Kleopatra OK .tif.qxp

RISTO POPOVSKI
ISBN 978-9989-2461-6-6
KLEOPATRA SEDMA
MAKEDONKATA
RISTO POPOVSKI
KLEOPATRA SEDMA - MAKEDONKATA
Izdanieto finansiski go potpomogna:
„MAKEDON BETON“ - SKOPJE
Izdava~:
Angelina Markus
Za izdava~ot:
„Makform“ - Skopje
Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
Bojan Simovski
Korica:
Risto Popovski
Pe~at:
„Bims kompani“ - Skopje
Tira`:
1000 primeroci
RISTO POPOVSKI
KLEOPATRA SEDMA
poslednata makedonska carica
vo Aleksandrija
E DI C I J A
K LE A
Skopje, 2008
Kleopatra Sedma,
Makedonkata
Ovaa kniga ja posvetuvam na mojot makedonski narod,
osobeno na Makedonkite i mojata majka Menka,
èna Jadranka, }erka Ana-Marija i sinot Jan-Kristijan.
Avtorot
Za Kleopatra,
Cve}e na Mirot
od @ivko Popovski
SODR@INA
ISTORIJA NA MAKEDONIJA........................................................................
9
PRETCITE NA KLEOPATRA SEDMA..........................................................
19
ALEKSANDAR I OZIRIS VO MISIR.........................................................
23
TESTAMENTOT NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI............................
25
NASLEDNICITE NA MAKEDONSKOTO CARSTVO............................
31
DINASTIJATA NA ANTIGONIDITE I SELEUKIDITE................
37
TATKOTO NA KLEOPATRA SEDMA............................................................
41
KLEOPATRA SEDMA...........................................................................................
43
MAKEDONSKATA UMETNOST I KULTURA............................................
45
KLEOPATRA SEDMA I ALEKSANDAR MAKEDONSKI....................
49
ALEKSANDRIJA, GLAVNIOT GRAD NA MAKEDONCITE................
57
BIBLOTEKATA VO ALEKSANDRIJA.........................................................
59
MAKEDONSKATA AKADEMIJA NA NAUKITE....................................
63
KLEOPATRA SEDMA I JULIE CEZAR.......................................................
65
RA\AWETO NA CEZARION.............................................................................
76
KLEOPATRA SEDMA KAKO VLADETELKA.............................................
77
KLEOPATRA SEDMA VO RIM.........................................................................
80
KRUNISUVAWETO NA JULIE CEZAR.......................................................
83
KLEOPATRA SEDMA I MARKO ANTONIE..........................................
93
AKTIUM, VTORI, SEPTEMVRI 31, PRED RISTA...................................
97
SMRTTA NA KLEOPATRA I ANTONIE..................................................... 100
RECENZIJA (Angelina Markus)........................................................................ 105
BELE[KA ZA AVTOROT.................................................................................... 108
KORISTENA LITERATURA............................................................................. 109
PREDGOVOR
Ne postoi èna koja tolku go ima fascinirano anti~kiot i dene{niot svet kako {to e toa slu~ajot so Kleopatra Sedma. Preku pi{anite dela od Horacie, Vergilie, Proper, Ovidie, Lukijan, Juvenal,
kako i preku istoriskite zapisi od Plutarh, Sveton, Apijan, Dio Kasij
i Josif Flavij, ovaa makedonska carica vleze vo literaturnata istorija. Dante i Boka~o se zanimavale so nea. Me|u 1540 i 1905 godina na teatarskite sceni se odigrani nad 127 dela posveteni na Kleopatra, od
koi 77 drami, 45 operi i 5 baleti. Za Kleopatra pi{uval i [ekspir
(dramata „Antonio i Kleopatra“), potoa G. B. [avs (dramata „Cezar i
Kleopatra“) i drugi. Za nea sozdavale kompozitori kako Masne i Prokofiev, a pi{uvale i romansieri. Za vozbudliviot ìvot na ovaa poznata Makedonka, snimeni se i mnogu filmovi.
Likot i karakterot na Kleopatra pove}e od 2000 godini po nejzinata smrt nemaa izgubeno ni{to od svojot privle~en sjaj, koj bil pogolem i od sjajot na faraonite, koi denes pretstavuvaat simbol za goleminata na stariot Misir.
Sepak Kleopatra pred se bila pripadnik na Makedoncite, na onaa
bela rasa lu|e, na koja pripa|al i slavniot kral Makedon. Taa bila carica na Makedonija vo Misir, no vo nejzinite veni ne te~ela misirska
krv, tuku makedonska. Ptolemejskata dinastija, na koja taa i pripa|ala,
poteknuvala od Makedonija. Nejzin osnova~ bil polubratot na Aleksandar Makedonski, po ime Ptolemej. Od site generali na Aleksandar, samo na Ptolemej Prvi Soter (Spasitel) mu uspealo da izgradi carstvo,
koe go dostignalo svojot najvisok dostrel.
Ne moè da se zaobikoli istorijata na Ptolemejskata dinastija
ako se saka celosno da se sogleda i sfati likot na Kleopatra, zatoa
{to taa ne e kako Julie ili Napoleon ili pak kako Teodora od Carigrad, koi od temninata na istorijata, naedna{ izlegoa na videlina i
vedna{ se zdobija so golemi zaslugi. Kleopatra bila naslednik na Ptolemejskata dinastija koja bila dinastija {to postignala najvisok
8
Risto POPOVSKI
moèn kulturen procut vo istorijata na svetot. Iako vo vremeto na
Kleopatra ova carstvo re~isi bilo na zalez, sepak taa se trudela i sakala pak da ja vospostavi taa golemina.
Vo likot na Kleopatra bile spoeni site karakteri na ptolemejskata dinastija, kako pozitivnite taka i negativnite. Me|utoa Kleopatra gi nadminala svoite pradedovci so toa {to uspeala dvajcata najmo}ni maì na svetot vo nejzinoto vreme (Julie i Antonio) da gi stavi
pod svoja kontrola. Taa bila dominantna makedonska carica, koja brilijantno ja odigrala svojata uloga. Rimjanite za nea rekle deka, pokraj
Hanibal, taa im vleala strav vo koski kako nikoj drug.
2 Avgust 1992
Risto Popovski
ISTORIJA NA MAKEDONIJA
Vo Makedonija, najstarata otkriena kultivirana naselba datira
od okolu 6200 god. pred Rista. Ova zna~i deka za prv pat na evropsko tlo,
tokmu vo Makedonija bila sozdadena edna visoka i napredna kultura,
koja podocna }e postigne dostreli so bezvremenska vrednost. Makedoncite prvi vo svetot imale soznanie za obrabotka na metalite, za umetnosta na gradewe so kamen i za sozdavaweto gradska forma na naselbi.
Tie poseduvale svoevidna sposobnost sè da preoblikuvaat spored nivnoto sopstveno znaewe. Nivniot istraùva~ki duh ja istraùval osnovata na ne{tata i bil temel na evropskata nauka. Tie gi sozdale literaturnite vrednosti kako {to se: etikata, tragedijata, komedijata, lirikata, epigramot i ostanatite umetni~ki formi. Tie dale zna~aen pridones
i vo izgradbata na hramovi, plastikata, slikarstvoto na vazni i sl.
Nivniot ideal na li~nata sloboda i samoopredeluvaweto go ostvarile
vo mati~nata dràva Makedonija, koja bila prvata centralizirana
dràva vo Evropa.
Nivnata teritorija ovozmoìla silen razvitok na duhovnite i
politi~kite potencijali na poedinecot. Makedoncite nikoga{ ne bile
zadovolni so postignatoto, pa sekoga{ barale novi dostreli. So pro{iruvaweto na Bliskiot istok tie go prenele makedonskiot na~in na ìvot i ìvotna filozofija i srede drugi narodi.
Makedonskiot duh dejstvuval niz vekovite od razni centri na svojata mo}. Nekoi od ovie centri bile: Troja kako glaven grad i prva prestolnina na Makedoncite, Knosos kako vtora prestolnina, Ege kako treta prestolnina, Pela kako ~etvrta prestolnina, Aleksandrija kako petta prestolnina, Rim kako {esta prestolnina, Vizant kako sedma i Skopje
kako osma prestolnina na Makedonskoto carstvo. Ne treba da se zaobikoluva nitu Solun kako prestolnina formirana od Kasandar vo ~est
na Filipovata }erka Tesalonika, so koja {to se oènil. Solun najdolgo vreme ostanal kulturno Makedonsko àri{te so monetokovaweto,
episkopiite i Kirilskoto pismo.
10
Risto POPOVSKI
Aleksandrija, edna od prestolninite na Makedonija i svetot
pokraj Troja, Knosos, Ege, Pela, Rim, Carigrad, Solun i Skopje.
Makedonskata kultura prodrela daleku na istokot i go naselila
celoto Sredozemje, so {to bila sozdadena nova svetska kultura na
Makedonizmot. Kako glaven centar na ovaa Makedonska svetska kultura od Aleksandar do Kleopatra bil gradot Aleksandrija.
No, politi~kite voda~i na Makedoncite od Aleksandrija ne
moèle dolgotrajno da gi sovladaat site problemi na toga{niot svet.
Po 300 godi{no vladeewe se pribliùval krajot na ova vreme i doa|alo
vremeto koga trebalo da zapo~ne Pettoto svetsko makedonsko Bo`je
carstvo, na ~elo so Bo`jata }erka Kleopatra Sedma. Taa re{ila svojot imperijalen grad da go izgradi tamu od kade {to doa|alo nejzinoto
mom~e Julie popoznat kako Cezar, a toa e gradot Rim. I vo noviot imperijalen glaven grad Rim taa imala namera da vovede nov jazik - Latino,
isto kako {to Aleksandar go vovel noviot jazik - Koine. Aleksandrijcite trebalo da bidat zameneti od politi~ki nadarenite Rimjani, iako
tie pritoa primile od Aleksandrijcite mnogu duhovni vrednosti.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
11
Legendi i heroi od starata istorija se pojavuvaat pred na{ite o~i
koga razmisluvame za granicite na Makedonija. Kako li izgledala ovaa
zemja, ~ie bogatstvo i plodnost go opi{ale najstarite istoriski pisateli i za ~ij posed se vodele i }e se vodat borbi sèdodeka postoi Evropa?
Filip Vtori, a u{te pove}e negoviot sin Aleksandar Treti Veliki Makedonski se simboli na najvisokiot razvitok na mo}ta na
makedonskoto svetsko carstvo. Daleku vnatre vo Azija se prostirala
mo}nata oblast na Aleksandar Treti, se do zemjite na Avganistan, Pakistan i Indija, vo koi i denes nekoi se borat za svoj presti`, za svoja
vrednost i za nov poredok na svetot. Kade ostanaa tragite od ona golemo Aleksandrovo vreme, svedocite na negovata svetska mo}? Razveani,
propadnati, urnati zakopani, eden mermeren veli~estven sarkofag na
Aleksandar denes stoi prazen kako onoj na Isus Hristos vo muzejot vo
Konstantinopol, edna triumfalna kapija vo Solun go nosi negovoto
ime, nekolku kamewa so makedonski bukvi, koi te{ko moàt da se protolkuvaat, ~esto so odvaj prepoznatliv natpis, se nao|aat vo starata
prestolnina Pela kako znak za negovata veli~ina, a vo Prilep i [tip
negovite potomci mu izgradija veli~enstven spomenik kako znak na makedonskoto obedinuvawe. Vrz urnatinite od negovoto carstvo se praktikuva{e kultot za Aleksandar Makedonski i se neguva{e êtvrtoto
Bo`je carstvo. Ova carstvo izrasna vo novo makedonsko svetsko carstvo na Makedonizmot vodeno od pove}e makedonski carski ku}i, od koi
najpoznata bila onaa od Aleksandrija. Tuka vo Aleksandrija }e se rodi
dolgo o~ekuvanata Bo`ja }erka na sonceto.
Istorijata na Kleopatra e istorija na edna èna, ~ij ìvot, kako
vo politi~ka taka i vo li~na oblast, bil pod re{ava~ko vlijanie na
dvajca maì: Julie Cezar, a podocna i Marko Antonie. Vo istorijata
ima malku nastani, koi tolku ne pottiknuvaat i moàt da ne za~udat,
kako {to e ìvotot na ovaa makedonska carica. Taa, kako i dvajcata maì, bea li~nosti so izvonredni kvaliteti, i ja drèa vo svoi race sudbinata na toga{niot anti~ki svet. Ova aleksandrisko-rimsko carstvo,
be{e sozdadeno od Makedonci koi bea gra|ani na gradovite Aleksandrija i Rim.
@itelite na pobogatata isto~na polovina bea pred se Makedonci,
odnosno pripadnici na isto~nata rasa, koja zboruva{e makedonski. I
12
Risto POPOVSKI
Kleopatra be{e Makedonka. Taa be{e carica na
Misir, no vo nejzinite veni ne te~e{e nitu edna
kapka misirska krv. Taa
be{e od lozata na Aleksandar. Kako posledna vladetelka na Ptolemeite
taa be{e makedonski vospitana i ima{e isklu~ivo makedonski rodnini.
Nejzinoto pregolemo ~estoqubie be{e naso~eno
kon obnovuvaweto na ugledot na nejziniot vladetelski dvor i carstvo. Sepak golemite dela za slava, so koi ptolemejskoto
carstvo se pro{irilo daleku nadvor od granicite
na Misir, moèa da se povtorat samo vo sojuzot so
Rim. Misir be{e navodno
nezavisen, no edinstveno
moè{e i ponatamu da postoi, samo ako se spoi so carKleopatra Sedma – Makedonska
skata ku}a vo Rim.
Kleopatra znae{e deka i e potrebna poddr{ka od Rimjanite, ako
saka povtorno da ja vospostavi starata mo}na pozicija na Alehandrija.
Ovaa politika na sorabotka so Rimjanite ja be{e prezela od nejziniot tatko Aulet (gajdaxijata), edna kompleksna li~nost, koja ostavila vlijanie vrz nejziniot razvoj. Mnogu pripadnici na vladea~kata
klasa vo nejzinata zemja, se pla{ea od ovaa politika, no bidej}i mo}ta
na Rim od den na den stanuva{e se pogolema, sekoj drug stav bi bil ramen na samoubistvo.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
13
Pra{aweto {to dobiva{e Kleopatra od Rimjanite, ne moè lesno da se odgovori. Golem del od nejziniot ìvot taa nastojuva{e da im
pomogne na Aleksandrijcite, a taa navistina nema{e pri~ina pove}e
da gi saka Rimjanite. Kako i pove}eto Makedonci taa go smeta{e za nesre}a rimskiot imperijalizam i veruva{e deka Misir bi moèl da bide pot~inet od Rim poradi {to Makedoncite ve~no vodele me|usebni
vojni. Kleopatra moè{e da vladee so Rim kako Aleksandar so istokot.
Nekoi Rimjani, sepak, sosema ja osuduvaa spored nivniot li~en
vpe~atok, a nekoi ja po~ituvaa. I edinstvenite dvajca maì, koi osven
nejziniot tatko, igraa va`na uloga vo nejziniot ìvot, bea Rimjani.
Koga Kleopatra be{e mlado devoj~e, vo Rim vladee{e edna od najsilnite i najinteligentni li~nosti, koi proizlegle od ovoj grad - Julie
Cezar. Vo tekot na edna rimska gra|anska vojna, toj dojde vo Aleksandrija vo glavniot grad na Misir i se oèni so Kleopatra.
Te{ko moè da se proceni, kolku silno Kleopatra
bila pod vlijanie na stavovite i sfa}awata na Julie. Julie
be{e vistinski Rimjanin, no
ima{e povremeno mnogu razbirawe za aleksandriskiot na~in na ìvot i razmisluvawe.
Ova u{te pove}e se odnesuva na
Marko Antonie, koj vo natamo{niot tek na gra|anskata vojna
go prezel vodstvoto na carstvoto i kako vtor ma` na Kleopatra, dojde na mestoto na Julie.
Vo Antonie taa povtorno najde ma`, koj ne gi dele{e
predrasudite na svoite rimski sovremenici za Misircite.
Od ovaa vrska nastana nov seriozno promislen i sprovedliv koncept za izgradba na noJulie Cezar
14
Risto POPOVSKI
vo Makedonsko carstvo. Vo nivnite pretstavi celata ovaa dale~na
oblast, kako i nadvore{nite regioni koi bea pod rimsko vlijanie,
treba{e da ne bidat, kako dotoga{, isklu~ivo upravuvani od Rimjanite.
Namesto toa be{e planiran sojuz, so koj site Makedonci }e bidat vo
edna makedonska dràva, a makedonskite oblasti isto~no od Jadranskoto more treba{e pove}e da ne bidat pot~ineti od Rimjanite, tuku
site da bidat ramnopravni. Toa bilo vo sklad so vospituvaweto na
Kleopatra i so nejzinite li~ni naklonetosti.
Ako denes se obideme da go analizirame ìvotot na Kleopatra
pred ovaa politi~ka cel, }e ni se postavi problem. Rimjanite jasno gi
prepoznale namerite na makedonskata carica, za da stravuvaat. Sepak
politi~kata cel na Kleopatra se ostvarila, no duri nekolku vekovi
podocna. Makedoncite bile tie koi go ostavile svojot jazik i kultura
podocna da se {iri preku Carigrad.
Koga Kleopatra se rodila na krajot na 70 ili po~etokot na 69 god.
pred Rista, Misircite imale svoja dràvna tradicija ve}e pove}e od
tri iljadi godini. A dinastijata, ~ij jazik be{e makedonski, na
Ptolemej, ~ij potomok be{e taa - Kleopatra, vladee{e so zemjata skoro
od smrtta na Aleksandar Makedonski - Veliki vo 323 god. pred Rista.
Silnoto mediteransko rimsko carstvo se nao|a{e vo poslednata turbulentna faza na svojata republika.
Istraùvawe za nacionalnata (rasnata) pripadnost na zna~itelni li~nosti vo princip nema nikakva smisla, no za Kleopatra Sedma
moè da se pretpostavi deka bila crnomuresta. Germanskite nau~nici
vo edna toaletna kutija prona{le vlakna od Kleopatra. Po analizite mu
soop{tija na svetot deka Kleopatra bila crvenokosa i pripa|ala na
Makedonski rod.
[minkite ja pravele crnomuresta za da se opravda ulogata na Faraon vo Egipet, taka ostana vo literaturata kako crnomuresta.
Vo sekoj slu~aj ne bila rusokosa tuku crnomuresta. Kleopatra
Sedma be{e Makedonka, isto kako i nejzinite pretci. Jazikot na Kleopatra Sedma be{e makedonski, a i nejzinoto vospituvawe i kulturniot
krug od koj taa poteknuva bea makedonski. Ne se znae kolku to~no od narodot {to ìveel na prostorot od Misir ve}e bile odrodeni od makedonstvoto, no moè da se kaè deka so hegemonizacija od 300 godini od
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
15
Aleksandar Makedonski do Kleopatra, nitu eden narod ne moèl izolirano da ja preìvee Makedonskata asimilacija. Obrazovanite Makedonci ili makedoniziranite ìteli na istokot se voodu{evuvale vo toa
vreme na klasi~nata (anti~kata) Makedonija ~ij najgolem raste` bil vo
vremeto na Aleksandar Makedonski - Veliki (336 - 323 god. pred Rista).
Kleopatra Sedma i nejzinite sovremenici bile pod silno vlijanie na
neobi~niot ìvoten vek na Aleksandar Makedonecot, koj pove}e od 300
godini prethodno gi predizvikal silnite promeni vo makedonskiot svet,
koi nie (iako istorijata prodolùva i ne moè da se podeli vo oddelni
epohi) gi ozna~uvame kako po~etok na Makedonskiot vek.
Ovaa nova era doìveala silna geografska eksplozija vo sebe.
Makedonizmot, ograni~en dotoga{ na Egejskoto, Jadranskoto i Crnoto
more, sega moèl da go ra{iri svoeto vlijanie do Avganistan i Indija.
Ovaa kultura be{e za~uduva~ki edinstvena. [ireweto na ideite ne se
spre~uvalo, kako denes, so granicite na zemjite. Zatoa brgu se probil
makedonskiot na~in i sfa}aweto za ìvotot, do dotoga{ nedoprenite
so toa, varvari. No, i tie imale vlijanie vrz Makedoncite, bidej}i Makedonija nikoga{ porano ne bila tolku tolerantna i otvorena. Se slu~ilo
Filip Vtori – Makedonecot
Aleksandar Treti – Makedonski
16
Risto POPOVSKI
golemo me{awe so siriskite i hebrejskite tradicii, kako i so tradiciite na Persijancite i Misircite, koi nastanale niz mnogu godini i bile
razli~ni edni od drugi. Pa sepak Makedoncite ostanaale svesni, na
paradoksalen na~in, za svojata posebnost za vreme na celiot toj period.
I bile mo{ne gordi, koga gi pobedija svoite neprijateli. Sepak eden od
zna~itelnite napredoci pod makedonsko vladeewe e smaluvaweto na
voenite sudiri. Vo dale~nite oblasti na makedonskiot svet, vo vremeto
na 3 i 2 vek pred Rista. Makedoncite postojano vojuvale me|usebe, iako
imalo i periodi na mir. Ovde ìveele zna~ajni nau~nici, pisateli i
umetnici. Klasi~noto makedonsko carstvo se na{lo vo sostojba na bankrot, poradi neprekinatite zategnati odnosi so svoite sosedi.
No, Makedoncite i natamu forsirale napredok vo kulturniot i
politi~kiot ìvot. Duri vo ponovo vreme po~nuvame da gi razbirame
raznovidnite vrednosti na ovaa makedonska era, iako sè u{te mnogu
istoriski knigi zastanuvaat tokmu tamu, kade {to e napraven ovoj nov
po~etok.
Toa vo golem del e vina na Rimjanite. Tie se voshitija od anti~kata makedonska kultura, no ni{to ne napravija za nivnite makedonski
bra}a sovremenici, koi gi zateknuvaa nasekade okolu sebe. Zatoa od
edna strana ja po~ituvaa anti~kata klasi~na Makedonija, a od druga go
smetaa sovremenoto za pomalku dragoceno. Osven toa, se slu~i mnogu
Makedonci vo Rimskoto carstvo sli~no da razmisluvaat, taka {to veli~ieto na nivnite makedonski sonarodnici, koi gi sre}avaa kako ìveat
spored klasi~noto staro vreme, ostanaa nezabeleàni. No Kleopatra
Sedma, koja gordo se navra}a{e na delata na nejzinite makedonski pretci, ne moè{e ovaa gre{ka lesno da ja zaobikoli. Za nea i nejzinite
sovremenici, od prviot vek pred Rista, ima{e eden sosema drug i specifi~en problem. Taa be{e posledniot pretstavnik na Makedonskata
kultura, koja ima{e svoja dràva, no istovremeno be{e vo postojana
opasnost od mo}nata Rimska imperija. So ovie pra{awa Kleopatra
èstoko se zanimava{e.
Taa nikoga{ ne veruva{e deka makedonskata epoha od Aleksandar
zavr{ila i saka{e da stori se za da go prodolì nejzinoto traewe, koe
ve}e ima{e izminato nad 300 godini. Sepak, iako granicite ~esto se
pomestuvaa, centar na Makedonskata imperija i mo} be{e Aleksandrija
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
17
kako glaven grad na prestolninata, tuka vladee{e Ptolemej. Kasandar
vladee{e vo Pela. Seleuk so glaven grad Antiohija opfa}a{e golem del
od zapadna Azija. Nie gi poznavame ovie carstva pod imiwata na nivnite
dinastii, bidej}i nivnata vladea~ka forma be{e monarhijata. Vo toa
vreme monarhijata be{e voobi~aena dràvna forma i taa ostana kako
takva duri i do na{iov vek. Aleksandar smeta{e deka centar na svetot
treba da bide makedonska prestolnina. Koga Makedonija se pro{iri na
istok, Vavilon i Aleksandrija stanaa novi prestolnini na svetot. Pela
ostana za sekoga{ centar i riznica na Makedonskata kultura.
Kleopatra ja prifati ovaa tradicija. Monarhijata pretstavuvala
edinstvena zakonodavna mo} vo dràvata i vlasta bila vo racete na toga{niot vladetel - vo slu~ajov na Kleopatra. Nejzinata dràva vo toa
vreme bila centar na celiot nau~en svet. Kleopatra nikoga{ ne smetala deka ptolemejskoto vladetelstvo treba da se ograni~i samo na Misir.
Nejzinite sfa}awa bile isti so sfa}awata na prviot kral od nejzinata dinastija - Ptolemej Prvi, koj kako vladetel i istori~ar pripa|al
na semejnoto steblo na Aleksandar Veliki. Vo Misir se nao|ala negovata glavna baza, a po smrtta na negoviot gospodar, toj go prezel vladeeweto so ovaa zemja vo koja bil osnovan gradot Aleksandrija i vo 304 g.
pred Rista, se proglasil za car. Kako takov toj zadràl golem del od
makedonskata kultura i tradicija. Negov glaven znak bil orelot, verojatno poradi orlovskiot nos {to go imal. Orelot ostanal amblem na dvorot na site idni Ptolemejci. Toj ist orel {to go drèl Zevs na raka
na site makedonski pari u{te od vremeto na Aleksandar Prvi.
18
Risto POPOVSKI
RODOSLOVIE NA PTOLEMEITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA VO MISIR
PTOLEMEJ PRVI SOTER (304 - 285 g. pred Rista)
PTOLEMEJ VTORI FILADELF (285 - 246 g. pred Rista)
PTOLEMEJ TRETI ENERGET (246 - 221 g. pred Rista)
PTOLEMEJ ÊTVRTI FILOPATOR (222 - 204 g. pred Rista)
PTOLEMEJ PETTI EPIFAN (204 - 180 g. pred Rista)
PTOLEMEJ [ESTI FILOMETOR (181-145 g. pred Rista)
PTOLEMEJ SEDMI NEO FILOPATOR (145-144 g. pred Rista)
PTOLEMEJ OSMI i ENERGET VTORI so KLEOPATRA VTORA 163 - 145 g. pred Rista)
PTOLEMEJ OSMI I ENERGET VTORI (povtorno izbran 164 - 116 g. pred Rista)
KLEOPATRA VTORA (131 - 127 g. pred Rista)
KLEOPATRA TRETA (116 - 101 g. pred Rista)
PTOLEMEJ DEVETTI SOTER VTORI (116 - 107 g. pred Rista)
PTOLEMEJ DESETTI i ALEKSANDAR PRVI
i KLEOPATRA BERENIKA (101-88 g. pred Rista)
PTOLEMEJ DEVETTI SOTER VTORI (povtorno izbran 88 - 81 g. pred Rista)
PTOLEMEJ EDINAESETTI i ALEKSANDAR VTORI
i KLEOPATRA BERENIKA (80 g. pred Rista.)
