Ministerstvo za
zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo na
Republika Makedonija
COOPERAZIONE
I T A L I A N A
Ministry of Foreign Affairs
Italy
PRIRA^NIK ZA INTEGRALNO PROIZVODSTVO NA
VINOVA LOZA
Proekt:
UNAPREDUVAWE NA PROIZVODSTVOTO NA ZELEN^UK,
OVO[JE I VINOVA LOZA PREKU SISTEM NA ODR@LIVO
ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO VO 5 BALKANSKI ZEMJI
(Italijanski Zakon 84/2001)
2005
CIHEAM - IAM Bari
SOSTAVENO OD EKSPERTSKATA GRUPA
Ime i prezime
1
2.
3.
4.
5.
INSTITUCIJA
Prof. d-r Stanislava Lazarevska Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana - Skopje
Doc. d-r Rade Rusevski,
Zemjodelski institut -Skopje
D-r Du{ko Mukaetov
JNU Zemjodelski institut Skopje
Doc. d-r Marina Stojanova
Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana - Skopje
D-r Klime Beleski
JNU Zemjodelski institut Skopje
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
371
SODR@INA
1.
2.
2.1.
2.1.1.
2.1.2.
2.2.
3.
4.
4.1.
5.
5.1.
6.
6.1.
6.2.
6.3.
6.4.
6.5.
6.6.
6.7.
6.8.
6.9.
7.
8.
9.
10.
11.
Voved
Preduslovi
Pedoklimatski barawa
Po~veni parametri
Klimatski parametri
Odr`uvawe na prirodniot agroekosistem
Izbor na saden materijal
Izbor na podlogi
Opis na nekoi podlogi
Izbor na sorti
Opis na sortite
Tehniki na odgleduvawe
Odmor na po~va i predkulturi
Odr`uvawe na po~vata
Podignuvawe na nasad
Obrabotka na po~vata
Rastojanie i gustina na sadewe
Sistemi na odgleduvawe
Rezidba
\ubrewe
Navodnuvawe
Regulatori na rast
Berba
Generalni principi na integralna za{tita
Integralna za{tita na vinovata loza
Za{tita od pleveli
373
373
373
373
374
374
375
375
376
376
378
380
380
381
381
381
382
382
382
383
384
385
385
386
388
395
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
373
1. VOVED
Ovoj dokument e namenet za proizvoditelite na grozje i za drugite
stru~ni lica koi rabotat vo ovoj sektor. Kriteriumite koi treba da se
zemat predvid i da se primenat se dadeni podolu so cel da se obezbedi
"integralno proizvodstvo" na grozje.
Integralnoto proizvodstvo e visoko-kvaliteten proizvodstven metod vo
koj se dava prioritet na ekolo{ko-pobezbedni tehnologii na odgleduvawe i
na minimaliziraweto na upotrebata na sinteti~ki hemikalii za da se
zgolemi bezbednosta vo pogled na zdravjeto na ~ovekot i na okolinata.
Ova prooizvodstvo se bazira na (biolo{ki, genetski, agrotehni~ki,
fitopatolo{ki i dr.) merki koi go podobruvaat prirodniot balans na
nasadot i go zgolemuvaat kvalitetot na proizvodstvoto.
Poradi ovie pri~ini implementacijata na ovoj protokol bara
involvirawe na stru~ni lica koi }e prepora~aat primena na najpogodni
na~ini i tehniki na odgleduvawe. Protokolot e dinami~en instrument {to
mora godi{no da se a`urira, da se osovremenuva vrz baza na iskustvoto i na
novinite vo sortite, da se kontroliraat fiziolo{kite naru{uvawa
(dvete vo pogled na proizvodite i proizvodnite strategii) i da se sledat
potrebite na pazarot.
2. PREDUSLOVI
Najdobrite uslovi za odgleduvawe na vinovata loza odgovaraat na
slednive pedoklimatski karakteristiki:
2.1. Pedoklimatski barawa
2.1.1. Po~veni parametri
Dlabo~ina na po~va:
Dreniranost:
Mehani~ki sostav:
najmalku od 70 cm
dobra, so brzo istekuvawe na povr{inskite vodi
da se izbegnuvaat te{ki i vla`ni po~vi so slaba
vodopropustlivost
374
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
pH:
pome|u 6.0-7.5
Elektri~na sprovodlivost: pod 2.2 mS/cm
Solenost
pod 2 g/l
Nasadite od vinova loza treba da se oddale~eni minimum 500 m od
deponiite.
2.1.2. Klimatski parametri
Minimalni temperaturi:
Prose~na temperaturna
suma za vreme na vegetacija:
Relativna vla`nost:
Vrne`i:
-21.7°C (da se izbegnuvaat lokacii na koi
ima opasnost od izmrznuvawe)
4200°C
prose~no 68% (da se izbegnuvaat lokacii
so visoka relativna vla`nost)
276 mm za vreme na vegetacija (da se
izbegnuvaat reoni so silni do`dovi za
vreme na cvetawe i na zreewe).
Prepora~livo e da se postavat agrometeorolo{ki stanici za
registrirawe i za bele`ewe na podatocite {to se odnesuvaat na vrne`ite,
temperaturata i na relativnata vla`nost i/ili da se konsultiraat
meteorolo{ki izve{tai.
