ANGELINA MARKUS – RISTO POPOVSKI
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
EDICIJA
KLEA
Skopje, Makedonija, 2008
Knigata ja sponzorira:
@an MITREV
so KARDIOHIRURGIJA FILIP VTORI
Fotografii i korica:
Risto POPOVSKI
Likovno-grafi~ka obrabotka
Bojan SIMOVSKI
Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
“MAKFORM” - Skopje
Pe~at:
MAKSTEN GRAFIKA - Skopje
Tira`:
1000 primeroci
ANGELINA MARKUS – RISTO POPOVSKI
FILIP VTORI
MAKEDONECOT
@an Mitrev go vrati imeto na Filip Vtori
vo {iroka institucionalna upotreba vo Makedonija i
svetot so logoto na Kardiohirurgijata „Filip Vtori“.
Iljadnici lu|e sekoj den go izgovaraat, go ~itaat i
go pi{uvaat toa ime, imeto na svojot najslaven car.
Pove}e gradona~alnici planiraat da podignat
spomenici na Filip Vtori vo svoite op{tini, sli~ni
na spomenicite na Aleksandar Makedonski
vo Prilep i vo [tip.
Golemata majka i Adam od Govrlevo, Makedonija
Makedonija, Majka, gospodarkata na zemjata, na ku}ata, familiite, toa e Golemata Majka – zbor so isto zna~ewe na site jazici. Makedonija kako Majka, kako Zemja, kako Golemata Majka od terakota, bo`ica,
rodilka, ~uvar na ku}ata i ozarenik od sonce. Prirodata Majka i nejzinoto dionizisko obnovuvawe. Artemida – sestra na son~eviot Apolon.
Olimpija – majkata na Aleksandar. Marija – majkata na Isus. Majkata na
Konstantin – caricata Elena, Teodora, Ana Komnen, Sirma Vojvoda,
Zlata Meglenska i site majki koi rodile sinovi Makedonci. Ma~enici. Prerodbenici. Braniteli. Angeli i Apostoli. Site ~uvari na
svetata zemja Makedonija. Za niv da pi{uvame, za pokolenijata.
Za Filip Vtori – Makedonecot, koj {to bil i ostanal vo fokusot
na svetskata istorija, vo sredina na vladeteli od makedonskata dinastija i car na site Makedonci. Carot koj `ivotot go pominal so falangata, nosej}i gi luznite od site bitki za Makedonija, toa e toj, Filip
Vtori – Makedonecot, {to so `ivot ja plati slavata na Makedoncite
i ja napravi gorda Makedonija – za navek. Za toj na{ Filip, ima u{te
nenapi{ani knigi, ima u{te nerazjasneti vistini, ima u{te Makedonci `elni za istra`uvawe, za niv, }e pi{uvame ako treba i do neutrinsko kristalizirawe za da zasveti misla svetitelka za Makedonija,
6
Angelina Markus • Risto Popovski
kakva {to bila vo Filipovoto vreme. Nastanite, delata, lu|eto, falangata, generalite, drugarite, narodot go odbele`aa vekot. Pra{aweto za
Makedonija e kompleksno kakov {to e i nejziniot car Filip Vtori –
Makedonecot.
Za Filip Vtori vo nikoj slu~aj ne smee da se raska`uva i pi{uva
izolirano, odvoeno od kontinuitetot na makedonskiot narod i dr`ava,
kako {to se pravat obidi, da se pi{uva za negovata li~nost a da ne se spomnuvaat pretcite i naslednicite na carskite semejstva i Makedoncite
{to gi predvodele niz najslavnata istorija na narodot od Makedonija.
Za Filip Vtori - Makedonecot treba da se dr`ime do validnite
izvori i do imeto i prezimeto na site kralevi i carevi {to se vikale
makedonski kako {to Vasil Iqov go otkri imeto na zetot Tir
Makedonski od pred 5000 g. pr. Hr. Isto taka poznati se imiwata na
carevite od mitolo{kiot period.
MITOLO[KITE KORENI
NA MAKEDONSKIOT NAROD
Mitologijata e eden prefinet na~in niz koj memorijata se prenesuva pove}e mileniumi od koleno na koleno kaj narodite, zaradi starosta, kako na~in da go sfatat svetot i `ivotot. Identifikacijata so
prirodata i bo`estvata im dava sila da pre`iveat. Podvigot na nekoj
heroj e toj pottik na motivirana dvi`e~ka sila za navra}awe i objasnuvawe na nepoznatoto i opasnoto. Za{titata od bogovite e garancija
za uspehot, nade`ta i sovladuvaweto na sili od neboto, zemjata ili od
drugi lu|e. Narod bogat so mitologija ima u{te pobogata istorija. Toj
{to ja nema, ja krade od drugite. Ne smee ni{to da se zanemari: ni Bogot, ni bo`estvata, ni bogo~ovekot, ni ulogata na samiot ~ovek. I ne
se znae {to inspirira pove}e, dali herojstvata vo `ivotot ili herojskata smrt. Sekoj spoznaen nastan ispra}a poraki. Vnimatelno so sonceto, so lovot, so hranata. Neprijatelot demne. Da go prepoznaeme, da go
pobarame vo temninata, vo zloto, vo vojnata. Pokolenijata u~at podednakvo i od uspehot i od neuspehot. Makedonskiot narod pominal niz site fazi na sozdavawe i `iveewe i ostavil tragi za ~ove{tvoto. Vo neolitot najmnogu, a tie sèu{te ne se ograbeni. Zatoa vo Makedonija ima
taka golema koncentracija na karpesta umetnost, najgolem centar vo
svetot. Toa se simboli, znaci, crte`i, poraki pismo od lu|eto za yvezdite i nastanite. Tie prastari makedonski lu|e umeele da se orientiraat vo prostorot, da ja koristat energijata i da bele`at poraki
koi{to duri sega pristignuvaat do nas. Neolitskite ku}i, Golemata majka i Adamot ili Makedon od Govrlevo, ukrasite na terakotnite sadovi,
slaveweto na plodnosta i sre}ata, idolite i veruvawata, sè toa ni uka`uva na identi~niot na~in na `iveewe so dene{nite ruralni naselbi
niz Makedonija. Toa se povtoruva i so opservatoriite, podatok deka
Makedoncite gi poznavale kosmi~kite tela i znaele za nivnoto vlijanie
vrz `ivotot na planetata Zemja. Kontinuitet e vkorenet vo mitologijata koja {to trae kako nasledstvo. Makedonskata civilizacija im
8
Angelina Markus • Risto Popovski
Kokino, neolitskata opservatorija
dala po ne{to na ostanatite narodi, a tie nikako da i se oddol`at kako {to dolikuva. Gi koristat tie sloevi od mitologija, sloevi i artefakti od predistorijata, sloevi od carskite makedonski dinastii,
sloevi od pravoslavieto, kirilicata, istorijata, voenite li~nosti i
narodot na Makedonecot. Seto toa treba da se znae koga se zboruva i pi{uva za Makedoncite – Feniks. Dveipol iljadi godini ne prisvojuvaat, ne pqa~kosuvaat, uni{tuvaat, i pak, od pepel se vozobnovuvame.
Svet narod. Son~eva dinastija. Si go barame: Sonceto. Svetlinata.
Dobrinata. Tvore{tvoto. Umot i razumot. Verbata vo tragite na pretcite i bogovite. Si go barame Makedonecot kako ~ovek i Bog, kako nau~nik i filozof, kako graditel i umetnik, kako obi~en ~ovek – Makedonec, koj {to }e objasni deka Makedonija poteknuva od mitologijata i
od realnosta. Toa e Filip Vtori - Makedonecot.
Koga Leta gi rodila bliznacite Apolon i Artemida, bo`ji ~eda,
bile posveteni na Sonceto, svetlinata, medicinata i pismoto. Site svetili{ta okolu Egejot i dlaboko vo makedonskite zemji im bile posveteni nim.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
9
Artemida za{titni~kata na plodorodieto i lovot, vo pridru`ba
na svetiot elen, lakot i strelata, bogato gi ukrasuva svetili{tata so
statui i carskite baziliki so mozaici. Svetili{ta nasekade: Delfi,
Dodona, Dion, Stobi, Stibera, Herakleja, Epidaur. Na Apolon mu bilo
posveteno svetili{teto vo Delfi so Pitijskoto proro{tvo. Kadmo,
baraj}i ja sestrata Evropa, grabnata od vrhovniot bog Zevs, imal videnie da go sovlada pitonot, da go oslobodi izvorot i da go izgradi hram.
Tuka Semela go rodila Dionis. Potoa tie neizmeni~no upravuvale, a
Pitija pretska`uvala, lakonski i dvosmisleno: „Ako zapo~ne{ vojna,
}e propadne golema dr`ava i kral“ - ne mu ka`ala deka toj kral }e zagine i negovata dr`ava }e propadne. Taka i bilo. I Aleksandar baral
pretska`uvawe. Ja vle~el Pitija kon Delfi vo vreme koga nemala videnie. Na pol pat Pitija izvikala: „Ti si nesovladliv“. Aleksandar
ja oslobodil zadovolen so ka`anoto pretska`uvawe, a na Delfiskata
sve{teni~ka i porasnal ugledot poradi pretska`uvaweto za nesovladRotonda vo Delfi
Terakotni ikoni
od lokalitetot
Vini~ko kale
10
Angelina Markus • Risto Popovski
Portret na Filip Vtori - Makedonecot
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
11
livosta na Aleksandar Makedonski pred negovoto trgawe vo osvojuvawe na svetot za da ja poka`e i potvrdi svojata nesovladlivost. „Nesovladliv“ e zborot {to mu prilega i na Filip Vtori. Toj Makedonec ne
izgubil nitu edna bitka i site vojuvawa se krunisani vo Korint so pobeda na Makedoncite. Tamu e sozdadena Liga na narodite pod Filipova
hegemonija, so naslednost, da va`i i za Aleksandar i drugite makedonski carevi. Taa nesovladlivost na carot i falangata dovela do toa nevozmo`noto da stane realnost. Kako {to Filip Vtori gi obedinil
plemiwata, taka Aleksandar go obedinil svetot bez da zagubi nitu edna
bitka, kako {to toa go pravel i negoviot tatko Filip Vtori so pomo{
na falangata, narodot i pretcite i potomcite Ptolomei, Antigoni, Seleukidi i site Makedonci, najslavnite stratezi vo svetskata imperija.
Makedonskata istorija tesno e povrzana so mnogu mitolo{ki nastani. Od Makedonija trgnale Argonautite na istok do Kolhida po Zlatnoto runo. I Dionis niz Azija ja ostavil vinovata loza i bahanaliite.
Herakle na istite prostori gi izvr{il site 12 herojstva i go spasil
okovaniot Prometej, kaznet od bogovite za oganot i svetlinata – nauka.
Za seto toa mitolo{ko vreme Atlant na svoite ple}i ja dr`el zemjata,
a bogovite gi pridru`uvale lu|eto vo pohodite. Posejdon go skrotuval
Egejot. Toa e patot na Argonautite, Herakle, Dionis, Prometej, Atlant,
Posejdon, Trojanskite vojni, Aleksandrovite pohodi, patot na Apostolite niz Makedonija i Samoilovata vojska, toa e istiot pat na Krstonosnite vojni. Toa e patot na sonceto po koj krstosuvaat Makedoncite, isto
kako i mitolo{kite pretci. Makedonskata dr`ava gi crtala granicite
na legendarnite prethodnici, podednakvo va`ni i kaj carskite dinastii i kaj mitolo{kite slu~uvawa. Paralelen svet na bogovi i lu|e.
Paralelni sudbini na bo`estva i herojstva. Nemi svedoci za toa se
istite lica na bogovi i lu|e na mermernite statui i freskite po makedonskite drevni gradovi. Isti se gradbite i na palatite i na hramovite.
Makedonskite carevi se Heraklidi. Heraklo so lavjata ko`a preku ramo go nosi i stapot tirs. Tirsot stanal carski `ezol i heraklidski potpis na parite kaj makedonskite carevi do srednovekovieto. Pod
nego stoi tekstot „MAKEDON“. Lavjata ko`a vrz glavata na Aleksandar. Glava na lav ili {epi na carskite kov~e`iwa, obetkite od Dion,
12
Angelina Markus • Risto Popovski
Stobi, Solun, Ohrid, Trebeni{te, ne se nikakov import, kako {to objasnuvaat na{ive arheolozi. Toa
se heraklidski simboli
vkoreneti kaj Makedoncite. Prisutni se i u{te
mnogubrojni drugi simboli. Sonceto, lavot, zlatnite maski, orelot, dabot, nevenot, {titot kako son~ev
disk, falangata, crvenozlatnata boja i hlamidata
se potvrda na identitetot
na sè {to e makedonsko i
anti~ko. Posveteni na misteriite, na svetili{tata,
na tradiciite, makedonskite kralevi, gi izvr{uvale
obredite na posvetenost i
go odr`uvale duhot na make-
Heraklo go ubiva Kentaurot
Herakloviot Jazol {iroko primenuvan od makedonskite dinastii
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
Mozaik vo Pela, makedonskata prestolnina
Mozaik vo Stobi
13
14
Kleopatra Sedma - Makedonkata
Angelina Markus • Risto Popovski
Aleksandar Treti - Makedonski
donskite voini i makedonskiot narod. Taa e su{tinata, bitot, karakterot na Makedoncite, da ja neguvaat mitologijata, dodeka ne ja pretvorat vo stvarnost, kako {to toa go postignale vo IV vek pred Hrista. Herakloviot zlaten jazol vo grobot na Filip Vtori ni simbolizira
iljadnici zavrzani kraevi. Toa ne e Gordieviot jazol {to so me~ot go
presekol Aleksandar. Makedonskiot jazol treba da se razvrzuva so logi~ki argumenti. Toa treba da se pravi i tie tro{ki niz istorijata,
da se povrzat vo eden golem mozaik, vo vistinska slika za site postignuvawa na Makedonecot. Makedonskata mitologija se preto~uva vo
mitologiite na mnogu drugi narodi. Materijalnite dokazi niz istorijata i arheologijata se isprepletuvaat so nastanite koga i kade {to
vladeele Makedoncite so svoite carevi. Iluzorno e da se pi{uva za Filip Vtori odvoeno od negoviot makedonski narod. Filip Vtori gi zastapuval site idei, `elbi i simboli na Makedoncite pa zatoa negoviot
`ivot pretstavuva najdobro zacrtana istorija na makedonskiot narod.
Mitologijata, neolitot, carstvoto, Filip Vtori i istorijata
na Makedoncite do denes, toa e redosledot na nastanite.
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA
Makedonci po~nale da ja pi{uvaat svojata istorija so edno svoe vistinsko viduvawe. Vo svetot dosega svesno, nesvesno ili neuko se objasnuva{e Makedonstvoto. So prepravawe i uni{tuvawe na dokazite na makedonskoto veli~ie, sosedite, neprijatelite i svetot {to ne saka da ne priznae,
ne mo`at da ni go odzemat najsilnoto oru`je - logikata. Aristotelovata
logika e oru`je ili „orudie na umot“, kako {to veli samiot toj za naukata, za zakonite na vistinitoto mislewe kaj lu|eto, sega i kaj kompjuterite.
- Aristotel e Grk, mi velat, ako bil Makedonec ne mo`el da odi
vo Atina, }e go ubiele.
- Ako Aristotel bil „Grk“ ne mo`el da `ivee vo Pela, im velam,
Makedoncite }e go ubiele od istite pri~ini. Filip Vtori na Aristotela mu go doveril sinot, so site drugi princovi, na vospituvawe vo vreme koga vodel `estoki bitki so diplomatija i oru`je protiv Atina se do
Heroneja. Vospituvaweto na sinot naslednik, Filip Vtori sigurno
ne bi mu go doveril na krvaviot neprijatel, tuku na Aristotela - Makedonecot. Aristotelovata filozofija e idninata na Filipovata ideologija i pobedi. Duri potoa Aristotel vlegol vo Atina, so okupatorskata makedonska falanga. Zarem zatoa go pravat „Grk“. Zarem Demosten
ne bil vo Pela so se Filipiki za da moli mir za Atina? Nikoj Demostena zaradi toa ne go pravi Makedonec, a mo`ebi treba.
Morame sogleduvawata da gi filtrirame i „falcot“ da go otfrlame. Postojat razni verzii za toa dali postoime ili ne, dali imame car
ili ne, kaj sme i kakvi sme, od kade sme? Tie sme! Vo eden prekrasen den,
vo grobot na eden Makedonec vo Egipet (Egejot) pronajden e „Ustavot na
gradovite“ od Aristotel. Eden nepobiten fakt deka Aristotel ne
pi{uval za Atina, tuku gi prou~val ustavite na 130 gradovi - dr`avi~ki za da znaat makedonskite carevi kako da gi osvojuvaat i kako so niv
da makedonstvuvaat, pove}e od trista godini. I u{te eden fakt. Pred
triesetina godini, slu~ajno vo iskr{eni grnci pronajdeni se Kumranskite rakopisi i vo niv kompletniot popis na makedonskata dinas-
16
Angelina Markus • Risto Popovski
MA
45 VEKOVEN CARSKI KONTINUITET
IME
GODINA
TATKO/NUNKO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Okolu 1.500 g. p. n. e.
Okolu 1.400 g. p. n. e.
10. PAN
11. PETAR
12. MATE
13. JOVAN
14. NUFRE
15. GORG
16. MARKO
Ser A. EVANS
MINO
MAKE I DONE
MIHO
NIKO
RISTO
TANE
GONE
ILO
PELAG
PALATA
Kiosos
Pela
Gortiana
Atlanta
Vardarski rid
Od niv se prezemeni imiwata
na mnogu prprpci i apostoli
KUMRANSKI RAKOPISI
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
KARAN
KOIN
TIRIMA
PERDIKA PRVI
ARGEJ PRVI
FILIP PRVI
AEROP PRVI
ALKET PRVI
AMINTA PRVI
ALEKSANDAR PRVI
ALKET VTORI
PERDIKA VTORI
ARHELAJ PRVI
OREST
AEROP VTORI
PAVZANIJA
AMINTA VTORI(TRETI)
ARGEJ VTORI
ALEKSANDAR VTORI
PTOLOMEJ ALOR
PERDIKA TRETI
AMINTA ^ETVRTI
FILIP VTORI
ALEKSANDAR TRETI
FILIP TRETI ARIDEJ
ALEKSANDAR ^ETVRTI
ANTIPATAR
KASANDAR
FILIP ^ETVRTI
ALEKSANDAR PETTI
ANTIPATAR VTORI
DIMITRIJA PRVI
PIR EPIRSKI
LIZMAH
PTOLOMEJ SILNI
MELEGAR
ANTIPATAR VTORI
SOSTEN
DONE (ANTIGON) VTORI
DIMITRIJA VTORI
DONE (ANTIGON) TRETI
FILIP PETTI
PERSEJ
FILIP [ESTI
ALEKSANDAR [ESTI
825-778
778-774
774-729
729-678
678-640
640-602
602-576
576-547
547-498
498-454
454-448
454-413
413-399
399-396
399-393
399-393
393-369
365-363
370-368
368-365
365-356
359-359
359-336
336-323
323-317
323-309
323-319
315-297
297-297
297-294
297-294
294-288
288-284
288-281
281-279
279-279
279-274
279-277
277-239
239-229
229-221
221-179
179-168
168-148
148-142
PERDIKA PRVI
ARGEJ PRVI
FILIP PRVI
AEROP PRVI
ALKET PRVI
AMINTA PRVI
ALEKSANDAR PRVI
ALEKSANDAR PRVI
PERDIKA PRVI
ARHELAJ PRVI
PERDIKA VTORI
AEROP VTORI
ARHELAJ PRVI
ARHELAJ PRVI
AMINTA TRETI
AMINTA TRETI
AMINTA TRETI
PERDIKA TRETI
AMINTA TRETI
FILIP VTORI
FILIP VTORI
ALEKSANDAR TRETI
ALEKSANDAR TRETI
ANTIPATAR
KASANDAR
KASANDAR
FILIP ^ETVRTI
ANTIPATAR VTORI
DIMITRIJA PRVI
DIMITRIJA PRVI
LIZIMAH
PTOLOMEJ SILNI
MELEGAR
ANTIPATAR VTORI
DIMITRIJA PRVI
DONE (ANTIGON) VTORI
DIMITRIJA VTORI
DONE (ANTIGON) TRETI
FILIP PETTI
PERSEJ
FILIP [ESTI
Rodoslovie na makedonskite kralevi spored Kumranskite rakopisi
tija na carevi vo kontinuitet, od Karan 825 g., IX vek pr. Hr. do Persej.
Vo Vavilon e najdena plo~ka na koja se zapi{ani makedonski kralevi na
Seleukidite, Antiohite i Ptolomeite, se do Kleopatra Sedma. (Vidi Rodoslovija na krajot od knigata). Tie hronologii ne se negiraat. Tie poma-
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
17
gaat da se identifikuva sè drugo {to go sozdavale Makedoncite na ikumenskite prostori. Vo eden papirus vo Egipet sve{tenicite napi{ale
kako Aleksandar e proglasen za faraon. Mnogu zapisi, dogovori, steli,
patokazi, bisti, moneti ni soop{tuvaat po ne{to. Da ja pogledame tabelata na makedonskite carevi. Spored Kumranskite rakopisi Filip
Vtori e na 23-to mesto po tatko mu Aminta Treti. Vo centarot na tabelata Filip Vtori - Makedonecot kako da e vo centarot na svetskite zbidnuvawa od toga{ do deneska.
Mnogu podatoci za Makedonskata dinastija se osiroma{eni. Se
znae za sli~noto ureduvawe na toa {to go opi{uva Homer vo Ilijadata i
Odisejata. Vo Makedonija nemalo ropstvo, tuku rodovsko ureduvawe so
plemenski voda~i. Narodnoto sobranie go so~inuvale site Makedonci,
sposobni da nosat oru`je i obu~eni vo voeni ve{tini. Plemstvoto, vojskata, slobodnite selani i narodot se upravuvale spored makedonskite zakoni. Koga Engels go pi{uval deloto „Poteklo na privatnata sopstvenost,
familijata, dr`avata“, kako vo predvid da go imal tokmu makedonskoto
op{testvo. Toj proces se odvival so pogolemi familii zdru`eni vo
bratstva, nekolku bratstva bile rodovi i nekolku rodovi go so~inuvale plemeto i narodot na ~elo so plemstvoto i plemenskata aristokratija. Site pomali ili pogolemi grupi bile krvno povrzani so zaedni~ki
Argeadov gen (star, arhai~en, arheolo{ki, aro ili Arhelo). Toj proces
na sozdavaweto golema dr`ava na makedonskite kralevi go zavr{il
Filip Vtori so obedinuvawe na site plemiwa na teritorijata na Makedonija. Gi udrile temelite na silnata makedonska dr`ava i go trasirale
patot kon slavata na Aleksandar Makedonski. Vo svetskite istorii i
sovremenite filmovi gi pretstavuvaat Makedoncite kako varvarsko
pleme na ov~ari i kozari od koi Filip Vtori napravil falanga. Na
sekoe vakvo tvrdewe treba da upatime pofalba za Filipa, i da se pra{ame kako uspeal od „divite i prosti“ Makedonci da sostavi takvi timovi koi uspeale da napravat kopja dolgi {est metri, timovi {to izgradile pati{ta, gradovi, teatri i {to sozdale nebroeni umetni~ki dela
nasekade do kade {to stignale vo svetot. Tolku „divi i prosti“ gi pretstavuvaat, a tie, Makedoncite, bile i ostanale naju~eni i najnadareni
lu|e otsekoga{, kakvi {to nemalo drugi takvi vo svetot.
18
Angelina Markus • Risto Popovski
Pred toa, isto takva politika, sproveduvale site prethodni
kralstva so zaedni~ki interes na site Makedonci. Site sklu~uvale
sojuzi, dogovori, trgovski vrski so Argejskiot rod na Heraklidite Makedonci. Site koristele uslugi i se obiduvale da gibnat vo Makedonskata nezavisnost. Toa e pri~inata za golemata voinstvenost na
Makedoncite. Poznato e deka u{te Aminta Prvi im daval „zemja i voda“ na Persijcite, odnosno pat za napad na Atina i drugite grad - dr`avi~ki do Peloponez. Kaj Polibie vo Vtorata kniga opi{an e slu~aj
kako Sparta postapila kon persiskite pratenici koga od niv pobarale „voda i zemja“. Pratenicite bile frleni vo bunar i zatrupani so
zemja, so {to im go „ispolnile“ baraweto - im dale i voda i zemja. Vo Persija bil praten odgovor deka go zadovolile nivnoto barawe. Tie vojni
traele 150 godini i ne bile samo persisko - atinski, tuku bile vovlekuvani u{te Teba, Arg i Sparta i site edni kon drugi. Za toa vreme, makedonskata dr`ava, monarhija, so nasleden kralski rod jaknela i se
podgotvuvala za svojot najgolem nastap na politi~kata scena, za obedinuvawe na narodite od celiot svet so kosmoplitska filozofija.
Za Aleksandar Prvi se znae
vo svetot po negovite zlatni moALEKSANDAR PRVI
neti so vrven kvalitet, izgravi498 - 454 g. pr. Hr.
ran kowanik so kopje. Od toga{,
po tradicija, site Makedonci na
vladetelskiot tron, monetokovaweto go dovele do nenadminato sovr{enstvo so svoj lik na parata i
dr`avni belezi na opa~inata. Vo
toa vreme Atina ne bila monarhija i nemala pravo da kova pari. Podocna se pojavila „utkata“ kako
predvestie za kobnite porazi i is~eznuvaweto na taa dr`ava. Aleksandar Prvi poznat e spored HeMoneta od vremeto
rodot, po toa {to na Persija ne
na Aleksandar Prvi
samo {to i dal „voda i zemja“, tu-
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
19
ku i li~no u~estvuval protiv Atina vo prvite borbeni redovi. Go narekuvaat „filhelen“, demek prijatel na Helenite, zatoa {to no}e, go
napu{til logorot (taborot) i oti{ol da gi predade persiskite i makedonskite vojski na atiwanite. Ova e klasi~no la`irawe na istorijata, bez poznavawe na moralot na carevite. Spored Plutarh i Solonovite zakoni se „mre`a za sitnite komarci“ - krupnite yverki
te{ko se fa}aat i toa ne so zakoni i paja`ina. Od drugi izvori se znae
deka carskite dinastii imale sorabotka i razbirawe i krvni vrski
vo monarhiite od Persija do Makedonija. Aleksandar Prvi ja oma`il
sestra si Gigea za Bubel, persiski blagorodnik i ne bil „filhelen“.
