JAVNA ZDRAVSTVENA USTANOVA
UNIVERZITETSKI KLINI^KI CENTAR
SKOPJE
SAMOSTOEN SINDIKAT NA KLINI^KI CENTRI I
DRUGI ZDRAVSTVENI ORGANIZACII
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
KOLEKTIVEN
DOGOVOR
na nivo na JZO-Klini~ki centar - Skopje
del za pravata, obvrskite i odgovornostite
na rabotnicite vo Klini~ki centar-Skopje
(pre~isten tekst)
SKOPJE
oktomvri, 2007 godina
3
Kolektivni dogovori
Javna zdravstvena ustanova
Univerzitetski Klini~ki centar-Skopje
organizacii na
br.0201-7610/1
31.07.2003 godina
Samostoen sindikat na klini~ki centri
i drugi zdravstveni
Republika Makedonija
br. 0203-92
31.07.2002 godina
Vrz osnova na ~lenovite 204, 206, 218 i 220 od Zakonot za rabotnite
odnosi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 62/05),
Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija i reprezentativniot Samostoen sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna
za{tita na Republika Makedonija potpi{aa Kolektiven dogovor na
03.05.2006 godina koj e objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ broj 60/06. Postapuvaj}i vo soglasnost na ~lenot 269
stav 1 od Zakonot za rabotni odnosi za usoglasuvawe so potpi{aniot
Kolektiven dogovor za zdravstvena dejnost na Republika
Makedonija, koj e zaveren vo Ministerstvoto za zdravstvo pod
arhivski broj 07-4988/1 i vo Samostojniot sindikat za zdravstvena
dejnost pod arhivski broj 01-47/1, Samostojniot sindikat na
Klini~kiot centar i drugi zdravstveni organizacii vo Republika
Makedonija (zaedno so Sindikalnata organizacija pri Javnata
zdravstvena ustanova Univerzitetski klini~ki centar-Skopje) i
Upravniot odbor na Javnata zdravstvena ustanova Univerzitetski
klini~ki centar - Skopje na 28.06.2007 godina sklu~ija
KOLEKTIVEN DOGOVOR
del za pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnicite na nivo na rabotodavec (javna zdravstvena ustanova
Univerzitetski klini~ki centar-Skopje)
1. OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj Kolektiven dogovor se
ureduvaat pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnicite i ra-
botodavecot Javnata zdravstvena
ustanova Univerzitetski klini~ki
centar- Skopje (vo natamo{niot
tekst UKCS) od rabotniot odnos,
obemot i na~inot na ostvaruvaweto
5
na pravata i obvrskite, kako i
drugite pra{awa od interes za rabotnicite vo KCS, na~inot i postapkata za re{avawe na me|usebnite
sporovi.
So ovoj Kolektiven dogovor se
ureduvaat i pravila so koi se ureduvaat odnosite pome|u dogovornite
strani vo vrska so rabotni odnosi i
drugi pra{awa od rabotnite odnosi.
^len 2
Rabotodava~ vo smisla na ovoj
Kolektiven dogovor se javnite zdravstveni ustanovi i privatnite zdravstveni ustanovi so status na
pravno lice kako i drugi pravni subjekti koi vr{at zdravstvena dejnost i
vrabotuvaat rabotnici vrz osnova na
dogovor za vrabotuvawe.
^len 3
Rabotnik vo smisla na ovoj Kolektiven dogovor, e sekoe fizi~ko
lice koe e vo raboten odnos na neopredeleno i opredeleno rabotno vreme vo zdravstvenata dejnost, so polno, skrateno rabotno vreme i pokratko od polnoto rabotno vreme, vrz
osnova na sklu~en dogovor za vrabotuvawe.
^len 4
Ovoj Kolektiven dogovot se primenuva neposredno i e zadol`itelen
za rabotnicite i rabotodavecot. Vo
imeto na rabotnicite Sindikatot, a
vo imeto na rabotodava~ot-UKCS,
Upravniot Odbor na UKCS go sklu~uvaat ovoj Kolektiven dogovor.
^len 5
Osven definicijata od ~len 2 i 3
od ovoj Kolektiven dogovor i drugi
definicii soglasno ~len 5 od
Zakonot za rabotni odnosi oddelni
izrazi upotrebeni vo ovoj kolektiven dogovor go imaat slednoto
zna~ewe:
- raboten odnos e dogovoren od6
Kolektivni dogovori
nos me|u rabotnikot i rabotodava~ot
vo koj rabotnikot dobrovolno se vklu~uva vo organiziraniot proces na
rabota kaj rabotodava~ot, za plata i
drugi primawa, li~no neprekinato ja
izvr{uva rabotata spored upatstvata
i pod nadzor na rabotodava~ot;
- povozrasni rabotnici se licata postari od 57 godini (`eni) i 59
godini (ma`i), koi u`ivaat posebna
za{tita vrz osnova na Zakonot za
rabotni odnosi;
- rabotnik - invalid e lice so
preostanata ili promeneta rabotna
sposobnost;
- pomal rabotodava~ e rabotodava~ koj vrabotuva do 50 rabotnici.
- dosega{niot izraz dogovor za
rabota se zamenuva so dogovor za vrabotuvawe i e akt so nov izraz za dosega{niot dogovor za rabota.
- prestanok na raboten odnos ima
zna~ewe na prekin na dogovorot za
vrabotuvawe
POSEBEN DEL
2.1 Posebni uslovi za zasnovawe na raboten odnos
^len 6
Raboten odnos mo`e da zasnova
sekoe lice {to gi ispolnuva op{tite
uslovi soglasno ~len 18 stav 1 od
Zakonot za rabotni odnosi i posebnite uslovi za vr{ewe na rabotata
utvrdeni so zakon, ovoj kolektiven
dogovor i aktot na rabotodoava~ot i
ako sklu~i dogovor za vrabotuvawe so
rabotodava~ot.
Posebnite uslovi mo`at da se
predvidat kako uslov za zasnovawe
na rabotniot odnos samo ako se potrebni za izvr{uvawe na rabotite na
toa rabotno mesto i ako se predvideni vo posebniot akt na rabotodoava~ot.
Kako posebni uslovi za zasnova-
Kolektivni dogovori
weto na raboten odnos mo`at da se
predvidat osobeno: vidot i stepenot
na stru~nata podgotovka, posebni
znaewa i sposobnosti za izvr{uvawe
na soodvetni raboti, rabotnoto iskustvo, posebnata zdravstvena sostojba, psihi~kite i fizi~kite sposobnosti i sli~no.
Kako posebni uslovi za zasnovawe na raboten odnos ne mo`at da se
utvrdat starosta i polot, osven vo
slu~aj koga toa poinaku e uredeno so
posebni propisi.
Za izvr{uvawe na raboti na rabotni mesta za koi ne se bara stru~na
podgotovka, ne mo`e kako poseben
uslov da se utvrduva rabotno iskustvo.
2.2. Na~in na obezbeduvawe na
potrebata od rabotnici
^len 7
Odluka za potrebata od obezbeduvawe na rabotnik donesuva rabotodoava~ot, organot ili rabotnik
kogo toj }e go ovlasti.
Za donesenata odluka i potrebata od zasnovawe na raboten odnos so
rabotnikot, rabotodoava~ot pismeno
go informira sindikatot vo rok od
osum (8) dena od donesuvaweto na odlukata.
^len 8
Rabotodava~ot (javna zdravstvena ustanova) e dol`en potrebata od
rabotnik, uslovite {to treba da gi
ispolnuva rabotnikot i rokot vo koj
}e se vr{i izborot da gi objavi vo
javen oglas, najmalku vo dva (2)
dnevni vesnici, soglasno ~lenot 22
stav 3 od Zakonot za rabotni odnosi.
Po isklu~ok od stav 1 od ovoj
~len zaradi itna i neodlo`na potreba od rabotnik, rabotniot odnos mo`e
da se zasnova i bez javno oglasuvawe,
soglasno ~lenot 22 stav 4 od Zakonot
za rabotni odnosi.
Javniot oglas ne mo`e da trae
pokratko od 5 rabotni denovi.
^len 9
Izbor od prijavenite kandidati
vr{i rabotodava~ot, organot ili rabotnik kogo toj }e go ovlasti, vo rok
od osum (8) dena od denot na zavr{uvaweto na javniot oglas.
^len 10
Izvestuvaweto za izbraniot kandidat se dostavuva do site kandidati
koi ne se izbrani, vo rok od osum dena od denot na donesuvaweto na odlukata za izbor.
Rabotodava~ot so izbraniot kandidat sklu~uva dogovor za vrabotuvawe.
^len 11
Kandidatot koj ne e izbran ima
pravo na prigovor do Upravniot odbor vo rok od 8 (osum) dena od denot
na izvestuvaweto za izvr{eniot izbor.
^len 12
Proverka na sposobnosta za vr{ewe na rabotite na opredeleno
rabotno mesto, ako e toa utvrdeno
kako uslov za zasnovawe na raboten
odnos, se vr{i po pat na testirawe,
razgovor i sli~no.
^len 13
Proverkata na sposobnosta ne
mo`e da se vr{i pri zasnovawe na
raboten odnos so pripravnik.
^len 14
Raboten odnos se zasnova so
sklu~uvawe na dogovor za vrabotuvawe me|u rabotnikot i rabotodava~ot.
Dogovorot za vrabotuvawe se sklu~uva vo pismena forma po izborot,
a po potreba toj se zaveruva vo slu`bata nadle`na za posreduvawe pri
vrabotuvaweto.
Primerok od zavereniot dogovor
7
za vrabotuvawe, rabotodava~ot mu
vra~uva na rabotnikot na denot na
potpi{uvaweto na dogovorot.
^len 15
Rabotnikot ne mo`e da stapi na
rabota pred da se sklu~i i zaveri
dogovor za vrabotuvawe.
2.3. Sodr`ina na dogovorot za
vrabotuvawe
^len 16
Dogovorot za vrabotuvawe osobeno sodr`i:
1) podatoci za dogovornite strani, nivnoto `iveali{te, odnosno sedi{te;
2) datum na stapuvawe na rabota;
3) naziv na rabotnoto mesto, odnosno podatoci za vidot na rabotata
na koja{to rabotnikot sklu~uva dogovor za vrabotuvawe, so kratok opis
na rabotata {to }e ja vr{i spored
dogovorot za vrabotuvawe;
4) mesto na vr{ewe na rabotata.
Ako ne e navedeno to~noto mesto, se
smeta deka rabotnikot ja vr{i rabotata vo sedi{tetot na rabotodava~ot;
5) vremeto na traewe na rabotniot odnos, koga e sklu~en dogovor
za opredeleno vreme;
6) odredba za toa dali se raboti za raboten odnos so polno ili
kratko rabotno vreme;
7) odredba za dnevno ili nedelno redovno rabotno vreme i rasporeduvawe na rabotnoto vreme;
8) odredba za visinata na osnovnata plata, koja mu pripa|a na rabotnikot za vr{ewe na rabotata spored zakon, kolektiven dogovor i dogovorot za vrabotuvawe;
9) odredba za drugite nadomestoci {to mu pripa|aat na rabotnikot
za vr{ewe na rabotata spored zakonot i kolektivniot dogovor;
10) odredba za godi{niot odmor,
8
Kolektivni dogovori
odnosno na~inot za opredeluvawe na
godi{niot odmor i
11) naveduvawe na op{tite akti
na rabotodava~ot vo koi se opredeleni uslovite na rabota na rabotnikot;
12) odredba deka ima pravo da
stapi vo organiziran {trajk, soglasno
Zakonot i pravo na nadomestok na
plata vo vreme na traewe na {trajkot, od opravdani pri~ni odnosno
spored odredbite koi }e se utvrdat
vo posebniot zakon;
13) odredba deka ima pravo sindikalno da bide organiziran i da dobie sindikalna za{tita;
14) odredba deka ima pravo na
sindikalen protest vo rabotnite
prostorii za ostvaruvawe na prava
od raboten odnos;
15) odredba deka ima pravo na
radikalen {trajk so glad za ostvaruvawe na negovo pravo na koj Sindikatot dava bez rezervna poddr{ka;
16) dokolku rabotnikot bide upaten na stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe od strana na rabotodava~ot, rabotnikot i rabotodava~ot so
me|useben dogovor }e go utvrdat vremeto za koe rabotnikot treba da ostane na rabota kaj rabotodava~ot.
2.4. Pripravnici
^len 17
Rabotodava~ot mo`e da zasnova
raboten odnos so nevraboteno lice
so zavr{en najmalku IV stepen na
stru~na podgotovka na neopredeleno
ili opredeleno vreme kako pripravnik, zaradi stru~no osposobuvawe za samostojno vr{ewe na raboti
od svojata struka.
^len 18
Pripravni~kiot sta` na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici trae najdolgo edna
Kolektivni dogovori
godina soglasno na Zakonot za zdravstvenata za{tita i podzakonskite
akti.
^len 19
Volonterskiot sta` kako uslov
za polagawe na stru~en ispit na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se vr{i vo soglasnost so propisite od zdravstvenata za{tita i ~lenot 61 od Zakonot za rabotni odnosi.
2.5. Rasporeduvawe na rabotnici
^len 20
Rabotnikot raboti na rabotnoto
mesto za koe sklu~il dogovor za vrabotuvawe.
^len 21
Rabotnikot za vreme na traeweto
na rabotniot odnos, mo`e da bide
rasporeden na sekoe rabotno mesto
{to odgovara na negoviot stepen na
stru~na podgotovka.
Rabotnikot e dol`en da vr{i i
drugi raboti {to ne se predvideni vo
dogovorot za vrabotuvawe, ako e vo
ramkite na stepenot na negovata
stru~na podgotovka, i toa vo slednite
slu~ai:
- ako rabotnoto mesto se ukinuva
ili e namalen obemot na rabota;
- ako rabotnoto mesto na koe se
rasporeduva rabotnikot e slobodno
odnosno isprazneto ili ako uslovite
za rabota se soodvetni na prethodnoto rabotno mesto;
- koga se vr{i reorganizacija,
odnosno usovr{uvawe na postojnata
organizacija na rabota so voveduvawe
na nova tehnologija;
- za podobro koristewe na kapacitetite i rabotnite sposobnosti na
rabotnikot;
- po uspe{noto polagawe na stru~niot ispit za pripravnici;
- so prekvalifikacija na rabot-
nikot;
- koga na drugo rabotno mesto se
zgolemuva obemot na rabota;
- za vreme na privremeno otsustvo na rabotnik;
- po barawe na rabotnikot;
- poradi invalidnost;
- koga na novoto rabotno mesto
rabotnikot mo`e da postigne podobri
rezultati, podobro ili popovolno
mo`at da se iskoristat negovite sposobnosti;
- po steknuvawe na povisok stepen na stru~na podgotovka, a postoi
soodvetno rabotno mesto za koe se
obezbedeni materijalni i drugi uslovi;
- ako e potrebno da se otstranat
naru{enite me|u~ove~ki odnosi;
- i vo drugi slu~ai koi se neophodni za unapreduvawe na UKCS.
^len 22
Rasporeduvawe na rabotnikot se
vr{i so pismen akt koj go donesuva
rabotodava~ot ili rabotnikot kogo
toj }e go ovlasti.
Pri rasporeduvawe na odredeno
rabotno mesto so rabotnikot se sklu~uva nov dogovor za vrabotuvawe.
^len 23
Rabotodava~ot ne mo`e da rasporedi rabotni~ka od edno na drugo
rabotno mesto, nadvor od sedi{teto
na rabotodava~ot za vreme na bremenost, ra|awe i roditelstvo, so
dete do 7 godini, invalid, samohran
roditel, roditel na pote{ko hendikepirano dete koj poradi toa raboti
so skrateno rabotno vreme, sprotivno
na dogovorot za vrabotuvawe.
3. PRAVATA NA RABOTNICITE
I NIVNATA POLO@BA
3.1. Rabotno vreme
^len 24
Rabotnoto vreme na rabotnikot
9
iznesuva 40 ~asa vo rabotnata nedela
(polno rabotno vreme). Rabotodava~ot mo`e da vovede rabotno vreme
pokratko od 40 ~asa vo rabotnata nedela vo slu~aite i pod uslovite utvrdeni so Zakon za rabotni odnosi
(skrateno rabotno vreme), no ne pomalku od 36 ~asa nedelno. So kolektiven dogovor na nivo na rabotodava~ }e
se odredat slu~aite koga mo`e rabotnoto vreme da bide pokratko od 40
~asa nedelno, a }e se smeta za polno
rabotno vreme.
^len 25
Na rabotnikot koj raboti vo osobeno te{ki, naporni i {tetni po zdravjeto raboti, a ~ie {tetno vlijanie
vrz negovoto zdravje odnosno rabotnata sposobnost ne mo`e vo celost da
se otstrani so za{titni merki, rabotnoto vreme mu se skratuva srazmerno na {tetnoto vlijanie vrz negovoto zdravje, odnosno rabotna sposobnost, no ne pokratko od 30 ~asa vo
rabotnata nedela.
Kako osobeno te{ki, naporni i
{tetni po zdravjeto raboti se smetaat: jonizira~kite zra~ewa, rabota
so bolni od zarazni bolesti i so zarazni materijali, rabota na hirur{ki
intervencii vo operacioni sali, rabota vo psihijatrijata, rabota so lica
so najte{ki pre~ki vo psihofi~kiot
razvoj i rabota na rehabilitacija na
lica so o{teten sluh, govor i glas
rabota vo sudska medicina i patolo{ka anatomija.
Odobrenie za rabota so skrateno
rabotno vreme za rabotite od stav 2
na ovoj ~len dava organ na dr`avnata
uprava nadle`en za raboti vo oblasta zdravstvoto, po prethodno pribaveno mislewe od organot na medicina na trudot i mislewe na reprezentativniot sindikat.
Rabotnoto vreme od stav eden od
10
Kolektivni dogovori
ovoj ~len se smeta kako polno rabotno vreme.
^len 26
Rabotodavoa~ot so op{t akt mo`e da utvrdi rabotno vreme pokratko
od polnoto rabotno vreme za izvr{uvawe na sekojdnevni raboti od pomal
obem ili za raboti koga toa go bara
potrebata ili prirodata na rabotata.
Rabotnikot koj zasnoval raboten
vrz osnova na stavot 1 na ovoj ~len
ima pravo i obvrski od rabotniot
odnos koi gi ostvaruva vo obem vo zavisnost od dol`inata na rabotata i
rezultatite od trudot.
^len 27
Rabotnoto vreme na rabotnikot
mo`e da trae i podolgo od 40 ~asa vo
rabotnata nedela (prekuvremena rabota), no ne podolgo od 10 ~asa nedelno, a najmnogu 190 ~asa godi{no,
vo slu~aite utvrdeni so odredbite
od ~lenot 117 stav 1 od Zakonot za
rabotni odnosi.
Odluka za rabota podolga od
polnoto rabotno vreme donesuva rabotodava~ot ili rabotnikot kogo toj
}e go ovlasti.
^len 28
Rabotodava~ot mo`e da vovede
de`urstva zaradi obezbeduvawe na
kontinuirana zdravstvena za{tita
vo slu~aite koga ne e vo sostojba, odnosno koga ne postojat uslovi za
obezbeduvawe na kontinuirana zdravstvena za{tita so rabota vo smeni.
3.2. Odmori
^len 29
Rabotnikot ima pravo na odmor
vo tekot na dnevnata rabota vo traewe od 30 minuti, odmor pome|u 2
ednopodrugo rabotni denovi vo traewe od 12 ~asa neprekinato, nedelen
odmor vo traewe od najmalku 24 ~asa
Kolektivni dogovori
neprekinato i godi{en odmor vo
traewe od najmalku 20, a najmnogu 26
rabotni dena.
Rabotnikot koj nema edna godina rabota vo kalendarskata godina
vo koja zasnoval raboten odnos, ima
pravo na godi{en odmor vo traewe od
po 1/12 rabotni dena za sekoj mesec
pominat na rabota.
^len 30
Dol`inata na godi{niot odmor
se opredeluva spored slednite kriteriumi:
- vremeto pominato vo raboten
odnos (raboten sta`);
- uslovite za rabota, posebnite
uslovi za rabota (soglasno ~lenot 25
stav 2 od ovoj kolektiven dogovor);
- drugi kriteriumi utvrdeni so
ovoj Kolektivniot dogovor, vo ~lenot
34 stav 2
^len 31
Vrz osnova na vremeto pominato
vo raboten odnos (raboten sta`) godi{niot odmor na rabotnikot se zgolemuva:
- od 1-10 godini za
1 raboten den;
- od 11-20 godini za
2 rabotni denovi;
- nad 20 godini za
3 rabotni denovi.
^len 32
Vrz osnova na posebnite uslovi
za rabota godi{niot odmor na rabotnicite koi rabotat na rabotno mesto
{to se utvrdeni kako osobeno te{ki,
naporni i {tetni po zdravjeto dopolnitelno se zgolemuva za 1 raboten den.
^len 33
Vrz osnov ana slo`enost na rabotata na rabotnikot mu se zgolemuva
godi{niot odmor:
- za rabotnici koi rabotat na
rabotni mesta kade e potrebna st-
ru~na podgotovka od I – IV stepen na
obrazovanie se zgolemuva za
1 raboten den;
- za rabotnici koi rabotat na
rabotni mesta kade e potrebna stru~na podgotovka od V– VIII stepen na
obrazovanie se zgolemuva za
2 rabotni dena.
^len 34
Traeweto na godi{niot odmor
mo`e da bide i podolgo od 26 rabotni denovi i se zgolemuva, i toa:
- za povozrasni rabotnici od 57`eni i 59-ma`i za
3 rabotni dena;
- za rabotnik-invalid za
3 rabotni denovi;
- za rabotnik so najmalku 60%
telesno o{tetuvawe za
3 rabotni denovi;
- za rabotnik koj neguva i ~uva
dete so telesen ili du{even nedostatok za
3 rabotni denovi;
Traeweto na godi{niot odmor
mo`e da bide podolgo od 26 rabotni
denovi i kaj drugi kategorii na rabotnici, spored uslovite na rabota
vo koi rabotat i toa:
- za posebni uslovi pri rabota
{to vlijaat vrz rabotnata sposobnost
i zdravjeto na rabotnicite (a vo
smisla na ~len 34 od ovoj Dogovor).
Rabotnicite {to rabotat so skrateno
rabotno vreme }e dobijat dopolnitelni rabotni denovi za godi{en odmor i toa:
- za skrateno rabotno vreme od
39 ~asovi vo nedelata
1 raboten den;
- za skrateno rabotno vreme od
38 ~asovi vo nedelata
2 rabotni dena;
- za skrateno rabotno vreme od
37,5 ~asovi vo nedelata
3 rabotni denovi;
11
- za skrateno rabotno vreme od
36 ~asovi vo nedelata
4 rabotni denovi;
- za skrateno rabotno vreme od
34 ~asovi vo nedelata
6 rabotni denovi;
- za skrateno rabotno vreme od
32 ~asovi vo nedelata
8 rabotni denovi i
- za skrateno rabotno vreme od
30 ~asovi vo nedelata
10 rabotni denovi.
