost so
procena na rizik na rabotnoto
mesto i rabotnata sredina, potrebno e da se menuva i da se
dopolnuva vo slu~aj:
- na fatalni povredi na rabota so smrtni posledici i te{ki povreda na rabota;
- koga postojnite merki za
otstranuvawe, namaluvawe ili
spre~uvawe na rizikot ne se dovolni, odnosno ne odgovaraat
na procenetata sostojba;
- koga procenata e temelena
na podatoci koi ne se ve}e
a`urni i
- koga postojat mo`nosti i
na~ini za unapreduvawe, odnosno dopolnuvawe na procenata.
X Dali dosega se podgotveni izjavi za bezbednost i
proceni na rizik vo nekoi
pretprijatija?
- Dosega vo nekolku pretprijatija e pokrenata vakva postapka, nekoi (osobeno so
stranski kapital) ve}e imaat
podgotveno proceni na rizik,
no istite ne se s* u{te verifikuvani (vo soglasnost so Zakonot i so pravilnikot) bidej}i vo postapka e izdavaweto
re{enija za vr{ewe na dejnost
za bezbednost na konsultantskite pretprijatija od strana
na Ministerstvoto za trud i za
socijalna politika.
X Koga se o~ekuvaat tie
re{enija?
- Sekoj moment.
terminite: rizik i opasnost.
Vo soglasnost so nasokite za
Procena na rizik na Evropskata
unija se koristat slednite definicii:
z Opasnost e sé ona {to ima
potencijal da predizvika {teta,
na primer, povreda pri rabota,
da gi o{teti okolinata, imotot,
ma{inite, ili opremata (primer predmetot i sredstvata za
rabota, opremata, metodot na
rabota, ili postapkata na rabota, potencijalno da mo`e da
predizvika {teta).
z Rizik e mo`nosta ili verojatnosta – golema ili mala,
deka opasnosta }e rezultira so
povreda na rabota ili nesre}en
slu~aj, kako i so o{tetuvawe na
okolinata, imotot, ma{inite
ili opremata.
z Procena na rizik – proces
na evaluacija na rizikot po
zdravjeto i bezbednosta na rabotnicite na rabotnoto mesto
predizvikan od opasnosta na rabotnoto mesto.
RIZIK = [email protected] I
VEROJATNOST
Cel na procena na rizik – da
ovozmo`i rabotodavecot da prezeme merki za bezbednost i za
zdravje na rabotnikot. Ovie
merki vklu~uvaat:
z Spre~uvawe na profesionalni opasnosti,
z Informirawe na rabotnicite,
z Obuka na rabotnicite,
Milan Petkovski
Bor~e Stoj~evski
Sne`ana Jankova Petkovska
Za s* {to ve interesira
kontaktirajte go web portalot
www.mzzpr.org.mk
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
^E[KA PROIZVODNA- [email protected] KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII KOI SE SPECIJALIZIRANI VO
MA[INSKA I ELEKTROTEHNIKA I E FOKUSIRANA NA ISPORAKA
NA INDUSTRISKI POGONI, TEHNOLO[KO-BAZIRANI SISTEMI I
PROIZVODSTVOTO NA IZBRANI POEDINE^NI DELOVI I KOMPONENTI ZA GOLEMI PROEKTI VO OBLASTA NA OBNOVLIVITE IZVORI NA ENERGIJA, RAZVOJ NA INFRASTRUKTURA, PROIZVODSTVO
NA ELEKTRI^NA ENERGIJA, TRANSPORT NA NAFTA I GAS, @IVOTNA SREDINA
Validnost do: 09.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALNA TEHNOLOGIJA ZA POVRZUVAWE I PRICVRSTUVAWE SO POMO[ NA ZAVRTKI I VINTOVI
Validnost do: 22.08.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PAKUVANI GOTOVI DELIKATESNI SALATI
PRIGOTVENI OD ZELEN^UCI I MAJONEZ
Validnost do: 29.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVO
NA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PROIZVEDUVAAT KA[KAVAL
Validnost do: 09.08.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PREDMETI ZA PODAROCI, MALI PAR^IWA
NA MEBEL I DEKORATIVNI PROIZVODI
Validnost do: 16.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMO ALUMINIUMSKA FOLIJA KOJA SE
KORISTI ZA IZOLACIJA VO [email protected][TVOTO
Validnost do: 25.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZA[TITNA OPREMA
(RABOTNA OBLEKA I OBUVKI) PRI RABOTA VO INDUSTRIJATA
Validnost do: 07.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII VO OBLASTA NA [email protected], PROEKTIRAWE, INSTALIRAWE NA ENERGETSKI I DRUGI INDUSTRISKI PROEKTI
