oktomvri 2010 broj 60 www.ffrm.org.mk 8 cena: 50 den. @itni sealki hektari planta@A so kultiviran le[nik ^uvawe i odr@uvawe na zelen^ukot vo sve@a sostojba vo zima Tehnologija na odgleduvawe na „kurtovska kapija” Pravilno skladirawe na jabolkata Kowskoto opav^e otrov ili lek UREDNI^KI ZBOR SODR@INA Intervju: Pretsedatel na FFRM, Andrija Sekulovski Informirani, organizirani, educirani ]e se sprotivstavime na problemite Kako do uspeh?! I ovaa godina najgolemo nezadovolstvo od otku pot povtorno se pojavi kaj lozarite. Protesti, blo kirawe na pati{ta, nezadovolstvo kaj farmerite, pritisoci vrz Ministerstvoto za zemjodelstvo, pritisoci vrz vinariite. Se postavuva pra{aweto dali so site ovie re presivni merki se postigna uspeh. Ili podobro ka`ano, kolku so protestite se isplati lanskoto grozje i se dobi cena ista kako minatata godina so cel farmerite da mo`at da gi pokrijat svoite tro{oci. 10 Gradinarstvo Odgleduvawe na [eri-domati Vinariite celo vreme tvrdea deka nemaat pari i deka ne mo`at da otkupuvaat grozje bidej}i imaat zalihi, za na krajot da se dogovorat so lozarite deka }e im gi isplatat dolgovite i deka }e im go otkupat grozjeto. Ova poka`uva deka tuka ima nekoja zabuna, gre{ka ili laga, a u{te poto~no manipula cija koja vo javnosta be{e prika`ana kako situaci ja vo koja lozarite go dobija ona {to go baraa. 4 Gradinarstvo Klimatskite promeni go namalija prinosot na male[evskiot kompir 16 Se postavuva i pra{aweto dali se potpi{aa do govorite pome|u vinariite i farmerite za otkupot na grozjeto ili sè e povtorno na usno ka`ano? Lozarite povtorno ostanuvaat izigrani, no se nadevam deka od ovie protesti site involvirani lica izvlekoa dobra pouka. Vo idnina treba poorganizirano da se nastapu va. Toa zna~i navremeno sogleduvawe na problemite i prezemawe na aktivnosti u{te vo proletniot pe riod. Poledelstvo So agrohemiska analiza i \ubrewe do kvalitetna p^enica Baraweto pazari da se pravi porano, a ne vo me sec avgust. Treba da se izgotvi strategija za pro da`ba na vinoto i na grozjeto. P~elarstvo Vkusna rakija od med Seto ova }e gi obedini i }e ovozmo`i podobar dijalog pome|u farmerite, vinariite, ekspertite i nadle`nite institucii. Ako se dejstvuva porano, }e ima pogolem uspeh i pozitivni rezultati. Ako se zapo~ne ot sega da se razmisluva za idnata rekolta i da se raboti na ova pole, idnata godina nema da ima nezadovolstvo i mo`e da se o~ekuvaat podobri vremiwa i za grozjeto i za vinoto. 24 29 30 Cve}arstvo Pravilno odgleduvawe na temjanu[ki So po~it, Biljana Petrovska - Mitrevska Moja zemja Oktomvri 2010 Spisanieto „Moja zemja” iz leguva mese~no i e vo sop stvenost na Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija. Prviot broj izleze kako organizaciski bilten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se distr ibuira kako mese~no specijalizirano spisanie za zemjodelstvo i ruralen razvoj. Izdava~: FFRM Medija Ul. Gigo Mihajlovski Br. 3, 1000 Skopje Tel/Faks: 02 3099042 e-mail: [email protected] Broj na `iro smetka: 380-1-645333 001-46 Prokredit banka Upravitel i marketing Blagoj~e Najdovski 070/937132 [email protected] Glaven i odgovoren urednik Biljana Petrovska Mitrevska [email protected] Zamenik urednik Makedonka Baldazarska [email protected] Foto vest - naslovna Blagoj~e Najdovski Lektor Verica Nedelkoska Novinar Daniela Takeva Stru~ni sorabotnici prof. d-r Dragi Tanevski, Stojan Gligorov, Lambe Kucinoski, m-r Elizabeta Miskoska-Milevska, d-r Lefterija Stankovi}, Vidoja Trpevski, Nikola Trampevski, Tome Timov, Agron Halimi, Ognen Orov~anec Sorabotnici Vesna Delovska Qubinka Divjakoska Dizajn: Brigada dizajn - Skopje Pe~ati: Propoint - Skopje Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za Va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate. RUBRIKA Nadnaslov Intervju so Andrija Sekulovski, pretsedatel na FFRM FFRM Informirani, organizirani, educirani }e se sprotivstavime na problemite Noviot na~in na funkcionirawe se zasnova na formirawe na sektorski timovi so {to }e nastojuvame da gi predvidime problemite vo agrarot i za niv da davame jasni nasoki so cel tie da ne ni se slu~uvaat ili barem da gi predvidime rizicite vo na{eto rabotewe za tie da bidat vo {to pomal obem Podgotvi: Biljana Petrovska-Mitrevska A ndrija Sekulovski, registriran farmer, proizvoditel na jabolka vo prespanskoto selo Qubojno, e noviot pretse datel na FFRM. Andrija Sekulovski, isto taka, e koordinator na zem jodelskoto zdru`enie „Grupa za razvoj na potsektor jabolko”, ~len ka na FFRM, a po odr`uvaweto na vonrednoto sobranie na FFRM na 22 juni, noviot Upraven odbor na Federacijata go nazna~i Seku lovski za nejzin pretsedatel. Moja zemja: So va{eto doa|awe na ovaa pozicija se pojavija reakcii na farmeri koi tvrdea deka postapkata za va{iot izbor e nelegalna. Kolku ima vistina vo toa? Andrija Sekulovski: Prvata rabota {to treba da ja znae javnos ta okolu moeto nazna~uvawe za pretsedatel e deka pretsedatelot se bira od ~lenovite na Upravniot odbor na FFRM koj vo momentov broi 17 ~lena. Jas bev vtoriot kandidat za ovaa pozicija i po gla saweto, 16 ~lena od vkupno 17 go dadoa svojot glas za pretsedatel na FFRM da bidam jas. Za kakva nelegalnost se raboti, navistina ne znam. „Vo moeto semejstvo otsekoga{ se odgleduvale jabolVtorata rabota ka taka {to i jas re{iv da ja prodol`am taa tradicija. {to sakam da ja znae Zaedno so moeto pet~leno semejstvo re{ivme da invejavnosta e toa deka stirame vo proizvodstvo na jabolka, kako proizvod koj 2/3 od ~lenstvoto na vo prespanskiot kraj ima dolga tradicija zatoa {to ima FFRM odlu~i deka optimalni mikroklimatski preduslovi za negovo proiztreba da se napravat vodstvo. Vo momentov proizveduvam nekolku sorti na jaodredeni promeni vo bolka na okolu ~etiri hektari povr{ina, vo prosek okoFederacijata za podo lu 900-1000 sadnici po hektar. Isto taka, proizveduvam bro funkcionirawe pomali koli~estva i grozje, praski, mu{muli, gradinarna organi zacijata ski proizvodi, dodeka okolu tri hektari slobodna zemi spored Zakonot za ja ~eka nekoi podobri vremiwa za podigawe na sovremen zdru`enija (~len 24) nasad pod jabolka”, veli Sekulovski. Toj pove}e od deset i Statutot na FFRM, godini e vklu~en vo nevladiniot sektor i bil vklu~en tie imaat pravo da go vo pove}e proekti me|u koi se: Poddr{ka na zemjodelnapravat toa sose skite zdru`enija vo RM, Vkusot na Makedonija, Pazaren ma legitimno. Ne informativen sistem, Smetkovodstvena evidencija na mo`e koja i da e orga farma. Sekulovski od 2004 godina direktno u~estvuval nizacija da ima 100% vo razvojot na alternativniot turizam vo prespanskiot zadovolno ~lenst region i na ova pole ima raboteno na nekolku proekti. vo, a u{te pomalku 4 | MOJA ZEMJA ~lenovite koi se nezadovolni da bidat involvirani vo nepo~ituvaweto na Statutot i delovnikot za rabota spored koi se rakovodi edna organizacija. Tretata rabota, samiot proces pomina niz site legalni alatki {to mu stojat na raspolagawe na ~lenstvoto za da se izbori za svoite prava, od barawata da se spre~at prob lemite na Upraven odbor, komunikacija i ubeduvawa so ~le novite na stariot UO i koga seto ova ne profunkcionira, vo juni ovaa godina be{e formiran Inicijativen odbor sostaven od 24 zdru`enija od vkupno toga{ni 39 zdru`enija vo FFRM za svikuvawe na vonredno sobranie koe{to e najvisokoto odlu~uva~ko telo vo sekoja organizacija i toa se odr`a na 22 juni. Moja zemja: Najmnogu napadi i obvinuvawa za vas ima{e od prethodnoto rakovodstvo na FFRM, kade {to pretsedatel be{e \oko Danailov. Ona {to be{e tvrdeno e deka sobranieto e nelegitimno i deka se napraveni nepravilnosti vo samata organizaciska struktura na FFRM. Kako go objasnuvate ova? Andrija Sekulovski: Lesno e da se obvinuva bez argumenti i toa ima kratkoro~no dejstvo. Lesno e sekoga{ da gi menuvate va{ite stavovi, kako {to narodski se veli „kako lelajka na oxak”, no te{ko e da izgradite stav koj{to e argumentiran i da go branite so fakti. Ovoj proces e sekoga{ najte`ok i najodgovoren. Za li~nostite {to gi davaa tie komentari ne sakam da komentiram vo momentov, no bi istaknal deka na takov na~in samo napravija problemi vo FFRM na {teta na farmerite i zemjodelstvoto. Treba da ni e jasno deka edna li~nost nitu mo`e da izgradi, nitu mo`e da rasturi edna or ganizacija. Jas organizacijata ja gledam kako tim na lu|e kade {to sekoj znae da si ja odraboti svojata zada~a. Moja zemja: Problemi nastanaa i vo regionalnite kancelarii na FFRM? Andrija Sekulovski: Da, za `al, onie lu|e koi se promovi raa deka se za FFRM smisleno napravija da im iste~at dogo vorite na vrabotenite, gi zatvorija kancelariite, zamenija del od vrabotenite so obrazlo`enie deka ne bile soodvetni. To~no e deka dva meseca FFRM funkcionira{e bez pe~ati, koi bea vo porane{niot pretsedatel na FFRM, \oko Dan ailov, taka {to golem broj dokumenti, proekti ne mo`ea da bidat arhivirani i zavereni so pe~at na FFRM. Do den-denes nie gi nemame tie pe~ati i pokraj toa {to be{e pismeno po barano tie da bidat vrateni vo FFRM. Vakvo ne{to ne se ima slu~eno vo izminatite godini od raboteweto na FFRM. Ona {to bi go istaknal sega e deka za kratok period ja smenivme slikata vo Federacijata. Kancelariite se otvoreni i si rabotaat normalno, se ostvaruvaat sredbi vo regionite za poblisku i realno da se informiraat ~lenkite za prome nite vo FFRM. Moja zemja: Nasproti internite problemi vo FFRM, na {to momentno se fokusirate okolu aktuelnite zemjodelski problemi? Andrija Sekulovski: Ona {to tekovno se slu~uva{e vo FFRM jas go karakteriziram kako razvoj, sozrevawe na orga nizacijata i postavuvawe na pravila na igra so {to site }e imaat korist, a so toa se izbegnuvaat site nedorazbirawa. Vo nieden moment ne se prekina so gradeweto na relevant ni stavovi za tekovnite problemi so koi se soo~uva na{eto ~lenstvo. Naprotiv, se trgna kon direktna komunikacija vo pove}e regioni. Na vakov na~in FFRM ja gradi svojata pre poznatlivost i kon na{eto ~lenstvo, no i kon instituciite pred koi{to lobirame i gi zastapuvame na{ite ~lenki. Vo ovoj period intenzivno bevme vklu~eni vo pregovorite vo Ministerstvoto za zemjodelstvo pome|u lozarite i vinari ite. Odr`avme i sredba so lozarite od cela Makedonija od kade {to proizlegoa glavnite zaklu~oci koi bea osnova za ponatamo{nite pregovori, a toa zna~i da se dogovorat mini malni ceni na nivo od minatata godina i da se isplatat dol govite od minatata godina. Za vreme na pregovorite FFRM postojano se zalaga{e da se razvie dijalog pome|u dvete zasegnati strani, odnosno pome|u farmerite i vinariite. Moja zemja: Koja e va{ata programa na aktivnosti za re{avawe na problemite i za razvoj na zemjodelstvoto? Andrija Sekulovski: Noviot na~in na rabota na FFRM ponatamu }e se nadgraduva so toa {to se zacrtani slednite celi: - Mora da raspolagame so relevantni podatoci od na{eto ~lenstvo kako preduslov za ponatamo{no gradewe na stavovi (preku agresivno a`urirawe na podatocite od na{eto ~len stvo, koi se nivnite kapaciteti, do pravewe na kalkulacii za cenata na ~inewe na proizvod vo sekoj sektor poedine~no); - Noviot na~in na funkcionirawe se zasnova na formirawe na sektorski timovi so {to }e nastojuvame da gi predvidime problemite vo agrarot i za niv da davame jasni nasoki so cel tie da ne ni se slu~uvaat ili barem da gi predvidime rizic ite vo na{eto rabotewe za tie da bidat vo {to pomal obem. Na vakov na~in }e se zajaknat kapacitetite na FFRM za konkretno i zna~ajno nastapuvawe i lobirawe pred soodvet nite institucii. Moja zemja: Kakva e komunikacijata so nadle`nite vladini institucii? Andrija Sekulovski: Komunikacija postoi, no nie kako or ganizacija sè u{te ne sme zadovolni vo dovolna mera od toa kako instituciite gledaat na nas. Nie morame da sorabotu vame, da razmenuvame iskustva, da gradime zaedni~ki poli tiki za razvoj na agrarot, sekoga{ mora argumentirano da gi sprotivstavuvame na{ite mislewa, stavovi, so edna cel – koga lu|eto }e se opredelat da investiraat vo agrarot, nivnite proizvodi da bidat konkurentni na pazarot, a nivnite stop anstva da bidat profitabilni. Moja zemja: Koja e va{ata poraka za zemjodelcite so cel da imame razvoj vo ovoj sektor? Andrija Sekulovski: Organizirani, educirani, potkovani so znaewe farmeri, sekojdnevno da u~ime i da gi sledime no vite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa. Morame da bideme svesni i za globalizacijata, klimatskite promeni i samo informirani, organizirani, educirani }e mo`eme da se sprotivstavime na problemite {to ni gi soz dava prirodata, pazarot, vlasta. Ako go praktikuvame seto ona {to be{e ka`ano pogore, toga{ }e bidat gordi generaciite {to }e nè nasledat, a nie }e bideme edno svetlo minato za niv. n RUBRIKA AGROVESTI Nadnaslov ON vo Wujork zaklu~ile: Malite farmi }e go prehranat svetot Istra`uva~ite veruvaat deka malite zemjodelci, odnosno malite farmi, se klu~ot za prehranuvawe na naselenieto na planetata. Za toa e najva`no e da im se pomogne na malite farmi, zaklu~ile ek spertite na Konferencijata na Obedinetite nacii posvetena na postignuvawe na Mileniumskite razvojni celi, so koi bi trebalo da se namali siroma{tijata i gla dot vo svetot. FAO Cenata na p~enicata nestabilna do 2011 godina „Svetskite ceni na p~enicata vo slednite meseci }e bidat visoki i nestabilni, no tie nema da ja predizvikaat op{tata stapka na inflacija vo cenite na hranata na svetskiot pazar. Problemot so na maluvawe na `itnite kulturi vo svetot zasega se pokriva so tro{ewe na rezervite. Koga tie }e se