DA ZBORUVAME ZA
@IVOTNATA SREDINA
Da zboruvame za @ivotnata sredina
Izdava:
Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija
Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor
Avtor:
Makedonski centar za evropsko obrazovanie
Lektura:
Aneta Vasilevska - Qubeckij
Likovno-grafi~ko oblikuvawe:
Brigada dizajn
Pe~at:
ProPoint
Tira`: 2000 primeroci
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
“Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
502/504
DA zboruvame za `ivotnata sredina. - Skopje:
Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija,
2010. - 48 str. : ilustr. ; 20sm.
ISBN 978-608-218-093-9
a) @ivotna sredina
COBISS.MK- ID 83147274
DA ZBORUVAME ZA @IVOTNATA SREDINA
Sodr`i na
1. EKOLO[KATA POLITIKA KAKO VRVEN PRIORITET
07
2. EKOLO[KI AKCISKI PLAN NA EVROPSKATA UNIJA 09
3. VOZDUH
11
3.1 Klimatski promeni 12
3.1.1 Poobi~aeniot efekt na stakleni~ki gasovi
13
3.1.2. Nevoobi~aeniot efekt na stakleni~ki gasovi
13
3.2 Efekti od globalnoto zatopluvawe
14
3.3 Iznao|awe re{enija
16
3.4 [to pravi Evropskata unija za re{avawe na problemot?
18
3.5 [to mo`eme da storime nie?
20
4. VODA
4.1 Se za vodata
21
22
4.1.1. Voda za piewe
22
4.1.2 Morski breg
24
4.1.3.Voda za kapewe
24
4.2 Soo~uvawe so problemite
24
4.3 [to prezema Evropskata unija?
26
4.4 [to mo`eme da storime nie?
28
5. OTPAD
5.1. Prevencija
29
30
5.1.1 ^ista tehnologija
30
5.2. Reciklirawe na otpad
31
5.2.1. Reciklirani materijali
32
5.2.2. Kompostirawe
33
5.3. [to e toa tretman na otpadot?
33
5.3.1. Deponija
34
5.3.2. Sogoruvawe
35
5.4. [to pravi Evropskata unija?
36
5.5. [to mo`eme da storime nie?
38
6. PRIRODA
6.1. Za{tita i obnovuvawe na prirodnite ekosistemi
39
40
6.1.1. @iveali{tata vo Evropa
40
6.1.2. Zagrozeni vidovi
41
6.2. O{tetuvawe na prirodnite `iveali{ta
42
6.3. [to pravi Evropskata unija?
43
6.4. [to mo`e da storime nie?
45
7. Kako raboti Evropskata unija - indikatori za @ivotnata sredina?
47
8. [to pravi republika makedonija
49
9. Instrument za pretpristapna pomo[- IPA 51
9.1. IPA – II komponenta (Prekugrani~na sorabotka)
52
9.1.1. Glavni prioriteti i celi
52
9.1.1.1 Prekugrani~na sorabotka so Bugarija
52
9.1.1.2. Prekugrani~na sorabotka so Grcija
53
9.1.1.3. Prekugrani~na sorabotka so Albanija
53
9.1.2. Finansiski pokazateli
9.2. IPA Komponenta III
9.2.1. Glavni prioriteti i celi
10. @IVOT+
10.1. @IVOT+ (2007 – 2013)
53
54
54
55
56
10.1.1. @IVOT+ Priroda i biolo{ka raznovidnost
56
10.1.2. @IVOT+ Ekolo{ka politika i upravuvawe
56
10.1.3. @IVOT+ Informirawe i komunikacii
56
10.1.3.1. Kriteriumi za izbor na prifatlivi proekti
57
10.1.3.2. Potencijalni korisnici
57
10.1.3.3. Izbor na proektite
58
10.1.3.4. Pravila za kofinansirawe
58
11. USPE[NI PRIMERI NA @IVOT+
59
12. PROGRAMA ZA KONKURENTNOST I ZA INOVACII/EKOINOVACII
65
13. KONTAKTI
67
1
EKOLO[K ATA POLITIKA
KAKO VRVEN PRIORITET
Potrebata od za{tita na `ivotnata sredina i
od obezbeduvawe kvaliteten `ivot na gra|anite
na EU; obezbeduvawe pravilno funkcionirawe
na Edinstveniot evropski pazar; kako i vgraduvawe na principot na odr`liv razvoj vo postojnoto zakonodavstvo dovede do zasilena
sorabotka vo sektorot, a podocna i do razvivawe
zaedni~ka ekolo{ka politika.
Ekolo{kata politika pove}e ne e na sporedniot kolosek, tuku se nao|a na vrvot na listata
prioriteti na site pretsedatelstva na Evropskata unija. Duri 96% od ispitanicite,
dr`avjani na Evropskata unija se izjasnile deka
za{titata na `ivotnata sredina e va`na za niv
i deka gi zasegaat pra{awata kako {to se klimatskite promeni i zagaduvaweto.
S# pove}e merki na ekolo{kata politika se
prelevaat vo drugata politika i vo sektorite
kako {to se transport, energetika, zemjodelstvo,
industrija, istra`uvawe, razvojna i regionalna
politika. Na primer, energetskata politika
zboruva za celi kako {to se namaluvawe na
ispu{taweto gasovi {to predizvikuvaat efekt
na staklena gradina, ili za postignuvawe „zelena
ekonomija” (ekonomija so namaleno ispu{tawe
na CO2). Poslednata ekonomska kriza be{e najdobroto predupreduvawe za Unijata da raboti na
postignuvaweto zelena ekonomija i na toj na~in
Ekolo{k ata politika kako vrven prioritet
da obezbedi pottiknuvawe na ekonomskata obnova i po~nuvawe nov razvoen ciklus, koj }e ja
garantira konkurentnosta na Evropskata unija.
Pra{awata kako {to e odr`liviot razvoj se
klu~ni pri koristeweto na strukturnite fondovi. Zemjodelskata politika zasileno gi promovira odr`livoto koristewe na zemji{teto
i upravuvaweto na resursite. Reformata {to ja
prezema Unijata vo zaedni~kata zemjodelska politika s# pove}e gi naso~uva evropskite fondovi
vo poddr{ka na ruralniot razvoj. Dr`avite {to
8
se ~lenki }e treba ovie sredstva od fondovite na
Unijata da gi iskoristat za soo~uvawe so predizvicite kako {to se: namaluvawe na biolo{kata
raznovidnost, za{tita na prirodata, obnovliva
energija, upravuvawe na vodite i na otpadot,
po~ist transport i klimatski promeni.
Iako trendot na degradirawe na `ivotnata
sredina ne mo`e da se zavrti vo obratna nasoka,
sepak faktot deka se pravat seriozni napori i
se vlo`uvaat golemi sredstva pomaga vo negovoto
zapirawe.
2
EKOLO[KI AKCISKI PLAN
NA EVROPSKATA UNIJA
Evropskata unija gi planira svoite aktivnosti vo odnos na za{titata na `ivotnata sredina
i o~ekuva deka }e mo`e da prerasne vo globalen
lider koga stanuva zbor za zelenata ekonomija i
za za{titata na `ivotnata sredina. Glaven instrument na ekolo{kata politika na Unijata za
postignuvawe konkretni rezultati vo za{titata
na `ivotnata sredina e t.n. Ekolo{ki akciski
plan. Vo sila e [estiot ekolo{ki akciski plan
na Evropskata zaednica, koj go opfa}a periodot
2002-2012 godina. I pokraj postojaniot porast
na ispu{taweto gasovi {to sozdavaat efekt na
staklena gradina vo svetot, nekontroliranoto
namaluvawe na biolo{kata raznovidnost, zagaduvaweto i zgolemuvaweto na koli~estvoto
otpad, Unijata postignala odreden napredok vo
za{titata na `ivotnata sredina. Posvetenosta
na Unijata e klu~ot za uspehot, a Ekolo{kiot
akciski plan gi fokusira naporite i im dava
strategiska ramka.
[estiot ekolo{ki akciski plan na Unijata
be{e usvoen so odluka na Evropskiot parlament i na Sovetot na EU na 22 juli 2002 godina
i go opfa}a periodot od 2002 godina do 2012 godina. Revizijata na planot be{e napravena vo
tekot na 2006 godina, a toj be{e kone~no usvoen
po {irokata javna debata vo april 2007 godina.
Planot utvrduva ~etiri prioritetni oblasti,
i toa: klimatski promeni, priroda i biolo{ka
raznovidnost, zagaduvawe i javno zdravje, i
prirodni resursi i otpad. So planot se pro-
Ekolo{k i akciski plan na evropskata unija
movira celosno vklu~uvawe na za{titata na
`ivotnata sredina vo site sektorski politiki
na Unijata odrazuvaj}i ja taka ekolo{kata ili
zelena komponenta na Strategijata za odr`liv
razvoj na Evropskata unija. Na ovoj na~in, me|u
drugoto, se obezbeduva i vrskata me|u za{titata
na `ivotnata sredina i celite od Lisabonskata strategija za porast, konkurentnost i za
vrabotuvawe. Pokraj utvrdenite prioriteti
{to se odnesuvaat na Evropskata unija i na sektorskata politika, Unijata so planot ima utvrdeno prioriteti i za pra{awa od globalno
zna~ewe.
10
[estiot ekolo{ki akciski plan predviduva
izrabotuvawe sedum tematski strategii kako
obid za modernizacija na ekolo{kata politika
na Unijata i obezbeduvawe eden po{irok stra
tegiski pristap. Tematskite strategii se nad
graduvaat nad postojnata pravna i regulatorna
ramka i vklu~uvaat novi poznavawa za zakanite
vrz zdravjeto na lu|eto i na `ivotnata sredina. Preku tematskite strategii se obezbeduva
ne samo vklu~uvawe na ekolo{kata politika
vo drugite sektorski politiki, tuku se posvetuva vnimanie i na nivnoto sproveduvawe.
Voedno, preku tematskite strategii se odgovara
na potrebata od realizirawe na strategijata za
podobro regulirawe. Tematskite strategii vo
taa smisla se pridru`eni so analiza na vlijanieto so koja se procenuva ekonomskoto vlijanie, socijalnoto vlijanie i vlijanieto vrz
`ivotnata sredina na razli~nite alternativni re{enija na politikata; pri nivnoto donesuvawe se sproveduvaat {iroki konsultacii so
site u~esnici vo politikata, a nivnata cel e da
se poednostavi regulatornata ramka.
Tematskite strategii se odnesuvaat na slednive podra~ja:
Vozduh;
Prevencija na nastanuvaweto otpad i negovo reciklirawe;
Pomorski ekosistemi;
Po~va;
Pesticidi;
Prirodni resursi;
Urbani podra~ja.
3
VOZDUH
Evropskata unija ve}e podolgo vreme posvetuva golemo vnimanie na podobruvaweto i
na za{titata na kvalitetot na vozduhot. Kako
rezultat na tie napori denes mo`e da se zboruva za odredena uspe{nost vo soo~uvaweto so
predizvikot i za podobruvawe na kvalitetot na
vozduhot. Iako kvalitetot na vozduhot e podobren, sepak toa ne zna~i deka nema problemi
{to i ponatamu treba da se re{avaat. Prvo,
slabiot kvalitet na vozduhot vo golemite gradovi e {teten za zdravjeto na lu|eto i go pra-
vi `ivotot neprijaten. Ponatamu, problem
e osiroma{uvaweto na ozonskata obvivka i,
sekako, klimatskite promeni. Site ovie problemi se javuvaat poradi toa {to lu|eto preku
svoite aktivnosti ispu{taat {tetni materii
vo vozduhot, koi gi ima premnogu, isto kako
{to ima i pove}e re{enija vo zavisnost od
ispu{tenata materija.
Evropskata unija mo`e da napravi mnogu i
ve}e pravi mnogu za podobruvawe na sostojbata.
Vozduh
12
3.1. Klimatski promeni
Vo posledniot eden vek prose~nata temperatura na Zemjata se zgolemi za 0,3 - 0,6ºC, a
nau~nicite o~ekuvaat da prodol`i pojavata
na globalno zatopluvawe. Globalnoto zatopluvawe }e ima su{tinsko vlijanie vrz klimata
predizvikuvaj}i topewe na ve~niot mraz na
polovite, poka~uvawe na nivoto na moreto
predizvikuvaj}i ekstremni vremenski uslovi,
buri i poplavi na krajbre`nite podra~ja. Klimatskite promeni i soo~uvaweto so predizvicite od ovaa pojava za Evropskata unija pretstavuva prioritetno podra~je na aktivnost.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
3.1.1 Voobi~aeniot efekt na
stakleni~ki gasovi
Toa {to go znaeme site e deka Sonceto ja zagreva
Zemjata! Zo{to toga{na Zemjata e potoplo otkolku
vo vselenata? Za da go razbereme seto ova mora da go
razbereme efektot na staklena gradina. Son~evata
svetlina (vidlivata radijacija) pominuva preku
stakloto na staklenata gradina i se apsorbira vo
rastenijata vo staklenata gradina.
Rastenijata vo staklenata gradina vra}aat del
od toplinata (infracrvena radijacija). Vakvata toplina ne e vidliva, no lu|eto mo`e da ja
po~uvstvuvaat. Del od ovaa toplina izleguva od
staklenata gradina, no del od nea ostanuva vo
nea. Stakloto od staklenata gradina povtorno ja
odrazuva ovaa infracrvena radijacija kon rastenijata i gradinata se zagreva vnatre. Tokmu ova
e toa {to se slu~uva so Zemjata bidej}i nejzinata
atmosfera e kako staklena gradina i go ima istiot efekt. Son~evite zraci pominuvaat niz atmosferata i stignuvaat do Zemjata. Nevidlivata
infracrvena radijacija se odrazuva kon vselenata, a nekoi od atmosferskite gasovi {to predizvikuvaat efekt na staklena gradina ne dozvoluvaat ovaa radijacija da pobegne nazad vo vselenata i se odrazuvaat nazad kon Zemjata zagrevaj}i
ja. Na toj na~in Zemjata se odr`uva zagreana.
Dokolku normalniot efekt na radijacijata ne
funkcionira{e na ovoj na~in Zemjinata kora i
atmosferata }e bea postudeni za 33°C odo{to se
sega, odnosno so prose~na temperatura od -18°C.
So vakva prose~na temperatura celokupnite izvori na voda na planetata }e bea zamrznati.
Ovoj primer bi mo`el da ni pomogne da go
razbereme zna~eweto na gasovite {to predizvikuvaat efekt na staklena gradina.
3.1.2.Nevoobi~aeniot efekt na
gasovite {to predizvikuvaat
efekt na staklena gradina
Ako voobi~aeniot efekt na gasovite {to
predizvikuvaat efekt na staklena gradina e
polezen za Zemjata, zo{to toga{site nau~nici
se tolku zagri`eni? Zatoa {to mnogumina od
niv se pla{at deka Zemjata premnogu se zagreva
tokmu poradi nevoobi~aeniot efekt na ovie
gasovi. Spored niv, vo poslednoto stoletie
koncentracijata na ovie gasovi vo atmosferata e enormno zgolemena i poradi toa nastanuva
globalno zatopluvawe.
Poznati se {est glavni gasovi {to predizvikuvaat efekt na staklena gradina. Jagleroddioksid (CO2) e najpoznatiot i najzastapeniot
od niv. Drugite pet se:
Nitrogenoksid (N2O);
Metan (CH4)
Hidrofluorokarbonati (HFCs)
Sulfurheksafluorid (SF6)
Perfluorokarbonati (PFCs)
Ako se fokusirame samo na jagleroddioksidot, koj e najzastapeniot vo atmosferata, }e
vidime deka ovoj gas postojano se ispu{ta i
prima. Koga lu|eto di{at tie zemaat kislorod i
ispu{taat jagleroddioksid. Istoto se slu~uva i
kaj site drugi `ivi su{testva i tie vdi{uvaat
kislorod, a izdi{uvaat jagleroddioksid, ottamu, tie se poznati kako ispu{ta~i (emituva~i),
dodeka okeanite i moriwata, kako i site rastenija se poznati kako prima~i (apsorbira~i)
13
Vozduh
na jagleroddioksid. Mnogu od izvorite, ili
ispu{tawata na jagleroddioksid se napraveni
od ~ovekot. Vo niv spa|aat pe~kite na drvja,
gas, jaglen i na nafta, koi so sogoruvaweto sozdavaat jagleroddioksid.