2.2. Odr`uvawe na prirodniot agroekosistem
Se prepora~uva da se primenuvaat merki bezbedni za prirodnata sredina
i najmalku eden parametar od slednive:
!
Upotreba na korisni insekti (direktna biolo{ka kontrola);
Odr`uvawe na nekultivirani povr{ini (najmalku 3% od povr{inata
na nasadot) kako zasolni{te na korisnite insekti;
Zasaduvawe na `iva ograda;
Postavuvawe na gnezda ili na drugi zasolni{ta za korisnite insekti.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
375
3. IZBOR NA SADEN MATERIJAL
ZADOL@ITELNI MERKI
Pri podignuvaweto na lozov nasad neophodno e da se koristi
sertificiran saden materijal - podlogi, kalem-granki ili okca. Vo slu~aj
na kalemewe na postojano mesto, isto taka, da se koristat sertificirani
podlogi i kalem-granki (ili okca). Za Vitis vinifera sortite za koi
materijalot za razmno`uvawe e nedostapen (kalem-granki i okca), treba da
se upotrebi materijal od rastenija (lozi) koi ne poka`uvaat simptomi na
virusi (fanleaf, leafroll, eska, GFLV, GLRaV1, GLRaV3 i GVA i GVB).
Upotrebata na saden materijal dobien so genetski-in`enering e
zabraneta (genetski modificirani organizmi).
4. IZBOR NA PODLOGI
PREDLO@ENI MERKI
Podlogite koi se koristat treba da zadovoluvaat odredeni tehni~ki i
ekonomski barawa:
! Adaptabilnost na specifi~ni po~veni uslovi;
! Bujnost i dobra uramnote`enost me|u vegetativniot porast i
prinosot;
! Kompatibilnost so sortata.
Prepora~anite podlogi se vklu~eni vo grupite Berlandieri x Rupestris i
Berlandieri x Riparia
Dozvoleni podlogi se:
Rupestris du lot
Berlandieri x Riparia Teleki 8B
Berlandieri x Riparia Kober 5BB
Berlandieri x Riparia SO4
Berlandieri x Riparia 41B
Podlogata Riparia portalis e zabraneta.
376
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
4.1. Opis na nekoi podlogi
Berlandieri x Riparia SO4
Bujna podloga mnogu popularna me|u lozarite, posebno za neutralni do
srednoalkalni po~vi. Na filoksera i nematodi ima dobra otpornost.
Pove}eto od sortite se kalemat na ovaa podloga.
Berlandieri x Rupestris Rihter 99
Mnogu bujna podloga. Korenoviot sistem e silno razvien i prodira
dlaboko vo po~vata. Uspeva na razli~ni tipovi na po~vi no, vla`ni i slabo
drenirani po~vi treba da se izbegnuvaat. Otporna e na su{a a dobro
podnesuva i kiseli po~vi. Soleni po~vi ne i odgovaraat a podnesuva visoka
sodr`ina na var vo po~vata. Ima visoka optornost na filoksera i nematodi.
Berlandieri x Rupestris Rihter 110
Bujna podloga koja go odlo`uva zreeweto. Otporna e na su{a, a tolerira
nad 17% fiziolo{ki aktivna var vo po~vata. Ne e mnogu ra{irena no ima
dobar potencijal na po~vi so sredno visoka pH.
Berlandieri x Rupestris 1103 Paulsen
Bujna podloga (sli~na so R110) koja uspeva na varoviti po~vi. Do denes ne
mnogu ra{irena.
Salsa x Berlandieri 41B
Sredno bujna podloga koja mo`e da provocira porano zreewe. Glavna
karakteristika e toa {to e isklu~itelno otporna na karbonatni po~vi.
5. IZBOR NA SORTI
PREDLO@ENI MERKI
Izborot na sortite e klu~en za dobivawe dobar i kvaliteten
standardiziran prinos.
Za vinskite sorti treba da se zemat predvid slednive karakteristiki:
! Period na zreewe;
! Prinos;
! Transportabilnost;
377
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
!
!
!
!
!
Otpornost na bolesti;
Organolepti~ki karakteristiki;
Golemina na grozdot, morfologija i cvrstina;
Ednakva golemina na zrnata;
Kompatibilnost so podlogite pri kalemewe.
Lista na prepora~ani sorti za proizvodstvo na beli vina
Sorta
Smederevka
Belan
@ilavka
Juni blan
Rkaciteli
Temjanika
Sodr`ina na {e}er vo
{ira (g/dm3)
180-200
200-220
190-210
180-220
180-220
200-240
Sodr`ina na vkupni
kiselini vo {ira (g/dm3)
6-7
6-7
6-7
9-10
7-10
6-8
Lista na prepora~ani sorti za proizvodstvo na crveni vina
Vranec
Game
Prokupec
Teran
Kadarka
Krato{ija
Sodr`ina na {e}er vo
{ira (g/dm3)
210-230
190-210
180-210
180-210
190-210
170-210
Sodr`ina na vkupni
kiselini vo {ira (g/dm3)
6-6.5
7.5-8
6-7
9-10
6-7
7-7.5
Stanu{ina
Plavec mal
170-190
200-240
6-7
5-6
Sorta
378
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
Lista na prepora~ani sorti za proizvodstvo na trpezno grozje
Sorta
Afus ali
Kralica na lozjata
Julski muskat
[asla
Muskat hamburg
Kardinal
Sodr`ina na {e}er
vo {ira (g/dm3)
170-180
150-170
160-180
180-200
170-190
160-170
Sodr`ina na vkupni
kiselini vo {ira (g/dm3)
300-500
200-300
140-180
150-200
280-320
250-280
160-180
140-160
170-190
180-200
180-190
360-450
300-350
280-350
350-400
300-350
Italija
Alfons lavale
Belo zimsko
Beogradska besemena
Sultanina
5.1. Opis na nekoi sorti
Vranec
Vranec e vode~ka sorta za proizvodstvo na crveni vina i go
karakterizira tipot na makedonskite crveni vina. Listot e golem, cvetot e
hermafroditen, normalno i redovno se oploduva. Grozdot e sredno golem so
1-2 krilca, sredno zbien. Zrnoto e sredno golemo, izdol`eno so temno sina
boja. Zree vo III epoha (vtora polovina na septemvri). Sredno e otporna na
plamenica, a pootporna e na pepelnica i sivo gniewe. Na niski zimski
temperaturi e mnogu ~uvstvitelna. Obezbeduva surovina za kvalitetni i
vrvni crveni vina.
