BRANITELI 2001 - 2011
Top
ISSN 0542-206 X
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, d-r Kiril Temkov, Angelka
Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko
Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Zamenik glaven i odgovoren urednik:
Elena Orov~anec Spirovska
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Nata{a Despotovska
Dimitrievska, Angelka Mihajlovska,
Sotir Kostov, Tanas Vra`inovski, Emilija
Petreska, Miroslav Naumovski,
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Liljana Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Ratko Dimovski i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafoden”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
godi[na pretplata
annual subcription
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
Stopanska banka AD Skopje
40655549 - 4030996116744
sbad Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija
“Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
maticata
bastion na
makedonskata
samobitnost
Iako na prv pogled se ~ini deka tokmu
vakvite turbulentni vremiwa prosto du{a
davaat za konkretni gra|anski akcii, za
koreniti promeni na svetogledite, za
novi idei i proekti, sepak otsustvoto na
individualnata i kolektivna inicijativa
dopolnitelno ja za~inuva op{testvenata
apatija.
Vo vakvi uslovi, mora da se priznae,
navistina e te{ko iniciraweto na kakva
bilo dejstvitelnost, ili u{te pove}e
odr`uvawe na nekakov kontinuitet na
aktivnosti. No te{kotiite, kakvi i da
se nikoga{ ne treba da bidat alibi.
Naprotiv.
Bez pretendirawe kon nekakvo
sebeglorifikuvawe, ama i bez la`na
skromnost, mo`eme da ka`eme deka
Maticata na iselenicite od Makedonija
i vo godinava {to ve}e e na istek, kako
vpro~em i vo godinite prethodno, poka`a
i doka`a deka gra|anskoto organizirawe motivirano od kvalitetni, argumentirani
i idejno opravdani celi ~ija {to polza
podednakvo mo`e da se verifikuva kako
na individualno taka i na kolketivno
ramni{te - ima {ansa da opstane, da raboti,
da postignuva rezultati. Maticata, kako
najstaro makedonsko gra|ansko zdru`enie
koe vleguva vo sedmata decenija od svoeto
postoewe, i pokraj site objektivni
te{kotii, duri i pokraj neopravdano
marginalniot tretman {to i go nametnuvaat
instituciite na dr`avata, sepak i
godinava uspea da ostvari poglem del od
zacrtanite programski zada~i koi{to
proizleguvaat od nespornata misija na
na{ata gra|anska asocijacija: za~uvuvawe
i neguvawe na makedonskata samosvest,
kultura i tradicija, nejzino integrirawe
i etablirawe sekade onamu kade {to se
nao|aat na{incite, no i zacvrstuvawe
i prodlabo~uvawe na vrskata me|u
tatkovinata i iseleni~kata zaednica.
Vo toj smisol }e nabroime samo del od
mno{tvoto aktivnosti {to go odbele`aa
godina{novo rabotewe na Maticata. Kako
i godini nanazad taka i godinava Maticata
pred s$ gi odr`uva{e i prodlabo~uva{e
kontaktite so makedonskite iselenici
i iseleni~ki organizacii i crkovni
op{tini vo Avstralija, Kanada, Evropa i
Amerika. Kontaktiravme i so: Vino`ito
– Grcija, OMO Ilinden Pirin i OMO
Ilinden – Bugarija, Makedonskata alijansa
za evropska integracija – Albanija i
Demokratskata prtija na makedoncite
vo Srbija. Od pozna~ajnite kontakti so
makedonskite iselenici bea posetite na
Makedonskite dru{tva vo Kosovo (Gora)
Bosna i Hercegovina, Egipet, Srbija,
Hrvatska, Italija, Avstrija, [vajcarija,
Evrosima Lokvi~ka
Germanija i Skandinavija. Godinava
vospostavivme sorabotka so Matica
crnogorska, a nivna delegacija be{e
vo poseta na Maticata na iselenicite
od Makedonija.Delegacija na Maticata
prisustvuva{e na Denovi na makedonskata
kultura vo Hrvatska po povod jubilejot 20
godini na Zaednicata. Od pozna~ajnite
aktivnosti e i ispra}aweto na u~ebnici
po makedonski jazik, so posredstvo na
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti,
za potrebite na makedonskoto u~ili{te
vo Sraevo, Bosna i Hercegovina kako i
brojnite sredbi so na{ite iselenici koi
neizostavno pominuvaat del od vremeto
vo Maticata sekoga{ koga se dojdeni vo
tatkovinata.
Pokraj drugite aktivnosti vo 2011 g.
morame da go spomeneme i dodeluvaweto
na stipendii na Univerzitetot “Sv.Kiril
i Metodij” za nadareni studenti od
fondaciite na na{ite iselenici Atanas
Bliznakov, Petar Stamatov i Konstantin
Stojanov.
Se razbira tuka e i neodminlivot ~etivo
za iselenicite – revijata “Makedonija” preku koja vi gi prezentirame ne samo
na{ite aktivnosti i doma{ni slu~uvawa,
tuku i aktivnostite na dijasporata. Duri
vo uslovi na aktuelnata seriozna kriza
vo makedonskiot mediumski prostor, koga
pove}e mediumi se zatvoraat, otkolku {to
se otvoraat, Maticata uspea da ja etablira
i svojata oficijalna veb stranica kako
edna od najposetenite, odnosno naj~itani,
stranici vo ramkite na Republika
Makedonija.
Vo ramkite na na{ite programski
aktivnosti sekoga{ koga mo`evme bevme
doma}ini ili gosti na na{incite,
kontaktite ne gi zaboravivme oti
komunikacijata e nu`na, korisna, ta duri
pove}e od neophodna ne samo zaradi
me|usebnoto informirawe i zapoznavawe
tuku i zaradi iniciraweto, kreiraweto i
realizacijata na novi zaedni~ki proekti
{to }e bidat vo interes na makedonskite
gra|ani bez ogled kade se nao|aat.
Seto ova napraveno, nezavisno od
site ote`nuva~ki okolnosti, opstrukcii,
nezavisno duri i od mo`ebi razbirlivata
gra|anska apati~nost, ne kura`i i ni dava
elan da ne zastaneme vo na{ite napori
i aktivnosti i vo godinite pred nas.
Maticata sekoga{ bila i }e bide bastionot
na makedonskata kulturna samobitnost,
vrutok na makedon{tinata bez koja
idninata za site nas e nezamisliva.
3
Ogledalo
ilustrirana revija za iselenicite od
Nevladin sektor = partiski
privRzok
Dokolku zememe predvid deka
nevladiniot sektor, spored merilata i
kriteriumite na modernite demokratii,
pretstavuva eden od stolbovite vrz
koi{to po~iva koe bilo razvieno
op{testvo, toga{ mo`eme li, pravej}i paralela so na{ite (ne)priliki
vo doti~nata oblast, da ka`eme
deka vo Makedonija NVO sektorot po
ni{to ne zaostanuva vo sporedba so
toj, zapadniot. Odnosno, dali ovde
kaj nas nevladiniot sektor, sfaten
kako svoevidno osu{testvuvawe na
u~estvoto na gra|anite vo kreiraweto,
regulacijata pa ako sakate i vodeweto
na javnite raboti, ja zadovoluva taa
svoja edinstvena misija!?
Se razbira odgovorot e kratok: ne!
Pri~inite, pak, se poprili~no mnogu.
Makedonija kako vpro~em i sekoja
od postkomunisti~kite zemji ne
be{e imuna na trendovskiot nalet na
formirawe nevladini organizaci.
[to }e re~e deka takvata op{testvena
pandemija svojstvena na devedestite
godini od minatiot vek ne n$ odmina.
Me|utoa, kvantitetot – vo sekoe maalo
po dve tri “nevladini” – ne zna~i i
kvalitet. Politi~kite procenki na
demokratskiot Zapad koj se be{e zafatil
so op{testvenoto transformirawe
na komunisti~kiot Istok, logi~no
sugeriraa deka so pari vbrizgani
direktno vo gra|anstvoto odnosno vo
motivirawe na istoto za konkretna
dejstvitelnost vo javnite raboti ({to
vo prevod zna~i – politikata), mnogu
pobrzo i polesno }e se skrati patot od
ednoumie do funkcionalen pluralizam,
a pritoa efektite }e bidat pove}e-­
slojni (razli~ni politi~ki koncepti,
pogolema ponuda na nositeli na javni
funkcii, pogolema transparentnost i
odgovornost, u~ewe politi~ka kultura,
pogolema kontrola vo funkconiraweto
na sistemot itn.). Ba{ka, od ovaa
distanca jasno e deka za istiot toj Zapad
be{e poisplatlivo da go “razviva”
gra|anskiot sektor od nekoja komotna
distanca, otkolku podirektno da vleze
vo monitorirawe i investirawe na
op{testvenite promeni. Barem takov
be{e nivniot esap. No, kako {to malku
pogore rekovme - kvanititetot ne zna~i
po avtomatizam isto {to i kvalitet,
taka {to i smetkata bez kr~amor ne e
smetka...
Taka, i vo Makedonija stranskite
pari ovozmo`ija sozdavawe na NVO
sektor. Duri ne e nikakvo preteruvawe
4
Makedonija
M-r Ivan Xo Petreski
ako ka`eme deka NVO dejnosta za
gladnite postkomunisti~ki gra|ani i,
se razbira, itrite politi~ari (za da si
bidat kolku tolku raat vo raboteweto),
vo po~etokot na tranzicijata (odnosno
privatizacijata) dojde kako va`na stavka
vo kreiraweto na ovde{noto BDP silno
konkuriraj}i i na sivata ekonomija.
Imavme NVO-a za s$ i se{to, najmnogu
onie ekologisti~kite, iako mnozinstvoto
taze ekologisti, diverzetisti, borci za
~ovekovi i drugi prava nemaa blaga
vrska od poimite koi gi stavaa vo
naslovite na svoite “firmi”, pardon
NVO-a. Nitu toga{, nitu denes su{tinata
zaradi koja treba da postoi nevladiniot
sektor ne be{e ni na~nata, za razlika
od bogatstvoto “formi” na gra|anska
participacija. Ne ni e jasno dali u{te
vo samiot start strancite go zabele`aa
ovoj fenomen!? No fakt deka, {to poradi
objektivni pri~ini (otsustvo na sekakva
kontrola vo realizacijata) a delumno i
poradi subjektivni pri~ini (strancite
isprateni ovde kako edukatori ili
monitori ili {to gode da bea brzo ja
uvidoa “{irokogradata” inventivnost
na na{ite “aktivisti” vo menaxiraweto
so parite od stranskite fondovi izleguva cini~no ama se ~ini deka
onoj pola-pola sistem na patarinite
e izmislen prvi~no vo NVO sektorot),
nevladinata dejnost se kompromitira{e
i korumpira{e. [to zna~i deka polzata
od frlenite pari e nikakva.
Politikata, pak, e dopolnitelniot
faktor koj{to taka “fundiraniot” NVO
sektor uspea dokraj da go urnisa, pritoa
celosno efektuiraj}i vo svoja polza
od takvite sostojbi. Imeno, ovde{nite
politi~ari otsekoga{ bile totalno
ramnodu{ni kon ovoj op{testven segment
- nitu go razbirale a u{te pomalku
imale volja za negov razvoj - ama vo
poslednive godini i krajno negativno
nastroeni kon NVO dejnosta. Ako vo
tekot na devedesetite, trgnuvaj}i od
tretmanot na “nu`no zlo”, politi~kiot
establi{ment od distanca go
nabquduva{e i diskretno se obiduva{e
da go kontrolira NVO “dvi`eweto”
taka{to vospostavi svoj “monitoring”
vrz NVO kanalite i centrite kade {to
ima{e najgolema distribucija na pari,
vlijanie i interesi, toga{ za periodot
od 2000-tata navamu mo`e da se ka`e
deka toj proces se pretvori vo otvorena
tendencija za kontrola na nevladiniot
sektor. I taa rabota na politi~arite
mnogu dobro im odi.
Blagodarenie na faktot deka
nevladiniot sektor nitu od aspekt na
avtenti~nost, avtonomnost, ili koj bilo
drug aspekt ne fati koren ovde kaj nas,
sekoja ~est na retkite isklu~oci (ama
edna lastovi~ka ne ja ~ini proletta),
sosema o~ekuvano be{e ona {to so NVOata se slu~uva{e vo poslednive godini:
tie stanaa instant partiski privezoci
koi{to, sekoga{ koga za toa }e se uka`e{e
potreba bivaa formirani, koristeni i
potoa bataleni od politikata. Setete
se samo na predizbornite NVO-a ili
na onie koi nastanuvaa po povod razni
drugi politi~ki slu~ai, od ~ie {to
dejstvuvawe benefit imaa samo nivnite
eksponirani “frontmeni” koi zavr{ija
kako taze dr`avni ~inovnici.
Poentata e deka vo momentot koga
prestana dotokot na stranski pari, NVO
sektorot postaven na stakleni noze
svojot edinstven na~in na opstanok go
vide vo “kohabitacijata” so politikata,
na na~in {to }e i slu`buva. Mo{ne lesen
plen za malku trud i u{te pomalku pari.
Celata taa slika za NVO-ata go nametna
ubeduvaweto vo ovde{nata javnost
sekoga{ kon istite da se gleda so ogromna
doza na skepti~nost, pa duri i toga{ koga
odredeni pozicii se principielni,
ispravni. Zatoa denes vo Makedonija
zafa}aweto so nvo aktivnosti izgleda
|avolski te{ka rabota: em sferata
e prili~no kompromitirana, em ima
nedostatok na pari, em politikata vr{i
stravi~na presija pri kakov i da e obid
za gra|ansko aktivirawe vo kreiraweto
politiki. Pa prakti~no izleguva deka
gra|anite ovde so politikite imaat
pravo da se zanimavaat samo za vreme
na onie nekolku minuti dodeka go
popolnuvaat glasa~koto liv~e za vreme
na izbori. I tolku...
Mirror
The non-governmental
sector = a party appendage
Should we take into consideration that
the non-governmental sector, on basis
of the modern democracies’ standards
and criteria, represents one of the pillars
on which one developed society is laid,
can we say, by drawing a parallel to
our problems on the issue in question,
that the NGO sector in Macedonia does
not fall behind the Western one in any
aspect of operation? Moreover, does
our NGO sector, understood as a kind
of certain involvement of the public in the
tailoring, regulation, and even leading
public operations, accomplish its unique
mission!?
Of course, the answer is short: no!
The reasons, on the other hand, are
rather numerous. Macedonia, as all of
the post-communist countries, was not
immune to the trend of NGO formation.
Or, in other words, this social pandemic
outbreak characteristic for the twentieth
century 90s did not pass by us without
stopping. However, quantity – at least
two NGOs in each neighborhood—does
not mean quality as well. The political
assessments of the democratic West
preoccupied with the social transformation
of the communist East, very logically,
suggested that if money were injected
directly to the citizens in order to motivate
them to specific activity in public issues (in
translation – politics), the road from oneparty-rule to functional pluralism would
more easily and more rapidly shorten,
causing that the effects are multilayer
(various political concepts, bigger offer
of public functions, greater transparency
and liability, learning political culture,
stricter control in system functioning,
etc). Moreover, from this point of view,
it is clear that for this very West , it was
more cost-efficient to “develop” the civil
sector from a comfortable distance, than
to directly get involved in monitoring
and investing into the social changes.
At least, such was their calculation.
But, as mentioned above, the quantity
does not automatically mean quality,
so the calculation, without the host’s
receipt, is not the right calculation…
So, in Macedonia, the foreign money
enabled the formation of the NGO
sector. It shall not be any overstating
if we say that the NGO activity of the
hungry post-communist citizens, and
of course, the clever politicians (so
that they can be comfortable in their
operation), in the beginning of the
transition (i.e. privatization) was set
as an important item in the creation of
our GDP as a serious competition of
the black market economy. We have
NGOs for almost everything, the most
numerous being the environmental ones,
although the majority of the newly-formed
environmentalists, diversionists, fighters
for human rights and other rights, have
nothing to do with the terms contained
in the titles of their “companies”, i.e.
NGOs. Neither then, nor today, has the
essence of existence of the NGO sector
been touched upon, although there is
an abundance of “forms” of citizens’
participation. It is not clear whether in
the very beginning, the foreigners have
noticed this phenomenon!? But, the fact
that due to objective reasons (absence of
any control in the process of realization)
and partially due to subjective reasons
(the foreigners sent here as educators
or monitors, or whatever, have quickly
noticed the “broadminded” inventiveness
of our “activists” in the field of foreign
funds management, maybe it would seem
cynical, but I recon that the half form me
– half for you system of playing pay toll
have been invented by the NGO sector),
the NGO activity has been discredited
and corrupted. Thus, the benefit of all
the money spent/thrown is null.
On the other hand, politics is the
additional factor which succeeded in
ruining the already “deteriorated” NGO
sector, benefiting completely in their own
favour out of such situation. Namely,
our politicians have always been totally
disinterested about this segment of
society – they have neither understood
it nor have they shown any willingness to
develop it – on contrary, in the past few
years they have become very negative
towards the NGO activity. During the 90s,
treating it as “necessary evil”, the political
establishment observed from distance
and made discreet efforts to control the
NGO movement, thus establishing its
own “monitoring” of the NGO channels
and centers where there was the
largest distribution of money, influence
and interests, then for the period from
200 onwards, it can be said that this
process turned into an open tendency
to control the NGO sector. Politicians are
especially skillful in such activity. Thanks
to the fact that the NGO sector, neither
from aspect of authenticity, self-reliance,
nor any other aspect, did not get deep
rooted in our soil, with all due respect
to exceptions (but one swallow doesn’t
make a summer), it was quite likely that
that would happen to the NGOs in the
last years: they become appendages
to the parties, and whatever the need
was - they were established, used and
eventually got rid of by politics. Lets’ just
remind ourselves about the pre-election
NGOs or the ones emerging on the
occasions of various political events, the
activities of whom only brought benefit
to their exposed front-men ending up as
newly established state officers.
The point raised here is that at the
moment when the foreign funs inflow
stopped, the NGO sector, laid on slippery
ground, found the only way for its survival
in the “cohabitation” with politics, by
providing servitude to politics. A very easy
plan for little efforts and even less money.
This very picture of NGOs imposed the
belief in the public always to look on them
with a great dose of skepticism, even
when they are principled and accurate
about certain positions. Therefore, today,
in Macedonia, engaging in NGO activities
seems like an extremely hard job: the
sphere has been rather discredited, there
is a lack of money, politics makes great
pressure on any attempt to get activated
in policy making. So, practically, it turns
out that the citizens are entitled to get
involved in politics and policies only at
the time of those few minutes while they
are filling in the voting paper in periods
of elections. That’s all...
Ivan Joe Petreski
5
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Analiza
Jas i kralot na Katar!?
P
o~ituvani ~itateli na
“Finance”, vi pra}am topli i
srde~ni pozdravi od Orientot.
Taka nie ovde ~esto si ja vikame na{ata
zemja Makedonija koja mnogu ja sakame.
E sega. Problemot e vo toa – {to da
vi napi{am? {to i kako da mu napi{am
na eden Slovenec od ovde, od Makedonija,
a da mu go zadr`am vnimanieto. Mislev,
mislev... i eve {to smisliv:
]e vi opi{am kako `ivee mojata
tatkovina Makedonija ovie denovi,
po najnoviot Izve{taj od Evropskata
komisija, koj tret pat po red e pozitiven
i so preporaka za otpo~nuvawe na
pregovori za polnopravno ~lenstvo, no
tret pat po red nema datum za po~etok
na pregovorite!? ^udni evropski
ar{ini...
Vi ja opi{uvam mojata zemja, koja
na patot kon Evropskata unija, ~ekori
i funkcionira sama za sebe. Za nikogo
ni{to ne zna~at nejzinite
dvi`ewa i manevri...
n e j z i n a t a “ v reva ” n e
sozdava pritisok... Taa
~ekori sama. Bez prijateli.
Nema koj da ti dade uteha,
da te pregrne i potapka po
ramewata (barem toa)...
Nema koj, ako treba i {amar
da ti “opali”...
Nemame koj majka da ni
opcue! Frustrira~ki...
Osamen e na{iot
premier Nikola Gruevski
na evropska i svetska
politi~ka scena. Zemjata
poleka go gubi sjajot na
konstruktiven balkanski
igra~, koj kontribuira
stabilnost i reformi.
Za ova vo golema mera
odgovornosta osven vo
Skopje e i vo Brisel!
Isto ni e i doma. Grogiranata
opozicija predvodena od Branko
Crvenkovski, vo svojata katarzi~na
faza na sekojdnevno sporo, no sigurno
raspa|awe o~ekuva Gruevski da
kapitulira na ova pra{awe, i samiot da
povika pomo{ i eventualno da pobedi na
izbori! Liderot na opozicijata re{il
da ne dava nikakvi izjavi. Go nema... vo
momenti koga se prekr{uva makedonskata
sudbina vo vrska so imeto i identitetot.
Toj nema poraki za evrokomesarot Fule!
Nema stav. Ova e krajno neodgovorno...
Sepak, ovoj del, }e mi izvinete mili
Slovenci, e pove}e na{a vnatre{na
makedonska rabota za {to na ova mesto
6
Qup~o Zikov
ne bi lamentiral mnogu...
Brisel ne saka Makedonija da i se
pribli`uva vo ~lenstvo!?
Tragedijata e vo toa {to tri godini
po red Izve{tajot e pozitiven, a datum
nema. ]e nema nitu ovoj dekemvri,
osven kako {to mi velat vo Brisel
“ne napravete kompromis so Grcija za
imeto”! Zamislete moi Slovenci, u{te
onie “sterilni birokrati” vo Brisel,
pod pritisok na gr~koto lobi ja izvadija
pridavkata “makedonski” vo Izve{tajot.
Kakov skandal! Kakov Falsifikat!? Sega
po ni{to ne se gleda deka ovoj Izve{taj
e posveten na Makedonija. Sramota za
nas sekako... no ima li pogolema sramota
od soznanieto deka Evropa e na kolena
pred Grcija.
Ovaa dene{na Grcija!? Koja e
ispru`ena na svetskata finansiska
scena pred sramot deka za trieset
godini, kolku {to e polnopravna
~lenka na EU, ispumpala i i{mukala
deset pati pove}e, od {to s$ vo nea
vredi, pari od me|unarodnite banki i
finansiski institucii. So {to uspeaja
jadnite korumplivi vladi niz Evropa
vo poslednite dvaesetina godini, kolku
{to e Makedonija nezavisna dr`ava, da
gi zadol`i evropskite aristokrati, koi
tro{ej}i nezaraboteni buxetski pari
stanaa nesposobni briselski birokrati,
koi silno poltroni{aat pred Atina. Da
ne im poklonile ostrovi, a nie da ne
znaeme? Ima Grcija mnogu ostrovi! Za
`al, Makedonija nema! Sramota!
Zamislete, Brisel nas ne n$ ceni
po toa {to rabotime, tuku po toa {to
ne mo`eme da go srabotime. Po toa {to
ne sakame da go srabotime, oti ne ni e
na agenda. Dali promenata na imeto e
reforma? Koja e taa reforma od site 33
glavi na pregovarawa?
[TO E MAKEDONIJA?
Zna~i, {to e Makedonija
denes? Malku da vi ja
opi{am ovaa tema...
Toa e zemja, severno
od Grcija i isto~no od
Albanija, zapadno od
Bugarija i ju`no od Srbija
i od Kosovo. Starite velat,
a i istorijata taka pi{uva,
deka ovaa zemja nekoga{
bila pogolema i izleguvala
na Egejskoto More...
(Solun i Halkidiki)!?
I deka vo 1912 i 1913
godina vo Balkanskite
vojni kako predve~erie
na Prvata svetska vojna,
ovaa zemja bila podelena
me|u nejzinite sosedi
(politi~ki sponzorirani
od Francija, Anglija i
Rusija kako golemi sili!!??)
Slednata godina se navr{uvaat 100
godini od podelbata na Makedonija!?
Denes Makedonija grani~i so Evropskata
unija na svoite dve granici (Grcija i
Bugarija). Taa uporno raboti na toa da
ѝ se priklu~i na Unijata, a vo Brisel
uporno ne ѝ davaat!? Zo{to? E toa e sega
seksi pra{awe...
Vicot e vo toa {to Grcija ne go
priznava imeto na zemjata i identitetot
na narodot koj proizleguva so imeto.
Bugarija ne go priznava narodot za
makedonski, oti go smeta za bugarski.
Srbija ne ѝ ja priznava crkvata za
makedonska, oti ja smeta za srpska
Analiza
(zamislete bugarski narod, a srpska
crkva!!!??? – retardirano! A?)
Albancite nosat ~uvstvo deka sekade
kade {to `iveat Albanci toa e nivna
zemja i deka imaat prirodno i biolo{ko
neprikosnoveno pravo da `iveat so
Albancite vo Albanija i na Kosovo.
EVROPA UKO^ENA I URO^ENA!?
Evropa posmatra, no ne pomaga... Taa
~eka problemot da se re{i sam od sebe...
Makedoncite da “puknat”! E ne mo`e
taka... Zatoa {to Makedoncite sive ovie
godini nau~ija da `iveat po slednata
misla i stav na Fridrih Ni~e: “Onoj {to
ima ZO[TO da `ivee, mo`e da izdr`i
kakvo bilo KAKO”!
Perverzno e kako, na primer, Evropska
komisija nema stav po pra{aweto kako
toa Grcite ovie denovi non{alantno
ja spu{tija rampata kon Makedonija,
navodno poradi {trajkot na nivnite
Sindikati! So toa Makedonija po ne
znam koj pat be{e blokirana da izleze
na pristani{teto vo Solun, koe e klu~no
za ekonomskata egzistencija, i razvojot
na na{ata zemja. Normalno nie ovde ne
mislime deka Grcite mnogu se zagri`ile
za na{ite problemi! Tie ne mislat mnogu
za ne{ta koi se povrzani so niv samite,
pa ottuka i ne mo`eme da o~ekuvame da
mislat na nas.
No, Makedoncite se frustrirani od
faktot kako toa Brisel ne misli deka
nivnata ~lenka (prakti~no EU) stanala
faktor za propasta na edna zemja i
eden narod. Dali ova ne e pritisok vrz
Makedonija?
Po r a d i v a k v i p o l i t i ~ k i i
bezbednosni problem vo poslednite
dvaeset godini makedonskiot BDP
(Bruto-doma{en proizvod) ne mo`e
da porasne pove}e od 2% do 2,5% vo
serija od nekolku godini. Bez rabota se
32% od rabotosposobnoto naselenie.
Doma{nite investicii gi nema. Nema
novi kompanii! Ima ne{to malku
stranski investitori. No, stranskite
investitori vo Makedonija prvo gledaat
povlastici od dr`avata i gledaat dali
sektorot kade {to investiraat mo`e da
stane i monopolski, ako ve}e ne e: nafta,
voda, energija, gas... Najsigurno e tamu.
ZAKLU^OK
Brisel mora da bide svesen deka
so svoite potezi sozdava kontekst za
porast na makedonskiot nacionalizam.
Sledstveno za porast na evropskite
problemi...
Kako proizvod na toj nacionalizam i
frustracija e izgraden proektot “Skopje
2014”! Grcite se nervozni! Vo pravo
se! I jas bi bil! Proektot e vreden 300
milioni evra, a imame i u{te kreativni
idei kaj Makedoncite... ]e vidite!? Neka
se pomisli Fule {to s$ mo`e da izgradi
eden “napalen kreativen makedonski
um”! A ne mora{e da bide taka... Fule
go znae toa! Go znaat mnogumina vo
Brisel...
Centralnata to~ka na “Skopje 2014” e
spomenikot i fontanata “Voin na kow”!
Toa e negovoto formalno i zakonsko
ime! Neformalno toa e Aleksandar
Makedonski na negoviot kow Bukefal.
I vojskata “makedonska falanga” so
lavovite. Slikata od otvoraweto
na spomenikot go svrte svetot.
Amerikanskata televiziska stanica Sien-en be{e vo Makedonija sedum dena! Pa
{to mislite vie... Deka nie spieme?
Va k a i z g l e d a m a k e d o n s k i o t
nacionalizam na {irokata svetska
scena. Kako li zvu~i makedonskiot
nacionalizam? Eve vaka: “...Fule mora
da znae deka svetot {to Aleksandar go
otkril do Indija i Egipet vo toa vreme,
i politi~koto i pravnoto ustrojstvo
na multietni~nost i so`ivot {to toj
gi zasnoval pred 2300 godini, bile
izvornata forma na zaedni{tvo i
globalizam na koja deneska e zasnovana
Evropskata unija!”... Toa go pora~uva
Makedonija sekojdnevno! Dali e toa
nacionalizam? Ili mo`ebi e koncept?
Po~ituvani moi Slovenci... Ovie
zborovi gi pi{uva eden potpolno
rastereten i realiziran Makedonec!
Nie ovde znaeme {to pravime! No, so
godini morame da se spravime so gr~kata
nesposobnost da se spravi samata so sebe,
so svojot nacionalizam bez pokritie!
Gr~kiot nacionalizam nam ni e “kamen~e
vo ~evelot” i n$ udira vo uslovi koga
~ekorime vo ekonomskiot razvoj!
Morame da se spravime i so evropskata
nesposobnost, frustracija i otsustvo na
kapacitet “da zase~e” i da ka`e – DOSTA
E! Dajte da ѝ dademe idnina na ovaa
zemja i na ovoj narod... Zaslu`ija! No,
EU ne saka... Nema problem!
...A vo me|uvreme, dodeka Brisel
se prisobere, i ja donese ovaa odluka,
vo Makedonija pred nekolku dena na
aerodromot Aleksandar Veliki sleta
najgolemiot Erbas na dene{nicata. So sto
~lena biznis i investiciska delegacija
od Katar. Gi predvode{e li~no Kralot na
Katar so 16 ministri vo negovata Vlada.
Nie prijateli od Evropskata unija sme
gordi na ovaa poseta.
Seriozno!
Ne se {alam...
Alooo, Brisel!
7
ilustrirana revija za iselenicite od
Oko
Stra[o Angelovski, pretsedatel na TMORO - VEP
Makedonija
Imeto Makedonija e
stolbot koj ne odr@uva
so vekovi
Stra{o Angelovski e makedonski
politi~ar, pretsedatel na makedonskata
desni~arska politi~ka partija TMOROVEP i dolgogodi{en voda~ i pretsedatel
na nekoga{nata MAAK - Konzervativna
Partija (podocna MAAK-EMO).
Po zanimawe e diplomiran novinar.
Poznat e po svoite stavovi i zalagawa za
obedinuvawe na Makedonija, poddr{ka
i promovirawe na sovremeniot
makedonski nacionalen identitet
kako prodol`enie i direktna vrska so
Anti~kite Makedonci.
