Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori
AD TEC Negotino
31 dekemvri 2013 godina
AD TEC Negotino
Sodr`ina
Strana
Izve[taj na nezavisnite revizori
1
Izve[taj za finansiskata sostojba
4
Izve[taj za seopfatnata dobivka
5
Izve[taj za promenite vo kapitalot
6
Izve[taj za pari~nite tekovi
7
Bele[ki kon finansiskite izve[tai
8
Prilozi
Izve[taj na nezavisnite revizori
Grant Thornton DOO
M.H.Jasmin 52 v - 1/7
1000 Skopje
Macedonia
T +389 (2) 3214 700
F +389 (2) 3214 710
www.grant-thornton.com.mk
Do Sopstvenicite i Rakovodstvoto na
AD TEC Negotino
Izve[taj za finansiski izve[tai
Izvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na AD TEC Negotino
(“Dru[tvoto”), sostaveni od Izve[taj za finansiskata sostojba na den 31 dekemvri
2013 godina, i Izve[taj za seopfatnata dobivka, Izve[taj za promenite vo
kapitalot i Izve[taj za pari~nite tekovi za godinata [to toga[ zavr[i, kako i
pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i drugi objasnuva~ki bele[ki.
Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai
Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie
finansiski izve[tai vo soglasnost so smetkovodstvenite standardi prifateni vo
Republika Makedonija, kako i za vospostavuvawe na takva vnatre[na kontrola koja
Rakovodstvoto utvrduva deka e neophodna za da ovozmo`i izgotvuvawe na finansiski
izve[tai koi ne sodr`at materijalno pogre[ni prika`uvawa kako rezultat na
izmama ili gre[ka.
Odgovornost na revizorot
Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz osnova
na izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so
Me\unarodnite Standardi za Revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenost so
eti~kite barawa, kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na na~in koj ]e
ni ovozmo`i da stekneme razumno uveruvawe deka finansiskite izve[tai ne
sodr`at materijalno zna~ajni gre[ki. Revizijata vklu~uva sproveduvawe na
proceduri so cel steknuvawe revizorski dokazi za iznosite i objavuvawata vo
finansiskite izve[tai. Izbranite proceduri zavisat od procenata na revizorot, i
istite vklu~uvaat procena na rizicite od postoewe na materijalno pogre[ni
prika`uvawa vo finansiskite izve[tai, bilo poradi izmama ili gre[ka.
2
Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema vo predvid vnatre[nata kontrola
relevantna za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na finansiski izve[tai na
Dru[tvoto so cel kreirawe na takvi revizorski proceduri koi ]e bidat soodvetni
na okolnostite, no ne i za potrebata da izrazi mislewe za efektivnosta na
vnatre[nata kontrola na Dru[tvoto.
Revizijata, isto taka vklu~uva i ocenka na soodvetnosta na primenetite
smetkovodstveni politiki i na razumnosta na smetkovodstvenite procenki
napraveni od strana na Rakovodstvoto, kako i ocenka na sevkupnata prezentacija na
finansiskite izve[tai.
Nie veruvame deka steknatite revizorski dokazi pretstavuvaat zadovolitelna i
soodvetna osnova za na[eto mislewe so rezerva.
Osnova za mislewe so rezerva
Kako [to e opi[ano vo Bele[kata 5 kon pridru`nite finansiski izve[tai, neto
evidentiranata vrednost na nedvi`nostite, postrojkite i opremata na Dru[tvoto
so sostojba na 31 dekemvri 2013 godina iznesuva 574,316 iljadi Denari. Stavkite na
nedvi`nostite, postrojkite i opremata se revalorizirani vo godinite pred 1
januari 2005 vrz osnova na metodot na revalorizacija propi[an od strana na
Dr`avata. Zakonskata regulativa vo Republika Makedonija bara[e pravnite subjekti
da gi revaloriziraat imotot, zgradite i opremata vrz osnova na indeksot na
inflacija objaven od Dr`avniot Zavod za Statistika. Indeksiraweto na imotot,
zgradite i opremata se zasnovuva na odredeni ekonomski faktori, no ne sekoga[ ja
reflektira objektivnata vrednost na site sredstva.
Poradi pri~inite navedeni vo prethodniot pasus nie ne bevme vo sostojba da
stekneme razumno uveruvawe vo odnos na evidentiranata vrednost na nedvi`nostite,
postrojkite i opremata na Dru[tvoto na datumot na Bilansot na sostojba.
Mislewe so rezerva
Na[e mislewe e deka, osven za efektite od pra[awata diskutirani vo poglavjeto
“Osnova za mislewe so rezerva”, finansiskite izve[tai ja prezentiraat objektivno
vo site materijalni aspekti finansiskata sostojba na Dru[tvoto na den 31
dekemvri 2013 godina, kako i rezultatite od raboteweto i pari~nite tekovi za
godinata [to toga[ zavr[i, vo soglasnost so smetkovodstvenite standardi
prifateni vo Republika Makedonija.
AD TEC Negotino
5
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2013 godina
Izve[taj za seopfatnata dobivka
Bele[ka
Godina [to zavr[uva na 31
dekemvri
2013
2012
000 MKD
000 MKD
Prihodi od proda`ba
Ostanati delovni prihodi
12
13
191,789
1,881
190,948
6,154
Potro[eni materijali
Tro[oci za vraboteni
Deprecijacija
Ostanati operativni rashodi
Dobivka od delovno rabotewe
14
15
5
16
(17,700)
(120,489)
(25,229)
(13,579)
16,673
(22,233)
(124,770)
(26,585)
(14,969)
8,545
Finansiski prihodi
Finansiski (rashodi)
Finansiski (rashodi), neto
Dobivka pred odano~uvawe
17
17
11
11
16,684
22
(15)
7
8,552
Dano~en rashod
Dobivka za godinata
18
(215)
16,469
(192)
8,360
Ostanata seopfatna dobivka za godinata
Vkupna seopfatna dobivka za godinata
16,469
8,360
Dobivka [to im pripa\a na sopstvenicite
Vkupna seopfatna dobivka [to im pripa\a na
sopstvenicite
16,469
8,360
16,469
8,360
28.73
14.58
Zarabotuva~ka po akcija (Denari po akcija)
- Osnovna
20
AD TEC Negotino
6
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2013 godina
Izve[taj za promenite vo kapitalot
Akcionerski
kapital
Akumulirani
Rezervi
dobivki
000 MKD
Vkupno
Na 01 januari 2013 godina
Raspored na akumulirani dobivki
Objaveni i isplateni dividendi
Transakcii so sopstvenicite
Dobivka za godinata
Ostanata seopfatna dobivka
Vkupna seopfatna dobivka
Na 31 dekemvri 2013 godina
573,059
573,059
77,225
823
823
78,048
68,294
(823)
(7,524)
(8,347)
16,469
16,469
76,416
718,578
(7,524)
(7,524)
16,469
16,469
727,523
Na 01 januari 2012 godina
Raspored na akumulirani dobivki
Transakcii so sopstvenicite
Dobivka za godinata
Ostanata seopfatna dobivka
Vkupna seopfatna dobivka
Na 31 dekemvri 2012 godina
573,059
573,059
75,971
1,254
1,254
77,225
61,188
(1,254)
(1,254)
8,360
8,360
68,294
710,218
8,360
8,360
718,578
AD TEC Negotino
7
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2013 godina
Izve[taj za pari~nite tekovi
Bele[ka
Operativni aktivnosti
Dobivka pred odano~uvawe
Koregirano za:
Deprecijacija
Otpis na pobaruvawa od kupuva~i
Prihodi od otpis na obvrski
Prihodi od kamati
Rashodi od kamati
Operativna dobivka pred promeni vo obrtniot
kapital
Promeni vo obrtniot kapital
Zalihi
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Obvrski kon dobavuva~i
Operativna dobivka po promeni vo obrtniot kapital
Plateni kamati
Platen danok na dobivka
Investicioni aktivnosti
(Odlivi) za nabavka na nedv., postrojki i oprema
Prilivi po kamati
Finansiski aktivnosti
Isplateni dividendi
Neto promena na pari~nite sredstva
Pari~ni sredstva na po~etokot
Pari~ni sredstva na krajot
9
9
Godina [to zavr[uva na 31
dekemvri
2013
2012
000 MKD
000 MKD
16,684
8,552
25,229
6
(5)
(11)
-
26,585
6
(41)
(22)
15
41,903
35,095
(14,017)
(13,051)
(6,729)
8,106
(45)
(48,848)
7,642
(6,156)
(215)
7,891
(15)
(192)
(6,363)
(1,566)
11
(1,555)
(3,478)
22
(3,456)
(7,524)
(7,524)
(7,878)
(7,878)
(1,188)
8,045
6,857
(17,697)
25,742
8,045
AD TEC Negotino
8
Bele[ki kon finansiskite izve[tai
1
Op[ti podatoci
Dru[tvoto za proizvodstvo na elektri~na energija AD TEC Negotino (“Dru[tvoto”)
e Akcionersko Dru[tvo vo dr`avna sopstvenost so sedi[te vo Republika
Makedonija.
