Makedonija

Top
ISSN 0542-206 X
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
sloboden
prevod
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski
Dopisnici: Ivica êlikovi}, Liljana
Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo âlovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafoden”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
godi[na pretplata
annual subcription
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
Stopanska banka AD Skopje
40655549 - 4030996116744
sbad Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija
“Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
Makedonija definitivno se gubi
vo prevodot. Ili barem taka se ~ini
koga premierot Nikola Gruevski
i objasnuva (ili „preveduva”) na
ovde{nata javnost {to s$ razgovaral
so va`nite me|unarodni ~initeli.
Pritoa, ne samo {to gra|anstvoto
ne moè da razbere kakvi poraki,
zabele{ki, stavovi imaat strancite,
pred s$ SAD i EU, tuku nastanuva
problem vo oblasta na zdravorazumskoto poimawe na informaciite. Na
primer premierot, po neodamne{nata
poseta na dvoecot Baroso-File na
Makedonija, tvrde{e (preku negovite
„pablik rilej{en administratori”)
deka ovie dvajcata prosto bile impresionirani od makedonskite reformski postignuvawa, ta zaradi toa i na
inicijativa na negovata vlada }e se
intenzivirala sorabotkata so poseben vid na sredbi (dvapati godi{no)
za dopolnitelno dinamizirawe na
na{ite reformi vo nasoka na {to
pobrzo evrointegrirawe na zemjava.
Gore-dolu, premierot li~no pred dva
meseca ni prezentira{e identi~ni
takvi impresii i na amerikanskata
administracija pri negovata poseta
na SAD.
Sepak prenesenoto i kaànoto bea,
i toga{ i sega, dijametralno sprotivni bukvalno za site koi{to malku
od malku se razbiraat od politikata.
Baroso vo Ohrid be{e sovr{eno jasen deka Makedonija skr{nala od
reformskiot evrointegrativen pat;
deka vo sudstvoto, vo javnata administracija, vo slobodata na mediumite
i vo politi~kiot dijalog (ovie dva
su{testveni demokratski standardi)
e neophodno da se napravat seriozni
napori za da se podobrat. Toj stav pri
svojata kusa poseta na Makedonija
prviot ~ovek na Evropskata vlada
(komisija) Baroso, go precizira{e
i pri sredbata so pretsedatelot na
dràvata \or|i Ivanov so mo{ne
konciznoto tvrdewe – nema stranski
investicii odnosno podobruvawe
na ekonomijata ako nema vladeewe
na pravoto, odnosno zdravo sudstvo!
Kone~no glavnata poraka {to Baroso
Pi{uva:
Evrosima Lokvi~ka
javno ja kaà be{e deka Makedonija
skr{nala od evrointegrativniot pat,
poto~no treba da se vrati na toj pat.
Od ova pojasno –zdravje!
I tokmu tuka nastanuva problem vo „prevodot” . Vladata povtorno ne ubeduva deka ona {to sme
go slu{nale od Baroso ne bilo taka
kako {to sme go slu{nale, tuku onaka kako {to treba ekskluzivno da go
~ueme od nea - vsu{nost s$ sami pofalbi za „prerodbata”!!! Gruevski
duri onaka „hrabro” i „patriotski”
mu replicira{e na Baroso, tvrdej}
i deka bi bilo ubavo evrodiplomatite da posedele vo zemjava nekolku
dena gledaj}i gi informativnite
programi na na{ive mediumi pa potoa neka kaèle dali vo Makedonija
ima ili nema sloboda na mediumite.
Se razbira nam ne ni e namera da ja
komentirame ovaa izjava koja edinstveno govori za ogromniot politi~ki
diletantizam i neznaewe na Gruevski
ili, pak, za negovata suetna tvrdoglavost i uàsno avtokratisti~ko samoqubie. Poentata ja gledame vo ne{to
sosema drugo.
Imeno, ako ova op{testvo vleglo vo
faza na praktikuvawe na „razgovorot
na gluvite”, {to podrazbira totalna
isklu~itelnost, netolerancija, neznaewe osobeno za~ineto so vulgaren
populizam i prostakluk, toga{ jasno
e zo{to se gubime vo prevodite. Toa
zna~i deka Makedonija ne samo {to ja
zagubila kondicijata na demokratsko
~ekorewe, ami zgora na toa devastirala kako op{testvo i sistem do
granicata na sopstvena, bavna no
neminovna avtodestrukcija – do sopstveno ni{tewe ili is~eznuvawe.
Ova, pak, zna~i deka kakvi i da bilo
poraki da dobivame od na{ite prijateli i partneri od evroatlantskiot
svet, se e popusto koga ovde nema koj
da gi ~ue a kamoli da podrazmisli za
niv ili da gi ispo~ituva. Navistina
Makedonija se zagubi vo prevodot na
gruevizmot.
3
Ogledalo
ilustrirana revija za iselenicite od
ramkoven
iseleni^ki glas
V
onrednite izbori kone~no
}e se odràt. Makedonija e
stavena pred nov predizvik
dali u{te edna{ da i ja dade
doverbata na dosega{nata vlast ili
povtorno da gi donese onie na koi pred
{est godini im ja odzede vlasta, ili,
pak, da izbere treta opcija koja nemala
vlast vo dosega{noto dvaesetgodi{no
parlamentarno ìveewe. Kako trgnale
rabotite vladeja~kata koalicija po
se izgleda deka nema nitu èlba, nitu
namera da se otkaè od vlasta. Toa se
potvrduva so zakonite {to gi nosat
poslednive nedeli a, se odnesuvaat na
izborniot proces kako vo zemjava taka
i vo dijasporata.
Ne moème da predvidime {to }e
donesat predvremenite parlamentarni
izbori, no zatoa pak moème u{te od
sega da tvrdime deka tie imaat {ansa da
zasluàt ili da im se nalepat enormen
broj razni „epiteti” - i toa prete`no
negativni - vo sporedba so site drugi
izbori prethodno. Vakvata „te{ka
karma” na pretstojnite izbori, s$ u{te
neraspi{ani, se dolì na vnatre{nite
i nadvore{nite okolnosti vo koi{to se
nao|a Republika Makedonija. A, tie pak
(sostojbi) se vo najgolema mera zasluga
na aktuelnata koaliciona vlast.
Zna~i, izborite gi do~ekuvame
vo uslovi koga nepostoi nikakov
me|upartiski dijalog i dogovor, so
„pro~isten” izbira~ki spisok koj{to
po takvoto pro~istuvawe narasna za
u{te ~etiriesetina iljadi glasa~i
fazla od postoe~kite, so krajno somnitelno vbrizguvawe na nad dveste
milioni evra od odobreniot kredit
na Me|unarodniot monetaren fond
vo predizborievo, so zasilen intenzitet na injektirawe buxetski pari
vo vladini propagandni kampawi
vo odbrana grupa mediumi, so katadnevna èstoka do bespo{tednost
populisti~ka me|upartiska presmetka,
so o~ajna ekonomija i u{te poo~ajna
siroma{tija i nevrabotenost, so apsolutno nevladeewe na pravoto, so
celosno blokirani evroatlantski integracii... S$ na s$, spored notiranite
fakti~ki sostojbi, izborite du{a dale
4
Makedonija
M-r Ivan Xo Petreski
U{te sega vo
ovde{nite
politi~ki kuloari se
govori deka podelbata
na iseleni~kite mandati e napravena (dva
za gruevis tite, eden
za integrativcite).
Ova od pri~ina {to
dvoecot DPMNE – DUI
i pokraj site napori da
ja zadrì apsolutnata
vlast vo svoi race,
po se izgleda nema da
go ima mnozinstvoto
{to go ima{e dosega.
Zatoa, po ramkoven
princip, se dogovorile
da gi podelat trojcata
pratenici od dijasporata
u{te sega da gi proglasime, najblago
kaàno, za krajno neizvesna avantura.
I, vo takvite okolnosti doa|a glasaweto na dijasporata, vsu{nost predmetot na interes na ovoj tekst. Imeno,
za prvpat od samostojnosta, odnosno za
prvpat vo eden izboren proces dijasporata se vklu~uva vo nego so odnapred
normativno opredeleni mandati – tri
vkupno na broj, od isto tolku izborni
edinici (Evropa i Afrika; Severna i
Ju`na Amerika; Avstralija i Azija)!
No, u{te sega vo ovde{nite politi~ki
kuloari se govori deka podelbata na
iseleni~kite mandati e napravena
(dva za gruevistite, eden za integrativcite). Ova od pri~ina {to dvoecot
DPMNE – DUI i pokraj site napori da
ja zadrì apsolutnata vlast vo svoi
race, po se izgleda nema da go ima
mnozinstvoto {to go ima{e dosega. Zatoa, po ramkoven princip, se dogovorile da gi podelat trojcata pratenici
od dijasporata. Spored dogovorot, za
koj ve}e razgovarale dvete partii, za
DPMNE bile rezervirani pratenicite
od Amerika i Avstralija, a albanskiot
koaliciski partner }e dobie pretstavnik od iselenicite od Evropa.
Mo`nosta iselenicite da glasaat
za svoi pretstavnici vo Zakonodavniot
dom, od samiot po~etok na idejata za
nivno vklu~uvawe vo izborniot proces
predizvika „za” i „protiv” reakcii
me|u politi~kite partii, nevladiniot
sektor, analiti~arite i se razbira
dijasporata za koja i se odnesuva ovoj
zakon. Opozicijata i ekspertskata
javnost so pravo go kritikuvaa ovoj
poteg na sega{nata vlast narekuvaj}
i go populisti~ki. Sekako izlegoa na
videlina obvinenija deka so trojcata
pratenici sakaat da ostvarat predimstvo pri sostavuvaweto na idnata
koalicija, koja po se izgleda deka }e
bide prili~no {arenolika.
Op{to e poznato deka dijasporata ima cvrst stav, re~isi identi~en
so stavot na VMRO-DPMNE koga e vo
pra{awe imeto. Vo takva situacija
sosema e logi~no {to vladeja~kata
koalicija odnapred si gi ima iskalkulirano i zapi{ano glasovite od dijasporata na svoe konto. Iako Gruevski
saka da si gi prisvoi pratenicite od
Ogledalo
dijasporata nema da moè da go napravi
toa bidej}i tuka e i DUI koja bara del
od kola~ot i za sebe. Gruevski, pak, e
dolèn toa i da im go ovozmoì, za da
mu se odolì na Ali Ahmeti za guvernerskata fotelja koja iako vetena za DUI
si ja prigrabi DPMNE, a od pri~ina da
ja ima monetarnata vlast vo svoi race
bez razlika na rezultatot od izborite.
Sepak ne e se mazno i rozovo vo sitnopartiskite interesi za delbata na
glasovite od dijasporata. Osven {to
fiktivno si gi podelija pratenicite
na iselenicite me|u sebe tie s$ u{te ne
znaat, nitu na koj na~in }e se glasa, nitu
kade }e se glasa nitu, pak, kolkav broj
na kandidati }e se javat na izborite
ova leto. Listata na kandidati od dijasporata }e bide so golem pra{alnik.
Ne se znae ni koj se }e se kandidira,
nitu od kogo }e bide predloèn, za{to
politi~kite partii vo zemjava nemaat
pravo na eksteritorijalna politi~ka
aktivnost. Dali nema da im se rasipe
„esapot” ako znaeme deka so 1000 potpisi spored noviot Izboren zakonik
moè da se kandidira sekoj eden makedonski dràvjanin od koja bilo dràva
vo svetot. Iako se podeleni na tri
izborni edinici so po dva kontinenta zakonodavcite zaboravija deka vo
biv{ite jugoslovenski republiki ostanaa iljadnici Makedonci koi isto taka
se dijaspora so pravo na glas. Zna~i
albanskiot kandidat za Evropa ne
moè da bide siguren vo svojot izbor
dokolku ne se napravat falsifikati
za{to vo Evropa nema sto iljadi Albanci so makedonski paso{. Vo evropskite
zemji naprotiv ima preku sto iljadi
makedonski dràvjani od makedonska
nacionalnost.
Edinstveno {to e jasno, barem zasega, e prili~no op{tata zakonska formulacija deka pravo na glas ima sekoj polnoleten iselenik koj{to ima validen
makedonski paso{. Prostete, ama neli
se ~ini deka toa e premalku za organizirawe i sproveduvawe na „saglam”
izbori vo dijasporata!?
Ovde, duri i vo malkute mediumski
opservacii na ovaa tema – za volja na
vistinata duri i zakonodavcite ne
moàt a i ne znaat da objasnat za „detalite”: koj, kade, kako, koga, kolku
– kupi{tata nepoznajnici okolu participiraweto na iseleni~kata zaednica vo izborniot proces se relativiziraat so navodniot fakt deka trite
prateni~ki mandati i onaka bile premalku za kakvo bilo vlijanie vrz generalnite vnatre{no-politi~ki sostojbi.
Pa verojatno zatoa tolku malku vnimanie mu se posvetuva na ova pra{awe.
Iako za nas ne }e da e taka pa makar se
rabotelo za eden prateni~ki mandat.
Zatoa {to vo pra{awe se principite,
legalizmot i legitimitetot, i kone~no
ako sakate – elementarnoto glasa~ko
pravo i dostoinstvo na site elektori
- izbira~i bez ogled na nacionalnata
pripadnost i mestoto na ìveewe.
Problemite, vsu{nost, podednakvo
ne tangiraat site, i nas ovde i na{ite
iselenici vo svetot. Ajde da po~neme
so parite, oti takvi se vremiwata
siroma{ni, ta bi rekle –bedni. Imeno, vlasta koja{to de fakto i de jure
e glavniot organizator na izborniot
proces nema ni pribli`na procenka
kolku }e go ~inat buxetot izborite vo
dijasporata. Namesto to~na procenka
se licitira so brojki koi{to duri i
takvi kakvi {to s$ se dvojno pogolemi
od realnata cena na ~inewe na izborite ovde vo Makedonija (otprilika
dva do tri milioni evra). No ako, uslovno kaàno, parite se najmal problem
(dali!?) za vlasta, vtoroto pra{awe koe
neminovno se nametnuva e organizacijata na izborite. Regulirano e deka
izborni mesta }e bidat na{ite diplomatsko konzularni pretstavni{tva,
{to pak „infrastrukturno” gledano e
pove}e od mala brojka vo sporedba so
rasejanosta na na{ite iselenici vo
stranstvo. Vo toj slu~aj se nametnuva
dilemata kako onie na{inci re{eni
da glasaat }e propatuvaat od svoite
domovi do „izbornite mesta” po stotici i stotici kilometri, i koj }e gi
podmiri tie tro{oci {to nastanuvaat
kako rezultat na „disproporcijata” na
izbornite mesta (pet-{eeset) vo izbornite edinici (pet kontinenti)!? Ba{ka
{to mestata }e gi opsluùvaat ovde{ni
administrativci (kolku – isto taka ne
e poznato).
Ajde da bideme pokonkretni: spored
donesenite izmeni na Izborniot zakonik, predvideno e Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti preku svoite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva,
otkako }e se raspi{at izborite, vo rok
od tri dena da upati javen povik za site
zainteresirani na{inci da se prijavat
za glasawe. Povikot }e se objavel vo
eden od trite najtira`ni vesnici vo
dadenata zemja, i ne pomalku od ~etvrtina stranica. Potoa dijasporata }e se
zapi{e vo Izbira~kiot spisok po elektronski pat, a prijavuvaweto za glasaweto vo stranstvo }e se vr{i preku
dostavuvawe svoera~no potpi{ana
prijava ili ispratena po elektronska
po{ta. Po prijavuvaweto, nadle`nite
institucii ovde, vo onoj epten kus vremenski rok {to im stoi na raspolagawe,
}e mora da go pro~istat izbira~kiot
spisok za da se izbegne zloupotreba na
glasovi i na dvojno glasawe. Mora da
prizneme – pekolno te{ka rabota...
Inaku, soglasno normativnite
odredbi na{incite }e moàt da
predloàt svoi kandidati so toa {to
zad listata na kandidati so svoj pot-
pis treba da zastanat najmalku 1.000
zapi{ani izbira~i od izbira~kiot
spisok, deponirani pred slu`benite
lica na diplomatsko-konzularnite
pretstavni{tva i toa na poseben
obrazec propi{an od Dràvnata izborna komisija. Izborniot materijal
}e mora da bide dostaven do na{ite
pretstavni{tva vo stranstvo, najmalku
devet dena pred denot na izborite, ama
od druga strana zakonot ne predvidel
to~en rok za kolku vreme zape~atenite
materijali i zapisnici od glasaweto
da se vratat vo zemjava preku diplomatskata po{ta do DIK. Od druga strana,
pak, normirano e za pratenik da bide
izbran kandidatot {to dobil pogolem
broj glasovi od izbira~ite, no ne
pomalku od dva procenta od vkupniot
broj zapi{ani glasa~i vo izbornata edinica. I deka podnesuvawe prigovori
za sprovedenoto glasawe vo dijasporata ne e dozvoleno po po{ta, ami }e se
vr{i preku ovlasten pretstavnik ovde
vo Makedonija. Pokraj ovie „finesi”,
isto taka golema nepoznajnica e kolku
vo stvarnost ima na{i glasa~i me|u dijasporata. Oti edno e licitiraweto so
brojki a drugo e fakti~kata sostojba. A,
kako {to prethodno notiravme – edinstveniot uslov za u~estvo vo glasa~kiot
proces e poseduvaweto na vaè~ka
makedonska patna isprava. Se razbira
sporen po mnogu osnovi bidej}i s$ u{te
ne uspeavme da ja ras~istime krucijalnata dilema: dali, samo, poseduvaweto
na makedonskiot paso{ e dovolen i
edinstven kriterium za steknuvawe na
izbira~ko pravo!?
Seto ova moèbi nema{e da bide
vaka dokolku vo izgotvuvaweto na izborniot Zakon za dijasporata be{e
vklu~ena i najstarata nevladina
gra|anska asocijacija na iselenicite
od Makedonija, Maticata na iselenicite od Makedonija, koja raspolaga so
mnoguiljadno ~lenstvo, a gi ima i kontaktite so makedonskite zdruènija na
site meridijani. Kolku i da ja ignoriraat Maticata vo izminative {est
decenii postoewe vo nea se sobrani
najrelevantnite podatoci za na{ite
iselenici {irum svetot.
Sakale priznale ili ne, no seto ova
e pove}e od dovolno da konstatirame
deka ili ovde{nite vlasti glasaweto
na dijasporata go razbiraat kako ~isto
formalen ~in, mnogu pove}e vaèn za
nivniot propagandisti~ki oblikuvan
imix ili kako u{te eden na~in da go
spojat „ubavoto” i „korisnoto”. [to
}e re~e em manipulacija em sigurni
mandati. Oti nesporno e deka vo prethodno poso~enite okolnosti izborite
vo dijasporata prosto du{a davaat
za klasi~na zloupotreba na dadenoto
glasa~ko pravo na dijasporata.
5
ilustrirana revija za iselenicite od
Mirror
the abstinents - problem for the leaders
T
framework
emigrant vote
he extraordinary elections
will eventually take place.
Macedonia has been
faced with a new challenge
whether once again to grant its trust
to the current government or bring to
rule the ones it deprived from ruling
six years ago, or choose a third
option which has never ruled in our
twenty year long parliamentary living.
As it seems, the ruling coalition has
no intention to give up the rule. The
laws they passed referring to the
election process in the country, as
well as in the Diaspora, in the past
week, prove this.
We can not foresee what the
impending parliamentary elections
will bring, but what we can do is start
claiming that there are chances that
the elections are far more labeled with
various “epithets” – mostly negative
– in comparison to all the elections
taking place in the past. Such
“burdening karma” the forthcoming,
still unscheduled elections are
characterized with, results from the
internal and external circumstances
in the Republic of Macedonia.
Hence, those circumstances were
mostly created by the present ruling
coalition.
So, we welcome the elections in
conditions of no dialogue or contract
among the parties, with “refined” list of
voters, which after such refining grew
for about forty thousand voters over
the number of the existing ones, with
extremely suspicious injection of over
two hundred thousand euro from the
Loan approved by the International
Monetary Fund in this pre-election
period, and with strengthened
insertion of budget funds in the
government’s propaganda campaigns
in a selected media group, with
everyday harsh, almost merciless
populist fight among the political
parties, with even poorer economy
and more desperate poverty and
unemployment, with absolute nonrule of law, with completely blocked
Euro - Atlantic integrations… All in
all, according to the noted factual
situation, the elections are ripe to be
declared, most mildly said – ultimately
unpredictable adventure.
Right in those circumstances
6
Makedonija
M.Sc Ivan Joe Petreski
As early as now,
it is murmured in the
domestic political
corridors that the
division of the
emigrants’ mandates
have already been
settled (two for the
Gruevski’s gang, one
for the Integrationists).
This results from the
fact that, apart from all
effort made in direction
of keeping the absolute
rule for themselves,
the pair – DPMNE –
DUI will probably not
have the majority it has
had so far. Therefore,
applying the framework
principle, they agreed
to divide between
themselves the three
MPs from the Diaspora
comes the Diaspora voting, i.e. the
subject of interests of the present
article. Namely, for the first time after
the independence, or for the first time
in one election process, the Diaspora
is being involved in it with mandates
normatively determined in advance
– a total of three, the same number
as the constituencies (Europe and
Africa; North and South America;
and Australia and Asia)! But, as
early as now, it is murmured in the
domestic political corridors that the
division of the emigrants’ mandates
have already been settled (two for
the Gruevski’s gang, one for the
Integrationists). This results from the
fact that, apart from all effort made in
direction of keeping the absolute rule
for themselves, the pair – DPMNE
– DUI will probably not have the
majority it has had so far. Therefore,
applying the framework principle, they
agreed to divide between themselves
the three MPs from the Diaspora.
Pursuant to the agreement, on which
both parties have already discussed,
the MPs from America and Australia
would be for DPMNE, while the
Albanian coalition partner would get
the MP from Europe.
From the very beginning, the idea
that the emigrants vote for their MPs
in the Parliament and be involved in
the election process, arose a lot of
“for” and “against” reactions among
the political parties, the NGO sector,
the analysts, and of course in the
Diaspora, this Law refers to. The
opposition and the experts have
rightly criticized this move the present
government made, calling it a populist
one. There were blames that with the
three MPs they are trying to gain
advantage when forming the future
coalition, which as it seems, will be a
very miscellaneous one.
It is very obvious that the
Diaspora have a sound standing,
almost identical with the standing
VMRO-DPMNE has in regard to
the name issue. In such situation, it
is completely logical that the ruling
coalition has already calculated and
registered the Diaspora votes on
its own account. Although Gruevski
wants to have the Diaspora MPs
only for his party, it will not be easy
to achieve that since DUI is asking
for its slice of the cake. Gruevski, on
the other hand, shall provide them
Mirror
with that, in order to compensate to
Ali Ahmeti for the Governor’s position
which was meant for DUI, but was
grabbed by DPMNE, for the reason
of having the monetary rule in its
own hands, no matter the elections
outcome.
Nevertheless, not everything is
pink and smooth parties’ division
of the Diaspora votes. Apart from
fictionally dividing the MPs between
themselves, they still do not know
how the voting will be organized,
where it will be organized, or the
number of candidates applying for
this summer’s elections. The list of
candidates from the Diaspora will be
a big question mark. It is not clear who
will be nominated, who will nominate,
why the political parties in the country
are not entitled to exterritorial political
activity. Will their calculations be upset
if we know that pursuant to the new
Elections Code, every Macedonian
citizen from any country worldwide
can become a candidate only with
1000 signatures? Even though the
emigrants have been divided into three
constituencies, each covering two
continents, they forgot that thousands
of Macedonians stayed in the former
Yugoslav republics, and that they are
also emigrants with the right to vote.
So, the Albanian European candidate
can not be so sure in its election, if
no fabrications take place, since in
Europe, there aren’t one hundred
thousand Albanians - holders of
Macedonian passports. On contrary,
in the European countries, there
are over one hundred thousand
Macedonian citizens of Macedonian
nationality.
The only thing that is clear, at
least so far, is the pretty general law
formulation that each adult emigrant
holding a valid Macedonian passport
has the right to vote. Excuse me for
mentioning, but isn’t it too scarce as
to organize and conduct just elections
in the Diaspora!?
Here, in the very few media
observations on the present topic –
truly speaking, even the lawmakers
can not and do not know to explain
the “details”: who, where, how, when,
how much – loads of unknown things
related to the participation of the
emigrant community in the election
process are being relativized,
justifying the situation with the alleged
fact that the three MP mandates are
too few to anyhow impact the general
internal political situation.
Probably this is why so little
attention is paid to this issue. Hence,
it shouldn’t be so, even if it was one
MP mandate only. What is questioned
here are the principles, the legalism
and legitimacy, or, if you prefer, the
elementary voting right and dignity of
all electors, no matter their nationality
or place of living.
The problems actually equally
affect all of us, the ones living in the
country as well as our emigrants
worldwide. Let’s begin with money,
since money is an issue of concern
in this period of poverty and misery.
Namely, the government which is de
jure and de facto the main organizer
of the election process hasn’t got
even an approximate calculation how
much the Diaspora elections will cost
the budget. Instead of an accurate
assessment,
the
government
speculates with figures which are
double the realistic price of the cost
of elections here in Macedonia (about
two to three million euro). But if,
speaking as a matter of fact, money
is the smallest problem (if so!?) for
the government, the second question
implied is the organization of the
elections. It has been regulated that
our diplomatic consular representative
offices will be the voting places,
which from infrastructural point of
view represent a very small number
having in mind the manner our
emigrants are dispersed aboard. In
that case, we come to the dilemma –
how will the ones determined to vote
will travel hundreds of kilometers from
the places they live in to the “voting
places” and who will bear the costs
incurred on basis of the disproportion
of the voting places (fifty to sixty) in
the constituencies (five continents)!?
Let us not mention the fact that the
voting places shall be managed by
domestic administration workers
(how many – unknown).
Let’s be more precise: pursuant
to the passed amendments of the
Election Code, it is projected that
the Ministry of Foreign Affairs,
through its diplomatic – consular
representation offices, within three
days of the scheduling of the
elections, addresses a public call to
all interested emigrants to apply for
voting. The call will be published in
the three best selling newspapers in
the given country, on one of the first
four pages. After that, the Diaspora
shall be electronically recorded in the
list of voters, while the application
for voting abroad shall be carried out
by submission of personally signed
application form or sent e-mail. After
the application phase, the authorities
here, in the country, in this very short
period of time they have, shall refine
the list of voters as to avoid vote
abuse and double voting. We have to
admit – the hell of a hard work…
However, in compliance with the
normative provisions, the emigrants
will be able to propose their candidates
by obtaining a list of 1000 signatures
of the registered voters in the list of
voters, the signatures of which will
have to be affixed in person, in the
diplomatic – consular representation
offices on a specially prepared form
by the State Election Commission.
The election material will have to be
submitted to our diplomatic – consular
representation offices, at least nine
days prior to the elections, but on
the other hand, the law does not
regulate the final deadline in which
the sealed materials and the reports
on the voting, shall be returned in the
country by diplomatic mail to the State
Election Commission. On the other
hand, however, it has been set forth
that the candidate having most of
the votes is elected an MP, but those
votes shall not be less than 2% of
the total number of registered voters
for that constituency. The lodging of
complaints on the carried out voting
in the Diaspora shall not be allowed
by mail, but it shall be performed via
an authorized representative, here
in Macedonia. Apart from these “fine
points”, it is also not known actually
how many voters are there in the
Diaspora. Because, one thing is to
speculate with numbers, and yet
another thing is the factual situation.
As we have previously noted – the
only condition for participation in
the voting process is holding of a
Macedonian passport. Of course, this
condition is disputable from many
aspects since we did not manage to
straighten up the crucial dilemma:
whether, the mare holding of a
Macedonian passport is the sufficient
and only criterion for acquiring the
election right!?
All this would have gone different
way if in the process of preparation of
the Election Code for the Diaspora,
the oldest non-governmental civil
association of the immigrants, the
Macedonian House of Immigrants
was involved, an association having
huge membership, which has contacts
with the Macedonian associations
worldwide. No matter how much
the House of Immigrants has been
ignored, in the past six decades of
existence, this association has hold
the most relevant information about
our emigrants all over the world.
Admitting it or not, this is more than
enough as to conclude that either our
authorities take the Diaspora voting
as bare formality which is important
only for their propaganda-like image,
or just as another way of joining
the “nice” and the “useful”. In other
words, in spite of the manipulation,
these
mandates
are
certain.
Because, it is undisputable that in the
above specified circumstances, the
elections in the Diaspora are perfectly
fit for classical abuse of the Diaspora
voting right.
7
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Tema
upatstva za dijasporata
kako makedoncite da ostanat
makedonci na tu\ite popisi
M
akedonija }e gi koristi
popisite {to se organiziraat vo drugite
dràvi za da izbroi
kolku makedonski gra|ani rabotat ili
ìveat vo stranstvo. Za da se utvrdi
brojot i da se za{titi identitetot na
makedonskata dijaspora ispratena e
preporaki do iselenicite pri izjasnuvaweto na popisite vo dràvite kade
{to ìveat kako zemja na poteklo da ja
navedat Makedonija, za jazikot {to go
govorat doma da navedat makedonski,
za etni~kata pripadnost - makedonska
(za etni~kite Makedonci), a za religijata - Makedonska pravoslavna crkva
(za pravoslavnite hristijani).
Ovoj na~in na odgovarawe na popisnite pra{alnici }e ovozmoì prebrojuvawe na makedonskite zaednici
nadvor od dràvava, bidej}i spored
doma{nite propisi ne se popi{uva
naselenieto {to pove}e od edna godina ne e vo zemjata. Preporakite ne
se odnesuvaat za dràvite od sosedstvoto (osven Srbija), bidej}i vo
niv Makedonija nema iselenici, tuku
Makedonci {to se avtohtono tamo{no
naselenie.
Planot da se koristat tu|ite popisi za da se izbori makedonskata
dijaspora bil napraven u{te lani vo
avgust, koga na site makedonski organizacii vo stranstvo dràvata im
dala nalog da izrabotat upatstva za
toa kako da se izjasnuva dijasporata
na popisite vo tie dràvi. Sepak toj
po~na da se primenuva sega, poradi
pogolemiot broj popisi {to se organiziraat godinava. Sledni celni
popisi se onie na Hrvatska i na Kanada vo maj i na Avstralija vo avgust.
JUGOSLAVIJA, GRCIJA, EGEJSKA
I PIRINSKA MAKEDONIJA
Makedonskite iselenici na tu|ite
popisi naj~esto gre{at vo odgovorite na pra{aweto „Vo koja dràva si
roden?” ili „Zemja na poteklo”. Golem
broj Makedonci rodeni pred osamostojuvaweto na dràvata, na ovie
pra{awa odgovarale so Jugoslavija
ili SFRJ. Zabludata e pogolema vo
8
Katerina Ne{kova
dràvite-~lenki na Evropskata Unija {to ne sproveduvaat popisi, tuku
statisti~kite podatoci za svoeto
naselenie gi vadat od evidenciite
{to gi imaat vo nivnata dràvna uprava (administrativen popis). Kaj ovie
dràvi ~esto za Makedoncite stoi
poteklo: SFRJ.
„Iako ste bile rodeni vo vremeto koga makedonskata dràva be{e
del od Jugoslavija, mnogu e va`no na
pra{aweto ‘Vo koja dràva ste rodeni?’ da ne odgovorite so: ‘Jugoslavija’. Postoi posebna kategorija za ova
pra{awe i so vakov odgovor rodnata
zemja nema da bide zabeleàna kako
Makedonija”, pi{uva vo upatstvoto na
makedonskata zaednica vo Avstralija
za pretstojniot popis.
Poseben problem pri odgovaraweto na pra{aweto „Vo koja dràva ste
rodeni?” imaat Makedoncite od egejskiot i od pirinskiot del na Makedonija. Tie se zbuneti dali na ova
pra{awe da odgovorat Makedonija, ili
Grcija, odnosno Bugarija. Postojat dve
strui. Ednata smeta deka treba da se
odgovori Grcija odnosno Bugarija, zatoa {to sega toa se dràvite kade {to
se nao|a nivnoto mesto na ra|awe. Za
da se za{titi makedonskiot identitet,
ovie Makedonci vo grafata etni~ka
pripadnost zadolìtelno treba da
napi{at - makedonska. Takva e preporakata i na Avstralisko-makedonskiot
komitet za ~ovekovi prava.