Vo minatoto, koga nema{e elektri~na ener
gija, naj~estoto transportno sredstvo be{e
kowot, ottamu koli~estvoto na ispu{ten i
koli~estvoto na primen jagleroddioksid bea
pribli`no ednakvi, pa prose~noto koli~estvo
vo atmosferata se odr`uva{e na stabilno
nivo.
14
Denes, koli~estvoto na ispu{ten jagleroddioksid vo vozduhot na godi{no nivo e
pribli`no 7 milijardi toni, glavno od energetsko sogoruvawe vo industrijata, transportot, gasni centrali i drugi izvori vo
doma}instvata i sli~no. Poradi toa izvorite
na jagleroddioksid se zgolemija drasti~no. Za
da bide problemot u{te pogolem, istovremeno
se slu~uva namaluvawe na prima~ite. Tradicionalnite golemi povr{ini se prima~i,
kako {to se {umite vo Ju`na Amerika i Jugozapadna Azija bea ise~eni ili zapaleni i na
toj na~in ne samo {to se namalija prima~ite,
tuku se zgolemi i koli~estvoto na ispu{ten
CO2 vo vozduhot. Posledicata od ovoj proces
e zgolemenoto koli~estvo na jagleroddioksid
vo atmosferata, koj dopolnitelno go spre~uva
propu{taweto na infracrvenata radijacija,
odnosno ja odrazuva nazad na Zemjata i so toa
dopolnitelno ja zagreva.
3.2. Efekti od globalnoto zatopluvawe
Lu|eto se zagri`eni bidej}i temperaturata
na Zemjata porasna vo prili~no kratok period,
pribli`no eden vek, {to vo sporedba so mi
lionite godini kolku {to e stara planetata
e, navistina, kratok period. Nikoj ne mo`e da
predviduva {to }e se slu~uva vo idninata, no
nau~nicite se obiduvaat koristej}i sovremena
oprema da predvidat kako }e se odnesuva Zemjata
ako prodol`i ponatamu nejzinoto zagrevawe.
[to mo`eme da o~ekuvame? Verojatno nema
da bide premnogu te{ko da pretpostavime
deka podra~jata {to i taka se `e{ki }e stanat
u{te potopli, dodeka tie {to imaat poumerena ili postudena klima }e prodol`at da se
zagrevaat. Reakcijata na lu|eto, isto taka, }e
bide razli~na. Tie {to `iveat vo podra~jata so
studena klima }e si pomislat „Super! Kone~no,
malku potoplo vreme”. No, faktot deka vakvoto zagrevawe }e bide na site strani, }e zna~i
deka efektot na opustinuvawe }e bide u{te
posilen. Pra{aweto e kako }e se soo~at so toa
rastenijata, `ivotnite i lu|eto {to `iveat
vo podra~jata {to }e opustinat? Nekoi lu|e
}e uspeat da se soo~at so gore{tinite, duri,
mo`ebi, }e uspeat da se prisposobat na povisokite temperaturi; `ivotnite i rastenijata se prisposobuvaat na odredeni promeni vo
klimatski uslovi i `iveali{ta, no ne mo`e da
se o~ekuva da se prisposobat na olku drasti~na
promena.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
So zagrevaweto na odreden region, del od
`ivotnite }e se obidat da se preselat kon
postudeni podra~ja, na toj na~in sozdavaj}i seriozna konkurencija za ograni~eniot prostor
vo toa podra~je na ve}e postojnata populacija.
Del od rastenijata }e is~eznat predizvikuvaj}i
izumirawe i na del od `ivotnite {to se hranat
so niv i taka ponatamu kon vrvot na sinxirot na
ishrana. Efektot }e bide sli~en i vrz kultiviranite rastenija {to poradi toplinata nema da
mo`at da se odgleduvaat pove}e, a so toa }e se namali koli~inata hrana itn. Domino-efektot }e
bide pove}e od zabele`itelen i seriozen poradi
faktot {to vo prirodata s# e povrzano.
So zatopluvaweto na studenite podra~ja }e
po~ne i topeweto na ve~niot mraz na polovite,
{to }e predizvika porast na nivoto na svetskite
moriwa. Nekoi nau~nici predviduvaat deka
temperaturata }e se poka~i za 1,4-5,8°C, a nivoto
na moreto }e se poka~i me|u 9 i 88 santimetri vo
tekot na narednite 100 godini. Mnogu od ostrovite i krajbre`nite gradovi }e bidat poplaveni
ili }e is~eznat. Kade vo takvi uslovi }e odat
lu|eto od poplavenite podra~ja?
Spored mnogu nau~nici zatopluvaweto na
Zemjata }e dovede do isklu~itelno lo{i vremenski uslovi, mnogu silni uragani, buri,
u{te pove}e poplavi itn. Spored niv, vakvite
vremenski uslovi ve}e se zabele`uvaat vo Evropa. Evropskata unija i pokraj dramati~nosta na
predviduvawata veruva deka mo`e da gi promeni ne{tata i raboti da go postigne toa.
15
Vozduh
3.3 Nao|awe re{enija
Predviduvawata za posledicite od klimatskite promeni se, navistina, zagri`uva~ki.
Nau~nicite presmetale deka Zemjata, kako ekosistem, mo`e da se prisposobi na varijacija i
zatopluvawe od 0,1°C i poka~uvawe na nivoto
na svetskite moriwa za 2 santimetra vo tekot
na edna godina. Ako sakame da ostaneme vo ramkite na ovie granici e potrebno vedna{ da se
namalat ispu{tawata gasovi {to predizvikuvaat efekt na staklena gradina za 60%! Ova
e nevozmo`no, no tokmu poradi toa, nè prinuduva da najdeme re{enija vedna{, osobeno
poradi faktot deka gasovite {to predizvikuvaat efekt na staklena gradina se zadr`uvaat vo
atmosferata dolg vremenski period.
16
Tri ~etvrtini od gasovite {to predizvikuvaat efekt na staklena gradina se ispu{taat
od edna ~etvrtina od svetskoto naselenie, vo
SAD, Evropa i vo Japonija. Ottuka, obvrskata e
prete`no na industriski razvienite dr`avi da
se promenat. Postojaniot ekonomski razvoj vo
dr`avite kako {to se Kina i Indija }e dovede
Jagleroddioksid (CO2)
Metan (CH4)
Nitrogenoksid (N2O)
Hidrofluorokarbonati (HFCs)
Sulfurheksafluorid (SF6)
Perfluorokarbonati (PFCs)
samo do pove}e ispu{tawa, no nema da bide fer
ako se pobara od niv da go zaprat svojot razvoj.
Naporite da se namali globalnoto zatopluvawe
mora da bide spodelen ednakvo i pravi~no, vo
soglasnost so potrebite na dr`avite i nivnata
odgovornost za sozdavawe na problemot.
Glavniot problem na Unijata e usoglasuvaweto na dr`avite {to se ~lenki. Na primer,
ispu{taweto gasovi {to sozdavaat efekt na
staklena gradina se namali za 2,5 % vo periodot me|u 1990 godina i 1998 godina. Ova namaluvawe najmnogu se dol`e{e na zatvoraweto
na golem del od rudarsko-geolo{kata industrija vo Obedinetoto Kralstvo, kako i na namaluvaweto na kapacitetite od te{kata industrija
po obedinuvaweto na Germanija. Pove}eto od
drugite dr`avi {to se ~lenki, pak, go zgolemija
ispu{taweto gasovi {to predizvikuvaat efekt
na staklena gradina.
Ako se pra{ame od kade doa|aat poedine~nite
gasovi, }e vidime deka imaat razli~ni izvori:
Se ispu{ta najmnogu od energetskata industrija i od
se~eweto drvja (deforestacija)
Se ispu{ta najmnogu od sogoruvaweto i od proizvodstvoto
na energija, od fermentacijata vo orizovite poliwa
Poteknuva najmnogu od ve{ta~kite |ubriva i od se~eweto
drvja (deforestacija)
Vo celost poteknuvaat od industrijata
Da zboruvame za `ivotnata sredina
Koli~estvoto na emisijata na ovie gasovi vo
Evropskata unija:
Jagleroddioksid (CO2)
78%
Metan (CH4)
11%
Nitrogenoksid (N2O)
9%
Hidrofluorokarbonati (HFCs)
Sulfurheksafluorid (SF6)
Perfluorokarbonati (PFCs)
1,6%
Re{enijata mo`e da se obideme da gi najdeme
vrz osnova na ovie podatoci. Jasno e deka sektorot
energetika, odnosno tradicionalnite izvori na
energija najmnogu pridonesuvaat za globalnoto
zatopluvawe, ottamu glavnoto re{enie treba da
bide namaluvawe na ispu{tawata kako posledica
na potro{uva~kata na energija.
Mo`nite re{enija se:
da se odano~i potro{uva~kata na energija
- odano~uvaweto na potro{uva~kata na
energija }e ja napravi cenata na energijata
povisoka {to kako posledica na toa }e ima
namaluvawe na potro{uva~kata. Sekako,
ova }e ima i negativen efekt ako cenata na
energijata porasne, }e porasne i cenata na
proizvodstvoto, kako i cenata na proizvodite {to }e predizvika namaluvawe na
konkurentnosta na evropskite kompanii
za smetka na tie vo drugite dr`avi. Ottuka, odano~uvaweto e edno od re{enija,
no }e treba da se vnimava so visinata na
danocite {to }e se napla}aat.
da se zgolemi proizvodstvoto na energija
od obnovlivi resursi - proizvodstvoto na
energija od obnovlivi izvori e prioritet
za Evropskata unija. Pove}e od programite
na zaednicata se fokusirani na poddr{ka
na proizvodstvoto na energija od obnovlivi izvori, a se poddr`uvaat i nau~ni
istra`uvawa vo istata nasoka.
da se zgolemi energetskata efikasnost
na proizvodstvoto - proizvodstvo na istoto koli~estvo proizvodi so namalena
potro{uva~ka na energija zna~i zgolemuvawe na efikasnosta na procesot na proizvodstvo. Zabele`an be{e uspeh vo nasoka na
zgolemuva na energetskata efikasnost na
proizvodstvoto vo periodot me|u 1980 godina i 1989 godina, koga potro{uva~kata na
energija padna za 30 %, iako vo istiot period proizvodstvoto porasna za 50 % {to pridonese za anulirawe na pozitivniot efekt.
da se zgolemi energetskata efikasnost na
potro{uva~kata - poefikasni avtomobili
bi rabotele podolgo za pomalku potro{eno
gorivo. Problemot e deka toa nema da bide
dovolno. Ako ja sporeduvate potro{uva~kata
na gorivo na avtomobilite denes i pred 10
godini, }e zabele`ite deka se namalila, no
denes sè pove}e lu|e koristat avtomobili za
transport, taka {to povtorno doa|a do anulirawe na pozitivniot efekt.
O~igledno, re{enieto e vo kombinirana primena na site mo`ni re{enija. Mora da se namali
potro{uva~kata na energija, na primer, sekoga{
koga e vozmo`no da go koristime javniot transport
mesto da patuvame so sopstvenite avtomobili, da
vnimavame kakvi aparati za doma}instvo koristime bidej}i i tie imaat oznaka za potro{uva~kata
na energija. Pokraj toa, isklu~itelno se va`ni i
vlo`uvaweto i istra`uvaweto vo razvivawe i otkrivawe novi, ~isti, obnovlivi izvori na energija i/ili poefikasni procesi na proizvodstvo.
17
Vozduh
3.4. [to pravi Evropskata unija za re{avawe na problemot?
Zagaduvaweto na vozduhot e eden od glavnite
politi~ki prioriteti na Unijata u{te od
po~etokot na sedumdesettite godini na minatiot vek. Napraveni se pove}e obidi za namaluvawe na zagaduvaweto, a kvalitetot na vozduhot
se podobruva, iako mora da prodol`ime da se
obiduvame da napravime pove}e.
18
Evropskata unija e potpisnik na pove}e
zna~ajni me|unarodni dogovori za da se podobri kvalitetot na vozduhot na globalno nivo i
da se namali zagaduvaweto.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
1979
1985
1987
1988
1992
1994
1996
1997
2001
2005
@enevskata konvencija za dalekuse`no prekugrani~no zagaduvawe na vozduhot postavuva celi za
namaluvawe na ispu{taweto jagleroddioksid i sulfurmonoksid. Od po~etokot na nejzinoto sproveduvawe,
ispu{tawata sulfur niz Evropa se zna~itelno namaleni, iako poradi zasiluvaweto na intenzitetot na
patniot transport efektot na konvencijata vrz ispu{tawata na nitrogenoksid e nezabele`itelen.
Pove}eto od dr`avite {to se ~lenki na Evropskata unija go potpi{aa Protokolot za namaluvawe na
ispu{taweto sulfur za da go namalat ispu{taweto sulfurdioksid (SO2) za 30 % do 1993 godina (vo sporedba
so nivoto od 1980 godina). Ovoj dogovor be{e poznat kako osnovawe na „Klubot na 30%” i so nego site dr`avi
{to go potpi{aa, kako i mnogumina {to ne go potpi{aa gi postignaa predvidenite namaluvawa.
Montrealskiot protokol utvrduva celi i krajni rokovi za namaluvawe na gasovite {to ja namaluvaat ili
o{tetuvaat ozonskata obvivka. Kako rezultat na ovoj protokol, hlorofluorokarbonatite (CFCs) - naj{tetnite
od site gasovi - ednostavno prestanaa da se proizveduvaat i da se emituvaat vo Evropskata unija.
Evropskata unija usvoi direktiva so koja gi obvrza energetskite postrojki, kako i instalaciite od
metalskata, hemiskata i drvo-prerabotuva~kata industrija, kako i postrojkite za postapuvawe so otpad
da gi namalat svoite ispu{tawa sulfurdioksid (SO2) i nitrogenoksid (N20), a sli~ni ograni~uvawa bea
primeneti i na sogoruvaweto na otpadot, transportot, toplanite i energetskite centrali.
Na Samitot na planetata Zemja vo Rio de @aneiro, vo Brazil, Evropskata unija ja poddr`a Konvencijata
na Obedinetite nacii za klimatski promeni voveduvaj}i go istovremeno principot na odr`liv razvoj.
Principot, prakti~no, zna~i podobruvawe na kvalitetot na `ivotot preku zadovoluvaweto na potrebite na
lu|eto bez da se predizvikuvaat {tetni vlijanija vrz `ivotnata sredina i da se spre~uvaat idnite generacii
da gi zadovolat svoite potrebi.
Grupa od dr`avi {to se ~lenki na Evropskata unija potpi{aa vtor protokol za sulfurot i ottoga{ site
dr`avi {to se ~lenki na Unijata ja postignaa celta namaluvawe na ispu{taweto sulfur za 35% vo sporedba
so nivoto vo 1990 godina. Dopolnitelni namaluvawa na ispu{taweto se o~ekuvaat vo narednite dekadi.
Be{e lansirana programata za masla za avtomobili so koja se utvrdija postrogi energetski standardi za
privatnite avtomobili.