Presmetuvaweto na zbirot na
rabotnite denovi za godi{en odmor
na rabotnicite koi rabotat pod posebni uslovi se vr{i taka {to po
site osnovi da iznesuva 26 rabotni
denovi, a samo pri posebni uslovi
dobivaat rabotni denovi vo stav 1
alineja 4 od ovoj ~len. Na toj na~in
dol`inata na godi{niot odmor za rabotnicite koi rabotat vo posebni
uslovi mo`e da iznesuva najmnogu 36
rabotni denovi.
3.3. Otsustva
^len 35
Rabotnikot ima pravo na otsustvo od rabota so nadomest na plata do
7 rabotni dena vo tekot na edna kalendarska godina za slednite slu~ai:
- pri stapuvawe vo brak
3 dena
- pri stapuvawe vo brak na deca
2 dena
- za ra|awe ili posvojuvawe na
dete
2 dena
- za smrt na sopru`nik ili dete
5 dena
- za smrt na roditel, brat, sestra
3 dena
- za smrt na roditel na sopru`nik
2 dena
- za smrt na dedo ili baba
1 den
- za polagawe na stru~en ili
12
Kolektivni dogovori
drug ispit za potrebite na rabotodava~ot
do 3 dena
- za selidba na semjestvoto od
edno na drugo mesto
2 dena
- za selidba na semejstvo vo isto
mesto
1 den
- za elementarni nepogodi
do 3 dena
Otsustvoto od rabota vo smisla
na stav 1 od ovoj ~len se koristi vo
denovite na traeweto na osnovot i ne
mo`e da mu se omevozmo`i od strana
na rabotodava~ot.
Odluka za otsustvo od rabota od
stav eden na ovoj ~len donesuva rabotodava~ot ili drug rabotnik kogo toj
}e go ovlasti.
^len 36
Ako rabotnikot e upaten na stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe
platenoto otsustvo od rabota trae
kolku {to e opredeleno vo odlukata
za odobruvawe na otsustvoto.
^len 37
Rabotnikot ima pravo na otsustvo bez nadomest na plata, osobeno vo
slednite slu~ai:
- neodlo`ni li~ni raboti;
- nega na ~len na semejstvo koja e
medicinski indicirana;
- za izgradba ili popravka na
ku}a ili stan;
- za le~ewe na svoja smetka;
- za u~estvo na kulturni i sportski priredbi;
- za u~estvo na kongresi, konferencii i sli~no;
- za stru~no usovr{uvawe, po
li~no barawe na rabotnikot;
- vo drugi slu~ai na barawe na
rabotnikot.
Otsustvoto od stav 1 na ovoj ~len
mo`e da iznesuva najmnogu 3 meseci.
Rabotodava~ot mo`e da go odbie
baraweto na rabotnikot za otsustvoto od stav 1 na ovoj ~len, ako otsust-
Kolektivni dogovori
voto nepovolno se odrazuva na procesot na rabotata.
3.4.Za{tita na rabotnicite
^len 38
Rabotodava~ot e dol`en so Kolektiven dogovor na nivo na rabotodavec vo soglasnost so zakon da gi utvrdi potrebnite uslovi za bezbedna
rabota, da gi utvrdi rabotnite mesta na koi postoi zgolemena opasnost
od povredi i zaboluvawa i uslovite
{to treba da gi ispolnuvaat rabotnicite koi }e gi obavuvaat rabotite
na tie rabotni mesta, kako i da
izvr{i osiguruvawa {to proizleguvaat od zakon.
^len 39
Rabotodava~ot da gi osigura vrabotenite za slu~aj na smrt, profesionalno zaboluvawe, povreda na
rabota i zaguba na rabotna sposobnost, predizvikana vo vrska so rabotata, spored Dogovorot za vrabotuvawe.
^len 40
Rabotodava~ot e dol`en spored
nau~nite metodi i sovremeni dostignuvawa da go uredi so op{t akt i
da go organizira procesot na trudot
na na~in na koj se obezbeduva sigurnost pri rabotata i za{tita na zdravjeto na vrabotenite, odnosno da
sozdava uslovi za rabota i da gi prevzema propi{anite merki i normativi i drugi op{to priznati merki za
za{tita pri rabota so koi se obezbeduva psihofizi~koto zdravje i li~nata bezbednost na rabotnicite.
^len 41
Rabotnikot e dol`en da se pridr`uva kon merkite za za{tita pri
rabota i rabotite na rabotnoto mesto
da gi vr{i so vnimanie zaradi obezbeduvawe na svojot `ivot i zdravje,
kako i na `ivotot i zdravjeto na dru-
gite rabotnici i gra|ani.
^len 42
Rabotodava~ot e dol`en da go
zapoznae rabotnikot so site opasnosti na rabota i so pravata i obvrskite
vo vrska so za{titata pri rabota i
uslovite za rabota.
^len 43
Rabotnikot ima pravo da odbie da
raboti ako mu se zakanuva neposredna
opasnost po `ivotot ili zdravjeto,
ako ne se sprovedeni propi{anite
merki za za{tita pri rabota.
^len 44
Rabotodava~ot e dol`en rabotata na rabotnikot da ja prilagodi so
rabotnoto mesto, so sredstvata za rabota, so rabotnite i tehnolo{kite
postapki i namaluvawe na {tetnoto
vlijanie na zdravjeto na rabotnicite, da obezbedi redovni sistematski
pregledi na rabotnicite koi rabotat
pod posebni uslovi i koi doa|aat vo
kontakt so pacienti, toksi~ni materii i drugi supstancii {tetni po zdravjeto i prehranbeni proizvodi.
^len 45
Vo sproveduvaweto na merkite za
za{tita pri rabota, sindikatot ima
pravo:
- da bide informiran za site
promeni {to vlijaat vrz sigurnosta i
zdravjeto na rabotnikot;
- da se gri`i za primenata na
propisite i sproveduvawe na merkite na za{tita pri rabota;
- da gi informira i da bara intervencija od inspekciskiot organ
koga }e oceni deka se zagrozeni zdravjeto i `ivotot na rabotnikot, ako
rabotodava~ot toa go propu{ta, ili
odbiva toa da go napravi;
- da podnese prigovor na naodot
na inspekciskiot organ.
^len 46
Samostojniot sindikat na kli13
ni~ki centri i drugi zdravstveni organizacii vo Reublika Makedonija
(SSKC) na predlog na sindikalnata
organizacija (SO), odnosno sindikalnite podru`nici (SP), pokrenuva
postapka pred nadle`nite organi dokolku rabotodava~ot ne gi prevzema
propi{anite merki i sredstva za
za{tita na rabotnicite pri rabota.
3.4.1. ^uvawe na dostoinstvoto
na rabotnikot na rabotnoto mesto
^len 47
Rabotodava~ot e dol`en da go
za{tituva fizi~kiot i psihi~kiot
integritet na rabotnikot.
Rabotodava~ot e dol`en da obezbedi rabotna sredina vo koja rabotnikot nema da bide zloupotrebuvan i
izlo`en na nepo`elno odnesuvawe,
nadvore{ni pritisoci, a osobeno
fizi~ki, seksualni, nacionalni, politi~ki, verski i rasni pritisoci.
Rabotodava~ot e dol`en da go
~uva dostoinstvoto na vrabotenite
od pretpostavenite, sorabotnicite,
samite rabotodava~i i drugi lica.
Vo dokaznata postapka po prijava
na rabotnikot, rabotodava~ot e dol`en da doka`uva i iznesuva argumenti so koi }e se isklu~i deloto navedeno vo prijavata.
3.5. Posebna za{tita na `enata,
invalidiziranite rabotnici, rabotnici koi se u{te ne napolnile
18 godini i povozrasnite rabotnici
^len 48
Rabotodava~ot e dol`en da obezbedi posebna za{tita na `enata, invalidiziranite rabotnici, rabotnicite koi se u{te ne napolnile 18 godini i povozrasnite rabotnici soglasno zakonot i kolektivniot dogovor.
^len 49
14
Kolektivni dogovori
Rabotodava~ot e dol`en na rabotnik za vreme na bremenost, ra|awe
i roditelstvo i majka doilka da
obezbedi otsustvo od rabota spored
propisi od raobtnite odnosi (ZRO) i
propisite od zdravstvenoto osiguruvawe (ZZO).
^len 50
Rabotodava~ot e dol`en na invalidiziran rabotnik, na rabotnik so
izmeneta i namalena (preostanata)
rabotna sposobnost, da mu obezbedi
rabotno mesto za vr{ewe na druga soodvetna rabota ili rabota so skrateno rabotno vreme spored preostanatata rabotna sposobnost i soodveten nadomestok na plata, vo soglasnost so propisite na penziskoto i
invalitskoto osiguruvawe.
^len 51
Ako vrz osnova na ~lenot 173
stav 2 od Zakonot za rabotni odnosi e
dozvoleno vrabotuvawe na lica koi
ne napolnile 18 godini, rabotodava~ot ne smee da gi rasporeduva na rabotni mesta koi se osobeno te{ki,
naporni i {tetni po zdravjeto i ne
smee da gi zadol`uva da rabotat no}e
- vo no}na smena i da izvr{uvaat
prekuvremena rabota.
^len 52
Povozrasnite rabotnici u`ivaat
posebna za{tita i rabotodava~ot bez
nivna soglasnost ne smee da im odredi da rabotat vo no}na smena i da
izvr{uvaar prekuvremena rabota.
3.6. Stru~no osposobuvawe i
usovr{uvawe
^len 53
Rabotnikot ima pravo i dol`nost na postojano stru~no usovr{uvawe,
do{koluvawe i osposobuvawe vo soglasnost so programata za stru~no
osposobuvawe i na tovar na rabotodava~ot.
Kolektivni dogovori
Rabotodava~ot e dol`en da obezbedi stru~no osposobuvawe i na rabotnici koi toa sami go baraat, ako e
toa vo soglasnost so potrebite na rabotodava~ot.
Dokolku stru~noto osposobuvawe
i obrazovanie e organizirano za vreme na rabotnoto vreme, vremeto pominato za toa se smeta za redovno rabotno vreme, taka {to rabotnikot ima
isti prava kako i da bil na rabota.
Traeweto na stru~noto osposobuvawe, usovr{uvawe i obrazovanie zavisno od potrebata, se utvrduva so
programata za stru~no osposobuvawe
na rabotodava~ot, odnosno so kolektiven dogovor na nivo na rabotadava~.
Specijalizacijata i subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se
vr{i so posebna programa na rabotodava~ot i vo soglasnost so propisite
za zdravstvena za{tita {to se ureduva so kolektivniot dogovor na nivo
na rabotodava~.
Pravata i obvrskite na rabotodava~ot i na rabotnicite vo vrska so
stru~noto osposobuvawe, usovr{uvawe i obrazovanie se ureduvaat so poseben dogovor i so kolektiven dogovor na nivo na rabotodava~.
Obemot na rabotnite denovi namenet za stru~no osposobuvawe i obrazovanie se utvrduva vrz osnova na
dol`inata i vidot na stru~noto osposobuvawe.
Na rabotnikot koj vo interes na
rabotodava~ot e upaten na stru~no
osposobuvawe mu pripa|a nadomest na
tro{ocite povrzani so toa, dokolku
rabotodava~ot sam ne gi pokriva.
^len 54
Specijalizacijata i supspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se
vr{i vo soglasnost so propisite za
zdravstvena za{tita.
Specijalizacijata i supspecijalizacijata }e se vr{i pod slednite
uslovi:
- da postoi potreba od specijalist od odredena granka od specijalnosta i
- specijalizacijata da e predvidena so programata za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe koja e vo soglasnost so Programata za potrebite
od specijalisti~ki i subspecijalisti~ki kadri na Ministerstvoto za
zdravstvo.
Direktorot, po~ituvaj}i gi uslovite, donesuva odluka za specijalizacija i subspecijalizacija na kadrite pri KCS po predlog na direktorot na organizacionata edinica.
Rabotnikot vo KCS koj }e dobie
odluka za pravo na specijalizacija i
supspecijalizacija e dol`en po nejzinoto zavr{uvawe da ostane na rabota vo KCS najmalku 5 godini.
^len 55
Rabotnikot {to bil upaten na
stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe
e dol`en da ostane na rabota vo KCS
i toa:
- dokolku stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe trae do 3 meseci
dol`en e da ostane
1 godina;
- dokolku stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe trae pove}e od 3
meseci dol`en e da ostane na rabota
vo KCS
2 godini i
- dokolku stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe trae pove}e od 1
godina dol`en e da ostane na rabota
vo KCS
5 godini.
^len 56
Ako rabotnikot po zavr{uvaweto
na specijalizacijata i subspecijali15
zacijata ili stru~noto osposobuvawe
i usovr{uvawe go napu{ti KCS pred
rokot utvrden vo ~lenovite 47 i 48 od
ovoj Dogovor e dol`en vo rok od 90
dena od denot na napu{taweto na
KCS, da gi nadomesti site tro{oci
napraveni vo vrska so specijalizacijata i subspecijalizacijata ili stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe
so kamata soglasno zakonskite propisi i so potpi{aniot me|useben dogovor.
^len 57
Odlukata za upatuvawe na rabotnikot na stru~noto osposobuvawe i
usovr{uvawe ja donesuva i dogovorot
go potpi{uva direktorot na KCS.
^len 58
Stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe na rabotnicite se vr{i
preku u~estvo i poseta na stru~ni sobiri, kongresi, seminari, interni
kontinuirani edukacii, kursevi, sekcii i intersekciski sostanoci, a vo
soglasnost so programa za stru~no osposobuvawe i drugi formi na stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe.
Stru~noto osposobuvawe na rabotnicite so interna kontinuirana
edukacija }e se vr{i za bolni~ari
(bolni~ari-transporteri) vo soglasnost so programite izgotveni od komisiite po predlog i koordinacija na
glavnata medicinska sestra na KCS
formirani so odluka na Upravniot
odbor na KCS.
Programite navedeni vo stav 3 vo
ovoj ~len sodr`at teoretski i prakti~en del.
Zada~ite koi }e treba da gi zavr{i komisijata }e bidat navedeni vo
odlukata za nejzino formirawe.
Glavnata medicinska sestratehni~ar na KCS zaedno so glavnite
sestri-tehni~ari na organizacionite
vrz osnova na opisot na nivnite ra16
Kolektivni dogovori
botni zada~i predvideni vo aktot na
sistematizacija na rabotni mesta se
dol`ni da izgotvat predlog-programa za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe na profilot sestri, laboranti i drug vid na medicinski personal so predviduvawe na razni vidovi na kontinuirana edukacija predvideni vo stav 1. Predlogot na programa e sostaven del na predlogprogramata za stru~no osposobuvawe
i usovr{uvawe na rabotnicite {to ja
predlaga direktorot na KCS, a ja donesuva Upravniot odbor na KCS.
^len 59
Na kongresi, seminari i sli~no
}e se upatat rabotnici koi:
- }e u~estvuvaat so svoj trud ili
lica koi }e go prezentiraat trudot;
- za koi se smeta deka nivnoto
u~estvo e od poseben interes na KCS;
- vr{at rabotni zada~i sodr`inski povrzani so temata na kongresot, seminarot, u~esnici vo programata na sobirot i drugo.
Ako trudot {to se prezentira e
zaedni~ki trud na koavtori na kongresot-seminarot }e se upati nositelot na temata.
Na kongresi, seminari i sli~no
}e se upatuvaat i u~esnicite na makroproekti na Medicinskiot fakultet.
^len 60
Rabotnikot koj u~estvuval ili
posetuval kongres, seminar i sli~no
vo rok od osum dena e dol`en da go
izvesti stru~niot kolegium na organizacionata edinica za rabotata i
soznanijata steknati na kongresot
ili seminarot.
^len 61
Rabotnikot se upatuva na u~estvo
na kongresi ili seminari so re{enie
izdadeno od direktorot na KCS.
Molbata na rabotnicite za slu-
Kolektivni dogovori
`beno patuvawe zaedno so potrebnata dokumentacija (trudot {to }e go
prezentira) go dostavuva do stru~niot kolegium na organizacionata
edinica za dobivawe na soglasnost za
slu`benoto patuvawe.
Po dobienata soglasnost potpi{ana od direktorot na organizacionata edinica, molbata, zaedno so
celokupnata dokumentacija se dostavuva za odlu~uvawe do direktorot
na KC.
^len 62
Programata za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe na rabotnicite
ja donesuva Upravniot odbor na KCS
na predlog na direktorot na KCS.
Direktorot na KCS predlogot
naveden vo stav 1 od ovoj ~len go
formira vrz osnova na predlozite na
stru~nite kolegiumi na organizacionite edinici.
^len 63
Programata za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe sodr`i:
- stru~na literatura i publikacii koi }e se nabavuvaat za potrebite
na KCS;
- utvrduvawe na potrebite za
{koluvawe na kadri so konkretizacija na stepenot i vidot na obrazovanieto i brojot na licata koi }e se
{koluvaat;
- utvrduvawe na potrebata za
specijalizacija na rabotnici, stepenot i vidot na specijalizacijata,
brojot na rabotnicite za specijalizacija so nazna~uvawe na vidot na
specijalizacijata;
- utvrduvawe na potrebata za
u~estvo i poseta na kongresi, seminari, simpoziumi i sli~no, po mo`nost
so naveduvawe na kongresite i seminarite kako i globalniot broj na
rabotnici koi }e se upatuvaat i
- sredstva za realizacija na
programata.
Osven elementite navedeni od
stav 1 od ovoj ~len {to treba da gi
sodr`i programata za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe mo`at da se
navedat i drugi {to }e bidat potrebni soglasno razvojot na KCS.
3.7. Informirawe na rabotnicite
^len 64
Rabotodava~ot obezbeduva redovno i navremeno informirawe na
Sindikatot i na rabotnicite za:
- godi{nite i pove}egodi{nite
planovi za razvoj;
- organizacionite promeni;
- delovnite i razvojnite re{enija {to vlijaat na ekonomskata i socijalnata polo`ba na rabotnicite;
- odlukite so koi se ureduvaat
pravata na rabotnicite.
Informiraweto se vr{i pismeno, a za odredeni raboti i usno.
4. USLOVI ZA RABOTA NA SINDIKATOT
^len 65
Sindikatot e samostojna, demokratska i nezavisna organizacija na
rabotnicite vo koja dobrovolno se
zdru`uvaat zaradi zastapuvawe,
prestavuvawe, unapreduvawe i za{tita na svoite ekonomski, socijalni
i drugi poedine~ni i kolektivni interesi.
Aktivnosta na Sindikatot i ne
negovite pretstavnici ne mo`e da se
ograni~i so akt na rabotodava~ot,
dokolku e vo soglasnost so zakon i
ovoj kolektiven dogovor.
Rabotodava~ot, direktorot ili
nekoj drug organ i zastapnikot na rabotodava~ot ne smeat da koristat
prisila protiv Sindikatot.
Rabotodava~ot treba kontinui17
rano da mu obezbeduva uslovi na Sindikatot za nepre~eno funkcionirawe i sproveduvawe na svoite aktivnosti preku obezbeduvawe na
stru~ni, administrativni i tehni~ki
uslovi za rabota, koristewe na
elektronski sredstva i sredstva za
telekomunikacija na negov tovar.
^len 66
Sindikatot i sindikalnite pretstavnici imaat pravo vo postapka
pred rabotodava~ot da gi {titat i
promoviraat pravata i interesite na
~lenovite na sindikatot vo sekoe
vreme vo tekot na rabotata, dokolku
postojat indicii i potreba od za{tita na pravata. Promoviraweto na
pravata i interesite na ~lenovite
na sindikatot se vr{i preku permanentno informirawe na sindikalnata oglasna tabla, interno-informativno glasilo, flaeri, posteri, sindikalni sostanoci i sli~no.
Rabotodava~ot e dol`en na najbrojniot reprezentativen sindikat
da mu obezbedi prostorni uslovi za
vr{ewe na dejnost i aktivnosti vo
vrska so ostvaruvawe na pravata
utvrdeni vo stav 1 od ovoj ~len.
Na barawe na sindikatot rabotodava~ot e dol`en na sindikatot i
negovite pretstavnici da mu dostavuva podatoci i informacii za
onie pra{awa {to imaat najneposredno vlijanie na materijalnata i
socijalnata polo`ba na ~lenovite na
sindikatot (rabotnicite) i gi razgleduva mislewata i predlozite na
sindikatot vo postapkata na donesuvawe na odluki i re{enija {to
imaat bitno vlijanie na materijalnata i socijalnata polo`ba na
rabotnicite, odnosno na ostvaruvawe
na pravata na rabotnicite.
Na sindikalnite poverenici im
se ovozmo`uva nepre~eno komuni18
Kolektivni dogovori
cirawe so rabotodava~ot, ili od nego ovlasten rabotnik koga toa e neophodno za ostvaruvawe na funkciite i
aktivnostite na Sindikatot.
Rabotodava~ot na sindikalniot
pretstavnik mu dostavuva pokani, so
materijali za sednicite na organite
na koi se odlu~uva za pravata na
rabotnicite i mu se ovozmo`uva
u~estvo.
Rabotodava~ot na sindikalniot
poverenik mu ovozmo`uva i obezbeduva stru~ni, administrativni i
tehni~ki uslovi za rabota zaradi
ostvaruvawe na sindikalnite funkcii kako i uslovi za presmetuvawe i
uplata na sindikalna ~lenarina.
^len 67
Sindikalniot poverenik odnosno
pretstavnik (vo sindikalnite organizacii i podru`nici), delegatite na
kongresot i ~lenovite na organite na
Samostojniot sindikat za zdravstvo,
farmacija i socijalna za{tita na
Republika Makedonija (Sovetot, Izvr{niot odbor, Nadzorniot odbor,
Statutarna komisija, odborite na
Samostojniot sindikat i stru~no anga`iranite rabotnici vo sindikatot), pokraj posebnata za{tita utvrdena so Zakonot, zaradi prezemawe
na sindikalni aktivnosti vo soglasnost so zakon i ovoj Kolektiven dogovor ne mo`e:
- da bide rasporeduvan na drugo
rabotno mesto;
- da dobie otkaz od delovni pri~ini;
- da se povika na odgovornost i
da mu prestane rabotniot odnos.
Posebnata za{tita trae za vreme
na nivniot mandat i dve godini potoa.
^len 68
Na poverenikot na Sindikatot
treba da mu se ovozmo`i oslobodu-
Kolektivni dogovori
vawe od rabota za negovo osposobuvawe i efikasno vr{ewe na funkciite na Sindikatot.
Vremeto na osloboduvawe od
rabotnite obvrski na sindikalniot
poverenik, za izvr{uvawe na funkciite na Sindikatot iznesuva najmalku 15 ~asa vo mesecot, kako i vremeto za u~estvo na sindikalni sostanoci, kursevi, razni osposobuvawa, seminari, kongresi i konferencii.
Za toa vreme sindikalniot poverenik ima pravo na nadomest na plata vo visina na negovata.
Dokolku sindikalnata ustanova
se soglasi, poverenicite mo`e da dobivaat sindikalen dodatok, od ~lenarinata na sindikalnata ustanova.