Da gi ispolnime idealite na
Ilindencite
- 20-te godini samostojnost se
godini ispolneti so radost, zatoa {to
si `iveeme vo nezavisna suverena
dr`ava. Treba da bideme navistina
gordi, bidej}i generaciite koi }e bidat
posle 50, posle 100 godini vistinski
}e go procenat ova {to nie sega go
napravivme. Na{ata generacija uspea
da go napravi ona, {to generacii i
generacii so vekovi ne uspevaa da go
storat, Angelovski ja spodeluva svojata
ocenka za makedonskiot jubilej. Iako
mnogu napravivme, Angelovski naglasuva
deka sepak treba u{te mnogu da se
napravi, so krajna cel – obedinuvawe
na site teritorii koi prirodno &
pripa|aat na Makedonija.
1993-tata i 1995-tata gi izdvojuva
kako kobni po novata istorija na
na{ata dr`ava, bidej}i toga{ se slu~ija
sudbonosnite momenti, a toa e promenata
na imeto i prifa}awe na referencata
FIROM, promena na {esnaesetzra~noto
sonce kako simbol na Makedoncite i
potpi{uvaweto na vremenata spogodba
so Atina, spored koja Makedonija i
den denes mora da se rakovodi, a Atina
voop{to ne ja po~ituva. Kako negativni
slu~uvawa od ovoj period gi spomnuva i
agresijata na albanskite teroristi vrz
Republika Makedonija vo 2001 godina
i kapitulacijata na makedonskite
politi~ari, so potpi{uvaweto na
Ohridskiot ramkoven dogovor.
Sepak, gordo go pozdravuva procesot
na nacionalno osvestuvawe koj trae
site ovie 20 godini, i koj dobi zamav
so proslavata na 8-mi Septemvri i so
8
uspesite na makedonskite ko{arkari.
Angelovski ne otstapuva od svoite
stavovi da prodol`i borbata za
t e r i t o r i j a l n o o b e d i n u v awe n a
Republika Makedonija, so cel da se
ispolnat idealite na Ilindencite i na
istoriskoto VMRO. Vo me|uvreme, spored
nego, Republika Makedonija treba da
prodol`i da opstojuva kako samostojna,
nacionalna dr`ava na Makedoncite i
nikako da ne dozvoli vmetnuvawe na
vtor konstitutiven narod.
Da se vrati ukradeniot kapital,
makar i so sila
Pokraj nekoi politi~ki predavstva,
vo izminative 20 godini, najgolemoto
zlo vrz makedonskata dr`ava e
prigrabuvawe na dr`avniot imot. Toa
{to se slu~i vo periodot na tranzicija,
odnosno t.n. privatizacija na dr`avniot
imot, so eden zbor, mo`e da se nare~e
kriminal:
- Problemot ne e {to imotot se podeli
pome|u pobliskite semejni krugovi.
Problemot e {to siot toj kapital, po
t.n. privatizacija be{e iznesen nadvor
od zemjata. Tie ne investiraa tuka, da
se otvorat novi rabotni mesta, ili pak,
da ovozmo`at da opstanat postoe~kite,
veli Angelovski.
Na tajkunite, koi go iznesoa siot
toj kapital nadvor od granicite na
Makedonija, Angelovski predlaga da
im se upati dr`avna zakana, makar i so
fizi~ka likvidacija, za da tie sfatat
deka dr`avata e mo}en mehanizam koj
mo`e da si go za{titi postoe~kiot,
i da si go vrati odzemeniot kapital.
Taka tie }e po~nat istiot da go vra}aat
nazad na makedonsko tlo i }e pridonesat
kon razdvi`uvawe na makedonskata
ekonomija.
- Za `al tokmu makedonskite
patrioti, lu|eto koi na po~etokot na
90-tite na svoi ple}i go nosea tovarot
na osamostojuvaweto na Republika
Makedonija, lu|eto koi ne bea ekstremno
bogati, a vlo`uvaa s$ {to mo`at da
vlo`at, tokmu tie lu|e za vreme na
privatizacijata koja ja sprovede vladata
na Crvenkovski, bea osiroma{eni do
koska. Tokmu ova e grupata kon koja vo
idniot period vladata na Gruevski
treba da se svrti, i da im ovozmo`i
vrabotuvawe i svetla idnina za nivnite
deca, izjavuva Angelovski.
Dijasporata
da
se
podgotvuva za izbori u{te sega
Faktot {to godinava dijasporata
glasa{e za prv pat, Angelovski go
kategorizira kako istoriski ~ekor:
- Toa e istoriski proces, koj e
zapo~nat i koj nikoj ne mo`e da go vrati
nazad. Da, toj ne be{e sproveden vo
najsjajni uslovi, no {tom trgna, toj mo`e
da odi samo napred, i za brzo vreme da
bidat sozdadeni uslovi za glasawe, od
koi site }e bidat zadovolni.
Do Makedoncite vo Avstralija
apelira u{te sega da po~nat da rabotat
i da gi podgotvat uslovite na slednite
izbori da mo`at da go izberat onoj {to
najdobro }e gi pretstavuva. Dokolku
povtorno s$ se ostavi na poslednite
nekolku nedeli pred izborite, povtorno
}e se dojde do slu~aj da od dve zla se
izbere pomaloto, i povtorno toa }e
rezultira so nezadovolstvo.
Angelovski isto taka e protiv
amnestiraweto na teroristi~kite
akti, no saka da veruva deka tokmu
makedonskiot narod i vo ovoj slu~aj }e
stane glaven korektiv, i deka }e bideme
svedoci na kaznata na ovie nelu|e koi
najne~ove~ki, najyverski udrija po
makedonskiot narod i po makedonskata
dr`ava.
Partiite ne smeat da & se me{aat
na crkvata
Spored pretsedatelot na TMORO-VEP,
nitu edna politi~ka partija ne smee da
se me{a i da diktira kako }e raboti
Makedonskata pravoslavna crkva. No
i crkvata nema pravo da odi nasproti
voljata na gra|anite, zatoa {to tie se
nejziniot konstitutitiven element.
Toa e eden interaktiven odnos, vo koj
nie, kako vernici treba da ja sakame i
po~ituvame crkvata, i pritoa vo svojot
odnos kon crkvata da gi isklu~ime site
na{i partiski i politi~ki ~uvstva i
pripadnosti, a crkvata kako institucija~uvar na makedonskata pravoslavna vera,
da n$ po~ituva nas kako gra|ani, kako
Oko
vo lu|eto koi na denot na negovoto
potpi{uvawe sedele doma, ne prevzemaj}
i ni{to protiv toa.
Mala makedonska biblija
vernici. Pora~uva da go isklu~ime
politikanstvoto, i da & se svrtime na
verata i na crkvata.
Treba da se vospostavi mehanizam,
so koj partijata, a so toa i dr`avata, }e
se za{titi od karieristi, koi gazat s$
pred sebe, so cel da uspeat, na toj na~in
stavaj}i ja realizacijata na li~nite
interesi preku partijata, i istovremeno
nanesuvaj}i {teta na ugledot na
ostanatite ~lenovi na taa partija, a vo
odredeni slu~ai, i na dr`avata.
Prekin na pregovorite so Atina
Za najbolniot problem na
Makedoncite, Angelovski istapuva so
jasen stav – nikakva promena na imeto i
prekin na pregovorite so Atina:
- Nie Makedoncite nemame problem
so na{eto ime, i ottuka, nema zo{to
da mu se posvetuvame. Dokolku Atina
ima problem, taa samata treba da si go
re{i, i sama da si odlu~i kako }e n$
narekuva.
Go naglasuva i neoficijalniot
makedonski referendum, koj
makedonskiot narod sam go zaka`a
i go odr`a, koga pri doa|aweto na
ko{arkarite, na plo{tadot ednoglasno
ja zapea „Edno ime imame”.
Spored nego, pri promenata na imeto,
toa bi bilo edinstveno ne{to koe bi se
smenilo, bidej}i so toa nema da po~ne
da te~e med i mleko vo Makedonija.
S$ }e ostane isto, nie pak }e bideme
prepu{teni samite da se borime za
na{ite celi, so taa razlika {to, vo toj
slu~aj, }e se borime kako obezimeni,
a ne kako Makedonci. Toj e protiv toa
pra{aweto za imeto da se postavi
na referendum, bidej}i so toa, na
referendum go stavame pra{aweto dali
sakame da postoime:
- Nie sme toa {to sme, Makedonci,
so makedonski jazik, so makedonska
pravoslavna crkva, so makedonska
dr`ava ~ie ime e Republika Makedonija.
Tuka zavr{uva s$!
Korenot na problemite e od
Bukure{t 1913
Spomnuvawata deka sega{nata vlada
e mnogu blisku do re{enie za imeto,
spored Angelovski, se samo diplomatska
igra na zborovi, bidej}i, kako {to veli,
nekoga{ vo diplomatijata mora da se
ka`e i ne{to {to ne e taka.
Toj vetuva deka site stravuvawa koi
doa|aat kako reakcii od gra|anite }e gi
prenese na svoite koalicioni partneri,
i }e se potrudi tie da stanat stravuvawa
i na politi~arite, i na vlasta, i na
celata koalicija kon koja pripa|a.
Celiot problem, koj vo momentov
e nametnat za problemot so imeto e
vsu{nost posledica na Bukure{kiot
dogovor od 1913-tata:
- Tamu, bez nitu eden pretstavnik na
makedonskata dr`ava, taa e podelena na
okupatorskite sili na Bugarija, Grcija,
Srbija i Albanija. Nastanatiot problem
so imeto e tokmu toj, da ne postoi
makedonska dr`ava koja }e insistira
na revizija na Bukure{kiot dogovor
i koja }e insistira na povlekuvawe
na okupatorskite sili od okupiranite
teritorii.
Samite sme vinovni za ova {to ni
se slu~uva
A n g e l o v s k i n e g o pr i z n av a
opravduvaweto deka golem broj
Makedonci ne bile informirani za
procesot na prijavuvawe za glasawe na
parlamentarnite izbori vo juni ovaa
godina, koj trael samo tri – ~etiri dena.
Veruva, deka ako 720 lu|e uspeale da ja
realiziraat svojata `elba da u~estvuvaat
vo izbiraweto na svoj pretstavnik vo
makedonskiot parlament, toa bi mo`ele
da go napravat i u{te iljadnici lu|e,
dokolku bile zainteresirani.
Veruva deka korenot na site raboti
koi & se slu~uvaat na Republika
Makedonija se vo potpi{uvaweto na,
kako {to go narekuva „predavni~kiot
Ohridski dogovor”. Vinata ja bara
- Nam Makedoncite ni treba
pretstavnici od site zdru`enija, od site
crkovni op{tini, od site politi~ki
partii, od site makedonski dru{tva,
zna~i od site formi na organiziranost
da sedneme na edna masa, i da potpi{eme
eden mal, no biten dokument, da ja
potpi{eme malata makedonska biblija,
vo koja site }e se obvrzeme za odbrana
na makedonskite nacionalni i dr`avni
interesi, za odbrana na makedonskoto
ime, za razvoj na makedonskata ekonomija,
da se obvrzeme deka }e rabotime
za obedinuvawe na site makedonski
teritorii, so site pravni i demokratski
mehanizmi.
Faktot {to makedonskata dr`ava
sega vospostavuva sistem i reformi koi
trebale da bidat vospostaveni vo prvite
godini od osamostojuvaweto, im dozvoli
da del od vladeja~kite strukturi da se
odnesuvaat kako {to ne im dolikuva i
da bidat skloni kon korumpiranost.
Angelovski naglasuva deka so ~ekorite
koi se prevzemaat vo Makedonija, za
kratko vreme nitu eden makedonski
iselenik }e nema da bide ucenuvan i da
mu se bara mito, za da mo`e da `ivee vo
Republika Makedonija.
Re{enija, a ne opravduvawa
Treba da se baraat re{enija, a
ne opravduvawa za sostojbite so koi
sekojdnevno se sudruvaat gra|anite
vo dr`avata, no i makedonskite
iselenici.
- Vo ovie ~etiri godini, ovaa vlada
}e go vospostavi sistemot na vrednosti
vo koj site }e bideme zadovolni. Vo toj
slu~aj, ve}e nema da se bara vinata vo
sistemot, tuku vo poedinci, koi mora
da bidat kazneti, sigurno izjavuva
Angelovski.
I n t e r v j u t o g o z a v r { u va s o
zborovite:
- Cel `ivot rabotam kon budeweto
na makedonskata nacionalna svest, i
kone~no, pred nekolku dena, koga gi
vidov Makedoncite na plo{tadite
{irum Makedonija kako izvikuvaat deka
edno ime imame, deka i `ivotot }e go
dadat za svojata zemja, sfativ deka ovie
20 godini ne bile potro{eni zaludno,
i deka s$ ona za {to bilo raboteno,
kone~no dava rezultati. Mu blagodaram
na mojot narod i sum sre}en {to sum del
od eden takov narod.
Don~o Angelovski
Radio Melburn - Avstralija
9
Ekonomija
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dr@avata nezainteresirana
za investicii od iselenicite?!
Zasega zemjata ima
najgolema pridobivka
od privatnite doznaki
od stranstvo, so koi se
finansira trgovskiot
deficit vo platniot
bilans. No, analizite
poka`uvaat deka
doselenicite od stranstvo
godinava ispratile
pomalku pari vo na{ata
ekonomija. Vo prvite
sedum meseci od 2011
godina vo zemjata se
sleale 720,7 milioni
evra privatni doznaki
od stranstvo, spored
podatocite na Narodna
banka na R.Makedonija.
Godinava tie se namalija
za 38,4 milioni evra
Makedonija ne znae kako da gi
iskoristi vrskite so dijasporata za
da napravi pogolem ekonomski rast.
Na prsti se brojat iselenicite koi se
vratile vo zemjata za da investiraat
vo nekakov biznis. Zasega, najgolema
pridobivka ima samo od devizite koi gi
pra}aat iselenicite na rodninite doma.
No, namesto samo da pra}aat pari za
familijata, Makedonija treba da napravi
strategija so koja }e gi privle~e t.n.
doma{ni “stranski” investitori, za{to
logi~no e pra{aweto ako na{ite lu|e vo
stranstvo ne sakaat da vlo`at pari vo
ekonomijata, kako da o~ekuvame priliv
od stranski direktni investicii?
MAVROVSKI KRAJ 5.000 ISELENICI,
INVESTICII NI ZA LEK!
Dobar primer za nesposobnosta da
se iskoristi sve`iot kapital na na{ite
lu|e vo stranstvo e regionot od Debar
do Mavrovo. Vo ovoj kraj poslednite 15
godini naselenieto masovno zaminuva
na rabota vo Italija. Sega ve}e i poretko
tie lu|e doa|aat vo poseta za da gi tro{at
devizite zaraboteni vo stranstvo. Od
nad 10.000 `iteli sega vo krajot ostanaa
okolu polovina od `itelite.
“Dr`avata ne gi poddr`uva dovolno
op{tinite za da sprovedat aktivnosti
za privlekuvawe na investiciite na
iselenicite. Ne postoi ni strategija
kako da se privle~e toj sve` kapital
odnadvor. Zgora na toa, sega rabotite
se u{te pokomplicirani. Za razlika
od pred 10 godini, koga vo Italija se
zarabotuva{e navistina mnogu, ve}e i
tamu krizata si go napravi svoeto. Pa
taka, iselenicite zarabotuvaat samo za
sebe i s$ poretko pra}aat pari doma.
Mnogu od niv imaat i biznisi nadvor,
pa ne ni razmisluvaat za vra}awe tuka”,
veli Rejhan Durmi{i, edinstveniot
pratenik od Debar do Mavrovo, ~len na
Partijata za evropska idnina (PEI).
Dodava i deka sekoe mesto vo zemjava
ima ponekoj objekt ili fabrika {to
ostanala od porane{niot sistem na
vladeewe, koi treba da im se dadat
na potencijalnite investitori, duri
i besplatno, za da ima razvoj na tie
mesta.
NEDOSTIGA DR@AVNA STRATEGIJA
Nevenka Dimitrova, edna od retkite
makedonski uspe{ni biznis-`eni vo
stranstvo, koja e nau~nik i istra`uva~
vo gigantot Filips vo SAD, veli deka
samo dva pati dosega nekoj od Makedonija
ja kontaktiral za da go spodeli svoeto
znaewe. Dimitrova ima objaveno pove}
e od 100 nau~ni publikacii i ima 45
registrirani patenti.
“Dijasporata ne samo {to mo`e da
donese ekspertiza, tuku mo`e i direktno
da ve povrze so nau~nata mre`a od
drugite zemji. Potrebna e samo ideja za
da se organizira vmre`uvaweto i da se
premine preku akademskoto ego od dvete
strani”, pora~a taa.
Spored nea, Makedonija ne treba da
se sporeduva so nekoi golemi ekonomii,
tuku treba da u~i od iskustvata na
Tajvan, Singapur i Izrael, koi imaat
jasno zacrtani nacionalni strategii
i polagaat mnogu vo proizvodstvo na
proizvodi so dodadena vrednost.
NA PRSTI SE BROJAT INVESTITORITE
OD DIJASPORATA
Me|u retkite iseleni~ki investitori
e Krste Bla`eski-Kris, direktor na
Nevenka Dimitrova
10
Ekonomija
Makedonija ne znae kako da gi iskoristi vrskite so dijasporata za da napravi pogolem
ekonomski rast. Na prsti se brojat iselenicite koi se vratile vo zemjata za da investiraat vo nekakov biznis. Me|u retkite iseleni~ki investitori e Krste Bla`eski-Kris,
direktor na hotelot Drim vo Struga
hotelot Drim vo Struga. Pred tri godini
toj i u{te petmina biznis-partneri
investiraa nad ~etiri milioni evra
za renovirawe i za revitalizacija
na “stru{kata gordost”, kako {to se
narekuva hotelot.
“Motivot zo{to se vrativ da
investiram vo Makedonija e toa {to
vidov novi perspektivi za vlo`uvawa
vo biznisot. Malku ima i patriotski
pri~ini, no i `elba da pomogneme vo
razvojot na zemjata, so nade` deka eden
den tie investicii }e se isplatat”,
veli toj. No, dodava deka kaj nas ima
pove}e lu|e od dijasporata so negativni
prikazni za vlo`uvawe ovde, naj~esto
poradi birokratijata.
I Arben Abdurahmani, sopstvenikot
na pile{kata farma Veze [ari za
proizvodstvo na jajca vo Tetovo, e eden od
retkite koj se vratil od Germanija za da
investira tuka. Po sedum godini rabota
vo `ivinarska firma vo Germanija,
vo 2000 godina doa|a vo Tetovo i so
partner od Germanija investira nekolku
milioni marki vo farma za jajca.
No, i Abdurahmani veli deka, za `al,
dr`avata raboti mnogu malku na poleto
da gi privle~e lu|eto od dijasporata.
Neinformiranosta, spored nego, e
glavnata pre~ka.
“Bi trebalo dr`avata da raboti
pove}e na promocija i na informirawe
na na{ite lu|e vo stranstvo za biznisuslovite tuka. Makedonija ima dobri
zakoni, no tie treba da im se objasnat
direktno na potencijalnite investitori
od dijasporata. Lu|eto koi `iveat vo
stranstvo ja nosat slikata so sebe od
pred desetina godini, koga ja napu{tile
rodnata zemja. Nekoj mora da im objasni
{to s$ e napraveno ottoga{ do denes”,
potencira Abdurahmani.
Toj prepora~uva da se napravat
reklamni spotovi i specijalni emisii
za investicii od dijasporata, na pove}e
razli~ni jazici. No, i da se organiziraat
sredbi na vlasta vo op{tinite po
gradovite, koga doselenicite se vra}aat ovde vo leto ili pred Nova godina.
Spored negovoto iskustvo, makedonskite
iselenici nekoga{ sami po sebe se lo{a
propaganda. Tie ~esto kritikuvaat za
namesteni tenderi, nepovolni uslovi,
izgigruvawe na zakonot, po {to se
sozdava odbivnost kaj dijasporata za
investirawe vo Makedonija.
ZEMJATA DOBILA POVE]E PARI
OD DOZNAKI OTKOLKU STRANSKI
INVESTICII?
Zasega zemjata ima najgolema
pridobivka od privatnite doznaki
od stranstvo, so koi se finansira
trgovskiot deficit vo platniot
bilans. No, analizite poka`uvaat deka
doselenicite od stranstvo godinava
ispratile pomalku pari vo na{ata
ekonomija. Vo prvite sedum meseci od
2011 godina vo zemjata se sleale 720,7
milioni evra privatni doznaki od
stranstvo, spored podatocite na Narodna
banka na R.Makedonija. Godinava tie se
namalija za 38,4 milioni evra sporedeno
so prethodnata godina, koga doznakite
iznesuvaa 759,1 milioni evra. Ova e
vtor pat doznakite od stranstvo da se
namaluvaat.
Interesen e i podatokot koj veli
deka vo periodot od 1993 do 2008 godina
privatnite transferi od stranstvo se
re~isi tri pati pogolemi od vlo`enite
SDI vo zemjata, spored istra`uvaweto
“Merewe i optimizacija na ekonomskite
i socijalni efekti za migracijata vo
R.Makedonija”, izraboteno od doma{nite
eksperti i profesori. Istra`uvaweto
poka`uva i deka samo edna tretina od
doselenicite ispra}aat pari doma.
Najgolem del od doznakite se dvi`at do
5.000 dolari, dodeka samo 8% ispra}aat
pari pogolemi od ovaa suma.
Ivana Koleva
11
Aktivnosti
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Lijana Dimitresku posthumno
odlikuvana so orden
za zaslugi na makedonija
L
ijana Dumitresku, koja
be{e prviot pretstavnik na
Makedoncite vo Parlamentot
na Romanija, vo dva mandata od 2004 do
2008 godina i od 2008 do 2011 godina,
posthumno be{e odlikuvana so Orden za
zaslugi na Makedonija. Pretsedatelot
Ivanov ja odlikuva za nejzinata
aktivnost za sestrano pomagawe
na inicijativata za priznavawe na
makedonskata zaednica kako oficijalno
malcinstvo vo Romanija.
Inicijativata za odlikuvawe
na Lijana Dimitresku do{la od
ambasadorot na Republika Makedonija
vo Romanija Arsovski koj }e re~e:
“Vo ramkite na podgotovkite na
posetata mu predlo`iv na Pretsedatelot
so detalno obrazlo`enie, posthumno da
12
Liana be{e angel na zemjata, sega e angel na
neboto i ni pomaga na site nas kako i sekoga{ .
Blagodarime na Romanija, pretsedatelot Basesku
i romanskata Vlada za poddr{kata i pomo{ta
koja im ja dava na etni~kite Makedonci
ja odlikuva Liana, {to be{e prifateno
i se realizira. Na ovoj na~in uspeav
barem za malku da i vozvratam na Liana
za s$ ona {to prave{e i da gi „pokrijam”
propustite na drugi moi prethodni
kolegi koi mnogu retko se gledaa so nea
a nekoi i ne bile nikoga{ vo poseta na
Dru{tvoto na Makedoncite”.
„Kako prv izbran pretstavnik
na Makedoncite vo Parlamentot na
Romanija, odgovorno gi zastapuva{e
interesite na makedonskata zaednica,
unapreduvaj}i ja nivnata pozicija,
~inej}i ja ceneta i po~ituvana.
Nejzinoto delo e najdobar dokaz za
integriranosta na Makedoncite vo
romanskoto op{testvo.
So neguvaweto na makedonskoto ime
i identitet, na semejnite vrednosti,
na na{ite tradicii i obi~ai, Liana
dava{e primer koj{to treba da go sledat
ovaa i narednite generacii Makedonci
od prijatelska Romanija.
Veruvam deka sekoja makedonska
zaednica vo svetot bi posakala da bide
predvodena, promovirana i zastapuvana
od li~nost kakva {to be{e Liana
Dumitresku. Taa poka`a kolku e va`no
Makedoncite aktivno da u~estvuvaat
vo op{testveniot, kulturniot i
politi~kiot `ivot vo Romanija,
promoviraj}i gi so toa makedonskite
vrednosti vo romanskoto op{testvo.
To k m u z a t o a , z a n e j z i n a t a
posvetenost kon makedonskata zaednica
i unapreduvaweto na makedonskoromanskite vrski, nejzinata
obedinuva~ka energija, deneska
posthumno & dodeluvame „Orden za
zaslugi za Makedonija”.
Ordenot e priznanie ne samo za
nejzinite zaslugi, tuku i izraz na na{ata
po~it kon nea. So ovoj ~in, Republika
Makedonija se obvrzuva da prodol`i
da go neguva se}avaweto za Liana
Dumitresku. Na{ zavet e i vo idnina
da gradime mostovi na prijatelstva
me|u dvata naroda i dvete zemji, onaka
„Kako prv izbran pretstavnik na Makedoncite vo Parlamentot
na Romanija, odgovorno
gi zastapuva{e interesite na makedonskata zaednica, unapreduvaj}i ja nivnata
pozicija, ~inej}i ja ceneta i po~ituvana. Nejzinoto delo e najdobar
dokaz za integriranosta na Makedoncite vo
romanskoto op{testvo
Aktivnosti
Blagoj Breza najstariot makedonec vo Romanija so
pretsedatelot Ivanov i Ambasadorot Arsovski
kako {to toa go prave{e Liana, istakna
d-r \or|e Ivanov, pretsedatel na R.
Makedonija za vreme na vra~uvaweto
na ordenot.
Ordenot i be{e predaden na
nejzinata majka Konstantina Dimitresku,
koja e pretsedatel na Dru{tvoto na
Makedoncite vo Romanija.
“Dru{tvoto na Makedoncite od
Romanija e osnovano vo 2000 godina
vo mesec septemvri, tokmu zatoa sme
sre}ni {to na{ata organizacija ja
odbele`uva godi{ninata zaedno so
Denot na Nezavisnosta na Republika
Makedonija.
Dru{tvoto na Makedoncite od
Romanija gi pretstavuva etni~kite
Makedonci vo Romanija i ja prodol`uva
kulturata, tradicijata, maj~iniot jazik
i go odr`uva `iv makedonskiot duhot na
ovaa teritorija.
Bidej}i se nabli`uva popisot, ovaa
godina vo Romanija, Vi napomnuvame
Predcite na Lijana Dimitresku od
Makedonija se preselile vo romanskite
zemji u{te pred tri veka. I pokraj
trivekovnata vremenska distanca,
nejzinata vrska so prvata tatkovina od
godina vo godina stanuva{e s$ posilna.
No, u{te pova`no, svojata qubov kon
Makedonija ne ja ~uva{e za sebe, tuku ja
prenesuva{e na drugite. ^esto patuvaj}
i vo Makedonija, Liana so sebe nose{e
grupi deca od semejstvata so makedonski
koreni, za i tie da gi posetat ogni{tata na
svoite predci, da se dru`at so vrsnicite
od Republika Makedonija, da sportuvaat i
da se natprevaruvaat.
deka za prv pat makedonskiot etnos e
spomenat vo popisot od 2002 godina,
blagodarenie na naporite na Liana
Dumitresku i poddr{kata na DMR. Ovaa
godina DMR prodol`uva so aktivnostite
vo pogled na popisot. Nie Makedoncite
vo Romanija sme mnogu sre}ni, zatoa
{to ne ima na popisnite listi pod
imeto Makedonci, ne kako vo drugo
vreme, zapi{ani vo rubrikata- i drugi.
Vo 2001 godina, lobi aktivnostite
poddr`ani od Liana Dumitresku i
DMR pridonesoa za priznavaweto na
Makedonija pod nejzinoto ustavno ime,
Republika Makedonija, od strana na
Romanija.
Na kraj sakam da ka`am deka ova e
sve~en moment, poln so vistina koj gi
sobra na edno mesto Makedoncite, so
prava cel, da go odr`i `iv duhot na
makedonskata kulturata i tradiciite
na na{iot gord narod koj silno bleska
pod sonceto, koe sjae na nacionalnoto
zname i za zaedni~ki da ja komemorirat
Liana Dumitresku, sovr{en ~ovek so
besprekoren moral i karakter, golem
qubitel na makedonskiot narod, od koj
taa poteknuva.
Liana be{e angel na zemjata,
sega e angel na neboto i ni pomaga
na site nas kako i sekoga{ .
Blagodarime na Romanija, romanskata
Vlada za poddr{kata i pomo{ta koja
im ja dava na etni~kite Makedonci, a
ne vo posleden red mu zablagodaruvam
na N.E. Pretsedatelot Trajan Basesku,
vreden ~ovek koj sekoga{ znae da
prepoznae vistinska vrednost”, istakna
Konstantina Dimitresku.
Lijana Dimitresku nenadejno po~ina
vo januari na 38 godini.
13
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Intervju
D-r Vera Stoj^evska - Anti], avtor na knigata „Stranskite slavisti
za Makedonija i za makedonskiot jazik”
VO NAUKATA NEMA PROBLEMI
ZA MAKEDONSKIOT JAZIK
Ne, no bi spomnala nekoi primeri
koi uka`uvaat deka vo naukata nema
problemi za imeto na makedonskiot
jazik. Kako za afirmiran literaturen
slovenski jazik, za makedonskiot jazik
vode~kiot slavist od Katedrata za
slavistika vo Viena, Franti{ek Marek
veli: „Mojot interes za makedonistikata
zapo~na 1945-ta godina koga doznav
Valentina Bazerko
Profesorke Anti}, {to be{e toa
{to ve pottikna da ja napravite knigata
so razgovori so site ovie nau~nici,
vqubenici vo makedonskiot jazik,
koi kako pretstavnici na Katedrite za
slavistika od svetot bea prisutni na
Seminarot za makedonski jazik?
Moram da ja istaknam ulogata {to
za ovaa kniga ja ima profesorot Bla`e
Koneski. Se se}avam deka u{te na
vtoriot Seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura vo Ohrid, toj po
moeto intervju so eden slavist me povika
i mi prepora~a da odberam nekolku
najafirmirani slavisti, da pravam
intervjua so niv i da gi so~uvam, bidejki
za jubilei ke poslu`at mnogu dobro. I
toa taka se slu~i. Rektorot Martinoski
na proslavata na 40 godi{ninata od
Seminarot dozna za ovie moi sobrani
materijali i taka Univerzitetot
Kiril i Metodi ja izdade ovaa kniga
so razgovori so eminentni slavisti.
Niz godinite odbrav 30-na najzna~ajni
imiwa koi govorat za makedonskiot
jazik i za Makedonija. Duri i denes, koga
gi prepro~ituvam tie odamna snimeni
razgovori se voshituvam od entuzijazmot
i voljata {to makedonistite ja imaa
za da go prou~at makedonskiot jazik.
Mislam deka preku jazikot se vqubija i
vo Makedonija.
Imeto na makedonskiot jazik e
osporeno vo dokumentite i Izve{tajot
na Evropskata Komisija. Imavte li
sli~ni problemi vo naukata?
