!"#$%&'()$ sonarodnici, Maticata na iselenicite od Makedonija kako najstara nevladina i neprofitna asocijacija, ve}e {esta decenija ja ostvaruva svojata patriotska misija davaj}i im prioritet na: - Odr`uvawe na vrskite me|u Makedonija i iselenicite vo svetot, kako i so Makedoncite vo sosednite zemji; - Neguvawe na nacionalnata svest, jazik i kultura me|u iselenicite; - Pomagawe po odnos na socijalnite, ekonomskite, politi~kite i pravnite pra{awa na iselenicite koi se od nivni interes vo tatkovinata; - Povrzuvawe na biznismenite od dijasporata so biznismenite vo Republika Makedonija, kako i so biznismenite Makedonci od sosednite zemji; za investirawe vo Makedonija - Maticata na iselenicite od Makedonija e lojalen partner na Makedonskata pravoslavna crkva poddr`ivajki ja vo nejzinite zalo`bi za za~uvuvawe na makedonskiot nacionalen identitet; - Informirawe na makedonskata javnost i nadle`nite organi vo Makedonija za site aspekti od sekojdnevieto na na{eto iseleni{tvo. Za uspe{no da go ostvaruva prethodno ka`anoto, Maticata postavi svoja veb strana, a i ja izdava ilustriranata revija za iselenicite od Makedonija-„Makedonija”. Maticata na iselenicite od Makedonija e sekoga{ tuka, za Vas, koga Vi treba pomo{, informacija, kontakt. Na{ite vrati se {iroko otvoreni za sorabotka so site dobronamerni luge {to ja sakaat Makedonija. Se molat ~itatelite na revijata Makedonija [to poskoro da si obnovat preplata za 2009 godina za da se ovozmo`i redovno i pobogato izleguvawe na spisanieto. Nekoi ~itateli u[te dol`at za izminatata 2008 godina, gi molime da go izmerat svojot dolg kon revijata, vo sprotivno revijata nema pove]e da im bide ispra]ana . Srde~no blagodarime, odnapred Redakcija na Makedonija ISSN 0542-206 X Ilustrirana revija na Maticata na iselenicite od Makedonija Makedonija Izdava~: Matica na iselenicite od Makedonija Izdava~ki odbor: Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav Stankovi}, Sofija Stefkovska, Todor Petrov, Angelka Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski Za izdava~ot: M-r Ivan Xo Petreski Glaven i odgovoren urednik: Evrosima Lokvi~ka Administrator: Vladica Mileti} Lektor: Verica Tocinovska Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska, Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska, Miroslav Naumovski i Nata{a Despotovska Dimitrievska Dopisnici: Ivica ^elikovi}, Mende Mladenovski, Kiro Kiproski, Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi}, Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin, Viktor Velkov, Dra{ko Antov i Aco Dimitrovski Prevod: Fotoreporter: Robert Spasovski Likovno–grafi~ko ureduvawe: Marjan Delevski Pe~ati: “Grafodent”, Skopje Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje tel. ++389 2 3 222 101 www.maticanaiselenici.com e-mail: [email protected] Prviot broj na ilustriranata revija za iselenicite „Makedonija” izleze vo oktomvri 1953 godina. GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION IBAN Za Evropa 48 EUR MK 07200001275137645 Za Avstralija 120 AUD MK 07200001499528133 Za Amerika 100 USD MK 07200001581931670 100 CAD MK 07200001581934289 STOPANSKA BANKA AD SKOPJE 40655549 - 4030996116744 SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7 korisnik: “MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA, ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7 pretplata za ilustrirana revija “Makedonija” MB 4065891 - 4030993125777 SWIFI CODE STOB MK 2X !"#$%%&'% (")$*$+,! P olitikata ti K....! Kako rekol narodecot makedonski. Stara izreka koja se odnesuva na site vremiwa. Profitabilna profesija, barem za makedonskiot narod. Kako se sreduva `ivotot na eden mlad ~ovek vo dene{na Makedonija. Da si zavr{i{ {kolo, da se obrazuva{, da stane{ akademski gra|anin, taka toa s$ po red. Arno ama, ako ne si fati{ vistinska partija i ne zeme{ vistinska ~lenska karta i nekade zaluta{ vo ideologijata, mo`e slobodno da se prosti{ od „makedonskite perspektivi” i da bara{ ~are nekade vo tu|ina. Ponovata makedonska istorija go potvrduva praviloto – rodi me majko politi~ar i da `iveam. Makedonskiot pluralizam po~na so edna postara generacija so ekspertska Vlada na seriozni lu|e, so seriozni tituli, zvawa i znaewa. Ama tie imaa kratok vek bidej}i „stariot lisec” misle{e poinaku. Se smenija partiskite dresovi i na prvata vladina fotelja sedna mom~e od 28 godini {totuku ispileno od fakultetskiot inkubator. Toj si sobra mlada generacija na ministri, se preskoknaa pove}e generacii i trgna kolata niz dolot so mladi perspektivni deca koi za `al prvpat vidoa udoben `ivot, vozila, kabineti, privilegii. Potoa stigna nova garnitura so vtoriot pripravnik Qub~o Georgievski vo uloga na prv minister na Vladata na Republika Makedonija. Makedonija ima{e Vlada po Vlada, so generaciska garnitura na ministri megu 30-40 godini. I na krajot dojdovme do Vladata na Nikola Gruevski za koja mo`e da se ka`e deka e „maloletni~ka” da ne e prisuten onoj „starecot od pravda” koj izgleda umee vo site op{testveni re`imi da si go fati vozot. Toj navistina im rasipuva prosek na momcite koi turkaat so Gruevski niz patot na 100 ~ekori i so parolata ostvaruvame. Zo{to ~ovekot e tuka i so koj avtoritet opstojuva i im go rasipuva prosekot znae samo premierot koj mu veruva tolku mnogu na „starecot”. Zarem nema re{enija vo iljadnicite pravnici {to gi ima okolu sebe vo partijata. I toj ras~ekor na mladinci i starec ne e jasen osobeno {to i ~ovekot vo osmata decenija ne popu{ta. Pa vlast e vlast. Mo`ebi koga e vo pra{awe politikata nema mladi i stari. Generaciskata granica e sosema izmeneta, sega vo parlamentarnite klupi sedat navistina mladi faci koi {totuku se zabri~ile ili za~e{lale. Toa osobeno e prepoznatlivo Top Razgovara{e: Evrosima Lokvi~ka kaj vladeja~kata partija koja proizveduva mlada avangardna generacija koja od u~ili{nite klupi, po pravilo, namesto vo park da sednuvaat vo zakonodavniot dom. Dali e toa dobro za Makedonija? Premierskata pozicija nasekade e rezervirana za liderot koj ima harizma, koj a vistinski voda~ i prv se bori za vlast i za prvata vladeja~ka palka. Edna{ lider zasekoga{ lider, barem vo Makedonija toa se potvrduva so godini. Nikoj brate ne pu{ta i ne propu{ta, ako si prv da go otstapi{ prvoto mestoto vo Vladata od kade {to se vladee vo Makedonija. Mo`no li e toa vo Makedonija? Apsurdno e da se pomisli deka mo`e da ima tako scenario. !isto nezamislivo e da go zememe primerot na Gruevski koj e prv ~ovek vo partijata, na nekoj svoj vo koj ima doverba da mu ja otstapi vladinata palka i kako mudar politi~ar da gi vle~e koncite kako sovetodavec, Bo`e pazi kakvi misli. Pobrzo }e zgasne sonceto otkolku da se ostvari nekakva vakva pretpostavka. Zo{to? Ne e mnogu komplicirano da se otkrie. Vlasta go nosi toa {to veterot ne mo`e da go donese. Ima tuka privilegii, no da zememe {to }e se slu~uva so mladite avangardni deca koi na 25 godini se ministri ili parlamentarci. [to tie lu|e }e rabotat so sebe i {to }e pravat koga }e imaat 50-tina godini i koga navistina }e bidat sozreani. I tuka nema teorija da se otkrie pretpostavkata. Pa site tie otkako }e se zadovolat so politikata, mo`ebi nekoi od niv i dobro }e zarabotat, sigurno }e imaat ambicii da bidat „sultani” ili glavni na Balkanot. Navistina ubavo e ~ovek da e ambiciozen. Ama vakvi sobiri na „sre}kovci” ministri i parlamentarci sobrani na edna mesto ne znam dali ima nekade vo svetot. Takva tolpa, brate, nema, osven kaj nas. A tuka liderite ne sakaat umni iskusni lu|e. Baraat baj~iwa, ov~i~ki da vladeat so niv i neli i da bidat najumni. Na mladite svetot ostanuva. Ama kaj nas {to e preterano, brate, preterano e. Pravilo e deka mudrosta bara godini i zrelost. Kaj nas taa politika ne va`i. Taka e toa vo Makedonija i mo`ebi zatoa ne ni odi kako {to treba. 3 Makedonija FOIE&KPQROHS>S&GS!IERHL!S&FORTI>&&& Ogledalo ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD -".%#,%/,%+01,%% Pi{uva: M-r Ivan Xo Petreski !"#$%&'"&"&"($')*+", '-*-&-&./*"&01%-23.& '-4512"%-*-&6#*+-&'-& )$'7#1'$8$#-'1&)0$'.+-'-9& 012$*$:3-&%-'$0.2-;$4-&)1& 4-+'1)*-&$&5#-<-'$*"=&>14&"& 01+#"("'&?$&)1&0#-+1@&1(& +.25-#'1*1&$&A")3#.0.218'1& '"51+1&821.01*#"A.+-B"9& '1&'$3-31&'"&"&5.A$*'$31*& 1(&1+--&'1+-&"0$81(-&'-& %-3"(1')3-*-&012$*$3-'*)3-& 0#-3*$3-=,&C2-+'$1*&D-+1#$*& '-&EFGHI&/*1&$8'$3'-&1(& „8-+"*#$'-*-“9&0#1D")1#1*& J1#<"&K+-'1+9&"&01#-'"/"'& '"#"-2$8$#-'&-3*$+$)*&'-& LELG9&0-*"%&01)2"("'&01*, 0#"*)"(-*"2&'-&%2-($')3-*-& 31%.'$)*$:3-&1#5-'$8-;$4-& '-&G-3"(1'$4-MN N advor od site demokratski principi i nasproti, makar, elementarnata etika, makedonskata politi~ka praksa izminatite desetina dena go utvrdi ovde (no i vo svetot) ve}e odamna steknato ubeduvawe za, ajde toa pristojno da go re~eme - pove}e od skromnite 4 kapaciteti na na{ite politi~ki ~initeli. Ne trend, ami sostojba sovr{eno imanentna na ovde{nite politi~ki (ne)priliki! Imeno, kandidiraweto na Sr|an Kerim za iden pretsedatel na Republika Makedonija, kako nadpartiski, zaedni~ki, kandidat na SDSM i DPMNE, se pretvori vo obi~na ra{omonijada motivirana od politi~kite kalkulacii i {pekulacii na nekolkute interesni grupacii koi vladeat so ovde{noto op{testveno milje. Iako epicentarot na taa blama`a be{e tokmu Kerim vo kogo mnogumina vo Makedonija go gledaa re~isi izvesniot nov (~etvrti po red) pretsedatel na dr`avata, sepak kolku i da li~i paradoksalno Kerim ne e nitu edinstvenata a u{te pomalku najgolemata `rtva od takvata, se ~ini sinhronizirano spinuvana, politi~ka manipulacija so javnosta i gra|anite. Odnosno, mo`eme slobodno da konstatirame: Sr|an Kerim mo`ebi e povreden (i so pravo) od vulgarnoto i beskrupulozno negovo zloupotrebuvawe, no nikako ne e gubitnikot od ovaa nova epizoda na makedonskata politikantska praktika. Negoviot profesionalen bekraund i politi~ka ve{tina objektivno gledano i natamu }e ostanat (nena~anti i) nedosti`ni za ogromnoto mnozinstvo partiski {efovi i {ef~iwa koi{to podolgo ili pokuso paradiraat na makedonskata politi~ka scena. Me|utoa vistinskiot gubitnik, bez nikakov somne`, e instituci- jata pretsedatel na dr`avata, pa ako sakate i politi~kiot sistem kako takov, sose site demokratski standardi (!?) vrz koi{to, barem taka ne ubeduvaat, toj po~iva. Se razbira, ovoj primer na politi~ka instrumentalizacija za smetka na sistemskata i op{testvena avtodestrukcija ne ni e prv, a kako {to, za `al, stojat rabotite, ne e ni posleden. Vo godinite zad nas {to se ne se iznagledavme! Makedonija ve}e odamna na svetot mu poka`a deka ovde{nite lideri imaat nekakov ~uden bogovski (ili besmrtni~ki) svetogledi koi{to nemaat limiti vo sopstvenoto o`ivotvoruvawe. I deka vo postignuvaweto na takvite celi ne se pra{uva ni za `rtva ni za cena. Kreatorite na takvite sostojbi iako ubedeni vo skromnite mentalni performansi na javnosta, sepak tokmu vo toj pogled pravat stra{en previd. Dali, koj bilo zdravo razumen mo`e da ja progolta “dobronamernata” ideja na SDSM za vospostavuvawe na nacionalno edinstvo preku podmetnuvaweto na “kukavi~koto jajce” za nadpartiski kandidat. Od koga toa vo demokratsko op{testvo nacionalnoto edinstvo (vo multietni~ka, gra|anska dr`ava) se gradi isklu~ivo preku zaedni~ki pretsedatelski kandidat ~ija {to takva nominacija vsu{nost ja podmetnuvate kako uvod vo suptilna me|upartiska konfrontacija, ili alibi za partiskite {efovi da eliminiraat kandidat za koj{to tie se politi~ki diletanti!? Ili, pak, &&&K&FOI>LIES>ITL!K>I&KPQROK Ogledalo 2,3'#"4$/, kako e mo`no nebuloznite konstatacii na DPMNE za kadrovskata kriza na SDSM (kako odgovor na inicijativata) da pominat kaj site onie so zdrav razum pokraj stameniot fakt deka glavniot favorit na DPMNE {to iznikna od “zavetrinata”, profesorot \ or|e Ivanov, e porane{en nerealiziran aktivist na SDSM, patem posleden potpretsedatel na mladinskata komunisti~ka organizacija na Makedonija!? Vakvoto novo derogirawe na pretsedatelskata funkcija i institucija sigurno nema da mine bez novi reperkusii i na vnatre{en i na nadvore{en plan. Za volja na vistinata ne mo`eme da se pofalime so koj znae kolku minati pozitivni iskustva koga e vo pra{awe ovaa institucija. Kulminiraweto na politi~kata manipulacija vo svoevidna egzibicionisti~ki praksa ne mo`e da donese nikakva stabil- nost, a u{te pomalku simpatii i poddr{ka kaj na{ite prijateli vo me|unarodnata zaednica. Duri se otide dotamu {to prestojnite pretsedatelski izbori dobija nova dosega spored glupavosta, nedosti`na kovanica za nekakov si izbor na “makedonskiot Obama”, sekako so diskretno poso~uvawe kon likot i deloto na porane{niot levi~ar a sega egzaltiran desni~arski ideolog \or|e Ivanov. Bog da ~uva... 5 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija PRE-ELECTION MACEDONIAN SPRING AND PRESIDENTIAL ELECTIONS Mirror MAY GOD KEEP MACEDONIA SAFE Written by M-r Ivan Joe Petrevski Out of all democratic principles and against, at least, the elementary ethics, the Macedonian political practice, in the last ten days established here (but also worldwide) the already acquired belief for – lets put it politely – the more than humble capacities of our political factors. Not a trend, but a state perfectly immanent of the present political circumstances! Namely, the candidature of Srgan Kerim for a future President of the Republic of Macedonia, as a non-party, mutual candidate of SDSM and DPMNE, turned into a simple masquerade motivated by political calculations and speculations of the few interest groups which rule with our social milieu. Although the epicenter of this discrediting was Srgan Kerim himself, the person in which many people in Macedonia saw the almost certain new (forth) president of the country, and no matter how paradoxical it may sound, Kerim is not the only and even less he is the most serious victim of this synchronized spun, political manipulation of the public and the citizens. Thus, we can conclude: Srgan Kerim may be offended (rightly so) by the vulgar and unscrupulous abuse of his name, but in no case is he the loser in this new Macedonian political episode. His professional background and his political skills, objectively considered, will remain to be (entirely) out of reach for the most party chiefs and chiefs to be, who parade on our Macedonian political scene on longer or shorter tracks. But, the real loss, without doubt, is the institution President, and if you like, even the political system with all the democratic standards (!?) on 6 D-r Kerim is not the only and even less he is the most serious victim of this synchronized spun, political manipulation of the public and the citizens. He is offended (rightly so) by the vulgar and unscrupulous abuse of his name, but in no case is he the loser in this new Macedonian political episode. – The main favorite of DPMNE who emerged out of nowhere, is the professor Gorge Ivanov, who is a former non-realized SDSM activist, and by the way, the last vice-president of the Macedonian youth communist organization!? which, at least by what we have been persuaded to, it lies. Normally, this example of political instrumentalization for the purpose of the system and social autodestruction is not our first one, and unfortunately, as it may be, it is not the last one as well. In the past years, there was little we were not witnesses of! Macedonian showed to the world, long ago, that our leaders have some strange Godlike (or immortal) world views with no limits in their own accomplishments. And that in achieving such goals, the questions of price and victim are not valid. The creators of such situations, although confident in the humble mental performances of the public, make a major oversight in that direction. Is it possible that anyone with common sense can swallow the “good-hearted” idea by SDSM for establishing national unity via the hoaxing of the “cuckoo egg” for a non-party candidate. Since when in a democratic society, the national unity (in a multiethnic country) is build exclusively on a common presidential candidate whose nomination is hoaxed as an introduction to a subtle political confrontation, or as an alibi for the political chiefs to eliminate a candidate for whom they are political amateurs!? Or, how is it possible that the nebulous claim made by DPMNE for a personnel crises in SDSM ( as a reply to the initiative) can be grasped by everyone with common sense, knowing that the main favorite of DPMNE who emerged out of nowhere, the professor Gorge Ivanov, is a former non-realized SDSM activist, and by the way, the last vice-president of the Macedonian youth communist organization!? This kind of new derogation of the presidential function and institution will certainly not get by without any repercussions both on internal and external field. Speaking in the name of the truth, we can not praise ourselves with many positive experiences when this institution is in question. The political manipulation culmination in a kind of exhibitionistic practice can not bring about any stability and even less sympathies and support by our friends in the international community. It went so far that the presidential elections to come gained a new and assessing it for its stupidity, the unprecedented coin of electing “the Macedonian Obama”, of course, with direct highlighting of the personality and the work of the former leftist and now exalt rightist Gorge Ivanov. May God be on our side… Oko E,O&XSLKT&>RZKHRXL!K9&FOR[ILRO9&!HK\IXHK!9&F]QTKZKL> '1!"(&3$%+'3"!$% 3"4%$#4$4,*, Razgovara{e: Elena Orov~anec - Spirovska H-&*--&01:+-&)"314&5$& 52"(-&)+1$*"&#-A1*$9& "('1)*-+'1&'"%-& +#"%"&8-&(#.5$*"=&G1#-&(-&)"& 013-6.+-&$&(-&)"&(13-6.+-=& G-215#-<-'/*$'-*-9& +#"+"B"*19&.($#-B"*1&+1& 5#-($&$&'1)"B"*1&1(&*1-& %1(#$'3$9&5#1A1310-B"*1&$& 4-("B"*1&)+14&2"A&-&A"#"B"*1& 5#$6-&8-&*.<$*"&#-A1*$&)"& '-(+1#&1(&3-*-('"+4"*1===& ,&U#+-*)3$*"&)*.("'*$&51& 0#1.:.+--*&10.)1*&$&01"*$, 3-*-&'-&!1:1&O-;$'9&Q2-6"& !1'")3$9&L2-+31&V-'"+)3$9& !12"&W-/.2"9&X2-(1&G-2")3$9& S;1&Y101+9&E$%$*-#&G$*#"+9& C-'"&>1(1#1+)3$9&S'*"&F10, 1+)3$9&F"*#"&G=&S'(#"+)3$9& C1#-'&L*"D-'1+)3$9&F"*#"& Q-3"+)3$9&O$)*1&C=&V-:"+9& V1#(-'&F2"+'"/= 7 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Oko Na{iot razgovor bi go zapo~nale so najavata deka na Oddelot za kroatistika na Filozofskiot fakultet vo Rieka po~nuva so rabota Lektoratot po makedonski jazik, objavena na stranicite od dnevniot vesnik Novi list od 22 oktomvri 2008 godina. Vo nea prorektorot Goran Kalo|era me|u drugoto, istaknuva oti ne se raboti samo za lektorat tuku vsu{nost stanuva zbor za tendencija odnovo da se predizvika interes za makedonistikata na Univerzitetot vo Rieka. Pokraj makedonskiot jazik, na studentite im se ponudeni i predmetite Makedonska literatura 19. i 20. vek i Makedonska kultura i civilizacija. - Izjavata na prorektorot za nastava na Univerzitetot vo Rieka prof. Goran Kalo|era pretstavuva ne samo najavtoritetna izjava, tuku taa e i odraz na negovite nastojuvawa za otvorawe makedonisti~ka katedra. Na Univerzitetot vo Rieka taa po~nala so rabota vo dale~nata 1983 godina, pod rakovodstvoto na prof. Petar Kepeski, koga makedonski jazik predaval prof. Borislav Pavlovski, a makedonskata literatura bila obvrska na prof. Kalo|era. Dve godini potoa, toj gi prezema rabotite vo svoi race {to bi rekle, i vo nekolkute u~ebni godini potoa se odbraneti i pove}e diplomski raboti. So novite nastavni planovi i programi, so reorganizaciite vo visokoto obrazovanie, makedonistikata ja snemuva. No, toa nitu vo eden mig ne zna~i oti za nea ne postoel interes. Dolgi godini bezuspe{no se bara lektor, no neumornite nastojuvawa na Kalo|era nikako da stanat realnost. Na 20 oktomvri 2008 godina, vo slu{alnata osum, vo osum ~asot po~naa prvite predavawa po makedonski jazik od koi nedelno se odr`uvaat po ~etiri ~asa.. So niv se ostvaruvaat isto taka sedmi~no, po ~etiri ~asa od Makedonska literatura 19. i 20. vek i Makedonska kultura i civilizacija. Vkupniot broj na studentite iznesuva 67. 