Oд вкупниот сериозен научно-теориски придонес изложен во оваа книга на авторот М. Токарев,
произлегува крајната согледба (потпрена врз делата
на младите архитекти), дека евентуалниот излез од
некои сериозни проблеми на денешната архитектура
би бил стремежот кон проектирање и градење според крајното совршенство на модернизмот, применувајќи еден нов активен и студиозен пристап.
Поради исклучителните професионални, научни, теориски и педагошки вредности, оваа книга
со задоволство ја препорачувам на читателите, со
убедување дека ќе придонесе за изградување на културата на просторот во Македонија и ќе биде силен
поттик за развојот на македонската научна мисла во
областа на архитектурата.
Проф. д-р Борис Петковски
Оваа книга опфаќа содржини кои имаат незаменливо значење за образованието на архитектите,
но и за пошироката стручна и културна јавност. Архитектонското наследство што нù го остави релативно блиското минато, претставува драгоцена основа
за продуктивни архитектонски истражувања, како
подлога за изградба на современа креативна мисла.
Современото архитектонско творештво наоѓа своја
идентификација токму во примерите на оваа значајна епоха за светската цивилизација. Земајќи ја предвид оваа обврска и служејќи се со обемна литература
и сопствено искуство, авторот нуди избор на творци
и дела, сместувајќи ги во рамките на конкретни периоди и коментирајќи ги евидентните архитектонски
вредности.
Едукативната вредност на оваа книга е исто така
многу значајна, не само заради употребениот јазик,
туку и заради нејзиното користење во бројни предвидливи и потенцијални потреби на подрачјето на Македонија. За обработка на оваа релативно сложена и специјализирана материја, авторот употребува еден течен
и разбирлив стручен јазик. Применетиот пристап во
обработката на материјата создава можност за нејзино
релативно лесно сфаќање и меморирање.
Поради сето тоа, оваа книга претставува дело
со трајни вредности засновани врз факти од избрана
светска литература. Во потрага по знаење и глобални
искуства, архитектите и студентите по архитектура,
заради сопствената творечка ориентација редовно
посегнуваат по овој вид литература.
Авторскиот придонес во ова дело е евидентен,
особено во композицијата на опфатениот материјал,
како и во одделните оригинални толкувања на времето, настаните и авторите, при што користената
литература и приложените илустрации се само иницијална основа. Тие несомнено претставуваат важна
рамка, од која преку истражувачко проникнување
произлегува книгата што е пред нас.
Проф. арх. Александар Никољски
64
MIHAIL TOKAREV
100 GODINI
MODERNA ARHITEKTURA
KNIGA PRVA
GOLEMITE DVI@EWA I MAJSTORI
NA MODERNATA
SKOPJE 2004
Posebno izdanie
Special Edition
Izdava~: Avtorot
Published by: the Author
Recenzenti:
Aleksandar Nikoqski
Boris Petkovski
Reviewers:
Aleksandar Nikoqski
Boris Petkovski
Urednik i tehni~ki urednik:
Avtorot
Editor and Technical Editor:
The Author
Lektura:
Iskra Panovska-Dimkova
Proofreader:
Iskra Panovska-Dimkova
Prevod na angliski jazik:
Verica Spaseva
Translated into English by:
Verica Spaseva
Korektura:
Donka Tokareva i avtorot
Revisers:
Donka Tokareva and the Author
Skenirawe:
Andrej Tokarev
Scanning:
Andrej Tokarev
Obrabotka na prilozite:
Dizajn studio BAUHAUS,
Vladimir Deskov
Processing of photos and graphics:
Design Studio BAUHAUS,
Vladimir Deskov
Dizajn i layout:
Dizajn studio BAUHAUS,
Emilija Ta{kova i avtorot
Design and Layout
Design Studio BAUHAUS,
Emilija Ta{kova and the Author
Naslovna strana:
Dizajn studio BAUHAUS,
Dimitar Gligorov i avtorot
Cover Design
Design Studio BAUHAUS,
Dimitar Gligorov and the Author
Pe~at:
Data Pons
Print:
Data Pons
Tira`:
750 primeroci
Printing:
750 copies
Bilo kakvo razmno`uvawe na
ovaa kniga bez pismeno odobrenie
na avtorot se kaznuva spored
~l. 157 st. 1 od Kazneniot zakonik
na Republika Makedonija
Any kind of reproduction of this book
without author’s written permission is
punishable under Article 157, paragraph 1
from the Criminal Code of the Republic of
Macedonia
100
GODINI
MODERNA
ARHITEKTURA
*
ARHITEKTURATA NA
INDUSTRISKATA EPOHA
100
YEARS
OF MODERN
ARCHITECTURE
*
ARCHITECTURE OF
THE INDUSTRIAL EPOCH
Irving Xil. Dox haus,
Los Anxeles (1915-16)
12
KNIGA PRVA
GOLEMITE DVI@EWA I
MAJSTORI NA MODERNATA
13
MODERNATA ARHITEKTURA VO TRETA DIMENZIJA
Umetnosta treba da se stremi kon rasko{na skromnost
Klod Nikola Ledu
Arhitekturata poglednata niz prizmata na
umetnosta, obi~aite i zakonodavstvoto.1804
Golemiot proekt 100 godini moderna arhitektura niz tekst i sliki, avtorot Mihail Tokarev go prezentira vo tri celini (knigi) kako eden vid logi~en razvitok na negovata prethodna kniga Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek (Skopje,1999). Vo ovaa
nova trilogija, avtorot iznesuva edno impozantno kompleksno i pove}eslojno delo, koe sigurno
}e ima golemo zna~ewe za sfa}aweto na graditelskite procesi vo niza svetski sredini za
vreme na pove}edeceniskiot razvitok na arhitekturata na novoto vreme.
Prvata kniga Tokarev ja posvetuva na golemite dvi`ewa i majstorite na modernata,
vtorata ja naso~uva kon arhitekturata na oddelni zemji spored sopstven izbor, a tretata se
odnesuva na arhitekturata na HH vek na prostorot na nekoga{na Jugoslavija, prirodno so
poseben akcent na arhitekturata vo Makedonija do nejzinoto osamostojuvawe vo 1991 godina,
pa i deset godini potoa.
Bidej}i modernata arhitektura i nejzinata epoha gi razbi tradicionalnite podelbi na
izdvoeni i osameni sredini i bidej}i, na toj na~in, donese objektivna opasnost od edna golema
i globalna duhovna uravnilovka - spored na{eto dlaboko uveruvawe, edinstven lek i protiv
duhot na parohijata i protiv duhot na sevladeja~kiot globalen svet , bez identitet i bez
kulturni potpori (dve opasnosti koi ednakvo morame da gi razbereme i ednakvo da gi odbieme),
e vistinskoto znaewe i vistinskoto, kriti~ko razbirawe na realnite tradicii i dostreli
na modernata arhitektura.
Na takov na~in go razbirame i ovoj gigantski napor {to go vlo`uva Mihail Tokarev.
Odamna izminaa vremiwata na retkite seriozni knigi, analizi, tolkuvawa i vrednuvawa
na modernata arhitektura. Se se}avame na knigata na Zigfrid Gidion, koja relativno brgu se
pojavi i na ovie prostori, no podednakov, ako ne i pogolem interes predizvika sega ve}e
legendarniot Nikola Dobrovi} so nekolkute trajni knigi za sovremenata arhitektura, pri
{to prvata ja ima otpe~ateno celosno na svoj tro{ok, namesto za istite pari da si go kupi
stanot na ul. Stevan Sremac vo Belgrad. Se ~ini deka na ovie prostori sli~na sudbina imaat
i drugi samopregorni borci za zdrava kriti~ka misla i teorija na modernata arhitektura, a
me|u niv, verojatno, se vbrojuva i Mihail Tokarev.
Brojot na objavenite dela za modernata arhitektura denes e neizmerno zgolemen. Toa
trae ve}e tri decenii, a tie i ponatamu se pojavuvaat, raznovidni se, otkrivaat mnogu aspekti
za ~itawe i prepoznavawe na golemata istorija na arhitekturata na na{eto vreme, otkrivaat
idei, ku}i, iskustva, dostignuvawa, a ponekoga{i zabludi.
Ako kon toa se dodadat re~isi bezbrojnite monografski dela za arhitektite, a kon niv:
pregledite na modernoto gradewe spored vidot na programata, funkcijata i sodr`inata, spored profesionalnite dvi`ewa i spored zemjite, spored estetikata i graditelskiot jazik,
spored materijalite ili spored oblikovnite koncepti i konfiguracii; toga{ navistina }e
se najdeme vo eden lavirint, vo edna beskrajna materija i pred golema odgovornost za selekcija
i za postavuvawe opredelbi vo presret na taa vol{ebna riznica, odnosno }e se najdeme vo
~uvstvitelnoto podra~je na sintezata i mudrosta. Toa, verojatno, e i najgolemata vrednost i
najgolemiot predizvik na deloto {to se nao|a pred nas.
67
Tokarev pred sebe ima brojni svedo{tva za modernata arhitektura, {to sekako ne e mala
rabota nitu mal uspeh. Toj e {iroko informiran. Negovata bibliografija e impresivna,
bogata, razgraneta i vo eden golem panoptikum dava na uvid izvori, dela, avtori, zemji i dvi`ewa {to isto taka pretstavuva eden vid posebna karakteristika na arhitekturata na na{eto
vreme. Ovoj re~isi bo`estven mozaik na ku}i i idei za niv, tolku e otvoren i vo postojano
dvi`ewe, {to nas nî obzema radost {to mu pripa|ame na eden svet {to go gradi svetot, sekoj
na svoj na~in, spored svoite afiniteti i spored sopstvenoto ~uvstvo, znaewe i sistem na
vrednosti. Poglednato od toj aspekt, Tokarev na seto toa mu dava zna~aen prilog, edna golema
freska na modernata, hrabro opi{uvaj}i gi i dokumentiraj}i gi vol{epstvata koi se imaat
slu~eno za vreme na 100-te godini neimarstvo, pa i ne{to podolgo.
Mo`e da se ka`e deka vo knigite na Tokarev ima izvesna enciklopediska lapidarnost.
Verojatno deka vo toa se ~uvstvuva `elbata na eden u~itel po istorija na arhitekturata, na
svoite ~itateli /studenti vo racete da im dade eden instrumentarium, fakti, grafi~ki prilozi na ku}i, odnosno eden vid riznica od koja tie bi mo`ele da izvlekuvaat svoi zaklu~oci,
da gi izbiraat svoite pati{ta i sostavi, kako i da crpat bogatstva.
Onie tvorci na modernata, koi Pevzner gi ima nare~eno pioneri , a Dobrovi} pobornici , Tokarev isto taka gi naveduva, no poskrateno i pokoncizno, so relevantni podatoci i
izbalansirani primeri. Razmerot na tekstovite vo knigata e skladen i proporcionalen na
mestoto, ulogata i pridonesot na oddelnite tvorci ili na konkretnata nasoka so koja avtorot
se zanimava.
Sosema e prirodno {to arhitekturata od vtorata polovina na HH vek vo ova delo ima
posebno mesto. Krizata i nezadovolstvoto od dotoga{ na{iroko primenuvaniot graditelski
jazik, od koj re~isi celosno e otstraneta dlabokata socijalna i kulturna smisla, a vo prv
plan se staveni: graditelsko-komercijalnata produkcija, radikalniot pragmatizam, interesot
za masovno gradewe, pred sî na stanbeni naselbi vo vid na spalni i paviljoni vo zelenilo;
go dovedoa pod pra{awe celoto moderno dvi`ewe. Pri~inata za takvoto nezadovolstvo be{e
opravdana, no lekovite {to bea ponudeni se poka`aa kako mnogu evtini.
Se poka`a deka i radikalniot eklekticizam ne mo`e da ñ pomogne na neophodnata
golema transformacija, dodeka poserioznoto razbirawe na postmodernite poraki i barawa,
nekako be{e pridu{eno od neodmerenoto i lekomisleno potpirawe vrz istorijata i proverenite tradicionalni arhitektonski urneci.
Glasovite koi podlaboko i potemelno bi zboruvale za celinata na potrebnite promeni
vo arhitekturata, namesto samo za nejzinata kozmetika, bea retka pojava. ^arls Xenks, koj od
svoja strana odigra sjajna uloga vo raspravata so krutiot modernisti~ki {ematizam, vo definiraweto na postmodernata ne predlo`i mnogu pove}e od t.n. radikalen eklekticizam,
odnosno od t.n. dvojno kodirawe. Paralelno so toa, docnomodernizmot ja bara{e svojata pozicija, neokonstruktivizmot i dekonstruktivizmot si imaa nekakov svoj pat, a me|u seto toa,
na razli~ni strani se grade{e vo eden nov pole`eren neomodernizam, koj opstojuva i denes,
bez obyir na toa koj kako }e go nare~e. Golemite pobornici odamna si zaminaa!
Novite tehniki na crtawe i prezentirawe, pa i na izveduvawe so pomo{ na mo}nite kompjuterski ma{ini ovozmo`ija nekakva nova vizuelna sloboda, poigruvawe i sozdavawe skulpturi za koi nekoga{ ne mo`e{e nitu da se sonuva. Pluralizmot na idei i arhitektonski
re{enija stana prirodna pojava, taka {to treba da se potsetime na Kristijan Norberg [ulc,
koj svojata prekrasna kniga za Smislata vo zapadnata arhitektura (
) ja zavr{uva so pretska`uvawe za doa|aweto tokmu na edna takva arhitektura.
Sledej}i ja vistinskata slo`enost na nastanite vo poslednite 20-ina godini vo arhitekturata voop{to, i samiot kraj na ovaa prva kniga od trilogijata na Mihail Tokarev se
nao|a vo dilemi so koi sekoga{ neizbe`no se sre}avame koga graditelskite nastani, dela i
tvorci se mnogu blisku do nas, ili pak koga se kontradiktorni, ponekoga{ la`ni, ~estopati
68
ispolneti so neo~ekuvani presvrti ili so dela koi neretko ne mo`at lesno da se postavat na
nivnoto vistinsko mesto, bez predrasudi i bez pomodarstvo, koi nekako postojano go sledat
ovoj neimarski zanaet.
Se ~ini deka Tokarev kon krajot na svojata kniga se vra}a na nejziniot po~etok: arhitekturata da se poka`e vo seta svoja rasko{na pojava na golemata kulturna, prostorna i socijalna
programa na HH vek, no isto taka da uka`e na seta otvorenost na nejzinite mo`ni pati{ta,
kako i na neizvesnite zaklu~oci koi bi mo`ele da se donesat do kolku se raboti izbrzano i
nevnimatelno.
Koga ^arls Xenks ja pogrebuva{e modernata preku ona pro~ueno urivawe na stanbeniot
kompleks na arhitektot Minoru Jamasaki vo Sent Luis (juli 1972), ~ija smrt navodno be{e
posmrtna kambana i za celiot modernizam (a ne samo za negovite radikalni i kompletno
neuspe{ni masovno podigani klonirani hibridi), dve zna~ajni ne{ta ostanaa vo senka:
- Najprvo, toa be{e naglaseniot socijalen neuspeh na edna tipologija na domuvawe, posebno
vo SAD, iako stanbenite naselbi ne pominaa podobro nitu vo drugite zemji sî do denes,
{to zna~i deka na arhitekturata ne smee{e da ñ se pripi{e op{testven krah.
- Potoa, poznatoto sudewe na postmodernata, vo koe na nekoj na~in ima u~estvuvano i samiot Xenks, spored moe ubeduvawe ne be{e sudewe na samiot arhitektonski jazik i na brojnite
otkritija {to toj gi donese, tuku na negovata zloupotreba, neograni~enoto posegnuvawe po
istoriskite graditelski formuli, sudewe na nemaweto ~uvstvo za mera i za tvore~ko ~itawe
i tolkuvawe na samata postmoderna.
Problemot so site dieti , koi so pomal ili so pogolem uspeh na mnogumina im se prepi{uvaat/pripi{uvaat, pa i vo arhitekturata, e tokmu vo toa {to ne se menuva na~inot na `ivot
i ishrana, odnosno {to ne se svrtuvame kon su{tinata na debeleeweto, tuku sakame da gi
namalime kilogramite na brz i efikasen na~in, bez da se promenat bitnite pri~ini za
nivnoto zgolemuvawe i talo`ewe. Seto toa na nekoj na~in go vidovme i vo ramkite na arhitekturata od poslednite 15-ina godini, {to vo pogolema mera gi zafati i na{ite sredini, no
ovoj esej ne e posveten na toa. Ovie tematski pra{awa Mihail Tokarev gi postavuva na krajot
od svojata kniga, no odgovorot na niv navistina mora sekoj sam da si go dade. Vo ova ne{to
verojatno se sodr`i i najslo`enata zada~a na dene{nata arhitektura.
Verojatno nitu eden qubitel na sedmata umetnost go nema zaboraveno filmot Golemoto
) od italijanskiot re`iser Marko Ferero (roden vo 1928). So ovoj
lapawe (
film (snimen vo 1973) toj go predizvika celiot festival vo Kan, preku eden re{itelen napad, vo vid na otvorena kritika na radikalnoto potro{uva~ko op{testvo, poradi negoviot
(denes vidliv) samoubistven pohod kon golemoto lapawe. Vo ova remek-delo na naturalisti~kiot realizam, ~etvorica drugari ({to gi igraat M. Mastrojani, U. Towaci, F. Noare i M.
Pikoli) nekolkute dena na lov i izlet gi pominuvaat vo divja~ko jadewe i vo drugi oblici
na lakomo bolno gnetewe na hrana, pijalaci i na tela. Tie se odnesuvaat kako da nastapuva
krajot na svetot i kako ve}e navistina da ne postoi nitu eden sistem na vrednosti. Takvo isto
golemo lapawe , kako da ja ima zafateno i dene{nata arhitektura {to verojatno pretstavuva
golema opasnost i za nea i za nas samite.
Denes, navidum, kako da nema cvrsti, op{ti i stabilni principi, no toa voop{to ne zna~i,
osven za mediokritetnite arhitekti, deka voop{to nema principi. Izraznite mo`nosti na
graditelskiot jazik denes se beskrajni, no toa ne zna~i deka mo`e koj kako saka da udira po
ku}ite i po nivnite formi, odnosno ne zna~i deka arhitekturata pretstavuva opereta nameneta samo za novokomponiraniot bogata{ki sloj korisnici. Arhitekturata otsekoga{ pretstavuvala podra~je na zna~ewe i dostoinstvo, na odgovornost i humanisti~ka smisla. Zatoa
- arhitektite, za potrebite na klinikako ne mo`e da bide dobro do kolku
entite (koi mo`at da bidat
), ja pretvorat arhitekturata ednostavno vo
eden vid glamur, presti`, rivalstvo, vo ki~ i holivudsko-lasvegaska laga.
69
Brzite po/modni skokovi, baraweto {to e
a {to
, potskoknuvaweto od forma
na forma, od parodijata na francuskite budoari vo
arhitekturata, ve~noto koristewe na formuli i odnapred prifateni ubavi produktivni motivi /elementi, kako {to
se: tenkite stolbovi niz ~etiri kata izdvoeni od fasadata, ili mo}nite, ogromni nakloneti
natstre{nici nad pettiot ili nad desettiot kat vo vid na kapa, {apka, zavr{etok, znak, dekoracija, kapak, odnosno vo vid na izvik vidi me sega ili vo vid na prividenie, sekade i
sekoga{; nitu na arhitekturata nitu na nejzinite korisnici nema da im ja donesat tolku
posakuvanata sre}a, sli~no kako {to ne donesoa sre}a nitu istoricizmot, formalizmot,
tehnicizmot, kako i pro, pre i postmodernizmot.
Arhitekturata, voop{to, pretstavuva tolku seriozna ~ove~ka (poedine~na i op{testvena)
tvorba, {to vo nea ne mo`at da opstanat glumata i psevdoumetnosta. Toa e edna od najgolemite
pouki, {to gi imame dobieno pred sî od narodnata, vernakularna, tradicionalna arhitektura
bez arhitekti (spored B. Rudovski, no i spored Rajt, Le Korbizje, ^. Mur, T. Ando i mnogu
drugi tvorci).
Vo takva svetlina treba da se sogleda i ova delo na Mihail Tokarev, koe pretstavuva
presek, pogled i slika na arhitekturata za vreme na nejzinite mnogu va`ni posledni 100 godini.
Taa slika vo ova delo e pretstavena realno, bogato, re~isi rasko{no, pa i reljefno, nekako
vo tri dimenzii, a vo soglasnost so vistinskata sostojba i rezultatite na ovaa disciplina,
poglednata vo ramkite na eden intenziven istoriski, ekonomski, politi~ki i kulturen period,
period na razli~ni previrawa i mnogu neo~ekuvani transformacii. Vpro~em, od ovoj vid
kniga ni{to pove}e ne smee da se bara. ^itaweto i razbiraweto na knigite i nivnite vnatre{ni poraki, kako i na samata arhitektura, pretstavuvaat odgovorna i mnogu va`na individualna rabota.
Kako ja izvr{uvame taa rabota? - Lo{o, zatoa {to:
- I ponatamu arhitekturata ja u~ime, ja sfa}ame, ja ocenuvame i ja prodavame kako umetnost
na golemite yvezdi , a ne kako `ivotna ramka za milioni (i mnogu pove}e) nejzini korisnici,
odnosno gra|ani, za koi taa pretstavuva potreba i ramka, a ne nekakov luksuz.
- Ne gi prou~uvame nastanokot i logikata na duhot na arhitekturata i nejzinite oblici.
- Ne ja barame smislata na gradbata, tuku se zaveduvame so nejzinoto likovno dejstvo , koe
nitu go ima, nitu mo`e da go ima, do kolku nema zna~ewe, sodr`ina, poetika na `ivotot, pa i
nekoj vid ~ove~ki ideali, kako {to toa go pora~uva{e Valter Gropius u{te vo dale~nata
1922 godina.
Stanbenite naselbi sî u{te pretstavuvaat golem proizvoden pogon, a urbanizmot ne se
sfa}a kako izgradba na `ivotot, tuku kako izdavawe lokacii na odredeni sposobni investitori, koi na mnogu mesta se pojavija kako developeri . Takanare~enoto pravewe ku}i
nekako ostana nadvor od poleto na izgradba na kulturata i zaedni{tvoto, taka {to ona proza koe zboruva golemata Agnes Heler, sega stana demode. Arhitek~uenoto
turata denes se nao|a pred fantasti~ni mo`nosti, na koi ne im e mestoto ovde da se nabrojuvaat,
no nejzinite celi mora temelno i radikalno da se preispitaat.
Vo koe op{testvo? - Vo ova kakvo {to e, no ~itaj}i /pronao|aj}i gi vo nego tvore~kite i
graditelskite sili, a ne samo silite na potro{uva~kata, na marketingot, na golemite pari
i malite zadovolstva na u{te pomalite streme`i. Prirodno e deka arhitekturata sekoga{
}e bide onakva kakva {to e nejzinata graditelska zaednica, i deka arhitektite sekoga{ }e ja
imaat ulogata {to im ja dodeluva nivnoto vreme. Me|utoa, ovoj odnos ne e nitu slep, nitu
deterministi~ki, nitu apsoluten. Za sre}a vo taa drama na sekoja arhitektura, vo sekoe vreme
i sekoga{, se nao|aat lu|e, idei, grupi, vizii i arhitekti, koi umeat da ja otkrijat vnatre{nosta na ne{tata, odnosno da go poseduvaat prefinetiot oset za edna druga nepresu{na
graditelska alternativa, vo koja se sodr`i seta smisla na ovaa golema disciplina.
Taka nie gi sfa}ame knigite za modernata arhitektura, a me|u niv i ova delo na Mihail
70
Tokarev, koe sodr`i tekstovi i dokumenti za razmisluvawe, za upatuvawe, za veruvawe, no i
za somnevawe vo isto vreme. Nikoj ne gi poseduva apsolutnite vistini, ne postoi istorija na
arhitekturata vo vid na gotva~ so recepti za novi jadewa, {to bi pretstavuvalo sramna
uloga. Ne postoi nitu nasoka ili arhitektura koja bi bila za sekoga{ i za sekade. Nema nitu
~itawe na arhitekturata koe bi bilo edno edinstveno.
Zatoa nie ja pozdravuvame ovaa kniga na Mihail Tokarev, kako u{te edno lekovito pole
za pobogato, pootvoreno, posodr`ajno razbirawe na graditelskite periodi. Sî drugo ostanuva
na nas samite, a toa e najgolemoto iskustvo koe go prifa}ame zasekoga{.
Oktomvri, 2004
Ranko Radovi}
71
B. NOVITE GRADE@NI
MATERIJALI I IDEI
Poznato e deka na preminot od XIX vo
XX vek se slu~uvaat golemi promeni vo materijalnata i duhovnata sfera. Tehni~kite
otkritija i neo~ekuvaniot industriski razvoj vr{at golemi vlijanija vrz arhitekturata. Arhitekturata, kako sinteza na umetnosta
i tehnikata, do`ivuva takva evolucija, {to
se grani~i so revolucija.
Pionerite na modernata arhitektura se
nafrluvaat vrz nekriti~noto prezemawe na
stilovite od minatoto. Tie se svesni za faktot deka neostilovite imaat sozdadeno realizacii od visok kvalitet, no istovremeno
se ubedeni deka takvata arhitektura pove}e
ne mo`e da gi zadovoli barawata na sovremenoto op{testvo. Protiv nivniot napreden
stav, osobeno silen otpor pravi akademizmot, vo vid na pogre{no postaven dr`aven odnos kon arhitekturata i umetnosta.
cija vo monumentalnite ili op{testvenite
objekti. Naprednite arhitekti i in`eneri
mo`nosta za realizacija na novite idei ja nao|aat vo oblasta na in`enerskite, proizvodstvenite i stanbenite objekti. Toa najdobro
go ilustriraat delata na najzna~ajnite tvorci od toj period, na ~ie tvore{tvo nakuso }e
se osvrneme.*16
Sl.9. P.F. Anri Labrust. Nacionalnata
biblioteka, Pariz (1862-68). ^italnicata
Osnovnata ideja na noviot (moderniot)
stil vo sebe ja sodr`i slobodata na umetni~kiot izraz, bez neprirodni istoriski vlijanija, a vo soglasnost so duhot na novoto vreme,
ma{inskata epoha. Se razbira deka probivaweto na tie idei pominuva niz te{ki isku{enija, pri {to nekoga{ se javuvaat kratkotrajni vra}awa nazad, no trkaloto na istoriskiot razvoj ni{to ne mo`e da go zapre.
Sl.10. Fridrih Hicig. Pokrieniot pazar, Berlin
(1865-68). Perspektiven presek
XOZEF PEKSTON (1803-65)
Sl.8. Desimus Barton i Ri~ard Tarner. Palmhaus,
Kju Gardens, London (1845-47). Vnatre{nost
Poradi navedenite pri~ini, na patot
kon arhitekturata na industriskata epoha,
pionerite na modernata se primorani najprvin da go urnat avtoritetot na akademizmot
i na drugite eklekti~ni stilovi. Vo Zapadna
Evropa zalo`bite na pionerite na novata arhitektura iniciraat {iroka akcija protiv
eklekticizmot vo site umetni~ki kategorii.
Se pravat golemi napori za iznao|awe na nov
arhitektonski izraz, koj bi go zadovolil vkusot na sovremeniot ~ovek. Za taa cel, se vodat
teoriski raspravi i se realiziraat dela koi
postepeno vodat kon vospostavuvawe na nov
odnos kon arhitektonskoto tvore{tvo.
Pred krajot na XIX vek, re~isi vo site
napredni zapadnoevropski zemji se pojavuvaat organizirani dvi`ewa protiv natamo{noto povtoruvawe na neostilovite. Vo zavisnost od toa na koja zemja mu pripa|a novoto
dvi`ewe, toa go dobiva i svoeto ime. Noviot
stil najpoznat e po imiwata: moderen stil,
nova umetnost, secesija, jugendstil, stil liberti itn.
18
Sl.9a. P.F. Anri Labrust. Bibliotekata Sen
@enevjev, Pariz (1843-50). Izgled i presek
Angli~anecot Xozef Pekston, rabotej}i kako vojvodski gradinar i finansiski rakovoditel, steknuva golemo iskustvo za t.n.
prirodna konstrukcija i biznis. Iako bez in`enersko obrazovanie, toj eksperimentira
so podigawe na stakleni gradini i go izmisluva principot na t.n. nazap~en pokriv, izveden od drvo i staklo. Drvoto go obrabotuva
na ma{ini napraveni po sopstvena konstrukcija. Zaradi sovladuvawe na pogolemi rasponi, Pekston voveduva primena na {uplivi lieno`elezni stolbovi niz koi go odvodnuva
atmosferskiot talog.
Sl.11. Xozef Pekston. Golemata staklena
gradina, ^atsfort (1836-40)
Golem pridones vo borbata protiv eklekticizmot kon krajot na XIX vek dava tehnolo{kiot razvoj na novite grade`ni materijali, a pred sî na `eleznata konstrukcija i
stakloto. Iako `eleznata konstrukcija sî
u{te ne e organski povrzana so strukturata
na objektot, nejzinata uloga vo pronao|aweto
na noviot arhitektonski izraz stanuva sî
pozna~ajna. Bidej}i vo XIX vek akademizmot
vo arhitekturata e mnogu mo}en, ne postoi
mo`nost za primena na `eleznata konstruk-
Golemata staklena gradina vo ^atsfort
(1836-40), Pekston ja pravi so zasvodeni lamelirani drveni elementi so raspon od 38 m,
a prostorot me|u niv go zastakluva. Vo gradinata go sozdava dotoga{ najgolemiot vodoskok vo svetot.
Kristalnata palata vo londonskiot Hajd
park e podignata za potrebite na Svetskata
izlo`ba (1851). Nea Pekston ja pravi vo sorabotka so dvajca pretpriema~i i edna fabrika za staklo. Taa pretstavuva najgolem objekt dotoga{, so povr{ina od 70.000 m2 i so
modul od 7,32 m. Objektot e celosno izveden
od prefabricirani elementi, {to ve}e seriski se proizveduvaat. Istiot demontiran
grade`en materijal e upotreben pri povtornoto
podigawe na Kristalnata palata vo Sidenham
(1852-54), koja{to }e izgori vo 1936 godina.
Palatata ima eden zasvoden glaven i tri napre~ni
korabi, formirani od monta`ni metalni
re{etkasti elementi, so staklo me|u niv.
Sl.12. Xozef Pekston. Kristalnata palata, London
(1851). Izgled i vnatre{nost
Spored primerot na palatata od London,
Pekston ima izgradeno sli~ni objekti vo
Wujork i vo Pariz. Za celosno funkcionirawe na objektite, toj uspe{no eksperimentira so novi vidovi zatopluvawe, ventilacija i hidrauli~ni uredi. Vo svojstvo na naroden pratenik, toj se zalaga za realizacija
na golemi urbani zafati za ureduvawe na
London, predviduvaj}i ulici oformeni so
javni objekti i pokrieni so staklo, pri {to
`elezni~kiot transport go planira na gornoto nivo.*17
Sl.13. Gistav Ajfel. Mostot Trier
kaj Garabit (1880-84)
GISTAV AJFEL (1832-1923)
Gistav Ajfel najprvin ima u~eno hemija,
no podocna mu se posvetuva na grade`ni{tvoto. Toj e sorabotnik na razli~ni grade`ni
firmi, kade {to zapoznavaj}i se so tehnologijata na gradewe, re{ava nea da ja unapredi
so pomo{ na novi otkritija. Ajfel konstatira deka masivnoto lieno `elezo treba da
se zameni so konstrukcija od valano `elezo
i ~elik, koi industrijata ve}e gi proizveduva. Istovremeno, istra`uvaj}i oblici koi
podobro bi odgovarale na stati~kite osobini na tie materijali, toj gi otkriva metalnite re{etkasti nosa~i.
Za da ja postigne postavenata cel, vo 1867
godina Ajfel osnova svoja grade`na firma vo
koja proizveduva metalni elementi so golema
preciznost, poradi {to zapo~nuvaat da pristignuvaat pora~ki i nadvor od Francija. Negovata firma ima podignato golem broj mostovi, stani~ni hali, krovni i sli~ni konstrukcii, so voveduvawe na niza tehni~ki novini.
Najpoznati objekti od toj vid se: mostot Duro
kaj Porto (1877-78), mostot Trier kaj Garabit
(1880-84) i Ajfelovata kula vo Pariz.
Site tie objekti se baziraat vrz principot na re{etkast nosa~, t.e. vrz razlagawe
na nosa~ot na mali tridimenzionalni prostorni strukturi, koi se oformeni od ednakvi
`elezni profili spoeni so zakovki. Na toj
na~in, so minimalna sopstvena te`ina, nosa~ot postignuva maksimalna nosivost.
Ajfelovata kula e izgradena za Svetskata
izlo`ba vo Pariz (1889), a po nejzinoto zavr{uvawe bilo planirano taa da se demontira.
Me|utoa, ra|aweto na takvite novi oblici, kako slika na eden nov prostor oformen od sili
spoeni vo jazli, okolu 1910 godina zapo~nuvaat
da go branat umetnicite Rober Delone i Antoan Pevzner. So tekot na vremeto i javnosta
se naviknuva na prisustvoto na ovaa ogromna
kula, taka {to so svojata viso~ina od 300 m,
denes taa pretstavuva nezamenliva dominanta
vo urbanata slika na Pariz.*18
Edinstven golem neprijatel na Ajfelovite xinovski konstrukcii pretstavuva veterot, poradi {to od 1906 godina toj se posvetuva na istra`uvawa vo oblasta na aerodinamikata. Vo 1911 godina, toa doveduva do
izgradba na prviot tunel so ve{ta~ki veter,
kade {to vo 1918 godina e isproban prviot
prototip na avioni.
Ma{inskata hala vo Pariz (1889, demontirana vo 1910) e izgradena za istata Svetska
izlo`ba, od strana na Diter i Kontamen
Kontamen. So
svoite monta`ni metalni re{etkasti nosa~i, vo vid na lak so tri zgloba, taa sovladuva
raspon od 115 m.
Sl.14. Gistav Ajfel. Afelovata kula, Pariz (1889).
Izgled i fragment so pilonite
Sl.15. Diter, Kontamen i dr. Ma{inskata hala,
Pariz (1887-89, demontirana 1910). Vnatre{nost
19
FILIP VEB (1831-1915)
Filip Veb, kako asistent na profesorot
Strit vo Oksford, se zapoznava so Vilijam
Moris i stanuva ~len na negovata kompanija,
so {to dobiva mo`nost da gi realizira svoite proekti za gradski ku}i i ku}i za odmor.
Pri nivnoto proektirawe, toj uspeva da go
transformira docniot srednovekoven stil i
bez istoricizam da go vovede vo noviot nekonvencionalen oblik na ku}ata.
Najpoznata realizacija na Veb pretstavuva ku}ata na Vilijam Moris, popoznata ka-
ko Crvenata ku}a vo Kent, kaj Bekslihet
(1859). Taa ima osnova vo vid na bukvata „G“,
so otfrlawe na dotoga{nata paradnost vo re{enieto, kako i so ednostavna i udobna vrska
me|u glavnite i pomo{nite prostorii. Toa
e ostvareno samo so pomo{ na najneophodniot
hodnik i so skalite. Nadvore{niot oblik na
ku}ata isto taka e nepretenciozen, so ramni
yidovi od vidliva crvena tula, so visok krov
pokrien so }eramida i so ubavo proporcionirani prozorci, kako i bez kakva bilo stilizacija. Seto toa, kako i originalnata vrska
so okolinata, ovoj objekt go oddeluva od
op{tata masa na toga{nite eklekti~ni pretenciozni stanbeni objekti.*22
Sl.23. Filip Veb. Crvenata ku}a. Kent kaj
Bekslihet (1859). Osnovi i izgled
na nitu eden poznat stil, kako po svoite formi taka i po svojata briljantna dekoracija
vo vid na palmovi lisja.
Parternoto ureduvawe na plo{tadot
Real vo Barselona, Gaudi go oformuva na neobi~en na~in, pri {to fenerite gi pravi vo
oblik na stilizirani rastenija.
Crkvata Sagrada familija vo Barselona
Gaudi zapo~nuva da ja gradi vo 1884 godina,
me|utoa ovoj ogromen objekt nema da uspee da
go zavr{i do krajot na svojot `ivot. Zapo~nuvaj}i ja rabotata vrz objektot, toj ne go prifa}a nasledeniot neogotski proekt na
Viljar
Viljar, no sepak definitivnite konturi na
crkvata potsetuvaat na gotikata, dodeka dekorativnite detali se nao|aat vo spontana
vrska so prirodata. Toa najdobro se gleda na
fasadata Natavidada na severoisto~niot
Vo neobi~nite i ~esto fantasti~ni oblikovni re{enija, Gaudi obilno gi primenuva: koloristi~kite efekti, slikanoto staklo i indirektnoto osvetluvawe na enterierot. Na sekoj negov objekt vidliv e specifi~en avtorski rakopis i streme` kon postojano otkrivawe na novi konstruktivni i oblikovni mo`nosti.
Kaza Visens vo Barselona (1883-1888) e
prvoto samostojno delo na Gaudi. Iako potsetuva na islamski objekt, taa ne mu pripa|a
ANTONI GAUDI (1852-1926)
Katalonecot Antoni Gaudi arhitektonskite studii gi ima zavr{eno na univerzitetot vo Barselona, kade {to, poradi svojot neobi~en pristap kon tvore{tvoto, od strana
na profesorite e nare~en „lud genijalec“. Za
vreme na arhitektonskite studii, nego pove}e go interesiraat predavawata po filozofija, kako i nacionalnoto dvi`ewe inspirirano od narodniot folklor i od prirodnite formi. Vra}aweto kon sredniot vek i
islamskata tradicija na Gaudi mu ovozmo`uva da se oslobodi od akademskite predrasudi
i da go najde svojot sopstven pat vo arhitekturata.
22
Sl.24. Antoni Gaudi. Kaza Visens.
Barselona (1883-88)
Sl.25. Antoni Gaudi. Sagrada Familija,
Barselona (1884-). Osnova i izgled
transept od crkvata, {to e oformena so tri
bogato obraboteni portali, nad koi se izdigaat ~etiri kuli so 107 m viso~ina. Tie zavr{uvaat so bizarni vrvovi, pokrieni so polihromen mozaik.
Paviljonite Guelj vo Pedralbes (1885-88,
muzej Gaudi), se zavr{eni neposredno pred po~etokot na prvata Svetska izlo`ba vo Barselona. Ansamblot ima nova koncepcija na prostorot, so vovle~eni i istaknati povr{ini,
kupoli, kresti i sli~ni formi so dekorativna
obrabotka {to go karakteriziraat arhitektonsko-umetni~kiot pristap na Gaudi.
Palatata Guelj vo Barselona (1885-89)
ima neobi~na krovna konstrukcija so paraboli~na forma, izgradena od kamen, drvo i
kovano `elezo. Inspiriraj}i se od prirodnite formi, Gaudi go napu{ta istoricizmot
i go vospostavuva svojot bioni~ki stil.
So kapelata na kolonijata Guelj vo Barselona (1898-1917), Gaudi ja postavuva osno-
Sl.28. Antoni Gaudi.
Parkot Guelj,
Barselona (1900-14).
Panorama i
fragment
vata na novata strukturalna plastika. So pomo{ na model od ja`iwa, toj doka`uva deka
pritisocite od svodovite mo`at poracionalno da bidat prifateni so navednati stolbovi. Na sli~en na~in, Gaudi gi proektira i
brodovite na crkvata Sagrada familija, upotrebuvaj}i tenki izvitkani formi.
Vo parkot Guelj (1900-14) Gaudi isto taka
upotrebuva navednati potpira~i, a yidovite
i mostovite se izvedeni od priroden grubo
obraboten kamen. Parkovskite elementi se
odlikuvaat so rasko{na upotreba na poli-
Sl.29. Antoni Gaudi. Kaza Batljo, Barselona
(1905-07). Izgled na salonot
Sl.26. Antoni Gaudi. Palatata Guelj,
Barselona (1885-89). Izgled na svodovite
Sl.27. Antoni Gaudi.
Kapelata na kolonijata Guelj, Barselona
(1898-1917). Izgled i
vnatre{nost
hromen mozaik od keramika i staklo, pri {to
e sozdaden zbir na apstraktni kompozicii so
silna ekspresija.
Kaza Batljo vo Barselona (1905-07) e karakteristi~na po svoeto ornamentno oblikuvawe na konstrukcijata i po branovidnata
fasada, oblo`ena so polihromen mozaik.
Formata na stolbovite e inspirirana od
formata na koskite. Na sli~en na~in e oblikuvan i enterierot na objektot.
Kaza Mila vo Barselona (1905-10) mo`ebi e najoriginalnoto delo na Gaudi. Objektot
e nare~en „kamenolom“, bidej}i potsetuva na
prirodna grupacija od karpi so organski
formi. Tie se povrzani so ritmi~ki branovidni horizontalni rabovi, oblikuvani vo
vid na ve|i i usni. Pokrivnata terasa so svoite oxaci sodr`i oblici na originalniot dekorativen bioni~ki stil na Gaudi.
23
Sl.30. Antoni Gaudi. Kaza Mila, Barselona (1905-10)
Vo konceptot za u~ili{teto Sagrada familija vo Barselona (1909), Gaudi go pravi
svoeto konstruktivno remek-delo: pokrivot
i yidovite se napraveni vo vid na tenki branovidni lu{pi izvedeni od tula.
Pred krajot na svoeto bogato tvore{tvo,
Gaudi samouvereno konstatira deka „pravata
linija e ~ove~ka, a krivata e bo`ja“. Po~ituvaj}i go ovoj princip, toj uspeva da sozdade
eden {iroko primenliv sistem na konstrukcii vo vid na hiperboli~ni paraboloidi,
blizok do `ivite organski oblici. Ovoj sis-
tem podocna }e bide razraboten od profesorot Toroha, a }e bide doveden do sovr{enstvo
od Feliks Kandela vo Latinska Amerika.
Vo delata na Gaudi se sre}avaat zastra{uva~ki i istovremeno idili~ni tvorbi, bliski do nadrealizmot. Iako negovite dela mo`at da se smestat vo racionalizmot, tie se
strasni, divi, poetski, a ponekoga{ i „naludni~avi“. I pokraj svojot bogat tvore~ki opus,
Gaudi do`ivuva siroma{na starost, a zaginuva
od udar na tramvaj, simbolot na ma{inizmot,
protiv koj cel `ivot se ima boreno.*23
*16 Poop{irno vo: Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,
VIA, tom 10
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century, str.17-31
Sembach, Klaus - Jürgen. Art Nouveau.,
New Free Style. Architectural Dezign ½-1980, London
*17 Poop{irno vo: Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,
VIA, tom 10
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century, str.17-31
*18 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,
str.136-139
Arhitektura XIX - na~ala HH vv. , VIA, tom 10,
str.205-208
Besset, Maurice. Gustave Eiffel.
*19 Poop{irno vo: Meers, Louis. Art Nouveau à Bruxelles.
Arhitektura XIX - na~ala HH vv. , VIA, tom 10,
str.309[terner, Gabrijela. Jugenstil., str.73*20 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom
10, str.210
Velike arhitekture svijeta, str.223
Sembach, Klaus - Jürgen. Art Nouveau
*21 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom
10, str.149
Architecture No 397/1976, str.113-116
*22 Poop{irno vo: Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,
VIA, tom 10, str.151
Velike arhitekture svijeta. str.220
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture, str.1132
*23 Poop{irno vo: Collins, George R. Antonio Gaudi
Gaudi. A. Campanya, Barcelona
Gaudi, 150 photographs. Collection Art in Spain
Montaner, Josep Maria. Barcelona a City and its
Architecture
Zerbst, Rainer. Antoni Gaudi
Sl.31. Antoni Gaudi. U~ili{teto Sagrada Familija, Barselona (1909)
24
II.. PROBIV NA MODERNITE KONCEPCII
A. NOVI TENDENCII VO
ZAPADNA EVROPA
primer na taa koncepcija pretstavuva ku}ata
vo Hertvort{ir (1899), koja Vojsi ja ima izgradeno za sebe. Nejzinata pravoagolna osnova gi sodr`i voobi~aenite stanbeni prostorii, dodeka vo sredinata kaj skalite e napravena edna u~ilnica. Sli~na koncepcija so
golemi pravoagolni prozorci i so tradicionalen naklonet krov ima i ku}ata vo Lester{ir (1901).*24
Paralelno so aktivnosta na grupata
Umetnost i zanaeti, vo Anglija se pojavuvaat
tendencii za sozdavawe na nov arhtiektonski
oblik na stanbenite objekti. Toa donekade
ve}e e zapo~nato so deloto na Filip Veb vo
koncepcijata na Crvenata ku}a vo Kent.
^ARLS MEKINTO[ (1868-1928)
^ARLS VOJSI (1857-1941)
Stanbenite objekti na ^arls Vojsi se
svrtuvaat kon tradicijata na angliskite ku}i
za odmor i so svojata funkcionalna koncepcija pretstavuvaat primeri za gradewe spored principot odnatre kon nadvor. Nastojuvaweto na Vojsi da sozdade organsko edinstvo
na enterierot i eksterierot, pridonesuva negovite re{enija vo osnova da stanat prototip
za gradewe na iljadnici stanbeni objekti vo
okolinata na angliskite gradovi. Najkarakteristi~en primer za taa koncepcija, so os-
Sl.33. ^arls Vojsi. Ku}ata vo Hertvort{ir (1899)
nova vo vid na bukvata „G“ pretstavuva ku}ata za odmor pokraj ezeroto Vindermir (1899).
Vo izgledot na objektite Vojsi ja otfrla
primenata na istoriskite stilovi, se stremi
kon poednostavni re{enija i ja zgolemuva
povr{inata na fasadnite otvori, oblikuvaj}i gi vo vid na ednostavni pravoagolni pove}ekrilni prozorci. Na takov na~in toj vnesuva pogolem stepen na vedrina i udobnost
vo stanbenite prostorii. Karakteristi~en
^arls Mekinto{, kako tvorec na noviot
stil vo [kotska, so svoeto odlu~no otfrlawe na istoriskoto stilsko gradewe, stanuva
zna~aen predvesnik na racionalisti~kata
arhitektura na XX vek. Negovata zalo`ba za
povrzuvawe na oblikot so funkcijata na objektot se zasnova vrz japonskata kulturna tradicija i keltskata ornamentika.
Sl.34. ^arls Mekinto{.
Umetni~koto u~ili{te,
Glazgov (1898-1909).
Izgled i ~italnicata
Sl.32. ^arls Vojsi. Ku}ata za odmor pokraj ezeroto Vindermir (1899).
Osnova, presek i izgled
25
Objektot na Vajmarskoto u~ili{te
(1906) Van de Velde go sozdava so jasna racionalna koncepcija. I pokraj toa {to konstrukcijata e napravena spored tradicionalnite metodi, ovoj objekt poka`uva: sigurno
vladeewe so prostorot i volumenot, vra}awe
na pravata linija, pro~istuvawe od ornamentot i stavawe akcent vrz plasti~nosta na arhitektonskiot izraz. Preminot na yidnite vo
pokrivni prozorci pretstavuva novo originalno re{enie so koe se dobiva maksimalno
osvetlenie na vnatre{nosta.
Sl.45. Henri van de Velde. Teatarot Verkbund.
Keln (1914). Osnova i izgled
Sl.42. Henri van de Velde. Ku}ata Van de Velde,
Ukle kaj Brisel (1895). Osnovi i izgled
Vo 1901 godina, od strana na dvorot na
vojvodata od Vajmar, Van de Velde e nazna~en
za umetni~ki sovetnik za industrija i primeneta umetnost. So poddr{ka na vojvodata,
a pod rakovodstvo na Van de Velde, vo 1906
godina e osnovano i uredeno U~ili{teto za
primeneta umetnost vo Vajmar. So toa zapo~nuva vtoriot period vo tvore{tvoto na Van
de Velde, {to vo povolni uslovi trae do 1914
godina.
Sl.44. Henri van de Velde. U~ili{teto za
primeneta umetnost, Vajmar (1904-11)
Teatarot Verkbund vo Keln (1914) e sozdaden za istoimenata germanska izlo`ba na
arhitektonskite dostignuvawa. Pri re{avaweto na objektot, Van de Velde voveduva mnogu novini: sala vo oblik na amfiteatar, nezavisen proskenium, kru`en horizont i specifi~na tridelna bina. Vo izgledot dominira negovoto ras~lenuvawe na pomali i jasno izdvoeni volumeni. Preku celata kompozicija se prostira donekade te{kiot, no originalno profiliran pokriv. Ornamentot
ima samo fragmentarna upotreba i pretstavuva simbol na sodr`inata.
Vo periodot od 1917 do 1924 godina Van
de Velde `ivee vo [vajcarija, a potoa se do-
kata pretstavuva glasnik na funkcionalisti~kata estetika na t.n. ~ista forma. So takviot odnos kon tvore{tvoto, toj vr{i re{itelno vlijanie vrz razvojot na arhitekturata
i primenetata umetnost vo periodot 1900-25
godina.
Od presudno zna~ewe za razvojot na modernata arhitektura i industriskiot dizajn
e osumgodi{noto rakovodewe na Van de Velde
so vajmarskoto U~ili{te za primeneta umetnost. So ponatamo{niot razvoj, vo 1919 godina ova u~ili{te, na predlog od Van de Velde se integrira so Visokata {kola za likovni umetnosti, so {to se sozdava poznatata
{kola Bauhaus. Samiot Van de Velde predlaga za direktor na u~ili{teto da bide nazna~en mladiot Valter Gropius, idniot golem
majstor na modernata arhitektura.
Sl.43. Henri van de Velde. Muzejot Folkvang,
Hagen (1897-1902). Vnatre{nost
Vo pedago{kata postapka na u~ili{teto, Van de Velde voveduva nov sistem na u~ewe, {to se zasnova vrz neguvawe na spontanata tvore~ka energija i vrz mo}ta na imaginacijata, nezavisno od primerite od minatoto. So pomo{ na taa metoda se sozdadeni
novi formi, koi nabrgu nao|aat primena vo
germanskata industrija. Zapisite na Van de
Velde doka`uvaat deka takvata postapka osmisleno ja primenuva, znaej}i deka gi sozdava osnovite na umetni~koto oblikuvawe na
XX vek. Toj ima zapi{ano: „Ovie racionalno
formirani predmeti go podgotvuvaat probivot na racionalnata arhitektura i pridonesuvaat za nejzinoto rasprostranuvawe niz
svetot“.
28
Sl.46. Henri van de Velde. Muzejot Kreler-Miler (1937-54). Proekt
seluva vo Holandija. Toga{ dobiva nara~ka
da izraboti proekt za muzejot Kreler-Miler.
Toj e izgraden podocna vo mestoto Oterlo,
vo periodot od 1937 do 1954 godina, spored
izmenetite originalni planovi na Van de
Velde. Ovoj objekt pretstavuva sovr{eno ~ista, ednostavna i harmoniski ras~leneta kompozicija, koja e vo celosna soglasnost so sodr`inata.*27
Od iznesenite primeri mo`e da se zaklu~i deka Van de Velde vo teorijata i prakti-
*24 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.125Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10, str.150*25 Poop{irno vo: Charles Rennie Mackintosh, 1868-1928
[terner, Gabrijela. Jugenstil, str.92*26 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2,
str.49-58; 257-268
Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,
str.319-328
Casabella, No 662 + 663/Dec.98 + jan.99, str.20-41
*27 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena
arhitektura 2, str.37-48; 243-256
[terner, Gabrijela. Jugenstil., str.25-34
B. SECESIJA I JUGENDSTIL
Secesijata i jugendstilot, kako i ostanatite dvi`ewa vo ramkite na novata umetnost {to se razviva od 1890 do 1910 godina,
imaat antiistoriski, romanti~en i individualen karakter. Imeto secesija se odnesuva
na avstriskata arhitektura i umetnost, so
centar vo Viena, a jugendstil na germanskata
arhitektura i umetnost, so centar vo Minhen.
Kako i vo drugite novi dvi`ewa, pretstavnicite na secesijata i jugendstilot svesno go napu{taat povtoruvaweto na istoriskite stilovi i voveduvaat t.n. arhitektura
na ornamenti. Tie se zalagaat za koristewe
na zanaet~iskite konstruktivni metodi, upotrebuvaj}i razli~ni vidovi materijal vo edna slobodna interpretacija. Poradi toa, taa
arhitektura vo po~etokot obrnuva pogolemo
vnimanie na povrzanosta me|u povr{inata i
ornamentot, a pomalo na prostornata interpretacija na osnovata. Vo podocne`nata faza, kon dekoracijata na fasadata se pridru`uva i naglasenoto plasti~no sfa}awe za arhitektonskite masi.
Ovie dvi`ewa, vo prv red imaat estetska
nasoka i nastojuvaat umetnosta da ja vovedat
vo op{testveniot `ivot. Vo praktikata tie
dobivaat bur`oaski i reakcioneren karakter, so streme` ~ovekot da go oslobodat od
pritisokot na novata tehnika.
gi nadminat prisutnite protivre~nosti me|u
sodr`inata i formata na objektot i istovremeno arhitekturata da ja dovedat vo soglasnost so duhot na vremeto. Najpoznatite od niv
baraat na~ini preku koi oblikot na objektot
bi mo`el da se dovede vo soglasnost so negovata funkcija.*28
Idejni voda~i na secesijata se: Oto Vagner i negovite sorabotnici Jozef Olbrih i
Jozef Hofman, kon koi nabrgu se pridru`uvaat i drugi nivni sovremenici.
OTO VAGNER (1841-1918)
Oto Vagner so svoeto delo pretstavuva
predvesnik na modernata arhitektura i urbanizam, kako i vistinski osnovopolo`nik
na vienskata arhitektonska {kola, koja }e
dade golem broj zna~ajni tvorci. Toj e duhoven
naslednik na Viole-le-Dik, a za arhitekturata na Avstrija ima takvo zna~ewe kakvo
{to imaat i najgolemite arhitekti za drugite zapadnoevropski zemji. Oto Vagner se
{koluva vo Berlinskata grade`na akademija
i na Arhitektonskata {kola pri Vienskata
akademija. Pod nivno vlijanie, vo prvata faza od negovoto tvore{tvo prisuten e duhot
na klasicizmot so belezi na firentinskata
visoka renesansa.
Sl.47. Oto Vagner. Urbanisti~ki proekt za
XXII destrikt, Viena (1910-11)
In`enerskite konstrukcii, {to vo me|uvreme se pronajdeni so koristewe na novi
tehniki i materijali, pridonesuvaat nekoi
zna~ajni arhitekti da go napu{tat dvi`eweto Art Nouveau i da stanat pioneri na modernata arhitektura. Toa se odnesuva, pred sî,
na: Mekinto{, Van de Velde, Peter Berens i
na vienskite arhitekti, koi so svoite vizii
za idninata gi nadminuvaat granicite na secesijata i jugendstilot.
Osobeno golemo vlijanie vrz razvojot na
arhitekturata vo po~etokot na XX vek ima
secesijata, koja za razlika od drugite napredni dvi`ewa dobiva masoven karakter. Idejnite tvorci na ova dvi`ewe uspevaat okolu
sebe da gi soberat site napredni arhitekti
od Avstrija, na koi manirizmot, a osobeno
akademizmot im se tu|i. Tie nastojuvaat da
Sl.48. Oto Vagner. Stanicata Karlsplac,
Viena (1899)
Oto Vagner stanuva poznat vo 1890 godina, koga ja dobiva golemata zada~a za izrabotka na nov urbanisti~ki plan na gradot
Viena. Od toj golem plan delumno e realiziran proektot na gradskata `eleznica (189497). Pri samiot po~etok na realizacijata,
Oto Vagner e postaven za rakovoditel na specijalniot oddel za arhitektura na Vienskata
akademija. So toa zapo~nuva vtorata faza od
negovoto tvore{tvo, vo ~ii ramki go oformuva svojot jasen teoriski stav za arhitekturata. Vo pristapnoto predavawe na Akade-
Sl.49. Oto Vagner. Stanbeno-delovniot objekt
Viencajl, Viena (1898). Skali i vrata za liftot
mijata, pod naslov Moderna arhitektura, Oto
Vagner se zalaga za slednive principi:
- pojdovna to~ka na modernata arhitektura treba da pretstavuva moderniot
`ivot,a
- novoto oblikuvawe treba da bide so horizontali i ramen pokriv.
Silata za takov pro~isten stil toj ja crpi
od konstruktivnite principi i od upotrebata na
materijalot, pri {to najmnogu go koristi
~elikot, so koj postignuva smeli i celosno novi
re{enija. Najdobar primer za toj t.n. preoden period od tvore{tvoto na Oto Vagner pretstavuvaat stanicite na gradskata `eleznica vo Viena,
kako {to se: stanicata [enbrun (1898) i osobeno
stanicata Karlsplac (1899).
Pri koristeweto na ~eli~niot skelet, Oto
Vagner voop{to ne primenuva istoriski fragmenti, no ovie objekti oblikuvani od kombinacija na pravi i krivi linii so vegetabilni ornamenti, sepak pretstavuvaat kompromis me|u negoviot strog teoriski stav i op{tata tendencija
na secesijata kako dvi`ewe.
Vo ramkite na vtorata faza od tvore{tvoto, {to trae desetina godini, Oto Vagner sozdava
i drugi objekti, od koi nekolku mo`at da se
izdvojat kako pozna~ajni. Ankerhaus (1895) e
administrativno-deloven objekt smesten vo
centarot na Viena. Vo negoviot oblik nema
istoriski stilovi, tuku slobodno sfatena
dekoracija. Stanbeno-delovniot objekt Viencajl
vo Viena (1898) e postaven na agol me|u dve ulici
i e oblikuvan so naglasena horizontala na
glavnite venci. Negoviot agol ima plasti~na
obrabotka so tipi~na dekoracija na vienskata
secesija. Takviot pristap dosledno e sproveden
i vo enterierot, kade {to osobeno se istaknuva
obrabotkata so `elezo na skali{nata ograda i
vratite na liftovite.
Ku}ata Majolika vo Viena (1898-1900)
Oto Vagner ja proektira so ednostavna, re~isi simetri~na osnova. Takvata ednostavnost se prenesuva i vrz izgledot, koj ima ramna fasada so pravoagolni otvori i silno isfrlena strea. Dekorativnoto slikarstvo vrz
fasadata napravena od majolika e delo na
29
Sposobnosta za re{avawe na {iroki
prostorni problemi, Oto Vagner ja potvrduva preku proektot i realizacijata na kompleksot objekti vo lekuvali{teto [tajnhof
(1905-07). Na eden rid pokraj Viena, toj sozdava humano tretiran ansambl na objekti za
umobolni, pri {to se istaknuva vospostavenata ramnote`a me|u bolni~kite objekti i
kubusot na crkvata. Crkvata vo [tajnhof so
svoeto prostorno oblikuvawe spa|a me|u prvite obidi za nov tretman na objektite koi
se duhovno cvrsto povrzani so tradicijata,
kakva {to e verskata arhitektura. Kupolata
e pokriena so pozlateni {amotni plo~i, a
ostanatiot del e izgraden od kamen so re~isi
bela boja. Enterierot pretstavuva dotoga{
neviden skladen sostav na prostorni oblici
i na obrabotka bez prisustvo na istoricisti~ki motivi.
Pro~istuvaweto od istoricizmot, Oto
Vagner u{te pore{itelno go sproveduva vrz
oblikot na svoite podocne`ni objekti. Takov e proektot za ureduvawe na Univerzitetskata biblioteka vo Viena (1910), na ~ija fasada ima ednostavna renesansna discipliniranost vo vid na eden moderno tretiran paladionizam, izrazen so vertikali i horizontali koi se secesiski obraboteni.
Napu{taweto na istoricizmot, bez kakvi bilo kompromisi, osobeno se potvrduva vo
poslednite dela na Oto Vagner. Takva e Vilata Vagner II (1912-13), vo ~ija kompozicija
preovladuva geometrizacijata, kako eden vid
po~etok na modernoto oblikuvawe na objektite i nivnite delovi.*29
Sl.50. Oto Vagner.Kralskata po{tenska
{tedilnica, Viena (1904-06-10-12). Izgled
i vnatre{nost na golemata sala
Sl.51. Oto Vagner.Crkvata vo [tajnhof kaj Viena
(1905-07). Izgled i vnatre{nost
umetnikot Gustav Klimt
Klimt, koj svojata umetni~ka aktivnost ja zapo~nal kako dekorater.
Ovoj ambiciozen dizajn Adolf Los podocna
go narekuva „tetovirana arhitektura“.
Tretata faza vo tvore{tvoto na Oto
Vagner zapo~nuva vo 1904 godina, koga toj zazema poradikalen teoriski stav, {to celosno
se soglasuva so negovite principi. Toa e najvidlivo na objektot za Kralskata po{tenska
{tedilnica vo Viena (1904-06-10-12). Toj ima
pogolemi prozorski otvori, horizontalna
podelba na polnoto i praznoto, a namesto ornament se javuva crte` vo vid na tekstura vrz
fasadata. Kamenite plo~i od fasadnata obloga se pricvrsteni za yidot so vidlivi aluminiumski klinovi. Vrz zavr{niot venec
ima postaveno bronzeni statui i skromni ornamenti, usoglaseni so arhitekturata. Oblikuvaweto na golemata sala na {tedilnicata
pretstavuva najzna~ajno moderno ostvaruvawe na Oto Vagner. Nejziniot goren del e napraven od staklo i `elezo koe se potpira vrz
yidana konstrukcija. Ovoj pro~isten enterier definitivno nema ni{to zaedni~ko so istoricizmot na XIX vek.
