Recenzija za knigata `@ivot bez stres" od Julijan Melgosa

Recenzija za knigata '@ivot bez stres"
od Julijan Melgosa
Prva pomisla koga go vidov naslovot na knigata mi be{e kolku bi bilo ubavo
koga navistina bi moèle da ìveeme bez stres. No vedna{ go otfrliv prvi~noto
voodu{evuvawe, za{to ìvot bez stres zna~i deka ni{to okolu nas i vo nas ne se
menuva, a ìvotot bez promeni i bez slu~uvawa ne e ìvot. Tokmu tuka e i poentata na knigata. Taa n¢ u~i ne kako da ìveeme bez stres, tuku kako sekojdnevnite
stresovi da gi iskoristime i da gi pretvorime vo pozitiven stres. So bogati
primeri opfateni se site lokacii na stresot: stresot vo semejstvoto, na rabota,
vo emotivnite vrski, vo me|u~ove~kite relacii... i toa e dadeno so objasnuvawe i
poso~uvawe na na~inot so koj moè da se otstrani negativnoto vlijanie na
stresot, a sepak ostavaj}i dovolno otvoren prostor za sekoj da moè da go najde
individualniot pristap kon re{avaweto na stresnite situacii.
Toplo ja prepora~uvam knigata na sekoj onoj koj saka da ja zbogati svojata ìvotna filozofija.
Prof. d-r Jovica Ugrinovski
5
Predgovor
Za site
P
red pove}e od 50 godini
Hans Seli ja postavil slednata teorija: Bolestite ima
at zaedni~ka pri~ina - stre
sot. So tekot na vremeto ideite na Hans
Seli se potvrduvani i pro{iruvani.
Visokite rakovoditeli, direktori
te, profesorite, slu`benicite, vrabo
tenite, rabotnicite, doma}inkite, mla
dite, decata, pa duri i ìvotnite cel svet pati od stres.
Tehni~ki gledano, stres se narekuva ne ona {to n¢ napa|a, tuku na~inot
na koj nie reagirame protiv napadite.
Agresivnite faktori, nare~eni stre
sovi, proizleguvaat od ~etiri oblasti svojstveni na ìvotot na sekoe
~ove~ko su{testvo:
 fizi~kata
 mentalnata
 op{testvenata
 duhovnata.
'Onoj [to gi
poznava drugite e
razumen, a koj se
poznava sebesi,
mudar e."
Lao Ce,
kineski filozof,
6 vek pr. n.e.
Ako ne znaeme pravilno da odgovo
rime na agresivnite faktori, nivnoto
vkupno dejstvo se odrazuva vo spomenatite ~etiri oblasti.
Stresot e pri~ina za vistinskite
fizi~ki bolesti. Se javuva poradi
premorenost, strav i mnogu drugi pri
~ini i vodi kon mentalni, semejni i
op{testveni naru{uvawa i kon zaguba
na duhovnata dimenzija koja e mo{ne
vaèn faktor pri soo~uvaweto so
ìvotnite te{kotii.
Toplo ja prepora~uvame knigata "@i
vot bez stres#, delo koe be{e neophod
no da se napi{e i da im se ponudi na
delovnite lu|e, na javnite li~nosti,
na u~itelite, sovetnicite, majkite,
tatkovcite, decata, rodninite...
Site ìteli na na{ata planeta,
rastreseni od najgolemata kriza vo
~ove~kata istorija, imaat potreba ne
samo da gi gledaat, tuku i da nau~at
da gi re{avaat problemite na stresot,
soo~uvaj}i se so negovite pri~ini.
Onoj {to ne }e nau~i da go kontrolira stresot od po~etok, }e plati so
zdravjeto i }e go `rtvuva mirot. Od
druga strana, onoj {to }e nau~i da gi
odbegne nesakanite vlijanija, }e uì
va nov, pozdrav i poradosen ìvot.
Soo~eni so nemo`nosta da ja prome
nime na{ata sredina, ni se dava mo`
nost li~no nam za promena - za li~na
promena. Ako ne moème da go prome
nime svetot vo koj ìveeme, moème
da se promenime sebesi. Vo ova delo
ni se otkrieni prakti~ni i jasni teh
niki za postignuvawe na taa cel.
Ako vnimatelno ja ~itame ovaa kni
ga i ako gi prifatime sovetite i upat
stvata {to se izneseni na nejzinite
stranici, tie navistina }e ni pomognat da gi odbegneme mnogubrojnite
frustracii {to gi doìvuvame sekoj
den i da se spravime i pozitivno i us
pe{no da gi razre{ime i najte{kite,
najkomplikuvanite, najzajazlenite ì
votni situacii i konflikti vo site
oblasti od ìvotot pred koi ~esto
stoime nemo}ni i proniknati so ekstremen pesimizam.
Jose Carlos Rando*
* Profesor so golemo iskustvo koj odrùva seminari za prakti~na prevencija i kontrola na stresot vo [panija i niz cela Amerika.
8
Uvod
Ne tolku mnogu
i ne tolku brgu!
B
rzina i zagriènost - se dva
poima so koi moè da se opi
{e stilot na sovremeniot
ìvot. Kolku pati toa sme go
posmatrale vo ìvotot na drugite ili
i samite se nao|ame vo istata trka so
~asovnikot, vo gr~ dali ednovremeno
}e zavr{ime mno{tvo aktivnosti.
"Koga }e bide gotovo?#
"Moète li ova porano da go zavr
{ite?#
"Nemam vreme!#
"Svesni li ste deka dolgo ~ekame?#
"Ve molam, pobrzajte, ne smeam ve}e
da zagubam nitu edna minuta!#
"Pak docnime!#
"Znae{ li {to s¢ morame da svr{i
me?#
"Moram denes da zavr{am!#
"U{te 20 minuti!#
'Zo[to da tr~ame
ako ne sme na dobar
pat?"
Germanska izreka
"@alam, ne moàm ve}e da ~ekam!#
Potrebata da se zavr{at mnogu ra
boti povlekuva po sebe itnost od nivno zavr{uvawe vo {to pokus rok.
Mnogu lu|e brgu jadat, brgu zboruva
at, brgu se dviàt, brgu patuvaat, pre
minuvaj}i bezbroj iljadnici kilometri sekoja godina, menuvaj}i go vrabotuvaweto, ku}ite, kolite... Za àl, na
kraj od patot retko nekoj od niv moè
da kaè: "Se isplati trudot {to go
vloìv!#
Sekako, toa e pri~inata {to vo gole
ma mera nastanala degeneracija na me
|u~ove~kite odnosi i {to vo zna~itel
na mera e naru{eno fizi~koto i mentalnoto zdravje, kako i za neminov
nite posledici {to proizlegle od
toa.
Celta na ovaa kniga e da go predu
predi ~itatelot na opasnostite {to
gi nosi stresot.
