ISBN 978-608-65008-6-3
RISTO POPOVSKI
MITOLOGIJATA NA MAkedONCITe
Il (Ile), bogot na Sonceto
Izdanieto finansiski go potpomognaa:
„MAkedON BeTON“ - SkOPJe
kARdIOHIRURGIJA „FILIP VTORI“ - SkOPJe
Izdava~:
Angelina Markus
Za izdava~ot:
„Makform“ - Skopje
Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
Bojan Simovski
Korica:
Risto Popovski
Pe~at:
„Bims kompani“ - Skopje
tira`:
600 primeroci
RISTO POPOVSkI
MITOLOGIJATA
NA MAkedONCITe
Skopje, 2 avgust 2010 godina
Knigata ja posvetuvam na po~inatite Aleksandrovi potomci:
Majka mi Menka, tatko mi Stojan
i moite plemenski bra}a
Pandil Kosturski i Sime Pandevski
VOVed
POTekLOTO, eTNOGeNeZATA I RANATA
MITOLOGIJA NA dReVNITe MAkedONCI
Makedoncite se najstariot narod vo dene{na Evropa. Poglednete
vo Biblijata. Makedonija e zapi{ana 38 pati, dodeka site drugi dene{ni dr`avi gi nema, bidej}i se ve{ta~ki tvorbi i politi~ki opcii na
dene{na Evropa. Na nekoga{nata makedonska po~va, poto~no na Makedonskiot Poluostrov, kaj mestoto Kameni Gumna vo pe{terata „Crveni
Steni“ (denes poznata kako „Petralona“) e pronajden ~erep na belec, Makedonec, star okolu 600 000 godini. Ovoj Makedonec e prviot Makedonoid pronajden vo Makedonija i na Makedonskiot Poluostrov i svedo~i
za ekspanzijata so koja se naseli pogolemiot del na planetata Zemja.
kAkO Se [IReLe LU\eTO NA ZeMJATA?
Ne e to~no poznato koga za prv pat Bog ja naselil Zemjata so lu|e.
Ova pra{awe, verojatno, nikoga{ nema nitu da bide odgovoreno.
Po~etocite na lu|eto se zavitkani vo temnina i e mnogu te{ko vo
ovaa temnina da se najde jasna linija i potporna to~ka za validni pretpostavki. So sigurnost mo`e da se tvrdi deka najstarite poznati pronajdoci na Makedonskiot Poluostrov, vo Crveni Steni (Petralona),
doka`uvaat deka Makedonoidot {to se pojavuva najmalku pred okolu
600.000 g.p.n.e., se raselil okolu 75.000 g.p.n.e. i od severniot breg na
Sredozemnoto More, od Makedonskiot Poluostrov, emigriral kon dene{na Zapadna Evropa, vo predelite na severniot Atlantik, poto~no
od Mas de Azil, pa sè do Ural, kon Sredna Azija, ju`niot breg na Sredozemnoto More i del od Afrika.
Pred okolu 75 000 g.p.n.e. Mongoloidite po~nale, preku toga{niot zemjen most {to i denes go deli kru`niot prsten na Azija od Amerika, da go naseluvaat noviot svet. Preku zapadniot breg na Severna
Amerika, ~ovekot stignal vo Sredna i Ju`na Amerika. Pred okolu
50.000 godini i Avstralija bila naselena preku Azija.
6
Risto PoPovSKI
Prikaz
na mestata
kade {to se
otkrieni
`iveali{tata,
~erepite i
ostatocite
od prvite lu|e
na planetava
PRVITE LU\E
PRVIOT BE[E
MAKEDONEC
Crveni Steni (Petralona),
Makedonija
Koukoutija, Kina
Lantian, Kina
Laetoli, Tanzanija
Olduvai-[luht, Tanzanija
Pe{terata vo crveni Steni (Petralona) kade {to e pronajden ~erepot
na Makedonoidot od pred 600 000 godini
7
MItologIJata na MaKeDoncIte
[ireweto na rasite niz planetata Zemja
Makedonoidot
Mongoloidot
Crnoidot
Kon ovaa makedonska grupa pripa|aat site evropejci, Hamitite od Severna afrika, Semitite
i prednite azijatski narodi se do Indija. Me|u niv
se isto taka i amerikancite, avstralijancite i
drugi.
centralna azija i Severna Kina se nivnata tatkovina a i Indijncite vo
amerika poteknuvaat od
Mongoloidite. Site nim
im e svojstveno {iroko
ramno lice. nivnite kosi
o~i se dol`at na mongolskata falta.
crncite se nao|aat pred
se vo afrika, ju`no od Sahara. nivnite usni se debeli a kosata kadrava. vo
`e{kata klima, temnata
boja na ko`ata im e za{tita od silnoto sonce.
8
Risto PoPovSKI
^OVe^kITe RASI
Site lu|e na Zemjata pripa|aat na nekoj vid. Site gi imaat tipi~nite ~ove~ki svojstva, telesnata gradba, duh i ~uvstva. Sepak, lu|eto nadvore{no izgledaat sosema razli~ni. Denes postojat nekolku ~ove~ki
rasi, pred sè vrz osnova na bojata na ko`ata, svojstvata na kosata i formata na liceto.
Mongoloidnata rasa ima mazna crna kosa, `olta do kafena ko`a i
o~i vo forma na badem. Tie pred sè se ra{ireni niz cela Azija. Isto
taka prvobitnite Amerikanci, Indijancite, pripa|ale na ovaa rasa.
Makedonoidite, t.e. belata rasa, verojatno, etimolo{ki zna~i
„Makedon koj odi“. Makedonoidot pred sè e so svetla ko`a, ima rusa,
`olta, kafena ili crna kosa i prili~no trkalezni o~i. Makedoncite
se narodot na dene{na Evropa, Severna Afrika i okolu Ju`noto More.
Crnoidot e crnata rasa koja poteknuva od Afrika, a ima temna ko`a, kadrava kosa i ~esto ispaknati usni.
Ne postoi ~ista rasa, bidej}i lu|eto so tekot na vremeto sekoga{
se me{ale, no pred sè ne postoi rasa, koja e nad drugite rasi.
Taka ~ovekot ja naselil celata Zemja. Podocna, so tekot na vremeto, otkako bil otkrien ognot, ~ovekot po~nal da se probiva i vo studenite klimatski zoni.
Razli~nite klimatski uslovi, kade ~ovekot se vdomil, se edna od
pri~inite za formiraweto na trite najva`ni rasni grupi, od koi denes
nastanale pove}e podvidovi.
Arealot vo koj se naselil Makedonoidot se protega od atlantskiot okean imestoto Mas de Azil kaj francuskite Pirinei pa sè do
balti~koto More i od najseverniot del na Ural, kade e registrira-
Makedonskata rasa
Mongolskata rasa
Afrikanskata rasa
MItologIJata na MaKeDoncIte
9
no mestoto nare~eno Mamutska Koliba i se pronajdeni
pove}e artefakti od mamutski koski, pa sè do Indija i Ju`na afrika, kade vo pe{terata Blombos e najdena edna amajlija, koja, vsu{nost, e eden vid
dene{en moderen ~ip za kompjuteri, poln so tekstovi i poraki od na{ite MAKEDONSKI PREDCI, koi se napigore: vo pe{terata blombos vo Ju`na
{ani na MAKEDONSKI JA- afrika koja se smeta kako lulka na svetskaZIK i se datiraat so okolu ta civilizacija pronajdena e edna amajlija.
taa e polna so drevno makedonsko pismo, eden
75.000 g.p.n.e.
Ova otkritie e vistin- vid sovremen ~ip, poraki ostaveni od na{ite pradedovci.
ska „atoMSKa boMba“ vo
naU^nIot Svet. Ovaa
Dole: Francuskiot arheolog eduar Piet
amajlija jas ja otkriv vo edno 1827-1906, ja pronajde mamutskata koska kaj
spisanie i intuitivno po~uv- Mas de azil, vo severna Francija. Po prostvuvav deka ima ne{to zaed- cenka na svetskite stru~waci koskata e
ni~ko so Makedonija, pa zatoa stara okolu 21 000 godini, a na nea genijalecot vasil Iqov uspea da otkrie i da devedna{ po Internet mu ja is{ifrira staro makedonsko pismo so koe e
prativ na najeminentniot ma- napi{ano imeto na bo`jata majka Ma i
kedonski istra`uva~ - geni- Il (Ile) bogot na Sonceto.
jalniot Vasil Iqov, koj uspea
za okolu dva meseci da gi de{ifrira izgraviranite sodr`ini i da potvrdi deka tie
se napi{ani na najstar MAKEDONSKI JAZIK i so najstaro MAKEDONSKO PISMO. Celokupnata semantika i estetska kompozicija, fakti~ki, iznenaduva so isklu~itelnata tehnika upotrebena vo taa, spored nego, najstara
MAKEDONSKA PISMENA TRADICIJA. Vasil Iqov gi pro~ita
najstarite napi{ani MAKEDONSKI NATPISI. Toj gi ~ita niv kako
10
Risto PoPovSKI
da `iveel vo vremeto koga tie se pi{uvani. Negovite najnovi otkritija
na ovie natpisi se so starost najmalku od 77.000 godini, 40.000 g.p.n.e.; nekoi 13.000 - 11.000 g.p.n.e. ili poinaku re~eno so okolu 75.000 g.p.n.e.;
40.000 - 30.000 g.p.n.e.; 19.000 - 14.000 g.p.n.e. ili 15.000 - 11.000 g.p.n.e. Vo odnos na poslednite razvojni fazi na Paleolitot, koi gi ima objaveno vo
statijata „najstari svedo{tva za makedonskata pismena tradicija“
(„Makedonija“, br. 21.639 od 16 mart 2009 godina), treba da se istakne deka toj u{te vo trudot „nezapirliva Makedonska civilizacija“ (Makedonija, Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Br. 588 - 589,
15 dekemvri 2000 - 1 januari 2001, str. 74) pi{uva:
„arheolo{kata lingvistika za poslednite deset godini prezentirala pove}e pismeni spomenici od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot, koi se napi{ani na dreven makedonski jazik i so
drevni makedonski azbuki („javna“ i „tajna“), a so toa vo pismenata
tradicija go osvedo~i najstariot supstrat za site podocne`ni derivatni jazici i azbuki ne samo na Makedonskiot Poluostrov (balkanot), tuku i po{iroko vo svetot“.
So toa nau~nite otkritija na de{ifriraweto na najstaroto makedonsko pismo se odnesuva na imiwata, bogovite i porakite od oblasta
na mitologijata ne samo od neolitot, tuku i od paleolitot kade {to se
za~nati najstarite koreni na mnogu pojavi, objasneti so mitolo{kite
tradicii od Makedonija.
Me|utoa, najnovite de{ifrirawa od Vasil Iqov na „natpisi od
artefakti na paleolitskata praistorija na makedonskata pismena
tradicija (okolu 75.000 g.p.n.e.; 40.000 - 30.000 g.p.n.e.; 19.000 - 14.000 g.p.n.e.
ili 15.000 - 11.000 g.p.n.e.) ja zbogatuvaat faktografijata na arheolo{kata lingvistika i go utvrduvaat najstariot makedonski jazik na
makedonskata zetska zaednica kako prajazik koj se govorel na teritorijata na VELIKATA ZETA MAKEDONIJA“, od severniot atlantski okean do Ural i od balti~koto More do Ju`noafrikanskite prostori, odnosno do pe{terata Blombos na bregot na Indiskiot Okean.
Kako mnogu va`na etapa od razvojot na MAKEDONSKATA CIVILIZACIJA, g-din Vasil Iqov go istaknuva i slednoto:
MItologIJata na MaKeDoncIte
„vo celokupniot evolutiven proces, drevnite
makedonski plemiwa vo vremeto na paleolitot imale
zaedni~ka mitologija vo koja e osvedo~ena dominacijata
na kultot na bogot na Sonceto Il (Ile) i Kosmosot
i na kultot na Ma - golemata Majka boginka; imale zaedni~ki jazik i zaedni~ka govorna teritorija; imale najstaro op{testveno ureduvawe vo forma na zetuvawe
vo ramkite na velikata Zeta Makedonija; imale zaedni~ko ime, zaedni~ko makedonsko fonetsko pismo, oddelni makedonski zetovi pisari i visok stepen na makedonska kultura vo ramkite na evolutivniot proces
na najstarata faza na Makedonskata civilizacija od
pe{terata Blombos vo Ju`na afrika do Magdalen i
Mas de Azil na Pirineite i
Mamontovaja Kurja na Ural
vo Rusija.
gore:
golemata Majka Ma
Dole:
bogot na Sonceto
Il (Ile)
11
12
Risto PoPovSKI
Tuka, spored Vasil Iqov, nie imame edna vkupna apsolutna hronologija na neprekiden kontinuitet na MAKEDONSKI JAZIK i
MAKEDONSKA PISMENOST najmalku od okolu 77.000 godini, sudej}i spored artefaktite od pe{terata Blombos (Ju`na afrika), najmalku 42.000 - 30.000 godini, spored naodite pronajdeni pokraj Ural (Rusija)
i najmalku 21.000 - 16.000 godini ili 17.000 - 13.000 godini, spored naodite koi poteknuvaa od pe{terata Mas de Azil (Francija) od vremeto
na uslovno nare~enata GOLEMATA MAKEDONSKA ZETA, odnosno
VELIKATA „ZETA MAKEDONIJA“. Biblijata e vo pravo, bidej}i
Kartava ja prika`uva teritorijata
na „VELIKA ZETA MAKEDONIJA“,
od severniot atlantski okean
do Ural i od balti~koto more
do Ju`noafrikanskite prostori,
odnosno do pe{terata Blombos
na bregot na Indiskiot okean.
MItologIJata na MaKeDoncIte
13
Rekonstrukcija na Mamutskata koliba na Ural vo Rusija
tamu e zapi{ano deka na po~etokot be{e eden narod so eden govor, a
sega znaeme i so edno pismo – makedonsko. Sega ni stanuva sè pojasno zo{to Makedonija i Makedoncite od tolkava golema Makedonska Imperija, od strana na Evropa, e svedenE na dvaesetina iljadi kvadratni kilometri. Pri sozdavaweto na ve{ta~kite dr`avi na Makedonskiot Poluostrov vo 1830 godina, na makedonska teritorija be{e sozdadena ve{ta~kata dr`ava Grcija, so {to se izvr{i najgolemiot genocid vrz domorodnoto makedonsko naselenie. Denes ovaa ve{ta~ka evropska tvorba
po nalog na svojata „majka“, bara na naj{ovinisti~ki i fa{isti~ki
na~in, Makedonskata bibliska zemja i narod da si go promeni imeto i
identitetot. Jas vo ovaa kniga nema da pi{uvam kako Evropa gi sozdade
ve{ta~kite dr`avi na Makedonskiot poluostrov, toa }e go napravam vo
slednite moi knigi, nitu za najranata faza na MAKEDONSKATA
MITOLOGIJA poradi faktot {to taa sè u{te ne e celosno i dovolno
istra`ena i bidej}i za nea mnogu malku se znae. Jas }e pi{uvam za ponovoto vreme, za UKRADENATA MAKEDONSKA MITOLOGIJA koja
sakam da mu ja vratam na mojot MAKEDONSKI NAROD zatoa {to taa
samo nemu mu pripa|a. Pove}e za praistoriskite otkritija sekoj ~itatel mo`e da vidi na Internet pod Vasil Iqov ili posetuvaj}i ja nego vata veb stranica: http:// www.unet.com.mk/ancient-macedonians.
14
Risto PoPovSKI
MItologIJata na MaKeDoncIte
15
MIT, MITOLOGIJA
Zborot mitologija se sostoi od dva dela: Mit i logija.
Zboro >mit< doa|a od leksemata mitos koja ima zna~ewe na; bajka,
raskaz, skazna za nastani od `ivotot na natprirodnite i bo`estveni bitija, bogovi, heroi, vili... koi do{le na Zemjata, rabotat i `iveaat kako
lu|e, so koi se dru`at i zaedno so niv vr{at golemi, juna~ki podvizi.
Zboro >logija< logos, zbor, poim, znaewe, nauka.
Zborot mitologija ozna~uva; u~ewe za bogovite i heroite, osobeno od najstarite vremiwa, od antikata, od Stariot zavet.
Mitologijata e skrienata istorija na Svetot.
Legendi: Zna~eweto na mitologijata za drevna Makedonija e jasno
poka`ano preku temite na najranite epski poemi. Vo VIII vek pred Rista,
poetot Homer go napi{al prviot poetski ep: „Ilijadata i Odiseja“.
Legendite raska`uvaat za vistinski nastani i narodi, no sodr`at isto
taka i nerealisti~ni elementi: sredbi na smrtnicite so bogovite, nad~ove~ki dela na junacite, magija i u`asi. Postojat pove}e vozmo`ni
pri~ini za ova me{awe na realnosta i fantazijata. Nastanite vo Ilionskata vojna se slu~ile ~etiri veka pred Homer, vo edno vreme, vo koe
makedonskiot svet bil zavladean od kralevi, koi pak `iveele vo rasko{ni palati, za{titeni so silni, golemi zidovi. Iako ova kralstvo
noselo so sebe i kralska kultura, negovite `iteli ne uspeale da utvrdat pi{ana literatura, pa taka poetite po usten pat gi prenesuvale juna~kite dela na li~nostite od Ilion od generacija na generacija. Ovaa
poetska umetnost trebalo da go zabavuva so zborovi kralskiot dvor.
Zaradi toa ne e ~udno, {to poetite gi pi{uvale svoite pesni i gi ukrasuvale so mitski prikazni za bogovi i u`asi.
„^isti“ mitovi: Poetot Hesiod, sovremenik na Homer, ja napi{al „Teogonijata“ vo koja {to za prv pat se spomnuva makedonskata verzija na sozdavaweto na svetot i negovite titani, bogovi i smrtnici. Se
pretpostavuva, deka postoele mnogu razli~ni izdanija, koi {to so tekot
na vremeto bile prepi{uvani se pove}e i pove}e. Iako pesnata na Hesiod vo osnova bila edna semejna prikazna za bogovite, poetot ja prekratil ednakvosta na negovite raskazi preku „~istite“ mitovi i mitovite
16
Risto PoPovSKI
{to direktno se odnesuvaat na religijata i kultot. Hesiod, na primer,
go opi{uva mitot za Prometej, najranata vrska pome|u lu|eto i bogovite i ja „objasnuva“ prirodata na prinesuvawe `ivotni kako `rtvi vo religiozniot kult na Makedoncite. Nekoga{ postoelo edno „zlatno doba“,
vo koe smrtnicite i bogovite `iveele zaedno na zemjata, sre}ni i vo harmonija. Majkata Priroda stvorila se {to mu e potrebno na ~ovekot, a na
~ovekot ne mu treba da raboti. Za `al, so tekot na vremeto lu|eto stanuvale poqubopitni i podgotvile brodovi, koi {to se vra}ale natovareni. Ova novo carstvo moralo da bide za{titeno, pa taka okolu niv
bile izdignati visoki zidovi. Majkata Zemja se isklu~ila i sega lu|eto
po~nale da ja istra`uvaat zemjata spored nejzinite bogatstva. Koga go
videle bogovite seto ova, se povlekle na neboto. Spored Makedonecot
Hesiod, makedonskata kultura opstojuvala vo zalezot na zlatnata doba.
No za ovie mitovi postoi i edna pedago{ka osnova: Hesiod sakal so svojata pesna da gi sovetuva carskite slu{ateli, da gi otfrlat vlasta i
nemirite, kako bi mo`elo zlatnata doba, so eden nov zalet, {to podolgo da se zadr`i vo `ivotite na lu|eto.
Narodni skazni: Kako {to i ve}e samoto ime ka`uva, skaznite se
mitski prikazni, koi imaat za cel da go pretstavat obi~niot ~ovek,
nadvor od golemite gradovi i palati. Glavni likovi vo tie prikazni
naj~esto bile obi~ni ma`i i `eni, sosema sprotivno od poetskite mitovi, vo koi glavni likovi bile princovi i princezi. Skaznite trebalo da vospitaat i da predupredat, a ne da bidat religiozni. Mitovite
bile raska`uvani na eden umetni~ki pi{uvan na~in. Skaznite bile
predavani so prosti zborovi i ednostavni misli.
Dali Makedoncite samite si veruvale vo sopstvenite mitovi, te{ko e da se ka`e. Vo klasi~nata epoha (petti vek pred Rista) makedonskite dr`avi se razvile vo pokompleksni socijalni strukturi na plemeto. Vo carskite gradovi postoelo mnogu razvieno obrazovanie. Toa
ne gi opfa}alo samo mitskite prikazni i legendite, tuku isto taka se
studiralo i filozofija. Vo ovie krugovi, mitovite va`ele za edvaj vistiniti, no ponatamu vo site pisma se uka`uvalo na niv.
Za na{ite poznavawa vo vrska so makedonskite mitovi, najzaslu`na e makedonskata literatura, no re~isi vo nitu edno delo ne mo`eme
da najdeme eden celosno napi{an mit. Po primerot na Homer i Hesiod,
MItologIJata na MaKeDoncIte
Srebrena moneta so portretot
na aleksandar Makedonski i na Yeus
(Zevs). na monetata, e prika`an aleksandar vo lavovska ko`a, po primerot na Herakle. na grbot na monetata e pretstaven Yeus so orel. Kako
Herakle, taka i aleksandar tvrdel,
deka e sin na Yeus. Za da go pretstavat vo vistinska svetlina i da mu
izrabotat portret, aleksandar iznajmil samo dvajca umetnici: vajarot
lisip i slikarot apel, koi{to vo
svoite rabotilnici rabotele i naj~esto go pretstavuvale trudoqubiviot aleksandar, kako muskulest ma`
ili kako mlado mom~e so lavovska ko`a na sebe.
relativno podocna, zapo~nalo utvrduvaweto na makedonskata literatura i toa, vo eden period koga mitovite i legendite bile dosta poznati. Podocna, avtorite mo`ele na
nivnite javni ~itawa da gi pro{iruvaat svoite znaewa i so toa da se
koncentriraat na pomalku poznatite mitovi ili delovi od mitovi. Ova
gi ohrabrilo avtorite, po {to nekoi
od niv zapo~nale da gi prepi{uvaat
mitovite, da im davaat sosema nov
kraj i nekoi od likovite sosema razli~no da gi pretstavuvaat. Ovie promeni ne bile samo ednostavni varijanti na pi{anoto, tuku so toa se raz-
17
18
Risto PoPovSKI
vila i edna socijalna promena. Poetesata Safo od Lezb go branela dr`eweto na Elena, dodeka avtorite od redot na ma`ite najmnogu ja kritikuvale Ilionskata vojna, bidej}i vo nea gledale `enska slabost, pa
duri i razvrat. A tragi~arite materijalot za svoite dela go crpele od
aktuelnite problemi na nivnoto `iveewe.
Legendarnite carevi ~esto bile opi{uvani kako sovremeni tirani, koi ja zapla{uvale novata demokratija vo Pela.
Makedonskite poeti gi upotrebuvale mitovite kako zabavni prikazni, za da go privle~at vnimanieto na publikata, bez pritoa da vnimavaat na mo`nosta za isprepletuvawe na aktuelnite odnosi. Od XIX vek
pa navamu sporedbata na mitovite i ispituvaweto na legendite stanale
seriozna akademska disciplina i nekade vo poslednite dekadi na stoletieto bile utvrdeni mnogubrojni zaedni~ki raboti vo mitovite na mnogu narodi, duri i vo indiskite. Makedonskiot junak Herakle bil sporeduvan so indiskiot Sisuala: ovie junaci poseduvale premnogu sila u{te
od nivnoto ra|awe, imale eden Bog za pomo{, drug za neprijatel, no i
dvajcata besmrtnici vo toj period dobile golema pomo{ od smrtnik.
Taka Herakle mu go dal na Filoktet svoeto magi~no stap~e, koj pak so
nego go zapalil ognot za negovata klada. Sli~nostite bile tolku mnogu
o~igledni, {to duri nau~nicite zapo~nale da govorat za edna zaedni~ka, indomakedonska kultura. Po Ilijadata i vo Biblijata sretnuvame
makedonska mitologija kako {to e sozdavaweto na svetot, voskresnuvaweto i drugi ~uda.
XX vek so sebe si nosel i svoi mitovi. Popularnite komi~ni likovi kako Supermen i Superdevojkata nalikuvaat na nekoj na~in na starite makedonski likovi. Postoeweto na Superdevojka e blagodarenie
na Dijana, }erkata na Hipolit, koja bila kralica na Amazonkite. Nejziniot kreator ^arls Multon ja pretstavil na publikata vo 1941 godina so
slednite zborovi: „Kone~no, vo ma{kiot svet, svet ispolnet so omraza
i vojni, se pojavi edna `ena, koja problemite na ma`ite gi pravela igra~ka. Sto pati podobro, pobrzo i posilno od bilo koj sportist se bori protiv nepravdata i lo{oto. Polna e so qubov kako Afrodita, umna
kako Atina, brza kako Merkur i silna kako Herakle. Poznata e samo
kako Superdevojka!“
MItologIJata na MaKeDoncIte
19
Vo pogled na isklu~itelnata mo}, sovremenite likovi se poistovetuvaat so nivnite anti~ki „kolegi“. Makedonskiot junak Ahil bil nepovredliv (do ubodot vo petata), a isto i Supermen e nepovredliv (samo
eden misteriozen gas kripton mo`e da go pobedi). Blagodarenie na vakvite slabosti, mo`el i obi~niot ~itatel da se poistoveti so junacite
i superiornite. Junacite vedna{ se vqubuvale vo onie koi {to gi spasuvale. Taka, Persej se o`enil so Andromeda, koja{to ja spasil od edna
stra{na neprilika na more; i Superdevojkata se vqubila vo eden pilot,
na kogo mu go spasila `ivotot vo edna avionska nesre}a.
Makedoncite od obi~nite
smrtnici pravele besmrtni junaci. Aleksandar
Makedonski umrel
vo 323 godina pred
Rista, no podignal carstvo koe
se protegalo od
Makedonskiot
poluostrov pa
se do severna
Af ri ka,(Egi pet) i Indija.
Kako negoviot
primer Herakle,
Aleksandar se smetal sebe si za sin na Yeus,
a svojata bo`estvenost
ja doka`al so herojskite
aleksandar treti Makedonski
dela. Po svojata smrt, od
eden vistinski car stanuva mitski car i za mladite makedonski vladeteli vo Pela i Rim toj bil mitski car, od kogo duri go prezele i na~inot na nosewe na frizurata i oblekata.
Mitovite za ra|aweto na bogovite, nivnite dela i mo} koi se prenesuvale na bo`estvenite potomci vo nekolku generacii, titanite,
olimpiskite bogovi, muzite, nereidite, mitskite carevi... site tie ja
20
Risto PoPovSKI
ispolnuvale sodr`inata na makedonskata mitologija od sozdavaweto na svetot do denes. Mnogu od
mitovite se potvrdeni od istoriskite nastani. Makedonskata mitologija i prethodno makedonskata istorija so vlijanie na site
svetski nastani.
Ra|aweto na bogovite
Najraniot i najdolgiot izve{taj za nastanokot i ra|aweto
Hesiod
na bogovite e objasnet vo poemata
Teogonija („Ra|aweto na bogovite“) na Hesiod.
Poetot Hesiod `iveel vo 8
vek pred Rista, vo vreme koga Makedoncite ve}e go poseduvale pismoto. Mora da trgneme od toa, deka pesnite vo ovaa poema bile usno prenesuvani od generacii na
generacii. Kako i kaj ostanatite
makedonski mitovi i od ovoj imalo pove}e razli~ni varijanti na
prikaznata, no vo sekoj slu~aj Hesiod pretstavuva dobar izvor za
ponatamo{nite idni poeti. Postoi edna interesna paralela me|u mitovite na Hetite i Vaviloncite, ~ii {to literaturni primeroci postoele 5 veka porano. Najnovite arheolo{ki i literaturni
istra`uvawa poso~uvaat na eden u{te potesen kontakt me|u Makedonija i Orientot. Denes sme sigurni, deka Hesiod i dvete strani gi koristel
MItologIJata na MaKeDoncIte
21
kako izvor: makedonskiot i orientalniot. Vo makedonskata mitologija ne postoelo creatio ex nihilo. Zemjata i neboto nastanale od haosot, koj{to go nosel `ivotot. Na po~etokot, haosot bil edna ogromna praznina,
eden neizmerliv svetski prostor bez forma i svetlina. Prvite su{testva {to gi sozdal Haosot bile Geja (Majkata Zemja) i Eros, Bog na rodovata, polovata qubov, najubaviot pome|u smrtnite bogovi, koj {to gi rasporedil delovite i zavladeal so duhot na site bogovi i lu|e. A Geja go rodila Uran, ~elnik na neboto. Od haosot nastanale isto taka Ereb, neosvetlenata temnina na dlabo~inite i Nokida, no}ta oble~ena vo obleka, protkaena so crni i raznovidni konci. So Ereb, Nokida mu ja poka`al
na Ajter najvisokata nebesna svetlina, denot.
Ra|aweto na Titanite
Geja go rodila Uran (Neboto) za da mo`e da ja pregrne i da mo`e da
ima sigurno mesto okolu bogovite, a Uran ja pokril so svojata obleka od
crn somot i skapoceni kamewa. Geja gi rodila i golemite planini, na koi
`iveele bogovite, nimfite, a isto taka i pustoto, penlivo more Pont, koe
go rodila bez za~nuvawe so Eros. Na svojot sin, Uran mu gi rodila {est
}erki: titankite Tetija, Tea, Temida, Rea i Memnosina, se}avawe, ~uvar
na mitovite i Feba so zlaten venec, golemo bo`estvo, koe se vrti okolu
zemjata. I ponatamu mu rodila na Uran u{te {est sina. Titanite: Okean, Kej, Krij, Hiperion i Lapej i kako najmlad Kron, lo{iot sin, koj go
preziral tatka si, a trebalo da go po~ituva. Potoa, Geja mu gi rodila kiklopite na Uran, so po edno trkalezno oko na ~eloto i so imiwa {to ozna~uvale svetkawe i grmewe: Polifem, Steropej, Brontej i Argej. Ovie
podocna gi imitirale mo}nite svetkawa na Yeus (Zevs). Podocna na Uran
mu rodila tri sina, ogromni su{testva so sto race i pedeset glavi: Kotej
(odbivniot, antipati~niot), Brijarej (silniot) i Giej (onoj {to deli).
Nivniot tatko gi mrazel, pa zatoa gi otturnal vo krugot na svojata majka
Geja i se izraduval {to nejzinoto telo se iskrivilo od bolki.
Razo~arana, taa napravila ogromen srp od ogneni kamewa, im go poka`ala na svoite sinovi i rekla: „Deca moi, sakate li da go kaznite va{iot tatko za negovoto sramno delo?“ Mladiot Kron odgovoril: „Jas
22
Risto PoPovSKI
geja (Majkata Zemja)
ne se pla{am od mojot pobelen tatko. ]e go napravam toa, bidej}i toj zaslu`uva kazna za negovoto sramno delo“. Geja, toga{, mu go objasnila nejziniot plan, mu dala srp vo raka, dobro go upatila okolu ova lukavstvo i
go odvela na edno mesto, koe bilo idealno za zaseda. Koga ve~erniot
Uran do{ol so Nokida (no}ta), ja opkolil Geja, Zemjata, legnal vedna{
nad nea i ja pokril so negovata crna obleka, koja bila protkaena so svetkavi kamewa. Koga Uran le`el nad Geja, sinot toga{, od zaseda, posegnal
po srpot i so desnata raka mu ja isekol ma{kosta i ja frlil zad nego. Kap-
MItologIJata na MaKeDoncIte
23
kite krv, koi {to padnale na zemjata, Geja gi „ulovila“ i od niv se rodila Erinija, `enskiot podzemen duh na odmazdata, Alekta („onoj koj nikoga{ ne prostuva“), Tisifona („onoj koj se odmazdil za ubistvoto“) i
Megera („zavidlivata“). Delot na Uran, padnal vo moreto i potoa isplival na kiparskiot Paf, kade od penata, vo prisustvo na Eros, Qubovta i na Himer se izgradile rodovite `elbi i taka i se rodila i Afrodita, boginka na qubovta („onaa koja {to e od pena rodena“). Vo lutina,
Uran na svoite deca im go dal imeto Giganti.
Nokida i nejzinite deca
Nokida, boginkata na no}ta e edna od prvite bo`estva, koi {to
proizlegle od haosot, gi rodila mo}nite i kobni personificirani su{testva kako Tanatida (angel na smrtta za smrtnicite), Hipnoj (son), Morida (personifikacija na sudbinata), Kerida (nesre}a i propast), Nemesiida (boginka na
kaznuvaweto za lo{ite dela i odmazni~ka
na onie koi {to qubat bez srce), Erida
(raspravija), Geraida
(abortusot na ve~erta
koj{to sekoga{ zakanuva~ki plival nad
lu|eto), Momoj (bog na
zajadlivosta i ismejuvaweto), trite Moiridi (boginki na sudbinata) i drugi.
nokida,
boginka na no}ta
24
Risto PoPovSKI
nerej, Dorisa i okean protiv titanite.
naod od Pergamon od II vek pred Rista izlo`en vo berlinskiot muzej.
Nerej
Pont, moreto i Geja, zemjata, gi sozdale bogovite na moreto. Nivniot sin Nerej, najstariot bog na moreto, postar i od Posejdon, so Dorisida, Okeanidata, im se rodile pedeset }erki, Neraida, milata boginka na moreto, na pr. Spejoida („onaa koja {to `ivee vo pe{tera“), Hiponoja („koja bila brza kako kobila“), Geatea („ednakvata na Afrodita
boginka na moreto“), Halimeda („sovetodavnata boginka na moreto“) i
Evarna („boginkata na pesokot“).
MItologIJata na MaKeDoncIte
25
Na Pont i Geja im se rodil golemiot i najstar bog na moreto Tavmant („~udo“), koj {to se o`enil so Okeanidata Elektra, }erka na Okean. Na Tavmant i Elektra im se rodila Irisida (so brz ~ekor i golem
let, glasni~ka na bogovite, ednakva na vino`itoto) i Harfite, boginki,
koi bile brzi kako veterot. Ovie boginki intervenirale vo sudbinata
na smrtnicite.
Decata na Ketoida i Forkie
Brat na Tavmant bil Forkie, najstariot od moreto, koj se vqubil
vo negovata postara sestra Ketoida, so ubavite obrazi, i so nea gi dobil:
trite zli sestri Graite, „starite dami“: Enjoida (voinstvenata), Pemfredoida (kapricioznata) i Dajnoida (stra{nata) kako i trite Gorgoni:
Stajnoida (silnata), Evrvaleida (onaa koja naprednuva, prodol`uva) i
Meduza (vladetelkata). Ovie stra{ni figuri `iveele na zapad od ostrovot na Okean. Od trite sestri, Meduza bila smrtnikot. Eden den Posejdon, bogot so temni kadrici, legnal do smrtnata Meduza vo mekata treva,
pod proletnite cve}iwa i ja zabremenil. I taa mu rodila deca, koja nikoga{ ne smeela da gi vidi, bidej}i Persej i go odzel najglavnoto, koe go
triton i Forkie
26
Risto PoPovSKI
podaril na nekoj car. Od nejzinoto telo proizlegle tainstvenata
Krisaorida (zlatniot me~) i tatkoto na triglaviot Gervon, kako i negoviot brat, leta~kiot Pegasej. Na ovie monstruozni figuri im se pridru`il i monstrumot Ehidej, koja bil na stranata na edna mila `ena i na
stranata na odvratniot zmej, ~i~ko na Ketoida i na Forkie.
Decata
na Ehidna
Golemiot Tifon,
sin na Geja i na Tartar,
bil roden vo korikiskata pe{tera, vo maloaziskata Kilikija. Toj imal
sto zmiski glavi, ogneno
svetkavi o~i i stra{en
glas. Toj bil par so stra{nata Ehidna i so nea go
dobile u`asniot Ortar,
dvoglavoto ku~e na triglaviot Gerion. Herakle
go ubil Ortar, otkako go
ubil Gerion i prisilno
gi zel govedata. I Tifon
Yeus itifon vazna od V vek pred Rista,
zaedno so Ehidna gi imaanti~ka zbirka na muzejot vo Minhen le u{te i Kerber (povegermanija
}eglavoto pekolno ku~e),
Hidrata od Lerna (vodena zmija so mnogu glavi, na ~ie mesto, dokolku
bidat otstraneti, rasnele novi) i pluka~kata na ogan Himera.
Decata na Stiks i Palant
Titanot Palant, sin na Krij i Evribija, bil brat na ve~erniot
bog na neboto Astrej. So okeanidata Stiksida (najstarata }erka na Tetija i Okean), koja devet pati go preplivala podzemniot svet, titanot
MItologIJata na MaKeDoncIte
27
Palant ja dobil Nika (boginka na pobedata), Kratej (bog na silata), Biada
(bog na mo}ta) i Zeloida (bog na zavista). Kratej i Biada nikoga{ ne go
napu{tile Yeus, nitu doma, nitu na negoviot pat. Koga, eden fatalen den,
Yeus gi povikal site negovi na Olimp, Stiksida prva do{la so nejzinite deca. Zaradi toa, Yeus ja blagoslovil nejzinata voda: Stiksida bila
golema kletva za bogovite. Neretko drugite bogovi, nesmrtnicite, la`no se kolnele na Stiksida.
Decata na Feba i Kej
Titanite Feba i Kej bile deca na Geja i Uran i brat i sestra na
Kron. Feba so nejziniot brat Kej ja dobila Leto (ne`nata), koja podednakvo gi sakala i bogovite i smrtnicite. Hekata e edinstvenata titanka koja imala milost od Yeus. Toj ja proglasil nea za babica na smrtnicite, koja im pomagala na `enite pri poroduvaweto. Taa imala del od
Zemjata, od pustoto more i od zvezdenoto nebo.
Decata
na Rea i Kron
Titanite Rea i
Kron ja dobile Hestija, najstarata od trite
}erki, neoma`enata
boginka na pe~kite i
doma}instvoto; Demetra, boginka na plodnosta i p~enkata; Hera,
`ena na Yeus i vladetelka na neboto, za{titni~kata na brakot
i decata; nemilosrdniot Had, vladetel na
podzemjeto i mrtvite,
~ie ime noselo nesre-
Kron i Rea, V vek pred Rista, se nao|a
vo Metropolis muzejot vo Wujork
28
Risto PoPovSKI
Rea mu podmetnuva na Kron zavitkan kamen namesto
novorodeniot Yeus, za da mu go spasi `ivotot na deteto.
(Rimski reqef od I vek pred Rista)
}a; Posejdon, bog na moreto i vodite i vladetel so kowite i bikovite; i
na kraj, semo}niot Yeus, tatko na bogovite i lu|eto, koj so svoite gromovi vo forma na kopje pravel Zemjata da treperi. Kron, sinot na Geja
i Uran, se upla{il, deka nekoj }e go sru{i negoviot sin od tronot, kako
{to toj go sru{il negoviot tatko. Zatoa gi progoltal site negovi deca,
sè do negoviot najmlad sin Yeus, kogo Rea go doverila na nejzinata majka.
Itrata Rea zavitkala eden golem kamen so peleni, {to Kron go progoltal namesto Yeus. Yeus bil odgledan od nimfite od planinata Dikte, na
Krit, vo edna pe{tera blizu do Likt i zadoen so mleko od kozata Amaltea,
dodeka Kuretite, sve{tenskite slu`iteli na Rea, so kopja i {titovi
MItologIJata na MaKeDoncIte
29
sozdavale {um za Kron da ne mo`e da go ~ue pla~ot na deteto. Yeus, koj bil
zgri`en od nimfite, izrasnal vo eden silen i mlad ma`. Koga nimfite
mu raska`uvale za negoviot pobelen tatko, toj re{il da go sru{i. Ja nateral negovata prva `ena, mudrata okeanida Metida, }erka na Tetes i Okean, da mu stavi otrov vo negoviot pehar za vino. Kron vedna{ svoite pet
deca i kamenot povtorno gi dal od sebe. Kamenot stignal do Delfi i
postaven e vo sredi{teto na svetot, kade bil poznat kako „papokot na
svetot“. So pomo{ na negovata sestra, toj gi oslobodil kiklopite, koi
pak kako blagodarnost, na Yeus mu gi dale gromovite.
Decata na Yeus
Yeus ja zel za `ena okeanidata Metida, ~ie ime zna~elo mudrost.
I ovoj pat Geja i Okean go sovetuvale deka treba da ja pazi od negovite deca.
Koga Metida zatrudnela, Geja i predvidela, deka toa }e bide edno posebno dete, silen kako samiot Yeus i duri nego }e go nadminel. Zatoa Yeus ja
zabremenil negovata `ena. Koga se rodilo deteto, ja nasledilo mudrosta
na svojot tatko. Potoa toj se o`enil so mudrata titanka Temisa, }erka na
Geja i Uran, so koja dobil tri deca, ~asovite, boginkite i godi{nite vremiwa i sudbinite: Evnoma („zakon i red“), Dikea („pravda“) i Eirenea
(„sloboda“). Od niv izlegle u{te tri boginki na sudbinata: Klotoida
(„`enkata – pajak“), Lahezida („dare`livata“) i Atropida („onaa, koja
{to ne se vrti nazad“). Toga{ toj ja napu{til Temisa i se o`enil so
okeanidata Evrinoma, koja {to mu gi rodila graciite i u{te tri drugi
}erki: Aglaja („onaa, koja {to sveti“), Fufrozina („radost) i Talija
(„onaa, koja {to sveti“). Na krajot Yeus, od svojata }erka Dernetera, ja
dobil ubavata Persefona, boginka na rasteweto i plodnosta; podocna
taa se oma`ila so Had i zavladeala so podzemjeto. Naredna, so koja {to
toj se o`enil, bila titankata Mnemozina, ~ie {to ime zna~elo se}avawa
i misli i koja {to gi donela na svet devette muzi, boginki na ubavata umetnost, na muzikata i literaturata, na istorijata, na filozofijata i astronomijata. Muzite bile mnogu ednostavno opi{ani i pretstaveni so
dijademi na svoite, ubavi kosi. Na onoj koj }e im se dopadnel, mu ispra}ale slatki zborovi i ubava muzika. Tie `iveele na Pierija, na Olimp i
na beotskiot Helikon. Tie bile povrzani i so Apolon, koj kako bog na
30
Risto PoPovSKI
Devette Muzi, }erki na Yeus i titankata Mnemozina
muzikata, bil nivni voda~. Negovata posledna `ena bila negovata sestra
Hera, so koja imal tri deca Ares (bog na vojnata), Heba (boginka i sopruga na Herakle) i Eikitija (boginka na ra|aweto).
Drugite bogovi
]erkata na Nerej i okeanidata Dorisa se zaqubila vo Posejdon,
no ne se sprotivstavila na negovata qubov i pobarala zakrila kaj titanot Atlas. Posejdon, besen, baral morsko su{testvo, koe nemu }e mu slu`i. Na krajot na{ol eden delfin, koj go ubedil Posejdon za nea, mu ja
pretstavil i toj na kraj se o`enil so nea. So nea Posejdon ja dobil morskata boginka Triton, so glava na ~ovek, a opa{ na riba, koja `iveela so
negovite roditeli, vo edna ku}a celosno napravena od zlato, na dnoto na
moreto. Afrodita i Ares, bogot na vojnata, imale dvajca hrabri sinovi:
Foboj (stravot) i Dajmej (u`asot), koi go pridru`uvale nivniot tatko
na bojnoto pole. Nivnata }erka Harmonija, sopruga na Kadmo od Teba, imala dve deca: }erkata Agava bila udrena od Dionis, vo afektna sostojba
i go raspar~il nejziniot sin Pentej na par~iwa; }erkata Avtona bila
majka na Aktaijon, na Artemida, boginka na lovot, pridru`uvana od
eden elen i bila raspar~ena od svoeto sopstveno ku~e. Nejzin edinstven
sin bil Podoroj, kralot na Teba, koj bil prethodnik na Odisej. Nejzinata }erka Semela od Yeus go rodila bogot Dionis, bogot na vinoto i
ekstazata, koj podocna ja zel Arijadna za `ena, }erkata na kralot Mino
MItologIJata na MaKeDoncIte
31
od Krit. Yeus ja napravil nea besmrtna i pokraj negoviot sin Dionis.
Isto taka i herojot Herakle bil plod od edna vrska me|u bogovi i smrtnici. Yeus, svojot sin Herakle, go dobil so Alkmena. Otkako toj si gi ispolnil svoite herojski dela, Yeus mu dal ve~en `ivot.
Maja, bila planinska nimfa i }erka na Atlas i na Plejon, koja
do{la na Olimp, kade {to so Yeus go rodila glasnikot na bogovite Hermes. Yeus i Leto imale dve deca: Artemida i Apolon, najomilenite bogovi na neboto.
Okeanidata Perseida i bogot na Sonceto Il (Ile) imale edna }erka, mo}nata vol{ebni~ka Kirka, koja site nejzini neprijateli gi preobrazila vo `ivotno i mu rodila na Yeus tri sina: Telegonej, Agrij i
Latinej. So okeanidata Eidija, Ajtej ja dobil }erkata Medeja.
Posejdon so svojata zaprega i trono`ecot, pred nego se tetida i
okean, mozaik od II-I vek pred Rista - gaziantep muzej, turcija
32
Risto PoPovSKI
Decata na Boginkite
Demetra, boginka na plodnosta, le`ela so Jason, sinot na Yeus i
Elektra, }erkata na Atlas, na edno tripati izorano pole. Taa mu go rodila sinot Pluto („bogatstvo“), koj se gri`el za poliwata. Eos, boginkata na utrinskata
Titanot
zora se vqubila vo
Atlas
Jefalej, sinot na gla- ja nosi
snikot na bogovite Zemjata
Hermes, i mu rodila na svoite
sin, Faetonej. Afro- ple}i
dita, boginka na qu- se nao|a
bovta, go posakuvala vo Muzejot
vo Neapol
ubaviot Faetonej.