30
Sl.52. Oto Vagner. Vilata Vagner II, Viena
(1912-13). Osnova i perspektiva
JOZEF OLBRIH (1867-1908)
Jozef Marija Olbrih se zanimava so
arhitektura, umetni~ko zanaet~istvo, opremuvawe na knigi i sl. Negov najsakan oblikoven motiv e krugot vo najrazli~ni varijacii. Nabrgu, toj motiv od knigite za~ekoruva
vo enterierot, a potoa steknuva popularnost
vo cela Evropa. Olbrih e avtor na najranoto
arhitektonsko ostvaruvawe na avstriskata
moderna, a toa e izlo`beniot paviljon na secesijata vo Viena (1898-99). Kompozicijata
na objektot se sostoi od nekolku kubusi, koi
zavr{uvaat so proyirna {ara vo vid na topka
napravena od pozlaten metal. Nad vlezot se
nao|a natpisot: Na epohata - nejzinata umetnost, na umetnosta - nejzinata sloboda. Ovie
zborovi, vsu{nost, pretstavuvaat moto na secesijata, {to zna~i: da se sozdade sloboden
sovremen stil bez stegite na minatoto. Enterierot na izlo`beniot paviljon, so ednostavnite formi i zenitalnoto osvetlenie, se
nao|a daleku pred toga{nite enterieri, sozdadeni {irum Evropa.
Olbrih se zanimava i so proektirawe na
individualni ku}i, vo koi gi vgraduva svoite
pogledi za arhitektonskoto oblikuvawe so:
upotreba na polukru`ni lakovi. Yidovite se
izgradeni so crvena fasadna tula, a tenkite
horizontalni lenti od prozorci se sosema
moderni. Izlo`beniot objekt e sostaven od
kubi~ni edinici so piramidalni pokrivi
koi se pokrieni so }eramida, a ras~lenuvaweto na povr{inite e napraveno so poednostaveni klasi~ni elementi.
Vo 1903 godina Jozef Olbrih se javuva kako eden od osnova~ite na Sojuzot na germanskite arhitekti i otvora svoe proektantsko
Sl.53. Jozef Olbrih. Izlo`beniot paviljon na
secesijata (1898-99). Izgled i vnatre{nost
ednostavni fasadi, golemi prozorci, secesionisti~ka dekoracija i naklonet krov. Na
takov na~in e oblikuvana ku}ata na princezite (1902), postavena vo parkot na dvorecot
Volfgarten, kaj Langen.
Olbrih stanuva poznat i nadvor od
Avstrija, pa vo 1899 godina se preseluva vo
Germanija, kade {to stanuva glaven arhitekt
na objektite za izlo`bata Matildenhoh vo
Darm{tat (1901-08). Me|u niv najsilen vpe~atok ostava Kulata na ven~avki so svojata
kubisti~ka forma, koja zavr{uva skalesto so
Sl.55. Jozef Olbrih.
Stokovnata ku}a Tic,
Diseldorf (1907).
Izgled i golemata
proda`na sala
biro vo Diseldorf (1907), kade {to ve}e e vo
tek realizacijata na negoviot proekt za Stokovnata ku}a Tic (1906-09). Arhitektonskite
karakteristiki na ovoj objekt se sli~ni na
onie od izlo`beniot objekt vo Darm{tat.*30
JOZEF HOFMAN (1870-1956)
Jozef Hofman ima dolg i produktiven
`ivot, taka {to menuvaj}i go stilot na raboteweto, pri krajot na svoeto tvore{tvo
primenuva napreden moderen stil. Studiite
po arhitektura gi zavr{uva vo Viena kako
najveren u~enik na Oto Vagner, ~ija racionalisti~ka teorija mu ja opredeluva karierata. Negovite objekti imaat elegancija so
rafiniran vkus i se nao|aat daleku od asketskata strogost {to vo toa vreme ja zastapuva
Adolf Los. Za razlika od Los, Hofman energi~no se zalaga za primena na umetni~kiot
zanaet. Od 1899 godina toj stanuva nastavnik
vo [kolata za primeneta umetnost, a vo 1903
godina go osnova pretprijatieto „Viner
Verk{tate“, koe za 30 godini od svoeto rabotewe }e postigne svetski uspeh.
Vo 1897 godina Hofman ñ se priklu~uva
na vienskata secesija, no negovite stavovi se
mnogu poradikalni od onie na Oto Vagner. Poradi tie razliki, deset godini podocna (1907),
so poddr{ka na slikarot Gustav Klimt,
Hofman pravi t.n. secesija vo secesijata.
Vo godinite neposredno po po~etokot na
XX vek, Hofman pravi nekolku izlo`beni paviljoni, ~etiri zgradi i nekolku vnatre{ni
ureduvawa. So sozdavaweto na sanatoriumot
vo Purkersdorf (1903), Hofman stanuva najzna~aen tvorec na ovoj vid arhitektura.
Sl.56. Jozef Hofman. Sanatoriumot vo Purkersdorf (1903). Izgled od proektot i vnatre{nost
Sl.54. Jozef Olbrih.
Objektite za izlo`bata
Matildenhoh. Darm{tad
(1901-08)
31
`e Ple~nik, koj raboti vo Viena, Praga i
Qubqana.
Ple~nik poka`uva posebno majstorstvo
vo izrabotkata na proekti za prisposobuvawe na starite objekti kon barawata na noviot umetni~ki vkus. Toj e ~len na timot koj
raboti vrz restavracijata na kompleksot
Hrad~ani vo Praga. Vrz stanbeniot objekt
Vajdmanhaus vo Viena (1902), vo sorabotka so
arhitektot S~astka, Ple~nik pravi pogolemi zafati pri adaptacijata, a na ku}ata Bekgase (1905) ja ,,modernizira“ fasadata so slobodno sfatena reljefna dekoracija.
Sl.57. Jozef Hofman. Ku}ata Stokle, Brisel (1901-11)
Objektot se odlikuva so ednostavna, re~isi kubisti~ka forma, {to mo`e da se ka`e i za enterierot koj ima naglasena geometrizacija.
Ku}ata Stokle vo Brisel (1905-11) ja doka`uva internacionalnata slava na Jozef
Hofman. Objektot e oblikuvan vo vid na poetsko remek-delo na postimpresionizmot i
simbolizmot. Toa celosno se zasnova vrz estetikata na racionalizmot, no so prisutno
bogatstvo i rafiniranost, {to se grani~at
so dekadencija. Toa najmnogu se manifestira kaj nadvore{nata obloga na yidovite so
mazen mermer, vramen so lenti od profilirana bronza.
Vo slednite godini Hofman sozdava golem broj individualni objekti vo razli~ni
varijacii. Takva e vilata Skiva - Primavesi
vo Viena (1913-15) so mo}en plasti~en izraz
na fasadata i so mansarden krov. Vo triagolnite frontoni e smestena simboli~na plasti~na dekoracija od secesionisti~ki vid.
Za izlo`bata Verkbund vo Keln (1914) Hofman go gradi Avstriskiot paviljon, vo vid na eleganten objekt so odvaj naglasena neoklasi~na nota. Na takvata negova arhitektura se sprotivstavuva toga{niot mlad arhitekt Valter Gropius
so eden nov i pojasen oblik na modernata arhitektura.
Vo 1920 godina Hofman e nazna~en za vi{
grade`en sovetnik na Viena. Pri gradeweto mnogubrojni stanbeni zgradi, toj gi prifa}a predizvicite {to doa|aat od germanskiot Bauhaus
Sl.58. Jozef Hofman. Stanbenata niza
na izlo`bata Verkbund, Viena (1932)
32
ili od Le Korbizje, so {to zapo~nuva da se menuva
socijalnata smisla na arhitekturata.
Na stanbenata niza vo naselbata Verkbund vo Viena (1932), Hofman voveduva eden
vonredno pro~isten moderen stil, koj mo`e
da se natprevaruva so najdobrite dela na svoeto vreme.
Vo 1933 godina Hofman go zatvora pretprijatieto „Viner Verk{tate“, no sepak prodol`uva so svoeto tvore{tvo. Slednata godina go gradi Avstriskiot paviljon za bienaleto vo Venecija, so edna sosema moderna
kompozicija na pravi linii. Po Vtorata
svetska vojna, Hofman sî u{te e aktiven, prodol`uvaj}i so gradeweto moderni stanbeni
objekti.*31
Sl.60. Jo`e Ple~nik.Zaherlhaus, Viena (1905).
Izgled i vnatre{nost
JO@E PLE^NIK (1872-1957)
Vo vienskata secesija masovno se vklu~eni i porane{nite studenti na Oto Vagner
od drugite zemji na avstroungarskata monarhija. Eden od niv e slovene~kiot arhitekt Jo-
Sl.59. Jo`e Ple~nik. Preoblikuvawe
na ku}ata Bekgase, Viena (1905)
Svoite gledi{ta za novata arhitektura Jo`e Ple~nik najdobro gi ima izrazeno vrz objektot na agol, Zaherlhaus vo Viena (1905). Kompozicijata e oslobodena od kakva bilo nepotrebna
dekoracija, a ednostavniot kubus e ras~lenet so
golemi prozorci i vertikalen raster na fasadata. Glavniot i zavr{niot venec se ume{no naglaseni vo celosnata kompozicija na arhitektonski elementi. Ednostavniot i moderen enterier
ima samo mali fragmenti na slobodno sfatena
ornamentika.*32
Dvi`eweto jugendstil vo Germanija,
spored svoite postavki pretstavuva ekvivalent na secesijata od Avstrija. Osven
germanskite arhitekti, negovi pretstavnici
stanuvaat i pove}e avtori dojdeni na rabota
vo Germanija. Viden pretstavnik na toa dvi`ewe e i Van de Velde, koj vo toj period ja
razviva branovidnata linija i izvitkanite
ornamenti.
Zaedni~ka karakteristika na pretstavnicite na jugendstilot e toa {to tie se re{itelno protiv prisustvoto na eklekticizmot vo arhitekturata i vo primenetata umetnost, no isto taka se protiv ma{inskoto proizvodstvo koe ja imitira zanaet~iskata umetnost. Ovie arhitekti i umetnici svoite postavki gi propagiraat preku spisanieto za
umetnost Jugend (Mladost), vo koe so svoi napisi u~estvuvaat i drugi poznati arhitekti
na noviot stil vo Evropa.
Ovaa tendencija protiv istoricizmot
nao|a najdobar odraz pri sozdavaweto na objektite za arhitektonskata izlo`ba Matildenhoh (1901) vo Darm{tat. Taa se realizira
pod mecenstvo na hercegot od gradot Esen, koj
ja proklamira nejzinata cel: „Izlo`bata
treba da pretstavuva dokument na germanskata umetnost i treba da ja poka`e programata
za obnova na primenetite umetnosti, pod vodstvo na arhitekturata“. Vo ovaa umetni~ka
kolonija, smestena vo kvartot Matildenhoh,
vidna uloga igraat avstriskiot arhitekt Jozef Olbrih i mladiot germanski arhitekt
Peter Berens. Obajcata, oslobodeni od istoricizmot i potpiraj}i se vrz individualnata fantazija, gradat objekti istovremeno
funkcionalni i ekspresionisti~ki.*33
August Endel (1879-1925) e najkarakteristi~niot pretstavnik na germanskiot jugendstil. Kako samouk arhitekt i umetnik,
Sl.61. August Endel. Fotoateljeto Elvira, Minhen (1897)
toj uspeva da sozdade produhovena ornamentika, povrzana so povr{inata na objektite.
Toa osobeno e vidlivo na negovoto najpoznato delo fotoateljeto Elvira vo Minhen
(1897), na ~ija fasada se istaknuva slobodno
sfatenata plasti~na dekoracija. Das Bunte
teatar vo Berlin (1901), Endel go oblikuva
so golema imaginacija vo vnatre{noto ureduvawe i so dekoracija od sopstvenata fantazija.
Napu{taweto na jugendstilot doa|a
relativno brgu, bidej}i nitu eden germanski
arhitekt ne gi ima ispolneto barawata na
noviot stil, kako {to toa go pravat vo svoite
zemji, na primer: Orta, Mekinto{, Gimar,
Vagner i dr. Ednostavno, jugendstilot vo
germanskata arhitektura ostanuva glavno na
nivo na dekorativna umetnost.*34
Sl.62. August Endel. Das bunte teatar. Berlin (1901) Vnatre{nost od proektot
*28 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.157
Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10, str.254[terner, Gabrijela. Jugenstil, str.101*29 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2,
str.59-76; 269-282
Pozzeto, Marco. La Scuola di Wagner, 1894-1912
*30 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.160Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.129
*31 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.163
Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10, str.259
Casabella, No 662 + 663/Dec.98 + jan.99, str.62-63
*32 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.168
*33 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1,
str.113
*34 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,
str.230
Velike arhitekture svijeta, str.234
33
V. ^IKA[KA [KOLA
Vo vremeto koga vo Evropa dejstvuvaat
arhitektite na noviot stil, na secesijata i
so niv sli~nite, vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi dejstvuva sli~no dvi`ewe, poznato kako ~ika{ka {kola. Sî do nejzinoto
pojavuvawe, vo amerikanskite gradovi visokite zgradi se podigaat so metalen konstruktiven sistem, no so istoricisti~ki fasadi.
Kompoziciite na fasadite ne se vo organska
vrska so noviot konstruktiven sistem, taka
{to se natrupani so eklekti~ni dekorativni
motivi. Isklu~ok pretstavuvaat objektite na
arhitektot Xejms Bogardus vo Wujork (180074), koi iskreno go poka`uvaat ~elikot na
fasadata, no oblikot na prozorskite otvori
sî u{te e povrzan so minatoto.
Imeto ~ika{ka {kola se odnesuva na
grupata administrativno-trgovski visoki
objekti, koi vo poslednata ~etvrtina na XIX
vek se izgradeni vo gradovite na amerikanskiot sreden zapad, a osobeno vo ^ikago. Tie
se karakteriziraat so metalna nose~ka konstrukcija, ~ija struktura jasno se izrazuva na
fasadata, preku primena na ednostavni novi
formi. Karakteristi~en primer pretstavuva
Takoma bilding vo ^ikago (1887-89), delo na
arhitektite Vilijam Holabird (1854-1923) i
Martin Ro{
Ro{.*35
Sl.63. Vilijam Holabird i Martin Ro{. Takoma
bilding, ^ikago (1887-89)
VILIJAM LE BARON XENI
(1832-1907)
Golemiot po`ar vo ^ikago od 1871 godina poka`uva deka nadvore{nite nose~ki yidovi od lieno`elezni elementi se neotporni
na visoki temperaturi. Re{enieto za protivpo`arna za{tita na metalniot skelet go pronao|a Vilijam le Baron Xeni, ispolnuvaj}i
ja ~eli~nata ramka so tula ili oblo`uvaj}i
ja so malter. Negov prv zna~aen objekt pret34
Sl.64. Vilijam le Baron Xeni. Protivpo`arno
osiguruvawe na konstrukcijata (1890-91).
Sl.65. Vilijam le
Baron Xeni. Lejter
bilding I, ^ikago
(1879). Osnova i izgled
Sl. 66. Vilijam le Baron Xeni. Houm In{urens
bilding, ^ikago (1885), urnat 1929
HENRI HOBSON RI^ARDSON
(1838-1886)
stavuva Lejter bilding I vo ^ikago (1879),
kade {to zad pilastrite od tula se krijat `elezni stolbovi koi nosat `elezni napre~ni
gredi za koi e zaka~en drveniot tavan. Tenkite ramki me|u prozorcite se napraveni od
lieno `elezo, a niskite parapeti od kamen.
Zabele`livo e re{itelnoto otfrlawe na
fasadnata dekoracija.
Najpoznato ostvaruvawe na Vilijam le
Baron Xeni pretstavuva Houm in{urens bilding vo ^ikago (1885). Taa e desetkaten objekt, vrz ~ija nadvore{nost konstruktivniot
sistem odvaj se nayira bidej}i e skrien zad
konvencionalniot detaq i neve{to ras~lenetata fasada. Objektot podocna e dograden.
Konstruktivniot priod na Vilijam le Baron Xeni pridonesuva da se nadminat ograni~uvawata vo viso~ina, usloveni od dotoga{nata tradicija na yidani konstrukcii.*36
Vo po~etokot na svoeto tvore{tvo,
Henri Hobson Ri~ardson raboti vo viktorijanski ili vo t.n. vtor ampir stil, za postepeno da se oslobodi od nego. Blagodarenie na
negovoto tvore{tvo, ~ika{kata {kola go
pronao|a svojot nov stilski pravec na ednostavnata monumentalnost. Toa osobeno e vidlivo na stokovnata ku}a Mar{al filds vo
^ikago (1887), ~ija fasada e navidum istorizirana. Preku nejzinite polukru`ni lakovi
i rusti~ni yidovi, Ri~ardson pravi ekspresijata da se zasnova vrz silata na nadvore{niot materijal.
Podocne`nite arhitekti, najprvin bukvalno se ogleduvaat na ovoj objekt, za potoa
da go primenat samo principot na Ri~ardson,
spored koj konstrukcijata treba da bide direktno izrazena vrz izgledot na objektot i
preina~ena na na~in {to }e odgovara na mo`nostite na ~eli~niot skelet.*37
Sl.67. Henri Hobson Ri~ardson.
Stokovnata ku}a Mar{al Filds, ^ikago (1887)
BARNEM I RUT
Daniel Hadson Barnem (1846-1912) i Xon
Rut (1850-91) go zavr{uvaat posledniot ~ika{ki oblakoder, izgraden so nose~ki nadvore{ni yidovi, no so elasti~ni linii. Toa
e Monadnok bilding (1891), koj e 16-katen objekt so ednostavno modelirana fasada. Toj
pretstavuva oblikovna i konstruktivna
sprotivnost na nivnata sledna lesna, no vo
pomala mera elegantna konstrukcija, kaj objektot na Rilajens bilding vo ^ikago (1894).
Ova delo so tekot na vremeto }e stane klasi~no re{enie na ranoto amerikansko gradewe vo skelet, kako prethodnica na idnite
oblakoderi od ~elik i staklo.
Po smrtta na Rut, nivnata kompanija na
~elo so Barnem se vra}a kon akademskiot eklekticizam, pravej}i urbanisti~ki planovi
za gradovite: Va{ington, Klivlend, San
Francisko i za ^ikago. Proektot na kompanijata za Svetskata izlo`ba vo ^ikago (1893)
vr{i dolgoro~no negativno vlijanie vrz amerikanskata arhitektura vo po~etokot na XX
vek, bidej}i e napraven vo oficijalno poddr`uvaniot akademski eklekticizam.
Eklekti~niot pristap vo oblikuvaweto
na objektite, Barnem i sorabotnicite jasno go
poka`uvaat na po~etokot na HH vek kaj oblakoderot Fletajron (Fuler bilding) vo Wujork (1902), kade {to ~eli~niot skelet ima obloga od kamen so renesansna profilacija.*38
Sl.70. Luis Saliven. Auditorium bilding,
^ikago (1889). Presek i izgled
Sl.69. Barnem i Rut.Fletajron
(Fuler) bilding, Wujork (1902)
LUIS SALIVEN (1856-1924)
Sl.68. Barnem i Rut. Monadnok bilding,
^ikago (1891)
Slavata na Luis Saliven se zasnova vrz
natamo{niot razvoj na arhitektonskite formi od ~eli~na skeletna konstrukcija vo delovnite objekti, kako i vrz negovoto razmisluvawe za organskata teorija vo arhitekturata.
Po {koluvaweto vo SAD i prestojot vo
[kolata na ubavite umetnosti vo Pariz, vo
1879 godina Saliven se vrabotuva vo biroto
na Adler (1844-1900) vo ^ikago. Nabrgu potoa, tie stanuvaat partneri, pri {to Saliven
e zadol`en za dizajnirawe na objektite, a Adler za tehni~ko-ekonomskite pra{awa. Ve}e
prvite dela na ovaa firma dobivaat funkcionalen nadvore{en izgled, iako nivniot
arhitektonski izraz sî u{te ja nema potrebnata sigurnost.
So proektot za Auditorium bilding vo
^ikago (1889), Saliven go istaknuva svojot
talent za postignuvawe edinstvo me|u funkcijata i formata. Zadovoluvaj}i ja programata za smestuvawe na teatar, hotel i kance-
Sl.71. Luis Saliven. Auditorium bilding,
^ikago (1889). Auditoriumot
larii, Saliven sozdava monumentalen izraz
so polukru`ni lakovi, koi se pod izvesno
vlijanie od arhitekturata na Ri~ardson.
Vnatre{nosta na objektot, a osobeno negoviot auditorium, e eden od najoriginalnite
enterieri na amerikanskata arhitektura, dekoriran so reljefi vo noviot sloboden stil.
Dvete najubavi zgradi na Saliven, napraveni od ~eli~na konstrukcija vo stil na ~ika{kata {kola, se Veinrajt i Garenti bilding. Veinrajt bilding vo Sent Luis (1891),
so svojata nadvore{na struktura verno go odrazuva vnatre{niot ~eli~en skelet. Ele35
Luis Saliven i so svoite teoriski raspravi ima golemo zna~ewe za napredokot na
arhitektonskata misla. Vo negovite napisi
se sre}avaat napredni pogledi za razvojot na
modernata arhitektura, kako {to e principot formata ja sledi funkcijata, {to vo prvata polovina na XX vek }e stane moto na
funkcionalizmot. Saliven se zalaga za arhitektura bez ornamenti, no sepak bara
arhitektura so organski sfaten ornament,
{to bi bil vo direktna vrska so strukturata
na objektot. Ovie raspravi }e go pottiknat
negoviot u~enik Frenk Lojd Rajt na podla-
boko istra`uvawe vo taa nasoka i na realizacii soglasno so organskite principi vo arhitekturata.*39
Objektite na Luis Saliven u{te za vreme na negoviot `ivot ~estopati se dograduvani, kako {to i toj samiot, po razdelbata
so Adler, gi dograduva objektite na drugi avtori. Taka na primer, objektot na Adler i
Saliven vo Sent Luis, Stejt ofis (1891) e dograden vo 1981 godina od strana na Mi~el i
Xurgola, koi pritoa ja poka`uvaat svojata
ume{nost za sozdavawe oblikovno edinstvo
me|u staroto i novoto.
Sl.72. Luis Saliven. Veinrajt bilding,
Sent Luis (1891)
gantnite visoki pilastri, me|u koi se zaglaveni prozorcite, se oformeni so obloga od
tula. Takvata re{etka e vramena so agolnite
pilastri i so horizontalite na mezaninot i
na razvieniot venec.
Garenti bilding vo Bafalo (1895) e posledno zaedni~ko delo na Adler i Saliven i
e oblikuvano spored istite principi kako i
prethodniot objekt. Stiliziranite vlezni
vrati so renesansni oblici izgledaat tu|o
na ovaa nova koncepcija.
Stokovnata ku}a Karson, Piri i Skot vo
^ikago (1899) e poslednata delovna zgrada na
majstorot Saliven. Kulata na agolot e napravena po barawe na investitorot. Noviot
pristap na Saliven se gleda vo rasporedot
na prozorcite, koi se vo funkcionalen i estetski odnos so ~eli~nite ramki. Takviot
prozorec, vsaden me|u stolbovite i me|ukatnite konstrukcii, so golem fiksen otvor vo
sredinata i so mali bo~ni otvori, podocna e
nare~en ~ika{ki prozorec. Nabrgu po zavr{uvaweto, ovoj objekt e dograden od arhitektot Barnem, no vo oblikoven kontinuitet
so deloto na Saliven.
Pokraj navedenite objekti, Saliven ima
sozdadeno u{te mnogu drugi od koi najpoznati
se: Palatata na berzata vo ^ikago (1894), Palatata na soobra}ajot za Svetskata izlo`ba
vo ^ikago (1893), nekolku zgradi na banki i
drugo. Vo site niv, pokraj moderno sfatenata
konstrukcija, dominiraat i istoricisti~ki
elementi. Toa e rezultat od vra}aweto nanazad, {to go predizvika Svetskata izlo`ba vo
^ikago (1893). Re{enieto za izlo`bata go
ima napraveno kompanijata na Barmen i Rut
(1891) vo romanti~arski stil, no realizacijata e napravena vo studeniot manir na akademizmot. Takvata eklekti~na koncepcija se
zacvrstuva po~nuvaj}i od 1900 godina i pretstavuva ko~nica vo razvojot na amerikanskata arhitektura vo po~etokot na XX vek.
36
Sl.73. Luis Saliven. Stokovnata ku}a Karson, Piri i Skot, ^ikago (1899).
Tipi~na osnova i izgled
*35 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,
str.392-401
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.139
Sharp, Dennis. Architecture in the Twentieth Century,
str.32 39
[terner, Gabrijela. Jugenstil, str.113
*36 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,
str.393
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.141
*37 Dobrovi}, Nikola, I s t o
*38 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom 10,
str.395
*39 Poop{irno vo: Bush-Brown, Albert. Louis Sullivan
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2, str.77-89; 283-304
Twombly, R., Menocal, N. G. Luis Sullivan
III.. POBORNICI NA MODERNATA
Naprednite tendencii vo arhitekturata,
koi bi odgovarale na industriskiot razvoj i
na novite op{testveni uslovi, vo po~etokot
na XX vek ne se prifateni bez otpor. Glavna
pre~ka pretstavuva oficijalnata arhitektura, koja i natamu ne ja napu{ta primenata na
eklekti~nite istoriski stilovi. Nositeli
na ovaa arhitektura se, pred sî, dr`avnite
{koli, na ~elo so [kolata za ubavi umetnosti vo Pariz. Nejzinite kanoni se dijametralno sprotivni na moderniot funkcionalizam
i konstruktivizam. Takvata akademska arhitektura, prifa}aj}i go nasledenoto kako najvisok ideal, uslovuva pojava na eden totalen
formalizam, so site negovi negativni posledici, pri {to sozdava eden vid hierarhija
vo primenata na stilovite. Taka, na primer,
za religioznite objekti najmnogu se primenuvaat srednovekovnite stilovi (romanski, gotski, vizantiski); za op{testvenite objekti
(parlamenti, ministerstva, muzei) se primenuvaat stilovite na docnata renesansa, barokot ili klasicizmot; a za obrazovnite objekti poednostavenite stilovi na renesansata.
Edinstvena otstapka akademizmot pravi
vo izgradbata na industriskite i drugi objekti so golemi konstruktivni rasponi, koi po
svojata struktura ne davaat mo`nost za primena na klasi~nite arhitektonski re{enija.
Stanbenite zgradi isto taka pretstavuvaat oblast kade {to navleguva modernata
arhitektura, bidej}i tie ne se od osoben interes za oficijalnite krugovi. Poradi taa
pri~ina, modernata arhitektura najprvin navleguva preku industriskite i stanbenite
objekti, izlo`benite paviljoni so golemi
konstruktivni rasponi i preku drugite objekti koi baraat specifi~ni konstruktivni
re{enija.
Poziciite na akademizmot vo po~etokot
na XX vek se silni i poradi toga{noto obrazovanie na arhitektite, vospituvani vrz
ideite na pro~uenite eklekti~ari od toj period. Golemo vlijanie vo taa nasoka vr{at i
profesorite na oddelnite evropski fakulteti i akademii. Na takov na~in, vo po~etokot na XX vek, akademizmot ja prodol`uva
svojata egzistencija paralelno so probivite
na modernite arhitektonski koncepcii, {to
}e potrae sî do 30-tite godini, koga vo arhitekturata }e bide napraven re{itelen ~ekor
napred. Toa zna~i deka postepeno se sozdavaat uslovi zastarenite principi na akademizmot da bidat potisnati vo borbata so naprednite idei i modernite dostignuvawa na
pobornicite i majstorite na modernata arhitektura.
Kako rezultat na brzite promeni vo razvojot na tehnikata i op{testvoto, vo prvata
polovina na XX vek se slu~uvaat golemi promeni vo graditelstvoto i negovoto vrednuvawe. Na sli~en na~in doa|a do brzi promeni
i vo tvore{tvoto na poznatite arhitekti od
toj period. Zatoa, sosema e razbirlivo {to
golem broj pobornici na novata arhitektura,
po nejzinata pobeda nad eklekticizmot, }e
prodol`at da tvorat kako majstori na modernata arhitektura.*40
ADOLF LOS (1870-1933)
Adolf Los e istovremeno pioner i pobornik na modernoto graditelstvo vo Evropa
i e eden od prvite arhitekti koi se sprotivstavuvaat na dekorativnite tendencii na secesijata i na jugendstilot. Po zavr{uvaweto
na povremenite arhitektonski studii vo
Drezden, toj patuva i go prou~uva novoto graditelstvo vo SAD (1993-96), kade {to raboti
kako yidar i parketar. Toga{ Los se zapoznava so principite na ~ika{kata {kola, koi
gi klasificira vo nekolku to~ki, nakuso
opi{ani na sledniov na~in:
- naglasena ~eli~na konstrukcija (spored
Vilijam le Baron Xeni),
- jasno ras~lenuvawe na administrativnite objekti (spored Barnem i Rut), i
- beskompromisna strogost (spored Luis
Saliven).
Kaj Adolf Los dlaboka traga ostava mislata na Saliven deka „bi bilo dobro po nekolku godini celosno da go napu{time ornamentot, za na{ite misli da gi naso~ime vrz
konstrukcijata na objektite, koi treba da ja
istaknuvaat svojata razgolenost“. Ovie postavki podocna }e stanat glavni opredelbi vo
estetskata preokupacija na Los. Po vra}aweto vo Viena, preku serija napisi, toj se bori
protiv dekorativnosta vo arhitekturata,
{to toga{ ja zastapuvaat Jozef Olbrih i Jozef Hofman.
Kon principite na ~ika{kata {kola, Los
ja dodava funkcionalisti~kata doktrina na Oto
Vagner. Svoite tezi za arhitekturata toj gi sumira vo statijata Ornament i zlostorstvo, vo koja, vo 1908 godina, pi{uva: „Potrebno e celosno
napu{tawe na dekorativnosta bidej}i objektot
bez ornamenti ima jasna koncepcija i visoko kulturno nivo“. Me|utoa, Los ne se dvoumi vo svoite
objekti da upotrebi skapoceni grade`ni materijali, kako na primer redok dekorativen kamen
uvezen duri od Afrika. Racionalisti~kata filozofija na Adolf Los pretstavuva cvrsta osnova vrz koja toj gi gradi svoite malubrojni objekti.
Ku}ata [tajner vo Viena (1910) e eden od
prvite stanbeni objekti izgradeni od armiran
beton, taka {to pretstavuva va`na presvrtnica
vo istorijata na modernata arhitektura, pred sî
poradi slednive karakteristiki:
- nov obmislen plan i nov raspored na
prostorot,
- ~isti pravi linii, pokrivna terasa,
horizontalni prozorci,
- dominacija na polnite povr{ini, koi
se slo`eni vo kubisti~ki stil.
Mo`e da se zabele`i deka navedenite novi estetski karakteristiki kaj ovoj objekt
vo pogolema mera se prisutni na negoviot izgled kon dvorot, a vo relativno pomala mera
kon ulicata.
Sl.74. Adolf Los. Ku}ata [tajner, Viena (1910).
Presek, izgled od dvorot i od ulicata
37
Sl.82. Peter Berens. AEG -fabrikata za visok napon, Berlin (1910)
vojna. Ponekoga{, kaj tie objekti e prenaglasena studenata i neizbe`na surova germanska
logika, taka {to vo izvesna mera tie izgledaat odbivno.
So svojot prv industriski objekt, vo sostav na fabrikata za turbini AEG, Berens
steknuva slava i neograni~ena doverba kaj industrijalcite. Toa e halata za turbini vo
Berlin (1909), koja gi sodr`i osnovnite karakteristiki na podocna poznatata berensova logika. Objektot ima konstruktiven sistem od vidlivi armiranobetonski ramki, me|u koi na nadol`nite fasadi se smesteni golemi zastakleni povr{ini. Frontonot na objektot izgleda te{ko so svojot poln timpanon, koj dramati~no ja pritiska lesnata staklena povr{ina pod nego.
Fabrikata za visok napon vo Berlin
(1910), vo osnova se sostoi od tri reda dvokorabni traktovi. Monta`nata hala e zaobikolena so krila na {est nivoa, vo ~ie oblikuvawe dominira edna neoklasi~na nota, prisutna vo dvata portici i vo strogiot raspored na elementite. Vertikalnite komunikacii se smesteni vo naglasenite agolni zavr{etoci, oblikuvani vo vid na kuli.
Za potrebite na rabotnicite od firmata
AEG, Berens podiga edna mala stanbena naselba vo Heningsdorf kaj Berlin (1910-11),
pri {to ja poka`uva svojata ume{nost i za
ureduvawe na po{irok prostor.
Fabrikata za gas vo Frankfurt na Majna
(1912) pretstavuva ansambl od pove}e objekti,
me|u koi najmnogu se istaknuvaat kulite vo
koi se smesteni rezervoarite za nusprodukti
(smola i sl.) i za tehnolo{ka voda. Tie imaat
strogi stereometriski formi so ednostavni
ekspresionisti~ki oblici, kade {to kru`nite armiranobetonski rezervoari le`at
vrz cilindri oblo`eni so tula. Toa pretstavuva prv primer na poednostaveni formi, koi
dotoga{ vo Germanija se pokrivani so nepotrebna dekoracija.
40
Proektiraj}i razli~ni vidovi objekti,
Berens nastojuva i postojano uspeva da vovede
nekoja novost. Toa go pravi i pri proektiraweto administrativni zgradi za upravite na
razli~ni kompanii. Najpoznata me|u niv e upravnata zgrada na fabrikata za Manesmanovi
cevki vo Diseldorf (1911-13). Sorabotuvaj}i
so direktorot na fabrikata, Berens sozdava
prisposoblivi administrativni prostorii
za normalno odvivawe na rabotata, koi nabrgu vo Germanija }e se pro~ujat pod imeto normal biro. Granicata na tie biroa se sovpa|a
so konstruktivniot raster na stolbovite,
koi osven vo enterierot, iskreno se poka`ani i na fasadata, koja so svojata monumentalna harmonija go izrazuva dostoinstvoto na
firmata.
Za vreme na Prvata svetska vojna, Berens
se zanimava so izrabotka na urbanisti~ki
Sl.83. Peter Berens. Fabrikata za gas, Frankfurt
na Majna (1912). Izgled na kulata za voda i za katran
planovi za stanbeni naselbi, kako i so nivna
realizacija. Prou~uvaj}i go toj problem, Berens doa|a do zaklu~ok deka za negovo re{avawe potrebno e da se sprovede industrijalizacija na stanbenata izgradba. Takvata negova ideja najprvin e ismejuvana, za podocna
industrijata da gi prifati predizvicite na
novoto vreme, sproveduvaj}i istra`uvawe vo
taa nasoka.
Po vojnata, vo 1922 godina, Berens e postaven za direktor na Arhitektonskoto u~ili{te pri Vienskata akademija. Objektite
{to toga{ gi sozdava, mo`at da se smestat
vo germanskiot ekspresionizam. Sekako deka
najpoznati od niv se onie na fabrikata za boi
vo Hehst (1920-25). Ansamblot objekti e rasporeden spored beskompromisnata funkcionalna logika, {to na avtorot ne mu pre~i da
sozdade poezija na formite, koja samiot ja na-
Sl.84. Peter Berens.Fabrikata za boi, Hehst (1920-25). Izgled i vnatre{nost
Sl.85. Peter Berens. Fabrikata za tutun, Linc (1930-35). Panorama i vnatre{nost
rekuva „romantizam na novata arhitektura“.
Toa osobeno e vidlivo vo golemiot hol na upravnata zgrada, kade {to Berens gi razdvi`uva site raspolo`livi povr{ini, koi se
oblo`eni so tula vo `ivopisna boja. Ekspresionizmot e potenciran so zenitalnoto osvetlenie, pri {to slikata na zenitalniot
prozorec ima odraz vo mozai~nata obrabotka
na podot. Na takov na~in, „strogiot“ Berens
poka`uva deka so edno metafizi~ko sozvu~je
navleguva i vo oblasta na fantasti~noto.
Golemoto stovari{te i administrativnata zgrada na rudarskoto pretprijatie vo
Oberhauzen (1925) pretstavuva golem ansambl oformen so razigrana kompozicija,
{to proizleguva od vnatre{nite funkcionalni potrebi. Me|u yidovite oblo`eni so
tula, se pojavuvaat svetlite povr{ini na betonskata konstrukcija. Poradi nestabilnata
po~va, objektot e podignat vrz fundament od
jaka armiranobetonska plo~a.
Rabotej}i vo Viena, Berens go prodol`uva istra`uvaweto na racionalnata stanbena
izgradba, pri {to predlaga i novi prostorni
vizii na objektite, denes poznati kako terasesti ku}i.
Vo svojot zrel tvore~ki period Berens
se zafa}a so proektirawe na ansamblot objekti na fabrikata za tutun vo Linc (zavr{ena vo 1935). Vo ~etiriagolniot fabri~ki
dvor toj gi rasporeduva objektite soglasno
so potrebite na tehnolo{kiot proces, no i
spored potrebite na modernoto oblikuvawe
so nov arhitektonski jazik. Objektite imaat
beli horizontali od polni yidovi, probieni
so temni lenti na prozorskite otvori. Ovaa
razdvi`ena horizontalna kompozicija e donekade smirena so objektot na elektri~nata
centrala, koja kontrastira so pomo{ na svoite vertikalni potezi. Vo nejzinoto oblikuvawe, Berens voveduva upotreba na golema
svetlosna povr{ina, koncipirana vo vid na
yid-zavesa.
Site objekti vo fabri~kiot krug zavr{uvaat so ramni krovovi, a vo dobar del od
niv se sre}avaat i tremovi. Ova novo obli-
kuvawe e ovozmo`eno so upotrebata na armiranobetonskata skeletna konstrukcija, {to
doka`uva deka Berens znae tvore~ki da gi interpretira principite na modernata, koi ve}e gi ima postaveno negoviot nekoga{en u~enik Le Korbizje.*42
Vo 1936 godina Berens prifa}a da rakovodi so Arhitektonskiot otsek na Pruskata
umetni~ka akademija vo Berlin, prodol`uvaj}i go kontinuitetot na svojata pedago{ka
dejnost. Od deloto {to zad sebe go ostava Berens, se inspiriraat niza pomladi arhitekti.
Taka na primer, strogosta i prefinetosta vo
oblikuvaweto i obrabotkata na objektite,
preku negoviot u~enik Mis van der Roe }e se
prenese i vo SAD. Tamu, pri krajot na XX
vek sî u{te tvori u~enikot na Mis van der
Roe, Filip Xonson, so edna majstorska nova
„tehnolo{ka“ varijanta na postmoderen klasicizam.
TONI GARNIE (1869-1948)
Toni Garnie pretstavuva arhitektonska
li~nost kakva {to retko se sre}ava. Sli~no
kako i Bruneleski, pet veka porano, i Toni
Garnie e ~ovek so siten rast i neugledna fizionomija, no so golem tvore~ki duh i energija. Negovoto tvore{tvo ja ima zbogateno arhitekturata so niza vredni pronajdoci, koi ne
se rezultat na nekoe dvi`ewe tuku edinstveno na negovata individualna kreativnost.
Iako golem arhitekt, Garnie ima govorna mana, taka {to ne mo`e dovolno dobro da
gi obrazlo`i svoite proekti, no za sre}a negovite tridimenzionalni crte`i zboruvaat
sosema jasno. Okolu sebe toj sobira golem
broj sorabotnici, koi gi prou~uvaat i gi razrabotuvaat negovite idei. Del od arhitektonsko-urbanisti~kite tajni na Toni Garnie, uspeva da gi otkrie negoviot pomlad sorabotnik Le Korbizje, koi podocna ume{no gi iskoristuva vo svoite dela.
Toni Garnie e vistinski majstor na prostornoto tvore{tvo, taka {to podednakvo do-
bro vladee kako so arhitektonskiot detaq taka i so urbanisti~kiot plan, no i so seto ona
{to se nao|a me|u niv. Preku crte`ite praveni so moliv vo boja, toj postignuva totalno
tridimenzionalno proektirawe na oblicite,
za razlika od dotoga{noto nivno povr{insko tretirawe. Osven kako proektant, toj se
istaknuva i kako konstruktor, no isto taka
i kako odli~en organizator na graditelskata
rabota.
Toni Garnie e roden vo Lion, kade {to i
umira po osum decenii bogat tvore~ki `ivot.
Toj ima zavr{eno sredno tehni~ko u~ili{te
i akademija, a vo 1901 godina ve}e ja dobiva
„Golemata nagrada na Rim“ za arhitektura.
Za da se oddol`i za uka`anata ~est, toj izrabotuva proekt za rekonstrukcija na letuvali{teto na starorimskiot govornik Ciceron, kako i plan za eden izmislen industriski grad za 35.000 `iteli.
Vo Rim (1899-1904) Toni Garnie otsednuva vo vilata Medi~i, od kade {to se pru`a
prekrasen pogled kon gradot i kon kupolata
na crkvata Sv. Petar. Tamu se rodeni i na hartija se postaveni negovite arhitektonski i
urbanisti~ki idei, koi nema da uspee vo celost da gi potro{i do krajot na svojot `ivot.
Od niv }e prodol`at da se napojuvaat negovite u~enici, definitivno sozdavaj}i gi osnovite na modernoto prostorno tvore{tvo.
Gledaj}i analiti~ki vrz rimskoto graditelsko nasledstvo, Toni Garnie istovremeno
gleda pretska`uva~ki kon indinata na arhitekturata i urbanizmot.
Realizacijata na del od sozdadenite idei
za gradot na idninata, nare~en Industriski
grad, e ovozmo`ena po zapoznavaweto na Toni
Garnie so francuskiot politi~ar Erio. Otkako Erio e izbran za gradona~alnik na Lion, Toni Garnie e postaven za glaven arhitekt i urbanist na gradot. Na toj na~in, obajcata zapo~nuvaat so realizacijata na t.n. Golemi raboti za Lion.
Revolucionernosta na ideite na Toni
Garnie se sostoi vo nadminuvaweto na dotoga{nite zastareni na~ela za ureduvawe na
41
Sl.86. Toni Garnie. Panorama od proektot za Industriski grad (1901-04-17)
Sl.87. Toni Garnie. Industriskata zona so visoki pe~ki od proektot za Industriski grad (1901-04)
42
naselbite, no isto taka i od niza prakti~ni
re{enija za klu~nite objekti vo niv. Tie
novi idei mo`at da se grupiraat na dve nivoa:
urbanisti~ko i arhitektonsko.
Toni Garnie e socijalist po ubeduvawe,
taka {to gradskiot organizam go koncipira
za da gi zadovoli potrebite na obi~nite lu|e
vo industriskata epoha, bez crkvi i bez kasarni. Gradskite funkcii gi ras~lenuva na
slednite osnovni zoni:
- zona za kolektivno domuvawe, kombinirano so zeleni povr{ini,
- zona so stopanski i proizvodstveni
objekti,
- zona so sportsko-rekreativni povr{ini, a site niv gi povrzuva so
- jasnata {ema na motorniot i pe{a~kiot
soobra}aj.
Na takov na~in, Toni Garnie gi ima detalno prostudirano i postaveno principite
na moderniot urbanizam. Tie principi, arhitektonskoto zdru`enie CIAM prakti~no gi
razrabotuva duri vo 1928 godina i gi proklamira vo Atinskata povelba od 1933 godina. Za
`al, Toni Garnie za vreme na svojot `ivot e
poznat glavno vo Lion, za po negovata smrt
ovie pionerski idei da bidat razneseni niz
svetot od strana na negovite mnogubrojni u~enici i sledbenici, a najmnogu od Le Korbizje.
Re{avaj}i gi objektite za Industriskiot grad, Toni Garnie popatno gi postavuva i
principite na modernata arhitektura
arhitektura, koi
podocna }e stanat univerzalno poznati,
spored slednite karakteristiki:
- skeleten sistem od armiran beton, so
slobodno prizemje,
- horizontalno postaveni prozorski lenti,
- ramni pokrivni povr{ini vo vid na terasi,
- vise~ka staklena fasada vo vid na yidzavesa.
Od takvata struktura proizleguva i slobodnata fleksibilna osnova, za koja vo toj
period, osven Toni Garnie, znae u{te samo
Ogist Pere.
Za da go obezbedi normalnoto funkcionirawe na objektite, Toni Garnie predlaga
iznenaduva~ki tehni~ki novosti za toga{niot svet, kako {to se:
- elektri~no greewe i termi~ka kontrola,
- instalaciono jadro vo objektot ili eden
nov, detalno prostudiran kanalizacionen sistem.
Formite na objektite, so svoite stereometriski oblici, imaat zbunuva~ki modernizam. Vo toj period sli~ni objekti sozdava
samo Adolf Los, vo vid na t.n. harmoniski
kockasti ku}i.
Konceptot na Industriskiot grad
(1901-04) Toni Garnie go pretstavuva so pomo{ na niza jasno definirani perspektivni
crte`i. Prostorniot izgled na del od industriskata zona na gradot, vo preden plan go
prika`uva brodogradili{teto i fabrikite
direktno povrzani so pristani{teto. Gore
levo se nayira branata so hidrocentrala, kako izvor na potrebnata elektri~na energija.
Delot od urbanisti~koto re{enie na
gradot so bolnici, zgradi za helioterapija i
so domovi na invalidite, e pretstaven vo vid
na edna moderna mikrourbanisti~ka edinica
za zadovoluvawe na potrebite na 30.000 `iteli. Predlo`eniot odnos me|u objektite,
kako i odnosot kon slobodniot prostor i soo-
bra}ajot, se koncipirani soglasno so nau~nata postavka napravena vo sorabotka so lekarite.
Vo konceptot na industriskata zona so
visoki pe~ki se gleda rasporedot na objektite vo vid na mnoguagolnici. Ovoj crte` na
Toni Garnie izgleda tolku realen i detalno
razraboten, {to mo`e da se pretpostavi deka
toj prethodno sovr{eno go ima zapoznaeno
tehnolo{kiot proces na proizvodstvoto. Celata kompozicija ja nadopolnuvaat branata
i hidrocentralata, pretstaveni vo dale~ina.
Vo izgledot na `elezni~kata stanica dominira moderno sfatenata armiranobetonska saat-kula. Peronite na stanicata se oblikuvani so mo}ni ramni plo~i i so trem na
stolbovi, a stani~niot hol e zatvoren so golemi stakleni povr{ini.
Vo prostornata pretstava na eden kvart
so objekti za kolektivno domuvawe se gleda
zamislata za komponirawe na ansambl sostaven od grupa objekti bez privatni dvorovi, a
so zaedni~ki slobodni prostori i zelenilo.
Vo oblikovna i vo funkcionalna smisla, preovladuva dobrososedstvoto me|u objektite i
~ovekomernosta na prostorot.
Del od ideite na Toni Garnie za Industriskiot grad se realizirani vo urbanizacijata na Lion (1905-19), otkako so poddr{ka
na gradona~alnikot Erio zapo~nuvaat t.n.
Golemi raboti
raboti, so cel naselbata da se izgradi
spored moderni urbanisti~ki principi. Soglasno so proektot, stanbenata zona Soedineti dr`avi (1920-35) e smestena vo neposredna blizina na proizvodstvenite kapaciteti.
Ovaa ideja Toni Garnie ja ima razraboteno
od nivo na urbanizam sî do detalite na stanbenata }elija, i toa podednakvo uspe{no. Pri
realizacijata na naselbata, stanbenite blokovi se izvedeni skalesto na poslednite 3-4
nivoa, taka {to stanovite pred sebe imaat
terasi vo vid na mali privatni dvorovi.
Glavniot objekt vo klani~kiot kompleks
De la Mu{ (1909) ima raspon od 80 metri i
kaskadno re{eni pokrivni povr{ini, {to
ovozmo`uva optimalno osvetluvawe na halata. Vnatre{niot izgled ja poka`uva racionalnata primena na ~eli~nite re{etki za
sovladuvawe na golemi konstruktivni rasponi na proizvodstvenite hali.
Eden del od bolnicata La gran` blan{
(1920-33) e za~uvan i denes. Idejata za nejzino
oformuvawe e prezemena direktno od bolni~kiot kompleks, {to Toni Garnie go ima
proektirano za Industriskiot grad.
Elektrotoplanata e osmislena vo vid na
moderen objekt za proizvodstvo na elektri~na struja od jaglen, pri {to toplinata dobiena od proizvodstvoto se koristi za zagrevawe
na bolni~kiot kompleks. Vo oblikuvaweto
na objektot zabele`liva e upotrebata na
staklena fasada vo vid na yid-zavesa.
Sl.89. Toni Garnie. Glavniot objekt vo klani~niot
kompleks De la Mu{, Lion (1909-14).
Izgled i vnatre{nost
Sl.90. Toni Garnie. Del od bolnicata La gran`
blan{, Lion (1920-33)
Sl.88. Toni Garnie. Kvartot Soedineti Dr`avi, od proektot za Industriski grad
(1920-35). Panorama i izgled na edna pe{a~ka ulica vo Lion
43
Stadionot vo Lion (1913-16), zaradi pogolema racionalnost vo gradeweto, e re{en
so iskop i nasip od zemja. Horizontalniot
potez e prekinat so ~etiri monumentalni
vlezni porti.
Za `al, dobar del od objektite na Toni
Garnie vo Lion se urnati zaradi sproveduvawe na novi urbanisti~ki zafati (1980). Sepak, nekoi pozna~ajni objekti se za~uvani i
se proglaseni za kulturno nasledstvo.
Vilata na direktorot na tekstilnoto
u~ili{te vo Lion (1927) gi poka`uva sfa}awata na Toni Garnie za formirawe na arhitektonska kompozicija sostavena od stereometriski formi.
Od objektite gradeni nadvor od Lion, najzna~ajno e edno od poslednite dela na Toni
Garnie, op{tinskata zgrada Bulow-Bilankur vo Pariz (1934). Toa e eden simetri~en
dostoinstven objekt, so naglasen skeleten
sistem na pet nivoa. Posledniot (~etvrtiot)
Sl.91. Toni Garnie. Vilata na direktorot
na Tekstilnoto u~ili{te, Lion (1927)
Sl.92. Toni Garnie.Op{tinskata zgrada Bulow
Bilankur, Pariz (1934). Izgled i vnatre{nost
44
kat na objektot ostava vpe~atok na razvien
zavr{en venec, so silno isfrlena strea.
Vnatre{niot izgled go poka`uva galeriskoto re{avawe na hodnicite, so ramnomerno zenitalno osvetlenie, pri {to galeriite se nosat od jaki armiranobetonski konzoli.*43
Evidentno e deka e izveden samo mal del
od proektite na Toni Garnie. Me|u neizvedenite proekti ima i takvi, koi pretstavuvaat remek-dela {to se nao|aat desetici godini pred svoeto vreme. Pozna~ajni od niv
se slednive:
- u~ili{te za teorisko i prakti~no
umetni~ko obrazovanie,
- berza na trudot, za potrebite na milionski grad,
- u~ili{te za tkaewe i vezewe,
- PTT centrala, vo ~ija koncepcija se
vklu~eni pronajdeni arheolo{ki ostatoci, kako i
- mnogubrojni stopanski objeki.
Vrz izvedenite objekti na Toni Garnie, a
u{te pove}e vrz negovite mnogubrojni revolucionerni proekti u~at golem broj mladi arhitekti, koi definitivno gi probivaat pati{tata na modernata arhitektura. Deloto na
Toni Garnie pretstavuva temel vrz koj Le Korbizje }e gi izgradi svoite principi na moderniot urbanizam i modernata arhitektura,
izlo`eni vo knigite: Na~in na urbanisti~ko
razmisluvawe i Kon vistinska arhitektura.
Evidentno e deka Ogist Pere vsu{nost
ja nadgraduva i usovr{uva zapo~natata razvojna linija na noviot grade`en materijal
vo Francija. Toj se javuva kako direkten naslednik na teoriskite idei za odnosot me|u
konstrukcijata i formata, {to pred nego gi
ima vospostaveno Viole-le-Dik. Pri koncipiraweto na objektite, Ogist Pere go po~ituva svojot princip, spored koj „tehnikata,
do kolku e poetski izrazena, se pretvora vo
arhitektura“.
Ogist Pere zapo~nuva da studira arhitektura na [kolata za ubavi umetnosti vo
Pariz, no nikoga{ ne ja zavr{uva, tuku stapuva na rabota vo grade`noto pretprijatie
na svoeto semejstvo, koe ve}e e specijalizirano za gradewe so armiran beton. Vo sorabotka so svoite dvajca pomladi bra}a, toj postignuva golemi uspesi, taka {to u{te pred
da napolni trieset godini se poka`uva kako
zrel arhitekt koj pronao|a novi mo`nosti
na arhitektonskiot izraz.
OGIST PERE (1874-1954)
Ogist Pere so pravo se smeta za eden od
pionerite i pobornicite na modernata arhitektura. Negovoto konstruktorsko i graditelsko tvore{tvo nerazdelno e povrzano
so razvojot na armiraniot beton. Toj gi otkriva arhitektonskite mo`nosti na ovoj materijal i uspeva pravilno da go postavi odnosot me|u konstrukcijata i formata na objekotot. Se razbira deka za takviot uspeh na
armiraniot beton vo arhitekturata, golem
pridones imaat prethodnicite na Ogist Pere, koi gi imaat sozdadeno preduslovite za
probivot na ovoj nov grade`en materijal. Pova`ni me|u niv se slednive:
- Viko vo 1820 godina go pronao|a cementot,
- Kuawe vo 1847 godina ja gradi prvata
ku}a od beton,
- Monie vo 1880 godina zapo~nuva so patentirawe na armiranobetonski plo~i,
- Kuawe vo 1893 godina go gradi prviot
akvadukt od armiran beton vo A{er,
- Le Ker vo 1897 godina ja pravi prvata kupola od armiran beton vo Kler-Fonten,
- Konsider vo 1900 godina ja pronao|a
spiralnata armatura, koja na stolbovite im dava golema nosivost, a
- Rabi od 1897 godina zapo~nuva so predavawa po armiran beton.
Sl.93. Ogist Pere. Stanbenata zgrada na
ul. Franklin, Pariz (1903). Osnova i izgled
Stanbenata zgrada na ul. Franklin vo
Pariz (1903) pretstavuva prv stanben objekt
kompletno izgraden od armiranobetonski
skeleten sistem so nenose~ka ispolna. Vo osnovata, objektot ima racionalno re{enie so
koe na lokacijata zagradena so objekti od tri
strani, se izbegnuva upotrebata na svetlarnik, a so povlekuvaweto na centralniot del
od uli~nata linija se obezbeduva prirodna
svetlina za site prostorii. Ovaa postapka,
vo kombinacija so plasti~nite mo`nosti na
betonot sozdava `ivopisna kompozicija. Nad
poslednoto (osmo) nivo objektot zavr{uva so
terasest ramen krov i so mala pokrivna gradina. Vo prizemjeto, zad golemata staklena
povr{ina se nao|a ateljeto na Ogist Pere.
Gara`ata na ul. Pontie vo Pariz (1905)
e eden od prvite objekti dosledno realizirani vo armiran beton i staklo. Armiraniot
beton e ostaven vidliv na fasadata, {to e
ovozmo`eno od negovata dobra izvedba. Podocna vaka razgoleniot beton }e bide nare~en natur-beton. Zabele`livo e deka oblikuvaweto na fasadata e napraveno so strogi,
no ubavi proporcii, vo ~ij centar se nao|a
edna moderno interpretirana gotska rozeta.
Teatarot Elisejski poliwa vo Pariz
(1911-13) se pojavuva kako prv pogolem op{testven objekt celosno izgraden od armiran
beton. Vo negovoto gradewe e upotreben armiranobetonski skeleten sistem, so ispolna
od razli~ni grade`ni materijali, koi formiraat dvoslojni ili trislojni yidovi, so
vozdu{en me|uprostor za toplinska i zvu~na
izolacija. Vo toj objekt, za prvpat pod eden
pokriv se obedineti tri teatri: muzi~ki teatar za 1200 gleda~i, komedija za 750 gleda~i
i studiski teatar za 250 gleda~i.
Sl.94. Ogist Pere. Gara`ata na ul. Pontie,
Pariz (1905)
Sl.95. Ogist Pere. Teatarot Elisejski poliwa,
Pariz (1911-13). Osnova i izgled
Re{enieto na teatarot ima edno novo socijalno zna~ewe bidej}i toj ne e namenet za
odbran sloj gra|ani, tuku za po{irokata publika. Poradi toa, toj gi nema dotoga{nite
paradni prostorii, taka {to vo glavnite
prostorii se vleguva direktno od ulica. Mermernata fasada so svojata forma pretstavuva
direkten odraz na osnovata i konstrukcijata,
koja ostanuva ~itliva. Upotrebenite bareljefi vrz fasadata ja simboliziraat sodr`inata na objektot. Vo enterierot na golemata
sala dominiraat mo}nite balkoni od armiran beton, kako i zenitalnoto osvetlenie vo
vid na kupola, koja e izvedena od lesna ~eli~na konstrukcija i staklo.
Fabrikata za konfekcija Esder vo Pariz
(1919-21) ima razgolen konstruktiven sistem
vo enterierot, sostaven od lakovi, stolbovi
Sl.96. Ogist Pere. Fabrikata za konfekcija Esder,
Pariz (1919-21). Vnatre{nost
i gredi, a rabotniot prostor e osvetlen zenitalno. Ovoj konstruktiven pristap ne e poka`an iskreno vrz fasadata, koja ima ortogonalen i donekade monumentalen karakter
so upotreba na ornamenti vrz antablementot.
Idejniot proekt za Gradot na kulite
(1922) prika`uva edna nova koncepcija za organizirawe na moderen grad, {to se sostoi
od kuli visoki 250 m, smesteni vo zelenilo i
na me|usebno rastojanie od 300 m. Sekoja kula
bi mo`ela da primi 10.000 `iteli. Na nivoto
na devettiot kat planirano e kulite da bidat
povrzani so pe{a~ki ulici noseni vrz la~na
konstrukcija. Brziot gradski soobra}aj pominuva po sredinata na bulevarot, vo vid na
`eleznica spu{tena pod nivoto na parterot.
Ovaa revolucionerna urbanisti~ka ideja nema soodveten moderen odraz vo arhitektonskoto oblikuvawe na kulite. Sepak, osnovnata zamisla na ovoj proekt }e izvr{i silno
vlijanie vrz idnite urbanisti~ki koncepcii
na Le Korbizje.
Sl.97. Ogist Pere. Proektot za Grad na
kulite (1922). Panorama
Kako golem poznava~ na gotskata arhitektura i na deloto na Viole- le-Dik, Ogist
Pere uspeva vo golema mera da go o`ivee
svetlosniot prostor na gotskata katedrala,
preku realizacijata na crkvata vo Rensi
(1923). Objektot, vo vid na trikorabna bazilika, e celosno izgraden od armiranobetonski skelet. Kambanarijata e vgradena vo vlezniot del i se dr`i na ~etiri ~etirilisni
stolbovi. Svetlosnite efekti vo enterierot
se postignati so pomo{ na proyirni yidovi,
odnadvor pokrieni so mre`esti armiranobetonski tranzeni. Tavanite se izraboteni vo
vid na polni zasvodeni krovni konstrukcii.
Vakvata hrabra transformacija na tradicijata, no vo direktna vrska so nea, ne uspeva
da napravi nitu eden sovremenik na Ogist
45
Navleguvawe vo svetot
na arhitekturata
Rajt zapo~nuva da studira in`enerstvo na
Univerzitetot vo Medison, Viskonsin, no po
dve godini go napu{ta za da se zanimava edinstveno so arhitektura. Kako talentiran mlad
~ovek, na 19-godi{na vozrast toj e primen na
rabota vo firmata Adler i Saliven vo ^ikago. Tamu nabrgu mu e dovereno gradeweto na
stanbeni objekti, pri {to steknuva prakti~no
iskustvo. Po {estgodi{na rabota Rajt se osamostojuva, no vo negovite se}avawa Saliven
zasekoga{ ostanuva drag u~itel. Od Saliven,
Rajt go prifa}a organskoto sfa}awe na arhitekturata, spored koe oblikot na objektot treba da proizleze od negovata sodr`ina. Za negovoto oformuvawe mnogu pridonesuvaat i
raspravite za arhitekturata i umetnosta na
filozofot Xon Raskin i arhitektot Violele-Dik. Qubovta kon prirodata i avtenti~niot grade`en materijal toj ja ima steknato u{te
porano, koga `iveel na farmata na svojot dedo
pokraj Sprin Grin, Viskonsin.
Sozdavawe na sopstven pat
vo arhitekturata
Po osamostojuvaweto od Saliven, Rajt zapo~nuva da ja gradi sopstvenata ku}a vo Ouk
Park, Ilinois (1889), do koja po {est godini
go gradi i sopstvenoto studio. Vo koncepcijata na ovie objekti, na prv pogled e vidlivo
deka Rajt zapo~nuva probivawe na sopstven
pat vo arhitekturata, so barawe na ramnote-
`a me|u tehnikata i umetnosta, kako i me|u
ku}ata i prirodnata okolina. Ovie postavki
proizleguvaat od Rajtoviot filozofski pogled vrz arhitekturata direktno povrzana so
`ivotot, {to e zabele`ano vo vid na kusi poraki ispi{ani vrz vidlivo postavenite tabli vo negovoto studio i nad ogni{teto vo
dnevnata soba, kade {to pi{uva: „Vistinata
e `ivot. Drag prijatelu, pokraj ovie topli kamewa ne zboruvaj lo{o za ni{to i za nikogo“.
