EDICIJA
KLEA
201 0
Pomagateli za ovaa kniga
da go vidi svetloto na denot:
Makedonci od Sidnej
Metodija Volkanoski,
Slave Kolevski i drugi.
Izdava~:
Angelina Markus
Za izdava~ot:
“MAKFORM” - Skopje
Kompjuterska obrabotka
korica i podgotovka za pe~at:
Bojan Simovski
Pe~at:
“VEB PRINT” - Skopje
Tira`: 500 primeroci
A NGELI NA MA RKUS
KSANTIKA
DREVNO MAKEDONSKO
PRAZNUVAWE
VoVed
Ako go analizirame ~ovekot i bez nekoja posebna namera naiduvame na kodot, korenite na narodot i obratno,
kaj narodot se sretnuvaat site poedine~ni karakteristiki na ~ovekot kako li~nost. Toa se op{tite svojstva {to
se prenesuvaat od koleno na koleno na generaciite kako
trajno nasledstvo. Na toj na~in se gleda linija na tendencija da se odr`uva `ivotot od prapo~etokot na postoeweto na rodot vo nedogled niz mileniumi.
Makedonskiot narod od rodot na Makedoncite od pamtivek na svoite prostori za `iveewe ostavale silni tragi, umetni~ki oblikuvani orudija od kamen, figuri vo
glina, crte`i na karpi, pisma, poraki, kuki, alati i oru`je vo site metali, zlatni maski so likot na carot, bogovi,
svetili{ta i mnogu drugi tvorbi sozdadeni niz ritual.
Do niv stignale site boi, zvuci, site mirisi vo originalna forma, Makedonska. Niz toa se izrazuva na~inot na `ivotot, rabotata i proslavite. Toj prototip na `iveewe
zasekoga{ ostanal vlijatelen kon drugite narodi {to doprele do Makedoncite. Toa `iveewe, proizvodi, organizacija, opstanok so makedonskita vrvna, umetni~ka forma
se prenesuvala vremenski i prostorno. Zaedno so toa se prenesuvaat i makedonskite razni proslavi vo najop{ta forma vo proslavite na Ksantika. Instrumentite, ritamot,
nosiite, nakitot, oroto, sè toa ostanalo kako o`iveana materijalna pridobivka i neuni{tivi dokazi za postoewe
na site drevni makedonski vrednosti. Po arheolo{kite
nao|ali{ta i muzeite se kompletiraat istoriski i kul-
6
Angelina Markus
turni naodi. Vo toj kontekst se pojavi potreba za vozobnovuvawe, o`ivuvawe na makedonskite proslavi na proletnite praznici preku Ksantika.
Ksantika e praznikot koj se slavi od narodot, plemeto, falangata, carot i familiite, od staro do mlado so
cve}eto, pesnata, igrata, obi~aite prosledeni so svirewe
na site instrumenti {to i sega se upotrebuvaat, osobeno
okarinata stara 6000 godini, upotrebuvana niz site prethodni makedonski mileniumi.
Ksantika e izraz na najvisoko vozvi{eno duhovno
nivo za odbele`uvawe na site va`ni momenti od `ivotot
na makedonskiot narod so masovni proslavi. Ksantika
kako a/kitna/sk.
Ksantika e duhovno pro~istuvawe na energijata vo
proletnoto zatopluvawe na sonceto, so zgolemena svetlina i qubov. Ksantika pro~itana od desno kon levo e kitna, praznik kiten so cvet i cvetot e svetlina.
Ksantika e spomenuvana kaj Homer kako ime na dve
reki, ime na kral, heroj, ime na kowot na Ahil, i taka natamu. Ima u{te mnogu izvori {to go spomenuvaat poimot
Ksantika od drevnina kako Polibie, generalot na Persej, Torg, Justin, i drugi istori~ari. Sekoja prolet vo
prviot mesec, mart ili mesecot Ksant se po~nuvalo duhovnoto pro~istuvawe na falangata vo polna oprema, se
peelo, pielo se veselele cela nedela i cel mesec. Po stari izvori ima kaj Homer i podaleku nazad vo `ivotot na
neolitot.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
7
Izvorite za Ksantika opi{uvani se od generalite
na Aleksandar i potoa se prevzemeni od drugi anti~ki
raska`uva~i imenuvani kako triumf, natprevaruva~i,
igri i drugo. Carskite proslavi nalikuvale na Dioniskite povorki {to i prethodele na Ksantika.
Formite na sega{nite proslavi gi sodr`at vo sebe
drevnite koreni vo mo}no manifestirawe na se {to e
makedonsko nasledstvo od Ksantika so `ivi primeri na
site obi~ai i kanoni, zatoa i najmogu }e se potpirame na
sovremeni `elbi da se vozobnovi Ksantikata. Taka brzo
se prifa}a nosewe na martinkite kako slavewe na proletnite praznici, povorki so site pridru`ni elementi
povrzani so najgolemiot makedonski praznik Ksantika,
carica me|u proslavite.
Angelina Markus
Praznikot ksantika
Proletta po~nuva so mesecot Ksantika. Toa e prastaro ime za dene{niot mesec mart vo Makedonija. Toa ja
otslikuva povrzanosta na ~ovekot so prirodata, so plodorodieto, so obnovuvawe na ra|aweto. Vo prolet denot
se zgolemuva so pove}e sonce, svetlina i radost, se razbuduva prirodata od studenite zimski denovi so svetlinata, duhovnoto pro~istuvawe, nakiteni povorki so pesni
i ora gi po~nuvaat proletnite proslavi.
Se slavi nadoa|aweto na proletna energija, so pomiruvawe, so pove}e qubov i svetlina. Toa e nova misla
so novi idei, son~evi zraci, kitki na cve}e so spektar na
boi i martinkata kako simobol na crvenata i belata boja.
Grubata materija kako crvena boja se prepletuva so belata boja kako duhovna energija. Zna~i, Makedoncite praznuvaat i umeat toa da go pravat, pred se da ja slavat vozobnovenata priroda sekoja godina i sekoja slava niz godinata, vekovite,
mileniumite, po~nuvaj}i od mart. Se budi prirodata pod dejstvo na
svetlinata so ramnodnevicata vo mart se zatopluva zemjata, ninuvaat
`itata, se razvivaat cveMartinka
tovite, cutat ovo{jata,
10
Angelina Markus
se presaduva rasad, se podgotvuva hrana, sigurnost za `ivotot, se pravat gnezda, svadbi, ra|awe, se obnovuva i se
zamenuva so ne{to novo i mlado vo zemjodelieto i celiot
`iv svet. Se otvoraat cvetovi kako simbol na nadojdenata svetlina, so cvetovi se kiti prirodata i lu|eto {to
umeat toa da go proslavuvaat, da go poka`at seto toa, niz
kitewe, igri, pesni, umetni~ko tvorewe na site podra~ja
na ~ove~kata imaginacija.
Ritualite vo presret na site prirodni promeni ja
so~inuvaat glavnata sodr`ina na najgolemo praznuvawe
na Ksantika, cel mesec i cela godina. Pri~ina za slavewe
na Makedoncite se po~ituvaweto na mitolo{kite bogovi, pominati vo slavewe na pravoslavnite hristijanski
praznici i najmnogu uspehot, pobedite, napredokot i za{titata na site vidovi odbrana i vojuvawe. Toa se tie pri~ini za proslava celiot narod so carot i vojnicite, vo edna
celosna vrska so prirodnite pojavi. Drevnite Makedonci
dolgo se podgotvuvale za Ksantika za da poka`at se {to e
va`no vo slo`enata struktura na op{testvoto podenakvo
na materijalnoto i duhovnoto podra~je. Familiite, falangata, narodot, gi ispolnuvale site prostori predvideni za proslava. Teatrite, plo{tadite, ledinite vo sekoj
carski grad i naselba odeknuvale so glasni veselbi. Se
pielo, se peelo i se igralo vo izobilstvoto na hrana i
vino. Se odmeruvala ubavinata, mladosta, sposobnosta na
generaciite paradno zakiteni, doterani vo nosii izvezeni i so skap nakit ukraseni. Vo dolgite zimski denono}ija, so meseci, se rabotelo na rubata, se izrabotuvale
nakit, alati, oru`je, sadovi... za na denovite na Ksantikata
seto toa da se vidi i da se prenese na idnite generacii.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
11
Mnogu dolg period, od Neolitot do denes, mo`eme da gi
sretneme vo razni formi glinenite sadovi i `enskite figuri,
obrabotena makedonska bronza
vo sadovi, nakit, oru`je, makedonskiot {tit so sonca i razni
orudija mermerite so statui, teatrite, yidinite na palatite i
grobovite. Taa materijalna kultura i mnogubrojni artefakti gi
ispolnuvaat muzeite kako kaj nas
taka i niz mnogu drugi zemji niz
Evropa, Azija i nasekade kade
{to se odneseni od Makedonija.
Vo niv se otslikuvaat funkciite na sozdavaweto na razli~nite predmeti vo slu`ba na na `iveeweto, proslavite i veruvawata na Makedoncite, nositeli
na najstarata kultura, pismo i
umetnost vo svetot. Vo ukrasite, vo boite, vo bilo koe umetni~ko delo gi gledame korenite
i duhovosta na najmasovnite proslavi na Ksantika.
Dene{niot na~in na doma{nite, religioznite i narodnite praznici se izveduvaat na
ist na~in kako Ksantika od drev- Makedonski zlaten nakit
za ukrasuvawe
nosta. Odr`an e kontinuitet vo
12
Angelina Markus
boite, zvucite, instrumentite, ukrasuvaweto,takvo kakvo
{to bilo pred nekolku mileniumi. Gajdite, tapanot, kavalot i okarinata so zvuci na kaval go diktirale oroto
so ist ritam. Okarinata stara {est iljadi godini vo racete na Dautovski, zasvire i denes isto kako i vo drevnina na proslavite na makedonskiot praznik Ksantika. Sè
{to e sozdadeno vo drevnosta i denes se upotrebuva.
Preku praznuvaweto na Ksantika gi vozobnovuvame
obi~aite, tvore{tvoto, duhovnosta na Makedoncite sozdadeno vrz cvrsta osnova na moral, radost, qu- bov i
slavewe na `ivoto za polesno da se podnesat te{kotiite
na koi se naiduva niz `ivotot i borbata za opstanok vo
surovi uslovi i pre~ki.
Makedoncite dobro izve`bani ja poka`uvale svojata podgotvenost da se soo~at so problemite i da gi re{at.
Ksantika bila pole za ramnote`a ili smotra na postignuvawata. Makedoncite sekoja godina so Ksantika oble~eni vo novo ruvo, zakiteni so cve}e i so martinki, za
zdravje i za uspeh, duhovno jaknele pro~isteni, se podgotvuvale za golemi civilizaciski pohodi da steknat novi
sodr`ini vo slaveweto niz umetni~ko tvore{tvo i sovladuvawe na novi prostori.
Po praznicite na Ksantika, Makedoncite pozasileno tvorele, proizveduvale i patuvale. Potvrdena e
dolga tradicija na patuvawe po svetot. Patuvale Argonautite po zlatnoto runo predvodeni od bogovi i heroi
okolu Sredozemjeto i prostornata tatkovina na mitolo{kite junaci. Patuvala povorka na Dion pridru`uvana od narodot, muzite, satiri, horovi so oratori, muzika,
igra kako prvi teatarski pretstavi. Po pat do Indija i
nazad do svetili{tata vo Makedonija go slavele vinoto
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
13
i boite na Ksantika so
martinkite i crveno-belite cvetovi kako beloto i
crvenoto vino. Toa pretstavuva prva forma na masovna proletna proslava na
Ksantika iako korenite gi
ima opi{ano i Ilijadata
a izrazeni se i niz neolitot.
Heraklo, sinot na
Okarina stara pove}e
Zevs gi prokrstaril isod 6000 godini
tite prostori i gi slavel
herojstvata vo duhot na makedonskata tradicija, pri {to
masovno se pridru`uval narodot.
Najdolg pat izodel Makedon koj {to se vqubil vo
boginkata Ksantika, vo proletno izobilstvo na boi i cvetovi. Koga Makedon ja zagubil Ksantika, prodol`il da
ja bara vo site sezoni, baraj}i go precvetanoto cve}e,
prezreanoto ovo{je i esenskite semiwa zaspani vo zimskiot son. Rano naprolet Makedon go kanel narodot da go
pre~ekaat budeweto na prirodata, da ja prepoznaat ubavinata na Ksantika i ispolneti so qubov da gi po~nat proslavite.
