Top ISSN 0542-206 X administrativna golgota Ilustrirana revija na Maticata na iselenicite od Makedonija Makedonija Izdava~: Matica na iselenicite od Makedonija Izdava~ki odbor: Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav Stankovi}, Sofija Stefkovska, Todor Petrov, d-r Kiril Temkov, Angelka Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski Za izdava~ot: M-r Ivan Xo Petreski Glaven i odgovoren urednik: Evrosima Lokvi~ka Zamenik glaven i odgovoren urednik: Elena Orov~anec Spirovska Administrator: Konstantin Petreski Lektor: Verica Tocinovska Redakcija: Nata{a Despotovska Dimitrievska, Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov, Tanas Vra`inovski, Emilija Petreska, Miroslav Naumovski, Dopisnici: Ivica ^elikovi}, Liljana Stoilkovska - Andonova, Mende Mladenovski, Kiro Kiproski, Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi}, Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin i Dra{ko Antov Prevod: Fotoreporter: Robert Spasovski Likovno–grafi~ko ureduvawe: Kiril Orov~anec Pe~ati: “Grafoden”, Skopje Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje tel. ++389 2 3 222 101 www.maticanaiselenici.com e-mail: [email protected] godi[na pretplata annual subcription IBAN Za Evropa 48 EUR MK 07200001275137645 Za Avstralija 120 AUD MK 07200001499528133 Za Amerika 100 USD MK 07200001581931670 100 CAD MK 07200001581934289 Stopanska banka AD Skopje 40655549 - 4030996116744 sbad Skopje, “11 oktomvri” br.7 korisnik: “MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA, ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7 pretplata za ilustrirana revija “Makedonija” MB 4065891 - 4030993125777 SWIFI CODE STOB MK 2X N ema dilema: izborniot proces koj{to ni prestoi, kako {to sega trgnale rabotite, ima realni {ansi da vleze vo ovde{nite politi~ki anali kako ubedlivo najskandalozniot “demokratski ~in” organiziran vo ponovata (samostojna) istorija na makedonskata dr`ava. Za volja na vistinata ne e deka skandali nemalo i vo minatite izborni ciklusi no, ovoj pat dinamikata, odnosno produkcijata na nezakonitosti, nebulozi, klasi~ni gluposti, {to stignuva od dr`avnite institucii i partiskite {tabovi na uvid na javnosta, a povrzani so pretstojnite parlamentarni izbori, navistina gi nadminuva site o~ekuvawa, prognozi, ta duri i elementarniot kapacitet na javnosta da gi vospriemi, makar na nivo na informacii takvite top “vesti”. Skandaloznoto nasilno turkawe na dijasporata vo izborniot proces, sepak nabrgu be{e zaseneto od novoto u{te po skandalozno otkritie za masovnoto “terensko” aktivirawe na javnata administracija (profesionalizirana i nepartiska!?) vo partisko agitatorstvo so zadol`itelnata obligacija, sekoj od odbranite administrativci – zavisno od rabotnoto mesto – da ozbezbedi od petnaesetina do triesetina glasa~i na kontoto na portokalovata prerodba. Neverojatno, no vistinito. Gruevistite toa go okarakteriziraa kako monta`a na opozicijata i opozicionite mediumi pritoa maftaj}i so edinstveniot “krunski” dokaz: na tie spisoci nemalo pe~ati i potpisi od VMRO-DPMNE! Se razbira ovoj krucijalen “fakt” go navreduva zdraviot razum – koj e toj budala {to }e stavi pe~at na ne{to {to nikako ne treba da bide pe~atirano – no toa ne gi pokoleba vlastite uporno da demantiraat vo niven stil – red navredi, red, navredi i red navredi. Vsu{nost ako vnimatelno gi nabquduvame aktuelnite slu~uvawa {to re~isi sekojdnevno go kompromitiraat pretsojniot izboren proce, toga{ se ~ini deka poentata na vaka zovrientata predizborna atmosfera ne e nitu vo serioznosta na politi~ko-op{testvenite sostojbi vo koi{to se nao|a Makedonija a, u{te pomalku vo te{kata borba na predizborni programi na politi~kite oponenti. Duri bez ogled {to e evidenten trendot, preku raznite “opinion mejkeri” serioznosta na vulgarniot agitprop, osobeno na vlastodr`cite, da se relativizira preku novi tezi od tipot- eve i opozicijata preku prifa}aweto na referendumot za imeto ili preku promocijata na predizbornite idei vo ekonomijata i sli~no ja prifatila prerodbeni~kata populisti~ka filozofija, na toj na~in podvlekuvaj}i jasen znak na ednakvost me|u vlasta i opozicija. No ne} e da e taka. Imeno, kako {to opozicijata izleguva so novi i konkretni predlozi (duri za prvpat vo politi~kata praksa toa go pra- Pi{uva: Evrosima Lokvi~ka vat socijaldemokratite), taka vlasta kako odgovor nudi intenzivirawe na kompromitacijata na izborniot ~in! Odnosno, kako seta politi~ka energija da se naso~uva kon berbatewe i na izborite i na rezultatite od tie izbori. Se razbira, vo toj kontekst, jasna e namerata na vlasta – {to pomala izleznost, toa pogolema pobeda! I sprotivno - pogolema izleznost, pogolemi {ansi na opozicijata da ja turne od vlast prerodbata! Taka{to celokupnata politi~ka energija se fokusira vo toj pravec. Vpro~em, ovaa konstatacija verojatno e edna od retkite raboti okolu koja{to se soglasuvaat i onie silni rejting “agencii” i “instituti”, bez ogled na seto drugo {arenilo na brojkite so koi ni maftaat pred lice. Toa pred nekoj den javno go potvrdi i “guruto” na prerodbeni~kite rejting strategii Vladimir Bo`inovski od Institutot za politi~ki istra`uvawa, koj{to izjavi deka izborite mo`e mnogu lesno da se svedat edinstveno na trkata po (ne)izleznost na glasa~ite. Zna~i, od edna strana “administriranoto” i, bezdrugo, vojni~ki disciplinirano glasa~ko telo na prerodbata i nasproti niv ogromnoto pedesetina procentno neopredeleno glasa~ko telo, koe bez ogled na ute{itelnite razmisluvawa na Bo`inovski deka delumno i pripa|alo i na vlasta (vo momentot na odluka) sepak i po prirodata na ne{tata i po fakti~kite okolnosti vo ogromno mnozinstvo inklinira kon opozicijata (se razbira, kon seta opozicija, ne samo kon SDSM). A deka rabotite odat vo toj pravec – demotivirawe ili amortizirawe na raspolo`enieto na armijata neopredeleni – poka`uva najnovata politi~ka slu~ka na ovde{nata scena: izjavata na pretedatelot na dr`avata \or|e Ivanov dadena za vreme na sredbata so generalniot sekretar na ON, Ban Ki Mun, deka za Makedonija e prifatlivo imeto “Republika Makedonija – Skopje” i deka po izborite mo`e da se organizira referendum za ovaa varijanta!!! Vo sekoj slu~aj vo denovite {to ni prestojat }e se iznaslu{ame sekakvi politi~ki “kreacii” spakuvani vo oblik na propagandisti~ki jadici za makedonskite gra|ani. Samo ne veruvame deka Makedoncite pove}e sakaat da glumat “klenovi”. 3 Ogledalo ilustrirana revija za iselenicite od makedonija zemja na glasa^i M-r Ivan Xo Petreski O stana li ne{to vo ovaa na{a Makedonija {to mo`e da ne za~udi ili prijatno iznenadi? Ima li ovde{nata politika voop{to kapacitet da ni priu{ti troa normalnost, pa i nie makedonskoto gra|anstvo, makar za mig, da se po~uvstvuvame kako evropejcine - udobno stutkani vo toa “dosadnite” demokratskite principi, standardi i vrednosti? No, za `al, nemame takov ksmet. No, zatoa pak, na primer, imame Izbira~ki spisok spored koj prosto gi nadminuvame Japoncite vo stogodi{nici, a Evropa, koja od godina vo godina stravi~no krizira so populacionata politika, odnosno dinami~noto stareewe na evropejskite nacii na {teta na prirodniot prirast, ja “pre{ivuvame” so mladina koja prosto katadnevno dostignuva polnoletstvo...! Se razbira takvata epten vesela statistika ne e kroena vrz osnova na realnosta, tuku vrz osnova na `elbite i potrebite na politi~kite eliti. Oti, da se razbereme, konkretniot problem, koga ve}e stanuva zbor za „vistinitosta” na Izbira~kiot spisok, ne e izmislica na sega{nata gruevisti~ka vladea~ka kasta, tie samo prodol`uvaat so taa “tradicija”, tuku sostojba koja trae re~isi od na{eto dr`avno osamostojuvawe. Zna~i, iako nas tuka vo Makedonija vlasta ne ubeduva deka }e imame fer i demokratskite izbori i deka celiot proces }e si pomine onaka glatko i normalno, sovr{eno e jasno deka na ovoj va`en demokratski predmet padnavme u{te na samiot negov po~etok, pred 4 Makedonija I taka, so epten a`uriran Izbira~ki spisok, “podgotveni” gi pre~ekuvame izborite na po~etokot od idniot mesec. Se razbira, nivnata regularnost “vis-a-vi” elektorskata evidencija, e pod golem znak na pra{awe, ili da bideme u{te podirektni – taa e celosno kompromitirana. Ne sme ba{ ubedeni deka ovaa nova itroman{tina, {to ovoj pat ni ja prireduvaat gruevistite, }e mine kaj me|unarodniot faktor, no nie, kako gra|ani, se naviknavme uporno da si gi podnesuvame posledicite na site ovde{ni politi~ki glupirawa koi{to edinstveno imaat za cel da im donesat individalen benefit na pripadnicite na politikantskite eliti da go “polagame”: namesto pre~isten Izbira~ki spisok vo koj od populacija edvaj pogolema od 2 milioni lu|e, imavme nad milion i sedumstotini iljadi glasa~i, {to nitu matemati~ki, nitu demografski nitu statisti~ki e vozmo`no i za {to ni be{e nalo`eno (od strana na na{ite zapadni partneri) seriozno revidirawe, neposredno pred samoto soop{tuvawe na izborniot datum stignavme do nova u{te pogolema brojka “registirirani” glasa~i – nad milion i osumstotini iljadi. Pro~istuvawe nanapred... [to e osobeno vpe~atlivo, za vakvata novina ne informira{e Dr`avnata izborna komisija, ~ii{to potpretsedatel isto taka be{e vidno iznenaden, a koja{to go dobi taka “pro~isteniot” Izbira~ki spisok od dr`avnite institucii (Ministerstvoto za pravda, Dr`avniot zavod za statistika, MVR) prosvetluvaj}i ne so soznanieto deka sme imale ne pomalku ami pove}e glasa~i za edno cirka pedesetina iljadi du{i!!! Iznenaduvaweto na strancite be{e nesporno, isto kako {to bea nesporni neve{tite i, bezdrugo, neverodostojni obidi na ovde{nite institucii da go opravdaat, odnosno argumentiraat takviot nov “pre~isten” izgled na Izbira~kiot spisok. Doma{nata javnost, pak, nau~ena na sekakvi politikantski i drugi ~udesii vedna{ se turna vo potraga na stogodi{nicite, koi{to za ~udo izlegoa na videlina re~isi vo sekoe od izbira~kite mesta. Ogledalo Samo {to go bevme pre`alile kvalitetot na “pro~isteniot” izbira~ki spisok, koj taka is~isten od fiktivnite glasa~i porasna za u{te nekolku desetici iljadi novi, koga stigna vesta deka glasaweto na dijasporata do`ivuva fijasko. Ne{to pove}e od sedum i pol iljadi iselenici se prijavile za vonrednive izbori! Ovaa brojka e okolu devet procenti ako se znae deka na{incite obele`ani so yvezdi~ka vo Izbira~kiot spisok gi ima okolu 80.000 du{i Nabrgu bevme informirani deka tokmu na denot na izborite ili, pak, neposredno vo denovite pred nego, taman za izbori }e ni stasaat i desetina i kusur iljadi polnoletnici – {to bi se reklo glasa~ki podmladok. I taka, so epten a`uriran Izbira~ki spisok, “podgotveni” gi pre~ekuvame izborite na po~etokot od idniot mesec. Se razbira, nivnata regularnost “vis-a-vi” elektorskata evidencija, e pod golem znak na pra{awe, ili da bideme u{te podirektni – taa e celosno kompromitirana. Ne sme ba{ ubedeni deka ovaa nova itroman{tina, {to ovoj pat ni ja prireduvaat gruevistite, }e mine kaj me|unarodniot faktor, no nie, kako gra|ani, se naviknavme uporno da si gi podnesuvame posledicite na site ovde{ni politi~ki glupirawa koi{to edinstveno imaat za cel da im donesat individalen benefit na pripadnicite na politikantskite eliti. ]e odime na glasawe svesni deka pravoto na glas }e go dobijat i iljadnici fiktivni du{i, koi ironi~no ama vistinito, }e odlu~uvaat za sudbinata na nas `ivite. Samo {to go bevme pre`alile kvalitetot na “pro~isteniot” izbira~ki spisok, koj taka is~isten od fiktivnite glasa~i porasna za u{te nekolku desetici iljadi novi, koga stigna vesta deka glasaweto na dijasporata do`ivuva fijasko. Ne{to pove}e od sedum i pol iljadi iselenici se prijavile za vonrednive izbori! Ovaa brojka e okolu devet procenti ako se znae deka na{incite obele`ani so yvezdi~ka vo Izbira~kiot spisok gi ima okolu 80.000 du{i. Sega se postavuva pra{aweto {to }e se slu~i. Dali ovie na{inci }e se pojavat na 4 juni vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva? Duri i pod pretpostavka site pri- javeni da dojdat na izbirali{tata, da glasaat i da napravat izbor, pra{awe e kakov legitimitet dobivaat trojcata nivni pretstavnici, koi utre }e sednat vo makedonskiot zakonodaven dom, ako se znae deka za eden pratenik vo Makedonija potrebni se od 7 - 10 iljadi glasa, a pratenik od dijasporata mo`e da se stane i so stotina glasovi. Nikoj ne se izjasni protiv vklu~uvaweto na dijasporata. No, treba{e ovoj slo`en, te`ok i skap izboren zalak da se odlo`i za izvesno vreme, barem za eden nareden ciklus. A dotoga{ da se napravi popis - registar za iselenici, da se osmisli najpogodniot na~in za glasawe ili, pak, so konvencii na{ite iselenici da si gi odberat pretstavnicite vo makedonskiot Parlament. Prakti~no ona {to vo nekolku navrati go predupreduvavme na stranicite na na{ata revija se ostvaruva na dela pa izleguva deka navistina celata taa ideja za u~estvoto na iselenicite vo doma{niov izboren proces bila samo obi~no populisti~ko majtapewe na politi~kite “mudreci” na prerodbata, koi sakaj}i da se dodvorat na na{incite po svetot smislija, onaka navrat-nanos, zakonski normi za nivno glasawe. A sega se gleda deka nitu normite ~inat a u{te pomalku organizacijata e saglam. Zatoa kako nikoga{ dosega i kako nikade dosega (barem vo normalniot svet) Makedonija }e zabele`i u{te eden ginisovski rekord – pratenik da stane kandidat so osvoeni duzina glasovi! Kolku toa ima vrska so demokratija e sosema drugo pra{awe. 5 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Mirror macedonia, Country of voters I s there anything left in this Macedonia of ours that can take us by surprise or pleasingly astonish us? Does the present politics have the capacity to please us with a bit of normality, so that we, the Macedonian citizens, even for a moment, feel like Europeans – comfortably bundled in their “boring” democratic principles, standards and values? Unfortunately, we are not so lucky. But, what we do have is a list of voters by which we far exceed the Japanese in the number of centenarians, at the same time exceeding Europe which is suffering a population policy crisis, i.e. dynamic aging of the European nations to the detriment of the natality, with the number of youngsters who reach legal age for voting…! Of course, this comical statistics has not been tailored to suit the reality but the wishes and needs of the political elites. Let’s not be misled, the very problem with the “reality” issue in regard to the list of voters has not been created by the current Gruevski’s ruling class, they simply pursue the “tradition”, a situation lasting almost since our independence. So, when the government, here in Macedonia, tries to convince us that we will have fair and democratic elections and that the whole process shall run smoothly, it is more than clear that we have failed this democracy exam even before taking it: instead of a “refined” list of voters, with a population barely over 2 million people, we had over one million seven hundred thousand voters, which is neither mathematically, nor demographically or statistically possible, and for which we were instructed (by our western partners) to seriously revise the list. On contrary, prior to the announcement of the exact elections date, we reached a new, even larger number of “registered” voters – over one million and eight hundred thousand. A refinement – forwards… What else is especially remarkable was the fact that the news were brought to the public by the State Election Commission, whose Vice president was also evidently surprised. They received this refined list of voters from the state authorities (Ministry of Justice, State Statistics Office, Ministry of Interior), enlightening us with the revelation that we did not have 6 M.Sc Ivan Joe Petreski Not only have the List of voters suddenly grew, the concept of voting in the Diaspora is becoming a total failure as well. A number a bit over seven and a half thousand emigrants have applied to vote in the extraordinary elections! This number is approximate to 9%, having in mind that the Macedonians living aboard and being marked with an asterisk in the List of voters, reach a total number of about 80.000 people fewer, but more voters for about fifty thousand people!!! The astonishment among the western partners was evident, so were evident the clumsy, very fallacious attempts made by the institutions trying to justify, i.e. argument such “refined” look of the List of voters. The domestic public, used to all kinds of cheap politics and other miracles, started its quest for the centenarians who, at everyone’s surprise, really exist in almost all the voting places. Very soon, we were informed that on the elections day or around the elections day, about ten thousand youngsters will turn eighteen – to put it in other words – voting offspring. Thus, having a perfectly updated List of voters, we are “ready” to welcome the elections scheduled for the beginning of next month. Their regularity “vis-à-vis” the electronic records is questioned, or let us be more direct – it is completely discredited. We are not very convinced that this new trickery prepared by Gruevski’s gang, shall get by unquestioned by the international factor, while, we, the citizens, have accustomed to bear the consequences of all local political foolishnesses having a single aim of bringing individual benefit to the members of the political elites. We will walk to the voting places aware that the thousands of fictive persons shall have a voting right as well and that, ironically but realistically, they will be the ones to decide about the future of us, the living ones. Not only have the List of voters suddenly grew, the concept of voting in the Diaspora is becoming a total failure as well. A number a bit over seven and a half thousand emigrants have applied to vote in the extraordinary elections! This number is approximate to 9%, having in mind that the Macedonians living aboard and being marked with an asterisk in the List of voters, reach a total number of about 80.000 people. The issue being discussed now is what will happen. Are our Macedonians living aboard going to show up in the diplomatic consular representations on June 4th? Even with the assumption that all who have applied come to the voting places, vote and make their choice, the issue to be treated is the legitimacy of the three representatives they choose, who will have to become MPs, having in mind the fact that here, in Macedonia, one needs between 7-10 thousand votes to be elected an MP, while in the Diaspora, one can become an MP with about a hundred votes. No one voted against the involvement of the Diaspora. However, this complex, difficult and expensive adventure should have been postponed for a while, at least until the next cycle. In meanwhile, a list / census of emigrants could have been conducted, the most appropriate manner of voting could have been elaborated, or it could have been decided that at the conventions they organize, out emigrants could elect their representatives in the Macedonian Parliament. Samostojnost na Makedonija 1991 - 2011 Povod Makedonija ja zaslu@i nezavisnosta, no ne ja opravda ubrzavme procesite istoriski, ne ja unapredivme demokratijata vo Makedonija i Makedonija ne mo`e da gi dostigne standardite od 1989 godina, najkriznata godina na Jugoslavija”, objasnuva Rizaov. Toj veli deka toga{noto novinarstvo be{e podemokratsko orientirano. „Mlad borec” otvori golemi tabu temi od komunisti~kite presmetki, {to na „Nova Makedonija” i ovozmo`i da gi otvori dosiejata na ^ento, Fotev. MAKEDONIJA IMA[E JASEN STAV: NEMA VLEGUVAWE VO SKRATENA JUGOSLAVIJA V istinska slika za dvodeceniskata samostojnost mo`at da dadat samo istori~ari, koi ne se ideolo{ki optovareni. „Nie kako akteri i hroni~ari na celiot proces na razdvojuvawe i steknuvawe nezavisna dr`ava, bevme svedoci na tektonski promeni. Zatoa se’ u{te nemo`e nepristrasno da gi ocenuvame nastanite i li~nostite bitni za tekot na tretata makedonska dr`ava, po Ilindenskata i Asnomskata”, veli Erol Rizaov. ULOGATA NA POLITI^ARITE I MEDIUMITE Toj potsetuva deka Makedonija na miren na~in se razdru`i od eks-Jugoslavija. „Makedonija na miren na~in stana nezavisna dr`ava, bez niedna `rtva. Toj istoriski fakt se dol`i, ne samo na nastanite {to se slu~uvaa vo Makedonija, tuku i na li~nostite, koi toga{ bea na vlast, i na mediumite. Mediumite po moe dlaboko mislewe, nekade od 1985 godina do 1995 godina, odigraa mnogu zna~ajna uloga vo makedonskata, ne samo samostojnost, tuku voop{to vo demokratizacijata na Makedonija. Site, direktori, glavni urednici, vlijatelni novinari bea opredeleni, po moe dlaboko ubeduvawe za demokratsko op{testvo. Poslednata socijalisti~ka, komunisti~ka vlada i parlament isto taka imaat mnogu golema istoriska uloga, bidej}i gi donesoa site podgotovki, site zakoni, za mirno predavawe na vlasta”. Toj e eden od najistaknatite novinarski pera, koj zapo~na vo vesnikot „Nova Makedonija”, a be{e glaven i odgovoren urednik. Po nejziniot raspad, stana osnova~ na „Utrinski vesnik”, kade i deneska e nedelen i ostar analiti~ar na makedonskite politi~ko-ekonomski dvi`ewa i procesi. „Nezavisnosta e zaslu`ena, no dali ja opravdavme? Moite ocenki, ona {to jas go pi{uvam denes, za `al mislam deka gra|anite na Makedonija, a pove}e politi~kite eliti na Makedonija, ne ja opravdaa nezavisnosta. Ne ja opravdaa, zatoa {to rezultatite {to gi imame vo ovie 20 godini se polo{i otkolku na na{ite sosedi, koi toga{ imaa polo{i rezultati od nas. Strate{kite celi, EU i NATO ne se ostvareni. Na{ite sosedi, koi bea vo polo{a pozicija, gi ostvarija. Za Makedonija, ne gi Rizaov ja objasnuva i pred referendumskata atmosfera. „Makedonskiot stav be{e jasen. Nema vleguvawe vo skratena Jugoslavija, bez Slovenija, a podocna i Hrvatska. Toga{noto rakovodstvo mnogu jasno i decidno, mislam deka Petar Go{ev, toa go ka`a. Novinarstvoto za na{a sre}a, be{e ~ekor pred politikata. Mislam deka novinarite pobrzo se opredelija, deka Makedonija odi kon nezavisnost i deka taa nezavisnost, treba politi~ki da se odraboti, bidej}i ne be{e lesno vo takvi uslovi da se odraboti glasaweto na referendum za nezavisnost.” Tur~in po nacionalnost, Rizaov postojano rabote{e vo vesnici na makedonski jazik, stana prepoznatliv i po serijata intervjua so vode~ki politi~ari, dr`avnici i intelektualci od cel svet, {to gi napravi vo devedesetitte godini. Neposredno po referendumskoto izjasnuvawe, Rizaov vo Ankara go intervjuira{e toga{niot premier Sulejman Demirel, po {to ja javi vesta deka Turcija prva i vedna{ }e ja priznae nezavisna Makedonija, poradi turskoto malcinstvo i strate{kiot interes za nejzino postoewe na Balkanot. Turcija e edinstvena zemja, koja ostana dosledna na po~ituvaweto na makedonskoto ime i nacionalnite identitetski pra{awa, veli Erol Rizaov. Toj veli deka vo direkten kontakt so Demirel dobil objasnuvawe deka Turcija prvo }e ja informira Grcija, kako sosed, deka }e ja priznae Makedonija pod nejzinoto ime, {to Demirel go napravi na forumot Davos, kade go informiral Micotakis za odlukata na turskata vlada. RIZAOV PROTIV PODELBATA NA PATRIOTI I PREDAVNICI Komentatorot na „Utrinski vesnik” Erol Rizaov ne ja prifa}a aktuelnata podelba na novinarskite imiwa na patrioti i predavnici, poradi iznesenite gledi{ta okolu opciite za re{avawe na sporot so imeto. „Ogromno mnozinstvo se protiv promena na imeto na dr`avata. Eden golem del sakaat pragmatizam i sakaat od toa da se napravi situacija da vlezeme vo EU. Vlasta, vladata e taa {to treba da go re{i problemot.” Raspadot na mo}nite mediumski monopoli na po~etokot od tranzicijata, „Nova Makedonija” i MRTV, Rizaov gi objasnuva so nivna neprilagodenost kon op{testvenite i ekonomskite promeni. Nedostigaa modeli za nivna transformacija, nema{e mediumski menaxeri, ocenuva Erol Rizaov, eden od veteranite na makedonskiot `urnalizam i hroni~ar na mnogu nastani od raspadot na Jugoslavija i formiraweto na samostojna Makedonija. Aleksandar ^omovski 7 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Pogled pet mita za dijasporata Qup~o Popovski F ijasko ili zabluda e proektot za glasaweto na dijasporata? Dali bea la`ni o~ekuvawata i nadrealni pretstavite {to gi imame za onie na{i gra|ani {to re{ile da `iveat vo svetot ili, pak, taa dijaspora ~ij eden del saka silno da se udira v gradi i da go vee bajrakot na makedon{tinata, vsu{nost, samata se zala`uvala deka „strada” za Makedonija. Minimalnite brojki na prijaveni lu|e {to bi sakale da glasaat na ovie izbori (posledniot podatok e 7.250 lica) }e redefiniraat mnogu pretstavi – najmnogu okolu ona {to navistina saka na{ata dijaspora. Ovie brojki }e urnat i nekoi mitovi {to gi imaat politi~arite vo Makedonija okolu toa koi se vistinskite interesi na iselenicite. 