8 Makedonija Se dopolnuvame vo na{eto pra{awe odnovo so izjavata na Kalo|era za otvorawe na makedonisti~ka katedra koga istaknuva oti na studentite na Filozofskiot fakultet, kako i na site drugi fakulteti, im e ponudena mo`nost za izu~uvawe na makedonskiot jazik, a isto taka kako izborni predmeti se makedonskata literatura i makedonskata kultura i civilizacija. Pritoa toj istaknuva deka posebno zadovolstvo e {to za viziting profesor go dobile d-r Vasil Tocinovski, univerzitetski profesor, kni`evnik, preveduva~, avtor na tinsko ~ove~ko i profesionalno zadovolstvo. Mislam deka nikoj ne o~ekuva{e posebno golem i zna~aen odglas kaj studentite. Eve nekolku podatoci. Makedonskiot jazik go izu~uvaat osum studenti. Na predmetite Makedonska literatura 19. i 20. vek imam 29 studenti, a na Makedonska kultura i civilizacija se 30 studenti. Brojot na zapi{ani studenti na sekoja grupa e ograni~en i negoviot maksium se 25. Dekanatot go pra{av dali smeam da gi primam onie dopolnitelni kandidati. Na sve~enoto otvorawe {to se odr`a vo Rektoratot na Univerzitetot, pri posetata na pretsedatelot na mnogu knigi i nau~ni prilozi, koj bi im pomognal Lektoratot da go izdigne na potrebna akademska visina. R Makedonija Branko Crvenkovski, na 7 noemvri 2008 godina, vo svojot govor me|u drugoto, istakna deka e sre}en {to se nao|a vo gradot vo koj e najgolenmiot makedonisti~ki centar od triesette makedonski lektorati koi deneska rabotat vo svetot. Pokraj studentite od hrvatska literatura i jazik, moi studenti se i od grupite po angliski jazik i literatura, istorija na umetnosta, psihologija, kulturologija. Se pod- - Jas ne mo`am da gi komentiram iznesenite oceni za mene i za mojata rabota. Visokiot standard na Univerzitetot vo Rieka ima svoi eti~ki i profesionalni kriteriumi, koi moram iskreno da priznaam pretstavuvaat i moe vis- gotvuvaat ~etiriesettina seminarski raboti, od niv ve}e trinaeset se javno pro~itani i vrednuvani. Preveduva~kata rabotilnica e sostaven del od izu~uvaweto na makedonskiot jazik. Ona {to posebno me raduva se i dvete diplomski raboti po predmetot makedonska kultura i civilizacija. Gi spomenavte diplomskite raboti koi sekako imaat posebno mesto i zna~ewe, a veruvame oti toa bi mo`ele da bidat i idni makedonisti. - Sozdavaweto makedonisti~ki kadri me|u drugoto, e eden od rezultatite koi ja obezbeduvaat perspektivata na studiite. Posebno vo R Hrvatska imame potreba od vakvi kadri. Mojot istra`uva~ki temperament go nametnuvam i na svoite studenti. Mariela Mari} raboti na `ivotnite i tvore~kite vrvici na znamenitiot novinar i publicist ohri|anecot Georgi Ivanov Kap~ev. Pokraj dvata priloga na Hristo Andonov Poljanski i na Goran Kalo|era, toj ostanal da bide vo fusnota. Nikoj ne ja razgledal negovata kniga Makedonija ili glasot na robot, izdadena vo Zagreb vo 1898 godina na bugarski i istata godina imala dve izdanija na hrvatski jazik. Vo taa godina go izdaval svojot vesnik Makedonija, sorabotuval vo Obzor, Hrvatska domovina, no do deneska ne e napraven nitu niven elementaren popis. Nata~a Veljak za tema go ima hrvatskiot period od dejnosta na poznatiot makedonski prosvetitel Andreja D. Petkovi~. Kako ruski konzul vo Rieka minal dve godini. Sekako nezainteresiran za ovaa problematika mo`ebi po svoe barawe ili pak kako neiskusen e povle~en od diplomatskata rabota. Toa se pi{uvawata i soznajbite na makedonskata kni`evna nauka. Taka pi{uvav i jas. No, novnite istra`uvawa ka`uvaat deka tuka minal dve decenii uspe{na diplomatska kariera, bil falen i odlikuvan, imal izvonredno zna~ajni me|unarodni kontakti, me|u koi bi ja spomnal posebno sredbata so Petar Petrovi} Wego{. Bi ve pra{ale za Va{eto li~no ~uvstvo od iskustvoto so novata sredina vo Rieka, so Va{ite kolegi i studenti, so Makedoncite koi `iveat i dejstvuvaat tamu, a kako pisatel sekako imate i sorabotka so Va{ite hrvatski kolegi? - Sorabotkata me|u mojata mati~na institucija Institutot za makedonska literatura i Filozofskiot fakultet vo Rieka uspe{no se ostvaruva pove}e godini. Realizirani se dva golemi me|unarodni sobiri za hrvatsko-makedonskite kni`evni i kulturni vrski, a vo tek e i me|unaroden nau~en proekt koj go rakovodime zaedno so kolegata Goran Kalo|era. Moi prijateli se pove}e profesori od katedrata po Kroatistika. A toa deka najdobri se moite studenti vo koi najmnogu vlo`uvam., veruvam i o~ekuvam rezultati i pritoa zaedno osvojuvame novi ~ove~ki i profesionalni prostori, e pravilo bez isklu~ok. Makedonskoto kulturno dru{tvo Ilinden go dopolnuva ~uvstvoto deka sum doma. Ilija Hristodulov, Mihajlo Dav~evski, Ivona Dunoski, Vlado Nasteski se del od Makedoncite koi vo Rieka se mnogubrojni i izvonredno aktivni. Najnakraj, no nikako i na posledno mesto, se drugaruvawata i sorabotkata so Hrvatskoto dru{tvo na pisateli. Moi odli~ni drugari se Ernie Gigante De{kovi}, Vesna Miculini} Pre{wak, Valerio Orli}, Eugen Josip [eta. A {to se odnesuva do samiot grad Rieka toj e eden prekrasen centar so moderen evropski duh i smisla za idninata. Ja spomenavte idninata. Mo`at li da se o~ekuvaat Va{i novi anga`mani ne samo na Fakultetot, tuku tvore~ki i po{iroko? - Po pokana na na{ata rakovoditelka na Oddelot prof. Adriana Car-Mihec za letniot semestar podnesov programa za predmetot Monografski pristap na temi od sovremenata makedonska literatura za studentite od zavr{nite godini. Vo petnaesette termini posebno i opstojno bi bile odredeni oddelni pra{awa od opusot i od poetikata na Ko~o Racin, Bla`e Koneski, Slavko Janevski, Kole !a{ule, Vlado Maleski, Aco [opov, Dimitar Mitrev, Gane Todorovski, Ante Popovski, Petre M. Andrevski, Goran Oko Stefanovski, Petre Bakevski, Risto G. Ja~ev, Jordan Plevne{. Sorabotkata so hrvatskite pisateli posebno bi sakal da ja istaknam. Taa me raduva i me ispolnuva. Izvonredno dobar e nivniot vesnik Kwi`evno pero. O~ekuvam u{te pointenzivna i plodotvorna sorabotka so na{eto KUD Ilinden. I ne samo so niv, za{to mi se javuvaat makedonski avtori i od drugite hrvatski gradovi. Eve, vo migot go ~itam rakopisot na novata stihozbirka na Risto Dimovski od Pula. Ve}e go napi{av pogovorot na knigata na Ivona Dunoski. Ovie denovi treba da go promovirame prevodot na makedonski jazik na znamenitata monografija Hrvatskomakedonski kni`evni vrski na mojot drag drugar i sekako eden od najdobrite makedonisti deneska Goran Kalo|era. Rabotam na odrednicite za Nau~niot hrvatsko-makedonski proekt. Arhivskite istra`uvawa se svrteni kon Konstantin i Andreja D. Petkovi~ i Georgi Ivanov Kap~ev. Novata sredina, novite uslovi i rabota pretpostavuvame deka se i novi Va{i ~ove~ki i tvore~ki predizvici i iskustvo? - Niv ne mo`e da im se pobegne. Tie ednostavno gi odreduvaat `ivotnite i tvore~kite vrvici. Ja opredeluvaat rabotata i dejstvuvaweto, etikata i estetikata. Lu|eto nasekade se isti, ista e i birokratijata, politikata i diplomatijata. Pogore go spomenav evropskiot duh, mo`am da re~am ~ovekovata zagledanost vo idninata. Tuka sekoj ja gleda sopstvenata rabota. Mora dobro i ~estito, vredno da se raboti i samo taka se opstojuva. Sekoj gi gleda svoite raboti, ednostavno nema vreme za drugite. Mora da se poka`uva i da se doka`uva. Malogra|an{tinata, vreveweto, udiraweto vo gradi i noseweto od toa modrinki, grobokopaweto i jadeweto svoj leb a berewe gri`a za tu|ite raboti se nadvor od katadnevjeto. Distancata so svetot podrazbira toa i vrednosna merka so samiot sebe za~ekoreni se vo noviot milenium. Ve vrednuvaat ne po toa {to go ka`uvate, ili kakvi s$ funkcii imate, tuku po toa {to ste go srabotile i bezuslovno samo po ona {to dobilo javna vrednosna ocena. 9 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Prava linija 2,3'#"4&3$*'%%% Pi{uva: Todor Petrov S i be{e edna{ edna dr`ava, Socijalisti~ka Republika Makedonija, vo granicite na porane{na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija. Nejzinite Makedonci gi u~ea deka nivnite predci kako „Sloveni” se doselile od zad Karpatite vo {estiot vek od na{ata era, go preplivale Dunav so trski v usta i do{le kako „Alisa vo zemjata na ~udata” vo zemjata Makedonija. „Za da ne gi poistovetuvaat za Srbi i Bugari,” kako {to veli Kiro Gligorov, „se narekle Makedonci, spored imeto na zemjata {to ja naselile Makedonija”. I, Kiro Gligorov, prodol`uva, „nie ne sakame da go prisvojuvame kulturnoto i istoriskoto nasledstvo na anti~ka Makedonija i na Aleksandar Veliki”, zavr{en citat. Za istorijata na Makedoncite i na Makedonija nadvor od aktuelnite granici na Republikata, nas Makedoncite re~isi i ni{to ne n$ u~ea. Poto~no, celo vreme ne la`ea. Zatoa, od rodina ili tatkovina, od Makedonija ni napravija `elezni~ka stanica so bileti vo eden pravec, po narodnata „rodi me majko da zaminam, v tu|ina da odam i nikoga{ pove}e vo Makedonija da ne se vratam”. Zaboravame zo{to rodnoto mesto na Goce Del~ev e vo Grcija, zaboravame zo{to toa tamu kade {to se slu~ile Kresnenskoto i Razlove~koto vostanie denes e vo Bugarija, zaboravivme zo{to toa tamu kade {to se slu~ilo makedonskoto Negu{ko vostanie denes e vo Grcija. A, s$, seto toa se slu~ilo vo Makedonija pred nejzinata podelba i okupacija od Srbija, Bugarija, Grcija i Albanija vo balkanskite vojni vo 1912-1913 godina. 10 H"&'^&$#$*$#--*& ("32-#-;$$*"&'-& Q"25#-(9&L1D$4-9& '-&S*$'-&$&'-&>$#-'-9&("3-& G-3"(1';$*"&)"&L#A$9& Q.5-#$9&C#;$9&1('1)'1& S2A-';$=&X0#1:"%9&-31& G-3"(1';$*"&)"&$&L#A$&$& Q.5-#$&$&C#;$&$&S2A-';$& $)*1+#"%"'19&1(51+1#1*&"& )1)"%-&215$:3$&$&L#A$*"&$& Q.5-#$*"&$&C#;$*"&$& S2A-';$*"&)"&G-3"(1';$9& A$("4_$&1)'1+-*-&$&'-&L#A$4-& $&'-&Q.5-#$4-&$&'-&C#;$4-& $&'-&S2A-'$4-&"&G-3"(1'$4-= Otkako SFRJ se raspadna, Makedonija kako Republika, vo aktuelnite granici, stana samostojna i suverena dr`ava. Grcija veda{, takva kakva {to ve{ta~ki Anglija i Francija ja sozdale vo 1831 godina, zapo~na nevidena agresija so barawe za promena na dr`avnoto ime na poslednata vozobnovena Makedonska dr`ava - dr`avata Makedonija. Navodno na{eto ime pretstavuvalo iredentisti~ka aspiracija za del od gr~kata dr`avna teritorija, iako s$ do okupacijata vo Prvata i Vtorata balkanska vojna vo 1912-1913 godina Atina bila samo do Olimp planina, pod Belomorskiot del na Makedonija! I kako {to na{iot narod veli „sekoe zlo za arno “, taka i gr~kata agresija vrz Makedonija so genocidnoto barawe za promena na dr`avnoto ime Makedonija, vo uslovi na komunikaciska globalizacija, go probudi genot kaj nas Makedoncite da im vratime za genezata na temata Makedonija, od dedo Noe {to bi rekle, do denes. I bidej}i vo osnovata na ~ovekot e da otkrie koj e, od kade doa|a i kade odi, taka i nie, dojdovme do temata Makedonija, do belata rasa, do soyvezdieto Sirius i Atlantida kako pratatkovina na Makedonija. Bo`jiot gen kaj nas Makedoncite, so prirodno i neotu|ivo pravo na temata Makedonija, od ne duri ne sozdade ekskluzivitet. Tokmu poradi toa {to goleminata na sekoja civilizacija e vo univerzalnosta na nejzinite vrednosti, nie Makedoncite, kako drevna civilizacija, ednostrano duri deklarirame, deka kulturata i istorijata na Makedonija ne se ekskluzivno pravo, tuku del od kulturno-istoriskiot identitet na site balkanski demosi kako sovremeni politi~ki nacii, nezavisno od razlikite vo ~itaweto na istorijata od aspekt na sovremenata geopolitika, duri i nezavisno od razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na sovremenite politi~ki nacii. Zatoa, i ne n$ iritiraat deklaraciite i na Belgrad i na Sofija i na Atina i na Tirana, deka Makedoncite se Srbi, Bugari, Grci, odnosno Albanci. Vpro~em, ako Makedoncite se i Srbi i Bugari i Grci i Albanci istovremeno, odgovorot e sosema logi~ki i Srbite i Bugarite i Grcite i Albancite se Makedonci, bidej}i osnovata i na Srbija i na Bugarija i na Grcija i na Albanija e Makedonija. Toga{, razlikite vo ~itaweto na istorijata i razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na sovremenite politi~ki nacii, koga site se povikuvame na isto kulturnoistorisko nasledstvo, ne treba da ne razedinuvaat i da bidat povod za vojna, tuku naprotiv, treba da ne obedinuvaat i pretstavuvaat faktor za mir, tolerancija i koegzistencija, mir, razbirawe i so`itelstvo. To~no e deka narodot toa e jazikot, no ne sekoga{ jazikot e deklaracija za etni~koto poteklo. Osobeno poradi faktot {to etnologijata denes ne pretstavuva ~ista genetika, tuku pred s$ kultura. Ottuka, takanare~enite dr`avi - nacii Srbija, Bugarija, Grcija i Prava linija %3"!'4$%&'%#),-"3$ Albanija okolu Republikata Makedonija, ili na zemjata makedonska, iako dobile suvereni od zapadnite kralski dinastii i granici na teritorii kako dr`avi za nivni interesi na ovie prostori, monolitnosta i homogenosta mo`ele da gi odr`at edinstveno so silni avtoritarni i diktatorski re`imi. I ne slu~ajno zapadnite sili za celo vreme od sozdavaweto, vo ovie novi-nacii dr`avi (po logikata razdeli pa vladej, sekomu del od Svetata zemja Makedonija, se razbira so nova notifikacija) na zemja makedonska i od narod makedonski, poddr`uvale diktatorski re`imi i voeni hunti. Zatoa i se slu~i, koga padna komunizmot vo Bugarija i re`imot na Todor @ivkov, gra|anite go zapalija Parlamentot vo Sofija. Koga padna komunizmot vo Albanija i re`imot na Enver Hoxa, gra|anite gi opqa~kaa kasarnite i policiskite stanici. Koga padna komunizmot vo Srbija i re`imot na Slobodan Milo{evi}, gra|anite go zapalija Sobranieto vo Belgrad. Koga padna komunizmot vo Romanija i re`imot na Nikolae !au{esku, gra|anite po itna postapka !au{esku go egzekutiraa. Zatoa {to ne ja ~uvstvuvaat taa dr`ava za svoja, odnosno dr`avata za niv pretstavuva ko{mar od koj mora da izlezat i toa se slu~uva i }e se slu~uva, do obedinuvaweto vo Makedonija kako prirodna i neotu|iva ramka za sloboda! Ona {to se slu~uva vo Grcija denes e samo bumerang na edna istoriska vistina. Ubistvoto na u~enikot e samo povod, no edno ogromno breme vrz gr~kite dr`avjani (ne Grci) koe nekoga{ mora da pukne i puka. Otporot kon uniformata (vojni~ka ili policiska) kako sinonim na voenata hunta i na dr`avniot teror vrz slobodata i pravata na gra|anite. Koga Grcija bi se razlo`ila po etni~ka osnova, }e konstatirame deka vo nea ima s$, samo Grci ne! Makedoncite, Vlasite, Albancite, Turcite, Romite, \upcite, site zaedno vo Grcija se nekolkupati pove}e od malcinstvoto Crnci vo Atina doseleni vo vremeto na Aleksandar od Etiopija i subsaharska Afrika. I koga vo takvi uslovi sakate da sozdadete dr`ava Grcija, zemja na mitologija bez istorija, doa|ate do zaklu~ok deka taa teritorija ne mo`e da se odr`uva i upravuva nikako poinaku osven so dr`aven teror i diktatura. Zatoa Grcija e posledniot bastion vo Evropa na antimakedonizmot, ksenofobijata, rasizmot, naci-fa{izmot, rasizmot, seta dekadencija na zloto od svetot konzervirana i kondenzirana na edno mesto. Dr`ava koja ve{ta~ki e sozdadena, dr`ava koja se upravuva po sistemot na naduvan balon, se raspa|a po site {avovi, balonot najsilno puka, zatoa {to za tie gra|ani na koi svesno re~isi sto godini im se pere mozokot so dr`ava na mitologija bez istorija, vistinata nekoga{ mora da izleze na videlina. Polo{oto sledi. Nie za toa ne sme im vinovni, no toa }e gi snajde i gi snao|a... Iako mnozinstvoto ni se bra}a po krv ta zatoa ja ~uvstvuvaat tolku silno Makedonija. ...I tokmu poradi toa, vo presret na 100-godi{ninata od podelbata i okupacijata na Makedonija, od po~etokot na genocidot vrz make- donskiot narod od balkanskite vojni 1912-1913 godina, koj kontinuirano trae do denes, makar i konspirativno ili prosvetitelski, so porakata: „Makedonskata sveta zemja koja{to Vie so krv ja okupiravte, ne Vi ja prodadovme, nitu Vi ja podarivme. Taa nikoga{ nema da bide Va{a! !uvajte ja, po~ituvajte ja, sakajte ja, obrabotuvajte ja, no znajte, deka utre, koga Va{ite deca }e si igraat, vo sekoe poto~e, vo sekoja reka, pod sekoe drvo, pod sekoj kamen, `iveat duhovite na na{iot dreven narod makedonski. I naskoro, mnogu pobrgu otkolku {to Vie mo`ete i da si pomislite, duhot na semo}niot na{ Vrhoven Bog Makedonski - Makedon, }e sleta nad ovaa zemja i so svojot zdiv }e gi otkorne plitko zakopanite koski na Va{ite mrtvi predci i }e gi isfrli preku Sinoto, Beloto i Crnoto More, vo Azija i Afrika, onamu od kade {to do{le, a na{eto seme kako Feniks povtorno }e nikne na svojata sveta zemja Makedonija!”... ...Ako ~ovekot od pamtivek go ma~at odgovorite na pra{awata koj e, od kade doa|a i kade odi, Atina n$ isprovocira nas Makedoncite, poanga`irano da dademe odgovori na pra{awata: koi se Makedoncite, od kade doa|aat i kade odat?! A, polni sme so istoriografija, so faktografija, so bibliografija od relisi celiot svet, od site arhivi i od site biblioteki. Makedonija i Makedoncite ne se ve}e vo aladinovata lamba na Atina i nejzinite mentori od tipot na Drojzen so izmisleniot „helenizam”. Makedonskiot duh kako Feniks ve}e ni{to ne go sopira... 11 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija .!5$/,%4,%(,*"*%3"4%,#"*% I Pogledi storijata ~esto gi kaznuva narodite i dr`avite koi se obiduvaat da ja naditrat svojata sudbina. Pred toa im ispra}a predupreduvawa vo vid na signali {to tie od nevnimanie ili od pregolemata va`nost {to si ja pridavaat ne gi zabele`uvaat. Predupreduvawata kon Srbija i kon Bugarija bea isprateni pred dvaesetina godini. Dvete dr`avi ne im posvetija vnimanie i Srbija ve}e trpi posledici, a Bugarija doprva }e strada. Kako del od prirodniot svet i ~ove~koto op{testvo se pot~inuva na zakonot na zemjotresite. Seriozniot potres go najavuvaat nekolku pomali. Koga imame predvid deka dosega{nite predupreduvawa za Grcija bea vo periodot 1946 - 1949 godina so Gra|anskata vojna i 1967 - 1974 so fa{isti~kata diktatura na „crnite polkovnici”, mo`eme da pretpostavime {to ja o~ekuva vo idninata. Vpro~em istoto se odnesuva i za Evropa i glavno za dr`avite od Evropskata unija. Ne slu~ajno i dvete dosega{ni svetski vojni po~naa na evropskiot kontinent, koj{to dade i najmnogu `rtvi i najmnogu be{e razurnat. Vo toj od na nastani nema ni{to misteriozno. Bumerangot na istorijata sekoga{ se vra}a kon agresorite, kon tie koi se samoveli~ale, ili kako Piemont na Evropa ili kako lideri na Balkanot. Vo sporedba so Srbija i Bugarija, Grcija ima najte{ki op{testveno-psiholo{ki problemi. Kako dolgogodi{en satelit na Moskva, pred toa na Germanija, a denes na SAD, Bugarija nikoga{ ne se sfa}ala seriozno vo svetot. Ubavo iska`an dokaz za toa e deka vo dvaesettiot vek me|unarodniot amblem na ovaa dr`ava bea prirodni bogatstva kako {to se masloto od rozi i bacilus bulgarikus (za kvasewe kiselo mleko), plus Makedonecot Dimitrov na Lajpci{kiot proces. Psiholo{kiot problem vo bugarskoto op{testvo e pome|u veli~eweto na poluizmislenoto minato i diplomatskiot i otvoreniot prezir kon Bugarija od me|unarodnite faktori. Za razlika od „dr`avata na Stoi~kov”, Srbija - kolku {to e omrazena zaradi svojot nacionalizam, tolku i e uva`uvana za samostojniot pat na razvojot i kako osnoven faktor vo porane{na Jugoslavija. Srbija katastrofira, bidej}i bez da ima neophoden potencijal saka{e da ja igra ulogata na Jugoslavija vo me|unarodniot proces. Na Grcija i e u{te polo{o, bidej}i vo sporedba so ne dolgata, no kompaktna 12 Pi{uva: Stefan Vlahov Micov srpska istorija od srednovekovieto do denes, propagira ~etiri iljadagodi{ni mitolo{ki i istoriski izmislici. Ne Srbija, tuku Grcija e vistinskoto galeni~e na Evropa vo poslednite tri vekovi. Toa se dol`i na ostrata evropska reakcija me|u ekspanzijata na Osmanliskata imperija, koja {to stasa do Viena. Turcite bile smetani za Varvari, no vistinskiot strav za Evropa doa|al od faktot deka imeno turskata kultura, jazik, religija i kujna po~nuvaat da se nametnuvaat ne samo na Balkanot i vo Sredniot Istok, tuku i vo „srceto” na Evropa. Zaradi kontrabalans Angli~anite i Francuzite po~naa da gi propagiraat ideite na antikata. I kon falsifikatite na anti~kite Elini po~nuvaat da dodavaat svoi izmislici vo polza na „neroden Petko” (nepostojnata u{te gr~ka nacija i dr`ava). Vo 1831 godina so me|unarodna poddr{ka Grcija e oslobodena od osmanliskata vlast, a kako i sekoe nedonoseno brza da se zgolemi za smetka na sosedite. Evropskata politika go aktuelizira mitot za drevnoelinskata kultura, go postavuva vo osnovata na evropskata civilizacija i ja vrzuva Grcija kon toj mit. Na samite Grci im e pretstavena ulogata na ku~iwa ~uvari {to treba da go branat mitot. I toa do denes.” Cela Grcija mi li~e{e na evtin zabaven park so iskr{eni mermerni statui, kade {to visokostru~no ti nabivaat vo glava lekcii za drevnogr~kata kultura... „(Pol Teru). Dene{nite nemiri vo Grcija ne se iznenaduva~ki nitu spored vremeto nitu spored mestoto. Ubistvoto na petnaesetgodi{niot Aleksandar Grigoriopolos od policijata i vklu~uvaweto na anarhisti vo masovnite protesti se znaci na sudbinata, bidej}i Grcija od sozdavaweto dosega e policiska dr`ava. A anarhizmot i voop{to levi~arskite dvi`ewa se najsilni vo dr`avi od takov tip. Gr~koto op{testvo propagira pred svetot deka e demokratsko i tolerantno, no vistinata e sprotivna. Gr~koto op{testvo e dlaboko konzervativno, iskompleksirano i frustrira~ko. Toa e op{testvo {to generira vnatre{no nasilstvo i ra|a omraza kon sosednite dr`avi i narodi.” Grcite mi se storija u{te pogolemi ksenofobi od Francuzite, poizbuvlivi i iracionalni, nivnata dr`ava e ponazadna duri i od Hrvatska. Grcite gi preziraat Albancite i gi deportiraat. Gromoglasno gi prokolnuvaat Turcite. Se falat so slavnoto minato, iako o~igledno propu{taat odredeni periodi, tie {to edvaj v~era - vo {eesettite godini kako zapaleni demokrati se pomirija so voen prevrat, {to sozdade eden od najreakcionernite re`imi - sedumgodi{nata diktatura na polkovnicite (Pol Teru). „Grcite nemaat nitu mentalitet, nitu mo`nosti da gi poddr`at izmislenite im od Evropa mo`ni istoriski konstrukcii. Zapla{eni se, sli~no na Sizif, da bidat sma~kani pod taa istoriska konstrukcija pa zatoa pribegnuvaat kon apsolutna konzervacija” na dr`avata, na crkvata, na politikata. Vo dr`avata gospodarat nekolku proizvedeni politi~ki klanovi koi i odgovaraat na aristokratijata od 18 vek. Dr`avata e obrazec na verski fanatizam i reakcionernost. Srednata klasa e obezvredneta i o~ajna, bidej}i e vo uloga na „tretiot uslov” spored vremeto na Francuskata revolucija od 1789 godina. Samo {to vo slu~ajot glaven dvigatel na buntot e mladinata, ~ija{to nevrabotenost nadminuva 20 procenti. Grcija stana ~len na Evropskata unija vo 1981 godina od politi~ki pri~ini, kako i Bugarija. Vo momentot pome|u 27-te ~lenki prvoto mesto po korupcija na Grcija i go osporuva Bugarija. Fakt e deka okolu 30 procenti od bruto doma{niot proizvod na Grcija e delo na sivata ekonomija i po toa e sli~na so Sredna i Ju`na Italija, kade {to upravuva mafijata. So dva zbora, gr~koto op{testvo razjadeno od {ovinizam, korupcija i nasilstvo se nao|a vo lavirint bez izlez. Pre~istuvawe ne e mo`no, bidej}i se truli samite osnovi na gr~kata dr`ava. Bespatieto po koe odi Grcija gi zapla{uva so kriza, mnogu pote{ka od finansiskata, nejzinite stari pokrovitelki vo Evropskata unija. Takanare~enata Nova Evropa be{e za~nata so lagi i nasilstvo. Doa|a vremeto da se plati smetkata Povod !RT]GHS>S&„COZKVS&HS&FS>R>&!RH&SER>”&RE&FOR[ILROR>&L>I[SH&XTSURX&GKZRX 6,&5$4,4*4,%20#!"