Broj 9 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk ARMIJATA NEVRABOTENI VO ZEMJAVA SO GODINI NE SE RAZRETÛVA „Belite jaki“ go zadu{ija razvojot Vrabotenost po dejnost vo R.M. Stapkata na nevrabotenost vo R.M. STRANSKITE INVESTOTORI VO ZEMJAVA PORAÛVAAT NA „BISEROT NA MORETO 2010“ VO SUPETAR NA BRA^ Makedonskite Pi{uvajte ednostavni i gotva~i zgotvija sprovodlivi zakoni! 36 medali INTERVJU DEJAN KOSTOV, GENERALEN DIREKTOR NA "PERPETUUM-MOBILE SEKJURITI" So sofisticirana bezbednost protiv spektakularni razbojni{tva 16 AKTUELNO BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 ARMIJATA NEVRABOTENI VO ZEMJAVA SO GODINI NE SE RAZRETÛVA „Belite jaki“ go zadu{ija razvojot Rabotni mesta se otvoraat glavno vo administracijata i vo neproizvodnite sektori, sektorite koi ne izvezuvaat, kako {to se finansisko posreduvawe, promet so nedvi`nosti i iznajmuvawe i drugi uslugi Pi{uva: Stojmirka Tasevska ostojbite vo makedonskata ekonomija analizirana preku najosnovnite ekonomski parametri, ukaùvaat deka na Makedonija & e potrebna radikalna promena na dosega{nata ekonomska politika, vo nasoka na zabrzano prestruktuirawe na na{eto stopanstvo, so koja }e se kreiraat povolni pravni i ekonomski uslovi za investicii na proizvodnite stopanski sektori, a so toa i }e se otvoraat novi rabotni mesta. Imeno, iako privatizacijata e odamna zavr{ena, o~ekuvaniot efekt od privatnata sopstvenost i liberalizacijata za pogolem pazar, ne se postigna. Pretprijatijata ne stanaa dovolno konkurentni na stranskiot pazar i ne po~naa da kreiraat novi produktivni rabotni mesta vo proizvodnite, odnosno vo izvozno-orientiranite sektori, so {to ne be{e povle~ena pozitivna dinamika vo vrabotuvaweto, odnosno namaluvaweto na nevrabotenosta vo na{ata zemja. Taka {to, vo periodot od 1998 godina navamu, koga generalno privatizacijata na op{testveniot kapital zavr{i, pa se o~ekuva{e dinamika kaj site ekonomski parametri od makedonskata ekonomija, stapkata na nevrabotenost ne zabeleà pozna~ajni promeni, ili vo periodot od 1998 godina do 2008 godina se namalila za samo 0,7 indeksen poen, i s* u{te e najvisoka vo zemjite, koi bea vo tranzicija od planskiot kon pazarniot sistem. nosta, dodeka drugite tranzicioni zemji odea mnogu zabrzano pred nas. Vo poslednite pet godini (bez 2009 godina), iako imavme pozitivna stapka na porast na BDP, brojot na nevrabotenite dostigna do 300.000 lica, {to sporedeno so R.Slovenija, so koja po brojot na naselenie i povr{ina na zemjata se skoro na ni poeni. U~estvoto na neplaten semeen rabotnik e na isto nivo. Kaj vrabotenite spored sektorite na dejnost se sogleduva namaluvawe na u~estvoto na vrabotenite vo proizvodnite dejnosti, a porast na vrabotenite vo uslu`nite dejnosti, {to ne e vo prilog na imperativot od porast Vo otsustvo na pozna~ajni investicii, posebno na realni investicii vo proizvodnite i vo izvoznite dejnosti, nitu edna zemja, pa ni Makedonija ne moè da postigne ekonomski rast, a so toa i namaluvawe na stapkata na nevrabotenost kako kaj drugite tranzicioni zemji. Stapkata na vrabotenost vo 2008 godina e samo 1,6 procenten poen zgolemena vo odons na 1998 godina. Zna~i, za deset godini skoro da sme nemale ekonomski razvoj, {to bi povlekol porast na vrabote- isto nivo i ovoj broj e pove}e od zagriùva~ki. Kako kaj site tranzicioni zemji, taka i kaj nas tranzicijata uslovi promena kaj vrabotenite spored ekonomskiot status. U~estvoto na brojot na vrabotenite vo vkupniot broj vraboteni beleì namaluvawe za 2,3 procentni poeni, kako i brojot na rabotodavci za 2,9 procentni poeni vo 2009 godina vo odnos na 1999 godina, dodeka u~estvoto na brojot na vraboteni za sopstvena smetka se zgolemuva za 5,4 indeks- na proizvodstvoto, odnosno izvozot na makedonskata ekonomija. Toj debalans {teti na vrabotenite vo prerabotuva~kata industrija, koja na nivoto na stopanskiot porast na Makedonija i sli~ni zemji, bi trebalo da ima porast vo proizvodnite i vo izvoznite dejnosti, odnosno nivni razvoj kako edna od pretpostavkite za razvoj na uslu`nite dejnosti. Vo takvi uslovi te{ko e da se odrì stabilnosta na makedonskata ekonomija kako na mikroplan, taka i na ma- S Vrabotenost po dejnost vo R.M. Izvor: Eurostat Vkupno vraboteni spored sektorite na dejnost 17 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 Sporedbi Vraboteni spored ekonomskiot status Paraleli kroplan. [to se odnesuva do porastot na vrabotenite za 3,4 procenti vo 2009 godina vo odnos na 2008 godina, istiot se dolì na porast kaj uslu`nite dejnosti i kaj javnite institucii, a namaluvawe kaj proizvodniot sektor. Porastot proizleze od zgolemenoto vrabotuvawe vo uslu`nite dejnosti za 10 procenti i zgolemeno- to vrabotuvawe kaj javnite institucii za 8,6 procenti, dodeka brojot vo proizvodniot sektor zabeleà namaluvawe za 2,2 procenti ili od 310.000 se namali na 303.000 lica. Ottamu vo tekovnata ekonomska sostojba na Makedonija edinstveniot na~in za re{avawe na akumuliranite ekonomski i socijalni problemi e da se po~ne so investiciski ciklus, koj }e pot- tikne zabrzan stopanski rast. Toa vo sekoj slu~aj ne e lesno, no se nametnuva kako nu`nost, ako se zeme predvid so godini nepovolnata stopanska struktura, {to se sogleduva preku strukturata na makedonskiot BDP, kako osnoven makroekonomski agregat vo sekoja ekonomija. (Ekspert za makroekonomija vo Stopanska komora na Makedonija) PROEKTOT „ARM MOJ VISTINSKI DOM“ Za grade`nicite rabota, za vojnicite stanovi o organizacija na ministerstvata za odbrana i za transport i vrski, vo Domot na ARM be{e organiziran raboten pojadok na resornite ministri so pretstavnicite na grade`nite kompanii i so proizvoditelite na grade`ni materijali, ~lenki na stopanskite komori. Povodot be{e proektot „ARM moj vistinski dom“, so koj se predviduva izgradba na okolu 4.300 stanovi za vrabotenite vo Armijata na Republika Makedonija (13.4.2010 godina). Na sredbata svoe obra}awe ima{e pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski, koj istakna deka grade`nata operativa ima golem interes za vklu~uvawe vo ovoj proekt, preku koj Vladata ja potvrduva zalo`bata za podobruvawe i za unapreduvawe na biznis-klimata vo grade`ni{tvoto. Vo ovaa nasoka, Branko Azeski se zaloì Vladata da go prodolì vaèweto na rokot za stapkata od pet procenti za DDV i po dekemvri 2011 godina bidej}i so ova se pottiknuva stanbenata izgradba, {to e vo interes i za ostanatite investiciski i ekonomski aktivnosti na kompaniite. - Spored analizite koi se napraveni vo Komorata, V Rabotna sredba na ministrite za odbrana i za transport i vrski so grade`nite kompanii i proizvoditelite na grade`ni materijali, ~lenki na stopanskite komori moè da se konstatira deka grade`ni{tvoto vo ovaa godina ima pogolem front za rabota vo zemjata, od pri~ina {to dogovorenite raboti u{te na po~etokot na godinata, za prvite dva me- - Se nadevam deka 2010 godina }e bide pouspe{na za grade`nicite, no i za proizvoditelite na grade`ni materijali, koi go sledat grade`ni{tvoto, a bruto-doma{niot proizvod I pretsedatelite na drugite komori se zaloìja vo ovoj proekt da bidat vklu~eni i pomalite grade`ni kompanii, no pobaraa vakvi proekti da ima i za drugite grupi gra|ani. frastrukturata, kako {to se lokalnite i regionalnite pati{ta, potoa objekti na dràvnite institucii, aerodromite }e pridonesat za pogolem anga`man na grade`nite kompanii. Zalo`bi za prodolùvawe na vaèweto na rokot za stapkata od pet procenti za DDV i po dekemvri 2011 seca beleàt zgolemuvawe za okolu 49 procenti, sporedeno so istiot period od minatata godina - istakna Branko Azeski. na grade`ni{tvoto }e beleì trend na zgolemuvawe i negovoto u~estvo na nivo na zemjata }e iznesuva pove}e od 5,5 procenti. Ministerot za transport i za vrski, Mile Janakieski, istakna deka ovoj proekt, kako i drugite proekti koi se otpo~nati vo in- Ministerot za odbrana Zoran Kowanovski objasni deka so proektot „ARM moj vistinski dom“, koj go ima podgotveno tokmu ARM, se predviduva da se izgradat okolu 4.300 stanovi so vkupna stanbena povr{ina od 252.670 kvadratni metri, vo sedum gradovi vo dràvata. Site lokaciite se odredeni zaedno so lokalnata samouprava, a naj~esto se koristat i lokaciite na kasarnite po gradovite, a vo tek e i podgotovka na detalnite urbanisti~ki planovi. Za realizacija na proektot, pokraj sredstva na ARM, se planira poddr{ka i od banka, koja treba dopolnitelno da se odredi, a kupuva~ite na stanovite, vrabotenite vo ARM, }e treba da vloàt 30 procenti sopstveno u~estvo. Na krajot od sredbata pretstavnicite na kompaniite postavuvaa i pokrenaa pove}e pra{awa, koi se odnesuva za podobruvawe na biznis-klimata, pri {to posebno se istakna potrebata od skratuvawe na celokupnata postapka pri dobivawe odobrenie za gradewe, izmena na oddelni zakonski propisi, kako i zalo`ba za pogolemo vklu~uvawe i na pomalite grade`ni kompanii i kompaniite proizvoditeli na grade`ni materijali. Marija Petroska 18 BIZNIS INFO PORAKI ZUMIRANO êtvrtok, 15 april 2010 PREDAVAWE NA D-R POL FI[ER VO KOMORATA Evtino, ama i brzo do otkup na grade`noto zemji{te Nadomestot namalen za 30% za pravnite lica, ama sega ostanuva da se namalat dolgite administrativni proceduri Od 30 mart 2010 godina, so izmenite na Uredbata za visinata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te {to se privatizira, na~inot i postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija, pravnite lica moàt da go otkupuvaat grade`noto zemji{te {to se privatizira, po cena poniska za 30 procenti od prethodno utvrdenata cena. Pri toa, namalenite ceni za privatizacija na grade`noto zemji{te }e vaàt i za porano po~natite postapki na privatizacija, koi s* u{te ne se zavr{eni. Baraweto za namaluvaweto na visinata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te kaj pravnite lica be{e poso~eno kako edna od predlog-merkite na Stopanskata komora na Makedonija, za podobruvawe na delovniot ambient vo 2010 godina, so cel zaokruùvawe na procesot na privatizacija, intenzivirawe na aktivnostite vo grade`ni{tvoto, izgradba ili dogradba na stopanskite kapaciteti i drugo. Po namaluvaweto na cenata za privatizacija, ostanuvaat problemite povrzani so prakti~nata realizacija na otkupot na grade`noto zemji{te, kako rezultat na dolgite administrativni proceduri za privatizacija na grade`noto zemji{te. Biznis-zaednicata i natamu ukaùva na potrebata od itno re{avawe na baraweto za izzemawe na spornata povr{ina po osnova na denacionalizacija od vkupnata povr{ina na grade`noto zemji{te {to e predmet na otkup, kako bi se izbegnale problemite na doma{nite i na stranskite kompanii, koi sakaat da investiraat vo Makedonija. Elena Milevska Najednostavno do raste~kite pazari vo svetot „Evroaziskata golema trijada Rusija Indija - Kina i mo`nostite za makedonskata ekonomija“ be{e predavaweto, koe d-r Pol Fi{er go odrà pred triesetina pretstavnici na makedonskite kompanii. Centarot za edukacija pri Sto- panskata komora na Makedonija vo sorabotka so „Trejd-konsalting“ so ovoj ednodneven seminar se obide na makedonskite delovni lu|e da im dade odgovor kako so svoite proizvodi da se najdat na ovie najbrzoraste~ki pazari na svetot. POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA 19 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 PORASTOT NA BERZANSKITE CENI NA METALITE GI ZAGRI@UVA OTKUPUVAÎTE, PRERABOTUVAÎTE I KORISNICITE NA SEKUNDARNI SUROVINI Aramiite na gotovs, se podgotvuva odbranata orastot na berzanskite ceni na metalite se o~ekuva da predizvika zgolemuvawe na devijantnite pojavi vo dejnosta na otkup, prerabotka i koristewe na sekundarnite otpadni surovini. Izrazuvaj}i krajna zagriènost za vakvite pojavi, a po preporaka na Vladiniot komitet za re{avawe na problemite povrzani so sostojbata so upravuvawe so otpad, Grupacijata za otkup, prerabotka i koristewe na sekundarni surovini odrà raboten sostanok za definirawe na koordinirani aktivnosti na site ~initeli vo dejnosta. Osnovnata cel e istite, osobeno vo delot na kra`bite na metali, da se svedat vo najmala mo`na mera. Fakt e deka sorabotkata so Upravata za ìvotna sredina i so Dràvniot inspektorat za ìvotna sredina dadoa odredeni rezultati vo namaluvawe na kra`bite na metali, no potrebna e na- P procesi vo dràvata. Aktivnostite koi treba da se realiziraat, se lociraat vo slednite segmenti: - Natamo{no dosledno i celosno implementirawe na zakonskite obvrski i pridrùvawe kon Uredbata za opredeluvawe na proizvodi i na materijali {to se vo op{ta upotreba, a koi vr{itelite na dejnosta trgovija so neopasen otpad ne smeat da gi otkupuvaat od individualnite sobira~i na otpad. So ogled deka ~lenkite na Grupacijata vo celost gi po~ituvaat zakonskite obvrski, sekundarnite otpadni surovini, koi se predmet na nezakonski dejstvija vo najgolem broj slu~ai zavr{uvaat na divi otpadi, odnosno se iznesuvaat nadvor od dràvata. - Kvalitetnata regulativa, so potrebna materijalna osnova za nejzina implementacija e eden od osnovnite preduslovi za uspe{no vr{ewe na dejnosta upravuva- Regulirawe na dozvoli Treba da se promeni celiot Zakon i podzakonskite akti. Posebno treba da se sredat odredbite, koi se odnesuvaat na dobivawe dozvoli bidej}i dozvoli dobija site, a ne bi trebalo. Imeno, fakt e deka divi otpadi nema mnogu, no tie {to gi ima, nemaat ni{to vloèno vo placovite. Smetam deka treba da se formira zaedni~ka komisija, so pretstavnici od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, za transport i za vrski, za ekonomija, za ekologija i od na{ava Grupacija za sekundarni surovini, koi bi se dogovorile za najsoodvetnite re{enija. (Marijan Gavazov „Jugosurovina“ od Strumica) tamo{na po{iroka koordinirana op{testvena aktivnost vo funkcija na za{tita na infrastrukturnite objekti, na imotite na pravnite lica i vo