1. Brojkite gi razbija iluziite Nikoj nema vistinsko objasnuvawe za maliot broj prijaveni za glasawe. U{te pomalku, nema vistinsko objasnuvawe zo{to samo 770 lu|e se prijavija vo Avstralija, koga znaeme kakvo vlijanie poslednive decenii saka da ima tamo{nata dijaspora vrz nastanite vo Makedonija. [esnaestkrakoto sonce na po~etokot na nezavisnosta izgrea nad Makedonija kako proekt ponuden od avstraliskite iseleni~ki organizacii, a ne kako avtohtona ovde{na ideja. Vlijatelni iselenici ni tvrdat deka vremeto za prijavuvawe bilo kuso, deka bilo nevozmo`na misija da se izvadi makedonski paso{. Do pred nekolku meseci da se izvadi makedonski paso{ vo Avstralija ~ine{e 275 dolari, a avstraliskiot 150 dolari. Na{ite iselenici ~ekaa da dojdat mobilnite ekipi od Makedonija, da im gi soberat dokumentite, da gi odnesat nazad vo Skopje i potoa so meseci da stavat na ispit trpenieto na ~ovekot. A, ako saka{ avstraliski paso{, odi{ vo po{ta, podnesuva{ aplikacija i, ako gi ispolnuva{ uslovite, za dve nedeli go dobiva{ paso{ot. No, vistinska zabluda e ako ovie 8 katastrofalni brojki se povrzat samo so te{kotijata da se izvadi makedonski paso{. Ima druga, poseriozna pri~ina. Stotici iljadi lu|e poslednive 20ina godini ja napu{tija Makedonija razo~arani, pa duri i navredeni, od politi~kite procesi vo dr`avava, od bezidejnosta na politi~arite, od korupcijata vo instituciite i partiite. Koga tie lu|e `iveeja vo Makedonija bea „ubieni” od nemo`nosta da vlijaat vrz idninata na dr`avata i bea samo orudie na koruptivnite politi~ari. Samo naivnite ovde mo`at da pomislat deka onie {to se iselile od zemjava poradi besperspektivnosta sega }e bidat inspirirani i motivirani preku toj eden pratenik da se obidat da napravat ~udo vo nivnata koruptivna Makedonija. Tie mislat na Makedonija, no im e sma~eno od politikata vo nea. 2. Dali dijasporata saka da odlu~uva za site raboti vo Makedonija? Toa e u{te edna od zabludite. Od Obedinetata makedonska dijaspora velat deka iselenicite se zainteresirani najmnogu da i’ pomognat na nivnata dr`ava na globalno nivo; da bidat most me|u zemjata od kade {to do{le i vo onaa kade {to `iveat. Dijasporata ne saka da odlu~uva dali i koga }e se gradi pat od Kavadarci do Konopi{te, no se izluduva koga birokratskite rampi gi spre~uvaat iselenicite na brz i efikasen na~in da investiraat vo Makedonija. Prenesuvaweto na iskustvata od zemjite vo koi{to `iveat e glavnata misija na trojcata pratenici {to }e bidat izbrani. Ako rabotite gi sfatat onaka kako {to treba. No, mnogu e poverojatno deka niv, za `al, }e gi goltnat partiskite lamji za nivnite ovde{ni prizemni interesi. 3. Znaeme li {to sakaat iselenicite Ne. Lu|eto vo Makedonija u{te `iveat vo la`nata slika polna so predrasudi deka sekoj iselenik saka da investira po dva dolara vo svojata zemja. Sramno i `alno, zatoa {to samo lani ako ne bea doznakite od 1,4 milijardi evra od iselenicite, dr`avava }e be{e na kolena. Nitu site zaemi, nitu site obvrznici, nitu site la`ni vetuvawa ne }e ja spasea ekonomijata od kolaps ako ne bea ovie pari {to se glavnata infuzija za paupe riziranoto naselenie. I u{te pove} e, so ovie doznaki Makedonija ne samo {to go odr`uva na noze platniot bilans tuku i postoi kako suverena dr`ava. La`na e i pretstavata deka mnozinstvoto vo dijasporata se krepi vrz nekoi romanti~arsko-nacionalisti~ki ilu zii. Glavnata ideja na toa mnozinstvo e prosperitetna, stabilna i moderna Makedonija. Ovde, na primer, se pre- tura otrovot {to e isturen vo Avstra lija okolu sopstvenosta na crkovnite op{tini. Beskone~na energija potro{i MPC i vladikata Petar da stavi raka vrz imotite {to gi izgradile drugi. Taa banalizirana pretstava za borbata za crkvite i op{tinite e najlo{ata alatka za oddale~uvawe. Slikite so devojki vo nosii na crkovni praznici po amerikanskite gradovi se samoizmama na ovde{niot Makedonec. Nosiite ne se ideologija, nosiite se se}avawe; koga iselenicite niv }e gi simnat, vleguvaat vo ma{inata za rabota vo koja nema zapirawe. Del od taa zarabotka sakaat da ja investiraat vo Makedonija, a nie se trudime da im gi zagor~ime nivnite `elbi. 4. Mo`e li tu| dr`avjanin da stane pratenik Vo Vladata ima nekolkumina ministri {to imaat stranski paso{i. Za onie {to se i amerikanski dr`avjani, tie na{i ministri ili zamenici moraa da baraat dozvola na Stejt departmentot. No, toa e izvr{na funkcija. Prateni~kata e ve}e ne{to drugo. Komu tie }e mu se kolnat na vernost i lojalnost i za{tita na suverenitetot. Prviot makedonski ambasador vo SAD, Qubica A~evska, za da ja pretstavuva na{ata zemja, mora{e da se otka`e od amerikanskoto dr`avjanstvo. Kolku {to znaeme, do den-dene{en ne uspeala da go povrati toa dr`avjanstvo poradi administrativnite proceduri. Pra{aweto e li~no – }e se otka`at li izbranite pratenici, ako bide pobarano toa od niv, od dr`avjanstvata na zemjite od kade {to doa|aat. Ustavot na SAD zabranuva postewe organizacii na amerikanska teritorija koi bi bile anga`irani vo politi~ki procesi vo drugi zemji. Zatoa site organizacii na Makedoncite preferiraat sorabotka so organite na na{ata dr`ava, a ne so partiite. Vo Avstralija, pak, zakonskite ograni~uvawa se polabavi. 5. Po {to kopnee iselenikot? Vo vremeto na telekomunikaciskite ~uda koga e mo`en direkten prenos od sekoja me|a od selata ili sekoja ulica od gradovite, iselenicite ne se rasplakuvaat koga }e se spomenat nivnite ogni{ta. Site ja napu{tile ovaa zemja svesno, zatoa {to taa ne im ovozmo`ila pristoen `ivot i razvojni perspektivi. Makedonecot kopnee po svoeto rodno mesto, no koga raboti vo Pja~enca, na primer, kopnee po ubav `ivot vo Italija. Nie mora da sfatime deka glavniot kopne` na dijasporata e prosperitetna i uspe{na Makedonija, vo koja }e se po~ituva ~ovekot i negovata rabota. Toa e vistinskiot patriotizam. Prava linija antikvizacija na antimakedonizmot M akedoncite se pred najgolemiot istoriski predizvik i isku{enie vo orkestracijata za pro mena na dr`avnoto ime Makedonija! Neovrhovizmot e na politi~ka scena, pothranet i pottiknat od nadvore{ni centrali, se razbira so svoja cena, vo pra{awe se pari za vlast, a EU i NATO ni se nudat kako kompenzacija za avtogenocid. Samo toa e garant za vlast bez mandat od sopstveniot elektorat. Namesto obedineti vo obedineta Evropa kako Makedonci i Makedonija, dov~era{nite luti protivnici Branko Crvenkovski i Qub~o Georgievski denes se vo zaedni~ka ofanziva za promena na dr`avnoto ime Makedonija, nasproti sudot na narodot i istorijata. Na Branko ne mu smeta bugarskata deklaracija na Qub~o, na Qub~o ne mu smetaat belgradskite vrski na Branko, zaedni~ka im e celta vo borbata za vlast: da ja vladeat zemjata bez imeto Makedonija. Demokratski, nema {to. Posle toa, ako bide koga bi bilo, a nie bez um da im go ovozmo`ime luksuzot da ne nema, na krajot }e sledi i komentarot na onie drugite: „Ne, nie, Vie samite si go storivte toa!” Ako e ute{itelno, dali samo edno pleme ili narod, eden jazik ili vera od zemjinata topka dosega likvidirani ili asimilirani ne bile, nebroeni se. I taka svetot se podnau~i {to e i „kolateralna {teta” i „prijatelska {teta”. Ni prvi, ni posledni. Taka be{e i so makedonskoto {esnaeset-zra~no zlatno-`olto sonce, so dr`avnoto zname na Makedonija. Sobranieto na{e, u{te na{e da bilo, go smeni! Zalog be{e atentatot vrz Kiro. Toa e negoviot edinstven vlog vo istorijata na Makedonija. Si ja zaraboti kni{kata broj eden, `rtvuvaj}i se za smena na dr`avnoto ime i zname, i `iv ostana! No, operacijata koja e vo tek, proektira demonta`a na imeto na dr`avata od identitetot na nacijata! Takva mutacija ni najnevozmo`nata alhemija ne pravi. Mo`e li ~ovek so glava bez o~i vo tegla, da gleda? Morbidno. Ama, avtorite na specijalnata vojna protiv Makedonija so raboten naslov „antikvizacija” nabivaat javnost podatliva za manipu- Todor Petrov lacija, deka Vladata so animacijata na makedonskoto kulturno nasledstvo od pred na{ata era, me|u brojnite arheolo{ki proekti, vr{i promena na identitetot na nacijata?! Kade e vistinata tuka? Na komunistite ne gi boli deklaracijata na `iviot im Qub~o, koj do v~era im slu`e{e za potsmev, duri toa ne go smetaat ni za {tetno ami za bratstvo, tuku artefaktite od Kale, Plao{nik, Stobi, Miravci, Heraklea, Isarot, Vardarski Rid, Govrlevo, Porodin i drugi. Identitetot na neokomunistite vo Makedonija zapo~nuva posle {estiot vek od na{ata era, od zad Karpatite, taka gi nau~ile da la`at. Dali nekoj bil tamu, na grobovite na na{ite koreni i ne e bitno. Barem edna ekspedicija na posedok da odnesea, nekoe kov~e od baba mu na Kiro da ni donesea. Duri i Rusite od zad Karpatite, za niv, ne ni se prijateli, a kamo li bra}a. I pak toa ne e ni bitno, va`no NIE da sme od tamu. Oti ako sme od Makedonija, a ne od zad Karpatite, }e polagame nasledstvo na nejzinata kultura i istorija. E, toa menuva mnogu, mnogu od lagite koi dosega sme gi ~itale i slu{ale za samite sebe. Od site „sloveni” vo svetot, iako site NIE gi opismenivme i pokrstivme, najverojatno e deka posledni Mohikanci samo nie sme ostanale. Drugite denes drugo se. Za `al, za SDSM nie sme poslednite „sloveni” na svetot. [tom nekoj ka`e deka sme Makedonci vo kontinuitet vo vreme i prostor, vedna{ sledi satanizacijata nare~ena „antikvizacija”. Oti antikvizacijata e kako flaster da ne zborite za Makedonija. Sli~no kako inkvizicijata. U{te da bea vlast ta da ja imaa. U{te eden Goli Otok malku }e ni be{e. A, koga ko zombi }e vperat prst vo nekogo so etiketa „antikvizacija”, kako Gospod znae {to da rekle. A, ni{to ne ka`ale, poka`ale samo kolku im e plitok umot! Takvi intelektualni idioti samo kaj nas mo`e da ima! Ama za pari i du{ata na |avolot }e si ja dadat, svoite deca pred MTV }e si gi prodavaat. Edvidentno i o~igledno e deka silite na antimakedonizmot vo denominacijata na zemjata, ne izbiraat sredstva da ja postignat celta. Se razbira, temata Makedonija, Imperijata Makedonija e mnogu pokompleksno i poslo`eno pra{awe od Republikata, Makedonija denes. Reinkarnacijata na temata Makedonija preku dr`avnosta na Republikata, po raspa|aweto na porane{na SFR Jugoslavija, gi obedini site okolu nas vo agresijata po site osnovi i od site strani protiv Makedoncite i Makedonija. Tie okolu nas, se razbira, gi mobiliziraa „svoite” izvr{iteli vo Makedonija, za istite celi protiv nea. Zatoa {to kulturata i istorijata na Makedoncite i Makedonija, posle nivnata podelba i okupacija vo Balkanskite vojni od 19121913 godina, vo sopstvenata dr`avnost gi inkorporiraa. Uplavot deka Makedonija kako dr`aven entitet mo`e da gi ispumpa istoriski i kulturolo{ki i da gi ostavi bez istorija i kultura tie okolu nea, gi obedini vo agresijata za da ne nema.` I ne slu~ajno, koga Belgrad tvrdi deka Makedoncite se Srbi, Sofija Atina i Tirana ne komentiraat. Koga Sofija tvrdi deka Makedoncite se Bugari, Atina, Tirana i Belgrad ne kontriraat. Koga Atina tvrdi deka Makedoncite se Grci, Tirana Belgrad i Sofija ne demantiraat. Koga Tirana tvrdi deka Makedoncite se Albanci, Belgrad Sofija i Atina ne problematiziraat. No, koga nie vo Makedonija go velime istoto, deka sme toa {to otsekoga{ Makedonci sme bile, site se edinstveni da ne snema. Inkorporacijata na kulturata i istorijata na Makedonija i Makedon- 9 ilustrirana revija za iselenicite od Prava linija cite vo dr`avnosta na Bugarija, Grcija, Albanija i Srbija kako politi~ki nacii, sozdadeni kako arievski model na nacii-dr`avi zaradi tu|i interesi za svoi sferi na vlijanie na ovie prostori, vo koi osven Bugari, Grci, Albanci i Srbi ni{to drugo nema, posle raspa|aweto na porane{na SFR Jugoslavija ja otvori dilemata kaj site okolu nas: [to ako ova par~e zemja vospostavi monopol i ekskluzivnost vrz kulturata i istorijata na Makedonija, bidej}i po me|unarodno pravo sme edinstvena zemja vo svetot {to toa ime go ima?! [to }e ostane od kulturata i istorijata na Bugarija, Grcija, Albanija i Srbija?! Poradi toa i agresijata, Makedonija od etnologija da se demontira vo geografija, Makedoncite kako etnos da gi snema, znaej} i deka imeto na makedonskiot narod e neraskinlivo povrzano so imeto na negovata dr`ava Makedonija. Se demonstrira agresija do stepen na rasizam i nacizam, da ne se otvorat pra{awata za okupacijata, genocidot, reparaciite i reunifikacijata. Me|u mnogute i onaa na Dosta Dimovska ideja, vo programata na nejzinata Demokratsko-Republikanska Unija na Makedonija - Makedonija kako [vajcarija na Balkanite, so ~etiri kantoni i mnozinsko naselenie vo sekoj kanton. Judata Qub~o Georgievski bi dodal: VMRO be{e za samostojna Makedonija, ama posle osamostojuvaweto, demokratski, sekoj da si ka`e {to e: Srbin, Bugarin, Grk i Albanec. I eve re{enie za imeto Makedonija. Mo`e i taka, ama najva`noto e Makedoncite kako etnitet da gi nema. Da se dopodeli i ona {to od Vardarskiot del na Makedonija po Balkanskite vojni ostana i makedonskoto pra{awe kone~no da se eliminira. Vpro~em, porane{nata Pandora Bakojani, ministerkata za nadvore{ni raboti na Atina, nedvosmisleno re~e: Nie istorijata na Makedonija (m.z. posle podelbata i okupacijata) ve}e edna{ ja napi{avme. Povtorna revizija na istorijata na Makedonija ne prifa}ame da ima. I prodol`uva: Makedonskoto pra{awe e ideolo{ka konstrukcija na Studenata vojna i za da go zatvorime, kone~no treba da go promenime imeto na na{iot severen sosed Makedonija! Ili, za tie okolu nas, Makedoncite bea i se u{te se proizvod na komunizmot, na Komunisti~kata internacionala i Stalin, na Komunisti~kata partija na Jugoslavija, Tito i Jugoslavija, na Srbija, Cviji} i Novakovi}. Patem, za da ne nema, do, da ne snema, posle podelbata na Makedonija, Belgrad i Atina se dogovorija, Srbija nikoga{ da ne go otvara makedonskoto pra{awe, kako kompenzacija Srbite dobija slobodna zona na pristani{teto vo Solun. Rezultat na 10 Makedonija toa, i dogovorot Tito - ^ento na Krf vo Vtorata Svetska Vojna za obedinuvaweto na Makedonija, od „sega ne e vreme”, „} e bide”, do, se eliminira, a prviot pretsedatel makedonski Metodija Andonov ^ento se likvidira. Kiro nikoga{ nema da bide toa {to ^ento pred nego stana, prv pretsedatel na samostojna Makedonija. Kako {to nekoi poinaku sakaat da bide. Ne e nikakva tajna deka istorijata i arheologijata na Makedonija vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija, pa i vo komunizmot na porane{nata SFR Jugoslavija se konzerviraa, odnosno se izoliraa, za nikoga{ da ne se otkrie vistinata za Makedoncite. Na{ata istoriografija i anulira. Od taa pregolema qubov prema Makedonija, Elada se u{te nema spomenik vo Atina na hegemonot Aleksandar Treti Makedonski. Prvi vo prestolnina na dr`ava }e go imame nie. „Antikvizacijata” vo taa agresija na sosedite ne zna~i ni{to drugo tuku instrument na silite na antimakedonizmot protiv Makedoncite i Makedonija. Ja stavame vo navodnici oti sama za sebe kako kovanica ni{to ne zna~i! Demek, ako vlasta go menu va identitetot na nacijata zadr`uvaj} i go dra`avnoto ime, SDSM }e ponudat promena na dr`avnoto ime nastojuvaj}i da go zadr`at identitetot na nacijata, {to e bezuspe{en obid za ubeduvawe vo vremeto na komunizmot, se do denes, samo gi transferira{e gr~kite, srpskite i bugarskite izvori, na okupatorite, za Makedoncite i Makedonija. A, koj okupator vo istorijata ja slavel istorijata i kulturata na okupiraniot, ne gi prika`uval za svoi, travestiraj}i ja okupacijata na tu|i teritorii vo osloboduvawe na svoite izgubeni zemji? I vo Moskva u~ele deka „slovenite do{le od zad Karpatite”, ama od zad Karpatite vo Moskva, ne e isto {to i vo Skopje. Kaj nas, ruskoto „od zad Karpatite”, e Makedonija. Se’ do raspa|aweto na porane{na SFR Jugoslavija, Makedonija vo Grcija be{e tabu tema. Atina ima{e Ministerstvo za Severna Grcija, vo predve~erjeto na raspa|aweto na porane{na SFRJ go preimenuva vo Ministerstvo za Makedonija, Epir i Trakija. Notifikacijata „okupirani teritorii na Makedonija” ostana samo kako svedo{tvo kaj filatelistite, oti drugite dokazi Atina sistematski gi na javnosta vo doma{nata zada~a {to treba da ja odrabotat, deka promena na dr`avnoto ime nema da smeni ni{to! Pa, velat, zarem Makedonci ne bevme vo Jugoslavija? Da, bevme, ama Jugoslavija ne be{e unitarna zemja tuku federacija na {est dr`avi. I vo tursko bevme Makedonci, ama toa be{e ropsko i neli od Otmonaskoto se oslobodivme? Povtorno li treba da hibernirame vo ropstvo za Branko i Qub~o da vladeat so na{ite du{i, a preku niv drugi i tu|i? „Antikvizacijata” vsu{nost pretstavuva virtuelna konstrukcija na specijalna protiv Makedoncite psiholo{ka vojna vo obidot za kreacija na javno mislewe za promena na dr`avnoto ime Makedonija! I ni{to pove}e od toa! Sramno e odrodni{tvoto, odmetni{tvoto, predavstvoto, ama barem im gi vidovme rogovite na site. I koga povtorno }e sretnete nekoj kako kre{ti na taa tema, plisnete mu sveta voda ko na |avol i }e go snema. Sonceto Prava linija plus, takvite gi su{i. Ottuka, obvinuvawata na opozicijata protiv vlasta deka izgradbata na spomenici od vremeto na Makedonija pred na{ata era zna~i nekakva si „antikvizacija” kako sinonim za deslovenizacija odnosno menuvawe na identitetot na sovremenata makedonska politi~ka nacija, ne pretstavuva ni{to drugo tuku perfiden obid za promena na dr`avnoto ime Makedonija. Istorijata na Makedonija ne e ograni~ena vo vreme i prostor, taa e neograni~ena od pred na{ata era do denes. Makedonskata istorija i kultura ne e proizvod na diskontinuitet. Na Makedoncite im pripa|a vo kontinuitet istorijata na Makedonija i vo vreme i vo prostor. I voop{to ne e to~no, deka ako ne sme doka`ale poteklo od Aleksandar Treti Makedonski i Filip Vtori Makedonski, ne }e sme bile Makedonci i Makedonija, zatoa Pasko Kuzman kopal po dokazi niz lokalitetite arheolo{ki! Se razbira, nikoj denes ne tvrdi deka etnologijata e samo genetika, iako so DNK-analizite mo`na e proverka na se~ija geneza. Etnologijata denes e kultura, ne zboruvame za nacizam i rasizam. No etnologijata ne e ni samo geografija. U{te pomalku, qubovta kon svoeto ne zna~i omraza kon drugiot, naprotiv, ako svoite gi po~ituva{, po~itta }e ja ima{ prema site. Vpro~em, bez istorija nema sopstvenost, a bez sopstvenost nema nasledstvo. Bez istorija nema idnina. Bez istorija si evnuh bez pokolenie. Toa {to komunistite do v~era velea deka dr`avata, nacijata, crkvata i semejstvoto treba da izumrat, pa sakaat Makedonija prva da bide vo toa, e paradoks koj ne go biva. „Antikvizacijata” ne zna~i deslovenizacija, tuku demakedonizacija! Bez dr`avnoto ime Makedonija ne samo {to ne }e sme Makedonci, tuku voop{to i sloveni! Ni sloveni ne }e sme bez Makedonci da sme! Samo kako Makedonci sme i sloveni, oti prvi i odamna pismeni sme i blagosloveni! Zarem zaboravame deka ottuka, od Makedonija, se opismenile i pokrstile site na Sever, od Beloto do Severnoto More. Od slovoto sme stanale sloveni od pismoto pismeni. Zatoa nie Makedoncite, ne sme grko-pravoslavni, tuku prvoslavni, oti prvi sme go proslavile Gospoda vo Makedonija. Na Sveti Apostol Pavle na son mu se javi Makedonec i mu re~e dojdi vo Makedonija i pomogni ni. I Sveti Apostol Pavle dojde vo Makedonija i gi izgradi prvite crkvi vo Filipi, Ber i Solun, vo Makedonija ja pokrsti prvata hristijanka Makedonkata Lidija. Gr~kata Crkva, ponajug od Makedonija, e samo ponov servis za etablirawe na nacisti~kiot model na Elada i deetnizacija na hristijanite so razli~no etni~ko poteklo vo okupiranite teritorii na Grcija, od Atina se do Gevgelija, kako preduslov za odr`uvawe na integritetot na teritorijata i suverenitetot na politi~kata nacija Elada hitlerova. Koga vo Grcija }e se otvori etni~koto pra{awe, kako {to toa vo Makedonija se pravi denes, taa zemja }e letne vo vozduh kako meur od sapunica. Pove}e }e ja nema! Bankrotot na dr`avata }e ja demistificira nacijata, }e ja demitologizira istorijata i }e gi ostavi goli pred svetot i so telo i vo du{a. Najednostavno ka`ano, „antikvizacijata” na neokomunistite ne pretstavuva ni{to drugo osven manipulacija so javnoto mislewe vo ubeduvaweto za eliminacija na sekoj obid za revizija na istorijata i arheologijata na Makedonija za da ne se doznae vistinata za nea. Nim im smeta istorijata na Makedonija da se pi{uva od Makedonci na makedonski jazik. Nim izvor na informacii im se akademiite vo Belgrad, Sofija, Atina i Tirana. Tie koi i v~era gi podelija Makedoncite i Makedonija, a denes za pari preku svoi puleni vo Makedonija toa povtorno go pravat. Samite }e se prepoznaat, narodot ve}e gi vide. „Antikvizacijata” kaj nas vo javniot promet ja vnesoa neokomunistite, kako obvinuvawe na opozicijata protiv vlasta deka so istorijata i arheologijata vr{i deslovenizacija odnosno promena na identitetot na nacijata. Paradoksot da bide pogolem, vo vreme nevreme, koga bitka bieme protiv negacijata deka sme Makedonci, SDSM paradiraat deka sme Sloveni. A da gi pra{a{ kade na drugo mesto na zemjinata topka `iveat Sloveni, i na koj popis se prebrojani takvi, }e te gledaat kako slon so okokoreni o~i vo staklarnica. I identitetot vedna{ go delat, pa velat, da, ima Makedonci Sloveni, ama i Makedonci Grci. A, ima li Grci Sloveni i Grci Makedonci, vozvra}ame nie, oti ako nie sme sloveni, slovenite se do Atina, na Peloponez bile. Se razbira, pak }e ve gledaat okokoreno i odgovor nema da vi dadat! I koga }e se spletkat vo paja`inata koja samite ja pletat, za niv Makedonija zapo~nuva, kako {to ne u~ea i do v~era, od 1944 godina do denes. A, od slovenite so slam~e v usta preku Dunav, koi vo Makedonija do{le, } e ostane samo vetar i magla. Zlonamernicite vedna{ so pra{aweto koe sledi: A, od koi sloveni ste vie makedonskite, od onie {to do{le preku Srbija ili od onie {to do{le preku Bugarija? Od nemajkade, }e se nacrtate so tacna, so ’od po `ilet so ona {to drugite ne pravat, proizvod na komunistite i na Tito, na Stalin i na Komunisti~kata internacionala. Toa e epilogot od (neo)komunisti~kata „antikvizacija”. Zarem ne pametime deka promocijata na knigata za Aleksandar Treti Makedonski, od avtorot Vasil Tupurkovski, be{e vo Golemata sala na Makedonskata opera i balet vo prisustvo na prvata kni{ka na SDSM, Kiro Gligorov kako pretsedatel na Makedonija? Ne pametime li deka knigata na Vasil Tupurkovski se dele{e kako zadol`itelna lektira vo {kolite? Zaboravivme li deka kandidatot za pretsedatel na SDSM be{e na zaedni~ka zakuska so Princot na Hunzite od Pakistan? E, ama vlasta e poslatka i od dr`avnoto ime, pa vikaj me kako saka{ samo vlasta ne mi ja zemaj! I zatoa, po~ituvani Makedonci, so tie koi ne mno`at so nula, `estoko da se presmetame, da gi smestime tamu od kade {to pred o~i ni do{le, za da ne ne sotrat ili storat ona {to ne sme! 11 Re~ ilustrirana revija za iselenicite od DA GI KASTRIRAME ISTORISKITE MITOVI P opularno e sfa}aweto deka ako vo dene{nata realnost se javi ~ovek od anti~nosta, toj }e umre od stres od toa {to }e go vidi. Po toj povod }e se po{eguvam, deka ako ~ovekot e slep i samo slu{a {to si zboruvam, nema da razbere deka se javil vo drugo vreme. Vpro~em, i tehnolo{kiot napredok so koj se falime, vo golema mera e mit. Vo svojata prekrasna kniga „Eden den vo dreven Rim” italijanskiot paleontolog i dokumentarist Alberto Anxelo ne osloboduva od takvi iluzii. Kolkumina od nas, na primer, znaat deka Rim vo vremeto na imperatorot Trajan (vtoriot vek po Hrista) broel 1,5 milioni lu|e, a vo vremeto na Septimij Sever imal to~no 46.602 „neboderi” so viso~ina od 21 metar, odnosno kolku sedumkatni zgradi. I u{te nekolku brojki: 40 triumfalni porti, 28 biblioteki, 11 golemi termi i okolu 1.000 zaedni~ki bawi (samo eden od bazenite vo termite na Trajan gi imal razmerite na plo{tadot „San Marko” vo Venecija), dva plo{tada za natprevar so dvokolki (edniot od niv sobiral 400.000 lu|e), ~etiri teatri (edniot od niv za 25.000 lu|e), dva amfiteatri (Koloseumot za 70.000 du{i) itn. Ako gi sporedime nekoi od tie objekti so dene{nite vo Rim, da ne zboruvame za drugi evropski glavni gradovi, }e ni stane neprijatno za na{iot tehni~ki „progres”. Dvanaesette forumi i u{te tolku baziliki, plus 100 hrama vo anti~kiot Rim bile polni so lu|e, no Rimjanite uspe{no izleguvale na kraj kako so uli~nite zatvori, taka i so snabduvaweto na gradot so hrana. Sekojdnevno vo Rim pristignuvale brodovi so 200-270 iljadi toni `ito, a besplatno pomagale 150-170 iljadi semejstva. Nadvor od spomenatite brojki, za sporedba, i toga{nite pretstavi mnogu ne se razlikuvale od na{ite. Ete zo{to ne mo`am da gi primam tvrdewata na Lu~ijan Boj vo negovata „Istorija i mit vo romanskoto soznanie”, deka dene{nite Romanci, Germanci, Francuzi i drugi, se pobliski me|u sebe, otkolku so svoite prethodnici. Samiot avtor na velikolepen na~in se po- 12 Makedonija Prof. D-r Stefan Vlahov Micov biva vo svojata inaku mnogu vredna kniga. Sekoj narod se potpira na kolekcija mitovi, koi se o`ivuvaat i se obnovuvaat vo zavisnost od konkretnata geopoliti~ka situacija. Istoriskite sobitija se edno, a nacionalnite istoriski konstrukcii i proekcii pretstavuvaat izbor od fakti vo zavisnost od situacijata. Vo taa smisla, ne za~uduvaat dvojnite ar{ini – eden sprema sopstveniot istorisko-mitski proekt, drug sprema konkurentskite tu|i proekti. Vtora godina bugarskite vlasti ne im dozvolija na makedonskite mediumi da organiziraat semakedonski sobir vo Melnik, vo se}avawe na Jane Sandanski. Neodamna povle~eniot bugarski ambasador od Skopje, Rakovski La{ov, kako pile vo kal se zapletka vo makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Spored negovite objasnuvawa, televizijata „Sonce” bila vratena od granicata zatoa {to, spored bugarskite zakoni, ne mo`elo da prisustvuva so dozvola od organizacija koja ne bila registrirana vo Bugarija. Za „Kanal 5” i za „Dnevnik”, pak, pri~inata bila od proceduralen karakter, za{to rokot za izdavawe dozvola bil kus. Samo {to OMO „Ilinden-Pirin”, na koja i pokraj sudskite re{enija protiv Bugarija vo Strazbur, bugarskiot sud ne ja vra}a registracijata, ne be{e edinstveniot organizator na sobirot. A, samo eden od desette soorganizatori ne be{e registriran vo bugarskite sudovi. Osven toa, motivot za odbivawe na televizijata „Sonce” protivre~i na toj so koj ne im dozvolija na „Kanal 5” i na „Dnevnik”, {to direktno go otkriva agentot na bugarskata DB vo lagata. Fakti~kata vistina e {to opstojuvaweto na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija protivre~i na bugarskata istoriskomitolo{ka konstrukcija za grani cite na bugarskata nacija. Ne sli~no La{ov-ci, od edna strana, ne gi priznavaat Makedoncite, a vo isto vreme sakaat zaedno da gi ~estvuvaat istoriskite nastani i li~nosti. Lo{o e koga nekoi makedonski politi~ari i institucii odvreme-navreme se vrzuvaat na opa{kata na bugarskiot istoriski mit. Dvojniot ar{in e tipi~en i za Grcija. Na tamo{nata partija na „zelenite”, na primer, i odgovara sorabotkata so makedonskata partija DOM vo vrska so atomskata energija. Formalno, gr~kite „zeleni” se per~at deka bile protiv nacionalizmot. Prakti~no, se poka`a deka tie voop{to ne se protiv nacionalizmot, tuku protiv „nacionalizmot” na Gruevski. Ottuka i kritikite na portparolot na „zelenite” Janis Paraskevopulos, deka koaliciraweto na DOM so VMRO bilo predavstvo na tie principi od „zelenite”. Za{to, pretstavete si, partijata na Gruevski bila „oddelena so ogromen jaz od zelenite idei i sfa}awa na demokratijata”. Ako gr~kite „zeleni” bea malku pozreli za demokratija, nema{e da ostanat „bez komentari za sporot za imeto” pri razgovorite so DOM, a sakaa da gi osudat mitovite na svojata dr`ava. Vo takva sostojba, ne e ~udno {to i portparolot na gr~koto MNR, Delavekuras objavi deka Grcija ~ekala po izborite makedonska „re{itelna Vlada”, koja “}e sedne na pregovara~kata masa so vistinska volja” da gi prezeme gr~kite mitovi. Za radost e {to, iako bavno, vo balkanskite dr`avi se pojavuvaat oddelni avtori i istra`uva~i koi gi razven~uvaat mitovite od nivnite op{testva. Vo moite kolumni ve}e pi{uvav za Du{an Kova~evi} i za negovata kniga „Dvaeset srpski podelbi (Srbi protiv Srbi)”. U{te povisoka vrednost ima obemnoto prou~uvawe Re~ na Lu~ijan Boja, koe mo`e da slu`i kako orientir za mitologemite na Balkanot i vo Isto~na Evropa. Vo prvite decenii na 19 vek, romanskiot nacionalizam za da zazdravi, trebalo da se sprotivstavi na nacionalizmot na svoite sosedi i na panslavizmot. Na koj na~in? Prvo, kirilicata {to dotoga{ se upotrebuva{e vo romanskoto op{testvo po~na da otstapuva pred latinicata, koja vo 1860 godina e utvrdena so zakon. Na vtoro mesto e sozdaden mitot za vladetelot Mihail Hrabriot, kako simbol na romanskoto edinstvo. Toj go vra}a se}avaweto na toj polkovoda~, koj okolu 1600 godini za kratko vreme gi zavladeal Transilvanija i Moldova. Mitot go pretvora vo nacionalen obdinuva~, iako vo toa vreme naciite ne postojat. Na treto mesto, Romancite se ispraveni pred nadvore{nopoliti~ka dilema – so Rusija ili so Zapadot. Nezavisnosta im e rezultat od rusko-turskite vojni, no streme`ot za emancipacija od Slovenite gi naso~uva kon evropskiot svet. Ottuka i tezata deka se istoriski naslednici na rimskite kolonizatori i vo pomala mera na Dakite, koi pred rimskite zavojuva~i ja naseluvale taa teritorija. Vo prodol`enie, romanskiot mit se u~i i od u~enici na Zapad, a Romancite po~nuvaat da se do`ivuvaat kako negovi za{titinici, a podocna i za negovi predci. Momentnata sostojba na dr`avata silno se reflektira vrz nejzinite istoriski pretenzii. Komunisti~kata etapa vo po~etokot gi „vra}a” Romancite kon slovenskiot svet (zaradi ulogata na Sovetskiot sojuz), a vo periodot 1964-1989 godina, koga Romanija se obiduva da vodi posamostojna politika, povtorno bui nacionalizmot. Vo vremeto na ^au{esku se stasuva duri do interesniot fakt Institutot po istorija na Komunisti~kata partija da ja razrabotuva anti~kata istorija i potekloto na Dakite. Romancite se od tie balkanski narodi, koi imaat problemi so utvrduvaweto na svoeto poteklo. Ne vo smisla da ne znaat od kade do{le, kako Bugarite, tuku od menuvaweto na prioritetite Istok-Zapad vo nivnata nova istorija. Pred sozdavaweto na romanskata dr`ava, tie se smetaat za ~isti Rimjani, a kon krajot na 19 vek za romanizirani Daki. U{te podocna, vo prvite decenii na 20 vek, romanskiot jazik ve}e ne e „rasipan” latinski, tuku latinskiot jazik se pretvora vo „rasipan romanski”. Rimskoto zavojuvawe na Dakija bilo uni{tuva~ko za procvetanata dakiska civilizacija i go vratilo razvojot na Romancite iljada godini. Vo takva sostojba, Romancite ve}e ne proizleguvale od Rim, tuku samite Rimjani, Francuzi i site drugi proizleguvale od Dakija. Sli~ni fantazii se sozdavaat povtorno vo vremeto na ^au{esku i svojot vrv go dostignuvaat vo 1975 godina so tvrdeweto „Postoime samo od pred 100.000 godini na taa zemja i, sepak, treba da zaklu~ime deka sme najstariot narod vo Evropa”. Vo prethodnite dve decenii na komunizmot Romancite „se slevaat” so Slovenite, koga se podvlekuva silnoto vlijanie na Kievska Rusija vrz niv i vo pomala mera na bugarskata dr`ava. Vizantija, pak, e „reakcionerna” sila, samo zatoa {to po Vtorata svetska vojna Grcija potpa|a pod zapadno vlijanie, a Romanija e vo socijalisti~kiot blok na ~elo so Stalin. U{te pointeresno e pra{aweto so kontinuitetot, za{to ima iljadagodi{en temen period me|u povlekuvaweto na Rimjanite od Dakija vo 271 godina po Hrista i sozdavaweto na romanskite kne`evstva vo 14 vek. Vo vtorata polovina na 19 vek. spored romanskata istoriografija, Romancite bile sojuznici na Bugarite na jug od Dunav, taka {to „ne samo Bugarite gi pobeduvale Grcite, ami pove}e gi pobeduvale Romancite pod imeto Bugari, Kumani i Pe~enegi”. I, obratete vnimanie, vo 963 godina so doa|aweto na Samuil, koj bil Romanec „vlasta pominala od racete na Bugarite vo racete na Romancite”. Taka, Prvoto bugarsko carstvo bilo bugarsko-romansko, a vtoroto bilo romansko-bugarsko. Vo isto vreme, mnogu rimski i vizantiski imperatori bile Romanci od Balkanot. [to se odnesuva do jazicite, vo 1871 godina Rosler zboruva za bliskosta me|u dako-romanskiot i makedonsko-romanskiot, dva dijalekta na eden jazik, koi vo negovoto vreme bile oddale~eni eden od drug. Vo 1884 godina Ksenopol tvrdi deka „dako-romancite i makedo-romancite se dva naroda, razli~ni spored potekloto. Istra`uvaweto na Lu~ijan Boja poka`uva deka romanskata istoriografija ima mnogu poseriozni problemi vo doka`uvaweto na romanskiot kontinuitet i edinstvo vo sporedba so makedonskata istoriografija. Samo {to zaradi nejzinata geopoliti~ka polo`ba, golemina na teritorijata i na naselenieto, Romanija denes gi respektira svoite sosedi i nitu Bugarija, nitu Ungarija smeat da i se sprotivstavat. Dokolku se isklu~i {umot vo dvete dr`avi. Toa dava mo`nost i vo poslednite dve decenii romanskite istori~ari spokojno da tvrdat deka Romancite se me|u golemite sozdava~i na svetskata civilizacija. I deka Romancite se soedinuva~ki ~len me|u Bliskiot i Dale~niot Istok, i Zapadot. Spored Lu~ijan Boja, duri „dokolku treba da se obidam da opredelam koja e najva`nata crta na Romanecot, bi mo`el da ka`am deka toa e manijata za sopstveniot identitet”. Vo svoite esei H. R. Patapievi~ odi u{te podaleku i objavuva deka Romancite se bezrbetnici i poniski po duh. So toa {to fantaziite imaat svojstvo da se sozdavaat i da parazitiraat vrz ~ove~koto soznanie (i mnogu ~esto bukvalno go okupiraat), borbata so istoriskite mitovi ne treba da odi vo nasoka tie da se sti{uvaat, tuku celosno da se uni{tat. Zlite realnosti vo koi `iveeme denes ne ni davaat pravo da bideme u~tivi. 13 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Intervju MARINA APOSTOLOVA - VUJAKLIJA ZBIRKA BIOGRAFII NA HRVATSKITE MAKEDONCI N ovinarkata Marina Apostolovska-Vujaklija prodol`uva so svoeto qubopitstvo da gi istra`uva starite makedonski semejstva. Po objavuvaweto na nejzinata prva kniga „Stari makedonski semejstva” (1998 godina), taa ja napi{a i na 6 april vo Zagreb, kade {to `ivee i raboti poslednive godini, ja promovira{e knigata „Stari makedonski semejstva vo Hrvatska”, koja pretstavuva zbirka biografii na hrvatskite Makedonci, lu|eto koi sledej}i go svojot `ivoten pat do{le vo Hrvatska i vo nea go na{le svojot vtor dom, no ne gi zapostavile vrskite so svojata prva tat kovina, Makedonija. Promocijata vo Zagreb se odr`ala vo Zdru`enieto na hrvatskite novinari, a me|u prisutnite bile i pretstavnici na semejstvata koi se opfateni vo ovaa kniga. [to Vi poka`a rabotata na knigata „Stari makedonski semejstva vo Hrvatska” - kolku pribli`no semejstva od Makedonija imaat fateno dlaboki koreni vo taa zemja, od koga datiraat, koi bile na~inite na koi tie doa|ale i ostanuvale vo Hrvatska? Iako spored posledniot popis vo 2001 godina, Makedoncite vo Republika Hrvatska gi ima{e samo 0,03 otsto, na ovie prostori `iveat i rabotat mnogu na{i sonarodnici. O~ekuvame da vidime kolku }e ne ima na ovoj popis vo 2011-tata. Kako 14 istra`uva~ i pisatelka, so ovaa moja kniga se nadevam deka gi najdov najzna~ajnite makedonski semejstva vo Hrvatska. Gi ima u{te mnogu, ama spored sredstvata za pe~ateweto na knigata {to gi pla}a Sovetot za nacionalni malcinstva pri Vladata na RH mo`ev da opfatam samo 14 semejstva. Nivnite koreni vo Makedonija datiraat od 17-tiot vek do denes, a nivnite potomci do{le vo Hrvatska me|u 60-tite i 70-tite godini na minatiot vek. I, po uspe{no zavr{enite studii, najmnogu na Univerzitetot vo Zagreb, stanale vidni lu|e vo nivnata „vtora tatkovina”. Kolku semejstva se opfateni vo ovaa kniga. koi se tie, kade sega `iveat...? Na 160 stranici na knigata uspeav da gi napi{am `ivotnite storii na 14 semejstva: Apostolski, Atanasovski, Apostoloski, Bojaxi, Velkovski, Vinoki}, Zoj~eski, Grozdanovski, Kuburovski, Miladinov, Petleski, Pro{ev, Hristodulov i ^akar. Denes nivnite pokolenija `iveat vo site pogolemi hrvatski gradovi: Zagreb, Rieka, Split, Vukovar... Tie, isto kako i nivnite roditeli, se visokoobrazovani kadri - univerzitetski profesori, umetnici, doktori, advokati, koi sekako deka ne ja zaboravaat Makedonija, no nivniot `ivot i egzistencija sepak te~e vo Republika Hrvatska. Se nadevam deka po dve godini }e mo`am da go objavam i vtoriot del na „Stari makedonski semejstva vo Hrvatska”. So ~ija pomo{ i poddr{ka ja objavivte knigata, kako pomina promocijata? Kako pretsedatelka na Zborot na novinari na nacionapnite malcinstva pri Hrvatskoto novinarsko zdru`enie, dobiv termin promocijata da ja napravam vo stoletnata zgrada na novinarite na Hrvatska. Go sfativ toa kako podarok {to od 1979 godina sum novinar i sum dobivala mnogu nagradi i ureduvala mnogu spisanija. Pe~ev kola~i, }erka mi prave{e mali sendvi~i (kanapea), a majka mi od Makedonija donese ekleri, kola~i, solenki, mastika i „`’ta”. Tri dena bev vo gr~ kako seto toa }e go poslu`am, ama be{e toa sofra kako vo serijata za [eherezada. Na promocijata ima{e okolu stotina prisutni. Za knigata zboruva{e d-r Vasil Tocinovski, a za makedonskoto bitisuvawe vo hrvatskoto op{testvo govorea makedonskiot ambasador vo Hrvatska Dan~o Markovski, pretsedatelot na Zaednicata na Makedoncite vo Hrvatska, Angel Mitrevski i pretsedatelot na Hrvatskoto novinarsko dru{tvo, mojot kolega Zdenko Duka. Ovaa e Va{a vtora kniga na tema stari semejstva. Vo prvata pi{uvavte za starite semejstva vo Makedonija. [to Ve provocira na vakov vid istra`uvawe, do kakvi soznanija doa|ate? Koga vo 2001 godina se preseliv vo Zagreb (poradi qubov) i ja zedov samo mojata edinstvena }erka i mojata privatna biblioteka, `el ba mi be{e da si bidam samo doma} inka, a novinarstvoto i pi{uvaweto knigi da gi zaboravam. Arno ama, toa trae{e samo 6 meseci. [to sega? Toa pra{awe si go postavuvav sekoe utro. Mojata vtora kniga „Tango” mi be{e vo kompjuterot, pa se povrzav so Zaednicata na Makedoncite vo R. Hrvatska, aplicirav za sredstva i stanav sorabotnik na „Makedonski glas”. Po tri godini ja do`iveav promocijata na „Tango” i, spored moeto obrazovanie, stanav glavna i odgovorna uredni~ka na spisanieto na Makedoncite vo RH „Makedonski glas”, kade sum i den denes. Arno ama, |avolot ni ora ni kopa! Mi „tekna” deka i ovde vo svojata vtora tatkovina mo`am da napi{am ne{to za starite makedonski semejstva. Dve i pol godini gi istra`uvav, se sre}avav so niv ja pi{uvav knigata. Bevte etablirana novinarka dodeka `iveevte vo Makedonija. Koja e precizno Va{ata novinarska kariera? Intervju Zagreb, Hrvatska. Veruvale ili ne: mnogu ostaviv zad sebe, ama vo nieden moment ne se pokajav za ona {to go storiv. Dali se zanimavate so novinarstvo po preselbata vo Hrvatska? Da, {to zna~i ne go primeniv sovetot na Vinston ^er~il: „Novinarstvoto e najubavata profesija na svetot, ama treba navreme da se napu{ti”. Se javuvav za Makedonskoto radio i pi{uvav za nedelnikot „Aktuel” i `enskoto spisanie „Vip Gala”, a za isklu~itelni nastani pra}av svoi informacii za „Utrinski vesnik”. Vo me|uvreme stanav glavna i odgovorna uredni~ka na spisanieto „Makedonski glas”, koe go izdava Zaednicata na Makedoncite vo R. Hrvatska i koe gi sledi aktivnostite na makedonskite kulturni dru{tva vo Split, Zadar, Rieka, Pula, Osiek i Zagreb. Dali doa|ate ~esto vo Makedonija. Koj i {to Vi nedostasuva od ovde vo Zagreb? Zad mene se „sto godini samotija pred beliot list hartija” {to gi posvetiv na mojata novinarska kariera. So mnogumina novinarki od va{ata redakcija bev ne samo kole{ka tuku i prijatelka. E, kaj se tie ubavi denovi, {to bi ispeal Aleksandar Sarievski „Godini, godini, letnavte kako mladi ga- labi”. Kako sredno{kolka dodeka honorarno rabotev vo nedelnikot „Studentski zbor” osvoiv treta nagrada, vo toga{nata SFRJ, na vesnikot „Komunist”, na tema „88 godini i 88 rozi za drugarot Tito”. Pretsedatel na `irito be{e prof. Josip Vidmar. So ovaa nagrada dobiv mo`nost edna godi- na da rabotam kako novinarka vo makedonskata redakcija na „Komunist”. Potoa, dojde vremeto da se zapi{am na fakultet, pa bidej}i tatko mi ne me pu{ti da odam vo Belgrad i da bidam student na Fakultetot za politi~ki nauki, dobiv indeks na Filolo{kiot fakultet - jugoslovenska literatura. Ne otidov ni na edno predavawe zatoa {to go ~ekav otvoraweto na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot „Kiril i Metodij”. Toa se slu~i vo dekemvri 1978 godina, pa bev revnosna studentka, a vo me|uvreme po preporaka na na{iot profesor po novinarstvo Jovan Pavlovski so u{te ~etvorica moi kolegi rabotevme vo spisanieto „Ekran”. Za tri i pol godini ja dobiv diplomata broj 6 na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo i za samo tri dena vrabotuvawe vo dnevnikot „Ve~er”. Mnogumina mi zabele`uvaa zo{to ne sum se vrabotila vo vesnikot „Nova Makedonija”, ama mene tie 10 godini vo „Ve~er” profesionapno mi bea najubavite vo `ivotot. Potoa, stanav odgovorna uredni~ka na najstaroto makedonsko spisanie „@ena” i, po negovata kriza, glavna uredni~ka na novoformiranoto `ensko spisanie „Seemeen magazin”. No, otkako vo 1993 godina go sretnav svojot sega{en soprug Qubomir Vujaklija, samata sebesi si rekov - stop! Go ostaviv Skopje, novinarstvoto, prijatelite, majka mi, stanot, avtomobilot, platata (toga{ okolu 1.800 germanski marki) i so }erka mi i knigite se preseliv vo Vo moeto milo Skopje doa|am barem dvapati vo godinata od pri~ina {to nemam dolgo slobodno vreme, a patot e dolg i skap. Vo Makedonija `iveat majka mi (tatko mi po~ina vo 1998-mata), moite najbliski rodnini, kako i moite verni drugarki. Mi nedostasuvaat i moite dragi kolegi novinari, a najmnogu onie od kulturnata redakcija na „Ve~er”. Mi nedostasuvaat i Skopje, Bitola, Braj~ino i Ohrid, no sre}na sum {to vo mislite gi imam site ubavi sliki od nivnite predeli. Vo filmot „Odneseno od viorot” glavnata akterka re~e: „]e pla~am utre. Utre e nov den!” Dali podgotvuvate nova kniga od ovoj tip ili imate drug vid literaturni ambicii? Da, za dve godini sakam da go napi{am i da go objavam vtoriot del na „Stari makedonski semejstva vo Hrvatska”, bidej}i vo ovaa moja kniga se objaveni istoriite samo na 14 semejstva. A, poznati makedonski semejstva vo Hrvatska ima mnogu. Drug vid ambicii nemam, zatoa {to ne znam da pi{uvam pesni, teatarski i filmski scenarija... ]e ostanam na ova na {to sum sega: }e prodol`am da go ureduvam „Makedonski glas” i da gi istra`uvam makedonskite semejstva vo Hrvatska Rumena Ravanovska-Tulbevska 15 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Pre@iveani borci od gra\anskata vojna vo grcija: niki barbarova Nepokor grcite gi iskoristija makedoncite @aklina Mitevska ”Se vodea `estoki borbi za Lerin. Partizanite bea predadeni, a jas se ~udev kako voop{to ima{e lu|e koi pre`iveaja. Po ovaa bitka se vrativme na Kajmak~alan i jas tamu ostanav do kraj. Se {irea informacii deka borbata e gotova i deka }e begame vo Jugoslavija, za {to nie reagiravme poso~uvaj} i deka se borime za da se vratime kaj na{ite roditeli, a ne za da begame vo Jugoslavija”, potencira Niki Barbarova. Vo borbite za slobodna i demokrat ska Grcija, vo ramkite na Gra|anskata vojna, se istaknuva i Niki Barbarova. Taa e rodena vo selo Bo{ovciKaqarsko vo dale~nata 1928 godina. Poteknuva od zemjodelsko semejstvo, a osnovnoto u~ili{te zavr{ila na gr~ki jazik. Pred da se vklu~i vo Gra|anskata vojna raska`uva deka vo nejzinoto selo doa|ale organizirani grupi, koi bile predvodeni od Vera Foteva, a gi podu~uvale kako da dejstvuvaat vo 16 natamo{niot razvoj na nastanite. Vo 1947 godina im bilo soop{teno deka ve}e bilo dojdeno vreme da zaminat vo partizani. “Kako na partizanka moja prva destinacija be{e Siwa~ko-Blaci. Ni poka`aa kako se rakuva so pu{kite i so bombite, po {to n$ odnesoa vo Virdumivci za da n$ nau~at da ne se pla{ime od borbite. Ni dadoa po edna ra~na bomba i povtorno n$ vratija vo Blaci. Tamu sedevme izvesno vreme, a potoa n$ rasporedija vo grupi. Nekoi zaminaa za Vi~o, nekoi za Gramos, a nas, kako posilni, n$ ostavija vo Vermio. Vooru`eni odevme po selata. Podocna povtorno se vrativme vo Blaci i udrivme vo Kaqari. Vo toa selo ima{e mnogu na{i vooru`eni borci, a vo bitkata protiv monarhofa{istite ni zaginaa mnogu deca”, raska`uva Barbarova. Po ovaa bitka se povlekle vo Blaci. Po izvesno vreme go napadnale Sjatista, no i tamu zaginale golem broj nivni borci. Sledna destinacija im bila nazad vo Vermio, kade ostanale okolu 2-3 meseci. Po informacijata deka Kajmak~alan se oslobodil od fa{istite, Barbarova zaminala tamu, kade ostanala do krajot na vojnata. Ottamu postojano udirale na selata i povtorno se vra}ale na planinata. Na Kajmak~alan bila raneta od strana na monarhofa{istite. “Ima{e policija, taa po nas frla{e so minofrla~i i so granati. Eden ra~en frla~ me pogodil vo nogata, no jas ne zabele`av kako toa se slu~ilo, vidov samo krv. Me prevrzaa i prodol`iv so borbite”, se potsetuva Niki. Raska`uva i za toa kako od Kajmak~alan udrile vo S’botsko, potoa i vo Negu{ vo 1948 godina. U~estvuvala i vo bitkata za Lerin vo 1949 godina. “Se vodea `estoki borbi za Lerin. Partizanite bea predadeni, a jas se ~udev kako voop{to ima{e pre`iveani. Se vrativme na Kajmak~alan. Se {irea informacii deka borbata e zavr{ena i deka }e begame vo Jugoslavija, na {to nie reagiravme poso~uvaj}i deka se borime za da se vratime kaj na{ite roditeli, a ne za da begame vo sosednata dr`ava. Sepak, n$ donesoa vo Popadija i ni rekoa da se dvi`ime desno po patot, pri {to ne ni ka`aa kade vsu{nost treba da odime. Bevme okolu sto lu|e. Odej}i pristignavme do edna ~e{ma, koga n$ sopre eden glas potenciraj}i ni da zastaneme. Podocna sfativme deka sme do{le do jugoslovenskata granica i deka grani~nata jugoslovenska patrola ni naredila da zapreme. N$ pra{aa kade odime i zo{to sme ja ostavile borbata vo Grcija. Im odgovorivme deka tie {to n$ ispratile ne ni ka`ale i zo{to begame, tuku deka samo ni rekle da odime. Grani~arite ni rekoa deka ve~erta }e spieme na granicata, a vo utrinskite ~asovi }e n$ vratat nazad. Nekoi od postarite partizani im objasnuvaa deka partizanstvoto vo Grcija e propadnato i deka Grcite samo n$ iskoristile. Sepak, n$ donesoa vo Kremenica-Bitola. Ottamu n$ ka~ija vo voz, vo koj se nosea kamewa, ni dadoa par~e suv leb i n$ donesoa vo Brailovo”, se potsetuva partizankata. Vo Brailovo ostanala dva meseca, a potoa vo septemvri 1949 godina ja donele vo Skopje kaj nejziniot vujko. Vo Tetovo se zapoznala so svojot iden soprug, isto taka, u~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija, a potoa zaedno do{le vo glavniot grad na dr`avata, kade `iveat i denes. Istra`uvawe yid na pla^ot i vo ohrid Mestoto kade {to nekoga{ bil yidot na pla~ot Ohrid, mnozina go narekuvaat Erusalim na Balkanot. Epitetot najverojatno go zaslu`il po 365 crkvi , kolku i denovi vo godinata. No i istoriskata bele{ka deka kako i Erusalim imal Yid na pla~ot. [to ka`uva istorijata?! Retko koj znae deka vo mesnosta Mesokastro do pred nekolku godini crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica – Kamensko bila zaobikolena so yid , koj kriel tajna sudbina za edno vreme i za pogibijata na staroto ohridsko semjestvo Mizo. Novinarot Vlado @ura svedo~ewata za ohridskiot Yid na pla~ot gi prona{ol vo letopisnite bele{ki na Nikola Pop Stefanija , golem prijatel i sorabotnik na toga{niot ohridski upravitel Xeladin - beg. Vo edna od niv od 13 juni 1818 godina pi{uva - deka epitropot Jon Mizo dobil (izim) dozvola da ja ogradi so yid , crkvata Kamensko. Motivite zo{to se gradel , nikoj ne znae, veli @ura: „Dali na toj del od kaleto mu se zakanuvale nekakvo urivawe, dali pretstavuvala nekakva opsanost za minuva~ite vo pazarnite dni , nikomu ne mu bilo jasno, a nitu nekoj se se}ava deka nekoga{ tuka imalo crkva . Ama, toj yid prestavuval nekakva atrtakcija i kako {to pi{uva Nikola Pop Stefanija – Golema juna{tina poka`aa Mesokastrani vpregnaa se `ivo . I malo i golemo i zapregi i kowi i nosle kamewa, kal, var, pesok i za golemo ~udo yidot bil napraven. “ YIDOT NAJVEROJATNO PRI^INA ZA TRAGEDIJATA NA SEMEJSTVOTO MIZO Postoi edna krvava slu~ka trise ttina godini podocna povrzana so semejestvoto Mizo. Eden den semejstvoto oti{lo da se proveseli vo manastirot Sveti Spas kaj Gorno Lako~erej, veli @ura: „I taka vo najubavata raspolo`ba , vo ubaviot den, koga nikoj ne se nadeval deka mo`e da se slu~i ne{to lo{o gi napadnala nekoja potplatena ka~aka banda, na ~elo so nekoj – imeto mu bilo Mgri~ar i nastanal golem kole`. Edna stra{na tragedija. Se {to bilo ma{ko od malo do golemo od semejstvoto Mizo bilo pominato pod no`. @enite se spasile kriej}i se vo crkvata i izbegale niz nekoj podzemen tunel”. Najverojatno izgradeniot yid okolu crkvata ne mu se dopadnal na nekoj od bogatite ohridski begovi, ~ekal godini i potplatil ka~aci da go izvr{at masakrot, dodava @ura. „Ka`uvaat deka neboto se paralo od pla~ovi. Ne od onie koi gi masakrirale, tuku od drugite koi znaele deka gi ~eka takva tragedija i nasilni~ka smrt”. O~igledno pla~ot doa|al od zad yidovite na crkvata, pa ottuka i paralelata so yidot vo Erusalim pred kogo vernicite se molat za dobrobit. Sepak, pravdata e bavna , no dosti`na: „Eden den ohridskiot [erif – beg go fa}a voda~ot na ka~akata banda i go obesil na najvisokata cre{a vo ku}niot dvor. Kako primer kako treba da bidat kaznati site zlodejci koi posegnale vrz podanicite na car{tinata, pa makar tie bile od druga veroispoved. “ Vlado @ura NEPROMISLENO – SRU[EN DEL OD OHRIDSKATA BOGATA ISTORIJA Starite ohri|ani so sekoe biewe na crkovnata kambana vo Mesokastro, osobeno na praznici kako Veligden se se} avaat na yidot koj prestavuval hrabrost da se izgradi vo toa vreme,ama i pametnik za nere}nata pogibija na semejstvoto Mizo. No, toa {to ne mu uspealo na prirodata i silnite carski vojski koi minuvale niz Ohrid vo minatoto, pred nekolku godini mu uspea na samata crkovna vlast. Ostatokot od yidot namesto da go pretvori vo verska i turisti~ka atrakcija go sru{i do temel i izgradi parking. „Rezervirano, pi{uva pred parkingot, veli @ura i pra{uva za kogo – sigurno ne za onie koi so pot, pla~, piskot i krv se izboril, za obi~en yid, od kamen i malku malter, ama yid na pla~ot i na stradanijata vekovni spomenik . Mil~o Jovanoski 17 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Portret KOSTA SARUFTE, GOLEM GRADITEL OD PRILEP Nema ni{to novo da ka`eme deka Makedoncite se stradalni~ki narod. Nema Makedonec koj na nekoj na~in ne videl golemi maki vo svojot `ivot i toa tokmu zatoa {to e Makedonec, kako {to i celinata na na{iot narod i raznite negovi delovi imale mnogu problemi so organiziraweto na `ivotot, so opstojbata ili so obezbeduvaweto dostoinstven, ~ove~en prestoj pod kapata nebeska. Toa ne bilo samo vo istorijata, na{ite tragedii se slu~uvale i vo ponovite vremiwa, koga svetot stanal malku pospokoen, pa i denes imaat problemi mnozina na{i sonarodnici, i vo svetot, i vo sosednite zemji, duri i kaj nas, zatoa {to sakaat da go istaknat svoeto poteklo kako poseben makedonski narod i {to imaat kvaliteti, {to gi krasat Makedoncite. Ova go istaknuvame povtorno, ne za da ni dovasa i da se nalutime, tuku za da se potsetime deka ima u{te mnogu na{i koi stradaat zaradi nacionalnata opredelba, kako i zaradi na{ite osobeni