Slaveweto na Ksantika so proletta na mesecot
Ksant ili Mart po~nuva pre~ek na zemjodelskite obrabotki. Toa podgotvuvawe zapo~nuva doma so ~istewe i
ukrasuvawe na rascvetanite ovo{ni drvja im se vrzuvaat
crveni vrvki i drugi obele`uvawa koga se re`at lozjata,
14
Angelina Markus
koga se ora zemjata, koga se vra}aat {trkovite, koga se
pravat svadbi toga{ po~nuva kiteweto so martinki i
cvetovi. Taka se pre~ekuvaat proslavite na Ksantika i
dolgo, cel mesec se slavat boite, beri}etot, cve}eto i
qubovta. Narodot prima pogolema svetlina i potoplo
son~evo zra~ewe na nov `ivot, veselost i sre}a.
Od zemjata `rtat semiwa i seto toa zaedno so boite,
martinkite i cve}eto go gledame vo nosiite, kilimite,
vo kitkite vo racete na nevestite, vo pandelkite, vo
kosite na decata, na alatite, na portite, na site predmeti vo upotreba. Se ukrasuval srpot, raloto i volovite
koga trgnuvale na orawe. Se ukrasuvale kowite koga patuvale do svetili{tata, livadite, teatrite, kade {to
po~nuvalo da se slavat denovite na Ksantika. Pristignuvala falangata vo polna oprema. Se vkrstuvale crvenite
nametki i belite odblesoci na srebrenoto oru`je. Site
itale po carskite pati{ta za da go pre~ekaat i pozdravat carot, celiot nakiten so zlato, da go po~ne slaveweto so narodot.
Tre{tele zurli, tapani, gajdi se pielo crveno vino
i se nazdravuvalo, se peele pesni i ora se igrale, imalo natprevari vo sport, oratorstvo, {egi i pretstavi koi se odr`uvale kako natprevaruvawe me|u najdobrite, izbranite.
Za ovie proslavi i natprevaruvawa na Makedoncite im
slu`ele golemite teatri i stadioni izgradeni vo site
gradovi. Golemi za da mo`e da go soberat narodot zaedno so
carot i falangata.
Taka praznuvaweto na Ksantika se neguvalo kako
tradicija niz makedonskata istorija. Toa kulturno nas-
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
15
Boite na Ksantika niz makeodnskite poliwa
ledstvo ima dlaboki koreni nanazad pove}e mileniumi
od neolitot, antikata, hristrijanstvoto. Ima ne{to zaedni~ko vo site tie periodi se do denes.
ksantika
Vo dene[nite ProsLaVi
Vo MakedoniJa
Toa iskonsko vre`ano vo svesta kako pametewe od
najstari vremiwa se zadr`alo vo narodnata memorija.
Iako nekoi obi~ai i proslavi so tekot na vremeto mo`ebi i se izmenile, sepak, opstanale do denes, se zadr`ale
vo tradicijata na Makedoncite. Vo site obi~ai, vo site sla-
16
Angelina Markus
vewa ni se povtoruvaat mnogu istovetni formi od proslavite na Ksantika od drevnite vremiwa do denes. Toa neiscrpno bogatstvo na narodnoto tvore{tvo povrzano so
kosmi~kite pojavi, prirodnite promeni vo zemjodelieto
i ~ove~kiot odnos so oraganizirawe na proslavite pretstavuva bitna karakteristika na makedonskata duhovnost. Vo denovite na Ksantika doa|a do izraz vnatre{no
sonce {to eksplodira so energija na sposobnost i darba za
tvore{tvo na site poliwa ostavaj}i zad sebe predmeti
so trajni vonvremenski vrednosti.
Niz Makedonija se gradele pati{ta i gradovi so
plo{tadi, teatri, svetlinata prestavuva locirawe na
prostorot za proslavi, svadbi i igri, pridru`eno so mnogu ukrasi: skulpturi, mozaici, freski, rezbi na palatite
i hramovite kako i nosiite nakitot, vezovite, martinkite, aplikacii na simbolite od sonce do ptici i `ivotni,
seto toa doa|alo do izraz na site proslavi. Vo Ksantika
so martinkite na crveno bela boja se vrzuvale site jazli.
Proslavite so vrzuvawa prepleti, jazli, raspletuvawe, kitewe, veselewe so boite i zvucite pretstavuvalo
soedinuvawe na proletnata energija koja {to potiknuvala qubov i duhovnost za oplemenuvawe na ~ove~kata du{a.
Taka i cve}eto cveta koga }e ja primi zgolemenata svetlina na proletnoto sonce. Cve}eto i martinkata ja zgolemuvaat simbolikata na edinstvo na ~ovekot, prirodata
i kosmi~kata energija. Samata Ksantika go slavi toa
edinstvo i edinstvoto na narodot so bogovite, heroite i
carevite. Od Ksantika podocna proizleguvaat site praznici. Edni gi narekuvaat paganski a drugi se povrzani so
hristijanstvoto. I ednite i drugite izobiluvaat so
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
17
„Falangist” na proslavata na Ksantika
mnogu ritauli i tradicija. Niz istorijata i pokraj postojanite borbi i napadi vrz Makedonija narodot si gi
zadr`al glavnite etni~ki obele`ja. Toa i vo literaturata i vo arheologijata se potvrduva. Problemot e vo prisvojuvawe od site okolni narodi i nekoi evropski zemji
{to nagrnale vrz makedonskite kulturni pridobivki,
{to se izvorno so~uvano bogatstvo vo umetni~koto tvore{tvo. Na primer prikaznite deka martinkite bile del
od bugarskata tradicija. Najverojatno tie ni gi donele
od tatarskite zemji, koga se doselile na makedonska zemja
i se asimilirale so povisokata i mnogu postara makedonska kultura. Drugo e pra{aweto kaj aziskite narodi koga
18
Angelina Markus
Makedoncite so falangata ostavile potomstvo kaj Hunzite, Kala{ite, Sikite i brojni plemiwa niz Indija koi
gi prifatile makedonskite simboli, nosii, muzika, obi~ai i duri do denes ka`uvaat deka se ~uvstvuvaat kako Makedonci, deka se potomci na Aleksandar Treti Makedonski, deka se gordi na svoeto poteklo i sli~nostite
nasledeni i so~uvani od pred 2330 godini, od nepromenetiot makedonski gen. Folklorot, kilimi, instrumentite,
oroto, se toa e `iva antika, i kaj niv i kaj nas ostanati od
Ksantika vo vremeto koga praznikot se smetal za najgolema makedonska proslava, isto kako i sega.
Nekako premol~eno slaveweto na proletta, na ra|aweto, na site promeni do denes se odbele`uvaat pod vlijanieto na Ksantika. Na razni na~ini pove}e ili pomalku
drevnoto nasledstvo gi pre`ivealo najte{kite istoriski periodi.
Pred sedum godini vo Skopje se formira zdru`enie
za vozobnovuvawe na starite makedonski obi~ai - Ksantika. Programata, statutot, logoto se proslavi prv pat
vo Op{tina Karpo{, vo teatrot Skupi pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot i podr{ka na Op{tinata. Se
slave{e rodendenot na Aleksandar Makedonski, se odr`aa tribini, po u~ili{tata se delea knigi so sodr`ina
od `ivotot na anti~kite Makedonci, se odr`aa koncerti
i seto toa ostavi golem vpe~atok vo toj period. Vo Volkovo edna semejstvo ima vila Ksantika. Se pojavija i
firmi so imeto Ksantika. Toa be{e ime na edna cve}arnica, ime na turisti~ka agencija vo Prilep i drugi. Taka
Ksantika za`ivea, se razbudi i prikaznata za „zaspanata
ubavica” gi ispolni srcata na makedonskiot narod i
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
19
Makedonskite boi, ukrasi, simboli... ostanale vo podno`jeto na
Himalaite kaj Hunzite i se isti so dene{nite vezovi, tkaewa i
simboli
20
Angelina Markus
prodol`uva da ne osvojuva. Najmasovno i najdolgo, zdru`enieto vo Bitola tri godini ja praznuva proleta so
Ksantika. Odr`uva tribini, natprevari na oratori, izlo`bi, kitewa so cve}e i martinki so povorka niz ulicite, so fakeli vo racete na falangata i pridru`na muzika so gajdi i tapani kakvi {to bile i anti~kite orkestri. Pesnite i orata ovaa godina }e ja razveseluvaat
Bitola, Filipoviot grad Heraklea, na koj {to narodot
}e mu se oddol`i i na gradot i na svojot patron so spomenikot na Filip Vtori {to ~eka da se postavi na plo{tadot kade {to zavr{uvaat proslavite na Ksantika so
qubov, so pesni, igri i so nova svetlina za podobar `ivot i sre}a na site Makedonci preku celata godina. Kako
toa se izveduva, kako se pletat pletenkite, martinkite,
kako se pre~ekuva proletta site znaat, ne treba toa da go
u~at, go znaat od ra|awe, genetski se predodredeni vo sekoj moment da go istaknat kako makedonstvoto taka i
imeto Makedonci. Taa qubov, taa pripadnost, tie obi~ai,
proslavi, Ksantika morame vo naj~ista forma da im ja
predademe na idnite generacii za ve~no traewe na se makedonsko kade i da sme po svetot.
Najinteresno od se e toa {to Ksantika nikoj ne ja
prisvoil do sega. Mo`ebi nejzinoto osporuvawe }e pretstavuva potsetuvawe i pogolemo proslavuvawe na makedonskite praznici. Nema nikakvi opravduvawa da ja prisvojuvaat Ksnatika, nitu imaat takvi uslovi, nitu falanga,
nitu slava.
Predocna im e da posegaat vo se po makedonskiot
identitet, proslavite so Ksantika se na{i i ne gi dava-
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
21
Od proslavata
na Ksantika
vo anti~kiot grad
Stobi
Od proslavata na Ksantika
vo Prilep (gore) i
na Plo{tadot Makedonija
vo Skopje (desno)
22
Angelina Markus
me. Tie na izgled sitni genetski pojavi dlaboko vkoreneti kaj Make- doncite ne vra}aat mileniumi nazad do
prapo~eto- kot i do predistorijata na identitetot. ]e
trgneme po pret~uvstvata i po stravot pred nepoznatoto
vo prirodnite sili {to ~ovek mora{e da go nasledi.
Sueverieto pretstavuva prva i edinstvena za{tita koga
nemalo nitu dr`ava nitu oru`je za borba nitu bogovi za
za{tita. Totemot e prv izraz, prva verba {to zaslu`uva
da se slavi, boeweto, maskite, martinkite, igrite, toa se
prvite proslavi na Ksantika i prv izraz na baraweto na
duhovnosta. Vo ruralnite delovi niz Makedonija u{te se
slavat ognovite, maskenbalot, ra|aweto, zaedno so ritualite na po~ituvawe na za{tita od po~uduvawe. Tuka se
tie rituali isprepleteni niz hristijanskite praznici.
Blagoslovot od crkvite sli~en e na site aktivnosti na
prvosve{tenikot i na carot kako duhoven voda~. Se {to
e povrzano so familija i denes se proslavuva vo pridru`ba na sve{tenikot i toa pri ra|aweto, kr{tevaweto, slavite, svadbite, pogrebite, pomenite i se taka, toa preku
Ksantika stignalo do nas so bezbroj primeri.
Mojata kole{ka Qupka mi raska`a se}avawe za martinkite. Bev petgodi{no devoj~e, veli, koga strina mi se
porodi kade {to `iveeme ku}a do ku}a, me odvedoa da go
vidam bebeto {totuku rodeno i povieno. Na racete na
strina mi i na bebeto {to le`e{e do nea imaa martinka
usukana od crven i bel konec. Taa gletka ja zapamtiv za
cel `ivot. Kako deca veruvavme deka {trkovite gi nosat
decata i martinkite, sekoja prolet na ist den, nosat toplina i cve}e. Po manastirite se pletat martinki za za{tita i sre}a, niv gi nosat na racete decata i mladite niz
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
23
Makedonija. Toa e
modificirana
Ksantika niz obi~aite i veruvawata niz Makedonija.
I jas imam se}avawe od detstvoto. Koga imav pet
godini ~i~ko mi Od karnevalite niz Makedonija (Vev~ani)
Petre me nose{e
vo trlo da gi pu{tam jagniwata. Na sekoe jagne mu vrzuvavme crveni usukani konci za Bo`ik da ne gi po~uduvaat.