krajna linija na imotite na gra|anite od kra`bi i drugi nelegitimni dejnosti vo tretmanot na sekundarniot otpad. So navremenata po{iroka i koordinirana aktivnost }e se dejstvuva preventivno na pri~inite za naru{uvawata vo vr{eweto na dejnosta za upravuvawe so sekundaren otpad so {to bi se minimizirale posledicite. Osobeno ako se ima predvid potrebata od ovie surovini za zna~ajni industriski we so otpad i za~uvuvawe na ìvotnata sredina. Od donesuvawe na Zakonot za upravuvawe so otpad vo izminatite nekolku godini napraveni se pet izmeni i dopolnuvawa, a vo podgotovka se novi izmeni na Zakonot, me|u koi i baranoto razgrani~uvawe na nadle`nostite na inspekciskite organi vo delot na nadzorot so vklu~uvawe i na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i na Dràvniot komunalen inspektorat. Pozitivno na ovoj plan, kako {to najavi i Direktorot na upravata za ìvotna sredina, Filip Ivanov, e donesuvaweto nova zakonska regu- Vklu~uvawe na MVR Bi bilo dobro na na{ive sostanoci da prisustvuvaat i pretstavnici od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti bidej}i tie se najpovikani da gi gonat glavnite vinovnici za na{ata sostojba. Zna~i, potrebno e nivno aktivno vklu~uvawe vo site aktivnosti za suzbivawe na ovoj vid kriminal, posebno na kra`bata na metalni predmeti. (Bojan Georgievski, „Bonum“ od Skopje) So navremenata po{iroka i koordinirana aktivnost }e se dejstvuva preventivno na pri~inite za naru{uvawata vo vr{eweto na dejnosta za upravuvawe so sekundaren otpad so {to bi se minimizirale posledicite Koordinirano protiv kra`bite Potrebno e da gi stavime pod kontrola pri~inite za ova {to se slu~uva denes, zatoa {to e mnogu te{ko da gi le~ime posledicite. Zatoa, mora da obezbedime koordinirano dejstvuvawe na site ~initeli odgovorni za tretmanot i za upravuvaweto so otpadnite surovini. Kako Grupacija imame seriozna namera da prezememe opredeleni aktivnosti za da go namalime kradeweto na imotot na javnite pretprijatija, na pravnite lica, pa i na gra|anite. lativa vo koja }e se transponira najnovata direktiva na EU za razgrani~uvawe na komunalniot od sekundarniot otpad. Novata regualtiva predviduva edna licenca za vr{ewe dejnost za upravuvawe so sekundaren otpad, namesto dosega{nite najmalku tri dozvoli so sloèni postapki i rokovi za nivno dobivawe. Ovie dve su{testveni izmeni se nekolkugodi{na zalo`ba na stopanstvenicite od ovaa dejnost. Vo kontekst na zakonskata regulativa, }e se pobaraat izmeni na krivi~niot zakonik, so koi bi se izzemala visinata na cenata na ukradenata stoka kako uslov za primena na kazneni merki. Ova posebno ako se ima predvid funkcijata na predmetite {to naj~esto se kradat i ogromnite posledici koi bi gi predizvikale. - Stavawe pod kontrola na indivudualnite sobira~i Tokmu zatoa, pobaravme da se vklu~at i drugite ~initeli, kako Komunalniot inspektorat, Inspektoratot za za{tita na ìvotna sredina, i nie, pravnite subjekti, kako najodgovorni za primena na odlukata na Vladata za zabraneti proizvodi, koja, ako se primenuva dosledno kaj site, kra`bite }e bidat svedeni na minimum. (Vasil Gacevski, pretsedatel na Grupacija za sekundarni surovini vo Stopanska komora na Makedonija) Sorabotka za zaemna korist Upravata za ìvotna sredina se stremi kon celosno implemantirawe na zakonskata i na podzakonskata regulativa. Vo taa nasoka e i sorabotkata so stopanskite subjekti i nivnite ukaùvawa na voo~enite eventualni anomalii i nefunkcionalnosti vo regulativata. na sekundaren otpad so toa {to stopanskite subjekti od ovaa dejnost za po~etok bi potpi{ale dogovori za delovno tehni~ka sorabotka, a paralelno bi se rabotelo na iznao|awe na~in istoto da se stavi vo zakonska ramka. - Da prodolì zajaknatata kontrola pri otkupot na metalnite otpadoci od stra- (Filip Ivanov, direktor na Upravata za ìvotna sredina) na na reciklatorite. Osobeno pozitiven primer na kvaliteten sistem na kontrola pri vlezot na otpadni metali e „Makstil“ a.d. od Skopje. - Na predlog na direktorot na Dràvniot pazaren inspektorat, Firus Memed, ~lenkite na Grupacijata se ohrabruvaat da prodolàt so prijavuvawe na site divootvore- Predlozite od teren da go pi{uvaat zakonot Nie kako institucii pi{uvame zakoni, a vie od teren ni kaùvate kako pokvalitetno toa da se napravi. Celta ni e ne samo da gi pi{uvame, tuku tie da bidat i primenlivi vo praktika. Nekoi od vas vo izminatiot period se ohrabrija, dostavija podatoci i nie vedna{ reagiravme, so {to istite se sankcionirani. Ne moème da znaeme {to ima vo sekoja garaà i dvor. I da vlezeme vo koj bilo dvor, treba da imame nekakov pokazatel za da pobarame asistencija od MVR. Fakt e deka ako sme konkretni vo toa {to go dobivame kako podatok }e bideme efikasni. Prijavuvaweto na takvite slu~ai moè da bide i anonimno, no podatocite da bidat to~ni i relevantni, da ne tropame na prazni vrati i da nema reperkusii po nikogo, zatoa {to tie lu|e koi se zanimavaat so toa, se podgotveni na s*. (Firus Memet, direktor na Dràven inspektorat za ìvotna sredina) ni sobirni mesta i voo~enite nelegitimni pojavi do nadle`nite institucii i so toa da pomognat vo nivnoto namaluvawe, odnosno suzbivawe. - Rakovodstvoto na „Makedonski èleznici“ da prezeme dopolnitelni merki za zajaknata kontrola na site vitalni, specifi~ni mesta od kade najmnogu se kradat infrastrukturnite predmeti. „Makedonski èleznici“ voveduvaat novi merki vo taa nasoka, iako, realno e mnogu te{ko da se kontrolira {ina vo dolìna od 1.000 kilometri. No, ostanuvaat pod zajaknata kontrola klu~nite, vitalni infrastrukturni delovi. - Podatocite, iako neoficijalni, govorat deka se ukradeni pove}e od 20 procenti, ili okolu edna ~etvrtina od vkupniot broj soobra}ajni znaci vo dràvata. Vo taa nasoka, neophodno e „Makedonija pat“, vo sorabotka so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da ja zgolemat kontrolata na pati{tata vo nasoka na za~uvuvawe na infrastrukturnite dobra, a so toa i bezbednosta na pati{tata. - Vo kontrolata da se vklu~i i Dràvniot komunalen inspektorat, koj preku op{tinskite odrùva~i na redot }e pomogne vo spre~uvawe na nelegitimnite pojavi. Na krajot, stopanstvenicite od ovaa dejnost upatuvaat javna molba do gra|anite i tie aktivno da se vklu~at vo koordiniranite op{testveni aktivnosti za suzbivawe na nelegitimnite pojavi vo tretmanot na sekundarnite surovini i za{tita na predmetite {to se vo javna upotreba. Zorica Me{kova Aneta Stojkoska Uvozot go poskapuva proizvodstvoto „Makstil“ e mnogu zainteresiran za aktivnostite {to se vo delot od sobiraweto na otpadot, zatoa {to del od surovinite so koi rabotime poteknuvaat od Makedonija. [tetite koi gi imavme koga be{e zabranata za trgovija so otpad bea golemi i zatoa aktivno se vklu~ivme vo site akcii {to se prezemaat za isko- renuvawe na kra`bite, kako motiv poradi koj be{e donesena taa zabrana. Od dràvava sobirame okolu pet do {est iljadi toni mese~no, a toa zna~i bi trebalo da go supstituirame so nekoj uvoz, koj po definicija }e bide poskap zaradi prevozot. Postojat i materijalni {teti za na{ata kompanija dokolku se vovedat nekoi takvi zabrani, zatoa i gi pozdravuvame ovie akcii, koi vo krajna linija bi rezultirale so podignuvawe na javnata svest. Sepak, smetam deka ova e problematika za koja imame nadle`ni organi, koi imaat zakonsko pravo na sankcionirawe na takvite anomalii. (Mi~o Kulibanov „Makstil“ od Skopje) 20 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 „Indeks“ vo „Biznis info“ STRANCITE SE @ALAT OD TENDERSKITE POSTAPKI Stop za politi~kite igri so tenderite So Aneta Dodevska trancite se àlat na nerealni tenderski pravila, previsoki bankarski garancii, bavna administracija. Strancite koi se obiduvaat da dobijat biznis vo Makedonija seriozno zabeleùvaat na na~inot na koj dràvata izbira komu }e mu plati so dràvni pari. Na~inot na koj se sproveduvaat javnite nabavki vo Republika Makedonija ostava prostor za korupcija. Koga stanuva zbor za tenderite i za javnite nabavki potrebno e da se smeni stavot ne samo od strana na Vladata tuku i od opozicijata i site {to se involvirani vo stopanstvoto i vo op{testvoto vo zemjava – veli Rej Pauer, prviot ~ovek na Britanskata biznis-zaednica vo zemjava - Treba da se sfati deka koristeweto na tenderite za politi~ka igra go uni{tuva principot na ekonomijata. Lu|eto ovde mnogu brgu }e ja osudat Vladata ako dodeli tender so mnogu niska cena, no ako toj pobednik so niska cena dojde so fenomenalen pro- S ekt, toa bi bilo fantasti~no za zemjata - veli Pauer. - Vo EU nema mesto za korupcija. Vo politi~kite krugovi moè da se slu~at lobirawa za odreden biznis. Sepak, tamu funkcionira klu~niot mehanizam i kontrolata, koi se na visoko nivo. Kaj nas kako da ja nema. Imavme situacii kade {to revizorot konstatiral deka tenderot e sproveden, parite se isplateni, a rabotata ne e zavr{ena, zatoa {to javnata nabavka ne zavr{uva samo so potpis na dogovorot - veli Sla|ana Taseva, porane{na antikorupcionerka i dodava deka ne smee da se dozvoli dogovorite da ne se sledat do finalnata faza. Kontrola mora da ima i po potpi{uvaweto, i ako treba nadle`nite institucii mora da prezemat merki. Zakoni na hartija ima, postojat i institucii {to treba budno da gi sledat i da reagiraat na tenderskite nepravilnosti, no vo praktika se ignoriraat nezakonskite javni nabavki. Spored profesorot na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Leonid Nakov, ciklusot na kontrola na javnite nabavki treba da e za- okruèn sistem od tri stolba. - Prv e sudskiot sistem, koj treba da detektira proceduri, koi dovele do nesoodvetni javni nabavki. Vtoriot segment se instituciite, organite vo ramkite na MVR, vo ramkite na finansiskata policija, vo ramkite na organiziraniot kriminal za koj site tranzicioni ekonomii najavu- vaat i ne prezemaat konkretni rezultati. I, tretiot segment e zgolemuvawe na nadle`nostite na Dràvniot zavod za revizija bidej}i dràvnata kontrola nad pretprijatijata, koi se javni ili dràvni, treba da e kriti~na vo opredeluvaweto na nivnata odgovornost - smeta Nakov. I pokraj toa {to postojat institucii, sepak del od niv bea poso~uvani deka se kreatori na somnitelni tenderi. Vo obid da se izolira tro{eweto na dràvnite pari od o~ite na javnosta se zabranuva sobraniska debata za revizorskite izve{tai - onie koi go analiziraat na~inot na koj instituciite gi menaxiraat parite na gra|anite. - Tokmu toa pominuva so amin od strana na Vladata bidej}i taa e prvata {to treba da pobara ot~et od nejzinite funkcioneri, koi spored naodite na Dràvniot zavod za revizija, nepravilno postapile pri javnite nabavki, tenderite i tro{eweto dràvni pari. Dokolku Vladata toa ne go pravi, zna~i se soglasuva i prifa}a da prodolì da funkcionira sistemot na netransparentno, neodgovorno i bez ot~et rabotewe na instituciite - ocenuva Taseva. Otsustvo na politi~ka volja ili nemo}. Koja i da e pri~inata, te{ko se dokaùva malverzacijata, mestenkata so tenderite i so javnite nabavki. Sepak, nekolku slu~ai zavr{ija i na sud. Nekoga{ vidni funkcioneri se soo~ija so zatvorski kazni. DEBAKL SO DR@AVNITE TENDERI „êbren“ i „Gali{te“ - zaglaveni Vo srceto na Mariovo, po te~enieto na Crna Reka so decenii se najavuva izgradbata na hidrocentralite „êbren“ i „Gali{te“. Nema realizacija na proektot vreden 500 milioni evra. Tenderite se poni{tuvaat. Vladata ne moè{e da odlu~i koja kompanija ima podobra ponuda - Germancite od „RVE“ ili Avstrijcite od „Verbund“. Klu~nite energetski proekti - Vardarska Dolina i Bo{kov most, gi aktualiziraa site dosega{ni vladi, no nitu edna ne gi sprovede. Na dogovori na hartija s* u{te se i malite hidrocentrali od koi ve}e treba{e da se proizvede struja. - Ne se problem centralite, tuku na nitu edna Vlada ne & odgovara da gi izgradi. Nitu na Branko Crvenkovski, nitu na Qup~o Georgievski, nitu na Nikola Gruevski bidej}i biznisot so 100 milioni evra za uvoz na struja e ogromen. I toa e najsofisticiraniot na~in na kriminal vo dràvata bidej}i strujata ne minuva niz carinskite terminali. Zatoa nikomu ne mu odgovara da se izgradat centralite i da se namali uvozot na struja - veli Qube Bo{kovski od Obedineti za Makedonija. So vakvata teza ne se soglasuva Besimi, ministerot za ekonomija. - Takvite tezi slobodno moàm da gi kvalifikuvam kako {pekulacija, a dokolku nekoj ima kakvi bilo dokumenti i dokazi za kriminal, toga{ ima institucii kade {to moè toa da go prijavi - veli Besimi. Tenderite se poni{tuvaat, odolgovlekuvaat, pravilata na igra se menuvaat i seto ova ostava prostor za korupcija. Sega Vladata }e plati 100 iljadi evra na me|unarodnata finansiska korporacija IFC, za da gi sovetuva kako da privlekuvaat stranski investicii. - O~igledno e deka vakvata situacija e rezultat na slabiot kapacitet na administracijata, {to ne e problem samo na ovaa Vlada, tuku na site dosega{ni. No, isto taka, o~igledno e deka ova e edna smislena politika vo koja ni{to va`no ne moè da se slu~i bez odobrenie na eden ~ovek. Zna~i, nikakvi pari, a posebno ne golemite dràvni pari, ne moàt da zavr{at kaj nikoj drug osven kaj onoj za koj e stavena sliki~kata na objaveniot oglas - veli Sa{o Ordanovski od „Transparentnost Makedonija“. Eden od proektite za koj se vrzuvaa serija aferi i skandali be{e tenderot za TEC „Negotino“. Vladata go poni{ti dvapati, negira{e deka ima malverzacii. îja e vinata za propadnatite tenderi? Ministerstvoto za ekonomija objasnuvawe bara vo ekonomskata kriza, iako tenderite propa|aa i pred da se pojavi krizata. - Globalnoto novo ima vlijanie, definiraweto na tenderskite proceduri, no i kapacitetot na administracijata se del od faktorite koi, sekako, imaat uloga vo slu~uvawata so tenderskite postapki, veli Fatmir Besimi, minister za ekonomija. Najglasna vo obvinuvawata za namesten tender be{e partijata Obedineti za Makedonija. Obelodenuvaa dokumenti deka stanuva zbor za namesten tender vo koj ima silna sprega me|u vlasta i doma{en biznismen. Vladata gi demantira{e site ovie informacii. - Za avtobusite be{e kriminal vo obid, koj be{e spre~en od na{a strana, za na krajot da kaàt deka kineskata kompanija se odbiva od tenderot bidej}i ne moèla navreme da gi ispora~a avtobusite. Izgovorite se neverojatni. Tuka ima kriteriumi od tipot na dizajn, retrostil... Toa se umetni~ki kriteriumi kade vrednosta ne e opipliva kategorija i te{ko e za otkrivawe, no tokmu taka, so vakov tip na kriteriumi se mestat tenderite vo Makedonija - veli Qube Bo{kovski od Obedineti za Makedonija. Tenderite propa|aat, no Vladata najavi investicii od osum milijardi evra. Najgolemiot del od ovaa suma e vo energetikata i vo infrastrukturata, no tokmu tuka postapkite se zaglaveni. Edna milijarda evra e proektot Vardarska dolina, u{te tolku ~ini koncesijata na pati{ta, no investiciite gi nema, a tenderite se odolgovlekuvaat. 