PTOLEMEJ DVANAESETTI NOV DIONIS AULET (80 - 58 g. pred Rista)
KLEOPATRA PETTA zaedno so BERENIKA ÊTVRTA (58 g. pred Rista)
KLEOPATRA SEDMA (51 - 30 g. pred Rista) vladeela zaedno so:
PTOLEMEJ TRINAESETTI (51 - 47 g. pred Rista),
PTOLEMEJ ÊTIRINAESETTI (47 - 44 g. pred Rista) i
PTOLEMEJ PETNAESETTI CEZARION (44 - 30 g. pred Rista)
OSTANATI ^LENOVI NA PTOLEMEJSKATA DINASTIJA
PTOLEMEJ KERAUN (umrel 279 g. pred Rista) - najstariot sin na Ptolemej PRVI Soter.
PTOLEMEJ APION (umrel 96 g. pred Rista) - sin na Ptolemej SEDMI.
Stanal kral na Kirenaika (dene{na Libija).
PTOLEMEJ FILADELF (roden 36. g. pred Rista) - sin na Marko Antonie
i Kleopatra SEDMA
PTOLEMEJ MAVRITANSKI (umrel vo 40 g. po Rista.) - vnuk na Kleopatra SEDMA.
Kral na Mavritanija.
PRETCITE NA CARICATA
KLEOPATRA SEDMA
Ptolemej Prvi Soter, osnova~ na Ptolemejskata dinastija bil
polubrat na Aleksandar. I samiot bil u~enik i prijatel na Aristotel
so site ostanati carski drugari. Voedno bil istori~ar i general na
makedonskata vojska pod Aleksandar Makedonski. Za nego se znae oti se
rodil okolu 367 g. pred Rista vo Makedonija i del od svoeto detstvo go
pominal vo dvorot na carskata palata kade vladeel Filip Vtori.
Podocna, zaedno so Aleksandar, posetuval isto u~ili{te. Na dvorot
se zboruvalo oti Ptolomej e sin na Filip Vtori i Arsinoja, {to zna~i
deka bil polubrat na Aleksandar Makedonski (za {to pi{uvaat i nekoi anti~ki avtori). Zna~i, ne slu~ajno toj go dobil najvisokoto mesto
vo dràvata pod Aleksandar.
U{te koga Filip bil ìv Ptolemej Prvi, ìveel vo palatata i
site slu~uvawa tamu gi beleèl. Toa go prodolìl i podocna koga bil
postaven za glaven general na Makedonskata vojska vo imeto na Aleksandar. Tie u{te kako deca zaedno izrasnale, si igrale i u~ele. I Ptolemej bil pod vlijanie na ideite na Aristotel, pa i samiot so golema
tvore~ka sposobnost organiziral nau~ni ispituvawa. Toj napi{al kniga za borbata na Makedonizmot za vreme na pohodot od Aleksandar Makedonski, koja pak denes se smeta za zagubena. Negovite zapisi pretstavuvale zna~aen izvor za podocne`nite istori~ari.
Postojat zapisi od toa vreme vo koi se opi{ani privatnite semejni drami, koi se odigruvale vo makedonskata kralska palata. Edna od tie
drami bila i objavata za ènidbata na Filip Vtori so mladata ubava
Kleopatra, koja bila }erka na kralot od Molosija. Negovata prethodna
èna Marija (koja podocna bila nare~ena Olimpija - majkata na Aleksandar Makedonski) ne se soglasuvala so vakvata ènidba. Za vreme na
svadbenata veselba vo palatata, izvesen Atal (koj bil rodnina na mladata Kleopatra) rekol deka site treba da se molat na Zevs, Kleopatra
da rodi sin, koj }e bide iden naslednik na Filip. Vo toj moment skoknal
20
Risto POPOVSKI
Ptolemej PRVI - SOTER
Aleksandar i frlil kon nego edna od zlatnite ~a{i koja go pogodila vo
glavata. Aleksandar pritoa mu rekol na Atal deka toj e zakonski naslednik na prestolot. Toga{ Filip skoknal protiv svojot sin, no bidej}i
bil pijan, se spletkal i padnal na podot od salata. Aleksandar poln so
lutina rekol: „Gledajte moi prijateli, ovoj ~ovek saka od Makedonija da
pomine vo Azija, a ne moè od edna do druga masa da stigne“.
Pozadinata na ovie zborovi se odnesuvala na toa {to Filip, nedolgo pred ovoj nastan, bil proglasen za edinstven car od strana na
Korintskata unija i toj se podgotvuval so vojska da go pomine Heles-
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
21
pont i da ja napadne Persija. Permanion, Filipoviot general, bil vo
izvidnica vo bazite preku Helespont, kade {to nabrzo stignala Makedonskata falanga so Aleksandar, za pohodot do krajot na svetot, ikumenot, so dobri uslovi na ìvot. Po kavgata Aleksandar ja napu{til svadbenata veselba i zaminal vo svojata carskite odai kade vedna{ pristignal nekoj nivni star prijatel, koj go povikal Filip i gi pomiril
tatkoto i sinot. Nekolku meseci po ovoj nastan, Filip dal odobrenie
negovata }erka (koja isto taka se vikala Kleopatra) da se ven~a so princot Aleksandar od Molosija. Toga{ celiot carski dvor po~nal da se
podgotvuva za svadba. Svadbata trebalo da se odrì vo teatarot. Na zakaàniot den vo teatarot bile postaveni 12 statui na bogovite, a kako
13-ta bila nosena statuata na Filip kako znak oti i toj e eden od bo`jite sinovi. Pred da stigne vo teatarot, Filip bil predupreden deka
ne{to se podgotvuva protiv nego, no toj ne obrnal vnimanie na toa.
Koga stignal vo teatarot celiot makedonski narod mu se voshituval na
makedonskiot car. No, toga{ negoviot li~en telohranitel Pavsanija
go izvlekol svojot me~ i go probodel Filipa, koj padnal mrtov na mermerniot pod od teatarot.
Za ova ubistvo bila osomni~ena Olimpija majkata na Aleksandar,
bidej}i samo taa imala interes da bide ubien Filip, no vakvite obvinuvawa nikoga{ ne bile dokaàni, bidej}i atentatorot bil ubien na
samoto mesto na nastanot.
Aleksandar, kako 20-godi{en go nasledil Makedonskiot prestol
poradi toa {to otsekoga{ prestolot se nasleduval po krvna linija od
tatko na sin. Aleksandar uspeal da ja ostvari zamislata na Filip i da
gi obedini site Makedonci i drugi narodi vo edna unija od Pela, pa se
do Indija.
Toj prakti~no e najgolemiot vojskovoditel i istraùva~ na svetskata istorija. Toj nikoga{ ne vodel vojna, bez da ja dobie, nikoga{ ne
stapnal vo nitu edna zemja, bez da ja pokori, sekoga{ li~no ja predvodel
sekoja bitka i prv gi pominuval neprijatelskite yidini. Toj e zna~aen
i po toa {to otkril mnogu novi oblasti i gi pripoil kon golemoto
Makedonsko carstvo. Otkril i moriwa, reki, no i ìvotni i rastenija, a gradel i gradovi na koi im daval makedonski imiwa. Makedoncite
gi zapoznal so vnatre{nosta na Persija, Indija, Persiskiot zaliv i
22
Risto POPOVSKI
Indiskiot okean. Taka zapo~nal da se {iri „Makedonizmot“, makedonskata kultura. Se otvorile novi pazari kon Azija, se otvoril noviot
karavanski pat kade od sever na jug se razmenuvale produkti, koi se
proizveduvale vo Makedonija. Makedonskiot stil, makedonskiot jazik,
obi~ai, umetnost i nauka po~nale da se {irat do dale~niot istok. Makedonskata kultura stanala svetska kultura, a makedonskiot jazik stanal
svetski jazik. Vo Indija, pa duri i vo Kina, se najdeni makedonski skulpturi i sliki {to dokaùva oti na tamo{nite umetnici im bila poznata Makedonija.
Ako idnite generacii vo Makedonija baraat nov pretsedatel na
svojata dràva, }e treba da si odberat takov kako {to be{e Aleksandar
Makedonski.
Aleksandar vo negoviot kratok ìvot izgradil poveke od 70 gradovi, 16 so imeto Aleksandrija. Otkako Aleksandar vladeel 12 godini, toj na 33 godi{na vozrast na 10 juni 323 godina vo Vavilon, go
zavr{il svojot ìvot. Nekoi smetaat poradi bolest, a nekoi deka bil
otruen od izvesen Jola. Na smrtnata postela Aleksandar go napi{al
svojot testament so koj Makedonskoto carstvo go podelil na ~etiri dela
me|u negovite verni generali. Otkako po~inal, vo celoto Makedonsko
carstvo bile proglaseni denovi na àlost. Aleksandar ostavil golemo makedonsko carstvo, no ne ostavil naslednik. Negovata èna Roksana bile bremena vo 6-ti mesec i go o~ekuvala idniot naslednik.
(Poslednive pasusi se vrz osnova na knigata „Testamentot na
Aleksandar Makedonski„ od Pandil Kosturski).
ALEKSANDAR I OZIRIS VO MISIR
Vo antikata ~estopati se sporeduvale svetskite nastani i golemite ciklusi preku mitolo{kite slu~uvawa. Za da se objasni legimitetot zo{to i kako uspeale Ptolemejcite od makedonsko poteklo da vladeat tolku godini vo Misir, se napraveni obidi toa ideolo{ki da se
objasni preku makedonskata-misirska vrska izmegu Oziris i Dionis.
Ptolemejcite u{te vo po~etokot zapo~nale da pravat konstrukcija so koja imale namera da ja prodolàt tradicijata vo nivnoto zaedni~ko veruvawe, koe bilo isto srede Makedoncite i Misircite. Kralot
na Makedonskata mitologija bil Zevs, a vo Misir toa bil Amon koj bil
istiot Bog. Za Makedoncite bo`jiot sin na Zevs se vikal Dionis, a za
Misircite se vikal Oziris. Taka i ednite i drugite veruvale vo ist
bog i religija. Bidej}i Aleksandar Makedonski u{te za vreme na ìvotot vaèl kako bo`ji sin, naslednik na Dionis, a po poteklo od Herakle i Ahil, toj vo Makedonskata imperija bil smetan za noviot Dionis.
Zatoa na site pari toj bil naslikan kako Dionis ili Herakle.
Aleksandar Makedonski ima ista istorija kako i Oziris-Dionis.
Toj trgnal na pat vo religiozna i nau~na misija se do Indija, po istiot
pat, nare~en „carski pat“ po koj pominal Dionis za da go objavi na toga{niot svet svoeto boènstveno ra|awe, a voedno narodot da go vidi noviot Oziris-Dionis. Zatoa Aleksandar moral da odi na pat za Indija.
Legendata koja go raskaùva kultot za Oziris i Dionis, veli deka
otkako toj go kultiviral toga{niot indiski svet, bil na lov na slonovi i koga go fatila nostalgija za svojot roden kraj, trgnal na pat, pa
na vrakawe pominal niz Makedonija za da si gi vidi negovite stari
koreni i poteklo. Tamu vo toa vreme vladeel kralot Makedon, komu
Oziris-Dionis mu ja potvrdil kralskata vlast. Vakvata mitologija za
potvrduvaweto na Makedon za kral na Makedoncite imala za cel da gi
pokaè dlabokite vrski pome|u Makedonija i Misir.
Po nekolku iljadi godini makedonskiot bog Dionis pak ja osvoil
Indija. Dionis e samo makedonsko ime za Oziris. Povtorno pominale
iljadnici godini i pak eden Makedonec - Aleksandar Makedonski sinot
24
Risto POPOVSKI
na bogot na sonceto Amon Ra-Ma }e trgne po patot na Dionis za da ja
osvojuva Indija. I zatoa ne ne iznenaduva {to vo veruvaweto na Makedoncite Aleksandar gi pretstavuval Dionis i Oziris boèstveno pretopeni vo edno telo na Aleksandar Makedonski.
Dionis e eden od sinovite na Zevs. Nam ni e poznat kako bog na
vinoto. Vo antikata Evripid pi{uva deka Dionis trgnal na pat vo Azija. No dramata koja ja pi{uval Evripid vsu{nost bila mit vo koj se veli deka Makedonija e taa koja vladeela vrz Misir i Azija.Toa Ptolemejcite go iskoristile vo svojata propaganda za da se odràt na vlast.
Na slikata od toga{nite pari se gleda deka Aleksandar nosi zlatna lenta na Dionis a voedno na glavata ima koà od pomal slon, {to
asocira za osvoenata teritorija vo Indija. I Oziris vo Indija lovel
slonovi, a maloto rok~e pod uvoto na carot bilo znak deka carot e sin na
Amon Ra - Zevs. Kaj Makedoncite rogovite se tolkuvale kako zamena za bogot Amon Ra. Zna~i Aleksandar bil ìv naslednik na Amon Ra i kako takov bil predodreden da bide car na Misir.
TESTAMENTOT
NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI
Testamentot spored B. Hekel prestavuva mnogu interesen dokument, zna~aen za istorijata na Makedoncite. Toj sodrì detali od ve~erata kaj Medios Tesaliecot, na koja spored golem broj avtorski kaùvawa, e otruen Makedonskiot car od strana na Jola, kako i detali za carskite odai, prisutnite vo niv i na~inot na koj e sostavan testamentot.
Spored napi{anite izvori, vo carskata odaja Aleksandar po vtor
pat e otruen od Jola.
Neguvan od Roksana, negovata èna, Aleksandar ~uvstvuval olesnuvawe na bolkite od prvoto truewe, poradi zdraviot i silen organizam. Vo eden moment toj pobaral da mu donesat ~a{a voda i toga{ Jola
povtorno mu dava doza od otrovot. Dodeka ja pie vodata dobiva ma~nini
i predviduvaj}i si ja sopstvenata smrt im soop{tuva na svoite prijateli deka saka da gi ostavi svoite posledni èlbi vo testament.
Perdika vedna{ go povikuva Antipatar da prisustvuva pri pi{uvaweto na testamentot.
So gr~ na liceto Aleksandar go diktira testamentot vo prisustvo
na Roksana, Perdika, Antipatar i Holkit. Otkako go izdiktiral, otrovot po~nuva da mu go odzema jazikot i so golema maka uspeva da gi izgovori zborovite: „Ponesete me bogovi i zbogum prijateli“. Negovata posledna èlba e upatena kon Ptolemej, da go odnese negovoto telo, spored
edni avtori, vo Makedonija, a spored drugi vo Misir.
Roksana so straoten krik kornej}i ja kosata se frla pred nozete na
Perdika, no Holkit ja dodrùva nosej}i ja do Aleksandar. Carot, ~kripejki so zabite pod tovarot na straotniot bol, di{ej}i go posledniot
zdiv ja zema nejzinata desna raka i baknuvaj}i ja, ja stava na Perdikovata
desna raka kako blagoslov, pritoa davaj}i mu go svojot prsten na Perdika.
Ve~erta na 10 juni 323 g. pred Rista, smrtta go sovlada carot. Roksana so bakne` mu ja ispra}a du{ata i mu gi zatvora o~ite.
Perdika i ostanatite prisutni blagorodnici go mestat teloto
na carot vo mrtove~kata postela, oble~eno vo carskata ruba i purpur-
26
Risto POPOVSKI
Grobot na Aleksandar Makedonski
na nametka. Na glavata mu ja bea stavile carskata kruna a teloto go
prema~kaa so med i najrazli~ni parfemi. Teloto na Aleksandar be{e
postaveno vrz purpuren ~ar{av i poloèno vo sandakot, a vrz nego be{e
stavena Vavilonska tapiserija. So navednati glavi i pogled vperen vo
zemja prisutnite go ponesoa sandakot visoko na ple}i pred postroenite voeni trupi i nasobraniot narod.
Vo toj moment nastana straotna ti{ina, a Perdika se obrati kon
vojskata i narodot: „Makedonci znajte deka Aleksandar, na{iot makedonski car im se pridruì na bogovite, na site ni ostavi amanet da
go ~uvame carstvoto i da go prodolìme negovoto delo“.
Toa se poslednite momenti od ìvotot na Aleksandar Makedonski. Negoviot testament ostanuva so krupni bukvi zapi{an vo svetskata istorija kako Makedonski civilizaciski pridones {to predizvikuva voshit i po~ituvawe ne samo kaj Makedoncite tuku i kaj site ostanati narodi.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
27
Holkid, otkako gi dobi naredbite od carot, go pro~ita Testamentot. Ona {to sledi e samo verzija od rakopisot na Mec, dopolneto so
nekolku va`ni odredbi najdeni vo „Psevdo Kalisten“.
TESTAMENT
Testamentot e napraven od carot Aleksandar, sin na Amon (Bog
na Sonceto) i Olimpija.
Ako moeto dete od èna mi Roksana e ma{ko, toj pred site drugi
treba da bide car na Makedonija, a vo me|uvreme, sinot na Filip, Aridej, da bide voda~ na Makedoncite. Ako deteto od mojata èna Roksana, bide ènsko, dozvolete Makedoncite da vidat deka taa e odgledana
i omaèna na na~in {to dolikuva na mene i mojot rang i dozvolete da
si izberat car - ~ovek za koj tie mislat deka e dostoinstven za toa.
ôvekot taka izbran treba da bide car na Makedoncite.
Na mojata majka Olimpija i go dodeluvam pravoto da ìvee na
Rodos, ili na koe bilo drugo mesto {to taa go poèluva, a carot na
Makedonija treba sekoja godina da proveruva dali i se dava se {to i
se davalo za vreme na mojot ìvot. Dodeka Makedoncite odlu~at da
naimenuvaat car, carot Aleksandar, sin na Amon i Olimpija, go odreduva Krater za nadgleduva~ na celoto carstvo na Makedonija, i mu ja
dava za èna Kinane, }erkata na Filip, porane{niot car na Makedonija. Lizimah, go stavam odgovoren za Trakija, i za èna mu ja dodeluvam Tesalonika, }erkata na Filip, porane{niot car na Makedonija
(Ps. - Kall. 3.33.13 ). Leonid go zadolùvam za Helespont i mu ja davam
rakata na sestrata na Holkit, Kleona. Go nazna~uvam Evmen, mojot
sekretar, za vladetel na Kapadokija i Paflagonija.
Izjavuvam, ostrovite da bidat slobodni: da gi zadràt svoite
prethodni posedi i da bidat avtonomni.
Go nazna~uvam Antigon, vladitel na Panfilija, Lucija i Golema Frigija i go opolnomo{tuvam za Karija i Asander, kako i za teritorijata koja {to leì pod rekata nare~ena Halis; preku ovaa zemja
go nazna~uvam vladetel Antipatar. Vladetel za Silisija e Nikanor,
28
Risto POPOVSKI
i Piton za Sirija, voedno i za t.n. Mesopotamiska linija. Vavilon i
negovite pridru`ni teritorii gi dodeluvam pod komanda na Seleuk,
koj be{e moj voen pridru`nik. Za Fenikija i dolna Sirija go opolnomo{tuvam Malager. Kralstvoto na Misir go ostavam na Ptolemej i
im go odobruvam brakot so mojata sestra Kleopatra.
Za vladeewe na oblastite koi leàt pome|u granicite na Vavilon
i Baktrija, go nazna~uvam Perdika, komu mu ja podaruvam mojata èna,
Roksana, baktriskata princeza na Oksiartite. Narodot na Rodos
treba da se nagradi so 300 talanti zlato od carskoto bogatstvo za
razubavuvawe na nivniot grad; voedno i 40 triremi i slobodna godi{na
nadoknada od 20.000 medimni egipetsko ìto i 20.000 medimni p~enica
od regionite na Azija, pridodadeni na Rodos. Isto taka, davam komanda za premestuvawe na garnizonot {to jas go ostaviv tamu.
Sve{tenicite vo Misir, da bidat nagradeni so 2000 talantni edinici zlato od javniot prihod, a Ptolemej da se pogriì za
transportot na moeto telo do Misir, za koe ponatamu najdobro }e se
pogriàt sve{tenicite od Misir. Sarkofagot vo koj }e bide poloèno moeto telo da bide napraven vo vrednost od 200 talanti zlato.
Na Tebancite od Beotija, da im se dodelat 300 talanti za renovirawe na nivniot grad, a na onie {to prinudno izbegaa od tamu kako
rezultat na vojnata, im go nadoknaduvam nivniot imot od koj gi li{iv. Smetam deka dostatno bea kazneti so nivnata sesrdna opozicija
kon mene. Na Atiwanite da im se dodeli zlaten tron za hramot vo
Minerva i zlatni slu`beni ali{ta. Moeto li~no oru`je i odlikuvawa
i 1000 talantni edinici srebro da se ostavi vo hramot na Hera na Arg,
dodeka na Apolon vo Delfi, site slonovski oru`ja i dve koì od zmii,
a voedno i 100 zlatni posudi so koi se ~estvuvale bogovite. Na narodot od Miles i od Knidija da im se dodelat po 150 srebreni talanti.
Taksil da bide vladetel na onie delovi od Indija koi grani~at
so Indiskata reka, a Por na onie delovi pome|u rekata Hidasp i Ind.
Go nazna~uvam tatkoto na mojata èna Roksana, za vladetel na Piropanisada i Sibirtija, da vladee so Arohosija i Kedrosija. Komandata
ja predavam na Stasanor od Soli za da vladee so Arija i Drangija.
Filip da vladee so Baktrijcite. Parteja {to ja pridruùva
Hirkanija jas ja davam na Fratafernej, a Karamanija na Tepolem. Pev-
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
29
kest treba da vlaadee nad Persijancite. Od site vladeewa da bide
izostaven Oksidat, a Krater da vladee so Medeja. Argej da bide ostranet od Sirija, a Koen da vladee namesto nego.
Za vladetel na Ilirija go nazna~uvam Holkija i go nagraduvam
so odred od 500 rekvirirani, odzemeni kowi i 3000 talantni srebrenici, koi treba da gi iskoristi za pravewe statui na Aleksandar,
Amon, Minerva, Herakle, Olimpija i mojot tatko, Filip i niv da gi
smesti vo grobnicata na Olimpija. Na lu|eto na koi im dodeliv visoki funkcii da postavat pozlateni statui na Aleksandar vo Delfi
i Atina. Ptolomej da postavi pozlateni statui vo Misir na Aleksandar, Amon, Minerva, Herakle, Olimpija i mojot tatko Filip.
Svedoci na ova da se olimpiskiot Jupiter, na{iot predok Herakle, Minerva, Mars, Amon Sonceto (Amon-Ra) i uspehot na car Aleksandar.
Dokolku nekoj od nabrojanite, postapi sprotivno na moite
odredbi, jas gi prokolnuvam Jupiter i olimpiskite bogovi, da ne ostane nekaznet za tie nedela i da bide odgovoren za krivokletstvo pred
bogovite i lu|eto.
Vo Aleksandroviot testament imiwata na nekoi makedonski bogovi se zameneti so rimski, kako Minevra, Mars, Jupiter i dr. Toa se
dolì na gre{kite vo prevodite na originalnite izvori od dnevnicite
na Aleksandrovite generali: Perdika, Nearh, Ptolomej, Evmen i dr.
Tie dnevnici se podloga za pi{uvaweto namakedonskata istorija koja
podocna e sistematski prepravana i prisvojuvana.
Makedonskoto carstvo
301-180 g. pred Rista
NASLEDNICITE
NA MAKEDONSKOTO CARSTVO
Aleksandar uspeal da gi obedini Makedoncite i drugi narodi vo
edna Makedonska imperija, koja bila dràva so eden jazik {to se vikal
koine. Toa se gleda i od monetite na negovite naslednici. Nikoga{ pobednikot ne koval pari na jazikot od pobedeniot. Negovite makedonski
naslednici pove}e od 300 godini upravuvale spored zakonite {to gi
postavil Aleksandar Makedonski vo svojot testament. Po izvesno vreme od negovata imperija se rodile tri makedonski kralstva pod vodstvo
na negovite generali: Ptolemej, Seleuk i Antigon. Podocna nivnite
potomci vojuvale me|u sebe.
Vo Aleksandrija Ptolemej najprvo vladeel kako satrap (lokalen
guverner) vo ime na Aleksandar Veliki Makedonski, a potoa i vo ime
na Aleksandar êtvrti (sinot na Aleksandar Makedonski, koj toga{ bil
maloleten). No, otkako Aleksandar êtvrti bil ubien zaedno so majka
mu Roksana, Ptolemej vo 304 g. pred Rista se proglasil sebesi za car i ja
osnoval Ptolemejskata dinastija.
Toj se pokaàl kako sposoben vladetel. Go osnoval prviot muzej na
svetot i otpo~nal knigoizdatelska dejnost vo Aleksandarija. Istovremeno ja odbranil i pro{iril svojata teritorija. Za prvpat vo Misir gi
vovel parite. Dotoga{ vo Misir se rabotelo samo so razmena na surovini. Vovel monetarna reforma. Toj i negovite naslednici kovale moneti
so sliki na Ptolemejcite i toa vo razni pretstavi, a pod Kleopatra se
pojavile i moneti so visokata glava na Ptolemej Prvi i poln rog ili dvoen poln rog kako simbol na kralskata vrska. Site Ptolemejci ne go zaboravile stariot makedonski obi~aj da nosat zlatna lenta okolu glavata.
Ptolemejskoto carstvo dolgo vreme egzistiralo kako uspe{na dràva.
Negovi pozna~ajni vladeteli bile: Ptolemej Prvi (323 - 283 g. pred Rista),
Ptolemej Vtori (285-246 g. pred Rista) i Ptolemej Treti (246 - 221 g. pred
Rista), koj go ostvaril negoviot najgolem obem. Glavniot grad Aleksandrija bil rasposlan vdol` strujnata oblast na rekata Nil. Toj bil lociran vo eden agol na morskiot breg, pa taka moèl lesno da se brani. Samo
32
severniot front bil seriozno zagrozen
preku napadite od kopno i more, no prirodnite pre~ki, kako siriskata pustina,
gi prisiluvala napa|a~ite kon tesnite
priodi preku Pelusium. Ovaa posebna
strate{ka polo`ba bila vo uspe{en
sklad so trgovsko-politi~kata polo`ba
na zemjata.
Preku deltata na Nil se otvoril
sredozemnomorskiot prostor, koj potoa
preku Crvenoto More vodel kon Indija i
Isto~na Afrika. Ne mnogu daleku na drugata strana se nao|aa i Krit, Kipar i
ostrovskiot svet na Egejskoto more za patuvawe kon Makedonija i maloaziskiot morski breg. Taka Ptolemejcite go iskoristile podarokot od prirodata olicetvoren
vo polo`bata me|u dve moriwa. Poradi
toa tie vodele mo}na pomorska politika.
Starite Misirjani (Egipjani) od
prethodno nikoga{ ne bile orientirani
kon moreto. Vo vremeto na nivnite faraoni, pa duri i podocna, tie bile orientirani kon obrabotlivosta na zemjata.