Nenadejnata pojava na ovoj sovremen
problem site n¢ zatekla nepodgotveni.
Vsu{nost, koga }e nastapi stres, pot
reben ni e nov stav vo borbata protiv
te{kotiite, nova vizija za sekojdnev
nite naviki, potrebno ni e prakti~no
poznavawe na serija posebni tehniki
10
vo borbata so ovoj problem. Na
stranic ite na ovaa kniga sakame
to~no da go informirame ~itatelot
za potekloto i za posledicite na
stresot i da go nau~ime kako da mu se
protivstavi. Zatoa na krajot od knigava predlagame petdneven plan za sovladuvawe na stresot koj e mo`no
prakti~no da se primeni vo ìvotot.
I avtorot i izdava~ite smetaat deka ovoj petdneven plan moè da im koristi na psiholozite, predava~ite, so
vetnicite, i na drugi lica od drugi
struki na nivnite seminari i prakti~
ni ~asovi.
Knigava, osobeno toj plan, pretsta
vuva prakti~no orudie koe }e im pomogne na onie koi se pod stres na konstruktiven na~in da go sovladaat i da
go kanaliziraat.
Na{a iskrena èlba e ~itatelot da
podzapre vo svojata trka, da razmisli
i da ja analizira smislata na svoeto
odnesuvawe i na svojot ìvot i na po
zitiven na~in da se svrti i da prifati nov ìvoten stil.
Golema radost i zadovolstvo za nas
}e bide ako ja postigneme taa na{a visoka cel.
'@ivot bez stres"
Glava 1: [to e toa stres?
Strana 15
Definicija i fazi na stresot
"Vo dobro postaveniot problem se krie polovina
re{enie.# Soznanieto za toa {to e stres i kako se
razviva olesnuva i pomaga da se primenat najdobri re{enija.
Glava 2: Odgovor na stresot
Strana 31
Na[eto telo i um
Fiziolo{kite i psiholo{kite reakcii odgovaraat na
stresot. Kako vlijae toa vrz na{eto zdravje?
Frustracii: kako da se pobedat? Depresija: kako da se
odbegne i da se pobedi?
Glava 3: Pri~ini za stresot
Strana 53
Prese~i to~no
Ne moème sekoga{ da gi otstranime osnovnite pri~ini
za stresot koi ne zavisat od nas, no moème da go prome
nime na{iot odnos kon niv. Da nau~ime da gi razlikuva
me vistinskite pri~ini na stresot.
Glava 4: Me|u~ove~kite odnosi
Strana 69
Od sudir do mir
Vrz nas vlijaat ~ove~kite i drugite faktori od na{ata
okolina i moàt da ja naru{at harmonijata na na{eto bitie.
Stresot e posledica na na{ata nesposobnost pravilno da gi
re{avame ìvotnite problemi.
12
- struktura na knigata
Glava 5: @ivot zaedno so stres
Strana 87
Vo sekoj period od ìvotot
Stresot ne e ograni~en samo na edna op{testvena grupa ili na
lu|eto koi pripa|aat na edna vozrast. Vo tekot na celiot na{
ìvot stradame od problemi. Zatoa decata u{te od male~ki
noze morame da gi u~ime da go kontroliraat stresot.
Osobenostite na ènskiot stres.
Glava 6: Kako da go odbegneme stresot?
Strana 107
Nov ìvoten stil
Da go odbegneme ona {to moè da bide... i da znaeme da go prifatime neizbe`noto. Vistinskata prevencija na stresot moè
da bara od nas da prifatime nov ìvoten stil... Poradi toa e
potrebno da ja poznavame razlikata me|u mo`noto, soodvetnoto
i idealnoto.
Glava 7: Kako da go sovladame stresot?
Strana 127
Da ja otfrlime napnatosta
Ako e mo`no, da gi otstranime faktorite {to sozdavaat
stres. Ako ne e, toga{ morame da nau~ime istite da gi
nadgleduvame i da gi naso~uvame za da ne bidat ve}e
pre~ka, tuku pozitivna stimulacija.
Testovi na li~na procena:
 Stepen na li~niot stres (str. 156)
 Fizi~ki ve`bi {to sekomu mu
se neophodni (str. 162)
 Stepen na stresot predizvikan
od nastanite (str. 164)
 [to nedostiga i {to e premnogu
vo mojata ishrana (str. 166)
Petdneven plan za
kontrola na stresot
(str. 168-179)
Kratko rezime na knigata
(str. 180-181)
13
1
{to e toa stres?
M
islev deka stres gi poga|a
samo bogatite ili lu|eto
na odgovorni polo`bi - po
liti~ ar it e, advokatite,
vi{ite kadri - a deka rabotnicite i
doma}inkite se na poslednoto skalilo na skalata na stresot. No...
Si spomnuvam za edno popladne koga ostanav sam i morav da se griàm
za ku}ata i decata, za{to mojata sopruga izleze da svr{i nekoi raboti.
- Decata }e gi uspijam vo 8 ~asot, a
ostatokot od taa ve~er }e go pominam
vo ~itawe - be{e mojata brza optimis
ti~ka analiza na situacijata. Treba{e
da im dadam ve~era vo sedum ~asot, da
gi izbawam vo sedum i pol i da gi
smestam vo krevet to~no vo osum
~asot.
- Mama samo {to zamina, Klaudija
kaà: "Tato, ajde da si igrame.#
- [to saka{ da igrame - ja pra{av.
- Krienka, odgovori kako top.
'Ne bidete
zagrièni za
utre[niot den,
za[to utre[niot
den ]e se griì za
sebesi. Na sekoj
den dovolno mu e
negovoto zlo."
Isus Hristos
(Matej 6,34)
@ivot bez stres
{to e toa stres?
Semejstvoto
e skelet na
op{testvoto i
temel na li~nata
blagosostojba. No
da ne zaboravime
deka semejnite vr
ski so svojot in
tenzitet moàt
da stanat
najzna~ajni iz
vori na stres.
Bez somnenie, toa be{e idealno za
{estgodi{no devoj~e, no jas ne sakav i
ne go prifativ predlogot. Erik, koj
ima{e tri godini, donese nekolku ma
le~ki avtomobil~iwa na kau~ot. Toa
nekako pove}e mi odgovara{e. Po~nav
me da igrame so avtomobil~iwata. Na
edna{ slu{nav kako Klaudija vika so
pla~en glas:
- Toa ne e pravedno, so nego igra{, a
so mene ne saka{!
- Moè{ da igra{ so nas.
- Va{ata igra e zdodevna. Jas sakam
da igram krienka ili ne{to interesno.
- Dobor, dobro. Igrajte {to sakate,
no mene ostavete me na mir.
16
No popusto. Erik sedna na edna od
moite noze i po~na da se lula. Koga
Klaudija go zabeleà, se str~a i ja jav
na drugata noga kako kow~e.