&*% 4,%'#4,%3")024, V oobi~aeno e vo sekoj dneven vesnik da se objavuvaat kolumni, {to, op{to zemeno, ne e lo{a rabota. Me|utoa, naj~esto, kako po pravilo, ~itatelot naiduva na tretirani problemi {to se odraz na na{eto op{testveno sekojdnevje, pritoa - neotkrivaj}i ni{to novo, tuku samo optovaruvaj}i ja i onaka „pretovarenata” op{testvena svest so nepotrebni „fakti”. No, toa ne zna~i i za kolumnite na visoko po~ituvaniot profesor Stefan Vlahov Micov. Ne navleguvaj}i vo dlabokata vrednost na drugite dosega objaveni kolumni od profesorot Micov, }e se zadr`am samo na kolumnata „Grcija na patot kon adot”. Iako celta na ovoj zapis ne se odnesuva na ona {to podolu }e go iznesam, sepak u{te edna{ sakam da podvle~am, kako potsetuvawe, deka i porano bev pi{uval za dosadata {to kaj ~itatelot predizvikuva ~itaweto (ako nekoj i gi ~ita, osven avtorot!), so respekt kon isklu~ocite, na nekoi kolumni od „Boga” dadeni kolumnisti, no se e ostaveno po staro, {to sekako ima negativen odraz i na tira`ot na odnosnite vesnici, ako se svesni urednicite. Mislam deka ona {to e osnovno na eden kolumnist e toa deka ~itatelot sepak treba ne{to i da nau~i od kolumnistot, a ne da se povtoruvaat raboti koi ne se odnesuvaat na ~itatelot, tuku mo`ebi - za obvinitelot, so {to samo se frla prav vo o~ite na javnosta; u{te pove}e ako vakviot kolumnist iznesuva fakti {to bi bile, pred se, od interes za obvinitelot, toga{ kakva e celta {to seto toa se iznesuva vo javnosta, u{te pove}e ako se raboti za kolumnist koj i samiot bil od postavata na nekoja vlast, koja i da bilo taa. Tokmu kolumnata „Grcija na patot kon adot”, e pokaz kakov kolumnist treba da se bide. Jas, a najverojatno i drugi se uverile vo faktot deka, ne Pi{uva: Prof. d-r Blagoja Brajanovski samo {to nau~ile ne{to novo od ovaa kolumna, tuku, taka da re~am, se steknale i so doza na mudrost. Prvo, za da se napi{e vakva kolumna, potrebno e seriozno, prodlabo~eno i visokoumno znaewe, ne samo od istorijata, tuku po{iroko: od duhovnata sfera na ~ove{tvoto, i, vtoro, da se ima ma. . . wa seto toa da se obelodeni, da se obznani za javnosta. Koga ja ~itav kolumnata, ponesen i fasciniran od dlabokata i mudra misla na profesorot, se prisetiv na eden moj vidovit prijatel, kogo go smetam za sveto lice, koj, na moeto pra{awe kako Bog }e gi kazni onie koi na razli~en na~in vo matnoto vreme na tranzicijata, i ne samo vo tranzicijata tuku voop{to, go ograbija narodot doveduvaj}i go stopanstvoto na kolena, odzemale ne{to {to ne e nivno, tuku {to mu pripa|a na drug, mi odgovori deka Bog nikoga{ i nikogo ne kaznuva, tuku deka se kaznuva samo toj {to e po~initel na vakvite (ne) dela, samiot, koga toga{, }e bide kaznet, poto~no, samiot }e se kazni, i pritoa dodade: deka sekoj {to prisvoil ne{to {to ne e negovo, {to mu pripa|a na drug, mora da plati; ni{to nema da ostane neplateno; toa e Zakonot na ramnote`ata kon kogo najsurovo se pridr`uva Prirodata: ako ne samiot toj neposredno, dolgot }e go plati nekoj koj ostanuva po nego, akcentiraj}i: „Za da mo`e u{te pove}e da go zaboli”. A na pra{aweto dali toa {to se odnesuva na predinec, se odnesuva i na dr`ava sprema druga dr`ava, sosema smireno odgovori deka toa se odnesuva i na dr`ava. Za potvrda na misleweto na svetiot ~ovek, eve samo eden li~en primer. Kako poimotni vo seloto sme imale slugi. Na mojot dedo mu se dopadnal eden od slugite, i za da go izbavi od bedata postojano da sluguva kaj drug, mu predlo`il da mu dade (ne znam to~no) besplatno odreden broj ovci, taka {to godi{no odreden broj jagniwa da mu dava na dedo mi, a drugiot del da ostane za nego za zgolemuvawe na brojot na ovcite (stadoto). Pominala edna godina - ni{to, pominala i vtorata godina - ni{to, taka {to dedo mi bil prinuden da go poseti porane{niot sluga vo negoviot dom, da vidi da ne mu se slu~ilo ne{to koe go dovelo vo polo`ba da ne mo`e da se pridr`uva kon usniot dogovor. Koga dedo mi vlegol vo negoviot dom, i koga go pra{al {to stanuva so dogovorot: so jagniwata, porane{niot sluga mu rekol deka toj ne se se}ava deka dedo mi mu dal ovci i deka dedo mi e vo zabluda i taka sli~no, taka {to na dedo mi ne mu ostanalo ni{to drugo, bidej}i nemal pismen dogovor (a, i ako bi imal dedo mi, koj ima{e {iroko srce, sigurno deka ne bi se vle~kal po sudovi), ednostavno go napu{til domot na porane{niot sluga. Zainteresiran {to ponatamu stanalo so porane{niot sluga, za toa go pra{av tatko mi, a toj mi odgovori deka s$ oti{lo po |avolite: celoto semejstvo (da ne odam vo detali), se rasturilo, zna~i ja platilo kaznata za napravenata nepravda sprema edna napravena dobrina, sprema dobrinata na mojot dedo. Ima i mnogu drugi primeri, no za ovoj zapis mislam deka e dovolno. 13 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija OI[ROGK>I&LI&KPTIPR>&RE&!OKPS>S&HS&COZKVS Re~ &'2'/4,%(")$*$3,%7,% !$.$#'4%4,5$"4,)$7,2 I('-&1(& )0";$D$3$*"& '-&5#:3$1*& 0-#2-%"'*-#"'&)$)*"%& "&+2-(""B"*1&'-& 012$*$:3$*"&0-#*$$& 31$&)"&01(&31'*#12-& '-&*#$&)"%"4)*+-& ,&F-0-'(#".9& !-#-%-'2$)& $&G$;1*-3$) sozdadoa tri me|usebno sprotivstaveni sili. Najbrojnata ELAS so 25 000 lica, potoa EDES pod komanda na Napoleon Zervas so 5000 lica i rojalistite koi bea sobrani okolu kralskoto semejstvo vo London. Za da obezbedi kontrola vrz politi~kite procesi, pred s$ da gi obezbedi interesite na Zapad i na kralskata familija, Velika Britanija vedna{ po povlekuvaweto na Germancite instaliraa brigada pod komanda na gen. Robert Skobi. Pod nivna re`ija be{e potpi{an dogovorot vo Varkiza na 3. 12. 1944 god. koj vsu{nost gi vrati na vlast desni~arskite i rojalisti~kite sili i se vospostavi regentstvo (kralsko namesni{tvo) na ~elo so atinskiot mitropolit, Damaskinos. Se sprovedoa izbori na koi tie postignaa „lesna pobeda” bez u~estvo na opozicijata. Vo septemvri 1946 god. Kralot se vra}a vo Grcija. Demokratskite procesi vo Grcija bea blokirani. Dojde do `estoka represija protiv K rizata so koja se soo~uva gr~koto op{testvo e mnogu pokompleksna, a demonstraciite se samo opomena deka taa ne mo`e da se re{ava so represija. Se ~ini deka vladata na Karamanlis go nema toj kapacitet. Grcija vo periodot po Vtorata svetska vojna ne do`ivea demokratska transformacija. Sekoga{ koga takvi procesi bile otvorani tie bile prekinuvani ne retko so primena na sila. Taka otporot protiv italijanskata, germanskata i bugarskata okupacija koj go organiziraa demokratskite sili, obedineti vo Nacionalnoosloboditelniot front - EAM, }e bide skr{en prvo, so vra}aweto na krajno desnite sili po barawe na kralskoto semejstvo koe pobegna vo London, na gr~kata vlada vo egzil so sedi{te vo Kairo i sekako so ogromna poddr{ka na Velika Britanija za {to be{e direktno anga`iran britanskiot premier Vinston !er~il. Po, ve}e prepoznatliviot britanski recept, se 14 Antimakedonski protesti na gr~kite nacionalisti vo Solun Re~ Aktuelnite politi~ari od trite gr~ki politi~ki semejstva: Karamanlis, Micotakis i Papandreu demokratskite sili. Sudirot be{e neizbe`en. Borcite na EAM povtorno se vratija vo planinite na Grcija, na 28 oktomvri 1946 godina se formira Demokratskata armija na Grcija, a vo dekemvri i vremena vlada. Grcija vleze vo krvava gra|anska vojna. Opredeluvaj}i se na stranata na progresivnite sili na Grcija, makedonskoto nacionalno malcinstvo gi podnese najgolemite `rtvi prosledeni so negov egzodus. Anglija nema{e sili da ja kontrolira sostojbata i bara{e taa uloga da ja prezemat SAD. So posebna deklaracija na Predsedatelot na SAD, Hari Truman od 12 mart 1947 godina, SAD ja prezema ulogata i so ogromna pred se vozduhoplovna poddr{ka gi razbi edinicite na demokratskite sili. Celta be{e da se so~uvaat geopoliti~kite, strate{kite interesi vo isto~niot Mediteran osobeno zna~ajni vo periodot na studenata vojna koja ve}e se razgoruva{e. Povtorno demokratskite procesi vo Grcija bea prekinati so `estoka nadvore{na voena intervencija i ogromni `rtvi. Na vlast doa|a radikalnata desnica, preimenuvana vo 1955 godina kako Nacionalen radikalen sojuz (ERE) i }e ostane na vlast s$ do 1963 godina. Vsu{nost vladite vo celiot ovoj period }e bidat pod direkten pritisok na tajnata organizacija IDEA, osnovana u{te vo 1944 godina, kako i razuznava~kite i policskite slu`bi, KIP i TEA. Gr~koto op{testvo `ivee vo so zakon za{titen teror. Kon krajot na 50-tite godini pod pritisok na krajno vlo{enata ekonomska i socijalna sostojba, pokraj Obedinetata demokratska levica (EDA), koja u{te vo 1951 godina gi obedini levite sili, vklu~itelno i borcite na EAM, na politi~kata scena se pojavija i liberalnite sili koi se obedinuvaat vo 1961 god. vo Sojuz na centarot (EK). I ovoj pat do radikalizacija na politi~kite procesi doa|a po ubistvoto na Grigoris Lambrakis vo maj 1963 godina, pratenik od redovite na EDA. Pokraj neposrednite izvr{iteli, pripadnici na ekstremno desni~arska grupa, nesporna e i ulogata na policijata. Na povtornite izbori od 16 fevruari 1964 godina Sojuzot na centarot na ~elo so Georgios Papandreu uspea da pobedi so 52,72% i da formira vlada. No onoj moment koga premierot G. Papandreu }e se obide da ja is~isti armijata i da ja oslobodi od desni~arskite elementi, toj na 15 juli 1965 godina pod direkten pritisok na General{tabot na Gr~kata armija }e bide soboren. I ovoj pat zad celata akcija stoe{e tajnata organizacija ASPIDA. Krizata vo Grcija prodol`i i na 21 april 1967 godina e izvr{en voen udar i vlasta ja prezede voenata hunta. Povtorno demokratskite procesi vo Grcija bea prekinati za eden podolg period. Padot na voenata hunta vo 1975 godina be{e obele`en so upotrebata na tenkovi protiv pobunetite stu- denti zabarikadirani vo atinskata Politehnika i so novi 40 `rtvi. Soboruvaweto na huntata be{e uslovot za vlez na Grcija vo EEZ, {to be{e pred s$ politi~ka odluka identi~na so onaa za priem na Grcija vo NATO vo 1952 godina. Edna od specifikite na gr~kiot parlamentaren sistem e vladeeweto na politi~kite partii koi se pod kontrola na tri semejstva - Papandreu, Karamanlis i Micotakis koi pove}e od polovina vek dominiraat na politi~kata scena na Grcija. Nivnata simbioza so krupniot kapital se javuva kako ograni~uva~ki faktor za razvoj n$ samo na demokratskite procesi tuku i na ekonomsko-socijalnite problemi. Sekako neodminliv faktor vrz politi~kite procesi e i Gr~kata pravoslavna crkva koja e institucionalno vgradena vo sistemot. Toa e naro~no izrazeno so silnoto prisustvo na kleronacionalizmot i negovata politi~ka instrumentalizacija. Vo sekoj slu~aj sovremenata istorija na Grcija e istorija na ma~ni, ne retko i tragi~ni, napregawa na eden narod da se oformi vo sovremena nacija koja }e se bazira na sovremenite vrednosti na demokratijata. Vo sekoj slu~aj potrebata od demokratski reformi na gr~koto op{testvo stanuva s$ poaktuelna i edinstvena alternativa za nadminuvawe na gr~kiot rigiden nacionalizam. Vasko Kostoj~inovski 15 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija $7-"!4$%.)"-,)$%$%#'*,)$ 2 Portret 009-ta godina e godina na izbori. Makedonskiot narod }e go bira svojot prv gra|anin – Pretsedatel na Republika Makedonija i }e bira lokalna vlast. ]e se biraat gradona~alnici na op{tinite i Gradot Skopje i sovetnici vo Sovetite na istite. Kako i da pogledneme }e bide interesno. Sekoi izbori pretstavuvaat vistinska {kola za pametnite lu|e vo politikata. Lu|eto {to ja participiraat politikata se o~ekuva da izvle~at soodvetni pouki, od pri~ina {to demokratijata e otvoreno pole za natprevar vo podelbata na politi~kata mo}. Vo nea vladeat zakoni i „zakoni„ kako i vo site oblasti vo `ivotot i rabotata na ~ovekot, naukata, umetnosta, biznisot, sportot i sl. Sepak, edno dovolno ne nau~ivme: vo biznis ne vleguva onoj koj nema pojdoven kapital, na fudbalski natprevar ne se natprevaruva toj {to ne znae da igra so fudbalskata topka , vo naukata ne istra`uva toj koj ne ja znae celta i ne znae kako da go upotrebi istra`uvaweto, istoto va`i i za politikata. Vo politi~kiot natprevar najbitna cel e pobedata. Politi~kite subjekti, politi~ki partii i poedinci u~estvuvaat vo izbornata trka so cel da ja osvojat vlasta. Ovde ne va`i onaa sportskata deviza: bitno e da se u~estvuva, a ne i da se pobedi. Tokmu ovaa rabota nekoj u~esnici na ovogodi{nata izborna trka ne ja svatile ba{ najdobro. Ovde mislam na poedini pretsedatelski kandidati koi vo javnosta se mnogu glasni deka }e u~estvuvaat vo izbornata trka za pretsedatel na R.Makedonija, ama so sobiraweto na potpisi ne im odi ba{ najdobro. Dodu{a toa i ne e taka lesna rabota, ama e neophoden uslov za izboren natprevar. Sekoj koj saka da bide pretsedatel na R.Makedonija, a realno ne mo`e 16 Pi{uva Sotir Kostov da o~ekuva poddr{ka od najmalku 30 pratenici vo Sobranieto na R.Makedonija, navreme treba da napravi koncept za nastap na izbori. Toa podrazbira soodvetna strategija, najefikasna taktika i sekako najefektivni metodi za komunikacija so izbira~ite. Ovoj koncept za izboren nastap ne samo {to im e nepoznat na takanare~enite nezavisni kandidati, tuku kako da e nedovolno elaboriran i od golemite (ili dosega golemite) politi~ki akteri na politi~kata scena vo Makedonija vo izminatite 17-tina godini pluralizam i demokratija vo Makedonija. Ovde mislam na SDSM, LDP, NSDP i VMRO-NP. Vo momentot koga go pi{uvam tekstot poznat i siguren e samo eden kandidat za pretsedatelskata trka - \or|e Ivanov od VMRO-DPMNE. Obznanen e i Nano Ru`in, kako kandidat na LDP, ama tie o~igledno imaat problem. S$ u{te baraat podr{ka od SDSM i ostanatata opozicija bidej}i kosata im se e`i koga }e pomislat deka treba da soberat 10.000 postpisi za kandidaturata na g-dinot Nano Ru`in. [to da ka`am za SDSM, kobajagi najgolemata opoziciona partija, arno ama se odnesuva kako najgolem politi~ki adolescent. VMRO-DPMNE nominira{e pretsedatelski kandidati, si odr`a Konvencija na koja izbra kandidat, koj predlo`i svoja platforma za nastap na pretsedatelskite izbori i sega mirno i kandidatot i partijata go o~ekuvaat startot na izbornata trka. SDSM pak, s$ u{te e vo potraga po kandidat se spomenuvaat pove}e imiwa, ama eve denes, ponedelnik 27-mi januari, nivniot kandidat s$ u{te ne e poznat. Mo`ebi najdobro e da dade poddr{ka na kandidatot na LDP, pa taka g-dinot Nano Ru`in da nema problem so sobirawe na 10.000 potpisi. Koja satisfakcija }e bide toa za LDP: ]e do~eka da bide poddr`ana od „pogolemiot brat„ za prv pat. Na ovie pretsedatelksi izbori imam edna `elba i mislam krajno vreme e taa da mi se ostvari. Posakuvam za prv pat na demokratski i ~esen na~in da izbereme pretsedatel na R.Makedonija, bidej}i e krajno vreme za toa. So dosega{nite izbori za izbor na pretsedatel na R.Makedonija ne mo`eme da se goordeeme od pri~ina {to site si imaa svoi falinki i toa dosta golemi. Se nadevam toa e ve}e zad nas, a siguren sum sozreaa uslovite da dobieme pretsedatel na R.Makedonija kogo poedini politi~ki grupacii i poedinci nema da go uslovuvaat so nazivot „gra|anin„. I na ovie izbori se postavuva pra{aweto: [to }e bide presudno pri izborot na noviot pretsedatel na R.Makedonija? Dali toa }e se politi~kite opcii, profilot na politi~kite partii ili pak li~nosta na kandidatite? Mislam deka na ovie pretsedatelski izbori bitni }e bidat site ovie faktori. Najmnogu {ansi davam na kombinacijata novo lice vo politikata, koe nema da bide optovareno so partiski hipoteki i politi~ki baga`, a sepak poddr`ano od politi~kata opcija {to vo momentot ja realizira Programata za preporod na Republika Makedonija. Ni ostanuva da sme trpelivi i da vidime {to }e se slu~i. Dijaspora RE&S!>KXHRL>K>I&HS&GS!IERHZK>I&XR&SXL>OSTKVS 2,3'#"4&3$"*%/,7$3% 5')"&4,%*,*3"1$4, Specijalno od Sidnej - Avstralija Pero Dam~evski Kocin N E1&315-&_"&)"&1(%-3"(1':.+-&%-3"(1')3$1*& 4-8$3&1(&)-%$*"&G-3"(1';$N a ovaa tema, dragi moi Makedonci, sum pi{uval i porano, deka i nie vo Avstralija se gri`ime da se za~uva makedonskiot literaturen jazik bez nikakvi dodavki i primesi od srbizmi, bugarizmi, turcizmi itn. a, vo najnovo vreme s$ po~esto i od primesi na angliskiot jazik. Imeno `iv primer i povod na ova moe javuvawe se dene{nite mor {to se vistinska atrakcija za golem broj na{i slu{ateli koi so netrpenie gi o~ekuvaat sabotnite vesti na ovaa radioprograma. No, na moe golemo razo~aruvawe novinarot vo nekolku navrati im ja ~estita{e Novata godina i Bo`iknite praznici na Makedoncite so Sre}en Bo`i~. Na{iot voditel se razbira mu vozvrati. Kako da saka{e da go opomene za pogre{niot izraz so Sre}en Bo`ik (Bo`i~ e srpska iz- e so skromna naobrazba, a na{iot makedonski novinar se razbira so visoka naobrazba. No, ovoj primer ne e edinstven i jas ovde nema da imenuvam posebni li~nosti (stravuvam od toa statijata da ne bide objavena) no ima i drugi na{i profesionalni TV-voditeli koi s$ po~esto vo nivnite TV-vesti na internet no i na drugi TV-stanici upotrebuvaat angliski zborovi kako: fini{irawe, educirawe, menaxirawe... i mnogu drugi sli~ni primesi. Mislam deka so takviot pristap i odnos posebno kon maj~iniot jazik tie voditeli se zamisluvaat deka se ne{to posebno. No, neka znaat deka ne e taka. Tie so toa samo svesno ili nesvesno go uni{tuvaat toj ubav na{ makedonski jazik. Krajno vreme e MANU i drugite nadle`ni institucii vo dr`avata da povedat pove}e smetka i da se stavi kraj na upotrebata na site tu|i primesi vo na{iot jazik, posebno kaj TV i radiovoditelite kako i novinarite, no, i kaj obi~nite smrtnici. Vreme e da povedime site nie pogolema gri`a i da go za~uvame na{iot direktni vesti od tatkovinata reka) a ovoj, mislam na novinarot literaturen jazik, toa na{e naMakedonija, na edna na{a lo- od Makedonija, i ponatamu uporno cionalno bogatstvo oti kako {to kalna makedonska radioprograma se dr`e{e na Sre}en Bo`i~ kako re~e vo edna prigoda pokojniot vo Sidnej, od eden na{ novinar, voop{to da ne ja primetuva{e ra- akademik Bla`e Koneski; „samo na kogo sekoja ~est za dobrite i zlika vo izgovorot so voditelot jazikot ni ostana celosna tatop{irni vesti pome{ani so hu- na programata, koj patem re~eno kovina”. 