nacionalni svojstva, koi{to gi lutat raznite lu|e (iako ima i drugi, koi n$ sakaat i n$ po~ituvaat ne samo zatoa {to slobodno se opredeluvame, tuku zatoa {to im se dopa|ame tokmu so na{ite karakteristiki, temperament i moral). Nejse, neka gi po~uva Gospod na{ite omraziteli i neprijateli, nie ne sme zavidlivi, za site ima mesto na Zemjata, taa rodila i rani iljadnici soevi i narodi, pa par~en ce }e ima i za nas. Na{eto `iveewe }e prodol`i so maki, nema da bide lesno, }e se poma~ime site tuka ili vo drugite krai{ta, pa i vo mo{ne dale~nite, kade {to zaminale da si najdat leb i spokojstvo. Sepak, mora da se namalat na{ite stradawa, }e dade Gospod i nie Makedoncite da si go najdeme mirot i slobodno da `iveeme i da se razvivame, da go zboruvame na{iot milozvu~en jazik, da si gi peeme na{ite pesni (koi site ni gi prisvojuvaat), da gradime i rabotime, da u~ime i sozdavame kako pripadnici na site drugi narodi, da napreduvame - edna{ so polna svetlina da izgree Sonceto nad na{ata zemja, da im svetne na site na{i, kako {to ka`uva{e u{te sveti Kiril, po poteklo od Soluna, koga mu zabele`uvaa deka nema slovenski jazik i na nego ne mo`e 18 D-r Kiril Temkov Trpime, si gi nosime stradawata kako na{iot sakan Hristos, za{to i samite velime deka za maki sme rodeni, takov e `ivotot na Makedoncite i na na{ata zemja odamna - Kosta Sarufte od Prilep, za kogo smetale deka se izmestil od umot, ostanal svesen za svojata ~ove{tina, za pravdinata i za dobrinata, iako go maltretirale site vlasti da se ka`uvaat golemite verski vistini, a toj odgovori so stav koj denes e najmoderen i poradi koj nego i brat mu sveti Metodija gi imaat vostanoveno za svetiteli-za{titnici na Evropa: Zar do`dot ne vrne vrz site i zar Sonceto ne im pripa|a na site lu|e i narodi, zar mislite deka Bog e zavidliv pa da ne ni dava da se molime na svojot jazik, tuku }e n$ tera da go pravime toa taka {to nema da razbirame {to ka`uvame i }e im se klawame bez da znaeme {to ka`uvame, nebare ne sme slobodni su{testva?! Za ova govorime i poradi stra{noto predupreduvawe koe ni go upatuvale starite i umnite - deka celiot svet n$ znae (zatoa i se saskaat da n$ mrazat), samo nie sebe ne se znaeme. Toa zna~i deka treba nastoj~ivo, sekojdnevno, neprestajno, seriozno da razgovarame za sebe i da se trudime da se osoznaeme, za da mo`eme vo duhot na anti~kata poraka Samosoznaj se! da trgneme napred so cvrsta samosvest i izgradeno samosoznanie i da si go osvoime mestoto {to n$ ~eka pome|u brojnite svetski narodi. Ima takvi napori i dela, no neophodni se u{te, i treba da ja dorazbereme sekoja granka na `ivotot i da go objasnime sekoj del na Makedonija, za odnovo da se sklopi makedonskiot mozaik i da blesne so svoite razli~ni ubavini. Prilog kon takvata su{testvena nacionalna potreba pravi Bla`e Aleksoski - Glumeco od Prilep, poznat akter, direktor na prilepskiot Naroden teatar, sega penzioner, koj ne se predade da sedi vo park~eto pred teatarot, kade {to `ivee, nitu vo dvorot na najstarata crkva vo Makedonija Sveto Blagove{tenie, od negovoto maalo, tuku site svoi ~ove~ki kapaciteti gi vlo`uva vo opi{uvawe na minatoto na Prilep i Prilepsko, kako dolg kon tatkovinata i kon rodniot kraj. Vo ova vreme, koga s$ se presvrtuva, Bla`e ima napi{ano deset knigi so koi za nas site gi so~uva heroite na na{iot `ivot zaedno so bogatstvoto na narodniot um i {egobijstvo, koi se prilepska karakteristika. Napi{a kniga za golemiot prosvetitel Axi Risto Logotet, koj ja krena prvata crkva vo Makedonija, samiot obezbeduvaj}i ferman od Sultanot, a bil najgolem {egaxija i vistinski prerodbenik - naju~en i najumen ~ovek vo gradot. Aleksoski napi{a knigi i za drugite interesni li~nosti - za tragi~niot junak Tale Melezo, noviot Marko Krale, za komi~niot Spiro Kube, za umnite i satiri~ni Gligur Posnasarma i Sulejman Ibi{o (glavni li~nosti vo maestralniot roman “Ah!”, a vo koj se opi{uvaat stotici semejstva so svojot `ivot, koj se slu~uva vo senkata na pro~ueniot prilepski Gradski saat, koj so ot~ukuvaweto `ali za vremeto {to odminuva). Aleksoski nasobra 11.000 prilepski prekari, vo kniga koja go voodu{evuva sekoj koj }e ja otvori, gi objavi zbirkite za prilepskite tabieti i za prilepskite kurnazlaci, za burnoto podbivawe na lu|eto po ^ar{ijata vo ovoj makedonski cen- Portret tar. Vo ovie i vo drugi knigi iznesena e prekrasna slika za relaciite pome|u lu|eto, za makedonskiot duh, za silata na umot i dosetlivosta na Makedonecot. Ovie knigi se najdobrata literaturna zbirka napravena vo Makedonija vo ovie dve decenii od osloboduvaweto, vo knigite se zapoznavame so svoite predci i so sebe samite, u`ivame vo duhovitostite, se smeeme i pla~eme za realnite slu~uvawa na na{ite sonarodnici. Sega Bla`e Aleksoski, so golema promocija vo Prilep, ja objavi novata kniga “ Aroplan {to leta po zemi”, roman koj go prika`uva `ivotot na edno ~udno prilepsko su{testvo, Kosta Sarufte Pore~anec, koj od golem majstor graditel, zaradi najte{kite `ivotni stradawa i pritisocite od vlasta i zlite lu|e, se povlekuva vo svojot duh, se zatvora za `ivotot kako {to go pra- vime nie “ normalnite” i tera spored svoite pravila, vo najbedni uslovi, no human vo opredelbata. Za ovoj fascinanten lik, kogo go vi|aval u{te kako mlad, Bla`e Aleksoski napi{a pred desettina godina i odli~na drama, koja e nagradena kako najdobro makedonsko teatarsko delo. Sega ja pridru`uva povesta za `ivotot, stradaweto i za minuvaweto od svetot na ovoj nesre} en ~ovek. Toa ne e prosta nesre}a, situaciite okolu Sarufte ne se obi~ni. Vo {egobijniot grad Prilep Kosta bil istaknata kurnazbudala, neprestajno pravel {egi i satiri~ni zabele{ki, koi gi voshituvale ili lutele gra|anite. Posebno vrz nego se nafrlale vlastite, Turcite, Srbite, Bugarite. Ne mo`ele da ja ignoriraat li~nosta koja `iveela ekskluzivno vo bedna dupka pokraj rekata, pravel ~udni rituali (sli~ni na podocne`nite hipici ili na nekoi radikalni religii), `iveel na rabot na opstojbata, od milostina ili otpadoci, no poka`uval najgolema hrabrost, humanost i vedrina. Zamislil deka e avion koj leta po zemjata (sakal da se vivne vo viso~ini, no bidej}i ne mo`el, aeroplanisuval po nivnite, ridi{tata i po prilepskite ulici, nosej}i od nego izrabotena vrtele{ka so elisa). Bil tepan od vlastite do krv, vrz taa bedna, slaba figura nasilnicite u`ivale da poka`uvaat prezir i sila - simboli~ki kako vrz Makedonecot voop{to. Sarufte ne se predaval, ostanuval svoj, nebare znael koj e i toa sakal da go poka`e pred site {to se smenuvale vo vladeeweto so Makedonija. Tie si umisluvale i ka`uvale deka ja osloboduvale, Sarufte, kako izraz na narodniot duh, jasno i postojano im velel: Koj Ve vikna da doa|ate da n$ osloboduvate?! Sleduvalo divo gazewe od najludite i najnemilosrdni ubijci na Makedoncite. Kosta Sarufte odvaj pre`ivuval, no se vozniknuval i pak im prefrluval na porobitelite za ne~ove{tinata i nasilstvoto. Ja do~eka i slobodata na prvata makedonska dr`ava vo novata era. Se izraduva, no i tie vlasti go mrazea, kako {to se iz`ivuvaa vrz prviot makedonski pretsedatel ^ento, teraj}i go da raboti na gradili{te ({to be{e i zanaet tokmu na Kosta Pore~anecot). Silite premaluvaa, novata vlast ne tepa{e poblago, Sarufte `ivurka{e, odvaj di{e{e. Ako nekoj i se podbiva{e so nego, najumniot ~ovek vo Prilep, ruskiot doktor Paciorin najmnogu sakal da razgovara tokmu so Sarufte, so ~ovek koj simboli~no go imal skrieno umot pred lo{ite lu|e i grdite nastani. Kosta Sarufte Aroplano po~ina od maltretirawe. Nevozmo`no e vaka nakuso da se raska`at iljadnicite {egi, zabele{ki, duhovniti presvrti od Sarufte, koi gi ima zapi{ano i objaveno Bla`e Aleksoski vo knigava od 320 strani. ^itaweto na ovaa kniga osve`uva, n$ potresuva so lo{ata sudbina na Kosta, no i n$ potkreva vo umot deka mora da se izdr`i. Pred zaminuvawe, bez trunka sila vo sebe, zgazen od nelu|eto, Sarufte rekol: “ Iako ni gi presekoa krilata za letawe po visinite, nade`ta me krepi oti pak }e porasnat, pak }e letam po nizinite”. Modernoto `itie za ma~enikot Kosta Sarufte Pore~anecot e najubaviot pametnik za taa isklu~itelna figura, koja poka`uva deka i koga e najsiroma{en, stradalnik do koski, omrazen od mnozinstvoto, Makedonecot ostanuva svesen za sebe i ima sili da ja zadr`i ~ove{tinata vo duhot. 19 ilustrirana revija za iselenicite od Film DEJAN BLA@EVSKI, MALME - [VEDSKA Makedonija Filmskata umetnost moja @ivotna provokacija Evidentno e deka na{incite, ovaa vtora generacija Makedonci, naj~esto svoeto obrazovanie go usmeruvaat za profesija koja }e im donese dobra zarabotuva~ka i stabilna egzistencija. no, evidentno e deka ti, Dejane go zavr{i Fakultetot za filmska umetnost vo Pariz. Koj te inspirira da se opredeli{ kon ovaa nasoka na umetnosta? Za mene be{e bitno da pravam ne{to, da kreiram ne{to, ili postojana opsesija mi be{e kako da napravam film. Ha ha, toa be{e od najranata moja mladost, ili poto~no od najranoto moe detstvo. Od u~ili{nata klupa, od nastavni~kata koja za eden nastan mi „doveri” jas da napravam scenska pretstava, jas da go napi{am tekstot , jas da ja postavam taa prikazna i jas da ja re`iram... Da, bev vo ~etvrto oddelenie, imav samo 10 godini.Hm, pa toa sega ne bi go 20 Liljana Stoilkovska Andonovska napravil, koga znam {to e toa, a toga{, e toga{ za mene toa be{e ~est, a i predizvik.I ete toga{ go po~uvstvuvav toa zadovolstvo! Zadovolstvo koe preku aplauzite na moite sou~enici, kako i na prisutnata publika, na{ite roditeli i nastavnicite, site bea voodu{eveni, se smeeja do solzi, aplaudiraa do beskraj a, jas bev iznenaden i se pra{uvav {to napraviv! Edno~inkata se vika{e „Vol{ebniot princ”. Pa tolku li be{e toa interesno, pa tolku li e toa dobro? Dodeka go slu{av aplauzot vo mene se rodi idejata zaedno prepletena so ona moe, da pravam ne{to, da pravam film. E, toga{, u{te toga{ odlu~iv da pravam film. I taka go zavr{iv osnovnoto obrazovanie, no ne zavr{i idejata da pravam film. I se zapi{av vo prva - podgotvitelna godina za studii za ovaa nasoka, no ne ovde vo Malme, tuku vo Danska. I zamislete ne me primija, bev ostaven vo rezerva. No ne izgubiv nade`, tuku ~ekav i samo po nekoplku meseci me informiraa, dokolku sakam da go posetam ovoj podgotvitelen, jas bi go narekol kurs, bi mo`el vedna{ da po~nam so ~asovite. Zamislete, kolku bev radosen, sre}en. Svetlinata {to toga{ ja po~uvstvuvam vo migot na dobi vaweto na izvestuvaweto, o, da, se se}avam ja po~uvstvuvav i na eden film Film }e prodol`i{, ili so {to }e ja zapo~ne{ tvojata filmska kariera? Pa, sekako, ~ovekot ne mo`e da misli deka znae se po dobivaweto na diplomata! Bi sakal da prodol`am i ponatamu so obrazovanieto, no bi sakal i da se razvivam kako re`iser a, toa zavisi, kade vo svetoto toa bi go dobil? London, Montreal, Los An|eles. Toa e neophodno za mene. I sakam da re~am deka, nekako se ~uvstvuvam kako dol`en na ovaa zemja, na [vedska, deka i tuka treba da napravam ne{to, nekoja kariera, kako re`iser. Sega ve}e oformiv firma za pravewe filmovi „DENKOFILMS” i vo ovoj mig e toa vo mojot fokus, mora da se raboti, da se nadgraduvam... Da se ~ue moeto ime, da se slu{ne za mojata rabota... Da uspeam kako re`iser. Odi{ li ~esto vo Makedonija? {to go sledev vo kino salata na edno kino ovde vo Malme, koga taa svetlina mi be{e naso~ena kon filmot. Da samo i samo, kon filmot. Pa toa bea tie tri momenti vo taa moja vozrast za definitivnata moja opredelba!Da toa be{e Evropski film kolex ,vo Ebeltoft, Danska . Dali golemiot Bergman ostavi nekakov vpe~atok kaj tebe vo tie godini? Da, toj, Bergman, e nezamislivo da ne go imame kako primer vo ovie „vodi na umetnosta”. No, mojata gene racija, vo tie godini be{e „zarazena” od amerikanskata filmska produkcija. Nezaboravni i po nekolku pati sledeni filmovi bea, na primer: „Vojna na yvezdite”, pa „Indijana Xons” i t.n. da ne nabrojuvam. Prvi~nata moja vizija, onaa vistinskata, za filmot, toga{ ja dobiv i toga{ ja gradev. Toa be{e 1987, 88 - mata godina. No potoa, pa i sega ve} e, Bergman, ostanuva osnova vo filmskata umetnost,toj e za mene eden od najgolemite filmski stru~waci, svetski priznata li~nost, od kogo mnogu mo`e da se nau~i .... Jas spomnav filmovi od amerikanskata kinematografija i produkcija, no moram da bidam iskren, deka toa be{e i mojata nostalgija za najranata moja mladost. Deneska jas gi sledam novite filmski dostigawa na evropskata, aziskata ili poto~no re~eno svetskata kinematografija ... No, ajde da se vratime na tvoeto obrazovanie po zavr{uvaweto na kolexot vo Danska? Zastana li tuka? Ne, ne ne... Po napravenata pauza od nepolna godina, vo 2005 tata bev primen na „EICAR THE INTERNACION- AL FILM SCHOOL OF PARIS. E ,tuka go najdov svoeto mesto .Tuka se najdov sebe si .Tuka go najdov toa {to go sakav, toa {to go posakuvav niz site moi izminati godini. Francija, lulkata na evropskiot film, mnogu mi ponudi .Gi po~uvstvuvav yvezdite od francuskoto filmsko nebo. Filmovite, sledeweto na filmovite sega go do`ivuvav poinaku, so poinakvi o~i go gledav filmot. ^udno no, vistinito. Se be{e poinaku, se gledav, se nao|av da vidam, da ~ujam. Ima li nekoj lik, nekoj film ili ne{to od nekoj film, koj bi mo`el da go iskritikuva{ ili pofali{? Da odam, sekoja godina. Sakam da napravam eden den ne{to pove}e za zemjata na moite roditeli, za nivnata tatkovina, a i za mene, mojata vtora tatkovina. Ima tamu ne{to, {to mo`e da se pravi. Bi bilo dobro da se sretneme so Mil~o Man~evski, pa Dukovski .i da ne gi imenuvam ve}e priznatite makedonski filmski imiwa, so koi bi se zapoznale i bi razmenile iskustva i poznavawa od ovaa mnogu specifi~na granka na umetnosta! Normalno, kontaktite so niv bi mi bile dragi i mnogu }e mi zna~at! O da! Pri sekoe sledewe na nekoj film jas go pravam toa i toa e u{te kako potrebno. Potrebno e da gleda{ so drugi o~i, so novi soznanija, so novi znaewa, {to treba, a {to ne, {to e dobro a, {to ne e. No, ne treba da bide{ tolku kritizerski raspolo`en.Sepak toa delo, toj film e delo na re`iserot i tie „gre{ki” ne treba da ti go rasipaat „filingot”, prviot „filing”, prvoto ~uvstvo. Pa ako ne{to ne e dobro, jas treba da znam kako e da go napravam toa poinaku, koe bi bilo podobro a, ne samo da kritikuvam i da baram ne{to {to mene ne mi se dopa|a! Jas treba da imam svoe gledawe, no i svoe objasnuvawe za toj, na primer, predlog, so {to bi go izmenil ne{toto vo podobro. Neli?! Sega kako diplomiran filmski re`iser, so {to 21 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Dijaspora NEDA \ORESKA, KANDIDAT NA SDSM ZA PRATENIK VO SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA dijasporata ne e za ednokratna upotreba! Vie ste kandidat za predvremenite parlamentarni izbori. Od koja politi~ka partija ste kandidirani i koja be{e pri~inata da go prifatite predizvikot? - Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija mi ja dade doverbata da bidam nivni kandidat na pretstojnite parlamentarni izbori. Najnapred moram da istaknam deka prvenstveno }e bidam pratenik na Makedoncite od Avstralija, a ne pratenik samo na partijata koja me predlo`i. Zatoa i sme predlo`eni nie kandidatite od dijasporata da gi zastapuvame i prezentirame stavovite na iselenicite vo makedonskiot parlament, a ne na partiite koi ne predlagaat. Bi istaknala i toa deka SDSM vo nitu eden moment ne me pra{a dali sum ~len na nivnata partija ili na nekoja druga, vo sporedba so drugite partii koi pravat podelbi na nas Makedoncite vo Avstralija i im e va`na samo brojkata na osvoeni prateni~ki mesta, a ne kvalitetni lu|e koi }e gi pretstavuvaat gra|anite. Ka`ete ni ne{to pove}e za vas. Od kade poteknuvate i koga se doselivte vo Avstralija? - Jas sum rodena na 9 noemvri 1976 g vo Ohrid. Vo Avstralija dojdov vo 1998 kade oformiv semejstvo. Imam dvajca sinovi Antonio -11 godi{en i Nikola 8 godi{en. [to raboti i so {to se zanimava Neda \oreska? - Vo tekot na izminatite pet godini se zanimavam so modniot biznis i sum sopstvenik na butik kade gi zastapuvam svetski poznatite dizajneri. Paralelno so toa aktivno sum vklu~ena vo makedonskata zaednica kade {to sum glaven organizator za Mis na Makedonija od Avstralija, kako i mnogubrojni humanitarni nastani. Isto taka sum dobitnik na nagradata za najuspe{en biznismen vo Sidnej od oblasta na modata za 2010. Dali vi se poznati imiwata na ostanatite kandidati za koi }e se glasa na 4 ti juni? 22 - Da, sekako deka sum dobro zapoznata so ostanatite kandidati. Za favorit nema da zboruvam, toa }e go ostavam na glasa~ite. Od ovie parlamentarni izbori kako {to site sme zapoznati od dijasporata se izbira pretstavnik na narodot, a ne samo na partijata, bidej} i partiite se zanimavaat so problemite na gra|anite vo Makedonija, a ne vo dijasporata. Zatoa ovaa ideja da se ima pretstavnik od dijasporata e ogromna {ansa za nas Makedoncite nadvor od zemjata da se vklu~ime vo rabotata na parlamentot i so toa da vlijaeme vrz donesuvawe na zna~ajni zakoni koi }e go targetiraat makedonskoto iseleni{tvo. Koi }e bidat Va{ite zalo`bi dokolku pobedite na ovie izbori za pratenik od Av stralija? -Glaven prio ritet kako pratenik vo Sobranieto na Makedonija od Avstralija }e mi bide da sum pratenik za site Makedonci bez ogled na koja politi~ka partija pripa|aat. Kako dosega, taka i od sega, site za mene }e bidat isti Makedonci, a ne vmrovci ili sdsmovci, patrioti ili predavnici. Vo vrska so identitetot i pra{aweto okolu imeto, mojot stav e da nema pregovori. Ponatamu, Makedoncite od Avstralija da imaat pogolemi beneficii za investirawe vo Makedonija, a ne kako do sega, kako {to ne tretiraa, isto so stranskite investitori, duri i ne tolku. Za mene dijasporata ne e za ednokratna upotreba. Zgrozeni sme od na~inot na koj {to se implementira Zakonot za glasewe na dijasporata. Gi osuduvam site nejasnotii i problemi koi Vladata gi sozdade so lo{oto, neorganizirano i konfuzno sproveduvawe. Isto taka }e napravam ogromen napor da se relaksiraat odnosite so MPC, da ima sorabotka, a ne kavgi. Kolku {to sum informirana dosega e potro{ena ogromna suma pari po sudskite sporovi - okolu pet milioni dolari. Samo za primer, so tie pari mo`at da se otvorat pove} e konzulati koi ni se pove}e od neophodni za da mo`at prvenstveno lu|eto da glasaat. Iako ovaa e prva godina koga se sproveduvaat izbori nadvor od Makedonija, sepak toa treba{e da bide daleku poorganizirano. Site se iznenadeni od maliot odziv na prijaveni glasa~i, pa normalno deka brojot }e bide mal koga lu|eto od Pert, Brizbejn, Sidnej i ostanatite gradovi, ne se vo mo`nost da otpatuvaat do ambasadata vo Kanbera ili konzulatot vo Melburn za neophodnite dokumenti. Stefan \or|ievski Dijaspora ELENA ZARKATHA, MAKEDONSKI KANDIDAT ZA SOVETNIK VO BILI[TE na[ite deca treba da nau^at da pi[uvaat na maj^iniot jazik Albanija i tamu da gi barame na{ite prava. Ne mo`e sekoga{ da barame od Makedonija da ni dade pari za da organizirame kursevi po makedonski jazik ili da ni plati za da mo`e na{ata grupa da nastapi vo Grcija. Kakvi se va{ite predizborni vetuvawa do makedonskite glasa~i? Zo{to se veli deka za Makedoncite vo Albanija e mnogu pova`no da dobijat sovetni~ka funkcija vo pogolemite op{tini otkolku da imaat gradona~alnik vo pomalite mesta? Ne mo`am da ka`am deka ne e bitno vo Prespa ili od Gora da pobedi Makedonec kako gradona~alnik. No, za nas e isto taka va`no da ima makedonski sovetnik vo sredina kako {to e Bili{te, vo koja `iveat 90 otsto Albanci. Treba da probieme do vlasta vo Najva`no e vo moeto selo Vrbnik povtorno da po~ne da se u~i makedonskiot jazik. Na{ite deca mnogu ubavo go zboruvaat makedonskiot jazik, a ne znaat da pi{uvaat. ]e se potrudam da ima gradinka i u~ili{te, a vo gradot Bili{te da ima paralelka na makedonski jazik. ]e se posvetam i na na{ite tradicii i kultura. Na{ata nosija, pesni, ora i obi~ai treba da se prenesuvaat. Na{ite majki i tatkovci ja ~uvaat na{ata nosija, a nie koga ni treba ja sobirame, ku}a po ku}a, za da ja oble~at na{ite deca. Nie sme lojalni gra|ani na Albanija, pla}ame danoci, na{ite lu|e se dobro organizirani, se dru`ime, imame na{i praznici, koi gi slavime, na Bo`ik sekoga{ sme vo Vrbnik, a na Veligden vo Pili{te. Dali e izvodlivo da soberete dovolno glasovi? Veruvam deka na{ite 100 otsto } e me poddr`at. A te{ko e da gi ubedime Albancite da glasaat za makedonska partija, no sepak, se trudime. Nie cel `ivot glasame za albanski partii, zo{to tie edna{ da ne glasaat za makedonska partija? Zo{to Makedonskata alijansa ne zastana zad makedonskiot kandidat za gradona~alnik vo Golo Brdo, koj e potpretsedatel na va{ata partija, no go kandidiraa socijalistite? ]e mi be{e milo da imavme kandidat od Makedonska alijansa. Treba{e da izlezeme obedineti vo Golo Brdo. Treba{e pove}e da porabotime, da se obedinime, da izlezeme vo site mesta, Makedonci ima vo Tirana, a tamu na{ata partija nema{e kandidat, barem da imavme sovetni~ki listi. Toa ne go napravivme poradi rokovite. edmond temelko po vtorpat gradona^alnik na pustec Trieset i devetgodi{niot diplomiran veterinar, Edmond Temelko i vo narednite ~etiri godini }e bide prv ~ovek na albanskata op{tina Pustec, oblast Mala Prespa, locirana na granicata so Makedonija, vo blizina na Resen. Negovite Maloprespanci na lokalnite izbori mu iska`aa maksimalna podr{ka. Za nego glasale dve iljadi glasa~i nasproti sedumstotini za negoviot protivkandidat. „Golema pobeda i zatoa ja narekovme ovoj pat istoriska pobeda na Makedoncite vo Albanija. Ovie naredni ~etiri godini {to se pred mene }e gi vlo`am u{te pove}e za dobroto na site Makedonci vo op{tina Pustec i na site Makedonci vo Albanija”, izjavi Temelko po soop{tuvaweto na pobedata. Na{ata partija, veli Temelko, od den na den stanuva se posilna. ]e u~estvuvame na site izbori za{to samo taka }e mo`eme da se izborime celosno da se integrirame vo strukturite na dr`avata vo koja `iveeme. „Procesot na integrirawe na Makedoncite vo instituciite vo Albanija prodol`uva preku politi~ko delu- vawe na Makedonskata alijasa za evropska integracija. Od den na den, od izbori na izbori, MAEI napreduva i e se’ posilna”, naglasuva Temelko. 