Vo zdravstvenite ustanovi so
nad 300 ~lenovi na sindikatot, se opredeluva profesionalno lice - sindikalen referent, koe gi vr{i administrativnite, organizacionite i
finansiskite raboti na sindikalnata ustanova. Za toa vreme mu pripa|a plata vo zavisnost od stepenot
na slo`enosta utvrden vo ovoj Kolektiven dogovor ili kolektiven dogovor na ustanovata. Platata na sindikalniot referent ja obezbeduva zdravstvenata ustanova.
^len 69
^len na sindikatot {to e izbran ili imenuvan na sindikalna funkcija vo organite na Sindikatot,
zaradi prirodata na rabotite bara
privremeno da prestane da raboti
kaj rabotodava~ot mu miruvaat pravata od raboten odnos i ima pravo vo
rok od 5 dena po prestanuvaweto na
funkcijata {to ja vr{el da se vrati
kaj rabotodava~ot na rabota i rabotno mesto koe odgovara na negovata stru~na podgotovka, za {to se
sklu~uva poseben dogovor.
4.1. Ostvaruvawe na pravoto na
{trajk
^len 70
Pravoto na {trajk vrabotenite go
ostvaruvaat vo soglasnost so zakon.
^len 71
Za vreme na {trajk vrabotenite
vo zdravstvenite ustanovi se dol`ni
da obezbedat itna medicinska pomo{
i minimalna funkcija na site organizacioni delovi vo procesot na rabotata, koi se odnesuvaat na neodlo`nata i bolni~kata zdravstvena za{tita, soglasno odredbite od Zakonot
za zdravstvenata za{tita.
5. NADOMEST NA [TETA
^len 72
Rabotnikot odgovara materijalno
na UKCS za pri~inetata {teta pod
uslovi ako:
- {tetata nastapila;
- {tetata e predizvikana vo UKCS;
- {tetata e predizvikana na rabota ili vo vrska so rabota i
- me|u negovoto odnesuvawe (pravewe odnosno nepravewe) i nastanata {teta postoi pri~insko-posledi~na vrska.
[tetata mo`e da se odnesuva,
odnosno da se sostoi od uni{tuvawe,
o{tetuvawe ili odzemawe imot. Taa
postoi:
- koga se namaluvaat sredstvata
na UKCS (storena {teta ili obi~na
{teta) i
- koga e spre~eno nivno zgolemuvawe (propu{tena dobivka ili izgubena dobivka).
^len 73
Sekoj rabotnik ima pravo i
dol`nost da prijavi {teta vo rok od
24 ~asa od nastanot na neposredniot
rakovoditel.
Prijavata za {teta treba da so19
dr`i:
- ime i prezime na rabotnikot
{to ja predizvikal {tetata;
- podatoci za nastanatata {teta i
- dokazi.
^len 74
Postapkata za nadomest na {teta
se poveduva so podnesuvawe na
barawe od direktorot na organizacionata edinica, ili od nego ovlastenoto lice. Baraweto treba da gi
sodr`i podatocite od ~lenot 65 na
ovoj Dogovor kako i pismeno izjasnuvawe na rabotnikot vo vrska so
dokazite, vremeto, mestoto, na~inot i
visinata na {tetata.
^len 75
Baraweto za nadomest na {teta
se podnesuva do direktorot na UKCS
ili ovlasteno lice od nego, koi vrz
osnova na toa so re{enie poveduva
postapka za utvrduvawe na pri~inetata {teta i odgovornosta za
{tetata.
Re{enieto za poveduvawe na
postapka za utvrduvawe na {teta sodr`i podatoci za {tetata, rabotnikot koj ja predizvikal {tetata, dokazite so koi se utvrduva postoeweto
i visinata na {tetata.
Re{enieto od stav 2 na ovoj ~len
se dostavuva do komisijata za utvrduvawe na {teta.
^len 76
Direktorot na UKCS }e formira
komisii za utvrduvawe na nadomest
na {teta dokolku ne mo`e {tetata da
se utvrdi spored cenovnikot na UKCS.
Komisijata od stav 1 na ovoj ~len
se sostoi od 3 ~lena i 3 zamenici.
^lenovite na Komisijata od
svoite redovi izbiraat pretsedatel.
Komisijata mo`e da povika
stru~ni lica koi }e i pomognat pri
20
Kolektivni dogovori
utvrduvaweto na {tetata, dali postoi i kolkav e nejziniot obem koja objektivno treba da se utvrdi.
^len 77
Komisijata vrz osnova na re{enieto dostaveno od direktorot na
UKCS, prilo`enite dokazi i izjavite
na rabotnikot, ja utvrduva odgovornosta na rabotnikot za storenata
{teta, visinata i na~inot na storenata {teta.
Komisijata go razgleduva i pismenoto mislewe na Sindikatot ako
toa e dostaveno ili neposredno go
soslu{uva pretstavnikot na Sindikatot ako e prisuten.
Komisijata vodi zapisnik i izgotvuva predlog-odluka.
Vo predlog-odlukata, Komisijata
ja utvrduva odgovornosta na rabotnikot i go zadol`uva da ja nadomesti
{tetata ili go osloboduva od odgovornost poradi nepostoewe na dokazi
za storena {teta.
Komisijata predlog-odlukata ja
izgotvuva najdocna 30 dena od priemot na re{enieto i nea ja dostavuva
do direktorot na UKCS.
^len 78
Odlukata za nadomest za {teta
na rabotnikot ja donesuva direktorot
na UKCS, a rabotnikot ima pravo na
prigovor do Upravniot odbor vo rok
od 8 dena od denot na priemot.
Upraven odbor odlu~uva po podneseniot prigovor na rabotnikot i
negovata odluka e kone~na.
Rabotnikot koj ne e zadovolen od
odlukata ima pravo vo rok od 15 dena
od denot na priemot da bara za{tita
na svoite prava pred nadle`niot sud.
^len 79
Ako rabotnikot vo rok od 3 meseci od kone~nata na odluka ne ja nadomesti {tetata, UKCS mo`e da povede postapka pred nadle`niot sud.
Kolektivni dogovori
^len 80
Direktorot na UKCS mo`e da go
oslobodi rabotnikot od pla}awe na
nadomest na {teta vo celina ili delumno vo zavisnost od visinata na
{tetata, okolnostite pod koi taa e
storena, stepenot na vina na rabotnikot vo slu~aj koga so pla}aweto
na {tetata semejstvoto na rabotnikot
bi bilo dovedeno vo te{ka materijalna polo`ba, a {tetata ne e predizvikana so povreda na rabotnite obvrski.
Rabotnikot mo`e da se oslobodi
od obvrska za pla}awe na nadomest
na {teta, celost ili delumno, vo
slednite slu~ai:
- ako dosega ne storil {teta vo
UKCS;
- ako {tetata e od pomal obem;
- ako {tetata e storena za da se
za{titi zdravjeto na lu|eto i imotot;
- ako {tetata e storena i pokraj
toa {to rabotnikot prezel se da ne
dojde do nea.
Odlukata brz osnova na prethodniot stav na ovoj ~len donesuva direktorot na UKCS, a po predlog na
komisijata za utvrduvawe na nadomest na {teta.
^len 81
Ako rabotnikot pretrpi {teta na
rabota ili vo vrska so rabota UKCS e
dol`en da mu ja nadomesti {tetata
spored op{tite na~ela za odgovornost za {teta.
Ako vo rok od 15 dena od pravosilnosta na odlukata, UKCS i rabotnikot ne se spogodat za nadomestok na {tetata, rabotnikot ima pravo
da bara za{tita za naplata za
nadomest na {tetata pred nadle`niot sud.
^len 82
UKCS odgovara za {tetata koja
rabotnikot }e ja predizvika na poed-
inci ili pravni lica vo rabotata ili
vo vrska so rabotata.
UKCS ima pravo da bara od rabotnikot nadomest na izvr{enata isplata ako rabotnikot ja napravil namerno ili so krajno nevnimanie.
^len 83
Dokolku rabotnikot odbie da ja
izvr{i isplatata za nadomestokot
utvrden od stav 2 od ~lenot 72, taa ne
mo`e da bide naplatena bez sudska
presuda.
Pristanokot na rabotnikot da ja
nadomesti {tetata se dava vo pismena forma.
6. PRESTANOK NA DOGOVOROT
ZA VRABOTUVAWE
^len 84
Na rabotnikot mu prestanuva dogovorot za vrabotuvawe spored odredbite na Zakonot za rabotnite odnosi i ovoj Kolektiven dogovor.
6.1. Prekin na raboten odnos
poradi vozrast
^len 85
Ako na rabotnik mu prestanuva
dogovorot za vrabotuvawe, poradi
ispolnuvawe uslovi za starosna penzija vrz osnova na zakon, rabotodava~ot mo`e da go prodol`i dogovorot za vrabotuvawe najmnogu do 65 godini vozrast na rabotnikot, ako
rabotodava~ot oceni deka ima objektivna potreba da prodol`i so rabotata ili ako nema drug rabotnik koj
bi prodol`il da ja vr{i taa rabota.
Dogovorot za vrabotuvawe spored
odredbite od stav 1 na ovoj ~len, ne
mo`e da se prodol`i vo slu~aj na:
- namaluvawe na potrebniot broj
na rabotnici od delovni pri~ini;
- ako ima pri~ini da se ukine negovoto rabotno mesto;
- namalen obem na rabota.
21
6.2. Prekin na raboten odnos so
otkaz
^len 86
Rabotniot odnos prestanuva so
otkaz daden od strana na rabotnikot
ili rabotodava~ot, pod uslovi utvrdeni so zakon i ovoj Kolektiven
dogovor.
^len 87
Rabotniot odnos so otkaz od strana na rabotnikot prestanuva ako
pismeno izjavi deka saka da mu prestane rabotniot odnos.
Otkazniot rok od stav 1 na ovoj
~len trae najmalku 30 dena od denot
na podnesuvaweto na baraweto za
otkaz, ako so rabotodava~ot ne se
spogodat poinaku.
^len 88
Rabotniot odnos so otkaz na rabotodava~ot se prekinuva ako rabotnikot so svoeto odnesuvawe, nedostatok na znaewe ili zaradi nepo~ituvawe na posebnite uslovi opredeleni so zakon ne e sposoben da gi
izvr{uva rabotnite zada~i utvrdeni
so zakon, ovoj Kolektiven dogovor i
dogovor za vrabotuvawe, ili ako ja
prekr{uva rabotnata disciplina i
rabotniot red.
^len 89
Rabotniot odnos na rabotnikot
ne mo`e da mu prestane so otkaz od
strana na rabotodava~ot ako ne postojat opravdani pri~ini povrzani za
negovo dnesuvawe ili ako pri~inata
ne e zasnovana na potrebite na
funkcionirawe na rabotodava~ot i
ako rabotodava~ot ne ja doka`e osnovanosta na pri~inite koja go opravduva otkazot.
^len 90
Opravdani pri~ini za prestanok
na rabotniot odnos na rabotnikot so
otkaz od strana na rabotodava~ot ne
mo`at da pretstavuvaat:
22
Kolektivni dogovori
- ~lenstvo vo sindikat ili
u~estvo vo sindikalni aktivnosti vo
soglasnost so zakon i ovoj Kolektiven
dogovor;
- podnesuvawe prigovor i tu`ba
ili u~estvo vo postapka protiv rabotodava~ot vo vrska so kr{ewe na zakon ili drug propis ili zaradi obra}awe na dr`aven organ na vlast;
- odobreno otsustvo od rabota za
vreme na porodilno otsustvo;
- odobreno boleduvawe;
- koristewe na odobreno otsustvo od rabota i godi{en odmor;
- voena ve`ba;
- stru~no usovr{uvawe za potrebite na rabotodava~ot;
- drugi slu~ai na miruvawe na
dogovorot za vrabotuvawe utvrdeni
so zakon.
^len 91
Rabotniot odnos na rabotnikot
mo`e da mu prestane so otkaz od strana na rabotodava~ot ako na rabotnikot mu se obezbedeni potrebnite uslovi za rabota i mu se dadeni
soodvetni upatstava, nasoki ili
pismeno predupreduvawe vo vrska so
rabotata od rabotodava~ot deka ne e
zadovolen od na~inot na izvr{uvaweto na rabotnite obvrski i ako po
istekot na rokot od 30 dena od denot
na dadenite upatstva, nasoki i predupreduvawa, rabotnikot ne go podobri svoeto rabotewe.
^len 92
Rabotniot odnos na rabotnikot
mu prestanuva so otkazen rok od strana na rabotodava~ot poradi kr{ewe na rabotnata disciplina i rabaotniot red, neispolnuvawe na obvrskite utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor i dogovorot za vrabotuvawe, a osobeno ako:
1. ne go po~ituva redot i disciplinata spored pravilata propi-
Kolektivni dogovori
{ani od UKCS;
2. ne gi izvr{uva ili nesovesno
i nenavremeno gi izvr{uva rabotnite
obvrski:
3. ne se pridr`uva na propisite
{to va`at za vr{ewe na rabotite na
rabotnoto mesto;
4. ne se pridr`uva na rasporedot
i koristeweto na rabotnoto vreme;
5. ne pobara otsustvo ili nenavremeno go izvesti UKCS za otsustvoto od rabota;
6. poradi bolest ili opravdani
pri~ini otsustvuva od rabota, a za
toa vo rok od 48 ~asa ne go izvesti
KCS;
7. ne postapuva sovesno ili vo
soglasnost so tehni~kite upatstva za
rabota so sredstvata za rabota;
8. ako nastane {teta, gre{ka vo
raboteweto ili zaguba, a za toa vedna{ ne go izvesti rabotodavecot;
9. ne gi upotrebuva spored propisite ili ne gi odr`uva sredstvata
i opremata za za{tita pri rabota;
10. nezakonito ili neovlasteno
gi koristi sredstvata na UKCS;
11. vr{i privatna zdravstvena
dejnost vo prostoriite na UKCS sprotivno na Zakonot za zdravstvena
za{tita;
12. ne gi evidentira ili ne gi
naplatuva izvr{enite uslugi so {to
nanesuva {teta na UKCS, a za sebe
ili za drug pribavuva protivpravna
korist;
13. ne go prijavi povikot na rabotnikot {to spored rasporedot e vo
pripravnost;
14. go zloupotrebuva rabotnoto
mesto se cel za sebe ili za drug da
pribavi protivpravna imotna korist
ili da nanese imotna ili druga {teta
na rabotnikot ili UKCS;
15. go napu{ti rabotnoto mesto,
odnosno rabotnata prostorija bez
odobrenie na direktorot ili neposredniot rakovoditel;
16. predizvikuva nered ili tepa~ka vo rabotnite prostorii na UKCS;
17. ja uslovuva svojata rabota so
podaroci ili drugi pogodnosti;
18. zdravstveniot rabotnik ne
uka`uva zdravstvena za{tita ili odbie da uka`e itna medicinska pomo{;
19. pri uka`uvaweto na zdravstvena za{tita, zdravstvenite rabotnici ne se gri`at za korisnicite
na koi im se uka`uva zdravstvena
za{tita, ne go po~ituva negovoto dostoinstvo i ne se pridr`uvaat na zdravstvenata etika;
20. nesovesno izdade boleduvawe i ja zloupotrebi slu`benata dol`nost;
21. go zloupotrebi ili pre~ekori
dadenoto ovlastuvawe;
22. odbegnuva lekarski pregled
zaradi utvrduvawe na rabotnata sposobnost i
23. ima nekorekten i navredliv
odnos kon vrabotenite, bolnite i strankite.
^len 93
Za sekoja povreda na rabotnata
disciplina, rabotniot red, neispolnuvaweto na obvrskite i poradi nesposobnost za izvr{uvawe na rabotnite zada~i, pred da mu prestane
rabotniot odnos na rabotnikot so otkaz, ovlasteniot rabotnik od rabotodava~ot e dol`en da podnese prijava
do organot nadle`en za izrekuvawe na
prestanok na raboten odnos so otkaz.
^len 94
Pred prestanokot na rabotniot
odnos na rabotnikot so otkaz rabotodava~ot e dol`en da pobara od rabotnikot pismeno da se izjasni za osnovanosta na pri~inite za koi se tovari za prestanok na rabotniot odnos
so otkaz.
23
^len 95
Protiv otkazot za prestanok na
raboten odnos so otkazen rok, rabotnikot ima pravo na prigovor do Upravniot odbor, odnosno rabotodava~ot.
Prigovorot se podnesuva vo rok
od 8 dena od denot na dobivaweto na
odlukata za otkazot.
Prigovorot go odlaga izvr{uvaweto na odlukata za otkaz do donesuvaweto na kone~nata odluka po
prigovorot koja se donesuva vo rok od
8 dena od denot na podnesuvaweto na
prigovorot.
Rabotnikot koj ne e zadovolen so
odlukata donesena po prigovorot ili
ako takva odluka ne e donesena ima
pravo da povede spor pred nadle`niot sud.
^len 96
Odlukata za prestanok na rabotniot odnos, rabotodava~ot e dol`en
da ja donese vo rok od tri (3) meseci
od denot na doznavaweto na povredata na rabotnata disciplina, rabotniot red, neispolnuvaweto na obvrskite i poradi nesposobnost na izvr{uvaweto na rabotnite zada~i za
storitelot odnosno faktite koi se
osnova za davawe na otkaz, a najmnogu
vo rok od {est (6) meseci od denot
koga e storena povredata.
^len 97
Pred donesuvawe na otkaz za
prestanok na raboten odnos, odnosno
prestanok na dogovorot za vrabotuvawe, rabotodava~ot e dol`en da
pobara mislewe od Sindikatot i negovoto mislewe da go razgleda i za
nego da se izjasni.
Sindikatot zadol`itelno dostavuva takvo mislewe.
^len 98
Vo zavisnost od stepenot na odgovornosta na rabotnikot, uslovite
pod koi e napravena povredata na
24
Kolektivni dogovori
rabotnite obvrski, porane{nata rabota i odnesuvawe na rabotnikot, te`inata na povredata i nejzinite
posledici, rabotodava~ot mo`e da mu
izre~e pari~na kazna, koja ne mo`e da
bide pogolema od 15% od mese~nata
plata od poslednata isplate mese~na
plata na rabotnikot, vo traewe od
eden do {est meseci.
^len 99
Odluka za prestanok na rabotniot odnos, odnnosno prestanok na dogovorot za vrabotuvawe donesuva rabotodava~ot ili rabotnik kogo toj }e
go ovlasti.
Odlukata, zadol`itelno se dava
vo pismena forma, so obrazlo`enie
za pri~inite za davawe otkaz, odnosno prestanok na dogovorot za vrabotuvawe.
^len 100
Ako rabotodava~ot go otka`uva
dogovorot za vrabotuvawe, dol`inata na otkazniot rok vo zavisnost od
dol`inata na rabotniot sta` iznesuva:
- do 10 godini raboten sta`
30 dena
- do 15 godini raboten sta`
45 dena
- do 20 godini raboten sta`
60 dena
- do 25 godini raboten sta`
75 dena
- nad 25 godini raboten sta`
90 dena
Za vreme na traewe na otkazniot
rok, rabotnikot gi ima site prava i
obvrski od raboten odnos.
^len 101
Ako rabotnikot go otka`uva dogovorot za vrabotuvawe, otkazniot
rok iznesuva 30 dena.
^len 102
Za vreme na otkazniot rok, rabotodava~ot e dol`en da mu ovozmo`i
Kolektivni dogovori
na rabotnikot otsustvo od rabota
zaradi barawe na novo vrabotuvawe 4
~asa vo tekot na rabotnata nedela.
Koristewe na vremeto od stav 1
na ovoj ~len go odreduva rabotnikot
vo soglasnost so rabotodava~ot.
Za vreme na otsustvo od rabota
od stav 1 na ovoj ~len na rabotnikot
mu sleduva nadomest na plata vo
celosen iznos od negovata plata od
posledniot mesec pred nastanuvawe
na otkazot soglasno Kolektiven dogovor na nivo na rabotodavec.
^len 103
Rabotniot odnos na rabotnikot
mu prestanuva bez otkazen rok vo
slu~aite na kr{ewe na rabotniot red
i disciplina ili neispolnuvawe na
rabotnite obvrski utvrdeni so zakon,
kolektiven dogovor i dogovor za rabota, a osobeno ako:
1) neopravdano izostane od rabota tri posledovatelni rabotni dena ili pet rabotni dena so prekin vo
tekot na edna godina;
2) go zloupotrebi boleduvaweto;
3) ne se pridr`uva kon propisite
za za{tita od bolest, za{tita pri
rabota, po`ar, eksplozija, {tetno
dejstvuvawe na otrovi i drugi opasni
materii i gi povreduva propisite za
za{tita na `ivotnata sredina;
4) vnesuva, upotrebuva ili e pod
dejstvo na allkohol i narkoti~ni
sredstva;
5) stori kra`ba ili vo vrska so
rabotata namerno ili od krajno nevnimanie }e predizvika {teta na rabotodava~ot;
6) odade delovna, slu`bena ili
dr`avna tajna;
7) neosnovano ne go primi korisnikot na bolni~ko lekuvawe;
8) prezeme hirur{ka intervencija bez pismena soglasnost na bolnoto
lice, odnosno od roditelot ili
staratelot ako toa e maloletno ili
li{eno od delovna sposobnost.
^len 104
Po isklu~ok od ~len 93 od ovoj
kolektiven dogovor do donesuvawe na
odluka za otkaz, so pismen nalog na
ovlastenoto lice kaj rabotodava~ot,
rabotnikot se otstranuva od rabotnoto mesto vo slu~aite utvrdeni vo
~len 83 od Zakonot za rabotnite odnosi, ako:
1) rabotnikot so svoeto prisustvo kaj rabotodava~ot go zagrozuva
`ivotot ili zdravjeto na rabotnicite ili drugi lica ili se o{tetuvaat sredstva od pogolema vrednost;
2) prisustvoto na rabotnikot kaj
rabotodava~ot {tetno }e se odrazuva
vrz raboteweto kaj rabotodava~ot;
3) prisustvoto na rabotnikot
onevozmo`uva utvrduvawe na odgovornosta za povreda na rabotnite obvrski i
4) koga protiv rabotnikot e pokrenata krivi~na postapka od nadle`en organ za krivi~no delo storeno na rabota ili vo vrska so rabotata.
^len 105
Na rabotnikot mo`e da mu
prestane rabotniot odnos so otkaz
poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturni ili sli~ni pri~ini vo slu~aj koga rabotodava~ot sproveduva
promeni vo vnatre{nata ustanova na
vr{eweto na zdravstvenite dejnosti,
strukturalni promeni ili voveduvawe na formi i na~in za poekonomi~no
i poracionalno rabotewe, koi }e
predizvikaat potreba od namaluvawe
na brojot na vrabotenite.
^len 106
Rabotodava~ot, pred da gi vovede promenite od ~len 95 na ovoj
Kolektiven dogovor, e dol`en da
podgotvi analiza na sostojbite vo
25
svojata ustanova i rabota vo celina
ili vo odredeni organizacioni celini kade }e se vr{at promenite, zemaj}i gi vo predvid objektivnite
merila, kriteriumi za obemot na rabotata, za brojot na rabotnicite na
sekoe rabotno mesto oddelno i nivnata iskoristenost, brojot i strukturata na naselenieto na podra~jeto,
brojot na zdravstvenite i drugi uslugi i drugi merila i kriteriumi vrz
osnova na koi objektivno }e mo`e da
se proceni koi rabotni mesta treba
da se ukinat ili na koe rabotno mesto
treba da se namali brojot na izvr{itelite.