Merlo
Francuska sorta od oblasta Bordeaux. Listot e golem, cvetot e
hermafroditen, ima sklonost kon reulavost. Grozdot e sredno golem so 1-2
krilca, sredno zbien ili rastresit. Zrnoto e malo, val~esto so temno sina
boja. Zree vo III epoha (vtora polovina na septemvri). Sredno e otporna na
plamenica, dosta dobro na pepelnica i sivo gniewe. Na niski zimski
temperaturi e sredno otporna. Obezbeduva surovina za proizvodstvo na
vrvni crveni vina.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
379
Kaberne soviwon
Francuska sorta od oblasta Bordeaux. Listot e sredno golem, cvetot e
hermafroditen, redovno i dobro se oploduva. Grozdot e sredno golem, zbien
ili malku rastresit. Zrnoto e malo so okrugla forma so temno sina boja.
Zree vo III epoha. Sredno e otporna na plamenica i pepelnica a, visoko
otporna na sivo gniewe. Na niski zimski temperaturi ima visoka
otpornost. Obezbeduva surovina za proizvodstvo na vrvni crveni vina.
Prokupec
Poteknuva od Srbija. Listot e golem, cvetot e hermafroditen, redovno i
dobro se oploduva. Grozdot e sredno golem i sredno zbien. Zrnoto e sredno
golemo so okrugla forma ili malku izdol`eno, so temno sina boja. Zree pri
krajot na III epoha. ^uvstvitelna e na plamenica, sredno e otporna na
pepelnica a, visoko otporna na sivo gniewe. Na niski zimski temperaturi e
sredno otporna. Obezbeduva surovina za proizvodstvo na kvalitetni crveni
vina.
Burgundec crn
Stara francuska sorta od oblasta Burgundija. Listot e sredno golem,
cvetot e hermafroditen, redovno i dobro se oploduva. Grozdot e mal, zbien.
Zrnoto e malo so val~esta forma so temno sina boja. Zree vo II epoha (vo
po~etokot na septemvri). Sredno e otporna na kriptogamskite bolesti. Na
niski zimski temperaturi ima visoka otpornost. Obezbeduva surovina za
proizvodstvo na vrvni crveni, roze i beli, {ampawski i desertni vina.
Smederevka
Se pretpostavuva deka poteknuva od Srbija. Listot e sredno golem,
cvetot e hermafroditen, redovno i dobro se oploduva. Grozdot e sredno
golem ili golem, ~esto krilest, sredno zbien ili rastresit. Zrnoto e
golemo so malku elipsovidna forma, so zelenikavo-`olta boja. Zree vo IV
epoha. ^uvstvitelna e na plamenica, a sredno e otporna na pepelnica i sivo
gniewe. Na niski zimski temperaturi e slabo otporna. Obezbeduva
surovina za proizvodstvo na kvalitetni beli vina.
380
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
[ardone
Poteknuva od Francija od oblastite [ampawa i Burgundija. Listot e
sredno golem, cvetot e hermafroditen, redovno i dobro se oploduva.
Grozdot e mal do sredno golem, sredno zbien ili zbien. Zrnoto e malo so
okrugla forma so zelenikavo-`olta boja. Zree vo II epoha. Sredno e otporna
na plamenica, a ~uvstvitelna na pepelnica i sivo gniewe. Na niski zimski
temperaturi ima visoka otpornost. Obezbeduva surovina za proizvodstvo
na vrvni beli, vina.
6. TEHNIKI NA ODGLEDUVAWE
6.1. Odmor na po~vata i pred kulturi
PREDLO@ENI MERKI
Pri otstranuvawe na korewata od prethodnata kultura treba da se obrne
vnimanie na celosno otstranuvawe na korenoviot sistem.
Periodot na odmor ovozmo`uva da se reducira opasnosta od: izmorenost
na po~vata, napad od nematodi i razvoj na pleveli, a se namaluva opasnosta i
od bolesti i {tetnici na korenot i bolesti i virozi kaj lozata.
Pred dlabokoto orawe (1m) e prepora~livo da se obraboti po~vata na
dlabo~ina od 50 cm za da se izvadat na povr{ina site ostatoci od
prethodnata kultura za da ne ostanat so dlabokata obrabotka.