Mene vo skutot mi redea podaroci kako volneni ~orapi
so pufki, elek, {arena prestilka so cve}e tkaena, orevi,
kosteni, jabolka, ro{ki za beri}et. Zna~i slaveweto na
Ksantika ne e samo vo Mart. Vremeto se pomestuvalo a so
toa i praznicite i slaveweto na Ksantika. Na toa se
dol`i i razli~noto vreme na ~ekawe na Nova Godina pa
na stara Nova Godina pa na proletna godina spored klimatskiot kalendar. Se slavi zimski i leten Sv. Nikola,
Sv. Atanas i drugi. Vo site praznici od Bo`ik do Veligden praznuvaweto e novogodi{no do proletno. Od \ur|ovden do Mitrovden e beri}etno. Vo site tie praznici
sre}avame tragi od Ksantika i duhovnost.
Vo makedonskiot pravoslaven kalendar postojat 42
praznici ne smetaj}i gi nedelite. Golem broj od tie praznici nosat karakteristiki kako od slaveweto na Ksantika zatoa {to se odnesuvaat na slaveweto na prirodata,
lebot, vinoto, ra|aweto itn. Vo januari masovno slavewe
24
Angelina Markus
po~nuva so Kolede, Bo`ik, Vasilica, Vodici, Sv. Jovan
Krstitel. Na tie praznici se palat ognovi, se maskiraat
lu|eto, se brka studot i lo{ite duhovi. Vo fevruari golem praznik e Sv. Trifun praznikot na lozata i vinoto
{to pominalo vo pri~est, crvenoto makedonsko vino.
Pokladi vo Makedonija mnogu se slavi kako ~istewe,
postewe pred proletnoto budewe na proletta. Pro~ka e
edinstven praznik i se praznuva samo vo Makedonija.
Vo Mart se slavat Mladenci i Cvetnici. Mladenci se na 22 mart na denot na ramnodnevnicata, toa e vistinskiot den na proletta, so najgolema svetlina i so rascutuvawe na ovo{kite i cve}iwata. Imeto na toj mesec
kaj starite Makedonci bilo Cutar. So Ksantika se slavat Mladencite, vozobnovuvaweto, noviot po~etok na promeni, svetlina, energija, `ivot. Za toa ni svedo~at opservatoriite kako Kokino, Cocov Kamen i u{te mnogu
drugi neotkrieni svetili{ta stari pove}e od 4000 godini kade {to Makedoncite komunicirale me|u sebe na {iroki prostori, komunicirale so Sonceto i bogovite,
obi~aite i go po~nuvale praveweto na zemjodelskiot kalendar. Va`nosta na Ksantika se sostoi vo taa preciznost
da ne se propu{ti seidbata i da se ~eka hrana idnata godina. Podgotvenosta so radost da se pre~eka proletta ja
gledame i vo muzite i na samite mesta na opservatoriite.
Markerite gi pre~ekuvale son~evite zraci i go slavele
proletnoto vozobnovuvawe so blagodarnost so pesna, so
ora, so muzika, so cve}e i site drugi obi~ai {to nekoga{
i sega so Ksantika gi proslavuva makedonskiot narod.
Vo April se slavi Veligden. Na toj den narodot go
poka`uva bogatstvoto na nosii, uspeh i izobilstvo na
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
25
Neolitskata opservatorija Kokino so markeri
{to ja pre~ekuvaat Ksantika
hrana, mnogu ukrasi i me|usebni gostuvaa na familiite.
Na Veligden na sred selo mladite na oro se poka`uvat se
bendisuvaat doterani, nakiteni, veseli i sre}ni po izminatata studena zima. I toa e del od Ksantika.
Vo Maj se slavi \ur|ovden, Spasovden, Duhovden.
Site se golemi praznici i mnogu ~esto se selski slavi.
Vo juni nema golemi narodni praznici se `nee, se
raboti po pole se sobira hranata, ovo{jeto, se razmno`uva `ivinata, se sobira letninata za zimnica.
26
Angelina Markus
Vo Juli, Ivanden, Krstovden, Petrovden. Se slavat
apostoli i svetci.
Vo Avgust Ilinden, den na sonceto i nacionalen
den na Makedonija i Makedoncite, den na slobodata i dr`avnosta. Na Ilinden, Filip Vtori pobedi vo bitkata kaj
Heronea. Ilinden za Vostanieto i Ilindenskata Kru{evska Republika i tretiot Ilinden, dr`avnost so ASNOM.
Potoa e Preobra`enie, den na grozjeto i pri~esta za Golema Bogorodica.
Vo Septemvri se slavi mala Bogorodica i Krstovden. Vo Oktomvri praznik e Soborot na makedonski svetiteli i Petkovden kako imenden i ku}na slava, bez golemi
narodni sobiri.
Vo Noemvri se slavat angelite Sv. Dimitrija i Arhangel Mihail, sveti voini i `estoki borci, oble~eni,
vooru`eni kako falangisti i kako makedonskite princovi na kowi.
Vo Dekemvri najgolemiot praznik e Sv. Nikola ~udotvorec i za{titnik na patnicite.
Site spomnati praznici preku celata godina imaat
vrska so drevnite proslavi na Ksantika i iako tie se od
ponovo vreme, ni ja poka`uvaat vrskata so sega{noto narodno i crkovno praznuvawe so naglaseni slavewa na
proletni i praznici na zemjodelskiot kalendar. Toa se
praznici na duhovnost.
Poka`avme nekoj sodr`ini na Ksantika so anti~ki
koreni, niz hristijanskite praznici vo Makedonija {to
se slavat preku celata godina.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
27
Makedonski `enski nosii
Manifestiraweto na raznite formi e mnogu poprisutna i bara pogolema analiza. Na primer Gali~kata, Mariovskata i drugi nosii celosno izvezenoto belo
platno so crveni konci, so mnogu zlaten i sreben konec
(srma), ra~no izraboteni, se golem reprezent na boite na
Ksantika. Vo muzejot na ~ovekot vo Pariz site narodi na
porane{na Jugoslavija se pretstaveni so Gali~kata nosija.
Izvezenite sonca, soncata na freskite, paftite vo vid
28
Angelina Markus
na makedonski {tit go poka`uvaat statusot vo kitewe za
proslava. Taka se pre~ekuvala proletta so proletnite
praznici nekoga{ i sega, taka se vsadila Ksantika vo
svesta na makedonskiot narod so obi~ni i umetni~ki tragi vo site mileniumi, so nepregledno bogatstvo.
Kiteweto so boite na Ksantika ne zapira, prodol`uva so vrzuvawe na martinki na ra~iwata na decata, okolu vratot na doma{nite `ivotni, kitewe na vratata i
dvorot, vrvci i venci so cve}e na drvjata, na srpot za `etva, na raloto, na se {to u~estvuva vo budeweto na prirodata, zarodi{ i podmladok da se ~uva od po~uduvawe, zavist,
zloba ili zaviduvawe na uspeh. Kiteweto so boite na
Ksantika se pravi so cel da go zadr`i negativnoto vlijanie od uroci koga doa|a vo razvoj pozitivnata kosmi~ka
energija i svetlina, da se razvie dobrinata, ubavinata,
qubovta i da se prenese od ~ovek na ~oveka duri se pee
igra i se pie vino. Ksantika e osloboduvawe na lo{ata
energija i preku proslavi vnesuvawe vo novi uspesi vo
`ivotot na site posebno na mladite. Zatoa gledame kako
Ksantika gi dava uslovite za proslavi i gi obedinuva site praznici so site lu|e vo familiite i narodot. Ne samo
dene{novo vreme tuku i celiot sreden vek posveten e na
podobroto `iveewe, so pri~esta so crveno vino i vapcuvawe na belite jajca so crvena boja. Ima golema simbolika vo kr{ewe i zaranuvawe so belo jajce od kako se otfrla
crvenata lu{pa. Na takov na~in, po postot, hranata e vnesuvawe nova energija za pogolema sila vo rabotata {to
ja nosi proletta. Ksantika go okupira i go naso~uva `ivotot, toa vredi da se proslavi na na~in kako {to go pravat Makedoncite so nivnoto slavewe na svojot najgolem
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
29
praznik. Taka Ksantika preku slaveweto, boite i umetnosta ni gi naso~uvala glavnite karakteristiki i obi~ai
na `iveewe niz site periodi od istorijata i kulturata
na makedonskiot narod.
izVori i razni
PodatoCi za ksantika
Vo iLiJada i odiseJa od HoMer
Samo “Gilgame{“ od Asirskoto carstvo e postara poema od “Ilijada”. Pi{uvana e na glineni plo~ki i so~uvana vo kralskata biblioteka me|u golem broj kr{ na tekstovi, pi{uvani so klinesto pismo.
Mladiot princ ja bara besmrtnosta i koga }e go zagubi prijatelot Engitu neuspe{no pla~e i taguva. Pokraj
silnite li~ni emocii sretnuvame opisi i za potopot. Vo
Makedonija ima pismo na glineni plo~ki, pe~ati i karpi
mnogu postari od glinata ispi{uvana so klinesto pismo,
so sodr`ini i tekstovi {to odgovaraat na ova podnebje
i ovoj narod. Kaj nas se pi{uvalo na bakarni i zlatni knigi, pergami, papirusi, i mermer.
Sepak toa {to ni go ostavi Homer vo Ilijada i Odiseja e nenadminlivo pi{uvawe so sestranost na sodr`inata {to ne se stretnuva na nieden drug tekst ni vo Biblijata. Pred sedum godini objaviv delovi vo knigata „Makedonski drevni vrednosti”, naglasiv sli~nosti na Homerovite tekstovi so sega{niot `ivot vo Makedonija. Homer
e silen izvor na mitolo{ki, kosmi~ki i carski opisi na
sudbinite na heroite i na bogovite. Korenite na mitolo-
30
Angelina Markus
gijata i sudirot na plemiwata predvideni se so podednakvo vnimanie. Za nas se mnogu pova`ni opisite od sekojdnevniot `ivot, obi~aite, proslavite, odnosot kon
prirodata so liri~nost predadeni. Celiot toj rasko{en
`ivot odgovara na proslavite na Ksantika so natprevari
na stadionite, so oratorstvo, pesni i ora vo teatrite,
povorki niz gradot na kowi, rituali pri proizvodstvo na
hrana i gradbi na kitewe. Tie nastani gi opi{uva Homer
od pred 3200 godini po makedonski prostori i ostrovi.
Tuka Homer gi spomnuva dvete reki kaj Troja so ime
Ksant i Likija koja gi rodila junacite Glavkon, Sarpedon i drugi Makedonci {to u~estvuvale vo Trojanskata
vojna. Ksant e ime na Trojanec. Ksant e ime na grad Kasandar i Slamandar i ime na priceza Kasandra. Ksant e beliot kow na Ahil ukrasen kako kowite na svetite angeli
Dimitar i \or|ija. I vo imeto Aleksandar, Bo`idar, i
sli~ni se sodr`i imeto na Ksantika kako svetlina. Vo
site tie imiwa se krie Ka i Dar kako bo`ji dar na svetlina vo vrska so Ksantika, cvet {to na prolet se zagubil
i duri Makedon ja bara nasekade, ja nao|a kako neizmerna
qubov kon `ivotot {to go `iveat i slavat, Makedoncite
so Ksantika. Vo spomen na vozobnovuvawe na prirodata
na prolet. Homer ja opi{uva falangata vo polna oprema
i borcite so crvena nametka ukraseno so crveno oru`je.
Gi opi{uva natprevarite za oru`jeto na Patroklo {to
Ahil go priredil za svojot drugar vo prisustvo na celata
vojska paradno ukrasena. Priredil bogata gostinska trpeza kakva {to ~esto se prireduva vo denovite na praznuvawe na Ksantika. Kiteweto, doteruvaweto za bitki isto
bilo za site gosti, svadbi, natprevari kako {to se slavelo i sega se proslavuva vo Makedonija.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
31
Po selata i denes na sred selo momcite natfrlaat
kamen, se natprevaruvaat nadigruvaat na oro, besedat kraj
ogni{tata na sli~ni od kamen gradeni ku}i, so ista `ivina, goveda, isti `ita, bilki i cve}iwa kako {to gi opi{uvaat Homer i drugite anti~ki pisateli. Sli~nostite
so `ivotot na drevnite Makedonci se ogromni.