Adresata na negovoto registrirano sedi[te e: Negotino, selo Dubrovo, Republika
Makedonija. So sostojba na 31 dekemvri 2013 godina, Dru[tvoto vrabotuva 202 lica
(2012: 206 lica).
Dru[tvoto e osnovano so Odlukata na Vladata na Republika Makedonija br. 192626/1 od 30 juni 2005 godina kako i ~len 517 to~ka 3 od Zakonot za trgovski
dru[tva so postapka za izdvojuvawe od AD Elektrostopanstvo na Makedonija so
osnovawe na novo Dru[tvo. Dru[tvoto e registrirano vo Trgovskiot registar na
Osnovniot sud Skopje 1 so Re[enie Treg. br. 5021/05 od 9 septemvri 2005 godina.
Osnovnata dejnost na Dru[tvoto e proizvodstvo na termoelektri~na energija, dejnost
od javen interes. Dru[tvoto gi vr[i delovnite aktivnosti na doma[en Pazar.
Na den 30 noemvri 2005 godina Regulatornata komisija za energetika na Republika
Makedonija donese Odluka za izdavawe na licenca na Dru[tvoto za vr[ewe na
energetska dejnost proizvodstvo na elektri~na energija pod evidenten broj 02-1553/1.
Vremenskiot period na va`ewe na licencata e 35 godini i e so va`nost do 30
noemvri 2040 godina.
2
Smetkovodstveni politiki
2.1
Osnovi za podgotovka
Vo prodol`enie se prika`ani osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pri
podgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se konzistentno primeneti
na site prika`ani godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.
Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Zakonot za trgovski dru[tva
("Slu`ben vesnik na RM" br. 28/2004 ... 187/2013) i Pravilnikot za vodewe
smetkovodstvo ("Slu`ben vesnik na RM" br. 159 od 29 dekemvri 2009 godina, br. 164 od
2010 godina i 107 od 2011 godina). Spored ovoj Pravilnik se propi[uva vodeweto
smetkovodstvo vo soglasnost so Me\unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe
(MSFI) vklu~uvaj]i gi i Tolkuvawata na postojniot komitet za tolkuvawe (PKT) i
Tolkuvawa na Komitetot za tolkuvawe na me\unarodnoto finansisko izvestuvawe
utvrdeni od Odborot za me\unarodni smetkovodstveni standardi (KTMFI) izdadeni na
1 januari 2009 godina.
AD TEC Negotino
9
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Osnovi za podgotovka (prodol`uva)
Finansiskite izve[tai se podgotveni spored konceptot na istoriska vrednost osven za
finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiskite sredstva i obvrski
(vklu~uvaj]i i derivativni instrumenti), dokolku postojat, koi se merat po objektivnata
vrednost. Osnovite za merewe na sekoj poedine~en vid na sredstvo, obvrska, prihod i
rashod se detalno opi[ani vo prodol`enie na ovaa Bele[ka.
Podgotovkata na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so MSFI prifateni i
objaveni vo Republika Makedonija bara upotreba na odredeni kriti~ni smetkovodstveni
procenki. Taa isto taka bara Rakovodstvoto na Dru[tvoto da upotrebuva svoi procenki
vo procesot na primena na smetkovodstvenite politiki. Podra~jata [to vklu~uvaat
povisok stepen na procenka ili kompleksnost, ili podra~jata vo koi pretpostavkite i
procenkite se zna~ajni za finansiskite izve[tai, se obelodeneti vo Bele[ka 4:
Zna~ajni smetkovodstveni procenki.
Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat na
31 dekemvri 2013 i 2012 godina. Tekovnite i sporedbenite podatoci prika`ani vo ovie
finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku
navedeno.
2.2
Transakcii vo stranski valuti
Transakciite denominirani vo stranska valuta se iska`ani vo Makedonski Denari so
primena na oficijalniot sreden kurs na denot na transakcijata. Sredstvata i
obvrskite denominirani vo stranska valuta se iska`ani vo Makedonski Denari
("Denari") po sredniot kurs na Narodnata Banka na Republika Makedonija na
posledniot den od presmetkovniot period. Site dobivki i zagubi koi proizleguvaat
od kursnite razliki se prika`ani vo izve[tajot za seopfatnata dobivka kako prihodi
ili rashodi od finansirawe vo periodot na nivnoto nastanuvawe.
1 EUR
2.3
31 dekemvri 2013
61.5113 Denari
31 dekemvri 2012
61.5000 Denari
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Nedvi`nostite i opremata se evidentiraat po nabavna vrednost ili po
pretpostavena nabavna vrednost namalena za ispravka na vrednosta i eventualnoto
rezervirawe poradi o[tetuvawe. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi direktno
se odnesuvaat na nabavkata na sredstvata. Cenata na ~inewe na nedvi`nostite,
izgradeni vo sopstvena re`ija, se sostoi od tro[okot za materijal, direktna rabotna
sila i soodvetni op[ti proizvodni tro[oci.
Pretpostavenata nabavna vrednost pretstavuva revalorizirana nabavna vrednost na
odredeni stavki na nedvi`nostite, postrojkite i opremata koi se revalorizirani vo
periodite pred 2005 godina, po pat na primena na koeficienti za indeksirawe
utvrdeni od strana na Dr`avniot Zavod za Statistika.
Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto ili
se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od
priliv na idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so stavkata i koga
nabavnata vrednost na stavkata mo`e razumno da se izmeri. Site drugi redovni
odr`uvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo Izve[tajot za seopfatnata
dobivka vo finansiskiot period vo koj nastanuvaat.
AD TEC Negotino
10
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodol`uva)
Ne se presmetuva deprecijacija na zemji[teto i investiciite vo tek. Deprecijacijata
na ostanatite stavki na nedvi`nostite i opremata se presmetuva
pravoproporcionalno, so cel, da se raspredeli nabavnata ili pretpostavenata
nabavna vrednost do nivnite rezidualni vrednosti niz procenetiot vek na upotreba,
kako [to sledi:
Grade`ni objekti
Postrojki i oprema
Ostanata oprema i motorni vozila
40 godini
10 godini
4-5 godini
Rezidualnite vrednosti na sredstvata i procenetiot vek na upotreba se revidiraat i
dokolku e potrebno se koregiraat, na sekoj datum na izvestuvawe. Koga
evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet nadomestliv
iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos.