14
deka postoi makedonskiot literaturen
jazik od predavawata na profesorot od
Praga, Antoni Frinta za makedonskoto
jazikoznanie, a toj be{e prviot
profesor, osven onie od Jugoslavija, koj
odr`a predavawe za makedonistikata.
To g a { j a n a b av iv m a k e do n s k a t a
gramatika na Krume Kepeski, izdadena
vo Skopje 1946-ta so koja se slu`e{e i
profesor Frinta. Eden od slu{atelite
be{e i mojot prijatel Horas Land, koj
podocna stana profesor po slavistika
na Univerzitetot Harvard koj posebno
kontaktira{e i sorabotuva{e so
profesorot Bla`e Koneski” .
Ka k o s l a v i s t i t e j a z a s a k a a
Makedonija i makedonistikata?
Se se}avam deka profesorot od
^ikago Zbigwev Golob koga go pra{av
kako se zainteresiral za Makedonija
i m a k e do n s k i ot j a z i k , a t o j g o
prou~uval na{iot jazik od aspekt na
ju`noslovenskata dijalektologija,
mi odgovori deka toa se slu~ilo na
Seminarot na profesorot Malecki vo
1945-tata. Profesor Malecki koj im
pro~ital tekstovi od Suho, Visoka vo
Egejska Makedonija i Bobo{nica i
Drenovjane vo Ju`na Albanija. Tie govori
go privlekoa moeto nau~no vnimanie, od
edna strana kako najju`ni fonetsko
- arhai~ni dijalekti i izlo`eni na
tu|i jazi~ni vlijanija, gr~ki, albanski
itn. Zna~i i ova poka`uva kolku mnogu
seriozni imiwa, poznati svetski
slavisti navistina dlaboko prodrea vo
makedonistikata. Megu niv e i ruskata
slavistka Rina Usikova, Makedonija
dobro go znae i profesorot Viktor
Fridman od ^ikago, a razgovorite so
niv i so brojni drugi slavisti se del
od knigata.
Iako povodot za ovoj razgovor
se negirawata na na{iot jazik,
makedonskiot, toj e sepak zastapen,
blagodarenie na Vas i vo izdanieto na
Bibliskiot Atlas. Kolku {to se se}a-­
vam i toga{ ima{e nekakvi problemi.
Kako gi tolkuvate problemite okolu
ova izdanie?
Zagatnavte problemi...Navistina
nekoga{ mali problemi mo`at da bidat
pre~ka, no i ponatamo{en pottik za
rabota. Ovaa kniga koja vo 2007-ma se
pojavi na makedonski jazik blagodarenie
na Univerzitetot i na Seminarot za
makedonski jazik, zar ne mo`e{e da bide
prevedena na angliski jazik, pa veruvam
deka do denes mnogu intelektualci od
Evropa i od svetot }e pro~itaa {to
govorat vrvnite lingvisti za Makedonija
i za makedonskiot jazik. Bi spomnala
deka ovaa kniga e trajno aktuelna zatoa
{to vo nea govorat poznati i priznati
nau~nici koi go govorat makedonskiot
jazik od Amerika, Avstralija, Evropa i
Azija. Takov e slu~ajot i so Bibliskiot
Atlas na Cankarjeva zalo`ba i [kolska
kniga od Zagreb. Slu~ajno se sretnav
so eden golem nau~nik hebreist, Eugen
Verber. I toj me zapra{a zo{to vo
Bibliskiot Atlas ja nema Makedonija.
Jas se za~udiv, zatoa {to ne znaev za
toj proekt, no da ja nema Makedonija
i Biblijata prevedena od
Metodi na toj staroslovenski
jazik, be{e navistina za mene
neobi~no ne{to zatoa {to vo
izdanieto ja ima Biblijata na
site ostanati ju`noslovenski
jazici. Kako nau~nik {to se
zanimava so kni`evnosta
na Srednovekovieto od 9-ti
do 19 vek, ne mo`ev a da ne
reagiram. Profesorot Verber
pobara da mu ispratam nekolku
moi trudovi za Slovenskata
pismenost i za Svetite
Kliment i Naum Ohridski i
jas toa go napraviv. Taka vo
Bibliskiot Atlas se pojavi
i poglavjeto za Biblijata kaj
makedonskiot narod, zatoa
{to, smetam i pove}e e od
jasno, deka toa treba{e da
bide vklu~eno prvo i mnogu
porano od ostanatite poglavja. I
navistina bev mnogu zadovolna i sre}
na {to vo ova izdanie koe i denes e
popularno go ima i delot za Makedonija.
Tamu se i Asemanovoto evangelie i so
Zografskoto i so Marinskoto kako
rakopisi nastanati vo Ohridskata
Kni`evna {kola.
Va{eto ime e povrzano i so
afirmacijata na makedonskiot jazik
vo SAD. Kakvi vpe~atoci ponesovte
odtamu?
Mo`am da ka`am deka nau~nicite
ponekoga{ imaat ~uden pat. Bev gostin
na Vladata na SAD koga vo 1989-ta na
sredina od mojot dvomese~en prestoj
se slu~i pa|aweto na Berlinskiot zid,
kako va`en nastan za celiot svet. I
toa me pokoleba malku, a i mi be{e
sugerirano da se vratam. Sepak, poradi
s$ {to se slu~i zatoa {to ostanav
tamu, od dene{en aspekt navistina sum
gorda {to ne ja ispu{tiv {ansata da
pridonesam za makedonistikata. Po
dvomese~niot prestoj, bev ispratena vo
site najgolemi Univerziteti vo SAD za
da go osetam pulsot na makedonistikata
na Slavisti~kite Katedri.
Koga na krajot mi be{e pobaran
izve{taj za toa na {to bi se po`alila,
ili kakvi nepravilnosti sum sretnala gi
napi{av i krupnite soznanija i detalite
koi proizlegoa od posetata na golemite
Univerziteti vo SAD. A koga me pra{aa
{to bi sakala da se promeni jas naglasiv
deka ne mo`am da sfatam deka imalo
brojni srpsko-amerikanski nau~ni
konferencii, slovene~ko-amerikanski,
hrvatsko-amerikanski, no nemalo ni edna
makedonsko-amerikanska konferencija
do 1989-tata. Tokmu toa sakav da se
promeni pa pobarav i makedonistikata,
kako del od Slavistikata da bide
vklu~ena vo tie proekti. Amerika
naskoro potoa poka`a deka seriozno e
Intervju
zainteresirana, duri i vo takva te{ka
godina za svetot, da ja organizira prvata
Nau~na konferencija za makedonistikata
i taa se odr`a na Univerzitetot Mi~igen
vo En Arbor vo 1991-ta. Makedonskata i
amerikanskata delegacija taka dobija
mo`nost da gi razmenat mislewata i
soznanijata ne samo za makedonskiot
jazik, tuku i za makedonistikata
voop{to. Tie konferencii prodol`ija i
koga se raspadna Jugoslavija, a podocna
vo En Arbor be{e otvoren i Lektorat
za makedonski jazik koj ima{e golema
poddr{ka vo tie te{ki godini od raspadot
na Jugoslavija. Na{ata iseleni~ka
zaednica od Crkvata Sveta Bogorodica
vo Detroit vo toj period ja finansira{e
rabotata na lektoratot. Bi spomnala i
deka tokmu vo toj period be{e zna~ajno
zgolemen i Fondot na makedonisti~kata
kniga vo Va{ingtonskata biblioteka,
taka{to, s$ na s$ posebno sum gorda i
zadovolna {to so mojot kratok prestoj
tamu vo toa presvrtno vreme pridonesov
vo afirmiraweto i zacvrstuvaweto na
makedonistikata vo ovaa prijatelska
zemja.
Kako go komentirate toa {to nekoi
zemji koi se od Slavistikata, a sega
se i ~lenki na Evropskata Unija vo
nekoi kolektivni tela na Unijata se
soglasuvaat da potpi{at dokumenti od
koi e izbri{an makedonskiot jazik?
Mislam deka na{ite akademski
krugovi vedna{ reagiraa i uka`aa
deka e toa nelogi~no i nevozmo`no. No,
znaete me|u politikata i naukata postoi
ras~ekor. Kako nau~nik, na brojnite
katedri za slavistika vo Evropa, vo
Amerika i vo Azija na koi sum bila,
nikoga{ i nikade ne naidov na otpor kon
makedonskiot jazik i makedonistikata.
Taka e vo naukata. Kako e vo politikata
ne bi navleguvala mnogu, no mo`am da vi
ka`am deka i za politikata treba vreme,
obrazovanie i nauka.
15
Portret
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Qup^o Todorovski-Upa i simeon - Moni Damevski
„Ni vamu, ni tamu” pe^albarska maka
Elena Orov~anec Spiroska
„Ni vamu, ni tamu”, pretstava za ve~nata makedonska tema
pe~albarstvoto se igra pove}e od eden
mesec niz makedonskite teatri. Koja e
Va{ata poraka?
Damevski: Se nadevame deka }e
razberete, no vo ovaa prilika ne bi
ja otkrivale porakata, za{to veruvame
deka so toa }e im go rasipeme zadovol­
stvoto i u`ivaweto na site onie koi
bi do{le da ne gledaat koga }e gostu­
vame vo nivniot grad, kade i da `iveat
nadvor od tatkovinata. Zatoa, mo`ebi
e podobro vo momentov da otkrieme
samo za {to stanuva zbor vo pretsavata.
„Ni vamu, ni tamu”e komedija. Ama poin­
akva. Kako blag melem na luta rana.
Dvajca Makedonci, edniot iselenik, a
drugiot doselenik, slu~ajno se sre}avaat
na eden evropski aerodrom i po~nuvaat
da gi falat i kudat prednostite i ne­
dostatocite na Makedonija i „svetot”.
Se razbira, pri toa doa|a do raspravija,
16
pa duri i do tepawe. KADE, KADE E PUS­
TINATA, POARNO? E, za da go doznaete toa,
}e mora da dojdete sami da vidite.
i nie mo`eme da dademe pridones vo
aktivnostite i predizvicite {to gi nudi
ovoj za nas biten istorski moment.
[to ve pottikna da se zafatite so
ovaa tema?
[to bi im pora~ale na makedonskite iselenici so ogled na toa {to
vo posledno vreme golem del se vra}aat vo Makedonija?
Damevski: I jas i Qup~o sme
povratnici, i toa po dolgogodi{no
iseleni{tvo od zemjava. Jas `iveev 20
godini vo Amerika, a toj re~isi isto
tolku dolgo vo Srbija i Slovenija. Pa
koga pred godina i polvina se pri­
bravme „doma” za da realizirame eden
golem filmski proekt za koj veruvame
deka e od ogromno zna~ewe za na{ata
zemja, Qup~o dozna eden mnogu inte­
resen statisti~ki podatok. A toa e deka
vo 2009 godina, brojot na povratnici vo
zemjava, za prv pat bil ednakov na brojot
na islenicite. Bidej}i taa informacija
se poklopi so na{ata novorazbudena
`elba po dolgi godini pauza povtorno
da zaigrame pred makedonskata publika,
re{ivme seto toa da go obedinime vo
eden teatarski proekt. I taka se rodi
„Ni vamu, ni tamu”.
Koja e razlikata me|u tuka i tamu i
va{ite iskustva vo zemjava sega?
Damevski: Sekade ima ubavini. I
tamu i tuka. No, ~ovek mora da odbere {to
mu e nemu va`no. Jas i Qup~o smetavme
deka sme vo momentov i popolezni i
popotrebni vo Makedonija. Nas toa n$
pravi sre}ni. Zgora na toa, otsekoga{
sme u`ivale vo dru`eweto, bliskosta na
semejstvoto i dostapnosta na lu|eto, koi
gi karakteriziraat na{iot mentalitet
i kultura. Kone~no, drago ni e deka
Damevski: Pak }e re~eme, ~ovek
mora sam da re{i {to mu e nemu va`no,
{to go pravi sre}en. Se razbira, sekoja
odluka bara i `rtvi. Dve lubenici pod
edna mi{ka te{ko se nosat, neli? No,
velat so upornost i rabota s$ e mo`no.
]e se igra li pretstavata nadvor
od Makedonija?
Damevski: Na{eto dolgogodi{no
`iveewe nadvor i li~noto ikustvo so
site problemi i pote{kotii {to gi nosi
takviot `ivot, kako i neodamne{noto
vra}awe vo Makedonija, ni pomognaa
temata za koja zboruva ovaa pretstava, da
ja prika`eme na na~in koj e razbirliv i
interesen i za onie {to `iveat nadvor
i za onie koi nemaat poim kako izgleda
toa. Veruvame deka ottuka proizleguva
siot interes {to go predizvikuva
„Ni vamu, ni tamu” vo prviot mesec
od nejzinoto postoewe. Kako rezultat
na toa, vo momentov dogovarame pove}e gostuvawa {irum Makedonija i vo
nekolku stranski dr`avi. Se nadevame
deka naskoro site zaintersirani }e
imaat mo`nost da ne vidat .
„Majstorot” e edinstveniot
dolgometra`en film koj godinava
dobi poddr{ka od Filmskiot fond.
Portret
Ne{to pove}e?
Todorovski: „Majstorot” e film za najgolemiot crkvograditel na Balkanot koj po cena na glava, ne se otka`uva
od crkvata {to ja gradi za tursko vreme, 1840 godina.
Pottiknat od Proglasot za ednakvost, prava i slobodi na
site gra|ani na turskata car{tina, izdaden od 16-godi{niot
sultan Abdul Mexid, koj {to i ja zapo~nuva evropeizacijata
i prerodbata na Turcija 1840 g. re{ava, podot na crkvata {to
ja gradi vo svoeto selo, za prv pat vo istorijata na svojot
narod, da go stavi na isto ramni{te so zemjata, sprotivno na
toga{noto {erietsko pravilo toj da bide vkopan za visina na
eden basamak...I ottuka po~nuva dramata.
Od koi producenti }e bide poddr`an ovoj proekt?
Todorovski: Zasega od:
RUSIJA - golemiot re`iser i producent Ko~alovski (brat
na isto taka golemiot Nikita Mihalkov), Vodeni od, kako {to
pi{uvaat od toa deka – „sfativme deka vakva tema dosega
nemalo vo istorijata na filmot”. Zasega so NAJMALKU pola
milion evra...Ova go potcrtuvam od zvani~niot dokument na
ova studio. Se razbira, tie bi mo`ele da go finansiraat
celiot film! No kolku toga{ }e ostane makedonski, kolku
}e mora da se izmeni i da po~ne mototo na filmot NAVEDNATA
GLAVA SABJA JA SE^E da se odnesuva i na nas, negovite tvorci
i producenti???
TURCIJA - nekolku vode~ki turski producentski ku}i me|u
koi, za `al, }e morame da se odlu~ime za edna!
MAKEDONIJA i DIJASPORATA – privatni vlo`uva~i.
Verojatno ne bi ni trebale i bi morale da se „otka`ale”
od nekoj producent samo zatoa {to SAKAME PO SEKOJA
CENA „Majstorot” da bide prv na{ film kade }e ima na{i,
makedonski privatni pari i delovni lu|e kako vlo`uva~i, a
ne kako sponzori, kako {to be{e do sega obi~aj. Sakame tie
{to }e vlo`at i da zarabotat, da prodol`at da vlo`uvaat i vo
drugi filmovi...
Po~navte li so podgotovka na filmot?
Todorovski: Filmot se nao|a vo faza na razvitok i rano
pred-filmoproizvodstvo (predprodukcija). Zna~i, izbori na
lokacii za snimawe, izbor na akteri, umetni~ki del od ekipata i sl.
Koja e porakata {to ja nosi „Majstorot”?
Todorovski: Toa e film za gordosta, opstojot i nepokorot:
za produhovenosta i dlabo~inata, film koj gi pribli`uva
granicite na lokalnoto i univerzalnoto, na li~noto i op{toto,
na istoriskoto i vonvremenskoto.
„Par~e du{a” be{e prosledeno so golem interes. Koi
se va{ite impresii od ovoj proekt?
Todorovski: Toa e izbor makedonska poezija i poezija
na golemiot Bla`e Koneski {to ve}e podolgo vreme i {irum
Makedonija ja recitiram. Posebno za na{ite u~enici! Oti govoram i za na{ata istorija i za na{ata kultura, kni`evnost…
Seto toa go povrzuvam so poezijata! Ne da ne e zdodevno, tuku
e –PREKRASNO! Dolgo sum vo rabotava i znam koga ne{to e
dobro, a ne{to lo{o…
Odli~no posetenite i primeni od publikata dvaesetina
nastapi {irum Makedonija. Do solza! I vozdi{ki! Na nastapite
gledam deka lu|eto so du{a ne se ni malku ni nemo}ni - tuku
deka samo za moment se povlekle vo sebe pred naletot na
grubost i grub materijalizam! Ve}e razmisluvam i za nastapi
vo na{ite crkovni o{tini vo Kanada i Avstralija...
Za kraj, {to planirate vo idnina?
Todorovski: Eden istoriski spektakl, edna filmska
komedija vrzana so na{eto iseleni{tvo t.e. pe~albarstvo,
edna dramsko-kriminalisti~ka mamutska TV serija, isto taka
vrzana so na{ite iselenici, teatarska pretstava na klasi~en
tekst...Mnogu, mnogu drugi raboti! U{te se ima sila i kuvet!
17
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Sorabotka
Matica crnogorska vo poseta na Maticata na iselenicite od Makedonija
Grcija ^uvstvuva istoriski
strav od Makedonija
Vo poseta na Maticata na iselenicite
od Makedonija be{e delegacija na Matica
crnogorska, predvodena od pretsedatelot
d-r Branko Bawavi}, istaknat profesor
i pisatel. Delegacijata be{e vo
nekolkudneven prestoj vo Makedonija, a
so cel da se formira ogranok na Matica
crnogorska vo Makedonija.
-Matica crnogorska e nevladina
organizacija koja se gri`i za za~uvuvawe
na identitetot, jazikot i kulturata na
Crnogorcite {irum svetot. Vo Makedonija
imame zna~ajna crnogorska dijaspora pa
zatoa re{ivme da formirame ogranok
na Maticata vo koj kako najzna~ajni
nositeli na kulturata na crnogorskoto
malcinstvo }e bidat akademik Sreten
Perovi}, primabalerinata Tawa Vuisi}
Todorovska, akademskite umetnici
Mirko Vuisi} i Radoslav Markovi} kako
i prof. d-r Nenad Vujadinovi}. Toa se
istaknati dejci koi `iveat i rabotat vo
Makedonija, no preku nivnata rabota }e
ja pretstavuvaat i crnogorskata kultura,
pi{aniot zbor i umetnosta kako vo
Makedonija taka i nasekade vo svetot,
istakna Branko Bawavi}.
Na pretstavnicite od Matica
crnogorska od strana na Maticata na
iselenicite na Makedonija im be{e
uka`ano deka Maticata e otvorena za
sorabotka kako i za zaedni~ki proekti
preku koi bi se prodlabo~ile odnosite
me|u dvata naroda na kulturen plan.
-Nie go ~ustvuvame crnogorskiot
narod kako mnogu blizok do nas. I Vie,
kako i nie Makedoncite vo momentov
se borite za za{tita na crnogorskiot
jazik i za samostojnost i priznavawe na
18
crnogorskata crkva. Niz istorijata sme
imale mnogu dopirni to~ki, a na{ite
vrski se mnogu bliski u{te od vremeto
na Samoilovata dr`ava. Maticata na
iselenicite od Makedonija koja postoi
Makedoncite vo Crna Gora, istakna Ivan
Xo Petreski, pretsedatel na Maticata.
Na sredbata be{e dogovoreno da se
potpi{e Memorandum za sorabotka koj bi
ovozmo`il da se otpo~ne so konkretni
aktivnosti na dvete organizacii kako vo
Makedonija taka i vo Crna Gora.
Me|u drugoto Branko Bawavi} ja
istakna i poddr{kata {to tie ja davaat
na makedonija vo nejzinata borba za
za~uvuvawe na imeto na dr`avata,
identitetot i makedonskiot jazik.
-Denes `iveeme vo vreme na
kompromisi. No, ona {to Grcija go
bara od Makedonija e nedozvolivo.
Grcite ~uvstvuvaat istoriski strav od
Makedonija, pa zatoa taka i se odnesuvaat.
Sepak za se’ postoi granica koja ne mo`e
da se premine. Taka i Makedonija ne mo`e
da ja pomine sopsvenata granica i da
pravi postojani otstapki. Makedonskiot
jazik mora da se so~uva, za{to bez nego
ne bi postoel nitu eden od slovenskite
Site veruvaa vo pi[aniot zbor
na Dragan Nikoli]
„Mnogu lu|e sre}avav vo `ivotot. No, Dragan Nikoli} be{e eden od naj~esnite.
Toj sekoga{ se dr`e{e do vistinata, do moralot. Ima{e human odnos so lu|eto,
be{e pitom i skromen ~ovek”. So ovie zborovi pretsedatelot na „Matica
crnogorska”, Akademik Branko Bawevi}, se obrati na v~era{nata promocija na
knigata „Crnogorska trilogija” od bardot na makedonskoto i na crnogorskoto
novinarstvo, Dragan Nikoli}. Po povod petgodi{ninata od upokojuvaweto na
ovoj istaknat novinar, publicist, scenarist i pisatel, vo kinoto „Frosina”
vo Mladinskiot kulturen centar bea promovirani negovite tri romani „Ku}i”, „Uli{te” i „Dim”, ~ij izdava~ e „Matica crnogorska” od Podgorica.
„Dragan go nema so nas, no toj e so nas. Zad sebe ostavi golemo kni`evno i
publicisti~ko delo. Trite romani koi deneska gi promovirame i’ gi dade na
‘Matica crnogorska’ dva meseca pred smrtta. Tie go poka`uvaat mentalitetot
na Crna Gora i istoriskiot pritisok vo koj ovaa zemja zapadna, a zapadna vo
sostojba na bezizlez. Tokmu toj bezizlez, Dragan genijalno go prika`uva vo
svoite romani. Potsetuva na ‘100 godini samotija’ od Markes. Spored mene,
ova e najgolemata crnogorska sovremena proza. No, kako {to toj vistinski ja
sozdava{e prozata, taka ja sozdava{e i publicisti~kata dejnost. Site go cenea
vistinski Dragan Nikoli} i veruvaa vo negoviot zbor. No, najgolemata ostavina
be{e negovata ~ove~nost”, istakna, me|u drugoto, Bawevi}.
ve}e {eeset godini aktivno raboti i
dejstvuva me|u svoite sonarodnici vo
dijasporata pa se nadevame deka vo skoro
vreme }e vospostavime bliska sorabotka
kako so va{ata Matica crnogorska
taka i po{iroko so Zdru`enieto na
jazici. Staromakedonskiot jazik e
vsu{nost osnovata na site onie jazici
koi denes se narekuvaat slovenski,
istakna Bawavi}.
Emilija Petreska
Manifestacii
Denovi na makedonskata
kultura vo Hrvatska
Mesec noemvri vo Hrvatska be{e mesec
na Denovite na makedonskata kultura.
Makedonskite dru{tva vo Hrvatska po toj
povod organiziraa pove}e manifestacii.
Denovite zapo~naa vo Samobor, Hrvatska, kade
Makedonskoto kulturno dru{tvo „Ohridski
biser” od Zagreb ja organizira tradicionalnata
manifestacija Denovi na makedonskata
kultura. Na manifestacijata nastapi
Narodniot teatar „Anton Panov” od Strumica,
so pretstavata „Posledniot den na Misirkov”.
Pretstavata e rabotena po tekst od Jordan
Plevne{, a vo re`ija na Dejan Projkovski.
Pretstavata e oda za identitetot na
Makedoncite i zboruva za Makedonija.
D e n o v i t e n a m a k e do n s k a t a k u l t u r a
prodol`ija vo Osiek, Hrvatska kade se odr`a
manifestacijata naslovena „Den na Zaednicata
na Makedoncite vo Republika Hrvatska”.
Na manifestacijata nastapaija MKD „Ohridski
biser” od Zagreb, MKD „Bra}a Miladinovci”
od Osiek, MKD „Ko~o Racin” od Pula, MKD
„Ilinden” od Rieka, MKD „Makedonija” od
Split i MKD „Biljana” od Zadar.
Denovite na makedonskata kultura zavr{ija
vo Samobor so kulturnata manifestacija
„Racinov den – Beli mugri”, organizirani
po povod 72-godi{ninata od izleguvaweto
na zbirkata poezija od Ko~o Racin „Beli
mugri”.
Pokroviteli na manifestaciite bea
Sovetot za nacionalni malcinstva pri Vladata
na Republika Hrvatska kako i pretsedatelot
na Republika Hrvatska, d-r Ivo Josipovi} i
Sobranieto na Samobor.
mkd “makedonija” split
mkd “ilinden” rieka
mkd “bra]a miladinovci” osiek
mkd “biljana” zadar
mkd “ohridski biser” zagreb
19
ilustrirana revija za iselenicite od
Dijaspora
SKOPSKIOT AERODROM "ALEKSANDAR VELIKI”
Makedonija
Porta do srceto na Evropa
E
den od najgolemite infra­
strukturni proekti vo ponovata
istorija na Republika Makedonija
be{e zavr{en na 6 septemvri 2011
godina, koga oficijalno be{e otvoren
renoviraniot i moderniziran skopski
aerodrom “Aleksandar Veliki”. Rakovoden
od “TAV Aerodromi”, turskata kompanija
{to investira 100 milioni evra vo
proektot, ovoj transporten centar sega
ima kapacitet da opslu`i ~etiri milioni
patnici vo tekot na edna kalendarska
godina.
Na sve~enoto pu{tawe vo upotreba
prisustvuvaa premierot na Republika
Makedonija, Nikola Gruevski,
Ministerot za transport i komunikacii,
Mile Janakieski, kako i Sani [ener,
pretsedatelot na odborot na “TAV
Aerodromi” i generalen direktor. Na
pretstavuvaweto na novata, desetpati
pogolema, zgrada na terminalot, g-dinot
[ener izjavi:
„Gordi sme {to go zavr{ivme ovoj
proekt {to be{e iniciran so zborovite
‘Zdravo Rumelija’. Sre}ni sme {to pri­
donesovme za razvojot na Makedonija. So
renoviraweto, sakavme vleznata porta na
gradot Skopje da ja odrazi dinami~nata
i moderna struktura na zemjata. Na{iot
pridones }e prodol`i da raste preku
brzite, bezbedni i qubezni uslugi {to
im gi nudime na na{ite patnici. Nie,
isto taka, }e prodol`ime da se {irime vo
regioni koi gi gledame kako celni pazari
za zgolemuvawe na uspehot vo globalnata
ekonomija, preku kombinirawe na na{ite
ve{tini za nosewe brzi odluki so na{ata
sposobnost za spojuvawe na razli~ni
kulturi”.
20
SE DVI@IME NAPRED
“TAV Aerodromi” ja instalira
poslednata tehnolo{ka oprema i go
izgradi noviot “Aleksandar Veliki”
spored {iroko priznatite me|unarodni
standardi. Kapacitetot na skopskoto
aeropristani{te sega e zgolemen za da
opslu`i ~etiri milioni patnici, a istoto
}e bide operirano od “TAV Aerodromi”
vo slednite dve decenii, do mart 2030
Aerodromi” i generalen direktot, g-din
Sani [ener, veli: “So dodavaweto na
novata zgrada na terminalot, ~ija golemina
e 40.000 metri kvadratni i koja ima
{est mostovi za patnici, nie, kako ‘TAV
Aerodromi’, go zgolemivme kapacitetot
za priem na patnici do ~etiri milioni.
Isto taka, go pro{irivme prostorot
za parkirawe na avionite, zaedno so
pistata, a go zgolemivme i kapacitetot
za skladirawe tovar, kako i brojot na
DALI ZNAEVTE DEKA:
- Za rekonstrukcija i doizgradba na aerodromot „Aleksandar Veliki”
TAV vlo`i 110 milioni evra.
- Izgradbata na celosno nova terminalna zgrada na skopskiot aerodrom
trae{e 18 meseci.
- Noviot aerodrom „Aleksandar Veliki” godi{no }e mo`e da opslu`uva
4,3 milioni patnici, {to e re~isi dvojno od brojot na `iteli vo
Makedonija.
- Prviot aerodrom vo Skopje e izgraden vo 1928 godina, neceli dvaeset
godini po prviot let na bra}ata Rajt.
- Vo prvata godina od upravuvaweto na TAV so skopskiot aerodrom ima{e
zgolemuvawe na brojot na patnici za 60 procenti
godina. Moderniziraniot aerodrom,
spored premierot Nikola Gruevski, jasno
gi naglasuva fakti~kite procesi na razvoj
na Makedonija i pretstavuva prepoznatliv
simbol deka zemjata se dvi`i napred.
Pretsedatelot na makedonskata vlada
izjavi:
“Aerodromot e ogledalo na zemjata
na koj se steknuva prviot vpe~atok pri
patuvaweto vo nea. Ova e golem den za
Makedonija koga se menuva slikata na site
patnici koga stapnuvaat na nejzino tlo”.
Pretsedatelot na odborot na “TAV
parking-mesta za avtomobili. Gordi
sme {to go kompletiravme ovoj proekt
{to go iniciravme. Milo ni be{e da ja
renovirame vleznata porta na glavniot
grad, Skopje, za taa da ja otslikuva
dinami~nata i moderna struktura na
Makedonija”.
Spored Vladimir Pe{evski, zamenik
pre m i e r z a e k o n o m s k i pra { awa ,
otvoraweto na renoviraniot skopski
aerodrom e golemo vetuvawe {to stanalo
realnost.
“Dogovorot za koncesija e najslo`eniot
proekt od ekonomski i praven aspekt {to e
sproveden blagodarenie na kapacitetite
na administracijata, serioznosta na
investitorot i pokraj skepticizmot od
svetskata ekonomska kriza”.
Vicepremierot Pe{evski naglasi
deka makedonskite gra|ani sega gordi
}e patuvaat od aerodromot i so gordost
}e gi do~ekuvaat gostite od site strani
na svetot i }e ja promoviraat Makedonija.
Toj o~ekuva zna~itelno zgolemuvawe na
brojot na patnici najmnogu blagodarenie
na proektot kompletiran od “TAV
Aerodromi”.
USLUGA SO VISOK KVALITET
Pred oficijalnata promocija na
obnoveniot i podobren “Aleksandar
Veliki”, “TAV Aerodromi” kompletira
u{te edna od svoite investicii vo
Makedonija - renoviraniot i pro{iren
ohridski aerodrom “Sv. Apostol Pavle”.
So finalizacijata na ovoj proekt vo
april 2011 godina, turskata kompanija
obezbedi pogolema udobnost za patnicite
pred po~etokot na turisti~kata sezona.