„Ako odgovorite ‘Egejska’ ili
‘Pirinska Makedonija’, }e bidete
zabeleàni kako da poteknuvate od
makedonskata dràva. Mnogu e va`no
da ne odgovorite vaka na ova pra{awe,
za da se istakne deka postojat Makedonci i nadvor od granicite na
dene{nata makedonska dràva. Zna~i
ako ste rodeni vo Grcija, zabeleète
Grcija. Va`no! So toa {to }e odgovorite ‘Grcija’ ne zna~i deka deklarirate
gr~ko etni~ko poteklo. Ima posebno
pra{awe za etni~koto poteklo kade
{to }e moète da napi{ete ‘makedon-
Tema
sko’”, stoi vo preporakata na avstralisko-makedonskiot komitet za ~ovekovi prava.
Celta na vakvoto izjasnuvawe, kako
{to smetaat od ovaa organizacija, e da
se istakne faktot deka Makedoncite
prinudno se podeleni vo tri razli~ni
dràvi.
Protivnicite na vakvata ideja, pak,
velat deka Grcija, po objavuvaweto na
popisnite rezultati, go koristela ovoj
podatok za da go zgolemi brojot na svojata dijaspora i vo sporot za imeto so
Makedonija. Zatoa tie prepora~uvaat
site Makedonci po poteklo da napi{at
deka se rodeni vo Makedonija. Nivnata
preporaka e da go iskoristat momentot vo popisnoto pra{awe kade {to
~esto se koristi terminot zemja, koj e
po{irok od terminot dràva.
Dràvata, iako prepora~uva koristewe na tu|ite popisi za deklarirawe na makedonskiot identitet,
Hrvatska
BROJKITE NEMA DA KA@AT KOLKU
GLASAÎ IMAME VO DIJASPORATA
Prebrojuvaweto na iselenicite preku tu|i popisi nema da pomogne vo
utvrduvaweto na brojot na iselenici-makedonski dràvjani {to bi imale
pravo na glas na doma{nite parlamentarni i pretsedatelski izbori. Iako
vo Makedonija se raspolaga so odredeni brojki, a pak so popisite }e ima i
celosen uvid kolku Makedonci ìveat i rabotat nadvor, taa brojka ne odgovara na brojot makedonski dràvjani nadvor, bidej}i vo makedonska dijaspora
vleguvaat site etni~ki Makedonci, nezavisno dali se dràvjani na mati~nata
dràva ili ne. Pravo na glas na izbori }e ima samo onoj del od makedonskite
iselenici {to imaat makedonsko dràvjanstvo.
„Na pra{aweto ‘Koj jazik go zboruvate’, odgovorete makedonski, bez razlika kolku dobro go poznavate jazikot,
i toa od ponudenite opcii odberete
‘drug jazik’ i dopi{ete ‘makedonski’”,
prepora~uvaat od organizacijata.
Kanada
Avstralija
14. Mesto na ra|awe na
gra|aninot
8. Koj jazik go zboruva
li~nosta naj~esto doma?
12. Vo koja dràva e
rodena li~nosta?
15. Mesto na ra|awe na
majkata vo vremeto koga
se rodil gra|aninot
8.b. Dali li~nosta zboruva jazik razli~en od
oficijalnite?
16. Dali gra|aninot
zboruva nekoj jazik doma
razli~en od angliskiot?
19. Narodnost
9. Koj e jazikot {to
li~nosta prv go nau~ila,
go zboruvala vo detstvoto i koj s$ u{te go
razbira?
18. Kakov identitet ima
li~nosta?
20. Maj~in jazik
19. Na koja religija i
pripa|a li~nosta?
21. Religija
nema zazemeno oficijalen stav za toa
kako Makedoncite od Egejska i Pirinska Makedonija da se izjasnat na popisite za zemjata na poteklo.
DIJASPORATA VO AVSTRALIJA
VO GOTOVNOST
Osven pra{aweto „Vo koja dràva
ste rodeni?”, Avstralisko-makedonskiot komitet detektiral u{te tri
drugi pra{awa {to se bitni za deklarirawe na makedonskiot identitet
na iselenicite. Ovaa organizacija
{est meseci pred popisot go mobilizirala svoeto ~lenstvo i napravila
pismeno upatstvo {to go ispra}a do
na{incite vo Avstralija za toa kako
treba pravilno da odgovorat za da
go za~uvaat makedonskiot identitet.
Makedonskata zaednica e i najmnogubrojna - spored poslednite podatoci
od 2001 i 2006 godina na avstraliskoto biro za statistika tamu ìveat nad
80 iljadi Makedonci.
Tretiot sovet e vo odnos na
etni~koto poteklo. Tamu zadolìtelno
treba da se vnese - makedonsko.
„Bez razlika kade ste rodeni
(Makedonija, Grcija, Avstralija ili
kade bilo) va{eto etni~ko poteklo e
makedonsko. Za ova pra{awe se broi
do tri generacii nanazad (roditeli,
babi i dedovci, ili prababi i pradedovci)”.
êtvrtoto pra{awe e religijata.
Preporakata za onie {to se identifikuvaat so Makedonskata pravoslavna crkva glasi: „Ako za religija
odgovorite samo pravoslavna, nema
da bidete zabeleàni kako vernik na
makedonskata pravoslavna religija.
Isto taka, ako se identifikuvate so
druga religija (primer metodisti~ka,
islamska itn.), toga{ nazna~ete
so koja”, pi{uva vo upatstvoto.
Odgovorite na pra{awata, kako {to
naveduvaat od Avstralisko-makedonskiot komitet za ~ovekovi prava, se
napraveni vrz osnova na konsultacii so pretstavnici od soodvetnite
dràvni institucii za da se obezbedi
to~na identifikacija na makedonskata zednica.Od organizacijata informiraat deka sekoja informacija
za koja }e se izjasnat iselenicite }e
se ~uva doverlivo.
Na popisot vo SAD Makedoncite
bile „druga rasa”
Makedoncite {to podolgo vreme ìveat i rabotat vo SAD na posledniot
popis naj~esto se izjasnuvale kako pripadnici na „druga rasa”, a vo opisot
koja e taa rasa dopi{uvale - Makedonci. Ova se slu~ilo poradi toa {to na
amerikanskiot popis ne postoela mo`nost gra|anite da se deklariraat po
etni~ka osnova, nitu, pak, za toa koj e niven maj~in jazik ili jazik {to go
govorat doma.
Edinstvena opcija za nekakva opredelba bila rasata. Kako opcii bile
ponudeni trite osnovni rasi: bela, crna ili òlta i dopolnitelno druga
rasa, so toa {to onie {to odbrale druga rasa imale mo`nost i da ja opi{at.
Makedonskite organizacii za da ja oddelat makedonskata zaednica vo SAD
od drugite dijaspori, osobeno od gr~kata, vo kontekst na sporot so imeto,
naj~esto ja koristele pozicijata „druga rasa”, iako vo su{tina i pripa|aat
na belata rasa.
9
Re~
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
ÔVEKOVITE PRAVA VO BUGARIJA PRVOAPRILSKA [EGA
„Vo odnos na slobodata na mirno sobirawe i
zdruùvawe na Makedoncite premierot potcrta, vo
edna od najflagrantnite lagi pred me|unarodnite
institucii vo periodot na demokratskiot preod,
deka nivnata sloboda za mirno zdruùvawe celosno
im e garantirana, a OMO Ilinden i OMO Ilinden
Pirin duri „dobivaat poddr{ka od vlasta”
Prof. D-r Stefan
Vlahov Micov
^
ovekovite prava vo Bugarija se kako penisot na komarecot - mora da postojat,
ama nikoj ne gi videl. Toj
nedostig e stara tradicija, povrzana
so su{tinata na bugarskoto op{testvo,
a ne so privremenite ideolo{ki ili
politi~ki reìmi. Pravata se reguliraat preku zakonite, koi treba da bidat vo interes na site gra|ani. Otsekoga{, vpro~em, bugarskoto op{testvo
bilo sledeno od konflikti, duri i koga
ne postoela bugarskata dràva. Ottuka
i zakonite vo Bugarija otsekoga{ im
sluèle na edni za smetka na drugi.
Razdeluva~kite linii se i na socijalna
i na politi~ka i na etni~ka i na religiozna osnova. Problemite vo socijalnata i vo politi~kata sfera se strupoluvaat vrz etni~kite i vrz religioznite
malcinstva spored principot klinot
so klin se izbiva. Zatoa i svetskata
finansiska i ekonomska kriza sozdadoa {ovinizam i ksenofobija, koi se
pove}e go obzemaat evropskiot kontinent. Vo dràvi kako Bugarija, kade nacionalizmot e osnoven faktor, krizata
stana pri~ina da se skastrat i poslednite ostatoci od ~ovekovite prava. Ne
stanuva zbor samo za pravata na malcinstvata, za{to {ovinizmot e ednakvo
opasen i za site bugarski gra|ani. Pod
negovoto zname se naru{uvaat pravata
na site. Edinstvenata razlika e {to
na etni~kite Bugari im e dadeno „pravoto” da gi kompenziraat nepravdite vo
odnos na tie so govorni i so fizi~ki
nedostatoci nad etni~kite i religioznite malcinstva. Bidej}i na toj
fal{iv na~in se ~uvstvuvaat privi-
10
legirani, a dràvata - svoja namesto
ma}ea. Za vlo{uvaweto na ~ovekovite
prava vo Bugarija vo poslednite dve godini ima i politi~ki pri~ini. Tuka upravuva vlada na malcinstvoto na GERB,
koja se smeta za desnocentristi~ka i
umerenonacionalisti~ka formacija.
Za da si ja zadrì vlasta, taa smeta
na parlamentarna poddr{ka na krajno
nacionalisti~kata partija „Ataka”.
Poinaku kaàno, nacionalisti~kiot
populizam karakteristi~en za dvete
partii, nao|a opasna pravna i zakonska regulacija vo navreda na celoto
op{testvo. Vo takva situacija, ne e
slu~ajno {to godi{nite izve{tai na
Bugarskiot helsin{ki komitet (BHK) se
se poobemni i se povoznemiruva~ki.
Na 31 mart godinava BHK go objavi
posledniot izve{taj „ôvekovite prava
vo Bugarija vo 2010 godina”. Toj pretstavuva obemna bro{ura so 48 stranici, na golem A4-format i osnovniot izvod vo nego e: „Sostojbata se vlo{i vo
mnogu sferi, no osobeno so pravata na
etni~kite i na religioznite malcinstva, za{titata od pritisok vo li~niot
ìvot preku proizvolno prislu{uvawe
na razgovorite i sledewe na elektronskite komunikacii na gra|anite od
slu`bite za bezbednost, nezavisnosta
na sudskata vlast i pravi~niot proces i koristeweto na sila, pomo{ni
sredstva i ogneno oru`je od policiski
rabotnici. Podobruvawe ima edinstveno vo sferata na za{titata na pravata
na decata”. Obratete vnimanie, od 16
delovi vo koi se beleàt ~ovekovite
prava samo vo edno ima napredok, a vo
ostanatite se registrira kategori~no
vlo{uvawe. BHK citira fakti, od koi
na ~oveka mu se kreva kosata na glava
i po~nuva da razmisluva dali tie podatoci ne se zemeni od nekoja afri-
kanska ili latinskoamerikanska diktatura. Nejse, toa e Bugarija, ~lenka
na EU i NATO i kandidatka za {engenskata zona. U{te pozastra{uva~ki od
mnogubrojnite primeri za odzemeni i
prekinati ~ove~ki ìvoti e priodot na
bugarskata dràva i na nejzinite institucii. Prakti~no, Bugarija ja otkaùva
sorabotkata so me|unarodnite organi za
za{tita na ~ovekovite prava, koi samo
vo vo 2010 godina nekolku pati ispra
}aa ostri kritiki. Na ~etvrti noemvri lani, vo vreme na periodi~niot
pregled za Bugarija vo Sovetot za
~ovekovi prava na ON i bea isprateni
113 preporaki, povrzani so diskriminacijata na romskoto i na drugite
etni~ki malcinstva, primenata na sila
od dràvnite organi, govor na omraza,
rasizam i ksenofobija itn. Evropskiot
sud za pravata na ~ovekot vo Strazbur
donese rekorden broj re{enija protiv Bugarija - 71. Kon krajot na 2010
godina se pokaà deka dràvata e so
najgolem broj neispolneti re{enija na
sudot me|u zemjite-~lenki vo Sovetot
na Evropa. Na sedmi oktomvri lani
komesarot za ~ovekovi prava isprati
pismo do premierot Borisov so konkretni pra{awa za diskriminacijata
na Romite, neispolnetite re{enija na
sudot vo Strazbur, brutalnoto me{awe
na dràvata vo vnatre{nite raboti na
muslimanskata zaednica i slobodata
na mirno sobirawe i zdruùvawe na
Makedoncite. Vo svojot odgovor bugarskiot premier otfrli sekakva mo`nost
za promena. Bugarskiot helsin{ki
komitet konstatira{e deka „Vo odnos
na slobodata na mirno sobirawe i
zdruùvawe na Makedoncite premierot
potcrta, vo edna od najflagrantnite
lagi pred me|unarodnite institucii vo
periodot na demokratskiot preod, deka
Re~
nivnata sloboda za mirno zdruùvawe
celosno im e garantirana, a OMO Ilinden i OMO Ilinden Pirin duri „dobivaat poddr{ka od vlasta” koga organiziraat socijalni i kulturni nastani.
BHK naveduva niza razobli~uva~ki
fakti za diskriminacijata na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Taa diskriminacija se ostvaruva vo dve formi: pomeka i pobrutalna. Po kritikite
na evropskite institucii i presudite
na sudot vo Strazbur, bugarskite vlasti
ve}e dozvoluvaat poedine~ni projavi na
makedonskite organizacii. Na 12 septemvri 2010 godina gradona~alnikot na
Blagoevgrad dozvoli da se poloì cve}
e na spomenikot na Goce Del~ev, po povod Denot na genocidot vrz makedonskiot narod. Zabeleète, toa se slu~uva na
spomenikot na Goce, za{to vlasta ni na
son ne dopu{ta podignuvawe na poseben spomenik
za strelaweto na Makedoncite vo 1924 godina.
Osven toa, policijata ne
im dozvoluva na Makedoncite {to poloìle cve}e
da se samoidentifikuvaat
kako takvi. Po polagaweto
venec na spomenikot, ja
simnale lentata od nego,
na koja e napi{ano imeto
na edna od organizaciite
(OMO Ilinden). Policijata, ~ija oficijalna cel
e da go obezbeduva ~estvuvaweto, prakti~no go
onevozmoùva i ispra}a zakani kon u~esnicite
vo nego. BHK poso~uva
deka od DANS (Slu`bata
za dràvna bezbednost)
im kaùvale na organizatorite deka
}e gi uapsat i }e gi pretepaat. êstvuvaweto na godi{ninata od ubistvoto na
Jane Sandanski isto se popre~uva od
bugarskite vlasti. Formalno, toa ne e
zabraneto, no na u~esnicite ne im se
dozvoluva da otidat do grobot na makedonskiot revolucioner kaj Roènskiot
manastir. Zatoa ovogodi{niot semakedonski sobir na 17 april }e se organizira vo gradot Melnik. ]e spomnam
deka na minatogodi{noto ~estvuvawe,
na makedonskite novinari i na televiziskite ekipi ne im be{e dozvoleno
da prisustvuvaat, a pretsedatelot na
Svetskiot makedonski kongres Todor
Petrov i pretstavnicite na Maticata
na iselenicite ne gi pu{tija nitu
da vlezat vo Bugarija. Brutalnata
diskriminacija vrz makedonskoto
malcinstvo se ostvaruva ne samo po
otkaùvaweto da bide vostanovena
sudska registracija na OMO Ilinden
Pirin, ami ne prifa}aat da se registriraat zdruènija so nepoliti~ki
celi. BHK go naveduva primerot na Bla-
goevgradskiot okruèn sud, koj odbi da
go registrira Zdruènieto na represiranite Makedonci vo Bugarija, ~ija
cel e sobirawe spomeni i materijali
za represiranite Makedonci i za makedonskoto nasledstvo, kako i davawe
pravna pomo{ na represiranite. Vo
minatite desetletija golem broj Makedonci bea represirani, vklu~itelno so
prinudno internanirawe i zatvorawe.
Spored doneseniot Zakon za represiranite bugarski gra|ani vo vreme
na totalitarizmot, tie imaat pravo na
pari~no obes{tetuvawe. Sudot, zna~i,
im go odzema pravoto na zdruùvawe so
motiv deka „ja zasegnuva celokupnosta
na bugarskata nacija”, a registracijata
na zdruènieto doveduvalo do zabluda,
„so toa {to sodrì politi~ki, etni~ki i
nacionalisti~ki pottekst”. I Sofiski-
ot apelaciski sud na 14 juli ja potvrduva odlukata na Blagoevgradskiot sud
so sme{en i cini~en motiv, deka celite
na zdruènieto protivre~ele na ~lenot
6, alinea 2 od Ustavot, koj gi zabranuva
privilegiite vrz osnova na nacionalnost, etni~ka pripadnost i poteklo.
Proizleguva deka da bide{ represiran
Makedonec vo Bugarija e privilegija,
koja ne moè da ja koristat represiranite, nitu pak moè da se zdruùvaat.
Protivre~no na pogore kaànoto, sudot
dopu{ta deka vo Bugarija „nema poseben
makedonski etnos, a del od poso~enite
celi vo ustavot na zdruènieto sozdadat vpe~atok takov etnos postoi, i
e malcinstvo”. Zna~i, spored sudot,
postoeweto na eden etnos ne zavisi od
samosoznanieto na gra|anite, tuku od
sudskite re{enija. Taka, sudot priznava deka gi opredeluva odnosite vo
Bugarija po administrativen pat, {to
go doveduva pod somnenie i bugarskiot etnos. Osven toa, kakva nacija e taa
~ija „celost” treba sudski da se brani?
I koj mu dava pravo na sudot vo bugar-
skata nacija da vklu~uva Turci, Romi,
Makedonci, Rusi i drugi etnosi, protiv
nivnata volja? Sli~en princip za „edinstvo na bugarskata dràva” koristat
sudiite i pri obidite za formirawe
Zdruènie na Pomaci-muslimani osobeno pri sozdavaweto na partijata
Muslimanodemokratski sojuz od Rosen i Atanas Jordanovi, poznati kako
„bra}ata Juzeirovi”. BHK ja poso~uva
politi~kata i mediumskata histerija
po toj povod (so u~estvo na premierot
i na pretsedatelot) i osuduvaweto na
bra}ata od sudot so motiv deka nivnata
partija „gi stava na ispit Ustavot i zakonite vo dràvata”. Izleguva deka bugarskiot Ustav i zakonite ne treba da gi
izrazuvaat interesite na naselenieto,
ami obratnoto - toa naselenie da gi korigira svoite interesi spored zakonite
vo toj moment. Toa e èstok
dokaz za diskriminacijata
na bugarskite gra|ani od
dràvata.
Ete zo{to ne e ~udno
{to pravosudnite organi gi
gazat site ~ove~ki prava.
Po~nuvaj}i od pravoto na
ìvot, li~nata sloboda i
bezbednosta, pravoto na izrazuvawe i pristap do informacii, se do za{titata
od izma~uvawe, ne~ove~ko
i poniùva~ko odnesuvawe
vo mestata za li{uvawe
od sloboda. Paradoksalen
e faktot {to vo 2010 godina bugarskata Vlada i
najmnogu vicepremierot i
minister na MVR, Cvetanov,
neprekinato go napa|a sudskiot sistem so obvinuvawe deka im pre~i vo borbata protiv
organiziraniot kriminal i korupcijata. Vo praktika, bugarskiot sud e veren
sojuznik na MVR pri ograni~uvaweto na
pravata na gra|anite. Odbivaweto da se
registriraat zdruènija na etni~kite
malcinstva i me{aweto vo rabotata
na muslimanskata veroispoved e samo
del od toj sojuz. Sudiite nekriti~ki
gi ispolnuvaat barawata na MVR za koristewe na specijalni razuznava~ki
sredstva (SRS) protiv gra|anite i nivnata upotreba skokna so 300 procenti.
Sudiite gi opravduvaat pripadnicite
na MVR, koi po ulicite tepaat lu|e, gi
izma~uvaat ili direktno gi ubivaat vo
policiskite ustanovi. Samo vo minatata godina sudot vo Strazbur ja osudi
Bugari za sedum takvi dela za odzemawe
~ove~ki ìvot. Policajcite - ubijci,
sepak, nema da otidat vo zatvor, za{to
se opravdani od bugarskiot sud. Pritoa,
ne tie, tuku dano~nite obvrznici }e
gi pla}aat obes{tetuvawata na semejstvata na ubienite. Takva e bugarskata
praktika.
11
Stav
ilustrirana revija za iselenicite od
PODELENO
OP[TESTVO
Vasko Kostoj~inovski
Podelbite, odnosno fragmentacijata na op{testvoto vo koe ìveeme e
proces koj gi ima zafateno site negovi
segmenti, bez jasna vremenska perspektiva za izlez. Krizata se prodlabo~uva
i s$ pove}e raste nedoverbata vo instituciite i vo politi~kite partii, kako
odgovorni subjekti za artikulacija na
interesite na gra|anite.
Partiite se otu|eni ne samo od
gra|anite, tuku i od sopstvenoto ~lenstvo. Momentalno, nivniot legitimitet
na politi~ki subjekti, bilo da se na
vlast ili, pak, vo opozicija, se sveduva od 22 procenti do nula procenti
od izbira~koto telo, so tendencija za
natamo{no jaknewe na nedoverbata i na
apstinencijata kaj izbira~koto telo.
Tie se ili partii so koi rakovodat od
zatvoreni elitisti~ki grupi, povrzani
so konkretni interesi ili, pak, stanuva
zbor za „sultan” partii.
Socijalnata diferencijacija izrazena, pred se, niz visokiot procent na
siroma{tijata (pove}e od 40 procenti),
visokata stapka na nevrabotenosta (pove}e od 32 procenti), a posebno ~uvstvoto na
besperspektivnost, za politi~kite eliti
se neprepoznatlivi pojavi. Tie samite
}e re~at deka „ne slu{nale deka vo Makedonija se gladuva”, odnosno deka nivnite
primawa se takvi {to ne gi „~uvstvuvaat”
poskapuvawata.
Vo uslovi koga gra|anite ne uspevaat da gi izrazat i da gi re{at svoite
potrebi i interesi preku politi~kite
partii i preku instituciite na sistemot,
a posebno koga sindikatot e marginaliziran i nemo}en da gi za{titi interesite
na rabotnicite, izleguvaweto na ulica e
neminovno. Toa ve}e se slu~uva ne samo
vo regionite kade so decenii se sozdavaa
avtokratski, t.n. „vakuum” op{testva, tuku
i vo zemjite na „tranzicijata”. Kaj nas tie
12
projavi se incidentni, pred s$, zaradi
fragmentacijata na rabotni~kata klasa,
kako posledica na neoliberlniot model
na tranzicijata, koga vo malignata simbioza na politikata i {pekulativniot
finansiski kapital, dojde do celosna
devastacija na realniot sektor.
Pokraj vo ekonomsko-socijalnata
sfera, fragmentacijata metastazira i vo
drugite segmenti na op{testvoto, bilo po
nacionalna, ideolo{ka ili konfesionalna linija, so podelbite i stavaweto
pod kontrola na mediumite, podelbite
me|u intelektualcite, naukata i drugite
oblasti. Opredeluvaj}i se za privilegiite koi im gi nudat ednite ili drugite
vladeja~ki strukturi, inteligencijata go
dava potrebniot legitimitet na vlasta.
Podelbite vo mediumite pod pritisok
na interesite na sopstvenicite, a posebno na vlasta, go zatvorija protekot na
kriti~kata misla, kako osnovna vrednost
na demokratijata.
Fragmentacijata stana model na
vladeewe preku koj se razbiva kriti~nata
masa, koja moè da go zagrozi sistemot na
vladeeweto na politi~kite eliti. Ottuka
i nivniot molk, i molkot na mediumite,
i na makedonskite intelektualci za nastanite vo Hrvatska i vo drugite dràvi
vo regionot. Nasproti toa, prisutno e
ideolo{ko i politi~ko degradirawe na
socijalniot bunt i negovo tretirawe kako
produkt na razni „scenarija na nekakvi
temni sili”. Stravot od „ulicata” e ednakvo prisuten kako kaj desnicata taka i
kaj levicata.
Modelot na desnicata (ako voop{to
moè da stane zbor za desnica i za levica) so koj tovarot na krizata na „kazinoekonomii” padna vrz ple}ite na narodot,
ve}e e iscrpen. Od druga strana, pak, institucionalnata levica re~isi i da nema
kontakt so devastacijata vo socijalnata
sfera. Duri ni retori~ki ne gi zastapuva interesite na socijalno zagrozenite
sloevi. Tie partii gi poddrùvaat barawata, no ne sakaat da zastanat zad niv. Vo
90-tite godini na minatiot vek levicata
gi prifati neoliberalisti~kite modeli za {ok-terapii, so objasnuvawe
deka „drug izlez nema”, deka toa {to
se pravi e „neizbe`no”, deka dràvata
treba da bide {to podaleku od ekonomijata, odnosno deka modelot na socijalna
dràva e iscrpen i sl. Posledicite se
katastrofalni.
Krizata na inteligencijata se
prodlabo~uva vo korelacija so nivnoto
epigonstvo i simbioza so politikata.
Podelena i neotporna kon partiskata in-
Makedonija
strumentalizacija, inteligencijata vo
R. Makedonija ostanuva na marginite na
op{testvenite procesi. Vsu{nost, predolgo trae procesot na iz~eznuvawe na
makedonskata kriti~na inteligencija.
Procesot na degradacija na mediumskiot prostor, po eden buren period na
razvoj vo 90-tite godini na minatiot
vek, kako da se zabrzuva. Tie stanuvaat
se pozavisni od interesite na nivnite
sopstvenici, od nivnata bliskost ili
oddale~enost od centrite na vladeeweto,
no i od beneficiite {to gi dobivaat
od politi~kite eliti za nivnata „pravovernost‘“. Slobodata na govorot, kako
osnovna vrednost na demokratijata, go
otstapuva mestoto na stravot od kriti~ko
promisluvawe
Kade e izlezot?
Ulicata ne e re{enieto, no, isto taka,
ne se re{enieto ni partiskiot elitizam,
nitu, pak, sterilnite i partizirani institucii, istro{eniot etnocentrizam i
drugite stereotipi so koi so godini se
manipulira narodot.
Vo ekonomijata mora da se vrati politikata na sozdavawe na novi vrednosti,
izvoz na stoki i uslugi i otvorawe novi
rabotni mesta, nasproti, zelena{kiot,
finansiski kapital. (Samo za primer: od
okolu 30 milioni evra ostvaren profit
vo stopanstvoto vo Makedonija vo 2010
godini, okolu 25 milioni e profit na
bankite, odnosno samo Komercijalna banka ostvarila okolu 23 milioni evra; okolu 4-5 milioni na farmacevtskata industrija, a ostatokot e na celokupnoto drugo
stopanstvo). Zelena{koto profiterstvo
mora da bide odano~eno, dràvata mora
da go razbie monopolot na finansiskiot
kapital {to go sozdadoa {pekulativnite
strukturi vo simbioza so politi~kite,
posebno „komocijata” koja ja ima({e)
vo utvrduvaweto na kamatnata politika
so koja go iscrpuva({e) realniot sektor. Mora da se izgradi efikasen sistem
na kontrola na odliv na profitot preku
filijalite na multinacionalnite korporacii po pat na transferni ceni,
spregata me|u niv i politi~kite eliti,
koja se ostvaruva preku u~estvoto vo upravni odbori, a javnite pretprijatija da
prestanat da bidat partiski „kasi”.
Dràvata mora da ja ostvaruva svojata socijalna funkcija na na~in so koj }e
se sozdava odreden balans pome|u cenata
na trudot i profitot. Toa ne e programska opredelba na desnicata, nitu na onaa
koja e na vlast, no ni onaa koja saka da se
obedini.
Od druga strana, kolapsot na neoliberalizmot ja stava pred seriozen ispit
institucionalnata levica vo baraweto
klasno-socijalno odr`livi re{enija i
da go napu{ti elitizmot, dokolku ne saka
da zavr{i na buni{teto na istorijata.
Politi~kite eliti ne treba da zaboravat
deka me|u „ulicata” i revolucijata granicata e mnogu mala. Promeni se nu`ni za
da ne dojde do preminuvawe na linijata
od koja nema vra}awe.
Pogled
pisma do du[evadnikot
danok na talentot
Venko Andonovski
Z
av~era u{te edna prijatelka
mi najavi zaminuvawe od Makedonija. Interesno e deka, kako
i drugite slu~ai {to sum gi spomenuval vo kolumnive, i taa ne e bez rabota.
Ve}e nekolkupati sum pi{uval za
sli~ni slu~ai: Makedonija s$ pove}e
ja napu{taat vraboteni (i u~eni), a ne
nevraboteni lu|e. Vo edna kolumna, duri,
napi{av deka vo poslednive deset godini Makedonija go doìvuva NAJGOLEMIOT EGZODUS vo istorijata.
Vo slu~ajov stanuva zbor za lekarka-specijalist, koja, ete, re{ila da
si gi spakuva kuferite i da si zamine
od ovde. Prvata pri~ina e: so svojata
plata ne moè da si gi plati ni kreditkarti~kite, a kamoli da si planira idnina za sebe.
Sekoga{ koga mi zaminuva drag
prijatel ili prijatelka od dràvava
~uvstvuvam taga. I sekoga{ se pra{uvam
zo{to vraboteni lu|e, lu|e od kariera
ja napu{taat dràvava. Po odgovorot
ne mora da tragam beskone~no dolgo:
da imav i jas profesija {to se ceni vo
stranstvo, nema{e da ~ekam nitu mig.
Najmalku dvaeset godini ~ekame da se
promeni ne{to, no i pokraj site predizborni politi~ki vetuvawa – nema ni
traga od nekakva su{tinska promena, osven formalni, kozmeti~ki korekcii.
Zna~i, u{te eden primer za
fantasti~en kadar (toa go velat i
nejzinite mentori i u~iteli), potreben
na Makedonija, }e ja napu{ti dràvata.
I nitu nekoj }e znae, nitu }e po~uvstvuva
toa, a najmalku }e go seti politi~koto
debelo meso obloèno so salo. Probala najprvin da izbega od DR@AVNO vo
PRIVATNO, no i tamu nemalo mesto. Kaj
sekoj slu~aj isto: ako e vraboten, najprvin probuva da izbega od „dràvno”
vo „privatno”, a potoa, ako ne uspee,
zaminuva vo stranstvo. Toa e u{te eden
dokaz za ona {to vo desetici kolumni sum probal da go kaàm – s$ {to e
dràvno UNI[TIVME; s$ {to e privatno
go UNI[TUVAME. [to vsu{nost sakame?
Koi se argumentite na mojata prijatelka? Prvo: ne e tolku golem problem taa da preìvee. Ne e problem ni
toa {to nejziniot direktor, kako na
najsposobna, saka da i ja ise~e glavata.
Otsekoga{ mediokritetite, so silata na
zlatnite vilici na vlasta, im gi pregrizuvale vratnite ìli na geniite. Salieri protiv Mocart – prikazna poznata
u{te od Sokrat, koj ja ispi svojata ~a{a
so otrov, prigotven od mediokritetite.
Glavniot problem na mojata prijatelka
e – ZAREM VO VAKVA DR@AVA ]E RA\A I
KOJ VO OVAA MORALNA PERVERZIJA ]E
GI VOSPITUVA NEJZINITE DECA?
Pred takov argument nema odbrana.
]e raskaàm ne{to vo nejzin prilog,
ne{to {to redovno im go predavam na
moite studenti, koga govoram za fantastikata. Imeno, bidej}i sum profesor
po knièvnost, sekoga{ koga govoram za
fantastikata im naglasuvam deka prv i
osnoven uslov za da nastane fantasti~en
efekt vo nekoe delo e – neverojatniot
nastan. I im velam na studentite –
kriteriumot dali ne{to }e se smeta za
verojatno ili neverojatno zavisi EDINSTVENO od iskustvoto, a spored toa
i od stepenot na znaewa (obrazovanie)
na onoj {to go procenuva nastanot.
Na edno predavawe, za plasti~no da ja
ilustriram tezata deka verojatnoto/
neverojatnoto e kategorija svrzana so
iskustvoto i so vozrasta, se posluìv
so pedago{ki nedozvolen primer. Im
rekov: „Ako sega ako vi kaàm deka kraj
prozorecov preleta na metla dekanot,
{to }e mi kaète?” Prsnaa vo smea. Za
sre}a, dekanot mi e prijatel, pa nema
da se luti. „Zna~i, se smeete zatoa {to
toa za vas e neverojatno, na granicata
na besmislenoto”, rekov. „Me|utoa, ako
toa mu go kaàm na dete od gradinka,
koe drasti~no se razlikuva vo stepenot
na znaeweto od vas, toa }e se svrti kon
prozorecot i sigurno }e pra{a: „Kade e
~i~koto?” Zna~i, ona {to za {koluvan
i iskusen ~ovek spa|a vo kategorijata
„neverojatno”, za ne{koluvan i neiskusen spa|a vo kategorijata – verojatno.