Prihodite ili rashodite povrzani so otu\uvawa se odreduvaat po pat na sporedba na
prilivite so evidentiraniot iznos. Razlikite se vklu~eni vo Izve[tajot za
seopfatnata dobivka vo periodot koga nastanuvaat.
Tro[ocite za redovno odr`uvawe i popravki se evidentiraat kako delovni rashodi
vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Unapreduvawata na postoe~kite sredstva se
kapitaliziraat samo dokolku toa gi zgolemuva idnite ekonomski koristi opfateni vo
stavkata na imot, zgradi i oprema.
2.4
O[tetuvawe na nefinansiskite sredstva
Nedvi`nostite, postrojkite i opremata, kako i nematerijalnite sredstva so
definiran vek na upotreba se revidiraat od mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga
odredeni nastani ili promeni uka`uvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne
mo`e da se nadomesti. Sekoga[ koga evidentiraniot iznos na sredstvata go nadminuva
nivniot nadomestliv iznos, se priznava zaguba od o[tetuvawe. Nadomestliviot iznos
pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i upotrebnata vrednost
na sredstvata. Neto proda`nata cena e iznos koj se dobiva od proda`ba na sredstvo
vo transakcija pome\u dobro izvesteni subjekti, dodeka upotrebenata vrednost e
sega[nata vrednost na procenetite idni gotovinski prilivi [to se o~ekuva da
proizlezat od kontinuiranata upotreba na sredstvata i od nivnoto otu\uvawe na
krajot od upotrebniot vek. Nadomestlivite iznosi se procenuvaat za poedine~ni
sredstva ili, ako e toa nemo`no, za celata grupa na sredstva koja generira gotovina.
2.5
Zalihi
Zalihite se vrednuvani po poniskata pome\u nabavnata i neto realizacionata vrednost.
Neto realizacionata vrednost pretstavuva proda`na vrednost vo sekojdnevniot tek na
rabotata, namalena za tro[ocite za kompletirawe, marketing i distribucija. Cenata na
~inewe na zalihite gi vklu~uva tro[ocite na direktni materijali, direktna rabotna
sila, ostanati direktni tro[oci i povrzani na niv op[ti proizvodni tro[oci.
Tro[okot na zalihite se odreduva koristej]i go metodot na ponderiran prosek.
AD TEC Negotino
11
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.6
Finansiski sredstva
Dru[tvoto gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii:
finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, krediti i
pobaruvawa, finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe i finansiski sredstva
raspolo`livi za proda`ba. Rakovodstvoto gi klasificira svoite vlo`uvawa vo
momentot na nivnoto prvi~no priznavawe.
Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi
Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se finansiski
sredstva nameneti za trguvawe. Edno finansisko sredstvo se klasificira kako
sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel da se prodade vo kratok
rok. Sredstvata vo ovaa kategorija se klasificiraat kako tekovni sredstva. So
sostojba na 31 dekemvri 2013 godina Dru[tvoto nema klasificirano sredstva vo ovaa
kategorija.
Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe
Vlo`uvawa ~uvani do dospevawe se ne-derivativni finansiski instrumenti so
fiksni periodi na otplata i so fiksen period na dospevawe koi Dru[tvoto ima
namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dospevawe. So sostojba na 31 dekemvri
2013 godina Dru[tvoto nema klasificirano sredstva vo ovaa kategorija.
Krediti i pobaruvawa
Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni ili
odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se vklu~eni vo tekovnite
sredstva, osven za onie koi dospevaat vo period podolg od 12 meseci od datumot na
Izve[tajot za finansiskata sostojba. Kreditite i pobaruvawata na Dru[tvoto na
datumot na izvestuvawe se sostojat od pobaruvawa od kupuva~i, ostanati pobaruvawa
kako i pari~ni sredstva i ekvivalenti.
Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativi, koi se kreirani vo
ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo bilo koja od ostanatite kategorii.
Tie se vklu~eni vo netekovni sredstva osven ako rakovodstvoto nema namera da go
otu\i vlo`uvaweto vo rok od 12 meseci od datumot na Izve[tajot za finansiskata
sostojba.
Po~etno priznavawe na finansiskite sredstva
Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva se evidentiraat na datumot na
transakcijata - datumot na koj [to Dru[tvoto ima obvrska da go kupi ili prodade
sredstvoto.
Site finansiski sredstva razli~ni od sredstvata po objektivna vrednost preku
dobivki i zagubi po~etno se priznavaat spored objektivnata vrednost zgolemena za
tro[ocite na transakciite.
AD TEC Negotino
12
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Finansiski sredstva (prodol`uva)
Sredstvata po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi po~etno se priznavaat
spored nivnata objektivna vrednost, pri [to tro[ocite na transakciite se
priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka. Finansiskite sredstva
prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za primawe na pari~nite tekovi
od finansiskite sredstva ili po nivnoto prenesuvawe, a Dru[tvoto gi prenelo
zna~itelno site rizici i koristi od sopstvenosta.
Posledovatelno merewe
Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiskite sredstva po
objektivna vrednost preku dobivki i zagubi posledovatelno se evidentirani po
nivnata objektivna vrednost. Kreditite i pobaruvawata se evidentirani po
amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamata.
Dobivkite i zagubite od promenata na objektivnata vrednost na sredstvata po
objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se vklu~uvaat vo Izve[tajot za
seopfatnata dobivka kako ostanati neto dobivki / zagubi. Promenite na objektivnata
vrednost na monetarnite i ne-monetarnite vlo`uvawa klasificirani kako
raspolo`livi za proda`ba se priznaeni vo kapitalot.
Koga vlo`uvawata klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se prodavaat ili se
o[teteni, akumuliranata korekcija na objektivnata vrednost priznaena vo kapitalot
se vklu~uva vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka kako dobivka ili zaguba od
vlo`uvawa.
Kamatite na vlo`uvawata vo hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba se
presmetani so upotreba na metodata na efektivna kamata i se priznaeni vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka kako del od ostanatite prihodi. Dividendite na
vlo`uvawata vo instrumenti na kapitalot raspolo`livi za proda`ba se priznaeni vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka kako del od ostanatite prihodi i koga
Dru[tvoto ima vospostaveno pravo na priliv od dividendi.
Objektivnite vrednosti na kotiranite vlo`uvawa se baziraat na tekovnite ceni na
kotacija. Dokolku pazarot za nekoe finansisko sredstvo ne e aktiven (i za
nekotirani hartii od vrednost), Dru[tvoto utvrduva objektivna vrednost po pat na
upotreba na tehniki na procenka.
O[tetuvawe na finansiskite sredstva
Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiskata sostojba, Dru[tvoto procenuva dali
postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa na
finansiski sredstva. Kaj vlo`uvawata raspolo`livi za proda`ba, zna~itelnoto ili
prolongirano opa\awe na objektivnata vrednost na finansiskoto sredstvo pod
negovata nabavna vrednost pretstavuva indikator deka sredstvoto e o[teteno.
AD TEC Negotino
13
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Finansiski sredstva (prodol`uva)
Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba,
kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata
objektivna vrednost, namalena za zagubata poradi o[tetuvawe prethodno priznaena vo
Izve[tajot za finansiskata sostojba, se otstranuva od kapitalot i se priznava vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka. Zagubite poradi o[tetuvawe priznaeni vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka za vlo`uvawata vo instrumenti na kapitalot ne
se nadomestuvaat preku Izve[tajot za seopfatnata dobivka. Testiraweto za
o[tetuvawe na pobaruvawata e objasneto vo prodol`enie na ovaa Bele[ka.