23 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Objektiv Poglavarot na MPC g.g. Stefan MPC Sv. Kliment Ohridski Skopje Veliki petok vo MPC Sv. Petka Skopje Veligden 2011 godina Sidnej Pert Nov Zeland Futckraj Altona Fitcroj Sidnej Metropolit Evropski g. Pimen Wu Xersi SAD 24 Objektiv Otvorena sportskata arena “Filip vtori” vo Skopje Evropskata prvenka vo karate Nata{a Ilievska 25 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Objektiv Kongres na LDP Panahida na velikanot na makedonskata revolucija, Goce Del~ev, vata smrt, vo MPC Sv. Spas Skopje po povod 108 godini od nego- Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska Milevska, sve~eno ja otvori spomen ku}ata za To{e vo Kru{evo Objektiv Pretsedatelot na partijata na branitelite “Dostoinstvo” General Stojan~e Angelov Pretsedatelot Ivanov polo`i cve}e na grobot od herojot Sa{o Ge{ovski 27 Makedonija Objektiv ilustrirana revija za iselenicite od Poglavarot na MPC g.g. Stefan so ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija g. Lavrov vo Ohrid Pretsedatelot Ivanov so Vselenskiot Patrijarh Vartolome Srde~en priem na pretsedatelot Ivanov kaj Papata Benedikt 16-ti vo Vatikan Nikola \urgaj od MD “Ilinden” - Tirana so Makedoncite od Gorwi Milanovac - Srbija Spomenik na branitelite vo parkot “@ena borec” vo Skopje ej, vo Istanbul 2011 Objektiv Pretsedatelot na nacionalniot sovet na makedoncite, Bor~e Veli~kovski, me|u na{incite od KUD “Ilinden” Jabuka - Srbija EU ambasadorot Sorensen me|u najmladite vo R.M. na Denot na Evropa 29 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija PRONAJDOK NA ZORAN MITANOVSKI OD PULA Inovacii vo sprotiven pravec so iskinati gumi budata i zapadnav vo nekoe zabrzano razmisluvawe: [to da se napravi, da gi spre~ime vakvite nasilnici, pri toa sami da ne staneme, bez da sakame, nivni egzekutori. Toa e momentot, koj me usmeri kon pretpazlivo, konstruktivno prio|awe i soodvetno re{enie. Kako nekoj poet, neznam kolku pati sum povtoril „Da mu gi prese~am gumite!” Osnovna nasoka sekako Vi be{e selektivnosta vo propu{tawe na vozilata od soodvetniot pravec vo odnos na onie {to sprotivno se upatuvaat. Koi se osnovnite re{enija na pronajdokot bez da se navleguva vo detalnite re{enija? Voza~ot koj vleguva vo pogre{en smer na avtopat i so toa go zagrozuva soobra}ajot mora da se onesposobi, a najednostavno e da mu se produp~at gumite. Toa e ideja na 43-godi{niot mehani~ar od Pula Zoran Mitanovski, poznat i me|unarodno priznat pronao|a~ i inovator, koj sozdade i patentira ured koj fizi~ki go spre~uva voza~ot koj e vlezen vo gre{en smer na avtopatot. Mitaovski e roden vo Qubqana, no po poteklo e od Makedonija.Negovite roditeli poteknuvaat od Ki~evo. Imavte li nekoi posebni planirawa, nacrti i podgotovki, pri sozdavaweto na va{ite pronajdoci i inovacii? Toa e ne{to kako impuls, {to prerasnuva, kni`evno da vi re~am, vo eden vid inspiracija, koja me vodi i naso~uva vo ostvaruvaweto na zamislata. Ova se slu~i na rabota vo „Uqanik”. Po ve~ernite vesti {to poka`aa nekoi mo{ne te{ki i morni~avi sliki na sudir vo koj celata familija zaginala vo direkten sudir so voziloto, {to se upatilo vo sprotiven smer na vozeweto i neo~ekuvano im odelo vo presret. [to da re~am karoserijata zdrobena, neprepoznatliva, telata na deca i vozrasni, ma`i i `eni, staklo, benzin, krv i nikoj `iv ne ostana od obete strani i dodeka toa go raspravavme, si pomisliv i glasno rekov : „Jas bi mu gi presekol gumite!” Toa li be{e za~etok na idejata za ovoj pronajdok? Tokmu, taka. Ja po~uvstvuvav voz- 30 Ne e toa ne{to osobeno i tokmu vo toa e problemot. Ne{to kako „Kolumbovoto jajce” Sekoj e vo sostojba da go kritikuva, da nao|a zamerki, od koga jas go napraviv ogledniot primerok i go prijaviv patentot so soodvetnata dekumentacija, no da se vratam na selektivnosta: Toa e postignato so ekscentarov na korpusot, dolg 80 cm, na koj e montirana od soodvetniot smer na vozeweto nagazna plo~a, na koja voziloto pritisnuva, potisnuvajki gi ostrite se~iva, vo vnatre{nosta na crvstata, dobro ukopana i zabetonirana postavka od dva vakvi paralelni uredi. Na sprotivniot smer se postavaat istite uredi, samo svrteni za 180 stepeni. Nagaznata plo~a na vozilata {to prio|aat od o~ekuvaniot smer im ovozmo`uva nepre ~eno izleguvawe od avtopatot, dodeka ostrite no`ovi se aktiviraaat pri prio|awe na voziloto od sprotiven pravec. Kako ste go isprobale va{iot pronajdok, koga i sami rekovte, deka imalo i takvi kritiki koi uka`uvale na toa deka vakvoto zapre~uvawe bi mo`elo da predizvika {okantni zanesuvawe i drugi soobra}ajni nesre}i so nepregledni posledici? Koga ~ovek sam }e isproba ne{to takvo, toga{ e najsiguren. Povolen moment se pojavi, koga `ena mi odlu~i na svojata kola da gi smeni starite gumi sose felgite. Pred da gi simne tie gumi go napraviv eksperimentot. So nekoja predpostavena brzina od 80 kilometri na ~as, naletav na propisno podgotvenata zapreka i se razbira, gumite par~e mi stanaa, no nemav nikakvi pote{ki posledici. Toa sum go storil i so mo- tor, pri toa rezultatot be{e ist. Kone~no zamislata e ostvaren, sozdaden e prototip, no kako pominavte so administracijata? Interesno e deka vo toj del na rabotata, ne samo kaj ovoj pronajdok, ve}e i kaj site moi dosega{ni naodi, gradskite, op{tinskite i republi~kite organi poka`aa viden interes i gotovost da pomognat, no problemite nastanuvaat na pazarot, pri obidot re{enieto da se primeni vo praksa. Na{ive lu|e kako da sakaat, na{iov pronajdok da go kupat, od koga patentot }e se prodade vo stranstvo. Ne go velam ova na prazno, bidejki so takvi ponudi se sre}avam na smotrite, izlo`bite i saemite kaj nas i vo svetot. Ne bi gi delel pronajdocite spored nivnata slo`enost i zna~ewe, no sepak ima li nekoe od va{ite ostvaruvawa, {to vi e pomilo ili predizvikalo pogolem interes na smotrite kaj nas i vo svetot? Ovoj moment, te{ko bi se opredelil, no veruvam deka spored humanata strana, ovoj najnoviot pronajdek, kako i onoj, so koj mu ovozmo`iv veslawe na kajakarot so atrofirana raka, mi se najmili pronajdoci, deka nekako direktno pridonesuvaat vo polza na samiot ~ovek, kako edinka i na site lu|e zaedno. So va{ite pronajdoci bevte na mnogu smotri, izlo`bi i saemi. Koi se rezultatite {to gi postignavte? Bev vo Brisel, @eneva, Nirnberg i Budimpe{ta, vo stranstvo, a kaj nas vo Zagreb, Rijeka i na Zanaet~ijskiot saem vo Pula. [to da re~am? Lu|eto me razbiraat, mi veruvaat i soodvetno na toa nagraduvaat. Taka sum se zdobil so cel grst zlatni i srebreni medali i plaketi. Ratko Dimovski, Pula Dijaspora Izlo@ba na Blagoja Velkovski - Avstralija makedonija ve^na inspiracija Na 6 maj, vo prostoriite na izlo`beniot salon na kulturno umetni~kiot centar vo Wuport (Avstralija), 16 umetnici se pretstavija so svoi skulpturi i umetni~ki sliki. Izlo`bata be{e naslovena „Ma`ite i `enite od zapadnite predgradija”. Me|u niv be{e i na{iot umetnik i skulptor Blagoja Velkovski koj zapo~na profesionalno da se zanimava so slikarstvo i skulptura u{te vo devedesettite godini. Na ovaa izlo`ba se pretstavi so pet skulpturi i 19 umetni~ki sliki. Blagoja Velkovski slika glavno apstraktna umetnost a, ~esti motivi vo negovite sliki se makedonskoto `ivopisno selo, Makedonija i evropskite stari gradbi. Vo site niv toj ja izrazuva svojata qubov kon svojata rodna zemja i veli: „Pogolema inspiracija od Makedonija nema”. Apstraktnoto kaj na{iot umetnik e ne{to vozvi{eno i pretstavuva povrzuvawe na realnosta i fantazijata. Gordana Dimovska Postojat golem broj na umetnici od makedonsko poteklo koi `iveat i sozdavaat vo Avstralija i bi bilo dobro Vladata na Makedonija da organizira zaedni~ki proekt so site makedonski umetnici niz svetot za pogolema afirmacija i pouspe{no promovirawe na Makedonija. Izlo`bata be{e pove}e od uspe{na zatoa {to be{e posetena od golem broj qubiteli na umetnosta, koi projavija golem interes tokmu za slikite i skulpturite na Blagoja Velkovski. Pokraj avstraliski vidni li~nosti od umetni~kiot svet prisutni bea i poznati na{i profesori, umetnici: prof. d-r Mirjana Lozanovska (Arhitektonski fakultet vo Diken univerzitetot), d-r Vasko Nastevski (Komitet za ~ovekovi prava, Melburn), d-r Ro bert Mihajlovski ( La Trob Univerzitet) i Nata{a Nastevska (student po umetnost). Makedonskata zaednica se gordee so na{ite umetnici ~ii {to dela pretstavuvaat golemo dostignuvawe vo avstraliskata umetnost no istovremeno i promocija na makedonski motivi. U{te edna potvrda za toa deka Makedonecot tvori i sozdava na sekoj kontinent. 31 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Dobrila gra[eska, vokal vo ^algija saund sistem Kultura ^ALGIJATA - NASLEDNIK NA MUZIKATA OD VIZANTISKIOT DVOR Nata{a Despotovska Dimitrievska ^ algijata kako muzi~ka forma bila karakteristi~na za gradskite sredini vo Makedonija, a za prv pat kaj nas se sre}ava nekade vo 17. vek. Svojot vrv go do`ivuva kon krajot na 19. vek, za vo sredinata na 20. vek poleka da po~ne da zamira. Vo tekot na periodot na aktivnoto `iveewe na ~algijata na na{ite prostori, sozdadeni se golem broj na pesni i ora koi bile izveduvani po gradskite ku} i i kafeani, no i pri posebni povodi kako ven~avki i kr{tevki za {to i ni svedo~at tematskite pesni i ora. Seto ova ja pravi ~algijata, zaedno so izvornata i crkovnata muzika, eden od trite stolba na makedonskata tradicionalna muzika, veli Dobrila Gra{eska, vokalist vo ~algiskiot sostav “^algija saund sistem”. “^algija saund sistem” e sostav vo ~ij fokus e ~algiskata muzika. Celta na sostavot e, od edna strana da go odr`i ~algiskiot izraz, prou~uvaj}i go bogatoto nasledstvo od melodii i formi koi sostavot gi izveduva dosledno i verno na tradicijata, a od druga strana, zemaj}i go ~algiskiot izraz kako osnova za sozdavawe sovremena muzika, prodol`uvawe na ~algiskata tradicija. Za po~etok bi ve zamolila da ni gi definirate ~algiite, nivnata istorija, muzi~kiot pravec koj go podr`uvaat, kade se se zastapeni niz svetot? Ova pra{awe e kompleksno i bara malku podlabok istoriski pogled na ovoj vid muzika. Za{to samiot po~etok i nastanok na ~algijata ne e pravo- 32 liniski i ednostaven, kako i sekoja umetnost, vpro~em. No, kako i da e, eve da po~neme so razotkirvaweto na ona zakoraveno mislewe za potekloto na ~algijata. Koga na ovie prostori se pojavile prvite muzikolozi, tie vedna{ ja zabele`ale i ~algijata vo riznicata na makedonskata muzika. I {to od plitkite soznanija, {to od malkute studii {to gi imalo vo toj period, a zboruvame za 19 vek, vedna{ se dava sud okolu toa deka ~algijata e samo edna replika na osmanliskata muzika, koja bila slu{ana na ovie prostori. I taka, ova mislewe trae se do 20-tiot vek, koga istra`uva~ite po~nuvaat da pravat paraleli so osmanliskata muzika i koga za prvpat uviduvaat oti ne e taka. Ponatamo{nite istoriski kraci dosignuvaat do carstvoto koe postoelo pred Osmanliskata imperija, a se raboti za Vizantija. Imeno, ovoj vid miuzika i ovoj vid specifi~en instrumentarium se slu{al na vizantiskiot dvor, kaj vizantiskite imperatori, taka {to ~algijata mo`eme slobodno da ja smetame kako naslednik na muzikata od vizantiskiot dvor. A zo{to se najduva i kaj Osmanliite? Pa verojatno zaradi nejzinata ubavina i bogatstvo na zvu~nosta. Znaete, sekoj polesno go prifa}a ona {to e ubavo, a go podzaborava ili, da ne re~am, go otfrla ona koe ima poniski vrednosti. Pa taka verojatno se slu~ilo i so ~algijata ili kako i da se vikala ovaa muzika toga{... Koga Osmanliite go osvoile Konstantinopol, od ubavite odai ja slu{nale mu zikata, a za vqubuvaweto i vo trajnosta na taa qubov nie sme svedoci. Ubavinata kolku i da e tu|a, se neguva i {titi. Znaete, vo antikata, rimjanite go uni{tuvale sekoj gr~ki anti~ki grad, samo za da ja poka`at svojata sila i nadmo}, za vedna{ potoa povtorno da gi izgradat istite! Toa bi bilo ne{to kako oda na ubavinata... Kako se rodi idejata za formirawe na eden vakov bend, koj sudej}i po nastapite i aran`manite koi gi imate i toa kako e popularen? Idejata doa|a toga{ koga se }e bide podgotveno za nejzina ralizacija. Ova zvu~i kako nekakva zen vistina, no ispa|a deka e taka. Ako se zavrtime nazad, }e vidime deka site nie, ~lenovite na bendot postojano sme se zanimavale so muzika, bliska na ~algijata ili apsolutno nespoiva, ako taka mo`e da se ka`e za muzikata barem denes, no ete, trebalo taka da bide, da se sobereme vo 2008 godina na seminarot za ~algija koj se realizira{e vo ramkite na proektot „Bidi~algi”. Na istiot toj seminar, predava~i bea vistinski „ajkuli” vo muzikata, koi nesebi~no i pokraj nivnata zafatenost so nastapi, dojdoa i ni go prenesoa svoeto znaewe po instrumentite na koi se majstori. Toa bea Simon [ahin (SAD), \unaj ^elik (Turcija), Vawa Lazarova (Makedonija), Zoran Kraguevski (Makedonija), Vauter Svec (Holandija) i mnogu drugi. Na po~etokot, toj seminar be{e prepoln so entuzijasti vqubenici vo ~algijata so koi i se realizira{e eden prekrasen koncert vo Kur{umli–an. No ponatamu, ostanavme samo nie petmina, koi gore-dolu i ne sme se promenile mnogu vo pogled na ~lenstvoto osven so edna mala promena na perkusionistot. Zna~i, eve ne sega site sobrani so edna zaedni~ka ideja i cel: da ja za~uvame ~algijata vo nejziniot najizvoren oblik i da gi neguvame nejzinite najsilni vrednosti. Za taa cel, tuka se ~lenovite na grupata: Aleksandra Kuzman koja sviri na violina, Dorian Jovanovi} na ut, Bo{ko Mangarovski na kanon i Fi lip Krstevski na tarabuka i def. Muzikata koja istekuva od ~algiite mo`e slobodno da se ka`e deka e tesno povrzana i so makedonskiot etnos. Vpro~em, makedonskata pesna odigrala va`na uloga vo na{ata kultura. Raska`ete ni ne{to pove}e za makedonskata ~algija. Povtorno }e se navratam na po~etokot na razgovorot kade zboruvav za potekloto na ~algijata. No, sega konkretno za Makedonija i makedonskata ~algija... Jas toa nekako vaka bi go obrazlo`ila: si bil nekoj patepisec so izvonredno uvo, koj odej}i od eden kraj na Bliskiot Istok preku balkanskata riznica na melosi, i stignuvaj} i do Mediteranot, zastanal vo Makedonija i slu{al liturgija vo Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid. Tokmu vo 12 ~asot, nekoj izvonreden peja~ oxa, ja zapo~nuva svojata molitva, a pred patepisecot se rasposlalo ezeroto, pa toa nosi u{te nekoja ma|ija plus so koja na pesnata koja se sozdava istovremeno i od site strani, dodava i du{a i dobrina. Samo sega zamislete go patepisecot kako narod. Mislam na makedonskiot, se razbira. Vie kako vokal vo proektot ^algija saund sistem go podra`avate izvornoto interpretirawe. Dali Kultura denes, koga se pove}e se slu{a stranska muzika, koga se pove}e se tancuva vo nekoj tu| ritam, streme`ot kon za~uvuvaweto na makedonskiot melos spored vas e dovolno golem? Znaete {to, jas sepak ne bi go narekla moeto interpretirawe kako strogo izvorno, zatoa {to i tamu, vo makedonskoto izvorno peewe ima tajni i specifiki, za koi e potrebno majstorstvo. ^algiskata pesna pak, si ima svoi principi i zakoni po koi se „odi” pri izvedbata. Naj~esto tie ne se povrzani so grlenoto peewe, ami so malku poumereno, „belcanto”, {to bi se reklo. Toa peewe e povrzano i so instrumentariumot i so na~inot na muzicirawe na instrumentite, za{to vo ~algijata site instrumeni, zaedno so peeweto, se svirat i peat vo eden glas. E sega, zamislite {to se eden majstor na ut, violina ili kanon mo`e da napravi. Pa ti odi stasaj go! A toa deka ova peewe e razli~no od momentalnoto, profanoto i popularnoto, voop{to ne me pla{i. Mo`ebi zatoa i se zabele`uva, zatoa {to e poinakvo. [to se odnesuva do ona dali streme`ot za za~uvuvawe na ~algijata e dovolno golem... Pa ako se zeme vo predvid deka instrumenite na koi ~lenovite na bendot svirat gi nema da se kupat ovde, osven violinata i tarabukata, utot i kanonot mora da se kupat od Turcija ili Sirija, a za u~iteli na istite i da ne zboruvame, toga{ re~isi se e jasno. Od onie malku izvori koi imavme prilika da gi islu{ame, mo`am da ka`am deka vakvoto svirewe od strana na Bo{ko, Dorian, Aleksandra i Filip e herojski ~in. A site tie toa go pravat majstorski. Ete vi go streme`ot na delo! Kolku mladite denes, spored vas, se konsumenti na kvalitetna muzika i dali se ceni tradicijata? Mladite denes se konsumenti na ona {to najmnogu im se nudi. Vo xunglata od ponuda i marketin{ki trikovi so koi se prodava se, i dobro i lo{o, sekoj se snajduva kako {to znae i umee. Nekoj samo se prepu{ta na ona koe e najblisku bez da napravi analiza na ponudenoto i {to toj dobiva od toa. No na svetov, za sre}a, postojat i drugi sili... Ima mladi koi mnogu istra`uvaat, koi imaat analiti~ki umovi i koi odli~no gi koristat tehnolo{kite pridobivki na 21 vek, kako alatki so koi doa|aat do ona {to go sakaat. Takvite mladi se sekoga{ kriti~ko nastoreni kon se so koe doa|aat vo dopir. A nie, tokmu niv gi izbravme za na{a cel! Koi se va{ite idni planovi? Najprvo, pred da gi ka`am planovite, da vi se zablagodaram za projaveniot interes za ova intervju, preku koe i na{ite sonarodnici nasekade niz svetot }e ne zapoznaat. So toa stignuvam i do ostvaruvaweto na eden od na{ite idni planovi, a toa e gostuvawe nekade nadvor od dr`avava, po pokana tokmu na istite tie iselenici (se smee)... Smeata nastrana... Najsve` e na{iot anga`man na na{iot najgolem festival „Skopje gori” 2011, koj }e se odr`i na 26 maj na Skopskoto kale. Vo pregovori sme za u~estvo na nekolku letni festivali vo zemjava i koncerti na razni manifestacii na koi }e go promovirame na{iot album. Ponatamu, se razbira, razmisluvame za na{iot razvoj i podgotovka na nov materijal. 33 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Reporta`a zaboraveni makedonski sela ^epigovo - selo rasposlano na anti^kiot lokalitet stibera Zoran Kosteski - [vaca Stibera sama e ostavena na sebe, nema ~uvarska slu`ba za da se gri`i za otkrienite delovi na ovoj grad, na nikoj ne mu teknuva na magistralniov pat Prilep-Bitola da pi{at edna tabla za Stibera, nema nikakov vodi~ za nekoj dobronamernik ako dojde kako tebe da mu ka`e ne{to na ~ovekot, nie sme laici za ova. E, da e ova na zapadot, abre za ^epigovo }e doznae cel svet. M oeto pate{estvie po zaboravenite makedonski sela go prodol`uvam vo ju`niot del na Prilepsko Pole, poto~no re~eno na samo nekolku kilometri jugoisto~no na izlezot na Crna Reka od Demirhisarskiot region, vo seloto ^epigovo. Povod da go posetam ova selo be{e toa {to neodamna mi padna edna mala bro{ura posvetena na anti~kite lokaliteti koi se rasposlani vo Makedonija. Vo taa bro{ura naidov i na lokalitetot 34 Stibera vo koj se spomnuva i stariot grad Stibera. Spored taa bro{ura me|u drugoto pi{uva{e deka anti~kiot grad Stibera se nao|a vo atarot na prilepskoto selo ^epigovo. Pred da trgnam i ovoj pat se poslu`iv so mojata geogravska karta za da vidam vo koj pravec da trgnam i da utvrdam kade to~no se nao|a ova naseleno mesto. Otkako go pronajdov seloto ^epigovo na geogravskata karta, so mojot postojan sopatnik po zaboravenite makedonski sela, mojot ruski xip “Kamaz”trgnav kon Prilep, kon ju`niot del na Prilepsko Pole, kon seloto ^epigovo, da go posetam seloto, da se vidam so selanite, da vidam kako tie `iveaat i se razbira zaedno so niv da doznam ne{to pove}e za stariot grad Stibera. I ovoj pat moram da vi priznaam deka kako po star obi~aj koga patuvam po na{ive sela vremeto i ovoj pat me poslu`i, patot be{e prooden iako snegot be{e odamna gi zabelel okolnite ridi{ta. Po nekolku ~asa vozewe pred da dojdam vo ^epigovo malku zastanav vo seloto Topol~ani za da se orienti- ram kade da svrtam dali levo od patot koj vodi prema seloto Kanatlarci ili pak da svrtam desno kon Topol~ani. Po kratka konsultacija so eden selanec od seloto Topol~ani, so svoeto vozilo svrtev desno od magistralniot pat Prilep –Bitola i za nepolni desetina minuti pred da vlezam vo ^epigovo naidov na stariot anti~ki grad Stibera. Koga zastanav na ovoj arheolo{ki lokalitet da go vidam poodblizu navistina bev prijatno iznenaden od lokalitetot od ubavinata {to ja vidov, od mestopolo`bata na nekoga{niot grad. Dodeka se obiduvav da gi pronajdam objektite koi gi pro~itav vo bro{urata za Stibera, na stotina metri severozapadno od ovoj arheolo{ki lokalitet gi zdogledav ku}ite na seloto ^epigovo. Otkako napraviv nekolku fotografii od anti~kiot grad Stibera, se upativ vo ^epigovo na sredselo No, malku bev iznenaden {to seloto nekako mi izgleda{e prazno iako ova selo ne e selo vo zaborav. No, moram i ova da vi go ka`am zima e, nadvor duva{e, pa Reporta`a lu|eto bea doma, a nadvor bea samo onie me{tani koi imaa nekoja potreba. Dodeka se dvi`ev kon sredseloto od edna {totuku napravena ku}a slu{nav glasovi, koi kako {to se dobli`uvav do ku}ata vo koja be{e smestena selskata prodavnica glasovite bea se po razbirlivi i porazbirlivi. Koga vlegov vo prodavnicata lu|eto za mig go prekinaa me|usebniot razgovor za da se pozdravat so mene, kako {to e red vo sekoe na{e selo da mu se re~e dobredojde na sekoj tu|inec. Otkako se pozdraviv so moite doma}ini si po~nav muabet na dolgo i na {iroko za nekoga{niot i sega{niot `ivot na seloto ^epigovo. I kako {to mi ode{e muabetot so selanite na re~isi nekolku metri potpren na edna selska “tezga” vo prodavnicata slu{nav eden glas koj pootstrana mi dovikuva, dobredojde mom~e, ela ponavaka da se vidime poodblizu, ela do mene da te vidam koj si, {to si, od kaj si, dojdi do mene da si naprajme zdravo `ivo. Dojdi ponavaka da te ~ujam {to maka te dovela vo selovo i da te vidam poodblizu, da te vidam vo `ivo {to se veli, se vezden po ova vesnikov te ~itam i da ti ka`am ~ita}i te se si velev deka ova mom~e e od na{ive krai{ta. I od koga se zapoznavme so mojot vo vistinska smisla na zborot doma}in Vasko Debre{lioski si go po~navme muabetot . Ova moe selo ^epigovo nikoj ne znae od koga postoi. Mojot dedo koj `ivee{e re~isi eden vek mi vele{e deka od pamtiveka ovde se `iveelo. Ova moe rodno selo, ovoj negov atar vo sebe krie mnogu ubavi raboti. Onde na vle zov na selovo sigurno go vide na{iot nekoga{en grad. E, mom~e, mi vele{e mojot doma}in Vasko, na{ite predci gra|ani bile od pamtiveka, golemi lu|e bile tie {to ovde vo minatoto `iveele. Moevo selo se nao|a vo ju`niot del na Prilepsko Pole, na teritorijata na op{tina Prilep,od levata strana na Crna Reka. Selovo e ramni~arsko, na nadmorska viso~ina od {estotini metri . Od Prilep odale~eno e dvaesetina kilometri . Sinorot zazema prostor od okolu sedum kvadratni kilometri, nie selanive rabotime okolu petstotini hektari zemji{te, dobitokot go pasime na selskiot ~air koj ima povrina od okolu sto hektari . Kako {to gleda{ se novi ku}i imame napraveno. Ovaa krizava koja kaj nas vo Makedonija stana istoriska ne dotera od grad da se vratime doma, v selo. Ovie ku}ive {to gi gleda{ ne samo {to se ubavi tuku ako podzastane{ do nekoja ku}a i ako malku pogledne{ neko yid }e vidi{ deka vo sekoj yid ima barem po eden delkan kamen od Stibera, mi vele{e Vasko Debre{lioski. Pred nekolku godini ora}i so traktorot na nivata mi zapna plugot. Kolku se obiduvav da pozabrzam so traktorot za da izlezam od nivata za da ne propadnam, se pove} e mi propa|a{e plugot, a traktorot ne mo`e{e ni da mrdne. Vo prvo vreme si rekov sigurno starite moi porano imale nekoe bunar~e iskopano za tutun sadewe pa si rekov deka e toa i ja zedov durijata da podo~istam od pred plugot i pred trkalata za da frlam nekoj kamen za da mu pomognam na traktorot da izleze. Arno ama dodeka kopav so durijata od pod plugovite mi svetna eden kamen. Ama ne be{e samo kamen. Abre majkata si velev {to }e e ova i po kratko vreme svativ deka e nekoj mermeren blok, ne pomisluvav deka toa }e bide edna mnogu ubava skluptura . Si otidov doma, ovde pred selanive im raska`av {to mi se slu~i i so moite soseklani koj so motika, koj so kopa~, koj so yevgar volovi otidovme do mojata niva i re~isi po dva dena rabota ja izvadvme statuata. E, kolku maka vidov od ovie od muzejot, abre sram mie da ka`am kako se pazarea so mene kako da kupuvav nekoj kow na pazar. Ne im barav pari,samo im barav da mi ja nadomestat {tetata koja mi se napravi taa godina na nivata, da mi ja platat {tetata na traktorot koj koga go izvlekov od nivata i koga go odnesov na popravka koga mi go ka`a defektot majstorot mi se krena kosata, remontot na traktorot me ~ine{e kako nov. No, ako ne mie krivo, samo edno mi e krivo i za selovo i za anti~kiov grad Stibera,toa {to ovaj arheolo{ki lokalitet mnogu mo`e da mu pomogne na selovo. Stibera sama e ostavena na sebe, nema ~uvarska slu`ba za da se gri`i za otkrienite delovi na ovoj grad, na nikoj ne mu teknuva na magistralniov pat Prilep-Bitola da pi{at edna tabla za Stibera, nema nikakov vodi~ za nekoj dobronamernik ako dojde kako tebe da mu ka`e ne{to na ~ovekot, nie sme laici za ova. E, da e ova na zapadot, abre za ^epigovo }e doznae cel svet. Moevo selo ima okolu stotina i kusur ku}i, okolu pe~estotini i kusur `iteli,moive selani, a bogami i okolnive sela mo`at dobro da `iveat ne samo od zemjodelstvo tuku i od selskiot turizam za koj nagolemo se zboruva, ama po se izgleda samo na golemo se zboruva i ni{to ne se pravi, mi vele{e mojot doma}in Vasko Debre{lioski. I navistina ova {to mi go zboruva{e mojot doma}in i jas sa uveriv vo toa. Za anti~kiot grad Stibera ne doznav ne{to novo, osven ona {to go pro~itav vo bro{urata koa ja imam . Go ostavam seloto ^epigovo, ja ostavam Stibera da si go `iveat svojot `ivot, si zaminuvam od ^epigovo i od Stibera so edna nade` deka goga }e me dovede patot pak da naminam vo ovoj kraj na Prilepskoto Pole belki ne samo za ^epigovo tuku i za samiot anti~ki grad Stibera }e doznaam ne{to pove}e od sega. 35 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Ogni{te MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA seloto gali^nik na `enite: – Ka }e doit padarot da mu dajte da jadit i da izlezite, dajte mu da jade i izlezite od ku}i, da ne sejte tuka. – Aga, jadi ti, nije }e ojme stokata da a vrzime do arot. Tanas Vra`inovski I ovia sednal. Vo toa vreme nemalo ku}i koa sega {o imat ku}i, tuku ku}a Da ti raska`am osobeno za na{eto od edna strana govedata, od edna strana selo, kako e postanalo imeto, kako mu lu|eto, na srede edna soba kolku da stoi stanalo Lav~ani da se vika. ~atijata, ozgora slamata, tolku bile, Na{eto selo e postanato od nekoj privremena rabota. I mu dale `enite Vlav. Toj Vlav bil od Zakamen, od Al- da jadet i izlegle. Nekoj ovcite, nekoj banija. Zakamen, nekoe mesto taka se govedata da vidit i ovie odnadvor bile vikalo vo Albanija. Od Zakamen bil toj. sinovi mu. I od penxerata – tak! Niz E, od nekoj zulumi i toj izbegal od Al- penxerata frlile i kako {o jal leb banija. Ne mogal da `iveet i kako pra- go ni~kosale. Arno, ama go pogodile voslaven baral nekoe mesto vo na{iot ~ipo. Toj nosel sabja, sabji ne bile tie, kraj {o ne dodevaet nogu, kaj{o ne kami bile, tie toga{ni ko za se~ewe dodevaet aramiite. meso. I imalo direk na ku}ata i na E, do{ol. Toa bilo ispusteno, orman direkot udril. Od lutina na direkot toa mesto.Tuka se naselil. Imal trojca minal – vram! Vie izbegale, se skrile sinoi. Arno, ama vo okolinskoto mesto, nataki, navaki. Toa bilo orman pokraj tuka vo okolinata imalo sela drugi i ku}i. Se skrile i voj kowot go jaanal, pop, imalo i padar. A imal toj trojca }e bega. Krvoj te~at po kowot. I ovie sinovi, a i edna }erka imal. I padarot ku~eto go pu{tile. I go pu{tile ku~eto im vika: i go sobrale ku~iwata. Go uborile od – Pope – vika – znae{ {o? ]e mi kow. Padnal i go udaile ~ovekot. [to dae{ }erkata – vika – za `ena! Toj stal- }e praat? Go zele ~ovekot, videle oti no i{ol na konak tua nautro, nave~er, ku~iwata go uborile i }e go frlat u }e pominet, }e zaminet. edna jama. Tamu imalo edna jama i de– Abre, aga – mu vikat – kako da ti neska znam kade e. I go frlile vo jaa dam }erka mi, na{ata vera ne davat mata. Frli kamew udolu, pol saat }e odi – vikat – da bide kadana. Kako da ti a kamenot, }e buboti udolu. I go frlile dam! da se ne najt. Po~nale Turcite da go ba– Ne, }e mi a dai{. Ako ne mi a dai{ raat: }e te tepam! – Ne do{ol? – Emi {o da praam – vikat – }e vi– Ne do{ol! dime, }e se pra{am so sinovite. Imam I ~ovekot, ovoj popot od tuka se trojca sinovi. iselil od toa mesto. Pa vo isto mesto – E, dobro. ]e dojdam u{e edna{ – se naslil, zna~i vo na{ sinor, se vika vikat– da mi ka`e{. Korita. Se naselil tamu. Tamu stanale – Dobro! sedum ku}i tie Korita. Od taden pa ne – ]e odam sea vo drugite sela i tamu mogle, a ne mu ujdisuvalo, lo{o mestoto, sum padar. kamen, orawe nemalo. Tekardan