Pred krajot na V v. pr. Hr. so persiska pomo{ zavr{eni se Peloponeskite vojni me|u Sparta i Atina. Vo toa vreme vo Makedonija vladeel Arhelaj Prvi. Toj so svoite reformi postignal uspeh {to ne mo`ele da go postignat nitu 8 carevi pred nego i 10 drugi po nego, sè do
vladeeweto na Filip Vtori.
Arhejlaj Prvi vo svoeto
vladeewe so Makedonija poznat e
ARHELAJ PRVI
po gradeweto kako i pove}eto ma413 - 399 g. pr. Hr.
kedonski monarsi niz svetot do
krajot na toj milenium i podolgo
vreme. Arhelaj izgradil mnogu
gradovi, pati{ta, svetili{ta i
teatri kako tie vo Dion, Ege, Pela. Ja izgradil Pela i ja premestil carskata prestolnina od Ege.
Vo toa vreme zapo~nal da gi gradi
makedonskite gradovi ponasever,
podaleku od krajbre`noto piratsko ograbuvawe i kolonizirawe
od strana na atiwanite. Taka niknuvaat makedonski gradovi okolu
Stobi, Ber, Voden, Krenida, PidMoneta od vremeto
na Arhelaj Prvi
na, Olimp, Larisa i onie gradovi
{to sega se iskopuvaat okolu Var-
20
Angelina Markus • Risto Popovski
darski rid i vo Pelagonija, Valandovo, po dol`ina na carskiot pat {to
gi povrzuval makedonskite plemiwa vo edna makedonska dr`ava. Nekoi sèu{te ne se otkrieni. Toj pat odel od Apolonija na Jadran do Crno
more i do Persepol i Suza na persiska strana. Po toj pat Arhelaj i Kir
razmenuvale stoki, delegacii, pohodi. Po toj ist pat Persija ja napa|ala Atina. Po toj carski pat Filip ja {irel Makedonija a po nego pominala i falangata na Aleksandar odej}i kon istok kade {to izgradil carski pati{ta do Indija. Site znaat deka toa se makedonskite pati{ta
{to gi gradela falangata za da go povrzat celiot svet vo edna dr`ava.
Ostatocite od carskiot pat niz Makedonija se zabele`livi i do denes
so adaptivno ime „Via ignacija“ kako da se rimski pati{ta. Po toj pat
od dvete strani niz Makedonija se zbieni Apolonovite svetili{ta i
tipi~nite makedonski gradovi so ulici pod prav agol, {to kako model
prodol`uva vo Aleksandriite, makedonskite gradovi po svetot {to do
denes go nosat i se gordeat so imeto na nivniot graditel.
Makedonskite carski gradovi imaat ne{to zaedni~ko. Site se gradeni na pregledna viso~inka. Tip na palata so kolonadi, statui, mozaici.
Me|u palatite - sredi{te plo{tad. Vo blizina Liceum – carska {kola
za blagorodnici, Muzeum, Stadium – za ve`bi na regrutite, pa svetili{te na Apolon, Artemida ili Asklepio so izvor vo sredi{teto – Rotonda. Potoa, na istoto mesto, za isti nameni, niknuvaat bazilikite –
carskite krstilnici i le~ili{ta. Najva`en od se bil teatarot, sozdaden za slava na pobedi, pretstavi, svadbi, za celiot javen `ivot, {to
se odvival pred carot, falangata i narodot. Takov bil rasko{ot po
makedonskite gradovi kade {to `iveelo plemstvoto. Toa ni go poka`uvaat site iskopini kade {to postoela neolitska gradba, potoa kralski ku}i, srednovekovni tvrdini i sovremeni gradovi. Pod sovremenite gradbi vo Ohrid se otkopa teatarot a pod ku}ite le`i makedonskata
Lihnida so zlatnite maski, so parite na koi se gleda izgraviran ~un vo
ezeroto i najubavite mozaici vo svetot. Pod ku}ite vo Skopje le`i
Justinijana a se gleda samo mostot, tvrdinata i vodovodot {to gi koristele i Samoil i Volka{in so sinovite. Sè toa postoelo od 9 do 5
v. pr. Hr. kako {to se gleda od iskopinite vo Trebeni{te, Lihnida, Heraklea, Stibera, Stobi, Nerezi, Marvinci, Dion, Ege, Kabul...
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
21
Koga Evripid i Agaton pobegnale od Atina po ubistvoto na Fidie,
Sokrat, Protagora... Arhelaj gi primil vo Pela i im ovozmo`il uslovi za rabota. Za po~etok im daval po dva talanta, a toa iznesuvalo 60 kilogrami zlato. Umetnicite u`ivale vo rasko{ot na carskiot dvor isto kako i samoto carsko semejstvo i ostanatoto
plemstvo, narodot i falangata. Site umetnici, lekari, filozofi,
imale carsko poteklo pa zatoa `iveele, se {koluvale i rabotele vo
carskite palati.
Dokazite za makedonskata kultura zastapeni se vo site periodi pred
i po Filip Vtori i Aleksandar Treti Makedonski i tie se tvorbi,
zamisli i ostvaruvawa na Makedonecot. Takvi gradovi sozdavala mo}nata makedonska dr`ava a ne grad - dr`avi~ki {to `iveele od piratstvo i grabe`i.
Arhelaj Prvi so pravo se narekuva mecena. Vo svoite carski palati, teatri, biblioteki imalo mesto za li~ni carski lekari, arhitekti, filozofi, glumci, poeti, slikari, istori~ari i razni sovetnici
od site oblasti. Carskoto bogatstvo mo`elo toa da si go dozvoli, a ne grad
– dr`avi~kite, Arhelaj gi sobral vo svojot dvor najvidnite lu|e od toa
vreme i im ovozmo`il mirni uslovi za rabota. Toa se Evripid, Tukidid, Agaton, Herim, Timotej, \or|ija, Hipokrat, Zeskid... Samo Aleksandar okolu sebe imal mnogu pogolem broj na nau~nici i umetnici. Zaedno so kralskite drugari i falangata toa bila najgolemata patuva~ka
`iva laboratorija vo svetot {to go ostavila makedonskiot duh da zra~i.
Vo svetskata literatura pohodot na Aleksandar go narekuvaat ekspedicija. So pravo toa i bil, nau~na ekspedicija, {to ja promenila slikata za svetot i narodite, so novi znaewa i otkritija, {to na toj svet mu gi
daruvale Makedoncite.
Tvore~kiot duh na site pridru`nici Aleksandar bogato go nagraduva. Toa go pravel i Arhelaj.
Arhelaj Prvi vo svoeto dvaesetgodi{no vladeewe gi pro{iril
granicite na Makedonija do Pidna i Larisa vo Tesalija. Ja zacvrstil
centralnata vlast. Ja zajaknal vojskata i vooru`uvaweto. Na Atina i
prodaval hrana, grade`en materijal, drvo za brodovi, vesla, katran,
22
Angelina Markus • Risto Popovski
smola i sè drugo {to go nemalo vo Atina. Makedonija izobiluvala vo
bogatstva od {umite, dolinite, lovi{tata, rudite... Za toa ni svedo~i
visokiot stepen na izgradba i izrabotka na orudija, sadovi, nakit. Apetitot na Atina po makedonskite surovini rastel, isto kako {to i denes, {to ni go pusto{i stopanstvoto (mermerite, rudite, tutunot,
zemjodelieto).
Toa doveduvalo do postojani sudiri so posegawe po makedonskoto krabre`je na Egejot i ostrovite. Toa go doznavame i od borbata na
drugite makedonski monarsi.
Po smrtta na Arhelaj Prvi, za deset godini vo Makedonija, se
smenile trojca vladeteli. Arhelaj Vtori, Aminta Vtori i Pausanie.
Vo toa vreme nekoi plemenski voda~i vo Makedonija se obiduvale da
se otcepat od centralnata vlast na makedonskata dr`ava.
Sepak, ulogata na carot kako prvosve{tenik na misteriite i
obredite vo Apolonovite svetili{ta, Dionisiskite proslavi i Olimpiskite igri ne go dozvoluvale toa. Mitologijata stanala potkrepa
za obedinuvawe i cvrsto vladeewe so plemenskite sojuzi vo dr`avata.
I pokraj neredite, od Arhelaj Prvi do Aminta Treti site makedonski
pokraini na Ilirite, Tesalcite, Halkidicite, Trakite, Lihnidite,
Peoncite, Argejcite i Pelagoncite si ostanale makedonski. Vo po~etokot na IV vek pred Hr. Makedonija bele`i razvoj i rasko{na gradba na gradovi. Atina edvaj pre`ivuvala. Atinskata dr`avi~ka bila
te{ko raneta i krajno iscrpena po triesetgodi{nite Peloponeski
vojni i persiskite osvojuvawa, bila vazalna, protektorat na tie {to
ja pobedile, Sparta i Persija. Izlezot go barala kon Makedonskata
dr`ava {to sè pove}e zajaknuvala. Za~estile piratskite ograbuva~ki
napadi a Atina vodela o~ajna borba za odr`uvawe na pomorskiot pat
na `ito, patot od Atina do Crnomorieto. Povremenata agresija vrz
makedonskoto krajbre`je }e ja razre{uva i Filip Vtori. Mnogute
sudiri, sojuzi, dogovori i diplomatski pregovori i pokraj toa {to idninata i progresot na svetot se nayiraat vo makedonskata monarhija a
ne vo grad - dr`avi~kite. Filip Vtori moral postojano da gi razre{uva, pove}e od dvaeset godini, site nasledeni problemi so koi se sudruval i negoviot tatko Aminta Treti.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
23
Aminta Treti so doa|aweto
AMINTA TRETI
na vlast gi smiril vnatre{nite
393 - 369 g. pr. Hr.
nemiri. Zel nevesta od LinkestiTatkoto na FILIP VTORI da, princezata Evridika. Taa mu
rodila tri sina: Aleksandar Vtori, Perdika Treti i Filip Vtori
i }erka Rina. Zel i druga `ena Gigeja i taa mu rodila tri sina: Arhelaj, Aridej, Menelaj. Taka Filip
Vtori bil opkru`en so golem broj
bra}a, princovi, bratu~edi, vnuci, bil vujko i ~i~ko i gi povrzal
okolu sebe rodninite i generaciite od makedonskite carski familii. Na golema dr`ava so golema teMoneta od vremeto
ritorija i trebala golema carska
na Aminta Treti
familija za da se bori i da vladee
vo site gradovi. Aminta Treti imal buren `ivot i postojana borba vo
tekot na celoto svoe vladeewe. Takva bila sudbinata na site makedonski
carevi. Borbata koja ja vodel Arhelaj Prvi za zacvrstuvawe na centralnata vlast na makedonskata monarhija mu se replicirala i na Aminta.
Istorijata se povtoruvala. Ilirskoto pleme se obidelo da se osamostoi i ja napadnalo Linkestida. Ne e jasno zo{to vo Pelagonija se smestuvaat: Peonci, Iliri, Linkestidi i dr. plemiwa koga se znae deka tie
ne se dr`ava, tuku oblasti, sostaven del od edinstvenata makedonska dr`ava. Aminta ne mo`el da se otka`e od Linkestida, dobil pomo{ od
Tesalija i Halkidik, gi ograni~il Ilirite, gi odbranil roditelite,
bra}ata, narodot na caricata Evridika. Linkestida, Pelagonija, Orestija, ... bile centarot na Makedonija. Ilirite, Dardancite, Trakite,
Tesalcite kako periferni plemiwa se vklopuvale vo Makedonija i
ako povremeno pod tu|o vlijanie sakale da se osamostojat. Makedonskite kralevi go odr`uvale edinstvoto ponekoga{ so sojuzi, dogovori ili
odr`uvawe na nekoi lokalni prava. Site plemiwa davale vojska (kako
Tesalskata kowica), gi po~ituvale son~evite simboli i gi poddr`u-
24
vale reformite. Duri na Avdoleon, od Peonija, mu bilo
dozvoleno da kova moneti so simboli i pismo kako makedonskoto. Za da ja isprobaat silata
na sekoj vostoli~en vladetel
nekoi plemiwa se buntuvale i
zatoa makedonskite kralevi
postapuvale na ist na~in: nekade so borba, nekade so dogovori, nekade so pogolemi prava. Taka i Aminta napravil
voen sojuz so Halkidik vo traewe od 50 godini. Gradot Olint
pobaral toj sojuz da se pro{iri na celoto krajbre`je na makedonskite gradovi. Toa bi zna~elo pogolemo vlijanie na Atina
preku halkidi~kite gradovi.
Aminta se sprotivstavil na toa
i ja povikal Sparta na pomo{.
Vo 382 g. p Hr. Sparta go zazela
Olint so svoja vojska i po~nala brzo da napreduva kon makedonskite krajbre`ni gradovi.
Toga{ Atina po povik na Aminta, do{la da se bori protiv
Sparta, neprijatelkata u{te
od Peloponeskite vojni. Dvata polisa kako da ja prodol`ile Peloponeskata vojna, sega,
na makedonska teritorija.
Angelina Markus • Risto Popovski
Evridika, majkata na Filip Vtori
Olimpija, majkata na Aleksandar
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
25
Aleksandar Vtori prodol`il so istata politika – da se odr`i pro{iruvaweto na Makedonija. Se upatil vo Tesalija da go
protera Aleksandar Ferski od Larisa. Tesalcite ja povikale Teba so
vojskata na Pelopida za da gi proteraat Makedoncite. Vo 368 g.pr. Hr.
Aleksandar Vtori bil ubien po {to e sklu~en dogovor i mir na {teta na Makedonija. Filip Vtori e odveden vo zalo`ni{tvo vo Teba.
Mladiot 12 godi{en princ od blizu i od vnatre gi do`ivuval opasnite demokratii na grad - dr`avi~kite, ja prou~il „Svetata ~eta“ od Delfi. Li~nosta na Filip Vtori se gradela vrz soznanieto za nepravdite
nad Makedonija. Re{en seto toa da go ispravi i da go kazni, dolgo razmisluval i ja planiral idninata na Makedonija i svetot.
Perdika Treti se poka`al
PERDIKA TRETI
kako dalekuviden i sposoben vla365 - 356 g. pr. Hr.
detel nalik na negovite pretci.
Borbata na Atina so Halkidik, koja ja iniciral u{te Aminta, Perdika ja poddr`al, sakaj}i da go oslabi Olint. Koga Atina se zasilila
i posakala da go osvoi Amfipol,
Perdika se premislil i javno iska`al neprijatelstvo kon Atina,
ispratil voena pomo{ i go za{titil Amfipol i celoto makedonsko krajbre`je. Konfliktite
za Olint, Larisa, Amfipol i ApoMoneta od vremeto
lonovite svetili{ta dolgo traele
na Perdika Treti
i se povtoruvale i se prenesuvale
se do Filip Vtori. Perdika gi smiruval obidite za nemiri, gi obedinuval plemiwata, ja zasiluval nadvore{nata politika i mu gi prenel
na Filip site nere{eni problemi kako zapletkan jazol okolu Makedonija. Otkako go vratil Filipa od zalo`ni{tvoto vo Teba, Perdika
mu ja dal Pelagonija so Linkestida na upravuvawe. Pet godini podoc-
ALEKSANDAR VTORI
370 - 368 g. pr. Hr.
26
Angelina Markus • Risto Popovski
na Filip Vtori stanal car na Makedonija, priznat od site drugi kralevi i dr`avi. Od makedonskite carski familii zapo~nuva rodoslovieto
na site evropski carski ku}i sè do denes. Toa se ubavi, sposobni i hrabri lu|e kako {to gi gledame na statuite, bistite od mermer, mozaicite i
malite remek dela - likovite (profilite) na site makedonski moneti.
Toa se pretstavnicite na belata rasa koja postignala uspesi na site
podra~ja, kako i na nau~noto i umetni~koto pole. Toa se Makedoncite
{to prvi vospostavile dr`ava kako svetska imperija, so site ustanovi
i so diplomatija. Toa se tie Makedonci vidni na globusot na zemjinata
topka opfateni vo site meridijani, pretstaveni vo evropskite enciklopedii.
Moneta so likot na Filip Petti
Moneta so likot na Persej
Moneta so natpis Herakleja
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
Vo godinite na celiot IV vek pr. Hr. vo Makedonija prodol`uva
nevideniot npredok i razvoj bidej}i vo nea `iveele, rabotele i tvorele najmo}nite lu|e. Vo vremeto na Filip Vtori rodeni se Aristotel i Demosten. @iveel i Platon koj{to ne napi{al nitu eden red
ni za Filip Vtori nitu za Makedoncite. Ne mo`eme ni da gi nabroime site {to go odbele`ale vekot so nastani od Makedonija, so borba,
gradbi, umetnost i pi{uvawe. Vo Pela `iveel i pi{uval carskiot istori~ar Teopomp. Kade se tie 40 knigi za Filip Vtori? I 40 - te knigi
od Polibie za makedonskata istorija. Od Tukidid, od Biblijata i evangelijata, od Ruf, od Diodar, od Plutarh, od Justin, od Arijan, od Laercie
i od samiot Aristotel?
Kaj site niv, koga se zboruva za Makedonecot, odedna{ spisite
is~eznuvaat ili se prerabotuvaat. Za Demosten sè{to rekol i napi{al
protiv Filip Vtori i Makedonija se ~uva, se preveduva i se poka`uva. Kako da ne znaat deka negacijata e mnogu dobra afirmacija. I deneska mnogu u~eni lu|e go umno`uvaat plagijatot. So koj um i so koj
razum? Ni da vidat ni da sfatat so logikata koja im ja dal Aristotel na
lu|eto kako osnova i za informatikata preku zakonite na logikata.
Nikako da go sfatat Filip Vtori – Makedonecot, nitu negovite dela.
U{te vo negovo vreme Teopomp }e re~e: „Filip Vtori e najsilniot ma`
vo Evropa“.
Eve sme vo dilema so {to da otpo~neme da pi{uvame za Filip Vtori. Dali za Filip kako ~ovek, Filip - carot i voinot, Filip i falangata. Filip i gradbite, teatrite, gradovite? Filip vo mirovnite dogovori i sojuzi. Filip vo Olint, Fokida, Lokrida, Amfiktionite ili
Heroneja? Sè mora da se opfati kako sistem, kako nauka, tvore{tvo.
So {to i da go dopreme Filip, go gledame vo sprega na vrvna filozofija i vrvna organizirana dr`ava na Makedoncite so podloga na naukite i filozofijata na Aristotel.
28
Angelina Markus • Risto Popovski
Ima samo tri krvni grupi i tri rasi: Makedonidi, Mongoloidi i
Negridi. Site drugi se mulati.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
29
Filip Vtori - kako Apolon na zlaten stater.
Koga Filip Vtori se rodil
FILIP VTORI
kako tret sin na Aminta i Evridika imal sè {to mo`e da imaat carOD PRINC DO VOIN
skite sinovi vo Pela, od rasko{
do obrazovanie. Filip Vtori u{te kako dete go nasledil pravoto na
prvosve{tenstvoto. So voveduvaweto vo makedonskite misterii, rastel kako div, nadmen, umen, presretliv na sudbinata na posvetenite carski sinovi. Rano gi isprobal blagodetite na Dionosiskite ~estvuvawa.
Na vinoto mu ostanal veren kako i site Makedonci. Vinovata loza se
30
Angelina Markus • Risto Popovski
{irela po makedonskite teritorii niz svetot. Kakov pronajdok za nazdravuvawe! Da ne bil toa ambrozium na Bogovite i Dionis? Ako ne e,
zo{to toga{ pretstavuva pri~est vo hristijanstvoto? Vino ne pijat ni
muslimanite, ni Evreite, ni budistite. Kolku samo pehari, grnci, zlatni ~a{i, napravile Makedoncite! Kolku grozdovi i vinova loza gledame izvajani vo na{ite statui na Dionis! Aj na zdravje, Makedonci.
Mladiot Filip Vtori bil posveten i na Samotra~kite misterii,
bahanalite i Apolonovite svetili{ta. So niv rakovodele sve{tenici od carska loza. Tamu se sretnuvale carskite naslednici. Tamu Filip
Vtori ja zapoznal Olimpija i se o`enil so nea. Na Samotri~kite misterii im bil posveten Herodot, Orfej, Pitagora, a posebno `enite od
Makedonija, ~ii sve~enosti se odr`uvale vo ~est na Artemida. Duri Filip Vtori bil vo zalo`ni{tvo vo Teba ne mu bile skrateni amfiktionite vo Apolonovoto svetili{te vo Delfi. Seto toa vlijaelo vrz formiraweto na cvrstiot karakter na Filip i negovata re{enost kako da
go osvoi rakovodeweto i za{titata na svetili{tata pa gi osvoil site
pati{ta i po zemja i po voda od Heroneja do Peloponez. Potoa, otkako
brat mu Perdika go vratil od zalo`ni{tvo, dobil uprava vrz Pelagonija i Linkestida na 17 godi{na vozrast. Na taa vozrast gi zamislil
i potoa gi izgradil pelagoniskite gradovi: Herakleja, Stibera, Alkomena, Pelagonija, Lihnida i drugi. Go ostvaril toa {to go namislil.
Go razvrzuval makedonskiot jazol i ja turkal Atina me|u spilite i moreto, tamu kade {to pripa|a.
Pove}e od sto godini, za da gi ostvari svoite interesi i nameri,
Atina gi vovlekuvala i drugite gradovi vo pomorski sojuzi, Filipiki
i sveti vojni. Pove}e od sto godini Atina pravela primirja so sekoj
Makedonski kral od Arhelaj do Aleksandar Makedonski. Pove}e od sto
godini Atina gi napa|ala makedonskite gradovi. Filip Vtori toa znael
i go sfatil ne kako ogor~enost, ne kako odmazda, tuku kako potreba da se
stavi kraj na tie povtorni ograbuvawa. Sfatil deka presmetkata so
Atina treba da bide temelna i kone~na, ja sfatil svojata uloga vo toa
i po~nal da se podgotvuva. ^ekal, planiral, prou~uval i podgotvuval
edna izvonredno dobro smislena taktika: postepeno da napreduva i da
pridobiva grad po grad.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
31
I pokraj sè Filip Vtori - ~ovekot sedum pati se `enel, se veselel, go nazdravuval ra|aweto na svoite deca i ja {irel makedonskata
krvna vrska za pocvrsto obedinuvawe so srodnite rodovi. Vo seto toa
bil sli~en na tatko mu Aminta Treti i na site makedonski familii
od plemstvoto i obi~niot narod. Se o`enil so Tesalka, so Molo{ka,
Makedonka, samo ne so atinska hetera. Vnimaval. Makedonskata familija i makedonskata `ena, kako Golemata Majka, da go ~uva ~isto ogni{teto, ku}ata, potomstvoto. Na site poliwa trebalo da se afirmira Makedonija so otstranuvawe na pri~inite a ne posledicite na sostojbite
{to gi zateknal i gi nasledil Filip Vtori.
Kako {to Aminta so `eneweto so Evridika gi povrzal pelagoniskite kne`evstva, istoto toa go postignal Filip Vtori `enej}i se so
Olimpija od Epir. I so drugite brakovi Filip go postignuval istiot
efekt. So rodninskite vrski i kowicata od Tesalija zasekoga{ ostanale vo sostav na falangata. Brakovite, dogovorite i diplomatijata
na Filip Vtori mu go olesnile sproveduvaweto na site zamisli i reformi za makedonskata dr`ava koi dovele do eden eksploziven napredok
na istata.
Makedonija po Arhelaj Prvi,
FILIP VTORI
Aminta Treti i Perdika Treti se
na{la vo ista politi~ka sostojba
359 - 336 g. pr. Hr.
kako pred 50 godini. Zna~i na FiCAR NA MAKEDONIJA
lipa mu pretstoelo istoto preureduvawe, jaknewe i pro{iruvawe na Makedonija. Filip Vtori znael
deka toa mora da go napravi sam, so svojot narod, za svojata Makedonija.
Prvo {to prezel mladiot 22 godi{en car pobaral priznavawe od site
kralevi i plemenski voda~i na svojata teritorija. Vo Pela go dovel
celoto plemstvo od site provincii. Im ovozmo`il carski `ivot vo palatite. Site plemenski voda~i gi vovel vo armijata i dvorskite ceremonii. So toa gi oslabnal nivnite plemenski pozicii za eventualni
separatisti~ki idei. Gi pridobil Molosite od Epir so `enewe na
}erkata Olimpija od Neoptolomej. Podocna toj go postavil za kral na
Epir, bratot na Olimpija, Aleksandar Molos. So toa na Filip Vtori
mu bila obezbedena poddr{ka, pa duri edno vreme Makedonija dobi-
32
Angelina Markus • Risto Popovski
la Molo{ki car - Pir. Toj ja branel Makedonija od Rimjanite. Poznata e „Pirovata pobeda“ i zborovite: „So u{te edna vakva pobeda }e
ne snema“. Filipovata taktika vo borbite bila da ima {to pomalku
`rtvi na falangata. Koga toa bilo potrebno `estokiot car u{te po`estoko udiral.
Filip Vtori so darbata za komunikacija sozdal cvrsti vrski so
rodninite, narodot i carskite drugari u{te od detstvoto. Toa bilo
fundament za ponatamo{no edinstvo i mo} na falangata.
Sekoj makedonski vladetel posvetuval golemo vnimanie na obrazovanieto na svoeto potomstvo i generaciite. Za toa ni zboruvaat gradbite na palatite, svetili{tata, liceumite, gimnaziumite, asklepijadite i drugi {koli. Pela u{te od vremeto na Arhelaj bila najgolem
obrazoven centar. Aminta u{te pove}e ja ukrasil Pela kako nova
prestolnina na Makedonija. Aminta po rodninska linija gi donel rodninite od Pelagonija i Linkestida kako carski drugari na svoite
sinovi. Site tie princovi stanale Filipovi generali. Pogolem broj
od niv bile i generali na Aleksandar Makedonski i idni carevi vo
makedonskata dr`ava.
Filip se dru`el so Aristotel, Teopomp, generalite princovi,
rodnini i site koi {to ne{to zna~ele vo toa vreme. Toa bile Eshin,
Hipokrat, slikarot Apel so tajfata, skulptorite Lisip, Skopas, Leohar, Praksitel... Tie rabotele niz Makedonija so svoi rodnini i naslednici, in`eneri, graditeli, nau~nici. Bile Filipovi prijateli i
sovetnici, Zad sebe ostavile {koli, teatri, palati i mnogubrojni
vrvni umetni~ki dela.
Carskite drugari od detstvoto i {koluvaweto na Filip Vtori
se najslavnite li~nosti od toa vreme.
ARISTOTEL, sinot na Nikomah, vrsnik na Filipa i pretstavnik na nau~nata i medicinskata {kola po tradicija bil kralski
lekar i filozof. Go podu~uval Filipa vo govorni{tvo na {to Filip
Vtori bil gord i se falel deka bil najdobriot govornik, {to mu pomognalo da go predvodi makedonskiot narod i falangata so tolkav
uspeh. Se {to Filip Vtori nau~il od Aristotela pobaral od nego na
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
33
istoto da gi nau~i i Aleksandar i negovata generacija carski drugari
na koi im bil glaven u~itel i sorabotnik.