21 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 JAVNITE NABAVKI VO R.MAKEDONIJA - 730 MILIONI EVRA Javnite nabavki i tenderi – duvlo za korupcija i za mestenki Dràvata, javnite pretprijatija i op{tinite lani dogovorile i sklu~ile javni nabavki vo vrednost od 730 milioni evra. Spored postojniot Zakon, za sekoja nabavka nad 5.000 evra instituciite mora da otvorat javna postapka so precizirani pravila i kriteriumi. Se sklu~uvaat javni nabavki, no, kolku instituciite davaat ot~et za epilogot za izbranata firma? Istraùvaweto na Centarot za gra|anski komunikacii pokaùva deka 40 procenti od instituciite ne davaat ot~et za javnite nabavki, a poni{teni se 25 procenti od nadgleduvanite postapki za javni nabavki. - Nedovolnata transparentnost se ogleduva i vo faktot {to nabavuva~ite imaat zakonska obvrska javno da gi objavat informaciite so kogo gi sklu~ile dogovorite vo rok od 30 dena od sklu~uvaweto. Vo najgolema merka se po~ituva ova pravilo, no nekolku golemi dogovorni organi voop{to ne dostavuvaat informacii so kogo gi VIKTOR K.FUNG, PRETSEDATEL NA ME\UNARODNATA ASOCIJACIJA NA STOPANSKI KOMORI - ICC Trgovijata me|u Istokot i Zapadot - dvonaso~na ulica Bez da se potcenuvaat kontinuiranite sistemski efekti na aktuelnata recesija, globalnata ekonomija moèbi e „na pragot na ona {to bi moèlo da bide eden od najvozbudlivite i najprofitabilni periodi vo istorijata na svetskata ekonomija, izjavi Viktor K.Fung, pretsedatelot na Me|unarodnata asocijacija na stopanski komori – ICC. Fung poso~i deka dinami~niot rast na aziskite ekonomii vo tekot na izminatite nekolku decenii i ekspanzijata na ovoj fenomen ja pottikna kulminacijata na globalizacijata {to sledstveno }e dovede do natamo{en rast i prosperitet na stotici milioni lu|e. So drugi zborovi, ako gi popravime rabotite, na globalnata kriza od 20082009 godina }e se gleda kako mo`nost od koja{to u~evme i prilagoduvavme eden nov set ekonomski realnosti. Toj istakna deka postoi percepcija, osobeno vo SAD, deka trgovijata me|u Azija i Zapadot, stana ednonaso~na ulica. „Toa e pogre{na percepcija“, dodade toj. Realnosta e u{te posloèna, so ogled na toa {to mnogu zapadni kompanii pravat golemi profiti preku investirawe i pro{iruvawe na aziskite pazari, dodeka raste~kata trgovija od zapadnite uvoznici te`nee kon zdobivawe na kompetitivni prednosti i zadovoluvawe na svoite klienti. Toj navede primer na opa|awe na trgovskiot deficit na SAD so Japonija, Koreja i so Tajvan, kako rezultat na preselbata na proizvodstvoto na tri aziski ekonomii vo Kina, so {to mnogu proizvodi koi go nosat znakot „napraveno vo Kina“ se vsu{nost proizvedeni so korejski, tajvanski ili japonski investicii. Naporedno, slobodniot protek na trgovijata obezbeduva novi rabotni mesta i vo dvete nasoki. „Viktor K.Fung istakna deka treba da se priznae postoeweto na trgovskiot disbalans me|u Azija i na Zapad, koi{to gi producira raste~kite tenzii, osobeno me|u SAD i Kina, „Ova e pri~ina za zagriènost i bara rebalansirawe na globalnata ekonomija. - Nie vo ICC veruvame deka multilateralniot sistem e soodveten forum za re{avawe na razlikite me|u dràvite. Nie sme celosno posveteni s* {to moème ne samo da za~uvame tuku i da gi zajakneme multilateralnite pravila na trgovskiot sistem, preku uspe{noto zavr{uvawe na trgovski pregovori vo Doha – re~e g. Fung. Integracijata na pazarite od evroaziskiot kontinent trae{e do po~etokot na 19 vek, koga Zapadot go zafati industriskata revolucija, dodeka Istokot ne uspea navreme da se integrira vo razvojnite tekovi. Vo 1820 godina, Indija i Kina u~estvuvaa so pove}e od 50 procenti od globalniot BDP, a do 1950 nivniot udel padna na samo 7 procenti. No, poslednite decenii aziskite zemji go zemaat primatot kako vode~ki ekonomski sili, {to predizvika milioni lu|e da se spasat od siroma{tija. Reintegracijata na Azija vo globalniot sinxir na nabavka, po vekovi na postojano propa|awe e golemo ostvaruvawe i golema nade` kako za Azija, taka i svetot. sklu~ile dogovorite i za kolku pari - veli Darko Janevski, ekspert za javni nabavki. Ova istraùvawe go sudri civilniot so dràvniot sektor. Direktorkata na Biroto za javni nabavki tvrdi deka procentot na netransparentnost e pomal, no, sepak toj iznesuva re~isi edna tretina - ili 25 procenti od instituciite ne kaùvaat kako gi sprovela javnite nabavki. - Za 2009 godina imame vkupno preku 6.800 objaveni oglasi, a imame vkupno izvestuvawe za sklu~eni dogovori so 21.352 nabavuva~i. Se raboti za 76 procenti ot~etnost na instituciite. Ovoj procent e daleku pogolem od onoj na Centarot za gra|anski komunikacii - objasnuva Marija Bogeva, direktorka na Biroto za javni nabavki. Eve kako instituciite informiraat za javnite nabavki. Op{tinata Centar objavila re~isi 100 oglasi, no edvaj za {est kaàle koj }e gi raboti. Netransparentni se i „Elektranite na Makedonija“, od 69 oglasi informiraa samo za 12 sklu~eni dogovori. Ministerstvoto za transport i za vrski objavilo 148 oglasi, informacija dale samo za 41 sklu~en dogovor. MVR raspi{alo 122 oglasa, informacii dostavile samo za 66. - Se obiduvame da alarmirame deka prakti~no dobra polovina od javnite nabavki se pravat na kompletno nelegalen na~in ili so iskrivuvawe na zakonskite proceduri, iskrivuvawe na postapkite vo tenderite i seto toa pretstavuva silen signal za korupcija, a naj~esto se toa korupcii so golemi pari - veli Sa{o Ordanovski, od „Transparentnost Makedonija“. Eve koi se naj~estite pri~ini zo{to tenderite i javnite nabavki ostavaat prostor za manipulacija: - izgotvuvawe na tenderskata dokumentacija vo prilog na favorizirana firma; - ograni~uvawe na brojot na u~esnici preku postavuvawe nerealni i te{ko ostvarlivi kriteriumi; - izbor na kriteriumite za bodirawe na ponudite vo prilog na favoriziranata firma; - poni{tuvawe na postapkite, dokolku ne se ostvarat planiranite kalkulacii. - Vo javnite nabavki ima pove}e aspekti kade {to moè da se javi i se javuva korupcija, iako e te{ko da se dokaè toa. Prvo, zavisi {to }e se nabavuva, dali se toa realni potrebi na institucijata ili gra|anite ili, pak, e ne{to {to odgovornoto lice na taa institucija ima namera da go nabavi, zatoa {to moèbi ima dogovor so firmata koja }e bide izbrana - objasnuva Darko Janevski, ekspert za javni nabavki - Sekoj nabavuva~ sam gi sproveduva postapkite za javni nabavki, a Biroto za javni nabavki e medium preku koj se objavuvaat oglasite. Nie vo nikoj del ne sme vklu~eni vo samite postapki za javni nabavki. Samite nabavuva~i se tie koi se odgovorni kako da ja sprovedat postapkata, nie samo im pomagame kako pravilno da go sprovedat Zakonot, dodava Marija Bogeva, direktorka na Biroto za javni nabavki. Vo Makedonija vrednosta na javnite nabavki iznesuva 12 procenti od BDP, a vo Evropa 16 procenti. Ovoj visok procent na evropsko nivo, spored poznava~ite e potvrda deka tamu parite na gra|anite i ma dano~nicite se tro{at transparentno, preku legalni kanali i po strogo utvrdeni pravila. 22 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 STRANSKITE INVESTITORI VO ZEMJAVA PORAÛVAAT MAKEDONSKATA ASOCIJACIJA NA RUDARSTVO MAR - BARA ZAJAKNUVAWE NA RUDARSKATA INSPEKCIJA Pi{uvajte ednostavni i sprovedlivi zakoni Jamite pod stru~en nadzor Postojano zboruvame za harmonizacija i za poednostavuvawe na zakonskite i na podzakonskite akti i kontinuirano zgolemuvawe na strate{kite vloùvawa na dràvata vo infrastrukturata. Me|utoa, jas bi sakal malku da se zaostri na{eto vnimanie vrz poednostavuvawe na podzakonskite akti. Prvo, vo smisla na implementacija na zakonski i na podzakonski akti, koja mnogupati bila kritikuvana i nie sekoj den se soo~uvame so problemot - se pi{uvaat dobri zakoni, a lo{o se sproveduvaat! Vo Republika Makedonija ne postoi mehanizam za brza i za efikasna implementacija na zakonskata regulativa. Jas sum pretstavnik od stranska kompanija, koja investira vo Republika Makedonija. Prvo i najbitno za sekoja investicija po vleguvawe vo nekoja zemja e pravnata polo`ba vo dràvata. Ocenuvaj}i po zakonski propisi, vo Republika Makedonija e se kako {to treba. Duri, nekoga{ zemjata e duri i pred „pravniot voz“ na Evropskata unija, a kako primer }e gi navedam zakonite za bezbednost na hrana, ekologija i sli~no. Nekoi od niv s* u{te gi nema vo site zemji vo EU, i po moe mislewe se prerano doneseni bidej}i Republika Makedonija nema kapacitet za nivno sproveduvawe. Samo eden primer vo rudarstvoto: Zakonot za mineralni surovini vo poslednite {est godini pretrpe {est su{tinski izmeni. Za kakva pravna sigurnost na investitori zboruvame, koga se znae deka rudarstvoto bara mnogu investicii na podolg vremenski period? Ili, kako }e se privle~at novi stranski investicii ako se pravat izmeni na zakonite tolku brzo? Zakonite i pravilnicite za nivno sproveduvawe se podgotvuvaat po nekolku godini, pa povtorno doa|ame do problemot na prakti~nata primena. Imeno, dodeka se donesat pravilnicite, Zakonot povtorno se promenil!? Eve u{te eden prakti~en problem {to go imame vo kontaktite so dràvnata administracija. Dve nedeli po sve~enoto otvorawe na rudnikot „Sasa“ od Makedonska Ka- o{to e potrebna oznakata Z CE na proizvodite vo soglasnost so Zakonot za bezbednost na proizvodite i podzakonskite akti i koja e postapkata za nejzino postavuvawe? (Firma od Skopje) - Republika Makedonija za ostvaruvawe na polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija potrebno e da obezbedi kvalitet i konkurentnost na makedonskite proizvodi na evropskiot pazar. No, istovremeno, za da se obezbe- menica, podnesovme barawe za pro{iruvawe na koncesija za eksploatacija. I s* u{te nemame dobieno odgovor, a se raboti za investicija, koja bi trebalo da trae najmalku tri godini. Vo ovaa mo`nost bi sakal da se osvrnam i predlogot od Zakonot za inspekciski nadzor, na ~ija javna rasprava mnogumina u~estvuvavme. Kako {to se gleda od pregledot na prifatenite i na neprifatenite zabele{ki, mene me doveduvaat do edno mislewe deka pak }e imame eden zakon, koj te{ko }e se sprovede! Nie predlagame su{tinski promeni za podobruvawe na op{tata klima i za kompaniite. No, i ovde se javuva problemot so implementacijata na zakonite i na podzakonskite akti. Od neprifatenite zabele{ki, mora da se bara povtorno da se dopolni ~lenot 19 od Zakonot za inspekciski nadzor. Taka, pokraj drugite uslovi, koi treba da gi ispolnuva inspektorot, neophodno e da se predvidi i deka inspektorot treba da ima visoko obrazovanie, soodvetno na oblasta koja }e ja pokriva. Jas, ednostavno, vo rudnikot nema da pu{tam inspektor koj ne e rudar i koj nema odredeno iskustvo vo taa oblast. Dvajca rudarski inspektori na 200 rudnici vo Republika Makedonija e navistina sramota. Vo Rusija vo sekoj rudnik ima rudarski inspektor. Ovde bi trebalo da ima barem 10. Stanuva zbor za ~ove~ki ìvoti. (Maksim Prohorov, direktor za investicii i razvoj vo rudnikot „Sasa“ i ~len na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija) di kvalitet za site proizvodi, koi se plasiraat na makedonskiot pazar od uvoz od zemjite-~lenki na EU i od treti zemji, Republika Makedonija mora{e da izvr{i transponirawe na evropskoto tehni~ko pravo vo nacionalno zakonodavstvo. So pomo{ na doneseniot Zakonot za bezbednost na proizvodite („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ broj 33/06 i 63/07) i podzakonskite akti, koi proizleguvaat od nego, po~naa da se ureduvaat barawata za op{tata bezbednost na proizvodite, su{testvenite barawa na proizvodot, uslovite koi treba da gi ispolnuvaat pravnite lica (tela za ocena na soobraznost) za vr{ewe na ocena na soobraznost, postapkite za nivna akreditacija i ovlastuvawe od resorniot minister, principite na me|usebno priznavawe na dokumentite i znacite za soobraznost. So ovie podzakonski akti i Zakon za bezbednost na proizvodite treba da se dobijat bezbed- Zakonskata regulativa vo oblasta na mineralnite surovini vo poslednite godini pretrpuva ~esti izmeni. Pritoa, iako del od podzakonskite akti, koi ja sledat ovaa regulativa se usoglaseni so postojnite zakoni, fakt e deka ima u{te akti kaj koi toa ne e napraveno. Nivnoto izgotvuvawe treba da bide prioritet, posebno so ogled na s* pogolemiot interes za koncesii, kako za geolo{ko istraùvawe, taka i za eksploatacija na mineralnite surovini. Spored poslednite podatoci, dosega se dodeleni preku 420 lokaliteti, a postapkata okolu podnesuvawe barawe za dodeluvawe koncesija e vo Sektorot za mineralni surovini vo Ministerstvoto za ekonomija. Nadzor nad primenata na zakonite i na drugite propisi pri vr{eweto na geolo{kite istraùvawa i eksploatacijata na mineralnite surovini, vo soglasnost so Zakonot za mineralnite surovini, go vr{at inspektori pri Dràvniot inspektorat za tehni~ka inspekcija. Makedonskata asocijacija na