Neophoden e petgodi{en odmor ako po~vata e zarazena so nematodi i
patogeni ili vektori na virusi (Xiphinema index) ili ima prisustvo na
korenovi gabni zaboluvawa. Vo dvata slu~ai treba da se odgleduvaat
leguminozi vo slednite 3 godini.
ZADOL@ITELNI MERKI
Pred otstranuvawe na prethodnata kultura, zadol`itelno e da se
napravi analiza za prisustvoto na nematodi i vo korelacija so toa da se
utvrdi periodot na odmor na po~vata. Pred podignuvawe na lozov nasad
zadol`itelna e analiza za prisustvoto na nematodi.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
381
6.2. Odr`uvawe na po~vata
PREDLO@ENI MERKI
Odr`uvaweto na po~vata treba da e vo soglasnost so pravilnoto
iskoristuvawe na vodnite resursi, so {to bi se spre~ilo zadr`uvaweto na
vodata, zadu{uvaweto na korenot i erozijata.
Pred podignuvawe na lozov nasad po~vata treba da se podgotvi, da se
is~isti od kamewa, da se drenira i nivelira, seto toa prosledeno so
dlaboka obrabotka, odnosno rigolovawe na maksimalna dlabo~ina od 1m.
6.3. Podignuvawe na nasadot
PREDLO@ENI MERKI
Primena na organski materii so osnovnoto |ubrewe.
Sadewe na lozite vo periodot esen-zima na dlabo~ina od okolu 40 cm.
Upotreba na lozovi kalemi ili podlogi koi }e bidat kalemeni na
postojano mesto.
Tip na kalemewe: so zaspani okca vo avgust-septemvri, kalemewe so
jazi~e (angliska spojka) vo fevruari-mart.
ZADOL@ITELNI MERKI
Pred podignuvawe na nasadot treba da se izvr{i analiza na po~vata za da
se utvrdat nejzinite fizi~ki i hemiski svojstva za da se napravi osnovno
|ubrewe i da se izbere soodvetna podloga.
6.4. Obrabotka na po~vata
PREDLO@ENI MERKI
Obrabotkata na po~vata opfa}a:
! Edna glavna obrabotka na dlabo~ina od okolu 15/20 cm za da se
ovozmo`i zadr`uvawe na vlagata vo esen;
! Vtora obrabotka vo zima za inkorporirawe na |ubrivata;
! Obrabotki vo prolet-leto na dlabo~ina od okolu 10cm za da se namali
isparuvaweto od po~vata (evaporacijata) i za da se otstranat
prisutnite pleveli.
Za vreme na vegetacioniot period, obrabotkata treba da go za{titi
korenot od povredi i od oksidacija na organskite materii.
382
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
6.5. Rastojanie i gusina na sadewe
PREDLO@ENI MERKI
Rastojanieto na sadewe e vo funkcija na:
! Bujnosta na podlogata;
! Bujnosta na sortata;
! Plodnosta na po~vata;
! Tehnikata na odgleduvawe.
Treba da se zeme predvid organizacijata na parcelata (nasadot) i vidot
(dostapnosta) na mehanizacijata.
Kaj {palirnite nasadi rastojanieto na sadewe zavisi od pove}e
faktori. Ako rastojanieto me|u redovite e 2.6 m a me|u lozite 1.0 m,
gustinata na sadewe }e bide 3864 lozi/ha, so ostaveni 92304 okca/ha (9b
2
okca/m ) so rezidba. Minimalnoto rastojanie me|u lozite vo redot e 0.9 m.
6.6. Sistem na odgleduvawe
ZADOL@ITELNI MERKI
Dvoen Giov sistem na odgleduvawe. Vo tikve{koto vinogorje
najrasprostranet sistem na odgleduvawe na vinovata loza e dvojniot giov
sistem. Se sostoi od dva laka so po 8-12 okca vo zavisnost od sortata i od dva
kondira so po dve okca za zamena.
Vo zavisnost od sortata i od celta na odgleduvaweto dozvoleni se i drugi
sistemi na odgleduvawe.
6.7. Rezidba
PREDLO@ENI MERKI
Rezidbata na vinovata loza treba da se izvr{i vo tekot na zimata i na
proletta. Zelenata rezidba ja nadopolnuva i kompletira zimskata rezidba
(na zrelo). Rezidbata treba da bide izvr{ena do pred cvetawe (pred
zadrvenuvawe na osnovata na lastarot) i e dizajnirana za da se napravi
ramnote`a me|u vegetativniot prirast i reproduktivnite fazi i
vklu~uva:
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
383
!
Kroewe na lastari od lozata i od kordunicite;
! Kroewe na dvojnite lastari za da se ovozmo`i razvoj samo na edenostaven;
! Otstranuvawe na nerodnite lastari.
Paralelno so ovie operacii, a isto taka, i podocna, treba da se izvr{i
defolijacija za podobra efikasnost na tretmanite so pesticidi, a i za
polesna primena na tretmanite vrz grozdovite bez da se o{tetat zrnata.
6.8. \ubrewe
PREDLO@ENI MERKI
Upotrebata na hranlivi materii e dizajnirana da ovozmo`i kvalitetno
proizvodstvo.
Primenata na planot za |ubrewe bi bila neostvarliva bez pomo{ta na
stru~ni lica, poznavaweto na sortata i bez po~venata analiza.