HIPOKRAT, so sinovite Tesal i Drakon, zetot na Polib i drugite od tajfata na lekari bile sovremenici na Filip Vtori. Tie vo Pela za Aminta i Perdika ja napi{ale Hipokratovata zakletva i go vospostavile farmacevtskiot znak na zmija obvitkana okolu stap i zmija
vo racete na Asklepio, kako i okoluAkesa, Lako, Panikeja, Agleja i Higieja, Mahaon, Telefor i Polidajron }erkite i sinovite Asklepio.
Vo arheolo{kite nao|ali{ta niz Makedonija, vo bolnicite Asklepijadi se nao|aat nivnite skulpturi zaedno so mnogubrojni medicinski instrumenti.
TEOPOMP, `iveel vo Pela so Filipa i gi prou~uval istoriskite nastani. Napi{al „Istorija za Filip Vtori“ vo ~etiriest knigi.
Filip ne se lutel koga Teopomp go opi{uval kako `enkar i pijanica
zatoa {to Filipovite doblesti bile nenadminlivi.
PARMENION, so svoite tri sinovi u~estvuval vo site bitki
i na Filip Vtori i na Aleksandar Makedonski. Bil izvidnica so del
od falangata i go predvodel levoto krilo na carskata kowanica. Bil
glaven sovetnik i eden od komandantite vo site bitki i opsadi {to gi
vodel Filip Vtori. Golemata uloga na Parmenion kako strateg na Aleksandar Makedonski e op{irno opi{ana vo literaturata. Negoviot sin
Filota bil raven na Aleksandar i sekoga{ javal do kowot na carot a na
sve~enostite sekoga{ sedel do nego. Parmenion komanduval so levoto
krilo na falangata i se gri`el da ne bide zagrozena komorata i hranata.
KRATER, Filipoviot drugar i general u`ival golema doverba
me|u carevite, borcite i narodot. Krater e edinstveniot general {to
vo Hidasp go nagovoril Aleksandra da ja vrati falangata doma. Nemu
mu bile dovereni veteranite bezbedno da gi vrati vo Makedonija. Krater bil imenuvan za edinstven upravnik na site delovi na makedonskata dr`ava so carski ovlastuvawa. Krater bil naslikan od Apel vo blizina na Aleksandar i vo mozaikot koga Aleksandar se bori so lav, Krater
otstrana so me~ot v raka ja sledi borbata podgotven da pomogne ako
34
Angelina Markus • Risto Popovski
ima potreba za pomo{. Krater od Linkestida bil rodnina na Filip
Vtori i Aleksandar Makedonski preku Evridika i bil sovetnik i telohranitel na carot i carskoto semejstvo. Ako Antipatar bil upravitel na Makedonija vo Pela vo odsustvo na Aleksandar, Krater bil nazna~en za upravitel na celata makedonska imperija.
ANTIPATAR, bil namesnik i zamenik na carot vo Pela. Filip
Vtori nikoga{ ne oti{ol vo Atina, a namesto nego Antipatar so Aleksandar i carskite drugari im gi pro~itale na atiwanite uslovite, po
Heroneja, za da znaat kako treba da se odnesuvaat pod makedonskata
vlast. Antipatar ja kontroliral pobedenata Atina i ne dozvoluval nikakvi pobuni. Pobedil vo Lamiskata vojna po {to bil bogato nagraden
od Aleksandar. Sinot na Antipatar, Kasandar, se o`enil so }erkata na
Filip Vtori i go prodol`il makdonskiot carski rod.
ATAL, general od carsko poteklo, bil vujko na poslednata Filipova `ena, princezata Kleopatra i dolgo sorabotuval so Parmenion i
drugite Filipovi borci. Kleopatra mu rodila na Filip Vtori dve deca.
EVMEN, carskiot drugar na Filip Vtori, stanal sekretar na
carot {to gi bele`el site nastani, go izvestuval Filipa za sè i ja podgotvuval negovata korespondencija, dekreti i dogovori. Evmen bil
sekretar i na Aleksandar i vodel dnevnik za site nastani.
Vernite lu|e na Filip Vtori od detstvoto ostanale so nego i imale va`ni funkcii vo dr`avata, jaknej}i ja negovata mo} i slava. Filip
Vtori kako mlad princ si gi izbral od Pelagonija, linkestidskite princovi i prvi bratu~edi za svoi pridru`nici i generali kako {to se
Parmenion, Krater, Pejton, Ptolomej i dr. Site tie mu bile generali
i sovetnici i na Aleksandar i go imale istite znaewa steknati vo makedonskite {koli me|u plemstvoto, podgotveni za vladeewe so svetot.
Me|u niv vo se dominiral Filip Vtori, otkako na 22 godi{na vozrast
stanal car na Makedonija. Prethodno pet godini upravuval so Pelagonija za vreme na caruvaweto na Perdika Treti. Filip Vtori vo Pela
go sobral celoto plemstvo od Pelagonija, si gi izbral carskite drugari
i generali od site kne`estva vo edna edinstvena makedonska dr`ava.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
35
Najgolemata slava na MakeFILIP VTORI
donija Filip Vtori i ja donel so
makedonskata falanga. Falangata
I FALANGATA
poznata u{te od Homer, Filip
Vtori ja prou~il kaj Pelopida i Leonid vo Teba, koga bil zalo`nik.
So organizacija na svojata falanga Filip Vtori se nadminal samiot
sebe. Prvo ja sozdal armijata na slobodni selani. Makedonija nemala
robovi da se vklu~at vo vojni. Toa go iska`al i Demosten deka od Makedonija ne mo`elo da se kupi nitu rob. Na Filip Vtori mu trebale slobodni lu|e, kakvi {to bile Makedoncite, posveteni i na `ivotot i na
borbite. Filip Vtori najgolemo vnimanie posvetil na kowicata na
kralskite drugari, regrutirani od plemstvoto vo Pela so poteklo od
Arg, Tesalija, Epir, Pelagonija... Toa se Filipovite rodnini i generali: Parmenion, Perdika, Aleksandar Link, Ptolomej Lag, Antipatar, Aleksandar Molos. Nekoi od niv rakovodele i so Aleksandrovata
falanga. Mnogu od niv stanale kralevi i faraoni vo novite makedonski dr`avi na tri kontinenti. Go prodol`ile vladeeweto so makedonskata imperija nasledena od Aleksandar.
Falangata so dolgi kopja, gusto zbiena kako yid bila za davawe otpor protiv napad. Kowicata napa|ala, a levoto krilo zaobikoluvalo i
se pojavuvalo zad grbot na neprijatelot. Kopjanicite i {titonoscite
bile alkata me|u kowicata i drugite rodovi vo falangata. Frla~ite
na kopja zbunuvale so svojata preciznost i seele smrt kaj neprijatelot,
koj nemal kade da bega.
Ponekoga{ Filip Vtori vnesuval i platenici koi bile pla}ani
so zlatnite stateri. Site razni rodovi se koordinirale so ve`bi i
mar{evi, zime i lete, podgotveni za sekoe vreme i za sekoj teren. Na
~elo na kowicata odel Filip Vtori, komanduval i go {tedel sekoj
borec. Ja usovr{uval falangata i oru`jeto za opsada na gradovi so katapulti, ovnovi, kuli, |uliwa. Site tie orudija gi izmislil, gi izrabotil i gi upotrebil Filip Vtori. Sepak najgolemoto oru`je bila
taktikata. So vakva vojska na site Makedonci im bila obezbedena pobedata, falangata, mo`ela da se nafrli vrz gradovite i brzo da osvoi se
pred sebe. Taktikata bila da se izbegnuvaat gradovite i {to pomalku
36
Angelina Markus • Risto Popovski
Makedonskata falanga vo bitka
Organizacijata na Makedonskata falanga
(prezemeno od knigata Voena istorija na Makedonija od Van~e Stoj~ev)
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
37
da se razurnuva i ubiva. Vo gradovite trebalo i ponatamu da se `ivee.
I Filip Vtori i Aleksandar mo`ele, no ne gi razurnuvale i gorele zazemenite gradovi. Odnapred sakale sè da se za~uva za da se prifati makedonskata kultura i filozofija vo svetot so miroqubiva politika.
Zatoa i Atina bila po{tedena po bitkata kaj Heroneja. Vo osvoenite
gradovi trebalo da `iveat Makedoncite. Borbite se vodele na izbran
teren vo pole. Makedonskite carevi prvo nudele mir i ~ekale do tri
dena. Nudele uslovi, davale procenka i potoa sledel stra{en sudir i
pobeda. Koga Filip Vtori procenil rizik kaj Termopilite, prviot
pat, ja povlekol falangata, a koga se sozdale uslovi, bez borba, slobodno
i niv gi osvoil. So taa taktika lesno gi prisoedinil Trakija i Tesalija
i gi smiril Ilirite i Tribalite. Prisoedinuvaweto bilo olesneto i
sli~nosta na tie plemiwa so Makedoncite. Samo tri grada se sprotivstavile na falangata i propadnale. Toa se Olint, Teba i Tir.
So Atina, Filip Vtori taktiziral za da pomislat deka porobuvaweto zna~i sojuz i sloboda. Kruna na toa ubeduvawe bila bitkata kaj
Heroneja. Vo taa smisla Diodor }e napi{e: „So takva falanga na Aleksandar ne mu trebaat nikakvi sojuzi“. Toa bila falangata {to ja sozdal Filip Vtori a ja nasledil Aleksandar Makedonski. La`nite sojuzi
na Filip so Atina mu slu`ele da zajakne falangata i da se pro{iruva
Makedonija. Kolku e spomenot i silata na makedonskata falanga so~uvan imame dokaz kaj Polibie II kn. str. 406 vo vrska so bitkite na Persej
so rimskata vojska kaj Pidna vo prvata polovina na II vek pr. Hr. Imeno,
konzulot Lucie dotoga{ ne videl falanga, tuku prv pat so nea se sretnal vo bitkata so Persej. Potoa ~esto im raska`uval na prijatelite
vo Rim deka ne videl „ni{to postra{no i pou`asno od makedonskata
falanga“, iako prisustvuval i komanduval pred toa so tolku bitki.
Za Filip falangata e samo edno obele`je na makedonskata dr`ava. So kolku u{te takvi odliki }e se sretne Makedonecot, za da ne nè
zaboravaat, zavisi od nas, od Makedoncite. Na{ite pi{uvawa i objasnuvawa na ulogata na Makedonija vo svetskata istorija pretstavuva
tkaewe jazli, na fenomenot i likot na Filip Vtori i Makedonija. Toj
ne ostavil nitu edno }o{e neprou~eno, nerasvetleno, nepodignato na
povisoko nivo. Dobro podgotven od naukata na Pitagora, Demokrit i
38
Angelina Markus • Risto Popovski
Aleksandar Makdonski izlean vo bronza
Aristotel, Filip vo matemati~ki dostreli go planira{e organiziraweto na falangata, gradeweto na gradovite i teatrite i primenata na
metod i sistem vo site svoi aktivnosti. Ne trpel zagubi i nikoga{ ne zagubil nitu edna bitka. So akumulirana energija go sledele narodi i vojski, prijateli i nau~nici vo pobeda i uspeh. Filip bil nasekade vo pridru`ba so najvernite borci od falangata. Gordo gi nosel site luzni od
ranuvawa po teloto, so primer za Makedoncite, kako da se sozdava dr`ava i kako da se brani narodot vo Makedonija. „[to ako se ubie Filip,
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
[ireweto na makedonskata dr`ava vo vremeto na Filip Vtori
39
40
Angelina Markus • Risto Popovski
zboruvaa vo Atina, toa e samo eden ~ovek pomalku a vedna{ po nego }e
dojde nekoj drug Makedonec kako nego“?! Sekako, po Filip Vtori do{ol eden drug Makedonec - Aleksandar Makedonski i ja odnel falangata i slavata u{te podaleku po svetot.
Falangata bila organiizirana po nau~ni i matemati~ki presmetki. Taa bila kvadrat so triagolen klin napred za napad i krug {to
go pravelo levoto i desnoto krilo na kowanicata navleguvaj}i im zad
grbot na neprijatelite. Reformi, ve`bi i sovr{enoto oru`je ja pravele falangata nepobedliva. Lesno i brzo go pominuvale prostorot za
da stignat do celta. Site rodovi na vojskata bile obu~eni ne samo za
vojuvawe i pre`ivuvawe tuku i za gradewe gradovi i pati{ta, pravewe
oru`je i ishrana na 40 000 vojnici vo dvi`ewe. Silen duh i verba ja
krasela makedonskata vojska pod rakovodstvo na tim od izbranoto
plemstvo na ~elo so carot, so Filip Vtori, univerzalniot strateg i
negovite carski drugari - generalite.
Otkako za kratko vreme, vo
FILIP VTORI
vojna, na Filip Vtori mu zaginale i dvajcata bra}a, Aleksandar i
I VOJUVAWATA
Perdika, vojskata so tropawe po
{titot, na makedonski na~in, go proglasila Filip Vtori za car.
Najborbeniot car vo na{ata dolga istorija na dr`avnost, so mileniumi istoto ime i narod - Makedonija. Mnogu voini potoa se borat, so
ista taktika i na istite mesta za slobodata na makedonskiot narod. Od
Konstatin Prvi do Konstatin ^etirinaesetti, iljada godini, site Konstantini, vojuvale i gradele tvrdini od Jadran do Azija i od Dunav do
Egipet (Egejot). Niz urnatinite na tie tvrdini yirka istorijata na
srednovekovnata makedonska dinastija. Isto taka, iljada godini, niz
teatrite i pati{tata vo Antikata se bele`at granicite na Makedonija. Vo istite tie makedonski zemji Justinijan i Samoil, Krale Marko,
\or|ija Kastriot-Iskender, Karpo{, Kiril i Metodij, Kliment i
Naum, Prerodbenicite, Ilindencite, Partizanite, Branitelite vo
najnovata na{a istorija - Makedoncite, site go nosat genot na Filipa.
Genot ne is~eznuva. Taa struktura na DNK od Filipovite koski deneska go trese svetot. Go barame Makedonecot. Gi barame koskite na
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
41
Makedonski {lem i {titnici za racete
Filipovite generali, gi barame koskite na Persej i negovite deca,
Sv. Petar i Pavle, Sv. Kiril i drugite svetii, site pogrebani vo Rim,
vo Vatikan, vo Erusalim, vo Aleksandriite. Taa loza od DNK e neuni{tiva. Toa e kodot i vistinata za Makedonija. Taa e Filipovoto nasledstvo, Filipovoto vojuvawe, Filipoviot nov po~etok za Makedonija. Sega treba i gluvite da slu{nat i slepite da progledaat i da gi ostavat
Makedoncite da si `iveat i da rabotat za dobroto na site lu|e vo svetot,
kako {to bilo otsekoga{.
Vo 359 g. pr. Hr. Filip Vtori na 22 godini stanal car na Makedonija. Ne zdivnal, vedna{ se vturnal vo vitelot na site zbidnuvawa vo
42
Angelina Markus • Risto Popovski
Makedonija i mnogu po{iroko. Preostanatite dvaeset i ~etiri godini od svojot `ivot gi upotrebil site znaewa i iskustva za sreduvawe na
Makedonija. U{te od prvite dve godini na vlast ja zajaknal falnagata
i gi napravi prvite diplomatski ~ekori. Si gi pribral teritoriite {to
im pripa|ale na Makedoncite u{te od vremeto na Aleksandar Prvi,
Arhelaj Prvi i Aminta Vtori. Tamu kade {to tie se borele i ginele, Filip Vtori primenil druga taktika. Trakijcite gi podmitil, gi zadovolil i gi usre}i, {to gi proglasil zasekoga{ Makedonci. So Epircite
se posvatil i tie dobile povisok rang vo carskoto semejstvo. Peoncite
gi pretopil kako legura. Dardancite gi potpla{il i tie sami se smirile ili se pokorile. Najmnogu, kako site Makedonci i Peoncite bile
gordi {to od pleme stanale del od dr`ava, duri i so pravo da kovaat pari. Stanaa vistinski Makedonci. Ilirite, isto kako i vo vremeto na
Aminta, sakale da si ja isprobaat silata i se upatile kon Lihnida. Filip
Vtori gi presretnal, im ponudil sojuz so Makedonija vo 358 g. pr. Hr.
i potoa gi porazil. Va po~etokot, vo prvite dve godini od vladeeweto Makedonija se pro{irila so Trakija, Peonija, Epir i Ilirija. Ostanala
u{te presmetkata so jugot kon Tesalija i krajbre`jeto, no toa toa }e se
slu~i duri po dolgoto taktizirawe so Atina.
So site uspesi vo prvite godini na vojuvawe i so silata na makedonskata falanga, Filip Vtori mo`el vedna{ da ja pokori i Atina,
kako {to toa go storil kaj Heroneja dvaeset godini podocna, no Filip
Vtori gledal podaleku, smetal na posledicite, sakal vistinska ideolo{ka hegemonija. Napreduval na site strani i ja ostaval Atina za desert. Nejzinite kamewa i gi udiral po glava. Sozdaval sojuzi so site
gradovi - dr`avi. I ponudil sojuz i na Atina, da go osvoi Amfipol i da
i go predade na Atina kako trampa za Pidna. So toj dogovor go zazel
Amfipol i go zadr`al za sebe. Demosten se lutel na Atina zo{to ne im
pratila pomo{ na `itelite na Amfipol, tuku im veruvale na mo`nite
vetuvawa na varvarite, na Makedoncite, na Filipa.
Spored Istorijata na Kalisten (Moskva 1956 g. str. 478) citiran
e opis na taa slu~ka, deka Filip so gra|anite postapil ~ovekoqubivo,
a carskite neprijateli bile proterani. Amfipol, so bogatata okolina,
Pangajskite zlatni rudnici i strate{ko mesto za celoto makedonsko
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
43
krajbre`je ja zgolemil mo}ta na Makedonija. Mnogupati i atiwanite
i spartancite se sopnuvale okolu Amfipol, a kolku gradot bil makedonski ni zboruva edna plo~a so natpis od 357 g. pr. Hr. otkopana vo 18 vek.
Na nea bila zapi{ana odluka na sobranieto na Amfipol so koja narodot zasekoga{ go proteral Stratoklo vo Atina i nekoj si Filon so nivnite deca. Imotot im bil konfiskuvan. Ovoj mal dokaz zboruva so kolku
malku lu|e Atina gi prisvojuvala makedonskite drevni gradovi so ogromno kulturno i materijalno bogatstvo. Ovoj dokaz ni zboruva zo{to
Filip tolku lesno ja konsolidiral Makedonija. So Amfipol zasekoga{
e re{en problemot. Na Amfipol na isto~en Halkidik, kako i vo Dion
vo Tesaliskiot zaliv, makedonskite carevi go proslavuvale praznikot Ksantika, kako praznik na duhovno pro~istuvawe, kako praznik na
proletta i po~etok na proletnite vojuvawa. Praznik na falangata i narodot. Od Amfipol trgnale Argonautite, od Amfipol trgnal i Aleksandar Treti Makedonski vo svetski najpoznatiot pohod, po golemata
proslava na makedonski na~in. Ksantika povtorno ja slavime.
Filip i so Olint postapil itro kako so Atina. Na Olint mu go vetil gradot Potideja. Proteral nekoj atiwani, go ispraznil gradot i mu
go predal na Olint. Previrawata na Halkidi~kite gradovi, dva po
dva, gi sredil mirno i trgnal kon Krenida. Tie samite go povikale Filipa da gi za{titi. Na toa mesto toj go izgradil gradot Filipi so nedostapna tvrdina i preglednost na cela Trakija. Vo Krenida kako i vo
Teba postoele stari svetili{ta na Zevs pa zatoa Filip ostaval garnizoni za da gi za{titi makedonskite gradovi i pristani{ta od piratskata naezda na grad - dr`avi~kite vrz makedonskata dr`ava. Gradot
go naselil so Makedonci, go zacvrstil so bedemi za da go obezbedi zlatoto od Pangaj. Nekoga{ tie bile sopstvenost na Tukidid, a toj bil proteran od Atina na 20 godini, zatoa {to ne se borel za Amfipol, tuku
se priklu~il so sè posedite, kon Arhelaj. Vo Pela, Tukidid ja pi{uval makedonskata istorija {to sega ja pravat gr~ka. Pangajskite rudnici na Filip Vtori mu obezbeduvale pove}e od 1000 talanti ili okolu
40 tona ~isto zlato. Filip Vtori gi koval poznatite zlatni stateri
so {to Makedonija napravila ekonomski udar vo celoto sredozemje.
Go istisnal i persiskiot zlaten darik. Persiskite carevi zlatoto go
44
Angelina Markus • Risto Popovski
~uvale vo svoite riznici za ponatamo{no `iveewe, za nakit i luksuzno `iveewe. Filip Vtori, zlatnite stateri, gi pu{til vo optek. Sè
pla}al so zlato. Gradel brodovi, vrbuval naemnici, potplatuval, trguval, gradel gradovi, teatri, pati{ta, ja zacvrstuval ekonomijata kako
osnova za site uspesi na dr`avata, narodot i falangata. Koga stoela
falangata pred portite na opsednat grad go pra{uvale Filipa {to da
pravat, a toj se {eguval pra{uvaj}i gi, dali u{te ne go pu{tile magareto tovareno so zlato. Zlatoto na Filip Vtori gi otvoralo site porti.
Diodor zabele`al i `alel za zagubeniot patriotizam kaj mnogu lakomi
predavnici me|u Helenite. I @ebeqev pi{uva vo toj smislol: Sovetnicite mu ka`uvale na Filipa za Demosten kako go napa|a - „Ostavete go, rekol, Demostena. Toj ima pravo da zboruva {to saka. Poglednete
vo mojata kniga za zadol`eni, samo negovoto ime go nema“. Sepak, Demosten si ja ogre{il du{ata so makedonsko zlato. Harpal go potkupil so
edna zlatna ~a{a od Aleksandrovata riznica. Potoa Antipatar gi
ispratil Makedoncite po negovata glava. Na vakov na~in Demosten so
smrt gi platil site nedela protiv Makedonija i za svoite „Filipiki“.
Atina so strav go sledela jakneweto na Makedonija i barala od sosedite na Makedonija zaedni~ki da se sprotivstavat. Taka vo juli 356
g. pr. Hr. atinskoto sobranie potpi{alo dogovor so Ilirite, Peoncite i Trakite za borba protiv Makedonija. Toa Filip Vtori go spre~il nabrzina. Vo istata godina Filip Vtori potpi{al dogovor {to
svedo~i za toa kako Makedonija prodrela vo Delfiskoto svetili{te.
Se zanemaruva toa {to vo Delfi postojat pi{uvani dokazi i po~it
{to go odbele`uvaat rakovodeweto na Filip Vtori na ~elo na Amfiktionite i {to ja utvrdilo upravata na Makedoncite nad svetili{teto
za podolg period. Pobedite se {irele vo site sferi za da se istisne Atina otsekade. So promakedonskata politika vo Delfi, Filip direktno gi zasegnuval atinskite interesi i ja dobival upravata na Amfiktionite. Atina gi gubela halkidi~kite i tra~kite gradovi, a postoela
opasnost za prezemawe na Helespont (Pont), {to i }e se slu~i. Vo samata Atina postoela Makedonskata partija. Isokrat, Evbul, Eshin, Filokrat i drugi privrzanici na Filipovata politika, se sprotivstavuvale na Demostenovite govori - „Filipiki“. Mu pomagale na Filip Vtori
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
vo osvojuvaweto na
gradovite i na samata
Atina.
Odamna Isokrat
go povikuval Filipa
i so govori i so pisma.
Ja ubeduval Atina deka samo Filip Vtori
e ~ovekot {to }e gi
obedini site grad - dr`avi~ki. Koga toa Filip Vtori go postignal,
stogodi{niot orator
iznenaden vo o~ekuvawata, vedna{ po Heroneja po~inal. Sfatil
Eshin
45
Filip Vtori
Isokrat
46
Angelina Markus • Risto Popovski
deka Filip Vtori ja obedinil Makedonija za sebe. Atina se voznemirila, a Demosten ne sfatil deka ulogata na Makedonija e progresivna
kako monarhija so silna centralna vlast, nasproti grad - dr`avi~kite so prenesuvawe na prevlast od edni na drugi. Filip gi obedinuval
plemiwata ekonomski, teritorijalno, kulturno i religiski. Filip
Vtori so netrpenie ~ekal da gi re{ava nivnite konflikti, se razbira,
vo prilog na makedonskite interesi.
Teba protiv Fokida vodela desetgodi{na sveta vojna za Delfiskoto svetili{te. Fokida bespravno koristela vakavsko zemji{te. Filip Vtori odvnatre i odnadvor gi znael pri~inite i kolkavo zna~ewe
ima seto toa za Makedonija. Na Teba (kade {to bil zalo`nik kako dete) i objasnil deka }e se bori protiv „ograbuva~i na hramovi“ i slobodno si vlegol vo Tesalija za da go {titi hramot na Apolon vo 353 g. pr. Hr.
Nikoj ne o~ekuval da se slu~i takvo ne{to. Filip Vtori ja rastural
Fokida. Go ubil Onomarha „za primer“ i potsmev. Vo site gradovi vo
Tesalija Filip Vtori ostavil makedonski garnizoni i vlast na Makedoncite. I Aleksandar Makedonski isto taka ostaval makedonski garnizoni vo Aleksandriite {to gi gradel.
Vo 352 g. pr. Hr. Filip Vtori se upatil kon Termopilite i otkako go videl atinskiot raspored bez borba se povlekol. Demosten gi povikuval site neprijateli protiv Makedonija.
Vo 351 g. pr. Hr. Filip Vtori gi zazel Termopilite, si otvoril
pat kon Peloponez, Korint i Atina.
Vo 349 g. pr. Hr. Filip Vtori go ubedil Olint vo prijatelstvo, a
gi osvojuval site okolni gradovi i tvrdini. Odr`uval formalen mir i
sklu~uval sojuzi so site osvoeni teritorii. Istoto go pravel i so Atina
kade {to i pokraj predupreduvawata na Demosten, nikoj ne ja ~ustvuval
opasnosta {to doa|ala od strana na Makedoncite i Filip Vtori.