Karakteristi~en objekt od po~etokot na
samostojnoto tvore{tvo na Rajt pretstavuva
Kulata veternica na negovata tetka vo Sprin
Grin (1896). Kulata e izgradena od drven skelet oblo`en so talpi i e podignata vrz skalest postament od kamen. Taa ima poligonalna aerodinami~na osnova, koja so podolgata
oska e svrtena vo pravec na dominantnite
vetrovi. Od toa se gleda deka Rajt u{te vo
po~etokot na svoeto tvore{tvo go vospostavuva organskiot odnos kon neposrednata okolina kako vo pogled na grade`niot materijal
taka i vo pogled na klimatskite uslovi.
Na pragot od XX vek, osven {to na organski na~in gi povrzuva objektite so okolinata, Rajt niv gi oblikuva so jasni stereometriski formi, koi }e izvr{at golemo vlijanie vrz razvojot na kubizmot vo evropskata
arhitektura. Takov karakteristi~en primer
pretstavuvaat ku}ite na Vilijam Vinslou
(1894) i na Vilijam Frik (1901), dvete vo Ouk
Park, Ilinois.
Vilata Vilic vo Hajlend Park kaj ^ikago (1901) nosi sosema nova koncepcija na
stanben objekt, kade {to slobodno razvienata krstovidna osnova se nao|a vo direktna
vrska so prirodata. Prostoriite za dneven
prestoj, namesto prozorci so parapet, imaat
zastakleni „harmonika“ vrati, preku koi se
prelevaat vnatre{niot i nadvore{niot
prostor. Srasnuvaweto na ku}ata so terenot,
Rajt go postignuva bez pravewe kakov bilo
iskop ili nasip na terenot.
So takviot revolucioneren nastap, Rajt
ja poka`uva svojata tvore~ka zrelost u{te
vo po~etokot na XX vek, {to se manifestira
so postavuvaweto i realizacijata na negoviot koncept za t.n. preriska ku}a. Vo toj koncept se vgradeni slednive principi na organskata arhitektura:
- prisposobuvawe na objektot kon topografijata na terenot, a ne negovo nasilno osvojuvawe,
- prefinet odnos kon neposrednata okolina i vegetacijata,
- umetni~ka upotreba na lokalniot grade`en materijal,
- prelevawe na vnatre{niot i nadvore{niot prostor,
- sozdavawe na ~ovekomeren prostor vo
ramnote`a so okolinata, i
- tretirawe na pokrivot kako neraskinliv del od kompozicijata.
Na takov na~in, Rajt gi postavuva osnovite na organskata teorija vo arhitekturata
arhitekturata,
koja ne{to podocna ja razviva do maksimum.
Toa se doka`uva niz realizacijata na pogolem broj karakteristi~ni objekti. Vo niv, a
i vo slednite objekti, Rajt nao|a i svoj originalen na~in za obrabotka na yidnite povr{ini, bilo so strukturata na izvorniot grade`en materijal, bilo so geometriskite {a-
Sl.103. Frenk Lojd Rajt. Vilata Everi - Kounli
Riversajd, Ilinois (1908). Osnova na kat i izgled
Sl.104. Frenk Lojd Rajt. Vilata Frederik Konstantin Robi, ^ikago (1909). Osnova na prizemje i izgled
48
ri vrz prefabriciranite armiranobetonski
elementi, ili pak so koloristi~ka moderna
interpretacija na gotskiot vitra` vrz svetlosni povr{ini, sekoga{ postaveni na odbrano mesto.
Vilata Everi-Kounli, Riversajd (1908)
ima zbiena kompozicija vo prizemjeto i razgraneti krila na katot, polo`eni niz terenot. Prizemjeto e vo direktna vrska so parternoto zelenilo i vodenata povr{ina vo
dvorot pred objektot.
Vilata Frederik Konstantin Robi vo
^ikago (1909) pru`a najzrel oblik na Rajtovata arhitektura od periodot pred Prvata
svetska vojna. Razdvi`uvaweto na nejzinite
osnovni volumeni e napraveno okolu te`i{teto na objektot, kade {to se smesteni ogni{teto i skalite. Op{to zemeno, Rajt pravi karakteristi~no razdvi`uvawe na arhitektonskite volumeni po horizontala, formiraj}i
osnovi na objektite vo vid na bukvite „L“,
„T“ ili „H“, so slobodno dvi`ewe me|u glavnite stanbeni edinici.
Pred Prvata svetska vojna, osven so preriski ku}i, Rajt se istaknuva i so gradewe na
op{testveni i verski objekti, koi so svojot
kubisti~ki pristap go privlekuvaat vnimanieto na evropskite arhitekti. Takva e negovata Unitaristi~ka crkva vo Ouk Park
(1904), kade {to vrz naglasenata kubisti~ka
kompozicija e upotrebena umerena reljefna
dekoracija, postavena vrz doprozornicite
pod venecot na objektot.
Sli~no kako i crkvata, i upravnata zgrada
Larkin vo Bafalo, Wujork (1903, urnata 1950) so
svoite kompleksni kubisti~ki formi, so
razvojot vo tri dimenzii i so ekspresionisti~kata upotreba na noviot materijal, kako
i so novata metoda na rabota, igra zna~ajna uloga
vo razvojot na ve}e pojavenata kubisti~ka
tendencija vo evropskata arhitektura.
Letnata rezidencija Taliezin ist, kaj
Sprin Grin, Viskonsin (1911), Rajt ja gradi
za potrebite na svoeto semejstvo i za prestoj
na u~enicite i sorabotnicite. Ovoj objekt
na dvapati e uni{tuvan, vo 1912 godina od po`ar, a vo 1925 godina od udar na grom, za sekoga{ odnovo da bide izgraden. Tamu e oformena eden vid arhitektonska kolonija, koja
podocna vo zimno vreme, zaedno so poslugata
redovno se preseluva vo Zimskata rezidencija Taliezin vest, Arizona. Imeto Taliezin, Rajt go prezema od eden keltski mit, vo
koj na vel{ki jazik ozna~uva sjaen greben.
Arhitekturata na Letnata rezidencija
odgovara na ve}e vospostavenata koncepcija
na preriski ku}i, pri {to kako povolnost
se koristi naklonot na terenot i lokalniot
grade`en materijal. Objektot e izgraden od
varovnik so nevidlivo betonsko jadro, koe gi
povrzuva kamenite blokovi. So priroden materijal od kamen i drvo e iskomponirano i
ubavoto sozvu~je na enterierot.
Sl.105. Frenk Lojd Rajt.Unitaristi~kata crkva, Ouk Park, Ilinois (1904). Izgled i vnatre{nost
Sl.106. Frenk Lojd Rajt. Letnata rezidencija Taliezin Ist kaj Spring Grin,
Viskonsin (1911-12-25). Osnova, izgled
Sl.106a. Frenk Lojd Rajt. Letnata rezidencija Taliezin Ist kaj Spring Grin, Viskonsin (1911-12-25).
Izgled na semejnoto krilo i vnatre{nost na teatarot
49
Konstantin Meqnikov. Ku}ata na arhitektot, Moskva
(1927-29). Osnovi i izgled
52
IV. DVI@EWA VO PRVATA POLOVINA NA XX VEK
Probivot na modernite koncepcii vo po~etokot na XX vek i nivnata prakti~na proverka preku delata na pobornicite na modernata arhitektura, pridonesuva za zasilen
razvoj na arhitekturata vo prvata polovina
na vekot. Arhitekturata i umetnosta vo toj
period paralelno se razvivaat, so me|usebno
nadopolnuvawe i inspirirawe. ^estopati, vo
aktivnosta na isti umetni~ki pravci ili
dvi`ewa, ramnopravno u~estvuvaat umetnicite i arhitektite, vklu~uvaj}i gi i poetite.
Osnovnite teoriski raspravi vo oblasta
na arhitekturata se vodat za odnosot me|u
funkcijata i formata na objektot. Se rasprava za na~inot na koj funkcijata mo`e da
se izrazi preku harmoniski formi, {to iskreno bi proizlegle od sodr`inata. Razli~nite nastojuvawa za razre{uvawe na osnovnite dilemi vo teorijata na arhitekturata,
vo prvata polovina na XX vek mo`at da se
podelat na dve osnovni grupi.
Prvata grupa nastojuva problemite na
arhitekturata da gi razre{i, pred sî, preku
nejzinata oblikovna fizionomija. Vo nejzini
ramki spa|aat dvi`ewata: secesija i jugendstil, kubizam, neoplasticizam, objektivizam
i ekspresionizam.
Vo vtorata polovina na 20-tite godini
se pojavuva t.n. art deko, vo vid na nova moda
vo industriskiot dizajn, enterierot i vo arhitekturata, koja go koristi, glavno, iskustvoto od prvata grupa, no zema i elementi od
futurizmot i purizmot.
Vtorata grupa nastojuva problemot na
arhitekturata da go razre{i, pred sî, preku
sinteza na nejzinata funkcionalna i konstruktivna opravdanost. Vo nea spa|aat dvi`ewata: futurizam, purizam, funkcionalizam i konstruktivizam.
Dobar del od ideite na kubizmot i ekspresionizmot od prvata grupa i ideite na re~isi site dvi`ewa od vtorata grupa, temelno
se razraboteni vo {kolata Bauhaus, od kade
{to }e prozra~at niz celiot svet vo vid na
internacionalen stil.
Od druga strana, racionalizmot iako
pretstavuva preduslov za internacionalizacija na arhitekturata, toj se razlikuva od internacionalniot stil pred sî poradi svojata
sprotivstavenost na ekspresionizmot.
A. OBLIKOVNA
FIZIONOMIJA
Secesijata i jugendstilot vo ramkite na ovaa
materija podetalno se opi{ani vo poglavjeto za
probivot na modernite koncepcii vo po~etokot
na XX vek. Vo borbata protiv akademizmot, ovie
nasoki se otka`uvaat od istoriskite stilovi, no
ja zastapuvaat slobodno sfatenata dekoracija.
Nekoi od arhitektite na secesijata, kako na
primer, Oto Vagner, duri razmisluvaat i za nov
odnos me|u funkcijata i formata, dodeka Jozef
Hofman vo svoeto zrelo tvore{tvo go zbogatuva
modernoto arhitektonsko dvi`ewe sî do sredinata na XX vek.
Kubizam
Pravecot kubizam vo prvata decenija na
HH vek pravi silen probiv vo oblasta na likovnata umetnost, no toa trae relativno
kratko. Od druga strana, transponiraweto na
negovite otkritija vo cvrstata tridimenzionalna arhitektonska struktura ostava trajni
i mnogu korisni pouki. Vrz tie pouki se temeli novoto objektivno sfa}awe na formite, izvajani vo beskrajniot prostor. Ova vajawe pretstavuva pomo{no sredstvo pri sovladuvaweto na oblicite i nivnoto sklopuvawe vo harmoniski plasti~ni celini, zavisno od odredenata konkretna zada~a. Toa zna~i
deka kubizmot vo oblasta na arhitekturata
postignuva takvi rezultati, koi vo natamo{niot razvoj na arhitektonskata misla mo`e
da gi koristi sekoj tvorec.
Glavnata pouka na kubizmot pretstavuva
sposobnosta na arhitektot da gi sogleda mati~nite oblici na objektot i niv da gi slo`i
vo edna harmoniska celina, odnosno {to podobro i {to pojasno da ja opredeli su{tinata
na svojata koncepcija, izrazena preku elementite na arhitektonskata kompozicija.
Soodvetno na kubisti~kata umetni~ka
filozofija, kubizmot vo arhitekturata se
zasnova prvenstveno vrz stereometriskite
formi, kako vo osnovniot prostoren sostav
na objektot taka i vo negovite delovi. Navleguvaj}i vo jadroto na kompozicijata, kubizmot ne gi odbegnuva nitu apstraktnite razmisluvawa, a otkrivaj}i gi mati~nite oblici
na kompozicijata, niv toj gi osloboduva od
kakva bilo dekorativnost. Na takov na~in, kubizmot im otvora pat na idnite arhitektonski dvi`ewa, po~nuvaj}i od neoplasticizmot,
preku objektivizmot, pa sî do purizmot.
Kubizmot vo arhitekturata se pojavuva
pooddelno i toa najprvin vo delata na oddel-
Sl.110. Jozef Go~ar. Crkvata Sv. Vencislav,
Vr{ovice kaj Praga (1928). Osnova i izgled
ni tvorci vo Francija, za podocna da se pretvori vo dvi`ewe. Pred Prvata svetska vojna,
kubizmot se javuva kako dvi`ewe vo ^e{ka,
a za vreme na vojnata vo Holandija, kade {to
dobiva pogolem broj pripadnici.
KUBIZMOT VO ^E[KA pred Prvata
svetska vojna pretstavuva osamena pojava bidej}i ne navleguva podlaboko vo intimnata
sfera na arhitektonskoto tvore{tvo. I pokraj toa, toj ima zna~ajna uloga vo borbata protiv pre`iveaniot akademizam. Golemo prakti~no i teorisko zna~ewe za razvojot na ~e{kiot urbanizam i arhitektura, me|u 1918 i
1945 godina, ima deloto na funkcionalistot
Jozef Go~ar (1880-1945) vo mestoto Hradec
Kralove. Pri re{avaweto na urbanisti~kite problemi, Go~ar postignuva aktivno edinstvo me|u naselbata, rekata i tvrdinite. Tamu toj gradi kompleks u~ili{ta (1926-27) so
kubi~ni formi, no so prisustvo na umerena
vtorostepena plastika na fasadite. Podocne`nite negovi objekti dobivaat sosema pro~isteni kubisti~ki formi, so ramni povr{ini. Toa e najvidlivo izrazeno vo oblikuvaweto na crkvata Sv. Vencislav vo Vr{ovice kaj Praga (1928).
53
Sl.111. Panorama na
gradot Zlin, ^e{ka
Me|u dvete svetski vojni, zna~ajni arhitektonsko-urbanisti~ki zafati se prezemaat
vo Praga i vo Brno, no isto taka i vo maliot
grad Zlin (podocna Gotvaldov). Zlin, koj so
stoletija nema pretrpeno posebni promeni,
vo vremeto od 1920 do 1940 godina porasnuva
od 4.000 na 40.000 `iteli, blagodarenie na
~evlarskata industrija na fabrikata Bata.
Vo Zlin se gradi edna cela nova naselba,
soglasno so slednite novi urbanisti~ki postavki: slobodna beskvartovska izgradba
komponirana od niski i visoki objekti, postaveni vo zelenilo, vo vid na grad-gradina.
Vo po~etnoto koncipirawe na urbanisti~kiot plan, pokraj doma{nite arhitekti, aktivno u~estvo zema i Le Korbizje. Me|utoa,
konkretnite realizacii vo oblasta na arhitekturata, pove}e mu pripa|aat na eden drug
pravec vo ~e{kata arhitektura, a toa e konstruktivisti~ko-funkcionalisti~kata nasoka. Takvite arhitektonski tendencii vo
^e{ka gi ima vovedeno Jan Kotera (18711923), eden od u~enicite na Oto Vagner, a koj
se ima zapoznaeno i so ranoto tvore{tvo na
Rajt.*46
KUBIZMOT VO HOLANDIJA pretstavuva interesen ogranok i razvoen pravec
na raniot pariski kubizam. Za vreme na Prvata svetska vojna vo Holandija, kako neutralna zemja, toj se razrabotuva mnogu dlaboko
i seopfatno. Apstraktnite problemi od kubisti~kiot na~in na razmisluvawe i tvorewe
zdru`uvaat vo eden kru`ok nekolku poznati
umetnici i arhitekti. Vo 1917 godina, pod rakovodstvo na teoreti~arot Teo van Duzburg
(1883-1931), tie go pokrenuvaat spisanieto De
Stajl. So svoite napisi grupata se zalaga za
pogolema produhovenost i ednostavnost na
oblicite i boite. Takvata zalo`ba za razvoj
na arhitektonskite formi vo vid na plasti~ni sliki vo prostorot, nabrgu, pod rakovodstvo na slikarot Pit Mondrijan
Mondrijan, ja odveduva
ovaa grupa vo neoplasticizmot. Kreativniot
arhitekt Piter Aud so svoeto tvore{tvo se
izdvojuva od grupata i sozdava zna~ajni individualni dela vo oblasta na kubizmot.*47
54
Sl.112. Teo van Duzburg. Igra~i na {ah.
Umetni~ki muzej Hag
PITER AUD (1890-1963) me|u prvite arhitekti gi prifa}a ideite na kubizmot, za
potoa preku neoplasticizmot da navleze vo
funkcionalizmot. Na takov na~in, toj nabrgu
stanuva vode~ka li~nost vo razvojot na funkcionalizmot vo Zapadna Evropa, no kon sredinata na vekot i nego go napu{ta.
Piter Aud ima zavr{eno samo del od studiite na Visokata tehni~ka {kola vo Delft,
no otkako }e se pro~ue so svoeto delo, po Vtorata svetska vojna, toj stanuva nejzin po~esen
doktor.
Okolu 1916 godina, Piter Aud doa|a vo
kontakt so Teo van Duzburg i stanuva aktiven
~len na novoto dvi`ewe De Stajl. Toj dobiva
te{ka zada~a: da gi sprovede vo praktika ideite na toa dvi`ewe, koi ~estopati se premnogu teoriski. Poradi toa doa|a do nesoglasuvawe vo grupata, kon {to pridonesuva i obo`avaweto na deloto na Berlah od strana na
Sl.113. Piter Aud. Vilata Alegonde,
Katvajsk (1917)
Piter Aud. Razvivaj}i go eksperimentot na
De Stajl, a pod vlijanie na Berlah, Piter
Aud sozdava arhitektura koja vo 20-tite godini na vekot go poka`uva patot kon funkcionalizmot, koj vo po~etokot e nare~en nov
racionalizam.
So gradeweto na vilata Alegonde vo Katvajsk (1917), Piter Aud i sorabotnicite go
poka`uvaat osloboduvaweto od neposrednoto
vlijanie na Berlah. Tie nastojuvaat prakti~no da gi sprovedat principite na holandskiot kubizam. Arhitektonskata kompozicija na
prvobitniot objekt, zaedno so dogradbata od
1927 godina, se sostoi od ednostavni stereometriski formi, slo`eni vo edna celina so
pomo{ na aritmeti~ki sistem. Objektot nema ornamenti, a ramnite yidni povr{ini se
probieni samo so prozorskite otvori. Takva
pro~istena arhitektonika, pred Piter Aud
delumno ima postignato samo Adolf Los so
ku}ata [tajner vo Viena (1910).
Razrabotuvaj}i ja kubisti~kata neoplasti~na teorija, Piter Aud istovremeno se zapoznava i so deloto na Rajt, taka {to u{te
pred 1920 godina, preku svoite proekti ja bara sintezata na holandskiot i kubizmot na
Rajt, tretiran organski. Takov karakteristi~en primer e negoviot proekt za dvoku}a
Sl.114. Piter Aud. Naselbata [pangen,
Roterdam (1919)
Sl.115. Piter Aud. Kafe de Unie, Roterdam
(1924-25). Likovna pretstava
(1918). Vo istata godina Piter Aud stanuva
gradski arhitekt na Roterdam, dobivaj}i
mo`nost da re{ava niza prakti~ni arhitektonsko-urbanisti~ki problemi. Negovi najpoznati realizacii od toj period se stanbenite naselbi [pangen i Tusendajken (1920).
Kaj objektite vo tie naselbi, gradeni vo kubisti~ki formi, Aud ja koristi i doma{nata
tradicija na gradewe so tula.
Najpoznato delo na Piter Aud od periodot na aktivnoto u~estvo vo ramkite na grupata De Stajl, pretstavuva realizacijata na
Kafe de Unie vo Roterdam (1924-25). Negovata fasada ja poka`uva prakti~nata primena na neoplasti~nite principi, pri {to
vtisnata me|u dva eklekti~ni objekti, taa nalikuva na moderen plakat.
Sl.117. Piter Aud.
Stanbenata niza vo
naselbata Vajzehof,
[tutgart (1929)
Nekade po 1935 godina, Piter Aud go napu{ta i funkcionalisti~kiot priod vo arhitekturata, za {to najdobro svedo~i objektot na kompanijata [el vo Hag (1938). Toa
predizvikuva kritiki na negova smetka, koi
vo dobar del ne se opravdani, bidej}i toj objekt pretstavuva samo edna epizoda vo tvore{toto na Piter Aud. Nabrgu toj se vra}a
vo poleto na kubisti~kata neoplastika, spored koja gradi objekti i vo sredinata na vekot.*48
Razmisluvaj}i za su{tinata na arhitekturata, vo 1961 godina Piter Aud ima zapi{ano: „Potrebata od (kubisti~ka) apstrakcija treba da se dopolni so nastojuvaweto za
melodi~nost, bidej}i ~istata apstrakcija e
kako religija bez humanizam“.
oplasticizam da se prenese i vo oblasta na
arhitekturata.
Umetni~kata grupa De Stajl e formirana vo 1917 godina vo Lajden, Holandija.
Nejzini najpoznati ~lenovi, pokraj Pit
Mondrijan, stanuvaat Piter Aud i Teo van
Duzburg. Podocna kon ovaa grupa se priklu~uvaat i drugi nivni istomislenici, kako
{to se arhitektite Robert vanÄt Hof i
Herit Ritveld. Potpiraj}i se vrz kubizmot
vo oblikuvaweto, tie prekinuvaat so tradicijata i ja pretpo~itaat upotrebata na praviot agol i ramniot yid. Isto taka, tie ja otfrlaat upotrebata na prirodnite materijali
i se zalagaat za interpretacija na ~isti boi
vrz fasadnite povr{ini, pri {to gi primenuvaat, pred sî, primarnite boi: crvena, sina
i `olta.
Neoplasticizam
Neoplasticizmot, kako poim, prv go ima
upotrebeno slikarot Pit Mondrijan za svoeto tvore{tvo proizlezeno od kubizmot.
Umetnicite i arhitektite, koi se zdru`eni
okolu spisanieto De Stajl, se zalagaat jasniot geometriski poredok na slikarskiot neSl.116. Piter Aud. Naselbata Hok van Holand
(1924-27). Panorama i dvor
Rabotni~kata naselba Hok van Holand
(1924-27) pretstavuva tipi~en primer na kubizmot: objektite izgledaat monolitno so
svoite stereometriski formi „oble~eni“ vo
blagoroden malter. Parterot i ogradnite
yit~iwa na dvorovite se napraveni od vidliva tula, so cel da se istakne ~istotata na
volumenite na objektite.
So stanbenata niza vo naselbata Vajzenhof kaj [tutgart (1929), Piter Aud postignuva promislena i likovno obrabotena arhitektonska tema. Ednakva va`nost vo oblikuvaweto toj im dava na glavnite i na ekonomskite vlezovi vo stanbenite objekti.
Ovaa naselba e podignata po inicijativa na
Mis van der Roe, so u~estvo na toga{nite najvidni arhitekti od Evropa, koi za nea proektiraat po eden stanben objekt.
Sl.119. Van Duzburg i Van Esteren. Proekt za
individualna ku}a (1923)
Sl.118. Pit Mondrijan. Kompozicija (1921).
Maslo na platno, 80 h 50 cm
Ovaa grupa go otfrla sekoe prostorno ograni~uvawe na koja bilo fasada, {to, zaedno
so redot na boite, De Stajl vo najgolema mera
go pretstavuva kako estetsko dvi`ewe. Kako
rezultat na toa, principite na ovaa grupa ne
mo`at dosledno da se prenesat vo oblasta na
arhitekturata, koja pretstavuva sinteza na
umetnosta i tehnikata. Zatoa, na krajot doa|a
do sudir me|u Teo van Duzburg i Piter Aud.
55
Bauhaus, vo svojata prva t.n. vajmarska faza,
manifestira elementi na ekspresionizmot,
{to e razbirlivo bidej}i Valter Gropius e
nejzin profesor i prv direktor (1919), a Mis
van der Roe, osven profesor, e i nejzin posleden direktor (1933).
Fric Heger (1877-1949) vo 1923 godina dobiva mo`nost da ja realizira ^ile haus vo
Hamburg (1922-23). Koristej}i ja triagolnata
lokacija, toj sozdava dinami~na kompozicija
so duh na transformirana germanska gotika.
Hugo Hering (1882-1958) svojata ekspresionisti~ka estetika isto taka ja bazira vrz
kvalitetite na germanskata gotika, no toj se
otka`uva od zakonite na geometrijata i gi
prifa}a principite na organskata arhitektura. Za toa svedo~i negoviot objekt za selskoto stopanstvo vo Garkau kaj Libek (1923).
Sl.129. Hans Pelcig. Ansamblot Kapitol,
Berlin (1925). Izgled i gledali{teto
Sl.130. Fric Heger.
^ile haus, Hamburg
(1922-23). Osnova i
izgled
Sl.132. Rudolf
[tajner. Osnova i
izgled na Geteanum I
(1913-20) i izgled na
Geteanum II
(1925-28), Dornah,
[vajcarija
Sl.131.Hugo Hering.
Selskoto stopanstvo,
Garkau kaj Libek
(1923). Osnova i
izgled
58
vo germanskata arhitektura. Taka, na primer,
za vreme na Prvata svetska vojna, a i potoa,
arhitektite pravat golem broj utopiski proekti, no samo mal del od niv podocna se realizirani. Duri i staklenite oblakoderi
(1919-21) na Mis van der Roe, vo sebe sodr`at
izvesna fantazija i nerealnost, a takov e slu~ajot i so nekoi zamisli od toj period na Valter Gropius. Isto taka, poznatata {kola
Rudolf [tajner (1861-1925) e filozof,
no isto taka i samouk arhitekt, koj ima sozdadeno neobi~ni primeri na utopiska arhitektura. Toa se objektite Geteanum I (191320) i Geteanum II (1925-28) vo Dornah, [vajcarija. Prvobitniot objekt Geteanum I bil
izgraden od tula za da po po`arot od 1922 godina bide zamenet so nov, isto taka neobi~en
objekt izgraden od natur-beton. Objektot
Sl.133. Erih Mendelson. Kulata Ajn{tajn, Potsdam
(1919-21). Aksonometriski presek
Geteanum II nalikuva na ogromen skulptorski
arhitektonski spomenik, ~ija forma e inspirirana od deloto na {panskiot arhitekt Gaudi. Od takvata arhitektura, kon sredinata na
XX vek }e se inspirira i t.n. arhitektura
Brut.
ERIH MENDELSON (1887-1953) vedna{ po diplomiraweto, vo 1912 godina, stanuva aktiven ~len na ekspresionisti~koto
dvi`ewe. Po u~estvoto vo Prvata svetska
vojna, toj pravi niza proekti vo koi funkcijata na objektite ja izrazuva preku ekspresionisti~kata forma.
Kulata Ajn{tajn vo Potsdam (1919-21) e
eden od prvite objekti na Mendelson, no istovremeno i edno od najvrednite dela na ekspresionizmot. Sakaj}i da gi iskoristi plasti~nite svojstva na betonot, toj sozdava arhitektonski formi, ~ii povr{ini kontinu-
irano se prelevaat edna vo druga. Poradi nepovolnata sostojba na grade`ni{tvoto vo
Germanija po vojnata, ovaa zamisla na Mendelson e realizirana so tula.
Ekspresionisti~kiot priod vo oblikuvaweto na arhitektonskite formi, Mendelson znae da go usoglasi so tehni~kite svojstva
na materijalot, {to se doka`uva niz negovite
proekti i realizacii. Takov e objektot Dopel haus vo Berlin (1922), koj e graden so kombinacija na kamen vo poniskite partii i tula
vo povisokite delovi na objektot.
Na fabrikata za {apki vo Lukenvelde
(1921-23) ekspresionisti~kite formi se naglaseni so pomo{ na plasti~nite svojstva na
armiraniot beton. Toa e osobeno vidlivo vo
enterierot so robusni dimenzii na prekr{enite armiranobetonski gredi.
Od maketata na proektot za fabrika vo
Leningrad (Sankt Petersburg, 1925) vidlivo
e deka prostornata kompozicija e oformena
od kombinacija na silno naglaseni horizontali i vertikali na objekti so nakloneti nadvore{ni yidovi.
Pridonesot na Mendelson za ekspresionisti~kata arhitektura se sostoi, pred sî, vo
negoviot su{tinski dinami~en pristap vo
oblikuvaweto. Za toa svedo~at nabroenite
industriski, no i nekolku trgovski objekti,
gradeni vo 20-tite godini, me|u koi vidno
mesto zazemaat:
Sl.137. Erih Mendelson. De la Vor paviljon,
Bekshil (1934)
Sl.135. Erih Mendelson. Stokovnata ku}a [oken,
[tutgart (1927)
Sl.134. Erih Mendelson. Fabrikata za {apki,
Lukenvelde (1921-23). Izgled i vnatre{nost
- administrativno-trgovskiot objekt vo
Vroclav (1922),
- stokovnata ku}a [oken (podocna Merkur) vo [tutgart (1927),
- stokovnata ku}a [oken vo Hemnic
(1928), i
- Kolumbus haus vo Berlin (1931).
Ovie ~etiri objekti se oblikuvani so
dolgi lenti od prozorci, zad koi se krijat
povle~eni nose~ki stolbovi. Takviot priod
sozdava vpe~atok na neobi~na lesnotija i dinamika na arhitektonskata kompozicija.
Majstorskiot pristap za sozdavawe na
slobodni formi vo soglasnost so funkcijata,
Mendelson celosno go primenuva kaj ansamblot Voga vo Berlin (1926 - 31) koj se sostoi
od kino, kabare i stanovi. Od niv najgolemo
vnimanie privlekuva kino-salata za 1800 gleda~i, ~ij enterier stanuva prototip za cela
serija golemi kino-sali {irum svetot.
Sl.136. Erih Mendelson.
Stokovnata ku}a [oken, Hemnic (1928)
Poradi antisemitizmot na fa{istite,
vo 1933 godina Mendelson preku Brisel doa|a
vo London, kade {to sorabotuva so Sergej
^ermaev (1900-96), vode~ki arhitekt na modernata vo Anglija vo 20-tite i 30-tite godini. Vo London toj raboti niza proekti za
Anglija i za Palestina, no negov najzna~aen
objekt od toj period e De la Vor paviljonot
vo Bekshil (1934). Preku ovoj primer, toj gi
usovr{uva svoite principi za oblikuvawe na
objekti vo integracija so okolinata. Vo 1941
godina Mendelson se doseluva vo Amerika, kade {to raboti vo San Francisko vrz proekti
na nekolku sinagogi i op{testveni objekti.
Tvore{tvoto na Mendelson, osven so svojot ekspresionisti~ki duh, vr{i vlijanie vrz
idnite arhitekti i poradi usovr{enata konstruktivna postapka od ~elik i beton, primeneti originalno i inventivno, pri {to se
ostvaruva organsko edinstvo na objektite so
okolinata.*54
Ekspresionisti~ka arhitektura, sli~na
na germanskata, se razviva i vo Holandija vo
periodot od 1912 do 1926 godina, vo ramkite
na t.n. amsterdamska {kola. Holandskiot
stil na gradewe stanbeni objekti, ostvaren
vo ju`nite posiroma{ni delovi na Amsterdam predizvikuva interes i vo stranstvo.
59
Site tie objekti imaat individualna
dinami~ka sila i plasti~no oblikuvawe
so golemi efekti. Ovie gradbi se pod
vlijanie na romanti~arskata {kola,
koja se identifikuva so deloto na
holandskiot arhitekt Mi{el de Klerk
(1884-1923).*55
Sl.138. Mi{el de Klerk.
Stanbeniot ansambl
Het {ip, Amsterdam
(1917-21). Izgled,
i fragment na
objektot [tern
Sl.141. Bernard Hetger. Ku}ata Atlantis, Bremen
(1926-31). Vestibilot
Art deko
Art deko kako na~in na arhitektonsko
tvorewe poteknuva od Francija, od kade {to
nabrgu se {iri niz svetot vo vid na edna nova
moda vo industriskiot dizajn, enteriernoto
ureduvawe i vo arhitekturata. Svoeto ime go
pozajmuva od Me|unarodnata izlo`ba na dekorativnite umetnosti i modernite industrii, odr`ana vo 1925 godina vo Pariz. Art
deko pretstavuva sintetska forma na stilizirawe, koja se dvi`i me|u modernata avangarda i tradicijata, pri {to gi apsorbira impulsite na kubizmot, futurizmot, ekspresionizmot i na ostanatite dvi`ewa.
Sl.139. Rober Male-Stevan. Stanbeniot ansambl
na ulicata Rober Male-Stevan, Pariz, (1926-27)
60
Vo art deko se upotrebuvaat luksuzni materijali i stilizirani motivi, koi najmnogu
se prisutni kaj kino-objektite i oblakoderite vo SAD. Vo Francija, vo oblasta na arhitekturata, art deko se pojavuva vo najrazli~ni formi, koi najednostavno mo`e da se
sfatat preku karakteristi~ni primeri:
- psevdopurizam, prisuten vo stanbeniot
ansambl vo ul. Rober Male-Stevan vo
Pariz (1926-27) od istoimeniot avtor;
- samosvesen stil, koj proizleguva od kubisti~koto mislewe {to go koristi
Korbizjeviot re~nik na formite;
- bogat, luksuzen i iskreno dekorativen
izraz, prisuten vo Paviljonot na kolekcijata od Pjer Patu za pariskata izlo`ba vo 1925 godina, kade {to piramidalnata masa preovladuva nad strukturalnata ekspresija;
- re{itelno surov, primenet vo ku}ata
na Patu na avenijata @an-Batist Kleman vo Bulow na Sena (1929), koj e artikuliran so ~isti kubi~ni formi;
- idealisti~ko-tehnolo{ki, prisuten vo
staklenata ku}a vo Pariz (1928-32) od
[aro i Bijvet, koj na izvesen na~in e
naso~en kon onoj vid na art deko {to
pretstavuva izraz na bur`oaskata moda
vo vid na nejzin radikalen oblik na ma{inskata metafora.
Sl.140. [aro i Bijvet. Staklenata ku}a na d-r Dalsas,
Pariz (1928-32).Osnova i izgled na dvorot
Vo drugite evropski zemji art deko e integriran vo ve}e sozdadenite pravci:
- amsterdamska {kola, kako {to e magacinot Baenkorf vo Hag (1924-25) od
Kramer
Kramer,
- objektite proizlezeni od Rajtovata arhitektura, kako i vo
- germanskiot ekspresionizam, vidliv kaj
ku}ata Atlantis vo Bremen (1926-31) na
Bernard Hetger
Hetger.
Vo arhitekturata na SAD mo`e da se najdat rasko{ni primeri na art deko, kade {to
,,scenografskata“ arhitektura ima naglaseni dekorativni fasadi so upotreba na polihromija i ornamenti (kako moderni taka i istoricisti~ki). Tamo{niot art deko se dvi`i
me|u francuskata [kola na ubavite umetnosti i modernite grade`ni tehniki (izdvojuvawe na skeletot i ispolnata). Toj pretstavuva kombinacija na vlijanijata proizlezeni
od: neogotskite oblakoderi (na Ges Ximbert), ornamentot na art nuvo (Luis Saliven), tradicionalizmot (Eliel Sarinen) i
novopojaveniot internacionalen stil. Najdobar primer na takov spoj pretstavuva simbolot na amerikanskiot art deko, oblakoderot Krajsler vo Wujork (1928-30) na Vilijam
van Alen (1883-1954).*56
*46 Vidi: Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v.,
VIA, tom 11, str.436Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.184-190
GolÝdzamt, Õ.A., [vidkovskiŸ O.A. GradostoitelÝna® kulÝtura evropeŸskih soci®listi~eskih stran,
str.60,100...
*47 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena
arhitektura 1, str.191Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31
*48 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena
arhitektura 2, str.158-171; 409-420
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century. str.140-159
Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31
*49 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena
arhitektura 1, str.191-195
Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31
*50 Poop{irno vo: Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture
in the Twentieth Century. str.140-143
Warnicke, Carsten-Peter. De Stijl, 1917-31 str.120-170
*51 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1 ,
str.196*52 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1 ,
str.199Enciklopedija moderne arhitekture, str.92-96
Moderne Architectur in Deutschland, 1900 bis 1950
*53 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena
arhitektura 1, str.113-130; 345-362
*54 Poop{irno vo: Casabella, No 651 + 652, 1997/98,
str.40-47
Sl.142. Vilijam van Alen. Oblakoderot
Krajsler, Wujork (1928-30). Vrvot na
objektot i vratite od liftot
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century, str.111-135; 175-205
Von Eckardt, Wolf. Erich Mendelson
*55 Vidi vo: Arhitektura kapitalisti~eskih stran
HH v., VIA, tom 11, str.342Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century, str.120-125
*56 Vidi: Dictionary of 20th-Century Architecture, str.18-19
61
El Lisicki. Postavkite na ovaa grupa rezimirano gi iznesuva Naum Gabo, koga pi{uva
deka konstruktivistite ve}e ne slikaat
sliki i ne vajaat skulpturi, tuku sozdavaat
konstrukcii vo prostor.
Iako konstruktivisti~koto dvi`ewe,
kako estetska kategorija, glavno se odnesuva
na likovnata umetnost, toa vsu{nost proizleguva od plastikata. Plastikata sfatena kako konstruktiven sostav od raznovidni elementi, vo estetski pogled odgovara na konstrukciite vo arhitekturata. Konstruktivisti~kata plastika, kako umetnost na novata tehni~ka epoha, e sostavena od razli~ni
materijali, kako {to se: metal, staklo, ve{ta~ki materijali (najlon i sl.) i dr.
Konstruktivizmot vo arhitekturata mo`e da se smeta kako del od poseopfatniot
funkcionalizam, pri {to osobeno se naglasuva konstrukcijata, a ornamentot kako istoriski ostatok celosno otpa|a. Eden od prvite
zna~ajni primeri na konstruktivizmot pretstavuva proektot za govornica na Lenin (1920),
kade {to so pomo{ na nakloneta `elezna
re{etka, El (Eleazar) Lisicki (1890-1941) ja
potencira dinamikata na konstrukcijata, no
i na op{testvenata idelogija.
Vo 1921 godina El Lisicki doa|a vo Berlin kade {to se povrzuva so naprednoto umetni~ko dvi`ewe, taka {to slednata godina e
osnovana Konstruktivisti~kata internacionala, vo koja vleguva i Teo van Duzburg. Osnova~kiot manifest, objaven vo spisanieto
De Stajl, kako primer za sovr{eno arhitektonsko oblikuvawe ja naveduva ma{inata poradi nejzinoto soodvetno prakti~no oblikuvawe. Manifestot go voveduva principot na
elementarizam, kako filozofija na elementite vrz koi se zasnova strukturata na objektot. Me|utoa, izostanuva logi~no obrazlo`enie za golemata verba vo ma{inskata estetika i bo`emnata nezavisnost na arhitekturata od prirodata. Vsu{nost, iznesenite stavovi vo toj manifest se mnogu bliski do sfa}awata na Le Korbizje, koj ma{inite, avtomobilite, brodovite i avionite gi naveduva
kako primeri za osmisleni konstrukcii, vo
koi postoi logi~na vrska me|u elementite i
celinata.
Principot na elementarizam plasti~no
go ima pretstaveno umetnikot Kazimir Malevi~ (1878-1935) vo svoite prostorni kompozicii, kako na primer vo Arhitekton alfa
(1923). Me|utoa, ovie dinami~ni kompozicii
vo vid na suprematski formalizam, arhitektite konstruktivisti ednostavno gi narekuvaat mrtvi formi. Sepak, nema somnevawe deka suprematizmot na Malevi~ ima izvr{eno
golemo vlijanie vrz razvojot na modernata
arhitektura, isto kako i govornicata na Lenin od El Lisicki i spomenikot na III internacionala od Tatlin
Tatlin.
Ruskiot revolucioneren konstruktivizam vo Zapadna Evropa se smeta za avangarda
na modernata arhitektura, pri {to vo tamo{nite zemji se sozdavaat negovi ogranoci. Taka
na primer, vo ^e{ka avangardnite arhitekti
se zdru`uvaat vo Lev front, na ~elo so K. Teige
ige. Levoto krilo na konstruktivizmot vo toga{nite kapitalisti~ki zemji, poradi svojot
socijalen stav e tretirano kako potkupuva~ko dvi`ewe, dodeka vo Rusija toa se potpira
vrz ve}e izvojuvanata pobeda i vrz revolucionernata stvarnost na toga{noto novo op{testvo.
Pri nabrojuvaweto na najva`nite dostreli i tendencii na ruskite konstruktivisti, ne treba da se ispu{ti nivnata jasna zalo`ba za sozdavawe na arhitektura koja bi
pomognala vo izgradbata na edno ,,novo popravedno“ op{testvo.
Vo 30-tite godini na HH vek, me|u konstruktivistite se vbrojuvaat i nekoi poznati
arhitekti od Zapadna Evropa, kako {to se:
Hans Maer
Maer, Marsel Broer
Broer, a donekade i Valter Gropius
Gropius, za {to svedo~at nekolku nivni
poznati dela.
Kaj fabrikata Fagus vo Alfeld, Valter
Gropius ve}e vo 1912 godina ja istaknuva nose~kata skeletna konstrukcija kako osnoven
element vo arhitektonskoto oblikuvawe.
Orientacijata na Gropius kon konstruktivizmot se potvrduva i preku negoviot konstruktiven socijalen stav za re{avawe na
stanbenite problemi.
Sl.156. El Lisicki. Proektot za govornica
na Lenin (1920)
Sl.157. Kazimir Malevi~. Prostornite kompozicii
Arhitekton alfa (1923)
Sl.158. Hans Maer i Hans Vitver. Proekt za
palatata na Obedinetite Nacii, @eneva (1927)
Sl.155. Antoan Pevzner. Konstrukcija vo prostor
(1929). Mesingan lim i staklo (69 cm).
Umetni~ki muzej, Bazel
66
So proektot za teatarot vo Harkov
(1930), Marsel Broer predlaga eden vid
strukturalna arhitektura, koja so svojot oblik nedvosmisleno ja izrazuva funkcijata na
objektot.
I vo svojata mati~na zemja, Rusija, konstruktivisti~koto dvi`ewe ne e kompaktno,
tuku e podeleno na dve glavni nasoki so zna~ajni pretstavnici. Grupata OSA ja so~inuvaat arhitektite: Ginsburg, bra}ata Vesnin,
I. i P. Golosov, Burov, Leonidov, Pasternak,
Vladimirov i dr. Grupata ASNOVA e sostavena od arhitektite: El Lisicki, Ladovski,
Krinski, Doku~aev i dr. Zaedni~ko za dvete
konstruktivisti~ki grupi e toa {to niz nivnata rabota se odrazuva dijalekti~kiot razvoj na arhitektonskata misla.
Od redovite na grupata ASNOVA, vo
1928 godina se izdvojuvaat nekoi arhitekti,
koi na ~elo so N. Ladovski ja formiraat Asocijacijata na revolucionernite urbanisti ARU.
GRUPATA OSA (Organizacija na sovremenite arhitekti), pri re{avaweto na arhitektonskite problemi, se sprotivstavuva
na ~uvstvitelnosta i psiholo{kata oboenost
na tvore~kata misla. Za nea, oblikot na objektot proizleguva edinstveno od objektivno
oformenata plastika na sekoj negov del. No,
vo raspravata za toa dali arhitekturata e
tehnika ili umetnost, grupata go brani stavot deka arhitekturata pretstavuva samo tehnika. Taa smeta deka arhitekturata kako tehnika treba da se stavi vo slu`ba na narodot,
za da gi zadovoli socijalnite potrebi.
GRUPATA ASNOVA (Asocijacija na
novite arhitekti) se zalaga sozdavaweto na
novite oblici da bide pridru`eno so umetni~ka postapka. Spored nea, do kolku vnimanieto se koncentrira edinstveno vrz mehani~kite i funkcionalnite problemi na objektot, ne bi mo`el da se dostigne umetni~kiot konstruktivizam, kako bitna karakteristika na novata umetnost. Toa zna~i deka
ovaa grupa bara sinteza na tehni~kite dostignuvawa i umetni~kata vrednost, vo vid na
edno seopfatno prostorno tvore{tvo.
Postojat golem broj dela koi mo`at da
se navedat kako primeri na konstruktivizmot, no dobar del od najkarakteristi~nite
ostanuva samo na hartija, vo vid na proekti,
od koi }e crpat pouki idnite generacii.
Vladimir Tatlin (1885-1953) preku spomenikot na Tretata internacionala (1920)
pretstavuva proekt so spiralna konstrukcija
na slobodni ~eli~ni potpira~i, {to izgleda
istovremeno kako arhitektura i kako skulptura. Viso~inata na objektot e planirano da
bide 400 m so golemi sali vnatre vo konstrukcijata, koi bi bile vo oblik na cilinder, konus i kocka. Inspiriran od taa koncepcija,
skulptorot Naum Gabo
Gabo, mnogu podocna (1957)
Sl.159. Vladimir Tatlin. Spomenikot na Tretata
internacionala (1920). Maketa od proektot
ja sozdava xinovskata Konstrukcija vo prostor, postavena pred stokovnata ku}a Baenkorf vo Roterdam.
Tatlin, so svojot talent i znaewe dobieno na Moskovskata akademija, se razviva vo
mo}na tvore~ka li~nost na modernata arhitektura i umetnost vo Rusija. Kako rakovoditel na Visokata {kola za umetnost i tehnika (VHUTEMAS) vo Moskva, toj dobiva
mo`nost so pomo{ na studentite da gi razvie
svoite avangardni idei do maksimum.
Bra}ata Vesnin (Leonid, Viktor i Aleksandar) so~inuvaat poznat i produktiven
arhitektonski tim, ~ii avangardni proekti
se barem delumno realizirani. Nivniot proekt za redakcijata na vesnikot Pravda vo Leningrad (1923), so prisutnata umetni~ka komponenta, otstapuva od strogite pravila na
grupata OSA.
Proektot za Palatata na trudot vo Moskva (1923) ima za cel da ja zadovoli novata
arhitektonska programa za rabotni~ki parlament. Nejzinata nova prostorna struktura
i linearnata armiranobetonska konstrukcija stanuvaat prepoznatliva slika na ruskiot
modernizam. Palatata se sostoi od eden kubi~en blok so administrativni prostorii i
eden elipsoviden auditoriumski blok, koi se
povrzani so eden del vo vid na most.
Sl.160. Naum Gabo. Konstrukcija vo prostor
postavena pred stokovnata ku}a Baenkorf,
Roterdam (1957)
Sl.161. Bra}ata Vesnin.
Proekt za Palatata na
trudot, Moskva (1923).
Osnova na vtori kat
i perspektiva
67
Univerzalniot trgovski magazin (MOSTORG) vo Moskva (1927-28) ima kompaktna
funkcionalna i konstruktivna {ema, {to rezultira vo edna zavidno ~ista kompozicija so
golema yid-zavesa na fasadata kon plo{tadot.
Proektot nare~en Oblakoder so branici
(1924) na El Lisicki (1890-1941) i Mart Stam
(1899-1986), so svojata robusna konstrukcija
nedvosmisleno poka`uva na koj pravec mu
pripa|a.
Sl.162. El Lisicki i Mart Stam. Proekt za
oblakoder so branici (1924)
Holandskiot arhitekt so me|unarodna
reputacija, Mart Stam, vo vtorata i tretata
decenija na HH vek e eden od vode~kite ~lenovi na levo orientiranata avangarda vo Zapadna Evropa. Zaedno so svoite istomislenici, toj ja nudi svojata pomo{ za izgradba
na socijalisti~koto op{testvo vo novosozdadenata dr`ava, Sovetskiot Sojuz. Tamu, kako pomo{nik na germanskiot arhitekt Ernst
Maj (1886-1970), toj raboti na golem broj urbanisti~ki planovi.
Istra`uvaweto na konstruktivistite vo
20-tite godini privlekuva golem broj arhitekti od Zapadna Evropa, ~ie tvore{tvo ne
e na soodveten na~in prifateno vo nivnite
rodni zemji. Taka, na primer, Le Korbizje ja
posetuva Moskva za da razgovara okolu realizacijata na negoviot proekt za sedi{teto na
Centrosojuzot (1928-36). Tamu toj se zapoznava so sovetskiot koncept za celosen (kompleten) stanben ansambl so zaedni~ki uslu`ni dejnosti, {to podocna mu poslu`uva da ja
razvie Stanbenata zaednica vo Marsej. Takvi
karakteristi~ni primeri pretstavuvaat:
- stanbeniot ansambl za vrabotenite vo
Komesarijatot za finansii Narkomfin vo Moskva (1928-30) od Mojsej Ginsburg (1892-1946) i Ignatij Milinis
(1899-1942); i
- stanbeniot ansambl za vrabotenite vo
Gradskiot sovet vo Leningrad (1931-34)
na Evgenij Livinson (1894-1967).
Funkcionalnoto re{enie na navedenite
objekti pridonesuva za golemo osloboduvawe
od doma}inskite raboti i za koristewe na
slobodnoto vreme po izbor. Nivnata skelet68
Sl.163. Evgenij Livinson. Stanbeniot ansambl
za vrabotenite vo Gradskiot Sovet,
Leningrad (1931-34)
na konstrukcija rezultira so arhitektonska
struktura, {to celosno se sovpa|a so pette
to~ki na Korbizjeviot purizam.
KONSTANTIN MEQNIKOV (18901974) e eden od retkite konstruktivisti, od
~ii mnogubrojni proekti ima nekolku zna~ajni realizacii. Proektot za Palata na Sovetite (1921) sodr`i konstrukcii i formi so
futuristi~ki prizvuk. Proektot za Spomenikot na Kristofer Kolumbo vo Santo Domingo (1929) e zamislen so tehni~ki formi,
kako simbol na ma{inizmot na noviot zapaden svet.
Sovetskiot paviljon za Svetskata izlo`ba na dekorativnata umetnost i modernata industrija vo Pariz (1925) e izgraden
so lesna monta`na skeletna konstrukcija od
glazirano drvo i staklo. Negovata pravoagolna osnova e dijagonalno prese~ena so skalite, nad koi na umetni~ki na~in se smesteni
dr`avnite simboli.
Sopstvenata ku}a na Meqnikov vo Moskva (1927-29) pretstavuva nesekojdneven objekt sostaven od dva cilindri koi navleguvaat eden vo drug, pri {to edniot e napraven
od golem staklen yid, a drugiot od tula, so
neobi~ni {estagolni prozorci.
Sl.165. Konstantin Meqnikov. Sovetskiot paviljon,
Pariz (1925). Osnovi na prizemje i na glavniot
izlo`ben hol, fragment od izgledot
Sl.166. Konstantin
Meqnikov. Klubot
na tramvajskite
rabotnici,
Moskva (1927-27).
Osnova, presek
i izgled
Sl.164. Konstantin Meqnikov. Proekt za spomenikot na Kristofer Kolumbo, Santo Domingo (1929)
Klubot na tramvajskite rabotnici vo
Moskva (1927-29), so pomo{ na mo}nite konzoli sozdava boksovi koi lebdat vo vozduhot,
poradi {to se nao|a blisku do kubizmot.
Boris Velikovski (1878-1937), vo sorabotka so grupa pomladi arhitekti na ~elo so
Mihail Bar{~ (1904-66), na konkursot za Gostorg (Dr`avna trgovija, 1925-27) vo Moskva,
nudi eden avangarden proekt koj se nao|a daleku pred svoeto vreme. Toj pretstavuva naj~ist primer za gradewe so: armiranobetonski
skelet, lentovidni prozorci, otvoren kancelariski prostor i sjajni okna za liftovi. Poradi grade`nite propisi, zamislenata centralno postavena kula vo objektot e ograni~ena na viso~ina od 14 nivoa. Na sli~en na~in, nekolku godini podocna vo SAD e izgradena {tedilnicata vo Filadelfija (1932-) na
Hau i Leskejz
Leskejz.
Sl.169. Ilija Golosov. Rabotni~kiot klub Zuev.
Moskva (1927-29). Fragment od izgledot
ja, kako vo pogled na prostorniot oblik taka
i vo pogled na upotrebeniot materijal.
Nemaweto uslovi za realizacija na ideite, ne im pre~i na konstruktivistite vo razvojot na kreativnata misla. Toa osobeno e
vidlivo vo teoriskite raspravi i proekti na
Jakov ^ernihov
^ernihov, koi vo najgolem del se odnesuvaat na industriski zgradi, poznati pod
imeto arhitektonski fantazii (1933). Ovie
proekti istovremeno pretstavuvaat i umetni~ki dela, {to e potencirano so dinamikata
na elementite, zbogateno so ekspresionisti~ki kolorit, {to donekade asocira i na
neoplasticizmot.
Sl.167. Boris Velikovski. Mihail Bar{~ i dr.
Konkursniot proekt za Gostorg, Moskva (1925-27)
Sl.170. Jakov ^ernihov.
Arhitektonski fantazii (1933)
Sl.168. Ivan Leonidov. Proektot za Institutot
Lenin (1927). Osnova i izgled
Ivan Leonidov (1902-59) kreira proekti
so koi nastojuva da sozdade novi urbani poenti, vo vid na kontrapunkt na istoriskite
objekti vo Moskva:
Proektot za Institutot Lenin (1927)
pretstavuva umetni~ki tretirana futuristi~ka ideja, za ~ija realizacija ne postojat
uslovi vo toga{na Rusija;
Komesarijatot na te{kata industrija vo
Moskva (1934) e proektiran za da se postavi
sproti Kremq i e zamislen so oblici koi ja
simboliziraat industrijata so koja treba da
rakovodi.
Ilija Golosov (1883-1945) vo Moskva go
gradi Rabotni~kiot klub Zuev (1927-29), so
jasna moderna konstruktivisti~ka koncepci-
Ve}e kon krajot na 20-tite godini, pod
vlijanie na kulturnata i estetskata politika na Boq{evi~kata partija, nekoi arhitekti baraat na~ini za reintegracija na ,,klasi~nata ruska tradicija“ vo novata socijalisti~ka arhitektura. Taka, na primer, @oltovski se obiduva kompoziciskite i proporciskite principi na klasicizmot da gi primeni vo industriskata arhitektura. Od druga
Sl.171. Fomin. Dogradbata na Gradskiot Sovet,
Moskva (1929-30)
strana, Fomin nudi t.n. crven dorski stil kako nov red vo poednostavenite arhitektonski
formi na armiranobetonskiot skelet. Takva
e negovata kombinirana zgrada Dinamo vo Moskva (1928-29) i dogradbata na Gradskiot sovet
vo Moskva (1929-30). Ovie objekti so svoite
oblikovni karakteristiki ne se daleku od
idniot postmoderen klasicizam, {to }e se
pojavi vo poslednata ~etvrtina na HH vek.
Vo po~etokot na 30-tite godini, naprednoto konstruktivisti~ko dvi`ewe e nasilno
zgasnato. Vo 1932 godina, pod direktiva na
Stalin se nosi dekret so koj se ukinuvaat site individualni grupi i se formira Unijata
na sovetskite arhitekti. Ovaa unija, pod direktiva na partijata, vo arhitektonskoto
tvore{tvo gi voveduva teorijata i praktikata poznati pod imeto socijalisti~ki realizam, {to pretstavuva eden vid manirizam
od najnizok rang. Taka, na konkursot za Palatata na Sovetite vo Moskva (1931-33), namesto naprednite idei na Le Korbizje, Ogist
Pere ili na Valter Gropius, e nagradena nazadnata monumentalna cilindri~na forma na
Boris Jofan (1891-1976). Toj proekt e preraboten spored partiski instrukcii, so cel da
stane najvisoka zgrada vo svetot, a istovremeno i podium za monumentalna statua na Lenin.
Poradi mnogubrojnite pouki {to gi ostava i vlijanieto {to go pravi vrz modernata
arhitektura, konstruktivizmot te{ko mo`e
da se razgleda od site aspekti. Od strana na
teoreti~arite, naj~esto se istaknuvaat slednite zalo`bi na konstruktivistite vo strukturiraweto na objektite:
Sl.172. Boris Jofan. Konkursniot proekt za
Palatata na Sovetite, Moskva (1933)
69
- tendencija za naglasuvawe na konstruktivnite elementi, kako {to se stolbovite, pri {to prizemjeto, glavno e slobodno,
- naglasuvawe na konstruktivnite elementi, zaradi oblikuvawe na formite,
{to ponekoga{ pominuva vo dekorativizam,
- sozdavawe na arhitektonski identitet
so pomo{ na racionalna konstrukcija
i ubavina, so verba deka ekonomi~noto
oblikuvawe, {to odgovara na namenata,
samoto po sebe proizveduva ubavina.*60
Takvite pouki i postavki, nekoi od majstorite na modernata arhitektura }e gi razvijat do sopstvena filozofija. Taka na primer, italijanskiot graditel Pjer Luixi Nervi gi sozdava najzna~ajnite objekti od prefabricirani armiranobetonski elementi, veruvaj}i deka sekoj konstruktivno izdr`an objekt ima zadovoluva~ki estetski kvaliteti.
Bauhaus (1919-33)
Golem del od ideite na modernata arhitektura se sozdadeni vo {kolata Bauhaus, od
kade potoa se {irat niz celiot svet. Sintezata na arhitektonskata, umetni~kata i zanaet~iskata dejnost pretstavuva, pred sî, rezultat od aktivnosta na Bauhaus.
[kolata Bauhaus e formirana vo 1919 godina vo Vajmar, Germanija, preku soedinuvawe na U~ili{teto za primeneta umetnost i
Visokata {kola za likovni umetnosti. Za direktor na novata {kola e nazna~en mladiot
Valter Gropius
Gropius, koj od 1915 godina ve}e e direktor na dvete posebni {koli.
Stavot na Gropius, kako pedagog, se sostoi vo toa deka arhitektot ili skulptorot
ne treba samo da sorabotuvaat so zanaet~ijata
tuku i samite da bidat zanaet~ii. Ovaa ideja
za u~ewe niz rabota, odnosno za razvoj na estetikata vrz solidno poznavawe na zanaet~istvo, za toga{no vreme e revolucionerna.
Toj, isto taka, se zalaga za timska rabota na
studentite i nastavnicite pri izrabotkata
na arhitektonskite elementi.
Sl.173. Valter Gropius. [ematski prikaz na
nastavniot plan na {kolata Bauhaus, (1922)
Sl.174. O. [lemer i J. [mit. Plakat za
izlo`bata Bauhaus (1923)
Vo nastavniot plan, Gropius voveduva industrisko proizvodstvo, nastojuvaj}i ma{inata da ne ja popre~uva, tuku da ja pottiknuva
tvore~kata aktivnost na arhitektot. Nastavniot plan se odviva niz dva paralelni kursa:
nauka za proizvodstvo i nauka za oblikuvawe.
Vo izu~uvaweto na oblicite, na prvo mesto
se nao|aat studiite na prirodnite oblici,
geometrijata i kompozicijata, kako i izu~uvaweto na prostorot, bojata i osnovite na
grade`nite konstrukcii.
Vo tekot na 20-tite godini od HH vek,
Bauhaus gi {iri novite idei preku objavuvawe na dela na svoite nastavnici i u~enici,
kako i na drugite pioneri na kubizmot i apstrakcijata. Na takov na~in, ovaa {kola stanuva centar za propagirawe i razvoj na novite me|unarodni eksperimenti, osobeno na
internacionalnata arhitektonska misla i na
geometriskata apstrakcija vo oblasta na slikarstvoto i skulpturata. Vo prviot proglas
na Bauhaus me|u drugoto se veli: „Arhitektite, skulptorite i slikarite moraat odnovo
da go priznaat slo`eniot karakter na zgradata kako celina... Nema bitna razlika me|u
umetnikot i zanaet~ijata... Ajde zaedni~ki da
ja zamislime i sozdademe novata zgrada na id-
ninata, koja }e gi obedini arhitekturata,
skulpturata i slikarstvoto vo edna celina!“
Vo 1923 godina e organizirana izlo`ba
na prvite dostignuvawa na {kolata Bauhaus,
koja postignuva golem uspeh vo javnosta, no i
kaj kriti~arite. I pokraj uspehot, Bauhaus e
izlo`en na silna kritika od strana na konzervativcite, koi ovaa {kola ja smetaat za socijalisti~ka bidej}i slu~ajno e osnovana za
vreme na socijalisti~kiot re`im vo Vajmar i
bidej}i sorabotuva so konstruktivistite od
Sovetskiot Sojuz. Pod pritisok na nacistite,
{kolata Bauhaus vo Vajmar e zatvorena vo 1924
godina, a Valter Gropius vo 1925 godina se
zakanuva deka }e ja rasformira.
Za sre}a na arhitektonskata profesija,
nekolku gradovi vo Germanija baraat da ja dobijat {kolata Bauhaus. Najuporen e gradona~alnikot na Desau, koj uspeva da ja dobie {kolata obezbeduvaj}i nejzino privremeno smestuvawe. Vo 1925/26 godina se izgradeni novite
objekti na {kolata, spored proektite na nejziniot direktor Valter Gropius. Arhitekturata na objektite pretstavuva veren odraz
na u~eweto {to se sproveduva vo {kolata. Ansamblot se sostoi od tri funkcionalni krila
(paviljoni): za tehni~ka nastava so laborato-
Sl.175. Valter Gropius. Objektot na {kolata Bauhaus, Desau (1926)
Sl.176. Valter Gropius. Objektot na {kolata Bauhaus (1926) Kriloto so rabotilnicite
70
rii, za rabotilnici i za ateljea. Upravnite
prostorii se smesteni me|u kriloto za rabotilnici i kriloto za tehni~ka nastava, a restoranot e me|u rabotilnicite i ateljeata.
