Broj 11
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
ANALIZATA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA POKA@UVA DR@AVATA NA 280 KOMPANII
IM DOL@I 450 MILIONI DENARI
Kolaps za firmite bez
povrat na DDV
FIRMITE NE ZAGUBIJA OD PROFITITE,
NO ZAGUBIJA OD VREDNOSTA
POVISOKI SUBVENCII ZA P^ENICATA I STROGA KONTROLA NA
UVEZENOTO BRA[NO BARA MELNI^KO-PEKARSKATA
INDUSTRIJA OD ZEMJAVA
Rasproda`ba
na berzata
Uvozot po damping
ceni go „zacrni“
doma{noto bra{no
POLNEJ]I GO BUXETOT, DR@AVATA GO
„ZAGOR^UVA” PROIZVODSTVOTO NA KONDITORSKATA INDUSTRIJA VO ZEMJAVA
Fiskalna
„slatka
tajna“
D-R TRPE RISTOSKI, DIREKTOR NA INSTITUTOT ZA AKREDITACIJA NA R.M.
Do krajot na
godinata so
„paso{ za
trgovija“
18
BIZNIS INFO
ANKETA
o otsustvo na vkupen
validen podatok za
sostojbite vo odnos
na povratot na DDV na kompaniite, napravena e anketa
od strana na Stopanskata
komora na Makedonija. Anketirani se okolu 280 kompanii od oblasta na energetikata, hemijata, metalnata
i elektroindustrijata, tekstilot, zemjodelsko-prehranbenata, tutunskata industrija, transport i {pedicii.
Golem del od anketiranite kompanii se izjasnija
deka dr`avata docni so
vra}aweto na DDV.
Pobaruvawata po osnova na DDV osobeno se
izrazeni kaj:
- izvozno orientiranite
kompanii, koi se mese~ni
dano~ni obvrznici i
- kompaniite koi se vo
proces na investicii.
Kompaniite koi rabotat
prete`no na doma{niot pazar ovoj problem go balansiraat so prebivawe i kaj
niv e izrazena sostojba na
barawe mo`nosti da se prebie naplatata.
Izrazeni finansiski
implikacii od docneweto
se javuvaat kaj kompaniite,
koi imaat po~nati investiciski ciklusi, najizrazeno
vo prehranbenata industrija, energetikata i metalurgijata.
Po sektori sostojbata e
sledna:
V
^etvrtok, 29 april 2010
ANALIZATA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA POKA@UVA DR@AVATA
NA 280 KOMPANII IM DOL@I 450 MILIONI DENARI
Kolaps za firmite
bez povrat na DDV
„ Anketirani se kompanii od oblasta na energetikata, hemijata, metalnata i elektroindustrijata, tekstilot, zemjodelsko-prehranbenata, tutunskata industrija, transport i {pedicii
paniite vo anketata za vra}awe na DDV bea opfateni
40 kompanii prete`no mese~ni dano~ni obvrznici.
Od realiziranata anketa 27 firmi se izjasnija
deka nemaat problemi so
povratot na DDV, no kaj
odredeni kompanii problem pretstavuva naplatata
na pobaruvawata za ispora~ana oprema, delovi i izvr{eni uslugi od pogolemite
kompanii, re~isi od site
industrii. Imeno, pogolemite kompanii, koi se iz1. Energetika, crna i
oboena metalurgija - So
ogled na golemata izvozna
orientiranost na kompaniite, najgolem del od niv imaat problemi so nenavremenoto vra}awe na DDV. Vkupno, kaj ovie kompanii dr`avata po ovaa osnova dol`i
me|u 220 i 250 milioni denari.
Pobaruvawata po osnova na DDV se odnesuvaat
najmnogu na poslednite
dva meseca.
Najgolemite iznosi na
nepovraten DDV po ovaa osnova se i kaj najgolemite izvoznici. Site kompanii od
ovoj sektor davaat mese~ni
prijavi na DDV.
2. Zemjodelstvo, prehranbena industrija, proizvoditeli na tutun i
proizvodi od tutun - Od
vkupniot broj ~lenki vo
ovie dve zdru`enija bea anketirani okolu 55 firmi,
glavno izvozno-orientira-
nite, golemite proizvoditeli, kako i firmi vo investicii.
Vo soglasnost so dobienite podatoci, vkupniot
dolg kon firmite od tutunskata i od prehranbenata
industrija iznesuva pribli`no 100 milioni denari
(preku 40 milioni denari
kaj industrijata za prerabotka na tutun i proizvodstvo
na cigari i okolu 60 milioni denari vo sektorot zemjodelstvo i prehranbena industrija). Vo zavisnost od
visinata na sredstvata, koi
se pobaruvaat, docneweto e
od eden do ~etiri meseci
(do Nova godina vra}aweto
na sredstva odelo redovno).
Site anketirani firmi se
mese~ni obvrznici na DDV.
Mora da se napomene
deka onoj del od firmite,
koi nemaat problem so vra}awe na sredstvata, istiot
glavno se odviva navreme,
dodeka nekoi imaat dogovo-
ri za prebivawe (kompenzirawe).
Isto taka, kako rezultat
na sezonskiot karakter na
rabota vo ovie dva sektora,
vo ovoj period odredeni
firmi nemaat pobaruvawa,
istite se povrzani so periodot na otkup ili izvoz na
zemjodelski proizvodi.
3. Grade`ni{tvo, grade`ni materijali i nemetali - od 30 anketirani
firmi od oblasta grade`ni{tvoto mo`e da se konstatira slednovo:
- vo del od firmite ima
pobaruvawa, koi se od januari (naj~esto e polovina suma okolu 30 milioni denari, koi se delumno vrateni).
4. Metalna i elektroindustrija - kaj kompaniite
od ovie granki, koi se prete`no izvozno orientirani,
dolgot na dr`avata po osnova na vra}awe na DDV iznesuva okolu 27 milioni denari. Od vkupniot broj na kom-
zdru`enijata na tekstilnata i na ko`arsko-prerabotuva~kata industrija, vo vrska
so sredstvata {to dr`avata
gi dol`i po osnova na vra}awe na danokot na dodadena vrednost, mo`e da se
konstatira deka 50 procenti od anketiranite kompanii nemaat problem so
vra}aweto na DDV, ili,
pak, toa docnewe e samo
od nekolku denovi, a najmnogu edna nedela.
Spored podatocite od
drugite firmi, januarskite
ko`arsko-prerabotuva~kata
industrija, bi iznesuval
okolu 18 do 20 milioni denari, {to vo momentov dr`avata im go dol`i na kompaniite.
6. Hemiska industrija pobaruvawa po osnova na
DDV imaa firmite koi se
vo investicii i kaj izvoznicite i tie na nivo na sektorot iznesuvaat okolu 20 milioni denari. Vo princip,
ovie kompanii davaat mese~ni presmetki na DDV.
Nemaat problem so povrat na DDV firmite, koi
imaat pogolem plasman na
doma{niot pazar otkolku
{to izvezuvaat, pa imaat
mo`nost za celosno prebivawe na dolgovite i pobaruvawata po osnova na DDV,
odnosno pove}e upla}aat.
7. [pedicija - anketirani se 20 firmi i toa najzna~ajnite i najgolemite
{pediterski kompanii vo
zemjata, koi izjavija deka
nemaat pobaruvawe od dr`avata po osnova na nevraten iznos na DDV.
Paten soobra}aj
- anketirani se 20 firmi od
patniot soobra}aj, vo koi golem del od niv se so me{ovit karakter (patni~ki i tovaren) i samo dva od niv izjavija deka imaat pobaruvawe od dr`avata za nevraten
DDV, vo vkupen iznos od okolu 1,5 milion denari, dodeka ostanatite 18 firmi redovno go realiziraat pobaruvaweto po osnova na
pravo za vra}awe na DDV.
Vo ovoj kontekst treba da
se napomene i pozitivnata
sostojba na redovna isplata na dolgovite na dr`avata za realiziranite prevozi na u~enici, {to porano pretstavuva{e golem
problem da se realizira.
Taksi-prevoz – taksikompanii od Skopje nemaat
pobaruvawe od dr`avata po
PARALELI BARAK OBAMA RAZMISLUVA DEFICITOT DA GO
RE[I SO VOVEDUVAWE DDV NA AMERIKANCITE
Opcii so dano~ni re{enija
Pretsedatelot na SAD, Barak Obama,
prvpat vo intervju za CNBC ja otvori
mo`nosta za voveduvawe DDV vo SAD.
Otkako negovite sovetnici srame`livo
najavija deka DDV, odnosno danok na dodadena vrednost se razgleduva kako edna od
mo`nite merki za re{avawe na raste~kiot
deficit, portparolot na Obama tvrde{e
deka taa inicijativa nema nikakva vrska so
Obama, no sega i pretsedatelot na Amerika priznava deka toa e edna od opciite.
„Pred da po~nam da zboruvam deka nevozno orientirani, docnat
so pla}awata, so obrazlo`enie deka na istite s*
u{te ne im e vraten danokot
na dodadena vrednost.
5. Tekstil - vrz osnova
na izjavite na pove}e od 50
anketirani kompanii, koi
opfa}aat 80 procenti od
{to nema ili ima smisla, sakam da dobijam podobra slika za toa“, re~e Obama i
dodade deka, sepak, prvo gi razgleduva site mo`ni opcii za da se namalat dr`avnite tro{oci.
SAD e edna od retkite razvieni zemji vo koja nema DDV na dr`avno nivo, no
toj, sepak, postoi kako lokalen danok i
toa samo vo nekoi sojuzni dr`avi, kako
Kalifornija. Najgolem pobornik za voveduvawe DDV vo SAD e Pol Volker, sovetnik na Obama.
pobaruvawa od 2010 godina
za vra}aweto na DDV e izvr{en i vrateni se sredstvata po taa osnova.
Za mesecite fevruari i
mart s* u{te nema vra}awe
na DDV na del od kompaniite i dokolku se sobere toj
iznos vo tekstilnata i vo
osnova na pravo za vra}awe
na DDV. Anketirani se tri
taksi-kompanii od Skopje,
koi izjavija deka sostojbata
i kaj site drugi taksi-kompanii e ista, poradi karakterot na dejnosta. Site kompanii se mese~ni obvrznici
na DDV.
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 29 april 2010
VO IZMENITE I VO DOPOLNUVAWATA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENATA VREDNOST SE PRIFATENI
DVE BARAWA NA BIZNIS-ZAEDNICATA
Kaznite prepoloveni, ama
nekoi i kontradiktorni
o usvojuvaweto na predlo`enite izmeni i dopolnuvawa
na Zakonot za danokot na dodadena vrednost, }e se realiziraat dve od desette barawa na biznis-zaednicata. Tie se sodr`ani
vo „Programata za dejstvuvawe i
predlozi za podobruvawe na oddelni sistemski merki i aktivnosti vo 2010 godina“ na Stopanskata
komora na Makedonija.
z Prifatena e predlog-merkata za odlo`uvawe na rokot od
15 na 25 dena za podnesuvawe dano~na prijava za DDV, po istekot
na dano~niot period
So cel izbegnuvawe blokirawe na `iro-smetki i naplata na
kaznena kamata za neizmireni obvrski od op{topoznatite objektivni krizni pri~ini, od edna strana,
a isplata na bruto-plata vo zakonskiot rok od druga strana, bizniszaednicata predlo`i odlo`uvawe
na rokot za naplata na DDV od 15
na 25 vo tekovniot mesec, so {to }e
se dade vremenski prostor od dopolnitelni 10 dena, vo koi dano~nite obvrznici da obezbedat
sredstva za izmiruvawe i na obvrskata po osnova na DDV.
Vo predlog-zakonot za DDV, dostaven do Stopanskata komora na
Makedonija, za mislewe i za zabele{ki, ~lenot 41 stav eden e izmenet i glasi:
„Dano~niot obvrznik e dol`en
za sekoj dano~en period da podnese dano~na prijava vo rok od 25 dena po istekot na dano~niot period,
vo koja sam go presmetuva danokot.
z Prifateno e baraweto za
elektronska dostava na perio-
S
„ Stopanskata komora go pozdravuva usvojuvaweto na dve od desette predlo`eni barawa na biznis-zaednicata, no zabele`uva deka ne se prifatlivi izmenite, koi predviduvaat ednakva kazna za zadocneto podnesuvawe na dano~nata prijava i za vnesuvawe neto~ni podatoci vo dano~nata prijava
di~nite izve{tai od bankarskite smetki, preku koi dano~niot
obvrznik go ostvaruva svoeto
rabotewe da se realizira od
strana na bankite
Vo funkcija na poefikasna
naplata na DDV, kako i zaradi namaluvawe na tro{ocite i administrativnite proceduri za kompaniite vo vrska so nivnata zakonska
obvrska za dostavuvawe na periodi~en izve{taj od bankarskite
smetki, preku koi dano~niot obvrznik go ostvaruva svoeto rabotewe,
Komorata predlo`i bankarskite
izve{tai, so prethodna soglasnost
na firmata, bankite elektronski
da gi dostavuvaat do UJP.
Vo predlog-zakonot za DDV,
prifateniot predlog e sodr`an vo
stavot osum od izmenetiot ~len 41,
koj glasi:
„Periodi~nite izve{tai od
bankarskite smetki preku koi dano~niot obvrznik registriran za
celi na danokot na dodadena
vrednost go ostvaruva svoeto rabotewe od stavot dva na ovoj
~len, gi dostavuva nositelot na
platniot promet po elektronski
pat do nadle`niot dano~en organ.
Periodi~nite izve{tai, nositelot na platniot promet, gi dostavuva za period i vo rok vo koj se
podnesuva dano~nata prijava vo
soglasnost so stav eden, tri i ~e-
tiri od ovoj ~len“.
Ovaa odredba treba da po~ne
da se primenuva od prvi juli
2010 godina.
Stopanskata komora na Makedonija ja pozdravuva izmenata na ~lenot 51, so koja zadol`itelnata registracija za celi na DDV za ostvaren vkupen promet od nad 1.300.000
denari, vo tekot na kalendarskata
godina, se zamenuva so ostvaren
vkupen promet od nad 2.000.000 denari, so {to soodvetno se namaluva brojot na dano~nite obvrznici
so obvrska za registracija za danokot na dodadena vrednost.
Vo soglasnost so predlo`enata
izmena, odredbata so koja se menuva minimalniot iznos na ostvaren
vkupen promet od 1.300.000 denari
na 2.000.000 denari, za podnesuvawe prijava za registracija za da-
nokot na dodadena vrednost kaj
nadle`niot dano~en organ, treba
da po~ne da se primenuva od prvi
januari 2011 godina.
Vo soglasnost so predlog-zakonot, iznosite na globite za pravnite lica i odgovornite lica, utvrdeni vo ~len 59 i 60 od Zakonot, se namaleni za 50 procenti. Vo predlo`enite izmeni na Zakonot za DDV
se predviduva ednakva kazna za zadocneto podnesuvawe na dano~nata
prijava i za vnesuvawe neto~ni podatoci vo dano~nata prijava.
Se postavuva pra{aweto dali
propi{anata kazna za odgovornoto
lice so pravnoto lice i so fizi~koto lice - dano~en obvrznik, treba ednakvo da se odnesuva za dano~niot obvrznik „koj nema da podnese dano~na prijava vo propi{aniot rok“, kako kaznata za dano~niot obvrznik, koj „nema da vnese to~ni podatoci ili nema da go uplati
dolguvaniot danok na utvrdenite
smetki, so namera da se stekne so
pogolema imotna korsit ili vrednost“. Ocena e deka kaznata za zadocnuvaweto vo podnesuvaweto
dano~nata prijava e mnogu stroga i
za istata treba da se propi{e poblaga kazna, imaj}i predvid deka dano~niot obvrznik pri zadocnetoto
podnesuvawe na dano~nata prijava, nema nikakva imotna korist.
Elena Milevska
SO PARITE, [TO TRGOVCITE GI POTRO[IJA ZA UVOZ NA PP OPREMA VO VOZILATA, MO@E[E DA SE IZGRADI
FABRIKA, KOJA ]E GO SNABDUVA[E CEL BALKAN!
„Izgoreni“ od zakonskata neusoglasenost
Pravilnikot za zadol`itelna
protivpo`arna
oprema vo vozilata ne e vo
soglasnost so pravilnicite
doneseni od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti i Direkcijata za za{tita i za spasuvawe, a neusoglasenost ima i so Zakonot za bezbednost vo soobra}ajot. Ova vo rasprava
na sednicata go konstatiraa ~lenkite na Grupacijata
za protivpo`arna za{tita i
bezbednost pri rabota vo
Stopanskata komora na Makedonija (23.4.2010 godina).
Donesuvaweto i primenata od samo 36 dena na
Pravilnikot (Slu`ben vesnik 31/10 i izmenet vo
Slu`ben vesnik 48/10), dovede do seriozni posledici, koi se manifestiraa so
destabilizacija na ovaa