- Lele, me boli! Ve molam, slezete.
Odam da vi prigotvam dobra ve~era.
- Vaì, odgovorija na glas.
Vo kujnata zedov dve jajca, go prigotviv tav~eto i maslo. Bidej}i Erik
saka{e da me posmatra dodeka prigotvuvam ve~era, go staviv da sedne po
kraj sadoperot. Vo toj mig zayvoni
telefonot i jas potr~av da ja dignam
slu{alkata. Po nekolku sekundi Kla
udija me prekina; na nejzinoto lice
vidov pani~en strav.
Site ìvotni
podra~ja sozdavaat
napnatost. Koga
nekoj }e se obide na
polno da gi promeni,
nastanuva stres. Ra
zumno e i pozitivno
da ja nadgleduvame
napnatosta i da ja
naso~uvame na kon
struktiven na~in.
- Padna {i{eto so maslo! Ne sum
jas, Erik e... Pobrzav vo kujnata. Tamu,
na patosot, vo polovina litar isture
no maslo sede{e Erik siot mrsen. Ve
rojatno go pro~ita besot na moeto li
ce za{to, koga mu se pribliìv, ispla
{eno re~e:
- Klaudija e...
Znaev deka Klaudija ne e vinovna
za ova delo, no so svoite tri godini
deteto ve}e nau~ilo deka moè da obvini drug za svoite li~ni gre{ki. Se
pak, na kraj vinovnik bev jas, za{to
moja ideja be{e da go stavam kraj sadoperot da sedi na rabotna povr{ina.
Go izbri{av masloto najdobro {to
moèv i znaev, ja potopiv preslekata
vo voda so deter|ent i vedna{ gi sta
viv decata vo kada. Kapeweto pomina
dobro; imav duri i vreme da gi ispr
àm jajcata. Staviv nekolku par~iwa
leb vo rernata da gi podgrejam i oti
dov da pobaram piàmi. No - pak tre
voga. Osetiv miris... Povtorno pobr
zav vo kujnata, ja otvoriv rernata i
niz gustiot ~ad utvrdiv deka lebot se
jaglenisal. Pokraj toa, ve}e be{e devet ~asot i docnev eden ~as vo odnos
na predvideniot redosled.
Po kus razgovor so Erika, koj ne sa
ka{e da odi vo krevet, mu raskaàv
prikazna i toj mirno zaspa. Toga{ oti
dov vo sobata na Klaudija i nejze da £
raskaàm prikazna. Ko{marot se bli
è{e kon kraj. Nabrgu }e moàm da se
ispruàm na krevetot i da ~itam, si
mislev.
Ja napu{tiv sobata na Klaudija i
otidov da go vidam Erika. Zaspal, si
pomisliv so olesnenie i zadovolstvo.
- Tato, èdna sum! - Se oglasi Kla
udija. Znaev deka toa e posleden ritualen ~in {to mu prethode{e na sonot.
17
@ivot bez stres
{to e toa stres?
{to e stres?
reakcija na organizmot na site potrebi.
Stres e
Postoi i pozitiven
stres koj isto taka
se ozna~uva kako
napnatost, napreg
natost.
sostojba na golemo fiziolo{ko i
psiholo{ko optovaruvawe.
 podgotovka za napad i begstvo.
 po~etok na serija bolesti.
 sekoga{ nepoèlen, bidej}i pomaga da se
postignat sakanite celi.
Stresot ne e
 zagriènost.
 strav.
 neposredna pri~ina za bolesti, iako ~esto
u~estvuva vo nivniot razvoj.
¥ donesov voda. No koga pak otidov vo
kupatiloto, slu{nav kako Klaudija
pla~e.
- Milost, {to se slu~i sega, si pomisliv. Tolku pla~e{e {to ne moè
{e da mi objasni {to se slu~ilo. Vodata be{e isturena na krevetot.
- Dali ve}e }e me ostavite na mir?
Stanuvaj! Rekov, pokaùvaj}i go svojot
bes.
- Dali e toa Klaudija? Pra{a eden
glas zad mene. Erika go razbudila vre
vata.
Vo toj mig po~uvstvuvav fizi~ki i
psihi~ki tovar {to poteknuva{e od
mal e~kite preìveani tragedii za
vreme na poslednite nekolku ~asovi.
Teloto mi be{e napnato, imav èlba
da vikam ili da pla~am. Odvaj se voz
dràv. O~igledno doìvuvav stres.
Otkako go preslekov krevetot i pi
àmata na Klaudija, okolnostite stiv
naa i za nekolku minuti dvajcata zas18
paa. Ve}e be{e 9:45 i mrtov umoren
padnav na kau~ot.
Po pet minuti slu{nav zvuk od klu~
vo bravata i vratata se otvori. Toa be
{e mojata sopruga. Vleguvaj}i vo dnev
nata soba, so nasmevka mi re~e:
- Kakva ti{ina, kakov mir! O~igled
no, rabotata na doma}inkata ne e tol
ku te{ka!
Gi upotrebi istite zborovi {to
pred toa bezbroj pati sum £ gi kaùval
jas nejze.
Definicija za stresot
Koja e vistinskata smisla na zborot
stres? Stres e angliski zbor {to nastanal vo sredniot vek vo formata distresse (kriti~na, napnata, napregnata
situacija). Vo tekot na vekovite onie
{to zboruvale angliski po~nale da go
upotrebuvaat ovoj termin, ne zabora
vaj}i go negovoto originalno zna~ewe.
Denes so nego se ozna~u
vaat ~uvstvata povrzani
so napnatosta i pritisocite, ponekoga{ vo po
zitivna ili negativna
smisla, no i periodot
na psihi~ka bolka, pritisok, stradawe i nemir
sekoga{ vo negativna
smisla. Vo francuskiot
jazik terminot stres ja
zagubil svojata pozitivna nijansa. Nikoj ne veli: "Imam tolku
stres, {to s¢ mi odi od raka.# Glavno,
ovoj zbor ja ozna~uva silnata emocionalna sostojba na ~ovekot koja go spre
~uva da ispolni opredelena cel. Ze
maj}i go predvid vlijanieto {to go vr
{i vrz liceto, stresot moème da go
sfatime kako zbir na fiziolo{kite
i psiholo{kite reakcii na organizmot koga e soo~en so golemi optova
ruvawa.
Stresot po~iva vrz dve osnovni
komponenti:
lStresori, stresni faktori (vlijani
jata na okolinata koi se predizviku
va~i na stres).
l
Odgovori na stresot (kako poedinci
te odgovaraat na spomenatite faktori).