rudarstvoto – MAR pri Stopanskata komora na Makedonija, sekoga{ u~estvuva vo donesuvawe zakonska regulativa i podzakonski akti za ovaa dejnost. Me|utoa, zalagawata i predlozite ~esto ne se celosno prifa}ani od strana na nadle`nite institucii. Ocenata e deka zaradi brzinata na donesuvaweto, nepo~ituvawe na dadenite predlozi ili parcijalno nosewe oddelni izmeni, se sozdavaat nedore~enosti i vo samata primena. Dilemite, pote{kotiite i nejasnotiite se kaj kompaniite, a posebno vo rudarstvoto kade ima vloùvawata od doma{ni i od stranski investitori, a seto toa sozdava golema neizvesnost i nedoverba kon instituciite. Makedonskata asocijacija na rudarstvoto – MAR prvenstveno se zalaga za zajaknuvawe na Sektorot za mineralni surovini vo resornoto Ministerstvo, no posebno i zajaknuvawe na tehni~kata inspekcija, odnosno rudarskani proizvodi pred da se pu{tat na pazar ili da se stavat vo upotreba, so cel da imame za{tita na ìvotot i na zdravjeto na lu|eto, ìvotnite i rastenijata, za{tita na ìvotnata sredina i prirodata i za{tita na potro{uva~ite i na drugite korisnici na proizvodite. Edna od procedurite za dokaùvawe deka proizvodot e bezbeden za pu{tawe vo promet e ozna~uvawe na proizvodot so oznakata CE, koja garantira deka proizvodot e bezbeden po ìvotot i zdravjeto na lu|eto i za{tita na ìvotnata sredina. Ozna~uvaweto so oznakata CE e definirano vo sekoj pravilnik koj proizleguva od Zakonot za bezbednost na proizvodite. Oznakata CE e administrativna oznaka i pokaùva deka proizvodot e usoglasen so site esencijalni barawa od site relevantni direktivi na EU i deka bil podloèn na procedurite za ocenuvawe i e potvrda za bezbednost na proizvodot. Istata e za- ta inspekcija, so stru~ni lica od soodvetna stru~na podgotovka i rabotno iskustvo vo oblasta na geologijata i na rudarstvoto, so {to }e se sozdadat uslovi za celosna kontrola vrz raboteweto vo ovoj sektor. Nadzorot vrz primena na zakonskite propisi, no i zaemnata sorabotka so drugite ministerstva, treba i mora da bide prioritet na instituciite, pred s* zaradi voveduvawe red vo koncesionerstvoto, no i brza i efikasna administracija, koja so vka na merkite, koi bea predloèni do Vladata na RM. Vo naredniot period se o~ekuva pogolema mobilnost na inspekciskite organi nadle`ni za ovaa oblast, vklu~uvaj}i ja i policijata, zaradi promena na zakonskata regulativa, diviot, odnosno nelegalniot iskop na mineralna surovina se tretira kako krivi~no delo, {to zna~i i odzemawe na celokupnata oprema i mehanizacija, no i kazna zatvor. Makedonskata asocijacija na rudarstvoto o~ekuva deka vo sko- svoeto rabotewe }e pridonese za donesuvawe konkretni re{enija za kompaniite. Edna od zalo`bite na MAR be{e i stavawe pod kontrola, odnosno otstranuvawe na divoto eksploatirawe na mineralnite surovini, posebno od re~nite korita, no i od drugi lokaliteti, pri {to u~estvuva{e vo podgoto- ro vreme }e zajakne rudarskata inspekcija so kvalitetni i so stru~ni kadri, koi }e vr{at kontrola, no i zaedni~ki }e se pristapuva vo nadminuvawe na odredni problemi, posebno od tehni~ka priroda, koi se javuvaat pri eksploatacijata na mineralnite surovini. Marija Petroska dolìtelna i mora da se stavi pred da se plasira proizvodot na pazarot. CE ne e oznaka za poteklo na stokata, kvalitet nitu za referenca za standard. Postavuvaweto na oznakata se bara so Zakon i mora da ja stavat site ekonomski operatori, ~ii{to proizvodi se opfateni so direktivite na EU. Direktivite na noviot priod zabranuvaat postavuvawe na oznaki sli~ni na CE, da ne dojde do zabluda na potro{uva~ite. Zna~ajno e da se istakne deka spored Direktivite na noviot priod, oznakata CE e zadolìtelna. Nea mora da ja stavi proizvoditelot, ovlasteniot zastapnik ili uvoznikot i taa e naso~ena kon organite za nadzor na pazarot. Oznakata mora da bide vidliva i ~itliva i da ne se bri{e, da bide postavena na proizvodot i da ne se kombinira so drugi oznaki. Oznakata e zadolìtelena za 22 grupi na proizvodi, kako {to se elektri~na oprema, liftovi i transporteri, aparati na benzinski pogon, bojleri za topla voda, ma{ini, merni instrumenti, medicinska oprema, aktivni medicinski implementi, merna oprema, oprema pod pritisok, oprema i za{titni sredstva za eksplozivni atmosferi, zamrznuva~i i friìderi i druga oprema. Oznakata ja postavuvaat samite proizvoditeli, a gi verificiraat ovlasteni tela nezavisni pravni lica (akreditirani i notifikacioni tela, laboratorii i sli~no), koi sekoga{ treba da bidat treta strana i istite treba da bidat registrirani vo Brisel. Vojkan Nikolovski Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznis javete se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015. Na{ite eksperti }e vi dadat besplaten odgovor! INTERVJU 23 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 DEJAN KOSTOV, GENERALEN DIREKTOR NA „PERPETUUM-MOBILE SEKJURITI“ So sofisticirana bezbednost protiv spektakularni razbojni{tva na{eto portfolio pretstavuva tehni~koto obezbeduvawe, vo ~ii ramki nudime: sistemi za videonadzor, alarmni sistemi, protivpoàrni sistemi, tehni~ko 24-~asovno nabquduvawe, sistemi za kontrola na pristap, sistemi za registracija na rabotnoto vreme, metal-detektorska oprema i H-rendgenskite uredi, EAS-sistemi (elektronska za{tita na artikli od kra`ba vo rabotnoto vreme), GPS sistemi (globalno satelitsko pozicionirawe). Posebno bi istaknal deka vo domenot na tehni~- so strogo propi{ani zakoni i podzakonski akti. Dozvolata za rabota ja izdava Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Nie poseduvame licenca za privatno obezbeduvawe, izdadena od MVR na RM, so {to se zadovoleni legalnite propisi i barawa za dejstvuvawe vo soglasnost so site zakonski propisi. Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo „Perpetuum-mobile sekjuriti“ gi poseduvaat potrebnite licenci za rabota, {to pretstavuva osnoven preduslov za niven anga`man, no poseduvaat i do- vite, vo domenot na privatnoto obezbeduvawe, na regionalno i na evropsko nivo i nivnata implementacija vo R.Makedonija, sekako }e dovede do podobruvawe na bezbednosnata struktura na pazarot. Konkreten predlog e vo donesuvaweto validen podzakonski akt za mobilnoto obezbeduvawe na transportot na parite. Kako {to napomenav, bankite ne se zakonski obvrzani kako da gi transportiraat parite. Tuka postoi u{te eden paradoks od strana na osiguritelnite kompanii, koi pravat polisi za parite i vrednosnite pratki vo transport, bez procena na rizikot i rizik-menaxmentot. Vo svetski ramki ne moè da se izdade polisa za transport na pari dokolku nemate soodvetno organiziran transport na pari koj predviduva specijalno blindirano vozilo so potrebna tehni~ka oprema i so profesionalen operativen tim. X Na {to se dolì uspe{nosta na Va{ata kompanija vo ovaa dejnost i moète li da ni navedete koi se Va{ite najgolemi komintenti? - Rabotime spored standardot ISO 9001: 2000, a delovnata politika na kompanijata e naso~ena kon kontinuirano usovr{uvawe vo tehni~ko-organizaciska smisla, preku postojano sledewe na svetski tehnolo{ki inovacii. Profesionalen i diskreten odnos, kvalitetna i posvetena rabota, kako i visokostru~na osposobenost na site nivoa, se elementi za doverba i za uspe{nost na na{ata kompanija, dokaàna preku niza zadovolni koto obezbeduvawe se sledat svetskite tehni~ki dostignuvawa. X Dali ovaa dejnost e zakonski regulirana, potrebni li se licenci za rabota i kolku ste zadovolni od sproveduvawe na regulativata? - Dejnosta za privatnoto obezbeduvawe podlegnuva na zakonskata regulativa polnitelni licenci za prva pomo{ i za{tita, sertifikati od proizvoditeli na tehni~ko obezbeduvawe i brojni priznanija za uspe{no zavr{eni obuki vo stranstvo. X Koi bi bile Va{ite predlozi za podobruvawe na site oblici bezbednost? - Sledeweto na trendo- klienti. Vo na{ata referentna lista kako najgolemi komintenti se vbrojuvaat bankite, ambasadite i konzulatite, supermarketite, industriskite kompleksi, mobilnite operatori, benzinskite pumpi, hoteli, stanbeni i delovni objekti, trgovski centri i mnogu drugi. Aneta Stojkoska o~etocite na „Perpetuum-mobile sekjuriti“ na makedonskiot bezbednosen pazar datiraat od pred 16 godini. Vo svojata dolgogodi{na praktika, na pazarot nudat kompletni bezbednosni re{enija, prvenstveno na sistemite za tehni~ka za{tita, a kako odgovor na barawata na klientite, denes nudat i uslugi na fizi~ko obezbeduvawe. Agencijata e sostavena od visokoprofesionalen kadar, opremena e so specijalizirana i so sofisticirana tehni~ka oprema, so sopstven vozen park, koj se sostoi od patrolni motorni vozila i od specijalizirani blindirani vozila, sopstven 24-~asoven centar za nabquduvawe, so {to se ovozmoùva celosna bezbednost na klientite i nivnite imoti. „Perpetuum-mobile sekjuriti“ osven {to pretstavuva kompanija koja zazema istaknata pozicija vo industrijata za za{tita i za bezbednost na doma{niot, no i na stranskiot pazar, tie se i pokroviteli na Stopanskata komora na Makedonija. P X Obezbeduvate imoti, lica, nastani... Koja od ovie uslugi za obezbeduvawe e najaktuelna kaj pravnite subjekti i kaj fizi~kite lica? - Oblicite na baranata za{tita opfa}aat potreba kako od tehni~ko, taka i od fizi~ko obezbeduvawe, no i nivna kombinacija {to naedno pretstavuva i najvisok stepen na za{tita. Vo sovremenite uslovi na ìveewe i vo sekojdnevnite promeni, kako i dobliùvaweto do razvienite dràvi, direktno ili indirektno se sudirame so pove}estepeni problemi i rizici. Op{testveno-ekonomskata i politi~kata sfera, vo procesot na tranzicija na R.Makedonija, kako i aktuelnite slu~uvawa na bezbednosen plan, imaat va`na uloga vo sodrìnata na nacionalniot sistem na bezbednosta, taka {to od den na den s* pove}e raste i potrebata za profesionalna za{tita i kaj pravnite i kaj fizi~kite lica. X Vo kontekst na ova, vo izminatiot period svedoci sme na mnogu kra`bi, a osobeno na udar se finansiskite institucii, pred sé bankite. Dali koristeweto na Va{ite uslugi bi pridonelo za namaluvawe na vakvite kriminalni dejstva? - Specijalniot transport, so koj se prevezuvaat materijalite so posebni rizici (pari, blagorodni metali, hartii od vrednost i drugo) od eden vo drug objekt, e usloven so posebna organizacija, planirawe i rizi~na pridru`ba, koja moè da ja ponudat samo visokoprofesionalnite kompanii za privatna bezbednost, kako {to e „Perpetuum-mobile sekjuriti“ so cel eliminirawe na mo`nosta za kriminalni dejstva. Sepak, bankite ne se zakonski obvrzani na kakov na~in da gi prevezuvaat svoite pari, pa tie se prenesuvaat od edna do druga destinacija bez soodvetno organiziran transport. Obezbeduvaweto opfa}a {irok spektar na sistemi i na uslugi za preventivna za{tita od najrazli~ni opasnosti, ~ie nastanuvawe sekako moè da se spre~i so prezemawe na tehni~kite i na fizi~kite merki. X Dali toa zna~i deka potrebata na kompaniite za vakov vid uslugi vo sporedba so minatite godini e zgolemena? - Vo tekot na poslednite tri godini, evidentirani se pove}e spektakularni napadi i razbojni{tva na transportot na parite vo Makedonija. Ottuka primatot bi go stavil na obezbeduvaweto na transportot na parite i vrednosnite pratki za {to na{ata kompanija ima operativno razraboten bezbednosen tretman. Preku visokosofisticirani na~ini za za{tita na semejstvoto, domot, biznisot, so operativen sistem i servis od 24-~asa vo denot, 365 dena vo godinata, „Perpetuum-mobile sekjuriti“ pretstavuva vistinski partner, kako za pravnite subjekti taka i za fizi~kite lica. X Kakvo e iskustvoto vo odnos na koristeweto na Va{ite uslugi. Dali pove}e dominira tehni~koto ili fizi~koto obezbeduvawe? - Pogolemiot del od korisnicite baraat sovremeni re{enija, koi ovozmoùvaat optimalen odnos na kvalitetot za vloènite pari, so mo`nost za modularno pro{iruvawe i nadograduvawe na sistemite i na uslugite spored momentalnite potrebi, mo`nosti i raste~kiot stepen na faktorot rizik. Tehni~koto obezbeduvawe ima pove}ekratna funkcija, prvenstveno preventivna, pri {to se dejstvuva psiholo{ki vrz subjektot i zna~ajno se namaluva procentot na prestapi. Ovoj tip obezbeduvawe e pogoden za site vidovi objekti, kade {to se sledi i se evidentira signalizacijata na to~niot status na obezbeduvaniot objekt vo sekoj moment, preku centarot za tehni~ko nabquduvawe. Od druga strana, pak, fizi~koto obezbeduvawe pretstavuva mo`nost za pravovremeno reagirawe na operativcite i patrolno interventnite grupi, koi imaat vitalno zna~ewe i dominacija vo obezbeduvaweto. Zna~i, implementacija na tehni~koto obezbeduvawe vo integracija so fizi~ko obezbeduvawe pretstavuva najvisokiot stepen na za{tita i bezbednost. Sekako, vo delovniot nastap prvenstveno pravime procena i analiza na rizikot od teren, pri {to na klientot mu se prepora~uva najkompetentnata bezbednosna solucija koja opfa}a potrebni segmenti kako na tehni~ko, taka i na fizi~ko obezbeduvawe. X Pokonkretno, {to pretstavuva fizi~koto obezbeduvawe i {to sé vleguva vo tehni~koto obezbeduvawe? - Fizi~koto obezbeduvawe prvenstveno opfa}a koordinirano postavuvawe lica zadolèni za obezbeduvawe na opredelena li~nost, objekti ili prostor, opremeni so soodvetna oprema i mo`nost za primena na ovlastuvawata predvideni so zakon i so podzakonski propisi. Uslugite za fizi~ko obezbeduvawe opfa}aat obezbeduvawe na imot, obezbeduvawe lica, VIP-obezbeduvawe, obezbeduvawe na javni manifestacii i mobilno obezbeduvawe vo koe se opfateni patrolno-interventnite grupi i transportot na parite i vrednosnite pratki. Ne pomalku zna~aen del od 24 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 BRIK - BRAZIL, INDIJA, RUSIJA I KINA - KOMBINACIJA NA DOBITNITE EKONOMII Arhitekti na globalna ekonomija vo 21 vek kronimot BRIK (BRIC), promoviran vo 2001 godina, e sinonim za ekonomskata sorabotka na Brazil, Indija, Rusija i Kina, vo