Osobeno vnimanie privlekuva kriloto
so rabotilnici, kade {to armiranobetonskata me|ukatna konstrukcija se potpira vrz pe~urkasti stolbovi povle~eni zad staklenata
fasada, koja se razviva niz tri nivoa, vo vid
na yid-zavesa.
Vo noviot objekt, nastavata po proizvodstvo i po oblikuvawe se soedinuva vo eden
kurs i pod rakovodstvo na eden nastavnik, koj
dobro gi poznava i dvete oblasti. Tie nas-
Vo nastavata na novata {kola osobena
uloga igra naukata po industriski dizajn, ~ij
predvodnik e Marsel Broer (1902-81). Proizvodite na Bauhaus nabrgu }e stanat primer
za klasi~no proizvodstvo na HH vek, vklu~uvaj}i go i prviot stol od ~eli~ni cevki.
Ideite rodeni vo Bauhaus, vo tolkava mera
se vgradeni vo likovniot jazik na HH vek,
{to denes te{ko mo`e da se po~uvstvuva nivnata toga{na revolucionernost. Toa go svedo~at modelite i realizaciite na: rasklopliva drvena masa (od Gustav Hasenpflug), rasklopliv drven stol (od nepoznat avtor), lamba od staklo i ~elik itn.
Sl.177. Gustav
Hasenpflug.
Rasklopliva
drvena masa
tavnici se proizlezeni od redot na prvite
u~enici na Bauhaus, koi imaat u~eno u{te
vo Vajmar. Vo novata {kola, akcentot vo obrazovanieto se premestuva od primenetata
industriska umetnost vrz arhitekturata, koja
Gropius ja smeta za majka na site umetnosti.
Sepak, na studentite toj im prepora~uva da
se do{koluvaat na grade`nite u~ili{ta, so
cel da steknat pokompletni soznanija za konstruktivnite svojstva na objektite. Vo toj period Gropius proklamira: „Nie sakame arhitekturata da bide prisposobena kon na{iot svet na ma{inite, radioto i na brzite
avtomobili, sakame arhitektura ~ija funkcija lesno }e ja otkrieme od nejzinata forma“. Op{toto u~ewe na Bauhaus, pod rakovodstvo na Valter Gropius, e da se postigne koordinacija na site tvore~ki raboti i nivna
vnatre{na me|usebna zavisnost.
Laslo Mihoq-Nagi, so svoite eksperimenti vo oblasta na apstraktniot film i fotografijata, otvora nova era vo tie mediumi.
Takvi se, na primer negovite svetlosni modulatori, vo vid na konstrukcii za ~ija kompozicija se koristi prostorot, svetlinata i
dvi`eweto. Esperimentite {to se pravat vo
ramkite na {kolata Bauhaus otkrivaat novi
mo`nosti vo oblasta na industriskoto oblikuvawe i arhitekturata. Ovie mo`nosti po{iroko }e zapo~nat da se koristat duri vo
vtorata polovina na HH vek. Taka na primer,
idejata na Gropius za t.n. total teatar (1929)
so sosema fleksibilni kombinacii na scenata i proskeniumot i denes vr{i vlijanie
vrz arhitekturata na teatarskite objekti.
Valter Gropius ja vodi {kolata do 1928
godina, koga se povlekuva za da se posveti na
svoeto individualno tvore{tvo. Po negova
preporaka, za nov rakovoditel e izbran Hans
Maer (1889-1954), koj dotoga{ e na ~elo na
arhitektonskiot otsek, no poradi nesoglasuvawe so gradskite vlasti, toj ja napu{ta {kolata vo 1930 godina.
Po predlog na Gropius za nov rakovoditel e nazna~en Mis van der Roe
Roe. Za `al, vo
toj period i vo Saksonija na vlast doa|aat
nacistite, pod ~ij pritisok, vo 1932 godina,
{kolata od Desau se preseluva vo Berlin, no
i tamu vlasta nabrgu ja prezemaat nacistite
i vo april 1933 godina definitivno ja zatvoraat ovaa napredna institucija.*61
Iako {kolata Bauhaus e zatvorena, nejzinite u~ewa i metodi na rabota nepre~eno
prodol`uvaat da se {irat niz Evropa i svetot. Golem broj {koli gi prezemaat metodite
na Bauhaus, a nekoi od niv imaat sre}a da gi
prifatat nejzinite nastavnici i u~enici.
Osven ve}e spomenatite arhitekti, vo
rabotata na Bauhaus u~estvuvale ili od nea
proizlegle golem broj dizajneri i likovni
umetnici. Me|u niv pozna~ajni se: Vasilij
Kandinski, Paul Kle, Alber Marke, Oskar
[lemer i drugi.
Sl.180. Vasilij Kandinski. Crn triagolnik (1923).
Akvarel 30 h 40 cm.
[kolata Bauhaus e obnovena vo 1991 godina pod rakovodstvo na profesor Rolf Kun
Kun,
pri {to taa ja propagira idejata za nova sinteza: soedinuvawe na industrijata i prirodata vo eden industrisko-parkovski region,
so harmoniski odnos me|u prirodata i tehnikata. Na toj na~in, povtorno se aktualizira osnova~koto moto na Bauhaus: „Misli globalno, dejstvuvaj lokalno!“ Pravilniot odnos me|u ku}ata, naselbata i prirodata na
pragot na XXI vek se smeta za mnogu pova`no
od proektiraweto na spektakularni objekti.
Racionalizam
Sl.178. Vagenfeld i Juker. Lamba od
~elik i staklo
Sl.179. Laslo Mihoq-Nagi.
Svetlosno-prostoren modulator
Racionalizmot pretstavuva arhitektonsko dvi`ewe od prvata polovina na HH vek,
koe nastojuva na {to poracionalen na~in da
gi razre{i proektantskite problemi. Iako
vo sebe sodr`i izvesen aspekt na funkcionalizmot, toj vklu~uva po{iroki politi~ki,
socijalni, ekonomski, stilski i simbolski
pra{awa. Vsu{nost, vo ramkite na raciona71
Sl.186. Ludvig Kisela. Stokovnata ku}a Bata,
Praga (1929)
No, vo 40-tite godini, vo vremeto na povoenata obnova, internacionalniot stil zasileno
se primenuva, osobeno vo Zapadna Evropa. *63
Principite na internacionalniot stil
poka`uvaat deka toj se gradi pred sî vrz postavkite na funkcionalizmot i konstruktivizmot, koi se povtoruvaat vo bezbroj primeri, poradi {to se pojavuva opasnost od negovo pretvorawe vo dogma. Internacionalniot stil pretstavuva sredi{te okolu koe,
vrz osnova na zaedni~kite principi, mo`at
da se sozdavaat regionalni, pa duri i individualni varijacii. Blagodarenie na toa, i
vo vremeto na najgolemata ekspanzija na ovoj
stil, barem eden od negovite najzna~ajni akteri se oddale~uva od strogata ma{inska estetika, koja e vo osnovata na avangardnite
dvi`ewa vo 20-tite godini. Taka na primer,
Le Korbizje so kapelata Notr dam vo Ron{an
i Vrhovniot sud vo ^andigar od 50-tite godini, re~isi sosema gi napu{ta principite
na internacionalniot stil.
Analiziraj}i go pridonesot na internacionalniot stil za razvojot na modernata
arhitektura, mo`at da se izvle~at slednive
zaklu~oci:
- I pokraj site promeni, reakcii i varijacii, internacionalniot stil vo vremeto od
1925 do 1955 godina pretstavuva bitno jadro
za razvoj na modernata arhitektura. Negovoto
zna~ewe na pragot na 60-tite godini, so pojavata na razli~nite stilski divergencii, postepeno po~nuva da slabee.
- Zasitenosta od golemata produkcija na objekti vo internacionalen stil predizvikuva silna reakcija kaj mladata generacija, koja po~nuva da bara na~ini za osloboduvawe
od negovata „bezli~nost“. Po~nuvaat da se baraat novi pati{ta vo arhitekturata, sli~no
kako vo vremeto na docnata gotika ili docnata renesansa. Toa doveduva do sozdavawe na
streme` kon novi izrazni sredstva vo ram74
kite na t.n. postmoderna arhitektura. Teoreti~arot na postmodernata arhitektura,
^arls Xenks, vo svojata kniga Jazikot na
postmodernata arhitektura (1976) i oficijalno ja objavuva „smrtta“ na internacionalniot stil.
Op{to zemeno, se ~ini deka najdobri
pouki od razvojot na internacionalniot stil
imaat izvle~eno zemjite koi vo vremeto na
negovata ekspanzija se nao|aa podaleku od negovoto sredi{te. Toa, pred sî se odnesuva na
skandinavskite zemji, Brazil i na Japonija.
Arhitektite od tie zemji gi prifa}aat poukite od internacionalniot stil, no gi pretopuvaat za doma{ni potrebi, sozdavaj}i sopstveni regionalni izrazi na modernata arhitektura. Gledano od toj aspekt, principite na ovoj stil mo`at da se smetaat za univerzalni vrednosti vo vid na sistem i metodologija koja mo`e da go olesni postignuvaweto na zacrtanite celi vo arhitekturata na
odnosniot period.
Pod vlijanie na {kolata Bauhaus i delata na Le Korbizje, internacionalniot stil
u{te vo svojata najrana faza se pojavuva i vo
ju`noslovenskite zemji. Najkarakteristi~en
primer od toj vid vo Makedonija pretstavuva
Okru`niot ured za socijalno osiguruvawe vo
Skopje (1928 - 34, denes Gradska bolnica) na
Drago Ibler (1894-1964), koj poradi negovite
napredni arhitektonski stavovi povrzani so
op{testvoto, vo toj period e prinuden privremeno da se preseli od Zagreb vo Skopje.
Osnovnata cel na internacionalniot
stil e novata arhitektura da postigne kone~na pobeda nad eklekticizmot i da trgne po
novite pati{ta na ma{inskata epoha. So pomo{ na postavenata doktrina, taa cel e sosema postignata, taka {to arhitekturata vo periodot od krajot na XIX do 60-tite godini od
HH vek, najpravilno e da se identifikuva so
odnosniot period i da se imenuva kako arhitektura na industriskata epoha, ili ednostavno - moderna arhitektura, kako {to naj~esto ja narekuvaa nejzinite glavni akteri.
Sl.187. Drago Ibler. Okru`niot ured za socijalno osiguruvawe, Skopje
(1928-34, denes Gradska bolnica)
*57 Vidi: Arhitektura XIX - na~ala HH vv., VIA, tom
10, str.354Architecture No 398/1976, str.23-28
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.175-183
Enciklopedija moderne arhitekture, str.215R®bu{in A., Dvor`ak K., Prognostika v arhitekture
i gradostoitelÝstve.
*58 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1 ,
str.201*59 Vidi: Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1 ,
str.207-220
Hi~kok-D`onson. Internacionalni stil, str.13*60 Poop{irno vo: Arhitektura SSSR, VIA, tom 1
Chan-Magomedov, Selim O. Pionere der Sowjetischen
Architektur
Han-Mogamedov, S.O. Il†® Golosov
Cooke, Caterine. Chernikhov-Fantasy and Construction
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 1, str.221-228
El Lissitzky. Russia: An Architecture for World Revolution
Milner, John. Vladimir Tatlin and the Russian Avant-Garde
Papadakis, Andreas, editor. The Avant-Garde, Russsian
Architecture in the twenties
Starr, S. Frederick. Melnikov, solo Architect in a Mass
Society
Zsadova, Larisza Alekszeyevna. Tatlin
*61 Poop{irno vo: Bauhaus. Institut za veze sa inostranstvom
Drosde, Magdalena. Bauhaus 1919-1933
Drosde, Magdalena / Ludewic, Manfred. Marcel Breuer
Gropius, Walter. The New Architecture and the Bauhaus
Jodidio, Philip: Marcel Breuer
*62 Vidi: Dictionary of 20th-Century Architecture,
str.275-278
*63 Poop{irno vo: Hi~kok-D`onson. Internacionalni stil
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century, str.137-238
Khan, Hasan - Uddin. International Style
V. MAJSTORI NA MODERNATA
Od golemiot broj tvorci koi gi imaat zacvrsteno poziciite na modernata arhitektura, posebno treba da se istakne pridonesot
na slednite majstori: Frenk Lojd Rajt, Valter Gropius, Mis van der Roe, Le Korbizje,
Pjer Luixi Nervi, Alvar Alto i Oskar Nimaer. Trojca od niv, Gropius, Le Korbizje i
osobeno Rajt, se istovremeno sledbenici na
svoeto poborni{tvo za modernite koncepcii
vo arhitekturata. Nekoi od delata na Le Korbizje vo 50-tite godini na HH vek, go navestuvaat duri i doa|aweto na t.n. postmoderna
arhitektura.
Povtorno vo arhitektonskite
viso~ini
Kon sredinata na ~etvrtata decenija od
HH vek, Rajt se nao|a povtorno na vrvot od
svoeto tvore{tvo. So dva zna~ajni objekti,
na sosema razli~en na~in, toj doka`uva deka genijalno mo`e da vladee i so armiraniot beton.
Vilata Edgar Kaufman, nare~ena Vila
na vodopadi (1936), smestena vo {umite na
Pensilvanija, pretstavuva najvisok dostrel
vo domenot na individualnite stanbeni objekti, no isto taka i vo vkupnata moderna arhitektura. Vo ova arhitektonsko delo na
umetni~ki na~in se soedineti najdobrite karakteristiki na razli~nite pravci na modernata. Toa istovremeno e:
FRENK LOJD RAJT (1869/67-1959)
Tvore{tvoto od 1936 do 1959 godina
Kon sredinata na tretata decenija od HH
vek, se ~ini deka karierata na Rajt e zavr{ena. Negovite sovremenici go smetaat za „star
majstor, koj ne mo`e da go sledi noviot arhitektonski razvoj“. Za takvoto pasivizirawe
najmnogu pridonesuva edna tragedija vo negoviot privaten `ivot. No, i vo takvi uslovi,
preku nekolku proekti Rajt poka`uva deka
mo`e da gi sledi aktuelnite nastani vo arhitekturata. Novata arhitektura od armiran
beton, {to Rajt ja narekuva „sandak na drveni
noze“, sepak kratko vreme ja prifa}a, za vo
~etvrtata decenija od vekot da prodol`i so
svoeto tipi~no tvore{tvo.
Sl.188. Frenk Lojd Rajt. Vilata na Edgar
Kaufman kaj Konelsvil, Pensilvanija (1936).
Osnova na vleznoto nivo: 1. vlezen trem,
2. antre, 3. garderoba, 4. dnevna soba,5.sedewe,
6. kamin, 7. trpezarija, 8. kujna, 9. ekonomski
vlez, 10. terasa, 11. bazen, 12. skali do potokot,
13. pergola
- impresionisti~ko (spored vpe~atocite
od okolinata i upotrebeniot materijal), kako i ekspresionisti~ko (spored
silata koja se {iri odnatre nanadvor),
- apstraktno (spored isklu~itelno hrabrite formi), kako i naturalisti~ko
(spored razgolenata priroda i grade`en materijal), no isto taka i
- kubisti~ko (spored upotrebenite osnovni stereometriski oblici).
Osnovata na objektot pretstavuva geometriska umetni~ka kompozicija, sostavena
od linii i to~ki vo vid na kontrapunkt na
prirodnite nepravilni slobodni linii. Negoviot enterier e oblikuvan so iskreno poka`uvawe na lokalniot priroden kamen i drvo, {to e dopolneto so originalniot mebel,
napraven spored nacrtite na Rajt.
Sosema razli~en pristap vo re{avaweto
na edna stanbena osnova, Rajt poka`uva so
proektot za ku}ata na profesor Hana vo
Sl.189. Frenk Lojd Rajt. Vilata na Edgar
Kaufman. Fragment od enterierot
Sl.188a. Frenk Lojd Rajt. Vilata na Edgar Kaufman kaj Konelsvil,
Pensilvanija (1936). Izgledi od rekata i od {umata
75
Sl.190. Frenk Lojd Rajt. Ku}ata na prof. Hana, Stenford, Paolo Alto, Kalifornija (1937). Izgled i osnova: 1. gara`a, 2. dvor, 3. priod, 4. vlez,
5.kabinet, 6. kujna, 7. dnevna soba, 8. trpezarija, 9. spalni, 10. detska dnevna soba, 11. terasa, 12. gradina
Stenford, Paolo Alto, Kalifornija (1937).
Vo nejzinata koncepcija, toj za prvpat gi primenuva aglite od 30o i 60o, koi zaedno so
krugovite i spiralite se sre}avaat na negovite skici od prethodniot, navidum pasiven
period. Sklopot na stanbenite edinici e inspiriran od strukturata na p~elinoto sa}e,
taka {to zaedno so {atorestata forma na
krovot so lanterna i so upotrebeniot lokalen grade`en materijal, ovoj objekt se smestuva me|u prvite Rajtovi ku}i od tipot Juzonija. Niv Rajt gi gradi od 1936 do 1949 godina
za da doka`e deka negovata arhitektura ne
im pripa|a samo na bogatite, tuku na site op{testveni sloevi.
Ku}ite Juzonija, Rajt zapo~nuva da gi gradi vo prerijata okolu ^ikago, so najneophodna stanbena programa za edno semejstvo. Tie
se proektirani so pomo{ na modularna koordinacija, a se gradeni od prefabricirani drveni elementi, so upotreba na tula za cokleto i ogni{teto, kako jadro na ku}ata. Objektite se smesteni slobodno vo „prirodno“ oblikuvan parkovski prostor, vo ~ija sredina
e organizirana zaedni~ka mala farma. Takvata organizacija na prostorot najsoodvetno
e pretstavena na proektot za grupa od sedum
ku}i Juzonija kaj Lensing, Mi~igen (1939).
Ovaa ekonomi~na izgradba vo soglasnost so
okolinata i so racionalnata upotreba na
prostorot, kon krajot na HH vek }e bide nare~ena odr`liva arhitektura, koja tro{i
minimum energija. Spored toj koncept se gradeni re~isi site idni ku}i na Rajt. Ovoj vid
objekti so svojot arhitektonski izraz i so
socijalnata programa silno navleguvaat vo
intimata na Rajt, taka {to samiot zapo~nuva
da se deklarira kako arhitekt Juzonier. Imeto Juzonians, Rajt go upotrebuva za t.n. vistinski amerikanci (od kratenkite za imeto
na dr`avata USA).
Sl.192. Frenk Lojd Rajt. Prvata ku}a na Herbert Xekob, Medison, Viskonsin (1936).
Fragment od izgledot i osnova
Sl.191. Frenk Lojd Rajt. Grupa
od sedum ku}i Juzonija so
farma vo sredinata.
Lensing, Mi~igen
(proekt 1939)
Sl.193. Frenk Lojd Rajt. Objektite na kompanijata Xonson Vaks, Rasin, Viskonsin (1936-39-48)
76
Sl.194. Frenk Lojd Rajt.Objektite na kompanijata Xonson Vaks. Presek i vnatre{nost na kulata
Za prva karakteristi~na ku}a Juzonija
se smeta prvata ku}a na Herbert Xekob vo
Medison, Viskonsin (1936). Nejziniot plan
e vo vid na bukvata ,,L“, a e izgradena od tula
i drvo so crvenikava boja, koi se tipi~ni za
ovoj vid ku}i.
Ansamblot objekti za kompanijata Xonson Vaks vo Rasin, Viskonsin (1936-39, zavr{en 1948) ima naglasena dinamika, sostavena
od vertikala i horizontala. Heliolaboratorijata vo vid na vertikala e nosena od armiranobetonsko jadro, a rabotniot prostor e
postaven okolu nego vrz konzolna konstrukcija. Rabotnite prostorii imaat po dve nivoa, no odnadvor izgledaat kako da se so edna
viso~ina zatoa {to gornoto nivo vo vid na
kru`na galerija e povle~eno zad fasadnata
povr{ina. Difuznoto osvetluvawe na rabotniot prostor, namesto preku ramni prozorci
doa|a preku fasadni stakleni cevki. Administrativniot trakt ima enterier oblikuvan so stati~ki logi~nite pe~urkasti stolbovi. Nad „pe~urkite“ ima nevidlivi izvori
na prijatno indirektno ve{ta~ko osvetluvawe. Topliot crvenikav kolorit e podednakvo
zastapen vo eksterierot i vo enterierot na
objektot.
Zimskata rezidencija Taliezin vest,
Skotstdejl kaj Feniks, Arizona e edno od najzna~ajnite ostvaruvawa na Rajt i voop{to na
arhitekturata na HH vek. Idejata za nejzina
izgradba Rajt ja dobiva pri proektiraweto i
gradeweto na hoteli vo Feniks. Voodu{evuvaj}i se od pustinskiot pejza`, toj sam go izbira terenot za gradewe. Po otpo~nuvaweto
na gradeweto vo 1938 godina interesot na
mladite arhitekti za rabota i prestoj vo idnata arhitektonska kolonija na Rajt e ve}e
mnogu golem. Bidej}i nema dovolno mesto za
site, studentite `iveat i pod {atori, samo
da im bide ovozmo`eno u~eweto i raboteweto kaj Rajt. Studentite aktivno u~estvuvaat
i pri dograduvaweto na ansamblot, steknuvaj}i prakti~ni grade`ni iskustva. Popladne i nave~er se organiziraat diskusii za arhitekturata ili pak se odr`uvaat raznovidni
priredbi, vo koi u~estvuvaat site prisutni.
Ansamblot objekti se vtopuva vo pustinskiot pejza` vo vid na naglasena horizontala, zad koja se iscrtuvaat siluetite na planinskite venci. Osnovata e oblikuvana vo
presekot na dva pravci, koi vo odnos na glav-
Sl.195. Frenk Lojd Rajt. Objektite na
kompanijata Xonson Vaks. Vnatre{nost
niot potez se postaveni pod agol od 45o. Vo
ansamblot se smesteni: ateljea, rabotilnici, spalni sobi, gara`i, sportski tereni i
dr. Celiot ansambl e postepeno dograduvan,
so plansko dodavawe na novi sodr`ini za:
teatar, gostinska zgrada, novo krilo za semejstvoto na Rajt itn.
Za gradewe na objektite e upotreben lokalniot materijal: smrekovo drvo, kr{en kamen i pesok, a za privremena upotreba se koristeni i {atorski krila.
Sl.196. Frenk Lojd Rajt.
Zimskata rezidencija
Taliezin Vest,
Viskonsin, Arizona
(1938-). Fragment od
osnovata i panorama
77
Vo enterierot na objektite se primeneti
istite grade`ni materijali i kompoziciski
postapki, taka {to celiot ansambl e podlo`en na totalniot dizajn na Rajt. Generalno
gledano, objektite se sovr{eno prisposobeni
kon lokalnite uslovi i kon potrebite na korisnicite, vo pogled na: materijalot, monta`no-demonta`nata konstrukcija, klimatskite uslovi, pedago{kite potrebi i sl. Site objekti, so svoite likovni vrednosti go
zbogatuvaat suroviot pustinski pejza`.
Ku}ata Herbert F. Xonson vo Vingsprid,
Viskonsin (1937) e edno od najobemnite ostvaruvawa na Rajt. Okolu jadroto na objektot
se rasposlani ~etiri krila so raznovidni
funkcii. Jadroto e napraveno vo vid na trikaten oktogon so oblik na skalesta piramida
i so bazilikalno osvetluvawe. Ova remek-delo od tula i drvo, samiot Rajt go smeta za svoja
posledna preriska ku}a, kako i za svoja najdobra i najskapa ku}a dotoga{.
Sl.197. Frenk Lojd Rajt. Zimskata rezidencija
Taliezin Vest. Fragment od izgledot
i vnatre{nost
Bleskavi realizacii i nasledstvo
za idninata
Po Vtorata svetska vojna zapo~nuva posledniot period od tvore{tvoto na Rajt, odbele`an so bleskavi ostvaruvawa vo oblasta
na op{testvenite i stanbenite objekti. Vo
toj period, Rajt gi pi{uva i svoite teoriski
razmisluvawa za arhitekturata, {to vo vid
na Testament }e gi ostavi za pomladite generacii.
Terasite Monona vo Medison, Viskonsin, kako arhitektonski ansambl se koncipirani vo 1938 godina, kako proekt se definirani vo 1959 godina, a se izgradeni duri vo
1997 godina vo slava na golemiot majstor. Barokno izvitkaniot terasest ansambl e smesten vo gradskiot centar pokraj voda, a negovite pokrivni povr{ini imaat funkcija na
pro{iren gradski plo{tad. Ovoj ansambl sodr`i: administrativni prostorii, sudnica,
zatvor i `elezni~ka stanica.
Florida sautern kolex (1938-59), po svojot obem pretstavuva najgolema rabota na Rajt
vo pettata decenija od vekot, graden spored
proektite od 1938 godina. So nego Rajt postignuva neobi~na prostorna kompozicija,
smestuvaj}i gi mnogubrojnite objekti pokraj
morskiot breg, me|u planta`i od portokali.
Te`i{teto na kompozicijata e Vodenata palata, vo vid na bazen pod kupola. Za izgradba
na objektite e koristen armiran beton, a vo
nivnoto ureduvawe zemaat u~estvo i studentite. Kubisti~kite formi se vo soglasnost
so svojstvata na armiraniot beton, {to mo`e
da se vidi kaj kapelata Eni Fajfer, so kula
koja zavr{uva so krov vo vid na staklena piramida.
Ku}ata Herbert Xekob (solarna polukru`na ku}a) vo Midlton, Viskonsin (1943-48),
povtorno ja doka`uva genijalnosta na Rajt za
prisposobuvawe kon lokalnite uslovi i za
78
Sl.198. Frenk Lojd Rajt. Ku}ata na Herbert F. Xonson, Vingsprid, Viskonsin (1937)
umetni~ki pristap vo zadovoluvawe na programata. Objektot ima polukru`na osnova,
pri {to so vdlabnatata strana e otvoren kon
sonceto i vizurite, a so ispup~enata strana
e vkopan vo terenot so severna orientacija.
Yidovite se izgradeni od plo~est kamen, najden vo neposrednata okolina. Ova re{enie
vsu{nost pretstavuva predvesnik na t.n. pasivna solarna arhitektura, koja na ednostaven
na~in od edna strana se brani od nepovolnite
klimatski vlijanija, a od druga ja vpiva
son~evata energija i ramnomerno ja rasporeduva sozdavaj}i prijatna mikroklima.
Nekolku godini podocna, Rajt povtorno
se inspirira od krugot za proektirawe na
eden stanben objekt, a toa e ku}ata na negoviot sin Dejvid Rajt (1952), smestena vo pustinskiot pejza` na Arizona. Oblikot na objektot pretstavuva eden vid otvoren moderen
zamok. Stanbenite prostorii se izdignati na
kat ~ija konstrukcija le`i vrz radijalno postaveni stolpci, povrzani so terenot preku
skalite i umetni~ki oblikuvanata rampa.
Takvata sodr`ina iskreno e poka`ana i vrz
oblikot na objektot, koj obiluva so kru`ni
formi zbogateni so teksturata na monta`-
Sl.199. Frenk Lojd Rajt. Florida Sautern kolex (1938-59). Fragment od izgledot na kolexot
i izgled na kapelata Eni Fajfer
Sl.200. Frenk Lojd Rajt. Ku}ata na Herbert
Xekob, Midlton, Viskonsin, (1943-48).
Pogled od sever i vnatre{nost
Sl.201. Frenk Lojd Rajt. Stokovnata ku}a Moris,
San Francisko (1949). Vlezot i vnatre{nosta
nite grade`ni elementi i so reljefnata dekoracija, postavena vrz dolniot rab na kubi~nite formi. Enterierot e oblikuvan so
sli~ni izrazni sredstva kako eksterierot na
objektot.
Stokovnata ku}a Moris vo San Francisko (1949) so svojot zasvoden vlez i naso~uva~kite svetla, kako centrifuga gi privlekuva
slu~ajnite minuva~i da stanat potencijalni
kupuva~i. Vo vnatre{nosta blesnuva iznenaduva~kiot oblik na spiralnata rampa, zenitalnoto osvetluvawe i zeleniloto, koe e obeseno na tenki, re~isi nevidlivi klavirski
`ici.
Vo site periodi na svoeto tvore{tvo
Rajt se zanimava i so proektirawe na crkovni
objekti za potrebite na razli~ni verski zaednici. Pri nivnoto koncipirawe toj veli
deka ne treba ropski da se vrzuvame za tradicijata, bidej}i tradicijata „ne smee da se kopira, tuku da se zbogatuva so novi vrednosti“.
Kapelata Vejfarers kaj Palos Verdes,
Kalifornija (1951) e smestena na okeanskiot
breg, pokraj edna {uma. Objektot e podignat
od {umskite drva, vo ~ija okolina nabrgu
srasnuva. Negovata transparentna obvivka
pretstavuva smela transformacija na gotskata tradicija, pri {to vnatre{nosta direktno komunicira so {umskiot pejza` i so
morskata {ir.
Solomonovata sinagoga vo Elkins park,
Pensilvanija (1959) ima za cel da gi zadovoli
sovremenite potrebi na edna druga verska zaednica, ~ija filozofija proektantot prethodno mora dobro da ja sfati.
Na sosema drug soodveten na~in, Rajt gi
ima zadovoleno duhovnite, funkcionalnite
i oblikovnite barawa pri gradeweto na pravoslavnata crkva vo Vauvatos, Milvoki
(1956). Centralnoto potkupolno re{enie na
ovoj objekt preku edna sovremena interpretacija nedvosmisleno potsetuva na vizantiskata crkva Sv. Sofija vo Carigrad.
Kreativniot odnos kon tradicijata, Rajt
go poka`uva i vo proektot za Memorijal Masieri vo Venecija (1954). Za~uvuvaj}i go duhot na venecijanskata palata, toj na svoj na~in gi interpretira nejzinite balkoni, ritam i proporcija.
Zalo`bata na Rajt za celosno prelevawe
na vnatre{niot i nadvore{niot prostor, ne
mu pre~i da se zafati i so re{avawe na problemite kaj visokite administrativno-delovni objekti, pri {to poka`uva i fantasti~ni razmisluvawa za nivnata idnina.
Prajs tauer vo Bartlesvil, Oklahoma
(1929-55) e gradena spored prethodnite idei
na Rajt za soliteri vo ^ikago i Wujork. Taa
ima viso~ina od 56,5 m i specifi~ni istaknuvawa vo kvadratnata osnova, kade {to so
rotacijata na simetralite se oformeni delovi za pomo{ni prostorii, liftovi i skali.
Vo nejzinoto nadvore{no oblikuvawe Rajt ja
realizira svojata porane{na ideja za stakleno fasadno platno skrieno zad brisolei.
Memorijalniot muzej Salomon Gugenhajm
vo Wujork e realiziran od 1956 do 1959 godina, spored proektite od 1943-46 godina. Vo
negovata koncepcija povtorno preovladuvaat
krugot i spiralata, koi se {irat oddolu nagore. Posetitelot so lift se ka~uva do poslednoto nivo, a po rampata postepeno se
spu{ta razgleduvaj}i gi eksponatite. Golemiot centralen prostor se razviva niz celata viso~ina na objektot i e osvetlen zenitalno preku zastaklena kupola napravena od
tenki armiranobetonski la~ni rebra. So
svoite ednostavni skulptorski formi od armiran beton, ovoj objekt pretstavuva likovna
eksplozija vo urbanoto tkivo na Wujork. Poradi toa, ovde mo`ebi doa|a pod pra{awe
postavkata na Rajt za organsko prisposobuvawe na objektite kon okolinata.
Sl.202. Frenk Lojd Rajt. Pravoslavnata crkva, Vauvatos, Milvoki (1956)
79
VALTER GROPIUS (1883-1969)
Tvore{tvoto do Prvata svetska vojna
Valter Gropius e eden od golemite proektanti i u~iteli na HH vek, roden vo Berlin, vo semejstvo na graditeli od tatko arhitekt. Gropius studira arhitektura najprvin vo Minhen, a potoa vo Berlin, a po zavr{uvaweto vo 1907 godina stapuva na rabota
vo biroto na Peter Berens. Ve}e vo 1910 godina toj se pojavuva kako samostoen industriski dizajner i arhitekt, zafa}aj}i se so
dizajnirawe na tapeti, mebel, avtomobilski
karoserii, pa duri i edna dizel-lokomotiva.
Vo nivnoto oblikuvawe Gropius primenuva
~isti funkcionalni formi, so otsustvo na
kakva bilo dekoracija.
Arhitektonskoto tvore{tvo na Gropius
mo`e da se podeli na pet periodi. Za site
niv zaedni~ko e toa {to toj postojano ramnopravno sorabotuva so svoite kolegi, pretpo~ituvaj}i ja timskata rabota vo proektiraweto i gradeweto. Po negovo mislewe, vistinskata timska rabota doveduva do vrvni ostvaruvawa, a goleminata na individualniot
avtorski pridones e vgradena vo zaedni~kiot
kvalitet.
Prvo zna~ajno ostvaruvawe na Gropius,
vo sorabotka so Adolf Maer i Edvard Verner, pretstavuva fabrikata Fagus vo Alfeld (1911-13). Konstruktivniot sostav na
ovoj objekt e napraven od ~elik i staklo, pri
{to staklenata fasada vo vid na yid-zavesa e
postavena pred stolbovite.
Fabri~kiot ansambl za izlo`bata Verkbund vo Keln (1914) ima golemo zna~ewe za
napredokot na modernata arhitektura. Vo negovi ramki osobeno se istaknuva kancelariskata zgrada, ~ija simetri~na predna fasada
e izgradena od tula, a nejzinite }o{iwa se
oblikuvani vo vid na stakleni cilindri, vo
koi se smesteni zavojni skali. Ovoj nov arhitektonski motiv ~estopati }e go primenuvaat modernite arhitekti, a osobeno uspe{no
toa }e go pravi Erih Mendelson. Ma{inskata
hala vo istiot ansambl e smestena zad kancelariskata zgrada i e oblikuvana so mo}ni ~eli~ni nosa~i, koi meko se izvitkani na preminot kon bo~nite yidovi.
Po kratkata voena slu`ba, vo 1915 godina, po predlog na Henri van de Velde, Gropius
e postaven za direktor na U~ili{teto za
primeneta umetnost i na Visokata {kola za
likovni umetnosti vo Vajmar. Pod negovo rakovodstvo, vo 1919 godina ovie dve institucii se soedinuvaat vo edna, pod imeto Dr`a-
Sl.211. Valter Gropius i Adolf Maer.
Konkursniot proekt za ^ikago Tribjun (1922)
ven Bauhaus Vajmar. So {kolata Bauhaus Gropius rakovodi od 1919 do 1925 godina vo Vajmar, a od 1926 do 1928 godina vo Desau. Potoa
se povlekuva od rakovodnata pozicija i se
posvetuva na svoite individualni arhitektonski preokupacii.
Sl.210. Valter Gropius. Fabri~kiot ansambl
za izlo`bata Verkbund, Keln (1914)
Tvore{tvoto vo Bauhaus
(1919-28, so Adolf Maer)
Kako u~itel vo Bauhaus, Gropius nastapuva so ubeduvawe vo kreativnoto edinstvo
na oblikovnata umetnost i zanaetot, odnosno
na tehnikata i umetnosta. So verbata vo toa
edinstvo, toj proektira i gradi niza objekti,
me|u koi nekolku posebno se istaknuvaat.
Konkursniot proekt za ^ikago tribjun
(1922), Gropius go pravi vo sorabotka so
Adolf Maer (1881-1929), vo vid na eden ras-
Sl.212. Valter Gropius. Ansamblot objekti na {kolata Bauhaus, Desau
(1926). Levo se rabotilnicite, vo sredinata stanovite za studentite, desno
administrativnite prostorii, a zad niv kriloto so prostoriite za nastava
Sl.209. Valter Gropius. Fabrikata
Fagus, Alfeld (1911-13)
82
~lenet kubus, oblikuvan od ~elik i staklo i
fasadna obloga od terakota. So nego toj poka`uva zrelost na arhitektonskata misla vo
pogled na konstrukcijata, oblikuvaweto i
ritamot.
Gradskiot teatar vo Jena (1923) isto taka e napraven vo sorabotka so Adolf Maer.
Objektot e oblikuvan so ~isti kubisti~ki
formi i so ednostavni yidni povr{ini.
Ansamblot objekti na {kolata Bauhaus
vo Desau e podignat vo 1926 godina spored
proektite i pod rakovodstvo na Gropius, a
pretstavuva edno od negovite najzna~ajni dela. Ansamblot e koncipiran soglasno so postavkite na funkcionalizmot, pri {to oblikot iskreno ja poka`uva sodr`inata na oddelnite objekti. Izdol`eniot kubus so svojata staklena fasada ovozmo`uva maksimalno
osvetluvawe za rabotilnicite. Na istata horizontala se nao|a kriloto so u~ilnici i laboratorii, a vo zadninata e kubusut so ateljea
i studentski sobi, oblikuvan so loxii i pokrivna terasa za odmor. Rabotilnicite i u~ilnicite se povrzani so kancelariskiot trakt,
podignat na stolbovi vrz slobodno prizemje,
a restoranot e smesten vo prizemjeto me|u
kriloto so rabotilnici i kubusot so ateljea. Za vreme na svojata rabota vo Bauhaus,
Gropius ima podignato mala stanbena naselba za profesorite, kako i sopstvena ku}a vo
Desau, isto taka vo soglasnost so funkcionalisti~kite principi i so kubisti~ko oblikuvawe na formite.
Proektot za total teatar nastanuva vo
1927 godina vo sorabotka so berlinskiot re`iser Piskator. Gropius na najdobar mo`en
na~in ja ima re{eno zada~ata za dobivawe na
fleksibilno gledali{te, koe bi odgovaralo
za razli~ni vidovi pretstavi. Toj ima namera
fleksibilnosta da ja ostvari so pomo{ na
podvi`ni platformi, vrz koi se postaveni
podiumot i parterot. Celiot prostor e predvideno da se pokrie so pomo{ na prostorna
re{etkasta ~eli~na konstrukcija.
Vo svoite razmisluvawa za arhitekturata, Gropius nastapuva i kako sociolog, trgnuvaj}i od racionalnata analiza za zadovoluvawe na ~ove~kite stanbeni potrebi. So proektite, toj nastojuva da sozdade najpovolni
stanbeni uslovi, a pritoa da go za~uva urbaniot karakter na naselbata. Na takov na~in
uspeva istovremeno da gi zadovoli potrebite
za insolacija, aeracija i vizuri, postignuvaj}i optimalna gustina na domuvaweto.
Proektot za visoki lamelni stanbeni
blokovi (1927-31) pretstavuva najdobra ilustracija na Gropiusovite idei za kolektivna
stanbena izgradba. Spored toj koncept, vo
slednite 3-4 decenii na HH vek se gradeni
iljadnici stanbeni blokovi.
Sl.213. Valter
Gropius. Proektot za
total teatar (1927).
Osnova (tri sostojbi),
izgled i
vnatre{nost od
maketata.
Sl.214. Valter Gropius. Naselbata
Simens{tat, Berlin (1929). Izgled i
fragment od osnovata na zgradata so
dvoipolsobni stanovi
Ideite za kolektivna stanbena izgradba,
Gropius vo Germanija uspeva samo delumno da
gi realizira, kakov {to e primerot so stanbenata naselba Simens{tat vo Berlin
(1929). Objektite vo ovaa naselba, so nadol`nata oska se postaveni vo pravecot sever-jug,
so cel da se dobie najpovolna insolacija za
site prostorii. Blokovite imaat beli ramni
yidovi so golemi prozorci postaveni vo horizontalna lenta, {to kako arhitektonski izraz vr{i golemo vlijanie vrz idnite arhitekti.
Rabotata vo Anglija
(1934-37, so Maksvel Fraj)
Sl.215. Valter Gropius i Maksvel Fraj.
Ku}a vo ^elzi (1935).
Po zazemaweto na vlasta od strana na nacistite, uslovite za rabota na naprednite
slobodoumni arhitekti vo Germanija stanuvaat nepodnoslivi. Poradi toa, vo 1934 godina Gropius emigrira za Anglija. Vo London
toj mu se pridru`uva na Maksvel Fraj (18991987), eden od najperspektivnite mladi arhitekti vo Anglija. Tie dvajcata pravat
pove}e interesni proekti, me|u koi: laboratorijata za London film prodak{n (1936) i
nekolku stanbeni objekti vo Saseks i ^elzi.
Najzna~aen pridones na Valter Gropius
za angliskata arhitektura pretstavuvaat objektite na kolexot Impington vo Kembrix{ir (1936). Ansamblot e komponiran spored
paviljonski sistem so ednokatni objekti.
83
kaj u~ili{tata dominira strukturalnoto oblikuvawe na fasadite. Od site predvideni
objekti edinstveno se realizirani Rektoratot (1967) i vlezot vo gradot.
^arls Xenks, verojatno, so pravo smeta
deka Gropius donekade se ima zagubeno vo
„timot“ TAS, bidej}i na pazarot vo SAD se
bara pred sî negovoto ime. Mo`ebi toa e pri~inata {to kompromisnite proekti za Univerzitetskiot grad vo Bagdad sodr`at izvesni neorganski formi, kade {to „estetikata
i konstrukcijata“ se raspravaat me|u sebe i
kade {to „funkcijata“ o~igledno e „(ne)prepoznatliva“. Od druga strana, prethodno izgradeniot hram na Oheb [alom vo Baltimor,
Merilend (1957), iako donekade vozdr`an vo
svoeto oblikuvawe, otstapuva od prethodnite
zalo`bi za edinstven ritam i za vistinska
povrzanost na oblikovnite edinici.
Vo poslednata decenija od `ivotot, pogolemiot del od aktivnostite na Valter Gropius se povrzani so Berlin. Tamu, vo ramkite
na izlo`bata Interbau vo kvartot Hanza,
toj go podiga desetkatniot apartmanski blok
(1957), ~ii balkoni se smesteni na konveksnata strana. Spored urbanisti~kiot plan na
Gropius, vo Berlin e podignata i edna cela
nova stanbena naselba.
Pri krajot na svojot `ivot, Gropius ima
realizirano dve interesni zamisli od naturbeton i staklo, {to za negovoto prethodno
tvore{tvo ne e svojstveno. Toa se: kombiniranata {kolska ustanova vo Berlin (1968) i
fabrikata za staklo vo Amberg (1967-70), koja e zavr{ena edna godina po negovata smrt.
Arhivot na Bauhaus vo Berlin (1976-78)
go ima podignato Biroto Bandel
Bandel, spored
ideite na timot TAS. Ovoj objekt najprvin e
planirano da se podigne vo Darm{tat, a za
novata lokacija go prisposobuva Aleksandar
Cvijanovi}. Vrz pettata fasada na ovoj objekt se istaknuvaat nadvi{enite zaobleni
krovni elementi niz koi probiva indirektna
bazilikalna difuzna svetlost.
Pokraj golemiot broj proekti, realizacii i teoriski raspravi, pridonesot na Valter Gropius za arhitektonskata misla osobeno se zgolemuva so knigata Sinteza vo arhitekturata. Vo nea posebno e naglaseno zna~eweto na timskata rabota: za postignuvawe
na vrvni arhitektonski kvaliteti, za aktiven i kreativen odnos kon tradicijata i podnebjeto, kako i za neophodnata sorabotka me|u umetni~koto oblikuvawe i zanaet~iskata
ve{tina.*65
Sl.227. Valter
Gropius. Fabrikata
za staklo, Amberg
(1967-70)
Sl.228. Aleksandar
Cvijanovi} i biroto
Bandel. Arhivot na
Bauhaus, Berlin
(1976-78)
Sl.226. Valter
Gropius.
Apartmatskiot blok
na izlo`bata
Interbau, Hanza,
Berlin (1957)
86
*65 Poop{irno vo: Casabella No 651 + 652, 1997/98,
str.108-114
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2, str.172-187;
429-451
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3, str.143-161;
469-486
D`enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi, str.129-145
°dike, Á. Istori® sovremennoŸ arhitekturì,
str.69-78
Fitch, James Marston. Walter Gropius
Giedion, S. Walter Gropius, work an team work
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century, str.100-159
Gropius, Walter. The New Architecture and the Bauhaus
LUDVIG MIS VAN DER ROE
(1886-1969)
Ludvig Mis van der Roe e eden od najgolemite arhitekti iako e bez zavr{eno fakultetsko obrazovanie, kako {to se pred nego: Van de Velde, Peter Berens, Adolf Los,
no isto taka Rajt i Le Korbizje. Toa ne mu
pre~i da go stekne potrebnoto arhitektonsko
obrazovanie i da stane eden od ~etvoricata
najvlijatelni arhitekti na modernata arhitektura, pokraj Rajt, Le Korbizje i Gropius.
Mis van der Roe e roden vo Ahen, Germanija
vo zanaet~isko semejstvo. Vo ~est na svojata
majka, kon tatkovoto prezime toj go dodava
prezimeto na majka si „van der Roe“.
Qubovta kon graditelstvoto Mis van der
Roe ja ima steknato vo kamenoreza~kata rabotilnica na svojot tatko, kade {to zapo~nuva da proektira gipseni ornamenti. Vo
1905 godina toj odi vo Berlin, zadr`uvaj}i
se kuso vreme na rabota kaj eden arhitekt specijaliziran za drveni konstrukcii. Za da se
zapoznae {to podobro so toj materijal, Mis
van der Roe prodol`uva da u~i kaj Bruno
Paul
Paul, poznat proektant na mebel od drvo. Po
ednogodi{nata samostojna rabota, vo 1907 godina Mis van der Roe se priklu~uva kon grupata na najaktivniot arhitekt na toga{na
Germanija, Peter Berens, kade {to istovremeno raboti i Gropius.
Kaj Peter Berens, Mis van der Roe raboti od 1908 do 1911 godina, i tie tri godini se
najzna~ajni za negovoto arhitektonsko obrazovanie. Vo toj period toj go sfa}a zna~eweto
na sintezata na arhitektonskoto proektirawe i industriskoto oblikuvawe. Berens raboti glavno vo metal, taka {to negovite proekti go nadopolnuvaat stolarskoto i kamenoreza~koto znaewe na Mis van der Roe. Kaj
Berens, Mis van der Roe jasno go sfa}a odno-
Sl.229. Ludvig Mis van der Roe.
Ku}ata Perls, Berlin (1910)
sot me|u nose~kiot ~eli~en skelet i nenose~kata ispolna, {to }e odigra va`na uloga
vo negovoto idno tvore{tvo. Poznato e deka
arhitekturata na Berens proizleguva od tvore{tvoto na [inkel i gi ima slednite karakteristiki: neoklasi~na strogost, jasni
oblici, sovr{eni proporcii, elegantni detali i dostoinstven izraz. Vrz ovie osnovni
principi se zasnova ponatamo{niot razvoj
i na arhitekturata na Mis van der Roe.
Arhitektonskoto tvore{tvo na Mis van
der Roe, po osamostojuvaweto od Berens, se
razviva niz nekolku periodi vo Evropa i vo
SAD. Vo site tie periodi, razvojnata linija
{to zapo~nuva da ja sledi kaj Berens, postojano e prisutna vo negovoto delo, vo vid na
eden strogo discipliniran industriski neoklasicizam.
Periodot na romanti~en
neoklasicizam (1911-19)
Prvite samostojni dela na Mis van der
Roe, spored arhitektonskiot izraz poteknuvaat od postavkite na [inkel, {to gi ima
nau~eno od svojot u~itel Berens. Strogata
klasi~na ritmizacija e naglaseno prisutna
vo negovite ku}i {to gi gradi od 1907 do 1919
godina. Site tie pretstavuvaat {kolski primer za poednostavuvawe na strogiot neoklasicizam i negovo pro~istuvawe od re~isi sekakov vid dekoracija. So minatoto niv edinstveno gi povrzuva tradicionalniot naklonet pokriv i po nekoj polukru`en otvor. Takvi karakteristi~ni primeri pretstavuvaat:
ku}ata Rajhl vo Potsdam (1907) i ku}ata
Perls vo Berlin (1910).
Najzna~ajno delo od prviot period na
Mis van der Roe e proektot za ku}a i galerija
na Helena Kreler vo Hag (1912). Za da se doka`e ispravnosta na idejata, spored negoviot
proekt na lice mesto e podignata maketa od
drvo i platno vo razmer 1:1. Taa poka`uva deka strogite neoklasi~ni formi postaveni po
horizontala, so svojata geometriska odredenost ubavo se naglasuvaat vrz organskata zadnina od visoka vegetacija.
Vo Holandija, Mis van der Roe se zapoznava so arhitektonskata filozofija i so deloto na poznatiot arhitekt Berlah, koj se zalaga za t.n. ~esen izraz na strukturata i materijalot, kako inspiracija od gotikata. I
ovoj princip, Mis van der Roe go prifa}a vo
ponatamo{noto tvore{tvo. Pod takvo vlijanie, po vra}aweto vo Germanija, toj ja gradi
Sl.230. Mis van der Roe. Proektot za ku}a i galerija Kreler, Hag (1912).
Model so vistinska golemina od drvo i platno na lice mesto
ku}ata Urbig vo Berlin-Nojbabelsberg
(1914-17). Nejzinata koncepcija pretstavuva
karakteristi~en primer za sledewe na Berensovata arhitektonska linija vo gradeweto na ku}i-vili za pobogatite. Krajot na toj
t.n. romanti~en neoklasicizam vo tvore{tvoto na Mis van der Roe e ozna~en so proektot za ku}ata Kempner vo Berlin (1919-22).
Sl.231. Mis van der Roe. Ku}ata Urbig,
Berlin - Nojbabelsberg (1914)
Avangardnoto tvore{tvo (1919-24)
Vo periodot, neposredno po Prvata svetska vojna, Mis van der Roe dava zna~aen pridones vo razvojot na arhitekturata so niza
originalni proekti. Tie pretstavuvaat refleksija na naprednite umetni~ki i arhitektonski dvi`ewa, nastanati vo povoeniot
Berlin. Karakteristi~no e toa {to arhitekturata na toga{na Germanija se razviva spored dve koncepcii, i toa:
- konzervativna nasoka so neoromanti~arski tendencii, koja e organizirana
vo zdru`enieto Blok, i
Sl.232. Mis van
der Roe.
Proektot za
administrativen
objekt na
triagolna
lokacija (1919).
Osnova i izgled
87
Sl.243. Mis van der Roe. Osnova na grupa
atriumski ku}i, Proekt (1938)
Sl.241. Mis van der Roe. Germanskiot paviljon
na Me|unarodnata izlo`ba, Barselona (1929).
Fragment od izgledot i vnatre{nost
vaat od nego. Ogledalnata vodena povr{ina
na dvata bazena, so skulpturata vrz nea, mu
dava otmenost na celiot ansambl. Vo paviljonot, me|u maliot broj eksponati e izlo`ena
i poznatata barselonska polufotelja na Mis
van der Roe.
Ku}ata Tugendhat vo Brno, ^e{ka (192830) se istaknuva kako najzna~ajna ku}a na Mis
van der Roe sozdadena vo Evropa. Taa e postavena vrz naklonet teren, so ednokatna viso~ina kon ulicata, a dvokatna kon dvorot.
Nejzinata osnova, oblikuvawe, detali i osobeno vnatre{noto ureduvawe potsetuvaat na
barselonskiot paviljon.
So koncepcii sli~ni na barselonskiot
paviljon i na ku}ata Tugendhat, Mis van der
Roe ja sozdava i ku}ata za Berlinskata izlo`ba na objekti (1934). Zamisleno e ku}ata da
se postavi slobodno vo ograden privaten dvor
(parcela), pri {to celiot dvor ima uloga na
pro{iren dneven prestoj. Do napu{taweto
na Germanija, Mis van der Roe se zanimava so
proektirawe na individualni stanbeni objekti, samostojni ili vo niza, so sopstveni
zatvoreni intimni dvorovi. Vo nivnata vnatre{nost i nadvore{nost, tavanot i neboto, neproyirnoto i transparentnoto se isprepleteni vo me|usebna veli~estvena igra.
Po insistirawe na Gropius, vo 1930 godina Mis van der Roe go prezema rakovodeweto so {kolata Bauhaus vo Desau. Vedna{
potoa, pod pritisok na nacistite, toj mora
da ja premesti ovaa avangardna {kola vo Berlin, kade {to pod nepovolni uslovi prodol`uva da raboti so namalen intenzitet do 1933
godina, koga {kolata definitivno se raspu{ta. Pod pritisok na takvite nepovolni
uslovi za slobodno arhitektonsko tvore{tvo, Mis van der Roe emigrira vo SAD vo 1938
godina.
Tvore{tvoto vo SAD (1937-52)
Nabrgu po doa|aweto vo SAD, Mis van
der Roe e postaven za direktor na Tehnolo{kiot institut Ilinois vo ^ikago (1938, Armur institut). Toj dobiva odgovorna zada~a
da go organizira institutskiot kampus, so site potrebni objekti. Pred da se nafati na
taa odgovorna dol`nost, Mis van der Roe dve
nedeli prestojuva kaj Frenk Lojd Rajt i odblisku se zapoznava so negovoto delo. Vo svojot pristapen govor na Tehnolo{kiot institut, so odbrani zborovi toj go veli~a deloto
na Rajt, koe toga{ sî u{te ne e dovolno sfateno vo SAD.
Idnite nastani poka`uvaat deka razvienoto industrisko graditelstvo vo SAD o~e-
Sl.242. Mis van der Roe. Ku}ata Tugendhat, Brno (1928-30). Osnova na prizemje i izgled
90
Sl.245. Mis van der Roe. Tehnolo{kiot
institut Ilinois, ^ikago. Alumni
Memorijal hol (1945-46). Izgled i detali
kuva tokmu takov tvorec, kakov {to e Mis
van der Roe. Industrijata sesrdno ja prifa}a
negovata strukturalna arhitektura, nasproti ve}e podzaboravenite principi na ~ika{kata {kola.
Urbanisti~koto re{enie na Tehnolo{kiot institut vo ^ikago (1940) go poka`uva
racionalisti~kiot pristap vo industriskoto gradewe so prefabricirani elementi. Re{enieto e izraboteno vo modularna koordinacija, so 29 objekti na ednata i 26 na drugata
strana od tranzitnata soobra}ajnica. Dvete
grupacii me|u sebe se povrzani so pe{a~ki
mostovi nad soobra}ajnicata. Objektite se
postaveni vo strog ortogonalen raspored, so
poluotvoreni dvorovi ili so pasa`i me|u niv.
Site objekti vo kampusot se izgradeni od
~elik i staklo, pri {to nose~kata konstrukcija odnadvor e samo navidum vidliva. Vsu{nost, taa e oblo`ena so protivpo`arna za{tita, soglasno so amerikanskite propisi.
Slo`enite ~eli~ni nosa~i se sostaveni so
zavaruvawe na osnovnite „I“, „H“ i „L“ profili, so {to Mis van der Roe pravi transpozicija vo metal na klasi~nite kameni nosa~i
od minatoto. Ovie negovi slo`eni profili
imaat naglasena elegancija i suptilen dopir
so razli~nite materijali, {to e osobeno vidlivo kaj }o{iwata na objektite. Takov karakteristi~en primer vo kampusot, pretstavuva Alumni memorijal hol (1945-46), vo vid
na ednostaven pravoagolen objekt, na ~ija fasada ~eli~nata nose~ka struktura e naglasena
so temen kolorit nasproti svetliot kolorit
na fasadnata tula.
Sl.244. Mis van der Roe. Tehnolo{kiot institut Ilinois,
^ikago (1940). Plan i maketa
Arhitektonskiot fakultet (Crown Hall, 195256) vo kampusot nudi eden nov pristap vo re{avaweto na funkcijata, konstrukcijata i oblikuvaweto na objektite. Koristej}i go gotskoto iskustvo, Mis van der Roe gi istaknuva napre~nite
nose~ki ramki, vo vid na kontrafori pred fasadata i nad pokrivot na objektot. Tie imaat raspon
od 40 m, so {to vnatre se sozdava celosno prazen
prostor bez stolbovi. Ovde doa|aat do izraz
Sl.246. Mis van der Roe. Tehnolo{kiot
institut Ilinois, ^ikago. Arhitektonskiot
fakultet (1952-56). Osnovi i izgled
Sl.247. Mis van der Roe. Ku}ata na Edit Farnsfort, Plano, Ilinois (1946-51). Osnova i izgled
slednite razmisluvawa na Mis van der Roe
za su{tinata na arhitekturata: „Da gradime
prakti~en i ekonomi~en prostor, a funkcijata }e ja prisposobime kon nego“, ili pak
„strukturata na objektot e osmislen sostav
na konstrukcijata, koja e individualna i li~na“. Paradoksalno e toa {to ovoj fleksibilen prostor i ne e mnogu prakti~en, bidej}i vo negovata bu~na atmosfera ne mo`e normalno da robotat proektantskite ateljea, pa
zatoa tie se smesteni vo suterenot. Proektiraweto i izvedbata na golem broj zna~ajni
objekti vo kampusot na Tehnolo{kiot institut, Mis van der Roe gi pravi so pomo{ na
svoite odli~ni sorabotnici.
Ku}ata od ~elik i staklo na Edit Farnsvort kaj Plano, Ilinois (1946-51), pretstavuva rezultat na petgodi{no istra`uvawe.
Taa se sostoi od tri lebde~ki povr{ini:
platformata na pristapnata terasa, podot i
pokrivot, koi gi nosat tenki stolbovi {to
izniknuvaat od trevnikot. Sli~no kako kaj
objektot na Arhitektonskiot fakultet, i ovde horizontalnite plo~i izgledaat kako da
ne se potpiraat vrz stolbovite, tuku kako da
se obeseni na niv. Soglasno na toa i vlezniot
skali{en krak vo ku}ata e oblikuvan so nagazni povr{ini koi lebdat vrz nevidlivite
kosi gredi. Namesto nadvore{ni yidovi, objektot ima staklena membrana, koja pretstavuva proyirna granica, no i spoj so nadvore{nosta. Edinstveni yidovi vo ovoj t.n. staklen
sandak se tenkite neproyirni obvivki okolu
sanitarno-tehni~kite uredi vo vnatre{nosta na objektot.
Dvete stanbeni kuli „blizna~ki“ vo ^ikago (1948-51), locirani pokraj Lejk {or
drajv pretstavuvaat pojdovna to~ka na edna
serija takvi objekti gradeni niz celiot svet.
Dvata vertikalni kubusa, postaveni pod prav
agol, me|u sebe se izdvoeni so tesen prostor.
Ansamblot nema glavna nitu sporedna strana,
tuku od site nasoki se pru`a ednakvo kvalitetna likovna ekspresija, no sekoga{ razli~no do`iveana, zavisno od agolot na nabquduvaweto. Pri dvi`eweto okolu objektite, pred o~ite na nabquduva~ot postojano
se sudiraat horizontalite so vertikalite.
Prizemjeto e oslobodeno od yidovi, taka {to
vleznite holovi se zaobikoleni so tremovi.
So realizacijata na ova delo, Mis van
der Roe dosledno go sproveduva svojot prin-
cip pomalku e pove}e, pri {to so minimalni materijalni sredstva i so mal
broj oblikovni elementi sozdava maksimalni estetski efekti i funkcionalni kvaliteti. Evidentno e deka kaj ovie
objekti e prisuten paradoksot na tehnolo{kiot neoklasicizam, pri {to od
nivnata forma ne mo`e da se pro~ita sodr`inata. Ovie objekti pove}e nalikuvaat na administrativno-delovni otkolku na stanbeni.
Sl.248. Mis van der Roe. Stanbenite
kuli blizna~ki, ^ikago (1948-51).
Osnova i izgled
91
Sl.249. Mis van der Roe. Konkursniot proekt za
Gradski teatar, Manhajm (1953). Maketa
Tvore{tvoto vo SAD (1953-69)
Posledniot period vo tvore{tvoto na
Mis van der Roe se karakterizira so izrabotka na smeli proekti i vpe~atlivi realizacii. Negovite zamisli se stremat kon sozdavawe golem, navidum bezgrani~en i fleksibilen prostor. Za taa cel, toj ponatamu go
razviva svojot strukturalen sistem na ~eli~ni nosa~i so golem raspon i so relativno pomalo koli~estvo upotreben materijal.
Sl.251. Mis van der Roe. Oblakoderot
Sigram, Wujork (1954-58).
Osnova na prizemje i izgled
92
Sl.250. Mis van der Roe. Proektot za Konven{n hol, ^ikago (1954).
Izgled i prostoren prikaz na konstrukcijata
Konkursniot proekt za Gradskiot teatar
vo Manhajm, Germanija (1953) so golema smelost go stava na proba strukturalniot sistem, prethodno primenet kaj Arhitektonskiot fakultet na Tehnolo{kiot institut vo
^ikago. Stakleniot zatvoren sandak e obesen
za re{etkasti ~eli~ni nosa~i so raspon od
80 m. Teatarot raspolaga so dve gledali{ni
sali, pomalata za 500, a pogolemata za 1300
gleda~i, pridru`eni so site pomo{ni prostorii. Integralniot vnatre{en prostor
ovozmo`uva relativno nepre~eno menuvawe
na sodr`inata i funkcijata soglasno so aktuelnite potrebi, {to pretstavuva ideal za
fleksibilnost.
Idejata za bezgrani~en fleksibilen
prostor, Mis van der Roe ja razrabotuva do
maksimum so proektot za Konven{n hol,
predviden za locirawe kraj ezerskiot breg
vo ^ikago (1954). Toj zamisluva objektot da
go pokrie so prostorna re{etkasta ~eli~na
konstrukcija, so prostoren modul od 9,1 m.