I toga{ stana eden od studentite
{to brzo sfa}aat i mi re~e: „Profesore, zna~i, na{ite politi~ari ni go
prodavaat neverojatnoto kako verojatno
samo zatoa {to nie sme neiskusni i neobrazovani kako deca?”.
Da, dragi moi. Vo sekoe predizborie,
vlasta na nepismeniot i neobrazovan
gra|anin na Republika Makedonija mu go
prodava neverojatnoto kako verojatno.
Fantastikata mu ja prodava za realizam.
Zatoa i lesno se vladee so neobrazovan i
zapusten narod. Mojot student prodolì
so logicirawe – me pra{a dali vo
Makedonija, iako se smenile pet-{est
vladeja~ki garnituri, nedostigot od
promeni se dolì ne na konstantnata
èlba za bogatewe na garniturite, tuku
na konstantnata niska pismenost i obrazovanie na glasa~ite, koi kako takvi
veruvaat vo ~uda? Morav da go prekinam – sepak na{iot ~as be{e ~as po
knièvnost i metodskata edinica be{e
kategorijata „verojatno” nasproti „neverojatno”, a ne politikolo{ka rasprava
za toa kako politikata lesno vladee so
nepismenite, poluobrazovanite i mediokritetite.
Se vra}am sega na mojata prijatelka,
koja vo ovoj mig si gi pakuva kuferite. Koga ja pra{av koga definitivno
ja donela odlukata da si zamine, taa mi
re~e: „Vo eden celosno bezna~aen moment. Imav pacientka za koja imav dosie
(anamneza), no ja pra{av: ‘Maj~e, {to ti e
tebe?’ Mi odgovori: ‘Operisana sum.’ Ja
pra{av: ‘Od {to si operisana?’ Taa re~e
deka ne znae, deka nikoj ne i kaàl”.
Toga{ mojata prijatelka ja pra{ala: „A
znae{ li kako ti se vika sosedot?” Ovaa
rekla „da”, i go kaàla imeto. „Znae{
li kako mu se vika ènata?” Ovaa rekla
„da”. Potem ja pra{ala a dali sosedot
ima qubovnica, na {to usledil odgovorot „da”. „A dali i go znae{ imeto?”
Ne samo {to ènata go znaela imeto na
qubovnicata tuku znaela i kakov avtomobil vozi, i ~ija }erka e, i kade raboti.
Na toa mojata prijatelka i rekla: „Maj~e,
ne moàm da sfatam kolku ima{ interes
da znae{ za drugite, a za svojata bolest
– ni{to”.
E toa e toa – lu|eto si zaminuvaat i
poradi niskiot prosek na obrazovanie
kaj obi~niot narod. Kako {to re~e mojata prijatelka vo zaminuvawe: „Ne moàm
da se pomiram so faktot deka nie {to
ne{to znaeme, vo sporedba so onie {to
se glavnoto glasa~ko telo na nacijata,
vodime so 100:0. A tie nas n$ pobeduvaat
na sekoe glasawe so 100:0. Pa, potem,
onie {to doa|aat na vlast kon nas {to
ne{to znaeme se odnesuvaat kako da vodat so 100:0.
I odi sega kaì i da ostane, koga so
svoite zborovi gi pravi par~e site od
vlasta, opozicijata, neopredelenite,
pla{livite, nedugavite, bogatite, siromavite so 100:0. So sre}a da si odi{ vo
novata rezervna tatkovina i privatna
dràva, draga moja prijatelke! I da
pobedi{ tamu so 100:0, oti ovde i koga
ima{ 100, ima{ 0. Sto otsto odat sekoga{
za danok na talentot!
13
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
nikola bombas
Oko
mojot pat po svetot
nema kraj
Elena Orov~anec Spirovska
R
etki se lu|eto koi poseduvaat afiniteti kon pove}e
aktivnosti, imaat energija,
postojano se aktivni i sozdavaat dela koi }e ostavat tragi {to
}e gi prepoznavaat i idnite generacii.
Spored ona so {to tie se zanimaat se
~ini deka za niv vremeto ima posebni
dimenzii i e beskone~no. Za niv denot e
premal vo nego da ja iskaàt seta svoja
qubopitnost i da gi realiziraat site
svoi zamisli. Eden od niv e Nikola
Bombas koj se zanimava so ma{instvo,
ekologija, poezija, slikarstvo no e i
voditel na radio emisijata Makedonski koreni, na radio Rosa. Bombas e i
eden od lu|eto {to mnogu patuva. Dosega bil vo 49 zemji vo svetot niz Severna Afrika, Azija, Avstralija, Severna
i Ju`na Evropa. Neodamna se vrati od
[ajcarija, Francija, ê{ka i Slova~ka.
Negovoto pate{estvie ne zavr{ilo i
kako {to kaùva planira da poseti
u{te mnogu zemji, a ve}e proletva i
letovo zaminuva za Kanada, Latinska
Amerika, SAD i Japonija.
-Roden sum vo Ta{kent. Na
sedumgodi{na vozrast se doselivme
prvo vo Sveti Nikole, a po nekolku
godini se preselivme vo Skopje. Bev
dete no, go pametam plo{dadot Maksim
Gorki vo Ta{kent. Ja pametam ~eli~nata
disciplina od duhot na stalinizmot
koj se u{te postoe{e vo toa vreme . Vo
Ta{kent bev krsten Koqa, a vo crkvata
“Sv. Nikola” vo Sv. Nikole, na istoimeniot den, me krstija po dedo mi Nikola.
Koga pred 10 godini bev vo Teheran
doznav deka na iranski moeto prezime
Bombas zna~i kraj na patot. Intersen e
14
ovoj sinonim, no mojot pat niz svetot
nema kraj, tuku i ponatamu prodolùva.
Patuvaweto na Nikola niz svetot
po~nale u{te od vremeto koga toj kako
mladinec peel vo Akademskiot hor
“Mir~e Acev”, kako prv tenor. So horot
posetil pove}e zemji od Evropa, a podocna i kako vraboten vo nekolkute
op{testveni pretprijatija prodolìl
slu`beno da patuva. Vo porane{na Jugoslavija skoro da ne postoi grad ili
selo vo koj toj ne bil, a se se}ava na
edno patuvawe od Ada, rekata Bojane
vo Crna Gora pa do Pore~ vo Slovenija. Voenoto otsluùvawe go zatekna vo
Pula, a podocna vo Split na Jadranskoto more, kade rabotel kako urednik
i ilustrator na voeniot list “ûvari
Jadrana”.
Patuvav slu`beno, no mnogute
patuvawa bea i vo sopstvena reìja,
prodolùva Nikola so svoite spomeni.
Patuvaj}i niz razni zemji se zapoznav
so novi narodi, civilizacii, kulturi i mnogu ne{ta. înam deka sum
duhovno mnogu bogat {to treba da bide
golema pridobivka za sekoj ~ovek. Neodamna koga bev vo Praga se sretnav vo
dràvnata opera Stati Opera so Nikola
Ta{ev, od oktetot Makedonija, so kogo
pred 39 godini zaedno nastapavuvavme
so horot vo istoimnata opera.
Patuvate
zaradi
avantura
ili....
To~no e deka imam avantarusti~ki
duh, no sekoga{ se trudev patuvaweto da
ne bide samo obi~na ekskurzija, tuku da
napravam ne{to, da ostavam tragi od moeto prisustvo vo taa zemja. Taka vo 1991
godina so premierot Nikola Kqusev i
negovoto blaènstvo vladikata Timotej,
preku Maticata na iselenicite patuvav
za Avstralija, kade se odrà prviot
internacionalen festival na Makedonskata narodna pesna vo Kanbera, a
vedna{ potoa ja otvorivme prvata biblioteka na makedonskite iselenici vo
Melburn kade {to toga{niot sve{tenik,
a sega vladika Agatangel mnogu pomogna
vo afirmacijata na istata. Da spomenam deka sum po~esen ~len na bibliotekata i za istata preku Maticata
na iselenicite organiziravme da se
soberat preku 20.300 knigi. A vedna{
potoa ja zamenuvav nekolku meseci dr.
Liljana Stojanova na lokalnoto radio “tri si ar” na makedonski jazik,
vo polu~asovnata emisija koja be{e
emituvana dva pati nedelno za na{ite
iselenici.
Koe od patuvawata ili koja zemja
Vi ostavila poseben vpe~atok?
Od mnogu patuvawe nosam ubavi
spomeni, no ako treba da izbiram neko-
Oko
prvenstvo vo toga{na Jugoslovija i
bev plasiran na 13 - to mesto. Idol mi
be{e poznatiot gimnasti~ar Miroslav
Cerar, no qubovta kon umetnosta be{e
pogolema.
@ivotno ogledalo
Bombas so Prof. d-r Ta{ko Bel~ev
ja od evropskite zemji, toga{ kako zemja
bi ja odbral ê{ka zaradi prisustvoto
na masirikovata kultura koja edinstveno e prisutna vo Moravskiot kraj. Sakam
da ja posetam i Kuba, kako posledna
komunisti~ka zemja i u{te edna{ da go
vidam komunizmot, odnosno da ja vidam
duhovnata radost na Kubancite.
Paralelno so ma{instvoto negoviot
nemiren duh nao|al smiruvawe vo poezijata, slikarstvoto i odrùvaweto na
botani~kata gradina vo negoviot dom.
Negovite pesni od sredno{kolskite denovi se objaveni vo zaedni~kata zbirka
“êli~ni vertikali”.
-Sega vo podgotovka mi e samostojna zbirka pesni posveteni na mojata pokojna sopruga. Osobeno gi sakam
ruskite poeti a, od niv, a i od drugi
svetski poeti znam mnogu pesni naizust. Vo momentot na du{a mi e legnata
“Ciganskata romansa” od Lorka.
Zbor dva za slikarstvoto.
Moite likovni tvorbi, od mnogu vrvni imiwa od oblasta na slikarstvoto se
oceneti so najvisoki ocenki. Naj~esto
rabotam mrtva priroda, no osnovna
preokupacija mi se likovite, portretiraweto a, toa e najte{kata disciplina
vo slikarstvoto, odnosno vo likovnata
umetnost. Vo izminatiov period rabotev po pora~ka. Najgolem broj portreti
mi bea pora~ani od poznati li~nosti
od estradata.
Imate li ostvareno samostojna
ili grupna izlo`ba?
Dosega sum u~estvuval na nekolku
zaedni~ki izlo`bi na koi se pretstaviv so mojot avtoportret koj asocira
na Aleksandar Sergeevi~ Pu{kin, kako
i edno u~estvo na grupna izlo`ba kade
be{e izloèn portretot na vnukot na
Igwat Bogdanovski. Imam izraboteno
osta dela i se nadevam deka za godina
dve }e otvoram samostojna izlo`ba na
tema portreti .
Na treba da se zaboravi gradinata do zgradata vo koj ìveete, vo
naselbata Avtokomanda vo Skopje.
Tamu e va{ata botani~kata gradina.
Od kade qubovta kon rastenijata?
Botani~kata gradina prestavuva moeto ìvotno ogledalo. Ogledalo moàt
da bidat i o~ite na onoj vo koj gledame
i toga{ sme podlaboko vo odblesokot,
otkolku vo fizi~koto ogledalo. Toa
ogledalo moè da bide i qubovta vrska,
protkaena so vozbuda i vozdi{ka. Sepak, za mene ogledaloto e mojata gradina.
Vo nea imam mno{tvo
raznovidni rastenija
koi sum gi nasadil ili
dobil od moite najbliski prijateli. Nasadeni
se raznovidni cve}iwa
i rastenija, a navodnuvaweto e izgradeno
podzemno po sistem
kapka po kapka. Vo gradinata se relaksiram
i eksperementiram so
rastitelniot svet.
Denes po izminati 10 godini od smrta na negovata sopruga Verka, Nikola
Bombas denot go ima podeleno na pet
dela. Prvo gi zavr{uva doma{nite obvrski, a toa zna~i sreduvawe na stanot i
prigotvuvawe na hranata. Veli deka site
{to go vkusile negovoto gotveno jadewe
vedna{ pomisluvale deka stanuva zbor
deka toa e doneseno od nekoj restoran i
e zgotveno od vrven gotva~.
-Vtoriot del se tekovnite profesionalni obvrski, {to zna~i podgotovki za snimaweto na emisiijata
Makedonski koreni na radio Rosa, koja
odi sekoja sreda vo 12 ~asot i reprizirano vo ponedelnk vo 21 ~asot. Potoa
sednuvam pred {rafelajot i slikam, a
ponekoga{ slikaweto go zmenuvam so
pi{uvawe na poezija ili beseda, zapis, seedno, ona {to }e me inspirira.
êtvrtiot del e pred spiewe koj jas
go narekuvam obi~na meditacija, a toa
zna~i ~itawe na omilena kniga, po {to
se prepu{tam na sonot.
Vaka ìveam sekoj den otkako mi
po~ina soprugata. I blagodaram {to mi
ovozmoì 25 godini prekrasen brak.
Ako gi dodadam i 10-te godini prethodno
poznanstvo so nea, toa zna~i polovina
~ovekov vek pominavme zaedno. Ako ne
be{e taa moj ìvoten sopatnik nema{e
da ja imam golemata pozitivna energija,
a mnogu afiniteti i inspiracii nema{e
da bidat otkrieni. Golema e bolkata koga
se gubi sakanata, no jas uteha nao|am vo
rabotata, vo pi{uvaweto, slikaweto,
zavr{uva Bombas.
Ste se zanimavale
i so sport. Kaète
ne{to i za toa?
Vo mladosta bev aktiven i vo sportot. Se zanimavav so gimnastikata.
Vo 1968 godina nastapiv
na juniorskoto dràvno
15
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Pre@iveani borci od gra\anskata vojna vo grcija: Ana mangova
Nepokor
vo borbite dva pati bev raneta,
i ostanav vdovica
@aklina Mitevska
Vo oktomvri 1946 godina
od brigadata od Gramos i
od brigadata od Vi~o se
formirala Demokratskata
armija na Grcija. Naredbata bila ako vo nea ima
dvajca od isto semejstvo
toga{ edniot da odi da se
bori na Vi~o, a drugiot na
Gramos
R
evolucionernosta i borbeniot duh s$ u{te ja odrùvaat
vitalnosta na nekoga{nata
u~esni~ka vo Gra|anskata
vojna vo Grcija, gospo|a Ana Mangova.
Rodena e vo dale~nata 1925 godina vo
selo @upani{ta, Egejska Makedonija.
Poteknuva od revolucionerno semejstvo,
a od po~etokot do krajot na Gra|anskata
vojna bila vo prvite linii na frontot.
“Pate{estvieto” vo borbata za slobodna
demokratska Grcija, Mangova go po~nala
so vklu~uvawe vo mladinskata organizacija EPON, koja funkcionirala vo
ramkite na Komunisti~kata partija na
Grcija, koga vsu{nost bila odgovorna
za sobirawe na oru`jeto.
Vo mart 1946 godina se odràle
parlamentarnite izbori na koi pobedila toga{nata fa{isti~ka Vlada, a
taa i nejzinite soborci ne glasale i od
toga{ po~nuva nivniot progon.
“Moeto selo se deli na Gorno i Dol-
16
no maalo. Vo odnos na sobiraweto hrana
i oru`je za partizanite na ELAS, bev
odgovorna za Dolno maalo. Po~naa da
me gonat i da me predupreduvaat da vnimavam da ne padnam vo racete na gr~kata
policija. Se kriev od mart do juli 1946
godina”, veli Mangova i se potsetuva na
nekolku slu~ki za toa kako se spasuvala
od gr~kata policija i vojska.
“Pri edna obikolka na na{ata ku}a pobegnav sred selo i se skriv vo
nadvore{nata kujna na edna ku}a. Se
oblekov vo ali{ta na postara èna,
staviv {amija. Doma}inite ne znaeja
koj vleze vo ku}ata, za{to zboruvaa
so vojnicite. Eden od niv ja otvori
vratata od kujnata i mi re~e: Devoj~e,
daj mi voda! Im se obrativ na doma}
inite da mu dadat voda na vojnikot.
No, mlad ~ovek se poznava po o~ite,
vsu{nost iako bev oble~ena kako baba,
toj znae{e deka sum devoj~e, pa zatoa
mi se obrati so ovie zborovi, no ne
zne{e deka vsu{nost jas sum taa koja ja
bara{e. Otkako eden ~ovek ni soop{ti
deka vojnicite se ka~ile na kamioni i
zaminale, se pojaviv vo mojata obleka.
Doma}inite se iznenadija i mi rekoa
deka zaradi mojata postapka }e im ja zapalat ku}ata”.
KRIEWE
Mangova objasnuva kako se kriela i spiela po lividite, planinite.
No, lu|eto se pla{ele, ne sakale da ja
krijat i & velele da se predade. Po
petmese~noto kriewe po planinite, vo
juli, vo nejzinata ku}a do{le ~etvorica
od partijata.
“Me odnesoa na mestoto Bukata
[esterska, Kostursko. Se razbolev.
Dobiv temperaturata. Duri tretiot
den mi donesoa leb i voda. So mene
nemav nikakva obleka. Tuka se sretnav
i so brat mi Vangel Mango. Toj be{e
politi~ki komesar na brigadata, koja se
bore{e protiv Germancite. Brat mi gi
pra{a svoite soborci - {to bara sestra
mi tuka. Ne znae li kakvo vreme n$ ~eka.
Mi re~e deka tuka }e bide te{ko, gladta
i vo{kite }e me izedat, pa zatoa }e me
isprati vo Skopje, da rabotam. No, jas ne
sakav da odam i mu rekov - kade ti, tamu
i jas. Toa se slu~uva{e vo juli-avgust
1946 godina”, potencira Mangova.
Vo toj period se formirala makedonska brigada koja samostojno se
borela protiv fa{istite, a od drugata
strana se borele Grcite.
Vo oktomvri 1946 godina od brigadata od Gramos i od brigadata od Vi~o
Nepokor
Vo 1948 godina se vode{e borba na Gramos. Dojdoa da n$
uni{tat. DAG se povle~e i na 26 avgust dojdovme na Vi~o.
Potoa trgnavme da udrime vo Lerin. Tri pati odevme za
Lerin, vtoriot pat me ranija kaj mesnosta Bela Voda.
Me lekuvaa vo Katlanovo, vo Vojvodina, vo Budimpe{ta.
Bidej}i bev vo bolnica, ne u~estvuvav vo poslednata
bitka za Lerin, poso~uva Mangova
se formirala Demokratskata armija
na Grcija. Naredbata bila ako vo nea
ima dvajca od isto semejstvo toga{
edniot da odi da se bori na Vi~o, a
drugiot na Gramos. Mangova trebalo da
odi na Gramos. Vo tekot na borbite vo
periodot od 1947 do januari 1948 godina zavr{ila za desetar i oficerska
{kola. Ovaa {kola, kako {to veli ovaa
èna-borec, zazela zna~ajno mesto vo
borbite i taa ne moèla da ja zavr{i
dokolku ne se istakne{ vo akciite protiv fa{istite.
Mangova objasnuva kako vo toa
vreme bila formirana i privremenata
Vlada na DAG, koja se borela protiv
fa{isti~kata Vlada. Vo ramkite na DAG
se formirala i Demokratskata mladina
DELTAMI, koja bila primer za toa kako
treba da se vojuva. Tie bile prvi na
frontot, a taa rakovodela so eden vod
od mladinata.
POHOD
Nekoga{nata partizanka se potsetuva i na momentite koga doznala za toa
kako bil zaklan nejziniot brat.
“Majka mi bila vo ~ar{ijata, odnosno vo po{tata za da isprati hrana za
tatko mi koj be{e v zatvor. Vo ~ar{ijata
zdogledala dete koe noselo ne{to vo
kutija, a po nego odele lu|e koi izvikuvale - àlni Mango. Vsu{nost, vo kutijata bila glavata na brat mi. Majka mi
istr~ala i posakala da ja dobie negovata glava, no tie ja isturkale udiraj}i
ja. Taka, eve nie nikoga{ i ne doznavme
kade e ostanato teloto na brat mi. Za
negovata smrt me informiraa vo {tabot
na DAG. Drugarite na brat mi napi{ale
pismo koe go adresirale do sestrata
na herojot. Koga me povikaa vo [tabot,
pla~ev, no me karaa i mi velea deka
jas sum partizanka i ne treba solzi
da ronam. Brat mi ima{e i devojka, a
mojata vnuka, negovata }erka, se rodi
posmrtno”.
Vo tekot na borbite mladinskata
brigada se soedinila so edna druga
brigada-bataljon, i zaedno trebalo da odat do Rumeli za da gi zemat
nevooruènite od Gramos.
“Pohodot trae{e ~etiri meseci, a ni
dadoa za jadewe samo edno lep~e. Pove}eto zaginaa, ima{e raneti. Kaj mesnosta Elasona, na planinata Marbej i mene
me ranija. Vo 1948 godina se vode{e
borba na Gramos. Dojdoa da n$ uni{tat.
DAG se povle~e i na 26 avgust dojdovme
na Vi~o. Potoa trgnavme da udrime vo
Lerin. Tri pati odevme za Lerin, vtoriot pat me ranija kaj mesnosta Bela Voda.
Me lekuvaa vo Katlanovo, vo Vojvodina,
vo Budimpe{ta. Bidej}i bev vo bolnica, ne u~estvuvav vo poslednata bitka
za Lerin”, poso~uva Mangova.
“[to dobiv od vojnata - se pra{uva
taa i odgovara - Dva pati raneta, odzemeno i moeto i bogatstvoto od mojot
soprug. Ostanav vdovica. I mojot soprug, poradi ranite dobieni vo vojnata,
po~ina vo bolnicata vo Budimpe{ta.
Sama go odgledav na{iot sin”.
17
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
dragan \akonovski - [pato
Portret
muzi^ki genij na makedonija
Makedoncite odli~no peat i svirat, a nekoi
imaat isklu~itelni, svetski vrednosti - takov muzi~ki genij e Dragan \akonovski - [pato,
~ovek so apsoluten sluh, koj se posveti da sozdade makedonski muzi~ki stil i so stotici
prvoklasni dela ostana vo na{ite srca
D-r Kiril Temkov
O
vaa prolet se napolni 80
godini od ra|aweto na edna
fina i zna~ajna tvore~ka
li~nost na Makedonija. Dragan \akonovski - [pato e roden vo Skopje
na 11 mart 1931 godina, no n$napu{ti
rano, u{te vo januari 1987 godina, so
isklu~itelno delo i so vlijanie koe i
denes e vidlivo i go cenime isto tolku,
duri u{te pove}e otkolku koga be{e
ìv, a i toga{ site go smetaa za na{
najgolem muzi~ki majstor. Pravilno e
nacijata koja gi ceni svoite heroi i
sozdava~i da gi slavi. Zatoa e mo{ne
ubavo {to Dru{tvoto na kompozitorite
na Makedonija so pretsedatelot Marko
Kolovski go odbeleà imeto i deloto na
ovoj na{ svira~, kompozitor, dirigent
i aranèr. Na po~etokot na Denovite na
makedonskata muzika, edna golema manifestacija, koja sekoja godina stanuva
s$pozna~ajna za makedonskata kultura,
be{e promovirana prekrasnata kniga
“Dragan \akonovski - [pato - Muzi~ka
legenda” od muzi~arot i muzikologot
Van~o Dimitrov, koj sorabotuva{e so
[pato. So golema qubov i blagodarnost za pomo{ta vo tvoreweto, na 300
stranici so mnogu fotografii avtorot gi opi{a ìvotot, tvore{tvoto i
umetni~kite dostreli na \akonovski, a
prisobra i izjavi od mnogu sovremenici i prijateli na [pato, kako i brojni
dokumenti i fotografii, so {to knigata ima i literatura i nau~na vrednost.
Istata ve~er, sostaveniot orkestar gi
svire{e kompoziciite na \akonovski,
a publikata vo prepolnetata sala na
Makedonskata opera i balet uìva{e vo
mo}ta na [pato da oblikuva vol{ebni
tonovi.
Istorijata na [pato e interesna
i mo{ne bogata. Poteknuva od muzi~ko
semejstvo. Tatko mu Boris bil univerzalen muzi~ar, duri go narekuvale najdo-
18
bar svira~ na mandolina na Balkanot.
U~estvuval vo osnovaweto na Makedonskata filharmonija. Brat mu Hari bil
prva violina na Makedonskata filharmonija, a potoa taa visoka muzi~ka
dol`nost ja izvr{uval vo Finska. Majka mu bila Avstrijanka, koja tatko mu ja
sretnal na studiite vo Viena, kade {to
i taa studirala peewe. Maliot [pato
po~nal da sviri violina, se raduval
na kupenata harmonika, nekolku godini
ìveel od svirewe tapani, jas go sakav
kako svira~ na bas, oblikuval zvuk i
na drugi instrumenti, kako truba, a so
pijanoto im daval ukaùvawa na ~lenovite na orkestarot. Prv nastapil
na slobodnoto makedonsko radio - so
tatko mu i brat mu zaedno prvi svirele
na Radio Skopje na 14 noemvri 1944
godina, den po osloboduvaweto na gradot. U~estvuval redovno vo direktnite radio emisii s$do sredinata na
1950-tite, koga i kaj nas stignaa magnetofoni, pa muzikata moè{e da se
snimi i da se povtoruva. Nastapuval vo
mnogu sostavi, na primer vo poznatiot
zabaven orkestar na Domot na milicijata, ili vo drugi, na toga{ pro~uenite
skopski igranki. Bil osnova~ na prviot
zabaven sekstet, pa potoa na zabavniot
orkestar zboruvaat za novi ne{ta - za
prirodata, za patuvawata, za sre}nata
ili nesre}nata qubov, za po~etocite i
krajevite. [pato moè{e da zamine od
svetot so mirna sovest, negovoto barawe
da sozdade Tradicija vrodi plod, taa e
prisutna ne samo vo negoviot so~uvan
opus, tuku moè da se po~uvstvuva vo
tvore{tvoto na niza mladi makedonski
kompozitori i izveduva~i, a postojano
odeknuva vo nas kako parametar, ne so
koj ja merime vrednosta na izvedbite,
tuku kako inspiracija da go doìveeme
najubavoto.
[pato tvore{e vo sekoj aspekt na
muzikata, no ogromen trud i rezultat
dade za aranìraweto, za podgotvuvaweto noti za izvedba. Toa zna~e{e i
izbor na kompozicija, i opredeluvawe
stil, i pokaùvawe najdobro tempo, i
anga`man sekoj od izveduva~ite da go
dade najdobroto od sebe. Toj be{e takov, im pomaga{e na site koi imaat talent i gi tera{e da se usovr{uvaat, za
izvedbata da bide kvalitetna. Toj be{e
i muzi~ki maestro i majstor na zanaetot, nepopustliv, najnapred kon sebe (no
so razbirawe na se~ii dostreli), taka
{to negovite podgotovki bea primer za
najdobroto mo`no {to moè{e da bide
dadeno vo toj period na skromni znaewa
i slabi poznavawa na svetskite trendovi. Samiot [pato od stranskite radio
stanici ili od filmovite simnuva{e
muzika i vedna{ ja adaptira{e za
izvedba. Legendarni se se}avawata na
negovite kolegi deka so samo nekolku
slu{awa moèl da reproducira i najpoznati svetski dela - gi ima simnato
notite od celiot toga{ pro~uen film
“Bal na voda”, vo koj svirea orkestrite
na Kasavier Kugat i na truba~ot Hari
Xejms.
Osnovata za takvata mo} na [pato
bea ne samo negovata silna volja i
upornost, tuku i apsolutniot sluh. Toj
znae{e da prepoznae sekoj ton i intonacija vo sekoja izvedba i vo sekoj
orkestar. Negovite orkestracii bea
Portret
napraveni vrz osnova na toj talent, toj
za sekoj instrument gi pi{uva{e usoglaseno notite za pravilna izvedba.
Go po~ituvaat nasekade vo stara Jugoslavija (nikoga{ ne bil na pat vo stranstvo) i go smetaa ramen na najsposobnite, a nekoi go istaknuvaa kako prv i
najdobar. Nie denes gi svirime negovite aran`mani na popularnite makedonski pesni {to toj gi ima napraveno
za Qubqanskoto radio. Vo knigata na
Dimitrov ima opi{ano stotici vakvi
nastani i golemi muzi~ki potfati na
[pato.
Posebno be{e poznata negovata qubov za xezot, kade visokite
izveduva~ki sposobnosti se povrzani
so slobodata na izvedbata. Nie ja
doìvuvavme kako muzika na slobodata,
[pato kako briljanten nov muzi~ki
izraz, kogo toj uìva{e da go sviri i
razviva. Toj ja napi{a prvata makedonska xez kompozicija “Na igranka”, koja
i denes zvu~i sveò i povikuva na tanc,
a be{e ramna na poznatite orkestri na
Glen Miler i Kaunt Bejzi. Kompozicijata “Gara~a” e svetski zna~ajna. \akonovski go vode{e Tancoviot orkestar na
Radio Skopje so ambicija da sozdade
vrven orkestar i toa uspea - na sredbata na site jugoslovenski orkestri
na{iot sostav osvoi prvo mesto. Takov
dobar orkestar pomogna
da se sozdade
i vo [tip, pa i
tie so negovi
aran`mani
osvoija vtoro
mesto
na
sli~en
natprevar (denes
vo Makedonija,
za àl, nema
redoven xez
orkestar).
Site {to go
sakaa xezot kaj
nas se druèa
so [pato, gi
spodeluvaa
informaciite
i snimkite, a
[pato be{e
vistinski guru
- toj i mene me
nau~i da ja
razberam silata na golemiot
ârli Mingas,
koj se bore{e
i za najdobriot xez i za
slobodata na
Afroamerikancite. Toa
kulturno
i
socijalno
edinstvo na
~ove~kiot duh kaj nas go razviva{e
[pato. Vo xezot ima{e ubavi inovacii.
Kvartetot “Impulsi” (V. Siljanovska i
Marija \akonovska, èna na [pato, koja
mu rodi 4 deca, Ile Temkov i Van~o
Dimitrov, avtor na knigata za [pato)
ne e samo na{iot najdobar vokalen
ansambl, tuku so [pato razvija novi
na~ini na harmonisko peewe, so osoben
makedonski lirizam. Vo aran`manite
za Tancoviot orkestar
ima mnogu zna~ajni pridonesi. Koga pijanistot
Ilija Pejovski (koj ja
napi{a edinstvenata
makedonska
teoriska
kniga za xezot), inaku
prijatel na [pato, bil
na postdiplomski studii vo SAD, profesorot
predaval za nekoj nov
na~in na svirewe na
golemite orkestri. Pejovski rekol deka toa
ve}e go znae od [pato,
na {to profesorot
zabeleàl deka toa
mora da e genij.
Inaku, zaradi xezot
[pato go nema zavr{eno
muzi~koto
u~ili{te,
bidej}i socrealisti~kiot dogmatizam
ne go sakal xezot (iako e muzika na crnite i eden vid kulturen protest protiv buròazijata) i go isfrlile [pato
za{to sakal xez i na igrankite svirel
xez. No \akonovski ne be{e ideolo{ki
fanatik - toj saka{e da gi povrze xezot i zabavnata muzika, pa prave{e
orkestri so guda~i, vistinski revijalni sostavi, prvi kaj nas. Toa e negovata univerzalna qubov za muzikata
i za site muzi~ari, pome|u koi ima{e
prijateli od site nasoki.
Opusot na [pato e impresiven ima napi{ano 200 kompozicii, od koi
mnozina se me|u najpoznatite makedonski pesni i originalni xez kompozicii.
Ima napraveno preku 6.000 aran`mani
i natamu se otkrivaat u{te drugi. Rabotel od 4 nautro do no}ta, cel den, sekoj
den, bez prestan, so fantasti~na brzina
i najgolem talent.