Taa pobegnala so nego i go napravila
sve{tenik vo eden
siriski hram. Afrodita se vqubila vo
Anhidej, sinot na Kapij, i mu go rodila
smrtniot junak Enej,
~ii {to naslednici
bile osnovopolo`nici na gradot Rim.
Ubavata boginka na
moreto, Tetida, se
vqubila vo smrtnikot Pelej, kralot na
Ftija, na kogo mu go
podarila lavovski
silniot sin Ahil.
MItologIJata na MaKeDoncIte
33
Prometej i atlas na edna ~inija od lakonija
od okolu 530 godina pred Rista, se nao|a vo Muzejot vo vatikan
Prometej go im go donel oganot na lu|eto.
Legendata za titanot Prometej se pojavila mnogu rano vo makedonskata literatura i vo makedonskata umetnost na vazni. Golemata popularnost na ovaa legenda vo klasi~nata epoha e tolkava, {to Prometej,
pokraj bogovite, kako za nivni inaet, va`el za predvesnik na ~ove{tvoto. Negovoto ime zna~elo „onoj, koj{to misli vo perspektiva“ i go
ozna~uval negoviot karakter. Hesiod go stiliziral vo Teogonija za nastanokot na svetot i za umetnik na novoto vreme, kako kompozitorot
Betoven ili poetot [eli, toj e izraz na nat~ove~kata borba za pravda.
Sleduva del od Teogonijata na Hesiod.
34
Risto PoPovSKI
Lapet ja vratil ubavata }erka na Okean, Klimena i so nea se o`enil. Taa mu go rodila Atlas, edno hrabro mom~e. Taa isto taka gi rodila i mnogu poznatite Menetij i Prometej, koi bile itri i lukavi i budalestiot Epimetej, koj u{te od po~etokot bil zol za rabotnicite.
Imeno, toj ja zel za `ena devojkata, koja ja za~nal Yeus. Yeus go ispratil arogantniot Menetij vo Ereb, prosleden so ~adliva svetlina,
zaradi negovoto karawe so bogovite i zaradi negovata sila. Koga se podelile bogovite nasproti smrtnicite vo Mekona, toj polo`il golemi
stada goveda, otkako bile ve}e podeleni i niv gi podelil za da go izmami Yeus.
Na edniot del od govedata go postavil mesoto i mrsnata utroba,
pokriena so stomakot na `ivotnoto, a na drugiot belite koski na stadoto, naredeni na eden lukav na~in, pokrieni so mrsnotija. Od toa nastanal rodot kaj lu|eto vo zemjata na besmrtnite. Yeus mu govorel bezvolno
na Prometej: „Sine na Japet, onoj koj ti go misli{ znae podobro od site
vas zaedno, mil moj, sè u{te ne si ja zaboravil tvojata lukava ve{tina“.
Taka zboruval lutiot Yeus i sovetuval. Zatoa ne im ja dal silata na ve~niot ogan na onie, koi `iveele na zemjata. No, blagorodniot sin na Japet
sakal povtorno da go izmami so toa {to }e go ukrade ognot.
Prvite Makedonci bile nemo}ni no Prometej gi {titel i pomagal. Prometej go ukral ognot od Apolon i im go dal na lu|eto. Yeus od viso~inite luto grmel koga ja videl svetlinata od ognot, dolu na zemjata.
Prometej go fatil divoto govedo i im go predal na lu|eto da go vpregnat vo raloto. Na kraj, gi nau~il Makedoncite kako od zemjata da vadat
ruda: bakar, `elezo i drugi metali. Poradi ova, a osobeno poradi kra`bata na ognot, predizvikal golema lutina kaj Zevs koj naredil Prometej
da se okova vo sinxiri i da se zakova daleku, na edna nepristapna karpa
vo dene{en Kavkaz kade {to sekojdnevno sletuval eden orel i mu go kinel xigerot so klunot. Prometej ova hrabro i juna~ki go podnesuval se
do doa|aweto na Herakle koj go oslobodil od ovie maki za da mu se oddol`i za seto onaa {to toj go napravil za lu|eto.
YEUs I HERA
YeUS – CAROT NA BOGOVITe
Kako vladetel na Olimp i na celata Zemja, Yeus bil najmo}niot
bog vo klasi~nata mitologija. Toj vladeel so prvobitnite sili, molwata i gromot i mo`el da napravi sudiri me|u oblacite za da predizvika
do`d na zemjata.
Pokraj negovata stra{na sila Yeus poseduval i ajgis, neproboen
del na svoeto vooru`uvawe. Vo poedine~nite mitovi ajgisot se pojavuva vo razli~ni formi, naj~esto kako {tit ili graden oklop, oblo`en so
ko`a na Almalteja. Spored drugi predanija, ajgisot bil oblak {to navestuval nevreme. Sepak, toj ja imal funkcijata da go {titi Yeus od ne-
36
Risto PoPovSKI
Jupiter, rimska kopija na Yeus,
spored porane{en makedonski original
prijatelite, od ~ovekot ili od drugi opasnosti. Koga toj go zatresuval,
izbuvnuvala golema luwa koja gi ispolnuvala so strav i u`as srcata na
negovite neprijateli. Me|u site negovi atributi ajgisot najjasno ja
poka`uval svojata mo}.
MItologIJata na MaKeDoncIte
37
Nedopirliv vo svojata pozicija kako najvisok `itel na Olimp,
Yeus poka`uval i ~ove~ki crti. Makedoncite si go pretstavuvale Yeus
kako dobrotvor i qubovxija. To~nata brojka na negovite qubovnici
bila golema. Toj postojano imal qubovni aferi ili zaveduval `eni.
Najgolemiot broj na negovite deca ne poteknuvale od negovata `ena
Hera, tuku od negovite bezbrojni qubovnici.
U{te kako mlad bog, dodeka bil na ostrovot Krit, toj po~nal da
projavuva `elba za zaveduvawe `eni. Negoviot prv „plen“ bila Metida,
}erkata na Okean i na Tetida i personifikacija na mudrosta. Koga Metida bila bremena, Uran i Geja go predupredile svojot vnuk, deka deteto {to }e go rodi taa }e bide pomo}no i pomudro od Yeus. Taka, toj sfatil
deka nema drug izbor, osven da gi zadavi Metida i nejzinoto nerodeno dete i so toa da ja otstrani mo`nata opasnost za negovata idnina.
38
Risto PoPovSKI
Yeus so orel,
makedonska ~inija od 560
godina pred Rista koja se
nao|a vo luvr, Francija
Yeus na
pergament
Yeus bil ispolnet so
mudrost. Toa bila neophodna
karakteristika za carot na
bogovite. No, i samiot toj
bil bremen so boginkata Atina, koja kratko potoa izlegla
od negovata glava kako vozrasna i celosno vooru`ena.
Od drugite qubovnici
Yeus bil tatko na takvi bogovi i polubogovi kako {to se:
Apolon, Artemida, Afrodita (vo nekoi predanija), Dionis, Makedon, Herakle, Elena i Persefona. Mnogu poznati mitolo{ki likovi bile
vonbra~ni deca na Yeus i mnogu od golemite rodovi na antikata pretendirale deka
imaat direktno poteklo od
Yeus.
39
MItologIJata na MaKeDoncIte
HeRA – CARICA
NA BOGOVITe
Taa bila sopruga i sestra na Yeus,
}erka na Kron i na Rea. Hera bila boginka na familijata, na bra~nata qubov i na legalnoto ra|awe. Bidej}i
Hera bila personifikacija na bra~nata vernost, mnogu se lutela na qubovnite avanturi na Yeus. Nejzinata qubomora bila tolku golema {to ne go
ispu{tala od oko svojot ma`. [tom
taa otkrivala nevernost bila tolku
luta {to prezemala aktivnosti protiv sekoja qubovnica na Yeus, od koi,
nekolku nastradale poradi nejzinata
lutina.
Hera
Rimska kopija na Hera
(spored original od II vek pred
Rista) luvr, Francija
Hera i Prometej, ~inija od
490 g. p.n.e. od vulci - etrurija
40
Risto PoPovSKI
Hermes ja osloboduva Jo pretvorena vo krava, makedonska vazna
od 540-530 g. pred Rista pronajdena vo dene{na Italija
ISTORIJATA NA JO
– POSLedICA NA BO@eSTVeNA NeVeRNOST
Edna{ Yeus se vqubil vo Jo, koja bila carska }erka od Arg. Toj
trpelivo ~ekal Hera da gi ottrgne o~ite od nego. Koga na krajot se sozdala prilika, toj vlegol vo spalnata na Jo, kade {to i {epotel vo sonot
za taa da mu dozvoli da ja ima.
Potoa Yeus se trudel da ja skrie od Hera svojata afera, no sepak taa
doznala za negovata nevernost, po {to letnala dolu kon zemjata so o~i
v`areni od lutina. No, namesto da go zatekne Yeus vo svojata qubovna
igra, taa go na{la svojot ma` kako spokojno stoi kraj edna bela krava.
Koga go pra{ala zo{to stoi pred ovaa krava, toj odgovoril, deka stoel
tuka koga naedna{ od zemjata se pojavila kravata.
MItologIJata na MaKeDoncIte
41
Sepak, Hera ne dozvolila da bide izla`ana. Taa znaela deka kravata sigurno e negova tajna qubovnica, koja vo posleden moment bila preobrazena od Yeus. Kolku uporno i da pra{uvala Hera, Yeus ostanal pri
svoeto ka`uvawe. Za da go fati vo lagata, Hera ja dala navodnata krava
na eden govedar po ime Arg, koj imal sto o~i, za da ja ~uva. Taa bila sigurna deka Yeus, porano ili podocna, pak }e ja preobrazi kravata vo nejzinata ~ove~ka stava vedna{ {tom }e dobie `elba za nea, pa toga{ Hera }e
go predupredi govedarot.
Sepak Yeus ne mo`el da se naditri. Toj go ispratil Hermes, bogot
na izmamata da go ubie stra`arot. Toa ne bila ednostavna zada~a, bidej}i Arg nikoga{ ne gi zatvoral istovremeno site sto o~i. No, bogot na
kradcite i na izmamnicite imal plan. Toj se prestoril vo selanec, koj
ume{no svirel na flejta
i mo`el da raska`uva prikazni. Na Hermes mu uspealo da go zainteresira Arg
za svoeto svirewe i raska`uvawe, pa nabrgu ova
~udovi{te bilo pleneto
od prikaznite. Sepak, i natamu so nekoi od svoite
o~i gledal kon Jo. Hermes
postojano raska`uval zdodevni prikazni i svirel
monotono. Na krajot raska`al prikazna za zaspivawe, prosledena so monotono svirewe, po {to Arg
zaspal. Istovremeno gi
zatvoril site sto o~i i
Hermes go ubil. Potoa gi
prestoril stote o~i vo opa{ka na paun i zatoa pauniSad za ~uvawe produkti od V vek pred
te do denes imaat „o~i“ na
Rista - Hermes go ubiva arg,
stra`arot so stote o~i, ~uvarot na Jo
opa{kite.
42
Risto PoPovSKI
edna epizoda od makedonskata mitologija:
orfej se prostuva so evridika i saka da ja spasi, so niv e
i Hermes koj treba da ja odvede vo podzemniot svet.
Iako Jo bila oslobodena od Arg, seto toa go nabquduvala i Hera.
Taa ispratila eden {trkel za da ja zadeva Jo i da ja bocka, bidej}i
taa se u{te bila prestorena vo krava. Nemilosrdniot insekt celosno
ja ispolnil svojata zada~a. Jo bila tolku izma~uvana {to se obiduvala
na sekakov na~in da ja izbegne makata od insektot. Pritoa taa pretr~ala
golemi dale~ini i preplivala golemi moriwa, me|u koi i Jonskoto More i Bosforot („kanal na kravata“), koi gi dobile svoite imiwa spored
nea. Na krajot tr~ala se do Egipet kon bregovite na Nil, kade {trkelot
pove}e ne mo`el da ja sledi, pa odletal nazad. Potoa Yeus ja prestoril
povtorno vo ubava `ena.
Vo me|uvreme Hera poveruvala deka Jo umrela poradi makite od
insektot. Taka taa ja zaboravila. Zevs sega bil sloboden da u`iva vo qubovta so nea. Jo mu rodila sin po ime Efaston, koj bil predok na silniot Herakle.
POsEJDON
POSeJdON - BOGOT NA MORIwATA
Posejdon bil sin na Kron i brat na Yeus. Posejdon (ili Neptun
kako {to go narekuvale Rimjanite) bil bog na moriwata. Toj vladeel so
vodite, isto kako {to vladeele Yeus so neboto i Had so podzemjeto. Negoviot znak i amblem e trozabec i toj ja simboliziral negovata mo} vrz
moriwata, no i dvojnata priroda na vodata: dobrata (bidej}i gi hrani
lu|eto so ribi) i lo{ata (bidej}i mo`e da nanese {teti).
Posejdon ja zel za `ena Nereida. Isto kako i negoviot pomal brat
Yeus, i toj imal nezasitna `elba za qubovni avanturi, pa ~esto bil neveren. Dodeka Yeus imal smisla za ubavina i zaveduvawe, Posejdon bil
ravnodu{en kon fizi~kite svojstva na svoite qubovnici. Ovaa ravnodu{nost bila odgovorna za potekloto na nekoi grdi i stra{ni ~udovi{ta od klasi~nite predanija, kakva {to e meduzata Gorgona, koja bila
stra{no `ensko ~udovi{te i koja na glavata, namesto kosa, nosela zmii
44
Risto PoPovSKI
i imala svojstvo so eden pogled na nejzinite o~i da skamenuva. Posejdon
bil tatko i na gigantot Hrizaor. Kiklopot Polifem, koj na Odisej vo
negovoto vra}awe od Ilion (Troja) mu priredil mnogu neprijatnosti,
isto taka bil sin na bogot na moriwata. Dvajca drugi sinovi, Otoj i
Efialtej, poznati kako dvajca Aloadi, go zarobile Ares, bogot na vojnata i go zatvorile trinaeset meseci vo edna bronzena stomna, dodeka tie
gi barale za `eni Hera i Artemida, obiduvaj}i se da gi grabnat. Podocna
tie bile pobedeni od bogovite i bile osudeni, po {to zasekoga{ bile
frleni vo Tartar. Prakti~no mnogu od Posejdonovite potomci predizvikuvale problemi srede lu|eto i bogovite, bilo preku nivniot grozen
izgled, bilo preku nivnite stra{ni dela. Poradi toa Posejdon sfatil
deka }e bide podobro dokolku svoite stra{ni potomci gi sokrie pod
zemjata i postojano gi nabquduva za da ne napravat nekoe zlostorstvo.
Meduzata gorgona
MItologIJata na MaKeDoncIte
45
Posejdon se obiduva so trono`ecot da go probode
gigantot Polibot na vazna koja datira od 500/475 g. pred Rista vilijams kolex Muzej, vilijamstoun vo Masa~usets.
Pokraj negovoto svojstvo kako bog na moriwata, Posejdon isto taka bil i bog na kowite i bog na zemjotresite. Toj izgleda bil bog koj na
lu|eto za prvpat im skrotil kow za orawe, nosewe i javawe. Makedoncite veruvale deka grivite na posejdonovite morski kowi se gledale vo
grebenite na branovite.
Zemjotresite mu bile isto taka pripi{uvani na Posejdon. Vo „Ilijadata“ Homer go narekuva Posejdon ~esto „Zemjotresec“ - ime {to toj go
zaslu`uva.
Koga po~nalo vladeeweto na olimpiskite bogovi, sekoj od niv si
odbiral odreden region na zemjata {to mu bil posveten nemu (ili nejze).
Ponekoga{ se javuvale `ol~ni raspravii dokolku pove}e bogovi pretendirale na vladeewe na ista oblast. Pritoa Posejdon sekoga{ go dobival
najlo{iot del. Nemu mu pripadnal samo legendarniot ostrov Atlantida,
koj, spored nekoi predanija, so tekot na vremeto ja zagubil negovata naklonetost. Zatoa toj go potresol ostrovot so zemjotres so takva sila {to
bukvalno go raspar~il i zasekoga{ potonal vo dlabo~inite na moreto.
Zaedno so svojot brat Yeus i Had i negovata sestra Demetra, boginka na vegetacijata, Posejdon e eden od ~etirite originalni bo`e-
46
Risto PoPovSKI
geja, Posejdon i Polibot, V vek pred Rista,
se nao|a vo anti~kiot muzej vo berlin
stva, t.e. bog koj ima mo} vrz prirodnite sili. Za narodite vo antikata moriwata bile neizmeren izvor na ~uda. Zo{to moreto e pokrieno so
branovi, se pra{uvale tie? Zo{to branovite ponekoga{ ja uni{tuvaat zemjata i gi poplavuvaat bregovite? Kako mo`e moreto da go snabduva ~ovekot so hrana, a istovremeno e vo sostojba istiot ~ovek da go
ubie koga toj }e ispadne od svojot ~amec?
Sè do dene{en den moreto ostanuva edna golema sila koja ~ovekot
samo delumno ja sovladal. Te{ko mo`e da se ka`e deka i denes gi razbirame site tajni na moreto. I denes sme svedoci na mnogu nesre}i {to
svetskite moriwa im gi predizvikuvaat na lu|eto (cunami, golemi branovi, vrtlozi i sl.).
So istiot vakov karakter ni se pretstavuva i Posejdon. ^ovek sekoga{ treba da ima predvid deka ima rabota so bogot na moriwata i sekoga{ treba da bide pretpazliv, zatoa {to samo edna mala gre{ka i
moreto }e mu bide grob.
MItologIJata na MaKeDoncIte
47
HAd I deMeTRA
Had - Car na mrtvite
Brat na Yeus i na Posejdon, Had (ili Pluton kako {to go narekuvaat Rimjanite) bil vladetel na podzemjeto i bog na bogatstvata. Toj
~esto bil sfa}an i kako neprijaten bog, ednostavno zaradi toa {to vladeel so osobeno mra~no carstvo. Ponekoga{ bil pogre{no sfa}an kako
toj samiot da e smrtta. Nitu edno od ovie sfa}awa ne e to~no. Had ne bil
bog na smrtta. Ovaa uloga mu pripa|ala na Tanatej, koj zaedno so svojot
brat, `iveele vo Hadovoto carstvo. Had ne bil mra~en bog, toj imal edna
neprijatna zada~a zaradi koja mu bile pripi{uvani takvi svojstva.
Had sekoga{ bil korekten i pravi~en bog. Toj imal cvrst repertoar na pravila so koi go upravuval podzemjeto i samo ponekoga{ - i toa
protiv svojata voqa - gi kr{el tie pravila. Toj naj~esto bil pretstaven kako bog so mra~no lice, pokrieno vo senki i retko se poka`uval
48
Risto PoPovSKI
samiot sebe. Za vreme na borbata so Titanite, Kiklopite mu napravile
eden vol{eben {lem, so koj toj mo`el da stane nevidliv. Toj go nosel toj
{lem sekoga{ koga izleguval od podzemnoto carstvo na senkite.
Od site bogovi samo Had ne bil prijatno do~ekuvan na Olimp.
Mo`ebi toa bilo zaradi toa {to olimpiskite bogovi imale ~ove~ki
predrasudi i karakterni crti za da se zgrozuvaat od Had kako {to toa
go pravele lu|eto.
Strukturata na Podzemjeto
Vo mnogu Homerovi i drugi stari raskazi, Hadovoto carstvo bilo pretstaveno kako carstvo na senki, vo koi duhovite na umrenite bescelno talkale, oplakuvaj}i ja svojata sudbina. Duri rimskite pretstavi
ponudile podatoci za strukturata na ovoj mra~en svet.
Spored rimskata pretstava, Podzemjeto se sostoi od ~etiri podeleni oblasti. Tartar, mesto koe naj~esto se ozna~uva kako pekol, bilo
najmra~noto i najstra{noto od site ~etiri oblasti, mesto kade {to
pretstojuvale onie {to vo svojot `ivot bile lo{i, poradi {to za site
vremiwa morale da ostanat tuka. Kako i hristijanskiot pekol, taka i
Tartar e mesto na ve~na kazna.
Sprotivno na Tartar e t.n. „nebo na podzemjeto“, bilo mestoto
Elisej (koe naj~esto se ozna~uva kako Elisejski Poliwa). Pod vladeeweto na simnatiot od prestol Kron ovoj region bil oblast na svetlinata kade {to vladeel postojano den, carstvo na ve~na radost, na postojana muzika i veselba. @itelite na Elisej, du{ite na onie koi vodele
~esen i dobrodetelen `ivot, mo`ele da se vratat vo `ivot ako posakaat
i ako im stanat zdodevni u`ivawata.
Tretata oblast na Had bile Asvodelitskite predeli, nare~eni
taka spored edno cve}e, {to ja pokrivala ovaa ta`na po~va. Na ova
mesto `iveele najgolemiot broj du{i.
^etvrtata oblast na podzemjeto bil Ereb i vo nea bila smestena
palatata na Had. Ponekoga{ Ereb bila istata oblast preku koja mrtvite morale da pominat za da stignat vo Podzemjeto.
Vo Podzemjeto imalo i pet reki, koi imale posebna simboli~na
funkcija. Aheron i Stiks ispolnuvale ista zada~a i zatoa te{ko mo-
MItologIJata na MaKeDoncIte
49
Prekrasniot bronzen
pehar od Derveni od 330
godina pred Rista na koj e
prika`ana svadbata
na Dionis i ariadna
opkru`eni so Satiri
i Menadi, se nao|a vo
arheolo{kiot muzej
vo Solun.
(levo) na detalniot
prikaz se gleda glavata na
Had bogot na
podzemniot svet.
`ele da se razlikuvaat. Tie bile prvite reki {to umreniot moral da
gi premine. Stiks bil smetan za sveta reka. Po pristignuvaweto vo
podzemjeto umreniot moral da ~eka na bregot na Stiks, dodeka da se pojavi „voza~ot“ Haron. Stariot anti~ki obi~aj na umrenite da im se
stava moneta vo ustata pri pogrebot poteknuva od veruvaweto deka Haron baral pari za da mo`e sigurno da go prenese umreniot do vlezot na
Had. Bez da mu se plati, Haron odbival da prenesuva, pa umreniot moral
zasekoga{ da ostane na bregot na Stiks i nikoga{ da ne bide pu{ten
ponatamu.
Trite drugi reki le`ele isto taka zad vratite na Podzemjeto.
Kokit bila reka na makite. Umreniot, koj se napival od taa voda stanu-
50
Risto PoPovSKI
val svesen i gi sfa}al ~udata na `ivotot i se {to zagubil so svojata smrt.
Flegeton bila plamena reka, koja te~ela glavno vo Tartar, kade {to nejzinite neugaslivi plameni bile koristeni za da gi ma~at lo{ite. Rekata Leta, naprotiv, mu ovozmo`uvala
na umreniot najdobra usluga od site
pet podzemni reki: {tom du{ite na
umrenite }e se napijat od nejzinata
voda, potpolno go zaboravale nivniot porane{en `ivot i bile zadovolni so nivnata nova egzistencija.
Otkako Haron gi prevezuval umrenite preku rekata Stiks (ili Aheron), tie stignuvale pred vlezot na
Podzemjeto koe go ~uval Kerber, edno stra{no ku~e so tri glavi i opa{- Had so troglavoto ku~e Kerber
ka kako zmija. Negovata zada~a, {to
ja vr{el so nepogre{liva vernost bila ednostavna - trebalo da se gri`i
nitu edna od vlezenite du{i da ne izleze nadvor.
Edna{ vlezeni, du{ite doa|ale pred sud. Komisija od tri sudii
go slu{ala i ocenuvala minatiot `ivot na sekoj od umrenite i toga{
re{avala dali du{ata e za vo Tartar, za vo Elisej, ili za vo Asvodelitskite predeli. Prviot od ovie sudii bil Ajak, koj vo negoviot `ivot
bil dobar, pravi~en, i pobo`en kral na Egina. Vtoriot sudija bil kralot Mino, koj ostrovot Krit go upravuval spravedlivo i dobro. Radamantej, brat na Mino, bil posleden od trojcata. Iako toj nikoga{ ne bil
kral, poseduval visoka smisla za pravi~nost, poradi {to mu bila doverena sudiskata slu`ba za mrtvite. Site trojca bile sinovi na Yeus i bile
smrtnici.
Spored nekoi predanija i Erinidite (ili Furiite, kako {to nekoi gi vikaat) `iveele vo Podzemjeto za da vr{at ve~ni izma~uvawa
na ubijcite i vrz onie, koi direktno ili indirektno ja prolile krvta
na svoite rodnini.
DEMETRA
deMeTRA - BOGINkA NA VeGeTACIJATA
]erka na Kron i Rea i sestra na Yeus, na Had i na Posejdon, Demetra bila edna od najavtenti~nite `itelki na Olimp. Taa bila boginka
na rasteweto koe doa|a od zemjata (rastenijata). Ovde }e bide tretirana
zaedno so Had, zatoa {to nejzinata najpoznata istorija bila tesno povrzana so ovoj bog.
52
Risto PoPovSKI
ISTORIJATA NA PeRSeFONA
Demetra imala }erka edinica po ime Persefona, koja ja rodila
od svojot brat Yeus. Eden den, Had ja zabele`al mladata boginka dodeka
taa, le`ej}i na edna livada, go nabquduvala cve}eto. Toj vedna{ se vqubil vo nea. So pomo{ na svojata bo`estvena mo} napravil edna puknatina na po~vata vo blizina na ubavicata. Ottamu izlegol, ja grabnal iznenadenata Persefona i ja odvlekol dolu vo dlabo~inata na svoeto mra~no carstvo.
Koga Persefona ne se vratila od popladnevnoto {etawe, Demetra
se upla{ila i po~nala da ja bara. Po dolgo barawe otkrila koj i zo{to
ja grabnal nejzinata }erka. Vo migovite na lutina se zakolnala deka
nema da dozvoli ni{to da nikne na zemjata se dodeka nejzinata }erka ne
si ja zeme nazad. I taka zemjata stanala neplodna, bez cve}iwa, drvja
ili `ito.
Demetra se otka`ala od svoeto mesto na Olimp i se simnala na
zemjata, luta poradi toa {to drugite bogovi ne sakale da i pomognat.
Skitaj}i taka po zemjata, stignala i vo Eleuz, kade se sprijatelila so
edna mlada `ena po ime Metaneira. Kako blagodarnost za gostoprimstvoto taa mu go podarila na Demofon, maliot sin na `enata, znaeweto za obrabotka na `itnite rastenija, pa koga mom~eto porasnalo, negovoto znaewe se poka`alo kako neprocenliv podarok za ~ove{tvoto.
Me|utoa Demetra se u{te odbivala da i ja vrati plodnosta na zemjata.
Zemjata sekoj den stanuvala se pove}e i pove}e pusta.
Po izvesno vreme Yeus re{il na seto ova da mu stavi kraj. Toj gi
zamolil bogovite da vlijaat kaj Demetra za da ja prekine nejzinata taga.
Bogovite razgovarale so nea, no nejzinata lutina i taga bile tolku golemi {to taa odbivala duri i da gi slu{a nivnite ubeduvawa. Taka Yeus
nemal drug izbor, pa mu ostanalo ili da go natera Had da ja oslobodi Persefona od podzemjeto i da ja vrati na majka i ili da se pomiri so toa deka
}e rakovodi so besplodna i prazna zemja.
Had ne mo`el da mu se protivi na svojot brat, pa se soglasil da i
dade na Persefona samo povremena sloboda. Pred da si otide taa, Had
ja nateral da izede tri semki od kalinka. Toa bilo tradicionalen simbol na plodorodnost i bra~na dol`nost. Kako rezultat na toa Persefo-
MItologIJata na MaKeDoncIte
53
Had i Persefona vo nivnata podzemna palata prika`ani
na makedonska vazna od 330 g. pred Rista vo muzejot vo Minhen
na bila prinudena sekoja godina da se vra}a kaj nego. Bil postignat
dogovor Persefona sekoja godina po devet meseci da prestojuva kaj svojata majka i na Olimp (od prolet do esen, t.e. vo vremeto na vegetacijata), a potoa taa morala da se vrati kaj Had i kako carica da upravuva
so podzemjeto. Za toa vreme na zemjata ne mo`elo ni{to da raste.
Vo mitovite za Persefona se sogleduva vrskata me|u silite na
`ivotot i vegetacijata i silite na smrtta. Ovde gledame kako lu|eto od
antikata go objasnile cikli~niot karakter na prirodniot tek.
54
Risto PoPovSKI
AFRODITA I AREs
AFROdITA I AReS
AFROdITA - BO@ICA NA QUBOVTA
Afrodita (ili Venera, kako {to ja narekuvaat Rimjanite) bila
boginka i na telesnata i na romanti~nata qubov. Kako personifikacija na telesnata ubavina taa ja pretstavuvala kako primitivnata `elba,
taka i ne`nata qubov. Na mladite lu|e taa im davala da ja po~uvstvuvaat
qubovta, a `enetite gi naveduvala na prequba i na razvod na nivniot brak.
MItologIJata na MaKeDoncIte
55
Nadvore{no Afrodita bila najubava od site olimpiski bogovi i
boginkii. Postojat dve verzii po odnos na nejzinoto ra|awe. Vo „Ilijadata“ taa e }erka na Yeus i na titankata Diona. Poetite po Homer, pak,
sepak raska`uvaat deka boginkata nastanala od spojuvaweto na moreto
i otse~enite genitalii na Uran. Otkako Kron gi frlil genitaliite na
svojot tatko vo moreto, branovite se sudrile so niv, po {to se stvorilo
golemo koli~estvo pena od koja se rodila ovaa boginka.
Dokolku Afrodita nastanala spored vakvata verzija, toga{ taa
bila postara od ostanatite olimpiski bogovi, bidej}i bez svojstvata i
emociite {to taa gi predizvikuvala kaj drugite bogovi, Kron i Rea nemalo da imaat {est deca, pa duri tie i voop{to ne bi imale deca, pa
taka ni Yeus ne bi nastanal. Seto ova zna~i deka boginkata na seksualnata qubov i `elba e nastanata pred site ostanati `iteli na Olimp.
Filozofot Platon veli deka vsu{nost imalo dve boginki na qubovta. Ednata, koja bila rodena od pena, ja narekol Uranija. Taa bila
boginka na romanti~nata ~ista qubov. Vtorata, }erkata na Yeus i Dio-
Ra|aweto na afrodita, 379/360 g. pred Rista - Muzej vo Italija
56
Risto PoPovSKI
na, ja narekuva Pandema. Taa
bila odgovorna za niskata
telesna qubov. No, nasproti toa, spored toga{nite
religiozni sfa}awa na Makedoncite, postoela samo
edna boginka na qubovta,
odgovorna i za polovata i
za romanti~nata qubov, otelotvorena vo nadvore{na
ubavina, koja bila neverojatno qubomorna na sekoja
konkurencija, a bila i golemo zlopamtilo.
Naj~esto Afrodita e
pretstavena kako ma`ena
so Hefest, koj bil bog na
oganot i na kova~ite, no i
kako majka na Eros koj, spored podocne`nite predaafrodita, }erkata na Yeus i Diona
nija, predizvikuval qubov
so strela od lak.
Nekoi od decata na Afrodita ne se odlikuvale so ni{to osven so
bizarni i neobi~ni karakteristiki. Hermes ja zavel i taa go rodila
Hermafrodit, edno su{testvo koe imalo i ma{ki i `enski genitalni
organi. Nejzinoto spojuvawe so Dionis, pak, dovelo do ra|aweto na Priap, koe bilo grdo, no ne i glupavo dete, koe podocna stanalo bo`estvo
na zemjodelieto. Od edna strana toa se odlikuvalo so golemi znaewa vo
zemjodelstvoto, a od druga imalo ogromen falus.
Iako bila ma`ena, Afrodita ne vodela mnogu smetka za vernosta.
Taa bila boginka na strasta i na neskrotlivata seksualna `elba koi ne
mo`ele da bidat spre~eni so ograni~uvawata vo brakot. Eden od nejzinite najomileni qubovnici bil Ares, bogot na vojnata so kogo taa rodila tri deca. Ovaa qubov ostavila golem vpe~atok kaj drugite bogovi, koi
voop{to ne go po~ituvale Ares.
MItologIJata na MaKeDoncIte
57
AReS – BOG
NA VOJNATA
Ares, sin na Yeus i na
Hera (i mo`ebi edinstveniot legitimen sin na Yeus),
bil tvrdoglav, izbuvliv bog,
koj postojano se slu`el so
navredi. Bidej}i toj, kako i
Afrodita, bil otelotvorenie na ma{kiot osnoven instinkt, negovite dejstva i dr`ewe poka`uvale eden prili~no ednostaven i primitiven mentalitet.
Ares ja sakal bitkata
zaradi samata bitka. Toj ne
se gri`el nimalku za pri~inite na vojnata; negovata
strast bile krvavata borba
i vozbudlivoto ~uvstvo na
pobeda. Ovaa bezidejna pozicija go napravila neomilen na Olimp. Edinstvenite
bogovi so koi toj se dru`el
ares - Mars sinot na Yeus i Hera,
bile Afrodita, Had (koj seterakota od hramot na apolon
koga{ se raduval na novite
na Palatin vo Rim
umreni {to gi dobival od
nego) i negovata sestra Eris, boginka na razdorot. Drugite olimpiski
bogovi go smetale za zdodeven i ligav bidej}i se {to pravel bile samo
vojni. Isto kako i bogovite, taka i lu|eto, ne sakale mnogu da si imaat
rabota so Ares. Tie mu posvetuvale dostojno vnimanie, no ne go po~ituvale. Tie ~uvstvuvale deka od negovite karakteristiki ima ne{to i kaj
niv, poradi {to se sramuvale. Toa bila pri~inata zo{to Ares nikoga{
nemal golemo zna~ewe vo anti~kata mitologija.
58
Risto PoPovSKI
Rimjanite bile tie {to na Mars (ova e rimsko ime za Ares) mu
dale karakterni crti po koi toj stanal poznat kako smel, dobar i ve{t
kormilar na bitkite.
Faten na delo
Ares i Afrodita bile mnogu nepretpazlivi za vreme na svoite
qubovni avanturi. Site `iteli na Olimp znaele deka tie dvajcata imaat ne{to me|u sebe.
Za vreme na edna od nivnite qubovni sredbi, Il (Ile) Helij, koj
upravuval so son~evata kola, gi zateknal v krevet, dodeka izgreval na
istok. Toj vedna{ go izvestil Hefest, koj smislil plan, kako da gi zatekne na delo. Toj splel bronzena mre`a i tolku tenko ja iskoval, {to
taa stanala nevidliva. Toga{ ovoj bog na kova~kata umetnost, se spu{til po mre`ata vo spalnata soba na Afrodita vo vreme koga dvajcata
qubovnici ne bile tamu i ja zacvrstil mre`ata na ~etirite noze na krevetot. Potoa toj oti{ol kaj Afrodita i i rekol deka ima potreba od odmor i deka }e bide otsuten nekolku dena. [tom Hefest izlegol od vratata, Afrodita go izvestila Ares deka nejziniot ma` e otsuten i deka
taa e sama. Bogot na vojnata vedna{ do{ol i dvajcata qubovnici skoknale vo krevetot. No, toga{ sfatile deka se fateni vo mre`ata. Nivnata
smea i {egi na smetka na Hefest, se prestorile vo prokolnuvawa i vo
zaludni napori da se oslobodat. Mre`ata na Hefest bila tolku cvrsta, {to duri nitu silniot bog na vojnata, ne mo`el da ja skine. Za da gi
zasrami dvajcata brakolomci Hefest, koj za celo vreme bil sokrien vo
blizina, gi povikal site `iteli na Olimp kako svedoci i sudii.
Boginkite od sram ne sakale da gledaat vo qubovnata scena vo
krevetot, dodeka ma{kite bogovi se strupale okolu krevetot, turkaj}i
se i razmenuvaj}i si pogledi. Hermes se osmelil da ka`e deka se bi dal
da e na mestoto na Ares, pa makar i so tri mre`i da bide faten i site da
go nabquduvaat. Na ovaa izjava sleduvala golema smea od site prisutni.
Zasrameni i navredeni, Ares i Afrodita pobegnale na razli~ni strani na zemjata, po {to se povlekle so cel, celata ovaa rabota da se zaboravi.
APOLON I ARTEMIDA
APOLON I ARTeMIdA
RA\AweTO NA BLIZNACITe
Po edna qubovna avantura so Yeus, titankata Leto bila prinudena da talka po Zemjata za da gi odbegne lutinata i qubomorata na Hera.
Majkata na bogovite mu zapovedala na ~udovi{teto Piton (koe bilo
ogromna i stra{na zmija) da ja sledi Leto. Sledena od pitonot, Leto morala da najde vreme i mir za da gi rodi vo bezbedno svoite deca. Izgle-
60
Risto PoPovSKI
dalo deka Titankata e osudena zasekoga{ da talka po zemjata, no Posejdon se so`alil kon nea i i garantiral skrivali{te na ostrovot Del.
Tuka kone~no Leto mo`ela da gi rodi svoite deca Apolon i Artemida.
apolon i artemida
APOLON - BOG NA SVeTLINATA
I NA VISTINATA
Apolon, pomladiot od bliznacite, otelotvoruval se kon {to se
stremele lu|eto - toj bil idealna slika za ma`. Kako {to Afrodita bila
otelotvorenie na `enskata ubavina, taka Apolon bil otelotvorenie
na ma{kata. Negovata bistrina i cvrstiot karakter bile najgolemi vo
odnos na site ostanati `iteli na Olimp. Negovata ve{tina vo umetnosta i lekuvaweto ne bile nadminati od nitu eden ~ovek ili bog.
Isto taka toj nikoga{ ne la`el i prakti~no ne bil sposoben ne{to pogre{no da ka`e ili da izmami. Zatoa proro{tvata na Apolon bi-
MItologIJata na MaKeDoncIte
61
le najpo~ituvani srede lu|eto vo antikata. Najslavno proro~i{te bilo
proro~i{teto vo Delfi. Tamu se nao|al specijalno posveten hram na
Apolon, koj bil slaven vo celiot toga{en anti~ki svet. Od najdale~nite oblasti doa|ale lu|e vo Apolonovoto proro~i{te vo Delfi za da mu
iska`at po~it na bogot na svetlinata i da ja pra{aat za sovet negovata sve{teni~ka Pitija.
Drugo va`no svojstvo na bogot Apolon bilo sovr{enoto poznavawe na site zla vo svetot. Toj mo`el sekoe lo{o delo vo svetot da go
slu{ne i da go vidi, pri {to znael i kako istoto da go spre~i. Toa bilo
pri~ina, zo{to negovoto proro~i{te gi re{avalo ne samo grani~nite
sporovi ili li~nite problemi, tuku i onie te{kotii kako {to bile
epidemiite, gladot i drugi zla.
Isto kako i drugite bogovi, Apolon bil neverojatno zlolopamtilo posebno toga{ koga nekoj go provociral i predizvikuval. Vo vakvi
priliki doa|ala do izraz negovata surova strana. Toj vsu{nost bil
primer za toa, deka nezavisno kolku nekoe bitie e razvieno, sekoga{
mo`at kaj nego da se pojavat primitivni i nasilni~ki nagoni.
apolon i artemida prinesuvaat `rtva pred oltarot na Yeus,
makedonska vazna od 490/480 g. pred Rista
62
Risto PoPovSKI
Mitot za Marsija
Eden den Atina, boginkata na zanaet~iite, na{la nekakva flejta. Otprvin se izraduvala poradi toa {to flejtata proizveduvala ubava
muzika. No. potoa zabele`ala deka za vreme na svireweto nejzinite obrazi se duvaat, poradi {to nejzinoto ubavo lice se iskrivuvalo, pa go
frlila instrumentot.
Eden Satir ({umski duh vo ~ove~ki oblik) po ime Marsija pominal, ja podignal frlenata flejta i po~nal da sviri. Naskoro toj go usovr{il svoeto svirewe, pa ve}e bil smetan za najdobriot muzi~ar na site
vremiwa, podobar i od samiot Apolon. Toj bil tolku ubeden vo svojata
sposobnost {to go predizvikal bogot na muzi~ki natprevar. Devet muzi
boginki na umetni~kata inspiracija trebalo da re{avaat za pobednikot na natprevarot. Apolon, mirno dr`ej}i ja lirata vo raka, o~ekuval Marsija da ja zavr{i svojata izvedba. Muzite bile pleneti od svireweto na majstorot. Sepak, Apolon bil podobar i bil proglasen za pobednik. Kako kazna za toa {to Marsija se drznal da mu go ospori prvoto
mesto vo svirewe, go vrzal za edno drvo i mu ja simnal glavata od `ivoto
telo. I taka vikot na Satirot gi polnel gorite so neubava i disonantna muzika.
apolon mu sudi na Marsija
MItologIJata na MaKeDoncIte
63
ARTeMIdA
BO@ICA
NA LOVOT
U{te vedna{ po
ra|aweto ovaa boginka bila osposobena za
svoite zada~i. Otkako
Leto ja rodila, Artemida morala da pomaga pri ra|aweto na svojot brat Apolon i od
toj moment taa stanala
boginka na ra|aweto i
za{titni~ka na decata. Ovaa titula verojatno i bila podocna
dodelena, bidej}i Artemida najmnogu e poznata kako boginka na
lovot. Taa bila visoka
i silna i bila ramna na
ma{kite bogovi. Kako
lovec bila bez konkurencija i bila sli~na
na Ares. Pritoa bila
mnogu ubava, poradi
artemida, }erkata na Zeus i leto
{to Afrodita i bila
qubomorna. Od druga strana, kako boginka na qubovta, Artemida ostanala zasekoga{ devstvena. Slobodnoto odnesuvawe na Afrodita ja iritiralo i taa go smetala za grev otstapuvaweto od bra~nata vernost. Zatoa taa sekoga{ ja kaznuvala nevernosta, no i grabnuvaweto na devojki
kako neprostliv zlostor. Koga i da doznavala za takov grabe`, vedna{
64
Risto PoPovSKI
i bezmilosno go kaznuvala nasilnikot.
Dodeka Apolon
va`el za bog na vistinata i na proro{tvoto, Artemida va`ela
za boginka na ~ovekovata pravda. Taa se
zalagala za krotkite
i za pravednite, za ne`nite i za slabite,
za `enite {to bile
izlo`eni na nasilstvo i drug vid pritisoci. Tie dvajcata zaedno ja pretstavuvale
klasi~nata pretstava za pravi~nost.
Apolon
Mitot za Akteon
Ponekoga{ so svoite principi Artemida prezemala nepravedni
kazni i stradawa na lu|eto. Vsu{nost vakvoto nejzino odnesuvawe bilo
vo sklad so stojali{teto spored koe, sè {to e preterano ekstremno, bilo da e pravedno ili nepravedno, predizvikuvalo sprotiven efekt vo javnosta. Akteon bil slaven lovxija. Eden den trgnal na lov vo {umata
zaedno so svoite verni ku~iwa. Pritoa slu~ajno nai{ol na mestoto kade
Artemida se kapela gola vo eden vir. Poradi toa {to taa bila boginka so nevidena ubavina, kakva nitu eden ~ovek ne mo`el da si pretsta-
MItologIJata na MaKeDoncIte
65
vi nitu vo son, Akteon se skril zad edna grmu{ka i voodu{eveno prodol`il da ja gleda.
Tivkoto kr{ewe na edno gran~e ja izdalo negovata prisutnost. Artemida prvo sakala da go pu{ti nekaznet, poradi toa {to toj sosema slu~ajno nai{ol na nea. No, istovremeno taa stravuvala deka ako go pu{ti da
si odi, toj nabrgu }e po~ne da se fali pred svoite prijateli deka ja videl
gola „devstvenata boginka“. Artemida, koja se zakolnala deka }e ostane
devica i deka nikoj ne smee da ja vidi gola, ne mo`ela da dozvoli ovoj
smrtnik da ostane `iv. Poradi toa taa go preobrazila kutriot lovxija
vo golem i veli~enstven elen, a potoa negovite ku~iwa vedna{ se nafrlile i go raskinale nego bez da zabele`at deka e nivniot gospodar.
Ku~iwata go rastrgaat akteon, kako odmazda na artemida,
bidej}i ne go prepoznale sopstveniot gospodar.
Reljef od 470 g. pred Rista pronajden vo edno makedonsko svetili{te.
ATINA I HEFEsT
ATINA I HeFeST
– GRAdITeLI NA CIVILIZACIJATA
ATINA – BOGINkA NA PRONAO\A[TVOTO
Od site ra|awa na anti~kiot Panteon ona na Atina bilo najzabele`itelno. Taa ne bila rodena od `ena, tuku izripala od glavata na
svojot tatko Yeus. Nejzinata majka bila Metida, koja Yeus ja zadavil,
otkako razbral deka e bremena so negovo dete. Nedolgo po vakviot
MItologIJata na MaKeDoncIte
67
gnasen ~in, tatkoto na bogovite po~uvstvuval golemi bolki vo glavata,
za koi dolgo vreme mislel deka se obi~ni glavobolki. Bolkite bile sè
pogolemi i posilni i kone~no Yeus, izguben i o~aen, go zamolil Hefest
so eden udar na negoviot ~ekan da mu ja otvori glavata. Koga Hefest go
iskr{il gorniot del na ~erepot, ottamu izripala Atina celosno vooru`ena i vozrasna.
Kako boginka na mudrosta i na darbata za pronao|awe, Atina,
me|u drugoto, gi prona{la: uzdata, jaremot, raloto i gradinarskite alatki. Taa gi prona{la i: flejtata, trubata, i matematikata. Obrabotuvaweto na glinata i znaeweto za gradewe ku}i isto taka bile izmisleni od Atina. Taa im podarila na lu|eto ne samo sposobnost da gradat
ku}i, tuku i sredstva i duhovni preduslovi za da ja izgradat civilizacijata. Pod takvi okolnosti ne e ni{to ~udno {to gradot Atina, eden od
najrazvienite gradovi na drevnosta, taa go smetala za svoj roden grad.