Konstruktivniot raspon od 219,5 m obrazuva
prostor so viso~ina od 34,1 m, koj bi mo`el
da primi 50.000 lu|e. Dijagonalnite vkrutuvawa gi tangiraat nadvore{nite povr{ini
od nosa~ite, taka {to yidovite se pretvoraat
vo dvodimenzionalni re{etkasti nosa~i. Vrz
niv se sozdava geometriska {ara od svetli i
temni triagolni povr{ini, koja ja dramatizira strukturata vrz metalnata fasada, sozdavaj}i edna od najmonumentalnite sliki vo
arhitekturata na HH vek.
Ansamblot od ~etiri stanbeni oblakoderi vo ^ikago (1953-56) e postaven na {etali{teto Komonvelt vo blizina na kulite blizna~ki na Lejk {or drajv. Ovoj ansambl e sostaven od po dva ednakvi objekti napraveni od
~elik i staklo, koi se postaveni vo simetri~na kompozicija otvorena kon ezeroto. Viso~inata na objektite iznesuva 28 kata, so vkupno 750 stanovi i 600 parkirali{ni mesta.
Probivot vo nebesnite viso~ini, Mis
van der Roe go krunisuva so podigaweto na
palatata Sigram vo Menhetn, Wujork (1954-58),
kako oblikovna sprotivnost na kulite blizna~ki od ^ikago. Objektot ima ramna fasadna povr{ina, bez promenlivata slika prisut-
na kaj kulite blizna~ki, {to e sozdadena od
vertikalni i horizontalni elementi. Ovoj
objekt vo bronzena boja, so svoite 38 kata se
izdiga kako temen yid nad okolniot prostor.
Zavr{en akcent na vrvot od ovaa naglasena
vertikalna kompozicija pretstavuva tehni~ko-servisniot del, so viso~ina od okolu
~etiri normalni kata. Objektot se dr`i vrz
~eli~ni stolbovi, rasporedeni so konstruktiven modul od 6,5 m h 6,5 m.
Stanbenite zgradi vo parkot Lafajet vo
Detroit (1960-63) se vo vid na strukturalni
stanbeni kutii i se zaobikoleni so bogata
visoka vegetacija. Me|u 21-katnite blokovi
se smesteni i pomali grupi stanbeni nizi,
kako i servisi, gara`i i parkinzi.
Vo 60-tite godini od XX vek, Mis van der
Roe so pomo{ na svoite sorabotnici realizira u{te nekolku zna~ajni objekti, od koi
dva posebno se istaknuvaat so svojata koncepcija. So upravnata zgrada na Federalniot sud
vo ^ikago (1960-63) toj gi zbogatuva iskustvata steknati so realizacijata na zamislata za
Sigram bilding. Osnovnata razlika se sostoi
vo toa {to ovoj objekt, osven so elegancijata,
pleni i so svojata krevkost izrazena vo vid
na izdol`ena tenka i visoka lamela. Izvedbata na objektot e tehnolo{ki sovr{ena, taka {to nalikuva na geometriski kristal, vo
koj se ogleduvaat objektite od neposrednata
okolina.
Galerijata na HH vek vo Berlin (196268) e koncipirana spored zamislata od 1951
godina za kvadratnata staklena t.n. ku}a
fifti-fifti. Lebde~kite podni i pokrivni
povr{ini, namesto za agolni stolbovi se ,,zaka~eni“ za sredni fasadni stolbovi, koi se
rasporedeni simetri~no 2 po 2 na sekoja strana od kvadratnata osnova. Na takov na~in izlo`beniot prostor vo vnatre{nosta na objektot celosno e osloboden od stolbovi. Vo
ogledalnata fasada se otslikuvaat istoriskite objekti od neposrednata okolina. Ovoj
princip na refleksija podocna }e bide nekriti~ki upotrebuvan od golem broj arhitekti pri gradeweto na nova arhitektura vo istoriskite jadra.
Sl.253. Mis van der Roe. Regionalnoto sedi{te na IBM, ^ikago (1966-69)
Sl.254. Mis van der Roe. Lejk Vju apartments,
^ikago (1960-63)
Muzejot na ubavite umetnosti (kriloto
Braun) vo Hjuston (1966-69) pretstavuva vtora dogradba {to Mis van der Roe ja pravi na
istiot objekt. Prisposobuvaj}i se na trapezoidnata forma na lokacijata, toj pravi edna
produhovena unikatna la~na osnova.
zultat na toa, poslednite ostvaruvawa na
Mis van der Roe se odlikuvaat so slednite
karakteristiki:
- stroga simetrija,
- ramnomeren ritam na nosa~ite i vertikalnite profili,
- dekorativen karakter na fasadniot raster i strukturata na zavr{niot del.
Ovie karakteristiki }e izvr{at golemo
vlijanie vrz pojavata na t.n. neoklasicizam
vo modernata arhitektura na SAD. Poradi
toa, ne e slu~ajno {to ponatamo{niot razvoj
na takviot neoklasicizam e prisuten i vo delata na Filip Xonson (roden 1906), eden od
najbliskite sorabotnici i sledbenici na
Mis van der Roe. Takvite vlijanija se prisutni isto taka i vo delata na Ero Sarinen,
Gordon Ban{aft i drugi arhitekti, no nitu
eden od niv ne go dostignuva sovr{enstvoto
na Mis van der Roe vo pogled na tehnolo{kata arhitektonska estetika.*66
Sl.252. Mis van der Roe. Galerijata na HH
vek, Berlin (1962-68). Osnova i izgled
Regionalnoto sedi{te na IBM vo ^ikago
(1966-69) so svoite 59 kata pretstavuva najvisok objekt {to go ima realizirano Mis van
der Roe. Negovata po{iroka fasada ima klasi~na proporcija od 2:5, {to e potencirano
so koloritot na fasadnite metalni lenti.
Yidovite od vlezniot hol se oble~eni so travertin, ~ija tekstura pravi kontrast na metalnite elementi.
Zadovoluvaj}i go svojot platonski pogled na svetot, Mis van der Roe nastojuva da
sozdade sovr{en oblik na objektite, vo koi
sodr`inata ñ e pot~ineta na formata. Poradi toa, vo negovite objekti se slu~uva nekoi najzna~ajni funkcii da bidat spu{teni
vo podzemjeto za da ne go naru{at zamisleniot idealen oblik. Taka na primer, kaj Galerijata na HH vek, postojanata izlo`bena
postavka se nao|a vo suterenot, zaedno so depoata i tehni~kite slu`bi smesteni pod terasite, koi go zaobikoluvaat nadzemniot del
od objektot.
Vrz osnova na golemiot broj objekti i
realizacii, mo`e da se izvle~at nekoi generalni zaklu~oci za tvore{tvoto na golemiot
majstor Mis van der Roe. Negovata arhitektura, sostavena od koski i ko`a, so ultramodernata nadvore{nost vr{i silno vlijanie
vrz negovite sorabotnici i pomladi arhitekti, sozdavaj}i t.n. Misova arhitektonska
{kola. Ovaa {kola od edna strana se potpira
vrz tradicionalnoto neoklasi~no mislewe
na majstorot, a od druga strana vrz vkusot na
silno razvienoto industrisko op{testvo, kade {to umetni~kiot konzervativizam se poklonuva pred sovremenata tehnika. Kako re-
*66 Poop{irno vo: Bonta, J.P. Mies van der Rohe,
Barcelona, 1929
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3,
str.24-44; 255-288
Drexler, Arthur. L.M. van der Rohe
D‘enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi,
str.113-128
Enciklopedija moderne arhitekture, str.182-191
°dike, Á. Istori® sovremennoŸ
arhitekturì, str.78-91
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the
Twentieth Century, str.149-231
Johnson, Philip C. Mies van der Rohe
Neumeyer, Fritz. Mies van der Rohe on the
Building Art
Safrane, Yehuda. Mies van der Rohe
93
LE KORBIZJE (1887-1965)
([ARL EDUAR @ANERE)
[arl Eduar @anere, nare~en Le Korbizje, spa|a me|u trojcata najgolemi arhitekti
na modernata arhitektura, kako poradi svoeto graditelstvo, taka i poradi u~eweto {to
im go ima ostaveno vo nasledstvo na idnite
generacii. Toj e roden vo {vajcarskoto mesto
La [o-de-Fon, od tatko zanaet~ija i majka
od bur`oasko poteklo. Prekarot Le Korbizje go zema od prezimeto na svojata majka vo 1920
godina, koga so slikarot Ozenfan go pokrenuva spisanieto Nov duh (L’ Esprit nouveau).
Graverskiot zanaet i osnovite na crtaweto Le Korbizje gi u~i vo lokalnoto u~ili{te za graveri, specijalizirani za ukrasuvawe na ~asovnici. Istoto u~ili{te go
ima zavr{eno i negoviot tatko. Ponatamo{noto {koluvawe Le Korbizje go dopolnuva
samoinicijativno, patuvaj}i po evropskite
zemji. So skromnata za{teda, so torbata na
ramo i so priborot za skicirawe, devetnaesetgodi{niot Le Korbizje trgnuva po sobirawe na ranite plodovi na modernata, {to
se sozdadeni od arhitektite pred nego.
Po kusata sredba so Jozef Hofman vo
Viena (1907), Le Korbizje za prvpat pristignuva vo Pariz (1908), kade {to se zapoznava
so mo`nostite na armiraniot beton. Majstorot Ogist Pere, po razgleduvaweto na negovite crte`i, mu predlaga: „Vie treba da bidete moja desna raka“. Vo firmata na bra}ata
Pere toj raboti petnaeset meseci, a vo slobodnoto vreme ja posetuva [kolata na ubavite umetnosti i poznatite biblioteki vo
Pariz.
Vo 1910/11 godina Le Korbizje se nao|a
vo Germanija, kade {to raboti i u~i vo ateljeto na Peter Berens. Vo 1911 godina toj prezema golemo patuvawe niz Balkanot, Mala
Azija i Italija. Za sedumte meseci od patuvaweto, toj sobira bogat snimen materijal od
t.n. narodna arhitektura i monumentalnoto
graditelsko nasledstvo na tie regioni. Le
Korbizje, isto taka, ja koristi mo`nosta nakuso da poraboti vo ateljeata na Adolf Los
i na Toni Garnie, kade se zapoznava so nivnoto tvore{tvo.
Pred po~etokot na Prvata svetska vojna
Le Korbizje e izbran za profesor vo U~ili{teto za primeneta umetnost vo negovoto
rodno mesto, koe vo me|uvreme e reformirano. Tamu naiduva na nedorazbirawe so upravata vo vrska so nastavnata programa, poradi
{to go napu{ta La [o-de-Fon i se preseluva
vo Pariz.
Po doa|aweto vo Pariz, vo 1917 godina
zapo~nuva najva`niot period od tvore{tvoto na Le Korbizje. Tamo{noto kulturno podnebje mu ovozmo`uva po nekolkugodi{nata
rabota da go svrti vnimanieto vrz sebe, ne
samo na Francija tuku i na ostanatiot kulturen svet. Vo periodot po Prvata svetska
94
vojna, vo Francija sî u{te ne se oformeni
nekoi novi dvi`ewa vo arhitekturata. Naporite na Ogist Pere i Toni Garnie pretstavuvaat individualni primeri bidej}i arhitekturata na Francija dolgo vreme e zadoena so tradicionalniot akademizam.
Vo 1917 godina Le Korbizje i slikarot
Ozenfan gi soedinuvaat svoite napori vo {ireweto na noviot duh vo umetnosta. Slednata
godina tie prireduvaat zaedni~ka izlo`ba,
po ~ie odr`uvawe ja objavuvaat bro{urata
Po kubizmot. Vo nea, razrabotuvaj}i gi osnovnite postavki na svoeto tvore{tvo, tie
gi postavuvaat temelite na novata doktrina
nare~ena purizam. Vo 1920 godina, Le Korbizje i Ozenfan go pokrenuvaat spisanieto
Nov duh, vo ~ij prv broj pi{uvaat: „Zapo~na
edna golema epoha, protkaena so nov duh. Toa
e duhot na nadgradbata i sintezata, rakovoden
od jasnata koncepcija“.
Vo 1923 godina izleguva prvoto izdanie
na knigata Kon vistinskata arhitektura (Vers
une architecture), vo koja se sodr`at napisite
na Le Korbizje objaveni vo spisanieto Nov
duh. Vo nea Le Korbizje jasno ja navestuva arhitekturata vo ~ij presret se dvi`i toga{nata civilizacija, vo pogled na novite tvore~ki metodi, materijali, postapki, konstrukcii i funkcionalni sklopovi.
Arhitektonskata tvore~ka metoda
sfatena kako proces, Le Korbizje ja deli na
slednive osnovni fazi:
- klasirawe, {to zna~i utvrduvawe na
zna~eweto, mestoto i ulogata na sekoj
sodr`inski i konstruktiven element
na objektot;
- dimenzionirawe na sekoj element soglasno so negovata uloga;
- dvi`ewe, {to zna~i racionalno organizirawe na funkcijata so golema preglednost i so logi~ni vrski;
- sostavuvawe na site klasirani, dimenzionirani i me|usebno povrzani elementi na objektot, sli~no kako {to se
povrzani, isprepleteni i vo ~ove~koto
telo smesteni site organi; ili pak
sli~no kako {to e sostavena sekoja dobra ma{ina;
- proporcionirawe, odnosno proverka na
estetskite vrednosti na arhitektonskiot oblik, {to proizleguva od negovite delovi i od nivnoto interaktivno
povrzuvawe.
Le Korbizje vo svoeto delo ja formulira
modernata arhitektonska ubavina vo vid na
ma{inska estetika, vo ~ija osnova se nao|aat
pravata linija i osnovnite geometriski tela:
kockata, kvadarot, cilinderot i konusot.
Le Korbizje tvrdi deka realizacijata na
novite tehni~ki oblici ne mo`e da se slu~i
bez soodvetna op{testvena preobrazba. Toj
go kritikuva sozdadeniot haos vo kapitalisti~kite gradovi, vo koi oblakoderot izniknuva bez nikakva vrska so zdravata koncep-
cija na naselbite. Vo svojot tvore~ki zanes,
toj odi tolku daleku, {to tvrdi deka socijalnata revolucija mo`e da se izbegne so pomo{ na arhitekturata. No, se znae deka arhitekturata ne mo`e da bide nadvor od socijalnite i proizvodstvenite odnosi, poradi
koi glavno nastanuvaat revoluciite.
Vo 1925 godina izleguva prvoto izdanie
na knigata Urbanizam, vo koja Le Korbizje
gi sintetizira svoite istra`uvawa za koncepcijata na moderniot grad {to bi mo`el
da gi re{i problemite na zaedni~koto `iveewe na nekolku milioni lu|e.
Sl.255. Le Korbizje. Vilata [vob,
La [o-de-Fon (1916). Crte` na fasadata
i vnatre{nost
Tvore{tvoto me|u dvete
svetski vojni
Svoite novi idei za arhitekturata Le
Korbizje nastojuva da gi materijalizira preku proekti za soodvetni objekti i naselbi.
So samostojno proektirawe toj po~nuva da se
zanimava u{te vo svoeto rodno mesto. Proektiraweto nema da go napu{ti cel `ivot,
no paralelno so nego se zanimava i so pi{uvawe na arhitektonska teorija, kako i so moderno slikarstvo.
Vilata [vob vo La [o-de-Fon (1916) e
prvoto zna~ajno samostojno delo na Le Korbizje. Osven novata koncepcija na t.n. slobodna osnova i ramen pokriv, taa sodr`i armiranobetonski skelet i nadvore{ni yidovi so
vozdu{en sloj kako izolacija. Ornamentot ne
e upotreben, a primenata na elipsovidnite
fasadni otvori, Le Korbizje nikoga{ nema
da ja povtori. Fasadite na objektot se harmoniski oblikuvani, spored estetskite odnosi na zlatniot presek.
Proektot za palatata na Centrosojuz vo
Moskva, Le Korbizje go pravi vo 1919 godina,
no toj e realiziran duri vo 1928-35 godina.
Za `al, vedna{ po gradeweto na toj moderen
objekt, ruskata arhitektura pod vlasta na
Stalin se vra}a nazad kon akademskiot eklekticizam, nare~en socrealizam.
Ansamblot ku}i La Ro{+@anere kaj Pariz (1923) po svojot oblik nalikuva na edinstvena plasti~na celina. Glaven motiv na fasadata pretstavuvaat horizontalnite lenti
od prozorci so tenki ~eli~ni profili. Vo
enterierot na objektite e sozdadena nova
prostorna vizija vo stil na purizmot, so dvojna viso~ina na dnevniot prestoj. Seto toa ostava vpe~atok na moderno slikarstvo vo edna
prostorna interpretacija.
Sl.259. Le Korbizje. Proekt za stanbeniot
blok - vila (1922). Perspektiva
Sl.256. Le Korbizje. Proektot za palatata na
Centrosojuz, Moskva (1919). Maketa
U{te vo 1914 godina, za vreme na Prvata
svetska vojna, kaj Le Korbizje se ra|a idejata
za nov konstruktiven sistem, koj bi ovozmo`il brza povoena obnova. Toa e t.n. sistem
domino, {to se sostoi od armiranobetonski
stolbovi i plo~i, koi nalegnuvaat direktno
vrz temelite, bez suteren. Ovaa zamisla Le
Korbizje podetalno ja razrabotuva vo proektot i modelot na ku}ata Sitroan (1922). Vo
nego, toj gi primenuva svoite standardizirani konstruktivni delovi: skelet, prozorec, skali itn. Pogolemiot broj od stolbovite vo prizemjeto se vidlivi, dodeka pokrivnata gradina pretstavuva vistinska novost.
Ku}ata na slikarot Ozenfan vo Pariz
(1922) e izgradena spored puristi~kite principi, koi Le Korbizje i Ozenfan gi razglasuvaat niz celiot svet. Vo vnatre{nosta na
objektot ne postoi nitu eden nose~ki element, so cel da se ovozmo`i najdobro funkcionirawe na ateljeto i izlo`bata.
Sl.257. Le Korbizje. Proektot za ku}ata
Sitroan (1922). Maketa
Sl.258. Le Korbizje i Pjer @anere.
Ansamblot ku}i La Ro{+@anere,
kaj Pariz (1923). Izgled i vnatre{nost
Izgradbata na ansamblot La Ro{+@anere, vsu{nost pretstavuva realizacija na istra`uvawata na Le Korbizje za stanbeniot
blok nare~en Immeuble villa (1922). Toga{, Le
Korbizje ve}e go ima usovr{eno noviot konstruktiven sistem i prostorniot sostav na
vnatre{nosta, so primena na dvovisinski
prostorii. Preku ovoj proekt, toj uspeva delumno da ja za~uva intimnosta na individualnoto domuvawe vo kolektiven objekt, no
sepak ne se otka`uva od idejata za ku}a kako
ma{ina za `iveewe. Konstruktivniot i
oblikovniot sistem primeneti vo ovoj blokvila, mnogu nalikuvaat na balkanskite ku}i~ardaklii vo niza, koi Le Korbizje gi zapoznava i gi skicira u{te vo 1911 godina.
Vo oblasta na urbanizmot, ideite na
Ogist Pere (grad na kulite), Toni Garnie
(Industriski grad) i na SantÄElija (Nov
grad), Le Korbizje gi nadgraduva so novi postavki. So Gradot na idninata toj saka da gi
zadovoli potrebite na milionska populacija. Za da ostane dovolno sloboden prostor za
zelenilo, vo proektot toj smestuva objekti
nare~eni kuli-vili. Nasproti urbaniot nered i nehigienata na postojnite gradski naselbi, Le Korbizje predlaga sozdavawe na jasna urbana struktura so dovolno sloboden
prostor i zelenilo. Takviot urban koncept
toj go narekuva ozaren grad (la ville radieuse).
Na sli~en na~in e koncipiran negoviot proekt za grad od tri milioni `iteli.
Preku planot Voazen (1925), konceptot
za milionski grad Le Korbizje go prisposobuva za Pariz. Vo sredinata na edna ortogonalna {ema, toj postavuva oblakoderi so
krstovidna osnova na rastojanie od 400 m, vo
koi bi mo`ele da se smestat iljadnici stanari. Ortogonalnata {ema e protkaena so
mre`a od moderni bulevari so separiran motoren i pe{a~ki soobra}aj. Taa negova
zamisla ostanuva utopija bidej}i ne mo`e da
se primeni vrz istoriskoto tkivo na Pariz,
bez da bide uni{teno samoto tkivo.
Sl.260. Le Korbizje. Proekt za grad od tri milioni `iteli (1922). Perspektiva
95
Sl.261. Le Korbizje. Planot Voazen za rekonstrukcija na Pariz (1925). Aksonometrija na
del od centarot
principi na „svojata“ moderna arhitektura.
Toj niv i prakti~no gi proveruva preku realizacijata na razli~ni vidovi, glavno luksuzni, stanbeni objekti. Tie pet principi se
sostojat vo slednovo
slednovo:
1. Stolbovi, {to zna~i upotreba na skeleten armiranobetonski nose~ki sistem, {to
treba jasno da se naglasi vo odnos na ispolnata. Stolbovite se ostavaat slobodni vo
prizemjeto, sozdavaj}i trem.
2. Pokrivna gradina, {to zna~i sozdavawe na intimen prostor za odmor na otvoreno.
Gradinata istovremeno ja pravi neophodnata
termo-akusti~na izolacija nad armiranobetonskata pokrivna plo~a.
3. Slobodna (fleksibilna) osnova, {to
zna~i sozdavawe na funkcionalen raspored
po `elba i re~isi nezavisno od rasterot na
tenkite vertikalni nose~ki elementi, stolbovite.
4. Nadol`ni prozorski otvori, koi mo`at da se postavat od stolb do stolb. Le Korbizje konstatira deka horizontalniot prozorec ramnomerno ja osvetluva re~isi celata
prostorija i dava osumpati pogolema svetlina vo odnos na prozorecot so ista povr{ina,
postaven vertikalno.
5. Slobodno oblikuvana fasada, {to e
ovozmo`eno so isfrlawe na me|ukatnata
konstrukcija pred nose~kite armiranobetonski stolbovi. Na takov na~in, oblikuvaweto
na fasadata stanuva re~isi nezavisno od
vnatre{niot raspored na objektot.
Voodu{even od navedenite principi, Le
Korbizje vo 1927 godina pi{uva: „Navedenite
pet to~ki navestuvaat edna nova estetika.
Nam ne ni preostana ni{to od arhitekturata
na prethodnite epohi“. Iljadnici sledbenici na Le Korbizje }e gi sfatat ovie principi, kako univerzalni upatstva za re{avawe
na sekoj objekt, taka {to tie }e prerasnat vo
nova arhitektonska dogma. Interesno e da se
znae slednovo: ako vnimatelno se sporedat
ovie pet to~ki na Le Korbizje so karakteristikite, na primer na balkanskata „narodna arhitektura“, }e se uvidi neverojatna sli~nost
vo pristapot. Edinstvenata vidliva razlika
se sostoi vo toa {to balkanskata ku}a nema
pokrivna gradina, za ~ija realizacija ne se
~uvstvuvala potreba, nitu pak postoela soodvetna grade`na tehnologija. Le Korbizje ja
ima zapoznaeno balkanskata ku}a u{te vo 1911
godina, dodeka mo`nostite na ramnata terasa
gi otkriva na Bliskiot Istok i vo Al`ir.
Sl.264. Izgled na edno plo{tad~e
vo Berian, Al`ir
Sl.262. Le Korbizje. Rabotni~kata naselba
Pesak, Bordo (1925). Fragment od izgledot na
edna niza i vnatre{nost
Rabotni~kata naselba Pesak kaj Bordo
(1925) e sozdadena po barawe na industrijalecot Fri`e, koj na Le Korbizje mu pora~uva:
„]e bidam sre}en ako mo`am da gi realiziram Va{ite idei“. Pesak pretstavuva naselba-gradina, koja se sostoi od dvanaeset tesni
dvokatni objekti i pomali stanbeni edinici
rasporedeni vo niza. Arhitektonskiot sklop
na objektite e napraven od ramni i krivi povr{ini so elementarni boi, {to nedvosmisleno potsetuva na holandskiot neoplasticizam. Ovaa moderna naselba stanarite ne ja
prifa}aat, taka {to nekolku godini ostanuva prazna, kako {to podocna }e se slu~i i so
gradot Brazilija, pa i so Olimpiskoto selo
vo Minhen. Tie slu~ai uka`uvaat na potrebata od pove}eslojnost vo tvore~kata zamisla
pri sozdavaweto na po{iroki urbani potezi.
Koristej}i go iskustvoto na golemite arhitekti pred nego, a pred sî na Toni Garnie
i Ogist Pere, Le Korbizje vo dvaesettite godini na HH vek gi elaborira pette osnovni
96
Sl.263. Izgled na konacite vo manastirot
Sv. Jovan Bigorski i na edna ohridska
ku}a so lentovidni prozorci, Makedonija
Rabotej}i na arhitektonsko-urbanisti~kite problemi vo Al`ir, Le Korbizje ima
mo`nost da se zapoznae ne samo so zna~eweto
na pokrivnata gradina tuku i so oblikovniot
re~nik na tamo{nata tradicionalna arhitektura, {to ne se razlikuva mnogu od re~nikot na moderniot kubizam. Takvi se, na
primer ku}ite vo sistemot naselbi nare~en
Pentapolis vo al`irskiot del na Sahara, denes proglaseni za del od svetskoto kulturno
nasledstvo.
Objektot Mezon Kuk vo Bulow na Sena
(1926) e oblikuvan spored utvrdenite pravila na purizmot. Vo negovoto proektirawe Le
Korbizje gi primenuva i principite na toga{noto eksperimentalno slikarstvo, so koe
i samiot se zanimava. Okolnata priroda, gledana niz prozorskite otvori, pretstavuva
svoeviden slikarski eksponat vo enterierot.
Za ulogata na umetnosta vo integralnoto
oblikuvawe na arhitekturata, Le Korbizje
detalno zboruva vo svojata kniga Sovremenata dekorativna umetnost (1925). Idejata za
arhitekturata, sfatena kako umetni~ko oblikuvawe, Le Korbizje dosledno ja interpretira preku paviljonot L’Esprit nouveau, izgraden vo 1925 godina za Izlo`bata na dekora-
tivnite umetnosti vo Pariz. Spored proektite na Le Korbizje, vo paviljonot se formulirani zakonite i pravilata na modernata
arhitektura. Objektot se sostoi od edna
kubisti~ka kapsula na immeuble-villa so svoja
gradina i so edna rotonda, a fasadite se kompletirani so soodvetni tekstovi i tabloa.
Po zavr{etokot na izlo`bata paviljonot e
demontiran, za vo 1977 godina povtorno da se
izgradi od cvrst materijal vo Bolowa, kako
sedi{te na Oikos (Institut za studii vo oblasta na domuvaweto).
Sl.265. Le Korbizje. Paviljonot L’ Esprit
nouveau za Izlo`bata na dekorativnite
umetnosti, Pariz (1923)
Sl.266. Le Korbizje i Pjer @anere. Dvoku}ata
vo naselbata Vajzenhof. [tutgart (1929)
Sl.267. Le Korbizje
i Pjer @anere.
Konkursniot proekt
za palatata Liga na
narodite,
@eneva (1928).
Izgled od ezeroto
Sl.268. Le Korbizje. Konkursniot proekt za Palatata
na sovetite, Moskva (1931). Izgled
Me|unarodnata reputacija na Le Korbizje mu ovozmo`uva so svoi proekti da u~estvuva na me|unarodni izlo`bi od najvisok rang.
Stanbenite objekti vo naselbata Vajzenhof
kaj [tutgart (1927), Le Korbizje gi kreira
vo sorabotka so svojot rodinina Pjer @anere. Edniot objekt pretstavuva dvoku}a na
P+1+T, sozdaden spored principite na purizmot. Vo prizemjeto ima sloboden trem na
stolbovi, a katot e namenet za stanbeni potrebi, pri {to poradi otsustvoto na yidovi,
rasporedot na prostoriite mo`e slobodno da
se menuva. Najgornoto nivo e vo vid na ramna
terasa nameneta za odmor na stanarite.
Konkursniot proekt za palatata Liga na
narodite vo @eneva (1928) Le Korbizje isto
taka go pravi vo sorabotka so Pjer @anere,
po opse`nite studii od oblasta na arhitekturata i urbanizmot. Vo soglasnost so lokacijata pokraj ezerskiot breg, ansamblot e zamislen so mo}ni i slobodni horizontalni
potezi. Vo dinami~nata kompozicija dominiraat kubusite na administrativnite traktovi i na sobraniskiot auditorium, razmesteni po horizontala za da ne gi popre~uvaat
vizurite kon Alpite.
Ku}ata [tajn vo Gar{e (1927-31) pretstavuva bleskava interpretacija na site do-
toga{ otkrieni oblikovni elementi na prostornata kompozicija. Objektot ima pravoagolna osnova so sloboden fleksibilen prostor, {to e ovozmo`eno od upotrebata na skeletnata armiranobetonska konstrukcija. Ednostavnite beli yidni povr{ini na podolgite fasadi, po celata dol`ina se prese~eni
so lentite na prozorskite otvori.
Konkursniot proekt za Palatata na Sovetite vo Moskva (1931), Korbizje go pravi
so simetri~na osnova i paviljonsko re{enie,
so jasno izdvoeni elementi na prostornata
kompozicija, soglasno so principite na
funkcionalizmot. Postavkite na ruskiot
konstruktivizam se jasno prisutni vo arhitektonskiot izraz na objektot, koj proizleguva od sostavot na osnovnite konstruktivni
elementi.
Vilata Savoj vo Poasi kaj Pariz (1930)
e sozdadena spored teoriskite postavki na
purizmot, vrz osnova na site dotoga{ni iskustva. Nejzinata koncepcija pretstavuva
najraspeana zamisla od ovoj vid. Vilata e na-
Sl.269. Le Korbizje. Vilata Savoj,Poasi
kaj Pariz (1930). Osnova, presek i izgled
97
Sl.278. Le Korbizje. Urbanisti~kiot plan na ^andigar, Penxap (1952)
Sl.280. Le Korbizje. Palatata na guvernerot, ^andigar, Penxap (1950-54). Osnova
na IV nivo i izgled
Zgradata na Sobranieto (1956) ima ednostavna pravoagolna osnova na ~etiri nivoa. Od prizemjeto na objektot pa sî do nad
ramniot pokriv, na fantasti~en na~in se
probiva volumenot na sobraniskiot auditorium so svojata kru`na osnova i hiperboli~no-paraboloidnata obvivka. Vo oblikuvaweto na ovoj objekt, osven neobi~nite zavr{ni
elementi nad ramniot pokriv, dominiraat
brisoleite pred rabotnite prostorii i tremovite na javniot prostor.
Palatata na ministerstvata (1952-56) e
oblikuvana vo vid na kompakten blok, so dimenzii 35 h 280 m, pri {to vo svoite desetina
nivoa mo`e da primi 3.000 slu`benici. Dolgata lamela na objektot e podelena na {est
funkcionalni edinici za posebnite ministerstva. Op{tiot izgled na ovoj robusten kubus e obvitkan so brisoleite na fasadata,
koi dobivaat poseben raster vo zavr{etokot
na horizontalniot potez. Kon op{tiot kubus
na objektot, na dvete nadol`ni strani re~isi
nezavisno se prika~eni vertikalni tubi, vo
koi se smesteni rampi za sigurnosen izlez.
So realizacijata na Palatata na ministerstvata vo ^andigar i so negovite stanbeni
zaednici, Le Korbizje doka`uva deka mo`e
da si igra so ogromnite grade`ni masi, bez
da bide zdroben od niv. Takvo umeewe vo arhitekturata na HH vek, osven Le Korbizje,
ostvaruva u{te samo brazilskiot arhitekt
Oskar Nimaer, no ne vo tolkava mera realizirano.
Stanbenite blokovi vo ^andigar, Le
Korbizje gi proektira vo sorabotka so angliskiot arhitekt Maksvel Fraj
Fraj. Tie pret-
Sl.279. Le Korbizje. Kapitolot vo ^andigar.
Penxap (1950-57). Situacija i silueta
Palatata na guvernerot na prv pogled
ima slo`eni osnovi so yidovi od kombinacija
na pravi i krivi linii, no konstruktivniot
raster ima jasna ortogonalna {ema, pri {to
krstovidnite stolbovi slobodno se pojavuvaat vo prostoriite. Od gledna to~ka na evropskiot funkcionalizam, {emata na osnovata (na primer na ~etvrtoto nivo) ima niza
nelogi~nosti, koi vo soglasnost so doma{nata tradicija dobivaat dlaboka logi~nost.
Prostorniot sostav na objektot mo`e slobodno da se smesti vo plasti~noto umetni~ko
tvore{tvo, a vo negoviot nadvore{en oblik
se istaknuvaat ~etirite osnovni nivoa, me|u
koi se vmetnati tri me|univoa.
100
Palatata na pravosudstvoto se sostoi od
pet nivoa, {to ne mo`e da se vidi od nejziniot nadvore{en izgled. [emata na osnovite
ima jasen ortogonalen raster na konstrukcijata i pregradnite yidovi. Vo izgledot na objektot dominira pokrivnata plo~a, koja e izdignata vrz robusni stolbovi, a od poslednoto nivo e izdvoena so vozdu{en prostor.
Fasadata pred rabotnite prostorii e umetni~ki oblikuvana so rasterot na brisoleite.
Brisoleite, zaedno so senkata od istaknatata
pokrivna plo~a i vodenata povr{ina od parterot, imaat uloga vo sozdavaweto na popovolna mikroklima vo objektot.
Sl.282. Le Korbizje. Zgradata na
Sobranieto, ^andigar, Penxap (1956).
Osnova na nivo na sala i presek
Sl.281. Le Korbizje. Palatata na pravosudstvoto, ^andigar,
Penxap (1952-56). Osnova na I i II nivo (prizemje) i izgled
Sl.283. Le Korbizje. Zgradata na Sobranieto, ^andigar, Penxap (1956). Dva izgleda
Sl.284. Le Korbizje.
Palatata na
ministerstvata.
^andigar, Penxap
(1952-56)
stavuvaat stanbeni nizi na P+3, so ogradeni
dvorovi i so ramni pokrivi. Fasadite se oblikuvani so natur-betonski geometriski
boksovi i so re{etkasti brisolei.
Kulturniot centar vo Ahmedabad, Indija
(1953-56), pretstavuva u{te edna vrvna realizacija na Le Korbizje. Vo ovoj centar domi-
Sl.285. Le Korbizje. Kulturniot centar,
Ahmedabad, Indija (1953-56). Osnova
na prizemje i izgled
nira zgradata na muzejot, koj ima kvadratna
osnova so aneksi koi se slobodno dodadeni,
{to ja poka`uva mo`nosta za neograni~eno
{irewe na izlo`beniot prostor. Kako jadro
na funkcionalniot raspored, se javuva vnatre{niot dvor so otvoreni rampi za pristap
kon gornite nivoa. Koncepcijata na objektot
e prisposobena za `e{koto podnebje, pa zatoa
niz tremot vo prizemjeto cirkulira vozduh
kon vnatre{niot dvor. Fasadata e oblo`ena
so tula, a pokrivnata plo~a e izdignata nad
poslednoto nivo i vrz sebe nosi cveten parter i bazeni so voden sloj od 50 cm.
Domot na melni~koto zdru`enie vo Ahmedabad (1951-54) pretstavuva majstorska interpretacija na avtorovite pet principi
prisposobeni za indiski kontekst. Preku
edna armiranobetonska rampa se vleguva na
Sl.286. Le Korbizje. Domot na melni~koto
zdru`enie, Ahmedabad, Indija (1951-54)
prviot kat na objektot vo vid na hol so trikatna viso~ina. Na najgornoto nivo e smesten
zenitalno osvetleniot auditorium i baldahinot so lebde~ki pokriv. Vleznata naturbetonska fasada e oblikuvana so zakoseni
brisolei, dodeka od drugata strana objektot
e otvoren kon rekata, {to pridonesuva za osve`uvawe na vozduhot.
Le Korbizje vo okolinata na Ahmedabad
ima podignato i nekolku individualni stanbeni objekti, pri {to poka`uva prostudiran
odnos kon lokalnite klimatski uslovi. Taka,
na primer:
- Ku}ata [odan (1951-56) e napravena vo vid
na kubisti~ka armiranobetonska kutija so
golemi vdlabnuvawa i so prostrana terasa
pod pokrivniot natstre{nik, {to potsetuva
na negovite ku}i Domino i na vilata Savoj; i
- Ku}ata [arabaj (1951-56) e vo vid na prizemna struktura pokriena so osum polucilindri~ni svodovi, naredeni eden do drug i so
zazelenet pokriv, {to pravi efikasna za{tita od son~evite zra~ewa i od toplite vetrovi. Prepletuvaweto na nadvore{niot i
vnatre{niot prostor se odviva bez nikakvi
pre~ki.
Sl.287. Le Korbizje. Ku}ata [arabaj,
Ahmedabad, Indija (1951-56). Vnatre{nost
101
Sl.288. Le Korbizje. Muzejot na
zapadnata likovna umetnost,
Tokio (1956). Maketa
Sl.289. Le Korbizje. Crkvata Notr Dam-di-O,
Ron{an (1954). Aksonometriski presek
i izgled od jugoistok
Domot na tekstilnoto zdru`enie vo Ahmedabad (1954-57), Le Korbizje go pravi so
kvadratna osnova i so sloboden vnatre{en
raspored. Kru`nite stolbovi se povle~eni
zad fasadata, koja ima jaki brisolei postaveni pod agol, zavisno od orientacijata. Objektot ima naglasena plasti~nost, postignata
so upotreba na natur-beton.
Muzejot na zapadnata likovna umetnost
vo Tokio (1956) vsu{nost pretstavuva ansambl na objekti, pri {to kon muzejskata
zgrada e dodaden aneksot na bibliotekata.
Otsprotiva, relativno nezavisno e postaven
paviljonot za povremeni izlo`bi, a vo sprotivniot agol na kompozicijata se nao|a teatarot, nare~en Kutija na ~udata. Zgradata na
muzejot ima kvadratna osnova i gi sodr`i osnovnite karakteristiki tipi~ni i za muzejot
vo Ahmedabad, so toa {to ovde strukturata e
prisposobena kon japonskoto podnebje. Nad
ramniot pokriv se pojavuvaat plasti~nite
formi, niz koi se obezbeduva zenitalno osvetluvawe za muzejskiot prostor.
Crkvata Notr dam-di-o vo Ron{an (1954)
na prv pogled izgleda kako skulptura koja ne
bi bila sposobna da vr{i kakva bilo funkcija, no so prodlabo~ena analiza se otkriva
produhovenata sodr`ina na ovoj sakralen objekt. Osnovata na crkvata, pokraj naosot za
200 vernici, sodr`i tri mali kapeli smesteni pod sopstveni kupoli so neobi~ni formi, sakristija i poluotvoren trem na isto~nata strana. So oblikuvaweto na ovoj objekt,
Le Korbizje gi napu{ta svoite dotoga{ni puristi~ko-konstruktivisti~ki na~ela, kako i
svoite realizacii bazirani vrz strukturalnite oblici. Ovie slobodni formi pravat
posebna plastika, oslobodena od strukturata. Vo enterierot na objektot, so pomo{ na
vpu{tenata slobodno iskrivena forma na
pokrivnata plo~a i neobi~nite otvori na yidovite se sozdava atmosfera na eden vid pe{terski misticizam, sli~en na onoj od predromanskite objekti.
Dominikanskiot manastir La Turet vo
Eve kaj Lion (1957-60), sprotivno na crkvata
vo Ron{an, Le Korbizje go koncipira re~isi
edinstveno so pomo{ na praviot agol, na koj
vo 1955 godina mu ja posvetuva svojata Poema
na praviot agol. Le Korbizje go smeta praviot agol kako edinstveno merodaven za „pojavite na neiska`aniot prostor“, pojavi vo koi
toj go gleda sovr{enstvoto na arhitekturata.
Vo pravoagolniot sostav na manastirskiot
ansambl dominira crkvata, ~ij kubus e prisuten niz site nivoa. Drugite tri strani se
oformeni so konacite, na ~ii gorni nivoa
se smesteni kalu|erskite }elii, a vo dolnite
nivoa prostoriite za prestoj i za ekonomski
potrebi. Celiot ansambl e izgraden od naturbeton, {to pretstavuva nepovolnost za zdravjeto na onie, koi postojano `iveat vo nego.
Primenata na robusnata konstrukcija,
izrazena preku natur-betonot e karakteristi~na za poslednite godini od tvore{tvoto
na Le Korbizje. Toa mo`e da se vidi vo nekolku primeri:
- Brazilskiot paviljon (studentski dom) vo
Univerzitetskiot grad vo Pariz (1957), {to
ima prozorski otvori vo vid na ni{i;
- Karpenter centarot na vizuelnite umetnosti vo Harvardskiot univerzitet, Kembrix,
Masa~usets (1963), {to ima silni konstruktivni potezi od natur-beton.
I vo dvata objekti dominira funkcionalno-konstruktivnata struktura na praviot
agol. Za razlika od niv, kaj Mladinskiot dom
na kulturata vo Firmini (1955-65), Le Korbizje primenuva kompaktna konstrukcija vo
natur-beton, oblikuvaj}i objekt so forma na
~amec.
Vo tekot na svoeto pedesetgodi{no tvore{tvo, Le Korbizje e postojano vo centarot
na vnimanieto na arhitektonskata javnost,
po~nuvaj}i od puristi~kiot proglas, pa sî do
krajot na negoviot `ivot vo 1965 godina. Tvore{tvoto na Le Korbizje obiluva so najrazli~ni formi, od vilata Savoj, preku Stanbenata zaednica, pa sî do kapelata vo Ron{an
Sl.290. Le Korbizje. Crkvata Notr
Dam-di-O, Ron{an (1954). Vnatre{nost
102
Sl.291. Le Korbizje. Dominikanskiot
manastir La Turet, Eve kaj Lion (1957-60).
Osnova na nivo na crkvata i izgled
i objektite vo ^andigar. Sepak, toa tvore{tvo poka`uva vonredno edinstvo, koe mo`e
da se nare~e „klasi~no“. Le Korbizje, so svojot celosno nov sistem na meri go napu{ta
tradicionalnoto pravilo na fasadno oblikuvawe po katovi. Toj voveduva nov sistem na
harmonisko proporcionirawe (Modulor), so
~ija pomo{ objektite gi pravi so primerna
ubavina, vo klasi~noto zna~ewe na zborot.
Seto toa se nao|a daleku pred nehumaniot
nered na mnogubrojnite psevdomoderni gradovi. Preku svoite najsvetli primeri, Le
Korbizje uspeva da gi soedini logikata i poezijata vo slu`ba na ~ovekot.
Golem broj sledbenici na Le Korbizje
slepo gi primenuvaat negovite principi i
gi imitiraat negovite realizacii vo stotici
i iljadnici primeri na objekti. Toa doveduva
do obezli~uvawe na dobar del od modernata
arhitektura {irum svetot, {to vo 60-tite godini na HH vek sozdava revolt kaj pomladite
arhitekti. Verojatno toa e najgolemata pri~ina poradi koja se napa|ani oddelni periodi
od tvore{tvoto na Le Korbizje. I pokraj toa,
Le Korbizje i ponatamu ostanuva golem arhitekt-umetnik, koj vo oddelni segmenti na
prostornoto tvore{tvo sî u{te ostanuva nedosti`en.*67
Sl.293. Le Korbizje. Modulorot,
kako osnovna merka vo arhitekturata,
*67 Poop{irno vo: Alazard, Jean. Le Corbusier
Sl.292. Le Korbizje. Karpenter centarot za vizuelni umetnosti, Harvard, Kembrix,
Masa~usets (1963)
Besset, Maurice. Le Corbuser
Choay, Françoise. Le Corbusier
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 2, str.208-239;
479-504
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3, str.121-142;
421-468
D‘enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi, str.165-198
°dike, Á. Istori® sovremennoŸ arhitekturì,
str.91-103
Jenger, Jean. Le Corbusier
Le Corbusier, Arhitektura XX veka
Le Corbusier. The Modulor
Le Corbusier. Maniere de penser l’urbanisme
Le Corbusier et Pierre Jeaneret. Oeuvre complete
Ragot, Gilles et Dion, Mathilde. Le Corbusier en France
103
i vo osnovite na objektot, koi imaat forma
na ~amec, so hodnik vo simetralata, osvetlen
niz dva procepa. So takviot oblik, ovoj objekt se smestuva vo realizaciite na konstruktivniot ekspresionizam.
Malata olimpiska sala vo Rim (Palaceta, 1957), vo sorabotka so arhitektot Anibale Viteloci
Viteloci, Pjer Luixi Nervi ja koncipira
kako rebresta kupola so konstrukcija vo vid
na ~ipka. Pod kupolata, so pre~nik od 60 m
objektot sobira 5.000 gleda~i. ^ipkastata
konstrukcija e sostavena od 1620 prefabricirani armiranobetonski elementi, vrz koi
e rasposlana armiranobetonska plo~a, so
konstruktivna debelina od samo 2,5 cm. Plo~ata zavr{uva branovidno vrz la~nite nosa~i, koi na fasadata imaat forma vo vid na
lu|e so krenati race fateni vo krug. Vrz temeto na kupolata e postaven eden vid lanterna vrz prsten.
Golemata olimpiska sala (Palaco delo
sport, 1959) vo Rim e pokriena so kupola so
pre~nik od 100 m, napravena od prostorni re{etkasti nosa~i. Gledali{teto e podeleno
na tri pojasi, kade {to mo`at da se smestat
14.700 gleda~i, a vo sredinata se nao|a kru`no borili{te so pre~nik od 45 m, taka {to
celiot prostor potsetuva na anti~ki koloseum. Vrz nadvore{niot izgled na objektot
se istaknuva cilindri~nata obvivka, ~ija
forma ne e vo celosna soglasnost so glavnata
konstruktivna ideja na salata.
Sl.302. Broer, Nervi i
Zerfis. Ansamblot
UNESCO, Pariz (195357). Presek i izgled na
administrativniot
trakt
Sl.303. Broer, Nervi i
Zerfis. Ansamblot
UNESCO. Nadol`en i
popre~en presek na
konferenciskata zgrada
so stati~kite elementi
Nervi gi prou~uva na {kolkite, insektite i
cvetnite ~a{ki. So takviot istra`uva~ki
pristap, toj zapo~nuva da gi postavuva temelite na t.n. bioni~ka arhitektura.
Palatata Pireli vo Milano (1955-58),
vo sorabotka so arhitektot Xo Ponti (18911979), Pjer Luixi Nervi isto taka ja proektira spored principite na bioni~kata arhitektura. Konstruktivnoto re{enie nalikuva
na drvo so silni korewa i stebla, koi vo viso~inata se pretvoraat vo „granki“. Takvoto
stesnuvawe na nose~kite elementi e vidlivo
106
Sl.305. Pjer Luixi Nervi i Xo Ponti.
Palatata Pireli, Milano (1955-58)
Sl.304. Pjer Luixi Nervi i Xo Ponti.
Palatata Pireli, Milano (1955-58).
Osnova na prizemje i kat, presek
Sl.306. Nervi i Viteloci.
Malata olimpiska sala, Rim
(1957). Izgled i presek
Sl.307. Pjer Luixi Nervi. Golemata
olimpiska sala, Rim (1959). Presek i
vnatre{nost na pokrivnata
konstrukcija
Sl.310. Pjer Luixi Nervi.
Fabrikata za hartija, Mantova (1960-64)
Majstorstvoto na Nervi za racionalno
i umetni~ko oblikuvawe na konstrukcijata
sovr{eno se materijalizira i vo negovite
posledni proekti i realizacii.
Proektot za izlo`benata hala na Nacionalniot centar na industrijata i tehnikata
(CNIT) vo Pariz (1955) so pokrivi vo vid na
edra od ~amec, Pjer Luixi Nervi go pravi vo
sorabotka so francuskiot graditel @an
Pruve (1901-84). Sli~no na ovoj proekt, Nervi gi re{ava i pokrivite vo proektot za
kru`nata izlo`bena hala vo Karakas (1956).
Olimpiskiot stadion Flaminio, Rim
(1959), e oblikuvan vo vid na moderna arena,
oformena so kosi nosa~i od natur-beton. Gledali{teto e delumno pokrieno so golema
konzola, dodeka pod nego se smesteni drugi
sportski sodr`ini, kako na primer bazen za
trening.
Palatata na trudot vo Torino (1959-61),
Pjer Luixi Nervi, zaedno so A. Nervi
Nervi, ja oblikuva so konstruktiven sistem od stolbovi
vo vid na palmi. Za razlika od nea, fabrikata
za hartija vo Mantova (1960-64) e re{ena spored sistemot na veriga, so eden izdol`en
stakleno~eli~en kubus, obesen so sajli zategnati me|u dva elegantni armiranobetonski
ramovski nosa~i, racionalno umetni~ki oblikuvani.
Vo 1962 godina na Nervi mu e uka`ana
~est da ja proektira avtobuskata stanica
Xorx Va{ington brix vo Wujork, a vo 1972
godina salata za priemi na papata vo Vatikan.
Na takov na~in, i preku svoite posledni
ostvaruvawa Nervi poka`uva deka ne se zadovoluva so prethodno postignatoto relativno sovr{enstvo. Toj i ponatamu istra`uva i
pronao|a novi pati{ta za maksimalno racionalno iskoristuvawe na stati~kite mo`nosti na materijalot, doveduvaj}i go vo celosna
soglasnost so umetni~kiot oblik na konstruktivnite elementi i so vkupnata arhitektonska struktura na objektot. *68
Sl.309. P. L. Nervi i A. Nervi. Palatata na
trudot, Torino (1959-60). Vnatre{nost
*68 Poop{irno vo: Casabella 651 + 652, 1997/98,
str. 96-107
Dobrovi}, Nikola. Savremena arhitektura 3,
str.187-206; 527-556
Sl.308. Pjer Luixi
Nervi. Olimpiskiot
stadion, Flaminio,
Rim (1959)
Huxtable, Ada Louise. Pier Luigi Nervi
KancelÝson, R.A. Sovremenna® arhitektura Italii
Major, Mate. Pier Liuqi Nervi
The Works of Pier Luigi Nervi. The Achitectural
Press, 1957
107
RI^ARD NOJTRA (1892-1970)
Ri~ard (Rihard) Nojtra e majstor na modernata arhitektura, koj podednakvo im pripa|a na Evropa i na Amerika. Toj e roden vo
Viena, kade {to diplomira na Visokata tehni~ka {kola vo 1917 godina. Vienskata kulturna sredina ima bitno vlijanie vrz formiraweto na negovite pogledi za arhitekturata.
U{te vo 1910 godina, Nojtra se zapoznava
so kategori~niot stav na Adolf Los protiv
upotrebata na ornamentot vo arhitekturata.
Vrz nego vr{i vlijanie i noviot na~in na
oblikuvawe, {to Oto Vagner go ima primeneto na objektite za gradskata `eleznica vo
Viena. Vo 1911 godina niz Evropa se prika`uva izlo`bata so prvite dela na Frenk Lojd
Rajt, {to isto taka vlijae vrz ponatamo{niot arhitektonski razvoj na Ri~ard Nojtra.
Vedna{ po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, Nojtra stapuva na rabota vo [vajcarija, kade {to steknuva iskustvo od oblasta na urbanizmot i pejza`noto oblikuvawe.
Tamu se zapoznava so Erih Mendelson, so kogo
ja dobiva prvata nagrada na konkursot za proekt na deloven centar vo Haifa, Izrael
(1923), no toj ostanuva nerealiziran.
Po Prvata svetska vojna Nojtra patuva
niz severna Afrika, ju`na Azija, Kina i Japonija, za vo 1923 godina postojano da se naseli vo SAD. Vo ^ikago se zapoznava so Luis
Saliven, no toj nabrgu po~inuva. Na skromniot pogreb na Saliven, Nojtra stapuva vo
kontakt so Rajt i na negova pokana zaedno so
soprugata tri meseci prestojuva vo Taliezin.
Slednata godina Nojtra raboti vo ateljeto
na Rajt, {to ostava dlaboki tragi vrz negovoto idno tvore{tvo.
Po kratkotrajnata rabota vo grade`nata
firma Holabird & Ro{, kade {to se zapoznava so mo`nostite na ~eli~nata konstrukcija, Nojtra vo 1926 godina se doseluva vo Los
Anxeles. Tamu stapuva na rabota vo firmata
na arhitektot Rudolf [indler
[indler, koj isto taka
e doselenik od Viena. Nabrgu potoa zapo~nuva samostojnata kariera na Nojtra i toj ve}e se istaknuva kako viden amerikanski ar-
hitekt. Taka, so osnovaweto na CIAM vo 1927
godina, stanuva ~len na negoviot Izvr{en odbor, kako delegat na Zdru`enieto na amerikanskite arhitekti.
Pod razli~nite vlijanija i so li~niot
tvore~ki predizvik, kon krajot na 20-tite godini postepeno se oformuva individualniot
izraz na Nojtra. Negovo najkarakteristi~no
ostvaruvawe od toj prv zna~aen period vo
SAD e ku}ata Lovel (Helt haus, 1929) vo Los
Anxeles, Kalifornija. Ovaa ku}a e izgradena na teren so naklon, od kade {to `ivopisno
izniknuva nejzinata ~ista forma. Arhitektonskiot izraz pretstavuva celosna novost
za toga{nata amerikanska arhitektura. Nejzinata individualnost se potvrduva i so nepostoeweto na kontakt so arhitekturata na
ku}ata [tajn (na Le Korbizje) i paviljonot
vo Barselona (na Mis van der Roe), koi se sozdadeni vo Evropa vo isto vreme. Objektot e
izgraden od ~elik i beton, so plo~i i balkoni, koi so sajli se zaka~eni za yidovite. ^istite horizontali od polno i prazno, kako i
fleksibilnite osnovi, go smestuvaat ovoj objekt vo internacionalniot stil.
Vo tekot na 30-tite godini, Nojtra go
razviva internacionalniot stil vo edna sopstvena varijanta, so ednostavni oblici na ku}ite, koi ~estopati se izgradeni od novi i
nevoobi~aeni materijali. Toa se doka`uva
niz realizaciite na nekolku ku}i-vili.
Di ol stil rezidens vo San Fernando Veli, Los Anxeles (1936), pretstavuva edna ku}a
za bogati so golem posed okolu nea i so sportski tereni. ^eli~nata konstrukcija na objektot e oblo`ena so ~eli~ni plo~i prema~kani so aluminiumska boja, a za da ne dojde do
nivno pregrevawe, gradinata okolu ku}ata se
razladuva so pomo{ na ve{ta~ki do`d.
Vilata na Xon Nikolas Braun vo Fi{er
Ajlend, Wujork ima oblikuvawe vo koe dominiraat elementite na ma{inskata estetika od ~elik i staklo, pri {to se postignuva
integracija na eksterierot i enterierot.
Ku}ata Sidni Kan na Telegraf Hil, San
Francisko (1940), e koncipirana kako vladetelsko sedi{te, postaveno na vrvot od rit~eto, od kade {to se pru`aat prekrasni pogledi vrz okolinata. Osnovite na objektot
imaat geometriski formi so minimalna de-
Sl.312. Ri~ard Nojtra. Di ol stil rezidens,
San Fernando Veli, Los Anxeles (1936)
Sl.311. Ri~ard Nojtra. Ku}ata Lovel, Los
Anxeles, Kalifornija (1927-29). Izgled,
osnova na nivo na bazen i osnova na nivo na
dneven prestoj
Sl.313. Ri~ard Nojtra. Ku}ata Sidni Kan,
Telegraf Hil, San Francisko (1940). Izgled,
osnova na nivo na dneven prestoj i osnova na
nivo na spalni
108
Sl.314. Ri~ard Nojtra. Kaufman Dezert haus,
Palm Springs, Kalifornija (1946-47).
Osnova, i izgled na dvorot so bazen
belina na nose~kite elementi i na yidovite,
napraveni od ~elik i staklo. Vo nadvore{niot izgled doa|a do izraz lesnotijata i perfekcijata na prefabriciranite elementi.
I vo periodot koga gradi so prefabricirani elementi, kako ekonomski ideal na
ma{inskata epoha, Nojtra gi sovetuva pomladite arhitekti: „Za da imate cvrsta podloga
pod nozete, i ku}ite gradeni od prefabricirani elementi treba da se vklopat vo pejza`ot i da se stopat so terenot i podnebjeto“.
Za vreme na Vtorata svetska vojna, Nojtra se zafa}a so proektirawe i planirawe
na po{iroki potezi, {to e pridru`eno so re{avawe na socijalnite problemi. Toga{ gi
pravi proektite za visinskata naselba ^anel
vo San Pedro, Kalifornija (1944) i nekolku
u~ili{ta i bolnici vo Portoriko. Neposredno po Vtorata svetska vojna, toj go dostiga vrvot na svoeto tvore{tvo, so gradewe
na ku}i za bogati smesteni vo gradini i so
uredena okolina. Vo arhitektonskiot izraz
preovladuva internacionalniot stil, pri
{to dominiraat naglasenata elegancija i
preciznost, {to se potvrduva so golem broj
objekti.
Kaufman dezert haus vo Palm Springs
(1946-47) ima razviena osnova so krila vtopeni vo pustinskiot teren. Parterot okolu
ku}ata e slobodno ureden i vo nego dominira
pliva~kiot bazen. Na~inot za organsko srasnuvawe na objektot so predelot, Ri~ard Nojtra pred toa go ima prou~eno vo delata na
Rajt. Vo arhitektonskiot izraz dominiraat
tenkite horizontalni plo~i, me|u koi se zategnati staklenite povr{ini. Vrz ramniot
pokriv na objektot e postaven pokrien vidikovec, od kade {to se pru`aat pogledi kon
dramati~nata okolina. Polovina vek podocna, ovaa antologiska ku}a mnogu vnimatelno
e restavrirana, po {to odnovo blesnuva so
siot svoj sjaj.
Tremen haus vo Monte~ito, Kalifornija
(1948-55), ima samo prizemje, ~ija silna hoSl.315. Ri~ard Nojtra.
Kaufman Dezert haus,
Palm Springs,
Kalifornija (1946-47)
rizontala se naglasuva pred visokite drvja,
izrasnati vo polupustinskata po~va.
Po ovie uspesi, Nojtra dobiva sî pove}e
nara~ki, a za da odgovori na barawata, toj se
zdru`uva so arhitektot Robert Aleksander
Aleksander,
proektiraj}i individualni objekti, no i po{iroki potezi. Vo tie realizacii se povtoruvaat ve}e dostignatite kvaliteti na arhitektonskiot izraz na Ri~ard Nojtra. Takva e
stanbenata naselba Stratmor vo Vestvud, Kalifornija (1938), koja e sostavena od niski
kolektivni stanbeni zgradi, ubavo vklopeni
vo terenot so pomo{ na svojata struktura i
~istiot arhitektonski izraz. Vo funkcijata
na objektite dominiraat re{enijata so po dva
stana vo eden blok ili pak samo so eden stan
so poobemna sodr`ina, no so dva vleza.
Vo mnogubrojnite i raznovidni realizacii od 50-tite godini, Nojtra ja povtoruva
prefinetosta na objektite, kako {to go ima
napraveno i vo 40-tite godini. Ovaa senzibilnost vo negovoto tvore{tvo e prisutna i
kaj poslednite objekti, gradeni na krajot na
50-tite i vo po~etokot na 60-tite godini. Vo
toj period zreloto tvore{tvo na Nojtra donekade go gubi svoeto zna~ewe bidej}i vo ramkite na novite arhitektonski dvi`ewa ve}e
Sl.316. Ri~ard Nojra.Tremen haus, Monte~ito, Kalifornija (1948-55).
Osnova i izgled
109
Sl.327. Alvar Alto. Finskiot paviljon
na Svetskata izlo`ba, Pariz (1937)
Sl.324. Alvar Alto. Sanatoriumot vo Paimio
(1929-33). Situacija: 1. bolni~ki oddelenija i
terasi, 2. zaedni~ki prostorii, 3. servisni
prostorii, 4. gara`a, 5. prestoj za lekarite,
6. prestoj za personalot
Sl.325. Alvar Alto.
Sanatoriumot vo
Paimio (1929-33).
Izgledi od jugozapad
i od severozapad
kiot trakt so sala za sostanoci vo prizemjeto. Za osvetluvawe na ~italnicata se napraveni specifi~ni prizmi na ramniot pokriv,
niz koi navleguva difuzno osvetluvawe. Vo
akusti~noto re{enie na salata za sostanoci
dominiraat branovidnite povr{ini od lamelirano drvo na tavanot, od koi zvukot se reflektira difuzno. Oblikuvaweto na objektot e sosema moderno, vo vid na kristal so
beli yidovi i stakleni povr{ini.
Upravnata zgrada na izdava~koto pretprijatie vo Turku (1929) so oblikuvaweto,
sli~no na bibliotekata vo Vipuri, go potvrduva streme`ot na Alto kon puristi~ki
preraboteniot funkcionalizam. Primenata
na ramniot pokriv vo finskoto podnebje uka`uva na izvesen pomoden pristap.
Sanatoriumot vo Paimio (1929-33) ima
razgraneto paviljonsko re{enie vo koe dominira izdol`eniot trakt na bolni~kite sobi so solariumi. Zad nego e smesten delot so
zaedni~kite prostorii (trpezarija i biblioteka), a vo izdvoeniot paviljon se nao|aat
prostoriite na bolni~kiot personal. Vo
oblikuvaweto na objektot i natamu dominira
racionalniot puristi~ki pristap na Alvar
Alto.
112
Sl.326. Alvar
i Aino Alto.