2.7
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Pobaruvawata od kupuva~i inicijalno se priznavaat po nivnata objektivna vrednost i
posledovatelno se izmereni spored nivnata amortizirana nabavna vrednost so
upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka, neto od rezerviraweto poradi
o[tetuvawe. Rezervirawe poradi o[tetuvawe se presmetuva koga postoi objektiven
dokaz deka Dru[tvoto nema da mo`e da gi naplati site pobaruvawa spored nivnite
originalni uslovi na pobaruvawa.
Zna~itelni finansiski pote[kotii na dol`nikot, verojatnosta za ste~aj ili
finansisko reorganizirawe kako i prolongirawe ili nemo`nost za pla]awe (pove]e
od 30 dena) pretstavuvaat indikatori deka pobaruvawata od kupuva~i se o[teteni.
Iznosot na rezerviraweto pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na
sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi diskontirani
so primena na izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskoto sredstvo.
Sredstvata so kratkoro~no dospevawe ne se diskontiraat.
Evidentiraniot iznos na sredstvoto se namaluva preku upotrebata na smetka za
rezervirawe poradi o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod
poradi o[tetuvawe vo tekovniot izve[taj za seopfatnata dobivka. Vo slu~aj na
nenaplatlivost na pobaruvaweto istoto se otpi[uva nasproti negovoto rezervirawe.
Posledovatelnite naplati na prethodno otpi[anite iznosi se priznavaat kako
tekovni dobivki vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
2.8
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
Pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat gotovina vo blagajna, depoziti po
viduvawe vo banki i drugi kraktkoro~ni visokolikvidni vlo`uvawa koi dospevaat vo
periodi ne podolgi od 3 meseci.
AD TEC Negotino
14
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.9
Kapital
Akcionerski kapital
Akcionerskiot kapital inicijalno e utvrden so Delbeniot bilans so sostojba na 31
dekemvri 2004 godina, soglasno Planot za podelba na AD “Elektrostopanstvo na
Makedonija”, Skopje donesen od Upravniot Odbor na 13 oktomvri 2004 godina.
Rezervi
Rezervite, koi se sostojat od revalorizacioni i zadol`itelni rezervi se sozdadeni
vo tekot na periodite vrz osnova na dobivki/zagubi od revalorizacija na
materijalnite sredstva i finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba, vo
slu~ajot so revalorizacioni rezervi kako i po pat na raspredelba na akumuliranite
dobivki vrz osnova na zakonska regulativa i odlukite na rakovodstvoto na
Dru[tvoto.
Akumulirani dobivki
Akumuliranite dobivki gi vklu~uvaat zadr`anite dobivki od tekovniot i
prethodnite periodi.
2.10
Finansiski obvrski
Finansiskite obvrski se klasificiraat vo soglasnost so sodr`inata na dogovorniot
aran`man.
Finansiskite obvrski po amortizaciona nabavna vrednost se sostojat od krediti i
dobavuva~i i ostanati obvrski.
Obvrski kon dobavuva~i i drugi obvrski
Obvrskite kon dobavuva~i se obvrski za pla]awe za stoki ili uslugi koi se steknati
vo normalniot tek na raboteweto. Obvrskite se evidentiraat kako tekovni dokolku
pla]aweto na istite se izvr[i vo rok od edna godina ili pomalku od edna godina
(ili vo vremenska ramka na eden operativen ciklus dokolku e podolg). Dokolku ne go
ispolnuvaat navedeniot uslov, istite se klasificiraat kako ne-tekovni obvrski.
Obvrskite kon dobavuva~i se evidentirani po nivnata objektivna vrednost i
posledovatelno se izmereni spored nivnata amortizirana nabavna vrednost so
upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.
AD TEC Negotino
15
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.11
Tekoven i odlo`en danok na dobivka
Tekoven dano~en rashod, po stapka od 10%, se presmetuva na nepriznaenite rashodi
za dano~ni celi koregirani za dano~niot kredit i na pomalku iska`ani prihodi, kako
i na raspredelenata dobivka za dividendi na pravni lica - nerezidenti i na fizi~ki
lica. Neraspredelenata dobivka ne se odano~uva.
Odlo`eniot dano~en rashod se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na
obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata i
obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskoto
izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odlo`eniot dano~en rashod se koristat tekovnite
va`e~ki dano~ni stapki. Odlo`eniot dano~en rashod se zadol`uva ili odobruva vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka, osven dokolku se odnesuva na stavki koi direktno
go zadol`uvaat ili odobruvaat kapitalot, vo koj slu~aj odlo`eniot danok se
evidentira isto taka vo kapitalot.
Odlo`enite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost za
iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~iva
dobivka.
So sostojba na 31 dekemvri 2013 i 2012, Dru[tvoto nema evidentirano odlo`eni
dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki na ovie datumi.
2.12
Nadomesti na vraboteni
Pridonesi za penzisko osiguruvawe
Dru[tvoto ima penziski planovi soglasno doma[nata regulativa za socijalno
osiguruvawe spored koja pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite
vraboteni. Pridonesite, vrz osnova na platite, se pla]aat vo prviot i vtoriot
penziski stolb koi se odgovorni za isplata na penziite. Ne postojat dopolnitelni
obvrski vo vrska so ovie penziski planovi.
Obvrski pri penzionirawe na vrabotenite
Dru[tvoto, soglasno soodvetnite doma[ni zakonski odredbi, ispla]a na vrabotenite
posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos ednakov na trimese~na
prose~na plata. Dru[tvoto nema izvr[eno rezervirawe za presmetan poseben
minimalen iznos za penzionirawe na vrabotenite, bidej]i ovoj iznos ne e od
materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai.
AD TEC Negotino
16
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.13
Danok na dodadena vrednost
Prihodite, rashodite i sredstvata se priznaeni neto od vrednosta na danokot na
dodadena vrednost, osven vo slednite slu~ai:
-
-
Koga danokot na dodadena vrednost od nabavka na sredstva ili uslugi ne e
predmet na povrat od strana na dano~nite vlasti, i vo toj slu~aj danokot na
dodadena vrednost se evidentira kako del od tro[ocite za nabavka ili del od
potrebni tro[oci; i
Pobaruvawa i obvrski koi se prezentirani so vklu~en danok na dodadena
vrednost.
Neto iznosot na danokot na dodadena vrednost koj e predmet na povrat ili obvrska od
strana na dano~nite vlasti e vklu~en kako del od pobaruvawata i obvrskite vo
izve[tajot za finansiskata sostojba.
2.14
Rezervirawa
Rezervirawe se priznava koga Dru[tvoto ima tekovna obvrska kako rezultat na nastan
od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben odliv na sredstva koi
vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na obvrskata, a voedno ]e bide
napravena verodostojna procena na iznosot na obvrskata. Rezervirawata se
proveruvaat na sekoj datum na izvestuvawe i se koregiraat so cel da se reflektira
najdobrata tekovna procena. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e
materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite
koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata.
2.15
Priznavawe na prihodi i rashodi
Prihodite se merat spored objektivnata vrednost na primeniot nadomest, odnosno
nadomestot [to treba da se primi za prodadenite proizvodi i stoki odnosno
obezbedenite uslugi, neto od danokot na dodadena vrednost i eventualno odobrenite
proda`ni popusti. Prihodite se priznavaat kako [to sledi:
Prihodi od proda`ba na elektri~na energija
Prihodot od proda`ba na proizvodi se priznava vo momentot na isporaka do
korisnikot, koga korisnikot gi prifa]a stokite, a naplatlivosta na povrzanite
pobaruvawa e razumno obezbedena.