Na koncertot po povod ~estvuvaweto na [pato be{e sostaven revijalen
orkestar - tancov orkestar i guda~ki
orkestar. Gi vode{e maestro Kire Kostov, pro~uen mlad truba~ od orkestarot
na [pato, koj ja prodolùva negovata
dirigentska tradicija i predava xez i
vodi studentski orkestar na Fakultetot
za muzi~ki umetnosti. Nastapi i sinot
Martin \akonovski, svetski poznat basist. Be{e prekrasno da se ~ujat najubavite pesni od golemiot majstor i
xez izvedbite, koi zvu~at postojano vo
na{ite du{i, a ponekoga{ i ne znaeme
deka se od [pato. Takvi bleskavi uspesi postigna samiot \akonovski u{te
vo 1956 godina so koncertot vo stariot
teatar i vo 1959 godina so koncertot vo
Oficerskiot dom. U{te od toa vreme na
skudni znaewa i mali vrski so svetot,
koga se sozdava{e na{ata moderna,
[pato svire{e kako najdobrite svetski
muzi~ari. Takov be{e muzi~kiot genij
na [pato.
[pato so “Impulsi”
19
Kultura
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
"zlaten venec" na svp za
mateja matevski
A
kademik Mateja Matevski e
godina{en laureat na „Zlatniot venec” na „Stru{kite
ve~eri na poezijata”, a po Blaè Koneski vo 1981-ta, toj e vtoriot makedonski
poet {to go dobiva Zlatniot venec.
Mateja Matevski na makedonskata i
svetskata literaturna javnost i e poznat
kako poet, literaturen i teatarski
kriti~ar, eseist i preveduva~. Roden
e na 13 mart 1929 godina vo Istanbul.
Studiral vo Skopje kade diplomiral
na Filozofskiot fakultet na grupata
makedonski jazik i jugoslovenska literatura. Po zavr{uvaweto na studiite
rabotel kako novinar vo makedonskata
radio televizija, kade bil
producent na literaturno
kulturnata programa, a
podocna stanuva glaven
producent i direktor na
Radio televizija Skopje.
Izvesen period bil pretsedatel na Republi~kata
komisija za kulturni vrski so stranstvo i ~len
na pretsedatelstvoto na
SR Makedonija, kako i
urednik na literaturnite
spisanija: „Mlada literatura” i „Razgledi” i
na izdava~kata ku}a „Ko~o
Racin”. Akademik Matevski vo eden mandat be{e
pretsedatel na Makedonskiot PEN centar i na
sovetot na „Stru{kite
ve~eri na poezijata”,
„Racinovi sredbi”, na
„Ohridsko leto” itn. Osnova~ e na
nekolku dru{tva, ~len na MANU od 1979
godina i dobitnik na brojni nacionalni i me|unarodni literaturni nagradi.
Po povod dodelenoto priznanie, akademik Mateja Matevski ja upati slednava poraka: „Da se bide vo Struga i so
Struga za mene be{e otsekoga{ golema
vozbuda i radost, nepovtorlivo ~uvstvo
{to voop{to moè da go ispolni poetot i ~ovekot. U~esnik od osnovaweto
na „Stru{kite ve~eri na poezijata” so
prvata generacija makedonski poeti, so
moite vrsnici i sovremenici na prvite
glasovi na na{ata prerodba-U~itelot
Dimitrija i Prviot liri~ar na makedonski jazik-Konstantin Miladinov, go
izodev zaedno so niv nivnoto polovina
stoletie. Vozbudata od zborovite na
20
stoticite i iljadi poeti {to gi ozarija
od Mostovite ohridskite i stru{kite
bregovi, ne ispolnuva{e od godina
vo godina i ne oblagoroduva{e i nas
i svetot so svoeto dlaboko ~uvstvo za
ubavina, dobrina i ~ove~nost. êst i
golema privilegija be{e za generaciite
poeti na ova „sma~kano pleme” kako {to
pee{e i taguva{e na{iot venconosec
Blaè Koneski, pleme {to minuvalo i
u{te minuva niz bolni premreìwa
i na site „plemiwa” na na{ava mala
Makedonija, slavej}i ja poezijata, so
nea kako so edinstven klu~ i oru`je
na poetot, da gi otvaraat granicite na
golemiot svet, za site sozdateli na pes-
nata, za site razli~nosti na narodite
i zemjite, na jazicite i poetikite vo
~ie jadro se vgradeni vo trajno edinstvo estetikata, etikata i ~ove{tinata.
Tokmu takviot poriv ovozmoì maliot
i skromen sobir na makedonskite i na
drugi poeti od toga{na Jugoslavija,
odràn vo Struga vo 1961 godina, ve}e vo 1964 godina da gi otvori prv zatvoranite i trevo`ni balkanski granici, za da stane potoa sredi{te vo koe se
sobiraat glasovite na kontinentite na
seta planeta vo golemo bratstvo na poezijata. Struga, prodolùva Matevski, i
samata pove}ejazi~na i multikulturna,
ve~erite na poezijata, kosmopolitski i
univerzalni po duh, so qubov i po~it
kon sekoj glas i zbor {to iskaùvaj}i
se sebesi go iskaùva bitieto na svo-
jot jazik, narod i na zaedni~koto vo
~ovekot, i poetite so svojot senzibilitet, so soni{tata na svojata verba vo
osamnatiot zbor, vo sovladuvaweto na
samotata i bolot, vo odbrana od zloto
vo ~ovekot i od ~ovekot vo vremevo
zovrieno od sprotivnosti i ugrozi, vo
peeweto za ìvotot nasproti ni{toto,
mu gi ispra}aa i ispra}aat na ovoj svet
blagorodnite poraki od soni{ta i
nade`.
Za mene, podvle~e Matevski, i za
site poezijata i Struga bea i se na{ ostvaruvan son i stvarnost, barem vo onie
nekolku dena, zagledani vo idninata, vo
idninata na poezijata, na na{ata i na
~ovekot. Sre}en sum {to
zaedno so tolku mnogu
u~iteli, sovremenici i
prijateli {to sive ovie
godini so svoite stihovi
ja po~estuvaa i gi ~este{e
Struga, go sonuvav i ostvaruvav, i moàm da re~am
so radost deka go issonuvav toj ubav son.
Pred polovina stoletie, zavr{uva Matevski,
tuka vo Struga, bevme
ozareni od Konstantinovata nostalgi~na zora
{to ja „greit du{ata” i
od svetlinata na mugrata,
na me~taenata Racinova
posestrima. Taa svetlina i denes bleska. Ova
e za mene sve~en mig na
srde~na blagodarnost za
ukaànata ~est od moite
kolegi makedonski poeti i od poezijata
~ij skromen del ja imam sre}ata da bidam. Da si posakame nam i na site posveteni na zavlekot na poetskiot zbor,
Stru{kite ve~eri da prodolàt po svojot pat na ubavinata zagledani vo sonceto na poezijata {to izgreva i nikoga{
ne zao|a”.
Najstarata kulturna manifestacija vo zemjava, poetskiot festival
„Stru{ki ve~eri na poezijata” godinava odbeleùva 50 godini postoewe
i po toj povod organizatorite predvidele bogata programa i u~estvo na site
ìvi dosega{ni laureati na nagradata
„Zlaten venec” na SVP, rekonstrukcija
na Domot na bra}ata Miladinovci i
brojni luksuzni izdanija.
BRANISLAV STANKOVI], NAU^NIK
Nauka
ODGLEDUVA^ NA ROZI VO VSELENATA
od radarot. Imam isprateno i pre~ekano
nekolku vselenski
misii koi nosea
kontejneri so eksperimentite {to gi
pravevme jas i mojot
tim vo laboratoriite vo Viskonsin, i
vestite {to stignaa
za Kolumbija navestuvaa katastrofa”,
raskaùva Stankovi}
kogo go sretnavme vo
Skopje kako ameriBranislav vo NASA
kanski stipendist
i
profesor
na
Pravniot fakultet na
Ako namesto agrokultura, na „Gugl”
Amerikan kolex.
go vpi{ete po gre{ka zborot astrokulRozata uspea da gi preìvee ustura, nema da naidete na voobi~aenata lovite na mikrogravitacijata vo vseblokada. Naprotiv, }e otkriete cel lenata, no ona {to toj i negoviot tim
spektar na impresivni podatoci za nau~nici sakale da go utvrdat e dali
amerikanskiot nau~nik so makedonsko nastapile promeni vo nejziniot mipoteklo, Bratislav Stankovi}. Odg- ris po prestojot gore „vo yvezdite”, vo
leduva~ na rozi vo vselenata - bi bil Me|unarodnata vselenska stanica.
najsoodvetniot opis za negovata nau~na
Celta na takvite eksperimenti na
rabota.
NASA e blagorodna: odgleduvawe na
Denot 1 fevruari 2003 godina, koga rastenija sekade - od Mese~inata do
se slu~i ta`niot planetaren spektakl na Mars. Timot na Stankovi} uspea da odraspad na vselenskiot brod „Kolumbi- gleda soja vo mikrogravitaciskite usja” nad Teksas - e pojdoven podatok za lovi na vselenata i pove}e plevelski
opisot na makedonskiot Amerikanec rastenija. „Gi podgotvuvavme rasteniBratislav Stankovi}. „So kolegata Rob jata na zemja, gi stavavme vo kontejneri
Maers ~ekavme vo centarot ’Kenedi’ za i pred sekoe poletuvawe na vselenski
vselenski istraùvawa vo Florida brod se upatuvavme kon vselenskiot
da se prizemji ’Kolumbija‘ od svojata centar ’Kenedi‘ na Florida da gi prevselenska misija. Bevme vozbudeni dademe za pat kon yvezdite. Uslovite za
zatoa {to vo ’Kolumbija‘ ima{e ne{to nivno vireewe, dotur na voda, svetlina,
dragoceno za nas. Minijaturna crvena hranlivi materii, gi nabquduvavme
roza koja prethodno ja imavme prateno i komanduvavme od laboratorijata vo
vo vselenata za da eksperimentirame Medison, Viskonsin. Pred sekoe sleso tamo{nite uslovi za odgleduvawe na tuvawe na vselenskiot brod povtorno
rastenija”, veli Stankovi}.
patuvavme za Florida kade ni bea preNo crvenata roza, osmiot patnik vo davani nazad kontejnerite so rastenija
„Kolumbija” koja be{e upravuvana od za natamo{ni ispituvawa”, veli Stanksedum~lena posada, nikoga{ ne pris- ovi}.
tigna vo racete na nau~nicite. EksEksperimentot se isplate{e, reperimentot na Bratislav, koj e toga{ zultatite se pove}e od ohrabruva~ki.
vode~ki nau~nik vo Centarot za vsel- „Moè da se odgleduvaat rastenija vo
enska avtomatika i robotika vo Viskon- yvezdite, veli toj. Za istraùvawata
sin, sponzoriran od istraùva~kiot NASA selektira{e dvanaeset primeroci
centar na NASA kako proekt za „komer- na zemjodelski kulturi me|u koi domacijalizacija na vselenata”, zavr{i na ti, piperki, spana}, morkov, nane, soja
tloto na Teksas zaedno so ostatocite od i bosilek. Tragedijata na „Kolumbija”
padnatiot vselenski brod. Osven roza- ozna~i kraj na eksperimentot koj se
ta, vo kontejnerite ima{e i steblenca odviva{e nekolku godini nanazad, no
zrna od uspe{no odgledana soja.
rezultatite se herojski za ~ove{tvoto.
„Znaev deka ne{to ne e vo red so
Spisanieto „Viskonsin inèner”
’Kolumbija‘ bidej}i javija deka pokraj go nare~e Stankovi} nau~nik od svetska
zagubenata radiovrska go izgubile i klasa. Magazinot „Gergoq” od Viskon-
sin raskaà storija za nego, opi{uvaj}i deka e „do kolena zacapan” vo
vselenskite eksperimenti na NASA.
Astronautot Xim Vos, predavaj}i mu go
po prizemjuvaweto na vselenskiot brod
kontejnerot so uspe{no odgledana zemjodelska kultura, mu prika~i liv~e so
poraka: „Uìvav vo rabotata na tvojot
eksperiment”.
Pravnite nauki vo oblasta na patentite, pokraj istraùva~kata rabota na
poleto na molekularnata biologija, mu
stana vtora profesija na Stankovi} vo
SAD otkako vo 1990 po zavr{uvaweto na
studiite po agronomija na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje i magistraturata
vo Novi Sad, zaminuva na doktorski studii vo SAD.
Ottamu, po uspe{nata kariera vo
oblasta na naukata, toj se vrati na
privremena rabota ovde, kako amerikanski dràvjanin. Se’ u{te se prilagoduva na politi~kata, ekonomskata i
osobeno na nau~nata klima vo negoviot
roden grad Skopje. Prisposobuvaweto
e mnogu te{ko, birokratskite blokadi
se ogromni. Na pokana na pretsedatelot \orge Ivanov, se vklu~i vo negoviot
sovetni~ki tim vo oblasta na naukata i
tehnologijata.
Stankovi} go raskaà svoeto iskustvo na Fakultetot za zemjodelski nauki
vo Skopje. Odràl mnogubrojni prezentacii i niz univerzitetite vo SAD kade
{to poradi unikatnosta na eksperimentot dobi tretman na yvezda od koja
se bara{e da dava avtogrami.
Od studentite duri dobi i pra{awe
kako izgleda spejs {atlot niz koj se
pro{eta dodeka letaloto stoelo na lansirna rampa. Imal retka privilegija
da se iska~i do pilotskata kabina, so
lift, bidej}i operativniot del na orbiterot se nao|a, veli, najgore.
Dodeka ni raskaùva{e za vselenskite eksperimenti Bratislav mora{e
da pobara od kafe-restoranot na Amerikan kolex da bide sti{ana muzikata,
kako {to re~e, za nekolku decibeli. No,
negovata uverenost deka natamo{noto
eksperimentirawe vo oblasta na komercijalizacijata na vselenata, }e
dovede do rezultati koi zna~at deka
~ove{tvoto ima rezervna planeta za
ìveewe, vsu{nost, zasluùva celosna
ti{ina i vnimanie. Ova e edna sovremena odiseja, koja se temeli vrz nau~no
dokaàni fakti.
Sowa Kramarska
21
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dijaspora
ratka sozovska docent na
germanski univerzitet
ponuda do{la sosem neo~ekuvano.
Za vreme na studiite eden profesor me pra{a dali moàm da bidam
asistent po predmetot voved vo germanskiot jazik, {to so radost go prifativ.
Naskoro magistrirav so dobra ocenka,
pa mi be{e ponuden doktorat, na kogo
momentno rabotam, paralelno i kako
nau~en sorabotnik”.
UÊWETO STRANSKI JAZICI KAKO
ZADOVOLSTVO
S
amo onoj koj kako malo dete
u~i stranski jazik, moè da
go vladee podocna na nivo na
maj~iniot jazik. Ovaa teza se potpira
na brojni studii i istraùvawa. No,
nastrana od trezveniot svet na naukata, postojat lu|e koi gi pobivaat
site teorii preku svojot talent za
jazici. Edna od niv e Ratka Sozovska
od Makedonija. Taa zapo~nala da u~i
germanski na 15 godini vo u~ili{te,
denes e docent za germanski kako
stranski jazik na Univerzitetot Zigen:
„Vo sekoj jazik postojat drugi o~i, za{to
sekoj jazik odgovara na drug mentalitet”,
pi{uva Herta Miler, nobelovkata za
literatura, koja toa go spoznala u{te
na 15 godini, koga zapo~nala da u~i romanski. I Makedonkata Ratka Sozovska
na ista vozrast zapo~nala da go gleda
svetot so o~ite na germanskiot jazik:
„Jazicite me odu{evuvaa u{te kako
dete, uìvav da gi slu{am lu|eto koga
zboruvaat na stranski jazik. Vo nekoj
moment mi se dopadna germanskiot, pa
zapo~nav so privatni ~asovi, potoa go
u~ev vo gimnazija, i na kraj re{iv da go
studiram”, raskaùva Sozovska.
OD BEBISITERKA DO DOCENT
Po prvite dve godini studii po
germanistika vo Skopje, posakala da go
22
zapoznae germanskiot na~in na ìvot
nastrana od knigite po gramatika. So 21
godina do{la vo Germanija, najprvo kako
bebisiterka. So pomo{ na semejstvotodoma}in razvila isten~eno ~uvstvo za
jazikot, dopolnuvaj}i go so vnimatelno
slu{awe i gledawe televizija. Ottoga{
pominaa deset godini. Denes Ratka na
svoite studenti im prepora~uva da go
ve`baat germanskiot preku sledewe na
radioto i televizijata. Taa ve}e dve godini predava germanski kako stranski
jazik na Univerzitetot vo Zigen, ~ija
Na~inot na koj Ratka Sozovska kako
vozrasna uspeala perfektno da go nau~i
germanskiot jazik e nau~no neobjasniv,
no nejziniot talent za jazici e primer
za studentite, na koi rado im dava soveti, koi tie znaat da gi cenat. Ratka na
univerzitetot vo Zigen studira i {panski:
„Mislam deka poznavaweto stranski
jazik mi pomaga i vo drugite jazici, vo
prenesuvaweto konstrukcii ili podobro razbirawe. Nikoga{ ne me napu{ta
zadovolstvoto za u~ewe drugi jazici”,
objasnuva Ratka, koja momentno u~i i
holandski i portugalski, a ve}e zboruva i srpski, angliski i gr~ki.
Kako poliglot, Ratka srede Germanija nao|a prijateli od cel svet, no mnogu
i’ nedostasuva semejstvoto od Makedonija. Zatoa najmalku dvapati godi{no
patuva vo Skopje. Tamu moè isto taka da
vr{i istraùvawa za svojata doktorska
rabota, za{to nejziniot maj~in jazik i’
sluì kako baza za jazi~na sporedba so
germanskiot jazik
Dijaspora
Ivica êlikovi}
Sijari}, Alija Kadri}, Dejv Friedman, Kristina Boìnovska, Liljana
Ivanovska, Suzana \oru{evska, Rumena
Pupavac, Slavka Mladenovska, Tome Veljanovski i Ivica êlikovi}.
Gostin od Makedonija ovojpat be{e
istaknatiot poet i literturen kriti~ar
Branko Cvetkoski, koj od pred izvesno
vreme e nazna~en za direktor na Gradskata biblioteka „Bra}a Miladinovci”
vo Skopje. Zablagodaruvaj}i se na pokanata i mo`nosta da u~estvuva vo programata, Branko Cvetkoski re~e deka
Kralson (koja ne be{e prisutna na
sve~enosta), Reza Talebi od ABF, kako
i dvajca poznati makedonski aktivisti
od Malme, Simeon Zendelov i Ta{e Stojanovski. So odluka na godi{noto sobranie na MS, od godinava za po~esen
~len na MS, po funkcija, se proglasuva
i makedonskiot ambasador vo [vedska.
Plaketite za po~esno ~lenstvo na ambasadorot Kire Ilioski i na ostanatite gorespomeanti po~esni ~lenovi
im gi vra~i pretsedatelot na MS, Jovan
Boìnovski.
den na makedonskata
poezija vo [vedska
N
a 26 mart godinava, vo prostoriite na makedonskoto
dru{tvo „Goce Del~ev” vo
Geteborg, se odrà 21. po red kulturna
manifestacija Den na makedonskata poezija vo [vedska, koja sekoja godina se
odviva pod pokrovitelstvo na Makedonskiot sojuz.
Na otvoraweto na manifestacijata
pred prisutnite se obrati makedonskiot ambasador vo [vedska, Kire Ilioski, koj, prenesuvaj}i go pozdravot od
ministerkata za kultura na RM, Elizabeta Kan~eska-Milevska, me|u drugoto,
naglasi deka “ovaa manifestacija e
odli~na mo`nost preku poetskiot zbor
na poetite od razni nacionalnosti, od
razni gradovi vo [vedska, da se prenese
su{tinskata poraka na umetnosta i poezijata, da se pretstavi dolgove~nosta
i ubavinata na pi{aniot zbor, vo koj se
prepletuvaat porakite za va`nosta na
prijatelstvoto i razbiraweto”.
Voedno, re~e amabasadorot Ilioski,
ova e ubava mo`nost za prodlabo~uvawe
na sorabotkata me|u na{ite dràvi,
Makedonija i [vedska.
Vo ramkite na programata na manifestacijata, edinstvena od takov vid
vo redovite na makedonskata dijaspora vo Zapadna Evropa, koja lani go
odbeleà svojot 20-godi{en jubilej,
nastapija dvaesetina avtori. Ima{e
u~esnici, koi u~estvuvale vo poetskite ~itawa u{te od samite po~etoci
na manifestacijata, kako i avtori koi
godinava za prvpat pro~itaa svoi stihovi. Pred publikata so svoi stihovi
se pretstavija: Bor~e Andovski, Najdo
Georgievski, Hasan [abovi}, Cvetan
Sokoleski, Aleksandra Aner, Liljana
Stoilkovska-Andovska, Tereza [alevska-Mir~eva, Osten Hanson, Arif [ela,
Bibi Trtiwak, Meho Barakovi}, Ragip
bibliotekata „Bra}a Miladinovci” i
knigoizdatelstvoto „Makavej” }e doniraat po 1000 knigi kako pridones kon
zbogatuvawe na fondot na bibliotekata
na dru{tvoto „Goce Del~ev” vo Geteborg. Inaku vo tekt na nekolkudnevniot
prestoj, Cvetkoski ostvari sredba i so
rakovodstvoto na Gradskata biblioteka
vo Geteborg, pri {to be{e razgovarano za pokrenuvawe nekoi zaedni~ki
proekti i otpo~nuvawe sorabotka me|u
centralnite gradski biblioteki vo
Skopje i Geteborg.
Vo ramkite na programata na
godina{nata poetska manifestcaija
se odrà i prigodna sve~enost vo
~ii ramki bea dodeleni plaketi na
novonazna~enite po~esni ~lenovi na
Makedonskiot sojuz vo [vedska, koi
dobija takvo priznanie za svojot pove}
egodi{en pridones za unapreduvawe na
dejnosta vo ramkite na makedonskata
zaednica vo [vedska i jaknewe na kontaktite i sorabotkata me|u [vedska
i Makedonija. Toa se: prateni~kata vo
{vedskiot Parlament-Riksdag, Gunila
Me|u prisutnite bea i dvajca porano nazna~eni po~esni ~lenovi, Kire
Klenkovski i Bo Mevander.
Jovan Boìnovski isto taka
informira{e deka naskoro }e se odrì
osnova~ko sobranie za formirawe na
Makedonsko potesko dru{tvo vo sostavot na Makedonskiot sojuz. So toa }e se
ozna~i kontinuitetot vo natamo{noto
postoewe na Denovite na makedonskata
poezija vo [vedska i voedno manifestacijata }e mi bide direktno ponudena
na samite poeti da se griàt okolu nejzinata idnina. Se o~ekuva Makedonskoto
potesko dru{tvo da se zaloì za intenzivirawe na naporite vo oblasta na prevodnata literatura i pro{iruvaweto
na makedonsko-{vedskata sorabotka na
knièven plan.
Godina{nata poetska manifestacija vo prostoriite na dru{tvoto „Goce
Del~ev” mina vo prijatna atmosfera,
a brojnata publika, osven poetskoto
~itawe, so vnimanie go prosledi i nastapot na folklornata i horskata sekcija pri dru{tvoto doma}in.
Mekedonski poeti vo [vedska
23
Makedonija
Objektiv
ilustrirana revija za iselenicite od
10 najuspe{ni makedonski menaxerki za 2010 godina
Najdobar promotor na Makedonija 2010
Roman na godinata za 2010
Me|unaroden den na Romite
24
Objektiv
Pretsedatelot Ivanov so Baroso i File vo vila “Biljana” - Ohrid
Pretsedatelot me|u Makedoncite vo Budimpe{ta - Ungarija
25
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Objektiv
Kongres na LDP
Spogodba na olimpiskite komiteti na Makedonija i Rusija
Ambasadorite na RM zasadja drv
Objektiv
Prijatelska sredba
Branitelite na Makedonija vo Hag
vca na Vodno 2011
Premierot Gruevski so muslimanskite lideri od Balkanot
27
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Objektiv
Vienski bal vo Skopje 2011
N.E. Filip Riker so soprugata
Pretsedatelot na MIM Ivan Xo Petreski so soprugata
Objektiv
Aprilijada 2011
Saem na detska kniga
“Babini igri” so prva nagrada vo Moskva za Makedonija vo 2011 godina
29
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Intervju
d-r lidija robeva ûkovska, hemiâr konzervator
erimiite ûvari na
makedonskoto zografstvo
Vera Stoj~evska Anti}
Na 23 mart se slu~i interesnata
odbrana na Va{ata doktorska teza
“Erminiite i makedonskata zografska tradicija”. Dali ovoj interesen
predizvik be{e va{ izbor i afinitet ili dojde po drug pat?
Idejata za izrabotka na doktorskata
teza, tokmu na ovaa tema, vo koja e daden
studiozen pristap kon istraùvaweto na
tehnolo{kiot del od Makedonskite Erminii se dolì na moeto dolgogodi{no
rabotno iskustvo vo sferata na kulturnoto nasledstvo.
Pred sè so moeto vrabotuvawe
kako hemi~ar vo Republi~kiot zavod
za za{tita na spomenicite na kulturata, a sega Nacionalen Konzervatorski Centar, se soo~iv so problematika
koja e tesno povrzana so ispituvaweto na kulturnite dobra, so potesna
specijaliziranost na fresko ìvopis od sakralnite spomenici. Vo ovaa
smisla, predmet na moeto neposredno
istraùvawe se materijalite, ìvopisnite paleti, slikarskite tehniki,
degradacionite procesi na kulturno
istoriskite spomenici i sli~no,
odnosno seto ona {to e vo ramkite na
edni konzervatorski istraùvawa. Pa
taka, za da dadam odgovor na postavenite barawa, be{e neophodno da steknam
soznanija za tradicionalnite materijali i tehniki koi bile upotrebuvani
od lokalnite majstori vo svoevidniot
zanaet. Osnovni pi{ani izvori koi go
otslikuvaat tradicionalniot zanaet se
vsu{nost slikarskite prira~nici t.e.
erminiite, koi sluèle kako edna od
30
Osnovni pi{ani izvori koi go otslikuvaat
tradicionalniot zanaet se vsu{nost slikarskite prira~nici t.e. erminiite, koi sluèle
kako edna od osnovnite alatki na slikarskite
majstori, bidej}i tie sodràt upatstva ili
pravila za slikawe vo sakralnata umetnost. Vo
erminiite postojat dve tematski sodrìni:
ikonografija i tehnologija. Ikonografskata
sodrìna vo erminiite dosega bila predmet na
istraùvawe, no ne i tehnologijata
osnovnite alatki na slikarskite majstori, bidej}i tie sodràt upatstva ili
pravila za slikawe vo sakralnata umetnost. Vo erminiite postojat dve tematski
sodrìni: ikonografija i tehnologija.
Ikonografskata sodrìna vo erminiite dosega bila predmet na istraùvawe,
no ne i tehnologijata. Ottuka proizleze i mojot interes, poto~no predizvik,
za analiza na tehni~ko-tehnolo{kite
upatstva bidej}i tie gi otkrivaat receptite i hemiskite procesi preku koi
se proizveduvale odredeni materijali
(boi, lepaci, lakovi i dr.), koi bile koristeni vo zografskiot zanaet.
Vie odbravte interesna struka
i nau~en predizvik. [to posebno kon
niv ve privle~e?
Jas bi rekla deka glaven predizvik be{e obidot da se napravi soedinuvawe na tradicijata i naukata,
odnosno oblagoroduvawe na steknatite
soznanija za tradicionalniot slikarski zanaet, vrz osnova na erminiite,
so nau~ni soznanija od domenot na
fizikata i hemijata. So drugi zborovi,
upatstvata za rabota, sovetite ili preporakite koi se navedeni vo tematski
slikarskata srednovekovna kni`nina
se osnovaat isklu~ivo na iskustvata
koi se steknuvani vo tekot na istorijata. Istite se prenesuvale od generacija
na generacija i se nadgraduvale so novi
iskustveni soznanija. Mojot predizvik
be{e tokmu vo ovoj del, kako hemi~ar da
stvoto. Smetam deka
treba da se naglasi
deka najgolem del
od upatstvata se
odnesuvaat
na
ikonopisnata tehnika,
nasproti
fresko ìvopisot,
a nivniot redosled e soglasno
metodologijata
na rabotata. Ovoj
fakt
poso~uva
deka makedonskite
zografi bile skoncentrirani
kon
ikonopisniot zanaet {to najverojatno se dolì na
istaknatiot kult
na narodot kon
ikonata.
Od {irokoto
pole na istorijata na umetnostite {to drugo
posebno vi e interesno?
gi analiziram tehnolo{kite postapki
koi gi praktikuvale samite makedonski
zografi i za koi istovremeno imame
nasledeno pi{ani svedo{tva.
Od druga strana, eksperimentalnite
istraùvawa preku koi se otkrivaat
materijalite koi se integralen del
na eden kulturno istoriski spomenik pretstavuva osobeno zadovolstvo
vo rabotata. Osobeno {to seta taa
istraùva~ka aktivnost ima aplikativna cel, na primer, karakterizacija na
odredena ìvopisnata paleta, identifikacija na avtorstvo, hronologija na
izvedba, kako i pojdovna osnovna vrz
koja se temelat podocne`nite konzervatorsko restavratorski proceduri.
Vo
princip
site istraùvawa
koi se vo ramkite
na arheometrijata,
{to
pretstavuva
nau~na disciplina
koja gi obedinuva site istraùva~ki
aspekti na kulturnoto nasledstvo se
za mene interesni. Tuka se vklu~eni
istraùvawata od istorijata na umetnosta, arheologijata, slikarstvoto,
konzervacijata, no i prirodnite nauki
- hemijata i fizikata, ~ij predmet na
interes se dvi`nite i nedvi`nite kulturni dobra: arheolo{ki naodi, keramika, tekstil, moneti i mnogu drugi
artefakti.
Intervju
Pokraj profesionalnata rabota
{to drugo prete`no ve preokupira,
kakov e ostanatiot del od denot bez
stru~niot i nau~niot del?
Ona {to e nadvor od ramkite na
mojata profesionalnost, no sepak vo
fokusot na mojot interes e folklorot
i makedonskata narodna tradicija.
Jas vsu{nost u{te kako dete sum gi
napravila prvite kontakti so folklorot. Imaj}i predvid deka moite
roditeli svoevremeno bile folklorni
igraorci, a mojot tatko e i koreograf
na narodni igri i ora, jas od sekoga{
sum bila vospituvana vo duhot na folklorot. Pa taka, sum bila i ~len na KUD
„Goce De~ev” - Skopje i sre}na sum {to
taa qubov kon folklorot po familijarna tradicija se prenesuva kon moite
deca koi ve}e se aktivni i iskusni igraorci. Neguvaweto na makedonskite
narodni pesni, prikazni, umotvorbi se
del od moeto sekojdnevie i sum najsre}
na koga imam prilika toa so nekogo da
go spodelam.
Va{i pra{awa i preokupacii?
Imaj}i predvid kolku e bitno i
zna~ajno na{eto makedonsko kulturno
nasledstvo, mojata zalo`ba e istoto
da bide istraùvano na dostoen na~in,
bidej}i smetam deka taka i zasluùva.
Hemiskata laboratorija pri Nacionalniot Konzervatorski Centar, kade
{to vsu{nost rabotam, e edinstvenata
registrirana laboratorija vo Makedonija ~ija osnovna dejnost e ispituvawe na kulturnoto nasledstvo. Od taa
pri~ina, mojata zalo`ba e taa da bide
opremena i ekipirana so soodvetni instrumentalni analiti~ki tehniki {to
}e pridonese vo istraùva~kata rabota
i afirmacijata na na{eto kulturno
nasledstvo {irum svetot.
Lidija Robeva ûkovska
Koi erminii bi gi izdvoile?
Dosega vo Makedonija se registrirani 16 erminii sozdadeni vo 19-tiot
vek. Od niv bi ja izdvoila najstarata
makedonska erminija naslovena kako
Erminija na Hriste Haxi Konstatinovi}
sozdadena 1818 godina i Erminijata na
Di~o Zograf od 1851 godina. Vo osnova
site makedonski erminii se slovenska
verzija na Erminijata na Dionisij od
Furna koja e napi{ana okolu 1730 godina na Sveta Gora. Ovie dve erminii gi
izdvojuvam bidej}i tie se celosno kompletirani so najgolem broj na upatstva
od oblasta na tehnologijata vo zograf-
31
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
@ivka xoj popovska
++389
makedonka uspe[en
advokat vo avstralija
Nina Kepeska
B
itol~ankata @ivka Xoj Popovska, koja so svoeto semejstvo so decenii ìvee
vo Avstralija, raboti kako uspe{en
advokat. Ubava, obrazovana, ambiciozna, uspe{na, no ednostavna èna,
Makedonka, koj po zavr{uvaweto na
dva fakulteti - za advokat i angliska
literatura, i se posvetuva na advokaturata, za ve}e deset godini da ima svoja
kancelarija vo najpresti`nata biznis
zona na Kolins ulicata vo srceto na
petmilionskiot Melburn. @ivka-Xoj
Popovska, 50 godi{nata Bitol~anka,
koja so svoeto semejstvo vo potraga po
podobar ìvot na pettiot kontinent
do{la na {estgodi{na vozrast, celoto
obrazovanie go steknuva vo Avstralija,
a dviè~kata sila na uspehot ja na{la
vo èlbata da im dokaè na nadmenite
Avstralijan~iwa, deka i lu|eto od drugite zemji i poniska klasa moàt da
stignat do vrvot na op{testvoto.