nazad. I ka`ue na sinovite via popot: Nazad se vratil i tuka za`iveale i – Vaka e rabotata – vika – od pa- se ponaselile poe}e i mu klale imeto darot. Sestra ti ni a sakat za `ena. Lav~ani. Taka seloto nastanalo i go do– Kako? Sestra ni na{a ni a sakat za bilo imeto od Vlavot – Lav~ani. Po{to `ena? Mameto }e mu go e—m negoo! bil Vlav i nemalo drugo ime kako da mu Stanale tie, isekle bela mexidija. go klavat i Vlavot, Vlavot i Lav~ani. Vo toa vreme dvajset gro{a ko{tala edna mexidija, toa zna~i po turski. Isekle, a ~ule tie deka ako nekoj nosel SELOTO SAKULICA `ivo srebro, ne go fa}alo kur{um. Isekle, istrupile, togaj u toa vreme U staro vreme Sakulica e bila na kremenarki nosele, imalo pu{ki. edno mesto. Bila e ovde kude crkvata. Isekle i a napanile pu{kata i mu vikat Koku e bilo golemo seloto ne znam. 36 Arno, ama koga do{lo vreme da se poste nekoj ov~ar imalo gore u Stubqanci, gore u Lej~ovina. I edna ve~er fanev go tamo Turci zulumxii i rekle: – Ajde, ti ov~arko, kide{ ve~er na kmetot va{ da ka`e{ }e mu dojdeme na gosti. ]e mu dojdeme na gosti! I k’t do{ol ov~arot na kmetot ka`e mu: – Kmete, takvaj i takvaj rabota. ]e dojdat ve~er gosti da ~ekate. ]e spremate ve~era, pe~ewe, }e dojdev tie gosti. I kmetot rekal: – Neka dojdev! I ve~erta oni do{le. I pre~ekal on ubavo. Dal i jadewe, dal i piewe. Arno, ama oni k’t se napile, pa imale ~etirieset mladi nevesti u seloto. Rekle: – Ajde, da dojdet nevestite, }e igrav na ko{uqki pred nas! I arno, ama na onie ne im se dosvide, qudi. A ov~arot rekal: – Slu{ajte, neka dojdev, neka igrav, ama }e im dadete da se napiev, pa ja } e im e-u majku na nim. Ama vie }e se spremite, jutre familija v selo da ne ostane. Odma, `eni, deca, kude znaete begajte, a ja }e gi uredu nim! I oni iznapile se ubavo i popa|ale. On zema edno sekir~e, ubavo, iskole gi. Eden ostanal trezen, pobegne. Ide u Kratovo, jave tamo na tija nini, kumandanstvo li e bilo, {to li e bilo, dek gi istepale tuj. I od tam potera dojde. Ovie izbegav preko no}ta so se deca, so se familii. I dek }e gi stignev, kude [tip, Novo Selo. Tam sa gi zaselile. Ne gi fa}alo ve}e zakon. I selo se zapustilo. Posle nanovo se selo zaselilo. Najprvo se zaselile [opovci. Oni sa dojdeni od Vrawe i zatoj gi vikaat [opje. A po niv Gr~kovci. Oni se zaseleni od Grcija. Eden Grk e prodaval prstewe i beleziki, me|u{ki i babi~kata si ja vodel so nego. Arno, ama gi vatilo zime. Ne mogale da si otidet tamo, tuj zano}evale u nekoe trlce a u tija godini nini stari odimale edno dete. I posle k’t dobile deteto tuj i ve}e ne}ejale da idet za Grcija. Babata vikala: „Ne ni treba da idemo tamo. Po{to vidi{ kakva e ovde ~isto, ubavo zelenilo”. I od nimi ostanalo toj pokolenie i sa stanale golemi familii i zatoj gi vikat Gr~kovci. Po nimi sa dojdeni Stubjanci. Oni sa dojdeni, naselile sa se od Stubol. E, Ogni{te Selo Gali~nik Vukanovci sa dojdeni od Tala{manci. Od tam sa oni dojdeni. Tija sa se zaselile u Sakulica. Duraci sa dojdeni od Dura~ka Reka, Palanka gore. I zatoj gi vikat Duraci. Nikolovci sa dojdeni od Sveti Nikole. Zatoj gi vikat Nikolovci. Nosev si svoj naziv oni. Neovkovci vikav gi za{to se dojdeni od Neokazi. Krstevci sa dojdeni od Rudari, od Krstevci i za toj si se vikat Krestevci. Beazovci, oni sa od Topolovi}. Amxinci sa od Topolovci}, Zeendrevci sa od Topolovi}. Kolarci sa od Tatomir dojdeni. ^au{kovci, oni sa dojdeni od @eleznica, od ^au{kovci. U @eleznica ima ^au{kovci i od tam sa dojdeni oni. Tuj sa se naselile u Sakulica. A Stankovci ne znam od dek se dojdeni oni. Ne znam od kude sa oni naseleni. ISELUVAWETO NA SELOTO SAKULICA Mi ka`uval eden starec {to sto i dvajse godini `ivea. Kad seloto bilo dole kup, kade bolnicata deka e sega, Turcite si pravile }ev sos pravoslavnite lu|e. I sobirale `enite mladi i nevestite. Imale si odredena zgrada {to si pravele oni so niv }ef tamo. Nekoja baba ne mogala da trpe t’j zulum i organizira edna grupa snai k’t u t’j zulum tamo oni gi terale. Igrale tie mladi nevesti i tie `eni tam igrale i oni u t’j k’t po~nale da se smejat i oni uripat sos sekiri – iskole gi Turcite. Ostavile samo eden. Sabajleto k’t, toa bilo preku no}, sabajleto k’t samnalo i t’j Tur~in da ga sprovedet za Kratovo da ide da ka`e na Turcite deka taj rabota e izvr{ena. Ama k’t po{le natamo i on mu rekol t’j kaurinot na Tur~inopt: „A se obrna, a zagina!” On si imal pi{tolet u nega i ovija t’j sprovel. I ovija zemat ise~et glavite na Turcite. Tie gi poneset sos niv i celo selo si trgnet. Na kilometar li e bilo, na kolku rastojanie e bilo, nabie kolec u zemja i nabie glava na koleco. I k’t do{le Turcite u seloto, ne mogale ni{to da najdat. I ispratile edna patrola. Rekle: „Deka stignete t’j narod, tam da naselete”. Stignale gi ispod [tip, Novo Selo. Toj e Novo Selo od na{eto pokolenie. OSNOVAWETO NA SELOTO GALI^NIK Seloto e od solunsko poteklo. Tamu imale Gali, se vikale ]eai. Zaidele vo planiweto vo Gali~nik i napravile ku} i na kraj Gali~nik, na Skal-Pulevci, prva ku}a tamu. I po toj razlog se vikat Gali~nik po{~o e od solunsko od Gali naseleno. Ovie Gali od solunsko idele za lete da i koristat rudiweto na Bistra, da paset ovcite i da vidat ubavi ka{kavali i sirewe. Ali im bilo te{ko da se vra}aet pak tamu, si napravile ku}i i na toj na~in postanalo Gali~nik. Vo Gali~nik imalo pove}e risjani, ali za turskoto ropstvo se naselile i Turci. Ali risjanive bile pove}e, sakale da i otkornit. Sega se berele partii da gi otkornit Turcive. Stanal Todor Tomovski oti{ol do pa{ata vo Stambol, mu rekol: – ^estitam ti, care, imam edni trwe, }a mi ka`e{ – ili da i otkorna ili da i presada? Toj mu odgovoril; se setil {o e rabotava: – Samo ti pravi {o znoj{, do mene kavga da ne doet! – Dobro! Ovia si do{ol v Gali~nik Todor Tome. Dal ~etiri-eset ku}i kumovi risjanite da im bidet. Gi pokrstil: edni se vikaet Muratovci, edni se vikaet Pakovci, drugi Sinanovci. I taka se otkornile Turcite po {o gi napravile kauri. Koa razbral pa{ata vo Debar, go povikal Todor Tome. A sejmenite mu rekle: – Ko }e dojt toj kaur }e mu stani{ od stolot, pa{a! – Ja da stanam na kaur? – ]a mu stani{ i }a mu sone{ kapa. – Dobro! Pora~al. Do{ol Todor Tome. Koa vlegol vo sobata, stanal mu a sonal kapata: – Ti ~estitam, Todor Tome navistina si bil xim se krale. E, dobro, {o stana ovaa rabota ova}e so tebe? E, da ti bide ~estito seloto, samo risjansko! E, kako dojde ovea ti vo tursko vreme da pokauri{ Turci? – E, mi dozvoli mene sultanot! – Ti ~estitam – rekol – i od sega ko }e ide{ vo Debar, prvo kaj mene da ide{! REKATA GALIK I GALI^ANITE E, sega nie za rekata Galik i vie Gali~anite, {~o se vika seloto Gali~nik, vikame, ka`uvaa edni stari qude, da oti bile od to mesto tamo kaj {~o e rekata Galik. Na Turskata Imperija, toga{ nema{e granici nikade. I vikat taka: Oni tamo sedele i `iveele. Letno vreme ispa|ale po planinata nagore, ama pak nivnite gi ostavale tamo. Edna godina, do{ol edna golema poplava odozgora. I fatilo i sobralo i familii, sobralo i trla, s# {o imalo tamu. Koi otkinalo, otkinalo, druzite site u moreto i zaneslo. I oni ka sa otka~ile od tamu, deka }e zastanat, deka }e zastanat da se useqat. Izvadile edno plan: „]e se uselime – veli – deka e nosime stokata letno vreme u planinata, tam }e se uselime. Deka e nosime stokata letno vreme u planinata tam }e se uselime!” I vrtele, vrtele oni i stigle tuka u Bistra, deka odele na planinata. Go na{le najpogodnoto mesto, najubavo mesto kako za ba~ila, vo sega deka e Gali~nik seloto. I tamu napravile nekolku ku}i~ki. Fatile zimno vreme po nekoga{ i nosele dole, ponekoga{ ostanvat tuka. Se uselile pove~ko familii~ki. Posle tuka se nau~ile i da i ostavat i familiite. Stanalo pogolemo seloto. Zimoto dolu stokata, letoto tuka so ba~ilata. I den denes stoi Gali~nik, golemo selo i imeto mu go nose na Galik, na rekata blizu do Solun. Taa ne e laga, to~no, naistina mi a imat ka`uvano star ~ovek. 37 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Meridijan terra australis raport od ju@nata zemja suecki kanal Tolku o~ekuvaniot Suecki Kanal go vidov i do`iveav i se uveriv vo nau~nata geografska to~nost. Odej} i kon Crveno More, od levata strana, t.e. od isto~nata strana, aziskata, e gola pustina, ramnina, a ponekade se izdignuva po nekoja dina, peso~no brdo, ili barhani, koi vo geografijata se poznati pod toa ime, kako dolgi i krivi branovidni tumbi, re~isi kako vistinski morski ili ezerski branovi, no od pesok, sozdadeni od temperaturnite razliki pome|u denot i no}ta so iljadnici godini. Zapadniot breg, koj ni be{e pri plovidbata poblisku, se do krajot na kanalot, po ve{ta~ki pat be{e navodnuvan, ima{e sozdadeno vegatacija kako cel pojas, verojatno da {titi od nesakanite posledici od silni ge pustinski vetrovi. Vsu{nost, toa bea palmovi, ~empresovi, tisovi i drugi vidovi mediteranski drvja, so {irina do 500 metri, a ponatamu pak se pojavuva{e pustinata vo nedogled. Na zapadnata strana, dol` kanalot, ima{e moderen avtopat so prili~no `iv avtomobilski soobra}aj, no i mnogu voeni forticifaciski objekti: rovovi, bunkeri i drugo. Prviot del od Suetskiot Kanal se spojuva so ezero, iotoa pak kanalot odi do Crvenoto More vo koe navlegovme okolu 7 ~asot nave~er. Pred da vnlovime vo Crvenoto More, denta okolu 10 ~asot pretpladne, pak se kapevme i son~avme na bazeiot, a zaradi visokite temperaturi ni izgore ko`ata. Ve~erta vo barot, na igranka, se zapoznav so nekoja Lori, Angli~anka, koja ode{e za Nov Zeland da se oma`i, no toa ne i pre~e{e ve~erta da se zabavuva se do polno} koga barot i muzikata prestanaa so rabota. Si zaminav na spiewe, no buden go najdov Sandreta od Openica, celiot be{e pote~en od nekoja zabobolka. Mu dadov aspirin da stavi vo lo{iot zab i nekako se smiri, za {to mi se zablagodari. Indiski Okeai Adenskiot Zaliv pretstavuva del od Indiskiot Okean, od zapadnata strana. Izutrinata gledavme mnogu mali ribarski brodovi no nema{e sitni trgovski preprodava~i kako vo egipetskiot del. Ve}e navlegovme vo Indikot, jas redovno si odev na ~asovite po jazik 38 Sotir Opet~eski i nekako se planski rabotev. Na ~asovite profesorot ni pobara na{i generalii: ime, prezime, prethodna {kolska sprema, od koja dr`ava sme i kade to~no patuvame. Seto toa od nas go pobara pismeno da go napravnme na angliski jazik. Se vide dska so toa tie se uveruvaat kolku sme se podnau~ile od ednanedelnoto posetuvawe ~asovi. Jas so uspeh „ekselent” dobiv nekakva mala diploma. Profesorot re~e: - Koga }e barate raboga, }e gi poka`uvate ovie „diplom~iwa” koi mo`at da ve kategoriziraat vo dobivaweto rabota kade {to odite. Prvoto golemo do`ivuvawe, {to mi ostana vo ve~no se}avawe od Indiskiot Okean, e toa koga gledavme lete~ki ribi vo jata koi, odvreme navreme, se spu{taa vo vodite, pa se pzdignuvaa i taa gletka be{e izvonredna. Od sprotiven pravec na na{iot sre} avavme raznn brodovi: tankeri, kargo brodovi, fabriki za prerabotka na ribi i pomali ribarski brot~iwa {to doa|aa kon kopnoto za Adsn, Somalija, Xibuti. Povtorno vo Indikot Dosega{niot dobar tek na patuvaweto, posle vtoriot den vo vodite na Indikot, po~na da go poka`uva i drugoto lice. Imeno. vremsto po~na da se rasipuva koga naizgled od se u{te mirno more, vplovivme vo golemi se{evi, poznati vo naukata. Kaj na{ite ribari na ezerovo takvata pojava na neritmi~ki neusoglaseni dvi`ewa na ogromni vodeni masi se narekuva podvilica. Toa denono}no lulawe na brodot predizvikuva{e glavobolki, povra}awe, neramnomerni krvni pritisoci koi, pak. uslovuvaa povra}aws. Sega koga treba{e da barame medicinska pomo{, a ne znaevme kako, po~ustvuvav {to zna~i dobroto poznavawe na jazikot. Ovie i vakvi te{kotii gi ~ustvuvaat onie lu|e koi nemale mnogu dopir so voda i patuvawa so plovni objekti. Jas kako edrili~ar, kajakar i nekolku meseci nesuden pomorec, lesno go podnesuvav seto toa, pa zemjacite od mene baraa pomo{ da odam vo brodskata ambulanta. No, koga e vo pra{awe jazikog, na mnogu fini devojki koi }e izrazea interes za dru`ewe so mene, ne mo`ev nikoga{ da im pariram. Sekoga{ be{e potrebno dobro jazi~no razbirawe. Za `al toa go osetiv i vo kontaktite so prijatelkata Xodi koja, zaradi nemo`nosta dobro da se razbereme, po~na da ne odbegnuva. Toa mi sozdava{e neprijatnost. Ve~erta site stru`ani otidovme vo kinogo i go gledavme filmot „Ali baba i ~etiriesette razbojnici”. Posle filmot otidovme vo barot kade se organnzira{e nekakov kviz „Mikrofonot e va{“. Barovite bea za site patnici, taka {to tamu gi sretnavme Xodi so decata, zagrep~ankata so nejzinite dvajca prijateli i stotina gosti od razni xet-set dru{tva. Xodi be{e vo nekoe golemo bogato dru{tvo. Samo od daleku, so klimawe na glavata, diskretno mi stavi do znaewe da ne im se pribli`uvam. Vakvite podelbi na razni xet dru{tva mi ja predizvikaa prvata nostalgija za kaj nas, za doma, kade lu|eto na javnite mesta ne se delat na takov na~in. Den na neizeesnost Ovoj den mi pomina nekako vo neizvesnost, bez mnogu da se mislam otidov na ~asot po angliski jazik so nekoi novi slu{ateli koi se prijavile za izu~uvawe. Na moe golemo iznenaduvawe nau~iv novi termini i frazi koi nas ne ni bea vo programata. pra{av zo{to sega se vakvi predavawata i namesto odgovor, profesorot mi dade eden u~ebnik so crte`i i mi re~e deka za ovoj kurs se naplatuva po nekolku dolari, a ako sum sakal, mo`am taka da go posetuvam kursot. Se razbira deka za pet dolari vedna{ prifativ, si dobiv u~ebnik i po~nav pak da odam na ~aso- Meridijan nam, kako provincijalci, ni be{e mnogu interesno koga }e videvme ne{to interesno {to go znaevme koj del na brodot e, a nekoga{ }e se videvme i sebesi, osobeno koga Pan~e igra{e ping-pong za finaleto, so {to mnogu se gordeevme i se falevme. Sekojdnevie vi. Posle ~asovite povtorno se kapevme vo bazenot, no jas mu zabele`av na mojot drugar Naume zo{to toj, koj e pismen, ne sfati kolku gre{i {to ne doa|a na ~asovite. Toj mi odgovori: A {to }e pravime vo onoj golem zatvor, kojznae dali nekoga{ }e se vratime nazad doma!? Toj za Avstralija go upotrebi zborot zatvor zaradi faktot {to taa e otsekade opkru`ena so moriwa. Normalno, od takviot odgovor bev za~uden, no ne i iznenaden. Ubeden bev deka i drugite patnici pe~albari gi ma~at istite misli. Den za razonoda Vo 8 ~asot po~nuva{e pojadokot i trae{e do 10 ~asot. Jas vo 9 ~asot otidov na ~asovite po jazik, no ni be{e re~eno deka profesorkata koja trebala da predava toj den se razbolela od son~anica. Nea nikoga{ ne ja vidovme pove}e. No, za mene be{e pova`no {to toj den ima{e bura so mnogu visoki branovi. Nekoi od lu|eto povra}aa, a jas so qubov gledav {to se slu~uva, bez strav. Branovite nekoga{ prefrluvaa i preku poniskite palubi. Moram da re~am deka i jas se ~uvstvuvav neprijatno no ne bev upla{en i ne povra}av. Kone~no burata po nekolku ~asa splasna i be{e podnosliva. Se slu~i taka {to na{iot drugar Pan~e Gogov, finalistot vo ping-pong, da go zazeme vtoroto mesto. Poradi toa go nateravme da ~esti. Denes gledav dva filma oti kinoto po cel den rabote{e za da mo`e da uslu`i preku dveiljadi gosti. Edniot film be{e italijanski, a drugiot angliskite „Misteri”. I dvata bea dobri. Na igrankata bevme so Pan~e, Naume i Xodi so decata. Brane, mojot stru`anec, nekolku dena ne go imav videno, toga{ go vidovme so nekoja Makedonka, egejka, koja odela vo Avstralija kaj nejzinite. Taa sredba mu stana sudbonosna, a devojkata mu stana `ivotna sopatni~ka. Dvajcata sleguvaa vo Melburn. Den na nova neizvesnost Izgleda deka denovite na neplanirana neizvesnost izleguvaa kako najdobri vo smisol na golemaga priprema za da se stigne podgotven na avstralisko kopno, vo Zapadna Avstralija, vo prvoto pristani{te koe gi prima imigrantite - patnici {to doa|aat od zapadnata strana. Toa e gradot Frimental. Posle pojadokot gi zedovme svoite paso{i, popolnivme edna aplikacija, odnosno ja prijavivme onaa stoka koja smetavme deka e potrebno da se prijavi kaj avstraliskite carinski vlasti. Vo pokanata za toj zakonski ~in ima{e ka`ano {to smee da se vnesuva vo Avstralija, a {to ne smee. Pokraj pismenite delovi, ima{e i slikovito prika`uvawe deka ne mo`e nikakva hrana da se vnesuva samo edno ~okolado koe se prodava{e na brodot. Vo 10 ~asot otidov na ~asot po angliski. Ve}e nekolku dena edna preubava devojka me gleda{e, no nikako ne mo`ev da si dozvolam da bidam sloboden i da i prijdam za na igranka. Taa be{e mnogu bogata, no ne be{e belka, tuku od onie od Latinska Amerika koja bila so nejziniot pomal brat na turisti~ko patuvawe, kako {to i ka`a na Xodi. Devojkata na Xodi i vele{e deka e {teta {to se bli`i momentot koga }e moram da se simne od brodot, taa odela za Nov Zeland. Taa be{e dama od Holandska Gvajana. Na yidovite od slobodnite prostorii ima{e karta na svetot i so prstot poka`a na najzinata zemja. Ka`a deka trgnala od Roterdam, Holandija, na patuvaweto, a jas od \enova, Italija, pa taka seto toa zavr{i. Vlastite ni ka`aa da bideme spremni bidej}i utredenta, kon 14 ~asot, pristignuvame vo Frimental. Na brodot rabote{e radio i intervizija, taka {to Izutrinata se razbudivme i voobi~aeno - na pojadok, pa potoa na palubata, no se u{te ne gledavme kopno, samo sinilo i voda naokolu. Nekade okolu 11 ~asot zabele`av bregova linija i se izraduvavme oti celi osum dena gledavme samo voda okolu nas. Sega se bli`e{e krajot na takviot ambient, no ne i neizvesnosta kako }e pomineme na carinata, oti se zboruva{e za nekoi negativni iskustva so nekoi patnici koi nemale se ispravno, pa nekako mi be{e „{ube” dodeka go zavr{ime toj zadol`itelen ~in na avstraliskoto kopno. Se u{te mo`ea da se vidat delfini i lege~ki ribi, no vidovme mnogu crni golemi ptici so crven klun koi mi li~ea na na{ite lebedi. Pra{avme koi se i kako se vikaat tie ptici, dobivme odgovor deka se vikaat - {van, kako {to se vikala i rekata so mnogu {iroko ustie vo moreto, so ogromni pristani{ta koi bea za se specijalizirani. Me|utoa, odnadvor vremeto se izme{a pa si otidovme vo kabinite, sekako }e treba{e da bideme spremni za kontrolata na carinskite slu`benici, a do dva ~asot ima{e u{te tri- ~etiri ~asa. Se ~udev zo{to tolku sporo po~na brodot da se dvi`i, no mojot dobar drugar Franko pak mi objasni deka se ~eka da dojde plimata koja ovozmo`uva golemite brodovi da navlezat vo estuarskoto ustie na rekata [van, vo prviot grad Frimental. Vo kabinata si igravme karti so Pan~e, Brane i Naume, po dvajca. So nas bea i bitol~anite so ker}i~kata, oti tie sleguvaa vo Melburn, kade patuvaa i Pan~e Gogov i Brane, a treba{e da slezat za dva dena. Ve~erta otidovme na igranka site oti znaevme deka }e treba da se razdeluvame. Tamu ja vidov i Xodi. Biljana od Bitola be{e bliska so nea, pa so site nas izigra po edno tango, za ~udo ma`ot i voop{to ne igral. Vsu{nost, taa ve~er be{e kako pro{talna ve~er za{to golem broj patnici tuka sleguvaa. Duri vo 3,30 ~asot otidovme na spiewe. Imav ~uvstvo kako da ni se spoija dva dena i ostanav buden da gi analiziram dotoga{nite slu~uvawa, lu|eto, pojavite oti i taka ne bev spremen da odam nadvor, kaj carinskite vlasti. No}ta ja spievme podobro oti be{e poladno, se bli`e{e mesec maj {to za ju`nata topka nastapuva{e zimskiot period. 39 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Kontra do g. martis nikolau, eks-minister na severna grcija sovremena grcija gi ugnetuva i gi zagrozuva makedoncite Diogenes U {te od prvite denovi na gr~kata okupacija na Egejska Makedonija, Makedoncite postanaa glavna cel na gr~kata omraza. Megalogrcite go ugnetuvaa i go o~istija makedonskiot narod od negovata tatkovina Makedonija, za da obezbedat „`ivoten prostor za decata na Atina”. Po na{e mislewe, tie imaa pravo da se gri`at za jonskiot problem, no nemaa nikakvo pravo da go osporuvaat postoeweto na makedonskiot narod i negovoto prirodno i neotu|ivo nacionalno pravo na samoopredeluvawe, nitu pak da ja okupiraat i porobat Makedonija. Otkako decata na Makedonija bea proterani po Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina, kako i po Balkanskite i Svetskite vojni, osobeno otkako pre`iveanite heroi i herojki od Gramos i Vi~o pred Va{ite napalm-bombi da go spasat goliot `ivot izbegaa, po~naa da ja ka`uvaat vistinata za makedonskata propast. Vie, gospodine Martis, se anga`iravte povtorno da udrite po niv so site sredstva i nasekade kaj{to tie najdoa zasolni{te. Vie bi ste sakale da go mobilizirate svetot, vikaj}i: „Na pomo{, na pomo{, prijateli! Demokratska Grcija e zagrozena od la`nite Makedonci!” Zna~i, Vie tepate, Vie pla~ite. Va{ite diplomati i agenti od site boi so gr~koto pravoslavno sve{tenstvo frlaat anatemi na „Dardancite od Skopje”. No „herojskite vremiwa” na Ahajcite se zaminati za sekoga{. Ovaa la`na propaganda ja pravat za da gi skrijat nivnite zlo~ini izvr{eni protiv Makedoncite u{te od pregazuvaweto na Egejska Makedonija vo 1913 godina, pa se do denes. Nie, novite Makedonci, nemame napraveno nikakov zlo~in na nikogo. Na{ite edinstveni grevovi se: qubovta kon rastrgnata Makedonija i svetata borba za sloboda i nezavisnost na podeleniot, porobeniot i ugneteniot makedonski narod. Za da ne zapla{ite i da ne naterate vo begstvo so Va{ite masakri Vie ne se stesnuvate i sega da ni se zakanuvate i da go nagovarate civiliziraniot svet da se `rtvuva za Grcija kako negov isturen 40 „bastion” protiv opasnosta od „slavokomunizmot”, so cel da Vi gi za{titi Va{ite nadnacionalni interesi, a na {teta na slobodata i postoeweto na makedonskiot narod. Dobro, no mislite li Vie deka amerikanskiot i angliskiot narod }e Vi bidat ve~ni `iranti da gi branat i da gi osiguruvaat Va{ite imperijalisti~ki streme`i kon Makedonija? Nie sme uvereni deka gr~kiot narod e svesen oti e toj eden od ~lenovite na balkanskata familija i da odi mnogu ponapred, vo sekoj pogled, mu e potrebna i bratska sorabotka so negovite iljadagodi{ni sosedi. Ama Vie, i pokraj taa realna vistina, prodol`uvate da vodite politika na „razdeli pa vladaj” („DIVIDE ET IMPERA”), seej}i ve~no nesloga me|u balkanskite narodi. Taka, vo 1913 godina Grcite be{e napravile dogovor so Srbite protiv Bugarite, so cel da drpnat u{te nekoe par~e od Isto~na Makedonija i od Trakija. Vo 1944 godina, kako i vo 1948 i 1949 godina, mar{alot Tito, prijatelot na Vinston Чer~il, be{e golem prijatel na gr~kite kralovi, gi spre~i vardarskite Makedonci da im pojdat na pomo{ na nivnite bra}a, na partizanite od Egejska Makedonija, koi {to se nao|aa vo golema opasnost. Taka se realizira mudrosta: „Prijatelot na mojot prijatel e isto taka i moj prijatel”. Poinaku re~eno, Tito postana „priroden” prijatel na gr~kiot kral Pavle Gluksburg i na negovite xelati, generalot Caldaris i mar{alot Papagos. Setete se dobro. Tito „pri opasnosta od socijalisti~kiot blok”, vo 1953 i 1954 godina, go „prou~i” i go potpi{a so Grcite i Turcite Balkanskiot pakt vo Ankara, a toj be{e uperen protiv SSSR, Bugarija i Albanija. No deneska, gospodine Martis, kako {to izgleda, Vie gre{no otkrivate deka „Titova Jugoslavija” go pokrevala makedonskoto pra{awe. Nikako. Vie sakate da gi sudite slovenskite narodi na Balkanot, na prvo mesto Srbite i Bugarite i tokmu okolu Makedonija, za od toa Vie ne{to da za}arite. Arno ama, po na{e uveruvawe, Va{ata politika „razdeli, pa vladaj” ne }e ima uspeh, za{to balkancite postanaa ne{to pomudri otkolku porano. Deneska Papandreu, noviot gospodar na Grci ja, koj nema ama ba{ ni{to od strategijata na tatko mu Georgi Papandreu, i se mitka na Todor`ivkovata Bugarija i na Albanija, so cel da gi sudri so Jugoslavija, „sozdatelkata i za{titni~kata” na Socijapisti~ka Republika Makedonija. Vo isto vreme Grcija saka da si obezbedi sojuz so Bugarija protiv eden mo`en napad od voinstvenata Turcija. No, edno sudruvawe na Bugarite }e im koristi samo na megapogrcite i Turcite. Ete zo{to Bugarite i Srbite bi trebalo edna{ za sekoga{ da ja zapoznat }udta na Grcite, mo{ne dobro izrazena od strana na trojanskiot patrijarh Laokon, koj svoevremeno im sovetuva{e na Trojancite da ne go voveduvaat ~udovi{niot drven kow, „gr~kiot podarok”, vo gradot Troja, izviknuvaj}i: „Jas se pla{am od Danajcite (Grcite) duri i koga ni davaat podaroci!” Me|utoa, nie ne veruvame deka Bugarite i Srbite se tolku glupavi da nasednat. No, i pokraj taa vistina, se mo`e da se slu~i na Zemjava. I, kako {to Vi rekov porano, Grcite u{te od drevniot vek postojano igrale uloga na oportunisti (snaodlivci). Tie si se prilagoduvaa na uslovite za niv povolni, samo da si ja postignat nivnata cel. Tie im gi otvorija kapiite na Balkanot na rimskite legioni za da se otarasat od makedonskata vlast i da ja razurnat Makedonija. Isto taka, tie pridonesoa da dojde do golemiot isto~en rascep vo hristijanskata crkva vo 1054 godina. Vodej}i oportunisti~ka politika, tie go olesnija turskoto osvojuvawe na Vizantija i na Balkanot i od pa|aweto na Carigrad vo 1453 go- dina, grkofilnite patrijarsi ja podelija vlasta so sultanite nad rajata vo Turskata imperija. Vedna{ po osloboduvaweto od turskiot jarem, so pomo{ na Rusite, Angli~anite i Francuzite, megalogrcite, potpomognati od fanariotite, po~naa da sonuvaat za obnovuvawe na Vizantiskoto carstvo, na bo`emnata „Isto~na gr~ka imperija”. Tie sakaa na drugite negr~ki pravoslavni hristijanski narodi da im nametnat edno neovizantisko ropstvo. U{te od najdlabokiot dreven vek Grcite se smetaa za