Kaj Homer posebno vnimanie zaslu`uva opisot na
berbata na grozjeto, na podgotvuvaweto na trpezata, poslu`uvaweto na vinoto. Ista e trpezata i pieweto na vinoto na makedonskite carski trpezi, kako {to Aleksandar gi slavel uspesite vo novoosvoenite i novoizgradenite gradovi Aleksandrii, ili Dionisiskite pohodi so
povorka od Muzi, igri, teatar na patot od Makedonija do
Indija vo pridru`ba na narod. Zatoa Makedoncite i preku crkovnite praznici i preku narodnite proslavi go
slavat vinoto so site obi~ai. Makedoncite nikoj ne mo`e
da gi nadriga, natpee, natpie, imaat tradicija dolga i trajna do deneska potvrduvana. Seto toa e Ksantika ispolneta so qubov, svetlina, duhovnost, i darba na narodot da
go razubavuva `ivotot. Na~inot na `iveewe, rabotewe,
sozdavawe na mnogu zanaet~iski predmeti, umetni~ki dela
od zlato i mermer, oru`je praveno so visoka tehnologija,
so mnogu znaewe {to go sozdavale Makedoncite. Kako toa
go opeal Homer i kako toa se slavi so Ksantika pretstavuva izraz na nadgradba na visokata tehnologija od Makedonija. Ksantika e rezultat na toa {to postolelo vo osnovata na materijalnoto i duhovnoto `iveewe kaj Makedoncite.
Sekoj Makedonec koga }e go ~ita Homer na sekoja
stranica }e se identifikuva so site opisi i stilot vo ritamot na Makedonskata muzika i ora. Nema potreba od
32
Angelina Markus
fusnoti, doobjasnuvawa i dodatna la`na nau~na forma
koga Homer ni e aksiomatski blizok, probajte, najdete se
Makedonci vo sekoj negov red i tematski vo sekoe peewe.
Ksantika e samo del od taa riznica za koja navra}aat site
{to se zafatile da ja objasnuvaat svetskata kultura kako
i Homer.
PoLiBie za ksantika
i ProsLaVa na CareVite
Mitolo{koto carstvo na bogovi so vrhovniot bog
Zevs imal brojno potomstvo od Hera i od mnogu drugi zemni `eni, naj~esto carski }erki kako Evropa, Alkomena,
Semela, i mnogu drugi. Potomstvoto na Zevs od mnogu sinovi i }erki rasko{no `iveele na Olimp, makedonskata
planina i niz carski uredenata Makedonija. Carskata
lista na makedonskite vladeteli e mnogu podolga i nivniot `ivot bil u{te porasko{en od bo`estveniot i ako
na gozbite i proslavite Makedoncite piele crveno vino
a bogovite ambrozie, napitok za ve~na ubavina, mladost
i besmrtnost. Vo sekoj slu~aj bogovite i carevite zaedni~ki proslavuvale so narodot. Podocna toa e proslavata
na Ksantika. Na prolet vo mesecot Ksant Makedoncite
trgnuvale po carskite pati{ta posteleni niz cela teritorija za da stignat do plo{tadite, teatrite i svetili{tata. Toa se pati{ta na falangata po koi odele vo
presret na proletta zaedni~ki so carevite i narodot da
se zakitat, da se razveselat i so denovi da slavat cel
mesec Mart ili Ksant. Da ja razbudat zimskata zatape-
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
33
nost. Site brzale da u~estvuvaat vo duhovnosta so upotreba na boite na crveno belite martinki i cve}eto, da peat,
ora da igraat.
Takvite sredbi mu bile poznati i
na Herodot. Toj ka`uval kako se slavelo vo IV vek p.n.e vo vremeto na Aleksandar I vo V-tiot vek za vreme na vladeeweto na Arhelaj. Toj, Arhelaj bil mecena i golem qubitel na site umetnici
i umetnosti. Na dvorot na Arhelaj `iveele i tvorele Evropid, Agaton, Zevskid, Tukidit mnogu drugi {to pobegnale od Atina kade {to bile ubivani
Makedoncite kako Fidie, Sokrat, Protagora i drugi. Filip Vtori bil poznat po veseliot karakter, piel i gi sakal umetnicite, vo sekoj grad so teatar,
prireduval izvedbi po teatrite i palatite, bogato ukraseni so statui, freski, i mozaici. Filip bil mnogu blizok
so narodot i `iveel vo falangata i ja
slavel Ksantika so bogovite i site lu|e.
Primer za toa ni se teatrite vo Heraklea, Stibera, Lihnida i drugite gradovi niz Pelagonija sli~ni na prestolninata Pela. Site carski gradovi
Lista n
zadovoluvaat isti standardi a toa e
na makedonskite
rasko{ot i uslovite za proslavi.
vladeteli niz
Koga carot }e povika da se slavi dolgotrajnata
Ksantika ili Daisija, nasekade niz Maistorija
34
Angelina Markus
kedonija, narodot u~estvuval vo svadbite, vo natprevarite, vo piewe, recitirawe ili duhovno pro~istuvawe
kako {to se vikala celata taa ceremonija dobiena po
ubavata Ksantika. Ksantika ja budela proletta so rascutuvawe i ja budela du{ata so qubov, na prolet koga sè se
zatopluva.
Za praznuvaweto na Ksantika, Polibie, general na
Persej, kako rob ili nov gra|anin na Rim, pi{uva vo svojata vtora istorija kako se proslavuva Ksantika vo Makedonija. Za Makedoncite Novata godina po~nuvala vo prolet.
Koga se promenil kalendarot Nova Godina se slavela vo Januari i se pomestile praznicite. Po~nalo da se slavi ra|aweto na Hristos, kako {to se slavelo ra|aweto na carski
sin so palewe na ognovi, so gosti so podaroci i sè drugo {to
ni e poznato od slaveweto, so praznici vo site sezoni.
Polibie go pi{uva slaveweto na Ksantika {to go
priredil Filip V tatkoto na Persej, za pro~istuvawe i
duhovno jaknewe na falangata. Po teatrite, stadionite,
plo{tadite, doagale vojnici vo polna voena i paradna
sprema, vo {arenilo na boi i cvetovi. Proleta bila po~etok na zemjodelski kalendar i po~etok na sobirawe na
falangata za ve`bi i vojuvawe. Preku Ksantika duhovno
jaknele voinite napu{taj}i go stravot od neizvesnosta
{to gi o~ekuva. Pred carot i narodot pod raskinato ku~e
se pominuvalo so ohrabruvawe i prifa}awe da se po~nat
zaedni~kite proslavi {to traele i po nedela dena, kako
{to i sega Makedoncite slavat po tri dena za Bo`ik, Veligden, Duhovden i drugi. Mnogu svadbi i deneska traat po
nedela dena, po ist red, kako {to anti~kite avtori, ni ja
opi{ale svadbata na Filip Vtori so Olimpija. Kanewe
na svatovite, redewe na ~eizot, povorki na kowi, vozewe
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
35
Gali~ka svadba – so site drevnomakedonski
obi~ai i boite na Ksantika
na podarocite vo volovski koli, mnogu narod so pesni i
igri, da tre{tat zurli tapani i gajdi, site da slu{nat vidat i u~estvuvaat vo svadbite. Site se kitele vo nova svadbarska obleka i nakit. Na belite kowi se stavale crveni
kilimi, zlatni uzdi i razni ukrasi i momcite so srebreni
pojasi, na niv sabii i vo race kitki cve}e i sadovi kana~ki, i bu~no izvikuvale, pre~ekuvani i ~estvuvani od
narodot vo taa parada na ubavina, zdravje i mladost.
Volovite i kolata {to ja vozele Olimpija na svadbata do
Pela u{te pove}e bila ukrasena po makedonska tradicija za sekoja slava vo prisustvo na boite na Ksantika,
vkrsteni vo martinka na crveni i beli boi so silna simbolika za sreka, za qubov, za beriket.
Ima golemi sli~nosti vo opisite na svadbite kaj
Homer, svadbata na Filip Vtori i Olimpija i dene{nite svadbi vo Gali~nik.
36
Angelina Markus
Toa {to Homer, Justin, Polibie i mnogu drugi go
napi{ale ili ka`ale za proslavite na bogovite na carevite na falangata so narodot vo makedonskata tradicija,
ne otstapuva od Ksantika kako praznik nad praznicite i
car nad carevite. Ponekoga{ se pojavuva ne{to novo kako pridobivka niz vremiwata na istorijata voglavno se
e isto i vo edinstvo so izgradenite pati{ta, so svadbite,
so slavewe na carevite, so falangata, so Ksantika, so narodot makedonski, zakiten so cve}e i martinki go sretnuvame denes vo prekrasnite hramovi na duhovnost. Narodot
i denes duhovno se pro~istuva so molitva i pri~est po
crkvite i manastirite, pred ikonite i freskite izgradeni so ista namena. Toa e bitot, identitetot na Makedoncite. Vo dolgite mileniumi na postoewe na Makedonska
dr`ava imperija imalo promeni vo vlasta, a ne vo moralot, obi~aite i bitieto. Proslavite na Ksantika niknale od potrebite na samata praksa i se vgradile vo najvisoko nivo na postoewe na iska`uvawe raznovvidno proslavuvawe kako na~in da se sovladaat negativniite pojavi, pre~ki i sekoj vid opteretuvawe na svesta od strav,
stud, glad od vojni. Duhovnosta se poka`a silna za{tita
vo potraga na pojavi, predmeti i li~nosti {to ja podr`uvaat taa za{tita. Ponekoga{ totemi, amajlii, martinki,
molitvi se propratni pojavi. Samoto ~uvstvo na sigurnost, sloboda, sre}a da se bide blisku do prirodata i lu|eto, da se ima vera, qubov i nade` toa e sodr`inata na
makedonskite proslavi. Toa e spas protiv sekoe zapla{uvawe, negirawe, porobuvawe. Postoime so gordosta, so
svetlinata na sonceto, so site simboli, so nevidena energija da se sprotistavime na uni{tuvaweto.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
37
Kako {to Polibie ni go opi{uva slaveweto na Ksantika go predvodi carot so familijata plemstvoto i sve{tenstvoto, so falangata i narodot. I carevite i vojnicite
se del od narodot, od familiite, od majkite {to zaedni~ki slavat.
Prvosve{tenikot na plemiwata se vikal vra~, zborot {to zna~el lekar. Taka do deneska vo Rusija se vikaat
lekarite. Prvosve{tenikot
se gri`el za duhovnosta za
osvetluvaweto za zdravjeto
na site. Toj gi predvodi site,
gi po~ituval i se izedna~uval
so bogovite za da go sledi narodot. Toj rakovodel so povorkite so horovite so muzikata. Mu se slu{al zborot i
se po~ituval do pobo`nost.
Na nekolku mesta vo Makedonija arheolozite otkopaa
koli na sve{teni~ki od VI
vek p.n.e so celokupna oprema,
ukrasenii razni predmeti so
miti~na sila, go simbolizira
sonceto na Golema- ta Majka,
prvosve{teni~ka, Ksantika.
Pred Muzejot na Makedonija stoi skulptura na prvosve{teni~ka. Sjae i zaslePrvosve{teni~ka
puva. Mestoto na prvosve{- so drevnomakedonski simboli
38
Angelina Markus
tenik na Makedonija go prifaka carot so seta vlast za
vla- deewe, vojuvawe i proslavuvawe. Zatoa niz celata
Makedonska istorija se gleda edinstvo na carot vojskata
i narod, tie se usoglaseni me|usebno, usloveni vo svoeto
deluvawe. Vo toa bila mo}ta na anti~kata dr`ava i nepobedlivata falanga da go obedini svetot vo edna ikumenska Makedonija kako prva imperija. Se {to podocna }e se
slu~uva }e li~i na makedonskoto vojuvawe, na Makedonski carstva na makedonska religija na Ksantika. Makedonskite proslavi se izrazeni i odrazeni vo umetni~ki
dela. Posetete gi muzeite, tvrdinite, hramovite da se sretnete o~i vo o~i so site sodr`ini od `ivotot na Makedoncite nivnoto tvore{tvo so neuni{tliva vrednost.
Koga stanuva zbor za makedonskite proslavi mnogu
avtori se navra}aat i sporedbeno gi povrzuvaat i kako
nastani i so poedini li~nosti. Elementi, za proslava na
Ksantika, crpeni od mitologijata na bogovite {to zastanale zad sudbinata na heroite i narodot. Isto tolku se
va`ni prvosve{tenicite i celkupnata realnost so obi~aite na lu|eto. Proslavite na Makedonskite vladeteli
so najdolga popisna lista naslednici, na makedonskiot
tron, dolgo se pameti niz istorijata. Isto tolku pridonesuvaat za za~uvuvawe na religioznite praznici i za~uvuvaweto na duhot vo vreme na progoni na Hristijanstvoto, vojni, ropstva, vostanija.