Vo Kjoto, Japonija, Evropskata unija se obvrza do 2010 godina da go namali ispu{taweto sulfurdioksid
(SO2) za 50 %, vo sporedba so nivoto vo 1990 godina, a ispu{taweto amonijak za 30 %. Spored stru~wacite,
namaluvaweto na ispu{taweto sulfurdioksid e dosti`no, dodeka situacijata so nitrogenoksid i so
amonijak e malku poinakva bidej}i malkumina napravile ne{to za da se soo~at so nego.
Be{e lansirana programata za ~ist vozduh za Evropa, ~ija{to cel be{e da go pottiknuva nao|aweto
na~ini za zapirawe na zagaduvaweto na vozduhot i negovoto {tetno dejstvo vrz zdravjeto na lu|eto i na
`ivotnata sredina.
Komisijata ja lansira{e strategijata za namaluvawe na zagaduvaweto na vozduhot vo Evropa so cel do 2020
godina da ja namali smrtnosta kaj lu|eto od bolesti {to se javuvaat kako posledica na zagaduvaweto na
vozduhot za 40%, vo sporedba so nivoto od 2000 godina. Cel na strategijata e spre~uvawe na namaluvaweto
na podra~jata so {umi i na drugite ekosistemi, kako i namaluvawe na {tetnoto vlijanie od zagaduvaweto
na vozduhot, a posebno vnimanie se posvetuva na sitniot prav ili ~esticite {to imaat najgolemo {tetno
dejstvo vrz zdravjeto na lu|eto.
19
Vozduh
3.5. [to mo`eme da napravime nie?
Ako se ima predvid deka fabrikite go
proizveduvaat toa {to ni e potrebno,
prvi~niot pristap bi bil koristewe reci
klirana hartija ili proizvodi {to mo`at da se
20
reupotrebat ili da se koristat proizvodi {to
imaat ekooznaka, na primer besfosfaten detergent; proizvodi so najmalku ambala`a itn.
Site mo`eme da re{ime da go koristime pove}e velosipedot kako prevozno sredstvo (dobar e
za `ivotnata sredina i za na{eto zdravje) ili, pak, da koristime javen gradski prevoz tamu i
toga{koga e vozmo`no.
Da gi isklu~ime site elektri~ni uredi koga ne gi koristime.
Da zasadime {to pove}e drvja! Tie go apsorbiraat jagleroddioksidot (C02).
Zagaduvaweto na vozduhot nastanuva najmnogu kako posledica na transportot i osobeno na kargo-transportot. Da kupuvame proizvodi {to se proizvedeni blizu do mestoto vo koe `iveeme,
odnosno proizvodi {to se soodvetni na godi{noto vreme.
Da koristime proizvodi {to imaat oznaka deka ne ja o{tetuvaat ozonskata obvivka.
Da gi reciklirame starite fri`ideri ili klima-uredi, a hidrofluorokarbonatite od starite
fri`ideri i klima-uredi da ne gi ispu{tame vo atmosferata.
VODA
Tihi Okean pokriva edna polovina od teritorijata na Zemjata - toa e podra~je {to e dovolno golemo za da gi sobere site kontinenti.
Vsu{nost, duri 75% od povr{inata na Zemjata
se pokrieni so voda. Ironijata na ne{tata
e deka na{ata planeta ja narekuvame „Zemja”.
Pogolemiot del od vodata na planetata e solena, odnosno samo okolu 3 % e slatka voda od
4
koja eden pogolem del e zamrznat vo polarnite
kapi i vo drugite gle~eri. Vodata e su{tinska
za opstanokot na planetata, a bidej}i ima mnogu
ograni~eni izvori, stanuva s# poskapocena.
Mora da bideme povnimatelni kon ovoj resurs.
Za{titata i upravuvaweto na vodata e eden od
prioritetite na ekolo{kata politika na Evropskata unija.
Voda
22
4.1. S# za vodata
Slatkata i solenata voda se me|usebno povrzani. Ako rekite se zagadeni, toga{ i moriwata i vodnite ekosistemi }e bidat zagadeni
i o{teteni. Iako dobar del od vodata {to ja
koristime za piewe, kako i taa za kapewe e
po~ista od porano, Evropskata unija, sepak, ima
u{te mnogu da napravi za za{tita na nejziniot
kvalitet.
4.1.1. Voda za piewe
Prirodniot proces {to go poznavame kako
ciklus na vodata gi povrzuva site vodi na pla
netata. Zamislete go patot na kapkata do`d... mo`e
da padne na zemjata ili, pak, vo voda. Pribli`no
edna tretina od do`dovite {to pa|aat na zemjata
odat direktno vo vodata. Drugite dve tretini se
vpivaat vo po~vata. Del od vodite vo moriwata i
vo okeanite isparuvaat pod `e{tinata na sonceto i gi sozdavaat oblacite na neboto. Koga obla
cite se prepolneti, toga{ vrne i na toj na~in
kapkata do`d go zatvora krugot na ciklusot.
Ako, pak, se obideme da gi sledime onie dve
tretini od do`dot {to se vpivaat vo po~vata }e
mo`eme da utvrdime deka se vpivaat vo po~vata
so brzina od pribli`no eden metar vo tekot na
edna godina. Krajot na nivnoto pate{estvie go
ozna~uva nekoja podzemna voda.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
So stotici, ili iljadnici godini, ovaa
podzemna voda gi apsorbira atmosferskite vodi
{to se vpivaat vo po~vata dodavaj}i specifi~en
vkus ili kvalitet. Vodata od okeanite mo`e da
bide podlo`ena na tretman na desalinizacija so
{to bi mo`ela da se koristi i za piewe. Za `al,
ovoj proces e skap i pri negovata primena ima
ogromna potro{uva~ka na energija. Poradi toa,
pribli`no 65 % od vodata {to ja koristime za
piewe doa|a od podzemnite vodi. Otpadnata voda i
upotrebenata voda na krajot zavr{uvaat vo rekite,
ottamu vo moriwata i ottuka odnovo po~nuva cik-
lusot na vodata. Koli~estvoto na vodata na Zemjata i denes e isto kako i pred 100, 1.000 ili 10.000
godini. Zamislete si samo vodata {to ja pieme
denes, mo`ebi, e istata taa {to ja piele dinosaurusite pred milioni godini. Koga se ispumpuva
od podzemni izvori ili od rekite, vodata sodr`i
razni ~estici prav, bakterii i sl., koi moraat da
bidat otstraneti pred vodata da bide pogodna za
piewe. Procesot za nejzinoto pro~istuvawe ima
pove}e fazi, za ilustracija }e ja iskoristime vodata od Sena i nejzinoto pro~istuvawe do fazata
vo koja odi do gra|anite na Pariz za piewe.
Vodata se filtrira i od nea se izvlekuvaat site pokrupni ~estici, kako {to se
pesokot i padnatite lisja.
Vodata pominuva niz u{te eden filter na aktiven jaglen za da se is~istat
Vtora faza
sitnite ~estici i nekoi mikroorganizmi.
Vodata se tretira so ozon - vo proces {to li~i na duvawe so vozduh. So ovoj
Treta faza
tretman se ubivaat najgolemiot del od patogenite mikroorganizmi.
Vodata pominuva niz mikronski filter za nejzino perfektno i celosno
^etvrta faza pro~istuvawe.
Prva faza
23
Voda
Otkako }e pomine eden olku dolg proces na
pro~istuvawe, vodata od ~e{ma nasekade vo
Evropskata unija e ~ista i bezbedna za piewe.
Sepak, mnogu lu|e pretpo~itaat pakuvana mi
neralna voda za{to vo nea kompaniite dodavaat
hlor za zadr`uvawe na vkusot i za odr`uvawe na
~istinata za vreme na nejziniot transport od
mestoto na polnewe do na{iot dom.
4.1.2. Morski breg
24
Evropskata unija ima pribli`no 95.000 kilometri morski breg. Silata na branovite mo`e da
gi razurne bregovite predizvikuvaj}i erozija na
po~vata, dodeka na druga strana moreto talo`i
sediment sozdavaj}i nova po~va. Vo blizina na
Neapol, prekrasnata „Costa Amalfitana” sekoja
godina gubi po malku od svoeto kopno poradi
silata na branovite, no na drugo mesto sedimentot od urnatiot breg se talo`i, na toj na~in
oddale~uvaj}i nekoe krajbre`no selo na „Costa
Brava” kaj Barselona vo [panija.
4.1.3. Voda za kapewe
Prviot praven akt so koj se ureduva za{titata
na vodata vo Evropskata unija se odnesuva{e
tokmu na vodata za kapewe i be{e donesen pred
pribli`no 25 godini. Krajbre`nite vodi bea
zagadeni od otpadni vodi i od tiwa od domovite i od industrijata, kako i od ve{ta~ki
|ubriva i od {talsko |ubre, koe se koriste{e
vo zemjodelstvoto.
Otpadnite vodi ne smee da bidat ispu{tani
vo rekite ili vo moriwata pred prethodno
da bidat pre~isteni. Ova e glavnoto pravilo,
koe treba da se sledi, sepak vo minatoto toa ne
be{e voobi~aena praktika, a za nekoi gradovi
da se prisposobat na vaka postavenata obvrska
vo zakonodavstvoto na EU treba{e da pominat
pove}e godini i da se izgradat novi sistemi za
tretman na otpadnite vodi.
Kapeweto vo zagadena voda mo`e da bide osobeno {tetno za zdravjeto na lu|eto, golem broj lu|e
vo Evropa po~inaa poradi kapeweto vo zagadeni
vodi otkako progoltaa nekoi smrtonosni bakterii vo moriwata. Glavniot uslov za dobar leten
odmor e ~ista krajbre`na voda, ottamu ~istata
voda za kapewe e va`na i za razvoj na turizmot.
4.2. Soo~uvawe so problemite
Vo Evropskata unija za industrijata, zemjodelstvoto i za doma{ni potrebi se koristat me|u
200 i 1.000 kubni metri voda po `itel godi{no.
Kako se raspredeluva ova koli~estvo?
Industrija
Zemjodelstvo
Doma}instvo
pribli`no 53 %
pribli`no 26 %
pribli`no 19 %
Da zboruvame za `ivotnata sredina
Denes na godi{no nivo se koristi pogolemo koli~estvo podzemni vodi od {to mo`e
vo tekot na edna godina da se nadomesti preku
ciklusot na vodata. Ottamu pra{aweto {to
treba da si go postavime e slednovo, kako }e se
snao|ame vo idnina? Za da se napolnat podzemnite rezervoari so voda e potrebno istata voda
da pomine niz pove}e sloevi od Zemjinata kora.
Za `al, koga vo na{ite urbani centri gradime
parking-prostori, trgovski centri, ili golemi
mre`i na pati{ta nie go presekuvame patot na
do`dovnicata i ja zadr`uvame na povr{inata na
Zemjinata kora, kade {to sonceto brzo ja zagreva
i taa isparuva. Sli~no na ova, intenzivnoto
zemjodelstvo doveduva do pokompakten goren
sloj na Zemjinata kora, koj do`dot ne mo`e da go
probie za da stigne do podzemnata voda.
Glavniot efekt na ova zapirawe na do`dovnicata
da stigne vo podzemnata voda e deka mnogu pobrzo se sleva vo rekite, ottamu vo moriwata i go
zatvora ciklusot bez ~ove{tvoto da ima polza
od toa, naprotiv duri ima i pogolemi problemi
bidej}i ponekoga{rekite ne mo`at da se soo~at so
tolku mnogu voda i doa|a do izlevawa od seriozni
razmeri prosledeni so materijalni i so ~ove~ki
zagubi. Kako dopolnuvawe na ova, del od ispraznetite podzemni rezervoari za voda vo krajbre`nite
podra~ja otkako }e se ispraznat od ~istata voda za
piewe se polnat so solena voda od moriwata, {to
vo su{tina go zasiluva problemot.
Vo prodol`enie na listata na problemi e zagaduvaweto na vodata. Zagaduvaweto ne gi zagrozuva samo slatkite vodi, tuku i solenite, morskite vodi, a gi zagrozuva `ivotnite, rastenijata i lu|eto. Mo`ebi }e zvu~i zbunuva~ki, no
najgolemite problemi vo odnos na zagaduvaweto
ne gi predizvikuva industrijata bidej}i taa
mo`e odli~no da se regulira. Najgolemoto zagaduvawe go pravi zemjodelstvoto, osobeno preku
koristeweto ve{ta~ki i {talski |ubriva, pesticidi i drugi hemiski proizvodi za podobruvawe na procesot na zemjodelsko proizvodstvo.
MESTO ZAKLU^OK
Vodite se zagaduvaat od pove}e izvori:
Ispu{tawe zagaduva~i
Ispu{tawe toplina
Voznemiruvawe na morskoto dno
Is~eznuvawe na prirodnite `iveali{ta
Talo`ewe sediment
Organski zagaduva~i
Ispu{tawe i isfrlawe nedozvoleni gasovi
Isfrlawe cvrst otpad
Preterano iskoristuvawe odredeni vidovi
Isfrlawe otpad vo moriwata
25
Voda
4.3. [to prezema Evropskata unija?
26
Kvalitetot na vodata otsekoga{ bil va`no
pra{awe za Evropskata unija i za nejzinata
ekolo{ka politika. Vo poslednite 30 godini,
kolku {to se razviva politikata, postignat e
zabele`itelen napredok, me|utoa gri`ata mora
da prodol`i, osobeno koga stanuva zbor za koristeweto na vodata i za koli~estvoto voda
{to go koristime.
Glavnata cel {to saka da ja postigne Unijata vo
ovoj sektor e dobriot ekolo{ki status na „evropskite vodi” do 2015 godina za da mo`at da profi
tiraat site lu|e, diviot svet i `ivotnata sredina
voop{to. Ostvaruvaweto na ovaa cel e vozmo`no
samo preku zaedni~ki pristap i tretman na celiot
ciklus na vodata {to za Evropskata unija zna~e{e
kompletno nov pristap vo istra`uvaweto, no
i vo zakonodavstvoto. Zaedni~kiot pristap,
prakti~no, zna~i deka }e se tretiraat celi re~ni
slivovi, mesto da se razdeluvaat vodite spored administrativni ili politi~ki granici.
Iako industrijata e golem potro{uva~, taa
e voedno najlesniot sektor za regulirawe. Se
propi{uvaat i poednostavno se primenuvaat
pravila i sovremena tehnika {to go spre~uvaat
industriskoto zagaduvawe, a pritoa ovozmo`uvaat
koristewe na pomalo koli~estvo voda. Glavniot
zagaduva~ i ponatamu ostanuva zemjodelstvoto. A,
individualno, vo domovite koristime s# pove}e i
pove}e voda. Vo prosek, za navodnuvawe na privatnoto zelenilo se koristat 17 kubni metri voda za
sekoj kvadraten metar zelenilo, ili dvorno mesto
od 100 kvadratni metri pobaruva potro{uva~ka
od 1.700 kubni metri voda! Mieweto na avtomobilot pobaruva pribli`no 200 litri voda, dodeka ma{inata za perewe tro{i 100 litri voda za
sekoi 5 kilogrami ali{ta.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
Evropskite direktivi
Evropskata unija ima usvoeno golem broj
direktivi so koi se obiduva da gi razre{i
problemite so koi se soo~uva vo koristeweto
~ista voda, no i so odveduvaweto otpadna voda.
Direktivata za voda za piewe od 1998 godina
utvrduva standardi za zdravstvena ispravnost
na vodata (na primer, mikrobiolo{ka ispravnost, zagaduvawe so olovo i sl.).
Vo 1991 godina Direktivata za tretman na urbanite otpadni vodi utvrdi pravila za za{tita
na `ivotnata sredina od {tetnoto dejstvo na
urbanite otpadni vodi {to gi ispu{tame vo
`ivotnata sredina, osobeno od industrijata,
no, sekako, i od domovite.
Vo istata godina be{e donesena i Direktivata za nitrati, koja ima za cel namaluvawe na
iskoristenoto koli~estvo ve{ta~ki |ubriva,
kako {to se nitratite i fosfatite.