namalat, cenite }e bi dat poneprifatlivi otkolku {to se sega”, re~e Abdolreca Abasijan, analiti~ar na pazarot na `ito pri FAO, vo inter vju za „Rojters”. Abasijan predviduva deka ovaa situacija }e potrae dodeka ne se dobijat poprecizni predviduvawa za `etvata vo 2011 godina. Toj zabele`uva deka FAO, poradi poni skite procenki za ruskata `etva, }e ja namalat svojata progno za za rodot na `itarkite vo 2010 godina za 5-7 milioni toni. Belgrad Za{tita na unikatnata tegla za med Sojuzot na p~elarskite organizacii na Srbija ja za{titil unikatnata tegla za med vo Institutot za intelektualna sop stvenost. Unikatnata tegla na SPOS ima tradicionalna forma na }up, so natpis so kirili~ni bukvi na dolniot del na teglata: „Sojuz na p~elarskite organizacii na Srbija” i so grbot na SPOS na vrvot na teglata. Vo teglata sobira kilogram med. Teglite mo`at da gi koristat samo ovlas teni lica (pravni i fizi~ki) i da gi polnat isklu~itelno so med sobran od teritorijata na Srbi ja. Vo tekot na slednata godina }e bide zavr{en Pravilnikot za regulirawe na p~elarskite do bri praktiki koi }e bidat osnova za koristewe na teglata od stra na na site ~lenovi na SPOS. 6 | MOJA ZEMJA So podr{ka od AgBiz Makedonski izvoznici na saem vo Moskva Tri makedonski izvoznici na sve`i proizvodi: Agrolozar, od Strumica, Vardar 03 Gradsko i Baxo Bogdanci, gi izlo`ija svoite proizvodi na saemot„Svetot na hranata vo Moskva” vo Rusija, koj se odr`a od 13 do 18 septemvri. Makedonskite kompanii uspe{no gi prezentiraa svoite sve`i proizvodi, ostvarija kontakti so potencijalni kupuva~i i potpi{aa pred-dogovori za proda`ba na makedonski sve`i proizvodi vo vrednost od 1,5 milion evra. So cel podobro razbirawe na ruskiot pazar od 2008 godina AgBiz organizira studiski patuvawa na saemot „Svetot na hranata vo Moskva”. Vrz osnova na postignatite rezultati na izlo`bata od minatata godina kade {to bea potpi{ani dogovori vo vrednost od 958.000 evra, ovaa godina u~esnicite postignaa u{te pogolemi rezul tati. „Svetot na hranata vo Moskva” e eden od najrelevant nite saemi od oblasta na ovo{jeto i zelen~ukot. Kompanii koi se dobro postaveni i pretpoznatlivi na ruskiot pazar i onie koi sega planiraaat da stanat del od ovoj pazar. Sae mot e efikasna platforma za povrzuvawe i komunicirawe so brojnite kupuva~i i dobavuva~i na ruskiot i na drugite pazari. So naselenie od 150 milioni lu|e, Rusija e mnogu golem pazar za sve`i proizvodi. RUBRIKA Nadnaslov I VODOSTOPANSTVO MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO Prestanuva da va`i Odlukata za vrzan uvoz na bra{no so doma{na p~enica P o predlog na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopan stvo, Vladata na Republika Makedonija donese Odluka za prestanuvawe na va`ewe na merkata za za{tita na pazarot na p~enica i na bra{no so vrzuvawe na koli~estvata na uvoz na bra{no so otkup na doma{na p~enica vo soodnos 1 sprema 4. Po stabiliziraweeto na doma{niot i na stranskiot pazar so p~enica i so bra{no i so prethodno prestanuvawe na va`nosta na odredbata od Odlukata za vrzuvawe na uvozot so otkup na doma{na p~enica, so najnovata Odluka, uvozot na p~enica i na bra{no }e se vr{i bez dopolnitelni obvrski. Ovaa odluka vleguva vo sila prviot den po nejzinoto objavuvawe vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”. Vremenata odluka od 21.07.2010 godina be{e donesena zaradi za{tita na doma{niot pazar so p~enica i bra{no, no i za zemjodelskite proizvoditeli. Vo periodot na nejzinoto va`ewe, taa gi postigna efektite. Otkupnata cena na p~enicata od sedum denari za kilogram vo po~etokot na `etvata dostigna do 10 denari na krajot od otkupnata kampawa. n Ministerstvoto za zemjodelstvo gi sprovede EU preporakite od lanskiot Izve{taj za sostojbite vo agrarot M inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo izminatiot period realizira najgolem del od merkite za prilagoduvawe na makedonskata agrarna legislativa so evropskata. Od vkupno izgotvenite {est za konski re{enija soglasno EU preporakite, doneseni se tri, za ribarstvo i akvakultura, za zemjodelstvo i ruralen razvoj i za vino, vo sobraniska procedura se dve, za kvalitet na zemjodelski proizvodi i za bezbednost na hrana na `ivotni, a edno za bezbednost na hrana e na razgleduvawe vo Vladata. Ova, resorniot minister Qup~o Dimovski mu go soop{ti na vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, na rabot niot sostanok vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. „Konstatiravme deka se ve}e prezemeni potrebnite merki za najgolem del od preporakite notirani vo lanskiot izve{taj od Evropskata komisija. Pove}eto se od oblasta na bezbednost na hrana i ruralen razvoj”, izjavi Naumovski po sredbata. Zaedno so podzakonskite akti i zakonite doneseni vo ovoj period, napomena, Ministerstvoto za zemjodelstvo prilagodi vkupno 208 EU merki, regulativi, direktivi i odluki, {to e dobar pokazatel za stepenot na usoglasenost vo fazata vo koja se nao|a Makedonija. Donesuvaweto na Zakonot za bezbednost na hranata }e gi ras~isti site dosega{ni nedore~enosti okolu preklopuvaweto na ingerenciite na ministerstvata za zemjodelstvo i za zdravstvo vo ovaa sfera. „Edna od celite na ovoj zakon e da se podelat nadle`nostite na dvete institucii. Toa be{e i edna od zabele{kite vo posledniot Izve{taj od Evropskata komisija”, re~e vicepremierot. Ministerot Dimovski najavi deka za {to e mo`no pokus rok do Vladata }e bidat dostaveni i izmenite na Zakonot za zem jodelsko zemji{te koi zna~itelno }e ja olesnat postapkata za dobivawe imotni listovi preku lokalnata samouprava. „]e uspeeme blagovremeno da go dostavime Zakonot i do Sobranieto. Izgotvenoto re{enie }e go olesni dobivaweto doku mentacija za zemjodelcite koi imaat potreba i `elba da apliciraat za finansiska poddr{ka, a ~ii barawa glavno se odnesu vaat na objekti vo ruralnite sredini”, istakna Dimovski. Odgovoraj}i na novinarski pra{awa, ministerot re~e deka subvenciite za tutunot se celosno isplateni, a vo tek e real izacija i na poddr{kata za mlekoto. Pred objavuvaweto na esenskiot Izve{taj od Evropskata komisija za napredokot na Make donija, Naumovski }e ima u{te edna sredba so Dimovski vo vrska so EU aktivnostite na Ministerstvoto.n Sproveduvawe na programata za plodou`ivawe M inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo aktivno rabote{e na sproveduvawe na merkata od posledniot paket antikrizni merki za davawe na dr`avno zemjodelsko zemji{te na plodou`ivawe na nevraboten ite i socijalno neobezbedenite lica. Pri posetata na op{tina Sveti Nikole i sredbata so gradona~alnikot Robert \orgiev, zamenik-ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Perica Ivanoski, istakna deka ova e edna od merkite na Vladata so koja im se dava mo`nost za samovrabotuvawe na nevrabotenite i socijalno neobezbedenite lica i toa so dodeluvawe na dr`avno zemjodelsko zemji{te na pet godini, bez pla}awe na zakupnina. „Pravo za podnesuvawe barawa za dodeluvawe na dr`avno zemjodelsko zemji{te na plodou`ivawe imaa nevraboten ite lica, evidentirani vo Agencijata za vrabotuvawe najmalku edna godina, nevraboteni lica na koi rabotniot odnos 8 | MOJA ZEMJA Nadnaslov RUBRIKA im prestanal poradi ste~aj, likvidacija ili delovni pri~ini (tehnolo{ki, ekonomski organizacioni i sli~ni promeni). Pravo da apliciraat za ovaa merka imaa i nevrabotenite lica koi{to se korisnici na pari~en nadomestok soglasno Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, kako i nevrabotenite na koi im prestanalo pravoto na pari~en nadomestok, edna godina od prestanuvaweto na pravoto. Za ovaa merka barawe mo`ea da dostavat i korisnicite na socijalna pari~na pomo{, soglasno Zakonot za socijalna za{tita”, istakna zamenik-ministerot Ivanoski. Soglasno ovaa programa, na plodou`ivawe se dadeni 750 hektari dr`avno zemjodelsko zemji{te i toa na celata teritorija na Republika Makedonija. Vo Sveti Nikole, na plodou`ivawe se dadeni 25 hektari. Barawe za dodeluvawe zemjodelsko zemji{te na plodou`ivawe zainteresiranite lica mo`ea da podnesat do 26 septemvri i toa vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, kade {to se nao|a zemjodelskoto zemji{te za koe se zainteresirani. n Ministerot Dimovski se sretna so noviot turski ambasador vo Republika Makedonija, g. Sokmensuer M inisterot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, se sretna so noviot ambasador na Republika Turcija vo na{ava dr`ava, \urol Sokmensuer. „Republika Makedonija ima odli~na sorabotka so Repub lika Turcija vo site sektori, vklu~itelno i vo zemjodelstvoto. Na{ite dve dr`avi gi povrzuva dolga zaedni~ka istorija i prijatelstvo, ottamu e i moeto zadovolstvoto {to ovaa godina Republika Turcija e zemjapartner na ovogodi{niot me|unaroden saem za zemjodelstvo {to naskoro }e se odr`i kaj nas. Raduva i faktot {to gostin na ovaa saemska mani festacija }e bide i mojot kolega, ministerot za zemjodelstvo i ruralen razvoj na prijatelska Turcija, gospodin Mehmet Mehdi Eker”, istakna ministerot Dimovski. Ambasadorot Sokmensuer ja pozdravi dosega{nata uspe{na i plodna sorabotka na ministerot Dimovski so negoviot prethodnik, ambasa dorot Aslan Hakan Ok~al, i veti prodol`uvawe i prodlabo~uvawe na sorabotkata na site poliwa. n Ministerot Dimovski ja otvori godi{nata konferencija na „PREPARE” programata za ruralen razvoj P reku 100 pretstavnici od 20 evropski dr`avi u~estvuvaat na godi{nata konferencija na „PREPARE” programata vo Ohrid. Programata posvetena na ruralniot ekonomski razvoj i pro{iruvaweto na EU kon Jugoisto~na Evropa ja otvori ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski. Celite na programata „PREPARE”, istakna Dimovski, se sovpa|aat so makedonskata nacionalna Programa za ru ralen razvoj – jaknewe na gra|anskoto op{testvo i promocija na multinacionalnata razmena vo ruralniot razvoj. „Su{tinata na Programata za ruralen razvoj ~ija osnova e modernizacijata i razvojot na ruralnite stopanstva, zemjodel cite dobro ja razbraa. Samo minatata godina preku ovaa programa se nabaveni 250 novi traktori, priklu~na mehanizacija, modernizirani se golem broj sto~arski farmi, {to odi vo nasoka na ostvaruvawe na celta – podobruvawe na standardot na ruralnoto naselenie i `ivotot na selo”, naglasi ministerot Dimovski. Toj oceni deka konferencijata e dobra mo`nost za sogleduvawe na tekovnite i idnite predizvici vo ruraliot razvoj vo Ev ropa, osnova za razmena na iskustva i idei, stimulirawe na sorabotkata i promovirawe na dijalogot me|u institucionalniot, privatniot i gra|anskiot sektor. Spored pretsedava~ot so „PREPARE”, Hanes Lorencen, va`nosta na rabotilnicite kako ovaa vo Ohrid e golema zatoa {to vo nejzinata rabota, osven zemjite-~lenki na EU, u~estvuvaat i dr`avite koi sè u{te se nadvor od evropskoto semejstvo. „Toa e na{eto bogatstvo, {to mo`eme da poka`eme deka gra|anskoto op{testvo mo`e da gi koordinira svoite aktivnosti na nivo na Evropa, a ne na nivo na EU, kako i da manifestira konstruktivna sorabotka me|u subjekti na site op{testveni nivoa”, istakna Lorencen. Aktivnostite vo ramki na mre`ata „PREPARE” se vo nasoka na jaknewe na civilnoto op{testvo i promocija na me|unarodnata sorabotka vo delot ruralen razvoj, osobeno kaj novite ~lenki na Unijata, dr`avite- kandidati za ~lenstvo, kako i zemjite koi ~ekaat na EU pro{iruvaweto. Edna od najva`nite komponenti na programa „PREPARE” se tokmu me|unarodnite sobiri kako ovoj {to se odr`uva vo Ohrid, na koi im se ovozmo`uva na ruralnite zaednici da raspravaat i da gi iznesuvaat stavovite za aktuelnite predizvici so koi se soo~uva ruralniot razvoj vo Evropa, za sozdavaweto uslovi za kontakti za razmena na idei i iskustva, kako i za promocija na dijalogot me|u institucionalniot, privatniot i gra|anskiot sektor. n oktomvri 2010 | 9 GRADINARSTVO Odgleduvawe na {eri-domati Najkupuvani domati na evropskite pazari Prinosot na {eri-domatite e pogolem otkolku na obi~nite, veli Blagoj~e Anastasov, koj deset godini se zanimava so gradinarstvo Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska @ elbata da vnesuva inovacii vo gradinarstvoto go na terala mladiot farmer Blagoj~e Anastasov od sve tinikolskoto selo Aximatovo da odg leduva sitnoplodni {eri-domati. Toj deset godini se zanimava so zemjodelst vo, a ovaa godina prv pat zasadil {eridomati. „[eri-domatite se mnogu barani na evropskite pazari i neslu~ajno se prifateni od zapadniot pazar. Potro{uva~ite pove}e sakaat sitni ot kolku krupni plodovi. Ovoj trend nasko ro }e dojde i kaj nas”, veli Anastasov. Domatite gi nasadil vo mart. Tie ne baraat posebna tehnologija na odgledu vawe. Taa e ista so onaa na obi~niot do mat. „Edinstvenata razlika e vo golemi nata na semeto, {to vo praktikata zna~i podolg period za negovo poniknu vawe. Ovaa godina be{e specifi~na vo za{titata na domatite. Najprvo upotrebiv bakarni preparati koi pomagaat protiv plamenicata, a voedno Anastasov domatite gi prodava vo mala plasti~na ambala`a. [eridomatite imaat mnogu specifi~en sladok vkus poradi visokiot procent na glikoza i fruktoza, a izobiluvaat so antioksidansi, pigmentot likopen, a karotinot im dava isklu~itelna hranliva vrednost. [eri-domatite mo`e da se ~uvaat do tri nedeli. 