Vo svesta na Makedoncite Atina ne bila tolku miroqubiva kako
{to izgledalo poradi nejzinite darbi. Homer ja opi{al kako boginka,
koja e qubitel na vojnata. Poradi toa i Atina bila smetana kako boginka na vojnata. Taa bila `enskata sprotivnost na Ares. Sepak za nea
vojnata ne bila zbir od neplanski bitki, kako za Ares, tuku spor {to se
vodi so nadmudruvawe i ve{tina.
Za vreme na Ilionskata vojna Atina bila na stranata na Atiwanite i drugite nivni sojuznici. So nejzina pomo{ na herojot Diomed
mu uspealo da go napadne Ares i da go rani. Za ova toj se po`alil kaj
re~isi nezainteresiraniot Yeus. Ovaa epizoda ja poka`uva generalnata razlika me|u ovie dve bo`estva na vojnata – Atina bila sredena i
inteligentna, dodeka Ares ne bil zrel nitu intelektualno nitu emocionalno.
Atina, isto kako i Artemida, bila devstvena boginka. Taa ednostavno go smetala za sme{en sekoj obid na ma{kite bogovi da £ se pribli`at nejze. Taa ne bila povrzana so nikogo i ne sakala nikakvi
pribli`uvawa. Sepak, taa od ma{kite bogovi postojano bila opsipuvana so komplimenti, no na site nivni qubovni izjavi taa ne obrnuvala
vnimanie, a na natrapni~kite pribli`uvawa odgovarala so brzi i silni udari po mekite delovi na nivnite tela.
68
Risto PoPovSKI
HeFeST - BOG NA kOVA^ITe
I NA OBRABOTkATA NA MeTALITe
Hefest bil bog na zanaetite, bog na onie koi rabotele so ogan.
Toj bil bog na kova~ite i na zanaet~iite. Bil o`enet so Afrodita, no
retko ja u`ival nejzinata naklonetost.
Postojat dve prikazni za negovoto ra|awe. Spored ednata, toj bil
sin na Yeus i na Hera, a, spored drugata, samo na Hera, koja samata go
bila za~nala nego, sakaj}i da doka`e deka i taa e vo sostojba sama sebe
da si rodi ~edo isto kako {to toa go napravil Yeus so Atina. Hefest
bil grd, ednata noga mu bila pokusa i, verojatno, zatoa vo dvete prikazni za negovoto ra|awe, otHefest
kako Hera ja zabele`ala
negovata grdotija, go frlila od visokiot Olimp.
Toj padnal vo moreto, no
tamu vedna{ bil spasen
od nimfite Tetida i Eronima. Tie go vospitale bogot i go pottiknale negoviot interes kon kova~kiot
zanaet, pri {to go snabdile so eden ubav ~ekan.
Taka toj po~nal da pravi
ne samo orudie i oru`je,
tuku i ubavi ukrasi.
Edna{ Hera ja posetila Tetida i gi pofalila nejzinite ~udesni bro{evi. Pritoa, ja pra{ala
Tetida kade go dobila ovoj
ubav umetni~ki ukras, no
taa go izbegnala odgovorot, bidej}i se pla{ela da
ne doznae Hera deka nej-
MItologIJata na MaKeDoncIte
69
ziniot grd sin e sè u{te `iv, pa da ne posaka povtorno da se obide da go
ubie nego. No, Hera ja otkrila vistinata i si go zela sinot na Olimp,
kade mu obezbedila najubava rabotilnica za nakit.
Hefest bil presre}en {to negovata majka go priznala za svoj sin.
Edna{, koga Yeus go bil otkril sou~estvoto na Hera vo eden od mnogubrojnite obidi za negovo detronirawe, ja obesil nejze za racete, a Hefest od lutina tolku zbesnal, {to go napadnal carot na neboto i silno
go navredil poradi takvata negova postapka. Yeus, naluten od nevidenata drskost na Hefest, go fatil i go frlil nadolu od Olimp bogot na
kova~ite i ovopat toj padnal na ostrovot Lemno. Pri udarot od pa|aweto, si gi skr{il dvete noze i ostanal paraliziran, pa zatoa ottoga{
mo`el da se dvi`i samo so pomo{ na {taki. Me|utoa, spored druga legenda, toj si napravil protezi i se dvi`el na zlatni noze.
Dodeka Atina im daruvala na lu|eto sovr{eni pronajdoci, Hefest im nudel poprosti orudija. Hefest bil toj {to gi prona{ol: raloto, me~ot, vrvot na kopjeto i drugi napravi. Ovie dve bo`estva sozdale
preduslovi za po~etok na civilizacijata. Tie im pomognale i im ovozmo`ile na lu|eto da go napu{tat nomadskiot na~in na `iveewe i da
po~nat da `iveat na oddelni naseleni mesta.
Siluvaweto na Atina
Ne bilo tajna deka Atina se smetala sebesi za „nedopirliva“ i
ovaa izjava im ja ka`uvala na bogovite za vreme na nivnite postojani
dodvoruvawa. Edna{, koga Atina imala namera da go poseti svojot bratu~ed Hefest za da go zamoli da £ iskova nekolku oru`ja, Posejdon mu
ka`al na bogot na kova~ite deka taa doa|a kaj nego so namera da bide
zavedena. Koga taa do{la kaj Hefest i go zamolila da go napravi oru`jeto, Hefest se nafrlil strasno vrz nea. Atina go otfrlila od sebe, no
malku od negovata sperma kapnala vrz nejzinata natkolenica. So golema lutina taa go izbri{ala semeto od svojata noga i toa padnalo na zemjata. I taka zemjata zabremenila od semeto na Hefest. Boginkata na zemjata Geja bila revoltirana od soznanieto deka }e se rodi dete od Hefest
i odbila sekoja odgovornost za negovoto zdravje.
70
Risto PoPovSKI
So ogled na nejzinata dobrodu{na priroda, Atina ne mo`ela da go
uni{ti deteto. Taa ja prezela odgovornosta za nego i, pritoa, mu go stavila imeto Erihtonej. Deteto, vsu{nost, bilo polovina zmija, a polovina ~ovek. Podocna ovoj ~ovek - zmija stanal prviot kral na Atina. Toj
bil poznat po toa {to gi u~el majkite, koi posvojuvaat deca, da gi po~ituvaat i sakaat kako svoi. Spored edna druga verzija na ovoj mit, semeto na Hefest padnalo na eden rid pokrien so sneg i od nego tamu nastanala prvata statua. Od metafori~ka gledna to~ka ovaa verzija e mnogu
pou~na, bidej}i se nametnuva soznanieto deka od sintezata na znaeweto
i zanaet~iskata ve{tina nastanala umetnosta.
HeRMeS I dIONIS
Hermes - bog na kradcite, na trgovijata i na itrinata
Sin na Yeus i na nimfata Neada, koja bila }erka na titanot Atlas,
u{te od mnogu rano Hermes se proslavil kako izmamnik. Kratko po negovoto ra|awe na ridot Kiliene, Neada, radosna deka nejzinoto novoroden~e e zdravo, vo eden mig se svrtela so grbot za da se odmori. Vo
toa kratko vreme bebeto izrasnalo vo mom~e, koe izleglo od pe{terata
za da ja razgleda okolinata.
Pritoa, mom~eto Hermes nai{lo na Apolon, koj pred sebe teral velo
stado goveda. Mladiot izmamnik vedna{ posakal da go ukrade toa stado.
Toj po~ekal Apolon da zaspie, a potoa, za da gi prikrie tragite, gi poteral govedata nazad po nivnite sopstveni stapki, taka {to prakti~no
gi ukral bez da ostavat novi tragi. [tom dovolno se oddale~il za da ne
bide zabele`an, Hermes napravil obuvki za govedata za da ne ostavaat
tragi duri i vo najmekata po~va. Potoa go odvel stadoto kon pe{terata,
kade bil roden, ostanuvaj}i zadovolen od svojata prva kra`ba.
Koga go zabele`al is~eznuvaweto na svoeto stado, Apolon pobaral pomo{ od satirite ({umski duhovi, koi bile olicetvorenie na neskrotenata priroda) i gi zamolil da mu go najdat stadoto. [umskite duhovi ja prebarale celata planina od kraj do kraj. Po dolgo barawe, eden
od niv nai{ol na pe{terata na ridot Kiliene, otkade se slu{ala
MItologIJata na MaKeDoncIte
71
vol{ebna muzika. Koga
Hermes i Dionis
vlegle tamu, nai{le na
dadilkata koja go ~uvala
Hermes. Taa im rekla
deka muzikata poteknuva od mladiot bog. Pritoa, im objasnila deka
ova bo`estveno dete si
napravilo eden ~udesen
muzi~ki instrument i go
nareklo lira. Instrumentot bil napraven od
~erupkata na edna `elka
i od crevata na govedata, koi poslu`ile kako
`ici. Satirite vedna{
se vratile kaj Apolon i
go izvestile za svoeto otkritie. Apolon do{ol
kaj pe{terata, go fatil
mladiot bog i go odvel na
Olimp, kade mu go predal
na Yeus, ka`uvaj}i mu za
kra`bata.
Yeus otprvin ne sakal da go obvini svojot
mal sin, no otkako mu bile izneseni dokazi, nemal drug izlez. Koga Hermes zabele`al deka negoviot tatko ne mu veruva na lagite, ja priznal kra`bata i vetil deka
najgolemiot del od stadoto }e mu go vrati na Apolon. Toj ne mo`el da gi
vrati site, bidej}i ve}e zaklal dve goveda, a nivnite creva gi upotrebil kako `ici za lirata, dodeka nivnoto presno meso go podgotvil kako
`rtva za bogovite.
72
Risto PoPovSKI
Yeus gi pregledal zaklanite `ivotni i vostanovil deka toa meso
bilo premnogu za `rtva duri i za site bogovi. Na negovoto pra{awe za
pri~inata za ovaa gre{ka vo smetkata, mladiot Hermes odgovoril deka
vi{okot od mesoto sakal da go `rtvuva za samiot sebe. Yeus se nasmeal
na ovaa drskost. Za da go zavr{i sporot me|u dvajcata bratu~edi, Hermes
mu ponudil na Apolon ne samo da mu go vrati stadoto tuku i da mu ja dade
lirata. Plenet od izgledot na ovoj nov instrument Apolon se soglasil
i naskoro, otkako izvesno vreme ve`bal na nea, lirata stanala negov najomilen instrument.
Yeus bil tolku voshiten od mudrosta i itrinata na svojot sin, {to
mu prepu{til mnogu po~esni zada~i, od koi site bile soodvetni na negovata itrina. Iako Yeus veruval deka Hermes se trudel da ja ka`e vistinata, koga bil ispra{uvan od nego, sepak, mu bilo jasno deka negoviot sin
ne ja iznesuval sekoga{ vistinata, posebno ako taa ne e vo sklad so negovite interesi. Ottoga{ Hermes stanal bog na trgovijata i na trgovcite.
Hermes mislel deka negovite novi dol`nosti i zada~i nepravedno
se ograni~eni samo na trgovijata. Taka postepeno dobil i novi zada~i.
Poradi svojata ve{tina vo zboruvaweto, toj stanal i bog na retorikata
i na sugestivnite govori. Negovata dejnost bila pro{irena i srede
qubovnicite, ov~arite i dr`avnite slu`benici. Poradi negovata brzina Hermes isto taka stanal i kurir na bogovite. Toj se trudel sekoga{ da
prenesuva vesti koga eden bog trebalo da mu ka`e ne{to na drug bog, a
me|u niv postoela golema oddale~enost. Toj bil i pridru`nik na mrtvite.
Samo toj go znael patot {to vodel vo podzemjeto i toj gi voveduval umrenite du{i vo mra~noto carstvo na Had.
Bidej}i bil anga`iran i kako kurir na bogovite, toj gi poznaval
site ulici i pati{ta na neboto i na zemjata. Poradi toa Hermes stanal
za{titnik i na patnicite. Na pogolemite raskrsnici vo antikata bile
postaveni pravoagolni stolbovi so pokazateli i so bradesti glavi na
bogot Hermes. Koga nekoj patnik doa|al na raskrsnica i ne bil siguren
koj pat da go odbere, baral pomo{ od Hermes, koj mu go poka`uval vistinskiot pat.
Zada~ata na Hermes, kako kurir na bogovite, bila pri~ina {to
negoviot lik e zastapen vo mnogu mitolo{ki prikazni, mnogu pove}e vo
odnos na drugite bogovi, so isklu~ok na Yeus.
DIONIs I NEGOVITE
PRIDRU@NICI
BO@JIOT SIN dIONIS - BOG NA VINOTO,
PLOdNOSTA I VeGeTACIJATA
Kako sin na Yeus i na smrtnicata Semela, Dionis, kako bog na vinoto i na pijanstvoto, plodnosta i vegetacijata bil omrazen od Hera.
Negovite privrzanici vo negova ~est pa|ale vo ekstaza. Kultot na Dionis bil eden od malkute vo koj u~estvuvale i `eni, koi toa ~estopati go
iskoristuvale za da gi pominat granicite na moralnoto odnesuvawe.
Vo neramnite ridovi okolu Pela `enite povremeno go zapostavuvale
74
Risto PoPovSKI
svojot normalen `ivot i vo ekstaza tancuvale kako menadi okolu vrvot
na ridot, opsednati od duhot na raspu{tenosta predvodeni, kako {to
se smetalo, od samiot Dionis.
Vo Makedonija se slavele sedum praznici posveteni na Dionis,
me|u koi najpoznat bil praznikot Ksantika. Sekoja prolet, vo prviot
mesec mart Ksant, se po~nuvalo so duhovnoto pro~istuvawe na Makedoncite, t.e. tridnevno cutewe - ili tridnevna proletna slava. Na prviot
den od ovoj praznik agilno se pielo vino me{ano so voda. Na vtorata
ve~er sleduvale sceni na povorki vo pomali grupi vo ~est na mitovite
na Dionis. Gostite sami si donesuvale jadewe i vino i se opivale. Pomiroqubivo bilo na tretiot i posleden den na slaveweto. @itelite na
Makedonija veruvale deka toga{ du{ite na umrenite nevidlivo talkaat po ulicite, poradi {to im se ostavalo voda i jadewe, a ve~erta sekoj
doma}in gi brkal duhovite so zaglu{uva~ko vikawe: „Nadvor talkaat
du{ite na umrenite!“ - se peelo, pielo, se veselelo cel mesec. Toga{
mladite se budele od zimata i nivniot seksualen nagon se zgolemuval,
stapuvale vo bra~ni zaednici, pravele svadbi na koi se pielo mnogu
vino. Ksantika e mnogu tesno povrzana so Dionis i zatoa toj se smetal
i kako bog na plodnosta. Toj bil mnogu obo`avan bog kaj Makedoncite,
bidej}i se gri`el za zgolemuvawe na familijata i makedonskoto pleme.
Vo Dionisovite povorki se nosele martinki vo crveno-bela boja i site
si vrzuvale jazli. Proslavite so vrzuvawe prepleti, jazli, raspletuvawe, kitewe, veselewe so boite i zvucite, pretstavuvalo soedinuvawe na proletnata energija, koja {to pottiknuvala qubov i duhovnost
za oplemenuvawe na ~ove~kata du{a.
Taka i cve}eto cveta koga }e ja primi zgolemenata svetlina na proletnoto sonce na bogot Il (Ile). Cve}eto i martinkata ja zgolemuvaat
simbolikata na edinstvo na ~ovekot, prirodata i kosmi~kata energija.
Samata Ksantika go slavi toa edinstvo i edinstvoto na narodot so bogovite, heroite i carevite, kako slavewe na proletnite praznici, povorki so site pridru`ni elementi povrzani so najgolemiot makedonski
praznik Ksantika, carica me|u makedonskite proslavi.
Vo Pela gra|anite slavele sedum praznici posveteni na Dionis,
me|u koi najpoznat bil praznikot Antesterii, t.e. trodnevno cuteweili proletna slava. Na prviot den od ovoj praznik agilno se pielo vino
MItologIJata na MaKeDoncIte
75
me{ano so voda. Na vtorata ve~er sleduvale sceni na povorki vo pomali grupi vo ~est na mitovite na Dionis. Gostite sami si nosele jadewe i
vino i se opivale. Pomiroqubivo bilo na tretiot i posleden den na slaveweto. @itelite na Pela veruvale deka toga{ du{ite na umrenite nevidlivo talkaat po ulicite i zatoa ostavale voda i hrana, a ve~erta sekoj
doma}in gi brkal duhovite so zaglu{uva~ko vikawe: „nadvor talkaat
du{ite, a antesteriite pominaa!“
dIONIS - SIN NA YeUS
Dionis bil edinstveniot od olimpiskite bogovi ~ija majka bila
smrtnik. Isto taka toj bil edinstven `itel na Olimp, koj bil „roden“
tripati.
Edna od pove}eto smrtnici, so koi Yeus vodel qubov, bila Semela. Taa bila prekrasna }erka na Kadmo, kralot od Teba. Yeus ~estopati
i se dodvoruval, sakaj}i da ja osvoi. Toa mu uspealo duri otkako i vetil, vo blizinata na Stiks, deka mo`e da i obezbedi sè {to }e posaka.
Koga Hera slu{nala za
najnovata qubov na svojot ma`, vedna{ po~nala da pravi planovi
protiv nego. Taka taa,
vo glavata na Semela,
ja vnela `elbata taa da
go vidi Yeus vo negovata
vistinska figura, a ne
vo telo na ~ovek.
Koga Semela mu ja
ka`ala na Yeus ovaa svoja `elba, toj se obidel
da ja razubedi, no zaludno. So te{ko srce i ja
poka`al svojata vistinskata figura, po {to
Ra|aweto na Dionis
76
Risto PoPovSKI
taa padnala mrtva. Yeus go izvadil nerodeniot Dionis od nejzinoto
telo i go zel vo svoeto bedro, kade ponatamu rastel se do svoeto ra|awe.
Potoa Yeus go izvlekol od svoeto bedro.
Otkako se rodil Dionis, Hera im naredila na nekolku titani, so
podaroci i igra~ki da go namamat podaleku od za{titnata blizina na
negoviot tatko. Tie uspeale vo toa, go podla`ale so igra~ki, a potoa go
fatile i mu go raspar~ile teloto, koe potoa go ispekle i izele.
Me|utoa, Atina go na{la i go spasila negovoto srce, pa taka Yeus
mo`el povtorno da gi sostavi negovite delovi. So ova Dionis za prv pat
go do`iveal ciklusot na smrt i o`ivuvawe, ciklus, {to toj ~esto go minuval, isto kako {to lozata sekoja zima izumira, a na prolet se razviva kako nova.
Yeus go dal svojot vonbra~en sin na ~uvawe kaj Atam, koj bil kral
na Orhomen i na negovata qubovnica Ino, koja bila sestra na Semela.
Po sovet na Hermes, dvajca smrtnici go maskirale mladiot Dionis so
`enska obleka, nadevaj}i se deka na vakov na~in }e ja nadmudrat itrata Hera. No, taa razbrala za nivnata namera i kako odmazda go kaznila
Atam so ludilo, koe go nateralo da si go ubie sinot i da posaka da si ja
ubie i Ino. No, koga se obidel da go napravi i toa, Dionis go zaslepil
nego i Atam, namesto Ino, zaklal edna koza. No, podocna, obzemena od golemata taga, Ino se frlila v more. Kako nagrada {to go odgledala
Dionisa, Yeus re{il da ne ja ispra}a Ino vo carstvoto na Had, tuku da
ja preobrazi nea vo morska boginka Levkotea, a Dionisa go pretvoril
vo pr~ i go dal na ~uvawe na edna grupa oradi, koi na ridot Nisa `iveele kako ridski nimfi. Tamu Dionis nau~il za ve{tinata na lozarstvoto i za praveweto vino.
Dionis gi pretstavuva ekstremnite aspekti na ~ovekovata priroda.
Kako bog na pijanstvoto, toj fakti~ki e bog na besmislenite dejstva na lu|eto, a toa }e re~e e i uni{tuva~ i niven dobrodetel. Bogot na
vinoto se pojavuva vo pove}e mitovi, koi imaat stereotipen karakter,
i vo istorii, koi se povrzani so pieweto i pijanstvoto. Isto taka, toj
e simbol na ciklusot na postanok i ginewe vo prirodata i toa sli~no kako lozata, koja sekoja esen umira, a sekoja prolet o`ivuva, pu{taj}i
prvi lastari. Takva e i sudbinata na Dionis: toj sekoja godina i umira
i povtorno pak o`ivuva.
MItologIJata na MaKeDoncIte
dIONIS (RIMSkI BAHUS)
Spomenavme deka vo drevnomakedonskiot mitolo{ki sistem, osven
{to bil sin na Yeus i Semela, vnuk na
Kadmo-kralot na Teba i bratot na Evropa, Dionis bil po~ituvan i kako bog
na vinoto. No, toj vo mitologijata imal
zna~itelno pogolema uloga, osobeno
takanare~enata „rimska mitologija“,
kade figurira pod imeto Bahus. Istovremeno toj bil i bog na veetacijata i
ekstazata, pa zatoa, kako takov, se vbrojuval me|u najzna~ajnite bogovi na makedonskiot panteon.
Prvobitno Dionis bil obo`avan vo makedonskite provincii Trakija i Frigija, kade izgleda imal sli~na funkcija kako i Demetra, boginkata na zemjodelieto. Toj relativno docna izvr{il vlijanie vrz sovremenata
makedonska kultura. Vo delata na poeDionis
tot Homer, koj `iveel okolu 8 vek pred
Rista, Dionis ne bil tolku
zna~aen bog. Sepak, podocna
bil agilno obo`avan. Negovata prete`no `enska pridru`ba, sostavena od menadi
(„besni `eni“) ili mahanti,
bile poznati po strasta na
nivnoto obo`avawe. Tie se
opivale do ekstaza i se {etale zagrnati vo `ivotinski
Dionis i majka mu Semela,
ko`i, so bakli i tirsovi vo
vazna od IV vek pred Rista
racete (stapovi od bor ob-
77
78
vieni so br{len i lozovi gran~iwa). Ponekoga{ so sebe nosele i zmii.
Spored edna legenda, Dionis bil vospitan od nimfi, a
podocna i od Silen,
koj bil nizok i }elav
starec, koj ~esto javal magare ili pijan
bil pridru`uvan od
satiri. Satirite bile pretstaveni so kopita i rogovi,
no i Dionis povremeno poka`uval
`ivotinski crti.
Za ra|aweto i mladosta na Dionis postojat i drugi verzii. Spored edna od niv, toj bil sin na Demetra, odnosno na Persefona, so
koja Yeus vodel qubov prepraven
kako zmija. Koga po naredba na Hera
bil ubien Dionis od strana na titanite, navodno Yeus £ go dal na Semela da go izede Dionisovoto srce
i zatoa toj povtorno se rodil. Imeto „Dionis“, vsu{nost, etimolo{ki zna~i „dvapati rodeniot“ i podrazbira deka prvo toj izrasnal vo
Semela, a potoa izlegol od natkolenicata na Yeus.
Kako nov me|u bogovite, Dionis ne bil priznat od site niv. Hera
go mrazela, a drugite se somnevale
vo negovata bo`estvenost. Kralot
Risto PoPovSKI
MItologIJata na MaKeDoncIte
(levo)
Dionis kako
predvodnik na
bahanaliite
(gore)
i dve ~inii so
motivi od
`ivotot
na Dionis
(vo sredina i dole)
(desno)
Dionis so pehar vo
racete (gore)
i so leopardot
(dole)
79
80
od Edonen, Likurg se obidel da go
ubie, no boginkata na moreto Tetis
mu pomognala na Dionis so toa {to
go oslepila Likurg.
Pentej, kralot na rodniot grad
na Dionis, Teba, ne sakal da go priznae za bog. Eden den Dionis do{ol
kako ubavo mom~e vo Teba, vo pridru`ba na menadi, a Pentej naredil
da se stavi vo zatvor. No, koga go
zatvorile, okovite sami od sebe otpadnale, a vratata na zatvorot se otvorila. Toga{ Dionis mu rekol na
Pentej deka so menadite i so Tebankite, koi se magepsani od nego, }e napravi spektakularni orgii na ridot
Kitairon. Pentej, sakaj}i da vidi
dali navistina toa taka i }e se slu~i, se oblekol vo `enska obleka, se
ka~il na edno drvo i ottamu gi nabquduval erotskite sceni. No, toga{ bil otkrien od menadite. Predvodeni od negovata majka Agava za
vreme na svojata ekstaza, tie go simnale Pentej od drvoto i go isekle na
par~iwa. Koga podocna Agava se osvestila, go pogrebala svojot sin i zaminala vo progonstvo zaedno so svoite
roditeli Kadmo i Harmonija.
Ovaa prikazna od dale~noto
makedonsko mitolo{ko vreme zboruva za stravot {to go imale aristokratite od noviot bog i od negovite besni privrzani~ki. Vo nekoi gradovi i
mesta imalo prikazni za li~nosti,
Risto PoPovSKI
Dionis
Dionis i Hermes na vazna
od makedonskiot period
MItologIJata na MaKeDoncIte
81
koi poludele poradi fanati~noto
obo`avawe na Dionis. Ova se slu~ilo i so }erkite na Mida.
Dionis go podaril vinoto na
~ove{tvoto, me|utoa, kaj razli~ni
lu|e i sredini ovoj podarok razli~no bil primen. Spored edna atinska saga, toj gi nau~il Ikarij i negovata }erka Erigona, koi bile Atiwani od nizok rod, da pravat vino.
No, koga nivnite sosedi se podnapile vino i pomislile deka se otrueni, tie go ubile Ikarij. Koga videla i sfatila Erigona {to se slu~ilo so nejziniot tatko, taa se samo
ubila. Poradi toa Dionis im se
Dionis vo ritualna igra so
odmazdil na Atiwanite, pa nateral
Menadi na vazna od IV/III vek
mnogu atinski ma`eni `eni, vo napred Rista
let na besnilo, da go napravat istoto kako i Erigona. Koga Atiwanite uvidele kakva nepravda napravile, organizirale
proslava vo ~est na Ikarij i
Erigona.
Vo Etolija Dionis bil
prijatelski prifaten. Kralot
Oin duri mu ja ponudil svojata `ena Altaja. Od ovaa vrska
proizlegla idnata sopruga na
Herakle, Dejaneira. Vo znak
na blagodarnost Dionis na
Oin mu ja otkril ve{tinata za
pravewe vino.
Dionis se o`enil so
Dionis i arijadna, V vek pred Rista Arijadna, }erka na kralot Mino
82
Risto PoPovSKI
od Krit, koja pred nivnata svadba mu pomognala na Tezej da go ubie Minotavrot. Spored nekoi verzii, taa bila odnesena od Tezej od ostrovot
Krit i ostavena vo Naks, kade Dionis se smiluval nad nea, a, spored
drugi tvrdewa, bogot Dionis ja zel nea za `ena, a ta`niot Tezej moral
sam da se vrati vo Atina.
Kultot na Dionis postepeno se ra{iril vo Makedonija. Za vreme
na zimskite meseci po~nuvale prazni~ni slavi vo Pela, me|u koi najpoznati bile malite i golemite Dionisii. Vo fevruari se odr`uval
praznikot na cve}eto, za vreme na koj se pielo prvoto mlado vino, a
Dionis, ka~en na kola vleguval vo gradot. Ovoj praznik poslu`il kako
za~etok na idniot risjanski karneval pred postot, vo koj i denes e zadr`ano bitieto na menadite.
Za vreme na golemite Dionisovi ~estvuvawa, koi sekoga{ se
odr`uvale vo mart, se prika`uvale komedii, tragedii i satirski igri
vo Dionisoviot teatar vo podno`jeto na Akropol. Tragedijata nastanala od pesni i tanci na selanite, koi nosele kostumi od kozi. Taka,
vazna so apolon, Dionis (vo sredinata) i Hermes, se nao|a
vo nacionalniot muzej na [panija vo Madrid
MItologIJata na MaKeDoncIte
83
od Dionisoviot kult, bil sozdaden literaturen vid, koj ne samo {to se
izveduval vo prvobitna forma, tuku i prodol`il da `ivee vo moderna
forma, sè do denes.
POMALkU VA@NITe OLIMPISkI BOGOVI
Osven golemite olimpiski bogovi, koi so svojata silna li~nost
dominirale vo klasi~nata mitologija (tie sekoga{ stoele vo centralnata to~ka na mitolo{kite prikazni ili naj~esto se pojavuvale vo niv),
postoi edna grupa bogovi, koi po svoite osobini bile bliski do ~ovekovata priroda. Ovie bogovi nikoga{ ne bile povikuvani za pomo{ od heroite koga imale problemi i ne igrale va`na uloga vo prikaznite. Tie
bile bogovi i boginki na sekojdnevniot `ivot.
Hestija - boginka na
doma{noto ogni{te
Hestija e edna od sestrite na Yeus. Iako taa zaedno so
Hera, Posejdon, Demetar, Had
i Yeus bila vistinski `itel na
Olimp, taa bila boginka na familijata, koja vo najrasprostranetite prikazni ne igrala va`na uloga. Hestija bila
boginka na ku}ata i na ogni{teto. Taa bila zadol`ena da se
gri`i da ne se slu~i nekoja nesre}a vrz familijata. Nemala
nekoi jasni svojstva i ne zazemala zna~ajno mesto vo golemite mitolo{ki prikazni. Taa
bila ednostavno boginka na Hestija gi daruva bogovite od olimp
84
Risto PoPovSKI
domot i bila zadovolna so toa da im slu`i na onie, koi se nadevale na
nejzinata toplina.
Hramot na Vestalskite devici vo stariot Rim bil posveten na boginkata Vesta ({to bilo rimsko ime za Hestija). Vo toj hram vestalskite sve{teni~ki go ~uvale i odr`uvale svetiot ogan. Ako nekoj `itel na
gradot sakal da go napu{ti za da se preseli na drugo mesto, zemal `ar od
svetoto ogni{te i so nego palel nov ogan vo svojata nova tatkovina.
Heba - boginka
na mladosta
Heba bila }erka na
Yeus i na Hera i taa bila
boginka na mladosta. Taa
gi obnovuvala istro{enite `ivotni funkcii kaj postarite tela. Osven {to ja
personificirala mladosta - kako telesno taka i duhovno - taa nemala nekoi
drugi zabele`itelni svojstva. Vo nekoi prikazni
taa gi slu`ela bogovite so
vino, polnej}i gi nivnite
pehari za vreme na gozbite.
Heba
MItologIJata na MaKeDoncIte
85
Iris - boginka
na vino`itoto
Iris, ~ii roditeli ne se to~no odredeni, bila boginka na vino`itoto. Dodeka Hermes bil kurir i prenesuval vesti
me|u bogovite, taa gi prenesuvala vestite
od bogovite kon lu|eto.
boginkata Iris, vazna 500/490 g. pred Rista
Gracii - boginki na ~ove~kiot so`ivot
Trite gracii, }erki na Yeus i na Evrinoma, koja bila }erka
na titanot Okean, a vo nekoi predanija bila }erka na Afrodita i
Dionis, bile bo`estva koi im slu`ele na me|u~ove~kite odnosi.
Tie sekoga{ nastapuvale zaedno.
Aglaja („bleskavata“), najmladata bila najpostojana. Aglaja bila taa koja na eden govornik mu dala darba da gi pot~ini
svoite slu{ateli. Evfrosina
(„blagomislenata“) im davala na
sobirite doza na veselost. Bez nea
sekoj sobir i veselo dru{tvo bi
bile nepodnoslivo seriozni. Talija („rascutenata“), tretata sestra, imala re~isi dvojna uloga,
bidej}i bila isto taka i muza.
Taa go otelotvoruvala duhot na
komedijata i bila duhovna majka
na {egata.
Trite Gracii
86
Risto PoPovSKI
Muzite - boginki na umetnosta
Postoele devet muzi, }erki na Yeus i na Mnemozina, ~ie ime zna~i
se}avawe. Vo postarite predanija site tie bile zaedno tretirani i nemale sopstveni identiteti. Ednostavno tie bile tretirani kako boginki na tvore~koto pronao|awe, kako {to veli Homer vo svoite besmrtni
stihovi: „Pej mi, muzo za gnevot na Peliden ahil“ i „Poka`i mi go muzo
ve{tiot ~ovek“ („Ilijada i Odiseja“). Podocna sekoja od niv dobila
sopstvena li~nost i im bile dodeleni odredeni oblasti od umetnosta.
Kaliopa, koja naj~esto e pretstavena kako dr`i vo rakata svitkano
pismo vo rolna ili moliv, bila muza na epskata poezija. Klio, koja isto
taka e pretstavuvana so svitkano pismo vo rolna ili plo~a, bila muza na
istori~arite. Erato bila muza na erotskata poezija. Safo, poznatata
poetesa od Lezbos nesomneno i dol`i mnogu na Erato. Evterpa bila muza
na lirskata poezija i na Dionisovata opojna muzika. Taa naj~esto bila
slikana so flejta, so koja bil potenciran muzi~kiot karakter na lirikata. Melpomena bila muza na tragedijata i na slikite. Taa nosela mra~ni
teatralni maski i visoki debeli sandali, {to gi nosele artistite vo
teatarot. Polihimnija bila muza na religioznata lirika i na pesnata.
Taa bila opi{ana kako pobo`na i zamislena. Terpsihora bila muza na
tancot, pa zatoa i taa bila pretstavena so lira. Talija bila muza na komedijata i taa bila sprotivnost na Melpomena. Na slikite Talija nosela
sme{ni maski od komedijata. Uranija bila muza na astronomijata i bila
pretstavuvana so topka, koja go simbolizirala nebesnoto telo.
MItologIJata na MaKeDoncIte
87
BARAweTO NA ZLATNOTO RUNO
POTekLO NA ZLATNOTO RUNO
Vo Beotija porano `iveel kral koj se vikal Atam. Toj bil o`enet
so kralicata Nefela, no istovremeno imal qubovna afera so edna `ena
po ime Ino. Negovite sinovi se vikale Friks i Nevkon, a }erkata Hela.
Vrskata me|u Atam i Ino stanala tolku o~igledna, {to duri i slugite
razbrale za nea. Nefela doznala od niv za neverstvoto na svojot soprug.
Koga taa reagirala protiv toa, kralot naredil da bide frlena vo zatvor,
dodeka za Ino izgradil palata so ubava spalna soba.
88
Risto PoPovSKI
No, po izvesno vreme Ino
Jason so
odlu~ila da gi otstrani decata Zlatnoto
na Nefela. Nejze i bilo jasno
runo
deka, po smrtta na Atam, tronot }e go zeme Friks i }e bide
vo opasnost nejzinata pozicija.
Taa napravila plan kako da si ja
osiguri pozicijata. Ino bila
kralska }erka od Teba i toa poteklo £ davalo golemo vlijanie.
Taa znaela deka `enite od Beotija ja obo`avaat i £ ja ispolnuvaat sekoja `elba. Eden den Ino
naredila `itoto da se ispe~e, a
potoa da se posee na nivite. Taa
bila sigurna deka idnata godina
takvoto seme nema da nikne i deka zaradi toa }e nastane glad vo
kralstvoto na Atam. Potoa taa
znaela deka Atam }e isprati kurir vo proro{tvoto vo Delfi za
da go zamoli Apolon za sovet i
poddr{ka.
Taka i se slu~ilo. Ispe~enoto seme ne niknalo i poleto ostanalo
pusto nalik na pustina. Izbezumen Atam ispratil kurir vo Delfiskoto proro{tvo bez da znae deka toj kurir bil platenik na Ino. Otkako
se vratil kurirot, na Atam mu go ka`al ona {to prethodno mu go ka`ala
Ino. Taka, spored ova bo`emno proro{tvo, poleto mo`elo povtorno da
se napravi plodorodno dokolku se `rtvuva postariot sin na kralot na
vrvot na ridot Lafistijan. Iako toa mu bilo mnogu ma~no, Atam nemal
drug izbor. So te{ko srce toj go odnel Friks na ridot, dodeka Hela odela
po niv, kolnej}i go svojot tatko da ne go `rtvuva nejziniot sakan brat.
Me|utoa, seto toa go gledala Hera. Koga zabele`ala deka tatkoto
saka da si go ubie sinot poradi lagite na edna brakolomni~ka, mnogu se
razgnevala. Toa bilo premnogu za nea. Taa go ispratila Hermes dolu vo
MItologIJata na MaKeDoncIte
89
Beotija so eden prekrasen oven, ~ie runo bilo od ~isto zlato i taa mu
rekla na Hermes deka Friks mora da bide spasen i toa so pomo{ na ovenot. Koga no`ot se pribli`uval do vratot na Friks, Hermes se pojavil
i go ka~il kralskiot sin na grbot na ovenot. Hela, koja ne sakala da ostane tuka, isto taka skoknala vrz ovenot i tie odletale daleku.
Hela od vozbuda po~nala da se smee i da bide nemirna pri sedeweto poradi {to padnala na mestoto kade bil preminot {to gi deli kontinentite Azija i Makedonija (Evropa). Taa padnala vo vodata i zaginala.
Vo nejzina ~est ova mesto do denes se narekuva Helespont.
Taka zlatniot oven go dovelo ta`noto mom~e vo kralstvoto Kolhida,
kade bil prifaten kako nekoj sin od strana na kralot Ajet. Friks, kako
blagodarnost na bogovite, go `rtvuval ko~ot kon Yeus, a Zlatnoto runo
go dal na svojot nov tatko, koj ova go smetal kako najgolema skapocenost.
Jason gi sobira Argonavtite
Koga umrel kralot Kretej, koj vladeel so kralstvoto Jolkos, go
ostavil tronot na svojot sin Aison. No, negoviot bratu~ed Pelij sakal
sam da vladee. Toj ja grabnal vlasta, a Aison go stavil vo zatvor. Pelij
ne znael deka Aison imal sin po ime Diomed kogo svoevremeno go ispratil da bide vospituvan kaj kentaurot Hejron. Hejron bil polovina ~ovek, a polovina kow. Toj go narekol mom~eto Jason.
Koga Jason stanal mlad ma`, Hejron mu go otkril negovoto vistinsko poteklo. Jason re{il da go vrati tronot. Iako, vo me|uvreme, Pelij
ve}e bil vo dlaboka starost, no, sepak, i natamu imal ostar um. Od strav
da ne ja zagubi nepravedno steknatata vlast, toj go pra{al za sovet svoeto proro{tvo. Pred toa, proro{tvoto so godini ne ka`uvalo ni{to, no
vo vremeto koga Jason razbral za svoeto poteklo, na Pelij mu bilo sovetuvano da se ~uva od eden ma`, koj nosi edna sandala. Po patot kon Jolk,
Jason nai{ol na reka preku koja nekoja stara `ena sakala da pomine,
no ne mo`ela. Jason po priroda sekoga{ bil podgotven da pomaga, pa
zatoa se ponudil da ja prenese `enata preku rekata. Ovaa stara `ena
vsu{nost bila Hera, koja namerno taka se prepravila. Imeno, taa go
mrazela Pelij i sakala da mu se odmazdi preku Jason. I taka, za vreme na
90
Risto PoPovSKI
grupa argonavti na anti~ki krater od V vek pred Rista
prenesuvaweto, Jason ja zagubil ednata sandala niz trevite vo rekata
dodeka ja nosel prepravenata Hera na svojot grb.
Jason stignal vo gradot samo so edna sandala. Nabrgu Pelij bil
izvesten deka vo gradot stignal nepoznat ~ovek, koj celosno odgovaral
na opisot na proro{tvoto. Vozbuden, Pelij naredil da mu go dovedat
~ovekot.
Koga Jason zastanal sproti nego, Pelij go pra{al koj e i {to bara
vo negoviot grad. Jason mu odgovoril deka toj e porane{niot Diomed i
deka e sin na bratu~edot na kralot Aison. Potoa Jason pobaral Pelij
da mu go otstapi tronot i kralskoto nasledstvo. Pelij znael deka nema
drug izbor, bidej}i ne mo`el da stori ni{to protiv mladoto mom~e,
no ne bil podgotven taka lesno da se otka`e od mo}ta.
„ti }e go dobie{ vladeeweto“, rekol Pelij, „no, prvo mora{ da
prezeme{ edno golemo patuvawe. Mojata zemja e napadnata od duhot
na Friks. Za da mo`e negoviot duh da se smiri }e mora da go pronajde{ Zlatnoto runo na ovenot {to toj go odnel vo dale~nata Kolhida i da go donese{. ako mi go donese{ Zlatnoto runo, }e ti go otstapam tronot.“
MItologIJata na MaKeDoncIte
91
Jason gi prifatil uslovite i objavil deka gi povikuva najhrabrite i najdobrite borci vo zemjata, {to }e mu pomognat vo baraweto.
Toj go anga`iral slavniot brodograditel Arg da mu izgradi korab
za patuvaweto, koj podocna bil nare~en „Argo“, spored imeto na negoviot graditel. Otsekade do{le ma`i da mu pomognat na Jason. Ovaa grupa sostavena od najdobrite borci bile nare~eni „Argonavti“. Me|u niv
se na{le i takvi slavni heroi, kako {to bile: Herakle; bliznacite
Kastor i Polidevk; slavniot muzi~ar i poet Orfej; lovxikata Atalanta, koja se slu`ela so kopje podobro od mnozina ma`i; Periklimen, koj
mo`el da ja menuva svojata figura; Ehion, sinot na Hermes; Askalaf,
sinot na Ares; golemiot Ankaij, sinot na Posejdon i Idmon; sinot na
Apolon i drugi. Site tie u~estvuvale kako ekipa` na brodot „Argo“, a
nivniot broj iznesuval okolu 50 najdobri i najslavni heroi na anti~kiot svet so bo`estveno i kralsko poteklo.
POTRAGATA
Po patot Argonavtite do`iveale mnogubrojni avanturi. Nekoi
od niv bile nadolgo opi{ani, dodeka drugi bile samo kratko spomnati.
Smrtta na Hil i zagubata na Herakle
Prva stanica na patuvaweto bila kratka poseta na nekoj bezimen
ostrov kade trebalo da se snabdat so prehranbeni produkti. Kratko po
smestuvaweto na Argonavtite, Herakle oti{ol vo nekoja gora za da najde
pogodno drvo za novo veslo, bidej}i staroto mu se skr{ilo. Po izvesno
vreme toj na{ol takvo drvo, go donel vo logorot i po~nal da go obrabotuva.
No, koga se vratil, zabele`al deka nikade go nema mladiot Argonavt Hil. Toj se vratil vo gorata za da go bara, no zaludno. Ja na{ol samo
crpkata za voda na Hil kraj edno malo ezerce. Nekolku vodeni nimfi
go iznenadile i go grabnale mom~eto dodeka crpelo voda. Voodu{eveni
od ubavinata na mladiot ~ovek, tie go povlekle nadolu vo nivniot voden
dom i, pritoa, nenamerno go udavile. Herakle ne se vratil ni slednoto
utro i zatoa Jason re{il da go prodol`at patot bez nego.
92
Risto PoPovSKI
Borbata so tupanici so kralot Amik
Po izvesno vreme Argonavtite stignale na ostrovot Berbrik, kade
se sretnale so kralot Amik, koj se smetal sebesi za najgolem bokser vo
svetot. Toj imal mnogu visoko mislewe za svojata bokserska ve{tina i
zatoa sekoj posetitel go predizvikuval na borba na `ivot i smrt.
Polidevk, bliznakot na Kastor, se ponudil da se bori vo ime na
Argonavtite. Kralot Amik bil silen kako me~ka, golem i muskulest;
negovata pojava potsetuvala na Herakle. Osven toa, Amik se slu`el i so
ne~esni sredstva. Toj mu dal na Polidevk samo eden par prosti ko`eni
rakavici, dodeka negovite bile oblo`eni so ostri bocki od `elezo. No,
Polidevk znael deka protivnicite kako Amik, so golema stava i telesna
gradba, se bavni i imaat pospori reakcii. Brziot i podvi`en Polidevk presmetal deka kralot ne pretstavuva golem predizvik za nego.
Koga po~nala borbata, Polidevk brgu gi osoznal slabite to~ki
na Amik i mu zadal silen udar vo slepoo~nicata, a potoa postojano udiral na istoto mesto, sè dodeka ne go otepal. Koga lu|eto na Amik go videle ubivaweto na svojot kral, se fatile za oru`je za da ja odmazdat negovata smrt. No, Argonavtite podgotveno gi do~ekale. Nastanala `estoka
borba, vo koja Argonavtite brgu pobedile.
Finej i Harpiite
Potoa Argonavtite stignale vo isto~na Trakija, kade sretnale
eden jasnovidec po ime Finej. Toj dobil darba za pretska`uvawe od bogot
Apolon i zatoa mo`el to~no i detalno da ja predviduva idninata. Poradi navodniot „zlostor“ deka ja upotrebuva ~esto svojata darba, Yeus se
bil nalutil i kako kazna mu gi i spratil Harpiite da go izma~uvaat.
Harpiite bile stra{ni su{testva so glava i telo na `eni, no so
krilja i kanxi na ptici-mr{ojadci. Tie ostavale smrdliv izmet kade i
da se nao|ale, bidej}i ne mo`ele nego da go kontroliraat. Koga Finej sednuval da jade, sekoga{ doa|ale Harpiite da mu grabnat del od jadeweto i
mu ostavale izmet za da mu go zagadat ostatokot od pojadokot.
Finej gi zamolil Argonavtite za pomo{ i tie mu vetile deka }e
mu pomognat. No, Finej znael deka mo`ele da mu pomognat samo Argo-
MItologIJata na MaKeDoncIte
93
navtite Kalaj i Cet, koi bile leta~ki sinovi na Severniot veter. I
taka, koga Finej sledniot pat sednal da jade i pak mu naletale Harpiite, do{le Kalaj i Cet da gi izbrkaat i, pritoa, ubile mnogu od niv, a ostanatite pobegnale prepla{eni i nikoga{ pove}e ne se vratile.