takanare~en „izbran Kontra narod od nivnite bogovi” da gospodarat so site „varvarski narodi”. Me|utoa, istorijata i egzaktnite nauki ni doka`aa deka nema nat~ove~ki i nadmo}ni, ni rasi, nitu pak narodi. Zna~i, vo povolni uslovi kaj sekoj narod mo`e da se rodi genie. Ete zo{to nie, novite Makedonci, ne im priznavame nikakva prirodna prednost na Grcite vo odnos na drugite narodi na Balkanot ili na svetot, za{to kaj sekoj narod ima talentirani ili pomalku inteligentni lu|e. I toa e edna pri~ina pove}e za nie da i go osporuvame pravoto na gr~kata nacija da gospodari so nas i da ni dr`i lekcii. Pove} e vredi, gospodine Martis, da se pomirite so site balkanski narodi, otkolku da vodite politika na civilizatorsko varvarstvo. Osobeno Vi e Vam potrebno da se pomirite so makedonskiot narod i da sozdadete atmosfera na bratsko sosedstvo. Uslovite za toa se sosema prosti, a tie se: -da go priznaete makedonskiot narod kako poseben narod vo odnos so drugite narodi na Balkanot; -da mu go priznaete prirodnoto pravo na makedonskiot narod na nacionalno samoopredeluvawe; - da im gi priznaete nacionalnite prava i site demokratski slobodi na Makedoncite od Egejska Makedonija, a toa, isto taka, va`i i za Bugarija i za Albanija. Ete {to e podobro za Va{iot narod, namesto da se pravat spletki i da se see razdor me|u na{ite sosedi. Za{to eden den se toa mo`e da se svrti protiv Vas. „Eden nov problem e sozdaden” Vo vrska so Va{ite kleveti deka „Dardancite od Skopje”, pod za{tita na la`niot mar{al Tito, sozdale eden nov problem - makedonskoto pra{awe, nie morame iljada pati da Vi povtorime, gospodine eks-minister na „Gr~ka Makedoni ja” Nikolaos Martis, toa e pogre{no, pa duri i skandalozno od Va{a strana! ]e pra{ate: zo{to? Zatoa {to makedonskoto pra{awe ne e nov problem. Toa e star problem vo ramkite na isto~niot problem, ~ii pottiknuva~i bea megalogrcite, golemosrbite i golemobugarite. Po nezakonskata podelba na Makedonija so Bukure{kiot dogovor od 1913 godina, makedonskoto pra{awe se pretvori vo „nov problem” i toa pretstavuva epicentar na balkanskiot problem, i toa pod nov vid - na rastrgnata Makedonija. Srbite i drugite jugoslovenski narodi ja ispravija nivnata gre{ka. Sega e redot na Vas, t.e. na Vas site megalogrci, golemobugari i golemoalbanci da si gi trgnete Va{ite okrvaveni race so krvta na Makedoncite i da se povle~ete edna{ za sekoga{ od nivnata tatkovina Makedonija. Makedoncite ne Vi pravat nikakov problem. Tie ne sakaat da gospodarat, ni so Grcite, ni so Bugarite, nitu pak so Albancite. Tie ne baraat ni{to drugo, osven da si bidat sami gospodari vo Makedonija, {to zna~i, da bidat slobodni i nezavisni isto kako {to se Grcite i drugite balkanski narodi. Toa e se. Vie u{te ni zboruvate za „miewe na mozokot” od strana na „la`nite Makedonci” nad begalcite od Egejska Makedonija (koi vo vremeto na Gr~ko-makedonskata revolucija odvaj `ivi kurtulija pred gr~kite kami i napapm-bombi) {to imalo za posledica „razbuduvawe na nivnata nacionalna svest”. No da ne zboruvame pove}e za tie raboti! Ako se zboruva za „miewe na mozokot” od strana na „Dardancite od Skopje” vo vreme od 40 godini, {to }e treba da re~eme za fenomenot na ve~noto sistemno „miewe na mozokot” izveduvano od strana na Grcite nad Makedoncite i drugite balkanski narodi vo tekot na okolu tri mileniuma?! Da ne zboruvame, isto taka, za bo`emnoto falsifikuvawe na istorijata na Makedonija od strana na „Dardancite od Skopje”. Vie sakate da go izmamite svetot so Va{ite Lagi, prefrlaj}i ja va{ata odgovornost na drugite balkanski narodi. I Vie gledate mnogu mani kaj Va{ite sosedi, no Vie ne sakate da si gi sogledate Va{ite i toa tokmu kako vo arapskata pogovorka: „Kamilata ne si gi gleda nejzinite grpki!” Pred da go zavr{am ova moe pismo Makedonska apologija, {to e nameneta za Vas i za onie koi{to Ve potkrepuvaat, jas bi sakal da Vi ka`am u{te edna posledna misla {to me inspirira, a taa e sledna: edinstveno samo duhot na Razumot mo`e da go re{i balkanskiot problem, a so nego i makedonskoto pra{awe. Zatoa bi ni bilo potrebno da sozdademe edna Balkanska federacija, duri i po zamislata na Riga od Velestino, plemenitiot Vlav od Tesapija i toa vrz humaniot princip: „Sloboda, ednakvost, bratstvo i pravda”. Toa bi bilo najdobroto re{enie na balkanskiot problem {to bi mo`elo da im osigura na idnite pokolenija od site balkanski narodi, pa i na makedonskiot narod, dolgotraen mir, uslovot („YINE QUA NON”) za sestraniot materijalen i duhoven rascvet na Balkancite. Inaku, nie sme prinudeni da se pokoruvame na glasot na makedonskiot narod, koj ne opomenuva da go ispolnime na{iot svet dolg: „Otfrlawe na gr~ko-bugarskoto ja`e od vratot na Makedonija”. Nie, novite Makedonci, ne sme za nasilie. Nie sakame makedonskoto pra{awe da se re{i so demokratski i miroqubivi sredstva. No, ako sudbinata gi tera megalogrcite i golemobugarite da ja prodol`at politikata na makedonski ubijci („makedonoktoni”), podeleniot, porobeniot ili proteraniot makedonski narod od makedonskata dijaspora (koja denes broi okolu 1 600 000 du{i), }e treba edna{ za sekoga{, i toa bez nikakvo odlagawe, da se postroi vo edna nova „Makedonska falanga”, ~ija osnovna zada~a bi bila so oru`ena osloboditelna borba da go izvadi „gr~ko-bu- garskoto ja`e od vratot na Makedonija”, za da se spasi od pogibija. Gospodine Martis, jas bi sakal da Vi ka`am deka ne sum prorokot Danilo, no imam edno intuitivno predviduvawe nalik na negovoto. Pret~uvstvuvam deka vo bliska idnina }e se pojavi „famozniot makedonski jarec so negoviot ~uden rog me|u o~ite” i koj za da pre`ivee, }e bide prinuden da se sudri so evzonskiot ugi~. Jas ne im posakuvam pogibel, ni na edniot, ni na drugiot, no bi sakal da pobedi prviot, neka Dobroto go pobedi Zloto, neka i ma~enicite se oslobodat od tiranijata. Svetata borba na makedonskiot narod za negova nacionalna sloboda i nezavisnost nema da bide lesna i bez `rtvi. [to zna~i, }e treba da bideme spremni za te{ki stradawa i za site eventualnosti na na{ata sudbina, a nikoga{ da ne otstapime pred pre~kite i u`asite na na{iot pat kon slobodata. Na{ata borba za nacionapno osloboduvawe e pravedna, pa nema ni{to da `alime, nitu pak da se pla{ime, za{to nie sme porobeni i ugneteni. Nie ne sme gi okupirale, ni Grcite, ni Bugarite, ni Srbite, nitu pak Albancite. Naprotiv, tie se na{ite ugnetuva~i i okupatori na na{ata rodina Makedonija. Nie sme svesni deka bez borba protiv na{ite okupatori i ugnetuva~i go rizikuvame na{iot pogibel i na{eto neizbe`no is~eznuvawe kako nacija. Naprotiv, so na{ata svest, `estoka i uporna borba, nie rizikuvame samo da gi skineme na{ite vekovni sinxiri. Nie ne smee vinovni za stradalnata sudbina na Grcite ili grkomanite od Jonija, vo Mala Azija, pa so kakvo pravo megalogrcite nimi im ja dadoa kako podarok Egejska Makedonija protiv voljata na makedonskiot narod? So kakvo pravo tie gi proteraa Makedoncite od nivnata tatkovina Makedonija? Proterani od na{ata sveta zemja, a ugnetuvani vo podelenata Makedonija, nie sme prinudeni da se borime za na{ata nacionalna sloboda i nezavisnost. I samo so site sili na makedonskiot narod, potpomognat od strana na progresivnoto ~ove{tvo, vo negoviot mar{ kon eden nov svet na sloboda, ednakvost, bratstvo i pravda, na{ata sveta borba }e bide oven~ana so pobeda i obedinuvawe na porobenata i razdrobenata Makedonija. Vo ova re{itelno opredeluvawe na makedonskiot narod da ja prodol`i negovata borba do negovoto kone~no osloboduvawe, jas imam ~est, gospodine eksminister na „Severna Grcija” („Gr~ka Makedonija”), od imeto na site ugneteni Makedonci, da Vi ja ispratam na{ata sve~ena poraka i toa na Diogenov na~in: „Istavete ni se od na{eto makedonsko Sonce!” Geteborg, 11 oktomvri 1987 godina 41 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Hobi ognen polenak, sokolar entuzijazmot - za[titnik na prirodnite bogatstva na makedonija Sokoli, jastrebi, orli – pticite grablivki za koi slobodno mo`eme da ka`eme deka se del od prirodnoto bogatstvo na Makedonija. Kako osniva~ na dru{tvoto za za{tita i odgleduvawe na pticite grablivki Jarak od Makedonija, dali mo`e najnapred da ni ja opi{ete sostojbata so ovie endemi vo na{ata dr`ava? Kolku od niv ostanaa, dali se vodi nekakva evidencija, dali dr`avata se zavzema za nivnata za{tita? Na po~etokot sakam da Vi se zablagodaram na projaveniot interes i odvoeniot prostor vo va{iot magazin. Pticite grablivki se na{e prirodno bogatstvo koe poleka no sigurno go gubime. Vo momentov vo Makedonija gnezdat 6-7 vidovi sokoli so vidno namalena populacija kaj belonoktata vetru{ka, site tri vida na evropski jastrebi se relativno stabilni vo brojnosta na populacijata, no za `al brojot na mr{ojadi se namaluva. Poslednoto gnezdewe na bradestiot mr{ojadec (Gypaetus barbatus) go registriravme dale~nata 2002, a celosno se is~eznati od Makedonija so izumiraweto na poslednata `enka na Tikve{koto ezero vo 2004 godina. Beloglaviot mr{ojadec (Gyps fulvus) poslednive 10 godini nesvesno i nesovesno e truen od strana na ov~ari koi, sakaj}i da se re{at od volkot postavuvaj}i mr{i so otrov, naj~esto pravat ogromna {teta na avifaunata. Vakvi truewa bea registrirani kaj Negotino i vo Mariovo. Egipetskiot mr{ojad (Neophron percnopterus) e verojatno najzagrozenata ptica grablivka vo momentov. Poslednoto truewe na ovie ptici za `al se slu~i pred nepolni dva meseci, a vo nemiliot ~in bea otrueni 3 vozrasni edinki koi se vratile vo na{ite kraevi za da ostavat potomstvo.... Kolku navistina se ostanati ne bi mo`el da {pekuliram. Nekoi raboti za `al ostanuvaat vo racete na nekoi lu|e koi ne se ba{ ne{to potreseni za ovaa situacija. Na{ite apeli za formirawe na centar so reproduktivni parovi na ptici gra- 42 blivki ne vroduvaat plod. Benefitot od reprocentar za ptici grablivki mo`e da bide ogromen vo smisol na za~uvuvawe vreden avtohton genetski materijal koj vo podobri uslovi i okolnosti povtorno bi se naselil na iskonskite `iveali{ta po pat na reintrodukcija vo priroda. Kako sokolari znaeme i umeeme da rabotime so grablivkite pa duri i da napravime ve{ta~ko osemenuvawe. Kako se rodi idejata za formirawe na edno vakvo dru{tvo? Zdru`enieto se oformi kako rezultat na ogromniot entuzijazam i pasija kon sokolarstvoto i pticite grablivki na nekolkumina od nas, ~lenovi na dru{tvoto. Posovetuvani od kolegite sokolari vo nekoi zemji kade sokolarstvoto e tradicija, se pojavi potrebata legalno da go regulirame i kaj nas ovoj na~in na vite{ki lov. Koga nastapuvate kako zdru`enie na gra|ani verojatno te`inata na ne{tata e pogolema za razlika ako nastapuvate kako edinka. Edna od na{ite osnovni celi be{e regulirawe na sokolarstvoto so zakonot za lovstvo i so ogromno zadovolstvo mo`am da ka`am deka uspeavme vo toa. Prvo ne{to na {to pomisluvame koga }e go upotrebime terminot sokolarstvo se isto~nite zemji, beskrajnite pustini i bogatite {eici. [to vo su{tina pretstavuva sokolarstvoto? Dali i prakti~no kaj nas sokolite se upotrebuvaat za lovewe, kolkav e interesot za ovoj vid na lov? Ili pak seto ova, sega za sega, e samo qubov i ambicija kon sokolareweto od strana na ~lenovite na dru{tvoto? Vistina e deka sokolarstvoto poteknuva od Azija nekade 4000g. pred na{ata era. Sokolarstvo podrazbira lov so dresi rana ptica grablivka vo nejzinata prirodna sredina. Toa e daleku po neproduktiven na~in na lov od onoj so oru`je. No vpro~em, nie sokolarite, pove}e izleguvame vo prirodata za da svedo~ime na eden priroden ~in i proces koj se slu~uval vo prirodata i bez nas.... Sokolareweto e aktivnost koja malkumina urbani lu|e vo dene{no vreme sakaat, mo`at ili se vo sostojba da ja praktikuvaat. Pred se potrebno e mnogu vreme, qubov, soodveten prostor za `iveewe, teren so dive~ i sekako love~ko ku~e od semejstvoto pti~ari. Sokolarot e dirigent, a pesot i sokolot treba uigrano da sorabotuvaat vo lovot. Mislite deka toa da se postigne e lesno? Zatoa i brojot na sokolari e mal, a i nepo`elno e da bide golem, ako sakame da go so~uvame onakvo kakvo e prenesuvano so iljadnici godini nanazad. Koi se va{ite celi i idni planovi? Nekoi od celite na JARAK se vr{ewe na prihrana vo prirodata na soodvetni hranili{ta, monitoring i za{tita na gnezdili{ta, odreduvawe na brojna sostojba na pticite grablivki, sledewe na migracijata, edukacija na po{irokata javnost, izgradba na rehabcentar za koj definitivno ni treba podr{ka i dr. Vo plan e izgradba na repro centar za sokoli koi }e se upotrebat vo za{tita na lozovi nasadi od invazioni vidovi ptici kako skolovranci. Skolovrancite spored nekoi procenki mo`at da na{tetat na lozjeto so {teta od nad 40% vo nekoi slu~ai. So pomo{ na sokoli kako priroden predator na skolovrancite }e gi ~uvame lozjata organski i prirodno, bez otrovni pesticidi. Vo bliska idnina planirame i otvarawe na mal sokolarski centar koj bi sakale da go iskoristime i vo edukativni celi posebno kon najmladite. N.D. Izdanija Od tvore[tvoto na Naum Popeski "spomeni vo sliki" - ogledalo na edno vreme Me|u pove}eto knigi za deca na pisatelot Naum Popeski, se vbrojuva i knigata raskazi ,,Spomeni vo sliki”.Taa pretstavuva ogledalo na edno vreme vo rodnoto Vev~ani, poznato pe~albarsko makedonsko selo, vo pazuvite na planinata Jablanica, kraj Struga. - Moeto detstvo mina vo tie prekrasni predeli, sred zeleni livadi, razgraneti planini, kraj bistri izvori i reki... Mojata generacija deca od pedesettite godini na minatiot vek, `iveevme srasnati so prirodata, drugaruvavme igraj}i se niz bav~ite vo Vev~ani, igravme fudbal niz livadite,~uvavme doma{ni `ivotni,gi nosevme na pasewe, a so sebe nosevme i po nekoja kniga, pa taka go minuvavme vremeto ispolneto i se ~uvstvuvavme ubavo – veli avtorot. -Jas ~esto so sebe nosev i moliv i nekoe liv~e, vo koe si zapi{uvav stihovi koi }e mi nadojdea tamu vo prirodata.A potoa tie stihovi gi ~itav na sostanocite na literaturnata dru`ina vo moeto u~ili{te ,,Stra{o Pinxur” vo Vev~ani. Seto toa mene mi ostavi dlaboki spomeni, ~ii sliki postojano me sledat, navra}aj}i se kon toa moe detstvo. ^esto ja spomnuvam i pesnata na Bla`e Koneski, ,,Od vozot” koja me potsetuva i na moeto detstvo: Tokmu zatoa, ,,Spomeni vo sliki” zboruva za u~ili{teto i moite - Ene go krajot vo vozbuda sina, tamu detstvoto moe mi mina. Pla~at onie planini za mene... vrsnici,za praznicite kako {to e Veligden, \ur|ovden, za svadbite, za pe~albarite i za moite vrsnici koi rano,pred da zavr{at osnovno u~ili{te, trgnuvaa so drvenite kufer~iwa na gurbet, a nivnite majki so nasolzeni o~i gi ispra}aa na sretselo, zaedno so drugite povozrasni pe~albari... Ovaa kniga mi e posebno draga, iako se veli deka na pisatelot isto mu se dragi site negovi knigi. I vo pove}eto od niv,jas peam za moeto detstvo,{to niz raskazi,{to niz stihovi. Taka e i so poetskite knigi ,,Ajde da rasteme”, ,,Detelinka so ~etiri lista”, “Izvor~iwa – poto~iwa”, od koi knigi, dosta pesni se pomesteni i vo ~itankite po makedonski jazik za osnovno obrazovanie.No, tuka se i drugite moi knigi, kako {to e ,,Bonton za deca”, koj e prv bonton na makedonski jazik. Potoa objavija i drugi, no jas za prvpat im ponudiv na na{ite VEV^ANI Kraj izvorot vo Vev~ani temjanu{ki `olti, sini, dojdi, gledaj i u`ivaj, samo nemoj da gi kini{. Naokolu zelen – gora, koki~iwa , cve}a razni, {tom gi vidi{, sam }e re~e{, ova e za bajki, skazni... Tivko {umi Jablanica, ptici peat kraj vodata, za vev~anci, hrabri momci i za Stavre vojvodata. Toj {to barem edna{ do{ol, ubavina {to e, sfatil, pa povtorno, dobredo{ol, vo Vev~ani pak se vratil. Blaze si ti milo dete {to te rodi takva majka, vo Vev~ani li~no, likum ti da raste{ k`o vo bajka... Naum Popeski deca Bonton- kniga za ubavo odnesuvawe. Objaviv i kniga za odnesuvawe vo soobra}ajot, koja nosi naslov: ,,Edna gre{ka –maka te{ka”. I u{te nekolku drugi. Pisatelot za deca Naum Popeski ~esto e pokanuvan na razni me|unarodni manifestacii na literaturata za deca, kade {to drugaruva so svoi kolegi od drugite balkanski i evropski zemji, razmenuvaj} i mislewa i iskustva. Toj e dolgogodi{en novinar i porane{en urednik na ,,Kolibri” – dodatok za deca na vesnikot ,,Nova Makedonijas. ^len e na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija. 43 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Dva prsta pratenicite od dijasporata ]e bidat vrska so makedonija Pred pove}e decenii zapo~na iseleni~kata saga. Golem broj Makedonci od razni pri~ini ja napu{tija svojata tatkovina baraj}i podobar `ivot, mo`nosti za postignuvawe na ne{to pove}e. I den denes `iveat i tvorat vo tu|i zemji. Svojot son go preto~uvaa vo borba za ekonomska stabilnost no istovremeno i borba za neprestano doka`uvawe na Makedonija kako zasebna. Iako vo tu|ina, Makedonecot ostanuva Makedonec i nikoga{ nitu vo eden moment ne prestanal da misli za dobroto na svojata tatkovina. Pokraj site pre~ki i novi uslovi, makedonskiot ~ovek ne se otka`uva od svoeto originalno poteklo, od svojata istorija, kultura, tradicija, obi~ai, jazik, naprotiv, makedonskiot identitet kako vo novo ruvo, pulsira i `ivee na site kontinenti vo svetot. Formirani se golem broj asocijacii, kulturno-umetni~ki dru{tva, soveti, iseleni~ki organizacii preku koi se neguva makedonskata kultura, tradicija, jazik i se’ {to ja obele`uva makedonskata nacija kako posebna. Ne smee da se dozvoli ovie aktivnosti na iselenicite da ostanat samo kako samostojni obidi na „nekoj tamu daleku”. Za na{eto burna istorija svedo~at golem broj istoriski fakti i dokumenti, mnogu zapisi od poznati svetski patopisci, a na{ata istorija irskiot patriot Roxer Kejsment ja sporedi so irskata i re~e – „Nema pote{ka, poma~na istorija od onaa na Makedonija i Irska”. Vreme be{e i makedonskoto iseleni{tvo da dobie pravo na glas i na toj na~in oficijalno da se zdobie so nov status na priznat politi~ki subjekt. Nema potreba od strav i natamo{ni negirawa, negoduvawa dali skapo }e ja ~inelo Makedonija. Vo pozicija sme postojano, kontinuira- no da se borime za na{ata nacionalna sloboda, ~ove~ki prava, dostoinstvo. Makedonskoto iseleni{tvo preku izbranite pratenici }e mo`e direktno da se involvira i da pridonese vo politi~kiot `ivot na Makedonija. Glasot na iselenicite }e bide slu{nat i vo Sobranieto na Makedonija. Blagodarenie na zalo`bite od site strani se ostvari i toj iseleni~ki son. Iselenici – pratenici. Na ovoj na~in site zalo`bi na aktivisti vo iseleni{tvoto, dali vo grupa ili samostojno }e dobijat nova dimenzija i }e pretstavuvaat motiv pove}e za natamo{na intenzivna rabota vo site oblasti od op{testveno politi~kiot `ivot na Makedonija. Istovremeno, so vbrojuvaweto na makedonskoto iseleni{tvo vo glasa~kiot spisok, etnografskata slika na Makedonija kako va`no podra~je vo Evropa bi bila porealna. Geografskata oddale~enost nema da pretstavuva pove}e pre~ka za otfrlawe na iseleni~kite idei, predlozi i zalo`bi {to }e bidat od zaedni~ki interes i }e pretstavuvaat po~etok na ne{to {to nedostiga{e i ne{to koe ne postoe{e. U{te edna potvrda za potrebata od zacvrstuvawe na mostovite na sorabotka pome|u tatkovinata i iselenicite, u{te edna potvrda za vistinsko zbli`uvawe na site poliwa i vklu~uvawe na {to pogolem broj iselenici vo op{testveno-politi~kiot `ivot na Makedonija. Pravoto na glas na iselenicite e ogromna pridobivka za sekoj {to i’ misli dobro na svojata rodna zemja, za sekoj {to se gri`i za napredokot i za za~uvawe na ova par~e zemja, koja ne smeeme da dozvolime da ni go uni{tat, prodadat ili obezli~at po nikoja cena. Gordana Dimovska, Melburn, Avstralija "malata kniga so golemi gr^ki lagi" The Little Book of Big Greek Lies Do koga svetot }e gi zatvora o~ite pred vistinskite fakti za postoeweto na eden poseben narod na balkanot? Premnogu dolgo mu dozvolivme na ju`niot sosed i Evropa,da se istaknuva so iskrivena istorija za Makedonija. U{te edno pe~ateno dragoceno izadanie se podgotvuva za da uka`e na site lagi i manipulacii so koi ju`niot sosed so decenii ja iskrivuva makedonskata istorija, go obezli~uva na{iot identitet. Naskoro vo izdanie na Makedonskoto literaturno dru{tvo „Grigor Prli~ev” od Sidnej }e izleze od pe~at knigata „Malata kniga so golemite gr~ki lagi” (The Little Book of Big Greek Lies) od na{iot poznat istori~ar i borec za makedonskite ~ovekovi prava Risto Stefov od Kanada. Knigata }e se izdade na angliski jazik, a osnovna cel e da se zapoznae javnosta so lagite na gr~kite vladi i takanare~enite gr~ki istori~ari i pisateli. Avtorot Stefov dava sodr`ajni fakti so koi gi poreknuva 20-te lagi {to Atiwanite gi {irat niz svetot i dava objasnuvawe za osnovata i celite na ovie lagi so koi se osporuva na{eto nacionalno bitie. Avtorot dava objasnuvawe kako dojde do helenizirawe na del od Makedonija i kako vrz osnova na lagi se formira gr~kata dr`ava. Knigata koja }e broi 130 stranici, lesno e ~itliva i korisno ~etivo za sekoj Makedonec koj saka da ja {iri vistinata za na{ata iskonska Makedonija. Ve povikuvame i Vie da se se vklu~ite vo objavuvaweto na ova vredno delo. Mo`ete li~no da pomognete vo izdavaweto na ovaa kniga preku predvremeno otkupuvawe na primeroci ili so reklamirawe na va{iot biznis. Samo za 100 dolari }e dobiete 5 primeroci od knigata kako i besplatna reklama.Va{eto ime zasekoga{ }e bide ovekove~eno vo ova istorisko delo. Za pove}e informacii Ve molime javete se kaj Du{an Ristevski na 0425231335 ili [email protected] a ~ekovite mo`ete da gi ispra}ate do Macedonian Literary Association “Grigor Prlichev”, P.O. Box 227 Rockdale NSW 2216. Knigata }e bide promovirana vo avgust za vreme na{iot nacionalen praznik „Ilinden”. Od izdava~kata dejnost na Literaturnoto dru{tvo „Grigor Prli~ev” od Sidnej 44 Dva prsta kvoti za studenti od grcija gruevski, sami ja urnavte doverbata vo melburn! Mnogu gi sakam dijalektite na makedonskiot jazik od egejskiot del na Makedonija. I lerinskite i vodenskite i kosturskite... Sekojdnevniot kontakt so na{incite otade granicata me dovede do eden zaklu~ok. S$` pomalku lu|e gi koristat ili sakaat da gi koristat ovie govori. Toa e rezultat na dolgogodi{nata asimilacija od strana na gr~kata dr`ava, preku vsaduvawe na mislata deka toa e varvarski jazik, pa osobeno mladata `enska populacija ve}e i ne go prepoznava. Pred nekoj den koga slu{nav kako edno devoj~e od dvanaesetina godini zboruva na ~ist makedonski jazik (koj patem vo ovie podra~ja nema primeno ni tro{ka primesi {to srpski, {to angliski), srceto mi zaigra. Toa e nevidena retkost, osobeno po gradovite. Bev vo Lerin pred nekoe vreme i mo`am da ka`am deka i se razo~arav po malku. No, edno mom~e po ime Ba`e mi ja vrati nade`ta. I Ba`e me inspirira za ovaa ideja. Imeno, {to mo`e da napravi Makedonija za ovie na{i bra}a. Vo situacija koga kaj nas se forsira studiraweto i toa na dr`aven tro{ok, zo{to nie ne bi dozvolile studentite od Grcija da studiraat na dr`avnite fakulteti pod uslovi koi va`at i za na{ite deca. Od ovaa merka } e imame samo dolgoro~na korist. [to i kako nema da ka`uvam. No, ako se ima sens za nacionalen interes se nadevam deka ovaa ideja ednoglasno }e bide prifatena. Ideja koja bi bilo po`elno da ja sprovede novata vlada. I da ne zaboravam, vo pregovara~kiot tim so Grcija neodlo`no vklu~ete ~lenovi od Makedoncite od Grcija, da re~eme od Vino`ito. Tie se problemot poradi koj se vodi ovoj spor, imaat najdobra pretstava za toa {to se slu~uva i sigurno imaat produktivni idei kako da se zatvori ovoj problem. Nema da zgre{ite, veruvajte mi. Zad otvorenoto pismo do liderot na VMRO-DPMNE stojat 273 patrioti, nezadovolni ~lenovi i simpatizeri na VMRODPMNE od Melburn, Avstralija Kakva e taa partija i kakov e toj lider koga ne gi slu{a glasot i misleweto na narodot? Koi se kriteriumite vo VMRO-DPMNE za da se bide uspe{en vo partijata? Dali treba da si ~esen, obrazovan, iskren, obo`avan, komunikativen, golem patriot so patriotsko ~isto srce, so eden zbor, vistinski, ili sosema obratno, treba da bide{ ne~esen, licemeren, potr~ko, profiter, komuwar, udba{... Ne e prvpat patriotizmot i patriotite vo dijasporata da bidat poni`eni, porazeni od stranski i od doma{ni strukturi, no mnogu boli koga tie sili, vnatre preku sopstvenata partija se porazeni, pregazeni i uni{teni. A najmnogu boli koga na patriotot so doa|aweto na negovata partijata na vlast mu se slu~uva obratnoto - partijata na ~elo so liderot mu se odmazduva. Gruevski udri po tie {to zastanaa na negova strana koga mu be{e najte{ko vo sudirite so Qup~o Georgievski. Udri po tie {to prvi go promoviraa, go poddr`uvaa i go donesoa na vlast i celo vreme ~esno mu rabotea i mu slu`ea. Gruevski gi razo~ara patriotite i im ja uni{ti seta nade`. So izborot na najneposakuvanata li~nost za kandidat za pratenik na VMRODPMNE od Avstralija, patriotite ja izgubija poslednata bitka i nade`. Neka im slu`i na ~est na site tie {to igrale, igraa i }e igraat ne~esni igri. Gospodine Gruevski, doverbata sami si ja urnavte, nie nema {to da ve kaznime, sami si se kaznivte. Zarem moravte da go napravite sevo ova? Zo{to? Zo{to moravte da otidete protiv svoite? O~igledno, va{ite igri doprva }e se razotkrivaat. Po~ituvani bra}a i sestri, na{i Makedonci, za sive ovie pra{awa se raspra{uvaa i razgovaraa golem broj razo~arani patrioti,~lenovi i simpatizeri na VMRO-DPMNE i nezadovolstvoto zavr{i so slednava poraka: „Gospodine Gruevski, tripati li~no vie gi porazivte patriotite vo Avstralija i gi zadovolivte komuwarite i udba{ite. Na{a poraka e - napu{tete go centralizmot vo partijata, napu{tete go ednoumieto vo partijata, dosta 70 godini se borele protiv toa ednoumie, ne izigruvajte nov Tito, po~ituvajte go misleweto i na eden obi~en ~len vo partijata. Ne koristete go narodot samo za glasa~ka ma{inerija od izbori na izbori. Mo`ebi vo Makedonija moraat, zavisni se, no nie vamu ne zavisime od ni{to samo sakame iskreno i ~esno da se borime i da i’ pomagame Makedonija. Ne igrajte si so ~uvstvata na Makedonecot patriot. Nemoj da pravite novi Makedonci, novi i ve{ta~ki patrioti, bidej}i toa e grev. Za toa par~e zemja se `rtvuvale, ginele iljadnici patrioti za sloboda i kauza. Nie razbirame da ima ~esna borba me|u pove}e kandidati i da pobedi najdobriot, no ne razbirame da pobedi najslabiot, samoproglaseniot bez nikakva poddr{ka od narodot i bez nikakvi dela, uspesi i sposobnosti bidej}i se doka`a vo izminatite dve godini go uni{ti na~isto Komitetov. Navistina, toa e golem sram. Dali nie vo Avstralija sega }e glasame ili }e bojkotirame ni najmalku ne e va`no. Falsifikatot ve}e e napraven. Vasko Kraj~evski 45 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija Antikvarnica “Makedonska Nacija” - nezavisno spisanie za op[testvenite pra[awa i kultura gi mrazime li srbite? (prodol@enie od minatiot broj) Dodeka na{ite borci po sneg, po mraz, po `e{tini i po vlaga, bolni od revmatizam i polni so vo{ki ginea po na{ite divi planini, nekoi od na{ite jani~ari po Sofija brkaa `eni, pravea banketi i skandali po meani, i po kabariwa. Vo bratoubistvenite sudruvawa {to toga{ stanaa izgina cvetot na na{ata nacija. Tie sudruvawa im godea na nekoi diplomacii, pa i na bugarskata d`ava: Ferdinand i sin mu Boris sosema svesno go kultiviraa toj razdor. Revolucioiernata ideologija na Makedoncite za vremeto na turskoto ropstvo be{e postavena na zdravi i toga{ progresivni osnovi. Me|utoa, koga gr~kite i srpskite sosedi vidoa deka Bugarija saka da ja grabne cela Makedomija i tie se zame{aa vo taa stra{na za nas balkanska igra. Vo po~etok tie zemji gledaa so simpatii kon makedonskoto dvi`ewe i gi pomata na{ite borci otideni vo Srbija ili vo Grcija oslobodeni od Turcite pred pove}e desetini godini. Nivniot stav se meni i zapo~naa i tie da ispra}aat ~eti vo Makedonija. Granicata me|u Makedonija i Srbija be{e hermeti~ki zatvorena od na{ite komiti i niedna srpska ~eta ne uspeva{e da vleze, a ako vleze{e istata be{e uni{tuvana ili nateruvana nazad vo Srbija. No na{ata jani~arska klika na bugarskiot dvor otide da „razgovara” vo Belgrad i kako rezultat na toa im be{e naredeno na na{ite ~eti na srpskata granica da pu{taat opredelen broj srpski ~eti na na{a teritorija. Taka Makedonija se pretvori vo kasapnica i vo dolina na solzite. Ima lu|e koi ni velat: „Pa kakov ste vie borben narod koga sorabotuvavte so Turcija i ne dignavte vostanie kako va{ite sosedi {to dignaa i se 46 oslobodija!”