17 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija GS!IERHZK>I&RL>SHSS&QIP&LXRVS&OSEKR,IGKLKVS&XR&CIOGSHKVS Dijaspora -'7%("2"8 N a 28 dekemvri 2008 godina se emituva{e poslednata emisija za na{ite Makedonci vo Germanija na branovite na RBB (Radio Berlin - Brandeburg), poznat kako porane{en SFB (Sender Freies Berlin, odnosno Radio sloboden Berlin). Ovaa emisija be{e prodol`uvawe na mo{ne poznatata i slu{anata emisija nameneta za Makedoncite vo Germanija od germanskoto Radio WDR - Westdojcer rundfunk, inaku poznat kako Radio Keln. Toa bea emisii nameneti isklu~itelno za gra|anite od porane{nata Jugoslavija, a podocna i po dr`avite. Na prvi januari 2003 godina, po 15-godi{no emituvawe na emisiite na makedonski jazik, se ukina najslu{anata emisija na makedonski od dve pri~ini: nikoj od makedonskite klubovi, crkovni Berlin, Brandeburg, 18 op{tini, zaednici i drugi asocijacii ne dadoa nikakva poddr{ka za za{tita i opstojuvawe na makedonskata emisija, nitu pak ni Makedonskoto radio od Skopje. Dokolku se dade{e nekakva poddr{ka, toga{ taa }e prodol`e{e da postoi, barem za Makedoncite vo pokrainata Severna Rajna, Vestfalija, kade {to `iveat i rabotat nad 28.000 Makedonci. Makedonskata emisija na WDR Radio Keln, be{e edinstveniot informator za Makedoncite vo Germanija, ne samo za nastanite {to se slu~uvaa vo tatkovinata, tuku i za aktivnostite na na{incite vo Germanija. Posebno slu{ana be{e edno~asovnata muzi~ka emisija na makedonski i germanski „Od Bosforot do Gibraltaort”, niz koja bea pretstavuvani Valandovskiot festival kako i Makfest, potoa makedonskite peja~ki yvezdi i starite Pi{uva Dra{ko Antov H$314&(1)"5-&'"&)"& 015#$6$&(-&(-("& 01((#/3-&'-&01+"_"*1& %-3"(1')3$&#-($1,"%$)$$& /*1&01)*1"4-&8-&G-3"(1';$*"& +1&1+--&8"%4-&$&01/$#131= makedonski izvorni pesni. Makedonskata emisija na Radio Vupertal, kako i Radio Duizburg, koi bea dvojazi~ni, bea mnogu popularni i uspe{ni, no se prekinaa zaradi nemaweto poddr{ka kako od slu{atelite taka i od makedonskite klubovi i drugite asocijacii. Makedonskata redakcija pri Radio Doj~e Vele voop{to ne se anga`ira za pomo{ i za{tita na ovie „nekonkurentni emisii”. Za razlika od makedonskata redakcija na Doj~e Vele, albanskata redakcija aktivno se anga`ira vo WDR i dade silna poddr{ka na albanskata emisija. Rezultatot e jasen: albanskata emisija ne samo {to ostana vo Keln, taa se pro{iri na polovina ~as i s$ u{te se emituva. Makedonskata, za golema `al, zasekoga{ is~ezna. Denes Makedoncite nemaat pove}e svoi emisii kako {to toa go imaat Srbite, Hrvatite i Bosancite. Makedonskiot zbor se zagubi - zasekoga{! Dijaspora 19 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija GS!IERHL!K&]LFIYIH&QKPHKLGIH&&,&GSV!&PS[KORXL!K Iseleni~ka gordost L+"*1*&%1#-&(-&+$($& ("3-&G-3"(1'$4-&"& )*-A$2'-=&K-31&$%-& 012$*$:3$&0#1%"'$&1(&"('-& 0-#*$4-&(1&(#.5-9&+"*.+-B-*-& '-&("21+'$*"&0-#*'"#$&%1#-& (-&A$(-*&$)012'"*$= ,&>14&"&"("'&1(&'-4.)0"/'$*"& %-3"(1')3$&%"'-`"#$&+1& )+"*1*9&01#-'1&D#1'*%"'&'-& „G1*1#12-“&$&„Q1$'5“&-&)"5-& "&2$("#&'-&*"2"31%.'$3-;$), 3-*-&,&H1#*"2 Majk Zafirovski (52) diplomiral matematika na Univerzitetot Edinburg vo Pensilvanija kade bil kapiten na fudbalskiot i pliva~kiot tim na kolexot. Vo 2002 godina Univerzitetot Edinburg mu dodeli na Zafirovski titula po~esen doktor na nauki. a vo 2004 go dobi Elis Ajlend Medal na ~esta. Inaku toj e ~len na Bordot na direktori na Boing., kako aktiven ~len na gra|anskite i biznis organizacii. Zafirovski ~lenuva vo nekolku profesionalni, obrazovni i neprofitni biznis organizacii, vklu~uvaj}i gi Kanadskiot Sovet na Izvr{ni Direktori, Ekonomskiot Klub na !ikago i Makedonskiot Kulturen Centar. Toj i negovata sopruga Robin se pretsedava~i na Roditelskiot Sovet na Univerzitetot Djuk. Imaat tri sina. Majk Zafiroski, zaedno so grupa makedonski biznismeni od stranstvo }e rabotat na proekt - „Makedonija 2025-ta”, „Makedonija 2025, zvu~i kako da ima dolg period od sega do toga{ i e navistina toa dolg period. No ovaa organizacija ima golem broj kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni celi”, izjavi Majk Zafiroski. „Najva`no e da se ima stabilnost. Svetot mora da vidi deka Makedonija e stabilna. Iako ima politi~ki promeni od edna partija do druga, vetuvawata na delovnite partneri mora da bidat ispolneti. 20 2,3'#"4$/,% ("+1,%7,% $41'&*$5$$ Iseleni~ka gordost Najdobar primer za toa e Indija. Indija so godini be{e nestabilna i odedna{ se pojavi Vlada i sredina, vo koja kompanii kako Motorola, Intel i drugi, se uvereni deka {to i da se slu~i na politi~ki plan, sredinata }e bide povolna za bizni” So va{iot avtoritet vo svetot na biznisot, }e se obidete da i pomognete na Makedonija. Prvo, imav mnogu bliska sorabotka so porane{niot pretsedatel, g-not Trajkovski. Se obidovme da izrabotime strategija za Makedonija. Sorabotuvavme za govorite, koi gi dr`e{e vo @eneva i na nekoi drugi mesta i se u{te se nadevam deka }e se ispolni taa vizija. Isto taka, napravivme investicii, na{ite proizvodi da bidat na makedonski jazik. Imavme bliska sorabotka so nekolku distributeri vo Makedonija za da go zgolemime na{eto prisustvo. Se u{te nemame direktni investicii vo Makedonija, no mislime deka vo bliska idnina }e dojde do toa. Toa bi mo`elo da se slu~i. Veruvam deka fabrikite na 20tiot vek }e prerasnat vo centri za informati~ka tehnologija. Zatoa ne se potrebni oprema, zgradi. Proizvodstvoto na softverska tehnologija i obezbeduvaweto na informati~ki in`ineri e najdobar na~in za napredok na zemjata. Mo`am da vi dadam razni primeri. Vo Singapur, vo Rusija, vo Polska glavno se investira vo in`inerstvo, vo specijalisti za softver, informati~ari. So toa se sozdava kvalitetni proizvodi na lokalno nivo, no i za drugi delovi od svetot. Dali toa zna~i deka Vardarskata dolina mo`eme da ja pretvorime vo silikonska dolina na Balkanot, ]e mo`e, no ne preku no}, }e treba malku vreme. Toa e moja `elba, no treba prethodno da se stori ne{to. [to pred toa, treba da se napravi? Najva`no e da se ima stabilnost. Svetot mora da vidi deka Makedonija e stabilna sredina. Iako ima politi~ki promeni od edna partija do druga, vetuvawata na delovnite partneri mora da bidat ispolneti, bez razlika koja partija e na vlast. &"1'*4$3 Amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{ }e go nazna~i izvr{niot direktor na telekomunikaciskata kompanija Nortel, Makedonecot Majk Zafirovski za ~len na amerikanskiot Nacionalen sovetodaven komitet za za bezbednost na telekomunikaciite. Kako sovetodavna agencija na amerikanskiot pretsedatel, ovoj Sovet podgotvuva analizi i preporaki vrz osnova na koi se profilira politikata na SAD vo sferata na telekomunikaciite, informaciskite sistemi, infrastrukturnata za{tita i drugi temi od oblasta na nacionalnata bezbednost i podgotvenosta na SAD da odgovorat na itni zakani. Kako ~ovek nazna~en od Bu{, Zafirovski }e go snabduva amerikanskiot pretsedatel i negoviot tim za nacionalna bezbednost so informacii potrebni za za{tita na klu~nite amerikanski infrastrukturni i telekomunikaciski mre`i. Najdobar primer za toa e Indija. Indija so godini be{e nestabilna i odedna{ se pojavi Vlada i sredina, vo koja ima posvetenost i kade kompanii kako Motorola, Intel i drugi, se uvereni deka {to i da se slu~i na politi~ki plan, sredinata }e bide povolna za biznis. Zo{to, golemite kompanii ne se zainteresirani za investirawe vo Makedonija, Zna~i, sega ja razgleduvate opcijata da se smenat rabotite?. Vistina e derka toa seslu~uva tuka i op{to vo Jugoisto~na Evropa. Mislam deka ova e odli~na sredina za da se razvivame i mislime deka mo`eme da odigrame mnogu va`na uloga vo taa sredina. Informati~kata tehnologija e specifi~en biznis,dali vo Makedonija imame kadri, za ovaa tehnologija? Se u{te ne. No, se nadevam deka toa }e se izmeni, za{to veruvam deka toa e najva`na oblast za da se stigne od toa {to e Makedonija sega, do toa {to Makedonija mo`e da bide. Kako da se vratat vo Makedonija, onie {to uspeale vo svetot Najva`no e Makedonija da ima podobri zakoni, da se investira. Koga Makedonija }e ima uspeh, mnogu lu|e }e po~nat da se vra}aat ovde. Primer e Kina. Poradi podobruvaweto na uslovite vo zemjata, golem broj Kinezi se vratija vo zemjata. Istoto se slu~uva i vo Indija, Singapur, Polska, Ungarija. Potrebna e stabilna ekonomija, fakulteti, na koi }e ima predmeti, koi se vo soglasnost so potrebite na ekonomijata. I za toa ne treba mnogu vreme. Kina celosno se transformira{e, so 1,2 milijardi lu|e, za pomalku od 11 godini. Dali po pove}e godi{na stagnacija, ste optimist deka zemjava mo`e da za~ekori kon podobra idnina? Se nadevam, jas sum optimist, tuka ima se za Makedonija da bide uspe{na, no mora ekonomskiot razvoj da bide prioritet na site faktori vo dr`avata Kaj nas site se zanimavaat so politika? Politikata e mnogu va`na isto taka, no jas }e vi dadam primeri koga bev vo Singapur i Kina. Koga go pra{av Premierot na Kina koi se negovite najgolemi prioriteti, toj mi re~e deka ima 3: ekonomskiot razvoj, ekonomskiot razvoj i ekonomskiot razvoj. Tie znaat deka ako ima{ ekonomski razvoj, }e ima{ podobri u~ili{ta, podobro zdravstvo itn. Ako imate ekonoski razvoj, i kompaniite, kako Motorola, }e sakaat da investiraat vo Makedonija. Dali so va{eto sledno doa}awe }e moweme da zboruvame za konkretna zdelka me}u Motorola i Makedonija? 21 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija FORLTSXS&HS&FOSXRLTSXHK>I&FOSPHKZK&XR&EKVSLFROS>S Dijaspora %%7,%%2,3'#"4&3,%%%% Makedoncite vo dijasporata, vo Avstralija, Kanada i Amerika i godinava, kako i sekoja godina, gi proslavija najgolemite pravoslavni hristijanski praznici. Pravoslavnite makedonski vernici cvrsto veruvaat vo svojata vera, svojata crkva i tradicii. Iako Makedoncite se daleku od svojata tatkovina sepak obi~aite i tradiciite se lep~e vo koe e staveno i pari~ka, znak na sre}a. Makedonskite pravoslavni hramovi bea pretesni da gi soberat vernicite. U{te vo ranite utrinski ~asovi reki na Vernici se slevaa vo hramovite da ja prosledat Svetata liturgija. Po zavr{uvaweto na liturgijata nasekade se ~ita{e Poslanieto od Arhiepiskopot Ohrid- XLKTKWSOL!S& FSOKW!S&PS&LOIaS Po do~ekuvaweto na Bo`ik, makedoncite vo Avstralija ja do~ekaa i pravoslavnata Nova Godina-Vasilica. Na 10 januari 2009 vo „Barkli” restoranot vo Rokdael vo sve~ena i vesela atmosfera vo ubav ambient i prekrasna muzika so orkestarot na popularniot solist Qup~o Nastevski prisutnite gosti se veselea s$do ranite utrinski ~asovi. Tradicionalno sekoja godina na sekoja masa se servira maznik, a vo eden od niv se nao|a Vasili~arskoto pare. Ovoj pat najsre}en me|u site be{e gospodinot Drage Trajkovski kaj kogo padna vasili~arskata pari~ka i mu pripadna vrednata nagradata od organizatorite. Ovaa prekrasna ve~er be{e zbogatena isto taka i so bogata lotarineguvaat kako da se vo Makedonija. Vo Avstralija eden od najradosnite i najgolemite hristijanski praznici, proslavata na Hristovoto ra|awe – Bo`i} zapo~na na Badnik, predvesnikot na Hristovoto ra|awe, tradicionalno so peewe na Badnikovata pesna i osvetuvawe na Badnikovite gran~iwa, spored veruvaweto, simbolot na sre}ata i radosta. Na Badnik sekoja makedonska familija ima{e zgotveno posna ve~era, a i se kr{e{e Bo`iknoto 22 ski i Makedonski g.g. Stafan i Svetiot Arhirejski Sinod, isprateno do vernicite, a potoa sleduva{e naforata i pri~esnata za onie koi postea {est nedeli. Vernicite se pozdravuvaa so zborovite „Hristos se rodi” na koi se vozvra}a{e so pozdravot „Vistina se rodi”. Raduva faktot {to hramovite bea masovno poseteni i od mladite Makedonci koi bea vo golem broj. Vakva be{e slikata vo hramovite vo Melburn. Dijaspora %%&!'9,%%$%%!,#"&* ja podarok od na{ite dare`livi biznismeni. Lotarijata be{e prosledena so golemo interesirawe od prisutnite poradi ubavite i vrednite nagradi. S$ na s$edna nezaboravna ve~er koja }e ostane vo se}avawe, a prihodot i od ovaa ve~er }e odi vo fondot za humanitarni celi na ovaa na{a dobrotvorna organizacija. XRERLXI>&XR&LKEHIV Vo Sidnej-Botani Baj vo vodite na okeanot i ovaa godina makedonskite vernici vo organizacija na Makedonskite pravoslavni crkovni op{tini „Sv. Petka” od Rokdael, „Sv. Nikola” od Kabramata i „Sv. Kiril i Metodij” od Rozberi go organiziraa frlaweto na Svetiot krst. Tuka po tradicija vo makedonskiot Jordan, vo predgradieto Dols Point, pred golem broj vernici osveteniot krst vo vodite na okeanot go frli sve{tenikot prota Lup~o Dvojakovski vo pridru`ba na otec Naum Despotovski. Pove}e od dvaeset mladi mom~iwa #'5,*,%"#% 2$&$&,.,% 1"%3,4,#,% 1"%(!'&!'*% 4,%-":$3 Na 4 januari, nedela, po zavr{uvaweto na Svetata liturgija, a po povod Ra|aweto Hristovo Bo`ik i Novata 2009 godina, vo Makedonskata pravoslavna crkva “Sv. Ilija”, vo Misisaga, se odr`a proslava. Vo koordinacija so parohiskiot sve{tenik, prota-stavrofor Ilija Donev, istata be{e organizirana od u~itelite pri nedelnoto u~ili{te za veronauka i makedonski jazik i malata igraorna grupa „Ilinden”. Pretstavata zapo~na so recitacii za Ra|aweto Hristovo i pesni~ki za Novata godina. Potoa be{e izvedena drama na koja, so izvadoci od Svetoto Pismo, slikovito be{e pretstaven momentot na Hristovoto ra|awe na zemjata. Najprvo be{e pretstaven momentot za povik za popis na naselenieto i doa|aweto na Josif i Marija vo Vitleem. Potoa smestuvaweto vo pe{terata, ra|aweto Hristovo, pojavata na yvezdata, doa|aweto i poklonuvaweto na mudrecite, gnevot na carot Irod i preseluvaweto na novorodeniot so Josif i Marija vo Egipet. Po izvedbata na dramata so makedonskite ora: Neveno... i Pajdu{koto se pretstavija igraorcite pri malata igraorna grupa „Ilinden”. Na krajot na site de~iwa (gi ima{e okolu 150) im bea podeleni bo`ikni podaroci podgotveni od @enskata sekcija pri crkvata. se frlija vo vodite na okeanot da go fatat osveteniot krst no, najsre}en me|u site sepak be{e ~etirinaesetgodi{niot Kris Denkov od naselbata Piknik Point koj be{e najbrz i go izvadi krstot od razbranetite vodi na okeanot. Na na{eto pra{awe kako se ~uvstvuva, toj kratko odgovori: „Mnogu sum sre}en”! Toa mom~e navistina izgleda{e presre}eno i pokraj dobienata nagradata zlatnoto krv~e od prota Lup~o Dvojakovski. Toj be{e pari~no nagraduvan i od mnogubrojnite vernici koi go dopiraa i baknuvaa osveteniot krst. Pero Dam~evski-Kocin Kris Denkov go izvadi krstot od okeanskite vodi 23 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Diajspora FORLTSXIH&QR\K!&HS&FOSXRLTSXIH&HSWKH&XR&GS!IERHL!S&&&&& 4,%%-":$3%;%<===%% Pi{uva Ivica *elikovik „Sega e povtorno Bo`i}, no ovojpat vo pravoslavnata crkva”. Vaka tira`niot {vedski dneven vesnik „Geteborg-posten” ja zapo~na reporta`ata posvetena na proslavata na Bo`i}nite praznici vo Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina „Sveti Kiril i Metrodij” vo Geteborg. Vo ramkite na reporta`ata se preneseni izjavi na pove}emina pripadnici na Makedonskata zaednica vo Geteborg koi, me|u drugoto, go potenciraat faktot oti mnogumina planiraat slobodni denovi od rabotnite mesta za da mo`at da prisustvuvaat na bo`i}nata liturgija vo makedonskiot pravoslaven hram. Posetitelite najnapred kupu- 24 vaat sve}i na vlezot vo Crkvata, a otkako }e gi zapalat vnatre vo crkovnata sala gi stavaat vo pesok. Gore za `ivite, dolu za mrtvite, se poso~uva vo {vedskiot vesnik. Vo salata ma`ite zastanuvaat od desno, a `enite se sobirat na levata strana. Podelbata spored pol ne e potrebna, no toa nekako stana tradicija na bogoslu`bite vo Crkvata, velat vernicite. Vo reporta`ata se opi{uva i obredot so vino i leb {to po bogoslu`bata go vr{i parohiskiot sve{tenik Eftim Velkovski. Godinava makedonskiot hram na Bo`i} go poseti i Dedo Mraz koj na decata im dele{e kesi~ki so slatki. Po bo`i}nata liturgija vernicite zaminuvaat doma na bo`i}en ru~ek vo semeen krug so bogata trpeza. – Bo`i}nata trpeza na makedonskite semejstva e navistina bogata i raznovidna. Se jade misirka, svinsko, sarmi, kolbasi, slatki, veli Pavlina Spasevska, pretsedatelka X1&#"01#*-6-*-&'-& „C"*"A1#5,01)*"'“& )"&$)*-3'.+-&("3-& G-3"(1';$*"&+1&C"*"A1#59& '"5.+-4_$&5$&)10)*+"'$*"& 3.2*.#'$&$&+"#)3$&*#-($, ;$$9&)"314-&51($'-&51& 1(A"2"6.+--*&$&+"#)3$1*& 0#-8'$3&Q1514-+2"'$",X1($, ;$&'-&bc&4-'.-#$&)1&D#2-B"& '-&3#)*1*&+1&+1($*"&'-&"8"#, ;"*1&Q"#/"'&+1&A2$8$'-&'-& %-3"(1')3$1*&7#-%&+1&C"*", A1#5&$85#-("'&+1&bcde,*$*"& 51($'$= na Upravniot odbor na MPCO „Sveti Kiril i Metodij” vo Geteborg. Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina vo Geteborg opfa}a okolu 5000 vernici. Vo reporta`ata na „Geteborg-posten” &&&ZO!XS&XR&YXIEL!S Dijaspora %1'!4$5$%%%4,%%&"-$! se istaknuva deka ovde Makedoncite, neguvaj}i gi sopstvenite kulturni i verski tradicii, sekoja godina go odbele`uvaat i verskiot praznik Bogojavlenie-Vodici na 19 januari so frlawe na krstot vo vodite na ezerceto Ber{en vo blizina na makedonskiot hram vo Geteborg izgraden vo 1970-tite godini. Osven “Sveti Kiril i Meodij” vo {vedska funkcionira u{te edna makedonska pravoslavna crkovna op{tina, ~ij hram “Sveti Naum Ohridski” se nao|a vo Malme. Vo Malme e i sedi{teto na Mitropilitot evropski g. Pimen. Vo [vedska Julianskiot kalendar go sledat ruskata, srpskata, makedonskata, estonskata i finskata pravoslavna op{tina, dodeka do Gregorijanskiot kalendar se dr`at gr~kata, romanskata i siriskata zaednica. 25 Objektiv ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija -":$3% >==?%)'*"%."&("#"1" 4@ABCDEFGHD%IDCFGJG%IK% 2GLMCGF;&NKOADP%Q@D@% OCDRGDCKH%4GNKS@%.CMDIBNG% BK%BKOCMT@H@%-KCNGJ@ ,CUGDOGBNKOKH%"UCGVBNG%G%2@NDVKFBNG% TW%TW%&HDX@F%TK%QS@TKBSKIG% 2@NDVKFBNGKH%F@CKV% OK%OKIKV%QKYGNFGHD%OC@ZFGJG 26 Objektiv -KYGNF@%SGHMCTGA@%IK%UC@RKH%&IW%3SGRDFH%"UCGVBNG%IK%&NKOAD (CDHBDV@HDSKH%F@%BKQC@FGDHK%F@%!2%*C@ANK%1D[@FKIBNG -@VFGNKIG%NMRKIG%Z@%>==?%;%\&GFHDZGB\ 27 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Objektiv 1KVGJG%>==? (CDRGDCKH%%.CMDIBNG%QD]D%F@%1KVKBIDHKH%F@%3@RDFG%RKBH%IK%&NKOAD 28 Objektiv 2GCNK%(DHCKIBNGP%F@AQCZGKH%G%F@ABCDEFGKH%IK%IKVGHD%F@%1@CV@CP%BK%NMRKIGHD%2GU@ASK%G%2@CGA@F@%.DC@BGRKIBNGP% -KCK%.DC@BGRKIBNG%P%&@]K%.DC@BGRKIBNGP%3KFBH@FHGF%(DHCDBNG%G%$I@F%^K%(DHCDBNG 1K%IKVGHD%F@%"UCGVBNKHK%'ZDCK%OKRD_M%`===%IDCFGJGP%OCI%VK%NCBHKHP% OK%LDHICHG%O@HP%BH@B@%2GHNK%*KO@FL@CKI%KV%"UCGV 29 Objektiv ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD (CKRKJGA@%F@%`a=%HKR@%R@NDVKFBN@%NFGYDIFKBH &@DR%F@%NFGT@%F@%NSMQKH%\2@HGJ@\%IK%&NKOAD 30 Makedonija Objektiv "UCG_@FDJKH%2G]NK%*@FDBNG%F@%ICIKH%F@%3GSGR@Fc@CK !@NKRDHF@H@%CDOCDZDFH@JGA@%F@%2@NDVKFGA@%F@%&(%>==?%IK%bCI@HBN@ 31 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Ogni{te 1$84$%;%&1'3!1$4"% G'15.&+"31+$