Procesot na renovirawe vklu~uva{e
podobruvawe na zgradata na terminalot,
zgolemuvaweto na brojot na kontrolni
punktovi i za proverka na paso{i,
kako i instalacija na celosno nov i
sofisticiran sistem za klimatizacija.
Pistata od 36.000 kvadratni metri,
isto taka, be{e renovirana i zavr{i
izgradbata na novite pristapni pati{ta.
Aerodromot “Sv. Apostol Pavle” sega ima
VIP-objekt od 290 metri kvadratni, nov
hangar za avioni od 1054 metri kvadratni
i celosno nov prostor za parkirawe od
6.000 metri kvadratni. Osven toa, be{e
renoviran i postoe~kiot parking-prostor
od 5.000 metri kvadratni. Na sve~enoto
otvorawe, generalniot direktor na “TAV
Aerodromi”, Sani [ener, re~e:
“Nie veruvame vo idninata na
Makedonija. Ohrid be{e turisti~ki
centar na Balkanot i povtorno }e go dobie
zaslu`enoto mesto so mnogu podobrena
PR Strani
infrastruktura na Ohridskiot aerodrom”,
izjavi g-dinot [ener.
Naglasuvaj}i gi istoriskite vrski
me|u Makedonija i Turcija, generalniot
direktor na “TAV Aerodromi” istakna:
“Zadovolstvo ni e {to sme vo
Makedonija, izvr{uvaj}i gi site ovie
operacii na aerodromot Aleksandar
Veliki vo Skopje i na Sv. Apostol Pavle
vo Ohrid. Veruvame vo zemjata i vo
avionskata industrija tuka. Na{ata cel se
visoko kvalitetni uslugi, prenesuvawe na
na{eto znaewe i iskustvo i kombiniraj}i
go so lokalnite vrednosti”
“TAV Aerodromi”, eden od vode~kite
operatori na aerodromi vo svetot, rakovodi
so istanbulskiot aerodrom “Ataturk”,
ankarskiot “Esenboga”, izmirskiot “Adnan
Menderes”, antaliskiot “Gazi pa{a”, kako
i po dva aerodromi vo Makedonija, Tunis
i vo Gruzija. Holdingot }e operira so
aerodromot “Medina” vo Saudiska Arabija
od vtorata polovina od 2012 godina. “TAV
Aerodromi”, isto taka, raboti i vo drugi
aspekti na aerodromskite operacii, kako:
bezcarinski prodavnici, uslugi so hrana
i so pijaloci, odr`uvawe na avioni, kako
i uslugi od informati~kata tehnologija,
obezbeduvaweto i menaxmentot. “TAV
FAKTI I BROJKI
- Celosna zafatnina na aerodromot:
240 hektari
- Vkupna izgradena povr{ina
(zgradi): 49.700 metri kvadratni
- Zgrada na terminalot: 40.000
metri kvadratni
- Izlezni mostovi na pista: 6
- Podvi`ni rampi za parkirawe:
16
- [alteri za ~ekirawe: 23
- Dol`ina na pistata: 2950 metri
- [iro~ina na pistata: 45 metri
- Kargo-terminal: 3.000 metri
kvadratni
- Kargo-kapacitet: 25.000 toni
godi{no
- Parking-prostor: 45.600 metri
kvadratni
Aerodromi” obezbeduva bezcarinski
u s l u g i , h ra n a , p i j a l o c i i d r u g i
komercijalni uslugi na aerodromot
vo Riga vo Latvija. Vo 2010 godina
kompanijata opslu`i 420.000 letovi i
okolu 48 milioni patnici.
21
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Kanada im go ^estita "Sveti Kliment" na Makedoncite
Kanada
Vo o ~ i n a g o l e m i ot
m a k e do n s k i d r ` av e n i
nacionalen praznik Sv.
Kliment Ohridski, Kanada u{te
edna{ ja izrazi golemata po~it
kon Makedonskata zaednica.
V l a da t a n a n a j b o g a t a t a
provincija Ontario i dodeli
grant od polovina milion
dolari na Makedonskata
Sobornata crkva “Sv. Kliment
Ohridski”, prviot makedonski
hram vo Severna Amerika.
A m b a s a do rot Te v do v s k i
im dodeli blagodarnici
na Pretsedatelot, podpretsedatelot i
Izvr{niot odbor na Soborniot hram za
uspe{nata sorabotka, a Makedonskata
zaednica se podgotvuva za proslava na
praznikot so golemi sve~enosti.
Makedonskata pravoslavna crkva “Sv.
Kliment Ohridski” vo Toronto ja odr`ala
svojata prva bogoslu`ba na makedonski
jazik vo dale~nata 1962 godina, kako prva
crkva pod jurisdikcija na Makedonskata
pravoslavna crkva vo Severna Amerika. Taa
pretstavuva soboren hram na Makedoncite
od Severna Amerika i oficijalno sedi{te
na episkopot g. Metodij.
So novata rekonstrukcija na hramot,
toj }e dobie nov sovremen lift, nov vlez
i zapadna fasada, so pomo{ni prostorii,
pro{iren parking prostor i specijalna
rampa za lica so posebni potrebi. Od
Upravata na hramot informiraat deka
grantot od polovina milion kanadski
dolari od Vladata na provincijata
Ontario }e bide dopolnet so u{te najmalku
tolku sredstva od makedonskata crkva i
zaednica.
Po ovoj povod na sve~enosta vo
soborniot Hram, pred mnogubrojnite
Makedonci od Toronto i okolinata,
ambasadorot na Republika Makedonija,
Quben Tevdovski, im dodeli
Plaketi za blagodarnost na
Pretsedatelot na Soborniot
hram, Vlade Dimitrievski, na
Podpretsedatelot Endi Plukov,
direktno vklu~en vo dogovorite
so Vladata na Ontario, i
~lenovite na Upravniot odbor.
Ambasadorot po ovoj povod
izjavi: „Soborniot hram Sv.
Kliment Ohridski pretstavuva
vistinski stolb na Makedonskata
zaednica vo Kanada i partner
na Makedonskata ambasada vo
razvojot na vkupnite odnosi
pome|u Makedonija i Kanada”.
Blagodarnica za sorabotkata so
Soborniot Hram „Sv. Kliment Ohridski”
od Toronto dodelija i prisutnite
pretstavnici na Makedonskata vlada,
Aleksandar \eorgiev, od Ministerstvoto za
kultura i Don~e Tasev, od Ministerstvoto
za nadvore{ni raboti. Proslavite
na golemiot Makedonski dr`aven i
nacionalen praznik Sv. Kliment Ohridski
}e kulminiraat vo prestojniot vikend koga
vo Soborniot hram se o~ekuva prisustvoto
na mnogu vernici od pove}e kanadski
gradovi i bogata kulturna programa.
sobir na decata begalci vo Kanada
Vo organizacija na Zdru`enieto
na decata begalci od Egejskiot del na
Makedonija i makedonskata Ambasada vo
Otava, Kanada, se odr`a golem sobir na koj
prisustvuvaa pove}e stotina Makedonci,
deca-begalci od gra|anskata vojna vo
Grcija, pove}e makedonski semejstva so
poteklo od Egejska Makedonija, kako i
nekolkumina pre`iveani borci od
gra|anskata vojna.
Kako {to soop{ti makedonskata
Ambasada vo Kanada, na sobirot zboruvaa
pove}e istori~ari i pretstavnici na
Institutot za nacionalna istorija od
Skopje, Kanadsko-Makedonskoto istorisko
22
dru{tvo i Makedonskoto me|unarodno
dvi`ewe za ~ovekovi prava, a se obratija i
makedonskiot ambasador Quben Tevdovski,
pretstavnici od Ministerstvoto za
kultura i Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti na Republika Makedonija, kako i od
Makedonskite zdru`enija vo Kanada.
Pretsedatelot na Zdru`enieto
na decata begalci od Egejskiot del na
Makedonija, Risto ^a~kirovski, se
zablagodari na Vladata na Republika
Makedonija i makedonskata Ambasada {to
se gri`at i aktivno pomagaat da ne se
zaboravat stradawata, no i nade`ite i
nacionalnite ideali na Makedoncite od
Egejskiot del na Makedonija.
- Vakov sobir ~ekame so decenii, ova
e prv pat posle 1988 da se sobereme vo
tolkav broj, istakna ^a~kirovski.
Maja Ivanovska, ~len na Upravniot
odbor na Makedonskiot Soboren Hram vo
Toronto, odr`a pozdraven govor.
- Kako mlada Makedonka, izrasnata
vo semejstvo na deca-begalci, nikoga{
nema da si dozvolam da se zaboravat
stra{nite istorii na moite pretci, i
zatoa na{a zada~a kako mladi Makedonci
e zaedno so na{ite nau~ni institucii da
ja promovirame makedonskata istorija
i m a k e do n s k a t a v i s t i n a , i s t a k n a
Ivanovska.
Ambasadorot Tevdovski naglasi deka
makedonskata dr`ava e dol`na da gi
pomni malite velikani, koi gi izodea
makedonskite planini, Evropa i svetot, i
ne zaboravija nikoga{ deka tie pripa|aat
na svoite sela, na svoite gradovi i na
nivnata mila grutka Makedonija.
Od ovoj golem sobir vo Toronto, Kanada,
makedonskite deca - begalci pora~aa deka
podolgoto otsustvo na sobiri od vakov
karakter ne zna~i deka tie se otka`ale od
svoite ~ovekovi prava, i naglasija deka za
niv od najgolem interes ostanuva pravoto
na vra}awe na dr`avjanstvata i imotite
vo sosedna Grcija.
Objektiv
blagoja jovanovski i marina apostolova
vujaklija urednici na makedonski glas
dobrotvoren bazar na nato vo brisel
MKD BRA]A MILADINOVCI SO
GRADONA^ALNIKOT NA OSIEK
vukovarska epopeja
pretsedatelot na MIm ivan xo petreski
so pretsedatelot na mkd bra]a
miladinovci od osijek
me\u makedoncite vo hrvatska
vo spomen na prijatelot
general
bojnikEZERO
na hv VO
blago
LEBEDOVO
MOBzadro
23
Objektiv
Makedonija
BITOLA LIDER VO TURIZMOT
PODDR[KA ZA MANIF
odbele@an 13-TI NOEMVRI denot na osloboduvaweto na skopje
24
FESTOT MAKEDONIUM
Objektiv
pretsedatelot ivanov zasadi kiparis vo veles
sve[tenicite vo ime na mpc zasadija drva
ambasadorskiot kor vo makedonija zasadi drva
25
premierot na
nikol
so princot majkl od KENT
SO PREMIEROT NA
PREMIEROT GRUEVSKI ME\U SV
republika makedonija
nikola gruevski
A SINGAPUR LI HSIEN LUNG
Objektiv
SO JAPONSKIOT PREMIER NODA
VETSKITE LIDERI VO LONDON
PREMIEROT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
NIKOLA GRUEVSKI VO POSETA NA NA[INCITE
VO GOLO BRDO - ALBANIJA
27
Makedonija
PROMOCIJA NA “PRIMABALERINA” NA ALEKSANDRA MIJALKOVA
DEKANOT NA JUSTINIJAN PRVI, DAVITKOVSKI GO PRIMA
ORDENOT ZA ZASLUGI
REKTOROT STOJKOVSKI I MINISTEROT KRALEV
NA OTVORENI DENOVI NA NAUKATA
iVAN XO PETRESKI I NIKOLA
BOMBAS POLO@IJA CVEKE PRED
SPOMENIKOT NA BRANITELITE
Objektiv
PRETSEDATELite IVANOV i josipovi]
NA[INCITE VO AVSTRALIJA
MAKEDONCITE VO HRVATSKA srde^no go pre^ekaa pretsedatelot ivanov
29
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Aleksandra Nasteska, akterka, producentka, direktorka na „Vi Kanada”
++389
Aleksandra Makedonska ja spasuva
planetata od zagaduvawe
Katerina Ne{kova
Nie tuka, vo Makedonija, si ja znaeme
kako Alek od „Fantaskop” ili od „Dosie
Skopje”, no svetot ja poznava kako nov
globalen lider {to vo narednata decenija
}e ja predvodi bitkata za pozdrava
`ivotna sredina. Triesetgodi{nata
Aleksandra Nasteska (tviter-smetka: @
aleksandrarocks) od Skopje ve}e desetina
godini `ivee vo Montreal, Kanada.
Zamina so cel da stane akterka. Si go
realizira{e svojot son i stana edno od
najprepoznatlivite lica vo kanadskiot
{ou-biznis.
No od pred nekoja godina se posveti
i e uspe{na vo gra|anskiot aktivizam
za za{tita na `ivotnata sredina.
Momentalno, kako direktor na gra|anskata
asocijacija „Vi Kanada” e eden od klu~nite
igra~i za samitot na Obedinetite nacii
posveten na odr`liv razvoj i ekologija,
{to }e se odr`i v godina, ubeduvaj}i gi
svetskite lideri da se otka`at od brz
ekonomski razvoj za smetka na pozdrava
`ivotna sredina. Pozicijata ja koristi za
da lobira i vo za{titata na makedonskiot
identitet vo sporot so Grcija.
Za svojot pat od vqubenik vo
likovnata umetnost, preku matemati~ka
gimnazija, voditel, pa akter i producent,
za da zavr{i kako gra|anski aktivist,
Aleksandra veli: „Presudna e mojata
nezasitna qubopitnost”.
[to e vsu{nost „Vi Kanada”?
„Vi Kanada” gi mobilizira Kana|anite
za Svetskiot samit na Zemjata 2012,
koj se organizira na sekoi 10 godini
od Obedinetite nacii. „Vi Kanada” e
inicijativa na nad 20 akademski,
30
nevladini, aktivisti~ki i istra`uva~ki
organizacii, zagri`eni za sostojbata
vo Kanada. Dr`avata go zagubi mestoto
vo Sovetot za bezbednost, se ogradi od
Kjoto-protokolot i ve}e podolgo vreme
pretstavuva pre~ka vo pregovorite za
~ista `ivotna sredina, klimatskite
promeni i ~ovekovite prava. Ova e
netipi~en stav za nea i vo ovoj moment
Kana|anite ne se ~uvstvuvaat pravilno
zastapeni na svetsko nivo. Aktuelnata
vlada e konzervativna, izbrana so mnogu
mal broj glasovi. „Vi Kanada” se stremi
da gi prezentira vistinskite interesi na
lu|eto, doma i na globalnata scena. Kanada
e privilegirana zemja, koja mora da go
najde svoeto mesto vo globalna ednakvost
pome|u narodite, osobeno koga stanuva
zbor za eksploatacija i konsumirawe
prirodni resursi. Ve}e i dostavivme
predlog na kanadskata vlada - paket od
progresivni politiki, koi }e ja vratat
na patot kon ednakvosta pome|u narodite
i odr`liv razvoj.
Pra{awata na odr`liv razvoj i
zdrava `ivotna sredina stanuvaat
glavno globalno pra{awe so koe se
zanimava svetskata politika. Kolku
uspevate, kako gra|anska asocijacija,
da stignete do onie {to navistina gi
nosat odlukite?
Sekoj {to se obiduva da promeni ne{to
na nacionalno i globalno nivo treba
da e podgotven da planira dolgoro~no.
„Vi Kanada” za mene pretstavuva kapka
vo okeanot na promenite {to ~ove~kata
civilizacija mora da gi napravi. Za dve
nedeli otsega vleguvame vo vtora faza na
pregovori i anga`mani so politi~arite.
Mislam deka imame dobra strategija i
svetski poznati lideri na na{a strana,
pa se nadevame deka do nekoj stepen
}e izvr{ime pritisok. Vo najmala raka,
barem svetot }e vidi deka Kana|anite go
stavaat odr`liviot razvoj na prvo mesto,
iako vladata reprezentira poinakvi
stavovi. Vo ovoj moment rano e da se
ka`e {to to~no }e prezeme politikata.
Mislam deka golema nagrada }e bide
ako premierot se odlu~i da se pojavi
na samitot so kanadskata delegacija.
Pred dve nedeli „Vi Kanada”, kako del od
internacionalnoto dvi`ewe za samitot,
izdejstvuva datumite na samitot da se
pomestat po jubilejot na kralicata
(britanskata z.n.). Taka, premierot nema
da ima izgovor da ne se pojavi na Samitot
za Zemjata 2012. Prethodno datumite na
samitot i jubilejot na kralicata redovno
se sovpa|aa.
Ja sledi{ situacijata so vele{kata
topilnica. Gra|anite prvpat poka`aa
odlu~nost i otpor za ova pra{awe.
[to bi gi sovetuvala za da ja dobijat
bitkata?
Presre}na sum koga gi ~itam stavovite
na premierot Nikola Gruevski za ova
pra{awe, kako i za sorabotkata pome|u
religioznite i gra|anskite institucii
vo ovoj slu~aj. Se nadevam i gi ohrabruvam
vele{ani da prodol`at so pritisokot.
Pravoto na zdrava `ivotna sredina e
osnovno ~ovekovo pravo, biznisot vo nikoj
slu~aj ne mo`e da dojde pred zdravjeto na
lu|eto. Posledicite od vakvite gre{ki se
dolgotrajni i katastrofalni, a tie iljada
rabotni mesta {to topilnicata gi nudi
kako beneficija }e bidat kratkoro~ni
vo po{iroka smisla. Gi ohrabruvam site
gra|ani vo Makedonija da gi poddr`at
vele{ani. Vtoro, topilnicata ne treba
samo da se dislocira,
tuku vo nea }e treba
d a s e o p e r i ra p o
evropski ekolo{ki
standardi ili, pak,
p o n o vo s o z d a d e n i
na{i standardi, koi
}e gi nadminuvaat
evropskite ili
svetskite. Zo{to da
ne? Makedonija e mala
dr`ava i toa ni dava
prednost. Mnogu e te{ko
da se izdejstvuvaat
progresivni promeni
vo pogolemi dr`avi.
Ona {to go nau~iv,
vodej}i gi pregovorite
na ovie temi vo ON, e
deka tokmu pomalite
zemji go vodat patot
mnogu pohrabro od
golemite. Treto, treba
da se razgleda kade }e
se postavi fabrikata i
kakvo vlijanie }e ima
na `ivotnata sredina.
Ovde, vo Kanada, imame
mnogu golem problem so prerabotkata na
katran. @ivotnata sredina na domorodnite
Kana|ani e zagrozena, a so toa i nivnata
kultura. Ne smeeme da dozvolime da gi
rasprodademe resursite vo imeto na
ekonomski razvoj. Ekonomskiot razvoj
kompletno zavisi od prirodnite resursi
i zatoa morame da gi za{titime ovie
vistinski bogatstva – zdrava okolina i
lu|e. Vele{ani go razbiraat ovoj koncept.
Samo napred vele{ani – ne ste sami!
Dovr{i ja re~enicata: za da bide{
aktivist na `ivotnata sredina i
gra|anskoto op{testvo treba...
Da se zapoznae{ sebesi intimno, da se
podgotvi{ za gre{ki i ludo da go sledi{
svoeto srce. Nikoga{ ne zaboravaj deka
pravdata i ednakvosta se va`ni. Treba
da saka{ da bide{ del od istorijata.
Vozbudlivo e. Nema ni{to drugo {to pove}e me interesira.
Poimite: ekolo{ka svest, samiti za
za{tita na `ivotnata sredina, odr`liv
razvoj, emisija na gasovi - zvu~at mnogu
moderno, ama i mnogu kompleksno i
nedosti`no. Koi se tvoite preporaki
do eden prose~en gra|anin za da se
postigne odr`liv i zdrav `ivot?
Prvo i osnovno: glasajte za politi~ari
{to se progresivni i koi se vo tek so
aktuelni temi kako ovaa. Sekoj gra|anin
mo`e da se informira i da glasa.
Morame da nastojuvame da gi odbereme
najdobrite politi~ari. @iveeme vo svet
na informacii: gledajte dokumentarni
filmovi, diskutirajte za golemi pra{awa,
iako mo`ebi izgleda te{ko na prv pogled,
postavuvajte pra{awa. Kupete velosiped!
Svetskite lideri, koi se najzapameteni po
++389
delata, se ~esto lu|e {to vozat velosiped!
Vo ovoj moment vo Vankuver povtorno
pobedi gradona~alnikot Gregor Robertson,
koj vozi velosiped sekoj den do rabota, vo
kostum i vratovrska! Jadete pomalku meso
i ne kupuvajte hrana vozena po iljadnici
kilometri – na primer od Kina ili od
Ju`na Amerika.
Kolku od toa {to go odnese vo Kanada
kako Makedonka vlijae na tvojot pogled
na svetot i na~inot na koj `ivee{ denes?
Kakvi se vrskite sega so Makedonija?
Makedonskiot narod e izdr`liv,
trpeliv i strasten. Kako deca, namesto
crtani filmovi, sledevme vesti i
parlament (pokraj fudbal). Doma nonstop
se diskutira{e za politika i toa va`i za
pove}eto lu|e {to gi poznavam. Vo osnovno
i vo sredno u~ili{te diskutiravme za
politika.^ lenovi vo moeto semejstvo se
i denes politi~ki aktivni vo Makedonija.
Diskusijata e neverojatna alatka za
gradewe dobri vrski vo sekoja zaednica.
Vtoro, doma{nite sekoga{ né u~ea da ne
zaboravame deka sme Makedonci. Koga
po~nav da go zapoznavam svetot, otkriv
mnogu narodi so sli~na sudbina kako
makedonskata. Vakvata sudbina e tipi~na
za mnogu domorodni narodi. Vo taa
smisla navistina se ~uvstvuvam bliska
so kanadskite prvi nacii i so razli~nite
marginalizirani grupi. Porasnav vo
skromno rabotni~ko semejstvo i toa e del
od mojot identitet, koj so zadovolstvo go
pretstavuvam vo javni govori. Mislam
deka ova se najvlijatelnite osobenosti
na mojot karakter, {to gi prepoznavam vo
mnogu Makedonci. Osobeno me interesira
situacijata za imeto. Pominuvam mnogu
vreme vo istra`uvawe i razgovori so
drugi domorodni narodi {to ja `iveat
na{ata sudbina (prvite nacii vo Kanada,
Baskite vo Francija i [panija itn.).
Se nadevam deka nikoga{ nema da se
otka`eme od osnovnoto ~ovekovo pravo
na samoopredeluvawe. Go ~itav govorot
na premierot Gruevski vo ON i te{ko
se vozdr`av od solzi. Pred dva meseci
bev na gala-ve~era so mojot partner i
negovi kolegi, profesori/doktori od
najrenomiraniot fakultet vo Kanada,
„Mek Gil”. Sproti mene sedna, koj drug
ako ne Grk, doktor po istorija. Nikoga{
dotoga{ ne sum gi po~uvstvuvala direktno
gr~kata arogantnost i ugnetuvaweto, no
izgleda ni profesorot ne be{e svesen so
kogo se vpu{ta vo razgovor koga prefrli
komentar za makedonskiot identitet.
Mislam deka treba so takvite situacii
da se spravuvame so elegancija, cvrstina
i so inteligencija. Mnogu od moeto
vreme tro{am i trpelivo im objasnuvam
na Kana|anite koi sme i kakva e na{ata
prikazna. Lu|eto od moite krugovi me
vikaat Aleksandra od Makedonija ili
Makedonka, kako toa da mi e imeto (se
smee). Se trudam na lu|eto da im ostavam
dobar vpe~atok za makedonskiot narod.
31
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Elpida Haxi Vasileva, Makedonka vo Velika Britanija
Anglija
Prodol@uvam grdoto da go
pretvoram vo ubavina
M
akedonskata umetnica Elpida Haxi
Vasileva, koja e {koluvana, `ivee
i raboti vo Velika Britanija, go
privle~e vnimanieto na svetskite mediumi
so svoite fascinantni dela vo izminatite
nekolku meseci. Me|u niv se i poznatite
vesnici „Independent” i „Volstrit `urnal”.
Po izlo`bata „Inherentna ubavina”, na
koja minatata godina go prezentira{e
svoeto fascinantno delo vo noemvri vo
Skopje, a godinava vo maj vo Kavadarci,
so~ineto od svinski `eludnici postaveni
na crni, drveni plo~ki, taa prodol`i so
razvivawe i so prezentirawe na sopstveniot
specifi~en avtorski rakopis. Taa ja otkriva
ubavinata na delovi od `ivotinskite tela
od koi mnogumina se zgrozuvaat pri samata
pomisla.
Prodol`i da raboti na proekti koi,
kako {to veli, „se mnogu razli~ni, no se
zanimavaat so istata tema, so istra`uvawe
na mo`nosta grdoto da se pretvori i da se
pretstavi kako ubavina”.
Od januari ovaa godina, Haxi Vasileva
rabote{e na izlo`bata „Kompulzivno,
opsesivno, povtoruva~ki”, koja be{e
otvorena vo juli, a trae{e do sredinata na
septemvri vo „Touner”, Muzejot na sovremena
umetnost vo Istburn. Vo momentov raboti
na dva proekta, eden za {oping-centarot
„Soutgejt” vo Bat, a vtoriot za „Parksajd
plejs”, vo Kembrix. Privlekuva vnimanie
faktot deka taa e prvata umetnica so svoe
delo vo restoranot „Pie a Ter”, („Pied a
Terre”), vo stariot del na London, kade {to i
go sozdava{e. Izlo`bata, koja trae{e do 31
oktomvri, be{e otvorena na 6 septemvri.
Na grupnata izlo`ba „Kompulzivno,
opsesivno, povtoruva~ki”, Elpida Haxi
32
Vasileva u~estvuva{e so delo napraveno
od lososovi ko`i, nasloveno pod naslov
„Povtorno branuvawe”.
„Se raboti za edna opsesivnost kon
izrabotkata i multiplikacijata na deloto
koe go be{e napraviv od 960 metalni plo~ki
od cink, i od isto tolku ribini ko`i, koi
najprvin bea is~isteni, a potoa postaveni i
obvitkani na plo~kata da se isu{at i da se
za{titat. Celiot ovoj proces na izrabotka
e mnogu dolg i makotrpen. Stanuva zbor
za golema preciznost, sekoja plo~ka e vo
sistem so povrzuva~ki linii. Ja realizirav
idejata, deloto postaveno vo prostor da
izgleda kako ogromen crte` od jaglen, no
da voshituva i da iznenaduva koga }e mu se
pribli`ite. Primamlivo izgleda, mnogumina
od posetitelite moraa da go pomirisaat
deloto za da se uverat vo nego”. poso~i taa.
Vo restoranot „ Pie a Ter”, umetnicata
izlo`i dela napraveni od ko`i i koski od
riba, od korali, delovi od {kolki, no i od
testisi od oven. Pogolemiot del od niv se
pozlateni so 23,5-karatno zlato.
„Direktorot na restoranot, Dejvid Mur,
e kolekcioner na umetni~ki dela. Toj tamu
ja realizira svojata ideja, umetnicite vo
nego da prestojuvaat i da se dru`at i rabotat
so gotva~ite dodeka go sozdavaat svoeto
delo. Toj na umetnikot mu nudi mo`nost
so svoite kreacii da im se pretstavi na
specifi~nite gosti. Namesto da kupi delo,
toj mu pla}a na umetnikot da go sozdade.
Procesot na selekcija na avtorite za ovaa
prezentacija e pomalku kompliciran. Mur i
pet drugi vrvni i poznati kustosi, direktori
i profesori po umetnost, nominiraat {est,
isto taka, poznati kustosi, kolekcioneri,
koi, pak, nominiraat po dva umetnika. Jas
bev nominirana od samostojniot kustos,
Veriti Slejter, a bev selektirana me|u 12
umetnici za da bidam prviot umetnik na
ovoj restoran. Odev vo restoranot dva-tri
pati nedelno vo tekot na osum meseci, a
vo malata kujna, najprvin, gi nabquduvav
i razgovarav so 14. gotva~i so koi potoa
i rabotev. Me iznenadi fascinantniot
proces na nivnata rabota, preciznosta do
perfekcija, a toa e ona {to i jas go sozdavam
so moite dela. Pronajdov golema sli~nost vo
na{ite procesi, od izrabotka do finalniot
proizvod. Razlikata e vo toa {to tie toa
go rabotat so hranata, a jas so nejzinite
otpadoci”, re~e Haxi Vasileva.
Impresivna e brojkata od 12.000
formi na listovi od cvet, koi taa gi
sozdala za proektot namenet za {opingcentarot „Sautgejt” vo Bat. „Sekoe liv~e e so
golemina od 20h10 sm, a tie se napraveni od
specijalno dizajnirana obleka, protkaena
so ner|osuva~ki ~elik. Liv~iwata se
spojuvaat so upotreba na ~eli~ni lenti,
koi, isto taka, }e kreiraat ivica, {to }e bide
pozlatena so 23,5-karatni zlatni listovi.
Strukturata }e bide pozicionirana me|u
dva zasvodeni mosta (~etiri za pasa`) i }
e kreira intriganten i prekrasen svod”, go
objasni denovive, avtorkata ova svoeto delo
{to }e bide postaveno na dve, od nekolkute
ulici. Najavi i deka od januari, so edna
svoja kole{ka, }e raboti i na pozlatuvawe
na deloto {to treba da bide instalirano
do krajot na april 2012 godina. Nejzino
delo pod naslov „Zdiv” }e bide postaveno
na glavniot vlez koj vodi do luksuznite
99 stanovi {to go ~inat proektot „Parksajd
plejs” vo Kembrix. „Deloto e inspirirano od
drvjata {to se posadeni vo viktorijansko
vreme za da pomognat vo nadminuvaweto na
zagaduvaweto na vozduhot vo gradot”, re~e
umetnicata, koja so svoite dela dobro kotira
vo Velika Britanija.
Na na{eto postaveno pra{awe za
tretmanot kako umetnik-stranec vo ovaa
zemja, vo koja zaminala od rodnoto Kavadarci
na {koluvawe, odgovori:
„Toa ne mi sozdava nekoja te{kotija.
Mislam deka mojata prednost tuka, za razlika
od drugite kolegi od Makedonija, e {to se
{koluvav na ovde{nite univerziteti. No,
za mene e, isto taka, prednost {to delata
mi se mnogu porazli~ni od se drugo {to
tuka se sozdava. Pri~ina za toa e {to jas,
sepak, se inspiriram od mojata tatkovina”,
re~e Elpida Haxi Vasileva. Taa gi sledi
aktuelnostite vo zemjava Makedonija i ona
{to se slu~uva so problematiziraweto na
makedonskiot identitet. „Toa e ~esta tema
na razgovor me|u moite kolegi i prijateli,
ne samo Makedonci tuku i stranci. [to i da
ka`eme, nikoj nema da mo`e da ni go odzeme
identitetot. Ne mo`e da se odzeme ona {to
nie go ~uvstvuvame”.