Upotrebi:
! Azot- raspredelen vo tekot na celiot vegetacionen period;
! 100% fosforni i kaliumovi |ubriva pri glavnata obrabotka so
fertirigacija, 70% pred glavnata obrabotka i ostatokot od 30% vo
prolet.
Upotreba na organski materii vo zima za podobruvawe na strukturata i
zabavuvawe na fenomenot zamorenost na po~vata.
ZADOL@ITELNI MERKI
Zadol`itelno e da se napravi analiza na po~vata za soodvetno
planirawe na |ubreweto.
Za sekoja analiza treba da se iznesat slednive parametri:
! tekstura,
! organski materii,
! aktiven var,
! pH,
! propustlivost,
! makroelementi,
! natrium.
Po~venite analizi treba da bidat povtoreni najmalku edna{na pet
godini.
384
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
Maksimalnite vrednosti na |ubrivata vo zavisnost od prinosot se:
! 50-80 kg/ha azot,
! 70-100 kg/ha P2O5,
! 50-100 kg/ha K2O.
6.9. Navodnuvawe
PREDLO@ENI MERKI
3
Potrebite za voda kaj vinovata loza variraat me|u 1500 i 4000 m /ha vo
zavisnost od sortata, po~venite i klimatskite karakteristiki,
agrotehnikata i dostapnosta na vodnite resursi.
Brojot na navodnuvawata varira me|u 5 i 15 za vreme na celiot
vegetacionen period i e vo korelacija so traeweto na biolo{kiot ciklus
na sortata, klimatskite karakteristiki, prirodata na po~vata i traeweto
na intervalite na navodnuvawe.
Intervalite na navodnuvawe treba da bidat vo korelacija so
koli~estvoto na voda koja mo`e da bide primena i zadr`ana od po~vata
izbegnuvaj}i gi uslovite na voden stres za vinovata loza, {to mo`e {tetno
da vlijae za vreme na fazite rastewe na zrnoto (od zavrzuvawe na zrnata,
preku pro{arok do zreewe).
ZADOL@ITELNI MERKI
Obvrzuva~ki e da se izvedat hemiski i bakteriolo{ki analizi na vodata
za navodnuvawe na sekoi tri godini za da se determiniraat slednive
parametri:
PARAMETRI:
pH
Elektri~na sprovodlivost
Solenost
Bikarbonati
Sulfati
SAR
Nitrati
VREDNOSTI:
6,5-7,5
< 2,0 mS/cm
< 1,5 g/l
< 5 meq/l
< 2200 meq/l
< 10
< 120 ppm
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
385
Prepora~an metod na navodnuvawe e kapka po kapka, kako metod so koj
ramnomerno se navodnuva lozoviot nasad i se za{teduva na
potro{uva~kata na voda.
7. REGULATORI NA RAST
ZADOL@ITELNI MERKI
Primenata na regulatori na rast e zabraneta
8. BERBA
PREDLO@ENI MERKI
Grozdovite se berat vo komercijalna (tehnolo{ka) zrelost, odnosno koga
}e ja dostignat tipi~nata boja za sortata i koga }e gi imaat najdobrite
organolepti~ki i morfolo{ki karakteristiki.
Berbata se izvr{uva so no`ici, so prekratuvawe na dr{kata od grozdot,
blizu do lastarot.
386
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
9. GENERALNI PRINCIPI NA INTEGRALNATA ZA[TITA
PREPORA^ANI MERKI
Za{titata na kulturite od bolesti i od {tetnici treba da bide pod
nadzor na stru~no lice
ZADOL@ITELNI MERKI
Za{titata na rastenijata treba da bide vo soglasnost so Prira~nikot za
integralno proizvodstvo na vinovata loza:
Osnovni principi na integralna za{tita:
! odgleduvawe na sorti koi se otporni na bolesti i na {tetnici,
! koristewe na zdrav i na sertificiran saden material,
! primena na agrotehni~ki merki za sozdavawe nepovolni uslovi za
{tetnicite: plodored, izbalansirano |ubrewe, navodnuvawe kapka po
kapka,
! primena na mehani~ki i na fizi~ki merki,
! primena na biolo{ka borba (korisni vidovi insekti, pajaci,
mikroorganizmi),
! primena na supstancii od prirodno poteklo (sulfur, bakar).
Hemiski sredstva za za{tita mo`e da se koristat samo ako se preminat
“ekonomskite pragovi” ili ako okolnite uslovi se pogodni za razvoj na
bolesti.
Kriteriumi za izbor na pesticidi:
!
da ne se koristat sredstva koi nosat oznaki za kancerogeni,
teratogeni, mutageni efekti, (R40, R43, R63)
! da ne se koristat toksi~ni i mnogu toksi~ni sredstva,
! ograni~ena primena na {tetni sredstva,
! da se izberat sredstva spored standardite na za{tita na kulturata,
! mo`e da se koristat site sredstva koi se dozvoleni vo organskoto
proizvodstvo, duri i ako ne se spomenati vo aneksot na Prira~nikot
za integralno proizvodstvo.