, )*+1&01%$'-2"&'1& X$/'"';$&+"#-*-&$& '-;$4-*-&'"&5$&0#1(-2"&'-& '$"("'&01#1A.+-:=&Q$21&$&1), *-'.+-&(-&01)*1$&3-31&:$)*1& %-3"(1')31&$&0#-+1)2-+'1& )"21&)1&'"3123.&D-%$2$$& X2-)$=&X1&1+-&)"21&01)*14-*& )"(.%&0#-+1)2-+'$&;#3+$f&L+& S*-'-)$49&L+=&H$312-9&L+=&!2$, %"'*9&L+=&H"("2-9&L+=&L0-)9& L+=&F"*3-&$&L+=&X#-:$= Pi{uva Slavko J. \orgoski Seloto Vi{ni, zapadno od Struga, e nare~eno u{te Selo na starci ili Svekrvino Selo. Imeto Vi{ni go ima dobieno poradi viso~inata (1100 metri nadmorska visina) na koja e rasposlano. Skrieno e vo polite na planinata Jablanica, a od ridot kaj mestoto vikano Sveta Nedela se gleda panorama na Sruga, Ohrid, ezeroto i golem broj sela vo ohridsko-stru{kiot region, kako i planinata Gali~ica so nejzinite ubavini. Toa e oddale~eno osum kilometri od Struga. Po imeto mnogumina mislat deka vo nego )'.'4#,*,%$%"-$+,/"*%4,%(!,7401,d'%4,%&1W%&(,& Spasovden, kako {to na{ite lu|e go narekuvaat denot na Hristovoto Voznesenie, e eden od dvanaesette glavni religiozni praznici {to so golema po~it se slavat {irum hristijanskiot svet. I vo Makedonija, ~etiriesettiot den po Veligden – koga spored bibliskoto predanie, Hristos se voznesol na neboto, bil posebno odbele`uvan. Osobeno sve~ena atmosferata na toj den bila vo selata kade {to lu|eto, poradi svojata iskonska povrzanost so prirodata na ovoj praznik mu pridodavale i svoi folklorni tolkuvawa, povrzuvaj}i go voznesot na Bo`jiot Sin so ve~nata obnova na prirodata. Vo stru{kiot kraj, poto~no vo selata Vi{ni i Vev~ani, Spasovden e den koga tamo{nite lu|e se potsetuvaat na edna stara legenda. Kako {to ka`uva taa - vo Vev~ani nekoga{ `iveele brat i sestra koi so golema qubov mu se predale na hristijanstvoto i `iveele vo svet `ivot. Poradi ova, naselenieto od celiot kraj gi prifatil kako svetci i kon niv se odnesuvale so osobena po~it. Osobeno bila po~ituvana sestrata koja se vikala Spasica, koja koga se zamomila, se preselila vo Pe{ternata crkva kaj s. Vi{ni kade {to, `iveej}i kako kalu|erka i 32 tkaej}i po cel den kilimi na razboj, go minala ostatokot od svojot `ivot. Po nejzinata smrt, a `iveela dolgo, selanite od s. Vi{ni sakale da go so~uvaat spomenot za nea. Nekolku godini otkako po~inala, tie go zele nejziniot ~erep i go odnele vo Struga kaj najdobriot i najpro~ueniot kujunxija od toa vreme za toj od srma i filigran, da napravi srebrena maska so koja }e se za{titat ostankite na svetata Spasica. Vo godinite potoa maskata na sv. Spasica stanala najceneta relikvija na Pe{terskata crkva. Ottoga{ sekoj Spasovden devojkite od s. Vi{ni i okolnite sela se sobiraat za da pojdat na poklonenie vo crkvata nosej}i pritoa podaroci. Imeno spored legendata se veruva deka taa }e im pomogne {to pobrgu sre}no da se oma`at. Spored utvrdeniot ritual devojkite, otkako }e se poklonat na Sveticata ja zemaat nejzinata srebrena maska i so nea go obikoluvaat celoto selo, odej}i od ku}a na ku}a i sobiraj}i darovi za crkvata. Inaku, ~esta da gi nosi relikviite na sv. Spasica sekoga{ i pa|a na najstarata nema`ena devojka od seloto bidej}i se veruva deka toa }e i pomogne da go najde svojot k’smet, t.e. svoeto mom~e. Ogni{te %&')" ima vi{ni-~ere{ni. No, imeto ne go dobilo po izobilieto na vi{novi drvja, koi gi ima no ne vo golem broj tuku po viso~inite na koi e rasprostraneto. Legendata veli deka seloto bilo izgradeno koga osmanliite vladeele vo Makedonija. Na mestoto na dene{noto selo, toga{ nemalo ni{to. Predanieto veli deka koga `itelite na Rado`da begale od zulumot na ba{ibozukot i na turskiot asker, se kriele vo planinata. Tamu po~nale da kradat ku}arki i go napravile Vi{ni. Koga selanite }e gi pra{al nekoj kade `iveat, kuso odgovarale - na vison, na visoko, na vi{nine. Ottamu doa|a imeto Vi{ni i ne e povrzano so ovo{je. Vremiwata stari, te{ki gi naterale lu|eto da begaat i da se skrivaat vo planinite ili karpite, samo da bidat po{tedeni od zulum}arite. Se smeta deka ova selo e me|u postarite vo op{tinata. Mnogu vekovi ropstvo pominale no Vi{nenci verata i nacijata ne gi prodale na nieden porobuva~. Bilo i ostanuva da postoi kako ~isto makedonsko i pravoslavno selo so nekolkun familii Vlasi. Vo ova selo postojat sedum pravoslavni crkvi: Sv Atanasij, Sv. Nikola, Sv. Kliment, Sv. Nedela, Sv. Spas, Sv. Petka, Sv. Vra~i. Vo prvata se vr{at site slu`bi i obredi, a vo drugite se slavi samo na nivniot imenden. Crkvata Sv. Petka e izgradena po inicijativata i zalo`bite na Slavko \or|ovski so svojata familija od selo Vi{ni, a osvetena vo juli 2007 godina. Seloto Vi{ni e so borben duh i tradicija. Vo NOB za sloboda na makedonskata nacija zaminale vo partizani golem broj mladinci na Karaorman, Slavej Planina i na drugi mesta. A svoite `ivoti na boi{tata gi ostavija Qube Simonoski, Boris Vol~eski, \or|i Klenkoski. Po osloboduvaweto seloto se preporodi. Site lu|e, stari-mladi, ma{ko i `ensko, u~enici, studenti se dadoa vo izgradba na seloto. Se otvori nov sovremen pat Vi{ni-Struga, na sretselo se izgradi mladinski dom, na vi{nenskata reka se izgradi elektri~na centrala, napraven e vodovod do sekoja ku}a, popraveni se i napraveni se novi ku}i. Seloto broe{e okolu 200 ku}i so brojnost od 650 do 1000 `iteli, a postoe{e i redovno {estgodi{no u~ili{te. Od 1945 godina do negovoto zatvorawe na slu`ba bile ovie u~iteli: Janko Mitrevski od selo Vi{ni, \oko Cvetkovski od selo Qubani{ta, Angele \orgioski od ('8*'!4,%5!31,%&1W%&(,& Postavena vo edna karpa, koja od podno`jeto pa do samiot objekt e vo visinska razlika od okolu devedeset metri, sovladana so pat~e vkopano vo karpestiot teren a vo ponovo vreme so betonski skali i `elezna ograda. Prirodniot otvor na pe{terata se nao|a na ju`nata strana i e zatvoren vo dolniot del so kamen, vo koj e smestena vleznata vrata. Denes od stariot hram, napraven od drvena gra|a, ostanale samo tragi. Denes lo{ata sostojba na `ivopisot se dol`i pred s$ na neposrednoto vlijanie na atmosferskata vlaga, koja za vreme na vla`nite periodi od godinata navleguva vo vnatre{nosta i predizvikuva mehani~ki erozii. Vo apsidalniot del e naslikana sv. Bogorodica koja za prvpat e signirana kako Spiliotisa, t.e. Pe{terna, od tipot na Oranta, so maliot Hristos na gradite, a pod nea e naslikana golema kompozicija „Liturgiska slu`ba na Svetite arhierei”: sv. Vasilie Veliki i sv. Jovan Zlatoust. Tie se poklonuvaat na Svetata trpeza na koja e polo`en maliot Hristos. Na severnata strana se naslikani Svetite vra~i - doktori: sv. Kuzman i Damjan, a do niv Svetitelkite – ma~enici: sv. Marina, sv. Nedela, sv. Tekla i sv. Petka. Nepoznatiot zograf ni se poka`uva kako soliden majstor koj svoite figuri mnogu ve{to gi vklopuva vo neramniot prostor, poradi {to tie ne gubat mnogu od realnosta na formite i proporciite. Realen e vpe~atokot deka naslikanite likovi vo ovie kompozicii zografot mnogu ve{to gi transformira preku edna monumentalna forma. Sumiraj}i gi na kraj celokupnite dosega{ni iska`uvawa na ovaa pe{terna crkva, bi zaklu~ile deka e so~uvan eden izvonreden i po svojata specifi~nost redok spomenik, kade {to ~ovekot–isposnik, koristej}i gi prirodnite ubavini, napravil edno prijatno kultno mesto za svoite potrebi. selo Oktisi, Aco i Makedonka od Bitola, Damjan Nasteski, Stojan Ta{tanoski i Nede Simonoski od selo Vi{ni. Site ovie nastavnici mo`at da se gordeat so nivnite generacii u~enici, a denes zavr{eni nastavnici, profesori, doktori, pravnici, ekonomisti, agronomi, in`eneri, tehni~ari i dr. Naselenieto od ova selo otsekoga{ se zanimavalo so zemjodelie, {umarstvo, sto~arstvo, a najmnogu so pe~albarstvo. Nadaleku se poznati vi{nenskite yidari, fasaderi, tesari. Poradi toa re~isi celoto selo e otseleno po razni gradovi i dr`avi. najmnogu gi ima vo Struga, Ohrid, Bitola, Skopje. Vo Srbija vo Ni{, Rakovica, Belgrad. Vo Slovenija, Italija, Amerika, Avstralija i drugi zemji. Vo Vi{ni poradi migracijata selograd ostanale da `iveat u{te 10-20 fa- milii. Nema podmladok, nema {kolo, ne e ona {to be{e pred 30-40 godini. Vo seloto ostanaa samo babi i dedovci. So pravo edna stara vi{nenka seloto go nare~e „Selo na starci” ili „Svekrvino Selo”. No, pulsot na `ivotot vo Vi{ni s$ u{te ne e zapren. Vi{nenci iako rastureni po cel svet, so zaedni~ki sredstva i so pomo{ na ARM uspeaja da go popravat patot Struga – Vi{ni i da go asfaltiraat, a mesnata zaednica pravi napori za revitalizacija na ova selo. Mnogu lu|e gi saniraat svoite ku}i, gradat vikendi~ki, za razvivawe na selski turizam. Vo plan e i popravka na ski-liftot kako i sanirawe na patekata za skijawe so {to }e se razvie zimskiot turizam, a stariot mladinski dom i u~ili{teto }e bidat pretvoreni vo motel. 33 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija >RHK&Y]TIXL!K&,&ERSVIH&,&FOXIHIZ&HS&GS!IERHL!KR>&QSTI> ?L!RFVI9&ge=bh=bcgh&i&bc=eb=bccd@ Portret 4'7,-"!,14$"*% -,!#% >1'$&Y.2"+)3$&A"/"&0#+$1*&/*1& 51&0#"*)*-+$&%-3"(1')3$1*&A-2"*& +1&%-3"(1')3-*-&($4-)01#- K8+1'#"('1& %.8$:3$&'-(-#"'9& *-';1+-2"'9&)1& :.+)*+1&(1&)1+#/"')*+1& (#-%)3$&(-&51&$8'$4-')$#-& 2$31*&/*1&51&*123.+-9&*14& #":$)$&01("('-3+1&"&(1A-#& $&+1&3-#-3*"#'$*"&.215$&$& +1&.215$*"&1(&32-)$:'$1*&$& )1+#"%"'$1*&#"0"#*1-#=&X1& '"51+$1*&.%"*'$:3$&10.)&)"& +A#14.+--*&)31#1&je&2$31+$i #124$&$&'-)21+$= 34 Portret R oden e vo Skopje, samo na den pred novata 1932 godina kako prvo dete na skromnoto semejstvo na Donka i Aleksandar [ulevski. Detstvoto i mladosta gi pominuva vo starata semejna ku}a vo skopskoto Pajko maalo ~ija lokacija od dene{en rakurs e vo dvorot na u~ili{teto „Sv. Kiril i Metodij” sproti makedonskata Opera i Balet od edna strana i obnovenata crkva na Presveta Bogorodica od druga strana. Toa e maaloto za koe ~esto raska`uva so golema qubov i nostalgija. Toni be{e mnogu gord na svoite sosedi, li~nosti koi se del od kulturnata istorija na Skopje i na Makedonija. Niv gi ima vo razli~ni segmenti od umetnosta, akteri, re`iseri, slikari, muzi~ari bliski na negovata vozrast. Gord na opkru`uvaweto vo koe raste, ~esto raska`uva za mnogute slu~ki od detstvoto, za rabotata na tatka si na tetovskata tro{arina, za skromnosta na majka si. Raska`uva i za mlade{kite denovi so sestra mu Cvetanka (koja isto taka stanuva ~len na Baletot). Toa e vreme na skromni uslovi na `ivot. Po zavr{enoto osnovno obrazovanie 1946 godina se zapi{uva vo Dr`avnoto muzikalno {kolo, instrument violon~elo, po sovet na tatko mu Aleksandar, koj vo toj period raboti vo horot na Skopskata opera, osnovana kako nov umetni~ki segment pri Narodniot teatar. Iako poka`uva sklonost kon sportot, vo toj moment muzikata pobeduva. Opredelbata na tatko mu za negovo muzi~ko obrazovanie e kako rezultat na posebnata muzikalnost {to ja poseduva Toni. Taka mladiot i nadaren muzi~ar trgnuva vo edukacija za idnata profesija. I taka ~asovi, ve`bi od den vo den pominuva prvata godina, no Toni ne e zadovolen od samiot sebe, go saka violon~eloto no toa ne e ona {to go ispolnuva negoviot talent. I se bi bilo poinaku ako sudbinata ne intervenira{e. Taa intervencija e sredbata so @or` (\or|i Makedonski) pokanata za sledewe na operskata pretstava „Travijata” poto~no baletskiot fragment vo nea. Ovoj nastan go pravi svoeto. Nebare siot horizont mu se otvora i du{ata mu se ispolnuva. Pokanata od \or|i Makedonski, osnova~ i {ef na Baletot pri MNT, da bide del od baletot na MNT ja prifa}a i ja do`ivuva kako golem predizvik. So radost i verba vo sezonata 1949/50 stanuva ~len na Baletot na MNT. Prvite nekolku sezoni, paralelno so rabotata, poseduva i baletska nastava {to e neophodno pokraj muzikalnosta. Entuzijazmot, talentot, no mora da ja u~i i baletskata azbuka. Rabotata e te{ka i iscrpuva~ka, no mladosta mu e sojuznik. Terpsihora go pregrnuva i go zema pod svoja zakrila. pi{uva: Aco Dimitrovski Od obi~noto sekojdnevje vleguva vo svet {to e sosema poinakov od toj {to go poznava dotoga{. Zatoa ima namera tuka da ostane, da nau~i, da se poka`e i doka`e, da ja opravda verbata vo sebe i doverbata na svojot profesor i {ev na baletot \or|i Makedonski. Podocna mnogu raboti so Nina Kirsanova i so klasniot rakovoditel Aleksandar Dobrohotov, ~ii imiwa isto taka se povrzani so po~etocite na Makedonskiot balet. Vo prvite sezoni nastapuva kako ~len na ansamblot vo baletite „Valpurgiska no}”, „Bah~isarajska fontana”, „Fran~eska Daramini”, „Bolero”, „Baletska ipresija”. „Polove~ki logor”, „Rapsodija”... Sekojdnevnata naporna rabota go zbogatuva, go nadgraduva kako umetnik i kako tan~ar. Rezultat od prethodno ka`anoto e dobivawe na prvata solo-partija vo baletot „[eherezada” (go igra Crnecot). Za Toni toa e moment na „mala” „odva`nost” i pogolema sigurnost. *uvstvuva deka ja pominuva uslovno re~eno „rampata” kaj koreografite i upravata. Ve}e slednata godina i vo narednite sezoni mu se doveruvaat golem broj solisti~ki partii {to zna~i i pogolema odgovornost za mladiot baletski umetnik. Taka, vo sezonata 1953/54 toj e solist vo baletite „Balerina i banditi”, „Pokana za tanc”, „Kopelija”, „Zaspanata ubavica”. Na negovo ogromno zadovolstvo i radost, publikata go prifa}a mo{ne srde~no, toa e ostvaruvawe na negoviot son da igra na scenata na stariot teatar pokraj Vardar. Ostvaruvaweto na sonot nosi i silno ~uvstvo na odgovornost koe se zgolemuva pred sekoj nastap, svesen deka publikata o~ekuva da vidi {to }e poka`e, dali }e bide podednakvo dobar kako i prethodniot pat. I na negova radost i na radost na negovite roditeli, Toni rano gi u`iva ubavite momenti na te{kata profesija. Se redat novi ulogi i sekoja od niv go zgolemuva negoviot „kapital”. I sosema razbirlivo sekoj umetnik po- sakuva pogolemi zada~i. Vo 1995 godina ja dobiva prvata glavna uloga vo baletot na Fran Lotka „\avol na selo”, vo koreografija na Pia i Pino Mlakar. Vo narednite sezoni igra i mnogu drugi glavni partii vo brojnite premierni baleti „Ohridska legenda”, „Silfidi”, „Labin i Dojrana”, „Zlatnata ripka”, „[pansko kapri~o”, „Romeo i Xulieta”, „*ovek i kob”, „Qubovta vol{ebni~ka”, „Kopelija”, „Ramki i odyivi”, „Abolicija”, „Balada za Skopje”, „Tancot na kadetite”, „Rajmonda”, „Trirogatata {apka”, „Triagolnik”, „Freski” i mnogu drugi ... Tie ulogi se `elba i gordost na sekoj baletski igra~. No, Toni igra i pomali ulogi. Koga stanuva zbor za niv }e ostane zabele`ana negovata izjava: “Zadovolstvo mi pravat i pomalite ulogi, obi~no karakterni likovi i nivnoto kreirawe ostavi dlaboki tragi vo mojata umetnost, a kaj publikata ostanuvaa zasekoga{ zabele`ani i dolgo pameteni”. I navistina i toj samiot gi pameti svoite ulogi, gi nosi vo sebe i qubomorno gi ~uva. Od bogatata galerija likovi {to gi tolkuva nekoi mu se posebno dragi. Likot na {umarot, Hilarion vo „@izel” go tolkuva dolgi godini na scenata na mati~niot teatar, so site @izel-i, do`ivuvaj}i go odnovo i odnovo stradaweto na glavniot lik i negovata neostvarena qubov kon @izel. Ulogata na Romeo vo „Romeo i Xulieta”, so godini ja nosi dlaboko vo sebe, do`ivuvaj}i go iskreno veronskiot qubovnik, prenesuvaj}i go verno sekoj negov bol, izrazuvaj}i ja qubovta so radost i taga, vo isto vreme predavaj}i se od po~etok do kraj na dejstvieto. Se slu~uvalo da ja ~ue muzikata na radio i na TV, ne e va`no kade se nao|a, stanuva i go markira sekoe dvi`ewe. Vpro~em muzikalnosta e negov genetski kod od boga daden. KOREOGRAFITE ZA TONI ZNA*AT MNOGU Koreografite zazemaat zna~ajno mesto vo karierata na sekoj baletski prvenec pa i vo karierata na Toni [ulevski. Vo tekot na negovata triesetgodi{na kariera ima mo`nost i sre}a da raboti so najpoznatite evropski koreografi, gosti na scenata na Makedonskiot balet. Me|u niv Nina Kirsanova, golemiot Dimitrie Prali}, Pia i Pino Mlakar, Lovro Mata~i}, Zvonimir Tajzl, Jurij Mja~in i drugi. Vo svoite se}avawa, spomenuvaweto na nivnite imiwa na Toni mu pottiknuvaat spomeni za razli~ni situacii. Nina Kirsanova mu zna~i i kako pedagog, koreograf, profesor... Se}avawata za nea sekoga{ mu bea mnogu silni. 35 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Portret Mnogu ~esto go spomenuva{e nejzinoto obra}awe kon nego za vreme na probite vo stariot teatar kraj Vardar „Nu [ulevski davaj”. Seto toa tolku zboruva{e za Kirsanova {to mnogu kriti~ari po~naa da se pra{uvaat koja e taa energija, entuzijazam i sila {to gi poseduva taa dama. Negovata sopruga Eliza [ulevska ima{e mo`nost ili sre}a da ja zapoznae. Iako, vo poodminati godini, taa dr`e{e do sebe, vo dolg fustan od crno kadife, so ednostavna linija, so belo krzno le`erno prefrleno preku ramewata i sredena frizura. Nina `ivo komunicira{e so site okolu nea. Izgleda{e kako p~ela matica za baletot. Na pauza na edna pretstava se sobravme okolu nejze vo foajeto na Univerzalnata sala na {totuku vostanovenite Majski operski ve~eri, pri gostuvaweto na Baletot na Narodno pozori{te od Belgrad, stavi silen vpe~atok. Toa be{e vreme na magistriraweto na Arheologija na Nina Kirsanova. Be{e vo sedmata decenija od `ivotot. Toni osobeno go po~ituva{e i Dimitrija Prali}, so kogo pove}e pati ima sorabotuvano i po linija na negovoto makedonsko poteklo. Eden od retkite koreografi e i Jurij Mja~in od toga{en SSSR, koj podolg vremenski period ostanuva da raboti vo Makedonija. LOVRO MATA*I] ZA TONI OSTANA NEGOVA IKONA Poznatiot dirigent ostana negova ikona. Mu be{e poim za muzikalnost, profesionalnost i znaewe. So nego rabote{e na operata „Orfej” i „Medium” na koe maestro Mata~i} e dirigent i re`iser. Isklu~itelno go po~ituva za se {to ima napraveno za Makedonskata opera i balet. Za maestro Mata~i} i Toni e vrzan eden kuriozitet na koj prisustvuval i maestro Van~o !avdarski. Li~no uveren vo muzikalnosta na Toni, maestro Mata~i} vo prisustvo na maestro !avdarski mu vetuva dirigirawe na predigrata na operata „Karmen” na edna od generalnite probi. Po pove}e godini ova vetuvawe se ispolnuva i maestro !avdarski na Toni ja ostapuva dirigentskata palka pri nastapot na operskiot orkestar vo foajeto na MNT (MOB) na pre~ekot na Novata 1995 godina... 36 NASTAPITE NA TONI VO STRANSTVO Prvo gostuvawe na Toni [ulevski vo stranstvo e vo Grcija, Solun (1995) godina, potoa doa|a Kaqari/Italija (1962), Bratislava/Slova~ka (1964), Klu`/Romanija (1969), Hajdelberg, Landau, Ludvigskafen, Baden/Baden/ Germanija (1970), Bugarija (1975), Lox/ Polska/ (1977), Francija..., a vo juni 1959 se uka`uva posebna mo`nost za gostuvawe vo Toronto - Kanada. Gostuvawata vo biv{ite ju-prostori se za~esteni osobeno po zemjotresot vo 1963 godina, koga [ulevski e na dolga turneja vo mnogu kulturni centri. Toa e vreme koga i prakti~no MNT so trite ansambli ostanuva bez pokriv nad glava. Vo Skopje se nastapuva na im- provizirana scena, podgotovkite se na otvoreno, a smestuvaweto e pod {atori. Toni nikoga{ ne ja pre`ali zgradata na stariot teatar pokraj Vardar, hramot na umetnosta vo koj toj vleguva na sedumnaesetgodi{na vozrast kako negov vtor dom. Mnogu ~esto so taga zboruva{e za foajeto, za salonot, za kadifenite teatarski zavesi, rasko{nite lusteri, ukrasnite ornamenti i ubavite karijatidi, za ogledalata so zlatni ramki. Makedonija Stariot skopjanec od Pajko maalo, kako samiot so gordost se narekuva{e, nikoga{ ne im prosti na onie koi ne se potrudija dovolno i ne gi ispitaa site mo`nosti da se spasi starata zgrada na teatarot. Vo poslednite godini od negovata kariera, soo~en so faktot deka baletot e profesija na mladosta, nao|a{e na~in da go ispolni slobodnoto vreme. Se vklu~i vo rabotata na Horot na MRT pod dirigentstvo na Dragan [uplevski. Gostuva{e vo pove}e od deset godini kako horist na koncerti vo zemjata i vo stranstvo - Francija, Anglija, Belgija... Toni [ulevski be{e prvenec na Makedonskiot balet vo godinite na najgolemata afirmacija so redok scenski {arm. Toj poteknuva{e od sredinata so vrodena mo} likovite da gi interpretira preku izrazita dramska ~uvstvitelnost i se vbrojuva vo redot na najuspe{nite solisti, istaknuvaa baletskite kriti~ari koi pi{uvaa za makedonskiot pe~at. [ulevski be{e i ostana olicetvorenie na baletski igra~ koj so goleama predanost se posvetuva na te{kata rabota i vo konkurencijata na drugite ma{ki igra~i od toga{na Jugoslavija koi vo toa vreme gi popolnuvaa redovite na makedonskiot ansambl. Profesijata baletski igra~ ne e ni malku lesna. Taa stanuva u{te pote{ka koga se znae deka pred toa nemalo primeri od kogo da se u~i. Qubopitnosta i ogromnata `elba da se navleze vo tajnite na baletot se onie karakteristiki svojstveni za umetni~kata du{a na Toni [ulevski. Zadovolen od brojnite odigrani ulogi, od kritikata, od publikata, do krajot na `ivotot Toni [ulevski ostana so bolka vo du{ata poradi faktot {to „nadle`nite” ne se setija da go udostojat so niedno priznanie za negovata tri decenii dolga umetni~ka kariera. Doajenot na Makedonskiot balet, dr`avata ne go udostoi so niedna nagrada, ne mu odbele`a jubilej na scenata, ne go odbele`a negovoto zaminuvawe vo penzija. Doajenot na Makedonskiot balet, odbi da bide ~len na koja bilo partija. RLFRO]XSkI&HS&GS!IERHL!KR>&VSPK! Leksikon 7,%/,7$3"*%"#)0+$% 2,3'#"4&3$"*%4,!"# RD1#%.+-B"*1&'-& '-/$1*&2$*"#-*.#"'& 4-8$3&(14("&3-31& 014-+-&'-4%-23.&)-3-'-&1(& +"2$31)#0)3$*"&$&+"2$31, A.5-#)3$*"&/1+$'$)*$=&K& 8-&"('$*"&$&8-&(#.5$*"&*1-& 18'-:.+-/"&A.("B"&'-&%-3", (1')3$1*&'-#1(9&$&'-4512"%-& 10-)'1)*&(-&$%&)"&$82$8'"&1(& #-;"*"&02"'1*9&1312.