10 | MOJA ZEMJA i ja zajaknuvaat lisnata masa”, objasnuva Anastasov. Toj go upotrebil preparatot „Acrobat” protiv plamenicata, a protiv sivoto gniewe i pepelnicata upotrebil sistematski preparati („Collis”, „Indar”, „Vivando”) od programata na BASF. [eridomatite gi navodnuva so sistem kapka po kapka zatoa {to tie baraat mnogu voda. Prihranuvaweto go vr{i so kristalni |ubriva, a rezultatot se kvalitetni plodovi. Prinosot na {eri-domatite e pogolem otkolku na obi~nite, veli An astasov. n Odgleduvawe na korni{oni GRADINARSTVO Od eden dekar – pet tona prinos „Za korni{onite e karakteristi~no toa {to tie za berba stasuvaat mnogu brzo, odnosno za 20 dena zapo~nuva berbata, {to zna~i deka sekoja godina na 1 septemvri po~nuvame da bereme za proda`ba”, veli Ron~e Trajkovska Pi{uva: Qubinka Divjakoska V i{ni, lozje, `itarki, grav, praz, zelka i korni{oni. Seto ova mo`e da se vidi na trite hektari povr{ina koja{to ja obrabotu va semejstvoto Trajkovski od strumi~koto selo Grado{orci. Ona {to e karakteristi~no za niv se korni{onite. Na ~etiri dekari pod plastenik proizveduvaat rani krastavici od sortata „sandra” i es enski kratki krastavici, korni{oni od sortata „pasamonte”. Korni{onite se sadat na 25 juli vo paleti isklu~itelno so humus. Dodeka semeto se nao|a vo paletite, potrebno e dobro provetruvawe bidej}i, vo sprotivno, poradi visokite temperaturi, rasadot bi izg orel. „Od 5 do 10 avgust se rasaduvaat vo plastenicite na razdale~enost pome|u korenite od 35 do 40 sm, a me|u redovite se ostava prostor od 80 sm. Vo eden dekar vleguvaat od 3.000 do 3.500 koreni. Po rasaduvaweto mnogu bitno e navodnuvaweto. Za korni{onite e karakteristi~no toa {to tie za berba stasuvaat mnogu brzo, odnosno za 20 dena zapo~nuva berbata, {to zna~i deka sekoja godina na 1 septemvri po~nuvame da bereme za proda`ba”, veli Ron~e Trajkovska. Ovie rastenija se naj~esta `rtva na pepelnica, medovina, plamenica. Poradi toa tie mora da se prskaat so hemiski preparati na sekoi sedum dena. „Korni{onite davaat dobar prinos. Od eden dekar se vadi prinos od okolu pet tona”, velat Ron~e i JordanTrajkovski. Rodot go prodavaat na otkupni punktovi i na zelenite pazari vo Stru mica, no velat deka otkupnata cena e niska koga }e se napravi sporedba so tro{ocite koi se pravat za odgleduvawe. n Od 5 do 10 avgust se rasaduvaat vo plastenicite Sorta „pasamonte" RUBRIKA Nadnaslov aprz ^uvawe i odr`uvawe na zelen~ukot vo sve`a sostojba vo zima Temperaturata i za zdrav Vo intenzivnoto proizvodstvo proizvoditelite koristat sovremeni objekti so strogo kontrolirani uslovi na ~uvawe. Edinstveno taka mo`at da bidat sigurni deka plasmanot na nivnoto proizvodstvo nema da zavisi od momentalnata cena na pazarot i proda`bata }e ja izvr{at koga }e im odgovara proda`nata cena Pi{uva: Stojan Gligorov, dipl. in`. agronom Optimalna temperatura za ~uvawe 10°C vla`nost okolu 90% C elta na ~uvaweto na zelen ~ukot i ovo{jeto e toa da se ko risti ili konsumira vo sve`a sostojba vo {to podolg vre menski period. Podolgoto za~uvuvawe vo sve`a sostojba na ovo{jeto i zelen~ukot ovozmo`uva pogolema konkurentnost na pazarot vo tekot na celata godina i go namaluva sezonskiot karakter na proizvodstvo i proda`ba. Zatoa e mnogu va`no da se namalat zagubite u{te vo tekot na berbata, pravilno da se pakuva zelen~ukot i da se skladira vo najop timalni uslovi, taka {to vo tekot na ~uvaweto promenite vrz samiot plod da se svedeni na minimum, a so toa }e se os tvarat pogolemi dobivki. Poradi toa na~inot na ~uvawe i odr`uvawe na zelen~ukot i ovo{jeto e edna od mnogute va`ni i prioritet ni celi vo celokupnoto proizvod stvo so cel da se zadr`i kvalitetot i koli~estvoto i toa da se plasira za podolg period do opredeleni desti 12 | MOJA ZEMJA Morkovot mo`e da se ~uva vo ladilnici pri visoka relativna vla`nost od 96 do 100% na temperatura 0-1°C nacii kade {to }e se ostvarat povisoki ceni, {to se podrazbira koga odreden proizvod e baran na pazarot, a go nema vo dovolni koli~estva. Dol`inata na kvalitetot i ~uvaweto na zelen~ukot zavisat od uslovite pred po~etokot na berbata, vo tekot na ber bata, pa sè do sortiraweto, pakuvaweto i samiot proces na ~uvawe. Na~inot na ~uvawe zavisi od toa za kakov zelen~uk se raboti:korenesto-krtolest (morkov, cveklo, pa{kanat, rotkvica, kompir),lukovi~est zelen~uk (kromid, luk, praz), lisnat zelen~uk (marula, spana}, karfiol, zelka, brokula), domat, piperka, krastavica, lubenica, borani ja, gra{ok itn. Porano (a delumno i sega) naj~esto se koristela klasi~na tehnologija na ~uvawe na zelen~ukot i negovo odr`uvawe i ladewe. Mnogu retko se koristele ili nemalo mo`nosti za odr`uvawe vo kontrolirani uslovi za razladuvawe i odr`uvawe. Za razlika ottoga{, sega postoi golem interes za izgradba i nabavka na oprema so koja mo`e da se obezbedi kontrolirana atmosfera za ~uvawe i odr`uvawe na zelen~ukot. Ne mo`eme da ne spomeneme deka za nabavka na takvata oprema sega zemjodelcite se potpomognati i od IP ARD pretpristapnite fondovi koi se realiziraat preku odredeni merki od strana na MZ[V. KOMPIR - kako kultura obi~no se ~uva vo period od 6 do 10 meseci i toa vo sovremeni objekti koi{to se specijalno gradeni i opremeni. Me|utoa se sre}a va i ~uvawe vo podrumski prostorii, {upi i prostorii koi ne se adekvatni za odr`uvawe i pritoa zagubite se mnogu golemi, duri i do 20%, a vremen skiot period na ~uvawe e pokratok, 3-5 meseci. Vo tekot na ~uvaweto mora da postoi ventilacija koja }e ja reducira koncentracijata na jaglerod dioksid i povr{inata na kompirot treba da os tane suva. Nadnaslov RUBRIKA vla`nosta presudni zelen~uk Za da se odr`i vo sve`a sostojba, se ~uva na mnogu niska temperatura (0-5°C) i visoka relativna vla`nost (90-95%) Optimalnata temperatura za ~uvawe na kompirot za merkantilna upotreba e okolu 10°C, a za semenska upotreba e 2-4°C i vla`nost okolu 90%. Ovie uslo vi se postignuvaat vo razladni komori vo koi temperaturata varira vo zavis nost od toa koj proizvod se ~uva: ako e lukovi~est zelen~uk, potrebna e temper atura od 0°C, za lisnat zelen~uk, zelka, korenest zelen~uk 8-10°C, za piperka, domat, modar patlixan 10-15°C, isto kako i za krastavica, lubenica. Zelen~ukot glavno e smesten na paleti, a pome|u niv se ostava prostor za slobodna cirku lacija na ladniot vozduh. KROMIDOT mo`e dobro da se so~uva i skladira, ako vadeweto bide vo vistin skoto vreme ili koga }e ja dostigne pol nata zrelost. Vo takov slu~aj postojat standardi za kvalitet so ~ija primena se postignuva najdobar efekt. Taka, vo tekot na vadeweto mora da bide pot polno zrel i potrebno e nadvore{nite listovi da bidat suvi za da vo tekot na ~uvaweto ne dojde do promena na bojata na mesestiot del. Pri vadeweto mora da se izvr{i sortirawe, t.e. izdvojuvawe na sitnite glavici, o{tetenite, pri mesi od zemja, grutki. Potoa se polni vo vre}i, kartonski kutii, kontejneri itn. Skladiraweto i ~uvaweto na kro midot e so cel da se prodol`i periodot na ~uvawe i da se minimizira zagubata. Postojat normativi koi gi odreduvaat Postojat normativi koi gi odreduvaat parametrite za ~uvawe – temperaturata, relativnata vla`nost parametrite za ~uvawe – temperaturata, relativnata vla`nost i vremetraewe to. CVEKLOTO se odgleduva najmnogu vo isto~na i centralna Evropa. Se deli na sorti: rani – do 100 dena, srednostasni – od 100 do 130 dena i docni – nad 130 dena. Za da se odr`i vo sve`a sostojba, se ~uva na mnogu niska temperatura (0-5°C) i viso ka relativna vla`nost (90-95%). Zna~i, najpovolni se uslovite koga tempera turata e 0°C, a vla`nosta na vozduhot 95-100%. Se ~uva 3-5 meseci, no mo`e i 6-8 meseci ako uslovite vo skladi{teto se optimalni. So poka~uvawe na nivoto na CO2 se zabavuva procesot na gniewe. Mo`nosta za podolgo ~uvawe na cvekloto e uslovena i od sortata, goleminata na korenot, sodr`inata na suvi materii, tehnolo{kata zrelost i uslovite na ~uvawe. Dehidriraweto na korenot mo`e da se namali ako vla`nosta na cvekloto i vla`nosta na vozduhot e pomala. So ~uvaweto na cvekloto vo podrumski i neadekvatni prostorii po 2-3 meseci sodr`inata na betanin se namaluva, a so ~uvawe okolu {est meseci toa mo`e da se namali i do 10%. Za doma{na potreba i pomalo koli~estvo na prerabotki, od golema va`nost e ~uvaweto vo prostorii i objekti kako {to se trapovi, podrumi, magacini, kade {to uslovite za regu lacija se te{ki. Ako se ~uva vo podrum ski prostorii, cvekloto treba da bide razredeno, da ne e na golemi kupovi i temperatura da bide nad 0°C. Vo vakvi uslovi mo`e da se ~uva do tri meseci, se razbira, ako se odr`uva i vla`nosta za da ne dojde do dehidrirawe na korenot. MORKOV – Tehnolo{kata zrelost nastapuva koga najstarite listovi po~nuvaat fiziolo{ki da izumiraat. Od tehnolo{kata zrelost na morkovot zavisi i dol`inata na ~uvawe, inten zitetot na venewe i gniewe vo tekot na ~uvaweto. Berbata na morkovot vo tekot na oktomvri e nameneta za podol go ~uvawe i dava dobri rezultati ako temperaturite ne se ve}e mnogu niski, a rastenijata se vo dobra sostojba. Morkovot mo`e da se ~uva vo ladilni ci pri visoka relativna vla`nost od 96 do 100% na temperatura 0-1°C vo tekot na 4-5 meseci. Mlad i nedovolno zrel morkov mo`e da se ~uva 4-6 nedeli na temperatura od 0°C, ako prethodno e izvr{eno predladewe. Morkov vo vezanici so listovi se ~uva tri ne deli na 0°C ili vo tekot na 10 dena na temperatura od 5°C. Morkovot mo`e da se ~uva zaedno so drugi rastitelni vidovi, kako {to se: cveklo, zelkovi kulturi, praz, salata. Mo`e da se ~uva vo podzemni i nadzemni trapovi. Pri trapeweto pome|u korewata mo`e da se stavi siten i vla`en pesok koj go spre~uva {ireweto na bolestite i is paruvaweto na vla`nosta. oktomvri 2010 | 13 GRADINARSTVO Tehnologija na odgleduvawe na „kurtovska kapija” Od 1 dekar Za vo plastenici Gonevi go koristat semeto „palane~ko ~udo”, a za na otvoreno koristat doma{no seme ostaveno od minatata godina Pi{uva: Vesna Delovska N a deset dekari povr{ina bra~niot par Gonevi od stru mi~koto selo Dobrejci odg leduvaat piperka od sortata „kurtovska kapija”, na tri dekari pod plastenici i sedum dekari pod otvoreno. Ona {to gi motiviralo Marijan i Silvana da se zanimavaat so zemjodel stvo (i toa mnogu uspe{no) e `elbata da se proizveduva i da se bide reper vo regionot. Gonevi ~esto pati znaat da ka`at deka klimatskite uslovi vo nivniot kraj se na nivna strana, no golemo vlijanie imaat i nivnite roditeli od koi ja nasledile qubovta i posvetenosta kon zemjodelstvoto i tradicionalnoto proizvodstvo. Bra~niot par Gonevi, za „Moja zemja”, ja otkrija svojata tajna na odgleduvawe na „kurtovskata kapija”. Rasad na „kurtovska kapija” Semeto „palane~ko ~udo” Gonevi go nabavuvaat od zemjodelski apteki i toa e nameneto za vo plastenici. Mari jan i Silvana za na otvoreno koristat doma{no seme ostaveno od minatata go dina. Semeto go seat vo periodot od 15 do 20 mart i dodeka da nikne rasadot sekojdnevno go navodnuvaat okolu 15 do 20 dena. 14 | MOJA ZEMJA Proizvodstvoto na rasadot e vo gusti lei i se tretira so herbicidi edna{ do dva pati. Po 15 maj se rasa duva. Rastojanieto na sadewe e 20-25 sm od koren do koren vo redot, a me|u re dovite e 40-45 sm. Navodnuvawe Vo tekot na vegetacijata se potreb ni 7 do 8 navodnuvawa na povr{inite na otvoreno, a vo plastenicite Gonevi navodnuvaweto go vr{at so pomo{ na sistem kapka po kapka i toa vo prosek do deset pati. Golemo vlijanie kaj navod nuvaweto imaat vremenskite uslovi. \ubreweto na po~vata zapo~nuva so osnovno |ubrewe (tri petnaesetki) na celata povr{ina pred rasaduvaweto (40-50 kg na dekar). Vo plastenicite Gonevi stavaat kristalno |ubre vo sistemot za navod nuvawe, a na otvoreno se stava granu lirano |ubre i toa vo za{titen prostor 20:20:20 (tri dvaesetki), a na otvoreno „Kan” i „Urea”. Obrabotka i berba Pra{eweto i kopaweto se izvr{uva tri pati do berbata, dodeka vrzuvaweto vo plastenicite se odviva 30-40 dena po rasaduvaweto so cel da ne se dojde do 4 tona piper do raskr{uvawe na korewata. Ovaa operacija ne se primenuva na otvoreno. Berbata na „palane~ko ~udo” zapo~nuva od 20 avgust i trae do krajot na septemvri. Karakteristi~no za ovaa sorta e toa {to taa mnogu brzo sozreva za razlika od doma{noto seme koe zapo~nuva da se bere nekade od 20 septemvri, pa sè do prvata slana ili do prvite esenski mrazevi. Piperkite za prerabotuva~kite kapaciteti Gonevi gi paku vaat vo mre`esti vre}i, dodeka prvata klasa koja e nameneta za izvoz se pakuva vo kartonska ambala`a. Kaj proizvodstvoto na otvoreno od 1 dekar se o~ekuva 2-3 tona piper, dodeka vo plastenik proizvodstvoto e zna~itelno pogolemo i se dvi`i od 3,5-4 tona po dekar. Cenata za kilogram industriski piper se dvi`i od 12 do 14 denari, dodeka cenata za prvata klasa se dvi`i od 18 do 20 den ari. Ovaa piperka, kako {to velat Gonevi, e nameneta za izvoz vo Rusija i Bugarija. Gonevi se zadovolni od kvalitetot i od proizvodstvoto ovaa godina, no smetaat deka cenata e niska. „Za razlika od 2008 godina, koga kilogram industriska piperka se prodaval za 28 do 30 denari, ovogodi{nite ceni se daleku poniski i se dvi`at od 18 do 20 denari za kilogram, a tro{ocite za proizvodstvo se visoki”, velat Marijan i Silvana Gonevi. n oktomvri 2010 | 15 GRADINARSTVO Male{evski kompir Klimatskite promeni go namalija prinosot Naglite vremenski promeni go namalija prinosot na kompirot za 50 otsto. Najkatastrofalni se prinosite vo planinskite delovi Pi{uva: Daniela Takeva T e{ka godina za proizvoditelite na kompir vo Male{evijata. Farmerite velat deka najgolem problem ovaa godina napravija klimatskite promeni koi se pri~initeli na bolestite i nepodgotvenosta na zemjodelcite za sprovedu vawe soodvetna za{tita. Ovie problemi }e go namalat prinosot na ovoj poznat brend na Male{evijata za 50 otsto. Najkatastrofalni se prinosite vo planinskite delovi. Eden od