^len 107
So utvrdenite sostojbi vo analizata od ~len 96 od ovoj Kolektiven
dogovor, rabotodava~ot e dol`en da
gi informira rabotnicite i reprezentativniot sindikat kaj rabotodava~iot vrz osnova na odredbite od
Zakonot za rabotni odnosi, da podgotvi izmeni i dopolnuvawe na aktot
na ustanova i sistematizacijata i da
donese programa za merkite {to }e gi
prezeme za ubla`uvawe na posledicite od tie promeni i pravata {to }e
gi obezbedi na rabotnicite na koi }e
im prestane rabotniot odnos.
Po napravenata analiza i usvojuvaweto na predlog-programata od
Upravniot odbor za voveduvawe na
ekonomski, tehnolo{ki i strukturalni promeni so predlog za re{avawe
na pravata na rabotnicite za ~ija
rabota prestanala potrebata vo JZU,
Sindikatot dostavuva mislewe koe
go razgleduva Upravniot odbor, a
doneseniot zaklu~ok Upravniot odbor go dostavuva do Sindikatot.
^len 108
Ako so aktite od ~len 97 od ovoj
Kolektiven dogovor e predvideno ukinuvawe na rabotno mesto, rabotniot
26
Kolektivni dogovori
odnos po ovoj osnov im prestanuva na
rabotnicite odnosno na rabotnikot
koj bil rasporeden na toa rabotno
mesto 3 meseci pred utvrduvawe na
analizata od ~len 96 na ovoj Kolektiven dogovor.
^len 109
Ako so aktite vrz osnova na
~lenot 97 od ovoj Kolektiven dogovor
e predvideno namaluvawe na brojot
na izvr{itelite na odredeno rabotno mesto, rabotniot odnos }e im
prestane:
1) na rabotnicite rasporedeni
na toa rabotno mesto koi gi ispolnile uslovite za ostvaruvawe na
penzija spored propisite za penzisko
i invalidsko osiguruvawe;
2) na rabotnicite rasporedeni na
toa rabotno mesto koi dobrovolno }e
se prijavat da im prestane rabotniot
odnos i
3) na rabotnicite koi pri bodiraweto spored ovoj Kolektiven dogovor }e dobijat najmal broj bodovi.
6.3. Prekin na raboten odnos
poradi delovni pri~ini
ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni i sli~ni promeni
^len 110
Izborot na rabotnicite na koi }e
im prestane rabotniot odnos poradi
ostvaren najmal broj bodovi od ~len
109 to~kata 3 od ovoj Kolektiven dogovor se utvrduva vrz osnova na slednite kriteriumi i merila:
1. Spored stru~nata podgotovka:
- so soodvetna stru~na podgotovka
10 bodovi
- bez soodvetna stru~na podgotovka
0 bodovi
2. Spored rabotnoto iskustvo
predvideno so aktot za sistematizacija:
- ako ima potrebno rabotno is-
Kolektivni dogovori
kustvo
5 bodovi
- ako nema potrebno rabotno iskustvo
0 bodovi
3. Spored vkupniot raboten
sta` sekoj rabotnik se bodira so 0,5
bodovi za sekoja napolneta godina
raboten sta`.
4. Spored rabotniot sta` vo zdravstvenata ustanova po 1 bod za sekoja godina rabotno iskustvo.
Dokolku rabotnikot prethodno
rabotel vo druga javna zdravstvena
ustanova (premesten e zaradi selidba, brak, specijalizacija ili druga
potreba), vo rabotniot sta` vo
zdravstvenata ustanova se presmetuva i sta`ot od drugata javna zdravstvena ustanova.
5. Spored vozrasta na rabotnikot:
- nad 50 godini 10 bodovi
- nad 40 godini 8 bodovi
- nad 30 godini 6 bodovi
- nad 20 godini 4 bodovi
- do 20 godini 2 bodovi
6. Spored zdravstvenata sostojba:
- invalid na trudot kako posledica na povreda na rabota i profesionalna bolest 5 bodovi
7. Spored ekonomsko-socijalnata polo`ba:
- rabotnik koj nema drug vraboten vo potesnoto semejstvoto vo smisla na Zakonot za zdravstvenoto osiguuvawe i ne ostvaruva dopolnitelni prihodi .10 bodovi.
^len 111
Dokolku spored
prethodnite
kriteriumi rabotnicite se nao|aat
vo ista polo`ba, prednost da go zadr`at rabotnoto mesto imaat:
- rabotni~ka za vreme na bremenost i so dete do 2 godini;
- rabotnik so posebni potrebi;
- rabotnicite so povisok stepen
na stru~na podgotovka, ako za ra-
botnoto mesto se predvideni alternativno dva stepeni na stru~na podgotovka;
- roditel so pote{ko hendikepirano dete;
- invalid na trudot i rabotnici so profesionalno zaboluvawe;
- eden od bra~nite drugari {to
se vraboteni kaj ist rabotodavec;
- pretstavnik na reprezentativniot sindikat;
- rabotnik koj e do pet godini
pred odewe na penzija.
Rabotnikot na koj mu prestanal
rabotniot odnos so otkaz poradi ekonomski, organizacioni, tehnolo{ki,
strukturni i sli~ni promeni ima
pravo na prioritet pri vrabotuvawe
kaj rabotodava~ot dokolku vo period
od 2 (dve) godini rabotodava~ot ima
potreba od rabotnik so ista stru~na
podgotovka.
7. ZA[TITA NA PRAVATA NA
RABOTNICITE
^len 112
Zaradi ostvaruvawe na pravata
od raboten odnos, rabotnikot ima
pravo da podnese barawe, odnosno
prigovor do Upravniot odbor, rabotodava~ot, sindikatot, inspekciskite organi, nadle`niot sud i drugi
organi, vo soglasnost so zakon.
Postapkata po baraweto, odnosno
prigovorot na rabotnikot e itna.
Rabotnikot ima pravo da prisustvuva vo postapkata pred upravniot odbor (upravniot organ) koj odlu~uva za podnesenoto barawe ili
prigovor i pritoa da bide zastapuvan
od Sindikatot.
Rabotnikot koj otsustvuva od rabota zaradi prisustvo vo postapkata kaj organot od stav 3 na ovoj
~len, se smeta kako da bil na rabota i po toj osnov ne mo`e da mu se na27
Kolektivni dogovori
maluva platata.
Po prigovorot na rabotnikot kaj
rabotodava~ot, mo`e da odlu~uva i
organot {to odlu~uval vo prv stepen,
pri {to ako toa bil rabotodava~ot,
odnosno upravniot odbor ili drug organ, istiot }e ja preispita prethodno
donesenata odluka.
8. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 114
Ovoj Kolektiven dogovor na nivo
na JZU- UKCS e sklu~en na neopredeleno vreme, negovoto va`ewe
mo`e da prestane so spogodba na
u~esnicite koi go potpi{ale.
^len 115
Komisijata za usoglasuvawe e
sostavena od pet ( 5 ) ~lena.
Sekoj od u~esniciteimenuva po
dva ~lena vo Komisijata za usoglasuvawe i eden ~len od Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
^lenovite na Komisijata spogodbeno imenuvaat pretsedatel na Komisijata od redot na ~lenovite delegirani vo Komisijata.
^len 116
Postapkata za usoglasuvawe zapo~nuva na barawe na eden od u~esnicite.
Baraweto za spornoto pra{awe
se izgotvuva vo pismena forma.
Sekoe usoglasuvawe {to u~esnicite }e go postignat, mora da bide vo
pismena forma.
Donesenite re{enija vo postapkata za usoglasuvawe se zadol`itelni za u~esnicite vo kolektivnoto
dogovarawe.
^len 117
U~esnicite mo`at vo sekoe vreme da predlo`at izmeni i dopol28
nuvawa na Kolektivniot dogovor.
Predlogot obrazlo`en vo pismena forma se dostavuva do drugiot
u~esnik, koj e dol`en da se izjasni po
predlogot vo rok od 30 dena.
Vo slu~aj eden od u~esnicite da
ne go prifati predlogot za izmeni
ili ne se izjasni po predlogot vo
rokot od prethodniot stav, a po
prethodno neuspe{no usoglasuvawe,
u~esnikot - predlaga~ mo`e da zapo~ne postapka pred arbitra`a.
^len 118
Ako postapkata za usoglasuvawe
e neuspe{na za spornoto pra{awe ili
ako nastane spor vo sproveduvawe na
odredbite od Kolektivniot dogovor,
sporot }e se razre{i pred arbitra`ata. Brojot na arbitrite e neparen,
a komisijata e sostavena od pet (5)
~lenovi.
Sekoj od u~esnicite imenuva po
dva arbitri od koi najmalku eden
diplomiran pravnik, a petiot se
imenuva zaedni~ki po dogovor.
Pretsedatelot na arbitra`ata go
imenuvaat arbitrite spogodbeno. Arbitra`ata odlu~uva so mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj ~lenovi.
^len 119
Za tolkuvaweto na odredbite na
ovoj Kolektiven dogovor nadle`en e
Samostojniot sindikat na UKCS i
drugi zdrravstveni orgorganizacii
vo Republika Makedonija, odnosno
Upravniot odbor na UKCS i Sindikalnata organizacija - Klini~ki
centar Skopje, vo sorabotka so Komisijata za verificirawe, sledewe i
tolkuvawe na Kolektivniot dogovor
za plati, odnosno soodvetniot organ
izbran za ovaa cel, vo sostav od pet
~lena, izbrani od potpisnicite na
ovoj Kolektiven dogovor, isto kako vo
stav 2 od ~lenot 108 od ovoj Kolektiven dogovor.
Kolektivni dogovori
^len 120
Izmenite i doplonuvawata na
ovoj Kolektiven dogovor }e se vr{at
na na~in i postapka predvidena za
negovo donesuvawe, a i po itna postapka zaradi usoglasuvawe so va`e~kite zakonski propisi i izmeni koi
istite }e gi pretrpat.
^len 121
So vleguvawe vo sila na ovoj
Kolektiven dogovor prestanuva da
va`i Kolektivniot dogovor del za
pravata, obvrskite i odgovornosti na
rabotnicite (pre~isten tekst) na nivo na JZU - UKCS, donesen i zaveden
na 31.07.2003 godina (so site negovi
ponatamo{ni izmeni i dopolnuvawa).
^len 122
Ovoj Kolektiven dogovor vleguva
vo sila od denot na negovoto potpi{uvawe, odnosno objavuvawe na
oglasna tabla kaj potpisnicite.
UPRAVEN ODBOR
PRI JZU UNIVERZITETSKI
KLINI^KI CENTAR
SKOPJE
SAMOSTOEN SINDIKAT NA
KLINI^KI CENTRI
I DRUGI ZDRAVSTVENI
ORGANIZACII VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Pretsedatel,
M-r. d-r
Dejan
Stavri} s.r.
Pretsedatel,
Prof.d-r
Qube
Gligorovski s.r.
Klini~ki centar Skopje
v.d. pretsedatel,
dipl.pravn. Slobodan Georgievski
NAPOMENA:
Kolektivniot dogovor e:
- potpi{an od dvete strani na 30.07.2003 godina i
- objaven e na oglasna tabla na JZU KCS, na 31.07. 2003 godina koga i vleguva vo sila
Potpi{ano vo Skopje na
----------2007 godina
29
30
JAVNA ZDRAVSTVENA USTANOVA
UNIVERZITETSKI KLINI^KI
CENTAR SKOPJE
SAMOSTOEN SINDIKAT NA KLINI^KI
CENTRI I DRUGI ZDRAVSTVENI
ORGANIZACII
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
KOLEKTIVEN
DOGOVOR
na nivo na JZO-Klini~ki centar - Skopje
del za plati, drugi prava po osnov
na plata i nadomestoci na plata
(pre~isten tekst)
SKOPJE
oktomvri, 2007 godina
31
32
Kolektivni dogovori
Vrz osnova na ~len 204, 206, 218 i 220 od Zakonot za rabotnite odnosi
(„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 62/05),
Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija i reprezentativniot Samostoen sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna
za{tita na Republika Makedonija potpi{aa Kolektiven dogovor na 3
maj 2006 godina koj e objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija“ broj 60/06. Postapuvaj}i vrz osnova na ~lenot 269 stav 1
od Zakonot za rabotni odnosi za usoglasuvawe so potpi{aniot
Kolektiven dogovor za zdravstvena dejnost na Republika
Makedonija, koj e zaveren vo Ministerstvoto za zdravstvo pod
arh.br. 07-4988/1 i vo Samostojniot sindikat za zdravstvena dejnost
pod arh.br.01-47/1, Samostojniot sindikat na Klini~kiot centar i
drugi zdravstveni organizacii vo Republika Makedonija (zaedno so
Sindikalnata organizacija pri Javnata zdravstvena ustanova
Univerzitetski klini~ki centar-Skopje) i Upravniot odbor na
Javnata zdravstvena ustanova Univerzitetski klini~ki centar Skopje na 26 juni 2006 godina sklu~ija
KOLEKTIVEN DOGOVOR
del za plati, drugi prava po osnov na plata i nadomestoci na plata na nivo na rabotodavec (Javna zdravstvena
ustanova Univerzitetski klini~ki centar - Skopje)
1.OSNOVNI ODREDBI
^len 1
So ovoj Kolektiven dogovor se
odreduvaat platite, drugite primawa
po osnov na plata i nadomestoci na
plata na rabotnicite vo JZU Univerzitetski klini~ki centar - Skopje.
^len 2
Platata na rabotnikot vo JZU
Univerzitetski klini~ki centar Skopje, se sostoi od slednite komponenti: plata za izvr{ena rabota;
plata po osnov na uslovi za rabota;
plata po osnov na rakovodewe i odgovornost; nadomestok na plata i dopolnitelna plata od u~estvo vo dobivkata.
^len 3
Rabotodava~ vo smisla na ovoj
Kolektiven dogovor se javnite zdravstveni ustanovi i privatnite zdravstveni ustanovi so status na pravno lice kako i drugi pravni subjekti koi vr{at zdravstvena dejnost i
vrabotuvaat rabotnici vrz osnova na
dogovor za vrabotuvawe.
33
^len 4
Rabotnik vo smisla na ovoj Kolektiven dogovor, e sekoe fizi~ko
lice koe e vo raboten odnos na neopredeleno i opredeleno rabotno
vreme vo zdravstvenata dejnost, so
polno, skrateno rabotno vreme i pokratko od polnoto rabotno vreme, vrz
osnova na sklu~en dogovor za vrabotuvawe.
^len 5
Osven definicijata od ~len 3 i
4 od ovoj Kolektiven dogovor i drugite definicii soglasno na ~lenot 5
od Zakonot za rabotni odnosi oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj kolektiven dogovor go imaat slednoto zna~ewe:
- raboten odnos e dogovoren me|u
rabotnikot i rabotodava~ot vo koj
rabotnikot dobrovolno se vklu~uva
vo organiziraniot proces na rabota
kaj rabotodava~ot, za plata i drugi
primawa, li~no neprekinato ja izvr{uva rabotata spored upatstvata i
pod nadzor na rabotodava~ot;
- povozrasni rabotnici se licata povozrasni od 57 godini (`eni) i
59 godini (ma`i), koi u`ivaat posebna za{tita vrz osnova na Zakonot za
rabotni odnosi;
- rabotnik - invalid e lice so
preostanata ili promeneta rabotna
sposobnost;
- pomal rabotodava~ e rabotodava~ koj vrabotuva do 50 rabotnici.
2. PLATI
^len 6
Rabotnikot ima pravo na plata.
Platata na rabotnikot mu se
obezbeduva od sredstvata na rabotodava~ot srazmerno na izvr{enata rabota, spored brojot i vidovite na izvr{enite zdravstveni uslugi i ostvarenite sredstva od izvr{enite us34
Kolektivni dogovori
lugi, kako i pridonesot na rabotnikot
pri sozdavaweto na dobivkata, vo
soglasnost so uslovite i kriteriumite utvrdeni so zakon i ovoj Kolektiven dogovor.
Platata na rabotnikot e sostavena od osnovnata plata, del od platata za rabotnata uspe{nost i dodatocite, ako so zakon ne e poinaku opredeleno.
^len 7
Rabotodava~ot e dol`en da vodi
evidencija za platite i na isplatenite danoci i pridonesi od plata, a
na rabotnikot da mu izdava potvrda
za isplatenata plata, odnosno nadomestocite, danocite i pridonesite.
2.1 Plata za izvr{ena rabota
^len 8
Platata na rabotnikot za polno
rabotno vreme i normalen u~inok, utvrdeno vrz osnova na slo`enosta na
rabotnite zada~i i normalnite uslovi za rabota, ne mo`e da bide poniska od najniskata plata utvrdena
za oddelni stepeni na slo`enost, utvrdeni so ~lenot 14 od ovoj dogovor,
koja ustanovata, odnosno rabotodava~ot, se dol`ni da ja isplatat na rabotnikot.
^len 9
Najniskata plata za najnizok
stepen na slo`enost mese~no ja utvrduvaat i objavuvaat u~esnicite na
ovoj Kolektiven dogovor, najmalku
edna{ kvartalno.
Najniskata plata se utvrduva so
posebna spogodba sklu~ena pome|u
ministerot za zdravstvo i Samostojniot sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita na Republika Makedonija.
Pri utvrduvaweto na najniskata
plata }e se poa|a osobeno: od tro{ocite na `ivot, od ekonomskite mo`-
Kolektivni dogovori
nosti na stopanstvoto, op{toto nivo
na platite vo zemjata, nivoto na produktivnosta, socijalnite davawa i
drugi ekonomski i socijalni faktori.
^len 10
Najniskata plata za oddelni
stepeni na slo`enost se utvrduva taka {to najniskata plata za najnizok
stepen na slo`enost se mno`i so koeficientite i za oddelni stepeni na
slo`enost, navedeni vo ~len 14 od
ovoj Kolektiven dogovor.
Koeficientite vo sekoja grupa se
zgolemuvaat do koeficientite na
slednata grupa, no ne pomalku od 0,05.
^len 11
Osnovnata plata na rabotnikot
vo JZU Univerzitetski klini~ki centar - Skopje e platata {to e utvrdena so rasporeduvawe na rabotnikot
vo opredelena grupa na slo`enost,
utvrdena za polno rabotno vreme koe
ne mo`e da bide ponisko od pojdovnata plata za odredena grupa na
slo`enost utvrdeni vo ovoj Kolektiven dogovor.
Najniskata cena na rabotnata sila za oddelni stepeni na slo`enost
se utvrduva taka {to cenata na rabotna sila za najnizok stepen na slo`enost utvrdena vo ~lenot 10 od ovoj
Kolektiven dogovor, se mno`i so koeficienti na slo`enost od grupite,
navedeni vo ~len 14 od ovoj Kolektiven dogovor.
^len 12
Rabotodava~ite kaj koi nastanale te{kotii pri raboteweto, se
dol`ni da izgotvat programa so koja
se obezbeduva nadminuvawe na nastanatite problemi i vrz osnova na
nea Sindikatot mo`e da dogovori i
poniska najniska plata za vreme na
sproveduvaweto na programata.
Sindikatot i rabotovodniot organ utvrduvaat procent na otstapu-
vawe od najniskata plata utvrdena so
~lenot 7 od ovoj Kolektiven dogovor,
vremetraeweto na takvoto otstapuvawe, so toa {to otstapuvaweto ne
mo`e da iznesuva pove}e od 20% od
iznosot na najniskata plata utvrdena
so ovoj Kolektiven dogovor.
Namaluvaweto na najniskata
plata vo smisla na stav 2 od ovoj
~len ne mo`e da trae podolgo od 6
meseci.
Rabotodava~ot e dol`en, dokolku finansiskite mo`nosti spored
periodi~nata, odnosno godi{nata
presmetka toa go ovozmo`at, na rabotnicite da im izvr{i isplata na
razlikata me|u najniskata plata za
oddelni stepeni na slo`enost i pomalku isplatenata plata vo smisla
na stavovite 2 i 4 na ovoj ~len.
^len 13
Platata se presmetuva i se isplatuva najmalku edna{ mese~no.
Platata na rabotnikot za tekovniot mesec se isplatuva vo neto pari~en iznos, najdocna do 15 - ti naredniot mesec.
Pridonesite i danocite na platata na rabotnikot gi pla}a rabotodava~ot so isplata na platata.
^len 14
Najniskata plata za oddelni
stepeni na slo`enost se utvrduva taka {to najniskata plata za najnizok
stepen na slo`enost se mno`i so
slednite koeficienti za oddelni
stepeni na slo`enost.
Kako stepen na slo`enost utvrden spored stepenot na obrazovanie
vo smisla na ovoj Kolektiven dogovor }e se vrednuva stepenot na obrazovanie utvrden kako uslov vo aktot
za organizacija i sistematizacija na
rabotnite mesta kaj rabotodava~ot.
Koeficientite vo sekoja grupa se
zgolemuvaat do koeficientite na
35
slednata grupa, no ne pomalku od 0,05.
Poedine~nite raboti, odnosno
zanimawa se klasificiraat po grupi
na slo`enost i toa:
Zanimawa od I grupa na slo`enost
1,00 - 1,81
NKV i PK rabotnici:
- ~uvar na `ivotni
1,56
- pera~, pegla~ na dolna obleka
1,74
op{ti rabotnici:
- higieni~ar, staklomija~
-sadomija~-sadoperka
1,79
PK rabotnici:
- garderober, sanitaren paker,
{iva~-pera~ na ve{,
- sadomija~ vo laboratorija 1,79
Zanimawa od II grupa na slo`enost
1,84 -2,25
(so podgrupi II/1 i II/2)
NKV i PK zdravstveni i op{totehni~ki pomo{ni rabotnici:
- servirki NKV, rabotnik za komunalna higiena, moler i drugi.
1,90
- kurir-raznesuva~ na materijal,
vratar i sli~no
- op{t bolni~ar za higiena
2,06
- KV rabotnici:
- KV telefonist,
- KV ~uvar- obezbeduva~
(po`arnikar),
- KV pomo{nik gotva~,
- KV servirka,
- KV kotlar-lo`a~,
- KV elektri~ar,
- KV berber i drrugi kvalifikuvani rabotnici
2,11
36
Kolektivni dogovori
Zanimawa od III grupa na slo`enost
2,30 -3,79
(so podgrupi: III/0;III/1-a i III/1-b;
III/2a i III/2b)
fizi~ki rabotnici
- asanator, transporter (transporter vo operaciona sala, intenzivna nega, detska gleda~ka, bolni~ki
transporter )
op{to - tehni~ko rabotewe
- pomo{nik magacioner - rabotnik vo magacin, magacioner za ve{,
- transporten rabotnik vo magacin i komercijala i vo zona na jonizira~ko zra~ewe, hausmajstor -doma}in
2,32
rabotnici so SSP, SSS i VKV vo
zanimawe
- magacioner (so SSP) vo OE,
odgovoren za komunalna higiena, odgovoren vo tehni~ki servis, drugi odgovorni rabotnici so SSP, rabotnici za obezbeduvawe,
- manipulant vo telefonska
centrala i TT so SSP,
- distributer - arhivar vo UKCS
-IV stepen.