stopanska granka. Kompaniite koi se zanimavaat so trgovija so protiv-po`arna
za{tita i bezbednost pri
rabota, se dovedeni pred
finansiski kolaps, {to }e
rezultira so otpu{tawe na
del od vrabotenite, a vo
najlo{ slu~aj i do zatvorawe na kompaniite.
Imeno, za da im ovozmo`at na gra|anite i na pravnite lica da ja ispolnat obvrskata od Pravilnikot za
„ Kompaniite, koi se zanimavaat so trgovija na protivpo`arna za{tita i bezbednost
pri rabota, zaradi 36-dnevnoto va`ewe na Pravilnikot za zadol`itelna PP oprema vo
vozilata, dovedeni se pred finansiski kolaps, {to }e rezultira so otpu{tawe na del
od vrabotenite, a vo najlo{ slu~aj i do zatvorawe na kompaniite
zadol`itelna PP oprema vo
vozilata, kompaniite, koi
trguvaat so ovaa oprema
vlo`ija nepovratni sredstva za nabavka na protivpo`arni aparati, koi sega se
vo magacinite. Spored mo-
mentalnata pobaruva~ka,
potrebni se 20 godini istite da se prodadat (so izminat rok na upotreba). Kako
{to be{e izneseno na sednicata na Grupacijata, so
ovie vlo`eni sredstva mo-
`e da se izgradi edna solidna fabrika za protivpo`arni aparati, vo koja bi se
vrabotile novi rabotnici i
bi gi zadovolila potrebite
na Ju`en Balkan.
^lenkite, isto taka, po-
so~ija deka postoi nesoodvetno opredeluvawe na protivpo`arnite aparati po
vidovi i po koli~ina kaj
razli~nite po golemina motorni vozila. Kako ilustracija za nepravilnata klasifikacija na vozilata be{e
naveden primerot deka motorno vozilo do osum sedi{ta nema potreba od poseduvawe na protivpo`aren
aparat, a, pak, vozilo so devet sedi{ta treba da ima
dva protivpo`arni aparati. Se poso~i i deka ne e definirano dali slu`benite
vozila na pravnite lica
treba da poseduvaat PP
aparati, a i taksi-vozilata,
koi vr{at javen prevoz. Pikap-vozilata i kombi-vozilata treba da poseduvaat
PP aparat od {est kilogrami, {to e tripati pogolem
aparat, koj se propi{uva za
vakvi vozila vo EU i vo zemjite od na{iot region.
Za nadminuvawe na momentalnata nepovolna sostojba se prepora~a da se
prou~at i da se primenat
iskustvata na primenata na
pravilnicite, pred s*, od
zemjite-~lenki na Evropskata unija.
Na sednicata bea usvoeni i programskite aktivnosti vo 2010 godina, so
koi se predviduva vospostavuvawe na kontakti so
nadle`nite organi za ponatamo{na sorabotka: razgleduvawe na predlozi na zakoni i drugi propisi, inicijativa za izmena na istite, kako osnovna pravna
ramka za realizacija na soodvetni reformi vo dejnosta, izgotvuvawe na kodeks
na odnesuvawe na ~lenkite
na grupacijata, vospostavuvawe sorabotka so osiguritelnite kompanii, komorata za obezbeduvawe i drugi
organizacii od osoben interes za dejnosta.
Za pooperativno rabotewe se formiraa dve rabotni tela - sekcii i toa za
oblasta na protivpo`arna
za{tita, bezbednost i
zdravje pri rabota.
Vojkan Nikolovski
20
BIZNIS INFO
FOKUSIRANO
Testot {to go nametna
krizata uspe{no go minuvame
Narodnata banka denes e institucija, koja ima jasno definirani celi,
funkcionalen set na pazarno postaveni instrumenti i mnogu uspe{no dosie
na ostvaruvawe na postavenite celi.
Istorijata na niska i na stabilna
inflacija, na stabilna vrednost na
doma{nata valuta, na otporen i stabilen bankarski sistem e karakteristikata, koja {to na Narodnata banka &
dava kvalifikativ za kvalitetna i uspe{na nezavisna institucija, so zaslu`en zaviden kredibilitet.
Poslednata kriza e ve}e „opeana“,
kako edna od najdolgite i najdlabokite svetski recesii, test koj mo`e da
ka`eme deka uspe{no go minuvame.
Ovaa kriza poka`a deka imame kapacitet soodvetno da gi cenime rizicite, na vreme da prezemame merki za
otstranuvawe na pre~kite vo ostvaruvaweto na na{ite osnovni celi, i
adekvatno da vlijaeme vrz o~ekuvawata na doma{nite ekonomski subjekti.
Vo ovaa kriza, so koreni vo finansiskiot sistem, fakt e deka doverbata
vo na{iot finansiski sistem ne be{e naru{ena, deka sistemot se poka`a dovolno cvrst i stabilen i deka za
kratko vreme se vra}a na patekite na
umeren, no postojan rast.
(M-r Petar Go{ev, guverner na
NBRM po povod 18 godini od monetarnoto osamostojuvawe na dr`avava)
Visoki standardi za
upravuvawe so rizicite
Za najdobri banki, vo svetski
ramki, se smetaat onie banki {to
imaat visoki standardi za upravuvawe so rizicite. Na toj na~in, tie
vr{at pritisok vrz stopanstvoto da
sozdava i da razviva poprofitabilni i pokonkurentni proekti. Toa pridonesuva kon podinami~en ekonomski rast i pogolema vrabotenost. Zatoa se veli deka stabilen i zdrav
bankarski sektor e uslov za dinami~en i zabrzan ekonomski razvoj.
Blagajni~kite i dr`avnite zapisi se instrumenti za upravuvawe
so likvidnosta, me|utoa, bankite
pred s* postojat poradi klientite,
fizi~kite i pravni lica, koi se
najva`nite korisnici na bankarski
uslugi. Dokaz za toa e {to vo prvite tri meseci od 2010 godina Stopanska banka odobruva{e, prose~no, sekoj raboten den po 719.000
evra za naselenieto i 733.000 evra
za kompaniite. Dopolnitelno, Stopanska banka neodamna obezbedi
garancija za rekonstrukcijata na
makedonskite aerodromi za TAV, na
iznos do 20 milioni evra i odobri
kredit vo iznos od 30 milioni evra
za rekonstrukcija na elektranite na
„ELEM“.
(D-r Gligor Bi{ev, prv generalen direktor na Stopanska
banka a.d. Skopje i potpretsedatel na Stopanskata komora
na Makedonija)
^etvrtok, 29 april 2010
VRVNA DELOVNA VEST
„MAKSTIL“ A.D. SKOPJE VO PRVOTO TRIMESE^JE
Realizacijata
povisoka za ~etvrtina
Na proizvodstven i na finansiski plan, raboteweto na
„Makstil“ a.d. vo prviot kvartal od ovaa godina e pod silno
vlijanie na globalnata kriza.
So ogled deka nejzinite posledici vo ~eli~nata industrija
se po~uvstvuvaa so izvesno zadocnuvawe zaradi zavr{uvaweto na prethodno dogovorenite komercijalni aran`mani vo
posledniot kvartal od 2009 godina, vo Dru{tvoto postignatite finansiski rezultati gi
kvalifikuvaat kako o~ekuvani.
Imeno, za prvite tri meseci od godinava vo „Makstil“
a.d. se realizirani koli~ini
od 76.100,5 toni, {to pretstavuva rast od 24 procenti, {to,
pak, generira i porast na prihodite od proda`ba od 19 procenti. Vkupnite prihodi vo
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
ovoj period gi nadminuvaat
vkupnite rashodi za iznos od
86.574.646,50 denari, no odlu~uva~ko za kone~niot rezultat
e odnosot na po~etnite i na zavr{nite rezervi, koj kreira
zaguba po odano~uvaweto na
nepriznaenite rashodi od
25.275.599,00 denari.
Vo „Makstil“ se o~ekuva izvesno za`ivuvawe na pobaruva~kata vo naredniot kvartal,
{to bi zna~elo mo`nost za pocelosno iskoristuvawe na instaliranite procesni linii i
namaluvawe na proizvodnite
tro{oci po taa osnova, kako i
otstranuvawe na postojnite
dispariteti na cenite na vleznite surovini i materijali (i
prvenstveno cenata na staroto
`elezo) i cenite na finalnite
proizvodi.
(V.M.)
KOLUMNA
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 29 april 2010
USOGLASUVAWE NA NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO SO EU
Funkcionalnata implementacija
pozna~ajna od brojkite
„ Duhot na postlisabonska Evropska unija za pridru`nite ~lenki sugerira deka funkcionalnata implementacija e daleku pozna~ajna od datumot za priem. Taa e, vsu{nost, najkusiot pat do evropskoto semejstvo
Pi{uva: Qubica Nuri
proksimacijata na
nacionalnoto zakonodavstvo so pravoto
na EU e makotrpna, ekspertska, skapa i merliva rabota, za koja{to e potrebno
mnogu vreme. So site tehni~ki i finansiski asistencii od strana na EU i
na dr`avite koi ne se ~lenki na EU, a gi poddr`uvaat
evroatlantskite integracii na Republika Makedonija, ovoj proces, po~nat vo
2001 godina, so potpi{uvawe na Dogovorot za stabilizacija i za asocijacija, i se
dvi`i ponekoga{ pobavno,
ponekoga{ pobrzo, vo zavisnost od vnatre{nite konstelacii i prioriteti. Spored izjavata na zamenikpretsedatelot na Vladata
na RM, koj e zadol`en za
evropski pra{awa, Vasko
Naumovski, na poslednata
sednica na Nacionalniot
sovet za evrointegracii i
sobraniskata Komisija za
evropski pra{awa, se o~ekuva ispolnuvawe na planot
za realizicijata na aktivnostite od Nacionalnata
programa za usvojuvawe na
pravoto na Evropskata unija
vo ovaa godina. Izjavata ja
potkrepi so izve{tajot za
prvoto trimese~je: od planiranite 106 zakoni, Vladata donela 43. Vo „Slu`ben vesnik na RM“ se objaveni 33 zakoni i 55 podzakonski akti, a 10 zakoni se vo
sobraniska procedura. Vasko Naumovski najavi intenzivirawe na rabotata na
pove}e rabotni grupi i tela
za {to pouspe{en po~etok
na pregovorite za vlez vo
Unijata, vklu~uvaj}i i revi-
A
talizacija na Rabotniot komitet za aproksimacija,
{to e za pozdravuvawe.
No, procesot e daleku
poslo`en otkolku {to e numeri~ko izrazuvawe na srabotenoto! Aproksimacijata
e proces, koj bara mnogu golem anga`man i, prakti~no,
te{ko se zavr{uva. Treba
da se aproksimiraat vkupno
280.000 legislativi i 80-90
standardi da se prenesat od
evropskoto vo makedonskoto
zakonodavstvo. I ne samo
toa. Vo me|uvreme i vo
Evropskata unijata se menuva legislativata, {to zna~i, deka treba da se sledat
promenite. Ne mora da se
napomene deka na ovoj proces treba da mu prethodi
donesuvawe na politiki i
na strategii vo oblastite
koi }e se aproksimiraat. Zatoa, aproksimacijata, vsu{nost, e sostaven del od pregovorite - dokolku toj proces se zavr{i kvalitetno,
toga{ ostanuvaat pomalku
otvoreni pra{awata za pregovorite, odnosno, za „skriningot“ - sogleduvawe {to i
so koj kvalitet sme napravile i kade treba da se napravat korekcii. I dodeka nie
zboruvame za aproksimacijata na regulativata - EU
zboruva za funkcionalna
implemantacija - {to e pove}e od regulativa na hartija. Toa e plus implementacija, sledewe na implementacijata, indikatori, merlivost. I seto toa treba da e
transparentno so inkluzija
na site zasegnati strani.
Kolku toj proces e golem, slo`en i odgovoren,
kako ilustracija }e go navedeme slu~ajot so Delovnikot za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Delovnikot
za rabota na Vladata na Republika Makedonija i Metodologijata za procena na
vlijanieto na regulativata,
objaveni vo „Slu`ben vesnik na RM“, vo prviot kvartal na 2008 godina. So niv
vo Republika Makedonija se
voveduva javnost vo procesot na procena na vlijanieto na regulativata preku zadol`itelni konsultacii.
Ova e rezultat na preporakite na OECD vo ramkite na
izve{tajot za vladeeweto
na pravoto vo RM za 2004 godina, a i na procesot na
aproksimacija na nacionalnoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU. Vo soglasnost so navedenata regulativa, se o~ekuva{e od prvi januari 2009 godina da se
sproveduvaat zadol`itelni
konsultacii so zasegnatite
strani, vklu~itelno i so
biznis-zaednicata, vo pro-
cesot na donesuvaweto regulativa. I toa po~nuvaj}i
od samiot po~etok - donesuvaweto na Godi{nata programa za rabota na Vladata
na Republika Makedonija,
do sobraniskata finalna
faza na regulativata (i/ili
podzakonskata koja e vo nadle`nost na Vladata). Denes,
na krajot na april 2010 godina, s* u{te edinstveniot
elektronski registar na
propisi (www. ener. gov. mk)
ne e vo svojata su{tinska
funkcija. Odnosno, celosno ne e transponirana
evropskata praktika: da se
ima uvid vo zabele{kite,
predlozite, procenite, kako i odgovorot na Vladata
ili nadle`noto Ministerstvo deka istite gi ima
primeno, razgledano, kako
i objasnuvawe od koi pri~ini tie se prifateni ili odbieni. Za ovie zada~i treba
da bide zadol`en tim za
procena vo ramkite na sekoe
Ministerstvo, kako i soodveten tim vo Generalniot
sekretarijat pri Vladata,
zadol`en za koordinacija.
Zna~i, od 2005 godina, vo
soglasnost preporakata na
OECD, do donesuvawe na regulativata bea potrebni tri
godini, od donesuvaweto na
regulativata do po~nuvawe
na implementacijata dve godini, a koga regulativata }e
bide celosno funkcionalna
- ostanuva da se vidi. Drugoto lice na kompleksnata
implementacija e administrativniot kapacitet i, sekako, finansiite, koi mo`at
da go odr`at standardot na
toj kapacitet.
Kolku e od su{tinsko
zna~ewe kvalitetot na
aproksimacijata, poka`uva
i primerot na Island. Neodamna Evropskata komisija
EVROPSKA KOMISIJA
Konsultacii so javnosta okolu
dvojnoto odano~uvawe
Evropskata komisija gi povika gra|anite, kompaniite i dano~nite eksperti da dostavuvaat informacii vo vrska so problemite za dvojnoto odano~uvawe pri vr{eweto prekugrani~ni aktivnosti vo ramkite na EU. Konsultaciite i odgovori na internetskiot pra{alnik }e traat od 27 april do 30 juni 2010 godina.
Konsultaciite se odnesuvaat na site direktni odano~uvawa: bruto-plati, dobivka, korporativen danok, danoci na kapitalni dobra, nasledstvo i podaroci. Toa se slu~ai koga gra|anite ja sekojdnevno ja preminuvaat granicata i rabotat vo sosednata dr`ava, se selat vo
druga dr`ava, dobivaat nasledstvo, ili pove}e lica od razli~ni zemji vklu~eni vo zaedni~ka aktivnost se odano~uvaat pove}ekratno itn. Celta na javnite konsultacii e da se osoznae
prirodata na problemite so koi se soo~uvaat dano~nite obvrznici vo EU i da se donesat mehanizmi so koi bi se odbegnalo toa. Vo momentot ne e jasno kakvi merki }e se kreiraat i kakvi efekti }e dadat vo praktika, vo slu~ai koga za ist prihod se odano~uvaat vo dve ili vo
pove}e ~lenki na EU. Na krajot od konsultaciite, Komisijata }e objavi pregled na site pridonesi vo osvetluvaweto na problematikata na dvojnoto odano~uvawe vo granicite na EU,
}e napravi detalna analiza na odgovorite i }e gi koristi pri podgotovka na inicijativite
za evropskata intervencija vo oblasta na direktnoto odano~uvawe (podetalni informacii
na: http: //ec. europa. eu/taxation_customs/common/consultations/tax/index_en. htm).
ispora~a pozitivno mislewe po odnos na pristapuvaweto na Island kon EU. No,
ednovremeno naglasi deka
osven politi~kite i ekonomskite kriteriumi, Island mora da usvoi cel korpus zakonski akti na EU, pri
{to funkcionalnata implementacija e napi{ana vo