golemite proizvoditeli na kompiri vo Berovsko, 42-godi{niot agronom Branko Lapevski od Vladimirovo, veli deka zem jodelcite ne bile podgotveni za vakva godina. „Ovaa godina imavme mnogu problemi so klimatskite promeni koi negativno vlijaeja na kompirot. Vo prviot period na rasteweto na kompirot imavme mnogu do`dovi koi pridonesoa da se javat bolesti. Potoa, ima{e obratna situacija, visoki temperaturi i dol gotrajna su{a, koja pridonese rodot da se svede na minimum. Ima slu~ai vo planinskite mesta kade {to povr{inite voop{to ne se tretiraat so za{titni sredstva, pa se javi epidemija na plamenica i gniewe na stebloto na kompirot. Ako godi{no vo Male{evijata se proizveduvaa 4-5 iljadi toni kompir, godinava }e bideme sre}ni ako izvadime dve iljadi toni”, veli Branko Lapevski. Toj se nadeva deka godinata cenata }e bide podobra od minatogodi{nata. „Lani be{e katastrofa, cenata be{e 6-10 denari. Vo poslednite 20 godini mnogu raboti se promenija. Cena Ekipata na „Moja zemja” go ta na naftata, na repromaterijalite i na zemjodelska zatekna Branko na nivata ta mehanizacija, sè se smeni, samo cenata na kompirot kade {to ja podgotvuva{e ne e smeneta. Vo 1991 godina taa be{e 10 denari i sega ma{inata za polesno e pak 10 denari. Toa e niska cena za na{eto proizvod da go izvadi od zemja stvo. Realnata otkupna cena na golemo, spored kvalite godina{niot rod. Za godi tot, treba da bide od 13 do 15 denari za kilogram. So nava o~ekuva prinos kako taa cena bi bile zadovolni, zatoa {to istiot kompir i lanskiot, okolu 100 tona. {to od kaj nas se zema za 8 denari, vo Skopje se prodava [tetite od nevremeto kaj za 25 denari, a proizvoditelot so osumte denari nema nego se minimalni bidej}i nikakva dobivka”, veli Lapevski. proizvodstvoto na {est Ekipata na „Moja zemja” go ostavi Branko da si ja hektari povr{ina bilo vo zavr{i rabotata na nivata, otkako go pra{a – koja e polski uslovi. Ovaa godi tajnata na vkusot na male{evskiot kompir. Ni odgo na zasadil porani sorti, vori: ednostavno – ~istata zemja, ~istiot vozduh i „madeline” i „artemis”, male{evskata planina go davaat vkusot na ovoj brend za koi vo ovie uslovi dale koj edna decenija nanazad nema organiziran otkup nitu sredni rezultati. izvoz.n 16 | MOJA ZEMJA Aprz Podgotovka za zima Pravilno skladirawe na jabolkata Bolestite vo plodo~uvali{tata se mnogubrojni i raznovidni. Gi predizvikuvaat diskretni i naj~esto nevidlivi paraziti koi poteknuvaat od razni rastitelni organi na koi{to prezimuvaat Pi{uva: Lambe Kucinoski, dipl. in`. agronom C elta na ~uvaweto na ovo{jeto e da se svede na minimum `ivo tniot proces na plodovite i so toa da se prodol`i niv nata trajnost. Zimskite sorti jabolka i kru{i ~uvani vo plodo~uvali{teto postepeno dozrevaat i pritoa go do bivaat karakteristi~niot vkus za sortata. Trajnosta na ~uvanite plodo vi zavisi od mnogu faktori, pred sè, od intenzitetot na procesite koi se odvivaat vo plodovite – transpiraci jata, di{eweto, od fiziolo{kite oso bini na plodot, od stepenot na zre losta pri bereweto, a vo golema mera zavisi i od primenata na agrotehnikata vo ovo{tarnikot. Plodovi dobieni od ovo{tarnik odgleduvan pod ugar, kako ~ista kultura, podobro se ~uvaat ot kolku od ovo{tarnik odgleduvan pod zaledineta povr{ina. Eden od va`nite faktori koi go utvrduvaat vremeto na ~uvawe na plodovite se i ekolo{kite uslovi vo regionot. Jabolkata proizve deni vo ekolo{kite uslovi vo Ohridskostru{ko-prespanskiot region podobro se ~uvani od plodovite od istite sorti proizvedeni vo ekolo{ki uslovi na Sko pskata kotlina i sl. Optimalni uslovi za ~uvawe na oddelni vidovi sorti Uslovite koi gi smaluvaat fiziolo{kite procesi na plodovite i pomagaat za odr`uvawe na nivniot kvalitet za maksimalna dol`ina na traewe (~uvawe) se smetaat za opti 18 | MOJA ZEMJA malni. Intenzitetot na biohemiskite procesi na ~uvanite plodovi glavno zavisi od temperaturata i od rela tivnata vla`nost na vozduhot vo plodo~uvali{teto, {to zna~i deka kvalitetot na ~uvanite plodovi }e za visi od spomenatite faktori i sort nite osobini. Vo isti uslovi na ~uvawe razli~ni sorti razli~no se odnesu vaat. Poradi toa postojat i razli~ni plodo~uvali{ta vo koi se obezbeduvaat optimalni uslovi za ~uvawe na odrede na sorta. Postojat obi~ni plodo~uvali{ta vo koi ne se vgradeni uredi za regu lirawe na toplotniot i re`imot na vlaga vo prostorijata. Vo niv mo`at da se ~uvaat nekoi zimski sorti jabolka i kru{i i podolgo vreme (3-5) meseci, a pritoa da ne se izgubi od kvalitetot na ~uvanoto ovo{je. Denes postojat plodo~uvali{ta – ladilnici vo koi ima kontrolirana atmosfera. Sortite od oddelni ovo{ni vidovi koi imaat pogolemi barawa vo pogled na uslovite za ~uvawe mo`at dolgo vreme da bidat ~uvani vo vakvi uslovi, a pritoa da ne izgubat od svojot kvalitet. Vo vakvite plodo~uvali{ta – ladilnici se vne suvaat samo zdravi i ~isti plodovi koi{to se klasirani, so {to se vr{i i racionalno koristewe na komorite i energijata za ladewe na prostorijata i plodovite, a reguliraweto na tempera turata se vr{i zavisno od principot na koj rabotat kompresorite. Ladilnicite mo`at da bidat so razli~ni kapaciteti zavisno od potrebite. Tie se obi~no sostaveni od pove}e komori kade {to se ~uva ovo{jeto, ma{inskoto oddele nie i ma{inite i uredite za klasirawe i pakuvawe. Zimskite sorti jabolka i kru{i se ~uvaat pri temperatura od eden do tri stepeni i 85-90% vla`nost na vozduhot. Koga plodovite se ~uvaat tri, ~etiri do pet meseci, zagubite vo te`ina (kalo od transpiracija) ne se pove}e od 2-4% nasprema 15-20% kako od plodovite od istite sorti ~uvani vo obi~ni plodo~uvali{ta. Gabi~ni zaboluvawa kaj jabolkata Bolestite vo plodo~uvali{tata se mnogubrojni i raznovidni. Gi predizvi kuvaat diskretni i naj~esto nevidlivi paraziti koi poteknuvaat od razni ras titelni organi na koi{to prezimuvaat. Nivniot razvitok se karakterizira so rana kontaminacija, sledena so latent en `ivot vo koj ne mo`at da se otkrijat simptomite. Pova`ni bolesti predizvikani od gabi Gor~liva gnile` (penicillium ehp.) Ovaa gaba pretstavuva glaven prob lem pri ~uvaweto jabolka vo ladilnic ite. Parazitot se naseluva vo tekot na vegetacijata – pred berbata. Simptomite vo ladilnikot se javuvaat kon krajot na januari i traat sè do krajot na ~uvawe to. Simptomite se manifestiraat vo vid na temnokafeavi aglesti damki. Vnatre{nosta na plodot ima svetlokafeava boja, omeknuva i ima gor~liv vkus. Volovsko oko (Pezicula mal) Parazitot e naj~esto na plodot na jabol kata. Do infekcija doa|a preku otvoreni rani ili lenti celite. Napadnatoto tkivo pokraj krastata e potemno, dodeka centralniot del ima svetlokafeava do `oltenikava boja i li~i na volovsko oko. Brzo se {iri po zdravite plodovi. Meko gniewe Ova e bolest na plodovite na jabolkata vo plodo~uvali{teto. Naj~esto napadot doa|a na mestata na povredi od insekti, grebnatinki i udari pri manipulacijata so plodovite. Bojata na gnile`ot e najprvin posvetla, a podocna potemnuva do temnokafeava. Kafeavo gniewe na plodot (monilija fructigena). Ova e parazit na rani i o{tetuvawa od in sekti, grad itn. Na povisoki temperaturi vo ladilnikot lesno se prenesuva od bolni na zdravi plodovi. Na lu{pata na plodot se razvi va kafeava damka pod koja mesoto e temnokafea vo. Damkata se {iri i nabrzo go zafa}a celiot plod. Na plodot se sozdavaat koncentri~ni `olto-sivi perni~iwa koi, vsu{nost, se izvori na zaraza vo ladilnikot. Krastavost na plodovite (venturia inaegualis) Bolesta se razviva vo ovo{tarnikot, a in ficiranite plodovi se vnesuvaat vo ladilnic ite kade {to se {iri bolesta i na zdravi plodovi. Se javuvaat crni damki na lu{pata vo vid na krasti, simptomi koi zna~itelno gi na maluvaat vrednostite na plodovite. Modra muvla (Botritis cinerea) Ovaa gaba e parazit na otvoreni rani na plodovite jabolka. ^esto predizvikuva {teti vo ovo{tarnikot kade {to obi~no se {iri, me|utoa vo ladilnicite predizvikuva gniewe na celite plodovi. Lesno se prenesuva i na zdravite plodovi. Pokraj spomenatite, postojat i drugi gabi koi pridonesuvaat za rasipuvawe na plodovite vo ladilnicite. monilija fructigena Botritis cinerea venturia inaegualis oktomvri JULI 2010 | 19 OVO[TARSTVO Dolna Debarca hektari 8kultiviran Poseriozen rod se o~ekuva od pettata godina, a vra}aweto na investicijata doa|a od sedmata godina, koga po~nuva i polnata zrelost Pi{uva:Makedonka Baldazarska N a 820 metri nadmorska viso~ina, me|u Karaorman i Ilinska plani na, vo srceto na Dolna Debarca, na osum hektari se zeleneat grmu{kite od 4.500 le{nici. Nasadot so ova jatkasto ovo{je e po dignat spored programa so propi{ani standardi. Programata za potrebite na firmata „Melanokarpa-plava hrana” od Skopje ja podgotvile profesorite To{o Arsov i Rade Rusevski, podocna i prof. d-r Marjan Kiprijanovski. Prikaznata za podigaweto na kultivi ran nasad so le{nici zapo~nala vo 2005 godina, veli Aco Nikolovski, sopstve nik na „Melanokarpa-plava hrana”, koga vsu{nost i bil potpi{an dogovorot za negovo podigawe. „Prvi~no razmisluvav za lozov nasad so cel da napravam i mala vinarska vizba, no dobiv koncesija na 30 godini na ovaa zemja za koja stru~nite lica utvrdija deka e pogodna za pet kulturi: kapina, malina, aronija, modra sliva i le{nik. Posetiv pove}e svetski zemjodelski saemi: „Frut logistika”, „Zelena nedela” vo Berlin, potoa vo Keln, Nirnberg, Pariz. Re{iv toa da bide le{nik, zatoa {to kako kultura stoi pod olgo, iako bev svesen deka e vo pra{awe golema investicija, deka e potreben dolg period do proroduvawe, {est godini dodeka da po~ne ekonomskata isplatli vost”, raska`uva Nikolovski, koj dodava: „O~ekuvav deka po mojot primer }e trgnat 20 | MOJA ZEMJA i mnogu drugi, pa ovde levo i desno od mene }e se prostiraat planta`i so isto ili drugo ovo{je, me|utoa i po pet godi ni, vo okolinava nikoj ne zapo~na sli~na rabota”. Tro{oci za podigawe na nasadot Spored Programata, za podigawe na eden hektar so le{nici bile predvideni 10.000 evra. Me|utoa, sopstvenikot tvrdi deka taa investicija e pogolema duri za tri pati. Iskustvoto poka`alo deka odredeni merewa predvideni so Progra mata se hipoteti~ki. Na primer, deka vodeniot stolb na godi{no nivo e okolu 800 do 900 milimetri, poradi {to i ne bil presmetan tro{okot za sistemot kap ka po kapka, za ~ie{to organizirawe sop stvenikot nosel voda vo dol`ina od 3,5 km. Vo taa suma ne bilo predvideno nitu ograduvaweto, redovnoto anga`irawe na trojca rabotnici koi rabotat na planta`ata preku celata godina. „Ovo{tarnikot e fabrika bez pokriv i ne znae{ dali preku godinata }e ti trebaat dve ili pet prskawa. Ako e vla`no, }e treba pove}e prskawe. Sega godi{no dva pati se ora, a bidej}i le{nikot e kako grmu{ka so {est rodni granki, kroeweto sleduva po oformuvaweto na drvoto. Do lani, pa i godinava, gi vadevme zelenite plodovi za da rasne lisnata masa, da ne ja zema silata na drvata. Sredinata, me|u grankite, treba da bide osvetlena za da ne kondenzira”, objasnuva Nikolovski. Nasadot so jatkastite grmu{ki e ~etirigodi{en, me|utoa edna godina pred posaduvaweto intenzivno se podgotvu vala po~vata. ^istewe na tloto, ispitu vawe na fizi~kiot i hemiskiot sostav na zemjata, rigolovawe, sideracija so posadu vawe na sto~en graor, oves i ja~men, pa po toa nivno zaoruvawe vo zemjata i, sekako, prethodno rasturawe na 300-400 kubika arsko |ubre. Optimalno, drvcata se sadat na rastojanie od 4h4 metri, odnosno 625 drvca na 10.000 kvadratni metri, odnosno na eden hektar, iako ima i otstapuvawa. Na{iot sogovornik objasnuva deka pose riozen rod se o~ekuva od pettata godina, a vra}aweto na investicijata doa|a od sedmata godina, koga po~nuva i polnata zrelost koja trae slednite 15 do 18 go dini. Najgolem neprijatel na le{nikot, na svetsko nivo, e ververicata, koja e za{titena so zakon. No, za sre}a, vo ovoj kraj nema ververici, zatoa {to ima orli... Za{tita Sè {to e kultivirano od strana na ~ovekot mora da se za{titi, smeta Nikolovski. „Ima{e polemika so profe sorite. Tie bea so stav deka toa e divo rastenie koe ne treba da se tretira so za{titni preparati. Jas sega velam deka treba. Tie ja imaat teorijata, no prak tikata e ve}e na moja strana. Prvo, vo po~etokot na vegetacijata, vo prolet, mora da se prska protiv crveniot pajak i planta`a so le{nik gasenicata. Potoa sleduva preventivno tretirawe so fungicidite „signum” ili „benomil” protiv sivoto gniewe i pepel nicata. Na le{nikot mu treba golemo i kontinuirano koli~estvo hrana zatoa {to ima plitka korenova masa, `ilite se do 50 sm dlabo~ina i nema glaven ko ren. Pa, taka, ako na primer, jabolkoto bara 1,5 kg kombinirano |ubrivo na koren, istoto va`i i za le{nikot, plus arsko |ubre naesen i vo maj. Toa ne e zapi{ano, ama vidov vo [panija i ako baram enormno koli~estvo na rodnost, treba i golemo koli~estvo na |ubre. Godi{no tro{am 4.000 do 5.000 kubika industriska voda, odnosno sekoe drvo bara okolu 1.000 litri voda godi{no. Pre~ki Problem za nepre~eno funkcion irawe na ovo{tarnikot pretstavuva nemaweto elektri~na energija i proce durata za dobivawe dozvola za dup~ewa za voda. Nikolovski zabele`uva deka doma{nite investitori se vo ner amnopravna polo`ba vo sporedba so stranskite. Za niv dr`avata gi obez beduva site infrastrukturni potrebi, a na{ite investitori se prepu{teni samite na sebe. Konkretno, toj za da donese struja vo dol`ina od 1.200 me tri od Botun do planta`ata treba da vlo`i 70.000 evra. „A za da ne zavisam od vodnata zaednica, dali ima ili nema voda, mi treba dup~ewe, za {to treba da apliciram vo Fondot za vodi