Simplegadite
Edna no}, za vreme na ve~erata, Finej mu objasnil na Jason kako mo`e da gi pomine Simplegadite. Toa bile dve ogromni karpi, koi go blokirale edinstveniot pat za Bosfor. Ovie karpi imale dadena mo`nost
neo~ekuvano me|usebno da se udriraat vo momentot koga niz niv bi minuval nekoj korab i toa so posledica toj da se uni{tel, a da zaginel bespomo{niot ekipa`.
Finej mu ka`al na Jason da pu{ti eden gulab, pred Argo da pomine niz ma|epsanata pre~ka. Ako pticata pominela nepovredena, toa }e
go napravel i Argo. Ako, pak, taa ne uspeela da pomine, toga{ Jason trebalo da se otka`e od potragata, bidej}i ne }e mo`el da ja mine pre~kata.
Jason taka i napravil. Gulabot uspeal da ja pomine i zagubil samo
eden perduv od opa{kata. Na istiot na~in pominal i Argo so toa {to
zagubil nekoi pomali delovi od svojata krma. Nabrgu tie se zakotvile
na bregot na Kolhida, carstvoto na kralot Ajtos, koj go poseduval Zlatnoto runo.
Kolhida i Zlatnoto runo
Koga Argonavtite vlegle vo gradot, bile prijatelski pozdraveni
i im bil prireden sve~en pre~ek.
Po gozbata, koga site sedele na masata opu{teni, Ajtos go pra{al
Jason za pri~inata na negovata poseta. Koga Jason mu ka`al deka do{ol
za da go zeme Zlatnoto runo i da go odnese so sebe vo Jolk, Ajtos vo sebe
po~uvstvuval golem gnev. Toj nikako nemal namera da se otka`e od ova
bogatstvo.
94
Risto PoPovSKI
Ajtosovoto mol~ewe mu dalo mo`nost na Jason da objasni deka ne
o~ekuva kralot taka lesno da mu go dade runoto. Za vozvrat toj ponudil
da ja ispolni sekoja zada~a, koja kralot }e mu ja zadade. Taka kralot mu
rekol na Jason da izora, posee i o`nee edna niva. Oraweto da go napravi so kralskite bikovi, koi bluele plamen i bile poznati po nivnata
omraza kon lu|eto. Tie trebalo da bidat vpregnati i spremni za orawe,
`itoto {to bi go seel Jason trebalo da bide od zabi na zmej od koj bi niknale vooru`eni ma`i gotovi za borba, a Jason vo borbata so niv moral
da izleze kako pobednik od krvavata „`etva“.
Jason gi prifatil ovie uslovi, iako znael deka ne mo`e da gi ispolni. No, toga{ }erkata na kralot, po ime Medeja, slu~ajno go videla
Jason od zad zavesata na prozorecot i vedna{ se vqubila vo nego. Taa
ja slu{nala zada~ata {to mu ja postavil nejziniot tatko i re{ila da mu
pomogne kolku {to mo`e.
atina gi nadgleduva podgotovkite na argonavtite
MItologIJata na MaKeDoncIte
95
Docna vo no}ta Medeja ispratila kurir na Argo, koj go informiral Jason deka kralskata }erka saka da mu pomogne vo ovaa opasna zada~a. Pritoa taa zaka`ala sredba so nego.
Koga podocna se sretnale vo zaka`anoto vreme i mesto, Medeja
mu dala na Jason vol{ebna mast, koja samata ja napravila. Sekoj, {to
se ma~kal so ovaa mast, stanuval nepovredliv vo tekot na celiot den,
pa zatoa i bikovite ne bi bile vo mo`nost ne{to da napravat, a {to se
odnesuva do „zmejskite“ borci, Medeja mu rekla da frli kamen me|u niv
za da nastane panika i da po~nat me|usebno da se borat sè dodeka site
ne izginat.
Dodeka Medeja mu objasnuvala za masta i za trikot so kamenot, Jason ne gi ottrgnuval o~ite od nea. Nabrgu sfatil deka i samiot e vquben vo nea onaka kako {to i taa bila vo nego.
Sledniot den site se sobrale na nivata za orawe. Jason blagovremeno se nama~kal so vol{ebnata mast i taa mu dala ~uvstvo na golema
sila. Koga gi dovele bikovite, toj lesno gi sovladal i im stavil jarem.
Oganot {to izleguval od nivnite usti, voop{to ne go ~uvstvuval, pa po~nal so niv da ja ora nivata i da see zabi od zmej.
Nabrgu semeto niknalo i se pojavila cela vojska sostavena od te{ko vooru`eni borci. Jason frlil eden kamen me|u niv i tie vedna{
po~nale da se borat me|usebno. Taka, samo za nekolku migovi, izginale
site do eden. Koga Argonavtite go videle kako pa|a mrtov i posledniot
borec, po~nale da se veselat i da slavat zatoa {to kone~no }e go dobiele Zlatnoto runo.
No, Ajtos ne bil zadovolen. Toj brgu zaminal vo svojata palata za
da smisli drug plan protiv Jason i negovite lu|e. Taka toj re{il negovata vojska da gi napadne vo tekot no}ta. Me|utoa, Medeja razbrala za planot na svojot tatko i pobrzala kon Argo da go izvesti Jason {to pobrgu
vedna{ da zamine. Taa isto taka mu ka`ala deka runoto se krie vo edna
pe{tera, koja bila ~uvana od eden stra{en zmej, koj sekoga{ bil buden.
Isto taka mu navestila deka so svojata vol{ebna mo} taa }e go uspie
zmejot za da mo`e lesno da go zeme Zlatnoto runo.
Dodeka Jason zabrzano odel kon pe{terata za da go zeme runoto,
Medeja se vratila vo palatata, go nagovorila svojot mlad brat Aspirt
da pojde so nea, velej}i mu deka trgnuva so Argonavtite vo edna golema
96
Risto PoPovSKI
avantura. Mom~eto trgnalo dobrovolno so nea
i, koga Jason se vratil
so runoto, Medeja i nejziniot brat ve}e bile
ka~eni na korabot.
Jason naredil poa|awe i naskoro site na
Argo se na{le na otvoreno more, sledeni
od kralot Ajtos i negovite najdobri vojnici.
Medeja dobro znaela
deka Argo nema nikakva {ansa da se spasi od
presleduvaweto na nejziniot tatko, pa zatoa
go zela so sebe svojot
brat so namera da go iskoristi negovoto prisustvo na korabot. Imeno, vo migovi na grozomorna brutalnost, taa
Jason mu go nosi Zlatnoto runo na Pelij.
go iskasapila svojot
Makedonska
vazna od 340/330 g. pred Rista koja se
roden brat i po~nala
nao|a vo luvr, Francija
da frla od korabot del
po del od negovoto telo. Koga kralot Ajtos sfatil {to se slu~uva, naredil da se prekine poterata za da smogne sili da gi sobere site delovi
od teloto na svojot sin i da mu organizira dostoen pogreb.
Nabrgu Argo priplovil vo pristani{teto na Jolks. Jason mu go
predal Zlatnoto runo na kralot Pelij, a toj, kako {to ve}e bil dogovoreno, mu go otstapil prestolot na Jason.
MItologIJata na MaKeDoncIte
97
MAkedON
Zborot Makedon e od makedonsko poteklo i etimolo{ki e sostaven od dva zbora: „make“ i „don“, kade {to „make“ se tolkuva kako „majka“
a „don“ se tolkuva kako gospodarka, stopanka, boginka. Zborot „Makedonci“ se tolkuva kako ime na potomcite na Bo`jata majka MA {to
vsu{nost zna~i „bo`jiot
narod“. Zborot „Makedonija“ se tolkuva kako poim
koj ja opfa}a teritorijata na koja `iveel bo`jiot
narod na Bo`jata Majka.
Ovoj zbor, spored natpisi
de{ifrirani od g-din Vasil Iqov, ima svoj pismen
kuntuinitet najmalku okolu 77.000 godini vrz osnova na artefakt pronajden
vo pe{terata Blombos (Ju`na Afrika), odnosno najmalku okolu 17.000 godini,
spored natpis na artefakt
od Mas de Azil (Francija).
Spored drevnata makedonska mitologija, Makedon e eponimen heroj na
Makedonija i Makedoncite, sin na Yeus i Devkalionovata }erka Tija, a brat
Makedon
na Magnet. Spored imiwata na negovite sinovi, krsteni se makedonskite gradovi Pirej i Amatij. Nekoi velat deka Makedon e eden od pedesetinata sinovi na arkadiskiot kral Likon.
98
Risto PoPovSKI
Spored edno predanie, Makedon e navodno sin na egipetskiot bog
Oziris (Dionis). Koga Oziris mu go predal vladeeweto na Izida i
trgnal da go osvojuva svetot, so sebe gi povel i svoite sinovi Anub i
Makedon.
Bra}ata bile vrvni borci, no imale razli~ni karakteri: edniot
sli~en na ku~e, a drugiot na volk. Ottuka Anub bil oble~en vo ku~e{ka
ko`a, a Makedon nosel glava na volk, kako amblem. Bidej}i go ubil carot Likurg, Oziris go nazna~il Makedon za car i go ostavil na zemjata, koja po nego e nare~ena: „MAKEDONIJA“.
Makedon vladeel mnogu uspe{no so svoeto carstvo Makedonija.
Stanal rodona~alnik na 12 makedonski plemiwa. Po negovata smrt,
nego go nasledil negoviot sin Pier, a potoa vnukot Eagar i pravnukot
Orfej, koj vladeel dolgo vo Makedonija. Toj mnogu ubavo svirel na Harfa, ja prona{ol azbukata, go unapredil zemjodelieto i konstruiral
mnogu korisni pronajdoci. Vo Makedonija go vovel veruvaweto i u~eweto na Dionis za `ivotot posle smrtta.
orfej so harfata
MItologIJata na MaKeDoncIte
99
MAkedONSkIOT MITOLO[kI SISTeM
Mitologijata nosi vo sebe prafilozofski, pranau~en, iskonski
oblik na umetni~ko sozdavawe. Mitovite se ona prvobitno, narodno raska`uvawe od koleno na koleno, od generacija na generacija, koe sodr`i vo sebe i del od fantazijata na makedonskiot narod. Makedonskite
mitovi se sozdavale so iljadnici godini. Tie ne mo`at da dobijat apsolutna hronologija, bidej}i od Makedonija i makedonskite mitovi e postaro samo Sonceto. Se znae deka svetlinata na makedonskata mitologijata sveti ne samo na ovie makedonski prostori i na Makedonskiot Poluostrov, tuku i po{iroko. Taa pretstavuva ogromno nacionalno nasledstvo ne samo od anti~kite Makedonci, tuku i od site drugi makedonski pokolenija od pamtivek, pa se do deneska. Sudej}i spored arheolo{kite ostatoci na makedonskata po~va, a oddelno spored materijalnata
kultura, likovnata umetnost i mitologijata, Drevna Makedonija imala
mnogu zna~aen i edinstven samostoen mitolo{ki sistem. Toj sodr`i
etnolo{ki, etnografski, lingvisti~ki, istoriski, kni`evni, antropolo{ki i drugi elementi, koi mo`at topografski da se lociraat na geografskite prostori na celata nejzina teritorija. Sekako, tuka se misli na onaa MAKEDONIJA, koja so svojata teritorija se protegala od
dene{na [panija do Indija i od severnite moriwa do Ju`na Afrika.
Spored anti~kata literatura, postojat dve verzii na predanija za
Makedoncite i nivnite rodona~alnici.
Na{ite Makedonci, kulturnite i prosvetenite pradedovci, imale razvieno golema kultura okolu Jonskoto, Jadranskoto, Sredozemnoto i Crnoto More. Gradot Ilion (Troja) bil nivniot kapitalen grad,
Makedonskata mitologija raska`uva deka makedonskiot car Yeus imal
pove}e sinovi i deka toj ja podelil me|u niv teritorijata na ogromnoto
Makedonsko Carstvo. Nie }e posvetime oddelno vnimanie na negovite
dva sinovi: MAKEDON i PERSEJ. Mladiot princ, Makedon, stanal
car na celata Mediteranska oblast, koja, spored negovoto ime, e nare~ena MAKEDONIJA, a brat mu Persej `iveel i stanal car na teritorijata na dene{na Mala Azija i, spored negovoto ime, taa teritorija
100
Risto PoPovSKI
MItologIJata na MaKeDoncIte
101
e nare~ena PERSIJA. Potomcite na Makedon se narekle MAKEDONCI, a potomcite na Persej se narekle PERSIJCI. Takva e makedonskata mitolo{ka verzija za nastanuvaweto na navedenite narodi i na
svetot.
Od raska`uvawata za Makedon se znae deka od negovoto pokolenie se formirale 12 Makedonski plemiwa. Dokazot za nivnoto postoewe e star najmalku 600.000 iljadi godini i se nao|a vo pe{terata
Crveni Steni (denes od Grcite preimenuvana vo „Petralona“).
Otkako ova makedonsko pleme }e ekspanzira od okolinata na
pe{terata Crveni Steni, ja naselilo prvo pobliskata okolina, a vo
slednite iljadnici godini }e ekspanzira i na novi podale~ni teritorii so {to }e go naseli celiot Makedonski Poluostrov, koj taka e nare~en po niv. Zna~itelno grupirawe na sela i gradovi od vremeto na
anti~ka Makedonija, koi se sre}avaat na teritorijata na Makedonskiot Poluostrov, ima i vo makedonskata oblast Pelagonija koja po niv e
nare~ena „Belagonija“ ili „Pelagonija“, bidej}i samite Makedonci
bile beli lu|e i vo podocne`no praistorisko-istorisko vreme edno od
makedonskite plemiwa se vikalo „Belazgi“ ili „Pelazgi“. Podocna, po
ekspanzijata na Pelazgite po Makedonskiot Poluostrov, se formirale i 12 makedonski provincii: Ilirija, Agrijanija, Dardanija, Tribalija, Moesija, Odrisija, Trakija, Halkidik, Peonija, Linkestida, Orestida i Malesija.
Neposredno pred ili okolu Ilionskata (Trojanskata) vojna, spored ovie provincii, Makedoncite se narekle u{te i kako: Iliri, Agrijani, Dardanci, Tribali, Moesi, Odrisi, Trakijci, Halki|ani, Peonci,
Linkesti, Oresti i Malesi. Podocna, vo vremeto na makedonskiot car
Arhelaj Prvi, vo 413 g.p.n.e. od ovie plemiwa bila izgradena i novata
makedonska prestolnina, Pela.
102
Risto PoPovSKI
Herakle
dVANAeSeTTe POdVIZI NA HeRAkLe
Potekloto na Herakle
Porano `iveel nekoj golem tebanski vojskovodec po ime Amfitrion. Negovata `ena se vikala Alkmena i nea Yeus ja izbral za svoja
qubovnica.
Vladetelot na bogovite i lu|eto Yeus, bil obzemen od ubavinata
na Alkmena, mladata sopruga na Amfitrion, }erka na mikenskiot kral
Elektrion.
Edna{ dodeka Amfitrion bil vo pohod na ostrovot na Tafirite,
do{ol Yeus prepraven kako nego, bidej}i znael deka Alkmena mu e verna
na svojot ma`. Prethodno Yeus se pogri`il, sonceto tri dena da ne sveti, a mese~inata ja nateral za vreme na tie tri temni dena da ostane na neboto. So toa, toj veruval deka }e mo`e da bide so Alkmena kolku {to saka.
Po devet meseci Yeus gordo se per~el na Olimp deka naskoro od
nego }e se rodi sin, koj }e treba da vladee so Teba, kako nikoj pred nego.
Koga Hera razbrala za toa, sklu~ila spogodba so Yeus deka onoj ma{ki
naslednik od vladea~kata familija vo Teba, koj }e bide roden slednata
no}, treba da bide idniot kral. Yeus se soglasil bidej}i bil siguren deka
negoviot sin Herakle ({to zna~i „gordosta na Hera“), }e se rodi toga{.
No, Hera pobrzala kon palatata na Stenel, ~ija `ena Nikida bila bremena vo sedmiot mesec. So pomo{ na nejzinata bo`estvena darba
Hera gi zabrzala bolkite na Nikida, taka {to prvoto vladee~ko dete
{to se rodilo taa no}, ne bilo Herakle, tuku Evristej, koj podocna se
poka`al kako slabak i stra{livec i koj bil tolku razli~en od Herakle, kako {to bile vodata i oganot. Me|utoa, so negovoto ra|awe bilo
potvrdeno deka Herakle nikoga{ nema da bide kral.
Yeus sakal negoviot sin da bide besmrten i ‹ naredil na Atina
da £ go podmetne bebeto na Hera koja spiela, za da go cica bo`estvenoto mleko na besmrtnosta. Herakle tolku silno povlekol mleko od gradata na Hera, {to taa vrisnala od bolka i grubo go otfrlila. No bilo
docna, i bebeto ve}e se zdobilo so besmrtnost.
104
Risto PoPovSKI
Mozaik so prikaz na 12 podvizi na Herakle od III vek po Rista.
Podvizite se prika`ani obratno od dvi`eweto na ~asovnikot, a vo
sredinata se gleda negoviot bozdogan, lakot so strelite i krunata
Qubomornata Hera, sopruga na Yeus, u{te od prviot den na ra|aweto, go zamrazila i go progonuvala Herakle. Taka, dodeka dvete brat~iwa le`ele vo peleni, Hera pratila dve zmii. Svetkaj}i so o~ite,
zmiite dopolzele do lulkata i {tom po~nale da se vitkaat okolu nego,
bebeto Herakle gi zgrap~ilo za vratovite i ja demonstriralo svojata
ogromna sila zadu{uvaj}i gi.
Alkmena go na{la ta`en, kako gi nabquduva dvete mrtvi zmii,
{to pred toa do{le da go ubijat. Alkmena bila iznenadena od silata na
bebeto. Amfitrion go zapra{al pretska`uva~ot Tiresij za idninata
na bebeto. Starecot rekol deka Herakle }e bide nagraden od bogovite so
besmrtnost za golemite podvizi {to }e gi stori.
Tatkoto posebno go vospituval sinot. Avtolik go u~el da se bori,
Evrit da strela so lak, Kastor da vojuva, Lin da pi{uva, sviri i pee.
MItologIJata na MaKeDoncIte
105
Herakle izvonredno strelal so lak i streli i mo{ne ve{to rakuval so
drugi oru`ja. Sepak, najuspe{en bil vo ve{tinite na boreweto.
No, eden den Lin, naluten poradi slabata koncentracija, go ukoril. Herakle bil tolku razo~aran poradi nedostatokot na talent i
poradi udarite od negoviot u~itel, zaboravaj}i na svojata sila, tolku
silno go udril u~itelot so lirata {to mu ja rascepil glavata.
No, tatkoto, ispla{en za negoviot sin da ne stori u{te nekoe
zlodelo, go ispratil na ostrovot Kitera da ~uva goveda. Tuka toj spiel
na lavja ko`a, dewe se odrekuval od vareno jadewe a za ve~era jadel samo
pe~eno meso i leb od ja~men. Do svojata osumnaesetta godina porasnal
nad dva metri. Imal o~i {to svetele so bo`estven, ognen blesok i bil
mnogu silen i hrabar.
Dobil podaroci od bogovite: od Hermes-me~, od Apolon-lak i streli, od Posejdon-prekrasni kowi, od Atena Palada-obleka, od Hefest zlaten oklop. Sepak od Nemejskata {uma izdelkal eden stap od jasen, vo
grubo kastrena surovica, tvrd kako `elezo. Taa mu bilo najmiloto oru`je.
Na Kitera, Herakle re{il da go napu{ti selskiot imot na Kitera, za da go ubie lavot na ridot Kithairon, bidej}i toj lav im pri~inuval
golemi {teti kako na negovite taka i na stadata od sosedite. Toj pedeset
dena go lovel stra{niot lav, go prona{ol vo negovoto skrivali{te i go
ubil za edna sekunda. Od ovoj lav poteknuva podocne`nata nametka na Herakle {to toj ja nosel okolu glavata, dodeka golemite vilici na lavot
mu slu`ele kako kapa na glavata.
Istata maska na lavot se gleda na glavata na Aleksandar pretstaven kako Heraklid na kovanite pari.
U{te kako mlad Herakle se borel protiv Minierite, koi bile
neprijateli na negovite zemjaci Tebancite. Za vreme na odbranata na
negovata zemja, toj gi vodel napadite protiv nasilnicite i gi pobedil.
Vo znak na blagodarnost, kralot na Teba, Kreont, mu ja ponudil rakata na svojata }erka Megara, koja Herakle ja zel za `ena.
So nea Herakle imal tri sina. Toga{ Hera go pomatila razumot
na herojot i toj vo nastap na ludilo vo momentot koga prinesuval `rtva,
gi frlil `enata i svoite deca kako i decata na svojot brat vo ognot.
Potoa trgnal istoto da go napravi i na svojot tatko. Prodol`etokot
na tragedijata go spre~ila Atina koja go zaspala.
106
Risto PoPovSKI
Koga podocna si do{ol na sebe i sfatil {to napravil, se zatvoril vo edna temna prostorija vo palatata i posakal da se samoubie. Za
sre}a negoviot dolgogodi{en pri kle da otpatuva vo Delfi i da dobie
sovet od Apolonovoto proro{tvo.
Pokajnikot Herakle za da se is~isti od grevot trgnal vo Delfi.
Proro~icata Pitija go posovetuvala deka }e go is~isti od grevot so
dvanaesetgodi{no slu`ewe na pla{liviot Evristej, kralot na Tirins,
Mikena i Mideja. Ovoj kral tolku se pla{el od Herakle {to sekoga{
koga junakot doa|al pod yidinite na Tirins, toj se sokrival vo golem sad
od bronza, dodeka naredbite mu gi pra}al preku glasnikot Koprej.
Iako Evristej bil smetan za nedostoen slabak, ka`anoto od Apolon ne mo`elo da ne se ispo~ituva.
No, iako bil telesno slab, Evristej imal ostar um i izmislil dvanaeset zada~i za svojot rodnina.
Prviot podvig - lavot od Nemeja
Prvata zada~a se sostoela vo toa {to Herakle trebalo da ja donese ko`ata na lavot od Nemeja, koj ne mo`el da bide povreden so nitu
edno oru`je.
Nemejskiot lav `iveel vo edna pe{tera so dva vleza, i ja pusto{el Nemeja. Dolgo vreme Herakle ja baral pe{terata. Edna prikve~erina ja prona{ol. Junakot go zatvoril edniot vlez so golem kamen,
se dobli`il do vtoriot i tuka go ~ekal lavot. Koga lavot odedna{ se
pojavil, samo {to se vratil od lov, bil prejaden i zamoren, vlegol vo
pe{terata i nabrzo zaspal. Herakle vedna{ go napadnal so streli, no
negovoto oru`je nemalo nikakvo dejstvo. Samo go razgnevil u{te pove}e lavot, koj vedna{ istr~al pred pe{terata i se na{ol o~i v o~i
so Herakle koj vedna{ ja zategnal tetivata na lakot i istrelal tri
streli. No, tie otskoknale od cvrstata ko`a na lavot. Vo toj moment
lavot tolku silno riknal {to odzvonile planinite i se zatresla i
zemjata. O~ite mu plamnale vo `estok gnev. So golem skok se vturnal
MItologIJata na MaKeDoncIte
107
Herakle go ubiva nemejskiot lav
vrz Herakle, koj zamavnal so surovicata i silno go udril po glavata.
Lavot padnal za{emeten a Herakle mu se nafrlil odzadi, levata raka
mu ja stavil pod vratot, ja fatil i desnata raka i po~nal da go stiska
i davi lavot. Ne go pu{tal sè dodeka ne go zadavil. Ko`ata na ovoj lav
bila tolku silna {to Herakle duri otkoga bil posovetuvan od bogovite, so kanxite na samiot lav ja odral i nametnat so nea po trieset dena
lov, se vratil vo gradot Kleona, to~no vo momentot koga knezot Molorh se podgotvuval da prinese `rtva na senkata na junakot. @rtvata
bila prenameneta na Yeus Spasitelot, a Herakle vo negova ~est gi
osnoval Nemejskite igri.
Potoa ko`ata od lavot Herkale mu ja donel na kralot Evristej.
108
Risto PoPovSKI
Herakle gi se~e glavite na Hidrata od lerna
Vtoriot podvig - Hidrata od Lerna
Vtorata zada~a na Herakle bila da ja ubie hidrata od Lerna. Taa
bila grozno ~udovi{te, koe bluelo ogan od devet zmiski glavi, od koi
ednata bila besmrtna. Bratu~edot na Herakle, po ime Iolaj, go pridru`uval na ova patuvawe. Atina mu pomognala na Herakle so toa {to mu
ja poka`ala skrivnicata na ~udovi{teto. Taa mu rekla deka ne mo`e da
ja pobedi hidrata vo nejzinata pe{tera, tuku treba da ja natera da izleze na otvoreno.
Sledej}i go sovetot na Atina, Herakle ufrlil pove}e zapaleni
streli vo pe{terata. ^udovi{teto izleglo nadvor i se nafrlilo vrz
nego. Po~nala `estoka borba. Herakle mislel deka e dovolno da gi se~e
glavite edna po edna, no zabele`al deka {tom }e otse~e edna, na istoto mesto vedna{ izrasnuvala dve drugi. Hera go isprati u{te i demonot
- rakot Karkin, koj go zgrap~il junakot za nogata. Toga{ mu pomognal
MItologIJata na MaKeDoncIte
109
Iolaj, sinot na Itikle. Toj go ubil rakot, a Hera go prenela na neboto
vo soyvezdieto Rak. Koga Iolaj gi videl makite na Herakle, zapalil
ogan i vo nego stavil `elezo, koe brgu se v`arilo. Taka i toj se vme{al
vo borbata. Vedna{ {tom Herakle otsekuval glava na hidrata, Jola go
gorel so v`arenoto `elezo vratot na hidrata, taka {to na toa mesto
ve}e ne mo`elo da izrasne nova glava. Nabrgu site glavi bile otse~eni,
osven besmrtnata.
Po izvesno vreme, Herakle so me~ot ja otsekol i besmrtnata glava
i ja zakopal pod edna ogromna karpa. No, toga{ Herakle zabele`al deka
krvta na hidrata ubiva sè so {to }e dojde vo kontakt. Brgu go natopil
vrvot na svojata strela vo nejzinata krv i taka ja napravil smrtonosna
za svoite idni neprijateli.
Evristej tvrdel deka zada~ata ne e sprovedena spored pravilata
bidej}i bil vme{an i Iolaj. No, Herakle ne obrnuval vnimanie na izjavite od slabakot i povtoril deka vo celost ja ispolnil zada~ata.
Tretiot podvig - veparot Eber od Erimantija
Tretiot podvig na Herakle bil da go fati nepobedliviot yverveparot Eber od Erimantija.
Erimantskiot vepar imal ~udovi{na sila i go pusto{el krajot
Psotis. Duri i lu|eto gi raskinuval so svoite ostri zabi. Herakle trgnal no, popat go posetil svojot prijatel, mudriot kentaur Fol. Kentaurot tolku se izraduval {to vo ~est na taa sredba go otvoril }upot so
zaedni~koto vino na kentaurite. Tie go namirisale vinoto i jurnale vo
domot na Fol. Herakle go odbil napadot i dolgo gi progonuval sè do
pe{terata na junakoviot prijatel kentaurot Hiron, kade {to se skrile.
Herakle se vturnal vo pe{terata i zdogleduvaj}i kentaur isfrlil edna
od strelite natopeni so otrovot na Lernejskata Hidra. No, kakva li nesre}a? Toa bil nikoj drug, tuku negoviot prijatel Hiron. Dlaboko potresen, Herakle se obidel da ja izmie ranata no sè bilo popusto. Bogovite go prenele Hiron na neboto vo soyvezdieto Kentaur. Herakle mo{ne na`alen, go prodol`il lovot na Erimantskiot vepar, i koga za
prvpat go videl yverot sfatil deka ako go napadne direktno }e bide
porazen. Zatoa trebalo da napravi poseben plan.
110
Risto PoPovSKI
Herakle go ubil veparot eber od erimantija i mu go nosi
na evristej, koj se krie vo eden golem }up,
VI vek pred Rista - Muzej , luvr - Francija
Nekolku meseci podocna, koga se pojavil prviot sneg, toj dobil ideja kako da go porazi zverot. [tom debelata sne`na pokrivka ja pokrila
zemjata, Herakle go namamil Eber na svetlina, kade {to imalo golemi
sne`ni nanosi. Toj ~ekal dodeka Eber da izleze na snegot, a potoa izlegol od svoeto skrivali{te, go ispla{il Eber i toj zaglavil vo eden sne`en nanos.
Herakle mu gi vrzal nozete i go odnel kaj Evristej. Koga pristignal vo gradot, kralot se upla{il poradi slavata {to Herakle ja do`iveal od negovite sogra|ani. Poradi toa mu naredil na Herakle, slednite dokazi na negovite ispolneti zada~i da gi ostava nadvor pred portite na Mikena.
Pred da go ostvari ~etvrtiot podvig, Herakle doznal deka Jason
sobira grupa smeli borci koi }e go baraat slavnoto Zlatno runo. Herakle, najgolemiot makedonski heroj, privremeno go prekinal ispolnuvaweto na zada~ite i podvizite i se priklu~il kon Argonavtite no podocna
pak se vratil na svoite zada~i.
MItologIJata na MaKeDoncIte
111
^etvrtiot podvig - Kerinejskata srna
Kerinejskata srna imala zlatni rogovi i bakarni kopita. Bila
prekrasna i mo{ne brza i neumorna vo tr~aweto niz poliwata i planinite na Arkadija. Taa bila eden od pette srni koi Artemida gi zdogledala na padinite na Parasija. Taa uspeala da gi fati najubavite ~etiri
od niv i da gi vpregne vo svojata borbena kola no, pettata £ izbegala vo
Kerinejskite planini. Tajgeta ja posvetila srnata na boginkata Artemida, taka {to nikoj ne smeel da ja rani ili da ja ubie.
^etvrtata zada~a na Herakle mu bila da ja fati srnata `iva. Prakti~no toj trebalo da napravi podvig, kakov {to ne mo`ela da napravi
nitu samata Artemida, boginkata na lovot.
Herakle cela godina go baral pla{livoto brzonogo `ivotno. Za
toa vreme toj ja usovr{il svojata ume{nost za strelawe so lak. Toj znael deka treba da go fati `ivotnoto `ivo, no znael i deka mo`e da uspee
samo ako e izve`ban da strela so strelata isto kako Artemida.
Herakle ja ulovuva Kerinejskata srna,
vazna od VI vek pred Rista -britanski muzej
112
Risto PoPovSKI
Otkako ja prona{ol srnata na ridot, toj se skril zad edna grmu{ka blizu do patot po koj `ivotnoto sekojdnevno minuvalo odej}i na pasewe. Koga srnata se pribli`ila, Herakle istrelal edna strela i ja pogodil me|u tetivite i koskite na prednite noze. Strelata ja probila
ko`ata bez da pote~e krv. Taka onesposobena, srnata lesno mo`ela da
se fati. ^etvrtiot podvig bil izvr{en.
Pettiot podvig - Stimfalskite ptici
Mal broj `ivotni bile posveteni na Ares. Edni od niv bile negovite sveti ~udovi{ta - Stimfalskite ptici, koi bile malku po~ituvani od Makedoncite. Ovie ptici, bile taka nare~eni spored `iveali{teto vo Stimfalskite mo~uri{ta. Tie bile stra{ni su{testva so
Herakle gi ubiva Stimfaliskite ptici, detaq od vazna
od 540 g. pred Rista izlo`ena vo britanskiot muzej
MItologIJata na MaKeDoncIte
113
klunovi, kanxi i perja od bronza. Tie imale obi~aj da izedat sekogo koj
}e se pribli`i do nivnoto gnezdo. Bidej}i vo mo~uri{teto ne postoelo tolku silno `ivotno koe }e mo`e da gi pobedi ovie ptici, tie mnogu
se namno`ile, pa po~nale da baraat drugi `ivotni prostori.
Pritoa preletuvale preku golem broj poliwa, koi gi zagaduvale
so svojot izmet i gi pravele neplodni.
Pettata zada~a na Herakle mu bila da gi oslobodi ovie poliwa od
Stimfalskite ptici. Pritoa, Herakle se soo~il so beskrajnite hordi
na ovie stra{ni su{testva. Najprvo toj ponel so sebe golemo koli~estvo streli vo mo~uri{teto, so namera sekoja ptica koja }e se poka`e
da ja otstrela, za da go desetkuva nivniot broj i za da mo`e podocna so
ostanatite lesno da se spravi. No pticite bile bezbrojni, pa ovoj plan
ne mo`el da se sprovede. Herakle mo`el da otepa iljadnici na den, no
pak nemalo vidliv uspeh. Zaradi toa, toj ja zamolil Atina za pomo{.
Na negovata molba boginkata mu rekla na Hefest da iskova eden
ogromen `elezen yvonec, koj koga }e yvoni }e gi prepla{i pticite nebare nastanal golem zemjotres.
Herakle legnal na edna viso~inka nad mo~uri{teto i zayvonil
kolku {to mo`el posilno. Bu~avata prodrela vo mo~uri{teto i vo u{ite na pticite i naskoro neboto bilo crno od niv. Sega na Herakle mu bilo polesno da otstrela golem broj od niv. Samo mal broj pre`iveale i
pobegnale na eden ostrov vo Crnoto More, kade ostanale trajno.
[estiot podvig - [talite na Avgij
Kralot Avgij od Elis imal najgolemo stado {to voop{to postoelo vo antikata. No, toj imal problem so ~istotata. Nikoj ne znael koga
posleden pat {talite bile is~isteni, taka {to |ubreto tolku se natrupalo {to bilo nevozmo`no da se vleze vo {talite. Smrdeata bila tolku
nepodnosliva, {to se ~uvstvuvala na celiot Peloponez.
Vo {talite se ~uvale dva vida na bikovi od koi tristotini bikovi so sne`no-beli noze i dvestotini crveni kako sidonski purpur.
Dvanaesette beli, kako lebedi, mu bile posveteni na bogot na sonceto
Il (Ile). Eden me|u niv bil tolku ubav {to bleskal kako nebesna zvezda.
114
Risto PoPovSKI
atina go sovetuva Herakle
kako da gi is~isti {talite na avgij
Bez da ja otkrie zada~ata {to mu ja dal Evristej, Herakle se dogovoril
so Avgij, ako gi is~isti {talite do zao|aweto na sonceto }e dobie kako
nagrada deseti del od negovite stada. Avgij se soglasil smeej}i se pri
{to mu potekle i solzi, smetaj}i deka e toa nevozmo`no. Kralot mu dal
dozvola na Herakle da napravi sè {to e potrebno za negovata rabota.
Herakle, mudro, se ka~il na edno blisko rit~e i utvrdil deka vo blizinata te~at dve reki, Alfej i Pena. Toj slegol dolu kon {talite i napravil dve golemi dupki vo yidovite. Potoa oti{ol na bregovite na dvete
reki i iskopal {iroki kanali od bregovite do {talite. Silnite vodi
za eden den gi „svetnale“ {talite. So ovoj odvod na rekite Herakle gi
is~istil {talite vo predvideniot rok.
MItologIJata na MaKeDoncIte
115
No nadueniot Avgij doznavaj}i za naredbata na Evristej za ~isteweto na {talite ne mu go dal na Herakle vetenoto stado. Herakle mnogu
godini podocna, otkoga se oslobodil od slu`bata kaj Evristej, vlegol vo
Elis so vojska, katastrofalno vo krvava bitka go porazil Avgij i go ubil
so edna od svoite smrtonosni streli. Potoa prinel `rtvi na Olimpiskite bogovi i gi osnoval Olimpiskite igri za radost na celiot svoj
makedonski narod.
Sedmiot podvig - Kritskiot bik
Sedmata zada~a na Herakle se sostoela vo toa da go fati stra{niot bel bik od Krit.
Kritskiot bik bil prekrasen. Se zboruva deka tokmu vo nego se prestoril bogot Yeus za da ja donese na grbot prekrasnata princeza Evropa,
}erkata na fenikiskiot kral Agenor, od Azija do „pragot“ na na{iot
kontinent, ostrovot Krit. Taka na{iot kontinent go dobil imeto Ev-
Herakle go fa}a Kritskiot bik, detaq od makedonska vazna
od 470 g. pred Rista izlo`ena vo luvr, Francija
116
Risto PoPovSKI
ropa, spored najubaviot cvet na Isto~nata civilizacija koj {to Yevs
ni go donel od Istok. Bogot na moriwata i okeanite, Posejdon, mu bil
mnogu lut na Mino, kralot na ostrovot Krit taka {to na bikot koj {to
izlegol od moreto, mu ispratil besnilo. Bikot bluel ogan koj po izvesno
vreme po~nal da ja opusto{uva zemjata, da gi gori poliwata, da gi iskornuva `itata, da ubiva lu|e, da uni{tuva sè na ostrovot.
Koga Herakle stignal na Krit, kralot Mino mu ponudil pomo{ za
sè {to mu e potrebno. Herakle se otka`al od ponudata i pretpo~ital da
se sretne so ~udovi{teto o~i v o~i. Nastanala dolga borba, mo`ebi najdolgata vo site dvanaeset podvizi, no kone~no Herakle uspeal da go porazi bikot. Toj mu stavil na ustata na bikot neprobojna korpa, koja gi napravila negovite plameni bezopasni. Herakle uspeal da go sovlada i javaj}i na negoviot grb go preplival moreto od Krit do Mikena. Evristej
sakal bikot da go posveti na Hera no, otkoga taa odbila, bidej}i `ivotnoto bilo sovladano od Herakle, bikot be{e pu{ten na sloboda vo Argolida. Bikot krstosuval niz Argolida, go minal Istam i se zaprel vo Maraton kade {to mnogu godini podocna bil ubien od junakot Tezej.
Osmiot podvig - Kowite na Diomed
Porano vo Trakija `iveel kralot na trakiskite Bistonci, po ime
Diomed, koj imal podmolna navika site tu|inci {to pristignuvale na negoviot breg da gi prifati so fino prijatelstvo i gostopriemstvo a podocna da gi frli na kowite {to jadele meso. Kowite bile vrzani so `elezni sinxiri za bronzeni jasli.
Osmata zada~a na Herakle bila da gi fati ovie divi `ivotni.
Po negovoto pristignuvawe vo palatata na Diomed, Herakle i negovite drugari bile prifateni i na najubav na~in poslu`eni, no naskoro slugite na Diomed se obidele da go frlat vo kowu{nicata na kowite.
Herakle so svoite drugari, gi sovladal kowu{arite gi frlil vo
kowu{nicata, pa kowite koi gi izele kowu{arite tolku se zasitile od
ovaa gozba {to Herakle lesno gi zauzdil i gi odvel do morskiot breg.
No, Bistoncite predvodeni od kralot Diomed gi navtasale i napadnale.
Herakle go ostavil svojot drugar Abder da gi ~uva kobilite - ~ovekojadci, a so ostanatite se svrtel i vo krvava bitka gi porazil Bistonci-
MItologIJata na MaKeDoncIte
117
Herakle gi grabnuva divite kowi na Diomed
te i go ubil Diomeda. Za `al, koga se vratil kon bregot vostanovil deka kobilite go ubile i raskinale Abder. Herakle vo negova ~est na toa
mesto podignal grad i go narekol Abdera, a kowite mu gi odnel na Evristej. Ovoj gi pu{til na sloboda. Potomcite na tie kowi izbegale na
Olimp i velat deka gi javale makedonskite carevi.
Devettiot podvig - Pojasot na Hipolita
Pojasot {to go nosela okolu svojot prekrasen struk Hipolita,
kralicata na Amazonkite, go dobila na podarok od bogot na vojnata Ares.
]erkata na Evristej, Admeta, inaku sve{teni~ka na boginkata Hera,
posakala da go ima pojasot i taka Herakle ja dobil devettata zada~a.
Amazonkite bile div narod, `enski borci, {to gi omalova`uvale
ma`ite i smetale deka `enite se podobri borci od niv. Nivnite ma`i
morale da ja vr{at voobi~aenata doma{na rabota, {to vo anti~kiot
118
Risto PoPovSKI
Herakle go grabnuva pojasot na amazonkata Hipolita, detaq od
vazna od 530/520 g. pred Rista
svet ja vr{ele `enite. @enite u`ivale vo borbite i vo grabe`ite na
vojnite. Ne e ~udno {to Amazonkite bile privrzani kon Ares, a i Ares
bil privrzan kon niv i toa tolku mnogu {to na nivnata kralica Hipolita £ go podaril svojot svet pojas.
Herakle so korabot pristignal do zemjata na Amazonkite i se zakotvil na ustieto na rekata Termodont kaj gradot Temiskir. Nekoi velat deka Hipolita bila voodu{evena od izgledot na junakot Herakle.
Go pre~ekala so dobredojde i nikoga{ pred toa taa ne sretnala ~ovek so
tolkava telesna sila - kako bog. Taa vedna{ mu go vetila pojasot.
Me|utoa, ova go videla Hera, koja ne mo`ej}i da prifati Herakle
tolku lesno da ja ispolni ovaa zada~a, re{ila da mu ja ote`ni rabotata.
MItologIJata na MaKeDoncIte
119
Taa se prestorila vo Amazonka i trgnala po gradot, {irej}i glasini
deka silniot tu|inec imal namera da im ja grabne kralicata.
Amazonkite brzo se fatile za oru`jeto. Koga Herakle gi videl
kako doa|aat kon nego, pomislil deka Hipolita go izmamila. Ja ubil, go
grabnal pojasot i se odbranil od Amazonkite so pomo{ na nekolkuminata svoi pridru`nici {to gi dovel so sebe. Herakle go odnel pojasot
vo Mikena i go predal na Evristej.
Desettiot podvig - dobitokot na Gerion
Gerion bil kral na Tart vo dene{na [panija. Govedata na xinot
Gerion bile ubavi, a xinot bil grozen. So tri trupa vo strukot, so tri glavi i so {est race. Vo ~uvaweto na govedata mu pomagal dvoglaviot pes
Herakle go grabnuva dobitokot na gigantot gerion, vazna od
540 g. pred Rista izlo`ena vo anti~kiot muzej vo Minhen
120
Risto PoPovSKI
Ortar i Evrition, sinot na Ares. Tie `iveele mnogu daleku na zapad,
zad okeanot, tamu kade {to bogot Il (Ile) go prevezuval sonceto so
svojot Son~ev korab. Ovoj podvig bil navistina te`ok i dolgotraen,
ispolnet so mnogubrojni talkawa i opasnosti.
Toj bil poznat so negoviot slaven dobitok, koj bil najdobar na
svetot. Desettata zada~a na Herakle se sostoela vo toa da otpatuva vo
carstvoto na Gerion i da se vrati so dobitokot. No, pritoa Herakle
ne smeel da go menuva, nitu da go kupuva, nitu da go dobie kako podarok
ovoj dobitok - toj moral da go ukrade.
Herakle preku ostrovot Krit preminal vo Afrika, potoa niz golemata Libiska pustina kade `iveele divi varvarski plemiwa, pristignal do tesnecot me|u Afrika i Evropa, nare~en Gibraltar. Tuka izdignal dva stolba. Vertikalnite karpi na bregovite Gibraltar i Sevt i denes gi narekuvaat Herkulovi stolbovi. Herakle bil mnogu `eden i isfrlil strela kon sonceto. Toga{ bogot Il (Ile) mu podaril golem zlaten pehar, Son~eviot korab za da go mine Okeanot. Okeanot izdignal visoki talasi no, Herakle so strelite gi smiril. I taka pristignal na ostrovot na Gerion. Otkako se iska~il na planinata Abant, kade, kako {to
znael, pasel dobitokot. Tamu se sretnal so Ortar, dvoglavoto stra`arsko ku~e na Gerion, koe Herakle go ubil samo so eden udar so bozdoganot.
Potoa go ubil i Erition, govedarot na Gerion, gi sobral govedata i gi
poteral kon bregot. Koga Gerion razbral deka negoviot dobitok e ukraden, go zel celoto svoe oru`je i trgnal vo potera po kradecot. Xinot Gerion go navtasal Herakle kaj Antem, no Herakle go pogodil so strela, po
{to Gerion padnal mrtov. Taka Herakle gi vteral govedata vo Son~eviot
korab i otplovil vo Tartes kade mu go vratil korabot na Il, (Ile).
Potoa preku Abderija, denes vo Ju`na [panija otpatuval vo Ligurija
kade {to go napadnale sinovite na Posejdon, Alebion i Derkin. Vo bojot
mu snemalo streli i toj go zamolil tatka si Yeus da mu pomogne. Yeus mu
ispratil do`d od kamewa. Mestoto na bojot bilo nare~eno Kamena ramnina a se nao|alo blizu utokata na rekata Rona vo Mediteranskoto More.
Ottuka Herakle patuval do Etrurija vo dene{na Italija, potoa na jug
do Regij, kade eden bik mu se odvoil od stadoto i minal na ostrovot Sicilija kade {to se vme{al vo stadoto na kralot Erik. Herakle moral da
se bori so Erik za da si go povrati bikot i vo borbata uspeal da go ubie.
MItologIJata na MaKeDoncIte
121
Potoa prodol`il i preminal na bregovite na Jonskoto more, od kade
preminal vo makedonskoto Belo More i se istovaril vo Trakija. Tamu
Hera ispratila golemi muvi da gi kasaat. Govedata vo panika se razbegale na site strani. Herakle so maka gi sobral duri od Helespont i gi dovel do ustieto na rekata Strimon (Struma). Tuka za da ja mine rekata
moral vo nea da nafrli golemi karpi. Kone~no govedata ja minale rekata Strimon po {to Herakle gi odvel pred Evristej vo Mikena.
Taka posle osum polni godini i eden mesec, Herakle gi ispolnil
desette zada~i. No, bidej}i Evristej ne mu go priznal ubivaweto na
Lernejskata Hidra i ~isteweto na {talite na kralot Avgij, Herakle
moral da izvede u{te dve dela.