Vo 348 g. pr. Hr. Atina se odlu~ila da isprati pomo{ na Olint no
zadocnila i po more i po kopno. Komandantite na Olintskata kowica
mu predale na Filip Vtori 500 kowanici i Olint ne mo`el da se brani. Olint bil razurnat tolku mnogu {to pove}e ne mo`el da se odbrani
ili da se obnovi celi dva i pol mileniumi. Ostanal urnatina. Vo Olint
imalo atinski ostatoci {to morale da se uni{tat kako i vo Amfipol.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
47
Naselenieto bilo rasprodadeno, plenot podelen a gradot bil iskopan
i prou~en duri vo1928 godina. Na red bila Evbeja, ostrovot {to Atina
sakala i ne uspeala da go zadr`i. Filip Vtori pak bil pobrz, a so toa,
si obezbedil prevlast niz site pomorski pati{ta.
Vo 348 g. pr. Hr. Atina gi ispratila Eshin, Demosten i Filokrat
vo Pela da sklu~at dogovor za mir, poznat kako Filokratov mir. Dodeka se vodele pregovorite za mir Filip Vtori se pro{iril preku
Trakija do Propontida. Toj mir bil zaguba za Atina. Na Filip Vtori
mu bile priznati site osvoeni teritorii okolu Halkidik i Trakija i
bila povratena makedonskata teritorija i gradovi. Mirot se odnesuval na atinskiot pomorski sojuz. Dodeka Demosten go obvinuval deka
go kr{i mirot, Filip Vtori baral: ve}e koga ima vojska vo sekoj grad,
barem da stavi makedonski brod pokraj sekoj atinski, za da gi ~uva od pirati. Namerata mu bila na mudar na~in da ja kontrolira i koristi celata atinska flota. Sojuzot pome|u Atina i Makedonija Filip go narekuval odbranben sojuz so neograni~eno traewe. Demosten na toa
odgovoral deka takviot mir bil `elba za porobuvawe i na idnite pokolenija. Sekako, Filip Vtori sakal da se podgotvi da ostane sam protiv
Atina, kako i Atina sama, bez porane{nite sojuzi. „Jas se boram so Demosten, ne so Atina“ - ~esto izjavuval Filip Vtori.
Kakvi se pravata na Makedoncite se gleda so Fokida. Na povik na
Teba, Filip Vtori stavil pod kontrola 22 grada. Im go odzel oru`jeto
i kowite. Ja stavil Fokida pod Delfiska amfiktionija (uprava), a na
Filip Vtori mu pripadnale nejzinite glasovi. Ja zadol`il Fokida
da gi vrati parite vo Delfi. Spored Diodor (XVI), pla}aweto na Fokida, po 60 talanti godi{no, potvrdeno e so edna mramorna plo~a. Na nea
bilo zapi{ano deka tie tolku pla}ale sè do 338 g. pr. Hr., koga Filip
Vtori im ja namalil na 10 talanti godi{no. Toa go pla}ale sè do 322
g. pr. Hr. Verojatno carskiot glas i zakon se po~ituval za vreme na Filip Vtori, sè do smrtta na Aleksandar. Toa zboruva deka sè {to vospostavil Filip va`elo i za pokolenijata. Deka toa bilo taka dokaz ni e
Teba, koja koga ne ja po~ituvala Filipovata spogodba vo Korintska liga, Aleksandar ja razurnal do temel, kako primer za drugite. Aleksandar od Teba pobaral da prinese `rtva na Zevs vo svetili{teto {to go
48
Angelina Markus • Risto Popovski
~uval makedonski garnizon. Toa zna~elo mirno predavawe na gradot {to
Tebancite so svoeto protivewe pridonele da bide razurnat do temel,
kako {to toa bilo napraveno i so Olint a podocna i so Tir. Sekoj {to
se sprotivstavuval na Makedoncite bil uni{tuvan. Pou~eni od toa
Vavilon i Egipet gi otvorale {irum portite na gradovite slavej}i
gi Makedoncite kako nepobedlivi i osloboditeli.
Makedoncite se zdobile so golemi po~esti vo Delfi, a Filip
Vtori stanal gospodar na svetili{teto {to mu dolikuva kako na car
vo ceremoniite. Vo Delfi mu bila postavena zlatna bista i zapisi, i
primil darovi {to mu sleduvale kako vrhoven upravitel i na religioznite ustanovi. Toj stanal arhont (voda~) na Tesaliskiot sojuz. Site
prava na Atina ili se odzemeni ili zagrozeni. Zatoa podigaat tu`ba
protiv Eshin i Filokrat so obvinenie deka se potkupeni od Filipa
bo`em ne znaele deka tie se prethodnica i voda~i na Makedonskata
partija vo Atina. Tie od Filipa barale da go izmeni Dogovorot i da im
dozvoli da vladeat so nekoi teritorii kako pred toa. Filip Vtori
site predlozi gi otfrlil i vo 343 g. pr. Hr. Eshin e osloboden od obvinenieto, odnosno Fokion i Evbej so potkup la`no svedo~ele. I tie
bile zadol`eni vo knigite na Filipa, kako i site ~lenovi na makedonskata partija vo Atina, {to toj gi finansiral.
Vo me|uvreme Makedonija bele`i novi uspesi. U{te vo 344 g. pr.
Hr. Filip Vtori na Peloponez gi pridobil Arg, Mesenija i Arkadija.
Toj sloboden pat preku Termopilite i Korint mu ovozmo`il na Filip
Vtori da sozdade baza, za vrska so Egipet, za borba so Persija. Toga{
e izgraden Epidaur so tipi~nite makedonski gradbi, teatarot i Asklepievoto svetili{te i bolnica. Demosten li~no bil iznenaden od Makedoncite i faten od Filip Vtori, kako gi razubeduva Peloponezite
da go raskinat sojuzot so Filip Vtori, no, tie bile zadovolni od Filipa,
{to gi pritesnil Spartancite da vratat nekoi teritorii na Arkadija i
Mesenija. Mu ostanale verni i na Filip Vtori i na Aleksandar Makedonski. Spartancite nezadovolni so Filipovite re{enija ne se priklu~ile na Korintskata liga po Heroneja. Nivnata razvrska so Makedoncite ja zavr{il Antipatar so Lamijskata vojna. Sparta ja snemalo od
politi~kata scena. Teba ja snemalo so Aleksandar i Atina so Heroneja.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
49
Gimnazionot vo Stibera
Site golemi sili na grad - dr`avi~kite {to si igraaa osvojuvawe na
makedonski gradovi, gi snemalo vo isto vreme po naletot na Filip Vtori. Otpor daval samo Demosten, verbalno so „Filipikite“. „Itro{tinite“ na Filip Vtori dominirale nasekade.
Vo 343 g. pr. Hr. Filip Vtori prodol`il kon Trakija i Tesalija
a vo Pelagonija gradel gradovi: Herakleja, Stobi, Stibera, Alkomena,
Sv. Vra~ i dr. Site tie gradovi dobile edinstveni akusti~ki Teatri i
Liceumi, Stadioni, Gimnaziumi, Muzeumi za obrazovanie i ve`bawe
Makedoncite vo bitka
50
Angelina Markus • Risto Popovski
na falangata. Toa se u~enite generacii Makedonci koi }e rakovodat
so mnogu narodi i }e ja ostavat makedonskata kultura i obi~ai po Ikumenot. Potomcite na Makedoncite sèu{te se tamu, `ivi i zdravi, po rabovite na Aleksandrovata imperija kade i den denes go ~uvaat spomenot za svojata pratatkovina.
Vo Epir go postavil za kral na Molosite bratot na Olimpija,
Aleksandar. So toa ne samo {to ja pro{iril Makedonija, tuku i ja zacvrstil. Vo Tesalija ja zasilil vojskata so izvonrednata Tesaliska
kowica.
Vo 342 g. pr. Hr. Filip Vtori postavil Makedonci vo upravata
na Trakija. Vo Pela go ovlastil 15 godi{niot Aleksandar da go zamenuva i toj iako sèu{te tolku mlad - gi zabele`al prvite uspesi i manifestiral carska darba za vladeewe.
Aleksandar, kako i tatko mu Filip, dobro znael deka ne zavr{uva se so osvojuvaweto na nekoj grad ili narod. Znael deka treba da se
raboti na toa, tie da se odr`at, da se privrzat kon Makedoncite. Vo
taa rana mladost, mladiot princ, noviot gospodar na svetot, Aleksandar vo pridru`ba na kralskite drugari krstarel niz Makedonija, u`ivaj}i vo toa {to go postignal Filip. Toa bile princovi, blagorodnici od makedonski rod. Toa bila naju~enata generacija. Tie rastele
zaedno, u~ele kaj najdobrite filozofi i vo `ivo go sledele primerot
na Filip Vtori. Zaedno gi vodele najgolemite bitki i ja delele slavata na Makedonija. Toa bile Klito, Krater, Hefestion, Perdika, Ptolomej, Filota, Aleksadar Link, Harpal, Parmenion, Lizimah, Kalisten i mnogu drugi Makedonci, okolu stotina, vo tesen krug okolu carot,
povrzani so vernost i Makedonstvo. Filip Vtori ja podgotvuval elitnata zamena, za koi, ne samo Makedonija, tuku i svetot stanal mal. Eden
gen, nadarenost na belata rasa, prodiral na site ~etiri strani od centarot, od Makedonija, so sonceto na ~elo, so svetosta na prosvetuvawe
na narodite i silata na lavovi.
Vo 342 g. pr. Hr. Filip Vtori povtorno se upatil kon Trakija.
Ovoj pat vo ime na sojuzot, da gi osloboduva gradovite od tu|i vlijanija.
I odnovo, kako vo Amfipol, Olint i Krenida, Filip Vtori toa go pravel za sebe i za Makedonija, a ne za Atina.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
51
Vo Trakija se nametnati mnogu danoci, sobrana e vojska od pokorenite plemiwa, izgradeni se mnogu novi makedonski gradovi i naseleni
so makedonski gra|ani i vojska. Atina se prela`ala i pomislila deka
ako e vo sojuz so Filip Vtori }e gi kontrolira gradovite i ostrovite, koi
porano bile vo sojuz so nea. Tie sega bile makedonski. Previduvaj}i go
toa Atina si dozvolila da napla}a carini od brodovite, koi pominuvale
vo tesnecot kaj Hersones. Gi zaboravila pri~inite za Trojanskata vojna.
Toa bila taa pri~ina: koj na toj prostor i kolku treba da napla}a
carina i danoci, toj vladee so svetot. Atina oti{la tolku daleku {to
si dozvolila da ograbuva makedonski gradovi. Kako da veruvala deka
Filip Vtori navistina se bori za nea. Vo 341 g. pr. Hr. so tretata Filipika, Demosten bezobyirno, arogantno, sè pove}e gi napa|al i Filip
Vtori i Makedonija. Toj tolku veruval vo toa {to duri si dozvolil
pat za podbucnuvawe niz Trakija, Tesalija, Ilirija i Peloponez. Gi
baral ostrovite Hios, Rod i Sam, kako i Vizant. Vodel o~ajna borba
za obezbeduvawe na patot za `ito po more, no ne kako orator, tuku kako
dr`aven pretstavnik, go baral toa {to Filip Vtori ne go dozvoluval.
Posledniot o~ajni~ki ~ekor koj go prezel Demosten bilo baraweto
pomo{ protiv Makedonija od persiskiot car Artakserks.
Artakserks ne sakal da ja vooru`uva Atina. Toj ispratil podaroci za nekoi Atiwani i go nagradil Demostena so 3.000 darici te{ki
po osum i pol grama zlato. Dali toa bila li~na nagrada za pogrdnite
„Filipiki“ ili vozdr`anost, Persija da ne go predizvikuva Filipa?
Negovata namera im bila poznata. Na ostrovot Evbeja, vo gradovite
so makedonska posada, Atina poka`ala sila i go prezela ostrovot so
antimakedonski sojuzi, {to gi obnovuval Demosten. Go napa|al Filipa
deka go prekr{uva sojuzot so Atina, a koga Atina barala sojuzi so makedonskite neprijateli toa kako da bilo nejzino pravo. Se zanela bez
da znae deka so toa samo go zabrzuva sopstvenoto raznebituvawe.
Filip Vtori prodol`il da napreduva kon Propontida vo 341 g.
pr. Hr. Grbot vo Makedonija go {titele Aleksandar i Antipatar, go
poddr`uvale i se voodu{evuvale od Filipovite dobro isplanirani akcii. Istite metodi }e prodol`i da gi primenuva i samiot, ne samo vo
Makedonija, i ne samo toga{. Toa }e se primenuva vo idnite vremiwa
52
Angelina Markus • Risto Popovski
i na site prostori. Primerot na tatkoto i na sinot vo borbite }e ostane kako primer steknat od Makedonecot. Toa {to Filip Vtori go
napravil za Makedonija, Aleksandar go napravil za svetot, sekoj so posebna te`ina. Sega nasekade se zboruva za Aleksandar: filmovi, napisi,
knigi, diskusii. Eve go pra{aweto na desetgodi{no dete: „Ako Aleksandar Makedonski im pripa|a na site narodi, dali site narodi se Makedonci?“ - Kako da ne, makedonskoto se izdvojuva kaj site narodi {to
prifatile ne{to na{e i od Filipa i od Aleksandra. Samo svesta za
Makedonecot ostanuva kako nade` za narodite vo site civilizacii.
A Filip Vtori napreduval. Podu~eni od primerot na Olint nikoj ne mu se sprotivstavuval. Istoto go primenil i Aleksandar so Teba
i Tir, podu~en od primerot na tatka si Filip Vtori i ostanatite pretci vo istorijata na Makedonija, pa ponatamu i nemu nikoj pove}e ne mu
se sprotivstavuval. Modelot na prijatelstvo i sojuzi Filip Vtori go
primenuval i so Skitite. So nivniot kral Atej se dogovoril za pomo{
vo poslednite crnomorski gradovi Perint i Vizant. Vo 340 g. pr. Hr.
zapo~nal da go opsaduva Perint. Yidinite na toj grad zavr{uvale so
drveni {ilci. Filip Vtori se odlu~il za kula od 80 lakti visina, ja
nadvi{il sekoja tvrdina i zapo~nal da ru{i. Ista takva kula so vnatre{ni tuneli napravil Aleksandar za vleguvaweto vo Tir. Perint
pobaral pomo{ od Vizant i od Persija. Za toa vreme, toa se vrvni pronajdoci i prv pat se izvedeni i primeneti vo voenata tehnika od Makedoncite. Persijcite se pla{ele od pribli`uvaweto na Filip Vtori
kon nivnite gradovi. Tie ispratile vojska, oprema i pari, a Atina
brodovi, zaedni~ki koj znae po koj pat da se borat protiv Makedonija.
Koj }e im poveruva na atiwanite deka Makedonija vo toa vreme i pod
takvi uslovi }e se bori vo Persija za niv? Vo site borbi vo Persija,
Makedoncite vojuvale so atinski platenici. Mnogu dolgo Filip Vtori gi opsednuval i Perint i Vizant. Pomo{ta po more, od atinskite
i persiski zdru`eni vojski ne se smaluvala. Filip Vtori po vtor pat
vo svojot `ivot se povlekol. Prviot pat toa bilo kaj Termopilite.
Ovoj pat, za da ne rizikuva `rtvi vo falangata, se upatil na sever da
proveri, da prou~i, zatoa {to Skitite ne mu priteknale na pomo{ pri
opsadata na gradovite. Lut na toa {to Atej ne gi ispolnil uslovite
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
53
od prethodno dogovorenoto, koga trebalo da pratat pomo{ za Vizant,
Filip Vtori zavojuval protiv Skitite, pri {to zaginal i samiot skitski kral Atej. Luznite po celoto telo i osakatuvawe na okoto i kolenoto ne go spre~ile Filip Vtori vo bitkite za gradovite.
Na Filip Vtori mu pripadnal ogromen voen plen, duri 20 iljadi kowi. Na vra}awe kon Makedonija, Tribalite vo Trakija go napadnale, go ranile Filipa i mu odzele del od skitskiot plen. Koga strelata go pogodila Filipa vo nogata od silniot udar i kowot mu padnal.
Dodeka Filip Vtori vikal od bolka sinot Aleksandar go te{el deka
toa ne bilo ni{to vo sporedba na toa {to Filip go postignuval sekojdnevno i kako `rtva ostaval del od svoeto telo. Luznite po celoto telo i osakatuvaweto na okoto i kolenoto ne go soprele Filipa. Toj i
ponatamu u~estvuval vo site bitki.
Site makedonski kralevi na kowi so isto oru`je, kopje, me~ i makedonski {tit od sekoja bitka nosele po edna luzna i ja podzaskrivale so hlamida zatoa {to ja predvodele falangata i sekoga{ prvi se izlo`uvale na udar kako primer za drugite. Taka Makedoncite se vratile
so nedovr{ena rabota na severoistok, ne uspeale da go priklu~at Perint i Vizant kon Makedonija. Za seto toa bila vinovna Atina koja
podmolno pravela intrigi i si ja predizvikuvala heronejskata sudbina.
Ne ostanalo mnogu vreme do 338 g. pr. Hr. Samo edna godina trebalo da
se pri~eka za dovr{uvawe na Filipovata zamisla. Filip vojuval, se dogovaral, is~ekuval a najmnogu gradel, nasekade, kako vo Pelagonija. Ja izgradil Herakleja i rasko{no ja ukrasil kako {to dolikuva na kralski, heraklidski grad.
[ansite za vojuvawe izlegle so vtorata „Sveta vojna“. Vo 340 g.
pr. Hr. Atina za svoj pretstavnik na Amfiktionot vo Delfi go odredil Eshin, stariot dobar prijatel na Filip Vtori. Eshin predlo`il
da se objavi „Sveta vojna“ na Amfis vo Lokrida. Tie ja preorale Hrisijskata zemja. Taa zemja pod za{tita na Hris, Apolonov sve{tenik,
ne mo`el nikoj da ja vrati, osven Filip Vtori kako vrhoven komandant
na sojuzni~kite sili. Filip Vtori samo {to se vratil od pohodite na sever i odvaj ~ekal takvo ne{to. Edna{ so Fokida odli~no gi sredil
svetite raboti, zatoa lesno i brzo stignal vo Elateja. So toa se zagro-
54
Angelina Markus • Risto Popovski
zile i Teba i Atina. Makedoncite barale od Teba pat kon Atina, a taa
barala sojuz so Teba da se za{titat od Makedoncite. So tie predlozi
dvete delegacii se sretnale vo Teba. Makedoncite barale samo premin
kon Atina za nagrada od bogat plen. Atina barala sojuz od Teba za da go
spre~i Filipa da upravuva vo Delfiskoto svetili{te. Atina ja vovlekla Teba protiv Makedonija, kako i na vremeto protiv Aminta, koga Filip Vtori bil zemen kako zalo`nik. Se „kr~ka{e“ Heroneja.
Filip Vtori ponudil mir, a Demosten agitiral vojna. So~uvana
e besedata „Za venecot“ {to ja odr`al Demosten pred ~lenovite na senatot: „Be{e ve~er, nekoj stigna so vest za zazemaweto na Elateja. Edni
stanaa i gi zapalija drvenite du}ani so ogan da gi izvestat drugite delovi na gradot, a drugi gi povikaa stratezite i truba~ot, se sobraa site i
mnogu narod pred Sobranieto. Potoa glasnikot raska`al sè. Pra{aweto: koj saka da zboruva? bilo pove}e pati povtoreno. Se krenal samo Demosten i predlo`il sojuz so Teba za vojna. Filip Vtori ne sakal prv da
po~ne. Veren bil na zborot za sorabotkata so Atina. Sega bil predizvikan, napadnat i re{il da se brani. Sèu{te va`elo praviloto deka za
nanesenata nepravda site }e go obvinat prviot {to posegna po oru`je
i se zakanuva so sila. Sega toa ne bil Filip Vtori tuku Demosten. „Jas
ne vojuvam so Atina tuku so Demosten“ - velel Filip Vtori.
Datumot za bitkata e izbran
BITKATA KAJ HERONEJA na golemiot makedonski praznik.
Na Ilinden, Ilion, Sonce, Make1.8.338 g. pr. Hr.
donskata armija od 30.000 pe{adija i 2.000 kowica so vidni i iskusni Makedonci vo presudna i posledna bitka, bitka za dr`avata, za familiite, za domovite, za site slavni
Makedonci. Na drugata strana Atina nabrzo sobrala vojska od logorite rodeni od neatinski gra|ani i robovi. Tebanskata „Sveta ~eta“
e uni{tena do posleden vojnik. Atina imala 1000 zaginati i 2.000 zarobeni. Ostanatite se razbegale. Filip Vtori se iska~il na edna viso~inka i zaigral makedonsko oro, povtoruvaj}i vo takt: „Demosten ova
go bara{e“. Na toa mesto se vrzal u{te eden jazol od Filipovoto vreme
na Heraklidite. Ostanal spomenikot na sednat lav, ist onakov kako i
vo Amfipol za da potsetuva na makedonskite pobedi.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
Sednatiot lav vo spomen na pobedite {to go podigale Makedoncite
55
56
Angelina Markus • Risto Popovski
Kakva ironija! Makedonskiot lav {to e podignat vo ~est na heronejskata pobeda i sega Grcite go poka`uvaat kako atinsko obele`je
na `rtvite i porazot po koj {to Atina, grad - dr`avi~kata, be{e izbri{ana zasekoga{ od istoriskata scena. Filip Vtori ne brzal za da mo`e
temelno i trajno da si ja ispolni svojata zamisla, da ja onevozmo`i
Atina da se pletka vo makedonskite raboti.
Zadovolstvo go obzelo Filipa. Toa li e taa Teba {to go ~uvala
Filipa vo zalo`ni{tvo. Toa li e taa Teba na Leonid {to na Aminta
mu arbitrirala so poddr{kata na Atina i na Sparta. Taa Teba, taa
amorfna masa, ne mo`ela pove}e da se ni{a te na edna, te na druga
strana. Im propadnale `elbite za hegemonija na grad - dr`avi~kite,
{to pominuvale preku makedonska zemja i gi ograbuvale, gi pusto{ele
makedonskite gradovi. Od ovoj den, na Ilinden ima samo eden hegemon,
- Makedonecot.
Ne e jasno zo{to Filip Vtori vo Heroneja ja uni{til „Svetata
~eta“ do posleden ~ovek. Mo`ebi motivot go ~uval od detstvoto vo zalo`ni{tvo. Vo sekoj slu~aj vo Kadmeja ostavil makedonski garnizon.
Toa bila pri~inata Aleksandar da im prinese `rtva na pretcite na
Zevs. Toa Teba ne go dozvolila i zgasnala od istoriskata scena.
Za Atina mu bilo u{te pomilo. Sojuzot, iako bil formalen, tie
go prekr{uvale, a go obvinuvale Filipa. Koga Filip Vtori se re{il
da gi sru{i vo Olint atinskite dogradbi okolu gradot, dotr~ala atinskata flota. Zadocnila. Za toa vreme Filip Vtori go istrebil seto
ona zaostanato atinsko seme vo gradot za potoa nikoga{ pove}e da ne
r’ti. Zatoa gradot tolku nastradal i bil razrurnat do temeli. Toa bilo
predupreduvawe do Atina.
Demosten bil zateknat na Peloponez kako se obiduva da gi svrti
pelopone`anite protiv Makedonija. Pak zadocnil. Filip Vtori ve}e
za Arkadija, Arg i Mesanija napravil tolku, kolku {to Atina i Sparta zaedno im na{tetile. Sparta luta poradi zagubenite pozicii ne mu
do{la na Filipa vo Korint, kade {to bil proglasen za arhont so pravo
na naslednost i trajno vladeewe.
Za vreme na opsadata na Perint, Demosten od Artakserks vo Persija dobil pari za borba protiv Makedoncite. I vo Teba makedonska
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
57
1
2
Grafi~ki prikaz nastrategijata i taktikata na makedonskata falanga
vo bitkata kaj Heroneja
(Od Knigata Voena istorija na Makedonija od Van~e Stoj~ev)
58
Angelina Markus • Risto Popovski
delegacija go sretnala Demostena kako agitiral za vojna, koga Filip
Vtori nudel mir. Kade e sega Demosten? Prv ja napu{til Heroneja.
Duri i {titot na koj biilo napi{ano „So sre}a“ go ostavil frlen na
drvo i pobegnal. Nema sre}a vrz tu|a nesre}a. Demosten go poznaval i
go razbiral Filipa, ja znael negovata cel. Ne mo`el ni{to da spre~i.
Se razminuvle politikite na zastarenoto op{testvo i novoto, progresivnoto, makedonskoto. Filip Vtori stapnuval na svetskata scena
podgotveno, organizirano, sigurno, a Atina mu pre~ela vo toa. Moral da
ja zbri{e.
Heroneja e bleskavata bitka za koja Filip Vtori se podgotvuval
celiot `ivot. Taa bitka go voodu{evila i go prepla{ila svetot. Makedoncite poka`ale deka se podgotveni da izgradat golema kosmopolitska dr`ava.
Tekot na bitkata kaj Heroneja e model za site drugi bitki na Makedoncite. Seopfatnost, izdr`anost, is~ekuvawe i slava.
So postavenosta na falangata i prviot sudir kowicata izvela
neviden manevar. Filip Vtori prvo simuliral begawe, za vojskata na
Atina da zapo~ne da go goni. Potoa gi zaobikolile. Kako i tatkoto,
taka i sinot Aleksandar u{te pouspe{no ja opkolile „Svetata ~eta“
i ja uni{tile. Po taa bitka nikoj pove}e ne se obidel ne{to da bara,
a da ne ja ima na um Heroneja. Posledicite, sepak ne bile tolku lo{i.
Vo site gradovi se vovel makedonski poredok. Vo Teba, na Kadmeja, bil
smesten makedonski garnizon za kontrola na svetili{teto i celata
teritorija. Vo ostrovot Evbeja, Korint i Atina vo upravata zavladeale promakedonci. Na Atina i se ponudil mir ako gi oslobodi metocite
i robovite, mobilizirani za Heroneja. Demada go napravil dogovorot.
Atinskata zarobena vojska bila oslobodena bez otkup. Porano za site
zarobeni atinski vojnici kaj Olint, Pidna i Metona bil pla}an golem
otkup. Atina sega stanala samostojna no pod makedonska uprava. Odzemeni i bile site gradovi na Halkidik, Trakija i Hersones kade flotata se ukotvuvala za prevoz na hrana vdol` makedonskite primorski
gradovi. Bil raspu{ten Vtoriot pomorski sojuz. Site gradovi i Atina,
od Makedonija dobivale hrana, politika i filozofija. Sega ja dobile
i vlasta na makedonskata dr`ava.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
59
Filip Vtori ne sakal so Atina da postapi kako so Olint. Toa }e
zna~elo odmazda za site vojni {to gi vodel Filip Vtori kako da bile vodeni samo so Atina, iako vsu{nost toa i bilo vistina.