Mo`e da se upotrebat fitosanitarni proizvodi koi sodr`at dve ili
pove}e aktivni materii koi se dadeni vo protokolot i vo strogata
soglasnost so upatstvata na etiketata.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
387
Treba da se zapomni:
! Da se po~ituva karencata, vremenskiot interval od denot na
poslednoto tretirawe i berbata. Treba redovno da se vodi “Registar
na fitosanitarni tretmani”;
! Neophodno e registrirawe na site operacii na proizvodnata parcela
registrirani po dati, {tetnikot/bolesta {to se tretira,
upotrebenite preparati so nivnite koli~estva;
! Mo`e da se upotrebat me{avini (smesi) ili drugi fitosanitarni
preparati so razli~en mehanizam na dejstvuvawe za da se spre~i pojava
na otpornost sprema preparatot;
! Da se tretira ograni~eno, vo `ari{nite delovi na poleto bez
posledici za korisnite insekti;
! Da se tretira vo vistinsko vreme, koga {tetnicite se po~uvstvitelni
(larven stadium);
! Godi{no ba`darewe/kalibrirawe na ma{inite i proverka na
brenerite barem na sekoi 5 godini.Odr`uvaweto na ma{inite, isto
taka, treba da se zapi{e vo registar ;
! Potro{uva~ka na te~nost 800-1300 l/ha.
! Ma{inite za aplikacija na pesticidi treba da bidat ispravni (da
ne protekuvaat);
! Aplikacijata na sredstvata za za{tita treba da se odviva po mirni
vremenski uslovi (bez veter);
! Licata koi vr{at aplikacija na pesticidi treba da nosat
za{titna oprema;
! Ma{inite za aplikacija na pesticidi po upotrebata treba dobro
da se izmijat.
Ekskorioza
(Phomopsis viticola)
BOLESTI I
[TETNICI
AKTIVNI
MATERII
GABNI ZABOLUVAWA
Mancozeb (1)
AGROTEHNI^KI ERKI:
Metiram (1)
Pri podignuvawe na lozov nasad
Folpet (1)
treba da se obrne vnimanie na
upotrebata na zdrav saden materijal;
Dezinfekcija na alatot za rezidba;
Otstranuvawe na site inficirani
organi so rezidba;
Ako bolesta e prisutna, da ne se
sitnat i zakopuvaat lastarite tuku
da se sobiraat i da se zapali celiot
materijal otstranet so rezidba.
HEMISKI TRETMANI
Hemiski tretmani se primenuvaat
samo kaj nasadi so ~uvstvitelni sorti
po pojavata na bolesta.
Specifi~ni tretmani se
primenuvaat na po~etokot od
lastareweto i pos 7-10 dena.
Podocna, mancozeb formulacii
treba da se upotrebat protiv
pojavata na plamenica.
PREPORA^ANI MERKI
10. INTEGRALNA ZA[TITA NA VINOVATA LOZA
(1)Koli~inite na preparati
protiv Phomompsis se povisoki so
po~ituvawe na onie koi se
prepora~ni za plamenica.
Kontrola se pravi samo kaj
osetlivite sorti.
Ne se primenuva posle zavrzuvawe
na zrnata.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
388
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
formulacii so aktivno dejstvo od
10-12 dena.
Isto taka, vo otsustvo na infekcii,
se prepora~uvaat dva preventivni
tretmana, eden na po~etokot i eden
na krajot na cvetaweto. Vo faza na
pro{arok dozvoleni se 1-2 tretmana
na baza na bakar.
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
Preparati na baza
Plamenica
HEMISKI TRETMANI
na bakar
(Plasmopara viticola) Vo periodot me|u lastareweto i
Mancozeb (1)
po~etokot na cvetaweto i po
Metiram (1)
zavrzuvaweto na zrnata, se tretira
Folpet (1) (6)
edinstveno ako se pojavat masleni
Fosetil Al
damki i toa so cymoxanil (3-5 dena
Dimetomorf (2)
aktivno dejstvo) do stopirawe na
infekcijata. Sleduvaat formulacii Azoxystrobin (3)
Famoxadon(3)
so podolgo aktivno dejstvo vo
Cymoxanil(4)
zavisnost od intenzitetot na
Iprovalicarb (2)
bolesta i meteorolo{kite uslovi
Fenamidone (3)
koi ja favoriziraat bolesta.
Kaj pogolemite lozovi nasadi treba
da ima preventivni tretmani ako vo
Fenilamides
reonot se zabele`i prisustvo na
Benalaxil (5)
masleni damki i ako klimatskite
Metalaxil(5)
uslovi se povolni za razvoj na
Metalaxil-M (5)
bolesta, treba da se izberat
BOLESTI I
[TETNICI
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
(1) Da se koristi do zavrzuvawe
na zrnata
(2) Maks. 3 tretmani vo godinata
(3) Zamena na ovie preparati
maks. 3 tretmani godi{no
nezavisno od bolesta
(4) Maks. 4 tretmani godi{no
(5) Maks. 3 tretmani godi{no so
fenilamid
(6) Upotrebata na ovie aktivni
materii e dozvolena
edinstveno ako istovremeno e
prisutno i sivoto gniewe i
toa maks. 1 tretman godi{no
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
389
EKONOMSKI PRAG NA
[TETNOST
Za vinsko grozje-nema tolerancija za
inficirani zrna koi go zagrozuvaat
proizvodot.
AGROTEHNI^KI MERKI:
Izbegnuvawe na golema bujnost so
planirawe na |ubreweto i na
navodnuvaweto.
HEMISKI TRETMAN
Upotreba na sulfur ili Dinocap vo
slu~ai koga se potrebni tretmani
me|u intenzivniot porast na
lastarite i cvetaweto.