Edinaesettiot podvig - jabolkata na Hesperidite
Zlatnite jabolki rastele na Drvoto na `ivotot koe {to majkata
Zemja-Geja mu go podarila za svadbata na Yeus so Hera. Jabolkite imale
mo} da obezbedat ve~na mladost i besmrtnost. Hera go zasadila drvoto
vo svojata gradina vo planinata na Atlas. Bidej}i taa ne mo`ela posto-
Herakle gi krade zlatnite jabolka na Hesperidite, vazna
od 400 g. pred Rista, izlo`ena vo britanskiot muzej vo london
122
Risto PoPovSKI
jano da bide tamu, za ~uvawe na drvoto gi anga`irala }erkite na Atlas,
Hesperidite: Egla (Bleskavata), Eritija (Crvenata) i Hesperaretuza
(Zalez). No, nedolgo potoa Hera zabele`ala deka Hesperidite gi kradat jabolkata za sebe. Taa nalutena £ naredila na zmijata Ladon, da se
obvitka okolu drvoto i da gi ~uva plodovite na `ivotot vo svojata gradina, daleku na zapad, kade {to sonceto zao|alo i vo mestoto kade {to
se ven~ale Yeus i Hera.
Edinaesetta zada~a na Herakle bila da gi ukrade tie jabolka.
Herakle dolgo vreme ne mo`el da go najde patot do gradinata. Patuval niz cela Makedonija pokraj bregot na rekata Ehedor, potoa vo
oblasta Ilirija kaj rekata Eridan kade od re~nite nimfi razbral deka
morskiot bog Nerej bi mo`el da mu go poka`e patot.
Herakle trgnal da go pra{a bogot na moreto Nerej, koj `iveel vo
rekata Po, kade mo`e da ja najde gradinata na Hera. Nerej mo`el da mu
ja ka`e vistinata samo dokolku bide zaroben. No, toa ne bilo lesno zatoa {to Nerej mo`el da se preobrazuva po sopstvena `elba. Koga Herakle se pribli`il do rekata, go videl Nerej kako bla`eno spie, lulaj}i se na branovite. Toj toga{ skoknal vo vodata i go fatil bogot na moreto. Nerej se razbudil i vedna{ po~nal da se preobrazuva vo najstra{ni figuri {to ~ovek mo`el da gi zamisli. No, Herakle ne se upla{il
i ne popu{til nitu vo eden mig, pa Nerej izmoren, se predal i mu ka`al
na Herakle deka za da gi dobie zlatnite jabolka, }e mora da obezbedi
pomo{ od Atlas. Samo Atlas, koj porano bil gradinar na Hera, mo`el
da vleze vo gradinata.
Ako Herakle se obidel sam da stapne vo gradinata, vedna{ }e bil
ubien od zmijata Ladon. Potoa Nerej mu go poka`al na Herakle vistinskiot pat a potoa bil pu{ten i pak zadremal.
Po mnogu meseci Herakle stignal vo predelot kade Atlas poradi bunt protiv Yeus, ja izdr`uval kaznata da go dr`i neboto na svoite
ple}i. Herakle mu objasnil na Atlas za svojot problem i bil iznenaden {to ovoj vedna{ bil gotov da mu pomogne, no pod eden uslov dodeka Atlas da gi donese jabolkata, Herakle moral za toa vreme da
go dr`i neboto na svoite ple}i.
Koga Atlas se vratil so jabolkata, Herakle sakal da si zamine, no
Atlas mu rekol deka toj samiot }e gi odnese jabolkata na Evristej i deka
MItologIJata na MaKeDoncIte
123
ne saka ve}e da go dr`i neboto. Herakle navodno se soglasil, no go zamolil Atlas da go prifati samo za moment neboto, za da si stavi meka nametka na grbot kako bi mu bilo poudobno i pomeko dr`eweto. [tom
titanot Atlas go prezel neboto, Herakle pobegnal so jabolkata i trgnal na pat, ostavaj}i go gnevniot Atlas.
Herakle mu gi odnel jabolkite na Evristej vo Mikena no toj ne sakal da gi primi pa taka Atena povtorno gi vratila vo gradinata.
Posledniot podvig - kra`bata na Kerber
Kako posledna zada~a Evristej pobaral od Herakle ne{to re~isi
nevozmo`no. Toj mu rekol na Herakle deka treba da sleze vo podzemjeto
i da go iznese na povr{ina stra`arskoto ku~e Kerber.
Kerber bil pes-~uvar na podzemniot svet. Nekoi velat deka imal
pedeset, a mo`ebi i sto glavi. Toj milno mavtal so opa{kata vo forma
na zmija, a na grbot imal otrovnici od site vidovi; toj stri`el so u{ite, no nepotkuplivo go ~uval vlezot i zatoa nitu edna du{a ne mo`ela da
izleze od podzemnoto carstvo na mrtvite na Had.
Herakle go zamolil Hermes za pomo{ i bil voveden vo podzemjeto od bogot na kradcite. Koga stignale na bregot na podzemnata reka
Stiks i koga Haron gi pozdravil so namurteno lice, Herakle go poglednal so prekoruva~ki pogled, po {to Haron re{il da se otka`e od monetata {to ja baral od sekoj novodojdenec. Toj go dovel Herakle do vlezot,
{to bil ~uvan od Kerber, troglavoto stra`arsko ku~e, koe dozvoluvalo
sekoj da vleze vo podzemjeto, no nikogo ne pu{talo da izleze. Herakle
vlegol vnatre kaj Had i go zamolil da mu dozvoli da go zeme ku~eto i da go
odnese na povr{inata, a potoa pak da go vrati.
Had dal soglasnost, no pod eden uslov, a toa e Herakle da uspee da
go sovlada ku~eto so goli race, bez oru`je ili drugo pomo{no sredstvo.
Orfej mu pomognal na Herakle. So pesna go uspal pesot, a Herakle mu se pribli`il i go fatil, toj se razbudil i besno po~nal da ‘r`i.
Po podolga borba, Herakle uspeal da go fati ~udovi{teto za grklanot,
da go iznese na povr{ina i da go odnese vo palatata na Evristej. Dodeka
go nosel kon Mikena, Kerber, zdiven isfrlal pena od ustata. Od seko-
124
Risto PoPovSKI
ja kapka izniknuvala otrovnata bilka jadi~e. Evristej tolku se ispla{il od Kerber {to na kolena go molel Herakle da go vrati vo Carstvoto na mrtvite. Potoa Herakle go ka~il Kerber na grbot i go vratil
vo podzemjeto, kade pak go vrzal na vlezot, a potoa se vratil vo svetot na
`ivite, is~isten od u`asnoto delo {to go izvr{il pred mnogu godini.
So toa zada~ata bila ispolneta. Posle dvanaesette podvizi kone~no
Herakle bil osloboden od robuvaweto kaj Evristej.
Herakle go krade troglavoto ku~e Kerber - ~uvarot na podzemniot svet, vazna od 530/520 g. pred Rista izlo`ena vo luvr, Pariz
otrueniot Herakle koj ja oblekol oblekata zatruena
so krvta na lernejskata hidra
SMRTTA I VOSkReSNUVAweTO NA HeRAkLe
Herakle na ostrovot Evbeja se natprevaruval vo strelawe so kralot Evrit, negoviot u~itel vo strelawe od mladosta, za rakata na Iola.
Otkako Herakle go pobedil, Evrit ne go odr`al vetuvaweto navreduvaj}i go so zborovite deka nema da ja dade svojata }erka na nekoj koj mu robuval na Evristej. Herakle navreden se vratil vo Tirins. Vo me|uvreme
nekoj mu gi ukral stadata na Evrit, a toj za kra`bata go obvinil Herakle. Ifit, sinot na Evrit, ne veruval vo obvinuvaweto i trgnal da gi bara govedata. Vo svoeto patuvawe toj do{ol vo Tirins kaj Herakle i tamu,
dodeka stoele na gradskite yidini, Hera go razgnevila golemiot junak,
a toj vo svojot ogromen gnev go frlil Ifit od yidinite taka {to mom~eto zaginalo. Pitija, ne sakaj}i da mu go prosti grevot, go izbrkala
126
Risto PoPovSKI
Herakle od Delfi, a toj za da £ se odmazdi go ukral Delfiskiot trino`nik so {to go predizvikal grevot na Apolon. Ramnopravnata borba
me|u dvajcata bra}a ja prekratil nivniot tatko Yeus, koj frlil silna
molwa. Po nivnoto pomiruvawe, Pitija mu pora~ala na Herakle deka
}e se pro~isti od grevot duri po trigodi{no ropstvo kaj Omfala - kralicata na Libija.
Bidej}i Meleagr mu dal korisen sovet, Herakle vo carstvoto na
mrtvite mu vetil deka }e se o`eni so negovata sestra Dejaneira i zatoa
zaminal od kralot Ojnej vo Ajtolija za da ja pobara nejzinata raka. Rival mu bil re~niot bog Aheloj. Koristej}i sevozmo`ni preobrazbi,
Aheloj vo borbata za Dejaneira se pretvoril vo zmija, potoa vo bik, no
site tie sposobnosti ne mu pomognale, bidej}i posilen bil Herakle.
voskresnuvaweto i voznesuvaweto na Herakle kon neboto
MItologIJata na MaKeDoncIte
127
Izvesno vreme po svadbata Herakle sosema slu~ajno
so neodmeren udar go ubil sinot na Arhitel, Evnom. Poradi toa go napu{til Kalidon
i so Dejaneira trgnal za Tirins. Kenturot Nes, koj za pari gi prenesuval patnicite
preku rekata Evena, ja zel na
svojot grb Dejaneira, dodeka
Herakle plival. [tom izlegol na drugiot breg slu{nal
krik. Nes, zaquben vo DejaneiHerakle
ra, se obidel da ja grabne, no
Herakle samo so edna istrelana strela go probil teloto na Nes. Neposredno pred smrtta Nes ja
sobral svojata krv i ja dal na Dejaneira da £ se najde vo slu~aj ako Herakle se vqubi vo druga `ena taa da ja istrie negovata obleka so podarenata krv. Dejaneira go primila smrtonosniot podarok bez da znae
deka krvta bila zatruena so otrovot na Lernejskata Hidra.
Na Herakle i Dejaneira ne im bilo sudeno da `iveat zaedno i
sre}no, bidej}i toj moral tri godini da £ robuva na Omfala - kralicata na Libija. Tamu toj pre`iveal golemi poni`uvawa.
Po trigodi{noto ropstvo, Herakle izvr{il pove}e podvizi: go
osvoil Ilion (Troja), ostrovot Kos, mu pomognal na tatko mu Yeus vo
borbata protiv gigantite, koi nekade vo Makedonija gi rodila Geja,
oplodena so kapki krv od genitaliite na Uran. Samo smrtnik mo`el
da gi ubie. Vo te{koto prodol`enie na bitkata me|u bogovite i gigantite pristignal Herakle. Zasvirele negovite smrtonosni streli. Eden
po eden padnale: Alkionej, Porfirion, Efijalt, Evrit, Klitij, Mimant, Enkelad, Palant, Polibot, Hipolit, Gration, Agrij i Toant.
Koga nejziniot soprug robuval kaj Omfala, Dejaneira go napu{tila Tiranis i otpatuvala vo Tesalija vo gradot Trahina. Sinot Hil
trgnal da go pronajde svojot tatko, bidej}i duri i po tri godini i tri
meseci Herakle ne bil vraten.
128
Risto PoPovSKI
Vo me|uvreme pristignal pratenikot Lihas so vesta deka bil zazemen gradot na Evrit, Ohalija. Toj donel bogat plen, ja donel prekrasnata Iola i o~ekuvanata vest za skore{noto pristignuvawe na Herakle.
Koga Lihas vlegol vo dvorecot na Dijaneira, eden sluga i pristapil i
£ soop{til deka Herakle navodno se natprevaruval za rakata na Iola
i deka navodno ja pratil kaj sebe doma ne kako robinka, tuku kako svoja
nevesta.
Zapadnata vo golema o~aenost od slu{natata vest, Dejaneira se
prisetila na podarokot na kentaurot Nes, ja zela otrovnata krv, koja
ja ~uvala podaleku od son~evite zraci i plamenite jazici, i so nea ja
istrila sve~enata nametka na svojot soprug. Stavaj}i ja nametkata vo
sandakot, go ispratila Lihas kaj Herkle so slednite zborovi: „Pobrzaj
Lihase, odnesi go ovoj sandak so sve~ena nametka i neka Herakle, koga
}e prinesuva `rtva na Yeus, se zakiti kako pobednik, no gledaj nametkata da ne ja vidi nitu son~eva svetlina, nitu edno oko!“
Koga kraj gradot Ojhalija Herakle podgotvuval `rtva od dvanaeset odbrani bikovi, pristignal Lihas so smrtonosniot `enin dar, sandakot i nametkata. Ne nasetuvaj}i ni{to, Herakle se nametnal so sve~enata nametka i go zapalil ognot. Plamnal silen plamen i, dodeka Herakle prinesuval sto `rtvi na bogovite, pod dejstvo na toplinata na
ognot otrovnata nametka se prilepila na negovoto telo.
So stra{ni bolki go donele vo dvorecot. Poslednata `elba ja upatil kon sinot Hil. Go zamolil da ja zeme za `ena Iola, a nego da go odnesat na Eta, visokiot vrv nad gradot, da mu podgotvat klada i da mu gi prekratat makite. Hil se protivel, no bidej}i tatko mu bil uporen, sepak,
so pomo{ na drugarite go odvel na vrvot Eta a tamu Filoktet ja zapalil
kladata i kone~no mu gi prekratil makite na Herakle.
Vo toj mig vedna{ neboto go presekle molwi, a nad plamenot se voznela zlatnata dvokolka so Atena Palada i Hermes. Vo nea bil u{te eden
besmrten bog. Sekako, pretpostavuvate deka toa bil besmrtniot Herakle.
Ne pominalo mnogu vreme i vo dvorecot na Dejaneira pristignal
Hil. Toj na svojata majka i ja donel u`asnata vest deka go ubila Herakle.
Dejaneira navistina ne znaela za smrtonosniot otrov. Tivko se ka~ila
vo odaite, molkum go zela me~ot i si go zabodela vo sopstvenite gradi.
MItologIJata na MaKeDoncIte
129
130
Risto PoPovSKI
OLIMPISkITe IGRI
Olimpiskite igri, spored predanijata, poteknuvaat od makedonsko mitolo{ko vreme, bidej}i se smeta deka prv gi osmislil i formiral
najgolemiot makedonski junak Herakle i toa vo periodot koga gi napravil svoite dvanaeset podvizi. Sledovatelno, vremenskiot period koga
toa to~no se slu~ilo e mnogu te{ko da se opredeli, bidej}i mitologijata usno se prenesuvala so iljadoletija od koleno na koleno na bezbrojni
makedonski generacii. Najstariot pismen dokument na makedonskata
tradicija, koj svedo~i za Olimpiskite igri, se odnesuva na 776 godina
pred Rista. Herakle gi osnoval Makedonskite Olimpiski igri vo ~est
na negoviot tatko Yeus i na drugite makedonski bogovi. Sekako, poradi
pomo{ta {to tie mu ja dale nemu vo realizacijata na site 12 podvizi.
Herakle bil silen i muskulest junak, koj sekojdnevno ve`bal i
vgraduval vo zdravo telo zdrav duh, bidej}i znael deka site negov uspesi
}e se dol`at na atletskoto telo i neskr{liviot duh. Makedonskiot
narod sè po~esto mu se obra}al na Herakle za pomo{ i za spas od sekakvi
nezgodi, pa zatoa sfatil deka Makedoncite }e mora da si go zajaknat i
teloto i duhot, kako bi mo`ele da se odbranat sebe si vo sekakvi situacii, i zatoa re{il da organizira natprevari vo najrznovidni sportski disciplini za da mo`at site da si go razvivaat svoeto telo. Ovaa
fantasti~na ideja re{il da ja sprovede vo delo i po~nal da bara mesto
kade da go sprovede seto toa. Se setil na golemoto svetili{te na Makedoncite vo Delfi. Tuka sekojdnevno se sobiral makedonskiot narod za
da bara pomo{ od makedonskite bogovi i zatoa ova svetili{te bilo
najpogodnoto mesto za izgradba na stadion za makedonskite sportski
natprevari. I igrite i site sportski natprevaruvawa Herakle gi osmislil i gi ostvaril samo za Makedoncite, bidej}i vo toa dale~no mitolo{ko vreme na Makedonskiot Pluostrov ne postoele drugi narodi. Natprevarite bile nameneti za Makedoncite, za da mo`at me|usebno da si
gi odmeruvaat silite i da poka`uvaat raznovidni ve{tini. Olimpiskite igri go vdahnovuvale i obedinuvale celokupniot Makedonski svet, bidej}i se odr`uvale vo ~est na najpo~ituvanite i najvisoko postavenite
makedonski bogovi.
132
Risto PoPovSKI
^inii i vazni so umetni~ki pretstavi na pove}e sportski
disciplini zastapeni na Makedonskite olimpiskite igri
133
MItologIJata na MaKeDoncIte
Herakle re{il vedna{ da ja
ostvari fantasti~nata ideja i zatoa zapo~nal so izgradba na stadion so prethodno definirana arhitektonska sodr`ina i forma i svoera~no obele`uvawe so kolci na
gabaritot na sportskite tereni,
pateki i tribini. Taka nastanal
~udesniot stadion koj{to on go
krstil: Olimpija. Herakle re{il
i zapovedal Makedonskite Olimpiski igri da se odr`uvaat sekoi
~etiri godini.
Olimpiskiot stadion, kade
{to se odr`uvale sportskite natprevari, bil so kapacitet od 40 000
sedi{ta, so 20 pateki za tr~awe so
dol`ina od po 192,24 metri i so
drugi sportski tereni. Dol`inata ja opredelil Herakle i taa odgovarala na 600 stapki na negovata
noga. Herakle gi odredil site sportski disciplini i celokupnata
sve~ena ceremonija okolu po~etokot, tekot i zavr{etokot na natprevarite na Makedonskite Olimpiski igri, koi podocna stanale
model i za drugi sli~ni igri.
Prikaz na bore~ki ve{tini
Olimpiskiot ogan
Ceremonijata na otvoraweto na makedonskite Olimpiski igri zapo~nuvala so govor na makedonskiot car. Toj sve~eno gi otvo-
Palewe na Svetiot ogan
134
Risto PoPovSKI
ral igrite i gi povikuval natprevaruva~ite pet dena da vodat fer
borbi i voedno go povikuval makedonskiot narod za vreme na Olimpiskite igri da gi prekrati site kavgi i vojni. Taka za vreme na olimpiskite natprevari ne se vodele vojni, tuku vladeel mir niz celiot toga{en Makedonski svet. Po govorot na carot, site natprevaruva~i koi
prethodno se prijavuvale od razni makedonski oblasti na Makedonskiot Poluostrov, vleguvale vo stadionot vo razni regionalni grupi pod
burno rakopleskawe na prisutnite. Sve~enosta po~nuvala so paleweto
na Svetiot ogan na Svetiot oltar na koj se nao|ale pet prsteni, isprepleteni i povrzani me|usebno, a simbolot na tie prsteni do den-denes se
upotrebuva na obnovenite Olimpiski igri.
Atleti~arite, koi bile podredeni da tr~aat so fakel, imale ~est
da go predavaat ognot od raka vo raka so golema odgovornost da ne dozvolat istiot da izgasne, bidej}i se smetal za svet. Eden od trka~ite ja
imal ~esta da go zapali `rtveni~kiot ogan na oltarot na bogovite. So
toa se otvorale Makedonskite Olimpiski igri. Ognot celo vreme dodeka traele natprevarite se ~uval i ne smeel da izgasne.
Ovde doa|ale natprevaruva~i od site gradovi-dr`avi~ki na Makedonskiot svet. Denes so palewe na olimpiskiot ogan od strana na eden od
natprevaruva~ite se otvoraat Olimpiskite igri.
Najdobrite natprevaruva~i na Pentatlon se natprevaruvale vo
slednive pet disciplini: skok vo dale~ina, frlawe disk, frlawe kopje,
tr~awe i borewe vo makedonski stil.
Samiot disk voobi~aeno se ukrasuval so sportski motivi. Kopjeto se frlalo ne{to poinaku otkolku dene{niot na~in na frlawe.
Natprevaruva~ot protnuval dva prsta niz edna ko`ena kai{ka koja
bila vrzana za rakata. Na ovoj na~in toj mo`el so pogolema sila da go
frla kopjeto. Pred po~etokot na bore~kite natprevari, natprevaruva~ot si go ma~kal celoto telo so maslinovo maslo. Potoa si gi ~istel ekstremitetite so metalna strugalka. Masloto imalo za zada~a na protivnikot da ne mu dozvoli da go fati taka lesno, racete na protivnikot da
mu se lizgaat a so toa se ote`nuvala borbata.
Skokot vo da~e~ina se odr`uval so tegovi. Pred da ja dopre zemjata, natprevaruva~ot zamavnuval so rakata nanazad, go frlal tegot i prodol`uval u{te nekolku santimetri. Drugi natprevaruva~i tr~ale so
MItologIJata na MaKeDoncIte
135
tegovi te{ki 2 kg. Pobednicite bile daruvani so lovorov venec spleten od maslinovi granki-svetoto drvo na Herakle.
Atleti~arite si gi odmeruvale silite vo najrazli~ni sportski
disciplini – frlawe disk, frlawe kopje, tr~awe, skokawe vo dale~ina,
borewe vo makedonski stil, brzinski natprevari so kowi i koli kako
i borbi so tupanici, eden od najgledanite spektakli vo antikata. Atleti~arite edinstveno {to mo`ele da nosat na sebe bila crvenata lenta
na pobednikot koja tie ja vrzuvale na glavata, rakata ili nogata. So ovaa
lenta atleti~rite imale vpe~atok deka se izedna~uvaat so makedonskite carevi, bidej}i tie sekojdnevno nosele takvi ukrasni lenti. Duri i
mnogubrojnite gleda~i se kitele so takvi crveni lenti, sakaj}i da se
identifikuvaat so presti`ot na makedonskite carevi-pobednici.
Posetitelite, koi doa|ale na natprevarite, isto taka u~estvuvale i na pobedni~kite gozbi i `rtvenite ceremonii vo ~est na bogot Yeus.
Vakov grandiozen spektakl mo`ele da organiziraat samo makedonskite carevi. Na Olimpiskite igri se sobirale i po pove}e od
40.000 gleda~i, od koi pogolemiot del bile pripadnici na neobedlivata Makedonskata falanga, pa zatoa bile privilegirani zaedno so makedonskite vojskovodci i so nivniot glaven komandant-makedonskiot
car Filip Vtori Makedonski da sedat na prvite sedi{ta. Filip bil
poznat i kako golem qubitel na dobri i brzi kowi. So edna „kvadriga“
toj i pobedil na Olimpiskite igri vo 356 godina pred Rista vo istata
godina koga mu se rodil i negoviot slaven sin, Aleksandar Makedonski. Filip Vtori Makedonski vo ~est na taa pobeda za prv pat vo istorijata na Olimpiskite igri ja iskoval i prvata negova zlatna moneta
so negoviot lik na predniot del i trka~kata kola i negoviot ~etirispreg
na zadninata od monetata. Makedoncite so golem interes gi o~ekuvale
i so golemo zadovolstvo gi do~ekuvale sekoi ~etiri godini golemite natprevari na posvedo~enite slavni Makedonski Olimpiski igri.
136
Risto PoPovSKI
Figurinka so likot na Dedal pronajdena vo ohrid
MITOT ZA dedAL I IkAR
Dedal poteknuva od kralsko semejstvo. Toj bil tatko na Ikar, star
slikar, isklu~itelen skulptor, kova~, nau~nik, arhitekt, a voedno poseduval golema darba da izmisluva novi alatki, koi bile upotrebuvani
vo sekojdnevniot `ivot. Toj bil prviot mitolo{ki leta~.
Bil u~itel na svojot vnuk Talej. Vedna{ zabele`al deka negoviot
vnuk bil pouspe{en od nego vo inovaciite, vo izmisluvaweto novi alatki. Koga Talej go izmislil grn~arskoto trkalo za pravewe vazni, Dedal
stanal mnogu wubomoren na ovoj negov izum a koga Talej ja izmislil pilata so koja po~nal da raboti na pokrivot od svetili{teto na Atina,
Dedal go frlil od Akropol negoviot vnuk i u~enik i Talej zaginal.
Svesen za zlostorstvoto, Dedal vedna{ se dal vo bekstvo i uspeal da
pobegne duri do ostrovot Krit.
MItologIJata na MaKeDoncIte
137
Za kratko vreme uspeal da stane dobar prijatel na kralot Mino.
Tamu se o`enil i go dobil sinot Ikar. Tuka na ostrovot po~nal so svojata rabota i napravil mnogu novi drveni skulpturi, a edna od najubavite bila eden drven vol, vo koj se vqubila Pasifeja, `enata na Mino. Taa eden den se vovlekla vo teloto na drveniot vol, kade se slu~ilo oploduvawe me|u volot i Pasifeja. Od ova za~nuvawe se rodil Minotavrot, koj bil polovina `ivotno polovina ~ovek, so volovska glava i
~ove~ko telo. Toj bil mnogu gladen za ~ove~ko meso i krv. Mino mu naredil na Dedal vedna{ da napravi eden lavirint od koj Minotavrot ne }e
mo`e da go najde izlezot. Otkako Dedal go izgradil ovoj lavirint, Mino
go zatvoril vo nego Minotavrot.
Mino baral od Atiwanite sekoi devet godini da mu ispra}aat danok vo krv, a toa zna~elo sedum mom~iwa i sedum devoj~iwa, koi stanuvale `rtvi za Minotavrot. Kako do{lo do toa Atiwanite da mu pla}aat
vakov danok?
Androgej, sinot na kralot Mino, vo oblasta na Atina od zaseda kukavi~ki bil ubien. Negoviot tatko po~nal da vodi vojna so Atiwanite.
Istotaka i bogovite od neposrednata okolina ja opusto{ile Atina so
zarazni bolesti i su{i. Apolon gi sovetuval atiwanite da dadat `rtvi
na kralot Mino za da se smiluvaat bogovite i da se spasat od golemite
{teti. Atiwanite vedna{ se obratile do kralot Mino so molba da im
prosti za storenoto delo. Toj, za da go udovoli baraweto, postavil svoj
uslov i pobaral od niv sekoi devet godini da pla}aat danok vo krv i toa
so sedum devoj~iwa i sedum mom~iwa, koi bi se ispra}aale kako `rtvi
vo Lavirintot na Minotavrot. Atiwante ja prifatile ponudata i sekoi
devet godini go davale dogovoreniot danok vo krv.
Tezej i Minotavrot
Vo Atina se podgotvuvala tretata ~ove~ka pratka vo danok vo krv,
koga do{lo do bunt i otpor kaj Atiwanite. Se istaknalo baraweto na
gra|anite kralot da go isprati kako `rtva svojot sin, no kralot kategori~ki go odbil predlogot kako neumesen. No, negoviot sin Tezej, sakaj}i da ja smiri sostojbata vo Atina, re{il sam dobrovolno da se prijavi so {to predizvikal voshit kaj Atiwanite. Negoviot tatko Egej ne
138
Risto PoPovSKI
tezej go ubiva Minotavrot prikaz na vazna
mo`el da go spre~i edinstveniot naslednik da zamine za Krit. Po povod ovoj slu~aj vo kralskata palata se odr`ala pro{talna ve~er, vo
koja prijatelite na kralot Egej go te{ele so zborovite demek deka Minotavrot mo`el da bide i ubien i taka da se spasi negoviot sin. No, toa
bila mala uteha za kralot.
Naredniot den kralot Egej zaedno so site Atiwani go ispratil
od pristani{teto korabot na dale~no plovewe. Vo znak na golema `alost na jarbolot bilo podignato crno platno, no Tezej zel i rezervno
belo platno, za vo slu~aj da go ubie Minotavrot, na vra}awe da go postavi beloto platno na korabot.
Zna~i zaedno so tretata pratka na Atiwanite, so korabot otplovil i ubaviot, silniot i itriot junak Tezej. Na pristani{teto na Krit
korabot go do~ekal li~no kralot Mino zaedno so celiot narod i nego-
MItologIJata na MaKeDoncIte
139
vata ubava }erka. Koga
korabot se ukotvil na
pristani{teto i po~nale da sleguvaat `rtvite, site bile burno
pozdraveni, a koga se
pojavil strojniot i
ubav Tezej, }erkata na
Mino Arijadna se vqubila vo nego na prv pogled. Taa vedna{ po~nala da kroi plan kako
da go spasi i edinstven
koj mo`el da £ pomogne na kogo se setila
bil Dedal, koj go izgradil Lavirintot.
tezej i Minotaurot, prikaz na ~inija
Dedal ja podu~il i £
dal perja od ptici da go obele`i patot koga }e vleze vo Lavirintot za
da mo`e da se vrati nazad po istiot pat. Arijadna perjata mu gi dala na
Tezej, no imala u{te edno iznenaduvawe za nego-taa mu go dala vol{ebniot me~ so koj trebalo da go ubie Minotavrot. Tezej vaka opremen i
poln so optimizam vlegol vo Lavirintot vo pridru`ba na mom~iwata
i devoj~iwata. Vedna{ po~nal da gi pu{ta po patekata perjata i taka ja
obele`uval patekata sè do mestoto kade Minotavrot gi ~ekal. Tezej vedna{ go napadnal Minotaurot i po dolga i te{ka borba uspeal da go ubie
i so svoite pridru`nici da se vrati po obele`eniot pat do izlezot na
Lavirintot i da se ka~i na korabotot vo pridru`ba na Arijadna i nejzinata pomlada sestra Faidra. Podocna se istovarile na ostrovot Naks,
kade Arijadna bila grabnata od strana na vqubeniot vo nea Dionis. O`alosteniot Tezej so atinskata pridru`ba go prodol`il natamo{noto
plovewe, no zaboravil da go smeni na jarbolot crnoto platno so belo, a taa
gre{ka bila kobna za stariot kral Egej. Imeno, koga korabot so crnoto
platno pominal pokraj mestoto, kade kralot uporno go ~ekal svojot sakan
sin, Egej, ne mo`ej}i da go preboli navodnoto zaginuvawe na Tezej, {tom
140
Risto PoPovSKI
go zdogledal crnoto platno na korabot se frlil vo dlabo~inata na moreto, a ottoga{ narodot moreto go narekol Egejsko more. Koga junakot Tezej
stignal vo Atina, narodot srde~no go do~ekal i po pogrebnata ceremonija na kralot Egej, toj bil izbran za nov kral na Atina.
Begstvoto na Dedal i Ikar
Koga kralot Mino doznal za begstvoto na Tezej i koj mu pomognal,
vedna{ naredil Dedal i negoviot sin Ikar da se zatvorat vo Lavirintot. Dedal mnogu godini razmisluval kako da se spasi od ova zarobeni{tvo i na krajot sfatil deka ostrovot e opkolen so more i deka mu e
potreben korab za da go ostvari begstvoto, no site korabi bile mnogu
dobro ~uvani od voenata garda na kralot, a toa ne davalo nikakva {ansa
da se ukrade bilo kakov korab. Zatoa, razmisluvaj}i eden den, videl
kako leta nekoja ptica, i se setil deka ostrovot Krit edinstveno mo`el
da se napu{ti samo so letawe, pa zatoa mu do{la idejata da napravi
krilja za sebe si i za svojot sin. Dedal go pratil Ikar da mu sobira perduvi od ptici kakvi gi imalo na ostrovot i, koga mu sobral dovolna koli~ina, se vpu{til da kreira krilja. Prvo zel i povrzal pove}e granki i so niv napravil struktura vo oblik na krilo. Na takvata struktura po~nal so vosok da gi lepi perduvite i na takov na~in uspeal da napravi ve{ta~ki krilja za sebe i za svojot sin. Pred da poletaat, Dedal
go predupredil sinot da ne leta premnogu nisko za da ne mu se navodenat
kriljata, nitu, pak, da leta mnogu visoko kon sonceto, kako ne bi mu se
rastopil vosokot od kriljata. No, Ikar se vivnal tolku blizu do Sonceto {to kriljata po~nale da mu se odlepuvaat. Po~nal da pa|a i padnal na eden ostrov koj imal forma na krilo kade {to vedna{ po~inal.
Ovoj ostrov denes go nosi imeto Ikarija. Dedal sletal na ostrovot i
go pogrebal svojot sin i ottuka zaminal i stignal do ostrovot Sicilija.
Tamo{niot kral Kokal go prifatil i ne sakal da go ispora~a na kralot Mino.
141
ILIONSkATA* (TROJANSkATA) VOJNA
OdLUkATA NA PARIS - PRI^INA ZA VOJNATA
Istorijatot za razurnuvaweto na Ilion
Vo starite vremiwa svadbite sekoga{ bile povod za golemi proslavi, kako za bogovite taka i za lu|eto. Ako nekoj ne bil pokanet na svadba, zna~elo deka toj e smetan za neva`na li~nost. Svadbata na kralot Pelej so Tetida (koja bila nereida ili vodena nimfa) bila posledna na koja
bile pokaneti olimpiskite bogovi so isklu~ok na Eris, boginkata na
kavgata, koja bila sestra na Ares. Koga Eris razbrala deka ne e pokaneta,
napravila plan za da se odmazdi.
* Pred da izbuvne vojnata okolu ubavata Elena od gradot Ilion,
Makedoncite ve}e |o imale naseleno celoto krajbre`je na Makedonskoto
more (Beloto more), Crnoto more, Jonskoto more i Jadroto (Sinoto) moredenes nare~eno Jadransko more. Na celata ovaa teritorija Makedoncite
izgradile iljadnici gradovi i sela. Regionalno ovie Makedonci se povikuvale na svoite plemenski heroi i, spored niv se narekle: Heraklidi, Temenidi, Skiti, Dardanci, Pelazgi i vo istorisko vreme, nekade posle VI vek
pr. Rista, nekoi po~ituva~i na Helen, sinot na Deskalion i Pire, se narekle sebe si Heleni. Site niv vo Makedonskiot Svet gi obedinuval
zaedni~kiot makedonski jazik, koj tie go zboruvale, i edinstvenoto ime –
Makedonci, kako paleolitski kontinuitet na Velikata Zeta Makedonija.
Vojnata za Elena e gra|anska vojna me|u Makedoncite. Paris od Ilion
oti{ol na gosti kaj spartanskiot kral Menelaj, sin Atreev, brat na
Agamemnon i ma` na ubavata Elena, }erka na Yeus i na Leda ili Nebesida,
koja se bila zanela vo ubavinata na Paris i, koristej}i go otsustvoto na
svojot soprug, pobegnala so mladiot ubavec vo Ilion (Troja) i ovoj nastan
bil pri~ina za takanare~nata Ilionska ili Trojanska vojna. Ovaa vojna
fakti~ki e Prva svetska vojna vo op{irniot Makedonski Svet pome|u
makedonskite plemiwa-sojuznici na Iloncite (Trojancite) i sojuznicite
na Agamemnon i Menelaj, koi vojuvale za vra}awe na odzemenoto bogatstvo i na Elena od Ilion vo Sparta. Gradot Ilion nekade me|u 15 i 18 vek e
prekrsten vo Troja, otkako Dante go izmislil noviot, italijanskiot
jazik. Troja na italijanski zna~i ne~esna `ena-se misli na Elena.
142
Risto PoPovSKI
Taa ~ekala koga svadbata }e gi dostigne najveselite momenti, pa
toga{ frlila zlatno jabolko me|u svatovite so natpis „Za najubavata“.
Gostite na svadbata, poradi qubeznost, smetale deka ovoj dar treba da
£ pripadne na nevestata. Me|utoa, Hera, Atina i Afrodita se vturnale
kon jabolkoto, sakaj}i sekoja da £ pripadne nejze. Po dolgite raspravii,
tie se obratile na Yeus za da presudi pravilno vo nastanatiot spor. Carot na bogovite, poradi li~ni pri~ini, odlu~il mudro da ostane neutralen nabquduva~, bidej}i znael deka koja i da ja izbere, ostanatite dve
}e mu bidat luti.
elena i Menelaj
MItologIJata na MaKeDoncIte
143
Yeus go otstapil presuduvaweto na Paris-mladiot princ od gradot Ilion. Toa dete bilo Paris, za koe tatku mu Prijam, kralot na Ilion, mislel deka e mrtvo, a toa bilo spaseno i is~uvano od eden ov~ar.
Sekoja od boginkite mu ponudila na Paris golema nagrada za da
ja izbere za najubava. Tie mu go dale jabolkoto za da go vra~i na onaa ~ija
ponuda najmnogu trebalo da mu se dopadne. Hera mu ponudila neograni~eno vladeewe na celokupnata makedonska teritorija, {to bi bilo najgolemoto carstvo na site vremiwa. Atina pak, mu ponudila na mom~eto
pobeda i zarobuvawe na site neprijateli na Ilion. No, Afrodita zabele`ala deka mislite na Paris ne bile naso~eni kon poseduvawe vlast,
tuku kon li~ni ~uvstva i emocii, pa taka taa mu ja ponudila-Elena, najubavata `ena na svetot, soprugata na Menelaj, kralot na Sparta.
Iako Paris vo toa vreme `iveel so edna ubava nimfa, toj imal slu{nato za ubavinata na Elena i bil fasciniran od pomislata deka mo`e da mu bide `ena. Zaradi toa toj go dal jabolkoto na Afrodita, koja
ottoga{, iako ne po svoja zasluga, bila smetana za najubava od olimpiskite boginki.
Otkako ja donel ovaa odluka, Paris se vratil vo Ilion za da zeme
u~estvo vo igrite {to bile prireduvani vo ~est na „mrtviot“ sin na
Prijam (vsu{nost samiot Paris). Tatkoto i bra}ata na Paris dobile
vistinski podatoci za negoviot identitet za vreme na tie igri i zatoa
go dobil svoeto zaslu`eno mesto na dvorecot. Ne{to potoa Paris otpatuval za Sparta, kade `iveele Menelaj i Elena i kade trebalo da ja dobie
vetenata nagrada. Elena vedna{ se vqubila vo nego i dvajcata oti{le
vo Ilion. (Vo nekoi predanija se tvrdi deka taa bila grabnata, no poverojatno e deka taa zaminala dobrovolno.).
Vrskata me|u Paris i Elena dovela do Ilionskata vojna-najdolgata, naju`asnata i, verojatno, najnerazjasnetata vojna vo klasi~nite predanija. Namesto vistinskata pri~ina za ovaa vojna, stoi samobendisanosta i kapricioznosta na boginkata.
144
Risto PoPovSKI
Ostatocite od nekoga{niot Ilion
ILIONSkATA VOJNA
Otkako Afrodita go dovela Paris vo Sparta, toj bil najsrde~no
pre~ekan od kralot Menelaj i negovata sopruga Elena. Menelaj nabrgu
objavil deka }e mora da odi za Krit poradi nekoja si neodlo`na rabota. Toj ja doveril svojata ku}a na negoviot nov prijatel od Ilion za vreme na negovoto zadol`itelno otsustvo. Istata no}, koga zaminal Menelaj, Paris ja zavel Elena na ostrovot Krani, koj se nao|al nekade po patot za Ilion, vetuvaj}i £ deka }e se o`enel so nejze.
Po vra}aweto, Menelaj naluten gi povikal na pomo{ site princovi i negovi sojuznici. Toj znael deka tie }e se otkliknat na negoviot
povik zatoa {to prethodno site tie ja barale Elena za svoja `ena od nejziniot o~uv Tindarej (vistinskiot tatko i bil samiot Yeus) i za takva pomo{ bile zadol`eni so zakletva. Imeno, Tindarej se bil upla{il deka
ako nekoj od konkurentite bi ja zel Elena za `ena, toga{ site drugi vo
svojata razo~aranost }e sakale da mu se odmazdat nemu na u`asen na~in.
145
MItologIJata na MaKeDoncIte
Za da ja spre~i ovaa opasnost,
toj gi nateral kandidatite da
se zakolnat dekan nezavisno za
kogo taa bi se oma`ila, site
potencijalni zetovi sekoga{
da gi branat interesite na
ubavata Elena. Koga okolnite
vladeteli ~ule za nesre}ata
na Menelaj, gi povikale svoite borci na oru`je i trgnale
kon Ilion za da ja vratat Elena. So ovoj povik fakti~ki izbuvnala gra|anska vojna pome|u gradovite dr`avi~ki od
op{irniot Makedonski svet.
Flotata od pove}e voeni korabi se sobrala vo Avlis, a Agamemnon, kralot na
Paris i elena
Menelaj
146
Risto PoPovSKI
Mikena, bil izbran za glaven voda~ protiv Ilion i site negovi sojuznici. Toj predvodel golema vojska na izbrani heroi, me|u koi bile: negoviot brat Menelaj; Odisej, kralot na Itaka; Ahil, voda~ot na Mirmidoncite; Ahiloviot prijatel i pridru`nik Patrokle; golemiot Ajaks;
maliot Ajaks; Diomed, kralot na Arg; Teukro, strelec so lak; bratu~edot na golemiot Ajaks i Nestor, koj va`el za najmudar od site nasobrani borci. Sè na sè vojskata na Menelaj imala okolu sto iljadi borci,
dodeka flotata se sostoela od 1186 korabi. Toa prakti~no bila takva
borbena sila, kakva pred toa nikoga{ nikade ne bila videna.
Koga sè bilo podgotveno za trgnuvawe, toga{, pred dogovorenoto
zaminuvawe, site ma`i sednale na posledna ve~era. Za vreme na jadeweto edna zmija se iska~ila na edno blisko drvo i izela osum {totuku ispileni vrap~iwa, a potoa ja izela i vrap~icata. Toga{ zmijata se prestorila vo kamen. Kalhis, koj bil jasnovidec vo vojskata, go protolkuval slu~ajot so toa deka
vojnata protiv Ilion }e
traela deset godini, bidej}i tolku bil vkupniot
broj na `ivi su{testva na
drvoto. Prvite devet godini }e zavr{ele so nezna~itelna zaguba, bez nekoi
re{itelni prednosti za
ednata ili drugata strana, no na desettata godina Ilion }e padnel.
Flotata brgu pristignala vo Ilion na severoisto~niot breg na dene{na Turcija. I kako {to
pretska`al Kalhis, pominale devet godini, koi ne
donele nikakva prednost
za zavojuvanite strani.
Jasnovidecot Kalhis ja pretska`al
dol`inata na Ilionskata vojna
Celata sila na Menelajo-
MItologIJata na MaKeDoncIte
147
vata vojska bila naso~ena
kon neosvoivite yidini na
Ilion. Hektor, sinot na
Prijam i brat na Paris, bil
najsilniot borec na Ilioncite. Samo Ahil bil ramnopraven protivnik za nego.
Site nastani vo Ilionskata vojna bile koncentrirale okolu ovie dvajca isklu~itelni borci. Toa e istorija za povredlivosta i tvrdoglavosta na ~ovekovata
gordost za koja Homer raska`uva vo svojata „Ilijada“-poznata epska poema vo
koja se raska`uva za pedeset
i eden den na Ilionskata
vojna i za posledicite {to
nastanale koga gordosta na
eden ~ovek bila povredena.
Poetot Homer
Homeroviot ep zapo~nuva so prviot den na desettata godina. Dvete strani ve}e bile izmoreni. Odlu~niot faktor na dramata bil, kako {to rekol poetot vo
prviot stih na negoviot ep, „gnevot na ahil“. Za vreme na eden sobir
vojskovodecot Agamemnon bil poseten od eden star ~ovek, koj bil sve{tenik na Apolon. ]erkata na ovoj star ~ovek bila grabnata i predadena na Agamemnon kako sluginka. Poradi toa sve{tenikot do{ol da go
zamoli Agamemnon da mu ja vrati, no ovoj bezobzirno go izbrakal. Toga{
sve{tenikot se obratil kaj Apolon i pobaral pomo{. Apolon, re{il da
mu pomogne na svojot veren sve{tenik, pa zatoa ispratil smrtonosna
epidemija vo redovite na vojskata na Menelaj.
Toga{ Agamemnon go zamolil Kalhis za pomo{. Jasnovidecot rekol deka epidemijata }e prestane toga{, koga Hrisa, }erkata na Apolonoviot sve{tenik, }e bide vratena kaj nejziniot tatko. Taka i se slu-
148
Risto PoPovSKI
~ilo. Agamemnon ja vratil
}erkata na sve{tenikot i
epidemijata prestanala.
Na sledniot sostanok Agamemnon im ka`al
na svoite drugari deka ja
vratil negovata sluginka
na tatko £, pa sega mora da
najde druga. Taka toj ja izbral Briseida, koja bila
sluginka na Ahil. Prakti~no Agamemnon ne vodel
smetka za ~uvstvata na svoite vojskovoda~i, pa poradi toa Ahil re{il od toj
moment pa natamu da ostaPrijam i elena
ne nastrana od borbite. Toj
bil navreden od Agamemnon i zatoa toj se povlekol vo svojot {ator,
kade bil ute{uvan od svojot dolgogodi{en prijatel i drugar Patroklo.
Nedolgo potoa Tetida, majkata na Ahil, go posetila svojot naluten sin. Taa razbrala za navredata, koja nejziniot sin moral da ja trpi.
Od tie pri~ini odletala na Olimp za da go zamoli Yeus za pomo{. Taa go
molela carot na bogovite da im pomogne da izvojuvaat brza i re{ava~ka pobeda nad Ilioncite.
Vo toa vreme site na Olimp zboruvale za Ilionskata vojna. Taa
bila dominantna tema na sekoj razgovor. Poradi nea bogovite se podelile. Yeus gi favoriziral Ilioncite, no toa go ~uval vo tajnost od Hera,
koja bila nakloneta kon Menelaj. Atina sakala da ja vidi Ilion razurnata, Afrodita bila na stranata na Ilioncite, a Ares, koj vo vakvi
slu~ai naj~esto nemal svoe mislewe, sega sakal se {to saka i Afrodita. Posejdon bil na stranata na Menelaj, dodeka Apolon i Artemida
na stranata na Ilioncite. Yeus odgovoril na molbata na Tetida. Toj
mu ispratil na Agamemnon son vo koj {to mu vetuval pobeda u{te vo
sledniot den, dokolu vedna{ napadne. Yeus znael deka Menelaj bez Ahil
nema {ansi za pobeda.