Prihodi od obezbeduvawe na uslugi
Prihodot od obezbeduvawe na uslugi se evidentira spored stepenot na zavr[uvawe
koga istiot mo`e so sigurnost da bide izmeren. Stepenot na zavr[uvawe se odreduva
vrz osnova na proverka na izvr[enata rabota.
Prihodi od kamata
Prihodot od kamatata se evidentira proporcionalno na vremeto [to go reflektira
efektivniot prinos na sredstvata.
Rashodi od delovnoto rabotewe
Rashodite od delovnoto rabotewe se priznavaat vo momentot na iskoristuvaweto na
uslugite odnosno vo periodot na nivnoto nastanuvawe.
AD TEC Negotino
17
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.16
Raspredelba na dividendi
Raspredelbata na dividendi na akcionerite na Dru[tvoto e evidentirana kako
obvrska vo finansiskite izve[tai vo periodot koga tie se odobreni od akcionerite
na Dru[tvoto.
2.17
Prevzemeni i neizvesni obvrski
Ne se evidentirani neizvesni obvrski vo finansiskite izve[tai. Tie se objavuvaat
dokolku postoi verojatnost za odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi.
Isto taka, neizvesni sredstva ne se evidentirani vo finansiskite izve[tai, no se
objavuvaat koga postoi verojatnost za priliv na ekonomski koristi.
Iznosot na neizvesna zaguba se evidentira kako rezervirawe dokolku e verojatno deka
idnite nastani ]e potvrdat postoewe na obvrska na denot na bilansirawe i koga
mo`e da se napravi razumna procenka na iznosot na zagubata.
2.18
Transakcii so povrzani subjekti
2.19
Nastani po datumot na izvestuvawe
Povrzani subjekti se onie kade edniot subjekt go kontrolira drugiot subjekt ili ima
zna~ajno vlijanie vo donesuvaweto na finansiskite i delovnite odluki na drugiot
subjekt. Transakciite na Dru[tvoto so povrzani subjekti se odnesuvaat na
transakciite vo redovniot tek na raboteweto.
Nastanite po datumot na izvestuvawe koi obezbeduvaat dopolnitelni informacii vo
vrska so sostojbata na Dru[tvoto na denot na Izve[tajot za finansiskata sostojba
(nastani za koi mo`e da se vr[i koregirawe) se reflektirani vo finansiskite
izve[tai. Onie nastani po datumot na izvestuvawe koi nemaat karakter na korektivni
nastani se objavuvaat vo soodvetna bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.
AD TEC Negotino
18
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
3
3.1
Upravuvawe so finansiski rizici
Faktori na finansiski rizici
Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se izlo`eni na razli~ni rizici od finansiski
karakter, vklu~uvaj]i rizik od kreditirawe i rizicite povrzani so efektite od
promenite vo deviznite kursevi i kamatnite stapki. Upravuvaweto so rizici na
Dru[tvoto se fokusira na nepredvidlivosta na pazarite i se stremi kon
minimalizirawe na potencijalnite negativni efekti vrz uspe[nosta na delovnoto
rabotewe na Dru[tvoto.
Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto go vr[i Rakovodstvoto vrz osnova na
prethodno odobreni pismeni politiki i proceduri koi go opfa]aat celokupnoto
upravuvawe so rizici, kako i specifi~nite podra~ja, kako [to se rizikot od kursni
razliki, rizikot od kamatni stapki, rizikot od kreditirawe, upotrebata na
vlo`uvawata i plasmanite na vi[okot likvidni sredstva.
3.2
Krediten rizik
Krediten rizik e rizik od finansiska zaguba na Dru[tvoto dokolku korisnikot ili
dogovornata strana na finansiskiot instrument ne uspee da gi ispolni svoite
dogovorni obvrski. Kreditniot rizik nastanuva od pobaruvawa od kupuva~i, depoziti
vo banki i pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti.
Rizikot od kreditirawe se odnesuva na rizikot drugata strana da ne gi ispolni
svoite dogovorni obvrski, [to ]e rezultira so finansiski zagubi za Dru[tvoto.
Kreditniot rizik na Dru[tvoto e zna~ajno koncentriran na najgolemiot kupuva~, AD
ELEM - Skopje.
Maksimalnata izlo`enost na Dru[tvoto na krediten rizik e ograni~ena na
evidentiranata vrednost na finansiskite sredstva priznaeni na datata na
izve[tajot na finansiskata sostojba, koi se prika`ani vo slednata tabela:
2013
000 MKD
2012
000 MKD
82,526
6,857
89,383
69,057
8,045
77,102
Klasi na finansiski sredstva - evidentirana vrednost
Pobaruvawa od kupuva~i, neto
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
AD TEC Negotino
19
Bele[ki kon finansiski te izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
3.3
Rizik od likvidnost
Pretpazlivo upravuvawe so rizik od likvidnost implicira odr`uvawe na dovolno
gotovina i likvidni hartii od vrednost, potoa raspolo`livost na izvori na sredstva
preku soodvetno obezbeduvawe na krediti i mo`nost za navremena naplata na
iznosite na pobaruvawa od kupuva~i vo ramkite na dogovorenite uslovi. Kako
rezultat na dinami~niot karakter na dejnosta na Dru[tvoto, Rakovodstvoto nastojuva
da obezbedi fleksibilni izvori na sredstva preku raspolo`livi kreditni linii.
Tabelite vo prodol`enie ja prika`uvaat preostanatata dogovorena dospeanost na
finansiskite obvrski na Dru[tvoto. Tabelite se podgotveni vrz osnova na
nediskontiranite gotovinski tekovi na finansiskite obvrski.
Tekovni
Obvrski kon dobavuva~i
Do 1 godina
000 MKD
1 do 2
godini
000 MKD
4,367
4,367
-
Tekovni
Obvrski kon dobavuva~i
3.4
Do 1 godina
000 MKD
1 do 2
godini
000 MKD
2,935
2,935
-
31 dekemvri 2013
Netekovni
2 do 5 Pokasno od
godini
5 godini
000 MKD
000 MKD
-
-
31 dekemvri 2012
Netekovni
2 do 5 Pokasno od
godini
5 godini
000 MKD
000 MKD
-
Pazarni rizici
Pazaren rizik e rizik od promeni vo pazarni ceni, kursevite na stranskite valuti i
kamatnite stapki koi imaat vlijae na prihodite na Dru[tvoto ili na vrednosta na
finansiskite instrumenti. Celta na upravuvawe so pazaren rizik e upravuvawe i
kontrola na izlo`enosta na pazaren rizik vo prifatlivi ramki i optimizirawe na
povrat na sredstvata.
Rizik od kursni razliki
Dru[tvoto nema delovni aktivnosti na me\unarodnite pazari, i ne e izlo`eno na
rizik od kursni razliki koj se javuva od izlo`enosta kon razli~ni valuti, posebno vo
odnos na Evroto. Dru[tvoto ne koristi instrumenti za obezbeduvawe od rizik od
kursni razliki. Rakovodstvoto na Dru[tvoto e odgovorno za odr`uvawe na soodvetna
neto pozicija za sekoja valuta poedine~no, kako i vkupno za site valuti.