PREVENTIVNI TRETMANI
neposredno pred cvetaweto
na kraj od cvetaweto
Me|u zavrzuvaweto na zrnata i
pro{arokot aplikacijata zavisi od
dejstvoto na preparatite i od
intenzitetot na bolesta, a dokolku e
potrebno mo`e da se skrati periodot
na tretmani. Treba da se ima
alternativa na preparati so razli~en
mehanizam na dejstvuvawe.
Pepelnica
(Uncinula necator =
Oidium tuckeri)
EBI (3)
*(vidi zabele{ka)
Sulphur
Quinoxifen
Dinocap (1)
Azoxystrobin (2)
Kresoxim methyl (2)
Trifloxystrobin (2)
Ampelomyces
quisqualis
AKTIVNI
MATERII
(1) Maks. 2 tretmana godi{no.
(2) Zamena na ovie preparati
maks. 3 tretmani godi{no
nezavisno od bolesta.
(3) Maks. 4 tretmani so EBI.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
*EBI- dozvoleni: Esaconazol, Fenarimol, Fenbuconazil, Miclobutanil, Nuarimol, Penconazol, Tebuconazol, Tetraconazol, Triadimenol
PREPORA^ANI MERKI
BOLESTI I
[TETNICI
390
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
Sour rot
BOLESTI I
[TETNICI
Eska
(Stereum hirsutum)
(Phellinus igniarius)
AGROTEHNI^KI MERKI:
Balansirano |ubrewe i navodnuvawe;
Izbegnuvawe na pregolema bujnost i
optovaruvawe so rod;
Proreduvawe na grozdovite;
Zelena rezidba;
Za{tita od pepelnica, molci i od
vo{ki.
AGROTEHNI^KI MERKI:
Upotreba na zdrav saden materijal i
materijal za razmno`uvawe.
Treba da se izvadat seriozno
inficiranite lozi. Da se izbegnuva
praveweto na golemi rani pri
rezidbata, da se koristi vosok na baza
na fungicidi za za{tita na ranite i
da se vr{i dezinfekcija na alatot za
rezidba.
Da se detektiraat i markiraat
simptomati~nite lozi vo letniot
period (juli-avgust).
Vo zima da se otstrani nadzemniot
inficiran del, a podocna da se
odgleda nov lastar od koj }e se obnovi
lozata. Vakvoto otstranuvawe e
efektivno samo pri pojavata na
prvite simptomi. Ako se inficira i
korenot, treba da se otstrani celata
loza.
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Alatot da se dezinficira so
natrium hipohlorit.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
391
Proreduvawe na grozdovite;
Zelena rezidba;
Za{tita od pepelnica, molci i od
vo{ki.
HEMISKI TRETMANI
Za sorti koi rano zreat: nema
hemiski tretmani;
Sredno stasni sorti: dva tretmana vo
slednite fenolo{ki tretmani: pred
zatvorawe na grozdot i vo pro{arok;
Docni sorti i za pokrieni odrini za
odlo`uvawe na berbata, mo`no e da
ima potreba od prodol`uvawe na
tretmanite izneseni za
srednostasnite sorti bazirani na
klimatskite uslovi i na dejstvoto
na fungicidite.
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
Procimidon (1)(3)
Sivo gniewe
EKONOMSKI PRAG NA
Iprodion (1)
(Botryotinia fuckeliana [TETNOST
Pyrimethanil (2)
=
Inficirani zrna ne se dozvoleni
Fludioxonil +
Botrytis cinerea)
AGROTEHNI^KI MERKI:
Balansirano |ubrewe i navodnuvawe; Ciprodinil (4)
Izbegnuvawe na pregolema bujnost i Fenexamide (4)
Mepanipyrim
optovaruvawe so rod;
BOLESTI I
[TETNICI
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Maks. 3 tretmani za pokrieni
odrini i maks. 4 za pokrieni
nasadi za berba vo noemvri dekemvri.
(1) Maks. 3 tretmani i maks. 5
edinstveno za pokrieni nasadi
za odlo`uvawe na berbata vo
noemvri-dekemvri.
(2) Maks. 1 tretman godi{no.
(3) Da ne se upotrebuva po
zatvorawe na grozdot.
(4) Maks. 2 tretmana godi{no.
392
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
[TETNICI
HEMISKI
MERKI
BIOTEHNI^KI
Evropski grozdov
Nema tretmani protiv prvata
Pravewe konfuzija
molec
antofagna generacija
pri pareweto
(Lobesia botrana)
Za II i za III generacija vremeto na
BIOLO[KI
tretman se odreduva spored krivata na Bacillus thuringiensis
letawe koja se pravi so pomo{ na
(2)
feromonski stapici.
TRADICIONALNI
Tradicionalni insekticidi: 8-10
INSEKTICIDI
dena od po~etokot na letot;
Chlorpirifos-methyl
Inhibitori na rast: 3-4 dena od
Fenitrotion
po~etokot na letot;
Chlorpirifos (3)
Bacillus thuringiensis i Indoxacarb: 5-7
Trichlorfon
dena od po~etokot na letot; za
Indoxacarb
Bacillus thuringiensis treba da se
Spinosad (4)
povtori 7-10 dena po prviot tretman. Inhibitori na
Kaj pokrieni nasadi, treba da se
rast
nabquduva i IV let (generacija), za
Teflubenzuron
kakov bilo tretman dozvolen e samo
Tebufenozide
Bacillus thuringiensis.