MItologIJata na MaKeDoncIte
149
Sledniot den, vo sredina na bitkata, borcite od obete strani
prestanale da se borat i se povlekle. Bil postignat dogovor dvajcata,
koi bile najzasegnati i koi ja po~nale ovaa vojna-Menelaj i Paris, da se
borat me|usebe i da go odlu~at ishodot. Taka i se slu~ilo. Vo dvobojot
{to sleduval Paris frlil kopje kon Menelaj, no ovoj ve{to go izbegnal.
Toga{ kralot od Sparta go frlil svoeto kopje so koe go pogodil princot
od Ilion. Potoa Menelaj go fatil Paris za {lemot i go vle~el po zemjata. Onesvesteniot Paris bil odvle~en vo logorot na Menelaj. Izgledalo deka pobedata e na dofat, no Afrodita napravila da se skine vrzalkata na Parisoviot {lem, pa taka toj bil osloboden. Taa potoa go opkru`ila so magla i toj se vratil vo Ilion.
Toga{ Agamemnon izjavil deka borbata e zavr{ena. Toj vetil deka
ve}e nema da se lee krv, dokolku Ilioncite se soglasat da ja vratat Elena. Izgledalo deka Ilioncite }e popu{tat.
No, Hera, koja ne sakala vojnata da zavr{i dodeka ne go vidi Ilion
vo urnatini, ja naterala Atina povtorno da ja razgori borbata. Taa sletala dolu na bojnoto pole i nagovorila eden mlad Ilionec po ime Pandal
da isfrli strela vrz Menelaj. Toj go ranil kralot i povtorno predizvikal lutina kaj Menelaj,
koj sega rekol deka }e bide zadovolen samo so celosen poraz na Ilioncite.
Slednata zna~ajna
borba se odvivala me|u
Diomed i Hektor. I dvajcata se na{le vo bliska
borba. Koga Diomed videl deka Ares e na stranata na Hektor, se upla{il, no Hera go ubedila
deka toj e podobar borec i
od Ares. Poradi toa, toj
sobral hrabrost (a pritoa
i Atina mu ja vodela raHektor se prostuva so semejstvoto
kata) i frlil kopje kon
150
Risto PoPovSKI
Ares, so koe go ranil
bogot na vojnata. Ares
od bolka viknal tolku silno, {to za mig
site na bojnoto pole
zastanale.
Ares letnal gore kon Yeus i se po`alil za toa {to mu se
slu~ilo. Yeus ne poka`al gri`a za negovata bolka i mu naredil da se dr`i podaleku od borbite. Bez
poddr{kata od Ares,
Ilioncite ve}e nemale sigurnost i se
povlekle zad odbranbenite yidini na svojot grad. Yeus se se- Hektor se oblekuva pred bitkata so ahil
til za vetuvaweto
kon Tetida i slegol na zemjata za da ja zabrza pobedata na Ilioncite.
Slednata borba bila re~isi celosen poraz za Menelaj. Bez Ahil,
koj sè u{te odbival da se bori, osobeno ne protiv neprijatel {to bil
poddr`uvan od Yeus, Menelajcite se povlekle kon svoite korabi. No,
za nivna sre}a, toga{ nastapila no}ta i borbata prestanala. Sepak, nivnata sostojba bila o~ajna.
Dodeka vo Ilion se nalivalo vino na golemo, vo menelajskiot logor vladeel o~aj. Agamemnon bil re~isi re{en da prestane so borbite
i da se vrati doma. Nestor go ubedil, deka polo`bata mo`e da se izmeni,
samo dokolku mu se izvini na Ahil i mu ja vrati Briseja. Toj mu rekol deka ako Ahil bil vklu~en vo borbata, Ilioncite ne }e mo`ele da go izvedat `estokiot napad od v~era{niot den. Po kratko razmisluvawe,
Agamemnon ja uvidel svojata gre{ka. Toj go zamolil Odisej da odi kaj
Ahil i da mu go prenese negovoto izvinuvawe.
MItologIJata na MaKeDoncIte
151
Ahil go primil prijatelski Odisej, naredil da mu prinesat jadewe i razgovorot im bil srde~en i vesel. No, koga Odisej go izvestil
Ahil za izvinuvaweto na Agamemnon, zavladeala napnatost. Ahil mu
rekol na Odisej deka Agamemnon mo`e iljada pati da moli za prostuvawe, no toa nema da bide dovolno. Toj rekol deka i natamu nema da u~estvuva vo borbite.
Sledniot den bitkata po~nala na istoto mesto na koe{to zavr{ila prethodnata no}. I nabrgu se poka`alo deka pobedata }e im pripadne na Ilioncite. No, i ovojpat se vme{ala Hera, koja napravila nov
plan. Taa bo`em slu~ajno go sretnala svojot ma`, koj od vrvot na planinata Ida go nabquduval Menelaj. So laskavi zborovi i umilkuvawa, taa
go navela Yeus da legnat vo trevata. Poradi toa, Yeus nakratko zaboravil
na bitkata {to i ovozmo`ilo na vojskata na Menelaj da se sozeme.
Nabrgu borbenata sre}a se svrtila. Golemiot Ajaks go ranil Hektor i gi potisnal Ilioncite nazad. Menelajcite se borele so nov elan,
ovojpat poddr`ani od Posejdon.
Koga Yeus se razbudil na planinata Ida i zabele`al {to se slu~ilo, mnogu se nalutil. Toj go videl ranetiot Hektor kako le`i stenkaj}i na zemjata i mu zapovedal na Apolon da ja popravi sostojbata. Bogot
na lekuvaweto go izlekuval ranetiot Trojanec. So pomo{ na Apolon
ozdraveniot Hektor pak se vturnal vo bitkata i im ovozmo`il na Ilioncite povtorno da se steknat so prednost. Tie `estoko se borele i gi
potisnale Menelajcite nazad kon korabite, koi potoa po~nale da gorat.
Za toa vreme vo {atorot na Ahil, se nao|al Patroklo, koj ne mo`el pove}e da go gleda mirno seto ova. Toj go nagovoril Ahila da mu go
pozajmi negovoto oru`je. Patroklo bil ubeden deka {tom se pojavi so
pozajmenoto oru`je na najdobriot vojnik na Menelaj, }e im se prika`e
na Ilioncite kako Ahil koj do{ol da se bori. Toj mislel deka so toa
}e gi obeshrabri i mo`ebi i }e mu donese uspeh na Menelaj. Ahil, koj
sè u{te odbival da se bori, popu{til pred ubeduvaweto na Patroklo.
Itrinata na Patroklo otprvin se poka`ala kako efikasna. Toj vlegol
vo borba i nastanite se izmenile. Koga go videle „Ahil“, Ilioncite gi
fatila panika i nikoj ne se osmelil da se bori so nego, osven Hektor,
koj se nao|al vo negovata neposredna blizina. Iako Patroklo se borel
hrabro, sepak, ne mu bil dorasnat protivnik na Hektor, koj uspeal ne-
152
Risto PoPovSKI
go da go ubie so svoeto kopje.
Potoa Hektor go odzel oru`jeto na Ahil i go zadr`al kako plen.
Antiloh, sinot na Nestor, mu ja prenel na Ahil lo{ata vest. I, dodeka smrtta
na stotici negovi zemjaci ne
mo`ela da go natera Ahil da
go napu{ti {atorot, smrtta
na negoviot prijatel, go predomislila. Ogor~en i gneven,
toj se zakolnal deka }e ja odmazdi smrtta na Patroklo.
Tetida, koja gi znaela negovite maki, go zamolila Hefest ahil go prevrzuva ranetiot drugar
da iskova novo oru`je za nej- Patroklo, vazna od V vek pred Rista
izlo`ena vo Muzejot vo berlin
ziniot sin. Toa oru`je bilo
tolku veli~estveno, {to koga sledniot den Ahil se pojavil na bojnoto
pole, Ilioncite mnogu se ispla{ile.
Ahil nikoga{ porano ne bil tolku besen. Toj gi kosel vojnicite,
u{te pred tie da go prepoznaat. Nikoj ne mo`el da gi zadr`i negovite
napadi. Toj bil ispolnet so stra{na lutina i ne sakal da prestane da gi
ubiva Ilioncite sè dodeka celosno ne go odmazdi Patroklo. Ilioncite se zasolnile zad yidinite na svojot grad, bidej}i nivniot napad se
pretvoril vo povlekuvawe pred silnata raka na Ahil. Nabrgu, nadvor
od odbranbenite yidini, ostanal samo eden Ilionec-Hektor. Toj stoel
vooru`en so staroto oru`je na Ahil, podgotven za borba.
Hektor go zabele`al prisustvoto na Atina, koja se borela na stranata na Ahil. Koga videl deka li~no Atina e protiv nego, hrabrosta go
napu{tila. Ahil go brkal Hektor tripati okolu zidinite na Ilion. Na
Atina ova brkawe £ bilo zdodevno, pa pred Hektor se preobrazila kako
negoviot brat Deifob. Veruvaj}i deka dobil pomo{, Hektor zastanal i
se naso~il kon Ahil. Toj se obidel da sklu~i spogodba so Ahil, pobednikot da go predade teloto na ubieniot na negovite bliski, no Ahil go
MItologIJata na MaKeDoncIte
153
odbil ovoj predlog, bidej}i, poradi smrtta na Patroklo, sè u{te
bil obzemen so silna lutina i
bolka. Po~nal nivniot me|useben dvoboj, vo koj pobedil Ahil,
proboduvaj}i go Hektora so svoeto kopje. Potoa, otkako go izvlekol oru`jeto od teloto na Hektor, mu gi probodel negovite noze, go vrzal za svojata borbena
kola i po~nal da go vle~e mrtvoto telo okolu zidinite na Ilion
so {to predizvikal u{te pogolem o~aj kaj negovite `iteli.
Otkako mu pominala lutinata na
Ahil, Prijam do{ol kaj Menelaj
i go zamolil da mu go vratat mrtvoto telo na Hektor. Ahil bil
dlaboko potresen od zborovite
ahil
na starecot. Bolkata na Prijam
go potsetila deka site lu|e se ednakvi vo smrtta i bolkata za svojot blizok. Sfatil deka zagubata na Patroklo za nego ne bila pogolema od zagubata na Hektor za Prijam. Trognat do solzi, voinot mu go predal na
Prijam teloto na negoviot sin. I ne samo toa. Toj go pra{al stariot kral
kolku denovi e potrebno za pogrebot na negoviot sin, za da se vozdr`at
Menelajcite od napadi za toa vreme.
Devet dena traela `alosta na Ilioncite za Hektor i isto tolku
vreme privrzanicite na Menelaj ja oplakuvale zagubata na Patroklo.
Obajcata bile kremirani. Po toj nastan Ahil stanal posmiren, bidej}i znael deka i negovite denovi, kako i onie na Ilion, se ve}e izbroeni.
Na ova mesto zavr{uva epot „Ilijada“, iako Ilionskata vojna sè
u{te traela.
Naskoro Ahil bil ubien i toa od samiot Paris. Eve kako se slu~ilo toa. Koga se rodil Ahil, Tetida go simnala vo podzemnata reka
Stiks i tamu go izbawala. So toa toj stanal neranliv po celoto telo,
154
Risto PoPovSKI
Prijam kaj ahil go bara mrtvoto telo na Hektor
odisej i golemiot ajaks se karaat
koj da go zeme oru`jeto na ahil
MItologIJata na MaKeDoncIte
155
osven na peticata, bidej}i majka mu go dr`ela za nea pri potopuvaweto vo vodata. Toa bilo negovoto edinstveno ranlivo mesto koe bilo pogodeno od strelata na Paris, koja bila vodena od rakata na Apolon. Podocna Ahil umrel od taa rana.
Veli~estvenoto oru`je i vooru`uvawe na Ahil bile predmet na
spor me|u Menelajcite okolu toa koj da gi dobie? Mnogu ostri zborovi
bile razmeneti i odlukata padnala me|u Odisej i Golemiot Ajaks. Na
krajot se dogovorile oru`jeto da go dobie Odisej.
So ~uvstvo deka e onepravdan Ajaks re{il da gi ubie i Agamemnon
i Menelaj, bidej}i smetal deka go onepravdale. Istata no}, dodeka se
pribli`uval kon {atorite na obajcata, naedna{ dobil napad na ludilo. Toj kri{um se dobli`il do mestoto kade {to Menelaj gi ~uval stadata ovci. Vo svojata zaslepenost toj pomislil deka ovcite se vojnici na
Menelaj. Poradi toa se vturnal srede stadoto i po~nal da gi kole ovcite. Potoa izbral edna ovca, za koja mislel deka e Odisej, ja donel vo
svojot {ator i tolku ja udiral so tupanici sè dodeka od kutroto `ivotno ne ostanale samo kup koski i krv. Potoa mu se vratil razumot. Koga
sfatil {to napravil, se samoubil so svojot me~, bidej}i ne mo`el da go
podnese sramot {to go sna{ol.
Menelajcite padnale vo o~aj. Za kratko vreme zaginale dvajca od
nivnite nadobri borci. Tie se pra{ale kako sega }e postignat pobeda.
Od edno proro{tvo, Menelajcite razbrale deka Ilion nikako ne
}e mo`e da se osvoi, ako ne se otstrani skulpturata na Atina od odbranbenite yidini. Zatoa, vo edna temna no}, Odisej mu pomognal na Diomed
da se prefrli preku yidinite. Toj nabrgu ja na{ol statuata i ja donel vo
logorot na Menelajcite.
So toa raspolo`enieto me|u Menelajcite se podobrilo i tie veruvale deka sega bilo vreme za dejstvuvawe. Odisej im rekol deka edinstveniot na~in za da pobedat e samo ako uspee Menelajskata vojska da
navleze vnatre{niot me|uyiden na Ilion. Toj razmisluval i smislil
plan kako da se izvede toa, koj potoa vo istorijata na vojnite }e ostane
zapameten kako najpoznata voena itrina.
Odisej naredil da se izgradi eden ogromen drven kow, koj vnatre
bi imal golem prazen prostor vo ~ija utroba prethodno bi se skrile
hrabri vojnici, a kowot, kako „podarok“ da se ostavi pred golemite porti
156
Risto PoPovSKI
na Ilion. Menelajskite korabi trebalo
navodno da otplovat
i da gi ubedat Ilioncite deka Menelajcite ja napu{taat borbata i deka navodno
kowot im go ostavaat
kako simbol na nivna
definitivna kapitulacija.
Utredenta vo
Ilion po~nala goleKowot - „podarok“ za Ilion
ma radost. Gletkata
kon ovoj ogromen kow pred gradot im vleala strav na nekoi `iteli, no
{tom zabele`ale deka logorot na Menelajcite e napu{ten, a brodovite
otplovile, stravot se prestoril vo radost. Koga Ilionskite vojnici go
pregledale ostatokot od menelajskiot logor, tamu na{le samo eden ~ovek. Toj se vikal Sinon i bil dobro instruiran od strana na Odisej {to
i kako treba da im ka`e na `itelite na Ilion, koga tie }e go najdat.
Sinon im objasnil deka bil `rtva na Atina, koja bila luta za
grabnuvaweto na nejzinata statua. Toj im ka`al deka trebalo da umre,
no, vo posleden moment, ja izbegnal smrtta bidej}i se sokril vo edno
blisko mo~uri{te. Koga go pra{ale za kowot, toj im rekol deka e dar
i zamena za ukradenata statua na Atina.
Lesnovernite Ilionci mu poveruvale na prikaznata, taka kako {to
predvidel i Odisej. Za da £ ugodat na Atina, go vnele kowot vnatre vo
yidinite na Ilion i re{ile, bidej}i bilo no}e, sledniot den da re{at
{to da pravat so nego. No, istata no}, koga za poslednite deset godini
site `iteli na Ilion prvpat mirno zaspale, se otvorila vratata i od
utobata na kowot izlegle skrienite Menelajski vojnici. Tie zapalile
pove}e objekti i, koga Ilionskite vojnici izlegle na ulicite za da vidat {to im se slu~uva, bile ubivani eden po eden. Slednoto utro od ovoj
gordeliv grad ostanale samo stolbovi od ~ad {to se izdigale od negovite urnatini. Ma`ite bile site do eden ubieni, a `enite bile sobra-
MItologIJata na MaKeDoncIte
157
Pretstava od krajot na desetgodi{nata Ilionska vojna:
eden voin go ubiva maliot sin na Hektor, kralot Prijam pred
umirawe le`i na podot a afrodita ja za{tituva elena od
najziniot razluten ma` Menelaj.
ni na bregot i, kako robinki, im bile razdeleni na Menelajcite. Decata
bile ili ubieni ili ostaveni da umrat od glad. Po deset godini vojna,
Menelajcite pobedonosno se ka~ile na brodovite i otplovile za tatkovinata. Ilionskata vojna bila zavr{ena.
158
Risto PoPovSKI
odisej
SkITAwATA NA OdISeJ
Prikaznata za kralot Odisej, koj se obiduva po Ilionskata vojna
da se vrati doma, e opi{ana samo od Homer vo „Odisejata“. Ova epsko
delo po~nuva po padot na Ilion. Za vreme na vojnata Atina im pomagala na Atiwanite i nivnite sojuznici, no otkako Diomed i Odisej ja
oskvernavile nejzinata statua vo Ilion, taa odlu~ila nitu eden niven
sogra|anin da ne se vrati doma. Poradi toa go zamolila Posejdon za po-
MItologIJata na MaKeDoncIte
159
mo{ vo nejziniot odmazdni~ki plan.
Bogot na moreto predizvikal golema bura, od koja, {totuku trgnatite
korabi na Atiwanite, Ahajcite i
drugite nivni sojuznici visoko bile
visoko i me|usebno se uni{tuvale.
Mnogu brodovi potonale i mnogu
lu|e izginale. Nekoi se spasile i,
sepak, se vratile doma nezavisno od
voqata na Atina.
No, ne bil takov slu~ajot so
Odisej, kralot na Itaka. Negovite
korabi bile isfrleni od burata na
ostrovot Ismar, kade gi napadnal
tamo{nite `iteli Kikoni. Me|ugore: odisej mu nudi vino
na kiklopot Polifem,
toa, Odisej ja potcenil borbenata
sinot na Posejdon...
sila na neprijatelot i zagubil 72
a
potoa
go oslepuva za da izbevojnici. Odisej go napu{til Ismar
ga od pe{terata (dole)
i se upatil okolu jugoisto~niot vrv
na Peloponez za da mine naokolu.
Toa bil direktniot pat za Itaka.
No, Posejdon pak im go svrtel kursot na korabite, pa tie devet dena
se vrtele naokolu, sè dodeka ne stignale na severniot breg na Afrika. Ovde Odisej sretnal lu|e, koi
gi jadele mirisnite cvetovi na lotosot poradi {to se doveduvale sebesi vo opojna sostojba. I nekoi od
pridru`nicite na Odisej se oddale
na dejstvoto na ovie rastenija, pa
morale so sila da bidat otstraneti
za da ne ja zaboravat zasekoga{ svojata tatkovina, koja sè u{te bila
mnogu daleku.
160
Risto PoPovSKI
Potoa se smestile vo blizina na vlezot na edna golema pe{tera.
Okolu nea imalo ograda za edno golemo stado ovci, koi bile prili~no
ugoeni i dobro oddr`ani. Tie pomislile deka stopanot na ovcite }e
im dade na izmorenite borci hrana, odmor i pomo{, pa taka Odisej so
dvanaeset svoi borci, sednale tamu za da go ~ekaat nepoznatiot ov~ar
komu, kako podarok, mu podgotvile polna me{ina so vino.
Vo pe{terata imalo kupi{ta od prehranbeni produkti, polni me{ini so mleko, suvo ili sve`o meso koe viselo na yidovite i drugo. Ovaa
gletka u{te pove}e go pottiknala gladot kaj Odisej i negovite borci.
Bidej}i nemalo nikogo vo pe{terata, tie ubavo se nagostile. Izmoreni
od gozbata, tie re~isi i ne go zabele`ale ogromniot ov~ar, koj samo {to
go zatvoril vlezot na pe{terata. Toa bil kiklopot Polifem, sinot na
Posejdon, koj mnogu se nalutil koga videl lu|e vo svojata pe{tera.
Pred da se svestat {to se slu~ilo, Polifem grabnal nekolku od
prejadenite borci i gi sma~kal nivnite tela. Potoa kiklopot postavil
golema karpa pred vlezot i na toj na~in go zatvoril edinstveniot izlez za
begstvo, pa sednal i mirno gi izel sè u{te toplite tela na ubienite.
Koga slednoto utro Polifem ja napu{til pe{terata za da pojde
kaj svoeto stado, Odisej napravil plan. Koga ve~erta kiklopot se vratil, povtorno otepal i izel nekolkumina borci. Toga{ Odisej se pribli`il do nego i mu ponudil vino. Polifem, koj nikoga{ pred toa nemal
vkuseno vino, ja ispil celata me{ina so vino i zaspal potpolno pijan.
Toga{ Odisej i negovite lu|e zele eden dolg stap, go naostrile i go
zarile vo edinstvenoto oko na Polifem. Kiklopot se razbudil vriskaj}i i o~ajno po~nal da dopira so racete po pe{terata za da gi najde svoite
napa|a~i. No, itriot Odisej im naredil na svoite lu|e da se skrijat
pod ovcite. Polifem go trgnal ogromniot kamen od vlezot za da mo`e
da gi fati lu|eto koga tie }e se obidat da pobegnat preku izlezot.
No, toj gi dopiral samo grbovite na negovite ovci pod koi bile
skrieni lu|eto na Odisej. [tom izlegle eden po eden nadvor od dofatot na Polifem, tie se str~nale kon korabite i za kratko vreme otplovile, ostavaj}i go vo pe{terata besniot i slepiot Polifem.
Po ovoj nastan ve}e u{te pove}e se zgolemila na Posejdon kon
Odisej. Toj ve}e imal li~na pri~ina za odmazda protiv Odisej, pa zatoa
ne moral da o~ekuva i prima posebni molbi od Atina. No, vo toa vreme
MItologIJata na MaKeDoncIte
161
taa zaboravila na gnevot protiv kralot na Itaka. Duri i obratno. Taa
sega poka`uvala simpatii kon negovata ostroumnost i bogatstvo na
idei, taka {to od den na den, sè pove}e po~nala da go zasakuva.
Slednata zemja vo koja pristignal Odisej bil pliva~kiot ostrov
Eola, kade se nao|alo carstvoto na Eol, ~uvarot na vetrovite. Eol go
primil patnikot so {iroki race i dobro go nagostil. Na zaminuvawe
Eol mu dal na Odisej me{ina vo koja bile zarobeni site zapadni vetrovi, so {to Odisej trebalo da plovi po vistinski kurs. Odisej bil mnogu
radosen, zatoa {to tokmu zapadnite vetrovi mu pre~ele za vreme na patuvaweto. Bez niv, toj presmetal deka bez niv negovite korabi }e stignele vo Itaka za samo devet dena.
Me|utoa, mislej}i deka vo vre}ata ima nekoe golemo bogatstvo, nekoi od negovite lu|e skri{um ja zele, ja otvorile me{inata i gi oslobodile zapadnite vetrovi. Istiot mig korabite svrtele od patot kon doma.
Po pove}e denovi tie se ukotvile vo zemjata na Lam, kralot na
Laistrigonite-narod sostaven od xinovi-~ovekojadci. [tom se dobli-
Preden i zaden del od sad za voda so pretstava na odisej i
ve{terkata Kirka
162
Risto PoPovSKI
`ile korabite, edinaeset od niv vedna{ bile uni{teni od xinovite.
Od celokupnata eskadra ostanal samokorabotna koj se nao|al Odisej a
toj korab sè u{te ne bil pristignat vo pristani{teto.
Odisej se ~uvstvuval mnogu poti{ten i mu bilo mnogu te{ko, bidej}i najgolemiot del od flotata mu bil uni{ten. Taka bez mnogu da misli toj se ukotvil na ostrovot na koj `iveela ve{terkata Kirka. Odisej
ispratil izvidnica za da doznae kakvi opasnosti demnat i go o~ekuvaat
na ostrovot.
Otkako izvidnicata se sretnala so Kirka, taa gi ma|epsala so
svojata ubavina, nudej}i im vol{ebni napitoci. [tom tie gi ispile
~a{ite, taa gi pretvorila vo sviwi. Pritoa, Kirka napravila pijalokot da ne im go izbri{e se}avaweto na ovie ma`i, pa taka tie imale
forma na sviwi, no mislele i ~uvstvuvale kako lu|e.
Eden od mornarite uspeal da pobegne i da mu soop{ti na Odisej,
{to sè im se slu~ilo na ostrovot. Zagri`en za svoite lu|e, Odisej vedna{ trgnal kaj ve{terkata. Po patot sretnal edno mom~e, vsu{nost
Hermes pretvoren kako ~ovek, koj mu dal edna trevka za da go {titi od
magijata na Kirka.
Odisej ja izxvakal trevkata i potoa se sretnal so Kirka. Ja zel
~a{ata {to taa mu ja ponudila i celata ja ispil. No, ne se slu~ilo ni{to, pa ve{terkata {irum gi otvorila o~ite i ustata vo znak na ~udewe.
Nikoga{ pred toa taa ne sretnala nekoj koj e za{titen protiv nejzinata
magija. Toga{ Odisej £ se zakanil deka }e ja probode so me~, ako vedna{
ne gi pretvori lu|eto vo nivniot priroden izgled. Taa go poslu{ala,
no ne poradi strav od negoviot me~, tuku zatoa {to po~nala da se vqubuva vo nego.
Otako na lu|eto im go vratila nivniot vistinski izgled, Kirka
naedna{ stanala qubezna i gostoqubiva. Odisej zabele`al deka taa ne
e tolku lo{a, kako {to izgledala na po~etokot, pa bidej}i negovite
lu|e bile iscrpeni i barale odmor, toj re{il da ostane kaj Kirka nekoe
vreme. No, po edna godina odlu~il deka e vreme pak da otplovi, i so te{ko srce da £ ka`e zbogum na ve{terkata.
Pred da trgnat, taa mu objasnila {to mora da napravi za da mo`e
sigurno da se vrati doma. Toa {to taa mu go pretska`ala ne bila lesna i
prijatna zada~a-toj moral da se simne vo podzemjeto i da go pobara duhot
MItologIJata na MaKeDoncIte
163
na slepiot jasnovidec
Terezie, koj bil edinstvenata li~nost {to na
Odisej i na negovite lu|e mo`el da im ka`e kako sigurno da se vratat
vo svojata sakana tatkovina. Taa mu objasnila
na Odisej i kako mo`e
da go namami od letargija duhot na Terezie.
Koga Odisej se simnal
vo podzemjeto, sledej}i
go sovetot na Kirka, iskopal edna golema dupka. Potoa zaklal mnogu ovci, ~ija krv potekla vo dupkata, pa taa naodisej i Sirenite na vazna
brgu se napolnila do good 480/470 pred Rista izlo`ena
re so isparuva~ka sve`a
vo britanskiot muzej vo london
krv. Mirisot na krvta
privlekol mnogu duhovi od nivnata osamenost i naskoro Odisej bil
opkolen od bezbroj du{i, koi ~ekale da ja ugasnat svojata `ed. Toj videl
mnogu od negovite nekoga{ni drugari vo toj stra{en den, me|u koi i
duhot na hrabriot Ahil i na silniot Ajaks, koj sè u{te bil lut {to ne
go dobil oru`jeto na Ahil. Toj ja videl i svojata majka Antikleja, kako
i prijatelot Agamemnon. Spomnuvaj}i si za upatstvoto na Kirka, toj
se odbranil od site niv sè dodeka ne go videl duhot na Terezie. Toj go
odvel duhot do iskopanata dupka i mu dal da pie od penlivata te~nost.
[tom `edta na Terezie bila zadovolena, Odisej go pra{al kako mo`e
da se vrati vo Itaka.
Duhot mu rekol deka sè dobro }e im odi, no samo dokolku vnimavaat nekoj od lu|eto da ne gi napadne govedata na bogot na sonceto Helie, na ~ij ostrov trebalo da stignat. Osven toa, toj pobaral od Odisej
da sobere hrabrost, bidej}i go ~ekale u{te mnogu avanturi pred kone-
164
Risto PoPovSKI
~no da ja vidi svojata tatkovina i
svojata familija. Odisej se vratil
od podzemjeto i gi ostavil brojnite
duhovi da pijat krv od dupkata.
Potoa pak otplovil i po patot
se zadr`al na ostrovot na Kirka za
da £ raska`e {to se slu~ilo. Taa go
predupredila deka naskoro }e dojde
na ostrovot na Sirenite. Sirenite
bile stra{ni su{testva, no na svoj
specifi~en na~in. Tie bile mnogu
ubavi i koga peele imale mnogu ubavi opojni glasovi. Odisej trebalo
da se ~uva od nivnoto peewe.
Koga se pribli`ile do nivniot ostrov, Odisej, kako {to prethodno bil sovetuvan, naredil da go
vrzat za jarbolot, a na ostanatite
im naredil da si stavat volna vo
u{ite za da ne bidat ma|epsani od
odisej i boginkata atina
peeweto na sirenite. Kolku poblizu plovele kon ostrovot, tolku na Odisej mu stanuvalo jasno zo{to ovie
`eni bile opasni. Okolu prekrasniot ostrov toj videl raspadnati korabi i ostatoci od nivnata posada. Mornarite, opieni od ~udesnata
pesna na Sirenite, gi naso~uvale korabite kon ostrite karpi so koi
bil obikolen ostrovot i tamu se raspa|ale na delovi. Odisej ne mo`el
da se odbrani od mo}ta na nivnata pesna, pa so site sili se trudel da se
oslobodi od ortomite so koi bil vrzan. No, koga pominale kraj ostrovot i se oddale~ile, pesnata se poslabo se slu{ala, pa toj se smiril,
~udej}i se na mo}ta na ovaa ~udesna muzika.
Slednata opasnost za korabot bile Scila i Haribda, dve stra{ni
posestrimi ~udovi{ta. Sekoj {to uspeval da ja pomine prvata bez otpor
pa|al vo racete na vtorata. Scila imala dvanaeset noze i {est glavi,
so tri redici stra{ni zabi vo ustata. Haribda, ~ie telo ne e to~no opi{ano, `iveela direktno na vodata i tripati na den iscicuvala gole-
MItologIJata na MaKeDoncIte
165
mi koli~estva vo nejzinata ogromna usta, koi potoa pak gi isfrlala.
So toa taa predizvikuvala ogromen vir, {to duri ni Posejdon ne mo`el
da go sopre. So poddr{kata i pomo{ta na Atina, Odisej uspeal da izmanevrira pokraj dvete ~udovi{ta, kade zagubil {estmina svoi lu|e.
Potoa premorenite borci stignale na son~eviot ostrov, rodniot
kraj na Ile. Koga lu|eto tamu gi videle ugoenite goveda, zaboravile na
predupreduvaweto na Terezij i zaklale nekolku od ovie sveti `ivotni, koi gi ispekle na `ar. Odisej ne jadel ni{to od mesoto, znaej}i deka
za toa e pretska`ana smrt. Koga korabot go napu{til ostrovot, Ile
vedna{ im se odmazdil. So eden grom go rascepil korabot na dve i ja
ubil celata posada. Odisej bil edinstveniot {to pre`iveal i bil nosen od branovite do eden ostrov na koj `iveela nimfata Kalipso. Tuka toj ostanal pove}e godini, bidej}i Kalipso nemala korab so koj toj
bi go napu{til ostrovot.
Na Olimp Atina go zamolila Yeus da mu pomogne na Odisej, koj,
pri site negovi avanturi, sekoga{ se poka`uval kako bogoboja`liv.
Yeus ja dal svojata soglasnost i go ispratil Hermes so naredba kon Kalipso kako znae da mu pomogne na Odisej. So te{ko srce Kalipso, koja
bila vqubena vo nego, mu dala na Odisej drva od koi toj si izgradil splav
i go snabdila so sè {to e potrebno za vra}awe doma. So radosno srce toj
otplovil vrz negoviot mal splav i se naso~il kon Itaka, devet godini
po padot na Ilion.
Koga go videl Odisej pak da plovi po moreto, Posejdon vedna{
mu predizvikal stra{na bura. Splavot bil raspar~en, a Odisej ostanal
sam vo razbranetoto more. Toj }e se udavel, ako ne mu pomognela boginkata na moreto Levkotea. Taa go sovetuvala da pliva kon najbliskoto
kopno i mu go dala svojot {al za da go {titi od davewe i od ajkuli.
Toj dva dena podocna se razbudil na bregot na Fejakija. Tamu go
na{la Navsika, }erka na kralot Alkino, i go sovetuvala da otide vo
palatata i da go zamoli za pomo{ kralot, bidej}i znaela deka nejziniot tatko i nejzinata majka nikoga{ ne odbivale bilo kakvi molbi za
pomo{. Odisej napravil taka, kako {to bil sovetuvan, i zatoa naskoro bil dobro zgri`en i za{titen. Toj im gi raska`al svoite mnogubrojni avanturi, bidej}i so toa skal da se oddol`i na kralskata familja
za isklu~itelnoto prijatelstvo i nesebi~nata velikodu{nost.
166
Risto PoPovSKI
Bidej}i negovite skitawa go ottstranile devet godini od Itaka,
mnogu lu|e tamu go smetale Odisej za mrtov. Samo negovata `ena Penelopa i negoviot sin Telemah, veruvale deka toj e sè u{te `iv. Mnogu mladi blagorodnici doa|ale da £ ponudat brak na Penelopa, uvereni deka
kralot nikoga{ nema da se vrati. Tie posakuvale da gi prisvojat kralskite bogatstva i palata.
Za da gi ottrgne site ovie dodvoruva~i, Penelopa im rekla deka
e zafatena so tkaewe na pokrivka za nejziniot {totuku po~inat tatko,
pa zatoa ne mo`ela nikogo da primi. Bidej}i toa bilo pri~ina za po~it, nikoj ne se somneval vo toa. No, toa bilo samo trik. Sekoja no} Penelopa go rastkajuvala ona {to preku denot go tkaela, taka {to voop{to ne napreduvala rabotata. Izvesno vreme ovaa izmama uspevala, no
edna{ eden od dodvoruva~ite ja zateknal kako rastkajuva i vedna{ pobaral od nea da izbere nov soprug.
No, toga{, blagodarenie na pomo{ta od kralot Alkino, Odisej
pristignal vo Itaka. Pred da vleze, toj ja sretnal Atina, koja bila prepravena kako ov~ar. Taa go izvestila za mnogute dodvoruva~i, koi se
naturale kaj Penelopa i koi sakale da go ubijat Telemah. Taa mu ka`ala
i za vernata qubov na Penelopa kon nejziniot odamna is~eznat soprug.
Boginkata go sovetuvala Odisej da ostane kaj sviwarot Evmaj i da gi nabquduva nastanite vo palatata bez da ja poka`e svojata prisutnost. Za
da bide u{te poneprepoznatliv, toj se preoblekol kako pita~.
Po nagovor na Atina, Telemah go prekinal baraweto na svojot
tatko i se vratil vo Itaka. Toj oti{ol vo kolibata na Evmaj, bidej}i
imal doverba vo sviwarot, koj go izvestuval za sè {to se slu~uvalo za
vreme na negovata otsutnost. Otkako Telemah razbral za sè {to mu ka`al Evmaj, go ispratil sviwarot kaj svojata majka za da i ka`e kri{um
za negovoto vra}awe bez da predizvika gnev kaj dodvoruva~ite. [tom
tatkoto i sinot ostanale sami vo kolibata, Odisej ja frlil svojata
pita~ka obleka i go otkril svojot identitet. Nivnata radost, poradi povtornoto viduvawe, nemala kraj, no, bidej}i imalo u{te mnogu rabota da
se zavr{i, se dogovorile kako ponatamu da postapat.
Sledniot den Odisej, povtorno oble~en kako pita~, oti{ol vo palatata i tamu bil izlo`en na mnogu navredi od strana na potencijalnite zetovi - dodvoruva~i na negovata sopruga. Koga Penelopa doznala
MItologIJata na MaKeDoncIte
167
deka vo nejzinata ku}a eden gostin e navreduvan, naredila da go dovedat
pita~ot za da mu se izvini li~no. Odisej vlegol, no taa ne go prepoznala. Namesto da £ se otkrie, toj po~nal da £ raska`uva prikazni, koi
navodno gi slu{nal za avanturite na slavniot Odisej. Potoa Penelopa
mu raska`ala za mnogute dodvoruva~i od koi ne mo`ela da se oslobodi. Mu rekla deka kone~no napravila plan kako da se kurtuli od niv.
odisej, kako prepraven pita~, zaedno so svojata `ena Penelopa
koja ne go prepoznala
168
Risto PoPovSKI
odisej gi ubiva dodvoruva~ite na svojata `ena Penelopa
Imeno, pred svoeto zaminuvawe za Ilion, Odisej bil poznat po svojata
golema ve{tina na ga|awe so lak i strela. Edna{ toj so strela go pogodil
centarot na dvanaeset zlatni prsteni, koi bile naredeni vo niza vo edna
linija. Penelopa rekla deka }e se oma`i za onoj, koj }e uspee da go povtori podvig na nejziniot soprug.
Sledniot den Penelopa go zela lakot, ja zela strelata i se simnala
vo golemata sala na palatata, kade {to bile sobrani kandidatite, i im
rekla {to odlu~ila. Site se soglasile da se natprevaruvaat, no nitu eden
od niv ne mo`el nitu da go optegne lakot a kamo li da go pogodi centarot
na prstenite. Koga na site im pominal redot, pita~ot pra{al dali smee
i toj da se obide. Otkako mu bilo dozvoleno, toj bez maka go optegnal lakot i vo toj moment na site prisutni im bilo jasno koj e negoviot vistinski identitet. Potoa Odisej ja istrelal strelata i taa pominala niz
dvanaesette naredeni prsteni. Po ova gi zastrelal i svoite konkurenti. I taka, po celi dvaeset dolgi godini, kralot od Itaka, silniot Odisej, kone~no se vratil doma.
RA\AweTO I LeGeNdATA ZA BO@JIOT SIN
ALekSANdAR MAkedONSkI
Nitu eden vladetel od anti~kiot svet ne e opkru`en so tolku sagi
i legendi, kako {to e Aleksandar Makedonski, kogo narednite generacii go narekle: „Veliki“. Osven „Romanot za Aleksandar“, koj nastanal
vo III vek po Rista i koj vo Sredniot vek, po Biblijata, bilo najpoznatoto
delo vo svetskata literatura, postoele u{te mnogu sagi za Aleksandar.
Po smrta na Herakle, Makedoncite so vekovi go o~ekuvale ra|aweto na svetiot Bo`ji sin, koj trebalo pak da se rodi tamu, vo svetata
zemja Makedonija. Ne e slu~ajno vakvoto veruvawe kaj Makedoncite vo
site izminati vekovi. Gospod im pra}al po eden od negovite sinovi za
170
Risto PoPovSKI
spasenie za da gi vodi
po praviot bo`ji pat.
Vo starite knigi vo svetili{tata niz Egipet
pi{uvalo za negovoto
doa|awe i poradi toa najdobriot u~enik od egipetskite svetili{ta,
Aristandar, bil ispraten kaj makedonskiot
car Filip Vtori za da
go potpomogne negovoto
doa|awe.
Kako mom~e Filip bil prili~no posveten vo misteriite na
Samotraki. Na ovie religiozni obredi u~estvuvale ne samo ma`i,
tuku i mladi devojki.
Tamu mladiot Filip se
vqubil vo edna princeza, koja bila nekoga{na
sve{teni~ka na Dionisovite misterii. Princezata se vikala MariMakedonskite simboli:
ja. Nejzinite o~i i nejziSonceto od Palatica (vergina)
nata usta, kako da bile aplicirano na kov~e`eto pronajdeno vo
odraz na ubavinata, osa- grobnicata na Filip vtori Makedonski
menosta i diviot pejsa`
i negovata kruna.
na Malesija, od kade {to
taa poteknuvala. Ovaa devojka bila neverojatno oddadena na misteriite posveteni na makedonskite bogovi.
Mladata Marija bila i mnogu ~udna devojka. Taa bila pre~uvstvitelna, imala darba da pa|a vo trans i na toj na~in duhovno da se „dru`i“
MItologIJata na MaKeDoncIte
Filip treti Makedonski
Marija (olimpija)
majkata na aleksandar
171
so nevidlivite bogovi. Verojatno toa go plenilo mladiot Filip, koj preku nea, za prv
pat se dobli`il do natprirodnite sferi.
Filip se o`enil so Marija vo 358 ili 357 godina pred
Rista. Sklu~uvaweto na brakot se slu~ilo to~no edna godina pred negovoto stapuvawe na vlast. Pred toa toj bil
o`enet so Fila, princeza od
rodot na knezovite od Elimeja. Za ovoj negov prv brak
so Fila nema nikakvi podatoci. Ne se znae dali toj opstojuval paralelno so brakot
so Marija ili po kratko vreme bil rasturen. Mo`ebi Fila umrela, bidej}i nejzinoto
ime podocna ne se spomnuva.
Osven so nea, Filip so tekot
na vremeto, se o`enil u{te
so ~etiri `eni: Ilirkata Andata, koja bila kralska }erka, potoa so Fidina od Larisa, so Nike od Ferae i so Meda. Od site niv, samo Marija
bila priznata za carica.
Marija bila sirak. Nejziniot tatko Neoptolemej
bil kral na Malesija. Toj umrel vo 360 godina pred Rista.
Ubavata princeza od toga{
bila pod strog nadzor na nej-
172
Risto PoPovSKI
ziniot ~i~ko Aramba{a. Ovoj Aramba{a istovremeno bil i najzin zet.
Toj se o`enil za Troa, koja bila sestra na Marija. Sega toj stanal kral
na Malesija. Toj bil ambiciozen i pragmati~en ~ovek. Koga Filip ja
pobaral rakata na negovata bratanka, Aramba{a vedna{ se soglasil.
Toj brzal da sozdade sojuz so Filip, bidej}i vo nego gledal iden car na
golemoto, iako sè u{te haoti~no, sosedno kralstvo. Toj toa go napravil
pred sè zaradi sopstvena korist.
No}ta pred ven~avkata, princezata Marija, spored makedonskite
obi~ai, bila zatvorena vo nevestinskata soba. Tamu sonuvala ~uden son.
Vo sonot videla nevreme, edna molwa udrila vo nejziniot stomak, a potoa izbuvnal svetol plamen, koj podocna zgasnal. Za seto ova izvestuva
Plutarh, koj nudi i drugi detali. Filip isto taka imal son, no toa bilo
po svadbata. Vo sonot toj udaril pe~at na stomakot na svojata sopruga.
Na pe~atot bila izgravirana slika na lav. Filip vedna{ gi pra{al tolkuva~ite na sonovi, koi mu rekle deka treba da ja za{tituva svojata mlada `ena Marija, bidej}i se o~ekuvalo taa da go rodi dolgoo~ekuvaniot
nov mesija - Bo`jiot sin. Ovoj son mu dal povod za podocne`en somne`
vo nejzinata vernost.
Eden od najdobrite pretska`uva~i so sigurnost mo`e da se ka`e
deka bil Aristandar. Toj poteknuval od Telemes vo Likija. Studiral vo
hramovite vo Teba i Memfis vo Egipet. Studiite gi zavr{il kako najdobar me|u najdobrite i so toa bila odredena negovata sudbina i negovata misija. Na dvaesetgodi{na vozrast bil ispraten vo Makedonija kako sovetnik i prorok na carot Filip Vtori Makedonski. Negovata glavna zada~a bila da go protolkuva proro{tvoto, spored koe osloboditelot
na Egipet trebalo da bide roden vo svetata zemja Makedonija. Aristandar rekol deka proro{tvata sekoga{ se ostvaruvale, no ne sami od sebe,
tuku trebalo lu|eto da deluvaat i da potpomognuvaat za tie da se ostvarat.
Samo malkumina imale darba da predviduvaat. Tamu, vo Telemes, bile
smesteni najdobrite tolkuva~i na znacite vo toa vreme. Toa bile najsposobnite proroci na IV vek pred Rista, a me|u niv edinstveno Aristander va`el kako nepogre{liv. Toj go protolkuval sonot na Filip mnogu
smelo, no i logi~no. „Ne e voobi~aeno prazen sad da se zape~atuva“, rekol
toj i dodal deka caricata ve}e go nosela pod srceto naslednikot na tronot. Taa trebalo da rodi mom~e so plamena i lavovska smelost.
MItologIJata na MaKeDoncIte
173
aleksandar Makedonski (levo), kako Herakle (desno),
a vo sredinatae bogot Yeus so svoite simbolite
Sonot na Marija bil od izvonredno zna~ewe za istorijata na Filip, za istorijata na Aleksandar Veliki, no i za istorijata na celoto
~ove{tvo. Prakti~no bez ovoj son Aleksandar Treti Makedonski ne bi
bil Veliki, a negovoto carstvo ne bi bilo svetsko. Ova za~nuvawe se
slu~ilo vo potpolno zatvorena soba pred prvata bra~na no} - toa bilo
edno „~isto“ za~nuvawe. Pritoa tamu nemalo zemsko su{testvo. Vo sekoj
slu~aj Marija ja sfatila nejzinata sostojba. Taa bila apsolutno ubedena deka e odbrana da bide majka na Bo`jiot Sin.
Za ova postojat razli~ni svedo{tva, me|u koi i ona od Plutarh.