-
AD TEC Negotino
20
Bele[ki kon finansiski te izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
Pazarni rizici (prodol`uva)
Rizik od kamatni stapki vrz pari~nite tekovi i objektivnata vrednost
Dru[tvoto ne e izlo`eno na efektite na fluktuaciite na pazarnite kamatni stapki
vrz negovata finansiska sostojba i pari~nite tekovi. Rakovodstvoto na Dru[tvoto e
vo najgolema merka odgovorno za dnevno sledewe na sostojbata na rizikot od neto
kamatni stapki i odreduva limiti za namaluvawe na potencijalot od kamatna
neusoglasenost. Ne postojat pozajmici so kamata od lokalni finansiski institucii
na denot na izvestuvawe. Vo isto vreme, Dru[tvoto nema plasirawa na svoite
sredstva vo oro~eni depoziti i visoko likvidni hartii od vrednost, koi nosat
dopolnitelen prihod od kamata.
Finansiski sredstva
Nekamatonosni
Pobaruvawa od kupuva~i, neto
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
So fiksna kamatna stapka
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
Finansiski obvrski
Nekamatonosni
Obvrski kon dobavuva~i
So promenliva kamatna stapka
Pozajmici so kamata
2013
2012
82,526
82,526
69,057
3
69,060
6,857
6,857
89,383
8,042
8,042
77,102
4,367
2,935
4,367
2,935
Analiza na senzitivnosta na kamatni stapki
So promenliva kamatna stapka
Neto iznos
-
2%
-
2013
-2%
-
So promenliva kamatna stapka
Neto iznos
-
2%
-
2012
-2%
-
Pozitivniot odnosno negativniot iznos ozna~uva zgolemuvawe/namaluvawe na
dobivkata ili ostanatiot kapital, koj [to se javuva vo slu~aj dokolku kamatnite
stapki bi bile povisoki/poniski za 2%.
AD TEC Negotino
21
Bele[ki kon finansiski te izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
3.5
Rizik pri upravuvawe so kapital
Celite na Dru[tvoto pri upravuvawe so kapitalot se ovozmo`uvawe na Dru[tvoto
da prodol`i so ponatamo[na kontinuirana rabota so cel da obezbedi prihod za
vlo`uva~ite i koristi za drugi zainteresirani lica, kako i da odr`i optimalna
struktura na kapitalot so cel namaluvawe na tro[okot na kapitalot.
So cel da ja odr`i ili prilagodi strukturata na svojot kapital, Dru[tvoto mo`e da
izvr[i korekcija na iznosot na dividendi isplateni na vlo`uva~ite, da vrati
kapital na vlo`uva~ite, da izdade novi udeli ili da prodade sredstva za da go
namali dolgot.
Pokazatel na zadol`enost
Strukturata na izvorite na finansirawe na Dru[tvoto se sostoi od pari i pari~ni
ekvivalenti i glavnina, koja se sostoi od uplaten kapital, revalorizacioni rezervi,
zakonski rezervi i akumulirana dobivka.
Rakovodstvoto ja analizira strukturata na izvorite na finansirawe na godi[na
osnova kako odnos na neto obvrskite po pozajmici vo odnos so vkupniot kapital. Neto
obvrskite po krediti se presmetani kako vkupni obvrski po pozajmici namaleni za
iznosot na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti.
Pokazatelot na zadol`enosta na krajot na godinata e prika`an kako [to sledi:
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Neto obvrski
Kapital
3.6
Procenka na objektivna vrednost
2013
2012
(6,857)
(6,857)
(8,045)
(8,045)
727,523
-
718,578
-
Objektivna vrednost pretstavuva vrednost za koja edno sredstvo mo`e da bide
zameneto ili nekoja obvrska podmirena pod normalni komercijalni uslovi.
Objektivnata vrednost se odreduva vrz osnova na pretpostavka na rakovodstvoto,
zavisno od vidot na sredstvoto ili obvrskata.
AD TEC Negotino
22
Bele[ki kon finansiski te izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
3.6.1
Objektivna vrednost na finansiski instrumenti koi ne se evidentirani po
objektivna vrednost
Razlikata pome\u smetkovodstvenata vrednost i objektivnata vrednost na onie
finansiski sredstva i obvrski koi vo Izve[tajot za finansiskata sostojba ne se
evidentirani spored objektivna vrednost se prika`ani vo tabelata podolu:
Evidentirana
vrednost
2013
2012
Sredstva
Pobaruvawa od kupuva~i, neto
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
Vkupni sredstva
Obvrski
Obvrski kon dobavuva~i
Vkupni obvrski
Objektivna
vrednost
2013
2012
82,526
6,857
89,383
69,057
8,045
77,102
82,526
6,857
89,383
69,057
8,045
77,102
4,367
4,367
2,935
2,935
4,367
4,367
2,935
2,935
Krediti i pobaruvawa
Kreditite i pobaruvawata se evidentiraat po amortizirana nabavna vrednost
namalena za rezervirawe poradi o[tetuvawe. Nivnata objektivna vrednost
soodvetstvuva na evidentiranata vrednost, poradi nivnata kratkoro~na dospeanost.
Ostanati finansiski sredstva
Objektivnata vrednost na monetarnite sredstva [to vklu~uvaat pari~ni sredstva i
ekvivalenti se smeta deka e pribli`na na nivnata smetkovodstvena vrednost poradi
toa [to se so dospeanost pomala od 3 meseci.
Obvrski kon dobavuva~i
Smetkovodstvenata vrednost na obvrskite kon dobavuva~ite soodvetstvuva na nivnata
objektivna vrednost, koi se so kratkoro~na dospeanost.
AD TEC Negotino
23
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
4
Zna~ajni smetkovodstveni procenki
Pri primenata na smetkovodstvenite politiki na Dru[tvoto, opi[ani vo Bele[ka 2
kon ovie finansiski izve[tai, od Rakovodstvoto na Dru[tvoto se bara da vr[i
procenki i pravi pretpostavki za evidentiranite iznosi na sredstvata i obvrskite
koi ne se jasno voo~livi od nivnite izvori na evidentirawe. Procenkite i
pridru`nite pretpostavki se zasnovuvaat na minati iskustva i drugi faktori, za koi
se smeta deka se relevantni. Pri toa, fakti~kite rezultati mo`e da odstapuvaat od
takvite procenki.
Procenkite i glavnite pretpostavki se proveruvaat tekovno. Revidiranite
smetkovodstveni procenki se priznavaat vo periodot vo koj istite se revidirani
dokolku takvoto revidirawe vlijae samo za ili vo toj period, kako i za idni periodi,
dokolku revidirawata vlijaat za tekovniot i idnite periodi.
Nesigurnost vo procenkite
O[tetuvawe kaj nefinansiski sredstva
Zagubi od o[tetuvawe se priznavaat vo iznos za koj evidentiranata vrednost na
sredstvoto ili edinicata [to generira gotovina go nadminuva nadomestliviot iznos.
Pri utvrduvawe na nadomestliviot iznos, Rakovodstvoto gi procenuva o~ekuvanite
ceni, gotovinskite tekovi od sekoja edinica [to generira gotovina i utvrduva
soodvetna kamatna stapka pri presmetka na sega[nata vrednost na tie gotovinski
tekovi.
O[tetuvawe kaj finansiski sredstva
O[tetuvawe na pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Dru[tvoto presmetuva o[tetuvawe za pobaruvawa od kupuva~i, dadeni pozajmici i
ostanati pobaruvawa vrz osnova na procena na zagubi koi rezultiraat od nemo`nosta
kupuva~ite da gi podmirat svoite obvrski. Pri procena na soodvetnosta na zagubata
poradi o[tetuvawe za pobaruvawata od kupuva~i, dadenite pozajmici i ostanatite
pobaruvawa, procenata se temeli vrz dospevaweto na saldoto na smetkata za
pobaruvawa i minatoto iskustvo na otpisi, kreditosposobnosta na klientite i
promenite vo uslovite za pla]awe za klientite. Ova podrazbira pravewe
pretpostavki za idnite odnesuvawa na klientite, kako i za idnite prilivi na
pari~ni sredstva. Dokolku finansiskite uslovi na klientite se vlo[at, realnite
otpisi na tekovno postoe~kite pobaruvawa mo`e da bidat povisoki od o~ekuvanoto, i
mo`e da go nadminat nivoto na zagubite poradi o[tetuvawe koi se dosega priznati.