2,56
VKV - rabotnici
- voza~, kotlar,avto-mehani~ar,
rabotnik na paren kotel, rabotnik na
sadovi pod visok pritisok i oksigenizacija, vodoinstalater, elektri~ar za slaba i jaka struja, monter (kabel - monter), {najder, stolar, gotva~, lo`a~, bravar (ma{ino - bravar),
yidar (yidar-plo~kar), moler, haus
majstor i dr. VKV rabotnici so obrazovanie
2,56
- arhivarski operativen slu`benik,
- bolni~ar-gipser, proteti~ar,
- sestra - tehni~ar za nega na
Kolektivni dogovori
bolen so SMU,
- bolni~ar za nega na bolen (detska negovatelka) so SMU,
- voza~ na gen. direktor na JZU
UKCS
2,72
tehni~ari, rabotnici so SSS i
VKV rabotnici na toplinski inststalacii
- tehni~ari: elektro, ma{inski,
TT, TV, precizen mehani~ar i drugi
rabotnici so SSS i VKV, vo kotlara rakuva~ so toplinska instalacija
ATK,
- glaven gotva~ i drugi rakovoditeli so posebni odgovornosti na
nivo na UKCS, proteti~ar -tehni~ar,
- rabotnici za obezbeduvawe so
licenca
2,82
referenti, operativnvni i administrativni slu`benici od pravno
i ekonomsko - tehni~ko rabotewe so
SSS vo OE
- referent za vnes i snimawe na
podatoci,
- operator na terminal (na kompjuterski sistem) i AOP,
-fotolaborant
2,85
referenti, operativni i administrativni slu`benici od pravno i
ekonomsko - tehni~ko rabotewe so
SSS vo centralni slu`bi na JZUUKCS
- {alterski slu`benik,
- fakturist, konter - bilansist,
konter - knigovoditel vo OE,
- referent za rabotni odnosi vo
OE
2,95
samostojni refereniti, administrativno-tehni~ki i operativni
slu`benici so SSS na nivo na JZUUKCS
- samostoen referent za servi-
sirawe vo komercija,
- konter na UKCS, likvidator na
UKCS, glaven samostoen referentoperator (na saldo konti) vo platen
promet vo UKCS,
- samostoen referent-operator
vo centralno AOP,
- samostoen referent vo centralno AOP - za finansiska kontrola,
- glaven presmetuva~ na plata na
UKCS, referent za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe, referentadministrator za organi za upravuvawe i op{ti akti,
- odgovoren arhivar vo centralna arhiva na nivo na UKCS,
- odgovoren vo centralna kujna
na UKCS,
- delovna sekretar na generalniot direktor na UKCS so SSS.
3,15
sredno medicinski personal so
zavr{eno sredno medicinsko u~ili{te (IV stepen) vo soodveten otsek
od strukata
- medicinska sestra - tehni~ar,
aku{erka za aplikacija,
- medicinski laborant (laborantski tehni~ar),
- farmacevtski tehni~ar, hemiski tehni~ar, sanitaren tehni~ar, fizioterapevt, laborant-preparator,
laborant po nuklearna medicina, citogenski tehni~ar, perfuzionist, socioterapevt, medicinska sestraaku{erka vo dnevna bolnica, tehni~ar za sterilizacija i odr`uvawe na
anestezioni aparati kako i medicinski aparati i sistemi za dijaliza,
dezinsektor,
- tehni~ki sekretar -programer
na kompjuter i sli~no,
- medicinska sestra vo itna
medicinska pomo{,
3,20
37
- medicinska sestra - instrumentarka,
- instrumentarka - aku{erka,
- medicinska sestra - anesteti~ar, medicinska sestra vo intenzivna
nega, aku{erka vo rodilna sala, medicinska sestra na dijaliza, medicinska sestra za HIV-AIDS, vo centri za transplantacija, izolacija i vo
hemato - onkolo{ki segmenti,
- fizioterapevt vo AIR
3,26
stru~ni sorabotnici-vi{i (samostojni) referenti so V[S
- stru~en sorabotnik-odgovoren
na smetkovodstvo vo OE (so SSS i
V[S)
3,28
- vi{ referent (referent za rabotni odnosi, blagajnik, deloven
sekretar so V[S),
- stru~en sorabotnik -informati~ar - rakovoditel vo centarot
za informatika,
- stru~en sorabotnik-operator
za mehanografsko rabotewe,
- programer, samostoen referent
za kadrovsko rabotewe (samostoen
referent za rabotni odnosi i kadrovska evidencija) na nivo na UKCS,
- samostoen referent vo investiciono rabotewe,
- samostoen referent odgovoren
na saldo konti,
- samostoen referent za kancelariski materijal, glaven blagajnik
na UKCS i sli~no, ekonomist (so stepen), pravnik (so stepen),
- in`ener -pogonski in`ener (so
stepen),
- vi{ socijalen rabotnik (so
stepen), vi{ programer (so stepen),
- glaven operator-rakovoditel
vo centar za informatika i odr`uvawe na kompjuterski sistem na UKCS
3,32
vi{i medicinski rabotnici,
38
Kolektivni dogovori
zdravstveni i drugi stru~ni sorabotnici so V[S
- vi{ fizioterapevt, vi{ farmacevtski tehni~ar,
- vi{ defektolog-logoped, vi{
dieteti~ar-nutricist,
- vi{ raboten terapevt, vi{ vospituva~ pedagog, vi{ nastavnik,
- vi{ zdravstven sorabotnik,
- in`ener po medicinska radiologija (so stepen),
- vi{ zdravstven rabotnik specijalist po psihijatrija, nuklearna
medicina, medicina na trudot, intenzivno lekuvawe, dietetika, komunalna higiena, itna medicinska pomo{, anesteti~ar, vi{ kineziterapevt i drugi zdravstveni rabotnici specijalisti od ovoj profil, vi{ RTG
tehni~ar, vi{a medicinska sestra,
vi{a aku{erka, vi{i laborant, stru~ni sorabotnici - rakovoditeli
na: sektor za saldo konti, na otsek za
op{to pravno rabotewe i referent
(so stepen) od pravna nasoka 3,60
Zanimawa od IV grupa na slo`enost:
3,90- 7,20
(so podgrupi: IV/1; IV/2;)
samostojni referenti i samostojni stru~ni sorabotnici od nemedicinska dejnost
- samostojni referenti za: {teti, personalna ishrana, za ceni, za
nabavki i ostanati nabavki,
- vi{ likvidator vo komercijala,
- vi{i samostojni referenti:
korespodent-bibliotekar,
- za obezbeduvawe na lica i
imot,
- kineziterapevt, komercijalist,
- deloven sekretar-tehni~ki
sekretar -sekretar za nastava, za
Kolektivni dogovori
fakturno, naplatno i mati~no vo
Hir.,
- deloven sekretar-tehni~ki
sekretar-sekretar za nastava so
VSS
3,91
- samostoen stru~en sorabotnik
odgovoren za presmetka na plati na
nivo na UKCS,
- odgovoren na centralno smetkovodstvo na UKCS,
- odgovoren za kadrovska evidencija i AOP na UKCS,
- odgovoren za kontrola i koordinacija na Centralna bolni~ka peralna na UKCS,
- deloven sekretar na generalniot direktor so VSS
4,05
- samostoen stru~en sorabotnik
odgovoren za kadrovskata
evidencija, dogovori za vrabotuvawe i KAOP na nivo na JZU UKCS
4,12
diplomirani samostostojni stru~ni sorabotnici, zdravstveni rabotnici i zdravstveni sorabotnici
- dipllomiran pedagog, diplomiran defektolog, diplomiran socijalen rabotnik, diplomiran lingvist, diplomiran foneti~ar, diplomiran vospituva~-korepetitor, diplomiran afaziolog, diplomiran psiholog, diplomiran logoped, diplomiran surdolog (audiolog), diplomiran
somatoped,
4,17
- glavna medicinska sestra na
JZU - UKCS so VSS, 4,17
- zdravstveni rabotnici so visoko obrazovanie 4,17
- diplomiran ekonomist, diplomiran pravnik, diplomiran biolog,
diplomiran fizi~ar 4,17
- stru~en sorabotnik, referent,
{ef (diplomirani:ekonomist, pravnik, pedagog, dafektolog, psiholog,
logoped, biolog, fizi~ar, surdolog
(audiolog), somatoped
4,20
- diplomirani in`eneri: ma{inski, elektro, grade`ni,
arhitekti i drugi
4,28
- diplomiran hemi~ar i biohemi~ar
4,28
- samostoen stru~en sorabotnik rakovoditel (diplomirani: ekonomist, pravnik, pedagog, defektolog,
psiholog, biolog, biohemi~ar, fizi~ar,afaziolog, somatoped, logoped,
surdolog (audiolog), in`ener, hemi~ar) i na specijalizacija
4,33
- diplomiran elektro in`enerprogramer organizator na komjuterski
sistem i sli~no
4,38
visoko stru~en medidicinski kadar, zdravstveni sorabotnici i drugi
samostojni stru~ni sorabotnici so
magisterium i so specijalizacija vo
strukata
- diplomiran logoped, diplomiran surdolog (audiolog)-rehabilitacija (obrazovanie od medicinski fakultet)
4,39
- diplomiran farmacevt
4,39
- diplomiran farmacevt na specijalizacija,
4,49
- magister po javno zdravstvo.
4,70
- samostoen stru~en sorabotnik
-rakovoditel (diplomiran pravnik
so pravosuden ispit)
4,73
- magister (diplomirani: ekonomist, pravnik, biolog, fizi~ar, pedagog, psiholog, defektolog-afaziolog, somatoped, logoped, surdolog
(audiolog), in`ener, hemi~ar
4,75
- diplomiran logoped, diplomiran surdolog (audiolog)rehabilitator-magister (obrazovanie od medicinski fakultet)
4,83
- magistar po medicinska bio39
hemija
4,87
- proektant, sistem in`ener-organizator na kompjuterski
sistemi vo kadrovskata slu`ba i
KAOP na nivo na JZU UKCS
4,88
- doktor na medicina
4,90
- zdravstveni sorabotnici so
specijalizacija (psiholog)
so specijalizacija, specijalist
po medicinska pedagogija
4,93
- biolog, fizi~ar, defektolog,
hemi~ar i sli~no
4,93
- zdravstveni sorabotnici so
specijalizacija-so magisterium..4,98
- diplomiran logoped, diplomiran surdolog (audiolog)
- rehabilitator-specijalist (obrazovanie od medicinski fakultet)
5,00
- doktor na medicina na specijalizacija
5,00
- samostoen stru~en sorabotnik,
rakovoditel vo centralni slu`bi na
JZU-UKCS (diplomiran pravnik so
pravosuden ispit koj vr{i rabotni
zada~i predvideni so pravosuden ispit)
5,00
- rakovoditel so posebni ovlastuvawa i odgovornosti na nivo na
UKCS (pomo{nik direktor -diplomiran ekonimist, diplomiran
pravnik,
d-r na medicina, magister za
javno zdravstvo)
5,09
- specijalist po medicinska biohemija i biohemixar specijalist so
PMF
5,25
- biohemi~ar specijalist so specijalizacija i magistratura
5,27
- farmacevt magister
5,27
- doktor na medicina magister
5,37
- diplomiran farmacevt specijalist
5,45
40
Kolektivni dogovori
- diplomiran farmacevt - subspecijalist
5,80
- dipllomiran farmacevt-specijalist primarius
5,90
- samostoen stru~en sorabotnik,
diplomiran pravnik so pravosuden
ispit i diplomiran ekonomist-ovlasten revizor po potreba so soodveten menaxment od javno zdravstvo,
rakovoditel vo centralni slu`bi na
nivo na JZU UKCS
6,00
- doktori na nauki od oblasta na
nemedicinskite nauki
6,35
- doktor na medicina - specijalist
6,52
- doktor - specijalist so magisterium
6,60
- doktor na medicina - subspecijalist
6,90
- doktor na medicina -specijalist primarius
7,20
zanimawa od V grupa na
slo`enost:
7,30 - 8,30
- doktori na nauki od oblasta na
medicinski nauki
7,50
- doktor na medicina- specijalist nau~en sorabotnik i doktor na
medicina - nasloven docent
7,70
- doktor na medicina - docent,
7,80
- menaxer vo javno zdravstvopomo{nik direktor na JZU UKCS vo
nemedicinska dejnost
8,00
- doktor na medicina- specijalist vi{ nau~en sorabotnik i nasloven
profesor
8,00
- doktor na medicina - vonreden
profesor,
8,10
- doktor na medicina - specijalist nau~en sovetnik,
8,20
- doktor na medicina redoven
profesor
8,30
•
Za izvr{uvawe na adminis-
Kolektivni dogovori
trativnite, organizacionite i finansiskite raboti za Sindikalnata
organizacija za opredelenoto profesionalno lice samostojniot referent
za sindikalno rabotewe, na kogo mu
pripa|a plata zavisno od stepenot na
slo`enosta vo utvrdenit stepeni na
slo`enost so toa {to platata ja
obezbeduva rabotodava~ot (JZU -UKCS).
^len 15
Vo dogovorot za vrabotuvawe koj
go potpi{uvaat rabotnicite pri vrabotuvawe }e se utvrdat kriteriumite
i merilata za utvrduvawe na rezultatite od raboteweto na rabotnikot,
poa|aj}i od obemot, kvalitetot na uslugite, za{tedite vo procesot na rabotata i efikasnosta vo koristeweto
na rabotnoto vreme.
Kriteriumite i merilata za utvrduvawe na rezultatite od raboteweto na rabotnikot }e se utvrdat
vrz osnova na normativite i standardite za rabota, odnosno realno
o~ekuvanite rezultati od raboteweto.
Rezultatite od raboteweto na
rabotnikot gi ocenuva rabotnikot koj
go vodi i organizira procesot na rabotata.
2.2 Plata po osnov na uslovi za
rabota
^len 16
Osnovnata plata na rabotnikot
se zgolemuva od 1 - 5% koga rabotnikot raboti vo uslovi pote{ki od normalnite za soodvetnoto rabotno mesto po dobieno odobrenie od dr`aven
organ - soglasnost od Ministerstvoto
za trud i socijalna politika dobieno
vo postapka utvrdena spored odredbite od Zakonot za rabotni odnosi (i
drugi podzakonski akti) i so na~elna
odluka za ovaa cel.
Osnovnata plata se zgolemuva za
rabota vo uslovi pote{ki od normalnite, izrazena vo procenti:
- rabota vo operaciona sala,
sterilizacija
5,0%
- rabota vo anestezija, reanimacija i intenzivno lekuvawe
5,0%
- izlo`enost na jonizira~ki
zra~ewa
5,0%
- rabota na dijaliza
5,0%
- rabota so bolni od zarazni
bolesti i zarazni materii (infektivno, TBC, hematologija- onkologija
i nefrologija vo pedijatrija, hematologija, mikrobiologija viruzitologija, parazitologija, transfuziologija )
3,5%
- rabota vo intenzivna nega
3,5%
- rabota so du{evni bolni
3,0%
- op{ta izlo`enost na toksi~ni
materii (fizi~ki, hemiski i biolo{ki agensi vo laboratorija, apteka)
3,0%
Kumulacija na bodovi vo ovoj
~len mo`e da ima po pove}e osnovi,
no zbirno ne pove}e od
6 %.
2.3 Dodatoci i nadomestoci na
plata
^len 17
Osnovnata plata na rabotnikot
se zgolemuva po ~as i toa za:
- prekuvremena rabota
35%
- rabota no}e (pome|u 22 ~asot i 6
~asot naredniot den )
35%
- rabota vo organizirana edinica za itna medicinska pomo{
10%
41
Za rabota vo denovi na praznici
utvrdeni so Zakon rabotnikot ima
pravo na dodatok na platata {to mu
pripa|a koga tie denovi ne raboti i
plata za pominati ~asovi na rabota
zgolemeni za 50% .
Rabotnikot ima pravo na dodatok
na plata za de`urstvo hirur{kite
granki vo iznos od 100%, a vo drugite
granki 80% od saatninata za redovno
rabotno vreme vo rabotnite denovi.
Rabotnikot
ima
pravo
na
nadomestok za pripravnost i iznesuva:
- za ostvaren povik i anga`irawe 135% od negovata plata po ~as, za
vremeto koga bil anga`iran.
Ako vo ist den se sovpadne ostvaruvawe na pravo na dodatok na
plata od stavot 1 na ovoj ~len, rabotnikot ima pravo na isplata na popovolnoto pravo, zgolemeno za 10%.
^len 18
Rabotnikot ima pravo na 0,5%
dodatok na osnovnata plata za sekoja
godina raboten sta`, a najmnogu 20%.
2.4. Plata po osnov na rakovodewe i odgovornost
^len 19
Platata na direktorite i odgovornite rabotnici pokraj platata utvrdena vo ~len 7 im se zgolemuva po
osnov na rakovodewe i odgovornost so
dodavawe na slednite koeficienti:
zdravstven del ( zdravstvena
dejnost ) :
- direktor na JZU Univerzitetski klini~ki centar Skopje,
4,20
- pomo{nik direktor za nemedicinska dejnost na JZU -UKCS
3,00
- pomo{nik direktor za hirur{ka i ortopedska dejnost na JZU-UKCS
3,00
42
Kolektivni dogovori
- pomo{nik direktor za internisti~ka dejnost na JZU-UKCS,
3,00
- koordinator (moderator) na nivo na JZU- UKCS (se odnesuva na koordinator-moderator vo hirur{ki i
vo interni kliniki),
1,30
- glavna medicinska sestra na
JZU - UKCS,
0,85
- rakovoditel (direktor na organizaciona edinica ):
- do 100 vraboteni
1,05
- od 100 do 200 vraboteni
1,10
- nad 200 vraboteni
1,15
- rakovoditel na oddelenie
0,85
- rakovoditel na poliklinika,
rakovoditel na centar i dnevna bolnica
0,75
- rakovoditel na galenska labaratorija vo ramkite na O.E
0,50
- rakovoditel ({ef) na labaratorija, kabinet, otsek, operaciona
sala
0,60
- glavna medicinska sestra, aku{erka, medicinski laborant i sli~no
vo O.E
0,48
- oddelenska medicinska sestra,
aku{erka, medicinski laborant i
sli~no
0,36
- otse~na medicinska sestra,
aku{erka, medicinski laborant i
sli~no
0,22
Administrativen del (nemedicinska dejnost)
- rakovoditel na slu`ba na nivo
na UKCS
0,90
- rakovoditel na slu`ba vo O.E
0,68
- rakovoditel na sektor na nivo
na UKCS
0,56
- rakovoditel na sektor vo O.E
0,52
- rakovoditel na odelenie 0,44
Kolektivni dogovori
- odgovoren na otsek ({ef)
0,30
- blagajnik:
od 100-200vraboteni
0,08
od 200-300 vraboteni
0,12
nad 300 vraboteni
0,18
- konter
0,08
- voditel na smena
0,14
- odgovoren na edinica
0,14
Dodatok na plata po osnov na rakovodewe i odgovornost mo`e da se
zgolemi samo po eden osnov.
2. DRUGI PRAVA PO OSNOV NA
PLATA
^len 20
Rabotnikot koj spogodbeno, vremeno e rasporeden vo druga O.E. pri
JZU UKCS odnosno na rabotno mesto
koe odgovara na negoviot stepen na
stru~na podgotovka, ne mo`e da dobiva plata poniska od osnovnata {to ja
imal pred rasporeduvaweto.
^len 21
Rabotnikot so namalena rabotna
sposobnost koj se upatuva na prekvalifikacija i dokvalifikacija, za
vreme dodeka ~eka i za vreme dodeka
trae taa, ima pravo na plata vrz osnova na zakonot.
^len 22
Rabotnikot koj poradi potreba na
JZU UKCS e upaten na prekvalifikacija ili dokvalifikacija, za vremeto
dodeka ~eka na istoto, ima pravo na
plata do viso~ina na osnovnata plata {to ja ostvaruval na prethodnoto
rabotno mesto, valorizirana so porastot na platite vo ustanovata, (JZU
UKCS ).
^len 23
Rabotnikot so namalena rabotna
sposobnost predizvikana od starost i
isto{tenost, a koj po 5 godini se
steknuva so pravoto na starosna penzija kako i povozrasen rabotnik (57
godini za `ena i 59 godini za ma`)
rasporeden na pomalku vrednuvano
rabotno mesto, dobiva plata i nadomestoci na plata vo viso~ina na osnovnata plata od prethodnoto rabotno mesto, i se valorizira so tekovniot porast na platite vo ustanovata
(JZU UKCS).
^len 24
Nadomestokot po osnov na pridonesot vo zgolemuvaweto na dohodot
i inovacii, racionalizacii ili drugi vidovi tvore{tvo se utvrduva najmalku vo iznos od 10% od neto godi{nata dobivka {to se ostvaruva od
primenata na inovacijata, racionalizacijata ili drug vid tvore{tvo, vrz
osnova na dogovor sklu~en me|u rabotnikot i rabotodava~ot.
^len 25
Za vreme na pripravni~kiot sta`
na rabotnikot mu pripa|a najmalku
80% od osnovnata plata predvidena
za rabotnoto mesto za koe se osposobuva.
^len 26
Na pripravnicite volonteri,
u~enicite i studentite na koi im e
zadol`itelna proizvodna rabota i
praktika, im pripa|a nadomestok dokolku se utvrdi so poseben dogovor.
Tie imaat pravo na ishrana i nadomest za prevoz do i od rabota tamu
kade {to toa e organizirano.
3. NADOMESTOCI NA PLATA
^len 27
Na rabotnikot mu pripa|aat nadomestoci na plata za vreme na:
- godi{en odmor;
- praznici soglasno so zakon;
- otsustvo od rabota soglasno so
zakon i Kolektivniot dogovor;
- stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe soglasno potrebite na organizacijata;
43
- ~ekawe na rabota (zastoj na rabotniot proces bez vina na rabotnikot) i
- drugi slu~ai utvrdeni so op{tiot akt na organizacijata.
Nadomestokot na plata na rabotnikot se utvrduva vo visina na isplatenata plata na rabotnikot za
posledniot mesec.
^len 28
Po negovo barawe za vreme na otsustvo od rabota zaradi stru~no osposobuvawe pove}e od mesec dena soglasno so op{tiot akt i programata za
stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe, rabotnikot ima pravo na nadomestok na plata, vo visina 80% od
poslednata plata na rabotnikot.
Za vreme na otsustvo od rabota
zaradi stru~no usovr{uvawe, specijalizacija i sli~no vo stranstvo a za
potrebite na JZU UKC i drugi rabotnikot ima pravo na nadomestok na
plata, vo visina od 100% od poslednata plata.
Iznosot na nadomestokot od stav
1 na ovoj ~len za narednite godini se
valorizira vrz osnova na porastot na
platata na rabotnicite vo organizacijata, odnosno fakultetot.
Za vreme na otsustvo od rabota
po ovoj osnov do eden mesec, rabotnikot ima pravo na nadomestok na
plata vo visina od 100%.