Vo Atina `iveelo prastaro makedonsko, pelazgisko pleme so svoi
hramovi i Makedonskata partija po~nala da gi sproveduva i zastapuva
makedonskite interesi. Zaradi toa Atina ne bila razurnata. Filip
Vtori gi {tedel gradovite za{to mu bile potrebni za `iveewe i
vospostavuvawe na makedonskiot poredok. Gradovite {to sami go
povikale Filip Vtori da gi osvoi se ~udele na negovata blaga postapka kon Atina. Na Filipa vo centarot na agorata mu podignale spomen
bista od blagodarnost a mnogu podocna bista mu bila postavena i na
Demosten so sledniov natpis: „Da be{e tvojata sila Demostene ednakva na tvojot um, makedonskiot osvojuva~ nema{e da vladee so Elinite“.
Sepak Makedon izvadil me~ kon site neprijateli.
Demosten so sekoj govor potsvesno gi naglasuval kvalitetite i
mo}ta na Filip Vtori, pa i od natpisot se gleda toa. Iako sporedni, tie izvori se isto taka va`ni. Od edna strana uka`uvaat na nepomirlivosta so
Makedoncite, od druga strana uka`uvaat na potrebata da se prika`e kako
bo`em Makedoncite se obedinuvale i vojuvale za Atina i za da ja {irat
nejzinata kultura ili da gi {titat nejzinite interesi. Kako da ne, iluzija. Ova e izmislica zaradi elinizacijata na sè {to e makedonsko.
Vo 337 g.pr. Hr. Filip go svikal Korintskiot kongres so pretstavnicite na site polisi, se formiralo „zaedni~ko sobranie“ pod makedonska vlast, za da se sozdade traen mir. Takov mir Aminta sklu~il
so Olint vo traewe od 50 godini. Atina go naru{ila. Porano Filip
Vtori i za Olint imal ist mir so nasledno pravo. Trajniot mir vo Korint go garantiral Filip Vtori so seta svoja mo} i slava.
Deka navistina Korintskiot mir imal forma na nasledni prava
go poka`al Aleksandar so Teba, koga ja razurnal do temel za da dojde do
garnizonot ostaven od Filip Vtori.
Korintskiot kongres, kako makedonski model, pretstavuva prethodnik na site dene{ni me|unarodni institucii, kako Obedineti nacii, Evropska unija, NATO. Celiot sovremen svet ja konceptuiral
Makedonskata politika od IV v. pr. Hr. Makedonskata hegemonija so
60
Angelina Markus • Risto Popovski
Korint pravi otstapki i samostojno u~estvo vo sojuzen sovet so koj
rakovodel Filip Vtori. Filip rakovodel so celokupnata nadvore{na
politika na site gradovi i plemiwa pod makedonska dominacija. Toj
predlo`il vojna protiv Persija so makedonsko vodstvo na falangata
i site se slo`ile zatoa {to nemalo drug izbor.
U~estvoto na drugite vojski e selektivno, osobeno za Atina, da
ne se bori sama protiv sebe, zaradi golemiot broj na atinski platenici vo persiskata vojska so koi se borel Aleksandar na Granik, Is i Gavgamela. I pokraj toa Atina ispratila delegati so podaroci za Darie,
~estitaj}i mu ja pobedata. Otkako Aleksandar gi zarobil razbrale za
pobedata na Aleksandar kaj Granik. Ne mo`e da im se veruva ako go zastapuvale persizmot, a sakale Makedoncite da se borat za niv. I Filip Vtori i Aleksandar Makedonski ja {irele samo makedonskata kultura so koja ostavile trajni i originalni tragi vo osvoeniot svet.
Nedoverbata na Aleksandar kon Atina bila opravdana. Izvori od Arijan i Ruf velat deka od Atina bile vklu~eni 1500 vojnici vo falangata.
Niv Aleksandar ne gi vklu~il nitu vo bitkite nitu vo proslavite.
Nikoj od Atina ne sedel do carot na proslavite nitu pak im bilo dozvoleno da se `enat so Persijki. Site Atiwani bile ubieni, zarobeni
ili vrateni kako robovi vo Makedonija zatoa {to bile persiski platenici, bile naredeni do Darij vo sekoja bitka protiv makedonskata
falanga. Taka i zavr{ile, so nedoverba i od dvete strani. Tie sè prodavale i sè predavale.
Filip ne napravil i ne zamislil da napravi ni{to, a da ne go vklopi vo makedonskata dr`ava.
Na povidok bila golema presmetka. Ne zatoa {to persiskite carevi ~esto koristele makedonska „zemja i voda“, tuku za da se zavr{i so
satrapii okolu Makedonija. So Atina bilo gotovo. So Persija po~nuvalo. Vo proletta 336 g. pr. Hr. Filip Vtori pobaral Persija da gi oslobodi site gradovi na Jonskoto krajbre`je. Po odbivaweto, Filip Vtori prefrlil vojska vo Mala Azija. Parmenion i Atal so 10.000 vojnici
izviduvale, procenuvale i agitirale za idnata makedonsko - persiska
vojna. Taa vojna Aleksandar ja dobil so tri bitki i stanal gospodar na
svetot.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
61
Filip Vtori odamna imal predstra`i vo As kaj Atarneja kade
{to Aristotel otvoral makedonski {koli so makedonsko vlijanie, so
makedonski filozofi da mu go olesnat i podgotvat nastapuvaweto na
Filip Vtori vo krajbre`jeto i ostrovite. Filip Vtori imal privrzanici nasekade. Takvi vrski imal i so Mavzol vo Halikarnas i drugi
mesta vo Karija, Likija... Toa e pri~inata {to mnogu gradovi i narodi go pre~ekale Aleksandar Makedonski kako osloboditel i {irum gi
otvorale portite predavaj}i mu gi gradovite kako Vavilon, Memfis...
Toa bilo pogotveno od Filip Vtori. Toa se idei i taktiki na sinot i
na tatkoto.
Vo Kizik i Hij, Makedoncite bile pre~ekani kako osloboditeli.
Taka gi do~ekuvale i na drugi mesta kade {to Filip Vtori imal svoi
privrzanici, promakedonci kako {to gi imal i vo Atina na vremeto
pred i po Heroneja.
Na Filip Vtori ne mu bilo sudeno da ja vodi taa vojna. Na Aleksandar mu se ostvarilo predviduvaweto od tatko mu: „Makedonija e mala zemja za tvojata mo} Aleksandre“. Aleksandar Makedonski na Makedoncite im go dal celiot svet: „Makedonci moi za vas go osvoiv svetot“
spored Arijan - vo toj svet Aleksandar vnel se {to nau~il od Filip
Vtori i Makedoncite. Politikata na Filip Vtori, prodol`ena od
Aleksandar trae. Mnogu aspekti posle Heroneja i Gavgamela treba da
se pojasnuvaat. Kako na primer: dali Aleksandar po `eneweto na Filip Vtori so Kleopatra oti{ol vo Ilirija i dali poradi toa toj da
ne se smeta za Makedonec.
Aleksandar Makedonski oti{ol kaj Aleksandar od Linkestida
i Aleksandar od Pir. Site trojca Aleksandri bile bliski krvni rodnini - bratu~edi. Site trojca so drugite carski drugari go pretstavuvale makedonskiot duh i sekoga{ zaedno se {koluvale i borele, se {etale i `iveele po site prestolnini na Makedonija. So brakovite,
makedonskite kralevi se povrzuvale so drugite plemiwa i taa tradicija od Makedonija e prenesena i e prisutna po dene{nite kralski
ku}i vo Evropa.
Edinstveno makedonskata dr`ava se formirala kako dr`ava i
vo nejziniot sostav vlegle Iliri, Tesalijci, Trakijci... Etimolo{-
62
Angelina Markus • Risto Popovski
koto zna~ewe na Ilir e ilion - sonce, Tesal e pak sonce, Solun i Solin gradovi. Makedonskoto sonce e simbol na celiot narod. Vo Kutle{, vo grobnicite na makedonskite carevi pronajdena e potvrda na
unikatno makedonsko umetni~ko tvore{tvo. Toa doka`uva deka makedonskata civilizacija nitu e diva nitu pak e varvarska. Ako bilo taka,
kako {to gi potcenuvaat Makedoncite, zarem }e postoelo takvo tvore{tvo? Pronajdeni se bezbroj zlatni, `elezni, bronzeni ukrasi...
Pronajdeni se bezbroj {lemovi, bezbroj makedonski {titovi so sonca,
bezbroj {titnici za noze i gradnici. Sekoj vojnik vo falangata nosel
oprema, me~evi i razni spravi za vojuvawe. Seto toa nekoj go izrabotuval, a toa bil makedonskiot ~ovek, vo makedonskata dr`ava za makedonskiot narod. Tolku pati{ta, tolku gradovi, tolku hramovi izgradile
Makedoncite. Kako rezultat na toa, kakvi sposobni i nadareni lu|e
bile tie {to go opkru`uvale svojot car i ne samo Filip Vtori i Aleksandar Makedonski. Kolku se postari makedonskite vladeteli tolku
podolgo bile na ~elo na svojot narod, ponekoga{ i po 40 - 50 godini.
Site tie mnogu pove}e tvorele i sozdavale bogatstva i sre}a za svojot
narod i dr`avata Makedonija.
Mnogu makedonski tradicii
FILIP VTORI
se proviraat niz vremeto i ja prenesuvaat makedonskata odlika. TakI GRADOVITE
va edna makedonska tradicija e davaweto imiwa na gradovite spored bogovite, a potoa i spored carevite.
Gradovite na Apolon - Apolonija (tri vo Makedonija). Gradovite spored imiwata na Herakle - Heraklea, isto taka gi ima tri, od Sicilija,
preku Linkestida do Trakija. Gradovite na Filip - Filipi. Gradovite
na Aleksandar - Aleksandrii, gi ima najmnogu, okolu stotina, rasporedeni na tri kontinenti a gradeni se i po Aleksandar Makedonski. Gradovite na Antioh, na Seleuk, na Ptolomej ja prodol`ile taa tradicija.
Isto e i so Konstantinopol i Justinijana, Markovite gradovi.
Ruskite gradovi kako i makedonskite gi nosat imiwata na carovite i voda~ite. Toa se Petrovgrad, Leningrad, Stalingrad, Kirovsk,
Sverdlovsk i drugi dol` Sibir i Kina. Do tamu stignala makedonskata kirilica, crkvi, freski, obi~aite so ista tradicija i korenite na
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
63
pravoslavnite narodi, istoriski povrzani so slavnite Makedonci.
Makedonstvoto viree pove}e na tie prostori otkolku {to Aleksandar go iniciral po rabovite na srednoaziskite granici. Nekoi od tie
narodi u{te go koristat ruskiot jazik vo makedonsko kirili~no pismo. Drugo nemaat. Spomenot za Aleksandar, se ~uva, se po~ituva i se
izu~uva vo u~ili{tata sè do Indija. Tie narodi sèu{te odat po istite
pati{ta i `iveat vo istite gradovi {to Aleksandar im gi izgradil.
Drugi nemaat. Tie gradovi na strategiski mesta si go `iveat mileniumskiot `ivot vo vrvovite na Hinduku{ i Kavkaz. Vo tie gradovi otkrivame i gledame isti planovi: carski palati i carski gradbi, muzei,
liceumi, stadioni, svetili{ta so sveti vodi za obredite. Makedonskite gradovi i reki se sveti mesta na koi se vr{elo o~istuvawe i kr{tevawe. Takov grad e Skupi (zbir, ku}i) niz kogo te~at sedum reki i
rekata Aksion - ime na bog na rekite. Taa reka gi povrzuva gradovite
Skupi, Vilazora, Dober, Stobi, Pela, Solun. Bujnostrujniot Aksion
te~e niz srceto na Makedonija i kako sekoj bog si gi ~uva svetite drevni gradovi. Vo Vardar se vlevaat rekite Treska, Lepenec, Markova Reka, P~iwa i drugi reki po te~enieto se do Egejot. Makedonskite reki i
gradovi po bregovite na Vardar i Crna Reka vo Pelagonija imaat ne{to zaedni~ko vo izgledot i izborot na strate{kite mesta. Niv gi gradele Filip Vtori i Justinijan. Site tie drevni gradovi pretstavuvaat
materijalni dokazi za makedonskata nauka i umetnost, za bogatstvata
i umeeweto na Makedoncite da gradat i da ostavat trajni vrednosti.
Vo Jordan i Erusalim - da ne sme nie toa? Erigon e reka na „zvezdeni gradovi“, na Herakleja, Stibera, Alkomena, Stobi, Keramide, Pelagonija.
Vo site tie gradovi `iveat istite lu|e {to `iveele otsekoga{, beli,
sveti, nadareni – Makedonidi. Ne im pre~ime na tie {to sakaat da se
poistovetat so makedonskiot ~ovek. Nema ni da dozvolime da se raznebituva Makedonija. Nekoi samo go rasipuvaat makedonskiot gen a toj
e neuni{tliv.
I Filip Vtori i Aleksandar Makedonski gi privlekuvaa lu|eto od
razli~ni rasi, i Negroidite i Mongoloidite, duri i mulatiziranite, da
se dobli`at do slavata na Makedoncite. Kade se bogovite da ja so~uvaat
Makedonija, Svetata zemja. Makedonija treba da se razbere kako zemja
64
Angelina Markus • Risto Popovski
Herakleja, Filipoviot grad vo Pelagonija izobiluva so statui, steli,
mozaici, teatar, maski, grn~arija...
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
...predmeti za sekojdnevna upotreba... ukraseni so vrvni dostreli
od makedonskoto umetni~ko tvore{tvo
65
66
Angelina Markus • Risto Popovski
za~etnik na civilizacija, mitologija, carstvo, tvore{tvo, pismo, Biblija, zemja na Evangelija i Hristijanstvo, seto toa sinhronizirano niz
na{eto `iveewe. @ivotot na Filip Vtori i Aleksandar Makedonski
e opi{an i vo Biblijata i Talmudot.
Ima ne{to zaedni~ko za site gradovi vo Makedonija. Naedna{
site se razurnati, vo isto vreme i na ist na~in. @ivotot vo gradovite zavr{il vo III vek. Spored poslanijata na Pavle se znae za poseta i sobiri na Hristijanite vo Makedonija. Toa bilo vo teatrite na tie gradovi: Filipi, Lihnid, Herakleja, Stobi, Solun, Dion, Korint, Skupi.
Vo site ovie gradovi {to gi gradele Filip i Arhelaj ima teatri. Hristijanstvoto se {irelo po istite pati{ta i se vgnezduvalo vo istite
drevni svetili{ta. Vedna{ do teatrite vo site ovie gradovi, se iskopuvaat prekrasni baziliki so mozaici, so likovi od biblijata i sliki od
prirodata. Vo site teatri bistite padnale na ist na~in, vo blizina na
stoeweto. Arheologijata i po dva mileniuma ili mol~i za pri~inite
ili dezorientira.
Od site ovie gradovi najgolemo zna~ewe ima Stibera. Najgolem
i najbogat carski grad. So svetili{te kako vo Herakleja i Epidaur.
Statui na Asklepio, Dionis, Apolon, Artemida, Tiha... Gimnizium,
Stadion, Muzeum... Stotina statui, plo~i so natpisi, steli. Isti planovi, gradbi, ukrasi, pismo. Vo site ovie plo~i pismoto e isto, ni
gr~ko ni rimsko. Da ne e toa makedonskoto pismo od IV vek pr. Hr. vo
Makedonija? Da ne se toa Filipovite gradovi niz makedonskite dr`avi? Gradovite na strate{ki mesta kako bazi za falangata? Ni{to
ne e prou~eno za Alkomena, duri ne e ni iskopana. Toa se svetite makedonski gradovi.
Deneska kako nikoga{ dosega se iskopuvaat makedonskite drevni
gradovi ne so cel da se prou~uvaat, tuku za da se ograbuvaat. Vesta za edna slu~ka ja citiram:
„Vo Marvinci kaj div kopa~ najdena e ‘arheologija’, nakit i
predmeti so neprocenliva umetni~ka vrednost za makedonskoto kulturno nasledstvo od VIII do VI vek pr. Hr. Otkrieni se zlatni obetki
{to zavr{uvaat so lavovski glavi, ukraseni so figuri od bo`estva,
zlatni moneti, bronzeni i srebreni, nekoi od rimsko vreme, prsteni
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
67
Glava od skulptura
na Nemeza od Herakleja
Skulptura na Atena od Herakleja
Maska od Herakleja
Glava od skulptura
na dostoinstvenik od Herakleja
68
Angelina Markus • Risto Popovski
od bronza, golem broj sadovi, lambi, kantariosi, ~inii, solznici, terakoti so golema umetni~ka vrednost, kako i ubav staklen sad i rariteten fragment od t.n. fidonsko staklo“.
Nasekade niz Makedonija se iskopuvaat dokazi za vrednosta i
postignuvawata na makedonskite kralevi od IX vek pr. Hr. do deneska.
Vo depoata od Vardarski rid zastapeni se moneti od VI vek pr. Hr., od
Aleksandar Prvi, do site vladeteli pove}e od {est veka. Zarem toa
ne e dovolno da se vidi deka od toa ni{to ne e elinisti~ko, ni rimsko, tuku na{e - makedonsko.
Ako ima tolku makedonska arheologija po svetot, mo`e li tamu kade {to stoi „gr~ko“ da se zameni so vistinskoto ime - makedonsko.
Vo posledno vreme gr~kite obo`uva~i na sè makedonsko, stavija tabli so „Dobrodojdovte vo Makedonija“. Priznaa, a na drugata tabla „Najva`nite Makedonci od IV vek pr. Hr. se Filip Vtori, Aleksandar Treti, Aristotel i Demokrit“. Povtorno priznaa. Sakaj}i da
postignat „gr~ki efekt“se izla`aa. Site znaat deka Filipovata politika e osnova na sovremenite ekonomski i politi~ki institucii vo
svetot. Znaat deka se makedonski. Site znaat deka Aleksandrovata
politika e model za Amerika vo vojnite na Istok {to sega gi vodat.
Site znaat deka logikata na Aristotel e osnova na informatika a go
znaat i toa deka seopfatniot sistem vo filozofijata bila ideologija na makedonskata dr`ava. Site znaat deka bez Demokrit ne }e mo`ela da se razvie nuklearnata fizika i atomistikata. Site znaat za
mitologija, bo`estva, heroi, muzi, svetiteli, prosvetiteli. Takvi
pretstaviteli „Grci“ nema so mileniumi. Kako da e toa golema genetska razlika ili samo pakost i omraza na tie {to tolku mnogu prezele
makedonsko, i sakaat sè. Ako na Gorgona i ja prese~e{ ednata glava,
vedna{ niknuvaat sto drugi. Feniks. Neuni{tivost. Makedonsko postoewe. Aristotelovata filozofija za seopfatnost na svetot ja primenija vo praktikata na dr`avite i trgnaa da go obedinat celiot svet,
da mu dadat kosmopolitski idei i visok stepen na nau~ni postignuvawa {to gi imale Makedoncite vo site podra~ja.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
69
Olint mnogu pati bil vo sredi{teto na borbenite aktivnosti
i na Filip Vtori i na Aminta. Atina go merkala, go osvojuvala i prisvojuvala. Ne mo`elo poinaku, moralo da bide uni{ten. Koga Filip
Vtori go napravil toa, efektot za Halikidik bil pogolem otkolku Heroneja za grad - dr`avite. Po toj primer nitu eden drug grad od Hersones do Peloponez ne se sprotivi na priklu~uvaweto kon Filipovata
Makedonija. Olint bil problemati~en u{te od vremeto na Arhelaj. Toj
grad bil kako porta za vlez vo Makedonija. Sekoj baral „zemja i voda“,
a potoa zasednuval vo nea. Barale nekoi prava i svoi trgovski interesi. Persija, Sparta i Atina sekoj za sebe si pravel maraton okolu
Olint. Taka se ufrluvaa vojski kon Amfipol, Stagira, Potideja, Metona, Pidna, Dion so namera da gi osvojat makedonskite prestolnini vo
Ege, Pela, Voden, Ber, so zagrozuvawe na celi oblasti kon Trakija, Ilirija i Peonija. Strukturata na celata dr`ava zavisela od utvrduvaweto na pati{tata okolu Olint. Toa bil Gordieviot jazol za Makedonija.
Olint zavr{il kako {to im e poznato na site brzo i efikasno. Najmnogu se potresol Demosten i odr`al luti Filipiki. Potoa do{ol vo Pela
zaedno so Eshin i Filokrat da go sklu~at poznatiot Filokratov mir
so Atina. Eshin ne sakal ni da se vrati vo Atina. Mu se dopadnala Herakleja vo Linkestida. Tamu Filip Vtori mu postavil statua za uspehot na makedonskata opozicija vo Atinskoto sobranie {to Eshin ja
vodel duri podobro od Filokrat (pretsedatel na Atinskoto sobranie).
Pusto{eweto na Olint bilo stra{no. Urnatinite, kako visok
breg ka`uvaat deka toa mesto pove}e nema da slu`i za ni{to. Duri po
celi 2276 godini, vo 1928 godina, vo Olint se po~nalo so otkopuvawe
koe po~nalo da gi otkriva arheolo{kite tajni. Raskopaniot grad poka`al deka e od ist tip kako makedonskite gradovi, so ulici pod prav
agol, so palati i visoki ku}i. Vo Olint e najdena ulica so ku}i tesno
zbieni edna do druga, siroma{ni, mali. Toa se ku}ite {to gi dograduvale atinskite kolonisti. Zaradi niv Filip Vtori go uni{til gradot. Gradot ja otkopal makedonskata istorija od Arhelaj ili mo`ebi od Aleksanadar Prvi. Otkopani se ku}i na katovi so mnogu sobi. Luksuzot vo
OLINT
- RAZURNATIOT GRAD
70
Angelina Markus • Risto Popovski
Mozaik od Olint
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
71
tie ku}i ni raska`uva za `ivotot na makedonskoto plemstvo.
Mnogu ku}i imale kupatila so
kadi od terakota, ~e{mi, bazeni
i odvodi. Zidovite bile oboeni
so `ivi boi od bela, `olta do
sina i crvena. Vo sve~enite sali
na carskite megaroni podot e ukrasen so rasko{ni mozaici od makedonskiot mitolo{ki period.
Taka vo edna ku}a mozaikot
ni gi poka`uva Dionis na dvoRa~ka za vrata so alka
vo ustata na lavot
kolka so Satir i 18 menadi vo igra.
Na drug mozaik e pretstaven Ahil kako ja prima opremata od Tetida i
dve Nereidi - Visokiot kvalitet na tie mozaici e od krajot na V vek
pr. Hr. do prvata polovina na IV vek pr. Hr. (vremeto od Arhelaj do
Aminta i Filip Vtori).
Dodeka traele Peloponeskite vojni, Atina osiroma{uvala, nemala sopstveno proizvodstvo i `iveela od grabe`ite i piratstvoto.
Vo toa vreme Makedonija sozdavala ekonomija i umetnost zasnovana vrz
visok stepen na razvienost na naukite. Toa se doka`uva so izgledot na
Olint. Rasko{nite mozaici po palatite od V i VI vek ja poka`uvaat
Vrv od kopje so natpis „Od Filip“
72
Angelina Markus • Risto Popovski
makedonskata darba za umetni~ko tvore{tvo. Istite mozaici se nasekade niz Makedonija, vo Stobi, vo Herakleja, vo Lihnid... i sekoga{
se prika`uvale kako „gr~ki“ i „rimski“.
Zanaetite bile razvieni i bile mnogu kvalitetni. Ubava keramika i izrabotki od bronza, `elezo i zlato. Pronajdeni se ra~ki za vrati so alki vo usta na lav, kakvi {to i deneska gi ima niz Makedonija.
Luksuznite predmeti od makedonskoto plemstvo vo Olint, se isti kako
vo Kutle{, vo Trebeni{te kraj Ohrid, vo Nerezi kraj Skopje. Toa e od
isto vreme i od ist narod. Najdeni se moneti od site halkidi~ki gradovi
od vremeto na Aleksandar Prvi do Filip Vtori. Celata trgovija na
makedonskite carevi se odvivala preku Olint.
Interesno e i toa {to pri iskopuvaweto se pronajdeni olovni topki i vrvovi na kopja so natpis „Od Filip“.
Vo ~isteweto na ostatoci na atinsko vlijanie nastradala i Stagira. Filip brzo go obnovil rodniot grad na Aristotela i ja vratil
od Pela celata nau~na elita za da istra`uva. Tatkoto na Aristotel,
Nikola kako li~en carski lekar imal imot po site makedonski gradovi, gradej}i gi Asklepijadite kako svetili{ta i bolnici za vojskata i narodot. Aristoel isto taka go pridru`uval i Filipa. Ima podatoci za istra`uvawa vo Lokrida, Mieza, Pela. Ni{to ne e ~udno edna
od tie ku}i vo Olint, so 14 sobi na prviot kat da bila vo sopstvenost
na medicinskata familija. Majkata na Aristotel od Olint bila pripadnik na Olintskoto plemstvo za da go rodi Aristotel vo carski krugovi, i da `ivee carski.
Aristotel, drugarot na FiFILIP VTORI
lip Vtori se rodil vo ista godina
I CARSKATA GROBNICA so Filipa (382 g. pr Hr.) a umrel
vo vremeto na Aleksandar MakeVO KUTLE[
donski vo 322 g. pr Hr. Povrzanosta na Filip Vtori so plemstvoto, narodot i falangata se gleda nasekade niz Makedonija.
Arheologijata ni ja pi{uva istorijata. Pred krajot na HH vek
vo Kutle{ se otkopani carski grobnici na Makedonskata dinastija
od pred 2500 godini pr. Hr. Golema potvrda za Makedonskoto carstvo
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
73
i bogatstvo. Blesna son~evata svetlina od pod zemja. Carski grobovi
na carici i carski deca. Filip Vtori mo`ebi i Aridej. Se voznemiruvaat koskite. Atina ostana neprijatel. Ja prodol`uva borbata i so
mrtvite kako i so `ivite Makedonci. Skvernavi sveta zemja. Graba.
Se otvori kov~e`eto na Filip Vtori. Rariteti dotoga{ nevideni. Blesna {esnaesetkrakoto sonce. Prastar simbol. Gi voodu{evi
site Makedonci po svetot. Sonceto kako zname i denes magi~no privlekuva, vo dene{nata dr`ava Republika Makedonija. Vo kov~e`eto posmrtna kruna na piton kako carska lenta {to Makedoncite ja nosele za
da go nazna~at carskiot gen. Od vnatre pi{uva „Od Heraklid“. Medaqoni i moneti so likot na Herakle, ja simboliziraat mo}ta na Filip
Vtori kako i krst pred pojavata na Hristijanstvoto. Takov krst {to
go napravila ~ove~ka raka i tolku star najden e za prvpat. Potoa Herakloviot jazol simbol na cvrsta povrzanost na Makedoncite – Heraklidite. Carstvoto na ~ekor od mitolo{kite heroi i bogovi. Se otkopuvaat zlatni kruni so dabovi lisja i `eladi, simbol na drevnost i
svatovskata vrska na Filip Vtori i Olimpija so Dodona vo Epir.