„Ima{e nekoja gordost vo mene,
{to sakav da isplivam od toa i da im
pokaàm ne samo deka znam i moàm da
bidam podobra od niv tuku so rabota i
so trud i }e bidam podobra. Toa be{e
eden àr {to gore{e vo mene {to da
sakav da uspeam. Znaev od male~ka, deka
ima samo eden na~in da uspeam ovde, a
toa e so fakultet, ne so pari, tuku so
znaewe i nauka, za da moè{ da stigne{
negde, deka toa go cenat mnogu ovde,
na zapad, i segde e taka, a posebno vo
Avstralija. Lekarite i advokatite se
na vrvot na piramidata na socijalnata
skala. Toa mi be{e jasno od mala, i od
vnatre ne{to me pottiknuva{e sama da
se boram”, veli Popovska.
32
Kako advokat. taa raboti so sloèni
kriminalni dela, razvodi, imotni delbi, no specijalnost i e imigraciskoto
pravo, za {to ima licenca, registrirana e na internet stranicata www.
themara.com, kako osnov za sovetuvawe i posreduvawe na strancite da
apliciraat i dobijat vizi za prestoj i
naseluvawe vo Avstralija. Klientite i
se od celiot svet, a ima i dosta Makedonci, za koi Avstralija s$ u{te e vetenata zemja.
„Sekoj slu~aj e mnogu razli~en i
mora za sekoja li~nost da znam to~no
{to struka ima, kakva profesija, pa
da znam kakva viza da i predloàm za
aplikacija. Nekoi voop{to ne treba da
se obidat, ako se mnogu stari. Za licata
nad 45 godini i da probaat samite da
dojdat preku Independent Skil Visa,
nema da moàt poradi vozrasta. Ako
si postar od 45 godini mora da najde{
firma vo Avstralija da te sponzorira
kako rabotnik. Od sponzoriranite
vizi, ima privremeni do ~etiri godini
ili postojani vizi. Ima mnogu raboti
ovde za {to lu|eto treba dobro da se
informiraat. Isto taka aplikantite
mora da go poloàt ispitot po Angliski
jazik. Ako s$ drugo e vo red, ima i drugi
raboti, na primer, poradi zdravstveni
problemi moè da ne te primat vo Avstralija, za da ne i bide{ na tovar na
dràvata.”
Popovska gi uìva site privilegii na nejzinata rabota, kako edna
od najrealiziranite biznis èni i
najpoznati Makedonki vo Avstralija.
„Na site mladi im prepora~uvam da go
rabotat ona {to go sakaat, ona {to im
leì vo srceto, na du{ata. Dvaesettina
godini rabotam kako advokat, za {to makotrpno u~ev, no sega imam mnogu pridobivki, se zarabotuvaat dosta pari,
na narodot moè{ da mu pomogne{ koga
e vo maka, a vo nas klientite gledaat
spasiteli. Se {to imam samata postignav. Smetam deka toa e golem uspeh. Bez
nikakvi vrski i pomo{, jas ne sum od
semejstvo na advokati, ili profesionalni lu|e, jas poteknuvam od obi~na
klasa, i golem uspeh e sama da se izbori{ i kako èna isto bez pomo{ od
nikogo.”
@ivka-Xoj Popovska e sre}na èna,
no ona {to i nedostasuva e qubovta kon
arhitekturata i modniot dizajn i najmnogu rodnata Makedonija, koja veli
i e vo srceto i samo tamu se ~uvstvuva
doma.
stefo nancu nagraden
so zlatno sonce
Na 1-vi april, na tradicionalnata
Makedonska trpeza {to ja organizira
Makedonskiot telefonski imenik za
dodeluvawe na nagradi za najvisoko
kulturno ostvaruvawe za 2010 godina
i najuspe{en makedonski biznis vo
Nov Juèn Vels, na dramskiot pisatel,
reìser i glumec Stefo Nancu mu be{e
dodelena presti`nata nagrada Makedonsko sonce za promovirawe na makedonskata kultura preku realizacija na
dramata “Mr. Balkan”.
Imeno, Stefo Nancu e poznat avstraliski, od makedonsko poteklo, dramski
pisatel, akter, producent i reìser koj
zad sebe ima pove}e od 30 godini akterska kariera. Dosega ima napi{ano
70 drami, reìrano nad 90 drami i
ima glumeno vo pove}e od 120 teatarski produkcii. Pred 20 godini go
formira negoviot Zeal Theatre preku
koj ima realizirano 45 orginalni
teatarski produkcii. Negovite dramski
produkcii pove}e pati se nagraduvani
kako vo Avstralija taka i vo Ungarija i
Kanada. Minatata godina vo dràvata
Viktorija negovata drama „Izgoreni” ja
dobi nagradata za najdobra produkcija
vo ovaa dràva. Isto taka nekoi od
negovite dramski dela se publikovani.
Inaku Stefo e reìser za Zeal Teatarot,
Sidnejskata teatarska kompanija i
Avstralisko makedonskiot teatar od
Sidnej.
Stefo e roden vo Wukastel od
roditeli koi poteknuvaat od Egejska
Makedonija koi kako deca begalci se
naselija vo Avstralija.
++389
33 godini mld
"grigor prliêv"
- sidnej
Vo obrazloènieto na nominacijata
za negovoto teatarsko ostvaruvawe se
spomna dekaStefo Nancu vo 2010 godina
ja prikaà dramata „Izgoren”(Burnt)
drama preku koja se prikaùva
tragedijata {to gi opfa}a farmerite
od dolgogodi{nata su{a vo Avstralija.
Ovaa drama za pribli`no dve godini
se prikaà 110 pati i privle~e pove}e
od 25000 gleda~i. Vo ovaa drama Stefo
se javuva kako avtor, reìser i glumec
a istata se postavi na scena od Zeal
Theatre.
Stefo isto taka zabeleà golem uspeh
so postavuvawe na scena na neodobrenata
biografija za Sidnej Leviathan od
John Birmingham. Vo negova dramska
adaptacija, na scena ja prikaà burnata
istorija na gradot Sidnej i procesot na
doseluvawe na iljadnici emigranti vo
eden dvesta godi{en period. Vo ovaa
mamutska prestava u~estvuvaa pove}
e od 300 akteri me|u koi i ~lenovite
na Avstralisko makedonskiot teatar
od Sidnej preku koi se prezentira
del od makedonskata kultura. Dramata
se prestavi od Sidnejskata teatarska
kompanija vo reìja i glavna uloga
na Stefo. Samo na dve prestavi
prisustvuvaa pove}e od 800 gleda~i.
Od ogromna va`nost za makedonskata
zaednica i voop{to za makedonskata
nacija be{e postavuvawe na scena na
dramata „Mr Balkan”, drama posvetena
na tragedijata na decata begalci od
Egejskiot del na Makedonija koi bea
prisilno izbrkani od svoite domovi
i naseluvani bez svoite roditeli
vo isto~noevropskite zemji posle
gra|anskata vojna vo Grcija. Kako
avtor i reìser Stefo uspea da ja
dolovi ìvotnata istorija na svoite
roditeli kako i istorijata na 30 iljadi
Makedon~ina – deca begalci. Dramata
se prikaà kako del od programata na
Refugee Week vo gradovite Sidnej,
Volongong, Kvinbijan, Melburn i Pert vo
produkcija na Avstralisko makedonskiot
teatar od Sidnej. Se dadoa deset
prestavi na koi prisustvuvaa pove}e od
2000 gleda~i. So dramata „Mr Balkan”
Makedonskiot teatar od Sidnej ima vo
planovaa godina da napravi dve nedelna
turneja vo Republika Makedonija kako
i da nastapi na Dramskiot festival
„Vojdan êrnodrinski” vo Prilep.
Na 25 fevruari, se odbeleàa 33
godini od formiraweto i rabotata na
makedonskoto literaturno dru{tvo
„Grigor Prli~ev” od Sidnej, Avstralija .
Pisatelskoto
dru{tvo
„Grigor
Prli~ev” be{e formirano vo 1978 god.
od nekolku entuzijasti i do denes prodifilirale nekolku stotini aktivni ~lenovi i ~lenovi koi ja koristele i koristat bibliotekata. Dosega MLD “Grigor
Prli~ev” ima postignato zavidni rezultati na poleto na literaturata, kulturata, vo za~uvuvawe na makedonskiot jazik,
litelatura i identitet na ovie avstraliski prostori. ^lenovite na Dru{tvoto
dosega imaat izdade 56 naslovi i toa;
poezija, dramski tekstovi, raskazi i tn.
Ovde vredno e da se naglasi deka dobar del od ~lenovite bile u~esnici na
Stru{kite ve~eri na poezija i na svetski poetski kongresi, a nekoi od niv se
i ~lenovi na Dru{voto na pisatelite i
vo Zdruènieto na novinarite od Makedonija. Isto taka istaknati poeti na
“Grigor Prli~ev” se imaat zakiteno so
golemite nagradi kako “Iseleni~ka gramota” na Maticata kako i so nagradite
“Makedonsko sonce” i “@ivotno delo”
koi se dodeluvaat na ovie prostori od
strana na Makedonskiot telefonski imenik za Nov Juèn Vels.
Bibliotekata koja e sostaven del na
Dru{tvoto, raspolaga so soliden fond na
literatura; poezija i proza, a isto taka
raspolaga i so u~ili{na literatura za
mladite makedon~iwa koi go izu~uvaat
makedonskiot jazikja vo sabotnite i
srednite u~ili{ta vo Nov Juèn Vels.
Ne treba da se zaboravi deka vo
bliskoto minato koga zaednicata ni
be{e
pokompaktna
Literaturnoto
dru{tvo be{e centar za organizirawe
na protesti i proslavi vo korist na
na{eto opstojuvawe kako narod i nacija
i se vo korist na semakedonskite nacionalni interesi.
Du{an Ristevski
Pero Dam~evski - Kocin
33
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
zaboraveni makedonski sela
Reportaà
kru[ejca - selo na tole - pa[a
Vo 70-tite godini na 20 vek, vo ova selo ìveele 637
ìteli. Toa raspolaga so golem atar - podra~je od okolu
27,6 kvadratni kilometri, na koe pasi{tata zazemaat
povr{ina od 1.316 hektari, na obrabotlivo zemji{te
1.190 hektari i na {umi 28 hektari
Zoran Kosteski - [vaca
N
a triesetina kilometri od
Prilep, vo krajniot juèn
del na Sele~ka Planina,
vo zavr{nite ogranoci na
prevoite Sliva i Visoka, vo Kru{ej~koâni{kata visoramnina na 600 metri
nadmorska viso~ina, vo pravec jug-jugoistok, se raspostila seloto Kru{ejca.
Ovaa selska naselba se nao|a vo neposredna blizina na regionalniot
pat Prtilep - Novo Lagovo – [tavica
- Vitoli{te, ~ija delnica na vol{eben
na~in se probiva niz karpestiot planinski masiv na Sele~ka Planina,
a nekade na triesettiot kilometar
kaj mesnosta {to se vika Lisi~ka Padina kade {to se nao|aat izvorite na
Lisi~ka Reka. Desno od magistralata
34
vo dolìna od {est kilometri, vodi
asfaltiran krivulest pat, koj isto taka
na ~udesen na~in se iska~uva po ìvopisen planinski predel, a na polovina
od ovoj selski pat vo presret vi doa|a
edna pitoma okolina, samoto Kru{ejsko
Pole, seloto Kru{ejca.
Za ovaa selska naselba postojat
pove}e legendi i predanija. Spored
edni imeto na ova selo poteknuva od
mnogute kru{i gornici koi vo minatoto vireele na ovie prostori, a spored
drugi, vo damne{ni vremiwa ovdeka
se nao|ale nekolku „majdemi” rudnici
kade {to se vadel kr{en kamen i se
nosel vo sosednite sela, a toa mesto se
narekuvalo kr{ejca.
Ova Mariovsko selo datira u{te od
damne{no vreme. Spored nekoi pi{ani
dokumenti toa datira u{te od anti~ko
vreme, me|utoa poverodostojni pi{ani
dokumenti imame od vtorata polovina
na 15 vek.
Vo turskite devteri se spomenuva
pod imeto Kr{ilica, vo 1487 godina
ova selo broi 10 ku}i, 80 ìteli, 7
plevni, 6 arga~i, 5.000 ovci, 50 kowi.
Kru{ejca vo ovoj vremenski period mu
pripa|a na Bitolskiot begler beglus –
veleposednik na zemjata. Kru{ejca vo
1530 godina e ~ifli~ko – spahisko beglerbegovsko selo. Od 1587 do 1635
godina taa pretstavuva administrativen centar na Mariovskiot begler
beglus.
Kru{ejca spa|a vo t.n. ruralni
sela vo Makedonija. Deneska vo nego
ìveat okolu 50 ìteli. Koga }e dojdete vo seloto prvo na {to }e naidete
e nekoga{nata crkva Sveti Mihail
Arhangel, koja spored natpisot koj s$
u{te mu odoleva na zabot na vremeto
stoi deka taa e izgradena vo prvata
polovina na 14 vek. Kru{ej~ani svoite
Reportaà
adeti, obi~ai, obredi, kr{tevki, svadbi porano a i sega gi izveduvaat vo
selskata crkva, koja se nao|a vo sredinata na seloto, izgradena nekade vo 16
vek i koja e nekolku pati obnovuvana,
a spored posledniot napis koj e vedna{ nad vlezot na crkvata poslednata
pogolema obnova e zavr{ena vo 1931
godina. Niz Kru{ejca te~e Kru{ej~ka
Reka koja go deli seloto na dve maala,
na gorno i dolno maalo. Od sretselo se
izdvojuvaat dve dolgi i {iroki selski
ulici, a od niv levo i desno nekolku
tesni i mali sokaci. Ova selo od pamtiveka ima urbanizirana celina, a za
toa govorat razli~nite arhitektonski
re{enija koi gi imaat selskite gradbi koi i deneska re~isi bez nikakva
Podatocite govorat deka
vo Kru{ejca vo 80-tite
godini na 20 vek bile
paseni 5.000 grla ovci
i drug krupen i siten
dobitok. I deneska egzistiraat nad 2.000 stebla od kru{i-oskoru{i
- kantarki. Vo 70-tite
godini na plantaìte se
odgleduvale okolu 2.000
stebla kajsii, praski i
hibridni slivi.
konzervacija s$ u{te mu odolevaat na
vetrot, studot i mrazot. Pove}eto semejni zgradi se na dva kata, so golema
vlezna drvena vrata na prizemjeto, so
mali i tesni prozorci na dolniot kat,
so nadvore{ni kameni skali koi vodat
do katot. Pred vlezot ve pre~ekuvaat
neizbe`niot selski ~ardak, golemite
prozorci na katot i neizbe`nata stara
turska |eramida na pokrivot na ku}ite.
Kru{ejca go ima najplodnoto
zemji{te vo Mariovsko i najso~nite
pasi{ta. Vo minatoto ovde se seela
ìtarica. Vo 1961 godina vo seloto
imalo okolu 5.000 ovci i drug krupen i siten dobitok. Razvieno bilo i
zanaet~istvoto, taka {to vo toa vreme
vo seloto rabotele 4 nalbati, 7 samarxii, 10 kova~i, 5 sara~i.
Golema
stagnacija
Kru{ejca
doìvuva vo prvata polovina na 20 vek,
po Ilindenskoto vostanie, a posebno za
vreme na balkanskite vojni i po Prvata
i Vtorata svetska vojna, kade {to doa|a
do desetkuvawe na ma{kata populacija
od mobilizacijata vo razli~nite vojski. Kru{ejca e revolucionerno selo.
Tuka e roden Tole-pa{a. Od negovata
rodna ku}a nema ni traga ni kamen. Se
pretpostavuva deka ku}ata vo koja e
roden ovoj vojvoda se nao|ala vo krugot
na selskata crkava, kade {to od neodamna toj po~iva.
Kru{ejca e edno od 25 sela vo Prilepskiot del na Mariovo. Toa ja deli
istata sudbina so ovie sela. Selovo ima
razli~ni periodi vo dosega{noto egzistirawe. Sekoga{ koga }e se pomislelo
deka }e se zaboravi, deka }e izumre, toa
povtorno izniknuvalo kako pirejot koj
o~ekuva do`d po è{koto sonce. Ova
selo i natamu }e ìvee, kako {to velat
selanite. @ivotot na nivnata Kru{ejca
Vrz osnova na stru~na
procenka, vo ova selo
napu{teni se okolu 700
hektari zemji{te koi
moàt da se preorientiraat vo ve{ta~ki trevni
povr{ini, koi bi bile
pristapni i pogodni za
mehanizirano proizvodstvo. Se ocenuva deka
ve{ta~kite trevnici
moàt da obezbedat
prose~no 6.000 kilogrami seno po hektar i
5.000 kilogrami zelen
podrast, pogoden za esensko pasewe
e povrzan so starata tradicija. Sekoga{ koga }e se rodelo dete vo seloto
se zasaduvala kru{a-oskoru{a, a koga
}e stasalo za ènidba se kalemela
kru{ata-oskoru{a, kolku kru{i }e se
rodele u{te tolku pojasi }e imala taa
familija. Kru{ej~ani velat deka seloto nivno }e bide ìvo selo se dodeka
po poleto gi ima kru{ite-oskoru{i,
kru{ite gornici, a niv gi ima nasekade,
od prevojot Sliva i po seto Mariovo.
35
ilustrirana revija za iselenicite od
Ogni{te
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
seloto razlovci
Tanas Vraìnovski
Prvo seloto e bilo polovin na
Glavata kon Ali-manov Grob, a polovin
preko Bregalnica, kon sveti Ilija, crkvata taka se vika. Tuka prvi se preselile nekoi ìteli od Razlog – Pirinska
Makedonija. Prvite ku}i bile vov dolnoto pole, preko Bregalnica. Od taa
crkvata postojat samo ostatoci. Tamo
odime na sveti Ilija.
Dene{noto selo e po~nato da se pravi pred osumsto, no koja godina, toa ne
znam. Koga nastanalo seloto i najaknalo sos bogatstvo se sojuzile sos pop
Stojan nekoi drugi, kako \orgo Stoil,
Cone Spaseto i moe dedo Stoil Kova~e,
po imeto Sokolovci. Re{ili si~kite da
dadat po eden yevgar volove, sekoj den
da vozat kamewa za gradbata na crkvata. U tri godini vreme ja izgradili
crkvata sos yid na temel. Posle tri
godini i zografi po~nali da i praat.
Na zografo sa dali tri iqadi bravi.
Samo bojata e bila od majstoro, onoa
drugoto si~ko bilo od seloto. Zografot
{to gi pravel zografite bil majstorot
Veljan od Samokof, od Pirinska Makedonija. Tri godini temelot e graden
i tri godini zografot praven. Toga{
Turcite dozvoluvale da se gradi crkva.
Pop Stojan e uspeal da izgradi crkvata
sos negova sila, negovo jakostvo i sos
bogatstvo. Pravilnoto ime na crkvata
treba da bide car Kostadin i carica
Elena (na 21 maj po staro). No Turcite
ne sa davali da vikat car Kostadin i
carica Elena, da imenuvat carot, tuku
sa ja vikali. I den deneska se imenuva
Nikulden.
Koga se e gradila crkvata od pop
Stojan mu davale nagrada na eden svira~ (postojalo eden gajdarxija), mu
davale po edna turska bela mexidija,
za da imat }ef mladite, mladincite da
nosat kamene. I sa nosili vov race po
36
eden kamen od rekata. A gajdarxijata
postojano svirel i sos nih do rekata i
od tam pa do hramot. Mite li se vikal
gajdarxijata, ne znam. Bil od Razlovci,
moè Mite Buovski – Buata. Mite Buata
svirel sos gajdata.
Kambanarijata vo selo Razlovci pravena e u 1909 godina. Toga{
sve{tenik bil moe tatko pop Kostadin Stoilov. Ednata kambana e kupena
od Prilep a drugata tuka e napraena s
majstoreto od Pirinska Makedonija,
od Nevrokop. Kambanata e praena taka:
prigotvivme si~ko, bakr, tu~, srebro
i kalaj. I dojdea majstorite. Tuka nie
napraime vagli{ta i po~naa da topat. I
za edno polovina denono{je i za edna
no{ bide gotova kambanata. Pogolemata
kambana e tuka praena, vo seloto Razlovca vo 1909.
Vo seloto Razlovca vo 1876 godina
bilo vostanie. Od po~etokot imalo
nekoj Tur~in od Istevnik – Aliman. I
toj bil poljak tua. Arno, ama fati mesto
tua sos nekoi èni i zel da si odi pri
nih. I tova upravo bilo u Terzivci. Pop
Stojan tam imal sestra u Terzivci. I
ne moèl da trpi tova, da gleda. Mu se
sprotivil na Tur~ino, na Aliman. Zel
da mu vika:
– Alimane, ili se uvedi od tuka, ili
jas }e te uveda!
A tove mu se ismejal, vikal:
– Jas, }e se uveda, ama i na tvoata
}erka kuga }e naprava dete!
I pop Stojan ne moèl da tripi ve}e tova i begal do dedo Iqo od Beroski i negoviot zet Dimitar \orgiev od
Berovo, da vidat kako moè da se ubie
Aliman. I, de gore, de dole, oni terali
moment i uspeali da go ubiat Alimana
Makedonija
i nekoi druzi Turci kuito sa bili
tuka sos nego. Oni mislili si~ko }e
povr{at tuka i ni{to da se ne znae, ama
{piunaàta e predala. Nekoj Tur~in
izbegal i on kaàl kakva e rabotata i
toga{ do{le ba{ibozuko i askero. Pop
Stojan izbegal u Rila. I tam go stignali Turcite po {piunaà i za da ne go
ma~at, da go ~inat, fanal ubil se sam.
ZAROBENITE RUSKI VOJNICI
Vo Tursko-ruskata vojna, turskite
askeri zarobile ruski vojnici. Nekoj
od zarobenive vojnici stanale posluga kaj turskio pa{a vo Ki~aa. Turskio
pa{a koj }e idel vo Tekija (Makedonski
Brod) za da se klawa i pravi metanii
vo teketo i vodel obajcata zarobeni
ruski vojnici. Vo tursko vreme vo Tekija imalo edno teke vo koe leèl Sveti
Nikola. Tuka bil grobot na sv. Nikola.
Tur~inot Baba-Dede bil stopan na toa
teke i stopan na seta Tekija. Turskio
pa{a vo Tekija im rekol na zarobenite
vojnici, negovite slugi:
– A bre, mom~iwa, ali sakate da
ostanite vo Tekija? Ovde }e vi bidi
arno za ìveewe. ]e rabotite kaj BabaDede.
– Efendi, pa{a, kako }e re~i{, taka
neka bidi!
Obajcata zarobeni ruski vojnici
ostanale vo Tekija, a turskio pa{a si
se vratil vo Ki~aa. Zarobenite vojnici
stanale slugi, izme}ari na Baba-Dede.
Edniot zaroben ruski vojnik se vikal
Sugare, a drugiot Jankula. Obajcata se
oènile vo Tekija. Sugare imal dva
sina: Rade i Jane, a Jankula samo eden
sin koj se vikal Aleksa. Obajcata dolgo
vreme ìveele vo Tekija. Nivnite deca
narasnale, se oènile site tri deca.
Eden den Tur~inot Baba-Dede i
viknal i im rekol:
– A bre, Sugare i ti Jankula, vie se
oènivte. Imate deca i vnuci. Ovdeka
ne moìte pove}e da ostanite, turskio
zakon ne dava. Takov e adetot. Vie znajte oti ovde se zbirat mnogu Turci na
a{ir na Bajram. Na pana|ur idat i pe-
Crkvata vo Razlovci
livani. Se borat, tapani tropaat, zurli
sviraat i piskaat. ]e vi napram po edna
ku}a vo mestoto Ani{ta.
– Aman, Baba-Dede, ti i gospod. Kako
}e re~i{ taka neka bidit. Poarno }e ni
bidi ako ni napraj{ po edna ku}a vo
Barbarski Reki.
Baba-Dede se soglasil. Vatil majstori i za brzo vreme im naprajl po
edna ku}a. Jankula i Sugare vedna{ se
preselile so svoite familii. Po~nale
da se zani-mavaat so zemjodelie i
sto~arstvo. Jankula i Sugare bile bra}
a. Po nekoe vreme se razdelile. Posle
nekolku godini na toa mesto stanale pet
ku}i. Tuka se doselile i nekoi familii
od selo Barbaras, Pore~e i od nekoi
sela od Ohridsko. Seloto se {irelo.
Od seloto Barbaras se preselile {est
familii. Seloto Barbaras nekoga{
bilo golemo selo. Imalo preku devedeset ku}i. Se ispustilo. ûmata tepala
vo seloto kataden lu|e. Sekoj den po
nekolku du{i umirale. Ostanale samo
pet-{est ku}i.Tie izbegale niz razni
sela vo Prilepsko.
Ete taka nastanalo seloto Suv Dol,
Pore~e.Seloto se vika Suv Dol bidej}i
se najduva vo eden dol. Dolot vo leto i
esen e suv kako barut. Nema kapka voda.
Vodata {to minela nekoga{ po dolot
seknala, a vodata {to idela od mestoto Duv~e trgnala vo seloto Debri{te,
Prilepsko. Nad seloto ima malce voda
koja selanite ja koristat za vadewe na
gradinite, ama ne te~i kako nekoga{.
Vo proletno vreme posle topeweto na
snegot gore vo ormanite, niz dolot te~i
matna penliva voda. Toga{ dolot e budalest i nikoj ne moì da go skroti.
Ja~i i bu~i. Nosi drvja i kamewa. Vodata se {to }e najdi, }e zaberi. Vodata
baboti, duri strav da te fati.
Seloto Suv Dol se najduva po
te~eweto na rekata Velika (Treska), na
tri kilometri od Makedonski Brod.
SELOTO SEKAVEC
Na{eto selo se naoda na desnio
breg na Struma, na desnio breg na Struma, vikam, sega te~enieto na Struma,
a porano Struma vrvela stred Sersko
Pole odela, po tamo te~ela za Orfanskio zaliv. Toa vreme na{to selo bilo
golemo selo, se vikalo Karaxou. Dobro, ama po promenata na koritoto na
Struma, do{lo pokraj na{to selo, zna~i,
se smenilo koritoto, od tamo do{lo,
pokraj selo da te~i i tova ne samo edna
godina, no mnogu godini i seloto bilo
mnogu bogato, zna~i, narodo imal imovina, imal svoina, sve kupeno toa. Ka
sme do{le tamo, tija bile nekoi pusti
mesta, kupile narodo. Na{te se mnogu
trudoqubivi, na{te Slovente mnogu
trudoqubivi. Trudoqubivi na{te Sloveni, mnogu trudoqubivi, a pa Grcite
bile ~if-ligari togaj.
E, posle ta poplava bilo te{ko
ìvoto tamo i se premestile na dva
kilometra ponagore. Bilo toa tursko
vreme, ne znam ba{ koe vreme bilo,
nitu starte znaele koga bilo. Od golemata poplava go smeni koritot i na{to
selo ostanalo od ta strana na rekata,
se povleklo na{to selo. Imalo drugo
edno, drugo selo gore, {o vi}e na{te
Sekavec. Sekavec se vikalo, to bilo dva
kilometri od planinata.
Tova selo tam bilo han nekoe vreme,
imalo kauri, nekoi sed’m ku}i, a bilo
han tamoka. Imalo togava {o odele Solun, Seres, vrvele toga preku na{to selo
i nekoe drugo selo, Potamos, Hamili i }
e zaminat. Imalo eden han kojto na{te
go otkupile od to gazda. Imalo okolu
dvajse ku}i na nego, so familii ìvea
tam. E, tova selo Karaxou se povleklo do
na{to selo Sekavec {to se vika.
Sekavec, od starite ja slu{ah, nekoe
vreme kaùvaa, kolku e istina ne znam,
nekoe vreme toga koga vosta-nuvaa me|u
Vizanticite i Turcite, stanuvale borbite, pa na{to selo bilo tamo pokraj
Struma blisku, ama Turcite go zele angarija tamoka, zabiite da nosat voda, oni
bile kato vodari. Tamo gore na planinta voda nema, a ima tamo edna tvrdina,
se kaùva Kisar, na gr~ki Stavrokastro
se ka`va. Ta ima okolu dvajse-triese
hekta, pa ima yidini takvie golemi. Od
tamo nadolu bilo grad nekoe vreme. Ud
seloto pobogatite se sobrale tamoka i
dodeka padna tvrdinata se vodelo golema borba. E, na{to selo toga i na{te
lu|e gi upotrebile Turcite kato vodari.
Tija Turcite imale, takvo, se kaùva sakardeq, zbor na vodarite bilo sakardeq, sakar~i neko takvo. Posle na{te toa
go pretvorija vo Sekavec, taka go vikame
nija, a tija Grcite go prekrstija Livadohori. Tova znam, malku {o slu{a od
starte. Na{te tova vreme bile vodari,
pa Turcite mu velele sakarder, zna~i,
sukaci, voda {o nosat i zatova ostanalo
imeto.
NASTANUVAWETO NA SELOTO
PO@ARSKO
Na{ite lu|e bile, koga Slovenite se
naselile vo Egejska Makedonija, na staro vreme, bile naseleni duri do Solun.
Nekoe si vreme koga Turcija, zna~e, zavladeala, po~nale na{ite da mu protivat
na Turcija i da mu se krevat kako kumiti
tamo, da mu pravat beli golemi. Turcija
na toa ozgora se nalutila i sobrala
takvi lu|e {o sa, zna~e, nemirni lu|e, i
sobrala i im rekla:
– Ne ve sakam tuka i }e ve vteram vo
nekoa planina nekade.
I sobrala, i sobrala, i sobrala
vakvi lu|e i i isterala, i donesla duri
do Poàrsko. U Poàrsko nemalo selo,
kaj Kajmak~alan, tuka êgan, Gorni~evo
i Poàrsko ne bile naseleni. Vaka so-
Ogni{te
brala, sobrala Turcija kumita{i takvi
{o mu pravele beqa na Turcija i sobrala i mu rekla:
– U vaa planinata kaj znajte da ìvite!
I do{le via tuka i se razdelile.
Edni rekle:
– Tamo }e odime!
Edni tamo, edni oti{le u êgan, drugi oti{le u Gorni~evo, drugi Poàrsko,
si napravile sela. I koga do{le na{ite
selani, oti{le vo edno selo {o se vika
Mali{te. Edna planina se vika tamo
Gre`den. Od Gre`den vamo tamo ima
selo Mali{te se vika. Tamo imalo eden
izvor ubav i mestoto zgodno, sproti
sonce i rekle:
– Tuka }e praime selo. Ne isteraa
Turci, tuka }e si napraime selo!
Toga{ imale eden obi~aj: }e zaka~at
edno kol~e vo zemi i ako se soberat
mravki, zna~e, moè selo da bide, ako
ne – nema selo da bide. Go zaka~ile
kol~eto, ko stanale sabajleto imalo
mravki, ama malku. Gledat, gledat, ama
mora tamo da ostanat. Ostanale tamo, {o
znam, kolku godini a seloto ne se plodi,
zaostana.
– E – rekle – }e probame ponadolu
malku!
I oti{le ponadolu vo Vetkovo selo,
taka se vika. I oti{le tamo, zaka~ilo
edno kol~e, se sobrale pove}e mravki.
– E, ovdea za selo }e bide!
I sega do{le tamo, napravile selo,
stanalo to seloto, ama to seloto stanalo
do pedese, do sto ku}i i pove}e ne odi.
– E, i ovde ne odi. Aj }e zaka~ime
drugo kol~e ponadolu.
Oti{le u staroto selo kaj {o e Gorno Poàrsko, zaka~ile edno kol~e, koga
videle mravki se sobrale mnogu.
– E, ovde e za selo!
Se naselile tamo, stanale trista
ku}i do ~etiri-stotini, ne znam ba{
pravilno da kaàm. Se naselile mnogu
i na{eto selo stanalo mnogu popularno
selo od drugite sela od Egejska Makedonija, oti tamo imalo i du}ani i dokturi. Zna~i, toa bilo kako grad.