momentot najbogatite zemji vo svetot. Pretstaveni vo zaedni~ka povr{ina, zafa}aat pove}e od edna ~etvrtina od zemjinata topka, a vo niv ìveat pove}e od 40 procenti od svetskata populacija. Iako A Kina i Indija na globalno nivo }e stanat dominantni snabduva~i na industriskite proizvodi i uslugi, a Rusija (so ogromni rezervi na nafta i na priroden gas) i Brazil (so ogromno proizvodstvo na soja i ogromni rezervi od èlezna ruda), svetski snabduva~i na surovini i energija na svetskiot pazar OP[TI POKAZATELI ~etirite zemji sebe si ne se taka, tie imaat potencijal, proizvodstvo vo sektorot gledaat kako politi~ka ili ekonomska ili trgovska alijansa, tie sepak, imaat potencijal da bidat prepoznati kako ekonomski blok. Isto OP[TI POKAZATELI INDIJA 1. Lokacija: Ju`na Azija, grani~i so Arapskoto More i Bengalskiot Zaliv, me|u Burma i Pakistan 2. Povr{ina: z Vkupno: 3.287.263 kvadratni kilometri - Zemjena povr{ina: 2.973.193 kvadratni kilometri - Vodena povr{ina: 314.070 kvadratni kilometri 3. Granici: z Vkupno: kilometri z Zemji so koi grani~i: Banglade{ 4.053 kilometri, Butan 605 kilometri, Burma 1.463 kilometri, Kina 3.380 kilometri, Nepal 1.690 kilometri, Pakistan 2.912 kilometri 4. Glaven grad: Wu Delhi 5. Naselenie: 1.156.897.766 (2009 godina) 6. Religija: hindu 80,5 procenti, muslimani 13,4 procenti, hristijani 2,3 procenti, sikh 1,9 procenti, drugi 1,8 procenti, neopredeleni 0,1 procenti 7. Bruto-doma{en proizvod (BDP) BDP: 3.561 trilioni amerikanski dolari (2009 godina) 8. Stapka na porast na BDP: 6,5 (2009) BDP po glava na ìtel: 3.100 amerikanski dolari (2009 godina) BDP po sektori: - Zemjodelstvo: 15,8 procenti - Industrija: 25,8 procenti - Uslugi: 58,4 procenti (2009 godina) 9. Rabotna sila: 467 milioni (2009 godina) 10. Stapka na inflacija: 10,7 procenti (2009) 11. Stapka na nevrabotenost: 10,7 procenti (2009) 12. Javen dolg: 18,2 procenti od BDP (2009) 13. Industrii: tekstil, hemikalii, prerabotka na hrana, ~elik, transportna oprema, cement, rudarstvo, ma{ini, softver, farmacevtski proizvodi 14. Izvoz: 165 milijardi dolari (2009 godina) – 22. vo svetot z Izvozni partneri: OAE 12,3 procenti, SAD 11,7 procenti, Kina 5,4 procenti, Singapur 4,5 procenti (2008 godina) z Izvozni proizvodi: skapoceni kamewa, ma{ini, èlezo i ~elik, hemikalii, vozila 15. Uvoz: 253,9 milijardi dolari (2009 godina) – 15. vo svetot z Uvozni partneri: Japonija 13,3 procenti, Ju`na Koreja 9,9 procenti, Tajvan 9,2 procenti, SAD 7,2 procenti, Germanija 4,9 procenti (2008 godina) z Uvozni proizvodi: surova nafta, skapoceni kamewa, fertilizatori, ma{ini, èlezo i ~elik, hemikalii dokolku se sozdade potreba, moèbi da pobaraat formula i za „politi~ki klub“ ili „alijansa“, za da moàt „silata na svoite raste~ki ekonomii da ja oblikuvaat vo silna geopoliti~ka tupanica“. Na vakov zaklu~ok naveduva i prviot samit na liderite na zemjite na BRIK, odràn vo juni 2009 godina, vo Ekaterinburg (Sverdlovsk), Rusija, koga ja izdadoa deklaracijata za vospostavuvawe na multipolaren svetski poredok so predlog za voveduvawe na globalnata rezervna valuta, koja bi bila „raznovidna, stabilna i predvidliva“. Edna nedela pred Samitot, Brazil mu ponudi na Me|unarodniot monetaren fond 10 milijardi amerikanski dolari. Toa be{e poraka za promenite vo brazilskata ekonomija bidej}i Brazil be{e baratel na zaemi od MMF. Ednovremeno, Kina najavi podgotvenost da investira 50,1 milijardi amerikanski dolari, a Rusija najavi podgotvenost da investira 10 milijardi amerikanski dolari. Inaku, liderite na Samitot izrazija podgotvenost da gi integriraat resursite za zaedni~ko avijacija, softverski razvoj, rekonstrukcija na industrijata i izmena na modelite na ekonomskiot rast. Tezata na BRIK e deka Kina i Indija na globalno nivo }e stanat dominantni snabduva~i na industriskite proizvodi i uslugi, a Rusija (so ogromni rezervi na nafta i priroden gas) i Brazil (so ogromno proizvodstvo na soja i na ogromni rezervi na èlezna ruda), svetski snabduva~i na surovini i energija na svetskiot pazar. Idejata na ovie ~etiri zemji e da go obezbedat svetot so energija i hrana. Poradi konkurentna cena na rabotnata sila i proizvodnite tro{oci, mnogu kompanii gledaat na BRIK kako na izvonredna mo`nost za {irewe na biznisite. So cel da da ja izgradat konkurentna pazarna pozicija, ekonomiite na ovie zemji se otvorija kon globalnata ekonomija i se koncentrirani na edukacijata, stranskite investicii, jaknewe na doma{nata potro{uva~ka i doma{noto pretpriemni{tvo. EU napravi edna komparativna studija za svoite odnosi so BRIK (2007 godina), i ima zaklu~eno deka do www.bric.com In t e r n e t - p o r t a l o t www.bric.com pretstavuva internetski pazar, koj gi povrzuva brazilskite, ruskite, indiskite i kineskite kupuva~i so me|unarodnite nabavuva~i. Sodrìnata na portalot ja odrazuva pobaruva~kata za kapitalni stoki (stoki {to ne sodràt prirodni resursi, minerali ili zemjodelski kulturi) i uslugi od zemjite na BRIK. Celta na portalot e da ja olesni trgovijata me|u zemjite na BRIK i me|unarodnite proizvoditeli, kompaniite za trgovija na golemo i na malo, nabavuva~i, agenti. BRAZIL 1. Lokacija: Jugoisto~na Amerika, grani~i so Atlantskiot Okean 2. Povr{ina: z Vkupno: 8.514.877 kvadratni kilometri - Zemjena povr{ina: 8.459.417 kvadratni kilometri - Vodena povr{ina: 55.460 kvadratni kilometri 3. Granici: z Vkupno: 16,885 kilometri z Zemji so koi grani~i: Argentina 1.261 kilometri, Bolivija 3.423 kilometri, Kolumbija 1.644 kilometri, Francuska Gvajana 730 kilometri, Gvajana 1.606 kilometri, Paragvaj 1.365 kilometri, Peru 2.995 kilometri, Surinam 593 kilometri, Urugvaj 1.068 kilometri, Venecuela 2.200 kilometri 4. Glaven grad: Brazilija 5. Naselenie: 198.739.269 (2009 godina) 6. Religija: katolici (nominalna) 73,6 procenti, protestanti 15,4 procenti, spiritualisti 1,3 procenti, bantu - vudu 0,3 procenti, drugi 1,8 procenti, neodredeno 0,2 procenti, ateisti 7,4 procenti 7. Bruto-doma{en proizvod (BDP) BDP: 2,024 trilioni amerikanski dolari (2009 godina) 8. Stapka na porast na BDP: 0,1 procenti (2009 godina) BDP po glava na ìtel: 10.200 amerikanski dolari (2009 godina) BDP po sektori: - Zemjodelstvo: 6,5 procenti - Industrija: 25,8 procenti - Uslugi: 67,7 procenti (2009 godina) 9. Rabotna sila: 95,21 milioni 10. Stapka na inflacija: 4,2 procenti (2009 godina) 11. Stapka na nevrabotenost: 7,4 procenti (2009 godina) 12. Javen dolg: 46,8 procenti od BDP (2009 godina) 13. Industrii: tekstil, ~evli, hemikalii, cement, gra|a, èlezna ruda, kalaj, ~elik, avionska industrija, motorni vozila i delovi, drugi ma{ini i oprema 14. Izvoz: 158,9 milijardi dolari (2009) z Izvozni partneri: SAD 13,7 procenti, Argentina 8,7 procenti, Kina 8,1 procenti, Holandija 5,2 procenti, Germanija 4,4 procenti (2008 godina) z Izvozni proizvodi: transportna oprema, èlezna ruda, soja, obuvki, kafe, avtomobili 15. Uvoz: 136 milijardi amerikanski dolari (2009 godina) z Uvozni partneri: SAD 14,9 procenti, Kina 11,6 procenti, Argentina 7,9 procenti, Germanija sedum procenti (2008 godina) z Uvozni proizvodi: ma{ini, elektri~na i transportna oprema, hemiski proizvodi, nafta, avtomobilski delovi, elektronika êtvrtok, 15 april 2010 25 BIZNIS INFO Kina e podgotvena da prodava juani na ruskite berzi Na prviot zaedni~ki samit, ovie zemji donesoa deklaracijata za vospostavuvawe multipolaren svetski poredok, so predlog za voveduvawe na globalnata rezervna valuta 2005 godina, performansite na zemjite-~lenki na EU vo odnos na tehnolo{kiot napredok, bile nesporedlivo podobri vo odnos na zemjite na BRIK, no studijata predupreduva deka do 2015 godina tehnolo{kite i inovativnite performansi }e se izedna~at i deka ovie zemji, do 2050 godina }e stanat dominantni ekonomski sili vo svetot. EU si postavuva pra{awe, kako ovie ekonomii }e vlijaat vrz ekonomijata na EU. Zaklu~ok e deka treba da se primeni pristap na difuzija na biznisite i na investiciite od EU kon ovie zemji. Kina e ve}e sega vtor, a Rusija tret partner na EU, a voedno Unijata e najgolem investitor vo Rusija. Redosledno Kina, Indija, Rusija i Brazil se vrvni investiciski destinacii na globalnoto nivo. [to e toa {to gi stava ovie zemji vo vrvot na interes na investitorite. Kina e zemja so najgolemiot vnatre{en pazar, vtor najgolem potro{uva~ na nafta vo svetot, i najgolem svetski proizvoditel i potro{uva~ na jaglen so milijardi investicii vo razvojot na infrastrukturata, so rast od 8 do 10 procenti vo vreme na globalnata kriza, otvorena kon globalnata ekonomija i so zacrtana cel da se dostigne prose~en ìvoten standard na naselenieto kakov {to e vo EU, vo period ne podolg od 30 godini. Indija e sedma najgolema i vtora zemja po brojot na naselenie vo svetot. Sega{nata i idnata faza na razvoj na zemjata se dolì na razvoj na ruralniot i na polururalniot del od zemjata. Ruralniot doma{en pazar na maloproda`ba se vrednuva preku 300 milijardi amerikanski dolari. Ruralna Indija beleì ekonomski bum. Vo poslednite 10 godini prihodot po glava na ìtel e zgolemen za 50 procenti i se dolì na rastot na pazarnite ceni na proizvodi i podobruvawe na produktivnosta. Sprotivno na krizata, indiskata ekonomija predviduva{e rast vo 2009 godina od 6,7 otsto, a Konfederacijata na indiskata industrija za 2010 godina predviduva rast od 6,1 procenti. Po sektori predviduvawata se deka vo zemjodelstvoto rastot }e bide 2,8-3 procenti, vo industrijata od 5 do 5,5 procenti, a vo uslugite 7,58 procenti. Rusija, zemja so najgolema povr{ina vo svetot, so neverojaten potencijal za rast i investiciski mo`nosti vo sekoj region i vo sekoj sektor na ekonomijata, so {iroko rasprostraneta Zamenikot na kineskiot minister za trgovija, Gao Hu~eng, na sostanokot na Rusko-kineskiot deloven sovet, predloì vo Moskva da se organizira berzanska trgovija so rubqi vo Kina, a so juani vo Rusija. Potpretsedatelot na Ruskata centralna banka, Viktor Meqnikov, izjvi deka Bankata e podgotvena da go razgleda predlogot i najavi poop{irni razgovori kon krajot na april, vo tekot na negovata poseta na Kina. Zasega ne e jasno dali nacionalnite valuti }e kotiraat direktno ili so posredstvo na dileri, {to }e bide tema na pregovori so kineskite vlasri, prenesuva ruskata agencija RBK. SAD i drugite zapadni zemji ve}e podolgo vreme ja kritikuvaat kineskata politika na vrzuvawe na juanot za vrednosta na dolarot, so tvrdewe deka oficijalen Peking ja drì svojata valuta na ve{ta~ka niska vrednost, za kineskite proizvodi da imaat neopravdana prednost vo svetskata trgovija. Idejata da se isfrli ili drasti~no da se namali u~estvoto na dolarot vo bilateralnata trgovija prv ja iznese ruskiot premier Vladimir Putin vo oktomvri 2008 godina, za vreme na posetata na Peking. Kineskata strana toga{ ne go prifa- ti, nitu go otfrli ovoj predlog, no na Putin mu e staveno do znaewe deka Peking „za toa }e razmisli“. Pretsedatelot na Rusko-kineskiot deloven sovet, Boris Titov, go poddràl kineskiot predlog bidej}i na toj na~in bi se znael realniot kurs na rubqata vo odnos na juanot. Toj istaknal deka kursot na rubqata vo odnos dolarot ne e sekoga{ vo korelacija so kursot na dolarot vo odnos evroto i na evroto vo odnos rubqata. Spored izjavite na eden od u~esnicite na sostanokot, kineskiot predlog, vsu{nost, zna~i deka kineskata Vlada i Ruskata narodna banka se podgotveni da go odreduvaat kursot na juanot po rubqata. Isto taka, Ruskata centralna banka redovno go odreduva odnosot na rubqata po juanot, blagodarenie na {to vo nekoi menuva~nici rubqite moè da se menuvaat za juani po oficijalniot kurs na bankata. No, od druga strana, Narodnata banka na Kina ne ja utvrduva stapkata na razmena i zaradi toa te{ko e da se zboruva za povlekuvawe na rubqata na devizniot pazar na Kina. Ottamu, se smeta deka najprvo treba da se sovlada ovaa pre~ka, pa duri potoa da se zboruva za trguvawe so ovie valuti na berzite. KOMPARATIVEN PRIKAZ NA TRGOVSKATA RAZMENA 1-12.2008 / 1.12.2009 mreà na vladini institucii, instrumenti i investiciski programi kako poddr{ka na investitorite i toa na site nivoa - federalen, regionalen i lokalen. Brazil gi privlekuva investitorite so izvonredno silniot pazar na nedvi`nosti, koj kreira optimalni uslovi za rast na ekonomijata. Iako prvata asocijacija na Brazil e leèrniot na~in na ìvot i turizam, se raboti za zemja bogata so nafteni rezervi i biogorivoto, {to sozdava komparativni prednosti vo razvojot na proizvodstvoto i profit. (Direkcija za me|unarodna sorabotka, promovirawe i informirawe vo Komorata) Trgovska razmena na Republika Makedonija so zemjite od BRIK (Brazil, Ruska Federacija, Indija i Kina) vo 2009 godina OP[TI POKAZATELI KINA 1. Lokacija: Isto~na Azija me|u Severna Koreja i Vietnam 2. Povr{ina: z Vkupno: 9,596,960 kvadratni kilometri - Zemjena povr{ina: 9,326,410 kvadratni kilometri - Vodena povr{ina: 270,550 kvadratni kilometri 3. Granici: z Vkupno: 22,117 kilometri z Zemji so koi grani~i: Avganistan, Butan, Burma, Indija, Kazahstan, Severna Koreja, Kirgistan, Laos, Mongolija, Nepal, Pakistan, Rusija, Taxikistan, Vietnam. 4. Glaven grad: Peking 5. Naselenie: 1.338.612.968 (2009) 6. Religija: daoisti, budisti, hristijani, muslimani 7. Bruto-doma{en proizvod (BDP) BDP: 7.8 trilioni amerikanski dolari (2008 godina) 8. Stapka na porast na BDP: 8,7 procenti (2008 godina) BDP po glava na ìtel: 6.500 amerikanski dolari (2008 godina) BDP po sektori: - Zemjodelstvo: 10,9 procenti - Industrija: 48,6 procenti - Uslugi: 40,5 procenti (2009 godina) 9. Rabotna sila: 812,7 milioni 10. Stapka na inflacija: -0,8 procenti (2009 godina) 11. Stapka na nevrabotenost: 4,3 procenti (2009 godina) 12. Javen dolg: 18,2 procenti od BDP (2009 godina) 13. Industrii: Rudarstvo, metali, ma{inska industrija, voena industrija, tekstil, nafta, hemiska i dr. 14. Izvoz: 1.194 trilioni dolari (2009) - vtora vo svetot z Izvozni partneri: SAD 17,7 procenti; Hong Kong 13,3 procenti, Japonija 8,1 procenti, Ju`na Koreja 5,2 procenti, Germanija 4,1 procenti (2008 godina) z Izvozni proizvodi: elektrika, tekstil i obleka, èlezo i ~elik, medicinska oprema i drugo. 