kurziv za da & se dade zna~ewe. Iako Island, kako
del od evropskiot ekonomski prostor, ve}e ima prifateno zna~aen del od
funkcionalnata implementacija, Komisijata poso~uva
deka se neophodni seriozni
napori za da se postigne celosna usoglasenost so pravoto na EU i toa vo oblasta
na ribarstvoto, zemjodelstvoto i vo ruralniot razvoj,
`ivotnata sredina, slobodniot protek na kapital i
finansiskite uslugi.
Vo pridvi`uvaweto kon
EU najmalku }e ni pomogne
broeweto na propisite, koi
se usoglaseni ili ~ekaat
red za toa. Mnogu pobitna
rabota od brojkite e tokmu
funkcionalnata implementacija na evropskiot praven
sistem. So ogled na faktot
deka celiot ovoj proces odi
vo zemjava fragmentarno,
so razli~na dinamika i so
diskutabilna transparentnost, mo`e zemjava da se
najde vo stapica na samozadovolstvo od zavr{enata
rabota. Toa samozadovolstvo ednostavno mo`e da pukne kako meur od sapunica,
koga }e po~ne skriningot.
Duhot na postlisabonska
Evropska unija za pridru`nite ~lenki sugerira deka
funkcionalnata implementacija e daleku pozna~ajna
od datumot za priem. Taa e,
vsu{nost, najkusiot pat do
evropskoto semejstvo.
(Ekspert za me|unarodna sorabotka i evrointegracii vo Stopanska
komora na Makedonija)
SVETSKA UNIJA NA MALI I NA SREDNI PRETPRIJATIJA
Akcent vrz novite industrii i tehnologii
„ Fokusirawe na novite predizvici vo raboteweto, kako {to se zelenite industrii,
energijata od otpad i ekolo{kite tehnologii, sektorot na zdravstvenata za{tita, proizvodite i uslugite vo borbata protiv klimatskite promeni i agroindustrijata, se oceni od
samitot odr`an vo San Marino
oslednite analizi
na Svetskata banka,
uka`uvaat deka vo
svetot
funkcioniraat
okolu 500 milioni formalni i neformalni
pretpriema~i, od koi 99
procenti se mali i sredni kompanii, vklu~uvaj}i
gi i mikrokompaniite.
Svetot ne se oporavuva od
krizata i poradi toa se
procenuva deka do krajot
od godinata pove}e od 14
milioni mali, sredni i
mikrokompanii }e go doprat dnoto na siroma{tvoto, glavno vo pomalku
razvienite zemji. Mnogute
P
dostignuvawa vo poslednite godini vo svetot bea
naso~eni kon olesnuvawe
za funkcionirawe na mali kompanii so cel namaluvawe na siroma{tijata.
Poradi krizata i drasti~noto namaluvawe na pobaruva~kata, zgolemeni ceni na energijata i na hranata, namaleni investicii i generalno namalenata likvidnost, efektite od site tie poddr{ki
zna~itelno se stopija. Poradi povrzanosta na svetskata ekonomija toa stana
globalna tragedija - ova e
ocena na u~esnicite na
samitot na Svetska unija
na mali i na sredni pret-
prijatija odr`ana minata
nedela vo San Marino.
- Morame da se fokusirame na novite predizvici vo na{eto rabotewe, a toa se zelenite industrii, energija od otpad i ekolo{ki tehnologii, sektorot na zdravstvenata za{tita, proizvodi i uslugi vo borba
protiv klimatskite promeni i agroindustrijata.
Za na{iot opstanok e
presudno sozdavaweto na
sopstvena globalna alijansa - mre`a, kako i alijansa me|u taa mre`a i
onie agencii, institucii, grupi i individualci podgotveni da ja dadat
poddr{kata na razvoj na
mali i na sredni kompanii, pred s* preku mikrokreditirawe. Osobeno
treba da se poddr`i
agrobiznisot, kako katalizator na siroma{tijata, no i na ekonomskiot
rast - pora~a \anfranko
Terenzi, dosega{en pretsedatel na Svetska unija
na mali i na sredni pretprijatija. Novoizbraniot
pretsedatel, me|u 54 zemji-~lenki, e Katarina Jagi}. Taa e pretsedatelka na
Zdru`enieto na malite i
na srednite pretprijatija
na Republika Hrvatska,
so sedi{te vo Zagreb.
Fokus na zelenite industrii, energijata od otpad i ekolo{kite tehno(http: //wus.homestead.com) logii, zdravstvenata za{tita, klimatskite promeni i agroindustrijata
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 29 april 2010
So Aneta Dodevska
FIRMITE NE ZAGUBIJA OD PROFITITE, ZAGUBIJA OD VREDNOSTA
Rasproda`ba na berzata
red krizata vredea
pove}e od dve milijardi evra. Denes, po
finansiskoto cunami i potresite na politi~ki plan,
predizvikani od blokadata
za ~lenstvo vo NATO, odlo`uvaweto na pregovorite
za ~lenstvo vo EU, vredat
trojno pomalku ili 650 milioni evra. Porazitelna e
statistikata za vrednosta
na kompaniite, {to kotiraat na oficijalniot pazar
na Makedonskata berza. Za
tri godini trojno im e na-
P
percepcijata za rizik se
zaostri za celiot region,
duri i koga ekonomijata ne
ostvaruva lo{i rezultati,
kako {to be{e slu~aj vo
Makedonija bidej}i e zgolemena percepcijata za rizikot. Nadvore{nite investitori se vozdr`uvaat od
investirawe, ili, pak, investiraat so pobavno tempo, taka {to strada berzanskiot pazar. Ova e ne{to za
{to e potrebno odredeno
vreme da se adaptira bidej}i e potrebno percepci-
guvale akcii vo vrednost
od 17 milioni evra. Lani
vo mart prometot iznesuval {est milioni evra, dodeka brojot na transakcii
e namalen dvojno, od 5.019
vo mart 2008 na 2.428
transakcii vo mart godinava. Brokerite velat deka
fizi~kite lica se glavnite igra~i na berzata podolgo vreme. Strancite gi
nema, i pokraj toa {to akciite na firmite se so
potceneta vrednost. Petar
Trpevski, od brokerskata
{to e Makedonija, se vklopuva vo ne~ii kalkulacii.
Kako tip na pazar pogoden
za investirawe, popaten e
i so rizici. Normalno, kako mal pazar. Nelikviden,
so politi~ki problemi, so
nekoja makroekonomska stabilnost, sepak, ne idealna, so mo`nosti da se
iskompliciraat nekoi raboti... No, sepak, pazarot,
kakov-takov, dava mo`nosti
za pogolemi prinosi, taka
{to ima interes, no sega
toj e vo razmena na infor-
nos na istiot period 2008
godina. Saldoto po prviot
kvartal godinava, sporedeno so istiot period lani, e
so rast od 50 procenti, no
ova zasega ne im zna~i ni{to na lu|eto {to `iveat
od trguvaweto so hartii od
vrednost.
Vo izminatiot period,
poradi udarot od krizata,
katanec na vrata stavija
pove}e brokerski ku}i. Na
pazarot se odr`uvaat 22
brokerski ku}i, del od niv
baraat novi instrumenti
idnina, gi pozajmuva, gi
prodava na berzata so nade` deka cenata na tie akcii }e se simne i }e gi kupi
i }e gi vrati istite akcii.
Marketingot, pak, e vo sekoe vreme da ima kupuva~ i
prodava~ za edna hartija
od vrednost. Na primer,
„Alkaloid“
opredeluva
odredena brokerska ku}a i,
na toj na~in, za razlika vo
cena, taa brokerska ku}a vo
sekoj moment da stavi kupovni i proda`ni nalozi
za istata hartija, da ne se
„ Samo stranskite
investitori mo`at da
go za`iveat pazarot
malena vrednosta. Ekspertite velat }e dojdat podobri vremiwa, no ne preku
no}. Dobro e {to vo posledno vreme ekonomijata
po~na da vadi pozitivni
brojki, no, sepak, klu~no }e
bide vra}aweto na stranskite investitori. Spored
Xovani Daniele od Me|unarodnata finansiska korporacija „IFC“, Makedonija i regionot vo golema mera zavisat od investitorite od nadvor.
- Sekako, so krizata
jata za rizik da se prisposobi na novata ekonomska
stvarnost - veli Daniele.
Spored analizata na
berzanskite dvi`ewa, vo
mart godinava, vo odnos na
istiot mesec vo prethodnite dve godini, se zabele`uvaat pove}e negativni od
pozitivni rezultati. Vo
mart 2010 godina na Berzata e napraven promet od 42
milioni evra ili za ~etiripati pomalku vo odnos
na mart 2008 godina, koga
vkupno na Berzata se istr-
ku}a „Auktor brokeri“ veli
deka strancite se interesiraat, no zasega toa se
sveduva samo na razmena
na informacii.
- Postojano sme vo kontakt so stranskite investitori, stranskite fondovi,
stranskite brokerski ku}i,
koi se posrednici me|u nas
i me|u nivnite klienti. Im
ispra}ame analizi, razmenuvame iskustva... Ima nekoj interes so ogled deka
cenite se korigirani nadolu, a tipot na pazar, kako
macii. Eden aspekt zo{to
ne investiraat kaj nas e
mo`nosta da zarabotat mo`ebi i vo nivnite nacionalni ekonomii, da dobijat
isti prinosi, a da prezemat pomal rizik - veli Trpevski.
So dneven promet, kako
vo eden pogolem market,
doma{niot berzanski pazar e nelikviden. Indeksot
na desette najlikvidni
kompanii po prviot kvartal vo 2009 godina be{e vo
pad od 73 procenti vo od-
vo trguvaweto, koi bi mo`ele da go zgolemat prometot. Vasko Mitev od brokerskata ku}a „Ilirika investments“ veli deka takvi produkti se pozajmuvaweto akcii i marketingot, {to ve}e
gi vovedoa regulatorite na
berzite vo regionot.
- Pozajmuvaweto e od
strana na aktivni vo neaktivni investitori. Fakti~ki, vie pozajmuvate
hartii od vrednost od nekoj klient {to ne planira
da gi prodava tie akcii vo
slu~i sostojba kade nekoj
stranski investitor bi posakal da kupi nekoja golema
koli~ina akcii i da gi nema tie na berzata ili
obratno, da saka da prodade - veli Mitev.
Pokraj
pozitivnite
pridvi`uvawa vo ekonomijata, dobri vesti nosat i
informaciite, {to vo poslednite tri meseci se zabele`uva blago zgolemuvawe na brojot stranski investitori na berzata od 19
na 28 procenti.
INTERVJU
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 29 april 2010
IVAN [TERIEV, DIREKTOR NA MAKEDONSKA BERZA
Vode~kite kompanii vredat
samo 600 milioni evra
X Berzanskite indeksi na
porazvienite evropski berzi
se vratija blisku do nivoto
pred po~etokot na ekonomskata
kriza. Kaj nas razlikata pred i
po krizata s* u{te e golema.
Kako ja objasnuvate ovaa sostojba?
- Poznato e deka berzanskite
dvi`ewa ne sekoga{, bi rekol,
duri i retko, gi otslikuvaat dvi`ewata vo realniot sektor. Zatoa, tuka gi ima i onie termini na
potcenetost i na precenetost na
akciite. Sega{nite dvi`ewa ne
samo vo Makedonija tuku i vo po{irokiot region, poka`uvaat deka optimizmot {to postoel vo
vremeto na bumot na ovie pazari
bil mnogu posilen otkolku dvi`ewata {to istiot toj optimizam gi
predizvikuval na porazvienite
pazari. Vo kombinacija so golemiot vi{ok na likvidnost, {to
toga{ postoe{e, be{e logi~no koja bilo aktiva da odi nagore so
trguvaweto. Toga{ bilo taka, sega
e obratno. I, spored mene, tuka
mo`e da se bara objasnuvaweto za
ona {to sega se slu~uva so Makedonska berza.
X Kolkava e vrednosta na
kotiranite kompanii?
- Spored poslednite podatoci, pazarnata kapitalizacija na
„ Dali Berzata e anemi~en nabquduva~ na krizata
kotiranite firmi iznesuva 600
milioni evra. Stanuva zbor za 36
kotirani firmi na Berza. Za razlika od sega, vo periodot na rekordnite nivoa na ceni, nekade
vo 2007 godina, taa brojka iznesuva{e nad dve milijardi evra. Ako
napravime sporedba, sega zboruvame za pad od 70 procenti, {to
korelira so padot na berzanskiot
indeks MBI 10.
X Dali berzata kako institucija mo`e{e poaktivno da reagira od po~etokot na krizata pa navamu? Vo brokerskite i vo bankarskite krugovi se zboruva deka
berzata od presti`na institucija se pretvori vo anemi~en nabquduva~ na sostojbite?
- Vo vakvi momenti na prekr{uvawa, osobeno vo poslednive
pet-{est godini, nekoi subjekti
dobivaat, drugi gubat preku kotiraweto na Berzata, i ottuka e
normalno da ima komentari od
vakov tip. Kako i da e, ubeden sum
deka toa se pau{alni i nekompetentni tvrdewa, zo{to Berzata e
mesto kade se spojuva ponudata so
pobaruva~kata. Zna~i, na{ata
funkcija kako berza e da obezbedime uslovi za da se odvivaat
tie transakcii, zo{to ako nema
transakcii, }e ima subjekti {to,
pak, }e pra{aat zo{to nema
transakcii. Modelite {to gi upotrebuvavme, i toa dosta pointen-
zivno od berzite vo regionot, bea
cenovnite ograni~uvawa. Vo toa
vreme, vo 2008 godina, izleze i
soop{tenie na Federacijata na
svetski berzi, vo koe se ka`a deka
ne se prepora~uva, duri i treba
da se izbegne stopirawe na
transakciite.
X Vo kakva finansiska sostojba e Berzata? Kako }e se balansiraat tro{ocite so prihodite?
- Normalno, nie sme del od
ovaa industrija, {to ne samo vo
Makedonija tuku i po{iroko, e
pogodena od finansiskata kriza. Na{eto rabotewe e pogodeno. Lanskata godina bevme prinudeni da napravime seriozni
restruktuirawa na rashodnata
strana, gi namalivme tro{ocite. Sekako, prihodite zavisat od
prometot. Vo taa konstelacija
uspeavme nekako godinata da ja
zavr{ime so nula. No, ona {to e
pova`no e {to imame operativna zaguba. Vo idnina, dokolku
prodol`i ovoj trend, vo Berzata
}e mora da se napravi podelba
me|u primarnite i sekundarnite
funkcii i na~inot na nivnoto
finansirawe. Berzata }e mora
da obezbedi sistem za trguvawe,
kotacija, nabquduvawe na kompaniite, no delovite {to do sega bea za promocija, edukacija,
samoregulacija od aspekt na
finsisiraweto }e bidat problemati~ni.
KRIZATA UDRI I PO INVESTICISKITE FONDOVI
Dva investiciski fonda
stavija klu~ na vrata
rizata udri i po portfolioto
na fondovite. Del od niv stavija i klu~ na vrata.
So ogled na toa {to investiciskite fondovi se skap biznis,
so ogled na faktot {to se donesoa novi odredbi vo Zakonot za
investiciski fondovi, so cel da
se regulira na{eto so evropskoto zakonodavstvo, nie procenivme deka ova ne e period koga treba da prodol`ime da rabotime
so otvoren fond i re{ivme „Moj
fond“ da se prestruktuira vo
privaten investiciski fond, veli Milan Dimitrioski od „Moj
fond“.
Dva fonda se zatvorija. Toa
se fondovite „Sava invest“ i
„Moj fond“, no na pazarot ima
u{te {est: „Ilirika Jugoisto~na
Evropa“, „Ilirika global raste~ki pazari“, „KD BRIK“ i „KD Ju`en
Balkan“.
- Samata sostojba pridonese
golem broj od brokerskite ku}i i
od investiciskite fondovi da
zatvorat, taka {to ne bi mo`elo
da se ka`e deka vo momentot ova
e profitabilen biznis. No, bi
napomenal deka e biznis so golema perspektiva - potencira Aleksandar Manev, pretsedatel na
Zdru`enieto na investiciski
fondovi.
Te{ko e da se prognozira koga
investiciskite fondovi seriozno }e se vratat vo berzanska igra
i koga pazarot na kapital }e za`ivee. Serija faktori vlijaat vrz
ova. Vo zemjata se sozdavaat za-
K
konski uslovi za proda`ba na
berzata, mo`no nejzino pripojuvawe kon nekoja regionalna, no spored mnogumina, proda`bata ne
treba da se gleda kako na~in za
za`ivuvawe na berzata. Politikata i ekonomskata stabilnost se
odlu~uva~ki.
- Toa }e dade pozitiven impuls za vlo`uva~ite. ]e dade nade` deka idnite vrednosti na