na RM. Za toa e potreben proekt koj treba da pom ine podolg proceduralen pat od loka lnata uprava do javen povik, a za nas, ovo{tarite, vremeto e kratko, vedna{ treba reakcija. Porano, preku Uredbata za direktno finansirawe na pravni i fizi~ki lica, toa ode{e mnogu pobrzo”. Za da se pottikne podigaweto na ovo{ni nasadi ili drugi raboti koi treba da go podignat nivoto na selskiot turizam, na{iot sogovornik smeta deka ne e odgovorna dr`avata, Vladata, Min isterstvoto za zemjodelstvo, tuku prob lemot go locira vo bankite. „Nie nemame kreditni banki. Koga bankite }e odobru vaat krediti so kamatni stapki od 2,5% ili 3,85% na 20 do 30 godini, toga{ mo`e da se razzelenat napu{tenite pa dini, sela, pa i zapu{tenite rodni po liwa. A kako {to sega stojat rabotite, so kamati od 7 do 10% i bez grejs-pe riod, vra}awe na investicijata za dve godini, na{ite banki pretstavuvaat samo prototip na lihvarski ku}i”, kon statira Nikolovski. Toj zabele`uva i deka sredstvata od Zemjodelskiot kred iten fond zasega mo`at da se koristat isklu~itelno za nova mehanizacija, {to spored nego, e pogre{no. Zemjodelskite povr{ini vo Makedonija se premnogu parcijalizirani za zemjodelcite da si dozvolat da kupat „Xon dir” od 30.000 evra. „Velam deka nie i starata meha nizacija ne mo`eme da ja iskoristime, a kamoli da doneseme nova. Zatoa bi bilo po`elno kreditirawe na stara mehani zacija”, predlaga Nikolovski. Tradicionalen na~in na su{ewe Le{nikot se sobira koga vla`nosta e 50%, a treba da se isu{i i da postigne vla`nost od 7 do 9% za da dojde vo faza na kr{ewe. Sostojkite i kvalitetot na le{nikot vo sporedba so turskiot zasega se mnogu podobri za {to mnogu pridonesuvaat i pogolemata zastap enost na son~evi denovi i vla`nosta na po~vata. Ova ovo{je ima energetska vrednost od 668 kcal/100 grama,14,7% proteini, 54,5% masti, 19,3% jaglehi drati, 7,3% celuloza i odli~ni miner alni vrednosti: kalium 725 mg/100 g, na trium 14,5 mg/100 g; kalcium 12,5 mg/ 100 g i magnezium 116,25 mg/100 g. Ova e edinstveniot nasad vo Evropa na koj{to sekoe drvo ima po dve juteni, konopni vre}i za da se spre~i isparu vaweto i da se za{titi od treva. Na planta`ata so 4.500 le{nici do minira sortata „rim ski”, koja e zastapena so 75%, a drugite 25% se posadeni so u{te ~etiri paralelni ti povi, potrebni zara di opra{uvawe. Toa se sortite: „davijana”, „ludolf”, „jaglito”, „hale”. oktomvri 2010 | 21 Sto^arstvo Otrovni Rastenija Kowskoto opav~e otrov ili lek Kowskoto opav~e i blatnata pr{lika sodr`at pove}e otrovni materii: alkaloidot ekvizitin, nikotin i trimetoksipiridin i predizvikuvaat truewe kaj kowot, kobilata, `drebeto, govedoto, teleto i ovcata pri konsumirawe na isu{eno seno Pi{uvaat: m-r Elizabeta Miskoska-Milevska, asistent na FZNH d-r Lefterija Stankovi}, vonreden profesor na FZNH P apratite Equisetum arvense L. (kowsko opav~e, polska pr{lika) i Equisetum palustre L (blatna pr{lika) pripa|aat na famili jata Equisetaceae (nadavki). Kowskoto opav~e e skoro neiskore nliv plevel, mnogu rasprostranet, posebno na milesta i kisela po~va, kade {to ~esto raste masovno. Raste po poliwa, livadi, pokraj pati{ta, `elezni~ki prugi, na neobrabotlivi mesta, na vla`ni mesta, pokraj reki, bari, nasipi itn., od nizini do planinski predeli. Blatnata pr{lika ~esto se sre}ava na kallivi mesta, vla`ni pasi{ta i livadi, od morskite bregovi do planinskite predeli. Opis na rastenijata Kowskoto opav~e e pove}egodi{no rastenie so mnogu razgranet iz danok od koj sekoja godina se pojavuvaat dva vida na stebla – fertilno i sterilno. Fertilnoto steblo se javuva mnogu porano od sterilnoto, vo mart i april. Toa e nerazgraneto, so visina od 10 do 30 sm, so~no, so svetlokafeava ili crvenkasta boja. Na vrvot formira sporonosen (sporo filen) klas, koj nosi spori. Site spori se isti, po boja se zeleni, so top~esta forma. Po dol`inata na stebloto se nao|aat 4-6 lisni rakavci so 8-12 zapci. Otkako sporite }e se raseat, fertilnoto steblo izumira, Kowsko opav~e a rizomot obrazuva drug vid na steblo – sterilno (vegetativno). Toa e visoko 10-80 sm, po boja e zeleno, pove}ekratno pr{lenesto razgraneto, so granki orientirani nagore, taka {to potsetuva na mal bor. Vrvot na stebloto ne e razgranet. Podzemniot del na ova rastenie e pretstaven so silno razgranet rizom, koj prodira dlaboko vo zemjata. Preku zelenoto sterilno steblo, rizomot se snabduva so rezervna hrana, koja idnata prolet se koristi za razvitok na fertilniot izdanok. Blatnata pr{lika e pove}egodi{no rastenie kako i kowskoto opav~e. Raste vo visina od 20 do 60 sm. Fertilnite i ster ilnite izdanoci se isti, zeleni, i se javuvaat istovremeno. Izdanocite se ispraveni, naj~esto nerazgraneti, zeleni po boja, a rakavcite se sjajnocrni. Sporonosniot (sporofilniot) klas e dolg 3 sm, so crnovioletova boja. Kowskoto opav~e kako hrana i lek Fertilnoto steblo na kowskoto opav~e se upotrebuva vo ishranata, no prethodno treba da se otstrani rakavecot i sporonosniot klas. Bogato e so vitamin C i pretstavuva mnogu popularno jadewe vo Japonija i Rusija, a vo Evropa mnogu malku se znae za negovata upotreba vo ishranata. Sterilnoto steblo ne se koristi vo ishranata, no se koristi vo medicinata kako diuretik (poradi prisustvoto na saponini), vleguvaj}i vo sostavot na diuretskite ~aevi. Isto taka, se koristi pri leku vawe na tuberkuloza i bronhitis. Poradi golemata sodr`ina na kremenska kiselina se upotrebuva za ~istewe metali i za polirawe. Se koristi i kako sredstvo za boewe. Truewa kaj doma{nite `ivotni Kowskoto opav~e i blatnata pr{lika se otrovni rastenijata poradi toa {to sodr`at pove}e otrovni materii: alkaloidot ekvizitin, nikotin i trimetoksipiridin. Sodr`at i flavonoidni soedinenija kako ekvizetrin. [tetni se vo sve`a sostojba i isu{eni vo seno. Zabele`ani se truewa kaj kow, kobila, `drebe, govedo, tele i ovca pri konsumirawe na isu{eno seno koe sodr`i kowsko opav~e i blatna pr{lika. Ovie truewa se naj~esti vo zimskiot i proletniot period, koga `ivotnite se hranat so seno. Kowite gi izbegnuvaat zelenite rastenija na pa{a, no govedata, koga e su{a, gi jadat poradi {to mo`e da se zatrue celo stado. Znaci na truewe so kowsko opav~e Kaj kowot po periodot na miruvawe od prose~no 20-30 dena, kolku {to e potrebno da se blokiraat i potro{at zalihite na vitamini vo teloto (vo zavisnost od procentualnata zastapenost na pr{likata vo senoto, odnosno vo zobta), se zabele`uva brzo o{tetuvawe na nervniot sistem, poretko so hroni~en tek. Sindrom na op{ta preosetlivost na vidni, slu{ni i dopirni drazbi, so nepomatena svest, hipertenzija na ko`ata i perifernite nervi, poja~ani refleksi, op{ta motori~ka razdraznetost, 22 | MOJA ZEMJA gr~evi na muskulite, kon vulzii (gr~evi), nekoor diniranost, teteravewe, pa|awe, nesposobnost na `ivotnoto da stane. Poretko se javuva nece losna ili celosna par aliza, zabavena srceva rabota i sklonost kon sni`ena telesna tempera tura, a vo ponatamo{niot tek na bolesta, slabost na srceto, naru{uvawe na vidot, {to rezultira so pla{livost i naru{ena sposobnost za adapt acija na temno. Dokolku ne se promeni hranata, `ivotnoto od op{ta iznemo{tenost se svit Blatna pr{lika kuva za dve do tri nedeli. [tom }e se smeni ishra nata, ponekoga{ zaostanuva o{tetuvaweto na skeletnata muskulatura. Truewata kaj govedata so blatna pr{lika se poedine~ni i retki. Kaj govedoto, nekolku ~asa otkako }e izede pogolemo koli~estvo na polska pr{lika, se javuvaat gr~evi, stenkawe, rikawe, okokoreni o~i, mlitavost, a potoa i prenapregnatost na ~kembeto i smrdliv proliv. Znaci na truewe so blatna pr{lika Kaj kowot se zabele`uvaat istite znaci na truewe kako so kowsko opav~e, no periodot na miruvawe e pokratok, simp tomite se razvivaat pobrzo i se mnogu pote{ki, a tekot na truewe e brz. Govedoto, po nekolku dena miruvawe, ima namalena molznost, nemirno e, razdrazlivo, tromavo i nesigurno vo odeweto, se teteravi, ima te{kotii pri stanuvaweto i legnuvaweto, progresivna slabost do prividna odzemenost. Dokolku prodol`i da se hrani so pr{lika, ~esto sledi tvr dokoren proliv, so slabeewe i neplodnost (mo`ni se i abor tusi), a na krajot zavr{uva so odzemenost i smrt. Kaj teliwata se zabele`uva silno potewe, ote`nato dvi`ewe, otsustvo na apetit, smrdlivi fekalii. @ivotnoto ima problemi so dvi`eweto, pa|a, ne mo`e da stane, a na kra jot le`i kako vo koma. Ovcite se pomalku osetlivi. Patolo{ko-morfolo{ki promeni so kowsko opav~e i blatna pr{lika Kaj kowot se javuvaat o{tetuvawa vo golemiot i mal iot mozok, is~eznuvawe na gangliskite kletki. Pomali se o{tetuvawata na crniot drob i srceto. Dokolku navremeno se promeni hranata, zagubite se nezna~ajni, no zakrepnuvaweto na `ivotnite e dolgo. Veterinarite prepora~uvaat zatruenite kowi so kowsko opav~e i blatna pr{lika da bidat tretirani so vitamin B1 vo muskul ili vena; suv kvasec vo hranata; zob vo zrna kako cvrsta hrana. Pri polesni truewa, govedata ne se lekuvaat. Pri te{ki truewa se tretiraat so suv kvasec, vitamin B1 muskulno ili venozno.n oktomvri 2010 | 23 POLEDELSTVO Esenski agrotehni~ki merki na po~vata So agrohemiska analiza i |ubrewe do kvalitetna p~enica Pi{uva: prof. d-r Vidoja Trpevski, ekspert za plodnost na po~vata i |ubriva Sostojbata na po~vata so azot, fosfor, kalium i drugi elementi se dobiva isklu~itelno so agrohemiska analiza. Z na~ajna agrotehni~ka merka za proizvodstvo na p~enica e esenskoto |ubrewe. Mnogu e va`no koe |ubrivo }e se upotrebi i kolkavo koli~estvo na edinica povr{ina }e se upotrebi. Vidot na |ubrivoto i koli~estvoto mora da bidat soodvetni na sostojbata na plodnosta na po~vata so osnovnite hranlivi elementi: azot vo dostapni formi, fos for i kalium, isto taka, vo dostapni formi za rastenijata. Sostojbata na po~vata so azot, fosfor, kalium i drugi el ementi se dobiva isklu~itelno so agrohemiska analiza. Ovie analizi se izveduvaat edna{ na sekoi ~etiri godini, a ne seko ja godina. Vrz osnova na rezultatite od analizite se izrabotu va PROGRAMA za |ubrewe. Programata mo`e da pretrpi mali korekcii vo ~etirite godini ako se odgleduva monokultura p~enica ({to ne e po`elno), no ako ima rotacija na kulturite, 24 | MOJA ZEMJA toga{ se pravi PROGRAMA za soodvetnata kultura i se registriraat prinosite i masata na „izvle~eni" azot, fosfor, kalium i sli~ni elementi od po~vata, izrazeno vo kg/ha i taa masa se vra}a vo slednoto esen sko i proletno |ubrewe. Koga stanuva zbor za agrohemiska analiza na po~vata, da istakneme deka ima tri vida na analiza na parametri: 1) prvi~na analiza so parametrite: azot, fosfor, kalium, pH-reakcija na po~veniot rastvor, humus i kar bonati; 2) pro{irena lista na analizi – osven prvi~nite, se pravat analizi i na kalcium, magnezium i sulfur; 3) kompletna dlabinska analiza na po~vata vo koja{to vleguvaat prvite dve plus mikrobiogenite hemiski elementi: `elezo, mangan, cink, bakar, bor i molibden. Agrohemiskite analizi mora da se izveduvaat vo kom petentni laboratorii kade {to ima stacionirana sood vetna oprema i pribor. Analizite mora da se kvantita tivni, a ne kvalitativni, odnosno „opisni”, na baza na boewe na po~veniot rastvor. Koga imame na raspolagawe kvantitativni agrohe miski analizi na po~vata so komentar na rezultatite i PROGRAMA za |ubrewe so potpis od agrohemiskata labo ratorija od kompetentno lice, se pristapuva kon nabavka na soodvetno mineralno |ubrivo. Listata na mineralni |ubriva e mo{ne golema. Samo N-P-K kombinacii ima preku 30 plus poedine~ni: azotni, fosforni, kaliumovi, kalciumovi i drugi |ubriva. Podelbata na N-P-K e izvr{ena zavisno od vremeto na pri mena: N-P-K za osnovno esensko pretseidbeno |ubrewe,N-P-K za proletno pretseidbeno |ubrewe i N-P-K i azotnite |ubriva za prihranuvawe na p~enicata vo prolet. Vo poslednite godini vo svetot se primenuvaat i folijarni |ubriva za p~enica, a izborot se vr{i vrz osnova na brzi folijarni analizi na lisno tkivo. Mnogu e va`no koja kombinacija na N-P-K }e se izbere i kolkavo koli~estvo. Seto ova treba da bide vneseno vo PRO GRAMATA za |ubrewe. Izborot na |ubrivata, odnosno na kom binacijata i dozata, se bazira isklu~itelno na rezultatite od agrohemiskata analiza na po~vata i drugite parametri za presmetkata. Vo proizvodstvoto na mineralni N-P-K |ubriva i, sekako, vo trgovijata ima mnogu bavno rastvorlivi i dobro rastvorlivi |ubriva vo po~vata i tuka mora da se obrati vnimanie vo pro gramiraweto na |ubreweto. Na{ite iskustva so agrohemiski analizi na po~vata vo RM uka`uvaat deka zavisno od regionot, lokalitetot i parcelata, potrebite se mo{ne razli~ni kako vo izborot na kombinaci jata, taka i vo presmetkite na dozata, t.e. koli~estvata na |ub rivo, vodej}i smetka da se apliciraat potrebnite koli~estva na „aktivna materija” – azot, fosfor, kalium, po potreba i drugi hemiski elementi. Za esensko osnovno |ubrewe naj~esto se praktikuvaat kom binaciite na N-P-K: 10-20-30, 10-30-20, 4-7-28, 6-18-36, 7-20-30. Za |ubrewe pred seidba neposredno: 13-12-10, 13-113-31, 15-15-15, 2010-10 (ovie kombinacii naj~esto se apliciraat ako nedovolno e izvr{eno osnovnoto esensko |ubrewe ili ako ne e izvr{eno). Dozite po edinica povr{ina (dekar, hektar) se odreduvaat isklu~itelno spored agrohemiskite podatoci za plodnosta na po~vata, ako sakame pravilna ishrana na p~enicata so cel da se dobijat povisoki prinosi i dobar kvalitet. Dozite mo`at da bidat 250 kg/ha od N-P-K 10-20-30 i do 350 kg/ha. Vtoroto koli~estvo od 350 kg/ha }e bide ako po~vata e siroma{na so kalium. Moram da istaknam deka po~vite vo RM ve}e stanuvaat