Sekoe leto Nil se izleval na svoite
bregovi, ostavaj}i zad sebe vla`na tiwa
na poliwata, koja naesen go zabrzuvala
rasteweto na p~eni~nite i ja~menite semiwa. Rekata Nil morala da se regulira,
pa zatoa bil izgraden soodveten vodosnabduva~ki sistem. Inaku, tamu otsekoga{ ìveelo skromno selsko naselenie,
~ija glavna odlika bile rabotlivosta i
poslu{nosta. Tie bile upravuvani od agrarni slu`benici, koi pak go poznavale
Risto POPOVSKI
Ptolemej Prvi i
Berenika Prva
Ptolemej Vtori i
Arsenoja Vtora
Ptolemej Treti
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
33
Na site statui na Ptolemeite i
Kleopatra se gleda carskoto
obele`je - lenta na glavata {to ja
nosat makedonskite carevi.
hieroglifskoto pismo. Materijalot za pi{uvawe bil praven od papirusna trska, koja rastela vo tamo{nite mo~uri{ta.
Na ovaa „hartija“ ~inovni{tvoto neumorno zapi{uvalo, registriralo i sozdavalo protokoli i drugi zapisi. Od ovie protokoli vo
pustinskiot pesok na Misir i negoviot suv vozduh ni ostanale iljadnici vakvi papirusi, od koi ponekoga{ se otkrieni i celi arhivi, koi
ni davaat uvid vo upravuvaweto i sekojdnevniot ìvot na narodot. êsto
pati se registrirani i sliki na nivnite boèstva so glavi na ìvotni
i svetite ìvotni - kravite i ma~kite, koi po smrtta se mumificirale i
pogrebuvale. Hramovi, ~ii urnatini spored nivnata te{ka masa, i denes
se u{te svedo~at za ogromnite dostignuvawa na arhitektite, soop{tuvaj}i za slavata na bogovite. Pod nivna za{tita vladeel kralot-faraon
so narodot, slu`benicite i sve{tenicite. Toj bil smetan kako bog vo
~ove~ki oblik i kako sin na bogot na sonceto Amon Ra. Zmijata, koja
so svojot otrov gi uni{tuvala neprijatelite na Bogot na sonceto, ja
ukrasuvala dijademata na faraonot, kako i ~eloto na Bogot na sonceto. Kako simbol na kralskata mo} preku pustinata se protegale kralskite grobnici - piramidite, gradbite na ve~nosta. Postoi izreka deka se
se pla{i od vremeto, a vremeto se pla{i samo od piramidite.
34
Risto POPOVSKI
Ova bogatstvo od prirodata i istorijata, Ptolemejcite uspe{no go
iskoristile vo sozdavawe na dràvno-plansko stopanstvo, koe so svoite
prednosti i slabosti bilo tretirano kako dotoga{ najdobra stopanska
forma. Tie se zalagale za zasiluvawe na stopanskata sila na zemjata so
site sredstva i toa preku pedantno precizna kontrola. Nivna cel bila
sozdavawe carstvo koe }e vladee so isto~no-sredozemnomorskiot prostor.
Ptolemej Prvi ja tretiral zemjata, kako i silite i sposobnostite na site negovi podanici, kako svoja li~na sopstvenost. Zatoa toj tolku i se grièl za niv. Pod negova vlast selanite stanale pootvoreni i
poorganizirani. Imalo i katastarska slu`ba, koja ja podelila zemjata pod naem na bezimotnite i na imotnite. Najdobrite poliwa po neposreden nalog na kralicata bile dadeni pod naem na selanite rodeni vo
kralstvoto. Do zavr{uvaweto na ètvata tie ne smeele da ja napu{tat
zemjata zemena pod naem. Vremeto na seewe i ètva, vidot na zrnoto
(prete`no p~enica), koe go dobivale za seidbata so dogovorot za iznajmuvawe, bile najdetalno propi{ani. Na poliwata, ponekoga{ na gumno,
se procenuval i odreduval prinosot na ètvata. Najstarite vo seloto
i selskite pisari, domorodcite, koi gi poznavale mesnite odnosi, ja
nadgleduvale rabotata i dobivale naredbi od mesnite pretpostaveni i
nivnite pisari, koi od svoja strana bile pot~ineti na makedonskite
oblasni stratezi i nivnite stopanski sovetnici. So seto toa, vo imeto na
kralskata centralna vlast vo Aleksandrija, rakovodel minister, koj bil
imenuvan kako upravitel.
Za vreme na Ptolemej Vtori, so ovaa slu`ba rakovodel izvesen
Apolon. Za~uvani se dokumenti za negovite aktivnosti. Vo Fajum, golemata oaza jugozapadno od Kairo, kralot mu podaril dva golemi selski
imoti, od koi Apolon imal golem prihod. Toga{ bila vovedena racionalna razmena na plodovite. Poseben vid p~enica bil donesen od Pela
i bil nasaden vo Misir. Bile dobieni i novi sorti zelka i loza, a bile
nabavuvani i drugi vidovi stoka za potrebite na ova Makedonsko carstvo.
Domorodnite ìteli gordo im gi pokaùvale cutnite poliwa na stranskite posetiteli. Zna~i, vakvoto intenzivno stopanstvo, koe bilo zastapeno i na najmalite imoti niz zemjata so koi bile pla}ani makedonski vojnici, pokaàlo zabeleìtelni rezultati. Rabotata na poliwata bila kontrolirana od carskite slu`benici.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
35
Zadolèna za isporaka bila i „Svetata zemja“, koja ~estopati se
nao|ala pod vlasta na Ptolemejcite. Tie vo golem obem ja imale prepu{teno na sve{tenicite za da moàt da gi podnesat tro{ocite za
svoite rituali i odrùvawe na kultovi. Od site ovie izvori sekoja godina navleguvalo izobilstvo od p~enica vo dràvnite ambari.
Ona {to ostanuvalo vi{ok, otkako }e se zadovolat potrebite na
naselenieto i snabduvaweto na vojskata i carskiot dvor, bilo izvezuvano na svetskiot pazar. Misir vo toa vreme ne bil samo centar na kulturata, tuku i na trgovijata so ìtarici, za koja imal monopol. Postojat
podatoci deka poradi eftinata rabotna sila, {inik misirska p~enica
vo po~etokot na 3 vek pred Rista, i pokraj transportnite tro{oci, vo
Misir se nudel za ~etiri stateri, dodeka selanite vo Pela na nivnata
zemja ne moèle da go proizvedat pod ~etiri do pet stateri i toa bez
prevoz. Ptolemejcite imale zna~itelni dobivki i od golemata upotreba na masloto. Masloto be{e neophodno za podgotovka na jadewata, za nega na koàta i teloto i za osvetluvawe. So proda`na cena od 48 stateri
za metretes (okolu 40 litri) dràvata zarabotuvala 27 stateri, {to e
nad 50 procenti, kako ~ista dobivka, dodeka kulturite na maslo dovereni na selanite ~inele 16 stateri. Proizveduvaweto na papirusot, podgotovkata na pivo, izrabotkata na obleka, prerabotkata na razni za~ini, kolonijalni stoki i sl. imale edna ista cel - da gi zgolemi dràvnite prihodi, da gi regulira i kontrolira.
To~no izmerenata carinska tarifa go osiguruvala deluvaweto na
dràvniot monopol i istovremeno otkrivala novi izvori za dràvni
finansii. Taka stranskoto maslo bilo odano~uvano so 50% carina, a za
vina i sveì smokvi od Pela, bile pla}ani 33% carina. Za pobaraniot
{e}eren surogat, potoa za med, za kola~i, kako i za divi sviwi i elensko
meso, qubitelite morale da pla}aat 25% od vrednosta kako carina, dodeka uvezenata volna so 20% carina bila klasificirana vo najniskata
carinska klasa. Rudnicite i kamenolomite, pred se rudnicite za zlato
vo Nubija, bile pot~ineti na dràvna eksploatacija. Onamu kade {to
dràvata ne rabotela vo sopstvena reìja, svojot del go dobivala preku
danoci i taksi. Od {arenoto izobilie na danoci, koi i denes go voshituvaat sekoj zakonodavec, najzastapeni bile danocite za industrija,
promet na stoka i robovi, taksi koi se napla}ale za kanal, mostovi,
36
Risto POPOVSKI
t.e. premini na reki i za gradski kupatila, koi bile pod kontrola na carskata familija.
Site ovie danoci bile pla}ani vo sitni pari. So nivnite sitni
zlatni, srebreni i bronzeni pari, koi vo golemina i broj naskoro go
nadminale kovaweto od site drugi zemji. Ptolemejcite za prv pat vo
zemjata vovele sopstvena valuta vo sitni pari. Pod faraonite domorodcite se zanimavale so naturalno stopanstvo, a podocna, pod Persijancite, nedoverlivo gi merele, persiskite sitni pari. Sega bil voveden
organiziran platen promet vo Aleksandrija i vo ostanatite delovi.
So vakva stopanska sila Ptolemej Prvi ja pro{iril teritorijata na Misir kon drugi strate{ki zemji, koi gi pripoil kon Ptolemejskoto carstvo. Na zapadot toa bila Kirena, koja izvezuvala hrana, perja,
volna i med. Ju`na Sirija stanala zemja za koja Ptolemej postojano vojuval. Ovde bile i teritorijata na Gaza, niz koja vrvele karavanite od
ju`noarapskite carstva Kataban i Hadranaut, koi nosele za~ini, blagorodni kamewa i tutun. Bila aktuelna i trgovijata so Indija. Kontrolata na Ptolemejcite na ovaa trgovija im ovozmoìla monopol vo jugoisto~nata trgovija, koja se vodela od zapadniot morski breg na Crvenoto More i se za{tituvala preku premesteni trgovski mesta i voeni
utvrduvawa se do somaliskiot morski breg. Vo Tir i Sidon, stignuvale
trgovskite pati{ta od vnatre{na Azija, na bregot na Sredozemnoto
More. @itelite, vo oblasta Fenikija, kako vredni mornari, stanale najva`no steblo na ptolemejskata flota, od siriskite planini se snabduvale so drvo za izgradba na brodovite, koi vo prirodata na Misir bile
is~eznati. Istite prednosti gi nudel i bliskiot ostrov Kipar, koj Misircite, gi snabduval so neophoden bakar za kovawe na pari.
DINASTIJATA NA ANTIGONIDITE
I SELEUKIDITE
Sekoe od trite golemi makedonski carstva, a posebno samata dràva Makedonija, bile duhovna tatkovina na site Makedonci. Aleksandrija so aleksandrijcite pod vostvo na Ptolemejcite se zdobila vo
golema mera so po~it, so svojata neiscrpna {irokogradost i pritoa
stanala centar na svetskiot pazar, centar na site nauki i glaven grad
na inteligencijata na toga{niot svet pogotovo so otvaraweto na bibliotekata. Za vreme na sve~enoto otvorawe bile pokaneti nad 2000 eminentni gosti od politi~kiot i ekonomski svet od celata makedonska
imperija. Pristignale gosti i od Pela, stariot glaven grad na Pelazgite, koj poleka po~nal da go gubi sjajot so koj nekoga{ svetel, posebno otkako Aleksandrija stanala glaven grad na Makedonskata imperija. Imalo gosti i od Antiohija, glavniot grad na Seleukidite. Makedonskite kralskite ku}i preku ènidbi bile krvno povrzani, iako me|u
sebe i ~esto vojuvale. Pred portata na ogromnata prostorija vo koja
trebalo da se odrì sve~anosta stoele dva zlatni lava, a vnatre prostorijata bila polna so statui od golemite anti~ki filozofi, lekari i
carevi. Imalo i golem broj sliki i gobleni so koi celata sala bila
nakitena. Vo centarot od prostorijata na podot imalo mozaik vo koj
bilo vtisnato Makedonskoto sonce - simbolot na makedonskata carska dinastija od Filip i Aleksandar.
Za vreme na sve~enosta bilo potencirano bogatstvoto na Ptolemejcite i tie so polno pravo vo sve~enite pridru`bi go nosele zlatniot poln
rog, kako simbol na nivnata vlast i mo}. Ovaa propaganda, artikulirana preku opi{anite sve~enosti, koi se odrùvle vo Aleksandrija, no i
von Misir vo poskromni ramki, imala svoja politi~ka cel. Ptolemej
Vtori posebno ja razvil vakvata forma na vladetelski kult. Dodeka
staromakedonskite golemi nacionalni sve~enosti bile vrzani za edno
odredeno kultno mesto, Ptolemejcite moèle nasekade da proslavuvaat,
tamu kade {to se po~ituval nivniot nositel na imeto. Poznati se
38
Risto POPOVSKI
delumnite opisi na aleksandriskite sve~enosti, no i tie se dovolni
za da se dobie pretstava za nivnata grandioznost.
Trgovskiot grad Milet na maloaziskiot morski breg, kako i
ostrovot Del, koj bil sredi{nata to~ka na ostrovskiot sojuz, potoa Eres
i Methimna na Lezbo, i ostrovot Nes - site tie stapile vo trgovski sojuz
so Aleksandrija. Poseben ugled imala sve~enosta vo Pela. Ovde postojano se proslavuvalo vo ime na Dionis, Herakle, i Aleksandar. Vo
148/47 g. pred Rista, bile prisutni 61 eminentni ugledni gra|ani, a od niv
najpoznat bil filozofot Panait. Nivnoto tvore{tvo bilo pomagano.
Pela poseduva posebni zgradi za sve~enosti, vo koi filozofite drèle
predavawa, koi bile masovno posetuvani. Vo isti takvi gradbi, vo ~ii
tro{oci i ukrasuvawe u~estvuvale Ptolemejcite, bile reklamirani
va`nite trgovski i soobra}ajni to~ki: Rodos, Tasos, Bizant i drugi.
So nivnata i so stopanskata mo} na nivnata zemja, Ptolemejcite dobile
vode~ko mesto srede site dràvi na isto~noto Sredozemje. Taka imeto i
bogatstvoto na Ptolemejcite do{lo na dobar glas. Zatoa istori~arite
treba da go nare~at 3 vek pred Rista kako vek na Ptolemejcite.
RODOSLOVIE NA ANTIGONIDITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA VO PELA
ANTIGON PRVI MONOFTALMOS (306 - 301 g. pred Rista)
DIMITRIJA PRVI POLIORKET (294 - 288 g. pred Rista)
ANTIGON VTORI GONAT (283 - 239 g. pred Rista)
DIMITRIJA VTORI MAKEDONSKI (239 - 229 g. pred Rista)
ANTIGON TRETI DOSON (229 - 221g. pred Rista)
FILIP PETTI MAKEDONSKI (221 - 179 g. pred Rista)
PERSEJ MAKEDONSKI (179 - 168 g. pred Rista)
FILIP [ESTI (168 - 148 g. pred Rista)
ALEKSANDAR [ESTI (148-142 g. pred Rista)
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
RODOSLOVIE NA SELEUCITE
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA
SELEUK PRVI NIKATOR (305 - 281 g. pred Rista)
ANTIOH PRVI SOTER SPASITEL (281 - 261 g. pred Rista)
ANTIOH VTORI TEO (261 - 246 g. pred Rista)
SELEUK VTORI POBEDNIK (246 - 225 g. pred Rista)
SELEUK TRETI SPASITEL (225 - 223 g. pred Rista)
ANTIOH TRETI VELIKI (223 - 187 g. pred Rista)
SELEUK ÊTVRTI FILOPATOR (187 - 175 g. pred Rista)
ANTIOH ÊTVRTI EPIFAN (175 - 164 g. pred Rista)
ANTIOH PETTI EUPATOR (164 - 162 g. pred Rista)
DIMITRIJA PRVI SOTER SPASITEL (161 - 150 g. pred Rista)
ALEKSANDAR BALA (150 - 145 g. pred Rista)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (prvo vladeewe, 145 - 139 g. pred Rista)
ANTIOH [ESTI EPIFAN DIONIS (145 - 139 g. pred Rista?)
DIODOT TRIFON (140 ? -138 g. pred Rista)
ANTIOH SEDMI EURGET (138 - 129 g. pred Rista)
DIMITRIJA VTORI NIKATOR (povtorno izbran, 129 - 126 g. pred Rista)
KLEOPATRA TIA (126 - 123 g. pred Rista)
SELEUK PETTI FILOMETOR (126 / 125 g. pred Rista)
ANTIOH OSMI KRUP(126 - 96 g. pred Rista)
ANTIOH DEVETTI FILOPATOR (113 - 96 g. pred Rista)
SELEUK [ESTI EPIFAN (96 - 95 g. pred Rista)
ANTIOH DESETTI (95 - 92 g. pred Rista ili 83 g. pred Rista)
DEMETRIJE TRETI TEO FILOPATOR (95 - 88 g. pred Rista)
ANTIOH EDINAESETTI FILADELF (95 - 92 g. pred Rista)
FILIP PRVI FILIDELF (92 - 83 g. pred Rista)
ANTIOH DVANAESETTI DIONIS (87 - 84 g. pred Rista)
FILIP VTORI FILORIMSKI (84 - 83 g. pred Rista)
(TIGRAN PRVI) (83 - 69 g. pred Rista)
SELEUK SEDMI (?)
ANTIOH TRINAESETTI (69 - 64 g. pred Rista)
39
40
Risto POPOVSKI
Antigon Monoftalmos
Antigon Treti Doson
Filip Petti
Persej
Antioh Soter Prvi
Antioh Vtori Teos
Seleuk Prvi Nikator
Seleuk Vtori Kalinik
TATKOTO
NA KLEOPATRA
Mojot tatko Ptolemej Dvanaesetti Neos Dionis
Aulet (Noviot Dionis kavalxijata) be{e car vo Misir. Toj sekoga{ vnimave{e
da bide ubavo oble~en i mnogu se doteruva{e. Be{e qubitel na èni, a najmnogu gi
saka{e muzikata i vinoto.
Toj be{e mnogu vesel i ~esto
pijan kako i Dionis. Zatoa
dobi prekar „Nov Dionis“
kako bogot na vinoto. Tatko
mi ~esto drè{e predavawa
na univerzitetot po muziPtolemej Dvanaesetti
ka. Toj sviri na pove}e instatkoto
na Kleopatra Sedma
trumenti, a najmnogu na kaval i gajda. Toj ne samo {to
gi sviri tradicionalno site makedonski melodii tuku toj i samiot
gi komponira{e. Nego da go slu{a{ kako sviri, ne e moìo, a da ne se
raspla~e{.
Od ovoj talent ima prifateno i mojata polusestra Ira. I taa
ima dosta nasledeno od mojot tatko i moè da gi sviri site pesni.
Isto taka taa mnogu ubavo pee. Ja slu{nav edna{. Jas ne sum nadarena za toa. Moite postignuvawa se na drugi poliwa. Mojata sila e vo
toa {to jas sum dobra oratorka znam da zboruvam, mnogu sum pametna i poqubopitna od nea, sakam da znam se i sekojdnevno sum vo bibliotekata od kade go crpam moeto golemo znaewe. Se moè da se postigne
ako se ima interes i ambicii kako kaj mene, a potrebna e i boìja
darba, se razbira.
42
Risto POPOVSKI
Tatko mi odvreme navreme zaminuva{e vo Rim, Antiohija, Seleukija i Pela kade gi naplatuva{e trgovskite zdelki koi gi imame
sklu~eno so tamo{nite na{i kralski ku}i. Pogotovo ~estopati
ode{e vo Rim.
Nie Makedoncite od Aleksandrija gi snabduvame na{ite bra}a
Rimjanite so p~enica i razni tropski ovo{ja, taka {to Rimjanite
bea mnogu zavisni od Aleksandrijcite, poto~no od Makedoncite.
Mojot tatko po~ina od mnogu piewe i jadewe vo 51 godina pred
Rista. Pred da po~ine napi{al Testament, koj go ostavil kaj Rimjanite. Vo nego be{e napi{ana negovata posledna èlba - negovata 18
godi{na }erka Kleopatra Sedma i nejziniot 16 godi{en brat Ptolemej Trinaesetti zaedno da vladeat so carstvoto na Gorniot i Dolen
Misir. Voedno se obratil vo testamentot do Rimjanite so molba
da obrnat vnimanie a voedno da gi ~uvaat i branat caricata i carot.
Vakviot testament forsiral praksa {to ja ima tuka, no ja nema vo Makedonija, a toa e dvojniot prestol {to go dràt brat i
sestra. Ovaa praksa ima dlaboki koreni vo tradicionalna misirska
religija. Toj dvoen prestol na brat i sestra pretstavuva imitacija na bogot Oziris i na negovata sestra Iza, od koi se pretpostavuva deka poteknuvaat faraonite. Na{ite pak, po~naa da gi imitiraat Misir~anite. Se ènat i maàt za treti, ~etvrti bratu~edi, i
~esto so polusestri i polubra}a. Doktorite kaùvaat deka toa ne
e vo red, oti kaj narednite generacii }e se ra|aat degenerirani potomci. Dosega nema podatoci oti nekoj od faraonite bil degeneriran.
Sigurno vakvite brakovi bile samo kako simbolika, a ne vo vistinska
smisla na zborot kako normalen, ili priroden, brak. Sestrata vo toj
slu~aj sedela do bratot na prestolot, no od druga strana, tie vo
krevet si spiele so drugi, se razbira od carskiot dvor.
KLEOPATRA
SEDMA
Stotici godini pominale otkako Aleksandar Makedonski - sin na bogot na sonceto - stanal faraon vo Misir,
koga zimata 69/68 g. pred Rista,
vo carskata makedonska prestolnina Aleksandrija, vo rasko{nata i udobna carska soba,
se rodilo edno prekrasno devoj~e koe ke se vika Kleopatra Sedma. Taa bila }erka na
makedonskiot car PtolEmej
Dvanaesetti. Tuka vo Aleksandrija po smrtta na Aleksandar
Makedonski, makedonskata dinastija na Ptolomeite ostanala da vladee, pa tuka ne bilo
samo sedi{teto na carskata
familija, tuku bil i centarot
na Makedonizmot.
Po dolgo ~ekawe na maKleopatra Sedma Makedonkata
kedonskite i na misirskite
sve{tenici, se ispolnilo pretskaùvaweto, spored koe, }e se rodi dolgo
o~ekuvanata }erka na bogot na sonceto Amon Ra (koj kaj Makedoncite
bil istoveten so bogot Ma). Toa bila bo`jata }erka Kleopatra Sedma.
Kleopatra u{te mnogu rano sfatila deka nejzinite rodnini ne
se mnogu omileni srede Misir~anite i zatoa ne bile vo dobri odnosi
so niv. Nejziniot tatko Ptolemej Dvanaesetti bil poznat po svoite
lo{i dela, a i poradi sojuzot so Rim, bil omrazen kaj Misircite.
Okolu 58 g. pred Rista, se slu~il bunt na gra|anite na Aleksandrija.
44
Risto POPOVSKI
Ptolemej bil prinuden da ja napu{ti Aleksandrija i da zamine za
Rim. Prestolot go zazela postarata sestra na Kleopatra Sedma, po ime
Berenika. Okolu 55 g. pred Rista, Ptolemej Dvanaesetti se vratil vo
Misir kade, potpomognat od Rim, povtorno sednal na prestolot. Toj ja
ubil Berenika, vovel visoki danoci i ~estopati ispra}al pari vo Rim.
Toj se nadeval deka Rimjanite nema da go zazemat Misir se dodeka gi pla}a danocite. Vladeel so Misir od 80 do 58 i od 55 do 51 g. pred Rista.
Familijata na Kleopatra Sedma, pokraj nejziniot tatko Ptolemej
Dvanaesetti i nejzinata majka Kleopatra Petta, se sostoela u{te od
tri sestri: Berenika êtvrta, Kleopatra Trifuna i Arsinoja êtvrta, kako i dvajca bra}a: Ptolemej Trinaeseti i Ptolemej êtirinaesetti, koi podocna }e stanat carevi na Misir. Vo carskata familija
ne postoelo ~uvstvo na zaedni~ka pripadnost i harmonija, tuku naprotiv
se vodela borba za prevlast, ispolneta so intrigi i omraza pome|u celata familija. Vpro~em, takva bila sostojbata i kaj drugite makedonski
carski dinastii niz vekovite. Vo borbite za prevlast vo Ptolemejskata dinastija, ènite igrale golema uloga poradi toa {to kaj faraonite ènata na carot moèla da vladee zaedno so nego. Kaj faraonite toa bil princip na vladeewe. Ovaa praktika osobeno ja praktikuvale Ptolemeite. Po smrtta na vladetelot, negovata najstara }erka i
najstar brat kako bra~en par moèle da se krunisaat zaedno za carevi.
Poradi toa site deca na Ptolemej Dvanaesetti sakale da stanat carevi
i so toa stanale rivali za prestolot. Berenika êtvrta vladeela od 58
do 55 g. pred Rista. Vo toa vreme umrela nejzinata sestra Kleopatra
Trifuna. Nekoi mislele deka vo nejzinata smrt bila vme{ana Berenika.
Iako Misir, poradi svojata geografska polo`ba, primal silni vlijanija od afrikanskiot i od aziskiot kontinent, sepak Ptolemeite cvrsto
se drèle kon svoite makedonski tradicii. Tie ìveele spored makedonski obi~ai, zboruvale na noviot jazik Koine, {to go vovel Aleksandar
Makedonski, se oblekuvale vo makedonski nosii vo koi dominirala crvenata boja. Voedno tie se molele na makedonskite bogovi, a najmnogu go
odrùvale kultot za bo`jiot sin Aleksandar Makedonski. No tie gi po~ituvale i misirskite bogovi, koi bile postaveni na isto nivo so makedonskite. I mnogu podocna geografot Strabo }e napi{e deka i pokraj tolku
pominati godini, Makedoncite vo Misir ne gi zaboravile svoite obi~ai.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
45
Kako najstara }erka od Ptolemej Dvanaesetti, Kleopatra Sedma
trebalo da stane carica po negovata smrt no zaedno so svojot pomal brat
Ptolemej Trinaesetti. Zaradi toa tie morale formalno da se ven~aat
spored misirskata tradicija za da moàt zaedno da vladeat so Misir.
Kleopatra bila mnogu inteligentna, Taa gi koristela site mo`ni
resursi {to gi poseduvala carskata ku}a, a pred se najgolemite nau~ni
institucii so svoite nau~nici. Kleopatra bila dobro podgotvena kako
carska nasledni~ka. Taa zboruvala pove}e jazici, me|u koi i misirski
za razlika od site ostanati Ptolemei, koi zboruvale samo na makedonski (koine). Za da ja zacvrsti svojata pozicija na prestolot taa izjavuvala deka e }erka na bogot na sonceto.
MAKEDONSKA UMETNOST I KULTURA
Prepoln so vpe~atoci se upatuva gostinot od Pela, severoisto~no
od gradot, za da go zapoznae, pokraj bogatstvoto i rabotata, tretiot element na aleksandriskiot ìvot, koj pomalku bil namenet za {irokite
masi, a pove}e za obrazovanite. Toa bile muzejot i bibliotekata.