Validnost do: 25.06.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI SREDSTVA ZA HIGIENA
Validnost do: 27.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
TEKSTILNI FABRIKI ZA NABAVKA NA KORISTENI MA[INI ZA
PROIZVODSTVO NA TEKSTIL
Validnost do: 25.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALNI FOLII ZA ZA[TITA OD
SONCE KOI JA [TITAT [email protected] OD UVA ZRACI, PROSTORIITE OD
PREGOLEMO ZATOPLUVAWE, MEBELOT I TEKSTILOT
Validnost do: 23.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STAKLENI FOLII NAMENETI ZA INDUSTRIJA ZA DELOVI ZA AVTOMOBILI I ZA OBJEKTI
Validnost do: 23.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Klu~ni zborovi: stakleni folii
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ELEKTRI^NI I PNEVMATSKI ALATI
Validnost do: 22.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA OPREMA ZA GREEWE, LADEWE I VODOSNABDUVAWE
Validnost do: 21.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD ESTONIJA BARA DA UVEZE OVO[JE, PRASKI, NEKTARINI, KAJSII, CRE[I, SLIVI, GROZJE, DIWI I LUBENICI OD
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO SUPERMARKETITE VO
ESTONIJA, LATVIJA I LITVANIJA
Validnost do: 10.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ASORTIMAN NA SPECIJALNI PROIZVODI SPECIJALNI NAMENETI ZA PROSTORII ZA PU[EWE, TRI
VIDA KOI LESNO SE MONTIRAAT NA SID, VERTIKALNI PEPELNICI, NATSTRE[NICI ZA PU[A^KI ZONI KOI GI [TITAT PU[A^ITE OD VREMENSKI NEPRILIKI
Validnost do: 25.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA KUPI KARTONSKA I
ALUMINIUMSKA [email protected] OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 04.09.2010
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII KOI SE ZAINTERESIRANI DA NABAVAT UPOTREBUVANI MA[INI, TEHNI^KI POSTROJKI KOI SE PRIMENUVAAT VO METALURGIJATA, VO MOMENTOT NUDI LIVNICA ZA @ELEZO KOJA SE SOSTOI OD 2 PAR^IWA INDUKTIVNI PE^KI ZA TOPEWE, MA[INA ZA
LIEWE, MIKSER ZA PESOK
Validnost do: 26.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na metalni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO
MAKEDONSKI KOMPANII VO OBLASTA NA PREHRANBENATA INDUSTRIJA, OSOBENO PRODUKTI NA ZAMRZNATA HRANA I SEKAKOV
VID NA PE^URKI
Validnost do: 16.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijalaci
*
^E[KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII KOI UPOTREBUVAAT SADOVI POD PRITISOK I REZERVOARI
SO SISTEM ZA LADEWE ILI GREEWE, CEVKI RAZMENUVA^I NA
TOPLINA I ISPARUVA^I, REAKTORI, OTPADNI TOPLOTNI KOTLI,
KONDENZATORI I LADILNICI, APSORBERI I AMORTIZERI, FILTRI, OPREMA ZA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA: PIVARI, DESTILERII, VINARSKI VIZBI, HRANA I HEMISKI CENTRIFUGI
Validnost do: 09.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
ALBANSKA KOMPANIJA SOPSTVENIK NA 600 SUPERMARKETI E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA ZELEN^UK, OVO[JE, PIJALACI POSEBNO VINO KAKO I DRUGI PROIZVODI ZA [IROKA POTRO[UVA^KA OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 09.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na celuloza i hartija i proizvodi
od hartija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
^E[KA KOMPANIJA NA [email protected] E EDEN OD VODE^KITE I
NAJBRZORASTE^KI KOMPANII ZA [email protected] VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA. KOMPANIJATA E [email protected] RAKA NA
AVESTUS KAPITAL PARTNERS, SILEN ME\UNARODEN INVESTITOR ZA [email protected] SO SEDI[TE VO IRSKA, SOPSTVENIK I
UPRAVUVAWE SO SREDSTVA VO VREDNOST OD NAD 8 MILIJARDI €. AVESTUS [email protected] DEJSTVUVA KAKO VODA^ I SOVETNIK VO STRUKTURIRAWE, FINANSIRAWE, RAZVOJ I UPRAVUVAWE NA RAZNOVIDNO PORTFOLIO NA AKTIVA. KOMPANIJATA