&314/*1& +"_"&(1251&+#"%"&)$&5$&+-(-*& 1:$*"= V esnikot „Rabotni~esko delo”, od 9 oktomvri o.g. ja donesuva statijata na Georgi !ankov, organizacionen sekretar na BRP (k), pod naslov „Predavnicite na socijalizmot i na makedonskoto delo”. Toa e eden prilog pove}e vo redot na nevozdr`anite napadi protiv na{ata zemja i na{eto vodstvo {to usledija od razli~ni strani po donesuvaweto na rezolucijata na Informbiroto. Nie }e se zapreme ovdeka na taa statija, dokolku vo nea, me|u drugoto, se zasegnuva i na{iot literaturen jazik, dokolku pi{uva~ot na{ol za shodno da se iska`e ne samo za pra{aweto na upotrebata na na{iot literaturen jazik vo Pirinska Makedonija, ami i voop{to za negoviot sovremen oblik. Na pove}e pati po rezolucijata na Informbiroto, pri razli~ni slu~ai, mo`ea da se ~ujat od strana na izvesni rakovoditeli na BRP (k) iska`uvawa vo odnos na makedonskiot jazik {to napolno se poklopuvaat so velikobugarskoto stanovi{te za nego. Od takov karakter se iska`uvawata na Georgi !ankov vo spomenatata statija koja besporno go tolkuva vo toj odnos stanovi{teto na CK BRP (k). Se dobiva ne{to svoeobrazno: doskoro znamenosec na borbata protiv na{iot jazik be{e bugarskata opozicija so svojot pe~at, (BRP (k) ja proglasuva{e toga{ 37 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Leksikon potrebata da se iskorenat tie i sli~ni velikobugarski projavi). Deneska pak se pra}aat streli protiv na{iot jazik tokmu od strana na rakovoditelite na BRP (k). !udna preemstvenost! Se „korigira” generalnata linija na borbata protiv velikobugarizmot, se „korigiraat” poedinci, otka`uvaj}i go toa {to samo pred edna godina ili duri i pred nekolku meseci samite go ka`uvale. Pove}e od o~evidno e deka dene{niot odnos na bugarskite rakovoditeli sprema na{iot jazik ima svoi dlaboki korewa vo teorijata na velikobugarizmot. Zatoa, makar nakratko, }e treba da se zapreme na toa, po kakov na~in se sre}ava{e na{iot literaturen jazik od strana na balkanskite {ovinisti voop{to, i na bugarskite posebno, kakvi argumenti tie priveduvaa protiv nego kako jazik na oddelna nacija. So toa }e ni se otkrie izvorot na onie razbirawa {to deneska se iznesuvaat od bugarskite komunisti kako najnovi „marksisti~ki” iznajduvawa vo taa oblast; toa }e bide istovremeno i najdobar uvod vo kritikata na istra`uvawata za makedonskiot jazik {to se sodr`at vo spomenatata statija na !ankova: 2 Oformuvaweto na na{iot literaturen jazik dojde kako pojava najmalku sakana od velikosrpskite i velikobugarskite {ovinisti. I za ednite i za drugite toa ozna~uva{e budewe na makedonskiot narod, i sledstveno najgolema opasnost da im se izlizne od racete plenot, okolu koj{to ve}e dolgo vreme si gi vadat o~ite. Raspravijata me|u niv e dobro poznata. So kakvi sredstva se vode{e taa na jazi~noto pole? Treba{e po sekoja cena da se doka`e pripadnosta na makedonskiot „dijalekt” kon srpskiot ili bugarskiot jazik; so taa pred namereno postavena cel se prio|a{e kon pra{awata od istorijata na toj „dijalekt”, taka {to faktite poslu{no se redea na nejziniot konec, davaj}i dve razli~ni „nau~ni” teorii, nae`eni edna sprotiv druga; vrz osnova na taka ustanovenata pogolema blizost na „dijalektot” so srpskiot ili so bugarskiot jazik avtomatski, spored site pravila na „naukata”, se ustanovuva{e nacionalnata pripadnost na makedonskiot narod, t.e. ka`ano so pogolema preciznost: se osve{tava{e pravoto na ednata ili drugata bur`oazija da go eksploatira krvaviot trud na makedonskiot narod. Me|utoa, izgradbata na samostoen makedonski literaturen jazik, {to po~na osobeno da se razgrnuva pred minatata vojna vo Vardarska Makedonija, dojde da poka`e deka celata taa smetka se pravela bez kr~marot, deka ne se pra{al onoj {to bil na prvo mesto za pra{uvawe - makedonskiot narod. Pravoto da se opredeli kako edno ili drugo, pravoto da go prepoznae za svoj eden ili drug jazik, be{e vo negovite race - i nikoj toa pravo, so 38 Makedonija nikakva „nauka”, ne mo`e{e da mu go odzeme. Koga pak toj narod dojde do zbor, koga zakrepna vo nego nacionalnata i politi~kata svest, toj se opredeli po takov na~in, {to se vide seta neosnovanost na dlabokomisleno skroenite {ovinisti~ki teorii, oble~eni vo prevezot na stroga „nau~nost”, za negoviot jazik i negovata narodnosna pripadnost. Mo`e{e li oformuvaweto na na{iot jazik da bide pojava slu~ajna, duri izmislena? Se razbira deka ne mo`e{e. Pojavata na na{iot literaturen jazik dojde kako priroden rezultat od na{iot nacionalen razvitok vo novoto vreme, dojde kako viden izraz za onie procesi {to se izvr{uvaa vo `ivotot na na{iot narod i {to go obuslovuvaa negovoto oformuvawe vo sovremena nacija. A tokmu toa be{e {to hegemonistite nej}ea da go znaat i priznaat. Na toj fakt {to po~na da niknuva novata makedonska literatura, tie na prvo vreme sakaa da mu pridadat izvesno potesno, za niv pouspokoitelno zna~ewe, kako vo slu~ajot da se raboti za tolku obi~noto folklorisawe, od radost na onie literaturni nastojuvawa na oddelni narodni govori, kakvi enov, smetaj}i ja, se razbira, za pi{uvana na bugarski dijalekt. Mladenov saka{e duri da zklu~i, od faktot {to V. Markovski pi{uval ednakvo dobro i na bugarski jazik i na makedonski „dijalekt”, deka toa bilo u{te eden dokaz za edinstvoto me|u bugarskiot literaturen jazik i narodnite govori, vo koi toj gi broe{e i makedonskite. No skoro lu|eto {to vaka ja osmisluvaa pojavata na makedonski literaturni tvorbi treba{e da se prostat od svoite iluzii. Tie tvorbi bea ne{to pove}e od folkloristi~ki egzibicii, tie bea izraz za raste`ot na makedonskoto nacionalno dvi`ewe vo borbata protiv porobuva~ite na na{iot narod. Zatoa ovie se nafrlija protiv makedonskata literatura i makedonskiot jazik, protiv nivnoto pravo da postojat i da se razvivaat. Odnosot i na srpskata i na bugarskata bur`uazija sprema makedonskiot literaturen jazik mo`eme da go formulirame vo ovie dva plana: 1) nastojuvaweto „nau~no”, so logi~ni dovodi da se negira makedonskiot literaturen jazik; 2) ~isto ~uvstveniot odnos sprema makedonskiot jazik. Se razbira deka ednoto ne mo`e da se oddeli od drugoto, ami kako otrov so {to ima vo sekoja literatura, na primer vo hrvatskata (na kajkavski i ~akavski dijalekt), pa i vo bugarskata (na {opskiot: Elin-Pelin). Interesno e na primer da se zabele`i deka vo odnos na poezijata na V. Markovski takvo stanovi{te zazema{e profesorot na Skopskiot filozofski fakultet Milivoj Pavlovi} (vo knigata „Jazik i narodna kultura” Skopje, 1937), smetaj}i ja za pi{uvana na srpski dijalekt, i davaj}i i vo taa ramka pravo na postoewe, i od druga strana profesorot na Sofiskiot univerzitet Stefan Mlad- otrov se proniknuva. Po prvata to~ka se postavuva{e tvrdeweto deka makedonskiot literaturen jazik ne se javuva kako rezultat na eden priroden istoriski razvitok, ami se izmisluva, se sozdava ve{ta~ki, „po direktiva”, „so dekret”. Kako takov toj bi protivre~el na seto ona {to naukata za jazicite go znae i poznava, toj bi bil edna himera, smislena da prikrie izvesni zadni politi~ki celi. Taka vo Bugarija poznatiot gla{ataj na v. „Zora” - Jordan Badev saka{e da ja pretstavi seta taa rabota kako delo na nekolku manijaci „nesvesni i svesni orudija na srpstvoto i na bol{evizmot” (sp. „Prosveta”, VIII, 1, 1942). Toj gi nare~uva{e vaka onie {to ne rabotea vo soglasnost so negovata teorija, deka t.n. „makedonstvo” se izmislilo vo stara Jugoslavija kako „reakcija protiv sistemot na porobuvawe”, od nekoi mladi lu|e - „{to pribegnaa do edna politi~ka manevra: bidej}i bugarska narodna svest ne mo`ea da ispoveduvaat, a srpska ne mo`ea da primat, izmislija treta - makedonska. Nie ottuka, od Bugarija go primivme toa kako edinstveno trpime na~in na otpor protiv nasilnata asimilacija. I, navistina, - zaklu~uva Badev - edna nova makedonska nacionalna svest ne bi mo`ela da ima nikakvo drugo opravdanie, niti op{testveno-politi~ko, niti pak istorisko”. Tolku pove}e bea neprijatno iznenadeni badevci, koga po nivnoto „osloboduvawe” na Makedonija, moraa lice so lice da se sretnat so edna sosema poinakva stvarnost otkolku {to nim im se ~ine{e. Makedonskiot narod, nacionalno razdvi`en, nabrzo go izrazi svojot odnos sprema nekanetite „osloboditeli”. Vo edna takva situacija, se razbira, deka osobeno silno gi drazne{e velikobugarite postoeweto na makedonskata literatura. Otade i se napinaa badevci da doka`uvaat kako taa „izmislica”, dosta itra dodeka bila upravena protiv srpstvoto, sega treba da ja snema: „Po osloboduvaweto i obedinuvaweto ’makedonskata kni`evnost‘ opravdana vo srpsko vreme kako zgoden zaklon na gri`ata i streme`ot za nacionalno samoza~uvawe, stanuva izli{na. Napi{anoto do deneska - spisanija, stihotvorni zbirki, drami, statii, raskazi i dr. - }e ostane kako cenen dokument vo istorijata na borbata na makedonskite Bugari protiv srpskoto gospodstvo. Pred nadarenite borci se otkriva {irok prostor: eden bogat i ustanoven po oblik i sodr`ina kni`even bugarski jazik, {to gi obedinuva duhovnite usilbi na site Bugari i {to dava iskazni sredstva za site nijansi na mislata i ~uvstvata. Pisanija na nare~je otsega natamu mo`at da imaat samo folklorna stojnost i zada~a”. Seto toa go proglasuva{e Badev po 11 oktomvri 1941 godina, koga makedonskiot narod jasno ja poka`a svojata orientacija vo vojnata, i koga pojde po onoj pat {to go dovede niz zaedni~kata borba so drugite jugoslovenski narodi do nacionalnata sloboda, {to zna~i i do polna mo`nost za razvivawe na svoj literaturen jazik. No i po vojnata razbienite hegemonisti~ki ostatoci vo prv red vo Bugarija, ne prestanaa da mu go osporuvaat pravoto na makedonskiot narod na samostojnost, ne prestanaa da vikaat kako makedonskata nacija i makedonskiot jazik bile prosta izmislica {to nema „niti op{testveno-politi~ko, niti pak istorisko opravdanie”. Za kratko vreme na svojata glasnogovorni~ka slu`ba na reakcijata vo Jugoslavija i Milan Grol stigna da iska`e takvo gledi{te vo odnos na makedonskata nacija, i posebno na makedonskiot jazik - so slednite zborovi: „Dali od nekolku dijalekti }e dojde do eden jazik - toa e pra{awe koe paragrafite na zakonot nema da go re{at” (v. „Demokratija”, br.1). Toa istoto e najjasno izrazeno na stranicite od opozicioniot bugarski pe~at, vo zborovite kako {to se slednite: „makedonskata nacija ne postoela i ne postoi; taa e izmislica na srpskite komunisti - imperijalisti” (v. „Sloboden narod”); ili: „Nie stanuvavme i stanuvame protiv ve{ta~koto narodnosno izgraduvawe na Makedonskata rasa, so svoj osoben makedonski jazik, za koj {to e sozdadena i osobena makedonska gramatika”. Dali e potreben toj defetizam za da se napravi od Makedonija dostoen ~len na jugoslovenskata federacija (v. „Zname”, od 11 V 1964). Se otka`uva{e sekakvo samostojno obele`je na makedonskiot jazik: „Noviot jazik nare~en ’makedonski‘ ne e ni{to drugo osem edna me{anica od tie dva jazika (bugarskiot i srpskiot, B.K.), edna ve{ta~ka postrojka {to ima za cel da gi otkine makedonskite Bugari od nivnata op{ta kultura i sostavuva edna pre~ka, za da mo`e makedonskata dr`ava da gi stigne vo kulturen odnos ostanatite oblasti vo novata Jugoslavija (v. „Zname” od 24 dekemvri 1946). Treba osobeno dobro da go zapametime nepriznavaweto na istoriskata obuslovenost za pojavata na makedonskiot literaturen jazik, tvrdeweto deka toj bil izmislen, nezavisno od kogo i so kakvi celi. Slagaj}i se vo prvoto {ovinistite se razlikuvaat vo vtoroto: ili e po srede direktiva od Moskva, ili e seto „izmislica na srpskive komunisti - imperijalisti”, ili e pak toa nekoe „bugara{ko maslo”. [to se odnesuva do vtorata to~ka: za ~uvstveniot odnos na hegemonistite sprema makedonskiot jazik, toj se izrazuva vo najiskreno prezrenie sprema nego, vo podbivawe kako mo`elo na toj „prost” jazik da se sozdava literatura, vo nare~uvaweto na toj jazik so pogrdni imiwa i t.n. Psihologijata na bur`oazijata vo ova nao|a najpoln odraz. Od takvi elementi se zaroduvaat rasisti~ki teorii za nepolnocenosta na nekoi narodi i na nivnite jazici. I ovaa vtora strana vo odnosot na hegemonistite sprema na{iot jazik bi trebalo dobro da ja zapametime ako sakame pravilno da gi poso~ime koreweto na izvesni sli~ni stavovi deneska vo BRP (k). Leksikon No neka ne se misli deka seto ova {to go iznesovme e ne{to novo, nepoznato i od porano od istorijata na drugi jazici, seto toa kako odnos na zavoeva~kata bur`oazija sprema razvitokot na novite nacii i na nivnite literaturni jazici e dobro poznato i od porano, dobro e poznato i vo istorijata na nekoi od slovenskite jazici, kakvi {to se: ukrainskiot, beloruskiot i slova~kiot. I za ukrainskiot jazik, koj {to e jazik na taka golem narod, se tvrde{e deka e izmislica - i toa vo istotot vreme od strana na Moskva: deka e toa maslo na „polonofilstvoto”, a od strana na Var{ava deka toa e maslo na „moskofilstvoto”. Ukrainskiot jazik be{e vo carska Rusija so dekret zabranuvan (taka vo 1876 godina). Se otka`uva{e negoviot priroden razvitok, iako na toj jazik be{e sozdadena ve}e prekrasnata poezija na [ev~enko, kako i red drugi literaturni tvorbi. Duri i po revolucijata se javuvaa takvi tvrdewa: „....u{te neodamna se zboruva{e deka ukrainskata republika i ukrainskata nacionalnost se –izmislica na Germancite” (Stalin, „Marksizmot i nacionalno-kolonijalnoto pra{awe”, izd. „Kultura”-Belgrad, str. 119). Kakov e toj jazik, govorea gla{ataite na carizmot, koga „do krajot na minatiot (XVIII) vek nikoj ne pi{uval maloruski”. Toa {to ukrainskiot jazik porano se vikal ruski, se iskoristuva{e kako argument deka ne mo`e zbor da ima za nekakov oddelen ukrainski jazik (zna~i i za oddelen ukrainski narod), ami e toa samo del od ruskiot jazik (zna~i i Ukraincite se nesamostoen narod, ami del od ruskiot narod). Podbivite pak nad prezrivo nare~enata „hohla{ka” literatura dobro go pretstavuvaat ~uvstveniot odnos na velikodr`avjeto sprema ukrainskiot jazik i literatura. Kako {to gledame, napadite protiv ukrainskiot jazik (a takov e slu~ajot i so drugi jazici) napolno se poklopuvaat so napadite {to se iznesuvaa protiv na{iot jazik od strana na bugarskite i srpskite hegemonisti. Ukrainskiot jazik, i pokraj site huli, zabranuvawa i progonuvawa vo minatoto, i pokraj site „nau~ni” doka`uvawa deka e toa jazik {to ve{ta~ki se sozdava, deka e toa „me{anica od postroenija na ruskiot i polskiot govor”, so „rasipani formi na polskite i ruskite korewa i organski osnovi” - postoi, i se razviva, i stanuva jazik na se pobogata literatura. I makedonskiot jazik, pokraj site vikotnici protiv nego od kade i da idat tie, postoi, se razviva i stanuva jazik na se pobogata literatura, i stanuva jazik na koj {to kulturnite pridobivki na ~ove{tvoto mu se prisvojuvaat na eden dosega potisnat narod vo mrakot na ropstvoto. Dobro ka`uva arapskata poslovica: „Pcite laat, karvanot si mine!”. 39 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Istra`uvawa GFR&K&GS!IERHL!R>R&HSZKRHSTHR&FOSYSkI "!.,4$7,5$$%;% Pi{uva: Tanas VRA@INOVSKI P ostojani ~lenovi na MPO bile slednive makedonski dru{tva: 1. Organizacijata „Tatkovina” od gradot Detroit, Mi~igen. Ovaa organizacija e formirana kon krajot na mesec maj i po~etokot na juni 1922 godina. Inicijatori za nejzino formirawe se javuvaat Andrej Kostov i A. Filipov, koj gi napi{al pokanite za prvoto Organizaciono sobranie, koe se odr`alo vo edna kafeana vo Detroit. Na ova sobranie bila izbrana vremena komisija, koja trebalo da go podgotvi sledniot sostanok. Na sledniot sostanok na koj u~estvuvale okolu 250 lu|e bilo izbrano redovno nastojni{tvo, a za ~lenovi na novoformiranoto dru{tvo „Tatkovina” se zapi{ale 50 du{i. Upravata na ovaa organizacija ja so~inuvale: P. Georgiev - pretsedatel, A. Filipov potpretsedatel, Sp. Bogatinov - sekretar, i blagajnik M. Hristov. Vo svojata istorija ova dru{tvo dvapati bilo organizator na kongresite na MPO. Taa so svoi pari~ni sredstva ja pomagala crkovnata op{tina „Sv. Kliment Ohridski” vo Detroit. Razvila golema prosvetna i kulturna dejnost. Vo ramkite na dru{tvoto „Tatkovina” postoela mladinska sekcija, koja bila formirana vo 1933 godina, a obnovena vo 1937 godina. Vo 1927 godina e osnovana i `enskata sekcija pri ovaa organizacija, koja posebno bila anga`irana vo organiziraweto na kulturno-zabavniot `ivot. Dru{tvoto „Tatkovina” ostro reagiralo vo vrska so potpi{uvaweto na Paktot za prijatelstvo pome|u Srbija i Bugarija vo 1937 godina. Kako posledica na toa dru{tvoto izleze so protesna rezolucija, koja ja objavuvame vo celina: MACEDONIAN POLITICAL ORGANIZATION „F A T H E R A L D “ 2613 Michigan Ave Detroit, Mich. PROTESNA REZOLUCIJA Denes, 7 mart 1937 godina Makedonskoto rodoqubivo iseleni{tvo od gr. Detroit, Mi~igan i okolinata, sobrano 40 na protesten sostanok vo klubot na organizacijata, otkako gi islu{a site govornici vo odnos na sklu~eniot me|u Bugarija i Srbija „ve~en pakt” za prijatelstvo nao|a deka: Dene{nite bugarski upraviteli so edna ne~uena lesnotija i naivnost ja zaboravile poukata od bliskoto i podale~noto minato i bez ogled na potocite proleana krv za osloboduvawe na Makedonija, posakale so eden dogovor na hartija da stavaat krst vrz toa herojsko minato i vrz svetlata osloboditelna borba na na{iot poroben narod. Bez ogled na site deklaracii, brilijantni govori beskrajni izblici na zborovi, ropstvoto vo Makedonija pod srpska vlast ne samo {to ne e prekrateno, no e zasileno so novi stra{ni izma~uvawa i izdajstva. I denes vo imeto na toa „ve~no” prijatelstvo Srbite s$ u{te dr`at zatvoreni na{i crkvi i u~ili{ta i gi polnat zatvorite so novi mladi sinovi na Makedonija. Poradi seto toa iseleni{tvoto vo Detroit, ednoglasno ja donese slednava protesna rezolucija: 1. Makedonskoto rodoqubivo iseleni{tvo so ~uvstvo na polno soznanie za istoriskata odgovornost go otfrluva ovoj „ve~en pakt”, bidej}i vo nego gleda edno novo i ve}e dobrovolno potvrduvawe od strana na Bugarija na sramniot miren Nejski dogovor. Ovoj pakt go potkopuva nacionalnoto dostoinstvo na bugarskiot narod i otvoreno e naso~en protiv osloboditelnata borba na porobenite Bugari od Makedonija i Zapadnite pokraini. 2. Go iska`uva svojot dlabok prezir kon vladata na ]oseivov i najmnogu kon samiot samopovikan pretsedatel na Bugarija, ~ija pakostna dejnost e providna. 3. Izjavuva deka razre{uvaweto na makedonskoto pra{awe e delo na samiot poroben narod na Makedonija, koj nitu e pra{uvan za sklu~uvawe na ovoj pakt, nitu, pak, bi dal soglasnost, ako be{e pra{an, zatoa {to nikoj narod ne bi ja potpi{al presudata za „ve~no” ropstvo. 4. Ja potcrtuva svojata predanost kon svoeto osloboditelno delo, pra}a borbeni pozdravi na porobeniot narod, a na makedonskoto iseleni{tvo vo Bugarija i na zatvorenite vo bugarskite zatvori dostojni makedonski borci im pra}a srde~ni pozdravi i `elbi za izdr`livost do kraj. Bara vedna{ da prestanat gonewata protiv makedonskite dejci, celosnoto osloboduvawe na zatvorenicite i sozdavawe uslovi za zakonska i legalna dejnost na razni makedonski organizacii. 5. Na silnata i nepobedliva zakrilnica na Makedonija, VMRO, makedonskoto iseleni{tvo od Detroit im ispra}a najsrde~ni pozdravi. 6. Iseleni{tvoto u{te edna{ go iska`uva svojot protest i protiv za silenata vo posledno vreme tiranija vo Makedonija pod gr~ka vlast. Bara vedna{ da prestanat novite `estokosti, vr{eni po nalog na diktatorot Metaksas, osloboduvawe na interniranite i zatvorenite, a isto taka da ne bidat pove}e izma~uvani starcite i babite da bidat sosila vodeni vo ve~ernite gr~ki u~ili{ta. Zatoa {to seto toa e edno podigruvawe so najvisokoto kaj ~ovekot: negovata nacionalna svest. 2. Vo 1933 godina na 11 oktomvri vo gradot Ro~ester, Wu Jork, bila formirana organizacijata „Simeon Eftimov”. Osnova~koto sobranie bila organizirano od Vasil Kostov, a se odr`alo vo ku}ata na Ivan Trajkov, od selo Gorni~evo, Lerinsko. Tuka bilo izbrano i nastojatelstvoto: Vasil Kostov - pretsedatel, Ivan G. Trajkov - potpretsedatel, Leon N. Man~ev - sekretar i Ilija Gagov - blagajnik. Organizacijata imala svoe zname koe bilo osveteno vo mesec maj 1935 godina, a negov kum bil Ilija Gagov. 3. Vo gradot Sinsinati, Ohajo, vo 1928 godina bila osnovana organizacijata „Bistrica” po inicijativa na Sr. Jankov i Hr. !a~ov. Organizacijata imala svoe u~ili{te i dramska grupa, koja ja pretstavila, me|u drugoto, i dramata „Makedonska krvava svadba”. Istra`uvawa +)'43$ 4. Organizacijata „Todor Aleksandrov” bila osnovana vo 1923 godina, vo gradot Ingstaun, Ohajo, po raspa|aweto na makedono-buraskoto dru{tvo „Prilep”. Ovaa organizacija razvila golema humanitarna dejnost, taka {to taa sobrala od svoite ~lenovi i ispratila pogolema suma pari za makedonskite begalci vo Bugarija. Vo 1936 godina organizacijata uspeala da podigne makedonski naroden dom. Taa organizirala dva kongresi na MPO - devettiot i osumnaesettiot. Isto taka go organizirala i prviot makedonskohrvatski sobor vo Amerika, koj se odr`al vo 1934 godina. Vo ramkite na organizacijata „Todor Aleksandrov” postoele dve sekcii: `enska i mladinska. !lenovite na ovaa organizacija ja osnovale i makedono-bugarskata crkovna op{tina vo Ingstaun. Vo ovoj grad makedonskite iselenici poteknuvale, glavno, od Prilepsko, Krivopalane~ko, Bitolsko, Prespansko i Lerinsko. 5. Vo gradot Elvud Siti, Pensilvanija, vo 1934 godina vo mesec avgust be{e osnovana organizacijata „Mara Buneva”, glavno, od iselenici od Resensko. 6. Na 6 noemvri, vo 1921 godina vo gradot Stilton, Pensilvanija, bilo organizirano makedonskoto dru{tvo „Prilep”, koe podocna vleze vo sostavot na MPO. Najgolemiot del od ~lenovite na ovaa organizacija poteknuvale od gradot Prilep. Vo 1926 godina organizacijata go organizirala pettiot kongres na MPO. Vo gradot Stilton makedonskite iselenici izgradile svoj naroden dom, potoa crkvata „Sv. Blagove{tenie”, a organizacijata imala svoja sopstvena ku}a. 7. Vo gradot Dejton, Ohajo, na 1 mart 1922 godina, postoelo Makedonsko bratstvo. Od 1929 godina bratstvoto go promenilo imeto na „Makedonska politi~ka organizacija ’Pirin‘“. Osnova~koto sobranie se odr`alo vo ku}ata na D. Iv. Calibanov, rodum od s. Zeleni~e. Vo 1927 godina vo ramkite na organizacijata bila formirana `enska sekcija, a vo 1937 godina bilo otvorno u~ili{te. Isto taka, postoela i mladinska sekcija. Organizacijata „Pirin” imala svoe zname koe bilo osveteno vo 1928 godina. 8. Edna od posilnite makedonski organizacii vo ramkite na MPO bila organizacijata „Kostur”, od gradot Fort Vejn, Indijana, osnovana vo mesec noemvri 1921 godina. Osnova~koto sobranie se odr`alo na 21 noemvri vo Fort Vejn. Vo organizacija na organizacijata „Kostur” se odr`al prviot kongres na MPO, na 1-vi oktomvri 1922 godina. Ovaa organizacija isto taka bila organizator i na 3-ot i na 13-tiot kongres na MPO. Vo 1928 godina bila sozdadena `enskata sekcija, a vo 1929 godina mladinskata sekcija. Najgolemiot del od ~lenovite na organizacijata „Kostur” poteknuvale glavno od selata vo Popolieto, Egejska Makedonija: Vi{eni, [estevo, Bugarska Blaca, Bap~or, Tioli{ta, !ere{nica i drugi mesta. 