Ptolemej Prvi, sozdava~ot na ovie dve institucii, sozdal tatkovina za makedonskiot duhoven ìvot vo novoosnovanata Aleksandrija.
Toj i samiot bil privrzanik na knigite na Aristotel. Prvobitno sobiraweto na knigi bilo odredeno samo za vladetelite i bilo smesteno vo
edno krilo od kralskata palata. Sepak tie naskoro im stoele na raspolagawe na nau~nicite vo Aleksandrija. Muzejot bil mesto za nau~no
obrazovanie. Od muzejot i bibliotekata nastanalo Aleksandriskoto
u~ili{te, na koe potomstvoto mu e blagodarno za spasuvawe na mnogu
dela na makedonskata literatura i za noviot procut na makedonskiot
duh vo nau~nite oblasti.
Najva`ni prostorii vo muzejot bile salata za sednici, edna druga
sala za {etawe naokolu i za nau~ni raspravii i edna golema trpezarija. Postoele zna~itelni razliki me|u nau~nite u~ili{ta vo Pela i vo
Aleksandrija. Vo Misir, vo vremeto na faraonite, najpoznati bile
u~ili{tata vo Memfis i Heliopolis. Bidej}i tamu sve{tenicite dr-
46
Risto POPOVSKI
Makedonska mumija
Pogrebuvaweto i kaj
Ptolemeite e so mnogu nakit
kako vo Filipovata grobnica i
Trebeni{te.
Zlaten nakit
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
47
èle nastava, pojdovnite to~ki i krajnite celi na naukite ostanale
religiozni. Taka se u~ela pred se religijata, zakonite na zemjata, dol`nostite na moralot, pismoto, gramatikata, istorijata, geometrijata,
arhitekturata i astronomijata. I dodeka vo Pela, Antiohija, Seleukija
i okolnite zemji se izu~uvale: filozofijata, dijalektikata i metafizikata - vo Misir tie bile prili~no zapostaveni. Toa moralo vedna{
da se promeni, Aleksandrija morala da stane centar na site nauki.
Kleopatra toa postojano go forsirala.
Vo Aleksandrija nau~nicite celosno bile vo slu`ba na carot.
Tie imale povolni uslovi za da se posvetat na svoite studii. Vrskata
pome|u makedonskiot i misirskiot misloven svet ne bila svesno sozdadena od kralevite ili nau~nicite, tuku bila rezultat na priroden razvoj. Carevite Ptolemejci bile Makedonci, go po~ituvale Misir i go
tretirale kako svoja sopstvenost. Koga gi osnovale muzejot i bibliotekata, i koga od site mesta na makedonskata zemja donele nau~nici vo
Aleksandrija i im ostavile na raspolagawe golemi sredstva za nau~ni
celi, tie voedno se pogriìle da go zasilat sjajot na nivniot glaven grad
i nivnoto vladetelstvo.
Filozofijata, umetnosta i naukata zazele visoko mesto vo makedonskiot svet. Ptolemejcite izvr{uvale silno vlijanie vrz duhovnite
stremeì na nivniot glaven grad. Nim sme im blagodarni voop{to za
razvojot na eden tolku bogat kulturen ìvot. No, istovremeno tie
o{tetile i uni{tile golem del od ona {to go bea sozdale, blagodarenie na nivnite me|usebni neprijatelstva. Toa ostavilo vlijanie i vrz
najgolemite nau~nici, koi ne moèle da go odbegnat vlijanieto na mo}nite vladeteli, na ~ij dvor ìveele, ~ij leb go jadele, a koi vo zemjata
se po~ituvale kako bogovi. Vo zavisnost od toa koj Ptolemej pove}e se
interesiral za umetnosta ili za naukata, se odrazuvalo i vrz toa koja
nasoka bila forsirana vo aleksandriskoto u~ili{te. I koga kralevite kone~no gi zagubile radosta i interesot za umetnost i nauka,
toga{ i samata {kola zamrela. No, postoi ve~nata zasluga na ovie vladeteli, za nivniot interes za delata na makedonskata kultura, umetnost i nauka, voop{to. Isto taka, drugite vladeteli vo toga{noto
aleksandrisko carstvo, posebno onie od Pergam, pokaàle golem duhoven interes. Sepak, vo veli~enstveniot Pergam imalo samo edna bibli-
48
Risto POPOVSKI
oteka, koja ne moèla da se meri so onaa vo Aleksandrija, a nemalo ni
muzej. Za vreme na prvite vladeteli, pristani{nite vlasti vo Aleksandrija gi proveruvale site brodovi koi pristignuvale, baraj}i vredni
rakopisi, koi gi konfiskuvale za vo bibliotekata.
Carevite nareduvale da se sobiraat pesni i nau~ni dela, tie se
trudele da obezbedat originalni rakopisi od golemite poeti i vrabotuvale mnogubrojni pisari za povtorno da gi prepi{uvaat ovie dela. Seto
toa svedo~i za nivniot ìv interes za razvojot na umetnosta i naukata. Prvite Ptolemejci bile vistinski bibliofili. I filolo{kite
raboti, kontrolata i pre~istuvaweto na tekstovite go podignale ugledot na aleksandriskata {kola. Vo Pergam, nasproti toa, filozofite
se zanimavale pove}e so studii na gramatikata. Se procenuva deka vo
Misir, bibliotekata vo Aleksandrija, zaedno so srodnata biblioteka
vo Serapeum, se ~uvale okolu 700.000 papirusi, koi vo sebe sodrèle
ogromno bogatstvo na znaewa.
Vsu{nost Aleksandrija, bil grad na celosna podvi`nost, sprotivnosti i strasti, zbir na razli~ni narodi i rasi, koi zaemno, edni
pokraj drugi i edni pod drugi, go ìveele svojot ìvot. Toa bila {arena
me{avina od obi~ai, naviki, pogledi, religii, vo koja oddelnite narodi ne se gubele i kade, potoa, preku me{aweto, postojaniot vzaemen odnos sozdal zaedni~ka ìvotna atmosfera. Onoj koj tamu se naseluva, bil
ponesen od turbulentnata struja i vlijanie na gradot.
Za da zaraboti pari, sekoj tamu rabotel, pa duri i slepiot i invalidot. Misircite bile vreden narod, i tie gi zarabotuvale svoite pari
kako zanaet~ii, zemjodelci ili rabotnici.
Uspehot i nau~niot podem vo Aleksandrija se dolèl na toa {to
Aristotelovite dela vo celost bile vneseni vo obrazovniot proces na
carskite {koli, kade se {koluvale nau~nici, graditeli, lekari, filozofi, umetnici, so ist makedonski profil za potrebite na idnite generacii kaj site narodi vo celiot svet.
KLEOPATRA SEDMA
I ALEKSANDAR MAKEDONSKI
Denes povtorno }e odam na grobot na mojot slaven pradedo Aleksandar Makedonski. Otkako go otkriv ova mesto, pove}e pati vo godinata go posetuvav ovoj grob, ovie poseti sum gi pravela ne samo na
sekoj rodenden, tuku i sekoga{ koga sum bila luta, ta`na ili zbuneta. Denes se slu~i toa poradi site tie pri~ini. Denes polnam 14 godini. Sega sum èna, i edinstveniot zakonski makedonski naslednik na
prestolot vo Misir, pa taka zaboravena, kako da sum ve}e mrtva kako
Aleksandar. Negovata krv te~e vo moite veni, i koga go nabquduvam
negovoto lice, koe e se u{te ubavo i po tri stoletia, srceto mi ~uka
se posilno od voshit, qubov i vozbuda, ~uvstvuvam kako krvta me bocka
vo moite zglobovi na racete, pulsira na mojot vrat i ~uka vo moite
gradi i me stresuva.
Ova {to velam, deka vo moite veni ja imam krvta na Aleksandar
Makedonski, isto vaì i za site moi bra}a i sestri. Vaì i za onie
stari vladea~ki lu|e od carskata loza na Ptolemejcite. Vo sebe, jas bev
Makedonka so vrodena inteligencija i razum na ovoj golem narod. Interesno e {to obete sme siraci od majka. Ira i jas se rodivme vo ist den,
i dvete na{i majki po~inaa na porodot vo isto vreme, mojata vo kralskata soba, a nejzinata vo vizbata pod skalite, taa e so posvetol ten
od mene, a nejzinata kosa e rusokosa òltenikava kako ìto, bidej}i
nejzinata majka, robinka, be{e od severnite plemiwa, Galka. Vo eden
voen pohod patuvala i taa so nejziniot ma`, koj bil plateni~ki rimski vojnik. Maòt i zaginal vo borbite, tatko mi ja spasil i ja donel
vo carskiot dvor za sluginka, za{to bila mnogu ubava, pa mu go polnela
ponekoga{ negoviot krevet. Taa ne znae{e makedonski da zboruva.
Velat deka po~esto go kolnela tatko mi, duri i koga umirala, no toa
{to rekla nikoj to~no ne moèl da razbere, bidej}i nikoj ne moè{e
da go razbere nejziniot varvarski jazik. Ovie èni od severot se mo{ne
doverlivi, verni i vredni. Jas gi vidov vo voenite logori kako gotvat,
perat i krpat ali{ta i gi odgleduvaat svoite deca.
50
Risto POPOVSKI
Ira e mojata najdraga drugarka, koja
u~estvuva vo site moi
tajni, pa taka i raskaàv za moite poseti
vo grobnicata. Osven
nea nikoj ne znae deka
jas tamu odam, duri ni
Apolodor koj pod palatata mi go pokaà vlezot za taa cel. Aleksandar leèl porano, barem taka stoi vo site
stari knigi, vo edna
zgrada, koja se narekuva{e Soma, zaedno so drugite moi pretci. Ova
grobnica pred stotina
godini bila soyidana
odnadvor i bila pokriena so zemja. Zatoa sega
izgleda kako edno obi~na tumba pokriena so
zelenilo, treva i drvja
Kleopatra Sedma
i ima pateka po koja moè da se stigne do vrvot, od kade {to moì da se vidi moreto. Se zboruva deka eden den
udrila molwa i napravil dupka vo grobnicata. Dojdoa kradci na grobovi i go ukradoa zlatniot sarkofag na Aleksandar Makedonski i
celoto zlato koe se nao|a{e vo grobnicata. Grobnicata be{e samo
simboli~no napravena oti teloto na Aleksandar ne se nao|a{e vo
nea. Toj po smrta voskresnal i zaminal na neboto. Eden od Ptolemejcite, mu napravi nov sarkofag od specijalen alabaster. I stavil
prekrasen kip od Aleksandar vo nego. Za da se stigne do nego mora da
se odi nadolu po pove}e kameni skali, niz temnite, niski hodnici, koi
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
51
bez kraj se ni{aat ovde-onde i mora so sebe
da se nosi fener. Nema
osvetluvawe, nema ~uvari ni{to ne e bezbedno;
seto toa jas }e go promenam, koga }e bidam
carica; ne moè na{ite boèstveni sveti
makedonski pokojnici,
da po~ivaat tolku zapostaveni vo nivnite
grobovi. Ova e sveto
mesto i se pra{uvam dali ovie sega{nive, barem edna{ godi{no go
~istat mestovo? Nikakveci nizaedni! Denes
sakav da i napravam ~est
na Ira i zatoa ja zedov
so sebe vo ovie podrumski prostorii. No taa
po celiot pat se povlekuva{e od strav. NorAleksandar Makedonski
malno deka pove}eto
lu|e se pla{at da odat
vo vakvi temni zatvoreni prostorii. I jas istoto go ~uvstvuvam,
no ne tolku mnogu kako taa. Nejziniot zdiv be{e zabrzan. Svetlinata frla{e koleblivi senki na yidot, a nejze, od strav, i se pri~inuva{e kako da se toa senkite na mrtvite. Taa e, i pokraj toa, smelo
devoj~e, ja protegna bradata, go zede fenerot vo rakata, za da go izrazi nejziniot cvrst stav; àlno e, {to Arsinoja e od kralska krv, a
taa ne e. Na krajot na isprepleteniot pat, koj se sviva pove}e od iljada ~ekori (gi izbroiv) pod zemjata, se doa|a do edna golema izrezbarena vrata. Taa nema reze i se klati kon vnatre. U{te pri lesen dopir
52
Risto POPOVSKI
se otvori, bidej}i arhitektot bil majstor. Ova be{e vistinskiot
Mavzoleum, vo koj leàt mrtvite od na{iot makedonski carski dvor,
koj od koj pomo}en, naredeni eden do drug vo beli mermerni leì{ta.
Tie bea pogrebani spored misirskite obi~ai vo umetni~ki naslikani
i spored teloto oformeni vnatre{ni sandaci koi moàt da se otvoraat. Kapakot moè da se podigne i da se pogledne. [tom go otvoriv
prviot kapak. Ira, koja {to stoe{e pokraj mene, ja stavi vedna{
rakata pred o~ite od strav. Ona {to se nao|a{e tamu, be{e teloto na Ptolemej Prvi, polubratot na Aleksandar Makedonski. Gletkata ne be{e posebno za voodu{evuvawe, iako ~uvstvuvav dlaboka
po~it kon mrtviot. Vsu{nost toa be{e trup od glava do petici
zavitkan vo tenki platneni lenti, koi se u{te ne bea poòltele od
tekot na vremeto. Go zagledav teloto po vtor pat i mi se strese
du{ava, bidej}i poòltenite lenti se raspa|aa na edno mesto na
glavata i pod nego moè{e da se vidi skeletot mazen bel i ubav.
Apolodor e mojot li~en u~itel i se {to imam nau~eno, nau~iv od
nego. Toj e vaèn skoro kolku sve{tenicite. Osven toa Apolodor go sakam so seto srce, mnogu pove}e od mojot tatko i jas ne bi sakala da bidam
nastroena protiv nego. Vo toj moment Ira se trese{e od strav i po~na
da mi {epoti na uvo, da pra{uva kade e Aleksandar, no jas tivko i odgovoriv, oti znam deka mrtvite ne moàt da slu{aat. I rekov deka teloto na Aleksandar leì na nekoe drugo mesto. Potoa prodolìvme. Dvete
sme visoki, povisoki od Misircite, koi go izgradija Mavzoleumot, pa
moravme da gi navedneme glavite za da pomineme niz niskiot vlez, koj
vodi kon tajnata prostorija vo koja se ~uva grobot na Aleksandar. Tuka
visea pajakovi debeli mreì vo koi ~ovek, prosto moè da se zapletka.
Moravme da ja rastrgnuvame pajaìnata so race za da go oslobodime patot za da odime ponataka. Mestoto e dobro skrieno. Izmina malku
vreme dodeka stignavme do mestoto, morav svetloto nekolku minuti
da go ostavam da si poigruva na zidovite, dodeka da ja najdam to~kata
na koja {to treba da se pritisne, za da se otvori vratata. Ova be{e
tajna koja malkumina ja znaeja, no jas uspeav da ja doznaam. Taa se nao|a nad
prvata bukva od imeto Aleksandar, zapi{ano so hieroglifi, slikovno
pismo. Jas spa|am vo mo{ne retkite Makedonki, koi go nau~ile ova misirsko pismo so sliki. Zna~i navistina ne e se tolku tainstveno.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
Vnatre se mirisa{e zadu{livo, kako vo grob; I mene mi be{e
neobi~no, nekako ~udno, no koga ja
zdogledov Ira mi doa|a{e da se
nasmeam. Tuku, kako da se nasmee{,
koga se nao|a{ vo grobnica a pogotovo pred teloto na najslavniot
car Aleksandar Makedonski kade
{to e edno sve~eno i sveto mesto.
Prostorijata e mala, no be{e dovolno visoka, taka {to moèvme
i dvete da se ispravime. Vnatre
be{e temnica, nitu prst pred
oko ne se gleda{e bez fenerot.
Odedna{ go zdogledavme alabasterot (kov~eg od specijalen mermer) osvetlen od gore so nevidliva svetlost, kako svetka i ne privlekuva. Poleka se pribliìvme do
nego. Vo toj moment Ira se za~udi
bidej}i za prv pat go vide Aleksandar, ~ie telo jas vedna{ go prepoznav. Ja fativ za raka i ja povlekov poblizu za da vidi, stegaj}i
i ja rakata za da mol~i. Pred nas
leè{e teloto na Aleksandar Makedonski tolku osvetleno {to
moè{e da mu se vidi i liceto.
Ubavo kako i sekoga{ koga sum go
gledala porano. ûdna e negovata
ubavina koja gi krasi legendite
napi{ani za nego niz vremeto.
Gorniot del od alabasterot kade se nao|a{e glavata na
Aleksandar be{e pokrien so stak-
53
Kleopatra
Sedma
Berenika êtvrta, sestrata
na Kleopatra Sedma
54
Risto POPOVSKI
lo koe izgleda deka nema{e {ev, celiot kov~eg be{e hermeti~ki zatvoren. Nie go gledavme vko~aneto i ne se osmeluvavme da zememe vozduh. Aleksandar isto taka gleda{e nagore vko~aneto vo nas, bidej}i
o~ite mu bea ostaveni otvoreni, ubavi nebesno sini, kako dva skapoceni kamewa. Mu gi bea ostavile otvoreni. ôvek ima{e ~uvstvo, deka
sekoj mig }e se svrtat kon nas i deka bi moèl da ne vidi kako stoime
pred nego zad stakloto. Toj leè{e tuka kako padnata statua, no so
boi, koi nieden umetnik ne bi moèl da gi naslika. Toa bea boite na
prirodata so nejzinite izvonredni prelivi. Be{e ubav i mlad koga
po~inal i ovaa mladost mu ostana ve~na, zasekoga{. Tuka be{e dokazot za umetnostite na na{ite misirski podanici, koi se stari kolku i vremeto, a pred svetot gi zadràa kako tajni. Tie baraa teloto sovr{eno da se odrùva, za du{ata da moè nekoga{ povtorno da
go naseli; toa be{e stara religija, koja se u{te se praktikuva{e vo
gorniot del od Nil. Ima kralevi, koi se stari tri iljadi godini, pa
i postari, no se vo isto takvo telesno sovr{enstvo kako ova {to
sega go nabquduvavme. Tie leèa pod piramidite. Pokraj mene, zdivot
na Ira se slu{a{e glasno, kako da tr~a, poradi toa {to dolgo go zadrùvala. „Toa bi moèla da bide{ ti“ - {epote{e taa. „Ti moè{
toa da bide{, tuka da leì{, gleda{ kolku ti e sli~en?“
Jas pred toa, ve}e mislev taka, no samo tajno; Mnogumina porano mi bea rekle deka li~am na mojot pradedo Aleksandar Makedonski.
Jas toa ~uvstvo sekoga{ go ~uvav vo sebe i nikoga{ nikomu ne go kaùvav. Od mojot xeb izvlekov malo polirano srebreno ogledalo. Na pove}e mesta be{e is~ukano, bidej}i mojot najmal brat go koriste{e kako
igra~ka i zatoa naokolu be{e nagrizano. U{te koga bil mal mu niknale zabi, no i pokraj toa moè{e vo nego da se vidi re~isi celosno
jasna slika. Go gledam nego, se gledam sebesi i navistina izgledame
potpolno isto! Edinstvena razlika imavme vo bojata na o~ite. Toj
ima{e nebesno sini, a jas zeleni o~i, ne{to podolg, no pravilen nos,
nisko {iroko ~elo i silni ispaknati ve|i, tesna trkalezna brada i
polni ostro prese~eni usni vo usnite agli. Toa e lice koe podobro
odgovara za ma`, otkolku za èna; vo nego se nao|a hrabrost i premnogu
sila. Kosata na Aleksandar ne se gleda{e bidej}i nose{e persiska
mitraformna kruna, no spored negoviot svetol ten na koàta, bi
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
55
moèlo da se pretpostavi, deka e svetlo rusa, malku porusa od mojata. Gledav dolgo vo maloto srebreno ogledalo i koga ve}e se uveriv
deka navistina sum kako Aleksandar, radosna i zadovolna go staviv
ogledalceto vo xebot. Toa be{e podarok za mojot prv rodenden kako
vozrasna èna. Bev presre}na, oti tuka, vo Misir, sum slu{ala deka
navistina ìveele ubavi èni, Makedonki, koi iljadnici godini nanazad vladeele zaedno so svoite maì, a pred toa sedele duri i sami na
tronot na faraonite. Imame i nie ubavi èni, Makedonki, moèbi i
poubavi od ovie vo Misir. Ete jas Kleopatra Sedma sum edna od niv, no
ne sum edinstvena. Pred mene, samo so imeto Kleopatra, poznati se
{est drugi, no sakam svetot da gi zaboravi site drugi, edinstveno
samo na mene da se se}ava.
Se navednav vrz kov~egot od alabaster vo koj leè{e teloto
na golemiot Aleksandar. Se obidov od negovoto lice ne{to da pro~itam, no ne dobiv nikakva poraka. Brgu se navednav i go baknav ladnoto staklo preku negovata glava. Toa za mig se zamagli od mojot zdiv,
no vedna{ pak se izbistri. Liceto na Aleksandar stoe{e pred moite
o~i. Jas sekoga{ nego go imav kako talisman kako sudbina na mojata
mo}; jas se molev na nego, oti nie Makedoncite vo su{tina i nemavme
drug bog na kogo mu se molevme osven na Aleksandar Makedonski.
56
Risto POPOVSKI
Svetilnikot Faro. Vo pozadinata se gleda Aleksandrija.
ALEKSANDRIJA,
GLAVNIOT GRAD NA MAKEDONIJA
Pela e mnogu ubav grad, no e vtor po ubavina. Aleksandrija e u{te poubava i taa e mo{ne golem moderen i bogat grad. Aleksandar dobro ja odbral polo`bata na svojot grad so zamisla toa da bide glaven
grad na ~etvrtoto makedonsko Bo`je carstvo. Tamu moèa lesno da
se donesat proizvodite na kopnoto, a potoa od Nil, so brodovi, moèa lesno da se odvezat kon sever i zapad. Gradot stoi vo deltata na
Nil na edno par~e zemja me|u Sredozemnoto More i Mareotis ezeroto i e sosema oddelen od vistinskiot Misir.
Aleksandrija na ovoj na~in ne e povrzana so ostanatiot del od
carstvoto Misir, no sepak vladee so nego. Ima sovr{eno pristani{te. Me|u gradot i moreto se nao|a ostrovot Faro i opfa}a dva dolgi
poluostrovi vo prostorot me|u niv. Toa e sigurna podloga za usidruvawe na brodovite. Golem del od gradot e osnovan u{te od Aleksandar
- go pro~itav soop{tenieto od negoviot polubrat Ptolemej, vo koe
se veli kako golemiot heroj gi proektiral ulicite so jaìwa i drveni
kolci, koi so svoja raka gi nabival vo zemja. No toj umrel pred da go vidi zavr{uvaweto na svoeto delo. Sepak, mnogu ulici i denes go nosat
imeto koe im go dal.
Podobro go poznavav mojot grad otkako se vrativ od Pela. Se
u{te se se}avam koga vlegovme vo pristani{teto, prvoto ne{to
{to go vidov be{e svetilnikot na Faro. Se vbrojuva vo svetskite
~uda, no negovata vozvi{enost ne ja prepoznav voop{to pravilno. Toj
e izgraden od sosema bel mermer.
Pradedo mi Ptolemej Vtoriot nastojuval da se donese najdobriot bel mermer od vnatre{nosta na negovata tatkovina. Koga sonceto go osvetluva se pojavuvaat to~ki so boi na vinoìtoto na negovite
mazni zidovi. Tie se iska~uvaat neprekinato nagore 180 metri; oddaleku izgleda kako prst koj pokaùva kon neboto. Nie pristignavme dewe
za da go vidime najsilniot svetilnik na svetot. Toj sveti kon more-
58
Risto POPOVSKI
to. Vo sprotivno ne bi imalo no} vo Aleksandrija. Kulata ja izgradile
pred dva veka poznati makedonski arhitekti, no sepak izgleda kako da
e v~era izgradena. Duri od blizina moè da se vidi genijalnoto delo na
arhitektot - sekoj blok e sovr{eno ist i vo milimetar to~en bez da
se vidi spojot. Izgleda kako delo na nekoj poznat skluptor.
Mermerot od Prilep, od Sivec e toj svetski kvalitet upotrebuvan za skulpturite i svetilnikot vo Aleksandrija. I dene{nite
carski palati vo site prestolnini vo svetot, se gradat so mermer
od Makedonija.
Pro~uenata
aleksandriska
biblioteka broela
pove}e od 700 000
iljadi papirusi
BIBLOTEKATA VO ALEKSANDRIJA
Ptolemejskite kralevi se ~uvstvuvale kako prvo Makedonci, koi
gi prezirale Misircite i gi smetale kako pot~ineti. Koga gi osnovaa
muzejot i bibliotekata, tie donesoa od celoto carstvo nau~nici a
osobeno od Pela, im stavile na raspolagawe golemi sredstva za nau~ni
celi, taka {to sjajot na glavniot grad mnogu se zgolemil. Aleksandrija
isto taka e i grad na nau~nicite. Vo golemite hali na muzejot na kralskiot univerzitet istraùvaa i predavaa ugledni nau~nici na staroto vreme. Od filozofijata kako op{ta nauka za mudrosta se razgranija oddelnite nauki. Vo Aleksandrija posebno se neguvaa prirodnite
nauki. Astronomite gi nabquduvaa vo golemata opservatorija zvezdite
i go presmetuvaa nivniot tek. Botani~arite i zoolozite gi nadgleduvaa ìvotnite i gi unapreduvaa rastenijata. Vo anatomijata nau~nicite
ja istraùvaa gradbata na ~ovekovoto telo. Geografite crtaa karti i
razmisluvaa za goleminata na zemjata. Matemati~arot Euklid napi{a
u~ebnik po geometrija. Heron be{e ve{t mehani~ar i fizi~ar i pronajde mnogu prakti~ni ma{ini koi rabotea na vozdu{en i voden pritisok. Taka toj e pronao|a~ na vodenata prskalka protiv poàr i drugi
korisni raboti.
Isto taka na poseben na~in se neguvala naukata za jazikot filologijata. Jazi~nite istraùva~i preveduvaa pi{ani dela od zna~ajni
pisateli poeti i sozdadoa re~nici i gramatiki. Naukata i umentosta
zedoa visoko mesto vo makedonskiot svet. Osnovaweto na muzejot se
navra}a na Ptolemej Prvi Sotir, kako i na Aleksandar, koj pokraj svoite politi~ki, pokaà i nau~ni interesi i povika mnogu nau~nici vo
svojot dvor. Negovata biblioteka go najde svoeto mesto vo gradskiot
~etvrt Bruhejon najubaviot del vo noviot grad neposredno do plovnoto pristani{te kade {to se nao|aa i kralskite palati. Pred se prvite
trojca od lozata posebno se trudea za unapreduvawe na bibliotekata.