Poàrsko se vika za{to ovie bile
site buntovnici, mu pravele lo{o na
Turcite i Turcite }e dojdat }e go izgorat seloto i }e napravat poàr. Poàr,
zna~e, }e go izgorat seloto i }e stane
poàr. Za to go vikat Poàrsko. Tie
}e izgorat, pa tie }e se priberat. Taka
bilo vo toa vreme. I za toa ostanalo
Poàrsko i Poàrsko. Od poàrot e dobieno imeto, {o izgorelo.
Na{eto selo be{e trieset ku}i,
Gorno Poàrsko, a Dolnoto be{e trista
i pedese. Seloto podeleno bilo na tri
maali. Gornata maala se vika{e Me~kar
Maala, strednata maala se vika{e Gaber
maala, na{ata maala se vika{e Varo{
maala, od {o beme nie kraj crkvata i
kraj {koloto. Me~kar maala se vika{e
za{to be{e pokraj planinata pogore.
37
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
terra australis raport od ju@nata zemja
Meridijan
sredba so bra]ata po sudbina
N
ema{e {etawe, mora se
da funkcionira redovno,
iako na nekoi na{i lu|e,
neupateni dovolno, toa im
izgleda{e kako da se raboti za nekakov poniùva~ki odnos. Jas se trudev
da im ukaàm, no se pomina so prviot
den. Imavme sre}a {to na{iot konobar
be{e Crnogorec od hercegovskata riviera, pa so jazikot nemavme problemi
okolu jadeweto-pieweto. Toj ni re~e
da barame {to i kolku sakame, deka se
ima.
- No i da nema, samo viknete me,
zemjaci! - ni re~e.
Toa go pravevme redovno. Kelnerot
se vika{e Franko. Drugarite po~naa da
si gi kaùvaat svoite maki i nameri, no
jas vedna{, gonet od moite interesi za
se {to e povrzano so nautikata i brodovite, ne samo kako geograf, tuku i
kako nesuden moreplovec, vedna{ otidov da se iznagledam na toj ubav brod
kakov dotoga{ nemav videno i taka
pobrzo da zaboravam na samiot ~in na
razdelbata so tatko mi.
Mnogu vozbuden i zadovolen go
razgleduvav brodot koj primal preku tri
iljadi patnici, plus ekipaòt od okolu
200 lica. Kone~no, restoranot be{e
31 metar dolg i {irok. Do nego ima{e
kino sali, ~italni, ruleti, sali za {ah,
ping-pong, dve sali za izu~uvawe stranski jazici, policija i zatvor, crkvi~ekapela za molewe (se razbira katoli~ka
slu`ba), TV sali, dva bara vo koi sekoja
ve~er svire{e ìva muzika. Najva`no
od se za nas be{e {to ima{e dva bazeni
kade nie struànite skokavme „takli”
pravej}i {timung na site drugi patnici
i bevme vo centarot na vnimanieto.
Naredna stanica be{e pristani{teto
vo Neapol. Kone~no trgnavme na otvoreno k more i tamu stignavme okolu
predve~erieto. Se povtoruva{e istata
slika so ka~uvaweto na patnici kako
vo \enova. Vo mojot dnevnik stoi deka
od prvite momenti na palubata sme se
na{le so Brane Jovanoski od Struga,
isto taka so mojot {kolski drugar
Naume Srbinoski od s. Podgorci, Pan~e
Gogov i eden bra~en par od Bitolsko
koi bea u~iteli i imaa edno devoj~e na
trigodi{na vozrast. Tie odea za Melburn kaj nejzinite roditeli.
Na brodot ima{e svetski xet set,
no nie se odnesuvavme bez pardon za
da, posle vtoriot pat, ne opomenat
slu`benite lica deka nie sme od treta
38
Sotir Opet~eski
klasa i deka smeeme da se {etame samo
vo restoranite koi ni gi pokaàa. Jas
sakav da gledam kako kapetanot kormilari so brodot, no se u{te nemav
smelost. Kone~no, posle {est ~asa plovewe, gristignavme vo Neapol..
Neapol: prvata ve~er ja pominavme
site patnici Makedonci zaedno, a utredenta, posle pojadokot, brzo se najdovme
na bazenot koj be{e od turisti~ka klasa,
a ne od onaa xet-set klasa. No, nie ve}e
si sozdadovme nekakov imix so na{iot
na~in na skokawe vo vodata na bazenot,
so na{ite stru{ki „takli”. Okolu 11
~asot zabeleàv edna prekrasna mlada
dama so tri ker}i~ki koi, kako {to
razbrav podocna, od majka im barale
da gledaat kako nie skokame „takli” i
vsu{nost sme im pravele zadovolstvo
oti nemale videno pkvo ne{to dotoga{.
So brodot patuva{e i edna postara dama od Zagreb, koja prekrasno
zboruva{e aigliski i taa ni posluì
kako besnlaten preveduva~. Se rabote{e
za slednoto: ~sdernata ubava dama se
vikala Xodi i se vra}ala doma, vo gradot Brizbejn, Kvislend, Avstralija. Taa
bila univerzitetski profesor po hemija. Nejzinite }erki se vikaa Helen (7
golini), Katrin ( 5 godini) i najmalata
Irene (4 godini). Tie bile Germanki
pa se vra}aa vo svojot avstraliski
dom. Na{eto palavawe ni gi dari za
prijatel~iwa tie mali Germanki, pa zagrepskata dama ne zamoli da im skokame
vo bazenot, pri {to tie mnogu se raduvaa.
Nitu eden od nas ne znae{e stranski
jazik. Ruskiot jazik, koj jas sum go u~el
vo hnovnoto u~ili{te, ne ni pomaga{e
i edvaj ~ekavme nekomu da mu se dopadneme, pa taka zadovolstvo go pravevme
toa {to se bara{e od nas. Skokavme
zaedno site: jas; Brane od Jovanovci i
Srbinoski Naum; bratot na u~itelkata
Vera, maèna za Ilija Uzunoski, mojot nekoga{en majstor-stolar i prv
bratu~ed na zet mi Vangel Uzunoski, no
i drugi patnici se zabavuvaa so na{ite
nemirni skokovi vo bazenot. Se slu~i
i toa {to koga ni zdosadi kapeweto, na
izleguvawe od bazenot, na{ite mali
prijatelki da ne po~estat so kornetki
so preubav sladoled.
Moram da priznam deka posle
ru~ekot otidov kaj kapetanovata kabina, so molba {to ja upativ do na{iot
kelner Franko, Crnogorecot, komu mu
kaàv deka sakav da bidam lomorec, no
deka bev isteran od Voenata akademija
od Divuqe, kaj Split. Toj me zapozna
so kormilarot komu mu kaàvme deka
jas, iako ne zboruvam italijanski, po
mnogu ne{to gi razbiram Italijancite
koga zboruvaat zaradi faktot {to mojot
maj~in jazik, ala{kiot, e mnogu blizok
so romanskata grupa jazici, a najmnogu
so italijanskiot. Toj be{e star okolu 40
godini i projavi interes za moeto objasnuvawe, taka {to mi dozvoli da odam
kaj nego, vo kabinata i mi go dava{e
kormiloto, so negovo budno sledewe, da
kormilaram so brodot, se razbira, so
mnogu diskrecija, koga nema{e prisutni
nitu slu`beni, nitu privatni lica.
Kelnerot Franko, vo me|uvreme, mi
kaà deka imal brat vo Sidnej otiden
pred desetina godini, a jas, so mojata
karta, odev do Sidnej, Nov Juèn Vels,
kade se nao|a{e èlezarata Gringila.
Po dve godini bev blisku da go zapoznam
i li~no bratot na Franko, Zvonko, no
okolnostite ne mi go dozvolija toa.
So ogled na faktot deka mnogu sakav
da kormilaram so brodot, nekoga{ }e
pojdev i na komandniot most, kako {to
slu`beno se vika toj brodski del na
palubata, no }e sretnev i drugi lica.
Taka razbrav deka posle nekolku ~asa
kormilarewe, tie se smenuvale od
zamorot na morskoto ogledalo, kako se
vika mirnoto more ili „bonaca”. Dodeka vo Neapol se ka~uvaa nekolku stotici patnici, nie otidovme na muzika
koja be{e za nas od turisti~kite klasi,
no se v~udonevidov koga tamu gi sretnav zagrep~ankata i Codi - damata so
nejzinite }erki~ki. Vsu{nost, podocna
razbravme deka malite devoj~iwa insistirale kaj nivnata majka da se vidat
so nas. Taka se zbliìvme iskreno, bez
nekoja zla namera od dvete strani. Taa,
Xodi, ni plati za nijalocite, a nie nezasitno pievme mnogu pivo - bira, kako
Meridijan
go vikaa tamu. Damite se razladuvaa
so „koka kola”, so bakardi koe za mene
be{e „{pansko selo” bidej}i nikoga{
nemav videno, nitu ~ueno, a podocna toa
mi stana najomileniot skap pijalak.
Tovareweto na stokata i patnicite
zavr{i nekade okolu polno}, a utredenta se povtori ispra}aweto na patnicite,
kako i vo \enova, no so pove}e intima
verojatno zatoa {to site bea Italijanci
- pe~albari.
Kone~no trgnavme za Mesina, na Sicilija. Vo mojot dnevnik sum zapi{al
deka imam vpe~atok deka Neapol e po~iut
od \enova i deka sme izlegle so Naumeta
Srbinoski da pro{etame nekoj ~as, oti
pri procedurite pred trgnuvawe na brodot imalo golemi kontroli.
Moram da naglasam deka, generalno,
mojot „Dnevnik” vsu{nost pretstavuva samo mal potsetnik, ne dnevnik
vo vistinska smisla na zborot, pa taka
sega, pi{uvaj}i za etapite na vozeweto
so brodot, se prisetuvam u{te na po
ne{to zna~ajno.
Otkako se spremi brodot, vo Mesina sme do{le to~no na 15 minuti do
23 ~asot, a sme trgnale vo 12 ~asot na
pladne. Bevme izvesteni deka od Mesina se trgnuva vo 24 ~asot, pa zaradi toa
toj dvo~asoven period sme go sprovele
so Pan~e od Gogovi vo igrawe ping-pong.
Tuka Pan~e be{e podobar od site nas,
toj be{e skopski gimnazijalec na trega
godina, okolu 17-18-godi{en. Po moja
sugestija, zaradi toa {to smetav deka
e mnogu dobar, se prijavi na turnirot
koj se odrùva{e po dva dena. Za ~udo,
Pan~e go osvoi prvoto mesto.
Taka nas u{te pove}e ni porasna ugledot, „~alamot”, oti se vide deka znaeme
i drugi sportovi, ne samo da se frlame
„takli” po stru{ki. Vo dnevnikot sum
zapi{al deka mi se dopadnala nekoja
mlada Angli~anka. Vsu{nost, takva ne
postoe{e, no nemaweto pari i neznaeweto jazik me drè{e ponastrana od kakva
bilo angaìranost kon devojkite koi si
patuvaa slobodno ili so roditeli.
Posle nekolku~asovno pribirawe
patnici, za Malta sme trgnale vo 00
~asot. Vo 1 ~asot nautro ja napu{tivme
Sicilija i trgnavme za Malta, vo centarot na Sredozemnoto More, vo glavniot
grad La Valeta.
Na Sicilija so golo oko moè{e da
se zabeleì deka narodot e pe~albarski
tokmu kako i nie. Patnicite-pe~albari
se razdeluvaa od svoite najmili so mnogu
solzi i dovikuvawa za da im pi{uvaat,
da se javuvaat ~esto. Za tolku gi razbrav.
Na Malta stignavme vo 8 ~asot, no u{te
eden ~as pred da stigneme, so dvogledot
na eden Holan|anec so koj se zbliìvme,
ubavo ja razgledav panoramata na La
Valeta. Severoisto~nata strana na
zalivot, koj be{e sostaven od 6 pomali
zaliv~iwa, od koi eden sluè{e kako
pristani{te so site uslovi za priem na
golemi patni~ki brodovi. Kako geograf
vidov i zabeleàv nekoi specifi~ni
karakteristiki na naselenieto koi bea
razli~ni od Italijancite. Nekako mnogu
grubi, kako podiveni, se karaa, pcueja
i nedoli~no se odnesuvaa, a podocna
razbrav deka tie si bile ne ba{ dobrososedski raspoloèni so Italijancite.
Najzna~ajno {to mi ostavi golem
vpe~atok e toa deka Malta be{e ostrov
formiran od sedimentni peso~ni steni. Ima{e samo gradbi kako od bigori,
so stakleni vlezovi po prodavnicite,
a arhitekturata mi li~e{e na arabistika. Vo su{tina toa i e taa kultura na
nekoga{nite Mavri, gusari od arapskoitalijanski antropolo{ki narod.
Mnogu ~udno se ~uvstvuvav toj den
dodeka zaminuvavme od Malta. Na izleguvaweto na otvoreno more na{iot brod
be{e vle~en od remorker, koj rabote{e
vo pristani{teto, se do otvorenoto more.
Dobiv vpe~atok deka e tesno vo toj prostor, pa so vle~ewe se trgale golemite
brodovi. Kone~no sme na otvoreno more,
a ve~erta so moite drugari-na{inci ja
pominavme vo bar, na muzika.
Otvoreno more
Denes mi be{e ~etvrtiot den od
patuvaweto vo brodot, otkoga trgnavme
od pristani{teto vo \enova, no prv den
na otvoreno more. Sinilo vo nedogled,
na ogromnata vodena povr{ina odvreme
– navreme }e sretnevme po nekoj tovaren brod – tanker, so angliski znamiwa,
koi plovea kon malta koja ostana daleku
zad nas.
Golem del od denot go provedov vo
igrawe ping-pong so Germanci, Italijanci i Holan|ani vo vid na treninzi
za turnirot koj be{e najaven deka }
e se odrì, za {to bevme site zainteresirani. Vo parovi, so Pan~e, bevme
mnogu silni, taka {to site sakaa da si
gi odmerat silite so nas, so pla}awe po
edno pivo. Taka si go „pe~alevme” pijalokot pobeduvaj}i gi drugite.
Denes imavme i prva ve`ba za spasuvawe na voda, so koristewe na vozdu{ni
xaketi – zlo ne ~ulo. U{te od Neapol
po~nav da odam na kurs za angliski
jazik, koj se odrùva{e besplatno za
site {to sakaa da go nau~at. Jas toa so
zadovolstvo go pravev vredno i odgovorno, oti bev svesen {to }e mi zna~i
znaeweto koga }e stignam vo Avstralija.
Toa }e se pokaè kako pravilno rasuduvawe u{te pri izborot na rabotno mesto
vo „Svilvork” èlezarite.
Prvata pomo{ se odrùva{e na
pette jazici na koi govorea pogolem
del od patnicite. Jas predavawata gi
sledev na hrvatski jazik. Vo dnevnikot
sum zapi{al deka kursot za jazicite
oficijalno po~nuval na pettiot den od
plovidbata. (...) Ovoj den se zapoznav
so eden spli}anec, Vico; koj patuva{e
za Nov Zeland. Razmenivme adresi za
da se dopi{uvame. Jas toa nikoga{ ne
go storiv, a po se’ izgleda ni toj toa
ne go pravel {tom jas od nego ne dobiv
pismo.
Do gradot Port Said vo Egipet patuvavme dva dena. Ponekoga{ }e videvme
zad brodot pogfolemi jata delfini,
koi odat zad brodovite po hrana {to se
isfrla od brodovite. Ve}e posle pet –
{est dena se odoma}inivme i se oslobodivme od kompleksite na pomala vrednost, posebno so na{ite palav{tini, no
i so igraweto i pobeduvaweto vo ping
– pong.
Vo isto vreme Naume Srbinovski, koj
studiral gradeèn fakultet i be{e apsolvent, be{e mnogu dobar {ahist, isto
taka dobro igra{e i bitolskiot u~itel,
pa taka sio pravevme turniri so patnicite od drugite dràvi. Bez la`na
skromnost, ne zaostanuvavme vo takvi
znaewa i umeewa, toa mi dava{e pravo
da razmisluvam za polo`bata na na{iot
narod, zo{to toj mora da e posiromav od
drugite zemji i narodi. (...)
Moeto vreme jas go planirav i sekade
stignuvav da odam. No, Vasil Jolakoski,
cimerot od Orovnik, po~na da mi se luti
so zborovite:
-Bati ja taja gradska pesja! [to
bega{ od nas kako da sme gveda?
So mnogu takt mu kaàv {to zna~i
za mene patuvaweto so brod, za {to sum
sonuval od dete i sekoe novo zbor~e {to
vo komunikacijata go u~am, a i na kursot
}e mi se najdat koga – toga{. Uspeav da
go smiram koga mu rekov deka mojata
baba, majka na tatko mi e od Misle{evo
i jas na site lu|e isto gledam.
Posle dva dena plovidba, vo 12 ~asot,
zdogledavme kopno, t.e. gradot Port Said
koj e na vlezot na Suetskiot kanal. Mene,
kako na geograf, kaknalot koj Azija ja
deli od Afrika, mi be{e kompletno
doìvuvawe. (...) Na brodot ni rekoa
deka organizirano }e se razgleduvaat
piramidite i sfingite kaj Luksor, kade
ne’ odnesoa so avtobusi, taka {to i toa
~uvstvo be{e vonredno za mene. Ovde mi
stigna ~ekot so vrednost od 200 dolari
{to mi go prati \ono za da kupam kasetofon i da mu go odnesam oti ovde bilo
poeftino od Avstralija.
Izutrinata go razbudiv cimerot Vase
i zaedno so Naumeta izlegovme da go
razgledame gradot. Posle izvesna procedura koja brodskite vlasti ja pravea, ne’
pu{tija nadvor, vo gradot. Koga se vrativ od izlezot mene me ~eka{e po{ta so
pismo i pari~en ~ek. No, se slu~i taka
da ~ekot be{e frankiran za da moè
da se smeni vo bankite na gradot Akaba,
Jordan, a na{iot brod ode{e vo gradot
Aden, vo moreuzot Babel Mandel. Toga{
Aden be{e vo kolonizatorska vojna.
Prodolùva
39
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Kontra
do g. martis nikolau, eks-minister na severna grcija
za "la@nata makedonska nacija"
Diogenes
P
oa|aj}i od Va{ata pogre{na
teorija za nepostoewe na
drevniot makedonski narod, Vie tvrdite edna druga
besmislica, odnosno deka „dene{niov
makedonski narod ne postoi”. Me|utoa,
ovoj metamorfoziran (preobrazen)
makedonski narod postoi nasproti
zlo~inskata volja na negovite grobari
i pokraj dolgata makedonska golgota. Toj
voskresna po negovite vekovni raspetija nasproti na „zakonot” na turskite
jatagani i na gr~ko-srpsko-bugarskite
bajoneti.
za „la@niot makedonski
jazik”
Ova la`no tvrdewe se sre}ava vo
Va{eto propagandisti~ko delo Falsifikuvaweto na istorijata na Makedonija, kako i vo Va{eto klevetni~ko pismo
isprateno do Negovata ekselencija, Prviot minister na Avstralija, gospodinot
Bob Houk. No toa e sosema pogre{no. Bi
bilo pokorisno Vie da nau~ite deka
dene{niov makedonski jazik postoi
pove}e od 1440 godini. Negovata neosporna izvor- na osnova e jazikot na
Slovenskoto Evangelie, nekoga{niot
staroslovenski jazik zboruvan od Konstantin Filozof (Kiril) i negoviot
brat Metodija od Salonika (Solun), koi
vo op{tata istorija se poznati kako
„slovenski apostoli”.
Bidej}i Makedonija dosta ~esto gi
menuva{e nejzinite gospodari, Slavomakedoncite nemaa pravo da imaat nivni u~ili{ta, nitu pak da ja {irat prosvetata na nivni maj~in jazik. Spored toa
e sosema prirodno nivniot jazik {to se
oddale~uva{e od negovata prvobitna
osnova, od staroslovenskiot jazik, od
makedonskiot solunski dijalekt. So
vremeto, so promenata na gospodarite,
se menuva{e i jazikot na nekoga{nite
Slavomakedonci. Zna~i, se raboti za
„makedonska demotika” (makedonski
naroden jazik), koja, i pokraj site buri,
se odrà do dene{ni dni, pa be{e priznata za slu`ben jazik na sega{niot
makedonski narod.
40
vo vrska so drugite va[i
pogre[ni zabele[ki
Na site Va{i poplaki izneseni vo
Va{eto pismo do Negovata ekselencija
Prviot minister, gospodinot Bob Houk,
{to se odnesuvaat za „la`nata makedonska nacija”, za „la`niot makedonski
jazik”, za „la`nata republika Makedonija”, za „la`noto makedonsko sobranie”,
za „la`nata Vlada na Makedonija”, kako
i za „la`nata {izmati~ka Makedonska
pravoslavna crkva” sekoj ~ovek na pravdata bi zaklu~il, deka Va{ite prigovori se bez osnova i deka se raboti za
edna ~ista i pros- ta megalogr~ka propaganda.
Razvivaj}i gi Va{ite pogre{ni tezi,
Vie go tvrdite ova:
Socijalisti~ka Republika Makedonija e sozdadena vrz edna „izmislena
makedonska nacija”;
Socijapisti~ka Republika Makedonija e „gradba bez osnova”;
„Tie sakaat so site sredstva
ve{ta~ki da sozdadat edna makedonska
nacija”;
Tito e toj koj ja sozdade
Socijapisti~ka Republika Makedonija,
pa ete kako e sozdaden eden „nov problem”!
Nie Vi odgovarame so polna
iskrenost, gospodine eks-minister na
„Severna Grcija” („Gr~ka Makedonija”):
Se e toa laga! Niedna vlada na svetot,
a u{te pomalku eden ~ovek bi moèl da
izmisli ili da sozdade bilo kakov i da
e narod! Toa e besmislica! Gospodine
Martis, makedonskata nacija ne be{e
sozdadena so magioni~arski stap na jugoslovenskata vlada, nitu pak od Tito.
Sozdavaweto na eden narod, po pravilo,
se odviva niz eden dolgotraen istoriski etnogenetski proces. Me|utoa, Narodna Republika Makedonija ne e ni{to
drugo, tuku plod na vekovnata borba na
makedonskiot narod koj be{e porobuvan
i ugnetuvan. I samo taka, koristej}i se
so negovata pobeda vo 1944 godina, toj ja
proglasi Republika Makedonija.
Nie znaeme deka za megalogrcite,
golemobugarite i golemoalbancite
makedonskiot narod e „nepostoe~ki”.
Za niv makedonskoto pra{awe pove}e ne
postoi, no ako na realnosta i se pogleda
v o~i, }e treba da se priznaat nekolku
neosporni istoriski fakti:
Prvo, vo tekot na poslednive sto
godini makedonskiot narod pove}
epati se kreva{e na oru`je protiv
tu|inskoto ropstvo. Osven toa, so toni
knigi i bro{uri se pojavija vo vrska
so makedonskiot narod i makedonskoto
pra{awe;
Vtoro, edna makedonska republika
ve}e postoi i protiv voljata na neprijatelite na makedonskiot narod. Potoa,
sledej}i go primerot na jugoslovenskite narodi, i Bugarite vo vremeto na
Georgi Dimitrov go priznaa postoeweto
na makedonskiot narod so negovoto nacionalno pravo na samoopredeluvawe i
Treto, Komunisti~kata partija na
Grcija nekolku pati me|u 1924 i 1949
godina go prizna postoeweto na makedonskiot narod i realnosta na makedonskoto pra{awe na koe }e treba da mu se
najde pravedno re{enie vo Balkanskata
konfederacija. Poslednata izjava na
Centralniot komitet na Komunisti~kata
partija na Grcija be{e sledna:
„Makedonskiot narod }e si go povrati negovoto izgubeno nacionalno
pravo... Komunisti~kata partija na Grcija ja dava svojata polna poddr{ka za
edna obedineta i nezavisna Makedonija
vo edna Balkanska konfederacija...”
Ako sme soglasni so nesporniot princip deka gr~ko-bugarskata buròazija
pretstavuva samo edno prosto mapcinstvo vo sporedba so rabotni~ko-selskite
masi na dvata spomenati narodi, moè
da se re~e deka bugarskiot i gr~kiot
narod eden den }e bidat soglasni za
edno pravedno re{avawe na makedonskoto pra{awe. No zo{to megalogrcite
i golemobugarite go osporuvaat postoeweto na makedonskiot narod? Jas
Vi rekov ve}e edna{. Toa e od sosema
prosti pobudi. Tie bi sakale da ja goltnat Makedonija i makedonskiot narod.
Klu~nata teza na gr~ko-bugarskata propaganda e sledna: da se dokaè „nepostoeweto” na makedonskiot narod.
Branej}i go Va{iot pogre{en stav,
gospodine eks-minister Martis, za
„nepostoeweto” na drevniot makedonski narod, Vie tvrdite deka imeto „Make-
Kontra
donci” bilo samo drugo ime na Grcite.
Potoa Vie go frlate Va{eto zar|ano
ahajsko kopje na „Dardancite od Skopje”,
dovikuvaj}i im: „Samo Grcite moàt da
bidat imenuvani so imeto Makedonci!”
Nikoj vo toa ne Ve spre~uval. No Vie
nikoga{ ne ste bile „Makedonci” za{to
Makedonci bile i se samo onie ìteli
koi {to so vekovi se ra|ale vo Makedonija. A Vie, megalogrcite se do Balkanskite vojni bevte samo edno prosto
malcinstvo vo Makedonija.
Vie ja okupiravte nasila Makedonija i ja o~istivte od makedonskiot
narod, za da ja kolonizirate so doselenici od Grcija i Jonija. Za toa Vie ne
pobaravte odobrenie od makedonskiot
narod, tuku bugarskite kralovi Koburgovci i gr~kite kralovi Gluksburgovci
si se poga|aa za da go doiskorenat makedonskiot narod od Egejska Makedonija.
Me|utoa, Makedoncite od Vardarska i
Pirinska Makedonija, kako i onie od
makedonskata dijaspora se u{te ìvi.
I so kakvo pravo, gospodine Martis,
Vie im osporuvate na tie Makedonci da
se imenuvaat za makedonski narod? Ako
samo Grcite imale pravo da se imenuvaat so „Makedonci”, zo{to tie ne se
imenuvaat prosto „makedonski narod”?
A za toa imaa dosta vreme od 1829 godina. Ako toa be{e vistina, zo{to megalogrcite ne ja prekrstija Grcija vo
Makedonija? Naprotiv. Tie ja prekrstija
Egejska Makedonija vo „Severna Grcija”.
Ete taka tie go izbri{aa geografskoto
ime na besmrtnata Makedonija.
Ako Grcija ima pravo da postoi, ne
treba da se zakopa Makedonija okupirana od Grcite. I, ako ìtelite na Grcija moàt da se imenuvaat so „Grci” i
„Ahajci”, po istata logika, gra|anite na
Makedonija se samo „Makedonci”! Tie ne
moàt da bidat vo isto vreme i „makedonski Grci”, i „makedonski Bugari”,
i „makedonski Srbi”, nitu Turci, ni
Albanci. Makedoncite se samo Makedonci! Treba da sme pravedni, gospodine
Martis i da ja priznaeme vistinata kako
realnost.
Nie go po~ituvame duhot na razumot:
„Grcija na Grcite”, „Bugarija na Bugarite”. „Srbija na Srbite”, „Albanija
na Albancite”, no i - „Makedonija na
Makedoncite!”
„Makedonija i makedonskata nacija
ne postojat!” - pi{uvate Vie, gospodine
eks-minister na „Gr~ka Makedonija”
(„Severna Grcija”). Koga Vie moète
da tvrdite takvi besmislici, makar
{to znaete deka ve}e postoi Republika Makedonija, ni se ~ini deka Vie
igrate „nojska politika”, bidej}i site
Va{i tvrdewa: „Makedonija e osnovana
na edna izmislena makedonska nacija”,
t.e. deka se raboti za „sozdavawe na
edna Makedonija bez Makedonci” ili:
„Federativna Narodna Republika Jugoslavija ja sozdade Narodna Republika
Makedonija od politi~ki celi i taa ja
poddrùva” itn. itn. se nedopu{tlivi
{pekulacii.
Nie mo{ne dobro gi razbirame
Va{ite nespokojstva, za{to edna makedonska izreka veli: „Koga me~kata igra
vo dvorot na sosedot, taa }e zaigra i vo
tvojot dvor”.
Sozdavaweto na Narodna Republika
Makedonija, nesomneno, e trn vo okoto
na sekoj Grk. Ra|aweto na Makedonija so
nejzinoto Narodno sobranie, so nejzinata Vlada (Izvr{en sovet), so nejzinata avtokefalna Makedonska pravoslavna crkva ne Vi dava mir, ne Ve ostava
spokojno da spiete. A zo{to e taa vozbuda? Zatoa {to Vie se pla{ite od edno
kone~no voskresnuvawe na okovanata i
raspnata Makedonija.
„Makedonskoto
pra{awe
e
nepostoe~ko”, ni tvrdat gr~ki rakovoditeli, pa i Vie li~no. Nam ni
velite: „Nema Makedonija”, no eve ja
Va{ata ironi~na izjava: „Gr~kiot kraj
od Makedonija e naselen so 2 000 000
Grci, no nema nieden Sloven!” Gospodine eks- minister na Severna Grcija
(„Gr~ka Makedonija”), ako Vie ja rekovte
vistina, se postavuva pra{aweto: „Kade
se Makedoncite od Egejska Makedonija?”
Poznato e deka se do Prvata balkanska
vojna (1912) Grcite so grkomanite bea
samo malcinstvo vo sporedba so Slavomakedoncite hristijani i muslimani i
so vistinskite Turci, pa {to e so niv?
Kade se Slavomakedoncite, gospodine Martis koi u{te od dlabokiot
sreden vek, od 545 godina po Hrista, go
so~inuvaa mnozinstvoto na makedonskoto naselenie, od ~ija brojna sila
vo vizantiskata epoha bea prepla{eni
i carigradskite imperatori. Vo toa
vreme, skoro celiot Balkan se do Peloponez be{e preplaven od Sloveni.
Vizantiskiot imperator Konstantin
„Porfirogenot” za toa ne{to veli:
„Skoro celata zemja (Vizantija) postana
slovenska! Taa se pretvori vo varvarska
zemja...”
Vakvata sostojba na rabotite
be{e se do v~era, t.e. do podelbata na
Makedonija” vo 1913 godina. A ima i
istori~ari i nau~nici koi vo tekot na
19. i 20. vek go sogledaz toa nesporno
mnozinstvo na Slavomakedoncite vo
Makedonija pod turska vlast. Golemiot
Germanec Bizmark pi{uva: „Osven Solun, kade {to Evreite bea najbrojni, celata Makedonija e naselena so mnozinstvo od makedonski Bugari”, {to zna~i
od Slavomakedonci.
I Vie ni svedo~ite za takvo ne{to
koga pi{uvate deka vo vremeto na turskoto ropstvo „eden golem broj siroma{ni
Sloveni... moèle da se premestat
vo predelite na „Severna Grcija” vo
potraga na rabota. „Za da moèle da se
razbiraat me|u sebe, pi{uvate Vie, tie
upotrebuvale slovenski (bugarski),
gr~ki, turski, albanski i vla{ki zborovi, {to dovede do edno zaedni~ko sretstvo na op{tewe, pa duri i za samite
Grci...” Vie ja kriete tajnata na nivnoto
is~eznuvawe, gospodine Martis. No, ako
mu se poveruva na Va{eto svedo~ewe, }e
ni se nametne eden vakov zaklu~ok: Tie,
Slavomakedoncite, ili pokuso: Makedoncite bea ili likvidirani na turski
na~in ili ispadeni od Egejska Makedonija so evzonski bajoneti, ili, pak,
denacionapizirani so site sredstva na
voeno- policiskata diktatura na Atina.
.Navistina vo edno sosema kuso
vreme od podelbata na Makedonija so
Bukure{kiot dogovor vo 1913 godina,
pa do 1928 godina i od 1944 godina se
do „polkovni~kata diktatura”, Egejska
Makedonija be{e o~istena od nejzinite
deca od strana na Grcite i toa na na~in
bez presedan vo istorijata. Stotici iljadi Makedonci hristijani i muslimani
bea proterani od nivnata tatkovina za
nivnite ogni{ta da se naselat so gr~ki
ili grkomanski kolonisti.
Se rabote{e za eden ~uden i varvarski zlo~in od strana na „demokratska
Grcija”. „Civiliziranite” Grci se
pokaàa polo{i od Turskite Osmanlii.