]e gi obrabotime proslavite na bogot Dion i carot
Aleksandar. Dion (pi{uvan kako Dionis) bil sin na Zevs
i Semela, ker}a na Kadmo. Nea Zevs ja zavel i ja doprel
so son~evite zraci preku puknatini na vratata kade {to
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
39
se kriela vo edna prostorija vo dvorot. Koga bremenosta
bila vidna qubomornata Hera i rekla na Semela, od ridot
Kadmeja, vo Teba, da se zagleda vo Zevs da vidi dali vo nego }e vidi qubov. Koga Semela go storila toa od silnata
svetlina se zapalila i izgorela so qubovta na bogot ispratena od neboto. Zevs go grabnal Diona u{te `iv nedonosen vo utrobata na Semela i go za{il vo svojot but za
povtorno da se rodi deteto nadareno so bo`estvena svetlina nebeski ognovi i qubov. Bil ostaven da ja budi prirodata kako i Ksantika da patuva niz celata zemja, zakiten so celata pridru`ba, prepraven kako {to i sega
Makedoncite na proletnite praznici se maskiraat i odat
od ku}a do ku}a kako predvesnici na promenite. Dion
kako bog na veselbata go piel vinoto ja {irel svetlinata,
peele, igrale, so muzika, satirite, narodot, pravele {egi
i prvite teatarski predstavi. Vo ~est na Dion praveni se
bronzenite satiri {to svirat i igraat, otkopani od makedonskite carski gradovi. Dion, bahanaliite, igrite
ukrasite se se vklopuva vo Ksantika.
Po istite pati{ta od Makedonija do Indija so isti
proslavi pominal i Aleksandar so talentirani tajfi da
izgradat teatri i ostavat umetnost vo site Aleksandrii
po svetot. Vojnicite se raduvale po patot na sonceto, koga
se sretnuvale so vinovata loza {to ja ostavil vo zemjite
koga pominuval i pak se vra}al vo Makedonija, Dion so
pridru`bite kako {to se povtoruva vra}aweto na proletta so novo ra|awe i rascutuvawe-Ksantika.
Kaj site avtori {to pi{uvaat za Aleksandar i negoviot pohod kako pat na {irewe na Makedonizmot gi
sretnuvame opisite na proslavite kaj Makedoncite, us-
40
Angelina Markus
Aleksandar Makedonski vo bitka
pesite, svadbite, ukrasuvaweto, so tkaeni i vezeni obleki i ra~no praven nakit od srebro, zlato, skapoceni kamewa, sjaj {to u{te trae. Site anti~ki avtori: Arijan, Torg,
Plutarh, Kurcie Ruf i mnogu sega{ni avtori se slo`uvaat vo opisite na bitkite, obi~aite, gradbite i mo}ta na
carot i falangata. So seto toa odat proslavite.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
41
”Aleksandar so carskite drugari galopirale
edni do drugi po svetot. Sonceto gi vodelo, radosta
gi obzemala, uspehot gi sledel, slavnata generacija
idni makedonski carevi. Aleksandar i se obratil
na falangata i vleal pobedni~ka energija, im go
prenel sopstveniot sjaj na site Makedonci, obele~eni vo boite na sonceto, daruvani so svetlinata na
kosmi~koto zra~ewe. Zra~ela svetlina. Sonceto se
odrazuvalo po zlatnite panciri i {titovi. Crvenata hlamida se veela. Aleksandar prv pred falangata ble{tel, gi povel Makedoncite kako vode~ka
planina od lu|e i nad niv korija od kopja, ~ekorele
vo pobedi i uspeh” (od beseda na avtorot).
Blesokot na Makedoncite, podgotveni za povorki, proslavi, patuvawa, slavewe, doa|aa od ukrasuvaweto i du{ata, od samata sodr`ina na `iveeweto. Makedonskata izrabotka na nakitot gi sodr`i
simbolite na sonceto kako rozeta, cvetovi, plodovi,
gulabi, likovi. Toa se gleda po muzeite od zlatnite
obetki, maski, pojasi, gerdani izraboteni od zlato
vo granulacija i filigrani. Seto toa e orginalno i
unikatno. Nakitot za izrabotkata na materijalite
i boite isto taka se unikatni kako {to e unikatna
makedonskata bo`ica, Golemata Majka od neolitot,
do dene{en opstanok.
42
Angelina Markus
Golemata Majka - bogato ukrasena od Meri Anicin
MA, taa se gri`i za potomstvoto, go pokriva so race nerodenoto dete, go vnesuva sonceto vo denot, ja obezbeduva hranata, i se toa pretstavuva pri~ina za slavewe
na proletta. Unikatnosta na bo`icata MA i nejzinoto
obozavawe se sretnuva niz Makedonija so svetili{te,
tumbi i bezbroj statuetki. Taa e predvesnik na Ksantika
so unikatnsota na makedonskite proslavi so mnogu bogati i raznovidni sodr`ini, dolgo da traat. Mnogubrojni
se statui od glina na Artemida, Afrodita i drugi praveni so venec od cve}e kako varijacija na Ksantika. Na takov
na~in gi sretnuvame na razli~ni mesta, elementi na proslavite na Ksantika.
Poznato ni e i deka muzite zakiteni so venci od cve}e igrale po livadite kaj Olimp igrale so Dion i igrale
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
43
na Olipm pred bogovite. Muzite gi veselele Makedoncite
so zvuci na muzika od Orfej a svetliot Apolon gi u~el
lu|eto da svirat na gitara. Svireweto i igraweto kaj
Makedoncite e primeno od samite bogovi kako bo`enstvena darba za posre}no `iveewe.
Oroto i deneska ima golema mo} vo izrazuvawe na
sodr`inite. Treba samo da se vidi nevestinskoto oro,
te{koto, kalajxiskoto, komitskoto pa da se znae {to Makedoncite znaat da igraat. Taka i Filip zaigral na Heronea,
oro makedonsko, da ja obele`i pobedata so pomo{ na Apolon bogot na duhovnata svetlina i Heraklo,najgolemiot
heroj predok na makedonskata dinastija. Filip so Apolonovite svetili{ta i so gradeweto na Heraklea im se
odol`il na bogovite i na Makedoncite. Makedoncite ne
stavile trofej za pobeda. Tie bile nepobedlivi. Nivnoto slavewe se pravelo so pobedni~ko oro, so pro~istuvawe na vojskata i pominuvawe pod `rtvuvano ku~e kako
{to go dava opisot Polibie koga se slavi Ksantika. Toa
go nema kaj drugite narodi, samo niz Makedonija vo retko
so~uvana proslava vo original. Pretstavuvaweto, `rtvuvaweto, obo`uvaweto na vodite, rekite so~uvani od Pelazgite, imiwa i obi~ai kaj drevnite Makedonci igraat
golema uloga vo definiraweto na identitetot, na narod
so golema duhovnost.
Sodr`inskata igra na orata {to sega se igraat i
pesnite {to se peat dosegaat do antikata i ni go potvrduvaat identitetot vo site sferi so simboli~ko zna~ewe.
Samoto oro vo krug go potvrduva kultot kon sonceto {to
se sretnuva na oru`jeto, nakitot, rituali vo astronomii-
44
Angelina Markus
Makedonsko ma{ko oro
te na praznuvawe, na ramnodnevnica, na parite, aplicirano sonce so site drugi makedonski simboli i samite
pari kako son~ev disk. Isto taka {titot krug na sonceto
ukrasen so stilizirani sonca. Se e smisleno i usoglaseno
vo makedonskite praznici.
Dve ora poznati se od Ksantika. Ednoto oro nare~eno Karpea simbolizira kra`ba na volovi. Takva kra`ba
na volovi opi{ana e na {titot od oru`jeto na Ahil, otkako Hektor go zel od ubieniot Ahilov drugar Patroklo
i go odnel vo Troja. Noviot iskovan {tit imal bogata dekoracija so proslavite na Ksantika, orawe, berba na grozje, oro, lov i sl. Oroto so simboli~no kradewe volovi i
crte`ot na kra`ba opi{uvano vo Ilijada zboruva za razbojni~kite napadi na bogatite imoti na Makedoncite.
Kako va`ni slu~uvawa si na{le mesto vo igrite i pesnite na proslavite. Drugoto oro so ime Telesia pretstavuva voena igra so me~evi sli~no kako komitskoto. Rita-
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
45
mot pantomimata, muzikata bogato ukrasuvawe kaj site
temi izrazeni niz igri na proslavi i dene{nite isti
tragi ni zboruvaat na prikriena istorija niz umetni~koto tvore{tvo. Taka Makedoncite koga igrale i peele toa
go pravele za idninata, za nas, da go nasledime najdobroto i najubavoto od `ivotot.
Carskite proslavi i svadbi na {iroko se poznati.
Po toj primer i deneska istovetno se proslavuvaat. Poznati se svadbite na Aleksandar so Roksana, na Filip so
Olimpija, na Aminta so Evridika, na Persej, na Kleopatra Sedma i mnogu drugi. Vo site tie carski svadbi se zboruva za rasko{ot i bogatata trpeza, zaedno so narodot, koga
slavat site poka`uvaj}i ja duhovnosta sre}ata qubovta i
usoglasenosta na site sloevi na op{testvoto, kako narod.
Toa e Ksantika. Poznati se proslavite na Arhelaj u~estvoto na plemstvoto vo lovot, sobirite na umetnicite pod
mecena na carot i nivnite umetni~ki dela ostaveni vo
mozaici skulpturi, steli, pi{uvani drami i drugi dela.
Postojat mnogubrojni zapisi na mermer niz gradovite na Filipa od Heraklea, Stibera, Pelagonija, Hiskana, Lihnida, Alkomena, Stobi i mnogu drugi arheolo{ki lokaliteti od drugi mesta. Postoi so~uvana plo~ata od Alkomena kade {to so ukaz carot bara da se organiziraat promeni za Daisija denot na zadu{nica kade {to
}e prisustvuva li~no Vasilevs Filip. Na drug zapis na
so~uvanata plo~a opi{ano e so {to se poslu`uva narodot na pomenite, duri daden e recept na kola~e so med i
orevi. Vo literaturata isto taka se opi{uvani obi~aite
na pogrebuvawe i polevawe so vino. Mnogu po~it i cve}e
se ostavaat so so~uvstvo za po~inatite kaj narodot za
46
Angelina Markus
obi~niot ~ovek i velikanite. Pogrebuvaweto na Hefestion, pogrebnata povorka na Aleksandar, grobnicata na
Filip Vtori go poka`uvaat celiot rasko{ na `iveewe
vo cela Makedonija. Znae li svetot u{te kolku takvi grobnici ne se otkopani i na kolku dolga lista na makedonski vladeteli treba da se ispi{uva makedonskata istorija ili taka pau{alno }e ne negiraat.
Pomenite dolgo go zadr`uvaat potrebnoto se}avawe na nastani i li~nosti.
Site liturgii vo crkvite, site dr`avni praznici
ne vodat kon memorativno osve`uvawe na minatoto, odbele`ani so proslavi {to se pametat.
Rodendenot na Goce Del~ev sekoja godina se proslavuva vo dvorot na crkvata Sv. Spas pred grobot. Se sobira narodot od site gradovi na Makedonija. Doa|aat najvisokoto sve{tenstvo, dr`avniot vrv na pretsedateli,
ministri, gradona~alnici, Edmond Temelko gradona~alnik na Makedoncite od Pustec vo Albanija so brojna delegacija. Doa|aat Makedonci od Sandanski Bugarija i
pretstavnici na Svetskiot Makedonski Kongres po svetot vo site priliki predvodeni od pretsedatelot Todor
Petrov. So godini poedinci na ovaa manifestacija i
proslavite na Ilinden vo Kru{evo, so mnogu narod, se redovni posetiteli. Site sakaat da gi slu{nat besedite na
velikanite, da go slu{nat peeweto na sve{tenicite i
horovite, crkovnata muzika i polo`uvaweto na cve}e so
pietet. Atmosfera na proslavuvaweto na Ksantika vo dene{ni uslovi, toa e kontinuitet {to go prodol`uvame.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
47
Mitropolitot Kiril,
blesna so svojata pojava i so
svojata beseda, pred grobot
na Goce Del~ev vo crkvata
Sv. Spas. Go izli crvenoto
vino na beliot mermer kamen i za mig kako da pote~e
krvta na borcite za Makedonija. Kamerite se zdadoa
da go zabele`at ovoj moment
koj se odr`uva sekoja godina
vo ~est na rodendenot na
Goce Del~ev.