Pritoa izgleda deka vo semejstvoto be{e nasledna sigurna bibliomanija. Bibliotekata sodrèla pove}e od 100 000 papirusni svioci. Brojot
na delata sodràni vo svioci ne moè voop{to da se proceni; bidej}i
60
Risto POPOVSKI
vo nivnata sobira~ka
dejnost imalo i mnogu
duplikati, prepisi
koi se vr{ele vo bibliotekata; drug sviok
moè{e da sodrì
pove}e mali dela ili
obratno edno golemo
delo podeleno vo pove}e svioci.
Pod vlasta na
Ptolemej Treti be{e
pokaàn u{te pogolem interes. Toj li~no izdade naredba na
svoite mornari nasekade kade patuvaat da
gi otkupuvaat site papirusni svioci kako
dragocena stoka, koi
potoa bile noseni so
brodovi. Zaradi ova
Ptolemej Treti bogato gi nagraduva{e moStela so natpis Kleopatra
rnarite. Razbirlivo e
deka vo vakvi uslovi starata biblioteka ne }e be{e dovolna da gi
sobere site ovie dela, pa zatoa se otvori vtora pomala biblioteka
„Serapeum“ vo hramot na Serapis.
Vo Aleksandrija se nao|ale najzna~ajnite rakopisi od toa vreme.
Aleksandrija bila centar na intelektualcite, tamu se sre}avale razni
nau~nici od celiot toga{en nau~en svet i se vr{ele razmeni na mislewa. Vo ovaa aleksandriska {kola se ~uvale delata na matemati~arot
Euklid, na poetite Teokrit i Kalimah, kako i na umetnikot Apel, iako
tie dela nastanale vo 3 vek pred Rista. Tamu leè{e i kopija na pette
knigi od Mojsie - Petokniìeto, napi{ano na imperijalniot jazik
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
61
Koine. Legendata kaùvaa oti 72 preveduva~i po nalog na Ptolemej
Vtori blagodarenie na boènstvenoto vdahovenie, podeleni vo 12 grupi
od po 6 ~lena, sosema nezavisno edna od druga go prevele Petokniìeto.
Ovoj prevod e nare~en Septuaginta (sedumdeset). Pri seto toa ne samo
{to se sobira{e bogatstvo vo knigi, tuku se po~na so nivna gri`liva
procena. Taka na bibliotekata se priklu~i del za preveduvawe kade se
preveduvaa najva`nite knigi na univerzalni kanonski jazici. Katalogot
opfa}a 12 oddelenija, 6 za poezija t.e. za ubavata literatura, 5 za pisateli
na proza, zna~i za stru~na literatura i edno me{ano oddelenie vo koe
se registriraa site revnosni bibliotekari {to inaku nikade ne bi
moèle da se smestat. Bibliotekata do vremeto na Kleopatra nesporno
go ~uva{e najgolemoto znaewe na svetot so navodno 700 000 dela. No toga{
se slu~i katastrofa. Vo vremeto na vostanieto vo hramot, bibliotekata izgore vo plamen, a so nea i 400 000 kni`ni svioci. Izgubenoto moè{e da se obnovi bidej}i Marko Antonie, po molbata od Kleopatra, po
kratka postapka naredi da se donesat 200 000 dela od obemnata biblioteka od Pregamon vo Aleksandrija.
Poàrot vo bibliotekata zna~e{e neizmerna zaguba za celiot
kulturen svet. Sigurno deka tamu bilo sobrano se {to e najva`no ne samo za makedonskite i rimskite, tuku i za nekoi isto~ni kulturi. No golem del
od toa stana `rtva na vojnata i na plamenot. Kakva nenadmestliva {teta
za ~ove{tovoto koe zagubi dragocen materijal za istorijata na sozdavaweto na stariot svet. No, niz istorijata imalo i poinakov odnos kon
ovaa golema katastrofa. Na primer, vo istorijata na Aleksandriskata
vojna, ~ij avtor e Julie Cezar ili negoviot sekretar, voop{to ne se
spomenuva poàrot. Moèbi avtorot ne sakal da ja spomnuva ovaa katastrofa? Mnogu e ~udno {to i poetot Lakanus vo svojot ep „Faroslina“
isto taka ne go spomnuva poàrot, iako kako protivnik na Julie, moèl
ovaa slu~ka mnogu dobro da ja iskoristi protiv nego. Osven toa, i kako
poet moralo da go zaintrigira da go opi{e poàrot vo bibliotekata.
Posebno nerazbirlivo e vakvoto mol~ewe zatoa {to Laknus pi{uva za
katastrofalnoto vlijanie na plamenot {to izleguva od brodovite.
Poradi ova, do denes ne se znae dali bibliotekata voop{to nastradala od poàr. Poznato e deka Julie posakal da sozdade biblioteka,
no nemal od kade da nabavi tolkav fond knigi. Dali moèbi toj naredil
62
Risto POPOVSKI
Rozeta. Kamenot na koj so makedonsko pismo se napi{ani imiwata
na Kleopatra i Ptolemej {to mu ovozmoì na [ampolion
da go de{ifrira hieroglifskoto pismo.
kra`ba na knigite od Aleksandrija? Spored edna teorija Rim dal upatstvo da se ukradat knigite; da se zapali bibliotekata i da se simulira
deka delata se izgoreni. Tie zna~i sakale da gi poseduvaat site dela na
svetskoto znaewe za svoe li~no prosvetuvawe. Dali navodnata „izgorena“ bibliotekata denes se ~uva vo Vatikan?
MAKEDONSKATA AKADEMIJA NA NAUKITE
Bibliotekata bila osnova i duhovna pozadina za zna~ajnoto mesto
na muzejot. Toj sluèl kako mesto za istraùvawe, a nau~nicite koi tamu rabotele bile snabduvani so kralski sredstva. Tie dobivale besplatna hrana, kako i godi{na plata. Poznata bila {irokagradosta na
kralevite kon nau~nicite, koi vo pogled na rabotnite zadolènija,
nemale nikakvi obvrski. Slobodno i nepre~eno moèle da se posvetat
samo na nivnite interesi okolu istraùvawata, a voedno im bilo dozvoleno da naobrazuvaat mnogu u~enici okolku sebe. Kleopatra Sedma
~esto go posetuvala muzejot i u~estvuvala vo raspraviite na u~enicite.
Taa bila visoko obrazovana èna i celoto svoe znaewe go crpela od
najgolemata biblioteka na toga{niot svet. Kleopatra Sedma se interesirala za naukata, umetnosta, obrazovanieto, za makedonskata istorija,
a posebno za makedonskiot maj~in jazik {to odli~no go vladeela zatoa
{to jazikot na Aleksandar Makedonski (koine) se upotrebuval vo
administracijata i na nego go zboruvale samo sve{tenicite i u~enite
lu|e. Voedno niz celata imperija bile postaveni oglasi (napisi) na
kameni plo~i na koi se objavuvale religiozni poraki, no i sekojdnevni
zakoni. Ovie kameni plo~i bile napi{ani na tri pisma koi se upotrebuvale vo makedonskata imperija i toa na misirski heroglifi, na
staroto makedonsko tajno pismo i na novoto pismo koine {to go vovel
Aleksandar Makedonski za ~etvrtoto svetsko bo`je carstvo na Makedoncite. Vakov kamen e pronajden kaj mestoto Rozeta. I zatoa ovoj
kamen e nare~en Kamenot od Rozeta.
Aleksandrija so svojot obrazoven sistem prestavuva grad vo koj
bile sobrani naju~enite lu|e od svetot. Ptolemeite za site 300 godini
od nivnoto vladeewe gi prenele Aristotelovite {koli i knigi so {to
Aleksandrija gi privlekla site nau~nici od toga{niot svet da steknat
nau~ni soznanija od site oblasti. Teofrast gi prenel vo Aleksandrija
site knigi od Aristotelovata biblioteka i tie se so~uvani se do denes.
Site lekari, umetnici, filozofi, oratori i mnogu carski sinovi go
steknale svoeto obrazovanie vo taa prva makedonska akademija.
64
Risto POPOVSKI
Kleopatra
KLEOPATRA SEDMA I JULIE CEZAR
Vo berlinskiot pergamonski muzej stoi najvpe~atliviot portret
na Julie. Kleopatra ne e samo posrednik me|u Julie i Aleksandrija,
tuku i me|u Rimskoto carstvo na Julie i carstvoto na Aleksandar ~ija
duhovna nasledni~ka e taa. Dali prvata sredba na Julie i Kleopatra
navistina se slu~ila taka kako {to raskaùva poznatata legenda so
tepihot - toa ne se znae. Vistinata za koja Julie do{ol
vo Aleksandrija se sostoi vo
toa {to toj do{ol da ja vidi
nevestata, koja mu ja vetil
tatkoto na Kleopatra dodeka bil vo Rim. Tatkoto na
Kleopatra odvreme navreme
odel vo Rim za da gi sobere i
naplati uslugite od trgovijata koja ja vr{ele me|u sebe.
Tamu toj pove}epati se sre}aval so Julie, kogo go cenel
kako mnogu pameten, hrabar,
no i stabilen ma`. Vo vakvi
priliki tatkoto raskaùval
kako negovata }erka e edna
od najubavite èni vo toga{niot svet. I vo edna vakva
prilika Ptolemej Dvanaesetti mu se ispovedal na Julie
so zborovite: „Jas }e bidam
sre}en koga ti bi stanal moj
zet“. Julie odgovoril deka i
toj bil zainteresiran, pa }e
se potrudi da se ostvari
Julie Cezar
66
Risto POPOVSKI
negovata èlba. Toga{ Ptolemej go pokanil da dojde vo Aleksandrija.
Po vakviot razgovor mislite ne go ostavale Julie na mir. Toj ispratil
vo Aleksandrija kaj Kleopatra eden strojnik koj po~nal da go fali
Julie, no i ku}ata od koja toj poteknuval, da gi istaknuva dobrite osobini, doma}inlakot, ~esta, bogastvoto na ku}ata i. t. n. Otkako ja dobil
soglasnosta od roditelite na Kleopatra strojnikot se vratil vo Rim
kaj Julie i so tatkoto na Julie i kumot oti{le pak za Aleksandrija kaj
Kleopatra kade {to ja ozakonile svr{uva~kata so razmena na ni{ani
i prsteni, so dogovor za svadba i drugi poedinosti. Poradi ova vo carskata palata imalo sobrano mnogu gosti od site kraevi na makedonskata
imperija. Koga vo Aleksandrija po povod religioznite praznici se
pravela proslava, ~estopati od Rim pristignuvale razni podaroci za
Kleopatra isprateni od familijata na Julie. Otkako dvajcata pokaàle interes, Julie sakal bezuslovno da ja vidi taa ubava carica vo
Aleksandrija. Rim imal i politi~ki interesi za Kleopatra. Sonot da
se spojat dvete najgolemi carstva po~nal da se ispolnuva. Koga Julie
so svojata mala vojska stignal vo Aleksandrija; sostojbata bila napnata i nepredvidliva. Samo {to pristignal na kopno bil opkruèn so
Ptolemeovite kralski trupi pod komanda na Ahil. Otprvin ne bilo
jasno zo{to do{ol, dali poradi za{tita ili so neprijatelska namera.
Toa bila nezgodna situacija. Kleopatra go o~ekuvala pristignuvaweto na Julie ve}e podolgo vreme otkako nejziniot tatko i raskaùval za
Julie koj vladeel vo Rim. Nejziniot tatko i kaàl deka koga bil vo Rim
toj napi{al Testament i go ostavil kaj Julie. Kleopatra ve}e dolgo
vreme go o~ekuvala oficijalniot dokument {to go potvrduval nejzinoto vladea~ko carsko nasledstvo. Kleopatra celo vreme bila nemirna.
Cel den se kapela vo carskata bawa, se {minkala, se namirisala so miris na trendafil, a kosata ja sobrala taka {to celoto nejzino lice se
otvorilo, pa moèla da dojde do izraz nejzinata ubavina. Edna statua
vo britanskiot muzej ja prikaùva ubavinata na ovaa makedonskata carica. Koga Julie pristignal Kleopatra ispratila carska delegacija,
koja go pre~ekala i mu posakala dobredojde vo Aleksandrija. Vedna{
mu gi predale porakite od Kleopatra vo koi mu bilo kaàno deka caricata go o~ekuva vo carskata palata. Julie se upatil kon palatata, se
simnal od kowot i pominal preku edno pat~e od kaj carskite grobi{ta.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
67
Tamu bilo mestoto kade {to bil zakopan negoviot idol Aleksandar
Makedonski, pa Julie pobaral da go poseti {to mu bilo odobreno. Toj
zastanal pred negoviot sarkofag i go videl najgolemiot heroj na svetot, pogolem i od onie od vojnata za Ilion - site junaci od taa vojna
zaedni~ki ne moèle da se merat so nego. Julie se zablagodaril i se
upatil kon carskata palata. Ovde go ~ekala makedonskata carica vo
neviden rasko{ oble~ena vo polna kralska makedonska nosija vo prekrasni boi, od koi e istaknuvala crvenata boja, koja najmnogu dominirala vo kralskata ku}a, nakitena so zlatni |erdani i zlatni pari.
Cezar gi okokoril o~ite i ne moèl da se nagleda na ubavinata koja zra~ela od Kleopatra. Toj trgnal kon nea so nasmevka i so ra{ireni race.
Taa isto taka so nasmevka na liceto mu padnala vo pregratka i toj ja
baknal. Otkako se pozdravile Kleopatra go povikala da izlezat vo
dvorskiot botani~ki park i da se pro{etaat. Toj prifatil i nabrgu se
na{le vo parkot, koj bil mnogu golem i prekrasen, so site vidovi drvja,
rastenija i ubavi cve}iwa. Takva ubavina Julie dotoga{ nemal videno.
Toa bilo idealno mesto za vqubeni. Kleopatra bila majstor na inscenirawe, taa znaela da glumi i da zboruva so svoite prekrasni usni {to
na Julie mu ostavile golemo vlianie. Vo eden mig toj i rekol deka samo
taa moè da mu bide vistinska èna. Otkako se dogovorile da napravat svadba, se baknale i sekoj vo svoite sonuva~ki misli se upatil vo
svojata odaja vo palatata.
Otkako Pantej, li~niot sovetnik na Ptolemej Trinaesetti slu{nal za svadbata, vedna{ po~nal da pravi plan za ubistvo na Julie. Toa go
slu{nal berberot na Julie i mu go prenel na svojot vladetel. Julie naredil da go fatat Pantej i da go ubijat poradi zavera protiv carot.
Naredbata vedna{ bila izvr{ena. Nedolgo potoa Arsinoja go napu{tila gradot i zaedno so vojskovoditelot Ahil sakala da mu se sprotivstavi na Julie.
Koga Ptolemej Trinaesetti razbral za ubistvoto na negoviot li~en sovetnik i za podgotovkata okolu svadbata, siot naluten izletal
od carskata palata, no vedna{ bil faten od vojskata na Julie. Do{lo
do nemiri i sudiri pome|u vojskata na Julie i misirskata vojska. Julie
moral da go pu{ti Ptolemej Trinaesetti, koj podocna bil najden mrtov
kaj pristani{teto.
68
Risto POPOVSKI
Toga{ za prvpat Kleopatra se po~uvstvuvala sigurna bidej}i nejziniot brat Ptolomej Trinaesetti i negoviot sovetnik bile mrtvi.
Julie i vetil deka toj li~no }e se zalaga za nejzinata bezbednost, a voedno i za nejziniot pomal brat Ptolemej êtirinaesetti. Taa bila presre}na zatoa {to si obezbedila tolku silen branitel.
Vtoriot den od doa|aweto na Julie, Kleopatra izdala naredba deka
saka da se ven~a so nego. Kralskata ku}a trebalo da se podgotvi za svadbata so siot rasko{ {to moè da ja ponudi za da im podari sladok ìvot.
Edna nedela pred svadbata, vo kralskata soba kade trebalo da se
smestat mladoèncite, celiot pod bil poslan so papirusni lisja. Vakviot obi~aj kaj Makedoncite sluèl i imal cel da se za{titat mladite
od razni magiski dejstva i drugi opasnosti, no i po principot na homeopatskata magija, da im se obezbedi qubov, dolg ìvot, zdrav porod i
po~it vo krugot na semejstvoto. Ovoj obi~aj e povrzan so veruvaweto
vo magiskata mo} na ova rastenie, a vo pesnite {to se peele po ovoj
povod se istaknuvala brzata razdelba na devojkata so roditelite i rodniot dom. Nekolku dena pred svadbata so razni obi~ai se izveduvalo
seeweto na ìtoto, pleteweto na mladoènskata postela, pleteweto
na vencite za zetot i nevestata, zamesuvaweto na obredniot leb, koj se
mesel i vo domot na mom~eto i vo domot na nevestata, kiteweto na bajrakot, kiteweto na kartata za kanewe na svatovite i sli~no.
Za ovie obi~ai bilo zemano ma{ko dete so ìvi roditeli, so {to
se imalo za cel, vrz principot na imitativnata magija, mladata bra~na
dvojka da ima pove}e ma{ki deca ili barem prvoto da e takvo zatoa {to
toa bilo va`no za prodolùvawe na semejnata loza. So mnogu vnimanie
bilo prosleduvano snabduvaweto na prehrambenite artikli za svadbata. Bile upotrebeni 30000 kilogrami leb, 3000 iljadi volovi na raèn
ispe~eni, 10000 ovci i kozi, 20000 koko{ki, 300 kazani so grav 50000
litra vino 20000 litri rakija, salati, razni manxi, razni piti, razni
kola~i, razno ovo{je. Takva gozba dotoga{ svetot nemal videno. Muzikata svirela bez prekin, a oroto traelo kolku i svadbata - tri dena i
tri no}i. So mnogu vnimanie bilo prosleduvano preto~uvaweto na vinoto. Posebno zadovolstvo i prosledeno so mnogu golemi magiski dejstva, bilo obrednoto bri~ewe na Julie, zatoa {to se smetalo deka od toj
moment toj se otklonuva od roditelite i se priklonuva kon Kleopatra.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
69
Isto taka pred svadbata carskata palata bila nakitena so razni
cve}iwa, bila napravena senica, bil nakiten i nosen bravot, pristignale svira~ite, a zetot bil promenet vo sve~ena obleka. Imalo i kanewe
na mrtvite, trebewe na jarma, kanewe na kumot i drugi obi~ai. Interesen i vaèn obi~aj bilo odeweto na voda. Ve~erta, sproti svadbata,
kaj Kleopatra do{le deverite na Julie, devojki, nevesti i deca so zapalena borina i ja odnele Kleopatra kaj tri ~e{mi na voda. Kleopatra
zemala voda od trite ~e{mi vo ustata i taka mol~ej}i ja nosela doma.
Na ~e{mata se zdruùvale stomnite na Julie i Kleopatra i toa se smetalo za nivno simboli~no zapo~nuvawe na zaedni~ki ìvot. So vodata
donesena od trite ~e{mi Kleopatra si ja izmila glavata i so toa posledno miewe vo tatkovata ku}a se smeta deka zapo~nala i nejzinata razdelba od najbliskite i vleguvawe vo nov ìvot.
Na samiot den na svadbata, pred trgnuvawe po Kleopatra, se vodelo smetka da se ostavi nekoj da ja ~uva ku}ata najpove}e od magija. Pred
trgnuvaweto stariot pobratim go simnal bajrakot i mu go dal na bajraktarot, koj bil ka~en na kow i podgotven za trgnuvawe. Vo grupata {to
od domot na Julie odela kon domot na Kleopatra najnapred odel bajraktarot, po nego Julie so pobratimite, koi celo vreme bile okolu nego
kako negovi ~uvari. Po niv odele svekorot i svekrvata i drugite svatovi. Svekorot nosel bisa|i so obredniot leb i sve}a, a svekrvata vo torbata gi nosela podarocite za Kleopatra: ogledalo, ~e{el, pafti, miris,
prsten i dr. Po niv odel kumot i starosvatot, a najposle svira~ite. Pred
da trgnat svekrvata po niv tripati frlala so p~enica {to ja nosela vo
re{eto i zaigrala tri ora, a potoa se ka~ile na kowite koi bile nakiteni. Pred trgnuvawe svekorot frlal zlatni pari za da bidat zdravi
kako zlatoto i {e}er~iwa za da im bide blag bra~niot ìvot.
Koga se pribliìle do carskata palata edna grupa kowanici vo
poln trk se upatita kon palatata, vikaj}i na set glas so izvadeni sabji
za da javat deka svatovite se blizu, no i da razberat dali tuka se e podgotveno za nivni pre~ek. Ovie nekolkumina kowanici, ~ij broj sekoga{
bil neparen, imal za cel da vidi i dali patot e bezbeden za{to vo minatoto svadbenite povorki ~esto bile napa|ani od aramii. Kowanicite
vikale na set glas i so izdignati sabji za da gi razbrkaat lo{ite duhovi
za koi se veruva deka osobeno bile prisutni okolu Julie i Kleopatra.
70
Risto POPOVSKI
Vo domot na nevestata svatovite gi pre~ekale rodninite „pre~ekuva~i“ na Kleopatra koi gi pozdravile, im gi smestile kowite i se pogriìle se da bide vo najdobar red. So posebno vnimanie bil pre~ekan
Julie kogo go pridruùvale negovite pobratimi. Julie bil do~ekan od
{urata i bil daruvan so riza. Pritoa Julie mu dal jabolko so vtisnata
zlatna para, na koe {urata vtisnal u{te dve takvi zlatni pari i mu gi
vratil na Julie. Toj go ~uval ova jabolko do prvata ve~er pred da legnat
da spijat, a potoa go jadele zaedno so Kleopatra za sre}a i edinstvo.
Za vreme na svadbata Julie i Kleopatra se veselele so golem broj
prijateli i rodnini koi pristignale od dvete carstva, a voedno i celiot
narod imal udel vo proslavata na svadbata. Kleopatra proglasila tridnevno nerabotewe za da se slavi, pie i jade na smetka na Kralskata
ku}a. Za vreme na svadbata se pravele {egi, mladencite im baknuvale
race na pristignatite gosti {to sekojpat bilo pridruùvano so pesni.
Po zaigruvaweto na sva}ata so {amijata vo rakata site se grabele da
zemat del od poga~ata. Osobeno mom~iwata i devojkite veruvale deka
ako kasnat od nea, po niv }e tr~aat momite kako {to tr~aat po sva}ata.
Sepak vo domot na Kleopatra se ~ustvuvala izvesna taga poradi
zaminuvaweto ne eden ~len od semejstvoto, a takvata atmosfera dostignala kulminacija koga Kleopatra ja izvele i ja ka~ile na kow. Kowot,
do pragot, go donelo edno ma{ko mom~e so ìvi roditeli, a na trgnuvawe svekorot preku nevestata prefrlal {e}er, suvo grozje i suvi smokvi,
za da bidat mladite blagi eden na drug i da se sakaat.
So mnogu obi~ai i magiski dejstva, pesni i ora bil prosleden ~inot na pristignuvaweto na Kleopatra vo domot na Julie. Kleopatra bila pre~ekuvana od svekrvata koja na glavata nosela sito so poga~a i stomna so vino vo desnata raka. Vo domot na Julie, Kleopatra ja „udirale“ so
glavata vo oxak, za da se vrze za ogni{teto na ku}ata, za da bide dobra doma}inka, a potoa seela bra{no i zasukuvala {to isto taka imalo simboli~no zna~ewe. Vo ovaa prilika se izveduvale i mnogu drugi obi~ai, kako
{to se onie so vencite i guveeweto. Julie ja poprskal ustata na Kleopatra
so vino. Kleopatra vo skutot drèla ma{ko dete, a svekrvata ja zaranuvala Kleopatra so leb i {e}er {to prethodno gi zaxvakala i.t.n. Mnogu od
ovie obi~ai kaj Makedoncite simbolizirale magiska za{tita za Julie i
Kleopatra no i inicirale zdravje, plodnost i dolg ìvot.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
71
Kleopatra bila oble~ena vo najubavata makedonska nosija, bila
nakitena so gerdani so zlatni pari, a na pojasot imala zlatni pafti.
Fustanot i ele~eto bile izvezeni so zlatna srma. I kaj Kleopatra i
kaj Julie dominirala crvenata boja. Za celo vreme dodeka se podgotvuvale, se peele pesni i se igrale ora. Pred ven~avaweto, na Kleopatra
i gi odvrzuvale site jazli za da bide „odvrzana“, {to zna~i plodna. Od
drugite obi~ai vo ovoj svadben ritual treba da se spomne i proslavuvaweto na nevinosta na Kleopatra (pokaùvawe na beliot ~ar{af so
krvta od nevestata, koga ènite piele slatka rakija) {to, vsu{nost,
bila zavr{nica na svadbata. Vo nedelata od svadbata Julie i Kleopatra
so najbliskite rodnini odele na prvi~e vo domot na Kleopatra, a slednata nedela toa go pravele roditelite i rodninite na Kleopatra koi
isto tolku sve~eno doa|ale na prvi~e kaj Julie. Da se bide pokanet na
prvi~e kaj Makedoncite bilo golema ~est zatoa {to na ova sve~anost
prisustvuvale samo najbliskite rodnini i prijateli.
Vo palatata se proslavuvale bu~ni sve~enosti, kultni orgii od
koi Julie stanuval se pozavisen. Otkako se zemale Julie i Kleopatra,
trgnale na dvomese~no patuvawe niz Nil. Taa go opkruìla Julie so
siot rasko{ na nejzinoto carstvo, a toj podlegnal na toa carsko bezdelni~ewe. Sklonosta za luksuz na istokot koja postojano bila prisutna
kaj Julie, koj bil sklon kon uìvawe, ne moèl da ja izrazi vo obi~aite
i pristojnosta na licemerniot Rim vo docnata republika. Kleopatra
prikaàla rasko{, kakov {to vo Rim ne bil viden pred toa. Halata,
{iroka kako hram, bila opremena vo najgolem luksuz. Balkonite bile
bogato ukraseni, a zidovite pozlateni i so bel poliran mermer, ne bile
obloèni samo so plo~ki, tuku i so dragocen purpur i ahat. Nozete gazele vrz alabaster vo celata hala. Vratite bile napraveni od sosema
novo abonosovo drvo od Meroe. Okolu portalot imalo rezba od slonova koska, so pretstava na indiska èlka ra~no oboena; vo vratite imalo vmetnato skapoceni smaragdi, a na naslonite na sedi{tata poludragi kamewa. Masite isto taka bile ispolenti so poludragi kamewa, nivnite nogarki bile vo forma na zlatni {epi od lav. Vo Tir, vo mnogu
bawi imalo postaveno prekriva~i so veseli boi ili od sin purpur,
istkaen na makedonski na~in. Kleopatra se upatila so Julie - osiguritelot na nejzinata mo} - na patuvawe po dolìnata na rekata Nil kon
72
Risto POPOVSKI
predelite na prostranoto carstvo na faraonite. Toa bilo qubovno
patuvawe, no isto taka i promislen stav na makedonskata mudrost:
- Zemjata na soni{tata Misir i jas Makedonka tvoja carica.