Postojat zna~ajni razliki me|u lu
|eto. Za nekoi lu|e ispitite na fakul
19
@ivot bez stres
Lica so razli~na telesna gradba koi nosat ist tovar
SILEN
PROSEÊN
SLAB
Za da go spre~ime
i da go pobedime
stresot, morame
psiholo{ki i
fizi~ki da go zasi
lime liceto za da
moè da se spravi
so neodminlivite i
te{kite ìvotni
problemi.
Lica so ista telesna gradba koi nosat razli~en tovar
Site raspolagame so opredeleni granici na izdr`livost {to treba da gi
prepoznaeme za da ne gi preminuvame vo podolg vremenski period, so {to }e se
podobri kvalitetot i dolìnata na na{iot ìvot.
tetite, navalicite na pati{tata i karanicite so ~lenovite na semejstvoto
se iscrpuva~ki iskustva koi vr{at
silno negativno vlijanie vrz nivniot
nerven sistem. Vrz drugi tie nastani
ne vlijaat ili vlijaat mo{ne malku.
Vlijanieto na stresot moème da go
objasnime so pomo{ na fizi~kata sila na poedinecot i tovarot, odnosno
so problemite {to gi nosi.
Koga nekoj ne se odlikuva so cvrst
karakter, koga ne gi poznava tehniki
te za protivstavuvawe na stresot, koga problemite mu izgledaat golemi,
najverojatno pojavata na koja bilo pre~
ka }e go skr{i i }e go pobedi.
Podgotovkata za protivstavuvawe
na stresot podrazbira dve akcii:
20
l
Da se zasili liceto
l
Da mu se olesni tovarot
Ovie dva faktora me|usebno se po
vrzani, {to zna~i, ako eden faktor e
ispolnet, i drugiot e na dobar pat da
se ispolni.
Mo]ta na stavot
Pokraj silata, psiholo{kata i fi
zi~kata energija, postoi i drug vaèn
faktor za pobeda na stresot.
Takov e sudot ili stavot {to go zazema edno lice sprema stresnite situacii.
Spored toa, kontrolata na stresot
vo golema mera zavisi od na{eto li~
no sfa}awe na faktite.
TE@OK
PROSEÊN
LESEN
Iznao|aweto na
na~ini postepeno
da se namaluvaat
li~nite problemi za
da ne gi nadminuvaat
na{ite ìvotni spo
sobnosti e drug na~in
da se kontrolira
stresot i negovoto
vlijanie.
Nezavisno od toa koj se soo~uva so nadvore[na pre~ka
Ako tovarot
na problemite
i vnatre{nite
sudiri e
neizdr`liv za
nas, toga{ sekoja
pre~ka moè da
predizvika sos
tojba na nemir i
depresija od koi
BEN COMPLETARÁ ESTE CUADRO CON DOS
DIBUJOS MÁS
te{ko }e izlezeme.
Ako sme slabi i ne
moème da podne
seme nitu najmal
vnatre{en su
dir, neizbe`nite
ìvotni problemi
lesno }e n¢ turnat
vo ponor na obes
hrabruvawe.
21
@ivot bez stres
{to e toa stres?
FAZI NA STRESOT
Normalno nivo
na otporot
TREVOGA
OTPOR
UMOR
Koga bi prodolìla fazata na trevoga {to go prigotvuva organizmot za podobar
otpor, ~ovekot bi zavr{il vo bolna, neproduktivna faza na umor. Koga na moto
rot }e po~ne da mu nedostiga sila, produktivnosta mu opa|a, no ako pritisokot
konstantno raste, motorot moè da eksplodira i da prestane da raboti.
Fazi na stresot
Stresot ne nastanuva naedna{. Za
sre}a, ~ove~koto su{testvo ima mo`
nost da gi prepoznae signalite na
opasnosta. Otkako }e se pojavi, pa s¢
dodeka ne go postigne svojot maksimum, stresot pominuva niz tri fazi,
{to moè da se vidi na grafikonot
nad tekstot.
1. Faza - trevoga
Ovaa faza najavuva vistinsko pri
sustvo na stresen faktor.
Fiziolo{kite reakcii se pojavuva
at prvi i go izvestuvaat onoj {to gi do
ìvuva da bide pretpazliv. Koga liceto }e stane svesno za okolnostite
22
vo koi se nao|a (na primer, preterana
rabota ili te{ko iznao|awe na re
{enie), toa moè da se soo~i so niv i
da gi re{i na pozitiven na~in. Vo toj
slu~aj signalot na stresot nema da
bide materijaliziran.
Koga stresot }e ja premine granicata i koga liceto }e sfati deka negovi
te sili se pri kraj, stanuva svesno za
stresot, za{to toj se oglasil.
Nastani {to go aktiviraat toj si
stem za trevoga se:
l
eden izvor na stres (edna situacija...),
l
zbir na pove}e stresni okolnosti
(razli~ni okolnosti {to se preple
tuvaat).
Da go razgledame primerot na direk
torot na edna mala firma ili trgovecot koj e pod stres zatoa {to go zagubil najdobriot rabotnik. Trevoga nastanuva koga }e ja sfati rabotata {to
ja vr{el toj rabotnik i te{kotiite
{to sledat pri iznao|aweto na kva
litetna zamena. Posledicite moàt
da bidat mnogukratni, no pri~inata e
edna: zaminuvawe na najdobriot ra
botnik. Od druga strana, da go posma
trame direktorot pod vlijanie na
stres zaradi ekonomskata situacija
vo taa firma. Pri~inite {to vlijaat
vrz stresot moàt da bidat mnogukratni: inflacijata, taksite, namalenata
proda`ba, dolgovite, neplatenite ra
botnici...
2. Faza - otpor
Dolgotrajniot stres ja pominuva fa
zata na trevoga i liceto navleguva vo
faza na otpor.
Istiot direktor od prethodniot
primer se soo~uva so docnewe i zatoa
se obiduva site raboti da gi prezeme
vo svoi race. No denot trae samo 24
~asa, a ~ove~koto telo moè da iz
drì napori samo do opredelena
granica. Toj e frustriran i strada,
za{to tie posledici proizlegle od
nastanatata situacija, i gubi mnogu
en ergija, dodeka negovata rabota
stanuva s¢ poslaba. Toj saka da ja promeni situacijata, no ne znae kako da
postapi. Zapadnal vo ma|epsan krug:
èlbata da gi zavr{i site raboti mu
dava opredelena sila, no objektivno
gledano toj ne moè da go izdrì siot
tovar. Ako taa sostojba prodolì, mu
se zakanuva propast.