Mnogu makedonski familii bile progonuvani vo turskoto, srpskoto, bugarskoto i jugoslovenskoto ropstvo,
zatvorani, ma~eni, sudeni i ubivani samo
zatoa {to se Makedonci. Ilija od Ohrid
sekoja godina nosi cve}e na Me~kin Kamen
vo Kru{evo, vo crkvata Sv. Spas vo Skopje, vo Karpalak i na drugi mesta koi se
obele`ani spomeni~no. Taka sega ja `ivee
slobodata na Makedonija vo svojata ve}e
devetta decenija od `ivotot.
kaMenot rozeta
i aLeksandriJa
Kamenot Rozeta predizvika golem interes vo svetot
koga francuskite vojski go pronajdoa a potoa admiralot
Nelson im go odzede i seu{e pretstojuva vo Anglija. Treba{e da pominat 200 godini Makedonci da otkrijat so koe
pismo e pi{uvan toj tvrd zapis. Isto taka golem broj obelisk-stolbovite i ovoj kamen ja ispi{uva makedonskata
istorija vo period od 300 godini od Ptolomej, naslednik
na Aleksanadar Treti Makedonski, proglasen za faraon
i bo`estvo ramno na Amon Ra. Site makedonski carevi,
se do Kleopatra Sedma pretstaveni se kako faraoni so nevideno obo`avawe i kitewe, ukrasuvawe vo raznite ceremonii {to gi sproveduvala makedonskata dinastija, spored obi~aite na dvete kulturi. ^itaweto na pismoto od
kamenot Rozeta na egipetski heroglifi i makedonsko
pismo, sli~no na sega{noto, se ~ita od desno na levo. Na
sli~en na~in, arhitektot i konzervator Vasil Iqov go
~ita u{te postaroto makedonsko pismo na pe~ati, plo~i
i reljefi. Toj veli deka za da se prijee kon ~itaweto na
tie stari artefakti treba da se ~itaat i vertikalno i
horizontalno vo dvata smera. Znacite, simbolite, bukvite kako poraki gi de{ifrira i Du{ko Aleksovski, niz
prou~uvaweto na karpestata umetnost. Vo site slu~ai se
zboruva za kosmosot, bogovite, za imiwata i za razni situacii na `ivotot na Makedoncite. Sekoga{ va`nite nastani Makedoncite gi zapi{uvale kako trajno svedo{tvo
za postoeweto.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
49
Vo egipetski zapisi naj~esto se spomnuvaat imiwata na Ptolomej i
Kleopatra i opisot na
Aleksandrija kako prestolnina i svetski centar
na kulturata na makedonskite carovi i faraoni.
Vo kamenot Rozeta
se zboruva za poraka kako da se podgotvi krunisuvaweto na Ptolomej IV
za stapnuvawe na tronot,
za vladeewe na Goren i
Dolen Egipet so nabrojuvawe {to se treba da bide Kleopatra Sedma Makedonkata
od Ptolomejskata dinastija
opfateno spored makedonskite obi~ai i egipetskoto obo`avawe na carot {to stanuva bog, `iv bog
vo uloga na bogot Ra kako bog na Sonceto. Taka celokupnata insignacii na Ptolomeite prodol`uva kako dinastija {to go obo`uva sonceto i od makedonska i od egipetska
strana. Taka na moneti na Aleksandar dolgo i posmrtno
se re`at pari so simbolot na Amon Ra na glavata na carot
faraon. Va`at dvete religii i dvete pisma na dvete
carstva pod dominacija na Makedoncite. Ne e slu~ajno
imenuvaweto na Ptolomej kako na{ najsvetol, kako svetlinata na Ksantika. Identifikacijata na makedonskite
carevi so mitolo{ki bogovi, vo Egipet i porano vo Makedonija ne e novo, nitu obi~aite so proslavi, Iznenaduva
50
Angelina Markus
makedonskoto pismo so razbirlivi zborovi vo upotreba,
isti, vo dene{niot na{ jazik. Zna~i Makedoncite vo
antikata zboruvale isto kako nie sega. Postojat isti
praznici, spored zemjodelskiot kalendar, kako {to se
do~ekuva proletta so Ksantika. Toa se pravelo na 22 mart
na denot na ramnodnevnicata ili sega{niot praznik
Mladenci kako {to se slavi vo Makedonija od sekoga{.
Vo Kokino, prirodnata opservatorija e oblikuvana so
markeri a son~evite zraci go ugrevaat mestoto na prvosve{tenikot ili carot, sednat na kamenen tron so narodot okolu nego. Postojat tragi od proslavite dokumentirani so grn~arija, ukraseni so grozje, kako da do{ol
Dion so seta pridru`ba da ja slavi proleta vo znacite
na Ksantika. Taka slavat Makedoncite. Ima znaci na ostatok od prvite teatri vo prirodni uslovi i plato za
u~esnicite. Toa e vo sklad i so carskite mermerni teatri
{to gi izgradile makedonskite arhitekti za ista namena
i duhovnost. Site makedonski ~estvuvawa dlaboko se osmisleni i me|usebe povrzani. Toa se gleda od ostatoci vo
umetni~koto tvore{tvo na Neolitkite, od Dionisiskite
povorki, od `ivotot na carevite i narodot, od sueverijata, magiite, `rtvuvawata, misteriite, svadbite i drugite obi~ai, teatrite, vo kitewe vo boite na Ksantika.
Istite tradicii prodol`ile i vo Pravoslavnoto Hristijanstvo so makedonsko vlijanie. Samata crkva kako
bo`ji hram spored gradbata i ukrasuvaweto li~i na carskite palati. Vladikata e vladetel so duhovnosta na narodot so skapocenata kruna i srmena obleka i petrafil,
`ezol vo raka {to pretstavuvalo potvrda za dostoinstvoto kako i kaj carot. Naforata i pri~esta od Makedonija se pro{irilo niz svetot so crvenoto vino i beliot
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
51
leb, pre~ekuvawe na gosti so leb i sol. Postoi carska trpeza, manastirska trpeza, svadbarska, narodna trpeza itn.
So toa se poka`uvaat rezultatite na plodorodieto so
site rituali videni vo Ksantika niz site prostori i niz
site vermiwa. Tuka se ostvaruva dimenzija na sekojdnevnoto i vozvi{eno postoewe religioznoto ~uvstvo, qubovta kon prirodata i ~ovekot. Tuka se vklopuva i denot na
Mladenci kako den na qubovta i kako slavewe na mladencite {to stapile vo svet brak taa godina, za da se ispolni so sre}a `ivotot, kako {to se ispolnuva mladata
mese~ina i kako {to se zgolemuvaat proletnite denovi
so pove}e svetlina i toplina za da se rascuti prirodata
i ni ja razgali du{ata, so mnogu cve}iwa i plodovi, so podmladuvawe i novo ra|awe. Toa se makedonskite slavewa.
Celokupnitot `ivot na Makedoncite se odviva
doma vo doma}instvo i vo tip na makedonski grad so ku}i vo ista golemina i funkcija, od neolitot do deneska.
Makedonskite carski arhitekti predvidele i gradele
javni zgradi rasko{no uredeni i ukraseni. Toa se svetili{ta, parkovi, teatri, plo{tadi, biblioteki, {koli,
stadioni, rabotilnici i dr kade {to se odvival javniot
`ivot na celoto naselenie. Takvite gradovi se uslov da
se sproveduva umetni~koto tvore{tvo, {koluvaweto i
proslavite. Planovite na site makedonski gradovi se
isti, od isti arhitekti gradeni so ista namena sozdadeni.
Tie gradovi so ist izgled funkcija i tvrdini {to Aleksandar gi ostavil kaj 40 narodi vo Azija vo golem broj i
tie se od makedonskiot prototip izvedeni. Toa se stotina Aleksandrii. Za da razbereme {to e plan na makedonski grad }e se poslu`ime so planot na Dinokrat za Atos
{to na Aleksandar mu go predlo`il negoviot arhitekt.
52
Angelina Markus
Vitruvie ja izrabotil litografijata kako plan za Sv. Gora od
Dinokrat, Aleksandroviot carski arhitekt.
Planot e primenet vo gradeweto na site Aleksandrii kako tip
na makedonskite carski gradovi.
Aleksandar toj plan za Atos ne go prifatil, no podocna
po toj plan ja izgradil Aleksandrija i drugite gradovi {to
gi gradel po istiot plan i so isto ime.
Profesorot na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje Mitko Haxi Puqa, so svoeto semejstvo mi ja ~estita
Novata Godina 2010 i Hristijanskite praznici so edna
nevoobi~aena ~estitka, so grafika na bakrorez so planot
na Atos vo vid na ~ovek, vsu{nost likot na Aleksandar
iscrtan na celiot poluostrov kako {to go zamislil Dinokrat. Taa grafika bila pomestena vo renesansata vo edna
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
53
kniga za arhitektura od arhitektot Markus Vitrovie,
pi{uvana vo 25-tata godina pred hristijanstvoto. Od Vitruvie ima zna~ajni podatoci za makedonskite gradbi. Vo
Heraklea vo Bitola, najdena e skr{ena skulptura na Vitruvie {to zboruva deka toj im bil poznat na Makedoncite. Va`nosta na Vitruvie za nas e zna~ajna zaradi {to
ni go pretstavi Dinokrat i carot Aleksandar. Taka doznavame za Aleksandrovata ideja da go imenuva Dinokrat
za avtor na urbanisti~kiot plan na Aleksandrija. Planot
na Dinokrat za Atos, gradot da bide vo vid na telo pretstavuva organska kosmi~ka analogija za ~ovekot, gradot,
vselenata i prostorot. Toa e glavna koncepcija: na{eto
telo na{iot dom, na{iot grad kako ideja za plan na grad
da gi sodr`i humanisti~kite idei na doblesti na site lu|e
udobno smesteni so vrska na kosmi~kata i ~ove~ka duhovnost. Site Aleksandrii imaat ista sodr`ina i site le`at na sprostrena carska hlamida pod nebeska svetlina.
Pred 2 godini vo Stobi bila otkopana skulptura so izdol`ena raka kako vo bakrorezot za koj {to zboruvame.
Toa zna~i deka i Stobi kako i drugite gradovi vo Makedonija se planirale i gradele spored planovite na carski
arhitekti. Na Atos bilo predvideno gradot telo so glavata da dopira do najvisokata to~ka na ridot do svetlinata i nadolu da te~at, reki, pati{ta, parkovi i drugo. Teloto
na gradot oblikuvano kako ~ove~ko telo so povrzani organi, kako funkcijata na zgradite, kako ideja ostvarena vo
Aleksandrija i istoriski e potvrdeno. Toa zna~i makedonskite gradovi so site gradbi maksimalno se prilagodeni za `ivot so site udobnosti na najvisoko nivo i za rasko{nite proslavi kako Ksantika. Obrazovanieto, stru~nosta, proizvodstvoto, site znaewa primeneti vo ostva-
54
Angelina Markus
Leewe i pi{uvawe
na zlatni knigi
ruvawe na najdobrite idei kako i golemata izve`banost
ja napravile Makedonija vode~ka me|u civilizaciite vo
svetot. Makedoncite seto toa go ostavale zapi{ano na
glina, mermer, steli, pergamenti, na zlatni i srebreni knigi i iako seto toa se uni{tuvalo i prigrabuvalo nie ostanuvame da slavime.
Makedonskata javnost neodamna se zapozna so nau~noto izdnie na ilustriranite letopisni izdanija vo “Ahgeon” pod rakovodstvo na g-din Mustafinov so vrven tim
na nau~nici vo Rusija. Tie sozdadoa svoevidna svetska
encik- lopedija ili Biblija na stari rakopisi so 17.000
unikatni crte`i na sliki na istoriski li~nosti i nastani. Vo tie 10 toma knigi {to ni se pretstavija, ne samo
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
55
ruskata istorija, mnogu narodi }e si ja pro~itaat svojata
istorija.