15. Uvoz: 921,5 milijardi amerikanski dolari (2009) ~etvrta vo svetot z Uvozni partneri: Japonija 13,3 procenti, Ju`na Koreja 9,9 procenti, Tajvan 9,2 procenti, SAD 7,2 procenti, Germanija 4,9 procenti (2008 godina) z Uvozni proizvodi: elektrika, nafta, opti~ka i medicinska oprema, metali i drugo. 26 BIZNIS INFO NA SAMOTO MESTO êtvrtok, 15 april 2010 NA „BISEROT NA MORETO 2010” VO SUPETAR NA BRA^ VO REPUBLIKA HRVATSKA Makedonskite gotva~i „zgotvija” 36 medali Pi{uva: Savo Pej~inovski akedonskite gotva~i na me|unarodniot festival za gotvewe, {to se odrà na ostrovot Bra~, „zgotvija” 36 medali, i toa 14 zlatni, 12 srebreni i 10 bronzeni. Vo niv ne gi zbroivme i specijalnite nagradi i medali, koi bea dodeleni za uspe{ni nastapi, organizacija na natprevaruvaweto ili priznanija od strana na odredeni vrvni gastronomski stru~waci, koi prisustvuvaa na ovoj festival. So niv bea nagradeni Stopanskata komora na Makedonija, presti`niot hotel „Aleksandar palas“ od Skopje i prekrasniot hotel „Romantik“ na ezeroto Mladost kraj Veles. Vakviot „desert“ za svojata struka majstorite na makedonskata kujna go ostvarija na tradicionalniot natprevar vo gotvewe „Biserot na moreto 2010“, {to se odrà vo Supetar, na najgolemiot hrvatski ostrov, {to e oddale~en na ~etiriesetina minuti vozewe so feribot od Split. Tradicionalno, najgolemiot gastronomski festival vo Republika Hrvatska i voop{to vo regionot, go organizira{e kako i sekoja godina Sojuzot na gotva~i od mediteranskite i evropskite regioni. Lanskata godina makedonskite gotva~i u~estvuvaa za prvpat na ovaa manifestacija, postignuvaj}i skromni rezultati, no vo Makarska vetija i toa go ostvarija na Bra~ - ètva na medali. Tokmu zatoa vo hotelite „Supetrus Waterman Resors“, od osmi do 11 april be{e prekrasno da si Makedonec. Triesetina gotva~i od poznatite makedonski hoteli i restorani, vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija, gotvea, igraa, peeja i na najubav na~in ja prezentiraa makedonskata kujna i ovde{nite tradicionalni jadewa. Medalite gi osvoija vo isklu~itelno è{ko natprevaruvawe, vo koe u~estvuvaa M Biljana Proevska preku 200 gotva~i od 16 zemji. [to e mnogu zna~ajno e toa {to me|u desette finalisti na ovoj golem gastronomski natprevar, godinava dvajcata makedonski gotva~i Dejan Hristovski i Stev~e Stevanoski se najdoa ramo do ramo so najgolemite gotvarski imiwa. No, za „peda“ zlatnata lenta i pobedni~kiot medal gi osvoi Sloven- kata Edina [abi}, a La karte - gotva~ka od grand-hotelot „Union“ vo Qubqana. Re~isi na prsti moèa da se izbrojat ènite koi u~estvuvaa na natprevaruvaweto, no, ete, duri i za prvpat pobednik e èna. Dodeka prethodno bordot na me|unarodni ocenuva~i, poznati imiwa na evropskiot gastronomski svet, me|u koi bea i Bruno Bahbiher, pretsedatel na Sojuzot na gotva~ite na Avstrija i Jelcin Manava, pretsedatel na Sojuzot na site zdruènija na gotva~ite na Turcija, vnimatelno go sledea natprevaruvaweto i istovremeno bea svedoci na simpati~noto {ou na Dejan Hristovski, go- Dejan Hristovski tva~ od poznatoto {ou „êtiri sezoni“ na televizijata „A1“. Toj od prviot ~ekor vo kujnata dokaà deka na Bra~ e najdobar peja~ me|u gotva~ite, no istovremeno pokaà deka ne mu se nepoznati i najsuptilnite gotva~ki re{enija. Toj se pozlati vo kategorijata „kotleti“, osvoi i srebren medal i se najde me|u najdobrite deset majstori na kujnata. - Neverojatno e iskustvoto od u~estvoto na ovaa vistinska gastronomska proslava. Dosega imav nastapuvano na pomali natprevaruvawa, no gotveweto pred eminentni gastronomski stru~waci, del profesori na presti`ni ugostitelski fakulteti mi vleva sigurnost i verba deka vo ovaa oblast moè da go postignam vrvnoto. Seto ova mnogu }e mi pomogne bidej}i podgotvuvam nov koncept na moeto {ou na televizijata „A1“, a èlba mi e da otvoram sopstven restoran i da ja dovr{am podgotovkata za gotva~ot vo koj }e bidat sodràni moite najdobri recepti. Re~isi sekojdnevnata komunikacija natamu so vrvnite gastronomski imiwa Stev~e Stefanovski mnogu }e mi go olesni ostvaruvaweto na planovite – so zadovolstvo istakna Dejan Hristovski. Stev~e Stevanoski, gotva~ vo restoranot „Amfora“ od Prilep, se najde me|u desette veli~estveni majstori na dobroto jadewe, koj prethodno vo kategorii, isto taka, se zakiti so zlaten i so srebren medal. Toj za dvaesetina dena zaminuva na rabota vo eliten restoran na [olta. - Kontaktite {to gi ostvariv na ovoj gastronomski natprevar rezultiraa so ovoj aran`man. Hrvatska e silna turisti~ka zemja i ovde vo tekot na letnata sezona moè dobro da se zaraboti - naglasuva Stev~e Stevanoski, radosen {to brzo }e se vrati vo Hrvatska, otkako }e mu bide sredena rabotnata dozvola od strana na negoviot rabotodavec. Na [olta letovo se seli i najzlatniot makedonski gotva~, Zoran Karapeov. Nevraboteniot gotva~ od Prilep, za vistinsko ~udo osvoi dva zlatni medali, i veruvale ili ne, i vo kategorijata - ribi. Duri, i hrvatskite, turskite i bugarskite gotva~i zanemea pred gotvarskata magija na Zoran Karapeov so morskite ribi. - Dolgo se podgotvuvav za mojot nastap na ovoj natprevar. Morski ribi i tartufi nabaviv vo Grcija, a me posluì isre}ata. Za àl, kon profesijata gotva~ odnosot vo Republika Makedonija e navistina potcenuva~ki. Vrvnite gotva~i odvaj stignuvaat do dnevnica od 1.000 denari. A, za ostanatite tarifata e od 500 do 800 denari dnevno. Vo pretstojnava sezona na [olta }e zarabotuvam po 1.200 evra mese~no, so platen stan i hrana. Se raboti ma{ki, po 12 ~asa dnevno, ama barem ima i zarabotuva~ka – veli Zoran Prvpat na gastronomskiot festival godinava u~estvuvaa i sredno{kolci od 17 u~ili{ta. Vo kujnite vlegoa i golobradite u~enici od ugostitelskite u~ili{ta od Skopje i od Kru{evo i vo natprevarite so svoite vrsnici osvoija i medali. - Vo na{eto u~ili{te ima 180 u~enici, koi gi izu~uvaat tajnite na ugostitelstvoto, a re~isi 70 otsto od niv se gotva~i. Ova e navistina prekrasna mo`nost decata da ja po~uvstvuvaat strukata. Dojdovme po iskustvo, no ete, se vra}ame nazad so medali - naglasuva Biqana Proeska, direktorka na ugostitelskoto u~ili{te „Naum Naumovski-Bor~e“ od Kru{evo. - So sopstvenikot na hotelite „Supetrus Waterman Resors“ razgovaravme za vospostavuvawe i na letna pra- Zoran Karapeov ktika za na{ite u~enici i golemi se {ansite da uspee ovaa inicijativa. Godinava u~esnicite na gastronomskiot festival, kako i ministri, pretsedateli na golemi svetski korporacii, pretpriema~i i ugledni li~nosti od sferata na javniot i na delovniot ìvot na Supetar, me|u koi i gradona~alnikot Dinko Hrì}, prisustvuvaa na prekrasnata „Ve~er na makedon- Pove}e od 300 gosti na makedonskata ve~er ska kujna - makedonskite {efovi gotvat“. Preku 300 gosti imaa vistinski praznik za setilata - degustiraa specijaliteti od ovde{nata kujna, pieja makedonski vina „Skovin“ i „Tikve{“. Makedonskite gotva~i zaedni~ki gotvea pod dirigentskata palka na Qup~o Gievski, {ef na kujnata vo „Aleksandar palas“ gi podgotvija poznatite makedonski specijaliteti: tav~e-grav~e, pinxur, svinsko i jagne{ko pe~eno, pastrmka i jagula, pastrmajlii, {irden, razni meseni specijaliteti, vrvni sirewa i ka{kavali, baklavi, kadaif... Do docna vo no}ta prodolì da odeknuva makedonskata pesna, a makedonskite gotva~i dokaàa deka moè da napravat i splet od najubavi ovde{ni pesni i ora. Re~isi i nema{e gostin koj ne se fati na oro i so voodu{evuvawe ne zapea nekoja od poznatite makedonski pesni. Slednata ve~er, pak, be{e „Dalmatinska ve~er“ i nema{e Makedonec koj ne zapea dalmatinski pesni zaedno so morskata „spiza“ - riba i {kolki na àr na. Ako nekomu treba da mu se isprati kompliment, toga{ toa se doma}inite, koi besprekorno go organiziraa „Biserot na moreto“. Alfa i omega na organizacijata e tokmu pretsedatelot na Sojuzot na gotva~ite od mediteranskite i od evropskite regioni, Miro Bogdanovi}, ovojpat dopolnet so sopstvenikot na hotelite „Supetrus“, Marion Duì~. Gastronomskiot festival, pak, site denovi be{e dopolnet so razni degustacii: na vina od brojnite vinarnici na Kutjevo, sirewa i ka{kaval na „Dukat“, za~ini na „Kotani“, proizvoditeli na rabotna obleka, pribor za gotvewe, maslinovi masla... Vrv na sponzorite be{e „Cepter“, a site tie pridonesoa organizacijata i odrùvaweto na godi{nite natprevari da bidat vistinski biser. 27 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 LOKALNATA GASTRONOMIJA TREBA DA IMA SILNO VLIJANIE VRZ TURIZMOT, NO... Picite ne nosat gosti Miro Bogdanovi} a Bra~ posetivme pet konobi, mali avtenti~ni restorani vo koi se sluàt doma{no vino i rakija i gostite moàt da probaat avtenti~ni jadewa, podgotveni na tradicionalen na~in. Vo „Rawak“ vkusivme pa{teti od riba, od grav i od divo zelje. „Kaj Ton~i“ n* posluìja so crn i so bel oriz i pr{uta od tuna. Vo konobata „Toni“ degustiravme originalna dolska i bra~ka torta. Probavme jagne{ka ~orba so zelen~uk i jagne{ki crn drob na àr. . . No, realnosta na konobite, nadvor od posetata na novinarskite ekipi, e sosema poinakva. I pokraj faktot deka ovoj tip restorani, N Zdravko Kanabi~ {to go imaat prepolneto celoto hrvatsko krajbre`je, koi se smetaat za eden od adutite na hrvatskata turisti~ka ponuda, sepak, vo golem del od niv i natamu se sluàt - vienska {nicla i pica. Tokmu na trkaleznata masa „Vlijanieto na lokalnata gastronomija vrz turizmot na Hrvatska“ moèa da se slu{nat podatoci deka ni od daleku ne se koristat tradicionalnite lokalni specijaliteti vo zbogatuvaweto na turisti~kata ponuda na Hrvatska. - Istraùvaweto {to go napravivme vo dvaeset konobi, od koi 25 gi ima vo Split, pokaàa deka samo kaj vinoto i rakijata celosno se po~ituva „etiketata“ doma{no i lokalno. Duri 70 otsto od jadewata ne se voop{to avtenti~ni i avtohtoni, a kaj desertite toj procent dostignuva do zagriùva~ki 95 otsto. Namesto prekrasni deserti od smokvi ili od drugo lokalno ovo{je, kako {to se i divite portokali, na gostite im se nudi, na primer, tiramisu - veli Jure Frani~, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Split, koj go ima izvr{eno spomenatoto istraùvawe. Sowa Najam{i~, od lokalnoto osnovno u~ili{te „Vladimir Nazor“ na Bra~, istaknuva deka od najranata vozrast decata se educiraat i prakti~no gi podgotvuvaat za odrùvawe i za po~ituvawe na tradicijata. Toa se pravi preku u~eni~kata zadruga vo koja se tretira i turisti~kata kultura, kako fakultativna disciplina. Vo u~eni~kata zadruga se neguva i tradicijata, preku gastronomijata, folklorot, muzikata... - Ova e samo eksperiment koj e osuden na - neuspeh. Neophodno e da se neguva vkusot kaj mladite. Jas proizveduvam priroden sok od jabolko i od portokal, no ovaa generacija mladi lu|e e porasnata so „koka-kola“. Drugo e pra{aweto na cenata. Seto ona {to e prirodno ~ini skapo, a vo sega{ni uslovi i nema komu da se prodade. Daleku poevtino e da se donese koncentrat od portokal od Izrael i da se proizvede evtin sok, otkolku da se podgotvi priroden od doma{ni surovini - napomenuva Ivan Zvonimir-î~ak. Vlatko Malinovi~, sopstvenik na konoba, spomenuva deka s* e protiv doma{nite i tradicionalnite proizvodi. Vo osnova, samo se zboruva, a ni{to ne se prezema. Sega kaj sopstvenicite na konobi se javuva strav kako }e se odrazi voveduvaweto na standardot HASAP vo ovoj Ivan Zvonimir-î~ak tip restorani. Jan{a Dul~i~, sopstvenik na splitskiot restoran „Ermitra`“, istaknuva deka se raboti za propadnat koncept bidej}i mladite jadat pici, a tie se obiduvaat da im prodadat avtohtoni jadewa!? - Mora da priznaeme deka nemame dobar turizam. Pred da zboruvame za konobi, treba da vidime {to }e napravime so lu|eto, koi rabotat vo hrvatskiot turizam. Vie imate kelneri, koi ne znaat gostinot da go posluàt, da mi se obratat kulturno, da mu se nasmevnat. Imame 60 u~ili{ta, koi {koluvaat mladi lu|e za rabota vo turisti~kiot sektor, no nemame dovolno dobri profesori da gi podu~at - rezignirano spomenuva Zdravko Kanabi~, penzioniran ugostitel, koj so decenii rabotel vo vrvni ugostitelski objekti vo Hrvatska i vo stranstvo. Toj e eden i od vrvnite sudii za ocena na gotva~ite na gastronomskata manifestacija „Biserot na moreto“. - Ne e problemot vo podgotovkata na avtohtoni jadewa, tuku treba da se znae kako da se posluàt. Gostinot vo restoranot treba da se ~uvstvuva kako doma, a toa kaj nas vo Hrvatska go nema bitno e samo da se soberat parite. - Hrvatskata gastronomija moè da ja spasat malite proizvoditeli, lu|eto koi na gostite im nudat avtenti~ni jadewa i pijalaci. S* dodeka toa ne go sfatime, }e imame problemi vo turisti~kata ponuda - istaknuva Miro Bogdanovi}, pretsedatel na Sojuzot na gotva~ite na evropskite i na mediteranskite regioni. Stopanskata komora na Hrvatska podolgo vreme ja turka akcijata povrzana so kvalitetot i so avtenti~nite proizvodi od ovaa zemja. Doma{nite proizvo- Qup~o Gievski di moàt da dojdat do znakot „hrvatski kvalitet“ i „izvorno hrvatsko“. - „Hrvatski kvalitet“ e namenet za brendovi {to poteknuvaat od zemjava i imaat natprose~en kvalitet, a „izvorno hrvatsko“, pokraj ovie uslovi, neophodno e da poteknuvaat od tradicijata na zemjata i da se rezultat na razvojno-istraùva~ka rabota i inovacii - naglasuva Mira Radi~ od sektorot za kvalitet vo Stopanskata komora na Hrvatska. Mira Radi~ - Dosega 228 proizvodi go imaat znakot „hrvatski kvalitet“, a 108, pak, „izvorno hrvatsko“. Pove}e od polovinata od niv, 55 procenti, se od oblasta na hranata. Sega trgnuvame i vo oblasta na uslugite, no seto ova e vo funkcija na avtenti~en