Direktivata za voda za kapewe od 1976 godina
gi za{tituva kapa~ite, me|utoa i `ivotnata sredina, preku utvrduvawe standardi za zdravstvena
ispravnost na slatkata voda, no i na krajbre`nata
morska voda. Ovaa direktiva ne se odnesuva
na standardite za zdravstvena ispravnost na
bazenite za kapewe. So izmenite i so dopolnuvawata na ovaa direktiva napraveni vo 2006 godina
se poednostavuvaat zdravstvenite standardi so
cel da se podobri upravuvaweto na pla`ite i da
se obezbedi pravilno informirawe na kapa~ite
i se pravat kvalitetni programi za sledewe na
ispolnuvaweto na standardite.
So Ramkovnata direktiva za vodi od 2000
godina se predviduva izrabotuvawe planovi
za upravuvawe na re~nite slivovi, dodeka so
Direktivata za za{tita od poplavi od 2006 godina se sozdava sistem preku koj treba da se obezbedi namaluvawe i upravuvawe na rizicite od
poplavite vrz zdravjeto na lu|eto, `ivotnata
sredina, infrastrukturata i li~niot imot.
Evropskata komisija, paralelno so golemiot
broj direktivi, predlo`i i ambiciozna strategija za za{tita na morskite ekosistemi. Tematskata
strategija za za{tita i za za~uvuvawe na pomorskite ekosistemi ima za cel postignuvawe dobar
ekolo{ki status na morskite vodi do 2021 godina,
kako i za{tita na resursite od koi zavisat pomorskite ekonomski i socijalni aktivnosti.
Evropskata unija raboti zaedno so svoite gra|ani
Sledej}i go svojot pove}enaso~en pristap,
Evropskata unija ne donesuva samo novo zakono
davstvo, tuku vo 2002 godina na Svetskiot samit
za odr`liv razvoj po~na Inicijativa za vodata
(EU Water Initiative - EUWI). Inicijativata ima
za cel da utvrduva celi (mileniumski razvojni celi) {to se odnesuvaat na upotrebata i na
pro~istuvaweto na vodite. Glavnata cel e da se
namali za edna polovina koli~estvoto voda {to
go koristat lu|eto.
27
Voda
Unijata razviva golem broj instrumenti za
naso~uvawe i za menuvawe na navikite na lu|eto
za koristeweto na vodata. Na primer, kaj detergentite Evropskata unija ne samo {to usvoila direktiva za namaluvawe na koristenoto
koli~estvo detergent, tuku promovira nivno reciklirawe i reupotreba na ambala`ata, namaluvawe na {tetnite sostojki, a prepora~uva i koristewe detergenti {to koristat pomalku ene
rgija za postignuvaweto na vistinskiot efekt.
28
Vo Unijata se koristi i ekoetiketirawe za
odredeni proizvodi {to ne predizvikuvaat
{teti vrz `ivotnata sredina. Postojat, navistina, strogi pravila {to mora da se po~ituvaat
za da mo`e da se dobie ekoetiketa, a obedinuvaat
visoki standardi na procesot na proizvodstvo, koristewe prirodni resursi, energija,
skladirawe na otpadot sozdaden vo procesot,
sozdavawe bu~ava, ispu{tawe {tetni gasovi
vo vozduhot, vodata i vo po~vata itn. Vo 1999
godina be{e utvrden standardot za detergenti,
a denes ima standardi za ekoetiketirawe za
pove}e od 19 grupi razli~ni proizvodi.
Unijata organizira javni raspravi vo koi go
slu{a misleweto na site lu|e i na razli~nite
sektori: industrijata, golemite sopstvenici
na zemja, grade`ni{tvoto, ribarite, hotelie
rite, turistite, lokalnite vlasti, ekologistite, istra`uva~ite, transportnite dru{tva,
sportistite itn.
Me|unarodni dogovori
Evropskata unija potpi{a i ratifikuva
golem broj me|unarodni dogovori za za{tita na
moriwata i na okeanite, kako na primer:
Konvencijata od Helsinki od 1974 godina
za za{tita na pomorskite balti~ki ekosistemi;
Konvenciite od Oslo i od Pariz od 1974
godina i od 1978 godina za za{tita na
severoisto~niot del na Atlantski Okean;
Konvencijata od Barselona od 1976 godina
za za{tita na Sredozemno More;
Konvencijata od Bukure{t od 1992 godina za
za{tita na Crno More od zagaduvawe; itn.
4.4. [to mo`eme da napravime nie?
Ako samo se setime deka samite sme odgovorni za sè {to se slu~uva vo `ivotnata sredina,
toga{ mora da vnimavame da ne gi ostavime
~e{mite da ni kapat ili da ja ostavame vodata
da te~e dodeka si gi mieme zabite ili gi mieme sadovite, da ne gi koristime ma{inite za
perewe i za sadovi premnogu, da ne navodnuvame
i da ne gi mieme avtomobilite so ~istata voda
za piewe itn.
Za da postigneme namaluvawe na zagaduvaweto, najdobroto ne{to e da izbirame detergenti
{to imaat ekoetiketa.
5
OTPAD
Sekojdnevno frlame s# pove}e i pove}e otpad.
Me|u 1995 godina i 1998 godina, koli~estvoto
frlen otpad se poka~i za 15%. Ako prodol`ime
so istoto tempo, toga{ vo 2020 godina, verojatno, }e isfrlame pove}e od 45% pove}e otpad
otkolku vo 1995 godina. Koli~estvoto otpad od
elektronska i od elektri~na oprema - eden od
najbrzoraste~kite tipovi otpad - mo`e dvojno
da se zgolemi za period od samo 12 godini. Zagrozuvaweto na `ivotnata sredina i na zdravjeto na
lu|eto od raste~koto koli~estvo otpad stanuva s#
poseriozno i ottamu Evropskata unija re{i da
prezeme merki za soo~uvawe so problemot.
Otpad
5.1. Prevencija
Koj e najednostavniot, najevtiniot, najefikasniot na~in da se izleze na kraj so otpadot? Se
razbira, da ne sozdavame otpad. Toa e vistinskiot
na~in na izleguvawe na kraj so otpadot. Ottamu,
Evropskata unija gi ohrabruva proizvoditelite
da dizajniraat proizvodi pri ~ie{to proizvodstvo }e se sozdava pomalku otpad i zagaduvawe.
Proizvodite proizvedeni na ovoj na~in otkako
}e bide upotrebeni }e bidat povtorno frleni,
no razlikata e vo toa {to bile korisni i dobri za `ivotnata sredina za vreme na nivnoto
proizvodstvo i koristewe.
30
stvo na otpad proizleguva deka sekoj `itel vo
EU sozdava pribli`no 6 toni otpad godi{no.
Ottuka, pove}e od jasno e zo{to imame problem
da se oslobodime od otpadot.
Industrijata mo`e da pridonese za soo~uvawe
so problemot preku dizajnirawe i proizvod
stvo na proizvodi {to sozdavaat pomalku otpad
i se frlaat bez da sozdadat {teta na `ivotnata
sredina. Postojat golem broj na~ini kako da se
postigne toa:
Ova se narekuva ~ista tehnologija. Site nie kako
potro{uva~i igrame klu~na uloga vo ohrabruvaweto na primenata na ~ista tehnologija preku
odbiraweto „~isti” proizvodi i uslugi.
5.1.1. ^ista tehnologija
Vo Evropskata unija `iveat pribli`no
500 milioni lu|e, koi godi{no proizveduvaat pribli`no 3 milijardi toni otpad.
Presmetuvaj}i go individualnoto proizvodDizajnirawe proizvodi {to se energetski
efikasni i pobaruvaat pomalku materijali
Zamena na materijali {to predizvikuvaat
{teta na `ivotnata sredina
Dizajnirawe trajni i izdr`livi proizvodi
Proizvodstvo na proizvodi {to se odr`uvaat
poednostavno
Dizajnirawe proizvodi {to mo`at povtorno
da se upotrebat i recikliraat
proizvodi {to koristat malku materijal i
energija
proizvodi {to ne $ {tetat na `ivotnata
sredina
proizvodi {to traat i se koristat podolgo
proizvodi {to se popravaat polesno
koristewe materijali {to mo`at da bidat
reciklirani i povtorno upotrebeni
Da zboruvame za `i votnata sredina
Eve nekolku prakti~ni pri~ini:
Poznat proizvoditel na elektri~ni uredi,
lambi i prekinuva~i razvil grupa proizvodi
nare~ena „Zelen pojas”, koja odgovara na pove}e
kriteriumi za „zeleni proizvodi”.
Kompanijata {to proizveduva bele`nici,
kompaktni diskovi i kaseti se obiduva da naj
de na~in kako da go napravi proizvodstvoto
poefikasno spre~uvaj}i go zagaduvaweto i
za{teduvaj}i sredstva. Vo 1996 godina kompanijata objavi deka noviot proces za proizvodstvo
na medicinska samolepliva lenta za{teduva
duri 77% od prethodno potro{enata energija,
odnosno go ima namaleno koristeweto na solventi za 1,1 milioni kilogrami.
Proizvoditel na kancelariska oprema razvil
tehnologija za proizvodstvo na ma{ini za fotokopirawe so upotreba na stari/amortizirani ma{ini za fotokopirawe, kako model za
povtorna upotreba na delovite. Kompanijata
uspeala od povratenite 80.000 ma{ini za fotokopirawe da obnovi i povtorno da proizvede
75% od niv i na toj na~in da za{tedi duri 93
milioni evra, koi, inaku, bi gi potro{ila za
nabavka na repromaterijali.
Evropskata unija ima razvieno oznaka za identifikuvawe na proizvodite vo prodavnicite
{to imaat minimalno vlijanie vrz `ivotnata
sredina, nare~ena ekoetiketa. Proizvodite
dobivaat ekooznaka ako za vreme na nivnoto
postoewe (proizvodstvo, proda`ba, koristewe
i skladirawe) uspe{no gi namaluvaat:
koristeweto na prirodnite resursi i na
energijata;
ispu{tawata vo vozduhot, vodata i vo
po~vata;
skladiraweto otpad;
bu~avata i {tetnite vlijanija vrz ekosistemite.
5.2. Reciklirawe otpad
So reciklirawe se namaluva kvantitetot na
otpad {to go skladirame vo deponijata i na toj
na~in ja polnime. Paralelno, go namaluvame
koli~estvoto energija potrebna za proizvod
stvoto na novi proizvodi, a na toj na~in go namaluvame zagaduvaweto i koristeweto na prirodnite resursi. Mnogu od dr`avite {to se ~lenki
na Unijata ve}e recikliraat pove}e od 50% od otpadot od pakuvawa, a naskoro Unijata }e utvrdi i
novi povisoki celi za reciklirawe. Dosega ima
utvrdeno celi za reciklirawe za stari vozila,
elektronski i elektri~ni uredi i za baterii.
31
Otpad
5.2.1. Reciklirani materijali
Recikliraweto na eden ton vesnici go
spre~uva ispu{taweto na 2,5 toni jagleroddioksid vo atmosferata, go spre~uva i se~eweto na
17 drvja i zazemaweto na pribli`no 2,5 kubni
metri otpad, a sozdava dovolno toplina za da se
zagree domot vo period od {est meseci. So recikliraweto na konzervite se za{teduva duri
95 % od energijata potrebna za nivno proizvodstvo, a se spre~uva i ispu{taweto na toni
jagleroddioksid vo atmosferata.
Ovie nekolku primeri poka`uvaat deka recikliraweto, navistina, vredi, no }e vredi
u{te pove}e ako lu|eto kupuvaat proizvodi dobieni od recikliran materijal.
32
Recikliraniot karton, kako i starite
vesnici, mo`at da bidat iskoristeni i po
recikliraweto da dobieme nov karton, kutii,
hartija za pe~atewe, hartieni {amiv~iwa,
bri{a~i za kujna, toaletna hartija, kartonska
ambala`a za jajca, salfetki i sl. Recikliranata
plastika mo`e da se koristi za da se izrabotat
novi proizvodi kako {to se novo crevo za voda
ili novi cevki, podni pokrivki, izolacija za
palta, vre}i za spiewe, {i{iwa i kontejneri,
delovi za vozila i ~etki za boewe.
Vo ponovo vreme, Evropskata unija se obiduva da po~ne so reciklirawe vozila. Sekoja
godina, pribli`no 9 milioni toni otpad
se sozdavaat poradi isfrlaweto na starite
vozila. Toa pretstavuva re~isi 10% od vku
pnoto koli~estvo opasen otpad sozdaden vo
Unijata. Recikliraweto na motorot od edno
vozilo zna~i ispu{tawe ogromno koli~estvo
zagaduva~i preku te{kite metali, gorivoto,
motornite masla, hidrauli~nite te~nosti,
glicerinot za sopira~ki i antifrizot. Novata
direktiva za otpadni vozila predlaga sopstvenicite da dobijat sertifikat od ovlastenoto
lice za skladirawe na voziloto pred da bide
izbri{ano od registarot na vozila vo upotreba
i da prestanat da pla}aat danoci i drugi dava~ki
za nego. Sopstvenicite }e mo`at svoite vozila
da gi dostavat do ovlastenoto lice bez nikakvi tro{oci, a proizvoditelite na vozila }e
napravat povrat na dobar del od cenata platena
za skladirawe na otpadnite vozila.
Otpadot od elektronski i od elektri~ni uredi porasnuva za 16 do 28% na sekoi pet godini,
ili tripati pobrzo otkolku komunalniot otpad. Isto taka, ovoj otpad e eden od najgolemite
izvori na te{ki metali i organski zagaduva~i.
Sakaj}i da go nadmine so ovoj problem, Unijata donese novo zakonodavstvo so koe gi obvrza
proizvoditelite da ja prezemat ve}e iskoristenata oprema bez pritoa da napla}aat odredena
cena za toa, a potoa mo`at da ja recikliraat i da
prodavaat novi proizvodi. Ova mo`e da se zeme
i kako motiv pove}e za da se proizveduvaat elektronski i elektri~ni uredi {to proizveduvaat
pomalku zagaduvawe.
Da zboruvame za `i votnata sredina
5.2.2. Kompostirawe
Kompostiraweto e priroden na~in za reciklirawe. Ako sakame da bideme tehni~ki
to~ni, kompostiraweto e kontroliran proces
na razgraduvawe na materijalite so pomo{ na
razli~ni mikroorganizmi i bezrbetnici, kako
bubalki, crvi, pol`avi i sl. So drugi zborovi,
kompost se dobiva koga raznite bakterii, gabi
i bezrbetnici gi konsumiraat i gi razgraduvaat organskite materijali. Pove}e od 50% od
otpadot od doma}instvata mo`e da se reci
klira na ovoj na~in. Po~vata, trevata, lisjata
i drugite otpadoci od rastenija vo na{ite gradini, kako i poluraspadnato ovo{je i zelen~uk,
staveni na kup vo vistinski uslovi po nekolku
nedeli }e stanat kvaliteten kompost. Kompos
tiraweto mo`e da se sproveduva poedine~no, no
mo`e da bide i so poddr{ka od lokalnite zaednici, kako i od celata dr`ava, a za toa mo`e
da bidat odredeni i instrumenti za finansiska poddr{ka. Upotrebata na kompostot, pak, e
neograni~ena. Mo`e da se koristi vo zemjodelstvoto kako |ubrivo ili da se stava vo saksiite
pri sadewe cve}iwa. Kompostot ja podobruva
teksturata na po~vata, ja zgolemuva sposobnosta
na po~vata da apsorbira pove}e vozduh i voda, ja
namaluva erozijata i potrebata od dopolnitelno
dodavawe ve{ta~ki |ubriva. Koristeweto kompost ja zasiluva organskata sodr`ina na po~vata
vo mnogu evropski regioni, a najpolezno e poradi faktot deka go namaluva koli~estvoto otpad {to treba da se skladira i na toj na~in ja
zagaduva `ivotnata sredina.