3. Faza - umor
Fazata umor e posledna etapa na
stresot. Se odlikuva so umor, anksi
oznost, depresija.
l Umor: Vo ovoj slu~aj toj nema nikakva vrska so onoj umor {to go ~uv
stvuva zemjodelecot po eden naporen
den. Koga e vo pra{awe na{iot direktor, umorot ne se povlekuva po edna
prospiena no}. Umorot obi~no e pri
druùvan so nervoza, nestabilnost,
napnatost, gnev.
l Anksioznost: Liceto se soo~uva
so mno{tvo razli~ni okolnosti, ne
samo stresni, tuku i so takvi koi vo
obi~n i slu~ai ne bi predizvikale
stres.
l Depresija: Liceto gubi motivacija da bide aktivno, pati od nesonica,
mislite mu stanuvaat pesimisti~ki, a
~uvstvata kon sebesi negativni.
Koga }e navleze vo ovaa faza na za
mor, na{iot direktor se nao|a vo vlo
{ena fizi~ka i psihi~ka sostojba. Toj
ima pove}e neproduktivni rabotni ~a
sovi, odi doma, no ne e vo sostojba da
se relaksira i da se odmori. So ~asovi se obiduva da zaspie. Nautro rano
se budi i misli samo za rabotite {to
go ~ekaat. Vo tekot na vikendot ne uspeva dovolno da se odmori bidej}i ne
prekratno e okupiran so problemi. Vo
ponedelnikot se soo~uva so rabotite
umoren i bez sila.
Izlezot od vakvata situacija bara
golem trud, i vo pogolem broj slu~ai
pomo{ nadvor od krugot na semejstvoto: pomo{ od lekar, od psiholog ili
psihijatar. Nasproti toa, koga stresot
e zapren vo po~etnite fazi, liceto
moè da ja odbegne negovata posledna
faza. Vsu{nost, sekoga{ e podobro da
se spre~i otkolku da se le~i. Poradi
toa, na ~itatelite im prepora~uvame
prakti~no da gi primenuvaat sovetite
od {estata glava: "Kako da go odbegneme stresot?# (str. 107)
Se postavuva pra{awe: Dali stre
sot sekoga{ e {teten i opasen? Od
govorot e: NE.
23
@ivot bez stres
{to e toa stres?
Vo izvesna mera napnatosta, odnosno stresot e korisen za{to pomaga pri
ostvaruvaweto na najvisokite celi i
pri re{avaweto na najte{kite problemi.
Eden od najistaknatite specijalisti vo naukata za stres, Hans Seli, go
potvrduva ovoj fakt vo svojot prilog
"The Stress Concept Today# (Aktuelni
Za da se postignat
celite i da se
realiziraat proektite,
potrebno e odredeno
koli~estvo na stres.
Ovoj vid stres sluì
kako stimulans za
postignuvawe na
soodvetno nivo na uspeh.
Me|utoa, ako nivoto na
stres e povisoko od ona
{to moème da go
izdrìme, nie stapuvame
pod stres, na{ite
emocii se zasiluvaat i,
ako situacijata ne se
izmeni, moè da nastane
eksplozija.
ot koncept na stresot): "Celosnoto otsustvo na stres e sinonim na smrtta.#
Olabavuvawe na ìcite
Stresot moè mo{ne dobro da se
sporedi so ìcite na gitara. Tie mora
da bidat zategnati za da proizveduvaat soodveten zvuk. Pravilno zateg-
Najdobar stav vo vrska so [tetnite faktori
Po mnogu istraùvawa, poznatite psiholozi Lazarus i Folkman
zaklu~ile deka lu|eto stresovite (stresnite faktori) gi klasiraat
na tri razli~ni na~ini:
1
kako ve}e
pretrpena
nepopravliva
{teta
2
kako zakana
Da go ispitame slu~ajot na eden ~o
vek koj ja zagubil rabotata. Koj od
ovie tri stava za nego ima najgolema
prednost i pozitivnost?
Ako toa lice ja prifati prvata opcija, }e go oplakuva svoeto minato
i samoto sebesi }e si stava sopka
pri iznao|aweto na podobar izlez.
Ako toa lice ja prifati vtorata
opc ija, }e stane pesimist koj gi
razgleduva samo negativnite posledici proizlezeni od negovata
nevrabotenost. Stresnite faktori
24
3
kako
predizvik
}e stanat zakana, s¢ pove}e }e go
obzema nespokojstvo, }e vidi samo
nesigurna, negativna idnina.
Me|utoa, ako toa lice ja prifati tretata opcija kako predizvik
da bara nova rabota, }e razmisluva napolno poinaku: "Ne moàm da
go promenam minatoto, ne vredi da
taguvam po ona {to sum go zagubil,
a idninata glavno }e zavisi od
ona {to }e go storam jas sega.# Taka podobro }e se prigotvi i }e pobara nova rabota, poln so energija
koja proizlegla od predizvikot.
natata ìca }e vibrira me|u prstite
na muzi~arot. Istite ìci, ako se ola
bavat, }e sozdavaat neprijatni zvuci
duri i vo racete na virtouz.
Nekoi lica ne patat od stres, pa za
niv stresot bi bil pottik za poproduk
tivna rabota i iskra za nivnata li~
nost. Olabavenite ìci ja namaluvaat
efikasnosta pri rabotata i gi osiro
ma{uvaat op{testvenite odnosi.
Koi lica imaat nizok nivo na stres?
Glavno toa se ladnokrvnite lica, ram
nodu{ni po priroda, koi moàt da se
sporedat so tipot B (v. str. 65: "Li~
nosta i stresot#), {to zna~i deka tie
svoite rutinski raboti gi izvr{uvaat
bez nikakvi predizvici. Aktivnostite
im stanuvaat monotoni, li{eni od ne
predvidlivi okolnosti, zdodevni. Na
tie lica im nedostiga motivacija i
neophodna prirodna napnatost.
Apati~nite lica, nere{itelnite,
kako i onie {to gi spomenavme, gi odbegnuvaat duri i minimalnite rizici
25
efekt
Odnosot me\u stresot i produktivnosta
A
B
A-B NEDOSTIG OD STRES
lice apati~no, bez energija,
bez cel, so niska
produktivnost
B-C NASOÊN STRES
lice motivirano, zadovolno
so sebe, so optimalna
produktivnost
i se kandidati za li~nosti koi nemaat
stresovi.
Od edna strana, tie imaat golemi izgledi da odbegnat srcev udar predizvikan od stres, a od druga, tolku se tro
mavi {to im nedostiga polet i energija.
Koga ìcata ]e pukne
O~igledno e deka, koga ne se dobro
zategnati, ìcite na gitarata ne se
upotreblivi. Od druga strana, ako se
premnogu zategnati, proizveduvaat ne26
C
D
E
C-D UMNO@UVAWE NA STRESOT
lice pod vlijanie na stres,
bez posebna motivacija,
produktivnosta e dobra, no vo
opa|awe
D-E MAKSIMALNO NIVO NA
STRES
lice deprimirano, zagrièno,
produktivnosta mo{ne niska
sakani zvuci. Postoi mo`nost da puk
nat i toga{ gitarata e neupotrebliva.