Zarem so toa ne gi imitirame patuvawata na starite carevi ili na
Aleksandar Veliki po osloboduvaweto od persiskiot jarem?
Bra~niot par se oddal na patuvaweto od sni{tata koi im bile razli~ni: Julie izgleda stanal se posli~en na Aleskandar, kogo mnogu go
po~ituval i ~esto go imitiral i toj sonuval za sozdavawe svetsko carstvo.
Kleopatra, pak, ja ostvarila svojata cel da go dobie prviot ~ovek na Rim
za da se ostvari nejzinata vizija za svetska nadmo} rakovodena od niv
dvajca. êsto ubavite soni{ta na slava i mir se
onie koi soedinuvaat bra~en par da patuva vo najvisok luksuz na edna plove~ka palata dolga 120
metri, kako {to ja opi{al anti~kiot pisatel
Kaliksenios. Brodot bil
12 metri visok, napraven
od abonosovo drvo so oblozi od zlato i srebro i
purpurno svileno jadro
na koe bil vtisnat zlaten lav. Ova ~udo na antikata bilo dvièno od vesla~i. Re~isi dva meseca
svetskata politika miruvala, bidej}i najmo}niot
~ovek na rimskiot svet
uìval kako turist. Julie
gi posetil piramidite,
go videl stariot Memfis,
golemata Teba i drugi
Brodot so koj Kleopatra i Cezar
ubavini.
krstarele nekolku meseci po Nil
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
73
Ova patuvawe ostavilo kaj nego trajni tragi. Po ova patuvawe so
Kleopatra, toj odlu~il da vovede golemi reformi vo Rim za pro{iruvawe
i razubavuvawe na gradot i negovata okolina, spored primerot vo Aleksandrija, kade mo~uri{tata okolu gradot bile isu{eni. Toj sakal istiot
princip da go napravi i so mo~uri{tata pred gradskite porti na Rim.
Potoa patot gi odvel vo Dandera. Ovde ptolomejskata dinastija
si izgradila samata za sebe ubav hram. Toj bil posveten na boìcata na
qubovta Hator, koja bila prikaàna so kravji u{i. Toj hram bil mesto
kade {to bil oboàvan rodot ptolemejski.
Natpisot na hramot Izis na ostrovot Fila glasel: „Izis golemata... koja {to ìvot podaruva.. mo}na vladetelka na bogovoite.
Nitu edno ime ne e povozvi{eno me|u bogovite od nejzinoto“.
Hramot Dendera bil eden od najva`nite religiozni centri vo
Misir. Hator, kako boìca na qubovta i majka-boìca, u{te odamna
bila vo tesna vrska so Izis.
Vo hramot Dendera, Kleopatra se po~ituvala kako boìca u{te
vo vremeto koga taa bila ìva, spored ptolemejskata tradicija. Aleksandar za sebe ja vovede taa tradicija.
Za Rimjanite bile nezamislivo toa {to tamu se slu~uvalo: Kleopatra bila po~ituvana kako boìca za vreme na svojot ìvot! Za edna
takva ~est Julie moèl samo da sonuva. No Kleopatra naredila i negoviot lik da se ovekove~i vo kamen na zadnata strana vo hramot. Taka, ova
patuvawe napravilo od Julie Cezar - car i bog.
Carskiot brod, za vreme na patuvaweto bil sleden od flota od 400
brodovi i ~amci. Toa go pobaral Julie zaradi pretpazlivost.
So ènidbata na Julie Cezar so Kleopatra se soedinil duhot na
Makedoncite od Aleksandrija i Rim. So toa se spoile dvete najgolemi
dràvi, a Cezar ja ostvaril èlbata da go obezbedi Rim so mo} na aleksandriskoto bogatstvo i kultura. Prvata sredba na Julie i negovite
vojnici so milionskiot bogat grad mora za niv da dejstvuvala kako {ok.
Julie i raskaùval na Kleopatra kakov grad e Rim. Toa bil grad
izgraden od glina. Prvo bilo selo koe brgu prerasnalo vo metropola.
Julieviot Rim ne bil rasko{en, toa poprvo bila neplanska katastrofa:
tesni sokaci i raspadnati zgradi, po sred ulica kanali za izmet, smrdea,
epidemii... Poradi toa bilo potrebno itno renovirawe. Ovde vo Alek-
74
Risto POPOVSKI
Hramot Dendera vo koj Kleopatra bila po~ituvana kako boìca
u{te dodeka bila ìva
sandrija Julie moèbi za prvpat videl {iroko napraveni ulici koi
precizno gi presekuvale gradskite ~etvrti (blokovi) odvodni i dovodni kanali za voda. Poseben vpe~atok mu ostavil svetilnikot na
Faro. Site hramovi i ku}i bile izgradeni od cigla ili od kamen.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
75
Julie ja posetil i bibliotekata vo Aleksandrija. Gi videl papirusite vo koi bilo sobrano znaeweto na celiot poznat nau~en svet.
Kleopatra mu organizirala predavawa od site toga{ni nauki. Tamu im
se rodila ideja za sozdavawe na nov jazik za potrebite na novoto carstvo. Kleopatra i Julie im naredile na lingvistite vo Aleksandrija da
sozdadat nov jazik, koj bil nare~en „latino“, isto kako {to Aleksandar
go formiral jazikot „koine“ za svoeto golemo carstvo. Voedno tie posetuvale pretstavi vo teatarot i konceti, na koi bilo svireno na poznatite makedonski instrumenti. Seto ova na Julie mu deluvalo kako son.
Kleopatra i Julie po~nale da planiraat gradbi za eden nov Rim, kade
trebalo da bide novata prestolnina i glaven grad na novata Makedonska
imperija. Aleksandrija bila inspirator za fantazijata na imperatorot. Kolku beden nasproti nea bil ìvotot vo Rim. U{te ne{to na Julie mu padnalo vo o~i. Dodeka vo negoviot roden grad senatot moèl
odvaj da se odbrani od narodot, a carstvoto bilo zapletkano vo gra|anska vojna, ovde ìveele lu|e i vojski od razni zemji podeleni vo kvartali. Aleksandrija bila multikulturen lonec vo koj se topele narodite. Profitnata trgovija i mo`nosta za mnogu prednosti i privilegii
gi obedinuvale zadovolnite gra|ani na ovoj golem i bogat grad.
Imeto Kleopatra ispi{ano so hieroglifite.
RA\AWETO NA CEZARION
Koga Julie go zavr{il patuvaweto niz Nil, tie se vratile vo
Aleksandrija. Za vreme na nivnata otsutnost niz imperijata (osobeno vo
Mala Azija) zavladeale nemiri poradi nivnoto ven~avawe. Julie dobil
voznemiruva~ki vesti {to go nateralo da se zafati so re{avawe na problemot na imperijata. Otkako gi sredil politi~kite pra{awa vo Misir i go osigural vladeeweto na Kleopatra, pominal na re{avawe na
drugite problemi. I bez lo{ite vesti od Mala Azija, toj naskoro planiral da go napu{ti Misir.
Julie voodu{even, vquben i poln so novi planovi, no i potkrepen
finansiski od Kleopatra za izgradba na novata palata vo Rim, ja pokanil da go poseti Rim. Kleopatra se soglasila i se dogovorila so Julie
da izgradat nova palata nalik na onie koi se nao|aat vo Aleksandrija
za da moàt da ìveat vo rasko{ kako dotoga{, a voedno i da upravuvaat so celata imperija. Za vakviot dogovor Kleopatra na Julie mu gi
dala najdobrite graditeli i arhitekti, koi vo toa vreme se nao|ale vo
Aleksandrija. Taa
Cezarion sinot
toga{ bila vo devetna Kleopatra
tiot mesec na brei Julie Cezar
menost. Okolu 10 juni Julie ja napu{til Aleksandrija.
Podocna, na 23 juni,
se rodil negoviot
sin Cezarion. Ovoj
podatok ostanal zapi{an na eden stolb
vo Aleksandrija. Po
edna godina Julie
stignal vo Rim kade
bil pre~ekan kako
heroj.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
77
Aleksandrija
KLEOPATRA KAKO VLADETELKA
Site dosega spomnati nastani ostavile golem vpe~atok vo o~ite
na Julie. Za da se izvr{i tolku golemo vlijanie nad eden ma` kakov
{to bil Julie Cezar, ne bile dovolni samo sposobnostite na edna qubovnica za vreme na devetmese~niot zaedni~ki ìvot vo toga{niot
najubav grad vo svetot, tuku ne{to mnogu pove}e, pogolema mudrost i
sposobnost za zaveduvawe.
Za àl od likot na Kleopatra ostanala za~uvana samo edna rimska bista na koja fali makedonskata zlatna lenta - znakot na pobednik.
Misirskite prikazi ja prezentiraat kako boìca. Od mo{ne karakteristi~nata ilustracija na nejzinite moneti, od koi denes se za~uvani
pogolem broj, od nacrtnite opisi pribli`no moè da se dobie pretstava za neziniot lik. Kleopatra sekoga{ bila uredna i ~ista, taa posve-
78
Risto POPOVSKI
tuvala golemo vnimanie na svojot izgled. Makedoncite sekojdnevno se
kapele doma, dodeka posiroma{nite se kapele vo Nil. Poradi nejziniot nadvore{en sjaj, koj zra~el od nea, taa postignuvala mnogu pove}e
vo odnos na drugite. Taa svojata obleka pretpazlivo ja odbirala i za
sekoja sve~anost bila poinaku oble~ena, dodeka za tradicionalnite
proslavi se oblekuvala po makedonski na~in, nakitena so zlatni lanci na koi bile nanièni zlatni pari i |erdani. Povremeno nosela
{amija i volneni ~orapi, a fustanite i ko{ulite i bile izvezeni so
razni ornamenti. Kleopatra imala krupni (verojatno) zeleni o~i, ubav
nos malku svitkan, ubavi usni i prekrasni crti na liceto. Taa li~ela na
Aleksandar Makedonski, samo {to imala ènski crti. Imala prekrasna
gusta crvenikava kosa, prekrasni gradi, izvonredno ubavo ènsko telo
so tesen pojas i mnogu ubavi dolgi noze. Celata nejzina silueta ja pretstavuvala ubavinata na nejzinoto makedonsko poteklo. Kleopatra
moèla da se gordee so svoeto odnesuvawe koe na site im sluèlo za primer i zatoa site mnogu ja sakale. Taa poseduvala sposobnost da razgovara prijatno i da vodi intelektualni razgovori. Isto taka moèla da
zboruva objektivno i pametno i za seriozni temi od naukata. Kleopatra
bila visoko obrazovana od najgolemite umovi vo imperijata. Taa zboruvala mnogu jazici i dijalekti i nikoga{ nemala potreba da se sluì so
preveduva~i. Taa imala golema darba za razbirawe so koja go steknuvala znaeweto. Sigurno deka taa bila mo{ne dobro zapoznata i so vodeweto politika, strategija i taktika za vodewe vojna, no i so arhitekturata, astronomijata, istorijata, teatarot, muzikata, botanikata i mnogu
drugi nauki. Za se {to se slu~uvalo okolu nea, taa prezemala pravilni
re{enija blagodarenie na svojata visoka inteligencija. Taa gi steknala
ovie svoi soznanija vo najgolemata biblioteka na svetot i na univerzitetite vo carskiot dvor. Taa vo sebe gi soedinila site najgolemi kvaliteti: spe~ifi~na energija, nevidena ubavina i golema intelegencija, kako i ne`nost vo karakterot. Nejziniata genijalnost nikoga{ ne
deluvala odbojno sprema maìte bidej}i bila protkaena so elementi
od nejzinata ènska priroda. Tamu e tajnata na nejzinata li~nost, uspeh
i postoewe. Darbata so koja genijalecot se razlikuva od prose~niot
~ovek sekoga{ od sebe ra|a novi idei, koi ne go ostavat ~ovekot {to gi
ima ni da se odmori. Vakvite kvaliteti kaj Kleopatra bile vo najgole-
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
79
ma mera istaknati. Tamu kade {to obi~niot ~ovek ne moè da vidi ni{to, tuku gleda samo pustiwa, genijalecot zdogleduva izobilstvo.
Toa e kako list {to treperi pri najmal veter. Ve~na struja pominuvala niz celoto bitie na Kleopatra. Se bilo vo dvièwe vo nea, site
gledale kon nea, site ne{to o~ekuvale; taa planirala i pregovarala.
Promenlivata igra na nejzinite misli i ~uvstva mora da deluvala kako
magija. Golema privle~nost se nao|ala me|u nejzinata krotkost i neskrotlivost, kako i me|u nejziniot temparament i gracioznost. Vo nejzina blizina ~ovek ne moèl da se dosaduva nitu za vreme na qubovta, nitu za vreme na rabotata. Ima èni koi se sre}ni vo qubovta, no za vreme na no}ta gi gubat ambiciite. Drugi se smeli drugari na maòt, dodeka
stanuva zbor za dejnosta i dejstvuvaweto, no tie ne moàt da se pokaàt
na poleto na qubovta. Nekoi imaat ubavo telo, no ne i duh. Nekoi poseduvaat duh, no ne se tolku ubavi. Kleopatra obedinila vo sebe neiscrpno izobilstvo na razli~ni osobini. Taa bila prekrasna qubovnica,
carska èna so ista mo} bez razlika dali svetelo sonceto ili zvezdite.
Julie moèl da gi pu{ti svoite misli da talkaat kraj nejzinite bez da
se izmori.
Taa ne bila devojka, koja vo maòt gleda samo objekt na zadovlostvo na svoite qubovni èlbi. Dodu{a nejzinite neprijateli tvrdat za
nea deka vo sebe gi sobrala site slatki ne{ta od Makedonija i deka nitu edna naslada ne moèla da ja zadovoli. Vo nejziniot mozok se vkrstuvale najludi dosetki koi se odnesuvale na sekojdnevni {egi posveteni
na najserioznite misli za vladeewe so svetot. Ova me{awe na radosta
na momentot i zadrùvaweto na golemite zada~i bila edna od nejzinite
osobni dostojni za voshit. Taa bila genie na detalite na raspoloènieto, pa sepak vo dlabo~inata na svojata du{a nikoga{ ne gi zaboravila zna~ajnite celi koi zna~ele nejzin ìvot. Nejzinata glava vo koja
se menuvale razni dosetki i raspolènija sekoga{ ostanala opsednata
od sonot za vladeewe vo koj granicite na dràvata se menuvale, no vo
princip ostanale neograni~eni.
Vo nejzino vreme Kleopatra bila caricata na najgolemoto carstvo na zemjata Makedonija. Makedonskite granici se prostirale od Pela
do Aleksandrija, a u{te pogolemi moèle da bidat samo zaedno so Rim,
a ne protiv nego.
KLEOPATRA VO RIM
Kleopatra vo Rim ìveela vo zaedni{tvo so Julie Cezar. I tuka
vaì istoto {to go spomnavme i za Aleksandrija, a toa e deka celta na
ovaa sredba bilo nivnoto u{te pogolemo zbliùvawe. Vo septemvri
46 god. pred Rista, po vra}aweto od Afrika, Julie gi proslavuval svoite golemi triumfi vo Rim. Na eden takov triumf vo Rim, Arsinoja,
sestrata na Kleopatra, koja bila zarobena vo edna vojna koja ja vodela
protiv Julie, okovana vo lanci i bosa bila vodena niz ulicite na Rim.
Istori~arite ne se sigurni dali Kleopatra bila svedok na vakviot
triumf na Julie i poniùvawe na nejzinata sestra. Julie vaka postapil
so Arsinoja zatoa {to se pla{el deka ubivaweto na edna princeza moèlo da predizvika nemiri i vostanija.
Vo me|uvreme site planovi okolu izgradbata na carskata palatata izgradena po nejzininite prekrasni planovi so golemite arhitekti od Aleksandrija, bile zavr{eni. Sega Julie trimfiral i ja pokanil
negovata carica da dojde i da vidi {to ima izgradeno vo Rim za nivno
zaedni~ko ìveewe so nivniot sin Cezarion. Makedonskata carica ne
do{la za da go razurne Rim, tuku naprotiv da go izgradi i za da napravi
red vo haosot vo koj se nao|al ovoj grad.
Koga Kleopatra pristignala pred portite na Rim vo pridru`ba na
svojot sin, bila ka~ena na ogromna kola, koja ja vle~ele nekolku stotici
slugi. Tamu bil postaven makedonskiot zlaten vladitelski prestol na
koj Kleopatra sedela, a kraj nea imalo u{te eden ist mal prestol od zlato
na koj sedel idniot car i naslednik na carstvoto Cezarion. Kleopatra
bila ukrasena so zlatni gerdani, obetki, carski prsten so dijamanti na
koj bil vtisnat lav. Nejzinata carska obleka bila izrabotena vo makedonski stil od ~ista svila vo razni ubavi boi, srede koi dominirala crvenata carska makedonska boja. Koga Kleopatra ja pominala vleznata trimfalna porta, Rimjanite se nao|ale na ulicite i likuvale za nivnata carica. Tie i priredile do~ek kako {to dolikuva na edna boìca.
Kleopatra ostanala da ìvee dve godini vo Rim, vo palatata, koja
Julie ja izgradil so parite {to samata mu gi dala. Od ovaa carska pala-
81
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
ta trebalo vo idnina da se upravuva novoto Makedonsko carstvo na ~elo
so caricata Kleopatra i Julie Cezar. Vo ovaa palata sekojdnevno se odrùvale simpoziumi posveteni na planovi za natamo{na izgradba na Rim.
Se {to denes gledame vo Rim, prekrasnite palati i pati{ta, bile izgradeni blagodarenie na kapitalot i bogatstvoto koe go donela Kleopatra
kako miraz vo Rim. Julie imal izgradeno novo svetili{te posveteno na
Venera. Vnatre imalo statua od Venera, no i statua od Kleopatra so nejziniot sin Cezarion kako go drì vo skutot. Julie tvrdel deka negovoto
rodoslovie poteknuvalo od Venera. Kleopatra bila voodu{evena zatoa
{to nejzinata statua bila pokraj statuata na Venera.
Kleopatra sekojdnevno prireduvala veselbi i zatoa sekojdnevno
imala na raspolagawe posluga od nad 300 lu|e. Tie podgotvuvale obilni
gozbi, vo vreme koga rimskoto naselenie se obvrzalo na zakoni za {tedewe. So vakviot na~in na ìveewe Kleopatra steknala neprijateli. Od
druga strana Kleopatra vo Rim izgradila novi palati, areni, ulici i
Kleopatra Sedma
Julie Cezar
82
Risto POPOVSKI
mozaici i ja vovela makedonskata kultura. Nad 1000 blagorodni i obrazovani aleksandrijci do{le vo Rim. Nivnoto znaewe gi zasililo interesite za obrazovanie na Rimjanite, kako i za kulturata i dobroto odnesuvawe. Se zgolemil interesot kon anti~kite tragedii i drug vid umetnost. Zna~i Kleopatra gi zapo~nala prvite kulturni nastani vo Rim, so
u~enite Makedonci, {to gi prifatil Julie - poznatiot Cezar.
Sinovite na senatorite dobile od Aleksandrija doma{ni u~iteli; koi gi u~ele so noviot imperijalen jazik latino, mladite potomci
na blagorodnicite patuvale za Pela ili za Aleksandrija i tamu studirale filozofija, lingvistika ili govorna ve{tina. Nekoi od niv izu~uvale medicina i stanuvale lekari, dodeka vo voenite akademii se
steknuvale so znaewa za vodewe voeni operacii. Toa bile idnite generali na imperijata. Mnogu Rimjani sakale da se odnesuvaat kako aleksandrijcite, tie ja zasakale aleksandriskata-makedonska kultura i
na~inot na ìvot tamu. Kleopatra sekoga{ koga moèla, nastapuvala
pred narodot so svojot sin Cezarion so cel da im stavi do znaewe deka taa
e nivna carica, a nejziniot sin e nivniot iden imperator. So ova kaj
Rimjanite predizvikala revolt. Tie ne moèle da se pomirat da imaat
delumen stranec kako naslednik na carstvoto. Kleopatra stanala trn
vo okoto na Rim. Julie se izjasnil deka toj saka da upravuva so carstvoto kako {to toa go pravel Aleksandar Makedonski. Kleopatra bila
negova carica, no taa dominirala nad Julie. Julie se pove}e po~nal da
ja gubi vlasta i kontrolata, pa Kleopatra sama odlu~uvala za site va`ni odluki. Julie samo go slu{al i go sproveduval seto ono {to go re{avala Kleopatra. Toa bilo provokacija, koja Rimjanite ne moèle dolgo
da ja trpat. Zatoa Kleopatra re{ila vedna{ na Julie da mu ja dodeli
carskata kruna i da go krunisa vo Rim za car.
KRUNISUVAWETO NA JULIE CEZAR
Denta pred da se krunisuval Julie, Kleopatra naredila da se podgotvi gradot za ovaa golema proslava. Rimjanite dotoga{ nemale titula
na Car. Za prvpat Rimjanite ovaa titula ja dobile od Kleopatra. Na noviot jazik latino titulata car se vikala Cezar i site sledni vladeteli
na Rim }e ja nosat ovaa titula na Cezar. Po povod na ovoj golem praznik
Kleopatra go povikala glavniot komandant na vojskata Marko Antonie.
Taa mu naredila za vreme na ceremonijata na krunisuvaweto toj da bide
onoj koj na Julie }e mu ja podade krunata i }e mu ja stavi na glavata.
Ve~erta Julie ne se dvoe{e od mene, celo vreme be{e mnogu qubezen i mil kako vo Aleksandrija koga patuvavme niz Nil. Ve~erta
spie{e vo mojot krevet, se qubevme i sakavme kako nekoga{ i pak be{e
onoj ubav i silen ma` koj go zapoznav vo Aleksandrija, pievme vino, si
jadevme grozje i smokvi; se be{e mnogu ubavo, celata no} be{e samo za
nas, taka umorni i pregrnati zaspavme.
Koga se razbudiv okolu ru~ek sledniot den Julie ve}e be{e stanal mnogu pred mene, a i be{e pojaduval. Koga go vidov, izgleda{e sveò
izbri~en, se izbawal i mi mirisa{e na sapun. Se ispravil kako porano. Me do~eka so nasmevka, me bakna i pozdravi i vedna{ mi se izvini
{to sino}a ispil tolku pove}e vino. „]e mi prosti{ moja ubavice
{to ne te ~ekav za pojadok, se razbudiv mnogu rano, ne moèv da spijam, so mislite sum na dene{noto krunisuvawe, a voedno se podgotvuvam za novite voeni pohodi koi pretstojat, mi se brza, docnam ve}e,
imam premnogu rabota koja treba da ja zavr{am {to pobrzo“.
Julie se oble~e na brzina, se prosti od mene i zamina da gi zavr{i onie nezavr{eni raboti. Jas vo toj moment go prativ slugata da
go povika Marko Antonie za da go pra{am dali e se podgotveno za krunisuvaweto. Toj vedna{ pristigna, tr~aj}i do mene i mi veli: „Carice, imam dobri, no i lo{i vesti. Prvo so dobrite - se e podgotveno za
krunisuvaweto. Generalite i vojskata se sloìja da se krunisa Julie.
Lo{ata vest e deka ima i takvi koi ne se sloùvaat Julie da se krunisa. Tie sakaat da go isfrlat od prestolot. Koi se tie ne mi e jasno,
84
Risto POPOVSKI
no mislam deka eden od niv e Kasij. Ne znam kolkumina se zad seto toa,
no znam deka takvo ne{to se {u{ka. Slu{nav povici koi vikaa „Dolu
tiraninot Julie“. Takvi ne{ta slu{nav.
Go pra{av Marko:
- Kaì mi? Misli{ li ti, deka tie moàt ne{to da storat?
- Pa {to moàt? Ni{to! Samo moàt da klevetat i da drdorat protiv Julie. Se razbira sekoj ima protivnici i neprijateli.
[to moàt neprijatelite da napravat koga Julie }e se krunisa?
Ni{to ama ba{ ni{to.
Dojde denot na krunisuvaweto Julie, oble~en sve~eno kako site
dotoga{ makedonski carevi. Kleopatra }e ja izvadi makedonskata kruna
od ~isto zlato i }e mu ja dade na Marko Antonie koj }e mu ja stavi na
glavata. So toa Julie stana Cezar i }e se zacari so makedonskoto svetsko
carstvo. Tie zaedno }e sednat na dva zlatni prestola i }e se dràt za raka, simboliziraj}i obedinetost na svetskoto makedonsko carstvo. Kleopatra celo vreme }e bide vesela i nasmeana, nejzinata èlba i zamisla
se ispolnuvaa. Taa deluva{e za celo vreme dodeka trae{e ceremonijata dominantno i se gleda{e oti taa nikoga{ ne ja izgubila mo}ta nad
Julie Cezar, toa }e bide su{tinska pri~ina za katastrofata na 15 mart
44 god. pred Rista: ubistvoto na Julie Cezar. Na toj den dojdoa Idite
po ìvotot na Cezar, spored Etrurskoto pretskaùvawe.
U{te rano utroto Julie Cezar stanal po nemirnite soni{ta za
da se upati od svojata vila kon senatot. Otkako se pojavile pratenicite
na senatorite, Julie Cezar zaedno so niv trgnal kon senatot, no patot
mu go popre~il Artemidos, negov star prijatel. Toj doznal za planovite
na atentatorite i gi zapi{al detaljite, no samo {to posakal da mu kaè za atentatorite, Julie Cezar go povikale na priem vo senatot.
Koga vlegol vo senatot site senatori stanale od mestata na noze
za da mu dadat po~est na Julie Cezar.
Zagovornicite protiv Julie Cezar na vratata od senatot go imale
postaveno Trebonij, koj imal za zada~a da go zadrì Marko Antonie da
ne vleze vedna{ vo senatot, zadrùvaj}i go vo razgovor. Samo {to Julie
Cezar posakal da sedne na svoeto mesto, eden senator po ime Tulus Cimber istapil i pobaral milost za progonetiot brat. Julie Cezar go odbil
i posakal da sedne na zlatnata stolica. Vo toj moment Cimber nenadej-
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
85
no mu go trgnal purpurno crveniot mantil i mu go soblekol. Toa bilo dogovoren znak za zagovornicite za napad. Istovremeno Cimber izvikal:
„Prijateli {to ~ekate?“
â{ka so svojot me~ mu go zadal prviot udar na Julie Cezar pogoduvaj}i go vo vratot. No povredata ne bila opasna. Julie Cezar se svrtel,
se fatil za svojot me~ i viknal: „â{ka, predavniku, {to pravi{?“.
No, toga{ bratot na â{ka go probodel so me~ot, a voedno i Kasij go probodel vo liceto.