5.3. [to e toa tretman na otpadot?
Otpadot {to ne mo`e da bide namalen, reupotreben ili recikliran, mora da bide tretiran na poinakov na~in. Evropskata unija se
obiduva da gi ohrabri dr`avite {to se ~lenki
i lokalnite zaednici da se soo~at prvo so sozdavaweto otpad, no ima nekoi materii {to ne
mo`at da bidat reupotrebeni ili reciklirani,
a na~inot na nivnoto tretirawe e sogoruvawe
ili skladirawe. Obata na~ina imaat {tetno
vlijanie vrz `ivotnata sredina i poradi toa
mora da bidat strogo kontrolirani.
33
Otpad
5.3.1. Deponija
Deponijata, ili skladiraweto na otpadot
e glavniot na~in na tretman na otpadot. Vo
minatoto, deponiite ne bea ni{to pove}e od
dupki vo koi be{e skladiran otpadot. Vo 1995
godina duri 67% od otpadot be{e skladiran vo
deponiite, a poradi toa nekoi te{ki metali
i drugi toksini istekuvaat i se vpivaat vo
po~vata i vo podzemnite vodi.
KAKO ZAGADUVAAT DEPONIITE?
34
Vozduh
Voda
Po~va
ispu{tawe CO2 (jagleroddioksid) i CH4 (metan); neprijatna mirizba;
prepolna so pesticidi, organski zagaduva~i, cijanid, te{ki metali i nitrati se
vlevaat vo podzemnite vodi;
zafa}a prostor i go zagaduva zemji{teto so skladirawe opasni materijali vo
po~vata.
Denes, deponiite se golemi moderni postrojki so za{titni pojasi i so sistem za sobirawe
i za otstranuvawe na supstanciite i na gasovite {to istekuvaat i se ispu{taat od otpadot
vo raspa|awe. Sekoj den kompresiraniot cvrst
otpad se skladira vo deponijata i se pokriva
so sloj zemja. Vo deponijata se skladira otpad
s# do onoj moment dodeka ne se napolni, a potoa se pokriva so zemja i podra~jeto na deponijata prodol`uva da se koristi za drugi celi,
ponekoga{duri i za rekreacija.
Deponiite vo svetot se polnat sè pove}e i
ispu{taj}i metan pridonesuvaat za klimatskite
promeni. Edna od glavnite celi na Direktivata
za deponii e namaluvawe na koli~estvoto biorazgradliv otpad da se skladira vo deponiite,
a kako na~in za kontrola na zagaduvaweto i
ispu{tawata metan, se utvrduva obvrskata deponiite da imaat instalacii za sobirawe na
metanot i za proizvodstvo na energija od nego.
Da zboruvame za `i votnata sredina
KAKO ZAGADUVA INCINERATOROT?
Vozduh
Voda
Po~va
ispu{tawe SO2, NO2, HCL, organski soedinenija, dioksini i te{ki metali;
skladirawe opasni supstancii na povr{inskite vodi;
deponirawe pepel od incineratorot i pro~istuvawe rezidui.
5.3.2. Sogoruvawe
Vo 1995 godina duri 17% od vkupnoto koli~estvo
otpad sozdaden vo Evropskata unija be{e tretiran
so sogoruvawe. So sogoruvaweto se postignuva namaluvawe na otpadot za 90 % vo zafat, odnosno 6070 % vo te`ina. Preku sogoruvaweto na otpadot se
osloboduva energija {to mo`e da se iskoristi za
zagrevawe, a nekoi incineratori1 mo`at duri da
sogoruvaat i opasen otpad spre~uvaj}i opredeleni
toksini ili organski soedinenija da gi zagaduvaat
vozduhot i po~vata. Problemot na sogoruvaweto e
deka za da bide spre~eno zagaduvaweto na vozduhot od
ispu{tawata gasovi {to sozdavaat efekt na staklena gradina od sogoruvaweto postrojkite moraat da
postavuvaat skapi filtri, koi po nivnata upotreba
i prepolnetost povtorno }e zavr{at na deponijata.
1
Incinerator e pe~ka vo koja se sogoruva opasniot otpad i
otpadot {to dokolku se skladira vo deponija mo`e da ima
seriozno {tetno dejstvo vrz po~vata, vodata i vozduhot.
Po zavr{uvaweto na procesot na sogoruvawe, od otpadot
ostanuva samo pepelta, koja se skladira vo deponija.
Evropskata unija utvrdi nova direktiva za
sogoruvaweto na otpadot, koja utvrduva strogi
granici na ispu{taweto na ovie zagaduva~i so
cel da se namali {tetnoto dejstvo po zdravjeto
na lu|eto. Posebno vnimanie se posvetuva na
namaluvaweto i na kontrolata na ispu{tawe na
zagaduva~ite vo pomorskite ekosistemi.
So direktivata EU se obiduva da postigne seriozno namaluvawe na ispu{tawata vo vozduhot
nitrogenoksidi, sulfurdioksid i hidrohloridi, kako i nekoi te{ki metali.
35
Otpad
5.4. [to pravi Evropskata unija?
36
Evropskata unija ima uloga da pridonese
kon spre~uvaweto na nastanuvaweto na otpadot i da go promovira recikliraweto preku
informiraweto na potro{uva~ite, poddr{ka
na istra`uvaweto i na tehnolo{kiot razvoj za
proizvodstvo na novi proizvodi {to imaat
pomalo vlijanie vrz `ivotnata sredina i koristat pomalku energija. Vrskata me|u ekonomskiot razvoj i zgolemuvaweto na koli~estvoto
sozdaden otpad mora da bide prekinata.
Celta na Unijata e vo 2010 godina da go namali skladiraniot otpad za 20% vo sporedba so
2000 godina, odnosno za 50 % vo 2050 godina. Za
postignuvaweto na ovaa cel Unijata gi ima postaveno slednive prioriteti vo svojata tematska
strategija za otpad:
spre~uvawe nastanuvawe otpad;
namaluvawe na koli~estvoto otpad preku
povtorna upotreba i reciklirawe kako i
za{teda na energija;
podobreni uslovi za tretman na otpadot;
regulirawe na transportot.
Pri soo~uvaweto so otpadot Unijata raboti
spored ~etiri osnovni principi:
1.Princip na prevencija: namaluvawe na otpadot u{te od po~etokot na negovoto nastanuvawe
i pottiknuvawe na industrijata da proizveduva - i potro{uva~ite da izbiraat - proizvodi i
uslugi {to sozdavaat pomalku otpad. Istovremeno, razvivaj}i i promoviraj}i evropska
strategija za reciklirawe na otpadot.
2.Princip korisnikot pla}a: toj {to go sozdava
otpadot mora da gi nadomesti tro{ocite za negoviot tretman. Ottamu opasnite supstancii
mora da bidat otkrieni, a proizvoditelite
moraat da bidat odgovorni za pribiraweto,
tretmanot i za recikliraweto na otpadot.
3.Princip na pretpazlivost: sekoga{ koga ima
potencijalen rizik treba da se prezemat merki
za negovo spre~uvawe.
4.Princip na bliskost: tretirawe na otpadot na
mestoto na koe nastanuva.
Da zboruvame za `i votnata sredina
Vlijanieto vrz izborot na potro{uva~ite da
izbiraat proizvodi {to imaat pomalo vlija
nie vrz `ivotnata sredina preku:
koristewe ekoetiketi;
zamena na opasnite supstancii;
ekodizajn na proizvodite;
procena na `ivotniot ciklus;
razvoj na ~ista tehnologija;
informativni deklaracii;
kampawi za podigawe na svesta na javnosta;
upatstva; i
regulativi i odano~uvawe.
Evropskite direktivi
Dosega bea doneseni golem broj direktivi so
cel podobruvawe na sostojbata vo sektorot.
Prvo vo 1975 godina be{e usvoena Ramkovnata direktiva za otpad, koja od dr`avite {to
se ~lenki bara{e da upravuvaat otpad preku
ohrabruvawe na prevencijata i na pravilnoto
skladirawe.
Vo 1991 godina Direktivata za opasen otpad
gi utvrdi pravilata za upravuvawe na ovoj tip
otpad.
Ekoetiketata be{e promovirana so donesuvaweto na direktivata vo 1992 godina, a nejzinata cel be{e da im olesni na potro{uva~ite
da gi prepoznaat proizvodite so ekoetiketa.
Vo 1994 godina direktivata za otpad od pakuvawa gi utvrdi celite za namaluvawe i za reciklirawe na otpadot od pakuvawa.
Unijata prezede aktivnosti i za prevencija
na nastanuvaweto otpad preku pove}e odluki
za ograni~uvawe na nastanuvaweto toksi~en
otpad, kako na primer sodr`inata na te{kite
metali vo bateriite. Be{e utvrdena i stapka
za namaluvawe na dioksinite (supertoksi~ni
hemikalii) - 90 %, vo periodot me|u 1985 godina i 2000 godina, a vo 2005 godina be{e
usvoena i nova direktiva so koja se ograni~ija
ispu{tawata dioksini {to se dobivaat so sogoruvawe na otpadot.
Vo 1999 godina se vovede obvrska da se sobira i
tretira metanot ispu{ten od deponiite, dodeka za periodot 2006-2016 godina be{e postavena
cel - namaluvawe na biorazgradliviot otpad vo
deponiite za 65 %, a bea doneseni i mnogu drugi
direktivi {to se odnesuvaat na bateriite, upo
trebenite masla, razli~nite vidovi opasni
materijali i sl. Evropskata unija ima zabrana
i za izvoz na odredeni vidovi opasen otpad vo
dr`avite {to ne se ~lenki na Organizacijata za
ekonomska sorabotka i razvoj.
37
Otpad
Kone~no, vo dekemvri 2005 godina, Evropskata komisija predlo`i usvojuvawe nova tematska
Strategija za spre~uvawe i za reciklirawe na
otpadot. Ovaa dolgoro~na strategija ima za
cel da obezbedi Evropa da bide op{testvo {to
go reciklira otpadot i se obiduva da izbegne
sozdavawe otpad i da go koristi otpadot kako
resurs. Kako prv ~ekor vo ispolnuvaweto na
strategijata Komisijata predlo`i revizija na
Ramkovnata direktiva za otpad od 1975 godina
i vospostavuvawe standardi za reciklirawe,
koi gi obvrzuvaat dr`avite {to se ~lenki da
razvivaat nacionalni programi za spre~uvawe
na nastanuvaweto otpad.
38
5.5. [to mo`eme da napravime
nie?
Podgotvuvajte se za reciklirawe na otpadot i podu~uvajte gi site vo semejstvoto da
go razberat procesot na reciklirawe i {to
podrazbira toj.
Mnogu marketi davaat plasti~ni kesi na
sekoj potro{uva~ koga pazaruva. Pred da
odite na pazaruvawe, vnimavajte da si zemete
so vas kesa ili torba mesto da zemete nova.
Mo`ebi ne vi e potrebna tolku golema
ambala`a za proizvodite {to gi kupuvate.
Predlo`ete mu na prodava~ot da vi dava
pomalku ambala`a i da koristi pomalku
ambala`a vo idnina.
Ako kupuvate refusni proizvodi }e dobiete ist kvalitet, a }e dobiete pomalku
ambala`a.
Servisirajte gi rasipanite proizvodi i
razmislete dobro pred da gi frlite.
Obidete se da # dadete vtor `ivot na
oblekata {to ne e vo moda, prepravete ja ili
podarete ja.
Informirajte se za proizvodite {to imaat
ekoetiketa, a potoa pobarajte gi vo bliskata
prodavnica i prepoznajte gi po logoto.
6
PRIRODA
Bogatstvoto na Evropa, me|u drugoto, se nao|a i
vo raznovidnosta na nejzinite predelski tipovi: od planini so alpski karakteristiki, preku
{umi do mo~uri{ta i drugi vodni `iveali{ta.
Site ovie predelski tipovi se `iveali{te na
mnogu vidovi od evropskiot div svet. Golema e
brojkata na vidovi {to se zagrozeni ili se pod
zakana od is~eznuvawe, a ima i mnogu vidovi
{to ve}e is~eznale.
Priroda
6.1. Za{tita i obnovuvawe na
prirodnite ekosistemi
Na evropska po~va ima golem broj ekosistemi vo koi `iveat iljadnici rastenija, ptici,
ribi, `ivotni i insekti. Seto ova go narekuvame biolo{ka raznovidnost. Za `al, nekoi
od vidovite se mnogu retki ili, pak, se pod zakana od is~eznuvawe. Zagaduvaweto e, isto taka,
{tetno po nivnoto zdravje kako {to mu {teti
na zdravjeto na lu|eto, a pati{tata i gradovite
gi uni{tuvaat nivnite prirodni `iveali{ta.
Morame da spre~ime ova da se slu~uva i ponatamu
i da ja za{titime biolo{kata raznovidnost.
6.1.1. @iveali{tata vo Evropa
40
Ima pove}e razli~ni nivoa vo koi mo`e da
bide prou~uvan `iviot svet:
Rastenie ili `ivotno {to mu pripa|a na
odreden vid e edinka;
Pove}e edinki od istiot ili od razli~ni
vidovi {to `iveat vo edno geografsko
podra~je i imaat razli~ni demografski
karakteristiki se narekuvaat populacija;
Grupa edinki ili razli~ni vidovi {to
`iveat zaedno vo to~no utvrdeno podra~je
se narekuvaat zaednica;
@ivite organizmi, nivnoto `iveali{te i
na~inite na koi se povrzuvaat me|u sebe se
narekuva ekosistem;
[irokite tipovi ekosistemi so sli~ni
karakteristiki {to gi razdeluvaat od
drugite i se rasprostraneti niz svetot se
narekuvaat biomi;
Delot od Zemjinata kora, vodite i atmosferata kade {to `iveat razli~nite `ivi
organizmi se narekuva biosfera, vo nea se
vklu~eni od nekolku santimetri do nekolku
metri od Zemjinata kora na povr{inata
kako i na morskoto dno, do nekolku kilometri vo atmosferata;
Sredinata vo koja `iveat zaedni~ki `ivot
nite ili rastenijata, definirani spored
vegetaciskite ili prirodnite karakteristiki, se narekuva `iveali{te.
Vo Evropskata unija se klasifikuvani
pribli`no 2.500 `iveali{ta. Vo niv se vk
lu~eni pasi{ta, ezera, reki, planini, pusti
nska tundra, peso~ni dini, morski bregovi i
u{te mnogu drugi. Lu|eto vlijaat vrz najgolemiot del od ovie `iveali{ta, iako mnogu od
niv, vklu~uvaj}i tuka nekoi specifi~ni vidovi {umi, treseti{ta i mo~uri{ta {to se
relativno nedopreni od ~ovekovata aktivnost.
Takvite `iveali{ta se osobeno retki.
Da zboruvame za `i votnata sredina
6.1.2. Zagrozeni vidovi
Tie {to mislea deka is~eznuvaweto na vidovite zavr{i so is~eznuvaweto na dinosaurusite, gre{at! Vo poslednite nekolku dekadi
is~eznaa duri 64 evropski rastenija (osum vo
osumdesettite i devet vo tekot na devedesettite
godini na minatiot vek). Prviot cica~ {to
is~ezna vo noviot milenium e pirinejskiot
ibeks. Poslednata pre`iveana edinka od ovoj
vid, koja `ivee{e na {panskite Pirinei, i
pokraj site napori na {panskata vlada i na Evropskata unija umre na 6 januari 2001 godina.
Denes, pribli`no polovinata (45%) od
cica~ite vo Evropskata unija i edna tretina
(38%) od vle~ugite, pticite i od ribite se zag
rozeni. Postojat i vidovi {to se tolku retki
{to mo`e da izumrat celosno, ima duri i nekoi
voobi~aeni vidovi ptici {to site gi prepoznavame, a koi, isto taka, se vo rizi~nata grupa.