Za nas e od osobena va`nost, vo edna kniga od toj
“Licevoj letopisnij svod”, edno posebno izdanie pod naslov “Car Aleksandar Makedonski”. U{te pova`no e {to
celata kniga izobiluva so prilozi na minijaturni sliki od
`ivotot na Aleksndar Makedonski, izvadeni od srednovekovnite Aleksandridi. Makedonskata istorija, nacrtana i napi{ana, ukrasena so kaliografi i viwetki na
bukvite od crkovnoto pismo od evengelijata i biblijata
od makedonskite {koli od 10-ti vek so kirilskoto pismo,
stignale vo Rusija so Pravoslavnoto Hristijanstvo i ostanale tamu. Sega Rusite ni go poka`uvaat niz umetni~ko
kreirawe na originalnite ilustracii celiot anti~ki
`ivot na Makedoncite. Golemiot broj sliki za site nastani na carot Aleksandar, ni gi pretstavuvaat gradovite,
palatite, bitkite, oru`jeto, oblekata, ukrasite, falangata bogato opremena i se drugo vo boite na Ksantika, crvenata nametka i sjajot na sonceto, slikani minijaturi
sega bleskaat vo novi knigi. @ivotot na Aleksandar Makedonski so izbor na negovite podvizi, pretstaveno e
kako `itie na svetcite, taka kako {to go videle i go opi{ale vo Car Kniga vo XVI-ti vek vo vremeto na silniot
podem na ruskata dr`ava na Ivan Grozni. Toj gi pro{iril i kulturnite horizonti na ruskoto carstvo isto kako
{to toa go napravil i Aleksandar, najslavniot ~ovek na
svetot.
Raska`anata istorija za ma`estvenosta na Aleksandar, od negovoto ra|awe, detstvoto, bitkite, pobedite i
site doblesti so dostoinstvo, predadeni se preku 317 sli-
56
Angelina Markus
Prilozi od tomovite
i ilustarciite za carot
Aleksandar Makedonski
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
57
ki vo prekrasni boi. Taka pretstavena Makedonija so carot dobiva ~udesna nagledanost i ubavina.
O~iglednosta vo slikanite minijaturi vo tolkav
golem broj se nadopolnuva so crkovnoto pismo na opisite
{to Makedoncite go ~itaat. Toa se zaedni~kite koreni
na ruskiot i makedonskiot narod i jazik. Koga Turcite
ja porobija Makedonija vo 14-tiot vek, Rusija stana naslednik na pravoslavieto i vo toj duh ja prodol`i bogatata makedonska tradicija, kultura, pismo i jazik. Tie
silni tomovi na knigi pretstavuvaat silna poddr{ka za
Makedonija. Vo niv ima u{te mnogu silni sodr`ini i
srodnosti {to }e i dadat pogolema jasnost na istorijata,
osobeno vo Makedonskiot Vizantiski period. Prevodot
na sovremeniot ruski jazik, knigite gi pravat podostapni, da mo`e sekoj da gi ~ita i preveduva.
Letopisnite knigi, taka ilustrirani, sami po sebe,
preku umetni~ko oblikuvawe {irat vidokrug na jasen i
dokumentiran na~in. Makedonskata istorija, jazik, obi~ai bile podzatskrieni, zapostaveni, ograbeni. Vreme e
da gi otkrivame barem preku proslavite na Ksantika. I
taka opisite, sodr`inata, crkovniot jazik ni se bliski.
Tie ja izrazuvaat duhovnata sila i dejstvuvaat na ruskiot, makedonskiot i drugite narodi. Politi~kite promeni niz istorijata se brzi no promenite na svesta se bavni, spori, skoro nepromenlivi. Na toa se dol`i narodnata memorija tolku dolgo da opstojuva i da se prenesuva
od koleno na koleno kako `iv gen. Ilustriranite ruski
letopisni knigi ni go osve`uvaat se}avaweto, ni go pro{iruvaat soznanieto, ni gi obnovuvaat obi~aite kako
58
Angelina Markus
proslavite na prirodnite pojavi, da se prepoznavame
kolku daleku da pogledneme, kako vo slu~ajov, od Antikata do deneska. Da go prepoznaeme makedonskiot bit ostaven da go neguvaat i drugi narodi. Makedonija treba da
go sraboti istoto toa za svoite idni generacii. Se podgotvuvale na sekoj vid vozobnovuvawe i ~uvawe na makedonskata bogata tradicija kako {to Rusite go napravija za
sebe, za svojata istorija i za celiot svet, barem nie imame
podolga istorija, pove}e arheologija so mnogu pove}e materijali i pi{uvani dokazi. Makedonija treba da se postavi na vistinskoto mesto kako {to zaslu`uva. Obnovuvawe na proslavite na Ksantika e vistinskiot na~in da
se potsetime na bogatoto minato i so blagodarnost na
Rusite, da slavime.
soVreMeni tragi
Vo duHot na ksantika
kaJ Poznati Li^nosti
od MakedoniJa
Makedoncite i narodot se sveti lu|e, im pripa|aat
na svetot i na svetlinata. Nivnoto energetsko pole se
{iri vo krugovi i niz prostorot. Makedonci na razni
na~ini se istaknuvaat so humanost, so dobrina, so radost,
vo slu`ba na svojata profesija, za podobro `iveewe. Nivnite imiwa ne gi sobira ni celava kniga. Na nekoj na~in
tie ja slavat Ksantika. Poznati se kako Makedonci. So
mnogu od niv sorabotuvam i ja delam nivnata slava za se
{to e najdobro za Makedonija.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
59
Cve}eto na @ivko Popovski - Cvetin
60
Angelina Markus
@ivko Popovski-Cvetin, roden od majka Cvetanka
se posvetil na @ivotot i na Cve}eto. I dvata zbora se
sodr`ani vo imeto. Cvetin se pretvori vo cvet, pi{uva
vo edna posveta za nego.
Cve}eto na mirot - kako {to e nare~eno negovoto
slikawe, od 1986 godina patuva od ~ovek do ~ovek niz celiot svet, podareno na triesetina iljadi lu|e, na site
gosti na Stru{kite ve~eri, na 2000 poeti, pedesetina
stranski politi~ari, akteri i drugi istaknati li~nosti,
kako Gorba~ov, Gandi, Kofi Anan, Butros Gali, Badenter,
Okuxava, poetite nositeli na “Zlaten Venec” od Struga,
mnogu gradona~alnici, ustanovi, ku}i, site se zakiteni so
crte`ite na cve}eto. Mnogu slavni lu|e ja podelile slavata so @ivko vo knigata za posveti. Taka Jan Hu vo 1988
godina mu napi{al: “Na @ivko Popovski: Prostorite vo
Makedonija pokrieni se so sve`o cve}e, cve}eto go posadi
makedonskiot slikar”. I drugite svetski i makedonski
poeti posvetite gi ostavile kako kitka cve}e od zborovi,
za nego, za negovata dobrina i humanost.
Slikite so cve}e si na{le mesto kako ilustracija na
30 knigi i na 14 po{tenski marki {to patuvaat po svetot
so cve}eto na mirot i imeto Republika Makedonija, od 1993
godina, kako doplatna marka na crveniot krst, za afirmacija na patot za mir za cve}e na site nas i na svetot.
Cvetin `ivee so cve}eto i go podaruva pove}e od 8
godini. Cve}e vo slika dobile 500 lica, 150 u~ili{ta,
16 gradinki, sliki za u~esnici na festivali, cve}e za majkata, bo`ikno cve}e, cve}e za ministerstvata kako solidarnost za leb, hrana za site vo svetot. So cve}e slikarot
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
61
ja budi svesta za ekologija i humanizam. Preku cve}eto
poka`uva gri`a za decata, so humanitarni akcii za gladnite deca vo Afrika, za starite vo Bavarija, za decata
nastradani vo zemjotresot vo Haiti i poplavite vo Albanija, za site niv gri`a i cve}e so aukcijata na slikite na
@ivko Popovski-Cvetin.
Poddr{kata od mediumite e golema. Snimeni se dokumentarni filmovi od site televizii, radio emisii,
reporta`i vo spisanija kade {to ja {iri idejata za mir
vo svetot so cve}e.
Ima priredeno mnogubrojni izlo`bi po patot so
voz od Skopje do ungarskata granica, preku Belgrad, ostavaj}i sliki so cve}e na sekoja stanica. Istiot pat izminat e i do Gevgelija, gr~kata granica, bez nasilstvo so
cve}eto na mirot.
Toj e patot {to na{iot umetnik so cve}e }e go odnese vo Avstralija so rabotilnica za sliki za decata i
za spas na planetata zemja, za ekologijata. Mnogu podareno cve}e za ostvareni programi vo mart, vo mesecot na
Ksantika, drevniot praznik na Makedonija, {to so cve}eto na mirot gi kiti site praznici, niz cela godina i
{irum niz svetot, so sve`inata na cvetot otkinata od
du{ata za podaruvawe.
Vo tek se aukcii na slikite so cve}e za humanitarni celi, za patuvawe na cve}eto vo sosednite zemji, za
svetskiot sobir na carinite vo Ohrid, za zdravstvoto, za
decata, za siroma{nite, uteha i so~ustvo za site so cve}e.
Nominacijata za Nobelova nagrada treba da se realizira za vakvite ostvareni aktivnosti. Ako ne @ivko
62
Angelina Markus
Popovski ne znam drug ~ovek vo svetot {to zaslu`uva da
bide nobelovec. So knigava za Ksantika se priklu~uvame
kon site poddr`uva~i za Nobelova nagrada na @ivko Popovski, za seta slava rabotej}i za mirot so cve}eto.
Vo pove}e navrati i jas sum go dobila toa naslikano
cve}e. Sum go upotrebila vo moite knigi i sum u~estvuvala na negovi izlo`bi, kako {to i Cvetin prisustvuval
na moite promocii na knigi. Imavme i zaedni~ko patuvawe so `eleznica od Skopje do Bitola i na sekoja stanica
podaruvavme sliki i knigi. Toj pat “Bez nasilstvo so cve}eto na mirot” na stanicata vo Veles, so stotina gra|ani,
gradona~alnikot ja primi slikata so cve}e, si posakavme
ostvaruvawe na mir i sre}a, dobivme knigi od Ko~o Racin
na 10 jazici prevedeni i rasko{na monografija na Petre
Prli~ko. Ne povrza umetni~koto tvore{tvo na lica od
gradot i vpe~atocite za zbli`uvawe so lu|eto {to sakaat
dobro i vo mir da `iveat. Dojdoa do izraz stari makedonski vrednosti {to se cenat.
Vo Prilep u~enici od u~ili{teto “Bla`e Koneski” dobija slika od cve}e {to ja okru`uva pesnata “Ru`a”,
posvetena na Cvetin, vo ramka od cve}e i sega ovekove~ena vo {kolata vo gradot so imeto na Koneski.
Srde~nosta na pre~ekot vo Bitola ne se meri so ni{to. Cve}eto ograni~eno so karta na Makedonija ja primi
gradona~alnikot na Bitola. Gradot kako grad na kulturata i konzulite gi poddr`uva site sli~ni manifestacii.
Ksantika vo Bitola se proslavuva sekoja godina, sega i so knigava i so zbli`uvawe na slavni li~nosti od Makedonija so narodot. Li~i na koncertite koga pee{e To{e
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
63
ili koga Simon Trp~evski ja poka`uva svojata darba na
pijano po cel svet, {iri muzika na qubov. Toa e celta na
Ksantika, so mnogu cve}e,
pesna, muzika i dobrina,
poblisku do prirodata,
do lu|eto, do sre}ata. I
bi taka.
Ve}e zboruvavme za
gradewe na makedonska
ku}a i deka vo Volkovo
ima ku}a, vila so ime
Ksantika. Znam edna druga ku}a na moja prijatelka vo Volkovo. Zad ku}ata na Nade topoli, zad niv
reka i zelenilo do horizontite na ridovite. Vo
agolot na dvorot {uma od
dab, bor, keder, ukrasni
gr mu{ki i vo sredina
cve }e. Takvi udobnosti
se za mir vo du{ata i razmisluvawe za `ivotot, za
lu|eto, za pomagawe na
site okolu nas. Nade be{e
prviot i najgolem sponzor za prvite proslavi na
Ksantika vo 2003 godina,
na Skupi. Kako biznismen poka`a golemi uspe-
Ku}ata „Ksantika” vo Volkovo
Makedonska ku}a ukrasena so
neizbe`noto cve}e i zelenilo
64
Angelina Markus
si vo re{avawe na ekonomskite i `ivotnite problemi
vo firmata. Umee da `ivee, da go ~uva zdravjeto i `ivotot
i kako doma}inka i kako majka. So prijatelska komunikacija nagraduva so posvetenost i razubavuvawe na okolinata. Nejziniot `ivot kako da go vodi Ksantika so silni
duhovni principi. So takvi lu|e }e mu pomogneme na Makedon da ja bara qubovta na Ksantika me|u Makedoncite
{to go sakaat cve}eto so golema qubov za ukrasuvawe. Na
slednata stranica }e ja vidite ku}ata na Nade. Za mene Nade
e ku}a so cve}e, ku}a Ksantika.