siroma{ni so kalium. Postepeno se iscrpuvale koli~estvata i mora da se vratat iznesenite elementi vo po~vata so adekvat ni |ubriva. Imeno, za 100 kg p~enica od po~vata se iscrpuva azot okolu 2,40 kg, fosfor okolu 1,20 kg i kalium okolu 2,00 kg. Agrounija POLEDELSTVO ^etiri faktori– klu~ni za visoki prinosi Kvalitetot na zemjata, semeto, hranata i vodata se limitira~kite uslovi za dobri prinosi kaj `itnite kulturi Pi{uva: Ognen Orov~anec V o podgotovkata i odgleduvaweto na zemjodelskite kul turi ~etiri faktori direktno go limitiraat prino sot, osobeno kaj `itarkite. Kvalitetot na po~vata so sostavnite elementi, hranata za prihranuvawe i na po~vata i na `itarkite, koristeweto na kvalitetno serti ficirano seme i vodata se klu~nite faktori. Seto ostanato {to e potrebno, klimata i prirodnite uslovi, gi imame vo Makedonija PO^VA – Vo Makedonija imame mali parceli zemji{te, koi{to spored kvalitetot se glavno od vtora, treta, pa do sedma kategorija. Po~vata so sostavnite elementi e mnogu biten faktor za uspe{en rod, bidej}i kaj nas ve}e se podzaboravi podgoto vkata na po~vata za seidba. No, pred da se zapo~ne so taa ope racija, najdobro e da se napravi agrohemiska analiza. Preku nea se doa|a do soznanija za toa {to nedostiga vo sostavot na po~vata. Vo osnova, po~vata treba da gi sodr`i trite ma kroelementi: azot, fosfor i kalium, koi{to se neophodni za sozdavawe na organska hrana kaj rastenijata po pat na foto sinteza. Pokraj niv, bitni se u{te 12-tina mikroelementi. Za `al, vo RM duri sega, po intervencija na agrozaednicata, preku Ministerstvoto za zemjodelstvo se stimulira kako mer ka analiziraweto na po~vata. Podgotovkata, sitneweto na po~vata e, isto taka, mnogu biten element koj ima golemo vlijanie na dobrite rezultati. Prvoto orawe zapo~nuva u{te vo juli, vedna{ po `etvata. Vto roto orawe e pred seidbata, a potoa se ramni, see i pokriva. Pri podgotovkata na zemjata bitno e i zapazuvaweto na op timalnite rokovi za seewe. Vo ju`niot del od zemjava so seewe mo`e da se zapo~ne u{te vo septemvri, sto~en gra{ok 10-15, ja~men mo`e i od 25 septemvri, drugite `itarki od po~etokot na oktomvri, a p~enicata nekade od 10 do 20 oktomvri. HRANA – \ubrivata se hranata koja e potrebna za kvaliteten rod, a koja se koristi u{te pred podgotovkata na po~vata za seewe. Azotot e element koj e najbiten za po rastot na rastenieto, organogen (so negovo pronao|awe vo dostapna forma na rastenijata e izbegnat gladot). Zna~i, so ekstrakcija prvo vo te~na forma, amonijak, pa potoa vo cvrsta, se dobivaat granulirani |ubriva koi se neophodni za prehranuvawe na `itarkite. Drugite dva elementa, kaliu mot i fosforot, isto taka, igraat va`na uloga za kvalitetot na zrnoto, no i za gradbata na rastenijata. Golemo vlijanie za prirastot i prinosot na `itarkite imaat i drugite mi kroelementi: cink, bor itn. Vo zavisnost od analizata na po~vata, se intervenira so soodvetno |ubrivo pred seidbata. „Agrounija” upotrebuva NPK |ubrivo15: 15: 15 i NPK 16:20:20. So NPK kombinacii po~vata se |ubri so koli~estvo 250 do 300 kilogrami naj~esto pred oraweto. SEME – Tretiot ~ekor za visoki prinosi e kvalitetno seme. Ne e tajna deka so kvaliteten semenski materijal se zgolemu vaat prinosite. Na relativno lo{i povr{ini imame dobri re zultati, prose~no 4.800 kg po hektar, a od tritikaleto 5.800 kg po hektar. Semeto e faktor {to go zgolemuva prinosot i zatoa mora da se vodi smetka od kade se kupuva, bidej}i preku nego se nosat site bolesti. Sorti koi se prepora~uvaat: „podobrena orov~anka”, „agrounija prima”, „makedonska rodna”, „balkanija”, „make donska rana” i, sekako, tritikaleto „agrounija”.Najgolema reklama e koga sortata sama se {iri, a zasega najrasprostra neta e „podobrena orov~anka”. VODA - Vodata e faktor bez koj i `itarkite, kako site dru gi vidovi rastenija, ne mo`at da opstanat. Vo na{i uslovi ima 350 do 450 litri vrne`i godi{no, a godinava 650 litri, {to bi trebalo pozitivno da se odrazi na rodot. Po potre ba, tamu kade {to ima uslovi se navodnuva, osobeno koga se vo pra{awe visoki temperaturi. Poznato e deka zemjite koi vo svetot se vbrojuvaat kako najgolemi proizvoditeli na `itar ki, Sirija, Rusija, Saudiska Arabija, pa i Turcija, gi navodnu vaat `itarkite.Nedovolni koli~estva i kvalitet od koj bilo od ovie ~etiri faktori go limitira proizvodstvoto, odnosno vlijae na namaluvawe na vkupniot prinos.Makedonija raspo laga so kvalitetna zemja od prva do treta kategorija vo Polog, Skopsko pole, Pelagonija. Vo ostanatiot del zemji{teto e od treta do sedma kategorija, {to zna~i pomalku rodno, no so pravilno proizvodstvo, analiza i prihranuvawe na po~vata, so kvalitetno seme i navodnuvawe, poslednive godini (barem na poleto koe go obrabotuva „Agrounija”) prose~nite prino si {to se dobivaat nikoga{ ne se pod 4.000 kg na hektar, od nosno sekoga{ okolu 5.000 kg po hektar. Idnina i perspektiva, ne samo za Makedonija, tuku i za Bal kanot i za Mediteranskiot bazen, pretstavuva tritikaleto (`itarka dobiena so vkrstuvawe od p~enica i r`). Ima za 20 do 30 otsto pogolem prinos od p~enicata. Vo Polska pred 20 godini imalo okolu 300-400 hektari, a sega okolu sedum mi lioni hektari se pod tritikale. Na Zapad ve}e se koristi vo ishranata na lu|eto. oktomvri 2010 | 25 SOVETI Sok od grozje bez konzervansi Slatka {ira za zima Ako ovoj priroden i zdrav vitamin sko-mineralen napitok se podgotvi na vistinskiot na~in, mo`e i bez konzer vansi podolg period da go so~uva prijat niot sladok vkus. Postapkata e poinakva od onaa koga od {irata se pravi vino. Najva`no e grozjeto po berbata dobro da se izmie i dezinficira. Toa se pravi so cel da se uni{ti celata spontana mikroflora na ko`i~kata na zrnata, pa i kvasestite gabi~ki, so ~ija aktivnost {irata se pretvora vo vino. „Grozjeto se dezinficira so potopu vawe vo pogolemo bure (kaca) so voda, kade {to na 100 litri voda se dodava 20 grama vinobran. Po dezinfekcijata, groz jeto dobro se mie vo ~ista voda i se roni. Najkvalitetniot grozdov sok se dobiva od samotokot, dodeka preostanatata {ira se koristi za vino. Samotokot potoa se stava na talo`ewe, za da se otstrani grubata ne~istotija. Po 24-~asovnoto talo`ewe, izbistrenata {ira se preto~uva i vo nea, zaradi celosno bistrewe, na 100 litri se dodava 150 grama rastvoren bentonit. Potoa sleduva dvodnevno talo`ewe i prefrlawe. Se dobiva potpolno bistar grozdov sok, koj mo`e vedna{ da se koristi. Me|utoa, za da se zadr`at organsko-hranlivite karakteristiki bez konzervansi, duri i do novata berba, treba da se primeni postapka sli~na na podgotvuvawe na domaten sok za zima. [irata ne se vari, tuku samo vo emajliran sad se zagreva 10 minuti na temperatura od 70 Celziusovi stepeni. Vaka pasteriziranata {ira se sobira vo dezinficirani {i{iwa, koi se zatvoraat so pluteni tapi i vo horizontalna polo`ba se stavaat na podrumskite polici. Berba na duwi Plodovite ne se ostavaat na sonce Duwite se berat od vtorata polovina na septemvri do sredinata na oktomvri. Nivniot kvalitet i mo`nost za ~uvawe zavisi od vremeto na berbata, koe pak naj~esto se opredeluva od iskustvoto. Vo periodot na berbata plodovite so `oltenikavi, lesno se oddeluvaat od grankite i imaat najdobar vkus i miris. Mnogu stru~ni lica tvrdat deka plodovite se zreli koga od nivnata povr{ina lesno se otstranuva movta. Prerano sobranite duwi se so lo{ kvalitet, ne mo`at dolgo da se ~uvaat bidej}i ja gubat masata. Predocna sobranite plodovi pri ~uvaweto rano gnijat, pa najdocna za 7-10 dena treba da se prerabotat. Tie naj~esto se berat ra~no, po suvo vreme. Za da se namali pa|aweto na plodovite, berbata treba da se odviva od dolnite granki pa nagore, kon vrvot. Pri berbata treba da se vnimava da ne se kr{at grankite bidej}i na nivnite vrvovi se nao|aat rodni pupki za narednata godina. Vo tekot na berbata plodovite ne treba da se frlaat, tuku vnimatelno da se redat vo soodvetna ambala`a. Po~uvstvitelni na udar se pozre lite duwi. Nabranite plodovi ne treba da se ~uvaat na sonce. LIKER Zrelite duwi se rendaat i se cedi sokot. Na litar sok od duwi se dodava litar rakija i edna vanila ili nekolku del~iwa kora od cimet. Se prome{uva i se stava vo staklen sad koj potoa dobro se zatvora. Me{avinata se dr`i na sobna temperatura eden mesec. Sekoj vtor den treba malku da se prome{a. Na kraj, te~nosta se proceduva niz ~ista, gusta tkaenina ili filter hartija i se sobira vo {i{iwa. 26 | MOJA ZEMJA P^ELARSTVO Nepovolni uslovi vo sredinata Stresot gi zagrozuva medo n o s n i t e p~eli M edonosnata p~ela, za razlika od mnogu drugi `ivotni koi sovremeniot ~ovek gi odg leduva za ekonomska korist, e mnogu pove}e povrzana so prirodnata sredina. Taa, vo prirodni uslovi, nadvor od kontrolata na p~elarite, se odnesuva isto kako i vo ko{nicite, specijalno napraveni za niv. Izbeganiot p~elin roj vo nekoe prirodno `iveali{te ({uplivo drvo, vdlabnatina vo karpa i sl.) }e op stane bez te{kotii, ako vo okolinata ima dovolno izvor na nektar i polen. Poradi dramati~nite promeni {to so sebe gi nosi modernata civilizacija vo pogled na iskoristuvaweto na prirod nite resursi, voobi~aeno e mnogu nega tivnosti koi{to se javuvaat vo `ivotot na ~ovekot, `ivotnite i rastenijata da se prepi{uvaat na stresot. Toa e sostoj ba koja go slabee organizmot na ~ovekot ili na drugite `ivi su{testva, ili vo na{iov slu~aj, p~elnoto semejstvo. Za p~elnite kolonii, vremenskite uslovi se eden od najgolemite izvori na stres. Nepovolnite vremenski uslovi go namalu vaat ili celosno go prekinuvaat vnesu vaweto na nektar i polen vo ko{nicata. Nenadejnoto prekinuvawe na izletot i sobiraweto (poradi niskite tempera turi, vrne`livi denovi ili zatvorawe na ko{nicite poradi selewe, ili pri mena na insekticidi vrz zemjodelskite kulturi) predizvikuva seriozen stres kaj p~elite. Toa osobeno doa|a do izraz ako ko{nicite nemaat dovolno rezervi na med i polen. Na stresot vo ovaa situacija p~elite reagiraat taka {to maticata go prekinu va noseweto na jajca i adekvatnoto ofor muvawe na legloto. Doa|a i do isfrlawe na prethodno formiranoto leglo, {to direktno pridonesuva za namaluvawe na jakneweto i rastot na kolonijata. Vo tak vi stresni uslovi potrebno e prihranu vawe na p~elite. I snabduvaweto so voda mo`e da stane kriti~no vo su{nite delovi od godi nata koga p~elite-izletni~ki moraat da potro{at mnogu energija da dojdat do vodata (golemi rastojanija i ~esti patuvawa). Vodata im e neophodna na mla dite p~eli za la~ewe na mati~en mle~ i razbla`uvawe na medot za ishrana na legloto. Mladoto sa}e, pri ekstremno vi soki temperaturi, ako nema voda mo`e da po~ne da se topi vo ko{nicata, bez ogled 28 | MOJA ZEMJA na venti lacijata {to ja pra vat p~elite. P~elarot treba da go namali ovoj vid na stres obezbeduvaj} i ~ista voda vo poilata. Od druga strana, pri ladno vreme, vlagata ne smee da se zadr`uva vo ko{nicata, bidej}i i toa e stres na p~elite koi se obiduvaat da ja odr`at temperaturata vo legloto. I premnogu suviot vozduh, do koj{to mo`e da dojde so ve{ta~ko zagrevawe na ko{nicite, pret stavuva potencijalno stresna situacija. Nenadejnite temperaturni promeni vo `ivotnata sredina, isto taka, pre dizvikuvaat stres. Bez razlika na toa kolku p~elite se obiduvaat da ja odr`at temperaturata na legloto na 34-35°C, brzoto zgolemuvawe ili namaluvawe na nadvore{nata temperaturata se odrazu va kako stres. Studenoto leglo e izvonre den primer za stres za p~elnoto seme jstvo. Nego treba da go zagrevaat i hranat golem broj p~eli od drugite legla.Zatoa e neophodno da se tro{i pove}e energija, da se zamenat mrtvite larvi i kukli, a os obeno mrtvite legla da se otstranat od ko{nicata. Sekoj faktor {to negativno vlijae na ramnote`ata na aktivnostite vo ramkite na p~elnata kolonija mo`e da se opi{e kako stres. Dva faktora koi mo`at radika lno da ja promenat ramnote`ata se roewe i truewe so insekticid. Ve{ta~koto roewe, koe p~elarot go vr{i pod nepovol ni prirodni uslovi, ima sli~en efekt, osobeno ako se sproveduva nestru~no. Prekumerno i ~esto nepotrebno ma nipulirawe so p~elnata kolonija dejst vuva kako stres, osobeno ako toa se pravi vo period na nepovolni uslovi za pa{a. Istoto va`i i za ~adeweto na p~elnite semejstva. ^adot vlijae kako stres-fak tor, a toa e doka`ano pred mnogu godini preku komparativno istra`uvawe vo Ger manija. P~elnite kolonii kaj koi, namesto ~ad, pri pregledot se koristela destil irana voda od prskalki, imale pomalku nozema i povisoki prinosi na med vo petgodi{niot period na istra`uvawe. Denes, koga stanuva zbor za odgleduvawe na p~eli, osobeno ote`nuva~ki problem pretstavuva parazitot Varroa destruc tor. Toj e opasen parazit za p~elnite legla, no i za vozrasnite p~eli, bidej}i vo odredeni uslovi predizvikuva direk tno parazitirawe, {to mo`e da dovede do stres koj go aktivira dejstvoto na virusi i drugi mikroorganizmi koi pre dizvikuvaat ve}e poznati bolesti kaj medonosnite p~eli (evropsko gnile`, hroni~na i akutna paraliza na p~elite itn.) Varoata mo`e da slu`i kako pre nesuva~ na pri~initelite na tie boles ti. Toa mo`e da se re~e i za nozemata. So otstranuvaweto na varoata, p~elnoto semejstvo se osloboduva od direkt noto parazitirawe, no i od eden glaven pri~initel na stresot. Ako se pretera so upotrebata na hemiski ili drugi sredst va za borba protiv varoata, doa|a do nov stresen efekt koj mo`e da se odrazi kako dezorientacija, skratuvawe na `ivotot na p~elite, akutno ili hroni~no truewe na odreden del od p~elnata populacija vo ko{nicata i do traen pad na imunite