Dopolnitelno na `ivotinskite vidovi, duri
3.000 vidovi rastenija se zagrozeni, a 27 vidovi
se pod zakana od is~eznuvawe.
Eve edna mala lista na zagrozeni vidovi:
Cica~i
Ris (Lynx lynx)
Kafena me~ka
(Ursus arctos arctos)
Mediteranska mona{ka foka
(Monachus monachus)
Saimarska prste
nesta foka (Pusa
hispida saimensis)
Male~ok delfin
(Phocoena phocoena)
Ptici
Aduenov galeb (Ichthyaetus audouinii)
Zelen gulab
(Drepanoptila holosericea)
Siv sokol (Falco
peregrinus)
Beloopa{est
krajbre`en orel
(Haliaeetus albicilla)
Severen gologlav
ibis (Geronticus
eremita)
Azorski biqbiq
(Pyrrhula murina)
Carski (imperijalen) orel (Aquila
heliaca)
Kosa~ka (Crex crex)
Vle~ugi i
vodozemci
Glavesta `elka
(Caretta caretta)
Golem kanarski
gu{ter (Gallotia
simonyi machadoi)
Crvenostoma~na
muka~ka `aba
(Bombina bombina)
Insekti
Rastenija
41
Orhideja damska
Kafena
vle~ka (Cypripedium
mo~uri{na pepe
calceolus)
ruga (Euphydryas
aurinia aurinia)
Korzikanska pepe
ruga so opa{ka
kako na lastovi~ka
(Papilio hospiton)
Priroda
6.2. O{tetuvawe na prirodnite `iveali{ta
Mnogu od razli~nite divi vidovi `iveat vo
harmonija so lu|eto, no ima i takvi {to zavisat od prirodnite podra~ja i od nedoprenoto
`iveali{te, taka {to trpat seriozni vlijanija
od zemjodelstvoto i od intenziviraweto na negoviot obem.
Zagaduvaweto i golemite grade`ni proekti,
kako {to se branite, imaat {tetno dejstvo
vrz vodnite `iveali{ta i ekosistemite vo
golemite estuari. Vo krajbre`niot pojas zagaduvaweto i prekumernoto ribarewe gi zagrozuvaat
morskite vidovi. Nekoi vidovi foki i morski `elki ponekoga{ se `rtvi na ribarskite
mre`i, a se zagrozeni i od degradacijata na
42
pla`ite i na krajbre`jeto. Stepite, peso~nite
dini, treseti{tata i mo~uri{tata na celiot
evropski kontinent se namaleni me|u 60% i
90%, vo [panija, Francija i vo Italija duri
75% od peso~nite dini is~eznaa pred po~etokot
na minatiot vek. Golemite transportni koridori gi razdeluvaat populaciite {to doveduva
do izolirawe na delovi od populaciite, namaluvawe na razmenata na genetski materijal,
razmno`uvawe vo ograni~eni grupi, slabeewe
na karakteristikite na vidovite i, na krajot,
izumirawe na populacijata. Ottamu, osobeno
e va`no e da se za{tituvaat ne samo vidovite,
tuku i nivnite `iveali{ta.
Da zboruvame za `i votnata sredina
6.3. [to pravi Evropskata unija?
Na Svetskiot samit za odr`liv razvoj odr`an
vo Johanesburg vo 2002 godina vo ramkite na Obedinetite nacii, vladite se obvrzaa zna~itelno
da ja namalat zagubata na biolo{kata raznovidnost do 2010 godina. Evropskata unija ja prifati ovaa globalna cel, iako so svoeto zakono
davstvo se obiduva{e da go postigne toa u{te
od sedumdesettite godini na minatiot vek.
Vo 1979 godina Evropskata unija ja usvoi
Direktivata za divite ptici. So ovaa direktiva Unijata utvrdi lista od 194 zagrozeni vidovi
ili podvidovi na koi treba{e da im se posveti
posebno vnimanie. Dr`avite {to se ~lenki
moraat da gi za{titat i za~uvaat `iveali{tata
i vidovite {to se od poseben interes, a
pribli`no 200 vidovi `ivotni i pribli`no
500 vidovi rastenija vo pribli`no 200 tipovi
`iveali{ta imaat potreba od za{tita. Vo 1992
godina Evropskata unija ja usvoi Direktivata
za divite vidovi i za nivnite `iveali{ta so
koja odgovori na ovaa potreba. Dr`avite {to
se ~lenki vo soglasnost so ovaa direktiva treba
da utvrduvaat posebni podra~ja za za{tita kade
{to ovie vidovi mo`at da `iveat bezbedno, a
posebnite planovi za upravuvawe na nivnata
za{tita se kombiniraat so ekonomskata aktivnost na lu|eto i se primenuva principot na
odr`liv razvoj.
43
Priroda
Ovie podra~ja na posebna za{tita se
me|usebno povrzani vo edna cvrsta ekolo{ka
mre`a, nare~ena NATURA 2000. So mre`ata ve}e
se pokrieni 15% od povr{inata na Evropskata
unija, ili teritorija {to e pribli`no golema
kolku i Germanija.
Evropskata unija e del i od golem broj
me|unarodni inicijativi. Dosega unijata ima
ratifikuvano golem broj me|unarodni dogovori za za{tita na prirodata. Vo listata na
ratifikuvani dogovori se vklu~uvaat:
Ramsarskata konvencija za za{tita na vodnite `iveali{ta (1971);
Helsin{kata konvencija za za{tita na
Balti~ko More (1974);
44
Barselonskata konvencija za za{tita na
Sredozemno More (1976);
Bonskata konvencija za vidovi preselnici
(1979);
Bernskata konvencija za diviot svet i za
prirodnite `iveali{ta (1979);
Konvencijata za za{tita na Alpite (1991);
Konvencijata na OON za biolo{ka razno
vidnost (1993).
Sproveduvaweto na ovie konvencii e klu~no
za postignuvaweto odr`liv razvoj dogovoren vo
Rio de @aneiro vo 1992 godina.
Vakviot pristap be{e zasilen so usvojuvaweto na Dogovorot od Mastriht vo 1992 godina, so koj se utvrdi obvrskata od vklu~uvawe
na za{titata na `ivotnata sredina vo drugata
sektorska politika. Ottoga{navamu, nitu edna
golema odluka {to se odnesuva na transportnata, energetskata ili na zemjodelskata politika
ne mo`e da bide donesena bez analiza i procena
na vlijanijata, koi taa odluka bi gi imala vrz
`ivotnata sredina i prirodata. Vo celiot proces, Unijata ja ima ulogata da gi usoglasuva i
sledi naporite {to gi prezemaat poedine~no
dr`avite {to se ~lenki.
Da zboruvame za `i votnata sredina
6.4. [to mo`e da napravime nie?
Za{titata na prirodata i na biolo{kata
raznovidnost od lu|eto bara po~it i po~i
tuvawe. Lu|eto treba da imaat po~it za slednive
prava na prirodata:
Prirodata ima pravo na postoewe, za{tita
i na razvoj;
Prirodata u`iva pravo na za{tita na ekosistemite, `iveali{tata, vidovite i populaciite vo nivnata me|usebna zavisnost;
Prirodata ima pravo na za~uvuvawe i razvoj na nejzinoto genetsko nasledstvo;
@ivite organizmi imaat pravo na
`ivot {to e dostoen za soodvetnite vi-
dovi, vklu~uvaj}i go tuka i nivnoto
razmno`uvawe vo ramkite na soodvetnite
ekosistemi;
Mora da postoi opravduvawe za sekoe
naru{uvawe na prirodata. Vo slu~aj na
nejzino naru{uvawe, prirodata ima pravo
na vra}awe vo porane{na sostojba;
Retkite ekosistemi, kako i tie so isklu
~itelno bogata biolo{ka raznovidnost
se predmet na najstroga za{tita. Istrebuvaweto i natamo{noto zagrozuvawe na vidovite e zabraneto.
45
Priroda
Vo odnos na po~ituvaweto, potrebno e site
posetiteli i u`ivateli vo prirodata da gi
po~ituvaat slednive pravila za za{tita na
zelenoto zlato - prirodata:
Pregraduvaweto na vodotecite e zabraneto, toa mo`e da dovede do namaluvawe na
biolo{kiot minimum i da predizvika
naru{uvawe na prirodnata ramnote`a;
Dvi`eweto vo granicite na prirodnoto
nasledstvo se vr{i samo po obele`anite
pateki i planinarski pateki;
Pred zaminuvawe soberete go otpadot {to
ste go napravile. Vo prirodata nema prostor za skladirawe otpad;
Vo granicite na prirodnoto nasledstvo ne
e dozvoleno dvi`ewe so motorni vozila
nadvor od naselenite mesta i ozna~enite
pateki;
Kampuvaweto i paleweto ognovi vo grani
cite na prirodnoto nasledstvo e zabraneto.
Vnimavajte na opasnosta od po`ari!
Zabraneto e sobirawe i ~uvawe primeroci
od divi vidovi ili nivni delovi. Vnimavajte da ne go zagrozite nivniot natamo{en
opstanok vo prirodata!
46
Ne voznemiruvajte gi divite `ivotni, tie
mo`at da bidat mnogu opasni po `ivotot.
Vnimavajte na Va{ite postapki!
Uni{tuvaweto na pe{terskite ukrasi, retkite minerali i na fosilite e najstrogo
zabraneto. Za{titete gi za dobroto na idnite generacii!
Va{ite doma{ni mileni~iwa (ku~iwa,
ma~ki), vodete gi na kus povodnik tamu
kade {to se granicite na prirodnoto
nasledstvo;
Prijavete ja {tetata {to ste ja zabele`ale
na ~uvarskata slu`ba ili vo upravata na
za{titenoto podra~je.
7
Kako raboti Evropskata unija
- pokazateli za
@ivotnata sredina? 2
2
Izvor: Evrostat
Kako raboti Evropskata unija - pokazateli za `i votnata sredina?
- uspe{no; - prose~no; - lo{o;
48
1. Klimatski promeni i energija
1.1 Globalen kvalitet na vozduhot i zgolemuvawe na temperaturata
1.2 Prirodni katastrofi povrzani so klimatskite promeni
1.3Vkupni ispu{tawa gasovi {to predizvikuvaat efekt na staklena gradina spored
Kjoto
1.4 Proizvodstvo na elektri~na energija od obnovlivi izvori
1.5 Kombinirano proizvodstvo na toplina i na energija
1.6Intenzitet na energija
1.7 Kone~na potro{uva~ka na energija vo transportot
1.8 Prose~na emisija na CO2 od patni~ki vozila
1.9Vkupna potro{uva~ka od nuklearni centrali
2. Priroda i biolo{ka raznovidnost
2.1 Ptici
2.2 Podelba na predelot
2.3 Kargo-transport
2.4Zemji{te za organsko proizvodstvo na zemjodelski proizvodi
2.5Zemjodelsko zemji{te na koe se primenuva ekopraktika
2.6 Podra~ja odredeni spored Direktivata za
divite vidovi i za nivnite `iveali{ta
2.7 Podra~ja od NATURA 2000
3. @ivotna sredina i zdravje
3.1Izlo`enost na zagaden vozduh so razni ~esti~ki
3.2Izlo`enost na zagaden vozduh so ozon
3.3 Proekcii na ispu{tawe na zagaduva~i na vozduhot
3.4Ispu{tawe vo vozduhot na nitrogenoksidi
3.5Izlo`enost na ekosistemite na acidifikacija
3.6Izlo`enost na ekosistemite na eutrofikacija
3.7Indeks na eksploatacija na vodata
3.8 Proizvodstvo na toksi~ni materijali
3.9Rezidui na pesticidi vo hranata
4. Prirodni resursi i otpad
4.1Ulov na riba pogolem od biolo{ki maksimalno dozvolenata koli~ina
4.2 Koli~estvo na komunalen otpad
4.3Recikliran otpad od ambala`a
5. @ivotna sredina i ekonomija
5.1Ekotaksi
6. Sproveduvawe
6.1 Prekr{uvawe na zakonodavstvoto na EU
8
[to pravi
Republika Makedonija
Vo soglasnost so obvrskite prezemeni so
Spogodbata za stabilizacija i za asocijacija
Republika Makedonija prezema aktivnosti za
usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so
toa na Evropskata unija. Vo oblasta na `ivotnata sredina procesot go vodi Ministerstvoto
`ivotna sredina i za prostorno planirawe, koe
gi utvrduva kratkoro~nite i dolgoro~nite prioriteti na procesot i gi izrabotuva godi{nite
planovi vo ramkite na Nacionalnata programa
za prezemawe na evropskoto zakonodavstvo. Dosega vo nasoka na usoglasuvawe na zakonodavstvoto
vo ovoj sektor se doneseni slednive zakoni:
Zakon za `ivotna sredina;
Zakon za za{tita na prirodata;
Zakon za upravuvawe otpad;
Zakon za upravuvawe pakuvawa i otpad od
pakuvawa;
Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata
sredina;
Zakon za kvalitet na ambientalniot vozduh;
Zakon za genetski modifikuvani organizmi;
Zakon za prostorno i za urbanisti~ko
planirawe; i
Zakon za vodi.
[t o pravi Republika Makedonija
50
Dopolnitelno za sproveduvaweto na donese
nite zakoni se doneseni i pogolem broj podzakonski akti za sproveduvawe na navedenite
zakoni. Site ovie akti se doneseni vo ramkite
na procesot za usoglasuvawe na nacionalnoto
zakonodavstvo so toa na Evropskata unija.
Vo ramkite na procesot Ministerstvoto za
`ivotna sredina i za prostorno planirawe
gi odreduva evropskite propisi {to }e bidat
prioritetni za nivno prezemawe vo makedonskoto zakonodavstvo. Vo ramkite na ovoj proces
Ministerstvoto pravi i analiza na potrebnite izmeni vo makedonskoto zakonodavstvo,
kako i potrebata od sozdavawe ili zasiluvawe
na odredeni institucii vo poddr{ka na izmenetoto zakonodavstvo. Osven Ministerstvoto
za `ivotna sredina i za prostorno planirawe
vo procesot se vklu~eni i site drugi organi vo
sostav na Ministerstvoto, drugi upravni organizacii, kako i stru~ni i nau~ni ustanovi
{to rabotat vo oblasta na `ivotnata sredina.
Od druga strana, sledej}i go procesot na pre
zemawe na evropskoto zakonodavstvo za `ivot
na sredina vo nacionalnoto zakonodavstvo na
Republika Makedonija Evropskata komisija
utvrdila deka zakonodavstvoto za `ivotna sredina na Republika Makedonija e usoglaseno vo
pove}e od 65% so evropskoto, pritoa utvrdeniot kraen rok za postignuvawe celosna usoglasenost e 2015 godina, odnosno za odredeni
evropski propisi 2020 godina. Koga stanuva
zbor za sproveduvaweto na novoto, ili usoglaseno zakonodavstvo, Republika Makedonija ima
u{te, navistina, mnogu da napravi, a uspehot
}e zavisi od pravilnoto koristewe na finansiskata pomo{ na Unijata, kako i na drugite
instrumenti dostapni vo procesot, me|utoa
i od uspe{nosta vo procesot na pregovori za
pristapuvawe vo ~lenstvo. Sproveduvaweto,
me|u drugoto, zavisi i od primenata na donesenite zakoni, a vo ovoj moment Makedonija
uspe{no se obiduva da ja odol`i primenata na
oddelni propisi, me|u koi i Zakonot za vodi3
`rtvuvaj}i go ne samo procesot i kvalitetot na
`ivotot na svoite gra|ani, tuku i evropskite
sredstva {to ve}e bea isprogramirani vo nasoka na sproveduvaweto na ovoj zakon.