Turcite vo tekot na nivnoto vladeewe od
550 godini ne uspeaja da go istrebat ili
da go islamiziraat makedonskiot narod
kako {to Vie napravivte za kus vremenski period. Site makedonski okupatori
od drevniot vek do denes bi moèle
da im zaviduvaat na megalogr~kite
glavose~a~i za nivnata „ume{nost”
za proteruvaweto na Makedoncite od
Makedonija. Dozvolete mi, gospodine
eks-minister na „Severna Grcija”, samo
da Ve potsetam na nekoi podrobnosti
{to ve}e gi spomnavme ponapred za da
go poosvetlam sovremeniot gr~ki varvarizam.
Na 11 noemvri 1947 godina „Dejli Miror” objavi edna fotografija
na koja se gleda kako odat Grci ka~eni
na kow da gi primat nagradite, drèj}
i - maftaj}i so otse~eni ènski glavi od gr~ko- makedonski partizanki.
Zlo~inci od vrven stepen, a megalogrcite sakaa nas da ne pretstavat kako
„crni yverki” pred civiliziraniot
svet. Za{to takva rasipanost? Toa e za
da se opravda makedonskiot genocid i
masovnoto progonstvo na makedonskiot
narod od Makedonija. So predomisla e
toa za Grcite za da se dofatat do makedonskite prirodni bogatstva.
Borbata na makedonskiot narod za
nacionalna sloboda i nezavisnost,
duri i po cena na makedonska Golgota,
prodolùva kako nepobiten dokaz za
postoeweto i za istoriskata aktuelnost
na makedonskoto pra{awe.
Makedonskiot narod ne e vinoven
za podelbata na Makedonija, nitu pak za
negovite stradawa. Pravdata se u{te ne
gi udrila vistinskite vinovnici!
41
Vera
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
ÛDOTVORNATA
IKONA NA PRESVETA
BOGORODICA MILOSTIVA
M
ojata li~na potraga po vistinata,
vo petokot me odnese vo hramot
na Sv. Petka vo naselbata Kisela Voda,
kade {to, za vreme na Velikite posti, vo
petocite, se ~ita Akatist, odnosno pofalno slovo kon Presveta Bogorodica.
Od besedata po slu`bata na protoerej
Bogoslav Dimitrievski, doznav deka
ova prekrasno boèstveno delo, Akatistot na Presveta Bogorodica e ispean
vo ~est na ~udesnoto osloboduvawe na
Konstantinopol vo 625 godina po invazijata na Persijancite i Avarite, a so
pomo{ na Majkata Bo`ja. Po opasnosta,
neprijatelite da navlezat vo gradot i
da napravat pusto{ kako mnogu ponadmo}ni nad Konstantinopol, toga{niot patrijarh Sergej, zaedno so vernicite se
obratile za pomo{ kon Boga i Majkata
Bo`ja kako za{titni~ka i pokrovitelka
na gradot. Za taa cel ja zemale nerakotvorenata ikona na Gospoda Isusa Hrista
od Vlahernskata crkva, Bogorodi~nata
riza i del od ~esniot krst i so ovie relikvii vo litija patrijarhot i vernicite napravile dve obikolki na gradskite
yidini molej}i go za pomo{ Boga i Bogorodica od neprijatelskata naezda. Koga
litijata stignala do morskiot zaliv, patrijarhot Sergej so Bogorodi~nata riza
ja doprel tivkata morska voda, po {to
moreto se voznemirilo, se razbranuvalo
so takva silina, {to branovite ja potopile seta neprijatelska pomorska flota. Ottoga{, ova boèstveno delo, Akatistot na Presveta Bogorodica, se sluì
vo prvite pet petoci od Velikiot post.
A pokraj toa {to se vospeva i veli~a
neopislivata milost na Majkata Bo`ja,
vele{e otecot, preku dolgite slu`bi za
vreme postot, vernicite uspevaat da se
so~uvaat od grevovniot ìvot koj go nosi
na{eto sekojdnevie.
No, na ovaa boèstvena slu`ba ne{to
neobi~no mi ostavi dlabok vpe~atok.
Imeno, dodeka traea ~itawata i peewata
na pofalnite pesni kon Boga i Bogorodica eden od sve{tenicite iznese
ikona od oltarot na Crkvata na koja
vernicite so po~it i se poklonija za, po
zavr{uvaweto na bogoslu`bata, sekoj od
niv da moè i li~no da go napravi toa da i se pokloni i da ja celiva ikonata na
Presveta Bogorodica.
Prijdov i jas, i edinstvenoto ne{to
{to toga{ moèv da go zabeleàm be{e
deka ikonata e prili~no stara. Mojata
qubopitnost, ne ostavaj}i me spokojna me
natera da se raspra{am za nea, za nejzinoto poteklo. Vo krajna linija, po~itta
koja vernicite i ja oddadoa prosto ne me
42
ostavi ramnodu{na. I, eve
{to doznav:
Dolgi godini ikonata na
Presveta Bogorodica bila vo
sopstvenost na g-|a Fanica
Nan~eva, skopjanka, rodena
vo 1915 godina, a upokoena
pred 7 godini. Taa, kako {to
raskaùvaa vernicite koi ja
poznavale, siot svoj ìvot
mu go posvetila na Boga, a
kaùvaweto za ikonata e
deka se zapo~nalo za vreme
na Vtorata svetska vojna,
vo 1941 godina, koga e bombardirano Skopje. Toga{, vo Soborniot
hram na Skopje, a posveten na Sveta Bogorodica, sluèl izvesen sve{tenik
Babi}, koj pred naletot na vojnata so
svoeto semejstvo zaminal za Srbija.
Gospo|a Fanica, otkako nejzinata ku}a bila urnata, po nekoja slu~ajnost, se
vselila vo ispraznetiot stan na spomenatiot sve{tenik, i tamu, vo podrumot, ja
prona{la ~udotvornata ikona na Presveta Bogorodica, zavitkana vo epitrahil,
del od sve{teni~ka ode`da koja se stava
okolu vratot, a go simbolizira prisustvoto na Svetiot Duh. Ikonata bila nacrtana na drvo. Na nejzinata zadna strana
bil zapi{an datumot – 28.02.1920 godina, datum koj do den-denes e enigma.
Gospo|a Fanica toga{, mislej}i deka
ikonata e na sve{tenikot i deka toj si
ja zaboravil, nekako uspeala da stapi
vo kontakt so nego. No toj i pora~al: za
ikonata da se griì taa, ne davaj}i i pri
toa nikakva informacija pove}e – dali
ikonata e negova ili e vo sopstvenost na
Crkvata.
Postojat kaùvawa za ~udotvorna
ikona na Presvetata Majka, koja se
nao|ala vo Crkvata posvetena na Sveta
Mina, a urnata za vreme na katastrofalniot zemjotres vo Skopje vo 1963 godina. Dali e toa istata ~udotvorna ikona
za koja se veli deka pomagala na bolni
de~iwa duri i da proodat, ne moè da se
potvrdi.
Kako i da e, ikonata od toga{, od
po~etokot na Vtorata svetska vojna,
ostanala kaj gospo|a Fanica, od kade
ni e i prvoto svedo{tvo za nejzinoto
miroto~ewe, odnosno vo nejziniot dom
od o~ite na Bogorodica potekle solzi.
Sudbinata na ovaa èna, mi raskaùva{e
nejzinata vnuka, inaku ìv svedok za
miroto~eweto na ikonata, ne sekoga{ i
bila nakloneta. Taa pove}e pati se selela, no i pokraj toa kandiloto pred ikonata nikoga{ ne go gasela. Svedo{tvata na
milata èni~ka, vnukata na g-|a Fanica,
inaku ~est posetitel na bogoslu`bite
vo hramot na Sv. Petka, koja mi raskaà
eden mal del od seta ovaa istorija za
~udotvornata ikona, se ~udesni, sekoga{
povrzani so ~udniot zvuk, tropkaweto na
predmetite koi se nao|ale vo blizina
na ikonata. Ima i eden zapis, svedo{tvo
na g-|a Fanica koj veli: “Tropkaweto,
nikoga{ ne me pla{e{e, tuku u{te pove}e mi ja utvrduva{e verata. Koga }e go
~uev stanuvav da go proveram kandilceto i se prekrstuvav pred ikonata. A
edna ve~er, koga se slu~i istoto, stanav
i zabeleàv kako edna srebrena pari~ka
pa|a pred ikonata na Presveta Bogorodica. Pari~kata ne be{e od materijalna
priroda.”
Nabrgu potoa g-|a Fanica te{ko se
razbolela i na pomo{ mnogu po~esto
i doa|ala vnukata, koja toga{ prva gi
zabeleàla solzite koi protekle od
o~ite na ikonata na Sveta Bogorodica.
Ne minalo mnogu vreme, a Fanica
Nan~eva za sevo ova go izvestila otec
Aco Stojkovski, toga{niot stare{ina
na crkvata Sv. Petka. Po negoviot sovet
– deka na takva ikona mestoto i e vo
Crkva, i otkako prvo vo nejziniot dom
toj ja osvetil, tie zaedno, ~udotvornata
ikona na Sveta Bogorodica ja prenele
vo skopskata crkava Sv. Petka. Taa sega,
se iznesuva vo vreme na Velikite posti,
pri sluèweto na Akatistot, pofalnoto
slovo kon Presveta Bogorodica, za vernicite pred nea da se poklonat. Spored
kaùvawata, golem e brojot na roditeli
na koi ovaa ~udotvorna ikona na Sveta
Bogorodica im pomognala vo ozdravuvaweto na nivnite ~eda, otkako tie se
pomolile pred nea, a nejzinata ~udotvorna sila ne retko se pokaàla, velat
vernicite, i kaj bezdetni bra~ni dvojki.
Nata{a Despotovska Dimitrievska
Oma`
posleden pozdrav
stefan donevski - majka
idenie i voqa bila da zamine{ na
Pred ~etiriesettina dena, na okove~en pokoj na vakov tragi~en na~in,
lu 40 kilometri od svojot dom vo Star
koga u{te mu be{e potreben na na{iot
Dojran, na magistralniot pat Skopje –
narod, na na{ata dràva, za ~ie dobro
Gevgelija, pred seloto Udovo, vo te{ka
Ti rabote{e i strada{e „cel ìvot”.
soobra}ajna nesre}a zagina Stefan
Neka Ti bide, brat Stevo – „Majka”
Donevski – Majka. Stevo be{e roden
ve~na pamjat.
na 12 fevruari 1942 godina vo SkoP.S. Do na{ite funkcioneri na
pje, a dobar del od ìvoto go mina vo
dràvnite institucii, do funkBerlin, Germanija. So ova pismo, nie
cionerite na vladeja~kata partija
drugarite i somislenicite, sakame da
VMRO-DPMNE, da ne gi zaboravate ligo spomeneme i po{irokata makedoncata koi celiot ìvot go vloìja za
ska javnost da ja informirame deka
osamostojuvaweto na Republika Makezagubivme golem patriot i borec za
donija. Za potsetuvawe i za znaewe
samostojna, obedineta, nezavisna Repudeka Stevo Donevski – Majka be{e
blika Makedonija, so monarhisti~ko
vo rabotnoto pretsedatelstvo na
ureduvawe.
osnova~koto sobranie na VMRO-DPMNE,
Stevo go zapoznavme vo dale~nata
{to se odrà na 17 juni 1990 godina.
1968 godina vo Berlin koga toj dojde
Osnova~ite na Partijata go izbraa
vo mojot restoran „Balkan gril kaj
za ~len na prviot Upraven odbor na
Makedonecot”. Po nekolku dnevniot
1942 - 2011
VMRO-DPMNE. Partijata i dràvnite
prestoj vo Berlin, se vrati vo Makeinstitucii ne najdoa mo`nost, vreme
donija, a slednata godina povtorno
dojde da raboti vo firmata „Simens”, kako elektro inìner ili, pak, od neznaewe, da mu oddadat po~it na Stevo Doi kako preveduva~. Stevco me poseti vo restoranot „Novo nevski – Majka. Istite zaboravija da im oddadat po~it
Skopje”, {totuku go imav otvoreno i mi re~e:„ Gojko jas sakam i na Dragan Bogdanovski, na Blagoja [ambevski, na Jon~e
da rabotam kaj tebe vo restoranot i so tebe sakam da se Hristovski,na Simeon Gugulovski i na plejada makedonski padruàm“. @elbata mu ja ispolniv. Za kratko vreme sogledav trioti. Ova pismo neka gi potseti i gi pottikne pove}e
dekanego go privlekuva idejata za slobodna, nezavisna i obe- vakvi gre{ki da ne pravat.
dineta Makedonija, ideja koja nie so Dragan Bogdanovski, so
Gojko Jakovleski,
Blagoja [ambevski, i so drugi rodoqubi od Germanija, Francija, Danska, Belgija, Avstralija, Kanada, SAD, ja vodevme i
Berlin, SR Germanija
idejata ja pro{iruvavme u{te vo ranite {eesetite godini na minatiot vek. Stevo postojano
se interesira{e za aktivnostite koi gi realiziravme i mnogu mu milee{e Makedonija da ja
vidi slobodna i obedineta. Otkako steknav doverba deka Stevo e ~esen Makedoneac i patriot,
po~nav da go pra}am na sredbi i konferencii
na OKM, a potoa i na DOOM. Stevo stana golem
aktivist i mnogu po~ituvan od site makedonski
patrioti vo Berlin. Sekoga{ koga zboruva{e
vele{e „majka”, so {to saka{e da ja zasili mislata i nie go zavikavme „Majka”, prekar {to mu
ostana.
„Majka” znam deka pove}e ne me ~ue{! No, pak
sakam da ti kaàm nekolku dumi za oprostuvawe!
Da se oprostime od Tebe, nie tvoite drugari,
prijateli, somislenici, koi ja sakaat na{ata
tatkovina - Republika Makedonija i sakaat eden
den da ja vidata obedineta, slobodna, nezavisna
i silna.
Koga ja slu{navme vesta za tvoeto zaginuvawe, na{ite srca, drag brate Stevo – „Majka”
se skinaa od bol i àl, fizi~kata razdelba
od tebe be{e te{ka. No,veruvaj deka ve~no }e
bide{ so nas, nema da te zaboravime, postojano Osnova~i na VMRO DPMNE 15 Juni 1990 godina vo MKC Skopje
Stevo Donevski, Bor~e Zmejkovski, Qub~o \orgievski i
}e te spomenuvame.
Gojko Jakovlevski
Se te{ime so pomislata deka Bo`jo prov-
43
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
NEDELA NA SENIORITE VO NOV JU@EN VELS - NAGRADI ZA NAJZASLU@NITE
Dva prsta
Ivan Trposki dobitnik na nagradata za op[testvena
rabota vo zaednicata
^lenot na Dolniot dom vo Parlamentot na Nov Juèn Vels g-ca
[eri Burton na 15-ti mart, na prigodna sve~enost posvetena na seniorite od regionot Sent Xorx,
dodeli pove}e priznanija i nagradi
za op{testvena i dobrovolna rabota.
Na{iot op{testvenik i pisatel
Ivan Trposki be{e nagraden za
dolgogodi{noto rabotewe vo makedonskata zaednica i negoviot pridones
za podobruvawe na harmonijata me|u
etni~kite zaednici vo Sidnej. Sredbata se organizira po povod “Nedelata na seniorite” pod
pokrovitelstvo na Vladata na Nov Juèn Vels i gradskite
op{tini na Hrstvil, Kogra i Rokdejl, predgradija na Sidnej.
Ivan Trposki e poznat op{testvenik vo Sidnej koj pove}
e od tri decenii aktivno e vklu~en vo pove}e makedonski organizacii kade nesebi~no go dava svoeto vreme za
dobroto na Makedoncite vo Sidnej i po{iroko. Pokraj
negovata aktivnost vo Literaturnoto dru{tvo “Grigor
Prli~ev” kade e angaìran kako arhivar i bibliotekar,
Trposki aktivno bil vklu~en vo pove}e makedonski organizacii me|u koi i vo Makedonskiot prosvetno-u~ili{en
odbor za NJV, odborot za organizirawe “Denovi na
MAKEDONSKA ZAEDNICA VO AVSTRALIJA
VO SIDNEJ PREMIERA NA
"STARI I VESELI"
Vo Makedonskiot kulturno-obrazoven centar “Ilinden” vo Rokdael na 8-mi april 2011 godina be{e izvedena
premierata na najnovoto dramsko delo “Stari i veseli” na
poznatiot pisatel i poet Du{an Ristevski, vo reìja na gdin Stefo Nancu i scenario na g-din Zoran Lozevski.
Ova dramsko delo be{e mnogu uspe{no
izvedeno od Avstralisko-makedonskiot
teatar od Sidnej vo sorabotka so Avstralisko-makedonskiot centar za dobrotvorni
uslugi od Sidnej. Ovaa teatarska pretstava
e ispolneta so mnogu humor i satira, a bi se
reklo pove}e nameneta za postarite lica
so poraki za pozitivno stareewe a se razbira dosta interesno i zanimlivo za pomladite generacii. Vredno e ovde da se potencira deka ovaa teatarska grupa raboti
na amaterska osnova bez nekoi posebni
finansiski sredstva, a sepak izvedbite mu
se na zavidno profesionalno nivo, so {to
na na{ata teatarska publika im se dava
mo`nost da uìva vo interesnite sceni.
Avtorot na dramata “Stari i veseli”
Du{an Ristevski e avtor i na dramite
“Strav i stram i “Mr. Balkan” koi mnogu
uspe{no bea pretstaveni vo pove}e gradovi vo Avstralija. Sekako golema pofalba
44
makedonskata kultura” i Ohridskostru{kata asocijacija za koja aktivnost dobil i nagrada za kulturni
vrski od gradona~alnikot na Ohrid
vo 2008 godina. Pokraj ovie nagradi
Trposki dobil pove}e priznanija i
nagradi me|u koi i “Zlatno sonce” za
literatura i kultura, “Iseleni~ka
gramota” za poetska kniga na godinata, kako i so posebni priznanija
od Nacionalniot sovet na Avstralija
i Komisijata za etni~ki raboti, a za
“Nacionalniot den na Avstralija”
gradona~alnikot od op{tinata Kanteberi go nazna~i
kako zasluèn gra|anin na godinata za 2010 god. Minatata godina od premierot na NJV Ivan Trposki dobi
dràvna nagrada za op{testvena dobrovolna rabota.
Inaku Trposki se vbrojuva kako eden od najizdavanite
makedonski pisateli vo dijasaporata. Toj e avtor na deset knigi poezija i ~etiri knigi so patepisi i zapisi.
Pokraj ~lenuvaweto vo Literaturnoto dru{tvo “Grigor
Prli~ev” Trposki isto taka ~lenuva i vo Dru{tvoto na
pisatelite na Makedonija, Dru{tvoto na novinarite na
Makedonija i vo Svetskiot poetski kongres.
Du{an Ristevski
treba da im se oddade i na akterite na ovie drami i toa;
Vasko Srbinovski, Sowa Zengovska, Kiril Mir~eski, Pece
Zengovski, Tatjana Todoroska, Mitra Nedanovska-Ne{kovska,
Spasija Ognenovska, Ilija Sazdov, Vlade Sazdov, Javorka
Kotevska, Marija Ko~ovska, Mena Ristevska, Ildiko Kasa, Ana
Dimovska, Ivan Ristevski, Aleksandar Siljanovski, Tode
Pa{ovski i Hristina Srezovska.
Kako {to sme informirani ima golem interes za gostuvawe vo pove}e gradovi niz Avstralija kako i pokana za gostuvawe vo Makedonija.
Pero Dam~evski-Kocin
Dva prsta
koj komu mu go krade imeto?
Vo minatoto se sproveduvani najrazli~ni metodi za
da se uni{ti nacionalnata svest kaj makedonskiot ~ovek,
da se zdobie so nacionalna, politi~ka, kulturna i ekonomska samostojnost. Poznato e i toa deka makedonskiot
narod nikoga{ nemal pretenzii za osvojuvawe teritorii,
kako {to toa go pravea na{ite sosedi . Fakt e deka makedonskiot narod nikoga{ ne potklekna i ne se pomiri so
tiranii, ropstva, okupacii. Naprotiv, sekoga{ se bore{e
za svoja nacionalna sloboda, da go so~uva identitetot, jazikot, crkvata, obi~aite, tradicijata, ona {to ja
obeleùva makedonskata nacija kako posebna.
Za àl, tie borbi nekako se gubat, i pokraj toa {to
se u{te postoi toj duh i svest za za~uvuvawe na se {to
e na{e, vklu~uvaj}i go i najsvetoto - imeto Makedonija.
Zna~i, potrebno e ne{to pove}e, potrebni se novi diplomatski borbi da se za~uva makedonskoto ime, identitet,
na{eto dostoinstvo kako narod so dolgo istorisko minato
i posebnost. Ako nie samite ja preispituvame na{ata pripadnost, dràvnost, istorija i se narekuvame Sloveni ili
Jugosloveni, nekoj toa }e go iskoristi i }e go zloupotrebi.
Na{iot juèn sosed ja angaìra naukata, baraa „dokazi” za
svoeto „istorisko pravo” na sopstvenost vrz makedonskata istorija, kultura. Tie napravija uspe{na propaganda za
prisvojuvawe na makedonskata anti~ka istorija, a za taa
svoja cel ja izdavaat knigata „Makedonija - 4.000 godini
gr~ka istorija i civilizacija”. Vo odbrana na nivnata
teza, naj~esto se povikuvaat i na arheolo{kite naodi od
Kutle{. Vo 1979 godina Manolis Andronikos, profesor
po arheologija na Solunskiot univerzitet, i samiot }e ja
objavi vesta deka ja otkril grobnicata na makedonskiot
kral Filip Vtori. Ova zna~e{e i nade` za Makedonija
za otkrivawe na pove}e soznanija za anti~ka Makedonija,
koi bi pretstavuvale zna~aen pridones kon istorijata i
riznicata na svetskata kultura i civilizacija, voop{to.
Rastrgnat me|u naukata i politikata, Andronikos gi preispituva svoite naodi i podocna veli deka datiraweto
na makedonskite grobovi ne bilo sigurno i deka vo niv
ne e najdena nikakva indikacija za imeto na pogrebaniot
makedonskiot kral Filip .
I pokraj dosega{nite nepravdi, za niv zakonite i
potpi{ani spogodbi kako da ne vaàt. Nivnite stravovi
deka }e bidat otkrieni nivnite la`ni igri,
vo posledno vreme se pove}e se potvrduvaat.
Itri i pragmati~ni, tie odamna nasetuvaa
deka i pokraj vloènite napori i potro{eni
basnoslovni finansiski sredstva za fabrikuvawe na gr~kata istorija moè da im
se lizne od racete, so toa {to od den na den
se pove}e se razgoluvaat „argumentite” na
Bukure{kiot dogovor. Deka navistina imaat
pri~ina za strav e izleguvaweto na videlina na proektot na t.n. svetski istori~ari,
vo noemvri minatata godina. Tie vo javnosta
priznaa deka celosno ja fabrikuvale gr~kata
istorija i, kako {to samite velat, „duri da
trepne{ nastana nova najvlijatelna civilizacija vo svetot”.
Vo poslednite 40 godini uspe{no ja plasiraa nivnata la`na istorija, blagodarej}i na „istori~arite”, koi falsifikuvale
dokazi za da kreiraat t.n civilizacija so
svoi poeti i filozofi, bogovi i heroi, koi
podocna trebalo da bidat glavna tema vo u~ebnicite na
obrazovnite institucii. Istori~arite priznaa deka
nekoi od t.n. gr~ki idei, vsu{nost, bile pozajmeni od
Rimjanite, a potoa mu gi pripi{uvale na gr~ki izmisleni prethodnici. A zo{to ja izbrale tokmu Grcija, kako
del od nivniot zamislen proekt?Ngujen-Vajtmen, edna od
istori~arkite vo timot, veli: „Nie ja izbravme Grcija zatoa {to smetavme deka nikoj nikoga{ ne }e odi tamu da
gi proveri podatocite. Dali nekoga{ ste go videle toa
mesto? Toa e vistinska deponija. Toa e kako napu{tena
jama polna so ma~ki”.
Doa|a vreme za vistinata, za demistifikacija na
izlitenata gr~kocentri~na teorija, deka Evropa i celiot sovremen svet }e i bidat dol`nici na Grcija za
site civilzaciski pridobivki. Site nivni fabrikuvani
lagi im vlevaat strav deka }e i dojde krajot na taa nivna
klu~na alka - elinisti~kiot period - i }e se urne mitot
za nekakov gr~ki istoriski kontinuitet. Zarem }e ostanat
nekazneti nivnite obidi za prisvojuvawe na anti~kata
makedonska istorija i kultura, pa i nivnite nezasiteni apetiti za prisvojuvawe na makedonskata zemja vo
nejzinite prirodni geografski granici. Poznato e deka
i mnogu drugi narodi vo svetot, vo odreden istoriski period mu davale prednost na nekoj stranski jazik i kultura
(latinski, francuski, germanski itn.), no niedna od niv
samo poradi toa ne si go smenila dràvniot identitet.
Pa, zo{to Makedonija da go napravi toa?
Makedonija nikoga{ e bila nitu }e bide gr~ka. Duri
i vo najstarite poznati mapi na anti~kiot svet, Grcija
i Makedonija sekoga{ bile jasno razgrani~eni kako dve
posebni teritorii i dràvi. I ako na niedna od mapite
dvete dràvi ne se prikaàni vo edinstveni granici,
pod ednoto ili pod drugoto ime, toga{ do koga ~esniot i
dobronameren ~ovek po svetot }e se pra{uva: Kako treba
da se imenuva nekoj {to ne pokaùva originalen dokaz,
a obvinuva drug deka mu go falsifikuva? Koj e kradecot, odnosno koj komu mu go krade imeto Makedonija?!
Gordana Dimovska, Melburn
45
Dva prsta
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
dijasporata
se razoâra
zarem jas ne sum ôvek?
Po pismoto na ministerot za
nadvore{ni raboti Antonio Milo{eski
deka vlasta pred Bukure{t prifatila
promena na imeto vo „Republika Makedonija (Skopje)” i deka so toa ime na{iot
dràven vrv zaminal za Bukure{t, propadna celata patriotska kampawa na
vlasta. Taa izjava ja potvrdi i premierot
Gruevski, no otkako mu tekna {to napravi, toj na sekakov moèn na~in se obide
da ja zabo{oti temata. Vedna{ vo pogon
vlegoa megafonite na vlasta, koi moraa
da ja ispravat gre{kata na premierot.
Vo edna mo`nost premierot re~e deka
vistinata e kako {ilo i deka taa eden
den }e si izleze na povr{ina. Eve go
toj den. Sega taa vistina izleze na videlina, ama toa {ilo {to ja protna
seriozno mu na{teti na premierot.
Ako dobro pametime i pretsedatelot Ivanov, no i premierot Gruevski
vo svoite novogodi{ni obra}awa
najavija te{ka godina, vo koja
}e
treba da se donesat nekoi pogolemi
odluki. Zarem so ova nie treba{e
me|u redovi da pro~itame deka
dràvniot vrv ve}e ni go skroi imeto.
Tokmu tie patrioti, koi pet godini
udiraa etiketi na drugite deka se predavnici i deka sakaat da go smenat imeto, go napravija najgolemoto predavstvo. Tokmu istite koi ni velea deka nie
sme Makedonija i deka imeto e ve~no,
tie istite koi ni gi baraa anti~kite
koreni, sega seto toa go negiraat.
Dijasporata koja be{e eden od najgolemite aduti na premierot Gruevski,
koja be{e tradicionalno na stranata
na VMRO-DPMNE, sega im ja otkaà
svojata qubov. Istata dijaspora koja
Gruevski ja ubeduva{e deka nema da go
smeni imeto i deka toj e edinstveniot
patriot vo dràvava, denes gi krena
racete od Gruevski. Glasaweto na dijasporata be{e tokmu od pri~ina {to
premierot be{e ubeden vo pobedata na
izborite blagodarenie na tie glasovi.
Sega e ve}e jasno koj e patriot, a koj
predavnik. Sega e jasno koj manipuliral
celi tri godini deka }e go so~uva imeto i identitetot i deka nemalo cena
za da se promeni toa. Denes moè da se
kaè deka cena postoela, deka nekoj se
ofajdil za ovaa tajna promena na imeto.
Kako i da e, padnaa maskite. Sega e dobro
poznato koj e patriot, a koj predavnik.
Dobro e {to toa go vidoa i go razbraa
Makedoncite {to se nadvor od zemjava.
Jas, Jane Krsteski, po nacionalnost Makedonec, so maj~in jazik
makedonski, politi~ki neopredelen, sakam javno da ja izrazam svojata
dlaboka razo~aranost od Evropskiot parlament, koj treba da pretstavuva stolb na demokratijata vo Evropa i ideal za demokratija vo svetot
Milan Kosten~ev
46
Imeno, izbegnuvaweto na upotrebata na terminot „makedonski jazik” vo
rezolucijata za jazik {to postoi, za jazik {to se koristi i e oficijalen jazik
na edna suverena dràva, pretstavuva sram za sekoj onoj {to sebe se narekuva
demokrat, a u{te pove}e za institucija {to se smeta za dom na demokratijata.
Po~ituvani gospoda evropratenici, jas go krevam svojot glas vo protest
poradi diskriminacijata kon mojot maj~in jazik, koj e stolb na mojata
makedonska kultura {to opstojuva so vekovi. Vi go pi{uvam ova od rodniot grad na onoj {to se smeta za osnovopolo`nik na modernoto pravo i vi
velam nemojte da go ru{ite ugledot na institucijata vo koja vo ovoj kratok
vremenski kontiniuum go pretstavuvate va{iot narod. Ostavete go obrazot
na institucijata ~ist za dobroto na Evropa i ~ove{tvoto vo celost. Site
znaete deka pravoto na samoopredeluvawe e suvereno pravo na sekoj ~ovek.
Pa, da ve zapra{am, zarem jas ne sum ~ovek? Zarem jazikov na koj vi se obra}am ne zasluùva da bide imenuvan na na~in na koj jas go imenuvam, kako moj
maj~in jazik. Po~ituvani gospoda, navistina dlaboko navreduva ~uvstvoto
da se odnesuvaat kon vas kako magare, koe java~ot go laè so morkov vrzan
na stap. Gospoda, jas ne sum magare, jas sum ~ovek kako vas i navistina mi e
premnogu sram {to treba od drug ~ovek kako mene da molam da me po~ituva
kako ednakov na nego. Za eden moment stavete se vo moja koà i zamislete
kolkavo poniùvawe e da barate nekoj da ve po~ituva kako ednakov. Da ve
zapra{am, toa li se evropskite vrednosti, kon toa li da se stremime? Pa,
toga{ dojdete vie vo Makedonija da u~ite {to e demokratija. Da nau~ite
kako se po~ituvaat kulturnite razliki.
Nemojte da se kriete zad terminot „politi~ki odluki” bidej}i moeto
postoewe ne e politika nitu, pak, mojata kultura e politika.
Sakam da veruvam i moèbi zatoa naivno veruvam deka ova moe otvoreno
pismo }e stigne do vas i }e go pobudi vistinskiot demokrat, borec za ~ovekovi prava vo vas i deka }e vi dade motiv da izmenite ne{to za vo idnina da
ne bidam vo situacija povtorno da molam, tuku da bidam ednakov so vas.
Vi posakuvam dobro zdravje, Jane Krsteski, nacionalnost
Makedonec,
maj~in
jazik
makedonski.
Politi~ki
neopredelen.
Sociolog
nezavisen
intelektualec.
P.S. Istovo ova pismo e prateno i do slu`bata za kontakt so gra|ani na
Evropskiot parlament, na makedonski jazik. Bidej}i tamu nema preveduva~ {to }e mi ovozmoì da se obratam na mojot maj~in jazik, ve molam, kako prestavnik na EU vo Makedonija, poddrùva~i na gra|anskite
inicijativi da go prevedete ova pismo na eden od oficijalnite jazici na EU i da go prepratite do site evroparlamentarci vo moe ime.
Odnapred vi blagodaram.
Jane Krsteski
Evropratenikot
Kristian Vigenin
Antikvarnica
“Makedonska Nacija”
- nezavisno spisanie za
op[testvenite
pra[awa i kultura
gi mrazime
li srbite?
I
nteresno e, iako takvata
praktaka vo istorijata
ne e ni{to novo, kako nas
Makedoncite, vej}e 60 godini `rtvi na balkankgki primitivci i
{ovinizam, sekoga{ koga }e se obideme
da gi branime na{ite ìvotni interesi,
vedna{ se najduvaat lu|e ili krugovi
lu|e za da ne obvinat za {avinizam, separatizam i u{te {to ne!