kompaniite mo`e da porasnat, a
toa, pak, }e dovede do nekoe razdvi`uvawe na na{ata berza - veli
Ivica Karapetrov, privaten fond
„Mak aset menaxment”.
- Pova`no e za stranskite investicii, dokolku se re{i problemot so imeto i zemjata da vleze
vo NATO i vo EU. Toga{ bi se zgolemil i na{iot krediten rejting,
„ Otvoraweto na investiciskite fondovi vo Makedonija
navestuva{e razdvi`uvawe na berzanskiot pazar
a stranskite investitori bi imale druga percepcija za nas kako
dr`ava - dodava Aleksandar Manev, pretsedatel na Zdru`enieto
na investiciskite fondovi.
Za razlika od Makedonija kade berzanskiot indeks vo nekolku
navrati do`ivea udar - NATO,
pregovorite so Grcija, a sega i
krizata, evropskite indeksi, pa i
amerikanskiot, ve}e se vra}aat
blisku do nivoto od pred krizata.
Po serijata antikrizni merki na
evropskite zemji i objavata za
zdravstvena reforma vo SAD, vode~kite kompanii i banki poleka
po~naa da objavuvaat pozitivni
rezultati. Akciite na berzite se
dvi`at vo zeleno.
- Sega e najdobro da se investira vo kompanii, koi }e objavat
dobivki vo prviot kvartal - smeta
Ivica Karapetrov, privaten fond
„Mak aset menaxment“.
- Fakt e deka situacijata vo
SAD i vo Evropa se smiruva. Site makroekonomski pokazateli
vlevaat optimisti~ki razmisluvawa - dodava Milan Dimitrioski od „Moj fond“.
Makedonskata ekonomija i natamu ostanuva zalo`nik na politi~ki otvorenite pra{awa od koi
zavisi i idninata na vkupnata
ekonomija.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
24
BIZNIS INFO
SIGNALI
^etvrtok, 29 april 2010
POVISOKI SUBVENCII ZA P^ENICATA I STROGA KONTROLA NA UVEZENOTO BRA[NO BARA
MELNI^KO-PEKARSKATA INDUSTRIJA OD ZEMJAVA
Uvozot po damping ceni go
„zacrni“ doma{noto bra{no
vozot na bra{no po
damping ceni od sosedstvoto, pred s*,
od Republika Srbija, pretstavuva seriozen problem,
koj go naru{uva doma{niot
pazar. Ova be{e signalizirano na sednicata na
Grupacijata na melni~kopekarskata industrija pri
Stopanskata komora na Makedonija (22.4.2010 godina).
Firmite pobaraa da se
napravi silen pritisok do
Vladata na Republika Makedonija, so cel da ne se
povtori minatogodi{nata
situacija. Vladata na Republika Makedonija bi morala da vovede stimulacii
za doma{noto proizvodstvo na p~enica na nivo kako i ona vo sosedstvoto.
(Srbija 14.000 dinari ednakvo na 40 evra po hektar,
Hrvatska 2.250 kuni ednakvo na 308 evra po hektar).
Od druga strana, pak, smetaat doma{nite proizvoditeli, bi morale da se zajaknat merkite pri uvozot
na bra{no. Strogite analizi pri uvoz na p~enica ja
zgolemuvaat u{te pove}e
nejzinata cena, no istite
Pazarno po berzanski
ceni
U
Subvencii za
p~enicata
Vladata mora da dade subvencija za p~enicata. Neka se napravat
analizi, kolkavi se subvenciite vo R.Srbija i
vo R.Hrvatska, i spored
toa Vladata da opredeli subvencii i kaj nas.
Sé dodeka dr`avata ne
subvencionira vo ovaa
strate{ka dejnost, }e
prodol`ime da toneme.
Zna~i, apelirame do
Vladata da go stimulira
otkupot na zemjodelskite proizvodi.
(Nikol~e Georgiev,
„Mak-mlin“ od
^e{inovo)
Najgolemiot problem go
pravat trgovcite. Treba da
se raboti pazarno po berzanski ceni. Na{ predlog e
zemjodelcite ovaa godina
da bidat trgovci. Ako ne
mo`eme da funkcionirame
pazarno toga{ kompenzaciski. I predlagam povtorno
da se razgleda dogovorot
so R.Srbija i da se zapre
uvozot na evtinoto bra{no.
[to se odnesuva do imp-
Premnogu firmi rabotat nelegalno
Vo melni~ko-pekarskata industrija ima mnogu
firmi, koi ne rabotat legalno, i tie nikako ne mo`e da se stavat pod kontrola. Mora da se izborime za edna cena, koja }e
va`i na pazarot. Cenata
na p~enicata vo R.Srbija
opa|a i taa se prodava po
{est ili po 6,2 dinari, a
vo ovaa cena e vmetnat i
prevozot. [to zna~i, deka,
i nie vo otkupnata cena ne
smeeme da odime pove}e
od {est ili od sedum denari, dokolku sakame zemjava da ostane proizvoditel na p~enica. Mora da
sedneme i zaedno so relebi trebale da se primenuvaat i pri uvoz na bra{noto, da se vovedat dopolnitelni za{titni merki, a od
vantnite institucii da go
re{ime problemot, odnosno da se utvrdi cenata na
lebot. Kako proizvoditeli
na leb go ru{ime avtoritrgovcite da se baraat ispolnuvawe na NASSR i
drugi standardi za skladirawe na bra{noto.
PROEKTI
tetot na na{eto bra{no
bidej}i se kupuva uvoznata
poevtina surovina.
Vo odnos na NASSR,
mo`am da ka`am deka vo
Bitola, ne samo {to ne se
zatvoreni pekarite bez
NASSR tuku se otvoreni i
novi. Mora da se vospostavi nadzor od Direkcijata za hrana i od regionalnite
inspekciski
slu`bi na Direkcijata i
redovno da se sproveduvaat kontroli.
(Blagoj Stoj~ev, „Mlin
Stoj~ev“ od Bitola,
pretsedatel na
Grupacija na melni~ko-pekarskata industrija)
Firmite bea ednoglasni vo primena na NASSR,
kako imperativ za kvalitetno proizvodstvo. Za
lementacijata na NASSR
opredeleni firmi sé u{te
nemaat ni preduslovi za negovo implementirawe. [to
zna~i, po ova pra{awe vladee haos na pazarot. Se odnesuvame kako zemja vo koja
nema nikakva regulativa.
Ovoj sistem e osobeno problem vo pekarstvoto.
(To{e i Tome \orgievski, „Kadino-industri
grup“ od Skopje)
Analizi i za kvalitetot
na bra{noto
Najitno da se sprovedat analizite i kaj bra{noto, koi s* u{te ne se
pravat. Dodeka istite se
pravat za p~enicata i so
samoto toa raste i cenata.
Se nadevam deka Vladata
}e sfati deka mora da dade subvencii. Ova e problem, koj mora da se re{i
pred `etvata. Mojot predlog e da se analizira i
bra{noto ili da se trgnat
voop{to analizite.
(Dejan Mihajlovski,
„@ito Polog“ od Tetovo,
potpretsedatel na
`al, poradi pove}ekratnoto negovo odlo`uvawe, na
pazarot vladee golem haos,
a s* u{te golem del od
Grupacijata na melni~ko-pekarskata industrija)
firmite go nemaat implementirano istiot.
(V. R. – A. St)
POVIK DO MAKEDONSKITE KOMPANII
Predlo`ete merki i preporaki za konkurentnost
Izve{tajot za globalna konkurentnost (Global competitiveness report) e op{to prifaten
kako vode~ka svetska sporedbena analiza na aspektite {to se
odnesuvaat na ekonomskata konkurentnost i raste`. Svetskiot
ekonomski forum (SEF) vr{i
analizi na faktorite, koi
ovozmo`uvaat odr`liv ekonomski razvoj i dolgoro~en prosperitet na svetskite ekonomii.
Definiraj}i ja konkurentnosta kako niza merki, politiki i
faktori, koi go odreduvaat ni-
voto na produktivnost na edna
dr`ava, konceptot na konkurentnost vklu~uva stati~ki i
dinami~ki komponenti.
Podatocite {to se koristat
pri presmetkata na IGK se dobivaat i preku sproveduvawe
na anketa rakovoditeli na kompanii, koi treba da dostavat
kratkoro~ni, srednoro~ni i
dolgoro~ni preporaki i celi
vo nasoka na kvalitetno izgotvuvawe na akcioniot plan.
Izve{tajot za globalna konkurentnost e kompoziten indeks
zasnovan vrz dvanaeset stolbovi, koi se zna~ajni elementi na
konkurentnosta na edna ekonomija me|u koi se: infrastrukturata makroekonomijata, efikasnosta na pazar na dobra i na
rabotna sila, efikasnost na
finansiski pazar, tehnolo{ka
podgotvenost, delovna sofisticiranost i inovacii.
Ovie stolbovi gi opfa}aat
osnovnite preduslovi bez koi
edna ekonomija ne mo`e normalno da funkcionira i da se
razviva.
So cel efikasna izrabotka
na Akcioniot plan vo nasoka na
sozdavawe na uslovi za zgolemuvawe na konkurentnosta na
makedonskata industrija, bazirana na znaewe, inovacii i
istra`uvawa, koi vodat kontrast i razvoj, sozdavawe na
stimulativna delovna i investiciska klima i poddr{ka na
pretprijatijata za podobruvawe na nivnite konkurentski
sposobnosti, Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva
makedonskite kompanii da do-
stavat svoi sugestii, predlozi
i konstruktivni merki najdocna
do petti maj (sreda) 2010 godina. Akcionen plan za podobruvawe na konkurentnosta mo`e
da se prezeme od veb-portalot
na Stopanskata komora na Makedonija www.mchamber. mk
Lice za kontakt:
Vlatko Stojanovski,
tel: 3244-004, faks: 3244-088
E-po{ta: vlatko@mchamber. mk
INTERVJU
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 29 april 2010
D-R TRPE RISTOSKI, DIREKTOR NA INSTITUTOT ZA AKREDITACIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Do krajot na godinata so
„paso{ za trgovija“
ere{avaweto na problemot na me|usebnoto priznavawe na sertifikatite za akreditacija predizvikuva golemo nezadovolstvo kaj stopanstvenicite od zemjite vo regionov bidej}i toa vlijae za poskapuvawe na
proizvodite i zgolemuvawe na tro{ocite i ja demotivira nadvore{no-regionalnata trgovija. Iako dosega ima{e pove}e inicijativi i predlozi od biznis-zaednicite na ovie zemji kon dr`avnite organi zadol`eni za implementacijata na Dogovorot na CEFTA za otstranuvawe na barierite vo trgovijata,
ne se prezemeni nekoi pozna~ajni ~ekori. Pred izvesno vreme i pretsedatelite na balkanskite komori konstatiraa deka ovoj proces ne se dvi`i so posakuvanoto tempo i deka e potrebno Direktorijatot na CEFTA da gi pottikne vladite za zabrzuvawe na procesot na me|usebno priznavawe na sertifikatite
za akreditacija. Za dvojnoto sertificirawe, me|usebnite dogovori, akreditaciite... razgovaravme so d-r Trpe Ristoski, direktor na Institutot za akreditacija na Republika Makedonija.
N
X Zo{to stopanstvenicite od zemjite na
CEFTA ne go ~uvstvuvaat
benefitot od ovoj dogovor, odnosno pri izvozot
nivnite proizvodi se
podlo`eni na dvojno sertificirawe i proverki?
- Zemjite-~lenki na dogovorot CEFTA ne gi priznavaat sertifikatite za
akreditacija, bidej}i toa e
regulirano so pravila na
Evropskata komisija. Postoi samo edna regulativa,
a toa e regulativata 765 od
2008 godina. Dogovorot
CEFTA ja priznava taa regulativa, a bidej}i samata
e organizacija vo ramkite
na EK, ne navleguva vo detalite okolu priznavaweto
na sertifikatite za akreditacija. Ednostavno, toa e
regulirano na povisoko nivo i va`i za site zemji vo
Evropskata unija. So ogled
deka Evropskata organizacija za akreditacija - EA,
kade {to nie sme polnopravni ~lenki, e partner
na EK od oblasta na akreditacijata i e vlezena na
nekoj na~in vo sostav na Komisijata, tokmu preku nea
se regulira celokupnata
infrastruktura za kvalitet od oblasta na akreditacijata. I site zemji-~lenki
na Unijata, ili zemji {to
imaat asocijativno ~lenstvo, gi smenija nacionalnite zakoni vo soglasnost so
taa regulativa. Ottamu, ne
veruvam deka od toj aspekt
dogovorot na CEFTA }e
forsira i }e insistira
priznavawe na sertifikatite za akreditacija.
Nie kako Institut, imame bilateralni dogovori
za sorabotka so site zemji
od regionot, no vo prviot
~len od toj dogovor se povikuvame
na
dogovorot
CEFTA, koj striktno uka`uva vo odnos na evropskite
pravila.
X Koga proizvodite za
izvoz so sertifikat za
kvalitet ili, pak, za tehni~ki standard od ovie
zemji }e bidat prifateni
bez da se bara povtorno
retestirawe?
- Koga }e go potpi{eme
dogovorot MLA (Multilateral
agreement), toa zna~i me|usebno priznavawe na sertifikatite za akreditacii
me|u zemjite. Toa e del od
Evropskata organizacija za
akreditacija, koja{to go regulira me|usebnoto priznavawe, i toa regulirawe e
pod kapata na EK. Toa zna~i
deka, nie, kako institut za
akreditacija, }e staneme
potpisnici na toj dogovor,
site institucii, organizacii, firmi, koi }e bidat
akreditirani od na{a strana, nivnite rezultati, izve{tai, sertifikati, zavisno
{to izdavaat, }e bidat
priznaeni vo cela Evropa,
pa i po{iroko, vo cel svet.
Kako {to i sprotivno, site
rezultati, izve{tai, sertifikati od tie zemji, {to se
potpisni~ki na MLA, i go
nosat toa logo, nie kako
zemja morame i gi priznavame. Republika Makedonija e
me|u prvite zemji vo Evropa, koi go usoglasija nacionalniot Zakon za akreditacija kon ovaa regulativa.
Vsu{nost, site zemji vo EU
od po~etokot na godinava
mora da rabotat isklu~ivo
po ovaa regulativa.
Bitno e da se potencira deka site zemji-~lenki
na CEFTA, a i drugite zemji vo regionot, se stremat
kon potpi{uvawe na MLA.
I pri potpi{uvaweto na
me|usebnite dogovori za
sorabotka, sekoga{ potencirame deka ova e regulirano vo soglasnost Evropskata akreditacija, odnosno so MLA.
X [to vsu{nost zna~i
Multilateralniot dogovor i kako se implementira?
- MLA e dogovor potpi{an me|u akreditacionite
tela, ~lenki na EA, za priznavawe na ednakvost i doverlivost, a so toa i prifa}awe na akreditiranite
sertifikacioni, inspekciski i kalibracioni sertifikati i izve{tai od testirawe niz cela Evropa. MLA
ja eliminira potrebata za
sertifikacija na proizvodite i uslugite na dobavuva~ite vo sekoja zemja kade
gi nudat svoite stoki ili
uslugi i so toa obezbeduva
na~in proizvodite i uslugite da gi minat
granicite
na
Evropa i niz
celiot svet
bez ograni~uvawa.
X [to zna~i akreditacijata?
- Akreditacijata od strana na akreditiranite tela zna~i deka telata za ocena na soobraznosta, odnosno laboratorii za testirawe i
kalibracija, sertifikacioni i inspekciski tela, za da ja demonstriraat nivnata kompetencija, nepristrasnost i sposobnost za izvr{uvawe, se ocenuvaat spored me|unarodno priznati standardi.
Akreditacionite tela za ocena na soobraznost obezbeduvaat doverliva ramka za slobodno dvi`ewe na stokite preku postojnite granici.
Kompaniite, koi gi prodavaat svoite proizvodi vo stranstvo, mo`at da
go dokumentiraat nivniot kvalitet vrz baza na sertifikatot za
proizvodot. Kako rezultat na toa, ne e potrebno da se
sproveduvaat natamo{ni testirawa, natamo{ni
proceduri za ocena na soobraznosta so zemjata
koja e krajna destinacija za proizvodot, dokolku e obezbedeno deka teloto za ocena na soobraznost koe go izdalo sertifikatot e akreditirano za specifi~nata aktivnost.
Akreditacijata dava prednost i za pristap na pazarot, za kompaniite {to imaat
ambicii za izvoz. Akreditiranite testirawa se od vitalno zna~ewe za da se
spre~at tro{ocite i vremeto za povtorni testirawa na proizvodite.
Ovoj multilateralen
dogovor dava doverba vo uslugite dobieni od akreditiranite laboratorii, inspekciski i sertifikacioni