3
Primenata na Zakonot za vodi e oddlo`ena za 1.1.2014 godina
9
Instrument za
pretpristapna pomo[ - IPA
Instrumentot za pretpristapna pomo{
Instrumentot za pretpristapna pomo{ e
(IPA) e vospostaven od strana na Evropskata sostaven od slednive 5 komponenti:
unija so donesuvaweto na Regulativata (EZ)
Pomo{vo periodot na tranzicija i na in1085/2006 od 17 juli 2006 godina. Celta na Institucionalna nadgradba;
strumentot e da obezbedi naso~ena pomo{ na
Prekugrani~na sorabotka;
dr`avite {to se kandidati i za potencijalnite
kandidati vo nivnoto postapno usoglasuvawe so
Regionalen razvoj;
standardite i politikata na Evropskata unija,
Razvoj na ~ove~ki resursi; i
kako i so nejzinoto zakonodavstvo.
Ruralen razvoj.
Instrument za pretpristapna pomo[ - IPA
9.1. IPA - komponenta II
(Prekugrani~na sorabotka)
Pomo{ta za prekugrani~nata sorabotka
spored komponentata II od IPA e naso~ena kon
unapreduvawe na dobrite odnosi me|u regioni
te i dr`avite. Ovaa pomo{, glavno, }e se fokusira na sozdavawe vrski me|u pograni~nite regioni, poddr{ka na zaedni~kite aktivnosti za
za{tita na `ivotnata sredina i podobruvawe
na kvalitetot na `ivotot.
Regioni {to mo`at da konkuriraat od obete
strani na granicite spored podelbata na regioni (t.n. NUTS) se slednive:
1.Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija i
Bugarija:
52
Makedonija: severoisto~en, isto~en i
jugoisto~en region;
Bugarija - ]ustendil, Blagoevgrad;
2.Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija i
Grcija:
Makedonija - jugoisto~en, vardarski i pela
goniski region;
Grcija - Pela, Seres, Lerin, Kuku{;
3.Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija i
Albanija:
Makedonija - pelagoniski, jugozapaden i
polo{ki region;
Albanija - Kor~a, Diber, Elbasan;
9.1.1 Glavni prioriteti i celi
Prekugrani~nite programi se naso~eni kon
toa da dadat svoj pridones za odr`liviot razvoj,
stabilnosta i za prosperitetot na grani~nite
oblasti za zaedni~ki interes na `itelite i na
instituciite vo dvete dr`avi. Dr`avite {to
se u~esni~ki gi dogovorija slednive celi:
9.1.1.1. Prekugrani~na sorabotka so Bugarija
Da se prodol`at postojnite ili da se sozdadat novi vrski me|u lokalnite/regiona
lnite administracii, asocijacii, nevladini organizacii ili pretprijatija za da
se zasili ekonomskiot i socijalen razvoj na
pograni~nite regioni;
da se podobri turisti~kata i transportnata infrastruktura so cel da se zgolemi
potencijalot za razvoj na turizmot, kako
i da se pridonese za za{tita na `ivotnata
sredina;
da se intenziviraat kontaktite na lokalno
nivo me|u `itelite {to `iveat vo EU i
nadvor od nea, i
da se pomogne so sproveduvaweto na programata i da se pridonese za navremena isporaka na rezultatite.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
9.1.1.2. Prekugrani~na sorabotka so Grcija
Da se namali jazot vo ekonomskiot razvoj
me|u pograni~nite regioni i drugite delovi od dr`avata so pomagawe da se sozdadat novi rabotni mesta, kako rezultat na
sorabotkata me|u ekonomskite u~esnici;
da se zgolemi potencijalot za turizam na
pograni~niot region i da se zgolemi brojot
na stranski posetiteli, kako i da se za{titi
javnoto zdravje preku prekugrani~ni aktivnosti;
da se promoviraat zaedni~ki aktivnosti
za za{tita na prirodnata i na kulturnata
sredina;
da se intenziviraat kontaktite na lokalno
i na regionalno nivo me|u `itelite {to
`iveat vo EU i nadvor od nea, i
da se pomogne vo sproveduvaweto na programata i da se pridonese za navremena isporaka na rezultatite.
9.1.1.3. Prekugrani~na sorabotka so Albanija
Da se poddr`i ekonomskiot razvoj so poseben
akcent na turizmot: prodol`eni turisti~ki
aktivnosti, alternativni vidovi turizam i
razvoj na mala infrastruktura;
da se promovira odr`liviot razvoj so poseben akcent na za{titata, promocijata i
na upravuvaweto na prirodnite resursi
i ekosistemi: da se vospostavi zaedni~ka
politika za `ivotna sredina; da se vklu~i
gra|anskoto op{testvo vo donesuvaweto
politika; da se garantira odr`livo upravuvawe na prirodnite resursi;
da se intenzivira kulturnata razmena preku
aktivnosti ~ovek na ~ovek i institucija na
institucija, i
da se pomogne vo sproveduvaweto na programata i da se pridonese za navremena isporaka na rezultatite.
9.1.2. Finansiski pokazateli
Spored komponentata II, rasporedot za koristewe na sredstvata e spored prikazot vo tabelata.
Programa
Ekonomski razvoj
Turizam/
Infrastruktura
Gradewe
prekugrani~ni mre`i
Tehni~ka pomo{
Albanija
90%
Maksimum 10%
Bugarija
40% - 60%
Grcija
30% - 50%
30% - 50%
20% - 40%
10% - 20%
10% - 20%
Maksimum 10%
Maksimum 10%
Vo odnos na programite za prekugrani~na sorabotka so Srbija i so Kosovo, zemjite {to se korisnici, zaedno so Evropskata komisija, }e re{at koga }e po~ne procesot na programirawe i kako }e
izgleda preraspredelbata na sredstvata.
53
Instrument za pretpristapna pomo[ - IPA
9.2. IPA - komponenta III (Regionalen razvoj)
Pomo{ta od komponenta III e otvorena samo za
dr`avite {to se kandidati, a e naso~ena kon una
preduvaweto na regionalniot razvoj preku povrzuvaweto na razli~nite regioni (razvoj na transportnata mre`a) i izgradba i rekonstrukcija na
infrastrukturata so cel poddr{ka na ekonomskiot razvoj. Paralelno so toa pomo{ta od ovaa
komponenta pomaga i vo gri`ata da se za{titi
`ivotnata sredina od vlijanijata {to gi ima
vrz nea ekonomskiot razvoj. Preku pomo{ta
od ovaa komponenta na IPA se obezbeduva i
tehni~ka pomo{ za Ministerstvoto za za{tita
na `ivotnata sredina i za prostorno planirawe
za sproveduvawe na usoglasenoto nacionalno
zakonodavstvo so evropskoto zakonodavstvo za
`ivotna sredina, kako i obuka za idnoto mena
xirawe na sredstvata od Evropskiot fond za regionalen razvoj i Zaedni~kiot fond.
9.2.1. Glavni prioriteti i celi
54
Glavna cel na komponentata III na IPA za
regionalen razvoj e poddr{ka na regionalniot razvoj preku ispolnuvawe na potrebnite
ekolo{ki uslovi za obezbeduvawe kvaliteten
`ivot i ekonomski razvoj, kako i postignuvawe
usoglasenost so zakonodavstvoto za sektorot
`ivotna sredina preku soodvetni investicii.
Specifi~nite celi na ovaa komponenta
vklu~uvaat:
Promocija na odr`liviot razvoj preku
namaluvawe na minimum na {tetnite vlijanija vrz `ivotnata sredina, tuka osobeno
{tetnoto vlijanie na transportot vrz
`ivotnata sredina;
Namaluvawe na koli~estvoto otpadna voda
ispu{tena vo pogolemi aglomeracii, koga
ne postojat postrojki za tretman na otpadni vodi, a zakonodavstvoto za vodi e usoglaseno so evropskoto;
Namaluvawe na naru{uvawata na `ivotnata sredina preku nesoodvetno skladirawe
otpad i voveduvawe infrastruktura za upravuvawe cvrst otpad vrz osnova na zakonodavstvo usoglaseno so evropskoto;
Zgolemuvawe na brojkata na gra|ani {to }e
dobivaat ~ista voda preku postrojkite za
tretman na otpadnite vodi vo soglasnost so
evropskoto zakonodavstvo.
Vrz osnova na vaka utvrdenite celi i prioriteti, Evropskata komisija i Vladata na
Republika Makedonija go dogovorile kako
prioritetna aktivnost za ovaa komponenta na
Instrumentot podobruvaweto na infrastrukturata za upravuvawe na `ivotnata sredina i
proektot „Izgradba na sistem za sobirawe i za
tretman na otpadni vodi vo Prilep” vo vkupna
vrednost od 13 milioni evra.
10
@IVOT+
Programata @IVOT+ e finansiskiot instrument na Evropskata unija za poddr{ka na
ekolo{kata politika. Op{tata cel na @IVOT+
e da pridonese za sproveduvaweto, reformata i
za razvojot na ekolo{kata politika i zakonodavstvo na Evropskata unija. Postignuvaweto
na op{tata cel na programata se vr{i preku
kofinansirawe proekti {to imaat dodadena
evropska vrednost.
Programata @IVOT po~na vo 1992 godina i
dosega be{e sprovedena vo tekot na tri finansiski periodi: @IVOT-I (1992-1995); @IVOTII (1996-1999); i @IVOT-III (2000-2006). Vo
dosega{niot period so programata @IVOT bea
kofinansirani 3.014 proekti, so pribli`no
2,2 milijardi evra.
@ivot+
10.1. @IVOT+ (2007 - 2013)
Vo aktuelniot finansiski period programata
@IVOT+ }e funkcionira za celoto vreme na
va`nost na finansiskata perspektiva od 2007 godina do 2013 godina so buxet od 2,143 milijardi
evra. Pravnata osnova na programata e Regulativata (EZ) 614/2007 i so nea se reguliraat operativnite tro{oci na Generalniot direktorat za
`ivotna sredina za upravuvawe na programata,
dodeka barem 78% od vkupniot buxet se tro{at
za finansirawe proekti vo trite komponenti na
programata: @IVOT+ Priroda i biodiverzitet;
@IVOT+ Ekolo{ka politika i upravuvawe; i
@IVOT+ Informirawe i komunikacii.
56
10.1.1. @IVOT+ Priroda i biolo{ka raznovidnost
Komponentata od programata nameneta za
za{tita na prirodata i na biolo{kata raz
novidnost pretstavuva prodol`enie na prethodnata programa @IVOT - Priroda. So ovaa
komponenta se kofinansiraat proekti {to
pridonesuvaat za sproveduvaweto na direktivite za divite ptici i za divite vidovi i za
nivnite prirodni `iveali{ta, kako i proekti
za vospostavuvawe na podra~jata od mre`ata
NATURA 2000. Prifatlivi za kofinansirawe
se i proekti {to pretstavuvaat sproveduvawe na
Komunikacijata na Komisijata (KOM) 216/2006
godina za „Zapirawe na zagubata na biolo{kata
raznovidnost do 2010 godina i ponatamu”. Barem 50% od vkupniot buxet na @IVOT+ mora
da bide potro{en na kofinansirawe proekti
od ovaa komponenta.
10.1.2.@IVOT+ Ekolo{ka politika i upravuvawe
Komponentata za ekolo{ka politika i upravuvawe, vsu{nost, pretstavuva prodol`enie
na porane{nata programa @IVOT - Ekolo{ka
programa. So ovaa komponenta se kofinansiraat
proekti za sproveduvawe na evropskata ekolo{ka
politika i za razvoj na inovativni idei, tehnologii, metodi i instrumenti za politikata.
Paralelno, kofinansirawe mo`at da obezbedat
i proekti za sledewe na ekolo{kite problemi.
10.1.3. @IVOT+ Informirawe i komunikacii
Ovaa nova komponenta obezbeduva sredstva za
kofinansirawe kampawi za podigawe na javnata svest za `ivotnata sredina, prirodata i za
biolo{kata raznovidnost, kako i drugi proekti so koi se ustanovuvaat informativni centri ili, pak, se organiziraat specijalizirani
obuki za lica vraboteni vo sektorot.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
10.1.3.1. Kriteriumi za izbor na prifatlivi proekti
Proektite {to se kofinansiraat so sredstva
od programata @IVOT+ mora da gi ispolnuvaat slednive kriteriumi:
Proektite mora da bidat od interes za Evropskata unija pridonesuvaj}i za ostvaruvaweto na op{tata cel na programata;
Proektite mora da bidat tehni~ki i finansiski cvrsti, ostvarlivi i da poka`uvaat
soodveten rezultat za vlo`enite sredstva;
Proektite treba da mo`at da poka`at sinergija me|u razli~nite prioriteti na [estiot ekolo{ki akciski plan.
Dopolnitelnite kriteriumi spored koi se
odbiraat prifatlivite proekti opfa}aat:
Proektite da pretstavuvaat najdobra praktika vo sproveduvaweto na direktivite za
divite ptici i za divite vidovi i nivnite
`iveali{ta;
Proektite da pretstavuvaat inovativen
pristap kon ostvaruvaweto na celite na
ekolo{kata politika, razvoj i promocija na najdobra tehnika i tehnologija za
za{tita na `ivotnata sredina;
Proektite da predviduvaat i kampawi za
podigawe na svesta kaj javnosta za za{titata
na `ivotnata sredina i specifi~ni obuki
za potrebite na za{titata na `ivotnata
sredina; i sl.
10.1.3.2. Potencijalni korisnici
Programata @IVOT+ e otvorena za javni
ustanovi i za privatni organizacii i dru{tva,
kako i za institucii od Evropskata unija, no
i drugi dr`avi od Evropa, me|u koi i Repu
blika Makedonija. Proektite gi podnesuvaat
korisnicite povrzani vo partnerstvo, koe go
koordinira eden od partnerite od pove}eto
dr`avi {to se korisni~ki. Za `al, Republika
Makedonija vo posleden moment re{i da ne go
plati vlezniot bilet za u~estvo vo programata
i na toj na~in re{i samata da go finansira
usoglasuvaweto so evropskoto zakonodavstvo
i aktivnostite za za{tita na prirodata i na
biolo{kata raznovidnost.
57
@ivot+
58
10.1.3.3. Izbor na proektite
10.1.3.4. Pravila za kofinansirawe
Predlog-proektite se na nacionalnata vlast
odgovorna za @IVOT+, niv gi registrira Evropskata komisija, a potvrda za priemot na
proektot mu se izdava na koordinatorot od
partnerskata mre`a. Oddelenieto za @IVOT+
od Generalniot direktorat za `ivotna sredina e zadol`eno za postapkata na evaluacija.
Oddelenieto }e go utvrdi ispolnuvaweto na
uslovite za isklu~uvawe ili za prifatlivost
na proektot i za dodeluvawe finansii i }e mu
predlo`i na Komitetot na @IVOT+ lista na
predlog-proekti {to mo`at da se kofinansira
at za soodvetnata buxetska godina.
Najgolemiot iznos na sredstva za kofinansirawe utvrden so regulativata na @IVOT+ e
50% od prifatlivite tro{oci. Kako isklu~ok,
kofinansirawe od maksimum 75% }e mo`at da
dobijat proekti vo komponentata @IVOT+
Priroda i biolo{ka raznovidnost, koi imaat
konkretni aktivnosti za za{tita na odredeni
prioritetni vidovi ili tipovi `iveali{ta
od direktivite za divite ptici i za divite vidovi i za prirodnite `iveali{ta.
Komitetot na @IVOT+ e sostaven od pretstavnici na dr`avite {to se ~lenki, a pretsedava pretstavnikot na Evropskata komisija.