IMA ZAVR[ENO BROJNI PROEKTI VO CENTRALNA I ISTO^NA
EVROPA I VO MOMENTOV E VO RAZVOJ, UPRAVUVAWE ILI LIZING NA [email protected] IMOT SO VKUPNA POVR[INA OD NAD
2.200.000 KVADRATNI METRI.
Validnost do: 09.12.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVODITELI NA KABLI I ELEKTRO OPREMA
Validnost do: 05.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA [email protected] PROIZVODI NA STRANSKI PAZARI
Validnost do: 25.08.2010
Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA AVTODELOVI ZA AUDI, SEAT, [KODA I OPEL
Validnost do: 23.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI [email protected] NA PAZAROT,
PREDLOG IDEI ZA REKLAMI I PROMOTIVNI KAMPAWI, ORGANIZIRAWE I OBUKA NA HOSTESI, CELOSEN STAJLING NA HOSTESITE I PROMOTERITE, ORGANIZIRAWE NA PROMOCII NA PROIZVODITE, ORGANIZIRAWE NA ANKETI NA BARAWE NA VA[ATA KOMPANIJA, SVE^ENI OTVORAWA, SAEMSKI [email protected], MEDIA PLAN I
MEDIA ZAKUP, ORGANIZACIJA NA SEMINARI I BRENDIRAWE NA
PROIZVODI
Validnost do: 26.12.2010
Vid na sorabotka: Konsultantska usluga
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
FIRMATA NUDI POSTELNINI, PREKRIVA^I I FROTIR PROGRAMA
ZA [email protected] VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I NADVOR OD ZEMJATA
Validnost do: 25.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HOLANDSKA KOMPANIJA NUDI SOFTVERSKI RE[ENIJA SO CEL
POSTIGNUVAWE POGOLEMA EFIKASNOST VO TRANSPORTOT, VKLU^UVAJ]I I RASKRSNICI, GOLEMI I MALI GRADSKI [email protected] KAKO I
NA AVTOPATI[TA
Validnost do: 07.07.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
FIRMATA NUDI PRAVNO ADVOKATSKI USLUGI ZA ZASTAPUVAWE
NA PRAVNI I FIZI^KI LICA OD OBLASTA NA STOPANSKO I ME\UNARODNO STOPANSKO PRAVO NA MAKEDONSKITE KOMPANII KOI
SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO SRBIJA
Validnost do: 27.06.2010
Vid na sorabotka: Konsultantska usluga
Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
32
BIZNIS INFO
^etvrtok, 17 juni 2010
NA 21 I 22 JUNI VO PRILEP I VO SKOPJE
Makedonsko-~e{ki biznis-forum
Pretsedatelot na Republika ^e{ka, Vaclav Klaus, vo najavenata
oficijalna poseta na Republika Makedonija }e dopatuva so brojna delovna delegacija predvodena od Stopanskata komora na ^e{ka. Pritoa, na 22
juni 2010 godina vo Skopje e planirano odr`uvawe na Makedonsko-~e{ki
biznis–forum, a na delovnite lu|e
od dvete zemji }e im se obratat pretsedatelite na dvete dr`avi, \orge
Ivanov i Vaclav Kaus. Spored programata, na biznis - forumot vo Skopje
se planira potpi{uvawe na Spogodba
za osnovawe na Makedonsko-~e{ki
deloven sovet od strana na rakovodstvata na dvete stopanski komori.
Makedonsko-~e{ki biznis-forum
}e se odr`i vo prostoriite na Stopanskata komora na Makedonija, sala na petti kat, so po~etok vo devet
~asot.
Prethodniot den, na 21 juni 2010
godina, ~e{kata biznis-delegacija
}e prestojuva vo Prilep. So svoite
doma}ini – stopanstvenici od regionot }e se odr`i biznis-forum vo
hotelot „Salida“, so po~etok vo 15
~asot.
Delovnite lu|e koi se pretstavnici na kompanii - ~lenki na Stopanskata komora na ^e{ka se od
kompanii od razli~ni stopanski
dejnosti i najavuvaat interes za
vospostavuvawe inicijalni kontakti i me|usebno zapoznavawe so ma-
kedonskite kompanii na predvidenite bilateralni sredbi. Tokmu zatoa, ovoj deloven forum pretstavuva dobra mo`nost za unapreduvawe
na ekonomskite relacii me|u Republika Makedonija i ^e{ka, kako i za
vospostavuvawe na povisoki oblici
na sorabotka i razvoj na delovnite
odnosi me|u kompaniite od dvete
zemji.
Gi pokanuvame site makedonski
kompanii zainteresirani za u~estvo
na biznis forumot, da go prijavat
svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 18 juni
2010 godina (petok), kaj liceto Biljana Peeva - \uri}, tel:3244034,
e-po{ta: [email protected]
NA 24 JUNI 2010 GODINA, EDUKATIVEN SEMINAR
NOVI ZAKONSKI PROPISI VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM br. 77/2010
z Zakon za ratifikacija na Dogovorot za ekonomska srabotka me|u Vladata na Republika
Makedonija i Vladata na Republika Kosovo;
z Zakon za ratifikacija na Dogovorot me|u
Vladata na Republika Makedonija i Vladata
na ^e{kata Republika za ekonomska i za industriska sorabotka;
z Zakon za ratifikacija na Lisabonskiot dogovor za za{tita na oznakite na poteklo i
nivnata me|unarodna registracija
Slu`ben vesnik na RM br. 79/2010
z Me|unarodni standardi za revizija (prv del)
DVODNEVEN SEMINAR
„Prednosti za investirawe „Analiza na finansiskite
vo investiciski fondovi“ izve{tai i vrednuvawe na
Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so „KD
fondovi“ - Dru{tvo za upravuvawe so investiciski fondovi,
organizira prezentacija na tema
„Prednosti za investirawe vo
investiciski fondovi - alternativni mo`nosti za zarabotka“.