tela i na toj na~in im obezbeduva na stokite i na uslugite osnova za me|ugrani~en premin vo Evropa i niz
celiot svet so takanare~eniot „paso{ za trgovija“.
[to se odnesuva do negovata implementacija, toj
se prifa}a vo site zemji,
kako i vo R. Makedonija, iako dr`avava s* u{te ne e
potpisnik na dogovorot. Toa
konkretno zna~i deka, ako
saka nekoe stransko inspekcisko telo so svoj tim da
dojde i da raboti vo zemjava, toa i }e go napravi. Nie
ne mo`e da im ka`eme deka
ne smeat da rabotat.
X Dali vo site zemji
se po~ituvaat obvrskite
od ovoj dogovor?
Sekako deka se po~ituva bidejki toa e obvrska vo
soglasnost so evropskata
regulativa. No, vo praktika
publika Makedonija?
- Nie kako Institut sme
vo postapka da go dostigneme statusot na potpisnici
na dogovorot MLA so Evropskata akreditacija. Vo dekemvri godina ve}e imavme
predocenka, a do krajot na
godinava o~ekuvame da imame inicijalna ocenka.
Vo toj pogled, nie kako
zemja, sme malku ponapred
od drugite zemji vo regionov bidej}i ponapred ja pominavme predocenkata i
sega rabotime na korekcii
na zabele{kite. Ostanatite zemji - R.Srbija, R.Albanija, R.Bosna i Hercegovina, R.Crna Gora, postapkata
ja imaat po~nato po nas. Sakam da potenciram deka nie
kako Institut, iako ne sme
~lenki na EU, vo poedini
institucionalni postapki
ve}e go imame tretmanot kako zemjite-~lenki na EU.
X Ima li pri~ini zo{to ocenkata bi bila vo
dekemvri ili toa go nalaga samata procedura? Da-
X [to opfa}aat bilateralnite
dogovori za sorabotka potpi{ani me|u zemjite ~lenki na dogovorot
CEFTA?
- Minatata godina koga dojdoa pretstavnici od EK (vo ramkite na Potkomitetot za trgovija, industrija, carina i za
odano~uvawe) i koga ja vidoa na{ata lista na dogovori so zemjite od regionot,
prvo pra{awe be{e {to opfa}aat dogoponekoga{ ima poedini odstapuvawe, osobeno vo slu~aevi koga nacionalnata
regulativa na poedini
evropski zemji e porigorozna, na primer, koga stanuva
zbor za ispituvawe na prehranbenite produkti.
X Vo koja faza od potpi{uvawe na dogovorot za
me|usebno priznavawe na
sertifikatite e Institutot za akreditacija na Re-
e striktno precizirano
({to e mnogu pozitivno
prifateno od strana na
EK) ~lenstvoto na Sovetot.
Imeno, intencijata ni be{e ~lenovite na Sovetot
da poteknuvaat od zainteresiranite strani, pa taka
i imame dvajca pretstavnici od Stopanskite komori,
pretstavnik od potro{uva~ite, od akreditiranite tela, od vrabotenite, od univerzitetite (bidej}i najgolem broj akreditacii imame tokmu od kaj niv), i od
vkupno 11 ~lenovi, ~etiri
treba da nominira Vladata. Zna~i, ako mo`e taka da
se ka`e, mnozinstvoto da
bide od strana na stopanstvoto. Zaradi ova dobivme
pozitivna ocenka za zakonot, no zabele{kata be{e
deka sega{nite ~lenovi ne
korespondiraat so taa
odredba od zakonot.
A, vo pogled na cenovnikot, koj nego go nosi Sovetot po preporaka na Vladata, treba da se napravat ko-
vorite. Im odgovorivme deka se raboti
za razmena na eksperti, iskustva, informacii i zaedni~ki obuki na ekspertite i ocenuva~ite. Na pra{aweto {to e
so priznavawe na sertifikatite, vo dogovorot stoi deka toa e regulirano vo
soglasnost so evropskite pravila. Ako
ottamu vidat deka nie bilateralno go
re{avame toa pra{awe, vedna{ }e dobieme negativna ocena.
li nie kako dr`ava treba
ne{to da zavr{ime?
- Tuka se bitni dva momenta. [to treba nie kako
Institut da napravime, a
{to treba dr`avata, odnosno Vladata na RM da napravi. Delot, {to nie kako Institut treba da napravime,
spored agendata go zavr{uvame zaklu~no so juli. A,
obvrskite {to treba da gi
zavr{i Vladata se odnesuvaat na dve to~ki. Koga }e
bidat realizirani - zavisi
od Vladata.
Prvo, se raboti za
usoglasuvawe na ~lenovite na Sovetot na Institutot za akreditacija so noviot zakon i vtoro, usoglasuvawe na cenovnikot na
IARM vo soglasnost so
preporakite od strana na
Evropskata akreditacija.
Da pojasnam, sega{nite
~lenovi na Sovetot se izbrani spored prethodniot
zakon, a bidej}i od oktomvri vo R.Makedonija imame nov Zakon za akreditacija, vo nego
rekcii vo visinata na bodot. Od druga strana, treba
da se vidi kakva }e bide i
preraspredelbata
na
sredstvata bidej}i Institutot, sepak, treba da ja zadr`i svojata nezavisnost.
X Kako da se napravi
istata infrastruktura
vo celiot region za da se
olesni trgovijata?
- Site zemji od regionov u~estvuvame vo dva me|unarodni proekta. Edniot
e IPA-regionalen proekt, a
vtoriot proekt e finansiran od Germanskiot institut za metrologija. Idejata
na dvata proekta e da imame unificiran sistem za
akreditacija, koja }e bide
adaptirana vo soglasnost
so site evropski pravila.
Sepak, i biznis-zaednicite treba da vlo`at napor za implementirawe na
soodvetnite standardi so
cel navreme da ja zavr{at
postapkata za akreditacija. Vo taa nasoka, Institutot za akreditacija na Republika Makedonija vo sorabotka so Stopanskata komora, na 21 i na 22 juni }e
organizira rabotilnica
TAIEX, koja e nameneta
pred s* za stopanskite subjekti, koi imaat potreba od
akreditacija. Kako predava~i na ovaa rabotilnica
}e bidat pretstavnici od
EK, Evropskata akreditacija, CEFTA i od Institutot za akreditacija na RM.
Vaska Mickoska
26
BIZNIS INFO
oi promeni se napraveni
K
vo pravilata {to se odnesuvaat na proizvodstvoto i na
plasmanot na vinoto vo EU?
(Vinarnica vo osnovawe
od Skopje)
- Vo Evropskata unija od prvi
avgust 2009 godina stapi na sila
noviot paket od pravila, {to se
odnesuvaat na proizvodstvoto i
na plasmanot na vinoto. Promenite {to se razgleduvaa vo izminatite nekolku godini se del
od programata koja{to vo Brisel
e nare~ena „Vinska revolucija“.
Po ovie promeni prestanuva
primenata na etiketite AOC
(Appellation d’origine controlee),
DOCG (Denominazione di Origine
Controllata e garantito) ili QBA
(Qualitatswein bestimmter Anbaugebiete). Namesto ovie nacionalni sistemi na klasifikacija, vo idnina na etiketite }e bidat prisutni akronimite PDO
(Protected Designation of Origin) i
PGI (Protected Geographical Indication) . Pokraj ovie, postojat i
drugi promeni {to se vklu~eni
vo ovaa reforma, kako {to se namaluvawe na povr{inite pod
lozovi nasadi, kako i namaluvawe na dozvoleno dodavawe {e}er vo {irata.
Posledicite od ovaa reforma bi trebalo da se vidat vo modernizacija na proizvodstvenite procesi, vo promocija na vinoto od zemjite-~lenki na EU, kako i vo obezbeduvaweto nadomest za onie koi }e se odlu~at da
se otka`at od proizvodstvoto na
grozje i na vino.
Po zborovite na Marijana
Fi{er-Boel, evropski komesar
za zemjodelstvo, na po~etokot od
ovoj proekt be{e odbele`an so
brojni te{kotii. Nejzinata izjava vo 2006 godina deka evropskite proizvoditeli na vino proizveduvaat pove}e vino otkolku
{to pazarot e podgotven da pri-
fati, od mnogumina be{e pre~ekana so golemo nezadovolstvo.
Vo isto vreme be{e najavena potrebata od namaluvawe na povr{inite pod vinova loza za okolu
400.000 hektari od 3,4 milioni,
kolku {to se registrirani vo EU.
Poradi ogromniot pritisok na
Evropskata komisija, od strana
na proizvoditelite povr{inite
pod vinova loza bea namaleni
re~isi dvojno, 175.000 hektari.
Isto taka, se postigna dogovor
zemjite-~lenki da mo`at da smetaat na finansiska pomo{ za
uni{tuvawe na svojot vi{ok od
vino do krajot na 2012 godina.
Zemjite vo EU proizveduvaat
okolu 60 procenti od vkupnoto
koli~estvo vino vo svetot, no i
pokraj toa, evropskite proizvo-
na ekonomistite. Samo vo Francija, najpoznatata vinska zemja
vo svetot, potro{uva~kata na
vino po `itel, minatata godina
opadna na 43 litri godi{no.
Samo kako primer, vo 2007 godina potro{uva~kata be{e 47 litri, a vo 1959 godina duri 120
litri po `itel. Ovie rezultati
verojatno se dol`at na promenite za podobruvawe na na~inot na `ivot, kako i na propisite so koi se regulira dozvolenoto koli~estvo alkohol vo krvta na voza~ite.
Me|utoa, ovie pri~ini mo`ebi ne va`at za nekoi drugi zemji.
Imeno, za proizvoditelite od
drugite regioni, kako na primer,
od Severna i od Ju`na Amerika
ili Avstralija, voop{to ne e lo-
diteli s* u{te nemaat re{enie
za globalno namaluvawe na potro{uva~kata, osobeno vo onie
zemji vo koi vinoto sekoga{ bilo pove}e na~in na `ivot, otkolku brojka vo nekoi od izve{taite
{a situacijata. Spored podatocite na OIV, u~estvoto na vino
od tie regioni vo vkupnata proda`ba se zgolemi od 3 procenti,
kako {to be{e vo 1990 godina, na
30 procenti vo 2008 godina. Vo
NOVI ZAKONSKI
PROPISI VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM
broj 53/2010
z Pravilnik za na~inot i za postapkata
za uvoz i na tranzit, lista na treti zemji
od koi e odobren uvoz i tranzit, formata
i sodr`inata na veterinarno-zdravstveniot sertifikat ili drugi dokumenti, {to
ja pridru`uvaat pratkata so `ivi `ivotni,
akvakultura i proizvodi od `ivotinsko poteklo, kako i na~inot i postapkata na vr{ewe proverka i pregled pri uvoz i tranzit na pratka so `ivi `ivotni, akvakultura i proizvodi od `ivotinsko poteklo
Slu`ben vesnik na RM
broj 56/2010
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za grade`no zemji{te
z Pravilnik za na~inot na izdavawe garancii za poteklo na elektri~na energija,
proizvedena od visokoefikasni kombinirani postrojki kako i sodr`inata, formata i na~inot na vodewe registar na izdadeni garancii za poteklo na elektri~na
energija, proizvedena od visokoefikasni
kombinirani postrojki
^etvrtok, 29 april 2010
tekot na poslednite 18 godini
izvozot na vino od Avstralija i
od ^ile vo Evropa se zgolemi za
pove}e od 2.000 procenti.
Sekako, do toa ne e dojdeno
preku no}. Proizvoditelite na
vino od ovie oblasti napravija
vistinska revolucija so podigawe na kvalitetot na svoite proizvodi, a pritoa zadr`uvaj}i gi
konkurentnite ceni. Isto taka,
ona {to e mnogu va`no e eden
vid demistifikacija na vinoto,
do koja{to dovedoa ovie vode~ki
proizvoditeli - prose~niot kupuva~ pove}e ne mora da ima {iroko poznavawe na razli~ni znaci ili da znae da zboruva na
dva-tri jazika. Nivnata klasifikacija na vinoto e mnogu ednostavna i lesna za upotreba.
EU sfati deka arhai~niot
sistem na klasifikacija na vinoto vo zemjite-~lenki samo go
zbunuva kupuva~ot, pa voveduvaweto na kategoriite PDO i PGI
pretstavuva obid za re{avawe
na ovaa situacija. Dvata termina se odnesuvaat na specifi~en
vinski region, so toa {to postoi
razlika vo dozvoleniot procent
na grozje od strana. Vinata obele`ani so PDO mora da bidat
napraveni isklu~ivo od grozje od
toj region, dodeka vo vinoto so
etiketa PGI dozvoleno e u~estvo
od 15 procenti grozje od drugi
regioni (no od ista zemja) . Vo
sporedba so postojnite etiketi,
postoi sli~nost so AOC / VDP vo
Francija i DOC / IGT vo Italija.
Imaj}i go predvid faktot deka
ovoj nov zakon za za{tita na etiketite nema da bide zadol`itelen za proizvoditelite od renomiranite vinski regioni, se postavuva pra{aweto zo{to toga{
se krena tolku prav.
Del od odgovorot se nao|a vo
anegdotata za stepenot na
iskrivenost na krastavicite,
koi spored standardite na
Evropskata komisija, ne mo`e
da se prodavaat vo prodavnici
na EU. @elbata za standardizacija, koja postoi vo EU, vo polno
svetlo ja poka`uva nemilosrdnosta na birokratijata. No, re{avaweto na problemot na
evropskite vina e mnogu pokomp-
leksno pra{awe od propisot so
koj se dozvoluva stepenot na
iskrivenost na krastavicite.
Raznovidniot sistem na ozna~uvawe na vinoto vo Evropa e
zasnovan na poznatiot „teroar“.
Logi~ki gledano – kolku se podobri karakteristikite na regionot, kade {to se proizveduva
grozjeto, vinoto e poceneto. Geografskite karakteristiki na
oblastite vo koi se proizveduva vinoto mo`at da bidat mnogu
op{ti, na primer, naveduvawe
samo na zemjata na poteklo, ili
mnogu detalno – naveduvawe duri i na mestopolo`bata na lozjeto, na son~evata padina i
sli~no.
Ovoj „revolucioneren“ predlog na EU vo osnova e poednostavena verzija na postojniot sistem, koj go vrzuva vinoto so mestoto na proizvodstvo. Vo teorijata, vistinska revolucija mo`e
da se o~ekuva vo odgovornostite
i vo klasifikacija na vinoto
spored negovite kvalitativni
karakteristiki. Me|utoa, preo|awe vo sistem na ocenuvawe na
vinoto vrz osnova na hemiska
analiza i stru~ni komisii, e
malku realno scenario za Evropa, kade {to proizvoditelite i
kupuva~ite so vekovi se prilagoduvale na postojnite pravila.
Isto taka, „{abli“, „{ampaw“
ili „kjanti“, odamna stanale ime
i retko koj }e se otka`e od nivnata marketin{ka, odnosno ekonomska vrednost.
Buxetot {to go nameni EU za
sektorot za vino vo 2009 godina
iznesuval 794 milioni evra, no
planirano e negovo zgolemuvawe na 1,231 milijarda evra vo
2013 godina. Zgolemuvaweto e
nameneto za razvoj na vinskiot
sektor na zemjite-~lenki i tie
imaat diskrecisko pravo da
raspolagaat so tie sredstva po
svoja procena.
Taka, na primer, do maj 2009
godina, Francija ima potro{eno 11 milioni evra za promocija na svoite vina nadvor od granicite na Evropa. Me|utoa, za
uni{tuvawe na vi{okot proizvedeno vino, potro{eni se 20
milioni evra.
Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznis
javete se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015.
Na{ite eksperti }e vi dadat besplaten odgovor!
VIDUVAWA GERMANSKITE KOMPANII VO
ZEMJAVA SUGERIRAAT
NOVI ZAKONSKI PROPISI NA EU
Slu`ben vesnik na EU L 100/22.4.2010 godina
Vo soglasnost so Regulativata na Evropskata komisija (EU) so broj 326/2010 od 21 april 2010 godina se
vr{i nadopolnuvawe na Regulativata (EEZ) so broj
3846/87 za sozdavawe na nomenklaturata na zemjodelski proizvodi za izvozni podmiruvawa
So Regulativata (EU) so broj 328/2010 od 21 april
2010 godina se vr{i nadopolnuvawe na Regulativata
(EZ) so broj 341/2007 otvorawe i dodeluvawe na administriraweto na tarifnite kvoti, kako i voveduvawe
na sistem na uvozni dozvoli i sertifikati za poteklo
na luk i nekoi drugi zemjodelski proizvodi uvezeni od
treti zemji.