Procesite karakteristi~ni za
stres moàt da se sporedat so ìcite
na gitara. Pokraj izjavata na doktor
Seli deka nedostigot od stres e sinonim za smrtta, postoi izjava deka
zgolemuvaweto na stresnite okolnosti vodi vo smrt. Ovie zborovi postojano se potvrduvaat so sekojdnevnoto
umirawe na lu|eto od bolesti na organite za varewe, na di{nite organi i
{to e toa stres?
na imunolo{kiot sistem koi ~esto se
pod vlijanie na stres.
Licata koi imaat osobenosti od ti
pot A (str. 65) se najdobri kandidati
za stres i infarkt. Koi se tie osobe
nosti na tipot A?
Osnoven vpe~atok e deka tie lu|e
postojano brzaat. Ako vo opredelen
mig nemaat nikakva aktivnost, tie ja
baraat... Nestrplivi se, lesno navred
livi, sekoga{ se raspoloèni da zbo
ruvaat, a pomalku da slu{aat. Poradi
svoite mnogubrojni obvrski sekoga{ se
vo trka so ~asovnikot, napregnati da
go postignat predvideniot plan.
Kako da se zaprat srede taa trka?
Na prv pogled se ~ini deka polesno
e da se zapreme otkolku da se potkre
neme; za àl, mnogu lu|e ne uspevaat
sami da se zaprat ili da go zabavat
svojot ìvoten ritam dodeka ne gi zapre organizmot, dodeka ne se najdat v
bolnica. Toa se lu|e koi imaat potreba od vrednostite {to se nao|aat nad
trkata i brzanicata. Tie bi trebalo
da bidat svrteni kon drugite namesto
isklu~itelno kon sebesi. Mora da go
izmenat svojot na~in na ìveewe za
da ja postignat sakanata ìvotna ram
noteà.
nedostigot ili preteraniot stres, kako i srednata, poèlna faza.
l Delot A-B
Moè da bide ilustriran so prime
rot na bezvolen rabotnik ili ramno
du{en funkcioner koj se krie vo sigur
nosta na svojata rabota, ne nao|aj}i vo
nea zadovolstvo. Negoviot pridones
za rabotata }e bide minimalen i nema
da uspee da go zgolemi.
l Delot B-C
Ova e najdobar primer na soodnos
me|u produktivnosta i napnatosta. Toa
e slika na eden prodava~ koj postavuva objektivni celi pri prodavaweto.
Pritisokot od strana na negovite nadredeni i negovite li~ni celi go dr
àt vo postojana trevoga i ispolnuvaat pogolem del od negoviot raboten
den. Toj postojano se trudi da ja podobri tehnikata na prodavawe za {to
podobro da gi zavr{i svoite raboti.
Golem del od negoviot uspeh e povrzan so razumna doza na raboten stres.
Koga ìcite na gitarata pravilno
se zategnati (nitu premnogu nitu premalku) i koga prstite na umetnikot
dobro rabotat, toga{ muzikata e sovr
{ena. Na ist na~in vrz ìvotot na ~o
vekot vlijae stepenot na napnatosta
ili stresot.
l Delot C-D
Moè da se prikaè so primerot na
lekar koj vo bolnica postojano e zafa
ten, a pokraj toa raboti i privatno.
Doma se soo~uva so klasi~ni problemi na svoite deca za vreme na pubertetot, {to u{te pove}e mu ja zgolemuva napnatosta. Produktivnosta vo delovniot ìvot e dobra bidej}i vlo
ùva golemi napori pri rabotata. Kaj
nego postepeno se plastat stresni
okolnosti. Ako prodolì so toa tempo, organizmot }e zayvoni povikuvaj}i
na trevoga.
Na tabelata (Odnosot me|u stresot
i produktivnosta) moème da gi vidime ekstremnite fazi, odnosno
l Delot D-E
Moè da se prikaè so slikata na
{ef na male~ko pretprijatie koj od
Povolna napregnatost
27
@ivot bez stres
Radosnata vest ili prijatniot nas
tan moàt da proizvedat isto tol
kav stres kolku i àlnata vest i bol
niot nastan.
Sovet na psiholog
'Sekoga[ ja ~ekam poslednata minuta"
Question: I am not the type of person
who plans everything and follows the plan
meticulously. In fact, I tend to leave everything
until the last minute. When time finally catches
Neto£ get
pripa|am
naand
katthe
e
up Pra{awe:
with me, I seem
the energy
gorijata
lu|e tokoi
}e isplaniraat
s¢
desire
necessary
complete
the task. Is this
bad?
Does po
it affect
the go
quality
of what
do?
i ~ekor
~ekor
sledat
tojI plan;
naprotiv, Itja is
~ekam
poslednata
Answer:
normal
to need minu
some
ta
i
koga
}e
sfatam
deka
mi
type of stimulus in order tovremeto
gather sufistekuva,
toga{
brzam
da
postignam
ficient energy to complete a task. This is
s¢. Dali
e toaand
lo{o?
Dali closely
toa vli
called
motivation
it is linked
to
stress.
jae vrz kvalitetot na ona {to sakam
da go napravam?
Studies
show that the quality of output
increases (not the opposite) when moderate Odgovor:
stress is present.
Normalna e potrebata
ne{question
to da ja of
stimulira
na{ata
enerThe
organization
is related
to
gija,personal
da n¢ pottiknuva
kon rabota.
the
style. Some people
divide
work
upvika
into motivacija
measurable ipieces,
muche
Toa se
taa tesno
like
a stairway
of steps
to be accompovrzana
so stresot.
Istraùvawata
plished.
Others
to leave the
pokaàle
dekaneed
kvalitetot
na work
pro
until
later
and
still
accomplish
what is
duktivnosta raste, a ne se namaluneeded
within the appropriate
time limits.
va, blagodarenie
na kanaliziraniot
ekonomski pri~ini e prisilen da ot
pu{ti pove}e rabotnici. Vo isto vreme
obemot na rabotata se zgolemil. Pro
duktivnosta na rabotnicite {to ostanale opa|a. Toj {ef ima i semejni te{
kotii so soprugata i pati od stoma~ni
problemi. Poradi seto toa lekarot mu
propi{uva kompletno ispituvawe. Toj
ne e svesen deka negovata produktiv
nost ne zadovoluva poradi pre~kite
so koi se sretnuva. Ne e svesen deka
site pre~ki {to mu stojat na patot vodat kon ekstremno nivo na stres.
28
Treba da se pronajde ramnoteà me
|u dvete sprotivnosti: me|u nedostigot i preteraniot stres. Ne postoi uni
verzalno merilo za cel svet, za{to se
koj ~ovek ima svoi karakteristiki i
svoja posebna ìvotna okolina.
Nezavisno od toa kakvi se na{ite
ìvotni uslovi, nie morame da bi
deme podgotveni da gi zabeleìme
signalite {to gi pra}a stresot i vedna{ re{itelno da odgovorime.