Polufotelja
i stol Artek
Sl.328. Alvar Alto. Finskiot paviljon
na Svetskata izlo`ba, Wujork (1939)
Vo 1933 godina Alvar Alto zema aktivno
u~estvo na kongresot na CIAM koga se sostavuva Atinskata povelba. Po pristignuvaweto na brodot so delegatite vo Marsej, toj se
zapoznava so slikarot Fernan Le`e, po {to
}e ja podgotvi negovata izlo`ba vo Finska.
Vo 1935 godina e formirano akcionerskoto dru{tvo Artek, vo koe vleguvaat Alvar
i Aino Alto. Preku toa dru{tvo se proizveduva i se distribuira mebel so vonredna ubavina, kreiran pod nadzor na Aino Alto.
Sopstvenata ku}a na Alto kaj Helsinki
(1936), preku neoplasti~niot izraz ja iska`uva ednostavnata funkcionalnost. Ku}ata
vo dobar del e malterisana, katot delumno e
oblo`en so drvo, a ogradata e napravena od
tula.
Finskiot paviljon na izlo`bata vo Pariz (1937) go proslavuva imeto na Alto niz
celiot svet. Monta`nite elementi za objektot se izraboteni vo Finska od ~eli~en skelet i so drvena obloga. Negoviot izgled zra~i
so nova arhitektonska izrazna mo}, pri {to
~eli~nata konstrukcija delumno e ostavena
vidliva, kako na primer kaj loxata.
Enterierot na finskiot paviljon na izlo`bata vo Wujork (1939) e oblikuvan branovidno vo ramkite na pravoagolna osnova.
Sl.329. Alvar Alto.
Vilata Maireja,
Normarku (1937-39).
Panorama
i vnatre{nost
Branovidnata triredna kompozicija e napravena od drvo so naklon kon vnatre, taka {to
se sozdava naglasena dinamika i vidno pole
so pomali deformacii. Simbolikata na toa
oblikuvawe proizleguva neposredno od formata na finskite ezera i bogatstvoto na finskite {umi.
U{te vo prviot period na svoeto tvore{tvo, Alvar Alto zapo~nuva so proektirawe na industriski objekti. Toga{ ja gradi
Fabrikata za celuloza vo Tapiola, {to podocna mu olesnuva da go sozdade Industriskiot kombinat za celuloza vo Sunila (193639), koj od 1951 do 1954 godina e pro{iren.
Zadovoluvaj}i gi tehnolo{kite barawa vo
celost, Alvar Alto sozdava mo}na arhitektonska kompozicija, koja e naglasena so razli~niot kolorit na upotrebeniot materijal.
Takvata kompozicija pretstavuva likoven odraz na strukturalnite funkcionalni delovi
na objektot.
Vilata Maireja vo Normarku (1937-39)
ostava vpe~atok na umetni~ki oblikuvan
funkcionalen dom. Pri nejzinoto proektirawe, Alvar Alto si go postavuva pra{aweto: „Dali luksuznoto domuvawe e laboratorija na op{testveniot dom?“, i samiot odgovara: „Vistinska laboratorija e onaa, kade
{to sopstvenikot e sloboden da pravi {to
saka. Jas sum protiv ekstravagantnite vili
vo na{eto op{testvo. Treba da najdeme na~in, kvalitetot da im bide dostapen na site“.
Ovaa vila Alvar Alto ja oblikuva so kubisti~ki formi, glavno oblo`eni so drvo. Vo
enterierot dominira originalnata oprema,
isto taka napravena od drvo vo prirodna boja.
Po Vtorata svetska vojna, Alvar Alto
aktivno se vklu~uva vo obnovata na svojata
zemja, so {to zapo~nuva slednata, treta faza
od negovoto tvore{tvo, nare~ena crven period
riod. Ovoj period imeto go dobiva poradi in-
Sl.331. Alvar Alto.
Studentskiot dom
Bejker haus,
Kembrix,Masa~usets
(1947-48).
Izgled so skalite
tenzivnata boja na upotrebenata tula. Avtorot toga{ nastojuva da sozdade umetni~ka igra na svetlinata, vo vid na edna moderna interpretacija na koncepcijata prisutna kaj
italijanskite renesansni palati.
Vo 1944/45 godina kako ~len na arhitektonski tim, Alvar Alto raboti vrz urbanisti~kiot plan na gradot Rovaniemi vo Laponija, so {to steknuva iskustvo za negovite podocne`ni samostojni urbani zafati.
Od 1946 do 1948 godina rabotata na Alvar
Alto e raspnata me|u SAD i Finska, no za
razlika od mnogu drugi golemi majstori, toj
nikoga{ nema da stane Amerikanec. Prethodno otpo~natite raboti vo Finska i bolesta
na negovata sopruga Aino, ednostavno go povikuvaat vo Finska. No, Aino nema da se spasi od te{kata bolest, taka {to umira vo 1949
godina.
Studentskiot dom Bejker haus vo Kembrix, Masa~usets (1947-48), e izgraden so branovidna osnova na glavniot korpus. Takvata
forma ovozmo`uva da se zadovoli baranata
op{irna sodr`ina, rasporedena na maloto
rastojanie me|u dvata postojni objekti. Zaedni~kite prostorii se smesteni vo prizmati~niot aneks na glavniot korpus. Na stranata so pomo{nite prostorii, vrz glavniot
korpus ostro se istaknuvaat plasti~nite oblici, vo koi se smesteni „skalite koi se dvi`at po fasadata“. Toa pretstavuva tipi~en
motiv na Alto i vo negovite podocne`ni
dela.
Op{tinskoto sobranie vo Sejnetsalo
(1950-52) gi sodr`i konstruktivnite i prostornite iskustva na svoeto vreme. Vo ~etvrtestata osnova na ansamblot, Alvar Alto uspeva umetni~ki da ja rasporedi baranata sodr`ina vo vid na slobodno atriumsko re{enie. Kompozicijata se sostoi od pove}e kubi~ni elementi, oblo`eni so tula i drvo i
so ednovodni krovovi. Otkrienite skali se
smesteni me|u kubusite i vodat kon nadvi{eniot atrium, od kade {to se vleguva vo vnatre{nosta. Vo enterierot, pokraj tulata, kako
element na oblikuvaweto, se pojavuva i drvoto, osobeno vo krovnite partii. Pod po-
Sl.330. Alvar Alto. Studentskiot dom Bejker haus, Kembrix,
Masa~usets (1947-48). Panorama i osnova na prizemje
113
Sl. 332. Alvar Alto.
Op{tinskoto sobranie,
Sejnetsalo (1950-52).
Osnova, vnatre{nost na
salata i izgled
krivot vo salata se istaknuvaat umetni~ki
oblikuvanite zglobovi na drvenata krovna
konstrukcija.
Vo po~etokot na 50-tite godini Alvar
Alto zapo~nuva intenzivna rabota za glavniot grad Helsinki, so {to vo dobar del go
menuva likot na naselbata. Toga{ sozdava niza objekti, koi se nao|aat na granicata me|u
crveniot period i negoviot vtor bel period.
Narodniot penzionerski zavod vo Helsinki (1952-54) se karakterizira so razviena
prostorna kompozicija, naglasena so pogolemata viso~ina na agolnata kula.
Domot na kulturata vo Helsinki (195558) ima koncepcija na osnova {to dotoga{
ne e videna. Neobi~noto slobodno re{enie
Sl.333. Alvar Alto. Domot na
kulturata, Helsinki (1955-58).
Osnova na prizemje i izgled
114
Sl.334. Alvar
Alto. Ku}ata
Alto, Helsinki
(1955). Osnova i
vnatre{nost
proizleguva od akusti~koto barawe, no i od
umetni~kata imaginacija. Oblikot na objektot sodr`i karakteristi~no odbegnuvawe na
ostri agli, no sepak toj ima golema izrazna
sila na fasadata oblo`ena so tula.
Vtoriot bel period na Alvar Alto zapo~nuva vo 1955 godina, vo ~ii ramki sozdava
golem broj zna~ajni dela od oblasta na arhitekturata i urbanizmot.
Ku}ata Alto vo Helsinki (1955) ima
kompozicija razdvi`ena po horizontala so
dve krila postaveni pod prav agol. Kriloto
so segmentniot yid kon dvorot go sodr`i
ateljeto na Alto, dodeka vo drugoto krilo e
rabotniot prostor na negovite sorabotnici.
Me|u dvete krila i visokite drvja, ume{no e
vkomponiran otvoreniot amfiteatar so ekran za kinopretstavi.
Crkvata vo Vuokseniska kaj Imatra
(1956-58), avtorot ja ima koncipirano so „ondulirana“ osnova i presek, {to proizleguva
od akusti~kite i oblikovnite potrebi. Vo
koloristi~koto re{enie na objektot se upotrebeni samo dve nijansi, beli yidovi i temen
pokriv. Enterierot e osvetlen so misti~ni
probivi na svetlinata niz tesnite vertikalni otvori na yidovite.
Mezon kare vo Bazo{-sir-Gijon, Francija (1956-58) Alvar Alto go gradi vo sorabotka
so arhitektkata Elisa Mae Kiniemi
Kiniemi, koja od
1952 godina e negova vtora `ivotna sopatni~ka i sorabotni~ka. Ovoj objekt gi nema karakteristi~nite Altovi „ondulacii“, tuku
sodr`i edno geometrisko superponirawe na
masite.
Sl.335. Alvar
Alto. Crkvata vo
Vuokseniska kaj
Imatra (1956-58).
Osnova i izgled
Gradskiot centar vo Seinejoki se realizira vo periodot od 1956 do 1987 godina, spored prvobitnata ideja na Alto od 1952 godina
za raspored na gradskite funkcii okolu pravoagolen plo{tad. Edni sproti drugi, pokraj
nadol`nata oska se postaveni crkvata so parohiskiot centar i teatarot, a pokraj pokratkata oska se nao|aat Gradskiot sovet i
bibliotekata. Me|usebnite prostornovolumenski odnosi na objektite i nivnoto
arhitektonsko oblikuvawe so~inuvaat eden
ne mnogu cvrst ansambl, {to ovozmo`uva
negovo ponatamo{no prisposobuvawe za novi
potrebi.
objektot iskreno se poka`uva i vo
negoviot nadvore{en amfiteatralen oblik, so niza prozorci
niz koi vleguva indirektnoto osvetluvawe na auditoriumot.
Pri krajot na 50-tite i po~etokot na 60-tite godini, Alvar
Alto raboti proekti so t.n. prostor koj raste vo site pravci, zadr`uvaj}i ja pritoa svojata funkcionalna povrzanost. Takov karakteristi~en primer pretstavuva Centarot za kultura vo Volfsburg, Germanija (1958-63). Negovata osnova sodr`i zra~esto rasprostirawe na salite so razli~na
golemina, rasporedeni okolu zaedni~kata aula. Toa e vidlivo i preku oblikot na objektot, definiran so skalesto rastewe na kubusite razvieni nad tremot vo prizemjeto.
Sl.336. Alvar Alto. Gradskiot centar,
Seinejoki (1952-56-87). Panorama: vo prv
plan e Parohiskiot centar, levo se bibliotekata i teatarot, a desno Gradskiot sovet;
Izgled na Gradskiot sovet
Alvar Alto e univerzalen majstor na
prostornoto tvore{tvo bidej}i so ednakov
uspeh gi proektira site vidovi objekti i
vnatre{no gi ureduva, ne zapostavuvaj}i gi
nitu po{irokite urbani zafati. Taka na primer, vo urbanisti~kiot plan na Imatra
(1947-53), toj gi re{ava sovremenite problemi vo razvojot na naselbata, vrz osnova na
prethodno napravenite detalni studii. Koloristi~kata pretstava na planot nalikuva
na umetni~ka kompozicija.
Regionalniot plan na Laponija (1950-57)
pretstavuva obemen zafat, vo koj u~estvuvaat
pogolem broj eksperti. Za sekoja naselba vo
regionot e napraven poseben plan, soglasno
so idnite potrebi. Prethodnite detalni studii se majstorski ilustrirani (na primer
geomorfolo{kata analiza), kako {to e i samiot plan na naselbata.
Politehni~kiot institut vo Otaniemi
zapo~nuva da se proektira vo 1949 godina, no
e zavr{en duri vo 1974 godina. Toj e koncipiran vo vid na edno golemo razgraneto re{enie so paviljoni, kade {to vo glavniot kubus e smesten amfiteatarot. Sodr`inata na
Sl.337. Alvar Alto. Urbanisti~kiot plan
na Imatra (1947-53)
Sl.338. Alvar Alto. Poltehni~kiot institut, Otaniemi (1949-74). Osnova, presek niz auditoriumot i panorama
Sl.339. Alvar Alto. Centarot za kultura,
Volfsburg (1958-63). Osnova i izgled
115
Sl.357. Oskar Nimaer,
Elio U{oa i De Melo.
Izlo`beniot kompleks
vo parkot Ibirapuera.
Palatata na industrijata, Izgled i vnatre{nost
nosta na op{tiot plan. Vo realizacijata na
ovoj golem zafat, na Oskar Nimaer mu se pridru`uvaat u{te nekolku arhitekti, od koi
najpoznati se Elio U{oa i De Melo.
Proektot za hotelot Kitandiwa kaj Petropolis (1950-56), spored programata i dimenziite, vo svoe vreme bi pretstavuval najgolem arhitektonski potfat vo svetot. Programata na objektot sodr`i:
- 5700 stanbeni edinici (pet tipovi),
smesteni vo 33 kata so me|univoa,
- trgovski centar so 200 prodavnici,
- medicinski centar, koj prodol`uva i
na otvoreno,
- sportski tereni rasporedeni vrz terasite i vo parkot.
Objektot vo osnova e zamislen so forma
na zategnat lak, na ~ija nadvore{na strana
se dodadeni ~etiri kubusi, koi gi sodr`at
vertikalnite komunikacii. Negovata vkupna
dol`ina bi iznesuvala 420 m, {iro~inata
okolu 16 m, a viso~inata 120 m. Osven za hotel, ovoj objekt bi bil namenet i za sredbi,
odmor i razonoda na kariokite od Rio de @aneiro. Spored programata i dimenziite toj
bi gi nadminal i najsmelite realizacii na
Le Korbizje.
Sî posenzibilnoto vladeewe na Oskar
Nimaer so plasti~nite sredstva na arhitekturata prodol`uva i vo slednite negovi dela:
- klinikata Sul Amerika (denes Ospedale de Lagua, 1953) ima naglasena struktura od `ivopisni brisolei, postaveni
vrz son~evata fasada;
- sopstvenata ku}a na Nimaer vo Gavea
pokraj Rio de @aneiro (1953), so fantasti~nata razigranost na krivite linii vo osnovata i izgledot, organski se
vklopuva vo suptropskiot predel;
- u~ili{teto vo Belo Orizonte (1954) e
predvideno da se izgradi so auditorium,
~ija forma e inspirirana od oblikot
na ~ove~koto oko;
- proektot za muzej vo Karakas (1954)
pretstavuva originalna ideja, pri {to
formata na objektot, vo vid na prevrtena ~etiristrana piramida e postavena vrz edno vozvi{uvawe.
40-tina godini podocna Oskar Nimaer
izrabotuva sli~en proekt za muzej vo Nitiroj
(1991-92), pri {to osnovniot kubus e oblikuvan vo vid na ~a{ka, so izlo`bena sala bez
stolbovi, od kade {to se pru`aat prekrasni
vizuri kon Rio de @aniero.
Sl.359. Oskar Nimaer. Klinikata Sul Amerika, Rio de @aneiro (1953). Izgled od sever
Sl.360. Oskar Nimaer. Ku}ata Nimaer,
Kanoa kaj Rio de @aniero (1953).
Osnovi i izgled
Sl.358. Oskar Nimaer. Proektot za hotelot
Kitandiwa, kaj Petropolis (1950-56).
Fragment od osnovata i preseci
120
Sl.361. Oskar Nimaer. Proekt za muzej,
Karakas (1954). Maketa
Sl.362. Oskar Nimaer. Muzej na likovnata
umetnost, Nitiroj kaj Rio de @aneiro (1991-92).
Osnova na galerijata, presek i izgled
Palatata na zorata (dvorecot na pretsedatelot, 1959) ima potencirana horizontalna
kompozicija, vo ~ij oblik dominira tremot
so veli~estvenata kolonada, zad koja e povle~ena staklenata fasada. Ovaa originalna
tema Oskar Nimaer ja interpretira i vrz narednite objekti.
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti
(1967) ima kolonada so poeti~na forma, a povr{inskata obrabotka na arhitektonskite
elementi e dovedena do visok sjaj, pri {to
kompozicijata e zbogatena so skulptura, koja
se otslikuva vrz vodenata povr{ina.
Sl.363. Oskar Nimaer. Plo{tadot na trite vlasti, Brazilija (-1960). Panorama i situacija: 1. Prateni~kiot dom, 2. Senatot,
3. administrativniot korpus, 4. dvorecot na pretsedatelot, 5. Vrhovniot sud
Najvisok dostrel vo tvore{tvoto na Oskar Nimaer pretstavuvaat realizaciite za
noviot glaven grad Brazilija
Brazilija, kade {to gi
proektira site pova`ni objekti (1956-61).
Negovata rabota za Brazilija prodol`uva sî
do poslednata decenija na HH vek. Primenetiot arhitektonski izraz simboli~no ja poka`uva sodr`inata na objektite, a vo soglasnost so urbanisti~kiot plan na Lusio Kosta.
Na glavnata oska, vo nasokata istok-zapad, se
smesteni objektite so op{testveno i dr`avno zna~ewe. Na isto~niot kraj od oskata se
nao|a Plo{tadot na trite vlasti, so objektite proektirani od Oskar Nimaer: Kongres-
nata palata so administrativen korpus, pretsedatelskata Palata na zorata i zgradata na
Vrhovniot sud.
Kongresnata palata e oblikuvana so mo}na kombinacija na vertikala i horizontala.
Vrz krovnata horizontala (terasa) e smesten
reprezentativen plo{tad, nad koj se izdiga
prevrtenata kupola na Prateni~kiot dom i
kupolata na Senatot. Ovie umetni~ki formi
sosema ñ odgovaraat na funkcijata. Administrativniot korpus se izdiga vo vid na dvojna
kula, sozdavaj}i plasti~en kontrast vo odnos
na horizontalata od Kongresnata palata.
Palatata na Vrhovniot sud (1970) sodr`i
kolonada so elegantni stolbovi, koi prerasnuvaat vo brisolei, a me|u niv se zategnati
betonskite lu{pi na ve{ta~kite vodopadi.
Palatata Planalto, so simetri~noto re{enie i elegantno oblikuvanite stolbovi,
se ogleduva vo vodenata povr{ina okolu objektot. Stolbovite se rasporedeni okolu celiot objekt vo vid na peripteros i nosat relativno tenka pokrivna plo~a. Zad ovaa elegantna, no kolosalna kolonada e povle~en kubusot na administrativnite prostorii rasporedeni na tri nivoa.
Sl.364. Oskar Nimaer. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Brazilija (1959)
Sl.365. Oskar Nimaer. Palatata na Vrhovniot sud, Brazilija (1970)
121
Sl.366. Oskar Nimaer. Palatata Planalto, Brazilija (1958-60)
Sl.367. Oskar Nimaer.
Katedralata, Brazilija (1970). Izgled i
vnatre{nost
Katedralata (1970) se izdvojuva so svojot
originalen oblik vo vid na cvet, formiran
od paraboli~no izvitkani betonski elementi, koi go dr`at nebesniot disk. Viso~inata
na objektot e 40 m, a negoviot pre~nik vo osnovata iznesuva 70 m.
Teatarot - opera (1962) e oblikuvan vo
vid na prese~ena piramida, formirana od kosi rebra, koi izniknuvaat direktno od terenot. Polovinata od objektot i samoto gledali{te se smesteni pod nivoto na terenot, so
{to se poevtinuva negovata gradba, a istovremeno i negovoto funkcionirawe vo `e{koto podnebje.
Nabroenite objekti vo vid na arhitektonsko-urbanisti~ki poenti se istaknuvaat
vrz zadninata na stanbenite kvartovi, koi se
iscrtuvaat vrz {irokite horizonti nad Brazilija. Na takov na~in se naglasuva mirot,
povrzanosta i ednostavnata dostoinstvenost
na arhitektonsko-urbanisti~kata kompozicija. Stanbenite ansambli, nare~eni super-
kvadrosi, Oskar Nimaer gi ima detalno razraboteno so svoite sorabotnici, u{te vo 1960
godina.
Vo tekot na osmata decenija od `ivotot,
Oskar Nimaer aktivno u~estvuva so svoi
predlozi vo rabotata na Svetskata unija na
arhitektite (UIA). Taka, vo 1978 godina, toj
dava pridones pri sostavuvaweto i e potpisnik na Povelbata Ma~u Pik~u, donesena na
XIII kongres na UIA vo Meksiko Siti. Ovaa
povelba e napravena so pretenzii da gi dopolni zastarenite i da gi zameni ve}e nadminatite postavki na Atinskata povelba od
1933 godina.
Vo po~etokot na poslednata decenija od
HH vek Oskar Nimaer zapo~nuva da gi sistematizira rezultatite od svoeto dolgogodi{no tvore{tvo, vo vid na eden testament za generacijata arhitekti koi doa|aat po nego i
koi }e prodol`at da rabotat vo naredniot
vek. Za taa cel, svoeto prvo atelje, smesteno
vo edna individualna ku}a vo stariot del na
Sl.368. Oskar Nimaer. Stanben ansambl - superkvadros, Brazilija (1960)
122
Rio de @aneiro, go pretvora vo Fondacija
Oskar Nimaer. Tamu se obrabotuva i na prigoden na~in se prika`uva `ivotnoto delo na
golemiot majstor.
Novoto atelje na Oskar Nimaer se nao|a
vo potkrovjeto na eden stanben objekt, smesten pokraj pla`ata Kopakabana. Toa e edna
stanbena kula so izvitkani meki formi, ~ie
potkrovje Oskar Nimaer go adaptira za svoite proektantski potrebi. Vo nego toj raboti
so trojca pomladi sorabotnici vrz idejni arhitektonski koncepcii na raznovidni objekti. Glavnite proekti se razrabotuvaat vo
drugi proektantski institucii bidej}i Oskar Nimaer vo devettata decenija od svojot
`ivot ve}e nema `elba da kontaktira i da
koordinira so razli~nite fazi vo razrabotkata na proektite.
I od poslednite realizirani dela na Oskar Nimaer se potvrduva {irokiot spektar na
negovite razmisluvawa i aktivnosti. Taka, na
primer, serijata tipizirani u~ili{ta CIEP
Sl.369. Oskar Nimaer. Tipiziranoto
u~ili{te CIEP, Rio de @aneiro
Sl.370. Oskar Nimaer. Sedi{teto na Komunisti~kata partija na Francija, Pariz (1967)
Sl.371. Oskar Nimaer. Proekt za Univerzitetot Karmel, Izrael (1968).Fotomonta`a
vo Rio de @aneiro pretstavuva objekti izgradeni so elementi od natur-beton, spored racionalna koncepcija i, se razbira, so upotreba
na karakteristi~nata kriva linija.
*
Treba da se naglasi deka interesni ostvaruvawa na Oskar Nimaer mo`e da se najdat
i na drugite kontinenti, Evropa, Afrika i
Azija. So politi~kite promeni vo Brazil na
po~etokot od 60-tite godini, Oskar Nimaer
kako dolgogodi{en ~len na Komunisti~kata
partija mora da zamine vo egzil, pri {to najmnogu vreme prestojuva vo Francija, a raboti
proekti za Al`ir i Italija, kako na primer
administrativniot objekt Mandatori vo Milano (1968).
Sedi{teto na Komunisti~kata partija
na Francija vo Pariz (1967) se sostoi od horizontalen zastaklen kubus, postaven na trem
i povrzan so kongresnata sala, koja ima izvitkana, re~isi organska forma, vo vid na
skulptura.
Berzata na trudot vo Bobiwi, Pariz e
realizirana vo vid na zastaklen horizonta-
Sl.372. Oskar Nimaer. Univerzitetskiot
kampus, Konstantin, Al`ir (1969).
Rektoratot i bibliotekata
len i dinami~no izvitkan kubus so `ivo oblikuvan parter, vo kombinacija so skulptura.
Kulturniot centar vo Avr vo Francija,
se prepoznava po izobilstvoto krivi povr{ini, izvedeni od natur-beton, kako {to se:
rampata, auditoriumot i sli~no. Takviot
pristap arhitekturata ja pravi da se grani~i
so skulptura.
Za Univerzitetot Karmel vo Izrael
(1968), Nimaer pravi edna dinami~na kompozicija so arhitektonski formi koi pretstavuvaat eden vid sinteza na negovite prethodni idei. Na edno vozvi{uvawe, vrz zaedni~ka
platforma toj postavuva: vertikalen kubus
za rektorat, prevrtena piramida za amfiteatar, kako i dva povrzani horizontalni kubusi
so forma na osnovite vo vid na bukvata „N“.
Tie formi asociraat na prethodnite dela na
Nimaer: Ministerstvoto za zdravstvo i obrazovanie, Muzejot vo Karakas i Kongresnata
palata vo Brazilija.
Univerzitetot vo Konstantin, Al`ir
(1969), pretstavuva ansambl na objekti, kako
kombinacija od visoka upravna zgrada so ste-
Sl.373. Oskar Nimaer. Memorijalot na
Latinska Amerika, Sao Paulo (1990)
reometriska forma i od paraboli~no izvitkani kubusi vo koi se smesteni zaedni~kite
prostorii. Seto toa e zbogateno so parternoto ureduvawe od pe{a~ki platformi i elegantno zakrivenite formi na vodenite povr{ini.
Memorijalot na Latinska Amerika vo
Sao Paulo (1990) spa|a me|u poslednite dela
na Oskar Nimaer i pretstavuva `ivopisna
kombinacija na arhitektura i skulptura. So
nego se potvrduva kompleksniot pristap na
golemiot majstor vo oblasta na prostornoto
tvore{tvo, koe postojano se nao|a na granicata me|u arhitekturata i skulpturata.*71
Za svoeto bogato i unikatno tvore{tvo
vo poslednata decenija na HH vek, Oskar Nimaer dobiva golemi me|unarodni priznanija,
kako {to se: Zlaten lav na Venecijanskoto
bienale, zlaten medal na Kralskiot institut
na britanskite arhitekti (RIBA), a vo 2003
godina go dobiva Kristalniot globus na Internacionalnata akademija na arhitekturata.
*71 Poop{irno vo: Dobrovi}, Nikola. Savremena
arhitektura 3, str.45-59; 289-320
Midilin, Henrique. Neues Bauen in Brazilien
Niemeyer. Architectural Rewuev 1226, 26 IV, 1999
Papadakis, Stamo. The Works of Oskar Niemeyer
123
Alvaro Siza. Portugalskiot
paviljon na EXPO ’98. Lisabon
124
VI. DVI@EWA VO VTORATA POLOVINA NA HH VEK
Prou~uvaj}i ja arhitekturata od prvata
polovina na XX vek, mo`e da se zaklu~i deka
osobeno zna~ewe za nejziniot razvoj imaat
pravcite koi svojata fizionomija ja imaat
oformeno vo 20-tite godini od vekot. Pritoa, naj~esto se misli na: purizmot, funkcionalizmot i konstruktivizmot; no isto taka
i na ekspresionizmot i futurizmot. Ovie
razvojni pravci nabrgu rezultiraat so edinstven arhitektonski priod, koj dobiva internacionalno zna~ewe. Globalnoto zna~ewe na
toj priod se potvrduva kako so negovata inspiracija i interes taka i so pretstavuvaweto na arhitekturata. Mnozinstvoto istori~ari i teoreti~ari na arhitekturata se slo`uvaat deka internacionalniot stil vo modernata arhitektura go opfa}a periodot od
1925 do 1965 godina.
Nesomneno e deka vo navedeniot period
na modernata arhitektura ima i drugi priodi, kako {to se pristapite povrzani so regionalizmot i organskata teorija na Frenk
Lojd Rajt, ili pak so individualiziraniot
modernizam na Oskar Nimaer ili Alvar Alto, {to ponekoga{ se narekuva drug vid tradicija. Sekako deka izvesen broj dela na tie
,,drugi priodi“ ne mo`at da se smestat vo t.n.
internacionalen priod, no nema somnevawe
deka site tie go spodeluvaat internacionalisti~kiot pogled na modernata arhitektura
od HH vek.
Internacionalizmot kako proces, pretstavuva na~in na mislewe i dejstvuvawe vo
svetot {to postepeno se globalizira, svet vo
koj zapo~na da preovladuva eden vid arhitektura, koja ne e vkoreneta vo konkretnoto mesto, tuku e ,,prenosliva“ na site strani vo vid
na internacionalen stil, ovoploten so univerzalni moderni principi. Me|utoa, poimot univerzalno, od strana na negovite zastapnici e jasno izdiferenciran od poimot
internacionalno . Za niv univerzalnoto
pretstavuva probiv vo ,,dlabokata struktura
na prirodnite zakoni“ na arhitekturata primenlivi kade bilo, pove}e poradi negovata
,,nerazdvojna vistina“ otkolku poradi negovata posebnost ili ideologija.
Modernizmot, bez razlika na toa dali
ima internacionalen ili univerzalen predznak, po svojata su{tina se konfrontira so
specifi~nostite na vkorenetata nezapadna
i lokalna kultura. Toa e glavnata pri~ina
poradi koja modernizmot, {to samo za relativno kus period se smeta{e za ,,~ist“, nabrgu
zapo~na da se regionalizira.
Pomladata generacija arhitekti, svoite
napadi vrz internacionalniot (univerzalniot) modernizam gi zapo~nuva u{te vo po~etokot na 50-tite godini, najprvin poedine~-
no, a potoa sî pomasovno, dostignuvaj}i go
svojot maksimum na pragot na 70-tite godini
na HH vek. Modernizmot naj~esto e obvinuvan za nedostatok od pluralizam, za nepo~ituvawe na duhot na mestoto i na lokalnata
kultura. Pogolemiot del od opravdanata kritika na modernizmot se pojavuva so generaciskata smena vo 60-tite godini.
Vo toa vreme, multinacionalizmot predizvikuva raste` na globalnata ekonomija,
{to e pozdraveno kako sila {to gi ,,nivelira
kulturite i stopanskiot razvoj“ vo svetot.
Dali toa posakuvano nivelirawe e voop{to
mo`no, ne mo`e so sigurnost da se potvrdi
nitu na pragot na XXI vek. Evidentno e deka
golemite protesti protiv Grupata 7 najrazvieni stopanski zemji vo dobar del se opravdani.
Navedenite zabele{ki ne pretstavuvaat
kritika samo za t.n. temna strana na kapitalizmot i globalizacijata. Tie pridonesuvaat
da se rasvetlat i nedostatocite na komunizmot i na socijalisti~kite programi, koi go
potisnaa individualizmot i raznolikosta.
Poradi tie pri~ini, nastojuvawata na internacionalisti~kata programa i na t.n. herojski dvi`ewa na modernata se poka`aa neuspe{ni vo sozdavaweto podobar svet. So toa
se sozdadeni preduslovi za postepeno pomestuvawe na interesot od internacionalniot
modernizam kon postmodernizmot, pri {to
istoricisti~kiot interes vo vid na retrospektiva ne pretstavuva iznenaduvawe.
Od kriti~kite napadi vrz internacionalniot modernizam, osobeno vrz negovite
amerikanski oblici, proizleguva vospostavuvaweto na razli~ni arhitektonski jazici,
vo vid na eden nov pluralizam. Za ovoj proces
na preobrazba, Kolin Sent Xon Vilson vo
,,Drugite tradicii na modernata arhitektura“ (1955) ima zapi{ano: ,,Po~nuvaj}i od predavstvoto na izvornite principi na modernoto dvi`ewe, kriticizmot pridru`en so akcija i reakcija preminuva od lo{o vo polo{o. Golem broj od pri~inite za zagri`enost
vo samata arhitektonska disciplina pretstavuvaat refleksija na socijalnite i ekonomskite faktori, koi se nadvor od disciplinata“. So toa, odnovo se potvrduva tezata deka
arhitekturata i op{testvoto se razvivaat
paralelno i me|usebno se nadopolnuvaat.*72
Iznesenite dilemi ja istaknuvaat potrebata od celosno preocenuvawe na internacionalisti~kata programa za sozdavawe modernizam na socijalen i oblikoven plan. Toa
mo`e da ni pomogne vo nastojuvaweto da razbereme od kade poteknuva, a osobeno kade mo`e da odi arhitekturata od poslednata ~etvrtina na HH vek.
A. KRIZATA NA MODERNATA
So faktot deka postoi direktna zavisnost me|u krizata vo arhitekturata i krizata
vo op{testveno-ekonomskiot poredok, se slo`uvaat teoreti~arite na arhitekturata i od
zapadnite i od isto~nite zemji. Sepak, vo nivnite raspravi od 70-tite i 80-tite godini na
HH vek, e prisutna i izvesna odbrana na ,,svoeto op{testvo i svojata arhitektura“, {to e
osobeno vidlivo kaj kriti~arite od nekoga{niot socijalisti~ki blok. Za da se dojde {to
poblisku do pri~inite {to se manifestiraat vo vid na kriza vo modernata arhitektura, verojatno najproduktivno bi bilo da se
sprotivstavat stavovite na najistaknatite
teoreti~ari i istori~ari na arhitekturata
od zapad i od istok, ^arls Xenks i Andrej
Ikonikov
Ikonikov, ~ii raspravi se objaveni vo pogolem broj knigi i spisanija. Vo nivnite raspravi sublimirano se prika`ani i gledi{tata na drugite pozna~ajni kriti~ari na modernata arhitektura.
Poznato e deka modernata arhitektura,
splotena pod znameto za borba protiv eklekticizmot, kako organizirano dvi`ewe nastapuva vo 20-tite i 30-tite godini na HH vek.
Nejziniot dijapazon na profesionalna koncepcija i na socijalni stavovi e mnogu {irok, a motivite za obnova na tvore~kata metoda razli~ni. Kako i da e, metodata postojano se nao|a vo centarot na vnimanieto. Ikonikov istaknuva deka bur`oaskiot establi{ment ja iskoristuva mo`nosta ova za toga{ni
priliki opoziciono dvi`ewe, da go upotrebi
vo svoj interes. Taka, opozicionerite postepeno se preobrazuvaat vo diktatori na modata, a priznanijata {to gi dobivaat se poka`uvaat kako ,,iluzorna pobeda“. Eklekticizmot protiv koj se borat ne is~eznuva, tuku e
promenet samo vkusot i kli{eto so koe toj
operira. Mestoto na eklekti~niot neprijatel go zazemaat albumite na Le Korbizje i
knigite na {kolata Bauhaus. Toga{, vo kombinacija so nadvore{nite znaci na funkcionalizmot, se neguva sodr`ajnosta na formite, sozdadena od negovite pioneri; evtino se
razmenuvaat pionerskite principi, dodeka
elementite na socijalniot progres se zaboraveni. Avangardnite tvorci postepeno
oformuvaat jadro na novata profesionalna
elita i, ako mo`e taka da se ka`e, tie go podnesuvaat isku{enieto na uspehot i slavata
ne napu{taj}i gi idealite na svojata mladost.*73
Angliskiot kriti~ar Rejner Banam (mentorot na ^arls Xenks) ne se pla{i da iznese
`estoki zborovi za avangardnite tvorci na
modernata, koi go zavr{ija `ivotot vo 60125
tite godini, velej}i: ,,Sega, koga tie se mrtvi,
te{ko e zaedno so zagubata da ne se po~uvstvuva i izvesno olesnuvawe. Tie na tiranski na~in ja pot~inija modernata, monopoliziraj}i
si ja slavata i ne dozvoluvaj}i da se probijat
drugi, ne pomalku zna~ajni talenti. Mo}nite
primeri od nivnoto tvore{tvo se poka`aa
kako ograni~uva~ki za po{irokiot razvoj na
arhitektite vo svetot“.* 74
Od svoja strana, Xenks smeta deka so triumfot na potro{uva~koto op{testvo na zapad i na birokratskiot dr`aven kapitalizam
na istok, nesre}niot moderen arhitekt ostanuva bez soodvetna op{testvena sodr`ina koja bi ja simboliziral. Dokolku arhitekturata svoite napori treba da gi naso~i kon simboliziraweto na sodr`inata i kon poleto na
javnoto dejstvuvawe, arhitektot se nao|a vo
tesnec, koga ovie kategorii ja gubat svojata
verodostojnost. Toj mo`e da gi iznese vrednostite koi nedostasuvaat i da gi kritikuva
vrednostite {to ne gi saka, no za da go stori
toa, toj mora da go koristi jazikot na lokalnata kultura. Vo sprotivno, negovata poraka
ili nema da se slu{ne ili, pak, }e se deformira za da se prisposobi na konkretniot lokalen jazik.*75
Krizata na modernata arhitektura, spored Xenks, e predizvikana od cel sistem pri~ini i jasno e deka situacijata ne bi se promenila duri i koga bi se promenil stilot ili
ideologijata na arhitektite, kako {to predlagaat mnogubrojni kriti~ari. ,,Ne postoi
takov otpor kon internacionalniot stil ili
brutalizmot, kon visokite zgradi, kon birokratijata, kapitalizmot, gigantizmot ili
kon koj bilo najnov de`uren vinovnik, koj
odedna{ bi promenil sî i bi sozdal humana
`ivotna sredina. Se ~ini deka odedna{ bi
moral da se promeni celiot sistem na arhitektonska produkcija“.*76
Vsu{nost, u{te vo po~etokot na 50-tite
godini, na mnogumina arhitekti zapo~na da
im stanuva sovr{eno jasno deka modernisti~kiot apstrakten platonski na~in na razmisluvawe e sosema nesoodveten. Tokmu okolu
toa pra{awe nastanuva i zna~ajniot presvrt,
od CIAM do Tim 10. Tim 10 e oformen od
edna grupa mladi radikalni arhitekti od razli~ni zemji, na koi im e doverena podgotovkata na H kongres na CIAM za 1956 godina vo
Dubrovnik. Toga{ izbivaat na povr{ina nastojuvawata za povtorno vospostavuvawe na
urbaniot identitet, odnosno na ,,~uvstvoto
deka ste nekoj i deka `iveete nekade“, kako
{to toa go formulira mladiot angliski arhitekt Piter Smitson (1923-2003).
Na arhitektite im stanuva jasno deka ona
{to go so~inuva `ivotot na eden grad is~eznuva niz {ematiziranata mre`a na ,,~etirite
funkcii“, odnosno se nao|a nadvor od dostrelot na analiti~koto razmisluvawe. Poradi
toa, H kongres na CIAM se obiduva da formulira nov na~in na razmisluvawe vo oblasta
126
Sl.374. Valter Gropius. Hramot Oheb
[alom, Baltimor, Merilend (1957).
Osnova i izgled
na urbanizmot, pri {to sekoj konkreten problem treba da se nabquduva kako edinstven
primer na ~ovekovata zaednica, vo odredeno
vreme i na odredeno mesto.*77
Kon krajot na 50-tite godini, krizata na
modernata arhitektura se manifestira i
preku tvore{tvoto na pogolemiot del od nejzinite ve}e doka`ani majstori. Na prv pogled se ~ini deka tie ne se zapoznaeni ili ne
im obrnuvaat dovolno vnimanie na nastojuvawata na Tim 10, bidej}i so nekoi svoi realizacii pa|aat vo formalizam. I pokraj nivnite porane{ni nedvosmisleni formulacii
na arhitektonskite vrednosti, toga{ tie
proektiraat nekoi nelogi~ni formi, kade
{to estetikata i konstrukcijata me|usebno
se negiraat i kade {to funkcijata ne e vedna{ prepoznatliva. Takvata sostojba mo`e
da se ilustrira so nekolku poznati primeri
od toj period.
Sl.375. Valter
Gropius.
Proekt za
xamija na
Univerzitetskiot
grad, Bagdad
(1958). Osnova
i izgled
Valter Gropius kon krajot na 50-tite godini ,,se gubi“ vo Timot TAS, bidej}i na pazarot vo SAD se bara pred sî negovoto ime.
Taka se slu~uva imeto na Gropius da figurira zad proekti vo koi nekoi aspekti o~igledno otstapuvaat od negovite zalo`bi. Toa se
potvrduva so slednive primeri:
- Hramot Oheb [alom vo Baltimor, Merilend (1957), iako donekade ima vozdr`ana arhitektura, sepak sodr`i izvesni sli~nosti
so delata na arhitektite - primadoni, koi
Gropius gi napa|a vo svoite docni godini.
- Proektot za univerzitetskiot grad vo Bagdad, Irak (1958), sodr`i objekti so psevdoarapski izraz i mo{ne neubedlivo ja interpretira doma{nata arhitektura. Taka, na
primer, auditoriumot e pokrien so konzolni svodovi koi ne nosat ni{to, a zasen~uvaat
polna yidna povr{ina. Xamijata nelogi~no
e smestena na periferijata od centarot, a nejziniot oblik vo vid na jagoda e zase~en taka,
{to namesto so tradicionalnata islamska
orientiranost kon vnatre, taa e svrtena kon
nadvor.
Frenk Lojd Rajt ,,zarinka“ so proektite
koi sepak se dovr{eni po negovata smrt, i toa:
- Auditorium holot na Univerzitetot Tempi,
Arizona (1959-66), na ~ij izgled ima nalepeni
istoricisti~ki dekorativni motivi;
- Gra|anskiot centar Marin vo San Rafael,
Kalifornija (1959-64), koj ima fasadni elementi vo vid na lakovi od akvedukt, koi namesto na pritisok nelogi~no se napregnati
na zategawe.
Sl.376. Frenk Lojd Rajt. Auditorium holot
na Univerzitetot Tempi, Arizona (1959-66).
Izgled na tremot
Sl.377. Frenk Lojd
Rajt. Gra|anskiot
centar Marin.
San Rafael,
Kalifornija (1959-64)
Mis van der Roe
Roe, dosledno ostanuvaj}i na
svoite idei za bezgrani~en univerzalen prostor smesten me|u dve horizontalni plo~i, zapo~nuva da ja zanemaruva funkcionalnosta.
Za toa svedo~at najpoznatite objekti od negovoto docno tvore{tvo:
- Kaj Arhitektonskiot fakultet vo ^ikago,
Ilinois (1952-56), slobodniot otvoren univerzalen prostor e premnogu bu~en i javen,
taka {to proektantskite ateljea se stutkani vo mirniot suteren.
- Vo galerijata na HH vek vo Berlin (196268) se povtoruva prethodnata negativnost, bidej}i postojanata izlo`ba, kako najzna~aen
del od funkcijata e spu{tena vo suterenot
smesten pod terasata na nadzemniot del od
objektot.*78
Od navedenite primeri, mo`e da se zaklu~i deka tiranskoto gospodarewe na golemite majstori, vsu{nost e ve}e razni{ano
kon krajot na 50-tite i po~etokot na 60-tite
godini. Toga{ stanuva jasno deka modernata
arhitektura se raspa|a na golem broj razli~ni grupi, koi gi obedinuva samo nivnoto zaedni~ko poteklo. Toa go otvora patot za pojava
na prvite manifestacii na pluralizam vo
modernata arhitektura, so svrtuvawe kon istorijata, kako glavna karakteristika na docnomodernata.
Sl.378. Mis van der Roe. Arhitektonskiot
fakultet na Tehnolo{kiot institut,
Ilinois, ^ikago (1962). Vnatre{nost
Sl.379. Mis van der Roe. Galerijata na
HH vek, Berlin (1962-68). Vnatre{nost
Na pragot na 60-tite godini, inicijativata za za`ivuvawe na istoricizmot
vo arhitekturata e pokrenata i na oficijalno nivo od strana na politi~kite
krugovi vo SAD. Koga stanuva jasno deka
univerzalnata forma na staklenite
prizmi na Mis van der Roe ne pretstavuva sredstvo za kulturna ekspanzija, pred
amerikanskite arhitekti koi gradat vo
stranstvo se postavuva nova zada~a. Od
niv se bara da sozdadat prototipovi za
,,umereno tradicionalno otelotvoruvawe
na pozitivnite vrednosti“ na amerikanskiot na~in na `iveewe. Vo taa nasoka prv
zapo~na da tvori Edvard Stoun (roden
1902), realiziraj}i gi proektite za:
- Izlo`beniot paviljon na SAD na
Svetskata izlo`ba vo Brisel (1958), i
- Ambasadata na SAD vo Wu Delhi, Indija (1958).
Vo oblikuvaweto na ovie objekti preovladuva direktna asocijacija so tremovite na
anti~kite hramovi, {to e zbogateno i so dekorativni arhitektonski elementi. Takviot
psevdoklasicizam e namenet, pred sî, za zadovoluvawe na ograni~eniot estetski vkus na
prose~niot korisnik, koj ne e sposoben da ja
po~uvstvuva originalnata umetni~ka tvorba.
Sekako deka najkrupen psevdoklasi~en
ansambl vo 60-tite godini pretstavuva Linkoln centarot za interpretatorski umetnosti vo Wujork. Salata na filharmonijata
(1962) na Maks Abramovic e postavena na ednata strana od plo{tadot, a na drugata strana
Wujor{kiot dr`aven teatar (1964) na Filip
Xonson
Xonson, dodeka na samata simetrala e smestena operata Metropoliten (1966) na Valas
Harison
Harison. Nivnite pravoagolni volumeni kon
plo{tadot se oformeni so monumentalni
tremovi, pri {to tremot na operata ima viso~ina od 10 obi~ni katovi.
Osnovnata zamisla na ovaa kompozicija
e direkten proizvod na potro{uva~kata kultura za sozdavawe centri, kade {to treba da
se nudat, da se reklamiraat i da se tro{at
kulturnite vrednosti. Kako analogija na trgovskite centri, ovde se koristi taktika na
koncentrirano vlijanie vrz psihologijata na
potro{uva~ot.*79
Takviot psevdoklasicizam, Xenks go narekuva kamp-arhitektura, koja ja definira
kako moralno studena, a ja sporeduva so odbojnosta na nacisti~kata arhitektura na
Sl.381. Grupa avtori. Linkoln centarot za
intepretatorski umetnosti, Wujork (60-tite)
Sl.380. Edvard Stoun. Ambasadata na SAD, Wu Delhi (1954-58)
127
B. BARAWE NA NOVI PATI[TA
VO ARHITEKTURATA
Na preminot od 50-tite vo 60-tite godini
na HH vek, ,,futurolo{kiot napliv“ koj ja
razdvi`uva intelektualnata atmosfera vo
site kapitalisti~ki zemji, navleguva i vo oblasta na profesionalnata svest na arhitektite, iniciraj}i lavina prognosti~ki proekti. Glavna tema na taa vizionerska arhitektura stanuva gradot na 2000-tata godina,
naj~esto gradot voop{to, a nekoga{ i konkretno, kako na primer: Tokio, Pariz, London i dr. Interesot za urbanisti~kata tematika se zgolemuva poradi zagri`uva~kata degradacija na `ivotnata sredina vo pogolemite metropoli (opasnost {to stana o~igledna
u{te vo 50-tite godini), kako i poradi izostruvaweto na socijalnite problemi na gradskiot `ivot. Problemite koi se nere{livi
vo ramkite na aktuelnata realnost, se nastojuva da se re{at so pomo{ na fantasti~ni
proekti bez kakvi bilo ograni~uvawa. Tehnikata nastapuva kako semo`no sredstvo za
preobrazba i za nova organizacija na `ivotot. Taka se sozdavaat eden vid ohrabruva~ki iluzii, koi nikogo za ni{to ne obvrzuvaat, a zaedno so niv i uspokojuva~ki vetuvawa, koi se odnesuvaat na ,,misti~no-tainstvenata“ 2000-ta godina.
UTOPIJA ILI ANTIUTOPIJA
Vo sozdavaweto fantasti~ni ,,proekti za
idninata“, osven arhitekti u~estvuvaat i
slikari i skulptori. Taa aktivnost se odviva
spored svoi vnatre{ni zakonitosti i se ~ini
deka se nao|a vo nekoi drugi sferi, nadvor
od postojnite `ivotni problemi i realnata
arhitektura. Noviot `anr sozdava svoi avangardni avtori, kako {to se vo Francija: Jona
Fridman, Pol Mejmon, Valter Jonas i Nikola [efer, a vo SAD - Paolo Soleri. Futuristi~kiot bran donesuva arhitektonski
fantazii, koi so pomo{ na ilustriranite
Sl.386. Konstantin Meqnikov. Proekt
za gara`a-most nad rekata Sena, Pariz (1925)
130
spisanija pominuvaat vo domenot na t.n. masovna kultura i na nejzinite mitovi. No, idniot razvoj poka`uva deka taa senzacija ne
mo`e da bide dolgotrajna.
Te{kite problemi na sovremenite kapitalisti~ki gradovi ne se pogodni za preobrazba spored predlo`enite pretenciozni
programi. Poradi toa opa|a i interesot za
optimisti~ki prognozi vo oblasta na urbanizmot, osobeno {to nerealnite prividenija
za ,,gradovi vo 2000-tata godina“ ne gi izdr`uvaat nitu najmalite probi za nivna materijalizacija. Takviot urbanizam ne ja steknuva doverbata na narodnite masi i ne mo`e
pove}e da vlijae vrz oformuvaweto na nivnite nade`i. ,,Hrabriot nov svet“ so vizionerskite proekti zapo~nuva da predizvikuva
revolt kaj onie, koi na ovoj ili onoj na~in
imaat dopir so {irokite problemi na realniot urban `ivot. Futuristi~kite idei za:
gradovi-gradini, gradovi-mostovi, gradovikrateri, gradovi-piramidi; koi bi se prostirale vo vozduhot nad starite naselbi, nad
dolinite i rekite, nad moreto ili bi navleguvale vo zemjata - vo sudir so sekojdnevnite
problemi se poka`uvaat kako celosno nerealni.*83
Francija
Avtorite na vizionerskite proekti gi
formiraat modelite za posakuvanata idnina
vrz izvesno svoevolno obedinuvawe na idealnite kvaliteti, koi pravat protivte`a na
najo~iglednite te{ko otstranlivi nedostatoci na izgradenata sredina vo sovremenite
zapadni gradovi:
- na haoti~nosta vo gradovite, vizionerite ñ sprotivstavuvaat eden vid
strukturno edinstvo na otvoren sistem,
koj ima ednostavni jasni vrski; haoti~nosta, spored niv e predizvikana od karakterot na zemjoposedni{tvoto i od
negovata zatvorenost, {to ja isklu~uva
mo`nosta za organiziran naso~en rast
na gradot;
- na nedovolnite i neracionalni komunikacii tie im ja sprotivstavuvaat
mo`nosta za nepre~en razvoj;
- nasproti izoliranosta od prirodnata
sredina, vizionerite predlagaat vtopuvawe vo nea.
Me|utoa, vidlivo e deka ponudenata
struktura, koja sodr`i odredeni kvaliteti,
se sveduva na vizuelna forma, ~ie nabquduvawe predizvikuva nezaboravna vpe~atliva
slika. Svrtuvaweto na vnimanieto kon sprotivstavenosta pretstavuva edno od glavnite
sredstva za izvrtuvawe na voobi~aenite stereotipi, koi se prisutni vo svesta na laikot.
Paralelno so toa, se menuva i principot na
naglasuvaweto. Naglasuvaweto, koe osiguruva silen priem na vizuelniot vpe~atok, gi
zbli`uva arhitektonskite fantazii so estetikata na avangardnata umetnost, metaforite na nadrealizmot i so pop-artot, sozdadeni
so premestuvawe na objektot vo za nego nevoobi~aen i nesvojstven kontekst.
Sl.387. Jona Fridman. Proekt za
prostoren grad nad Pariz (1963)
Sl.388. Pol Mejmon. Proekt za urbani strukturi pod rekata Sena,
Pariz. Presek
Sl.389. Pol Mejmon. Proekt za vertikalen grad so obeseni
strukturi, Pariz
Takvi se, na primer, crte`ite na arhitektot Jona Fridman (1923-) za gradovi-mostovi nad starite gradski kvartovi vo Pariz,
za ~ija realizacija bi trebalo da se urne golem del od staroto jadro, za nad nego da se
izgradi prostorna struktura so administrativno-trgovski i kulturno-zabavni objekti
so gara`i.
Deka utopiskite idei od krajot na 50-tite godini ne pretstavuvaat nekoja apsolutna
originalnost, mo`e da se potvrdi so eden od
proektite na Jona Fridman za grad-most nad
rekata Sena vo Pariz (1956), vrz koj se predviduvaat objekti i soobra}ajnici postaveni
me|u re{etkasta metalna konstrukcija. Poznato e deka ruskiot konstruktivist Konstantin Meqnikov u{te vo 1925 godina za istata
lokacija ima proektirano gara`a vrz most
so ~eli~na konstrukcija.
Pol Mejmon (1926-), sprotivno na Fridman, za istata lokacija no pod rekata Sena,
predviduva edna struktura za t.n. podzemen
urbanizam na pove}e nivoa, so stokovni ku}i
i gara`i. Vo osnovata i na dvete vizii se nao|a idejata za dobivawe na novi korisni povr{ini, bez da se naru{uva nasledenata urbana struktura. Takviot pristap, vsu{nost,
pretstavuva kritika na planot Voazen na Le
Korbizje od 1925 godina, a delumno i na ideite na Fridman, so koi bi se urnal del od staroto gradsko tkivo.
Arhitektot Pol Mejmon ima {irok dijapazon na arhitektonski fantazii za razli~ni nevoobi~aeni konteksti, {to se potvrduva i od slednite primeri:
Sl.390. Pol Mejmon. Proekt za pliva~kiot grad Talasa, Monako. Presek
- proektot za vise~ko letuvali{te na
karpest morski breg predviduva smestuva~kite kapsuli da bidat vgradeni vo
prostoren sistem, sostaven od jarboli
i sajli;
- proektot za grad od 500.000 `iteli
smesten vo zelenilo, predviduva centralen prsten so objekti na stolbovi i
nadvore{en prsten so hiperboli~noparaboloidni stanbeni edinici obeseni so sajli za jarboli, a vo suterenot bi
bile smesteni: hali, servisi i gara`i;
- proektot za lunaren grad za 1000 `iteli e vo vid na kru`na oaza, napravena
od jarboli, sajli, ~eli~ni limovi i
plastika, so celosno klimatiziran
vnatre{en prostor.
Slikarot Valter Jonas (1910-) so proektot za gradot Intra siti nudi urbani edinici vo vid na inki otvoreni kon sonceto, so
terasesto redewe na katovite. Vo sredinata
na inkata bi se postavil visok stolb so elektri~na centrala na son~eva energija, a sekoja
terasa bi imala horizontalni podvi`ni lameli so ogledala za reflektirawe na son~evite zraci kon centralata. Osven na zemja,
takvite gradovi bi mo`ele da se smestat na
morska povr{ina i da bidat povrzani so bregot preku mostovi ili niz podvi`ni tuneli.
Pretpo~itaweto na estetikata stanuva
cvrsta osnova za soedinuvawe na fiktivno
selektiranite apstraktni kvaliteti, vo konkretniot slu~aj na arhitektonskata fantazija. Takvite pretstavi se orientirani kon
zaslepuva~kite tehnolo{ki perspektivi. Sepak, tehni~kiot progres se razgleduva samo
vo op{ti crti, pred sî kako vetuvawe za realizacija na koi bilo posakuvani materijalni
strukturi.*84
Nikola [efer (1912-) svoite eksperimenti vo oblasta na skulpturata, arhitekturata i urbanizmot gi razviva vo tek na dve
decenii, pri {to vo centarot na negovoto
vnimanie se nao|a dinamizmot. Vo 1948 godina toj gi objavuva svoite idei za spaciodinamizmot (dinamikata na prostorot), vo 1957
godina za luminodinamizmot (dinamikata na
svetlinata) i vo 1960 godina ideite za hronodinamizmot (dinamikata na vremeto). Svoite istra`uvawa gi sintetizira vo pretstavata za t.n. kibernetski grad, vo ~ii ramki
bi se razvile me|usebno povrzanite spaciodinami~ni centri, so kompleksi rasporedeni
spored konkretnite potrebi i so jasno definirani funkcii: administrativno-upravni,
univerzitetski, nau~no-istra`uva~ki, kulturno-zabavni i drugi.
Sl.391. Valter Jonas.
Proekt za Intra siti.
Presek
Sl.392. Nikola
[efer.
Kulturniot centar
od proektot za
Kibernetski grad
(1960)
Sl.393. Nikola [efer. Univerzitetskiot
centar od proektot za Kibernetski grad (1960)
131
Univerzitetskiot centar, so svojata dinami~na struktura i so viso~inata od 1200m,
bi mo`el da sobere 30.000 studenti, smesteni vo oddelni dobro provetreni funkcionalni edinici.
Centarot za seksualna zabava e predviden da se locira na periferijata od gradot,
me|u zelenilo. Vo negoviot oblikoven koncept, napraven vo vid na `enski gradi, dominiraat izvitkani i meki linii. So pomo{ na
audiovizuelni tehniki, miris i boja, predvideno e posetitelot da se nurne vo dlabo~inite na svoite najintimni ~uvstva. Toj najprvin so lift bi se ka~il na vrvot na objektot i bi se spu{til pe{ki preku spirala ili
so pomo{ na podvi`na lenta, do`ivuvaj}i gi
site performansi, za vo prizemjeto da zavr{i vo hotel-restoranot ili vo salata za igranka.*85
Od analizata na karakteristi~nite primeri, mo`e da se zaklu~i deka vizionerskite
proekti se samo ,,forma“ za pretstavuvawe
na utopiskoto mislewe. No, rabotata vrz niv
gi odrazuva osnovnite crti na tvore~kata metoda na modernata arhitektura, kako {to igrata go odrazuva realnoto dejstvo.
Sl.395. Paolo Soleri. Proektot za
biotehni~ki grad. Prostorna pretstava
132
Sl.396. Stenli Tajgerman. Pliva~kiot grad
Siti {ejp. Prostorna pretstava
Okolu ovie, pred sî tehni~ki idei, se otvora spiralata na socijalnite utopii, vo koi
periodi~nite promeni na socijalnite odnosi
i institucii bi bile bezbolni blagodarenie
na elasti~nosta na materijalnite strukturi.
So samoto toa bi se re{ile site ~ove~ki problemi: ,,Sekoja nepravda, namerna ili nenamerna, }e mo`e da se popravi... Sfa}aweto
na sopstvenosta se menuva“.*87
Sozdavaweto na mobilna arhitektura
pretstavuva predizvik i za drugi arhitekti
od zapadnite zemji, pri {to mobilnosta se
sfa}a i kako geografska dislokacija. Iskoristuvaweto na morskata povr{ina za izgradba na podvi`ni `iveali{ta pretstavuva
preokupacija na Stenli Tajgerman (1930-) od
SAD, vo ramkite na eksperimentalniot proekt Siti {ejp. Vo nego, so pomo{ na prevrteni piramidi se formira edna urbana struktura postavena vrz relativno golema plove~ka platforma. Takviot plove~ki grad bi mo`el da se premestuva od ladnite vo toplite
moriwa i obratno.*88
Apstraktnosta i utopiskoto mislewe,
koi se nao|aat vo osnovata na modernata vo
zapadnite zemji, stanuvaat predmet na napadi
od strana na razo~aranata mladina vo 60-tite
godini na HH vek. Apstrakcijata i utopijata
se pretvoraat vo ko{marni vizii (t.e. vo sli-
Sl.397. Ron Heron. Proektot za Dvi`e~ki grad (1963)
Sl.394. Nikola [efer. Centarot za
seksualna zabava od proektot
za Kibernetski grad
Blesokot na vizionerskoto proektirawe
kon krajot na 50-tite godini mo`e da se razgleduva ne samo kako rezonanca na nadvore{niot priliv na futuristi~kiot bran tuku i
kako rezultat na vnatre{nite procesi na modernata arhitektura. Utopiite se tie {to go
stimuliraa modernoto dvi`ewe vo ranite
fazi na negoviot razvoj, taka {to so niv se
povrzuva i nade`ta za negova prerodba. Me|utoa, vo intelektualnata klima na 60-tite
godini, idealnite modeli predlagani od utopistite ve}e ne nudat ubedliv materijal za
preto~uvawe na celite vo prakti~ni aktivnosti. Toa mo`e da se zaklu~i preku analizata na slednite primeri:
- predlogot na Jona Fridman (1923-) za
grad kako sistem na procesi, nasproti
stati~nosta i zavr{enosta, kako i
- predlogot na Paolo Soleri (1919-) od
SAD za biotehni~ki grad, so ~udna iracionalnost, nasproti bez`ivotnata
sterilnost na unificiranite formi.*86
Me~taeweto za novi formi na naselbite
direktno e povrzano so utopisti~kite `elbi
za rekonstrukcija na op{testvoto. Pritoa,
urbanata struktura se zema kako matrica za
modificiranite procesi na op{testveniot
`ivot i za odnesuvaweto na poedincite. Vo
taa nasoka, Jona Fridman iznesuva edna ideja
za mobilna arhitektura na idninata, koja bi
ovozmo`ila bez osobeni tro{oci da se promeni strukturata na objektot i na celiot
grad, vo soglasnost so projavenite objektivni
i emocionalni potrebi. Toj se nadeva deka
na takov na~in bi se re{ile ne samo tehni~kite problemi (kako na primer neizbe`noto
stareewe na objektot) tuku i socijalnite.