9. Na 10 fevruari 1926 godina vo gradot Klivlend bila osnovana organizacijata „Vardar”. Osnova~koto sobranie se odr`alo vo ku}ata na Nikola Pargov. Vo 1929 godina bila formirana `enskata sekcija pri organizacijata. Isto taka vo nejzinite ramki rabotela i mladinska sekcija. Vo 1932 godina organizacijata „Vardar” bila organizator na 11-setiot kongres na MPO. Znameto na organizacijata bilo osveteno vo 1928 godina. 10. Organizacijata „Hristo Matov” bila formirana vo gradot Maslon, Ohajo na 2 juni 1931 godina. Znameto na organizacijata bilo osveteno na 10 maj 1936 godina. Mnozinstvoto od ~lenovite na organizacijata „Hristo Matov” od Maslon, po poteklo bile od Prespasnko, Lerinsko, Resensko i Kostursko. 11. Makedonskite iselenici od gradot Kenton, Ohajo, na 21 noemvri 1923 godina ja osnovale organizacijata „Boris Sarafov”. Osnova~koto sobranie se odr`alo po inicijativa na grupa na{i iselenici vo restoranot na bra}ata Pe{evi. Vo ramkite na organizacijata postoele `enska i mladinska sekcija. Najgolemiot del od Makedoncite - ~lenovi na organizacijata poteknuvale od Zapadna Makedonija, okolu 200 lica. 12. Vo gradot Alabani, Wu Jork, na 30 januari 1938 godina bila osnovana organizacijata „Argir Manasiev”. Vo ovaa mala organizacija, glavno, ~lenuvale makedonski iselenici od Gevgelisko. 13. Makedonskata organizacija „Balkanski mir” bila osnovana od na{ite iselenici vo gradot Lensing, Mi~igen vo 1923 godina. Vo 1939 godina bila osnovana mladinska sekcija, koja broela 15 ~lenovi. 14. Edna od pozna~ajnite makedonski iseleni~ki organizacii vo sostavot na MPO, bila organizacijata „Ba{tin kraj”, odnosno „Tatkov kraj”. Taa bila osnovana vo gradot Granit Siti, Ilinois, vo 1924 godina. Vo 1933 godina bila formirana `enskata sekcija. Znameto na organizacijata „Tatkov kraj” bilo osveteno vo 1929 godina. Vo ramkite na ovaa organizacija deluvala i teatarska grupa, koja izvela mnogu drami, me|u koi, i dramata „Makedonska krvava svadba”. 15. Makedonskite iselenici od gradot Springfild, Ohajo, na 22 april vo 1922 godina ja osnovale organizacijata „Solun”. Osnova~koto sobranie se odr`alo vo kafeanata na Vangel Tonev, rodum od gr. Voden. Formiranata vo toa vreme organizacija be{e nare~ena „Ma~enik”, a duri potoa bila preimenuvana vo „Solun”. Vo 1927 godina bila formirana `enskata sekcija. Znameto na makedonskata organizacija „Solun” bilo osveteno vo 1928 godina vo gr. Detroit za vreme na odr`uvaweto na 7-ot redoven kongres na MPO. 41 Makedonija PSE&PSXILK>I&HS&!SHRHK>I&LI&!OKVS>&LIHKY>S>S&&&& ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD @olti stranici 2,3'#"45$*'%&$%/,%% M itropolitskiot soborski upraven odbor na Makedonskata pravoslavna crkva so aktot br 701 od 03. 07. 1959 godina go izvestuva Sinodot na SPC deka na svojata sednica od 2 i 3 juli 1959 godina, otkako gi razgledal predlozite na SPC donel odluka so koja „vo celost se prifa}a odlukata so preporakite na Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata pravoslavna crkva” ASBr. 47/958, 6/959 - zap.57 od 17/4 juni 1959 godina. Mitropolitskiot soborski upraven odbor se obvrzuva gornata odluka vo celost da ja sprovede. So ovaa odluka da bide zapoznat i Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata pravoslavna crkva i Negovata Svetost AEM i Patrijarh srpski G.G. German. Mitropolitsi sekretar Arhiepiskop ohridski i skopski protojerej-stavrofor i Mitropolit Makedonski Nest. Poposki DOSITEJ Ustoli~uvaweto na Dositej za Mitropolit skopski i rakopolo`uvaweto na Arhimandritot Kliment Trajkovski za episkop bitolski go izvr{uva Patrijarhot German na 19 juli 1959 god vo Skopje. Zaedno so Patrijarhot se i ba~kiot episkop Nikanor, banatskiot episkop Visarion i gornokarlova~kiot episkop Simeon. Spored slu`benoto izvestuvawe dostaveno od Svetiot Arhierejski Sobor do episkopot Dionisije , deka „Svetiot Arhierejski Sobor na svojata sednica od 19/6 juni 1959 godina go izbra Negovoto Preosve{tenstvo vikarniot Episkop Gospodin Dositej za eparhiski arhierej na ispraznetata eparhija skopska so titula Mitropolit, Visokoprepodobniot arhimandrit g. Klimenat (Trajkov) za eparhiski arhierej na bitolskata eparhija......................... Negovata Svetost Patrijarhot German postapi soglasno so ~l.55 to~ka 4 od Ustavot na Srpskata pravoslavna crkva i ja izvr{i arhierejskata hirotonija na novoizbraniot Episkop Gospodin Kliment na 19/6 juli 1959 godina vo Skopje....” Nastojuvaj}i da ja smiri reakcijata koja nastana po priznavaweto na 42 VA[E PREOSVE[TENSTVO, Pi{uva: Vasko Kostoj~inovski ])*12$:.+-B"*1& '-&E1)$*"4&8-& G$*#1012$*&)310)3$& $&#-3101216.+-B"*1&'-& S#7$%-'(#$*1*&!2$%"'*& >#-431+)3$&8-&I0$)310& A$*12)3$&51&$8+#/.+-& F-*#$4-#71*&C"#%-'&'-& bc&4.2$&bclc&51(&+1&L3104"=& ?:2=&b&1(&])*-+1*&'-& G-3"(1')3-*-&0#-+1)2-+'-& ;#3+-@=&F-*#$4-#71*&"& +#71+"'&0152-+-#&$&'-& G-3"(1')3-*-&0#-+1)2-+'-& ;#3+-&$&4-&0#"*)*-+.+-&0#"(& 1)*-'-*$*"&-+*13"D-2'$& ;#3+$&$&(#6-+'$*"&1#5-'$& '-&[HOV&?:2=&j&1(&])*-+1*& '-&GFZ@ avtonomijata na SPC, a posebno da go spre~i Episkopot Dionisije da ja iskoristi sostojbata i predizvika raskol so otcepuvawe na Ameri~ko-kanadskata eparhija, Patrijarhot German upatuva pismo do Dionisije i drugi sve{tenici vo Zapadna Evropa, SAD i Kanada so koe ja objasnuva donesenata odluka i nejzinata zasnovanost na realnite sostojbi i na Ustavot na SPC. Go davame so sosema mali skratuvawa koi ne se povrzani so odnosite MPC-SPC. 9. Pismena Patrijarhot German upateno do Episkopot Dionisije od 30 sptemvri 1959 god. Patrijarh Srpski Go primiv Va{eto bratsko pismo od 18 avgust 1959 godina. Isto taka go dobiv i proglasot vo vrska so zaka`anata sednica na sve{tenstvoto od eparhijata koja Vi e dodelena. Posvetiv celosno mo`no vnimanie na pra{awata i na problemite koi kaj Vas se postavuvaat. Dlaboko veruvam, dragi brate vo Hristos, deka i na Vas, kako i na mene i na moite bra}a Arhierei vo Tatkovinata, ni e mnogu zna~ajno da opstoi edinstvoto na na{ata sveta Crkva. Toa i e nejze, denes, osobeno potrebno. Zabele`uvam i dlaboko `alam deka kaj nekoi lu|e se javuva nedoverba za toa {to se slu~i vo crkovniot `ivot na na{iot pravoslaven narod na Jug. Vedna{ po vojnata dojde do crkovna {izma vo Makedonija koja se oddol`i i zapla{uva{e da predizvika kone~na podelba. Svetiot Arhierejski Sobor prave{e se, vo novite uslovi tamu, da sprovede crkovna organizacija spored na{iot crkoven Ustav. Ni{to ne se postigna. Odlukata vo Ohrid od oktomvri minatata godina ne stavi pred dilemata: ili da gi primenime strogite kanoski merki i sozdadenata {izma da ja prodlabo~ime do kone~en rascep, ili da gi prifatime na~elata na crkovnata ikonomija i da spasime {to mo`e{e da se spasi. Po~uvstvuvavme deka sme povikani se da storime za da se prekine, nesakaniot, natamo{en tek na nastanite. Od edna strana, vo novite uslovi na nacionalniot `ivot vo Makedonija, {izmata ne mo`e{e da se prekine. Od druga strana, be{e potrebno energi~no da se intervenira i sostojbite da ne se ispu{tat celosno od race, no i da se prekinat natamo{nite obidi na me{awe od strana na onie koi ~esto vo na{ite nevolji lovea vo matno. Po silata na nastanatite istoriski sobitija na eparhiite na Jugot, dadena im e crkovna avtonomija, no pod vrvno poglavarstvo na Srpskiot patrijarh. Nego, arhiereite go spomenuvaat vo bogoslu`bite, a toj celata na{a crkva ja pretstavuva pred drugite crkvi. Na na{ite sveti nacionalni interesi najmalku }e koriste{e ako so natamo{noto odolgovle~uvawe na re{avaweto na ovoj problem go @olti stranici &&&&HS&&CRTIGRLOFL!KR>&!TIORHSZKRHSTKPSG %&,3,,*%5!31,*, prodlabo~evme jazot koj ve}e postoe{e. S$ storivme baraj}i na~in vedna{ posle vojnata {izmta da se re{i vo ramkite na na{iot crkoven Ustav. Toa na{e odolgovle~uvawe so re{avawe na pra{aweto gi predizvika odlukite vo Ohrid. Najdovme za potrebno, kolku {to toa sega e mo`no, rabotite da gi zememe vo svoi race i da doneseme odluka koja }e go prese~e oddale~uvaweto na pravoslavniot narod vo Makedonija od na{ata crkva. Pri mojata poseta na Skopje i drugite mesta vo Makedonija so bra}ata arhierei, vo avgust ovaa godina, ovaciite koi ni gi priredi narodot tamu, za nas be{e znak deka toa {to tamu go napravivme pretstavuva najdobro mo`no re{enie vo na{ite novi uslovi na nacionalniot `ivot. Na{eto duhovno edinstvo, koe be{e seriozno dovedeno vo pra{awe, vo idnina mo`e samo da se zajaknuva, a nikako da slabee. Toa {to za nas e sekako mnogu va`no: da se onevozmo`i natamo{niot obid na me{awe vo na{ite crkovni priliki na drugi, zlonamerni i nepovikani, na koi na{ata vnatre{na crkovna nevolja samo im ide{e na raka. ...... Na{iot narod vo Makedonija, ponesen so ~uvstvoto na svojata, makedonska nacionalnost, sepak izrazi `elba da ostane vo duhovno edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva. Preku li~nosta na patrijarhot, toj, so nea ostana edna crkva pred liceto na pravoslavieto. Zna~i, iako dve so zakon priznati nacionalnosti, tie vo crkoven pogled i natamu ostanuvaat pred svetot kako edna crkva so zaedni~ki Patrijarh. Zarem sega, nie Srbite, vo ramkite na eden edinstven srpski narod, neznam na kogo za du{a, da sozdavame dve crkvi: Crkva vo tatkovinata i crkva nadvor od nea!? (Patrijarhot so ova aludira na akcijata na Dionisije za otcepuvawe na Ameri~ko-kanadskata eparhija od SPC - zab. e moja) 30 septemvri 1959 god AEM PATRIJARH SRPSKI Belgrad + German” Pismo so u{te podetalno objasnuvawe na odlukata na Arhierejskiot sobor aatrijarhot German se obra}a i do Miloje Nikoli} - Prota na SPC vo London ~ija sodr`ina ja davame vo celost. 10.Pismo na patrijarhot German do prota M. Nikoli} od 01. oktomvri 1959 godina. “ DRAGI O*E MILOJE, Iako sakav vedna{ da Vi odgovoram - ne mo`ev. Toa sega go ~inam. Za istot predmet mu napi{av pismo na Negovoto Preosve{tenstvo Episkopot Gospodin Dionisije. Vi ispra}am kopija od toa pismo od koja }e vidite za {to se raboti.Samo neznam dali Vie znaete podetalno kako e re{eno tn. „makedonsko crkovno pra{awe.” Za osnovawe na novi eparhii vo stranstvo potrebna prethodna soglasnost na Patrijarhot (`l. 12 od Ustavot na MPC). Mitroplitot i arhiereite na Makedonskata pravoslavna crkva na bogoslu`bite go spomenuvaat Patrijarhot (~l.38 od Ustavot na MPC). Izborniot sobor za izbor na Mitropolit go svikuva Patrijarhot (~l.44 od Ustavot na MPC). Na izborniot sobor za izbor na Mitropolit pretsedava Patrijarhot( ~l.45 od Ustavot na MPC) i ima dva glasa (~l.46). Mitropolit skopski, Dositej Soborot go razgleda nivniot Ustav, stavi svoi zabele{ki i dade preporaki. Tie gi prifatija tie preporaki vo celost. Soborot go izbra Episkopot Dositej „za Mitropolit so sedi{te vo Skopje” a arhimandritot Kliment, za Episkop vo Bitola - tie se ~lenovi na Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata pravoslavna crkva. Mitropolitot i arhiereite na Makedonskata pravoslavna crkva }e u~estvuvaat samo kako ~lenovi na Izborniot sabor za izbor na Srpskiot Patrijarh. Od druga strana Patrijarhot na Srpskata pravoslavna crkva e istovremeno i Patrijarh na Makedonskata pravoslavna crkva (~l. 1 od Ustavot na Makedonskata pravoslavna crkva). Patrijarhot e vrhoven poglavar i na Makedonskata pravoslavna crkva i ja pretstavuva pred ostanatite avtokefalni crkvi i dr`avnite organi na FNRJ (~l. 8 od Ustavot na MPC). Patrijarhot go proglasuva za izbran Mitropolitot (~l.46 to~ka 5) i go potpi{uva zapisnikot. Patrijarhot go vr{i ustoli~uvaweto na Mitropolitot (~l. 50). Pri ustoli~uvaweto, Mitropolitot polaga „zakletva “deka }e go ~uva kanonskoto edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva: Pod pretsedatelstvo na Patrijarhot se kanoniziraat svetitelite (~l.69). Ete, glavno, Vi iznesov kako izgleda toa {to e vamu re{eno. spored ocenata na site objektivni lica - ova denes e najdobroto re{enie i e vo interes na Srpskata crkva. Mislam deka pravilno }e gi sfatite na{ite napori i zalagawa da se so~uva edinstvoto na Srpskata crkva. Sekoe dobro od Gospoda AEM PATRIJARH SRPSKI German” 43 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Dva prsta (!$3)0+01,d'%3"4%,4*$"b$&3,*,%/0!$&#$35$/, Za ~itatelite mo`ebi ne e poznato, no vo 1997 godina nekoi na{i sonarodnici se odmetnaa od MPC vo Avstralija. Si registriraa takanare~ena Makedonska nezavisna pravoslavna crkva od Avstralija, vo ~ij ustav ka`uvaa deka ne ja priznavaat jurisdikcijata na Makedonskata pravoslavna avtokefalna crkva so sedi{te vo Skopje. Sega eden od niv, vo funk- cija na portparol na otpadnicite dava izjava do svetot deka priklu~uvaweto na raskolni~kite t.n. kompaniski crkvi kon Antiohiskata (arapska ) jurisdikcija pretstavuva golem nastan. Ako ve}e sakaa da bidat nezavisni 12 godini, zo{to sega bi trebalo da pojdat pod tu| jarem? Dali so ovoj niven najnov poteg ni se dava do znaewe deka direktorite na {este t.n. kom- paniski crkvi se podgotveni da pojdat i do „satanata”? Ako dosega, kako “nezavisni”, direktorite ne uspeale so nivnite kleveti protiv MPC da gi ubedat vernicite da trgnat po nivniot raskolni~ki pat, toga{ kako sega pod tu|a jurisdikcija }e mo`at da si ja postignat svojata cel? Dime Merakovski, Melburn, Avstralija 4'1$#'4,%-0.,!&3,%(!"(,.,4#, Kostadin Saraginov, pravnuk na Panko Bra{narov Vo analizata na bugarskata politika kon Republika Makedonija a izgotvena od strana na grupa bugarski diplomati, istori~ari, profesori i drugi, se prepora~uva kako Makedonija da se natera da vodi dobrososedska politika. Sega i od Bugarija ne mo`eme da o~ekuvame bezuslovna poddr{ka za vlez vo NATO i EU. Iako Bugarija ja prizna Makedonija pod nejzinoto ustavno ime usilbite na Bugarija vzaemno da se praznuvaat makedonskite dr`avni praznici na Makedonija, ja iznesuvaat bugarskata teza za dve dr`avi - eden narod. Na Internet se vodi nevidena propaganda so koja na mnogu makedonski dejci im se pripi{uva bugarsko poteklo. Vo vrska so ova bi go iznel sledniot primer za prisvojuvawe na nacionalnosta na Panko Bra{narov. Vo svidetelstvo za zavr{eno triklasno bugarsko u~ili{te br. 291 od 16 maj 1901 godina stoi samo: mom~eto Panko Bra{naro,v rodom od gr. Veles, na vozrast od 19 godini, ne pi{uva {to e po nacionalnost. Vo svidetelstvoto na Panko Bra{narov za zavr{eno triklasno pedago{ko u~ili{te od 23 juni 1902 godina stoi po narodnost Blgarin-podanik turski. Vo svidetelstvo za zavr{en Vi{i pedago{ki kurs vo Plovdiv izdadeno 24 juni 1915 godina stoi: Panko Bra{narov roden 27 juli 1883 vo Veles, okolija Vele{ka (Makedonija) po narodnost Blgarin - podanik srpski. Vo svidetelstvo izdadeno od Svetiot Sinod na bugarskata crkva No. 5827 od 27 avgust 1915 godina stoi Panko Bra{narov od gr. Veles-Makedonija. Od iznesenoto mo`e da se vidi 44 deka bugarskata propaganda trae permanentno no samo se menuva prema dnevnopoliti~kite potrebi. Pritisokot za bri{ewe makedonskiot identitet i makedonskiot jazik ne e od v~era. Vo dale~nata 1901 godina vo po~etokot na svoeto u~itelstvuvawe Panko Bra{narov se sudril so politikata na bugarskata Egzarhija, vo u~ili{tata nastavata da se izveduva na bugarski jazik i nejzinoto uporno nastojuvawe za bugarizacija na Makedonija. Od 1901 do 1911 godina Panko Bra{narov vo mnogu sela vo Makedonija i vo Veles predava isklu~ivo na makedonski naroden jazik, pri {to ostanuval i bez egzistencija zatoa {to Egzarhijaa participirala samo na egzarhiskite u~ili{ta. A za ulogata za jazikot i negovata neraskinliva vrska so makedonskiot narod dalekuvidiot Krste P. Misirkov u{te vo 1903 godina ja iska`al vo deloto „Za makedonskite raboti”. Borbata za makedonskiot jazik ne zastanuva tuka i taa doa|a do izraz koga Prezidiumot na ASNOM bil dosleden za osnovawe na Telegrafska agencija za Makedonija (TAM). Panko posebno vnimanie posvetuval za pravilno informirawe na javnosta, posebno za informirawe na stranskata javnost za sostojbite vo Makedonija preku toa i za afirmacija na makedonskata nacionalnost i dr`avnost vo me|unarodniot prostor. Istovremeno Bla`e Koneski, Veselinka Malinska so grupa sorabotnici rabotat na sozdavaweto na makedonskiot literaturen jazik, koe se realizira vo juni 1945 godina. Se zdobivme so makedonska dr`ava, so makedonski jazik no nadvore{niot pritisok trae do den denes i e u{te po`estok. Se pra{uvam na koj na~in nie se borime protiv ovie pritisoci odnadvor, kakov e na{iot stav i protiv odgovor? So dosega{niot stav na „status kvo” i ve}e izlitenata fraza „da ja so~uvame oazata na mirot” se otka`avme od makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji. Potoa pod pritisok na mnogubrojni nadvore{ni „dobro~initeli” go smenivme znameto, del od istorijata i {to ti ne. Vo uslovi na se’ poizrazena kohabitacija na relacija Vlada-Pretsedatel a u{te poizrazen antagonizam vo odnosite na VMRO-DPMNE i SDSM se oslabuva vnatre{nata kohezija na Makedonija {to mnogu ve{to go koristi nadvore{niot faktor da ja odvra}a Makedonija {to podaleku od patot kon NATO i EU. Ni se postavuvaat se’ pove}e novi i novi uslovi i sme ispraveni pred edna aporema. Ne sum stru~en da predlo`am politi~ko re{enie za ovie problemi no veruvam deka kaj sekoj koj odlu~uva za ovie pra{awa }e proraboti patriotizmot i vo interes na dr`avata }e se nadminat me|u partiskite razliki i }e se dojde do edinstven cvrst stav. Premierot Nikola Gruevski se zafati so aktivnosti so cel da ja izmeni inferiornata polo`ba na Makedonija vo vrska so sporot za imeto. Za taa cel ja informira{e sevkupnata svetska javnost za problemite na Republika Makedonija. Za prvpat dosega me|u drugoto go otvori pra{aweto za Egejcite i MPC a so toa hrabro ~epna vo osinoto gnezdo na sosedite. Dali e sega vreme ili nevreme da se otvora pra{aweto za Egejcite i MPC, }e poka`e vremeto. Zatoa {to se’ {to ne e ka`ano i napi{ano i izneseno vo javnosta kako i da ne postoelo. A vistinata sepak, eden den }e izleze na videlina. Dva prsta !]E&J"#(-'&,&R7#$(&bcmj,heej 74,+,'4%/0-$)'/ KUD „\erdan” imeto go dobi po ukrasniot nakit od nani`ani biseri ili pari koi go nosat nevestite i mladite devojki okolu vratot. „\erdan” e prvo kulturno-umetni~ko dru{tvo vo Ohrid, a be{e formirano so cel da gi sobere site stari pesni, ora, obi~ai i nosii vo gradot i okolinata. Potoa uspea da gi postavi muzi~ki i koreografski originalno i da gi prika`e pred javnosta preku mnogubrojnite koncerti odr`ani vo Makedonija, niz mnogu gradovi i sela na porane{na Jugoslavija kako i vo mnogu evropski dr`avi. Folklorot e `iva umetnost na eden narod, toj obrazuva, vospituva, folklorot zboruva i ja polni du{ata i o~ite na sekoj gleda~. Folklorot demonstrira minato, sega{nost i idnina na eden narod, odnosno spre~uvawe na zaboravot. Makedonskata kultura e edna od temelite na evropskata kultura. Makedonija e mesto na prvata civilizacija vo Evropa od koja proizlegle mnogu podocne`ni zemji i dr`avi, koi prezele, a i denes kradat i slavat del od makedonskata kultura. A od druga strana, pak, go negiraat postoeweto na makedonskata nacija, kako i avtenti~nosta na makedonskiot jazik, makedonskite obi~ai i kultura. !lenuvaweto vo folkloren ansambl za mladite pretstavuva formirawe na lik so moralni i patriotski osobini, gradewe na umetni~ka du{a. A „\erdan” toa go postignuva 40 godini. Preku igrata i pesnata ja {iri, ja zajaknuva, voskresnuva makedonskata kultura na Balkanot. !etirieset godini postoewe na KUD „\erdan” e period ispolnet so kulturna borba preku ora, pesni, nosii, obi~ai i tradicii kako dokaz za opstojuvaweto na Makedonija niz vekovite. „\erdan”, Sre}na godi{nina! Violini pesni svirat, tapanite silno bijat. Igraorcite oro vijat, „Gerdan”-ovcite denes slavat 40-godi{nina pravat! Prv igraorec i koreograf na „Gerdan” Slavko J. \orgoski 2@HGJ@H@%;%RKBH%F@%R@NDVKFBNKHK%Z@DVFG]HIK Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od Makedonija kako podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa? Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite popolnetiot kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija” do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec }e bide del od Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja „Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata: Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot! Novi pretplatnici na revijata “Makedonija” Lazar Trajanovski Kristofer Deliso Vasil Galev Branko Mladenovski Sa{o Mladenovski Mohamed Ali Ibrain Veronika Vuga [vajcarija Anglija Srbija Hong Kong OA Emirati OA Emirati [vajcarija 45 Dva prsta ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija &,),*,%"#%7')3,%&"% 5!4$%2,&)$43$%$% (!')$1%"#%)$2"4 ! 1kgr. zelka ! 120 gr. crni maslinki ! 