The
truth
is that if wetesno
think se
onlypovrzani
in terms
stres.
Razlikite
of
the
end
result,
the
means
to
so sklonostite na li~nosta i getting
so nej
there
is really
ziniot
stil.immaterial.
However,
word redovno
of caution pravat
is in order:
Nekoi alica
pla-
To
work
an organized
planned mannovi
zainrabotite
da and
gi zavr{at
na
ner
offers
the
advantage
of
being
able
to
vreme, drugi ~ekaat posledna minuconfront
any
potential
problem
with
time.
ta i isto taka zavr{uvaat na vreme.
When
a jobgoissamo
left until
the last minute,
Gledaj}i
rezultatot,
vistian unforeseen problem may present itna e deka na~inot na koj sme go pos
self when it is too late to solve it.
tignale seto toa nas ne n¢ intere-
Isira.
knowNo...
a brilliant university student who
always left his final exam preparation
Planskata rabota dava prednost
until two days before the test. He had
pri
otkrivaweto na mo`nite te{
never experienced problems. He was cakotiiand
i pri
nivnoto
pable
intelligent
and nadminuvawe.
he was always
Nasproti
toa, ako
ostave
able
to assimilate
therabotata
necessarye informana za
poslednata
minuta,
tion
when
under pressure.
Onproblemot
one occamoèhowever,
da bide azabeleàn
sion,
last-minutedocna.
change in
Si spomnuvam za eden sjaen student koj so denovi se prigotvuva{e
za ispitite i nikoga{ nema{e te{ko
tii. Pamet e{e na predavawata i
navistina be{e vreden. No edna{ vo
posleden mig nastana promena koja
dva negovi ispita vremenski gi dovede mo{ne blizu. Toa ne mu dava{e go
lema mo`nost ednovremeno da gi pri
scheduling
twoIako
final exams
gotvi
dvataplaced
ispita.
vrednoclose
u~e
together
which
left
the
student
{e, sepak, ne moè{e da muwith
se only
prohalf the normal amount of time to study.
tivstavi
na intenzitetot na stresot.
In spite
of his{to
ability,
he could
not tconToj
ne samo
padna
na ispi
ite,
front
so
much
stress
and
not
only
did
he
tuku nekolku meseci go pridru`
uvaa
fail the exams but he suffered a nervous
nervoza i napnatost.
breakdown with symptoms of depression
Zatoa postapuvajte soobrazno so
which lasted several months.
svojot li~en stil, no bidete vnima
Work according to your personal style,
telni
kon sebe, izdeluvaj}i dovolno
but be generous in the time you allow yourvreme
da postignete opredelena cel.
self for the final effort.
29
2
Odgovor na stresot
Z
nacite za trevoga se mo{ne
korisni, za{to ja otkrivaat
opasnosta {to ja nosi nekoja
odred en a situacija i po
potreba ovozmoùvaat brza akcija, no
tie ja gubat svojata delotvornost koga
lo{o se iskoristeni ili zloupotrebeni.
Da si zamislime banda delikventi
kako gi vklu~uva site uredi za trevoga vo gradot. Zvucite i treperlivite
svetl a od razli~ni aparati mo{ne
brgu }e se aktiviraat, no vo taa zvu~
no-svetlosna konfuzija tie }e ja zagubat svojata efikasnost i }e se pretvo
rat vo iritira~ki izvor na mete` koj
nema da ja ispolni svojata namena vo
borbata protiv delikvencijata. Isto
taka, dobriot ured za trevoga, koj se
koristi nepravilno, moè da se pretvori vo nepotreben izum koj stanuva
{teten.
ôve~koto su{testvo raspolaga so
'Veseloto srce e
odli~en lek, a
neveseliot duh gi
su[i koskite."
Solomon,
od Biblijata
(Mudri izreki 17,22)
@ivot bez stres
Odgovor na stresot
ôve~kite
su{testva tagu
vaat nad svoeto
minato, stradaat
poradi sega{nosta
i se tresat pred ona
{to moè da im ja
donese idninata,
duri i onaa, mo{ne
dale~nata.
sloèn i efikasen ured za trevoga
koj organite na organizmot gi predupreduva za nadvore{nata opasnost.
Vo opredelen mig toj mehanizam se
stava vo dvièwe. Koga }e se pojavi
stres, `lezdite,

organite i muskulite
se prigotvuvaat za odbrana ili za begstvo.
Spored toa, ako uredite za trevoga
protiv poàr i kra`ba so zloupotreba
stanale neefikasni, postojanata stres
na sostojba }e go spre~i normalnoto
funkcionirawe na organizmot i razvi
vaweto na negovite sposobnosti. Siste
mite za za{tita ostanuvaat pod upo
ren pritisok i toga{ nastanuvaat bo
lesti.
Pouki od ìvotot na
ma~kata
Za vreme na edna studija, denes ve}e
klasi~na, profesorot Valter Kenon
(Walter Cannon) stavil silni priemnici na teloto na ma~ka za da doznae {to
se slu~uva koga taa }e se sudri so ku~e.
Odnesuvaweto na ma~kata gi otkrivalo poznatite signali: izdignat grb,
nakostre{eni vlakna, napnati muskuli,
32
ispruèni kanxi, uko~eni {epi, sobrani u{i, a pokraj toa uporno mjaukawe.
Ovaa studija pokaàla deka site
ovie signali poteknuvale od vnatre{
nite organski procesi, kako {to se:
lzgolemeno la~ewe na razli~ni hormoni,
lzabrzana cirkulacija na krvta
lzgolemeno koli~estvo na glikoza i
na crvenite krvni zrnca vo krvta
laktivirawe na mehanizmot za zgrut
~uvawe,
lzabrzani di{ni dvièwa,
lizostruvawe na setilata,
lko~ewe na digestivniot sistem i
drugi, vo toj mig pomalku korisni
proces i, kako {to e seksualnata
funkcija.
Celoto telo na ma~kata, i nadvore{
no i vnatre{no, bilo podgotveno za su
dir so ku~eto ili, nasproti toa, za beg
stvo.
Fiziolo[ki odgovori
Kaj ~ove~kite su{testva organskite
signali, so ~ija pomo{ se manifestira stresot, ne se rzlikuvaat od ma~
Glavna trevoga
PSIHOLOGIJA NA STRESOT
Site znaci na
Hipotalamus
predupredu
vawe {to
doa|aat do
mozokot se
NERVEN SISTEM
prateni do
hipotalamusot,
male~ka
`lezda {to se
nao|a vo
centarot na
mozo~nata masa.
Potoa
hipotalamusot
porakite gi
pra}a niz
celiot
organizam so pomo{ na
nervniot sistem
i krvotokot.