tot. P~elarite treba da bidat svesni za stresot, bez razlika dali doa|a otstrana ili go predizvikuvaat samite so svoite postapki vo `elba za pogolem profit. (Vesta e objavena vo spisanieto „P~elar”, mart 2006 godina) Divna Georgieva od Strumica P^ELARSTVO Vkusna rakija od med Pi{uva: Makedonka Baldazarska O d podarok, honorarna rabota, do dopolnitelen semeen biznis. Vaka, so samo edna re~enica, mo`e da se opi{e qubovta i zadovol stvoto na Divna Georgieva kon odgleduvaweto p~eli vo Smolar skiot kraj vo blizina na samite vodopadi. Prikaznata zapo~nala pred deset godini, koga taa i nejziniot soprug od eden svoj prijatel dobile edno p~elno semejstvo kako podarok za vikendi~kata {to ja izgradile na placot vo atarot na Smolare. Podarokot bil so namera nejziniot soprug da se zarazi so p~elarstvo, no namesto nego, za p~elite po~nala da se gri`i Divna.Iako dotoga{ ne znaela re~isi ni{to za odgleduvaweto p~eli, taa sepak re{ila da go pro{iri svojot p~elarnik i osamenoto p~elno seme jstvo go zbogatila so u{te desetina. Sega taa ja ima glavnata uloga vo semejstvoto okolu odgleduvaweto na 25te p~elni semejstva od koi godinava sobrala okolu 400 kg med. „Semejstvata se jaki, zdravi, imaat dovolno polen i med. No, na po~etokot imav ogromni zagubi, duri do 50%. Ama ne se otka`av. Bev uporna, u~ev, ~itav razna lit eratura, prebaruvav na internet, se konsultirav so postari p~elari, pa sega slobodno mo`am da ka`am deka so moeto desetgodi{no iskustvo lani dojdov do stepen na odgleduvawe na p~elite bez nikakvi zagubi”, raska`uva Georgieva, koja zapo~na so proizveduvawe na interesni produkti me|u koi e i rakijata od med. A deka taa navistina gi odgleduva p~elite so zadovolstvo, ili kako {to samata veli: „gri`ata za niv me ispolnuva i odmora”, govori i ambientot vo dvorot na vikendi~kata, kade {to se smesteni p~elnite sandaci – vistin ski raj. Dvorot izobiluva so razni aromati~ni bilki, retki drvja i mala planta`a od kivi. Najprvo pogledot vi zapira na eukaliptusot, edno od najmedonosnite drvja vo svetot (go ima vo Avstralija), od koe{to Georgieva zasadila dva vida. Ponatamu ve}e se su{e{e i ehinaceja, eden vid ~aj, koj p~elarkata go poseala na golema povr{ina i planira dopolnitelno da ja zgolemi. Vo dvorot se isprepletuvaat aromite od lavanda, ruzmarin, pelin, maj~ina du{i~ka, zdravec... „^itav deka medot od kosten, ehanicea i lavan da e me|u najdobrite i so najlekoviti svojstva, pa zatoa gi posadiv”. Georgieva vadi i nekolku vida na med, koj se razlikuva i po boja i po miris i po vkus. „Naprolet ima livadski i bagremov, potoa cutat kostenot, lipata, draka (eden vid trn) poradi {to i medot e mnogu potemen i na krajot na letnata sezona pa{ata na p~elite izobiluva so ~aevi – maj~ina du{i~ka, kantarion, rigen, ruzmarin”. Eukaliptus Dvorot izobiluva so razni aromati~ni bilki Recept: Za pravewe na rakija od med se koristat 5 litri rakija od 50-52 stepeni, 4kg med, 1kg sake so polen i med i eden litar destilirana voda. Seto toa se me{a vo sad od 10 litri i se zagreva na temperatura od 36 C. Ovaa smesa na sekoj sedum dena se prome{uva. Po 1 mesec se proceduva talogot od dnoto na sadot i ~istata te~nost se stava vo {i{iwa. Ehinacea oktomvri 2010 | 29 CVE]ARSTVO Viola tricolor Temjanu{kite najdobro rastat vo bogata vla`na po~va so mnogu organski materii. Se stava |ubrivo za vreme na seeweto ili podocna. Se navodnuva koga po~vata e suva. Za temjanu{kite e va`no da primaat dovolno svetlina. T emjanu{kite (Viola tricolor) se sre}avaat niz istorijata ne samo vo cve}arstvoto, tuku i vo literaturata, medicinata i vo umetnosta. Tie dostignuvaat visina od 15 do 20 sm, stebloto im e kompaktno i mnogu nisko, dolnite listovi se jajcevi dni, a gornite se lancetni i izdol`eni. Cvetaat vo najrazli~ni boi, a cvetovite se so dijametar od 5 do 6 sm. Cvetaat obilno preku prolet, a so nastapuvaweto na gore{tinite prestanuva cvetaweto. Temjanu{kata mo`e da se see vo dva razli~ni vremenski perioda, zavisno od klimata. Vo regionite so studeni zimi se seat nadvor, vo rana prolet. Vo region ite so topli i meki zimi temjanu{kite se seat vo esen. 1.3 Zasaduvawe vo gradina Pi{uva: Tome Timov, zemjodelski in`ener Temjanu{kite najdobro rastat vo bogata vla`na po~va so mnogu organski materii. Se stava |ubrivo za vreme na seeweto ili podocna. Se navodnuva koga po~vata e suva. Va`no za temjanu{kite e da primaat dovolno svetlina. Vo topli klimatski uslovi, violite uspevaat naj dobro ako vo naj`e{kiot del od denot gi fa}a senka. Utrinsko sonce i popladnev na senka se idealni uslovi. Mul~iraweto pomaga po~vata da ostane vla`na i lad na. 2. Odgleduvawe na rasad 1. faza Semeto se see vo zdrav i dobro dreniran supstrat ~ija rN e 5,2-5,6. ES na supstratot treba da bide ponizok od 0,75 mY/sm. Temjanu{kite se mnogu ~uvstvitelni na golemi koli~estva na sol, osobeno na amoniumot koj e {teten vo fazata na ’rtewe. Seidbeniot sloj se pokriva so grub vermikulit. Supstratot treba da bide vla`en, no ne i saturiran so voda. Preteranata vla`nost vlijae na procentot na ’rtewe. Optimalnata temperatura na supstratot za ’rtewe e 18-20ºS. Koren~iwata se javuvaat po 3-7 dena. 2. faza Vo slednite 5-7 dena doa|a do pojava i razvoj na kotiledonite. Vo ovaa faza temperaturata na supstratot se simnu va na 16-18ºS. Koli~estvoto na vlaga se namaluva postepeno koga koren~iwata na rasadot }e izbijat vo supstratot. Supstratot se ostava malku da se isu{i pred navodnuvaweto zaradi optimalen razvoj na korenot i za spre~uvawe na po javata na algi. Pritoa treba da se ima predvid deka sekoja promena na bojata na supstratot vo posvetla e znak na preterana su{a. Od druga strana, pak, preteranata vla`nost na supstratot doveduva do istisnuvawe na rezervite na kislorod i izumirawe na mladite koren~iwa. Pokrivkata od vermikulit, dokolku poleka se vla`ni, obezbeduva optimalni uslovi. Vo ovaa faza treba rasadot da se vadi na sonce, rano nau tro i docna popladne, dodeka kotile donite potpolno ne se razvijat. 3. faza Vo ovaa faza doa|a do razvoj na pr vite listovi, po 14-21 den. Temperatu rata na supstratot treba da se odr`uva od 16 do 24ºS. Dokolku e mo`no da se izveduva to~na kontrola na tempera turata, toga{ e dobro da se obezbedi pogolem intenzitet na svetlina. Po pravilo, bi trebalo da se odr`uva svetlina od 32 do 38 lux so topli uslovi. Toa e va`no za spre~uvawe na pojavata Pravilno odgleduvawe na temjanu{ki na i{arani i deformirani listovi poznata kako „{aren sin drom”. Supstratot se zasu{uva pome|u navodnuvawata so {to se postignuva razvoj na korenot i istovremeno kontrola na rastot na nadzemniot del na rastenieto. Kvalitetot na voda ta za navodnuvawe e mnogu va`en i dokolku e potrebno se vr{i nejzino zakiseluvawe. Nivoto na bikarbonati se odr`uva na 60-80 mg/l, bidej}i povisoka alkalnost }e go poka~i i nivoto na rN vo supstratot i }e go blokira usvojuvaweto na mik roelementite. Vo tekot na ovaa faza i so cel da se kontrolira izdol`uvaweto na rasadot treba vo ranite utrinski ~asovi da se provetruva plastenikot ili staklenikot (nekolku ~asa pred i po izleguvaweto na sonceto) i na toj na~in se sni`uva tem peraturata na rasadot, pa taa e povisoka vo tekot na no}ta ot kolku preku den. So ovaa postapka se pridonesuva rasadot da ne se iscigluva. Po pojavata na prvite vistinski listovi mo`e da se primenuvaat i hemiski regulatori za rast. Edni od naj~esto primenuvanite sredstva se Alar (daminozide) i Cycocel (chlormequat-chloride). Vo ovaa faza, isto taka, se po~nuva i so pri mena na fungicidi (preku listot) so cel da se kontrolira lis noto obojuvawe. Za{tita se izvr{uva na sekoi 5-14 dena, zavisno od uslovite i procentot na opasnost od infekcii. Redovno se pregleduva korenot, a dokolku se utvrdi infekcija, se primenu vaat fungicidi so zalevawe. Odr`uvaweto optimalna rN vlijae preventivno protiv pojava na Thielaviopsis. 4. faza Vo slednite sedum dena mladiot rasad se kali za trans port i za presaduvawe. Toa se postignuva so sni`uvawe na temperaturata na supstratot na 13-18ºS. Se dozvoluva zasu{uvawe na supstratot pome|u navodnuvawata, no pritoa treba da se vodi smetka da ne dojde do pojava na venewe na rastenijata. Rasadot mo`e da se dr`i na temperatura od 3ºS najmnogu dva dena, dokolku nemame mo`nost da gi presadime ili transportirame. 3. Po presaduvaweto Na po~etokot na odgleduvaweto treba da znaeme deka temjanu{kite koi imaat pojako razvien koren dozvoluvaat odg leduvawe so pogolema tolerancija na gre{ki. So toa kvalite tot na rasadot e od golemo zna~ewe za ponatamo{niot razvoj na rastenieto. 3.2 Temperatura Temperaturata e presuden faktor za odgleduvawe. Opti malnata temperatura preku denot se dvi`i od 13 do 18ºS, a no}nata od 10 do 13ºS. Vo tekot na letnite meseci e po`elno odr`uvawe na niski temperaturi. Upotrebata na postapkata zasen~uvawe donesuva pozitivni rezultati, no i opasnost od iscigluvawe. Pojavata na iscigluvawe i visokite tempera turi mo`e da gi dovedat rastenijata vo sostojba na stres i prerano cvetawe. Kako {to naglasivme, temjanu{kite pozi tivno reagiraat na tretmanot na negativni vrednosti so cel da se kontrolira visinata na rasadot. So ovaa postapka ras tenijata razvivaat kratki internodii i ja zadr`uvaat kom paktnata gradba. 3.3 Navodnuvawe Preteranoto navodnuvawe, isto taka, pridonesuva za izdol`uvawe na steblata i ja zgolemuva opasnosta od pojava na razni bolesti. Poradi toa, potrebno e supstratot da se odr`uva vla`en sè dodeka ne se pojavat korenite na dnoto od saksijata. Potoa e potrebno pome|u navodnuvaweto supstratot da se zasu{uva, so {to dodatno se stimulira razvojot na korenot i se postignuva podobra kontrla na visinata na rasteweto i nivnata zdravstvena sostojba. Dokolku sakame da sprovedeme za{tita na rasadot so nekoj od fungicidite so postapkata zalevawe, treba da se ima predvid deka taa postapka se sproveduva toga{ koga novite koreni }e izrasnat najmalku 13 mm. 3.5 Svetlina Pegaviot sindrom na temjanu{kite mo`e da bide problem koga mladite rastenija se odgleduvaat pod intenzivna svetlina so temperatura na 29ºS. Simptomot se javuva kako jasno voo~livi bledozeleni i {areni listovi koi se izdol`eni i deformirani. Opasnosta od ovoj sindrom trae dodeka rastenijata ne razvijat najmalku osum lista. Pojavata mo`e da se spre~i so odr`uvawe na optimalniot intenzitet na svetlina od 32 do 54 lux. 4. Po odgleduvaweto Vo maloproda`ba najdobro e temjanu{kite da se dr`at na temperatura od 18 do 24ºS preku den, a no}e od 16 do 18ºS. ^esto, temperaturata e povisoka od nazna~enata, pa rastenijata treba da se zasen~at za da se sni`i temperaturata. Potrebno e da se vodi smetka rastenijata da ne se navodnuvaat prekumerno, bidej} i vo ovaa faza temjanu{kite ne transpiriraat brzo, pa }e bide potrebno dolgo vreme za nivno su{ewe. Temjanu{kite se osetli vi na gasot etilen koj se osloboduva od ovo{je i zelen~uk koga dozrejuvaat kako i od izumreni cvetovi od drug rastitelen ma terijal. Posledicite od izlo`enost na etilen se otfrlawe na cvetovite, otfrlawe na pupkite i redukcija na lisnata masa. Vo noemvriskiot broj: \ubrewe na temjanu{kite Bolesti kaj temjanu{kite MEHANIZACIJA Univerzalni `itni sealki „IMT”, „Gungor” i „Irtem” – najzastapeni Srpskite i turskite sealki zasega se najprifatlivi za makedonskite zemjodelci, i spored karakteristikite i spored cenite Pi{uva: Nikola Trampevski K aj makedonskite zemjodelci najzastapeni brendovi na novi `itni sealki se t.n. srpski sealki od brendot „IMT” i t.n. turskite `itni sealki od brendovite „Gungor” i „Irtem”. Drugite brendovi od tipot na „Gaspardo” od Italija, „Vogel&Nut” od Avstrija, „Kuhn” od Francija ili „OLT” od Osijek se zastapeni mnogu malku poradi „visokite ceni” i nemo}ta na makedonskite zemjodelci toa da go platat, a da bide ekonomski isplatlivo. Srpskite sealki se dobropoznati vo Makedonija, dolgo vreme se vo upotreba i se znaat nivnite dobri i lo{i strani. „IMT” Srbija e kompanija koja proizveduva najmnogu za doma{niot pazar i za pazarite na porane{nite jugoslovenski republiki. Od turskite sealki najprodavani novi sealki se od tipovite „Irtem” i „Gungor”. I dvete kompanii se smesteni vo oblasta Tekirxik vo Turcija i voedno se najgolemi proizvoditeli na sealki vo Turcija. „Gungor” najmnogu proizveduva za doma{niot pazar, ima 62 pretstavni{tva vo Turcija, 80 servisni centri niz zemjata i izvezuva vo Bugarija, Grcija, Egipet, Iran, Argen tina, Kazahstan. Razliki pome|u dvata tipa na sealki: - Me|uredovoto rastojanie kaj turskite sealki e 13 sm i e preze meno od mnogu evropski proizvoditeli; - Masivnost na sealkite – sealkata „Gungor” e skoro za 50% pote{ka (iako se vo ista klasa), {to zna~i i pove}e vgraden materijal, a so toa i kapacitetot na rezervoarot za seme e pogolem; - Turskite sealki imaat zatrupuva~i na seme, koi pomagaat za ramnewe na povr{inite po rasejuvaweto na semeto vo zemjata; - Vnesuva~ite na seme mo`at da bidat od tipot na vuli za pe soklivi i pomeki po~vi ili edine~ni diskovi za rabota kaj tvr di ili vla`ni zemji{ta. Kaj srpskite sealki standardna opcija e doka`aniot dvoen disk za rabota pri dobro podgotveni po~vi. - I dvete sealki imaat strani~ni redukotri za regulirawe na koli~inata na ispu{teno seme, so toa {to kaj 17-rednata seal ka na „IMT” e stariot klasi~en reduktor, dodeka kaj „Gungor” 17-rednata sealka e sovremen reduktor so zap~enici potopeni vo maslo i ovozmo`uva fina regulacija od 0-40 kg/dekar. - Srpskite sealki imaat mehani~ki markeri, dodeka turskite im aat hidrauli~ni markeri. Vo