Kultura
Andrea Cvetkovska
Umetnost so prakti^na cel
Emilija Petreska
Skopjankata Andrea Cvetkovska
umee da komunicira so svetot preku
svoite crte`i na staklo, drvo, keramika
i tekstil. Veli deka kaj nea talentot
za umetnost postoel otsekoga{, no vo
poslednite pet godini intenzivno se
zanimava so ovaa tehnika. Nikoga{ ne
gi frla starite ~a{i ili ~inii na koi
im pominalo vremeto. Tie sekoga{ imaat
zna~ajno mesto vo nejzinoto kat~e. So
malku boja i kreativen crte` povtorno
mo`e da se koristat. Svoite tvorbi ovaa
dvaeset i ~etirigodi{na devojka dosega
gi izlo`ila na nekolku bazari za ra~ni
izrabotki vo Skopje, a intenzivno traga
po mo`nosti da gi plasira i nadvor od
zemjata. Vo nejzinoto ateqe mo`e da se
sretne paleta na {areni ~a{i, ~inii,
porcelanski sadovi, drveni ukrasi,
pernici, ta{ni, nakit od raznoviden
materijal, lampi i sl.
-Jas sum diplomiran filolog po
turski jazik, a pokraj turskiot dobro
gi zboruvam angliskiot i {panskiot
jazik. Toa mi pomaga za soznavaweto na
kulturata na drugite nacii. Ne mo`am da
ka`am deka nivniot na~in na `iveewe
ima mnogu golemo vlijanie vrz mojata
inspiracija, no mi pomaga koga }e se
sretnam so nekoj stranec. Toga{ znam
{to saka i {to da ponudam od svoite
rakotvorbi.
Andrea ne e umetni~ki {koluvana, no
e prepoznatliva po unikatnite predmeti
me|u koi mo`at da se sretnat i namenski
tvorbi.
-Site sakaat namenski proizvodi, pa
moram da se orientiram kon toa. Moeto
moto e sekoga{ da bidam unikatna vo
ona {to go rabotam, taka {to sekoga{ se
trudam da bidam {to poinovativna vo
svoeto proizvodstvo.
Vo nejziniot {irok spektar na
proizvodi mo`at da se najdat unikatni
lampi vo razli~en stil, ra~no
izraboteni, unikatni ta{ni, nakit, kutii
za nakit, magneti, podmeta~i za ~a{i,
vazni, filxani za kafe i mleko, ~a{i
za rakija, ~a{i za vino, ~inii i razni
drugi ra~no izraboteni ukrasi. Dizajnot
i izrabotkata se kompletno delo na ovaa
mlada devojka i na nejzinata majka.
-Motivite se razli~ni. Zavisi od
momentot. Nikoga{ ne pravam skica,
ednostavno slikata si doa|a sama po
sebe. Za sekoj od materijalite koristam
razli~ni boi. Nekoi od niv se pe~at,
drugi pak se su{at na sobna temperatura.
Sakam koga igram so boite, posebno me
fasciniraat `ivite boi, u{te pove}e
mi ja razvivaat kreativnosta.
Andrea pet godini aktivno se
zanimava so ra~ni izrabotki, a skoro
pred edna godina otvori i salon vo
starata ~ar{ija vo Skopje, kade {to
se izlo`eni nejzinite proizvodi.
Vo nego }e mo`ete da najdete i mnogu
originalni suveniri od Skopje, so
crte`i od Kameniot Most, Kale, ra~no
izraboteni magneti, razglednici,
torbi~ki, privezoci za klu~evi, ukrasni
suveniri, kapi, yidni ~asovnici i sl.
33
ilustrirana revija za iselenicite od
Sport
Aleksandar Stavrev
fudbalskite SUDII OD MAKEDONIJA
NA CENA VO EVROPA
Za prvpat vo istorijata na makedonskiot fudbal,
eden na{ sudija, Aleksandar Stavrev sude{e
natprevar vo grupa vo Ligata na {ampionite i
toa na svetskiot gigant Barselona na Nou Kamp
34
Makedonija
Sport
Makedonskite sudii na stadionot Nou Kamp pred me~ot Barselona - Viktorija Plzen
Milorad Mickovi}
N
ajdobriot makedonski fudbalski
sudija, internacionalecot
Aleksandar Stavrev dobi golemo
priznanie od sudiskata komisija na
UEFA koga be{e odreden da go sudi me~ot
vo grupa vo Ligata na {ampionite me|u
evropskiot fudbalski gigant, svetski i
evropski klubski {ampion Barselona
i ~e{kiot prvak Viktorija Plzen, koj
se odigra na najgolemiiotg stadion vo
[panija Nou Kamp. Aleksandar Stavrev,
zaedno so svoite pomo{nici Marjan
Kirovski, Qubomir Krstevski, kako i
dvajcata sudii zad golovite Dimitar
Me~karovski i Goran Spirkoski,
zaedno so ~etvrtiot sudija, mladiot i
perspektiven Dejan Jakimovski odli~no
ja izvr{ija zada~ata, na me~ot na koj
Barselona pobedi so 2:0. Za svojata
odli~na arbitra`a, na ~elo so glavniot
sudija Stavrev dobija komplimenti
po natprevarot i od pretsedatelot na
Barselona, koj dojde li~no vo nivnata
soblekuvalna da se pozdravi so niv
i da im ~estita na dobroto sudewe.
Aleksandar Stavrev od kontrolorot,
Francuzinot Mark Bata, koj e inaku ~len
na sudiskiot odbor na UEFA be{e ocenet
mo{ne visoko za arbitra`ata na Nou
Kamp dobivajki ocenka 8,4.
Ovoj me~ vo Barselona e prv ~ekor
za Aleksandar Stavrev da bide prv
sudija od Makedonija koj }e se najde vo
prvata grupa na najdobrite evropski
sudii bidej}i na nikoj dosega toa ne mu
uspealo. Pred da se otka`e od sudeweto
porane{niot me|unaroden sudija Emil
Bo`inovski be{e vo vtorata grupa, vo
koja denes se nao|a i Stavrev, no, kako
{to napi{avme so golemi {ansi da se
najde vo kremot na evropskite sudii.
Prelistuvaj}i ja na{ata dokumentacija pronajdovme podatok deka samo
Bor~e Nedelkovski bil na eden me~
glaven sudija na najsilnoto klupsko
natprevaruvawe na stariot kontinent,
toga{niot Kup na evropskite {ampioni /KE[/ vo dale~nata 1960 godina
koga vo Milano go sude{e natprevarot
me|u Internacionale, dene{en Inter i
Keln. Za Inter toga{ igraa najdobriot
{panski fudbaler Suarez i Germanecot
[nelinger.
U{te dvajca makedonski sudii sudea
vo KE[, no kako pomo{nici. Toa bea
Petar Kostovski koj mu be{e pomo{nik
na Mile Gugulovi} na finalniot me~ me|u
Juventus i Ajaks /1:0/ vo Belgrad 1973
godina, kako i Goce Popev vo Madrid
1988 godina na sredbata Real Madrid
i Ksamaks od [vajcarija /4:0/ koga mu
pomaga{e na Zoran Petrovi}.
Kolku Sudiskiot odbor na UEFA
ima doverba vo Aleksandar Stavrev
najdobro ka`uva ovoj podatok. Godinava
ima otsudeno devet me|unarodni,
me|udr`avni natprevari. Po~na so me~ot
Bazel-Spartak /Moskva/2:3/, GermanijaKazahstan /4:0/, Videoton-[turm /3:2/,
Trabzon-Benfika /1:1/, Glazgov Renxers
–Maribor /1:2/, Hanover-Standard /
Lie`/ /0:0/ i Barselona-Viktorija Plzen
/2:0/. Sude{e i na finalniot turnir
za Evropsko prvenstvo za fudbaleri
do 21 godina vo Danska na me~evite.
Belorusija-Island i Ukraina-Anglija.
Be{e kandidat da go sudi i finaleto
no poradi obvrskite na rabotnoto
mesto mora{e pred vreme da se vrati
vo Skopje.
Na evropskata scena godinava
sudea i toa mo{ne uspe{no u{te dvajca
me|unarodni sudii od Makedonija.
Dimitar Me~karovski, koj vo momentot e
vo tretata grupa, sude{e na natprevarite:
Flora Talin –[amrok Rovers, KiparBelorusija /21 godina/, Island-Latvija
i Kipar –Island /19 godini/, dodeka
Goran Spirkoski be{e glaven sudija na
Regionalniot kup me|u Severna IrskaBugarija i Slova~ka-Severna Irska kako
i na natprevarot Karabah-Stroimor.
I dvajcata se menuvaa bidej}i mu bea
~etvrti sudija na natprevarite na koi
glaven sudija be{e Aleksandar Stavrev.
35
ilustrirana revija za iselenicite od
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
Makedonija
Ogni{te
Potur^uvawe na edna devojka vo selo pirava
I
malo edna mnogo dobra devojka
vo selo Pirava – pro~uena. No,
Turcite sakale da ja zemat za `ena, da
ja potur~at. No nikako ne mo`ele da ja
izmamat. Napravile Turcite nekoi stari
fija}eri, stari koli, kako da ka`am
– pajtoni. U petok pokraj nijnata ku}a
svirat zurni, tapani, provikawe. Arno,
ama devojkata mislela deka: „Deneska
ne e nedela, koj se `eni, svadba e voa?”
Ispadnala od dvorot da yirne i via
Turcite ja zgrabile, pravo u pajtonot,
odma. Nosele kadanski drei, ~ar{avi,
{alvari {o trebe nametnali i na sila
trgnale za Solun. No, nijnite bra}a ne
bile doma. Koga do{le im ka`ale {o se
slu~ilo i tia ko oti{le vo Gevgelija po
tragot, pitujat koj }e sretnat:
– Vidote takvi i takvi Turci. Takvi i
takvi kowa. Takov i takov pajton?
Site koj videl ka`ujat stvarnoto,
ama vikat:
– Tur~inka nevesta vodeja!
Bidej}i ona e preoble~ena u kadanska
obleka. Tia, pitaj}i ~ak stignale u Solun.
U Solun devojkata Turcite a odnesle kaj
edna stara kadana, sama. U {ifowerot
ja zatvorile devojkata od Pirava. Tia
niz gradot tamo Turcite se iskrile,
no pristignale i ba}ata na devojkata.
Tia direktno pitaej}i po prijateli,
razbrale deka devojkata e vo taa ku}a kaj edna stara kadana u {ifo-werot
ja zatvorile. Edeniot brat ostanal na
kapijata kade {o e sestrata zatvorena.
Drujste oti{le u ruskiot konsul u Solun.
Ka`ale si makata seta. Konsulot ruski so
sultanot se razbrale. Sultanot turski
odobril da se najde devojkata kade e.
Koga odat ba}ata ja najdile devojkata
skriena u eden {ifower. Doveduat a
pred ruskiot konsul i rekol na devojkata
konsulot ruski:
– Ako saka{ da se tur~i{ – mo`i{,
ti ako saka{ turska vera, no ako ne, toa
ferexe {o ti go turat Turcite na glava,
eve ti no`e se~i par~e po par~e da
doka`i{ deka ne saka{ da se tur~i{.
Nie sme konsul od Rusija – edna vera,
voop{to ne se pla{i!
Devojkata se nalutila i dale no`e,
par~e po par~e go isekla ~ar{afot, se
toa go isfrlila na patosot na sobatal.
I toga{ go izvestile sultanot deka
devojkata ne saka da se tur~i, ferexe
da nosi, go ise~e na par~iwa, go frli i
gotovo. Sultanot naredue deka devojkata
si e istrajna, si ja saka svojata vera.
I dale nekolku turski zaptii i nekoja
~eza, ili kako da ka`am, pajtoni, dur do
36
Tanas Vra`inovski
Pirava sos dokumentot od sultanot, gi
donesujat zdravi devojkata i bra}ata.
Ama, u Pirava trebalo da se potpi{e
turskiot koxoba{ija. Koxoba{ijata
se potpi{al, oti devojkata e dovedena
ispravno, bez nekoja {teta i zaptiite se
vra}at uv Solun. Arno, ama via Turcite
{o ja grabile devojkata i nivnite kolegi
pobratimi se pobunile:
– More – rekle – edna posrana kaurka
ako ne}e da se tur~i – ne}e, kako mo`e
pred na{eto carstvo da go se~e ferexeto
par~e po par~e, a na{iot sultan toa da
go znae i da go dozvole. Nie sme protiv
toa `enskata da go ise~e na{eto carsto
– ferexeto!
Turcite se nalutile i {o napravile
– go ubile ruskiot konsul. Go ubile,
izvr{ile atentat, potoa mu zaka`ala
Rusija na sultanot neprijatelstvo. I
taka do{lo do vojna.
Ridot Kitka
Pred nekolku stotici godini vo
selo Topolovi}, Kratovsko `iveela
nekoja devojka, koja se vikala Kita.
Taa so svojata ubavina se pro~ula vo
celoto selo i vo okolnite desetina
sela. Kita bila edinstvenata ro`ba
na svoite roditeli, zatoa tie ja ~uvale
kako o~ite v glava, nivnata mila }erka.
Poradi dobrata du{a i selanite ja mnogu
zasakale, bila ubava i pametna Kita.
Eden den vo domot na Kita nenadejno
do{ol turskiot vezir so cel samovolno
da ja odvede Kita vo svojot harem za da ja
napravi haremica, da mu bide `ena. Po
silniot pisok i lelekaweto na majka i
na Kita se sobralo celoto selo. Selanite
odvaj uspeale da mu ja grabnat na vezirot
selskata ubavica Kita. Ne pominalo
dolgo vreme turskiot vezir povtorno se
podgotvil so svoite slugi za da ja grabne
edna{ za sekoga{ ova vistinska ubavica.
Za grabnuvaweto na Kita turskiot vezir
i negovite slugi ja odbrale najtemnata
i najmra~nata no}, koga neboto bilo
pokrieno so temni oblaci, koi dopirale
duri od zemjata do neboto. Vezirot i
slugite se prikrale do domot na Kita.
Otkako doznale deka Kita se nao|a vo
momin-skata soba tie trgnale. Vlegle
vo sobata, najprvo majka i ja fatile i ja
pretepale a potoa ja fatile ubavicata i
ja odnele vo turskiot harem.
Kita pridru`ena od mnogubrojnite
slugi i vezirot nekade pred zori stignale
vo haremot na vezirot. Koga ja odvel vo
vezirovata soba imala {to da vidi: {est
mladi ubavici – hristijanki kako i taa,
sekoja vo razli~no }o{e samo mol~ele i
mol~ele. Otkako Kita bila obes~estena
i taa bila odvedena vo vezirovata soba.
No, bidej}i mnogu se sprotivstavuvala
na vezirot, toj naredil na slugite da
ja ubijat. Kita bila ubiena na yverski
na~in. Po izvr{enoto ubistvo, kutrata,
bila iznesena na naj-visokiot rid i
frlena kako obi~en partal.
Selanite i majka i na Kita ja barale
tri dni i tri no}i, no nikako da ja
najdat. Edno maglivo utro majka i na Kita
od dale~ina zdogledala kako se vijat
orli i toa tokmu nad najvisokiot rid koj
se izvi{uval nad dene{niot Topolovi}.
Kutrata trgnala kon ridot i po odewe od
dva ~asa pristignala. Koga pristignala
imalo {to da vidi: nejzinata Kita so
izvadeni o~i, ise~eni u{i le`i mrtva
na vrv na ridot. Ne mo`ej}i da ja
preboli ova ta`na gletka i taa mrtva
za mig se struposala vrz mrtvoto telo
na nejzinata }erka Kita. Poradi ovoj
nastan selanite od Topolovi} re{ile
ovoj rid da go nare~at Kitka i toa vo ~est
na ovoj nemil nastan, koj i den deneska
se pretska`uva od najstrite `iteli.
Crveni steni
Na edno dva-tri saati pe{ki
jugoisto~no od seloto Radwa, Kavadare~ko,
{to se nao|a vo pazuvite na planinata
Ko`uv, rekata Do{nica minuva niz edna
strmna karpesta klisura, koja predanieto
ja nareklo Crveni Steni. Taka se vika
taa mala klisura i okolinata okolu nea
obrasnata so visoki {umski drvja. Sum
slu{al za toa mesto edna prikazna {to
sakam da vi ja raska`am. Pa eve {to
raska`uva taa.
Kinisale nekoi Turci nasilnici
od Meglen, Gr~ko da pqa~kat niz
Makedonija. Koga do{le vo seloto Gorna
Bo{ava, koe i denes e poznato po ubavite
momi, grabile dvanaeset selski ubavici.
Gi grabnale, gi izvrzale i gi poterale
pred sebe. ]e gi nosat vo Meglenijata. Gi
nosele, gi nosele i bidej}i bilo letno
vreme, koga do{le na ova mesnost {to
sega se vika Crveni Steni, gore nad niv
re{ile da se odmorat. Se raspolo`ile
dobro. Zapo~nala bogata gozba. Se jadelo
i pielo do nemaj kade. Ubavicite stutkani
edna do druga ne znaele kaj }e gi nosat,
osven {to znaele deka }e bidat robinki
vo nekoj begovski harem. Gozbata traelo
dolgo. Najposle koga malku se zamatile
od rakijata, posakale od robinkite da mu
igraat. Gi odvrzale i so sila gi naterale
da igraat.
Po nekoe vreme, vo tekot na igraweto,
zapo~nale da gi siluvaat nekoj od niv.
Toga{ tan~arkata, onaa {to go vodela
oroto, so {epot im predlo`ila na
drugarkite da ne idat `ivi tamu kade
sakat da gi nosat i da ne im se predadat
vo racete na Turcite. Predlo`ila da se
frlat site zaedno od stenite, dolu vo
rekata Do{nica.
Se fatile site zaedno i se frlile
vo dlabo~inata na provalijata. Pa|aj}
i nadole site do edna se istepale. Od
krvta {to im te~ela koga se udirale
na stenite, stenite okrvavele i dobile
crvena boja, pa od toa i tie go dobile
imeto Crveni Steni.
Momina ~uka
Nedaleku od gr~kata granica, na
eden kilometar, kaj mestoto zvano Porta,
karaula se nao|a. Mestoto zvano Momina
^uka kako go dobilo svoeto ime, jas }e vi
raska`am. Mestoto zvano Momina ^uka,
vo podno`jeto na rekata Do{nica i od
podno`jeto na rekata Markovo Ezero i
od podno`jeto na rekata Porta, do vrvot
na dene{nata Momina ^uka, od site tri
strani ima dva kilometra nadmorska
visina. Ne mo`am da re~am da e to~no
dva kilometra, no taka nekako mislam
jas. Od site strani e ednakva dale~ina do
site tri reki. I koa se nao|a na zapad i
na jug i na sever od site tri strani, a od
~etvrtata e odma gr~kata granica.
Vo toa vreme, zna~i, si bilo edno
mom~e i toa mom~e si imalo tri
qubovnici. Nogu si gi sakalo site tri
devojki. I oni isto, zna~i site tri
imale qubov prema nego. E, do{lo vreme,
mom~eto porasnalo. Do{lo vreme da se
`ene. Dali za ednata, dali za prvata,
dali za tre}ata? I ono si skroilo
plan. Na dene{nata viso~ina zna~i,
{o deneska go nosi imeto Momina ^uka
i zelo site tri devojki, so tri stomni
vo rakata. Ispadnale gore na ~ukata i
mom~eto mu reklo:
– Slu{ajte, jas site tri ve sakam i
vie mene me sakate, nego eve ima tri
reki. Site tri reki od tuka, od vrvot,
se ista dale~ina. Mo`ete da si frlate
`drep~e koa na koa reka }e ode voda da
nap’ne sos stomnata i da se vrate tuka.
I momite si frlile `drep~iwa.
I na sekoa moma koa reka i padnalo i
mom~eto reklo:
– Moi{te odma da pojdite so
stomnite. Koa prvin }e mi donese voda
mene tuka, taa moma jas }e a zemam!
I site tri trgnale. Oti{le dolu sekoa
na svojata reka. Si nap’nale i sekoa koa
pobrgu da stigne, da go zeme mom~eto,
da ne go prevare prvata ili drugata.
Site onie taka se natprevaruvale. So
seta brzina oni, so seta sila, site tri
zaedno stignale na istoto mesto, kaj
mom~eto {o stoelo na vrvot, na ~ukata.
Koga stignale site tri i site tri umrele.
I zatoa dene{noto mesto Momina ^uka se
vika Momina ^uka. Se vika Momina ^uka.
Se vika zatoa {to na taa ~uka umrele tri
devojki za edno mom~e.
Smilkin kamen
U selo Gorni Disan ima eden golem
kamen, se vika Smilkin Kamen. Imeto
go dobil po edna moma, se vikala taa
Smilka. Vaa moma bila nogo ubava,
pro~uena so nejnata ubavina. Za nea ~ul i
eden turski beg {o `iveel vo selo Dolni
Disan. Begot re{il da ja potur~i. Sobral
ajle Turci i na samiot den Veligden
oti{ol vo selo Gorni Disan. Selanite
go ~ekale praznikot, site bile nadvor
izlezeni, si igrale, na sred selo imalo
oro. Ba{ koa si igrale do{le Turcite.
Begot ja posakal Smilka da dojde kaj
nego. Ona pred toa razbrala deka }e ja
potur~ue, izbegala.
Begot se nalutil i po~nal da ja bara
po selto, site se ispla{ile, da ne go
izgorat seto selo. Smilka ispadnala
nadvor od seloto kaj golemiot kamen, se
ka~ila na nego. Od daleku zabele`ila
oti Turcite idat po nea da ja potur~ujat.
E, Smilka vi{la oti ne mo`e da se spase,
}e ja vane begot, se manala od kamenot.
Nadolo od kamenot bilo dol, visoko
mesto, duri vo dolot ja na{le umreta.
Posle voa, Turcite si oti{le od kade {o
do{le. Smilka tamo ja zakopale. I do toa
i kamenot se zavikal Smilkin Kamen, oti
tamo onaa e zaginala.
Fidanin grob
Fidanin Grob e edna padinka blizo
do seloto Ve{je. Eve zo{to taka se vika:
dedo ka {o mi ka`uva{e, a on si ima{e
nad devedeset godini. Najnapred u na{eto
selo `iveele samo hristijani, nemalo
Turci. Ama, po~nale da i napa|at Turcite,
nekoi Juruci tamo kaj Vardarijata. I
po~nale Turcite da se naselujat u na{to
selo. Mu ja zimat zemjata, najubavite
nivja i duri i terale da ja smenat i
na{ata vera. Tija najlo{ite Turci,
katili, }e idat u nekoja ku}a na{a, pijat,
jadat i pravat beli. E, po~nale na{te da
begat od seloto i zapo~nale da pravat
Ogni{te
novo selo, go vikale Raketo. Ama i tamo
ne i ostavale na mira.
Nekoj Tur~in ja zasakal momata
Fidana. Ona bila najli~na u seloto.
Tur~ino i ispratil prsten, a taa ne sakala da go primne, mu rekla:
– Da mu kaj{te, oti jas ne si ja
menam mojata vera i ne sakam da bidam
kadana!
Dedo ka`uva{e u toa vreme deka
o{te od mali na devoj~iwata mu stavale
krstovi na ~eloto sos ogorena igla. Toa
go pravele da se znaat oti se kaurki i
Turcite da ne i potur~uat.
Fidana mislela, oti tija Tur~inot se
maanal od nea. Ama on i sobral negovite
drugari i oti{ol da a saka. Toa bilo
letno vreme. ^ovecite po patot odile da
`nijat i tamo nekoj le`ele na nivata. I
Fidana ka trgnala da ode na edna ~e{ma
da nalie voda, a pre~ekale Turcite i ja
isekle par~e po par~e, a maanale u nekoj
dol. Posle toa tamo a zakopale kaurte.
Nejniot grob tamo bil negde u padinata.
I den deneska taka se vika Fidanin grob
tamo bil negde u padinata. I den deneska
taka se vika Fidanin Grob, oti tamo bila
Fidana zakopana.
Bo`anov grob
Vo Patrik ima edno mesto Bo`anov
Grob se vikat. Porano Patrik bil na 15
ku}i. Nekoj go vikale Iqo. Ubava }erka imal. Ja zagledale Turcite, tamo
Pe{~ernica, [aba toa se Turci i sakale
da ja zemat, da ja potur~at, da mu ja zemat
na ~ovekot }erkata. Probale nekolku
pati. Kril ja nataka, navaka ne mogle da
mu ja zemat. Tija }e mu zborat:
– Iqo, daj ja }erka ti, ili }e te
utepame tebe, }e te zatvorime!
Toj im vika:
– Ne e doma!
Te na fiqan mesto e, te na gosje.
Kril ja po [tip, kril ja po Negotino.
Nema, ajduti, sekoi den vrvat: Gorni
Poramat, Dolni Poramat, ovdea [aba,
nataka tie sela turski se. Organizacija
sa turile: vidat nekoja ubava `ena zemat,
ja potur~uvat, ajde druga.
E, voj kril ja, kril ja. Edno vreme
dovel ja doma, otkrile go, odvel ja u
Patrik. Sardisat go seloto edna ve~er,
brkat go – na{le.
– E, }e ja zemime!
– Aman, bre, {o }e prajte. Ne!
Tua narodo, sobralo se seloto. Ja
zgrabnale devoj-kata, }e ja nosat da ja
potur~at. Ovaa piska, pla~i, se vle~i,
tepat ja, terat. Vlekle ja, vlekle ja do
Zoja, ima tamo ~e{ma, od Zoja nagore po
pat. Do tamo bilo seloto. Se molile da
ja pu{tat. Ne ja pu{tale i se vratile.
Ona piska, se krv se napravila. Ne odi,
pi{tolo i ja zastrelale. Utepale ja. E
zatr~alo se posle seloto, a ona umrela.
I tamo ja zakopale i do deneska toa mesto
se vika Bo`anov Grob.
37
Recenzija
ilustrirana revija za iselenicite od
@ELBA DA SE BIDE
NA MAKEDONSKIOT OLTAR
(Kon tvore{tvoto na Pero Dam~evski-Kocin)
Qubitelite na literaturata, na
poezijata i op{to na tvore{tvoto na
na{ite pisateli koi `iveat i sozdavaat
vo dijasporata, verojatno, trajno go
zapamtile imeto na Pero Dam~evskiKocin, roden na 20 juni 1942 godina
vo @van, Demir Hisar, Makedonija,
dolgogodi{en ~len na Literaturnoto
dru{tvo „Grigor Prli~ev” od Sidnej
Avstralija. Go zapamtile po negovite
vredni literaturni ostvaruvawa:
„Idnina-nebidnina”, „Prokleta no}”,
„Makedonija oltar”, „Majkini stapalki”
i drugi, no i stihovi objaveni vo razni
spisanija koi se pe~atat vo Republika
Makedonija i Avstralija. Koga se pojavi
so svoite prvi literaturni objavi, nekoi
poedinci, kako da ne veruvaa i kako da
ne go o~ekuvaa natprirodniot ek i glas,
na sonot i duhot {to go izvi{uva{e
ovoj ma~enik-pe~albar, deka }e stane
zapamteno ime, me|u poznatite imiwa, na
na{ite literati koi `iveat i sozdavaat
vo stranstvo. Kako da ne veruvaa deka
ovoj avtor celosno, so svoeto tvore{tvo,
}e se posveti na svojot rod, na svojata
Makedonija, na nejzinoto bitisuvawe
i opstanokot na makedonskoto bitie so
site svoi doblesti vo novoto vreme.
So svojot imaginaren voznes, Pero
Dam~evski-Kocin, kako da ja nasetil
tradicijata i tragite na makedonskite
patila no i hrabrite veruvawa vo
opstojot na iskrata svetlina, ta dlaboko
ja vsadil vo svojata tvore~ka intima
da pi{uva i pee i ostava trajni tragi
crpeni od letopisot na prostorot i
vremeto, letopisot i vremeto protkaeno
so poetski granici koi se protegaat od
Makedonija duri do Avstralija, granici
bez meridijani, kako {to se i ~ove~kite
sudbini {to ne go poznavaat toa. Ovoj
na{ renomiran pisatel, i poet i sonuva~,
vistinski makedonski Odisej koj ja
qubi svojata Makedonija so eruptiven
i mo`en univerzalen pisatelski dar i
svod, povrzuvaj}i go seto toa so alkite
na svojata intima, dosta senzibilno i
elegiski no dosta setilno i emotivno,
toplo i trajno otkrivaj}i gi kako dale~ni
javuvawa na potsvesta na imaginarnoto
isprepleteno so realnoto. Negovite
kni`evni tekstovi, kako {to vo edna
prigoda }e zapi{e d-r Naum Celakoski,
„nurkaat i neprekinato tragaat novi
oblici i presti`, ta zra~at vo {irok
38
Makedonija
sopstvenata ko`a:
„Kon vino`itoto se bli`am
Skri{um da se protnam
Na onaa strana
Da pobegnam od ludiloto
Na tu|ata i moja izmama...”
Branko Naumovski
zanes preku granicite na metaforata”.
Toj go raskituva svoeto poslanie,
izdivot i znakot na pret~uvstvoto, da ja
otskriva `arta, iskrata od pepelta, da go
razotkrie svojot nemir, isto kako onoj
od negovata pesna „Nemir” posvetena na
sega pokojniot velikan na makedonskata
poezija, Ante Popovski:
„Na izgled
S$ mirno ednostavno
A vremeto
I vreme i nevreme –
Se vturnalo
So cel svoj nemir...”
Koj li nemir? Ili nemir {to
blika od negovata najnova stihozbirka
„Majkini stapalki”? Knigata, odblesok
na du{ata na avtorot? Nemirot li,
majkinite stapalki li, trajnosta na
makedonskite temeli li, yidani so
idnini i nebidnini, kosmi~ki topos na
vekot i vekovnoto li? Poetot pred liceto
na ~itatelskata javnost so tie negovi
pesni od knigata „Majkini stapalki” se
nametnuva so svojot blesok i ubavinite
na nedoglednosta na poetskiot voshit,
simboliki i silen i zbien stih.
Rodoqubieto, tatkovinskoto vo ovaa
stihozbirka e dominantno: po~nuvaj}i
od ona staro, tatkovo, makedonsko ku}no
ogni{te do sudbinata na makedonskite
braniteli od 2001 godina koga ne se
dava rodnata zemja, a site yvona yvonat
za Makedonija.
Nemirot i „ludiloto” se ~uden
spoj. Pogotovo vo pe~albarskata du{a
koga zamislen se sedi, kako osamenik
– mislitel vo negovata pesna „Pred
portite na okeanot”, a se bara begstvo,
da se izbega sam od sebe, da se izbega od
I taka so red za Makedonija i
makedon{tinata koga „S$ pomalku
i pomalku”, pomalku n$ ima nas
raselenicite po belata duwa, a
pra{aweto na poetot e glasno i jasno
no ispolneto so grozomornata vistina:
„Utre
Tamu- tuka
Kolku
I
Dali }e n$ ima?