Slu`ben vesnik na EU L 104/24.4.2010 godina
So Komisiskata regulativa (EU) so broj 346/2010
od 15 april 2010 godina se nadopolnuva Regulativata
(EZ) so broj 1251/2008 vo pogled na plasirawe na pazarot i uvoznite barawa za pratki na vodni `ivotni,
nameneti za zemjite-~lenki na EU ili delovi od nego,
so nacionalnite merki odobreni so Odlukata na Komisijata 2010/221/EU.
Itno podobruvawe na
delovnoto opkru`uvawe
Makedonsko-germanskoto stopansko zdru`enie i Unijata na germanskite komori za industrija i za trgovija ja sprovedoa pettata anketa me|u ~lenovite na Makedonsko-germanskoto stopansko zdru`enie. U~estvuvaa 132 kompanii, od koi 39 procenti od anketiranite
se od oblasta na trovijata, 28 procenti od oblasta na uslugite, 19
procenti od proizvodstvoto, 11procenti od grade`nata industrija i
3 procenti od oblasta na energetikata.
Pri ocenata na ramkovnite uslovi, anketiranite pretprijatija
povtorno jasno gi iska`aa svoite stavovi za toa koi faktori se va`ni za celokupnata situacija vo Makedonija i treba itno da se podobrat. Najmnogu se kritizirani nedovolnata efikasnost na javnata
administracija, transparentnosta pri javnite tenderi, pravnata sigurnost, kako i slabiot pristap do dr`avnata i finansiskata poddr{ka od EU, kako i spre~uvaweto na korupcijata i na kriminalot. Kako i minatata godina, pozitivni oceni dodelija za kvalifikaciite
na vrabotenite i za osloboduvawata vo dano~niot sistem.
Vo sporedbite koi bea napraveni so razli~ni dr`avi vo odnos na
atraktivnosta za investirawe, isto kako i minatata godina, u~esnicite ja stavija Germanija na prvo mesto, a, pak, R.Makedonija pod ova
pra{awe napravi golem ~ekor i se najde pred R.Albanija, R.Avstrija, R.Slovenija, R.Hrvatska i R.Srbija. Pritoa, 34 procenti od pretprijatijata gi ocenija dosega{nite merki na Vladata na Republika
Makedonija za nadminuvawe na ekonomskata i na finansiskata kriza kako nezadovolitelni, odnosno 24 procenti od ispitanicite na
anketata gi ocenija kako celosno bescelni i nedovolni.
^etvrtok, 29 april 2010
27
BIZNIS INFO
GRADE@NI[TVOTO, INDUSTRIJATA NA GRADE@NI MATERIJALI I NEMETALI SO OPTIMISTI^KI POGLED NA GODINAVA, NO. . .
U{te da se „izgradi“
i stabilna regulativa
dru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`nite materijali i nemetali,
na sednicata odr`ana na
27.4.2010 godina, rasprava{e za sostojbite vo grade`ni{tvoto vo 2009 godina i
po~etokot na 2010 godina,
kako i za zakonskata regulativa vo ovaa oblast.
Vo grade`ni{tvoto rabotat 4.004 aktivni grade`ni firmi, od koi 91 procent
se mali (3.658 firmi), dodeka srednite i golemite firmi (346 firmi) iznesuvaat
okolu devet procenti od
aktivnite firmi vo zemjata.
Vo grade`ni{tvoto se vra-
Z
„ Pobarano vo naredniot period da se posveti pogolemo vnimanie na javnite tenderi,
posebno na kriteriumite pri rangiraweto, a isto taka, i na zakonskata regulativa, koja
mnogu brzo se menuva, kako vo delot na urbanizmot taka i vo delot na gradeweto
boteni vkupno 40.749 lica.
Vo poslednite dve godini,
vo soglasnost so zakonskite
propisi, izdadeni se 1.557
licenci na firmi i 4.123
ovlastuvawa na in`eneri,
koi se vklu~eni vo gradbata.
Vo 2009 godina izvr{eni se grade`ni raboti vo
vrednost od okolu 8,5 milijardi denari, od koi najgolemo u~estvo od okolu 47
procenti imaat rabotite vo
delot na sanacija i rekonstrukcija vo infrastruktu-
Tenderi po nara~ka
Vo dr`avava s* pove}e
ima tenderi, kade {to vo
uslovite nedostasuva samo
imeto na firmata za koja
{to toj se odnesuva. Osven
toa, problem e {to instituciite {to objavuvaat javni nabavki slobodno si go
tolkuvaat Zakonot za javni
nabavki i dodavaat ili odzemaat uslovi spored nivna volja. Imame dobieno
informacija deka godinava
nema da baraat licenca,
zatoa {to firmite so koi
tie sakaat da rabotat s*
u{te nemaat izvadeno licenca. Sé uka`uva na toa
deka investitorite, odnosno dr`avata, kako najgolem
investitor kaj nas, si gi
pravi tenderite za firmite, koi {to saka da dobijat
rabota.
(Nata{a ^ingarovska
Karaeva, „^ingar
in`enering“- Skopje)
rata, potoa vo niskogradbata (38 procenti) i visokogradbata (15 procenti).
Vo stanbenata oblast
se gradat po okolu 5.000 do
5.500 stanovi godi{no, {to
kako broj e daleku pod potrebite na gra|anite za
stanovi. Spored analizite
i planskite dokumenti, potrebno e izgradba i do
10.000 stanovi godi{no.
Vo stranstvo se izvr{eni grade`ni raboti vo vrednost od okolu 63 milioni
amerikanski dolari, so opa|awe pod okolu 4,6 procenti
vo sporedba so 2008 godina.
Za godinava se o~ekuva
pogolema grade`na aktivnost i vo zemjata i vo
stranstvo, {to zna~i deka
vo grade`ni{tvoto }e prodol`i trendot na anga`iranost.
Grade`nicite na sednicata na Zdru`enieto na
grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetali istaknaa deka vo naredniot period
treba da se posveti pogolemo vnimanie na javnite
tenderi, posebno na kriteriumite pri rangiraweto,
a, isto taka, i na zakonskata regulativa, koja mnogu
brzo se menuva, kako vo delot na urbanizmot taka i vo
delot na gradeweto.
Fragmentarna primena na
zakonskite propisi
Minatata godina, koga
treba{e da izvezuvame vo
Bugarija, ni pobaraa dokument za oznaki CE. Zakonot
za grade`ni materijali e
donesen u{te vo 2006 godina, no negovata implementacija e mnogu bavna. Vsu{nost, doa|aa kontroli, pravea zapisnici, baraa oznaki
CE, pi{uvaa kazni po toj Zakon bez nikakov problem.
No, ona {to treba dr`avata
da go napravi, da formira
telo, koe }e bide ovlasteno
na nivo na dr`ava i koja }e
gi izdava tie sertifikati,
toa s* u{te ne e napraveno.
Ova ne e vo red, zo{to koga
treba zakonite da se primenuvaat na pravnite subjekti,
toga{ se primenuvaat vo zakonskite rokovi i site nie
treba da gi po~ituvame. No,
koga dr`avata treba da implementira ne{to, toga{ toa
se razvlekuva i trae so godini.
(Qupka Kareska „IGM
Xumajlija“ – Lozovo)
Privilegirani
stranski kompanii
Mnogu stranski firmi
voop{to ne se pridr`uvaat
na zakonite na Republika
Makedonija, kon standardite i kon licencite. Ministerstvoto za transport dozvoluva stranskite kompanii
da bidat izbrani na tenderi
iako nemaat licenci, da dobijat proekt, zatoa {to tie
davaat poniska cena. A, potoa tie }e gi zemat doma{nite firmi da rabotat.
Nie, ~etiri meseci ne
mo`eme da po~neme so rabota na dobien tender, na
s* sredeno vo Polska, zatoa {to lu|eto gi po~ituvaat svoite zakoni. Tamu mo`e i stranci da rabotat,
no pod isti uslovi. A kaj
nas na strancite im se davaat privilegii. Ovde
stranski firmi rabotat
bez registrirani pravni
lica, bez podru`nici, bez
pretstavni{tva.
(Nikola Kacarski
„Granit“ Skopje)
Industrijata na grade`ni materijali i na nemetali, vo tekot na minatata godina bele`e{e kontinuiran pad vo proizvodstvoto, taka {to sporedeno
2009 so 2008 godina, opa|aweto iznesuva{e 31 procenti kaj eksploatacija na
rudite i 12 procenti kaj
proizvodstvoto. Za `al,
ovoj trend na opa|awe prodol`uva i vo prvite tri
meseci od ovaa godina.
Vlezovite vo proizvodstvoto bele`at zgolemuvawe, posebno mazutot, samo
za edna godina e zgolemen
dvojno (od 17 denari na 35
denari po ton).
Proizvoditelite
na
grade`ni materijali se zalagaat zakonskata regulativa da bide obvrzuva~ka kako za firmite, taka i za
nadle`nite institucii, a
posebno se apelira na pogolema kontrola pri uvozot
na grade`ni materijali.
Na sednicata, se napravi izbor na novi ~lenovi
na Upravniot odbor na
Zdru`enieto. Za pretsedatel be{e izbran Nikola
Velkovski, a za potpretsedateli Atanas Ristevski i
Vasil Jovanovski.
Marija Petroska
Vaska Mickoska
Dokumentacijata gi probiva
rokovite za gradewe
Zakonite za prostorno
planirawe, za urbanisti~ko
planirawe i za gradba se
izraboteni isto kako na krpeni pantaloni da stavame novi krpenici. Sekoi {est meseci ima nekoja izmena ili
dopolnuvawe na ovie bazni
zakoni. Za mene Zakonot za
prostorno planirawe e sistemski zakon, bez razlika
{to toj vo Sobranie e staven
vo grupata na obi~ni zakoni.
Mora kone~no da se donese
zakon mnogu posiguren i vrz
osnova na koj }e rabotime so
godini i so odnapred poznati
pravila na igra, i propisi.
Vo posledno vreme s*
pointenzivno se slu~uva
upad na drugite zakoni vo
Zakonot za gradba i vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, {to
sozdava haos. Ne mo`eme
da ja izvadime potrebnata
dokumentacija, gi probivame site rokovi za gradewe.
(Jorgo [undovski
„Forma“ – Bitola)
28
BIZNIS INFO
BARAWA
^etvrtok, 29 april 2010
POLNEJ]I GO BUXETOT, DR@AVATA GO „ZAGOR^UVA” PROIZVODSTVOTO NA KONDITORSKATA
INDUSTRIJA VO ZEMJAVA
Fiskalna „slatka tajna”
onditorskata
industrija (proizvodstvo
na ~okolada, bonboni,
keksi, vafli, kremovi i gumi za xvakawe) e zna~aen
del od prehranbenata industrija, koja so svojot kvantum
na proizvodstvo (industrija, koja finalizira bra{no,
{e}er, rastitelni masla,
mleko, kakao i drugo) vrabotuva zna~aen broj rabotna
sila. Taa e golem potro{uva~ na ambala`a od doma{nite proizvoditeli, koristi transportni uslugi, ima
zna~aen udel vo trgovijata
so prehranbeni proizvodi.
Vlijae pozitivno na nadvore{no-trgovskiot bilans na
dr`avata, zatoa {to vrednosta na izvozot na gotovi
konditorski proizvodi e
skoro 10 procenti od vrednosta na vkupniot izvoz na
prehranbenite proizvodi.
K
„ Konditorskata industrija podnese barawe na avtonomni merki za ukinuvawe na uvoznite dava~ki na odredeni surovini za proizvodstvo na konditorski proizvodi
toni godi{no.
No, vo poslednive godini, pod pritisok na zasilenata konkurencija od uvoz,
plasmanot na doma{niot pazar od doma{nite proizvoditeli se namali. Izlezot
se bara{e vo zgolemuvaweto
na izvozot, sekako, so s* poniska profitabilnost po
edinica proizvod, koj vo
2007 godina vo odnos na 2006
godina, zabele`a porast od
33 procenti koli~inski, a 43
procenti vrednosno, {to
uka`uva na izvoz so povisoka
dodadena vrednost.
Od vkupno proizvodstvo
od 22.000 toni vo 2006 godina, 13.000 toni konditorski
proizvodi ili 60 procenti
se izvezuvaat, a 8.000 do
9.000 toni se prodavaa na
doma{niot pazar.
Vo 2007 godina izvezeni
se 18.000 toni konditorski
proizvodi, pri {to ostvaren
e devizen priliv vo iznos
SE GUBI I
DOMA[NIOT PAZAR
Vo konditorskata industrija registrirani se nad
50 stopanski subjekti, so
okolu 1.300 vraboteni, od
koi 85 procenti se mikro i
mali trgovski dru{tva.
Isto taka, ima i zna~ajno
proizvodstvo kaj subjekti so
tretman na zanaet~ii - koi
glavno proizveduvaat pekarski proizvodi i slatki
za doma{en pazar.
Konditorskata industrija raspolaga so mo`en
kapacitet za proizvodstvo
(vo ramkite na proektiranoto vreme za rabota na kapacitetot) od okolu 45.000
od 43 milioni amerikanski
dolari. Plasmanot na doma{niot pazar od 8.000 toni
e namalen na 6.000 toni, ili
za 25 procenti, odnosno za
2000 toni pomalku, vo odnos
na 2006 godina.
Vo 2009 godina izvezeni
se vkupno 15.388 toni ili za
~etvrtina pomalku od prethodnata godina. Na stranata
na uvozot imame 22.747 toni, {to e pribli`no na nivoto od uvozot vo istiot
period od 2008 godina.
Vrednost na stranata na izvozot imame 47,9 milioni
amerikanski dolari, a na
stranata na uvozot 64 milioni amerikanski dolari,
ili deficit od okolu 17 milioni amerikanski dolari.
Oddelno, izvozot najzastapen e vo regionalnite
zemji (R.Srbija, R.Crna Gora, R.Bosna i Hercegovina).
No, makedonskite konditorski proizvodi se prisutni i
„ Trgnuvaj}i od faktot deka {e}erot e edna od
osnovnite vlezni surovini vo proizvodstvoto na
konditorskite proizvodi i na sokovite, razbirlivo e baraweto za namaluvawe na carinata na beliot {e}er od 30 na dva procenti
Podneseno barawe
za avtonomna merka
Vrz osnova na ~lenot
~etiri od Uredbata za
pobliskite uslovi, koi
mora da bidat ispolneti
za stokata da mo`e da
bide predmet na avtonomni merki za namaluvawe ili za ukinuvawe
na uvoznite dava~ki, postapkata za voveduvawe
avtonomni merki, kako i
na~inot na nivno raspredeluvawe ili kori-
stewe, Grupacijata na
proizvoditelite na konditorski proizvodi pri
Stopanskata komora na
Makedonija, do Ministerstvoto za ekonomija
dostavi Barawe na
avtonomni merki za
ukinuvawe na uvoznite
dava~ki na odredeni
surovini za proizvodstvo na konditorski proizvodi.
na pazarite na EU (R.Avstrija, R.Slovenija, R.Slova~ka itn) , kako i vo SAD i
Avstralija.
Uvozot godi{no se dvi`i
od 12.000 do 24.000 toni konditorski proizvodi i doma{noto proizvodstvo od 10.000
do 12.000 toni, nameneto za
doma{niot pazar. Toa e vkupno okolu 32.000 do 34.000 toni godi{na potro{uva~ka na
makedonskiot pazar.
POTTIK NA KONKURENTNOSTA NA DOMA[NOTO
PROIZVODSTVO
Povisokiot stepen na
konkurentnost na doma{niot proizvod e glavno, pokraj
drugoto, usloven od namaluvawe na carinata pri uvoz
na {e}erot od 30 procenti
na dva procenti. Imeno, za{titata na proizvoditelot
na {e}erna repka za proizvodstvo na {e}er i taka ve}e ja nema bidej}i uvozot na
suroviot {e}er od {e}erna
trska e sloboden, a od {e}erna repka e so dva procenti. Taka {to, stapkata
od 30 procenti pri uvoz na
{e}er ima samo fiskalen
karakter.
Trgnuvaj}i od faktot
{to {e}erot e edna od os-
^etvrtok, 29 april 2010
29
BIZNIS INFO
Kapaciteti i posledici
Raspolo`ivite kapaciteti vo biv{a
Jugoslavija iznesuvaa 33.000 toni i bea
proektirani i izgradeni za visokoza{titen pazar od 24 milioni potro{uva~i na
porane{na Jugoslavija. So proizvodstvo
od nad 24.000-28.000 toni godi{no vo
1991 godina, raspolo`ivite kapaciteti
bea koristeni godi{no vo prosek od 70
procenti, a vo oddelni periodi od godinata do 90 procenti (novogodi{ni i drugi
praznici).
Vo periodot po raspa|aweto na Jugoslavija, nepovolnite op{testveno-politi~ki zbidnuvawa, ekonomskite blokadi
na sever i na jug od zemjata i pretesniot
makedonski pazar, uslovija permanentno
opa|awe na proizvodstvoto od godina vo
godina, taka {to vo periodot od 1992 godina do 1998 godina proizvodstvoto opadna i se zadr`a na 14.000-16.000 toni ili
45-50 procenti pomalku vo odnos na 1991