Za vreme na otsustvoto od rabota
po ovoj osnov ima pravo pokraj nadomestokot na plata i na nadomestok na
regres za godi{en odmor, vo soglasnost so odredbite od ~len 29 od ovoj
Kolektiven dogovor.
^len 29
Za vreme na nesposobnost za rabota poradi bolest i povreda za period do 7 dena, rabotnikot ima pravo na
nadomestok na plata vo visina od
80%, a do 21 den, po~nuvaj}i od prvi44
Kolektivni dogovori
ot den na boleduvaweto - 90% od
plata na rabotnikot isplatena vo
prethodniot mesec.
Vo slu~aj na spre~enost za rabota poradi profesionalnite zaboluvawa, povredite na rabota, davaweto
na krv i za drugite slu~ai utvrdeni
so Zakon, nadomestokot se utvrduva
vo visina od 100 % od osnovata utvrdena vo stav 1 od ovoj ~len.
4. DRUGI PRIMAWA
^len 30
Na rabotnikot mu pripa|a nadomest za ishrana vo visina od 25% od
prose~nata mese~na plata po rabotnik isplatena vo stopanstvoto na dr`avata vo prethodnite 3 meseci.
Za vreme na otsustvo od rabota
na rabotnikot ne mu pripa|a nadomestok za ishrana.
^len 31
Regres za godi{en odmor, }e se
ostvaruva soglasno vrz osnova na zakon i/ili Op{tiot kolektiven dogovor.
^len 32
Na rabotnikot mu pripa|a otpremnina pri zaminuvawe vo penzija,
vo visina na utvrden iznos od osnovata soglasno so Zakonot.
^len 33
Nadomestokot za dnevnici za
slu`beni patuvawa vo zemjata iznesuva 8% od prose~nata plata po
rabotnik isplatena vo stopanstvoto
na dr`avata vo poslednite 3 meseci.
Na rabotnicite pri toa im se priznava smetka za no}evawe, osven za hotel od „De-luks“ kategorija.
Dnevnicite za slu`beni patuvawa vo stranstvo se isplatuvaat vo
visina na iznosot {to e propi{an za
rabotnicite na organite na upravata.
Dnevnicite za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo i nado-
Kolektivni dogovori
mestokot za ishrana i terenskiot dodatok me|usebno se isklu~uvaat.
^len 34
Na rabotnikot mu pripa|a nadomestok za odvoen `ivot od semejstvoto najmalku vo iznos od 60% od prose~nata plata po rabotnik isplatena
vo stopanstvoto na dr`avata vo
prethodnite 3 meseci.
Na rabotnikot mu pripa|a nadomest za terenski dodatok najmnogu vo
iznos od 60% od visinata na dnevnicata {to se isplatuva vo toj period, {to e vo zavisnost od obezbedenite uslovi za prestoj na rabotnikot
na teren (smestuvawe, ishrana i
sli~no).
Nadomestokot za odvoen `ivot i
terenski dodatok me|u sebe se isklu~uvaat, dokolku mestoto za koe se
prima odvoen `ivot i terenskiot dodatok se sovpa|aat.
^len 35
Rabotnikot ima pravo na nadomestok za tro{ocite za prevoz do i
od rabota nad 2 kilometri vo eden
pravec, samo vo slu~aj koga ustanovata, odnosno rabotodava~ot nema organizirano prevoz.
Na rabotnikot mu se nadomestuvaat tro{ocite vo visina na tro{ocite za prevoz so javnite soobra}ajni
sredstva.
Za vreme na otsustvo od rabota
na rabotnikot ne mu pripa|a nadomestok na tro{oci za prevoz.
^len 36
Rabotnikot ima pravo na nadomest na tro{oci za koristewe na sopstven avtomobil vo slu`beni celi vo
visina od 30% od cenata na eden litar gorivo za soodvetno vozilo, po
pominat kilometar so paten nalog.
^len 37
Na rabotnikot koj raboti so skrateno rabotno vreme, mu pripa|aat
li~nite primawa i nadomestocite za
tro{oci za prevoz na rabota i od rabota, kako i na rabotnikot so polno
rabotno vreme.
^len 38
Na rabotnikot mu pripa|a ispratnina vo slu~aj koga rabotodava~ot
}e mu go otka`e dogovorot za vrabotuvawe od delovni pri~ini, soglasno
odredbite od ~len 97 od Zakonot za
rabotni odnosi.
^len 39
Na rabotnikot mu se isplatuva
pari~na pomo{:
- vo slu~aj na smrt na rabotnik
ili ~len na semejno doma}instvo, vo
visina od edna prose~na plata isplatena vo zdravstvenata ustanova,
za pote{ki posledici od elementarni nepogodi, osven vo slu~aj na masovni elementarni nepogodi, vo visina od dve prose~ni plati isplateni vo zdravstvenata ustanova, kako i
za neprekinato boleduvawe podolgo
od {est (6) meseci ednokratna pomo{ vo visina na edna prose~na plata isplatena vo zdravstvenata ustanova.
^len 40
Vo slu~aj na selidba za slu`beni
potrebi, na rabotnikot mu sleduva
nadomestok vo visina na tro{ocite
za seleweto.
^len 41
Na rabotnikot mu se dodeluva jubilejna nagrada za neprekinata rabota vo sostav na JZU UKCS i drugo i
toa:
- za 10 godini rabota 60% od
prose~nata plata po rabotnik vo stopanstvoto na dr`avata isplatena vo
prethodnite 3 meseci;
- za 20 godini rabota 80% od
prose~nata plata po rabotnik vo stopanstvoto na dr`avata isplatena vo
prethodnite 3 meseci i
45
- za 30 godini rabota 100% od
prose~nata plata po rabotnik vo stopanstvoto na dr`avata isplatena vo
prethodnite 3 meseci.
Ova pravo se ostvaruva dokolku
ima sretstva za ovaa namena i so odluka na Upravniot odbor.
5. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 42
Ovoj Kolektiven dogovor na nivo
na JZU UKCS e sklu~en na neopredeleno vreme i negovoto va`ewe mo`e
da prestane so spogodba na u~esnicite koi go potpi{ale.
^len 43
Za re{avawe na spornite pra{awa me|u u~esnicite vo ovoj Kolektiven dogovor {to ne mo`at da se re{at
so me|usebno spogoduvawe se formira Komisija za usoglasuvawe.
Za spornite pra{awa vo smisla
na prethodniot stav se smeta praven
ili drug vid spor (ako se povredeni
interesite na u~esnicite) koj proizleguva od Kolektivniot dogovor,
kako i sporno pra{awe koe }e proizleze kako posledica od neprifa}aweto na predlogot za izmeni i dopolnuvawa na Kolektivniot dogovor.
^len 44
Komisijata za usoglasuvawe e
sostavena od pet (5) ~lenovi.
Sekoj od u~esnicite imenuva po
dva ~lena vo Komisijata za usoglasuvawe i eden ~len od Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.
^lenovite na Komisijata spogodbeno imenuvaat pretsedatel na Komisijata od svoite redovi.
^len 45
Postapkata na usoglasuvawe zapo~nuva na barawe na eden od u~esnicite.
46
Kolektivni dogovori
Baraweto za razre{uvawe na
spornite pra{awa se izgotvuva vo
pismena forma.
Sekoe usoglasuvawe {to u~esnicite }e go postignat, mora da bide vo
pismena forma.
Donesenite re{enija vo postapkata za usoglasuvawe se zadol`itelni za u~esnicite vo kolektivnoto
dogovarawe.
^len 46
U~esnicite mo`at vo sekoe vreme da predlo`at izmeni i dopolnuvawa na Kolektivniot dogovor.
Predlogot obrazlo`en vo pismena forma se dostavuva do drugiot
u~esnik, koj e dol`en da se izjasni po
predlogot vo rok od 30 denovi.
Vo slu~aj eden od u~esnicite da
ne go prifati predlogot za izmeni
ili ne se izjasni po predlogot vo
rokot od prethodniot stav, a po
prethodno neuspe{no usoglasuvawe,
u~esnikot - predlaga~ mo`e da zapo~ne postapka pred arbitra`a.
^len 47
Ako postapkata za usoglasuvawe
e neuspe{na za spornoto pra{awe ili
ako nastane spor vo sproveduvawe na
odredbite od Kolektivniot dogovor,
sporot }e se razre{i pred arbitra`ata. Brojot na arbitrite e neparen,
a komisijata e sostavena od pet (5)
~lenovi.
Sekoj od u~esnicite imenuva po
dva arbitri od koi najmalku eden
diplomiran pravnik, a petiot se
imenuva zaedni~ki po dogovor.
Pretsedatelot na arbitra`ata go
imenuvaat arbitrite spogodbeno. Arbitra`ata odlu~uva so mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj ~lenovi.
^len 48
Za tolkuvaweto na odredbite na
ovoj Kolektiven dogovor e nadle`en
Samostojniot sindikat na UKCS i
Kolektivni dogovori
drugi zdrravstveni organizacii vo
Republika Makedonija, odnosno Upravniot odbor na UKCS i Sindikalnata organizacija - Klini~ki centar
Skopje, vo sorabotka so Komisijata za
verificirawe, sledewe i tolkuvawe
na Kolektivniot dogovor za plati,
odnosno soodvetniot organ izbran za
ovaa cel, vo sostav od pet ~lena, izbrani od potpisnicite na ovoj Kolektiven dogovor, isto kako i vo stav 2
od ~lenot 47 od ovoj Kolektiven dogovor.
^len 49
Izmenite i doplonuvawata na
ovoj Kolektiven dogovor }e se vr{at
na na~in i postapka predvidena za
negovo donesuvawe, a i po itna postapka zaradi usoglasuvawe so va`e~kite zakonski propisi i izmeni koi
istite }e gi pretrpat.
^len 50
So vleguvawe vo sila na ovoj Kolektiven dogovor prestanuva da va`i
Kolektivniot dogovor del za plati,
drugi prava po osnov na plata i drugi nadomestoci na plata (pre~isten
tekst) na nivo na JZU UKCS, donesen
i zaveden na 10 juli 2002 godina (so
site negovi ponatamo{ni izmeni i
dopolnuvawa).
Najniskata cena na trudot - najniskata plata spored ~lenot 9 stav 2
od ovoj Kolektiven dogovor }e bide
presmetuvana spored odredbite od
potpi{anata Spogodba za utvrduvawe
na najniskata plata za najnizok stepen na slo`enost i za na~inot na
presmetuvawe i isplata na platite
vo zdravstvenata dejnost, objavena vo
„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 69/06 od 2 juni 2006 godina.
^len 51
Ovoj Kolektiven dogovor vleguva
vo sila od denot na negovoto potpi{uvawe, odnosno objavuvawe na oglasna tabla kaj potpisnicite, a }e se
primenuva za isplata so platata za
maj 2006 godina.
SAMOSTOEN SINDIKAT
NA KLINI^KI CENTRI I DRUGI
ZDRAVSTVENI ORGANIZACII VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
UPRAVEN ODBOR
PRI JZO
KLINI^KI CENTAR
- SKOPJE
pretsedatel,
prim. d-r Angel~o Sazdovski s.r
pretsedatel,
d-r \ulistana Markovska s.r.
NAPOMENA: Prvi~no potpi{aniot tekst na ovoj Kolektiven dogovor e
izmenet i dopolnet so odluki na Upravniot odbor na JZO
Klini~ki centar - Skopje, a vo soglasnost so Samostojniot
sindikat na klini~ki centri i drugi zdravstveni organizacii kako potpisnici na dogovorot.
47
Kolektivni dogovori
Vrz osnova na ~len 59 od Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost na
Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 60/2006)
reprezentativniot Samostoen sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna
za{tita na Republika Makedonija pretstavuvan od pretsedatelot d-r Simon
Siljanovski i Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija pretstavuvano od ministerot za zdravstvo d-r Imer Seqmani na 16 oktomvri sklu~ija
SPOGODBA
Za utvrduvawe na najniskata plata za najnizok stepen na slo`enost i
na~inot na presmetuvawe i isplata na platite vo zdravstvenata dejnost
^len 1
So ovaa spogodba se utvrduva na~inot na
presmetuvawe i isplata na platite vo zdravstvenata dejnost vo Republika Makedonija.
^len 2
Pri utvrduvawe na najniskata plata se poa|a
osobeno od: tro{ocite na `ivot, ekonomskite mo`nosti na stopanstvoto, op{toto nivo na platite vo
zemjata, nivoto na produktivnosta, socijalnite davawa i drugi ekonomski i socijalni faktori i se
utvrduva vo iznos od 3.740,00 denari.
Presmetuvaweto na najniskata plata utvrdena vo stavot 1 na ovoj ~len }e otpo~ne da se primenuva so isplatata na plata za mesec septemvri 2007
godina.
^len 3
Najniskata plata za oddelni stepeni na slo`enost za polno rabotno vreme i normalen u~inok
na rabotnikot vo javnoto zdravstvo }e se utvrduva
taka {to iznosot na najnizkata plata od ~len 2 na
ovaa spogodba (3.740,00 denari) se mno`i so soodvetniot koeficient za oddelni stepeni na slo`nost
utvrdeni vo Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost.
^len 4
Najniskata plata vo neto iznos koja }e se ispla}a na rabotnicite vraboteni vo javniot zdravstven sektor za polno rabotno vreme i normalen u~inok, po~nuvaj}i od denot na sklu~uvawe na ovaa
spogodba, iznesuva 5.566,00 denari.
Dokolku platata za oddelni stepeni na slo`enost, presmetana na na~inot utvrden vo ~len 3 od
ovaa Spogodba iznesuva pod 5.566,00 denari.
^len 5
Vkupniot iznos na dodatocite na plata koi
proizleguvaat od ~lenovite 63,64,65 i 74 od Kolektivniot dogovor za zdravstvenata dejnost na Republika Makedonija, ne mo`e da iznesuva pove}e od:
25% od platata na rabotnikot utvrdena so
~lenot 3 od ovaa spogodba za klinikite, instituti i
klini~ka bolnica,
20% od platata na rabotnikot utvrdena so
~lenot 3 od ovaa spogodba na op{tite bolnici i
specijalnite bolnici,
15% od platata na rabotnikot utvrdena so
~lenot 3 od ovaa spogodba na site drugi javni zdravstveni ustanovi.
^len 6
Samostojniot sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita na Republika Makedonija
se soglasuva vo rok od najmnogu 30 dena od denot na
sklu~uvaweto na ovaa spogodba, javnite zdravstveni ustanovi da gi usoglasat aktite za isplata na
plati.
^len 7
Stranite potpisni~ki na ovaa spogodba mo`at
da dogovorat izmeni i dopolnuvawa vo pismena
forma.
^len 8
Ovaa spogodba e sklu~ena vo ~etiri (4) ednakvi primeroci, od koi po dva (2) primeroci za sekoja
spogodbena strana.
^len 9
Ovaa spogodba }e se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ i }e se primenuva od
denot na nejzinoto objavuvawe.
Samostoen sintikat za zdravstvo,
farmacija i socijalna za{tita
na Republika Makedonija
Ministerstvo za zdravstvo
na Republika Makedonija
PRETSEDATEL,
Simon Siljanovski s.r.
48
Skopje,10.07.2002 godina
MINISTER,
d-r Imer Seqmani s.r.
JAVNA ZDRAVSTVENA USTANOVA
UNIVERZITETSKI KLINI^KI CENTAR
SKOPJE
SAMOSTOEN SINDIKAT NA KLINI^KI
CENTRI I DRUGI ZDRAVSTVENI
ORGANIZACII
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
KOLEKTIVEN
DOGOVOR
za ureduvawe na pravata, obvrskite
i odgovornostite vo za{tita pri rabota
na nivo na rabotodavec vo Javnata zdravstvena
organizacija Univerzitetski klini~ki centar
Skopje
(pre~isten tekst)
SKOPJE
oktomvri, 2007 godina
49
50
Kolektivni dogovori
Vrz osnova na ~len 24 od Zakonot za za{tita pri rabota
(„Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 13/98, 33/2000 i
21/98 ispr.),~len 90 od Zakonot za rabotni odnosi („Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija“ broj 80/93, 3/94, 14/95, 53/97, 59/97, 21/98 i
25/2000 godina) i ~len 18 od Statutot na JZO Klini~ki centar Skopje,
Upravniot odbor na KCS na svojata sednica odr`ana na 17.11. 2003
godina i pretstavnicite na sindikalnata organizacija pri KC,
sklu~ija:
KOLEKTIVEN DOGOVOR
za ureduvawe na pravata, obvrskite i odgovornostite
na rabotnicite vo za{tita pri rabota vo javnata
zdravstvena stanova Klini~ki centar Skopje
I. OP[TI ODREDBI
^len 1
So ovoj Kolektiven dogovor (vo natamo{niot tekst: Dogovor) poblisku se
utvrduvaat pravata, obvrskite i odgovornostite na za{titata na rabotnicite pri rabota vo Javnata zdravstvena organizacija Klini~ki centar Skopje (vo natamo{niot tekst: JZO) utvrdeni so Zakon i kolektiven dogovor.
^len 2
JZO ja obezbeduva za{titata pri
rabota vo site fazi na procesot na
trudot, na site nivoa na organizacija
na rabotata i na sekoe rabotno mesto,
soglasno propisite za za{tita pri
rabota i ovoj kolektiven dogovor.
^len 3
Za{titata pri rabota se obezbeduva na site rabotnici na JZO, koi zasnovale raboten odnos na neopredeleno ili opredeleno rabotno vreme so
polno, pokratko od polnoto rabotno
vreme i skrateno rabotno vreme.
Za{titata pri rabota, soglasno zakon, se obezbeduva na studenti i drugi lica (vojnicite koi slu`at civilen
voen rok i sl.), vo ramkite na studiraweto ili za vreme na stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe, specijalizacija i sl., dodeka se nao|aat na
izveduvawe na prakti~na nastava, profesionalna praktika, sta`irawe i sl.
vo fakultetski laboratorii, kabineti i drugi rabotni prostorii na JZO.
^len 4
Sekoj rabotnik vo JZO, pod ednakvi
uslovi, ima pravo na osiguruvawe vo
slu~aj na smrt ili traen invaliditet
od povreda pri rabota odnosno profesionalno zaboluvawe.
Osiguruvaweto od stavot 1 na ovoj
~len se sproveduva na tovar na sredstvata na JZO.
^len 5
Sekoj rabotnik e odgovoren za po51
Kolektivni dogovori
vreda na rabotnite obvrski koi se odnesuvaat na sproveduvaweto na propi{anite merki za za{tita pri rabota, bez ogled na rabotnoto mesto {to
go ima, odnosno na funkcijata {to ja
vr{i vo JZO.
^len 6
Vo ostvaruvaweto na pravata i
interesite na rabotnicite na za{tita
pri rabota vo JZO, Sindikatot u~estvuva na na~in utvrden so propisite
za za{tita pri rabota i ovoj Dogovor.
^len 7
Vo smisla na ovoj Dogovor:
1) - "Subjekti na za{titata pri rabota“ se rabotnicite (i drugi lica navedeni vo ~llen 3 od ovoj KD) i rabotodavecot so negovite odgovorni
lica;
2) - "Rabotnikot“ e sekoe lice, koe
vrz osnova na dogovor za rabota, vo
JZO vr{i nekoja rabota odnosno funkcija;
3) - "Odgovorno lice“ se smeta vrabotenoto lice na koe, so ogled na negovata funkcija ili ovlastuvawe, mu e
doveren opredelen krug na raboti i
zada~i {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na zakonite, kolektivnite
dogovori i drugite propisi za za{tita
pri rabota, na upravuvaweto, koristeweto i raspolagaweto so imotot odnosno so sredstvata za rabota i za
za{tita pri rabota, vo odlu~uvaweto
za pravata i obvrskite i vo rakovodeweto so rabotata i
4) - "Propisi za za{tita pri rabota“ se smetaat zakonite, me|unarodnite akti, kolektivnite dogovori,
dogovorite za rabota i drugite propisi na dr`avnite organi na upravata
i na nadle`nite organi na zdravstvenata organizacija, doneseni vrz
osnova na zakon, so koi se reguliraat
pra{awa od oblasta na za{titata pri
rabota.
52
II. PLANIRAWE
I ORGANIZIRAWE
NA ZA[TITA PRI RABOTA
1. Planirawe na za{titata
pri rabota
^len 8
Planiraweto na za{titata pri rabota vo JZO se vr{i, soglasno potrebite i mo`nostite, so donesuvawe na
kratkoro~ni i dolgoro~ni planovi za
obezbeduvawe i unapreduvawe na za{titata pri rabota (vo natamo{niot
tekst: planovi za za{tita pri rabota).
Planiraweto se vr{i vrz osnova
na izvr{eni snimawa i stru~ni analizi na sostojbite i potrebite vo sproveduvaweto i unapreduvaweto na
za{titata pri rabota.
Kratkoro~nite planovi od stavot 1
na ovoj ~len se donesuvaat za period
od edna godina, a dolgoro~nite planovi za period od ~etiri godini.
^len 9
Planovite za za{tita pri rabota
sodr`at pregled na planiranite merki, sredstva, finansiska konstrukcija, konkretni zadol`uvawa (obvrski),
rokovi i drugi zna~ajni elementi za
nivna realizacija.
^len 10
Planot za za{tita pri rabota go
izrabotuva stru~no telo (komisija i
sli~no) koe go formira direktorot na
JZO, koj e odgovoren za negovata rabota.
Vo rabotata na stru~noto telo od
stavot 1 na ovoj ~len, kako ramnopravni ~lenovi u~estvuvaat pretstavnikot
na rabotnicite za za{tita pri rabota
i pretstavnikot na Sindikatot.2
^len 11
Planovite za za{tita pri rabota
gi donesuva Upravniot odbor na JZO,
so mnozinstvo glasovi od vkupniot
broj ~lenovi na Odborot.
Planovite za za{tita pri rabota
Kolektivni dogovori
se donesuvaat najdocna 30 dena pred
istekot na va`nosta na postojnite
planovi.
2. Organizirawe na za{titata
pri rabota
^len 12
Za{titata pri rabota se organizira vrz nau~no-stru~ni osnovi, vo
soglasnost so sovremenite dostignuvawa vo za{titata pri rabota i vo
organizacijata na rabotniot proces.
^len 13
Stru~nite raboti na za{titata pri
rabota vo JZO mo`e da gi vr{i rabotnik so visoka ili vi{a stru~na podgotovka od oblasta na za{titata pri
rabota ili druga adekvatna visoka
stru~na podgotovka.
So aktot za organizacija i sistematizacija na rabotite i zada~ite vo
JZO }e se utvrdi nadle`nata slu`ba
za vr{ewe na stru~nite raboti od
oblasta na za{titata pri rabota i
nejzinata organizaciona postavenost.
III. OBEZBEDUVAWE I
SPROVEDUVAWE NA OSNOVNATA
ZA[TITA PRI RABOTA
1. Ureduvawe na za{titata
pri rabota
^len 14
Neposredno odgovoren za ureduvaweto na za{titata pri rabota vo
JZO e direktorot na organizacijata
koj se gri`i za navremeno donesuvawe
na Kolektivniot dogovor i na drugite
akti za za{tita pri rabota.