Celta na ednodnevniot seminar e u~esnicite direktno
da se zapoznaat so osnovnite
principi i so prednostite na
investirawe vo otvoreni investiciski fondovi, mo`nostite za vlo`uvawe na pazarot
na kapital vo najrazli~ni hartii od vrednost: akcii, obvrznici, zapisi, so cel ostvaruvawe prinos i namaluvawe na
rizikot od vlo`uvaweto.
Obukata }e bide vodena od
strana na eksperti na „KD fondovi“ – Skopje a.d., e ~lenka na
Grupacijata „KD group“, koja spa-
investicionite proekti“
23-2
24 juni 2010 godina, od devet do 15.30 ~asot
Stopanska komora na Makedonija, sala ~etiri na petti kat
Predava~i: d-r Pan~e Jovanovski i d-r Zoran Ivanovski od
Evropskiot univerzitet – Republika Makedonija
|a vo najgolemite finansiski
grupacii vo Slovenija i e edna
od vode~kite vo regionot na
sredna i na jugoisto~na Evropa.
Seminarot }e se odr`i na
24.6.2010 godina vo Stopanskata komora na Makedonija, so
po~etok vo 11 ~asot, vo sala
eden, na petti kat.
Zainteresiranite kompanii i fizi~ki lica svoeto
u~estvo na ovaa besplatna
obuka treba da go prijavat najdocna do 21 juni 2010 godina.
Prijavniot list mo`e da
se prezeme od veb-portalot na
Stopanskata komora na Makedonija: www. mchamber. mk.
PROGRAMA:
Na 23 juni 2010 godina: „Vremenska
dimenzija na parite“, „Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe (pokazateli na likvidnost, pokazateli na zadol`enost, pokazateli
na koristewe na sredstva i pokazateli
na profitabilnost)“ i „Studija na slu~aj“.
Na 24 juni 2010 godina: „Tro{ok na
kapital i vrednuvawe so leverix
(op{t tro{ok na kapital, tro{ok na
dolgot, tro{ok na prioritetni akcii,
tro{ok na sopstven kapital)“, „Investicioni proekti i nivno vrednuvawe“ i
„Studija na slu~aj“.
Cenata za eden u~esnik iznesuva
5.900 denari (5.000+DDV) za kompanii~lenki i 7.080 denari za eden u~esnik
(6.000+DDV) za kompanii {to ne se ~lenki na Komorata.
Zainteresiranite u~esnici za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 juni 2010 godina.
Lica za kontakt:
Elizabeta A. Eftimova
Anita Mitrevska
tel: 02 32 44 074 tel: 02 32 44 057
e-po{ta: [email protected] mk;
e-po{ta: anita. [email protected] mk
OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA, REPUBLIKA TURCIJA
Me|unaroden saem na obleka i drugi
potrebi za deca i bebiwa
„ Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez
za saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa,
transfer od hotelot do saemot i sve~eni ru~ek na
denot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina
Od 15 do 18 juli 2010
godina vo Bursa, Republika
Turcija, se odr`uva Me|unarodniot saem na obleka
za deca, bebiwa i za ostanatite nivni potrebi.
Stopanskata komora na
Makedonija vo sorabotka so
ovlasteniot zastapnik na
saemskiot organizator –
„Adonis grup“ organizira
poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija „Bursa 5th baby
and kidswear and necessities
fair 2010“.
Obezbedeno e besplat-
no smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za
saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa,
transfer od hotelot do saemot i sve~en ru~ek na denot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina. Smestuvaweto e vo renomiran
hotel so ~etiri ili so pet
yvezdi. Posetitelot gi pokriva patnite tro{oci i 35
evra administrativni tro{oci od ~ovek za saemskiot
organizator.
Stopanskata komora na
Makedonija gi pokanuva si-
te zainteresirani makedonskite kompanii da se
prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do devetti juli 2010
godina. Podetalni informacii za saemot: www.tuyap.com.tr
Kontakt:
Elizabeta A.Eftimova
tel.02 3244 074
faks:02 3244 088
e-po{ta: [email protected]
Vlatko Stojanovski
tel.02 3244 004
faks:02 3244 088
e-po{ta:[email protected]
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]
Author
Document
Category
Uncategorized
Views
3
File Size
6 010 KB
Tags
1/--pages
Report inappropriate content