Opravdan e stravot na Dam~evski
vo ovaa negova antologiska pesna za
sudbinata na Makedonija i Makedoncite,
pesna edna od najubavite vo negovata
stihozbirka, blesok vo sovremenata
makedonska poezija {to go nosi naslovot
„Majkini stapalki”.
Kniga so jasen i vpe~atliv jazik,
talent i stil na poetot, kniga beleg
na du{ata na poetot, kniga otkrovenie
me|u brojnite knigi napi{ani od
makedonskite pisateli koi `iveat i
sozdavaat vo stranstvo.
Za o v a a k n i g a b e l e ` i t i s e
literaturnite osvrti na d-r Marija
Kukubajska, d-r Naum Celakoski i
pisatelot Petre Dimovski. Sekako i
na drugi {to se zafatile so peroto
na literaturen kriti~ar, so peroto
na ocenuva~i. „Ovaa stihozbirka na
Pero Dam~evski – Kocin e zrelo
doba na makedonskata literatura
so jasno izdiferencirani idei,
yvezdeni metafori i rimi, vtkaeni vo
ranlivoto tkivo na Makedonecot kako
soneten venec” go zaklu~uva svojot
osvrt za „Majkini stapalki” d-r Naum
Celakoski.
Vo d a l e ~ n a t a 1 9 9 7 g o d i n a
Pero Dam~evski-Kocin ja objavuva
stihozbirkata „Idnina – nebidnina”
za koja predgovor }e napi{e bardot na
makedonskata poezija Ante Popovski koi
pesni }e gi oceni kako otvoreno i jasno
poetsko pismo so koe & se obra}a na
makedonskata sudbina otade okeanite.
I ne zgre{il vo svojata konstatacija,
za{to ova delo, ovaa poetska kniga na
Kocin e navistina vredna, so trajni
vrednosti. Sodr`i trieset i pet
pesni podeleni vo ~etiri ciklusi:
„Crni senki”, „Nostalgija”, „ Sredbi
nezaborav” i „Na minuvawe”. Proro~ki,
so prvata pesna od ovaa kniga {to nosi
naslov „Site yvona za Makedonija”,
poetot kako da go najavuva svojot iden
poetski opus koj prete`no }
e bide posveten na negovata
stradalnica, rodnata grutka
Makedonija:
„Grogor Prli~ev” – Sidnej 2007 godina
koja sodr`i 31 pesna e podelena vo
dva ciklusi „Ve~en kopne`” i „]e ni
prosti li tatkovinata”. Predgovorite
na ova vredno poetsko ostvaruvawe se
na renomiranata makedonsa poetesa
Sv e t l a n a H r i s t o va - J o c i } , S a { o
Ognenovski i Vesna Dam~evska Ilievska.
Svetlana Hristova – Joci}, me|u drugoto
}e go zapi{e i slednoto:
„Makedonija e vistina
Makedonija
e
edinstvena,
Makedonija e storija
Makedonija e istorija
...
Makedonija e moja
I na{a nesonija!”
Kakvi i kolku silni
stihovi: Makedonija e
moja i na{a nesonija!
Verojatno, stihovi koi }
e bidat zapi{ani vo site
idni makedonski poetski
antologii kako poetsko
zave{tanie na vistinskite
makedonski patrioti.
Vo ovaa stihozbirka ima
pesna posvetena na negoviot
tatko („Na voinot”), pesna
za yvezdata od Kutle{
„Yvezda simbol za znameto
i imeto svoe i na{e”, potoa,
pesna za orlite koi letaat
nad Makedonija, pesna za
obedinuvaweto na sakanata
tatkovina Makedonija...
Vo site tie pesni zra~i
p a t r i ot s k ot o , b o l ot i
neprebolot kako i bezmernata
qubov kon tatkovinata so
jasna poraka deka Tatkovinata
treba da se saka jasno i transparentno
a ne skrieno. Tatkovinata da se saka
od srce i so srce vqubeno vo nea da se
gleda kon nejzinata idnina:
„Za da stigneme
do obedinuvaweto
i do celta
mora da se mine patot
niz ognot i pepelta!”
(„Obedinuvaweto na
Makedonija”)
So svojata ubavina i patriotski
~uvstva od ovaa stihozbirka bi gi
izdvoile i pesnite „Se}avawe” posvetena
na makedonskiot revolucioner i `rtva
na komunizmot Levko Xambazovski i
pesnata posvetena na vencenosecot i
poet Grogor Prli~ev.
Poetskata kniga „Maedonija oltar”
na Kocin izdadena od strana na MLD
„Poetot Kocin e vo postojan
dosluh so: pomneweto na svojata
istorija, nadoa|awata na se}avawata,
surovata stvarnost. ..”
Za da ja zapo~ne poetot svojata
poetska ispoved so pesnata „Tatkovino”
(isto kako {to ja zapo~na stihozbirkata
„Idnina-nebidnina” so pesnata „Site
yvona za Makedonija”), ka`uvaj}i gi
svoite patriotski ~uvstva neskrieno i
otvoreno i najsvetoto, kolku bezmerno ja
saka svojata tatkovina Makedonija:
„... te sonuvam
tatkovino ubavino
te sonuvam i vo sonot
te pobaruvam...”
Pokraj na tatkovinata vo ovaa kniga
ima i posveti na tatkoto i majkata
na poetot, na Goce Del~ev, na Damjan
Gruev, na ^ento... Patriotski stihovi
Recenzija
za tatkovinski neoprost zastanati pred
oltarot na Makedonija no i intimni
stihovi skubnati dlaboko od intimata
na poetot. Poetskata misla doa|a so
~uvstvo na kristalno ~isto, yvonlivo
najavuvano i fluidno prisutno koe
poetot kako da go otrgnuva od svojot son.
Vo iluzijata e i vizijata i vistinata
no vo site stihovi od ovaa stihozbirka
protekuva reka `ivot koja nostalgi~no,
od Avstralija kako da se
vleva vo Makedonija, kako
surovoto postoewe da se
vleva vo sakaniot rajski
makedonski pejza`: vo
Makedonskiot oltar. No,
patriotskoto e nad s$ i
toa blika kako nepresu{en
izvor kaj Pero Dam~evski
– Kocin, kako toa da e
drugata strana na negovata
postela poslana so cve}e
od poetska qubov.
Dramskiot tekst
„Prokleta no}” na ovoj
na{ renomiran avtor e
izdadena 1998 godina i
e otpe~atena naporedno
na makedonski i angliski
jazik. Vo nego se javuvaat
samo {est lika me|u koi }e
gi spomneme Proki}, Pa{i}
i i Vilson... A temata e
podelbata na Makedonija
so istoriski dramski
prikaz inspiriran
od eden novinarski
napis so naslov „Kako
j a i z g u b iv m e E g e j s k a
Makedonija vo Versaj” ili
razgovor so sekretarot
n a N i k o l a Pa { i } ,
pretsedatel na vladata na
Kralstvoto Jugoslavija vo
1919 godina na poznatiot
makedonski novinar Jovan
Popovski – Jovo.
Mal dramski prikaz no
potresen, straotno povrzan so sudbinata
na Makedonija i nejzinite delbi.
Soliden obid za eden pogolem dramski
tekst koj bi za`iveal i na teatarskite
sceni so site efekti i celini {to gi
posakuva dramskoto tvore{tvo.
I na kraj da zaklu~ime: tvore~kiot
agens na Pero Dam~evski –Kocin so
svojata originalnost e navistina golem.
Vrednosta na negovoto, pred s$, poetskoto
tvore{tvo e kompleksno i toa go pravi
da se razlikuva od drugite poetiki na
avtorite koi `iveeat i sozdavaat vo
dijasporata. Kocin e avtenti~na poetska
pojava koja zaslu`uva zna~ajno mesto vo
letopisot na sovremenata makedonska
poezija i literatura voop{to.
Sidnej - Avstralija
39
ilustrirana revija za iselenicite od
Feqton
makedonski Proleteri
Makedonija
ZA^ETOCI NA PRVAta MAKEDONSKA
udarna BRIGADA
P
rvite partizani od Prespa, zaedno so ilegalcite od Prilepskiot
odred, na 15 juni 1942 godina nad
selo Sopotsko formiraa partizanska grupa,
vo koja re~isi polovina od borcite bea ~lenovi na Partijata. Nabrgu potoa, kon nea se
priklu~i pogolema grupa od Bitola, so koja
dojdoa delovi na Pokrainskiot i Okru`niot
operativen {tab na partizanskite odredi.
Otkako be{e formirana partiska organizacija, se pristapi kon podgotovni za
formirawe na partizanski odred. Na 6 juli
popladneto be{e svikan sobir na borcite.
Odlukata na rakovodstvata na dvete grupi
za formirawe na Bitolsko-prespanskiot
odred „Dame Gruev” be{e toplo pozdravena. Potoa be{e izbrano rakovodstvo na
odredot vo sostav: kamandant \ore Velkovski, politi~ki komesar narodniot heroj
Josif Josifovski-Sve{tarot, intendant
narodniot heroj Peco Bo`inovski.
Josifovski be{e ispraten vo Prespa
kako instruktor na Pokrainskiot komitet
na KPJ za Makedonija poradi davawe pomo{
na partiskite rakovodstva za organizirawe
na vostanieto vo toj kraj. Prepraven vo
prodava~ na sve}i, toj slobodno i pred o~ite
na neprijatelot se dvi`e{e niz Prespa i niz
okolnite sela i ja povrzuva{e aktivnosta na
partiskite rakovodstva, poradi {to i go
dobi prekarot - Sve{tarot.
Iako so slabo zdravje, toj hrabro gi
podnesuva{e oite te{kotii na ilegalniot
partizanski `ivot, poradi {to be{e mnogu
omilen me|u naselenieto od Resensko.
Italijanskite fa{isti najposle ja
otkrija negovata revolucionerna dejnost
i Josifovski vo posledniot moment uspea
da se izvle~e od nivnite kanxi i da i
se priklu~i na partizanskata grupa vo
Sopotsko.
Kako politi~ki komesar na odred,
Josifovski ~esto pati im raska`uva{e na
drugarite za svojot makotrpen studentski
`ivot, za partiskata aktivnost na Pravniot
fakultet vo Belgrad i podocna vo Gevgelija i
vo Strumica, kade {to po zavr{enite studii
rabote{e kako advokatski pripravnik.
Vo po~etokot na oktomvri 1942 godina
negovata i inaku slaba zdravstvena sostojba
u{te pove}e se vlo{i, zatoa {to odredot,
doradi neprijatelskata blokada, skoro 40
dena se hrane{e samo so varen kompir.
I pokraj toa, Josifovski ne saka{e da
go napu{ti odredot se dotoga{, dodeka
po odluka na partiskata organizacija ne
be{e prisilen da zamine za Prespa. Potoa
odnovo se priklu~i kon odredot kako negov
politi~ki komesar.
Miting vo Smilevo
Po t pr e n c v r s t o n a p a r t i s k a t a
organizacija vo Resensko, odredot „Dame
Gruev„ denono}no se podgotvuva{e za
40
pretstojnata vooru`ena borba. Prvata akcija
toj ja izvede na 2 avgust 1942 godina vo selo
Smilevo, rodnoto mesto na makedonskiot
revolucioner Dame Gruev. Vo toj den
bugarskite fa{isti podgotvuvaa centralna
proslava na Ilindenskoto vostanie koja
treba{e da se odr`i vo Smilevo. Po toj
povod be{e povikan od Sofija i ministerot
za vnatre{ni raboti, zloglasniot Gabrovski,
koj treba{e da odr`i govor na sobirot.
Odredot gi preditri. Upadna vo seloto i
ja izgore celata op{tinska arhiva. Potoa se
odr`a miting, na koj prisustvuva{e re~isi
celoto naselenie, radosno {to, namesto
bugarskite fa{isti, gi gleda vistinskite
borci za makedonskata sloboda.
Na mitingot prv zede zbor politi~kiot
komesar na odredot Josifovski:
-Bra}a selani! - mu se obrna Josifovski
na nasobranoto naselenie. - Denes, na
Ilinden, se nao|ame vo rodnoto mesto na
na{iot prvoborec Dame Gruev. Nedovr{enoto
delo za osloboduvawe na Makedonija {to go
zapo~na toj, nie go prodol`uvame i }e go
zavr{ime ...
Josifovski potoa zboruva{e za celite
na Narodnoosloboditelnata borba i za
obidite na bugarskite fa{isti da go falsifikuvaat makedonskoto revolucionerno
minato. Smilev~ani voodu{eveno gi slu{aa
plamenite zborovi na partizanskiot komesar.
Koga podocna se postavi pra{awe za
hrana na odredot, naselenieto dobrovolno
donese tolkavo koli~estvo, {to borcite
ne mo`ea da go ponesat, pa eden del mu ja
vratija na naselenieto.
Okolu pladne odredot go napu{ti seloto. So svojata brza akcija toj ja onevozmo`i
planiranata proslava i doa|aweto na Gabrovski vo Smilevo. Namesto vo rodnoto
mesto na Dame Gruev, proslavata se odr`a
vo Bitola.
Odredot potoa izvede pove}e uspe{ni
akcii: na 22 avgust, pod rakovodstvoto na
narodniot heroj Stiv Naumov, ja napadna
policiskata stanica vo selo Ka`ani
pome|u Bitola i Resen, potoa razbi edna
neprijatelska zaseda, odr`a miting vo
Sopotsko...
Po golemata provala vo partiskata
organizacija vo Resensko, vo septemvri
1942 godina, odredot, blagodarej}i na
poddr{kata na naselenieto od toj kraj,
uspe{no se izvle~e pred neprijatelskite
poteri. Me|utoa, vo borbata protiv nadmo}niot neprijatel kaj selo Bolno padnaa
dvajcata narodni heroi: Stiv Naumov, ~len
na Pokrainskiot operativen {tab, i Mite
Bogoevski, ~len na Okoliskiot komitet i
glaven stolb i organizator na partiskata
organizacija vo Resensko.
Opkoleni vo {umata kaj selo Bolno, se
dogovorija da trgnat vo razni pravci za da
se izvle~at polesno od obra~ot. Otkako se
razdelija, Stiv se najde vo mo{ne kriti~na
polo`ba. Koga vide deka nema da mo`e
da se izvle~e, ja aktivira ra~nata bomba
i se samoubi. Bogoevski be{e ubien od
neprijatelskite vojnici.
Nepredvidena akcija
Od mnogute podvizi, {to gi izvede
narodniot heroj Stiv Naumov vo tekot
na svojata revolucionerna dejnost,
}e go spomeneme ubistvoto na Oblasniot
policiski na~elnik ]ur~iev vo Bitola.
Na 6 maj 1942 godina ve~erta Stiv
treba{e da realizira va`na i itna partiska
zada~a vo edna sredba so drugarot Krum
Holol~ev. Na zajdisonce toj se najde so
Jani Jovanovski i mu dade direktiva da go
pobara drugarot Holol~ev i da go dovede
na zaka`anoto mesto kade {to treba{e se
sretne so nego.
Otkako no go najde, Jani se vrati i
mu javi na Stiv. Potoa tie prodol`ija po
„Noviot Pat”.Odvreme-navreme Stiv }e
zabele`e{e:
-Treba da go najdeme Holol~ev ovaa
ve~er ...
Malku podocna Stiv mu re~e na Jani
u{te edna{ da go pobara Holol~ev. Otidoa
zaedno do novoto mesto zaka`ano za sredba.
Na trgnuvawe Stiv mu re~e na Jani:
-Odi, pobaraj go drugarot, a jas }e te
~ekam na ova mesto. Vnimavaj da ne te sledi
nekoj agent, pa da mi go dovede{ tuka.
Jani go najde Holol~ev, no toj tvrde{e
deka sostanokot bil zaka`an za utredenta
ve~erta i ne trgna so nego.
Jani se vrati i go izvesti Stiv za toa.
Dodeka zboruvaa, od edna sporedna ulica
se zadadoa tri silueti. Toa bea Oblasniot
policiski na~elnik ]ur~iev, oble~en
vo civilen mantil, edna `ena i eden
uniformiran policaec koj gi pridru`uva{e
malku ponazad.
[tom gi vide dvajcata, na~elnikot im
podvikna:
-Koi ste vie tamu?
Stiv ne mu odgovori. Se nadeva{e deka
}e go prodol`at patot i }e gi ostavat na
mira. No, namesto toa da go stori, ]ur~iev
trgna kon niv.
-Poka`ete gi li~nite karti!
Stiv ja vovle~e desnata raka vo
vnatre{niot xeb od paltoto i, namesto li~na
karta, sekavi~no go izvle~e revolverot.
Odekna istrel. ]ur~iev padna na zemja.
Stiv go svrte revolverot kon policaecot i
go rani. @enata spiska i izbega. Izbega i
policaecot.
Vedna{ po likvidiraweto na ]ur~iev,
Stiv mu re~e na Jani:
-Zasolni se na sigurno mesto, da ne
padne{ vo racete na ovie fa{isti~ki
yverovi!
Se razdelija. Stiv trgna niz mra~nite
bitolski uli~ki i po desetina minuti se
najde vo ku}ata na konduraxijata Petre
Stefanovski, kade {to privremeno bea
zasolneti dvajca pre`iveani borci od
Prviot bitolski odred „Pelister”.
Stiv im raska`a na drugarite za slu~ajot.
Se predviduva{e blokada na tradot. Stiv
se zasolni zad eden golem plakar vo
golemata soba. Vo nea se zasolni i eden od
ilegalcite, dodeka drugiot se prefrli vo
drugata soba.
No}ta ja pominaa mirno. Izutrinata
ulicite bea polni so vojnici i policajci. Fa{istite vo tekot na no}ta bea organizirale celosna blokada na gradot.
Po nekoe vreme se ~u ~ukawe na portata.
Petre izleze vo dvorot. Ilegalcite se
zasolnija na predvidenite mesta.
-Povelete, goopoda. Toa vi e dol`nost gi pre~eka Petre „qubezno” policajcite.
Go prebaraa prizemniot del na ku}ata,
no ni{to ne najdoa. Se ka~ija na gorniot
kat. Petre ode{e pred niv. Gi vovede vo
golemata soba i go otvori plakarot, zad koj
Stiv so pritaen zdiv i so otko~en revolver
go o~ekuva{e krajniot ishod od mo{ne
te{kata i neugodna polo`ba.
Otkako ni{to ne najdoa, policajcite
ispija po ~a{a vino i si otidoa. Petre gi
isprati do portata. Potoa se vrati i radosno
po~na da gi pregrnuva drugarite:
-Drugari, spaseni ste, spaseni ste ...
Ve~erta blokadata be{e dignata i Stiv
zamina za Prilep.
Zaedni~ka akcija so gr~kite partizani
Vo toa vreme na teritorijata na Makedonija, pokraj odredot „Dame Gruev”, postoeja i slednite partizanski odredi:
Kru{evskiot „Pitu Guli”, Vele{kiot „Dimitar Vlahov”, Prilepskiot „\or~e Petrov”,
Mavrovskiot, Skopskiot i Bitolskata partizanska ~eta „Jane Sandanski”.
Vo tekot na noemvri i dekemvri,
pritesneti od stud, nedostatok na hrana,
obleka i municija i otcepeni od zadninata,
odredite ne uspeaja, spored direktivata
na Glavniot {tab na Makedonija, da se
prefrlat na Kumanovsko-vrawskoto
podra~je i vo sektorot na Mariovo.
Vele{kiot i Prilepskiot odred pretrpea
Josif Josifovski -Sve{tarot
seriozni zagubi. Pre`iveanite borci od
ovie odredi se zasolnija prez zimata vo
drugite krai{ta na Makedonija. Del od
lu|eto na Kru{evskiot odred „Pitu Guli” se
prefrlija na teritorijata pod italijanska
okupacija, kade {to ostanaa vo ilegalnost
se do formiraweto na novi odredi na ovaa
teritorija.
Edinstveno Bitolsko-prespanskiot
odred „Dame Gruev” i Bitolskata partizanska ~eta „Jane Sandanski” (formirana vo
septemvri 1942 godreta vo reonot na selo
Lavci) uspeaja da se odr`at i da ja zapazat
`ivata sila. Podeleni vo nekolku grupi
ovie edinici se zasolnija po okolnite
sela na Prespa i Bitola, kade {to glavno
politi~ki dejstvuvaa.
Vo mart 1943 godina odredot „Dame
Gruev” i partizanskata ~eta „Jane Sandanski”
se spoija i se formira edinstveno odredsko
rakovodstvo. Potoa, odredot se prefrli vo
Kostursko, kade {to fa{isti~kata propaganda be{e uspeala da go zapla{i naselenieto
vo pogolem broj sela za da se vooru`a i da
ee brani od gr~kite partizani.
Celta na prefrluvaweto na odredot
vo Egejska Makedonija be{e da se razvie
agitaciona propaganda protiv onaa na
fa{istite, za da se aktivira naselenieto
i da se privle~e kon osloboditelnoto
dvi`ewe. Potoa, da se sozdade sigurna baza,
od kade {to }e mo`e da se trgne vo akcija na
teritorijata pod bugarska okupacija.
Feqton
Me|utoa, za vreme na vleguvaweto vo
prvoto selo, selanite se ispla{ija, za{to
fa{isti~kata propaganda be{e uspeala da
im gi pretstavi partizanite kako razbojnici
koi ubivaat sekogo {to ke go sretnat, i
vedna{ otvorija ogan. Odredot se povle~e
i po zaobikolen pat trgna kon drugo selo.
[tom selanite gi zdogledaa partizanite,
vedna{ izbegaa od seloto.
Odredot go zate~e seloto prazno. Be{e
ostanala samo edna baba, koja po~na da gi
moli partizanite da ne ja strelaat, mislej}
i deka se toa Grci.
Otkako uvidoa deka naselenieto
projavuva golem strav od gr~kite partizani,
borcite po~naa da gi vikat izbeganite
selani da se vratat i da ne se pla{at od
niv, za{to tie se Makedonci, nivni bra}a. Po nekoe vreme slegoa samo `enite i so
nedoverba gi gledaa vooru`enite lu|e.
Se odr`a miting vo seloto. Potoa,
borcite im prepora~aa na `enite da im
ka`at na svoite doma}ini i na selanite od
sosednite sela deka tie se Makedonci. Im gi
objasnija celta na Narodno-osloboditelnata
borba i im podvlekoa deka do kolku }e se
pojavat gr~ki partizani, da ne se pla{at,
za{to nivnata borba ne e vperena protiv
naselenieto, tuku protiv fa{isti~kata
vlast.
Utredenta vo neposredna blizina na
selo Rula odredot be{e dobro pre~ekan od
celoto naselenie. Duri i starite lu|e peeja
i igraa zaedno so borcite. Vo narednite
sela Bukovnik, Orovnik, Rudari i vo drugi,
odredot be{e se podobro priman. Nekoi sela
duri i se lutea {to odredot gi preskokna i
ne navrati i do niv.
Potoa, odredot premina vo Lerinsko i
vo prvata polovina na april se sretna so
patrola koja od Bitolsko dovede 24 novi
borci. So toa odredot se zgolemi na 73 du{i.
Tuka se razbra deka vo blizina se nao|a
gr~kiot partizanski odred „Vi~o” od okolu
50 lu|e. Toga{ borcite vedna{ se povrzaa so
nego i se dogovorija zaedno da dejstvuvaat
pod edna zaedni~ka komanda.
Od april do 22 maj dvata odreda izvr{ija
niza uspe{ni akcii: odr`aa politi~ki
mitinzi vo selata Gorno i Dolno Kle{tino,
Buf, Opsirino, Kladoradi, Ermeni, Turie,
Troe, Gorna i Dolna [tatica i vo drugi sela.
Razoru`aa 7 sela vo Kostursko, vo koi ima{e
kontra~eti, sostaveni od samite selani, i
zaplenija nad 130 pu{ki, 1 pu{komitralez,
nekolku revolveri, bombi i pove}e iljadi
kur{umi.
Na mitinzite se zboruva{e na gr~ki
i makedonski jazik. Vo govorite se
manifestira{e bratstvoto me|u dvata
naroda i se povikuva{e naselenieto
na zaedni~ka borba protiv zaedni~kiot
neprijatel. Se peeja revolucionerni
pesni na dvata naroda. Vo mnogu sela se
odr`uvaa i kulturni manifestacii, na koi
se prika`uvaa i ske~ovi.
Pokraj toa, me|u gr~kite i makedonskite
partizani se razvi golemo drugarstvo: se
odr`uvaa zaedni~ki vojni~ki i politi~ki
~asovi i se izdade eden broj zaedni~ki
vesnik „Partizan”, vo koj napisite bea
napi{ani na gr~ki i na makedonski ja­
zik...
Ilija Jordanovski
41
ilustrirana revija za iselenicite od
terra australis raport od ju@nata zemja
Makedonija
Meridijan
VO POSETA NA KIJAMA
Utredenta, kon 10 ~asot Jon~e stigna i
samo {to dojde vo dvorot, nekoj zayvoni.
Izlegovme, dojde Naume Srbinoski so nekoj
drugar Dragan, koj bil od Kavadarci, no i
dvajcata se u{te nemale dobieno rabota.
Ima{e dve koli, no se soglasivme Naume so
drugar mu i sopstvenikot na kolata da ja
ostavat pa zaradi poevtino da pomineme,
da otideme samo so kolata na Jone.
Mene mi e preku nos, no zaradi tebe,
da vidi{, nastavnik si i tamu imat edni
nesekojdnevni pojavi, }e vidi{.
Jon~e se pove}e me iznenaduva{e so
negoviot rezon koga stignavme na mestoto
Kijama. Jas uvidov deka ne e tuku-taka
poznato toa mesto za turisti~ko. Imeno,
{to pretstavuva toa mesto? Vistinski
fenomen! Od moreto odvreme navreme
}e nadojde{e mnogu voda i niz sistem
na damari, }e skokne{e visoko i do 10
metri. Narod ima{e od rzni strani i, se
razbira, ima{e izgradena infrastruktura:
parkirali{ta, restorani, tremovi za
za{tita od visokite temperaturi ili od
do`d koj vo ovie predeli mnogu ~esto
vrne, no kratkotrajno, porojno. Ovde se
slikavme.
Vo eden od restoranite tre{te{e
muzika, pa koj si saka{e, si igra{e, kako
na sekoja na{a igranka. Mojot debel
stru`anec vedna{ go pikna nosot i na toa
pra{awe.
Slu{a{ kakva muzika imaat ovie?
Da, ti znae{ kolkav qubitel na
muzikata sum jas.
Da, da, ama tatko ti samo „Razbila se
~a{a” ni svire{e za valceri i tango.
Kristafil, ne zemaj si sloboda da si
igra{ peza so mojot sakan tatko, oti ne
mi e do nikakva smea. Vo sostojba sum da
te turam od majne, no s$ si mislam deka
ti namerno provocira{. Jas znam kakov
blagoroden tatko imam, no ti si najobi~en
evtin mangup! - mu stresiv v lice.
E de, ne luti se, te bolelo ako te pecnam
za tvoite, a v~era kade mi izbegavte vie?
Toga{ na Jon~eta mu zovrea safrite:
Mene vo Struga, kako siroto dete, samo
ovaj ~ovek me brane{e, }e te ostavam ovde
sam da se vra}a{ nazad.
Ne mora, Jone, tolku surovo so nego,
tuku so mekam. Toj go navredi tatko mi
navodno, ne znael da sviri, da ne mu ka`am
deka toj im ja svirel svadbata na negovite
roditeli.
No, mojot drugar Naume Srbinoski, so
drugar mu Dragan, se po~uvstvuva mnogu
neprijatno. Kristafil ne znae{e koj e
Naume i ~ij e, a toj be{e sin na komandantot
na policijata na Ohridska okolija i vo
Avstralija be{e vo svojstvo na ata{e
za bezbednost na na{ata ambasada. Na
42
Sotir Opet~eski
Naumeta mu rekov, a i na site:
Toj se falit {to e od popska familija,
a za kakvi nepismeni popovi se raboti... Za
vreme na Ilindenskoto vostanie stru{kiot
esnaf, stari kako dedo mu Milan, vrzale
tenxeriwa i kanti, go mavale so stap i
vikale po nego niz stru{kata ~ar{ija
za{to toj i pop Donis, kako i tretiot
nivni brat Jon~e, bile popovi, ne pu{tale
drugi na popska slu`ba za da jadi par~e
leb.
Od kaj znae{e takvi gnasotilaci za
mojot dedo?
Ne znam jas, toa e opi{ano vo dramine
od Risto Krle, stru`anecot. A ti otkaj
znae{e deka tatko mi ne znael druga
pesna?
Toj kukavi~ki bo`em se podnasmea i
sfati deka sum spremen na se’ za da si ja
odbranam svojata gordost i ~est.
Ajde da si odime, ~ovek {to ne si
ja sakat svojata muzika i kultura, ne e
~ovek!
Pak mu se obrativ na Kristafil:
-Zamol~i!
Toj pobrza.
Saka{ da ti ka`am od koga ova ti go
pametam? Koga sme kaj toa pra{awe, ti vo
Struga mi dr`e{e linija ko se skarav so
Jove Negrieski!
Mu rekov deka vo detali go pametam
slu~ajot.
Pa {to saka{e ti, da ve ostavev da se
biete? Jas si ja vr{ev svojata zada~a, neli
bev pretsedatel na Mladinata!?
Mene za tie va{i komunisti~ki
mladini gazov me boli!
Zakrpi si go ako te boli. Sram te bilo,
ne znaev nitu dali si so Gono zaedno, a
sega mi pravi{ problemi.
Trajko, navali si ja glata, oti ovdeka
ne si vo Jugoslavija.
Znam jas mnogu dobro kade sum.
Toga{ Jone mu re~e:
Kristafil, jas te opomenuvam deka
Sotir ovde ne e sam, ne imat nas od mojata
familija. Jas imam i dr`avjanstvo, a ti si
kopuk i mrza {to samo pravi{ smatovi.
Ako pojdam do polismenon, u{te ovde
}e te spi~kam kaj {to ti e mestoto.
Znam jas {to mu prajte so zeta ti na
\ono.
Kako prase e napraven, a mu velam oti
i bez porod mo`it da ostanit so negovana
{vajcerska i oksikatorska rabota.
Samo laj{ kako ku~e protiv sekogo,
no ti povtoruvam deka so Sotira nemoj
da si igra{, oti }e te raspar~am na dve
polojnki.
Celata ovaa raspravija li~e{e malku
neseriozno, no toa mene me stavi vo
golemi gri`i. Se pra{av sebesi {to i kako
ponatamu. No, si rekov deka }e go re{avam
sekoj problem onaka kako }e se pojavi.
Stanavme da si odime, a toj, Kristafil,
si najde nekoi svoi poznajnici i so niv
se vitosa.