Dabot za gradewe na brodot na Argonautite. Drvo na `ivotot i zdravjeto. Zlatni kruni. Site drugi nakiti so filigran i granulacija vo
zlato. Zlatoto na Filip Vtori od Ko`uv do Pangaj. Gradnik so zlatni
lenti i kop~iwa vo vid na lavja glava. Potkolenici razli~ni po golemina, praveni po merka za obolenata od rani noga na carot. Razni sadovi od terakota do zlato za potrebite pri pogrebuvaweto. Oru`jeto.
Me~ot i {lemot. Rasko{na zlatna torba, izgravirana so motivi od
`ivotot i vojnite, vo koja se ~uvale streli. Ista takva Filip Vtori mu
podaril na Atej vo Skitija, a sega se nao|a vo Kiev.
Ima sè {to treba da ima vo edna takva grobnica. Na dnoto na
kov~e`eto nedostasuva zapis vo zlatna kniga spored makedonskite
obi~ai. Svojata istorija i istorijata na narodot nekoi vladeteli ja
pi{uvale na pergament, nekoi na papirus, nekoi na glineni i zlatni
plo~ki. Spored bogatstvoto, makedonskite carevi, svojata geneologija i istorija ja zapi{uvale vo zlatni knigi. Kade se tie? Grobnicata,
bistite, freskite ili akvarelite, palmetite, rabovite na preplet
poka`uvaat u{te edna{ kolku bile bliski mitolo{kite temi vo `i-
74
votot na Makedoncite.
Po yidovite na Grobnicata naslikana e ~etirikolka na Bogot
Sonce ili Sveti Ilija ili kako {to se slika Arhangel po makedonskite hramovi, so
boi na Sonceto. Tie
koli so ~etirikolka i
Makedonecot tr~aat
po site palati niz evropskite prestolnini
kako ukras od mermer
na pokrivite, a sega se
spomeni od makedonskite temi. Vlijanie
vo kulturata na evropskite novi narodi.
Eden Makedonec
me sovetuva: „Nemoj da
Angelina Markus • Risto Popovski
Vlezot vo carskata grobnica
Kov~e`eto so {esnaesetkrakoto sonce vo
koe se nao|aa neprocenlivite artefakti
(levo) i lanterna - svetilka (desno)
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
Grafi~ki prikaz so presek na grobnicata vo Kutle{
Likot na Filip Vtori dobien so kompjuterska simulacija
75
76
Angelina Markus • Risto Popovski
Freska so prikaz na Aleksandar so kopje (gore) i del od freska na trki so
dvokolka i ~etirikolka (dole)
se pozdravuva{ so Grk, }e ostane{ bez prsti. Tie nerodeno dete od majkata }e ukradat, a ne zlato od carska grobnica“. Ne se raboti za bogatstvoto. I se da ni odzemat, du{ata }e ni ostane, ubavite misli i qubovta za Makedoncite. Taka opstojuvame otsekoga{.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
Atrefakti pronajdeni vo grobnicata na Filip Vtori vo Kutle{
Posmrtna kruna so piton kako carska lenta
77
78
Angelina Markus • Risto Popovski
Sè {to e najdeno vo carskata grobnica tolku e tipi~no za Makedoncite a tolku razli~no od bilo koj drugi. Toa e sosema dovolno, da ja
potvrdi na{ata ekskluzivnost i `ivotot na Filip Vtori. Se tvrde{e
deka toa ne bil toj no, kompjuterskata simulacija na ~erepot go utvrdi
i potvrdi likot na Filip Vtori.
Vo Muzejot na Makedonija antropologot Fanija Veljanoska priredi izlo`ba na svojot trud. Toa se rekonstrukcii na 12 skeleti, stari
6500 godini. Taa za 20 godini prou~ila 8500 skeleti, belki toa }e go
napravi u{te edna{. Potoa }e mol~ime site. Rekonstrukcija na ~erepite vo muzejot gi vidovme so istite likovi kako dene{nite Makedonci.
Mnogu pointeresno e soop{tenieto deka skeletite ni poka`uvaat, i po nekolku mileniumi, deka se od ist narod. Zatoa ispituvaweto na DNK od Filip Vtori treba da ja pravat makedonski ekipi a ne
angliski, za da ne ni go menuvaat identitetot kako {to toa se pravi
stotici godini do denes. ]e gi ostavime arheologijata i antropologijata sami da zboruvaat i da go potvrduvaat na{iot identitet.
Makedonija, taa Golema Majka, ubavinata i bogatstvata, nikoj ne
mo`e da ni gi ottrgne od du{ata. Filip Vtori - Makedonecot gi postavi temelite na Makedonija so takva cvrstina {to i deneska traat.
Sè {to sme postignale i {to sme, mu dol`ime na Filipa. Makedonija
`iva i zdrava vozobnovena vo spomen na Filip Vtori za navek `ivee
vo memorijata na Makedoncite.
Vo vrska so potrebata Makedonija po osamostojuvaweto da poka`uva interes za makedonskite simboli i da usvoi zname, Spase [uplinovski napravi istra`uvawe i go poka`a filmot „Simboli“. Faktografijata ni poka`a so~uvana kolektivna memorija kaj makedonskiot
narod vo tvore{tvoto izrazeno po crkovnite gradbi , freski, rezbi i
arheolo{ki nao|ali{ta i kolku vo niv se zastapeni makedonskite simboli. Vo site oblasti se poka`a deka sonceto e dominanten simbol vo
razli~ni varijanti kako {estkrako, osumkrako i {esnanaesetkrako.
Toga{ Sobranieto na RM go izbra dinasti~koto {esnaesetkrako sonce
za zname na dr`avata Republika Makedonija. Toa se razvea i se prifati vo celiot svet kade {to `iveat Makedoncite i vo site ambasadi, a
be{e postaveno i pred zgradata na OON. Toa e istorija. Site se ~udea
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
79
Del od sodr`inata na kov~e`eto
na ubavata aplikacija na sonceto od kov~e`eto na Filip Vtori i se
{to e makedonsko od drevnina. Toga{ pod pritisok na Grcija moravme
da go smenime i znameto i del od Ustavot a sega pravat napori da ni go
smenat i imeto samo zatoa {to edna{ Filip Vtori gi pokoril i so
vekovi ostanale pod makedonska vlast. Ako pod drugo ime ne primat
vo NATO nema da bideme nie tuku nekoi drugi {to ne se Makedonci.
80
Angelina Markus • Risto Popovski
Nikoga{ pove}e grad - dr`avi~kata Atina ne se pojavila pod toa
ime od pred pove}e od 2300 godini. Vo tolkav vremenski period Atina
kako dr`ava ne se spomenuvala nitu vo eden istoriski izvor, nitu vo
nekoj pi{uvan dokument. Sekade taa dr`avi~ka e pretstavuvana vo sostav na Makedonija. Pod toa ime e zastapena i vo najstarite karti na
svetot, se do XIX vek koga od strana na Evropa e formirana gr~kata
dr`ava na teritorijata na Makedonija i e pro{iruvana so cel da zagrabi {to pove}e od makedonskoto kulturno nasledstvo. Tie pred svetot
ne poka`ale ni{to osven nasilie i genocid. To~no e deka eden golem
del od Makedonija sega e pod gr~ka vlast i nema dilemi deka Filip
Vtori e Makedonec. Se sramat da go priznaat porazot na Atina od Filip Vtori kaj Heroneja. Nego, Filipa, go slavat Makedoncite so site
makedonski simboli. Zatoa, {esnaesaetkrakoto sonce pre`ivealo i
`ivee vo srcata na site Makedonci a seto toa go skvernavat Grcite.
Aplikacijata na {esnaesetkrakoto sonce na makedonskite pari,
na makedonskite {titovi, pafti, rezbi znamiwa... ima mnogu podlaboki koreni otkolku {to se misli i ni se pretstavuva poinaku. Toa ne e
samo simbol tuku i kosmi~ki orientir.
[esnaesetkrakoto sonce e isto kako kompas {to gi poka`uva
meridijanite na zemjinata topka.
Krugot na zemjata i krugot na sonceto gi sodr`at 3600 agli po
koi precizno mo`e da se locira bilo koja teritorija. Znaej}i za toa
Makedoncite se dvi`ele na istok, po patot na sonceto, vo prava linija od 900 i drugite agli od 450,22,50. So {esnaesetkrakoto sonce astronomite i geometrite vo sostavot na falangata to~no ja odreduvale lokacijata za logoruvawe na vojskata i pravecot na dvi`eweto. I Filip
Vtori i Aleksandar Makedonski ne samo {to znaele za kade kade da
se dvi`at tuku znaele i kade da gi izgradat gradovite i pati{tata, na
ednakvo rastojanie, za najbrzo dvi`ewe na falangata. Za Makedoncite,
opsipani od son~evata energija, ne postoele nikakvi pre~ki. Ne slu~ajno site makedonski dinastii vo palatite na samite dvorovi `iveele
so umetnici, nau~nici i filozofi {to gi sovetuvale kako na najdobar na~in da go organiziraat `ivotot na narodot vo dr`avata. Nau~nata osnova Filip Vtori ja vgradil vo sè {to sozdal za pokolenijata
veej}i go {esnaesetkrakoto sonce - zname i kompas na Makedoncite.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
81
Najdobro i najverno za istoFILIP VTORI
rijata na eden narod i eden car
zboruvaat i raska`uvaat monetiI MONETITE
te. Tie sekoga{ se original. Toa
par~e blagoroden metal od pred 2.600 godini go potvrduva makedonskiot
gen. Zlatoto e neuni{tivo. Se topi, se pretopuva, se prerabotuva i pak
sjae. Porakata na monetite i od dvete strani, vtisnata e za ve~nost.
Vo po~etokot na V vek pr. Hr., Aleksandar Prvi ja kova monetata so
pro~ueniot kowanik so dve sarisi vo raka. Toa e Ares, bogot na vojnata, na voinstvenite Makedonci. Na opa~inata vtisnati se: jarecot,
risot, orelot, tirsot, {lemot i imeto na carot. Tie simboli kaj site
makedonski monarsi odat sè do Persej celi 400 godini. Taa simbolika kaj Filip Vtori go dostigna seto sovr{enstvo na mo}ta na Makedonskata dr`ava. Filipovite zlatni stateri i site drugi moneti go
simboliziraat Makedonskoto carstvo. Na tie moneti se gleda kako
likot na bogovite se zamenuva so likot na carot - bogotvorewe po zasluga, u{te poizrazeno vo monetite na Aleksandar Makedonski.
Vo Filipovite moneti se sretnuva natpisot „Filipoj“, zbor ist
kako i na kopjeto od Olint. Dali toa zna~i „od Filip e“, ne e razjasneto.
Monetite na Filip Vtori i po ubavinata i po vrednosta dominiraat nasekade, bilo da se zlatni, srebreni ili bronzeni. Kaj site niv
se zastapuva heraldika od `ivotot, bogovite, carot i dr`avata. Vo 356
g. pr. Hr. izdaden e poznatiot zlaten stater od 8,64 gr. vo ~est na ra|aweto na Aleksandar Treti Makedonski, pobedata na Filipoviot kow
na Olimpijadata i pobedata vo bitkata kaj Potideja. Tri pobedi vo
eden den.
Monetokovaweto vo Pela i Amfipol neprekinato gi zadovoluvuvalo potrebite na site vo prostorite i opkru`uvaweto na Makedonija.
I posthumno izdavanite Filipovi moneti u{te dolgo cirkulirale preku Dunav i Egejot, dol` Peloponez i ostrovite. Vo site arheolo{ki iskopuvawa, od site makedonski prostori se vle~kaat grniwa
so stari makedonski pari po muzeite na svetot. I pak gi imame, na{i se,
tie raska`uvaat za nas, za Makedoncite i za site nastani od kulturata
vo Makedonija.
82
Angelina Markus • Risto Popovski
Monetite se najvernata i najoriginalna istorija na Makedoncite.
Gi sodr`at site makedonski simboli, likovi na bogovite, vladetelite,
kako i imeto Makedonija iskovano na niv za da ostane vo ve~nosta
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
83
Pokraj Pela i Amfipol ima i moneti od
ne tolku afirmirana kova~nica, bele`ana kako
Pelagonija. Po se izgleda vo tajnite na Stibera se krie najgolemoto
monetokovawe vo Makedonija. Vo Bakarno gumno, vo depo od 1917 g. vo
seloto Topol~ani otkrieni se i pitamoneti, 200
zlatni stateri od Filip
Vtori i Aleksandar Vtori. ^etiri primeroci
se vo muzejot vo Sofija.
Moneta so natpis Makedonija
Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija se i arheolo{ki. Taka ni gi ograbija i zlatnite maski i skulpturite. Vo niv e o~igledna makedonskata istorija.
Vo knigata na [aldarov i Lil~i} „Kralevite na anti~ka Makedonija i monetite“ se zboruva za u{te eden drug u{te pobogat naod od
1968 g. prodaden vo Sotbi, London. Toj sodr`el zlatni i srebreni stateri, okolu 2.000 primeroci, na Filip Vtori, Aleksandar Vtori, Aridej, Likej, Patraj... Ilegalnoto iznesuvawe na monetite od Makedonija cveta. Ne e va`no, iako e `alno. Dovolen e samo eden, edinstven
primerok na moneta od Filip Vtori. Taa ubavo i verno ja raska`uva
istorijata na Makedonija. Monetite kako pe~at na vremeto, monetite
vo razmenata, kako ukras, kako zlatna rezerva i sekako kako merka,
merilo. Toa e makedonskiot talant te`ok 29,6 kilogrami vo zlato.
Toa se Filipovite i site carski moneti od Makedonija. Najubavo i
najverno raska`ana Makedonska istorija.
Filip Vtori kako car na Makedonija gi obedinil site nejzini
provincii so makedonski plemiwa i im dal golema ekonomska mo} preku monetokova~kiot sistem so makedonskite pari. Toj stavil zabrana
84
Angelina Markus • Risto Popovski
za kovawe pari vo grad - dr`avi~kite. Taka makedonskite pari stanale
edinstveni, se izbri{ale site simboli na Atina, utkata na primer,
ostanale samo makedonskite pari so koi{to Filip Vtori ja opremil
falangata, gradel gradovi i svetili{ta, sozdaval umetni~ki dela, trguval i se pove}e pla}al so zlatni moneti {to so toni gi koval i pu{tal
vo optek vo Makedonija, krajbre`jeto i ostrovite na Egejot sozdavaj}i
monetaren udar od svetski razmeri, uni{tuvaj}i go persiskiot darik
duri i vo samata Persija.
Makedonskite pari se prvite moneti vo svetot {to funkcionirale so likot na carot namesto bogovite ili simbolite na gradovite.
Filip Vtori vospostavil dr`avna garancija na vrednosta na parite
{to bile vo optek i koi sodr`ele mnogu bogata makedonska simbolika. Takvite pari imaat besceneta numizmati~ka vrednost. Tie ne se
falsifikuvaat. Originalite verno ja ispi{uvaat makedonskata istorija. Filip Vtori go znael toa i obezbedil ve~nost za Makedonija so
svojot lik na parite i so aplikacii na sonceto i site simboli na reversot, kako bogovi, kowanici so kopja i makedonskiot {tit, lavot, orelot, zmijata, amblemi na vladeteli i nivnite imiwa, kova~nici i imeto
Makedonija na drevnite pari, na drevnite moneti kako najverna originalna istorija na Makedoncite.
Filip Vtori im zabranil na grdovite da kovat svoi pari. Nabrzo
na site pari se pojavile site obele`ja na makedonskata dr`ava so likovi na makedonskite vladeteli. So toa makedonskite pari stanale edinstvena valuta vo toga{niot poznat svet. Toa mu ovozmo`ilo na Filip
Vtori da sozdade mo}na ekonomija za da gi zadovoli potrebite za oprema i i hrana na vojskata, za gradba i proizvodstvo na luksuzni umetni~ki predmeti za {to svedo{tvo se predmetite pronajdeni vo Filipovata grobnica.
REZIME
Soznanijata od prou~enata literatura za Filip Vtori ni ovozmo`ija novi sogleduvawa za Makedonija.
Celoto Egejsko krajbre`je i ostrovite bile naseleni so Makedonci i plemiwa od ist rod. So vreme me|u makedonskite naselbi se
zabele`uvaat nekoi tu|i neprijatelski grupi na lu|e. Tie bile otpadnici, lu|e bez koren i svoja kultura, odbegnati robovi, pirati i razni
kriminalci. Napa|ale grabale i zasednuvale vo grad - dr`avi~kite.
Podocna tie im slu`ele za me|usebni borbi i napadi vrz makedonskite
gradovi. Atina predni~ela vo toa. Zboruvala za sloboda i demokratija a od druga strana gi organizirala doselenicite vo logorite, vo predgradijata. Duri, Perikle, donel zakon so koj se zabranuva vleguvawe
vo Atina na lu|e {to ne se rodeni od dvajcata atinski gra|ani. I sega
im va`i zakonot „grk po rod“ - so koj gi proteraa Makedoncite od rodnite ogni{ta. Razmenata na naselenieto, vsu{nost e proteruvawe i
ograbuvawe na starosedelskoto naselenie, Atina toa sèu{te go praktikuva. Doselenicite od logorite po potreba gi pra}ala da se naseluvaat i da se borat za kolonii {to }e go obezbeduvaat patot na `itoto.
Na toj na~in vo celoto krajbre`je i vo samata Atina se terorizira
makedonskoto naselenie. Toa se pri~inite za ~estite sudiri na grad dr`avi~kite i borbite na site Makedonski vladeteli do Filip Vtori
i natamu. Na toa se dol`at ubistvata na celi semejstva vo makedonskite carski dvorovi. Na toa se dol`i skratuvawe na vladeeweto od
40 na 20 godini na makedonskite carevi. Toa e zagovor za ograbuvawe i
teror na Makedonskite bogati oblasti. Nekolku stotini godini site
makedonski kralevi vodele borbi da ja za{titat Makedonskata dr`ava
vo svoite granici. Ubistvata za~estuvaat. Arhelaj Prvi bil ubien od
platenicite na lov.
Site negovi naslednici se ubieni. Site sinovi na Aminta se ubieni. Zaverata trae, se odr`uva i prodol`uva. Se {iri mislewe deka vo
86
Angelina Markus • Risto Popovski
Makedonija voobi~aeno e da se ubivaat carevite me|u sebe vo borba za
prestolot - zo{to toga{ postarite kralevi vladeele po 40 - 50 godini i umirale so prirodna smrt? Toa se istite carski semejstva. Ne se
znae kako odedna{ dobile ubistven gen. Toa ne im e svojstveno na Makedoncite. Poprvo doselenicite gi vnele tie tu|i elementi. Borbata za
prevlast postoela me|u grad - dr`avi~kite {to niknuvale niz makedonskata zemja. Se napa|ale, se zdru`uvale i se delele za plenot {to Makedoncite go gubele po sekoj sudir i odnovo gradele i proizveduvale da
gi zadovolat piratite od logorite. Tie ne rabotele, bile neuki i samo
go grabale tu|oto.
Edno vreme na Atina i zatrebale u~eni lu|e i taa po~nala da gi
uvezuva filozofite - Sofisti. Otkako }e zavr{ele so prosvetata gi
proglasuvale za metoci, stranci i robovi a za da ne im platat gi ubivale. Taka nastradale Sokrat, Fidie, Empedokle, Alkibijad, Temistokle, Protagora, Anaksagora, Eshin, Pitagora, Aristotel so site nivni
u~enici i sledbenici. Proteranite Tukidid, Agaton, Evripid, Ksenofon se spasile vo Pela kaj Arhelaj i Filip Vtori. Mnogu, mnogu e dolg
spisokot na `rtvite, ubienite, proteranite i ograbenite od krvaviot
zagovor na problemati~nite doselenici {to gi liferuva{e Atina da
ubivaat, ne samo vo toj grad, tuku nasekade niz Makedonija.
Posegnale da ograbuvaat i po svetili{tata. Tamu makedonskoto
plemstvo bogato daruvalo. Toa se pri~ini za vojuvawa na isti mesta i
pati{ta niz makedonskata drevna dr`ava. Od isti pri~ini Filip
Vtori po Heroneja ne sakal i ne trebalo da ja razori Atina kako Olint.
Taa treba{e samo da bide onesposobena i stavena pod makedonska kontrola. Na Filip Vtori kako i na site prethodni makedonski vladeteli, mu bilo potrebno da se presmeta so kolonistite od Atina {to
sakale da se zacvrstat niz gradovite okolu Egejot.
So edna nesfatlivo golema energija Filip Vtori ne miruval.
Celiot `ivot go upotrebil da gi kontrolira site makedonski oblasti,
site plemiwa, site gradovi, da ja ve`ba falangata so neverojatna izdr`livost, da ja pro{iruva dr`avata i neprekinato da gradi tipi~no
carski makedonski gradovi i tvrdini. Da ja {titi Makedonija. Zaverite na otpadnicite, doselenicite, piratite od Atina ne sopirale.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
87
Se obiduvale da mu go poremetat planot na Filipa no toj sekoga{ bil
pobrz. Toj sè predviduval i gi spre~uval da se me{aat vo makedonskite
raboti. Iako atinskata politika bila markirana na Demostenovite
dejstva vo toa u~estvuvale site neprijateli na Makedoncite. Filip
Vtori `ivi gi fa}al atinskite pratenici vo podbucnuva~ki akcii.
Toa se slu~ilo vo Olint, kaj Termopilite, vo Peloponez, vo Perint,
vo Teba... Atinskata vojska nabrzina sobrana od metoci i robovi se raspadna po Heroneja. Vo prethodnite slu~ai Filip Vtori ne sakal da ja rizikuva falangata. Go {tedel sekoj makedonski ~ovek. Tie {to pravele
zagovor navremeno bile otkrivani, proteruvani i kaznuvani.
Filip Vtori od Makedonija sozdal takva dr`ava {to besprekorno funkcionirala. Prvo ja zajaknal ekonomskata proizvodna funkcija kako baza na sè drugo. Ovozmo`il reprodukcija so rapiden rast.
Vnatre{no gi zajaknal obrazovanieto, kulturata, sozdal kadri od site
profili. Mnogu gradbi obnovil i go izgradil toa {to bilo opusto{eno. Filip milozlivo postapuval so naselenieto. Im ja vra}al slobodata i sigurnosta. Mnogu gradovi vo Tesalija i Trakija sami go
povikale da gi prisoedini kon Makedonija zatoa {to bile Makedonci
po poteklo. Nadvore{nata funkcija ja manifestiral so falangata.
Vojskata, granicite, diplomatijata, pretstavuvale vistinska afirmacija na makedonskata dr`ava.
Filip Vtori vo toa ne bil sam. Cela plejada najslavni lu|e go opkru`uvale i go odbele`ale vekot na negovoto vreme. Aristotel na nau~en plan go napravil toa {to Filip go storil na politi~ki plan. Taa
sistematizacija, temelnost, na poleto na naukata vrodila isti rezultati vo carskata dr`ava. Toj tim odli~no sorabotuval i se nadopolnuval.
Aristotel vo site makedonski gradovi go organiziral obrazovniot sistem vo Liceumite (Umot na liceto). Toj so svoite u~enici
i filozofi gi izdvoil posebnite nauki i go zaslu`il imeto „Tatko
na naukite“. Ja oformil filozofijata, logikata, psihologijata, biologijata, fizikata, etikata, estetikata, politi~kata ekonomija. Samo
medicinata na ist na~in, za potrebite na carskite dvorovi vo Makedonija ja sistematiziral Hipokrat. Seta taa obemna nau~na rabota
bila rezultat na carskite uslovi za rabota niz Makedonija. Site se
88
Angelina Markus • Risto Popovski
slu`ele so ista metoda. Toa bile naju~enite lu|e vo Makedonija. Podednakvo se istaknuvale naukite, umetni~koto tvore{tvo, gradbite,
politikata. Podemot podednakvo se ostvaruval na site poliwa. Filip
Vtori imal carski filozofi, carski lekari, carski arhitekti, carski umetnici, carski sovetnici i carski istori~ar, Teopomt, koj seto
toa dobro go zapi{uval. So site tie lu|e Filip Vtori go planiral novoto ureduvawe na svetot po primerot od Makedonija.
Sepak, Filip Vtori bil ubien kako i site carski lu|e {to se ubivaa celi 100 godini vo zaverata na doselenicite. Koj go ubi Filipa? Komu toj najmnogu mu pre~e{e? Koj od nego najmnogu se pla{e{e i go mraze{e? Ima mnogu osomni~eni. Zaverata potajno se ostvaruvala. Atina
u~estvuvala najaktivno. Trkalala otrovno i ladno oru`je kon teatarot
vo Ege. Atina imala i motiv i iskustvo vo prolevaweto na krv. Terorizmot zapo~nuva so nezadovolstvoto i zagubata. Toa e odmazda. Seto toa bilo vgnezdeno vo Atina, so cel da se spre~i Filip Vtori da vojuva za Makedonija. Daleku e od umot deka Makedoncite }e vojuvale za nekoja grad dr`avi~ka, za Atina, ili za elinisti~kata a ne za makedonskata kultura.
Po smrtta na Filip Vtori, Makedonija podnela golemi `rtvi,
progoni, ubistva, teror... Od toga{ so Makedonija se pazarat tu|ite sili. Razni dr`avi, pod razni imiwa se identifikuvaat so Makedonija
samo zatoa {to niknale vrz makedonskata zemja i dr`ava. Od toga{ se
nametnuvaat anti~ki dr`avi, rimski, vizantiski, turski, bugarski,
srpski, gr~ki kako makedonski da se, kako da imaat pravo na makedonskite riznici na duhovnoto nasledstvo. Makedonskiot narod opstoi
pod razni stegi, a duhot opstojuva i udira pe~at na Makedonstvoto.
Nasproti realnosta na Filip Vtori, Aleksandar Makedonski e
duh, ideja, rasturena po svetot. Sekoj si ja razbira kako {to saka makedonskata dr`ava. Makedonskata silna dr`ava ja sozdal Filip Vtori i
toa ne mo`e da se preina~uva. Filip Vtori e osnova i za postoewe na
sega{na Makedonija kako dr`ava iako nekoga{nite makedonski plemiwa stanaa dr`avi i sega sèu{te si ja delat Makedonija i prezemaat od
nejzinata svetost.
Makedonskata DNK, na Makedonidite, na belata rasa {to im dala najslavni lu|e na ~ove{tvoto ja na{le vo koskite na Filip.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
89
Nema potreba da ne kloniraat, i pod najgolem pritisok, od vreme
na vreme izbiva genot so celoto svoe sovr{enstvo na Makedonecot.