Hipofiza
KRVOTOK
Tiroidna
`lezda
Timus
Adrenalna `lezda, korteks
Adrenalna `lezda, medula
Testisi (kaj
ènata jaj~nici)
Nervniot sistem
Krvotokot
Stimulaciite {to gi pottik
nal hipotalamusot se prene
seni na nervniot sistem koj
gi regulira organskite funkcii. Tie stimulansi moàt
da predizvikaat naru{uvawa
pri funkcioniraweto na ra
botata na organite, na nadbu
bre`nata `lezda i go zgole
muvaat koli~estvoto na adre
nalin i noradrenalin vo
krvta, so {to predizvikuvaat
pre~ki vo celiot organizam.
Hipotalamusot ja stimulira hipofizata koja la~i razli~ni hormoni, koi preku
krvotokot preminuvaat niz celiot organizam. Najzna~aen hormon {to go la~i hi
pofizata vo toj slu~aj e kortikotrofinot (ACTH) ili hormon na stresot. Kor
tikotrofinot vlijae vrz korteksot na
nadbubre`nite `lezdi i proizveduva
nov hormon, kortizon, koj e odgovoren za
mnogu i razli~ni pojavi vo organizmot.
Drugi hormoni na hipofizata dejstvuva
at vrz tiroidnata `lezda, testisite,
jaj~nicite, vlijaej}i taka na mnogu organi.
33
@ivot bez stres
Odgovor na stresot
Ako e mo`no, podobro e
da se odbegnat stresni
te situacii, no vo
odredeni okolnosti
toa ne e mo`no. Poradi
toa treba da nau~ime
kako da se soo~ime so
neizbe`nite, so cel
kolku {to e mo`no
pove}e da se namalat
nesakanite fizi~ki i
psihi~ki vlijanija. Vo
takvi slu~ai ne treba
da se ~eka, tuku po
potreba da se obratime
na lekar specijalist za
mentalno zdravje.
kata ili od drugite cica~i. Osnovna
razlika: ~ove~kite su{testva moàt
da preodoleat na stresot, no i da bidat optovareni so idnite neprijatnosti koi ne £ pripa|aat na sega{ninata.
Vo slu~ajot na ma~kata, ako ku~eto
se oddale~i, stresot se gubi za ne
kolku minuti; dodeka lu|eto, kako {to
kaàvme, se sposobni da se griàt za
minatoto, za sega{nosta ili za idninata, duri i za onaa, dale~nata.
Na primer, nekoj student moè da
doìvee stres razmisluvaj}i za ispitot {to }e go ima po pet meseci. Majka
moè da bide pod dejstvo na stres poradi razgovorot {to go vodela so svojot sin pred dve sedmici. Rabotnik
moè da bide pod stres za{to ne znae
kako da se soo~i so pove}egodi{nata
hipoteka {to go pritiska.
Nezavisno od toa kakvi se stresori
te, organizmot reagira na ist na~in,
kako {to vidovme od tabelata "Psiho
logija na stresot#.
Idealno e sekoga{ da se odbegne
stresniot faktor {to go najavuva tre
vogata.
Lesno moème da zaklu~ime deka ne
e mo`no da se odebegnat site izvori
34
na napnatost. Nezavisno od toa dali
nie sakame ili ne, morame da se soo~i
me so prezafatenosta, so nespokojstvo
to, so problemite, so itnite slu~ai.
No vo toj stadium s¢ u{te moème
da vladeeme so okolnostite.
Pred da pristigne informacijata
vo hipotalamusot, taa mora da pomine
niz eden od mozo~nite centri od kade
{to }e po~ne reakcijata na stresot.
Vo zavisnost od toa kakvo zna~ewe mu
davame, stresorot moè da bide dobar ili lo{.
Psiholo[ki odgovori
Osven organskite vlijanija navedeni vo tabelata "Psihologija na stre
sot#, stresot povlekuva i serija faktori koi se povrzani so mentalnite
oblici i procesi na odnesuvawe. Toa
se psiholo{ki odgovori.
Slu~ajot na Simona
Simon bil ènet ~ovek, na pribli`
na vozrast od 45 godini, tatko na dve
deca. Bil {ef na edna prodavnica na
avtomobilski delovi koja uspe{no
rabotela. Bil sovesen, re~isi per-
Ako ~ovek ima redoven son, dovolno
dolg, }e raspolaga so golema ìvotna
energija koja, bez mnogu te{kotii }e
mu obezbedi pobeda pri voobi~aenite
stresni situacii.
fekcionist. Odnosite vo negovoto
semejstvo navistina zadovoluvale.
Edno vreme proda`bata po~nala
zna~itelno da se namaluva i na negova
ta prodavnica £ se zakanil neuspeh.
Ednovremeno majka mu na Simona umrela. Od toj mig negovoto zdravje i
odnesuvawe brgu po~nale da se vlo
{uvaat. Simon oslabel, za{to ne se
hranel ve}e redovno, go zagubil normalnoto nivo na koncentracija i po~
nal da gi zaborava i najednostavnite
obvrski. Se promenilo mirnoto i sta
loèno odnesuvawe {to go kraselo vo
semejnite odnosi. Stanal razdrazliv,
izbuvliv. Povremeno izgledal mirno,
no so duhot bil otsuten.
Po~nal da pati od nesonica, zagubil
volja za intimnost so soprugata. Opsednat od smrtta na svojata majka, iako se
pla{el od smrtta, imal èlba da umre.
Za da se izvle~e od ova situacija,
odel na psihijatriski tretmani. Mu
bilo potrebno malku pove}e od edna
godina postepeno da se vrati vo normalna sostojba.
Vo slu~ajot na Simona posledicite
na stresot glavno se psihi~ki, ne fi
zi~ki. Tabelite na slednite stranici
gi opi{uvaat re~isi site psihi~ki
simptomi predizvikani od stres:
lzaguba na intelektualniot potencijal,
lrazdrazlivost,
lnesonica,
lpla{livost,
lstrav,
lzaguba na seksualnata èlba,
ldepresija.
Retka e pojavata site ovie ne{ta da
se manifestiraat vo ìvotot na edno
lice. Se pojavuvaat po eden ili po
dva dominantni simptomi, dodeka drugite se poslabi.
Kako {to moème da vidime vo tabelata na slednite stranici, listata
na psihi~ki i mentalni reakcii pri
odnesuvaweto e dolga. Ovde davame
opis na naj~estite ili na onie koi od
razli~ni pri~ini se zna~ajni.
Spoznajna aktivnost
Liceto pod stres moè da ja zgolemi
svojata mo} da zabeleùva, da pamti,
da rasuduva, no vo ograni~en vremenski period. Ako napnatosta trae dolgo, ovie mo`nosti po~nuvaat da opa
|aat. Toga{ se pojavuvaat te{kotii na
35

Download Report