. Tie lu|e zaboravuvaat za `al eden mnogu va`en element: na{ite sosedi site do eden imaa eden ednakov kontakt so drugi zemji {to ne bea pod turska vlast, na{iot slu~aj be{e inakov: od sekade bevne opkoleni so pokoreni od Turcite zemji ili pak koga bea slobodni istite bea zaostanati kako i nie ili pak vo kiv se razbudija teritorijalni imperijalisti~ki aspiracii sprema na{ata zemja. Na{iot narod be{e prisilen da vodi te{ka i krvava borba na mnogu frontovi: onie od sosedite i od golemite diplomacii {to zad niv se kriea, protiv Turcija, protiv eden del od doma{nite kodo{ki malcinstva, a i protiv svoite sopstveni zulumxii, jaeti~ari i predavnici. Mnogu na{ narod taka izgina. Na{ite svesni voda~i kako Goce Del~ev, Jane Sandanski i red drugi, ja sogledaa jasno vistinata. Tie i se obidoa da gi ispravat rabotite i so molbi, i so sila. Postojat dokumenti za smrtni presudi od strana na Jane Sandanoki i negovite drugari izre~eni protiv bugarski slugerani so makedonsko poteklo. Za nesre}a silite {to zastanaa na patot pred na{iot brojno mal narod bea mnogu pogolemi od na{ite sili. I dendeneska na{i jani~ari od koi pogolemiot del se senilni starci, mitomani koi `iveat vo ve~na strav od odmazda za nivnoto predavstvo, namesteni vo Sofija ili emigrirani na Zapad, go ko~at nemetsto da to pomagaat na{eto Delo. Verojatno e deka tie starci takvi i v grob }e vlezat, ako ne site golem del od niv. Nie ne sme `edni za krv i }e prostime na onie koi }e se svestat. Nam ne ni trebe krv, nam ni trebe obedineta i slobodna Makedonija. Sakame samo edna{ da svr{i Golgotata od na{iot straden narod. Se razbira, na{eto te{ko minato ponekoga{ ne zaslepuva i gubime smisla za samokritika ili pak ne sme tolerantni za opravdani kritiki. Toa e golema mana i trebe da se iskoreni ako sakame da gi sogledame na{ite gre{ki i da ne gi povtoruvame vo idnina. Ne smeeme da postapuvame kako {to postapija nekoi sosedni narodi so nekoi od svoite najdobri sinovi. Primer: Aleko Konstantinov koj go napi{a „Baj Gawo”. Nameste negovite sonarodnici da se izraduvaat deka se na{ol nekoj da im uka`e na nekoi gre{ki, tie mu suredija nekakva „planinska nesre}a” vo koja {to Konstantinov be{e ubien. Cela Makedonija e poseana so grobovi na na{i borci od tursko vreme do deneska. Na{inci koi odat vo Makedonskata republika ni nosat fotografii i raskazi za sostojbata tamu. Grobovite od na{ite padnati borci se zaboraveni, pokrieni so pirej; natpisite se poluizbri{ani ili sosema izbri{ani; krstovite se navedeni ili pove}e gi nema. Ako tie lu|e mo`at odnekade da vidat so kakvo „uva`enie” sprema nivnite grobovi se odnesuva narodot za kogo tie gi dadoa mladosta i `ivotite, sigurno e deka vo grobot }e se prefrlaat od maka. Koj nam ne prisiluva taka da se odnesuvame sprema na{ite padnati borci? Nikoj, a i nikoj toa ne bi mo`el da ni go stori. Nie samite za toa sme vinovni, a vinovni sme nie i nikoj drug za red raboti {to kaj ne se kako {to trebe. Vinovnp sme nie i na{ata slepotija, na{eto neznaewe. Mnogu lesno e ve~no da se frla vinata na drugi. To~no e deka drugi se vinovni za red negativni realnosti kaj nas, no i nie sme vinovni i trebe toa da go sogledame ako sakame ne{to da popravime. Sega imame edna na{a Antikvarnica republika. [to ni pre~i da si ja uredime i razvieme zemjata? Zar Belgrad ni nareduva ulicite da ni bidat ne~isti i polni so dupki? Beltrad li ni nareduva da gi zapustuvame i valkame tuku {to izgradenite zgradi? Da gi ni{time telefonskite govornici? Da ja zapustuvame na{ata ekonomija. Belgrad li ni naredi da izgradime vo eden grad kade ima malku promaja edka `elezara {to na samo e deficitna, tuku izgradena srede Skopje go zagaduva vozduhot na celiot grad? Utre ako bidat zagadeni i na{ite krasni i bistri ezera kako Ohridskoto i Dojranskoto, pak }e najdeme nekoj vinovnik i se razbira toj }e bide nekoj tu|inec! Koj ne tera nas nu`nicite po kafeanite da ni bidat valkani i da smrdat niz celata kafeana? Ne mo`e da se napravi red tamu kade eden redi, a deset rasturaat. Koj ne prisiluva koga pove}e Makedonci sme vo dru{tvo so eden Srbin site da se ma~ime da zboruvame srpski namesto toj, eden, da se obide da zboruva makedonski? Na{ite sela se ispusti ja i ~isto na{i oblasti se sega naseleni so Albanci so {to si vnesovme doma mina {to eden den ako novodojdenite ne se adaptiraat i ne se sleat so nas }e ni eksplodira pred nosot. [tom nekoj na{ selanec, sto~ar ili zemjodelec }e po~ne da uspeva vo svojata rabota, namesto da se raduvame, vedna{ }e se najdat lu|e da skoknat so frazi za „kapitalizam”, „eksplotacija” i {to ne, a se zaboravuva vo takvi slu~ai deka bez tie selani }e umreme od glad! Tie na{i skromii selani se daleku od semo{nite kapitalisti na Zapad. Natalitetot kaj nas ne e dostaten, a malku narod sme. Koj se zainteresiral da zasviri na trevoga za da se favori zira natalitetot koj ako ne se popravi Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat, da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija. }e ni donese vistinska katastrofa? Koga }e po~neme da vle~eme site ista ortoma, a ne edni na edna, a drugi na druga strana? Na{iot narod poka`a deka ima visoki i blagorodni kvaliteti. Me|utoa toj poka`a i maki {to bea i seu{te se va`na pri~ina za negovata tragedija. Me|u drugoto mo`e da se spomne nedostigot na diplomati, lu|e izvesteni za svetskite nastani i za me|unarodnite odnosi i interesi. Toa neznaewe mu bilo fatalno na na{iot narod. Osven toa eden od najgolemite neprijateli ni be{e i u{te ni e siroma{tijata. Zaradi taa siroma{tija nie im dadovme na sosednite narodi na{i najdobri deca: politi~ari, oficeri, pretsedateli na vladi, poeti, pisateli, finansieri. Za nas ni{to ne ostana. Takvi lu|e dadovme i na Srbija, i na Butarija, i na Grcija. Nie frlame po drugite so leb, a tie po nas so kamewa. Za pe~albarstvoto i da ne zboruvame. Duri sega Srbite otideni masovno na pe~alba gi razbiraaat na{ite pe~albarski pesni! I sega, namesto pod drvo i pod kamen da najdeme na~in da stvorime ekonomija {to }e gi apsorbira na{ite kadri, nie pozvoluvame i ponatamu na{ata krv da istekuva vo stranstvo namesto da ni ostane doma. Vedna{ go vadime pla{iloto {to se vika kapitalizam. Kakov kapitalizam?! Daj mu na ~ovak da si go vadi lebot, pa ako saka{ zemi mu i dve tretini, ama od ~itstiot prihod, a ne od onoj koj mu e neophoden za negovata „afera” da `ivee i da se razviva. Nikoj ne bara milioni, no normalno e sekoj da saka da si go sredi i razubavi `ivotot onaka kako nemu {to mu se ~ini deka e najdobro. Vo uslovite na nesigurnosti nikakva garancija deka ona {to ~ovek ~esno go spe~elil }e mu ostane nemu, nemo`e i nema da mo`e da se raboti kako {to trebe. I NA KRAJOT ... Mo`e da se konstatira deka na{ive idei ni vo koj slu~aj ne se sprotivni na bratstvoto na narodite i narodnostite vo Jugoslavija, niti pak se svrsteni protiv srpskiot narod ~ii kvaliteti i {iroka du{a ni se odamna poznati; tie idei ne se protiv nikakva balkanska federacija, niti pak se delo na slep fanatizam ili {oviniziran patriotizam. Ovie idei se plod na edna filozofija {te utre }e stane verojatno praktika vo cel svet. Dosega{nite ~ove~ki civilizacii se u{te vo stadijata na „tepa~ki pivilizacii”. Kosmosot se upravuva po zakonite na univerzalna harmonija. [tom nekoja sila bara da ja naru{i taa harmonija, se javuva reakcija. I op{testvoto kako materijalna konkretnost e podlo`eno na tie zakoni na prirodata. Ako nie kako Makedonci nemavme problemi, sigurno e deka nikoj od nas nema{e da najde ne{to da protestira i da bara dialog za da se dojde do re{enija na bolni ili nevralgi~ni situacii. Ako barutot od eden kur{um se zapali na sloboda, toj }e izgori bez {um i bez sila; ako istiot toj barut se zapali vnatre vo eden kur{um, istiot }e stvori golem pritisok i |uleto }e letne so golema sila i brzina. Slu~ajot so eden narod e ist: eden narod pod pritisok stvoruva stra{na sila koja e rezultatna na site individualni nacionalni 47 Makedonija Antikvarnica ilustrirana revija za iselenicite od pritisoci. Koga velime deka ne sme neprijateli na bilo koj narod pa i na srpskiot, povr{no poglednato izgleda deka pa|ame vo kontradikcija so nekoi drugi momenti vo ovaa kusa analiza. No ako kopame malku, }e otkrieme drugi vistini: svetot vo svojata tepa~ka faza na civilizacija poznava i po~ituva samo sila. Onoj koj ne se brani e uni{ten. Denes gledama dva giganti edniot na Zapad, drugiot na Istok {to se borat kako bora~ite kaj nas i si baraat eden na drug na~in da si stavat sopka i da se kutnat nazemi. Vo takva edna situacija nikoj duri i ako saka ne mo`e da bide navistina neutralen i po{teden. Razli~ni skrieni mre`i, se infiltriraat nasekade kako nositeli na aspiraciite od nivnite vladi. Gledame deka takva infiltracija uspeala i vo Jugoslavija. Samo taka mo`at da se objasnat nekoi provokacii vo nacionalen smisol: kradewe tu| folklor i drugo duhovno bogatstvo, {irewe ru{itelski idei, propagirawe nevistinski glasovi i vesti. Celta na takvite aktivnosti da se stori ona {to Germanija ne go sogleda na vreme i zna~i ne go ispolzuva vo Vtorata svetska vojna: igrawe na golemiot adut - nacionalizmot i patriotizmot. Toj adut se realizira so 48 stvoruvawe nacionalni nezadovolstva, {irewe omrazi i nerazbirawe. Takvi svesni ili nesvesni masi vo racete na dale~ni i dobro skrieni gospodari se vovlekuvaat nasekade i trujat se {to mo`at i kolku {to mo`at. Na tie gospodari vo golem del slu~ai im e seedno kolku i kako na{a krv }e bide proleana. Nivnite orientiri se matematikata i ~ovekot e sveden na vrednosta na eden mal statisti~ki faktor vo edna golema i kompleksna matemati~ka operacija. Eden milion raseleni i istepani Makedonci za takvite monstruozni su{testva ne zna~i mnogu ili re~isi ni{to. Zatoa ubedeni sme deka onoj koj tolerira kaj nas da se tvorat i razvivaat problemi ~ij logi~en kraj e izostreno nacionalno triewe i netrpelivost e vistinskiot nerpijatel na mirot, na razbiraweto i koegzistencijata na narodite kako vo Jugoslavija, taka i na celiot Balkan, a i narodite voop{to. Nie ne sakame i ne mo`eme da mu sakame na na{iot narod edna takva katastrofa. Jasno e deka samo so re{avawete na problemite {to izleguvaet na dneven red, takvata katastrofa mo`e da bide re{ena. No za da se sogledaat tie problemi ~estopati potrebno e da postojat lu|e koi kako nie pravilno uka`uvaat na niv. Edno e sosemma sigurno: dodeka Makedonskoto pra{awe ne bide re{eno so obedinuvaweto na Makedonija, nema da ima i ne mo`e da ima nikakov dolg mir i stabilnost na Balkanot. Interesno e da razmisli ~ovek za toa {to bi doneslo re{avaweto na Makedonskoto pra{awe na Balkanot. Odgovorot e mo{ne lesen i ~ovek nema potreba da bide ekonomist ili politi~ar za da gi sogleda rezultatite kako za balkanskite narodi taka i za eden del od Sredna Evropa. Pred se, na Balkanskiot Poluostrov bi se do{lo do edna stabilnost i sigurnost kakva dosega posle balkanskite vojni tamu nikoga{ nemalo. Grcija {to e relativno siroma{na zemja odedn a{ } e dobie edna ekonomska pozadina kakva {to sega taa nema. Bi se stvorila edna trgovska oska od Sredna Evropa (Germanija, [vajcarija itn.) so Sredozemnoto More i so Bliskiot i Sredniot Istok. Takvata oska bi bila rentabilna za site i stabilnosta na Balkanot }e bide garancija na ponatamo{noto razvivawe na toj pokus, podirekten trgovski pat. Balkanskite narodi daleku od Sredozemnoto More, a me|u niv Srbija bi se orientirale kon Solun i kon Grcija. Komu na svetov bi mu pre~ela edna takva orientacija? Nie ne gledame komu so zadr`uvawe na sega{niot status kvo samo se dr`i vo latentna sostojba edna opasna, eksplozivna situacija. Kakva materijalna polza imaat od takvata situacija Golema Britanija, Francija ili SAD? Ve~ni bazi? Kakvi voeni bazi! Deneska najsigurni voeni bazi se mobilnite, a naro~no atomskite podvodnici. Site drugi bazi kolku i da se za{titeni mo`at da bidat uni{teni. Za kakvi bazi na „prva bojna linija” mo`e deneska da se zboruva koga site to~ki na zemjava sega se najduvaat na frontot za{to koja i da e to~ka na zemjava mo`e da bide pogodena so radioupravuvani proektili {to patot od Moskva do Va{ington go izminuvaat za osum minuti? Ne, pra{aweto za Makedonija, negoviot status kvo ne mo`e da bide opravdan so ni{to realno ili realisti~ko; toj status mo`e da se objasni samo so faktori na emotiven, pasionelen i kapriciozen karakter. Toj status e apsurden i nema vistinski pri~ini za negovoto postoewe. Sigurno e deka i edni, i drugi od zainteresiranite blokovi bi se osetile posigurni na evropskiot jugo-istok ako toa geografsko podra~je ja ima{e stabilnosta i sigurnosta {to istoto bi ja imalo ako nekoi pra{awa, a me|u niv i makedonskoto bea spravedlivo re{eni. Mir na Balkanot bez Makedonija i bez Makedoncite nema i ne mo`e da ima. Dodeka pra{aweto e vakvo kakvo {to e, sekoj Balkanec i dewe i no}e }e ima edna sekira obesena nad glavata spremna vo sekoj mig da padne na nego. Koj od nas site bez razlika mo`e da se raduva na takvata polo`ba? Samo lud ~ovek bi mo`el da zamisluva deka takvoto ne{to e interesno. MAKEDONSKI PATRIOTI – EMIGRACIJATA Kako i sekoj narod taka i makedonskiot imal i ima svoi heroi i svoi izrodi. Nema neborbeni narodi na svetov. Vo dadeni situacii sekoj narod e sposoben da stane geroj. Onoj koj tvrdi inaku e rasist. Na{ite patrioti vo Makedonskata republika se diskretni i retko ja otvoraat ustata. Toa e zatoa {to i pokraj nekoi ~initeli, Makedonecot seu{te se mami deka Jugoslavija mo`e da bide ~esna majka i za nego. No, ako dojde den istiot toj Makedonec da Antikvarnica dojde do zaklu~ok deka Jugoslavija na vistina raboti protiv nego, toga{ toj }e bide aktiviran i toga{ }e se javat i tabori: eden za nego, drugi protiv nego; site onie mra~ni skrieni sili koi bi se raduvale Srbi, Makedonci, Bugari, Grci i drugi da se tepaat edni protiv drugi toga{ }e se manifestiraat so krokodilski solzi, a tajno }e turaat gazija vo ognot. Osven vakvoto pesimisti~ko gledawe na ne{tata postoi i edno optimisti~ko: evolucijata na mnenijata od zainteresiranite narodi, a osobeno me|u sosednite i na prvo mesto Srbija. Imame vpe~atok, iako istiot momentno e dosta bled i nepotkrepen so jasni fakti i dokazi, srpskata trdaicionalna diplomacija, nezrela politika evolucirala, uzreala, taka da se re~e po~nuva da stanuva polnoletna. Toa vpe~atlenie se dobiva od razgovori so srpski prijateli, a i so evolucijata me|u srpskata emigracija. Denes se pomalku ima srpski emigranti koi kako nekoga{ istapuvaat so to~ewe zabi i kami protiv nas i so tvrdewe deka Makedonija i makedonskata narodnost ne postojat. Nie mo`eme samo da i se raduvame na takvata evolucija zo{to ako taka se prodol`i, i dokolku tie fakti se vistinski i ne krijat nikakva druga igra od bankrotiraniot ve}e tip „Duboka je srpska politika”, sigurno e deka na{iot i srpskiot narod }e najdat pat za bratstvo i kogzistencija. Takvata situacija ne samo {to bi bila polezna za site, tuku i se slo`uva so komunisti~koto u~ewe i ideal za koj {to padnaa pove}e molioni lu|e a koi {to kaj nas vo Makedonija pred vojnata obilno gi {irea nasekade na{i Makedonci od koi golem del bea VMRO-vci. Povoenata makedonska emigracija pomina niz razli~ni fazi na kristalizacija na svoite idei i za nivno prakti~no realizirawe. Najduvaj}i se na Zapad pod razli~ni vlijanija kako na golemi diplomacii, taka i na razli~ni - filski - : grko-, srbo- ili bugaro-, na{ite begalci i iselenici popadnaa vo konfuzija. Po dijalektikata na neminovna istoriska evolucija na{ite iskreni patrioti izbegani ili so paso{, po~naa da navleguvaat vo edna popozitivna du{evna sostojba i nivnata inteligentnost po~na da gi sogleduva patokazite kon obedinuvaweto i slobodata na na{ata `ilava zdrava makedonska semka. Kako personifikacija na tie streme`i i idejna kristalizacija se javija na{inci koi si delea od zalakot za patriotski aktivizam. Na{ata stara nade` (mislam ovde na emigracijata na Zapad), a mo`ebi i golema gre{ka, be{e igraweto samo edna karta: Zapad. Nekoi od nas bea i po zatvori vo Jugoslavija za organizirawe na tajni grupi za osloboduvawe na Makedonija so pomo{ na SAD, Golema Britanija i Francija. Me|utoa, dojdeni na Zapad sogledavme deka nikoj na ~inija nema sloboda da ni donese i deka Zapad e ramnodu{en za na{ite li~ni i nacionalni tragedii. Vo takov slu~aj potrebno i neizbe`no be{e da pobarame pat i pomo{ tamu kade {to pat i pomo{ eventualno bi mo`emo da se ima. Dalekugledniot patriotski del od na{ata emigracija, vo tesna sorabotka so vnatre{nite patriotski snagi na makedonskiot narod, sozdade edna neutralna pozicija na makedonskoto osloboditelno delo vo odnos na svetskite tabori i politi~ki i op{testveni sistemi i od ovaa pozicija bara prijateli i pomaga~i za makedonskoto osloboditelno delo nasekade kade mo`at da najdat - na Istok, kako i na Zapad. Po na{eto skromno mnenie ovoj pat e prav i realisti~ki. Pejo Seirxija, [vajcarija 49 ilustrirana revija za iselenicite od Makedonija isto^en petok - balaklija (Se slavi vo prviot petok po Veligden) V Na krstot o Carigrad vo V vek, vo blizina na takanare~enata „Zlatna Porta” postoelo mesto polno so kiparisi i ~inari, u{te odamna posveteno na Presveta Bogorodica. Vo {umi~kata postoel izvor, isto taka odamna poznat kako isto~nik na ~uda. So tekot na vremeto mestoto obrasnalo so grmu{ki, a vodata is~eznala vo kalta. Samo vla`nosta na zemji{teto navestuvala deka postoi izvor. Edna{ vojnikot Lav Markel minuvaj} i niz toa mesto nai{ol na bespomo{en patnik, slep ~ovek koj go zagubil patot i ne mo`el da se snajde. Lav mu pomognal da se vrati na patekata, i go odvel ~ovekot, oslaben zaradi isto{tenosta, pod senka da se odmori, a toj, pak, trgnal vo potraga po voda za slepiot. Odedna{ slu{nal glas koj mu velel: „Lav, ne baraj voda nekade daleku. Taa e tuka, blisku”. Lav, v~udoviden od tainstveniot glas, po~nal da bara naokolu, no voda ne mo`el da najde. Dodeka stoel taka, nata`en i zamislen, istiot glas povtorno mu se obratil: „Caru Lav! Pojdi vo senkata na {umi~kata, nacrpi od vodata {to }e ja najde{ tamu i podaj mu od nea na `edniot. Stavi mu vrz o~ite od kalta vo izvorot. Toga{ }e uznae{ Koja sum Jas, Koja e Taa {to tolku dolgo vreme go blagoslovuva ova mesto. Nabrgu }e ti pomognam da podigne{ tuka crkva so Moeto ime i na site {to }e priteknat ovde i so vera }e Me povikaat }e im bidat usli{ani molitvite i potpolno }e se iscelat od nivnite bolesti”. Lav poital kon nazna~enoto mesto, zel kal od izvorot i ja stavil vrz o~ite na slepiot, davaj}i mu i voda da se napie, i na ovoj vedna{ mu se vratil vidot. Bez voda~ toj pristignal vo Carigrad, slavej}i ja blagodatta na Presvetata. Ovoj nastan se slu~i za vreme na carot Markijan (391-457). Carot Markijan go nasledil Lav Markel (457-473). Toj go zapamtil javuvaweto na Presvetata i naredil izvorot da se is~isti od tiwata; izgradile nasip za da se oddeli ovoj od drugite izvori vo blizinata, a vodata ja zatvorile vo golem trkalezen kamen bazen, nad koj izgradile crkva posvetena na Presveta Bogorodica. Carot Lav go narekol izvorot „@ivotodaven Izvor”, za{to tamu bila objavena ~udotvornata blagodat na Presvetata. 50 Stotina godini po Markijan, vladeel carot Justinijan Veliki (527565), ~ovek dlaboko posveten na pravoslavnata vera. Mnogu vreme toj stradal od vodena bolest, ne nao|aj} i pomo{ kaj Mitropolit Povardarski g. Agatangel lekarite i smetaj}i se sebesi ve}e Duri i pri ovie ostatoci od nekoga{noto za osuden na smrt. Edna{ na polno} toj slu{nal glas: veli~estveno sveto zdanie, Presvetata, „Ti, caru, nema da ozdravi{ sè dodeka kako i porano, so Svojata blagodat im ne se napie{ od Mojot izvor”. Carot ne pomagala na onie {to priteknuvale pri znael za koj izvor mu zboruval glasot, ta Nea. Podocna, me|u skr{enite par~iwa padnal vo o~ajanie. Toga{, denta, Bogo- kaj eden od prozorite bila pronajdena, rodica mu se javila velej}i mu: „Stani, ve}e poluraspadnata od vremeto i vlacaru, pojdi do Mojot izvor i napij se gata, plo~a na koja bile zapi{ani 10 od nego, pa }e bide{ zdrav kako po- ~uda {to se slu~ile pri @ivotodavniot rano”. Bolniot ja poslu{al Presvetata Izvor me|u 1824 i 1829 godina. Za vreme na vladeeweto na sulVladi~ica. Go na{ol izvorot, se napil od negovata voda i naskoro mu se pov- tanot Mahmud, pravoslavnite dobile ratilo zdravjeto. Vo blizina na crkvata malku sloboda za izvr{uvawe na izgradena od Lav, blagodarniot car po- bogoslu`bite. Tie go iskoristile ova dignal nova velelepna crkva, kade {to da podignat, po tret pat, crkva nad @ ivotodavniot Izvor. Vo 1835 g., so gopodocna bil osnovan golem manastir. Vo petnaesettiot vek carskiot lemo velelepie, Vselenskiot patrigrad padnal vo racete na muslimanite. jarh Konstantin, vo soslu`enie so 20 Pro~uenata crkva na @ivotodavniot episkopi i vo prisustvo na mno{tvo Izvor bila uni{tena, a grade`niot ma- vernici, ja osvetil crkvata koja{to terijal bil upotreben za izgradba na i do den denes stoi. Vo blizina bila xamija na sultanot Bajazit. Mestoto kade izgradena bolnica i prifatili{te za {to porano stoela crkvata bilo pokrie- siroma{ni. Duri i muslimanite zboruno so zemja i kr{en kamen, taka {to i vaat so golema po~it za @ivotodavniot od samite nejzini temeli nemalo traga. Izvor, kako i za Bogorodica, Koja preku Prekrasnata okolina bila pretvorena vo nego ja izleva Svojata blagodatna mo}. muslimanski grobi{ta. Turskata stra`a, „Golema me|u `enite Sveta Marija”, vaka postavena pri urnatinite na crkvata, im tie zboruvaat za Presvetata Deva. Voda zabranuvala na hristijanite ne samo da ta od @ivotodavniot Izvor ja narekuse sobiraat na toa mesto, tuku duri i da vaat „voda na Svetata Marija”. Nevozmo`no e da se navedat site prijdat tamu. So tekot na vremeto zabranata sta- ~uda isto~eni od @ivotodavniot Izvor nala ne tolku stroga i na hristijanite preku koj be{e izleana blagodat vrz im bilo dozvoleno da napravat male~ka carevi, patrijarsi, vrz golemci kako i crkva na toa mesto. No, vo 1821 g., i vrz obi~ni lu|e. Silata na blagodatta do taa bila urnata, a samiot izvor bil dene{en den dejstvuva preku izvorskata zatrupan. I povtorno hristijanite gi voda. Taa sila li~no ja imaat do`iveano ras~istile urnatinite, go otkopale iz- ne samo pravoslavni hristijani, tuku i vorot i povtorno crpele voda od nego. katolici, Ermenci, pa duri i Turci.
© Copyright 2024 Paperzz