Justin ni go opi{uva likot i karakterot na Filip Vtori i se
u{te ja istra`uvame vistinata za toj umen, itar i sposoben Makedonec.
Filip Makedonski stanal kral na 22-23 godi{na vozrast, a
po~inal vo 47-ta godina od `ivotot. Vladeel od 359 g. pr. Hr. do avgust
336 g. pr. Hr. So tan~erkata Larosaja imal sin Aridaj, koj po smrtta
na Aleksandar vladeel izvesno vreme. Imal i mnogu drugi deca od sedum razni, glavno dinasti~ki, brakovi, koi delumno zaginale od sudbinata, delumno od me~. Kako {to raska`uva Justin, toj bil kral koj pove}e go sakal rasko{ot na oru`jeto, odo{to gozbite. Negovo najgolemo
bogatstvo bile orudijata za vojuvawe. Poopiten bil vo steknuvawe bogatstvo, odo{to vo negovoto so~uvuvawe. Poradi toa, pokraj sekojdnevnite grabe`i, bil siromav. Toj podednakvo bil milosrden i lukav. Za
nego nieden na~in na pobeda ne bil sramen. Bil podednakvo umilen i
podlec vo zboruvaweto. Pove}e vetuval, odo{to ispolnuval; bil umetnik i za seriozni raboti i za {egi; prijatelstvoto go neguval od interes, a ne od qubov i doverba. Vo omrazata se prepraval deka ~uvstvuva
naklonost, a vo naklonosta simuliral navreda; me|u onie {to bile
slo`ni predizvikuval omraza, a baral naklonost i kaj ednite i kaj drugite; imal obi~aj da pravi proslavi a za vreme na proslavite se odlikuval so re~itost; govorot mu bil ispolnet so ostroumnost i itrina,
taka {to poseduval lesnotija vo ukrasuvaweto na govorot, ume{nost
vo taa lesnotija i ubavina vo taa ume{nost onaka kako {to vo govorni{tvo go u~ele Aristotel i Eshin. Nego go nasledil sin mu Aleksandar Makedonski, koj go nadminal tatka si i vo hrabrosta i vo maanite.
Tatkoto go prikrival gnevot, a naj~esto i go sovladuval i bil poumen
vo donesuvaweto odluki, a sinot bil poveli~estven i posvoeglav. Obajcata premnogu go sakale vinoto. Tatkoto od gozba juri{al protiv neprijatelot, vleguval vo bitka gradi v gradi, pa ~esto od bitkite se vra}al
ranet. Tatkoto Filip Vtori pove}e sakal da bide quben i bil poitar.
Na zbor i govor Filip bil poumen i bil pove}e oddaden na {tedlivost.
So svoite ve{tini Filip Vtori gi postavil temelite na carstvoto na
svetot, a sinot Aleksandar Makedonski ja sobral slavata na celoto
90
Angelina Markus • Risto Popovski
delo, zaklu~uva Justin pred okolu 2.000 godini. Vo svoe vreme Filip
Vtori bil najumniot ma` vo Evropa. Negovata diplomatija i denes se
izu~uva vo diplomatskite {koli vo svetot. Toj so porobenite ili dobrovolno sojuzenite sklu~uval mir od nasledno zna~ewe. Spored mostrata od Korintskiot mir, potpisnicite ja priznavale vrhovnata vlast
na kralot i negovata komandantska funkcija. Sojuznicite pla}ale
danok kolku prethodno; bile obvrzani da dadat kvota vojnici i da ja
snosat za niv izdr{kata i vooru`uvaweto; zemal zalo`nici od najvidnite li~nosti, obi~no nivnite sinovi, so izgovor da se obu~uvaat za
kralski i komandantski dol`nosti. Sekoj potpisnik bil dol`en da se
bori protiv tie {to eventualno }e se odmetnat i }e krenat oru`je protiv kralot, {to bilo najstrogo kaznivo (nemilosrdni ubistva, proda`ba vo ropstvo, sramnuvawe na `iveali{tata do temel i podelba na zemjata i imotot me|u vernite sojuznici). Toa bilo primeneto kaj Heroneja
(nekolku iljadi ubieni) vo 338 g. pr. Hr., kaj Teba (6.000 ubieni, 30.000
vo ropstvo) vo 335 g. pr. Hr. i kaj Megalopol na Peloponez (5.300 ubieni) vo 331 g. pr. Hr. So takvoto zastra{uvawe Filip Vtori, Aleksandar Makedonski i makedonskite kralevi {to sledele po niv gi dr`ele
uslovno ka`ano helenite vo ropstvo 190 godini, do doa|aweto na Rimjanite po tri, odnosno ~etiri makedonsko - rimski vojni. I site drugi vojni ne vra}aat vo spomenite na Filip Vtori carot na Slavnite Makedonci.
Atina ne mo`ela javno da iska`uva nezadovolstvo od makedonskoto ropstvo iako Makedoncite gi narekuvale okupatori {to na nekoj
na~in bilo vistina. Blagodarenie na Filip Vtori, Atina dobila carskite gradbi, teatri i svetili{ta {to makedonskata „okupatorska“
vojska gi sozdavala nasekade pa i vo Atina. I Aristotela go narekuvaat „okupatorski“ filozof iako toj im izgradil {koli i nauki.
Filip Vtori gi postavil temelite i ja vozdignal rasko{nata
makedonska civilizacija i kultura, koja Aleksandar Treti Makedonski ja pro{iril so svoite pohodi po toga{ poznatiot svet i koja predizvikuva voshit i po~it se do dene{novo vreme.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
Filip Vtori bil silen i ubav
ma`. Mo}en kako Heraklo a i nalikuval na nego. Silniot karakter i
energija go pravele kako bog me|u
Makedoncite, ubedliv vo govorite,
duhovit i vlijatele, umen, presmetliv. U`ival vo pobedite i slavata,
ne se {tedel vo bitkite i koga bil
te{ko ranuvan i osakaten sekoga{
bil prv za primer vo falangata.
Imal celosna kontrola nad sè. Go
naso~uval obrazovanieto so Aristotel, gradbite i umetni~koto tvore{tvo. Beskrajno go sakal Aleksandar i go vospital kako negov
dostoen naslednik.
Aleksandar, najslavniot ~ovek na svetot, bil sre}en i omilen.
Svesen za svojata mo}, dominiral
me|u carskite drugari kako naju~en i najumen Makedonec. Ubav
kako Apolon, ~esto bil umetni~ki
oblikuvan vo bronza i mermer od
Lisip i Skopas, vo sliki od Apel i
mnogubrojni mozaici. Monetite so
likot na Aleksandar se nenadminati do denes. Makedonskiot voda~
na narodite pominuva vo legendite. Aleksandar, 2300 godini opi{uvan od stotina narodi, kako pe~at
na vremiwata, vo postoeweto na
Makedoncite.
91
Filip Vtori Makedonski
Aleksandar Treti Makedonski
92
Aristotel, najumniot ~ovek,
logi~ar, filozof, tatko na naukite,
sovetnik na makedonskite carevi vo
okru`uvawe na carskite drugari,
u~itel na generacii, pretstavuva
avtoritetna figura. Negovoto spokojno lice, kako {to se gleda od negovite bisti, so blag izraz kako da
e prototip za likot na Makedoncite i likovite na apostolite. Toj
gi pretvoril ideite vo realen nau~en svet so dlaboka filozofska
mislovnost i kosmopolitizam. Filip Vtori ja realiziral naukata na
Aristotel a Aleksandar ja ra{iril niz celiot svet.
Makedonskiot
simbol
{esnaesetkrakoto
sonce
Angelina Markus • Risto Popovski
Aristotel Makedonecot
FILIP VTORI - MAKEDONECOT
(Dopolnenie na vtoroto izdanie)
Vo pi{uvanite izvori za Makedoncite Filip Vtori i Aleksandar
Treti - Makedonski, izvornite knigi na Arijan, Diodor, Ruf Kurtie,
Justin i Plutarh postojat najdobri podatoci za na{ite makedonski koreni i na{ite najslavni carevi od vremeto na Filip i Aleksandar.
Tie izvori se zasnovani vrz drugi makedonski izvori na nau~nici, generali, filizofi i sovremenici na carevite drugari od pridru`bata,
okolu stotina naju~eni i sposobni lu|e od carskoto okru`uvawe.
Koga se ~ita Arijan ili Plutarh se gleda deka tie gi imale na koristewe na raka originalnite makedonski tekstovi pi{uvani od 28
lica. Se veli deka sè bilo zagubeno a se gledaat poedinosti vo opisi na
site slu~uvawa kako negovite avtori po 200 godini da bile o~evidci.
@ivotot na makedonskite dinastii mnogu e sli~en i genetski i tradicionalno. Site tie u~ele eden od drug kako najdobro da rakovodat so
narodot i dr`avata po utvrdeni propisi, zakoni i obi~ai. @ivotot
na Filip Vtori i Aleksandar Makedonski mnogukratno se obusloveni
ne samo kako tatko i sin, tuku i kako institucionalna obvrska na makedonskata naslednost.
Filip Vtori gi sozdade, zacvrsti dr`avata i falangata a Aleksandar gi dovede do sovr{enstvo so istite lu|e – Makedoncite. Filip Vtori pretstavuva{e nadgledno sredstvo od kade {to generaciite steknuvaa
znaewa za vojuvawe bez da se izgubi nitu edna bitka. Nivnite sovremenici bele`ele sè verojatno za da dopre do nas.
Najdobri izvori za Filip Vtori se samite negovi dela, bitki, `ivotot me|u Makedoncite i falangata, raska`ani od negovite sovremenici, generali, nau~nici, posebno od Aristotel, Arijan, Ruf, Borza, Elis...
Teopomp `iveel na dvorot vo Pela i pi{uval „Istorija za Filip Vtori“ vo 40 knigi. Nego go spomnuva Polibie kako najdobar drugar na Filipa i ni soop{tuva deka Teotomp ne pi{uval samo za bit-
94
Angelina Markus • Risto Popovski
kite na carot i pova`nite istoriski nastani tuku odli~no go opi{al
li~niot `ivot i karakterot na Filipa so site slabosti kon vinoto i
`enite, neskrotena energija, `estoki reakcii, duhovitost i kako {to
go narekuva: „Filip e najsilniot ma` vo cela Evropa“. I dvata najumni
so Aristotel.
Filipikite na Demosten prestavuvaat indirekten dokaz kade
{to od pogrdnite kritiki gi soznavame pozitivnite osobini na kralot
i Makedonija „otkade {to ne mo`elo ni rob da se kupi“. Spored Demosten Filip Vtori bil tolku itar {to koga im nudel mir i dogovori
prikrieno gi porobuval, a toa vo Atina ne mo`ele da go vidat. Ne mo`ele da sfatat kako edna po edna gi goltal site naselbi i flotata vo site pristani{ta. Nesakaj}i Demosten ni gi ovekove~il retki osobini
i za Filip Vtori i za Makedoncite so toa {to gi kudel.
„[to ako e ubien Filip toa e amo eden Makedonec pomalku i
mnogu pove}e }e se pojavat takvi“ - velel. Toa bilo to~no.
I koga go videl Aleksandar kako bleska vo pobedenata Atina so
Antipatar i pridru`bata, se podzasolnil, prestra{en u{te od bitkata vo Heroneja i rekol: - Videte, kakov taktko takov sin, prav Link
(volk od Pelagonija).
Izvor prestavuva i Diogen. So~uvani se iskazi i za Filip Vtori i za Aleksandar. Koga cela Atina se na{la razdvi`ena pred propasta i Diogen zel da go trkala bureto za da se priklu~i kon iluzornosta na Atina da se sprotivstavi na Filipa, koj se pribli`uval da
ja sotre.
Koga Filip Vtori se sretnal so Diogena pra{al „koj e onoj sme{en ~ovek“? Na {to Diogen odgovoril: „Jas sum tvojot posmatra~
Filipe, {to ja sledi tvojata nezasitnost za pobedi“. Na toa Filip
Vtori rekol deka treba da go pu{tat da go sledi slobodno, zatoa {to
imalo u{te mnogu da vidi. Za toa ne izvestuva Laercie vo svojata kniga
za filozofite.
Poznata e i frazata pri sredbata so Aleksandar, koga Diogen mu
rekol: „Trgni mi se od sonceto, ne mo`e{ da mi go dade{ toa {to go
nema{„. I odgovorot: „Lesno mu e na Diogen, toj ne e Aleksandar“. Carskite drugari prsnale vo smea.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
95
Izvori za Makedoncite i nivnite carevi se pismata, naredbite, arheolo{kite naodi, depoata na pari so likovi na carot i drugi materijalni dokazi {to svedo~at za site periodi na Makedonskata imperija.
Grobnicata vo Kutle{ ja poka`a celata mo} i rasko{ na Filipa
i carskata familija. Tamu se gleda makedonskoto pogrebuvawe so polo`uvawe, oru`je, nakit, zlatni kruni, umetni~ki tvorbi, sadovi, bisti,
freski i carski koski za DNK i mo`nost da se utvrduva makedonskiot
gen do den - dene{en.
Filipovata grobnica go poka`a bogatstvoto na carot i carskite
semejstva kako {to e bogatstvoto na Tutankamon. [to li sè ima da vidime po otkrivaweto na grobot na Aleksandar po koj se traga.
Za Aleksandar Makedonski postojat najmnogu zapisi od Makedoncite sovremenici zadol`eni da pi{uvaat sè za carot od privatniot
`ivot do krajot na `iveeweto kako i mnogu vreme potoa so mileniumi.
Na Internet ima 3 125 000 edinici (zapisi po „sajtovite“) – Aleksandar. Za Aleksandar Makedonski samo vo sredniot vek se napi{ani i
ispeani Aleksandridi kaj 142 narodi i plemiwa {to go obo`uvale
Aleksandar so najgolema popularnost na `iv istoriski ~ovek i toa
Makedonec. Ja ja imam i najnovata kniga vo stihovi „Aleksandrida“ od
Petre Ba{e izdadena vo Prilep 2005 godina.
Makedonija imala pet carevi so ime Aleksandar. Toa ime e rasprostraneto po svetot i ima razni varijanti kaj mnogu narodi vo izgovorot.
Za muslimanite Aleksandar e Iskender.
Za Evreite – Mundon.
Za Indijcite – Sikinder.
Za Ungarcite – [andor.
Vo Avganistan go vikaat Wuksandar.
Za Hanzite – Jaksula
Vo Uzbekistan imeto zna~i ni dojde carot gospodar i zastana ovde.
Grcite nikoga{ ne go vikaat „Grk“. Go prisvojuvaat so rezerva,
izgleda pomnat deka Aleksandar vodel 12 bitki protiv Atinskite platenici vo Persiskata vojska, od Heroneja do Baktrija, vo Teba, Tir,
96
Angelina Markus • Risto Popovski
Granik, Is, Gavgamela, i t.n. Vo falangata imalo simboli~en broj Grci, pove}e kako zalo`nici, spored odredbite od Korintskata Liga kon
gradovite pod makedonska hegemonija.
U{te prvite zarobeni platenici od Atina, Aleksandar gi ispratil kako robovi da rabotat vo Makedonija. Vo nieden izvor ne se
spomenuvat natamu vo bitkite kaj Granik, deka Atina imala pretstavnici vo Falangata za da se smeta deka Aleksandar se borel „za Grcija“ i
seel elinizacija. Nitu eden „Grk“ ne e spomnat vo blizina na carot na
proslavite {to gi organizirale Makedoncite. Sovetnici od Atina imal
Darie, kako Memnon, Patron, pa duri i Demosten, site rabotele protiv
Makedoncite.
Aleksandar go opkru`uvale vrvni sovetnici kako i Filipa, Arhelaja i site drugi Makedonski vladeteli. Pet sovetnici filozofi go
opkru`uvale carot i falangata: Aristotel, Kalisten, Onesikrit,
Anarsarh, Kalin i dr. U{te tolku lekari predvodeni li~no od Tesal
sinot na Hipokrat, bile so Aleksandar vo bitkite do Indija i sedele do
nego na proslavite.
Site generali carski drugari, generacija na carot, ostavile dnevnici, pisma, izve{tai. Toa se vistinskite izvori za Makedonskata istorija so podatoci od Ptolomej, Lag, Evmen, Nearh, Perdika, Lizimah i
drugi. Tie sekoj den izdavale bilten za nastanite {to se slu~uvale vo
falangata i celata teritorija na Makedonskata dr`ava. Toj bilten
pretstavuva prv dneven vesnik vo svetot. Tuka se izvorite za Makedonija {to stignale do denes, vo tie sekojdnevni bele`ewa.
Golemo zna~ewe ima biltenot {to se izdaval za vreme na bolesta na Aleksandar i podgotovkite za pogrebot so najgolem obem opfateni podatoci. Sekoj den se daval izve{taj od konziliumot na lekari,
generali, sovetnici.
O`alostenite Makedonci so denovi vo povorka se pro{tevale
od svojot car. Toj obi~aj i deneska se praktikuva vo svetot za vidni
li~nosti.
Morame da nabroime pove}e avtori {to ostavile gradivo za poznatite pet avtori {to gi iskoristile izvornite tekstovi, so mnogu prepravki, posebno so prevodite kaj Arijan, Ruf, Plutah, Diodor i drugi.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
Skulptura na Afrodita
izrabotena od Praksitel
97
Na prvo mesto }e gi spomeneme
delata na Aristotel i drugite filozofi i govornici. Delata vo oblasta na
medicinata so carskite lekari i mnogubrojni nau~nici i umetnici {to zad sebe ostavile brojni dela so trajna vrednost vo gradbite, bistite i skulpturite,
mozaicite i stra{niot arsenal na makedonskata bronza do zlatniot nakit i
oru`jeto na Makedoncite po muzeite,
prestavuvaat vistinski izvor i dokaz.
Lisip, Skopas, Praksitel, Leohar i mnogu drugi umetnici so nivnite tajfi gi rabotele skulpturite
na Filip Vtori i Aleksandar Makedonski vo mermer, bronza i zlato.
Lisip izrabotil pove}e od 1500
dela.
Apel, najtalentiraniot slikar,
bil povikan od Filip Vtori, zaedno
so Efor i Pamfil vo Pela da go slika carskoto semejstvo i drugite visokodostojnici vo makedonskiot
carski dvor. Gi ovekove~il i site
carski drugari na Aleksandar Makedonski.
Leohar gi izrabotuval statuite od bronza, zlato i slonova koska.
Filip Vtori i Arhelaj bile golemi meceni na umetnicite {to gi
ukrasuvale palatite so skulpturi
i freski nasekade niz gradovite vo
Makedonija.
98
Angelina Markus • Risto Popovski
Lisip carskiot skulptor go pretstavuval Aleksandar kako bel,
zacrvenet vo liceto i gradite, so lesno zavrtena glava na levo i sredena frizura na krupni plavi kadri na kosa.
Skopas so sinovite i drugi skulptori anga`irani od Filip Vtori vo Pela izrabotil golem broj likovi i vo bronza.
Apel izrabotil najskapa slika na Aleksandar so molwa v raka
kako {to se pretstavuval Zevs. Vo Pela, Dion, Stobi, Stibera, Heraklea... se iskopuvaat statui kako da bile rudnici makedonskite gradovi
ukrasuvani so niv.
Pismata od Filip kon Aristotel, Leonid, Lizimah i drugite u~eni
i pismata na Aleksandar kon Aristotel, Olimpija, Antipatar i drugi
se isto taka zna~ajni izvori. I pismata i na Darie kon Aleksandar.
Natprevarite vo izvedba na tragedii, svirewe kitara, recitirawe, lov, trki po stadionite, proslavi vo teatrite i drugite gradbi se
izvor i dokaz za golemite dostreli na makedonskite nauki i umetnost
{to bele`ele vidni rezultati.
Mnogu vidni li~nosti od falangata, od Pela, od ostrovite i od
Aleksandrija ostavile bele`ani podatoci.
Dioskurid go izrabotil poznatiot mozaik vo Pompeja so likot
na Aleksandar Makedonski vo bitkata so persiskata vojska predvodena od Darie.
Eratosten pi{uva za vlijanieto na Olimpija vrz Aleksandar
Makedonski preku vospituvawe da se sozdade vladetel na svetot izdignat do bo`estvo. Olimpija go vovela sinot vo misteriite i pravoto
da se prinese `rtva vo svetili{tata vo gradovite na Makedoncite.
Hegesija od Magnezija go opi{uva ra|aweto na Aleksandar vodeno
od astrolozite i magite vo Pela, goreweto na hramot na Artemida vo
Efes, trojnata pobeda na Filip i objavuvaweto na bo`estvenite znaci
na svetlina pri ra|aweto na bo`jiot sin, prednazna~en da bide gospodar na svetot.
Onesikrit filozof i pridru`nik na Aleksandar ne izvestuva
kako Aleksandar spiel so „Ilijada“ vo izdanie na Aristotel, kako se
poistovetuval so Ahil i razmenuval repliki so generalite od delata na
Evripid i Homer. Klito go predizvikuvala Aleksandar so replikata
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
99
Mozaikot vo Pompeja izraboten od Dioskurid
„obi~aj e site da se borat eden da ja prisvoi slavata“. Onesikrit bil
zadol`en za istorijata na Aleksandrovite vojni.
Haret i Kalisten bile istori~ari. Za Kalisten se znae deka
pi{uval mnogu slikovito, osobeno kako go opi{al patot vo Siva ili
Teba, kako gavranite im go poka`ale patot do svetili{teto i kako go
pro~itale kamenot so tekstot deka nivniot faraon }e se vrati kako
mlad da go oslobodi Egipet. Taka Aleksandar bil proglasen za faraon
na Dolen i Goren Egipet i stanal bog na sonceto Amon Ra. Toa nasledeno pravo trista godini go koristele Ptolomeite i nosele dve kobri na
~elo kako kruna, kako site faraoni {to upravuvale so celiot Egipet.
Dinokrat, carski arhitekt, mu go ponudil na Aleksandar Makedonski planot za izgradba na Aleksandrija kako tipi~en carski makedonski grad. So~uvan e, i vidliv planot vo vid na hlamida i site opisi
kako se gradela Aleksandrija, kako primer za site drevni gradovi {to
gi izgradile Makedoncite pod isto ime vo svetot.
Anaksarh sedel na gozbite do Aleksandar i koga toj go pra{uval
kakva e gozbata, Anaksarh odgovoril deka fali satrapska glava. Za tie
zborovi izgovoreni vo {ega, Anaksarh, carskiot sovetnik i filozof
bil yverski ubien od eden biv{ persiski satrap.
100
Angelina Markus • Risto Popovski
Ptolomej se zanimaval so geografija, topografija i etnografija po {to prestavata za svetot se izmenila. Poznata e najstarata karta
na svetot so Makedonija vo centarot.
Sonceto, ne kako simbol, tuku kako kompas im bil orientir na
Makedoncite vo site istra`uva~ki ekspedicii na {irokite prostori
za gradewe pati{ta, kanali, mostovi. Na taa makedonska ekspedicija
padnale idei za Korintskiot i Suecskiot kanal, bile otkrieni pri~inite za izlevaweto na Nil i mnogu drugi.
Haret go spomnavme kako istori~ar vo Mitilena {to go pi{uval
privatniot `ivot na Aleksandar, negovite razgovori so generalite,
sproveduvaweto na sopstvenite odluki otkako baral predlozi za sè i
od site. Parmenion go sovetuval da go prifati predlogot na Darie i
da gi zadr`i osvoenite teritorii. - Jas ne sum Parmenion i ne mislam
taka. Pobednikot gi postavuva uslovite, ne pobedeniot, odgovoril
Aleksandar. Od takvite zapisi ja sogleduvame isklu~ivata li~nost i
sposobnost na carot koj {to imal najdobri sogleduvawa za re{enie na
bilo koja situacija. Za Haret u{te treba da se ka`e deka bil komornik
na falangata. Se gri`el za celata falanga, kako da bide nahraneta,
kolku rezerva so kolite da se dvi`i so vojskata i na kolku oddale~enost
da se postavat bazite so rezervata vo hrana i vino. Menito za cela vojska go sostavuval i go kontroliral li~no Aleksandar Makedonski.
Toa go nau~il od Aristotel, koj {to li~no go odobruval jadeweto za
u~enicite vo Liceumite i Gimnaziumite sekoj den, ponekoga{ za 2000
obroci. Filip Vtori isto taka i na carskite trpezi i so falanata se
hranel zaedno so site. Zatoa komornikot kako Haret moralo da bide doverliva i bliska li~nost do carot kaj Makedoncite. Istaknat Makedonec visoko obrazovan i sposoben.
Harpal bil carski drugar od najbliskite krugovi vo {koluvaweto na Aleksandar. Bil postaven za blagajnik na dr`avnata kasa vo Vavilon i persiskoto azno od Susa. So dr`avnoto makedonsko bogatstvo se
odnesuval kako so svoe, napravil golema pronevera i pobegnal vo Atina razdavaj}i zlato za mito. Taka i Demosten stanal ~ovek so zlaten
pehar i zaedno so Harpal si ja na{ol smrtta od rakata na vojnicite na
Aleksandar Makedonski. Ova slu~ka kako izvor za avtoritetot na ma-
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
101
kedonskata dr`ava ni zboruva kako bila organizirana carskata vlast
i kako se izvr{uvala vo za{tita na visokiot moral na Makedoncite.
Ovaa slu~ka ja prepla{ila Atina i ne go primila Harpal nitu vo gradot nitu do pristani{teto znaej}i {to mo`e da ja snajde od Makedoncite za mito.
Ksenokrat, Aristobul, Poliklet i Ptolomej Lag od Eordija
pi{uvale istoriski spisi za vojni~kite slu~uvawa na Aristotel.
Klito telohranitelot na Aleksandar u{te od u~eni~kite denovi kaj Aristotel bil nerazdelen drugar i toj pi{uval istorija za protokolot na Makedonskiot carski dvor. Toj bil kako moderen portparol i li~no go izvestuval Filipa za site `elbi i kontakti {to gi
imal Aleksandar. Klito mu bil kako brat u{te od detstvoto koga sestra mu bila doilka na najslavniot car na svetot.
Nearh, admiral, rakovodel so Makedonskata pomorska flota.
Ostavil izve{taj za opasnata plovidba po Ind i pokraj okeanskiot
breg i uspe{no ja dovel flotata so falangata do Vavilon kade se sretnale so drugarite Makedonci {to po kopno gi vodel Aleksandar
Makedonski. Golema bila radosta koga Aleksandar ja pre~ekal `iva
i zdrava vojskata {to ja komanduval admiralot Nearh. Se znae za naredbata {to ja izdal Aleksandar za izgradba na novi 1000 korabi so koi
Nearh trebalo da trgne na istok. Makedonskata flota ostavila legendi za sonceto i kowicata kaj narodi od Japonija, na ostrovot Fixi, vo
Malezija i na Veligdenskite ostrovi.