Julie Cezar se branel kako lav, no sekoja krenata raka protiv nego go proboduvala i ja prolivala negovata krv. Decimus Brut mu go zabodel me~ot vo butot, Buculianus vo grbot, Marko Brut go probodel vo
gradite. Julie Cezar vo toj moment iznenaden izvikal „Zar i ti, sine
Brute?“ Senatorite go izbodele Julie Cezar za da neJulie Cezar
ma samo eden edinstven ubiec na tiraninot - taka bilo
dogovoreno. Pogoden so mnogu ubodi Julie Cezar padnal
so ko{ulata povle~ena preku glavata. Taka ostanal da
leì vo svojata krv na mermerniot pod kraj statuata na
Pompej. Iako padnat na podot, atentatorite kako izludeni i natamu go bodele so
svoite me~ovi, pa vo vakvata zaslepuva~ka omraza tie
i me|usebno se povredile.
Julie Cezar bil mrtov,
a Marko Brut izlegol pred
senatot za da kaè ne{to, no
ve}e nemalo nikogo od senatorite, koi se razbegale.
Koga go videle toa, se razbegale i ubijcite. Nenadejniot
86
Risto POPOVSKI
kraj na Julie Cezar bil katastrofa za carstvoto, no i za site natamo{ni
sni{ta na Kleopatra.
Vo zgradata na Senatot, a i vo celiot grad, site po~nale da begaat
koga ~ule za ubistvoto na Julie Cezar. Vo ova gu`va koja nastanala, pove}e senatori bile povredeni, a eden ìtel bil ubien. Koga stignala
vesta vo teatarot, toj vedna{ se ispraznil, na pazarot po~nale da se slu~uvaat grabeì, gladijatorite koi bile podgotveni za ve~ernata priredba vo arenata, uspeale da se oslobodat i po~nale da vr{at napadi i
grabeì, dodeka gra|anite po~nale da gi zatvoraat svoite vrati i prozorci i da se ka~uvaat na krovovite od svoite ku}i podgotveni za odbrana.
Brut i drugite zagovornici gi soblekle svoite ko{uli i gi zavitkale okolu levata raka za da im sluàt kako za{tita, a vo desnata so
me~ovite so koi go izbodele Julie Cezar, begale upla{eno, vikajki:
„Go ubivme tiraninot!“. Me|utoa nikoj ne im obra}al vnimanie, a koga
videle deka nikoj ne im se pridruìl, se ispla{ile i pobarale spas vo
toa {to go ispratile Dolabela kaj Marko Antonie, koj vo me|uvreme
niz tesnite sokaci stignal do svojata palata. Dolabela mu rekol deka
ubijcite sakale da razgovaraat so nego vo vrska so ubistvoto. Marko
Antonie mu rekol deka }e gi pokani vo senatot za da moàt tamu da go
izloàt toa {to sakaat, pa kako }e re{i senatot taka neka se napravi.
êsnite gra|ani na Rim koga doznale kolku malku bile tie {to
go ubile Cezar, se ohrabrile i po~nale da se sobiraat za da mu oddadat
po~it i priznanija na ovoj golem Imperator. Ubistvoto na Cezar e
atentat vrz makedonskoto obedinuvawe.
Za celo vreme teloto na Julie Cezar ostanalo vo salata na senatot dodeka ne pristignale negovite trojca slugi i go krenale od podot,
po {to go stavile na nosila. Taka go odnele vo negovata palata kaj
Kleopatra.
Istata no} Marko Antonie naredil site dokumenti hartii, pari
i zlato na Julie Cezar da se odnesat vo negovata palata za da se nao|aat
na sigurno mesto.
Kleopatra ja ostvarila svojata najava i stanala samostojna carica na celoto carstvo. Taa li~no go imenuvala Marko Antonie za vrhoven komandant na site vooruèni sili na makedonskoto carstvo. Voedno
mu dala nalog da gi goni ubijcite na Julie Cezar.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
87
Istata no} koga Julie Cezar bil ubien Kleopatra go do~ekala
Marko Antonie vo carskata palata. Ova sredba imala za cel da se dogovorat kako ponatamu da se vodi carstvoto pod nejzina komanda, a voedno
i da se dogovorat za testamentot vo koj bile zapi{ani poslednite èlbi na Julie Cezar. Vo testamentot kako naslednik na Julie Cezar, ne
bil opredelen Cezarion, tuku bole`liviot Oktavijan. Zatoa Kleopatra sega morala da ja deli mo}ta so Oktavijan i da se obedini vo nov
sojuz so nego. Kleopatra go pra{ala Antonie dali postoi i drug testament {to ne bil najden? Tie pretpostavile deka prvata èna na Julie
Cezar go na{la toj drug testament i go uni{tila.
Marko Antonie i prepora~al na Kleopatra vo toa nemirno vreme
sepak da ostane vo Rim, no da ne izleguva od carskata palata dodeka toj
ne gi sredi rabotite vo gradot.
No, propagandata protiv Kleopatra bila se posilna. Kri{um niz
Rim se zboruvalo deka aleksandrijcite ovde do{le za da vladeat so niv, a
deka Rimjanite trebalo da sluàt samo kako vojnici vo armijata. Poznatiot govornik Ciceron duri zapi{al: „Ja mrazam caricata kurva!“.
Zna~i mo}ta bila vo racete na aleksandrijcite vo Rim. Site va`ni
mesta vo imperijata gi imale aleksandrijcite blagodarenie na nivno
golemo obrazovanie, koe go steknale vo aleksandriskite nau~ni institucii i bibliotekata. Vo Rim se u{te nemalo sopstven nau~en kadar
od takov rang. Duri otkako Kleopatra po~nala da voveduva i gradi novi
nau~ni objekti, Rim poleka po~nal da se zdobiva so u~eni lu|e. No, so
smrtta na Julie Cezar sostojbata za nea stanala se pokriti~na.
Sledniot den bila dadena naredba gradot da se podgotvi za sve~eniot pogreb na Julie Cezar. Na livadata koja se vikala Mars, kaj grobot na }erkata na Julie Cezar, bila postavena tribina, a kraj nea bil
izdignat pozlaten {ator, koj imal oblik na svetili{teto na Venera.
Vnatre imalo postaveno odar od slonova koska, koj bil pokrien so purpurna pokrivka. Na krajot od zaglavjeto na odarot bila postavena ko{ulata so koja bil pokrien Julie Cezar koga bil ubien za da ja vidat site
gra|ani na Rim. Poradi o~ekuvaniot mete`, na gra|anite im se prepora~alo da pristignuvaat na poleto Mars po okolnite pati{ta.
Ve~erta pred pogrebot, Antonie go svikal senatot vo svetili{teto Telus koe bilo blizu do negovata palata.
88
Risto POPOVSKI
Koga se sobrale senatorite imale podeleni mislewa. Nekoi gi
branele ubijcite, a drugi bile protiv niv. Nastanala karanica, no naedna{ Antonie pobaral da zamol~at. Toga{ gi pra{al dali se soglasuvaat deka Julie Cezar bil edinstven i prv ~ovek na imperijata i deka site negovi dogovori i naredbi bile legitimni? Toj im rekol deka ako
toa ne e taka, toga{ i nivnite senatorski mesta treba da im se odzemat
zatoa {to im bile dodeleni od Julie Cezar i toa go znael celiot svet.
Vo me|uvreme Kleopatra re{ila da go napu{ti Rim i da se vrati
vo starata prestolnina na makedonskoto carstvo se dodeka ne se smirat nemirite koi nastanale otkako Julie Cezar bil ubien.
Po ubistvoto na Cezar vo Rim zavladeala gra|anska vojna. Senatorite i ~lenovi na mo}ni familii se borele za prevlast vo carstvoto.
Na vrvot od zavojuvanite strani stoele trojca: Oktavijan, Marko Lepid
i Antonie. Tie imale svoi dobro vooruèni vojski i vodele me|usebni vojni, a na krajot se obedinile protiv ubijcite na Cezar - Brut i
Kasij, koi gi pobedile vo bitkata kaj Filipi, po {to go podelile Rimskoto carstvo pome|u sebe i pet godini zaedni~ki vladeele.
Kleopatra zaminala so Cezarion vo Aleksandrija od kade privremeno go upravuvala celoto carstvo. Nejzinoto vra}awe ne bilo ednostavno, zatoa {to nejziniot branitel bil mrtov, pa lu|eto vo carstvoto se pla{ele da ne bidat napadnati i osvoeni od nekoja druga sila.
Kleopatra celo vreme budno go nadgleduvala svojot sin Cezarion, se
pla{ela da ne go ubijat. Nejziniot pomal brat Ptolomej êtirinaesetti is~eznal pod nerazjasneti okolnosti. Se zboruvalo deka Kleopatra
go otrula za da moè so svojot sin Cezarion da vladee nad Misir. Za da
ja zacvrsti svojata vlast pak vo Aleksandrija, Kleopatra na svoite verni podanici im davala spored starite obi~ai zlato i zlatni lanci, kako potvrda za nivnata vernost.
Kleopatra razbrala deka nejzinata sestra Arsinoja vo Rim se sprijatelila so neprijatelite na Cezar i sakala taa da zavladee so Misir,
kako i deka za vakvata namera nai{la na poddr{ka i kaj mnogu drugi
Rimjani koi se priklu~ile kon vakvata namera.
Na Kleopatra i se prefrlalo deka ne se interesirala za svojot
narod koj vo toa vreme bil pogoden od prirodni nepogodi, a pred se od
slabata ètva koja pridonela da zavladee glad vo Misir. Ova se slu~ilo
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
89
poradi toa {to najdolgata reka na svetot Nil so dolìna od 6671 km.
(na koja izvorot se naogal vo centralna Afrika i se vleva vo Sredozemnoto More kaj Aleksandrija) sekoja godina koga doa|ale golemite do`dovi, se prelevala od svoeto korito i gi navodnuvala site poliwa. Toa
se slu~uvalo vo juli i traelo se do avgust i septemvri. Otkako vodata se
povlekuvala ostanuvala tiwata koja bila mnogu plodna, a vo noemvri
zemjata bila tolku tvrda {to moèla so ralo da se ora. Otkako taa
godina ne zavrnal do`d, Nil ne se prelil i ne go navodenil svojot breg
kade Misir~anite sadele p~enica i prehrambeni produkti, pa taka da
se slu~ila katastrofa. Voedno na ovie plodni padini pasel i dobitokot. Toj sega nemal {to da pase i masovno po~nal da izumira so {to
nastanal glad i katastrofa vo prenaseleniot grad Aleksandrija. Kleopatra trebala vo ovaa katastrofalna situacija da gi otvori i podeli
dràvnite rezervi.
Poradi vakvata kriza selanite po~nale da gi navodnuvaat poliwata na stariot na~in so kofi so koi crpele voda od Nil. Kleopatra od
Makedonija donela specijalna crpka koja ja izmislil Arhimed, pa na
toj na~in uspeale nekako da ja namalat katastrofata koja gi sna{la.
Tie pravele kanali za navodnuvawe i ja podelile zemjata vo pomali parceli za da moàt da ja obrabotuvaat. Okolu rekata Nil ìveel mnogu
narod vo pomali sela i gradovi. Tie glavno se zanimavale so zemjodelstvo, trgovija i izu~uvale razni zanaeti: grn~ari, pravele }eramidni
plo~ki, zlatari, ~evlari, se pletele korpi, se obrabotuvala tkaenina za
}ilimi i obleka i drugo. Od rudnicite se vadelo zlato i tirkiz.
Vo Aleksandrija vo po~etokot se pielo pivo, no so vremeto toa se
promenilo zatoa {to Ptolomejcite piele samo vino, pa taka vo Aleksandrija vinoto po~nalo sekojdnevno da se upotrebuva, isto kako i vo
Pela. Selanite po rekata Nil se dvièle so mali ~amci od papirus so
koi vr{ele trgovija. So golemite brodovi se vr{ela trgovijata so ostanatiot del na Afrika po Crvenoto More, kade bil otvoren nov trgovski centar {to go dobil imeto Berenika.
Kleopatra imala 35 godini i nejzinoto vlijanie od den na den se
pove}e rastelo. Vakvata situacija Oktavijan ne moèl da ja podnese.
Za nego Misir bil primamliv plen. Sudirot me|u dvete carstva stanal
neizbeèn.
90
Risto POPOVSKI
Dodeka Kleopatra sklu~ila dogovor so kralot na Medite i ja
zgolemila kowanicata so eden korpus pove}e, vo Rim, Antonie i Oktavijan se po~esto vodele me|usebni vojni. Vo 32 g. pred Rista nivnata
me|usebna netrpelivost dostignala najvisok stepen.
Agripina gi izbrkal od gradot Rim site koi mu bile somnitelni
deka sorabotuvale so Kleopatra, a posebno site vol{ebnici i astrolozi. Oktavijan po~nal da se posvetuva i da go izgraduva svojot li~en
kult. Vo svojot privaten posed kaj negovata palata izgradil novo svetili{te posveteno na Apolon. Vakviot odnos na Oktavijan bil eden vid
odgovor na onoj kult koj se razvil vo Aleksandrija za Antonie-DionisOziris. Sekoja mo`na prilika bila koristena za propaganda i me|usebni navredi, voedno bile {ireni i dezinformacii deka Cezarion ne bil
sin na Cezar, deka Antonie i Kleopatra pravele orgii, deka Antonie
bil zavisen od nekoja druga èna, koja pravela magii, deka sakal da stane car na Aleksandrija i sl. Dvajcata razmenuvale pisma vo koi se navreduvale i napa|ale eden so drug Oktavijan pi{uval deka Kleopatra
bila smrt za Rim. Antonie mu odgovoril deka e qubomoren oti toj spie
so caricata vo nejziniot krevet.
Antonie sakal da izbegne vojna i se trudel i baral od senatot vo Rim
da go priznae kako nov vladitel vo Aleksandrija. Toj go ispratil izvestuvaweto vo 33 g. pred Rista vo Rim, a negovite privrzanici Sosij i Ahenobarb go pro~itale pred senatot. Oktavijan, koj bil vnimatelen i okruèn
so prijateli i vooruèni vojnici, na seto toa odgovoril so otvorena borba.
Nekolku dena potoa na eden nov sostanok vo Senatot gi napadnal prijatelite na Antonie poradi toa {to primile podaroci od Aleksandrija.
Nim ne im preostanalo ni{to drugo osven da go napu{tat Rim i da otpatuvaat vo Efes kaj Antonie. So ovoj akt tie za sekoga{ se razdelile.
Vo proleta 32 g. pred Rista, Kleopatra i Antonie se upatile vo
Efes. So sebe povele silna vojska kako po more taka i po kopno. Kleopatra se pojavila kako carica vo pridru`ba na rimski vojnici koi go
nosele sonceto, nejziniot znak. Taa, vo pridru`ba na Antonie davala
naredbi i delela pravda, pri {to go imala glavniot zbor. Isto taka
samata gi odbirala vojnicite za vojska. Ja videle kako na kow java niz
gradot ili pak kako na edna leàlka ja nosat ~etvorica nosa~i, dodeka Antonie pe{ki ja sledel. Kako sekoj osvojuva~ sobirala zlatni
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
91
raboti, statui, kako i 200 000 papirusni rolni od Pergamon, koi gi
ispratila za Aleksandrija.
Senatorite vo Rim sè u{te ne moèle da se odlu~at komu da mu
pomognat - dali na Oktavijan ili na Kleopatra. Antonie i Kleopatra
od gradovite Efes, Samos i Pela sobrale ogromna vojska.
Nejzinata sila gi {okirala duri i onie koi go pomagale Antonie,
po {to pobarale taa da se vrati vo Misir. Samo Kanidij ja branel. Toj
znael deka Kleopatra ima samo dve celi i toa: bil li~en interes i poddr{ka na Antonie za da moè taa da gi zadrì Aleksandrija i Misir,
za da ja pro{iri i obedini celata makedonska imperija.
Vo april Kleopatra i Antonie go napu{tile Efes, po {to prvo
oti{le na ostrovot Samo a podocna vo Pela kade celoto naselenie na
starata makedonska prestolnina izleglo na ulici za da ja pozdravi svojata carica. Gra|anite niz cela Pela gi postavuvale statuite so likot
na Kleopatra. Tuka Kleopatra go doìveala svojot najgolem li~en uspeh, otkako Antonie ja ostavil svojata vtora èna Oktavija, koja morala da ja napu{ti carskata palata vo Rim. Poradi vakvoto negovo odnesuvawe, negovite dobri prijateli Plank i Tit se priklu~ile kon Oktavijan. Tie gi znaele site tajni na Antonie i Kleopatra za testamentot
na Antonie vo koj stoelo deka Cezarion e vistinskiot sin na Cezar, a
so toa i legitimen naslednik na carstvoto i oti na negovite tri deca so
Kleopatra trebalo da im se dodelat zemji na upravuvawe. Kleopatra
Selena trebalo da gi dobie Krit i Kirenajka, dodeka nejziniot brat
bliznak Aleksandar Helij trebalo da ja dobie Ermenija. Nivniot dvegodi{en pomlad brat Ptolomej Filadelf trebalo da ja dobie Mala
Azija, dodeka Cezarion bil proglasen za car na celoto carstvo. Toga{
bilo re~eno i deka Kleopatra e carica nad site kralevi i nad svoite
deca. Negovata posledna èlba e ako umre da bide prvo nosen niz forumot vo Rim, a potoa da bide pogreban vo Aleksandrija. Otkako Oktavijan slu{nal za testamentot koj se nao|al vo Rim, uspeal na nekoj na~in da dojde do nego i da go pro~ita pred senatot vo Rim.
Pogotovo krajot na testamentot predizvikal golemo nezadovolstvo kaj Rimjanite. Oktavijan znael da ja iskoristi ovaa situacija i da
postigne kaj senatot na Antonie da mu se odzeme mandatot, a na Kleopatra i objavil vojna. Oktavijan vedna{ se upatil kon dolinata na Mars
92
Risto POPOVSKI
i pred svetili{teto na Belona simboli~no frlil edno kopje protiv neprijatelite. Vojnata ne bila protiv Antonie, tuku protiv Kleopatra.
Oktavijan bil mnogu religozen i
vo svetili{teto na Mars - bogot na vojnata, podnel dar.
Kleopatra Sedma Makedonkata, najslavnata, najubavata, najsposobnata carica na svetot gi vode{e
site narodi po stapkite na makedonskata istorija i tradicija. Znae{e
i zboruva{e trinaeset jazici na narodite so koi vladee{e, taka umna
go izdigna obrazovanieto vo Aleksandrija na najvisoko nivo koe go
imale nejzinite prethodnici Aristotel, Aleksandar i Filip.
Rodila peet deca - princovi i
princezi i se dokaà kako hrabra majka carica vo obezbeduvaweto na makedonskata loza na vladeteli. No
Kleopatra ne be{e edinstvenata.
Pred nea so isto ime ima{e u{te
{est Kleopatri kaj Ptolemeite na
prestolot, kakoi Kleopatra so makedonsko ime vo vremeto na Filip Vtori, Antigonite i drugite dinastii.
Na{ata Kleopatra be{e slavna i nepovtorliva e ulogata {to taa
ja ima{e vo vozdignuvaweto na Makedonija.
Kleopatra Sedma e nasledni~ka na Tutankamon i Aleksandar. Se pojavuva so faraonski i makedonski carski obele`ja vo ukrasite, sonceto,
bistite, falangata...
KLEOPATRA I MARKO ANTONIE
Vo isto vreme Marko Antonie, glavniot general koj li~no Kleopatra go postavila na toa mesto po eden voen pohod protiv Ermencite,
go preselil svojot zimski logor vo Tars na bregot na Mala Azija.
Ovde se slu~ila negovata sredba so Kelopatra, koja povtorno i
ovozmoìla da go sonuva svojot son, ovojpat so noviot vladetel.
Marko Antonie ja zapoznal Kleopatra u{te vo 55 g. pred Rista koga do{ol vo Aleksandrija vo carskata palata. Toga{ toj imal 27 godini.
Pred da pomine nepolna godina nivniot sojuz donel rezultati.
Na 3 oktomvri 42 g. pred Rista, kaj makedonskiot grad Filipi se slu~ila
bitka protiv ubijcite na Julie Cezar. Tie uspeale da go odbijat prviot
nalet, no po 20 dena bile porazeni od vojskata na Marko Antonie. Na
toj na~in, toj se pove}e stanuval prv ~ovek vo carstvoto. Kleopatra ja
videla svojata {ansa i se obidela da go iskoristi Antonie za svoite
planovi. Zatoa taa se sretnala so nego vo Tars.
Taa tamu stignala so brod, kakov {to dotoga{ ne bil viden na tie
prostori. Brodot bil pridruùvan so mali tovarni brodovi i nalikuval na starite misirski brodovi. Na palubata imalo samo edno golemo edro.
Toa bil pomorski silen brod koj, koga go posmatra{ se ~ini kako
da lebdi nad vodata i se dviì bez pogon. Site vesla~i ramnomerno veslale, {to sozdavalo neobi~en vpe~atok pri nurnuvaweto i podignuvaweto na veslata nad vodata. Vesla~ite ja izvr{uvale svojata rabota
spored taktot od muzikata. Prekrasni devojki i mladi èni se navednuvale nad visoko iska~eniot rab od palubata i spu{tale nadolu so korpite mirizlivi cvetni listovi. Morskata voda dobila cveten miris.
Seto toa nalikuvalo na pridru`ba na edna boìca, koja e pokaneta na sve~enost. No, koja e taa boìca? Udobno smestena na kup od pernici, Kleopatra mirno go ~ekala pristignuvaweto na Antonie. Sè se
odvivalo taka kako {to taa planirala. Taa go slu{ala smeeweto na nejzinite sluginki i uìvala vo uspe{no zagreanata atmosfera. Povtorno uspeala da se vrze so Rimjanin, kogo ume{no go prou~uvala i pro-
94
veruvala, se informirala za
negovite ambicii, za negovoto znaewe i za negovite slabosti. Marko Antonie, koj odsekoga{ bil sklon kon istokot i makedonskiot na~in na
ìvot, potpadnal pod nejziniot {arm i po dve godini tie ja
podelile imperijata pome|u
sebe. Kleopatra go dobila istokot, a Oktavijan Avgust
(kako naslednik na Cezar,
Rimskoto carstvo) zapadniot
del na imperijata. Antonie ja
ispratil svojata èna Oktavija, inaku sestra na Oktavijan, nazad vo Rim i vo 36 g. pred
Rista, se oènil so makedonskata carica Kleopatra. Ovoj
gest zna~el i oficijalno priznavawe na Cezarion za legitimen sin na Julie Cezar i
naslednik na carstvoto. Bilo
proglaseno i deka testamentot so koj Oktavijan bil proglasen za naslednik, bil falsifikat. So ova Oktavijan bil
degradiran od Kleopatra i
Antonie pred celiot svet.
Zna~i vo Aleksandrija ìveel edinstveniot ~ovek, koj
imal pravo da se imenuva kako naslednik na Julie Cezar,
bidej}i Oktavijan bil samo
usvoen sin na Cezar, t.e. toj
Risto POPOVSKI
Marko Antonie
Kleopatra Sedma
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
95
ne bil vo krvno srodstvo so nego. So vakviot napad Antonie direkno
go zasegnal Oktavijan. Moèbi zaradi toa Cezarion ne dobil vo svoj del
od carstvoto Orientot, bidej}i se ~ekalo da sedne na tronot na celata imperija. So ova stanala neizbe`na vojnata pome|u Oktavijan i
Kleopatra.
Odgovorot od Oktavijan stignal brzo kako isfrlena strela so
otrov na vrvot. Toj odgovoril deka }e moè da razgovara za podelba na
carstvoto, no samo ako dobie del od Ermenija i Misir. Ova ja nalutilo Kleopatra, koja izvikala deka Aleksandrija treba da vladee so Rim,
a ne obratno.
I taka ovoj, a i drugi sli~ni nastani i komplikacii dovele do
pomorskata bitka kaj Aktium vo 31 g. pred Rista.
Makedonskata carica imala mnogu neprijateli, a malku prijateli
i toa kupeni so zlato. Sepak veren i silen pomaga~ i bil Marko Antonie. Dodeka toj bil so nea, nemalo opasnost od nejzinite protivnici i
taa sekoga{ uspevala da se odbrani od udarite upateni protiv nea.
Antonie postojano se postavuval za{titni~ki kon nea. No, ovde se ispre~il Oktavijan, bole`livo mom~e, za koe nikoj ne veruval deka }e
postigne tolkava mo}.
Vo bitkata kaj Aktium bilo odlu~eno dali Rim ili Aleksandrija
}e stane centar na anti~kiot svet. Otkako Oktaviajn gi zazel pristani{tata za snabduvawe, {ansite za uspeh na Kleopatra i Antonie, stanale
pomali. Strate{ki gledano ni{to pove}e ne moèlo da se dobie. Golemiot udar protiv Rim, {to trebalo da bide poddràn od sigurnite
pristani{ta preku Jadranskoto more, ve}e ne bil moèn.
Dali Kleopatra i Antonie bile svesni za ovaa situacija?
Za da ne padnat vo racete na neprijatelot Antonie naredil da se
zapali najgolemiot del od negovite snabduva~ki brodovi.
Gi ostavil samo ogromnite kako tvrdini, voeni galii, izvesen
broj brzi brodovi za glasnici i flotata na Kleopatra. I pokraj taa {to
Kleopatra ne bila podgotvena i voeno bila slaba, taa posakala na lice
mesto da go re{i sporot so Oktavijan vo re{ava~kata vojna pome|u
Aleksandrija i Rim!
96
Risto POPOVSKI
Dinastijata na Ptolomeite pretstavena so skulpturi
AKTIUM, 2 SEPTEMVRI 31 GODINA PRED RISTA
Vojskata na Oktavijan se sostoela od 70.000 pe{adija, 12.000 kowanici i 400 brodovi. Negov glaven general bil Agripin. Armijata,
koja bila finansirana od Kleopatra, a predvodena od Antonie, bila
malku pogolema od onaa na Oktavijan. Pe{adijata broela 75.000, kowanicata 12.000, a imale i 500 voeni brodovi. Kleopatra se nao|ala na
glavniot carski brod, na koj se veel purpren barjak so lav. Od ovde Kleopatra ja sledela bitkata i davala naredbi, a ovoj brod imal i svoja pridru`na flota od 60 pomali brodovi. Otkako Kleopatra go napu{tila
pristani{teto vo Aleksandrija i se upatila na otvoreno more, taa
stignala so svojata flota kaj Ambrakija i tuka go postavile svojot logor pod planinite kaj Aktium za da ja minat zimata. Ve}e vo proletta
na otvoreno more se slu~ile i prvite borbi.
Agripina gi zazel site bliski i va`ni strategiski to~ki. Antonie
imal problemi so snabduvaweto na armijata. Isto taka makedonskite
kralevi od Trakija i Paflagonija se pridruìle na Oktavijan. Negoviot
najveren prijatel Delij izbegal so site planovi kaj Oktavian.