Vo fazata na izgotvuvaweto na
tekstot na Kolektivniot dogovor zadol`itelno u~estvuvaaat pretstavnikot na rabotnicite za za{tita pri
rabota i pretstavnik na Sindikatot.
^len 15
Upravniot odbor i direktorot na
JZO, vo ramkite na ovlastuvawata
utvrdeni so ovoj Dogovor, mo`at opre-
deleni pra{awa koi se odnesuvaat na
stru~nite aspekti na za{titata pri
rabota odnosno na na~inot i postapkata na realizirawe na merkite za
za{tita pri rabota, da gi uredat so
svoi akti (pravilnici, odluki, upatstva, naredbi, planovi, programi i
dr.).
So aktite od prethodniot stav, mo`at, soglasno ovoj dogovor, da se propi{at merki za za{tita pri rabota, da
se utvrdat neposrednite izvr{iteli,
rokovite i na~inot na izvr{uvaweto.
2. Obu~uvawe i osposobuvawe
na rabotnicite
za bezbedna rabota
^len 16
JZO sozdava uslovi i obezbeduva
sredstva za obu~uvawe i osposobuvawe na rabotnicite za bezbedno vr{ewe na rabotite, za koi sklu~ile
dogovor za rabota, odnosno zasnovale
raboten odnos.
JZO }e izvr{i osposobuvawe na
rabotnikot za bezbedna rabota:
1) po zasnovaweto na rabotniot odnos, a pred da zapo~ne so samostojno
vr{ewe na rabotata;
2) pri premestuvawe na druga rabota;
3) promena na tehnikata odnosno
tehnologijata;
4) pri rekonstrukcija na sredstvata i uredite za rabota i
5) po istekot na tri godini rabota
na opredeleno rabotno mesto.
Ako po sprovedenoto obu~uvawe
dojde do promena na propisite za
za{tita pri rabota ili do voveduvawe na novi za{titni merki, odnosno
na novi sredstva za li~na za{tita pri
rabota i sl., rakovoditelot na organizaciona edinica e dol`en preku
stru~nata slu`ba za za{tita pri rabota (stru~niot rabotnik za za{tita
pri rabota), ili na drug podoben na53
~in, da sprovede dopolnitelno obu~uvawe na rabotnikot na negovoto rabotno mesto, odnosno zapoznavawe so
nastanatite promeni.
^len 17
Obu~uvaweto i osposobuvaweto na
rabotnicite za bezbedna rabota se
sproveduva prakti~no i teoretski.
Prakti~noto obu~uvawe i osposobuvawe na rabotnikot se vr{i na
rabotnoto mesto pod neposredna kontrola na odgovoren stru~en rabotnik.
Teoretskoto obu~uvawe se vr{i
vrz osnova na posebna programa koja se
donesuva soglasno Zakonot za za{tita
pri rabota i ovoj Dogovor.
So programata od stavot 3 na ovoj
~len }e se utvrdat sodr`inite na posebnata obuka na pretstavnikot na rabotnicite za za{tita pri rabota.
Programata od stavot 3 na ovoj ~len
ja donesuva Upravniot odbor vo soglasnost so Sindikatot.
^len 18
Kompletnoto obu~uvawe i osposobuvawe na rabotnicite (teorisko i
prakti~no) se vr{i vo tekot na rabotnoto vreme. Dokolku se vr{i po istekot na rabotnoto vreme, na rabotnicite im se nadomestuva vremeto
pominato na obu~uvawe kako da rabotele prekuvremeno.
Bez ogled dali obu~uvaweto i osposobuvaweto go vr{i JZO samostojno
ili preku druga stru~na organizacija,
tro{ocite za obu~uvaweto gi snosi
JZO.
^len 19
Po zavr{enata obuka se vr{i
proverka na osposobenosta na rabotnikot za samostojna i bezbedna rabota
na rabotnoto mesto na koe e rasporeden, odnosno za koe se obu~uval i osposobuval za rabota.
Proverkata od stavot 1 na ovoj
~len ja vr{i stru~na komisija od
pretsedatel i dva ~lena, koja ja for54
Kolektivni dogovori
mira direktorot ili od nego ovlasten
rabotnik.
Proverkata na osposobenosta na
rabotnikot se vr{i so polagawe usten
ispit ili testirawe odnosno na drug
adekvaten na~in za utvrduvawe na
osposobenosta za samostojna bezbedna
rabota.
^len 20
Rabotnikot koj na proverkata ne
poka`e zadovolitelni rezultati, ima
pravo, po istekot na 30 dena, na povtorna proverka na osposobenosta za
samostojna bezbedna rabota.
Na rabotnikot koj i na povtornata
proverka na negovata osposobenost ne
poka`e zadovolitelni rezultati, }e mu
prestane rabotniot odnos ako ne postoi mo`nost da bide rasporeden na
drugo rabotno mesto koe odgovara na
negovata stru~na podgotovka i osposobenost za rabota.
Komisijata od ~lenot 19 na ovoj Dogovor vodi zapisnik za izvr{enata
proverka na osposobenosta na rabotnikot, koj go potpi{uvaat site ~lenovi
na Komisijata i rabotnikot. Potpi{aniot zapisnik se zaveruva i ~uva vo
arhivata na JZO.
^len 21
Slu`bata nadle`na za vr{ewe na
stru~nite raboti na za{titata pri
rabota od ~lenot 13 na ovoj Dogovor
(vo natamo{niot tekst: slu`ba za
za{tita pri rabota) vodi evidencija
za obu~uvaweto na rabotnicite od
oblasta na za{titata pri rabota koja
sodr`i ime i prezime na rabotnikot,
rabotno mesto, datum na izvr{enata
obuka, dokumentacija (zapisnik, test i
dr.).
Slu`bata od stavot 1 na ovoj ~len
na rabotnikot }e mu izdade potvrda za
sprovedenata obuka i za izvr{enata
proverka na osposobenosta za samostojna bezbedna rabota.
Kolektivni dogovori
3. Povremeni pregledi i ispituvawa na instrumentite i na uslovite za rabota
^len 22
Na predlog od slu`bata za za{tita
pri rabota, direktorot na JZO gi
opredeluva instrumentite i uredite
za rabota na koi }e se vr{at povremeni pregledi i ispituvawa i na~inot
i rokovite za nivnoto vr{ewe.
So aktot od stavot 1 na ovoj ~len se
utvrduva i na~inot i rokovite za ispituvawe na fizi~kite, hemiskite i
biolo{kite {tetnosti, mikroklimata
i osvetlenosta vo rabotnite i pomo{nite prostorii na JZO, definirani so
doma{ni ili me|unarodni standardi.
Pregledite i ispituvawata od
stavot 1 i 2 na ovoj ~len se vr{at vo
soglasnost so upatstvata na proizvoditelot, tehni~kite propisi i standardi i so propisite za za{tita pri
rabota.
^len 23
Ispituvaweto na fizi~kite, hemiskite i biolo{kite {tetnosti i na
mikroklimata i osvetlenosta se vr{i
na rabotnoto mesto odnosno vo rabotnata prostorija kade se sozdavaat, vo
rokovite utvrdeni so Zakonot za za{tita pri rabota i propisite od ~lenot
22 stav 3 na ovoj Dogovor.
Pri ispituvaweto na fizi~kite,
hemiskite i biolo{ki {tetnosti i na
mikroklimata i osvetlenosta, }e se
utvrdi dali: pra{inata, bukata, vibraciite, {tetnite zra~ewa (infracrveni, ultravioletovi, jonizira~ki i
dr.), gasovite, pareata, ~adot, aerosolite, temperaturata, promajata, vla`nosta, osvetlenosta i drugite {tetnosti, se vo granicite na normativite
i standardite za za{tita pri rabota.
So ispituvaweto na {tetnostite i
mikroklimata }e se proceni podobnosta i efikasnosta na primenetite
merki vo spre~uvaweto na {tetnoto
vlijanie vrz zdravjeto na rabotnicite,
vrz osnova na {to }e se prezemat soodvetni merki i sredstva za za{tita
pri rabota.
^len 24
Slu`bata za za{tita pri rabota se
gri`i i e odgovorna za navremeno i
pravilno sproveduvawe na pregledite
i ispituvawaata od ~lenot 22 na ovoj
Dogovor, za koi vodi posebna evidencija i ja kontrolira ispravnosta na
instrumentite i uredite za rabota, za
{to vedna{ pismeno go izvestuva
neposredniot rakovoditel odnosno
direktorot na JZO, koj e dol`en da
naredi zapirawe na rabotata na neispravnite instrumenti i uredi za rabota odnosno da ja zabrani rabotata vo
rabotnite i pomo{nite prostorii vo
koi se utvrdeni fizi~ki, hemiski i
biolo{ki {tetnosti, opasni po `ivotot i zdravjeto na rabotnicite i
drugite lica.
4. Zdravstveni pregledi na rabotnicite
^len 25
Posebni zdravstveni pregledi
(prethodni i periodi~ni) se vr{at na
rabotnici koi rabotat pod posebni
uslovi na rabota, soglasno Zakonot za
za{tita pri rabota, Pravilnikot za
postapkata za vr{ewe na prethodni
zdravstveni pregledi i za postapkata
i rokovite za vr{ewe na periodi~ni
zdravstveni pregledi na rabotnicite
i ovoj Dogovor.
^len 26
Pri upatuvaweto na rabotnikot na
prethoden ili periodi~en zdravstven
pregled, pokraj drugite podatoci za
rabotnikot, do zdravstvenata organizacija od primarna zdravstvena za{tita koja vr{i dejnost medicina na
trudot, se dostavuvaat i podatoci za
vidot na rabotata koja rabotnikot ja
vr{i, uslovite na rabotnoto mesto,
55
{tetnite i opasni faktori vo rabotata, za{titnite sredstva i oprema koi
se koristat vo rabotata i vremeto na
vr{ewe na rabotata (dewe - no}e).
^len 27
Slu`bata za za{tita pri rabota se
gri`i za navremeno izvr{uvawe na
zdravstvenite pregledi na rabotnicite koi rabotat pod posebni uslovi na rabota i vodi evidencija na pregledite i pregledanite rabotnici
kako i na profesionalnite zaboluvawa na rabotnicite.
5.Rabotni mesta so zgolemena
opasnost od povredi i zaboluvawa
^len 28
Kako rabotni mesta na koi postoi
zgolemena opasnost od povredi i zaboluvawa se utvrduvaat slednite raboti:
- rabota vo operaciona sala;
- rabota vo anestezija, reanimacija i intenzivno lekuvawe;
- rabota vo rodilna sala;
- izlo`enost na jonizira~ki zra~ewa;
- rabota na dijaliza;
- rabota vo disekciona sala, sterilizacija;
- rabota so bolni od zarazni bolesti i zarazni materii (infektivno,
TBC, hematologija, onkologija i nefrologija, vo pedijatrija, hemato-logija, mikrobiologija viruzitologija, parazitologija, transfuziologija);
- rabota vo intenzivna nega;
- rabota so du{evni bolni;
- op{ta izlo`enost na toksi~ni
materii (fizi~ki, hemiski i biolo{ki agensi vo lab. apteka);
- povremena izlo`enost na jonizira~ko zra~ewe (rabota na laser i
sli~no);
- rabota so voda (za rabota vo Centralna peralna na KC);
- povremena izlo`enost na infek56
Kolektivni dogovori
cii;
- rabota vo uslovi na bu~ava i
- po drugi osnovi koi bi bile odobreni pri sprovedena postapka, a koi
se vo vrska so odredbite vo ~len 32 od
Zakonot za rabotni odnosi.
^len 29
Uslovite za vr{ewe na rabotite na
rabotnite mesta od ~len 28 na ovoj Dogovor, na~inot na nivnoto popolnuvawe, obvrskata za upatuvawe na zaboleniot rabotnik do nadle`niot
organ za utvrduvawe na preostanatata
rabotna sposobnost (~len 35 od ovoj
Dogovor) i obvrskata za evidencija na
izvr{enite zdravstveni pregledi na
rabotnicite, koi rabotat pod posebni
uslovi i na profesionalnite zaboluvawa, se utvrduvaat so aktot za organizacija i sistematizacija na rabotite i zada~ite na JZO.
^len 30
Vo soglasnost so mo`nostite na
JZO, direktorot na JZO na predlog na
slu`bata za za{tita pri rabota i vo
soglasnost so Sindikatot mo`e da
odobri zdravstveno programiran preventiven odmor na rabotnicite koi
rabotat pod posebni uslovi na rabota
vo JZO.
Odmorot od stavot 1 na ovoj ~len
trae od 7 do 12 dena neprekinato.
6.Sredstva i oprema za li~na za{tita pri rabotata
^len 31
Na rabotnicite koi rabotat na
rabotni mesta pod posebni uslovi na
rabota im sleduvaat soodvetni za{titni sredstva i oprema za rabota.
Na drugite rabotnici im sleduva
soodvetna za{titna oprema za rabota.
^len 32
So akt na JZO, donesen vo sogasnost
so Zakonot za za{tita pri rabota i
ovoj Dogovor, kako i vrz osnova na
stru~ni procenki za potrebite, }e se
Kolektivni dogovori
utvrdat:
- rabotite odnosno rabotnite mesta za ~ie vr{ewe se potrebni sre-dstva i oprema za li~na za{tita pri
rabota;
- vidot na potrebnite za{titni
sredstva i oprema;
- rokovite za upotreba;
- na~inot na nabavuvawe, zadol`uvawe i razdol`uvawe na rabotnicite so sredstvata i opremata.
^len 33
Na~inot na koristewe i odr`uvawe na sredstvata i opremata za li~na
za{tita pri rabota i rokovite za
nivna upotreba se usoglasuvaat so
upatstvata na proizvoditelot, tehni~kite propisi i standardi i so
propisite za za{tita pri rabota.
Slu`bata za za{tita pri rabota ja
kontrolira ispravnosta i na~inot na
koristewe na sredstvata i opremata
za li~na za{tita pri rabotata i gi
otstranuva od upotreba neispravnite
sredstva i oprema, kako i tie {to se
vo upotreba bez atestna dokumentacija (javna isprava) za {to, vedna{ pismeno go izvestuva neposredniot rakovoditel i direktorot na JZO.
7.Zaboluvawe na rabotnicite i
nesre}i pri rabotata
^len 34
Zaradi eliminirawe na rizikot od
natamo{no vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba, zaboleniot rabotnik }e
bide privremeno rasporeden na drugi
raboti, soglasno naodot i preporakite
odnosno misleweto na zdravstvenata
organizacija (~len 39 od Zakonot za
za{tita pri rabota).
^len 35
Vo slu~aite od ~lenot 34 na ovoj
Dogovor, ovlastena slu`ba odnosno
odgovoren rabotnik vo JZO, vrz osnova
na pismena soglasnost od zaboleniot
rabotnik, bez odlagawe }e povede po-
stapka pred nadle`niot organ za utvrduvawe na rabotnata sposobnost,
soglasno propisite za penzisko i invalidsko osiguruvawe.
Za prezemenite merki od stavot 2
na ovoj ~len, pismeno se izvestuva
pretstavnikot na rabotnicite za za{tita pri rabota.
^len 36
Slu`bata za za{tita pri rabota
vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa
po nastanot, pismeno }e ja izvesti
podra~nata edinica na dr`avniot
organ na upravata nadle`en za rabotite na inspekcijata na trud, za sekoj
smrten slu~aj, kolektivna nesre}a,
pote{ka povreda na rabota, kako i za
sekoja pojava koja pretstavuva neposredna opasnost i ja zagrozuva bezbednosta na rabotnicite pri rabota.
Izvestuvaweto sodr`i opis na
nastanot, vreme i mesto na slu~u-vaweto i negovite posledici.
Za nastanot od stavot 1 na ovoj
~len, vedna{ se izvestuvaat direktorot na JZO, rakovoditelot na organizacionata edinica i pretstavnikot
na rabotnicite za za{tita pri rabota,
i se prezemaat merki za obezbeduvawe
na mestoto na nastanot zaradi vr{ewe
uvid od strana na inspekcijata na
trud, odnosno drug nadle`en organ.
^len 37
Na povredeniot rabotnik, slu`bata za za{tita pri rabota mu izdava
propi{an dokument za nastanatata
povreda na rabota, zaradi ostvaruvawe na pravo na nadomestok na plata za
vreme na boleduvaweto, i na drugi
prava po osnov na zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruvawe.
8.Evakuacija vo slu~aj na neposredna opasnost i pru`awe na prva
pomo{
^len 38
JZO utvrduva merki za za{tita na
57
rabotnicite i nivna evakuacija vo
slu~aj na po`ar, eksplozija, elementarna nepogoda ili druga seriozna
neposredna opasnost po `ivotot i
zdravjeto na rabotnicite.
Rabotnicite se dol`ni da u~estvuvaat vo sproveduvaweto na merkite za
za{tita od stav 1 na ovoj ~len.
Sekoj rabotnik mora da bide zapoznat so postapkata za evakuacija i
so negovite prava i obvrski vo slu~aj
na elementarna nepogoda, po`ar, odnosno havarija.
^len 39
Vo slu~aj na havarija se vr{i
izvlekuvawe na bolno le`e~kite pacienti, povredenite ili zaginati rabotnici, a mestoto na havarijata se
obezbeduva i ostava vo ista sostojba
do doa|aweto na nadle`nite organi.
Postapkata za evakuacija i pru`awe na prva pomo{ na povredenite
rabotnici se vr{i vo soglasnost so
zakon, propisite doneseni vrz osnova
na zakon so ovoj Dogovor i so Upatstvoto za evakuacija doneseno od direktorot na JZO, koe se istaknuva na
edno ili pove}e vidni mesta vo prostoriite na JZO.
^len 40
Vo slu~aj na povreda ili vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba vo
tekot na rabotata, prva pomo{ na
povredeniot rabotnik mu se dava na
mestoto na povredata.
^len 41
Za davawe na prva pomo{ na povredeniot odnosno zaboleniot rabotnik
vo JZO se obezbeduva prira~na apteka
ili terenska sanitetska torba, opremeni so potrebniot sanitetski materijal.
Prira~nata apteka se nao|a na
vidno i lesno dostapno mesto vo
rabotnite ili pomo{nite prostorii,
pogodni za ~uvawe na sanitetski materijal.
58
Kolektivni dogovori
Sodr`inata na prira~nata apteka,
odnosno potrebniot vid i koli~estvo
na sanitetski materijali, mestoto i
na~inot na ~uvawe i rakuvawe, strogata namenska opredelenost na sanitetskiot materijal, evidencija na
potro{eniot materijal (koga, komu,
{to i kolku e potro{eno), kako i drugi
pra{awa vo vrska so na~inot i postapkata za davawe prva pomo{ se
utvrduvaat so upatsvo ili drug propis
na direktorot na JZO.
^len 42
Direktorot na JZO, rakovoditelot
na organizacionata edinica, odgovorniot rabotnik, Slu`bata za za{tita pri rabota i drugi ovlasteni
rabotnici i slu`bi, sekoj vo ramkite
na svoite nadle`nosti i ovlastuvawa,
soglasno ovoj Dogovor i drugite akti
na JZO, sproveduvaat merki za za{tita od po`ar, eksplozija, elementarna nepogoda, evakuacija i pru`awe
prva pomo{ vo slu~aj na havarija ili
neposredna opasnost po `ivotot i
zdravjeto na rabotnicite.
IV. PRAVA I OBVRSKI NA RABOTNICITE
^len 43
Vo obezbeduvaweto i sproveduvaweto na za{titata pri rabota vo
JZO, rabotnikot gi ima osobeno slednite prava i obvrski:
1) da se pridr`uva kon propi{anite merki i sredstva za za{tita
pri rabota i kon pravilata i upatstvata za bezbedna rabota;
2) rabotata da ja vr{i so vnimanie
zaradi bezbednosta na svojot `ivot i
zdravje i na `ivotot i zdravjeto na
drugite rabotnici i da se obu~uva i
osposobuva za bezbedna rabota;
3) da sorabotuva so rabotodavecot
vo obezbeduvaweto i sproveduvaweto
na za{titata pri rabota;
4) da gi prijavi na odgovorniot ra-
Kolektivni dogovori
botnik i na pretstavnikot na rabotnicite za ZPR, defektite, nedostatocite i pojavite koi neposredno ja
zagrozuvaat bezbednosta vo rabotata i
da bara prezemawe na merki za nivno
otstranuvawe, odnosno da bara prekin
na rabotata;
5) isklu~ivo da upotrebuva ispravni instrumenti i uredi za rabota i
sredstva i oprema za li~na za{tita
pri rabota, koi se atestirani, odnosno poseduvaat javna isprava za ispolneti merki, normativi i standardi za
za{tita pri rabota;
6) da izbere svoj pretstavnik na
rabotnicite za za{tita pri rabota;
7) neposredno ili posredno preku
svojot pretstavnik na rabotnicite za
za{tita pri rabota, da u~estvuva vo
donesuvaweto na odlukite za organizirawe, ureduvawe i obezbeduvawe
na za{titata pri rabota vo organizacijata;
8) da bide zapoznat so merkite za
za{tita pri rabota i stru~no obu~en i
osposoben za bezbedna rabota na svoeto rabotno mesto;
9) da bide zdravstveno pregledan
za vr{ewe na raboti so zgolemena
opasnost od povredi i zaboluvawa;
10) da bide osiguran vo slu~aj na
smrt ili traen invaliditet od povreda na rabota;
11) da se javi na zdravstvenite
pregledi na koi e upaten od organizacijata, odnosno da se javi na pregledite za utvrduvawe na preostanatata rabotna sposobnost pred nadle`nata komisija;
12) da odbie da raboti na svoeto
ili drugo rabotno mesto ako mu se zakanuva neposredna opasnost po `ivotot i zdravjeto;
13) po barawe na odgovornoto lice
vedna{ da go napu{ti rabotnoto mesto;
14) ostvaruva i drugi prava i ob-
vrski soglasno zakon, propisite doneseni vrz osnova na zakon, ovoj Dogovor
i drugite akti na JZO.
^len 44
Rabotnikot ima pravo da odbie da
raboti na svoeto rabotno mesto ako:
1) na rabotnoto mesto ne se primeneti propi{anite merki za za{tita
pri rabota poradi {to se zakanuva neposredna opasnost po `ivotot i zdravjeto (prekumerna koncenracija na hemiski i biolo{ki {tetni agensi, {tetna pra{ina, {tetni zra~ewa, prekumerna bu~ava, opasni vibracii, promaja, vla`nost, temperatura, dotraena
ili neobezbedena elektri~na instalacija i dr.);
2) na ma{inata, uredot ili drugo
sredstvo za rabota na mehaniziran
pogon ne se postaveni ili neosnovano
se ostraneti propi{anite za{titni
napravi, poradi {to e zagrozena bezbednosta na rabotnikot pri rabota i
3) na rabotnoto mesto postoi opasnost od natamo{no vlo{uvawe na
negovata naru{ena zdravstvena sostojba, utvrdena so preventivnite
zdravstveni pregledi, za {to e zapoznat odgovorniot rabotnik vo organizacijata.
Rabotnikot pismeno }e go izvesti
neposredno odgovornoto lice i pretstavnikot na rabotnicite za ZPR, za
pri~inite na odbivaweto na rabotata.