Upotreben vek na sredstvata [to se amortiziraat
Rakovodstvoto vr[i redovna proverka na upotrebniot vek na sredstvata [to se
amortiziraat na 31 dekemvri 2013 godina. Rakovodstvoto procenuva deka utvrdeniot
upotreben vek na sredstvata ja pretstavuva o~ekuvanata upotreblivost (korisnost) na
sredstvata. Evidentiranite vrednosti na ovie sredstva se analizirani vo Bele[ka 5.
AD TEC Negotino
24
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Zna~ajni smetkovodstveni procenki (prodol`uva)
Zalihi
Zalihi se evidentiraat po poniskata pome\u nabavnata vrednost (cena na ~inewe) i
neto realizacionata vrednost. Pri procenata na neto realizacionata vrednost gi
zema predvid najobjektivnite dokazi / podatoci koi se na raspolagawe vo periodot
koga se praveni procenkite.
Objektivna vrednost na finansiski sredstva
Dokolku pazarot na finansiski instrument ne e aktiven, Rakovodstvoto ja utvrduva
objektivnata vrednost so koristewe tehniki za procena. Vo primenata na tehnikite
za procena, Rakovodstvoto pravi maksimalno iskoristuvawe na pazarnite inputi, i
koristi procenki i pretpostavki koi se, kolku [to e mo`no, vo soglasnost so
podatocite koi u~esnicite na pazarot ]e gi koristat pri opredeluvawe na cenata na
instrumentot. Vo slu~aj kade ovie podatocite ne se vidlivi, Rakovodstvoto gi
procenuva pretpostavkite na u~esnicite na pazarot pri opredeluvawe na cenata na
finansiskiot instrument. Ovie procenki mo`at da se razlikuvaat od realnite ceni
koi mo`at da se postignat vo transakcija izvr[ena pod komercijalni uslovi na
datumot na izvestuvawe.
AD TEC Negotino
25
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
(Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
5
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Zemji[ta
Grade`ni
objekti
Postrojki i
oprema
Materijalni
sredstva vo
podgotovka
Vkupno
403,633
403,633
1,219,303
2,065
1,221,368
2,841,664
1,413
2,843,077
-
4,464,600
3,478
4,468,078
403,633
-
1,221,368
633
2,843,077
59
873
4,468,078
1,565
403,633
873
1,222,874
2,843,136
(873)
-
4,469,643
Akumulirana deprecijacija
Na 01 januari 2012
Deprecijacija za godinata
Na 31 dekemvri 2012
-
1,010,574
24,715
1,035,289
2,832,939
1,870
2,834,809
-
3,843,513
26,585
3,870,098
Na 01 januari 2013
Deprecijacija za godinata
Na 31 dekemvri 2013
-
1,035,289
23,907
1,059,196
2,834,809
1,322
2,836,131
-
3,870,098
25,229
3,895,327
403,633
403,633
403,633
208,729
186,079
163,678
8,725
8,268
7,005
-
621,087
597,980
574,316
Nabavna vrednost ili
revalorizirana vrednost
Na 01 januari 2012
Nabavki
Na 31 dekemvri 2012
Na 01 januari 2013
Nabavki
Prenos od materijalni
sredstva vo podgotovka
Na 31 dekemvri 2013
Neto evidentirana vrednost
Na 01 januari 2012
Na 31 dekemvri 2012
Na 31 dekemvri 2013
Zalog vrz nedvi`nostite, postrojkite i opremata
Na 31 dekemvri 2013 i 2012 godina, Dru[tvoto nema dadeno zalo`ni prava vrz
materijalnite sredstva. Site sredstva se koristat za izvr[uvawe na delovnite
aktivnosti.
6
Finansiski instrumenti po kategorii
Evidentiranite vrednosti na finansiskite sredstva i obvrski na Dru[tvoto
priznaeni na datumot na izvestuvawe za objavenite periodi mo`at isto taka da bidat
kategorizirani na sledniov na~in:
Krediti i
pobaruvawa
Hartii od
vrednost koi se
~uvaat do
dospevawe
Vkupno
31 dekemvri 2013
Sredstva spored Izve[tajot za finansiskata sostojba
Pobaruvawa od kupuva~i, neto
82,526
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
6,857
89,383
-
82,526
6,857
89,383
Ostanati
finansiski
obvrski
Vkupno
4,367
4,367
4,367
4,367
Obvrski spored Izve[tajot za finansiskata sostojba
Obvrski kon dobavuva~i
-
AD TEC Negotino
26
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
(Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Finansiski instrumenti po kategorii (prodol`uva)
Krediti i Raspolo`livi za
pobaruvawa
proda`ba
31 dekemvri 2012
Sredstva spored Izve[tajot za finansiskata sostojba
Pobaruvawa od kupuva~i, neto
69,057
8,045
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
77,102
-
69,057
8,045
77,102
Ostanati
finansiski
obvrski
Vkupno
2,935
2,935
2,935
2,935
Obvrski spored Izve[tajot za finansiskata sostojba
Obvrski kon dobavuva~i
-
7
Zalihi
Surovini i materijali
Rezervni delovi
Siten inventar
8
Vkupno
2013
2012
48,577
19,986
1,359
69,922
34,074
20,123
1,708
55,905
2013
2012
5,210
77,316
82,526
82,526
4,272
64,785
69,057
69,057
1,265
323
2
1,590
84,116
1,537
323
42
111
2,013
71,070
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~i
Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata
Pobaruvawa od povrzani strani
Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe
Ostanati pobaruvawa
Odnapred plateni tro[oci za osiguruvawe
Ostanati pobaruvawa
Pobaruvawe od vraboteni
Pobaruvawa za DDV
Starosna struktura i kvalitet na portfolioto na pobaruvawata
Saldoto na pobaruvawata od kupuva~ite na datumot na Izve[tajot za finansiskata
sostojba mo`e da se analizira spored slednive kategorii na krediten rizik:
2013
Nabavna vrednost
Ispravka na vrednost
Neto evidentirana vrednost
Nedospeani
neo[teteni
Dospeani
neo[teteni
O[teteni
Vkupno
82,526
82,526
-
-
82,526
82,526
AD TEC Negotino
27
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
(Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
9
Pari~ni sredstva i ekvivalenti
Denarski i devizni smetki smetki vo doma[ni banki
Gotovina vo blagajna
2013
2012
6,857
6,857
8,042
3
8,045
10
Kapital
Akcionerski kapital
Dru[tvoto e registrirano vo Centralniot registar na Republika Makedonija na 19
juli 2005 godina. So sostojba na 31 dekemvri 2013 godina osnova~kiot kapital na
Dru[tvoto iznesuva 573,059 iljadi Denari (2012: 573,059 iljadi Denari).
Rezervi
Dvi`eweto na smetkite na rezervite vo tekot na 2013 i 2012 godina e kako [to sledi:
Revalorizacioni
rezervi
Zakonski
rezervi
Vkupno
01 januari 2013
Raspored na akumulirani dobivki
31 dekemvri 2013
57,525
57,525
19,700
823
20,523
77,225
823
78,048
01 januari 2012
Raspored na akumulirani dobivki
31 dekemvri 2012
57,525
57,525
18,446
1,254
19,700
75,971
1,254
77,225
Rezervite se sozdadeni inicijalno vrz osnova na doma[nata zakonska regulativa i na
datumot na ovie finansiski izve[tai, ne se evidentirani promeni. Soglasno so
zakonskata regulativa rezervite mo`e da se koristat za pokrivawe na zagubite, za
kupuvawe na sopstveni akcii i isplata na dividendi.