Ako ovoj komitet dade pozitivno mislewe,
toga{ Evropskata komisija srazmerno na sredstvata odredeni za soodvetnata buxetska godina
}e ja utvrdi listata so proekti {to }e bidat
kofinansirani za soodvetnata godina. Otkako
listata so proekti za kofinansirawe }e dobie
odobrenie od Evropskiot parlament, koordinatorot na korisni~kata partnerska mre`a }e
bide povikan da go potpi{e dogovorot.
11
Uspe[ni primeri
na @I VOT+
Uspe{n i primeri na @ivot+
OPTIMIZAGUA - Za{teda na voda za navodnuvawe preku eksperimentirawe so kompjuterski i so avtomatski sistemi za operirawe
so navodnuvaweto.
Korisnik: Fondacija „San Valero”
Vkupen buxet:
1.452.000 evra (692 000 evra pridones na LIFE+)
Veb-stranica:
www.life-optimizagua.org
Lice za kontakt:
Nieves Subales Marko
60
E-po{ta:
[email protected]
Navodnuvaweto na zemjodelskoto zemji{te,
rekreativnite zoni i na gradskoto zelenilo
i na dvorovite e najgolemiot potro{uva~ na
voda vo Evropa. Zemjodelstvoto e osobeno golem
potro{uva~na voda i koristi pribli`no 70%
od vodite vo Evropa.
Korisnikot na proektot e Fondacijata „San
Valero” od Saragosa, [panija, koja zaklu~i deka
ne samo {to e potrebno golemo koli~estvo voda
za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini,
tuku deka odgovornite za vr{eweto na dejnosta nemaat podatoci koga treba da navodnuvaat,
koga na plodovite im treba najmnogu voda i koga
postojat optimalni uslovi za navodnuvawe.
Novozdobienite znaewa od fiziologijata na
rastenijata uka`uvaat na to~noto koli~estvo
voda {to im e potrebno na plodovite, odnosno
vremeto koga treba da se navodnuvaat. Ovie znaewa vmetnati vo sistem za presmetka i za sledewe
}e im ka`e na sopstvenicite na zemji{teto kako
najefikasno da gi koristat vodite i pritoa da
postignat najdobar rezultat.
Proektot istovremeno primeni nekolku
vode~ki svetski tehnologii i go sozdade sistemot OPTIMIZAGUA vo ramkite na koj na poliwata so p~enka i so p~enica vo Sorija i vo
Monte Hulija, dva javni parka vo Saragosa i na
gradinite na nekolku rezidencii od Logrowo
bea postaveni senzori za vla`nost na pove}e
razli~ni dlabo~ini vo po~vata, a bea instalirani i klimatski senzori, koi uka`uvaa na
vremenskite uslovi i nivnata pogodnost za
navodnuvawe. Sistemot so podatocite {to gi
obezbeduva go hrani centralniot kompjuter, koj
so presmetki utvrduva koga e najpogodniot period za navodnuvawe i za toa go izvestuva ope
ratorot, koj povtorno elektronski go po~nuva
navodnuvaweto so koli~estvoto voda {to go dobil kompjuterot so presmetkite.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
Sistemot bil namesten na takov na~in da
mo`e da obezbedi i alarmirawe za nekoi drugi
aktivnosti {to se itno potrebni.
Za{tedata na voda so koristeweto na sistemot
bila impresivna:
60% na javnite zeleni povr{ini;
50% za doma{nite gradini; i
40% za poliwata so p~enka i so p~enica.
Zaklu~okot e deka sistemot OPTIMIZAGUA
koristel 54% pomalku voda za kontrolnite
podra~ja ili za vreme na probniot period na
podra~jeto od samo 4 ha uspeal da za{tedi 22.000
kubni metri voda.
Dopolnitelen proizvod na proektot usoglasen so sistemot za navodnuvawe bil i sistemot
za sobirawe do`dovnica i za nejzino koristewe
za navodnuvawe, pritoa namaluvaweto na koristeweto ~ista voda bilo za 50%.
Gradot Saragosa i javnata ustanova {to go upravuva sistemot za navodnuvawe vo okolinata na
Saragosa go prifatija proektot i re{ija da gi
napravat prvi~nite investicii za instalirawe
i za koristewe na sistemot.
61
Uspe{n i primeri na @ivot+
URBANBAT - Sistem za integralno upravuvawe otpad od javniot gradski transport.
Korisnik:
Op{tinsko transportno pretprijatie na Valensija
Vkupen buxet:
1.721.000 evra (833.000 evra pridones na LIFE+)
Veb-stranica:
www.urbantbat.com
Kontakt-lice:
Hesus Herero Gamon
E-po{ta:
[email protected]
Op{tinskoto transportno pretprijatie od
Valensija upravuva ekstenzivna flota od 480
avtobusi, koi godi{no pominuvaat po 22 mili
oni kilometri, kako i gara`a {to e locirana
vo gradot Valensija.
Sekojdnevnite aktivnosti na odr`uvawe na
avtobusite proizveduvaat golemo koli~estvo
efluenti, koi bi mo`ele da bidat mnogu opasni za `ivotnata sredina. Na primer, akumulatorskata kiselina sodr`i 15-20% sulfurna
kiselina i rastvoreno olovo vo koloidna sostojba, koe se nasobira za vreme na koristeweto.
Proektot re{i da sozdade sistem za zaedni~ko
upravuvawe na {est razli~ni tipovi te~en
otpad: voda od mieweto na avtobusite; voda
od mieweto na motorite i na drugite delovi;
iskoristena kiselina od akumulatorite i voda
od mieweto na akumulatorite i na podovite na
avtobusite; iskoristeniot antifriz; voda od
~isteweto na sistemot za ladewe i za greewe i
iskoristenoto maslo za sopira~kite.
Sistemot se zasnova na koristeweto na naj
dobrata dostapna tehnika kako ultrafiltrirawe;
mikrofiltrirawe; vakuumska evaporizacija i
elektroliza, koi se mnogu poznati i koristeni
vo drugi sektori, no ne i vo sektorot transport.
Proektot uspea vo utvrduvaweto model za
najgolemiot del od otpadnite vodi: preku
vozdu{na flotacija i tangenciska ultrafiltracija go ovozmo`i koristeweto na 98 % od
vodata za miewe na avtobusite. Koristeweto
druga tehnika ovozmo`i iskoristuvawe na 96
% od vodata za miewe na akumulatorite i na
podovite. Istiot uspeh ne be{e zabele`an kaj
povtornata upotreba na kiselinata od akumulatorite, nitu kaj iskoristenoto maslo za
sopira~ki iako be{e postignato visoko nivo
na nivno pre~istuvawe.
Povtornata primena na rezultatite od
ovoj proekt e vozmo`na i prenosliva vo site
pogolemi evropski gradovi {to imaat sistem
za javen transport i pritoa se raspolo`eni da
u~estvuvaat vo negovo kofinansirawe.
Da zboruvame za `ivotnata sredina
DIONYSOS - Razvoj na ekonomski izdr`an
proces na zaedni~ko upravuvawe otpad od
vinarskata industrija i proizvodstvoto na
prirodni proizvodi so visok kvalitet i so
golema upotrebna vrednost, kako i |ubrivo
{to mo`e da se reupotrebi.
Korisnik:
Zemjodelskiot univerzitet od Atina
Vkupen buxet:
1.310.000 evra (641.000 evra pridones na LIFE+)
Veb-stranica:
http://www.pharm.uoa.gr/dionysos/index.htm
Kontakt-lice:
prof. d-r Serkos Harutunijan
E-po{ta:
[email protected]
Gr~kite vinarski vizbi proizveduvaat go
di{no okolu 400 milioni litri vino i koristat pribli`no 500.000 toni grozje vo celiot
proces. Najgolemiot del od 400 vinarski vizbi
se mali i sredni pretprijatija {to ja odgleduvaat i koristat istata doma{na sorta grozje.
Proizvodstvoto na vino sozdava golemo
koli~estvo cvrst otpad bidej}i re~isi 17% od
vkupnoto koli~estvo grozje se sobira vo tankerite
i ne mo`e da bide iskoristeno za proizvodstvo
na alkohol poradi strogoto zakonodavstvo. Duri
i tiwata {to se sozdava ne mo`e da bide iskoristena i ispu{tena nitu vo voda nitu na po~vata
poradi visokiot procent na organski materii
{to mo`at da bidat mnogu {tetni za rastenijata,
`ivotnite vo vodata i za kvalitetot na vodata,
a so biorazgraduvaweto sozdavaat toksini {to
podocna gi zagaduvaat po~vata i vodata.
Preku partnerstvo na dva univerziteta se pristapi kon istra`uvawe i sozdavawe sistem za
zaedni~ko upravuvawe otpad od vinarskata industrija. Proektot se koncentrira na otkrivawe
i promocija na bilo{kite svojstva na otpadot
od grozjeto. Preku koristewe hemiski metodi
od otpadot od grozjeto se dobivaat soedinenija
polifenoli, koi kako antioksidansi imaat upotrebna vrednost vo kozmeti~kata industrija,
kako hrana, i vo farmacijata. Preku proektot
bea sprovedeni istra`uvawa {to uspeaja da
gi izdvojat polifenolite i kako proizvod da
gi testiraat vo pove}e industriski granki.
Polifenolot DIONYSOS se poka`a kako solidna krema za lice, koja ne poka`uva{e nuspojavi, a vo mle~nata industrija se upotrebuva{e
63
Uspe{n i primeri na @ivot+
probno vo proizvodstvoto na jogurt. Kremata
i jogurtot bea oceneti od stru~wacite LIFE+ i
nivnoto proizvodstvo mo`e da po~ne otkako }e
se obezbedat site dopolnitelni investicii.
Edna doza od polifenolot DIONYSOS poka`a
deka za medicinski potrebi zamenuva eden kilogram crno grozje spored negovata hranliva
vrednost. Treba da bide sprovedeno dopolnitelno istra`uvawe za da se utvrdi mo`nosta
za koristewe vo farmacevtskata industrija.
64
Kone~no, koristeweto na procesiranoto
komiwe kako hrana za kozi i za ovci poka`a deka
nivoto na najaktivnite sostojki na mle~nite
lipidi e poka~eno za 50%, dodeka preku kompostirawe se sozdava odli~no |ubrivo, koe dosega
se koristi od dve vinarski vizbi za sopstveni
te lozovi nasadi.
Ekonomskoto modelirawe na LIFE+ utvrdi
deka osnovaweto postrojka za izdvojuvawe po
lifenol, koja mo`e da preraboti 2.000 kilogrami komiwe, }e pretstavuva ekonomski izdr`an
proekt, koj mo`e da dobie i nova dimenzija ako
se prenese na prerabotka na maslinki i na drugi rastenija.
12
Programa za konkurentnost i za
inovacii - Ekoinovacii
Inovaciite vo ekologijata (ekoinovacii) ja
odrazuvaat potrebata za odr`liv porast, koj vodi
smetka za za~uvuvawe i za odr`uvawe na `ivotnata sredina, za{titata od zagaduvawe i za efikasnoto koristewe na prirodnite resursi.
So fondovite na Ekoinovacii (Eco-Innovation), EU kofinansira proekti {to pretstavuvaat razli~na tehnika, metodi, uslugi, proizvodi,
procesi ili tehnologija, koi se poka`ale kako
tehni~ki izvodlivi i uspe{ni, no poradi povrzanite rizici ne uspeale da se vovedat ili da prodrat na pazarot, a imaat golem potencijal za {iroka
primena i za nivna natamo{na primena na pazarot
vo Evropa. Poddr{kata na vakvi ekoinovativni
tehnologii treba da pridonese za otstranuvawe na
pre~kite za razvoj i za {iroka primena na ekoinovacii, da se sozdade ili pro{iri pazarot za povrzani/srodni proizvodi i da se zgolemi evropskata
konkurentnost na svetskite pazari.
Programa za konkurentnost i za inovacii - Ekoinovacii
66
Proektite treba da celat kon namaluvawe
na vlijanieto vrz `ivotnata sredina, namaluvawe na zagaduvaweto, poefikasna upotreba
na prirodnite resursi i kon podobruvawe na
karakteristikite na pretprijatijata (posebno
na malite i na srednite pretprijatija) vo odnos na `ivotnata sredina.
Vo periodot od 2008 godina do 2013 godina
na raspolagawe se staveni re~isi 200 milioni
evra za kofinansirawe na proektite za ekoinovacii. EU pritoa pokriva 50% od proektnite
tro{oci, drugite treba da bidat pokrieni od
toj {to konkurira vo forma na kofinansira
we. Za parite od fondot za Ekoinovacii mo`at
da konkuriraat organizacii od site dr`avi
{to se ~lenki na EU, kako i od Norve{ka,
Lihten{tajn, Hrvatska, Makedonija, Crna Gora,
Srbija, Izrael, Turcija i od Albanija.
13
Kontakti
Kontakti
MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I ZA PROSTORNO PLANIRAWE
SEKTOR ZA SORABOTKA I ZA PROEKTNA KOORDINACIJA
ul. „Goce Del~ev” bb (zgrada na MRTV)
1000 Skopje
Telefon: 02/3251400
Faks: 02/3220165
E-po{ta: [email protected]
Veb-stranica: www.moepp.gov.mk
JAVNA USTANOVA NACIONALEN PARK „PELISTER”
ul. „29 Noemvri” 14
7000 Bitola
68
E-po{ta: [email protected]
Veb-stranica: www.nppelister.org.mk
JAVNA USTANOVA NACIONALEN PARK „MAVROVO”
Mavrovi anovi bb
1256 Mavrovi anovi
E-po{ta: [email protected]
Veb-stranica: www.npmavrovo.org.mk
Da zboruvame za `ivotnata sredina
JAVNA USTANOVA NACIONALEN PARK „GALI^ICA”
ul. „Gali~ica” bb
6000 Ohrid
E-po{ta: [email protected]
Veb-stranica: www.galicica.org.mk
KOMISIJA NA EVROPSKATA UNIJA
COMMISSION OF THE EUROPEAN UNION
Rue de la Loi 200
B-1049 Brisel
BELGIJA
Janez Potocnik, komesar za `ivotnata sredina
E-po{ta: [email protected]
GENERALEN DIREKTORAT ZA @IVOTNATA SREDINA
Avenue de Beaulieu 5
B - 1049 Brisel
BELGIJA
Faks: +32 (0)2 29 88 288
69
Kontakti
COMMUNITY PROGRAMME LIFE+
PROGRAMA NA ZAEDNICATA @IVOT+
Avenue de Beaulieu 5
B - 1049 Brisel
BELGIJA
Faks: +32 (0)2 29 21 787
@IVOT+ Priroda
Angelo SALSI, zamenik-rakovoditel na oddel
Telefon: +32 (0)2 29 69 376
E-po{ta: [email protected]
Joaquim CAPITAO
70
Telefon: +32 (0)2 29 59 328
E-po{ta: [email protected]
@IVOT+ @ivotna sredina i ekoinovacii
Hervé MARTIN, zamenik-rakovoditel na oddel
Telefon: +32 (0)2 29 65 444
E-po{ta: [email protected]
Anne-Louise FRIEDRICHSEN
Telefon: +32 (0)2 29 91 232
E-po{ta: [email protected]
Da zboruvame za `ivotnata sredina
EUROPEAN ENVIRONMENTAL AGENCY
EVROPSKA AGENCIJA ZA @IVOTNA SREDINA
Kongens Nytorv 6
DK-1050 Kopenhagen
DANSKA
Telefon: +45 (0)3336 7100
Jacqueline McGLADE, izvr{en direktor
E-po{ta: [email protected]
MAKEDONSKO EKOLO[KO DRU[TVO
Prof. d-r Qup~o Melovski
Kuzman Josifovski Pitu 28/III-7
1256 Mavrovi anovi
Telefon: 02/2403773
Faks: 02/2403772
E-po{ta: [email protected]
Veb-stranica: www.mes.org.mk
71
© Copyright 2024 Paperzz