^len 45
Rabotnikot }e bide privremeno
ot-stranet od rabotnoto mesto ili od
organizacijata ako:
1) rabotata ja vr{i vo alkoholizirana sostojba ili vo sostojba na
naru{eno psihi~ko zdravje, {to mo`e
da predizvika seriozna opasnost po
bezbednosta pri rabota;
2) rabotata ja vr{i nesovesno i
sprotivno na propisite i upatstvata
za bezbedna rabota (nepravilno rakuvawe so ma{ina, ured, hemiska sup59
stanca, otrovni i drugi opasni materii i dr.);
3) vo rabotata ne koristi propi{ani sredstva i oprema za li~na
za{tita pri rabota ili niv svesno gi
upotrebuva sprotivno na namenata i
upatstvoto za koristewe na {to e
prethodno predupreden od odgovorniot rabotnik;
4) ako e zate~en na vr{ewe dejstvija na rabotnoto mesto so koi neposredno se zagrozuva `ivotot i zdravjeto na rabotnicite, imotot ili `ivotnata sredina i prirodata;
5) ako odbie da postapi po naredba
odnosno upatstvo za sproveduvawe na
merkite za za{tita pri rabota i
6) vo drugi slu~ai utvrdeni so ovoj
Dogovor.
Otstranuvaweto vo slu~aite od
stav 1 na ovoj ~len se vr{i so akt na
direktorot. Otstranuvaweto mo`e da
trae najdolgo do donesuvaweto na
odlukata za otkaz, soglasno propisite
za rabotni odnosi.
V. PRAVA I OBVRSKI NA ORGANITE, SLU@BITE I NA ODGOVORNITE RABOTNICI NA ORGANIZACIJATA
^len 46
Upravniot odbor na JZO gi ima
osobeno slednite prava i obvrski vo
obezbeduvaweto na za{tita pri rabota:
1) donesuva akti i planovi za ureduvawe, organizirawe i obezbeduvawe na za{titata pri rabota;
2) go sklu~uva Kolektivniot dogovor za pravata, obvrskite i odgovornostite vo za{titata pri rabota;
3) gi razgleduva uslovite za rabota, donesuva odluki i zaklu~oci za
unapreduvawe i obezbeduvawe na
merkite i sredstvata za za{tita pri
rabota i vo vrska so niv utvrduva konkretni obvrski na poedinci, od-go60
Kolektivni dogovori
vorni rabotnici i slu`bi vo JZO.
4) odobruva finansiski sredstva
za realizacija na planovite i programite za za{tita pri rabota i za
osiguruvawe na rabotnicite vo slu~aj
na smrt ili traen invaliditet od
povreda pri rabota;
5) gi razgleduva izve{taite i
predlozite na slu`bata za za{tita
pri rabota, na pretstavnik na rabotnicite za ZPR, organot na inspekcijata na trudot i na drugi organi i tela,
vo vrska so za{titata pri rabota, i po
niv zazema stavovi i donesuva zaklu~oci i odluki;
6) vr{i i drugi raboti za koi e ovlasten so zakon, Kolektiven dogovor i
ovoj Dogovor.
^len 47
Direktorot, vo svojstvo na rabotovoden organ na organizacijata, vo
obezbeduvaweto na za{titata pri rabota gi ima osobeno slednite prava i
obvrski:
1) se gri`i za zakonitosta vo sproveduvaweto na propisite za za{tita
pri rabota vo organizacijata;
2) mu predlaga na Upravniot odbor
donesuvawe na soodvetni odluki za
razvoj, unapreduvawe i obezbeduvawe
na za{titata pri rabota i se gri`i za
nivnoto sproveduvawe;
3) donesuva upatstva, naredbi i
drugi akti za za{tita pri rabota;
4) ja kontrolira primenata na merkite i sredstvata za za{tita pri rabota na nivo na organizacija i prezema
soodvetni merki sprema odgovornite i
drugi rabotnici i slu`bi vo soglasnost propisite za za{tita pri rabota
i ovoj Dogovor;
5) nareduva prekin na rabotata na
organizacijata ili na del od organizacijata, odnosno na rabotnoto mesto
vo slu~aj na postoewe na neposredna
opasnost koja go zagrozuva `ivotot i
zdravjeto na rabotnicite, imotot ili
Kolektivni dogovori
`ivotnata sredina i za toa, kako i za
pri~inite, go izvestuva Upravniot
odbor vo rok od 24 ~asa po donesuvaweto na naredbata;
6) obezbeduva uslovi i finansiski
sredstva za sproveduvawe na obvrskite za stru~no osposobuvawe na
rabotnicite za bezbedna rabota i
posebna obuka na pretstavnikot na
rabotnicite za za{tita pri rabota,
pregledi i ispituvawa na instrumenti
za rabota na mehaniziran pogon, na
biolo{kite, hemiskite i fizi~kite
{tetnosti, mikroklimata i osvetlenosta na rabotnite i pomo{nite prostorii, zdravstveni pregledi na rabotnicite koi rabotat pod posebni
uslovi za rabota, prekvalifikacija i
dokvalifikacija na rabotnicite, kako
i za sproveduvawe na inspekciskite
naredbi i na sudskite presudi vo vrska so sproveduvaweto na propisite za
za{tita pri rabota;
7) sorabotuva so Sindikatot vo ostvaruvaweto i obezbeduvaweto na
pravata na rabotnicite vo za{titata
pri rabota;
8) sozdava uslovi za nepre~eno vr{ewe na funkcijata na pretstavnikot
na rabotnicite za za{tita pri rabota;
9) donesuva upatstva i izdava naredbi za sproveduvawe na propi-{anite merki i sredstva za za{tita pri
rabota vo organizacijata i za obezbeduvawe na pravata na rabotni-cite
soglasno propisite za za{tita pri
rabota;
10) vr{i i drugi raboti za koi e ovlasten so zakon, Kolektiven dogovor,
ovoj Dogovor i aktite na organizacijata.
^len 48
Odgovorniot rabotnik (rakovoditel, na~alnik, {ef i dr.) vo obezbeduvaweto i sproveduvaweto na za{titata pri rabota gi ima osobeno slednite prava i obvrski:
1) neposredno ja kontrolira sostojbata i primenata na propi{anite merki i sredstva za za{tita pri rabota vo
rabotnite i pomo{nite prostorii za
koi e odgovoren;
2) nareduva prekin na rabotata na
oddelno rabotno mesto ili na ured i
instrument za rabota na mehaniziran
pogon, dokolku ne se prezemeni za{titni merki, ne se postaveni ili se
otstraneti propi{anite za{titni
napravi, odnosno poradi prisustvo na
seriozna opasnost po `ivotot i zdravjeto na rabotnikot, za {to vedna{
pismeno go izvestuva direktorot na
organizacijata, koj donesuva kone~no
re{enie za prekinot;
3) sorabotuva so pretstavnikot na
rabotnicite za za{tita pri rabota i
so Sindikatot, vo ostvaruvaweto na
nivnite funkcii vo za{titata pri rabota;
4) ja organizira evakuacijata na
bolnite, rabotnicite vo slu~aj na
havarija ili nastapuvawe na druga
nenadejna seriozna opasnost po `ivotot i zdravjeto na rabotnicite, po
imotot i `ivotnata sredina;
5) privremeno otstranuva rabotnik
od rabotno mesto ako poradi defekt,
nedostatok ili neispravnost na instrumentot za rabota e zagrozen `ivotot i zdravjeto na rabotnikot, odnosno
ako rabotnikot so svojata nesovesna i
neodgovorna rabota go doveduva vo
opasnost svojot `ivot i zdravje i `ivotot i zdravjeto na drugite rabotnici, imotot na organizacijata i `ivotnata sredina, za {to vedna{ pismeno go izvestuva direktorot i pretstavnikot na rabotnicite za za{tita
pri rabota;
6) podnesuva izvestuvawe do direktorot za storenite pote{ki povredi na rabotnite obvrski poradi neprimena ili nepravilna primena na
propi{anite merki, pravila i upatst61
va za bezbedna rabota;
7) se gri`i za sproveduvawe na
naredbite i uka`uvawata na inspekcijata na trud, barawata na Sindikatot i na pretstavnikot na rabotnicite za za{tita pri rabota;
8) vo sorabotka so slu`bata za
za{tita pri rabota predlaga obezbeduvawe na sredstva i oprema za li~na
za{tita pri rabota;
9) go organizira i kontrolira odr`uvaweto na orudijata i uredite za
rabota vo ispravna sostojba i ja sledi
nivnata pravilna i namenska upotreba;
10) pred po~etokot, i vo tekot na
izvr{uvaweto na rabotniot proces,
proveruva dali vo rabotnite prostorii se ispolneti uslovite za bezbedna rabota;
11) gi izvestuva nadle`nite organi
i slu`bi vo organizacijata za sekoja
nesre}a pri rabota i za utvrdenite
nedostatoci i slabosti vo obezbeduvaweto na za{titata pri rabota soglasno ovoj Dogovor i aktite na organizacijata i
12) vr{i i drugi raboti utvrdeni so
ovoj Dogovor i aktite na organizacijata.
^len 49
Slu`ba za za{tita pri rabota vo
JZO gi ima osobeno slednive prava i
obvrski vo oblasta na za{titata pri
rabota:
1) vr{i postojana kontrola nad
primenata na merkite za za{tita pri
rabota, zapisni~ki ja konstatira sostojbata i pismeno go izvestuva neposredniot rakovoditel i direktorot
na organizacijata;
2) sorabotuva so pretstavnikot na
rabotnicite za za{tita pri rabota vo
vr{eweto na negovata funkcija;
3) ja kontrolira ispravnosta na instrumentite za rabota na mehaniziran
pogon i na sredstvata i opremata za
62
Kolektivni dogovori
li~na za{tita pri rabota, nivnoto koristewe i prezema merki za koi e ovlastena so ovoj Dogovor i drugite akti
na organizacijata;
4) obezbeduva primena na propisite za za{tita pri rabota pri
nabavkata na instrumenti i uredi za
rabota i na sredstva i oprema za li~na za{tita pri rabotata i vo vrska so
toa prezema aktivnosti soglasno ovoj
Dogovor;
5) se gri`i za navremeno i pravilno izvr{uvawe na povremenite pregledi i ispituvawa na instrumentite
i uslovite za rabota i u~estvuva vo
vr{eweto na pregledite i ispituvawata;
6) se gri`i za navremeno i pravilno sproveduvawe na obu~uvaweto i osposobuvaweto na rabotnicite za bezbedna rabota, periodi~nite proverki
na osposobenosta i sproveduvaweto na
dopolnitelnoto obu~uvawe odnosno
zapoznavawe na rabotnicite so promenite vo propisite za za{titata pri
rabota ili so promenite vo tehnolo{kiot proces na organizacijata i
u~estvuva vo sproveduvawe na obu~uvaweto;
7) gi izgotvuva ili u~estvuva vo
izgotvuvaweto na propisite za za{tita pri rabota, planovite, programite i drugite akti na organizacijata;
8) predlaga merki za unapreduvawe
na za{titata pri rabota;
9) vodi propi{ana evidencija vo
oblasta na za{titata pri rabota;
10) go sledi sproveduvaweto odnosno u~estvuva vo sproveduvaweto na
naredbite i uka`uvawata na inspekcijata na trud i vo vrska so niv podnesuva izve{tai;
11) izvestvuva za nastanata povreda pri rabota, smrten slu~aj ili kolektivna nesre}a na rabota, kako i za
pojavite koi pretstavuvaat neposredna opasnost po `ivotot i zdravjeto na
Kolektivni dogovori
rabotnicite, imotot, `ivotnata sredina i prirodata i vo vrska so niv prezema merki i aktivnosti soglasno ovoj
Dogovor;
12) go sproveduva osiguruvaweto na
rabotnicite za slu~aj na smrt ili traen invaliditet od povreda pri rabota;
13) podnesuva pismeno barawe za
odgovornost na rabotnicite koi ne se
pridr`uvaat kon propi{anite merki
za za{tita pri rabota vo odnos na
rakuvaweto so instrumentite i uredite za rabota, koristeweto na za{titnite sredstva i oprema, i pridr`uvaweto kon merkite i sredstvata za
za{tita od po`ar i eksplozija;
14) vr{i i drugi raboti za za{tita
pri rabota, soglasno zakon, Kolektiven dogovor, ovoj Dogovor, drugite
akti na organizacijata i nalozite na
neposredniot rakovoditel, odnosno
na direktorot i na Upravniot odbor.
VI. PRETSTAVNIK NA RABOTNICITE ZA ZA[TITA PRI RABOTA
^len 50
Vo JZO se izbiraat vkupno (spored
potrebite od delokrugot na rabotite)
pretstavnici na rabotnicite za za{tita pri rabota (vo natamo{niot
tekst: pretstavnik na rabotnicite za
ZPR).
Pretstavnicite za ZPR od svoite
redovi izbiraat eden koordinator.
^len 51
Pretstavnikot na rabotnicite za
ZPR se izbira na sindikalen sobir na
mnozinskiot sindikat vo organizacijata.
Izborniot sindikalen sobir se
odr`uva na nivo na organizacija (ili
po organizacioni edinici), za {to
odluka donesuva sindikalnata organizacija. Sobirot mo`e da odlu~uva
polnova`no, ako na nego se prisutni
dve tretini od vkupniot broj na ra-
botnici na organizacijata (odnosno na
organizaciona edinica).
Za pretstavnik na rabotnicite za
ZPR e izbran kandidatot koj dobil
pove}e od polovinata glasovi na prisutnite rabotnici na Sobirot. Na izbraniot pretstavnik odlukata na
Sobirot za izvr{eniot izbor mu se
vra~uva vo pismena forma.
^len 52
Za pretstavnik na rabotnicite za
ZPR mo`e da bide kandidiran i izbran sekoj rabotnik vo JZO, koj }e dade
li~na soglasnost za prifa}awe na taa
funkcija.
So mnozinstvo glasovi na prisutnite rabotnici na Sobirot, funkcijata na pretstavnik na rabotnicite za
ZPR mo`e da mu se doveri na sindikalniot pretstavnik na mnozinskiot sindikat vo organizacijata, {to
}e se konstatira zapisni~ki na izborniot sostanok, a na sindikalniot
pretstavnik }e mu se vra~i pismena
odluka.
^len 53
Mandatot na pretstavnikot na rabotnicite za ZPR iznesuva 4 godini.
Nikoj ne mo`e da bide izbran za
pretstavnik na rabotnicite za ZPR
pove}e od dva pati ednopodrugo.
^len 54
Na pretstavnikot na rabotnicite
za ZPR mu se ovozmo`uva posebna
obuka vo oblasta na za{titata pri rabota preku u~estvo na kursevi, seminari, sovetuvawa, stru~ni predavawa,
koristewe na stru~na literatura,
video materijali i drugi pogodni
formi i na~ini na obu~uvawe za specifi~nite aspekti na za{titata pri
rabota vo organizacijata.
Obu~uvaweto od stav 1 na ovoj ~len
ne go osloboduva pretstavnikot na
rabotnicite za ZPR od obvrskata {to
ja ima kako rabotnik da se obu~uva za
bezbedna rabota na svoeto rabotno
63
mesto za koe sklu~il dogovor za rabota, odnosno zasnoval raboten odnos vo
organizacijata.
^len 55
Rabotite od delokrugot na svojata
funkcija, pretstavnikot na rabotnicite za ZPR gi vr{i po pravilo vo
rabotnoto vreme.
Za vr{ewe na funkcijata, pretstavnikot na rabotnicite za ZPR ima
pravo da go napu{ti svoeto rabotno
mesto spored potrebata, a najmalku
edna{ vo tekot na rabotnata nedela,
vo traewe od 2 ~asa, koi pri ostvaruvaweto na pravata od rabotata i po
osnov na rabotata, }e se smetaat kako
~asovi pominati na rabota i nema da
vlijaat vrz visinata na negovata plata.
^len 56
Za vr{ewe na funkcijata na pretstavnikot na rabotnicite za ZPR,
organizacijata obezbeduva poseben
raboten prostor (kancelarija), opremen so potrebniot mebel i telefon.
Pretstavnikot na rabotnicite za
ZPR sorabotuva i gi koristi uslugite
na Slu`bata za za{tita pri rabota, na
administrativno - tehni~kata, pravnata i druga slu`ba vo organizacijata.
^len 57
Pred da sprovede prekin na rabotata, soglasno ~len 44 stav 2 od Zakonot za za{tita pri rabota, pretstavnikot na rabotnicite za ZPR }e gi
predupredi pismeno Upravniot odbor
i direktorot na organizacijata za namerata, odnosno pri~inite poradi koi
}e izvr{i prekin na rabotata.
^len 58
Rabotnicite, koi soglasno ovoj Dogovor, se odgovorni za obezbeduvawe i
sproveduvawe na merkite za za{tita
pri rabota vo organizacijata, zadol`itelno sorabotuvaat so pretstavnikot na rabotnicite na ZPR vo vr{eweto na negovata funkcija.
64
Kolektivni dogovori
Onevozmo`uvaweto na pretstavnikot na rabotnicite za ZPR vo vr{eweto na funkcijata pretstavuva
povreda na rabotnata obvrska.
Postapkata za odgovornost vo slu~aite od stav 2 na ovoj ~len ja pokrenuva direktorot na organizacijata,
vrz osnova na pismen izve{taj na
Pretstavnikot na rabotnicite za ZPR.
Po istekot na 30 dena od denot na storuvaweto na povredata ne mo`e da se
povede postapka za odgovornost nitu
da se izre~e merka.
^len 59
Prestavnikot na rabotnicite za
ZPR koj ne ja vr{i ili nesovesno ja
vr{i doverenata funkcija mo`e da
bide predvreme razre{en od funkcijata.
Postapkata za razre{uvawe vo
slu~aite od stav 1 na ovoj ~len ja
pokrenuva sindikalnata organizacija
ili inicijativen odbor od najmalku 10
rabotnici.
Odlukata za razre{uvawe se donesuva od ist organ i vo ista postapka
kako odlukata za izbor.
VII. PRAVA I OBVRSKI NA SINDIKATOT
^len 60
Vo sproveduvaweto i obezbeduvaweto na za{titata pri rabota, sindikalnata organizacija ima pravo i
obvrska:
1) da u~estvuva vo planiraweto,
ureduvaweto i unapreduvaweto na
za{titata pri rabota;
2) da dade predlozi i mislewa vo
vrska so voveduvaweto na nova tehnologija vo rabotniot proces;
3) da dade mislewe i predlozi vo
vrska so uslovite za rabota i primenata na propi{anite merki za za{tita
pri rabota;
4) da bide informirana za sostojbata vo vrska so primenata na merkite
Kolektivni dogovori
i so ostvaruvaweto na pravata na rabotnicite vo za{titata pri rabota;
5) da sorabotuva so pretstavnikot
na rabotnicite za ZPR vo ostvaruvaweto na pravata na rabotnicite vo
za{titata pri rabota
6) i drugi prava soglasno zakon, kolektiven dogovor i ovoj Dogovor.
^len 61
Sindikatot mo`e da pokrene postapka pred nadle`nite organi ako
organizacijata ne gi prezema propi{anite merki za za{tita pri rabota i ne gi ostvaruva i za{tituva pravata na rabotnicite vo oblasta na
za{-titata pri rabota.
VIII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 62
Ovoj Dogovor e sklu~en na neopredeleno vreme.
Dogovorot se smeta za sklu~en po
potpi{uvaweto od u~esnicite na dogovorot.
Ovlasteni pretstavnici za potpi{uvawe na ovoj Dogovor i na negovite
izmeni i dopolnuvawa se direktorot
na JZO, odnosno pretsedatelot na Upravniot odbor od strana na rabotodavecot i pretsedatelot na sindikalnata organizacija od strana na
rabotnicite na JZO.
^len 63
SAMOSTOEN SINDIKAT
NA KLINI^KI CENTRI I DRUGI
ZDRAVSTVENI ORGANIZACII VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
pretsedatel,
prim. d-r Angel~o Sazdovski s.r
Sekoj u~esnik mo`e da predlo`i
izmeni i dopolnuvawa na ovoj Dogovor
ili negov prestanok.
Postapkata se poveduva so predlog
na eden od u~esnicite vo dogovaraweto, {to se podnesuva vo pismena forma i se dostavuva na drugiot u~esnik
na dogovaraweto, koj e dol`en da se
izjasni vo rok od 30 dena od denot na
dobivaweto na predlogot.
Ako drugiot u~esnik ne go prifati
ili vo rokot od stav 2 ne se izjasni po
predlogot, podnesuva~ot na predlogot
mo`e da zapo~ne postapka pred arbitra`niot sovet.
Izmenite i dopolnuvawata na ovoj
Dogovor se objavuvaat vo biltenot na
organizacijata, vo eden od dnevnite
vesnici vo Republikata ili na drug
pogoden na~in vo JZO.
^len 64
Primenata na ovoj Dogovor ja sledi
komisija od {est ~lena, po tri od sekoj
u~esnik na dogovorot, koja od svoite
redovi izbira pretsedatel na Komisijata.
Komisijata od stav 1 na ovoj ~len
dava tolkuvawe na odredbite na ovoj
Dogovor, koe e zadol`itelno za u~esnicite na dogovorot.
^len 65
Ovoj Dogovor e sklu~en na 11
noemvri 2003 godina i vleguva vo sila
so denot na sklu~uvaweto.
UPRAVEN ODBOR
NA JZU UNIVERZITETSKI
KLINI^KI CENTAR
-SKOPJE
pretsedatel,
prof. d-r Vladimir Georgiev s.r.
65
Kolektivni dogovori
SODR@INA
KOLEKTIVEN DOGOVOR
na nivo na rabotodavec
del za pravata, obvrskite i odgovornostite
na rabotnicite vo Klini~ki centar-Skopje
3
KOLEKTIVEN DOGOVOR
na Samostojniot sindikat na klini~ki centri
i drugi zdravstveni organizacii vo Republika
Makedonija na nivo na rabotodavec
del za plati, drugi prava po osnov na plata
i nadomestoci na plata
31
SPOGODBA
za na~inot na presmetuvawe i isplata
na platite vo zdravstvenata dejnost
48
KOLEKTIVEN DOGOVOR
za ureduvawe na pravata, obvrskite
i odgovornostite na rabotnicite vo za{tita
pri rabota vo javnata zdravstvena organizacija
Klini~ki centar Skopje
Izdava:
Samostoen sindikat na klini~ki centri
i drugi zdravstveni organizacii vo Republika Makedonija
Za izdava~ot:
m-r d-r Dejan Stavri} i prim. d-r Angel~o Sazdovski, prim. d-r Zlate [uplinovski,
Riste Spirov i Biqana Angelkovi}
Urednik:
Slobodan Georgievski
Lektor:
@ivko Martinovski
Grafi~ka obrabotka:
Elena Dimitrova
66
49

KOLEKTIVEN DOGOVOR

KOLEKTIVEN DOGOVOR -TUTUNSKO STOPANSTVO

Vodic Inspektori_Layout 1 - haccp

SRCEVA REHABILITACIJA -Fazi i komponenti-

OTVORENA SKOPSKA SCENA - izve{taj od istra`uvawe-

Превземи

Lactobacillus GG

RABOTNI PODATOCI I INFORMACII