Flufenoxuron (1)
Lufenuron
HEMISKI MERKI
Fenitrotion (1)
Vine thrip
Methiocarb (2)
(Drepanothrips reuteri ) Se tretira edinstveno po nekolku
napadi detektirani vo tekot na
Spinosad (3)
vegetacijata.
MEHANI^KI MERKI
Belo mineralno
Scales
Koga }e po~ne da se manifestira
maslo (1%) +
(Targionia vitis)
napadot treba da se izlupi korata i da Clorpirifos – methyl
(Planococcus spp.)
Buprofezin
(Pseudococcus spp.) se is~etka stebloto.
Chlorpirifos (1)
BOLESTI I
[TETNICI
(1) Ne nad 3 tretmani godi{no.
(2) Da se koristi samo so
rasprskuvawe
(3) Maks. 3 tretmani godi{no.
Da se izbegnuva prekumerno
|ubrewe so {to lozata stanuva
po~uvstvitelna.
Maks. 1 tretman godi{no koga }e
se pojavi prvata infekcija, da se
tretiraat samo inficiranite
lozi.
Zadol`itelno e da se postavat
feromonski stapici vo april.
B. thuringiensis treba povremeno da
se koristi. Prepora~livo e da se
dodade rastvor so 500g/hl {e}er.
Da se povtori tretmanot vo slu~aj
na do`d.
So Bacillus thuringiensis i Spinosad
maks. 3 tretmani godi{no.
(1) Maks. 1 tretman godi{no.
(2) Da se koristi vo slabo-kisel
rastvor.
(3) Maks. 1 tretman godi{no so
alternativa od drugi
insekticidi i samo za vtora
generacija.
(4) Maks. 3 tretmani godi{no.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
393
EKONOMSKI PRAG NA
[TETNOST
Rana vegetacija: 60-70% od listovite
so infestacii;
Na sredina od letoto: 30-45% od
listovite so infestacii.
Prisustvoto na prirodni predatori i
upotrebata na aktivni materii koi se
selektivni za ovie predatori
pridonesuvaat za limitirawe na ovoj
{tetnik vo lozovite nasadi.
HEMISKI TRETMANI
Se tretira edinstveno vo slu~aj na
nekolku napadi:
Na po~etokot od lastareweto, ako
ovoj {tetnik e zabele`an
prethodnata godina;
Ako e na listovite za da se izbegnat
{tetite na grozdovite.
Akarinozi kaj
lozata
(Calepitrimerus vitis)
HEMISKI MERKI
Se tretira lokalno samo na
zarazenite lozi, a samo vo slu~aj na
generalen napad se tretira celiot
reon kade {to se odgleduva vinovata
loza.
Najdobar period za tretman protiv
ovoj {tetnik e stadiumot larva (majjuni).
PREPORA^ANI MERKI
Crven pajak
(Panonychus ulmi)
BOLESTI I
[TETNICI
(1) Maks. 1 tretman godi{no.
Upotrebata na sulfur za
kontrola na pepelnicata mo`e da
pomogne vo namaluvaweto na
populacijata na prifatlivo
nivo:
(2) Da se upotrebuva samo vo
prvite fazi na rastewe.
(3) Maks. 1 tretman ne zavisno od
bolesta.
(1) Maksimum edna{ godi{no.
Da se koristi vo prvite fazi na
rastewe.
Bromopropilato(1)
Fenazaquin
Sulphur
(1) Maks. 1 tretman zavisno od
bolesta.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Bromopropilate(1)
Exitiazox
Fenazaquin
Fenpiroximate
Flufenoxuron (2)
Tebufenpirad
Fenbutatin-oxide (3)
AKTIVNI
MATERII
394
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
395
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
11. KONTROLA NA PLEVELI
PREDLO@ENI MERKI
! Plitka obrabotka na po~vata.
! Organsko mul~irawe (slama, fino isitneta kora)
! Postojana prekrivka so niski rastenija, povremeno kosewe.
! Upotreba na herbicidi.
ZADOL@ITELNI MERKI
Slednive indikacii se zadol`itelni za kontrola od pleveli.
PLEVELI
Dikotiledoni
i graminei
AKTIVNI
SOSTOJKI I
KONCENTRACIJA
DOZA NA
ZABELE©KI I
KOMERCIJALNI
RESTRIKCII ZA
FORMULACII
UPOTREBA
(l, kg/ha )
Glyphosate (30,4%)
5 ili 3 + amonium
sulfat (2%)
Glyphosate (30,4%) +
Oxifluorfen (23,6%)
1 + (4)
Oxifluorfen (23,6%)
2-2,5/godi{no na
lokalizirani
mesta vo redot
Amonium glifosat
(11,33 %)
12
(1) Dozvoleni se
samo lokalizirani
tretmani.
(2) Ne e dozvoleno da
se premine
maksimalnata
propi{ana doza
nezavisno od brojot
na tretirawata.
(3) Me|uredovite
tretirawa se
zabraneti.
(4) Reduciranite
dozi (0,3-0,5 l od
tretman) treba da se
me{aat so
sistemi~en produkt
i da se lokaliziraat
vo redot.
© Copyright 2024 Paperzz