Ovie negovi idei se inspirirani od me~tata,
koja e tipi~na za t.n. novi levi: da se sozdadat
uslovi za odr`liva anarhija, vo zamena za
neodr`livata anarhija na sovremenoto bur`oasko op{testvo.
ki na nesakana, zagrozena idnina), vo eden vid
groteska i stanuvaat parodija. Na gledi{tata
na vizionerskite proekti im se sprotivstavuva prozai~nosta na t.n. poinakva idnina,
zasnovana vrz otka`uvaweto od antiekolo{kite efekti na tehni~kiot napredok, ili vrz
otka`uvaweto od svojstvata na arhitekturata koi se ~ini deka se neophodni, postojani
(kako na pr. prostornata organizacija). Na
utopijata ñ se sprotivstavuva parolata za
svrtuvawe kon `ivotot, takov kakov {to e,
so site negovi protivre~nosti i nedostatoci.
Velika Britanija
Vo 60-tite i vo po~etokot na 70-tite godini, me|u mnogubrojnite antiutopii (ili
mo`ebi poto~no, poinakvi utopii) najinteresni se onie {to se pojavuvaat me|u arhitektite vo Velika Britanija. Kaj niv se formira osoben sistem na utopiska misla, koja
vo svojata osnova se pribli`uva kon neobrutalizmot. Kako i da e, mladite britanski arhitekti vo 60-tite godini ne ja prifa}aat
ramnodu{nosta, kon koja se dvi`i tvore{tvoto na epigonite na modernoto dvi`ewe vo
taa decenija. Tie ve}e ne se obiduvaat da go
zamenat so novi vrednosti ona {to se otfrla.
Vo 1962 godina dve grupi mladi arhitekti, zabele`ani u{te za vreme na nivnoto studirawe, se zdru`uvaat okolu vesnikot Arhigram, vo toa vreme tipi~en nezavisen mladinski ,,organ za protest“. Toa se: Voren ^ok
(1926-), Ron Heron (1930-), Denis Kreimpton
(1930-), Piter Kuk (1933-), Dejvid Grin (1937)
i Majkl Veb (1937-). Prviot i ponatamo{nite broevi na vesnikot, osven kriti~ki napadi, sodr`i tvrdewa deka glavnite svojstva na
modernata arhitektura se: te~eweto, dinamizmot i promenata koja ne mo`e so ni{to
da se zapre. Na t.n. platonski principi na
modernata, agresivno im se sprotivstavuva
estetikata koja proizleguva od ,,aktuelnite
potro{uva~ki prednosti“.*89
Na stranicite na Arhigram od 1963 do
1965 godina se pojavuvaat i crte`i, koi vo
prvo vreme kritikata gi smestuva vo redot
na utopiite {to go prodol`uvaat rasprostiraweto na futorolo{kiot bran. Nivnata
paradoksalna izraznost go privlekuva op{toto vnimanie. Takvi se slednite karakteristi~ni primeri:
- Dvi`e~kiot grad (1963) na Ron Heron, na
umetni~ki na~in e pretstaven vo vid na oklopen monstrum, koj so teleskopskite potpori se preseluva preku Ist-river;
- Kompjuter siti (1964) na Denis Kreimpton,
se {iri vo eden prostor isprepleten so komunikacii vo vid na pajakova mre`a;
- Plag-in-siti (,,{teker naselba“, 1964) na
Piter Kuk, se izdiga nad postojnata naselba
vo vid na fantasti~en grad, ~ii funkcionalni delovi mo`at da se priklu~uvaat kako podvi`na lamba kon sakanoto gnezdo vo eden sistem na komunikacii, a isto taka mo`e da se
premestuvaat ili da se zamenuvaat.*90
Kaj site ovie futuristi~ki zamisli so
pravo se postavuva pra{aweto: dali takvata
mehanizirana sredina mo`e da stane rodno
mesto na ~ove~kata individua?
Vrz fonot na zgasnatite razmisluvawa
za gradovite na idninata, utopiite na grupata Arhigram zapo~nuvaat da se primaat seriozno, pa zatoa poznatiot kriti~ar Zigfrid Gidion niv gi prokolnuva vo imeto na
Le Korbizje, koj e {totuku po~inat. Gr~kiot
urbanist-futurolog Doksijadis za niv pi{uva kako za ,,militaristi~ka fantazija“, za
,,voeni ma{ini koi ja uni{tuvaat prirodata
polo{o i od distopijata“.*91
Sprotivno na toa, drugi avtori, vo utopiite na Arhigram (osobeno vo Plag-in-Siti), baraat soodveten oblik na `ivotnata
sredina koja te~e i }e se menuva soglasno so
idnite op{testveni potrebi. Rejner Banam
pi{uva deka najposle se pojavi predlog
soodveten na novoto vreme, na sovremenata
nauka i tehnika, koj gi poka`uva pati{tata
za mar{irawe nadaleku.*92
Sl.398. Denis Kreimpton. Proekt za Kompjuter siti (1964)
So podlaboka analiza, vsu{nost mo`e da
se zaklu~i deka grupata Arhigram vo ,,urbanata forma“ na ~uden na~in gi soedinuva postojnite elementi pozajmeni od najrazli~ni
izvori. Ova pozajmuvawe dobiva poinakov
kvalitet za smetka na neo~ekuvanata zamena.
Nova e samo celinata, samo zaprepastuva~kata izmislena metafora, sozdadena so tehnikata na pop-artot. Avtorite pred sî u`ivaat vo igrata na formite i vo pro{iruvaweto na arhitektonskiot jazik so pomo{ na
neo~ekuvani kombinacii. Niv gi interesira
prevrtuvaweto na poimite i atmosferata na
mistifikacija.*93
Antiutopiite na Arhigram, vo izvesen
stepen pretstavuvaat parodija na proro~kiot
futurolo{ki stav, kako i na streme`ot da
se sozdade arhitektura prepoznatliva preku
te{kata monumentalnost i grandioznost. Igrata na paradoksi privlekuva so logikata na
svojot razvoj, taa vodi kon sî pogolemi krajnosti na idei, kon sî pogolemo propa|awe,
kon antiarhitektura, a potoa kon barawe izlez ,,nadvor od arhitekturata“.
Golem impuls vo taa nasoka davaat delata
na Sedrik Prajs
Prajs,(1934-), koj nastapuva so koncepcijata za nedeterminirana arhitektura.
Smetaj}i deka vo sovremenata angliska arhitektura, slikovitosta pretstavuva eden
vid maskenbal, toj dosledno gi otfrla monumentalnosta, izraznosta i stabilnata forma
voop{to, a na krajot i samata arhitektura.
Na nejzino mesto go voveduva poimot opslu`uvawe, koj obezbeduva apsolutna nepovrzanost i sloboda vo odnesuvaweto.*94
Manifest na sistemot {to go nudi Sedrik Prajs se negovite proekti: Dvorec na veselbata i Uli~en univerzitet. Od niv se gleda deka za Sedrik Prajs ve}e ne postoi iljadagodi{nata glavna uloga na arhitekturata
da formira prostor, bidej}i objektot stanuva ne-zgrada.
Svoj koncept za otelotvoruvawe na prethodnite zamisli predlaga i angliskiot arhitektonski kriti~ar Rejner Banam vo sta-
Sl.399. Piter Kuk. Proektot za Plag-in-siti (1964).
Prostorna pretstava
133
KIJONORI KIKUTAKE (1928-)
Nacionalnata simbolika vo delata na
metabolistite e potisnata od simbolikata
na vekot na tehnikata. Vo toj domen, Kikutake go ima sozdadeno najagresivniot i najza~uduva~kiot objekt - gra|anskiot centar vo
Mijakonojo (1966), koj e koncipiran vo vid
na mehanizam. Negoviot oblikoven jazik e povrzan so antiestetikata na ,,grubata umetnost“, inspirirana od evropskite neobrutalisti, no ovde taa e sfatena poneposredno.
Nad `elezobetonskata platforma se izdiga
~eli~na konstrukcija so osobeno ostri linii,
koi potsetuvaat na gigantski kova~ki mev.
Asocijacijata na podvi`na konstrukcija slu`i samo zaradi dvojstvo vo vizuelniot izraz
na objektot, sostaven od stati~en i dinami~en
del, {to za metabolistite stanuva dogma.*100
Vo oblasta na domuvaweto, Kikutake vo
1966 godina jasno se opredeluva za t.n. environmentalisti~ki pristap, {to }e stane glaven predizvik na vlezot vo XXI vek. Demografskata eksplozija i nedostigot od grade`no zemji{te, osobeno vo Japonija, go zgolemuvaat interesot za sozdavawe na ,,nova ve{ta~ka `ivotna sredina za ~ove{tvoto“. Trgnuvaj}i od tie postavki, Kikutake predlaga
edna niza interesni re{enija, od koi nekolku
zaslu`uvaat posebno vnimanie.
Proektot za `iveali{ta vo oblik na
drvja (1968) e koncipiran vo vid na stanbeni
edinici, ~ij oblik proizleguva od formata
Sl.408. Kijonori Kikutake.
Pliva~kiot grad Akvapolis, kaj
Okinava (1975). Izgled i presek
na elkata. Zaedni~kite blokovi bi imale: pet
kata so poluotvoreni elevatori, prostor za
detska igra i sigurnosna platforma protiv
katastrofi. Ovoj proekt vsu{nost pretstavuva ponatamo{na razrabotka na idejata za
`iveali{ta vo vid na kuli, koja Kikutake ja
ima zamisleno u{te vo 1958 godina.
Proektot za `iveali{ta vo prostoren
strukturalen sistem (1972-96) pretstavuva
del od 20-godi{niot nacionalen proekt za
dobivawe na novi prostori za `iveewe. So
pomo{ na ma{inskata tehnologija bi se
oformile terasesti prostorni strukturi i
ve{ta~ki platformi za smestuvawe na individualni ku}i so gradini. Vnatre vo struk-
turata, na dolnite katovi bi minuvale motorni soobra}ajnici, a nad niv bi se rasporedile javnite sodr`ini.
Akvapolis kaj Okinava (1975) pretstavuva eksperiment za izgradba na `iveali{ta
na morskata povr{ina, {to vo vid na urbana
edinica za prvpat e ostvareno vo Japonija.
Stabilnosta na platformata se postignuva
so pomo{ na ,,pliva~ka tehnologija“, {to ja
otstranuva opasnosta od morska bolest, promena na morskoto nivo i od zemjotresi. Vodata i hranata se dobivaat od more, a energijata od poseben zatvoren sistem i nema zagaduvawe na moreto. Ovoj ve{ta~ki avtonomen
`ivoten prostor, so dimenzii 100 h 100 h 30 m
Sl.406. Kijonori Kikutake. Proekt za
`iveali{ta vo oblik na drvja (1968)
136
Sl.409. Akiro Sibuj. Proektot za gradot na
idninata Ve{ta~ka zemja,
Sl.405. Kijonori Kikutake.
Gra|anskiot centar, Mijakonojo (1966)
e vo celosna harmonija so prirodata, pravej}i simbioza so moreto. Bidej}i sistemot pliva, so pomo{ na brodovi toj mo`e da bide odvle~en na druga lokacija i da bide povrzan
so bregot preku pontonski most.
*
Mo`nosta za vklu~uvawe na novi golemi
stanbeni strukturi vo postojnite gradovi,
kon krajot na 60-tite godini ja istra`uva i
ruskiot arhitekt J. K. Kirilov
Kirilov. Negovata
koncepcija ja usovr{uva timot na japonskiot
arhitekt Akiro Sibuj vo proektot Ve{ta~ka
zemja. Idejata se sostoi od vertikalni komunikaciski jadra, koi nosat zazeleneti horizontalni platformi so pe{a~ki pateki, za
koi bi se obesile tipizirani stanbeni edinici. Nivniot sostav i golemina mo`e da se
transformiraat so zamena na oddelni kapsuli.*101
Iako istra`uvawata vo arhitekturata sî
poubedlivo uka`uvaat na negativnite sociopsiholo{ki aspekti predizvikani od `iveeweto vo previsoki zgradi, toa ne ja spre~uva
izrabotkata na proekti za stanbeni zgradi
Sl.411. Arata Isozaki. Fragment od
proektot za vozdu{en grad (1964)
koi se razvivaat po vertikala. Proektot za
vozdu{en grad na Arata Isozaki (1931-)
predviduva visoki stanbeni strukturi sozdadeni po principot na drvo, taka {to stebloto
gi sodr`i vertikalnite, grankite horizontalnite komunikacii, a lisjata bi bile stanbenite }elii.*102
Voodu{evuvaweto na metabolistite od
tehnokratskata utopija e vidlivo ne samo kaj
objektite za svetskata izlo`ba ,,Ekspo 70“
vo Osaka (kako {to e kulata na Kikutake)
tuku i kaj ,,sekojdnevnite“ objekti, kako {to
e hotel-kulata Nagakin vo Tokio (1972), napravena spored proektot na Ki{o Kurokava
(1934-). Jadroto na zgradata e napraveno od
*83 Vidi Ikonnikov, A. V. I s t o, str.163-164
*84 Vidi Ikonnikov, A. V. I s t o
*85 Vidi Ikonnikov, A. V. I s t o, str. 167
*86 Poop{irno za tvore{tvoto na Fridman, Majmon,
Jonas i [efer vo:
Friedman, Y. L’architecture mobile, Paris,1970
Les visionnaires de l’architecture
R®bu{in, A., Dvor`ak K. Prognostika v arhitekture i gradostoitelÝstve
Schöffer, Nicolas. La ville cybernétique.
*87 Poop{irno vo Friedman, Y. L’architecture mobile,
str.20-25
*88 Vidi R®bu{in, A., Dvor`ak, K. Prognostika v
arhitekture i gradostoitelÝstve, str.158
*89 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.166-168
*90 Poop{irno za grupata Arhigram vo: Cook, Peter.
Sl.410. Ki{o Kurokava. Hotelot, kula
Nagakin, Tokio (1972). Osnova i izgled
Architecture: Action and plan.
Landau, Royston. New Directions in British Architecture
*91 Encyclopedia Britanica. Book of Year, 1968, str.21
*92 Banham, R. “Clip-on” Architecture. Bauen und
Wohnen, No 5/1967, str.284
*93 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.168-170
dve armiranobetonski okna za koi se zaka~eni 140 ~eli~ni stanbeni kapsuli so nadvore{ni dimenzii 4,2 h 2,6 h 2,5 m. Nivnata
vnatre{na oprema, vklu~uvaj}i i kompjuter,
e vgradena vo fabrikata. So toa, formulata
na Le Korbizje za ,,ku}a kako ma{ina za `iveewe“ dobiva bukvalna primena. Stanarite
nemaat izbor bidej}i svojot `ivot moraat da
go pot~inat na funkcionalnata programa nalo`ena od proektantot. Pogolemiot broj od
tie kapsuli se kupeni od bogatite tokijci za
t.n. vtor stan, taka {to se dobiva relativno
promenliv sostav na stanari, so {to se potvrduva stilskata metafora na avtorot sodr`ana vo osnovata na ovaa koncepcija, nare~ena ,,ku}a - gulabarnik“.*103
Sli~na koncepcija na prethodnata, vo
Evropa predlaga eden tim vienski arhitekti
pod rakovodstvo na prof. N. [lezinger
[lezinger, no
nivnata ideja vo toj period ostanuva samo na
nivo na model.
Kaj site proekti koi sodr`at pogolema
ili pomala utopiska koncepcija, vo golema
mera e zanemarena socio-psiholo{kata dimenzija na `iveeweto, osobeno na domuvaweto. Takvoto domuvawe, u{te pove}e otkolku
ortodoksniot internacionalen stil, doveduva do otu|uvawe na li~nosta, pa duri vr{i
negativno vlijanie i vrz potsvesta na ~ovekot. Se postavuva pra{aweto: koe semejstvo
bi se slo`ilo da go odgleduva svoeto dete vo
promenlivi ili podvi`ni strukturi kade
{to se gubi individualnoto ~uvstvo deka ste
nekoj i deka pripa|ate nekade? I pokraj toa,
nekoi metabolisti veruvaat deka idnata visoka tehnologija celosno }e go promeni svetot na arhitekturata. Takvoto veruvawe najdobro go iska`uva Arata Isozaki vo 1964 godina, velej}i: ,,Samo edno ne{to e sigurno,
idninata }e gi sodr`i urnatinite na sega{nosta“.*104
*94 Po navod na Jencks, Charles, Modern Movements in
Architecture. Bauen und Wohnen, 1967, str.284
*95 Banham, R. A Home is not a House. Art in America,
april, 1965. Po navod na
Ikonnikov ,A.V.Zarube`na® arhitektura,
str.173-174
*96 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.175-177
*97 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.179
*98 Vidi Bƒnƒm, R. Vzgl®d na sovremennu¥ arhitekturu, str.8-10
*99 Poop{irno vo: Boyd, Robin. Kenzo Tange.
Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.198-200
Kyrokava, Kisho. Metamolism in Architecture,
Riani, Paolo. Kenzo Tange.
*100 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.201-204
*101 Vidi R®bu{in, A., Dvor`ak, K. Prognostika v
arhitekture i gradostoitelÝstve, str.169
*102 Vidi R®bu{in, A., Dvor`ak, K. I s t o,
str.162-169
*103 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.207-210
*104 Vidi Cook, Peter. Architecture: Action and plan.
str.28
137
V. DOCNOMODERNA ILI
ANTIARHITEKTURA
Baraweto na novi pati{ta vo modernata
arhitektura vo vtorata polovina na HH vek,
e predizvikano ne samo od krizata vo op{testvenite odnosi tuku i od krizata vo samata
arhitektonska profesija.
Vrskite me|u arhitekturata i op{testvenite procesi se slo`eni, posredni i nekoga{ nejasni (skrieni). Me|utoa, ovie vrski
se nesomneni i samo so pomo{ na nivnite mehanizmi mo`e da se ima pristap do vistinskata sodr`ina na arhitekturata. Toa doka`uva deka arhitekturata pretstavuva kompleksna oblast kade {to se vkrstuvaat mnogu
tendencii vo razvojot na proizvodstvoto,
nau~no-tehni~kiot napredok, op{testveniot
`ivot, kulturata i ideologijata.
Krizata na arhitekturata vo 60-tite godini se manifestira pred sî vo oblasta na:
ideite, socijalnite stavovi, eti~kite normi
i estetskite vrednosti; koi se sostaven del
na profesionalnata svest. Ovaa kriza stanuva jasno vidliva koga pobunetata mladina
re{itelno gi stava na dneven red eti~kite
problemi, taka {to stanuva neizbe`no ma~noto preispituvawe na stavovite vrz koi se
zasnova samoto arhitektonsko kredo.*105
Poznato e deka utopiskoto mislewe ~estopati e generator za razvojot na modernata
arhitektura. Vo opredeleni uslovi, toa pomaga vnimanieto da se naso~i vrz objektivno
postojnite i va`ni strani na ne{tata. Toa
pottiknuva istra`uvawa {to pridonesuvaat
za neo~ekuvan razvoj na tvore~kite misli.
Sepak, vo razvojot na arhitekturata kako celina, sistemot na utopisko mislewe postavuva i niza patokazi koi ne vodat nikade.
Krizata na modernata {to se nametnuva
vo 60-tite godini, e nerazdelno povrzana so
}or-sokacite vo koi zaglavuva utopiskata
misla pri sudirot so op{testvenata realnost. Toa, od svoja strana, pokrenuva eden vid
antiutopiska reakcija, koja sozdava uslovi
za pojava na edna poinakva arhitektura.*106
Kon sredinata na 60-tite godini se formiraat postavkite na t.n. realizam na liderite na vtorata generacija moderni arhitekti. Nivniot realizam predizvikuva temperamentna i ostra reakcija kaj mladite arhitekti. Mladite ne gi prifa}aat profesionalnite postavki na osnova~ite na modernata,
no tie sepak se ma|epsani od nivnata nepomirlivost so protivre~nata realnost, kako
i od nivnata verba vo ostvaruvawe na nevozmo`noto. Od strana na mladite, poddr`uva~ite na golemite arhitekti se obvineti za
predavstvo na osnovnite celi na profesijata. Tie se obvineti za egoizam, cinizam i za
amoralnost. Me|utoa, protestite na mladite
profesionalni krugovi ne nudat alternativni re{enija zasnovani vrz nau~ni sfa}awa,
nitu nudat socijalni perspektivi. Taka i
138
Sl.412. Luis Kan. Objektite za medicinski istra`uvawa na
Univerzitetot Pensilvanija, Filadelfija (1957-61).
Osnova na prvi kat i izgled
mladite stanuvaat del od novata utopiska
misla, koja bi mo`ela da se realizira so neo~ekuvano {irokoto rasprostirawe na ,,fantasti~nata arhitektura“. U{te po~esto, toj
protest se sovpa|a so tendenciite na nihilisti~kata antikultura {to se ima ra{ireno me|u mladite na Zapad.*107
Na krajot od 60-tite godini, razvienite
kapitalisti~ki zemji gi zafa}a bran na masovni protesti protiv vospostaveniot sistem na socijalni odnosi i protiv bur`oaskite op{testveno-politi~ki ustanovi. Na jalovosta i ne~ove~nosta na bur`oaskiot racionalizam im se sprotivstavuvaat nihilisti~kite paroli, kako na primer principot
na ,,totalno negirawe“ istaknat od filozofot Markuze. Pesimizmot i skepsata ja zafa}aat kulturata, a so toa i arhitekturata.
Herbert Markuze (1898-1979) svoite prvi
filozofski dela gi ima objaveno vo rodnata
Germanija vo po~etokot na 30-tite godini. Vo
po~etokot na 40-tite godini toj emigrira vo
SAD, kade {to gi objavuva najzna~ajnite dela, koi pretstavuvaat kriti~ka analiza na
gra|anskoto op{testvo. So podocne`nite dela (Ednodimenzionalen ~ovek, 1964) toj steknuva golema popularnost vo studentskoto
dvi`ewe na t.n. novi levi. Zaklu~uvaj}i deka
rabotni~kata klasa vo SAD ve}e celosno e
integrirana vo tamo{niot gra|anski poredok, Markuze smeta deka revolucioneren pottik za ponatamo{en razvoj treba da se bara
kaj marginaliziranite op{testveni sloevi,
kade {to spa|aat i studentite.
*
Modernata arhitektura {to se razviva kon
krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini na HH vek, vo sî pogolema mera go trpi
vlijanieto na nihilisti~kite tendencii.
Obidite da se sozdade ,,dvi`ewe“ so obvivka
na zagubenite humanisti~ki principi, se gasnat vo edna atmosfera na nedoverba. Utopiskoto mislewe, zagu{eno so sarkazmot na antiutopijata, ve}e ne pretstavuva potpora na
iluziite koi go hranat tvore{tvoto. Vistinskoto otelotvoruvawe na toga{nite tvore~ki idei glavno im pripa|a na onie arhitekti,
koi na krajot na 60-tite godini se na vozrast
me|u 40 i 50 godini i koi ve}e ne se vo redot
na mladite, no mo`e da se ka`e deka go prifa}aat nivnoto stanovi{te.*108
LUIS KAN (1901-74)
Vo po~etokot na poslednata faza od
razvojot na modernata arhitektura, Luis Kan,
koj ve}e ne e taka mlad, se pojavuva kako nositel na tvore~kite misli na aktivniot sloj
na profesijata stanuvaj}i izvesno vreme
,,prorok“ na mladite. Kako uspe{en arhitekt,
vo 1947 godina toj ve}e e profesor na Jejlskiot univerzitet, a od 1957 godina e profesor na univerzitetot Pensilvanija vo Filadelfija. Kontaktot so mladite kaj nego ja
budi tvore~kata energija, naso~ena kon istra`uvawe na izvornite osnovi na tvore{tvoto. Razvojot na teoriskata misla mu dava
neo~ekuvano silen impuls na negovoto tvore{tvo. Taka, na pragot na 60-tite godini na
HH vek, Luis Kan go do`ivuva procutot na
svojot originalen talent.
Na Luis Kan mu e tu|a pesimisti~kata
mizantropija, koja e vidlivo prisutna vo ideite i vo tvore{tvoto na mnogu arhitekti vo
60-tite godini. Toj ja ima za~uvano verbata
vo tvore~kata mo} na ~ovekot, a zaedno so toa
gi poddr`uva i humanite vrednosti. Luis Kan
ne se pomiruva so kompromisite, so banalnosta i so neiskrenosta, a istovremeno gi zanemaruva op{toprifatenite stereotipi.
Tvore{tvoto na Luis Kan pretstavuva olicetvorenie na visokoto eti~ko nivo na profesijata, bidej}i vrz realna osnova odnovo
go postavuva idealot kon koj modernata arhitektura pristapuva{e preku utopija.
Vo delata na Luis Kan, arhitekturata ja
vra}a svojata vidliva te`ina. Negovite gradbi imaat ostri i grubi formi ispolneti so
mo}, poradi {to nekoi kriti~ari smetaat deka toa tvore{tvo mu pripa|a na neobrutalizmot. Vsu{nost, po~ituvaj}i ja akademskata
tradicija, so pomo{ na prelevaweto na prostorot, Luis Kan mu se sprotivstavuva na ortodoksnoto sfa}awe na modernata, pravej}i
svojstvena za nego `estoka artikulacija na
oddelnite delovi na objektot. Vo strukturata na negovite masivni gradbi, sli~no kako
kaj `ivite organizmi, gospodari simetrijata, koja e samo delumno naru{ena od slo`enosta na `ivotnite funkcii. Za sekoj funkcionalen proces, Luis Kan ras~lenuva poseben prostor, a za sekoj prostor obezbeduva poseben izvor na prirodno osvetluvawe. Toa
mo`e da se potvrdi od negovite najzna~ajni
ostvaruvawa.
Objektite za medicinski istra`uvawa
na univerzitetot Pensilvanija vo Filadelfija (1957-61) pretstavuvaat najzna~ajno ostvaruvawe na Luis Kan vo SAD. Nivnata vpe~atliva dramati~na kompozicija se sostoi od
grupa povrzani vertikalni volumeni: transparentni kuli so prostorii za laboratorii
i zatvoreni tubi za tehni~ki uredi. Vo ovaa
kompozicija se ~uvstvuva naso~enosta na
Luis Kan kon vonvremenskite vrednosti, kon
dlabokite sloevi na ponovata evropska kultura: istra`uvawata na Ledu, Le Korbizje,
na Rajt i na zbirot srednovekovni kuli.
Sl.414. Luis Kan. Narodnoto Sobranie, Daka,
Banglade{ (1962-74-83). Panorama i tremot
Luis Kan vo izvesna mera stanuva popularen blagodarenie na povr{inskata bliskost na negovite objekti so osobeno grubiot
arhitektonski izraz, koj vo toa vreme im se
dopa|a na mladite. Sepak, toj u{te pogolemo
vnimanie privlekuva preku povrzuvaweto na
nestandardnoto mislewe i streme`ot da se
vospostavi kontinuitet so kulturnite vrednosti na minatoto. Tvore{tvoto na Luis Kan
mo`e da se nare~e ostrov~e na odr`livosta
vo razbranuvaniot svet, kade {to site ideali
i vrednosti se stavaat pod somnevawe. Toj se
navra}a kon mislata za nerazdvojnost na eti~koto i estetskoto, {to se nao|a vo osnovata
na principite na modernata arhitektura.*109
Luis Kan nastojuva da pronikne i so eden
pogled da ja sogleda su{tinata na objektot,
{to samiot ja narekuva ,,forma“. Zatoa toj
trgnuva od edna odredena zamisla {to ja narekuva ,,praforma“, i nastojuva nea da ja ostvari. Takvata ,,forma“ za nego e ednakvo vredna na inspiracijata i na institucijata {to
treba da se smesti vo objektot, a koja treba da
bide izrazena niz simbolot na ,,formata“.
Pregolemoto insistirawe na simbolikata na formite kaj objektite za medicinski
istra`uvawa doveduva do toa ,,slu`enite“
(glavni) prostorii da bidat podredeni na
Sl.413. Luis Kan. Selk institutot La Olja,
Kalifornija (1959-65). Osnova i izgled
,,prislu`nite“ (servisni) prostorii. Takvata negativnost Luis Kan ja izbegnuva kaj objektite na Selk institutot La Olja, Kalifornija (1959-65), kade {to postignuva edinstvo me|u funkcijata i oblikot.
Baraweto kontinuitet so kulturnite
vrednosti na minatoto, Luis Kan uspeva da
go zadovoli kaj zgradata na Narodnoto sobranie vo Daka, Banglade{ (1962-74-83), kade
{to za sozdavawe na zamislenite formi nema
mo`nost da se iskoristi sovremenata tehnologija. Negovoto tvore{tvo ima primesi na
monumentalnost i spontanost, ili kako {to
veli ^arls Xenks, toa e istovremeno ,,kamp“
i ,,non kamp“, samosvojstveno, li~no, no i javno.*110
Se ~ini deka sozdavaweto na kontinuitet so kulturnite vrednosti na minatoto preku t.n. praforma, Luis Kan celosno go ima
postignato kaj Umetni~kiot muzej Kimbel vo
Fort Vort, Teksas (1966-72). Kako osnoven
motiv (praforma) vo kompozicijata na ovoj
objekt e zemen ,,drevniot“ polucilindri~en
svod i so negovo umno`uvawe se sozdava eden
fleksibilen prostor, koj mo`e i ponatamu
da raste. Samonose~kite armiranobetonski
svodovi se potpiraat vrz tenki dvojni stolbovi, nad koi, me|u ,,peticite“ na svodovite
se smesteni instalaciite.
Na~inot na osvetluvaweto e doveden do
sovr{enstvo. Svetlosta vleguva niz lentite
{to se postaveni po dol`inata na temeto od
sekoj svod, se prekr{uva od specijalni reflektorni povr{ini i difuzno se rasporeduva vo izlo`beniot prostor. Od ista nasoka
doa|a, a isto i na sli~en na~in se rasprostranuva i ve{ta~koto osvetluvawe. So takviot proektantski priod, Luis Kan celosno
ja potvrduva svojata deviza: ,,Muzejot - toa e
pred sî svetlosta“ .
Podigaj}i go muzejot Kimbel, Luis Kan
vsu{nost dokompletira eden park na kulturata, kade {to prethodno se izgradeni: centar na kulturata, dva teatra i dva muzeja, me|u
koi i Muzejot Amon Karter (1961) na Filip
Xonson.
139
Sl.415. Luis Kan. Umetni~kiot muzej
Kimbel, Fort Vort, Teksas (1966-72). Izgled
i vnatre{nost
to na volumenot i vrz baza na izborot na materijalot (svetol beton, priroden kamen i tula).
Poznato e deka odnosite me|u zgradata i
okolinata pretstavuvaat odnos me|u objekt
i fon, {to pretstavuva voobi~aen princip
na modernata u{te od nejzinoto formirawe.
I pokraj toa, formata na bostonskiot Gradski sovet ne se ispolni so realnosta na op{testvenata sodr`ina i ne poslu`i kako
matrica za razvoj na op{testvenite odnosi,
koi bi go promenile rutinskoto funkcionirawe na birokratskata ma{ina.*112
*
Optimizmot na avtorite Kolman, Noels
i Mek-Kinel ne e svojstven za novata ili t.n.
treta generacija arhitekti
arhitekti, koi se voodu{eveni od mo`nostite na sovremenata tehnika.
Tie ponekoga{ pribegnuvaat kon osobena
dramatizacija na ma{inerijata koja go obedinuva funkcioniraweto na sovremenite
zgradi, pretvoraj}i go objektot vo eden vid
dekoracija za nau~nofantasti~en film. Vo
isto vreme, nekoi od niv se svrtuvaat kon
eden vid arhitektura bez arhitekti, baraj}i
sistem koj bi imal nekakva ,,prirodna“ vrska
Me|u onie, koi se obiduvaat da se dvi`at
po patot {to go trasira Luis Kan, se ~ini
deka najdobar uspeh postignuvaat Kolman
(1915-), Noels i Mek-Kinel (1935-), sozdavaj}i go objektot na Gradskiot sovet vo Boston,
SAD (1969). Pojdovna to~ka za niv pretstavuva navra}aweto kon arhitektonskite pretenzii za ureduvawe na `ivotot. Tie svojata
zada~a ja nao|aat vo ,,organizacijata na upravuva~kiot proces, koj e do toj stepen ispolnet
so zna~ewe, {to samiot dobiva monumentalnost, privlekuvaj}i gi site gra|ani“.*111
Avtorite se obiduvaat da ja realiziraat
ovaa me~ta vo vid na zgrada - skulptura, zgrada - simbol. Zgradata dobiva krupni, smeli
crti, a nejzinoto plasti~no bogatstvo vsu{nost mo`e da se natprevaruva so skulptorskata plastika, bidej}i na umetni~ki na~in
se razraboteni i delovite na taa kompozicija. Avtorite se trudat vrskata so bliskoto
istorisko jadro da ja vospostavat vrz baza na
tradicionalnoto trojstvo vo ras~lenuvaweSl.417. Mo{e Safdi.
Stanbeniot ansambl
Habitat Ä67. Svetska
izlo`ba, Montreal,
Kanada
Sl.416. Kolman,
Noels i Mek Kinel.
Gradskiot sovet,
Boston (19562-69)
140
so `ivotot. Kako {to funkcionalizmot vo
vremeto na svojot nastanok go otfrla akademizmot, sega tretata generacija go otfrla
ortodoksniot funkcionalizam.
Otfrlaj}i ja funkcionalisti~kata hierarhija na sodr`inata, arhitektite od tretata generacija baraat priod zasnovan ne vrz
ona {to mu odgovara na arhitektot, tuku vrz
sfa}aweto na `ivotot so seta negova slo`enost i protivre~nost. Potpiraj}i se na tie
kriti~ki pogledi, Kristofer Aleksander
(1935-) i Robert Venturi (1925-) sozdavaat karakteristi~ni koncepcii, postignuvaj}i golema popularnost kon krajot na 60-tite godini.
Vo polemi~kata statija ,,Gradot ne e drvo“ Kristofer Aleksander na elementarizmot na novite ,,ve{ta~ki“ gradovi mu go sprotivstavuva bogatstvoto i zasitenosta na formite od postepeno komponiranite naselbi,
koi avtorot gi narekuva ,,prirodni“. Ostroumnite nabquduvawa so koi izobiluva negovata teorija, za `al ne rezultiraat so konkretni tvore~ki predlozi. Sepak, poukite od
t.n. priroden grad stanuvaat osnovna koncepcija na grupnata forma.*113
Mo{e Safdi (1938-) ja primenuva koncepcijata na grupnata forma kaj stanbenite
ansambli so golema gustina. Toj si postavuva
za cel da gi obedini metodite na grade`nata
prefabrikacija so tradicionalnosta na t.n.
spontana arhitektura, koja sozdava ,,okolina“, nasproti toga{nite vo sebe zatvoreni
objekti. Najkarakteristi~na realizacija na
taa ideja pretstavuva stanbeniot ansambl Habitat Ä67 vo Montreal, napraven za Svetskata
izlo`ba. 12-katniot objekt se sostoi od armiranobetonski }elii so te`ina od po 40 toni, so ~ii kombinacii se napraveni raznovidni tipovi na stanovi. Ritmi~koto grupirawe na standardnite elementi e zna~ajno uslo`neto so streme`ot ,,da se obedinat redot
i slobodata, redot bez sterilnost i slobodata bez haos“.*114
Otka`uvaj}i se od utopijata, tretata generacija arhitekti vo po~etokot ne se otka`uva od glavniot sto`er na modernata, tuku
se vra}a kon nejzinite principi za vistinitost, odnosno kon nivno potvrduvawe. Toa
potvrduvawe ve}e ne se pravi preku utopiski
iluzii, tuku preku svrtuvawe kon `ivotnite
realnosti. Najdosleden vo toa e Robert Venturi, niz ~ij primer najo~igledno se poka`uva protivre~nosta sodr`ana vo principite na ,,novata vistina“, smestena vo ramkite
na starite op{testveni odnosi.
ROBERT VENTURI (1925-) e najpoznatiot me|u teoreti~arite na tretata generacija, koj e zafaten so voodu{evuvaweto od
,,golemata negacija“. Vo osnovata na negovata
koncepcija se nao|aat somnevawata vo plodotvornosta na konstruktivnata `elba. Toj
se otka`uva od pretenziite na modernata za
Sl.418. Robert Venturi. Domot za stari lica Gild haus, Filadelfija (1960-63)
vospostavuvawe na ,,red“ nasproti ,,haosot“,
kako i od samata zakonomernost za sprotivstavuvawe na tie poimi na formalno nivo.
Toj go otfrla seto postoe~ko - socijalniot
red i stereotipite na ,,masovnata kultura“.
,,Redot“ za nego se sovpa|a so dogmite na modernata, pa zatoa go smeta za apsolutno negativen poim, dodeka ,,haosot“, kako rezultat
na zaemnoto dejstvo na protivre~nite sili,
spored nego vo sebe mo`e da sodr`i i pozitivno na~elo.*115
Vo 1966 godina Venturi ja objavuva knigata ,,Slo`enosti i protivre~nosti vo arhitekturata“, vo koja ostro go postavuva pra{aweto za razvojot na metodite na modernata, baraj}i revalorizacija na nejzinite vrednosti. Toj go za{tituva ,,vklu~uva~kiot“ priod vo arhitekturata, so ~ija pomo{ slo`enostite i protivre~nostite na realniot `ivot se voveduvaat vo ,,te{kiot red“. Venturi
pi{uva: ,,Jas sum pove}e za bogatstvo na zna~eweto otkolku za jasnost na zna~eweto; jas
sum za neprepoznatliva, no isto taka i za prepoznatliva funkcija. Jas go pretpo~itam
,,ova i ona“, a ne ,,ova ili ona“, crnoto ili
beloto, a ponekoga{ sivoto namesto crnoto
ili beloto... Pomalkuto ne e pove}e, pomalkuto e dosadno“.*116
Apeliraj}i `ivotot da se vidi onakov
kakov {to e, Venturi predlaga arhitekturata
da bide direkten proizvod na postojnata sostojba, so site nejzini ekonomski ograni~uvawa i socijalni protivre~nosti. Toj bara taa
da ne se sprotivstavuva na vulgarnosta i na
haosot prisuten vo proizvolno i stihijno
nastanatata okolina i se zalaga za arhitektura koja bi izniknuvala tokmu od niv.
Domot za stari Gild haus vo Filadelfija (1960-63) pretstavuva najkrupna realizacija na Venturi vo toj period. Negovata arhitektura e naglaseno prozai~na, kako {to
e prozai~na i okolinata vo koja e smesten objektot. Toj e prozai~en, kako i `ivotot na
negovite stanari. Temnata tula na yidovite,
monotonoto {arenilo vo ritamot na prozorcite, ironi~nata aluzija na ,,herojskite i
originalni“ tradicionalni formi, seto toa
treba da svedo~i za obi~nosta na objektot.
Prozorcite kako voobi~aen element se upotrebeni na malku nevoobi~aen na~in.
Na granicata me|u 60-tite i 70-tite godini, Venturi vleguva vo konflikt so liderite na ,,vtorata generacija“ arhitekti. Eden
od negovite proekti, Filip Xonson go narekuva ,,bezobrazen i navredliv“. Kako odgovor
na toa, Venturi ja nudi programskata opredelba za ,,haosot kako arhitektura“, otfrlaj}i ja verbata vo bezuslovnata vrednost na ubavoto i neobi~noto, {to pretstavuva osnoven
motiv vo aktivnosta na ,,vtorata generacija“.
Venturi ja obvinuva modernata deka, isteruvaj}i go ornamentot od yidovite, taa vo
ornament go pretvora samiot objekt i deka
sprotivno na deklaracijata za socijalna zasnovanost na svojata filozofija, taa e zagri`ena pred sî za dramatizacijata na svoite
formi. Toj pi{uva: ,,Sega ne e vreme, a na{ata okolina ne e mesto, za herojski gestovi
na ~istata arhitektura“.
So lesnata raka na ,,vtorata generacija“,
vo 60-tite godini se preuveli~uvaat konstrukcijata i elementite na mehani~kite
uredi vo vid na ornament. Za toa Venturi zabele`uva: ,,Simbolot na modernata e tehnolo{kiot funkcionalizam, no koga funkcionalnite elementi se upotrebuvaat simboli~no, tie obi~no ne funkcioniraat“.
Venturi se svrtuva kon stihijnosta na komercijalnoto graditelstvo, agresivnata vulgarnost na reklamite na Las Vegas (centarot
na kockarnicite) i haoti~nite obidi na `itelite na amerikanskite predgradija (osobeno okolu Los Anxeles) da vnesat individualna prepoznatlivost i socijalna simbolika vo
bezli~nata monotona sredina. Pritoa, toj objavuva: ,,Los Anxeles, kako arhetip, treba da
stane na{ Rim, a Las Vegas - na{a Firenca“.*117
Od tie lekcii Venturi izvlekuva zaklu~ok deka arhitektot treba da se otka`e od
aktivnata pozicija i od nastojuvaweto korisnikot na objektot da gi prifati negovite
vrednosti. Spored Venturi, zada~a na arhitektot e da sozdade ,,zgrada - provizorium“,
kako neutralen fon {to }e go aktivira ,,funk-
Sl.419. Rovert Venturi so Artur Xons. Ku}ata na Vana Venturi, ^esnut Hil, Filadelfija (1962-64). Osnovi i izgled
141
Nakuso definirana, modernata arhitektura od nejzinata herojska doba pretstavuva
,,univerzalen“ internacionalen stil, zasnovan vrz karakteristikite na novite konstruktivni sredstva, stil {to mu prilega na
novoto industrisko op{testvo i ima za cel
da go menuva op{testvoto kako vo pogled na
vkusot i percepcijata taka i vo pogled na negovoto ureduvawe. Od ovaa definicija mo`e
da se vidi {to e promeneto, a {to ostanuva
isto vo docnomodernata i vo postmodernata.
Docnomodernata arhitektura spored svojata op{testvena ideologija e pragmati~na
i tehnokratska, a dobar del od stilskite idei
na modernata gi prenaglasuva za da go o`ivee
nejziniot dosaden, umira~ki jazik. Ironi~no
e toa {to docnomodernata vo svojot koren go
sodr`i imeto na modernata, a vsu{nost ja negira nejzinata tradicija.*125
Me|u vrvnite spomenici na docnomodernata Xenks gi naveduva:
- centarot @or` Pompidu vo Pariz
(1971-77) na Pijano i Roxers,
- umetni~kiot muzej Gunma vo Takasaki,
Japonija (1970-74) na Arata Isozaki,
- Ateneum vo Wu Harmoni, Indijana
(1975-79) na Ri~ard Mejer, i
- bankata na Hong Kong i [angaj vo Hong
Kong (1971-86) na Norman Foster i sorabotnicite.
Vo site navedeni primeri, spored Xenks,
logikata na modernata e preuveli~ena, izopa~ena, napravena navidum ekstremna ili
produhovena, no na nedovolno naglasen na~in.
Taka na primer, so centarot Pompidu e sozdaden eden vid ,,{teker naselba“ (spored Arhigram), vo koja re~isi sekoj aspekt pretstavuva preuveli~ena modernisti~ka ideja:
- ,,ko`ata i koskite“ na Mis, ovde stanuvaat ,,skriena ko`a i golemi koski“,
- univerzalniot vnatre{en prostor potpren so gigantski nosa~i ovde stanuva
,,avionski hangar“ so otvorena apstraktnost,
- konstrukcijata e nasilno razgolena,
- dvi`eweto koe vo modernata e naglaseno, ovde stanuva primarna sodr`ina.
Pokraj navedenoto, Xenks smeta deka
mnogu lu|e doa|aat vo ovoj centar samo za da
se vozat so eskalatorite smesteni vo proyirni tubi na fasadata i da ja gledaat panoramata na stariot Pariz. Dokolku modernata
propadna delumno poradi toa {to be{e dosadna, ovoj primer, spored nego, poka`uva deka docnomodernata ima re{itelna namera da
ne ja povtori istata gre{ka.*126
Andrej Ikonikov od svoja strana, objektot na centarot Pompidu go smeta za najvpe~atliva realizirana koncepcija na t.n. poinakva arhitektura. Spored nego, ovoj objekt
od samiot po~etok e zamislen da bide senzacija vo starogradskoto jadro. Avtorite ja
proklamiraat negovata ednostavnost i ~esnost, kako odnovo da gi voskresnuvaat nekoga{nite povici na modernata - za vistina i
samo vistina.
Kaj centarot @or` Pompidu, vo interes
na zada~ata da se sozdade prostor za smestuvawe na razli~ni promenlivi funkcii, kako
vistina se nudi: pretvorawe na arhitekturata vo bezli~na osnova, odnosno vo mre`a koja
e sposobna da prifati kakva bilo slika na
postojano obnovlivata informacija od kakov
bilo vid. Za da se obezbedi maksimalna elasti~nost na funkcijata, nose~kite ~eli~ni
konstrukcii vo vid na grade`ni skeliwa se
isfrleni pred nadvore{nata obvivka. Pred
obvivkata se postaveni horizontalnite komunikacii, a eskalatorite duri i pred ~eli~niot skelet. Spored Ikonikov, ovde sî e promenlivo, taka {to vo granicite na ~eli~nite
stolbovi mo`e da se promeni funkcionalniot raspored za koja bilo potreba. Ovde, sî
e programski sprotivstaveno na stihijno raste~kata op{testvena svest vo 70-tite godini
za streme` kon nepovtorlivost i kon individualizacija na ~ove~kata okolina.
Sl.423. Pijano i Roxers. Centarot @or` Pompidu, Pariz (1971-77)
144
Vo ovoj objekt nezavr{enosta i privremenosta se ovekove~eni i monumentalizirani so sli~no voodu{evuvawe, kako i kaj centarot za masovni komunikacii vo Kofu na
Kenzo Tange. Razlikata e vo toa, {to kaj Tange nezavr{enosta e samo edna od komponentite na oblikovniot jazik, a kaj pariskiot
objekt taa re~isi ja iscrpuva sodr`inata na
jazikot. Paradoksalno e toa, {to takvoto zacvrstuvawe na nepostojanosta i na ednomomentnosta go otu|uva objektot od negovata
okolina, koja so svojata vremenska dlabo~ina
e ~etiridimenzionalna i naglaseno ~uvstvitelna, poradi pove}eslojnoto kulturno nasledstvo.
So principot na ,,poinakva arhitektura“
se nastojuva da se eliminira problemot na
formata i nejzinite informaciski i estetski vrednosti. Kaj centarot Pompidu, toj
princip dobiva u{te po`estoka artikulacija otkolku na primer, kaj Bakminster Fuler,
~ii realizacii izobiluvaat so zavr{enost
i harmoni~nost. Gledaj}i taka, mo`e da se ka`e deka preku objektot na ovoj centar e ostvaren eden vid antiarhitektura. Otsustvoto
na vrednosti so koi e povrzana dolgovekovnata pretstava za arhitekturata, kaj ovoj isklu~itelen objekt e nadomesteno so intenzitetot na `ivotnite funkcii i so privle~nosta na neobi~noto novo. Sepak, so prenesuvawe na principot ,,poinakva arhitektura“
od oddelen objekt vrz po{iroki kompleksi,
bi se uni{tila mo`nosta za takov nadomest,
a mra~nata antiutopija na @an Lik Godar za
,,gradot Alfa“, bi se pretvorila vo realnost.
Nesomneno e deka Pijano i Roxers imaat
napraveno smel ~ekor, no spored Ikonikov
toa e ~ekor kon nikade, bidej}i antikulturata i ,,golemata negacija“ ni{to ne vetuvaat
i ne otvoraat perspektivi za zamena na otfrlenoto so ne{to poinakvo. Vo taa smisla,
i antiarhitekturata pretstavuva kapitulacija na profesionalnata elita pred realnos-
Sl.424. Arata Isozaki. Umetni~kiot muzej Gunma, Takasaki (1970-74)
Sl.425. Ri~ard Mejer.
Ateneum, Wu Harmoni,
Indijana (1975-79). Izgled
i osnova na prviot kat so
auditoriumot
tite na potro{uva~koto op{testvo. Taa ve}e
ne se ograduva od tie realnosti so pomo{ na
iluzionisti~kiot paravan na utopijata, taka
{to mo`e da se ka`e deka vo vtorata polovina na 70-tite godini utopijata vo arhitekturata e napu{tena, pa duri i mrtva.*127
Arata Isozaki (1931-) kaj umetni~kiot
muzej vo Gunma, Takasaki (1970-74) sozdava edna visokotehnologizirana arhitektura so dinami~na kompozicija. Kompozicijata e disciplinirana so nasekade prisutnite aluminiumski kvadrati i rasteri. Sepak, sevkupniot arhitektonski izraz sodr`i edna niza
zna~ewa, koi ~estopati se prisutni vo modernata arhitektura.
Ser Norman Foster (1935-) so sorabotnicite go sozdava sedi{teto na bankarskata
korporacija Hong Kong i [angaj vo Hong
Kong (1979-86), kade {to e naru{en konceptot na sredi{te so obikolna fasada. Objektot se nosi od osum jarboli so po ~etiri cevki, a 139-te toaletni moduli, skalite i liftovite se smesteni bo~no na objektot.
Vrz osnova na ovie analizi, te{ko bi mo`elo da se ka`e deka kon krajot na 70-tite
godini nekoj sî u{te ja ima za~uvano verbata
vo mo`nosta za re{avawe na sovremenite
problemi so pomo{ na proizvolno odbrani
utopiski celi. Istovremeno presu{uvaat
verbata vo proro~kata misija i nastojuvaweto so pomo{ na arhitektonskoto tvore{tvo
da se preuredi `ivotot. Gubej}i ja ovaa verba,
modernata arhitektura ja gubi i energijata
za tvore~ki barawa, a so nea i humanisti~koto voodu{evuvawe.*128
Sl.426. Norman Foster i Ouv Arup.
Sedi{teto na bankarskata korporacija Hong
Kong i [angaj, Hong Kong (1979-86). Izgled i
osnova na 30-ot kat
*105 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.34
*106 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.12
*107 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.159
*108 Vidi: Ikonnikov, A.V. I s t o, str.182
Marksisti~ka filozofija XX veka.
*109 Poop{irno vo: Ikonnikov, A.V. Zarube`na®
arhitektura, str.183-184
Scully, Vincent. Louis I.Kahn
Ronner, Heinz; Jhaveri Sharad. Luis I. Kahn
Romaldo, G. Luis I.Kahn
*110 Vidi D`enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi,
str.265-276
*111 Vidi Architectural forum, V,130/1969, No 1, str.23
*112 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.185-186
*113 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.188
*114 Safdi, M. Beyond Habitat. Combrige, Mass. Mit-Press,
1973, str.244
*115 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.191-192
*116 Poop{irno vo: Mead, Christopher. The Architecture
of Robert Venturi
Robert Venturi. The Pritzker Architecture Prize, 1991.
The Hyatt Foundation, Chikago, 1991
Schwarc, Frederic/Vaccaro.Venturi, Scott Brown and
associates
Venturi, Robert. Slo`enosti i protivre~nosti u arhitekturi,
str.23
*117 Vidi Architectural forum, 135,1975, No 5, str.51-53
*118 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.193-195
*119 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o, str.197-198
*120 Vidi: Ikonnikov, A.V. I s t o, str.177-178
Marksisti~ka filozofija XX veka
*121 Vidi D`enks, ^arls. Jezik postmoderne architecture,
str.46,115,118
*122 Vidi D`enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi,
str.372,447,449
*123 The Atlantic Montly, 1974 , str.12. Po navod na
Ikonnikov, A.V.
Zarube`na® arhitektura, str.4
*124 Nelson. The end of Architecture. RIBA Journal, 1973,
No 10, str.292
*125 Vidi D`enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi,
str.449-450
*126 Vidi D`enks, ^arls. I s t o. str.461-463
*127 Vidi Ikonnikov, A.V. Zarube`na® arhitektura,
str.215-216
*128 Vidi Ikonnikov, A.V. I s t o
145
Xonson i Barxi. Penicoil pleis, Hjuston, Teksas (1976). Izgled i vnatre{nost
146
VII. POSTMODERNA ILI ARHITEKTURA NA KRSTOPAT
Krajot na 70-tite godini na HH vek, vo
arhitekturata na zapadnite zemji ne e vreme
za razre{uvawe na somnevawata. Naprotiv,
op{tata kriza koja zaedno so ekonomijata gi
zafa}a op{testvenite i politi~kite institucii, kone~no ja potkopuva verbata vo ,,sistemot“ i negovite vrednosti, zgolemuvaj}i ja
za{emetenosta na profesionalnata svest.
Toga{ se ~ini deka site zamisleni varijanti
i idei za usovr{uvawe na svetot so pomo{
na edna ,,~esna“, razumna arhitektura, odamna
se razgledani, isprobani i ne go imaat polo`eno ispitot. Utopiskata me~ta ja zamenuva
skepti~niot pesimizam, oboen so nostalgija
po minatoto.
Nostalgi~noto raspolo`enie najsilno i
najotvoreno se manifestira vo SAD. Euforijata na ,,amerikanskiot son“ i na mitot za
,,vekot na Amerika“, koi tolku aktivno vlijaat vrz arhitektonskata dejnost, se zamenuvaat so nostalgi~nite spomeni za skore{noto minato, koga liderskata uloga na SAD me|u zemjite od Zapad ne se stava pod somnevawe,
barem me|u Amerikancite. Vo toj period
^arls Mur ironi~no zabele`uva: ,,Kaj nas ve}e be{e idninata - taa idnina bea 50-tite godini“.*129
Profesionalnite arhitektonski krugovi, prakti~no so ni{to ne mo`at da mu se sprotivstavat na nadvore{niot pritisok od konzervativnite i pesimisti~kite raspolo`enija. Edna sosema radikalna alternativa na modernata mo`e da se realizira samo vo retki
isklu~itelni objekti, no tie sosema o~igledno ne se pogodna osnova za sozdavawe na nasoka,
koja bi izvr{ila po{iroko vlijanie vo
praktikata. Zastra{uva~kiot egzibicionizam
na antiarhitekturata samo predizvikuva
odbranbeni refleksi i zaminuvawe kon voobi~aenoto pribe`i{te na ,,ve~nite vrednosti“: tradicijata i sentimentalnata ubavina.
A. POJAVA
Istoricizmot i svrtuvaweto kon oblikovnite sistemi na minatoto stanuva re~isi
glavna alternativa na arhitekturata kon
krajot na 70-tite godini. Taa alternativa dobiva mnogu po{iroko priznanie od ona na t.n.
antiarhitektura. Vo taa nasoka, simbol i
pottik stanuva golemata izlo`ba ,,Arhitekturata na [kolata na ubavite umetnosti od
Pariz“ odr`ana vo Muzejot na modernata
umetnost vo Wujork vo 1975/76 godina.*130
Poznato e deka [kolata na ubavite umetnosti, kon krajot na XIX i po~etokot na HH
vek e glavniot bastion na eklekticizmot,
protiv koj se naso~eni naj`estokite napadi
na pripadnicite na modernata od krajot na
20-tite i po~etokot na 30-tite godini. Ovaa
[kola e zatvorena vo 1968 godina po studentskite nemiri, iako u{te pred toa ja ima zagubeno cvrstinata na svojata konzervativna
tradicija. Me|utoa, kon krajot na 70-tite godini [kolata e izdignata na nivo na muzej
za za{tita, kako simbol na povtornoto ra|awe na istoricizmot.
Vsu{nost, terminot istoricizam toga{
se poka`uva kako nedovolno pogodna osnova
za parolite okolu koi bi mo`ele da se konsolidiraat ,,novite“ tvore~ki nasoki. Kako
zamena za nego, arhitektonskite kriti~ari
predlagaat novo slo`eno ime - postmodernizam, koe za prvpat go upotrebuva Xenks vo
1975 godina. Vo ramkite na istoricizmot, isto taka se opfateni: sprotivstavuvaweto na
modernizmot, mnoguzna~noto eho na teorijata na postindustriskoto op{testvo, kako i
drugite pomodni ,,post“-ovi.
Na po~etokot, ovaa nasoka pretstavuva
pove}e rubrika vo kartotekata na kriti~arite otkolku realna arhitektonska praktika. Vo nea se vbrojuva mnogu {irok krug na
razli~ni barawa. Amerikanskiot arhitekt
i kriti~ar Robert Stern (1939-), obiduvaj}i
se da gi opredeli granicite na postmodernizmot od krajot na 70-tite godini, nabrojuva
tri principi, ili poto~no tri priodi
priodi, so ~ija pomo{ nastojuva da go okarakterizira:
- kontekstualizam, koj go prisposobuva
objektot na uslovite, {to proizleguvaat od negovata okolina;
- aluzionizam, koj voveduva istoricisti~ki asocijacii (odrazi ili navestuvawa, kako {to veli Stern) vo kompozicijata;
- ornamentalizam, koj na arhitekturata
ñ gi vra}a elementite {to nosat zna~ewa, no ne u~estvuvaat vo rabotata na
konstrukcijata ili vo ostvaruvaweto
na utilitarnata funkcija.
Stern i drugite kriti~ari, osnovnata
specifi~nost na postmodernizmot ja gledaat
vo naglasenata simboli~na uloga na arhitektonskata forma. Tie zboruvaat za arhitekturata pred sî kako za osoben likoven jazik,
kako na~in za komunikacija me|u lu|eto. Niv
ne gi interesira tolku objektot na arhitektonskata dejnost kolku negoviot subjektiven
priem.*131
*
Stern i drugite insistiraat na avtonomnata priroda na arhitekturata, nejzinata nezavisnost od istorijata i kulturata i nejzinoto pravo so sopstven jazik da zboruva za
svoite idei, koi se specifi~ni samo za nea.
Vo poslednovo se sostoi re~isi glavnata razlika me|u nivnoto stanovi{te i stanovi{teto {to go zazemaat pionerite na modernata, ~ii celi na dejstvuvawe se opredeleni so
ona {to se nao|a nadvor od granicite na tesnoprofesionalnite zada~i.
Sl.427. Luis Kan. Centarot za angliska umetnost i studii, Wu Hevn,
Konektikat (1969-78). Osnova na prizemje, presek i izgled
147
Kako i da e, samite postmodernisti smetaat deka svrtenosta kon istorijata pretstavuva glavna granica {to gi razdeluva od modernata, ~ii pripadnici veruvaa deka nivnoto tvore{tvo pretstavuva apsolutna vistina
vo arhitekturata, koja kako da se pi{uva na
~ista hartija, nadvor od vlijanijata na slo`enata sredina i nadvor od kulturnata tradicija. Postomodernizmot e sosema razli~en
i od tehnolo{kiot neoklasicizam na 60-tite
godini, koj pravi obidi da sozdade hibridi
na ,,univerzalnata forma“, trgnuvaj}i od Mis
van der Roe i poednostavenite motivi na klasi~nata dekoracija.
Namesto direktnoto svrtuvawe kon tradicijata, se pretpo~itaat: slo`enata igra so
aluzii na arhetipovite i naglasenata i {ifrirana simbolika. Istoriskoto vo toj period se prima niz prizmata na ironijata, a aluziite na istoriskoto voveduvaat kompoziciski priodi, koi trgnuvaat od pop-artot so negoviot streme` kon zbunuva~ko premestuvawe. Se javuva streme` kon voveduvawe na ednostavni ne{ta vo za niv nesvojstven, re~isi
nezamisliv kontekst i kon soedinuvawe na
nesoedinlivoto.
Kako izvor na postmodernizmot ponekoga{ se smeta docnoto tvore{tvo na Luis Kan,
pri {to kako primer se zema negovoto posledno delo, Centarot za angliska umetnost
i studii vo Wu Hevn, Konektikat (1969), koe
e zavr{eno pod nadzor na negovite u~enici
vo 1978 godina. Vo kompozicijata na ovoj objekt, Kan nastojuva da gi izdvoi vonvremenskite principi i vrednosti od klasikata i
da gi vsadi vo modernata. Deka takvata ideja
mo`e da bide produktivna i bez {pekulacii,
Luis Kan go ima provereno preku realizacijata na objektot za Umetni~kiot muzej Kimbel vo Fort Vort, Teksas (1974), podignat vo
godinata na negovata smrt. Me|utoa, takvata
postapka za postmodernistite od krajot na
70-tite godini pretstavuva staromoden idealizam.*132
Sl.428. Robert Venturi i Xon Rauh. Umetni~kiot muzej Alen, Oberlin, Ohajo (1973-77)
Sl.429. Robert Venturi i Xon Rauh.
Zimskata ku}i~ka Brent-Xonson, Veil,
Kolorado 1975-77)
B. RAZVOJ
Golem del od postavkite na postmodernizmot poteknuvaat od ideite na Robert Venturi
turi, koi rezimirano bi mo`ele da se pretstavat na sledniot na~in:
- So ideite na postmodernizmot za retrospektiva se simnati kulturnite zabrani za svrtuvawe kon istoriskite primeri.
- Od nego poteknuva ironi~niot odnos kon
tie primeri, koi vo sredinata na sovremeniot kapitalisti~ki grad lesno se stavaat na
isto ramni{te so bezobraznosta, navredata
i ki~ot na komercijalnata reklama.
- Ottuka proizleguva do`ivuvaweto na zgradata ne kako vo sebe zatvoren objekt tuku kako fragment od sredinata, odnosno del od nejziniot kontekst.
148
Sl.430. ^arls Mur i dr.
Pjaca dÄItalija, Wu Orleans,
Lujzijana (1974-78).
Osnova i izgled
- Ottuka proizleguva i tvrdeweto deka koristeweto ne e citat na istorijata na arhitekturata, tuku ironija na taa istorija, koja
ne go zbogatuva oblikot, tuku negovoto simboli~no zna~ewe.