70 ml.maslinovo maslo ! 30 ml.sok od limon (ili jabolkov ocet) ! 1 ~e{ne luk ! 1 la`ica iseckan magdonos ! sol ! biber Sitno iseckajte ja zelkata, dodadete gi maslinkite i izme{ajte. Vaka spremenata zelka so maslinki prelijte ja so maslinovoto maslo i sokot od limon a potoa dodadete gi sitno iseckaniot luk, magdonos i za~inete po `elba. Vakvata salata po `elba mo`e da ja podgotvite so morkov ili cveklo. ,4,4,&%*"!*, ! edna kutija pi{koti (200 gr.), ! edna konzerva ananas (500-600 gr.), ! 80 gr. puter, ! 80 gr. meleni orevi, ! 80 gr. {e}er vo prav, ! 4 sve`i `ol~ki od jajce i ! {lag za ukrasuvawe Penesto se matat puterot, `ol~kite i {e}erot vo prav i se dodavaat ise~kaniot ananas i orevite, i seto popoleka se me{a. Na trkalezna podloga oblo`ena so celofan ili aluminiumska folija se redat pi{kotite, potoa red krema, se dodeka ne se potro{at. Redeweto da se zavr{i so pi{koti. Pi{kotite pred redeweto nakuso da se potopat vo mleko ili vo sok od ananas. Tortata se stava vo fri`ider do sledniot den, za potoa da se svrti na prikladna ~inija. Se ukrasuva so {lag, ananas i pi{koti po sopstvena `elba. (")4'*$%&1$4&3$% 3!'2'4,#)$ ! 4 svinski kremenadli; ! 2 sve`i kolbasi; ! 1 la`ica seckan kromid; ! 2 la`ici senf; ! 2 la`ici belo vino; ! bukovec i mast 46 Kremenadlite zase~ete gi do samata koska. Sostavot od kolbasite prome{ajte go so iseckaniot kromid, senf, belo vino i bukovec. So toa napolnete gi kremenadlite i zatvorete gi so ~e~kalica. Vo zagreano tav~e so maslo pr`ete gi polnetite kremenadli od dvete strani po 5 min. Se slu`at so pe~en kompir. Antikvarnica „GS!IERHL!S&HSZKVS”& ,&HIPSXKLHR&LFKLSHKI&PS& RFY>IL>XIHK>I& FOSYSkS&K&!]T>]OS -0.,!$/,% $%2,3'#"4$/, S tatijata„Bugarskatafa{isti~ka i socijalisti~ka dr`ava i makedonskoto nacionalno pra{awe” objavena vo „Makedonska nacija” br. 17 e najdobroto ne{to {to dosega e napi{ano vo makedonskata publicistika na ovaa tema. Na najobjektiven na~in i so dobro poznavawe na istorijata na makedonskoto pra{awe i nacionalnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod, avtorot na statijata Dragan Bogdanovski, im ja ka`uva vistinata v o~i na dene{nite upravnici na Bugarija, potsetuvaj}i gi na zlostorstvata {to bugarskata dr`ava zaslepena od naci onalimperijalisti~kata megalomanija gi ima storeno sprema makedonskiot narod i negovoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. No Bogdanovski ne e zaslepen od nacionalna omraza, toj ne e bugaromrzec i znae da pravi razlika me|u bratskiot bugarski narod i negovite nacionalimperijalisti~ki voda~i koi denes upravuvaat na kormiloto na bugarskata socijalisti~ka dr`ava. So beskompromisnost svojstvena samo na eden vistinski revolucioner, no i so argumenti na eden afirmiran istori~ar, Bogdanovski ja razgoluva do gola ko`a bugarskata pretenciozna i falsifikatorska propaganda protiv makedonskoto nacionalno postoewe, no istovremeno kako vistinski makedonski patriot i sovesen politi~ar, toj uka`uva na edinstveno mo`niot pat koj mo`e da dovede do bratstvo me|u bugarskiot i makedonskiot narod i do traen mir i sorabotka me|u narodite na balkanskiot prostor. Toj edinstveno mo`en pat pretsedatelot na DOOM go gleda vo sozdavaweto na teritorijata na Pirinska Makedonija makedonska socijalisti~ka republika kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod. Bogdanovski ne pledira za prisoedinuvawe na Pirinska Makedonija kon SR Makedonija vo ramkite na Jugoslovenskata federacija so koe ne{to bi se na{tetilo na interesite na bugarskata dr`ava i na socijalisti~kiot blok vo Dragan Bogdanovski koj{to taa se nao|a, tuku se zazema Pirinska Makedonija da se oformi kako samostojna makedonska socijalisti~ka dr`ava vo bratski vrski so bugarskata dr`ava i socijalisti~kiot blok. Bogdanovski ne e ni protiv toa Pirinska Makedonija otkako }e dobie pravo na nacionalno samoopredeluvawe i otkako }e se oformi kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod od ovoj del na Makedonija, da ostane vo federativni ili konfederativni vrski so Narodna Republika Bugarija, so koe ne{to Pirinska Makedonija bi dobila dr`avnopraven status sli~en na onoj {to go ima SR Makedonija vo ramkite na Federativna Jugoslavija. So ovoj svoj stav Bogdanovski jasno poka`uva deka toj ne e agent na Jugoslavija ili na vlastodr{cite i deka dvi`eweto na ~ie{to ~elo toj stoi kako pretsedatel nema ni{to op{to so re`imot na jugoslovenskite vrhovisti vo Skopje - Bogdanovski se zazema na terenot na Pirinska Makedonija da se sozdade socijalisti~ka republika Makedonija a ova ne{to e potvrda deka Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija ne e nikakva reakcionerna i fa{isti~ka organizacija kako toa {to Titovite slugi vo SR Makedonija sakaat da go prika`at pred makedonskiot narod. Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vodi realisti~ka nacionalna politika, toa vodi smetka za dene{nata politi~ka stvarnost vo koja se nao|a na{ata raspar~ena makedonska nacija i tatkovina. Imaj}i go ova ne{to pred svoite o~i, Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija kreira edna sovremena nacionalna politika koja e razumna i realisti~ka, a vo isto vreme i efikasna i pravdoqubiva. Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija ne go zamisluva kako ne{to {to }e mo`e da se ostvori naedna{, tuku raboti toa da se ostvaruva ~ekor po ~ekor. Denes postojat site uslovi Pirinska Makedonija da dobie status na makedonska nacionalna socijalisti~ka republika. Koga ova ne{to bi se ostvarilo toga{ bi imale dve makedonski nacionalni republiki so koe ne{to bi se napravil u{te eden seriozen ~ekor vo doizgraduvaweto na makedonskata dr`avnost, a istovremeno bi se otvorila perspektiva za obedinuvawe na ovie dve makedonski republiki vo edna edinstvena koja nema da bide ni projugoslovenska ni probugarska, tuku }e bide bratska i za Bugarija i za Srbija (Jugoslavija) - jabolko za 47 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Antikvarnica zbli`uvawe me|u niv. Osamostojuvaweto na Pirinska Makedonija vrz dr`avnotvorna osnava }e nanese silen udar na besramniot Versajski dogovor od 1919 godina koj ja raspar~i Makedonija pod trite balkanski okupatori. Jugoslavija ve}e ima dadeno dr`avni~ka i nacionalna avtonomija na nejziniot del od Makedonija, a koga i Bugarija toa }e go stori vo Pirinska Makedonija, toga{ za nas Makedoncite }e bide mnogu polesno da barame i tretiot partner na Versajskiot dogovor Grcija da se otka`e od svojot del od makedonskata pqa~ka. Dene{nite upravnici na Narodna Republika Bugarija treba edna{ zasekoga{ da razberat deka Vardarska i Egejska Makedonija, a toa e ogromniot del od Makedonija, zasekoga{ se izgubeni za planovite za edna golema Sanstefanska Bugarija. Zatoa, Narodna Republika Bugarija }e ima mnogu pogolema polza ako ovozmo`i na terenot na svojata mala pirinska zona da se izgradi edna socijalisti~ka republika Makedonija vo koja nejzinoto makedonsko naselenie da za`ivee sloboden nacionalen `ivot, a istovremeno, Narodna Republika Bugarija }e gi dobie simpatiite na Makedoncite od site tri dela na Makedonija. Vo dosega{nata „makedonska” politika na bugarskata dr`ava koja stara od nejzinoto posledno voskresnuvawe (1878 g.), predominira{e samo nacionalen egoizam i dr`avni~ka megalomanija, a mnogu malku ili nikako razum, i u{te pomolku vistinska gri`a za sudbinata na bra}ata Makedonci. Zaradi bezrazumnosta na generaciite od bugarskite politi~ari Bugarija do`ivea nekolku nacionalni katastrofi, kako {to so pravo uka`uva Dragan Bogdanovski. Makedoncite odamna razbraa deka nitu edna balkanska dr`ava, a vo toj broj i Bugarija, ne saka i ne mo`e da mu donese sloboda na makedonskiot narod. Makedonskiot narod denes e svesen deka sloboda mo`e da ima samo vo svoja sopstvena nacionalna dr`ava. Istorijata poka`a deka Bugarija so osvojuvawa ili so vojni nikoga{ ne mo`e da ja zavladee cela Makedonija, a denes i samite Makedonci poka`aa deka pod nikakvi uslovi ne sakaat da se priklu~at vo ramkite na bugarskata dr`ava. No dene{nata bugarska dr`ava (Narodna Republika Bugarija) mo`e da go postigne vo Makedonija ona {to nikoja porane{na bugarska vlada ne mo`ela da go postigne: cela Makedonija da stane prijatelska i bratska na Bugarija. A ova ne{to }e mo`e da se 48 ostvari ako Makedonija bide nebugarska, tuku makedonska Makedonija bratska na Bugarija. Makedonskiot narod ne e neblagodaren narod, toj ve~no }e i bide blagodaren na NR Bugarija ako taa ovozmo`i i pomogne Pirinska Makedonija da dobie status na socijalisti~ka republika Makedonija kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod. Nie makedonskite patrioti od redovite na Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija apelirame preku na{iot borben organ „Makedonska nacija” do dene{nete upravnici na Narodna Republika Bugarija: Dajte nacionalna sloboda na na{iot narod vo Pirinska Makedonija! Ovozmo`ete Pirinska Makedonija da stane Socijalisti~ka Republika Makedonija kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod! Zo{to ne go po~ituvate pravoto na nacionalno samoopredeluvawe na narodite koe vleguva kako sostavna komponenta na marksizmot - leninizmot? A vie ste nakakva socijalisti~ka dr`ava! Kosta Vretenarov 4"1$%8('30),5$$% &"%&0#-$4,*,%4, 2,3'#"4&3,*,%4,5$/, Pod parolata „po~ituvawe na razlikite” po pra{aweto za nacionalnata pripadnost na Makedoncite koi postojat me|u Belgrad i Sofija, a pod direktno pokrovitelstvo na Sovetskiot Sojuz, koj vo interesot na svojata politika na Balkanot e zainteresiran da se dojde do zbli`uvawe me|u Jugoslavija i Bugarija, a so toa i do zbli`uvawe na Jugoslavija so sovetskiot blok, ovaa esen dvete zainteresirani balkanski prestolnini, po nastojuvawe, pa i pod pritisok od Sovetskiot Sojuz, napravija obidi za podobruvawe na nivnite me|udr`avni~ki odnosi. Vo ovaa „smiruva~ka” akcija me|u dvete balkanski prestolnini posreduvaa li~no najgolemite sovetski rakovoditeli: Bre`wev, Kosigin i Podgorni i vo rezultatot na nivnata „anga`iranost” po makedonskoto pra{awe, dojde vo Sofija do poseta na sekretarot na Izvr{noto biro na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija Stane Dolanc i na ministerot na nadvore{ni raboti na Jugoslavija Milo{ Mini}. No i Makedonija Angel Canev ovie sredbi me|u jugoslovenskite i bugarskite politi~ari ne donesoa ni{to novo za nas Makedoncite, a samo gi potvrdija postojnite razliki me|u Sofija i Belgrad po pra{aweto za nacionalnata pripadnost na Makedoncite i makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Od jugoslovenska strana na ovie diplomatski sredbi be{e izjaveno deka odnosite me|u Jugoslavija i Bugarija „se razvivaat dobro”, no deka tie bi mo`ele da bidat u{te podobri ako Bugarija go priznae makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija. Za prv pat Jugoslavija sega vo Sofija otvoreno go postavi pra{aweto za priznavawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Nie patriotite od Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija nema da bideme neskromni ako ka`eme deka na{eto Dvi`ewe i na{eto spisanie „Makedonska nacija” ja prisilija Jugoslavija da zboruva za sudbinata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija. Osoben rezultat dade memorandumot na DOOM do vladite na evropskite dr`avi vo koj be{e izneseno deka Jugoslavija ne gi za{tituva `ivotnite interesi na makedonskata nacija. Memorandumot na DOOM pretstavuva{e golema {lakanica za Belgrad i za negovite vazali vo Skopje, pa zatoa sega Jugoslavija od nemaj-kade za prv pat po~na da go podiga pra{aweto za priznavawe na nacionalnite prava na Makedoncite ne samo vo Bugarija, tuku i vo Grcija. Me|utoa, rezultatot od dvete sredbi vo Sofija poka`a deka Belgrad istapil vo Sofija taka samo da im gi zama~ka o~ite na Makedoncite, deka mnogu ne go interesira sudbinata na Makedoncite vo Bugarija i Grcija, za{to vedna{ po ovie sredbi Jugoslavija oficijalno izjavi deka dvete strani me|usebno se soglasni da gi po~ituvaat postojnite razliki po pra{aweto za nacionalnata pripadnost na Makedoncite, {to }e re~e deka Belgrad im priznava pravo na bugarskite {ovinisti da gi tretiraat Makedoncite vo Pirinska Makedonija kako Bugari, a Sofija da se „pomiri” so postoeweto na Makedonskata Republika vo Jugoslavija kako nacionalna dr`ava na Makedoncite. I na dvete ovie sredbi vo Sofija dojde do potvrduvawe na sega{nata polo`ba, na postojniot status kvo. Belgard zboruva za makedonskoto malcinstvo vo Bugarija, no vo interesot na me|udr`avnite odnosi i dava pravo na Bugarija da vodi denacionalizatorska politika vrz Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Bugarija od svoja strana pak vo interesot na me|udr`avnite odnosi so Jugoslavija se poka`uva spremna da go sni`i tonot na svojata antimakedonska histeri~na kampawa. Sredbite vo Sofija mo`ebi napravile ~ekor vo podobruvaweto na odnosite me|u dvete balkanski dr`avi, no ova ne{to e storeno na golema {teta na makedonskata nacija, koja i ovoj pat go pla}a cehot za podobri dr`avni~ki odnosi me|u Jugoslavija i Bugarija. Na sredbite vo Sofija Belgrad u{te edna{ gi prodade `ivotnite interesi na makedonskata nacija i u{te edna{ poka`a deka Makedonskata Republika vo Jugoslavija nema pravo da go ka`e svojot zbor. Jugoslovenskite „gaulajteri” vo SR Makedonija so mol~ewe go primija ona {to be{e re{eno me|u Bugarija i Jugoslavija vo Sofija. Samo vistinskite makedonski patrioti vo SRM se zgr~ija od bolka pred ova novo predavstvo na interesite na makedonskiot narod od strana na „bratska” Jugoslavija. Za vakvite vistinski makedonski patrioti nastapija te{ki i crni dni. Tie li~no se pogodeni od re{enijata vo Sofija bidej}i se obvineti kako makedonski nacionalisti i {ovinisti, koi so svoeto podigawe na pra{aweto za priznavawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Pirinska Makedonija bile golema pre~ka za podobruvaweto na odnosite me|u Jugoslavija i Bugarija. Na udar e ~esnata i nacionalnosvesnata makedonska inteligencija - makedonskite `urnalisti, pisateli i istori~ari koi imaa kura` preku pe~atot i preku nau~nata tvore~ka dejnost da dignat glas protiv bugarskata denacionalizatorska politika vo Pirinska Makedonija. Antikvarnica Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat, da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija. Stane Dolanc i Josip Broz Tito Tokmu vo momentot na sredbite vo Sofija stariot srpski i belgradski agent Strahil Gigov izjavi za zagrepskiot „Vjesnik” deka vo redakcijata na „Nova Makedonija” predominiraat makedonski nacionalisti i vmrovci. Skoro istovremeno jugoslovenskite vesnici donesoa vest deka direktorot na „Nova Makedonija” renomiraniot makedonski pisatel Ante Popovski si podnel ostavka i na negovo mesto bil nazna~en polupismeniot Van~o Apostolski. Ante Popovski i porano be{e obvinuvan od Gigov i Lazar Koli{evski za nacionalizam i {ovinizam, pa zatoa nema nikakvo somnevawe deka negovata ostavka e prinudna, deka toj e `rtva na jugoslovensko-bugarskata spogodba vo So- fija. Istovremeno, jugoslovenskite vesnici donesoa vest deka nekoj si novoformiran „aktiv” na komunistite vo Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija izjavil deka pisatelot Simon Drakul, koj e pretsedatel na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija i sekretar na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija ne }e mo`e pove}e da ostane na ovie funkcii zatoa {to poka`al „grub nacionalizam”. Izgleda deka na sredbite vo Sofija dvete pregovara~ki strani imaat dojdeno do eden kompromis: „ekstremistite” i na obete strani da bidat zamolknati. Bugarija prisilno go penzionira ~lenot na Politbiroto na KPB Angel Canev koj stoe{e na ~eloto na antimakedonskata kampawa vo Bugarija, a Jugoslavija prisilno ja zamolknuva makedonskata patriotska inteligencija vo SR Makedonija. Od ova ne{to Bugarija izvlekuva najgolema polza za{to taa kako nacionalen ugnetuva~ na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija go zamolknuva glasot na Makedoncite vo SR Makedonija za sudbinata na bra}ata vo Pirinska Makedonija. [to se odnesuva do Belgrad, toj i ovoj pat ne saka da pravi razlika me|u pravednoto barawe na ~esnata i patriotskata makedonska inteligencija i nacionalimperijalizmot na Bugarite. Belgrad prodol`uva da se igra so sudbinata na makedonskata nacija, a Sofija prodol`uva so svojata denacionalizatorska antimakedonska politika. Dragan Bogdanovski 49 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija &1'*$%*!$%&1'*$*')$ P Na krstot raznikot na Svetite Tri Vselenski u~iteli i svetiteli e vostanoven za praznuvawe vo XI vek za vreme na vladeeweto na blagoverniot i hristoqubiv car Aleksij Komnen. Imeno, sekoj od ovie tri arhierei - sveti Vasilij Veliki, sveti Grigorij Bogoslov i sveti Jovan Zlatoust imaat sekoj svoj poseben den na praznuvawe vo mesecot januari, no vo toa vreme se pojavil golem spor okolu tie tri svetiteli me|u vernicite. Ednite go postavuvale sveti Vasilij Veliki povisoko od drugite svetiteli, tvrdej}i deka gi nadminuva drugite vo delata i slovata, pri {to vo nego gledale ma` malku podolu od angelite, so cvrst duh komu zemnite raboti mu bile tu|i; vedna{ po nego go postavuvale bo`estveniot Jovan Zlatoust koj imal poinakvi karakteristiki i zada~i: ednite tvrdele trebalo da gi miluva gre{nicite i da gi vodi kon pokajanie. Drugite pak, obratno - go vozvi{uvale bo`estveniot Zlatoust, kako naj~ovekoqubiv ma`, koj ja razbira slabosta na ~ove~koto estetstvo i blagoglagoliv stolb koj pastvata ja naso~uval kon pokajanie so svoite besedi - zatoa i go postavuvale povisoko od sveti Vasilij i sveti Grigorij. Postoela i treta grupa revnosno stoela zad sveti Grigorij Bogoslov, tvrdej}i deka so negovata ubeduva~ka mo} na ubeduvawe, nedosti`nata dlabo~ina na umot i iskustvoto koe go imal vo tolkuvaweto na Svetoto Pismo; drugite pak, go namaluvale negovoto zna~ewe. Na ovoj na~in, postoel razdor pome|u Pravoslavnite, pri {to ednite se narekuvale sebesi jovaniti, drugi vasilijani - a treti grigorijani. Po Bo`ja promisla, svetite tri svetiteli mu se javile na Sveti Jovan, episkop Evhaitski koj se proslavil so svojot dobrodetelen `ivot i u~enost, najprvo oddelno, a potoa i zaedno. Zaedno po~nale da mu zboruvaat: - Kako {to gleda{, nie sme ednakvi pred Boga. Pome|u nas nema nikakva podelenost, nitu pak sprotivstavenost eden kon drug. Vo svoeto vreme sekoj 50 Otec Tome Veljanov Tropar Tri najgolemi svetiteli na trisolne~noto Bo`estvo ja prosvetija vselenata so la~ite na bo`estvenite dogmati. Ovie medoto~ni reki na Premudrosta site sozdanija so vodite na bogopoznanieto gi napoija. Vasilij Veliki i Grigorij Bogoslov, so slavniot Jovan zlatogovorliviot jazik, site nie sobranite gi qubime, poklonuvaj}i im se, so pesni gi po~ituvame, za{to tie za nas na Svetata Troica sekoga{ se molat. od nas, pottiknat od blagodatta na Bo`estveniot Duh, gi napi{a soodvetnite pouki potrebni za spasenie na narodite. Toa pto go nau~ivme tajno, go predadovme na ~u|eto javno. Pome{u nas nema nitu prv, nitu vtor. Zatoa naredi im na onie koi sporat za nas da prestanat so sporovite, oti nie se gri`ime site kraevi na vselenata da gi dovedeme vo mir i ednomislie. Isto taka, soedini go na{eto praznuvawe vo eden den, i sostavi ni prazni~na slu`ba i na drugite prene si im deka na{eto dostoinstvo e isto. A nie }e bideme pomo{nici na onie koi go proslavuvaat na{iot spomen. Otkako go ka`ale seto ova, se voznele kon neboto, sjaej}i so neopi{liva svetlina i povikuvaj}i se eden drug po ime. Blae`niot episkop Jovan vedna{ go prenel ona {to go videl me|u lu|eto koi sporele, i me|u niv vedna{ zavladeal mir. Go vostanovil i praznikot na svetite Tri arhierei, kako {to mu bilo naredeno od samite niv. Tuka jasno se videla mudrosta na ovoj golem ma`: otkako uvidel deka site tri svetiteli se praznuvaat vo januari, (sveti Vasilij na prvi, Sveti Grigorij na dvaeset i petti, a sveti Jovan na dvaeset i sedmi) odlu~il denot na spomenot da bide na triesetiot den od istiot mesec. Po Bo`ja Promisla ovoj spor be{e re{en vo korist na Crkvata i na u{te pogolema slava na ovie trojca svetiteli. Evhaitskiot episkop Jovan (pod 14 juni) ima{e edno videnie vo son, imeno: prvo mu se javi sekoj od ovie svetiteli vo golema slava i neiska`liva ~udesnost, a potoa site trojca zaedno. Toga{ mu rekoa: „Nie sme edno vo Boga, kako {to gleda{, i kaj nas nema ni{to protivre~no, ... nitu ima me|u nas nekoj koj e prv ili vtor”. Svetitelite go posovetuvaa episkopot da im napi{e edna zaedni~ka slu`ba i da im se odredi eden zaedni~ki den za praznuvawe. So ova prekrasno videnie sporot se re{i na toj na~in {to 30 januari se odredi kako zaedni~ki praznik za trojcata Sveti Arhierei.
© Copyright 2024 Paperzz