Elajte drugari, vo blizinava imat mnogu
ubava farma, ran~, pa }e si ja vidime, znam
deka Sotir sakat da e vidime - predlo`i
Jone.
Svrte Jone za desetina milji nanazad,
kon na{iot grad i posle pet minuti pred
nas se otvori prostrana zemja, naseana so
`ito i p~enka, a potamu veselo si tr~kaa
`drebiwa so nivnite majki. U{te ponataka
vidovme edna grupa od pet kenguri so
bebiwa vo nivnite kesi.
A bre Jone, ami odat ovie vo nivine?
Da, i nikoj ne gi brkat oti ponekoga{
se organizira golem lov na kengurite.
Toa `ivotno e najsakano vo ishranata na
Aborixinite, tuka{nive.
Podolu, vo senkatata na dva golemi
eukaliptusi, ima{e mnogu estetski
izgraden trem so restoran. Jone re~e:
Kako {to gledam, site ste u{te
nedovolno ovde upateni i bez rabota, moi
ste gosti.
Go vikna kelnerot, se pojavi edno
ubavo mome.
Da gospoda?
Jone mu re~e da ni donese ne{to od
skara i neizbe`noto pivo.
Od kade ste po poteklo? - pra{a
kelnerkata.
Od Makedonija!
Gazdava na{ e od Makedonija. Ako
dojde, }e mu bide milo da si porazgovarate
so nego!
OK!
Re~e Jone, a o~ite mu izlegoa kako
sarmi kon mometo. Koga vidovme kolku
nosi za jadewe, se za~udivme, a taa re~e:
Ne gri`ete se, dovolno hrana ima
ovde.
Site se nasmeavme i po~navme da si
jadime i da raska`uvame koj sme, {to sme,
od kade sme. Toga{ Jone razbra deka mojot
drugar Naume e od u~itelkata Uzunoska
brat, {ura na Ilija Uzunoski, mojot
majstor-stolar.
Pa tie se kaj mene, do po`arnata imaat
svoja ku}a.
Dru{tvoto se zbli`i dovolno i
srde~no, pa re~e Naume:
Posle sekoj do`d i grmewe, ima
razvedruvawe.
Site gromko se nasmeaja. Po izvesno
vreme dojdoa i durgi gosti od Kijama na
vra}awe za doma.
Alo, felous, alo! - mu odgovorivme site
na eden glas. –Od kade ste?
Osven Jone {to znae{e dobro angliski
jazik, jas razbirav po ne{to. Pa za da se
izvadam od situacijata, velam:
A bre brate, egej~e, zo{‘ ne zborvi{ po
na{ki, makedonski?
^ovekot skokna od radost:
Vie si bile na{i, mori Trondo! - i se
obrati na edna dama vnatre.
Taka bre brat, ami jas si imam vujko
Ta{ko vo Solun.
A Jone:
Sotir, ne „kurosvi go”, ovaj e veteran
od Vtorata svetska vojna, ovde e mnogu
po~ituvan ~ovek. Daj mu samo prilika,
ne tuku skokaj pred nego kako prle pred
magare.
Mene mi se „srona biserot” {to edno
detule od stru{ka Daljan maala taka mi se
vtutna, no konstruktivno reagirav:
Jon~e, jas ne la`am, navistina imam
prv brtatu~ed od majka mi, od striko, moj
vujko, koj pred da trgnam za vamu, be{e
doma, vo Struga.
Jone mnogu inteligentno zaklu~i:
Pove}e }e imame korist da go slu{ame
nego, veruvaj mi. Mene mi ka`uvale drugi
na{inci {to imale prilika da go slu{nat
kako ka`uva za vojnata, na Pacifik, kade
bil ranet, zaradi toa dobil ogromna zemja
ovdeka besplatno. Slu{aj go!
Toj se zaduma malku dali da zboruva ili
ne, no koga slu{na oti sme site Makedonci,
oti ne znaeme angliski, zapo~na da zboruva.
Glavno se potvrdi toa {to Jone mi go re~e,
no sega jas po~nav da insistiram.
Mister, dali sakate da mi odgovorite
li~no mene. Me interesira dali imate
nekoe rabotno mesto za mene? Jas sum
stolar i tesar, Imam zavr{eno Vi{a
pedago{ka {kola vo Belgrad, a ve uveruvam
brzo }e go nau~am i jazikov angliski. Ova
{to zboruvam po malku e samo od kursot
po angliski {to go posetuvav vo brodot,
po patot za vamu.
Oh, mnogu dobro, mom~e.
Toj be{e star okolu 50 godnni. Imal
ma`ena }erka koja `iveela vo Sidnej, imal
dve vnu~iwa i mnogu od semejstvoto vo
Sidnej i Melburn. Najposle mi re~e:
Ti si gradsko dete, toa go gledam. Teraj
si so tvoive drugari i nikako da ne se
delite.
Na Naume i drugar mu Dragan im re~e:
Ovde nemat „King Kros”!
Tie glasno se nasmevnaa, a jas ostanav
„poparen”, bez da znam za {to se nasmeaa
Meridijan
moite drugari. Jone mi {epna:
Ovde ne }e imate orospii kako vo Sidnej
na najprometnata ulica „King Kros”.
Na toa i jas se nasmeav. Mu doa|aa drugi
gosti i toj vredno ode{e da gi pre~eka i da
gi po~esti. Nie prodol`ivme da jademe od
ubavoto tele{ko meso. Naedna{ tuku-taka
na Naume mu padna napamet da me pra{uva
za nastani od brodot, mu rekov:
Izvini, vo mete`ot, na izleguvawe
od brodot, ne ti ja dadov ovaa slika kade
sme na edna od ve~erite vo barot, a mi ja
napravila gospo|ata Nodi so nejziniot
„polaroid”.
Naume se izraduva kako malo dete,
izgovaraj}i go imeto na Brane Jovanoski,
stru`anecot, mojot stolarski drugar. Mu
rekov:
Evo ti i tebs edna slika, edna za Brane,
edna za mene.
Na ednata mi ja be{e napi{ala
svojata adresa i telefon. Koga go vide,
Jone re~e deka toa ne e broj na telefon,
tuku kodot na gradot vo Kvinslend. Mu
se zablagodariv na Jone {to mi pomogna
da nau~am ne{to novo. Imeno, kaj nas, vo
Jugoslavija, nemavme dotoga{ kodovi na
gradovi. Zna~i, u{te edna potvrda deka
Jone e mnogu bistar. [teta {to porasna
kako sirak posvoen kaj tie blagorodni
starci vo Struga, no nepismeni lu|e pa ne
si go {koluvaa deteto.
Naume be{e presre}en {to bevme
zaedno, pa re~e:
Se {to e ubavo kratko trae. Ama nie sme
„kenguri” skoro edna nedela.
Jone predlo`i da si trgneme nazad.
Be{e skoro 17 ~asot. Po patot se raspeavme
pesni makedonski, me|u koi: „Bog da bie
koj prv po~na, da mi odi na pe~alba”. Jone
mi re~e:
So koj um go opitve{e ran~eron dali
ima rabota za tebe? Bratu moj, nemam
sili za nikakvi pari da te ostavam sam.
Ne gri`i se, ostaj go onaj ulav, toj ne e
dorasnat so tebe da se merit, no ka`i mi
ja vistinata, na {to se dol`i volkavata
netrpelivost pome|u vas? Slobodno, pred
sive nas {to sme vo karov. Ama ne slu{na
{to mu rekov, toj e eden idiot. \or|i si
imat mnogu maka od zet mu i od nego, no site
{to `iveat vo jardon od Krsteta znaet deka
\ono e najdobar so site. E, moj „osvaja~u
prirode”, zarem jas sum tikva bez koren,
{to mislit toj?
Jas ne ni znaev deka e ovdeka, so
vas, jas go mislev deka e vo Melburn, toj
nikoga{ ni pozdrav ne mi prati od pred
~etiri godini kako si ojde od Struga. Na
do~ekot vo Sidnej istr~a pred \ono da
me bacvit. No, mu ~estitam na \ono kolku
ispadna takti~en. „Tivka voda breg ronit”.
\ono e ribar, {o mu se ~init nemu?
Na toa zavr{ivme i stignavme vo
na{eto mesto na `iveewe. \ono re~e:
Koj {o sakat, }e lapnime po ne{to!
Be{e okolu 18 ili 19 ~asot i „Sekoj
doma na popara”, na{ata stru{ka izreka.
Samo {to stignavme, ve}e bratot na Jone,
Ivan i Stojan Sitnikoski bea vo dvorot,
a pominaa i Trajko i Mirko, pobaraa da
se fotografiraat so nas, so aparatot na
Dragan, noviot prijatel. Mirko mi veli:
Daskale, daj edna vrska, da mu ja ebam
majkata, da li~am na Amerikanec. - Nema
zbor, eve ti ja ovaa kako poklon od mene.
Toga{ Trajko mu re~e:
Rezil eden, ko \uptin si napraen, koj
dojdi ovde, se bara{ ne{to. Ami zo{to
Amerikanec koga sme vo Avstralija?
Ne{to te izelo, ostaj gi, tie si se
drugari, sega se zaedno, posle, otkoga }e
fatat rabota, eden Gospod znajt ali ~e imet
u{te edna prilika da se zaedno! - svika
gazdaricata Krstejca.
More zemjak, gleda{ Trajko, brat ti,
ako e metar i `ilet, mnogu e popameten. dofrli Jone.
Krstejca ja izvadi situacijata, na
nejzin svojstven na~in:
Xembosaj se ve}e edna{, pa jas sum si
sva}a so nego i ne mo`a da dojda na red
od tebe. [o velit \ermanecon Pita: „Ovaj
tvoj rodnina ne mi li~i na farmer ko {o
se sive drugi”.
Na toa se nasmeavme site i vlegovme vo
ki~enot, toa ti bilo kujnata. Edno vreme
ete ti go odnekade Riste, mojot bratu~ed.
-E, re...?
Se zadumav dali da mu re~am nekoj
pote`ok zbor na bratu~ed mi Riste {to go
nosev od stari kraj, a mi go re~e striko
@ive. Ne pu{til dotoga{ ni eden {iling.
Za razlika od nego, sekoj pe~albar po
ne{to pu{tal, ama prisustvoto na sedumosum du{i me pokoleba. Toj po~na da
ka`uva kako odel ~esto kaj sestra mu Ta{e
vo Melburn, no, navodno, zetot, Srbinot,
Li~anecot, ne go sakal.
Na za’r|an stap mu smetet i vlaknata! dofrli Stojan.
Grgnavme vo smea site.
Ne ti e mila furka, ti si izbegal od
fabrikata za avtomobili. demek ovde, vo
crnilava” bilo poubo, tuku koj }e igrat
so Nelka od Draslajca i sevezden si po
xek- avtomatine! Tebe te ~ekat za da im gi
soberi{ parine. Zej se sebesi ako saka{
ovde so nas stru`ani da `ivej{!
Vo me|uvreme se ~adea {pagetite so
pile{ko, po edno par~e „~iken” go vikaa
tamu. Sekakov muabet padna tuka ve~erta, a
Dragan mi re~e:
Sotka, od slikive }e vi pratime so
Naume i ovie od ovdeka, ve~era{nive, i
od kaj Kijama.
Nekade kon 23 ~asot \ono i Jon~e
rekoa:
Utre site nie morame na rabota. Trajko,
tebe }e te zemam so mene da proverime za
rabota i, ako e za sre}a, }e te zemet, el’ ke
da e, od utre edna nedela vej~e.
Dobro, brat, se stori, zatoa sum ovde,
ne ko bratu~edov kako {to mu re~e Stojan.
Riste, da se zemi{ sebesi, taka mi dade
amanet tatko ti - mu se obrativ na Riste.
Stanaa site i si zaminaa: Naume i
Dragan so negovata kola za Sidnej, a tamu go
odnesoa Stojana i Risteta za vo Gringila,
pa si prodol`ile za Sidnej. Ivan i Jon~e
zaminaa vo nivniot dom kade `iveeja
zaedno, vo sopstvena ku}a.
43
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Makedonsko Literaturno Dru[tvo „Grigor Prli^ev”
Dva prsta
Zo[to go ucenuvate makedonskiot narod
Do Evrokomesarot [tefan Fule
Nie, Makedoncite vo Avstralija, `iveeme vo edno
demokratsko multikulturno op{testvo kade slobodno go
neguvame makedonskiot jazik i kultura. Makedonskiot jazik
se izu~uva vo osnovnite i srednite u~ili{ta kako i na
univerzitetsko nivo. Zna~i vo Avstralija demokratijata e
zasnovana vrz principi na priznavawe na jazikot, etni~kiot
i nacionalniot identitet.
Vo Avstralija postojat dvaesettina makedonski crkvi
i manastiri, desetina sportski klubovi, pove}e kulturno
umetni~ki dru{tva, teatri, literatuni dru{tva i socijalni
klubovi. Na{eto Makedonskoto literaturno dru{tvo „Grigor
Prli~ev” postoi 33 godini i dosega ima izdadeno nad 65
kni`evni naslovi od makedonsko-avstraliski avtori.
Vo Dru{tvoto ~lenuvaat pove}e od 300 ~lenovi. Zna~i,
Makedoncite postojat vo Avstralija, Nov Zeland, Kanada,
Amerika, severna Evropa, postojat i vo na{ata raspar~ena
pome|u Grcija, Bugarija, Albanija i Srbija, Makedonija,
postojat i vo Republika Makedonija.
Istorijata mnogu dobro poka`uva deka na Evropa od sekoga{
Makedonija im pre~ela. Toa se poka`a so Balkanskite vojni,
so Prvata i Vtorata svetska vojna kako i so konfliktot pri
podelbata na Jugoslavija koga Evropa zastana zad albanskite
teroristi.
Zo{to vr{ite psihi~ka tortura vrz makedonskiot narod?
Zo{to go ucenuvate makedonskiot narod?
Zo{to propagirate demokratija zad koja te`nee nacisti~ka
ideologija?
So nepriznavaweto na makedonskiot jazik, nacija i dr`ava
vie jasno ni ka`uvate deka nema mesto za Makedoncite vo
evropskata zaednica. Koga sme nevidlivi, nekoja nepostoe~ka
nacija, zo{to ne ucenuvate kako {to ne ucenuvaat Atiwanite?
Ili mislite deka nie sme slaboumni i }e se samouni{time
samo vas da vi ugodime.
Vreme e da se zapre genocidnata politika sprema
makedonskiot narod. Dokolku ne ste spremni da ne prifatite
onakvi kakvi {to sme, toga{ ve molime, prestanete da ne
maltretirate poradi toa {to sme Makedonci. Veruvajte, na
Makedonija ne i` e potrebno ~lenstvo vo nekakva Evropska
zaednica dokolku vleguvame vo istata obezli~eni, bez jazik
i etni~nost.
So osobeno po~ituvawe,
Du{an Ristevski
Pismo do Evropskata komisija
Odzemawe na moeto ime i identitet
(Makedonija/Makedonski)
P
ismo do Evropskata komisija od Pece Naumovski
student vo Thomastown Secondary school vo Melburn
Avstralija i vrven sportist vo karate. Do vas visoko
po~ituvani vo svetot od Evropskata komisija {to nosite
odluki i re{enija koi treba da se izjasnat ili pro~itaat
na konferencija pred mnogu prisutni ministri od celiot
svet.
Vi go pi{uvam ova pismo od dlabo~inata na moeto
mlado i hrabro srce ne so omrazda tuku so dobra namera i
sovest i koga }e go ~itate ve molam za mig da zastanete i
da razmislite i po~ustvuvate kolku e te{ko, da go nare~e{
nekoj deka e ni{to ili da mu go odzeme{ pravoto na toa {to
e i postoi, a toa sme nie Makedoncite.
So toa {to Evropskata komisija go izostavi Makedonskiot
jazik vo izve{tajot te{ko gi pogodi site Makedonci kade
i da se: vo na{ata rodna zemja Makedonija ili {irum vo
svetot. Nie kade i da sme go zboruvame Makedonskiot jazik
i toa ni e na{ maj~in jazik koj ja odlikuva i na{ata zemja
44
Makedonija, na{ata religija, na{ata kultura, istorija...
koi gi nasledivme od na{ite predci, i ova {to se gradelo
so vekovi nema da go izgubume. Ako nie Makedoncite ne go
zadr`ime seto ova, i ako nekoj ni go odzeme i ni go smeni
nie nema za {to da se zalagame vo idnina da se borime i
trudime za podobar svet.
[to stana so parolite {to glasea „^ovekovi prava koi
kade i da e, da nema granici, da nema vojni i nikoga{ da ne
se povtori kako vo Vietnam pred mnogu godini”.
Zatoa Gospodine [tefan File kako Evrokomesar na
Evropskata komisija ve molam, nemoj da ~ustvuvate pritisok
od drugi da go izjasnite va{eto mislewe i najdete dobrina
vo va{eto srce i nemoj da go iskorenite od nas {to samo
Gospod ni go podaril, a toa e imeto Makedonija.
Nie sme Makedonci, makedonska nacija, zboruvame
makedonski, pi{uvame makedonski, imame vera makedonska
i na{ata zemja e Makedonija, ne mo`eme da se nare~eme
poinaku za{to ne pripa|ame na nikogo.
Jas Pece Naumovski sum 14 godini. Mlad sportist
karatist {to postignav mnogu vo mojot sport, patuvam na
prvenstva vo svetot, sum bil vo mnogu zemji i sum se soo~il
so mnogu pra{awa od drugari vo mnogu zemji kako Japonija,
Germanijam, Fixi, SAD, Tahiti i Grcija od koja zemja sum, a
koga jas im odgovoram deka sum od Avstralija sleduva drugo
pra{awe {to sum po nacija, a jas so gordost im odgovaram
deka sum Makedonec i deka Makedonija kade i da odam ja
nosam vo du{ata i srceto.
I za kraj jas veruvam deka „Dobrite ne{ta im doa|aat
samo na onie koi se vozdr`ani i ~ekaat” a toa e makedonskiot
narod na Republika Makeodnija so po~it Pece Naumovski
- karate kid.
Pece Naumovski
VO SIDNEJ
Dva prsta
PREDAVAWE NA DR. SLA\ANA VELKOV
Doktor Sla|ana Velkov rodena vo
Makedonija vo 1964 god. Ima studirano
medicina vo Ni{ i Skopje kade ima i
diplomirano. Rabotela za Obedinetite
Nacii vo Makedonija. Ima odr`ano
preku 100 predavawa vo Saudiska
Arabija, Indija, Kuvajt, Srbija, [panija,
Makedonija a sega i vo Avstralija.
Na 11 noemvri 2011 godina vo
Ku l t u r n i ot - o b ra z o v n i ot c e n t a r
“ILINDEN”vo Rokdael pred golem broj
na posetiteli doktor Sla|ana Velkov
vo stilot na Majka Tereza odr`a mnogu
korisno predavawe “KAKO DA SE ZA^UVA
ZDRAVJETO PREKU ISHRANATA I NA^INOT
NA @IVEEWE”.
Vo dvo~asovnoto izlagawe Dr. Sla|ana
Velkov preku pro`ektor so fotografii
potkrepeni so tekstovi na posetitelite
na ova predavawe im iznese razni primeri za samoizlekuvawe i zdrav `ivot. Vo
vtoriot del od programata prisutnite imaa mo`nost da postavuvaat pra{awa za
razno-razni zdravstveni problemi od poznati bolesti do najnovite moderni i na
nekoj na~in neizle~ivi. Doktorkata na mnogu perfiden na~in i so lesnotija im
odgovara{e na pra{awata im objasnuva{e i gi sovetuva{e kako da se spravata so
problemite i na~inot na lekuvawe. Se na se idna mnogu ubava i korisna ideja za
odr{uvawe na ova predavawe od koe site prisutni pove}eto od `enskiot pol ostanaa
mnogu blagodarni kako na doktorkata taka i na organizatorite.
Da potsetime deka vo ime na MPCO “Sv. Petka”-Rokdael i Makedonskata zaednica
od Sidnej, organizatori na ova mnogu va`no predavawe bea \or|i [epentulevski
i Pero Dam~evski Kocin.
Pero Dam~evski Kocin
Sobir na Makedonskata
zaednica vo [eldon Resep[n
Vo [eldon Resep{n vo San{ajn bea sobrani prestavnicite na dru{tvata
i biznismeni od Makedonskata zaednica koi funkcioniraat kako MACO
(Macedonian Australian Community Organization), a koi bea organizatori na
jubilejot 20 godini nezavisnost na Republika Makedonija vo Viktoriskiot
parlament i proslavata na plo{tadot vo Melburn na 8-mi septemvri ovaa
godina.
Me|u drugite prisustvuvaa i prestavnici na elitnite makedonski dru{tva,
organizacii, sportski dru{tva i humanitarni organizacii od Melburn, koi
preku svoeto ~lenstvo vetija pogolema zalo`ba vo naredniot period, da gi
pomognat aktivnostite na ovaa organizacija koja stanuva se popopularna me|u
Makedoncite vo dijasporata.
Na ovoj sostanok se napravi analiza za srabotenoto, na koj zbor zema sekoj
poedinec na sostanokot, a voedno se napravija planovi i strategija za nastanite
i funkcioniraweto na ovaa organizacija vo naredniov period.
Novitet e organiziraweto na Makedonskiot festival za hrana (Macedonian
food festival 2012) koj }e se odr`i vo vremeto na mumba festivalot vo mesec mart
i toa vo gradot [eperton.
Na ovoj festival koj }e bide tradicionalen se o~ekuva makedonskata
zaednica da se prestavi so svoja tradicionalna makedonska hrana i pijaloci
pred lu|eto vo [eperton i se razbira festivalot koj }e trae 3 dena }e bide
zbogaten so kulturno umetni~ka programa so nastapite na nekolku makedonski
kulturno umetni~ki dru{tva.
Koj ]e ni gi
prodol@i
paso[ite?
V
o SAD ima golem broj Makedonci
na koi patnite ispravi (paso{i)
im se so izminat datum, a imaat potreba
od validen paso{ za da mo`at da ostvarat
odredeni administrativni potrebi
(regulirawe na status, prodol`uvawe
na prestoj, upis na fakultet itn.)
Ili da patuvaat vo treti dr`avi za
kade {to se bara viza. Eden od tie
sum jas, so moeto pet~leno semejstvo.
Ve}e cela godina se obra}am do
konzulatot vo Detroit za informacija
koga }e pristigne ekipa za izdavawe
novi paso{i, me|utoa do den-denes
nemam dobieno odgovor na pra{aweto,
tuku samo mi be{e re~eno deka nemaat
informacija zatoa {to nemalo dogovor
me|u MNR i MVR koj e zadol`en (koj
da patuva) vo SAD za taa zada~a. Pred
nekoj den se obrativ i do ambasadorot
vo Va{ington, no od sekretarkata go
dobiv istiot odgovor. Pri posetata na
premierot so delegacijata vo Detroit,
imav mo`nost da postavam pra{awe
(po pismen pat), no pra{aweto ne ja
pomina cenzurata na g. Proto|er, pa
ne dojde do premierot. Zatoa, pak, bea
postaveni pra{awata: „Koga Vladata }e
organizira ~arter-letovi od Amerika za
Makedonija?”. „Koga Vladata }e napravi
ne{to ‘Jugohrom‘ da ne go zagaduva
Jegunovce?” i sli~no. Premierot
ne propu{ti da se zablagodari na
doznakite na iselenicite do Makedonija
i se pofali deka ete ni dal pravo na
glas i ete sega si imame izbran (~itaj
postaven) pretstavnik vo Sobranieto. Se
nadevam deka vo MNR ima nekoj zadol`en
za regulirawe i na ova pra{awe i ne se
site anga`irani okolu re{avaweto na
sporot so imeto.
Zvonko Tevdovski
45
ilustrirana revija za iselenicite od
In memoriam
Dva prsta
Zbogum Ratko
Ratko Dimovski
(1942 - 2011)
Po dolgo boleduvawe, vo Pula,
Republika Hrvatska, po~ina pisatelot,
poet i novinar Ratko Dimovski.
Ratko Dimovski e roden vo Bitola
vo av- gust 1942 godina na minatiot
vek. Tatko mu bil avijati~ar, a majka
mu u~itelka so poteklo od Mostar.
Negoviot prv kontakt so Istra bil
Zdravo draga Matico,
vo 1952 godina koga prestojuval vo
odmorali{teto Medulin, pa ottoga{
qubovta za ovie prostori zasekoga{
}e ja nosi vo svoeto srce. Otkako go
zavr{uva srednoto obrazovanie hemiski tehnolog, mu se ostvaruva
`elbata da raboti na prekuokeanski
brod. Potoa sleduvaat negovite prvi
objaveni pesni vo makedonskite
vesnici.
Vo 1970 godina se preseluva vo
Pula i prodol`uva da raboti kako
novinar, pa i redovno hrvatskata
javnost da ja zapoznava so poetskite
nastani vo Makedonija, kako {to
bea Stru{kite ve~eri na poezijata.
Pritoa ima{e mo`nost za neposreden
kontakt so kni`evnite golemci kako:
Miroslav Krle`a, Pablo Neruda,
Leopold Sengora i drugi. Za toa }e
re~e: „Nastojuvav, a se nadevam i deka
uspeav, da se so~uvam sebe i svojot
na~in na razmisluvawa, ~uvstvata...
kako i svojot na~in na poetskoto
izrazuvawe.” Ratko Dimovski zad
sebe ostavi devet objaveni knigi
Makedonija
(i poezija i proza), a desettata vo
rakopis poradi negovata smrt ostana
neobjavena.
U{te vo 1957 godina po~na da
raboti kako novinar vo nekolku
makedonski vesnici i spisanija.
Vedna{ po izleguvaweto na prviot
broj na „Makedonski glas” vo 1993
godina stana negov redoven dopisnik
od Pula, pri {to izvestuva{e za site
aktuelni nastani na Makedoncite i
MKD “Ko~o Racin” vo koe be{e eden od
najaktivnite ~lenvi. Ratko Dimovski
be{e i dolgogodi{en dopisnik za
revijata na iselenicite „Makedonija”
na Matica na iselenicite od
Makedonija.
Ratko Dimovski zad sebe gi ostavi
soprugata Mimoza (se ven~aa 1969
godina), }erkite Biljana i Renata
i svoite vnuci. Site }e go pametat
kako ~ovek poln so qubov, gri`en,
praveden i onoj koj svojata pozitivna
energija im ja podaruva{e na site
okolu nego.
Nie od revijata “Makedonija”
sekoga{ }e se se}avame na negovite
do p i s i , n e g o va t a n a sm ev k a i
srde~nost.
Zbogum na{ Ratko. Po~ivaj vo mir.
Nie sekoga{ }e se se}avame na Tebe.
vi ispra}am topli pozdravi od dale~na Avstralija odmene i moite }erki Sowa i Sne`ana i sinot Stiv Traj~evski. So
netrpenie go o~ekuvam sekoj broj od va{eto i na{e spisanie “Makedonija” i vi isprativ pretplata za 2012 godina. Zaedno
so pismovo vi ja ispra}am i fotografijava koja e od najstarata grupa penzioneri formirana u{te vo 1979 godina. Se
nadevam deka }e ja objavite.
Odnapred blagodarna
Jana Traj~evska
46
Antikvarnica
“Makedonska Nacija”
- nezavisno spisanie za
op[testvenite
pra[awa i kultura
Pismo od
Avstralija
Drgigi makedonshi patrioti i
~itateli na spisanieto „Makedonska
Nacija”, kako ~itatel na ova patriotsko
i nacianalno glasilo od negoviot prv
broj pa do denes, mo`am da ka`am so
golema uverenost deka makedonskoto
nacionalno dvi`ewe {irum svetot trebe
da se raduva i bide voodu{eveno so
ra|aweto na Dvi`eweto za osloboduvawe
i obedinuvawe na Makedonija, koe go
porodi i goreopomenatoto spisanie.
O~evidno e deka ova glasilo na DOOM
stana glasilo na site
makedonski patrioti
i p a t r i ot s k i g r u p i i
organizacii po celiot svet
bez razlika na toa dali se
tie direktno povrzani so
DOOM ili ne.
Samoto postoewe na
organizirani makedonski
grupi bez razlika va toa
dali se tie oformeni
kako politi~ki borbeni
organizacii ili ~isto
nacionalni (po nivno
mislewe), no vo stvarnost
ne mo`at da ne bidat
politi~ki bidej}i samoto
nivno neslagawe da se
identificiraat kako Grci,
Bugari ili na novata Titova
nacija „Jugosloveni” toa e
nerazdelivo od politika, i
taka ne mo`at da ne bidat del od op{tata
makedonska nacionalna borba.
Nema somnenie deka spisanieto
„Makedoiska Nacija” visoko go dr`i
ilindenskoto zname i ja izrazuva `elbata
na celokupniot makedonski narod, kako
vo na{ata raspar~ena tatkovina, taka i
vo stranstvo.
„Makedonaka Nacija” so svoite
pozitivni i konstruktivni napisi
za borbata na makedonskiot narod za
sloboda i nezavisnost go zaslu`i prvoto
mesto kako du{man na porobitelite
na Makedonija. Od reagiraweto na
porobuva~ite mo`e da se vidi kolku se
tie ozlobeni od tie napisi, pa i zatoa
se ma~at da go spre~at izleguvaweto na
spisanieto po sekoja cena.
Ova borbeno spisanie vo svoite
stranici go ka`uva faktot, deka
makedanskiot narad vooru`en so duhot
na slavniot Ilinden, ne se upla{i od
trojnata tiranija na Grcite, Bugarite
i Srbite, kako {to ne se upla{i i od
petvekovnoto tursko ropstvo. Ova ne{to
makedonskiot narod neprekidno go
doka`uva so otporot {to go dava protiv
kriminalnata denacionalizatorska
politika sproveduvana vrz nego so teror
i svirepo varvarstvo.
Vo vremeto na Vtorata svetska
vojna fizi~kata razdelba ne go spre~i
makedonskiot narad da se digne i vleze
vo plamena barba protiv fa{izmot,
spontano vo trite zoni na Makedonija
so cel i nade` da ja izvojuva svojata
mnogu sakana sloboda i obedinuvawe, i
tuka samo ilindenskiot podvig i ideal
be{e inspiracijata za takavata borba i
za toa nacianalno edinstvo.
Jasno e deka od taa borba, i vo toj
ilindenski duh, se rodi vo edei del
na Makedonija dene{nata Makedonska
Republika. Ova be{e od golemo zna~ewe
i krupna pobeda na makedonokiot
narod, no dali denes `ivee toj duh vo
rakovodstvoto na na{ata republika?
Tuka makedanokiot narod navistina
ja ima mo`nasta za izu~uvawe na
vistinskata i pravilnata istorija
na svoite dedovci i
pradedovci, no ova e
samo do 1913 godina, do
denot koga makedonskoto
rapstvo meni race i
koga novite tirani ja
raskinaa Makedanija na:
tri dela.