Samiot Venturi ponekoga{ namerno pominuva kon sozdavawe na ,,grdi i navredlivi“,
namerno disharmonizirani zgradi so retrospektivni groteski. Deka sarkazmot {to ja
ispolnuva negovata arhitektura se zamenuva
so ironija, go potvrduvaat slednite primeri:
- dogradbata na neoklasi~niot objekt na
Umetni~kiot muzej vo Oberlin, Ohajo,
SAD (1973-77) ima disproporcionalni
jonski koloni, koi nalikuvaat na ironi~na groteska;
Sl.431. Piter Ajzenman. Ku}ata VI na Frenk, Kornvol,
Konektikat (1972-75)
Sl.432. Ajzenman i Robertson. Stanbeniot blok br.5,
ju`en Fridrih{tat, Berlin (1981-86)
- zimskata ku}i~ka vo Veil, Kolorado
(1975-77) ima agresivni preuveli~eni
formi, koi gi karikiraat gradbite na
modernata arhitektura od HH vek. Tie
formi potsetuvaat i na drugi ne{ta: na
minijaturna pagoda, na ku}i~ka za ptici, pa duri i na ~ove~ko lice so kapa.*133
Pove}ezna~nosta na izrazot, za postmodernata stanuva del od programata, isto kako
i eklekti~nosta na oblikovnite sredstva.
Spored misleweto na Venturi, bliskosta do
haosot, pri negovo otsustvo, na arhitekturata ñ dava vpe~atliva mo}.
Vsu{nost, od sentimentalniot eklekticizam sozdaden so najseriozni nameri, postmodernistite se izdvojuvaat so svoite ironi~ni paradoksi, koi te{ko deka nekoj neupaten mo`e da gi razbere. Kako primer za toa
mo`e da poslu`i koncepcijata na Pjaca
dÄItalija vo Wu Orleans (1974-78) od ^arls
Mur (1925-93). Fontanata, koja e napravena
po pora~ka na Italijanskata op{tina za odr`uvawe na sve~enosti, predizvikuva senzacija: odgovaraj}i na nara~atelite za sozdavawe na materijalen odraz na nivnata nostalgija, avtorot ,,imitira“ pretenciozna eklekti~na kompozicija od krajot na XIX vek.
Kaj fontanata, vo eden kola` od evropski arhitektonski motivi i amerikanski
prividenija na neonski reklami, se naglasuva
plasti~nosta na formata i sentimentalnata
napregnatost na izrazot. Arhitektonskata
dekoracija, na koja namerno ñ e daden karakter na maketa, e natrupana okolu kamenata
karta na Italija. Svesnoto svrtuvawe kon
eklekticizmot, koj dotoga{ be{e bezuslovno
otfrlan, i negovoto prifa}awe kako sredstvo na transformacija, ovde stanuva moto,
{to ja potvrduva {iro~inata na kulturniot
spektar na postmodernizmot.*134
Edna od paradoksalnite manifestacii
na istoricizmot pretstavuva negovoto svrtuvawe i kon ranata faza na modernata, kako
izvor na istoriski reminiscencii (iako
postmodernata ja otfrla strogata moderna).
Pritoa, predmet na povtorno osmisluvawe
stanuvaat najpromislenite i strogi dela na
funkcionalisti~kata arhitektura od 20-tite godini. Oblikot se ras~lenuva, a negovite
elementi se pregrupiraat i se pot~inuvaat
na edna nova logika, taka {to arhetipot se
tolkuva ironi~no. Vsu{nost, na takov na~in
postmodernistite postapuvaat so koi bilo
izvori na asocijacija. Najgolemi zalo`bi vo
taa nasoka poka`uvaat nekolkumina amerikanski arhitekti.
Piter Ajzenman, Majkl Grejvs, Robert
Stern i Ri~ard Mejer gi pravat najkarakte-
Sl.433. Piter
Ajzenman. Centarot
za vizuelni
umetnosti Veksner,
Kolumbus, Ohajo
(1985-89)
risti~nite primeri, koi izgledaat kako kola`i od hiperbolizirani fragmenti na ranite gradbi na Le Korbizje. Ovie fragmenti
dobivaat eden nov sopstven `ivot, izoliran
od nivnata izvorna funkcija. Kako {to nadrealistite ja transformiraat realnosta vo
model na no}en ko{mar, sli~no na niv Ajzenman i Mejer, racionalizmot na modernata go
transformiraat vo nekakov nadrealizam.*135
Piter Ajzenman (1932-) svoite arhitektonski idei gi bazira vrz holandskiot neoplasticizam, pravej}i spoj na realni i virtuelni ramnini so koi formira arhitektonski granici vo bezgrani~niot prostor. Toj
ja prevrtuva tradicionalnata smisla na yidovite i go naglasuva prisustvoto ili otsustvoto na rasterot od stolbovi. Karakteristi~en primer na takvata arhitektura pretstavuva ku}ata VI na Frenk vo Konrvol, Konektikat (1972-75).
Kaj stanbeniot blok br.5 vo Berlin
(1981-86), postaven na uli~en agol, Piter Ajzenman na svoj na~in ja interpretira istorijata na mestoto. Toj pravi t.n. konceptuelno ,,arheolo{ko istra`uvawe“ i superimpozicija na planovi so promenlivo nivo na apstrakcija, so cel da gi razvie oblikovnite
sloevi. Pritoa, toj i ponatamu go zadr`uva
svojot prepoznatliv pristap vo tretmanot na
yidovite i stolbovite, ponekade so vmetnuvawe na `ivopisen kolorit koj potsetuva na
neoplasticizmot.
Konceptot na Centarot za vizuelni umetnosti Veksner vo Kolumbus, Ohajo (1985-89),
proizleguva od teoriskite istra`uvawa na
Piter Ajzenman za post-strukturalisti~kata teorija, kako i od kni`evniot dekonstruktivizam. Od niv proizleguva i negoviot skepticizam za mo`noto edinstvo na humanizmot
so zapadniot na~in na mislewe, pri {to sugerira deka od takvite impulsi proizleguvaat: celosen konflikt, dvosmislenost i prekin. Kako i da e, ocenuva~kata komisija go
proglasuva proektot na Piter Ajzenman za
pobednik, bidej}i ,,najdobro gi ima uloveno
149
Sl.434. Majkl Grejvs. Dogradbata na ku}ata
Benaseraf, Prinston, Wu Xersi (1969)
Sl.435. Robert Stern i Xon Hegman.
Rezidencijata Vest~ester, Armonk,
Wujork (1974-76)
Robert Stern
Stern, vo sorabotka so Xon Hegman
man, ja pravi rezidencijata Vest~ester vo
Armonk, Wujork (1974-76), ~ij izgled kon bazenot sodr`i transformirani belezi na klasi~nata arhitektura i na delata na Frenk
Lojd Rajt. Kr{livosta i ~uvstvitelnosta se
postaveni vo takov me|useben kontrast, koj
po mislewe na ^arls Xenks mo`e da bide nare~en maniristi~ki i frustrira~ki.
Ri~ard Mejer (1934-), po~nuvaj}i od sredinata na 60-tite godini, pove}e od dve decenii poka`uva edna konzistentnost vo tvore~kiot pristap, koristej}i ja delumno transformiranata sintaksa na Le Korbizje.
Proektiraj}i individualni ku}i, toj ja
transformira italijanskata tradicija na
gradewe vili vo priroda. Toa mo`e da se vidi
od negovite objekti:
Sl.436. Ri~ard Mejer. Smit haus, Darien,
Konektikat (1965-67). Izgled i osnovi na
prizemje i I kat
duhot i dinamizmot na programskite
barawa za Centarot“. Vo oblikot na
objektot dominiraat kulite od crvena
tula, koi go zaobikoluvaat centralniot
del, oblikuvan kako bel kostur.
Koncepcijata {to ja primenuva kaj
prethodniot objekt, Piter Ajzenman
ponatamu ja razviva kaj Golemiot centar
za konvencii vo istoto mesto (1989-93),
pri {to uspeva od edna voobi~aena sodr`ina da sozdade objekt so mnogu neobi~ni
formi, vo koj razli~nite delovi se artikulirani so razli~nata struktura na bojata i metalot.
Majkl Grejvs (1934-) zapo~nuva da raboti so sli~en arhitektonski koncept
u{te pred Piter Ajzenman. Kaj negovata
dogradba na ku}ata Benaseraf vo Prinston, Wu Xersi (1969), kubisti~kata sintaksa e upotrebena za da privle~e vnimanie vrz sebe. Od izgledot ne mo`e da se
otkrie namenata na oddelnite prostorii,
a konstrukcijata ponekade nepotrebno izleguva nadvor od yidovite. Takviot pristap Grejvs go primenuva i kaj:
- ku}ata Henselman vo Fort Vejn, Indijana (1967-68), i
- ku}ata Sniderman (1972) vo istoto
mesto.
150
Sl.437. Ri~ard Mejer. Daglas haus, Harbor
Springs, Mi~igen (1971-73). Izgled i
fragment od vtoroto nivo
- Smit haus vo Darien, Konektikat (1965-67)
e prvata poznata ku}a na Ri~ard Mejer, koja
ima drvena konstrukcija so oddelni ~eli~ni
stolbovi, a tulata e upotrebena samo za
izvedba na kaminot.
- Daglas haus vo Harbor Springs, Mi~igen
(1971-73) sodr`i transformirana italijanska tradicija na vila vtopena vo {uma, no sepak naglasena kako ~ove~ka tvorba, kade {to
se koristi sintaksata na Le Korbizje za da
se prika`e vnatre{niot prostor, koj e postaven horizontalno i vertikalno na ~etiri
nivoa.
Sl.438. Ri~ard Mejer. Muzejot na umetnost
i zanaeti. Frankfurt na Majna (1979-84).
Aksonometrija
- Turisti~ko-informativniot centar Ateneum vo Wu Harmoni, Indijana (1975-79), pretstavuva to~ka pokraj ezerskiot breg od koja se
trgnuva vo poseta na istoriskiot grad. Negovite formi se orientirani zavisno od pristapot, vizurite i od vrskite so okolinata.
- Brixport centarot vo Konektikat (1984-88)
e oblikuvan so pove}eslojni i ramni volumeni napraveni od ~eli~ni paneli so bela i
siva boja. Neras~lenetiot volumen e oblo`en so kamen od crvena i kafeava boja.
Bogatstvoto na re{enija so jasno ras~leneti volumeni i so vtorostepena plastika,
Ri~ard Mejer go poka`uva i kaj: Muzejot na
umetnost i zanaeti vo Frankfurt na Majna
(1979-84), Golemiot umetni~ki muzej vo Atlanta, Xorxija (1980-83), Muzejot na sovremenata umetnost vo Barselona, [panija
(1982-92) i ogromniot (87.700 m2) Centar Geti
vo Los Anxeles (1985-92).*136
Sl.439. Metju, Xonson-Mar{al i Derb{ir. Gra|anskiot centar,
Hilington (1974-77)
Slo`enosta na arhitektonskata slika od
sredinata na 70-tite godini treba da se dopolni so obidite na postmodernistite za vra}awe kon edna arhitektura koja se bazira vrz
regionalni i nacionalni tradicii. Takvi
obidi se pravat vo redica zapadnoevropski
zemji, a osobeno vo Velika Britanija. Karakteristi~en objekt od toj vid pretstavuva Gra|anskiot centar vo Hilington (1974-77) na
arhitektite Metju
Metju, Xonson-Mar{al i Derb{ir
{ir. Volumenot na golemiot administrativen objekt e ras~lenet na fragmenti so merki
i formi koi se karakteristi~ni za angliskoto selo. Za toa delo Derb{ir pi{uva deka
nivnata `elba bila ,,da sozdadat objekt koj
zboruva so jazikot na formata, razbirliv za
site korisnici, odnosno da go napravat ova i
da go ka`at ona {to korisnicite sakaat da
go slu{nat“.*137
Interesno e toa {to akcentite vrz arhitekturata kako jazik za komunikacija, postmodernisti~kite avtori gi povrzuvaat so
pretenziite na modernata: objektot da gi razurne administrativnite barieri i sekomu
da mu pomogne srde~no da razgovara so negovite izbrani pretstavnici i radikalno da
vlijae vrz odnesuvaweto na lu|eto.
Ralf Erskin (1914-), podigaj}i ja naselbata Bejker kaj Wukasl vo Velika Britanija
(1972-76), predlaga poinakov traktat na nacionalnite i lokalnite karakteristiki, bez
povrzuvawe so sentimentalnoto minato. Vo
slo`eno formiraniot arhitektonski ,,yid“
na perimetralnata gradba, za{tituvaj}i go
vnatre{niot dvor od soobra}ajnata magistrala, avtorot gi vklu~uva i starite objekti. So svesno razvivawe na mno`estvo oblikovni sredstva, Erskin ja izrazuva multifunkcionalnosta na ovoj arhitektonski or-
Sl.440. Ralf Erskin. Naselbata Bejker kaj Wukasl (1972-76). Izgled od ulicata i od dvorot
151
Sl.446. Kevin Ro{ i
Xon Dinkelu.
Sedi{teto na Kolex
lajf in{urens, kaj
Indijanapolis
(1967-74)
Sl.447. Norman
Foster.
Administrativniot
objekt, Ipsvi~,
Velika Britanija
(1975)
Kon krajot na 70-tite godini dovolno {irokata slika na modernata se popolnuva so
novi pojavi predlo`eni od postmodernistite, no izniknati nadvor od granicite na postmodernata. Se ~ini deka naj{iroko se rasprostraneti slednive kategorii:
- objekti - prividenija, napraveni so ogledalni fasadi vo koi se otslikuva podvi`nata slika na gradskiot `ivot; i
- haj-teh objekti, kaj koi fasadite se opredeleni so oblicite na tehni~kite
uredi {to doveduva do sozdavawe na
eden vid teatralen oblikoven izraz.
Prviot objekt so staklena fasada {to
reflektira 75% od son~evata radijacija e laboratorijata Bela vo Wu Xersi (po~etok na
60-tite) na Ero Sarinen (1910-61). Toa predizvikuva vtorostepen efekt so likovni pretenzii na sozdadenata treperliva ogledalna
prizma, koja kako da se rastopuva vo urbaniot
pejza`. Sepak, vo toa vreme takvata postapka
ne dobiva po{iroka popularnost, za {to pridonesuva i otporot na kompaniite koi proizveduvaat obi~no proyirno staklo.*143
Energetskata kriza po 1975 godina pridonesuva za pomasovna upotreba na ogledalni
fasadi, so koi se postignuva podobra termi~ka kontrola vo odnos na fasadite od obi~no
proyirno staklo. Prvite objekti so ogledalna fasada imaat plo~est ili kubi~en oblik.
Nivniot karakter na anonimnost, koja e re~isi rastopena vo urbaniot pejza`, odgovara
na principot na t.n. nenametliva arhitektura - prividenie, {to ja predlaga Robert Venturi. Takviot po~eten stereotip go nadminuva arhitektot Kevin Ro{ (1922-) preku
slednite dva primera:
- objektite za sedi{teto na Kolex lajf
in{urens kaj Indijanapolis (1967-74),
kade {to kabinetite na menaxerite se
postaveni najvisoko vo trite metafori~ni piramidi na vlasta;
- hotelot na OON vo Wujork (1976-), koj
so svoite 55 kata nalikuva na gigantska
apstraktna skulptura, oblikuvana so
dve prekr{eni ,,gredi“, so cel da se
154
o`ivee dosadnata forma na voobi~aeniot oblakoder - prizma.
Istra`uvaweto na silueti na ogledalnite objekti, koi najefektno bi go izrazile
blesokot i refleksijata na stakloto, vodi
kon tradicijata na modernata od krajot na
XIX vek i kon, za toj period, omileniot sudir
na volumenite so slo`eni pravoliniski potezi. Pritoa, arhetipovi na ogromnite objekti pove}e stanuvaat minijaturnite kaprici na ovoj stil, kako {to e mebelot i urbanata oprema, otkolku samata arhitektura.
Karakteristi~en primer za navedenata
postavka pretstavuva administrativniot objekt vo Ipsvi~ vo Velika Britanija (1975)
na Norman Foster (1935-). So svojata meko
izvitkana ogledalna fasada od temno staklo,
ovoj objekt pravi asocijacija na gigantsko pijano. Kriti~arite, od svoja strana, vo negoviot blesok gledaat semanti~ki odraz na
,,studeniloto“ vo administrativnata dejnost.*144
Xon Portman (1924) kon krajot na 70-tite
godini gi sozdava najvpe~atlivite varijacii
na objekti so ogledalni krivoliniski povr{ini i cilindri. Od niv najpoznati se slednive:
- Centarot Renesansa vo Detroit, SAD
(1977), koj e oblikuvan vo vid na slo`ena grupa od cilindri~ni i pove}eagolni volumeni
so razli~na viso~ina; i
Sl.448. Xon Portman. Hotelot Bonaventur,
Los Anxeles (1978). Osnova i izgled
- Hotelot Bonaventur vo Los Anxeles, SAD
(1978), koj ima monumentalna simetri~na kompozicija sostavena od pet gigantski cilindri
so sjajna crvenikava ogledalna fasada.
So prisutnata aluzija na ranata moderna,
navedenite objekti na nekoj na~in se povrzani i so istoricizmot. Tie imaat isklu~itelno dramati~ni enterieri, polni so neo~ekuvani efekti vo visokite centralni prostori, koi se zasiteni so prisustvo na balkoni,
konzolni kabini, zavojni skali i vidlivi
liftovi.
Na zapadniot breg na SAD vo Kalifornija, kon eksperimentot so ogledalni fasadi
se naso~uva edna arhitektonska grupa, koja
samata se narekuva ,,srebrena“. Grupata ja
formira argentinecot Sesar Pelji (roden
1926) so izgradbata na Pacifik dizajn centarot vo Los Anxeles (1976). I kaj nego se
potvrduva konstatacijata deka t.n. ogledalna
arhitektura ima efekt samo kaj golemite i
slo`eni volumeni. Nejzinata vizuelna elementarnost e osigurana so pomo{ na skapi i
slo`eni konstrukcii. Zatoa, ogledalnata arhitektura se razviva samo vo oblasta na komercijalnite objekti, kade {to neobi~nosta
pretstavuva ne samo dokaz za stopanski presti` tuku i va`en faktor za rentabilnosta
na objektot.*145
Sl.449. Sesar Pelji
i Viktor Gruen.
Pacifik dizajn
centarot, Los
Anxeles (1975-77)
Sl.450. Helmut
[ulic. Ku}ata
[ulic, Beverli
Hils, Kalifornija
(1977)
Teatralniot supertehnicizam, koj vo
amerikanskiot profesionalen `argon se narekuva haj-teh arhitektura, pretstavuva druga
arhitektonska moda od krajot na 70-tite godini. Kaj nea, tehnologijata nastapuva ne samo so svojata funkcija tuku i so svojata specifi~na uloga vo sistemot na simboli, pa i
vo dekoracijata. Ovaa arhitektura proizleguva od preina~uvaweto na tezite na Mis van
der Roe od 50-tite godini, koi se odnesuvaat
na estetskata osmislenost na tehni~kite
sredstva. So takviot pristap, arhitekturata
na Mis, koja so semo`nosta na tehnikata nastojuva da gi re{i i socijalnite problemi, vo
70-tite godini zapo~nuva da se tretira kako
ironija. Re~isi religioznoto poklonenie
pred tehnikata i specifi~nata igra so atributite na tehni~kiot vek, na takov na~in
se pretvora vo eden vid teatralna slika.
Deka konceptot na haj-teh arhitekturata
mo`e da ima i pozitivna interpretacija, poka`uva sopstvenata ku}a na arhitektot Helmut [ulic smestena na padinite na Beverli
hils, Kalifornija (1977). Na ovoj objekt otvoreno se poka`uva skeletot izveden od crni
~eli~ni gredi, me|u koi se napraveni yidovi
od stakleni ili ~eli~ni paneli. Ovde, metaforata na Le Korbizje za ku}ata - ma{ina za
`iveewe e ostvarena bez kakva bilo ironija.
Gradbite na firmata Hardi, Holcman i
Fajfer se podramati~ni, bidej}i efektot se
postignuva ne samo so razgolenite konstrukcii i in`enerskata oprema na objektot tuku
i so nivnata transformacija. Takov karakteristi~en objekt pretstavuva Detskiot muzej vo Bruklin, Wujork (1976), vo ~ij enterier atributite na haj-teh arhitekturata se
vtkaeni vo samata izlo`ba, pri {to pravat
eden poseben kola`.
Kon krajot na 70-tite godini, supertehnicizmot vo arhitekturata zapo~nuva
da se rasprostranuva i vo zapadnoevropskite zemji. Tamo{nite gradbi se naso~eni kon dramatizacijata na vizuelniot
izraz, koja e povrzana so ironi~nata metafora. Poradi toa, tie se razlikuvaat
od antiarhitekturata, koja e naso~ena
kon ikonoborstvo i otka`uvawe od izraznosta tipi~na za konkretniot objekt.
Vo po~etokot na 80-tite godini, osnoven pravec za razvoj na haj-teh arhitekturata stanuva koristeweto na ultramoderna industriska oprema nadvor od
voobi~aeniot kontekst - vo enterierot
na stanot. Se sozdavaat enterieri vo vid
na kola`i, kade {to se soedinuvaat tradicionalnite atributi na domuvaweto
so predmeti, napraveni za zadovoluvawe
na ~isti utilitarni potrebi. Od takvite neobi~ni korelacii izniknuvaat neo~ekuvani i slo`eni sliki, koi go {irat
dijapazonot na izraznosta voobi~aena za
`ivotnata sredina. Od druga strana, kaj
op{testvenite objekti tretmanot na hajteh arhitekturata ponekoga{ se doveduva do apsurd.*146
So po{iroka analiza, mo`e da se zabele`at i nekoi drugi zaedni~ki osobini vo {areniot ,,pluralisti~ki“ mozaik
na arhitekturata vo zapadnite zemji od
70-tite godini. Spored Ikonikov, toa se
samo nekoi op{ti znaci, po pravilo neodr`livi i predizvikani odnadvor, a ne
se realnost na avtorskite timovi i pravci, koi bi bile soedineti so nekoja edinstvena socijalna cel ili so profesionalna metoda. Mo`e da se ka`e deka op{tata osnova na site pravci ostanuva samo zna~eweto na formite vo vid na prioritet, pred koja bilo druga strana na
kompleksot problemi {to se pojavuva
pri sozdavaweto na arhitektonskoto delo. Za toj period na arhitekturata, kriti~arot Ada Hakstebl pi{uva deka vo
umetnosta i vo op{testvoto na sî se
gleda kako na zbir od simboli i znaci
ili kako na metafora.*147
Interesna i unikatna pojava vo amerikanskata arhitektura pretstavuva formiraweto i aktivnosta na grupata SITE (Sculpture
and Environment). Grupata e formirana vo
1975 godina od strana na skulptorot Xejms
Vajns (1932-) i Alison Skaj
Skaj, koja ima diplomirano na Fakultetot za ubavi umetnosti.
Iako umetni~ki, a ne arhitektonski obrazovani, tie nudat edna konzistentna alternativna verzija na modernata arhitektura, nastojuvaj}i da ja promenat uniformnosta na izgradenata okolina. Xejms Vajns vo 1980 godina ja objavuva knigata Arhitekturata kako
umetnost, vo 1987 godina knigata De-arhitektura, a vo 2000-ta godina, kako dekan na Arhitektonskiot fakultet vo Pensilvanija ja
objavuva knigata Zelena (ekolo{ka) arhitektura.
Sakaj}i da ja promeni uniformnosta na
izgradenata okolina, grupata SITE najprvin
nastapuva so serija objekti na trgovskata
korporacija BEST, za ~ii potrebi gradi stokovni ku}i koi imaat navidum nezavr{eni,
urnati ili podvi`ni delovi, pa duri i avtomobili od beton na parkirali{tata pred
niv. Sozdavaj}i nova urbana slika, takvata
arhitektura nastojuva da go privle~e vnimanieto na potencijalnite kupuva~i.*148
Kako karakteristi~ni primeri od arhitekturata na grupata SITE, mo`e da se navedat:
- [oping-centarot Best vo Hjuston, Teksas
(1975), koj ima nedeterminirana fasada, i
- [oping-centarot Best vo Sakramento, Kalifornija (1977), so podvi`no }o{e koe nave~er se vovlekuva i go zatvora vlezot.
Sl.451. SITE. [oping-centarot BEST, Hjuston,
Teksas (1975)
Sl.452. SITE. [oping-centarot BEST,
Sakramento, Kalifornija (1977)
155
menikot i okolnata arhitektura. Ovaa teorija ja obnovuva idejata za zaedni~ki gradski
prostori i za istoriski kola`. Celta na
gradskata {ema e da ja potpolni strukturata
na gradot, a ne da ja razori vo morfolo{ka
smisla, duri i tamu kade {to postoele formalni kontrasti. Nakuso re~eno, kontekstualizmot gi povrzuva nasledenite i novite delovi na gradskoto tkivo vo edna osobena celina. Sekako deka najkarakteristi~ni primeri od toj vid pretstavuvaat ve}e spomenatite: stanbeniot blok Rojal mint skver vo
London (1974) od Leon Krir i [inkel plac
vo Berlin od Robert Krir.*156
Vo odnos na gradovite, me|u postmodernite arhitekti se obnovuva idejata za t.n. izgradba po perimetar i za zagraden pe{a~ki
prostor so arhitektura, koja ja sledi uli~nata linija. Tipi~en takov primer pretstavuva Belata ku}a na Riter{trase vo Berlin
(1977-80) na Robert Krir
Krir, postavena vo fokusot na golemiot gradski blok. Nejziniot
klasicizam e prisuten vo: osnovata so forma
na bukvata ,,P“ ({to potsetuva na renesansna
palata), simetrijata i pravilniot ritam.
Nejziniot modernizam e vidliv vo ramniot
pokriv i vo apstraktnata belina na objektot.
Vo takov postmodereno-klasi~en manir
se izgradeni golem broj urbani celini, vo koi
se kombinirani elementite na kontekstot so
modernisti~kite citati, kako i starite urbanisti~ki idei so novite tehnologii. Verojatno najuspe{en gradski ansambl so takov
izraz e Muzejot na modernata umetnost
Abtajberg vo Menhengladbah (1972-82) na
Hans Holajn
Holajn, koj ostava dlabok vpe~atok so:
- prijatnoto i dramati~no te~ewe na dobro proporcioniraniot prostor,
- kombiniraweto na materijalot, i
- prefinetiot na~in za vospostavuvawe
na vrska so umetnosta preku prostudirano dvi`ewe.
So nizata paviljoni, ovoj muzej, vo vid
na sovremen Akropol, e vgnezden vo naklonet
teren. Objektot e izgraden pokraj stara romanska crkva i pretstavuva ekvivalent od HH
vek za nekoga{nata uloga na religijata. Vo
arhitektonskiot jazik se prisutni apstraktni formi na portici, hramovi i delovi na
Akropol, koi mo`at samo da se nasetat vo visokotehnolo{kata obrabotka.*157
*
Kako i da e, najgolemi kvaliteti me|u
postmodernite nasoki ^arls Xenks nao|a vo
postmoderniot klasicizam, proizlezen od istoricizmot na docnomodernata arhitektura,
{to kaj nekoi avtori dobiva osoben izraz.
Rikardo Bofilj (1939-) so sorabotnicite
go sledi postmoderniot klasicizam zasnovan
vrz novata tehnologija za proizvodstvo na
te{ka betonska konstrukcija. Vo negovoto
tvore{tvo, spojot na sprotivnostite e izostren i provokativen. Nadrealizmot i klasicizmot toj gi kombinira kako vo filmovite
158
Sl.457. Rikardo Bofilj i dr. Ansamblot Abraksas,
Marn-la-Vale kaj Pariz (1978-82)
Sl.459. Majkl Grejvs. Zgradata na javnite
slu`bi, Portland, Oregon (1980-82)
na Luis Buwuel. Negovite stanbeni zgradi
vo vid na palati vo Marn-la-Vale kaj Pariz
(1978-82) istovremeno potsetuvaat na palatite od vremeto na Luj XIV i na te{kiot brutalizam na Le Korbizje, sozdadeni so gramatikata na Andrea Paladio, a vo vid na svoeviden spoj od razli~ni tradicii.
Primerite na Bofilj, Stirling i Grejvs
poka`uvaat deka aktuelnite kategorii i tradicii sî u{te dozvoluvaat preispituvawe i
pregrupirawe. No, najdobrite arhitekti,
spored Xenks, se najte{ko podlo`ni na klasifikacii bidej}i istovremeno se vklopuvaat vo mnogu tradicii i sozdavaat arhitektura so pove}e izrazi.
Arata Isozaki
Isozaki, sli~no kako i Bofilj,
kaj Op{testveniot centar vo Cukoba (1980-83)
poka`uva mnogu inventivno povtorno koristewe na klasi~nite formi so nova tehnologija, no toa sepak e vo vid na edno bukvalno
prenesuvawe. Kaj ovoj objekt, eklekti~nata
postmoderna klasicisti~ka celina formira
otvoren prostor, kako tradicionalna funkcija na zapadnata civilizacija, sosema razli~na od tradicijata na japonskite gradski
prostori.
Sl.458. Arata Isozaki. Op{testveniot
centar, Cukoba (1980-83)
Nasproti toa, Majkl Grejvs kaj zgradata
Humana vo Luisvil, Kentaki (1982-86), na ostroumen na~in gi krie svoite izvori i gi
transformira vo prototipovi, koi bi odgovarale na odredena namena. Predniot del na
objektot go po~ituva postojniot urban razmer, a celata kompozicija sodr`i bazis, steblo i kapitel, {to e povrzano so ne{to ponaglasenata antropomorfnost na objektot so
svoi ,,glava i noze“. Vo ovoj hibriden postmoderen jazik, sli~no kako i kaj Stirling,
se vklu~eni i industriski elementi.
Deka postmoderniot klasicizam e hibriden sloboden stil, Majkl Grejvs poka`uva i
na administrativnata zgrada na javnite slu`bi vo Portland, Oregon (1980-82). Ovoj stil
pravi spoj na arhitektonski kodovi za da vospostavi komunikacija so po{irokata javnost.
Toa go pravi so pomo{ na: art deko, italijanski racionalizam i klasi~ni motivi; pri
{to oblakoderot dobiva jasna podelba na bazis, steblo i kapitel.
Talentot na Majkl Grejvs, kako slikar i
arhitekt, sli~no kako i na Le Korbizje vo
vremeto na modernata, mu ovozmo`uva da sobere i da povrze pove}e pravci na aktuelnata
postmoderna scena, a osobeno:
- kontekstualizmot na Leon Krir,
- fundamentalizmot na Aldo Rosi, i
- `ivopisniot istoricizam na Venturi
i Mur.
Preku deloto na Grejvs, vo istorijata na
arhitekturata u{te edna{ se doka`uva deka
mo}ta na umetnikot e presudna vo gradeweto
na edna nova sinteza.*158
Umetni~kata sinteza na klasi~nite elementi i sovremenata tehnologija kaj Majkl
Grejvs, poteknuva od vremeto na negoviot dvegodi{en prestoj na Amerikanskata akademija
vo Rim (1960-62), po {to toj ja zapo~nuva svojata kariera na univerzitetot Prinston vo
Wu Xersi. Takvata sinteza vo negovoto tvore{tvo odigruva presudna uloga bidej}i so
nea toj e postojano preokupiran. Najdobra
ilustracija za toa e negoviot pejza` od 1986
godina, kade {to e pretstaven eden zbir na
arhitektonski elementi od antikata (Egipet, Grcija, Rim). Nivnata sinteza Majkl
Grejvs dolgo vreme ja preispituva na svojata
sopstvena ku}a vo Prinston, nare~ena Magacin. Taa vsu{nost pretstavuva adaptacija i
pove}ekratna dogradba na eden magacin za mebel, izgraden od italijanski yidari vo 1926
godina. Vrz ovoj objekt Majkl Grejvs pravi
intervencii od negovoto kupuvawe vo 1965,
pa sî do 1993 godina.
*
Vo definiraweto na po{irokiot postmodernizam od 70-tite i 80-tite godini,
^arls Xenks smeta deka zna~ajna uloga igraat u{te nekolku nasoki. Najprvin toa se
odnesuva na tvorbite so popularen (pop ili
populisti~ki) karakter, koi vnesuvaat prepoznatlivi, istoricisti~ki elementi vo arhitektonskiot jazik, kako {to se onie na
ve}e spomenatiot arhitekt Xon Portman
Portman.
Neovernakularnata nasoka na postmodernata, koja istovremeno e i kontekstualisti~ka, od svoja strana doveduva do odnovo pri-
fa}awe na starite grade`ni tehnologii, kako {to e toa slu~aj vo Anglija. Vsu{nost, taa
nasoka zapo~nuva so deloto na Darnbern i
Darki
Darki, koi so objektite vo naselbata Pimliko kaj London (1961-70) go istaknuvaat svoeto pretpo~itawe na popularniot (tradicionalniot), nasproti elitniot (profesionalniot) kod vo arhitekturata.
Poradi uspehot {to go postigna taa naselba i sli~nite na nea, po~nuvaj}i od 1975
godina takviot metodolo{ki pristap stanuva eden vid oficijalna angliska politika vo
gradeweto na prigradski naselbi. Vo naselbata Pimliko ima spoj na stari i novi objekti, a crkvata Sv. Xejms e upotrebena kako
urbana poenta vo kompozicijata. Tulata e izbrana kako najekonomi~en grade`en materijal, koj istovremeno ima mo`nost da sozdade
asocijacii so arhitektonskoto minato na regionot.
Istite avtori na sli~en na~in postapuvaat i podocna, rekonstruiraj}i ja naselbata
Per{or vo Anglija (1967-77).
Sl.462. Darnbern i Darki. Naselbata
Pimliko kaj London (1961-70)
dobli`uva do vkusot i do kodovite na samite
`iteli. Za da se odr`i kontrolata vrz gradbata kako arhitektonski proizvod, avtorot
sekoga{ dodava ne{to specifi~no novo. Ad
hok pristapot ovozmo`uva arhitekturata da
ne se gubi vo prazen formalizam, koj, spored
Xenks, e tolku o~igleden vo docnoto tvore{tvo na Valter Gropius.*159
Vo svojata treta studija za athokizmot,
Xenks opravdano se stava na stranata na ad
hok arhitekturata, koja se razviva vrz osnova
na prira~ni sredstva i vrz izvesna sloboda,
Sl.460. Majkl Grejvs.
Pejza`, akvarel
(1986)
Sl.461. Majkl
Grejvs. Ku}ata
Grejvs (Magacin,
1965-93). Izgled i
vnatre{nost
Sl.463. Brus Gof. Bejvinxer haus, Norman,
Oklahoma (1950-55). Presek.
*
Athokizmot, spored ^arls Xenks, gi opfa}a onie objekti na postmodernata, kaj koi e
napraven ad hok spoj na raznovidni grade`ni
tehnologii i na raznovidni arhitektonski
izrazi, kakov {to e slu~ajot so delata na ve}e
Erskin, Lisien Krol
Krol, pa i
spomenatite Ralf Erskin
so onie na Brus Gof i na drugi arhitekti.
Bejvinxer haus vo Norman, Oklahoma
(1950-55) na Brus Gof (1904-82) ima koncept
na kontinuiran spiralen prostor soyidan od
peso~nik, a krovnata konstrukcija e obesena
so kabli na sredi{en ~eli~en stolb. Na takov na~in e sozdadena sinteza na ednostavni
geometriski formi, koja izgleda kako mo}na
celina.
Ad hok pristapot nesomneno mu pridodava duh i raznovidnost na postmoderniot ambient, koj vo modernata stanuva{e sî pohomogen. Ovoj pristap go vklu~uva i principot
na participacija, pri {to arhitekturata se
Sl.463a. Brus Gof. Herder haus,
Maunt Lejk, Minesota (1970-71)
159
{to pridonesuva za eden spontan i pragmati~en realizam, nametnat od uslovite i od
dadenite fakti. Na takov na~in, ~estopati
se preina~uvaat ve}e utvrdenite zna~ewa.
Naj~esto, sredstvoto ili predmetot stanuvaat ,,ne{to drugo“, a vkupnata arhitektura
se osloboduva od strogite pravila i od pravilnosta na koj bilo stil, kako i od koi bilo
drugi odnapred utvrdeni pravila. *160
*
Od {irokiot pridones na postmodernata
vo op{tiot razvoj na arhitekturata, ^arls
Xenks naveduva u{te dve prepoznatlivi nasoki: metafora i zabava ili dvosmislenost.
Metafori~nite objekti nastojuvaat da
vospostavat komunikacija so okolinata so
pomo{ na poetski sliki, koi ponekoga{
imaat metafizi~ka osnova. Tie objekti treba
da se sfatat kako reakcija na apstraktniot
(bezli~niot) modernizam. Sepak i Xenks se
slo`uva deka nekoi objekti na modernata, kako {to e kapelata vo Ron{an na Le Korbizje,
imaat odigrano zna~ajna uloga vo osloboduvaweto na arhitektonskiot razvoj od tabuata
na ikonofobijata.
Karakteristi~ni primeri na metafori~ni objekti se ve}e spomenatite: Operata
vo Sidnej na Jern Utzon i Pacifik dizajn
centarot na Sesar Pelji, a kon niv se priklu~uvaat i oddelni dela na drugi arhitekti.
Minoru Takejama
Takejama, kaj hotelot Beverli
Tom vo Hokaido (1973-74), zbiva osumdeset
odai vo tri ~etvrtini od cilinderot, a restoranot i pokrivnata gradina se ozna~eni so
drugi formi na lingvisti~kata sintaksa.
Formata na objektot, vo vid na ma{ki polov
organ, ne e jasno ~itliva, taka {to simbolizmot na ovoj objekt e kodiran so drugi funkcionalisti~ki zna~ewa.
Sl.465. Minoru Takejama. Objektot
Ni-ban-kan, Tokio. Prvobitna sostojba,
1970 (redizajniran vo 1977)
Objektot Ni-ban-kan vo Tokio (1970, redizajniran vo 1977) na Takejama pretstavuva
eksplozija na edna grafi~ka {ema vo komercijalnata ponuda na oblasta, pri {to me|u
postojnite 20.000 se nudat dopolnitelni novi
14 kafuliwa. Ovde, jazikot na uli~niot `argon e kombiniran so ~istata geometrija, taka
{to pretstavuva tipi~en postmoderen spoj na
kodovi (znaci).
Stenli Tajgerman (1930-) koristi eksplicitni metafori pri sozdavaweto arhitektura, ponekoga{ upotrebuvaj}i humor i
satira, {to kako postapka mo`e da se smesti
vo preteruvawata na postmodernizmot od
vremeto na negovata prva faza. Taka, na primer, negovata Dejzi haus vo Indijana (1976-77),
ima osnova i delovi na fasadata, ~ii formi
jasno potsetuvaat na intimni delovi od ma{kata i `enskata anatomija.
Edna nasoka na postmodernata arhitektura e odbele`ana so zabavni i dvosmisleni
prostorni igri, prisutni kaj objektite na nekolku arhitekti, kako {to se ve}e navedenite: Robert Venturi, ^arls Mur i Majkl
Grejvs; no i Piter Ajzenman i Ri~ard Mejer
pred niv. Taka na primer, Frenk OÄGeri, kon
krajot na 70-tite i vo po~etokot na 80-tite
godini, pri komponiraweto koristi najneo~ekuvani i najdvosmisleni prostorni trikovi so prevrtena perspektiva i naglaseni kontrastni boi, ostanuvaj}i vo ramkite na apstraktnata tehnolo{ka slika na svetot.*161
Nastojuvawata na Frenk OÄGeri (1929-)
od toj period, najdobro gi ilustriraat slednite primeri:
- kancelarijata na Tojota vo Glen Berni,
Merilend (1978-79),
- ku}ata na arhitektot vo Santa Monika,
Kalifornija (1978),
Sl.467. Frenk O. Geri. Pravniot fakultet
Lojola, Kalifornija (1981-84).
Izlez kon dvorot
Sl.464. Minoru Takejama. Hotelot
Beverli Tom, Hokaido (1973-74)
160
Sl.466. Stenli Tajgerman. Dejzi haus, Porter,
Indijana (1976-77). Osnova i izgled
Sl.468. Frenk O. Geri. Ku}ata Norton,
Venecija, Kalifornija (1982-84)
Sl.469. Frenk O. Geri. Muzejot Gugenhajm, Bilbao, [panija (1991-97)
-Pravniot fakultet Lojola vo Los Anxeles, Kalifornija (1981-84),
- Muzejot na vozdu{niot prostor vo Los
Anxeles (1983-84), i
- ku}ata Norton vo Venecija, Kalifornija (1982-84).
Dekonstruktivisti~kite formi i fasadi na Frenk O’Geri kaj muzejot Vitra vo Vajl
na Rajna, Germanija (1987-89), pravat unikatna serija na izlo`beni prostori, osvetleni
preku svetle~ki kuli i glazirani pokrivi.
Vrv na tvore{tvoto na Frenk OÄGeri
pretstavuva objektot na muzejot Gugenhajm vo
Bilbao, [panija (1991-97), kade {to kompoziciskata sloboda na formite i boite ja kombinira so elementite na t.n. zelena arhitektura.
Ginter Beni{ (1922-) so sorabotnicite,
vo toj period isto taka se zanimava so zabavni
i dvosmisleni kompozicii na arhitektonski
elementi vo prostorot. Takov karakteristi~en primer pretstavuva Istra`uva~kiot institut na solarna energija pri Univerzitetot vo [tutgart (1987). Karakterot na ovaa
arhitektura korespondira so namenata na objektot, vo koj se vr{at eksperimentalni istra`uvawa na nova energija, koja se bazira
na hidrogenot sozdaden so pomo{ na sonceto.
Prethodnite primeri poka`uvaat deka
originalnata podredenost na arhitektonskite elementi doveduva do nivni ,,sopstven `ivot“, pri {to skalite, oxacite i tremovite
Sl.470. Ginter Beni{ i dr. Istra`uva~kiot centar
za solarna energija na Univerzitetot vo [tutgart
(1987). Izgled i vnatre{nost
se vidlivo prenaglaseni. Takvite gestovi mo`at sosema lesno da bidat protolkuvani kako
~isti, povr{ni stilski elementi.*162
Bernar ^umi (1944-) vo parkot La Vilet
vo Pariz (1982-90) razviva eden slo`en arhitektonski sistem, koj se sostoi od:
- superimpozicija na planovi (struktura
na mestoto), na to~ki (paviljoni, t.n.
ludosti) i na linii (mre`a na pateki);
- serija na sinegrami, pri {to sekoj od
niv se bazira na precizen sostav od arhitektonski, prostorni ili programski transformacii; i
- dekonstruktivisti~ka arhitektura koja
vklu~uva razlo`eni konvencii, upotrebuvaj}i koncepti koi proizleguvaat kako od arhitekturata taka i od drugo mesto (kino, literaturna kritika i drugi
disciplini).
Bidej}i sekoj od navedenite sistemi ima
svoj geometriski red, tuka se pojavuvaat sudiri ili ,,konflikti“, koi avtorot gi narekuva ,,dinami~ni momenti“. Arhitekturata
na paviljonite ima vidlivi sli~nosti so ruskiot konstruktivizam od 20-tite godini, osobeno so Arhitektonskite fantazii na Jakov
^ernihov. Sepak, arhitekturata na ^umi na
poseben na~in e razlo`ena i povrzana vo eden
specifi~en sistem. Od tie pri~ini, imeto
{to na taa arhitektura ñ go dava ^umi, vo
podocne`nite raspravi na Filip Xonson dobiva svoja logika. Spored ^umi, so arhitek-
Sl.471. Bernar ^umi. Parkot La Vilet,
Pariz (1982-90). Superimpozicija na
planovite, aksonometriski prikaz
Sl.472. Bernar ^umi. Parkot La Vilet,
Pariz (1982-90). Paviljonot br.7
tonskiot eksperiment vo parkot La Vilet se
baraat novi socijalni i istoriski okolnosti: disperzirana i diferencirana realnost,
{to go ozna~uva krajot na utopijata za edinstvo.*163
Filip Xonson verojatno ima za cel da
istakne nov stil koga vo 1988 godina vo Muzejot na modernata umetnost vo Wujork ja organizira izlo`bata imenuvana kako Dekonstruktivisti~ka arhitektura, so {to saka da
ja zgolemi vrednosta na noviot bran. Vo ovaa
arhitektura, menuvaweto na modelite na kulturniot identitet nao|a svoj ekvivalent.
Takvata senzacionalisti~ka arhitektura, vo
vid na zabavna igra koja sodr`i poraki za nejzino sopstveno de{ifrirawe, mo`e ednostavno da se nare~e ,,Gledaj, ne dopiraj“.*164
Na izlo`bata Dekonstruktivisti~ka arhitektura e pretstaven izbor na dela od {est
arhitekti i eden tim, koi me|u drugoto nastojuvaat na arhitekturata da ñ go vratat epitetot na golema umetnost. Toa se: Frenk
O’Geri (1929, roden vo Toronto), Zaha Hadid
161
(1950, Bagdad), u~itelot na Hadid, Rem Kolhas
(1944, Roterdam), Piter Ajzenman (1932, Wujork), Bernar ^umi (1944, Lozana), Daniel
Libeskind (roden vo Polska, 1946, a raboti
vo Izrael, SAD, Germanija) i avstriskata
grupa Kop Himelblau.
Objektite pretstaveni na izlo`bata voznemiruvaat so zbirot na dlaboko vkoreneti
kulturni pridobivki, {to oformuvaat poseben pogled na arhitekturata. Toa se pridobivki za redot, harmonijata, stabilnosta i
edinstvoto. Taa arhitektura nema namera da
vospostavi nekoja avangarda, tuku izrazuva
neobi~na prikrienost vo opsegot na tradicionalnoto.
Pokraj ve}e proanaliziranite dela od
navedenite avtori dekonstruktivisti, treba
da se pogledaat u{te nekoi interesni primeri. Zaha Hadid
Hadid, kaj protivpo`arnata stanica Vitra vo Vajl na Rajna, Germanija (1988-93),
svoite spektakularni crte`i gi preveduva vo
izgradeni formi. Nasproti ,,zamrznatoto
dvi`ewe“ na Geri, nejzinata ideja za dvi`ewe napred e pomalku liri~na i pove}e sovremena.
Rem Kolhas
Kolhas, kaj Golemata palata vo Lil,
Francija (1990-94), ja izrazuva svojata ideja
za ,,pozitivnite aspekti na urbanata natrupanost“. Toj upotrebuva evtini grade`ni materijali na nov i prakti~en na~in. Objektot
e koncipiran taka {to mo`e na ednostaven
na~in da se prisposobi za razli~ni funkcii,
od odr`uvawe mali sredbi, pa sî do mitinzi
za konvencii.
I pokraj nastanatata ,,zabuna“ vo arhitektonskite izrazi od 70-tite i 80-tite godini, ^arls Xenks uporno nastojuva zaklu~ocite od svoite teoriski raspravi da gi klasificira i da gi ,,sredi“ tabelarno i grafi~ki. Toa ne odi taka lesno bidej}i golem broj
arhitekti istovremeno rabotat vo dve ili
pove}e razli~ni nasoki, a odredeni pojavi,
koi ja definiraat postmodernata arhitektura, se slu~uvaat mnogu porano, u{te pred da
se zboruva za nea. Od tie pri~ini, sodr`inata na Evolutivnoto steblo na postmodernata
arhitektura {to ja nudi Xenks, mo`e da se
sfati samo uslovno, bidej}i taa e otvorena za
ponatamo{en razvoj, pa i za redefinirawe.
Kako {to mo`e da se vidi od grafi~kata
pretstava na Evolutivnoto steblo, vo nego
nema postmoderna nasoka pod imeto postmoderen klasicizam, koj Xenks vo svoite raspravi go pretpo~ita i go istaknuva na prvo
mesto vo vid na op{ta sinteza.
Poznato e deka arhitekturata, kako najop{testvena umetnost, mora da komunicira
so lu|eto, pa zatoa nejze ñ e potreben odreden
stil i zbir na konvencii, koi se voobi~aeni,
fleksibilni i dobro poznati. Ovie atributi, spored Xenks, gi poseduva postmoderniot
klasicizam, bidej}i go spojuva tehni~kiot
realizam na modernata so univerzalnite arhetipovi na klasicizmot, ,,koj e ve}e prifaten od mnogu zemji, taka {to vo ramkite na
postmodernata dobiva naj{iroki razmeri“.*165
Vo SAD
SAD, Venturi, Stern, Mur i Grejvs ostanuvaat vo centarot na realisti~kata vizija, pa zatoa ne iznenaduva faktot, {to tamu se
izgradeni prvite oblakoderi vo toj stil, kako na primer zgradata na ATT od Filip Xonson, napravena vo sorabotka so Xon Barxi.
Vo Japonija so arhitektonski izraz na
postmoderniot klasicizam rabotat nekolkumina arhitekti, kako {to se ve}e navedenite:
Arata Isozaki, Minoru Takejama i dr. Takvata tendencija vo 80-tite godini zafa}a i
nekoi evropski dr`avi, kako {to se [vajcarija, Italija i [panija.
Vo [vajcarija
[vajcarija, jazikot na postmoderniot
klasicizam go koristi Mario Bota (1943-) na
mnogu strog, fundamentalisti~ki na~in, {to
donekade potsetuva na Aldo Rosi. Toa mo`e
da go potvrdat slednive objekti:
Sl.473. Zaha Hadid. Protivpo`arnata stanica Vitra, Vajl na
Rajna, Germanija (1988-93)
Sl.474. Rem Kolhas. Golemata palata, Lil, Francija (1990-94)
162
Sl.476. Mario Bota. Ku}ata Rotonda Medi~i, Stabio (1980-82)
- ku}ata Bjanki vo Riva San Vitale (197173), vo vid na ~etirikatna kula do koja
se doa|a preku otkrien ~eli~en most;
smestena pokraj ezeroto Lugano, taa istovremeno ima edna hermeti~ka intimnost, no i otvorenost kon pejza`ot; i
- ku}ata Rotonda ili ku}ata Medi~i vo
Stabio (1980-82) vo vid na centralna simetri~na kompozicija napravena od tula, ~elik i staklo.
Vo Italija
Italija, poznatiot tvorec Aldo Rosi
(1931-97) na krajot od 60-tite godini na vekot
go lansira dvi`eweto za racionalna arhitektura, nare~eno nov racionalizam. Negovite zalo`bi za racionalno i ispolnitelno
re{enie na proektantskite problemi se zasnovaat vrz logi~niot poredok na urbanite i
arhitektonskite tipovi. Konceptot na racionalnata arhitektura, na teorisko nivo
Rosi go ima skicirano u{te vo knigata Arhitekturata na gradot (1966), a jasno razvieno
vo knigata Racionalna arhitektura (1973),
objavena po povod XV milansko trienale.
Sl.475. Xarls Xenks. Evolutivnioto steblo na postmodernata arhitektura (1977)
163
Sl.479. Alberto Kampo Baeza. U~ili{teto vo
San Sebastijan de Los Rejes (1983)
Sl.478. Aldo Rosi i Xani Brageri. U~ili{teto vo Broni (1979-82)
Sl.477. Aldo Rosi
i Xani Brageri.
Grobi{tata San
Kataldo, Modena
(1971-84). Crte` na
vkupniot plan i
izgled na zgradata
so urni
Racionalnata arhitektura gi kombinira
racionalisti~kata arhitektonska teorija na
renesansata, prosvetleniot klasicizam i nasokite od 20-tite godini na HH vek. Nejzinite pripadnici ja smetaat arhitekturata za
nezavisna nauka, koja vo sebe sodr`i svoi
principi i zakoni i na takov na~in poseduva
svoja zakonomernost. Tie prirodni zakoni
Rosi vo izvesna mera gi razrabotuva vo studijata Gradot na tipovite. Vo nea, gradot se
nabquduva pred sî kako istorisko mesto,
a tipot kako primaren istoriski nemenliv
element na arhitekturata, koj ne mo`e ponatamu da se reducira. Istra`uvaweto, vo istoriski i politi~ki pogled, treba da ja sovlada otu|enosta na ~ovekot od arhitekturata.
Potpiraweto vrz renesansata i klasicizmot pridonesuva delata na Aldo Rosi da
nalikuvaat na eden vid postmoderen paladionizam so jasni i strogi kompozicii, {to e
vidlivo kaj slednite primeri:
164
- grobi{tata San Kataldo vo Modena
(1971-84), so klasi~no ritmiziran trem,
koj se nao|a na oskata od postariot i
ponoviot del na grobi{tata; na katot
se nao|aat ni{ite za smestuvawe na urnite;
- u~ili{teto vo Broni (1979-82), so svojata kompozicija na arhitektonski edinici i so prostorot za igra, proizleguva od sli~ni re{enija napraveni vo
renesansata; i
- Teatarot na svetot, napraven za Venecijanskoto bienale (1979-80) ja prodol`uva venecijanskata tradicija na ,,pliva~ki“ teatar, koja se kombinira so
[ekspirovata centralna bina. Sli~no
kako i korabot na Noe, ovoj teatar od
Venecija se upatuva kon Dubrovnik, za
potoa da bide demontiran.*166
Me|u arhitektite koi spodeluvaat simpatii so racionalnata arhitektura spa|aat:
Mario Bota, J.P. Klajhus, Leon i Robert
Krir, Luixi Snoci, Xorxo Grasi, Osvald Matijas Ungers i dr.
Vo [panija se sozdava eden vid postmoderen regionalizam vo delata na Alberto
Kampo Baeza (1946-). Toj ja upotrebuva tra-
dicionalnata tula vo kombinacija so staklo,
~elik ili beton, pri {to vo takvata racionalisti~ka postavka vnesuva eden vid {panska toplina. Taka na primer:
- Kaj u~ili{teto vo San Sebastijan de Los
Rejes (1983) na ume{en na~in se sprotivstaveni jasnite stereometriski formi na cilinderot so pomo{ni prostorii i blokot so
u~ilnici, koj ima naklonet pokriv.
- U~ili{teto vo San Fermin kaj Madrid
(1985) go potvrduva oblikovnoto sprotivstavuvawe na cilinder i blok, no ovde stakleno~eli~niot cilinder penetrira vo blokot.
Hose Rafael Moneo (1937-) svojot postmoderen klasicizam go sozdava so pomo{ na
edna koloristi~ka igra me|u tulata i mermerot od spomenicite na kulturata, kako {to
se: skulpturi, stolbovi, reljefi i drugi stari fragmenti. Negoviot Muzej na rimskata
umetnost vo Merida (1980-85) e podignat vrz
arheolo{ki lokalitet so rimski gradbi.
Rimskiot na~in na gradewe e ,,citiran“ vo
konstrukcijata, taka {to yidovite se sostaveni od eden vid oplata od rimski tuli so
ispolna od beton. Osvetlenieto e obezbedeno niz pokrivni stakleni lenti i niz bazilikalni prozorci. Iako vo muzejot otsust-
Sl.482. Xejms Stirling. Galerijata Klor,
London (1980-85). Vlezot
Sl.480. Hose Rafael Moneo. Muzejot
na rimskata umetnost, Merida
(1980-85). Vnatre{nost
vuva dekorativnosta na rimskite objekti, toj
ja sodr`i nivnata monumentalnost, kon {to
pridonesuvaat i arhitektonskite oblici.*167
Portugalskiot arhitekt Alvaro Siza
(1933-) po dobivaweto na nagradata Pricker
(1992), istata godina zapo~nuva da ja gradi fabrikata Vitra vo Vajl na Rajna, Germanija
(1992-94). Taa se nao|a do protivpo`arnata
stanica na Zaha Hadid i nasproti fabrikata
podignata od angliskiot arhitekt Nikolas
Grim{ou. Dvete fabriki se povrzani nad
ulicata so metalen natstre{nik.
Fabrikata na Alvaro Siza e oblikuvana
od kompakten kubus so ramna fasada od tula,
Sl.481. Alvaro Siza. Fabrikata Vitra, Vajl na
Rajna, Germanija (1992-94)
taka {to izgleda strogo, pa duri i skromno,
so {to na funkcijata ñ e dadeno pogolemo
zna~ewe.
Od analizata na dovolen broj sli~ni primeri na postmoderniot klasicizam, ^arls
Xenks nastojuva da izvle~e relevantni zaklu~oci
lu~oci, kako {to se:
- postmoderniot klasicizam e navistina
fleksibilen;
- toj mo`e da se prisposobi kon mestoto
i kon sosednite objekti, kako {to poka`uva Xejms Stirling preku galerijata Klor (1980-85), koja e pridodadena
kon londonskata galerija Tejt;
- toj stil mo`e da se omekne i da se vkrsti
so visokata tehnologija, kako {to poka`uvaat arhitektite: Holajn, Ro{ i
Isozaki;
- sigurno e deka nitu eden stil ne gi re{ava op{testvenite problemi, no niv
toj mo`e da gi artikulira, istaknuvaj}i
gi op{testvenite vrednosti; pri {to
- stilot ne e zamena za sodr`inata, no toj
nea mo`e da ja napravi vidliva.
Vo prodol`enie, ^arls Xenks naveduva
deka stilot (arhitektonskiot jazik) e sine
qua non na komunikacijata i od taa op{ta potreba proizleguva postmoderniot klasicizam,
koj, spored nego, na arhitekturata ñ go ovozmo`uva ona {to otsekoga{ sakala da bide umetnost vo koja se u`iva
u`iva.*168
Preteranoto zalagawe na ^arls Xenks
za postmoderniot klasicizam se ~ini deka ja
gubi podlogata na preminot od 80-tite vo 90tite godini. Ako mo`e da se zboruva za negovi mali tragi vo delata na francuskite arhitekti Kristijan de Portzampark i @an
Nuvel, toga{ za toa ne mo`e da stane zbor vo
inventivnata i samosvojstvena arhitektura
na Santijago Kalatrava i sli~nite na nego.
Santijago Kalatrava (1951-) sozdava dinami~ni i `ivopisni formi od natur-beton
so ~ija pomo{ na racionalen na~in sovladuva
golemi rasponi. So takvi prepoznatlivi arhitektonski znaci, toj gi gradi: mostot vo negovoto rodno mesto Valensija, mostot vo Sevilja, olimpiskata kula vo Barselona i drugi objekti.
Kaj `elezni~kata stanica Satolas vo
Lion, Francija (1989-94), Kalatrava do sovr{enstvo go doveduva svojot bioni~ki stil,
koj so potencijalnata energija se izdvojuva
od prethodnite dela na Pjer Luixi Nervi i
na onie pred nego.
Sl.483. Santijago Kalatrava. @elezni~kata stanica Satolas,
Lion, Francija (1989-94). Presek i izgled
*150 Poop{irno vo: D‘enks, ^arls. Moderni pokreti
u arhitekturi
Powell, Kenneth. Michael Graves Residence
*151 Vidi D‘enks,^arls. I s t o, str.463
*152 A.D. News Suppolement, 7/1981, str.8-9. Po navod na
R.Radovi} vo predgovorot na D‘enks, ^arls. Moderni
pokreti u arhitekturi
*153 Vidi vo komentarot na R. Radovi} vo D‘enks, ^arls.
Moderni pokreti u arhitekturi, str.5-9
*154 Vidi D‘enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi,
predgovor
*155 Vidi D‘enks,^arls. I s t o, str.450
*156 Vidi D‘enks, ^arls. I s t o, str.450-454
*157 Vidi D‘enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi.
str.467
Hans Holein. The Pritzker Architecture Prize, 1985
*158 Vidi D‘enks,^arls. I s t o, str.463-464
Powell, Kenneth. Michael Graves Residence
*159 Vidi D‘enks, ^arls. I s t o, str.455
*160 Vidi D‘enks, ^arls. I s t o, komentar na R.Radovi},
*161 Poop{irno vo: D‘enks, ^arls. I s t o, str.457-458
Frank Owen Gehry. The Pritzker Architecture Prize, 1989
Frank Gehry, 1991-95. El Croquis 74/75,1995, Madrid
*162 Vidi Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the
Twentieth Century, str.366
*163 Poop{irno vo Tschumi, Bernard. Cinégramme folie,
le parc de la Villette
*164 Vidi Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the
Twentieth Century, str.359-372
Tschumi, Bernard. Cinégramme folie, le parc de la
Villette
Jodidio, Philip. New Forms, Architecture in the 1990 s
*165 Vidi D‘enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi,
str.468
*166 Poop{irno vo Aldo Rossi. The Pritzker Architecture
Prize, 1990
*167 Poop{irno vo José Rafael Moneo. The Pritzker
Architecture Prize, 1990
*168 Vidi D‘enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi,
str.468
165
182
183
Frenk Lojd Rajt. Terasite Monona, Medison, Viskonsi (koncipirani 1938, proektot e zavr{en 1959, izgradeni 1997)
Posebna blagodarnost do brojnite poedinci i institucii, koi so kupuvaweto
na knigata Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek
pomognaa vo sozdavaweto na osnovnite materijalni uslovi za tehni~ka
podgotovka i pe~atewe na ovaa kniga
Za materijalnata pomo{ vo pe~ateweto na ovaa kniga, avtorot izrazuva
osobena blagodarnost na:
Alka - impeks, Skopje
Makedonska kniga, Skopje
Alfa in`enering, Gostivar
Makedonska riznica, Kumanovo
Vardar dolomit, Gostivar
Merks, Skopje
Veming, Skopje
OXO Pece Taleski, Bitola
Vule komerc, Skopje
Perspektiva, Skopje
Goreks, Skopje
Sonika, Skopje
DSC dizajn, Skopje
Tehnografika, Skopje
DTP SIKOZ, Skopje
Timi komerc, Skopje
Zegin, Skopje
TIS, Skopje
Kataden, Kumanovo
Forma, Kumanovo
Kompanija Popovski, Skopje
184

V-18 Odnozvoetsjno gremit kolokoltsjik Odnozvoetsjno

Baletno veče / Ballet Night