Godi{ninite, jubileite, rodendenite i po novo i
po staro, Makedoncite si gi slavat. Proletta ne e eden den,
nitu eden mesec, za sekoj den ima praznik. Prviot den vo
mart e po~etok i potoa se redat praznicite edno po drugo
naredeni. Za da mu trgne na dobro, sekoj gleda da e toa izbran den. Svadbite se pravat vo nedela, izbran den za veselba, den za sozdavawe nova familija, nov po~etok, {to
se pameti i se odbele`uva cel `ivot.
- Vie koga se zedovte? - gi pra{uvaat idnite generacii, za toa koga im se rodile decata, vnucite i se sporeduva so svadbata, so sre}ata, so uspehot i se drugo {to
nosi `ivotniot pat i zaslu`uva odbele`uvawe na po~etokot, na pro{iruvawe na semejstvoto, so noviot ~ovek
{to doa|a doma, so svadba, so prolet, so nova promena. Sekoj ~ovek ~ekori so svoja sudbina i svoja sre}a, vo svojata
familija, so svojot narod. Toa {to e za po~ituvawe, nekoi li~nosti sudbinata brzo da gi iska~ila do vrvot na
uspeh i slava. Takvi Makedonci postoele od sekoga{, bile
predodredeni da predni~at vo site oblasti na profesija.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
65
Dali se kralevi i carevi, graditeli, lekari ili umetnici
i u~iteli, cela plejada na izvonredni li~nosti, niz celata svoja dolga istorija, makedonskiot narod izobiluva
so takvi lu|e i gi slavi, tie se i svetski po~ituvani lu|e.
Tie se temelot na svetskata kultura. Toa go istra`uvam
i pi{uvam vo knigite. ^esto na tribinite me pra{uvaat
zo{to pi{uvam i zboruvam so tolku emocii i liri~nost.
Za takvi lu|e pi{uvam, im velam, takvi si gi sakam. Toj krug
na lu|e se pove}e se zgolemuva i me pravi u{te po liri~na vo do`ivuvawata i me|usebnoto vlijanie so prijateli.
Ksantika ne povrzuva i ne pravi pocvrsti Makedonci.
Na @an Mitrev i Kardiohirurgija Filip Vtori
im ja ~estitam 10 godi{ninata na uspe{noto ~uvawe na
zdravjeto i le~ewe na srceto na lu|eto. Svesno ili intuitivno go izbrale za po~etok 1-vi Mart, za da im trgne denot so uspeh, kako den koga se slavi Ksantika so cve}e,
koga se pravat svadbi, koga se gradat ku}i, koga zazdravuvaat bolnite i koga se saka minatoto i idninata. Toa e toj
ist den koga Aleksandar so falangata slavel cela nedela
pred da trgne od Makedonija i da go osvoi svetot.
@an Mitrev go vnese Filip Vtori vo site institucii i ku}i. Napreduvavme. Petre Temelkovski ja izigra
stotata pretstava so Filip Vtori. Ve}e sam li~i na Filipa, kako nego misli, kako nego zboruva, se preobrazil,
son nema svoj. Lele kako ne smrzna ova so Filip Vtori,
mi velat vo Bitola po edna pretstava, ostanavme podzinati i ne mo`evme da staneme ni da rakopleskame. Si
otidovme doma ma|epsani od Filipa. Toa e zasluga na @an
Mitrev. Taka se ~uvstvuvav i jas koga ja pi{uvav knigata
66
Angelina Markus
Logoto na „Kardiohirurgija Filip Vtori”
i koricite na izdanijata za Filip Vtori - Makedonecot
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
67
@an ja osoznal vrskata na sonceto, zemjata,
rascutuvaweto vo proletta, hranata i zdravjeto.
Se zdal so operacii na srceto da gi spasuva lu|eto
kako {to toa go pravela makedonskata drevna medicina od vremeto na Aristotela i Filip Vtori.
^estita Ksantika, aj na zdravje Makedonci.
Sonceto i zravjeto ja nosat sre}ata na @an Mitrev
so „KardiohirurgijaFilip Vtori”.
vo dve izdanija za “Filip Vtori Makedonecot” i dvata pati
sponzorirana od Kardiohirurgija za patroniot praznik
na bolnicata.
Tolku mnogu me obzede duhot na Filipa i Makedoncite, vo son si zboruvav i gi pi{uvav silnite `estoki
porivi na carot na Makedoncite, {to mi se pri~ini
o`ivean, stoi i mu pomaga na @an za operaciite, na Petre
na scena i mene vo pi{uvaweto. Na razni na~ini mu go
pretstavivme Filip na narodot i naskoro toa }e bide
storeno i so spomenicite {to }e bidat podignati niz
Makedonija.
Prv ~ekor so desna noga napravi @an koga vo sonceto smesti srce, gi spoi crvenata boja na srceto i svetlinata na sonceto. Ne sum go pra{ala dali toga{ se povede
po Ksantika, po proletnite boi na martinkite ili samo
se seti na proletnite vojuvawa na falangata. Vo sekoj
slu~aj logoto na srce vo sonce {to go izbral @an zra~i
68
Angelina Markus
energija i zdravje. Taa energija se ~uvstvuva i vo moite
knigi, deluva na lu|eto, {epotat za~udeni pred logoto i
imeto na “Filip Vtori” i me pra{uvaat dali navistina
sum go videla vo `ivo Doktorot. Ima nekoja duhovnost
{to ne povrzuva kako Makedonci, od damne{ni vremiwa
i dale~ni prostori, site da se sakame i da si pomagame,
najva`no e da se borime za imeto.
Sega e vreme i na Akademik @an Mitrev i so ovaa
kniga “Ksantika” da mu posakame u{te pogolem uspeh vo
se toa {to go raboti za Makedonija. Mnogu cve}e, qubov,
zdravje za slavewe za jubilejot, za idninata, Makedonizmot, za ~ovekot @an, na{ sovremenik i gordost. @an, koj
{to ja osoznal vrskata na sonceto, zemjata, rascutuvaweto vo proletta, hranata i zdravjeto. Se posvetil na operacii na srceto da gi spasuva lu|eto, kako {to ni e posvedo~eno od makedonskata drevna medicina od vremeto na
Aristotel i Filip Vtori. ^estita Ksantika, aj na zdravje
Makedonci, Sonceto i Zdrvjeto ja nosat sre}ata na @an
Mitrev so „Kardiohirurgija Filip Vtori”
Bitola kako grad, Herakleja, gradot na Filip Vtori
po majka mu Evridika Pelagonkata, gi ~uva site arheolo{ki dokazi od neolitot, preku antikata do denes. Niz
Pelagonija se vozobnovuvaat gradovite, teatrite, spomenicite, se polnat muzeite so materijalni dokazi od
`ivotot na Makedoncite so avtenti~nite obi~ai.
Proslavata na Ksantika vo Bitola fa}a se podlaboki korewa. Glavnata uloga vo ovoj proces ja ima Il~e
Dimovski so zdru`enieto na mladite od gradot. Il~e so
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
69
Il~e Dimovski gi organizira promociite na knigite i
proslavata na Ksantika vo Bitola
svoite drugari ima neverojatna sposobnost da organizira
najrazli~ni manifestacii i ima golem uspeh vo taa rabota. Organizator e na pove}e promocii na knigi, sobiri,
mediumski prezentacii a najmnogu se ima doka`ano so
masovnite proslavi na Ksantika i toa vo istiot stil kako
{to toa se pravelo vo drevninata.
Ksantika vo Bitola se slavi nekolku dena. Po~nuva
so pletewe na martinkite vo jazol {to nese raspletuva
so presekuvawe zatoa {to toj {to znae kako, so edno povlekuvawe na kotelecot mo`e da go raspara celoto klop~e. So martinkite se podaruva proletna son~eva duhovnost, se razbuduva narodot za da ja poka`e svojata darba
70
Angelina Markus
za igrawe, peewe i natprevaruvawe i da ja poka`e svojata
radost od cuteweto na cve}iwata i budeweto na proletta.
Vo Bitola Ksantika se slavi so tribini, delewe
knigi, oratorstvo i {etawe vo povorki vo ve~ernite ~asovi. Vo edna takva ve~er nastapija dvanaeset devojki-oratori, nevoobi~aeno i hraro, koga se znae deka ubedlivite govoti gi izveduvale carevite i sve{tenicite pred
falangata i narodot.
Bitol~anite se poka`aa kako gospodari na zborot
i mislata. Tie gi odnesoa nagradite za najdobri oratori.
Nekolku godini podocna vo denovite na Ksantika
vo Bitola kako zavr{en del od programata, pominuva povorka so zapaleni fakeli, so ognot {to go palele Makedoncite na mnogu prethodni praznici, za da vnesat svetlina
i toplina kako na Badnik, na Vaasilica i drugite praznici {to i prethodat nana Ksantika. So ognot vo raka povorkata vo koja dominiraat mladite pominuva po [irok
sokaka do plo{tadot kade {to Filip Vtori na kow, izraboten vo bronza ~eka da zastane na Sonce srede vodoskok kako postoqe i da gi pre~ekuva povorkite Makedonci
na Ksantika i na drugite preznici.
Makedoncite si ja slavat naslednosta i gi vozobnovuva drevnomakedonskite tradicii. Ovoj pat toa }e go zbogatime i so ova izdanie “Ksantika - drevnomakedonska
proslava”.
KSANTIKA – DREVNO MAKEDONSKO PRAZNUVAWE
71
Anti~kite avtori, arheologijata, crkovnite
praznici, `ivotot na carevite, gradeweto
na gradovite, cve}eto, zdravjeto, proslavite
na Ksantika i drugite praznici, Makedoncite
od Sidnej i od celiot svet, site si najdoa
mesto vo ovaa kniga.
Vi go zbogativme identitetot.
Za mnogu godini. Ve~naja pamjat.
Angelina
angelina Markus,
profesor po filozofija
vo penzija, rodena e vo
s. Topol~ani kraj Prilep.
Poznata e po prou~uvaweto
na razni kulturni nastani
svrzani so Makedonija.
Toa go opi{uva vo knigite:
• Po tragite na slavnite
Makedonci - 1998
• Makedonski drevni vrednosti - 2001
• Poemi za makedonskite carevi - 2003
• Makedonija na Makedoncite - 2004
• Filip Vtori - Makedonecot - 2004
• Makedonskata drevna medicina - 2004
• Makedonskite drevni teatri - 2004
• Prikazni za Makedon i Makedoncite - 2006
• Aristotel - Makedonecot - 2007
• Alkomena-dreven grad vo Pelagonija - 2008
• Ishranata na drevnite Makedonci - 2008
• Topol~ani vo srceto na Pelagonija - 2008
• Filip Vtori - Makedonecot (vtoro izdanie)- 2008
• Pretpostaveno sogleduvawe (poezija) - 2008
• Moite devet `ivoti (poezija) - 2009
• Makedonskite drevni kovani pari - 2009
• Emocionalni previrawa (poezija) - 2009
• Kumstvoto vo crkvata Sv. Nedela vo s. Smilkovci - 2009
• Persej - 2009
LITERATURA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Ilijada - Homer
Istorija II - Polibie
Slavni anti~ki likovi - Plutarh
Poetika - Aristotel
Filipova istorija - Justin
Aleksandar Makedonski - P. Kosturski - R. Popovski
Car Aleksandar Makedonski - Ilusrtirani ruski
letopisi i fototipski izdanija
8. Muzej na Makedonija - Etnolo{ka postavka
9. Materijali od arheolo{ki iskopuvawa
vo Muzeite niz Makedonija
10. Proslavi na Ksantika vo Bitola, Prilep i Skopje
11. Makedonski drevni teatri - Angelina Markus
12. CD - „Bidi svoj bidi Makedon” - Ni~e Dimovski
SODR@INA
Voved........................................................................................................................5
Praznikot Ksantika..................................................................................9
Ksantika vo dene{nite proslavi vo Makedonija................15
Izvori i razni podatoci za Ksantika
vo Ilijada i Odiseja od Homer.......................................................29
Polibie za Ksantika i proslava na Carevite................32
Kamenot Rozeta i Aleksandrija...................................................48
Sovremeni tragi vo duhot na Ksantika
kaj poznati li~nosti...............................................................................58

Makedonija br. 611

null

NOVIOT ZAVET

ISBN 978-608-65008-6-3

filip vtori