Po nejziniot prestoj vo Samotraki, taa bezgrani~no bila posvetena na
obo`uvawe na misteriite. Za vreme na sve~enite procesii taa pa|ala
vo neobi~na ekstaza. Plutarh pi{uva deka taka mo`ela da se odnesuva
samo edna varvarka, edna Malesijanka, kakva {to bila Marija. Taa u~estvuvala vo ritualite na Bahanaliite za vreme na koi nosela golemi skroteni zmii. Tie, lazej}i, izleguvale od br{lenot, od misti~nite ko{nici i se svitkuvale okolu tirsovite i okolu vencite na `enite. Kaj ma`ite tie predizvikuvale strav i u`as. Edna zmija duri bila zabele`ana
vo krevetot vo spalnata soba na Marija. Nekoi pretpostavuvaat deka
toa bil piton, koj bil donesen od Delfi. No Filip ne bil bog, ne bil
174
Risto PoPovSKI
Apolon {to gi pobeduval zmiite. Zatoa toj ja
izbegnuval `enata, koja
op{tela so zmija, `enata koja bila opasna i koja si igrala so natprirodnoto, so smrtta; `enata koja sakala da go
progoni od zemjata vo
koja toj mnogu postignal,
verojatno sakaj}i da go
naseli vo Adot. Negovata qubov kon Marija,
negovata nekoga{na ne`nost so koja i sè voshituval, seto toa is~eznalo. Filip, najsmeliot
vojskovodec na Makedonija i na dene{na Evropa, se pla{el od demonskata priroda na taa `ena. Ve}e ne odel vo nejzinata spalna soba. MeSvetili{teto vo Delfi
|u stra`arite na palatata se zboruvalo deka Filip ja smetal svojata `ena za vol{ebni~ka, koja
duri se zanimavala i so pravewe otrovi. Drugi mislele deka Filip doznal deka Marija odr`uva odnosi so nekoe povisoko su{testvo.
Sosema e mo`no deka religioznata svest, koja ja imal Filip, ne
mu dozvoluvala da ja otrgne Marija od nejzinata opsednatost so misteriite. Kolku i da bil toj bezobziren dr`avnik, sepak, i samiot bil religiozen i toa postojano treba da se ima vo predvid. I Filip bil posveten na misteriite vo Samotraki. Dokolku toj ne veruval vo posvetenosta na Molosjankata, toga{ brgu }e ras~istel so nejziniot na~in na
`iveewe. Toga{ vo Makedonija `enata vo brakot nemala nekoja sila ili
mo} poradi koja soprugot, od strav ili od nekoja nedoverba, bi ja osta-
MItologIJata na MaKeDoncIte
175
vil da pravi {to saka. Brakot toga{ bil konzervativen, kako {to gore
dolu e do denes. Iako toga{ `enata imala po~ituvana polo`ba, sepak,
morala da bide poslu{na vo odnos na ma`ot. Toa va`elo i za princezite, koi vo brakot morale da mu slu`at na svojot soprug.
Vsu{nost, Filip se pla{el od bogovite na svojata `ena. Inaku,
toj ne bi ispratil ~ovek vo Delfiskoto proro{tvo. Poznato e deka
Hairon, po naredba na Filip, moral da patuva vo svetili{teto na Apolon. Tamu Pitija go sovetuvala deka Filip bi trebalo da prinese `rtva na Yeus/Amon i posebno da go po~ituva ovoj bog, bidej}i Yeus/Amon,
tatkoto na Apolon, bil posilen od zmijata. Veruvaweto vo natprirodnite vrski na Marija oti{lo tolku daleku, {to se zboruvalo deka Filip Vtori go izgubil svoeto oko poradi toa {to yirkal niz cepnatinkata na vratata od spalnata soba na svojata `ena vo migot koga izvesen
bog vo telo na zmija le`el kraj nea. No, vistinata e deka Filip, go izgubil ednoto oko za vreme na opsadata na Metona ili na Olint.
Kolku i da bile golemi uspesite na Filip Vtori Makedonski
kako dr`avnik, i kako vojskovodec, sepak, edna senka postojano go demnela vo site oblasti vo koi toj postignal uspesi. Plutarh pi{uva deka
celoto carstvo „stradalo od nezdravata atmosfera {to izleguvala od
`enskata odaja“ na ovoj car. Se slu~ile mnogu te{kotii, mnogu neprijatnosti i mnogu karanici. Velat deka Marija bila nezadovolna. Plutarh pi{uva deka taa bila qubomorna i gnevna. No, nejzinite stradawa,
nejzinata ogor~enost i bolka imale svoja pri~ina.
Aleksandar bil roden na 22 ili 23 juli (Zlatec) 356 godina pred
Rista vo makedonskata carska prestolnina, Pela. Spored tajnite zakoni na Vselenata, poznavaweto i ~itaweto na sudbinite od Zodijakot.
Aleksandar bil obele`an so dva znaka i toa: znakot na Sonceto i znakot na Lavot. Spored dosega{nite soznanija, toj e 32 ili 33 (odnosno
40-ot) oficijalen makedonski car, koj vladeel od 336 do 323 godina
pred Rista. Prviot oficijalen car na Makedoncite bil Mino koj vladeel na Krit okolu 1.500 godina pred Rista. Zna~i, Aleksandar Treti
Makedonski bil roden vo makedonsko carsko semejstvo, kako ~etvrto
dete na makedonskiot car Filip Vtori Makedonski i toa od negovata
`ena Marija, koja, po ra|aweto na Bo`jiot Sin, go dobila novoto ime
(prekarot) „Olimpija“.
176
Risto PoPovSKI
Pela - prestolnina na Makedonskoto carstvo izgradena od
makedonskiot car arhelaj Prvi vo 413 godina pred Rista
Koga Olimpija go rodila Aleksandar, bila organizirana golema
proslava vo carskata palata vo Pela. No, naedna{ caricata pu{tila
glas deka navodno nejziniot sin ne bil za~nat od Filip Vtori Makedonski, tuku od Yeus-Amon, bidej}i po za~nuvaweto taa sè u{te bila devica. Filip bil voznemiren od takvite glasini, bidej}i tie ja potkopuvale negovata ~est i kako ~ovek i kako car. Toj go ispratil Hiron od
Megalopolis za Delfi, kaj bogot Apolon, da ja zamoli Pitija da mu go
objasni ovoj paradoks. Odgovorot od Pitija glasel deka carot od Makedonija treba da prinese `rtva na Yeus - Amon. Vakviot odgovor u{te pove}e go razgnevil Filipa. Olimpija, pak, vo svojata opsesija za sozdavawe intrigi, pu{tila glas, deka okoto {to Filip go zagubil vo edna bitka, bilo tokmu ona oko so koe toj yirkal niz vratata dodeka taa spiela so
zmijata. Olimpija bila }erka na Neoptolemej, kralot na Malesija i
potomok na Ahil. Zatoa taa veruvala deka e od poblagorodni~ko poteklo vo odnos na Filip i ne propu{tala prilika da mu se potsmeva. Filip
Vtori Makedonski postojano bil zafaten so voenite pohodi {to imale
za cel da go napravat apsoluten vladetel na cela Makedonija i po{iro-
MItologIJata na MaKeDoncIte
177
ko. Toga{ toj imal samo 27 godini, bil umen, silen i strasten ma`, nosel
i bujna brada, go sakal pieweto, gi sakal `enite, gi po~ituval i gi sakal Makedoncite.
Eden drug nastan koj se doveduva vo vrska so ra|aweto na Aleksandar, bilo paleweto na hramot na Artemida vo Efes. Hramot bil najslavnoto svetili{te na antikata i toj bil zapalen istiot den koga se rodil
i Aleksandar. Izvesen Herostrat go zapalil hramot vo namera so ovaa
zlostorstvo da vleze vo istorijata, {to i mu uspealo. Ovoj hram i denes
se smeta za edno od Sedumte svetski ~uda. Mnogu patnici od vnatre{nosta na Azija i od primorskite gradovi na Sredozemnoto More doa|ale,
ne mo`ej}i da se na~udat na ubavinata na ovoj hram. Istata no}, koga
Olimpija go rodila Aleksandar vo 356 godina pred Rista, plamenite
jazici nad ovoj hram visoko go osvetluvale neboto nad nego i nikoj ne
bil vo sostojba da go zgasne po`arot. So pravo ovoj nastan se smetal i se
smeta za edno od najgolemite zlostorstva. @itelite od bregot na Azija vo `al se frlale na zemja, gi posipuvale glavite so pra{ina i izvikuvale deka so ova na Azija £ pretstoi golema nesre}a. Taka izvestuvaat
anti~kite istori~ari, koi uka`uvaat na faktot deka Aleksandar Treti
Makedonski }e ja osvoi celata toga{na poznata Azija do samite granici na Indija.
Majka mu na Aleksandar, nekoga{na sve{teni~ka na Dionisovite
misterii, poteknuvala od makedonskata oblast Malesija (vo dene{na
Albanija). Toj u{te kako dete poka`al elementi od karakterot na svoite roditeli i toa: od tatko mu ja nasledil ogromnata energija, a od majka mu demonskiot `ar. Aleksandar bil sin na mnogu mudar i sposoben
car, kakov pred toa nemalo vo anti~kiot svet, i na majka, koja tvrdela
deka poteknuva od rodot na Ahil. Filip i Olimpija izvr{ile golemo
vlijanie vrz Aleksandar. Filip go obu~uval svojot sin vo politi~kite i voeni raboti. Olimpija bezumno go sakala i go dr`ela cvrsto privrzan kon nea i nejzinata religioznost. Od nea toj verojatno dobil dlaboko religiozno vospituvawe, {to ostavilo tragi vo negoviot podocne`en `ivot. Dodeka bil u{te mal, kako bebe, taa go vodela po makedonskite svetili{ta, kade bil podgotvuvan za negovata religiozna
misija, koja mu pretstoela, i tamu go pominal pogolemiot del od negoviot mlad `ivot.
178
Risto PoPovSKI
Izgled na Svetili{teto so terasa na Hat{epsut
so pro~uenite reqefi
Se postavuva pra{aweto: kako do{lo do toa eden Makedonec da
bide prifaten kako sin na egipetskiot bog Amon? Dali samo poradi
negovata semejna tradicija bidej}i toj e potomok na Herakle, a so toa i
na Yeus-Amon? Iako proro{tvoto na Amon od Siva mu bilo poznato na
Aleksandar i istoto mnogu go po~ituval sepak, Amon ili Amun, kako
{to go narekuvale Egipjanite, za Makedoncite bil tu| bog, iako bil
pretstaven so rogovi od oven u{te pred vremeto na Aleksandar. Ukrasnite moneti na Lizimah uka`uvaat na vrskata so Amon {to bilo prifateno od Makedoncite. Sepak, {to e toa {to tolku go fasciniralo mo}niot Aleksandar so ovoj bog?
Odgovorot na ova pra{awe go nudi eden star egipetski mit u{te
od vremeto na slavnite denovi na Egipet. Ako se vleze vo sredniot dvorec na svetili{teto na terasata na Hat{epsut (1490 - 1468 godina pred
Rista) vo Deil-el-Bahri, toga{ vo edna od salite }e se sretne najstariot za~uvan zapis za eden star mit, posveten na ra|aweto na carot - bog
i negovoto za~nuvawe preku Amon.
179
MItologIJata na MaKeDoncIte
Ovie reljefi imaat posebna
prikazna, od koja lesno mo`e da se
sfati religioznata i politi~ka
vrednost na mitot. Najprvin tie nastradale poradi toa {to naslednikot na Tutmos Treti (1490-1436 godina pred Rista) gi oskvernavil site reljefi sozdadeni vo vremeto na
negovata omrazena prethodni~ka.
Golem del od hodnicite {to potsetuvale na nea gi uni{til ili gi
prenamenil za sebe. Koga Ehnaton
(1364-1347 godina pred Rista) sakal
da gi sprovede svoite monoteisti~ki idei, povtorno nastradale pretstavite na toga{ omrazeniot Amon.
Vo vremeto na vladeeweto na Ramzes Vtori (1290 - 1224 godina pred
Rista) bil napraven obid za obnovuvawe na nekoi sliki na bogovite. Mitot za ra|aweto na carot-bog
potsetuva na sodr`ina od roman.
Taka, Amon re{il deka do{lo vreme da za~ne sledbenik na tronot.
Za taa cel toj ja informiral svojata dr`ava, deka noviot car treba
da se gri`i za nejziniot kult. Potoa Amon razgovaral so carot i go
informiral. Na edno mesto se veli:
„Amon bil voveden kaj gospodarkata na palatata... kade, otkako
se preobrazil vo telo na car... oti{ol da ja oplodi.“
aleksanadar treti
Makedonski
kako faraon vo egipet
180
Risto PoPovSKI
Nasproti vakviot iskaz, vo krevetot na Marija se pojavil AmonYeus vo svoeto vistinsko telo. Caricata bila zanesena i zavedena od
mirisot na ovoj bog. Toj otkril koj e i ja predizvikal nejzinata qubov:
„...otkako veli~estveniot bog go napravi so nea ona {to go saka{e...“
Taka bil sozdaden naslednik na tronot, koj bogot Hnum go prema~kal so
glina, pri {to dobil sekakvi blagoslovuvawa. Teloto trebalo da bide
na Amon, {to zna~i da bide isto su{testvo. Potoa majkata na idniot
car-bog bila opsipana so po~esni tituli i kone~no se rodilo deteto vo
prisustvo na mnogubrojni bogovi. Amon go legitimiral svojot potomok
so zborovite: „Mojot sin izleze od moeto telo i od mojot obraz {to
zra~i.“ Potoa deteto bilo ~uvano od Amon i od svetite kravi.
Dovolen e eden pogled za da se sfatat analogiite na legendite
vo koi e spomnata vrskata pome|u Nektanebos, Amon i Aleksandar.
Bogot se soedinuva so carica, koja e oma`ena. Soprugot i golemcite
nektanebos
MItologIJata na MaKeDoncIte
181
na dvorot se informirani za toa. Potoa sleduva preobrazuvaweto i
pojavata na bogot vo telo, {to kaj Nektanebos e pretstaveno kako vistinska enigma. Caricata se vqubuva vo nejziniot bo`estven qubovnik. Potoa sleduva ra|aweto vo prisustvo na bogovi, to~no taka kako
{to go prenesuva i Plutarh (Aleksandar, 3). Prakti~no, bo`estvenoto
ra|awe prika`ano vo romanot za Aleksandar i vo biografijata od Plutarh imaat staroegipetska osnova i kako takvi bile do odreden stepen
adaptirani za makedonskata publika.
Za reljefite na Hat{epsut odamna se diskutiralo i toa od aspekt
za zna~eweto na ovaa legenda, odnosno dali nejzina primarna cel bila
da se prifati Aleksandar, kako od boga predodreden, da bide „faraon“
na Egipet. Mnozina smetale deka nema somnenie deka ovaa intencija
za Aleksandar bila na preden plan i istata se provlekuva niz celiot
roman za Aleksandar. Sega e sosema jasno zo{to Aleksandar mu posvetuval tolku golemo vnimanie i po~it na mitot za Amon na koj mu bilo
dadeno prvostepeno zna~ewe. So ova toj avtomatski bil legitimiran
kako faraon i kako car-bog. Aleksandar, pri negovoto zaminuvawe od
Makedonija, so sigurnost znael za ovaa legenda, koja mu bila poznata
od Aristander. So ovoj Carski pat koj go izminal Aleksandar Treti
Makedonski, fakti~ki se trasiral i patot za odewe na axilak. Pat
koj trgnuval od Pela, pa sè do Indija, do mestoto Sangela, po istiot pat
koj ve}e go pominale Dionis (Oziris), Makedon i Herakle. Aleksandar
Treti Makedonski moral da trgne na ovoj pat na axilak i da si go vidi
celiot MAKEDONSKI NAROD od Pela pa sè do Indija za da im ka`e
na svoite Makedonci: „Eve me, jas sum Aleksandar-va{iot nov Bo`ji Sin!“
So ovoj Carski pat koj go izminal Aleksandar Treti Makedonski
ja postavil i novata pateka za odewe na axilak. Pateka zavr{uvala vo
Indija, do mestoto Sangela, kade {to Aleksandar moral da ja prekine
negovata verska ekspedicija i kade {to imal izgradeno dvanaeset oltari i eden zlaten lavovski prestol na koj{to sedel samiot. Sekoja
treta godina tuka se odr`uvale najgolemite verski praznici vo ~est
na Aleksandar Treti Makedonski. Sekoj Makedonec koj veruval vo
Bo`jiot Sin Aleksandar, moral barem edna{ vo negoviot verski `ivot da go pomine ovoj dolg pat na isku{enie, veruvaj}i deka otkako }e
go izodat, tie svoeto telo i svojata du{a }e gi is~istat od site ne~isto-
182
aleksandar treti Makedonski,
na moneta,
pretstaven kako Herakle
Risto PoPovSKI
amon
tii i potoa se ~uvstvuvale kako novorodeni. Zatoa milioni Makedonci go izminale ovoj pat.
Ne treba da se zaboravi deka
eden del od Makedoncite sebesi se
smetale kako potomci na najgolemiot makedonski heroj Herakle, a
so toa prakti~no i kako potomci
na Yeus, koj gi za~nuval mitskite
heroi, t.e. bil tatko i na Herakle.
Legendata pred sè se odnesuvala za
makedonskite carevi, pa vo sklad so
toa i Aleksandar po pravilo bil
pretstavuvan so likot na mladiot
Herakle vo dru{tvo na Yeus koj
sedi na tron. Vrskata so Yeus/Amon
odli~no se vklopila vo makedonskata mitologija, iako u{te za vreme na `ivotot na Aleksandar kon- Kleopatra Sedma Makedonska
MItologIJata na MaKeDoncIte
183
zervativnite Makedonci ne
ja prifa}ale.
Legendata za Amon direktno bila povrzana i so
bogot Ra-Il, koj bil Bog na
Sonceto. Taka Aleksandar se
izedna~il i so toj bog.
Dokaz za vakvoto izedna~uvawe imame kaj poznatiot dekret od Kanopus od
238 godina pred Rista. Ovoj
dekret go napi{al Amon so
hieroglifski znaci. Vo prevedeniot del od dekretot,
imeto na bogot Ra-Il ne bilo
prevedeno kako Yeus, tuku kako Il. Spored toa, AleksanKolosot od Rodos - so likot
dar, koj ja pretstavuval slina aleksandar Makedonski, edno od
kata na Amon na zemjata, sposedumte svetski ~uda koe e sozdadeno
red ova pi{uvawe, istovreod Hares vo 290 godina pred Rista
meno go pretstavuval i Il,
koj bil makedonski Bog na Sonceto. I, navistina, postojat nekolku sliki na Aleksandar so venec na Il na glavata. Isto bilo podocna i so Ptolomej Treti, koj isto taka bil prika`uvan na monetite vo dru{tvo na
Yeus i so kruna na Il na glavata. Vsu{nost, vakvoto prika`uvawe e parafraza za vrskata pome|u Amon-Ra i Aleksandar {to e sosema razbirlivo ako se znae deka ovoj Ptolomejski vladetel (isto kako i drugite)
se smetal sebesi kako obnovuva~ na carstvoto na Aleksandar. Vakvite
pretstavi so znaci na Il se zadr`ale i vo vremeto na rimskite cezari,
koi ~estopati se navra}ale na ovoj tip sliki vo Aleksandrija. Koga nekoj cezar go slavel pohodot kon orientot ili koga bile vo preden plan
interesite za orientot, bile koristeni adaptacii na Il, koi sepak pretstavuvale samo imitacija na istite pretstavi so Aleksandar.
Pretstavite na vrskata pome|u Aleksandar i Il ostavile svoe
vlijanie duri i vo izgradbata na slavniot Kolos od Rodos. Vo ova svet-
184
Risto PoPovSKI
sko ~udo sozdadeno od Hares
i zavr{eno vo 290 g. pred Rista, Kolosot od Rodos bil
prika`an so likot na Aleksandar Treti Makedonski.
I podocna Sonceto i
Mese~inata (Il i Selena)
bile prika`uvani vo vrska
so likot na makedonskiot
osvojuva~ na Azija. Kleopatra Sedma Makedonkata taka
gi narekla svoite deca od
vrskata so Marko Antonie.
Nejziniot sin se vikal Aleksandar Il, a }erkata Kleopatra Selena. Kleopatra,
pak, bila poslednata makedonska vladetelka koja, 300
godini po smrtta na golemi- aleksandar na glinen sad od amisos
(Pont) kade e tretiran
ot osvojuva~ Aleksandar Trekako yvezdeno bo`estvo
ti Makedonski, imala ambicija da go obnovi carstvoto i kako nova makedonska Bo`ja ]erka se
vostoli~ila vo Aleksandrija.
Yvezdenata simbolika e prika`ana i na eden sad od glina vo forma na glava na Aleksandar od pontskiot Amisos. Se dobiva vpe~atok
deka ovde carot bil tretiran kako yvezdeno bo`estvo. Ima pretpostavki i deka toa e pretstavata na yvezdata koja se pojavila vo migot
na smrtta na Aleksandar.
Vo posledniot period na antikata, vo Aleksandrija, Libaneus
go opi{al carot kako kowanik so kosa sli~na na Sonceto. Ovoj osvojuva~ odamna bil izvi{en do kosmi~ka veli~ina, pa zatoa i bil pretstaven
so eden {tit iskovan od zlato so pretstavi na `ivotinski elementi.
Fakti~ki Aleksandar bil tretiran kako dete na trojca tatkovci i toa: kako sin na Filip Vtori Makedonski - car na Makedonija,
potoa kako fiktiven sin na Nektanebos Vtori - legitimen vladetel
MItologIJata na MaKeDoncIte
Srebrena tetradrahma na aleksan-n
dar Makedonski so glava na mladiot
Herakle. Iskovana vo aleksandrija,
egipet, me|u 326-318 pred Rista.
aleksandar, kako i site Makedonci,
se smetal za potomok na Herakle, sinot na Yeus, taka {to vo glavata na
Herakle se prepoznavaat crtite na
carot. Moneti od ovoj tip se kovele
u{te dolgo po smrtta na aleksandar.
aleksandar Makedonski kako IlIle so kruna od koja izleguvaat zraci. naskoro po smrtta na aleksandar crtite na negoviot lik bile
prika`ani kako lik na bogot na
Sonceto Il-Ile. Kako osnova za
vakvata pretstava e legendata deka carot e sin na amon Ra, koj vo
egipet va`el kao bog na Sonceto.
ovaa pretstava e od eden grob vo
Fajum. (Privatna sopstvenost).
185
aZeus sednat na tronot (zadna strana na monetata od slikata levo gore
so legendata za aleksandar.) bogottatko e predok na makedonskiot car
i, spored toa, ovde e poistoveten so
Yeus/amon, bo`estveniot tatko na
makedonskiot car.
Srebrena tetradrahma na carot lizimah od trakija so pretstava na likot na aleksandar kako Yevs/amon.
Potvrdenoto poteklo na aleksandar od Yeus/amon, {to bilo objaveno
od proro{tvoto na amon vo oazata
[iva, o~igledno e deka ovde na{lo
izraz vo ovenskite rogovi na bogot.
lizimah, koj bil prijatel na aleksandar, i samiot bil car vo periodot pome|u 305-281 godina pred Rista. ovaa tetradrahma bila kovana
vo amfipol (Makedonija) me|u 288281 godina pred Rista.
186
Risto PoPovSKI
Egipet i odmazdnik na negoviot tatko, no i kako sin na Yeus/Amon Ra
preku koj toj navlegol vo sferata na bo`estvata i bil proglasen za bog
na Egipet.
Za vreme na negovite posledni denovi vo Vavilon 323 godina pred
Rista vo carskata palata pristignale gosti. Tie na Aleksandar ne gledale, kako na obi~en vladetel, tuku go obo`uvale kako bog. Koga Aleksandar le`el na posmrtnata postela, a pred nego pominuvala negovata
golema vojska, Aleksandar go najavil noviot mesija, koj tie treba da go
~ekaat, bidej}i toj povtorno }e se vratel. Po negovata smrt na 10 juni
323 godina pred Rista, Aleksandar bil proglasen za edinstven Bo`ji
Sin i Bog na Makedoncite! Makedoncite 300 godini go slavele Aleksandar Treti Makedonski kako niven edinstven Bog i toa sè do doa|aweto na Kleopatra Sedma Makedonkata, koja bila proglasena za novata Bo`ja ]erka na Makedoncite. Po nejzinata smrt do{ol Bo`jiot Sin
Risto vo kogo Makedoncite veruvaat do den-denes. Amin!
Sarkofagot na aleksandar treti Makedonski
vo arheolo{kiot muzej vo carigrad (Istanbul)
Prikaz na pohodot na aleksandar od Pela do najisto~nata to~ka Sangela vo Indija
PERSIEN
188
Risto PoPovSKI
ReCeNZIJA
angelina Markus za knigata „Mitologijata na Makedoncite“
od Risto Popovski, Makedonec koj `ivee, raboti i gi istra`uva korenite na Makedoncite i nenadminatata slava na narodot {to dr`el centralno mesto vo istorijata na drevnata antika.
Vo dosega objavenite knigi za Aleksandar, Filip i Kleopatra,
Risto Popovski napravi retki sogleduvawa vistinski da se pretstavat i bogato da se ilustriraat faktite za Makedonija so prilozi od
negovata bogata arhiva od svetskata literatura.
Novata kniga za „Mitologijata na Makedoncite“, Risto Popovski
ja pi{uva ne kako mitologija tuku kako istorija. Seto ona {to se slu~uvalo vo predistorijata, vo mitolo{koto carstvo, se preto~uva od
`ivotot na bogovite kako realnost na `ivotot na Makedoncite. Bogovite imaat familijaren `ivot, rodoslovie, darba izrazena na nekoe
podra~je, kavgi i podmetnuvawa, omileni li~nosti i heroi, ishrana,
proslavi... Seto toa se sretnuva i vo `ivotot na makedonskiot carski
rod, kaj narodot i site nastani i borbi na {irokoto podra~je okolu
Sredozemnoto More i trite kontinenti kade {to vo drevnosta `iveele
i se dvi`ele Makedoncite.
Taka, po~nuvaj}i od vrhovniot makedonski bog Yeus, opi{uvani
se site aktivnostite i na drugite bo`estva i bo`estveni heroi i nivnite zaslugi za `ivotot na zemjata, neboto i podzemjeto ili ra|aweto,
vojnite i smrtta na bogovite i narodite. Site olimpiski bogovi igraat
posebna uloga i imaat posebna zada~a da im pomagaat na lu|eto ili da
gi onevozmo`uvaat ako ne im se nakloneti. Pokraj Yeus, negovoto mnogubrojno potomstvo, bogovi i bo`estva kako Apolon, Dionis, Ares, Herakle, Jason, Hefest, Posejdon, Had, Hermes i mnogu drugi, postojat redica `enski bogovi na ~elo so Hera, Demetra, Tiha, Afrodita, Persefona... site tie na istite prostori, moriwa, ezera i reki gospodarat i
delat pravda i darba. Legendite za Muzite i site bo`ji ~eda {to go poddr`uvaat tvore{tvoto, Dionis koj gi pravel veselbite i mnogu drugi
so~uvani se do denes.
MItologIJata na MaKeDoncIte
189
Vo bogatoto arheolo{ko nasledstvo na Makedonija, potvrdeno e
mitolo{koto carstvo. Toa pokraj mnogubrojnite naodi naj~esto se gleda na reversot na parite so aplikacii na likovite na bogot Yeus, Herakle, Atina i nivnite atributi i simboli, zaedno so likovite na carevite. Umetni~koto tvore{tvo gi so~uvalo likovite na bogovite i carevite vo mermer i bronza, zlatni maski, mozaici, rezbi... Vo Ohrid e otkopana bronzena statua na Ikar kako potvrda na legendite. Otkrieni se
mnogubrojni Menadi i nivni kalapi na mnogu arheolo{ki lokaliteti
niz Makedonija kako i lakot i strelite, oru`je i na bogovite i na falangata. Taka mitologijata i legendite se isprepletuva i se pretvoraat vo
stvarnost.
Vo knigata koga se opi{uvani bogovite tie se dadeni na ist na~in
kako vo Ilijadata i Odisejata od Homer. Ilionskata vojna se odvivala
pod kontrola na bogovite i heroite Ahil, Odisej, Hektor, Patroklo...
predvodeni od Agamemnon i Prijam. Site olimpiski bogovi i site voda~i na plemiwata se borele za edna `ena, za bo`estvenata Elena, soprugata na kralot Menelaj, grabnata od Aleksandar-Paris, princot od
Ilion-Troja. Vo desetgodi{nata vojna se borele sto iljadi vojnici so
1150 brodovi. Sekako toa ne e samo mitolo{ka vojna, toa se istoriski
nastani koi poka`uvaat kako mitologijata preminala vo sudir so istoriskata realnost na plemiwata i narodite koi povtorno se razdvi`uvale i se preseluvale niz istite prostori po kopno i po more.
Iako ne se naglasuva, vo knigite se povrzuvaat glavnite mitolo{ki nastani niz Makedonija koi{to gi otslikuvaat glavnite istoriski
nastani. Zo{to patuval Herakle i gi potvrdil svoite herojstva, zo{to
patuvale Argonavtite, zo{to patuval Odisej po moriwata, zo{to patuvale Ilioncite? Od istite pri~ini poradi koi patuval Aleksandar
Treti Makedonski a podocna i Apostolite. Site tie ja raznesuvale makedonskata nauka, umetnost, kultura i religija. Makedonskata mitologija e povtoruvawe na istorijata i koga sme go osvojuvale svetot so kultura i koga sme bile ograbuvani i koga sme bile deleni na ist na~in.
I sega prvo ni ja odzedoa mitologijata, zemjata, bogovite, carevite,
istoriskite li~nosti pa na kraj i imeto a se nafrlaat i vrz identitetot. Ako se bilo isto i zaedni~ko, toa pred sè e taka zatoa {to e makedonsko. Nikoj ne go prisvojuva neolitot so Golemata Majka, nitu Makedon
samo zatoa {to nemaat dopir do makedonskata drevnost, do po~etokot na
svetot, do prvite lu|e na nebesniot narod, na Makedoncite. Mitologijata e mnogu va`na zatoa {to ni gi soop{tuva drevnite formi na `iveewe i veruvawe, vtkaeni vo sega{nite obi~ai i znaewa za opstanok. Toa
e ve~nosta na Makedonija.
Zad site slavni patuvawa na Makedoncite po svetot ostanale svetili{ta i teatri. Najmnogu od sè i za mitologijata i za istorijata svedo~at dramite na Evripid, Eshil, Aristofan... podocna [ekspir, Rasin
i drugi. Umetni~kata dimenzija na makedonskite nastani se sogleduva
i vo samite naslovi na dramite i tragediite izveduvani vo teatrite niz
site makedonski drevni gradovi. Takvi se dramite: Medeja, Elektra,
Heraklo, Hekuba, Elena, Orest, Kiklop, Okovaniot Prometej i mnogu
drugi. Site tie temite gi pronao|ale vo makedonskata mitologija i makedonskata istorija a gi veli~aat makedonskite bogovi, heroi i carevi.
So svoite istra`uvawa i pi{uvawe Risto Popovski celosno i do
kraj i se posveti na Makedonija i vo toa e negoviot uspeh.
angelina Markus
MItologIJata na MaKeDoncIte
191
REFERENDUMOT
OD 8 SEPTEMVRI 1991 GODINA
KAKO MAKEDONSKI ODGOVOR
NA TRIVEKOVNATA GOLGOTA
NA MAKEDONSKIOT NAROD
Gorenavedenite otkritija se dokaz za trivekovnata golgota na Makedoncite, koja trae do denes. Vo vremeto koga nastanale ovie zapisi Makedoncite `iveele na teritorijata od dene{na evropa, Mala azija i
afrika. Toa se vremiwa koga cvetala Makedonskata Civilizacija i Makedonskata Imperija.
Vo toa vreme ne postoele dene{nite DR@avI i gRanIcI, vo
toa vreme ne postoele dene{nite naRoDI i naRoDnoStI, tuku vo
toa najdrevno vreme postoel samo eden i edinstven narod - MAKEDONCITE. Vo toa vreme Makedoncite imale razvieno sopstvena MItologIJa (vo praistorijata veruvale vo Bogot na Sonceto IL / ILE i Bo`jata Majka MA, a vo podocne`niot period veruvale vo Panteonot
i vo rodninite na bogovite i bo`icite od olimp); imale najfunkcionalna dr`ava, najracionalna i najsilna vojska vo svetot, najgolemo MAKEDONSKO CARSTVO so najumni i najsposobni vladeteli i vojskovodci, so prviot geneRalISIMUS vo svetot - Aleksandar Treti Makedonski; imale religija, pismenost, kultura, umetnost; imale ekonomski,
dano~en, praven, diplomatski, voen, medicinski, obrazoven i dr. sistem;
imale razvieno gRaDItelStvo i aRHIteKtURa so isklu~itelna
infrastruktura; imale sopstveni gradograditeli, arhitekti, skulptori, biografi, pisateli, lekari, u~iteli, nau~nici i „SAL SO BOGA“
sve{tenici - impozanten rezultat od MnogUMIlenIUMSKIot
KontInUItet na evolutivniot MAKEDONSKI gen, na prethodnite MAKEDONSKI tvoRe^KI PReDcI i DInaStII na nadareni MAKEDONSKI vlaDetelI.
Vo poslednite tri vekovi, poradi golemata predistorija i istorija na Makedonija i Makedoncite, so neverojatno genociden planski i
192
Risto PoPovSKI
taen zagovor na evropskite „kreatori“, sistematski se uni{tuvani i
MAKEDONIJA, kako zemja so najstaro IMe i najdrevna osvedo~ena
teRItoRIJa na svetot, i MAKEDONCITE, kako naJStaR naRoD
na Svetot, koj e osvedo~en so najstaro IMe, najstar JaZIK, najstara
PISMenoSt, najstara KUltURa itn., t.e so MAKEDONSKA CIVILIZACIJA - najstara pismena civilizacija na svetot.
Globalniot evropski satanisti~ki plan imal i ima za cel da go
ostvari toj takanare~en „nov poredok na svetot“, kade vo evropa, spored nivniot najkriminalen genocid, ne bi imalo mesto nitu za MAKEDONIJA, nitu za MAKEDONCITE. Zatoa Makedoncite bea ubivani, ~ere~eni, grabani, kornati, se~eni, paleni, goreni, zadu{uvani, navreduvani, asimilirani, preseluvani, raseluvani, ograbuvani, kr{eni,
{pionirani, proteruvaani i vrz niv se primenuvani najne~ove~ki metodi na raspnuvawe, koi se nesfatlivi za eden civiliziran svet i za poimawata: „~ove~nost“ i „razumnost“.
Kreatorite na takanare~eniot „nov svetski poredok“ nikoga{
ne ja zagubija kontrolata nad MaKeDonSKIte MaSI, tuku, naprotiv, so smisleni i lukavi igri, potezi i uni{tuva~ki planovi gI PoDelIJa MAKEDONCITE vo RaZnI DR@avI na celiot Makedonski Poluostrov i vo Mala azija. Kriminalnata postapka na toj MoRbIDen Plan be{e i e da gi turka novoformiranite dr`avi vo me|usebni vojni za da se steknuvaat so „novi dr`avni identiteti“. Taka
Makedoncite bile prinuduvani i sè u{te se prinuduvaat da se odroduvaat i ubivaat me|usebno.
Vo novosozdadenite dr`avi MaKeDonSKIte MaSI se ostavaa da bidat nepismeni, a osobeno nivnite deca. Koga tie }e po~nele da
odat na u~ili{te, se zadojuvaa so la`no skroeni, falsifikuvani istorii. Celta be{e razvivawe qubov kon noviot ve{ta~ki osmislen identitet kaj decata. Taka na Makedonskiot Poluostrov i po{iroko po~nal
da se gradi toj takanare~en „nov poredok na svetot“.
Na berlinskiot kongres vo 1878 godina toga{nite velesili Francija, Italija, germanija, avstroungarija i Rusija na ~elo so anglija
go izlo`ile noviot plan za takanare~enata „odbrana protiv otomanskata Imperija vo evropa“ i na makedonska teritorija gi formiraa
novite ve{ta~ki dr`avi: grcija, Romanija, Srbija, bugarija, bosna i
MItologIJata na MaKeDoncIte
193
Hercegovina i crna gora za da im slu`at kako taMPon Zona me|u
RISJanStvoto i ISlaMot.
Vrvot na zlo~inite se zgolemi koga na videlina izleze „testamentot na aleksandar treti Makedonski“, to~no posle 22 veka, vo
Mecoviot manuskript (O. Vagner, 1900 god.). Objavuvaweto na testamentot vo 1900 godina vo toga{na evropa predizvika {ok kaj vladite na Srbija, bugarija i grcija, koi so blagoslov na evropa vo periodot od 1830 g. do krajot na 19 vek bea sozdavani kako ve[ta^KI
DR@avI vrz MaKeDonSKo naSleDStvo.
Bidej}i dokazot izleze na videlina, vladite na ovie dr`avi, preku tajni diplomatii, napravija taen plan koj ima{e dva glavni strategiski pravci: edniot, so site sredstva da se doka`uva i da se {irat glasini i kontroverzi deka teStaMentot ne e originalen, deka e falsifikat, deka ne e napi{an od Aleksandar Treti Makedonski, dodeka
vtoriot pravec bil po sekoja cena da se izbri{at Makedoncite. Poradi toa se pojavile najraznovidni tolkuvawa za potekloto i istorijata
na „teStaMentot na aleKSanDaR tRetI MaKeDonSKI“ i
za IStoRIJata na Makedonija i Makedoncite.
Evropa vedna{ prezela najstrogi merki protiv MaKeDonSKoto RevolUcIoneRno DvI@eWe. Vo toa vreme kaj sultanot vo
carigrad kako li~en sovetnik bil postaven eden Angli~anec, koj imal
zada~a da go podu~uva sultanot okolu negovite voeni dejstvuvawa. Po
sovet na sovetnikot, sultanot vo 1903 godina ispratil golema vojska,
najmoderno oble~ena i vooru`ena so najsovremenoto oru`je vo toa vreme od Evropa, so glavna cel da go ubijat organizatorot na makedonskata revolucija, Goce del~ev.
Ova e po~etokot na najgolemiot genocid vrz MAKEDONCITE,
pred o~ite na evropskata i svetskata javnost. Samo za potsetuvawe, dvete Balkanski vojni i Prvata svetska vojna, ne slu~ajno se vodea na makedonskite teritorii. Vo niv Makedoncite bea postavuvani kako topovsko meso, edni sproti drugi, brat sproti brat, kako srpski, bugarski ili
gr~ki vojnici. Koga vojnite }e zavr{ea, na nekoja od trkaleznite masi
vo london, versaj, bukure{t, Pariz ili nej, so tajni dogovori i aneksi
na tie dogovori, Makedoncite bea raseluvani i iseluvani niz cela evropa i prekuokeanskite zemji amerika i avstralija, samo za da ne osta-
194
Risto PoPovSKI
nat na MAKEDONSKATA ZeMJa i so sopstvenoto MAKEDONSKO
naSleDStvo.
MAKEDONCITE nikoga{ nema da se otka`at od svoeto IMe MAKEDONIJA. Nie znaeme deka site onie iljadnici artefakti: vazni, sklupturi, zlatni nakiti, moneti od site makedonski vladeteli...
koi denes se nao|aat niz muzeite vo Pariz, london, berlin, Minhen, viena, Rim, Wujork, atina... im pripa|aat samo na Makedoncite. Poradi ova
golemo i neprocenlivo bogatstvo MAKEDONIJA e najbogatata zemja
na svetot.
Zatoa, za da ne moraat ovie neprocenlivi artefakti koi ja otkrivaat i doka`uvaat vistinata, da i gi vratat na Makedonija, so {to taa
toga{ }e stane najgolemiot centar na kulturata vo svetot, za da ne moraat da si ja pi{uvaat sopstvenata IStoRIJa odnovo i da zapalat i
uni{tat milioni knigi vo koi nema objektivna vistina, za da ne moraat
da ja otkrijat tajnata na svoite ve{ta~ki stvoreni deca (novi dr`avi)
okolu Makedonija, denesa vladetelite na svetot, sakaat na Makedonija da £ go smenat IMeto i edna{ zasekoga{ da si go re{at problemot
so MAKEDONIJA i MAKEDONCITE. Celiot svet treba da znae, deka vo na{ata kolektivna svest ne postoi RaSPaR^ena MAKEDONIJA, tuku eDna eDInStvena, celoSna MAKEDONSKA DR@AVA, so glaven grad SolUn!
No lo{oto, lo{oto, i samo lo{oto ne trae ve~no. So bo`ja pomo{,
del od MAKEDONCITE ostanaa i opstanaa, trpej}i, vitkaj}i se, stenkaj}i i krvavej}i na edno malo par~e od svojata teritorija, a ostanatite se
„spasija“, iseluvaj}i se nasekade niz svetot.
Vo kontekst na gorenavedenoto, ne treba da se zaboravi deka klu~ot na sega{nite problemi na vozobnovenata Republika Makedonija
i dene{nite Makedonci, naslednici na „teStaMentot na aleKSanDaR tRetI MaKeDonSKI“, e tokmu vo „teStaMentot“
kako dokaz pred svetot, za dosega{nata nepravda i mileniumskata kra`ba na makedonskoto nasledstvo od strana na bugarija, grcija, Srbija i
albanija so ogromna pomo{ od nivnite evropski „mentori“, koi, po
pravilo, na krajot }e se svrtat i protiv niv.
Denes, na po~etokot na 21-ot vek, so objavuvawe na MAKEDONSKATA DR@avnoSt na Referendumot od 8 septemvri 1991 godina,
MItologIJata na MaKeDoncIte
195
makedonskiot narod i gra|anite so apsolutno mnozinstvo se odlu~ija
za „SaMoStoJna i SUveRena DR@ava MAKEDONIJA“ bez dodavki i pridavki. Odlukata na Referendumot e ZaDol@Itelna!
So ova se sru{ija mnogu barieri i padnaa vo voda site lagi napi{ani na toni i toni hartija i knigi za nepostoeweto na Makedoncite.
Nie, dene{nite generacii MAKEDONCI, treba da sme gordi
poradi faktot {to vo na{ite veni te~e krvta na na{ite pretci antI^KIte MAKEDONCI, koi znaele koi se, i koi so amanet ni
ostavile da go ~uvame imeto „MAKEDONIJA“ i da prodol`ime so kontinuitetot na nivnoto Delo, na nivnata cIvIlIZacIJa i KUltURa. Imeno, zatoa na{ata makedonska kolektivna avtenti~na misla e
mnogu va`na za celiot svet i e vistinski predizvik za svetskata nau~na
misla vo idnite vekovi.
Denes nie, MAKEDONCITE, sme svesni i gi znaeme site evropski igri okolu MAKEDONIJA. Napadot vrz MAKEDONSKOTO IMe
e nov dokaz za zagovorot protiv MAKEDONIJA. Evropa e sè u{te
`edna za MAKEDONSKA KRv i, kako {to izgleda, nema namera da go
zapre planot za UnI[tUvaWe na MAKEDONIJA i MAKEDONCITE. O~igledno e deka Evropa i vo idnina }e gi valka racete so MAKEDONSKA KRv. Ja povikuvam taa stara i razdrmana evropa da se otka`e
od svojot gnasen, fa{izoiden, genociden i rasisti~ki plan i da go ostavi MaKeDonSKIot naRoD na mira.
Vo edna slobodna evropa, mnogu ~esto i so zadovolstvo se upotrebuva zborot DeMoKRatIJa: dr`avite poedine~no mora da ja imaat
SloboData i da ja imenuvaat sopstvenata zemja taka kako {to tie
samite sakaat i zatoa ne mora da potkleknuvaat pod vlijanieto na tu|i
pritisoci i diktatura. Primete ja MAKEDONIJA vo evropa pod nejzinoto UStavno IMe „REPUBLIKA MAKEDONIJA“ za da sedime
zaedno na ista masa i da pieme bistra voda od IZvoRot na MIRot.