doma{en kvaliteten proizvod. Kolku vo makedonskite restorani se neguvaat doma{nite avtohtoni jadewa od zemjata - gi zapra{avme doma{nite ugostiteli? Qup~o Gievski, {ef na kujna vo skopskiot hotel „Aleksandar palas“, istaknuva deka zemjava ima izvonredna kujna i taa moè da bide golem adut vo privlekuvaweto stranski turisti. No, spored nego, neophodno e makedonskite restorani da Jure Frani~ se specijaliziraat, da nudat po nekolku tradicionalni jadewa i pijalaci. - Sepak, nedovolno go koristime rasko{ot na doma{nata kujna. Site pravat s*, a najmalku ima specijaliteti i toa tokmu avtohtoni jadewa. Toa mora {to poskoro da se napravi. I normalno, da se koristat doma{nite kvalitetni proizvodi. Slav~o Evtimovski, direktor na „Romantika“, spomenuva deka vo nivniot restoran na bregot na ezeroto „Mladost“ kraj Veles, ve}e polovinata od jadewata se avtohtoni i od bogatata gastronomska tradicija od Vele{ko. Slav~e Eftovski - Vo menito se pastrmajliite, vele{kiot }ebap, sarmi~ki od lozov list i sli~ni jadewa. Interesno e {to gostite s* po~esto se odlu~uvaat niv da gi konsumiraat, no generalen problem na makedonskiot turizam e {to s* u{te nema „prikazna“ koja pomasovno }e gi privle~e stranskite turisti - dodava Slav~e Eftovski. HRVATSKATA EKONOMIJA DI[E NA @ABRI Buxetot „se krsti“ vo parite od turizmot H rvatskata ekonomija, koja ve}e di{e na àbri, vo golema mera za godinava „se krsti“ na turizmot. Zatoa, so posebno vnimanie se sledi s* {to }e se slu~i vo ovoj sektor i barem zasega ne se {tedi vo negovata promocija. Vo 2010 godina za ovaa namena, i pokraj stegnatiot buxet, }e bidat vloèni 30 milioni evra, dva milioni pove}e od lani. Dodeka prestojuvavme vo Hrvatska duhovite gi razbranuva spotot na Hrvatskata turisti~ka zaednica nasloven kako „Recept za dobar odmor“. Premierkata Jadranka Kosor po prvoto gledawe im zabeleà na avtorite i na ministerot za turizam, Damir Bajs, deka kadrite so ènskite zadnici od spotot ne im se dopa|aat i deka vlijaat seksisti~ki. - Kadrite so razgoleni ènski tela nema mnogu da mu pomognat na turizmot, tuku treba da se zasukaat rakavite i da se odraboti sezonata im pora~a prvata dama na hrvatskata Vlada na turisti~kite rabotnici. Vakvoto merewe na site detali, posebno broeweto na gostite na po~etokot na sezonata, koja redovno e od Veligden, se sovpadna i so ofici- jalnite podatoci deka Hrvatska za desette meseci od 2009 godina e pokusa za edna milijarda evra od turisti~kata ètva. I pokraj toa {to Damir Bajs istaknuva deka Grcija i Turcija ne se konkurenti poradi razli~nata ponuda, sepak, Nik{a Ivi~evi~ poznava~ite na turisti~kite mo`nosti velat deka Hrvatska treba da gi namali cenite i da se podgotvi za silna turisti~ka vojna. Hrvatskata turisti~ka zaednica ve}e prezema niza zafati, me|u koi e i za prvpat olesnuvaweto na vizniot reìm za doa|awe na gostite od zemjite od porane{nite sovetski republiki, od Indija, Kina i od Bliskiot Istok. Predvideni se serija potezi - od pari~ni pottiknuvawa na avionskiot prevoz, do nastap i promocija na site golemi televiziski stanici vo svetot. Promotivnata kampawa ne razlikuva golemi i mali, tuku godinava vo nea se vklu~eni i Republika Makedonija, Srbija, B i H, Bugarija... Evrata od turizmot za Hrvatska se osobeno zna~ajni. Spored poslednite podatoci na Hrvatskata narodna banka, nadvore{niot dolg na zemjata lani skoknal na 44,6 milijardi evra. Toa e za 4,6 milijardi evra ili 11,6 otsto pove}e otkolku vo 2008 godina. Delot na dolgot vo BDP se iska~il na 98,5 otsto. Istovremeno, Hrvatska s* pove}e ja zaobikoluvaat i stranskite investitori. Centralnata banka {totuku go objavi podatokot deka vkupnite stranski direktni investicii vo 2009 godina iznesuvale 1,87 milijardi evra (572,5 milioni evra se sopstveni~ki vloùvawa, 171,3 milioni evra se zadràna zarabotka, dodeka na ostanatite vloùvawa otpa|aat 1,16 milijardi evra). Toa e drasti~en pad, ako se zeme predvid deka vo 2008 godina stranskite investitori vloìle re~isi dvojno pove}e - 4,19 milijardi evra. Inaku i natamu najgolemi vloùva~i vo hrvatskoto stopanstvo se Holandija, Av- strija, Ungarija i Slovenija. Za ilustracija, od 1993 godina do lani vo Hrvatska stranskite direktni vloùvawa ja dostignale brojkata od 23,77 milijardi evra. Ekonomska kriza silno ja trese dràvata. Dràvniot zavod za statistika tuku{to objavi deka lani Hrvatska zagubila 75.400 rabotni mesta. Sega vo zemjata ima 1,45 milioni vraboteni. Najmnogu rabotni mesta zgasnale vo prerabotuva~kata industrija, duri 17.000, a namalen e za 2.800 i brojot na zemjodelcite. Isklu~itelno te{ka e sostojbata i vo tekstilnata industrija, nekoga{ mo}na granka, koja pred dvaeset godini vrabotuvala 130 iljadi lica, a sega ima samo 30 iljadi vraboteni. Lani bile izgubeni 5.000 rabotni mesta, a godinava se o~ekuva da zgasnat u{te tolku. Seto ova go pravi socijalniot naboj vo dràvata osobeno golem. - Uslovite za stopanisuvawe se zagriùva~ki. Na godi{en obrt od, na primer, milion kuni, pred tri godini koga }e se razdolì{ so dràvata, vo minus si 15.000 kuni, a lani ve}e taa brojka stigna i do 35.000 kuni. Dràvata izmisluva dava~ki, a ve}e stignavme do 28 obrasci, koi mora da se popolnat za nejzinite potrebi - istaknuva Nik{a Ivi~evi~, pretsedatel na Zdruènieto na ugostitelite na Splitsko-dalmatinskata ùpanija i od neodamna sovetnik na ministerot za turizam na Hrvatska. Od ovie pri~ini sekojdnevno mnogu hoteli i restorani stavaat klu~ na vratite. Optimisti~koto rezime na site proceni na ekonomskite analiti~ari i institucii za ovaa i za idnata godina glasi deka vo 2010 godina moè da se o~ekuva mal pad ili nezna~itelen porast na stopanstvoto. Prefiksot „optimisti~ki“ stoi zaradi minatogodi{noto vrtoglavo opa|awe na bruto-doma{niot proizvod od 5,8 otsto. No, gra|anite se predupreduvaat deka zgolemuvawe na ìvotniot standard i porast na vrabotenosta moè da o~ekuvaat duri vo vtorata polovina na 2011 godina. Biznis-sektorot zabeleùva deka Vladata na Jadranka Kosor i pokraj silnite vetuvawa vo svoite merki se zadràla na mlaki potezi, koi mnogu ne vlijaat za pobrz stopanski presvrt. Dosega Vladata ja sprovela samo direktnata programa za kreditirawe na kompaniite za poddr{ka na nivnata likvidnost, no ne i za investiciskiot zamav na stopanstvoto. Na kontoto na ostvareni sitni merki se stavaat i investiciskata poddr{ka na javnite pretprijatija i ministerstva so 15 milijardi kuni, {to re~isi celosno ve}e bile predvideni so nivnite presmetki. Nekoi pozna~ajni rezultati se smeta deka nema da donese i namaluvaweto na nadomestocite kon ZAMP na hotelite, namaluvawe na tro{ocite na malite brodograditeli, ukinuvawe na krizniot danok... Spored zborovite na Zdeslav [anti~, glaven ekonomist na Splitskata banka, a koj {to go citira „Slobodna Dalmacija“, sepak, najgolem pridones na Vladata vo oporavuvaweto na stopanstvoto e vo rabotata na procesot na pribliùvaweto kon EU. - Duri so vleguvaweto vo EU moè da se nadevame na zna~itelno pozna~ajni stranski investicii i poniska cena na kapitalot vrz osnova na pomali kamati na kreditite dodava [anti~. A, tokmu do toj period, turizmot moè da bide onoj neophoden „baj pas“ bidej}i hrvatskata dràva bez zna~ajnite „morski pari“ moè da o~ekuva silni „socijalni“ branovi. 28 BIZNIS INFO PREZENTACIJA NA „POMURSKI SAEM“ OD REPUBLIKA SLOVENIJA PRED BIZNIS-ZAEDNICATA OD DR@AVAVA êtvrtok, 15 april 2010 Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotkata so Congress & Event Organization (CEO) ve nosi pod isklu~itelno povolni uslovi na dve zna~ajni saemski manifestacii vo Pri{tina, Republika Kosovo *Obezbeden popust od 15 otsto za makedonskite izlaga~i, a za posetitelite od zemjava besplatni vleznici *Vonredni mo`nosti za promocija i razgovori so delovni partneri OD 5 DO 9 MAJ NA GOLEMATA SAEMSKA MANIFESTACIJA ZA GRADE@NI[TVO, ENERGETIKA, TEHNIKA I DRVNA INDUSTRIJA „Expokos 2010“ Vo periodot od 5 do 9 maj 2010 godina vo Pri{tina vo Republika Kosovo }e se odrì Saemot za grade`ni{tvo energetika, tehnika i drvna industrija „Expokos 2010“. Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotkata so „Congress & Event organization“ (CEO), organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na edna od najgolemite saemski manifestacii vo ovaa zemja. Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na Saemot, no }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite izlaga~i za u~estvo na Saemot. Kompaniite svojot interes za u~estvo i za poseta na ovoj Saem moàt da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 1 maj 2010 godina. OD 27 DO 29 MAJ 2010 GODINA INTERNACIONALEN SAEM ZA INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA I PEÂTARSKA OPREMA „ITTF 2010“ Evropskite pazari na dlanka „Pomurski saem“ od Gorna Radgona, Republika Slovenija, vo Stopanskata komora na Makedonija organizira{e prezentacija na aktivnostite i programata za 2010 i za 2011 godina (12.4.2010 godina). Na prezentacijata pokraj pretstavnicite na makedonskite kompanii, koi go istaknaa svojot interes za u~estvo na ovoj saem, prisustvuva{e i ambasadorot na Republika Slovenija vo Republika Makedonija, Alen Brajan Bergant. - U~estvoto na ovoj saem e odli~na mo`nost preku promocija da im se pomogne na kompaniite od Republika Makedonija vo osvojuvawe na evropskiot pazar - istakna ambasadorot Alen Brajan Bergant. Svoe izlagawe i prezentacija na aktivnostite na Saemot ima{e Mateja Jakli~, komercijalen direktor na „Pomurski saem“, koja istakna deka so svojata mestopolo`ba, me|u Avstrija, Hrvatska i Ungarija, „Pomurski saem“ ima renome na eden od najposetuvanite vo Evropa. Me|unarodnite saemski manifestacii vo negova organizacija se naso~eni kon vospostavuvawe dolgoro~ni partnerski odnosi me|u kompaniite od Evropa i od svetot. Vo ramkite na „Pomurski saem“ se organiziraat: - Me|unaroden saem za lov, ribarstvo i za turizam; - Me|unaroden saem za zemjodelstvo - saem za hrana „AGRA“; - Me|unaroden saem za ambalaà, pakuvawe i za logistika; - Me|unaroden saem za grade`ni{tvo i - Me|unaroden saem za odbrana, bezbednost, za{tita i za spasuvawe. Pretstavnicite na „Pomurski saem“ na kompaniite im davaa soveti okolu izborot na soodveten tip saem, na~inot na promocija, dogovarawe sredbi so potencijalni biznispartneri od Evropa i po{iroko. Makedonskite firmi osven {to }e gi promoviraat svoite proizvodi, }e imaat mo`nost da ostvarat i direktni kontakti so svoi kolegi od Evropa i od svetot, da dogovorat zdelki i da realiziraat zaedni~ki proekti. (S. D.) NOVI ZAKONSKI PROPISI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA z Uredba za izmenuvawe na Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon (Sl. vesnik na RM br. 46/10) z Uredba za izmenuvawe na Uredbata za visina na nadomest za privatizacija na grade`noto zemji{te {to se privatizira, na~inot i postapkata za naplata na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te (Sl. vesnik na RM br. 46/10) z Zakon za èlezni~kiot sistem (Sl. vesnik na RM br. 48/10) z Zakon za sigurnost vo èlezni~kiot sistem (Sl. vesnik na RM br. 48/10) z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Carinskiot zakon (Sl. vesnik na RM br. 48/10) z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za Carinskata uprava (Sl. vesnik na RM br. 48/10) z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite dru{tva (Sl. vesnik na RM br. 48/10) z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za ìvotnata sredina (Sl. vesnik na RM br. 48/10) z Zakon za nadzor na pazarot (Sl. vesnik na RM br. 48/10) (Pozna~ajni propisi objaveni vo Slu`ben vesnik na RM vo izminatite sedum dena) Vo periodot od 27 do 29 maj 2010 godina vo Pri{tina }e se odrì VII Internacionalen saem za informati~ka tehnologija i pe~atarska oprema „ITTF 2010“. Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na „ITTF 2010“ vo Pri{tina i }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite za u~estvo- to na saemot kako izlaga~i. Kompaniite svojot interes za u~estvo i poseta na ovoj Saem moàt da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 1 maj 2010 godina. Lice za kontakt: Venera Andrievska Tel: 3244037; faks 3244088 E-po{ta: venera @mchamber. mk „FER[PED“ AD SKOPJE Metalurzite gi namalija prihodite na {pediterite „Fer{ped“ AD Skopje minatata godina ja zavr{i so pozitivni finansiski rezultati, ostvaruvaj}i vkupen prihod od 4.003,7 milioni denari i dobivka po odano~uvawe od 155,7 milioni denari. No, sporedeno so 2008 godina, i dvata pokazateli beleàt namaluvawe, koe kaj vkupniot prihod iznesuva 29 otsto, dodeka dobivkata po odano~uvawe beleì pad od 41 otsto. Vrz vakvite rezultati, kako {to izvestuvaat od Dru{tvoto, posebno negativno vlijaelo drasti~noto opa|awe na rabotata na golemite kapaciteti, osobeno od oblasta na crnata i na oboenata metalurgija, koi najmnogu gi po~uvstvuvaa posledicite od globalnata kriza, a so koi AD „Fer{ped“ vo najgolem del od svoeto rabotewe ja izvr{uva svojata dejnost. Negativni posledici se po~uvstvuvale i od odzemawe- Drasti~noto opa|awe na rabotata na golemite kapaciteti od crnata i od oboenata metalurgija be{e eden od faktorite poradi koi Dru{tvoto beleì pad na prihodot od 29 otsto to na dozvolite za carinsko posreduvawe i dozvolata za skladirawe na carinska stoka, na krajot na prvoto polugodie na 2009 godina, koi, sepak bile amortizirani so zgolemeniot anga`man na kompanijata za iznao|awe alternativni pati- {ta za nadopolnuvawe na rabotata onevozmoèna so odzemaweto na dozvolite. Vo minatata godina, kompanijata „Fer{ped“ AD Skopje za investicii izdvoila 19,7 milioni denari, od koi za vloùvawa vo grade`ni objekti bile nameneti 13,4 milioni denari, dodeka ostatokot, a ostatokot od 6,3 milioni denari se vloùvawa vo oprema. Kratkoro~nite finansiski vloùvawa, pak, lani zabeleàle porast od 41 procent vo odnos na 2008 godina i dostignale vrednost od 383,2 milioni denari, a se odnesuvaat na vloùvawa vo povrzanite subjekti na dru{tvoto „TV - Skopje“ i „Skovin“. (V. M.) MO@NOSTI 29 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 NA 11 I 12 MAJ 2010 GODINA DELEGACIJA NA VLADATA NA RM PRIDRU@UVANA SO PRETSTAVNICI OD STOPANSTVOTO VO POSETA NA KRALSTVOTO MAROKO Poznata turisti~ka, no neotkriena biznis-destinacija o ramkite na najavenata oficijalna poseta na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, m-r Nikola Gruevski, na Kralstvoto Maroko, na 11 i na 12 maj 2010 godina, predvideno e vladinata delegacija da ja pridruùvaat makedonski stopanstvenici, koi }e zemat u~estvo na Marokansko-makedonskiot deloven forum. Delovnata sredba pretstavuva mo`nost za vospostavuvawe ekonomska sorabotka me|u dvete zemji, kako i za vospostavuvawe povisoki oblici na sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u kompaniite od Republika Makedonija i Kralstvoto Maroko. V Za uspe{na realizacija na nastanot, prvenstveno e neophodno makedonskite kompanii da go identifikuvaat svojot interes za sorabotka so svoite potencijalni partneri od Maroko, preku popolnuvawe na standardiziraniot formular, koj treba da se dostavi vo Stopanskata komora na Makedonija, {to }e pomogne za konkretnata finalizacija na bilateralnite sredbi. Celokupnite logisti~ki i administrativni formalnosti }e bidat definirani i dopolnitelno dostaveni do prijavenite kompanii. Inaku, nadvore{notrgovskata razmena na R.Makedonija so Maroko e na mnogu nisko nivo. Vo periodot od 2003 do 2008 godina, trgovskata razmena me|u ovie zemji na godi{no nivo iznesuva okolu 0,4 milioni evra, dodeka vo 2009 godina e zabeleàn uvoz na stoki vo vrednost od 1,1 milioni evra. Uvozot na proizvodi vo RM so poteklo od Maroko e vo porast, pri {to najgolem uvoz dosega e ostvaren ska oprema, p~enica, gas i elektri~na energija, tranzistori, plastika Uvozni partneri: Francija 16,2 procenti, [panija 13,6 procenti, Italija 6,5 procenti, Kina 6,1 procenti, Germanija Maroko Izvozni proizvodi: obleka i tekstil, elektri~ni komponenti, minerali, tranzistori, |ubriva, nafteni proizvodi, riba, ovo{je, zelen~uk. Izvozni partneri: [panija 19 procenti, Francija 17,4 procenti, Brazil 7 procenti, SAD 4,5 procenti, Belgija 4,4 procenti, Italija 4,2 procenti (2008 godina). Uvozni proizvodi: surova nafta, tekstilni fabrikati, telekomunikaci- Ekonomijata na Maroko Kralstvoto Maroko ima sklu~eno Dogovor za sorabotka so EU i Dogovor za slobodna trgovija so SAD, ~ija glavna komponenta e osnovaweto na Zona na slobodna trgovija. Najè{kite problemi vo dràvata, nevrabotenosta, posebno na mladite lu|e i namaluvaweto na jazot me|u bogatite i siroma{nite, Vladata planira da gi ublaì preku zgolemuvawe na turisti~kite aran`mani vo zemjata i jakneweto na konkurentnosta vo tekstilnata industrija. Javniot dolg za zemjata iznesuva 60,2 procenti od BDP za 2008 godina. Rezervite vo konvertibilna valuta i zlato iznesuvaat 21,11 milijardi amerikanski dolari (31 dekemvri 2008 godina). Maroko e edinstvena zemja vo Afrika, koja momentalno ne e ~len na Afrikanskata unija, nitu, pak, pokaùvaat interes za ne{to takvo. Taa e ~lenka na Arapskata liga, arapskata Magreb unija, Frankofonijata, Organizacija na islamskata konferencija, Mediteranskata dijalog-grupa i Grupata 77. Isto taka, Maroko e eden od glavnite sojuznici na SAD {to ne se ~lenki na NATO. POKANA ZA MAKEDONSKO-TURSKI DELOVNI SREDBI SO KOMPANII OD EDRENE Interes za partnerstvo vo pove}e sektori o ramkite na manifestacijata „Denovi na Edrene“ vo Makedonija, Trgovsko-industriskata komora na Edrene, so svoja stopanska delegacija, na 15 april 2010 godina vo hotelot „Holidej in“ vo Skopje organizira makedonsko-turski delovni sredbi. Posetata na delegacijata od Turcija e organizirana od strana na regionalnata Uprava na Edrene, na ~elo so valijata, vo sorabotka so institucii na Vladata na R.Makedonija, Gradot, Balkanskiot univerzitet, Asocijacijata na turskite èni, Op{tinata vo Gostivar, so poddr{ka na Trgovskoto sovetni{tvo na Ambasadata na Republika Turcija vo Makedonija. Grupata biznismeni od Edrene e sostavena od pretstavnici od razni stopanski granki (grade`ni{tvo, proizvodstvo na PVC prozorci i vrati, prehranbena industrija, medicinski proizvodi, transport, nakit, optika i drugi), zainteresirani za vospostavuvawe bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri. Delovnite sredbi vo organizacija na Stopanskata komora na makedonija, APPRM, EEN, MATIB i MATTO, }e se odràt vo hotelot „Holidej in“, so po~etok vo 11 ~asot. V vo 2009 godina (1.603.733 amerikanski dolari). Vo odnos na uvozot vo RM od Maroko, proizvodi so 5,7 procenti, Saudiska Arabija 5,4 procenti, Moldavija 5 procenti (2008 godina). vrednost nad 100.000 amerikanski dolari, koi ja so~inuvaat uvoznata struktura se ribite (haringi, sardeli i golemi sardeli, nemeleni), kako i proizvodi od tekstilnata industrija. Re~isi celokupniot makedonski izvoz vo Maroko za 2008 godina se odnesuva na lisja, granki i drugi delovi od rastenija. Pravna ramka za regulirawe na trgovskite odnosi me|u Republika Makedonija i Kralstvoto Maroko se, vsu{nost, pravilata i principite na Svetskata trgovska organizacija (STO). Republika Makedonija dosega nema sklu~eno Dogovor za slobodna trgovija, nitu, pak, Dogovor za trgovska i za ekonomska sorabotka so ovaa dràva, iako i za dvata dogovori se po~nati postapki za pregovori i za usoglasuvawa. (B. P. \) PRV ME\UNARODEN SAEM NA PROIZVODITELI NA AVTOKOMPONENTI OD JUGOISTO^NA EVROPA „SEE Auto Compo Net 2010“ topanskata komora na Makedonija, S vo sorabotka so Agencijata za poddr{ka na pretpriema{tvoto na Republika Makedonija - Evropski informativen i inovativen centar i Avtomobilskiot klaster na Makedonija, organiziraat zaedni~ki nastap na kompanii od Republika Makedonija na saemot „SEE Auto Compo Net 2010“, {to }e se odrì od 19 do 21 maj 2010 godina vo Kraguevac, Republika Srbija. Na ovoj Saem }e se pretstavat najeminentnite proizvoditeli, snabduva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa. Vo ramkite na tridnevnata saemska manifestacija }e se organiziraat i }e se odràt mnogubrojni nastani, kako trkalezni masi, prezentacii, programi za razvoj na snabduva~ite, sredbi so kupuva~i i sli~no. U~estvoto na ovoj saem e izvonredna mo`nost proizvoditelite na komponenti da gi prezentiraat svoite proizvodi i da ostvarat delovno-komercijalni rezultati. Na prviot den na saemot (19 maj), kako centralen nastan se najavuva odrùvawe na „Sredba so kupuva~ite“, koja se o~e- kuva deka }e go privle~e vnimanieto na proizvoditelite na komponenti od R.Makedonija, poradi mo`nosta za direktni delovni sredbi so proizvoditelite od Jugoisto~na Evropa. Isto taka, vo ramkite na saemot }e se odrì sredba na avtomobilskite klasteri na R. Makedonija i na R. Srbija. Podetalni informacii za uslovite za u~estvo na ovaa saemska manifestacija moàt da se dobijat vo Stopanskata komora na Makedonija. Lice za kontakt Vojkan Nikolovski tel. 02 3244 068, Faks 02 3244 088 e-po{ta: [email protected] Kraguevac 30 BIZNIS INFO êtvrtok, 15 april 2010 PONUDA - POBARUVA^KA ALBANSKA KOMPANIJA, SOPSTVENIK NA 600 SUPERMARKETI E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA ZELENÛK, OVO[JE, PIJALACI, POSEBNO VINO KAKO I DRUGI PROIZVODI ZA [IROKA POTRO[UVA^KA OD REPUBLIKA MAKEDONIJA, POSEBNO SE ZAINTERESIRANI ZA FORMIRAWE NA POSEBNI [TANDOVI SAMO SO MAKEDONSKI PROIZVODI Validnost do: 8.12.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * * SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STO^NO BRA[NO Validnost do: 12.6.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI FARMACEVTSKI FIRMI ZA PLASMAN NA AMBALA@A OD PLASTIKA Validnost do: 26.5.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna * * * * * * * * * HOLANSKA KOMPANIJA NUDI SOFTVERSKI RE[ENIJA SO CEL POSTIGNUVAWE POGOLEMA EFIKASNOST VO TRANSPORTOT, VKLUÛVAJKI I RASKRSNICI, GOLEMI I MALI GRADSKI MRE@I KAKO I NA AVTOPATI[TA Validnost do: 7.7.2010 godina Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i na patnici i {pedicija Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * TURSKA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA METALNI I NA PLASTI^NI PATENTI ILI TEKSTILNI FABRIKI ZA NIVNA UPOTREBA PRI PROIZVODSTVO NA OBLEKA Validnost do: 15.6.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i na tekstilni proizvodi * * * * * * * * * * * * * * * * HRVATSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA NAJDE PARTNER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA UVOZ-IZVOZ NA KANCALARISKI MEBEL (STOLICI I FOTELJI) SO KOI BI MO@ELE DA NASTAPAT NA PAZARITE NA ZEMJITE OD REGIONOT Validnost do: 17.9.2010 godina Vid sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * FIRMATA NUDI POSTELNINI, PREKRIVAÎ I PROGRAMA OD FROTIR ZA PRODA@BA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I NADVOR OD ZEMJATA Validnost do: 25.7.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * FIRMATA NUDI PRAVNO-ADVOKATSKI USLUGI ZA ZASTAPUVAWE NA PRAVNI I NA FIZI^KI LICA OD OBLASTA NA STOPANSKO I NA ME\UNARODNO STOPANSKO PRAVO NA MAKEDONSKITE KOMPANII, KOI SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO SRBIJA Validnost do: 27.6.2010 godina Vid sorabotka: Konsultantska usluga Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO EVROPSKITE ZEMJI ZA PLASMAN NA ZAPÂNICI, DELOVI ZA PROCESNA OPREMA, TRANSMISII, REDUKTORI KAKO I USLUGI OD TIPOT NA REPARACII I MODIFIKACII Validnost do: 28.10.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo * * * * * * * * * * GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO FARMACEVTSKI FABRIKI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MEHANI^KA OPREMA NAMENETA ZA OVOJ SEKTOR Validnost do: 5.6.2010 godina Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * GERMANSKA KOMPANIJA NUDI USLUGI PRI POSTAVUVAWE PODZEMEN DOTUR NA PITKA VODA I GAS I PRIMENA NA TEHNIKA NA PRESUVAWE NAMESTO [VAJSUVAWE, VKLUÛVAJ]I I PONUDA NA OPREMA ZA ISTATA TEHNIKA Validnost do: 6.12.2010 godina Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA ALBANIJA ZA PLASMAN NA MERNA I ISPITNA OPREMA NAMENETA ZA TESTIRAWE NA VAGONI, LOKOMOTIVI I @ELEZNI^KA INFRASTRUKTURA Validnost do: 19.10.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA IZGRADBA NA FABRIKA ZA PROIZVODSTVO NA MLEKO VO PRAV VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 17.12.2010 godina Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ALKOLHNI PIJALACI Validnost do: 24.5.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MASLO OD SONÔGLED, PÊNKA I MARGARIN Validnost do: 8.7.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Klu~ni zborovi: maslo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA INVESTITOR ZA NADGRADBA I ZA PRO[IRUVAWE NA PRODA@NATA MRE@A ZA MINERALNA VODA I SOKOVI Validnost do: 04. 09. 2010 Vid sorabotka: Zaedni~ko vloùvawe Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * UNGARSKA KOMPANIJA BARA DISTIRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KOMPLETNA GAMA NA MAGNETI, MAGNETNI APARATI, MAGNETNI SISTEMI, METALNI SEPARATORI, MAGNETNI DIGALKI I MAGNETNI DR@AÎ, KOI NAO\AAT PRIMENA VO PREHRANBENATA, MELNI^KATA, KERAMI^KATA I INDUSTRIJATA ZA PLASTIKA I INDUSTRIJATA ZA RECIKLIRAWE, KOI SLU@AT ZA OTSRANUVAWE METALNI DELOVI (ÊSTICI) OD PROIZVODITE Validnost do: 4.12.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * FIRMATA NUDI RADIJATORI OD INOKS Validnost do: 24.10.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * FIRMATA NUDI BIOSTIMULATORI ZA ZEMJODELSTVO Validnost do: 24.10.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STO^NO BRA[NO Validnost do: 12.6.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI POMO[NI AKTIVNOSTI VO FINANSISKO POSREDUVAWE Validnost do: 16.10.2010 godina Vid sorabotka: Finansiski servisi Oblast na sorabotka: Finansisko posreduvawe Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PARTNER ZA PROIZVODSTVO I PLASMAN NA ETERI^NI MASLA I SU[ENO OVO[JE Validnost do: 22.12.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * UNGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA POCINKUVANI LEANI SPOJNICI ZA ÊLI^NI, OLOVNI I ZA PE- CEVKI Validnost do:16.6.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo * * * * * * * * * TURSKA KOMPANIJA BARA PARTNER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA ZAEDNI^KO VLO@UVAWE VO SLEDNITE OBLASTI: PROIZVODSTVO NA DC POWER SYSTEMS, SOLARNA ENERGIJA, PROIZVODSTVO NA ALUMINIUM I PVC PROIZVODI, METALNA INDUSTRIJA, TU[-KABINI, GSM OPREMA, ELEKTRI^NI I ELEKTRONSKI KONTROLNI SISTEMI, TELEKOMUNIKACISKI SISTEMI Validnost do: 23.5.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * FIRMATA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VATA, ÊPKALKI ZA U[I I DRUGI PROIZVODI ZA LI^NA HIGIENA Validnost do: 5.6.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo Klu~ni zborovi: vata Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa * * * * * * * * * MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PARTNER ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA TRGOVIJA I PROIZVOSTVO NA ALUMINIUMSKI PROFILI Validnost do: 19.10.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na metalni proizvodi Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa * POLSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PUMPI I KOMPRESORI Validnost do: 9.6.2010 godina Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija ul. Dimitrie ûpovski, 13 1000 Skopje Kontakt lice: Mirjana Koceva Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: [email protected] tel: : (02) 3244036 faks: (02) 3244088 [email protected]