godina, pri {to kapacitetite se koristea
30-36 procenti.
Od 1996 godina po~na procesot na liberalizacija preku dogovorite za slobod-
novnite vlezni surovini vo
proizvodstvoto na konditorskite proizvodi i na sokovite, razbirlivo e baraweto za namaluvawe na carinata na beliot {e}er od
30 na dva procenti. No,
imaj}i go predvid nepovolniot finansiski impakt vrz
buxetskiot priliv od ovoj
izvor, konditorite baraat
samo bescarinski uvoz na
{e}er za proizvodstvo na
konditorskite proizvodi,
kako avtonomna merka za namaluvawe ili za ukinuvawe
na uvoznite dava~ki.
Spored nivna procena,
primenata na navedenata
avtonomna merka, bi uslo-
na trgovija, najprvo so zemjite od porane{na Jugoslavija, odnosno zemjite od regionot. Po makotrpnoto adaptirawe na novite odnosi na osnovnite pazarni agregati, vo ramkite na natamo{nata liberalizacija, koja se odviva{e mnogu pobrzo od
procesot na unapreduvaweto i osovremenuvaweto na proizvodstvoto, doma{nata
konditorska industrija se soo~i so silnata konkurencija od uvozot.
Vkupnoto godi{no proizvodstvo se namali na 12.500 toni vo 2002 godina, za
okolu 50 procenti vo odnos na 1991 godina, koga iznesuva{e 24.000 toni, i pokraj
novite nad 30 mikrosubjekti vo konditorskata industrija.
No, vo ramkite na strategijata na
evrointegracionite procesi, vo izminatite deset godini nadvore{no-trgovskata
razmena se dvi`e{e i s* u{te se dvi`i
vo ramkite na sozdavawe na zona na slobodna trgovija vo regionot i so EU, so {to
problemot na maliot pazar se nadmina, a
toa sozdade uslovi za permanenten porast
na proizvodstvoto vo ovaa dejnost.
vila povisok izvoz za okolu
30 procenti, ili okolu
5.000 toni plus, koi zaedno
so 3.000 toni pove}e plasman na doma{en pazar (so
{to soodvetno bi se namalil uvozot) }e ~ini pogolemo godi{no proizvodstvo za
okolu 7.000 – 8.000 toni.
Sa{o Despotoski
TEKSTILNATA INDUSTRIJA POLEKA @IVNUVA, A DEL OD KOMPANIITE
VO POTRAGA PO NOVA TEHNOLOGIJA
PROKREDIT BANKA NUDI KREDITI
ZA ENERGETSKA EFIKASNOST
Ostrata konkurencija nalaga
promena na ma{inskiot park
Prva promocija na
ekokrediti vo dr`avava
„ Vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija, 60 pretstavnici od 23 makedonski kompanii, od 21 do 24 april 2010 godina, go
posetija Saemot za konfekciski ma{ini „Tujap“ vo Istanbul
Stopanskata komora na
Makedonija, vo sorabotka
so „Adonis grupacijata“, koi
se ekskluzivni zastapnici
na saemot „Tujap“ od Istanbul, organizira{e poseta
na Saemot za konfekciski
ma{ini „Tujap 2010“. Vo Republika Turcija, od 21 do
24 april, patuvaa 60 pretstavnici od 23 tekstilni
kompanii od Makedonija,
so cel da gi prosledat najnovite dostignuvawa vo oblasta na novata tehnologija vo ovaa granka.
Saemot „Tujap“ postoi
u{te od 1979 godina i opfa}a povr{ina od 155.000 kvadratni metri. Saemskite
manifestacii se organizirani na visoko nivo i so
mnogu povolnosti, kako za
posetitelite taka i za u~esnicite na saemite, koi doa|aat nadvor od Turcija. Saemot za konfekciski ma{ini
be{e organiziran vo 10 hali vo koi ima{e izlaga~i od
29 dr`avi. Vkupno 545 kompanii izlagaa najsovremeni
konfekciski ma{ini (za
predewe, boewe, peglawe,
pakuvawe, {iewe, vezewe i
drugo). Vsu{nost, posetitelite mo`ea da vidat i da
nabavat tehnologija za proizvodstvo - od surovina do
gotov proizvod za plasman.
Delovnite lu|e od zemjava go iska`aa ogromnoto
zna~ewe na ovaa poseta za
nivniot biznis. Dosega tekstilnite kompanii konfekciskite ma{ini gi nabavuvale polovni od rasturenite konfekcii vo R.Germanija ili od drugi evropski zemji ili od na{i di-
stributeri so golemi provizii. Spored makedonskite posetiteli na saemot,
vo momentot poleka se podobruva situacijata vo tekstilot. Povtorno po~nale
da dobivaat nalozi za rabota, ne so golemi koli~ini, no, sepak, dovolni za da
opstanat. Evropskiot trend
vo modata im nalaga da go
obnovat ma{inskiot park
vo svoite konfekcii za da
go podobrat kvalitetot na
proizvodite i da bidat
konkurentni vo regionot i
vo odnos na proizvoditelite od podale~nite zemji vo
koi {ijat zemjite od Zapadna Evropa. Del od sopstvenicite istaknaa deka ostvarile kontakti so proizvoditelite na ma{ini i
deka vo najskoro vreme tie
}e se najdat vo nivnite pogoni. Drugi, pak, pronajdoa
poevtini servisi i delovi
za nivnite ma{ini, nekoi
dobija idei kako bi go smenile na~inot na rabota...
Prokredit banka, za
prvpat vo Makedonija,
ponudi posebni krediti,
~ija cel e da se promovira finansiraweto na
investicii vo proekti,
koi ja {tedat energijata
ili go namaluvaat zagaduvaweto na `ivotnata
sredina, vo tehnologija
i vo proekti za za{teda
na energija.
Ekokreditite se nameneti za pretprijatija
i za doma}instva za investirawe vo proekti i
aktivnosti za za{teda
na energija, kako, na primer, instalacija na novi
prozorci so podobra
izolacija, voveduvawe
solarni paneli za zagrevawe voda, podobri sistemi za greewe, novi
poefikasni ma{ini, novi vozila i sli~no. So
investirawe vo tehnologija za za{teda na
energija, pretprijatijata i doma}instvata istovremeno za{teduvaat vo
smetkite za elektri~na
energija, no i pridonesuvaat za za{tita na `ivotnata sredina.
- Ekokreditite se vo
soglasnost so misijata
na bankata da obezbeduva bankarski uslugi, koi
}e go poddr`at dolgo-
„ Ekokreditite
se nameneti za
pretprijatija i
za doma}instva
za investirawe
vo proekti i vo
aktivnosti za
za{teda na
energija
ro~niot i odr`liv razvoj. Za{titata na `ivotnata sredina, zgolemenite tro{oci za elektri~na energija i energetskata efikasnost se
osobeno va`ni problematiki vo svetot i osobeno vo Makedonija, koja
se soo~uva so energetski deficit. Veruvame
deka so kreditite za
energetska efikasnost
zna~itelno }e pridoneseme za zgolemuvawe na
energetskata nezavisnost na Makedonija. Ekokreditite }e bidat nameneti kako za doma}instvata taka i za malite i za sredni biznisi -izjavi Jovanka Joleska-Popovska, generalen
direktor na Prokredit
banka.
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 29 april 2010
DR@AVNIOT ZAVOD ZA INDUSTRISKA SOPSTVENOST GO ODBELE@A SVETSKIOT DEN NA INTELEKTUALNATA
SOPSTVENOST - 26 APRIL
Inovaciite go povrzuvaat svetot
r`avniot zavod za intelektualna sopstvenost svoite
strate{ki prioriteti vo
slednite tri godini }e gi temeli
vrz ~etiri osnovni stolba, koi se
odnesuvaat na jaknewe na pravnata ramka vo oblasta na pravoto na
intelektualnata sopstvenost, jaknewe na sproveduvaweto na za{titata, unapreduvawe na kapacitetite na individualnite nositeli i biznis-zaednicata za za{tita
i za sproveduvawe na pravata na
intelektualnata sopstvenost i jaknewe na javnata svest i pridobivkite od intelektualna sopstvenost. Ova go pora~a Safet Emruli, direktor na Dr`avniot zavod
za intelektualna sopstvenost na
sve~enoto odbele`uvawe na Svetskiot den na intelektualnata
sopstvenost - 26 april, koj godinava se proslavuva pod sloganot:
„Inovaciite go povrzuvaat svetot“.
Inaku, Zavodot godinava }e nastojuva svoite zada~i i aktivnosti
da gi realizira vo ramkite na regionalnite proekti preku koristewe
na finansiska poddr{ka od fondovite na EU i fondovite dostapni
na organizaciite vo koi Dr`avniot
zavod za intelektualna sopstvenost ja pretstavuva Republika Makedonija. Za potrebite na realizacijata na zada~ite, Zavodot }e ja
intenzivira i postojnata bilate-
D
„ Vo uslovi na globalizacija i na razvien promet so proizvodi i so uslugi, golemo e zna~eweto na intelektualnata sopstvenost, a posebno nejziniot najvreden del - trgovskite marki
ralna sorabotka, no }e pristapi i
kon sklu~uvawe bilateralni dogovori so dr`avite od sosedstvoto so
koi R.Makedonija dosega nema pot-
pi{ano takvi dogovori.
Na sve~enosta be{e promovirana i knigata „Trgovska marka, apsolutni i relativni pri~ini za odbi-
vawe na prijavata na trgovska marka
- so slu~ai od praktikata na Zavodot“, od avtorot Sim~o Simjanovski.
- Golemo e zna~eweto na intele-
ktualnata sopstvenost, a posebno
nejziniot najvreden del - trgovskite
marki, vo uslovi na globalizacija i
vo ulovi na razvien promet so proizvodi i so uslugi. Noviot sistem,
koj se temeli na znaeweto, ne bi
dejstvuval dokolku ne se znae koj e
nositel i koj gi kontrolira pravata
od intelektualna sopstvenost.
Vsu{nost, intelektualnata sopstvenost le`i vo centarot na ekonomskiot uspeh na modernoto pretprijatie - istakna Valentin Pepequgovski, recenzent na knigata.
Na sve~enosta be{e pro~itana
porakata od generalniot direktor
na Svetskata organizacija za intelektualna sopstvenost, Fransis
Gari, vo koja go naglasuva zna~eweto na inovaciite vo funkcija na
povrzuvawe na svetot.
Vo ramki na odbele`uvaweto,
Koordinativnoto telo za intelektualna sopstvenost tradicionalno na deponijata „Drisla“ sprovede javno uni{tuvawe na odzemenite proizvodi so koi se povredeni
pravata od intelektualna sopstvenost. Uni{teni se 52.700 piratski
predmeti, 1.040 litri alkohol,
3.064 pakuvawa cigari i 320 par~iwa obleka.
(V. M)
KINA I RUSIJA - VODE^KI ZEMJI VO SVETOT NA INDUSTRISKATA [PIONA@A
Mirnovremenskata vojna –
najseriozna opasnost za kompaniite
ra{aweto na za{titata na informacii stanuva s* pove}e va`no
vo privatniot `ivot i vo politikata, ekonomijata, finansiite i vo drugi sektori.
Biznismeni, bankari, politi~ari, pa duri i nekoi poedinci, postojano se soo~uvaat so problemot na „protek
na informacii“. Kako posledica na toa, se raskinuvaat i
ne se ispolnuvaat dogovori,
se kr{at dadeni vetuvawa i
se ignoriraat barawa. Za
mnogu raboti se tro{at ili
se izdvojuvaat mnogu nepotrebni sredstva. So eden
zbor, „protekot na informacii“ mo`e da stane seriozen
problem za nekoja kompanija.
Zatoa, na Zapad mnogu ~esto
se koristi izrazot „najskapa
rabota na svetot e informacijata“. So mnogubrojni primeri od `ivotot se potvrduva to~nosta na ovaa pogovorka. Vo svetot ima razni informacii, a stepenot na tajnost zavisi od poedincite
ili od grupite na koi im pripa|aat informaciite, kako i
od vidot na nivnite aktivnosti. Na primer, na nekoj biznismen mu se potrebni podatoci za konkurentite, za nivnite slabi i silni strani,
za dobavuva~ite, za pazarot,
za uslovite na finansiskoto
rabotewe, za tehnolo{kite
tajni i drugo. Ako ste politi~ar, ~len na odbor, ili ednostavno ste ~ovek poznat vo
odredeni krugovi, doverlivi
informacii za Vas }e bidat
na~inot na Va{iot `ivot.
Od druga strana, toa im e
va`no i na Va{ite konkurenti
P
„ Kra`bata na tu|i delovni tajni i nivno koristewe za sopstvena dobivka mo`e da nanese ogromni {teti za poedini kompanii, no i na celi nacionalni ekonomii
ili neprijateli, koi dobienite informacii mo`at da gi
iskoristat za da dobijat
prednost ili za da Ve diskreditiraat.
Industriskata
{piona`a podrazbira kra`ba na tu|i delovni tajni i
nivno koristewe za sopstvena dobivka. Mo`at da se kradat informacii za proizvodi, ili pak, intelektualna
sopstvenost, odnosno idei za{titeni so marka, patent ili
so avtorsko pravo. Industriskata {piona`a ne pogoduva
samo poedini kompanii, tuku
i celi nacii.
LEPEZA OD [PIONSKI
METODI
Taka, na primer, germanskata kontrarazuznava~ka
slu`ba proceni deka germanskata ekonomija gubi 53 milijardi evra, ili 30 iljadi rabotni mesta godi{no, blagodarej}i na industriskata
{piona`a. Postoi somne`
deka vo najgolem slu~aj za toa
e odgovorna Kina, a vo nekoi
slu~ai i Rusija. Vo slu~ajot
so Kina, postojat osnovni indikacii deka zad industriskata {piona`a na Kina stoi
i kineskata Vlada, koja so koristewe razli~ni {pionski
metodi, od klasi~no prislu{uvawe na telefon, kra`ba
na laptop, do malku posofisticirani metodi, kako {to e
vleguvawe vo razli~ni kompjuterski sistemi i instalirawe virusi, Kina dojde do
klu~ni informacii, koi po-
docna gi iskoristi za razvoj
na sopstvenata industrija.
Spored podatoci na
FBI, poradi industriska
{piona`a SAD minatata godina pretrpea {teta me|u
130 i 330 milijardi amerikanski dolari. Za okolu 15
zemji se veruva deka imaat
prili~no agresivni programi na industriska {piona`a, koi se naso~eni kon SAD.
Me|u niv, kako i vo slu~ajot
so Germanija, najagresivni
se Kina i Rusija. Zakonite na
SAD pravat razlika me|u industriska {piona`a - me|u
poedini kompanii - i ekonomska {piona`a. Za da se
smeta za ekonomska {piona`ata, taa mora da bide poddr`ana od stranska Vlada.
Ne e dovolno stranska kompanija da se obide da ukrade
tajni na firma od SAD, no
zad tie napori mora da zastane i stranska Vlada.
VRABOTENITE –
POTENCIJALNI KRADCI
Posebna opasnost pretstavuvaat vrabotenite vo
kompanijata, koi se podgotveni da prodadat tajni na kompanijata na drugi kompanii.
Pokraj za{titata na telefonite i na kompjuterskite sistemi, kompaniite isto taka
treba da vnimavaat i na nivnite vraboteni, bez razlika
dali se raboti za redovno
ili vremeno vraboteni rabotnici. Posebno vnimanie
treba da se obrati na izbo-
rot na kadarot, koj gi odr`uva
uredite, kako i celiot prostor vo koj{to se nao|a kompanijata. Vsu{nost, postojat
podatoci vo koi se veli deka
vo momentov, vo Velika Britanija za 20 funti mo`e da
se anga`ira lice zadol`eno
za higienata vo edna kompanija, koe za taa suma prebaruva i fotografira s* {to vi
treba pri ~isteweto na kancelariite, dodeka nema nikoj
vo blizina.
[piona`ata e drug vid
diplomatija, kako {to e vojnata. Na nekoj na~in, toa e
mirnovremensko vojuvawe.
Intelektualnata sopstvenost e isklu~itelno vredna i
mnogu va`na, a so toa i mnogu
barana.
Ima slu~ai kade {to ~ista~kata ukrala va`en dokument, ili go fotografirala
so svojot mobilen aparat,
ili go fotokopirala na fotokopirot vo kompanijata.
Zatoa, mnogu e va`no da ne se
ostavaat va`ni dokumenti na
biroto ili kompjuterot da ne
se ostava vo miruvawe koga
ne ste vo kancelarija, posebno ako ne e za{titen. Ako toa
ne funkcionira, sekoga{ postoi internet. Spored procenite, vo kompjuterot so koj
}e se povrzete na internet
bez soodvetna za{tita, vo
rok od 40 minuti vleguvaat