odnos na cenite, za ist tip na sealka cenite se skoro identi~ni. Taka, 17-rednite sealki na pazarot vo RM mo`at da se najdat za okolu 2.500 evra (so vklu~en DDV od 5%). Cenata na 25-rednata trimetarska „IMT” sealka iznesuva isto kolku i 23-rednata trimetarska sealka na „Gungor” – 3.500 evra (so vklu~en DDV od 5%).n 32 | MOJA ZEMJA Tehni~ka specifikacija na oprema: „IMT" Srbija „Gungor" Turcija Broj na redovi 17 25 17 23 Rastojanie pome|u redovite sm 12 12 13 13 Raboten zafat sm 2,04 3,0 2,20 3,00 400 507 575 845 325 432 420 660 Masa (te`ina na prazna ma{ina) kg Kapacitet na rezervoarot za seme - litri Kapacitet na rezervoarot za |ubre - litri Zatrupuva~ na seme Potrebna mo}nost na traktor - KS nema opcija so doplata nema standardna opcija 36 48 45-65 60-77 Tip na ulaga~ dvoen disk edine~en disk, vuli Marker Mehani~ki, avt. Hidrauli~en MEHANIZACIJA Kvalitetno orawe Pravilno orawe so plug Pi{uva: Prof. d-r Dragi Tanevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana-Skopje O brabotkata na po~vata pretstavuva edna od najstarite agrotehni~ki merki primenuvani od strana na ~ovekot so cel da se zadovolat barawata na kulturnite rastenija i da se postignat visoki prinosi. So obrabotkata na po~vata vr{ime nejzino razrovkuvawe na odredena dlabo~ina, potoa vr{ime prodlabo~uvawe na orani~niot sloj, se sozdavaat uslovi za pristap na vozduhot, vodata, toplinata, hranlivite materii i dr. Isto taka, so obrabotkata se borime protiv plevelite i prekumernoto isparuvawe na vlagata. Toa zna~i deka so oraweto se podgotvuva po~vata za nor malen razvitok na rastenijata. Zna~eweto na obrabotkata na po~vata se sostoi vo toa {to vo nea se vra}aat i popravaat dobrite osobini koi po~vata gi izgubila vo prethodniot posev, a osobeno so zbivaweto, kako i pri razli~ni vrne`i i so gazeweto na raznite zemjodelski ma{ini. So obrabotkata na po~vata osobeno se podobruvaat fizi~kite svojstva i biolo{kite procesi na po~vata, so {to se ovozmo`uva i pogolemo sozdavawe na hranlivi materii za ishrana na rastenijata. Za pravilno orawe potrebno e da se obrne vnimanie na formirawe to na slogot, na samoto orawe i na oraweto na razorot. Slogot po ni{to ne treba da se razlikuva od ostanatoto orawe. Toa se postignuva taka {to pri oraweto na prvite brazdi se vodi smetka za pravecot, potoa dlabo~inata na oraweto treba da bide ne{to pomala i brazdata da bide so ednakva {iro~ina i me|usebno ubavo slo`ena. Na slikata e prika`an na~inot na formirawe na slogot vo ~etiri proodi. Pravecot na dvi`eweto na traktorot e obele`en so strelki. Vo prviot prood, prvoto plu`no telo se podiga i ora samo vtoroto plu`no telo i toa na dlabo~ina od 10 sm. Vo vtoriot prood treba da se spu{ti prvoto plu`no telo i so nego se ora vtorata brazda. Vtoroto plu`no telo pritoa se lizga nad brazdata izorana vo prviot prood. Vo tretiot prood desnite trkala od traktorot treba da odat po dnoto na brazdata od vtoriot prood i mora da se nastojuva dlabo~inata na oraweto da bide ne{to pogolema – prvata brazda 10 sm i slo`ena na sredinata od vtoriot prood, a vtorata brazda 20 sm. Vo ~etvrtiot prood dvete brazdi treba da iznesuvaat 20 sm. Vo pet tiot i site ostanati proodi treba da se ora na polnata dlabo~ina, no pritoa treba da se vnimava brazdata da bide na ista visina so brazdite od slogot, da bidat pravi i da imaat ista visina. Za vreme na formiraweto na razorot, treba da se nastojuva toj da bide plitok i prav. Toa se ostvaruva na toj na~in {to vo prethodniot prood na plugot treba da se ora poplitko, i toa prvata brazda 20 sm, a vtorata 10 sm. Vo posledniot prood prvata brazda treba da bide dlaboka 15 sm, a vtorata 10 sm. n 34 | MOJA ZEMJA REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR Podgotvi: Agron Halimi Izvoz na ovo{je i zelen~uk od Makedonija vo 2009 godina Izvozot na ovo{je i zelen~uk od Makedonija vo 2009 godi na e namalen. Dobri rezultati se postignati so grozjeto, ~ij{to izvoz e zgolemen za 18 otsto, dodeka izvozot na dru goto ovo{je i zelen~uk e zabele`itelno namalen. Izvozot na jabolko vo sporedba so minatata godina e namalen za 28%, na domatite za 24%, na piperkata za 19%, na krasta vicite za 20% i na zelkata za duri 30%. Inaku, Makedo nija prodol`uva da bide eden od najgolemite izvoznici na ovo{je i zelen~uk vo Srbija i Kosovo, dodeka vo Evropa e vtora, po Kenija, vo izvozot na zelka, za razlika od pred edna godina koga be{e prva. grad i se nao|a na 250 km ju`no od glavniot grad, vo blizi na na Kopaonik, proizveduva proizvodi za supermarketite „Metro” vo Srbija i Ungarija od 2009 godina. www.emg.rs Bugarija „Bila” planira pro{iruvawe Sinxirot supermarketi „Bila” planira otvorawe od 10 do 15 novi supermarketi godi{no vo tekot na slednite tri godini. Kompanijata planira otvorawe na mali i golemi supermarketi do 1.200 kvadratni metri. „Bila" momentno operira so 75 supermarketi vo zemjata i samo {to napolni deset godini od po~etokot na svojata rabota vo zemjata”, veli Emil Stefanov, generalen direktor na „Bila” za Bu garija i Romanija. Grcija Proizvodstvoto na domati namaleno za 31,7 otsto. AgBiz so podatoci od internetstranicata za statisti~ki podatoci na ON. Vkupnoto proizvodstvo na zelen~uk vo Grcija e namaleno za 18,7 otsto od 2004 godina pa navamu. Vo izminatite godini najproizveduvan zelen~uk e domatot, ~ie{to proizvodstvo vo 2008 godina dostigna iznos od 1.338.600 toni, {to pret stavuva 38,7 otsto od vkupnoto proizvodstvo na zelen~uk vo Grcija. No, spored podatocite na FAO, i proizvodstvoto na domati e namaleno vo istiot period duri za 31,7 otsto i ne se zabele`uvaat znaci na nekoj nagoren trend. www.tomatotoday.com SRBIJA Izvoz na slivi vo iznos od 31 milioni amerikanski dolari Minatata godina Srbija ima izvezeno sve`i i zamrznati slivi vo iznos od 31 milion amerikanski dolari, taka {to srpskoto proizvodstvo od 600.000 toni e na vtoro mesto vo Evropa, po Romanija, i na ~etvrto mesto vo SAD i Kina, isto taka, po Romanija. Ovaa informacija e soop{tena od mini sterot za zemjodelstvo na Srbija, Sa{a Dragin, na prvata srpsko-ruska konferencija za kroewe. Ruskiot ambasador vo Srbija na istata sredba ja iska`a svojata nade` deka po sredbata }e sledi potpi{uvawe na novi dogovori i istakna deka ruskiot pazar mo`e da go apsorbira celoto proizvod stvo na slivi dokolku e so dobar kvalitet. www.freshplaza.com Antalija, Turcija Izvozot na zelen~uk i ovo{je se zgolemi za 34,5 otsto Izvozot od mediteranskata provincija Antalija zabe le`itelno se zgolemi ovaa godina. Sve`iot zelen~uk i ovo{jeto se glavnite proizvodi koi se izvezuvaat od Anta lija. Od po~etokot na ovaa godina, izvozot na zelen~uk i ovo{je se zgolemi za 34,5 otsto i postigna iznos od 348,8 milioni amerikanski dolari obrt. Ovoj iznos e nov rekord za Antalija i se o~ekuva toj da se zgolemi na 500 milioni amerikanski dolari do krajot na godinata. www.fructidor.com Balkan Srpskiot „Fudlend” se podgotvuva za vlez na bugarskiot pazar Proizvodstvoto na jabolka se namali za 10-15% Srpskiot proizvoditel na hrana „Fudlend” planira da vleze na bugarskiot pazar do krajot na ovaa godina. Spo red generalniot direktor na „Fudlend”, Dragan Stoji}, kompanijata ve}e ima zapo~nato izvoz na ukrainskiot i na avstriskiot pazar. „Fudlend” zapo~na so izvoz vo Ukraina ovaa godina i planira da go zgolemi izvozot za 200.000 evra godi{no. Ovaa kompanija izvezuva maslinki i suvi domati vo prodavnicite na „Metro” vo Ukraina i planira da ja zgolemi paletata na proizvodi so proizvodi od prerabotuva~kata industrija. „Fudlend” e osnovana vo 1998 godina vo Bel Spored predviduvawata na fruit-inform.com, vo 2010 godina proizvodstvoto na jabolko vo balkanskite dr`avi, Srbija, Makedonija, Hrvatska, Crna Gora, Slovenija, Bosna i Her cegovina, }e se namali za 10-15%. Edna od pri~inite koi se naveduvaat se ekstremnite vremenski uslovi koi pri donesuvaat za namaluvawe na prinosot. Spored eksperti te, proizvodstvoto na sve`i jabolka e namaleno i poradi raznite bolesti. Ovaa godina golemi problemi napravija i vrne`ite na grad koi{to predizvikaa golemi {teti na ovo{tarnicite. Zemaj}i go predvid namaluvaweto na pro Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi. 36 | MOJA ZEMJA RUBRIKA izvodstvoto na jabolko vo Evropa i Rusija, cenata na ovoj proizvod bi trebalo da se poka~i. Srbija ima poseben do govor so Ruskata federacija koja i ovozmo`uva pla}awe na samo 1% carina, dodeka drugite dr`avi pla}aat od 20 do 40%. www.lol.org.ua Moskva, Rusija Pad na cenite na grozjeto Vo prvata polovina na minatiot mesec vo Moskva, cenata na trpeznoto grozje bez seme uvezeno od Turcija opadna od 1,40-1,53 evra na 1,27-1,40 evra za kilogram. Ova se slu~i po radi zgolemenata ponuda na ova grozje. Cenite na grozjeto „Red Gloub” od Italija, isto taka, opadnaa od 2,54-2,67 evra na 2,34-2,49 evra za kg. Vo isto vreme, cenata na be lata sorta „Viktorija” od Italija se poka~i od 2,29 evra na 2,34 evra za kg. www.freshmarket.ru Ungarija Edna tretina od prinosot na ovo{je i zelen~uk e izguben Spored Sovetot za ovo{je i zelen~uk na Ungarija, edna tre tina od planiraniot ovogodi{en prinos (80%) na ovo{je i zelen~uk e izguben poradi lo{ite vremenski uslovi. Proizvodstvoto na domati i p~enka e namaleno za 30%, na gra{okot za 40%, na piperkite i zelkata 11-15%. Proizvo ditelite na ovo{je imaat pogolemi zagubi po~nuvaj}i so 80% za cre{ite, 40% vi{nite, 30% kaj kajsiite, praskite i slivite, dodeka proizvoditelite na jabolko predviduva at samo 300.000 toni jabolko vo sporedba so 500.000 toni od minatata godina. Pe~urki 21,33 22,50 17,50 Jabolko „ajdaret” 3,33 4,00 3,75 5,50 3,75 Jabolko „jonagold” Jabolko „zlaten deli{es” 5,33 5,75 4,25 Grozje 10,33 10,50 8,50 1 evro – 7,26 kuni Izvor: www.tisup.mps.hr Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo septemvri 2010 (vo dinari) Proizvod Beograd Novi Sad Domati 45 50 Piperki 55 50 Piperki (babura) 50 40 Krastavici 35 30 Zelka 25 25 Jabolko „ajdaret” 45 45 Jabolko „crven deli{es” 60 60 Jabolko „zlaten deli{es” 55 60 Grozje 55 60 www.fructidor.com 1 evro - 105 dinari Izvor: www.stips.minpolj.gov.rs Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo septemvri 2010 (vo levovi) Proizvod Poteklo Domati Doma{ni/Makedonija Piperki (zeleni) Doma{ni/Makedonija Krastavici Doma{no 0,80 Zelka Doma{na 0,30 „Zlaten deli{es” Italija/Grcija „Ajdaret” Cena 0,93/1,06 0,73/0,66 1,13/0,66 0,66 Polska 1 evro – 1,95 levovi Izvor: www.ams.usda. gov Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo septemvri 2010 (vo kuni) Proizvodi Osijek Split Zagreb Domati 6.17 8,00 5,00 Piperki 5,33 5,00 6,00 Piperki (babura) 3,33 6,00 4,25 Krastavici 5,17 9,00 5,25 Zelka 2,67 3,00 2,00 Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo septemvri 2010 (vo evra) Proizvod Min Maks Prosek Jabolko „ajdaret” 0,70 0,70 0,70 Jabolko „zlaten deli{es” 0,70 0,70 0,70 Jabolko „crven deli{es” 0,70 0,70 0,70 Trpezno grozje 0,70 0,90 0,80 Domati 1,03 1,28 1,16 Piperka 0,60 0,65 0,63 Piperka (babura) 1,30 1,45 1,38 Zelka 0,18 0,20 0,19 Krastavici 0,40 0,50 0,45 Izvor: www.amiscg.org REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR Maloproda`ni ceni za septemvri vo RM Proda`ni ceni vo Albanija vo septemvri 2010 (vo leki) Proizvod Tirana Fier 96 100 „Greni smit” Proizvod Kor~a 99 108 108 Domati 53 49 37 Piperki (zelena) 33 31 33 Zelka 30 33 24 Krastavici 32 32 55 Min. Najzast 24 Prva 17,7 30 15 20 18 Krastavica 22 30 25,7 Piper 18 30 24 Kompir 14 22,6 17,6 Zelka 11,6 18,6 13 Kromid 20,7 31 24,3 96 120 104,7 Grav 1 evro – 135,9 leki Izvor: www.kash.org.al Maks. Vtora Domat „Zlaten deli{es” Klasa Slivi 22 34 28 Jabolki 50 60 50 Grozje-crno 30 36,4 31 Praski 24 40 30 Lubenica 8 11 9,4 12,7 .17.7 15 Diwa Proda`ni ceni vo Kosovo vo septemvri, 2010 (vo evra) Proizvod Pri{tina Uro{evac Pe} Jabolko 0,35 0,85 0,55 Grozje 0,55 0,35 0,90 Domati 0,33 0,25 0,27 Piperki 0,27 0,35 Ceni od dobito~nite pazari vo R. M - septemvri Kategorija 150 140 120 kg/`.m. 153 140 kg/`.m. 0,30 najzastap. 150 147 135 kg/`.m. min. 120 112 115 kg/`.m. maks. 130 122 125 kg/`.m. najzastap. 125 118 125 kg/`.m. 0,09 Krastavici 0,22 0,15 0,45 Tele 1-6 meseci June 6-18 meseci Izvor: www.food-ks.org Molzni kravi Golemoproda`ni ceni za septemvri vo RM Min. Maks. Najzast. Prva 10 20 12,5 Vtora / / / Krastavica 10 20 15 Piper 10 30 20 Kompir 10 25 15 Zelka 10 15 10 Kromid 20 28 23 Grav 80 100 90 Slivi 15 20 15 Lubenica 5 8 5 Jabolki 40 50 40 Praski 15 20 20 Grozje-crno 20 30 25 Diwa 8 10 8,7 Jagniwa do 18 kg Jagniwa nad 18 kg Ovci 42.000 41.500 maks. 90.000 73.500 najzastap. 70.000 56.000 min. 150 140 / kg/`.m. maks. 160 160 / kg/`.m. Grlo kg/`.m. Grlo Grlo najzastap. 160 147 / min. 100 113 / kg/`.m. maks. 110 127 / kg/`.m. 110 123 / kg/`.m. 5000 5500 Grlo 5700 6400 Grlo 5350 6000 Grlo najzastap. maks. najzastap. kg/`.m. 220 kg/`.m. 230 kg/`.m. 220 min. 120 115 / kg/`.m. maks. 140 130 / kg/`.m. najzastap. 140 120 / kg/`.m. min. 120 80 / kg/`.m. maks. 130 105 / kg/`.m. najzastap. 125 100 / kg/`.m. min. 150 115 / kg/`.m. maks. 160 125 / kg/`.m. najzastap. 150 125 / kg/`.m. Seno najzastap. bala 80 / 5 kg Lucerka najzastap. bala 80 / 7 kg najzastap. bala 30 / 0,4 kg Prasiwa 20-35 kg Goenica 90-110 kg Slama 38 | MOJA ZEMJA bu{a 16.000 bu{a 28.000 bu{a 23.000 min. min. Jariwa Izvor: www.mzsv.gov.mk ZPIS-Pazarni informacii Merka 160 0,10 Domat Zabele. Tetovo maks. 0,07 Klasa Strumica min. Zelka Proizvod Dobito~ni pazari Skopje * Cenite se izrazeni vo denari
© Copyright 2024 Paperzz