Dividendi
Raspredelbata na dividendata se vr[i vrz osnova na Odluka na Sobranie na
akcioneri [to prestavuva osnova za sozdavawe obvrska za dividenda. Vo tekot na
godinata Dru[tvoto objavi i isplati dividendi vo iznos od 7,524 iljadi Denari.
11
Obvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski
Obvrski kon dobavuva~i
Doma[ni dobavuva~i
Obvrski kon povrzani dru[tva
Ostanati tekovni obvrski
Obvrski za danoci i pridonesi na plata
Obvrski kon vraboteni
Obvrski kon dr`avata
Vkupno obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski
2013
2012
1,012
3,355
4,367
1,579
1,356
2,935
2,605
716
3,321
7,688
2,894
6,296
2,297
11,487
14,422
AD TEC Negotino
28
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
(Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
12
Prihodi od proda`ba
Prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi na povrzani dru[tva
Prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi vo zemjata
Dadeni popusti pri proda`ba na dobra i uslugi
13
Potro[eni materijali
Potro[ena energija (mazut, el.energija)
Potro[eni materijali
15
186,402
5,387
191,789
185,045
5,902
1
190,948
2013
2012
1,779
81
13
5
3
1,881
1,952
4,161
41
6,154
2013
2012
14,027
3,673
17,700
16,854
5,379
22,233
2013
2012
104,470
16,019
120,489
108,629
16,141
124,770
2013
2012
4,175
3,462
2,406
751
462
455
439
431
360
211
177
156
88
6
13,579
4,726
3,527
2,378
1,043
879
433
592
326
424
235
91
149
160
6
14,969
Tro[oci za vraboteni
Plata i nadomestoci od plata
Tro[oci na vraboteni po kolektiven dogovor
16
2012
Ostanati delovni prihodi
Ostanati prihodi od proda`ba
Drugi prihodi
Prihodi za nadomest na [teta od osiguritelni dru[tva
Prihodi od otpis na obvrski
Prihodi za vrateni premii
14
2013
Ostanati operativni rashodi
Uslugi za odr`uvawe i za[tita
Osiguruvawe
Drugi danoci
Otpis na siten inventar
Ostanati nematerijalni tro[oci
Komunalni uslugi
PTT tro[oci
Potro[eni kancelariski materijali i rezervni delovi
Nadomest na ~lenovi na Nadzoren odbor
Tro[oci za reprezentacija
Ostanati tro[oci
Bankarski uslugi i platen promet
Drugi materijalni tro[oci
Otpis na pobaruvawa od kupuva~i
AD TEC Negotino
29
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
(Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
17
Finansiski prihodi i rashodi
Prihodi
Prihodi od kamati od banki
Rashodi
Kazneni kamati
Finansiski (rashodi) , neto
18
2013
2012
11
11
22
22
11
(15)
(15)
7
2013
2012
215
215
192
192
Dano~en rashod
Tekoven danok
Odlo`en danok
Usoglasuvaweto na vkupniot dano~en tro[ok so dobivkata spored Izve[tajot za
seopfatnata dobivka e kako [to sledi:
Neodbitni tro[oci za dano~ni celi
Dano~en kredit za rashodite so odlo`eno priznavawe
Tekoven dano~en tro[ok po stapka od 10%
19
2013
2012
2,153
2,153
215
1,920
1,920
192
Transakcii so povrzani subjekti
Kako povrzan subjekt na Dru[tvoto e identifikuvano Dru[tvoto AD ELEM Skopje
vrz osnova na kapitalnata povrzanost na osnova~ot na Dru[tvoto so spomenatiot
praven subjekt.
Dru[tvoto ima transakcii so povrzanoto dru[tvo i sopstvenicite vo tekot na
svoite redovni delovni aktivnosti. Ovie transakcii se izvr[eni vo soglasnost so
komercijalnite uslovi i spored pazarnite stapki.
Pregledot vo prodol`enie go prika`uva obemot i sostojbite od transakciite so
povrzanite subjekti so sostojba na i za godinite [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013 i
2012:
2013
AD ELEM Skopje
Klu~no rakovodstvo (^lenovi na
Upraven odbor)
2012
AD ELEM Skopje
Klu~no rakovodstvo (^lenovi na
Upraven odbor)
Pobaruvawa
Obvrski
Prihodi
Rashodi
77,316
3,355
186,402
10,971
77,316
3,355
186,402
3,000
13,971
Pobaruvawa
Obvrski
Prihodi
Rashodi
64,785
1,356
185,045
-
64,785
1,356
185,045
-
AD TEC Negotino
30
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
(Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
20
Zarabotuva~ka po akcija
Osnovna
Osnovnata zarabotuva~ka po akcija se presmetuva po pat na raspredelba na dobivkata
koja pripa\a na imatelite na obi~ni akcii so ponderiran prose~en broj na obi~ni
akcii vo optek vo tekot na godinata.
Dobivka [to im priga\a na sopstvenicite (vo iljadi denari)
Prose~en ponderiran broj na obi~ni akcii
Osnovna zarabotuva~ka po akcija (Denari po akcija)
2013
2012
16,469
573,059
28.73
8,360
573,059
14.58
21
Neizvesni i prevzemeni obvrski
Sudski sporovi
So sostojba na 31 dekemvri 2013 i 2012, nema sudski postapki pokrenati protiv
Dru[tvoto.
Na datumot na ovie finansiski izve[tai, ne se evidentirani bilo kakvi rezervirawa
od potencijalni zagubi po osnov na sudski sporovi. Rakovodstvoto na Dru[tvoto,
redovno gi analizira mo`nite rizici od zagubi po osnov na tekovnite sudski
sporovi. Iako rezultatot od ovaa problematika ne mo`e sekoga[ so sigurnost da se
utvrdi, Rakovodstvoto na Dru[tvoto veruva deka istite nema da rezultiraat vo
materijalno zna~ajni obvrski.
Dano~ni obvrski
Finansiskite izve[tai i smetkovodstvenata evidencija na Dru[tvoto podle`at na
dano~na kontrola od strana na dano~nite vlasti vo periodot od 5 godini po
podnesuvaweto na dano~niot izve[taj za finansiskata godina i mo`at da proizlezat
dopolnitelni danoci i tro[oci. Vrz osnova na procenkata na Rakovodstvoto na denot
na ovie finansiski izve[tai ne postojat uslovi za dopolnitelni potencijalni
obvrski po toj osnov.
Kapitalni obvrski
Ne se evidentirani kapitalni obvrski na denot na izvestuvawe koi ne se ve]e
priznati vo finansiskite izve[tai.
22
Nastani po datumot na izvestuvawe
Po 31 dekemvri 2013 godina - datumot na izvestuvawe, do denot na odobruvaweto na
ovie finansiski izve[tai, nema nastani koi bi predizvikale korekcija na
finansiskite izve[tai, nitu pak nastani koi se materijalno zna~ajni za objavuvawe vo
ovie finansiski izve[tai.
AD TEC Negotino
Prilozi
AD TEC Negotino
Prilog 1 - Godi[na smetka so sostojba na i za godinata [to
zavr[uva na 31 dekemvri 2013
AD TEC Negotino
Prilog 2 - Godi[en izve[taj za raboteweto so sostojba na i za
godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
www.grant-thornton.com.mk
© Copyright 2024 Paperzz