Preku no} pristani{niot zaliv stanal zamka. Koga brodovite na
Antonie rano nautro eden po drug go napu{tale tesniot zaliv, flotata na Oktavijan, pravej}i {irok lak, im go popre~ila patot za da ne moàt da izlezat na otvoreno more. Vo toj moment Antonie dal naredba za
probiv na lakot, no protivnikot po~nal da se povlekuva, mamej}i go na
otvoreno more. Vo bavnoto vozewe brodovite se grupirale i sekoja
strana zazela odbranbena pozicija. Vo centarot, redovite bile razredeni dodeka krilata bile pozbieni. Potoa bil daden znak za napad i brodovite se urnale edni kon drugi. Do pladne bitkata prodolìla so golema èstina. Nasekade letale zapaleni streli i katapultski proektili.
Okolu sekoj golem brod na Kleopatra i Antonie imalo mali rimski
galii, koi ne moèle da im nanesat {teta. Borbata se u{te bila vo poln
ek koga se slu~ilo ne{to neverojatno. Flotata na Kleopatra naedna{ se
svrtela kon istok i zaplovila natamu so otvoreni edra, napu{taj}i go
bojnoto pole.
98
Risto POPOVSKI
Prikaz na bitkata kaj Aktium
Antonie so neveruvawe gledal od palubata na svojot brod kako purpurno-crvenoto carsko edro na brodot od makedonskata carica Kleopatra minuva kraj nego.
Kako paraliziran gledal na neo~ekuvaniot manevar. Toga{ vedna{ reagiral so brzi naredbi da ja sledi Kleopatra so edna mala flota.
Nikoj vo momentot ne ja zabeleàl ovaa scena bidej}i site bile koncentrirani vo viorot na borbata. No, nabrgu nekoj od generalite go zabeleàl oddale~uvaweto na Kleopatra i Antonie i vedna{ po~nal da
vika deka tie pobegnale i gi ostavile na cedilo. Bitkata bez komandant
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
99
brgu bila re{ena. Antonie ja sledel flotata na caricata i po izvesno
vreme go stignal brodot na Kleopatra. Se prefrlil na palubata, no ne
sakal da stapi vo kontakt so Kleopatra. Sè u{te se nao|al vo golem {ok
poradi neo~ekuvanoto begstvo na Kleopatra. Negovo neodgovoreno pra{awe trae do denes i istoto glasi: {to ja nateralo Kleopatra na vakov
poteg? Zo{to ja napu{tila borbata pred vreme? I toa ne bila kakva
borba, tuku re{ava~ka borba, koja trebalo da i go ostvari nejziniot
golem politi~ki son - obedinuvawe na aleksandriskoto i na rimskoto
carstvo. Antonie, predaden i ponièn ne moèl da sfati deka Kleopatra go izigrala. Me|utoa, faktite zboruvaat deka ova bitka u{te pred da
po~ne, bila osudena na propast, pa moèbi zatoa Kleopara se odlu~ila
na vakov pani~en poteg, koj samo ja zabrzal nivnata katastrofa.
Moèbi dodeka traela borbata nea ja fatilo panika koga go videla svojot brod opkolen so lesnite i brzi brodovi na Oktavijan, za
razlika od mo}nite golemi galii na Antonie, koi se pokaàle kako
nepodvi`ni i namesto da pruàt otpor tie stanale lesen plen na Oktavijan. No, za vakvoto odnesuvawe na Kleopatra moèbi imalo i drugi
pri~ini. Na vakov na~in nejzinata flota bila spasena od celosno
uni{tuvawe i ostanala delumno cela, {to moèlo da bide iskoristeno
kako osnova za nova borba so Oktavijan. Dali Kleopatra vaka strate{ki razmisluvala? Mnogu istraùva~i razmisluvaat poinaku.
Kleopatra i Antonie se dogovorile kako da se obidat da go naditrat Oktavijan. Tie sfatile deka se vlezeni vo zamkata {to im ja podgotvil Oktavijan. Napravile famozen plan spored koj del od nivnata
flota i bogatstvo trebalo da bidat spaseni, a del da bide `rtvuvan.
Takva taktika zamislile vo bitkata kaj Aktium.
Drugi mislele deka taa so svoeto begstvo moèbi si pravela pat da
go pridobie i Oktavijan Avgust vo svojata igra. Taa moèbi sakala da go
osvoi noviot gospodar na Rim. Od nea takvo ne{to moèlo da se o~ekuva.
No, vo toa ne uspeala, pa zagubila sè {to imala. Oktavijan bil
pomlad od nea i toj ne bil ~ovek {to Kleoparta moèla da go zavede
kako {to se slu~ilo so negovite prethodnici.
SMRTTA NA KLEOPATRA I ANTONIE
Otkako zavr{ila borbata na otvoreno more Kleopatra i Antonie
se upatile so brodot kon Aleksandrija. Koga se pribliìle kon pristani{teto, gi krenale crvenite znamiwa na koi se viele lavovi, {to
bilo znak deka se raboti za carskiot brod. Vedna{ na pristani{teto se
sobral golem del na gra|anite od Aleksandrija za da gi do~ekaat svojata carica Kleopatra i carot Antonie.
Po izgubenata bitka Antonie padnal vo depresija i se povlekol
na ostrovot Faro. Kleopatra vo toa vreme razbrala oti Oktavijan ne im
platil na svoite vojnici i tie ne sakale ve}e da se borat bez pari. Taa
sfatila deka zatoa mu bile potrebni bogatstvata na Misir i znaela deka Oktavijan vo momentot ne e vo sostojba da ja napadne Aleksandrija.
Antonie po~nal pak da pravi proslavi i banketi. Pominala cela godina, no eden den Oktavijan sepak se pojavil pred portite na Aleksandrija so svojata vojska. Kleopatra mu pi{ala pismo vo koe go izvestila deka bila podgotvena da se otkaè od prestolot, dokolku ja ostavi i ponatamu da vladee so Misir. Toj na ova pismo ne i odgovoril, {to zna~elo
deka sakal sam da vladee so Misir. Antonie po~nal da se podgotvuva za
vojna. Kleopatra ~uvstvuvala deka se bliì krajot i edna godina pred
toa, po~nala da gradi svoj mavzoleum, vsu{nost eden golem grob {to ve}e bil vo zavr{na faza. Makedoncite, no i Misircite veruvale deka vo
grobot ìvee duhot na mrtvite i zatoa gradele golemi prekrasni grobovi. Poradi toa i grobot na Kleopatra bil izraboten od bel mermer
so prekrasni ornamenti na koi imalo sceni od nejziniot ìvot kako
carica. Mestoto na nejziniot mavzolum bilo kade {to bile bile zakopani site prethodni Ptolemei, a tamu se nao|al i grobot na Aleksandar
Makedonski. Celoto bogatstvo (zlato i skapoceni kamewa) gi odnela
vo mavzolejot na ~uvawe, iako spored nekoi izvori, taa go topela zlatoto i kovela pari so koi gi pla}ala vojnicite koi trebalo da se borat
protiv Rim. Kleopatra mu se zakanila na Oktavijan deka ako se obide
da ja napadne Aleksandrija, taa }e go zapali mavzolejot zaedno so bogatstvoto. Poslednite denovi, Kleopatra i Antonie se dogovorile da se
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
101
veselat i prireduvale nevideni proslavi. Do{ol i toj den koga Antonie
moral da zastane so svojata vojska pred Oktavijan. Del od negovata vojska ne sakala da se bori. Antonie izbegal i do{ol kaj Kleopatra obvinuvaj}i ja za zagubenata bitka. Taa se ispla{ila od negovata golema
lutina i pobegnala vo mavzolejot, kade se zatvorila. Toga{ se ra{irila vest deka e mrtva. Koga Antonie go slu{nal ova, od razo~aruvawe
se probodel so svojot me~. Kleopatra vedna{ bila izvestena i taa ispratila od svoite slugi da go donesat te{ko ranetiot Antonie, koj
umrel na nejzinite race.
Po smrtta na Antonie, Oktavijan go opkolil mavzoleumot i
Kleopatra se na{la kako vo zatvor. Toj se odnesuval kon Kleopatra
dobro i ‹ dozvolil da go zakopa teloto na Antonie spored site makedonski ceremonii koi bile potrebni za eden pogreb. Po pogrebot vojskata na Oktavijan go opkolila Mavzoleumot, kade Kleopatra bila ~uvana zarobena. Kleopatra pobarala od Oktavijan nejzinite deca vo ime
na Rim da vladeat so Rimskoto carstvo, no toj go odbil vakvoto barawe.
Kleopatra ne sakala i ne moèla ponatamu da ìvee pod drug vladetel i
zatoa odlu~ila da se samoubie. So toa Misir ja zagubil svojata najpoznata i najgolema carica.
Poznati istori~ari vaka gi opi{uvaat poslednata no} na Makedonskata carica vo Aleksandrija. Kleopatra ve~erta se upatila kon
carskoto kupatilo vo carskata odaja tamu nejzinite dve sluginki ve}e
go podgotvile kuptiloto vo vodata plivale razni lekoviti bilki a najmnogu imalo cvetovi od trendafili pa celata odaja mirisala od niv.
Posle ubavoto kapewe bila zavitkana vo topli pe{kiri i legnala na
kameni plo~i koi bile topli od oganot koj pod niv gi zagreval. Kleopatra se opu{tila a nejzinite sluginki ja izmasirale celata nejzina
stava. Otkako pak se istu{irala i se izbri{ala od vodata nejzinoto
telo bilo nama~kano so mnogu mirislivo maslo. Potoa, otkako si ja
isu{ila kosata se oblekla vo sve~ena makedonska nosija i si nara~ala
edna prekrasna ve~era. Na eden od nejzinite slugi mu naredila da i donese smokvi i edna otrovna zmija. Toj so edna ko{nica koga se pojavil
pred straàrite eden go zapra{al {to nosi a toj zel od korpata, trgnal
nekolku lisja i gi pokaàl smokvite koi bile mnogu golemi i ubavi.
Toj nasmevnat gi pra{al dali sakaat da probaat no straàrot mu rekol
102
Risto POPOVSKI
da pomine ako moè pobrgu oti mirisot mu go kine umot. Posle ubavata ve~era Kleopatra napi{ala pismo do noviot Cezar (Oktavijan) i go
ispratila svojot sluga da mu go odnese. Potoa ja otpu{tila seta nejzina posluga, gi ostavila samo nejzinite dve verni sluginki i ja zaklu~ila
vratata. Otkako Cezar go otvoril pismoto vo koe Kleopatra go molela
da ja pogrebe pokraj Antonie, Cezar sfatil {to }e se slu~i, prvo sakal
on li~no da otr~a i da ja spasi, no se odlu~il da isprati drugi za da
ispitaat {to se slu~ilo. Seto toa traelo kratko i Kleopatra ja na{le
kako leì mrtva na eden zlaten krevet oble~ena so makedonskata nosija, celata so gerdani i zlatni nizi na zlatni pari, so pafti od zlato i zlatni obuvki. Nikoj ne znae to~no kako umrela. Na nejzinata raka moèlo
samo da se vidat dve sitni dupki. Edni kaùvaa deka se pretpostavuva
deka imala sokrieno zmija vo edna vazna pa so nea se ubila.
Kako i da e Kleopatra ~esto eksperementirala so otrovi i znaela
koj otrov e najefikasen zatoa {to nejziniot pradedo, boìot sin Aleksandar Makedonski e isto taka otruen, zatoa {to i taa bila bo`ja }erka
i ne moèla da umre so normalna smrt tuku so otrov. Zatoa i taa se re{ila da umre na istiot na~in, so otrov. Zmijata ne e pronajdena a edna
zmija ne moèla da gi ubie i nea i dvete nejzini sluginki. Mavzolejot
ne e pronajden do den denes i ne moè da se kaè dali taa e pogrebana
spored makedonski obi~ai. Isto taka ne e pronajden i grobot na Aleksandar Makedonski. Tie si zaminale na neboto kaj nivniot tatko - Bogot na sonceto.
Igrata kone~no zavr{ila i sonot za sozdavawe na golemo Makedonsko-Aleksandrisko-Rimsko carstvo zavr{il.
Nejzinata smrt zna~ela kraj na 300 godini vladeewe na Ptolemejcite vo Misir. Poslednata makedonska carica bila mrtva. Aleksandrija ne stanal glaven grad na svetot.
Oktavijan sega bil vladetel na celata aleksandrisko-rimska imperija, no Makedoncite ne is~eznale od ovaa imperija. Makedoncite }e
vodat u{te mnogu vojni za prevlast me|u sebe zatoa {to nemalo drug so kogo da se borat i nivnata prestolnina }e ja premestuvaat na drugo novo
mesto, posle 300 godini, kako vo Kastantinopol so Kostantin ili Skopje kako glaven grad na Makedonskata imperija za vreme na Justinijan.
Podocna Vasil Vtori i Samoil, mnogumina od niv vladeele so ovaa dr-
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
103
àva sè do nejzinata propast, Koga Makedonskite Evropjani }e ja svedat samo na onie nekolku kvadratni kilometri koi {to denes ja pretstavuvaat Republika Makedonija.
So smrtta na Filip Vtori ne prodolì elinizacijata tuku se
sozdade najmo}nata Makedonska imperija pod vodstvoto na Aleksandar
Makedonski. Toj e ~ovekot, Makedonecot, carot so najgolema svetska
slava. Makedonskoto carstvo i dràva so mnogu vojni i vostanija go prodolùva svoeto postoewe do denes.
Po smrtta na Aleksandar, Makedonija so novite dinastii vladee{e
na tri kontinenti. Vo makedonskite prostori se formira{e Carstvo na
Ptolemeite, na Seleukidite, na Antiohite i drugi dinastii niz Makedonija {to gi sozdadoa Aleksandrovite generali, princovi i princezi od site porane{ni carski provincii. Interesot za Kleopatra ne e
samo za nea li~no kako za najslavna kralica na svetot. Preku nea se
povrzani site vladeteli vo dinasti~kite listi, pove}e od 300 godini na
makedonskoto vladeewe i vlijanie na makedonskata kultura po svetot
i vo idnite istoriski periodi pa se do denes.
Materijalnite dokazi, kako {to se gradbite na palati, teatri,
pati{ta, {koli, mozaici, svetili{ta... prisutni sè nasekade i ni gi
pokaùvaat najstarite artefakti, pisma, pari... sozdadeni vo makedonski stil. Ne se toa samo arheolo{ki i muzejski eksponati. Sepak najva`no od sè e organiziraweto na site dràvni institucii, vodeweto na
bitkite i vladeeweto vo mir, vo obedinetiot svet kakov {to go sozdale
Makedoncite a koj sluì kako primer i vo dene{niot sovremen svet.
Makedonskite tradicii preìveale nasekade, obi~aite, umetnosta, i site kuturni manifestacii gi zadràle makedonskite karateristiki. Toa najdobro se gleda vo Egipet, toga{en Misir, kako paralelno
Ptolemeite bile i carevi i faraoni. Kleopatra go nasledila Tutankamon vo site institucii i e prikaùvana so kobra na glavata po hramovite. Vo isto vreme taa e naslednik i olicetvorenie na Aleksandar
Makedonski so kogo se poistovetuva, ja bara i ja dokaùva sli~nosta.
Site nejzini statui se istovetni so carskite likovi na kipovite i parite, izraboteni se so isti stil sozdavan od makedonski umetnici po svetili{tata i gradovite.
104
Risto POPOVSKI
Listite na makedonskite vladeteli gi sodràt naslednite imiwa
od tatko na sin kako Perdika, Aminta, Filip, Aleksandar... Istoto toa
se gleda i na site listi kade {to Seleuk, Antioh, Lizimah, Ptolemej...
se pojavuvaat kako vladeteli po destina pati a Ptolemeite duri do ~etirinaeset carevi i faraoni.
Kleopatra Sedma koga stanala nasledna carica na carevite zad sebe imala ve}e {est Kleopatri, soprugi na Ptolemeite i Seleukidite.
Da gi spomeneme i drugite carici, kralici i princezi od makedonski
carski rod {to go prodolìle dinasti~koto nasledstvo. Toa se Tesalonika, File, Kinae, Arsinoe, Berenika, Laodika, Stratonika i mnogu drugi. Site tie se zaslu`ni za prodolùvaweto na makedonskata carska loza
preku Carigrad i Ohrid, makedonskite carski naslednici vo ruskite i
evropskite dràvi. Kleopatra e alkata od Pela do Aleksandrija i site
drugi prestolnini, na sè {to e makedonsko {to bilo i {to }e bide kako
potvrda za goleminata na makedonskiot rod i site Makedonci.
Site sliki, listi, pari i statui prikaàni vo knigava se nao|aat
vo Vatikan, Minhen, Kopenhagen, Viena, Neapol, Boston, Peterburg,
Pariz, [tutgard, Hajdelberg, Antalija, Kirenaika, Berlin i vo mnogu
drugi gradovi i privatni zbirki niz celiot svet, samo vo Makedonija
nema ni{to ostanato od toa {to go prikaùvame. Site znaat i go poseduvaat toa {to e makedonsko za da ne ja priznaat ve~nosta na Makedonija. So sekoja napi{ana kniga se borime za makedonskiot identitet.
RECENZIJA
za knigata Kleopatra Sedma od Risto Popovski
Za Makedonija, za carskata makedonska dinastija, za Aleksandar
i Kleopatra, ne se dovolni ni filmovite, ni knigite, ni napisite, za
da se izcrpi taa tema, tolku zna~ajna vo svetskata istorija. Kolku pove}e ni se osporuva identitetot, tolku pove}e se aktuelizira problematikata vo fokusot na site nastani okolu toa dali bevme, dali sme i
dali }e bideme toa {to sme. Sè pove}e Makedonci nastapuvaat so vistinski argumenti i materijalni dokazi za osoznavawe i na samite
Makedonci, zabludeni od lagite {to vo svetot se vovedeni pred dva veka. Taa gre{ka so koja Makedonskata kultura se prikaùva kako Gr~ka
poleka se isprava. Elinizmot se zamenuva so Makedonizam. Gr~kata
kultura se tretira kako Anti~ka, za da se nare~e so vistinskoto ime –
Drevno-Makedonska kultura. I samite Grci ve}e po muzeite artefaktite gi narekuvaat makedonski.
Risto Popovski e eden od tie Makedonci {to ìvotot go posveti
vo istraùvawe na sè {to e Makedonsko. Rabotej}i vo Germanija, sekojdnevno i bukvalno „kopa“ po bibliotekite i kniàrnicite, sè {to se
pi{uvalo za Makedonija, sobira vo edna golema arhiva i gi pottiknuva lu|eto da gradat ist stav kako nego. Knigi, CD-a, napisi kako pottik
za razrabotka na makedonskite temi stignuvaa do Sime Pandovski, Pandil Kosturski, Spase [uplinovski, Risto Ivanovski, Tihomir Stojanovski, Aleksandar Donski i mnogu drugi.
Prvata kniga ja izdade so Kosturski pod naslov „Aleksandar Makedonski-Makedonecot“, vtorata „Filip-Makedonecot” kako koavtor so
Angelina Markus i sega samostojno ja pe~ati svojata prva kniga za Kleopatra, a podgotvuva i cela serija drugi, so sodrìna od bogatata makedonska istorija.
Vo novata kniga Risto Popovski vr{i povrzuvawe na najva`nite
nastani vo Makedonija i ja objasnuva vrskata so Egipet i Rim, za da ja
dokaè naslednosta na Makedonskata dinastija od Aleksandar do Kleopatra. Toa logi~no nadovrzuvawe na nastanite so koe {to se izdignu-
106
Risto POPOVSKI
va Makedonija kako edinstvena ekumenska dràva, ni gi pokaùva
Makedoncite kako edinstveni lu|e nedosti`ni po svojata slava i sposobnost i toa ne samo tie od Makedonskoto carsko semejstvo, tuku i na
Makedoncite {to ja {irat svojata kultura po svetot.
Vo knigata e dobro razrabotena korelacijata na makedonskata
dinastija prodolèna vo carstvata na Ptolemeite, Antigonite, Seleukidite i zna~eweto na novite makedonski prestolnini, so posebno
nazna~uvawe na ulogata na Aleksandrija, kako svetski obrazoven centar. Grcite sega proturaat ideja deka Aristotel imal privatna {kola
za obrazovanie. Toj sistem na {koli, za site nau~ni disciplini na naju~enite lu|e vo svetot od Makedonija, ne samo {to ima{e dràven karakter, tuku, takov sistem bil primenuvan vo Aleksandrija i vo site
drugi gradovi izgradeni od Aleksandar i drugite naslednici na carstvoto. Dokaz za toa e otkupuvaweto na Aristotelovata biblioteka od
Teofrast kako prv bibliotekar, koj {to gi prenel knigite i ja napravil Aleksandriskata biblioteka, najgolemata i najubavata vo svetot.
Ptolemeite prodolìle da go razvivaat makedonskoto obrazovanie.
Materijalni dokazi sè otkopanite drevni gradovi so liceumite,
gimnaziumite, stadiumite, nasekade niz Makedonija.
Li~nosta na Kleopatra e ìvo opi{ana kako najslavna carica
koja se borela za obnovuvawe na Aleksandrovata imperija. Na taa namera se podredeni brakot i so Julie Cezar i so Marko Antonie, sekako i
nivnata tragi~na smrt. Toj buren ìvot ispolnet so mnogu energija i postignuvawe e golema inspiracija za romani, drami, poemi.
[ekspir se proslavil so monologot na Antonie vo svojata drama.
Kleopatra do{la vo Rim za da obezbedi nasledstvo na tronot za svojot
sin. Kasij, Kasko, Brut i site negovi prijateli go ubile Cezar so 27 ubodi od kami. Ima mnogu dramski otstapki vo nastapot na Antonie pred
razulavenata masa od nasobran narod {to go podrùvale Brut. Toga{ na
scenata se pojavuval Antonie so krvavata ko{ula vo race. Go sakam Brut,
go po~ituvam Brut, velel, ama videte {to napravi od Cezar. Masata lu|e
zanemele, potreseni iznenadeni i kako amorfno telo se svrtile protiv
Brut po samo edna re~enica. Kleopatra se vratila vo Aleksandrija i ~ekala celi dve godini da zavr{i borbata protiv Brut vo Makedonija.
Takva vojna vodel i Cezar protiv Pompej na istite mesta.
KLEOPATRA SEDMA – MAKEDONKATA
107
Intuicijata na Kleopatra ja vodela kon obezbeduvawe na prestolot so ra|aweto na pette deca. Ne moème so sigurnost da tvrdime, dali
taa e posledna makedonska carica. Opstanaa makedonskite obi~ai, jazik,
kultura i imeto Makedonija. Ostana toa {to na mnogu narodi im ostavivme vo nasledstvo, da ne slavat so pismo, so biblija, so Aleksandar i
Kleopatra do deneska, so mnogu silni li~nosti Makedonci {to bez prekin defiliraat niz istorijata, na{ata Makedonska i svetskata.
Ni ostanuva da gi ohrabruvame Makedoncite, da se borat za sopstvena afirmacija onaka kako {to toa go pravi Risto Popovski so razni
aktivnosti i so pi{uvawe knigi. Mnogu sre}a mu posakuvame vo realizacija na negovite idei za Makedonija kako Makedonec.
Angelina Markus.
BELE[KA ZA AVTOROT
Risto Popovski e roden vo selo
P'pli Lerinsko - Belomorska Makedonija
na 29.11.1947 godina. Sirak u{te od detstvoto, tatko mu Stojan gi ostavil koskite da mu se beleat do den denes na planinata Gramos kade {to se vodele najte{kite i najkrvavite borbi za osloboduvawe
na Makedonija. Vo ofanzivata koja ja vodel Gr~kiot okupator vo 1949 godina negovoto semejstvo bilo proterano od svoeto vekovno ogni{te zaedno so iljadnici
drugi Makedonci i prinudeno da bega prvo vo Albanija a podocna vo Polska kade
{to ìveel vo pove}e domovi za deca na proteranite Makedonci. Vo
1958 godina se vra}a vo Makedonija i ìvee vo Domot za deca na proteranite Makedonci „11. Oktomvri“ Skopje se do 1968 godina koga zaminuva vo Germanija kade {to i den denes tvori i pi{uva za negovata mila
tatkovina Makedonija i za makedonskata kauza.
Govori pove}e jazici, a onie {to go poznavaat go smetaat za afirmator, publicist, istori~ar, pisatel i borec za pravata na Makedoncite.
Materijalite za ovaa kniga se crpeni od 16 knigi za Kleopatra
od razli~ni pisateli. Isto taka koristeni se i materijali od golem
broj arhivi niz pogolemite gradovi na Evropa: Diseldorf, Berlin,
Minhen, Amsterdam, Brisel, Pariz, Rim, Kopenhagen, Stokholm i
London... kako i bezbrojni napisi vo spisanijata niz Evropa.
îtatelite {to sakaat da se uverat vo ona za {to toj pi{uva treba
ili da go pominat istiot pat na „kopawe“ po arhivite i prou~uvawe na
iljadnici dokumenti za Makedonija i Kleopatra ili da ja pro~itaat
ovaa kniga. I vo dvata slu~ai }e se gordeat {to se Makedonci i }e po~nat da ja gledaat Makedonija na poinakov na~in i so poinakvi o~i.
KORISTENA LITERATURA
Ich, Kleopatra - Martha Rofheart
Von Alexander bis Kleopatra - Michael Grant
Kleopatra - Michael Grant
Kleopatra - Benoist -Meechin
Kleopatra - Oskar von Wertheimer
O Mann Kleopatra - Francoise Xenakis
Kleopatra - Manfred Clauss
Kleopatra - Herrscherin und Geliebte - Joachim Brombach
Kleopatra - Ein Lebensbild - Pat Southern
Kleopatra - Die genialste Frau der Weltgeschichte
Kleopatra - Lebensweg einer Königin - Joel Schmidt
Kleopatra - Jack Lindsay
Der Traum der Kleopatra - Terenci Moix
Kleopatra - Geschichte einer Königin - Emil Ludwig
Kleopatra - Carlo Maria Franzero
Kleopatra - Karen Essex
Testamentot na Aleksandar - Pandil Kosturski
Kleopatra Sedma - Sime Pandovski
Poemi za Kleopatra - Angelina Markus
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
“Sv. Kliment Ohridski” - Skopje
929 Kleopatra VII
94(32) “-0062/-0030“
POPOVSKI, Risto
Kleopatra Sedma : Poslednata makedonska carica na
Aleksandrija /Risto Popovski. - Skopje; Markus A., 2008. - 112 str.
: ilustr. ; 24 sm - (Edicija Klea)
Slika i bele{ka za avtorot: str. 108. - Bibliografija: str. 109
ISBN 978-9899-2461-6-6
a) Kleopatra VII- makedonska kralica (69-30 g.p.n.e.)
b) Egipet, star - Istorija - 69-30 g.p.n.e.
COBISS.MK-ID 71774730

Download Report