hakeri. Tie 24 ~asa na den,
sedum dena vo nedelata prebaruvaat na Internet, baraj}i slabi to~ki i gi kradat site informacii do koi }e dojdat.
Nekoi od popoznatite
primeri na industriska {piona`a go vklu~uvaat {pioniraweto na edni so drugi na
dvete amerikanski vozduhoplovni giganti - „Luked Martin“ i „Boing“, so cel dobivawe profitabilen vladin
proekt za nabavka na novi
borbeni avioni. Na drugata
strana na okeanot, vo Velika
Britanija se slu~i prislu{uvawe na prviot ~ovek na
„Marks i Spenser“, Stjuart Rouz, vo obid za prezemawe na
istoimeniot maloproda`en
sinxir. Vo [vedska vo 2002
godina, se slu~i incident me|u ruski diplomat i dvajca
vraboteni vo telekomunikaciskiot gigant „Erikson“, koi
se obidele da dostavat va`ni
dokumenti do nivnite vrski
so Moskva. Edna godina pred
toa ima{e incident vo koj{to
bea vklu~eni amerikanskiot
„Prokter i Gembl“ i {vedskobritanskata kompanija „Unilever“. Imeno, vo tu`bata {to
ja podnesena „Unilever“ gi obvini „Prokter i Gembl“ za industriska {piona`a. Amerikancite gi obvinija deka prebaruvale po kontejnerite na
„Unilever“ za da najdat va`ni
dokumenti. „Prokter i Gembl“
go prizna slu~ajot i napravija
dogovor nadvor od sudot.
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 29 april 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA HARTIJA SO @LEBOVI ZA PROIZVODSTVO NA KARTON
Validnost do: 1.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA MONTIRAWE
ORAN@ERII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA, KAKO I PLASMAN
NA OPREMA ZA ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO
Validnost do: 11.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TE^NO VE[TA^KO \UBRIVO VO
MALI PAKUVAWA ZA DOMA]INSTVA I GOLEMI KONTEJNERI ZA
POTREBITE NA ZEMJODELSTVOTO
Validnost do: 26.5.2010 godina
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA FROTIRSKI KRPI I POSTELNINA
Validnost do: 25.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD POLSKA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI NA ZELKA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO
POLSKA
Validnost do: 31.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD REPUBLIKA SRPSKA BARA DISTRIBUTER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA RAZLI^NI TIPOVI
ELEKTRODI ZA RA^NO ZAVARUVAWE
Validnost do: 18.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na metalni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI NA ^EVLI VO MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KALAPI I
\ONOVI ZA ^EVLI
Validnost do: 4.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na ko`a i na proizvodi od ko`a
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SLOVENE^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO ZEMJODELSKI PROIZVODITELI ZA OTKUP NA FEFERONI OD REPUBLIKA MAKEDONIJA - NELUTI SVE@I FEFERONI 26.000 KG - POLUTI SVE@I FEFERONI 45.000 KG - LUTI SVE@I FEFERONI
53.000 KG
Validnost do: 20.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD FILIPINITE BARA DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI KOMPANII PO OSNOVA NA KOMPENZACIJA NA RAZMENA NA PROIZVODI OD PREHRANBENA, ELEKTRO I AVTOMOBILSKA, TEKSTILNA, KO@NA, FARMACEVSTKA INDUSTRIJA, RUDNI BOGATSTVA I DRUGO
Validnost do: 4.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD [RI LANKA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GUMI ZA SITE PREVOZNI
SREDSTVA, KAKO I ZEMJODELSKI MA[INI
Validnost do: 30.6.2010
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KORPORACIJA ZA RAZVOJ I PROMOCIJA NA IZVOZOT OD
KAZAKSTAN MO@E DA NAJDE PROIZVOD I PARTNER ZA MAKEDONSKITE KOMPANII, KOI IMAAT INTERES ZA SORABOTKA DA STAPAT VO KONTAKT SO KONPANII OD KAZAKSTAN
VO OBLASTA NA PRERABOTKA NA HRANA, METALURGIJA,
GRADE@NI MATERIJALI, TEKSTIL/OBLEKA, MA[INSKA
OPREMA, HEMIKALII, FARMACEVTSKI PROIZVODI I SUROVINI
Validnost do: 17.9.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA SVOITE TEKSTILNI PROIZVODI NA STRANSKITE PAZARI
Validnost do: 27.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, SAD i Kanada
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD TAJVAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA POLNEWE PIJALACI
Validnost do: 29.7.2010 godina
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZVOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I OBIDINETI ARAPSKI EMIRATI
Validnost do: 02.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALEN LEPAK TAKANARE^EN BLU TACK
Validnost do: 15.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PRODA@BA NA DETSKI ^EVLI
Validnost do: 12.7.2010 godina
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA RAZNI ELEKTRONSKI KABLI (UTP, FTP,
STP, TV, ALARMNI I DR.)
Validnost do: 02.6.2010 godina
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZELKA OD SORTATA SAVOY I
KARFIOL I BARA DA UVEZE DRUGI ZELEN^UCI
Validnost do: 16.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
ROMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA SO PROIZVODITELI NA BITUMENSKI KARTON
Validnost do: 27.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD LATVIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STAKLO
Validnost do: 9.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
SLOVA^KA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMN NA UDARNI DROBILICI KOI SE
PODESNI ZA RECIKLIRAWE NA ARMIRAN BETON, KR[ I KAMEWA
Validnost do: 2.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DA OTKUPI FEFERONI ZA KONZERVIRAWE OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 19.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
ROMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
GRADE@NI KOMPANII ZA IZVEDBA NA OBJEKTI
Validnost do: 12.6.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ZAVRTKI, ELEMENTI ZA POVRZUVAWE I DELOVI ZA MA[INI
Validnost do: 5.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na ma{ini i aparati
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, Zemji na Centralna i
Isto~na Evropa
*
*
KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA MA[KI, @ENSKI I NA DETSKI „SROCSE“
OBUVKI (KLOMPI, APOSTOLKI SANDALI)
Validnost do: 8.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI SIGURNOSNA OPREMA OD TIPOT NA SEFOVI NAMENETI ZA BANKI, DEPOZITNI SEFOVI,
DENEVNO-NO]EN TREZOR, MODULAREN TREZOR, TREZORSKI
VRATI I DRUGA OPREMA
Validnost do: 26.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Finansisko posreduvawe
*
*
*
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
RUSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA OVO[JE
ZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI I ZELEN^UK OD REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Validnost do: 25.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
SRPSKA AGENCIJA NUDI PRIVATNO SMESTUVAWE VO LUKSUZNI APARTAMANI NAMENTI ZA DELOVNI PARNERI OD
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PRESTOJ VO BELGRAD, PRI
ODR@UVAWE NA SAEMSKI MANIFESTACII, FORUMI I SEMINARI
Validnost do: 20.12.2010 godina
Vid sorabotka: Iznajmuvawe deloven prostor
Oblast na sorabotka: Javni institucii (odbrana, vladina institucija, socijalno osiguruvawe)
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
32
BIZNIS INFO
Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotkata so Congress & Event
Organization (CEO) ve nosi pod isklu~itelno povolni uslovi na dve
zna~ajni saemski manifestacii vo Pri{tina, Republika Kosovo
*Obezbeden popust od 15 otsto za makedonskite izlaga~i, a za posetitelite od zemjava besplatni vleznici
*Vonredni mo`nosti za promocija i razgovori so delovni partneri
OD 5 DO 9 MAJ NA GOLEMATA SAEMSKA MANIFESTACIJA ZA
GRADE@NI[TVO, ENERGETIKA, TEHNIKA I DRVNA INDUSTRIJA
„Expokos 2010“
Vo periodot od 5 do 9 maj 2010 godina vo Pri{tina vo Republika Kosovo }e
se odr`i Saemot za grade`ni{tvo energetika, tehnika i drvna industrija „Expokos 2010“. Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotkata so „Congress &
Event organization“ (CEO), organizira
u~estvo i poseta na makedonski kompanii
na edna od najgolemite saemski manifestacii vo ovaa zemja.
Stopanskata komora na Makedonija
organizira poseta na zainteresirani
kompanii na Saemot, no }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite
izlaga~i za u~estvo na Saemot.
Kompaniite svojot interes za u~estvo i za poseta na ovoj Saem mo`at da
go prijavat vo Stopanskata komora na
Makedonija, najdocna do 1 maj 2010 godina.
OD 27 DO 29 MAJ 2010 GODINA INTERNACIONALEN SAEM ZA
INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA I PE^ATARSKA OPREMA
„ITTF 2010“
Vo periodot od 27 do 29 maj 2010
godina vo Pri{tina }e se odr`i VII
Internacionalen saem za informati~ka tehnologija i pe~atarska oprema „ITTF 2010“.
Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na „ITTF 2010“ vo Pri{tina i }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite za u~estvo-
to na saemot kako izlaga~i.
Kompaniite svojot interes za
u~estvo i poseta na ovoj Saem mo`at
da go prijavat vo Stopanskata komora
na Makedonija, najdocna do 1 maj 2010
godina.
Lice za kontakt:
Venera Andrievska
Tel: 3244037; faks 3244088
E-po{ta: venera @mchamber. mk
^etvrtok, 29 april 2010
EDNODNEVEN SEMINAR
„Zakon za rabotni
odnosi“
11 maj 2010 godina (vtornik) od 10 do 15 ~asot,
sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija
Imaj}i gi predvid izmenite na Zakonot
za rabotni odnosi, vo delot na dogovor za
vrabotuvawe na opredeleno vreme, probna
rabota, otkaz na dogovorot za vrabotuvawe,
vra}awe na rabotnikot na rabota so sudska
odluka, plata i nadomestoci od plata, godi{en odmor, nadomest na {teta, izmeni
vo kolektivnite dogovori, menaxerski i kolektivni dogovori, Stopanskata komora na
Makedonija, na 11 maj 2010 godina, so po~etok vo 10 ~asot, vo prostoriite na Komorata organizira ednodneven seminar.
Predava~: Teofil Tomanovi}, sudija na
Apelacioniot sud – Skopje, vo penzija.
PROGRAMA
1. Dogovor za vrabotuvawe na opredeleno vreme – ~len 46 od ZRO
2. Probna rabota – ~len 60 od ZRO
3. ^len 78 – Ponuda na nov promenet dogovor za vrabotuvawe
4. Otkaz na dogovorot za vrabotuvawe
poradi delovni pri~ini (site aspekti)
5. Vra}awe na rabotnikot na rabota so
sudska odluka – ~len 102 stav eden od ZRO
6. Sudski prekin na dogovorot za vrabotuvawe – ~len 102 stav pet, {est i sedum
7. Plata i nadomestocite od plata
8. Godi{en odmor – ~len 137 i drugo od ZRO
9. Nadomest na {teta – materijalna,
nematerijalna, mobing, diskriminacija –
~len 10, 11, 156 i drugo od ZRO
10. Najnovite izmeni vo pogled na kolektivnite dogovori – osobeno za va`nosta na OKD, za
reprezentativnosta na sindikatot i drugo.
11. Za delovodnite lica – ~lenovite 54
i 55 od ZRO
12. Zna~ewe na takanare~enite menaxerski dogovori i odgovornosta na menaxerite.
Lica za kontakt:
Len~e Zikova,
e-po{ta: [email protected]
tel: 02 32 44 054; faks: 02 32 44 088
Anita Mitrevska
e-po{ta: anita. mitrevska@mchamber. mk
tel: 02 32 44 057; faks: 02 32 44 088
Stopanskata komora na Makedonija gi informira svoite ~lenki
dokolku sklu~at dogovor za sorabotka so firmata - pokrovitel „Perpetuum-mobile“ - Skopje, vo period od 1.5.2010 - 30.9.2010 godina }e
mo`e da koristat 10 procenti popust na nivnite uslugi!
Informacii: Nata{a Dimeska-Stojanoska, Koordinator za pokroviteli,
mob: 070-2295-4439
tel: 00389 2 3244-0064
e-ppo{ta: [email protected]
www.mchamber.mk
ME\UNARODEN PROLETEN SAEM OD 11 DO 16 MAJ VO PLOVDIV, REPUBLIKA BUGARIJA
„Biznisot go sre}ava biznisot“
Me|unarodniot proleten
saem „Biznisot go sre}ava
biznisot“, vo Plovdiv, Republika Bugarija, {to se odr`uva od 11 do 16 maj 2010 godina, e eden od najpresti`nite
saemi vo Jugoisto~na Evropa.
Toj svojata 30-godi{nina ja
do~ekuva so konceptualni
promeni, vo {to dominiraat
bilateralnite sredbi i izlo`ben forum. Ve}e tri decenii ovoj me|unaroden proleten saem vo Plovdiv e
avtoritet vo Jugoisto~na
Evropa, na koj{to renomirani bugarski i stranski firmi
gi prika`uvaat svoite vrvni
proizvodstveni dostignuvawa, ma{ini i tehnologii.
Vo ramkite na Me|unarodniot proleten saem vo
„ Vo negovi
ramki }e se odr`i i „Izlo`ba
na op{tinite“
Plovdiv }e se organizira i
edinstvenata „Izlo`ba na
op{tinite“, koja{to {esta
godina se odr`uva paralelno so nastanot. Celta na
ovaa manifestacija e da im
se dade mo`nost na bugarskite i na stranskite regioni da gi poka`at svoite
prednosti, prirodnite i
kulturnite ubavini, kako i
razvojot na prioritetnite
ekonomski granki. Tradicionalno se odr`uvaat pove}e
tipski izlo`bi: za hrana,
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
kozmetika, grade`ni{tvo,
mebel, sport i za jahti.
Stopanskata komora na
Makedonija organizira zaedni~ka poseta i u~estvo i
}e bide logisti~ka poddr{ka na kompaniite i na op{tinite, koi se zainteresirani za prisustvo na
ovaa manifestacija.
Site zainteresirani
makedonski kompanii za
u~estvo ili za poseta na Me|unarodniot proleten saem
vo Plovdiv potrebno e da se
prijavat najdocna do prvi
maj 2010 godina vo Stopanskata komora na Makedonija.
Lice za kontakt: Venera Andrievska, tel: 3244037,
faks: 3244088, e-po{ta: Venera@mchamber. mk.
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]

Trgovskiot deficit postojano vo }ar

„Belite jaki“ go zadu{ija razvojot

100 kilogrami od edna ovo[ka 100 kilogrami od edna ovo[ka

31 Naslovna - Zdravstveni Turizam

hektari planta@a so kultiviran le[nik 8hektari planta@a so kultiviran

Vo - СЗПМ

Vo - СЗПМ

OSTEN 1

Vo - СЗПМ

ILINDEN E @IV !

Данило Киш ЕНЦИКЛОПЕДИЈА НА МРТВИТЕ

Vo - СЗПМ

Vo - СЗПМ

Vo - СЗПМ

Recenzija za knigata `@ivot bez stres" od Julijan Melgosa

Magika bez solzi

Po - СЗПМ

Анализана утврдениот морбидитет во амбулантно

SOBRANIE NA AKCIONERITE - Комисија за хартии од вредност

ovdje - Travel CENTAR