Misterija e kako se na{lo makedonskoto {esnaesetkrako sonce
izdlabeano vo kamen na Veligdenskite ostrovi i kako se na{le crte`i na beli lu|e na freskite kaj indijanskite plemiwa. Ne znaeme dali
se toa nekoi od Nearhovite vojnici {to so flotata gi preplovile
okeanite.
Kako Nearh i drugite generali ostavile dnevnici, izve{tai,
pisma. Toa se sekretarot Evmej, Perdika, Lizimah a poznato e deka
naslednicite na Aleksandar Makedonski gi prodol`ile site makedonski tradicii i nau~ni postignuvawa vo novite dr`avi. Site se pridr`uvale kon izvorite {to gi zateknale i zakonite {to se primenuvale
kaj Makedoncite vo avtenti~no prodol`enie.
102
Angelina Markus • Risto Popovski
Antiklid ostavil golem broj spisi za gradovite, obi~aite, mitovite so koi {to se slu`ele Aleksandrovite vojnici vo garnizonite.
Toa kulturno vlijanie séu{te se ~uvstvuva ne samo kaj Hunzite i Kala{ite tuku i kaj mnogu drugi kavkaski i arapski narodi.
Potamon pi{uval pesni i poemi za Aleksandar pa ne e ni{to
~udno {to se pojavile tolku Aleksandridi za na{iot Aleksandar Makedonski. I jas objaviv poema za Aleksandar vo knigata „Poemi za
makedonskite carevi“.
Se podzaskriva mnogu va`niot izvor deka Filip Vtori vo Pela
gi sobral site umetnici od toa vreme da rabotat kako carski slikari
i skulptori. Toa go potvrduvaat Plutarh, Ciceron i mnogu drugi naveduvaj}i i brojki i opisi na delata.
Site izvori ka`ani, zapi{ani, pe~ateni vo knigi, papirusi, kamen,
glina go potvrduvaat makedonskiot identitet i svedo~at za postoewe na
Makedoncite, makedonskite carevi, nau~nici, poznati svetski li~nosti.
Nitu mo`at da se obezli~at, nitu mo`at da se prisvojat, nitu znaat kolku mo`eme da izdr`ime kako potomci na Filip Vtori i Aleksandar Makedonski. Makedoncite edna{ vladeele so svetot i sèu{te
ja poseduvaat taa sila vo opstanokot da generiraat pravda, radost i
~ovekoqubie, kako {to toa go pravele drevnite Makedonci so kosmopolitskata filozofija kako osnoven nau~en pogled na ureduvaweto
na svetot.
Filip Vtori, Aristotel i Aleksandar Treti - Makedonski se
najslavnite Makedonci. So svojot um doprele i do kosmosot i do krajot na ikumenot, kade {to zaedno so u~enite Makedonci, vladeele vo
sklad so naukite, makedonskite zakoni i moral ostavaj}i gi vo nasledstvo site doblesti na makedonskiot narod nasekade po svetot.
Realnite materijalni dokazi gi nao|ame vo arheolo{kite nao|ali{ta na gradovite {to Filip Vtori gi gradel so ubavi palati, svetili{ta, {koli, teatri, vo parite, vo umetni~koto tvore{tvo {to go
praktikuvale i drugite makedonski vladeteli. Toa e najsilniot izvor
na osoznavawe na makedonskoto postoewe so prepoznatliv identitet
i so mnogu unikatni primeroci od makedonskoto nau~no i umetni~ko
tvore{tvo.
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
103
Spomenicite na
Aleksandar Treti Makedonski
vo [tip i Prilep
104
Angelina Markus • Risto Popovski
HRONOLOGIJA NA NASTANI
OD ARHELAJ PRVI DO
ALEKSANDAR TRETI MAKEDONSKI
419-399 g. pr. Hr.
399-390 g. pr. Hr.
390-369 g. pr. Hr.
382 g. pr. Hr.
380 g. pr. Hr.
368 g. pr. Hr.
365-360 g. pr. Hr.
365 g. pr. Hr.
360 g. pr. Hr.
359 g. pr. Hr.
359 g. pr. Hr.
358 g. pr. Hr.
358 g. pr. Hr.
357 g. pr. Hr.
357 g. pr. Hr.
356 g. pr. Hr.
Arhelaj Prvija izgradil Pela,
novata prestolnina na idnite makedonski
vladeteli. Gi povikal proteranite Makedonci
od Atina: Evripid, Tukidid, Agaton, \or|ija...
Vladeat Arhelaj Vtori, Aminta Vtori,
i Pausanie
Aminta Treti. Aminta se o`enil so Evridika
od Linkestida
Se rodile Filip Vtori, Aristotel i Demosten
Oratorot Isokrat dr`i promakedonski govori
Ubien e Aleksandar Vtori
Perdika doa|a na vlast
Filip Vtori osloboden od zalo`ni{tvo
vo Teba i ja dobil na upravuvawe Pelagonija
Filip Vtori vo Linkestida kaj vujkovcite
Filip Vtori stanuva car na Makedonija
Sreduvawe na dr`avata i falangata.
Borba za makedonskite teritorii.
Ubien Kotie vo Trakija
Uspe{ni napadi vo Ilirija i Peonija
Pohod vo Tesalija.
[irewe na makedonskata dr`ava
Sojuz na Filip Vtori protiv Atina. Go vetuva
Amfipol za Pidna. Gi osvoi i dvata grada za sebe.
Filip Vtori se `eni so Olimpija
po zaedni~ko u~estvo vo samotra~kite
misterii na posvetenite carski semejstva.
Filip Vtori gi prisoedinuva Potideja,
Krenida, Pangaj...
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
356 g. pr. Hr.
356 g. pr. Hr.
355 g. pr. Hr.
354 g. pr. Hr.
353 g. pr. Hr.
352 g. pr. Hr.
351 g. pr. Hr.
350 g. pr. Hr.
349 g. pr. Hr.
348 g. pr. Hr.
347 g. pr. Hr.
346 g. pr. Hr.
345 g. pr. Hr.
344 g. pr. Hr.
343 g. pr. Hr.
342 g. pr. Hr.
105
Go gradi Filipi kako strate{ki grad
po carskite pati{ta
Se ra|a Aleksandar. Pobeda nad Ilirite
i pobeda na Olimpijada (tri sre}i)
Po~etok na svetite vojni i sloboden pat
kon Amfiktionite Uprava so Delfi.
Prisoedinuvawe na Metona
Poseta na Tesalija i Trakija.
Filip Vtori povikan vo Tesalija.
Vojna i pobeda nad Onomarh. Ja prezema upravata
so Delfi, se vra}a od Termopilite bez borba,
Sojuz na Atina so Olint protiv Makedonija.
Filip na Halkidik gi pribira krajbre`nite
makedonski gradovi. Gi zazema Termopilite
Filip Vtori - Poseta i potkrepa od Epir.
Aleksandar Pir nazna~en za vladetel na Epir.
Filip Vtori na Halkidik, poblisku do Olint.
Atina go zazela ostrovot Evbeja, Olint
razurnat i uni{ten zasekoga{
Pohod i pobeda na Evbija i nad
atinskite sojuznici
Pregovori so Atina za mir
Filokratov mir (Filokrat, Eshin
i Demosten vo Pela), kraj na Svetite vojni
Filip vo poseta na Ilirite
Filip na Peloponez - Sojuz so Arg, Mesenija i
Arkadija. Go gradi Epidaur za potrebite
na falangata. Izgradeni kompleks gradovi vo
Pelagonija i Trakija. Teatri vo sekoj grad
niz Makedonija. Demosten go osuduva gradeweto
na grad-tvrdinite
Primirje na Atina pod nepovolni
uslovi - „fr~at“ Filipiki
Filip Vtori vo Epir go proglasi
Aleksandar Molos za kral na Epir.
Filip bara kontrola nad atinskata flota
106
342 g. pr. Hr.
342 g. pr. Hr.
341 g. pr. Hr.
341 g. pr. Hr.
340 g. pr. Hr.
339 g. pr. Hr.
338 g. pr. Hr.
338 g. pr. Hr.
337 g. pr. Hr.
337 g. pr. Hr.
337 g. pr. Hr.
336 g. pr. Hr.
334 g. pr. Hr.
323/322 g. pr. Hr.
322 - 164 g. pr. Hr.
30 g. pr. Hr.
Angelina Markus • Risto Popovski
Aristotel u~itel na Aleksandar i kralskite
drugari. Obnoveni Stagira i Mieza.
Filip vo pohod kon Trakija i Hersones
Atina sobira danoci i ograbuva gradovi.
Demosten od Darie bara pari za borba
protiv Makedonija. Dobiva li~na nagrada
za Filipikite
Filip Vtori vo Trakija i sojuz so Skitite
za pomo{ i opsednuvawe na Perint
Filip Vtori gi opsednuva Perint i Vizant,
Atina i Persija vo borba so Filip Vtori
Filip Vtori gi napa|a Skitite, ubien Atej.
Plenot ograben od plemeto Gegi.
Filip ranet od Tribalite. Se vra}a vo Pela.
Filip Vtori povikan od Amfiktionite
gi prisoedinuva Amfis i Elateja.
Bitkata kaj Heroneja
Filip na Peloponez.
Ja sozdade Korintskata liga.
Parmeninon i Atal vo izviduvawe
za vojna vo Persija.
Filip se `eni, po sedmi pat, so Kleopatra.
Filip Vtori ubien na svadba vo teatarot vo Ege.
Aleksandar car na Makedonija
Pohod na sever do Dunav, Ja razoruva Teba
do temeli, Sobir vo Korint za nasledni prava
na steknato vladeewe
Aleksandar na pohod vo Persija ja osvojuva
celata ikumena.
Smrt na Aleksandar, Aristotel,
Diogen i Demosten.
Makedonski carstva na Dijadohite.
Smrt na Kleopatra Sedma poslednata
makedonska carica vo srodstvo so
Filip Vtori i Aleksandar Makedonski
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
107
RODOSLOVIE NA PTOLEMEITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA VO MISIR (EGIPET)
PTOLOMEJ PRVI SOTER (304 - 285 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ VTORI FILADELF (285 - 246 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ TRETI ENERGET (246 - 221 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ ^ETVRTI FILOPATOR (222 - 204 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ PETTI EPIFAN (204 - 180 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ [ESTI FILOMETOR (181-145 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ SEDMI NEO FILOPATOR (145-144 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ OSMI I ENERGET VTORI
so KLEOPATRA VTORA 163 - 145 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ OSMI i ENERGET VTORI (pak izbrani 164-116 g. pr. Hr.)
KLEOPATRA VTORA (131 - 127 g. pr. Hr.)
KLEOPATRA TRETA (116 - 101 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ DEVETTI SOTER VTORI (116 - 107 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ DESETTI i ALEKSANDAR PRVI
i KLEOPATRA BERENIKA (101-88 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ DEVETTI SOTER VTORI (pak izbrani 88 - 81 g. pr. Hr.)
PTOLOMEJ EDINAESETTI i ALEKSANDAR VTORI
i KLEOPATRA BERENIKA (80 g. pred Rista.)
PTOLOMEJ DVANAESETTI NOV DIONIS AULET (80 - 58 g. pr. Hr.)
KLEOPATRA PETTA zaedno so BERENIKA ^ETVRTA (58 g. pr. Hr.)
KLEOPATRA SEDMA (51 - 30 g. pred Rista) vladeela zaedno so:
PTOLOMEJ TRINAESETTI (51 - 47 g. pr. Hr.),
PTOLOMEJ ^ETIRINAESETTI (47 - 44 g. pr. Hr.) i
PTOLOMEJ PETNAESETTI CEZARION (44 - 30 g. pr. Hr.)
OSTANATI ^LENOVI NA PTOLOMEJSKATA DINASTIJA
PTOLOMEJ KERAUN (umrel 279 g. pr. Hr.)
- najstariot sin na PTOLEMEJ PRVI SOTER.
PTOLOMEJ APION (umrel 96 g. pr. Hr.)
- sin na PTOLOMEJ SEDMI. Stanal kral na Kirenaika (den. Libija).
PTOLOMEJ FILADELF (roden 36. g. pr. Hr.)
- sin na MARKO ANTONIE i KLEOPATRA SEDMA
PTOLOMEJ MAVRITANSKI (umrel vo 40 g. pr. Hr..)
- vnuk na KLEOPATRA SEDMA. Kral na Mavritanija.
108
Angelina Markus • Risto Popovski
RODOSLOVIE NA SELEUKIDITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA
SELEUK PRVI NIKATOR (305 - 281 g. pr. Hr.)
ANTIOH PRVI SOTER SPASITEL (281 - 261 g. pr. Hr.)
ANTIOH VTORI TEO (261 - 246 g. pr. Hr.)
SELEUK VTORI POBEDNIK (246 - 225 g. pr. Hr.)
SELEUK TRETI SPASITEL (225 - 223 g. pr. Hr.)
ANTIOH TRETI VELIKI (223 - 187 g. pr. Hr.)
SELEUK ^ETVRTI FILOPATOR (187 - 175 g. pr. Hr.)
ANTIOH ^ETVRTI EPIFAN (175 - 164 g. pr. Hr.)
ANTIOH PETTI EUPATOR (164 - 162 g. pr. Hr.)
DIMITRIJA PRVI SOTER SPASITEL (161 - 150 g. pr. Hr.)
ALEKSANDAR BALA (150 - 145 g. pr. Hr.)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (prvo vladeewe, 145 - 139 g. pr. Hr.)
ANTIOH [ESTI EPIFAN DIONIS (145 - 139 g. pr. Hr.)
DIODOT TRIFON (140 ? -138 g. pr. Hr.)
ANTIOH SEDMI EURGET (138 - 129 g. pr. Hr.)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (povtorno izbran, 129 - 126 g. pr. Hr.)
KLEOPATRA TIA (126 - 123 g. pr. Hr.)
SELEUK PETTI FILOMETOR (126 / 125 g. pr. Hr.)
ANTIOH OSMI KRUP (126 - 96 g. pr. Hr.)
ANTIOH DEVETTI FILOPATOR (113 - 96 g. pr. Hr.)
SELEUK [ESTI EPIFAN (96 - 95 g. pr. Hr.)
ANTIOH DESETTI (95 - 92 g. pred Rista ili 83 g. pr. Hr.)
DEMETRIJE TRETI TEO FILOPATOR (95 - 88 g. pr. Hr.)
ANTIOH EDINAESETTI FILADELF (95 - 92 g. pr. Hr.)
FILIP PRVI FILIDELF (92 - 83 g. pr. Hr.)
ANTIOH DVANAESETTI DIONIS (87 - 84 g. pr. Hr.)
FILIP VTORI FILORIMSKI (84 - 83 g. pr. Hr.)
(TIGRAN PRVI) (83 - 69 g. pr. Hr.)
SELEUK SEDMI (?)
ANTIOH TRINAESETTI (69 - 64 g. pr. Hr.)
RECENZIJA
Avtorite Angelina Markus i Risto Popovski-Kec o~igledno pravat samo prikaz na isklu~itelnoto makedonsko dinasti~ko nasledstvo.
Dobrite poznava~i na predmetnata problematika, a takvi verojatno ima
samo nekolkumina, mo`at da stavat zabele{ki za nepreciznosti, nedore~enosti i beglo minuvawe preku suptilnostite. Prikazot e namenet
na opredelena kategorija ~itateli, ~ie interesirawe za drevnoto minato e pottiknato ne samo od qubopitstvo. Primenetata populisti~ka
naracija ima za cel da go pottikne ~itatelot vo eden zdiv da se zdobie so
soznanie za koli~estvoto istoriski vrednosti za koi nema mo`nost
da dojde do niv na drug na~in. Ona {to e kaj nas dosega objaveno za Makedonija vo anti~ko vreme, {to e vredno, se trite knigi: Arijan, Kvint
Kurtij Ruf i Justin, a za `al Plutarh i Diodor sèu{te ~ekaat izdava~. Ovie pet knigi, pi{uvani pred okolu 2.000 godini, se dragocen
pridones vo makedonskata nauka zatoa {to mo`at da se smetaat verodostojni. Bitno e {to se prevedeni na makedonski od Makedonci i {to
prevodot od originali e od pe~ateni knigi pred sozdavaweto na prvata gr~ka dr`ava vo 1832 godina, t. e. vo vremeto koga sèu{te nemalo
tendencija na falsifikuvawe, bidej}i Grcite se smetaa sebe si za slavni potomci na Leonida i Temistokle. Niv gi prevede Institutot za
klasi~ni studii na Filozofskiot fakultet. Tie }e ovozmo`at makedonski pogled vrz Filip Vtori i Aleksandar Makedonski, ako nekoj
saka da se zanimava so nau~na metodologija. Me|utoa, pette knigi e te{ko odedna{ da se razberat, bidej}i ne se za ~itawe, tuku za sistematsko
komparativno studirawe.
De`urnite kriti~ari, optovareni so edukativni nevistini od
obrazovnite ednonaso~enosti od minatite decenii, bi bilo dobro da
se pozanimavaat so onie desetina iljadi interpretacii napi{ani vrz
osnova na pette spomenati avtori od pred dva mileniuma. Ako sakaat
u{te pove}e da se prodlabo~at vo baraweto la`ni vistini, mo`at da
110
Angelina Markus • Risto Popovski
poglednat na Internet. Na Internet do skoro ima{e 23.983 fajlovi
za Aleksandar Makedonski, a vo negova senka i za tatko mu Filip Vtori. Ako gi ignorirame interpretaciite na Vasil Tupurkovski, bidej}i
se pi{uvani vrz osnova na popularni izdanija na prevodi i na interpretacii pred da se pojavat prevodite od makedonskite eksperti od
Institutot za klasi~ni studii, se ~uvstvuva nedostig od literatura
za Makedonija i Makedoncite vo anti~ko vreme. Taa i natamu }e se
~uvstvuva zatoa {to Makedonija e okean od istoriski bogatstva: po
prostor i dlabo~ina. Sostavka na istorijata na Makedonija se istoriite na site narodi od preku Dunav na sever, do izvorite na Nil na jug i
od Italija na zapad do Kina na istok. Preku Dunav, na sever, Aleksandar
gi pobedil Gotite i Keltite i so niv sklu~il miroven dogovor vo koj e
vgradena obvrskata za ~uvawe na granicata na imperijata. Vo Italija
se borel Aleksandar Epirski. Arijan izvestuva deka makedonskite
vojnici se iska~ile na Himalaite na viso~ini na koi ne bilo mo`no
da se di{e. I vo istoriite na tie narodi i dr`avi {to so sila ili dobrovolno vlegle vo makedonskata svetska imperija na Aleksandar e neizbe`na Makedonija kako sostavka. Irak, Iran, Avganistan, Pakistan
i Indija mo{ne korektno go priznavaat toa. Aleksandar bil i niven car,
{ah, maharaxa i {to li ne. Vpro~em, nelogi~no e, na primer, balkanskite narodi da ja bri{at od svojata istorija Romeija (Vizantija) ili Otomanskata imperija.
Problemot {to go imaat Grcite so imeto Makedonija e ottamu
{to veruvaat vo skore{ni prevodi na drevni izvori i na interpretacii so namenska umisla. I tie gi ~itaat istite knigi, no vo niv ne pi{uva isto. Izvornite poimi za tatkovinski obi~ai na Makedoncite
se prevedeni kako gr~ki obi~ai, svoite ili makedonski bogovi kako
gr~ki, a sledstveno na anti~kite filozofi, lekari, slikari, skulptori, dramski pisateli i umetnici itn., spored inercija, im se stava prefiks gr~ki, iako vo izvornata varijanta nema takva odrednica. Vo popularnoto izdanie na Plutarh, na primer, neto~no stoi dodavka „zemete go“
na izjava na Aleksandar za ostrovot Samos po „jas ne bi vi go dal…“
D-r Margarita Buzalkovska - Aleksova vo Aleksandrovata anabaza od
Arijan poso~uva vo fusnota skore{en falsifikat pri prevodot na ori-
FILIP VTORI – MAKEDONECOT
111
ginalot „ne ~ekaa da im se pribli`i vojskata na Aleksandar“ (kn.1, 6,
str. 8). „Vojskata na Aleksandar“ e prevedeno so „The Greeks“. Prevodot e na E. Iliff Robson, B. D. , Loeb, London & Harvard 1961. Vo makedonskoto izdanie na Biblijata (Prva kniga Makabejci) neto~no stoi: „Aleksandar Makedonski, sinot na Filipa, izleze od zemjata Hetejska i go
pobedi Darija, persiskiot i indiskiot car i se zacari mesto nego vo Elada“ (1 Mak. 1). Istoto na hrvatski glasi: „Aleksandar Makedonac, sin Filipov - tada ve} gospodar Gr~ke - provali iz zemlje Kitima i potu~e Darija, kralja persijskog i medijskog, i zakralji se namjesto njega“ (1 Mak.1, Kr{}anska sada{njost,
1976). Vo makedonskoto izdanie na Biblijata u{te druga neto~nost
glasi: „… Aleksandar, sinot na Filipa, makedonskiot car, koj prv se
zacari nad Egipet“ (1 Mak. 6,2). Vo hrvatskoto izdanie istiot del e:
„… Filipov sin Aleksandar, koji je prvi vladao nad Grcima“. Makedonskoto izdanie e prevod od Britanskoto i inostrano biblisko dru{tvo - Svindon, a kopiring pravata se na United Bible Societies - Reading, 1990.
Knigata {to ja imate nema za cel da isprava vakvi grubi gre{ki,
vo seriozni univerzitetski ili crkovni izdanija, tuku da pobudi zgolemeno interesirawe za zapostavuvanata drevnina za eden den da imame
idni kadri {to }e se zafatat vo kostec so nepravdite {to ni se pravele i(li) pravat so tu|o prisvojuvawe na na{eto.
Spase [uplinovski
BELE[KI ZA AVTORITE
Angelina Markus, profesor po filozofija vo penzija,
rodena e vo s. Topol~ani kraj Prilep. Poznata e po prou~uvaweto
na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija.
Toa go opi{uva vo knigite:
• Po tragite na Slavnite Makedonci - 1998 g.;
• Makedonski drevni vrednosti - 2001 g.;
• Poemi za Makedonskite carevi - 2003 g.;
• Makedonija na Makedoncite - 2004 g.;
• Filip Vtori - Makedonecot - 2004 g.
• Makedonskata drevna medicina - 2004
• Makedonskite drevni teatri - 2004
• Prikazni za Makedon i Makedoncite - 2006
• Aristotel - Makedonecot - 2007
• Alkomena-dreven grad vo Pelagonija - 2008
• Ishranata na drevnite Makedonci - 2008
• Topol~ani vo srceto na Pelagonija - 2008
Risto Popovski, `ivee i raboti vo stranstvo. Poseduva najgolema
arhiva za Makedonija i biblioteka so pove}e od 10 000 knigi, dostapni
do sekoj Makedonec {to se zanimava so istra`uvawe na sevkupnoto
istorisko i kulturno nasledstvo od Makedonija.
Mnogu dragocena e pomo{ta {to toj im ja pru`a
na golem broj avtori vo pi{uvaweto na knigite.
Taka nastana i ovaa kniga za Filip Vtori - Makedonecot.
Vo 2000 godina otpe~atena e knigata
• „Aleksandar Makedonski - Makedonizam“
od Risto Popovski i Pandil Kosturski
Vo 2008 godina otpe~atena e knigata
• „Kleopatra Sedma - Makedonkata“ od Risto Popovski
So sre}a i neka se mno`at knigite posveteni na Makedoncite.
LITERATURA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
Aleksandar Makedonski - P. Kosturski. J. Popovski
Makedonski drevni vrednosti
Istorija II - Polibie
Stara Grcija - Institut po istorija
na Akademijata na SSSR 1956 g.
Demosten - @ebeqev
Atinski ustav - Aristotel
Politika - Aristotel
Slavni anti~ki likovi - Plutarh
Gr~ka i rimska mitologija - S. Osvald
Ilijada - Homer
Istorija na Stariot svet - A. Mi{ulin
Istorija na elinskata umetnost - M. \uri}
Istorija na elinskata etika - M. \uri}
Filipova istorija - Justin
Istorija na Aleksandar
(so prilozi od Diodor i Justin) - Kvintus K. Ruf
Filip Vtori - J. Korvisie
SODR@INA
Mitolo{ki koreni kaj makedonskiot narod...........................................................................7
Makedonska carska dinastija......................................................................................................................15
Aleksandar Prvi 498-454 g. pr. Hr. .......................................................................................18
Arhelaj Prvi 413-399 g. pr. Hr. ..................................................................................................19
Aminta Treti 393 - 369 g.pr. Hr. Tatkoto na Filip Vtori...................23
Aleksandar Vtori 370 - 368 g. pr. Hr. ................................................................................24
Perdika Treti 365 - 356 g. pr. Hr. ...........................................................................................24
Filip Vtori - Makedonecot........................................................................................................................27
Filip Vtori od princ do voin....................................................................................................29
Filip Vtori 359 - 336 g. pr. Hr. Car Makedonija...............................................31
Filip Vtori i falangata...................................................................................................................35
Filip Vtori i vojuvawata.................................................................................................................40
Bitkata kaj Heroneja 1. 8. 338 g. pr. Hr. ...........................................................................54
Filip Vtori i gradovite....................................................................................................................62
Olint - razurnatiot grad.....................................................................................................................69
Filip Vtori i Carskata grobnica vo Kutle{.....................................................72
Filip Vtori i monetite......................................................................................................................81
Rezime..........................................................................................................................................................................................85
Filip Vtori - Makedonecot (dopolnenie na vtoroto izdanie)..................93
Hronologija na nastani od Arhelaj Prvi
do Aleksandar Treti Makedonski....................................................................................................104
Rodoslovie na Ptolomeite.........................................................................................................................107
Rodoslovie na Seleukidite.......................................................................................................................108
Recenzija (Spase [uplinovski)..........................................................................................................109
Bele{ki za avtorite...........................................................................................................................................112
Literatura........................................................................................................................................................................114
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv Kliment Ohridski” - Skopje
32-05 Filip Vtori Makedonski
94(381”-0382/-0336”
MARKUS, Angelina
Filip Vtori-Makedonecot / Angelina Markus, Risto Popovski;
- 2., dopolneto izdanie - Skopje:
Markus A., 2008. - 116 str. : ilustr. vo boja ; 23 sm.
Bele{ka za avtorite: str. 113 - Bibliografija: 114
ISBN 978-9989-2461-7-3
1. Popovski, Risto [avtor] [fotografii]
a) Filip Vtori kral na anti~ka Makedonija (382-336 g.p.n.e)
b) Makedonija, anti~ka - Istorija - 382-336 g.p.n.e
COBISS.MK-ID 73755914

Untitled

Kleopatra OK .tif.qxp