Da se pra{ame taga{ zo{to Grcite gi
mrazat Turcite? Dali toa ~uvstvo e plod
na slep {ovinizam ili {ak se bazira na
istoriaki realnosti? Koj (malku od malku
poznava istorija, znae deka me|u drugite
balkanski narodi i gr~kiot strada{e od
turskoto ropstvo, no i potoa, osloboduvaweto vo momenti koga dojde do sudruvawa me|u Turcija i Grcija. Toga{ zo{to
nie Makedoncite da nemame pravo da ja
izrazime na{ata spravedliva lutina
sprvma Grcija koga se znae deka vladite
na taa zemja izvr{ija kaj nas vistinski
genocid i raseluvaqe na na{iot narod?
Zo{to da se upotrebuvaat razli~ni merki
na teìna za ista pravda.? Sega nekoi
Grci so cinizam velat deka ako trebelo
utre Grcija }e ja smenela ko{ulata, }e
oblekla crvena ili pak }e gi zadrèla
teritoriite {to gi zede od nas 191213 todina. Osven toa istite tie i takvi
gr~ki „majstori na politikata” ni zboruvaat za Trojanskiot kow: „Ako trebe pak
}e vi ispratime Trojanski kow za da ve
skarame i razdelime odvnatre me|u vas”
(ovaa iluzija na Srbite e jasna: Grcija ni
ja zede Egejska Makedonija me|u drugoto
i blagodarej}i na nezrelosta na srpskata
diplomatija i nejzinoto predavstvo sprema Makedonija i sprema Slavjanstvoto).
Me|utoa, vo vrska so Grcija nekoi golemi
problemi za vo idnina nema: najlo{oto
{to moè{e na eden narod da mu se stori,
Grcija nam ni go stori; polo{o da ni se
stori od toa ne moè. Sega Grcija se na-
jduva na eden od najkriti~nite krstopati
vo svojata istorija: opkolena od site
strani od kamunisti~ki zemji, a od druga
so neprijatelska Turcija, Grcija ako misli na svojot spas i ako saka da si ja osiguri idninata me|u balkanskite nacii a
i vo svetot, trebe da bira: ili prijatelstvo so nas za koe {go eden od najva`nite
faktori e re{avaweto na makedonskoto
pra{awe, ili pak taa zemja ke ja izbere
vazalnosta na sebi~ni golemi zapadni
diplomacii so nesigurna idnina; ne
trebe tuka da se zaboravi i faktot deka
Amerika e iljadi kilometri daleku, a nie
sme tuka, vedna{ do Grcija. Ne bi trebelo
nekoj -vo Grcija da si pravi iluzii deka
Makedonskoto pra{awe povej}e ne postoelo bidej}i vo Egejska Makedonija se
{to bilo makedonrsko ili bilo istepano,
ili pogr~eno, ili pak raseleno! Plebiscit za Egejska Makedonija nema da ima.
No ako ostane i samo eden Makedonec
vo Egejska Makedonija, nie pak }e ja barame i eden den }e ja zememe, zo{to istoriski taa teritorija e na{a i na{a pak
}e bide. Ova e jasio kako den. Razli~ni
miljarderi od tipot na Onazis ili pak na
Nijarkos moàt da se obiduvavt da investiraat kapital vo Egejska Makedonija za
so toa da go onevozmoàt vklu~uvaweto
na toj del od Makedonija kon ostanatite
dva dela: so toa tie }e si donesat samo
neprijatnosti i razli~ni druti nezgadi;
na krajot site tie investirani kapitali
istite nepovratno }e gi izgubat.
Ovde e mesto da se re~e .i deka nekoja
omraza me|u na{iot i gr~kiot narod ne
lostoi i nema da postoi. Sekako nekoi
krugovi i doplomacii tro{ele i tro{at
mnogu lagi i mastilo za da se dojde do
takva sostojba. No nie ne se fa}ame vo
takvi sklupci zo{to sekoga{ sme pravele i pravime razlika me|u narod i
vladea~ki krugovi: zo{to da go mrazime
gr~kiot narod koga toj ne e vinoven za
politikata na svoi nedalekugledni i
opasni za sebe si vladi? Svesniot del od
gr~kiot narod ima sprema nas istva.kov
stav. Zo{to da bideme neprijateli koga
moème da bideme prijateli?
ZA NEZRELOSTA NA SRPSKATA
POLITIKA I DILLOMATIJA
Tvorecot na psihoanaotiyata, Frojd,
koga zboruva za zreeweto na edno dete
koe vo pubertetot stanuva ~ovek t. e. vozrasen ma`, veli deka niz deteto se menuvaat razli~ni periodi; postoi konfuzija na ~uvstva, ma{koto dete pominuva
niz razli~ni momenti nesvesno za svojot
ma{ki seks; niz taa konfuzija i barawe
na svojot pol deteto uzreva i nakraj se
fiksira de fugnitivno na svojot ma{ki
pol.
Vozmo`no e deka ova sporeduvawe
so ona {to ovde }e sleduva ne e najdobro izbrano. Me|utoa istoto }e pomogne
donekade da ja ilustrira i pojasni
na{ata misla.
Re~isi iijada godini srpskata politika balansira na Balkanot, seta i ne
edia{ bila vo konfuzija, vo neznaewe
da go odredi svojot prav, priroden pat
i na nego definitivno da se utvrdi. I
ne edna{ se baralo da se dokaè svojata
ma{kost so kama i so sekira, namesto
istata da bide pokaàna i potverdena
okamu kade {to i e mestoto: v postela!
Taka ve}e skoro iljada godini srpskata politika dokolku moè da se zboruva vo ovoj slu~aj za nekakva svesna i
dalekugledna politika sklu~uvala neprirodni brakavi so Vizantijci, so Grci,
preskoknuvaj}i ja Makedonija; se razbira takvite antislavjanski brakvi bea na
{teta na site zainteresirani, pa i na Grcite? Odgovorot e tolku prost i jasen {to
~udno e {to dosega malku se postapuvalo
na Balkanot sprema vistinata {to ja dava
47
ilustrirana revija za iselenicite od
Antikvarnica
toj odgovor: Balkanot sekoga{ vo ponovata istorija (ponova, no vo slu~ajov se
misli na „samo” 2500 godini) bil teritorija na minuvawa, borbi, nestabilnost.
Ako Ju`nite Slavjani pokaèa zrelost,
kako najgolema sila na Balkanot }e donesea mir i stabilnost na site, zna~i i na
Grcite koi kako i site druti balkanski
narodi stradaa i stradaat od re~enata
nestabilnost i nesigurna idnina. Bi
moèlo eventualno da se izvini edno minato staro 1000 godini. No so {to moè
da se izvini ona {to stana 1912-13 godina
koga Grcija, Bugarija i Srbija ja razdelija
me|u sebe Makedonija? Priroden li be{e
sojuzot me|u Srbija i Grcija svrten protiv nas? [tetata {to tie toga{ i ja starija na Makedonija ne moè i ne }e moè
da se isplati so nikakvi pari na svetov:
genocid, raseluvawe, ogromna {uma od
individualni tragedii . . .
Kakvi se pokaàa Srbite kaj nas vo
taka nare~enata Ju`na Srbija? Koga tie
dojdoa kaj nas lu|eto gi iz.nesoa nadavor
od gradoaite i za da pokaàt koj komanduva na site maì im udrija stapovi po
goli tabani i koga lu|eto se vra}ale doma,
se ni{ale kako pijani; vo nekoi pamali
gradovi ne ostana niti eden ìv ma`
zo{to site maì gi poklaa; pe~ea lu|e
vo furni za leb; ubivaa i na{i popovi.
Ova ne e propaganda: postoi literatura
za ovie srpski zlo~ini vo Makedonija;
postojat i spisoci so imiwa na gradovi,
na sela i na nivni ìteli vaka ubieni od
bratskiot slavjanski srpski vojnik ili
civil niz Makedonija.
No, izgleda nie sme nemale pravo da
se se}avame na tie nastani. Nie nemame
pravo, no Srbi imaat pravo da se se}avat
na nedelata na Germancite i od usta{ite
vo Vtorata svetska vojna. Pa kakva e taa
pravda i obektivnost koga za isti zlo~ini
se deli razli~na pravda?! I u{te ne{to:
nekoi od srpskite xelati niz Makedonija
i denes se ìvi i slobodni niz Jutoslavija. Nikoj vo Skopje niti pomislil
da bara ekstradicija i sudewe na takvi
elemvnti. Od druga strana Jugoslavija
bara ekstradicija ia Hrvati koi tepale
Srbi vo vojnata i koi sega ìveat vo emigracija!
Nam ni se prefrla na{iot stav vo
Vtorata svetoka vojna: Makedsinija ne
u~estvuvala onaka masovno i bratski vo
borbata protiv silite na Oskata kako {to
trebelo. No ona {to se zaborava e zo{to
taka be{e? Kade se ~ulo i videlo na ovoj
svet zatvorenikot da se bori za spasot
na svojot ~uvar? A biv{a Jugoslavija za
nas Makedoncite be{e robija. Tokmu zatoa stavot na mnogu Makedonci ne be{e
sosema opredelen i energi~en: lu|eto se
pra{aa za kogo da se borat? Za v~era{nite
xelati li?
Nekoi „kriti~ari” od drugi zemji na
Makedonija (se razbira mislime na Srbija) odat tolku daleku vo ovoite oceni
na toga{nata situacija {to tvrdat deka
Makedoncite sorabotuvale so okupato-
48
Makedonija
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iskaàt svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za àl, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
zaìvea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar ìvot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
rite vo vojnata. Ovaa bezobrazna laga
vedna{ }e ja razobli~ime so toa {to
}e spomneme deka vo vojnata ne postoe{e
nekakva si vazalna makedonska dràva,
dodeka vo Srbija postoe{e vladata na M.
Nedi}: sluga na Germancite; ~etni~koto
dvièwe isto taka jasno be{e komu mu
sluì: na site osven na Jugoslavija i na
Srbija.
Osven toa, Vtorata svetska vojna se
slu~i vo momvnt koga na{iot makedonski narod be{e iskrvaven od barbi bilo
protiv tu|inci, bilo protiv svoi predavnici, jani~ari i lu|e nesvesni za
vistinskite interesi na na{ata zemja.
Malku zemji vo ponovata istorija dadoa
tolku `rtvi proporcionalno so brojot na
svoeto naselenie, kolku {to dade Makedonija.
Politikata na na{ite neprijateli
toga{ kako i sega be{e vo psiholo{ki
i materijalen smisol stara isiprobana
taktika: prvo so sila skoncentrirana na
nekolku strogo opredeleni na~ini da se
skr{i voljata na eden narod i potoa od
nego da se pravi {to saka; me|u drugoto
toj narod trebe{e da bide obezglaven so
otepuvaweto na negavite svesni i aktivni deca? (No moè li da se obezglavi cel
eden narod koj duri i ako ne gi poznava
svesno svoite interesi, istite gi ~uvstvuva intuitivno?). Primer: krvavata
vlast na @ika Lazi} vo [tip. Istiot pokanuval na prijatelski razgovor vo svojata kancelarija vidni Makedonci od [tip
i od okolijata. Raagovorot te~el qubezno
i otvoreno. Se pielo tursko kafe. Koga
nesre}niot ~ovek }e izlezel od kancelarijata, @aka Lazi} stegnuval edno petel~e
od elektri~no yvon~e skrieno pod masata. Za negovite panduri vo dvorot toa
zna~elo: Zakolete go! Da spomeneme u{te
eden primer me|u stotini drugi slu~ajot
na srpskoto u~ili{te vo Prilep. Sekoj
ziae {to e edno u~ili{te: mesto za u~ewe
zgrada kade im se otvarat o~ite na lu|eto
za da stanat podobri, za da se osigura
napredokot na ~ove{tvoto. Srbite otvorija nivni u~ili{ta kaj nas od drugi
pri~ini: pretopuvawe na na{iot narod.
No tie u~ili{ta sluèa ponekoga{ i za
drugo. So ideweto vo Prilvp kako i po
drugite mesta niz Vardarska Makedonija,
Srbite sakaa da pokaàt kolku se maì
i kolku se silni. 1913 godina sobrale
pove}e dejci na VMRO po prilepskite sela
i gi zatvorile vo srpokoto u~ili{te. No}
ta po~nale da gi kolat. Edna prilepska
orospija im osvetluvala so fener i potoa
raskaùvala kako popot od Kadino Selo
pu{tal vetrovi koga go kolele po~nuvaj}i
od tilot. Toa se slu~i na 6 dekvmvri 1913
godina. Eden od `rtvite mlad i jak ~ovek,
vojvoda na revolucionerna ~eta, vrzan so
jaè bil zaka~en na edna kuka na zidot
vo odnikot na u~ili{teto. Do nego imalo
prozor~e. Uspeal da se odvrzi i so tupanica ja skr{il lambata {to go osvetluvala mestoto i izbegal. Srbite strelale
po nego no ne go pogodile. Me|u ubienite
taa no} bea: Arso P. Cvetkov od selo Papadija, roden 1873 todiia; Pop - Georgija
od Kadino Selo.
ûdno li e toga{ nedoverieto na
Makedonci sprema Srbija? Kakvo }e be{e
~uvstvoto na Srbite sprema nas, ako nie
im pojdeme kaj niv i ako taka so niv postapuvame?
Silata na edan narod se pove}e sega e
jasno deka ne se meri so brojot na vojnici {to istata moè da go stavi na tasot na
kantarot, niti pak so nejzinoto bogatstvo
vo ekons`gski smisol. Se razbira tie se
dva faktori, no ne se edinstvenite. U{te
tie pra{awa za silata na eden narod i za
dialektikata na ~ove{tvoto ne se dostatno ispitani. Moèbi }e dojde nabrzo den
koga ~ave~koto su{testvo }e bide nau~no
izrazuvano so matemati~ki formuli na
baza na fizi~ki i druti zakoni. Ona {to
sega e jasno toa e faktot deka na svetov
ne postoi sila i bogatstvo dosega poznati i dostatno golemi za definitivno
matirawe edvn narod. So obezglavuvawe,
so kr{ewe voljata, moè samo da bide usporeno odeweto kon svoite nacianalni
aspiracii na eden narod, no takvoto postapuvawe e bumerang za imperijalistot:
toj bumerang koga - toga{ mu se vraka
i mu gi skr{uva zabite. Na{ primer:
Makedonija i nere{enoto makedonoko
pra{awe be{e eden od najva`nite faktori za ideweto na komunizam na Balkanot,
a naro~no vo Bugarija i vo Jugoslavija.
Zasega e poznato deka silata na eden
narod moè da 6ide ogromna i toa e ve}
e dokaàna rabota. Nekoi Srbi moèbi
sakaat nivnata zemja da igra na Balkanot
rolja na balkanska Rusija, no ne }e bide
lo{o istite da se potsetat na Napoleon,
na Hitler, a i na drugi nastani. Nema
nacija na svetov {to moè da si plati
takov luksuz!
Denes gledame deka grabeòt na makedonokoto nacionalno duhovno i istorisko
bogatstvo prodolùva vo drugi formi i
pod drugi surati. Istoriski, folklorni
materijali i predmeti svr{uvaat po
muzei niz Srbija; edno vreme se baraa
vo Belgrad makedonski studenti da gi
u~at da igraat makedonski ora razli~ni
belgratski folklorni druìni i nekoi
tipi~no na{i folklorni elementi ni
bea ukradeni i ponatamu se prisvoeni; vo
Belgrad izleguvaat gramofonoki plo~i
so na niv registrirani prevedeni na
srpski makedonski narodni melodii (pr.
pesnata Eleno mome, a i red drugi); takvata praktika odi i do crkovnata melodija kako .na pr. edna plo~a so melodii od
S. Mokrawac: na ambalaàta od plo~ata
ima edna fotografija na ikonostasot od
crkvata Sv. Spas od Skopje i vo tekstot
se objasnuva deka Mokrawac se rodil vo
Srbija, a umrel vo Skopje; se zboruva i
za bogatstvoto na srpskiot nagroden melos {to posluìl kako inspiracija na
Mokrawac, no za golemoto makedonoko
bogatstvo crkovni melodii nema niti
zbor! Od druta strana koga stanaa neredi
predizvikani od jugoslovenski Albanci
novonaseleni niz Makedonija, vo Tetovo,
dojde specijalna milicija so helihopter
od Ni{. [to zna~i toa? Toa zna~i deka
Belgrad nema doverba vo Makedonskata
republika i stacionirana e specijalna
milicija vo Ni{, moderno izve`bana
i ekipirana za zadu{uvawe neredi vo
Makedonija. Ako ima{e doverba Belgrad,
takva milicija }e postoe{e vo Makedonija i vo nea }e sluèa Makedonci! Radio
Skopje denono}no dava srpski melodii
so {to se penetrira potsvesta na na{iot
~ovek i toa bez razlika na vozrast.
Ovoj fakt e vistinska katastrofa zo{to
na{iot narozd nemal istoriaki uslavi
so {to edna tvrdo postavena tradicija,
vo nekoi va`ni domeni ne postoi i kako
takov na{iot narod e izloèn na grubi
moralni atentati vrz svojata nacionalna
individualnost. Duri i mnogu pogolemi
Antikvarnica
narodi od na{iot kataden se borat za
za~uvuvaweto na svojata nacionalna
li~nost. Taka na primer vo frankofonskite podra~ja na radioto se slu{aat
melodii ispeani samo na francuski, a
drugite jazici se retko primeneti na
radio branovite. Koga okolu 60.000.000
lu|e koi zboruvaat francuski imaat
potreba da si go zadràt svojot nacionalen beleg i obra}aat vakvo vnimanie
na jazikot (vo glavno za odbrana od angloamerikanskiot jazik), toga{ {to da
re~eme nie Makedoncite?!
Daleku e od nas mislata da {irime
nekakva omraza protiv bratskiot srpski narod. Toj narod sekoga{ kaga do{ol
kaj nas kako prijatel, bil i prijatelski pre~ekan. No nie ne sakame da primame nekoj da se odnesuva sprema nas na
tipi~en rasisti~ki na~in. Pr. filmovite „Mis Ston” i „Solunskite atentatori” predizvikaa izvesen {ok i protesti
kaj izvesen del od srpskata publika! Tie
{to gi napravija re~enite filmovi bea
obvineti za izmisluvawe nevistiii. [to
zva~i toa? Toa zna~i deka nekoi lu|e si
rekle:„[ta, zar ovi va{qivi [iptari iz
Makedonije!”, a zna~i i deka Jugoslovenite me|u sebe ne se poznavaat dostatno i
zatoa im e te{ko edni drugi da se razbiraat i vzaemno da se po~ituvaat; na mnenie se deka nie sme nekakav „olo{“ {to
ìvee na teret na Federacijata i deka
sme nesposobni za inteligentni i smeli
akcii! Na{ata kulturna i materijalna
zaostanatost se nepravilno interpretirani i onie koi se vinovni za taa na{a
zaostanatost - tipi~na za sekoj narod
so te{ko blisko istorisko minato - najmnogu vikaat protiv nas.
Vo toj smisol konstatirame izvesen
detski kapriciozen stav od strana na
nekoi od na{ite sosedi: se odi na toa se
na{e so koe {to mhème da se gordeeme
da ni se odzeme; da se razni{a doverieto i uvaènieto {to go imame sami za
sebesi, da bideme kompleksirani i kako
taivi da stanemo nemo`ni za organizirani patriotski akcii. Od toa mnogu strada
organizacijata, izgradbata i normalniot
razvitok na na{ata zemja. Ona so koe se
gordeevme vo na{ata makedonska herojska
epoha ne be{e po{tedeno. Na{eto slavno
~etni~ko ime opeano vo na{iot naroden
melos ni be{e „pozajmeno” za da bide
vle~eno niz kal vo tolkava merka {to imeto ~etnik, od ime na ~ovek koj se bori
za slobodata na svojot narod stana simbol na kola~; amblemot na na{ata VMRO
- ~erep i dve vkrsteni tibii - ni be{e
isto taka odzemen. Toj istiot amblem
{to za na{ite borci simbolizira{e
spremnost za borba za sloboda ili pak
za dostojna smrt! Zaradi nekakva kaptriciozna i detska zavist nekoi sakaat
duri i Aleksandar Makedonski da go negiraat i sosema slobodno i zvani~no go
objavuvaat kako Grk iako toa istoriski
ne e to~no. Nie ne tvrdime deka sme istite Makedonci koi ìveele vo vremeto
na Filip i Aleksandar Veliki, no imame
pravo da re~eme deka vo izvesen del sme
naslednici na taa is~eznata makedonska
rasa zo{to istata se stopila so na{ite
slavjanski plemiwa koga tie do{le na
Balkanot (barem ona {to seu{te toga{
ostanalo od drevnite Makedonci). Inaku
so kakvo pravo ima lu|e koi se narekuvaat
Egiptjani, Grci, Sirijci i t.n. koga se znae
deka starosedelcite na tie zemji odamna
is~eznale? Misli li nekoj deneska da im
go osparuva na tie narodi pravoto da se
narekuvaat kako {to se narekuvaat? Taka
nekako ispa|a rabotata kako onie {to ni
se kaùvaat prijateli da ni dale nekakva
milostiwa, a ne deka zasluùvame prijatelstvo!
A NIE MAKEDONCITE?
Nie sekako odigravme vo minatoto
edna uloga dostojna na golemata latentna moralka sila na na{iot narod.
Srpskiot epos vo borbata za sloboda
protiv Turcija, a isto taka i onie od Grcija i Bugarija, na{ata zemja go doìvea
kan krajot na 19. i vo po~etokot na 20.
vek. Na{ite borci, komitite, mladosta
ja minaa po planinite. Tie bea ~isti i
romanti~ni revolucianeri koi nesrebroqbivo gi davaa svoite ìvoti. Tie lu|e
i Turcija, i Evropa gi iznenadija koga
pomognaa da se realizira Mladoturskata
revolucija koga pojdoa duri vo Carigrad
i tamu gi opkolija kasarnite; zaedno so
mladoturcite ja ra{irija revolucijata
{to potoa ne gi ispolni svoite vetuvawa
sprema Makedonija. „Tatkoto na Turcite”
Kemal Ataturk se radi vo Solun od majka
Makedonka. Prvite gerilci vo moderno
vreme bea makedonskite revolucioneri.
Za àl, za da se vodi uspe{no gerilska
vojna potrebni se nekoi neophodni uslovi kakvi {to na{ite borci ne uspeaa da
stvorat. Prv uslov e imawe baza vo edna
grani~na suverena zamja {to iskreno
saka da ja pomogne zemjata {to se bori
za sloboda. Vakva zemja za makedonskite
revolucianeri be{e slobodnoto Bugarsko kneèstvo, no toa be{e neiskreno i
sebi~no kon makedonskoto oslaboditelno delo i nastojuva{e makedonskoto revolucianerno dvièwe da go iskoristi za
interesite na sanstefanskata fikcija.
Bugarija ve{to so pari i so intrigi gi
piot~ini na svojata politika makedanskite emigrani vo Bugarija {to gi oddeli
od ìvotniot izvor na dvièweto - Makedonija i gi vturna edni protiv drugi taka
{to Sofija stana kasapnica vo koja Makedoncite se otepuvaa edni drugi toga{
koga edinstvoto be{e ìvotna potreba
za Makedonija. Ooven toa nekoi na{i elementi si najdoa uhlebija kako zvani~ni
ili nezvani~ni visoki funkcioneri na
bugarskata vlada i kako takvi organski
se povrzaa so Bugarija i za niv pove}e ne
moè{e da se zamisli Makedonija nadvor
od ramkite na Bugarija.
(Zavr{ok vo indiot broj)
Pejo Seirxija
49
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
mISIJA OD VNATRE
Na krstot
Kolku ~esto kako Crkva sme izloèni na
kritika? Kolku ~esto taa kritika e opravdana, a kolku ~esto se samo {pekulacii?
Kolku pati taa kritika e samo „lepewe” na
etiketi za konzervativnost, i za zagrozuvawe na sekularizmot na dràvata? A kako
ovaa kritika da bide konstruktivna, i kako
da se popravime ako istata e odnadvor, od
lu|e {to voop{to ne doa|aat vo hramot, vo
Crkvata, odnosno od lu|e do koi prikaznata
do{la po princip na rasipan telefon? Na
onie koi ne veruvaat i ne i pripa|aat na
Crkvata, so pravo moème da im odgovorime
deka ne moè ne{to da ni sugeriraat, i slobodno moè da im ja kaème onaa kafanskata gledaj si ja masata. Kritika odvnatre
priznavam, i taa da bide konstruktivna,
a ne od tipot ne znam kako, ama vaka ne.
Na proekt so kontra-proekt, t.e. podobar,
pokvaliteten – e, toga{, veruvam, }e trgne
rabotata.
No, pustoto odamna ja proma{ivme
rabotata, koga od pred dvaesetina godini
se formira{e prviot makedonski parlament i koga sednicite stanaa otvoreni
za javnosta preku televiziskite prenosi.
Vo toa vreme padna i ednoumieto (kako
{to go narekuvaa vo toa vreme prethodniot sistem), a so toa se dade prostor na
demokratijata, pa koj {to saka da moè da
kaè bez da se pla{i od reperkusii za
kaànoto. Omilena emisija ni stana parlamentot, a koga vidovme i koj s$ n$ pretstavuva vo nego, stanavme eksperti najprvo
za politika, pa potoa so tekot na vremeto i
za s$ drugo: od ekonomija, do arhitektura,
zdravstvo, umetnost... Od toa {kolo mnogu
nau~ivme, i sega s$ znaeme. Znaeme koj kade
zgre{il, kako trebalo da se postapi i {to
da se kaè vo odreden moment; pa kako toa,
popu{taj}i, nekoj prodal ime, nekoj zname,
nekoj dràva... Tuka se izrodija i eksperti za Crkvata, so poznavawe i kritika za
nejzinoto ureduvawe i vnatre{na kadrovska politika, no i nadvore{na politika so
pregovorite za statusot i priznavaweto
od strana na sestrinskite Crkvi. Toa {to
stanavme eksperti za s$ i se{to, denes go
manifestirame preku komentari na vestite
i na mediumskite ku}i, ili pak so direktni javuvawa vo emisii koi sekojdnevno
odat vo ìvo na radio, ili na televizija...
i pak postojano se deli um koj {to i kako
da napravi, koj treba da ru{i plo{tad,
koj kogo treba da apsi, a koj kogo treba da
tepa i da iskara, da prekine pregovori...
Aj da zememe deka ima i ne{to arno vo toa,
arno ama edno da ne zaboravame: sekoj {to
ima vlast ima i odgovornost. Lesno e da
poslu{am koga nekoj dava predlog preku
komentar ili se javuva anonimno vo nekoja
emisija, no ako pritoa zgre{am, ~ija }e
bide odgovornosta? Moja {to sum poslu{al
i sprovel, ili na toj anonimniot {to dal
predlog. Pa i ako go najdam, sigurno }e re~e
„pa ne mora{e da me poslu{a{“, i }e si
spasi du{a.
Koga li }e razbereme deka ako sakame
50
Mitropolit Evropski
g. Pimen
nekoja rabota da smenime, treba najprvo
da imame silna vera deka }e bide taka
kako {to smetame da napravime, no svesni
za opredelena `rtva na koja treba da bideme podgotveni za da ja napravime! Ne
moè da se nadevame deka samo so kritika
i nao|awe na maani kaj drugiot }e uspeeme
da napravime i da smenime ne{to. Koga ve}
e po~nuvame da rabotime na ideja za menuvawe na ne{tata, treba da sme svesni i deka
samo odvnatre tie moè da se promenat.
Osobeno treba da sme svesni nie vo
Crkvata bidej}i kako hristijani veruvame
vo zborovite Hristovi zemete go Mojot jarem. Veruvame i vo brojnite primeri kade
{to vernite ~eda na Crkvata razbirale i
pokaàle deka samo na toj na~in moàt da
se promenat rabotite – preku zemawe na
jaremot Hristov vrz sebe, odnosno deka so
svoj li~en primer, i odvnatre moè da se
podobri kvalitetot, no i da se sprovede
misijata. Taka vo prvite tri veka svedo~ele
so svoite ìvoti, javno ispovedale deka se
hristijani, se podloùvale na stra{ni
izma~uvawa i ne se otkaùvale od Bog, pa
na toj na~in ja svedo~ele silinata na verata i pridobivale s$ pobrojni sledbenici.
Koga Crkvata se omasovila po Milanskiot
edikt vo 313 godina, onie koi sakale da
napravat ne{to pove}e za Crkvata i koi
sakale da ja ispravat verata i da pomognat
avtenti~no da se so~uva i da se predade na
idnite generacii, pobegnale po pustinite,
gi formirale prvite manastiri, zemale na
sebe podvig na dobrovolno siroma{tvo.
Takvi podvizi zemale na sebe i misionerite na Crkvata, onie koi podocna dobile
epitet ramnoapostolni. I tie se zapi{ale
ne samo vo knigata na ve~niot ìvot, tuku i
vo istorijata. Takvi bile i svetite solunski bra}a Kiril i Metodij, koi znaele deka
e dobro da se znae i diplomatija i filosofija, no i deka samo ako vlezat vo klirot
na Crkvata }e moàt da ja ispolnat misijata koja im bila doverena. Toa go znaele
i nivnite sledbenici koi gi pridruùvale
na taa misija.
Svetiot Kliment moèbi najdobro sfatil deka bez da se zeme istiot toj jarem,
te{ko }e moè da se zavr{i Hristovata
misija, no i deka u{te pote{ko }e moè da
se osvoi plodnata po~va, pa poseanoto seme
na slovenskata pismenost da najde primena i duri podocna da se `neat plodovite.
Planot go realiziral vo dve fazi. Prvo
sfa}aj}i go premudro toa, se priklu~il,
ta verno u~el i se nadgraduval vo verata,
namesto samo da stoi nastrana i da kritikuva odnadvor za toa deka ne e ubavo u{te
da vladee trijazi~nata eres i deka sekoj
treba da go slu{ne Evangelieto na svoj
razbirliv jazik. No, ne sedel otstrana i ne
kritikuval, tuku vlegol vo klirot na Crkvata i odvnatre se potrudil da ja nau~i novata azbuka, da preveduva knigi, da pi{uva
i pou~uva, da ja brani opravdanosta na novoto pismo, da dokaè deka sekoj jazik e od
Bog, deka nema bogoizbrani jazici. A, tuka
sigurno ne zavr{uva negovata proekcija
za ovaa misija. Znael deka toa e samo prviot del od misijata. Vtoriot bil sekako
pozna~aen. Trebalo da se napravi teren
kade {to ova pismo }e se posee, }e zaìvee
i }e dade plodovi. Popusto }e bilo i sozdavaweto i odbranata na pismoto ako ne se
sozdal teren kade }e se propoveda. Svetiot
Kliment znael deka ako ne go zeme jaremot
na episkopite i ako ne stane prv slovenski
episkop koj }e ima svoe sve{tenstvo koe }e
se koristi so ova pisanie, i ako nema svoja
eparhija vo koja }e ima vlast da go sprovede ona {to go nau~il, deka te{ko }e se
ostvari negoviot son i sonot na negovite
sveti u~iteli. Zatoa i go napravil cel toj
podvig vo verata, no odvnatre. Zatoa site
nie denes gi uìvame blagodetite na hristijanstvoto, koi toj s$ pod jaremot Hristov
i ni gi ovozmoì.
Spomenav kako funkcionirame nie, a
spomenav i eden primer za toa kako funkcioniral eden otec na Crkvata, velikot
sveti Kliment Ohridskiot ûdotvorec. I
povtorno na nas ostanuva, dali sakame da se
ugledame na svetiot i da se pou~ime od nego
– t.e. deka samo odvnatre i so li~en primer
moè i treba da se promeni ne{toto i da
se pofalime pred sebe i pred drugite, no
i od drugite kako konstruktivni li~nosti
koi so ime i prezime }e stojat zad s$ – ili
povtorno i ponatamu }e pravime po staro,
da se proglasuvame za eksperti za s$ i na
s$, so {to }e prodolìme da se plukame
edni so drugi delej}i si pamet i kriej}i se
zad psevdonimi ili deklariraj}i se kako
anonimni.
Vo Pravoslavieto s$ u{te vaàt, i sekoga{ }e vaàt do ispolnuvaweto na istorijata, onie Hristovi zborovi {to gi upatil
kon prvite apostoli, koi pri{le kon Nego
i Go pra{ale: „U~itele, kade ìvee{?” –
„Dojdete i videte”, odgovoril Gospod. Crkvata e otvorena za sekoja li~nost koja saka
da go promeni (preumi) svojot ìvot, a so
toa i ìvotot na bli`nite, a i na celiot
svet vo zavisnost od podvigot.

Download Report