Vo Republikata denes
makedonskiot narod go
izu~uva svoeto pismo
i jazik, tuka mo`e da
ja zapazi i razviva
kulturata, no kako {to
e re~eno mnogu pati, ova
e samo ostvoruvawe na
eden minimalen del od
vekovnite streme`i na
makedonskiot narod.
Makedonskata zemja u{te
se nao|a raskinata na
tri dela i makedonskiot
narod e pod brutalno nacionalno
ugnetuvawe vo dvete zoni, a pak vo
Makedonsokata Republika mu e zabraneto
pravoto da bara nacionalna sloboda
za celiot makedonski narod, kako i za
negavoto obedinuvawe. Titoviot re`im
ne samo {to mu go zabranuva toa sveto
pravo, tuku i gi prinuduva Makedoncite
da ja napu{tat rodnata i „slobodna”
zemja i da baraat par~e leb vo stranstvo,
onaka kako {to skitaat po beliot svet i
nesre}nite Makedonci od Egejskiot del
na na{ata tatkavina izgoneti od gr~kite
47
ilustrirana revija za iselenicite od
Antikvarnica
divja~ki okupatori. Tuka, spisanieto
„Makedanska Nacija” ja razobli~uva
la`nata sloboda na makedeonskiot narod
vo Makedanskata Republika pod Titoviot
udba{ki re`im, pa zatoa srpakata udba
i makedanskite predavnici Kvislnzite
na Belgrad vo Makedanskata Republika
sakaat da go vidat krajot na izleguvaweto
na ovoj sloboden i revolucioneren glas
na makedonskiot narod.
Dodeka porobuva~ite na Makedonija
go teraat makedanskiot narod od svojata
zemja, tie istovremeno nao|aat zaedni~ka
platforma za me|usobno razbirawe,
za jaknewe na nivnoto sosedstvo,
izgradeno vrz ko`ata i koskite i
vrz iljadnici i iljadnici znajni i
neznajni makedoski grobovi. Nivnoto
sega{no bratimewe gi zaboduva trojnite
anxari vo makedanskoto nacionalno
telo u{te podlabako, i vo ova krvavo
zlostorni{tvo protiv makedonskiot
narod ednakvo se vinovni dene{nite
tirani od Atina, Belgrad i Sofija.
Makedonskiot narad po nikakav na~in
nema da se pomiri so kriminalnata
politika na Grcija i Bugarija sprema
nego, no ne pomalku mo`e da ja primi
i jugoslavenskata politika, koja pod
maskata na postoeweto na Makedonskata
Rapublika vo ramkite na Jugaslavija
pretendira kako da bila na prav pat po
makedanskoto nacionalno pra{awe. Tuka
makedonskite Titovi kvislinzi zboruvaat
deka vekovniot ideal na makedonskiot
narod za slobada i nezavisnost bil
„ostvoren”, no ova e golema obmana
za site dene{ni Makedonci, a golama
navreda za na{ite slavni Ilindenci.
Ako Del~ev i Sandanski denes bea
`ivi, tie od dene{nite navi vrhovisti
vo Skopje nemaa da bidat priznati za
Makedanci poradi toa {to nivnite
rodni mesta ne spa|aat vo teritorijata
kade {to e „ostvoren” vekovniot ideal
na makedonskiot narod. Iako slu~ajno
se najdea vo „slobodna” Makedonija
sigurno }e bea staveni na besilka za
nivnite idei, kako {to bea staveni mnogu
makedanski patrioti koi ja podr`uvaa
48
Makedonija
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto
na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se
obedinat, da ja iska`at svojata misla i borba za
obedinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati
pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako
dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za
makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska
nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina
ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar
`ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na
Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite
broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
idejata na Del~ev i Sandanski. Skopskite
vrhovisti go zloupotrebuvaat Goceviot
lik i veli~inata so cel da go la`at i
zabluduvaat makedonskiot narod i taka
da i slu`at izmekarsksi na Titovata
tiranija, pretstavuvaj}i go Goceta
kako da bil eden od niv. Makedanskiot
narod mnogu dobra znae deka posle
takanare~enoto „osloboduvawe” Belgrad
ne edna{ ja pu{ti kriminalnata raka
nad nego. Sekoja `elba i sekoj streme`
za oslobaduvawe i obedinuvawe na
celiot makedonski narod e najyverski
skr{en. Stotini i iljadi makedonski
sinovi i }erki se ubieni, zatvarani i
izma~uvani. Po~nuvaj}i so apseweto i
osuduvaweto na dolgogodi{na robija
na prviot pretsedatel na ASNOM
Metodi Andanov - ^ento, pa do denes
so zatvaraweto i osuduvaweto na dolgi
robii na patriotite Ordev, Dinevski,
Eftimav, Simjanovski i Dimitrovski,
z l o s t o r n i { t v a t a n a Ti t a v i o t
antimakedonski re`im se ni`at edno
do drugo.
No ova zlostarni{tvo, zaedno
so gr~koto i bugarskoto kako da
ima{e mal prostor za besneewe vo
ras~ere~enata makedanska tatkovina,
pa zlastornicite go prenesoa i srede
prokudenite Makedonci vo stranstvo.
Sega Belgrad preku svoite kvislinzi od
Makedanija zaedno so jugoslovenskite
konzulati, vodat `estaka barba protiv
makedokskata patriotska emigracija, a
za zaveduvawe na siot makedonski narod
po patot na kriminalnata titav{tina.
Ovie kvislinzi ne {to se ma~at da go
zabludat i zavodat makedonskiot narod
od Vardarokiot del na Makedonija po
toj tiranski i krvosan Titov pat, no tie
sakaat da napravat slugi i Jugosloveni
i od Egejskite Makedonci, kako {to e
slu~ajot so takanare~enite „Obedineti
Makedonci” vo Severna Amermka i
Kanada ~ii voda~i se prodadoa za edno
pani~e urda na Titavata politika. A pak
tuka kade {to ne im e uspe{na taa gnila
politika (kako vo Avstralija) toga{ gi
narekuvaat egejskite Makedonci Grci i
nafrluvaat sekakov gad protiv nim duri
i gi zapla{uvaat so ubistva.
Vo ovoj odnos najne~ove~kata,
najkriminalnata rabota e dadena vo
mamentav da ja ispolnuvaat makedonskite
popavi, i tie najnaemni~ki ja ispolnuvaat
pod kamandata na golemiot srboman
i udba{ popot Metadi Lazarevski od
Melburn, Avstralija, koj gi bere okolu
nego otpadocite od ~ave{tvoto, koi i
po jugoslavenskiot na~in na delewe na
pravda bea osudeni za kriminalni i
aramiski dela vo Republika Makedonija,
a sega ispolnuvaat „bo`ja” volja vo
Avstralija!
Vo ovoj zlastarni~ki i anti­
makedonski pohad tuka Lazarevski go
nadmina gr~kiot kriminalen pap Andani
koj iklk) taka se nao|a vo Melburn i od
Antikvarnica
podolgo vreme so pamo{ta na gr~kiot
konzulat gi vodi slepite grkomani
od seloto Rako{o, Lerinsko, koi ne
znaat ni da blejnat na gr~ki jazik. Na
takanare~eniot „na{“ pop Lazarevski
zlostarni~kite dela za koi dosta od niv
be{e pi{uvano vo „Makedanska Nacija”
mo`at da se sporedat so zlostorni~kite
dela na golemiot makedonoubiec gr~kiot
vladika Germanos Karavangelis, koj
vo 1900 godina be{e ispraten od
gr~kata dr`ava i crkva da ja ispolnuva
dol`nosta vladika vo grad Kostur i
da go {iri grcizmot vo Makedonija,
ne{to {to toj go prave{e ne so krst i
evengelie tuku so bezbrojni ubistva
na makedonskiot narod. Karavangelis
g i p l a } a { e i g i o r g a n i z i ra { e
„slobadna” Makedonija. Zad sega{nata
M a k e do n s k a v a z a l n a i p o k o r n a
Makedonska Republika se krijat, se
maskiraat antimakedanskite dela na
zloglasna Jugaslavija i na nejzinite
kvislinzi i naemnici makedonski
izrodi.
Namesto Makedonskata Republika
kako makedonska nacionalna dr`avnost
da bide baza za doosdoboduvawe i
obedinuvawe na celata makedonska
nacionalna i makedonska teritorija,
rakovoditelite na ovaa republika,
zaedio so nivnite pateni {pioni
rabotat obratno. Sekoja misla za
obedinuvawe na Makedonija denes vo
Makedonskata Republika e smetana za
te`ok antidr`aven prestap, namesto da
trebe da pojde sekoj makedonski patriot.
Dosega makedonskiot narad vo svojata
istorija nikoga{ ne e imal eden vakov
studiozen organ, eden vakov slobodarski
glas, edno vakvl zname na ilindenskiot
ideal. Zatoa sekoj Makedonec trebe da ja
~ita i {iri „Makedonska Nacija”, da ja
potkrepuva moralno i materijalno.
Du{ko PAVLOVSKI
Malburn, Avsтralija
Makedonijo!
Makedonijo tatkovino mila,
Zemjo rodna, plodorodna,
Od vekovi ma~enik si bila
I junak vo borbi da stane{ slobodna.
Od vekovi te gazat krvnici du{mani
I crpat i pqa~kaat bogatstvata tvoi,
od pamtivek nosi{ na teloto rani
i crna obleka {to du{man ti skroi.
No `ivee{ Majko, Gospod Bog te ~uva
Iako si stradna, iako si rob,
Za tvojata ve~nost pesnata zboruva:
„Koj vrag }e navleze ti mu stava{
grob!”
Грчкиот владика Германос Каравангелис од Костур со турски
цивилни и воени власти
popovite i drutite pradadeni du{i
za pari da go {pioniraat, predavaat
i ubivaat makedonskiot narad. Edno
od najpoznatite kriminalni dela na
Karavangelis be{e pla}aweto 50 turski
liri na kriminalecot i predavnikot
Kote od Rula za da mu ja otse~e glavata na
legendarniot kosturski vojvada Lazar
Pop Trajkov. Dodeka Karavangelis toa
go prave{e protiv ne negav narod vo
Makedanija, Lazarevski pravi sli~ni
gnasni raboti vo straistvo protiv
svojot sopstven makedonskiot narod vo
interesot na golemosrbizmot.
Makedonskiot narod vo dolgo­
vekovnata borba za sloboda i neza­
visnost videl i pretrpel na svojata
ko`a mnogu takvi kriminalni dela, kako
od nadvore{nite du{mani, taka i od
vnatre{nite, koi sekoga{ rabotele za
tu|i smetki. Sega takvi kriminalstva,
predavstva i ubistva se vr{at vo imeto
na Makedonija, vo imeto na nekakva
ja vospituvaat mladinata za istorijskata
zada~a na nacijata za nejzino
obedinuvawe i osamostojuvawe.
No i pokraj site izvr{eni yverstava
vrz makedonskiot narod, pokraj site
negovi stradawa i krvarewa, denes, 62
godini od podelbata na Makedonija,
porobuva~ite na Makedonskiot narod
ne uspejaa, i nema nikoga{ da uspejat, da
go uni{tat makedonskiot narod, da mu go
odzemat negoviot ideal za osloboduvawe
i obedinuvawe.
Pod novite trojni balkanski
ropstva makedonskiot narod se prerodi
revolucionerno i nacionalno. Novi
borbeni makedonski generacii ja
prodol`uvaat borbata na Goce i Dame,
na \or~e i Pere, na Kqa{ev i ^akalarov.
Vo ovaa borba na novite makedonski
generacii bojniot znamenosec e
„Makedonska Nacija” koja go paka`uva
patot koj vodi kon osloboduvawe i
obedinuvawe na Makedonija, a po koj pat
Od propast te ~uva istorija slavna:
Filip, Aleksandar, Samoil i Goce,
Ilinden te napred v noci borbi vodi,
o Majko juna~ka, sloboda }e se rodi!
]e zamolkne yvekot na prangite te{ki,
]e pobegnat Grci, Srbi i Bugari,
Od sram }e pcovisat kvislinzite
pce{ki
[to stanale slugi za prokleti pari.
Trpo Cale
49
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Na krstot
Za Bo@jite zakoni
V
o Svetoto Pismo se veli: zakonot
e za bezzakonicite, {to zna~i
za onie koi sakaat da `iveat vo
soglasnost so Boga, vo soglasnost so Svetoto
Pismo, Svetoto Predanie, Svetoto Evangelie,
za niv nema potreba od zakon. Duri, ka`ano
e deka i neznabo{cite, koi ne znaat za
Boga, imaj}i vo predvid deka vo nivnite
srca e napi{an zakonot i tie ~estopati
`iveat spored nego, za{to Bo`jiot glas na
~ovekot e sovesta koja Bog im ja dal za da go
razlikuva dobrodo i zloto.
Prvite lu|e bile sovr{eni, so
prednazna~enie da se usovr{uvaat, da
stanat bogovi, ne po priroda, kako Bog,
tuku po blagodata, da zemat u~estvo preku
blagodatta {to mu e dadena na ~ovekot za
da se usovr{uva do Bo`joto sovr{enstvo,
za{to Gospod Isus Hristos rekol: bidete
sovr{eni kako {to e sovr{en va{iot Otec
na nebesata.
Sovr{enstvoto na ~ovekot po bo`jata
blagodat, {to ja primame preku svetite tajni
– kr{tenie, miropopmazanie, pokajanie
i ispoved (vtoro kr{tenie), svetata tajna
ven~anie, pomazanie ili golem maslosvet,
svetata tajna sve{tenstvo za onie koi
primaat sve{teni ~inovi, i kone~no,
tajnata nad site tajni od koja izviraat
site tajni – sv. Evharistija. Preku niv
~ovekot se usovr{uva, vo polnotata za da
go dostigne, koe nikoga{ ne e dostiglivo,
Bo`joto sovr{enstvo.
Zakonite sledele kako posledica na
nepo~ituvaweto na zapovedite {to Gospod
im gi dal, t.e. da ne jadat od drvoto na
poznanieto i ve~no da se usovr{uvaat,
za{to toga{ tie Go imale Boga vo svoite
srca i du{i, go ~uvstvuvale i direktno
razgovarale so Nego.
Nepo~ituvaweto na edinstvenata zapoved
{to im bila dadena vo Rajot na na{ite
praroditeli, predizvikalo poremetuvawe
na odnosite, na komunikacijata so Boga, i
vedna{ bile izbrkani od Rajot. No i pokraj
toa, grevot prodol`il da se umno`uva.
Odnosno, od eden grev, koj e gordosta,
proizlegle i drugi grevovi.
Prvite zakoni bile napi{ani od
samiot Bog koga Mojsej, bo`jiot izbranik
da go izvede evrejskiot narod od egipskoto
ropstvo, go povikal na gorata Sinaj, go
videl Boga i mu bilo ka`ano da gi soble~e
obuvkite svoi, za{to mestoto na koe{to stoi
e sveto, tamu videl kapina koja ne sogoruva,
{to e praslika na Bogorodica, roditelkata
na Hristos, koja i pred i za i po ra|aweto
ostanala Deva, tamu toj gi dobiva bo`jite
zapovedi napi{ani na kamen, na plo~i,
~etiri se odnesuvaat na Boga, a {est se
odnesuvaat na bli`niot.
1.Jas sum Gospod tvoj, da nema{ drugi
50
2. Ne pravi idol, nitu kakva slika,
od ona {to e gore na neboto, i {to e
dolu na zemjata i {to e vo vodata pod
zemjata; da ne im se klawa{, nitu da
im slu`i{.
Mitropolit g. Petar
bogovi osven Mene.
2.Ne pravi idol, nitu kakva slika, od ona
{to e gore na neboto, i {to e dolu na
zemjata i {to e vo vodata pod zemjata; da
ne im se klawa{, nitu da im slu`i{.
3.Ne izgovaraj go naprazno imeto na
Gospoda, Tvojot Bog.
4. Pomni go denot za po~ivka, za da go
praznuva{; {est dena raboti i svr{i
gi vo niv site svoi raboti, a sedmiot
den e po~ivka na Gospoda, tvojot Bog.
5. Po~ituvaj gi tatko si i majka si za da
ti bide dobro i dolgo da po`ivee{ na
zemjata.
6.Neubivaj.
7.Ne vr{i prequba.
8.Ne kradi.
9.Ne svedo~i la`no protiv svojot
bli`en.
10.Ne posakuvaj ni{to {to e tu|o.
1. Jas sum tvoj Bog da nema{ drugi
bogovi osven Mene.
Koga nekoj }e ja ~ue ovaa zapoved misli
deka toa ne e ni{to posebno, zaboravaj}i
deka od ovaa zapoved proizleguvaat mnogu
grevovi. No kako posledica na toa se
gre{note u~ewa, koga lu|eto ne veruvaat vo
Boga, po~nuvaat da si izmisluvaat bogovi,
kumiri ili kipovi i nim im slu`ele. So
ovaa zapoved e povrzan i eden golem grev
– eresta, koga pogre{no se u~i za Boga, ne
onaka kako {to sme go primile, po~nuvaj}i
od Mojsej i drugite starozavetni proroci.
Ona {to se zakonskite knigi, toa se
evangelijata, analogno na istoriskite
knigi se delata na apostolite, na pou~nite
se poslanijata, i na krajot e proro~koto
otkroveni na Jovan. Zakonite vo stariot
zakon bile napi{ani za lu|eto koi
po~nale da gre{at da pravat sporedba {to
e dozvoleno a {to ne da se pravi.
Analogno na toa, prakti~no se javuva
grevot na idolopoklonstvoto prisuten kaj
site narodi, osven kaj evreite, koi od vreme
na vreme potpa|al, koga carevite se `enele
so jazi~ni~ki, pa|ale pod idolopoklonstvo.
Idolopoklonstvoto e stavawe na li~nost,
~ovek ili predmet ili `ivotno ili ideja,
bogatstvo, na mestoto od Boga. Vo mislite
na{i, pomislite, `elbite nie treba vo
du{ite sekoga{ da go imame pred se Boga,
{to zna~io ako Gospod ne ni e na prvo
mesto, toga{ nie sme idolopoklonici na
ona {to go stavame na metoto na Boga. Ako
nekoj saka pove}e majka ili tatko, `ena
ili deca… ne veli ako nekoj saka, tuku
ako nekoj saka POVE- ]E, {to zna~i, ako se
stavi na mestoto na Bog, zna~i prvo Bog, pa
potoa Bogorodica, svetitelite i na{ite
bli`ni.
3. Ne izgovaraj go naprazno imeto na
Gospoda, Tvojot Bog i
4. Pomni go denot za po~ivka, za da go
praznuva{; {est dena raboti i svr{i gi
vo niv site svoi raboti, a sedmiot den e
po~ivka na Gospoda, tvojot Bog.
Se veli deka od onie zapovedi {to se
odnesuvaat kon Boga nie ne treba da go
zemame i imeto Bo`jo, za{to vo stariot
zavet imeto na Boga Jahve, ne smeelo da se
izgovara, za{to se smetalo za najgolema
svetiwa. Gospod veli ne kolnete se ni vo
neboto ni vo zemjata…ne smee napraznmo
da se zema imeto Bo`jo i sekoj onoj {to toa
go pravi, an ie si dozvoluvame ~estopati da
se kolneme vo imeto na Boga, vo krstot, so
svetitelite itn. A koga nekoga{ }e treba
da go potvrdime pravoto, i nekoj ni veli
da se zakolneme vo decata, toga{ ~ovekot
reagira: a vo toa ne se kolnam,. Koga }e
vidime deka nekoj se kolne vo Boga, a ne vo
semejstvoto, zna~i semejstvoto go stavil na
mestoto na Boga i toa e idol za nego. Koga
zboruvame za zapovedite koi se odnesuvaat
~ovek kon ~ovek:
5. Po~ituvaj gi tatko si i majka si
za da ti bide dobro i dolgo da po`ivee{
na zemjata.
Bo Stariot Zavet nikoj ne smeel
roditelite da gi navreduva, i za
prekr{uvawe na taa zapoved, sleduvala
smrtna kazna za deteto. Od roditelite
zavisi dali decata }e imaat blagoslov
vo `ivotot, dokolku ovie gi po~ituvaat
roditelite, se veli deka blagoslovot na
tatkoto go pravi radosen sinot, a kletvite
na majkata, do kraj gi ispustuva semejstvata.
Nikoj od roditelite ne treba da se
odnesuvaat kon decata kako da se nivna
sopstvenost, zatoa {to tie se sopstvenost
na Boga i roditelite se tie koi treba da
spe~alat imot za decata, a ne obratno.
No ne samo toa, tuku i da gi vospitaat
pobi`no, za{to ako pogre{no gi vopitaat,
tie nema da gi po~ituvaat. Koga roditelite
ne poka`uvaat malku pogolema strogost
kon decata i ne im uka`uvaat {to e dobro
a {to lo{o, ili koga im pru`aat sekakvi
blagodate zatoa {to samite ne mo`ele da
gi imaat kako mladi, decata zaboravaat na
toj na~in deka imaat obvrski.
6. Ne ubivaj.
Ovaa zapoved e jasna sama po sebe no
ima edna rabota za koja ne se vnimava ili
ne se znae. Abortusot ili ~edomorstvoto
e ubistvo. U{te od samoto za~nuvawe
teolo{ki i medicinski e potrvdeno deka e
nastana nova `iva du{a i `iv organizam i
zatoa onoj koj izvr{i abortust, toj izvr{uva
ubistvo na svoeto nerodeno dete.
7. Ne vr{i prequba.
Grevot na prequbodejstvieto i bludot
– ka`ano e deka seto ona {to go navreduva
eden ~ovek, ako e vo pra{awe grevot na
prequbodejstvoto, navredeno e celoto
semejstvo. A onaa {to e slobodna, samo
taa e navredena i toj e ne{to pomal od
prequbodejstviteto.
8. Ne kradi.
Grevot da ne se krade za{to toa e
posledica na toa {to ~ovekot saka da otima
od svojot brat, da go prigrabe ona {to ne
mu pripa|a, doa|a kako posledica kako
posledica na prviot i vtoriot grev, grevot
na gordosta, za{to prviot ~ovek stanal da
stane sam bog, bez pomo{ na Boga.
9. Ne svedo~i la`no protiv svojot
bli`en i
10. Ne posakuvaj ni{to {to e tu|o.
Da ne se svedo~i la`no protiv
bli`niot svoj, za{to od toa se pojavuva
kazna, zatvor itn, i ne treba da se posakuva
ni{to {to e tu|i – ni domot ni `enata ni
stokata – {to zna~i ni{to {to e tu|o. So
ova Stariot Zavet zakoni so Noviot Zavet
zakoni se usovr{eni, so toa {to na Stariot
Zavet zakoni im e izminato prvi~noto
zna~ewe {to go imale. Opravduvaweto
treba da dojde preku verata, a ne preku
zakonite.
Vo N o v i ot Zav e t pr i pr v i t e
nedorazbirawa {to se slu~uvale, imame
na~in kako da se nadminat, bidej}i toa
ni e dadeno da go koristime za na{e
spasenie. Na primer, bogatstvoto. U{te na
po~etok koga se oformila Crkvata, prvite
hristijani se {to imale kako bogatstvo ne
go smetale za svoe, tuku za bo`ji imot i
zatoa pottiknati od to a~uvstvo, po~nale da
gi prodavaat imotite i parite da gi stavaat
pred nozete na apostolite, kako {to pi{uva
vo dela apostolski, gi stavale vo crkovnata
kasa i na sekoj mu delele spored potrebite.
Prvata hristijanska zaednica nalikuvala
na sovr{ena hristijanska zaednica koja
se imala zaedni~ko, sekoj se smetal za
pomal od drugiot. Zatoa od po~etokot
crkovnite imoti ne se smetale deka se
imoti na odredeni lica, nitu na vladikata,
apostolite, nitu na sve{tenite lica, nitu
na vernicite. Vo kanonite se govori deka
imotot na hristijanite bil imot na Crkvata,
odnosno, imot na siromasite. [to zna~i,
toj imot {to go imala Crkvata vo prvite
vekovi, slu`el za da im se pomogne na
siromasite i vdovicite, koi imale potreba
od toj imot. Anaija i Sapfira se dogovorile
da ja prodadat nivata, no zataile del od
parite i koga do{ol Ananija da gi dade
parite od nivata, sv. Petar mu rekol…..
i umrel i go pogrebale. Po nekolku ~asa
do{la i Sapfira za da pra{a kade e ma` i
i taa umrela. Toga{ hristijanite gi obzede
ogromen strav, za{to prvite se obidea da
ukradat od ona {to mu pripa|a na Boga.
Crkovniot imot e imot bo`ji, namenet za
misijata na Crkvata.
Misija na Crkvata e se ona {to
e potrebno Crkvata da go napravi za
spasenieto na lu|eto. Za Crkvata da ja
izvr{i svojata misija, potrebnom e da
se sozdadat odredeni uslovi – da ima
sve{teni lica: episkop, sve{tenici,
|akoni, hram za zaedni~ka molitva spored
Hristovite zborovi kade {to se 2-3…
potrebni se ukrasi vo Crkvata {to }e
gi navede hristijanite na pobo`nost –
ikoni, putir i sl., propovedta od strana
na sve{tenicite i episkopot i knigite
od koi se pou~uvaat vernicite vo verata
i razni drugi pomagala i sredstva, za da
se upatat hristijanite, no ne samo da ja
nau~at verata, tuku da ja praktikuvaat.
Vernicite ja so~inuvaat Crkvata, zaedno
so sve{tenicite i mona{tvoto, sobrani
okolu svojot episkop. Ona drugoto e samo
pomagalo za da se spasi Crkvata Hristova,
odnosno vernite da go zaslu`at carstvoto
nebesno.
Vo Noviot Zavet po~nale da se javuvaat
pogre{ni mislewa i u~ewa, odnesuvawa i
nedisciplini {to se pojavuvale vo Crkvata,
i za re{avawe na toa se donesuvale zakoni.
Prvite zakoni se doneseni, osven ona {to e
ka`an od Gospod Isus Hristos, evangelijata
se izvorite za zakonot. [to se odnesuva do
obrezanieto, dali treba da se obre`uvaat
novobratenite, svikan e sobnor za da se
razre{i toa pra{awe. Obrezanieto nema
vo Noviot Zavet nikakva va`nost, bidej}
i preku obrezanieto ne mo`e nekoj da se
spasi, no ako nekoj saka da se obreza ne mu
e zabraneto, za{to vo Noviot Zavet treba da
se obreza srceto, da se otstranat ne~istite
`elbi, pohoti, strasti, i pomislite vo umot
na ~ovekot, toa treba da se is~isti, a ne
samo del od teloto.
Svetite apostoli na tie sobori imat
formirano 85 pravila i kanoni, spored koi
e precezirano kako treba da se odnesuvaat,
`iveat vernicite, kako treba da se
odnesuvaat sve{tenite lu|e. Nie znaeme
deka zakonskte knigi nea podocne`nata
Crkva se formirani na vselenskite i
pomesnite sobori. Ottamu proizlegle i
zakonite na oddelni pomesni crkvi koi
se narekuvaat ustavi ili zakoni, od niv
proizleguvaat i drugite zakoni – uredbi
za mona{tvoto, za sve{tenstvoto, statuti,
pravilnici…
Zakonite i `ivotot vo Crkvata – Crkvata
veli deka treba isklu~ivo onie koi sakaat
da `iveat vo Crkvata da gi po~ituvaat
crkovnite zakoni koi se mnogu strogi za
onie koi ne gi po~ituvaat. Ako nekoj ne
saka da se pokori na crkovniot zakon, toga{
nemu vedna{ mu se zgolemnuva kaznata
dvojno, i kako se protivi, se nagolemuva
taa kazna, se do mera na isklu~uvawe
ili anatema na toj ~ovek. Onie koi }e ja
prifadtat taa kazna i }e poka`at plodovi
na pokajanie, nim Crkvata im e kako majka
mnogu popustliva i im ja namaluva kaznata.
Primer, za ubistvo kaznata e 50 god. Da ne
mo`e da se pri~esto, no ako ubiecot se
pokae i sosema go promeni `ivoto i stanal
podobar od site koi odat vo Crkva, mo`e da
se namali na 5 godini. No toa ne zavisi od
`elbata na onoj {to ja namaluva kaznata,
tuku od onoj na koj mu e izre~ena taa kazna,
od negovite plodovi. Sli~en sistem ima i
vo zatvorite – zaradi disciplina, kaznata
mo`e da bide namalena, ~ovekot da bide
pomiluvan. A nie znaeme deka vo Crkvata
ima svetiteli koi od najgolemi gre{nici,
stanale sveti, kako {to e apostol Pavle, koj
se vikal Savle, koj gi gonel hristijanite i
prisustvuval na ubistvoto na sv. Stefan, no
potoa se preobratil. Toj stanal najrevnosen
od site apostoli i veli deka toj najmnogu
od site se potrudil, no toj veli – ne jas,
tuku blagodatta {to mi e dadena od Boga,
koja se dava poradi na{iot trud. Zatoa
Gospod veli deka ni{to ne mo`ete da
pravite dobro bez mene.
Ako lu|eto gi ispolnuvaat Bo`jite
zapovedi, ako se pridr`uvaat do
niv, sekoj golem gre{ni (gre{nicite
bile podeleni na tri kategorii:
Onie {to pla~ele i bile nadvor od tremot
na Crkvata, pla~ele i gi molele vernicite
Gospod da im gi prosti nivnite grevovi, a
otkako poka`uvale plodovi na pokajanie,
mo`ele da vlezat vo tremot na Crkvata i da
slu{aat propoved, a poslednite bile onie
koi imale pravo da ja slu{aat liturgijata
do momentot na ektenijata za oglasenite,
koga site izleguvale nadvor.
Onie {to treba da bidat podlo`eni,
zaradi nivnoto dobro i spasenie, na
izvesni epitimii i kazni, ne sakaat
da go prifatat toa. Toa ne odi taka vo
Crkvata. Osobeno ovde vo dijasporata, kade
lu|e koi spored crkovnite zakoni ne se
dobronamerni do Crkvata, tie stanuvaat i
vo crkovnite upravi ~lenovi, nekoi od niv
i pretsedateli i na site im go zagor~uvaat
`ivotot, a najmnogu sebesi. Zatoa treba da
se po~ituva redot, koj pred se e Bo`ji.
51

“HAMPSHIRE– SAVOY ROTTERDAM”

AD UTT MAKEDONIJA

MAKEDONSKA RE^ DOO

^ESTIT RODENDEN TATKOVINO !

Nema

null

Makedonija

Makedonija br. 611

Makedonija

Òñúëõöåãðë sonarodnici