MAKEDONSKATA VLADA vedna{ da se obrati do site merodavni svetski i oddelno do site nadle`ni evropski institucii so soodvetna dokumentacija vo vrska so KontInUIRanIot genocID
{to go prave{e Grcija vrz MAKEDONSKIOT NAROD vo poslednite
180 godini, a oddelno da bide izvestena oon i da se izvestat site nejzini ~lenki, kako i da podnese prijava do Me|unarodniot sud vo Hag
196
Risto PoPovSKI
za U@aSnIot genocID, kako nenadminliv stepen na ZloStoRStvo, vrz neza{titenoto MaKeDonSKo naSelenIe vo Egejska
Makedonija i, op{to zemeno, vrz MAKEDONSKIOT NAROD vo tragi~niot period na smisleni voJnI i necivilizirani PRogonStva
od 1912 do 1949 godina, no i potoa so nehumani i necivilizirani sredstva i metodi za celoSno negIRaWe na MAKEDONSKIOT NAROD i na MAKEDONSKIOT IDENTITET. Vladata na Republika
Makedonija treba najitno da go izvesti Sovetot za Bezbednost na oon
deka MAKEDONIJA e edna od osnova~ite na oon, deka ne bila i ne
mo`e da bide nekoja potkusuruva~ka moneta vo neminovniot proces na
raspa|awe na SFR Jugoslavija, tuku deka MAKEDONIJA e samostojna i SUveRena DR@ava na MAKEDONSKIOT NAROD. Vo ime na
MAKEDONSKIOT NAROD treba Makedonskata Vlada vo najkratok
mo`en rok vo pismena forma da go izvesti Generalniot Sekretar na
oon deka MAKEDONIJA go prekinuva (ili go stava vo miruvawe) svoeto ^lenStvo vo oon od denot na podnesuvawe na pismenoto barawe pa sè do 2012 godina za da £ ovozmo`i na oon vremenski prostor
za vra}awe na oDZeMenIte i PoRobenIte teritorii na MAKEDONIJA, koi ve}e 100 godini se nao|aat pod DISKRIMInatoRSKa oKUPacIJa na grcija, bugarija, Srbija i albanija. Ovaa postapka treba da se odviva, spored istiot me|unaroden princip so koj
Anglija (Obedinetoto Kralstvo) dostoinstveno go vrati Hong Kong na
Narodna Republika Kina - postojana ~lenka na Sovetot za Bezbednost
na oon. MAKEDONIJA, koja ima najstaro IME na svetot so PALEOLITSKI KONTINUITET najmalku od okolu 77.000 godini, samo
kako MAKEDONSKA DR@AVA na MAKEDONSKIOT NAROD so
celokupno OBEDINETA NACIONALNA TERITORIJA }e prodol`i da ~lenuva vo OON i vo site svetski i evropski institucii i organizacii. Sekomu treba da mu stane jasno deka bez OBEDINETA MAKEDONIJA nema nitu OBEDINETA EVROPA.
avtorot, Risto Popovski
BLAGODARNOST
Vo ovaa kniga se obidov na eden selektiven i sublimiran na~in
da gi obrabotam onie mitolo{ki i istoriski vremiwa i prostori,
li~nosti i nastani, koi smetav deka }e predizvikaat razbirliv
oddelen interes kaj makedonskite ~itateli i po{iroko, navleguvaj}i {to podlaboko vo su{tinata na svedo{tvata na artefaktite
i kolektivnata memorija za najstariot identitet na Makedonskata mitologija. Pritoa, za taa cel iskoristiv i mnogu otstapeni
informacii i duri rezultati od nekoi pove}egodi{ni ispituvawa
i prou~uvawa, kako i neobjaveni ili malku poznati argumenti od najnovite de{ifrirani tekstovi na g-din Vasil Iqov. Ja koristam
prigodata, i ovde i na ovoj na~in, da ja izrazam mojata dlaboka po~it i blagodarnost kon g-din Vasil Iqov za site negovi dobronamerni i korisni sugestii, zabele{ki, korekcii i uka`ani stru~ni i
nau~ni suptilnosti pri finalnata verzija na obrabotka i prezentacija na ovaa kompleksna stru~na i nau~na problematika. Bez negovite poso~eni i otstapeni podatoci za Makedonskata Paleolitska i Neolitska Revolucija, kako i bez negovata su{tinska blagovremena i seop{ta intervencija i soodvetna jazi~na, terminolo{ka, hronolo{ka, etimolo{ka, bibliografska i druga kompetentna
verifikacija, sekako, knigata nema{e da ja ima nitu pretstavenata publikuvana forma, nitu makedonskata koncizna paleolitska
i neolitska mitolo{ka i druga sogledana sodr`ina, koja, se nadevam,
na op{to zadovolstvo }e go privle~e vnimanieto na sekoj ~itatel
na knigata: „Mitologijata na Makedoncite“.
Avtorot
BeLe[kA ZA AVTOROT
Risto Popovski e roden vo selo
P'pli Lerinsko - Belomorska Makedonija na 29.11.1947 godina. Sirak u{te
od detstvoto, tatko mu Stojan gi ostavil koskite da mu beleat do den-denes na
planinata Gramos, kade {to se vodele
najte{kite i najkrvavite borbi za
osloboduvawe na Makedonija. Vo ofanzivata, koja ja vodel gr~kiot okupator
vo 1949 godina, negovoto semejstvo bilo proterano od svoeto vekovno ogni{te a toj zaedno so iljadnici drugi Makedonci prinudno pobegnal prvo
vo Albanija a podocna vo Polska, kade {to `iveel vo pove}e domovi
za deca za proteranite Makedonci. Vo 1958 godina se vratil vo Makedonija i `iveel vo Domot za deca na proteranite Makedonci „11. Oktomvri“ vo Skopje sè do 1968 godina koga zaminal vo Germanija kade i
den-denes `ivee, tvori i pi{uva za negovata mila tatkovina Makedonija
i za makedonskata kauza.
Govori pove}e jazici, a onie {to go poznavaat go smetaat za publicist, istori~ar, pisatel, afirmator i borec za pravata na Makedoncite. „Makedonski Senator“ e titulata koja mu ja dodeli „Svetskiot
Makedonski Kongres“ za negovite ogromni zalagawa okolu makedonskata kauza. Risto e prviot pretsedatel na Makedonskata zaednica „Obedineti Makedonci“ za Sredna Germanija, osnova~ na Svetskata organizacija „Makedonski Lavovi“ i prv nejzin pretsedatel.
Poseduva najgolema arhiva za Makedonija i nejzinata istorija,
biblioteka so pove}e od 10 000 knigi, dostapni do sekoj Makedonec {to
se zanimava so istra`uvawe na sevkupnoto istorisko i kulturno nasledstvo od Makedonija.
Vo negovite knigi, osven od sopstvenata arhiva, se koristeni i
materijali od golem broj arhivi od pogolemite gradovi na Evropa: Diseldorf, Berlin, Minhen, Amsterdam, Brisel, Pariz, Rim, Kopenhagen,
Stokholm, London itn., kako i bezbrojni napisi pe~ateni vo renomirani vesnici i spisanija niz Evropa.
Mnogu dragocena e i pomo{ta {to toj im ja dava na golem broj avtori pri podgotovkata i pi{uvaweto na knigite.
Vo 2000 godina otpe~atena e knigata - „Aleksandar Makedonski
– Makedonizam“ od Risto Popovski i Pandil Kosturski.
Taka e nastanata i knigata za „Filip Vtori – Makedonecot“ vo koavtorstvo so Angelina Markus vo 2004 godina i vtoroto izdanie od istata kniga vo 2008 godina.
Vo 2008 godina otpe~atena e negovata kniga - „Kleopatra Sedma
– Makedonkata“.
^itatelite {to sakaat da se uverat vo ona za {to toj pi{uva treba ili da go pominat istiot pat na „kopawe“ po arhivite i prou~uvaweto
na iljadnici dokumenti za Makedonija i Makedoncite niz istorijata,
ili da gi pro~itaat negovite knigi. I vo dvata slu~ai }e se gordeat {to
se Makedonci i }e po~nat da ja gledaat Makedonija na poinakov na~in
i so poinakvi o~i.
Bibliografija
mify narodow mira: |NCIKLOPEDIQ W DWUH TOMAH, wTOROE IZDANIE, tOM 1, a - k,
gLAWNYJ REDAKTOR s. a. tOKAREW, sOWETSKAQ |NCJKLOPEDIQ, mOSKWA, 1987, 671 S. S ILL.
mify narodow mira: |NCIKLOPEDIQ W DWUH TOMAH, wTOROE IZDANIE, tOM 2, k - q,
gLAWNYJ REDAKTOR s. a. tOKAREW, sOWETSKAQ |NCJKLOPEDIQ, mOSKWA, 1988, 719 S. S ILL.
mifologiq: iLL@STRIROWANNYJ \NCIKLOPEDI^ESKIJ SLOWARX,
gLAWNYJ REDAKTOR e. m. mELETINSKIJ, sANKT - pETERBURG, 1996, 848 S. S ILL.
IQov, vasil, Novi soznanija za Aleksandar III Makedonski, Feqton, 1-22, Nova Makedonija,
vtornik 25 avgust- vtornik 15 septemvri 1992 godina
IQov, vasil, Novi soznanija za pismenosta, jazikot i kulturata na drevnite Makedonci,
Vo: "A :“ - spisanie za kultura na prostorot. - Skopje, Godina XIII, br. 5, 6 (1996), str. 78 - 85;
IQov, vasil, Najstari pi{ani spomenici kako svedo{tva za rasprostranetosta i kontinuitetot
na Makedonska Civilizacija. Vo: "A :“ - spisanie za kultura na prostorot. - Skopje,
Godina XVI (1998) str. 93 - 110;
IQov, vasil, Novi soznanija za pismenosta, jazikot i kulturata na drevnite Makedonci,
"Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLV, Skopje,
2000, br. 558 - 565; (15 septemvri 1999, br. 558, str. 28; 1 oktomvri 1999, br. 559, str. 30;
15 oktomvri 1999, br. 560, str. 36; 1 noemvri 1999, br. 561, str. 30; 15 noemvri 1999, br. 562,
str. 32; 1 dekemvri 1999, br. 563, str. 34 - 35; Godina XLVII, Skopje, 15 dekemvri 1999 1 januari 2000, br. 564 - 565, str. 68 - 69);
IQov, vasil, Nepobedlivata Makedonska Falanga, 2323 godi{nina od smrtta na Makedonskiot
car Aleksandar III Makedonski (336-323 g.p.n.e), „Makedonija“-Ilustrirana revija za
Makedoncite od Makedonija, Godina XLVII Skopje, 15 juli 2000, br. 578, str. 40-43;
IQov, vasil, Najstari pi{ani spomenici kako svedo{tva za rasprostranetosta i kontinuitetot
na Makedonska Civilizacija, "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija, Godina XLVII, Skopje, 2000, br. 575 - 589; (1 juni 2000, br. 575, str. 48 - 49;
15 juni 2000, br. 576, str. 54 - 55; 1 juli 2000, br. 577, str. 58 - 59; 15 juli 2000, br. 578, str.
48 - 49; 1 avgust 2000, br. 579, str. 60 - 63; 15 avgust 2000, br. 580, str. 56 - 58; 1 septemvri
2000, br. 581, str. 64 - 66; 15 septemvri 2000, br. 582, str. 50 - 53; 1 oktomvri 2000, br. 583,
str. 58 - 59; 15 oktomvri 2000, br. 584, str. 56 - 59; 1 noemvri 2000, br. 585, str. 62 - 63;
15 noemvri 2000, br. 586, str. 58 - 59);
IQov, vasil, Kulturen vremeplov, postojana Makedonska Civilizacija (I), "Nova Makedonija“,
god. LVI - br. 18.919, sabota - nedela, 12 - 13 fevruari 2000, str. 25;
IQov, vasil, Vremeto sega{no, minato i idno, Makedonska Civilizacija (II),
"Nova Makedonija“, god. LVI - br. 18.925, sabota - nedela, 19 - 20 fevruari 2000, str. 25;
IQov, vasil, Golemite bitki na Drevnite Makedonci, "Makedonija“ - Ilustrirana revija
za iselenicite od Makedonija, Godina XLVII, Skopje, 15 avgust 2000, br. 580, str. 46 - 50;
IQov, vasil, Nezapirliva Makedonska Civilizacija, "Makedonija“ - Ilustrirana revija
za iselenicite od Makedonija, Godina XLVIII, Skopje, 15 dekemvri 2000 - 1 januari 2001,
br. 588 - 589, str. 74 - 77;
IQov, vasil, Po zracite i patot na Sonceto, "Start“, Godina III, Broj 107, 09. 02. 2001, str. 34 - 37;
IQov, vasil, Obeliskot na Zetot IL i na Zetot IR'KLE SP'ZKI (Okolu 7.000 - 5.000 g.p.n.e.),
"Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija, Godina XLVIII, Skopje,
2001, br. 592 - 594; (15 Fevruari 2001, br. 592, str. 58 - 59; 1 mart 2001, br. 593, str. 50- 53;
15 mart 2001, br. 594, str. 54 - 57);
IQov, vasil, Po zracite i patot na Sonceto, "Makedonija“ - Ilustrirana revija za iselenicite
od Makedonija, Godina XLVIII, Skopje, 1 Avgust 2001, br. 595, str. 58 - 59;
IQov, vasil, Najstari svedo{tva za makedonskata pismena tradicija, Komentari & Debati,
"Nova Makedonija“, Ponedelnik, 16 mart 2009, str. 14;
IQov, vasil, Makedonija centar na sovremenata teogonija (27. X. - 17. XI. 1996 g.) - promocija
na istoimenata kniga na prof. d-r Ta{ko Bel~ev vo Bogdanci na 7. 12. 1996 godina
(Vidi: Bel~ev, prof. d-r Ta{ko, Makedonija lulka na najdrevnata civilizacija na svetot,
Skopje, 2010, str. 115 - 142).
vasil Iqov - Paleolit - Makedonija 1. YouTube Video - Author: miloradBG
vasil Iqov - Paleolit - Makedonija 2. YouTube Video - Author: miloradBG
ILYOV, Vasil, New discoveries about the literacy, language and culture of the Ancient Macedonians (1 - 7),
„Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLV, Skopje, 2000, №
558 - 565 (15 September 1999, № 558, p. 29; 1 Oktomber 1999, № 559, p. 31; 15 Oktomber 1999,
№ 560, p. 37; 1 November 1999, № 561, p. 31; 15 November 1999, № 562, p. 33; 1 December 1999, №
563, p. 36 - 37; Year XLVII, Skopje, 15 December 1999 - 1 January 2000, № 564 - 565, p. 70 - 71);
ILYOV, Vasil, The invintible Macedonian Phalangh, 2,323 year from the death of the Macedonian King Alexander
III of Macedon (336-323 BC), „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriated from Macedonia,
Year XLVII, Skopje, 15 July 2000, № 578, p. 44-47;
ILYOV, Vasil, Deolst written monuments as testimonies to the dispersion and continuity of the Macedonian
Civilisation, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLVII, Skopje,
1 Juny - 15 November 2000, № 575 - 589; (1 Juny 2000, № 575 p. 50 - 51;15 Juny 2000, № 576 ,
p. 56 - 57; 1 July 2000, № 577, p. 60 - 61; 15 July 2000, № 578, p. 50 - 51; 1 August 2000, № 579,
p. 64 - 67; 15 August 2000, № 580, p. 59 - 61; 1 September 2000,№ 581, p. 67 - 69; 15 September
2000, № 582, p. 54 - 57; 1 Oktomber 2000, № 583, p. 60 - 61; 15 Oktomber 2000, № 584, p. 60 - 64;
1 November 2000, № 585, p. 64 - 65; 15 November 2000, № 586, p. 60 - 61);
ILYOV, Vasil, Great battles of the Ancient Macedonians, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from
Macedonia, Year XLVII, Skopje, 15 August 2000, № 580, p. 51 - 55;
ILYOV, Vasil, Unrestrainable Macedonian Civilization, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from
Macedonia, Year XLVIII, Skopje, 15 December 2000 - 1January 2001, № 588 - 589, p. 78 - 81;
ILYOV, Vasil, The Obelisk of the Ruler IL and the Ruler IR'KLE SP'ZKI (c. 7000 - 5000 BC), „Macedonia“,
Illustrated Review for Expatriates from Macedonia, Year XLVIII, Skopje, 2001, № 592 - 594;
(15 February 2001, № 592, p. 60 - 61; 1 Mart 2001, № 593, p. 54 - 57; 15 Mart 2001, № 594, p. 58 - 61);
ILYOV, Vasil, On the rays and the path of the Sun, „Macedonia“, Illustrated Review for Expatriates from
Macedonia, Year XLVIII, Skopje, 1 August 2001, № 595, p. 60 - 61;
D’ERRICO, Francesco, The Invisible Frontier. A Multiple Species Model for the Origin of Behavioral Modernity,
Evolutionary Anthropology 12, 2003, p. 188 -202;
D’ERRICO, F., HENSHILWOOD, C., LAWSON, G., VANHAEREN, M., SORESSI, M., BRESSON, F.,
TILLIER, A.M., MAUREILLE, B., BACKWELL, L., LAKARRA, J.A., JULIEN, M., 2003.
The search for the origin of symbolism, music and language: a multidisciplinsry endeavour.
Journal of World Prehistory, 17 (1): 1 - 70;
JACOBS, Z., WINTLE, A.G. & DULLER, G.A.T. (2003a). Optical dating of dune sand from Blombos Cave,
South Africa: I - multiple grain data. J. Human Evolution 44, p. 599 - 612;
JACOBS, Z., DULLER, G.A.T. & WINTLE, A.G. (2003b). Optical dating of dune sand from Blombos Cave,
South Africa: II - single grain data. J. Human Evolution 44, p. 613 - 625;
SCHWAB, Catherine, La Collection Piette, Musée d’Archéologie nationale château de Saint-Germain-en-Laye,
Paris, 2008, p. 124 - 125.
Vasil Iljov - Prahistoric Macedonia - Posted by: miloradBG
http://cogweb.ucla.edu/ep/Art/BlombosOchre.jpg-Mozilla Firefox
http://www.unet.com.mk/ancient-macedonians by Vasil Ilyov
You Tube - Vasil Iljov guest @Makedonium - 77000 years MAKEDONIA
http://www.google.com/search - Vasil Iljov - 77000 years MACEDONIANS writings deciphered - 1/5, 2/5,
3/5, 4/5, 5/5
Vasil Iljov guest @Makedonium - 77000 years MAKEDONIA - Author: aristotelpiperka
Search Video You Tube/ Vasil Iljov @Makedonium - 77000 years MAKEDONIA
Vasil Iljov Paleolit Macedonia 1. YouTube Video - Author: miloradBG
Vasil Iljov Paleolit Macedonia 2. YouTube Video - Author: miloradBG
Mazorg - Vasil Iljov - 77000 years MACEDONIANS writings deciphered - 1/5, 2/5, 3/5, 4/5, 5/5 Posted by: aristotelpiperka
Vasil Iljov vo emisijata „Nenajaveno“ na TV Star, Stip, 25 06 2010 - 1/6, 2/6, 3/6, 4/6, 5/6, 6/ - Posted by: Iljo048
Mazorg - Vasil Iljov - 102.010 years of Macedonian writings - 1/6, 2/6, 3/6, 4/6, 5/6, 6/6 Posted by: aristotelpiperka
Mazorg -Tashko Belchev i Vasil Iljov vo Bogdanci - 1/14, 2/14, 3/14, 4/14, 5/14, 6/14, 7/14, 8/14, 9/14, 10/14,
11/14, 12/14, 13/14, 14/14 - Posted by: aristotelpiperka
Hristo andonov Poqanski - Herakle
Margarita Kitan Ivanovska - Bukvarot
boRZa, Juxin n.; Vo senkata na Olimp: pojavata na Makedon
Gerhard J. Bellinger, Knaurs Lexikon der Mythologie, Über 3000 Stichwörter zu den Mythen aller Völker,
über 400 Abbildungen, Lizenz für Weltbild Verlag von Knaur, 2001, 570 Seiten.
Edward Tripp „Reclams Lexikon der antiken Mythologie” Abbildungsvermerk 72 Abbildungen und 5 KartenSkizzen. 21,5 cm, ISBN-103-15-010451-3, Seiten560, Veröffentlicht November 2001
Cotterell Arthur, Die Enzyklopädie der Mythologie, ISBN: 3897363003, 256 Seiten, 2000
Fernand Comte, Mythen der Welt, 321 Seiten, ISBN: 978-3-8062-2168-8, Erschienen: 2008
Neil Philip & Philip Wilkinson, Kompakt & Visuell. Mythologie Götter, Helden, Mythische Orte,
Schöpfungserzählungen der Welt, ISBN-10:3-8310-1304-7, Veröffentlichungsdatum:September 2008
Gustav Schwab, Troja, ISBN-10:3-458-34717-8, Veröffentlichungsdatum:Mai 2004
Sabine Hojer, Troja, Erscheinungsdatum: 08 2008, ISBN 978-3-89660-566-5
Rosemary Sutcliff, Troja und die Rückkehr des Odysseus, Die Geschichte der Ilias und der Odyssee, April 2004,
David Boyle / Viv Croot: Troja, Homers Ilias neu erzählt gelistet seit: 19.03.2010, ISBN: 3896782681
Sophokles, die Trachinierinnen
Knaurs, Lexikon der mithologie
Hans Helmut Hillrichs, Troja ist überhal
Michael Meyer, Astromedizin und Mythologie
Joseph Campbell, Mythen der menschheit
Wilhelm Wollmer, Wörternuch Der Mythologie
Der Brock Haus, Mythologie Die Welt der Götter, Helden und Mythen
Manfred Lurker, Lexikon Der Götter und Demonen, Antike Welt Zeischrift für Archäologie und Kulturgeschichte
INDEKs
A
Abant 120
Abder 116, 117
Admeta 117
Adot 174
Afrodita 18, 23, 24, 30, 32, 38, 54,
55, 56, 57, 58, 60, 63, 68,
85, 142, 143, 144, 148,
149, 157, 188
Agamemnon 145, 147, 148, 149, 150,
151, 155, 188
Agava 30, 80
Agenor 115
Aglaja 29, 85
Agrij 31, 127
Agrijani 101
Aheron 48, 50
Aheloj 127
Ahil 19, 32, 146, 147, 148, 150, 151,
152, 153, 155, 162, 176, 188
Aison 89, 90
Ajak 50
Ajet 89
Ajgis 35
Ajtej 31
Ajter 21
Ajtolija 126
Ajtos 93, 94, 95, 96
Akropol 82
Aktaijon 30
Akteon 64, 65
Alebion 120
Aleksandar 105, 181,183
Aleksandar Il 184
Aleksandar Treti Makedonski
17, 19, 169, 173, 176, 177,
179, 181, 182, 183, 184, 185,189, 190,
191, 192, 196
Aleksandrija 184, 185
Alekta 23
Alfej 114
Alkino 165
Alkionej 127
Alkmena 31, 103, 104
Almalteja 35
Aloadi 44
Amatij 97
Amaltea 28
Amazonkite 117, 118, 119
Amfitrion 103, 104
Amfipol 185
Amisos 184
Amik 92
Amon 178, 179, 180, 183
Amon Ra 183, 185
Amon-Yeus 179
Amun 178
Andata 172
Androgej 137
Andromeda 19
Angelina Markus 187, 189, 196
Anhidej 32
Ankaij 91
Antem 120
Antesterii 74,75
Antiloh 151
Anub 97, 98
Apel 17
Apolon 29, 31, 38, 59, 60, 61, 62,
63, 64, 70, 71, 72, 82, 88, 91,
92, 105, 106, 126, 137, 147,
148, 151, 155, 174, 175, 176
Apostolite 189
Argej 21
Aramba{a 172
Ares 30, 40, 41, 42, 44, 54, 56, 57,
58, 67, 91, 112, 117, 118, 119,
141, 149, 150
Arg 40, 41, 42, 91
Argo 91, 93, 95, 96
Argolida 116
Argonavti 90, 91, 94, 95, 96, 110, 189
Arhitel 127
Arijadna 30, 49, 81, 139, 140
Aristandar 170, 172, 181
Aristofan 189
Arkadija 111
Artemida 63, 64, 65, 148
Artemida 30, 31, 38, 44, 59, 60, 63,
65, 67, 111, 148, 177
Aspirt 96
Askalaf 91
Atlantida 45
Atalanta 91
Atam 76, 87, 88
Atiwani 81
Atina 18, 38, 62, 66, 67, 68, 69, 70,
76, 82, 94, 103, 105,, 106,
108, 113, 128, 136, 137, 140,
142, 143, 149, 152, 155, 156,
158, 160, 165
Atlas 30, 31, 32, 33, 34, 70, 121,
122, 123
Atropida 29
Avgi 114, 115, 121
Avlis 145
Avtolik 105
Avtona 30
B
Bahus 77
Bahanaliite 79
Belazgi 101
Belagonija 101
Beotija 87, 88, 89
Berbrik 92
Berlinskiot kongres 191
Biada 27
Biblijata 18, 169
Bistonci 116
Blombos 9, 10, 11, 12, 97
Bo`jata majka MA 97, 190
Bosfor 93
Briseida 147
Brijarej 21
Briseja 150
Brontej 21
V
Vasil Iqov 9, 10, 12, 13
Vatikan 33
Vavilon 186
Venera 54
Versaj 192
Vesta 84
Vestalskite devici 84
Vulci 39
G
Geraida 23
Geja 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 37,
46, 69, 121, 127
Geatea 24
Gervon 26
Gerion 26, 119, 120
Giej 21
Gigantite 127
Golemiot Ajaks 146, 151, 155
Goce Del~ev 192
Golemata Majka 189
Gorgona 43
Gramos 195
Gration 127
d
Dajmej 30
Dajnoida 25
Dardanci 101, 141
Dardanija 101
Demetra 27, 77, 78
Dedal 136, 137, 139, 140
Deifob 152
Deil-el-Bahri 178
Dejaneira 81, 126, 127, 128
Delfi 29, 61, 88, 106, 126, 131,
174, 176
Delfiskoto proro{tvo 88, 175
Demetar 83
Demetra 32, 45, 51, 52, 188
Demofon 52
Dernetera 29
Derkin 120
Derveni 49
Dijana 18
Dikea 29
Dionis 30, 31, 38, 49, 56, 73, 74, 75,
76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 85,
97, 98, 181, 188
Diona 55
Diomed 67, 89, 116, 146, 149, 155,
158
Diomeda 117
Dionisii 82
Dionisovite misterii 177
Dorisida 24
Dorisa 24, 30
e
Eagar 98
Eber 109, 110
Edonen 78
Eduard Piet 9
Efaston 42
Efes 177
Efialtej 44
Efijalt 127
Egej 138
Egina 50
Egipet 19, 42, 122, 170, 172, 178,
181, 184, 186
Egla 121
Ehedor 122
Ehidej 26
Ehidna 26
Ehion 91
Ehnaton 179
Eidija 31
Eikitija 30
Eirenea 29
Elektra 25, 32, 189
Elektrion 103
Elena 18, 38, 141, 142, 143, 144,
145, 148, 149, 157, 188, 189
Eleuz 52
Elisej 48, 50
Elimeja 171
Elis 113, 115
Enej 32
Enjoida 25
Enkelad 127
Eol 160
Eos 32
Epimetej 34
Ereb 21, 34, 48
Erida 23
Erinija 23
Eridan 122
Erigona 81
Erihtonej 70
Erimantija 109
Erimantskiot vepar 109
Erinidite 50
Eris 57, 141
Eritija 121
Erition 120
Eronima 68
Eros 21, 23, 56
Eshil 189
Etolija 81
Evarna 24
Evfrosina 85
Evnom 127
Evrinoma 29, 85
Evristej 103,, 106, 107, 110, 114,
115, 116, 117, 119, 121,
122, 123, 124, 125
Evrit 105, 125, 127, 128
Evrition 119
Evterpa 86
Evbeja 125
Evena 127
Evmaj 166
Evnoma 29
Evribija 26
Evridika 42
Evripid 189
Evropa 77, 115
Z
Zeloida 27
ZETA MAKEDONIJA 12
Zlatnite jabolki 121
Zlatnoto runo 87, 93, 95, 96, 110
Y
Yeus 85
Yeus 17, 19, 21, 27, 28, 30, 31, 32, 34,
35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 50, 51,
52, 55, 57, 59, 61, 66, 67, 68, 69,
70, 71, 72, 73, 75, 76, 77, 78, 83,
84, 85, 86, 89, 97, 100, 103, 104,
107, 115, 116, 120, 121, 122,
126, 128, 142, 143, 144, 148,
149, 150, 151, 165, 173, 182,
183, 185, 188
Yeus/Amon 175, 176, 182, 185
Yeus/Amon Ra 186
I
Ida 143, 151
Idmon 91
Ifit 125, 126
Ikar 136, 137, 140, 188
Ikarij 81
Ikarija 140
Il 183
Il (Ile) 9, 11, 31, 58, 74, 113, 119,
120, 162, 185, 190
Il i Selena 184
Ilionskata vojna 18, 67, 141, 143,
146, 147, 148, 153, 157,
158, 188,
Ilijada 18, 45, 55, 147, 153, 188
Ilijada i Odiseja 86
Ilion 15, 44, 100, 127, 141, 143,
144, 145, 146, 148, 149, 150,
152, 153, 155, 156, 158, 165,
167
Ilioncite 151, 150, 152, 153, 189
Iliri 101
Ilirija 101, 122
Ino 76, 87, 88
Iola 125, 128
Iolaj 108, 109
Iris 85
Irisida 25
Ismar 158
Istam 116
Itaka 146, 158, 160, 165, 166, 168
Itikle 109
Izida 97
J
Japet 34
Jason 32, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95,
96, 110, 188
Jefalej 32
Jo 40, 41, 42
Jolk 89, 93, 96
Jupiter 36
k
Kapij 32
Kalidon 127
Kanopus 183
Kadmo 30, 75, 77, 80
Kalaj 93
Kalhis 146, 147
Kaliopa 86
Kalipso 165
Karkin 108
Kastor 91, 92, 105
Kerida 23
Kej 21, 27
Kenturot Nes 127
Kentaur 109
Kerber 26, 50, 123, 124
Kerinejskite planini 111
Kerinejskata srna 111
Ketoida 25, 26
Kikoni 158
Kitairon 80
Kiklop 44, 48, 189
Kiliene 70
Kilikija 26
Kirka 31, 161, 162, 163
Kitera 105
Kithairon 105
Kleopatra Selena 184
Klio 86
Kleona 107
Kleopatra Sedma – Makedonkata
182, 184, 196
Klimena 34
Klitij 127
Klotoida 29
Kokit 49
Kokal 140
Kolhida 89, 91, 93, 146,
Kolosot od Rodos 183
Koprej 106
Kos 127
Kotej 21
Koukoutija 6
Kralot Avgi 113
Krani 144
Kratej 27
Kreont 105
Kretej 89
Krij 21, 26
Krisaorida 26
Krit 31, 37, 50, 81, 82, 115, 116,
120, 136, 138, 144, 175
Kritskiot bik 115
Kron 21, 27, 28, 29, 39, 43, 48, 51, 55
Ksant 74
Ksantika 74
L
Latinej 31
Ladon 122
Laetoli 6
Lafistijan 88
Lahezida 29
Laistrigonite 160
Lam 160
Lantian 6
Lapej 21
Lapet 34
Lavirintot 140
Lemno 69
Lernejskata Hidra 109, 121, 127
Lerna 26
Leta 50
Leto 27, 31, 59, 60, 63
Levkotea 76
Lezbos 86
Lihas 128
Likija 172
Likon 97
Likt 28
Likurg 78, 80, 98
Lin 105
Linkesti 101
Linkestida 101
Lisip 17
Lizimah 178, 185
Luvr 38
M
MA 9, 11
Marija 175
Magnet 97
Maraton 116
Maja 31
Makedonskiot poluostrov 133
Makedon 38, 97, 98, 100, 181, 189
Makedoncite 170
Makedonija 170
Makedonoid 7
Malesi 101
Malesija 171, 172, 176, 177
Maliot Ajaks 146
Mamontovaja Kurja 11
Mamutska Koliba 9, 13
Marija 171, 172, 173, 174, 175, 179
Marko Antonie 184
Mars 58
Marsija 62
Mas de Azil 8, 11, 12, 97
Meduza 25
Meda 172
Medeja 31, 94, 95, 96, 189
Megalopolis 176
Megara 105
Megera 23
Mekona 34
Meleagr 126
Melpomena 86
Memfis 172
Memnosina 21
Menadi 49, 188
Menelaj 141, 142, 143, 144, 145,
147, 148, 149, 150, 151,
153, 155, 157, 188
Menelajcite 155
Menetij 34
Merkur 18
Metaneira 52
Metida 29, 37, 66
Metona 175
Mikena 106
Mimant 127
Minotavrot 81, 137, 138, 139
Mida 80
Mideja 106
Mikena 110, 116, 119, 121, 123, 145
Minierite 105
Mino 30, 50, 81, 116, 137, 139, 140,
175
Mirmidoncite 146
Mnemozina 29, 86
Moiridi 23
Morida 23
Moesi 101
Moesija 101
Molorh 107
Momoj 23
Mongoloid 7
Muzite 29, 62, 86, 188
N
Naks 140
Navsika 165
Nefela 88
Nemesiida 23
Neada 70
Nefela 87
Nej 192
Nektanebos 180
Nektanebos Vtori 184
Nemeja 106
Nemejskata {uma 105
Nemejskiot lav 107
Neoptolemej 172, 176
Nereida 24, 43
Nerej 24, 30, 122
Nestor 146, 150, 151
Nevkon 87
Nika 27
Nike 172
Nikida 103
Nil 42
Nisa 76
Nokida 21, 22, 23
O
Odisej 30, 44, 145, 150, 155, 158,
159, 160, 161, 162, 163, 166,
167, 168, 188, 189
Odisejata 188
Odrisi 101
Odrisija 101
Ohalija 128
Oin 81
Ojnej 126
Okean 21, 24, 25, 26, 29, 31, 34, 37, 85
Olduvai-[luht 6
Olimp 27, 29, 31, 37, 48, 51, 52, 53,
55, 57, 58, 60, 68, 69, 71, 75,
83, 103, 117, 148, 165
Olimpija 131, 171, 176, 177
Olimpiski igri 115, 131, 133,
134, 135
Olint 175
Omfala 126, 127, 128
Orest 189
Oresti 101
Orestida 101
Orfej 42, 91, 98, 123
Orhomen 76
Ortar 26, 119, 120
Oziris 97, 98, 181
P
P'pli 195
Palant 27
Pasifeja 137
Paf 23
Palada 105, 128
Palant 26, 127
Pandal 149
Pandema 56
Panteon 66, 190
Parasija 111
Paris 141, 143, 144, 146, 148, 153,
155, 188
Patroklo 146, 148, 151, 152, 188
Pelej 32, 141
Pegasej 26
Pela 18, 73, 74, 75, 82, 101, 175,
176, 181, 187
Pelagonija 101
Pelazgi 101, 141
Pelij 89, 90, 96
Peloponez 113
Pemfredoida 25
Pena 114
Penelopa 166, 167, 168
Pentej 30, 80
Peonci 101
Peonija 101
Persija 100
Pergamon 24
Periklimen 91
Persefona 29, 38, 52, 53, 78, 188
Perseida 31
Persej 19, 25, 100
Petralona 5, 6, 101
Pierija 29
Pier 98
Pirej 97
Pitija 61, 106, 126, 175, 176
Piton 59
Platon 55
Plejon 31
Plutarh 172, 173, 175, 181
Pluto 32
Polifem 21
Podoroj 30
Polibot 45, 46, 127
Polidevk 91, 92
Polifem 159, 160
Polihimnija 86
Pont 24
Porfirion 127
Posejdon 24, 25, 28, 30, 31, 43, 44,
45, 46, 51, 60, 83, 91, 105,
116, 120, 151, 158, 159,
160, 165, 188
Priap 56
Prijam 143, 146, 148, 153, 157, 188
Prometej 33, 34, 39, 122, 189
Psotis 109
Ptolomej Treti 183
R
Ra-Il 182, 183
Radamantej 50
Ramzes Vtori 179
Rasin 189
Rea 21, 27, 39, 51, 55
Rim 32, 84
Risto Popovski 187, 189, 194
S
Samotraki 171, 173, 174
Satir 49, 62, 78
Satirite 71
Safo 18, 86
Sangela 181, 187
Scila i Haribda 164
Sedumte svetski ~uda 177
Semela 30, 73, 75, 76, 77, 78
Silen 78
Simplegadite 93
Sirenite 163
Siva 178
Skiti 141
Solun 192
Sparta 143, 144, 149
Spejoida 24
Stajnoida 25
Stenel 103
Steropej 21
Stiks 48, 49, 50, 75, 123, 155
Stiksida 27
Stimfalskite mo~uri{ta 112
Stimfalskite ptici 112, 113
Strimon (Struma) 121
Svetiot ogan 133
Svetiot oltar 134
Svetski Makedonski Kongres 195
T
Tafirite 103
Talej 136
Talija 29, 85, 86
Tanatida 23
Tart 119
Tartar 26, 44, 48, 50
Tartes 120
Tavmant 25
Temenidi 141
Tetida 148, 150, 152
Tetija 26
Tea 21
Teba 30, 75, 77, 80, 88, 103, 105, 172
Tebancite 105
Telegonej 31
Telemah 166
Telemes 172
Temida 21
Temisa 29
Temiskir 118
Teogonija 33
Terezie 162
Terezij 165
Termodont 118
Terpsihora 86
Tetida 31, 32, 37, 68, 141, 148,
155
Tetija 21
Tetis 78
Teukro 146
Tezej 81, 82, 106, 116, 137, 138,
139, 140
Tifon 26
Tiha 188
Tija 97
Tindarej 144
Tiranis 128
Tiresij 104
Tirinis 127
Tirins 106, 125
Tisifona 23
Titanite 24, 48
Toant 127
Trakija 77, 92, 101, 116, 120, 185
Trakijci 101
Trahina 128
Tribali 101
Tribalija 101
Trite gracii 85
Triton 25, 30
Troja 188
Troa 172,
Tutmos Treti 179
U
Uran 21, 22, 23, 27, 37, 55, 127
Uranija 55, 86
F
Faetonej 32
Faidra 140
Fajum 185
Feba 27
Fejakija 165
Filip Vtori Makedonski 135,
170, 172, 175, 176, 177, 196
Fidina 172
Fila 171
Filoktet 18, 128
Finej 92, 93
Flegeton 50
Foboj 30
Fol 109
Forkie 25, 26
Frigija 77
Friks 87, 88, 89, 90
Ftija 32
Fufrozina 29
Furiite 50
H
Halimeda 24
Had 27, 29, 43, 45, 47, 48, 49, 51, 52,
53, 57, 72, 76, 83, 123, 188
Hadovo carstvo 123
Hairon 175
Halkidik 101
Harfa 98
Harmonija 30, 80
Hares 183
Harfite 25
Haron 49, 50, 123
Harpiite 92, 93
Hat{epsut 178, 181
Hestija 27
Heba 30, 84
Hefest 56, 58, 67, 68, 69, 70, 105,
113, 152, 188
Hejron 89
Hekata 27
Hektor 146, 149, 151, 152, 153,
157, 188
Hekuba 189
Hela 87, 88, 89
Helespont 89 121
Helie 165
Helikon 29, 165
Hera 27, 30, 35, 37, 39, 40, 41, 42,
44, 57, 59, 68, 69, 73, 75, 76,
78, 83, 84, 88, 89, 90, 103, 104,
105, 108, 109, 116, 117, 118,
120, 121, 122, 126, 142, 143,
148, 149, 151, 188
Herakle 17, 18, 19, 30, 31, 34, 38, 42,
81, 91, 92, 103, 104, 105,
106, 107, 108, 109, 110,
111, 112, 113, 114, 115,
116, 117, 118, 119, 120,
122, 123, 124, 125, 126,
127, 128, 131, 135, 170,
173, 181, 182, 188, 189
Heraklid 105, 141
Herkulovi stolbovi 120
Hermes 31, 32, 40, 41, 42, 71, 72, 76,
80, 82, 85, 88, 89, 91, 105,
123, 128, 161, 188
Herostrat 177
Hesperidite 121
Hesiod 15, 16, 20, 33
Hesperaretuza 121
Hestija 83, 84
Hidra 26
Hidrata od Lerna 108
Hil 91
Himer 23
Himera 26
Hipnoj 23
Hiperion 21
Hipolita 117, 118, 119
Hiponoja 24
Hipolit 18, 127
Hiron 109, 176
Hnum 180
Homer 15, 16, 45, 48, 55, 77, 86,
147, 158, 188
Hrisa 147
Hrizaor 44
C
Cet 93
Crnoid 7
Crveni Steni 5, 6, 101
[
[ekspir 189
[iva 185
SODR@INA
VOVED..................................................................................................................................................................................................................................................................5
POTEKLOTO, ETNOGENEZATA I RANATA
MITOLOGIJA NA DREVNITE MAKEDONCI..............................................................................................................5
KAKO SE [IRELE LU\ETO NA ZEMJATA..........................................................................................................................5
^OVE^KITE RASI..................................................................................................................................................................................................................8
MIT, MITOLOGIJA...........................................................................................................................................................................................................15
Ra|aweto na bogovite.........................................................................................................................................................................................................20
Ra|aweto na titanite.....................................................................................................................................................................................................21
nokida i nejzinite deca...................................................................................................................................................................................................23
nerej......................................................................................................................................................................................................................................................................24
Decata na Ketoida i Forkie.................................................................................................................................................................................25
Decata na ehidna..........................................................................................................................................................................................................................26
Decata na Feba i Kej...............................................................................................................................................................................................................27
Decata na Rea i Kron.............................................................................................................................................................................................................28
Decata na Yeus.....................................................................................................................................................................................................................................29
Drugite bogovi..................................................................................................................................................................................................................................30
Decata na boginkite............................................................................................................................................................................................................32
Prometej im go donel oganot na lu|eto...........................................................................................................................................33
YEUS – CAROT NA BOGOVITE...................................................................................................................................................................35
HERA – CARICA NA BOGOVITE..........................................................................................................................................................39
ISTORIJATA NA JO
– POSLEDICA NA BO@ESTVENA NEVERNOST.....................................................................................................40
POSEJDON – BOGOT NA MORIwATA........................................................................................................................................43
HAD I DEMETRA.......................................................................................................................................................................................................................47
Had - Car na mrtvite................................................................................................................................................................................................................47
Strukturata na Podzemjeto..........................................................................................................................................................................................48
DEMETRA – BOGINKA NA VEGETACIJATA...............................................................................................................51
ISTORIJATA NA PERSEFONA............................................................................................................................................................52
AFRODITA I ARES............................................................................................................................................................................................................54
AFRODITA – BO@ICA NA QUBOVTA...................................................................................................................................54
ARES – BOG NA VOJNATA.....................................................................................................................................................................................57
Faten na delo.......................................................................................................................................................................................................................................58
APOLON I ARTEMIDA............................................................................................................................................................................................59
RA\AwETO NA BLIZNACITE.................................................................................................................................................................59
APOLON – BOG NA SVETLINATA I NA VISTINATA.....................................................................60
Mitot za Marsija............................................................................................................................................................................................................................62
ARTEMIDA BO@ICA NA LOVOT......................................................................................................................................................63
Mitot za Akteon..............................................................................................................................................................................................................................64
ATINA I HEFEST
– GRADITELI NA CIVILIZACIJATA.................................................................................................................................66
ATINA – BOGINKA NA PRONAO\A[TVOTO.......................................................................................................66
HEFEST – BOG NA KOVA^ITE I NA OBRABOTKATA
NA METALITE..............................................................................................................................................................................................................................68
Siluvaweto na Atina.............................................................................................................................................................................................................69
HERMES I DIONIS........................................................................................................................................................................................................70
Hermes - bog na kradcite, na trgovijata i na itrinata.............................................................................................70
BO@JIOT SIN DIONIS - BOG NA VINOTO,
PLODNOSTA I VEGETACIJATA.........................................................................................................................................................73
DIONIS – SIN NA YEUS.......................................................................................................................................................................................75
DIONIS (RIMSKI BAHUS)............................................................................................................................................................................77
POMALKU VA@NITE OLIMPISKI BOGOVI....................................................................................................83
Hestija - boginka na doma{noto ogni{te..........................................................................................................................................83
Heba - boginka na mladosta..........................................................................................................................................................................................84
Iris - boginka na vino`itoto...............................................................................................................................................................................85
Gracii - boginki na ~ove~kiot so`ivot..............................................................................................................................................85
Muzite - boginki na umetnosta..............................................................................................................................................................................86
BARAwETO NA ZLATNOTO RUNO....................................................................................................................................................87
POTEKLO NA ZLATNOTO RUNO..........................................................................................................................................................87
Jason gi sobira Argonavtite.....................................................................................................................................................................................89
POTRAGATA.......................................................................................................................................................................................................................................91
Smrtta na Hil i zagubata na Herakle.......................................................................................................................................................91
Borbata so tupanici so kralot Amik........................................................................................................................................................92
Finej i Harpiite............................................................................................................................................................................................................................92
Simplegadite.........................................................................................................................................................................................................................................93
Kolhida i Zlatnoto runo.................................................................................................................................................................................................93
MAKEDON................................................................................................................................................................................................................................................97
MAKEDONSKIOT MITOLO[KI SISTEM..................................................................................................................99
DVANAESETTE PODVIZI NA HERAKLE......................................................................................................................103
Potekloto na Herakle......................................................................................................................................................................................................103
Prviot podvig - lavot od Nemeja....................................................................................................................................................................106
Vtoriot podvig - Hidrata od Lerna..........................................................................................................................................................108
Tretiot podvig - veparot Eber od Erimantija......................................................................................................................109
^etvrtiot podvig - Kerinejskata srna.................................................................................................................................................111
Pettiot podvig - Stimfalskite ptici..............................................................................................................................................112
[estiot podvig - [talite na Avgi...........................................................................................................................................................113
Sedmiot podvig - Kritskiot bik....................................................................................................................................................................115
Osmiot podvig - Kowite na Diomed..........................................................................................................................................................116
Devettiot podvig - Pojasot na Hipolita........................................................................................................................................117
Desettiot podvig - dobitokot na Gerion.........................................................................................................................................119
Edinaesettiot podvig - jabolkata na Hesperidite.......................................................................................................121
Posledniot podvig - kra`bata na Kerber.....................................................................................................................................123
SMRTTA I VOSKRESNUVAwETO NA HERAKLE............................................................................................125
OLIMPISKITE IGRI.............................................................................................................................................................................................131
Olimpiskiot ogan.....................................................................................................................................................................................................................133
MITOT ZA DEDAL I IKAR............................................................................................................................................................................136
Tezej i Minotaurot.................................................................................................................................................................................................................137
Begstvoto na Dedal i Ikar.......................................................................................................................................................................................140
ILIONSKATA* (TROJANSKATA) VOJNA....................................................................................................................141
ODLUKATA NA PARIS – PRI^INA ZA VOJNATA..................................................................................141
Istorijatot za razurnuvaweto na Ilion........................................................................................................................................141
ILIONSKATA VOJNA.............................................................................................................................................................................................144
SKITAwATA NA ODISEJ...............................................................................................................................................................................158
RA\AwETO I LEGENDATA ZA BO@JIOT SIN
ALEKSANDAR MAKEDONSKI..............................................................................................................................................................169
RECENZIJA - Angelina Markus................................................................................................................................................................188
REFERENDUMOT OD 8 SEPTEMVRI 1991 GODINA KAKO
MAKEDONSKI ODGOVOR NA TRIVEKOVNATA GOLGOTA
NA MAKEDONSKIOT NAROD.................................................................................................................................................................191
C I P - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
323.11.071.1(=293)
POPOVSKI, Risto
Mitologijata na Makedoncite / Risto Popovski. - Skopje : Markus A.,
2010. - 208 str. : ilustr. ; 24 sm
Fotografija i bele{ka za avtorot: str 195. - Bibliografija: str. 197
ISBN 978-608-65008-6-3
a) Makedonci, anti~ki - Etnogeneza
COBISS.MK-ID 84399626

Untitled

Kleopatra OK .tif.qxp

null